Luka Koper

Annual Report • May 28, 2024

EVROPSKO ZELENO OKNO

Skupina Luka Koper in Luka Koper, d. d.

Letno poročilo 2023

Poročilo ne izpolnjuje zahtev Transparentne direktive in ne šteje za skladno z uredbo ESEF 1

Izjava o odgovornosti članov uprave družbe¹

Uprava družbe Luka Koper, d. d., je odgovorna za pripravo letnega poročila družbe in Skupine Luka Koper ter računovodskih izkazov na način, ki zainteresirani javnosti daje resnično in pošteno sliko premoženjskega stanja in izidov poslovanja družbe in Skupine Luka Koper v letu 2023.

Uprava družbe potrjuje, da je Letno poročilo Skupine in družbe Luka Koper, d. d., za leto 2023 z vsemi sestavnimi deli – poslovnim poročilom, trajnostnim poročilom, računovodskim poročilom, vključno z izjavo o upravljanju družbe – sestavljeno in objavljeno skladno z veljavno zakonodajo in mednarodnimi standardi računovodskega poročanja.

Uprava potrjuje, da so bile pri izdelavi računovodskih izkazov dosledno uporabljene ustrezne računovodske usmeritve. Računovodske ocene so bile izdelane po načelu previdnosti in dobrega gospodarjenja.

Uprava potrjuje, da so računovodski izkazi s pojasnili za družbo in Skupino Luka Koper pripravljeni na podlagi predpostavke o nadaljnjem poslovanju družbe Luka Koper, d. d., in njenih odvisnih družb ter v skladu z veljavno zakonodajo in mednarodnimi standardi računovodskega poročanja, kot jih je sprejela Evropska unija.

Davčne oblasti lahko kadarkoli v roku petih let od dneva, ko je bilo treba davek obračunati, preverijo poslovanje družbe, kar lahko posledično povzroči nastanek dodatne obveznosti plačila davka, zamudnih obresti in kazni iz naslova davka na dohodek pravnih oseb ali drugih davkov ter dajatev. Uprava družbe ni seznanjena z okoliščinami, ki bi lahko povzročile morebitno pomembno obveznost iz tega naslova.

Uprava je odgovorna za izvajanje ukrepov, s katerimi zagotavlja ohranjanje vrednosti premoženja družbe Luka Koper, d. d., in Skupine Luka Koper, ter za preprečevanje in odkrivanje prevar ter drugih nepravilnosti.

Člani uprave:

Nevenka Kržan Predsednica uprave

Gregor Belič Član uprave

Gorazd Jamnik Član uprave

Vojko Rotar Član uprave delavski direktor

Koper, 9. 4. 2024

1 GRI 2-12, 2-14

KAZALO

Izjava o odgovornosti članov uprave družbe	1
POSLOVNO POROČILO	3
1 Poudarki poslovanja Skupine Luka Koper v letu 2023	4
2 Pismo predsednice uprave	14
3 Poročilo nadzornega sveta za leto 2023	17
4 Izjava o upravljanju družbe	22
5 Pregled pomembnejših dogodkov, novosti in dosežkov v letu 2023	38
6 Pomembnejši dogodki po zaključku poslovnega leta	41
7 Predstavitev Skupine Luka Koper in opis poslovnega modela	42
8 Poslovna strategija razvoja	46
9 Gospodarsko okolje in tržni položaj	49
10 Poslovanje Skupine Luka Koper v letu 2023	51
11 Naložbe v nefinančna sredstva	58
12 Evropski projekti	60
13 Pogled naprej	62
14 Obvladovanje tveganj in priložnosti	64
15 Delnica LKPG	70
TRAJNOSTNO POROČILO	74
16 O trajnostnem poročilu	76
17 Proces določanja bistvenih vsebin	79
18 Skupina Luka Koper in usmeritve na področju trajnostnega razvoja	86
Upravljanje okoljskih vplivov trajnostnega razvoja	90
19 Dolgoročno vzdržen razvoj naravnega okolja	92
Upravljanje družbenih vplivov trajnostnega razvoja	169
20 Varno in zdravo pristaniško okolje	171
21 Skrb za zaposlene	178
22 Družbena odgovornost	192
23 Trajnostni odnosi s kupci	194
24 Digitalizacija poslovanja	196
Upravljanje upravljavskih vplivov trajnostnega razvoja	197
25 Stabilnost poslovanja in poslovna uspešnost	198
26 Trajnostni odnosi z dobavitelji	204
27 Korporativna integriteta in skladnost poslovanja, varstvo osebnih podatkov in človekovih pravic	206
28 Varnost informacijskih sistemov	215
29 Kazalo GRI (v skladu s standardi 2021)	217
RAČUNOVODSKO POROČILO	225
30 Računovodski izkazi družbe Luka Koper, d. d., in Skupine Luka Koper	226
31 Pojasnila k računovodskim izkazom	232
32 Povzetek pomembnih informacij o računovodskih usmeritvah	235
33 Dodatna pojasnila izkaza poslovnega izida	246
34 Dodatna pojasnila izkaza finančnega položaja	253
35 Izkaz bilančnega dobička	303
36 Pomembnejši dogodki po zaključku poslovnega leta	304
37 Poročilo neodvisnega revizorja	305

POSLOVNO POROČILO

1 Poudarki poslovanja Skupine Luka Koper v letu 2023

Skupina Luka Koper je sklenila še eno zelo uspešno leto. Poslovni rezultati so presegli pričakovanja, pri pretovoru so bili doseženi novi mejniki z rekordi na več segmentih.

Čisti prihodki od prodaje so v letu 2023 znašali 312,8 milijona evrov in so bili na ravni prihodkov, doseženih v letu 2022. V okviru čistih prihodkov od prodaje so se za 20 milijonov evrov povišali prihodki iz naslova večjega ladijskega pretovora kontejnerjev in avtomobilov, večjega obsega storitev polnjenja in praznjenja kontejnerjev, večjega obsega drugih dodatnih storitev na blagu ter višjih cen storitev. Glede na predhodno leto so se zaradi normalizacije razmer na globalnem logističnem trgu in skrajšanja časa zadrževanja kontejnerjev v skladišču za 21 milijonov evrov znižali prihodki iz skladiščnin. Poslovni izid iz poslovanja (EBIT) je v letu 2023 znašal 60,9 milijona evrov in je bil za 27 odstotkov oziroma za 22,2 milijona evrov nižji od doseženega v letu 2022. Največji vpliv na nižji poslovni izid iz poslovanja (EBIT) leta 2023 so imeli nižji prihodki iz skladiščnin, za 23,3 milijona evrov višje stroške poslovanja, ki so posledica inflacijskih pritiskov ter večjega števila zaposlenih in agencijskih

delavcev, pa je Skupina Luka Koper večinoma izravnala s prihodki pri ostalih storitvah.

Rekordne količine pretovora so bile v letu 2023 dosežene na obeh strateških blagovnih skupinah, tako kontejnerjih kot avtomobilih, ter tudi na potniškem terminalu, terminalu za hlajene tovore in terminalu za tekoče tovore. Na segmentu kontejnerjev je bilo v letu 2023 pretovorjenih 1.066.093 kontejnerskih enot (TEU), kar je 5 odstotkov več kot v letu 2022. Pretovor avtomobilov je v letu 2023 znašal 916.728 avtomobilov (v kosih), kar je za 14 odstotkov več kot v letu 2022. S tem je Luka Koper, d. d., utrdila svoj položaj in potrdila primat med pristanišči v severnem Jadranu (kontejnerji) in Sredozemlju (avtomobili). Potniški terminal je v letu 2023 v pristanišče sprejel 120.553 potnikov in presegel dosežek iz leta 2019, ko je pristanišče gostilo 115.581 potnikov. Skupni ladijski pretovor, merjen v tonah, je bil za 4 odstotke manjši od doseženega v letu 2022, predvsem zaradi 15 odstotkov manjšega pretovora generalnih tovorov in 15 odstotkov manjšega pretovora blagovne skupine sipki in razsuti tovori. Na blagovni skupini generalni tovori je bil dosežen manjši

ladijski pretovor jeklenih izdelkov in kavčuka, na blagovni skupini sipki in razsuti tovori pa manjši pretovor soje, aluminijevega oksida, fosfatov, premoga in železove rude. V letu 2023 je bilo po cesti prepeljanih 48 odstotkov tovora, po železnici pa 52 odstotkov. Razmerje se je v letu 2023 glede na leto 2022 spremenilo za 2 odstotni točki v smeri povečanja prevoza po cesti.

V letu 2023 je bila presežena večina načrtovanih finančnih kazalnikov. Čisti prihodki od prodaje so bili višji od načrtovanih za 8 odstotkov oziroma za 22,7 milijona evrov. Največ so k doseženim višjim čistim prihodkom od prodaje prispevali prihodki iz skladiščnin, ki so presegli načrtovane za 19 milijonov evrov, saj je poslovni načrt zaradi umiritve razmer na trgu predvideval skrajšanje časa zadrževanja kontejnerjev. Poslovni izid iz poslovanja (EBIT) je bil višji od načrtovanega za 76 odstotkov oziroma za 26,4 milijona evrov. Na višji doseženi poslovni izid iz poslovanja (EBIT) so poleg doseženih višjih čistih prihodkov od prodaje pozitivno vplivali nižji stroški materiala, dela in amortizacije, višji stroški storitev pa so bili posledica povečanja stroškov pristaniških storitev, vezanih na večji pretovor na blagovni skupini avtomobili, in stroškov agencij za posredovanje delavcev. Glede na načrt je bil dosežen za 21 odstotkov večji pretovor blagovne skupine avtomobilov (v kosih), pretovor blagovne skupine kontejnerjev (v TEU) pa je zaostal za načrtom za dva odstotka. Skupni ladijski pretovor, merjen v tonah, je bil za 5 odstotkov manjši od načrtovanih količin.

Leto 2023 se je pričelo optimistično, z nakazanim okrevanjem svetovnega gospodarstva. Umirile so se razmere na energetskih trgih, padle so cene energije, rast svetovnega BDP je bila močnejša od pričakovanj. Vendar se je svetovna gospodarska rast v nadaljevanju leta umirila. Proti koncu leta 2023 je bilo vse bolj čutiti vpliv zaostrenih finančnih razmer, šibke rasti trgovine ter manjšega zaupanja podjetij in potrošnikov. Povečane geopolitične napetosti znova krepijo negotovost glede kratkoročnih obetov.

Razmere v logistiki in dobavnih verigah so se s pričetkom napadov v Rdečem morju dodatno zaostrile, kar vpliva na vse deležnike v logistiki, tudi na končne naročnike blaga v industrijski proizvodnji, ki so odvisni od pomorskega prometa skozi Sueški prekop. Zaradi preusmeritev ladij okoli Afrike pri nekaterih ladijskih servisih z Daljnega vzhoda Luka Koper, d. d., zaznava zamike prihodov ladij, saj se je tranzitni čas v povprečju podaljšal za 10 do 14 dni. Posredno pa zamik vpliva tudi na ladje, ki tovor prevažajo po Sredozemlju prek pretovornih (hub) pristanišč. V decembru 2023 občutnejših vplivov na poslovanje ni bilo zaznati. Zaradi omenjene neenakomerne razporeditve prihoda tovora pa se bodo zamude prihodov ladij oz. tovora odražale v realizaciji mesečnih načrtov pretovora v prvih treh mesecih leta 2024. Če se razmere v naslednjih mesecih ne bodo normalizirale, bi to lahko vplivalo tudi na odločitve ladjarjev oz. naročnikov o spremembi ustaljenih transportnih poti z Daljnega vzhoda v Evropo, kar bi se lahko odrazilo v manjših količinah pretovora v prihodu.

V letu 2023 je bilo zaključenih več pomembnejših naložb za Skupino Luka Koper, in sicer ureditev skladiščnih površin na območju kasete 5A, gradnja novih priklopnih mest za reefer kontejnerje, izgradnja novega zunanjega kamionskega terminala ob serminskem vhodu, posodobitev sistema hlajenja in gašenja na rezervoarjih za metanol in gradnja transformatorske postaje za napajanje novih galerij. Med najpomembnejšimi naložbenimi projekti v teku so izgradnja 12. veza in postavitev sončnih elektrarn, izvedba javnega naročila za skladišče 54 ter priprava dokumentacije in pridobivanje ustreznih dovoljenj za podaljšanje severnega dela I. pomola ter ureditev ostalih površin za potrebe kontejnerskega terminala.

Leto 2023 v številkah

1.066.093TEU

naloženih in razloženih kontejnerjev

916.728kosov pretovorjenih vozil

20.609 vlakov

pripeljalo v pristanišče in iz njega odpeljalo

EEEXEEE
CALL

262.583 razloženih in naloženih vagonov

422.811 tovornjakov vstopilo v pristanišče

52 % delež pretovora po železnici

48 % delež pretovora po cesti

6

Čisti prihodki od prodaje 312,8 mio EUR

+8 % 2023/načrt 2023 0 % 2023/2022

Ladijski pretovor

22,3 mio TON -5 % 2023/načrt 2023 -4 % 2023/2022

Pretovor kontejnerjev

1,1 mio TEU -2 % 2023/načrt 2023 +5 % 2023/2022

Pretovor avtomobilov

916,7 tisoč kos +21 % 2023/načrt 2023 +14 % 2023/2022

Poslovni izid iz poslovanja

(EBIT) 60,9 mio EUR +76 % 2023/načrt 2023 -27 % 2023/2022

Poslovni izid iz poslovanja pred amortizacijo (EBITDA) 93,7 mio EUR +37 % 2023/načrt 2023

-18 % 2023/2022

Dobičkonosnost prihodkov iz poslovanja (ROS) 19,5 %

+64 % 2023/načrt 2023 -27 % 2023/2022

EBITDA marža 30,0 % +27 % 2023/načrt 2023 -18 % 2023/2022

(EBIT) v mio EUR

dobičkonosnost prihodkov iz poslovanja (ROS) v %

EBITDA marža v %

Čisti poslovni izid

56,4 mio EUR +75 % 2023/načrt 2023 -24 % 2023/2022

Razmerje med tržno ceno in dobičkom na delnico

(P/E) 8,3 +3,6 2023/2022

Kazalnik ni načrtovan

Čisti poslovni izid v mio EUR

Razmerje med tržno ceno in dobičkom na delnico (P/E)

Čista dobičkonosnost kapitala (ROE) 10,7 % +67 % 2023/načrt 2023 -29 % 2023/2022

Čista dobičkonosnost kapitala (ROE)

Naložbe

41,5 mio EUR -29 % 2023/načrt 2023 -18 % 2023/2022

Neto finančna zadolženost/ EBITDA 0,3 -0,7 2023/načrt 2023 +0,6 2023/2022

Izdatki za naložbe

Neto finančna zadolženost/ EBITDA

neto finančna zadolženost/EBITDA

Alternativna merila uspešnosti poslovanja

Skupina Luka Koper je za prikaz uspešnosti poslovanja uporabila alternativna merila uspešnosti poslovanja (Smernice APMs2), ki jih opredeljuje ESMA3.

Alternativno merilo	Izračun	Pojasnilo izbora
Poslovni izid iz poslovanja (EBIT)	Poslovni izid iz poslovanja (EBIT) = razlika med poslovnimi prihodki in stroški poslovanja.	Prikazuje uspešnost (dobičkonosnost) poslovanja podjetja iz osnovne dejavnosti.
Poslovni izid iz poslovanja pred amortizacijo (EBITDA)	Poslovni izid iz poslovanja pred amortizacijo (EBITDA) = poslovni izid iz poslovanja (EBIT) + amortizacija.	Odraža uspešnost poslovanja podjetja in je približek denarnega toka iz poslovanja. Prikazuje sposobnost pokrivanja odpisov vrednosti in drugih odhodkov, ki niso povezani s poslovnimi odhodki.
Dodana vrednost	Dodana vrednost = čisti prihodki od prodaje + usredstveni lastni proizvodi in storitve + drugi prihodki – stroški blaga, materiala, storitev – drugi poslovni odhodki.	Prikazuje novoustvarjeno vrednost podjetja v enem letu. Je merilo gospodarske aktivnosti in uspeha.
Dobičkonosnost prihodkov iz poslovanja (ROS)	Dobičkonosnost prihodkov iz poslovanja (ROS) = poslovni izid iz poslovanja (EBIT) / čisti prihodki od prodaje.	Prikazuje operativno učinkovitost podjetja.
Čista dobičkonosnost kapitala (ROE)	Čista dobičkonosnost kapitala (ROE) = čisti dobiček / povprečno stanje kapitala.	Prikazuje uspešnost poslovodstva pri povečevanju vrednosti podjetja za lastnike oz. delničarje.
Čista dobičkonosnost sredstev (ROA)	Čista dobičkonosnost sredstev (ROA) = čisti dobi ček / povprečno stanje sredstev.	Prikazuje uspešnost upravljanja s sredstvi podjetja.
EBITDA marža	EBITDA marža = poslovni izid iz poslovanja pred amortizacijo (EBITDA) / čisti prihodki od prodaje.	Prikazuje poslovno uspešnost in dobičkonosnost v odstotkih. Uporablja se za primerjavo uspešnosti podjetja z drugimi podjetji.
EBITDA marža iz tržne dejavnosti	EBITDA marža iz tržne dejavnosti = poslovni izid iz poslovanja pred amortizacijo (EBITDA) / čisti prihodki od prodaje iz naslova tržne dejavnosti.	Prikazuje poslovno uspešnost in dobičkonosnost tržne dejavnosti v odstotkih.
Neto finančna zadolženost/ EBITDA	Neto finančna zadolženost/EBITDA = (finančne obveznosti – denar in denarni ustrezniki) / EBITDA.	Prikazuje zadolženost in dobičkonosnost podjetja z namenom ocenjevanja zmožnosti podjetja poravnavati svoje finančne dolgove v prihodnosti, če družba ohrani isti obseg poslovanja in dobička.
Razmerje med tržno ceno in dobičkom na delnico (P/E)	Razmerje med tržno ceno in dobičkom na delnico (P/E) = zaključni tečaj / čisti dobiček na delnico (EPS).	Prikazuje koliko evrov so vlagatelji na trgu v določenem trenutku pripravljeni plačati za vsak evro dobička podjetja. Z njim ocenjujemo vrednost podjetja in njegovih delnic na trgu.
Knjigovodska vrednost delnice na dan (v evrih)	Knjigovodska vrednost delnice = kapital / število delnic.	Prikazuje vrednost delnice na podlagi vrednosti kapitala družbe na določen dan.
Razmerje med tržno ceno in knjigovodsko vrednostjo delnice (P/B)	Razmerje med tržno ceno in knjigovodsko vred nostjo delnice (P/B) = zaključni tečaj / knjigovod ska vrednost delnice.	Prikazuje primerjavo tržne vrednosti enote kapitala podjetja na borzi z njegovo računovodsko vrednostjo na določen dan.
Čisti dobiček na delnico (EPS)	Čisti dobiček na delnico (EPS) = čisti dobiček / število delnic.	Izraža razmerje, ki predstavlja znesek čistega dobička podjetja, ki ga ta ustvari na vsako posamezno delnico. Je merilo uspešnosti (dobičkonosnosti) podjetja.
Tržna kapitalizacija	Tržna kapitalizacija = zaključni tečaj * število del nic	Tržna vrednost vseh delnic na trgu.
Dividenda na delnico (v evrih)	Dividenda na delnico = bilančni dobiček, ki se uporabi za izplačilo dividend / število navadnih delnic.	Dividenda prikazuje udeležbo pri dobičku podjetja, ki se izplača delničarjem družbe.
Dividendna donosnost (v %)	Dividendna donosnost = dividenda na delnico / zaključni tečaj na zadnji trgovalni dan leta	Izraža razmerje med izplačano dividendo in tržno vrednostjo delnice.

² APMs - Alternative Performance Measures

3 ESMA - European Securities and Markets Authority – Evropski organ za vrednostne papirje in trge

1.1 Ključni kazalniki poslovanja

Ključni kazalniki poslovanja družbe Luka Koper, d. d., in Skupine Luka Koper v letu 2023 v primerjavi z letom 2022

	Luka Koper, d. d. Skupina Luka Koper
Postavke	2023	2022	Indeks 2023/2022	2023	2022	Indeks 2023/2022
Čisti prihodki od prodaje (v eur)	309.284.223	310.196.680	100	312.772.489	313.462.636	100
Poslovni izid iz poslovanja (EBIT) (v eur)	59.233.239	81.729.523	72	60.912.423	83.114.534	73
Poslovni izid iz poslovanja pred amortizacijo (EBITDA) (v eur)	91.496.341	112.529.369	81	93.731.962	114.602.528	82
Čisti poslovni izid (v eur)	54.450.022	73.266.227	74	56.445.369	74.159.799	76
Dodana vrednost (v eur)	193.214.462	206.107.197	94	203.608.146	215.843.817	94
Naložbe v osnovna sredstva (v eur)	41.259.790	50.157.229	82	41.543.822	50.784.443	82
Ladijski pretovor (v ton)	22.267.534	23.248.795	96	22.267.534	23.248.795	96
Število zaposlenih4	1.757	1.638	107	1.922	1.801	107

Kazalniki	2023	2022	Indeks 2023/2022	2023	2022	Indeks 2023/2022
Dobičkonosnost prihodkov iz poslo vanja (ROS)	19,2%	26,3%	73	19,5%	26,5%	74
Čista dobičkonosnost kapitala (ROE)	11,0%	16,1%	68	10,7%	15,1%	71
Čista dobičkonosnost sredstev (ROA)	7,8%	11,6%	67	7,7%	11,1%	69
EBITDA marža	29,6%	36,3%	82	30,0%	36,6%	82
EBITDA marža iz tržne dejavnosti	30,4%	37,1%	82	30,8%	37,4%	82
Finančne obveznosti/kapital	21,8%	13,3%	164	20,3%	12,3%	165
Neto finančna zadolženost/EBITDA	0,6	-0,05	-	0,3	-0,3	-

Postavke	31.12.2023	31.12.2022	Indeks 2023/2022	31.12.2023	31.12.2022	Indeks 2023/2022
Sredstva (v eur)	733.439.080	662.680.856	111	774.226.552	701.154.228	110
Kapital (v eur)	505.347.400	480.225.780	105	543.052.948	515.732.169	105
Finančne obveznosti (v eur)	110.134.003	63.801.193	173	110.018.551	63.680.089	173

⁴ Stanje na zadnji dan poročevalskega obdobja.

Ključni kazalniki poslovanja družbe Luka Koper, d. d., in Skupine Luka Koper v letu 2023 v primerjavi z načrtom za leto 2023

	Luka Koper, d. d.		Skupina Luka Koper
Postavke	2023	Načrt 2023	Indeks 2023/ načrt 2023	2023	Načrt 2023	Indeks 2023/ načrt 2023
Čisti prihodki od prodaje (v eur)	309.284.223	287.440.777	108	312.772.489	290.071.036	108
Poslovni izid iz poslovanja (EBIT) (v eur)	59.233.239	33.439.720	177	60.912.423	34.543.649	176
Poslovni izid iz poslovanja pred amor tizacijo (EBITDA) (v eur)	91.496.341	66.283.553	138	93.731.962	68.204.522	137
Čisti poslovni izid (v eur)	54.450.022	31.296.435	174	56.445.369	32.312.492	175
Dodana vrednost (v eur)	193.214.462	171.970.438	112	203.608.146	181.818.611	112
Izdatki za naložbe (v eur)	41.259.790	57.390.573	72	41.543.822	58.853.168	71
Ladijski pretovor (v ton)	22.267.534	23.333.878	95	22.267.534	23.333.878	95
Število zaposlenih	1.757	1.754	100	1.922	1.917	100

Kazalniki	2023	Načrt 2023	Indeks 2023/ načrt 2023	2023	Načrt 2023	Indeks 2023/ načrt 2023
Dobičkonosnost prihodkov iz poslovanja (ROS)	19,2%	11,6%	166	19,5%	11,9%	164
Čista dobičkonosnost kapitala (ROE)	11,0%	6,7%	164	10,7%	6,4%	167
Čista dobičkonosnost sredstev (ROA)	7,8%	4,7%	166	7,7%	4,6%	167
EBITDA marža	29,6%	23,1%	128	30,0%	23,5%	128
EBITDA marža iz tržne dejavnosti	30,4%	24,1%	126	30,8%	24,6%	125
Finančne obveznosti/kapital	21,8%	23,4%	93	20,3%	21,7%	94
Neto finančna zadolženost/EBITDA	0,6	1,4	43	0,3	1,0	30

Postavke	31.12.2023	Načrt 31.12.2023	Indeks 2023/ načrt 2023	31.12.2023	Načrt 31.12.2023	Indeks 2023/ načrt 2023
Sredstva (v eur)	733.439.080	687.353.233	107	774.226.552	726.942.642	107
Kapital (v eur)	505.347.400	471.426.149	107	543.052.948	508.896.695	107
Finančne obveznosti (v eur)	110.134.003	110.317.094	100	110.018.551	110.291.679	100

2 Pismo predsednice uprave⁵

Spoštovane delničarke in delničarji ter poslovni partnerji, drage sodelavke in sodelavci,

leto 2023 je bilo v vseh pogledih dinamično in izzivov polno leto. Kljub drugačnim napovedim je svetovno gospodarstvo okrevalo počasneje od pričakovanj. Kompleksne razmere v logistiki, ki so zaznamovale leto 2022, so se nadaljevale tudi v prvi polovici minulega leta, kar se je odražalo v zamudah prihodov kontejnerskih ladij na direktnih povezavah z Daljnim vzhodom in povezavah s pristanišči v Sredozemlju, kot tudi v postopnem zniževanju voznin. Ladjarji so za konec leta napovedovali okrnjene servise iz smeri Daljnega vzhoda, pristanišča v Evropi pa so se soočala z veliko zasedenostjo avtomobilskih terminalov. Dodatno grožnjo ustaljenim blagovnim tokovom, ki k nam potujejo skozi Sueški prekop, je prineslo zaostrovanje konflikta na Bližnjem vzhodu, zaradi katerega so nekateri ladjarji že decembra svoje ladje začasno preusmerili na pot okoli Afrike. Kar nekaj izzivov so v minulem letu prinesle izredne vremenske razmere, posledice katerih smo občutili tudi v koprskem pristanišču.

Kljub okoliščinam je bilo leto 2023 za družbe v Skupini Luka Koper uspešno, saj smo in na obeh strateških blagovnih skupinah zabeležili rast pretovora. Čisti prihodki od prodaje so znašali 312,8 milijona evrov in za 8 odstotkov presegli načrtovane. Več je bilo prihodkov iz naslova povečanega pretovora kontejnerjev in avtomobilov, večjega obsega storitev polnjenja in praznjenja kontejnerjev, dodatnih storitev ter višjih cen, prihodki iz skladiščnin pa so bili zaradi normalizacije razmer na globalnem logističnem trgu in krajšega zadrževanja blaga v skladišču nižji. To je vplivalo tako na poslovni izid iz poslovanja (EBIT), ki je s 60,9 milijona evrov za 76 odstotkov presegel načrtovanega, kot tudi na čisti poslovni izid v višini 56,4 milijona evrov, ki je tudi zaradi višjega poslovnega izida iz financiranja načrtovanega presegel za 75 odstotkov.

Rekordni pretovor na različnih blagovnih segmentih

Čeprav smo bili pri napovedih pretovora blaga za leto 2023 nekoliko zadržani, smo tudi na tem segmentu leto sklenili nad vsemi pričakovanji. Rekordne količine smo namreč dosegli na obeh strateških blagovnih skupinah – kontejnerjih in avtomobilih –, na potniškem terminalu, terminalu za hlajene tovore in terminalu za tekoče tovore.

Na kontejnerskem terminalu v začetku decembra, že drugič v zgodovini pristanišča dosegli milijon pretovorjenih kontejnerskih enot (TEU). Odlično smo poslovali tudi na terminalu za avtomobile in RO-RO, kjer smo novembra presegli absolutni

rekord pretovora vozil iz leta 2022. Leto smo na kontejnerskem terminalu sklenili s pretovorom 1.066.093 kontejnerskih enot (TEU), kar je 5 odstotkov več kot v letu 2022, na avtomobilskem segmentu pa s pretovorom 916.728 avtomobilov (v kosih), kar je za 14 odstotkov več kot v letu 2022. S tem smo utrdili svoj položaj in potrdili primat med pristanišči v severnem Jadranu (kontejnerji) in Sredozemlju (avtomobili). Doseženi rezultati na segmentu vozil so izjemni tudi v primerjavi s ključnimi avtomobilskimi terminali po Evropi, saj smo dosegli eno najvišjih rasti pretovora te blagovne skupine. Z novim rekordnim številom potnikov (120.553) smo sklenili tudi sezono prihoda potniških ladij, septembra pa smo zabeležili še prihod milijontega gosta.

Sicer pa je bil skupni ladijski pretovor v višini 22,3 milijona ton v primerjavi z letom 2022 nekoliko manjši, predvsem na račun manjšega pretovora jeklenih izdelkov ter kavčuka in soje, aluminijevega oksida, fosfatov, premoga in železove rude.

Dodatne skladiščne površine in nov kamionski terminal

Tudi v letu 2023 smo se aktivno posvečali naložbam in v okviru 41,5 milijona evrov vrednega razvojnega ciklusa sklenili več pomembnih projektov. Sredi leta smo v zaledju tretjega bazena namenu predali nove skladiščne površine za 3.500 vozil ter tako skupno kapaciteto terminala za avtomobile in RO-RO povečali na 46.500 vozil. Na kontejnerskem terminalu in terminalu za hlajene tovore smo zgradili nove priključke za hladilne kontejnerje – nova infrastruktura med drugim omogoča, da zabojnike skladiščimo v pet višin in tako bolje izkoristimo površine znotraj pristanišča. Med večjimi naložbami, ki smo jih uspešno zaključili, je bila tudi gradnja novega zunanjega kamionskega terminala na Serminu, ki velja za enega najsodobnejših objektov tako z vidika infrastrukture kot storitev. Poleg tega smo uspešno posodobili pristaniške protipožarne in elektroenergetske sisteme in implementirali sistem, ki omogoča brezpapirno poslovanje za najave tovornih vozil na terminalu za avtomobile.

V lanskem letu so se začele aktivnosti projekta SOPOREM, v okviru katerega bomo do konca leta 2024 na strehah skladišč za generalne tovore zgradili dve sončni elektrarni z močjo 3 megavatov. Tako bomo delež energije, proizvedene iz obnovljivih virov, zvišali na 10 odstotkov, z naložbami, ki jih načrtujemo v prihodnje, pa ga bomo celo podvojili. Do leta 2025 nameravamo s sončnimi paneli prekriti še tri skladišča in tako povečati skupno nominalno moč na 7 megavatov, s čimer bomo zagotovili večjo energetsko neodvisnost. Lani

⁵ GRI 2-14, 2-22, 2-25

smo poleg tega uspešno zaključili še en evropski projekt – 5G Loginnov, v sklopu katerega smo razvijali in testirali omrežje naslednje mobilne generacije 5G za potrebe pristaniških storitev in logistike. V letošnjem letu pa smo uspešno kandidirali tudi za pridobitev lastne frekvence 5G.

Razvojno naravnani bomo tudi v letu 2024. V začetku leta sta se začela težko pričakovanja gradnja 12. veza za generalne tovore in postopek javnega naročila za izbor izvajalca za gradnjo avtomatiziranega skladišča 54 za jeklene proizvode. V pripravi sta dokumentacija in pridobivanje dovoljenj za podaljšanje severnega dela I. pomola ter ureditev dodatnih površin za potrebe kontejnerskega terminala. Gre za enega največjih in najpomembnejših infrastrukturnih projektov koprskega pristanišča, ki bo omogočil povečanje kapacitet terminala na 1,75 milijona TEU na leto. Prav tako pomembna je tudi naložba v zagotovitev dodatnih skladiščnih kapacitet za potrebe terminala za avtomobile, ki se skladno z načrtom nadaljuje že v letu 2024.

Kot smo že večkrat poudarili, si nadaljnjega razvoja pristanišča ne moremo predstavljati brez zanesljive, stabilne, predvsem pa polno zmogljive železniške povezave z zaledjem. Projekt gradnje drugega tira je že v polnem teku, zaključek je predviden v letu 2026. V Luki Koper se nadejamo čimprejšnje nadgradnje projekta z vzpostavitvijo vzporednega (tretjega) železniškega tira, ki bo zagotovil boljšo pretočnost in še večjo zmogljivost železniške povezave zaledja Slovenije s Koprom. Kako pomembna je za slovensko logistiko zanesljiva železniška povezava, pričajo tudi podatki o količinah tovora, ki ga prepeljemo po železnici in cestah. Kljub dejstvu, da še vedno večji delež tovora k nam in od nas potuje po železnici, se je zaradi omejenih kapacitet in zamud na slovenskem železniškem omrežju delež pretovora po železnici v letu 2023 zmanjšal na 52 odstotkov.

785 milijonov evrov za razvoj in povečanje zmogljivosti

V lanskem letu je bil sprejet tudi nov strateški poslovni načrt družbe in Skupine Luka Koper za obdobje od 2024 do 2028. V prihodnjem petletnem obdobju bo naše poslanstvo zagotavljati zanesljive, visoko kakovostne pristaniške storitve, skladne s smernicami trajnostnega razvoja – s ciljem postati prva izbira med pristanišči na evropski južni transportni poti. Začrtani razvoj pristanišča bo temeljil na štirih ključnih izhodiščih, ki predvidevajo povečanje infrastrukturnih zmogljivosti, pospešeno uvajanje koncepta pametnega pristanišča, zagotovitev ustrezne kadrovske strukture ter skrb za trajnostne vidike in zmanjševanje negativnih vplivov na okolje in družbo. Skladno s strategijo Skupine Luka Koper še naprej ohranja tudi model večnamenskega pristanišča, ki je ena ključnih konkurenčnih prednosti naše družbe.

Posebno pozornost bomo namenili razvoju infrastrukture in povečanju zmogljivosti ter v ta namen investirali 785 milijonov evrov. Aktivni bomo pri pridobivanju sredstev za naložbene projekte s poudarkom na izgradnji infrastrukture za oskrbo ladij z električno energijo neposredno z obale. Nadaljevali bomo proces digitalne preobrazbe, katere cilj sta avtomatizacija in optimizacija ključnih procesov, ter izvedli

nadaljnje korake v smeri podnebnega prehoda. V luči tega si bomo prizadevali za ohranitev standardov trajnostnega razvoja na področju okolja (EMAS), zmanjšanje ogljičnega odtisa družbe in povečanje energijske samooskrbe z obnovljivimi viri energije.

Poudarek projektom trajnostnega razvoja in skrbi za okolje

Ker se zavedamo svoje odgovornosti do okolja, v katerem sobivamo, pri načrtovanju razvoja pristanišča upoštevamo različne poglede in stališča ter stremimo k doseganju najvišjih okoljskih in družbenih standardov. Poleg rednega monitoringa emisij hrupa, svetlobe in prašnih delcev ter spremljanja kakovosti morske ter podzemnih voda smo v preteklih letih pričeli s posodabljanjem in elektrifikacijo luške mehanizacije,, starejše in bolj hrupne stroje pa premestili na dele pristanišča, ki so bolj oddaljeni od območij večje poselitve. Načrtujemo, da bomo v naslednjih letih z elektrifikacijo strojev in vozil v celoti nadomestili tista na dizelski pogon. Skupaj z družbo Eles smo aktivno pristopili k projektu gradnje 110.000-voltnega daljnovoda od Dekanov do pristanišča in razdelilne transformatorske postaje znotraj pristanišča, kar je pogoj za elektrifikacijo obal in nemoteno oskrbo ladij z električno energijo. Ta projekt je pomemben ne samo v luči povečanja rabe električne energije, ampak je tudi eden ključnih projektov podnebnega prehoda.

Eden takih je tudi vpeljava sheme ESI, na podlagi katere od januarja 2023 ladjam z manjšimi emisijami onesnaževal v zrak nudimo ugodnosti pri plačilu pristaniške pristojbine. Tako želimo v pristanišče privabiti čim več ladij z najsodobnejšimi motorji in čistejšimi pogoni ter dodatno zmanjšati emisije v ozračje.

Okolje so tudi ljudje, ki v njem živijo, zato je pomembno, da je naš razvoj usklajen z razvojem lokalne skupnosti in njenimi potrebami. Luka Koper, d. d., in Mestna občina Koper sta ravno s tem namenom že julija 2018 podpisali pismo o nameri in se dogovorili o izvajanju omilitvenih ukrepov, kar sta konkretizirali s podpisom dogovora o izvajanju omilitvenih ukrepov za zmanjšanje vplivov pristaniške dejavnosti na okolje novembra 2019. Luka Koper, d. d., je na podlagi tega koprski občini v obdobju v obdobju od leta 2020 do leta 2023 izplačala namensko donacijo v skupni vrednosti 1.000.000 evrov. Konec leta 2023 smo z občino podpisali nov dogovor, na podlagi katerega bomo v naslednjih petih letih za izvajanje omilitvenih ukrepov namenili dodatnih 1,6 milijona evrov. V letu Lani smo s koprsko občino konkretizirali še en projekt – ureditev in ozelenitev zelenih površin v starem mestnem jedru, za kar smo namenili donacijo v višini 40.000 evrov.

Severnojadranska pristanišča, povezana v združenje NAPA, so junija ob robu strokovne konference na temo razogljičenja in digitalizacije pristanišč podpisala memorandum, s katerim so se zavezala k skupni krepitvi razogljičenja in energetske učinkovitosti v pristaniščih. Memorandum utira pot večjemu institucionalnemu in operativnemu sodelovanju med pristanišči severnega Jadrana v prihodnjih letih.

Skrbimo za lokalno in širše okolje

Svojo odgovornost do okolja in ljudi v Luki Koper izražamo tudi s podporo športnih, kulturnih, dobrodelnih in drugih društev ter organizacij, ki delujejo na tem območju, kar potrjuje 1,43 milijona evrov sponzorskih in donatorskih sredstev v letu 2023. Del teh razdelimo v okviru sklada Živeti s pristaniščem, ki je prednostno namenjen podpori manjših lokalnih projektov s področja trajnostnega razvoja in skrbi za okolje. Letos smo pomemben del teh sredstev namenili tudi za pomoč pri odpravi posledic avgustovskih poplav po Sloveniji. Poleg opreme in industrijskih razvlažilnikov smo v skupni akciji z Adria Terminali in Goriškimi opekarnami prizadetim v poplavah donirali 241 palet opečnih zidakov za obnovo poškodovanih ali povsem uničenih objektov na poplavnem območju. Za iste namene smo konec leta sprejeli odločitev o izplačilu namenske donacije v višini 200.000 evrov, ki je bila v začetku leta 2024 izplačana državi in jo bodo prejeli tisti, ki pomoč najbolj potrebujejo.

Urejeno delovno okolje in odgovoren odnos z zaposlenimi

Prepričani smo, da lahko podjetje svojo zgodbo o uspehu piše samo s pomočjo zaposlenih, sodelavk in sodelavcev, ki so srce in duša vsakega kolektiva. Zato v naši družbi dosledno skrbimo za prijetno, spodbudno, predvsem pa varno delovno okolje, z zagotavljanjem urejenih delovnih pogojev pa zaposlenim omogočamo, da lahko svoje delo opravljajo učinkovito in kakovostno. Projekte snujemo in uresničujemo skupaj, se pri tem spodbujamo in si pomagamo, a najpomembnejše je, da si znamo prisluhniti, da se medsebojno spoštujemo in si zaupamo. Spoštujemo pravico zaposlenih do svobodnega združevanja, članstva v sindikatih in svetu delavcev, s katerimi dobro sodelujemo. Ker se zavedamo, da so iskreni odnosi osnova za učinkovito delo in zadovoljstvo zaposlenih, veliko truda vlagamo v redno, odkrito in spoštljivo komunikacijo na vseh ravneh.

Dosledni smo pri spoštovanju enakosti spolov in obsojamo vsako diskriminacijo na delovnem mestu, posebno pozornost pa namenjamo tudi spoštovanju zakonskih pravic starejših delavcev, ki se nanašajo na nadurno in nočno delo ter dodatne dni letnega dopusta. V letu 2023 smo pri nekaterih delovnih procesih prešli na nov turnusni urnik, ki zaposlenim omogoča večjo fleksibilnost, lažje načrtovanje delovnega časa in posledično več prostega časa, ki ga lahko namenijo družini. Zaposlenim v postopkih pred invalidsko komisijo nudimo podporo pri iskanju ustreznega delovnega mesta in pri tem uspešno sodelujemo z invalidskim podjetjem Luka Koper INPO, d. o. o.

Skupina Luka Koper je v letu 2023 vzpostavila posodobljen varni kanal za interno ali zunanjo prijavo nepravilnosti, podpira vsak izraz suma, v dobri veri ali na podlagi utemeljenega prepričanja, ter zagotavlja zaščito prijavitelja pred kakršnim

koli kaznovanjem ali povračilnimi ukrepi. Vsaka fizična ali pravna oseba lahko na pooblaščenca za korporativno integriteto in skladnost poslovanja, varstvo osebnih podatkov ter človekovih pravic naslovi prijavo zaradi kršitev korporativne integritete, za katere je pooblaščenec pristojen. Družba je v januarju 2024 tudi uspešno prestala presojo za certifikat ISO 37001/2016 Sistem vodenja za preprečevanje korupcije.

Luka Koper, d. d., je od leta 2019 podpisnica Zaveze k spoštovanju človekovih pravic. Aktivna je v okviru delovne skupine Vlade Republike Slovenije za uresničitev Nacionalnega akcijskega načrta za spoštovanje človekovih pravic v gospodarstvu (NAN). Z zavezo družba sledi tudi priporočilom in pričakovanjem SDH, ki od družb s kapitalsko naložbo države pričakuje, da v svoje poslovanje implementirajo relevantna načela Nacionalnega akcijskega načrta Republike Slovenije za spoštovanje človekovih pravic v gospodarstvu in da so vzor drugim družbam tudi na področju spoštovanja človekovih pravic. V zaključni fazi prenove je obstoječi Pravilnik o zaščiti dostojanstva zaposlenih, ki bo preoblikovan v Pravilnik o preprečevanju nadlegovanja in trpinčenja na delovnem mestu.

Povečane geopolitične napetosti znova povečujejo negotovost glede kratkoročnih obetov

Razmere v logistiki in dobavnih verigah so se s pričetkom napadov v Rdečem morju dodatno zaostrile, kar vpliva na vse deležnike v logistiki, tudi na končne naročnike blaga v industrijski proizvodnji, ki so odvisni od pomorskega prometa skozi Sueški prekop. Zaradi preusmeritev ladij okoli Afrike se je tranzitni čas v povprečju podaljšal za 10 do 14 dni, zato večina ladijskih servisov z Daljnega vzhoda v Koper prihaja z zamikom. Daljši tranzitni čas posredno vpliva tudi na ladje, ki tovor prevažajo po Sredozemlju prek pretovornih (hub) pristanišč. V decembru 2023 občutnejših vplivov na poslovanje ni bilo zaznati, zaradi omenjene neenakomerne razporeditve prihoda tovora pa se bodo zamude prihodov ladij oz. tovora odražale v realizaciji mesečnih načrtov pretovora v prvih treh mesecih leta 2024. Če se razmere v naslednjih mesecih ne bodo normalizirale, bi to lahko vplivalo tudi na odločitve ladjarjev oz. naročnikov o spremembi ustaljenih transportnih poti z Daljnega vzhoda v Evropo, kar bi se lahko odrazilo v manjših količinah pretovora v prihodu.

Uprava družbe v polni sestavi

Nadzorni svet družbe je 30. novembra 2023 na redni seji za nova člana uprave družbe imenoval Gregorja Beliča in Gorazda Jamnika, ki sta petletni mandat nastopila 1. januarja 2024. V upravi ostajata Nevenka Kržan v funkciji predsednice uprave in Vojko Rotar, član uprave - delavski direktor.

Nevenka Kržan Predsednica uprave družbe Luka Koper, d. d.

3 Poročilo nadzornega sveta za leto 2023

3.1 Sestava nadzornega sveta

Nadzorni svet je v letu 2023 do 6. 2. 2023 deloval v sestavi Franci Matoz (predsednik), Nevenka Črešnar Pergar (namestnica predsednika), mag. Božidar Godnjavec (član), Andrej Koprivec (član), Tomaž Benčina (član), Mladen Jovičić (član), Rok Parovel (član), Mehrudin Vuković (član). Na 36. skupščini delničarjev dne 6. 2. 2023 je skupščina za mandatno obdobje 4 let z začetkom mandata 7. 2. 2023 imenovala nove člane nadzornega sveta, in sicer Mirka Bandlja, Barbaro Nose, Jožefa Petroviča, Boštjana Raderja in Boruta Škabarja. Nadzorni svet v novi sestavi se je na 1. konstitutivni seji sestal dne 23. 2. 2023 in za predsednika imenoval Mirka Bandlja, za njegovega namestnika pa Tomaža Benčino. Od 23. 2. 2023 je nadzorni svet deloval v sestavi Mirko Bandelj (predsednik), Tomaž Benčina (namestnik predsednika), Jožef Petrovič (član), Barbara Nose (članica), Boštjan Rader (član), Borut Škabar (član), Mladen Jovičić (član), Rok Parovel (član) in Mehrudin Vuković (član). Sestava nadzornega sveta je bila z vidika strokovnih kompetenc na visoki ravni in člani so delovali skladno.

3.2 Delovanje nadzornega sveta

Nadzorni svet se je do dne 6. 2. 2023 sestal na dveh rednih, eni izredni in eni korespondenčni seji. Seznanil se je s sklicem 36. skupščine družbe, obravnaval in potrdil je predlog skupščine družbe za imenovanje zunanjega revizorja računovodskih izkazov družbe Luka Koper, d. d., in Skupine Luka Koper za obdobje 2023–2025, potrdil predlog novih sodil ter predloge uprave za povečanje vrednosti naložb. Na podlagi odobrenih kriterijev za ocenjevanje uspešnosti uprave za leto 2022 je obravnaval in potrdil nagrado upravi za leto 2022 ter podal soglasje k zaposlitvi člana nadzornega sveta - predstavnika delavcev za poklicnega sindikalnega zaupnika v družbi do 31. 1. 2027.

Nadzorni svet v novi sestavi je nastopil mandat 7. 2. 2023 in se je v letu 2023 sestal na sedmih rednih in osmih korespondenčnih sejah. Na konstitutivni seji dne 23. 2. 2023 je nadzorni svet ob izvolitvi predsednika in namestnika predsednika ustanovil revizijsko, kadrovsko in poslovno komisijo nadzornega sveta ter imenoval članstvo v teh komisijah. Na prvi konstitutivni seji se je seznanil s predstavitvijo poslovanja in delovanja družbe ter obravnaval informacijo o poslovanju Skupine in družbe Luke Koper, d. d., za leto 2022.

Na aprilski seji je nadzorni svet sprejel poročilo o delu za leto 2022 in ob tem potrdil revidirano Letno poročilo Skupine in družbe Luka Koper, d. d., za leto 2022 ter preveril predlog uprave za uporabo bilančnega dobička za leto 2022. Seznanil se je z letnim poročilom o obvladovanju tveganj in priložnosti za leto 2022, letnim poročilom o delu področja notranje revizije ter pooblaščenca za korporativno integriteto in skladnost poslovanja za leto 2022, ter se seznanil z izjavami o neodvisnosti članov nadzornega sveta.

Na majski seji dne 18. 5. 2023 je nadzorni svet potrdil sporazum o prenehanju mandata predsedniku uprave Boštjanu Napastu z dnem 30. 6. 2023 in za predsednico uprave od 1. 7. 2023 imenoval dotedanjo članico uprave za finance Nevenko Kržan. Ob tem je nadzorni svet kadrovsko komisijo zadolžil, da prične postopke za izbor in imenovanje novih članov uprave. Seznanil se je z nerevidiranim poročilom o poslovanju Skupine in družbe Luka Koper, d. d., v obdobju januar– marec 2023 ter na predlog poslovne komisije soglašal, da se v načrt naložb vključi naložba izgradnje objekta za potniški terminal. Soglašal je s sklicem 37. skupščine delničarjev ter z imenovanjem predsednice uprave v nadzorni svet Pokojninske družbe A, d. d. Na 2. korespondenčni seji je nadzorni svet sprejel predlog nove politike prejemkov, ki jo je predložil skupščini družbe v odobritev.

Na junijski in julijskih korespondenčnih sejah je nadzorni svet odločal o novih vrednostih investicijskih predlogov uprave ter potrdil javni razpis za izbor novih članov uprave in zunanjo strokovno pomoč v postopku izbora. Ob tem je sprejel kompetenčni profil za člane uprave.

Na redni avgustovski seji dne 24. 8. 2023 se je nadzorni svet seznanil z nerevidiranim poročilom o poslovanju Skupine in družbe Luka Koper, d. d., v obdobju januar–junij 2023, potrdil pogodbo o revidiranju računovodskih izkazov družbe in Skupine Luka Koper za poslovna leta 2023, 2024 in 2025 ter predsednika nadzornega sveta pooblastil za podpis. Potrdil je Politiko preprečevanja korupcije, soglašal s predlogom o nakupu zakladih menic, z dividendno politiko in notranjerevizijskimi posli, se seznanil z aktivnostmi implementacije sistema vodenja za preprečevanje korupcije v skladu s standardom ISO 37001 – 2016 ter obravnaval poročilo po 60. členu ZSDH v zvezi s posli s povezanimi osebami člana nadzornega sveta. Obravnaval je strategijo sponzorstev in donacij ter se seznanil z letnim načrtom upravljanja in pričakovanji SDH-ja. Obravnaval je tudi osnutek Poslovnega načrta družbe in Skupine Luka Koper za leto 2024 ter osnutek Strateškega poslovnega načrta za obdobje 2024–2028 in pri tem upravi podal priporočila.

Na prvi novembrski seji dne 23. 11. 2023 se je nadzorni svet seznanil z nerevidiranim poročilom o poslovanju v obdobju januar–september 2023, obravnaval in potrdil predlog finančnega koledarja za leto 2024 ter soglašal s Poslovnim načrtom družbe Luka Koper, d. d., in Skupine Luka Koper

za leto 2024. Obravnaval je tudi načrt dela področja notranje revizije za leto 2024 in predlog uprave o povišanju sredstev sponzorstev in donacij Luke Koper, d. d., v letu 2023 ter z njima soglašal. Obravnaval in potrdil je predloge uprave o povišanju vrednosti in vključitvi novih naložb v načrt naložb za leto 2023.

Na drugi novembrski seji dne 30. 11. 2023 je nadzorni svet po predlogu nabora več kandidatov s strani kadrovske komisije, za nova člana uprave družbe za mandatno obdobje 5 let z začetkom mandata 1. 1. 2024 imenoval Gregorja Beliča in Gorazda Jamnika. Na predlog uprave je potrdil Strateški poslovni načrt družbe Luka Koper, d. d., in Skupine Luka Koper za obdobje 2024–2028 ter podal upravi soglasje za izvedbo dokapitalizacije odvisne družbe Adria Terminali, d. o. o., in pripojitve družbe Adria Investicije, d. o. o.

Na zadnji redni seji v letu 2023 dne 18. 12. 2023 je nadzorni svet potrdil spremembo sodil za razporejanje stroškov, prihodkov, sredstev in obveznosti za izvajanje GJS, soglašal z naborom identificiranih vplivov in bistvenih vsebin za poročanje v trajnostnem poročilu za leto 2023 ter potrdil kriterije nagrajevanja za vodjo področja notranje revizije za leto 2024. Seznanil se je s poročilom o poteku ključnih investicijskih projektov družbe ter sprejel programa dela sej nadzornega sveta in njegovih komisij. Na zadnji korespondenčni seji je nadzorni svet potrdil predlog pogodb o poslovodenju z novoimenovanima članoma uprave.

Nadzorni svet je ob tem redno spremljal ukrepe za doseganje načrtovanega poslovnega izida za leto 2023, upravi predlagal preveritev poslovnega in strateškega poslovnega načrta, ki ju je potrdil, ter opravljal še številne druge naloge, med katerimi lahko izpostavimo:

• • obravnavo poročil o delu notranje revizije za leto 2023 in programa dela notranje revizije za leto 2023,
• • obravnavo poročil o obvladovanju tveganj,
• • obravnavo poročil o skladnosti poslovanja in korporativni integriteti za leto 2023,
• • spremljanje rezultatov poslovanja in ukrepov za njihovo doseganje,
• • spremljanje uresničevanja načrta naložb družbe,
• • spremljanje priporočil in pričakovanj SDH.

Nadzorni svet je pazil na pravočasno in učinkovito prepoznavanje, razkrivanje, obvladovanje ter odpravo nasprotja interesov. Člani nadzornega sveta so se redno usposabljali in spremljali dobre prakse korporativnega upravljanja. Poročila sveta delavcev o stanju na področju sodelovanja delavcev pri upravljanju nadzorni svet ni obravnaval, saj mu ga svet delavcev za leto 2023 ni posredoval v obravnavo. Nadzorni svet je sprejel 159 sklepov, od tega 96 % soglasno.

3.3 Delo komisij nadzornega sveta

V letu 2023 so bile v okviru nadzornega sveta do 6. 2. 2023 imenovane revizijska komisija, kadrovska komisija, poslovna komisija in komisija za strateški razvoj. Na prvi konstitutivni seji dne 23. 2. 2023 je nadzorni svet odločil, da v okviru nadzornega sveta delujejo revizijska, kadrovska in poslovna komisija.

3.3.1 Revizijska komisija

V skladu s poslovnikom nadzornega sveta revizijska komisija z izvajanjem nalog iz svojega programa dela povečuje učinkovitost dela nadzornega sveta in mu pri izvajanju nadzora nad računovodskim poročanjem, notranjimi kontrolami in upravljanjem tveganj ter pri sodelovanju z zunanjimi in notranjimi revizorji ter pooblaščencem za korporativno integriteto in skladnost poslovanja o svojem delu redno poroča ter predlaga sprejem ustreznih sklepov. Ključna vloga revizijske komisije v procesu korporativnega upravljanja je, da deluje v dobro družbe in varuje interese njenih deležnikov.

Revizijska komisija je v letu 2023 do 6. 2. 2023 delovala v sestavi Andrej Koprivec CFA (predsednik komisije, 7. stopnja izobrazbe, univerzitetni diplomirani ekonomist), mag. Božidar Godnjavec (član in namestnik predsednika, 8. stopnja izobrazbe, mag. ekonomskih znanosti), Nevenka Črešnar Pergar, MBA (članica, 7. stopnja izobrazbe, univerzitetna diplomirana pravnica MBA), Rok Parovel (član, 6. stopnja izobrazbe, diplomirani ekonomist) ter Simon Kolenc, CFA (zunanji član, 7. stopnja izobrazbe, univerzitetni diplomirani ekonomist). Komisija se je sestala na dveh sejah. Obravnavala je predlog za nadzorni svet glede imenovanja zunanjega revizorja računovodskih izkazov družbe Luka Koper, d. d., in Skupine Luka Koper za obdobje 2023–2025 in nadzornemu svetu predlagala, da skupščini družbe predlaga v imenovanje družbo BDO Revizija, d. o. o. Obravnavala je predlog novih sodil, ki jih je posredovala nadzornemu svetu v potrditev, ter se seznanila s poročili o izvedenih notranjerevizijskih poslih, preverila izjavo o neodvisnosti vodenja notranje revizije ter ocenila njeno delo.

Z imenovanjem novih članov nadzornega sveta in konstituiranjem revizijske komisije na 1. konstitutivni seji nadzornega sveta je komisija od 23. 2. 2023 dalje delovala v novi sestavi Barbara Nose (predsednica, 7. stopnja izobrazbe, univerzitetna diplomirana ekonomistka, specialistka revidiranja), Boštjan Rader, MBA (član, 7. stopnja izobrazbe, univerzitetni diplomirani ekonomist, MBA), Rok Parovel (član, 6. stopnja izobrazbe, diplomirani ekonomist) in zunanja članica mag. Mateja Treven (8. stopnja izobrazbe, mag. ekonomskih znanosti).

Komisija se je sestala je na sedmih rednih in dveh korespondenčnih sejah ter okviru svojih pristojnosti in pooblastil spremljala proces računovodskega poročanja, obravnavala različna gradiva in poročila poslovodstva ter o svojih zaključkih in ugotovitvah ter predlogih redno poročala nadzornemu svetu. V skladu s smernicami za zagotavljanje neodvisnosti zunanjega revizorja je revizijska komisija nadzirala sklepanje pogodb z revizijskimi družbami ter vrsto in obseg njihovih storitev.

Obravnavala je revidirano letno poročilo Skupine in družbe Luka Koper, d. d., za leto 2023 s posebnim poudarkom na

izkazovanju prihodkov, oblikovanju rezervacij iz naslova potencialnih tožb, obveznostih iz koncesijske pogodbe ter nefinančnem poročanju in trajnostnem poslovanju. Dejavno je komunicirala z revizorjem tako glede področij in poteka revizije kot glede ugotovitev v zvezi s tem ter ob tem spremljala njegovo neodvisnost in kvaliteto opravljenega dela. Obravnavala je poročilo za revizijsko komisijo in revizorjevo pismo poslovodstvu ter odziv poslovodstva.

Po imenovanju revizorja na 37. skupščini delničarjev je revizijska komisija skrbno preučila načrt revizije za leto 2023 in obravnavala Pogodbo o revidiranju računovodskih izkazov družbe Luka Koper, d. d., za poslovna leta 2023, 2024 in 2025 ter nadzornemu svetu predlagala, da jo potrdi. V letu 2023 je revizijska komisija podrobno spremljala tudi sistem upravljanja tveganj s posebnim poudarkom na tveganjih kibernetske varnosti ter stvarnopravnih razmerij z Republiko Slovenijo po koncesijski pogodbi. Obravnavala je Politiko preprečevanja korupcije, ki jo je predlagala nadzornemu svetu v potrditev, spremljala delovanje področij notranje revizije in notranjih kontrol, skladnosti poslovanja, korporativne integritete in nasprotja interesov ter podajala priporočila za krepitev in nadgradnjo sistemov. Obravnavala je poročila o kupcih in dobaviteljih, pri čemer je podala priporočila za skrbnost in skladnost pri poslovanju z njimi, odprtih sodnih postopkih, delovanju IT sistemov ter druga poročila poslovodstva, ki jih je skrbno preučila in nadzorovala njihovo neoporečnost.

Kjer je zaznala morebitne vrzeli, je predlagala dopolnitve ter izvedbo takojšnih in ustreznih ukrepov. Sledila je ideji transparentnega, etičnega in družbeno odgovornega modela delovanja družbe ter obvladovanja potencialnih konfliktov interesov in jasne ureditve sodelovanja družbe z vsemi deležniki. Pred posredovanjem predloga o nagrajevanju vodje notranje revizije v obravnavo nadzornemu svetu je revizijska komisija temeljito preučila njene prejemke, delo in bila izredno pozorna na spoštovanje njene neodvisnosti in osebne integritete.

V zaključku leta je sprejela program dela in pričela postopek ocenitve svojega dela, na podlagi katere bo na področjih delovanja, pri katerih bo ocenila, da je sposobna dodatnih izboljšav, sprejela načrt realizacije teh izboljšav. Člani revizijske komisije so se med letom udeležili več izobraževanj s področja dela revizijskih komisij.

3.3.2 Kadrovska komisija

Kadrovska komisija je v letu 2023 do 6. 2. 2023 delovala v sestavi Franci Matoz (predsednik), Nevenka Črešnar Pergar (članica) ter člana mag. Božidar Godnjavec in Mehrudin Vuković. Komisija se je sestala na dveh sejah ter obravnavala poročilo o odprtih sodnih postopkih in model izvajanja pristaniških storitev v Luki Koper, d. d., preučila in nadzornemu svetu predlagala v potrditev nagrajevanje uprave ter sekretarja nadzornega sveta za leto 2022 in nadzornemu svetu predlagala, da poda soglasje k zaposlitvi člana nadzornega sveta - predstavnika delavcev za poklicnega sindikalnega zaupnika v družbi.

Z imenovanjem novih članov nadzornega sveta in konstituiranjem kadrovske komisije na 1. konstitutivni seji nadzornega sveta je komisija v nadaljevanju leta 2023 od 23. 2. 2023 delovala sestavi Tomaž Benčina (predsednik), Jožef Petrovič (član), Boštjan Rader (član), Mehrudin Vuković (član). Komisija se je sestala na sedmih rednih in eni korespondenčni seji.

Obravnavala je poročila uprave o zaposlitvah na vodstvenih položajih in svetovalcih uprave, spremljala izvajanje nasledstvenega programa, oblikovala in predlagala sprejem politike prejemkov in kriterijev za nagrajevanje uprave ter ob zunanji strokovni podpori pripravila javni poziv za vložitev kandidatur za nove člane uprave. Po opravljenem pregledu in preveritvi ter analizi kandidatur je pripravila ožji nabor kandidatov za nove člane uprave, ki ga je posredovala nadzornemu svetu v obravnavo in imenovanje.

3.3.3 Poslovna komisija

Poslovna komisija je v letu 2023 do 6. 2. 2023 delovala v sestavi mag. Božidar Godnjavec (predsednik), Nevenka Črešnar Pergar (namestnica predsednika) ter člana Tomaž Benčina in Mladen Jovičić. Komisija se je sestala na dveh sejah in obravnavala predloge uprave za vključitev novih naložb v načrt naložb 2023 ter predlog za zamenjavo zemljišč v neposredni bližini pristanišča.

Nadzorni svet v novi sestavi je na 1. konstitutivni seji dne 23. 2. 2023 za člane poslovne komisije imenoval Jožefa Petroviča (predsednika), Tomaža Benčino (člana), Boruta Škabarja (člana) in Mladena Jovičića (člana).

Komisija se je sestala na petih rednih sejah. Sodelovala je pri oblikovanju poslovnega načrta za leto 2024 ter Strateškega poslovnega načrta družbe Luka Koper, d. d., in Skupine Luka Koper za obdobje 2024–2028, ki ju je v zaključku leta predlagala nadzornemu svetu v potrditev. Spremljala je izvajanje načrta naložb, tekočega in investicijskega vzdrževanja, se seznanjala z raznimi elaborati ekonomske upravičenosti naložb ter redno spremljala poslovne cilje družbe ter odvisnih družb.

3.3.4 Komisija za strateški razvoj

Komisija za strateški razvoj v sestavi Nevenka Črešnar Pergar (predsednica), Andrej Koprivec (namestnik predsednice), Tomaž Benčina (član), Mladen Jovičić (član) in Rok Parovel (član) do 6. 2. 2023 ni zasedala. Nadzorni svet v novi sestavi je njene naloge prenesel na poslovno komisijo.

Potek sej nadzornega sveta in njegovih komisij v letu 2023 ter odsotnost članov

Številka seje	Datum seje	Odsotni člani
Seje nadzornega sveta
15. redna seja	24. januar 2023	/
16. redna seja	2. februar 2023	/
1. konstitutivna seja	23. februar 2023	/
2. redna seja	13. april 2023	/
3. redna seja	18. maj 2023	/
4. redna seja	24. avgust 2023	/
5. redna seja	23. november 2023	/
6. redna seja	11. november 2023	/
7. redna seja	18. december 2023	Borut Škabar
5. izredna seja	5. januar 2023	/
6. korespondenčna seja	6. februar 2023	/
1. korespondenčna seja	4. april 2023	/
2. korespondenčna seja	24. maj 2023	/
3. korespondenčna seja	20. junij 2023	/
4. korespondenčna seja	6. julij 2023	Boštjan Rader
5. korespondenčna seja	28. julij 2023	/
6. korespondenčna seja	21. september 2023	/
7. korespondenčna seja	24. november 2023	/
8. korespondenčna seja	22. december 2023	/
Seje kadrovske komisije
10. redna seja	24. januar 2023	/
11. redna seja	2. februar 2023	/
1. konstitutivna seja	13. april 2023	/
2. redna seja	18. maj 2023	/
3. redna seja	14. junij 2023	/
4. redna seja	24. avgust 2023	/
5. redna seja	28. september 2023	/
6. redna seja	15. november 2023	Mehrudin Vuković
7. redna seja	18. december 2023	/
1. korespondenčna seja	5. julij 2023	/
Seje poslovne komisije
13. redna seja	24. januar 2023	/
14. redna seja	2. februar 2023	/
1. konstitutivna seja	27. marec 2023	/
2. redna seja	18. maj 2023	/
3. redna seja	14. junij 2023	/
4. redna seja	24. avgust 2023	/
5. redna seja	23. november 2023	/
Seje revizijske komisije
14. redna seja	24. januar 2023	/
15. redna seja	2. februar 2023	/
1. konstitutivna seja	16. marec 2023	/
2. redna seja	23. marec 2023	/
3. redna seja	13. april 2023	/
4. redna seja	15. maj 2023	/
5. redna seja	22. avgust 2023	/
6. redna seja	16. november 2023	/
7. redna seja	18. december 2023	/
1. korespondenčna seja	28. junij 2023	/
2. korespondenčna seja	20. september 2023	/
Seja komisije za strateški razvoj
/	/	/

3.3.5 Ocena dela nadzornega sveta

Nadzorni svet ocenjuje, da je bila njegova sestava z vidika strokovnih kompetenc ter delovanja učinkovita in skladna. Delovanje nadzornega sveta je bilo dobro in člani nadzornega sveta so strokovnjaki na svojih področjih. Upravljanje nasprotij interesov članov nadzornega sveta učinkovito varuje interese družbe.

Nadzorni svet je deloval učinkovito in sproti spremljal vsa ključna področja poslovanja. Zaradi dobre individualne priprave in motiviranosti posameznih članov je njegov prispevek velik. Podpora nadzornemu svetu je tako z vidika delovanja komisij nadzornega sveta kot z vidika sekretarja nadzornega sveta zelo dobra.

Komisije so pripravljale ustrezne sklepe za sprejem na sejah nadzornega sveta in v njihovo delo so bili vključeni vsi člani nadzornega sveta, ki so aktivno sodelovali v razpravah in učinkovito izmenjevali mnenja. Vsi člani nadzornega sveta so podpisali izjavo o neodvisnosti in se izrekli za neodvisne.

3.3.6 Stroški delovanja nadzornega sveta

Izplačila posameznim članom nadzornega sveta in članom komisij nadzornega sveta ter drugi prejemki in stroški delovanja na podlagi skupščinskega sklepa št. 4 z dne 29. 12. 2017 so podrobneje predstavljeni v računovodskem poročilu v pojasnilu št. 31 Posli s povezanimi osebami. Stroški izobraževanja za člane nadzornega sveta so v letu 2023 znašali 1.674 evrov.

3.3.7 Potrditev letnega poročila in stališče o revizorjevem poročilu

Letno poročilo družbe in Skupine Luka Koper za leto 2023 je revidirala revizijska družba BDO Revizija, d. o. o., ki je izdala

mnenje k računovodskim izkazom. Revizijska komisija nadzornega sveta je na svoji 10. seji dne 17. aprila 2024 ugotovila, da je bilo letno poročilo izdelano pravočasno, sestavljeno pa je jasno, pregledno in v skladu z določili ZGD-1, veljavnimi mednarodnimi standardi računovodskega poročanja, kot jih je sprejela EU, in drugo veljavno zakonodajo. Revizijska komisija na Letno poročilo družbe in Skupine Luke Koper za leto 2023 ni imela pripomb, zato je nadzornemu svetu predlagala, da ga v skladu z 282. členom ZGD-1 potrdi. Na podlagi revizorjevega mnenja, stališča revizijske komisije nadzornega sveta, podatkov in razkritij v letnem poročilu za leto 2023 nadzorni svet ocenjuje, da je revizor opravil svoje delo neodvisno in strokovno, v skladu z veljavno zakonodajo in s poslovno prakso, da je letno poročilo v vseh pomembnih pogledih sestavljeno v skladu z zahtevami ZGD-1 in da računovodski izkazi v vseh pomembnih pogledih pošteno predstavljajo finančni položaj družbe in Skupine Luka Koper na dan 31. decembra 2023 ter njun poslovni izid in denarne tokove za tedaj končano leto v skladu z mednarodnimi standardi računovodskega poročanja, kot jih je sprejela EU. Na revizorjevo poročilo nadzorni svet nima pripomb. Tudi sicer na Letno poročilo družbe in Skupine Luka Koper za leto 2023 nadzorni svet nima nobenih pripomb, ki bi ga kakor koli zadrževale pri sprejetju odločitve o njegovi potrditvi. Zato je nadzorni svet v skladu s 3. odstavkom 282. člena Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1) na 9. seji dne 18. aprila 2024 potrdil Letno poročilo družbe in Skupine Luka Koper za leto 2023.

Nadzorni svet se je ob sprejemanju letnega poročila opredelil tudi do izjave o upravljanju družbe in o skladnosti z referenčnim kodeksom, ki je vključena v poslovno poročilo Letnega poročila družbe Luka Koper, d. d., in Skupine Luka Koper za leto 2023, ter ocenil, da je odraz dejanskega stanja upravljanja družbe in Skupine v letu 2023.

Mirko Bandelj

Predsednik nadzornega sveta družbe Luka Koper, d. d.

4 Izjava o upravljanju družbe

V skladu z določbo petega odstavka 70. čl. Zakona o gospodarskih družbah (ZGD – 1) družba Luka Koper, d. d., podaja izjavo o upravljanju družbe, ki se nanaša na obdobje od 1. januarja 2023 do 31. decembra 2023.

4.1 Kodeksi in praksa upravljanja⁶

V obdobju od 1. januarja do 31. decembra 2023 je za družbo veljal Slovenski kodeks upravljanja javnih delniških družb iz decembra 2021, ki sta ga sporazumno oblikovala in sprejela Ljubljanska borza, d. d., Ljubljana in Združenje nadzornikov Slovenije ter se je pričel uporabljati s 1. januarjem 2022. Kodeks je dostopen na spletnih straneh Ljubljanske borze Pravila borze in drugi akti (ljse.si)

Poleg tega je v obdobju od 1. januarja do decembra 2023 za družbo veljal Kodeks korporativnega upravljanja družb s kapitalsko naložbo države (sprejet junija 2022), ki je dostopen

na spletnih straneh Slovenskega državnega holdinga SDH - Ključni dokumenti upravljanja (sdh.si).

Družba ima sprejeto Politiko upravljanja družbe Luka Koper, d. d., z dne 21. januarja 2022, pri čemer upravljanje poteka v skladu z določili ZGD-1 ter prej navedenima kodeksoma.

Družba je pri upravljanju prostovoljno pristopila k uporabi Slovenskih smernic korporativne integritete na podlagi katerih je sprejela lastno Strategijo korporativne integritete družb Skupine Luka Koper, Etični kodeks družb Skupine Luka Koper in Politiko preprečevanja korupcije. Vsi omenjeni dokumenti so dostopni na spletnih straneh družbe Pomembni dokumenti - Luka Koper d.d. (luka-kp.si). Etični kodeks družb Skupine Luka Koper je bil prenovljen 1. oktobra 2019. Družba ima sprejet Pravilnik o delu pooblaščenca za korporativno integriteto in komisije za obravnavo prijav kršitve korporativne integritete v Skupini Luka Koper ter Poslovnik o delu pooblaščenca za skladnost poslovanja, dne 11. julija 2022 je sprejela Kodeks

⁶ GRI 2-23

ravnanja poslovnih partnerjev Skupine Luka Koper, dne 24. avgusta 2023 pa Politiko preprečevanja korupcije.

4.1.1 Upravljanje družbe Luka Koper, d. d.

Družba pri upravljanju spoštuje določila zanjo veljavnih kodeksov, odstopanja so navedena oz. pojasnjena v nadaljevanju.

• • En član nadzornega sveta je zaposlen pri SDH, d. d. (Delno odstopanje od točke 4.1 Kodeksa korporativnega upravljanja družb s kapitalsko naložbo države.)
• • Pri zastopanosti v organih vodenja in nadzora se upošteva različne kriterije zastopanosti v organih vodenja in nadzora z vidika spola in drugih dejavnikov, kot sta starost ter strokovni profil. S tem v zvezi ima družba sprejeto politiko raznolikosti. Prej navedene kriterije družba izpolnjuje, ne izpolnjuje le kriterija uravnotežene zastopanosti spolov v nadzornem svetu. (Delno odstopanje od priporočila 11. Slovenskega kodeksa upravljanja javnih delniških družb in točke 6.5 Kodeksa korporativnega upravljanja družb s kapitalsko naložbo države.)
• • Nadzorni svet je v letu 2023 pričel postopek vrednotenja učinkovitosti svojega dela, ki pa ga do konca leta še ni zaključil. (Delno odstopanje od točke 6.13 Kodeksa korporativnega upravljanja družb s kapitalsko naložbo države.)
• • 36. in 37. skupščina delničarjev sta bili izvedeni le s fizično prisotnostjo delničarjev, saj so razmere to omogočale in na ta način družba ohranja neposreden stik z delničarji. (Delno odstopanje od točk 10.1 in 10.2 Slovenskega kodeksa upravljanja javnih delniških družb.)
• • Člani nadzornega sveta, ki so delavski predstavniki, nimajo univerzitetne izobrazbe. Delavski predstavniki nadzornega sveta so imenovani s strani sveta delavcev, na kar skupščina družbe nima vpliva. Prav tako Zakon o sodelovanju delavcev pri upravljanju, ki je podlaga za imenovanje delavskih predstavnikov v nadzorni svet, ne predpisuje stopnje izobrazbe za člane nadzornega sveta, ki so delavski predstavniki. Iz tega razloga ni podlage za zagotovilo, da bodo v prihodnosti vsi člani nadzornega sveta imeli univerzitetno izobrazbo. (Delno odstopanje od točke 12.1 Slovenskega kodeksa upravljanja javnih delniških družb.)
• • Nadzorni svet ne obravnava enkrat letno poročila sveta delavcev o stanju na področju sodelovanja delavcev pri upravljanju, ker od sveta delavcev omenjenega poročila ne dobi. (Odstopanje od točke 14.4 Slovenskega kodeksa upravljanja javnih delniških družb.)
• • Svet delavcev ne sledi priporočilom politike raznolikosti pri imenovanju članov nadzornega sveta, predstavnikov delavcev. (Delno odstopanje od točke 11.3 Slovenskega kodeksa upravljanja javnih delniških družb.)
• • Nadzorni svet nima posebnega načrta izobraževanj, saj si prioritete v zvezi z izobraževanjem določi vsak član nadzornega sveta posebej. (Delno odstopanje od točke 15.1 Slovenskega kodeksa upravljanja javnih delniških družb.)
• • Nadzorni svet pri oblikovanju posamezne komisije ne določi neposredno njenih nalog s sklepom ali v poslovniku. Naloge komisije so razvidne iz razprave

nadzornega sveta ob njeni ustanovitvi. (Delno odstopanje od točke 18.2 Slovenskega kodeksa upravljanja javnih delniških družb.)

• • Članom nadzornega sveta se obračuna boniteta za zavarovanje odgovornosti organov družbe in vodstvenih delavcev, kar predstavlja edino boniteto, ki so je deležni. V zvezi z zavarovanjem odgovornosti članov nadzornega sveta obstaja za vse člane organov vodenja in nadzora v družbi enoten sistem, ki se tudi v bodoče ne bo spreminjal. (Odstopanje od točke 6.10.6 Kodeksa korporativnega upravljanja družb s kapitalsko naložbo države.)
• • Družba sicer nima v etičnem kodeksu natančneje razdelanih vsebin, ki se nanašajo na zgled vodstva, zaposlene, delavske pravice, odnos do uradnih oseb in kontrolo ter sankcije, temveč so te vsebine vključene v Politiko preprečevanja korupcije in Poslovnik o sistemu vodenja za preprečevanje korupcije. V etičnem kodeksu so obravnavane različne druge vsebine, ki jih družba sproti dopolnjuje. (Delno odstopanje od priporočila 10.1.1 Kodeksa korporativnega upravljanja družb s kapitalsko naložbo države.)
• • Družba na svojih spletnih straneh ne objavlja vseh poslovnikov svojih organov, tj. organa vodenja, nadzora in skupščine. (Delno odstopanje od priporočila 32.7 Slovenskega kodeksa upravljanja javnih delniških družb.)

4.1.2 Korporativna integriteta

Podrobno o korporativni integriteti poročamo v poglavju 27 Korporativna integriteta in skladnost poslovanja, varstvo osebnih podatkov in človekovih pravic.

4.1.3 Sistem obvladovanja tveganj

Podrobno o tveganjih poročamo v poglavju 14 Obvladovanje tveganj in priložnosti.

4.2 Notranje kontrole in upravljanje tveganj v povezavi z računovodskim poročanjem

Skupina Luka Koper obvladuje tveganja, povezana z računovodskim poročanjem, z izvajanjem sprejetih usmeritev in postopkov pri notranjih kontrolah. Namen notranjih kontrol je zagotoviti točnost, zanesljivost in popolnost zajemanja podatkov o poslovnih dogodkih ter pripravo računovodskih izkazov, ki so resničen in pošten prikaz finančnega položaja, poslovnega izida, denarnih tokov in gibanja kapitala v skladu z veljavnimi zakoni, mednarodnimi računovodskimi standardi ter drugimi zunanjimi in notranjimi predpisi. Tveganja, povezana s konsolidiranimi računovodskimi izkazi Skupine, obvladujemo tudi s centralizirano računovodsko funkcijo v enotnem informacijskem sistemu v obvladujoči družbi, ki vključuje tudi vse odvisne družbe in večji del pridruženih.

Računovodske kontrole so zasnovane po načelih resničnosti in delitve odgovornosti ter so osredotočene na kontrolo pravilnosti in popolnosti obdelave podatkov, usklajenosti stanja,

izkazanega v poslovnih knjigah, in dejanskega stanja, ločenosti evidence od izvajanja poslov, strokovnosti računovodij in neodvisnosti. Notranje kontrole v računovodstvu so povezane tudi s kontrolami na področju informacijskih tehnologij, ki med drugim zagotavljajo omejitve in nadzor nad dostopi do omrežja, podatkov in aplikacij ter točnost in popolnost zajemanja in obdelovanja podatkov.

Luka Koper, d. d., kot družba, ki je zavezana k uporabi zakona, ki ureja prevzeme, v poslovnem poročilu navaja vse potrebne podatke in pojasnila v skladu z določili šestega odstavka 70. člena ZGD-1.

4.2.1 Struktura osnovnega kapitala družbe

Delnice družbe so navadne kosovne delnice, ki dajejo njihovim imetnikom pravico do udeležbe pri upravljanju družbe, pravico do dela dobička – dividend in pravico do ustreznega dela preostalega premoženja po likvidaciji ali stečaju družbe. Vse delnice se glasijo na ime, so enega razreda in izdane v nematerializirani obliki. Delnice družbe so prosto prenosljive ter uvrščene v prvo kotacijo na Ljubljanski borzi. Podrobnejši podatki o delnici in lastniški strukturi so predstavljeni v poglavju 15 Delnica LKPG.

4.2.2 Omejitve prenosa delnic

Vse delnice družbe so prosto prenosljive.

4.2.3 Kvalificirani deleži po Zakonu o prevzemih

1. decembra 2023 je bila na podlagi prvega odstavka 77. člena Zakona o prevzemih glede doseganja kvalificiranega deleža:

2. • Republika Slovenija imetnica 7.140.000 delnic izdajatelja družbe Luka Koper, d. d., kar predstavlja 51,00 odstotkov osnovnega kapitala izdajatelja, in

3. • Slovenski državni holding, d. d., imetnik 1.557.857 delnic izdajatelja družbe Luka Koper, d. d., kar predstavlja 11,13 odstotka osnovnega kapitala izdajatelja.

4.2.4 Imetniki vrednostnih papirjev, ki zagotavljajo posebne kontrolne pravice

Družba ni izdala vrednostnih papirjev, ki bi zagotavljali posebne kontrolne pravice.

4.2.5 Delniška shema za delavce

Družba nima delniške sheme za delavce.

4.2.6 Omejitev glasovalnih pravic

Omejitve glasovalnih pravic ni.

4.2.7 Dogovori med delničarji, ki lahko povzročijo omejitev prenosa delnic ali glasovalnih pravic

Družbi tovrstni dogovori niso znani.

4.2.8 Pravila družbe o imenovanju in zamenjavi članov organov vodenja ali nadzora7

Uprava družbe ima predsednika uprave in največ tri člane uprave, od katerih je eden delavski direktor. Predsednika uprave in druge člane uprave imenuje in razrešuje nadzorni svet. Delavskega direktorja kot člana uprave imenuje in razrešuje nadzorni svet na predlog sveta delavcev. Mandat predsednika uprave, članov uprave in delavskega direktorja traja pet let z možnostjo ponovnega imenovanja. Nadzorni svet ima pravico in pristojnost odpoklicati celotno upravo ali posameznega člana uprave.

Nadzorni svet lahko predčasno odpokliče predsednika uprave, člane uprave in delavskega direktorja iz razlogov, ki so določeni v zakonu. Za sklepčnost nadzornega sveta pri imenovanju in odpoklicu predsednika uprave, člana uprave ali delavskega direktorja je potrebna navzočnost vsaj polovice članov nadzornega sveta, pri čemer mora biti najmanj polovica prisotnih članov nadzornega sveta predstavnikov kapitala, od katerih mora biti prisoten tudi predsednik nadzornega sveta ali namestnik predsednika nadzornega sveta.

Predsednik in člani uprave morajo imeti najmanj univerzitetno izobrazbo, aktivno obvladati en svetovni jezik in imeti vsaj pet let delovnih izkušenj na vodilnih delovnih mestih v velikih družbah v skladu s kriteriji, kot jih opredeljuje zakon, ki ureja gospodarske družbe. Natančnejše pogoje in merila za predsednika in člana uprave določi nadzorni svet. Pogoje za imenovanje delavskega direktorja skupaj določita nadzorni svet in svet delavcev.

Nadzorni svet ima kadrovsko komisijo, ki izvaja predhodne postopke, povezane z izborom kandidatov za upravo družbe, in s tem v zvezi nadzornemu sveta predlaga najustreznejše kandidate za člane uprave, pred njenim predlogom pa tudi preveri, ali predlagani kandidati izpolnjujejo zakonske in statutarne kriterije za člane uprave.

Nadzorni svet družbe ima devet članov, od katerih jih šest izvoli skupščina družbe z navadno večino glasov navzočih delničarjev, tri člane pa svet delavcev družbe. Enega od šestih članov nadzornega sveta lahko predlagajo skupščini v izvolitev občina ali občine, na območju katerih leži kopenski del območja pristanišča. Skupščina s sklepom ugotovi izvolitev in odpoklic članov nadzornega sveta, ki jih je izvolil ali odpoklical svet delavcev družbe. Sklep o predčasnem odpoklicu članov nadzornega sveta mora biti sprejet s tričetrtinsko večino oddanih glasov skupščine. Člane nadzornega sveta iz vrst delavcev lahko pred potekom mandata odpokliče svet delavcev, skupščina pa s sklepom samo ugotovi njihov odpoklic. Vsak izvoljeni član nadzornega sveta je po izteku mandata lahko ponovno predlagan in izvoljen za člana nadzornega sveta.

Uprava družbe in nadzorni svet sta oblikovala in sprejela politiko raznolikosti v zvezi z zastopanostjo v organih vodenja in nadzora družbe, kot to opredeljujeta ZGD-1 in Slovenski kodeks upravljanja javnih delniških družb. S tem družba deloma zasleduje cilj raznolikosti pri zastopanosti v organih vodenja in nadzora. V letu 2023 je nadzorni svet sprejel kompetenčni profil za člane uprave.

4.2.9 Pravila družbe o spremembah statuta

Skupščina s tričetrtinsko večino pri sklepanju zastopanega osnovnega kapitala odloča o spremembah statuta.

4.2.10 Pooblastila članov poslovodstva, zlasti glede lastnih delnic

Pooblastila članov poslovodstva so opredeljena v poglavju 4.6 Uprava družbe Luka Koper, d. d. Sicer pa uprava nima posebnih pooblastil v zvezi z izdajo ali nakupom lastnih delnic.

4.2.11 Pomembni dogovori, ki začnejo učinkovati, se spremenijo ali prenehajo na podlagi spremembe kontrole v družbi, ki je posledica javne prevzemne ponudbe

Družbi taki dogovori niso znani.

4.2.12 Dogovori med družbo in člani njenega organa vodenja ali nadzora ali delavci, ki predvidevajo nadomestilo, če ti zaradi ponudbe, kot jo določa zakon, ki ureja prevzeme, odstopijo, so odpuščeni brez utemeljenega razloga ali njihovo delovno razmerje preneha

Dogovorov skladno z zakonom o prevzemih ni.

4.3 Sistem upravljanja⁸

V družbi Luka Koper, d. d., je v veljavi dvotirni sistem upravljanja, po katerem ima družba tri organe upravljanja: skupščino delničarjev, nadzorni svet in upravo. Pristojnosti posameznih organov in pravila o njihovem delovanju ter imenovanju in odpoklicu njihovih članov, spremembah statuta in notranjih predpisov družbe, ki se nanašajo na delovanje omenjenih

organov, so določeni z Zakonom o gospodarskih družbah ZGD-1, s statutom družbe ter poslovnikom o delovanju nadzornega sveta, uprave in skupščine družbe.

O pomembnih vplivih na poslovanje družbe v smislu negativnih vplivov na deležnike sta uprava in nadzorni svet obveščena s posredovanjem in obravnavo rednih poročil: četrtletnih poročil, letnega poročila, poročil o obvladovanju tveganj, prijavah kršitve korporativne integritete, skladnosti poslovanja, varstvu in zdravju pri delu, varovanju okolja, požarni varnosti itd.

Navzkrižja interesov glede navzkrižnega članstva, navzkrižnega lastništva in obstoja obvladujočih delničarjev so razkrita deležnikom. Podrobno so posli s povezanimi osebami predstavljeni v konsolidiranem računovodskem poročilu v pojasnilu št. 31: Posli s povezanimi osebami.

Posamezna določila o delovanju uprave so navedena tudi v drugih splošnih aktih notranje regulative družbe. Statut delniške družbe je dostopen na spletni strani www.luka-kp.si/ slo/o-podjetju.

Kot pomemben vpliv je bila v letu 2023 tako s strani Skupine Luka Koper kot s strani deležnikov prepoznana kontinuiteta vodenja. Zagotavljanje kontinuitete vodenja je pomemben vidik učinkovitosti delovanja uprave in nadzornega sveta družbe Luka Koper, d. d. Skladno s tem morajo organi odločanja skrbeti, da se v zelo kratkem obdobju ne zamenja celotno članstvo ali večina članstva omenjenih organov, saj to lahko pomembno vpliva na učinkovitost/neučinkovitost njihovega dela. Družba temu sledi. Mandati članom uprave in nadzornega sveta na funkcijah, na katere so imenovani, ne pretečejo v istem časovnem obdobju, temveč na različne datume (kot je razvidno iz tabele C1), s čemer je kontinuiteta vodenja in nadzora zagotovljena.

4.4 Skupščina⁹

Skupščina delničarjev je najvišji organ družbe in odloča o statusnih spremembah družbe, delitvi dobička in imenovanju ali odpoklicu članov nadzornega sveta ter o vseh drugih zadevah, o katerih odloča na podlagi Zakona o gospodarskih družbah ZGD-1 in statuta družbe Luka Koper, d. d. Lastniška struktura družbe Luka Koper, d. d., je prikazana v poglavju 15 Delnica LKPG.

4.4.1 Sklic skupščine

Uprava družbe skliče sejo skupščine delničarjev praviloma enkrat letno, po potrebi večkrat. Seja skupščine je najavljena vsaj mesec dni prej na spletni strani agencije AJPES, v sistemu elektronskega obveščanja Ljubljanske borze SEOnet in na spletnih straneh družbe. Na spletnem mestu http://www. luka-kp.si/slo/za-vlagatelje/skupscine-delnicarjev je dostopno

⁸ GRI 2-9, 2-10, 2-16

⁹ GRI 2-9, 2-10

celotno gradivo s predlogi sklepov, ki je delničarjem na vpogled tudi na sedežu družbe. Skladno s Pravili Ljubljanske borze so po skupščini objavljeni tudi sprejeti skupščinski sklepi.

4.4.2 Pravica do udeležbe in glasovanja

Delničarji se lahko udeležijo skupščine in na njej uveljavljajo glasovalno pravico, če svojo udeležbo prijavijo najkasneje konec četrtega dne pred skupščino pri upravi družbe, ki ji na vpogled predložijo delnice oziroma potrdilo zanje.

Družba nima omejitev glasovalnih pravic, saj vse delnice Luke Koper, d. d., zagotavljajo glasovalne pravice skladno z zakonodajo.

Luka Koper, d. d., nima izdanih vrednostnih papirjev, ki bi imetnikom zagotavljali posebne kontrolne pravice.

4.4.3 Sklepi skupščine delničarjev

Delničarji družbe Luka Koper, d. d., so se v letu 2023 sestali na dveh skupščinah družbe. Dne 6. februarja 2023 je potekala volilna 36. skupščina družbe za imenovanje novih članov nadzornega sveta, na kateri so delničarji:

• • se seznanili z odstopno izjavo članice nadzornega sveta Tamare Kozlovič z dne 13. 5. 2022,
• • odpoklicali člane nadzornega sveta Francija Matoza, Nevenko Črešnar Pergar, Andreja Koprivca in Božidarja Godnjavca ter
• • za nove člane nadzornega sveta za dobo štirih let z začetkom mandata 7. 2. 2023 imenovali Mirka Bandlja, Barbaro Nose, Jožefa Petroviča, Boštjana Raderja in Boruta Škabarja.

Dne 28. junija 2023 je potekala 37. skupščina družbe, na kateri so delničarji:

• • odobrili poročilo o prejemkih članov organov vodenja in nadzora družbe v letu 2022,
• • sprejeli sklep o predlogu uporabe bilančnega dobička za leto 2022, ki je znašal 50.229.863,96 evra:
  • o del bilančnega dobička v znesku 35.000.000,00 evra se nameni za izplačilo dividend v bruto vrednosti 2,50 evra na navadno delnico;
  • o preostanek bilančnega dobička v znesku 15.229.863,96 evra ostane nerazporejen.
• • za leto 2022 podelili razrešnico upravi ter članom nadzornega sveta,
• • imenovali družbo BDO Revizija, d. o. o., za revizorja računovodskih izkazov družbe Luka Koper, d. d., in Skupine Luka Koper za poslovna leta 2023, 2024 in 2025,
• • odobrili Politiko prejemkov organa vodenja in nadzora v družbi Luka Koper, d. d., in organov vodenja v odvisnih družbah v Skupini Luka Koper ter
• • zavrnili predlog o določitvi višine plačila za opravljanje funkcije in sejnine članom nadzornega sveta ter članom komisij nadzornega sveta.

4.5 Nadzorni svet družbe Luka Koper, d. d.¹⁰

Nadzorni svet nadzira vodenje poslov v družbi. Druge glavne naloge in pristojnosti, ki mu jih nalagajo zakonski predpisi in statut družbe, so predvsem še: imenovanje in odpoklic uprave družbe, določanje višine prejemkov uprave, potrjevanje letnega poročila, oblikovanje predloga za delitev bilančnega dobička ter sklic skupščine.

Družba ima sprejet kompetenčni profil članov nadzornega sveta (Kompetenčni profil NS), ki je objavljen na spletnih straneh družbe Pomembni dokumenti - Luka Koper d.d. (luka-kp.si).

4.5.1 Sestava nadzornega sveta

Nadzorni svet družbe Luka Koper, d. d., šteje devet članov. Šest članov voli skupščina, tri iz vrst zaposlenih pa svet delavcev družbe. Mandat članov nadzornega sveta traja štiri leta.

Raznolikost članov nadzornega sveta po spolu

31. 12. 2023	moški	ženske	skupaj
Število članov nadzornega sveta	8	1	9
Delež	89 %	11 %	100 %

Raznolikost članov nadzornega sveta po starosti

31. 12. 2023	do 30 let	od 30 do 50 let	nad 50 let	skupaj
Število članov nadzornega sveta	0	2	7	9
Delež	0 %	22 %	78 %	100 %

4.5.2 Sestava nadzornega sveta družbe Luka Koper, d. d., na zadnji dan v letu 2023:

4.5.2.1 Imenovani s strani kapitala:

Mirko Bandelj, predsednik nadzornega sveta Začetek štiriletnega mandata:

1. februar 2023 (36. skupščina delničarjev) Zaposlen: Odvetniška pisarna Mirko Bandelj, d. o. o. Članstvo v drugih organih nadzora ali upravljanja: /

Tomaž Benčina, namestnik predsednika nadzornega sveta Začetek štiriletnega mandata:

1. junij 2022 (35. skupščina delničarjev)

Zaposlen: Regionalna gospodarska zbornica Celje Članstvo v drugih organih nadzora ali upravljanja: član nadzornega sveta Zavarovalnice Triglav, d. d.

¹⁰ GRI 2-9, 2-10, 3-3, 405-1

Boštjan Rader, član nadzornega sveta Začetek štiriletnega mandata: 7. februar 2023 (36. skupščina delničarjev) Zaposlen: SDH, d. d. Članstvo v drugih organih nadzora ali upravljanja: namestnik predsednice nadzornega sveta Javnega podjetja Uradni list Republike Slovenije, d. o. o.

Jožef Petrovič, član nadzornega sveta Začetek štiriletnega mandata: 7. februar 2023 (36. skupščina delničarjev) Zaposlen: upokojenec Članstvo v drugih organih nadzora ali upravljanja: član nadzornega sveta Pošte Slovenije, d. o. o.

Barbara Nose, članica nadzornega sveta Začetek štiriletnega mandata: 7. februar 2023 (36. skupščina delničarjev) Zaposlena: Constantia Primia, d. o. o., direktorica Članstvo v drugih organih nadzora ali upravljanja: članica nadzornega sveta Pošte Slovenije, d. o. o., namestnica predsednika nadzornega sveta AMZS, d. d., Barnos, d. o. o., direktorica, Shramba, d. o. o., direktorica

Borut Škabar, član nadzornega sveta Začetek štiriletnega mandata: 7. februar 2023 (36. skupščina delničarjev) Zaposlen: BLUEMARINE, d. o. o., direktor Članstvo v drugih organih nadzora ali upravljanja: BLUESHIP Ltd Istanbul, direktor

4.5.2.2 Imenovani s strani zaposlenih:

Mehrudin Vuković, član nadzornega sveta Začetek štiriletnega mandata: 19. januar 2020 (33. skupščina – seznanitev delničarjev)

Rok Parovel, član nadzornega sveta Začetek štiriletnega mandata: 13. september 2020 (34. skupščina – seznanitev delničarjev)

Mladen Jovičić, član nadzornega sveta Začetek štiriletnega mandata: 8. april 2021 (34. skupščina – seznanitev delničarjev)

4.5.2.3 Zunanji član komisij nadzornega sveta:

Mateja Treven, zunanja članica revizijske komisije nadzornega sveta

Imenovana za obdobje od 23. februarja 2023 do preklica. Članstvo v drugih organih nadzora ali upravljanja: NLB Banka AD Skopje, neodvisna članica nadzornega sveta, NLB Banka Prishtina, neizvršna neodvisna članica upravnega odbora.

4.5.3 Spremembe v sestavi revizijske komisije nadzornega sveta

Revizijska komisija nadzornega sveta je v letu 2023 do 6. 2. 2023 delovala v sestavi Andrej Koprivec (predsednik), Božidar Godnjavec (član in namestnik predsednika), Nevenka Črešnar Pergar, (članica), Rok Parovel (član) ter Simon Kolenc (zunanji član).

Od 23. 2. 2023 dalje je komisija delovala v sestavi Barbara Nose (predsednica), Boštjan Rader (član), Rok Parovel (član) in Mateja Treven (zunanja članica).

4.5.4 Spremembe v sestavi kadrovske komisije nadzornega sveta

Kadrovska komisija nadzornega sveta je v letu 2023 do 6. 2. 2023 delovala v sestavi Franci Matoz (predsednik), Nevenka Črešnar Pergar (članica), Božidar Godnjavec (član), Mehrudin Vuković (član).

Od 23. 2. 2023 dalje je komisija delovala v sestavi Tomaž Benčina (predsednik), Jožef Petrovič (član), Boštjan Rader (član) in Mehrudin Vuković (član).

4.5.5 Spremembe v sestavi poslovne komisije nadzornega sveta

Poslovna komisija nadzornega sveta je v letu 2023 do 6. 2. 2023 delovala v sestavi mag. Božidar Godnjavec (predsednik), Nevenka Črešnar Pergar (namestnica predsednika), Tomaž Benčina (član) in Mladen Jovičić (član).

Od 23. 2. 2023 dalje je komisija delovala v sestavi Jožef Petrovič (predsednik), Tomaž Benčina (član), Borut Škabar (član) in Mladen Jovičić (član).

4.5.6 Komisija za strateški razvoj

Komisijo za strateški razvoj, ki se v letu 2023 ni sestala, so do 6. 2. 2023 sestavljali Nevenka Črešnar Pergar (predsednica), Andrej Koprivec (namestnik predsednice), Tomaž Benčina (član), Rok Parovel (član) in Mladen Jovičić (član).

4.5.7 Imenovanje nominacijske komisije

Nadzorni svet nominacijske komisije ni imenoval, zato je to nalogo opravila kadrovska komisija nadzornega sveta.

4.5.8 Podrobni podatki o sestavi nadzornega sveta

Natančneje so vse podrobnosti, ki se nanašajo na člane nadzornega sveta oz. njegovo sestavo ter sestavo komisij nadzornega sveta, navedene v tabelah z naslovom Sestava nadzornega sveta in komisij v poslovnem letu 2023, ki so sestavni del te izjave o upravljanju družbe in so bile izdelane skladno s prilogama C.2 Slovenskega kodeksa upravljanja javnih delniških družb in prilogo 3.2 Kodeksa korporativnega upravljanja družb s kapitalsko naložbo države.

4.5.9 Delovanje nadzornega sveta11

Delovanje nadzornega sveta urejajo zakonski predpisi, statut družbe, poslovnik o delu nadzornega sveta, Slovenski kodeks upravljanja javnih delniških družb, Kodeks korporativnega upravljanja družb s kapitalsko naložbo države, Priporočila in pričakovanja Slovenskega državnega holdinga in Priporočila Združenja nadzornikov Slovenije.

Nadzorni svet je leto 2023 zaključil v sestavi, opisani v točki 2.5.2 Sestava nadzornega sveta družbe Luka Koper, d. d., na zadnji dan v letu 2023, pri čemer je do dne 6. 2. 2023 deloval v sestavi Franci Matoz (predsednik), Nevenka Črešnar Pergar (namestnica predsednika), Božidar Godnjavec (član), Andrej Koprivec (član), Tomaž Benčina (član), Mladen Jovičić (član), Rok Parovel (član) in Mehrudin Vuković (član).

Na 36. skupščini delničarjev dne 6. 2. 2023 so bili za mandatno obdobje 4 let z začetkom mandata 7. 2. 2023 imenovani novi člani nadzornega sveta Mirko Bandelj, Barbara Nose, Jožef Petrovič, Boštjan Rader in Borut Škabar, zato je nadzorni svet deloval v sestavi Mirko Bandelj (predsednik), Tomaž Benčina (namestnik predsednika), Jožef Petrovič (član), Barbara Nose (članica), Boštjan Rader (član), Borut Škabar (član), Mladen Jovičić (član), Rok Parovel (član) in Mehrudin Vuković (član).

O delovanju, odločitvah in stališčih nadzornega sveta in komisij nadzornega sveta podrobneje poročamo v poglavju 3 Poročilo nadzornega sveta za leto 2023.

Vsak posamezni član nadzornega sveta je, upoštevaje določila Slovenskega kodeksa upravljanja javnih delniških družb in Kodeksa korporativnega upravljanja družb s kapitalsko naložbo države, v letu 2023 podpisal izjavo o tem, da v letu 2023 ni obstajalo nasprotje interesov, ki bi se kazalo tako, da bi posamezni član:

• • opravljal funkcije izvršnega direktorja ali člana uprave družbe ali povezane družbe ali da bi opravljal take funkcije v zadnjih petih letih,
• • bil zaposlen v družbi ali povezani družbi in bil na takem položaju v zadnjih treh letih,
• • prejemal večje dodatne prejemke iz družbe ali povezane družbe razen plačila, ki ga je prejemal kot član nadzornega sveta ali njegovih komisij,
• • bil večinski delničar in zastopal večinskega delničarja/ večinske delničarje,
• • imel z družbo ali povezano družbo v zadnjem letu pomembne poslovne stike bodisi neposredno bodisi kot partner, delničar, direktor ali vodilni delavec organa,
• • bil sedaj ali v zadnjih treh letih partner ali uslužbenec sedanjega ali nekdanjega zunanjega revizorja v družbi ali povezani družbi,
• • bil izvršni direktor ali član uprave druge družbe, v kateri je izvršni direktor ali član uprave družbe član nadzornega sveta, ali bil kako drugače povezan z izvršnimi direktorji

oziroma člani uprave prek sodelovanja v drugih družbah ali organih,

• • bil v nadzornem svetu več kot tri mandate (ali več kot 12 let), z izjemo Mladena Jovičića kot predstavnika zaposlenih,
• • bil bližnji družinski član članov uprave ali oseb, ki so na položajih, navedenih v prejšnjih alinejah,
• • bil član širšega poslovodstva povezane družbe,
• • sodeloval pri sestavljanju vsebine predloga letnega poročila družbe.

Izjave so dostopne tudi na spletni strani https://luka-kp.si/ slo/pomembni-dokumenti-208 in jih pregleda zakoniti revizor.

Nasprotje interesov članov nadzornega sveta je urejeno v poslovniku o delu nadzornega sveta in referenčnih kodeksih. Poleg tega so člani nadzornega sveta dolžni izpolniti izjavo o neodvisnosti in MRS 24 z navedbo povezanih oseb in drugih funkcij. Po poslovniku so dolžni ob nastopu nasprotja interesov o tem nemudoma pisno obvestiti predsednika nadzornega sveta in člane nadzornega sveta ter sprejeti ustrezne ukrepe. Navzkrižja interesov glede navzkrižnega članstva, navzkrižnega lastništva in obstoja obvladujočih delničarjev so razkrita deležnikom. Podrobno so posli s povezanimi osebami predstavljeni v konsolidiranem računovodskem poročilu v pojasnilu št. 31: Posli s povezanimi osebami.

4.5.10 Komisije nadzornega sveta

V okviru nadzornega sveta redno delujejo tri komisije:

• • revizijska komisija,
• • kadrovska komisija,
• • poslovna komisija.

Komisije opravljajo strokovne naloge v pomoč nadzornemu svetu.

Sestava revizijske komisije v letu 2023 je prikazana v točki 4.5.3 Spremembe v sestavi revizijske komisije nadzornega sveta.

Sestava kadrovske komisije v letu 2023 je prikazana v točki 4.5.4 Spremembe v sestavi kadrovske komisije nadzornega sveta.

Sestava poslovne komisije v letu 2023 je prikazana v točki 4.5.5 Spremembe v sestavi poslovne komisije nadzornega sveta.

4.5.11 Prejemki nadzornega sveta12

Člani nadzornega sveta in člani komisij nadzornega sveta so upravičeni do sejnin in plačila za opravljanje funkcije. Višino sejnin in plačil določi skupščina, revidira pa jih zakoniti revizor. Člani nadzornega sveta in člani komisij nadzornega sveta so upravičeni tudi do povračila potnih in drugih

¹¹ GRI 2-15

¹² GRI 2-19, 2-20

stroškov za prihod in udeležbo na sejah. Več o prejemkih nadzornega sveta in o njihovi višini je zapisano v računovodskem poročilu Luke Koper, d. d., v pojasnilu št. 31: Posli s povezanimi osebami ter v tabeli z naslovom Sestava in višina prejemkov članov nadzornega sveta in komisij v poslovnem letu 2023, povzeti po prilogi 4.2 Kodeksa korporativnega upravljanja družb s kapitalsko naložbo države, v poglavju 4.11 Priloga izjave o upravljanju, ki je sestavni del izjave o upravljanju. Podatki o lastništvu delnic članov nadzornega sveta in njegovih komisij so navedeni v poglavju 15 Delnica LKPG.

4.6 Uprava družbe Luka Koper, d. d.¹³

Delovanje uprave urejajo zakonski predpisi, statut družbe, poslovnik o delu uprave, Kodeks upravljanja javnih delniških družb, Kodeks korporativnega upravljanja družb s kapitalsko naložbo države ter Priporočila in pričakovanja Slovenskega državnega holdinga. V skladu z ZGD-1 in s statutom uprava vodi družbo ter jo zastopa in predstavlja nasproti tretjim osebam.

4.6.1 Sestava uprave

Nadzorni svet družbe Luka Koper, d. d., se je na seji dne 18. maja 2023 seznanil s sporazumom o predčasnem prenehanju mandata in delovnega razmerja, ki sta ga sklenila družba in predsednik uprave Boštjan Napast, ter na podlagi takšnega sporazuma sprejel sklep o predčasnem prenehanju mandata predsednika uprave. Boštjan Napast je funkcijo predsednika uprave opravljal do vključno 30. junija 2023.

Upravo družbe Luka Koper, d. d., so na dan 31. decembra 2023 sestavljali:

• • Nevenka Kržan, imenovana za članico uprave dne 1. julija 2022 za obdobje petih let, funkcijo predsednice uprave nastopila dne 1. julija 2023.
• • Vojko Rotar, delavski direktor, imenovan dne 15. decembra 2022 za obdobje petih let, funkcijo je nastopil dne 16. februarja 2023.

Predsednica uprave v družbi Luka Koper, d. d., ne opravlja drugih funkcij v organizaciji.

Spremembe v sestavi uprave

Upravo družbe Luka Koper, d. d., so na dan 1. januarja 2024 sestavljali:

• • Nevenka Kržan, imenovana za članico uprave dne 1. julija 2022 za obdobje petih let, funkcijo predsednice uprave nastopila dne 1. julija 2023.
• • Gregor Belič, član uprave, imenovan dne 30. novembra 2023 za obdobje petih let, funkcijo je nastopil 1. januarja 2024.
• • Gorazd Jamnik, član uprave, imenovan dne 30. novembra 2023 za obdobje petih let, funkcijo je nastopil 1. januarja 2024.
• • Vojko Rotar, delavski direktor, imenovan dne 15. decembra 2022 za obdobje petih let, funkcijo je nastopil dne 16. februarja 2023.

¹³ GRI 2-9, 2-10, 2-11

Nevenka Kržan Predsednica uprave

Nevenka Kržan je po izobrazbi univerzitetna diplomirana ekonomistka. Poklicno pot je začela v bančništvu, kjer je zasedala različne vodstvene položaje. V tem obdobju je bila vpeta tako v bančne in privatizacijske procese, sodelovala je pri ustanovitvi nove komercialne banke ter družbe za upravljanje investicijskih skladov in družb. Leta 1998 se je zaposlila v KPMG Slovenija in leta 2001 postala partnerka na ravni regije, zadolžena za storitve finančnega svetovanja. Kot strokovnjakinja za področje financ in finančnega sektorja je sodelovala v projektih številnih podjetij iz zasebnega in javnega sektorja v širokem naboru industrij. V svoji bogati karieri je kot odgovorna partnerka vodila projekte skrbnih pregledov, M&A, vrednotenj, prestrukturiranj, refinanciranj ter oblikovanja strategij in poslovnih načrtov. Vlogo senior partnerke KPMG v Sloveniji je prevzela leta 2010. Pri Slovenskem inštitutu za revizijo je pridobila licenco za pooblaščeno ocenjevalko vrednosti podjetij in pooblaščeno revizorko.

Nadzorni svet družbe je Nevenko Kržan imenoval za članico uprave za obdobje petih letih s pričetkom mandata 1. julija 2022. Funkcijo predsednice uprave je nastopila 1. julija 2023.

Gregor Belič Član uprave

Gregor Belič je po izobrazbi magister inženir pomorstva, kapitan dolge plovbe. Poklicno pot je začel pri Splošni plovbi Portorož, kjer je v petnajstletni karieri poveljeval na ladjah za razsuti in generalni tovor ter kontejnerskih ladjah. Leta 2003 se je zaposlil pri Transeuropa Shipping lines kot poveljnik na potniških ladjah RO-RO. V tem obdobju je v pristaniščih Ostende v Belgiji in Ramsgate v Združenem Kraljestvu opravil izpit za pilota in je bil v vlogi kadrovskega direktorja soudeležen pri vodenju tamkajšnjih terminalov. Leta 2007 se je zaposlil v družbi Luka Koper, d. d., kot svetovalec za odnose z ladjarji, leto kasneje pa je prevzel vodenje terminala za avtomobile in RO-RO ter družbe Avtoservis Koper, ki jo vodi še danes. V svoji dolgoletnih karieri je poleg vodstvenih in organizacijskih kompetenc pridobival izkušnje z različnih področij delovanja pristaniških sistemov, optimizacije procesov, načrtovanja razvoja terminalov in pretovorne dejavnosti ter aktivno sodeloval pri vzpostavitvi in izboljšavi ladij ISPS, nadgradnji varnostnih protokolov in drugih ključnih ladijskih sistemov.

Gorazd Jamnik Član uprave

Gorazd Jamnik je po izobrazbi magister znanosti poslovodenja in organizacije, smer finance. Svojo poklicno pot je začel v Luki Koper, d. d., kjer je s prekinitvami delal devet let ter vodil finančno in računovodsko področje. Ima več kot dvajsetletne delovne izkušnje na področju vodenja financ, kontrolinga in računovodstva v različnih korporacijah in panogah, kot so logistika, proizvodnja in prodaja bele tehnike, energetika ter zavarovalništvo. Mednarodne izkušnje je pridobival v vseh državah bivše Jugoslavije, kot tudi na Nizozemskem, Češkem, Slovaškem in Madžarskem. V Luki Koper, d. d., in v drugih podjetjih je aktivno in tudi v vodilni vlogi sodeloval v projektih financiranja in izvedbe investicij, refinanciranj, prestrukturiranj ter pri oblikovanju strategij, poslovnih načrtov in skrbnih pregledov poslovanja.

Vojko Rotar

Delavski direktor

Vojko Rotar je po izobrazbi diplomirani ekonomist. Poklicno pot je začel leta 1995 v špediterskem podjetju Avico iz Ljubljane ter v dejavnosti logistike in kasneje mednarodne trgovine ostal do leta 2003, pri tem pa nabral vrsto izkušenj na področju delovanja pristanišča kot tranzitne točke, ki posreduje mednarodne blagovne tokove. Razumevanje splošnega gospodarskega okolja in delovanje subjektov znotraj njega mu je odprlo pot do različnih del na medijsko- -komunikacijskem področju, kjer se je preizkusil kot urednik, novinar, dopisnik, fotoreporter in spletni poročevalec pri več slovenskih medijih. Štiri leta je bil odgovoren za področja odnosov z javnostmi in marketing v koprskem javnem podjetju Marjetica Koper in se približal številnim področjem, ki so povezana s spodbujanjem dobrih okoljskih praks in sodelovanjem z lokalno skupnostjo.

Svoj drugi petletni mandat kot član uprave - delavski direktor v Luki Koper, d. d., je pričel s 16. februarjem 2023.

Člani poslovodstva in osebe na vodstvenih položajih so dolžni ob nastopu in ves čas opravljana funkcije izvajati vse ukrepe za obvladovanje nasprotja interesov in o tem obveščati nadrejeni organ v skladu s sprejeto Politiko obvladovanja nasprotja interesov. Ob tem izpolnijo tudi izjavo o obvladovanju nasprotja interesov, da niso podane okoliščine, v katerih bi bilo lahko nepristransko ali objektivno opravljanje funkcije ali drugih nalog ogroženo, oz. če so, katere so in kakšni ukrepi so sprejeti. Navzkrižja interesov glede navzkrižnega članstva, navzkrižnega lastništva in obstoja obvladujočih delničarjev so razkrita deležnikom. Člani uprave letno dopolnjujejo izjavo o povezanih strankah in morebitnem obstoju nasprotja interesov, ki jo v okviru pristojnosti preveri zakoniti revizor. Podrobno so posli s povezanimi osebami predstavljeni v konsolidiranem računovodskem poročilu v pojasnilu št. 31: Posli s povezanimi osebami.

Raznolikost članov uprave po spolu

31. 12. 2023	moški	ženske	skupaj
Število članov uprave	1	1	2
Delež	50 %	50 %	100 %

1. 1. 2024	moški	ženske	skupaj
Število članov uprave	3	1	4
Delež	75 %	25 %	100 %

Raznolikost članov uprave po starosti

31. 12. 2023	do 30 let	od 30 do 50 let	nad 50 let	skupaj
Število članov uprave	0	1	1	2
Delež	0 %	50 %	50 %	100 %

1. 1. 2024	do 30 let	od 30 do 50 let	nad 50 let	skupaj
Število članov uprave	0	1	3	4
Delež	0 %	25 %	75 %	100 %

Predstavitev članov uprave je dostopna tudi na spletni strani družbe https://luka-kp.si/slo/vodstvo-druzbe-193.

Natančneje so vse podrobnosti, ki se nanašajo na člane uprave, navedene v tabeli z naslovom Sestava uprave v poslovnem letu 2023, ki je sestavni del te izjave o upravljanju družbe in je bila izdelana skladno s prilogama C.1 Slovenskega kode ksa upravljanja javnih delniških družb in 3.1 Kodeksa korporativnega upravljanja družb s kapitalsko naložbo države.

4.7 Delovanje uprave

Uprava samostojno in na lastno odgovornost vodi poslovanje družbe v njeno dobro. Svoje delo opravlja skladno s predpisi, statutom družbe ter z zavezujočimi sklepi organov družbe.

4.7.1 Prejemki uprave15

Prejemki članov uprave so sestavljeni iz stalnega in spremenljivega dela. Določeni so v pogodbah o zaposlitvi za določen čas za poslovodenje družbe za člana uprave, v aneksih k pogodbam o zaposlitvi in v sklepih nadzornega sveta. Prejemke uprave določi nadzorni svet upoštevajoč veljavno politiko prejemkov družbe, ki jo sprejme skupščina in je objavljena na spletni strani Pomembni dokumenti - Luka Koper d.d. (luka-kp.si). Prejemke organov vodenja in nadzora letno revidira zakoniti revizor. Pogodbe o zaposlitvi in aneksi so sklenjeni med posameznimi člani uprave in nadzornim svetom, v njih so določena tudi povračila in ugodnosti. Pri sklepanju pogodb in aneksov za člane uprave nadzorni svet zastopa predsednik nadzornega sveta. O prejemkih uprave poročamo v računovodskem poročilu Luke Koper, d. d., v pojasnilu št. 31: Posli s povezanimi osebami ter v tabeli z naslovom Sestava poslovodstva v poslovnem letu 2023, ki je sestavni del te izjave o upravljanju družbe in je povzeta po prilogi 4.1 Kodeksa korporativnega upravljanja družb s kapitalsko naložbo države. O lastništvu delnic poročamo v poglavju 15 Delnica LKPG.

4.7.2 Ocena uspešnosti uprave16

Po politiki prejemkov znaša spremenljivi del prejemkov članov organov vodenja v poslovnem letu največ 30 % osnovnega dela prejemkov člana organa vodenja, izplačanega v preteklem poslovnem letu, in je odvisen od izpolnjevanja meril uspešnosti poslovanja, kjer po sklenjenih aneksih s člani uprave za leto 2023 70 odstotkov predstavljajo kvantitativna merila uspešnosti poslovanja, 30 odstotkov pa kvalitativna merila, in sicer:

^4.6.3 Podrobni podatki o sestavi uprave

¹⁵ GRI 2-19, 2-20

¹⁶ GRI 2-18, 2-19

• • uresničevanje ciljev družbene odgovornosti in trajnostnega razvoja, kar vključuje oceno nadzornega sveta glede realizacije razvoja korporativne kulture, razvoj zaposlenih, organizacijska klima, izobraževanje zaposlenih, zagotavljanje raznolikosti, človekovih pravic ipd,
• • realizacija priporočil notranje revizije, ukrepov obvladovanja tveganj ter implementacije projektov v letu 2023, kar vključuje oceno nadzornega sveta glede dejanske realizacije navedenih izdanih priporočil.

Z navedenimi nefinančnimi merili se zasleduje poslovne cilje na področju organizacijske učinkovitosti, okoljske, družbene in upravljavske odgovornosti pri čemer ocenjevanje uspešnosti uprave letno in neodvisno opravi nadzorni svet z obrazloženim sklepom in v skladu z vsakokratno sprejetimi merili, ki sledijo veljavni politiki prejemkov.

4.8 Vodenje in upravljanje družb v Skupini Luka Koper

Družba Luka Koper, d. d., ima vzpostavljen sistem korporativnega upravljanja, v katerega so poleg obvladujoče družbe v Skupini Luka Koper vključene še 4 odvisne družbe. Poleg tega ima družba Luka Koper, d. d., poslovne deleže še v 11 gospodarskih družbah. Cilji na področju upravljanja finančnih naložb so bili opredeljeni v Strateškem poslovnem načrtu družbe in Skupine za obdobje 2020–2025. V letu 2023 je bil sprejet nov Strateški poslovni načrt za obdobje 2024–2028. V letu 2023 veljavna strategija upravljanja finančnih naložb je razporejala finančne naložbe v dva investicijska razreda glede na štiri ključna področja (vpetost v poslovanje družbe, povečanje fleksibilnosti in minimizacija tveganj, finančni vidik ter druge eksternalije):

• • Strateške finančne naložbe so naložbe v delnice in deleže družb, ki opravljajo dejavnosti, pomembne za nadaljnji razvoj in delovanje matične družbe, ter pripomorejo k obvladovanju tveganj in dvigu dodane vrednosti. Upravljajo se po načelu koncernskega delovanja.
• • Nestrateške finančne naložbe so naložbe v delnice in deleže družb, ki ne opravljajo dejavnosti, pomembnih za nadaljnji razvoj in delovanje matične družbe, ter ne pripomorejo k obvladovanju tveganj in dvigu dodane vrednosti. Cilj je maksimiranje izplačil dobička oziroma realizacija drugih pozitivnih vplivov za lastnika. Upravljajo se po načelu skrbništva nad naložbami.

S sprejetjem Strategije upravljanja finančnih naložb so bile začrtane tudi smernice upravljanja strateških finančnih naložb z vidika odločanja in upravljanja. Dividendna politika sledi kategorizaciji posamezne finančne naložbe: v vlogi družbenika v nestrateških finančnih naložbah si prizadevamo doseči cilj maksimiranja izplačila dobička, v vlogi družbenika v strateških finančnih naložbah pa zasledujemo cilj uravnoteženega izplačila dobičkov glede na investicijsko-razvojne cikle družbe.

Vodenje in upravljanje odvisnih družb v Skupini Luka Koper na dan 31. 12. 2023

Družba	Direktor	Delež obvladujoče družbe v lastništvu (v %)
Luka Koper INPO, d. o. o.	Robert Krajnc	100,00
Adria Terminali, d. o. o.	Mitja Dujc	100,00
Logis-Nova, d. o. o.	Larisa Škandra	100,00
TOC, d. o. o.	Ankica Budan Hadžalič	68,13

4.9 Notranja revizija

Področje notranje revizije deluje z namenom izvajanja funkcije notranjega revidiranja za Skupino Luka Koper. Dejavnost notranje revizije pomaga uresničevati cilje Skupine s sistematičnim in metodičnim ocenjevanjem in izboljševanjem uspešnosti upravljanja družbe, tveganj in sistema notranjih kontrol ter s predlaganjem priporočil za izboljšave.

Področje notranje revizije je organizirano kot samostojna enota družbe Luka Koper, d. d. Funkcijsko je podrejena nadzornemu svetu in organizacijsko upravi družbe. Deluje neodvisno in skladno s sprejeto temeljno listino in Poslovnikom o delovanju notranje revizije, ki temelji na hierarhiji pravil notranjega revidiranja.

V letu 2023 je notranja revizija izvajala notranjerevizijske posle in preostale dejavnosti na podlagi odobrenega letnega načrta dela. Vodilo pri izvajanju poslov so bila ob pripravi letnega načrta prepoznana tveganja, ki so bila v fazi podrobnejšega spoznavanja posameznega področja revidiranja in po začetni oceni tveganj po potrebi dopolnjena. Večji del storitev dajanja zagotovil je vključeval preverjanje ustreznosti zasnove notranjih kontrol in njihovega delovanja v skladu z vnaprej določenimi cilji in standardi.

Notranja revizija je o posameznem opravljenem poslu sproti poročala vodstvu revidirane enote, upravi družbe in revizijski komisiji nadzornega sveta, slednjima tudi o izvajanju notranjerevizijskih priporočil. Nadzornemu svetu notranja revizija poroča letno.

Poleg notranjerevizijskih poslov so bile v letu 2023 mesečno izvedene porevizijske dejavnosti, ki so bile namenjene sprotnemu poročanju o izvedenih aktivnostih za boljše obvladovanje tveganj.

Razvoj notranje revizije se uresničuje s pomočjo programa zagotavljanja in izboljševanja kakovosti, ki se izvaja prek zunanjih in notranjih presoj, samoocenjevanja, izobraževanja ter spremljanja in merjenja uspešnosti dela notranje revizije. Zadnja zunanja presoja, s katero je bilo potrjeno delovanje notranje revizije v skladu z mednarodnimi standardi strokovnega ravnanja pri notranjem revidiranju, kodeksom notranjerevizijskih načel in kodeksom poklicne etike notranjega revizorja, je bila izvedena v letu 2020.

4.10 Zunanja revizija

Skupščina delničarjev je na 37. skupščini delničarjev dne 28. 6. 2023 za revidiranje izkazov družbe Luka Koper, d. d., in Skupine Luka Koper imenovala revizijsko družbo BDO Revizija, d. o. o., družba za revidiranje, Cesta v Mestni log 1, Ljubljana, in sicer za poslovna leta 2023, 2024 in 2025.

Stroški revizijskih storitev Luke Koper, d. d., in njenih odvisnih družb so predstavljeni v konsolidiranem računovodskem poročilu v pojasnilu št. 33: Posli z revizijsko družbo.

Nevenka Kržan

Predsednica uprave družbe Luka Koper, d. d.

Gregor Belič Član uprave družbe Luka Koper, d. d.

Gorazd Jamnik Član uprave družbe Luka Koper, d. d.

Vojko Rotar Član uprave - delavski direktor družbe Luka Koper, d. d.

4.11 Priloga izjave o upravljanju¹⁷

4.11.1 Sestava poslovodstva v poslovnem letu 2023

Ime in priimek	Funkcija (predsednik, član)	Prvo imenovanje na funkcijo	Zaključek funkcije / mandata	Spol		Državljanstvo Letnica rojstva	Izobrazba	Strokovni profil	Članstvo v organih nadzora z družbo nepovezanih družb
Boštjan Napast	predsednik	3. 12. 2021	30. 6. 2023	moški	slovensko	1971	VII. stopnja	univerzitetni diplomirani strojni inženir	član nadzornega sveta v družbi Plinovodi, d. o. o., do 10. 1. 2023
Nevenka Kržan	članica	1. 7. 2022	30. 6. 2023	ženska	slovensko	1962	VII. stopnja	univerzitetna diplomirana ekonomistka	članica nadzornega sveta Pokojninska družba A, d. d., od 13. 6. 2023
Nevenka Kržan	predsednica	1. 7. 2023	v teku	ženska	slovensko	1962	VII. stopnja	univerzitetna diplomirana ekonomistka	članica nadzornega sveta Pokojninska družba A, d. d., od 13. 6. 2023
Vojko Rotar	član - delavski direktor	16. 2. 2018	v teku	moški	slovensko	1976	VI. stopnja	diplomirani ekonomist	ne

4.11.2 Sestava nadzornega sveta in komisij v poslovnem letu 2023

Ime in priimek	Funkcija (predsednik, namestnik, član NS)	Prvo imenovanje na funkcijo	Zaključek funkcije / mandata	Predstavnik kapitala / zaposlenih	Udeležba na sejah NS glede na skupno število sej NS	Spol	Državljanstvo	Letnica rojstva	Izobrazba (stopnja)	Strokovni profil	Neodvisnost po 23. členu Kodeksa (DA / NE)	Obstoj nasprotja interesa v poslovnem letu (DA / NE)	Članstvo v organih nadzora drugih družb
Mirko Bandelj	predsednik	7. 2. 2023	v teku	predstavnik kapitala	15/15	moški	slovensko	1958	VII. stopnja	univerzitetni diplomirani pravnik	da	ne	ne
	Članstvo v komisijah			predsednik / član	Udeležba na sejah komisij glede na skupno število sej komisij
	/			/	/
Tomaž Benčina	član, od 21. 2. 2023 dalje namestnik predsednika	7. 6. 2022	v teku	predstavnik kapitala	19/19	moški	slovensko	1965	VII. stopnja	univerzitetni diplomirani inženir metalurgije; univerzitetni diplomirani ekonomist	da	ne	član nadzornega sveta Zavarovalnica Triglav, d. d.
	Članstvo v komisijah			predsednik / član	Udeležba na sejah komisij glede na skupno število sej komisij

Tomaž Benčina	član, od 21. 2. 2023 dalje 7. 6. 2022 namestnik predsednika	v teku	predstavnik kapitala	19/19	moški	slovensko	1965	VII. stopnja	univerzitetni diplomirani inženir metalurgije; univerzitetni diplomirani ekonomist
	Članstvo v komisijah		predsednik / član	Udeležba na sejah komisij glede na skupno število sej komisij
	Poslovna komisija/Komisija za strateški razvoj do 6. 2. 2023		član/član	2/2, 0/0
	od 21. 2. 2023 Kadrovska komisija/Poslovna komisija		predsednik/član	8/8, 5/5

Barbara Nose	članica	7. 2. 2023	v teku	predstavnica kapitala	15/15	ženski	slovensko	1964	VII. stopnja	univerzitetni diplomirani ekonomist, specialistka revidiranja	da	da/Pošta Slovenije, d. o. o.	članica nadzornega sveta Pošta Slovenije, d. o. o., namestnica predsednika nadzornega sveta AMZS, d. d.
	Članstvo v komisijah			predsednik / član	Udeležba na sejah komisij glede na skupno število sej komisij
	Revizijska komisija			predsednica	9/9

Ime in priimek	Funkcija (predsednik, namestnik, član NS)	Prvo imenovanje na funkcijo	Zaključek funkcije / mandata	Predstavnik kapitala / zaposlenih	Udeležba na sejah NS glede na skupno število sej NS	Spol		Državljanstvo Letnica rojstva Izobrazba	(stopnja)	Strokovni profil	Neodvisnost po 23. členu Kodeksa (DA / NE)	Obstoj nasprotja interesa v poslovnem letu (DA / NE)	Članstvo v organih nadzora drugih družb
	član	7. 2. 2023	v teku	predstavnik kapitala	15/15	moški	slovensko	1958	VII. stopnja	univerzitetni diplomirani ekonomist	da	da/Pošta Slovenije, d. o. o.	član nadzornega sveta Pošta Slovenije, d. o. o.
Jožef Petrovič	Članstvo v komisijah			predsednik / član	Udeležba na sejah komisij glede na skupno število sej komisij
	Poslovna komisija, Kadrovska komisija			predsednik/član	5/5, 8/8
Boštjan Rader	član	7. 2. 2023	v teku	predstavnik kapitala	14/15	moški	slovensko	1978	VII. stopnja	univerzitetni diplomirani ekonomist; MBA	da	ne	namestnik predsednice nadzornega sveta Javno podjetje Uradni list Republike Slovenije, d. o. o.
	Članstvo v komisijah			predsednik / član	Udeležba na sejah komisij glede na skupno število sej komisij
	Kadrovska komisija/Revizijska komisija			član/član	8/8, 9/9
	član	7. 2. 2023	v teku	predstavnik kapitala	18/19	moški	slovensko	1972	VII. stopnja	diplomirani zgodovinar	da	da/Conbulk, d. o. o., Bluemarine, d. o. o.	ne
Borut Škabar	Članstvo v komisijah			predsednik / član	Udeležba na sejah komisij glede na skupno število sej komisij
	Poslovna komisija			član/član	7/7
	predsednik	2. 7. 2021	6. 2. 2023	predstavnik kapitala	4/4	moški	slovensko	1963	VII. stopnja	univerzitetni diplomirani pravnik	da	ne	namestnik predsednika nadzornega sveta Sloven ske železnice, d. o. o., do 14. 2. 2023
Franci Matoz	Članstvo v komisijah			predsednik / član	Udeležba na sejah komisij glede na skupno število sej komisij
	Kadrovska komisija			predsednik	2/2
Nevenka Črešnar	namestnica predsednika	2. 7. 2021	6. 2. 2023	predstavnik kapitala	4/4	ženski	slovensko	1962	VII. stopnja	univerzitetna diplomirana pravnica	da	ne	ne
Pergar	Članstvo v komisijah			predsednik / član	Udeležba na sejah komisij glede na skupno število sej komisij
	Kadrovska komisija, Revizijska komisija, Poslovna komisija, Komisija za strateški razvoj			član/član/namestnica predsednika/ predsednica	2/2, 2/2, 2/2, 0/0
	član	2. 7. 2021	6. 2. 2023	predstavnik kapitala	4/4	moški	slovensko	1980	VII. stopnja	univerzitetni diplomirani ekonomist	da	ne	ne
Andrej Koprivec	Članstvo v komisijah			predsednik / član	Udeležba na sejah komisij glede na skupno število sej komisij
		Revizijska komisija, Komisija za strateški razvoj		predsednik/namestnik predsednice	2/2, 0/0

Ime in priimek	Funkcija (predsednik, namestnik, član NS)	Prvo imenovanje na funkcijo	Zaključek funkcije / mandata	Predstavnik kapitala / zaposlenih	Udeležba na sejah NS glede na skupno število sej NS	Spol	Državljanstvo Letnica	rojstva	Izobrazba (stopnja)	Strokovni profil	Neodvisnost po 23. členu Kodeksa (DA / NE)	Obstoj nasprotja interesa v poslovnem letu (DA / NE)	Članstvo v organih nadzora drugih družb
Mag. Božidar	član	2. 7. 2021	6. 2. 2023	predstavnik kapitala	4/4	moški	slovensko	1972	VIII. stopnja magister	ekonomskih znanosti	da	ne	ne
Godnjavec	Članstvo v komisijah			predsednik / član	Udeležba na sejah komisij glede na skupno število sej komisij
	Kadrovska komisija, Revizijska komisija, Poslovna komisija			član/namestnik predsednika/predsednik	2/2, 2/2, 2/2
	član	8. 4. 2009	v teku	predstavnik zaposlenih	19/19	moški	slovensko	1969	V. stopnja	elektro tehnik	da	ne	ne
Mladen Jovičič	Članstvo v komisijah			predsednik / član	Udeležba na sejah komisij glede na skupno število sej komisij
	Poslovna komisija/Komisija za strateški razvoj do 6. 2. 2023			član/član	2/2, 0/0
	od 21. 2. 2023 Poslovna komisija			član	5/5
	član	13. 9. 2016	v teku	predstavnik zaposlenih	19/19	moški	slovensko	1987	VI. stopnja	diplomirani ekonomist	da	ne	ne
Rok Parovel	Članstvo v komisijah			predsednik / član	Udeležba na sejah komisij glede na skupno število sej komisij
	Poslovna komisija/Komisija za strateški razvoj do 6. 2. 2023			član/član	2/2, 0/0
	od 21. 2. 2023 Revizijska komisija			član	9/9, 0/0
	član	19. 1. 2020	v teku	predstavnik zaposlenih	19/19	moški	slovensko	1972	VI/1 stopnja	inženir logistike	da	ne	ne
Mehrudin Vuković	Članstvo v komisijah			predsednik / član	Udeležba na sejah komisij glede na skupno število sej komisij
	Kadrovska komisija			član	9/10

Zunanji člani v komisijah (revizijska, kadrovska, poslovna komisija)

Članstvo v organih nadzora z družbo nepovezanih družb

Ime in priimek	Komisija	Udeležba na sejah komisij skupno število sej komisij	Spol	Državljanstvo Letnica	rojstva	Izobrazba (stopnja)	Strokovni profil
Simon Kolenc	Revizijska komisija do 6. 2. 2023	2/2	moški	slovensko	1977	VII. stopnja	univerzitetni diplomirani ekonomist	ne
Mateja Treven	Revizijska komisija od 23. 2. 2023 dalje	9/9	ženski	slovensko	1972	VIII. stopnja	magistra ekonomskih znanosti

NLB Banka AD Skopje, neodvisna članica nadzornega sveta, NLB Banka Prishtina, neizvršna neodvisna članica upravnega odbora

4.11.3 Sestava in višina prejemkov* članov poslovodstva poslovnem letu 2023 (v EUR)

Ime in priimek	Funkcija (predsednik, član)	Fiksni prejemki - bruto (1)	Variabilni prejemki - bruto		Odloženi prejemki (3)**	Odpravnine (4)	Bonitete (5)***	Vračilo izplačane nagrade -	Skupaj (1+2+3+4+5-6)
			na podlagi kvantitativnih meril	na podlagi kvalitativnih meril	Skupaj (2)				"claw-back" (6)
Vojko Rotar	član uprave - delavski direktor	190.462,80	28.416,61	12.178,55	40.595,16	39.266,53	0,00	1.669,75	0,00	271.994,24
Robert Rožac	član uprave do 31. 12. 2022	13.967,60	16.590,84	7.110,36	23.701,20	0,00	48.463,21	0,00	0,00	86.132,01
Boštjan Napast	predsednik uprave do 30. 6. 2023	122.138,48	19.510,20	8.361,51	27.871,71	0,00	122.255,28	169,67	0,00	272.435,14
Nevenka Kržan	članica uprave do 30. 6. 2023	109.783,52	8.818,84	3.779,50	12.598,34	12.598,34	0,00	169,67	0,00	135.149,87
Nevenka Kržan	predsednica uprave od 1. 7. 2023	89.073,06	0,00	0,00	0,00	0,00	0,00	91,72	0,00	89.164,78

* za namen tega razkritja ni potrebno razkrivati potnih stroškov, stroškov namestitve in dnevnic, ker po svoji naravi ne predstavljajo plačila upravi

** odloženo izplačilo druge polovice nagrade po ZPPOGD na dan 31. 12. 2023

*** boniteta za zavarovanje odgovornosti in boniteta za uporabo službenega vozila

4.11.4 Sestava in višina prejemkov članov nadzornega sveta in komisij v poslovnem letu 2023 (v EUR)

Ime in priimek	Funkcija (predsednik, namestnik, član, zunanji član komisije)		Plačilo za opravljanje funkcije in doplačila – bruto letno		Sejnine NS in komisij - bruto letno (2)	Skupaj bruto (1+2)	Potni stroški*
		Osnovno plačilo za opravljanje funkcije	Doplačilo za opravljanje funkcije	Doplačilo za posebne naloge	Skupaj (1)
Franci Matoz	predsednik do 6. 2. 2023	2.794,52	2.308,73	0,00	5.103,25	1.980,00	7.083,25	16,16
Nevenka Pergar Črešnar	namestnica predsednika do 6. 2. 2023	2.794,52	1.634,05	0,00	4.428,57	3.300,00	7.728,57	183,63
Andrej Koprivec	član do 6. 2. 2023	2.794,52	1.357,27	0,00	4.151,79	1.980,00	6.131,79	183,63
Božidar Godnjavec	član do 6. 2. 2023	2.794,52	1.357,27	0,00	4.151,79	3.300,00	7.451,79	256,40
Tomaž Benčina	član do 06.02.2023 in namestnik predsednika od 7. 2. 2023	15.000,00	8.294,65	0,00	23.294,65	7.766,00	31.060,65	2.461,36
Mladen Jovičič	član	15.000,00	4.263,40	0,00	19.263,40	6.270,00	25.533,40	0,00
Mehrudin Vuković	član	15.000,00	3.571,43	0,00	18.571,43	6.446,00	25.017,43	15,20
Rok Parovel	član	15.000,00	4.263,40	0,00	19.263,40	6.842,00	26.105,40	0,00
Simon Kolenc	zunanji član Revizijske komisije NS do 22. 2. 2023		1.532,15	0,00	1.532,15	660,00	2.192,15	66,42
Mirko Bandelj	predsednik od 7. 2. 2023	12.205,48	5.785,60	0,00	17.991,08	3.190,00	21.181,08	865,56
Jožef Petrovič	član od 7. 2. 2023	12.205,48	5.785,60	0,00	17.991,08	5.786,00	23.777,08	1.857,67
Boštjan Rader	član od 7. 2. 2023	12.205,48	5.785,60	0,00	17.991,08	6.138,00	24.129,08	807,03
Borut Škabar	član od 7. 2. 2023	12.205,48	2.906,13	0,00	15.111,61	4.290,00	19.401,61	0,00
Barbara Nose	članica od 7. 2. 2023	12.205,48	3.985,96	0,00	16.191,44	4.862,00	21.053,44	1.378,74
Mateja Treven	zunanja članica Revizijske komisije NS od 23. 2. 2023		5.067,86	0,00	5.067,86	1.672,00	6.739,86	376,02

* bruto znesek

5 Pregled pomembnejših dogodkov, novosti in dosežkov v letu 2023

FEBRUAR

• • Luka Koper, d. d, je v začetku februarja odprla razpis za sponzorska in donatorska sredstva iz sklada Živeti s pristaniščem.
• • Uprava družbe Luka Koper, d. d., je sklicala 36. skupščino delničarjev družbe Luka Koper, d. d., ki je potekala 6. februarja 2023. Na skupščini so delničarji odpoklicali člane nadzornega sveta Francija Matoza, Nevenko Črešnar Pergar, Andreja Koprivca in Božidarja Godnjavca ter z dnem 7. februarja 2023 imenovali nove člane nadzornega sveta, in sicer Boruta Škabarja, Barbaro Nose, Jožefa Petroviča, Boštjana Raderja in Mirka Bandlja.
• • Dne 23. februarja 2023 se je v prenovljeni sestavi prvič sestal nadzorni svet Luke Koper, d. d. Člani so na prvi, ustanovni seji za predsednika izvolili Mirka Bandlja, za namestnika pa Tomaža Benčino. Na novo so oblikovali tudi vse tri komisije nadzornega sveta – revizijsko, kadrovsko in poslovno.

MAREC

• • 23. marca je Luka Koper, d. d., organizirala poslovni dogodek za poljske poslovne partnerje v Varšavi. Dogodka se je udeležilo več kot 150 tamkajšnjih logistov, med njimi tudi predstavniki koprske pristaniške skupnosti.
• • V Miamiju je konec marca potekal največji sejem potniškega ladijskega turizma na svetu 'Seatrade Cruise Global 2023', na katerem se je Luka Koper, d. d., predstavila skupaj z drugimi deležniki, ki so vključeni v aktivnosti navtičnega turizma v Sloveniji.

APRIL

• Nadzorni svet družbe Luka Koper, d. d., je na seji dne 13. aprila 2023 preveril predlog uporabe bilančnega dobička, ki sta ga uprava in nadzorni svet predlagala skupščini delničarjev v potrditev. Uprava in nadzorni svet družbe sta predlagala, da se bilančni dobiček, ki je na dan 31. 12. 2022 znašal 50.229.863,63 evra, uporabi na tak način: del bilančnega dobička v znesku 35.000.000,00 evra se nameni za izplačilo dividend v bruto vrednosti 2,50 evra na navadno delnico, preostanek bilančnega dobička v znesku 15.229.863,96 evra pa ostane nerazporejen.

MAJ

• • Med 9. in 12. majem se je Luka Koper, d. d., predstavila na največjem evropskem logističnem sejmu, Transport Logistic München.
• • Nadzorni svet družbe Luka Koper, d. d., se je na seji dne 18. maja 2023 seznanil s sporazumom o predčasnem prenehanju mandata in delovnega razmerja, ki sta ga sklenila družba in predsednik uprave Boštjan Napast, ter na podlagi tega sporazuma sprejel sklep o predčasnem prenehanju mandata predsednika uprave. Boštjan Napast je funkcijo predsednika uprave opravljal do vključno 30. junija 2023. Nadzorni svet je ob tem sprejel odločitev o takojšnjem začetku postopka javnega razpisa za imenovanje nove uprave. V obdobju od 1. julija 2023 do zaključka kandidacijskega postopka je vodenje uprave kot predsednica prevzela članica uprave Nevenka Kržan.
• • 20. maja je družba organizirala tradicionalni Pristaniški dan, ki se ga je udeležilo 3.000 obiskovalcev.
• • 22. maja je v Trstu potekal vrh o pristaniščih, logistiki, prometu in pomorskem gospodarstvu na območju Jadrana, ki so se ga aktivno udeležili predstavniki Luke Koper.
• • Luka Koper, d. d., je od 20. do 23. maja v okviru vladne gospodarske delegacije sodelovala na več dogodkih v Vietnamu, ki predstavlja nezanemarljiv potencial za koprsko pristanišče in slovensko logistiko nasploh.
• • Družba Luka Koper, d. d., je dne 25. maja objavila sklic 37. skupščine delničarjev za 28. junij 2023.

JUNIJ

• • V Beogradu je 6. junija potekala Poslovna konferenca o logistiki, dogodek, ki ga je v sodelovanju z Luko Koper, Javno agencijo SPIRIT Slovenija, Slovenskimi železnicami, Gospodarsko zbornico Srbije in Slovenskim poslovnim klubom Beograd organizirala Gospodarska zbornica Slovenije. Namen slovenske logistične delegacije je bil poiskati dodatne možnosti za sodelovanje s srbskimi logističnimi podjetji.
• • 8. in 9. junija je družba na kontejnerskem terminalu in terminalu za hlajene tovore organizirala dvodnevno delavnico 'CoolWorkshop' s podrobno predstavitvijo storitev. Delavnice so se udeležili predstavniki poljskih logistov, prevoznikov ter uvoznikov in izvoznikov.
• • V Trstu je 21. junija potekalo srečanje severnojadranskih pristanišč, na katerem so predstavniki pristanišč podpisali memorandum o soglasju za skupno krepitev razogljičenja in energetske učinkovitosti v pristaniščih, ki utira pot večjemu institucionalnemu in operativnemu sodelovanju med pristanišči severnega Jadrana v prihodnjih letih.
• • V Linzu je 20. in 21. junija potekal tradicionalni dogodek Österreichischer Logistik Tag+Logistik Future Lab. Gre za najpomembnejši logistični dogodek v Avstriji, v okviru katerega se je tudi letos predstavila Luka Koper, d. d.
• • Koprsko pristanišče je 22. junija obiskala koordinatorka Baltsko-jadranskega koridorja Anne E. Jensen s sodelavci. Namen obiska je bil pregledati pretekle, aktualne in načrtovane aktivnosti, ki se delno ali v celoti izvajajo v okviru evropskih projektov.
• • Na 37. skupščini delničarjev, ki je potekala 28. junija 2023, so delničarji:
• o sprejeli sklep po katerem se za dividende nameni 2,50 evra bruto na delnico, za kar bo družba namenila 35.000.000,00 evra od skupno 50.229.863,96 evra bilančnega dobička za leto 2022,
• o odobrili poročilo o prejemkih članov organov vodenja in nadzora ter podelili razrešnico upravi in nadzornemu svetu za leto 2022,
• o za poslovna leta 2023, 2024 in 2025 imenovali revizijsko hišo BDO Revizija d. o. o.,
• o sprejeli politiko prejemkov organov vodenja, nadzora in organov vodenja odvisnih družb,
• o zavrnili predlog za določitev višine plačil za opravljanje funkcije in sejnine članom nadzornega sveta ter članom komisij.

JULIJ

• • V zaledju tretjega bazena je bila v začetku julija zaključena in predana v uporabo ena pomembnejših investicij na segmentu avtomobilov v Luki Koper, in sicer nova površina za skladiščenje dodatnih 3.500 vozil na območju kasete 5.
• • Nadzorni svet družbe je na podlagi določil 29. člena Statuta delniške družbe Luka Koper, d. d., objavil razpis za delovno mesto: predsednik uprave (m/ž) oz. član uprave (m/ž).
• • Luka Koper, d. d., je prejela sodbo Višjega sodišča v Kopru (CPG 50/2023) z dne 6. 7. 2023, s katero je to zavrnilo pritožbe tožeče stranke in vseh tožencev zoper sodbo Okrožno sodišča v Kopru (I Pg 265/2021 z dne 28. 9. 2022). Višje sodišče je s tem potrdilo sodbo sodišča prve stopnje glede odškodninske odgovornosti nekdanjih članov nadzornega sveta v zadevi nakupa 10-% deleža logističnega holdinga Trade Trans Invest (TTI) v višini 16.387.100 evrov s pripadajočimi obrestmi. Sodba je pravnomočna.
• • 19. julija je Koper zajelo neurje, med katerim so se strgale privezne vrvi na kontejnerski ladji, kar je povzročilo premik krmnega dela ladje proti južni strani prvega bazena. V reševanje so se vključili vlačilci družbe Adria-Tow, ki so ladjo stabilizirali in potisnili ob obalo kontejnerskega terminala. Močan veter in dež sta povzročila še nekaj drugih škodnih dogodkov v pristanišču. Med neurjem ni bil nihče telesno poškodovan.
• • V mesecu juliju je bil obnovljen certifikat EMAS, ki ga podeli MOPE (Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo). S certifikatom družba izkazuje skladnost z zakonodajnimi zahtevami, dokazuje stalno napredovanje na okoljskem področju ter odprto in transparentno komuniciranje z javnostjo.

AVGUST

• • Sredi avgusta je družba prejela uporabno dovoljenje za 315 novih priključkov za hladilne kontejnerje, s čimer se je skupno število frigo priključkov na kontejnerskem terminalu povečalo na več kot 1.000.
• • 22. avgusta je v pristanišče priplula ladja Mito, ki je otvorila novi ladijski servis japonskega ladjarja Ocean Network Express (ONE). Servis "Adriatic Israel Butterfly Loop" tedensko povezuje Koper z Izraelom, Egiptom in Grčijo.
• • 31. avgusta je družba Luka Koper, d. d., objavila dividendno politiko.

SEPTEMBER

• • 19. septembra je v Luko Koper prispel milijonti potnik v zgodovini potniškega terminala, ki je bil sicer vzpostavljen leta 2005.
• • 22. septembra je bila v sklopu aktivnosti za pomoč prizadetim v avgustovskih ujmah skupaj z Upravo Republike Slovenije za zaščito in reševanje organizirana donacija 241 palet opečnih zidakov. Posebnost opečnih zidakov je, da so izdelani iz izkopanega morskega sedimenta, ki se je v Luki Koper z leti pridobil pri poglabljanju luških bazenov.
• • 28. septembra je Luko Koper obiskala delegacija Ministrstva za kohezijo in regionalni razvoj na čelu z državnim sekretarjem, pristojnim za kohezijsko politiko, mag. Markom Koprivcem ter se ob tej priložnosti sestala z vodstvom družbe. Sestanek delovne narave je bil namenjen seznanitvi z izpeljanimi aktivnostmi projekta SOPOREM, v sklopu katerega bo v koprskem pristanišču zgrajena ena največjih sončnih elektrarn v Sloveniji.

OKTOBER

• • 6. oktobra se je predsednica uprave Luke Koper Nevenka Kržan skupaj z ministrom za gospodarstvo, turizem in šport Matjažem Hanom udeležila okrogle mize na temo logistike in transporta, ki je potekala na sedežu Avstrijske gospodarske zbornice na Dunaju. Na njej so sodelovali številni vodilni predstavniki avstrijskih logističnih podjetij.
• • 10. oktobra je Luka Koper, d. d., gostila visoko vladnogospodarsko delegacijo iz Vietnama na čelu z ministrom za industrijo in trgovino, nj. eksc. Nguyenom Hongom Dienom. Namen obiska je bil iskanje novih poslovnih priložnosti na relaciji Slovenija–Vietnam, ki tudi sicer predstavlja izjemen potencial za Luko Koper in slovensko logistiko nasploh.
• • 10. oktobra je Luka Koper,d. d., gostila Martina Candinasa, predsednika Nacionalnega sveta Švicarske konfederacije, ki ga je spremljala Gabriele Pia Schreier, veleposlanica Švicarske konfederacije v Republiki Sloveniji z delegacijo. Visoke goste je sprejela uprava družbe s predsednico Nevenko Kržan na čelu, ki je delegaciji predstavila poslovanje in razvojne projekte družbe.
• • 12. oktobra je potekal krst novega vlačilca Ares pridružene družbe Adria-Tow, d. o. o.
• • 12. oktobra je bil izveden prvi del presoje standarda ISO 37001/2016 Sistemi vodenja za preprečevanje korupcije.
• • 23. oktobra je Luka Koper, d. d., gostila deželnega glavarja avstrijske zvezne dežele Štajerske mag. Christopherja Drexlerja z delegacijo, ki sta jo spremljala veleposlanica Republike Avstrije v Sloveniji nj. eksc. Elisabeth Ellison-Kramer in generalni direktor podjetja Cargo center Graz dr. Robert Brugger.
• • 24. in 25. oktobra je Luka Koper, d. d., na Dunaju in v Pragi organizirala tradicionalna dogodka za poslovne partnerje na teh ključnih trgih Luke Koper.

NOVEMBER

• • 7. novembra je v Kopru potekala zaključna konferenca evropskega projekta 5G-Loginnov, v sklopu katerega sta v zadnjih treh letih potekala razvoj in testiranje omrežja naslednje mobilne generacije 5G za potrebe pristanišč in logistike.
• • Luka Koper, d. d., in vietnamski proizvajalec električnih vozil VinFast sta 9. novembra s podpisom pogodbe potrdila sodelovanje na področju pretovora vozil te znamke skozi koprsko pristanišče. Partnerstvo med družbama prinaša tudi trdne temelje za vzpostavitev VinFastove strategije trajnostnega razvoja na evropskem trgu.
• • Luka Koper, d. d., je 14. novembra gostila veleposlanika Poljske, nj. eksc. Krzysztofa Olendzkija, ki so ga spremljali predstavnika poljske luke Gdansk in predstavnica Centra za vzhodne študije. Namen obiska je bil delovne narave, z željo poiskati stične točke in možnosti za sodelovanje v prihodnjih letih.
• • 15. in 16. novembra je Luka Koper, d. d., organizirala tradicionalni sprejem za poslovne partnerje v Bratislavi in Budimpešti.
• • Nadzorni svet Luke Koper, d. d., je 23. novembra potrdil poslovni načrt za leto 2024.
• • Nadzorni svet Luke Koper, d. d., je 30. novembra na redni seji za nova člana uprave družbe imenoval Gregorja Beliča in Gorazda Jamnika, ki sta petletni mandat nastopila 1. januarja 2024. V upravi ostajata Nevenka Kržan v funkciji predsednice uprave in Vojko Rotar, član uprave – delavski direktor.
• • Nadzorniki so na isti seji obravnavali in potrdili tudi nov Strateški poslovni načrt družbe in Skupine Luka Koper za obdobje 2024–2028.

DECEMBER

• • Na kontejnerskem terminalu je bil 4. decembra ponovno presežen mejnik 1 milijon pretovorjenih kontejnerskih enot (TEU), s čimer je Luka Koper, d. d., potrdila vlogo vodilnega kontejnerskega pristanišča v Jadranu. November je bil rekorden za terminal za avtomobile in RO-RO, saj je bil z 88.837 pretovorjenimi vozili presežen dotedanji absolutni mesečni rekord.
• • 7. decembra je bil v Kopru organiziran tradicionalni prednovoletni sprejem Luke Koper za pristaniško skupnost.
• • 20. decembra je Luka Koper, d. d., gostila veleposlanico Japonske v Sloveniji nj. eksc. Akiko Yoshida. Obisk je bil spoznavne narave, namenjen iskanju priložnosti za razširitev sodelovanja in prednosti uporabe slovenske logistične transportne poti ter koprskega pristanišča za japonska podjetja.
• • Župan Mestne občine Koper Aleš Bržan, predsednica uprave Luke Koper Nevenka Kržan in član uprave delavski direktor Luke Koper Vojko Rotar so 22. decembra podpisali nov dogovor o izvajanju omilitvenih ukrepov za zmanjšanje vplivov pristaniške dejavnosti na okolje in tako še okrepili dosedanje dobro sodelovanje med pristaniščem in lokalno skupnostjo.

6 Pomembnejši dogodki po zaključku poslovnega leta

JANUAR 2024

•

• • 10. januarja je bil uradno odprt nov zunanji kamionski terminal na Serminu. Gre za najsodobnejše parkirišče za tovornjake v Sloveniji, ki bo zagotavljalo visoko raven storitev in varnosti za voznike tovornjakov po standardu EU. Kamionski terminal ima 203 parkirna mesta za tovorna vozila, pisarne za špediterje, info točko za najavo vstopa v pristanišče ter vso potrebno infrastrukturo. Za naložbo so bila pridobljena sredstva Evropske komisije iz programa Instrument za povezovanje Evrope v višini 4,89 milijona evrov – novo parkirišče bo tako izpolnjevalo tudi t. i. zlato raven storitev in varnosti za njegove uporabnike. Novi terminal bo skupaj z naložbami, ki bodo sledile v prihodnjih letih, pomembno prispeval k razbremenitvi prometa in večji pretočnosti na cestah proti mestu, saj se je star kamionski terminal, ki se nahaja v bližini mestnega nakupovalnega središča, zaprl.
• • 25. januarja so predsednica uprave Luke Koper Nevenka Kržan, član uprave Luke Koper Gregor Belič, državni sekretar na ministrstvu za infrastrukturo Andrej Rajh in župan Občine Ankaran Gregor Strmčnik podpisali tri pogodbe, ki so podlaga za začetek rekonstrukcije Železniške ceste in ureditve ankaranskega obrobnega kanala.
• • 26. januarja je Luka Koper, d. d., seznanila potencialne ponudnike z namero o izvedbi postopka oddaje javnega naročila za gradnjo severnega dela I. pomola in jih povabila k strokovnemu dialogu.
• • 31. januarja je Luka Koper, d. d., objavila razpis za sponzorska in donatorska sredstva iz sklada Živeti s pristaniščem.

FEBRUAR 2024

• • 12. februarja je uprava družbe gostila Florence Levy, veleposlanico Francije v Sloveniji. Predstavniki Luke Koper so veleposlanici in delegaciji predstavili razvojne načrte, obisk je delegacija izkoristila tudi za ogled ladje francoskega kontejnerskega ladjarja CMA CGM T. Roosevelt., ki v dolžino meri 366 metrov, široka pa je nekaj več kot 48 metrov. S skupno kapaciteto 14.402 kontejnerskih enot (TEU) je to največja ladja francoskega ladjarja CMA CGM, ki je bila kadarkoli privezana v koprskem pristanišču in je vključena v tedenski direktni servis z Daljnega vzhoda.
• • V februarju je Mestna občina Koper objavila javni razpis za nepovratna sredstva, ki jih Luka Koper, d. d., namenja prebivalcem širšega mestnega jedra Kopra za izvedbo ukrepov za zmanjšanje vplivov emisij iz pristaniške dejavnosti. V letu 2024 je za tovrstne ukrepe na voljo 320.000 evrov in preostanek sredstev iz lanskega razpisa.

MAREC 2024

• Po izvedeni presoji v mesecu januarju 2024, je družba Luka Koper, d. d., v mesecu marcu 2024 prejela certifikat ISO 37001/2016 za vzpostavljen sistem vodenja za preprečevanje korupcije.

7 Predstavitev Skupine Luka Koper in opis poslovnega modela¹⁸

Luka Koper je edino večnamensko slovensko pristanišče na križišču transportnih poti in obsega celovit vodni in priobalni prostor, v katerem se opravljajo pristaniške dejavnosti, namenjene tovornemu prometu, in dejavnosti, namenjene potniškemu prometu. Z zanesljivo pristaniško ponudbo in razvejano mrežo pomorskih in železniških povezav podpira globalne logistične rešitve do osrčja Evrope.

Osnovna dejavnost pristanišča, ki ga upravlja družba Luka Koper, d. d., je izvajanje zanesljivih, visoko kakovostnih pretovornih in skladiščnih storitev za vse vrste blaga, ki se dopolnjujejo z vrsto dodatnih storitev. Družba skrbi tudi za razvoj in vzdrževanje pristaniške infrastrukture. Strankam je zagotovljena celovita logistična podpora. Cilji so postavljeni ambiciozno in se v veliki meri tudi dosegajo. Z uresničevanjem razvojnih usmeritev pristanišča Luka Koper, d. d., krepi svoje konkurenčne prednosti. V letu 2023 ni bilo sprememb pri izvajanju dejavnosti pristanišča.

Pristanišče je z dveh strani obdano s prebivalstvom, v zaledju z naravnim okoljem posebne vrednosti (Natura 2000), navzven pa ga objema občutljiv morski ekosistem. Zaradi takšne pozicije Luka Koper, d. d., že vrsto let skrbi za izboljšanje kakovosti življenja v celotnem prostoru, v katerega je umeščeno pristanišče.

Dejavnost pristanišča je skladna s smernicami trajnostnega razvoja. Načrtovan razvoj temelji na štirih izhodiščih, ki

predvidevajo povečanje infrastrukturnih kapacitet in zmogljivosti, pospešeno uvajanje koncepta pametnega pristanišča, zagotovitev ustrezne kadrovske strukture ter skrb za trajnostne vidike in zmanjševanje negativnih vplivov na okolje in družbo. Še naprej se ohranja tudi model večnamenskega pristanišča, ki je ena ključnih konkurenčnih prednosti družbe.

V Skupini Luka Koper so poleg obvladujoče družbe Luka Koper, d. d., še odvisne družbe in pridružene družbe. Družbe Skupine Luka Koper opravljajo svojo dejavnost na območju Republike Slovenije, družba Adria Transport Croatia, d. o. o., v 100-% lastništvu Adrie Transport, d. o. o., pa opravlja dejavnost na območju Republike Hrvaške. V letu 2023 je prišlo do spremembe v sestavi Skupine Luka Koper, o čemer podrobneje poročamo v točki 7.3 Vključenost v konsolidirane računovodske izkaze.

Skupina Luka Koper izvaja enajst osnovnih storitev (nakladanje/razkladanje ladij, nakladanje/razkladanje kamionov, nakladanje/razkladanje vagonov, vkrcavanje/izkrcavanje potnikov, skladiščenje, dostava, privez ladij) ter vrsto dopolnilnih storitev na blagu in drugih storitev, kar strankam zagotavlja celovito logistično podporo.

O trajnostni naravnanosti in razvoju se podrobneje poroča v trajnostnem poročilu v nadaljevanju tega dokumenta.

¹⁸ GRI 2-1, 2-6

7.1 Osebna izkaznica družbe Luka Koper, d. d., na dan 9. aprila 2024¹⁹

	Ime družbe LUKA KOPER, pristaniški in logistični sistem, delniška družba
Skrajšano ime družbe	LUKA KOPER, d. d., Vojkovo nabrežje 38, 6000 Koper – Capodistria
Sedež družbe Koper
Poslovni naslov	Koper, Vojkovo nabrežje 38, 6000 Koper/Capodistria
Pravnoorganizacijska oblika	Delniška družba d. d.
	Telefon: 05 66 56 100
	Faks: 05 63 95 020
	Elektronska pošta: portkoper@luka-kp.si
	Spletna stran: www.luka-kp.si
	Trajnostni razvoj: http://www.zivetispristaniscem.si
	Vpis v sodni register Okrožno sodišče v Kopru pod vložno številko 066/10032200
Matična številka	5144353000
Davčna številka SI 89190033
Osnovni kapital družbe 58.420.964,78 evra
Število delnic	14.000.000 navadnih kosovnih delnic
Kotacija delnic	Prva kotacija Ljubljanske borze
Oznaka delnice LKPG
Predsednica uprave	Nevenka Kržan
Član uprave	Gregor Belič
Član uprave	Gorazd Jamnik
Član uprave - delavski direktor Vojko Rotar
Predsednik nadzornega sveta	Mirko Bandelj
Osnovna dejavnost družbe	Storitveno podjetje; pristaniški in logistični sistem
Dejavnosti v Skupini Luka Koper	Različne storitvene dejavnosti

7.2 Organiziranost Skupine Luka Koper in pridruženih družb²⁰

V Skupini Luka Koper so povezane družbe, ki z različnimi storitvami zaokrožajo celovito ponudbo pristanišča. V Skupino Luka Koper je vključenih pet družb in sicer obvladujoča družba in štiri odvisne družbe:

Skupina Luka Koper na dan 31. decembra 2023

• • Obvladujoča družba Luka Koper, d. d.
• • Odvisne družbe
• • Luka Koper INPO, d. o. o., 100 %
• • Adria Terminali, d. o. o., 100 %
• Adria Investicije, d. o. o., 100 %, v 100-% lastništvu Adrie Terminali, d. o. o.21
• • Logis-Nova, d. o. o., 100 %
• • TOC, d. o. o., 68,13 %

Pridružene družbe

• • Adria Transport, d. o. o., 50 %
  • Adria Transport Croatia, d. o. o., 50 %, v 100-% lastništvu Adrie Transport, d. o. o.
• • Adria-Tow, d. o. o., 50 %
• • Adriafin, d. o. o., 50 %
• • Avtoservis, d. o. o., 49 %

V trajnostno poročilo je vključenih 5 družb, ki sestavljajo Skupino Luka Koper (obvladujoča družba in odvisne družbe), in sicer pri vsebinah, ki se dotikajo njihovega poslovanja. Pri vsaki vsebini je v kazalu GRI opredeljena meja poročanja. O spremembah v okviru odvisnih in pridruženih družb podrobneje poročamo v poglavju 31.1 Podlage za pripravo računovodskih izkazov.

7.3 Vključenost v konsolidirane računovodske izkaze²²

V konsolidirane računovodske izkaze Skupine Luka Koper za leto, ki se je končalo 31. 12. 2023, so vključeni računovodski izkazi obvladujoče družbe Luka Koper, d. d., izkazi odvisnih družb in pripadajoči rezultati pridruženih družb.

Odvisne družbe, vključene v konsolidirane izkaze, so:

• • Luka Koper INPO, d. o. o., 100 %
• • Adria Terminali, d. o. o., 100 %
• • TOC, d. o. o., 68,13 %

Pridružene družbe, vključene v konsolidirane izkaze:

• • Adria Transport, d. o. o., 50 % – Adria Transport Croatia, d. o. o., 50 %, v 100-% lastništvu Adrie Transport, d. o. o.
  -
• • Adria-Tow, d. o. o., 50 % • Adriafin, d. o. o., 50 %
• • Avtoservis, d. o. o., 49 %

Družbe, ki niso vključene v konsolidirane izkaze na dan 31. 12. 2023:

• • Logis-Nova, d. o. o., 100 %
• • Adria Investicije, d. o. o., 100 %

Družbi Adria Investicije, d. o. o., in Logis-Nova, d. o. o., nista bili vključeni v konsolidirane izkaze, ker za pošteno predstavitev finančnega položaja Skupine nista pomembni, saj poslujeta v zelo omejenem obsegu.

7.4 Dejavnosti Skupine Luka Koper²³

7.4.1 Koncesijska pogodba

Luka Koper, d. d., je leta 2008 z državo sklenila Koncesijsko pogodbo za opravljanje pristaniških dejavnosti, vodenje, razvoj in redno vzdrževanje pristaniške infrastrukture na območju koprskega tovornega pristanišča. Koncesijska pogodba je bila sklenjena za obdobje 35 let, kakor določa Pomorski zakonik. Dogovorjena koncesijska dajatev znaša 3,5 odstotka poslovnih prihodkov od prodaje družbe, iz katerih so izločeni prihodki od pristaniških pristojbin. V koncesijsko dajatev so vključene tudi vodna pravica, vodne takse in druge dajatve, povezane z uporabo morja, ki pripada Republiki Sloveniji. Celotno koncesijsko dajatev plačuje Luka Koper, d. d., Republiki Sloveniji, ki nato polovico zneska nameni lokalnim skupnostim, Mestni občini Koper in od 1. januarja 2015 tudi Občini Ankaran.

V Luki Koper, d. d., se izvajata dve gospodarski javni službi, in sicer gospodarska javna služba rednega vzdrževanja pristaniške infrastrukture, namenjene za javni promet, in gospodarska javna služba zbiranja odpadkov s plovil na območju koprskega pristanišča.

7.4.2 Pristaniška in logistična dejavnost

Za izvajanje osnovne pristaniške dejavnosti pretovora in skladiščenja ima Luka Koper, d. d., dvanajst specializiranih terminalov, ki so organizirani glede na blago oziroma tovor, ki ga sprejemajo. Vsak terminal ima svoje značilnosti, ki jih

²⁰ GRI 2-2

²¹ Skladno s sklepom edinega družbenika je bila naložba v družbo Adria Investicije d. o. o., na dan 31. 12. 2023 prenesena na družbo Adria Terminali d. o. o., kot naknadno vplačilo izkazano med kapitalskimi rezervami.

²² GRI 2-2

²³ GRI 2-6, 413-1

določajo za blago specifičen delovni proces, tehnološki postopki in tehnologija. Terminali so združeni v pet profitnih centrov. Podrobno so opisani na spletni strani Storitve in terminali - Luka Koper d.d. (luka-kp.si). Osnovna pristaniška dejavnost se izvaja na eni lokaciji, in sicer na območju pristanišča.

Kopenski del koncesijskega območja obsega 300 ha, kar vključuje 63,1 ha pokritih skladišč in 118,3 ha odprtih skladiščnih površin. Ob 224 ha morske površine in 3.475 m obale je 30 priveznih mest. Storitve logistične dejavnosti obsegajo:

• • storitve zbirnega in distribucijskega centra za vse blagovne skupine,
• • storitve na blagu (sortiranje, paletiranje, vzorčenje, zaščito, označevanje, tehtanje, čiščenje in drugo), ki se vzporedno z razvojem logističnih storitev in povpraševanjem naročnikov nadgrajujejo,
• • integrirane logistične rešitve.

Storitve posameznih terminalov dopolnjujejo družbe Luka Koper INPO, d. o. o., Adria-Tow, d. o. o., Adria Transport, d. o. o., in Avtoservis, d. o. o., kar omogoča hitro prilagajanje potrebam kupcev.

Družba Luka Koper INPO, d. o. o, opravlja različne dejavnosti za potrebe matične družbe in zunanje uporabnike, in sicer v okviru treh enot: storitvene, maritimne in komunalne. Ob tem družba skrbi za zaposlovanje in usposabljanje invalidov.

Družba Adria-Tow, d. o. o., opravlja dejavnost vleke ladij in plovil, ladijske oskrbe ter reševanja in pomoči plovilom v koprskem pristanišču. Floto podjetja sestavlja pet vlačilcev. Adria Transport, d. o. o., skrbi za vzpostavitev učinkovite železniške logistike med koprskim pristaniščem in njegovim zaledjem.

Avtoservis, d. o. o., ponuja celovito servisno storitev za osebna in lahka industrijska vozila. Storitve nudi uvoznikom in izvoznikom vozil ter špediterjem, ki koristijo koprsko pristanišče kot logistično rešitev.

7.4.3 Zaledna logistična dejavnost v Sežani

Družba Adria Terminali, d. o. o., upravlja kopenski logistični terminal v Sežani, ki opravlja dejavnost pretovora in skladiščenja različnih vrst blaga. Terminal je dobro povezan tako z železniško kot s cestno infrastrukturo.

7.4.4 Druge dejavnosti

Poleg osnovne, pristaniške dejavnosti zaokrožuje delovanje Skupine Luka Koper tudi dejavnost družbe TOC, tehnološko okoljski in logistični center, d. o. o., ki opravlja storitve s področja tehnoloških in ekoloških raziskav ter storitve analitskega laboratorija.

Družbi Adria Investicije, d. o. o., (oddajanje v najem in uporabo nepremičnin na obligacijskopravni in stvarnopravni podlagi) in Logis-Nova, d. o. o., (podjetje za kmetijstvo in nepremičnine) poslujeta v zelo omejenem obsegu.

8 Poslovna strategija razvoja²⁴

V letu 2023 je Skupina Luka Koper nadaljevala izvajanje aktivnosti za dosego ciljev, določenih v Strateškem poslovnem načrtu 2020–2025.

V letu 2023 je bil sprejet nov Strateški poslovni načrt za obdobje 2024-2028. Dokument upošteva trende v logistični panogi, analizo konkurence, razvojna pričakovanja in zavedanje, da lahko samo tista logistična podjetja, ki imajo jasno zastavljeno strategijo trajnostnega razvoja, lahko dolgoročno pričakujejo stabilno rast. V prihodnjem petletnem obdobju bo poslanstvo Luke Koper še naprej temeljilo na zagotavljanju

kakovostnih pristaniških storitev, skladnih s smernicami trajnostnega razvoja – s ciljem postati prva izbira med pristanišči na evropski južni transportni poti. Načrtovan razvoj temelji na štirih izhodiščih, ki predvidevajo povečanje infrastrukturnih kapacitet in zmogljivosti, pospešeno uvajanje koncepta pametnega pristanišča, zagotovitev ustrezne kadrovske strukture ter skrb za trajnostne vidike in zmanjševanje negativnih vplivov na okolje in družbo. Še naprej se ohranja tudi model večnamenskega pristanišča, ki je ena ključnih konkurenčnih prednosti družbe.

Povečati infrastrukturne kapacitete in se pripraviti na rast pretovora, ki jo bo omogočil 2. tir.

Zagotoviti ustrezno kadrovsko strukturo,ki bo podpirala rast in bila pripravljena na podnebni prehod in uvedbo "Smart Port".

Pospešiti uvajanje koncepta "Smart Port" z implementacijo digitalizacije in prenove / avtomatizacije poslovnih procesov.

Skrbeti za trajnostne vidike poslovanja in omejevati negativne vplive na okolje in družbo.

Ustvarjamo vrednost za stranke

Osredotočamo se na naše stranke s prilagajanjem njihovih potrebam in ustvarjanjem dodane vrednosti.

Cenimo drug drugega

Delamo skupaj kot en tim, se učimo in smo tam drug za drugega medtem ko rešujemo probleme na poti do cilja.

Sprejemamo odgovornost

Odgovorni smo za svoja dejanja in rezultate ter izpolnjujemo svoje zaveze do deležnikov s spoštovanjem integritete.

Težimo k spremembam in se stalno izboljšujemo

Učimo se, izpopolnjujemo in pripravljamo na spremembe, saj je prilagodljivost naša konkurenčna prednost. Stremimo k temu, da bi se vsak dan izboljšali – naše storitve, naše podjetje, našo skupnost, nas same.

Delujemo trajnostno Pogumno odgovarjamo

na podnebne spremembe.

Zagotavljanje zanesljivih in visoko kakovostnih pristaniških storitev, skladnih s smernicami trajnostnega razvoja.

LUKA KOPER EVROPSKO ZELENO OKNO

Z ustvarjanjem dodane vrednosti za stranke postati prva izbira med pristanišči na evropski transportni poti.

48

S pridobivanje novih blagovnih skupin in kupcev na strateških/novih trgih ter strukturo prihodkov usmerjeno v blagovne skupine z višjo dodano vrednostjo, bomo v letu 2028 skupne poslovne prihodke povečali na 413 milijona evrov (rast 2023–2028) v višini 6,6 povprečno letno

Pridobivali bomo sofinanciranje za naložbene projekte s poudarkom na projekt izgradnje sistema oskrbe ladij z električno energijo.

Ohranili bomo standarde trajnostnega razvoja na področju okolja (EMAS) in izpolnili zaveze trajnostnega poročanje ter zmanjšali ogljični odtis družbe z ukrepi izboljšanja energetske učinkovitosti in povečanim deležem uporabe obnovljivih virov energije.

Z uporabo novih tehnologij bomo izvedli digitalno preobrazbo na ključnih procesih, katere cilji so avtomatizavija in optimizacija – Smart port (dvig digitalne zrelosti vsaj za 1 stopnjo). S tem bomo dosegli povezljivost med vsemi notranjimi in zunanjimi deležniki v logistični verigi in povečali stroškovno učinkovitost.

Strankam bomo nudili celovito in kakovostno ponudbo pristaniških storitev ter s tem dosegli primerjalno prednost.

Utrdili bomo položaj prvega jadranskega pristanišča za pretovor kontejnerjev in prvega pristanišča za avtomobile

v Mediteranu.

Zaposlenim bomo nadgrajevali njihovo znanje na področju digitalnih kompetenc, ciljnega in projektnega vodenja ter trajnostnega razvoja.

Iskali bomo priložnosti na trgu za vzpostavitev kapitalskih povezav (prevzemi, združitve) v smeri vertikalne ali horizontalne integracije.

Podjetje bomo usmerili v inovacije in povezali z razvojnimi ustanovami, s pomočjo katerih bomo aplicirali nove tehnologije in ustvarjali primerjalno prednost.

Intenzivno bomo pospešili investicijski ciklus širitve kapacitet operativnih obal in skladiščnih kapacitet ter izboljšali pretočnost pristanišča.

Z digitalizacijo pristanišča se bomo razvijali v pametno pristanišče Smart Port.

Trajnostni razvoj, ekologija, ter okoljevarstvo bodo temelj našega sobivanja z okolico.

Luka Koper bo z uporabo najboljših razpoložljivih tehnologij zmanjševala emisije toplogrednih plinov in povečala učinkovito rabo energije ter pospešeno vlagala v izrabo obnovljivih virov energije za lastno energetsko oskrbo.

2024

2024

2028

SMART PORT

+6,6%

29% EBITDA 9% RDE

V letu 2028 bomo na kontejnerskem terminalu dosegli pretovor v višini 1,4 mio TEU (rast 2023–2028) v višini 5,5 % povprečno letno.

1,4 mio TEU

naloženih in razloženih kontejnerjev

Razvijali bomo večnamensko pristanišče s poudarkom na ravoju blagovnih skupin z višjo dodano vrednostjo in hitrejšim obratom in iskanjem novih blagovnih skupin in trgov.

Povečevali bomo operativno učinkovitost ter optimalno izrabljali zmogljivosti ter s tem izboljševali prihodkovno in stroškovno učinkovitost.

S prilagajanjem poslovnih procesov bomo ažurno odgovarjali na spremembe v logistični industriji.

Varnost in zdravje zaposlenih ter drugih udeležencev v pristanišču je predpogoj pri izvajamnju vseh aktivnosti. S stalnimi izboljšavami bomo zmanjševali poškodbe pri delu ter zdravstvene

vplive na zaposlene.

V obdobju 5 let od leta 2028 bomo povečevanje zmogljivosti in pretočnosti pristanišča investirali 785 mio evrov in prenovljeno dvotirno progo pričakali pripravljeni.

Razvijali bomo zaledno

infrastrukturo in se trudili pridobiti razpoložljiva zemljišča v neposredni bližini DNP ter na njih razvijali dejavnosti, ki niso vezane na koncesijsko območje.

Zagotavljali bomo dolgoročno dobičkonostnost ter v letu 2028 dosegli EBITDA maržo družbe Luka Koper, d. d. v višini 29 % ter ROE v višini 9 %.

Uredili bomo zemljišče izven območja pristanišča z modelom strateškega partnerstva.

Z osredotočenostjo na celovito in kakovostno obravnavo potreb naših kupcev bomo do leta 2028 povečali skupen pretovor na 26 mio ton (rast 2023–2028 v višini 3,5 % povprečno letno.

Na terminalu za avtomobile bomo v letu 2028 dosegli pretovor v višini 1,1 mio vozil (rast 2023–2028 v višini 4,8 povprečno letno).

1,1mio pretovor vozil

9 Gospodarsko okolje in tržni položaj

9.1 Analiza širšega in panožnega okolja

Pomorski prevozi so hrbtenica svetovne trgovine, ki povezuje gospodarstva po vsem svetu. V 2023 so se soočali z neštetimi globalnimi izzivi, kot so geopolitične napetosti in negotovosti, trgovinski spori med velikimi gospodarstvi, novi predpisi, okoljski in tehnološki izzivi, ki predstavljajo pomembne ovire za pomorski promet in z njim povezane panoge, kot so pristaniška dejavnost, logistika, skladiščenje ter kopenski prevoz.

Ponovna oživitev protekcionizma in trgovinskih napetosti med velikimi gospodarstvi preoblikuje globalne dobavne verige, kar je podjetja spodbudilo k diverzifikaciji nabavnih strategij in raziskovanju alternativnih trgov. Poudarjata se pomen uporabe prožnih dobavnih verig in diverzifikacija strategij nabave, vključno z 'nearshoringom' – izbiro dobaviteljev bližje mestu potrošnje z namenom skrajšati dobavne verige in tako čim bolj zmanjšati tveganja.

Leto 2023 sta zaznamovala ohlajanje svetovnega gospodarstva ter krčenje industrijske proizvodnje in trgovanja, s tem pa tudi krčenje obsega blaga, prevoženega po morju.

9.2 Značilnosti gospodarskega okolja v letu 2023

Vpliv pandemije covida-19 na prevoz kontejnerjev po morju je v letu 2023 postopno izzvenel. Stanje v dobavnih verigah, predvsem v pristaniščih, se je postopno umirilo, a se je sektor v začetku leta 2023 še naprej soočal z izzivi, kot so pomanjkanje delovne sile, zastoji v pristaniščih in nihajoče povpraševanje po blagu.

Ladijske voznine v pomorskem kontejnerskem prometu so v začetku leta drastično padle in se spustile na raven, ki so jo beležile pred izbruhom pandemije covida-19, in sicer zaradi opaznega padca povpraševanja, ki je posledica vsesplošne draginje, negotovih razmer v mnogih delih sveta in spremenjenih nakupnih navad v času po pandemiji. Povpraševanje po pomorskem prevozu s prekomorskih trgov se je zaradi velikih zalog blaga pri prodajalcih in proizvajalcih, nakopičenih zaradi bojazni pred nerednimi dobavami blaga in zamudami, precej ohladilo. Razmere so poslabšale presežne zmogljivosti, saj so ladjarske družbe prevzemale nove ladje, naročene v obdobju blaginje med letoma 2021 in 2022.

V letu 2023 je prihajalo do stavk železniškega in pristaniškega osebja. Obnova infrastrukture, predvsem železniške, je v mnogih državah povzročala motnje v kopenskem tovornem prometu.

V letu 2023 je blagovne tokove svetovnega gospodarstva zaznamovalo tudi nadaljevanje vojne v Ukrajini, konec leta pa izraelski vojaški poseg v Gazi ter decembra napadi hutijevcev na trgovske ladje v Rdečem morju, točneje v ožini Bab al Mandab, čemur so sledile prve preusmeritve ladjarjev s poti skozi Sueški prekop na pot okrog Afrike. Decembra smo bili priča izjemnemu dvig voznin zaradi daljše poti okoli Afrike, s tem povezanim višjim stroškom in začasnemu pomanjkanju ladijskega prostora.

9.2.1 Tržni položaj25

Kljub mnogim izzivom zaradi motenj v globalnih dobavnih verigah in čedalje ostrejši konkurenci sosednjih pristanišč je Luki Koper v letu 2023 uspelo doseči nov mejnik v številu pretovorjenih kontejnerjev ter ohraniti primat vodilnega terminala za pretovor kontejnerjev v Jadranu in visoke tržne deleže na ključnih zalednih trgih. Sosednja konkurenčna pristanišča so v letu 2023 beležila upad pretovora. Več kontejnerskih ladjarjev je vpeljalo dodatne pomorske povezave med Koprom in sredozemskimi lukami zaradi rastočega potenciala v Sredozemlju na področju prevoza hitro pokvarljivega blaga, pa tudi drugega blaga, katerega proizvodnja se zaradi manjšega tveganja v logistiki z Daljnega vzhoda seli nazaj bliže Evropi. Na trgu raste povpraševanje po prevozu različnega blaga v hladilnih zabojnikih. Opremljanje kontejnerskega terminala z dodatnimi priključki za hladilne zabojnike je omogočilo nadaljnjo rast pretovora tovrstnih zabojnikov v Luki Koper.

Rekordni pretovor je bil dosežen tudi pri vozilih, s čimer je Luka Koper, d. d., ohranila položaj največjega terminala za pretovor vozil v Sredozemlju in utrdila položaj med petimi največjimi terminali v Evropi. Kljub mnogimi izzivom, kot je, na primer, pomanjkanje skladiščnega prostora v pristanišču, je družba kupcem nudila dovolj dobro storitev, da so se ti odločili preusmeriti obstoječe in nove posle z drugih evropskih terminalov za pretovor vozil v Koper, predvsem blagovne tokove na relaciji z Bližnjim in Daljnim vzhodom. Zaradi pomanjkanja prostora na ladjah za prevoz vozil in nizkih voznin v kontejnerskem pomorskem prometu je bilo zaznati povečano zanimanje za prevoz avtomobilov v kontejnerjih, predvsem električnih avtomobilov z Daljnega vzhoda.

Zaradi znižanja kontejnerskih voznin v letu 2023 so se nekatere vrste tovora s konvencionalnih ladij ponovno vrnile v kontejnerje, kar je pomenilo upad ladijskega pretovora generalnega tovora. Povečal pa se je pretovor projektnih tovorov, namenjenih prvenstveno gradnji novih tovarn vozil in baterij na zalednih trgih Srednje Evrope.

Zaradi podnebnih sprememb in posledično spremenjenih pogojev za pridelavo sadja in zelenjave v Evropski uniji ter slabše letine se je povečal pretovor blaga, ki se v pristanišču prazni iz hladilnih kontejnerjev, predvsem hitro pokvarljivega blaga v uvozu iz Egipta, od koder sta bili v drugi polovici leta vzpostavljeni novi direktni kontejnerski liniji.

Pri pretovoru razsutih tovorov se je zmanjšal pretovor sojinih tropin, ki jo zaradi visoke cene na zalednih trgih v mešanicah za krmo živine nadomeščajo cenejša krmila iz pšenice in koruze. Visoke cene energentov, predvsem plina, so botrovale zaprtju tovarn za proizvodnjo aluminija na zalednih trgih, zato je družba opustila pretovor glinice, surovine za njegovo proizvodnjo.

Na področju pretovora gnojil postaja Koper za mnoge kupce distribucijsko središče za države Srednje in Vzhodne Evrope. Večina evropskih proizvajalcev je zaradi visokih cen plina ustavila proizvodnjo umetnih gnojil, zato povpraševanje po uvozu iz prekomorskih držav ostaja visoko. Družba je v letu 2023 pretovorila več soli za posipanje cest in soli za kemično industrijo ter žitaric.

Nadaljevale so se omejitve in motnje v železniškem tovornem prometu zaradi obnove odsekov slovenskega železniškega omrežja, kar je glede na visok delež tovora, ki se v pristanišče in iz njega prevaža po železnici, v precejšnji meri omejevalo povečanje pretovora.

10 Poslovanje Skupine Luka Koper v letu 2023

Poslovni rezultati Skupine Luka Koper so v letu 2023 presegli pričakovanja. Pri pretovoru so bili doseženi novi mejniki z rekordi na več segmentih.

10.1 Ladijski pretovor

Rekordne količine pretovora so bile v letu 2023 dosežene na obeh strateških blagovnih skupinah, tako kontejnerjih kot avtomobilih, ter tudi na potniškem terminalu, terminalu za hlajene tovore in terminalu za tekoče tovore. Na segmentu kontejnerjev je bilo v letu 2023 pretovorjenih 1.066.093 kontejnerskih enot (TEU), kar je 5 odstotkov več kot v letu 2022 in 2 odstotka manj od načrta. Pretovor avtomobilov je v letu 2023 znašal 916.728 avtomobilov (v kosih), kar je za 14 odstotkov več kot v letu 2022 in 21 odstotkov več kot načrtovano. S tem je Luka Koper, d. d., utrdila svoj položaj in potrdila primat med pristanišči v Jadranu (kontejnerji) in Sredozemlju (avtomobili). Potniški terminal je v letu 2023 v pristanišče sprejel 120.553 potnikov in presegel dosežek iz leta 2019, ko je pristanišče gostilo 115.581 potnikov.

Skupni ladijski pretovor (v tonah) je v letu 2023 dosegel 22,3 milijona ton blaga in je bil za 4 odstotke manjši od doseženega v letu 2022, predvsem zaradi 15 odstotkov manjšega pretovora generalnih tovorov in 15 odstotkov manjšega pretovora blagovne skupine sipki in razsuti tovori. Glede na načrt je bil skupni ladijski pretovor manjši za 5 odstotkov.

Ladijski pretovor

Ladijski pretovor v tonah po blagovnih skupinah v letu 2023 v primerjavi z načrtom za leto 2023 in z letom 2022

Blagovne skupine (v tonah)	2022	Načrt 2023	2023	Indeks 2023/načrt 2023	Indeks 2023/2022
Generalni tovori	1.311.121	1.379.360	1.109.907	80	85
Kontejnerji	9.659.447	10.389.533	9.800.703	94	101
Avtomobili	1.394.106	1.327.485	1.568.617	118	113
Tekoči tovori	4.644.337	4.100.000	4.498.697	110	97
Sipki in razsuti tovori	6.239.783	6.137.500	5.289.610	86	85
Skupaj	23.248.795	23.333.878	22.267.534	95	96

V celotni strukturi ladijskega pretovora (v tonah) prevladujejo kontejnerji, katerih delež je v letu 2023 znašal 44 odstotkov in se je glede na leto 2022 povečal za 2,5 odstotne točke. Delež blagovne skupine avtomobili se je povečal za 1 odstotno točko, delež tekočih tovorov pa za 0,2 odstotne točke. Zmanjšal se je delež generalnih tovorov, in sicer za 0,7 odstotne točke, ter delež sipkih in razsutih tovorov za 3 odstotne točke.

Na blagovni skupini generalnih tovorov je bilo v letu 2023 pretovorjenih 1,1 milijona ton blaga, kar je 20 odstotkov pod načrtom in 15 odstotkov manj kot v letu 2022. Znižanje kontejnerskih voznin je v letu 2023 znatno vplivalo na blagovne tokove generalnih tovorov, saj se je del blaga ponovno preusmeril v kontejnerje, s čimer se je povečal obseg storitev polnjenja in praznjenja kontejnerjev. Zmanjšal pa se je uvoz blaga s konvencionalnimi ladjami, predvsem na blagovnih skupinah kavčuk ter jekleni izdelki. Pri ladijskem pretovoru lesa je bil zabeležen večji izvoz lesa.

Na blagovni skupini tekočih tovorov je bilo v letu 2023 pretovorjenih 4,5 milijona ton blaga, kar je 10 odstotkov več od načrta in 3 odstotke manj, kot je znašal pretovor v letu 2022. Rast je bila zabeležena na vseh blagovnih skupinah, izstopata predvsem dizelsko in letalsko gorivo, ki je prvič po pandemiji preseglo količine preteklih let. Pretovor naftnih derivatov je bil v letu 2023 nekoliko manjši od količin, doseženih v letu 2022.

Na blagovni skupini sipkih in razsutih tovorov je bilo v letu 2023 pretovorjenih 5,3 milijona ton blaga, kar je za 14 odstotkov manj od načrtovanih količin in 15 odstotkov manj kot v letu 2022. Pretovor razsutih tovorov so v letu 2023 krojile geopolitične razmere v povezavi s cenami energije in energentov ter ukinitvijo odloka italijanske vlade o ponovnem zagonu termoelektrarn. Večji je bil pretovor umetnih gnojil zaradi zmanjšane domače proizvodnje in s tem povezanega večjega uvoza.

Ladijski pretovor kontejnerjev in avtomobilov

Pretovor kontejnerjev (TEU) in avtomobilov (v kosih) v letu 2023 v primerjavi z načrtom za leto 2023 in z letom 2022

Blagovne skupine	2022	Načrt 2023	2023	Indeks 2023/ načrt 2023	Indeks 2023/2022
Kontejnerji – TEU	1.017.808	1.089.010	1.066.093	98	105
Avtomobili – kos	801.036	760.000	916.728	121	114

Konec leta 2023 je bil na kontejnerskem terminalu z 1.066.093 pretovorjenimi kontejnerskimi enotami (TEU) dosežen nov letni zgodovinski rekord v pretovoru kontejnerjev. Pretovor kontejnerjev je bil sicer nekoliko manjši od načrtovanega in za 5 odstotkov večji kot v letu 2022.

Kontejnerski terminal je tudi v letu 2023 beležil zamude ladij ter prihode zunaj dogovorjenih 'časovnih oken', vendar v manjšem obsegu kakor leto prej, kar je imelo pozitiven učinek na zasedenost ter posledično na boljšo produktivnost na vseh operativnih segmentih terminala. Odzivnost terminala na omenjene okoliščine je pripomogla k dodatni uveljavitvi Luke Koper kot čedalje pomembnejše vstopne točke za tovor iz Azije, predvsem za hitro razvijajoča se gospodarstva srednje Evrope.

Tudi terminal za avtomobile je v letu 2023 dosegel nov letni rekord pretovora, saj je bilo pretovorjenih 916.728 vozil, kar je 21 odstotkov nad načrtom in 14 odstotkov več kot v letu 2022. Pretovor se je povečal tako v izvozu, predvsem za Bližnji in Daljni vzhod, kot tudi v uvozu, v katerem se znatno povečuje delež električnih vozil, povečini kitajske proizvodnje.

Povečanje pretovora je rezultat preusmeritve blagovnih tokov, ki jo je terminal za avtomobile uspešno realiziral z zanesljivimi storitvami in kapacitetami, zgrajenimi v zadnjih letih.

Potniški terminal je v letu 2023 po zmanjšanem obsegu zaradi pandemije dosegel nov mejnik, saj je zabeležil 78 prihodov potniških ladij s skupno 120.538 potniki.

10.1.1 Primerjalna analiza s konkurenti

Od pristanišč na območju severnega Jadrana sta rast pretovora kontejnerjev v letu 2023 glede na leto 2022 dosegla Luka Koper, d. d., in pristanišče Reka. Pristanišče Trst je ohranilo raven pretovora iz leta 2022, Benetke pa so v letu 2023 glede na leto 2022 dosegle za 8 odstotkov manjši pretovor. Absolutno največji pretovor in tudi najvišjo rast je dosegla Luka Koper, d. d., z 1.066.093 kontejnerskimi enotami (TEU), kar je 5 odstotkov več kot leto prej. V letu 2023 so vsa tri severnoevropska pristanišča Rotterdam, Hamburg in Antwerpen-Bruge zabeležila 7-odstotni padec pretovora kontejnerjev glede na leto 2022.

Ladijski pretovor kontejnerjev pristanišč severnega Jadrana v TEU26

Ladijski pretovor kontejnerjev najpomembnejših treh pristanišč severne Evrope v TEU27

V letu 2023 so pri pretovoru avtomobilov vsa tri pristanišča v Sredozemlju dosegla rast glede na leto 2022. Najvišjo rast je zabeležilo pristanišče Barcelona, in sicer 22-odstotno, Luka Koper, d. d., je dosegla 14-odstotno rast pretovora avtomobilov, pristanišče Valencia pa 7-odstotno rast. V absolutni vrednosti je največ avtomobilov v letu 2023 pretovorila Luka Koper, d. d., in sicer 916.728 vozil.

26 Vir: spletne strani omenjenih pristanišč ter podatki NAPA

27 Vir: spletne strani omenjenih pristanišč ter podatki NAPA

Ladijski pretovor vozil najpomembnejših treh pristanišč v Sredozemlju

10.2 Finančna analiza uspešnosti poslovanja Skupine Luka Koper

Čisti prihodki od prodaje so v letu 2023 s 312,8 milijona evrov ostali na ravni, doseženi v letu 2022. V okviru čistih prihodkov od prodaje so se za 20 milijonov evrov povišali prihodki iz naslova višjega ladijskega pretovora kontejnerjev in avtomobilov, večjega obsega storitev polnjenja in praznjenja kontejnerjev, večjega obsega drugih dodatnih storitev na blagu ter višjih cen storitev. Glede na predhodno leto so se zaradi normalizacije razmer na globalnem logističnem trgu in skrajšanja časa zadrževanja kontejnerjev v skladišču za 21 milijonov evrov znižali prihodki iz skladiščnin.

Poslovni izid iz poslovanja (EBIT) je v letu 2023 znašal 60,9 milijona evrov in je bil za 27 odstotkov oziroma za 22,2 milijona evrov nižji od doseženega v letu 2022. Največji vpliv na nižji poslovni izid iz poslovanja (EBIT) leta 2023 so imeli nižji prihodki iz skladiščnin, za 23,3 milijona evrov višje stroške poslovanja, ki so posledica inflacijskih pritiskov ter večjega števila zaposlenih in agencijskih delavcev, pa je Skupina Luka Koper večinoma izravnala s prihodki pri ostalih storitvah.

Barcelona ES

591.015

720.000

+22 %

Čisti prihodki od prodaje

Poslovni izid iz poslovanja (EBIT) družbe Luka Koper, d. d., in Skupine Luka Koper

Stroški poslovanja so v letu 2023 znašali 258 milijonov evrov in so se glede na leto 2022 povišali za 10 odstotkov oziroma za 23,3 milijona evrov. Povišale so se vse vrste stroškov razen stroškov materiala, ki so se glede na leto 2022 znižali za 3 odstotke oziroma za 0,8 milijona evrov iz naslova nižjih stroškov nadomestnih delov ter nižjih stroškov energije zaradi nižje porabe in nižje povprečne cene pogonskega goriva. Stroški storitev so se povišali za 15 odstotkov oziroma za 10,5 milijona evrov. V okviru stroškov storitev so se zaradi večjega obsega poslovanja, predvsem zaradi večjega ladijskega pretovora avtomobilov in višjih stroškov zaposlenih prek agencijskih družb, za 4,7 milijona evrov povišali stroški pristaniških storitev. Zaradi večjega obsega vzdrževalnih del in višjih cen so bili za 3,9 milijona evrov višji stroški storitev vzdrževanja. Stroški dela so se povišali za 9 odstotkov oziroma za 8,6 milijona evrov iz naslova večjega števila zaposlenih, višjih izplačil iz naslova poslovne uspešnosti in zaradi uskladitve plač z inflacijo; stroški amortizacije so višji zaradi novih nabav sredstev, drugi odhodki pa so višji od tistih iz

predhodnega leta predvsem iz naslova oblikovanja dolgoročnih rezervacij v zvezi s tožbami.

Delež stroškov poslovanja v čistih prihodkih od prodaje je v letu 2023 znašal 82,5 odstotka, kar je za 7,6 odstotne točke več kot v letu 2022, ko je znašal 74,9 odstotka, predvsem zaradi višjih poslovnih odhodkov kot posledica inflacijskih gibanj. V primerjavi z letom 2022 se je zaradi drugačne strukture prihodkov povečal delež stroškov storitev, stroškov dela in drugih odhodkov v čistih prihodkih od prodaje, deleži stroškov materiala in amortizacije so ostali nespremenjeni. Če bi za leto 2022 izključili enkratni vpliv višjih prihodkov iz naslova skladiščnin, ki so bili posledica enkratnih razmer na globalnem trgu in podaljšanega časa zadrževanja blaga v skladišču, bi delež stroškov poslovanja v čistih prihodkih od prodaje v letu 2022 znašal 89,8 odstotka in bi bil za 7,4 odstotne točke višji kot v letu 2023. V tem primeru bi se v letu 2023 znižal delež vseh vrst stroškov z izjemo drugih odhodkov, ki bi ostali na enaki ravni.

Čisti poslovni izid družbe Luka Koper, d. d., in Skupine Luka Koper

Čisti poslovni izid je v letu 2023 dosegel 56,4 milijona evrov in je bil za 24 odstotkov oziroma za 17,7 milijona evrov nižji od čistega poslovnega izida, doseženega v letu 2022. Pozitivno je na čisti poslovni izid vplival poslovni izid iz financiranja v višini 4,7 milijona evrov, kar je za 51 odstotkov oziroma za 1,6 milijona evrov več kot v predhodnem letu. Skupina na finančnih trgih ustvarja finančne prihodke tudi z obrestmi od sredstev, plasiranih v kratkoročne bančne depozite in

zakladne menice. Rezultati pridruženih družb so v letu 2023 znašali 1,8 milijona evrov in so se glede na leto 2022 povišali za 3 odstotke oziroma za 46,1 tisoč evrov.

Na dan 31. decembra 2023 je bilančna vsota Skupine Luka Koper znašala 774,2 milijona evrov, kar je za 10 odstotkov oziroma za 73,1 milijona evrov več kot na dan 31. decembra 2022.

Struktura sredstev družbe Luka Koper, d. d., in Skupine Luka Koper na dan 31. 12.

Nekratkoročna sredstva so se povečala za 14,4 milijona evrov. Povečala se je vrednost nepremičnin, naprav in opreme ter vrednost drugih finančnih naložb. Kratkoročna sredstva so se povečala za 58,6 milijona evrov iz naslova plasiranja denarnih sredstev v kratkoročne bančne depozite (ki so na dan 31. decembra 2023 znašali 30 milijonov evrov) in v zakladne menice (druge finančne naložbe, ki so na dan 31. decembra 2023 znašale 39,5 milijonov evrov). Posledično se je zmanjšala vrednost denarja in denarnih ustreznikov.

Struktura obveznosti do virov sredstev družbe Luka Koper, d. d., in Skupine Luka Koper na dan 31. 12.

kapital

dolgoročne pasovne časovne razmejitve

Kapital Skupine Luka Koper se je v letu 2023 povečal za 27,3 milijona evrov, kar je neto učinek povečanja kapitala zaradi vnosa čistega poslovnega izida obdobja v višini 29,2 milijonov evrov, povečanja rezerv iz dobička v višini 27,2 milijona evrov, povečanja zadržanega dobička ob odprodaji naložbe, vrednotene preko kapitala, v višini 2,1 milijona evrov in pozitivne spremembe presežka iz prevrednotenja finančnih naložb v višini 3,8 milijona evrov ter njegovega zmanjšanja zaradi izplačila dividend obvladujoče družbe v višini 35 milijonov evrov po sklepu skupščine družbe. Nekratkoročne obveznosti Skupine Luka Koper z vključenimi dolgoročnimi rezervacijami in dolgoročnimi pasivnimi časovnimi razmejitvami so bile na dan 31. decembra 2023 za 46,1 milijona evrov višje kot na dan 31. decembra 2022, saj so se za 39,7 milijona evrov povečale nekratkoročne finančne obveznosti zaradi neto učinka realiziranega črpanja sredstev po sklenjeni dolgoročni kreditni pogodbi obvladujoče družbe v višini 60 milijonov evrov in rednega prenosa glavnic iz pogobeno dogovorjenih amortizacijskih načrtov na kratkoročne obveznosti. Za 2,6 milijona evrov so se povečali dolgoročno razmejeni prihodki in v enakem znesku rezervacije. Kratkoročne obveznosti Skupine Luka Koper so bile na dan 31. decembra 2023 glede na dan 31. decembra 2022 nižje za 0,3 milijona evrov. Povečanje finančnih obveznosti v višini 6,9 milijona evrov je posledica že omenjenega črpanja novega posojila, povečanje poslovnih in drugih obveznosti v višini 2,7 milijona evrov se v največji meri nanaša na obveznosti do dobaviteljev. Na dan 31. decembra 2023 Skupina Luka Koper ni imela pripoznanih obveznosti iz naslova davka od dohodka, na dan 31. decembra 2022 so le-te znašale 9,9 milijona evrov.

Finančne obveznosti Skupine Luka Koper so na dan 31. decembra 2023 znašale 110 milijonov evrov, kar je za 46,3 milijona evrov več kot na dan 31. decembra 2022. Povišanje je posledica neto učinka povečanja obveznosti za prejeta posojila zaradi črpanja v preteklosti že odobrenega posojila in rednega odplačila glavnic iz pogodbeno dogovorjenih amortizacijskih načrtov.

Likvidnost Skupine Luka Koper je zelo dobra, kar na dan 31. decembra 2023 izkazuje tako stanje denarja in denarnih ustreznikov v višini 81,6 milijona evrov kot stanje kratkoročno danih depozitov v višini 30 milijonov evrov in drugih finančnih naložb v višini 39,5 milijona evrov, v okviru katerih so izkazane zakladne menice, v katere je obvladujoča družba plasirala del likvidnostnih presežkov.

Na dan 31. decembra 2023 je kazalnik neto finančne zadolženosti/EBITDA znašal 0,3. Ob tem je Skupina Luka Koper imela 69,5 milijona evrov presežnih denarnih sredstev plasiranih v kratkoročne dane depozite in druge finančne naložbe, ki niso zajete v izračunu neto finančne zadolženosti. Če Skupina Luka Koper konec leta 2023 ne bi imela tovrstnih plasmajev presežnih denarnih sredstev, temveč bi bila ta le v obliki denarja in denarnih ustreznikov, bi še vedno izkazovala negativno vrednost kazalnika neto finančni dolg/EBIT-DA, saj bi bila njegova vrednost – 0,4.

Primerjava rezultatov Skupine Luka Koper, doseženih v letu 2023, z načrtom

Skupina Luka Koper je v letu 2023 presegla načrtovane finančne kazalnike. Čisti prihodki od prodaje so bili za 8 odstotkov oziroma za 22,7 milijona evrov višji od načrtovanih. Največ so k doseženim višjim čistim prihodkom od prodaje prispevali prihodki iz skladiščnin, ki so presegli načrtovane za 19 milijonov evrov, saj je poslovni načrt zaradi umiritve razmer na trgu predvideval skrajšanje časa zadrževanja kontejnerjev. Poslovni izid iz poslovanja (EBIT) je bil višji od načrtovanega za 76 odstotkov oziroma za 26,4 milijona evrov. Na višji doseženi poslovni izid iz poslovanja (EBIT) so poleg doseženih višjih čistih prihodkov od prodaje pozitivno vplivali nižji stroški materiala, dela in amortizacije, višji stroški storitev pa so bili posledica povečanja stroškov pristaniških storitev, vezanih na večji pretovor na blagovni skupini avtomobili, in stroškov agencij za posredovanje delavcev. Čisti poslovni izid Skupine Luka Koper je v letu 2023 znašal 56,4 milijona evrov in je bil za 75 odstotkov oziroma za 24,1 milijona evrov višji od načrtovanega.

Glede na načrt je bil dosežen za 21 odstotkov večji pretovor blagovne skupine avtomobilov (v kosih), pretovor blagovne skupine kontejnerjev (v TEU) je za dva odstotka zaostal za načrtom. Skupni ladijski pretovor, merjen v tonah, je bil za 5 odstotkov manjši od načrtovanih količin.

11 Naložbe v nefinančna sredstva²⁸

V letu 2023 je Skupina Luka Koper nadaljevala razvojni cikel obeh najpomembnejših strateških blagovnih skupin in največ naložb izvajala na kontejnerskem terminalu ter terminalu za avtomobile. V letu 2023 je Skupina Luka Koper za naložbe v nepremičnine, naprave in opremo, naložbene

Naložbe v nepremičnine, naprave in opremo, naložbene nepremičnine in neopredmetena osnovna sredstva družbe Luka Koper, d. d., in Skupine Luka Koper

nepremičnine in neopredmetena osnovna sredstva29 namenila 41,5 milijona evrov, kar je 18 odstotkov oziroma 9,2 milijona evrov manj kot v letu 2022. Družba Luka Koper, d. d., je v letu 2023 za naložbe namenila 41,3 milijona evrov, kar predstavlja 99,3 odstotka naložb Skupine Luka Koper.

29 Brez upoštevanja avansov za opremo

Zaključenih je bilo več pomembnejših naložb:

• • izgradnja novega zunanjega kamionskega terminala ob serminskem vhodu,
• • ureditev skladiščnih površin na območju kasete 5A,
• • gradnja novih priklopnih mest za reefer kontejnerje,
• • posodobitev sistema hlajenja in gašenja na rezervoarjih za metanol,
• • gradnja transformatorske postaje za napajanje novih galerij.

Ostale večje naložbe v letu 2023:

• • nadaljeval se je premik skladiščnih blokov na kontejnerskem terminalu,
• • nadaljevala se je nadgradnja terminala sipkih tovorov v skladu z direktivo ATEX,
• • nabavljenih je bilo 8 terminalskih vlačilcev s prikolicami za potrebe kontejnerskega terminala,
• • nabavljenih je bilo 9 novih 8-tonskih viličarjev za potrebe terminala generalnih tovorov.
• • nabavljen je bil industrijski bager za potrebe terminala sipkih tovorov.

28 GRI 203-1

²⁹ Brez upoštevanja avansov za opremo

Konec leta 2023 so bili med najpomembnejšimi naložbenimi projekti v teku izgradnja 12. veza in postavitev sončnih elektrarn, izvedba javnega naročila za skladišče 54 ter priprava dokumentacije in pridobivanje ustreznih dovoljenj za podaljšanje severnega dela I. pomola ter ureditev ostalih površin za potrebe kontejnerskega terminala.

Izdatki za naložbe Skupine Luka Koper so bili v letu 2023 nižji od načrtovanih iz naslova ponovitev postopkov javnih naročil, saj so ponudbe presegale zagotovljena sredstva ali ni bila oddana nobena ponudba. Zaradi preseganja vrednosti je bilo treba spreminjati program razvoja pristanišča ter pridobiti nova soglasja za programe infrastrukturne ureditve. Zamiki pri izvedbi naložb so nastali tudi zaradi visoke zasedenosti infrastrukture in opreme zaradi velikega pretovora, kar je vplivalo na manjšo razpoložljivost za izvedbo investicijskih posegov.

Vse naložbe, predvidene za leto 2023, so bile pretehtane z ekonomskega vidika, z vidika upravičenosti, prihrankov energije in nujnosti ter z vidika zakonskih obveznosti ali drugih vplivov. Odločitve o večjih naložbah so se sprejemale na osnovi izdelanih investicijskih študij in analiz njihovega vpliva na donos lastniškega kapitala.

Okoljsko trajnostne naložbe

Skupina Luka Koper je v letu 2023 namenila 4,8 milijona evrov oziroma 11,5 odstotka vrednosti vseh naložb za okoljsko trajnostne naložbe, tj. aktualne okoljske in energetske izzive ter izzive varstva pri delu. V okviru naložbenja v okolje, energetiko in varstvo pri delu je:

• • izvajala nadgradnjo terminala sipkih tovorov v skladu z direktivo ATEX – da ne pride do samovžiga oziroma eksplozije, je za vzdrževanje sistema treba nabavljati neiskreče orodje in delovne pripomočke skladno z direktivo ATEX (opremo za uporabo v potencialno eksplozivnih atmosferah),
• • posodobila sistem hlajenja in gašenja na rezervoarjih za metanol – sistem je zaradi dotrajanosti predstavljal nevarnost onesnaženja okolja, prav tako je bilo treba zagotoviti zanesljiv protipožarni sistem za gašenje in hlajenje rezervoarjev,
• • gradila sončno elektrarno na strehi skladišča generalnih tovorov z namenom povečanja deleža samooskrbe Luke Koper z električno energijo, s čimer prispeva k ciljem in Evropske unije za zmanjšanje emisij CO2,
• • izvajala predhodne arheološke raziskave za poglabljanje morskega dna in premeščanje morskega sedimenta, ki je izkopan kot posledica investicijskih posegov in vzdrževanja ustreznih globin, na način, da ni obremenitev za okolje, kulturno dediščino in naravo,
• • izvajala energetsko obnovo razsvetljave na kontejnerskem terminalu za zmanjšanje porabe električne energije obnovljene razsvetljave za 30 do 40 odstotkov.

12 Evropski projekti

V letu 2023 je družba Luka Koper, d. d., izvajala projekte v programih Instrument za povezovanje Evrope (CEF), Obzorje 2020 (Horizon 2020), Obzorje Evropa (Horizon Europe), projektih teritorialnega sodelovanja (Interreg), finančnega mehanizma Evropskega gospodarskega prostora in Načrta za okrevanje in odpornost.

Uspešno sta bila zaključena dva projekta, in sicer projekt 5G-LOGINNOV (program Obzorje 2020) in projekt EALING (program CEF). V letu 2023 je družba iz naslova sofinanciranja prejela skupaj 2,9 milijona evrov prilivov za tekoče projekte.

V letu 2023 so se nadaljevale aktivnosti iz finančne perspektive, ki se je začela v letu 2022. V tem kontekstu je bilo letos zagotovljenih dodatnih 600 tisoč evrov sredstev iz različnih programov, ki jih bo mogoče črpati v prihodnjih treh letih.

Skladno s politiko družbe glede trajnostnega razvoja na območju pristanišča ter ob upoštevanju infrastrukturnih potreb pristanišča ima družba zagotovljena sredstva iz programov CEF, Interreg, Obzorja 2020/Obzorja Evropa, iz Načrta za okrevanje in odpornost ter finančnega mehanizma Evropskega gospodarskega prostora za projekte v teku, in sicer:

• • projekt ACCESS2KOPERPORT (CEF) za izgradnjo novega priveznega mesta 12. vez v II. bazenu s sofinanciranjem do 16 milijonov evrov,
• • projekt ERIK-PARKING (CEF) za izgradnjo novega varnega in varovanega parkirišča za tovorna vozila s predvidenim sofinanciranjem do 4,9 milijona evrov,
• • projekt ACCESSMILE (Interreg Srednja Evropa) za nabavo in postavitev sistema OCR za branje kontejnerskih

oznak in registrskih tablic tovornjakov za prevoz kontejnerjev v višini 0,3 milijona evrov,

• • projekt SOPOREM (finančni mehanizem Evropskega gospodarskega prostora), v okviru katerega bo v pristanišču na skladiščih 50 in 51 postavljena večja sončna elektrarna z močjo 3,3 MWp, s sofinanciranjem v višini 1,3 milijona evrov,
• • projekt Luka.DT Digitalna transformacija procesov v Luki Koper, v katerem je Luka Koper, d. d., prejemnica novih informacijskih rešitev v vrednosti približno 2 milijona evrov, od tega je 0,4 milijona evrov namenjenih za lastne aktivnosti Luke Koper,
• • projekt ATLANTIS (varnost kritične infrastrukture) in projekt NEPHELE (rešitve za optimizacijo dostave kontejnerjev), v okviru katerih bo družba lahko črpala do 0,4 milijona evrov.

V letu 2024 bo družba pričela izvajati aktivnosti projekta RENEWPORT, s pomočjo katerega bo v višini 0,2 milijona evrov sofinancirana nabava in postavitev sončne elektrarne na upravni stavbi kontejnerskega terminala, ter projekt 5G-SITACOR, v sklopu katerega bo izdelan načrt postavitve lastnega omrežja 5G v pristanišču.

Za dva prijavljena projekta – ADRIREC in SUPER-ALFUEL na razpisu programa Interreg ADRION – rezultati evalvacije in odločitev o sofinanciranju še niso znani oziroma bodo znani predvidoma konec februarja 2024. Prav tako še niso znani rezultati 4 projektov, prijavljenih na javni poziv Sklada za modernizacijo, in projekta GrEn4Tran, ki je bil prijavljen na razpis CEF AFIF.

13 Pogled naprej

13.1 Napovedi gospodarskega okolja za leto 2024

V napovedi, objavljeni januarja 2024, IMF30 predvideva, da bo svetovna rast BDP v letu 2024 ostala enaka kot v letu 2023, kar pomeni 3,1-odstotna, v letu 2025 se bo zvišala na 3,2 odstotka. Napoved za leto 2024 je za 0,2 odstotne točke višja od napovedi v oktobru 2023 zaradi večje odpornosti v Združenih državah ter na nastajajočih trgih in gospodarstvih v razvoju ter zaradi fiskalne podpore na Kitajskem. Napoved rasti za obdobje 2024–2025 je v povprečju za 3,8 odstotne točke pod povprečjem obdobja 2000–2019. Inflacija v večini regij zaradi rasti ponudbe in restriktivne denarne politike pada hitreje, kot je bilo pričakovano. Svetovna stopnja inflacije naj bi s 6,8 odstotka v letu 2023 leta 2024 padla na 5,8 odstotka in leta 2025 na 4,4 odstotka, napoved za leto 2025 pa je glede na napoved iz oktobra 2023 za 0,2 odstotne točke nižja.

Za leto 2023 znaša ocenjena stopnja rasti BDP za evroobmočje 0,5 odstotka in naj bi se v letu 2024 po napovedih zvišala na 0,9 odstotka, v letu 2025 pa naj bi rast znašala 1,7 odstotka. Na Kitajskem naj bi stopnja rasti BDP padla s 5,2 odstotka, kolikor je dosegla v letu 2023, na 4,6 odstotka v letu 2024, v letu 2025 se bo znižala na 4,1 odstotka.

Proti koncu leta 2023 je obseg svetovne trgovine močno upadel, predvsem na račun zmanjšanja v EU in ZDA. Po podatkih S&P Global naj bi bila rast obsega celotne svetovne trgovine v letu 2023 negativna (–1,7 %). V letu 2023 je bil velik upad zabeležen pri pomorskem kontejnerskem prometu (–4,7 %). Količina pomorskega kontejnerskega prometa naj bi v letu 2024 narasla za 2,1 %. Dolgoročno je rast obsega celotne svetovne trgovine ocenjena med 1,8 % in 3,0 %. Glavne negotovosti za napoved so:

• • geopolitične napetosti, predvsem na Bližnjem vzhodu,
• • zaostreni finančni pogoji (visoke obrestne mere),
• • pretresi v preskrbi s hrano,
• • zaostrovanje okoljskih zahtev (evropski sistem za trgovanje z izpusti, mehanizem Evropske unije za ogljično prilagoditev na mejah),
• • slabosti v bančnih sistemih in visoka inflacija, kar bi lahko privedlo do širše finančne nestabilnosti.

Napovedi povezane z drugo najpomembnejšo blagovno skupino avtomobilov so prav tako spodbudne, saj je EIU31 za leto 2024 napovedal 3-odstotno rast svetovne prodaje osebnih vozil.

UMAR32 Slovenijo v letu 2024 napovedal rast BDP v višini 2,8 odstotka in rast investicij v višini 5,5 odstotka. Inflacija naj bi se do konca leta 2024 znižala na dobre 3 odstotke.

13.2 Poslovanje Skupine Luka Koper v letu 2024

Pretovor strateške blagovne skupine kontejnerji je v letu 2024 načrtovan v višini 1.093 tisoč TEU, kar je za 3 odstotke več kot v letu 2023, obenem pa je načrtovan za 2 odstotka manjši ladijski pretovor na strateški blagovni skupini avtomobili, in sicer v višini 895 tisoč vozil. Celoten ladijski pretovor (v tonah) se bo v letu 2024 glede na leto 2023 predvidoma povečal za 1 odstotek na 22,6 milijona ton.

V letu 2024 družba Luka Koper, d. d., načrtuje čiste prihodke od prodaje v višini 320,9 milijona evrov, Skupina Luka Koper pa v višini 324,5 milijona evrov, kar predstavlja 4-odstotno rast glede na leto 2023. K doseženim višjim čistim prihodkom od prodaje bosta pripomogla predvidena rast pretovora in rast prodajnih cen.

Družba Luka Koper, d. d., in Skupina Luka Koper bosta v letu 2024 kljub načrtovanim višjim čistim prihodkom od prodaje predvidoma dosegli za 17 odstotkov nižji poslovni izid iz poslovanja (EBIT), saj se bodo povišali stroški poslovanja, na katere bo še naprej vplivala inflacija. Na stroške dela bodo vplivale tudi dodatne zaposlitve v letih 2023 in 2024. Načrtovan čisti poslovni izid družbe Luka Koper, d. d., in Skupine Luka Koper je v letu 2024 za 15 odstotkov nižji od doseženega v letu 2023.

Načrt naložb družbe Luka Koper, d. d., in Skupine Luka Koper za leto 2024 je skladen s cilji iz strateškega poslovnega načrta. Ključni investicijski projekti v letu 2024 bodo vezani na nadaljevanje aktivnosti za povečevanje zmogljivosti kontejnerskega terminala, gradnjo dodatnih odprtih skladiščnih površin za pretovor avtomobilov, povečanje skladiščnih zmogljivosti za pretovor generalnega blaga, izgradnjo novega potniškega terminala, izgradnjo sončnih elektrarn na strehah obstoječih skladišč, gradnjo gasilskega doma in nabavo opreme. Za projekte s področja trajnostnega razvoja in družbene odgovornosti bo Skupina Luka Koper v letu 2024 namenila 21 milijonov evrov, kar predstavlja 32 odstotkov vseh načrtovanih naložb.

Stanje na slovenskem železniškem omrežju in vzdrževalna dela bodo do izgradnje 2. tira vplivali na poslovanje Skupine

³⁰ Vir: IMF – International Monetary Fund (World Economic Outlook, January 2024) World Economic Outlook Update, January 2024: Moderating Inflation and Steady Growth Open Path to Soft Landing (imf.org)

³¹ EIU - Automotive Industry outlook 2024

³² UMAR – Urad Republike Slovenije za makroekonomske analize in razvoj (Jesenska napoved gospodarskih gibanj, september 2023)

Luka Koper, saj predstavljajo oviro za nadaljnjo rast ter povzročajo izgubo dela poslov, ki jih je družba v preteklosti že imela. Skupina je načrt za leto 2024 pripravila ob predpostavki, da vojna na Bližnjem vzhodu ne bo dolgotrajne narave in da ne bo vplivala na zmanjšanje obsega poslovanja.

Ključni kazalniki poslovanja družbe Luka Koper, d. d., in Skupine Luka Koper v letu 2024

Postavke		Luka Koper, d. d.		Skupina Luka Koper
Postavke	2023	Načrt 2024	Indeks 2023/ načrt 2024	2023	Načrt 2024	Indeks 2023/ načrt 2024
Čisti prihodki od prodaje (v eur)	309.284.223	320.850.930	104	312.772.489	324.524.911	104
Poslovni izid iz poslovanja (EBIT) (v eur)	59.233.239	48.872.228	83	60.912.423	50.349.756	83
Poslovni izid iz poslovanja pred amortizacijo (EBITDA) (v eur)	91.496.341	80.969.188	88	93.731.962	83.726.233	89
Čisti poslovni izid (v eur)	54.450.022	46.551.351	85	56.445.369	48.042.914	85
Dodana vrednost (v eur)	193.214.462	203.478.682	105	203.608.146	215.208.187	106
Naložbe v osnovna sredstva (v eur)	41.259.790	66.577.466	161	41.543.822	71.588.933	172
Ladijski pretovor (v ton)	22.267.534	22.559.000	101	22.267.534	22.559.000	101
Število zaposlenih	1.757	2.141	122	1.922	2.310	120

Kazalniki	2023	Načrt 2024	Indeks 2023/ načrt 2024	2023	Načrt 2024	Indeks 2023/ načrt 2024
Dobičkonosnost prihodkov iz poslovanja (ROS)	19,2 %	15,2 %	79	19,5 %	15,5 %	79
Čista dobičkonosnost kapitala (ROE)	11,0 %	9,2 %	84	10,7 %	8,9 %	83
Čista dobičkonosnost sredstev (ROA)	7,8 %	6,2 %	79	7,7 %	6,2 %	81
EBITDA marža	29,6 %	25,2 %	85	30,0 %	25,8 %	86
EBITDA marža iz tržne dejavnosti	30,4 %	26,2 %	86	30,8 %	26,8 %	87
Finančne obveznosti/kapital	21,8 %	22,3 %	102	20,3 %	17,2 %	85
Neto finančna zadolženost/EBITDA	0,6	1,1	183	0,3	0,8	267

Postavke	31. 12. 2023	Načrt 31. 12. 2024	Indeks	31. 12. 2023	Načrt 31. 12. 2024	Indeks 2023/ načrt 2024
Sredstva (v eur)	733.439.080	751.651.839	102	774.226.552	772.734.726	100
Kapital (v eur)	505.347.400	513.941.332	102	543.052.948	552.992.476	102
Finančne obveznosti (v eur)	110.134.003	114.847.642	104	110.018.551	94.926.716	86

14 Obvladovanje tveganj in priložnosti³³

Obvladovanje tveganj in priložnosti je pomemben element strategije in uspešnosti poslovanja Skupine Luka Koper. V Skupini uporabljamo sistem naprednega obvladovanja tveganj in priložnosti, ki zagotavlja, da so ključna tveganja in priložnosti, ki jim je Skupina izpostavljena, prepoznana, ovrednotena, obvladovana, spremljana in ustrezno poročana. Imenovan je Odbor za obvladovanje tveganj in priložnosti, kljub temu pa je obvladovanje tveganj in priložnosti skrb vsakega zaposlenega v Skupini v okviru njegovih delovnih nalog in pristojnosti. Tveganja in priložnosti se prepoznava 'od spodaj navzgor', s čimer se zagotavlja pokritost vseh poslovnih procesov, metodologija pa je opredeljena 'od zgoraj navzdol', kar zagotavlja dosledno uporabo sistema obvladovanja tveganj in priložnosti v celotni Skupini. V Skupini Luka Koper se sistem obvladovanja tveganj in priložnosti stalno izboljšuje tudi z nadgrajevanjem popisa notranjih kontrol po posameznih procesih.

Osnovo sistema obvladovanja tveganj in priložnosti predstavlja register tveganj in priložnosti, ki vsebuje seznam vseh zaznanih tveganj in priložnosti, značilnosti posameznega tveganja in priložnosti, opredeljene ukrepe in kontrolne aktivnosti ter odgovorne osebe (skrbnike) za spremljanje posameznih tveganj in priložnosti. Register se vodi centralno na ravni Skupine Luka Koper z namenom sistematičnega spremljanja in analiziranja ter se posodablja četrtletno. Metodologija ocenjevanja pomembnosti tveganj in priložnosti je oblikovana petstopenjsko, tako za oceno verjetnosti nastanka kot posledic. Pri oceni posledic se upošteva pet razsežnosti, in sicer posledice za zdravje in varnost, finančne posledice, posledice za okolje, posledice za ugled podjetja in posledice za skladnost poslovanja. Skupna ocena tveganja in priložnosti je zmnožek kategorij ocene verjetnosti in najvišje mogoče ocene posledic uresničitve. Na podlagi skupne ocene tveganja in priložnosti so vsa tveganja in priložnosti, ki so prepoznana v registru, s petstopenjsko lestvico razdeljena od nepomembnih do zelo pomembnih. Kvantitativni sistem ocenjevanja zagotavlja, da je poudarek na obvladovanju ključnih tveganj in priložnosti (skupna ocena 10 ali več).

Visoka (4) 4 8 12 16 20 Srednja (3) 3 6 9 12 15 Nizka (2) 2 4 6 8 10 Zelo nizka (1) 1 2 3 4 5 Zelo nizka (1) Nizka (2) Srednja (3) Visoka (4) Zelo visoka (5)
VERJETNOST Zelo visoka (5) 5 10 15 20 25

Matrika kvantitativnega ocenjevanja tveganj in priložnosti

nepomembno tveganje (skupna ocena tveganja = 1–2)

manj pomembno tveganje (skupna ocena tveganja = 3–4)

zmerno tveganje (skupna ocena tveganja = 5–9)

V okviru sistema obvladovanja tveganj in priložnosti Skupine Luka Koper se redno spremlja izpostavljenost vsem že zaznanim ter morebitnim novim tveganjem in priložnostim, opredeljuje in izvaja ukrepe za zagotavljanje sprejemljive ravni tveganj in priložnosti poslovanja.

Družba je sprejela Izjavo o nagnjenosti k prevzemanju tveganj. Nagnjenost k prevzemanju tveganj oziroma apetit po tveganjih Skupine Luka Koper pomeni skupno raven

bolj pomembno tveganje (skupna ocena tveganja = 10–16)

zelo pomembno tveganje (skupna ocena tveganja = 20–25)

tveganj, ki jih je Skupina Luka Koper v okviru svoje sposobnosti prevzemanja tveganj pripravljena prevzeti, da bi dosegla svoje strateške cilje in izpolnila poslovni načrt. Skupina Luka Koper je z namenom, da bi izkoristila priložnosti za dosego strateških ciljev ob upoštevanju najvišjih standardov trajnostnega razvoja, pri sprejemanju tekočih poslovnih odločitev in vsakodnevnem poslovanju pripravljena sprejeti tveganja, ki so po sprejetju ustreznih ukrepov ocenjena kot največ zmerna, pri čemer:

³³ GRI 2-16, 2-23, 2-25

• • Ni pripravljena prevzemati tveganj, ki imajo lahko za posledico težje poškodbe ljudi ter poškodbe s smrtnim izidom in/ali velike negativne vplive na okolje ter premoženje.
• • Ni pripravljena prevzemati tveganj, ki izhajajo iz kršenja mednarodnih predpisov, nacionalne zakonodaje, standardov ter internih predpisov, pri čemer je poudarek na spoštovanju zakonodaje in predpisov v zvezi z varnostjo, varovanjem osebnih podatkov, varovanjem okolja, varstvom pri delu in preprečevanjem korupcije. Temelj delovanja Skupine Luka Koper so vrednote in načela, ki nas zavezujejo k spoštovanju etičnih in profesionalnih standardov.
• • Ima nizko nagnjenost k finančnim tveganjem, povezanim z dolgoročno finančno stabilnostjo, in k nepričakovanim negativnim učinkom, ki izvirajo iz spremenjenih obrestnih mer na trgu. Skupina mora ohranjati ustrezno raven likvidnosti in solventnosti, da lahko poravnava svoje obveznosti in spoštuje zaveze do bank.

Nepripravljenost prevzemanja teh treh vrst tveganj se skladno z internimi dokumenti sistema vodenja izkaže z oceno verjetnosti 'zelo redko' in 'redko'. Odbor za obvladovanje tveganj in priložnosti, pooblaščenec za obvladovanje tveganj in priložnosti, področje notranje revizije, pooblaščenec za skladnost, pooblaščenec za korporativno integriteto in preostala pristojna področja redno spremljajo usklajenost

profila tveganj z apetitom po tveganjih ter prek pregledov in poročil obveščajo upravo, revizijsko komisijo in nadzorni svet. Če je ugotovljeno, da je apetit po tveganjih presežen, se pripravijo predlogi ukrepov za vrnitev poslovanja na sprejemljivo raven tveganja.

14.1 Ključne vloge in odgovornosti znotraj sistema obvladovanja tveganj in priložnosti34

Ključne vloge in odgovornosti znotraj sistema obvladovanja tveganj in priložnosti se glede na predhodno leto niso spreminjale. Skrbniki tveganj četrtletno ocenjujejo tveganja in priložnosti ter spremljajo učinke metod za zmanjševanje tveganj. Analiza in vrednotenje tveganj se s strani skrbnika tveganja izvedeta ob vsaki izvedbi ukrepov tveganj in ob zaznavanju bistvenih sprememb v zunanjem in notranjem okolju. Na podlagi njihovih ugotovitev pooblaščenec za obvladovanje tveganj poroča Odboru za obvladovanje tveganj, ki se sestane četrtletno, dodatno pa po potrebi. Pooblaščenca za obvladovanje tveganj in člane Odbora imenuje uprava družbe Luka Koper, d. d. Tveganja se četrtletno poročajo upravi in revizijski komisiji nadzornega sveta.

34 GRI 2-13, 2-16

14.2 Splošna ocena tveganj

Povprečna ocena preostalega tveganja po sprejetih ukrepih je na dan 31. 12. 2023 znašala 7,0 (zmerno tveganje). Tveganja, ki so najvišje ocenjena, izhajajo iz zunanjega okolja. Družba teh tveganj z različnimi metodami odzivanja ne more popolnoma obvladovati, s sprejetimi ukrepi na stroškovni in prihodkovni strani pa zmanjšuje verjetnost in posledice uresničitve.

Prepoznana tveganja na prvi ravni obsegajo štiri glavne skupine, ki so na drugi ravni razdeljene v posamezne vsebinsko povezane podskupine. Kljub izvedenim ukrepom ostajajo štiri tveganja prepoznana kot zelo pomembna. Povprečna ocena preostalega tveganja je najvišja pri strateških tveganjih (9,4), saj nekaterih tveganj družba ne more obvladovati sama s svojimi ukrepi, ker izvirajo iz zunanjih dejavnikov (npr. zaostrovanje gospodarskih razmer, infrastruktura v

državni lasti, vstop ladjarjev in logistov v lastništvo terminalov bližnjih pristanišč). Operativna tveganja s povprečno oceno 6,3 predstavljajo številčno največjo skupino, saj vsebujejo širok in po vsebini raznolik nabor tveganj (npr. varnost pri delu, poškodovanje tovora in opreme, informacijska tveganja). Tveganja skladnosti imajo povprečno oceno preostalega tveganja 7,6 in predstavljajo manjši nabor tveganj, povezanih predvsem z okoljsko in delovnopravno zakonodajo. Najnižje so trenutno ovrednotena finančna tveganja (4,0), saj je družba nizko zadolžena, ima majhen delež neplačnikov, zavarovane terjatve ter nizko izpostavljenost v tujih valutah. Skupina Luka Koper v svoj register tveganj vključuje tudi okoljske, družbene in upravljavske vidike (ESG). Zaradi narave poslovanja je največje število prepoznanih tveganj povezanih z okoljskimi vidiki. V nadaljevanju so podrobneje predstavljena ključna tveganja, ocenjena po preostalem tveganju, in načini njihovega obvladovanja.

14.2.1 Strateška tveganja

Strateška tveganja so po vsebini tveganja tiste vrste, ki lahko ogrozijo doseganje zastavljenih ciljev. Strateška tveganja so posledica medsebojne nezdružljivosti strateških ciljev, sprejete poslovne strategije za njihovo uresničitev, razpoložljivosti sredstev za uresničitev ciljev, lastniške strukture in splošnih gospodarskih razmer.

Med strateškimi tveganji so prepoznana tveganja izgube pretovora in zmanjšanja prihodkov zaradi makroekonomskih in geopolitičnih razmer. Podrobneje o makroekonomskih in geopolitičnih razmerah poročamo v poglavju 13.1 Napovedi gospodarskega okolja za leto 2024.

Vpliv konflikta v Izraelu in Gazi na globalne dobavne verige bo predvsem odvisen od stopnjevanja in trajanja konflikta. Izrael je najbolj vpet v dobavne verige elektronike (polprevodniki), zdravstva in obrambe. Za Luko Koper bi največjo nevarnost predstavljala razširitev konflikta na Egipt in morebitna dolgotrajna blokada Sueškega prekopa, s čemer bi

bil ogrožen celoten pretovor na relaciji Koper–Daljni vzhod, predvsem kontejnerskega terminala, terminala za avtomobile in RO-RO ter terminala za generalne tovore. Razmere v logistiki in dobavnih verigah so se v letu 2024 s pričetkom napadov v Rdečem morju dodatno zaostrile, kar vpliva na vse deležnike v logistiki in tudi končne naročnike blaga v industrijski proizvodnji, ki so odvisni od pomorskega prometa skozi Sueški prekop. Naročniki iz Avstrije, Češke in z drugih srednjeevropskih trgov bi se lahko v primeru dlje trajajočega konflikta preusmerili v severnoevropska pristanišča. Zaradi preusmeritev ladij okoli Afrike je pri nekaterih ladijskih servisih z Daljnega vzhoda prišlo do zamikov prihodov ladij zaradi daljšega tranzitnega časa – v povprečju od 10 do 14 dni –, posredno pa zamik vpliva tudi na ladje, ki tovor prevažajo po Sredozemlju prek pretovornih pristanišč.

Rusko-ukrajinski konflikt nima pomembnejšega vpliva na strateške usmeritve in cilje družbe. Zaradi majhnega obsega poslovanja v prizadeti regiji in posledično nizke izpostavljenosti do nje otežene okoliščine ne vplivajo materialno na poslovni izid Skupine. Vpliv na zaposlene v Skupini Luka

Koper ni zaznan, saj v prizadetih regijah Skupina nima svojih predstavnikov.

Skupina se sooča tudi s komercialnimi tveganji, ki izhajajo iz visoko konkurenčnega okolja ter vstopa ladjarjev in logistov v lastništvo terminalov bližnjih pristanišč, s čimer lahko pride do preusmeritve dela pretovora. Sosednja pristanišča poleg tega veliko pozornosti namenjajo krepitvi konkurenčnosti na področju železniških povezav. V bližini Luke Koper so se v zadnjih letih razvile skladiščne kapacitete, v katerih pretežno špediterska podjetja ponujajo storitve CFS. To lahko za Luko Koper predstavlja konkurenco, predvsem na segmentu polnjenja in praznjenja kontejnerjev. Dne 7. januarja 2021 je bil zaključen proces nakupa 50,01-odstotnega deleža družbe Piattaforma Logistica Trieste v pristanišču Trst s strani Hafen und Logistik AG (HHLA). Dejavnost pretovora v segmentu generalnih tovorov, RO-RO in kontejnerjev bo izvajala družba HHLA PLT Italy. Upravni odbor Luške uprave Reka je odločil, da bo naslednjih 50 let koncesionar kontejnerskega terminala APM Terminals/Enna Logic, ki je v lasti ladjarja A.P. Moller – Maersk. Ta tveganja se obvladujejo s povečevanjem kapacitet, izgradnjo II. tira in predvidenimi izboljšavami procesov prek različnih projektov. V letu 2024 se bo nadaljevala izvedba naložbenih projektov, usmerjenih predvsem v povečanje kapacitet kontejnerskega terminala, terminala za avtomobile in terminala za generalne tovore. Kljub temu ostaja pomembnejše tveganje povezano z realizacijo naložb, saj se v naslednjem obdobju načrtuje intenziven investicijski ciklus. V tem delu bo treba poudarek nameniti predvsem pravočasnemu pridobivanju soglasij za naslednji obseg strateških naložb. Tveganje za zamude predstavlja tudi ponavljanje postopkov javnega naročanja zaradi preseganja vrednosti zagotovljenih sredstev zaradi rasti cen določenih surovin. Med strateškimi tveganji je prepoznano tudi tveganje nedoseganja ciljev digitalne transformacije. Tveganje pravočasne izvedbe naložbenih in drugih projektov se obvladuje s projektnim vodenjem ter konec leta 2023 vzpostavljeno novo organizacijsko enoto projektne pisarne ter stalnim izobraževanjem zaposlenih na različnih področjih.

Glavna strateškega tveganja, ki izhajajo iz zunanjega okolja, ostajajo zastarelost in nezadostnost kapacitet obstoječega železniškega omrežja ter možnost daljših prekinitev na železniškem tiru do Luke Koper, kar bi lahko vplivalo na nadaljnjo rast pretovora in razvoj koprskega pristanišča. Izgradnja drugega železniškega tira Divača–Koper bo prispevala k povečanju zmogljivosti in zanesljivosti železniške povezave do pristanišča, ki jo bomo lahko v celoti izkoriščali le ob sočasni nadgradnji železniškega vozlišča pred Luko Koper. V letu 2024 bo delo nadaljevala delovna skupina, ki je pristopila k izvedbi ukrepov iz študije Transcare v smeri izboljšanja IT podpore, izvedbe infrastrukturnih posegov in organizacijskih sprememb. Delež pretovora, ki se odpremi iz pristanišča po cesti, se od leta 2018 povečuje.

Družba prepoznava podnebna tveganja, ki zajemajo vplive dejavnosti podjetja na podnebne spremembe ter vplive podnebnih sprememb na poslovanje podjetja. Slednji imajo lahko pomembne posledice za finančno uspešnost podjetja. Najvišje sta ocenjeni tveganje prehoda, tj. tveganje zaostrovanja zahtev okoljske politike na ravni EU in Slovenije, in fizično podnebno tveganje, tj. tveganje neurij in ekstremnih vremenskih pojavov, saj se povečujeta njihova pogostost in intenzivnost. Družba je konec leta 2023 sprejela Strateški poslovni načrt za obdobje 2024–2028 in v njem določila strateške cilje na področju zelenega prehoda ter vse ključne projekte, ki jih bo treba v tem obdobju izvesti. Projekti se letno vključujejo v poslovne načrte z načrtovanjem programov izboljšav poslovanja skladno z internimi dokumenti sistema vodenja. Prilagajanje zahtevam okoljske politike na ravni EU bo lahko za družbo predstavljalo dodatne finančne obremenitve za naložbe v zamenjavo opreme in izgradnjo dodatne infrastrukture. V juliju 2023 sta močan veter in dež povzročila nekaj izrednih dogodkov v pristanišču. Med dogodki ni bil nihče telesno poškodovan. V avgustu 2023 je med intervencijskimi nalogami pri odpravljanju posledic neurja (odkritje strehe) kljub previdnostnim ukrepom prišlo do težje poškodbe pri delu, in sicer do udara strele v gasilca. Upoštevajo se tudi dodatna priporočila Uprave za pomorstvo, v sodelovanju z zunanjimi institucijami se pripravlja nabor dodatnih ukrepov za obvladovanje tveganja. Finančni vplivi ter druga tveganja in priložnosti za dejavnost podjetja, ki so povezani s podnebnimi spremembami, so v največji meri uvrščeni med strateške ter so ločeno predstavljeni v trajnostnem poročilu v poglavju 19.8.7 Podnebne spremembe in priložnosti.

14.2.2 Operativna tveganja

Operativna tveganja pokrivajo širok spekter delovanja družbe. Velik del registra obsegajo tveganja, katerih uresničitev se odrazi v poškodbah ljudi in/ali vplivih na okolje ter premoženje.

Tveganja, povezana z varstvom pri delu, se obvladuje s preventivnimi ukrepi na osnovi ocen tveganja delovnih mest, z izobraževanjem in preverjanjem znanja, dosledno uporabo varovalne delovne opreme, opredeljenimi tehnološkimi postopki in delovnimi navodili, ki se stalno dopolnjujejo, razvojem dobaviteljev, s stalnimi meritvami pogojev na delovnih mestih in z rednimi zdravniškimi pregledi. Med drugimi ukrepi, ki zmanjšujejo tveganja za nastanek poškodb, so nove naložbe v sodobnejšo opremo, redno vzdrževanje delovne opreme in infrastrukture ter redne meritve stanja vplivov na okolje. Negativne vplive, ki bi nastali zaradi industrijske nesreče, se obvladuje s periodičnimi ocenami požarne ogroženosti, z izvajanjem priporočil, ki izhajajo iz zunanjih in notranjih pregledov, in z lastno organizirano gasilsko enoto. Finančne posledice morebitnih dogodkov se blažijo z ustreznimi zavarovalnimi policami. V letu 2024 je v načrtu nadgradnja informacijskega sistema za beleženje in obravnavo izrednih dogodkov v pristanišču, ki bo omogočal nadaljnjo obdelavo dogodkov s strani strokovnih oseb posameznih področij, raziskave dogodkov, ukrepanje, statistično obdelavo ter sistematično spremljanje kazalnikov.

Nabavna tveganja, povezana s spremembo cen ključnih nabavnih materialov, se obvladujejo s terminskimi zakupi električne energije, z določitvijo fiksnih nabavnih cen v času trajanja pogodbe, usklajevanjem prodajnih cen s stopnjo inflacije, izvajanem ukrepov za povečanje učinkovite rabe energije in sistematičnim povečevanjem lastne proizvodnje elektrike s sončnimi elektrarnami na objektih. Tveganja, povezana z vzdrževanjem in zagotavljanjem nemotenega delovanja procesov, povezanih s pretovorom blaga, se obvladujejo centralno v oddelku vzdrževanja znotraj področja investicij, in sicer z letnim, na določenih segmentih tudi večletnim načrtovanjem, izvajanjem vzdrževalnih del in preventivnih pregledov, s centralnim skladiščem za rezervne dele in pravočasnimi dobavami rezervnih delov. Tveganje neustrezne pretočnosti pristanišča se obvladuje s postopnim prehodom na brezpapirno poslovanje skladno s sprejetim Strateškim poslovnim načrtom za obdobje 2024–2028. Na osnovi prometne študije, izdelane v letu 2023, se bodo pripravili predlogi investicijskih projektov in ukrepov za omejitev vstopa v pristanišče. Ustrezna izraba delovne sile se zagotavlja z ustreznim razporejanjem delovne sile med posameznimi profitnimi centri, v teku so tudi nadgradnje informacijskih sistemov za načrtovanje in spremljanje izvajanja operativnega dela v pristanišču.

Med operativnimi tveganji je izkazano tudi tveganje informacijske varnosti, ki pa je po sprejetih ukrepih in kontrolnih aktivnostih ocenjeno kot zmerno, s čemer se ocenjuje, da je tveganje obvladovano do sprejemljive ravni. Zaradi pomembnosti tega področja, prepoznanega z analizo bistvenosti po GRI, je način obvladovanja teh tveganj prikazan v poglavju 28 Varnost informacijskih sistemov.

14.2.3 Finančna tveganja

Finančna tveganja so tista, ki vplivajo na uresničljivost načrtovanih finančnih kategorij, predvsem načrtovanih prihodnjih denarnih tokov, in se praviloma obvladujejo v procesu upravljanja finančnih sredstev in obveznosti.

Skupina trenutno med ključnimi tveganji ne prepoznava finančnih tveganj, je pa med vsemi finančnimi tveganji najvišje ocenjeno tveganje spremembe poštene vrednosti. Skupina je na dan 31. 12. 2023 imela 7,8 odstotka svojih sredstev naloženih v finančne naložbe, vrednotene po pošteni vrednosti. Zaradi strateške usmeritve investiranja v razvoj osnovne dejavnosti Skupina na področju finančnih naložb upravlja le obstoječi portfelj. Tveganje Skupina obvladuje s spremljanjem razmer na finančnih trgih in njihovih vplivov na portfelj, z aktivnim upravljanjem naložb pa skrbi za njihovo čim višjo donosnost.

Obvladovanje tveganja spremembe poštene vrednosti ter drugih finančnih tveganj – med katera vključujemo tveganje spremembe obrestne mere, likvidnostno tveganje, tveganje spremembe deviznega tečaja, kreditno tveganje in tveganje ustrezne kapitalske strukture, ki jih Skupina ocenjuje kot zmerna, manj pomembna ali celo nepomembna – je podrobneje predstavljeno v računovodskem poročilu Skupine Luke Koper v pojasnilu št. 32: Finančni instrumenti in obvladovanje finančnih tveganj.

14.2.4 Tveganja skladnosti

Septembra 2023 je EU sprejela uredbo 2023/1805 Evropskega parlamenta in Sveta o uporabi obnovljivih in nizkoogljičnih goriv v pomorskem prometu ter spremembi Direktive 2009/16/ES in sočasno razveljavila Direktivo 2014/94/EU (Direktiva o vzpostavitvi infrastrukture za alternativna goriva v prometu). Nova uredba nalaga članicam EU, da zagotovijo minimalno oskrbo z električno energijo z obale za kontejnerske ladje in potniške ladje v pristaniščih najpozneje do 31. decembra 2029. Luka Koper, d. d., in ELES, d. o. o., izvajata postopke za pridobitev prostorsko-okoljske in projektne dokumentacije za izdelavo državnega prostorskega načrta za razdelilno transformatorsko postajo Luka Koper in povezovalni vod do pristanišča, ki sta potrebna za oskrbo ladij z električno energijo.

Pri ponovni obravnavi Uredbe o mejnih vrednostih kazalnikov hrupa v okolju ladje obstaja tveganje, da bodo ladje ponovno opredeljene kot vir hrupa v pristanišču ali pa da bodo določene nižje mejne vrednosti, zaradi česar bo lahko prišlo do nezmožnosti izpolnjevanja zakonodajnih zahtev. Tveganja, povezana s prekomernim hrupom, se obvladujejo z akcijskim načrtom za zmanjševanje hrupa, ki vključuje postopno prehajanje na tehnološko opremo z električnim napajanjem. Od 1. januarja 2023 je v družbi vpeljan sistem prostovoljne sheme Environmental Ship Index (ESI), ki jo pristanišča uporabljajo za privabljanje čim večjega števila ladij z najsodobnejšimi motorji in čistejšimi pogoni oziroma za zmanjšanje emisij v ozračje z nagrajevanjem okoljsko čistejših in sprejemljivejših ladij prek plačevanja nižjih pristaniških pristojbin.

V letu 2024 se bodo predvidoma zaključile aktivnosti, ki so potrebne za zagotovitev skladnosti s Pravilnikom o protieksplozijski zaščiti (Uradni list RS, št. 41/2016). Ta določa zahteve, ki jih morajo izpolnjevati oprema in zaščitni sistemi, namenjeni za uporabo v potencialno eksplozivnih atmosferah. Ti se uporabljajo predvsem na terminalu za razsute in tekoče tovore.

S sprejetjem Zakona o varstvu okolja (ZVO-2), ki je stopil v veljavo aprila leta 2022, so začeli teči roki za prilagoditve novim zahtevam. Družba je pripravila načrt in začela izvedbo aktivnosti za prilagoditev poslovanja vsem dodatnim zahtevam.

Prepoznano je tudi tveganje nezadostnih površin za odlaganje morskih sedimentov oziroma mulja, ki nastaja pri poglabljanju in vzdrževanju morskega dna. Na podlagi Uredbe o Pomorskem prostorskem planu Slovenije Luka Koper, d. d., izvaja vse potrebne aktivnosti za izvedbo testnega premeščanja mulja z dolgoročnim ciljem, da bi se v bodoče materiali, izkopani pri poglabljanju morskega dna, premeščali nazaj v morje. Gre za trajnosten pristop, ki ga uporabljajo tudi druga pristanišča po svetu in bo omogočal nadaljnji razvoj pristanišča in prilagoditev infrastrukture vse večjim ladjam z večjimi ugrezi skladno s svetovnimi trendi v pomorskem prometu. Na kopnem je za odlaganje mulja predvidena izgradnja kaset na območju ankaranske

bonifike, ki je tudi po državnem prostorskem načrtu predvideno za širitev pristanišča. Za te posege se ureja potrebna dokumentacija.

Tveganje skladnosti z delovnopravno zakonodajo se obvladuje z rednim spremljanjem sprememb zakonodaje, uvajanjem teh sprememb v sisteme in procese Skupine Luka Koper, ob morebitnih ugotovljenih neskladnostih pa se pripravijo in izvedejo ukrepi za odpravo v dialogu s sindikatoma in preostalimi socialnimi partnerji.

Na področju tveganja prevar in korupcije je družba Luka Koper, d. d., v letu 2023 pristopila k implementaciji standarda ISO 37001:2016 Sistemi vodenja za preprečevanje korupcije, ki je bila zaključena v prvem četrtletju leta 2024. Podrobneje je sistem predstavljen v poglavju 27 Korporativna integriteta in skladnost poslovanja, varstvo osebnih podatkov in človekovih pravic.

15 Delnica LKPG³⁵

Delnica družbe Luka Koper, d. d., z oznako LKPG kotira v Prvi kotaciji Ljubljanske borze. Konec leta 2023 je zaključila trgovanje ob 30,2 odstotka višji vrednosti kot leto prej. Zaključni tečaj delnice LKPG je na zadnji trgovalni dan v letu 2023 znašal 32,3 evra za delnico.

V delniški knjigi je bilo na zadnji dan leta 2023 vpisanih 8.963 delničarjev, kar je 162 več kot leto prej. Največji lastnik družbe ostaja Republika Slovenija.

Deset največjih delničarjev na dan 31. decembra

Delničar	Število delnic na dan 31. 12. 2023	Lastniški delež na dan 31. 12. 2023	Število delnic na dan 31. 12. 2022	Lastniški delež na dan 31. 12. 2022
Republika Slovenija	7.140.000	51,00 %	7.140.000	51,00 %
Slovenski državni holding, d. d.	1.557.857	11,13 %	1.557.857	11,13 %
Kapitalska družba, d. d.	696.579	4,98 %	696.579	4,98 %
Mestna občina Koper	439.431	3,14 %	439.431	3,14 %
OTP Banka, d. d., - fiduciarni račun	372.231	2,66 %	289.966	2,07 %
Citibank N.A. – fiduciarni račun	259.290	1,85 %	309.274	2,21 %
Hrvatska poštanska banka, d. d. - fiduciarni račun	150.082	1,07 %	150.182	1,07 %
Zagrebačka banka, d. d. – fiduciarni račun	131.318	0,94 %	131.374	0,94 %
Raiffaisen Bank International AG	75.100	0,54 %	133.236	0,95 %
RA-projekt.si, d. o. o.	45.812	0,33 %	45.812	0,33 %
Skupaj	10.867.700	77,63 %	10.893.711	77,81 %

Lastniška struktura družbe Luka Koper, d. d., na dan 31. decembra

Delničar	Število delnic na dan 31. 12. 2023	Lastniški delež na dan 31. 12. 2023	Število delnic na dan 31. 12. 2022	Lastniški delež na dan 31. 12. 2022
Republika Slovenija	7.140.000	51,00%	7.140.000	51,00%
Fizične osebe	2.478.239	17,70%	2.389.601	17,07%
Slovenski državni holding	1.557.857	11,13%	1.557.857	11,13%
Fiduciarni računi pri bankah	1.049.117	7,49%	1.008.891	7,21%
Kapitalska družba	702.568	5,02%	702.568	5,02%
Pravne osebe	468.085	3,34%	447.664	3,20%
Mestna občina Koper	439.431	3,14%	439.431	3,14%
Tuje banke	75.100	0,54%	147.238	1,05%
Vzajemni skladi	74.266	0,53%	136.004	0,97%
Borznoposredniške hiše	10.462	0,07%	10.462	0,07%
Banke	4.359	0,03%	15.939	0,11%
Tuje pravne osebe	516	0,00%	4.345	0,03%
Skupaj	14.000.000	100,00 %	14.000.000	100,00 %

15.1 Trgovanje z delnico

Povprečni enotni dnevni tečaj delnice družbe Luka Koper, d. d., je v letu 2023 znašal 29,58 evra, sicer pa se je njegova vrednost gibala med 24,90 in 34,80 evra. Najvišja tržna cena, po kateri so bili sklenjeni posli, je znašala 35,00 evra, najnižja pa 24,20 evra. Tržna kapitalizacija delnic je na zadnji dan leta 2023 znašala 452.200.000 evrov.

V letu 2023 je bilo z delnico LKPG sklenjenih 2.570 borznih poslov in poslov s svežnji. Skupni promet je v tem obdobju znašal 14.840.279 evrov. Ob tem je lastnika zamenjalo 494.856 delnic.

Prikaz gibanja vrednosti zaključnega dnevnega tečaja LKPG in dnevnega prometa v letu 2023

Prikaz gibanja vrednosti indeksa SBI TOP in vrednosti indeksa LKPG v letu 2023

Ključni podatki o delnici LKPG

	2023	2022
Število delnic	14.000.000	14.000.000
Število navadnih kosovnih delnic	14.000.000	14.000.000
Zaključni tečaj na zadnji trgovalni dan leta (v evrih)	32,30	24,80
Knjigovodska vrednost delnice na dan 31. 12. (v evrih)36	36,10	34,30
Razmerje med tržno ceno in knjigovodsko vrednostjo delnice (P/B)37	0,89	0,72
Čisti dobiček na delnico (EPS) (v evrih)38	3,89	5,23
Razmerje med tržno ceno in dobičkom na delnico (P/E)39	8,30	4,74
Tržna kapitalizacija na zadnji dan leta (v milijonih evrov)40	452,20	347,20
Skupni promet z delnico (v milijonih evrov)	14,84	17,93
Dividenda na delnico (v evrih)41	2,50	1,14
Dividendna donosnost (v %)42	7,74	4,60

15.2 Dividendna politika

Uprava družbe in nadzorni svet sta avgusta 2023 sprejela dividendno politiko družbe, skladno s katero si družba prizadeva uravnotežiti pričakovanja delničarjev po primernih dividendnih donosih in težnjo družbe po uporabi bilančnega dobička za financiranje svojih razvojnih in trajnostnih načrtov ter s tem dolgoročno uspešno in stabilno poslovanje.

Osnovo za izplačilo dividend predstavlja ustrezna višina bilančnega dobička družbe. Uprava in nadzorni svet družbe predlagata za izplačilo dividend praviloma do 50 odstotkov ustvarjenega čistega dobička. Morebitni preostanek bilančnega dobička predvidoma ostaja nerazporejen.

15.3 Navzkrižna povezanost z drugimi družbami

Družba Luka Koper, d. d., na zadnji dan leta 2023 ni imela v nobeni družbi, ki ima v lasti njene delnice, več kot 5-odstotnega lastniškega deleža. Lastnika, ki sta imela vsaj 5 odstotkov delnic LKPG, sta Republika Slovenija (51,00 odstotka) in Slovenski državni holding, d. d. (11,13 odstotka).

Izhajajoč iz 48.a člena Zakona o nematerializiranih vrednostnih papirjih je Kapitalska družba, d. d., v letu 2022 postala imetnica dodatnih 5.989 delnic LKPG, ki sicer nimajo glasovalnih pravic in so v KDD vodene na ločenem računu. Tako ima Kapitalska družba, d. d., v lasti skupaj 702.568 delnic

LKPG, kar predstavlja 5,02 odstotka vseh izdanih delnic družbe, vendar ostaja lastniški delež Kapitalske družbe, d. d., ki zagotavlja glasovalne pravice, nespremenjen, tj. 4,98 odstotka.

15.4 Lastništvo delnic članov nadzornega sveta in uprave

	Delničar	Lastništvo 31. 12. 2023
Nadzorni svet	Rok Parovel, član nadzornega sveta	8
	Delničar	Lastništvo
		1. 1. 2024

Preostali člani nadzornega sveta in člani uprave Luke Koper, d. d., na dan 31. decembra 2023 niso imeli v lasti delnic družbe.

15.5 Lastne delnice, odobreni kapital, pogojno povečanje kapitala

Družba Luka Koper, d. d., na dan 31. decembra 2023 ni imela lastnih delnic. Veljavni statut družbe ne predvideva kategorij odobrenega kapitala, do katerih bi lahko uprava družbe povečala osnovni kapital. Družba tudi ni imela podlage za pogojno povečanje osnovnega kapitala.

³⁶ Knjigovodska vrednost delnice = kapital / število delnic.

³⁷ Razmerje med tržno ceno in knjigovodsko vrednostjo delnice (P/B) = zaključni tečaj / knjigovodska vrednost delnice.

³⁸ Čisti dobiček na delnico (EPS) = čisti dobiček / število delnic.

³⁹ Razmerje med tržno ceno in dobičkom na delnico (P/E) = zaključni tečaj / čisti dobiček na delnico (EPS).

⁴⁰ Tržna kapitalizacija = zaključni tečaj * število delnic.

⁴¹ Dividenda na delnico = bilančni dobiček, ki se uporabi za izplačilo dividend / število navadnih delnic.

⁴² Dividendna donosnost = dividenda na delnico / zaključni tečaj

15.6 Pravila o omejitvah in razkritju trgovanja z delnicami družbe in delnicami povezanih družb

Skladno s priporočili Ljubljanske borze je družba Luka Koper, d. d., sprejela Pravilnik o trgovanju z delnicami izdajatelja. Pravilnik predstavlja dodatno zagotovilo za enakopravno obveščenost vseh zainteresiranih javnosti o pomembnih poslovnih dogodkih v družbi in je pomemben element pri krepitvi zaupanja vlagateljev in ugleda Luke Koper. Namen pravilnika je njegovim zavezancem omogočiti trgovanje z delnicami družbe ter preprečiti možnost trgovanja na podlagi notranjih informacij. Pravilnik hkrati omogoča zakonsko zahtevano izvajanje obveznega poročanja o prodaji in nakupu delnic družbe Agenciji za trg vrednostnih papirjev.

15.7 Komuniciranje z vlagatelji

Luka Koper, d. d., z vlagatelji redno komunicira in jih obvešča o novostih družbe prek različnih komunikacijskih orodij in kanalov:

SREČANJA Z VLAGATELJI

Družba se vsako leto udeležuje srečanj z vlagatelji v organizaciji Ljubljanske in Zagrebške borze, ki potekajo v obliki individualnih sestankov. Informacije za vlagatelje so na voljo na elektronskem naslovu www.luka-kp.si/slo/za-vlagatelje.

SPLETNA STRAN

Na svojem spletnem naslovu delničarjem in vlagateljem namenja posebno poglavje Za vlagatelje, kjer so objavljeni najnovejše informacije o delnici LKPG in lastniški strukturi, tekoča medletna, letna in arhivska poročila o poslovanju, sporočila, objavljena na SEOnetu, skupščinska gradiva ter odgovori na najpogostejša vprašanja v zvezi z delnicami.

SEOnet

Delničarje in druge javnosti obvešča o poslovanju in pomembnih poslovnih dogodkih skladno z zakonodajo, v rokih in na predpisan način po elektronskem mediju Ljubljanske borze SEOnetu. Pri komunikaciji z delničarji in vlagatelji uporablja tudi druge komunikacijske kanale.

LUŠKI GLASNIK

Borznoposredniške hiše in analitiki prejmejo vsak mesec po pošti izvod Luškega glasnika, v katerem so obravnavane tudi druge teme s področja delovanja podjetja in dogajanja v pristanišču nasploh.

LUŠKI DELNIČAR

Praviloma enkrat letno, v obdobju pred skupščino delničarjev, Luka Koper, d. d., izda publikacijo Luški delničar, ki jo prejmejo vsi delničarji in se osredotoča na poslovne rezultate minulega leta.

KONTAKT

Rok Štemberger, odnosi z vlagatelji Tel.: 05 66 56 140, e-pošta: rok.stemberger@luka-kp.si

15.8 Koledar pomembnejših objav v letu 2024

Periodične objave in druge cenovno občutljive informacije bodo objavljene na spletni strani Ljubljanske borze v sistemu SEOnet (www.ljse.si) ter na spletni strani Luke Koper, d. d., https://www.luka-kp.si/za-vlagatelje/financni-koledar/. Morebitne spremembe predvidenih datumov objav bodo pravočasno objavljene na spletnih straneh družbe.

74

TRAJNOSTNO POROČILO

Zavezanost Luke Koper trajnostnemu razvoju je zagotovilo, da bo prihodnji razvoj prijazen do okoliških prebivalcev, naravnega okolja in zaposlenih.

Poudarki leta 2023

19,1 ur usposabljanja/ zaposlenega v Skupini Luka Koper

2,6stopnja fluktuacije v Skupini Luka Koper

Pridobili EMAS certifikat

Obnovili sporazum z Mestno občino Koper glede izvajanja omilitvenih ukrepov

Posodobili smo strategijo

zelenega prehoda

Prehajamo na usposabljanje s pomočjo digitalnih orodij

Implementirali smo standard ISO 37001 Sistemi vodenja za preprečevanje korupcije

75

16 O trajnostnem poročilu

16.1 Izjava o nefinančnem poslovanju

Trajnostno poročilo družbe Luka Koper, d. d., in Skupine Luka Koper izpolnjuje vse pogoje za objavo nekonsolidirane in konsolidirane izjave o nefinančnem poslovanju. Trajnostno poročilo družbe Luka Koper, d. d., in Skupine Luka Koper za leto 2023 skladno z Zakonom o gospodarskih družbah (ZGD-1) upošteva zahtevo po objavi izjave o nefinančnem poslovanju skladno z določili dvanajstega odstavka 56. člena ZGD-1 in 70.c člena ZGD-1. Trajnostno poročilo družbe Luka Koper, d. d., in Skupine Luka Koper izpolnjuje tudi zahteve Smernic za nefinančno poročanje (metodologija za poročanje o nefinančnih informacijah), ki so bile sprejete in objavljene v Uradnem listu Evropske unije v mesecu juliju 2017, ter upošteva določila Direktive o razkritju nefinančnih informacij in informacij o raznolikosti nekaterih velikih podjetij in skupin in določila Uredbe o taksonomiji (EU) 2020/852.

16.2 Trajnostno poročilo po ESG vidikih trajnostnega razvoja

Trajnostno poročilo družbe Luka Koper, d. d., in Skupine Luka Koper zajema upravljanje vplivov po ESG vidikih trajnostnega razvoja:

E (environment) – okoljski vidik trajnostnega razvoja S (social) – družbeni vidik trajnostnega razvoja G (governance) – upravljavski vidik trajnostnega razvoja

ESG je skupno ime za nabor standardov, ki jih podjetja uporabljajo za oceno svojega odnosa do okolja, družbe in upravljanja organizacije.

Okoljski standardi prikazujejo odnos podjetja do varovanja okolja. Z družbeno odgovornostjo podjetje izkazuje odnos do svojih deležnikov. Upravljanje pa se nanaša na vodenje, uporabo dobrih praks, mehanizmov nadzora in etičnost poslovanja.

Družba Luka Koper, d. d., in Skupina Luka Koper obvladujeta dejavnike ESG s pomočjo mednarodnih standardov trajnostnega poročanja GRI (Global Reporting Initiative Global Standards) ter z uresničevanjem globalnih ciljev trajnostnega razvoja Združenih narodov.

16.3 Trajnostno poročilo po mednarodnih standardih trajnostnega poročanja⁴³

Poročilo za leto 2023 je pripravljeno v skladu z mednarodnimi standardi trajnostnega poročanja GRI (Global Reporting Initiative Global Standards), natančneje s prenovljenimi standardi (Temelj 2021), ki veljajo od 1. januarja 2023 dalje. Pri pripravi poročila in določanju bistvenih vsebin so bili uporabljeni:

• • UNIVERZALNI STANDARDI
  • GRI 1: Temelj 2021: Zahteve in načela za uporabo standardov GRI.
  • GRI 2: Splošna razkritja: Razkritja o organizaciji.
  • GRI 3: Bistvene vsebine: Razkritja o bistvenih temah organizacije.
• • TEMATSKI STANDARDI
  • GRI 201 do 418: izbrani standardi glede na definirane bistvene teme organizacije.

Poročanje se nanaša na Skupino Luka Koper, pri vsebinah, ki še niso uveljavljene za celotno Skupino, pa je navedeno, za katero oz. katere družbe Skupine Luka Koper veljajo. Podatki se glede na predhodna poročila niso spreminjali. Spremembe glede na leto 2022 se nanašajo na spremembe v lastništvu družbe Adria Investicije, d. o. o., (podrobno poročamo v poglavju 7.2 Organiziranost Skupine Luka Koper in pridruženih družb ) in na spremembe v upravi družbe (podrobno poročamo v poglavju 4.6 Uprava družbe Luka Koper, d. d.).

16.3.1 Načela trajnostnega poročanja

Pri zbiranju podatkov in pisanju trajnostnega poročila za leto 2023 so bila upoštevana načela poročanja:

• • natančnost,
• • uravnoteženost,
• • jasnost,
• • primerljivost,
• • popolnost,
• • trajnostni kontekst,
• • pravočasnost,
• • preverljivost.

⁴³ GRI 2-4

16.3.2 Obdobja poročanja44

Skupina Luka Koper o trajnostnem razvoju poroča vsako leto, in sicer že od leta 2000, prvič je bilo trajnostno poročilo v skladu s standardi GRI izdelano za poslovno leto 2017. Trajnostno poročilo je vsako leto pripravljeno za enako poročevalsko obdobje kot poslovno in računovodsko poročilo in sicer za koledarsko leto, ki se začne 1. 1. in konča 31. 12. Zadnje trajnostno poročilo, javno objavljeno 14. aprila 2023, je bilo pripravljeno za leto 2022. Poročilo za leto 2023 je pripravljeno v skladu s prenovljenimi standardi GRI (Temelj 2021). V duhu zavezanosti Luke Koper trajnostnemu razvoju je Skupina Luka Koper vsebino trajnostnega poročila za leto 2023 dopolnila glede na pripoznano bistvenost, kar bo počela tudi v bodoče. Trajnostno poročilo za leto 2023 bo javno objavljeno v okviru Letnega poročila 2023 in sicer 18. aprila 2024. O javni objavi trajnostnega poročila za leto 2023 bo v mesecu aprilu 2024 obveščena tudi organizacija GRI.

Kontaktno mesto
Trajnostno poročilo za leto 2023 je kot del Letnega poročila Skupine Luka Koper dostopno na spletni strani:	www.luka-kp.si/slo/poslov na-porocila
Več informacij o trajnostnih aktivnostih je na voljo na spletni strani:	www.zivetispristaniscem.si
Kontaktna oseba za informacije o trajnostnem poročilu:	T: +386 5 665 61 00 E: zsp@luka-kp.si

16.3.3 Kako pristopati k trajnostnemu poročilu

Osnovne informacije o poročilu so predstavljene v prvih poglavjih trajnostnega poročila, informacije o Skupini Luka Koper pa so predstavljene v poglavju 7 Predstavitev Skupine Luka Koper in opis poslovnega modela, v katerem je Skupina postavljena v širši trajnostni okvir in je predstavljeno njeno upravljanje trajnostnega razvoja. V naslednjih poglavjih Skupina Luka Koper glede na prej ugotovljene bistvene vsebine poroča o svojem delovanju na pomembnih področjih trajnostnega razvoja v letu 2023. Številka kazalnika GRI v nogi poročila povezuje kazalnike GRI z besedilom.

16.3.4 Zunanje preverjanje trajnostnega poročila45

V marcu leta 2023 je Luka Koper, d. d., sklenila triletno pogodbo za zunanjo preveritev trajnostnega poročila s SIQ Ljubljana, neodvisno institucijo, ki z Luko Koper, d. d., ni povezana. Trajnostno poročilo za leto 2023 je bilo tako predloženo v zunanjo preveritev poročanja v skladu s standardi GRI (Temelj 2021) SIQ Ljubljana. Pri pripravi poročila za leto 2023 so bila upoštevana priporočila zunanje presoje GRI v letu 2023. SIQ Ljubljana o preverjanju trajnostnega poročila izda poročilo o verifikaciji z izjavo, ki je del tega poročila. Vodstvo družbe Luka Koper, d. d., v zunanje preverjanje trajnostnega poročila ni bilo vključeno.

17 Proces določanja bistvenih vsebin⁴⁶

Skladno z zahtevami standardov GRI je Luka Koper v letu 2023 pregledala bistvene vsebine, prepoznane v letnem poročilu za leto 2022, in upoštevala spremembe v vplivih v štirih korakih procesa določanja bistvenih vsebin:

• • 1. korak: Razumevanje konteksta organizacije
• • 2. korak: Prepoznava dejanskih in potencialnih vplivov
• • 3. korak: Ocena pomembnosti vplivov
• • 4. korak: Razvrščanje vplivov po pomembnosti

Proces določanja bistvenih vsebin poročanja v letnem poročilu za leto 2023 in prepoznane spremembe v vplivih glede na leto 2022 je Luka Koper dokumentirala. Pri tem procesu določanja bistvenih vsebin poročanja ter naboru prepoznanih vplivov in bistvenih tem za poročanje sta sodelovala tudi uprava družbe, ki je nabor za leto 2023 potrdila na svoji seji dne 12. decembra 2023, in nadzorni svet družbe, ki je na nabor potrdil na svoji seji dne 18. decembra 2023.

17.1 Prvi korak: Razumevanje konteksta organizacije

• V okviru razumevanja konteksta organizacije je bil narejen:
• • pregled dejavnosti (aktivnosti) organizacije,
• • pregled poslovnih odnosov,
• • pregled trajnostnega konteksta,
• • pregled deležnikov.

17.1.1 Deležniki Skupine Luka Koper47

Luka so vsi ljudje, ki jih na kakršenkoli način povezuje pristanišče.

Koprsko pristanišče s svojim delovanjem vpliva na različne skupine ljudi, ki pa tudi sami vplivajo na delovanje pristanišča. Deležniki Luke Koper so opredeljeni in prepoznani v Politiki upravljanja družbe Luka Koper, d. d., ki je dostopna na spletni strani Pomembni dokumenti - Luka Koper d.d. (luka- -kp.si), ter v okviru posameznih poslovnih procesov družbe.

Iz nabora številnih deležnikov, s katerimi Skupina Luka Koper sodeluje in razvija trajnostne odnose ter so opredeljeni v Politiki upravljanja družbe Luke Koper, d. d., in v okviru posameznih poslovnih procesov družbe, so bili na podlagi strateških usmeritev prepoznani ključni deležniki ter opredeljeni načini njihove vključenosti v delovanje Skupine Luka Koper.

48 GRI 2-12, 2-13, 2-14, 2-16, 2-29, 3-1, 3-2

49 GRI 2-29, 3-2

⁴⁶ GRI 2-12, 2-13, 2-14, 2-16, 2-29, 3-1, 3-2

⁴⁷ GRI 2-29, 3-2

Ključni deležniki	Komunikacijska orodja		Pogostost sodelovanja
DELNIČARJI	• Spletna stran • SEOnet • Srečanja • Skupščina delničarjev • Letno poročilo	• Investitorske konference • Luški glasnik • Luški delničar • Novinarske konference	Ob objavi poslovnih poročil in po potrebi ob srečanjih z investitorsko javnostjo
KUPCI IN OSTALI ČLANI PRISTANIŠKE SKUPNOSTI	• Spletna stran • Poslovni informacijski sistem TinO • Obvestila in druga servisna sporočila • Telefonski stiki • Osebni stiki • Sejmi in konference • Srečanja	• Organizacija ciljnih poslovnih dogodkov • Anketa o zadovoljstvu kupcev • Luški glasnik • LinkedIn • Luški dnevi	Vsakodnevna komunikacija prek omrežij, po potrebi osebni stiki, anketa vsaki dve leti, enkrat letno Luški dnevi, konference, sejmi, ciljni poslovni dogodki
DRŽAVNI ORGANI	• Spletni portali	• Poročila	Redno
DOBAVITELJI	• Dogodek 'Naj dobavitelj'	• Portal ZPP	Vsakodnevno
ZAPOSLENI	• Anketa o zadovoljstvu zaposlenih • Luški glasnik • Timi za kakovost • Klepetalnica • Intranet • Sestanki	• Srečanja • Ocenjevanje vodij • Letni razgovori • Ocenjevanje medseboj- nega sodelovanja med enotami	Vsakodnevno
DRUŽBENO OKOLJE	• Pristaniški dan • Portal Živeti s pristaniščem • Srečanja s predstavniki lokalnih skupnosti	• Socialna omrežja • Luški glasnik	Občasno, po potrebi
OKOLJSKE ORGANIZACIJE	• Portal Živeti s pristaniščem • Okoljska poročila	• Strokovni sveti	Občasno

Prepoznane dejavnosti (aktivnosti) Skupine Luka Koper in vpliv na deležnike

Dejavnosti Skupine Luka Koper	(aktivnosti)	Vpliv na deležnike
• Izvajanje pristaniških dejavnosti ravnanja s tovorom • Izvajanje pomorskega potniškega prometa • Vodenje in upravljanje pristanišča • Vodenje in razvoj pristaniške infrastrukture, ki ni namenjena za javni promet • Izvajanje gospodarske javne službe rednega vzdrževanja pristaniške infrastrukture namenjene za javni promet • Izvajanje gospodarske javne službe zbiranja odpadkov s plovil • Logistične storitve in distribucija • Privez/odvez ladij • Tehnološke in ekološke raziskave		Zaposleni Državni organi Kupci, pristaniška skupnost Dobavitelji Okoljske organizacije Družbeno okolje Delničarji

17.2 Drugi korak: Prepoznava dejanskih in potencialnih vplivov

Na osnovi pregleda dejavnosti (aktivnosti), poslovnih odnosov, trajnostnega konteksta, prepoznanih vplivov na deležnike, dokumentov (sprejetih politik, strategij, kodeksov, pravilnikov, poslovnikov, izjav, smernic itd.) in informacij iz pravnih in drugih pregledov, inšpekcij, pobud deležnikov, pritožbenih mehanizmov, obvladovanj tveganj in javnih objav so bili prepoznani vplivi, ki jih ima organizacija na gospodarstvo, okolje in ljudi, vključno z vplivi na njihove človekove pravice. Prepoznani so bili dejanski in potencialni vplivi ter negativni in pozitivni vplivi.

17.3 Tretji korak: Ocena pomembnosti vplivov

Glede na zahteve standardov GRI so bili določeni kriteriji in izvedeno ocenjevanje vplivov s stani družbe. V okviru kriterija velikosti in širine vpliva se je ocenjeval tudi finančni vpliv.

Vsi vplivi so bili ocenjeni po lestvici:

• 1 nizko (malo pomembno)
• 2 srednje (srednje pomembno)
• 3 visoko (zelo pomembno)

17.4 Četrti korak: Razvrščanje vplivov po pomembnosti

Ocenjeni vplivi so bili razvrščeni po pomembnosti od najbolj pomembnih do najmanj pomembnih in združeni v teme.

Za preverbo svojih prepoznanih vplivov in bistvenih vsebin je družba v mesecu novembru 2023 izdelala spletno anketo in jo razposlala na nekaj več kot 210 naslovov svojih prepoznanih deležnikov. Odzvalo se je 52 deležnikov (cca 25-odstotni odziv).

Ključni deležniki	Vključenost v pripravo trajnostnega poročila - anketa	Število izpolnjenih vprašalnikov
Delničarji	DA	9 izpolnjenih vprašalnikov
Kupci in ostali člani pristaniške skupnosti	DA	24 izpolnjenih vprašalnikov
Državni organi	DA	3 izpolnjeni vprašalniki
Dobavitelji	DA	6 izpolnjenih vprašalnikov
Zaposleni	DA	2 izpolnjena vprašalnika
Družbeno okolje	DA	4 izpolnjeni vprašalniki
Okoljske organizacije	DA	4 izpolnjeni vprašalniki

Vplivi, izpostavljeni s strani deležnikov

Pomembnost vsebin narašča barvno – temnejša ko je barva, pomembnejša je vsebina.

Vplivi	ESG	Delničarji Dobavitelji	Družbeno okolje	Državni organi	Kupci in ostali člani pristaniške skupnosti	Okoljske organizacije	Zaposleni
Varnost in zdravje na delovnem mestu	S
Požar, eksplozija	E
Nastajanje odpadnih voda	E
Razlitja nevarnih snovi	E
Ravnanje z odpadki	E
Emisije prahu v ozračje	E
Emisije hrupa	E
Poraba energije	E
Skladnost poslovanja in korporativna
integriteta, skladnost z zakoni	G
Onesnaževanje morja	E
Varnost informacijskih sistemov	G
Človekove pravice, diskriminacija in raznolikost	G
Raztros materiala izven pristanišča	E
Tveganje težjih poškodb pri delu	S
Poraba pitne vode	E
Nezmožnost (pravočasnega) izvajanja storitev
kupcem (nedelovanje IT sistema, zamude pri
izvajanju storitev, omejitve delovanja zaradi
vremenskih vplivov, stavka)	S
Zavzetost zaposlenih	S
Kontinuiteta vodenja (prepogoste spremembe vodstva družbe)	G
Zanesljivost in kakovost servisa Luke Koper (osredotočenost na kupca, partnerski odnos, reševanje reklamacij)	S
Vpliv na biotsko raznolikost	E
Lažje poškodbe pri delu	S
Radioaktivno in elektromagnetno sevanje	E
Ustvarjena in distribuirana ekonomska vrednost ter zaposlovanje v dejavnostih, na
katere ima Skupina Luka Koper posreden vpliv (pilotaža, vleka, oskrba ladij, vzdrževanje ladij, pomorski agenti, kontrolne hiše, špedicije,
prevozništva, storitev javne uprave)	G
Svetlobno onesnaževanje	E
Nezmožnost širitve območja pristanišča	G
Nabava materiala in storitev pri dobaviteljih	G
Digitalizacija poslovanja (avtomatizacija in informatizacija) Smart port	S
Poklicne bolezni	S
Zaposlovanje v Skupini Luka Koper	S
Usposabljanje in izobraževanje zaposlenih	S
Družbeno odgovorne aktivnosti (sponzorstva/
donacije/omilitveni ukrepi)	S
Plačevanje takse na pretovor	G
Motiviranje zaposlenih z manjšimi ugodnostmi	S
Sodelovanje z izobraževalnimi inštitucijami	S
Plačevanje NUSZ	G
Plače zaposlenih	G
Plačevanje koncesijske dajatve	G
Plačilo davka od dobička, davkov in prispevkov
iz naslova prejemkov zaposlenih	G
Naložbe v finančne instrumente	G
Izplačilo dividend lastnikom	G
Članarine združenjem	G

17.5 Matrika bistvenosti in prepoznani vplivi⁴⁸

Matrika bistvenosti - prepoznani vplivi, ocenjeni s strani Luke Koper in s strani deležnikov, s prikazanimi spremembami glede na leto 2022

Vplivi	ESG	Pomembno za deležnike 2023	Pomembno za deležnike 2022	Pomembno za Luko Koper 2023	Pomembno za Luko Koper 2022
Varnost in zdravje na delovnem mestu	S	2,9	2,9	3,0	3,0
Požar, eksplozija	E	2,8	2,9	2,5	2,0
Nastajanje odpadnih voda	E	2,8	2,7	2,0	2,0
Razlitja nevarnih snovi	E	2,8	2,9	2,0	1,0
Ravnanje z odpadki	E	2,8	2,8	3,0	3,0
Emisije prahu v ozračje	E	2,8	2,8	2,5	3,0
Emisije hrupa	E	2,8	2,7	3,0	3,0
Poraba energije	E	2,7	2,7	2,5	2,0
Skladnost poslovanja in korporativna integriteta, skladnost z zakoni	G	2,7	2,8	3,0	3,0
Onesnaževanje morja	E	2,7	2,9	2,5	2,0
Varnost informacijskih sistemov	G	2,7		2,5
Človekove pravice, diskriminacija in raznolikost	G	2,7	2,8	3,0	3,0
Raztros materiala izven pristanišča	E	2,7	2,7	1,5	1,0
Tveganje težjih poškodb pri delu	S	2,7	2,7	3,0	3,0
Poraba pitne vode	E	2,7	2,7	2,5	2,0
Nezmožnost (pravočasnega) izvajanja storitev kupcem (nedelovanje IT sistema, zamude pri izvajanju storitev, omejitve delovanja zaradi vremenskih vplivov, stavka)	S	2,7	2,6	2,0	1,0
Zavzetost zaposlenih	S	2,7	2,7	2,5	2,0
Kontinuiteta vodenja (prepogoste spremembe vodstva družbe)	G	2,7		2,5
Zanesljivost in kakovost servisa Luke Koper (osredotočenost na kupca, partnerski odnos, reševanje reklamacij)	S	2,7	2,7	3,0	3,0
Vpliv na biotsko raznolikost	E	2,6	2,7	2,0	2,0
Lažje poškodbe pri delu	S	2,6	2,5	2,0	2,0
Radioaktivno in elektromagnetno sevanje	E	2,6	2,8	2,0	1,0
Ustvarjena in distribuirana ekonomska vrednost ter zaposlovanje v dejavnostih, na katere ima Skupina Luka Koper posreden vpliv (pilotaža, vleka, oskrba ladij, vzdrževanje ladij, pomorski agenti, kontrolne hiše, špedicije, prevozništva, storitev javne uprave)	G	2,6	2,6	2,5	3,0
Svetlobno onesnaževanje	E	2,6	2,7	2,0	1,0
Nezmožnost širitve območja pristanišča	G	2,6	2,7	3,0	3,0
Nabava materiala in storitev pri dobaviteljih Digitalizacija poslovanja (avtomatizacija in informatizacija) Smart port	G S	2,6 2,5	2,4	2,5 3,0	3,0
Poklicne bolezni	S	2,5	2,6	1,5	1,0
Zaposlovanje v Skupini Luka Koper	S	2,5	2,2	3,0	3,0
Usposabljanje in izobraževanje zaposlenih	S	2,5	2,6	2,5	3,0
Družbeno odgovorne aktivnosti (sponzorstva/donacije/omilitveni ukrepi)	S	2,4	2,5	2,5	2,0
Plačevanje takse na pretovor	G	2,3	2,3	2,5	3,0
Motiviranje zaposlenih z manjšimi ugodnostmi	S	2,3	2,3	2,0	2,0
Sodelovanje z izobraževalnimi inštitucijami	S	2,3	2,6	2,0	1,0
Plačevanje NUSZ	G	2,3	2,2	2,5	3,0
Plače zaposlenih	G	2,2	2,3	3,0	3,0
Plačevanje koncesijske dajatve	G	2,2	2,3	2,5	3,0
Plačilo davka od dobička, davkov in prispevkov iz naslova prejemkov zaposlenih	G	2,2	2,3	2,5	3,0
Naložbe v finančne instrumente	G	2,1		2,0
Izplačilo dividend lastnikom	G	2,1	1,9	3,0	3,0
Članarine združenjem	G	1,8	1,8	1,5	1,0

Modro obarvani vplivi so bili na novo prepoznani v letu 2023, glede na tiste, prepoznane v letu 2022. Meja bistvenosti je

bila postavljena enako kot v letu 2022 in sicer pri oceni večji ali enaki 2,0.

Pri pomembnosti za deležnike je izračunano povprečje vseh ocen deležnikov. Pomembnost za Luko Koper je bila ocenjena s strani uprave družbe in delovne skupine. Na podlagi vplivov, prepoznanih in ocenjenih s strani družbe in deležnikov, je družba prepoznala 24 bistvenih vsebin za poročanje v trajnostnem poročilu za leto 2023 s prikazanimi spremembami glede na leto 2022:

• 1. Posredno ustvarjena in distribuirana ekonomska vrednost (GRI 203 Posredni ekonomski vplivi)
• 1. Neposredno distribuirana ekonomska vrednost (plačevanje dajatev, davkov, izplačila dividend idr.) (GRI 201 Ekonomska uspešnost, GRI 202 Prisotnost na trgu, GRI 203 Posredni ekonomski vplivi, GRI 204 Nabava)
• 1. Kakovost izvajanja storitev (GRI 201 Ekonomska uspešnost)
• 1. Človekove pravice, diskriminacija in raznolikost (GRI 405 Raznolikost in enake možnosti, GRI 406 Preprečevanje diskriminacije)
• 1. Varnost in zdravje pri delu (GRI 403 Varnost in zdravje pri delu)
• 1. Skladnost poslovanja in preprečevanje korupcije (GRI 205 Preprečevanje korupcije)
• 1. Zaposlovanje (GRI 401 Zaposlovanje)
• 1. Emisije v okolje (GRI 305 Emisije)
• 1. Usposabljanje in izobraževanje (GRI 404 Usposabljanje in izobraževanje)
• 1. Ravnanje z odpadki (GRI 306 Odpadki)
• 1. Omejitve širjenja območja pristanišča (GRI 203 Posredni ekonomski vplivi)
• 1. Družbeno odgovorne aktivnosti (GRI 203 Posredni ekonomski vplivi, GRI 413 Lokalna skupnost)
• 1. Ugodnosti za zaposlene (GRI 401 Zaposlovanje)
• 1. Zavzetost zaposlenih (GRI 401 Zaposlovanje)
• 1. Raba virov in podnebni prehod (GRI 302 Energija)
• 1. Biotska raznovrstnost (GRI 304 Biotska raznovrstnost)
• 1. Požarna varnost (GRI 305 Emisije)
• 1. Poraba pitne vode in odplake (GRI 303 Voda in odplake)
• 1. Varnost informacijskih sistemov (poglavje 28 Varnost informacijskih sistemov)
• 1. Kontinuiteta vodenja (GRI 2 Upravljanje)
• 1. Digitalizacija (poglavje 24 Digitalizacija poslovanja)
• 1. Finančni instrumenti (GRI 201 Ekonomska uspešnost)
• 1. Sodelovanje z izobraževalnimi institucijami (GRI 401 Zaposlovanje)
• 1. Kakovost opravljenih storitev (GRI 201 Ekonomska uspešnost)

Glede na predhodno poročanje je v letu 2023 pri poročanju o bistvenih vsebinah prišlo do teh sprememb:

• • V letu 2023 so bili prepoznani štirje novi vplivi:
  • Varnost informacijskih sistemov
  • Kontinuiteta vodenja (prepogoste spremembe vodstva družbe)
  • Digitalizacija poslovanja (avtomatizacija in informatizacija) za prehod na koncept pametnega pristanišča (smart port)
  • Naložbe v finančne instrumente
• • Iz naslova novih prepoznanih vplivov so bile prepoznane štiri nove bistvene vsebine:
  • Kibernetska varnost
  • Kontinuiteta vodenja
  • Digitalizacija
  • Finančni instrumenti
• • V letu 2023 sta bila glede na leto 2022 višje ocenjena dva vpliva in tako prepoznana kot bistveni vsebini:
  • Sodelovanje z izobraževalnimi institucijami
    • Kakovost opravljenih storitev

17.6 Bistvene vsebine, razvrščene po ESG vidikih trajnostnega razvoja

ESG	Pomembne vsebine poročanja	Najvišja ocena
	Ravnanje z odpadki	3,0
	Emisije v okolje	3,0
	Požarna varnost
E – OKOLJSKI VIDIK	Raba virov in podnebni prehod	2,5
	Poraba pitne vode in odplake	2,5
	Biotska raznovrstnost	2,0
	Varnost in zdravje pri delu	3,0
	Kakovost izvajanja storitev	3,0
	Digitalizacija	3,0
	Zaposlovanje	3,0
	Zavzetost zaposlenih	2,5
S – DRUŽBENI VIDIK	Usposabljanje in izobraževanje	2,5
	Družbeno odgovorne aktivnosti	2,5
	Kakovost opravljenih storitev	2,0
	Ugodnosti za zaposlene	2,0
	Sodelovanje z izobraževalnimi inštitucijami	2,0
	Skladnost poslovanja in preprečevanje korupcije	3,0
	Človekove pravice, diskriminacija in raznolikost	3,0
	Omejitve širjenja območja pristanišča	3,0
G – UPRAVLJAVSKI VIDIK	Neposredno distribuirana ekonomska vrednost (plačevanje dajatev, davkov, izplačila divi dend, idr.)	3,0
	Varnost informacijskih sistemov	2,5
	Kontinuiteta vodenja	2,5
	Posredno ustvarjena in distribuirana ekonomska vrednost	2,5
	Finančni instrumenti	2,0

Vplivi so bili združeni v 24 bistvenih vsebin.

18 Skupina Luka Koper in usmeritve na področju trajnostnega razvoja⁴⁹

Skupina Luka Koper je v okviru trajnostnega razvoja sprejela različne politike, strategije, kodekse, pravilnike, poslovnike in izjave, ki se dotikajo vseh področij poslovanja:

• • Politiko upravljanja družbe Luke Koper, d. d., (21. 1. 2022)
• • Etični kodeks družb Skupine Luka Koper, (1. 10. 2019)
• • Kodeks ravnanja poslovnih partnerjev Skupine Luka Koper, (11. 7. 2022)
• • Politiko neprekinjenega poslovanja Luke Koper, d. d., (24. 7. 2018)
• • Prodajno politiko Luke Koper, d. d., (23. 12. 2022)
• • Strategijo korporativne integritete družb Skupine Luke Koper, (1. 10. 2019)
• • Politiko obvladovanja nasprotja interesov Skupine Luke Koper (21. 1. 2020)
• • Politiko varnega in zdravega pristaniškega okolja ter energetske učinkovitosti, (marec 2019)
• • Varnostno politiko Luke Koper, d. d., (avgust 2015)
• • Politiko kakovosti, (junij 2022)
• • Politiko nabave, (5. 5. 2023)
• • Politiko raznolikosti uprave in nadzornega sveta Luke Koper, d. d., (27. 11. 2020)
• • Politiko prejemkov organa vodenja in nadzora v družbi Luka Koper, d. d., in organov vodenja v odvisnih družbah v Skupini Luka Koper, (25. 5.2023)
• • Pravilnik o delovanju pooblaščenca za korporativno integriteto in komisije za obravnavo prijav kršitev korporativne integritete ter obravnavo prijav v Skupini Luka Koper, (25. 9. 2023)
• • Poslovnik pooblaščenca za skladnost poslovanja, (19. 5. 2021)
• • Izjavo o nagnjenosti k prevzemanju tveganj, (17. 3. 2020)
• • Strategijo na področju sponzorstev in donacij, (24. 8. 2023)
• • Pravilnik o darilih in gostoljubju v družbah Skupine Luka Koper, (22.9.2023)
• • Poslovnik sistema vodenja Luke Koper, d. d., za preprečevanje korupcije, (25. 9. 2023, dopolnitve 23. 1. 2024)
• • Politiko preprečevanja korupcije, (24. 8. 2023)

V letu 2023 so veljali naslednji strateški dokumenti:

• • Strateški poslovni načrt 2020–2025,
• • Strateške usmeritve razvoja na okoljskem področju,
• • Strategija trajnostnega razvoja in družbene odgovornosti Luke Koper, d. d.,
• • IT strategija za obdobje 2020–2025.

Konec leta 2023 je bil sprejet nov Strateški poslovni načrt za obdobje 2024–2028, v okviru katerega je bila izdelana tudi strategija digitalizacije za prehod na koncept pametnega pristanišča (smart port).

Luka Koper, d. d., s politiko družbe sporoča notranji in zunanji javnosti splošno usmeritev družbe za konkretno področje oziroma vsebino poslovanja družbe. Namen posamične politike je opredeliti temelje sistema, ki ga politika ureja. Politika je jasna, razumljiva in ažurna ter objavljena na primeren način. Politike vse skupaj in vsaka zase sporočajo osrednji namen družbe s ciljem zagotavljanja njene trajne prihodnosti. Temeljijo na viziji, poslanstvu, vrednotah in etiki. Vzpostavljene politike družba redno pregleduje in vzdržuje. Vsaka posamična politika ima svojega skrbnika, ki nosi odgovornost za zagotavljanje ažurnosti in konsistentnosti politike glede na vizijo, poslanstvo, vrednote in etiko družbe, kakor tudi upoštevanje vseh pomembnih vidikov notranjega in zunanjega okolja. Politike se lahko spremenijo, ko se z visoko stopnjo gotovosti predvideva, da se bodo uresničile spremembe konteksta organizacije, torej pomembnih vidikov njenega notranjega in zunanjega okolja.

Uprava družbe obvladuje upravljanje trajnostnega razvoja na podlagi pregleda, ažuriranja, sprejemanja in odobritve zgoraj navedenih dokumentov, še posebej Strategije trajnostnega razvoja in družbene odgovornosti Luke Koper, d. d., ki je objavljena na spletni strani Živeti s pristaniščem - Poročila in dokumenti (zivetispristaniscem.si) in bo v letu 2024 posodobljena.

Poročanje o trajnostnem razvoju redno poteka v okviru mesečnih, četrtletnih in letnih poročil, s katerimi se uprava seznani na svojih sejah. Na spletni strani Poslovna poročila - Luka Koper d.d. (luka-kp.si) so objavljena Letna poročila Skupine Luka Koper in družbe Luka Koper, d .d, z vključenim poročilom o trajnostnem razvoju, po predhodni potrditvi uprave in nadzornega sveta na njihovih rednih sejah, kjer pristojne službe predstavijo vsebine.

Strokovno podporo pri vsebinah in pri obvladovanju pripoznanih vplivov trajnostnega razvoja upravi družbe in profitnim centrom nudijo posamezna strokovna področja, organizirana glede na osnovne poslovodske funkcije in specifične potrebe dejavnosti. Luka Koper, d. d., ima sprejet tudi interni akt, ki ureja prenos pooblastil na nižjo raven. Sama pooblastila in njihov prenos oziroma obseg pristojnosti, ki jih uprava prenese na zaposlene, kjer so mišljeni zlasti vodje organizacijskih enot in pooblaščenci so urejena tudi v pogodbi o zaposlitvi, opisu del in nalog ter pooblastilih,

⁴⁹ GRI 2-12, 2-13, 2-14, 2-17, 2-23, 2-24, 2-25, 3-3

ki jih uprava takoj po nastopu na omenjene funkcije podeli. Poleg tega so za posamezna področja in specifična delovna mesta pooblaščencev v družbi podeljena posamična pooblastila z navedbo vsebine pooblastila, obsega in trajanja pooblastila. Za izvajanje programov ter uresničevanje ciljev na področju varstva okolja in varstva pri delu sta imenovana predstavnik vodstva za okolje ter varnost in zdravje pri delu ter pooblaščenec za varstvo okolja. Za področje korporativne integritete sta v Luki Koper, d. d., zadolžena pooblaščenec za korporativno integriteto in skladnost poslovanja, varstvo osebnih podatkov ter človekovih pravic in komisija za obravnavo prijav kršitev korporativne integritete. Za sistem obvladovanja tveganj in priložnosti je imenovan pooblaščenec za obvladovanje tveganj in priložnosti, vzpostavljen je register tveganj in priložnosti, vključujoč priložnosti za dosego strateških ciljev ob upoštevanju najvišjih standardov trajnostnega razvoja. O pomembnih vplivih na poslovanje družbe v smislu negativnih vplivov na deležnike sta uprava in nadzorni svet obveščena s posredovanjem in obravnavo rednih poročil: o obvladovanju tveganj, prijavah kršitev korporativne integritete, skladnosti poslovanja, varstvu in zdravju pri delu, varovanju okolja, požarni varnosti itd.

Zasnovo sistema vodenja za preprečevanje korupcije in skladnosti poslovanja ter izvajanja načrtovanih aktivnosti v podrejenih procesih pregleduje pooblaščenec za skladnost poslovanja. O pregledih pripravi poročilo, s katerim seznani upravo in nadzorni svet družbe. Uprava učinkovitost sistema redno pregleduje, da primerja načrtovane in dosežene cilje ter določi potrebne ukrepe za izboljšanje sistema. Zagotavlja usposobljeno osebje in potrebna sredstva za delovanje sistema in skrbi za izvajanje notranjih presoj. Delovanje sistema redno pregleduje nadzorni svet v okviru prejetih poročil. Glede obvladovanja neskladnosti je ta postopek podrobneje predpisan v internih aktih glede reševanja neskladnosti, izboljševanje storitev in procesov pa se načrtuje na podlagi sprejete poslovne politike, vizije in ciljev poslovanja, zahtev kupcev, ugotovitev samoocenjevanja in presoj, predlogov izboljšav ter z analizo podatkov in vodstvenim pregledom.

Uprava je z informacijami s področja trajnostnega razvoja seznanjena prek četrtletnih programov dela, raznih poročil in vodstvenega pregleda, ki jih pripravljajo pristojni zaposleni in pristojni organi, ter na podlagi sprejemanja ukrepov, ki se nanašajo na izpopolnjevanje upravljanja trajnostnega razvoja.

Uprava družbe se na področju trajnostnega razvoja tudi redno izobražuje. V letu 2023 je član uprave - delavski direktor opravil 63 ur izobraževanja s področja trajnosti. Člani uprave so vključeni v usposabljanje Akademija vodenja, v kateri bo večina modulov izvedena v letu 2024, prav tako so vabljeni na vsebine e-programov usposabljanja v Sobi znanja.

Družba je poleg tega zavezana spoštovanju veljavne zakonodaje, referenčnih kodeksov in sprejetih politik. Zaveze

izpolnjuje ter vgrajuje v odgovorno poslovanje v vseh svojih dejavnostih in v poslovne odnose znotraj organizacije s sprotnim noveliranjem internih postopkov ter zapisom načel v interne akte in sklenjene pogodbe iz poslovnega razmerja. Zaveze predvidevajo preverjanje poslovnih partnerjev in enkrat na tri leta zunanji pregled Izjave o upravljanju. Zaveze vključujejo tudi spoštovanje človekovih pravic. Tematika človekovih pravic je podrobneje predstavljena v poglavju 27.3 Spoštovanje človekovih pravic. O trajnostnih naložbah se podrobneje poroča v poglavju 11 Naložbe v nefinančna sredstva.

18.1 Strategija trajnostnega razvoja⁵⁰

Trajnostni razvoj pomeni zadovoljevanje potreb družbe brez ogrožanja potreb prihodnjih generacij. Trajnost v maritimni panogi pomeni zagotoviti varen, učinkovit in zanesljiv prevoz blaga ob hkratnem zmanjšanju vplivov na okolje in povečanju učinkovitosti virov (IMO, 2013). Trajnostna pristanišča so tista pristanišča, ki skladno s svojimi trajnostnimi strateškimi usmeritvami in dejavnostmi izpolnjujejo sedanje in prihodnje potrebe pristanišč in njihovih deležnikov ter hkrati ščitijo in ohranjajo človeške in naravne vire (AAPA , 2007). Luka Koper, d. d., upravlja pristanišče, ki je z dveh strani obdano s prebivalstvom, v zaledju z naravnim okoljem posebne vrednosti (Natura 2000), navzven pa ga objema občutljiv morski ekosistem. Zaradi take pozicije že vrsto let skrbi za izboljšanje kakovosti življenja v celotnem prostoru, v katerega je umeščeno pristanišče. Pri poslovanju in razvojnih vprašanjih upošteva načela trajnostnega razvoja ter odgovornega ravnanja z okoljem, pri čemer je trajnostni razvoj ena izmed ključnih strateških usmeritev Skupine Luka Koper. Strategija trajnostnega razvoja in družbene odgovornosti Luke Koper, d. d., je krovni dokument upravljanja družbene odgovornosti in trajnostnega razvoja. Dokument je objavljen na spletni strani Živeti s pristaniščem - Poročila in dokumenti (zivetispristaniscem.si) in bo v letu 2024 posodobljen.

18.2 Skupina Luka Koper pristopa k izpolnjevanju globalnih ciljev trajnostnega razvoja

Skupina Luka Koper se je odločila v sklopu celovitega trajnostnega poročanja pristopiti k izpolnjevanju globalnih ciljev trajnostnega razvoja, saj se zaveda, da je pristanišče pomemben deležnik trajnostnega razvoja, čigar vplivi na okolje in družbo so lahko tako pozitivni kot negativni. Cilje trajnostnega razvoja, t. i. 'Sustainable Development Goals (SDG)', so sprejele vse države članice Združenih narodov, njihov namen pa je prizadevanje za razvoj celotne družbe, gospodarstva, znanosti in civilne družbe – kar bo igralo pomembno vlogo pri doseganju ključnih ciljev celotne družbe do leta 2030. Cilje Združenih narodov za trajnostni razvoj in strateške usmeritve je Republika Slovenija opredelila v Strategiji razvoja Slovenije 203051.

⁵⁰ GRI 3-3

⁵¹ Izvajanje Strategije razvoja Slovenije 2030 | GOV.SI

Cilji trajnostnega razvoja52

http://www.unis.unvienna.org/unis/sl/topics/sustainable_development_goals.html#MoreInfo

18.2.1 Skupina Luka Koper s svojimi prizadevanji sledi 14 ciljem trajnostnega razvoja

Razvojna usmeritev Republike Slovenije 2030	Cilji trajnostnega razvoja	Trajnostne usmeritve Skupine Luka Koper
Vključujoča, zdrava, varna in odgovorna družba		• Varstvo dostojanstva ter enaka obravnava ne glede na spol, starost, rasno, versko, nacionalno, socialno, politično pripadnost, družinski status, premoženjsko stanje, spolno usmerjenost in druge osebne okoliščine. • Spoštovanje človekovih pravic. • Zdravo in varno delovno okolje. • Dostojno plačilo za delo. • Zdravo in aktivno življenje zaposlenih in širše skupnosti. • Poslovanje skladno z zakonodajo in visokimi etičnimi standardi.
Konkurenčno gospodarstvo, ki ustvarja dodano vrednost za vse		• Doseganje dobrih poslovnih rezultatov. • Zagotavljanje konkurenčnih storitev z naprednimi tehnologijami. • Spodbujanje znanja in spretnosti za kakovostno delo. • Racionalna raba virov. • Doseganje ugodnih vplivov na gospodarstvo.
		• Izobraževanje in usposabljanje zaposlenih. • Podpora izobraževanju in zaposljivosti mladih (štipendije, delovna praksa) in oseb z omejitvami ter zagotavljanje kakovostnih delovnih mest. • Spodbujanje vseživljenjskega učenja širše javnosti.
Učenje za in skozi vse življenje
Ohranjeno zdravo naravno okolje		• Skrb za naravno okolje. • Trajnostno upravljanje naravnih virov. • Promocija zdravja zaposlenih. • Nizkoogljično krožno gospodarstvo. • Trajnostni razvoj širše skupnosti.
Visoka stopnja sodelovanja, usposobljenosti in učinkovitosti upravljanja		• Večdeležniški dialogi in sodelovanje. • Družbeno odgovorni projekti in partnerstva. • Transparentnost in učinkovitost poslovanja.

Trajnostne usmeritve Skupine Luka Koper izhajajo iz ciljev Združenih narodov za trajnostni razvoj in razvojnih usmeritev Republike Slovenije do leta 2030. Zadani cilji trajnostnega razvoja se nanašajo predvsem na družbo Luka Koper, d. d., glede na področja delovanja pa jim sledijo tudi preostale družbe Skupine Luka Koper

Upravljanje okoljskih vplivov trajnostnega razvoja

ESG	Pomembne vsebine poročanja	Poglavje
	Ravnanje z odpadki	19.9 Ravnanje z odpadki
		19.8 Emisije/imisije pri storitvah
		19.10 Emisije hrupa
	Emisije v okolje	19.14 Svetlobno onesnaževanje
		19.16 Varovanje morja
E – OKOLJSKI VIDIK		19.18 Radioaktivnost pošiljk
	Požarna varnost	19.7 Obvladovanje okoljskih tveganj in ukrepanje ob izrednih dogodkih
	Raba virov in podnebni prehod	19.11 Raba energije in energetska učinkovitost
		19.12 Upravljanje s pitno in podzemno vodo
	Poraba pitne vode in odplake	19.13 Ravnanje z odpadno vodo
	Biotska raznovrstnost	19.15 Biotska raznovrstnost

Strateške usmeritve Luke Koper po posameznih okoljskih vidikih

Konec leta 2023 je bil sprejet nov Strateški poslovni načrt družbe Luka Koper, d. d., in Skupine Luka Koper za obdobje 2024–2028, v katerem si je družba Luka Koper, d. d., za cilj zastavila ohraniti standarde trajnostnega razvoja na področju okolja (EMAS) in izpolnjevati zaveze trajnostnega poročanja ter zmanjšati ogljični odtis družbe z ukrepi za povečanje energetske učinkovitosti in večjim deležem uporabe obnovljivih virov energije. Povzetek dokumenta je objavljen na spletnih straneh družbe.

Med pomembnejše strateške okoljske projekte so bile umeščene:

• • zamenjava obstoječe luške mehanizacije in strojev na fosilna goriva z mehanizacijo in stroji na alternativne okoljsko prijaznejše pogone,
• • izgradnja sistema oskrbe ladij z električno energijo z obale (OPS),
• • izgradnja sončnih elektrarn (do 10 MW).

Strateške usmeritve – okoljski vidik

1. Podnebni prehod

• • Mehanizacijo bomo posodabljali skladno z razvojem tehnologij pogonov na alternativne vire.
• • Hladilna sredstva bomo menjali s tistimi, ki vsebujejo ozonu manj škodljive snovi.
• • Nove objekte bomo gradili kot skoraj ničenergijske stavbe ter obstoječe upravne objekte energetsko sanirali.
• • Za ogrevanje in hlajenje prostorov bomo uporabljali energijo iz obnovljivih virov.
• • Povečali bomo delež pridobivanja energije iz obnovljivih virov.
• • Osebna vozila za uporabo v pristanišču bodo v največji meri na električni pogon.
• • Z naprednimi tehnologijami in merilniki bomo optimizirali transportne poti in delovanje talne mehanizacije.
• • Kontinuirano bomo spremljali rabo virov in izvajali ukrepe za povečanje energetske učinkovitosti ter zmanjšanje ogljičnega odtisa.
• • Razvijali bomo načine za učinkovitejšo rabo virov.

2. Emisije v okolje

• • Nadaljevali bomo kontinuirano spremljanje emisij v okolje in stanja okolja ter nadgrajevali merilne sisteme in programe.
• • Nadaljevali bomo transparentno komunikacijo z deležniki o ravnanju z okoljem.
• • Nadaljevali bomo gradnjo sodobnih sistemov za zmanjševanje emisij v okolje in posodabljali obstoječe sisteme skladno z razvojem tehnologij.
• • Na kontaktnih območjih bomo postavili ali obnavljali sisteme, ki omilijo emisije iz pristanišča.
• • Ohranili in nadgradili bomo sistem finančnih spodbud za ladje, ki povzročajo manj emisij v okoljeZgradili bomo sistem za oskrbo ladij z električno energijo z obale (OPS).
• • Nadaljevali bomo zmanjševanje svetlobnega onesnaženja z vgrajevanjem LED svetil in optimizacijo svetlobnih virov.
• • Razvili bomo sodoben eko portal za prikaz in spremljanje okoljskih meritev.

3. Ravnanje z odpadki

• • Uvedli bomo e-mobilnost pri prevzemanju odpadkov v pristanišču.
• • Uvajali bomo sisteme za zmanjšanje količine odpadkov in rešitve krožnega gospodarstva.
• • Zgradili bomo nove (sodobnejše) kapacitete za zbiranje odpadkov, ki nastanejo v pristanišču.

4. Biotska raznovrstnost

• • Nadaljevali bomo spremljanje onesnaževal v morju in nadgrajevali merilno opremo.
• • Nadaljevali bomo spremljanje stanja flore in favne.
• • Zagotavljali bomo dober status vodnih teles.

5. Požarna varnost

• • Zagotavljali bomo učinkovit sistem požarne varnosti.
• • Vgrajevali bomo sodobne sisteme zaznavanja požarov.
• • Konstantno bomo izboljševali sposobnost posredovanja v primeru nesreče na kopnem in morju.
• • Zgradili bomo nov gasilski dom.

6. Ravnanje z morskim sedimentom

• • Nadaljevali bomo iskanje alternativnih možnosti ravnanja z morskim sedimentom.
• • Zagotavljali bomo sodobne tehnike poglabljanja in premeščanja sedimenta.
• • Spremljali bomo kakovost morskega sedimenta.

19 Dolgoročno vzdržen razvoj naravnega okolja⁵³

Obseg pristanišča

Območje pristanišča

Koprsko pristanišče je tovorno pristanišče, ki obsega celovit vodni in priobalni prostor, v katerem se opravljajo pristaniške dejavnosti, namenjene tako tovornemu kot tudi potniškemu prometu. Območje pristanišča je opredeljeno v Koncesijski pogodbi za opravljanje pristaniških dejavnosti, vodenje, razvoj in redno vzdrževanje pristaniške infrastrukture št. 2411- 08-800011 z dne 8. 9. 2008.

Okoljski del trajnostnega poročila zajema podatke Luke Koper, d. d., ki deluje na lokaciji pristanišča v Kopru, za obdobje od 1. 1. 2023 do 31. 12. 2023. Kjer so rezultati na voljo, so prikazani za triletno obdobje, starejši podatki so dosegljivi v poročilih na spodnjih povezavah. Vsebuje tudi letne primerjave okoljskih kazalnikov s ciljem prikaza okoljske uspešnosti. Poglavja v trajnostnem poročilu, v ka-

terih so navedene preverjene informacije o okoljskem ravnanju, so označena z znakom

Podatki so verodostojni in odražajo dejansko stanje sistema ravnanja z okoljem v družbi. Navedbe je v marcu 2024 preveril Slovenski inštitut za kakovost in meroslovje SIQ in ugotovil, da sistem ustreza zahtevam uredbe EU št. 1221/2009 (uredba EMAS).

Predhodna okoljska poročila so na voljo na povezavah: Živeti s pristaniščem - Poročila in dokumenti (zivetispristaniscem.si)

http://www.luka-kp.si/slo/o-podjetju/odnos-do-okolja

-

19.1 Okoljsko trajnostne gospodarske dejavnosti, okoljsko trajnostne naložbe, prihodki in odhodki

Uredba o taksonomiji EU

Skladno z Uredbo o taksonomiji (Uredba (EU) 2020/852 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. junija 2020 o vzpostavitvi okvira za spodbujanje trajnostnih naložb ter spremembi Uredbe (EU) 2019/2088), ki je pričela veljati 12. julija 2020, in njenimi prilogami ter skladno z Delegirano uredbo Komisije 2021/2178 z dne 6. julija 2021 o dopolnitvi Uredbe o taksonomiji in s smernicami Agencije za trg vrednostnih papirjev (ATVP) sta tako družba Luka Koper, d. d., kot Skupina Luka Koper za leto 2023 zavezani k objavi ključnih kazalnikov uspešnosti, ki izhajajo iz storitev, povezanih z gospodarskimi dejavnostmi, ki se lahko štejejo za trajnostne. Družba Luka Koper, d. d., in Skupina Luka Koper za poslovno leto 2023 poročata kazalnike za gospodarske dejavnosti, ki so vključene v taksonomijo EU.

Večina dejavnosti Skupine Luke Koper zaenkrat ni vključena v področje uporabe prilog I in II k Delegirani uredbi Komisije (EU) 2021/2139 z dne 4. junija 2021 o dopolnitvi Uredbe o taksonomijikot tudi ne v področje uporabe prilog I, II, III in IV Delegirane uredbe komisije (EU) 2023/2486 z dne 27. junija 2023 o dopolnitvi Uredbe (EU) 2020/852 Evropskega parlamenta in Sveta z določitvijo tehničnih meril za pregled za določitev pogojev, pod katerimi se šteje, da gospodarska dejavnost bistveno prispeva k trajnostni rabi ter varstvu vodnih in morskih virov, prehodu na krožno gospodarstvo, preprečevanju in nadzorovanju onesnaževanja ali varstvu in obnovi biotske raznovrstnosti in ekosistemov, in za ugotavljanje, ali ta gospodarska dejavnost ne škoduje bistveno kateremu od drugih okoljskih ciljev, ter o spremembi Delegirane uredbe Komisije (EU) 2021/2178 glede posebnih javnih razkritij za te gospodarske dejavnosti. To pomeni, da večina dejavnosti Skupine Luka Koper trenutno ni predmet poročanja v okviru taksonomije EU.

Enotni klasifikacijski sistem – taksonomija EU – določa seznam gospodarskih dejavnosti, ki se na podlagi tehničnih meril štejejo za trajnostne, in sicer v skladu s trajnostnimi cilji EU. Na ravni EU (Uredba EU 2020/852) so bili določeni ti cilji:

• a) blažitev podnebnih sprememb;
• b) prilagajanje podnebnim spremembam;
• c) trajnostna raba ter varstvo vodnih in morskih virov;
• d) prehod na krožno gospodarstvo;
• e) preprečevanje in nadzorovanje onesnaževanja;
• f) varstvo in ohranjanje biotske raznovrstnosti in ekosistemov;

pri čemer pa je bila za cilja blažitve podnebnih sprememb (a) in prilagajanja podnebnim spremembam (b) sprejeta Delegirana uredba (EU 2021/2139) o tehničnih merilih za pregled za določitev pogojev, pod katerimi se šteje, da gospodarska dejavnost bistveno prispeva k blažitvi podnebnih sprememb in prilagajanju podnebnim spremembam, in za ugotavljanje, ali ta gospodarska dejavnost ne škoduje

bistveno kateremu od drugih okoljskih ciljev. Konec leta 2023 pa je bila sprejeta še Delegirana uredba komisije (EU) 2023/2486 z dne 27. junija 2023 o dopolnitvi Uredbe (EU) 2020/852 Evropskega parlamenta in Sveta z določitvijo tehničnih meril za pregled za določitev pogojev, pod katerimi se šteje, da gospodarska dejavnost bistveno prispeva k trajnostni rabi ter varstvu vodnih in morskih virov, prehodu na krožno gospodarstvo, preprečevanju in nadzorovanju onesnaževanja ali varstvu in obnovi biotske raznovrstnosti in ekosistemov, in za ugotavljanje, ali ta gospodarska dejavnost ne škoduje bistveno kateremu od drugih okoljskih ciljev, ter o spremembi Delegirane uredbe Komisije (EU) 2021/2178 glede posebnih javnih razkritij za te gospodarske dejavnosti. Zaradi navedenega Skupina Luka Koper v nadaljevanju poroča le o tistih taksonomskih dejavnostih, ki jih je prepoznala v delegiranih uredbah.

Določitev dejavnosti vključenih v taksonomijo EU

Za opredelitev usklajenih dejavnosti je Skupina Luka Koper izvedla celovit pregled dejavnosti ter glede na razpoložljive atribute poročanja določila, katere lahko pomembno prispevajo k navedenim ciljem.

Pretovor in skladiščenje v smislu taksonomije EU nista prepoznana kot gospodarska dejavnost, ki bistveno prispeva k prilagajanju podnebnim spremembam in blažitvi njihovih posledic ali drugim ciljem, je bilo pa v delegirani uredbi prepoznanih nekaj taksonomskih dejavnosti, s katerimi se Skupina Luka Koper prilagaja podnebnim spremembam in blaži njihove posledice posledice ter prispeva k ostalim ciljem.. Zaradi lastnega delovanja Skupina Luka Koper neposredno omogoča drugim dejavnostim (npr. pomorski, cestni in železniški promet), da znatno prispevajo k enemu ali več okoljskim ciljem iz delegirane uredbe.

Ker določene dejavnosti družb v Skupini Luka Koper trenutno še niso predmet poročanja v okviru taksonomije EU, so posledično deleži naložb in stroškov glede na njihov skupni obseg relativno majhni. Prihodki, povezani s taksonomijo, v tem trenutku v Skupini Luka Koper niso pripoznani.

Skupina Luka Koper bo še naprej nadgrajevala sistem poročanja z namenom zagotavljanja celovitih razkritij v skladu z uredbo o taksonomiji in sledila usmeritvam poročanja.

Prepoznane aktivnosti v sklopu cilja blažitev podnebnih sprememb in prilagajanja podnebnim spremembam

4.1 Proizvodnja energije z uporabo fotovoltaične tehnologije

V sklop aktivnosti 4.1 Proizvodnja energije z uporabo fotovoltaične tehnologije je Skupina Luka Koper vključila dejavnost gradnje ali upravljanja objektov za proizvodnjo električne energije z uporabo fotovoltaične tehnologije, saj skladno s trajnostno strategijo vgrajuje sončne elektrarne. Proizvedena električna energija se v celoti porabi za lastne potrebe, zato Skupina Luka Koper iz tega naslova nima prihodkov. V sklopu te aktivnosti Skupina Luka Koper poroča o investicijah v gradnjo sončnih elektrarn. Aktivnost v celoti izpolnjuje merila za bistven prispevek k prilagajanju podnebnim spremembam.

4.9 Prenos in distribucija električne energije

V sklop aktivnosti 4.9 Prenos in distribucija električne energije je vključena dejavnost gradnje in upravljanja prenosnih sistemov za prenos električne energije po povezanem sistemu z visoko in izjemno visoko napetostjo ter gradnje in upravljanja distribucijskih sistemov za prenos električne energije po visoko-, srednje- in nizkonapetostnih distribucijskih sistemih, saj Skupina Luka Koper sama investira v infrastrukturo, ki bo v bodoče nadgrajena in bo zagotavljala tudi priključitev tovornih in potniških ladij na električno omrežje ter posledično bistveno pripomogla k zmanjševanju emisij toplogrednih plinov na območju pristanišča. V to dejavnost je za leti 2022 in 2023 vključena aktivnost namestitve prenosnih in distribucijskih transformatorjev, ki izpolnjujejo zahteve stopnje 2 (od 1. julija 2021) iz Priloge I k Uredbi Komisije (EU) št. 548/2014 in – za srednje transformatorje, pri katerih najvišja napetost za opremo ne presega 36 kV – zahteve glede doseganja ravni AAA0, kar zadeva izgube prostega teka, določene v standardu EN 50588-1, saj sta bila v letih 2022 in 2023 nameščena dva taka sistema. Aktivnost v celoti izpolnjuje merila za bistven prispevek k prilagajanju podnebnim spremembam.

5.2 Obnova sistemov za zbiranje, čiščenje in distribucijo vode

V sklop aktivnosti 5.2 Obnova sistemov za zbiranje, čiščenje in distribucijo vode je vključena dejavnost obnove sistemov za zbiranje, čiščenje in distribucijo vode, vključno z infrastrukturo za zbiranje, čiščenje in distribucijo vode za potrebe gospodinjstev in industrije, kajti na območju pristanišča Skupina Luka Koper sama investira v infrastrukturo za oskrbo s pitno vodo ter s stalnimi posodobitvami prispeva k manjšim izgubam vode in blažitvi podnebnih sprememb. Aktivnost v celoti izpolnjuje merila za bistven prispevek k prilagajanju podnebnim spremembam.

5.5 Zbiranje in prevoz frakcij nenevarnih odpadkov, ki se ločujejo na viru

Ta dejavnost je taksonomsko sprejemljiva, vendar še ni okoljsko trajnostna glede na postavljene kriterije, torej gre za dejavnost, neusklajeno s taksonomijo.

6.2 Železniški prevoz tovora

Aktivnost 6.2 Železniški prevoz tovora ni vključena, ker Skupina Luka Koper ne izvaja dejavnosti nakupa, financiranja, zakupa, najema in upravljanja prevoza tovora na glavnih železniških omrežjih in železnicah za prevoz tovora na kratke razdalje, in sicer z vlaki in vagoni, ki imajo ničelne neposredne emisije CO2 iz izpušne cevi pri vožnji po tirih s potrebno infrastrukturo, kjer taka infrastruktura ni na voljo, pa uporabljajo konvencionalni motor (bimodalnost), in niso bili namenjeni transportu fosilnih goriv. V to dejavnost tudi ni vključena dejavnost premika vlakovnih kompozicij znotraj območja pristanišča, ki se sicer izvaja tudi z lokomotivo z ničelnimi emisijami CO2 (iz izpušne cevi), saj gre za interne premike znotraj pristanišča, kar se ne šteje za prevoz tovora na kratke razdalje.

6.5. Prevoz z motornimi kolesi, osebnimi avtomobili in lahkimi gospodarskimi vozili

Aktivnost vključuje nakup, financiranje, najem, zakup in upravljanje vozil, razvrščenih v kategoriji M1 (232) in N1 (233), ki spadata na področje uporabe Uredbe (ES) št. 715/2007 Evropskega parlamenta in Sveta (234), ali v kategorijo L (dvo- in trikolesna vozila ter štirikolesniki) (235). V letu 2023 so bila nabavljena električna vozila in električni skuterji. Aktivnost v celoti izpolnjuje merila za bistven prispevek k blažitvi podnebnih sprememb, ker proizvaja 0 kgCO2e/km.

6.6 Cestni prevoz tovora

O aktivnosti 6.6 Cestni prevoz tovora Skupina Luka Koper ne poroča. V Skupini Luka Koper se sicer nakupuje, financira, zakupuje, najema in upravlja vozila, razvrščena v kategorije N1, N2 ali N3, ki spadajo na področje uporabe stopnje E ali naslednje stopnje Euro VI, vendar prevozov s temi vozili Skupina Luka Koper ne izvaja po cestah, le znotraj pristanišča (delovišča), kjer ni kategoriziranih cest.

6.10 Pomorski in obalni prevoz tovora, plovila za pristaniške dejavnosti in pomožne dejavnosti

O aktivnosti 6.10 Pomorski in obalni prevoz tovora, plovila za pristaniške dejavnosti in pomožne dejavnosti Skupina Luka Koper ne poroča, ker ne izvaja dejavnosti nakupa, financiranja, zakupa (s posadko ali brez) ali upravljanja plovil, zasnovanih in opremljenih za prevoz tovora ali za kombinirani prevoz tovora in potnikov po morju ali v obalnih vodah, in tudi ne izvaja nakupa, financiranja, najema in upravljanja plovil za pristaniške dejavnosti in pomožne dejavnosti, kot so vlačilci, privezna plovila, pilotska plovila, reševalna plovila in ledolomilci. Skupina Luka Koper sicer razpolaga s priveznimi plovili, vendar plovila nimajo ničelnih neposrednih emisij CO2 (iz izpušne cevi) ali hibridnih pogonov.

6.16 Infrastruktura za omogočanje nizkoogljičnega prevoza po plovnih poteh

V sklop aktivnosti 6.16 Infrastruktura za omogočanje nizkoogljičnega prevoza po plovnih poteh so vključeni gradnja, posodobitev, upravljanje in vzdrževanje infrastrukture, ki je potrebna za upravljanje plovil ali pristaniške dejavnosti z ničelnimi emisijami CO2 (iz izpušne cevi), ter infrastruktura za pretovarjanje z ničelnimi emisijami CO2 (iz izpušne cevi). V to aktivnost je Skupina Luka Koper vključila infrastrukturo, namenjeno upravljanju plovil, z ničelnimi neposrednimi emisijami CO2 iz izpušne cevi, in sicer tisto, namenjeno električnemu napajanju in polnjenju z vodikom. Na območju pristanišča je zgrajena infrastruktura, ki omogoča električno napajanje plovil-vlačilcev, električnih RTG na kontejnerskem terminalu ter obalnih dvigal. V letu 2022 sta bili nabavljeni dve električni obalni dvigali super postpanamax STS in 3 električna dvigala RTG, pri čemer gre za opremo, namenjeno pretovarjanju tovora med različnimi načini prevoza, terminalsko infrastrukturo in superstrukture za natovarjanje, raztovarjanje in pretovarjanje blaga z ničelnimi emisijami CO2 (iz izpušne cevi). Prikazani so tudi letni stroški vzdrževanje luške mehanizacije in transportnih sistemov z ničelnimi emisijami CO2. Aktivnost v celoti izpolnjuje merila za bistven prispevek k blažitvi podnebnih sprememb.

7.3 Namestitev, vzdrževanje in popravilo energijsko učinkovite opreme

V sklop aktivnosti 7.3 Namestitev, vzdrževanje in popravilo energijsko učinkovite opreme so vključeni posamezni obnovitveni ukrepi, ki obsegajo namestitev, vzdrževanje ali popravilo energijsko učinkovite opreme. Gospodarske dejavnosti v tej kategoriji vključujejo enega od spodaj navedenih posameznih ukrepov, kadar izpolnjujejo minimalne zahteve za posamezne komponente in sisteme iz veljavnih nacionalnih ukrepov, s katerimi se izvaja Direktiva 2010/31/EU, in se, kjer je to ustrezno, uvrščajo v najvišja dva razreda energijske učinkovitosti, v katerih je na voljo znatno število izdelkov, v skladu z Uredbo (EU) 2017/1369 in delegiranimi akti, sprejetimi na podlagi te uredbe. Aktivnost v celoti izpolnjuje merila za bistven prispevek k blažitvi podnebnih sprememb, ker vključuje:

• (a) dodajanje izolacije obstoječim sestavnim delom ovoja, kot so zunanji zidovi (vključno z zelenimi zidovi), strehe (vključno z zelenimi strehami), podstrešja, kleti in pritličja (vključno z ukrepi za zagotavljanje zračne tesnosti, ukrepi za zmanjšanje učinkov toplotnih mostov in postavljanja zidarskih odrov) ter proizvodi za namestitev izolacije na ovoj stavbe (vključno z mehanskimi pritrjevali in lepili);
• (b) zamenjavo obstoječih oken z novimi energijsko učinkovitimi okni;
• (c) zamenjavo obstoječih zunanjih vrat z novimi energijsko učinkovitimi vrati;
• (d) namestitev in zamenjavo energijsko učinkovitih svetlobnih virov;
• (e) namestitev, zamenjavo, vzdrževanje in popravilo ogrevalnih, prezračevalnih in klimatskih sistemov ter sistemov za ogrevanje vode, vključno z opremo, povezano s storitvami daljinskega ogrevanja, z visoko učinkovitimi tehnologijami;
• (f) namestitev kuhinjske in sanitarne vodovodne napeljave z nizko porabo vode in električne energije, ki je v skladu s tehničnimi specifikacijami iz Dodatka A k Prilogi I k tej uredbi ter ima pri prhah, mešalnih prhah, ventilih in pipah za prhe največji pretok vode 6 l/min ali manj v skladu z obstoječo etiketo na trgu Unije.

V letu 2022 je bila izvedena posodobitev opreme v objektu notranjega železniškega transporta ter izvedene aktivnosti d, e in f. V 2023 pa je bila izvedena namestitev in zamenjava energijsko učinkovitih svetlobnih virov ter izvedena posodobitev prezračevalnih, ogrevalnih in hladilnih sistemov.

7.4 Namestitev, vzdrževanje in popravilo polnilnih postaj za električna vozila v stavbah (in na parkirnih prostorih, povezanih s stavbami)

V sklop aktivnosti so vključeni namestitev, vzdrževanje in popravilo polnilnih postaj za električna vozila v stavbah (in na parkirnih prostorih, povezanih s stavbami), kar smo v letu 2023 na nekaterih območjih pristanišča tudi izvedli. Aktivnost v celoti izpolnjuje merila za bistven prispevek k blažitvi podnebnih sprememb.

7.7 Nakup in lastništvo stavb

Ta dejavnost je taksonomsko sprejemljiva, vendar še ni okoljsko trajnostna glede na postavljene kriterije, saj se te stavbe ne uvrščajo v razred učinkovitosti A, torej gre za dejavnost, neusklajeno s taksonomijo.

Prepoznane aktivnosti v sklopu ciljev trajnostne rabe ter varstvo vodnih in morskih virov, prehoda na krožno gospodarstvo, preprečevanja in nadzorovanja onesnaževanja ter varstva in ohranjanja biotske raznovrstnosti in ekosistemov

Na podlagi predpisanih meril smo v Prilogi III Delegirane uredba komisije (EU) 2023/2486 z dne 27. junija 2023 o dopolnitvi Uredbe (EU) 2020/852 Evropskega parlamenta in Sveta z določitvijo tehničnih meril za pregled za določitev pogojev, pod katerimi se šteje, da gospodarska dejavnost bistveno prispeva k trajnostni rabi ter varstvu vodnih in morskih virov, prehodu na krožno gospodarstvo, preprečevanju in nadzorovanju onesnaževanja ali varstvu in obnovi biotske raznovrstnosti in ekosistemov, in za ugotavljanje, ali ta gospodarska dejavnost ne škoduje bistveno kateremu od drugih okoljskih ciljev, ter o spremembi Delegirane uredbe Komisije (EU) 2021/2178 glede posebnih javnih razkritij za Tte gospodarske dejavnosti prepoznali le eno dejavnost, ki bistveno prispeva k cilju.

2.3 Zbiranje in prevoz nevarnih in nenevarnih odpadkov

V sklopu aktivnosti je vključeno ločeno zbiranje in prevoz nenevarnih in nevarnih odpadkov, ki sta namenjena pripravi za ponovno uporabo ali recikliranju, vključno z gradnjo, upravljanjem in nadgradnjo obratov za zbiranje in prevoz takih odpadkov, kot so zbirni centri in postaje za pretovarjanje odpadkov, kot sredstva za snovno predelavo. Pod to postavko prikazujemo čiste prihodke od prodaje, naložbe v osnovna sredstva (CAPEX) in naložbe v obratna sredstva (OPEX) za dejavnost ločenega zbiranja in prevoza nevarnih odpadkov, saj smo dejavnost zbiranja in prevoza nenevarnih odpadkov prikazali že pod prepoznano aktivnost

5.5. Zbiranje in prevoz frakcij nenevarnih odpadkov, ki se ločujejo na viru.

Ocenjujemo, da aktivnost bistveno prispeva k prehodu na krožno gospodarstvo, ker se odpadki v pristanišču ločeno zbirajo po posameznih frakcijah, se ponovno uporabijo ali reciklirajo, se stalno spremlja in ocenjuje količina in kakovost odpadkov, se poroča deležnikom. Dejavnost ne ovira doseganja dobrega okoljskega stanja morskih voda ali ne poslabša morskih voda, ki so že v dobrem okoljskem stanju, kar ugotavljamo na podlagi izvedenih meritev.

Ključni kazalniki uspešnosti

Ključni kazalniki uspešnosti, ki izhajajo iz proizvodov ali storitev, povezanih z gospodarskimi dejavnostmi, vključenimi v taksonomijo, so bili izračunani tako za družbo Luka Koper, d. d., kot za Skupino Luka Koper in sicer za čiste prihodke od prodaje, naložbe v osnovna sredstva (CAPEX) in naložbe v obratna sredstva (OPEX).

Razumevanje pristopa, ki je uporabljen v direktivah povezanih s taksonomijo EU, je še vedno predmet določenih negotovosti pri razlagi, kar bi lahko povzročilo spremembe v poročanju, ko ga bo EU naknadno pojasnila. Obstaja tveganje, da bi bilo treba ključne kazalnike uspešnosti, predstavljenekot taksonomsko usklajene, oceniti drugače. Naše razumevanje je podano v nadaljevanju.

Ključni kazalniki uspešnosti za čiste prihodke od prodaje družbe Luka Koper, d. d.

V imenovalcu izračunanih kazalnikov so upoštevani čisti prihodki od prodaje družbe Luka Koper, d. d., ki so v letu 2023 znašali 309,3 milijona evrov. Čisti prihodki od prodaje družbe Luke Koper, d. d., so v računovodskem delu poročila prikazani v točki 30.1 Izkaz poslovnega izida in opisani v točki 33 Dodatna pojasnila izkaza poslovnega izida v Pojasnilu 1. Čisti prihodki od prodaje.

V števcu izračunanih kazalnikov čisti prihodki od prodaje za dejavnost zbiranja in prevoza nevarnih odpadkov (NACE 38.11, E38.12 in F42.9) so upoštevani samo prihodki evidentirani na stroškovnih mestih SM 6655 Kopenski odpadki, SM 6660 GJS zbiranje odpadkov s plovil in SM 6670 Čiščenje odpadnih vod evidentirani na osnovi storitev, ki jih je možno neposredno pripisati tej dejavnosti, preostale prihodke pa po ključu prevzetih nevarnih odpadkov v celotni količini prevzetih odpadkih, za dejavnosti zbiranja in prevoza frakcij nenevarnih odpadkov, ki se ločujejo na viru (NACE E38.11), so upoštevani samo prihodki evidentirani na stroškovnih mestih SM 6655 Kopenski odpadki, SM 6660 GJS zbiranje odpadkov s plovil in SM 6670 Čiščenje odpadnih vod evidentirani na osnovi storitev, ki jih je možno neposredno pripisati tej dejavnosti, preostale prihodke pa po ključu prevzetih nenevarnih odpadkov v celotni količini prevzetih odpadkih, za dejavnost nakupa in lastništva stavb (NACE L68) pa samo evidentirani čisti prihodki od prodaje na osnovi ročnih evidenc prihodkov na kontih najemnin in stroškovnih mest, povezanih z naložbenimi nepremičninami, ki so prikazane v Pojasnilu 13: Naložbene nepremičnine. Vsaka knjigovodska listina evidentirana v informacijskem sistemu SAP ima lahko dodeljeno samo eno stroškovno mesto in konto, kar nam omogoča, da se izognemo dvojnemu štetju.

Čisti prihodki od prodaje od okoljsko trajnostnih dejavnosti usklajenih s taksonomijo so v letu 2023 znašali 0,5 milijona evrov oziroma 0,2 odstotka vseh čistih prihodkov od prodaje. To je prispevala dejavnost zbiranja in prevoza frakcij nevarnih odpadkov (NACE 38.11, E38.12 in F42.9).

Čisti prihodki od prodaje od dejavnosti, ki so sprejemljive za taksonomijo, vendar niso okoljsko trajnostne (niso usklajene s taksonomijo) so v letu 2023 znašali 2 milijona evrov oziroma 0,6 odstotka vseh čistih prihodkov od prodaje. Dejavnost zbiranja in prevoza frakcij nenevarnih odpadkov, ki se ločujejo na viru (NACE E38.11) je prispevala 0,7 milijona evrov oziroma 0,2 odstotka vseh čistih prihodkov od prodaje. Dejavnost nakupa in lastništva stavb (NACE L68) je prispevala 1,3 milijona evrov oziroma 0,4 odstotka vseh čistih prihodkov od prodaje, ki so v računovodskem delu poročila prikazani

v Pojasnilu 13: Naložbene nepremičnine.

Čisti prihodki od prodaje od dejavnosti, ki so sprejemljive za taksonomijo so v letu 2023 znašali 2,5 milijona evrov oziroma 0,8 odstotka vseh čistih prihodkov od prodaje.

Čisti prihodki od prodaje od dejavnosti, nesprejemljivih za taksonomijo so v letu 2023 znašali 306,8 milijona evrov oziroma 99,2 odstotka vseh čistih prihodkov od prodaje.

Ključni kazalniki uspešnosti za naložbe v osnovna sredstva (CAPEX) družbe Luka Koper, d. d.

V imenovalcu izračunanih kazalnikov so upoštevane naložbe v osnovna sredstva (CAPEX) družbe Luka Koper, d. d., ki so v letu 2023 znašale 41,3 milijona evrov. Naložbe v osnovna sredstva (CAPEX) družbe Luke Koper, d. d., so v računovodskem delu poročila prikazane v Pojasnilu 12: Nepremičnine, naprave in oprema ter v Pojasnilu 14: Neopredmetena sredstva.

V števcu izračunanih kazalnikov so upoštevane naložbe v osnovna sredstva (CAPEX), ki so dodeljene posameznim prepoznanim taksonomskim dejavnostim na podlagi knjiženih vrednosti posamezne naložbe v informacijskem sistemu za vodenje naložb PPM Clarity, kjer je vsaki naložbi dodeljena samo ena številka naložbe, dodatno so okoljsko trajnostne naložbe označene s samo eno oznako PIP – Program izboljšave poslovanja. Vse naložbe označene s PIP so bile pregledane ter povezane s samo eno taksonomsko dejavnostjo, dodatno je bilo s posameznimi prepoznanimi taksonomskimi dejavnostmi povezanih še 5 naložb, ki niso bile označene s PIP. S tem se je družba izognila dvojnemu štetju.

Naložbe v osnovna sredstva (CAPEX) od okoljsko trajnostnih dejavnosti usklajenih s taksonomijo so v letu 2023 znašale 1 milijon evrov oziroma 2,4 odstotka vseh naložb v osnovna sredstva (CAPEX). Dejavnost zbiranja in prevoza nevarnih odpadkov (NACE E38.11, E38.12 in F42.9) je prispevala 0,2 milijona evrov oziroma 0,5 odstotka vseh naložb v osnovna sredstva (CAPEX).Dejavnost proizvodnje energije z uporabo fotovoltaične tehnologije (NACE D35.11 in F42.22) je prispevala 0,4 milijona evrov oziroma 1,0 odstotka vseh naložb v osnovna sredstva (CAPEX). Dejavnost prenosa in distribucije električne energije (NACE D35.12 in D35.13) je prispevala 0,04 milijona evrov oziroma 0,1 odstotka vseh naložb v osnovna sredstva (CAPEX). Dejavnost prevoza z motornimi kolesi, osebnimi avtomobili in lahkimi gospodarskimi vozili (NACE H49.32, H49.39 in N77.11) je prispevala 0,1 milijona evrov oziroma 0,2 odstotka vseh naložb v osnovna sredstva (CAPEX). Dejavnost namestitve, vzdrževanja in popravila energijsko učinkovite opreme (NACE F42, F43, M71, C16, C17, C22, C23, C25, C27, C28, S95.21, S95.22 ali C33.12) je prispevala 0,2 milijona evrov oziroma 0,5 odstotka vseh naložb v osnovna sredstva (CAPEX). Dejavnost namestitve, vzdrževanja in popravila polnilnih postaj za električna vozila v stavbah (in na parkirnih prostorih, povezanih s stavbami) (F42, F43, M71, C16, C17, C22, C23, C25, C27 ali C28) je prispevala 0,04 milijona evrov oziroma 0,1 odstotka vseh naložb v osnovna sredstva (CAPEX). Podatke prikazujemo v

računovodskem delu poročila v Pojasnilu 12: Nepremičnine, naprave in oprema.

Naložbe v osnovna sredstva (CAPEX) od dejavnosti, ki so sprejemljive za taksonomijo, vendar niso okoljsko trajnostne (niso usklajene s taksonomijo) so v letu 2023 znašale 0,05 milijona evrov oziroma 0,1 odstotka vseh naložb v osnovna sredstva (CAPEX). To je prispevala dejavnost nakupa in lastništva stavb (NACE L68), kar je prikazano v računovodskem delu poročila v Pojasnilu 13: Naložbene nepremičnine.

Naložbe v osnovna sredstva (CAPEX) od dejavnosti, ki so sprejemljive za taksonomijo so v letu 2023 znašale 1,03 milijona evrov oziroma 2,5 odstotka vseh naložb v osnovna sredstva (CAPEX).

Naložbe v osnovna sredstva (CAPEX) od dejavnosti, nesprejemljivih za taksonomijo so v letu 2023 znašale 40,3 milijona evrov oziroma 97,5 odstotka vseh naložb v osnovna sredstva (CAPEX).

Ključni kazalniki uspešnosti za naložbe v obratna sredstva (OPEX) družbe Luka Koper, d. d.

V imenovalcu izračunanih kazalnikov so upoštevane naložbe v obratna sredstva (OPEX) družbe Luka Koper, d. d., in sicer stroški nadomestnih delov, stroški storitev vzdrževanja in stroški povezani z zbiranjem odpadkov, ki so v letu 2023 znašali 19,9 milijona evrov. Naložbe v obratna sredstva (OPEX) družbe Luke Koper, d. d., so v računovodskem delu poročila prikazane v Pojasnilu 4: Stroški materiala ter v Pojasnilu 5: Stroški storitev.

V števcu izračunanih kazalnikov so upoštevane naložbe v obratna sredstva (OPEX), ki so dodeljene dejavnosti zbiranja in prevoza nevarnih odpadkov (NACE E38.11, E38.12 in F42.9) na podlagi stroškov evidentiranih na stroškovnih mestih SM 6655 Kopenski odpadki, SM 6660 GJS zbiranje odpadkov s plovil in SM 6670 Čiščenje odpadnih vod evidentirani po ključu prevzetih nevarnih odpadkov v celotni količini prevzetih odpadkih. V števcu izračunanih kazalnikov so upoštevane naložbe v obratna sredstva (OPEX), ki so dodeljene dejavnosti obnove sistemov za zbiranje, čiščenje in distribucijo vode (NACE E36.00 in F42.99) na podlagi knjigovodskih listin evidentiranih na štirih internih nalogih vzdrževanja in kontih stroškov nadomestnih delov in storitev vzdrževanja v informacijskem sistemu SAP. V števcu izračunanih kazalnikov so upoštevane naložbe v obratna sredstva (OPEX), ki so dodeljene dejavnosti infrastrukture za omogočanje nizkoogljičnega prevoza po plovnih poteh (NACE F42.91, F71.1 ali F71.20) na podlagi knjigovodskih listin evidentiranih na internih nalogih vzdrževanja in kontih stroškov nadomestnih delov in storitev vzdrževanja v informacijskem sistemu SAP. Izbrani so bili stroški samo tistih tehničnih mest, ki jih je bilo možno povezati infrastrukturo, mehanizacijo in transportnimi sistemi, ki omogočajo ničelne emisije CO2. Za dejavnost nakupa in lastništva stavb (NACE L68) so upoštevane naložbe v obratna sredstva (OPEX) na osnovi ročnih evidenc stroškov na kontih najemnin in stroškovnih mest, povezanih z naložbenimi nepremičninami, ki so prikazane v Pojasnilu 13: Naložbene nepremičnine. Vsaka knjigovodska listina evidentirana v informacijskem sistemu SAP ima lahko dodeljeno samo eno stroškovno mesto in konto, kar nam omogoča, da se izognemo dvojnemu štetju.

Naložbe v obratna sredstva (OPEX) od okoljsko trajnostnih dejavnosti usklajenih s taksonomijo so v letu 2023 znašale 4,8 milijona evrov oziroma 24,1 odstotka vseh naložb v obratna sredstva (OPEX). Dejavnosti zbiranja in prevoza nevarnih odpadkov (NACE E38.11, E38.12 in F42.9) je prispevala 0,8 milijona evrov oziroma 4 odstotke vseh naložb v obratna sredstva (OPEX). Dejavnost obnove sistemov za zbiranje, čiščenje in distribucijo vode (NACE E36.00 in F42.99) je prispevala 0,9 milijona evrov oziroma 4,5 odstotka vseh naložb v obratna sredstva (OPEX). Dejavnost infrastrukture za omogočanje nizkoogljičnega prevoza po plovnih poteh (NACE F42.91, F71.1 ali F71.20) je prispevala 3,1 milijona evrov oziroma 15,6 odstotka vseh naložb v obratna sredstva (OPEX). Podatke prikazujemo v računovodskem delu poročila v Pojasnilu 5: Stroški storitev.

Naložbe v obratna sredstva (OPEX) od dejavnosti, ki so sprejemljive za taksonomijo, vendar niso okoljsko trajnostne (niso usklajene s taksonomijo) so v letu 2023 znašale 1,1 milijona evrov oziroma 5,5 odstotka vseh naložb v obratna sredstva (OPEX). Dejavnost zbiranja in prevoza frakcij nenevarnih odpadkov, ki se ločujejo na viru (NACE E38.11) je prispevala 0,5 milijona evrov oziroma 2,5 odstotka vseh naložb v obratna sredstva (OPEX). Dejavnost nakupa in lastništva stavb (NACE L68) je prispevala 0,6 milijona evrov oziroma 3 odstotke vseh naložb v obratna sredstva (OPEX), kar je prikazano v računovodskem delu poročila v Pojasnilu 13: Naložbene nepremičnine.

Naložbe v obratna sredstva (OPEX) od dejavnosti, ki so sprejemljive za taksonomijo so v letu 2023 znašale 5,9 milijona evrov oziroma 29,6 odstotka vseh naložb v obratna sredstva (OPEX).

Naložbe v obratna sredstva (OPEX) od dejavnosti, nesprejemljivih za taksonomijo so v letu 2023 znašale 14,0 milijona evrov oziroma 70,4 odstotka vseh naložb v osnovna sredstva (CAPEX).

Ključni kazalniki uspešnosti za čiste prihodke od prodaje Skupine Luka Koper

V imenovalcu izračunanih kazalnikov so upoštevani čisti prihodki od prodaje Skupine Luka Koper, ki so v letu 2023 znašali 312,8 milijona evrov. Čisti prihodki od prodaje Skupine Luka Koper, so v računovodskem delu poročila prikazani v točki 30.1 Izkaz poslovnega izida in opisani v točki 33 Dodatna pojasnila izkaza poslovnega izida v Pojasnilu 1. Čisti prihodki od prodaje.

V števcu izračunanih kazalnikov čisti prihodki od prodaje za dejavnost zbiranja in prevoza nevarnih odpadkov (NACE 38.11, E38.12 in F42.9) so upoštevani samo prihodki evidentirani na stroškovnih mestih SM 6655 Kopenski odpadki, SM 6660 GJS zbiranje odpadkov s plovil in SM 6670 Čiščenje odpadnih vod evidentirani na osnovi storitev, ki jih je možno neposredno pripisati tej dejavnosti, preostale prihodke pa po ključu prevzetih nevarnih odpadkov v celotni količini prevzetih odpadkih, za dejavnosti zbiranja in prevoza frakcij nenevarnih odpadkov, ki se ločujejo na viru (NACE E38.11), so upoštevani samo prihodki evidentirani na stroškovnih mestih SM 6655 Kopenski odpadki, SM 6660 GJS zbiranje odpadkov s plovil in SM 6670 Čiščenje odpadnih vod evidentirani na osnovi storitev, ki jih je možno neposredno pripisati tej dejavnosti, preostale prihodke pa po ključu prevzetih nenevarnih odpadkov v celotni količini prevzetih odpadkih, za dejavnost nakupa in lastništva stavb (NACE L68) pa samo evidentirani čisti prihodki od prodaje na osnovi ročnih evidenc prihodkov na kontih najemnin in stroškovnih mest, povezanih z naložbenimi nepremičninami, ki so prikazane v Pojasnilu 13: Naložbene nepremičnine. Vsaka knjigovodska listina evidentirana v informacijskem sistemu SAP ima lahko dodeljeno samo eno stroškovno mesto in konto, kar nam omogoča, da se izognemo dvojnemu štetju.

Čisti prihodki od prodaje od okoljsko trajnostnih dejavnosti usklajenih s taksonomijo so v letu 2023 znašali 0,5 milijona evrov oziroma 0,2 odstotka vseh čistih prihodkov od prodaje. To je prispevala dejavnost zbiranja in prevoza frakcij nevarnih odpadkov (NACE 38.11, E38.12 in F42.9).

Čisti prihodki od prodaje od dejavnosti, ki so sprejemljive za taksonomijo, vendar niso okoljsko trajnostne (niso usklajene s taksonomijo) so v letu 2023 znašali 1,5 milijona evrov oziroma 0,5 odstotka vseh čistih prihodkov od prodaje. Dejavnost zbiranja in prevoza frakcij nenevarnih odpadkov, ki se ločujejo na viru (NACE E38.11) je prispevala 0,7 milijona evrov oziroma 0,2 odstotka vseh čistih prihodkov od prodaje. Dejavnost nakupa in lastništva stavb (NACE L68) je prispevala 0,8 milijona evrov oziroma 0,3 odstotka vseh čistih prihodkov od prodaje, ki so v računovodskem delu poročila prikazani v Pojasnilu 13: Naložbene nepremičnine.

Čisti prihodki od prodaje od dejavnosti, ki so sprejemljive za taksonomijo so v letu 2023 znašali 2 milijona evrov oziroma 0,6 odstotka vseh čistih prihodkov od prodaje.

Čisti prihodki od prodaje od dejavnosti, nesprejemljivih za taksonomijo so v letu 2023 znašali 310,8 milijona evrov oziroma 99,4 odstotka vseh čistih prihodkov od prodaje.

Ključni kazalniki uspešnosti za naložbe v osnovna sredstva (CAPEX) Skupine Luka Koper

V imenovalcu izračunanih kazalnikov so upoštevane naložbe v osnovna sredstva (CAPEX) Skupine Luka Koper, ki so v letu 2023 znašale 41,5 milijona evrov. Naložbe v osnovna sredstva (CAPEX) Skupine Luka Koper, so v računovodskem delu poročila prikazane v Pojasnilu 12: Nepremičnine, naprave in oprema ter v Pojasnilu 14: Neopredmetena sredstva.

V števcu izračunanih kazalnikov so upoštevane naložbe v osnovna sredstva (CAPEX), ki so dodeljene posameznim prepoznanim taksonomskim dejavnostim na podlagi knjiženih vrednosti posamezne naložbe v informacijskem sistemu za vodenje naložb PPM Clarity, kjer je vsaki naložbi dodeljena samo ena številka naložbe, dodatno so okoljsko trajnostne naložbe označene s samo eno oznako PIP – Program izboljšave poslovanja. Vse naložbe označene s PIP so bile pregledane ter povezane s samo eno taksonomsko dejavnostjo, dodatno je bilo s posameznimi prepoznanimi taksonomskimi dejavnostmi povezanih še 5 naložb, ki niso bile označene s PIP. S tem se je družba izognila dvojnemu štetju.

Naložbe v osnovna sredstva (CAPEX) od okoljsko trajnostnih dejavnosti usklajenih s taksonomijo so v letu 2023 znašale 1 milijon evrov oziroma 2,4 odstotka vseh naložb v osnovna sredstva (CAPEX). Dejavnost zbiranja in prevoza nevarnih odpadkov (NACE E38.11, E38.12 in F42.9) je prispevala 0,2 milijona evrov oziroma 0,5 odstotka vseh naložb v osnovna sredstva (CAPEX).Dejavnost proizvodnje energije z uporabo fotovoltaične tehnologije (NACE D35.11 in F42.22) je prispevala 0,4 milijona evrov oziroma 1,0 odstotka vseh naložb v osnovna sredstva (CAPEX). Dejavnost prenosa in distribucije električne energije (NACE D35.12 in D35.13) je prispevala 0,04 milijona evrov oziroma 0,1 odstotka vseh naložb v osnovna sredstva (CAPEX). Dejavnost prevoza z motornimi kolesi, osebnimi avtomobili in lahkimi gospodarskimi vozili (NACE H49.32, H49.39 in N77.11) je prispevala 0,1 milijona evrov oziroma 0,2 odstotka vseh naložb v osnovna sredstva (CAPEX). Dejavnost namestitve, vzdrževanja in popravila energijsko učinkovite opreme (NACE F42, F43, M71, C16, C17, C22, C23, C25, C27, C28, S95.21, S95.22 ali C33.12) je prispevala 0,2 milijona evrov oziroma 0,5 odstotka vseh naložb v osnovna sredstva (CAPEX). Dejavnost namestitve, vzdrževanja in popravila polnilnih postaj za električna vozila v stavbah (in na parkirnih prostorih, povezanih s stavbami) (F42, F43, M71, C16, C17, C22, C23, C25, C27 ali C28) je prispevala 0,04 milijona evrov oziroma 0,1 odstotka vseh naložb v osnovna sredstva (CAPEX). Podatke prikazujemo v računovodskem delu poročila v Pojasnilu 12: Nepremičnine, naprave in oprema.

Naložbe v osnovna sredstva (CAPEX) od dejavnosti, ki so sprejemljive za taksonomijo, vendar niso okoljsko trajnostne (niso usklajene s taksonomijo) so v letu 2023 znašale 0,05 milijona evrov oziroma 0,1 odstotka vseh naložb v osnovna sredstva (CAPEX). To je prispevala dejavnost nakupa in lastništva stavb (NACE L68), kar je prikazano v računovodskem delu poročila v Pojasnilu 13: Naložbene nepremičnine.

Naložbe v osnovna sredstva (CAPEX) od dejavnosti, ki so sprejemljive za taksonomijo so v letu 2023 znašale 1,03 milijona evrov oziroma 2,5 odstotka vseh naložb v osnovna sredstva (CAPEX).

Naložbe v osnovna sredstva (CAPEX) od dejavnosti, nesprejemljivih za taksonomijo so v letu 2023 znašale 40,5 milijona evrov oziroma 97,5 odstotka vseh naložb v osnovna sredstva (CAPEX).

Ključni kazalniki uspešnosti za naložbe v obratna sredstva (OPEX) Skupine Luka Koper

V imenovalcu izračunanih kazalnikov so upoštevane naložbe v obratna sredstva (OPEX) družbe Luka Koper, d. d., in sicer stroški nadomestnih delov, stroški storitev vzdrževanja in stroški povezani z zbiranjem odpadkov,, ki so v letu 2023 znašali 19,9 milijona evrov. Naložbe v obratna sredstva (OPEX) Skupine Luka Koper, so v računovodskem delu poročila prikazane v Pojasnilu 4: Stroški materiala ter v Pojasnilu 5: Stroški storitev.

V števcu izračunanih kazalnikov so upoštevane naložbe v obratna sredstva (OPEX), ki so dodeljene dejavnosti zbiranja in prevoza nevarnih odpadkov (NACE E38.11, E38.12 in F42.9) na podlagi delitve stroškov evidentiranih na stroškovnih mestih SM 6655 Kopenski odpadki, SM 6660 GJS zbiranje odpadkov s plovil in SM 6670 Čiščenje odpadnih vod evidentirani po ključu prevzetih nevarnih odpadkov v celotni količini prevzetih odpadkih. V števcu izračunanih kazalnikov so upoštevane naložbe v obratna sredstva (OPEX), ki so dodeljene dejavnosti obnove sistemov za zbiranje, čiščenje in distribucijo vode (NACE E36.00 in F42.99) na podlagi knjigovodskih listin evidentiranih na štirih internih nalogih vzdrževanja in kontih stroškov nadomestnih delov in storitev vzdrževanja v informacijskem sistemu SAP. V števcu izračunanih kazalnikov so upoštevane naložbe v obratna sredstva (OPEX), ki so dodeljene dejavnosti infrastrukture za omogočanje nizkoogljičnega prevoza po plovnih poteh (NACE F42.91, F71.1 ali F71.20) na podlagi knjigovodskih listin evidentiranih na internih nalogih vzdrževanja in kontih stroškov nadomestnih delov in storitev vzdrževanja v informacijskem sistemu SAP. Izbrani so bili stroški samo tistih tehničnih mest, ki jih je bilo možno povezati infrastrukturo, mehanizacijo in transportnimi sistemi, ki omogočajo ničelne emisije CO2. Za dejavnost nakupa in lastništva stavb (NACE L68) so upoštevane naložbe v obratna sredstva (OPEX) na osnovi ročnih evidenc stroškov na kontih najemnin in stroškovnih mest, povezanih z naložbenimi nepremičninami, ki so prikazane v Pojasnilu 13: Naložbene nepremičnine. Vsaka knjigovodska listina evidentirana v informacijskem sistemu SAP ima lahko dodeljeno samo eno stroškovno mesto in konto, kar nam omogoča, da se izognemo dvojnemu štetju.

wNaložbe v obratna sredstva (OPEX) od okoljsko trajnostnih dejavnosti usklajenih s taksonomijo so v letu 2023 znašale 5 milijonov evrov oziroma 25,1 odstotka vseh naložb v obratna sredstva (OPEX). Dejavnosti zbiranja in prevoza nevarnih odpadkov (NACE E38.11, E38.12 in F42.9) je prispevala 1 milijon evrov oziroma 5 odstotkov vseh naložb v obratna sredstva (OPEX).Dejavnost obnove sistemov za zbiranje, čiščenje in distribucijo vode (NACE E36.00 in F42.99) je prispevala 0,9 milijona evrov oziroma 4,5 odstotka vseh naložb v obratna sredstva (OPEX). Dejavnost infrastrukture za omogočanje nizkoogljičnega prevoza po plovnih poteh (NACE F42.91, F71.1 ali F71.20) je prispevala 3,1 milijona evrov oziroma 15,6 odstotka vseh naložb v obratna sredstva (OPEX). Podatke prikazujemo v računovodskem delu poročila v Pojasnilu 5: Stroški storitev.

Naložbe v obratna sredstva (OPEX) od dejavnosti, ki so sprejemljive za taksonomijo, vendar niso okoljsko trajnostne (niso usklajene s taksonomijo) so v letu 2023 znašale 1,2 milijona evrov oziroma 6 odstotkov vseh naložb v obratna sredstva (OPEX). Dejavnost zbiranja in prevoza frakcij nenevarnih odpadkov, ki se ločujejo na viru (NACE E38.11) je

prispevala 0,6 milijona evrov oziroma 3 odstotke vseh naložb v obratna sredstva (OPEX). Dejavnost nakupa in lastništva stavb (NACE L68) je prispevala 0,6 milijona evrov oziroma 3 odstotke vseh naložb v obratna sredstva (OPEX), kar je prikazano v računovodskem delu poročila v Pojasnilu 13: Naložbene nepremičnine.

Naložbe v obratna sredstva (OPEX) od dejavnosti, ki so sprejemljive za taksonomijo so v letu 2023 znašale 6,2 milijona evrov oziroma 31,2 odstotka vseh naložb v obratna sredstva (OPEX).

Naložbe v obratna sredstva (OPEX) od dejavnosti, nesprejemljivih za taksonomijo so v letu 2023 znašale 13,7 milijona evrov oziroma 68,8 odstotka vseh naložb v osnovna sredstva (CAPEX).

Luka Koper, d. d.

Delež čistih prihodkov od prodaje, povezanih z gospodarskimi dejavnostmi, vključenimi v taksonomijo EU – razkritje družbe Luka Koper, d. d., za leto 2023, s primerjavo na leto 2022, za doseganje vseh ciljev

				Merila za bistven prispevek							Merila za nebistveno škodovanje
1	2	3	4	5	6	7	8	9	10	11	12	13	14	15	16	17	18	19	20	21
Gospodarske dejavnosti	Oznake	Absolut ni pri hodki	Delež prihod kov	Blažitev podnebnih sprememb	Prilaga janje podneb nim spre membam	Vodni in morski viri	Krožno gospodar stvo	Onesnaže vanje	Biotska raznovrst nost in ekosistemi	Blažitev podnebnih sprememb	Prilaga janje podneb nim spre membam	Vodni in morski viri	Krožno gospodar stvo	Onesnaže vanje	Biotska raznovrst nost in ekosistemi	Minimalni zaščitni ukrepi	Delež prihodkov, usklajen s taksono mijo 2023	Delež prihodkov, usklajen s taksono mijo 2022	Kategorija (omo gočitvena dejavnost)	Katego rija (pre hodna dejav nost)
		v mio eur	%	%	%	%	%	%	%	DA/NE	DA/NE	DA/NE	DA/NE	DA/NE	DA/NE	DA/NE	%	%	O	P
A DEJAVNOSTI, SPREJEMLJIVE ZA TAKSONOMIJO
A.1 Okoljsko trajnostne dejavnosti (usklajene s taksonomijo)
2.3 Zbiranje in prevoz nevarnih odpadkov	KG 2.3. NACE: E38.11, E38.12, F42.9	0,5	0,2%	N/EL	N/EL	N/EL	100,0%	N/EL	N/EL	N/A	DA	DA	_	DA	N/A	DA	0,2%	/
Prihodki od okoljsko trajnostnih dejavnosti (usklajenih s taksonomijo) (A.1)		0,5	0,2%														0,2%	/
A.2 Dejavnosti, ki so sprejemljive za taksonomijo, vendar niso okoljsko trajnostne (dejavnosti, neusklajene s taksonomijo)
5.5 Zbiranje in prevoz frakcij nenevarnih odpadkov, ki se ločujejo na viru	BPS 5.5 NACE: E38.11	0,7	0,2%
7.7 Nakup in lastništvo stavb, saj nakupujemo in dajemo v najem stavbe	BPS in PPS 7.7 HACE: L68	1,3	0,4%
Prihodki od dejavnosti, ki so sprejemljive za taksonomijo, vendar niso okoljsko trajnostne (dejavnosti, neusklajene s taksonomijo) (A.2)		2,0	0,6%
Skupaj (A.1 + A.2)		2,5	0,8%														0,2%	/
B DEJAVNOSTI NESPREJEMLJIVE ZA TAKSONOMIJO
Prihodki od dejavnosti, nesprejemljivih za taksonomijo (B)		306,8	99,2%
Skupaj (A + B)		309,3	100,0%

/ V letu 2022 uredba ni veljala

N/EL … dejavnost, nesprejemljiva za taksonomijo za zadevni cilj

N/A … merila za nebistveno škodovanje za zadevni cilj niso opredeljena - ni relevantno

Oznako sestavlja poleg NACE kode dejavnosti še okrajšava zadevnega cilja,

za bistveno prispevanje h kateremu je gospodarska dejavnost sprejemljiva,

in številka oddelka dejavnosti v ustrezni prilogi, ki zajema ta cilj, tj.: — blažitev podnebnih sprememb: BPS;

— prilagajanje podnebnim spremembam: PPS;

— vodni in morski viri: VMV;

— krožno gospodarstvo: KG;

— preprečevanje in nadzorovanje onesnaževanja: PNO;

Delež naložb v osnovna sredstva (CAPEX), povezanih z gospodarskimi dejavnostmi, vključenimi v taksonomijo EU – razkritje družbe Luka Koper, d. d., za leto 2023, s primerjavo na leto 2022, za doseganje vseh ciljev

				Merila za bistven prispevek				Merila za nebistveno škodovanje
1	2	3	4	5	6	7	8	9	10	11	12	13	14	15	16	17	18	19	20	21
Gospodarske dejavnosti	Oznake	Absolutni prihodki	Delež prihod kov	Blažitev podneb nih spre memb	Prilaga janje podneb nim spre membam	Vodni in morski viri	Krožno gospodar stvo	Onesnaže vanje	Biotska raznovrst nost in ekosistemi	Blažitev podnebnih sprememb	Prilaga janje podneb nim spre membam	Vodni in morski viri	Krožno gospodar stvo	Onesnaže vanje	Biotska raznovrst nost in ekosistemi	Minimalni zaščitni ukrepi	Delež prihodkov, usklajen s taksono mijo 2023	Delež prihodkov, usklajen s taksono mijo 2022	Kategorija (omo gočitvena dejavnost)	Kategorija (prehodna dejavnost)
		v mio eur	%	%	%	%	%	%	%	DA/NE	DA/NE	DA/NE	DA/NE	DA/NE	DA/NE	DA/NE	%	%	O	P
A DEJAVNOSTI, SPREJEMLJIVE ZA TAKSONOMIJO
A.1 Okoljsko trajnostne dejavnosti (usklajene s taksonomijo)
2.3 Zbiranje in prevoz nevarnih odpadkov	KG 2.3, NACE: E38.11, E38.12, F42.9	0,2	0,5%	N/EL	N/EL	N/EL	100,0%	N/EL	N/EL	N/A	DA	DA	_	DA	N/A	DA	0,5%	/
4.1 Proizvodnja energije z uporabo fotovoltaične tehnologije	PPS 4.1. NACE: D35.11 in F42.22	0,4	1,0%	N/EL	100,0%	N/EL	N/EL	N/EL	N/EL	N/A	_	N/A	DA	N/A	DA	DA	1,0%	1,0%
4.9 Prenos in distribucija električne energije	PPS 4.9. NACE: D35.12 in D35.13	0,04	0,1%	N/EL	100,0%	N/EL	N/EL	N/EL	N/EL	N/A	_	N/A	DA	DA	DA	DA	0,1%	0,1%	O
6.5 Prevoz z motornimi kolesi, osebnimi avtomobili in lahkimi gospodarskimi vozili	BPS 6.5. NACE: H49.32, H49.39 in N77.11	0,1	0,2%	100,0%	N/EL	N/EL	N/EL	N/EL	N/EL	_	DA	N/A	DA	DA	N/A	DA	0,2%	/		P
6.16 Infrastruktura za omogočanje nizkoogljičnega prevoza po plovnih poteh	BPS 6.16. NACE: F42.91, F71.1 ali F71.20	0	0	100,0%	N/EL	N/EL	N/EL	N/EL	N/EL	_	DA	DA	DA	DA	DA	DA	0	50,0%	O
7.3 Namestitev, vzdrževanje in popravilo energijsko učinkovite opreme	BPS7.3. NACE:F42, F43, M71, C16, C17, C22, C23, C25, C27, C28, S95.21, S95.22 ali C33.12	0,2	0,5%	100,0%	N/EL	N/EL	N/EL	N/EL	N/EL	_	DA	N/A	N/A	DA	N/A	DA	0,5%	0,4%	O
7.4 Namestitev, vzdrževanje in popravilo polnilnih postaj za električna vozila v stavbah (in na parkirnih prostorih, povezanih s stavbami)	BPS 7.4. NACE: F42, F43, M71, C16, C17, C22, C23, C25, C27 ali C28	0,04	0,1%	100,0%	N/EL	N/EL	N/EL	N/EL	N/EL	_	DA	N/A	N/A	N/A	N/A	DA	0,1%	0	O
Naložbe v osnovna sredstva pri okoljsko trajnostnih dejavnostih (usklajenih s taksonomijo) (A.1)		1,0	2,4%														2,4%	51,5%
A.2 Dejavnosti, ki so sprejemljive za taksonomijo, vendar niso okoljsko trajnostne (dejavnosti, neusklajene s taksonomijo)
7.7 Nakup in lastništvo stavb, saj nakupujemo in dajemo v najem stavbe	BPS in PPS 7.7 HACE: L68	0,05	0,1%
Naložbe v osnovna sredstva pri dejavnostih, ki so sprejemljive za taksonomijo, vendar niso okoljsko trajnostne (dejavnosti, neusklajene s taksonomijo) (A.2)		0,05	0,1%
Skupaj (A.1 + A.2)		1,03	2,5%														2,4%	51,5%
B DEJAVNOSTI NESPREJEMLJIVE ZA TAKSONOMIJO
Naložbe v osnovna sredstva pri dejavnostih, nesprejemljivih za taksonomijo (B)		40,3	97,5%
Skupaj (A + B)		41,3	100,0%

/ V letu 2022 uredba ni veljala

N/EL … dejavnost, nesprejemljiva za taksonomijo za zadevni cilj

N/A … merila za nebistveno škodovanje za zadevni cilj niso opredeljena

• ni relevantno

Oznako sestavlja poleg NACE kode dejavnosti še okrajšava zadevnega cilja, za bistveno prispevanje h kateremu

je gospodarska dejavnost sprejemljiva, in številka oddelka dejavnosti v ustrezni prilogi, ki zajema ta cilj, tj.:

— blažitev podnebnih sprememb: BPS;

— prilagajanje podnebnim spremembam: PPS;

— vodni in morski viri: VMV;

— krožno gospodarstvo: KG;

— preprečevanje in nadzorovanje onesnaževanja: PNO;

Delež naložb v obratna sredstva (OPEX), povezanih z gospodarskimi dejavnostmi, vključenimi v taksonomijo EU – razkritje družbe Luka Koper, d. d., za leto 2023, s primerjavo na leto 2022, za doseganje vseh ciljev

					Merila za bistven prispevek						Merila za nebistveno škodovanje
1	2	3	4	5	6	7	8	9	10	11	12	13	14	15	16	17	18	19	20	21
Gospodarske dejavnosti	Oznake	Absolutni prihodki	Delež prihodkov	Blažitev podnebnih sprememb	Prilaga janje podneb nim spre membam	Vodni in morski viri	Krožno gospodar stvo	Onesnaževanje	Biotska raznovrst nost in ekosistemi	Blažitev podnebnih sprememb	Prilaga janje podneb nim spre membam	Vodni in morski viri	Krožno gospodar stvo	Onesnaže vanje	Biotska raznovrst nost in ekosistemi	Minimalni zaščitni ukrepi	Delež prihodkov, usklajen s taksono mijo 2023	Delež prihodkov, usklajen s taksono mijo 2022	Kategorija (omo gočitvena dejavnost)	Katego rija (pre hodna dejav nost)
		v mio eur %		%	%	%	%	%	%	DA/NE	DA/NE	DA/NE	DA/NE	DA/NE	DA/NE	DA/NE	%	%	O	P
A DEJAVNOSTI, SPREJEMLJIVE ZA TAKSONOMIJO
A.1 Okoljsko trajnostne dejavnosti (usklajene s taksonomijo)
2.3 Zbiranje in prevoz nevarnih odpadkov	KG 2.3, NACE: E38.11, E38.12, F42.9	0,8	4,0%	N/EL	N/EL	N/EL	100,0%	N/EL	N/EL	N/A	DA	DA	_	DA	N/A	DA	4,0%	/
5.2 Obnova sistemov za zbiranje, čiščenje in distribucijo vode	PPS 5.2. NACE: E36.00 in F42.99	0,9	4,5%	N/EL	100,0%	N/EL	N/EL	N/EL	N/EL	N/A	_	DA	N/A	N/A	DA	DA	4,5%	3,8%
6.16 Infrastruktura za omogočanje nizkoogljičnega prevoza po plovnih poteh	BPS 6.16. NACE: F42.91, F71.1 ali F71.20	3,1	15,6%	100,0%	N/EL	N/EL	N/EL	N/EL	N/EL	_	DA	DA	DA	DA	DA	DA	15,6%	10,1%	O
Naložbe v obratna sredstva pri okoljsko trajnostnih dejavnostih (usklajenih s taksonomijo) (A.1)		4,8	24,1%														24,1%	13,9%
A.2 Dejavnosti, ki so sprejemljive za taksonomijo, vendar niso okoljsko trajnostne (dejavnosti, neusklajene s taksonomijo)
5.5 Zbiranje in prevoz frakcij nenevarnih odpadkov, ki se ločujejo na viru	BPS 5.5 NACE: E38.11	0,5	2,5%
7.7 Nakup in lastništvo stavb, saj nakupujemo in dajemo v najem stavbe	BPS in PPS 7.7 HACE: L68	0,6	3,0%
Naložbe v obratna sredstva pri dejavnostih, ki so sprejemljive za taksonomijo, vendar niso okoljsko trajnostne (dejavnosti, neusklajene s taksonomijo) (A.2)		1,1	5,5%
Skupaj (A.1 + A.2)		5,9	29,6%														24,1%	13,9%
B DEJAVNOSTI NESPREJEMLJIVE ZA TAKSONOMIJO
Naložbe v obratna sredstva pri dejavnostih, nesprejemljivih za taksonomijo (B)		14,0	70,4%
Skupaj (A + B)		19,9	100,0%

/ V letu 2022 uredba ni veljala

N/EL … dejavnost, nesprejemljiva za taksonomijo za zadevni cilj

N/A … merila za nebistveno škodovanje za zadevni cilj niso opredeljena

• ni relevantno

Oznako sestavlja poleg NACE kode dejavnosti še okrajšava zadevnega cilja, za bistveno prispevanje h kateremu

je gospodarska dejavnost sprejemljiva, in številka oddelka dejavnosti v ustrezni prilogi, ki zajema ta cilj, tj.:

— blažitev podnebnih sprememb: BPS;

— vodni in morski viri: VMV;

— prilagajanje podnebnim spremembam: PPS; — preprečevanje in nadzorovanje onesnaževanja: PNO;

— krožno gospodarstvo: KG;

Skupina Luka Koper

Delež čistih prihodkov od prodaje, povezanih z gospodarskimi dejavnostmi, vključenimi v taksonomijo EU – razkritje Skupine Luka Koper za leto 2023, s primerjavo na leto 2022, za doseganje vseh ciljev

				Merila za bistven prispevek							Merila za nebistveno škodovanje
1	2	3	4	5	6	7	8	9	10	11	12	13	14	15	16	17	18	19	20	21
Gospodarske dejavnosti	Oznake	Absolutni prihodki	Delež prihodkov	Blažitev podnebnih sprememb	Prilaga janje podneb nim spre membam	Vodni in morski viri	Krožno gospodar stvo	Onesnaževanje	Biotska raznovrst nost in ekosistemi	Blažitev podnebnih sprememb	Prilaga janje podneb nim spre membam	Vodni in morski viri	Krožno gospodar stvo	Onesnaže vanje	Biotska raznovrst nost in ekosistemi	Minimalni zaščitni ukrepi	Delež prihodkov, usklajen s taksono mijo 2023	Delež prihodkov, usklajen s taksono mijo 2022	Kategorija (omo gočitvena dejavnost)	Katego rija (pre hodna dejav nost)
		v mio eur %		%	%	%	%	%	%	DA/NE	DA/NE	DA/NE	DA/NE	DA/NE	DA/NE	DA/NE	%	%	O	P
A DEJAVNOSTI, SPREJEMLJIVE ZA TAKSONOMIJO
A.1 Okoljsko trajnostne dejavnosti (usklajene s taksonomijo)
2.3 Zbiranje in prevoz nevarnih odpadkov	KG 2.3. NACE: E38.11, E38.12, F42.9	0,5	0,2%	N/EL	N/EL	N/EL	100,0%	N/EL	N/EL	N/A	DA	DA	_	DA	N/A	DA	0,2%	/
Prihodki od okoljsko trajnostnih dejavnosti (usklajenih s taksonomijo) (A.1)		0,5	0,2%														0,2%	/
A.2 Dejavnosti, ki so sprejemljive za taksonomijo, vendar niso okoljsko trajnostne (dejavnosti, neusklajene s taksonomijo)
5.5 Zbiranje in prevoz frakcij nenevarnih odpadkov, ki se ločujejo na viru	BPS 5.5 NACE: E38.11	0,7	0,2%
7.7 Nakup in lastništvo stavb, saj nakupujemo in dajemo v najem stavbe	BPS in PPS 7.7 HACE: L68	0,8	0,3%
Prihodki od dejavnosti, ki so sprejemljive za taksonomijo, vendar niso okoljsko trajnostne (dejavnosti, neusklajene s taksonomijo) (A.2)		1,5	0,5%
Skupaj (A.1 + A.2)		2,0	0,6%														0,2%	/
B DEJAVNOSTI NESPREJEMLJIVE ZA TAKSONOMIJO
Prihodki od dejavnosti, nesprejemljivih za taksonomijo (B)		310,8	99,4%

Skupaj (A + B) 312,8 100,0%

/ V letu 2022 uredba ni veljala

N/EL … dejavnost, nesprejemljiva za taksonomijo za zadevni cilj

N/A … merila za nebistveno škodovanje za zadevni cilj niso opredeljena

• ni relevantno

Oznako sestavlja poleg NACE kode dejavnosti še okrajšava zadevnega cilja, za bistveno prispevanje h kateremu

je gospodarska dejavnost sprejemljiva, in številka oddelka dejavnosti v ustrezni prilogi, ki zajema ta cilj, tj.:

— blažitev podnebnih sprememb: BPS;

— prilagajanje podnebnim spremembam: PPS;

— vodni in morski viri: VMV;

— krožno gospodarstvo: KG;

— preprečevanje in nadzorovanje onesnaževanja: PNO;

Delež naložb v osnovna sredstva (CAPEX), povezanih z gospodarskimi dejavnostmi, vključenimi

v taksonomijo EU – razkritje Skupine Luka Koper za leto 2023, s primerjavo na leto 2022, za doseganje vseh ciljev

	Merila za bistven prispevek Merila za nebistveno škodovanje
1	2	3	4	5	6	7	8	9	10	11	12	13	14	15	16	17	18	19	20	21
Gospodarske dejavnosti	Oznake	Absolutni prihodki	Delež prihod kov	Blažitev podneb nih spre memb	Prilaga janje podneb nim spre membam	Vodni in morski viri	Krožno gospodar stvo	Onesnaže vanje	Biotska raznovrst nost in ekosistemi	Blažitev podnebnih sprememb	Prilaga janje podneb nim spre membam	Vodni in morski viri	Krožno gospodar stvo	Onesnaže vanje	Biotska raznovrst nost in ekosistemi	Minimalni zaščitni ukrepi	Delež prihodkov, usklajen s taksono mijo 2023	Delež prihodkov, usklajen s taksono mijo 2022	Kategorija (omo gočitvena dejavnost)	Kategorija (prehodna dejavnost)
		v mio eur	%	%	%	%	%	%	%	DA/NE	DA/NE	DA/NE	DA/NE	DA/NE	DA/NE	DA/NE	%	%	O	P
A DEJAVNOSTI, SPREJEMLJIVE ZA TAKSONOMIJO
A.1 Okoljsko trajnostne dejavnosti (usklajene s taksonomijo)
2.3 Zbiranje in prevoz nevarnih odpadkov	KG 2.3, NACE: E38.11, E38.12, F42.9	0,2	0,5%	N/EL	N/EL	N/EL	100,0%	N/EL	N/EL	N/A	DA	DA	_	DA	N/A	DA	0,5%	/
4.1 Proizvodnja energije z uporabo fotovoltaične tehnologije	PPS 4.1. NACE: D35.11 in F42.22	0,4	1,0%	N/EL	100,0%	N/EL	N/EL	N/EL	N/EL	N/A	_	N/A	DA	N/A	DA	DA	1,0%	1,0%
4.9 Prenos in distribucija električne energije	PPS 4.9. NACE: D35.12 in D35.13	0,04	0,1%	N/EL	100,0%	N/EL	N/EL	N/EL	N/EL	N/A	_	N/A	DA	DA	DA	DA	0,1%	0,1%	O
6.5 Prevoz z motornimi kolesi, osebnimi avtomobili in lahkimi gospodarskimi vozili	BPS 6.5. NACE: H49.32, H49.39 in N77.11	0,1	0,2%	100,0%	N/EL	N/EL	N/EL	N/EL	N/EL	_	DA	N/A	DA	DA	N/A	DA	0,2%	/		P
6.16 Infrastruktura za omogočanje nizkoogljičnega prevoza po plovnih poteh	BPS 6.16. NACE: F42.91, F71.1 ali F71.20	0	0	100,0%	N/EL	N/EL	N/EL	N/EL	N/EL	_	DA	DA	DA	DA	DA	DA	0	50,0%	O
7.3 Namestitev, vzdrževanje in popravilo energijsko učinkovite opreme	BPS7.3. NACE:F42, F43, M71, C16, C17, C22, C23, C25, C27, C28, S95.21, S95.22 ali C33.12	0,2	0,5%	100,0%	N/EL	N/EL	N/EL	N/EL	N/EL	_	DA	N/A	N/A	DA	N/A	DA	0,5%	0,4%	O
7.4 Namestitev, vzdrževanje in popravilo polnilnih postaj za električna vozila v stavbah (in na parkirnih prostorih, povezanih s stavbami)	BPS 7.4. NACE: F42, F43, M71, C16, C17, C22, C23, C25, C27 ali C28	0,04	0,1%	100,0%	N/EL	N/EL	N/EL	N/EL	N/EL	_	DA	N/A	N/A	N/A	N/A	DA	0,1%	0	O
Naložbe v osnovna sredstva pri okoljsko trajnostnih dejavnostih (usklajenih s taksonomijo) (A.1)		1,0	2,4%														2,4%	51,5%
A.2 Dejavnosti, ki so sprejemljive za taksonomijo, vendar niso okoljsko trajnostne (dejavnosti, neusklajene s taksonomijo)
7.7 Nakup in lastništvo stavb, saj nakupujemo in dajemo v najem stavbe	BPS in PPS 7.7 HACE: L68	0,05	0,1%
Naložbe v osnovna sredstva pri dejavnostih, ki so sprejemljive za taksonomijo, vendar niso okoljsko trajnostne (dejavnosti, neusklajene s taksonomijo) (A.2)		0,05	0,1%
Skupaj (A.1 + A.2)		1,03	2,5%														2,4%	51,5%
B DEJAVNOSTI NESPREJEMLJIVE ZA TAKSONOMIJO
Naložbe v osnovna sredstva pri dejavnostih, nesprejemljivih za taksonomijo (B)		40,5	97,5%
Skupaj (A + B)		41,5	100,0%

/ V letu 2022 uredba ni veljala

N/EL … dejavnost, nesprejemljiva za taksonomijo za zadevni cilj

N/A … merila za nebistveno škodovanje za zadevni cilj niso opredeljena

• ni relevantno

Oznako sestavlja poleg NACE kode dejavnosti še okrajšava zadevnega cilja, za bistveno prispevanje h kateremu

je gospodarska dejavnost sprejemljiva, in številka oddelka dejavnosti v ustrezni prilogi, ki zajema ta cilj, tj.:

— blažitev podnebnih sprememb: BPS;

— prilagajanje podnebnim spremembam: PPS; — vodni in morski viri: VMV;

— krožno gospodarstvo: KG; — preprečevanje in nadzorovanje onesnaževanja: PNO;

Delež naložb v obratna sredstva (OPEX), povezanih z gospodarskimi dejavnostmi, vključenimi v taksonomijo EU – razkritje Skupine Luka Koper., za leto 2023, s primerjavo na leto 2022, za doseganje vseh ciljev

Skupina Luka Koper							Merila za bistven prispevek						Merila za nebistveno škodovanje
1	2	3	4	5	6	7	8	9	10	11	12	13	14	15	16	17	18	19	20	21
Gospodarske dejavnosti	Oznake	Abso lutni prihodki	Delež prihod kov	Blažitev podnebnih sprememb	Prilaga janje podneb nim spre membam	Vodni in morski viri	Krožno gospodar stvo	Onesnaže vanje	Biotska raznovrst nost in ekosistemi	Blažitev podnebnih sprememb	Prilaga janje podneb nim spre membam	Vodni in morski viri	Krožno gospodar stvo	Onesnaže vanje	Biotska raznovrst nost in ekosistemi	Minimalni zaščitni ukrepi	Delež prihodkov, usklajen s taksono mijo 2023	Delež prihodkov, usklajen s taksono mijo 2022	Kategorija (omo gočitvena dejavnost)	Katego rija (pre hodna dejav nost)
		v mio eur	%	%	%	%	%	%	%	DA/NE	DA/NE	DA/NE	DA/NE	DA/NE	DA/NE	DA/NE	%	%	O	P
A DEJAVNOSTI, SPREJEMLJIVE ZA TAKSONOMIJO
A.1 Okoljsko trajnostne dejavnosti (usklajene s taksonomijo)
2.3 Zbiranje in prevoz nevarnih odpadkov	KG 2.3, NACE: E38.11, E38.12, F42.9	1,0	5,0%	N/EL	N/EL	N/EL	100,0%	N/El	N/EL	N/A	DA	DA	_	DA	N/A	DA	5,0%	/
5.2 Obnova sistemov za zbiranje, čiščenje in distribucijo vode	PPS 5.2. NACE: E36.00 in F42.99	0,9	4,5%	N/EL	100,0%	N/EL	N/EL	N/EL	N/EL	N/A	_	DA	N/A	N/A	DA	DA	4,5%	3,8%
6.16 Infrastruktura za omogočanje nizkoogljičnega prevoza po plovnih poteh	BPS 6.16. NACE: F42.91, F71.1 ali F71.20	3,1	15,6%	100,0%	N/EL	N/EL	N/EL	N/EL	N/EL	_	DA	DA	DA	DA	DA	DA	15,6%	10,3%	O
Naložbe v obratna sredstva pri okoljsko trajnostnih dejavnostih (usklajenih s taksonomijo) (A.1)		5,0	25,1%														25,1%	14,1%
A.2 Dejavnosti, ki so sprejemljive za taksonomijo, vendar niso okoljsko trajnostne (dejavnosti, neusklajene s taksonomijo)
5.5 Zbiranje in prevoz frakcij nenevarnih odpadkov, ki se ločujejo na viru	BPS 5.5 NACE: E38.11	0,6	3,0%
7.7 Nakup in lastništvo stavb, saj nakupujemo in dajemo v najem stavbe	BPS in PPS 7.7 HACE: L68	0,6	3,0%
Naložbe v obratna sredstva pri dejavnostih, ki so sprejemljive za taksonomijo, vendar niso okoljsko trajnostne (dejavnosti, neusklajene s taksonomijo) (A.2)		1,2	6,0%
Skupaj (A.1 + A.2)		6,2	31,2%														25,1%	14,1%
B DEJAVNOSTI NESPREJEMLJIVE ZA TAKSONOMIJO
Naložbe v obratna sredstva pri dejavnostih, nesprejemljivih za taksonomijo (B)		13,7	68,8%
Skupaj (A + B)		19,9	100,0%
/ V letu 2022 uredba ni veljala

N/EL … dejavnost, nesprejemljiva za taksonomijo za zadevni cilj

N/A … merila za nebistveno škodovanje za zadevni cilj niso opredeljena

• ni relevantno

Oznako sestavlja poleg NACE kode dejavnosti še okrajšava zadevnega cilja, za bistveno prispevanje h kateremu je gospodarska dejavnost sprejemljiva, in številka oddelka dejavnosti v ustrezni prilogi, ki zajema ta cilj, tj.:

— blažitev podnebnih sprememb: BPS;

— blažitev podnebnih sprememb: BPS;

— prilagajanje podnebnim spremembam: PPS;

— vodni in morski viri: VMV;

— krožno gospodarstvo: KG;

— preprečevanje in nadzorovanje onesnaževanja: PNO;

19.2 Opis sistema ravnanja z okoljem⁵⁴

Strokovno podporo upravi družbe in profitnim centrom nudijo strokovna področja, organizirana glede na osnovne poslovodske funkcije in specifične potrebe dejavnosti. Za izvajanje programov in uresničevanje ciljev na področju varstva okolja skrbijo posamezne organizacijske enote, za programe, ki vključujejo več enot in skupno infrastrukturo, pa skrbi področje varovanja zdravja in ekologije. To ima svetovalno, nadzorno, razvojno in operativno vlogo. V skladu z zahtevami ISO 14001 in EMAS ter strategijo podjetja sta imenovana predstavnik vodstva za okolje ter varnost in zdravje pri delu ter pooblaščenec za varstvo okolja.

Sistem okoljskega ravnanja je zasnovan tako, da izhaja iz strateških usmeritev družbe, v katerih so določeni strateški cilji. Podrobneje sta politika in zaveza družbe predstavljena v poglavju 19.4 Politika varnega in zdravega pristaniškega okolja ter energetske učinkovitosti. Na letni ravni se nato v okviru letnega načrtovanja pregledajo in ocenijo okoljski vidiki. Ti predstavljajo elemente dejavnosti, proizvodov in storitev, ki pomembno vplivajo na okolje ali vplivajo na našo dejavnost (npr. podnebne spremembe). Pri ocenjevanju pomembnosti okoljskih vidikov se upoštevajo kriteriji napredka glede na preteklo leto, skladnosti z zakonodajo in s postavljenimi internimi kriteriji, povečanje stroškov ter mnenja javnosti. Za kriterij pomembnosti pri vrednotenju se uporablja barvna skala (rdeča, rumena, zelena). Pomemben okoljski vidik je tisti, ki je pri kateremkoli kriteriju ocenjen z rdečo barvo ali pri vsaj treh z rumeno. Pri analizi okoljskih vidikov se upoštevajo vse dejavnosti (posredni in neposredni vplivi na okolje). V nadaljevanju so prikazani okoljski vidiki, ocenjeni kot pomembni. V okoljskem poročilu se poroča še o drugih prepoznanih okoljskih vidikih, da bi se tako ustvaril celovit prikaz okoljskega ravnanja in delovanja družbe.

Pri okoljskih vidikih, ki so ocenjeni kot pomembni, se postavijo letni merljivi cilji in pripravijo programi izboljšav poslovanja (PIP) za lažje in učinkovitejše doseganje zastavljenih ciljev. PIP predstavlja ukrep, ki je sprejet za obvladovanje prepoznanega okoljskega vidika, preprečevanje ali ublažitev negativnih vplivov, zagotovitev sanacije vpliva ter obvladovanje dejanskih in potencialnih pozitivnih učinkov. PIP je lahko naložba, lahko je strošek (npr. študija, vzdrževalni posegi, meritev) ali organizacijski ukrep. Ti postanejo del letnega poslovnega načrta družbe. Realizacija programov izboljšav se letno pregleduje in o tem se poroča tudi v tem poročilu v vsakem posameznem poglavju. Doseganje zastavljenih ciljev se spremlja kvartalno ter poroča upravi. Ustreznost postavljenega sistema ravnanja z okoljem se preverja in ocenjuje tudi v okviru rednih notranjih presoj in vodstvenega pregleda ter zunanje presoje sistemov kakovosti. Učinkovitost izvedenih ukrepov se spremlja še s pregledovanjem izvedenih PIP, spremljanjem ciljev ter spremljanjem postavljenih specifičnih kazalnikov, ki so za posamezen okoljski vidik predstavljeni v poglavjih poročila. Spremljajo in prikazujejo se skozi leta, da se lahko ugotavljajo trendi in ocenjuje napredek. Deležnikom se rezultati sistema ravnanja z okoljem sporočajo na različne načine (npr. z letnim poročilom, ki je javno objavljen, s kvartalnimi poročili, objavljenimi na borzi, s spletno predstavitvijo meritev hrupa, prašnih delcev, kvalitete morja itd.). Pobude in sodelovanje z deležniki vplivajo na obseg izvajanja sistema ravnanja z okoljem, kot tudi na obseg poročanja.

19.3 Sožitje z okoljem⁵⁵

Luka Koper, d. d., od nekdaj skrbi za izboljšanje kakovosti življenja v celotnem prostoru, v katerega je umeščeno pristanišče, in se zaveda ranljivosti naravnega okolja. Ob zavedanju, da pristanišče vpliva na okolje, se je Luka Koper, d. d., v svojih politikah zavezala smotrnemu ravnanju z okoljem, saj ga želi ohraniti tudi za prihodnje rodove. Spremljanje in zmanjševanje vplivov na okolje sta del rednih delovnih aktivnosti. Pri tem Luka Koper, d. d., sodeluje s pristojnimi strokovnimi institucijami.

Pristanišču najbližja območja Nature 2000

Pristanišču bližnji podvodni travniki (Zostera noltei in kolenčasta cimodoceja oz. Cymodocea nodosa v smeri Ankarana)

⁵⁴ GRI 2-13, 3-3

⁵⁵ GRI 3-3, 304-1, 304-2, 304-3, 304-4

S pristaniščem sobiva naravni rezervat Škocjanski zatok (velikosti 122,7 ha), ki se nahaja v neposredni bližini. To je največje slovensko polslano mokrišče, izjemnega pomena zaradi bogate favne in flore. Z upravljavcem Škocjanskega zatoka – Društvom za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS) – je podpisan sporazum, po katerem podpisniki sodelujemo pri ohranjanju in upravljanju ekosistemov z namenom:

• • krepitve ekosistemskih storitev, ki izhajajo iz narave in biotske pestrosti, kot toka koristi za deležnike območja,
• • zmanjšanja pritiskov, ki negativno vplivajo na ekosisteme, bodisi kot posledica uporabe njihovih storitev bodisi zaradi posrednih vplivov človeških dejavnosti,
• • izboljšanja sposobnosti ključnih akterjev za spopadanje z okoljsko ranljivostjo ter ohranjanjem ekosistemov in njihovih storitev,
• • podpiranja ključnih akterjev s strategijami, metodami, sredstvi in orodji za učinkovito ohranjanje in upravljanje ekosistemov,
• • vključitve pristopa celostnega upravljanja in pristopa z vključevanjem lokalnih skupnosti v sistem upravljanja.

Na območju živi ogromno ogroženih rastlinskih in živalskih vrst. V popisu iz leta 2018 je prepoznanih 1.575 vrst z rdečega seznama IUCN56 in s seznama nacionalno zaščitenih živalskih in rastlinskih vrst, ki so ogrožene. Ocenjujemo, da so vse lahko potencialno ogrožene zaradi delovanja pristanišča. Podatke o številčnosti vrst smo prejeli od upravljavca zatoka. Za spremljanje posrednih vplivov pristanišča na območju Škocjanskega zatoka imamo že več let vzpostavljen monitoring vplivov (hrup, kvaliteta zraka), pri čemer so merilne naprave postavljene v neposredni bližini zatoka. Rezultati meritev so javno objavljeni in predstavljeni v poročilu. V letu 2021 smo vzpostavili spremljanje kvalitete vode v prelivu, ki prečka pristanišče in povezuje Škocjanski zatok z morjem (o rezultatih poročamo v poglavju 19.15 Biotska raznovrstnost). V preliv se steka del meteorne kanalizacije z območja pristanišča, kar lahko vpliva na kakovost vode v Škocjanskem zatoku.

Že dalj časa imamo vzpostavljen skupen sistem obveščanja za primere nenadzorovanih onesnaženj, ki bi lahko vplivali na kakovost vode v Škocjanskem zatoku. Na prehodu vode iz preliva v Škocjanski zatok je že vrsto let fiksna zapornica, ki je bila rekonstruirana.

Nenadzorovana onesnaženja na morju spremljamo z nameščenimi senzorji (rezultati so predstavljeni v poglavju

19.16 Varovanje morja). V letu 2022 smo namestili, v 2023 pa preizkusili oz. uporabljali radarski sistem za še zanesljivejšo identifikacijo morebitnega naftnega madeža.

V bližini pristanišča se nahajata obrežno močvirje pri Sv. Nikolaju (velikost 7,27 ha), katerega posebnost je zelo redka slanomočvirska vegetacija, in edinstveni travnik pozejdonke, ki se nahaja v Žusterni. Pozejdonka je v Sredozemlju sicer razširjena morska trava, vendar je v Tržaškem zalivu prisotna samo na majhnem območju (1 km) ob slovenski obali med Koprom in Izolo. V začetku leta 2023 smo izvedli kartiranje (določili obseg) travnika pozejdonke, v 2024 pa bomo vzpostavili monitoring spremljanja stanja tega morskega travnika.

Na večji oddaljenosti od pristanišča se nahaja park Debeli rtič (velikosti 5,26 ha), ki se uvršča v območje Nature 2000. Luški morski akvatorij se nahaja na ekološko pomembnem območju, na občutljivem območju evtrofikacije in na občutljivem območju kopalnih voda, zato imamo že vzpostavljen sistem spremljanja kakovosti morja, kar je predstavljeno v poglavju 19.15 Biotska raznovrstnost in poglavju 19.16 Varovanje morja.

V smeri Ankarana se zunaj koncesijskega območja pristanišča na globinah do 5 metrov pojavljajo podvodni travniki (Zostera noltei in kolenčasta cimodoceja oz. Cymodocea nodosa). Travniki se ne uvrščajo med zavarovana območja, vendar pa delovanje pristanišča lahko vpliva na njihov status. O tem poročamo v poglavju 19.15 Biotska raznovrstnost.

V luški akvatorij (2,1 milijona m2 površine) se izliva reka Rižana z visoko vsebnostjo suspendiranih delcev, ki prispevajo k zamuljevanju morskega dna v drugem luškem bazenu. K stalnemu nanosu materiala v vse luške bazene znatno prispevajo tudi morski tokovi. V luških akvatorijih moramo redno vzdrževati določeno globino, da omogočimo varno plovbo oz. privez ladij. Poglabljanje morskega dna izvajamo po potrebi, izčrpani material pa odlagamo v za to predvidene kasete na kopnem, kjer pa kapacitete niso zadostne. Ne glede na dejavnost poglabljanja in ladijskega prometa je v luškem akvatoriju prisotnih veliko živalskih in rastlinskih morskih vrst, ta tematika pa je predstavljena v poglavju 19.16 Varovanje morja. V letu 2021 smo prvič izvedli analizo številčnosti in vrstnosti organizmov, ki živijo v morskem sedimentu in rezultati so bili predstavljeni v predhodnih poročilih.

V neposredni bližini pristanišča se nahajajo tudi mestno jedro Kopra ter del naselij Ankaran in Bertoki.

⁵⁶ IUCN – International Union for the Conservation of Nature and Natural Resources (Mednarodna zveza za varstvo narave in naravnih virov)

19.3.1 Pomembni okoljski vidiki v letu 2023

Okoljski vidiki, ocenjeni kot pomembni		Obrazložitev vrste vpliva
PORABA VODE / ODPADNA VODA / MORJE	• poraba pitne vode	• Raba pitne vode in izgube v vodovodnem omrežju vplivajo na količine že tako omejene pitne vode na Obali.
EMISIJE V OZRAČJE	• emisije/imisije prašenja pri storitvah	• Pri manipulaciji s sipkim materialom lahko pride do prašenja, kar povzroča povečanje nekaterih onesnaževal v zraku.
ENERGETIKA / NOTRANJI TRANSPORT	• izvajanje internega transporta z dizelskimi pogoni • raba električne energije in goriva	• Zaradi rabe goriva pri izvajanju transporta prihaja do izpusta toplogrednih plinov v zrak. • Raba električne energije posredno vpliva na nastajanje onesnaževal, vendar na lokacijah, ki proizvajajo električno energijo iz neobnovljivih virov energije.
HRUP / VONJ	• nastajanje hrupa v pristanišču • emisije hrupa tovornih in potni ških ladij	• Vsaka dejavnost povzroča hrup, ta se širi v okolje in je moteč.
DRUGI OKOLJSKI VIDIKI	• poglabljanje morskega dna in odlaganje izkopanih sedimentov	• Za zagotavljanje varnosti plovbe in pri določenih posegih v prostor je treba poglabljati morsko dno, pri čemer se izkopani sedimenti odlagajo na kopno. Zaradi slanosti materiala površine niso več primerne za kmetijstvo, odloženi morski sediment pa je kot material slabo nosilen in se poseda.
DRUGI OKOLJSKI VIDIKI	• požarna varnost	• Visoka stopnja požarne varnosti je zelo pomembna z a nemoteno delovanje celotnega pristanišča.
DRUGI OKOLJSKI VIDIKI	• ohranjanje biotske raznovrstnosti	• Ohranjanje biotske raznovrstnosti je pomemben okoljski vidik, saj pristanišče sobiva z naravnim rezervatom Škocjanski zatok, v neposredni bližini pa se nahajata še obrežno močvirje pri Sv. Nikolaju, katerega posebnost je zelo redka slanomočvirska vegetacija, in edinstveni travnik pozejdonke, ki se nahaja v Žusterni.
ODPADKI	• Nastajanje luških in ladijskih odpadkov	• Visoka stopnja ločeno zbranih odpadkov in njihova ponovna uporaba (krožno gospodarstvo).

V zgornji tabeli so prikazani okoljski vidiki, ocenjeni kot pomembni. Da bi zagotovili zmanjšanje vplivov prepoznanih okoljskih vidikov, so se tudi letos na redni luški okoljski delavnici pripravile letne aktivnosti (programi izboljšav poslovanja) ter se pregledalo doseganje zastavljenih okoljskih ciljev, ki so podrobneje predstavljeni še v poglavju 19.3.2. Okoljski cilji v letu 2024.

Na ravni združenja evropskih pristanišč je bilo izvedeno anketiranje glede določitve pomembnih okoljskih vidikov, ki so prikazani na spodnji sliki (https://www.espo.be).

Okoljski vidiki, ocenjeni kot pomembni na ravni združenja evropskih pristanišč v letu 2023

Podnebne spremembe	Kakovost zraka	Energetska	Hrup
Kakovost vode	Odnos z lokalno skupnostjo	Ladijski odpadki	odpadki
	Poglabljanje	OKOLJSKIH PRIORITET ZA LETO 2022

Uredba (ES) o prostovoljnem sodelovanju organizacij v sistemu Skupnosti za okoljsko ravnanje in presojo (EMAS) navaja, da je treba o svojih pomembnih neposrednih in posrednih okoljskih vidikih skupaj z glavnimi kazalniki uspešnosti poročati na teh okoljskih področjih:

• • energija,
• • materiali,
• • voda,
• • odpadki,
• • raba zemljišč v zvezi z biotsko raznovrstnostjo,
• • emisije.

V nadaljevanju poročila poročamo o energiji, vodi, odpadkih, rabi zemljišč v zvezi z biotsko raznovrstnostjo in emisijah. Kazalnika materialov ne prikazujemo, ker ocenjujemo, da pri dejavnosti skladiščenja in pretovora ni ključen in pomemben. Dodatno prikazujemo še poglobljene informacije, povezane s podnebnimi spremembami, kot priporoča Evropska komisija v Smernicah za nefinančno poročanje: dopolnilo o poročanju o informacijah, povezanih s podnebjem (2019/C 209/01), ter informacije o tem, kako in v kakšni meri so naše dejavnosti povezane z gospodarskimi dejavnostmi, ki se štejejo kot okoljsko trajnostne, v skladu s členoma 3 in 9 uredbe o taksonomiji (Uredba (EU) 2020/852 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. junija 2020 o vzpostavitvi okvira za spodbujanje trajnostnih naložb ter spremembi Uredbe (EU) 2019/2088) v povezavi z Delegirano uredbo Komisije (EU) 2021/2139.

Podnebne spremembe obvladujemo prek prepoznanega pomembnega okoljskega vidika energetike/notranjega transporta (raba energentov) ter prepoznanega tveganja podnebnih sprememb. V poročilu dodatno poročamo še o požarni varnosti v pristanišču, svetlobnem onesnaževanju ter ravnanju z morskimi sedimenti.

19.3.2 Okoljski cilji v letu 2024

Najpomembnejši cilji na področju naravnega okolja:

• • uspešno opraviti presojo skladnosti z zahtevami uredbe EMAS, standarda ISO 50001 in ISO 14001,
• • zmanjšati emisije celokupnega prahu na vseh desetih lokacijah pristanišča na 200 mg/m2 na dan in omejiti odstopanja pri meritvah med letom na največ pet,
• • ohraniti vrednosti imisij delcev PM10 (velikosti do 10 µm) na celotnem luškem območju pod 30 µg/m3 (v smeri Ankarana, Kopra in Bertokov),
• • ohraniti delež ločeno zbranih odpadkov brez ladijskih odpadkov pri 94 odstotkih;
• • zmanjšati raven hrupa v nočnem času v smeri mesta Koper na 53 dBA,

•

• • ohraniti dnevno raven hrupa pred najbližjimi objekti zunaj območja pristanišča pri 58 dB in večerno pri 53 dB,
• • kljub dobavi dodatne mehanizacije in novih porabnikov električne energije dosegati ciljno specifično porabo energentov, in sicer za pogonsko gorivo 0,1335 l/t, za električno energijo 0,8550 kWh/t, pitno vodo 2,5l/t,
• • doseči, da pri posegih v prostor ne bo potreben niti en ukrep (inšpekcijski ali interni),
• • preprečiti vsakršno onesnaženje morja zunaj luškega akvatorija,
• • pri požarnih intervencijah in nesrečah s telesnimi poškodbami zagotoviti intervencijski čas poklicne gasilske enote, ki je krajši od 3,5 min (od sprejema obvestila do prihoda na intervencijo),
• • povsem preprečiti velike industrijske nesreče,
• • realizirati vse inšpekcijske odločbe s področja požarne varnosti,
• • ohraniti razširjenost območja podvodnih travnikov (Cymodocea nodosa, Zostera nolti) glede na referenčno obdobje leta 2018,
• • ohraniti kakovost vode v prelivu, ki povezuje Škocjanski zatok z morjem in prečka pristanišče, s spremljanjem vsebnosti mineralnih olj, katerih vrednost ne sme presegati 50 µg/l.

19.3.3 Realizacija okoljskih ciljev v obdobju 2021–202357

V tabeli so predstavljeni cilji ter njihova realizacija, podrobneje pa je vsebina pojasnjena v pripadajočih poglavjih poročila.

Legenda:

• Cilj ni bil dosežen
• Cilj je dosežen
• Cilj je delno dosežen
• Cilj je nov

OPOMBE :

• * Ciljna vrednost za leto 2021 je znašala >91%, za leto 2022 pa >92%.
• ** V letu 2021 so bile ciljne vrednosti 0,7658 kwh/t za električno energijo, 0,1249 l/t za gorivo in 4,9 l/t za pitno vodo. Ciljne vrednosti in specifična poraba goriva, električne energije in pitne vode se od leta 2021 izračunavajo glede na celotni pretovor.
• ** V letu 2022 so bile ciljne vrednosti 0,7918 kwh/t za električno energijo, 0,1214 l/t za gorivo in 4,9 l/t za pitno vodo. Ciljne vrednosti in specifična poraba goriva, električne energije in pitne vode se od leta 2021 izračunavajo glede na celotni pretovor.
• *** Izvedba ugotavljanja obsega morskih travnikov v 2023 ni bila izvedena in bo izvedena leta 2024, nato pa bomo frekvenco preverjanja povečali in izvajali nadzor vsaki 2 leti.

Št. pogavja	Pomemben okoljski vidik	CILJ	Vrednost cilja 2023		Rezultati za 2021–2023 (Dosežene vrednosti)		Realizacija 2023
				2021	2022	2023
19.8	Emisije/imisije prašenja pri storitvah	Zmanjšati imisije celokupnega praha za vsako posamezno meritev	200 mg/m2dan največ 5 preseganj	120 7 preseganj	114 10 preseganj	104 6 preseganj
19.8	Emisije/imisije prašenja pri storitvah	Ohraniti imisije delcev velikosti do 10 µm na celotnem luškem območju	< 30 µg/m3	Bertoki-17 Ankaran-15 Koper-16	Bertoki-21 Ankaran-16 Koper-16	Bertoki-14 Ankaran-22 Koper-14
19.9	Ravnanje z odpadki	Ohraniti odstotek ločeno zbranih odpadkov brez ladijskih odpadkov	> 93 %	93,6*	93,6*	93,9
19.10	Nastajanje hrupa v pristanišču, emisije hrupa tovornih in potniških ladij	Zmanjšati raven hrupa v nočnem času v smeri mesta Koper	Noč 48 dB	53	54	54
19.10	Nastajanje hrupa v pristanišču, emisije hrupa tovornih in potniških ladij	Ohraniti dnevno raven hrupa na 58 dB pred najbližjimi objekti zunaj območja pristanišča in večerno na 53 dB	Večer 53 dB	Bertoki-37 Ankaran-44 Koper-54	Bertoki-37 Ankaran-46 Koper-55	Bertoki-36 Ankaran-45 Koper-56
19.10	Nastajanje hrupa v pristanišču, emisije hrupa tovornih in potniških ladij	Ohraniti dnevno raven hrupa na 58 dB pred najbližjimi objekti izven območja pristanišča in večerno na 53 dB	Dan 58 dB	Bertoki-39 Ankaran-45 Koper-54	Bertoki-38 Ankaran-45 Koper-56	Bertoki-38 Ankaran-45 Koper-56
19.11	Raba električne energije in goriva	Ohraniti specifično porabo energentov na ravni prejšnjega leta, kljub povečanju pretovora in skladiščnih kapacitet	0,7960 kWh/t	0,7740**	0,7332**	0,8377
19.12	Poraba pitne vode	Ohraniti specifično porabo energentov na ravni prejšnjega leta, kljub povečanju pretovora in skladiščnih kapacitet	2,5 l/t	2,29**	2,09**	2,255
19.11	Izvajanje internega transporta z dizelskimi pogoni	Ohraniti specifično porabo energentov na ravni prejšnjega leta, kljub povečanju pretovora in skladiščnih kapacitet	0,1290 l/t	0,1195**	0,1267**	0,1271
19.17	Poglabljanje morskega dna in odlaganje izkopanih sedimentov	Posegi v prostor	0 ukrepov	0	0	0
19.16	Onesnaženje morja	Preprečiti vsakršno onesnaženje morja zunaj luškega akvatorija	0 onesnaženj	0	0	0
19.7	Požarna varnost	Zagotoviti čim krajši intervencijski čas gasilske enote, (od sprejema obvestila do prihoda na intervencijo) za požarne intervencije in nesreče s telesnimi poškodbami	< 3,5 min	2,97	2,98	2,83
19.7	Požarna varnost	Povsem preprečiti velike industrijske nesreče	0 velikih ind. nesreč	0	0	0
19.7	Požarna varnost	V celoti realizirati inšpekcijske odločbe	0 nerealiziranih inšpekcijskih odločb	0	0	0
19.15	Ohranjanje biotske raznovrstnosti	Ohranjanje kvalitete vode v prelivu, ki povezuje Škocjanski zatok z morjem in prečka pristanišče	Vsebnost mineralnil olj < 50 µg/l	<20	<20	<20
19.15	Ohranjanje biotske raznovrstnosti	Ohranjanje razširjenosti območja podvodnih travnikov (Cymodocea nodosa, Zostera nolti) - meritev na tri leta	Enaka površina glede na referenčno obdobje 2018	/#	/#	***

LEGENDA: Cilj ni bil dosežen Cilj je dosežen Cilj je delno dosežen Cilj je nov

OPOMBA:

*Ciljna vrednost za leto 2021 je znašala >91%, za leto 2022 pa >92%.

**V letu 2021 so bile ciljne vrednosti 0,7658 kwh/t za električno energijo, 0,1249 l/t za gorivo in 4,9 l/t za pitno vodo. Ciljne vrednosti in specifična poraba goriva, električne energije in pitne vode se od leta 2021 izračunavajo glede na celotni pretovor. **V letu 2022 so bile ciljne vrednosti 0,7918 kwh/t za električno energijo, 0,1214 l/t za gorivo in 4,9 l/t za pitno vodo. Ciljne vrednosti in specifična poraba goriva, električne energije in pitne vode se od leta 2021 izračunavajo glede na celotni pretovor.

*** Izvedba ugotavljanja obsega morskih travnikov v 2023 ni bila izvedena in bo izvedena leta 2024, nato pa bomo frekvenco preverjanja povečali in izvajali nadzor vsaki 2 leti.

19.4 Politika varnega in zdravega pristaniškega okolja ter energetske učinkovitosti⁵⁸

V družbi Luka Koper, d. d., je sprejeta okoljska politika, katere ustreznost se redno preverja. V mesecu marcu 2019 je bila Politika varnega in zdravega pristaniškega okolja ter energetske učinkovitosti posodobljena. Objavljena je na spletni strani: https://www.luka-kp.si/slo/pomembni-dokumenti-208. Politika opredeljuje tudi usmeritve k zmanjševanju podnebnih sprememb na način, da se stremi k zmanjševanju vplivov na okolje, da se skrbno ravna z viri, povečuje energetska učinkovitost ter uvaja sodobna tehnologija.

19.5 Skladnost z zahtevami s področja varovanja okolja⁵⁹

19.5.1 Skladnost z okoljsko zakonodajo60

Pri izkazovanju skladnosti v prvi vrsti izhajamo iz Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 44/22), na podlagi katerega so podeljena okoljevarstvena dovoljenja:

• • št. 35450-18/2022-2550-4 z dne 4. 4. 2023 in čistopis izreka 35450-18/2022-2550-8 z dne 26.5.2023 glede emisij hrupa,
• • št. 35444-2/2016-13 z dne 15. 6. 2017, spremembi št. 35440-50/2019-10 z dne 21. 10. 2020 in št. 35447-4/2021- 2550-10 z dne 27. 5. 2022, glede emisij v zrak, emisij odpadnih voda ter skladiščenja nenevarnih odpadkov,
• • št. 35415-1/2006-15 z dne 8. 1. 2008, spremembe št. 35415-4/2008-16 z dne 19. 3. 2009, št. 35495-1/2012-2 z dne 21. 11. 2012, št. 35492-1/2013-10 z dne 21. 6. 2013 in št. 35495-4/2016-7 z dne 14. 10. 2016 za obratovanje obrata, ki lahko povzroči večjo nesrečo (SEVESO).

Družba izpolnjuje zahteve, opredeljene v okoljevarstvenih dovoljenjih, ki jih je pridobila za emisije v vode in v zrak, za skladiščenje odpadkov, emisije hrupa in kot obrat večjega tveganja za nastanek nesreče. Izpolnjevanje zahtev podeljenih okoljevarstvenih dovoljenj se letno pregleda in pri tem ugotavlja, ali se predpisane zahteve izpolnjujejo.

Na področju svetlobnega onesnaženja je bila že v začetku leta 2017 zaključena ureditev vseh obstoječih svetil na način, da so ta skladna z zahtevami zakonodaje (Uredba o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja (Uradni list RS, št. 81/07, 109/07, 62/10, 46/13 in 44/22 – ZVO-2) s področja svetlobnega onesnaženja. Načrt je bil nato revidiran še leta 2019, 2021 in 2022. Revizije smo izvajali zaradi sprememb v številu in lokacijah vgrajenih/odstranjenih svetil.

Rezultati meritev z naprav, ki povzročajo emisije snovi v zrak, izkazujejo skladnost s prejetim okoljevarstvenim dovoljenjem (št. 35444-2/2016-13 z dne 15. 6. 2017 in spremembama št. 35440-50/2019-10 z dne 21. 10. 2020 ter št. 35447-4/2021- 2550-10 z dne 27. 5. 2022).

Vrednosti delcev PM10 in PM2,5 v zraku so na območju pristanišča pod zakonsko postavljenimi normativi (Uredba o kakovosti zunanjega zraka (Uradni list RS, št. 9/11, 8/15, 66/18 in 44/22 – ZVO-2), enako velja tudi za število dnevnih preseganj.

Izmerjene emisije iz kurilnih naprav so skladne z zakonodajnimi zahtevami in okoljevarstvenih dovoljenjem (št. 35444- 2/2016-13 z dne 15. 6. 2017 in spremembama št. 35440- 50/2019-10 z dne 21. 10. 2020 ter št. 35447-4/2021-2550-10 z dne 27. 5. 2022) in Uredbo o emisiji snovi v zrak iz malih kurilnih naprav (Uradni list RS, št. 46/19 in 44/22 – ZVO-2)

Raven hrupa, izmerjena s pomočjo treh fiksnih merilnikov (meritve se izvajajo stalno, 24/7), je skladna z zahtevami podeljenega okoljevarstvenega dovoljenja št. 35450-18/2022- 2550-4 z dne 4. 4. 2023 in čistopis izreka 35450-18/2022- 2550-8 z dne 26.5.2023 glede mejnih vrednosti kazalnikov hrupa v okolju, ki veljajo pred prvimi objekti mesta Koper, Ankarana in Bertokov. V letu 2022 smo dodatno izvedli še obdobne meritve pred prvimi stavbami okoli pristanišča in rezultati so skladni z zahtevami podeljenega okoljevarstvenega dovoljenja glede mejnih vrednosti kazalnikov hrupa v okolju, ki veljajo pred prvimi objekti mesta Koper, Ankarana in Bertokov. Slednje meritve se skladno z zakonodajo izvajajo na vsaka tri leta. Prav tako smo v letu 2023 s pomočjo pooblaščenca in modelnega izračuna pridobili oceno obremenjenosti okolja s hrupom (modelni izračun za vrednost nočnega cilja do leta 2027).

Izvedene analize industrijskih odpadnih voda in odpadnih voda iz malih sanitarnih čistilnih naprav so pokazale skladnost z okoljevarstvenimi zahtevami št. 35444-2/2016-13 z dne 15. 6. 2017 in spremembo št. 35440-50/2019-10 z dne 21. 10. 2020 ter spremembo št. 35447-4/2021-2550-10 z dne 27. 5. 2022. Na novi lokaciji, kjer skladiščimo staro železo, smo imeli v padavinski odpadni vodi neustrezne rezultate in ugotovili smo, da so posledica vdora morske vode in mešanja odpadne vode v lovilcu olj. Kot ukrep bomo padavinske odpadne vode s te lokacije preusmerili in prečistili na novem lovilcu olj, ki bo vgrajen na ustrezni globini, da ne bo prihajalo do vdora morske vode. Ocenjujemo, da ni prišlo do večjega onesnaženja okolja, saj na lokaciji sicer občasno skladiščimo odpadno železo, vendar je čas skladiščenja največ nekaj tednov (več v poglavju 19.13 Ravnanje z odpadno vodo). Pri meritvi odpadne vode iz pralnice na terminalu za živino je bila pri parametru amonijevega dušika nekoliko presežena mejna vrednost, vendar izpuščena odpadna voda nadalje odteka še na Centralno čistilno napravo Koper, kjer se dodatno prečiti, zato ocenjujemo, da ni prišlo do obremenitve okolja. Ostale meritve in parametri v industrijskih odpadnih vodah so bili skladni z določili okoljevarstvenega

⁵⁸ GRI 3-3

⁵⁹ GRI 3-3

⁶⁰ GRI 2-27, 303-4

dovoljenja št. 35444-2/2016-13 z dne 15. 6. 2017 ter spremembo št. 35440-50/2019-10 z dne 21. 10. 2020 ter spremembo št. 35447-4/2021-2550-10 z dne 27. 5. 2022. Z rezultati meritev smo seznanili upravljavca Centralne čistilne naprave Koper.

Družba ima veljavno okoljevarstveno dovoljenje za skladiščenje (pretovarjanje) nekaterih vrst odpadkov (staro železo, papir, plastika, valjarniška škaja), št. 35444-2/2016-13 z dne 15. 6. 2017 in spremembo št. 35440-50/2019-10 z dne 21. 10. 2020 ter spremembo št. 35447-4/2021-2550-10 z dne 27. 5. 2022. Izvajali smo pretovarjanje starega železa, pri čemer so se izvedle meritve radioaktivnosti pošiljk, vodile evidence, izračunale imisije prahu v okolje in izvedle meritve odpadne vode iz lovilcev olj. V sklopu pretovarjanja odpadnega železa smo v pošiljkah zasledili tudi drug material, ki smo ga vrnili pošiljatelju oziroma ga posredovali drugi pooblaščeni organizaciji. Na podlagi slednjega smo na ministrstvo posredovali vlogo za spremembo obstoječega okoljevarstvenega dovoljenja (št. 35444-2/2016-13 z dne 15. 6. 2017 sprememba št. 35440-50/2019-10 z dne 21. 10. 2020, sprememba št. 35447-4/2021-2550-10 z dne 27. 5. 2022 ) za uvedbo dodatnega postopka obdelave kovinskih odpadkov na obstoječi lokaciji (Lokacija 2 in Lokacija 7) po mehanskem postopku R12 – Izmenjava odpadkov za predelavo s katerim koli od postopkov.

V sklopu Uredbe o preverjanju radioaktivnosti pošiljk, ki bi lahko vsebovale vire sevanja neznanega izvora (Ur. list RS, št. 10/2019), smo izvajali kontinuirane meritve. Za izvajanje meritev imamo pridobljeno pooblastilo s strani Uprave RS za jedrsko varnost (URSJV) iz decembra 2021, ki smo ji tudi posredovali letno poročilo o izvedenih meritvah.

Za opravljene inšpekcijske nadzore nismo prejeli odločb (več v poglavju 19.6.4. Inšpekcijski pregledi).

19.5.2 Skladnost z internimi zahtevami

Na področju spremljanja celokupnega prahu je bil dosežen zastavljeni cilj 200 mg/m2 na dan; povprečna letna vrednost je za 9 % nižja od vrednosti v predhodnem letu in znotraj zastavljenega cilja. Pri 118 meritvah je bilo izmerjenih 6 preseganj, kar je manj kot v predhodnem letu, je pa več od zastavljenega cilja (5 preseganj).

Na področju spremljanja imisij delcev PM10 na celotnem luškem območju je bil zastavljeni interni cilj dosežen.

Na področju energetike so bile dosežene želene vrednosti pri specifični rabi pitne vode in fosilnega goriva pri izvajanju dejavnosti pristanišča, ni pa bila dosežena vrednost pri specifični porabi električne energije. Odstopanja pri ciljnih kazalnikih so pojasnjena v posameznih poglavjih.

Sistem varovanja morja se vzdržuje in nadgrajuje na način, da se zagotavlja doseganje zastavljenega cilja brez onesnaženj zunaj luškega akvatorija.

Na ravni družbe Luka Koper, d. d., imamo pri zniževanju hrupa zastavljene interne cilje za nočno, dnevno in večerno obdobje na vseh treh straneh pristanišča, kjer so postavljeni merilniki. Vrednosti internih ciljev so bile določene glede na mejne vrednosti, opredeljene v predhodni uredbi o emisijah hrupa. Kljub temu, da so se z novo uredbo mejne vrednosti povišale, smo se odločili, da vrednosti ciljev do konca leta 2023 nismo spreminjali. V smeri Ankarana in Bertokov dosegamo cilje v vseh treh obdobjih dneva (dan, večer, noč), prav tako dosegamo vrednosti za dnevni čas v smeri Kopra, ne dosegamo pa jih v večernem in nočnem času. Ocenjujemo, da bi v naslednjih letih zastavljeni cilj za večerni hrup (sedaj prekoračen za 3 dB) ob vseh aktivnostih, naložbah v elektrifikacijo in modernizacijo na prvi obali in prvem pomolu lahko dosegli. Hkrati pa ocenjujemo, da zastavljeni cilj za nočni hrup v smeri Kopra (sedaj prekoračen za 6 dB) kljub vsem ukrepom ni realno dosegljiv, zato smo v tem primeru s pooblaščenim izvajalcem sodelovali pri izdelavi modelnega izračuna na podlagi podatkov obstoječe in načrtovane mehanizacije do leta 2027. Izdelani modelni izračun bo tako osnova za določitev realnejšega cilja v nočnem obdobju v smeri Kopra.

Za leto 2024 smo na podlagi modelnega izračuna (podrobneje je opisan v poglavju 19.10.1. - Rezultati s področja emisij hrupa" vrednost nočnega cilja v smeri Kopra spremenili.

Na področju odpadkov je dosežen cilj več kot 93-odstotnega deleža ločeno zbranih odpadkov brez ladijskih odpadkov.

Na ravni družbe zagotavljamo opredeljeni intervencijski čas gasilske enote (od sprejema obvestila do prihoda na intervencijo) za požarne intervencije in nesreče s telesnimi poškodbami, prav tako sta bila v letu 2023 dosežena cilja o popolni preprečitvi velikih industrijskih nesreč in realizaciji vseh inšpekcijskih odločb s področja požarne varnosti (prejeta ni bila nobena taka odločba).

Dosežen je cilj, po katerem ni bil potreben niti en inšpekcijski ali interni ukrep pri posegih v prostor.

Dosežen je tudi cilj na področju varovanja morja, saj ni bilo niti enega primera onesnaženja morja zunaj luškega akvatorija.

Preverjanje statusa podvodnih travnikov v smeri Ankarana izvajamo obdobno (enkrat na 3 leta), vendar ga v letu 2023 nismo izvedli. Smo namreč v postopku objave javnega naročila in izbora izvajalca, saj želimo frekvenco nadzora nad travniki povečati in jo izvajati na 2 leti. Ne glede na navedeno pa smo izvedli meritve in preverili status podvodnih travnikov v smeri Ankarana. Ugotovili smo, da je njihov status dober.

19.6 Komuniciranje z javnostmi⁶¹

19.6.1 Rezultati javnomnenjske raziskave

Vsako leto se med okoliškim prebivalstvom opravi javnomnenjska raziskava o gospodarski družbi Luka Koper, d. d., glede varovanja okolja ter uspešnosti poslovanja družbe. Največ anketirancev je iz krajevnih skupnosti (KS) Semedela, Žusterna, Za gradom in Olmo-Prisoje (43,8 %), KS Bertoki, Hrvatini in Škofije (30,3 %), KS Koper center (16,6 %) in iz občine Ankaran (9,3 %). Vzorec je v letih izvajanja raziskave ostal nespremenjen in zajema vse starostne skupine in enakomerno oba spola. V anketi prevladuje mnenje (87,4 %), da je Luka Koper, d. d., kot gospodarska družba uspešna/ zelo uspešna.

Anketiranci menijo, da so največji onesnaževalci lokalnega okolja:

• • cestni promet (40,6 %, v letu 2022 29,7 %),
• • pristaniška dejavnost (26,0 %, v letu 2022 24,8 %),
• • industrija v Trstu (14,7 %, v letu 2022 6,4 %) in
• • lokalna industrija (3,6 %, v letu 2022 8,6 %).

43,2 % anketirancev (v letu 2022 26,6 %) meni, da Luka Koper, d. d., srednje dobro skrbi za varovanje okolja (dodelili so oceno 3), 26,5 % (v letu 2022 27,3 %) jih meni, da precej dobro skrbi za okolje (dodelili so oceno 4), in 10,8 % (v letu 2022 21,7 %) jih meni, da zelo dobro skrbi za okolje (dodelili so oceno 5). Nezadostno ali zadostno oceno je podelilo 16,4 % (v letu 2022 11,9 %) vprašanih. Glede na leto prej se je delež anketiranih, ki menijo, da Luka Koper, d. d., precej dobro (ocena 4) skrbi za okolje, nekoliko zmanjšal, se je pa precej povečal delež tistih, ki menijo, da Luka Koper, d. d., srednje dobro (ocena 3) skrbi za varovanje okolja. Za polovico se je pa zmanjšal delež tistih, ki menijo, da Luka Koper, d. d., zelo dobro (ocena 5) skrbi za varovanje okolja. Povprečna ocena (na lestvici od 1 do 5) je v zadnjem letu padla s 3,66 na 3,28.

Ocena javnosti glede okoljskega vpliva pristanišča:

	2021	2022	2023
Ocena javnosti glede okoljskega vpliva pristanišča	3,62	3,64	3,28

19.6.2 Pomembnejši dogodki na področju komuniciranja z javnostmi

Družba je pristopila k projektu ESI (Environmental Ship Index), ki ladjam s sodobnejšimi in čistejšimi pogoni od 1. januarja 2023 omogoča plačevanje nižjih pristaniških pristojbin. ESI je prostovoljna shema, ki jo pristanišča uporabljajo za spodbujanje in nagrajevanje okoljsko čistejših in sprejemljivejših ladij. Sistem, ki ladjam z manj izpusti v okolje omogoča plačilo nižje pristojbine, smo pred vpeljavo predstavili vsem predstavnikom ladjarjev s ciljem, da bi se shemi pridružilo čim več ladij oziroma da bi v pristanišče prihajale le take z minimalnimi izpusti v okolje. Seznam ladij, vključenih v shemo ESI stalno obnavljamo in skrbimo, da vsem čistim ladjam obračunamo nižje pristaniške pristojbine. V letu 2023 smo 106 ladjam od 1642 (6,5 %), ki so vključene v ESI sistem, obračunali popust.

Zelo aktivni smo bili na področju energetike. V okviru projekta SOPOREM, v katerem sodelujejo vodilni partner Luka Koper, d. d. Mestna občina Koper in norveško podjetje Greenstat, je bil na novinarski konferenci predstavljen projekt gradnje fotonapetostnih elektrarn v pristanišču. Projekt predvideva gradnjo druge največje sončne elektrarne v državi, ki se bo zaključila v letu 2024. Podrobneje o projektu poročamo v poglavju 2 Pismo predsednice uprave.

Poleg tega so se ob koncu leta 2023 izvajale aktivnosti za projekt izgradnje sistema za oskrbo ladij z električno energijo z obale. S tem sledimo zahtevam iz Uredbe (EU) 2023/1805 o uporabi obnovljivih in nizkoogljičnih goriv v pomorskem prometu in prispevamo k zmanjšanju emisij toplogrednih plinov, obremenitev s hrupom in onesnaževanja zraka ter tako ohranjamo standarde trajnostnega razvoja na področju okolja.

Za skupni projekt z družbo Eles, d. o. o., za izgradnjo RTP 110/20 kV Luka Koper, d. d., s priključnim vodom je bil ob koncu leta 2023 izbran ponudnik za izdelavo projektne in prostorsko-okoljske dokumentacije. Nova napajalna postaja bo omogočila nadaljnji razvoj pristanišča pri opuščanju fosilnih goriv.

Za potrebe polnjenja električnih vozil so se v letu 2023 pričele aktivnosti za sistem upravljanja s polnilnicami v pristanišču.

Z namenom krepitve in razvijanja čezmejnega sodelovanja so Pristaniška uprava Trst, Pristaniška uprava Benetke in Luka Koper, d. d., v sodelovanju s Konzorcijem za gospodarski razvoj Furlanije Julijske krajine ter Univerzo na Primorskem podpisale protokol na področju trajnosti in energetske učinkovitosti pristanišč. S sprejetjem protokola smo se zavezali nadaljevanju aktivnosti, ki so bile zastavljene že v minulih letih v okviru EU projekta Clean Berth, sofinanciranega s sredstvi Programa Interreg V-A Slovenija – Italija 2014– 2020 (https://www.luka-kp.si/novice/pristanisca-za-tesnejse-sodelovanje-pri-okoljskih-in-energetskih-projektih/).

V okviru sponzorstva smo podprli organizacijo dveh strokovnih poslovnih konferenc s področja trajnosti: prva je bila Mobilnost 7. junija, 11. oktobra je sledila Energetika 2023. Obeh konferenc so se udeležili sodelavci s področja varovanja zdravja in ekologije, pod okrilje katerega spada tudi energetika, iz tega naslova pa je sledila tudi priprava strokovnih člankov na temo skrbi za okolje in projektov zelenega prehoda, ki so bili objavljeni na spletnem portalu časopisa Delo: https://www.delo.si/dpc-gradbenistvo/ugled-se-gradi-z-odgovornim-odnosom-do-okolja/ in VIDEO: Če bi bilo dovoljeno, bi se lahko v Luki Koper tudi kopali – Delo.

Udeležili smo se 25. Dnevov energetikov, ki so potekali 18. in 19. aprila v Portorožu. Na tem srečanju energetskih managerjev Slovenije na konferenci na temo izzivov in priložnosti energetske krize smo predstavili ključne projekte podnebnega prehoda in izzive, s katerimi se soočamo v specifični pristaniški dejavnosti: Luka Koper, d. d. je pripravljena na zeleni prehod - Luka Koper, d. d. (luka-kp.si).

Dnevi energetikov

1. novembra smo gostili zaključno konferenco evropskega projekta 5G-Loginnov, v okviru katerega sta v zadnjih treh letih potekala razvoj in testiranje omrežja naslednje mobilne generacije 5G za potrebe pristanišč in logistike: S tehnologijo 5G korak naprej pri razvoju pametnega pristanišča - Luka Koper, d. d. (luka-kp.si).

Zaključna konferenca evropskega projekta 5G-Loginnov Foto: Jakob Bužan

Pridružili smo se največjemu slovenskemu festivalu UNI. MINDS, namenjenemu vzpostavljanju in razvoju slovenske inovacijske skupnosti v partnerstvu med gospodarstvom in akademskim okoljem. Ob tej priložnosti so si pristanišče ogledali študenti različnih slovenskih fakultet, v centru

odličnosti InnoRenew CoE smo študentom podrobno predstavili aktivnosti varovanja okolja, inovativni ukrep nanosa celuloznega zaščitnega sloja na skladiščeni premogu in s strani Evropske organizacije morskih pristanišč (ESPO) nagrajeni projekt "Opeka iz morskega sedimenta": Festival UNI.MINDS: Povezovanje gospodarstva in akademske sfere - Luka Koper, d. d. (luka-kp.si).

Festival UNI.MINDS - Povezovanje gospodarstva in akademske sfere

Luka Koper, d. d., se je pridružila podpornikom žrtev avgustovskih poplav in v okviru tega Upravi RS za zaščito in reševanje donirala 241 palet opečnih zidakov. Zidaki so produkt nagrajenega projekta, v okviru katerega je Luka Koper, d. d., skupaj s partnerji iz izkopanega morskega sedimenta izdelala zidake, odporne proti zmrzovanju, z nizko vpojnostjo vode ter visoko tlačno in upogibno trdnostjo, primerne za gradnjo nosilnih in nenosilnih zidnih konstrukcij: Dobrodelni luški zidaki za obnovo domov – Luka Koper, d. d. (luka-kp.si).

Donacija opek za prizadeta območja Foto: Jakob Bužan

V avgustu 2023 je bil izveden sestanek širše skupine predstavnikov Mestne občine Koper in Luke Koper (vodstvo in strokovni delavci). Na podlagi tega je bila septembra imenovana posebna delovna skupina Tehnološko središče – Smart Business City, katere cilj je vzpostaviti pogoje za delovanje tehnološkega središča oz. druge oblike podpornega okolja za razvoj gospodarstva v delu objekta skladišče 3.

Pristanišče so večkrat v spremstvu profesorjev obiskali študentje Fakultete za pomorstvo in promet, s katero Luka Koper intenzivno sodeluje na več področjih. Rdeča nit pogovorov med predstavitvijo in ogledom pristanišča je bila dejavnost luke ter njena aktivnost oz. sodelovanje pri zagotavljanju varnosti na morju. Ena izmed aktivnosti je izvajanje meritev ter redno spremljanje meteoroloških podatkov. Podatke, ki so pomembni za varno vplutje ladij, delimo tudi z Upravo RS za pomorstvo, piloti KOPP, d. o. o., vlačilci Adrie-Tow, d. o. o., pomorsko policijo, slovensko vojsko ter podjetjem Sirio, d. o. o. Predstavljen je bil tudi primer dobre prakse, povezan z organiziranostjo za preprečevanje oz. spopadanje z nepredvidenimi dogodki, naravnimi in drugimi nesrečami, ter potrebe in cilji glede sil in opreme za izvajanje zaščite in reševanja.

O pomembnih dogodkih poročamo tudi v poglavju 22 Družbena odgovornost.

19.6.3 Zabeležene in obravnavane okoljske pritožbe62

Zabeležene in obravnavane okoljske pritožbe zaradi delovanja pristanišča

Okoljske pritožbe se sprejemajo telefonsko, prek spletne aplikacije in prek medijev. Vse pritožbe obravnavamo in pritožniku odgovorimo. Obravnavali smo vse prejete pritožbe (100%).

Skupaj je bilo v letu 2023 zabeleženih 14 pritožb, od tega šest na prekomeren hrup, pet na dim iz ladje, ena na neposodobljene podatke na spletni strani Živeti s pristaniščem (ŽSP), ena na hrupnost in prašenje ob gradbenih delih na zunanjem kamionskem terminalu in ena na vklop sirene ladje.

	2021	2022	2023
Število okoljskih pritožb	18	12	14

Od skupno šest prejetih pritožb, ki so bile povezane s hrupom, se jih je večina (5 pritožb) nanašala na hrup ladij v smeri Kopra, ena na hrup ladje v smeri Ankarana. V vseh primerih hrupnih ladij smo se s predstavnikom ladjarja oziroma s poveljstvom ladij poskusili dogovoriti o ukrepih. Ker je vir hrupa na ladjah lahko različen (npr. črpalke, ventilacija, dvigala, motor, vibracije), so tudi ukrepi s strani ladjarja različni in različno učinkoviti. V večini primerov ladjarji oziroma poveljstva ladij razumejo problematiko ter prisluhnejo in ukrepajo, če je to mogoče oziroma jim sistem to dopušča. Od petih pritožb nam je po ukrepanju pri ladjarju oz. agentu ladje uspelo znižati nivo hrupa v 2 primerih. Vpliv hrupa teh ladij je prisoten za čas, ko je privezana v pristanišču.

Pet pritožb je bilo prejetih zaradi dimljenja ladje oz. vlačilca v pristanišču. Ob takih dogodkih smo obvestili pristojnega pomorskega inšpektorja, ki spremlja in preveri dogajanje na morju, oziroma ladjarja. V večini primerov se dimljenje pojavi ob zagonu glavnih motorjev ladje, ki traja kratek čas, zaradi česar je vpliv prisoten kratek čas. Trajno prenehanje dimljenja ladij bo mogoče le takrat, ko bo ladja imela alternativne pogone oziroma, ko ne bo več uporabljala fosilnih goriv.

Ena pritožba je bila prejeta na hrupnost in prašenje ob gradbenih delih na zunanjem kamionskem terminalu. V tem primeru se je preverilo stanje pri področju investicij in klicatelju sporočilo okvirno časovnico del. Po posredovanem opozorilu izvajalcu del, se je stanje izboljšalo, zato ocenjujemo, da je bil vpliv prašenja sicer prisoten, vendar kratek čas.

Ena pritožba se je nanašala na neposodobljene podatke o hrupu in prahu na spletni strani Živeti s pristaniščem (ŽSP). Težave s pošiljanjem podatkov na strežnik so bile hitro odpravljene. zaradi česar ne ocenjujemo vpliva na okolje.

Ena pritožba pa se je nanašala na sprožitev sirene ladje v jutranjih urah zaradi signalizacije ladje v megli. Občanki Kopra je bil sporočen vzrok.

Zabeležene in obravnavane okoljske pritožbe na razvojne načrte ali posege v pristanišču

Vsi deležniki lahko podajo pisne pripombe na razvojne načrte ali posege v pristanišču, ki jih Agencija za okolje, javno razgrne. Javno so razgrnjeni predvideni posegi iz Uredbe o posegih v okolje, za katere je treba izvesti presojo vplivov na okolje (Uradni list RS, št. 51/14, 57/15, 26/17, 105/20 in 44/22 – ZVO-2). V letu 2023 Luka Koper, d. d. ni izdela nobene dokumentacije za posege ali načrte in posledično niso bili objavljeni rezultati presoj vplivov na okolje in družbo. V letu 2022 so bili objavljeni rezultati presoje vplivov na okolje in družbo za poseg "Nova privezna mesta na južni obali Pomola II", kjer so bili deležniki vključeni in izdano pa je bilo integralno dovoljenje v juniju 2022 (100 % realizacija).

19.6.4 Inšpekcijski pregledi63

Pomanjkljivosti, ugotovljene v inšpekcijskih pregledih, niso bile take narave, da bi lahko vplivale na okolje. Luka Koper, d. d., v letu 2021, 2022 in 2023 ni prejela denarne kazni iz naslova inšpekcijskih pregledov, v letu 2023 pa je ena odvisna družba prejela kazen v višini 30 EUR za okoljski prekršek.

Inšpektorat	Datum uvedbe, seznanitev s postop kom	Vsebina postopka	Ugotovitve	Družba
Inšpektorat za okolje, podnebje in energijo	31. 5. 2023	Poziv za predložitev poročila o obratovalnem monitoringu odpadnih vod za podjetje Luka Koper, d. d., za leto 2022.	Postopek še v teku.	Luka Koper, d. d.
Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo	22. 8. 2023	Nadzor nad obratovanjem večjega tveganja za okolje (SAVESO)	Ni bilo pripomb, postopek se je zaključil.	Luka Koper, d. d.
Ministrstvo za naravne vire in prostor	26. 10. 2023	Nadzor nad izvajanjem spremljanja pošiljk iz naslova povečane radioaktivnosti	Zabeležena je bila ugotovitev, da je treba zagotoviti stalno prisotnega operaterja za spremljanje, kar smo tudi zagotovili in postopek se je zaključil.	Luka Koper, d. d.
Inšpektorat RS za okolje in energijo	1. 12. 2023	Nadzor nad ravnanjem gospodarske družbe v skladu z zahtevami iz okoljevarstvenega dovoljenja	Ni bilo pripomb, postopek se je zaključil.	Luka Koper, d. d.
Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo	4. 12. 2023	Nadzor nad izpolnjevanjem zahtev iz okoljevarstvenega dovoljenja za predelavo odpadkov, pregled zapisov o sprejemanju in oddajanju odpadkov za čezmejno premeščanje, povzročanje emisij v zrak in odvajanje odpadnih vod.	Ni bilo pripomb, postopek se zaključi.	Luka Koper, d. d.
		Sklep o ustavitvi postopka št. 06182-2813/2022
Inšpekcija za okolje OE Koper	26. 10. 2023	Pregled blaga na terenu (odpadna guma)	Tovor (odpadna guma) ni skladiščen ločeno glede na to, ali gre za odpadek ali neodpadek	Adria Terminali, d. o. o.
Inšpekcija za okolje OE Koper	1. 12. 2020–31. 1. 2023	Spremna dokumentacija blaga (odpadna plastika)	Napačno izpolnjeni spremni dokumenti, sprejem in izdaja blaga, prejeta odločba in kazen v višini 30 EUR.	Adria Terminali, d. o. o.
Inšpektorat RS za okolje in energijo	10. 11. 2023	Nadzor nad izpolnjevanjem okoljevarstvenih zahtev	V letu 2023 smo imeli en inšpekcijski pregled s strani okoljskega inšpektorata, ki je potekal v mesecu novembru. Ugotovljeno je, da smo ukinili okoljevarstveno dovoljenje za kompostiranje. Pri vodenju evidenc smo bili opozorjeni na nepravilnost, ki smo jo odpravili pred iztekom roka, ki je bil določen do konca koledarskega leta. Pregledana je bila tudi dokumentacija o monitoringih in vodenju obratovalnih dnevnikov na dveh lovilnikih olj. Del dokumentacije je bil dostavljen naknadno.	Luka Koper INPO, d. o. o.

19.7 Obvladovanje okoljskih tveganj in ukrepanje ob izrednih dogodkih⁶⁴

Pomemben korak pri ohranjanju in izboljševanju stanja okolja predstavlja zmanjševanje tveganja za nastanek izrednih dogodkov ter izboljševanje postopkov za ukrepanje. Na ravni družbe Luka Koper, d. d., se letno pripravljajo in vzdržujejo seznami tveganj tudi na področju okolja. V pristanišču imamo urejen sistem obvladovanja in ukrepanja ob zaznanem izrednem dogodku, ki ni nujno povezan z nevarno snovjo. V tem poglavju so povzeti in zabeleženi okoljski dogodki, vsi manjšega obsega, pri katerih so bile posledice omejene na lokacijo samega nastanka dogodka (npr. okoli vozila). Pritožbe lokalne skupnosti so obravnavane v poglavju 19.6.3 Zabeležene in obravnavane okoljske pritožbe. Opis dogodkov na morju pa je predstavljen v poglavju 19.7.1 Statistika posredovanja na morju.

Luka Koper, d. d., v delovnem procesu uporablja, prevaža in skladišči nevarne snovi, nafto in njene derivate ter upravlja sredstva za delo, ki predstavljajo nevarnost za nastanek nesreče.

Izvedena je bila revizija ocen ogroženosti ter Načrta zaščite in reševanja (NZR). Načrt je uprava Luke Koper, d. d., potrdila v aprilu 2022. Sistem zaščite in reševanja v Luki Koper, d. d., vključuje akterje več strokovnih področij, organizacij in podjetij, katerih podatki so zapisani v prilogah k načrtu. Priloge so se v letu 2023 redno pregledovale in po potrebi popravljale oziroma dopolnjevale, sam načrt pa bo revidiran v letu 2025.

Pri posredovanjih ob izrednih dogodkih na območju pristanišča vedno sodelujeta poklicna gasilska enota družbe Luka Koper, d. d., in področje pristaniške varnosti, po potrebi pa še enota varovanja morja, podjetje Luka Koper INPO, d. o. o., prostovoljni gasilci prostovoljnega industrijskega gasilskega društva (PIGD) družbe Luka Koper, d. d., in civilne zaščite družbe Luka Koper, d. d., ter druge enote skladno z NZR.

Na področju požarne varnosti je cilj zagotoviti ustrezen sistem oskrbe in zadostno količino požarne vode na celotnem območju pristanišča ter zagotavljati ustrezno posredovanje z gašenjem za specifične objekte. V letu 2018 je področje investicij pripravilo Načrt aktivnosti vzdrževanja in popravila vodovodnega in hidrantnega omrežja 2018–2023, ki je v zaključni fazi.

Poklicna luška gasilska enota (PGE), ki šteje 30 zaposlenih, zagotavlja stalno, 24-urno dežurno službo. V svojem voznem parku ima osem gasilskih vozil in sedem prikolic z različno opremo. Enota skrbi za operativno in preventivno delo na področju požarne varnosti pristanišča. Operativno gasilsko delo obsega gašenje in reševanje ob vseh vrstah nesreč, nudenje medicinske pomoči bolnim in poškodovanim ter izobraževanje in usposabljanje z gasilsko reševalno opremo. V letu 2023 je enota posredovala na 712 dogodkih.

Število dogodkov poklicne gasilske enote

V letu 2023 je bilo izvedenih dodatnih 126 požarnih straž (varjenje, rezanje ipd.). Vsakodnevno se sicer izvaja požarna straža na terminalu tekočih tovorov v času njegovega delovanja.

Gasilska vaja Foto: Matej Ličan

V letu 2023 smo na področju varstva pred požarom usposobili preko 250 zaposlenih.

Redno usposabljanje poklicnih gasilcev je zelo pomembno za vzdrževanje visoke ravni znanja in varnosti pri intervencijah. Poklicni gasilci se redno usposabljajo v gasilski enoti in v gasilski šoli.

Na območju pristanišča smo izvedli približno 100 internih vaj z različno gasilsko tematiko.

19.7.1 Statistika okoljskih dogodkov od 2021 do 2023

2021	2022	2023	Opis dogodka	Izvedeni ukrep
115	118	207	Počena hidravlična cev vozil (zunanjih vozil in luške mehanizacije) ali zaznan oljni madež na asfaltni površini.	Sanacija s pomočjo absorbentov in strojne, ročne metle. Urejeni so ekološki otoki, kjer so na ključnih mestih na voljo sredstva za hitro sanacijo in zabojniki za uporabljeni absorbent. Puščanje hidravličnega olja je zabeleženo na 0,05 % vozil, ki vstopijo v pristanišče.
8	3	0	Puščanje luškega vodnega omrežja.	Sanacija počenih cevi.
6	10	9	Puščanje in razlitje manjše količine naftnih derivatov okoli vozil kot posledica poškodbe rezervoarja goriva.	Sanacija s pomočjo absorbentov in strojne, ročne metle na lokaciji razlitja.
3	4	3	Neustrezno ravnanje z odpadki znotraj pristanišča.	Ustrezno nadaljnje ravnanje z najdenimi odpadki.
9	8	9	Manjši požar, začetek požara.	V vseh primerih smo manjše, lokalne začetke požara pogasili ter uvedli dodatne ukrepe, kjer je bilo potrebno.
/	2	6	Puščanje freonov iz strojnice za hlajene tovore	Zaradi popuščanja materialov je prišlo do izpusta freonov v zrak. Izdelali smo projektno nalogo za posodobitev hladilniškega postrojenja na tem delu z opustitvijo freonov kot hladilnega sredstva.

Izredni dogodki so bili vsi manjšega obsega, obvladani in sanirani na mestu nastanka, brez vplivov na okolje.

19.7.2 Predstavitev realizacije programov izboljšav za boljše obvladovanje nenadzorovanih dogodkov

V letu 2023 smo:

• • izvajali sanacijo hidrantnega in vodovodnega omrežja v skladu z načrtom vzdrževanja in investicij,
• • sodelovali z gasilsko brigado Koper in izvedli skupne gasilske vaje za boljše sodelovanje pri intervencijah,
• • izvajali aktivnosti za izgradnjo novega luškega gasilskega doma (mnenje Marjetice, gradbeno dovoljenje, dokumentacija PZI v izdelavi),
• • nabavili pripomočke za stabilizacijo večjih vozil,
• • nabavili reševalni podest,
• • nabavili sušilno omaro za intervencijske obleke in ostalo opremo,
• • nabavili opremo za vzdrževanje fizične kondicije poklicnih gasilcev,
• • nabavili pnevmatske tesnilne čepe,
• • zaključili zamenjavo dveh prenosnih gasilskih črpalk,
• • zaključili nabavo nadtlačnih električnih oz. baterijskih ventilatorjev,
• • zaključili nabavo transportnih vozičkov za prevoz gasilske opreme,
• • zaključili nabavo vozičkov za premik vozil,
• • posodobili sistem aktivne požarne zaščite z novimi topovi za ladijski privez TC1,
• • zaključili posodobitev sistema hlajenja in gašenja na rezervoarjih za metanol na terminalu tekočih tovorov,
• • izvajali aktivnosti za zamenjavo in nadgradnjo polnilnih mest za gorivo na terminalu tekočih tovorov.

V letu 2023 nismo:

• • v celoti zaključili sanacije hidrantnega in vodovodnega omrežja v skladu z načrtom vzdrževanja in investicij,
• • zaključili posodobitve obstoječega centra za ravnanje z odpadki,
• • nabavili novega kontejnerja za izvajanje požarne straže zaradi prekoračitve zagotovljenih sredstev pri postopku javnega naročanja,
• • v celoti zaključili zamenjave in nadgradnje polnilnih mest za gorivo na terminalu tekočih tovorov.

19.7.3 Programi izboljšav za boljše obvladovanje nenadzorovanih dogodkov v letu 2024

V letu 2024 bomo:

• • zaključili zamenjavo in nadgradnjo polnilnih mest za gorivo na terminalu tekočih tovorov,
• • nadaljevali postopke za izgradnjo novega gasilskega doma,
• • sodelovali z gasilsko brigado Koper in izvedli skupne gasilske vaje za boljše sodelovanje pri intervencijah,
• • zaključili posodobitev obstoječega centra za ravnanje z odpadki z namestitvijo dodatnih javljalnikov požara skladno s požarno študijo,
• • zaključili naložbo v sanacijo hidrantnega in vodovodnega omrežja v skladu z načrtom vzdrževanja in investicij,
• • ponovili postopek javnega naročanja in nabavili nov kontejner za izvajanje požarne straže,
• • uredili sistem samodejnega gašenja na RMG 1-4 in KD 55-58 na kontejnerskem terminalu,
• • nadgradili terminal sipkih tovorov v skladu z direktivo ATEX (oprema, orodje in zaščitni sistemi, namenjeni za uporabo v potencialno eksplozivnih atmosferah),
• • pričeli postopke za nabavo tovornega osebnega vozila za potrebe gasilcev,
• • nabavili sesalnike oz. sesalni sistem za potrebe čiščenja sistema THal na terminalu sipkih tovorov,
• • nabavljali delovno opremo v izvedbi ATEX (opremo, namenjeno za uporabo v potencialno eksplozivnih atmosferah) na terminalu razsutih tovorov.

19.8 Emisije/imisije zaradi delovanja pristanišča⁶⁵

19.8.1 Kakovost zraka in podnebni dejavniki

Stalno si prizadevamo zmanjševati emisije v ozračje, ki nastajajo pri izvajanju pristaniških dejavnosti. Glavni izvori emisij, na katere lahko vplivamo, so:

• • Pretovor in skladiščenje razsutih in sipkih tovorov, kot so premog, železova ruda, soja, pšenica in glinica. Pri teh dejavnostih nastajajo emisije prahu.
• • Pretovor in skladiščenje tekočih tovorov, kot so naftni derivati, o-ksilen in metanol. Pri teh dejavnostih nastajajo emisije hlapnih organskih substanc.
• • Raba tekočih energentov in pogonskih goriv za luško mehanizacijo in kurilne naprave, pri čemer nastajajo prah in emisije toplogrednih plinov.
• • Ladje v času priveza v pristanišču, saj morajo imeti prižgane pomožne motorje za delovanje razsvetljave, klimatskih in prezračevalnih naprav, ladijskih dvigal, črpalk ipd.

Sistemi skladiščenja in pretovarjanja omenjenih tovorov so v koprski luki vzpostavljeni skladno z najboljšimi razpoložljivimi tehnikami (t. i. BAT). Primeri uporabe najboljših razpoložljivih tehnik v našem pristanišču so:

• • v rezervoarje za naftne derivate vgrajujemo plavajoče membrane, gradimo rezervoarje s fiksnimi strehami, ki zmanjšujejo emisije snovi v ozračje;
• • vgrajujemo sisteme za povratek hlapov pri prečrpavanju goriv v premične enote;
• • z belo oziroma odsevno barvo rezervoarjev zmanjšujemo emisije snovi v ozračje;
• • pri pretovoru uporabljamo sodobne tehnike: avtomatizacijo procesa pretovora, zmanjševanje poti padanja pri iztresanju tovora, uporabo teleskopskih cevi, uvajanje zaprtih transportnih poti in protiprašnih ograj;
• • ključne tovore skladiščimo v silosih in transportiramo po zaprtih transportnih sistemih, če je to praktično in ekonomsko izvedljivo;
• • uvajamo tehnične in organizacijske ukrepe za zmanjševanje emisij na mestu izvora; uporabljamo tehnike pršenja z vodo, opuščamo dovoz in odvzem tovora ob slabih vremenskih razmerah, ozelenjujemo okolico, zmanjšujemo število mest za pretovor;
• • na deponijo, kjer skladiščimo premog in železovo rudo, nanašamo papirniški mulj, ki zmanjšuje možnost odnašanja materiala zaradi vetra.

Na kakovost zraka vplivajo tudi dejavnosti zunaj območja pristanišča. Izpostavljamo predvsem:

• • ceste, ki obkrožajo pristanišče;
• • emisije iz ladij, ki plujejo oz. so na sidrišču;
• • čezmejne vplive.

19.8.2 Količina celokupnega prahu v pristanišču66

Predstavitev rezultatov meritev količine celokupnega prahu znotraj pristanišča

Že od leta 2002 na desetih lokacijah znotraj pristanišča spremljamo celokupno koncentracijo prahu. Povprečna letna vrednost vseh meritev je v letu 2023 znašala 104 mg/m2 na dan, kar je za 10 mg/m2 manj kot v letu 2022 in je znotraj zastavljenega cilja. Pri skupaj 118 meritvah je bilo zabeleženih 6 preseganj, kar je več od zastavljenega cilja (5 preseganj), zato je cilj le delno dosežen. Vrednosti so bile največkrat presežene na merilnih mestih v neposredni bližini deponije premoga in železove rude, eno preseganje pa je bilo izmerjeno v smeri Bertokov zaradi neposredne bližine gradbišča.

⁶⁵ GRI 3-3

⁶⁶ GRI 305-7

Povprečne letne količine celokupnega prahu na vseh merilnih mestih znotraj pristanišča

19.8.3 Količina zdravju škodljivih prašnih delcev67

Univerza na Primorskem na območju pristanišča spremlja prisotnost finih prašnih delcev velikosti 10 µm (PM10) in velikosti 2,5 µm (PM2,5). Prva merilna naprava, postavljena v pristanišču, spremlja delce PM10 že od leta 2003. Z leti se je povečalo število merilnih postaj ter se izvedla posodobitev naprav na način, da zagotavljajo spremljanje tudi delcev, manjših od 10 µm.

Rezultati meritev delcev PM10 iz merilnih naprav nameščenih v pristanišču, ki to omogočajo (LKP Ankaran in LKP Koper), se samodejno objavljajo na spletni strani http://www. zivetispristaniscem.si/. Družba na spletni strani primerjalno prikazuje tudi rezultate meritev naprave, ki je nameščena na Markovcu in s katero upravlja Agencija RS za okolje.

Predstavitev rezultatov meritev prašnih delcev velikosti do 10 µm (PM10)

Merilne naprave za spremljanje finih prašnih delcev

Letne povprečne koncentracije delcev prahu (PM10) v koprskem pristanišču so pod zakonsko določeno vrednostjo 40 µg/m3 in pod zastavljenim ciljem 30 µg/m3. Uredba o kakovosti zunanjega zraka (Uradni list RS, št. 9/11, 8/15, 66/18 in 44/22 – ZVO-2) opredeljuje tudi dnevno mejno koncentracijo PM10 za varovanje ljudi, ki znaša 50 µg/m3 in je lahko na posameznem merilnem mestu med letom presežena največ 35-krat. Preseganja smo zabeležili na merilnem mestu št. 2 – smer Bertoki, in sicer 18-krat, na merilnem mestu Ankaran-Rožnik enkrat ter na lokaciji Potniški terminal šestkrat.

Višje vrednosti PM10 in največ preseganj smo izmerili na merilnem mestu v smeri Bertokov. Ugotavljamo, da je do povišanja delcev prišlo zaradi neposredne bližine gradbišč, saj se je v letu 2023 urejala nova površina za skladiščenje avtomobilov in gradil nov kamionski terminal.

Rezultati meritev PM10 (v µg/m3) na mejah pristanišča

	2021	2022	2023
Merilno mesto št. 3 – LKP Ankaran	15	16	14
Merilno mesto št. 2 – smer Bertoki	17	21	22
Merilno mesto št. 4 – LKP Koper	16	16	14

Preseganje dnevnih mejnih vrednosti po Sloveniji

Če primerjamo meritve, ki jih Agencija RS za okolje izvaja v različnih krajih po Sloveniji, lahko vidimo, da se dnevna preseganja mejne vrednosti pojavljajo na vseh merilnih mestih. Najbližja merilna postaja zunaj pristanišča se nahaja na Markovcu, kjer je bila letna povprečna koncentracija PM10 17 µg/m3 in je bilo zabeleženih 12 preseganj dovoljene dnevne koncentracije delcev. Največ preseganj se v splošnem opaža v zimskem času in so posledica večjih izpustov iz domačih kurišč ter meteoroloških vplivov, kot sta majhna hitrost vetra in nizka višina mešanja zraka.

Preseganja mejne vrednosti 50 µg/m-3 za leto 2023 na različnih merilnih mestih po Sloveniji* Število preseganj dnevne mejne vrednosti PM10 v letu 2023

Merilno mesto	JAN	FEB	MAR	APR	MAJ	JUN	JUL	AVG	SEP	OKT	NOV	DEC	SKUPNO
Celje bolnica	1	9	0	0	0	0	0	0	0	0	1	1	12
Celje Ljubljanska	0	7	0	0	0	0	0	0	0	0	0	1	8
Hrastnik	0	1	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	1
IB Gregorčičeva	1*	3	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	6*
IB Rečica	0*	2	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	2*
Iskrba	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0
Koper	2	10	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	12
Kranj	0	5	0	0	0	0	0	0	0	0	0	1	6
Ljubljana Bežigrad	0	10	0	0	0	0	0	0	0	0	1	3	14
Ljubljana Celovška	2	11	0	0	0	0	0	0	0	0	0	3	16
Ljubljana Vič	1	8	0	0	0	0	0	0	0	0	0	2	11
Maribor Titova	0	1	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	1
Maribor Vrbanski	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0
Murska Sobota Cankarjeva	5	11	0	0	0	0	0	0	0	0	0	7	25
Murska Sobota Rakičan	0	4	0	0	0	0	0	0	0	0	1	1	6
Nova Gorica Grčna	1	10	0	0	0	0	0	0	0	0	0	2	13
Nova Gorica Vojkova	2	11	0	0	0	0	0	0	0	0	0	1	15
Novo mesto	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0
Ptuj	0	5	0	0	0	1	0	0	0	0	0	2	8
Trbovlje	0	4	0	0	0	0	0	0	0	0	0	3	7
Velenje	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0
Zagorje	0	4	0	0	0	0	0	0	0	0	0	1	5
Žerjav	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	8

*Vir: http://www.arso.gov.si/zrak/kakovost%20zraka/podatki/

Roža vetrov za leto 2023

Hitrost vetra je izražena v enotah m s-1. Vetrovi so največkrat pihali iz smeri vzhod in severovzhod (burja in burin), ter iz severozahoda (maestral).

Primerjava letnih koncentracij prašnih delcev PM10 v pristanišču in na nekaterih drugih merilnih mestih po Sloveniji*

n Maribor n Trbovlje

n Luka Koper – št. 3 (LKP Ankaran) n Markovec

*Vir: http://www.arso.gov.si/zrak/kakovost%20zraka/podatki/ Podatki za leto 2023 s strani ARSO še niso dokončno potrjeni.

Predstavitev rezultatov meritev prašnih delcev velikosti do 2,5 µm (PM2,5)

V pristanišču na dveh lokacijah (merilno mesto št. 4 – LKP Koper in merilno mesto št. 3 – LKP Ankaran) spremljamo tudi delce PM2,5. Rezultati so predstavljeni v spodnji tabeli. Povprečne letne koncentracije delcev PM2,5 so na obeh merilnih mestih v pristanišču pod zakonodajno vrednostjo 20 µg/m3 (Uredba o kakovosti zunanjega zraka (Uradni list RS, št. 9/11, 8/15, 66/18 in 44/22 – ZVO-2).

Rezultati meritev PM2,5 (v µg/m3) na mejah pristanišča

	2021	2022	2023
Merilno mesto št. 4 – LKP Koper	11	12	12
Merilno mesto št. 3 – LKP Ankaran	11	12	11

Letne koncentracije delcev PM2,5 na različnih merilnih mestih v Sloveniji in na mejah pristanišča za leto 2023

Vir: http://www.arso.gov.si/zrak/kakovost%20zraka/podatki/

Meritve PM2,5 znotraj območja pristanišča so primerljive z vrednostmi drugih urbanih krajev Slovenije. Iskrba na Kočevskem je merilno mesto, ki predstavlja lokacijo z minimalnimi vplivi, saj je oddaljena od vseh virov.

Na spletu smo pridobili tudi podatke pristanišča v Los Angelesu, kjer je bila med januarjem in avgustom 2023 koncentracija delcev PM10 med 15 in 28 µg/m3. Zakonsko določena letna mejna vrednost je tam nižja, le 20 µg/m3 (https:// www.portoflosangeles.org/environment/air_quality.asp). Koncentracija delcev PM2,5 je bila med 3 in 7 µg/m3 (mejna vrednost 12 µg/m3), kar je manj, kot smo izmerili v pristanišču Koper ali drugod po Sloveniji.

19.8.4 Izpusti snovi na ključnih izvorih68

Predstavitev rezultatov meritev emisij prašnih delcev na ključnih izvorih v pristanišču

Te meritve so predpisane v okoljevarstvenem dovoljenju št. 35444-2/2016-13 z dne 15. 6. 2017 in spremembama št. 35440-50/2019-10 z dne 21. 10. 2020 ter št. 35447-4/2021- 2550-10 z dne 27. 5. 2022 in jih izvaja pooblaščena organizacija Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano v

Rezultati letnih meritev emisij prahu na različnih virih

v mg/m3

2022 2023

–– mejna vrednost celotnega prahu pri pretoku nad 200 g/h

n Silos – razkladalna/nakladalna postaja

n Razdelilna postaja EET – premog n Vagonska postaja EET – železo

n Glinica – pretovor

Rezultati letnih meritev emisij prahu na različnih virih

2021 n Silos – razkladalna/nakladalna postaja n Sipki – vagonsko kamionska postaja (TH)

n Kotna postaja EET – premog n Razdelilna postaja EET – železo n Kotna postaja EET – železo

v mg/m3

20

15

10

5

0

neposredni bližini vira nepremične naprave, kjer lahko nastaja prah (npr. pri natovarjanju/raztovarjanju vagonov, tovornjakov). Na vsakem terminalu je več merilnih mest. Iz leta v letose število meritev nekoliko spreminja, bodisi zaradi obsega in tipa pretovora bodisi zaradi sprememb zakonodaje. Mejna dovoljena vrednost je odvisna od masnega pretoka in posledično od vremenskih razmer. Rezultati so vsi skladni s podeljenim okoljevarstvenim dovoljenjem. Mejna dovoljena koncentracija celotnega prahu je 20 mg/m3, saj je vrednost masnega pretoka celotnega prahu 200 g/h.

Predstavitev rezultatov meritev emisij iz kurilnih naprav, ki se uporabljajo za tehnološke namene

Na območju pristanišča se nahajajo kurilne naprave, ki se uporabljajo za tehnološke namene in še uporabljajo fosilna goriva. Kurilna naprava namenjena ogrevanju rezervoarjev v objektu za zbiranje ladijskih olj oz. kalužnici ne obratuje, saj ni potrebe po obratovanju. Rezultati obratovalnega monitoringa kvalitete izpušnih plinov iz teh naprav so predstavljeni v spodnjih tabelah in so skladni z okoljevarstvenim dovoljenjem št. 35444-2/2016-13 z dne 15. 6. 2017, sprememba št. 35440-50/2019-10 z dne 21. 10. 2020, sprememba št. 35447-4/2021-2550-10 z dne 27. 5. 2022. Prikazane mejne vrednosti so povzete iz navedenega okoljevarstvenega dovoljenja.

Rezultati meritev emisij snovi v zrak in predpisane mejne vrednosti srednje kurilne naprave, namenjene sušenju lesa na terminalu za les (v mg/m3)

Snov	Največja vrednost	Srednja vrednost	Mejna vrednost
Ogljikov monoksid	86	65	80
Dušikovi oksidi, izraž. kot NO2	94	84	100
Žveplovi oksidi, izraž. kot SO2	<LOQ	<LOQ	35

LOQ…izmerjena vrednost je pod mejo določitve analitske metode.

68 GRI 305-7

Rezultati meritev emisij snovi v zrak in predpisane mejne vrednosti srednje kurilne naprave, namenjene ogrevanju rezervoarjev na terminalu tekočih tovorov (v mg/m3)

Snov	Največja vrednost	Srednja vrednost	Mejna vrednost
Ogljikov monoksid	30	23	100
Dušikovi oksidi, izraž. kot NO2	96	91	200
Žveplovi oksidi, izraž. kot SO2	<LOQ	<LOQ	35

LOQ… izmerjena vrednost je pod mejo določitve analitske metode

Predstavitev rezultatov meritev emisij iz kurilnih naprav, ki se uporabljajo za sanitarne namene

Na območju pristanišča imamo 11 kurilnic, v katerih se za namene ogrevanja objektov in priprave tople sanitarne vode kot primarni ali rezervni vir uporablja kurilno olje oz. UNP. Emisije iz teh naprav preverja dimnikarska služba. Rezultati emisij v zrak so skladni z zakonodajnimi predpisi za male kurilne naprave (Uredba o emisiji snovi v zrak iz malih kurilnih naprav (Uradni list RS, št. 46/19 in 44/22 – ZVO-2).

19.8.5 Predstavitev realizacije programov izboljšav glede emisij/imisij zaradi delovanja pristanišča

V letu 2023 smo:

• • s 1. 1. 2023 vpeljali sistem ESI Environmental Ship Index, ESI Portal (environmentalshipindex.org),
• • zaključili nabavo grabilca za sipke tovore na terminalu za sipke tovore,
• • zamenjali nakladalec nosilnosti 12t z žlico visokega iztresa na terminalu za sipke tovore,
• • izvajali aktivnosti za nabavo dvožličnega grabilca za pretovor soje na terminalu za sipke tovore,
• • izvedli zaščito na obalnem dvigalu KŽ 33 na terminalu za razsute tovore,
• • na mostnem dvigalu (MD3) na terminalu za razsute tovore v celoti posodobili protiprašno prhanje (dokončanje montaže in izvedba šolanja uporabnikov),
• • izvedli korozijsko zaščito rezervoarjev na terminalu tekočih tovorov.

V letu 2023 nismo:

• • v celoti izpeljali vseh aktivnosti za nabavo dvožličnega grabilca za pretovor soje na terminalu za sipke tovore,
• • uredili prašne zaščitne stene nakladalnega mesta ob silosu žit na terminalu sipkih tovorov.

19.8.6 Programi izboljšav glede emisij/imisij zaradi delovanja pristanišča za leto 2024

V letu 2024 bomo:

• • zaključili dobavo dvožličnega grabilca za pretovor soje na terminalu za sipke tovore,
• • uredili prašno zaščitno steno nakladalnega mesta ob silosu žit na terminalu sipkih tovorov,
• • izvedli rekonstrukcijo protiprašnega prhanja na kombiniranem stroju na terminalu razsutih tovorov.

19.8.7 Podnebne spremembe in priložnosti69

Sistem obvladovanja tveganj je podrobneje opisan v poglavju 14 Obvladovanje tveganj in priložnosti. Predvidene aktivnosti in usmeritve so integrirane v strateške in letne načrte družbe. Cilji in kazalniki, povezani s podnebnimi spremembami, so prikazani v poglavjih 19.8.8. Predstavitev rezultatov emisij toplogrednih plinov ter 19.11 Raba energije in energetska učinkovitost in jih preverjamo kvartalno.

Podjetje lahko s svojim delovanjem povzroča pozitivne vplive oziroma negativne, če ne izvaja ukrepov v smeri večje energetske učinkovitosti, ne uporablja obnovljivih virov energije in ne sledi sodobnim tehnologijam. Vplivi družbe v smislu emisij toplogrednih plinov so na svetovni ravni sicer zanemarljivi, na lokalni ali nacionalni pa pomembni, saj prispevajo k doseganju nacionalnih ciljev o emisijah toplogrednih plinov. Družba ni članica združenj ali povezav, ki se ukvarjajo s problematiko podnebnih sprememb, se pa zaposleni redno usposabljajo in izobražujejo na tem področju. Izdelan je bil tudi kratek animirani film za enostaven prikaz aktivnosti za varčno rabo energentov in virov.

Zaradi prepoznanih podnebnih tveganj in priložnosti se ni spremenil poslovni model družbe, strategija družbe pa je že prilagojena in je usmerjena tudi k učinkoviti rabi energije, zmanjševanju emisij in učinkoviti rabi virov ter uporabi obnovljivih virov energije. Zavedamo se priložnosti, povezanih z učinkovito rabo virov, tudi v smeri prihrankov. Znano je dejstvo, da igrajo drevesa pomembno vlogo pri zajemanju ogljikovega dioksida (CO2) iz ozračja, zato jih sadimo tudi v pristanišču, kjer je le mogoče, ter tako vsaj delno kompenziramo spremembe namembnosti zemljišč pri širitvah pristanišča.

⁶⁹ GRI 2-23, 201-2, 3-3, 303-1, 303-5

Predstavljeni cilji o zmanjševanju izpustov toplogrednih plinov na ravni EU in na ravni Slovenije

Podnebno nevtralna Slovenija in Evropska Unija do 2050

Vir: Celoviti nacionalni energetski in podnebni načrt Republike Slovenije (NEPN)

Pri svojem delovanju potrebujemo pitno vodo za sanitarne in tehnološke namene, kar je podrobneje opisano v poglavju 19.12 Upravljanje s pitno in podzemno vodo. Pri gradnji novih površin upoštevamo poplavno ogroženost in gradimo na ustrezni višini. Na področju človeških virov ocenjujemo, da se bo moral mogoče zaradi dviga temperature ozračja v prihodnje prilagoditi način dela na prostem.

V prihodnje lahko na podlagi sprejetega Nacionalnega energetskega in podnebnega načrta (NEPN) in evropskega zelenega dogovora pričakujemo, da bo potrebno pospešeno prehajati na alternativne pogone. Energetski in podnebni cilji so v osnovi določeni na ravni EU, tj. kot cilji, ki jih mora doseči EU kot celota. V strateških dokumentih družbe se zavzemamo za doseganje ciljev na ravni Republike Slovenije.

Države, kot je RS, ki imajo relativno majhen energetski sistem in visok izhodiščni delež OVE, napredujejo veliko težje kot ostale (tudi v primeru večjih potencialov in razpoložljivih finančnih virov), saj majhen delež OVE v prometu zahteva veliko večje deleže pri toploti in elektriki, pogosto tudi nedosegljive. Uvajanje OVE v prometu je tehnično namreč izjemno zahtevno, saj je omejeno z različnimi standardi (distributerji morajo v goriva primešavati biogoriva, npr. v dizel se lahko primeša največ 7 % biodizla). Do leta 2028 načrtujemo v pristanišču izgradnjo za približno 7 MWp sončnih elektrarn, kar pomeni, da bomo proizvedli do 21 % električne energije za lastno porabo. Do leta 2030 načrtujemo izgradnjo za približno 10 MWp sončnih elektrarn, kar predstavlja približno 35 % trenutne porabe električne energije vsega pristanišča. S postopno elektrifikacijo talne mehanizacije, izgradnjo RTP 110 kV Luka Koper, d. d., in posledično povečano priključno močjo pristanišča ter tako omogočeno povečano proizvodnjo električne energije iz sončnih elektrarn, pričakujemo izpolnitev zastavljenega cilja o 27-% porabi energije iz obnovljivih virov, kot je to opredeljeno za Republiko Slovenijo.

Glede doseganja cilja o učinkoviti rabi energije (URE) smo v fazi popisa in izračuna učinkov že izvedenih aktivnosti (v %) glede na referenčno leto 2007, kajti v strateških usmeritvah težimo k doseganju cilja na ravni republike Slovenije (vsaj 35 %). V sklopu URE smo v letu 2020 vpeljali sistem upravljanja z energijo skladno z ISO 50001, nadaljevali bomo izvajanje energetskih pregledov, klasificirali smo luške objekte v energetske razrede in znižujemo delež pretovorne opreme, ki jo poganja motor z notranjim izgorevanjem.

V družbi prepoznana podnebna tveganja in priložnosti so:

• • zaostrovanje zahtev okoljske politike na ravni EU in Slovenije,
• • dvig morske gladine,
• • pomanjkanje pitne vode,
• • neurja in ekstremni vremenski pojavi,
• • naraščanje povprečnih temperatur in vpliv na pogoje dela,
• • zmanjšanje pretovora nekaterih blagovnih skupin zaradi podnebnih sprememb,
• • priložnost povečanega povpraševanja ali pridobitve nekaterih novih blagovnih skupin,
• • priložnost prihrankov iz naslova energetske učinkovitosti.

Tveganje neurij in ekstremnih vremenskih pojavov se je v letu 2023 večkrat realiziralo. Zaradi ekstremnih vremenskih pojavov vetra in večjih količin padavin smo utrpeli škodne dogodke in poškodbo zaposlenega zaradi udara strele, ni pa bilo vplivov na okolje. V letu 2024 bomo pripravili projekt ureditve, da bomo v prihodnje preprečevali poplavljanja po pristanišču. Glede nenadnih vetrov pred neurji sodelujemo z Agencijo RS za okolje, saj bi želeli prejemati bolj natančne vremenske napovedi, hkrati smo posodobili interna navodila za ukrepanje.

• Sporazum z družbo ELES o izgradnji, sofinanciranju in delitvi vlaganj za priključni vod do pristanišča • Izgradnja infrastrukture, ki bo ladjam v pristanišču omogočila priklop na električno omrežje

• Postopna zamenjava opreme in vozil z okoljsko sprejemljivejšo (60,3 milijona evrov za opremo do leta

Pri talni mehanizaciji vrednost zajema tudi izgradnjo polnilne infrastrukture.

• Ukrepanje skladno z navodilom o preventivnih ukrepih in ukrepih ob izrednih vremenskih razmerah • Priprava predloga z naborom dodatnih ukrepov za zaščito pred ekstremnimi vremenskimi pojavi

Opis tveganja		Vrsta tveganja	Časovni horizont	Verjetnost	Posledice	Metode odzivanja
	Zaostrovanje zahtev okoljske politike na ravni EU in Slovenije v smeri zmanjševanja emisij in omilitve podnebnih tveganj	Tveganje prehoda okoljske politike ter pravna tveganja	Dolgoročen (10 let)	Srednja	• Plačevanje emisijskih kuponov za velike porabnike energije • Kazni v primeru nespoštovanja zavez glede emisij • Dvig cen energije (10 %) bi pomenil za 1,2 milijona evrov dodatnih stroškov energije	• Sistem upravljanja z energijo skladno z ISO 50001 • Izgradnja RTP 110.000 V Luka Koper, d. d., (9,8 milijona evrov) (96 milijonov evrov) • Izgradnja sončnih elektrarn (10 milijonov EUR v naslednjih 5 letih) 2032). Upoštevana celotna vrednost vozil oz. mehanizacije. Pri talni mehanizaciji vrednost zajema tudi izgradnjo polnilne infrastrukture.
	Neurja in ekstremni vremenski pojavi	Fizično tveganje (akutno)	Srednjeročen (5 let)	Zelo visoka	V primeru večjih ujm in posledično vdora vode v skladišča ter močnih neurij z vetrom lahko pride do škode v višini 1,2 milijona evrov. Stroške predstavljajo tudi poškodbe blaga in prekinitve dela zaradi vetra	• Zavarovanja (1,5 milijona evrov zavarovalne premije letno) • Posodobitev merilnih sistemov za veter in sistema obveščanja • Stroški postavitve dodatnih bitev
		Dvig morske gladine Fizično tveganje (kronično)	Dolgoročen (10 let)	Nizka	Ob predpostavki dviga morske gladine bi bili stroški prilagoditve visoki. Družba trenutno nima na voljo dovolj informacij za kvantifikacijo tveganja.
	Pomanjkanje pitne vode	Fizično tveganje (kronično)	Srednjeročen (5 let)	Visoka	Omejenost naravnih virov lahko povzroči dvig cen teh dobrin ali pa povzroči nezmožnost oskrbovanja ladij s pitno vodo. 10-% dvig cen vode bi pomenil dvig stroškov družbe Luka Koper, d. d., za 0,1 milijona evrov.	• Sanacije internega vodovodnega omrežja • Uporaba morske vode pri gašenju • Izdelani načrti ukrepanja ob pomanjkanju
	Naraščanje povpreč nih temperatur in vpliv na pogoje dela	Fizično tveganje (kronično)	Srednjeročen (5 let)	Srednja	Družba trenutno nima na voljo dovolj informacij za kvantifikacijo vpliva naraščanja povprečnih temperatur na produktivnost.	• Nabava premične opreme s klimatskimi napravami • Zagotovitev ustreznih prostorov za zaščito zaposlenih • Hladni napitki in razvoz po deloviščih
	Zmanjšanje pretovora nekaterih blagovnih skupin zaradi regulatornih zahtev, okoljskih ciljev in sprememb vedenja potrošnikov	Tveganje prehoda – tržna tveganja Srednjeročen (5 let)		Srednja	Najbolj izpostavljeni blagovni skupini sta energetski premog in glinica. Ocena vpliva je izguba letnih prihodkov v višini 1 milijona evrov.	• Iskanje alternativnih blagovnih skupin in blagovnih tokov • Spremljanje razmer na trgih

• Gradnja skladno z DPN, ki opredeljuje zahteve glede nadmorske višine za različne dele pristanišča.

Opis tveganja		Vrsta tveganja	Časovni horizont	Verjetnost	Posledice	Metode odzivanja
	Povečanje pretovora nekaterih novih bla govnih skupin zaradi regulatornih zahtev, okoljskih ciljev in sprememb vedenja potrošnikov	Tržna priložnost	Srednjeročen (5 let)	Visoka	Pojavljajo se priložnosti za pretovor jeklenih polproizvodov, vetrnic, solarnih panelov, baterij, električnih avtomobilov. Priložnosti predstavljajo 6 milijonov evrov dodatnih prihodkov na leto.	• Trženjske aktivnosti za pridobitev novih poslov
	Prihranki iz naslova energetske učinko vitosti	Učinkovita raba virov	Srednjeročen (5 let)	Zelo visoka	Prihranek je na letni ravni v letu 2030 ocenjen na 1,6 milijona evrov, zmanjšanje izpustov TGP pa na 3.200 ton. V povprečju se strošek energenta pri prehodu z goriva na električno energijo zmanjša za 50.000 evrov na leto za posamezno dvigalo RTG.	• Izgradnja sončnih elektrarn na strehah skladišč (do leta 2030 s skupno močjo 10MWp in skupnimi investicijskimi izdatki v višini 10 milijonov evrov) • ostopna zamenjava talne mehanizacije in vozil (60,3 milijona evrov za opremo do leta 2032). Upoštevana celotna vrednost vozil oz. mehanizacije in izgradnja polnilne infrastrukture. • Elektrifikacija mostnih dvigal na pnevmatikah (RTG) v vrednosti 6,2 milijona evrov (upoštevana razlika med nakupom dizelsko gnanih RTG dvigal in električno gnanih eRTG dvigal ter izgradnja elektroenergetske infrastrukture)

19.8.8 Predstavitev rezultatov emisij toplogrednih plinov70

Plini, ki jih obravnavamo v nadaljevanju, so še ogljikov dioksid (CO2), metan (CH4) in di-dušikov oksid (N2O), ki nastajajo kot posledica zgorevanja goriv zaradi delovanja pristaniške mehanizacije, pri uporabi goriv za ogrevanje ter posredno zaradi uporabe električne energije v pristaniških procesih. Da lahko različne toplogredne pline primerjamo in seštevamo, jih moramo prej pomnožiti z njihovim toplogrednim potencialom, ki se izraža v razmerju do toplogrednega učinka CO2.

Izračun je pripravljen v skladu z metodologijo, zahtevami in smernicami protokola Greenhouse Gas Protocol and Corporate Accounting and Reporting Standard (v nadaljevanju: protokol GHG), ki je najbolj razširjeno mednarodno orodje za merjenje, poročanje in upravljanje emisij TGP. Protokol GHG, ki ga je pripravila organizacija World Resources Institute (WRI)/World Business Council for Sustainable Development (WBCSD), je nevtralna metodologija za izračun emisij TGP oziroma ogljičnega odtisa in je združljiva z večino obstoječih programov TGP ter njihovimi računovodskimi in poročevalskimi zahtevami. Poleg zahtev protokola GHG so se pri pripravi metodologije upoštevale tudi zahteve standarda ISO 14064-1:2018: Toplogredni plini: del 1: Specifikacija z navodili na ravni organizacije za količinsko opredelitev in poročanje o emisijah in odstranitvah toplogrednih plinov.

Ogljični odtis organizacije se v skladu s protokolom GHG poroča v treh obsegih, in sicer:

• • Obseg 1 (Scope 1) predstavljajo neposredne emisije TGP organizacije, ki so posledica lastne porabe energentov v napravah za zgorevanje, uporabe vozil v lasti organizacije, procesnih emisij ter ubežnih emisij plinov s toplogrednim učinkom (t. i. F-plinov: fluoriranih ogljikovodikov (HFC), perfluoriranih ogljikovodikov (PFC) in žveplovega heksafluorida (SF6)). V obsegu 1 se upoštevajo neposredne emisije iz virov, ki so v lasti ali pod nadzorom družbe Luke Koper, d. d. (npr. kotli, luška mehanizacija, vozila itd.), v kategorijo pa spada poraba vseh goriv za zgorevanje, goriv za mehanizacijo, stroje in vozila ter ubežne emisije iz naslova klimatskih in drugih naprav. Iz opreme ter naprav za hlajenje in klimatizacijo, ki vsebujejo fluorirane (ozonu škodljive, HFC) toplogredne pline, smo v letu 2023 zabeležili 423 kg puščanj, kar je 48 % več kot leta 2022.
• • Obseg 2 (Scope 2) predstavljajo posredne emisije iz naslova porabe električne energije za potrebe poslovanja Luke Koper, d. d. Emisije obsega 2 se posredne zato, ker se fizično ne pojavljajo v organizaciji, temveč pri tretjih proizvajalcih omrežnih energentov oziroma tam, kjer se proizvaja električna ali toplotna/hladilna energija. V primeru Luke Koper, d. d., se v obsegu 2 upoštevajo emisije iz nakupa električne energije od dobaviteljev ter lastne proizvodnje iz sončnih elektrarn. Pri izračunu

je bil uporabljen emisijski faktor za električno energijo na nacionalni ravni za obravnavano leto, ki ga je objavil Institut Jožef Stefan iz Ljubljane, in ne faktor dobavitelja električne energije, saj se ti menjujejo in se s tem faktorji spreminjajo (izbrana je torej lokacijska metoda in ne tržna metoda izračuna).

• Obseg 3 (Scope 3) predstavljajo preostale posredne emisije, ki so posledica aktivnosti podjetja v celotni vrednostni verigi organizacije, in sicer v dobavni verigi (upstream emisije) in distribucijski verigi (downstream emisije).

Zaradi zahtev nekaterih deležnikov po poročanju tudi TGP iz obsega 3 smo za leti 2022 in 2023 prikazali le pomembnejše vire emisij in jih ocenili glede na razpoložljive podatke in faktorje, ki so po postavkah dodatno obrazloženi v nadaljevanju. Za obseg 3 smo se omejili na območje pristanišča in upoštevali tri največje vire, ki so posledica delovanja pristanišča ter niso v celoti v lasti ali nadzorovani s strani Luke Koper, d. d.:

• • emisije tovornjakov, ki vstopajo v pristanišče (pri izračunu ogljičnega odtisa smo upoštevali število tovornjakov, ocenili povprečno prevoženo razdaljo v pristanišču na 5 km ter privzeli povprečno rabo goriva 30 l/100 km in pomnožili še z emisijskim faktorjem),
• • emisije plovil, ki vlečejo ladje v pristanišče ali iz njega (pri izračunu ogljičnega odtisa smo pomnožili porabljeno količino dizelskega goriva z emisijskim faktorjem),
• • emisije tovornih in potniških ladij za čas, ko so vezane v pristanišču (pri izračunu smo upoštevali število ladij in njihov zadrževalni čas, povprečno moč pomožnih motorjev (6.500 kW za potniške ladje in 3.080 kW za vse ostale), faktor obremenitve pomožnih motorjev (0,21) ter emisijski faktor za gorivo).

Uporabljeni emisijski faktorji za izračun ogljičnega odtisa (obseg 1, 2, 3) so povzeti po javno dostopnih nacionalnih podatkih Ministrstva za okolje, podnebje in energijo - Agencija RS za okolje, emisijski koeficient za električno energijo pa je privzet kot zadnje pet letno povprečje faktorja, ki ga objavi Center za energetsko učinkovitost Instituta Jožef Stefan.

⁷⁰ GRI 305-1, 305-2, 305-3, 305-6

2021	Celokupna poraba [MWh/leto]	Emisijski faktor [kgCO2ekv/kWh]	Skupne emisije [kgCO2ekv/leto]
Direktne emisije (obseg 1)	45.956		12.641.253
Pogonsko gorivo	45.308	0,267	12.044.000
Lahko kurilno olje	366	0,267	97.826
Utekočinjen naftni plin - UNP	125	0,227	28.427
Lesna biomasa	156	0	0
Toplogredni plini			471.000
Indirektne emisije (obseg 2)	29.336		9.592.971
Električna energija	29.336	0,327	9.592.971
Električna energija - lastna proizvodnja SE	243	0	0
SKUPAJ (1+2)	75.292		22.234.224

2022	Celokupna poraba [MWh/leto]	Emisijski faktor [kgCO2ekv/kWh]	Skupne emisije [kgCO2ekv/leto]
Neposredne emisije (obseg 1)	52.955		14.852.330
Pogonsko gorivo	51.165	0,267	13.648.872
Lahko kurilno olje	376	0,267	100.381
Utekočinjen naftni plin - UNP	156	0,227	35.445
Lesna biomasa	1.257	0	0
Toplogredni plini			1.067.631
Posredne emisije (obseg 2)	29.617		10.602.850
Električna energija	29.617	0,358	10.602.850
Električna energija - lastna proizvodnja SE	271	0	0
SKUPAJ (1+2)	82.572		25.455.179
Druge posredne emisije (obseg 3)	72.385		19.326.868
Emisije tovornjakov, ki vstopajo v pristanišče	5.989	0,267	1.599.027
Emisije vlečnih plovil	14.439	0,267	3.855.276
Emisije ladij za čas vezanja v pristanišču	51.957	0,267	13.872.565
SKUPAJ (1+2+3)	154.957		44.782.047

2023	Celokupna poraba [MWh/leto]	Emisijski faktor [kgCO2ekv/kWh]	Skupne emisije [kgCO2ekv/leto]
Neposredne emisije (obseg 1)	51.966		15.173.788
Pogonsko gorivo	49.903	0,267	13.312.183
Lahko kurilno olje	336	0,267	89.685
Utekočinjen naftni plin - UNP	169	0,227	38.279
Lesna biomasa	1.558	0	0
Toplogredni plini			1.733.641
Posredne emisije (obseg 2)	32.951		11.796.438
Električna energija	32.951	0,358	11.796.438
Električna energija - lastna proizvodnja SE	325	0	0
SKUPAJ (1+2)	84.917		26.970.226
Druge posredne emisije (obseg 3)	67.174		17.935.492
Emisije tovornjakov, ki vstopajo v pristanišče	6.342	0,267	1.693.217
Emisije vlečnih plovil	13.862	0,267	3.701.121
Emisije ladij za čas vezanja v pristanišču	46.971	0,267	12.541.154
SKUPAJ (1+2+3)	152.091		44.905.718

V letu 2005 je Luka Koper, d. d., pri svojem delovanju ustvarila 16.637.111 kgCO2ekv, v letu 2023 pa 26.970.226 kgCO2ekv, kar pomeni 62,1-% povečanje emisij TGP pri 84,3-% povečanju ladijskega prometa v primerjavi z baznim letom 2005. Emisije obsega 3 so v letu 2023 bile nižje za 7,2% v primerjavi z baznim letom 2022. Specifične emisije (obseg1,2) TGP so bile v letu 2023 1,304 kgCO2ekv/tono pretovorjenega blaga brez veza Petrol.

Luka Koper, d. d. bo z učinkovito rabo energije ter nadaljnjimi investicijami v pridobivanje energije iz obnovljivih virov sledila ciljem NEPN-a za zmanjševanje emisij toplogrednih plinov. Izhodiščna specifična vrednost je bila določena pri vrednosti emisij na pretovorjeno tono blaga iz leta 2017, ko smo omenjeno količino prvič poročali v okviru poročila GRI.

Emisije toplogrednih plinov

Skupne emisije (obseg 1,2) so se v letu 2023 v primerjavi z letom prej povečale za 6,0 odstotka kljub zmanjšanemu obsegu ladijskega pretovora za 2,8 odstotka, predvsem zaradi večje porabe električne energije. V letu 2023 presegamo zastavljene specifične ciljne vrednosti.

19.8.9 Rezultati meritev emisij hlapnih spojin71

Predstavitev rezultatov meritev emisij hlapnih spojin

Glavni izvor razpršenih emisij hlapnih spojin Luke Koper, d. d. so različne dejavnosti manipulacije na terminalu tekočih tovorov (npr. polnjenje in praznjenje premičnih ali nepremičnih rezervoarjev, dihalni ventili rezervoarjev). Rezervoarji zaradi svojih karakteristik nimajo standardnih odvodnikov za izpuščanje odpadnih plinov v ozračje, zato meritev ni mogoče izvajati, vendar pooblaščenec z računalniškim programom ameriškega urada za okolje (EPA) izračuna letne emisije hlapnih snovi. Pri tem izračunu se upoštevajo karakteristike rezervoarjev, vrste in količine skladiščenih snovi ter meteorološki podatki. Mejnih vrednosti na tem področju ni.

Letne izgube hlapnih snovi iz rezervoarjev na terminalu za tekoče tovore

Letne izgube hlapnih snovi iz rezervoarjev na terminalu tekočih tovorov so v letu 2023 znašale za plinsko olje 2.076,7 kg, O-ksilen 0 kg, JET gorivo 4.361,2 kg in metanol 859 kg.

Na terminalu za tekoče tovore se nahaja tudi naprava s kriogenim hlajenjem (VRU – vapor recuperation unit) in je namenjena zajezitvi hlapov, ki nastanejo pri polnjenju vagonov in kamionov. Izmerjene emisije v zrak iz navedene čistilne naprave so bile znotraj zakonskih mej (Uredba o emisiji

snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja (Uradni list RS, št. 31/07, 70/08, 61/09, 50/13, 44/22 – ZVO-2 in 48/22). Rezultati so predstavljeni v spodnji tabeli in so skladni z okoljevarstvenim dovoljenjm št. 35444-2/2016-13 z dne 15. 6. 2017 in spremembama št. 35440-50/2019-10 z dne 21. 10. 2020 ter št. 35447-4/2021-2550-10 z dne 27. 5. 2022. Prikazane mejne vrednosti so povzete iz navedenega okoljevarstvenega dovoljenja.

Rezultati meritev emisij snovi v zrak iz čistilne naprave VRU na terminalu tekočih tovorov in predpisane mejne vrednosti

Snov	Največja vrednost 2021		Srednja vrednost 2021		Mejna vrednost
	mgC/m3	gC/h	mgC/m3	mgC/h	mgC/m3
TOC*	2,8	0,1	2,8	0,1	50
Metanol	7,5	0,4	7,4	0,4	20

*skupni organski ogljik

Snov	Največja vrednost 2022		Srednja vrednost 2022		Mejna vrednost
	mgC/m3	gC/h	mgC/m3	mgC/h	mgC/m3
TOC*	2,8	0,1	2,6	0,1	50
Metanol	18,02	0,9	18,02	0,9	20

*skupni organski ogljik

Snov	Največja vrednost 2023		Srednja vrednost 2023		Mejna vrednost
	mgC/m3	gC/h	mgC/m3	mgC/h	mgC/m3
TOC*	47,6	2,8	42,1	2,5	50
Metanol	25	1,5	14,9	0,9	20

*skupni organski ogljik

19.9 Ravnanje z odpadki⁷²

Pri delovanju pristanišča nastajajo raznovrstni odpadki, ki jih v pristanišču zbiramo ločeno in predelujemo oz. predajamo pooblaščenim organizacijam. Znotraj pristanišča prevzemanje odpadkov izvaja večinoma družba Luka Koper INPO, d. o. o., ki je del sistema kakovosti Luke Koper, d. d. K skladnosti ravnanja z odpadki jo zavezuje sklenjena pogodba z matično družbo, zakonodaja in vsakoletno preverjanje preko notranjih presoj. Vse prevzete odpadke pa se nato iz pristanišča odpelje k pogodbeno zavezanim in pooblaščenim prevzemnikom. Pogodbeni partnerji imajo v sklenjeni pogodbi določila, ki jih zavezujejo k ustreznemu okoljskem ravnanju z odpadki, čeprav jih k temu zavezuje že Uredba o odpadkih (Uradni list RS. št. 77/2022).

Nastajajo tri skupine odpadkov:

• • odpadki iz pristaniških dejavnosti (npr. ostanki tovora, odpadni les, embalaža in kovine, mešani komunalni odpadki, gradbeni odpadki);
• • ostali odpadki na območju pristanišča (odpadki uporabnikov ekonomske cone) in
• • ladijski odpadki, ki jih predajajo ladje, zasidrane v koprskem pristanišču (npr. fekalne vode, zaoljene vode, kuhinjski odpadki, odpadna embalaža, zdravila, pepel, mešani komunalni odpadki …).

Center za ravnanje z odpadki, Foto: Matevž Bregar

Center za ravnanje z odpadki – območje za skladiščenje nevarnih odpadkov, Foto: Matevž Bregar

Na vrsto in količino embalažnih odpadkov nimamo vpliva, saj nismo lastniki tovora. Z usmeritvijo družbe v pretovor avtomobilov in kontejnerjev se bosta vrsta in količina odpadkov s časom zmanjševali, saj pri teh dveh blagovnih skupinah nastaja malo embalažnih odpadkov. Tudi na količino in vrsto odpadkov, ki nastanejo na ladji, nimamo vpliva, saj tam nimamo pristojnosti. Ladje, k imajo vgrajene sisteme sežiganja odpadkov ali druge sisteme, oddajajo manjše količine in manj vrst odpadkov. Naša dolžnost je prevzemanje odpadkov in skrb za nadaljnje ravnanje z odpadki na način, da so vplivi na okolje minimalni. Na območju pristanišča zagotavljamo za vse deležnike zabojnike za ločeno zbiranje odpadkov, nekatere vrste odpadkov pa se ponovno uporabijo (npr. papir, nekatere vrste plastike, odpadno železo). Vzpostavili smo boljšo, centralizirano informacijsko podporo glede vodenja evidence o odpadkih v pristanišču, ki jo bomo v prihodnje še nadgradili z avtomatskim prenosom podatkov, pridobljenih pri tehtanju prevzetih odpadkov.

V Luki Koper, d. d. opravljamo tudi obvezno državno gospodarsko javno službo zbiranja ladijskih odpadkov s plovil. Za izvajanje te dejavnosti je Luka Koper, d. d. za podizvajalca pogodbeno zavezala odvisno družbo Luka Koper INPO, d. o. o. Imamo tudi Center za ravnanje z odpadki, ki je bil zgrajen že leta 1997, upravlja pa ga prav tako odvisna družba Luka Koper INPO, d. o. o. V centru, ki se razprostira na 12.700 m2 površine, se odpadki zbirajo in po potrebi dodatno sortirajo. Ladijske odpadke predamo pooblaščenim organizacijam v nadaljnjo predelavo. Tako skrbimo za čistočo in izboljšujemo podobo okolja ter povečujemo ekonomičnost poslovanja. Sicer pa vztrajamo pri ločenem zbiranju odpadkov že na izvoru, torej na terminalih, pri uporabnikih ekonomske cone in na ladjah. Hkrati iščemo rešitve glede ponovne ali koristne uporabe nastalih odpadkov. Take rešitve smo že vpeljali za uporabo papirniškega mulja za zmanjševanje prašenja pri skladiščenju premoga in železove rude, uporabo odpadnega premoga za proizvodnjo toplote ter s ponovno uporabo določenih frakcij gradbenih odpadkov.

⁷² GRI 3-3, 306-1, 306-2

Pri neustreznem ravnanju z odpadki v pristanišču lahko nastajajo emisije v vode, emisije prahu v zrak in požari. Morebitni vplivi pri ravnanju z odpadki so obvladovani, saj zagotavljamo ustrezne površine za ravnanje z odpadki z urejenim odvodnjavanjem padavinske vode, z vgrajenimi čistilnimi napravami, vgrajenimi senzorji za zaznavanje požarov, vgrajenimi napravami za spremljanje emisij prahu in hrupa, s stalnim posodabljanjem opreme, z izvajanjem nadzora itd.

Postopki zbiranja, evidentiranja in spremljanja podatkov o odpadkih:

• • Za zbiranje ladijskih in večine kopenskih odpadkov skrbi odvisna družba Luka Koper INPO, d.o.o. s katerim ima Luka Koper, d. d., sklenjeno pogodbo.
• • V kolikor odvisna družba Luka Koper INPO, d. o. o. ne more oz. ne sme prevzeti odpadkov se jih preda drugemu prevzemniku z ustreznim dovoljenjem. V tem primeru lahko odvisna družba Luka Koper INPO, d.o.o. nastopi v vlogi posrednika za kar ima potrdilo o vpisu v evidenco posrednikov št. 35471-52/2010 z dne 3.6.2010 in jih pooblaščena organizacija prevzame že na mestu nastanka. Lahko pa za predajo odpadkov pooblaščeni organizaciji poskrbi Luka Koper, d. d., sama kot povzročitelj.
• • Za odpadke se skladno z Uredbo o odpadkih (Uradni list RS. št. 77/2022) vodijo elektronski evidenčni listi, ki spremljajo pot odpadkov in se nahajajo v spletni aplikaciji IS Odpadki. Aplikacija omogoča tudi vodenje statistike.
• • Za kopenske odpadke odvisna družba Luka Koper INPO, d. o. o., ob prevzemu odpadkov izda Potrdilo o oddaji/ prevzemu odpadka na izdelanem internem obrazcu, za ladijske odpadke pa ob prevzemu odpadkov izda Potrdilo o oddaji odpadkov s plovil na internem obrazcu, ki so tudi priloga računa.
• • Za prevzete kopenske odpadke so vodijo še tehtalni listi.
• • Za kopenske odpadke se vodi interna Excel tabela o vseh kopenskih odpadkih po mesecih in posameznih letih, ki jo vodi Področje varovanje zdravja in ekologije.
• • Odvisna družba Luka Koper INPO, d. o. o., vodi še v Excelu dnevno evidenco zasedenosti na Centru za ravnanje z odpadki in objektu Kalužnica.
• • Trdni nenevarni odpadki se po prevzemu na mestu lokacije začasno zbirajo na luškem Centru za ravnanje z odpadki zbirajo v boksih, zabojnikih ali posodah. Tekoči nevarni odpadki se zbirajo na objektu kalužnica v fiksnih zaprtih rezervoarjih, ostale nevarne odpadke pa se zbira v namenskih posodah na Centru za ravnanje z odpadki -območju za skladiščenje nevarnih odpadkov. Z vsemi pa se ravna skladno z Uredbo o odpadkih (Uradni list RS. Št. 77/2022).

V centru ne izvajamo skladiščenja gorljivih odpadkov na prostem.

V Centru za ravnanje z odpadki imamo območje za predhodno skladiščenje nevarnih odpadkov (npr. ostankov barv, lakov, odpadnih zdravil z ladij, baterij, zaoljenih krp, pepela z ladij, absorbentov …), ki nastanejo na območju pristanišča ali jih prevzamemo z ladij. Oddajamo jih pooblaščenim organizacijam.

Odvisna družba Luka Koper INPO, d. o. o., v objektu kalužnice zbira ladijska olja in jih predaja pooblaščenim organizacijam. Za to aktivnost je kot zbiratelj teh odpadkov vpisan v evidenco zbiralcev pod št. 35469-54/2011-11 z dne 24.9.2012. Smo tudi v postopku povečevanja zbirnih kapacitet objekta.

Ker se v objektu za zbiranje ladijskih kalužnih vod in olj ter v Centru za ravnanje z odpadki nahajajo nevarni odpadki, zaradi katerih lahko pride do onesnaženja okolja večjega obsega (naprava IED), je Luka Koper INPO, d. o. o., za oba objekta v letu 2021 pridobila dovoljenje št . 35407-4/2020-14 z dne 16.7.2021.

Luka Koper, d. d., ima tudi okoljevarstveno dovoljenje (št. 35444-2/2016-13 z dne 15. 6. 2017 ter spremembi št. 35440- 50/2019-10 z dne 21. 10. 2020 in št. 35447-4/2021-2550-10 z dne 27. 5. 2022) za pretovor oziroma za začasno skladiščenje odpadnih kovin, odpadnega papirja, odpadne plastike in valjarniške škaje. Odpadne plastike, odpadnega papirja in valjarniške škaje nismo pretovarjali.

Izvor teh odpadkov so večinoma države Evropske unije, v manjši meri pa tudi države nečlanice EU. V pristanišču se blago oz. tovor, v tem primeru odpadki, izrecno skladiščijo samo do prihoda ladje. Za družbo blago oz. odpadki predstavljajo tovor kot vsak drug, ki potuje skozi pristanišče in pri katerem družba nastopa le kot eden od členov transportno-logistične verige. Odpadne kovine, ki se pretovarjajo, se uvrščajo med nenevarne odpadke. Skupaj se je v letu 2023 pretovorilo 68.567 ton odpadnih kovin klasifikacijskih številke 19 12 02 (železne kovine) in 17 04 05 (železo in jeklo). Skupne količine odpadnih kovin so se v letu 2023 v primerjavi z letom 2022 povečale, vendar znotraj dopustnih količin, opredeljenih v okoljevarstvenem dovoljenju. V nekaterih pošiljkah odpadnih kovin smo zaznali tudi druge kovinske odpadke, ki se ne uvrščajo med odpadne kovine klasifikacijskih številke 19 12 02 (železne kovine) in 17 04 05 (železo in jeklo). Za izločene frakcije smo naredili oceno odpadka in ga del vrnili pošiljatelju, del pa predali drugi pooblaščeni osebi za ravnanje z odpadki.

V letu 2023 smo na ministrstvo posredovali vlogo za spremembo obstoječega okoljevarstvenega dovoljenja za uvedbo dodatnega postopka obdelave kovinskih odpadkov na obstoječi lokaciji po mehanskem postopku R12 – Izmenjava odpadkov za predelavo s katerim koli od postopkov, označenih z R1 do R12, vendar vloga še ni bila obravnavana.

Pošiljkam odpadnih kovin se je izmerila radioaktivnost s ciljem preverjanja ilegalnih pošiljk, vodila se je evidenca, izvedli so se preračuni emisij prahu in meritve emisij odpadne padavinske vode.

Luka Koper, d. d., ima tudi okoljevarstveno dovoljenje po R-3 za predelavo odpadnega papirniškega mulja št. 35444- 2/2016-13 z dne 15. 6. 2017, ki se pomeša z vodo ter nanaša na premog in železovo rudo za zmanjšanje prašenja. V letu 2023 se je porabilo 986,52 tone papirniškega mulja, kar je nekoliko manj kot v letu prej in znotraj količin, ki jih dopušča okoljevarstveno dovoljenje.

19.9.1 Rezultati s področja ravnanja z odpadki73

Na območju pristanišča je v letu 2023 skupaj nastalo 18.837 t odpadkov, od tega 4.445 t luških odpadkov (417 t nevarnih, 3.758 t nenevarnih, 270 t mešanih komunalnih odpadkov), 2.628 t ladijskih odpadkov (1.807 t nevarnih, 698 t nenevarnih, vključno s 123 t mešanih komunalnih odpadkov) in 11.764 t gradbenih odpadkov. Količina luških in ladijskih odpadkov se je v primerjavi z letom 2022 povečala. Količina gradbenih odpadkov se je v primerjavi z letom 2022 zmanjšala.

	Leto	2021	2022	2023
Vrsta odpadkov				v tonah
Luški odpadki		3.670	4.177	4.445
	nevarni	481	271	417
	nenevarni	2.954	3.639	3.758
	mešani komunalni odpadki	235	267	270
Ladijski odpadki		1.571	2.456	2.628
	nevarni	849	1.307	1.807
	nenevarni	613	1.027	698
	mešani komunalni odpadki	109	122	123
	nevarni	0	0	0
Gradbeni odpadki	nenevarni	10.053	13.081	11.764
SKUPAJ		15.294	19.714	18.837

Zbrani nevarni in nenevarni odpadki se iz Centra za ravnanje z odpadki in objekta kalužnice oddajo v nadaljnje ravnanje pooblaščenim organizacijam, ki imajo ustrezna dovoljenja za transport, predelavo ali odstranjevanje odpadkov in so vpisani v sezname na Agencije RS za okolje (ARSO).

Količine odpadkov, zbranih v pristanišču

Količina mešanih odpadkov se v letu 2023 v primerjavi z letom 2022 ni bistveno spremenila (za približno 3 t).

⁷³ GRI 306-1, 306-2, 306-3, 306-4, 306-5

Razčlenitev luških, ladijskih in gradbenih nevarnih ter nenevarnih odpadkov glede na postopke predelave ali odstranjevanja za leto 2023

		Luški odpadki (v tonah)		Ladijski odpadki (v tonah)	Gradbeni odpadki (v tonah)		SKUPAJ
Priprava na ponovno uporabo	0	Se ne uporablja	0	Se ne uporablja	819	Predelava po R10 - SE NE ODLAGAJO	819
Recikliranje	566	Predelava po R3, R12, R13 - SE NE ODLAGAJO	0	Se ne uporablja	10.945	Predelava po R5, R12, R13 - SE NE ODLAGAJO	11.511
Drugi postopki predelave	1.613	Predelava po D9,13, R0302 - SE NE ODLAGAJO	0	Se ne uporablja	0	Se ne uporablja	1.613
Sežig	0	Se ne uporablja	0	Se ne uporablja	0	Se ne uporablja	0
Odlaganje na odlagališčih	270	D1 - ODLAGANJE	123	D1 - DISPOSAL	0	Se ne uporablja	393
Drugi postopki odstranjevanja	0	Se ne uporablja	0	Not applicable	0	Se ne uporablja	0
Drugo (druge metode ravnanja)	1.579	Zbiranje pri specializiranih podjetjih za ravnanje z odpadki, ki zagotavljajo postopke predelave ali odstranjevanja - SE NE ODLAGAJO	698	Zbiranje pri specializiranih podjetjih za ravnanje z odpadki, ki zagotavljajo postopke predelave ali odstranjevanja - SE NE ODLAGAJO	0	Se ne uporablja	2.277
NENEVARNI ODPADKI		4.028	821			11.764	16,613
Priprava na ponovno uporabo	0	Se ne uporablja	0	Not applicable	0	Se ne uporablja	0
Recikliranje	0	Se ne uporablja	0	Not applicable	0	Se ne uporablja	0
Drugi postopki predelave	125	Predelava po D9,13, R0302 - SE NE ODLAGAJO	27		0		152
Sežig	0	Se ne uporablja	0	Se ne uporablja	0	Se ne uporablja	0
Odlaganje na odlagališčih	0	Se ne uporablja	0	Se ne uporablja	0	Se ne uporablja	0
Drugi postopki odstranjevanja	0	Se ne uporablja	0	Se ne uporablja	0	Se ne uporablja	0
Drugo (druge metode ravnanja)	292	Zbiranje pri specializiranih podjetjih za ravnanje z odpadki, ki zagotavljajo postopke predelave ali odstranjevanja - SE NE ODLAGAJO	1.780	Zbiranje pri specializiranih podjetjih za ravnanje z odpadki, ki zagotavljajo postopke predelave ali odstranjevanja - SE NE ODLAGAJO	0	Se ne uporablja	0
NEVARNI ODPADKI	417		1.807		0		2.072
SKUPAJ	4.445		2.628			11.764	18.837

Gradbeni odpadki

V letu 2023 je nastalo 11.764 ton nenevarnih gradbenih odpadkov, kar pomeni 1.317 ton manj kot v letu prej. Vrste gradbenih odpadkov so prikazane v grafu.

Količina in vrste gradbenih odpadkov v letu 2023 (v tonah)

Ladijski odpadki

V letu 2023 je bilo prevzetih 2.628 t ladijskih odpadkov (1.807 t nevarnih, 698 t nenevarnih in 123 t mešanih komunalnih odpadkov) (slika). Večina ladijskih odpadkov se uvršča med nevarne odpadke. Ladijski odpadki predstavljajo največji delež luških nevarnih odpadkov. Gre predvsem za ladijska (kalužna) olja z različno vsebnostjo vode, kuhinjske odpadke I. kategorije, zaoljene krpe, odpadne baterije, zdravila, pepel ipd.

Letne količine odpadkov, prevzetih z ladij

Vrste in delež ločeno zbranih nevarnih ladijskih odpadkov v letu 2023

V letu 2023 so največji delež med nevarnimi ladijskimi odpadki imela ladijska kalužna olja (slika), ki so bila predana pooblaščeni organizaciji v tujino in v Slovenijo, vsi preostali nevarni ladijski odpadki pa so bili predani pooblaščenim organizacijam samo v Sloveniji.

Ločeno zbrani odpadki v pristanišču

Zastavljeni cilj o 93 odstotkih ločeno zbranih odpadkov je bil presežen za slab odstotek (slika), predvsem zaradi večjega odvoza odpadkov iz usedalnika na terminalu premoga in železove rude, železniških pragov in čiščenja "železja" po pristanišču.

Delež ločeno zbranih odpadkov brez ladijskih odpadkov

n * Ladijska kalužna olja - 89 %

• n Kuhinjski odpadki z ladij I. kategorija 6 %
• n * Z oljem onesnažena voda, 1 %
• n * Absorbenti, filtrirna sredstva, čistilne krpe 1 %
• n * Embalaža, ki vsebuje ostanke nevarnih snovi 1 %
• n * Elektrofiltrski pepel, ki vsebuje nevarne snov 1 %
• n * Ostalo 1 %
• * nevaren odpadek

Vrste ločeno zbranih odpadkov brez ladijskih odpadkov v letu 2023

19.9.2 Predstavitev realizacije programov izboljšav glede ravnanja z odpadki74

V letu 2023 smo:

• • nadaljevali aktivnosti za pridobitev dovoljenj za mletje luškega odpadnega lesa v sekance in za njihovo uporabo za namene ogrevanja,
• • izbrali ponudnika in izvajali aktivnosti, povezane z IT rešitvijo spremljanja evidenc za prevzemanje in oddajanje odpadkov,
• • izvajali aktivnosti posodobitve obrata za zbiranje ladijskih kalužnih vod in olj, zato naj bi se aktivnost po načrtu zaključila v letu 2024,
• • revidirali Načrt prevzema ladijskih odpadkov in ostankov tovora v koprskem pristanišču, zaradi zahtev sprejete nove uredbe o pristaniških zmogljivostih za prevzem odpadkov s plovil,
• • revidirali Načrt gospodarjenja z odpadki zaradi spremembe Uredbe o z odpadkih (Uradni list RS, št. 77/2022),
• • revidirali Načrt ravnanja z odpadki po postopkih predelave R3 in R13,
• • vložili vlogo za spremembo okoljevarstvenega dovoljenja glede predelave odpadkov.

V letu 2023 nismo:

• • zaključili vseh aktivnosti, povezanih z IT rešitvijo spremljanja evidenc za prevzemanje in oddajanje odpadkov, saj se te nadaljujejo še v letu 2024,
• • zaključili posodobitve obrata za zbiranje ladijskih kalužnih vod in olj, saj se aktivnosti nadaljujejo v letu 2024.
• 1) 19 08 02 Odpadki iz peskol. usedalnik EET 32 % 2) 15 02 02* Absorbenti, filtrirna sredstva, …, 0 % 3) 13 05 07* Z oljem onesnažena voda iz …, - 2 % 4) 03 01 05 Žagovina, oblanci, sekanci - 1 % 5) 15 01 03 Lesena embalaža - 25 % 6) 15 01 01 Papir in kartonska embalaža - 2 % 7) 17 06 04 Izolirni materiali - 1 % 8) 17 04 05 Železo in jeklo - 11 % 9) 20 01 39 Plastika - 0 % 10) 16 01 17 Železne kovine - 2 % 11) 17 06 04* Odpadki, ki vsebujejo druge …, - 1 % 12) 20 03 01 Mešani komunalni odpadki - 6 % 13) 19 08 10* Mešanice masti in olj iz ločevanja - 0 % 14) 15 01 04 Kovinska embalaža - 2 % 15) 13 05 03* Mulji iz lovilcev olj - 1 % 16) 17 02 04* Les (železniški pragovi - 5 % 17) / *Ostalo (manjše količine nevarnih in nenevarnih odpadkov) - 1 % 18) 02 03 04 Snovi, neprimerne za uporabo - 4 % 19) 12 01 02 Prah in delci železa - 1 % 20) 20 03 07 Kosovni odpadki - 3 %
  • 21) 13 07 03* Druga goriva, tudi mešanice 0 %
  • * nevaren odpadek enota: tona

19.9.3 Programi izboljšav pri ravnanju z odpadki v letu 2024

V letu 2024 bomo:

• • zaključili aktivnosti, povezane z IT rešitvijo spremljanja evidenc za prevzemanje in oddajanje odpadkov (implementacija programa, testiranje,…),
• • pridobili uporabno dovoljenje za povečane kapacitete skladiščenja obrata za zbiranje ladijskih kalužnih vod in olj,
• • nadaljevali aktivnosti za pridobitev dovoljenj za mletje luškega odpadnega lesa v sekance in za njihovo uporabo za namene ogrevanja,
• • nabavili drobilnik z izhodnimi trakovi in magnetom za pripravo sekancev za kurilno napravo,
• • nadaljevali postopke za izgradnjo novega Centra za ravnanje z odpadki znotraj pristanišča.

⁷⁴ GRI 3-3

19.10 Emisije hrupa⁷⁵

Pristanišče zaradi svoje dejavnosti povzroča hrup. Skladno s strateškimi usmeritvami razvoja pristanišča ter sprejetimi politikami okoljskega ravnanja nadaljujemo aktivnosti obvladovanja in zmanjševanja ravni hrupa iz pristanišča.

Meritve hrupa izvajamo neprestano, čeprav je zakonsko predvidena frekvenca meritev le enkrat na 3 leta (Pravilnik o prvem ocenjevanju in obratovalnem monitoringu za vire hrupa ter o pogojih za njegovo izvajanje (Uradni list RS, št. 105/08 in 44/22 – ZVO-2). Pooblaščena organizacija z ustrezno opremo neprestano spremlja raven hrupa na treh mejnih točkah pristanišča, s čimer skušamo preventivno prepoznati večje vire hrupa in hrupne dogodke. Smo prvi in edini industrijski obrat v Sloveniji, ki izvaja kontinuirane meritve hrupa, rezultate meritev pa prikazujemo na spletni strani pristanišča (http://www.zivetispristaniscem. si/). Merilniki zajemajo glavne aktivnosti, ki so izvor hrupa v pristanišču, kot sta pretovarjanje blaga in uporaba luške mehanizacije. Zaznaven vir hrupa so tudi ladje, ki morajo imeti zaradi nemotenega delovanja vedno prižgane motorje in druge naprave. Vrednosti, prikazane na spletni strani, so sicer informativne (indikativne) narave in ne izkazujejo stanja hrupa pred prvimi stanovanjskimi objekti Ankarana, Kopra ali Bertokov, saj so merilne naprave nameščene v pristanišču. Izmerijo tudi hrup v okolici merilne naprave (hrup cest, dejavnosti ljudi, zvoki narave ipd.). Ob vetrovnem in deževnem vremenu se vrednost zviša zaradi hrupa, ki ga povzročata dež in veter. Skladno z zahtevami Pravilnika o prvem ocenjevanju in obratovalnem monitoringu za vire hrupa ter o pogojih za njegovo izvajanje (Uradni list RS, št. 105/08 in 44/22 – ZVO-2) je pooblaščena organizacija v letu 2022 izvedla tudi občasne meritve pred prvimi stanovanjskimi objekti okrog pristanišča in rezultati so skladni z zahtevami okoljevarstvenega dovoljenja glede emisij hrupa iz pristanišča št. 35450-18/2022-2550-4 z dne 4. 4. 2023 in čistopisa izreka 35450-18/2022-2550-8 z dne 26.5.2023. Vsako leto izdelamo akcijski načrt zmanjševanja hrupa. Ker se zavedamo problematike hrupa, ki se širi z območja pristanišča, imamo namreč zastavljene ciljne vrednosti, ki so nižje od trenutnih zakonodajnih zahtev (Uredba o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju Uradni list RS, št. 43/18, 59/19 in 44/22 – ZVO-2). Rezultati akcijskega načrta zmanjševanja hrupa za leto 2023 so prikazani v poglavju 19.10.1. Rezultati s področja emisij hrupa.

⁷⁵ Emisije hrupa – dodaten kazalnik (veza GRI 305-7)

19.10.1 Rezultati s področja emisij hrupa76

Pri meritvah hrupa uporabljamo najsodobnejše tehnike merjenja, spremljanja in prikazovanja rezultatov, ki jih priporočajo smernice za to področje. Za ta namen izdelujemo tudi letne karte hrupa, ki natančno prikazujejo območja hrupa znotraj pristanišča in v njegovi neposredni okolici. Pri izdelavi karte hrupa smo upoštevali kontinuirane in kratkotrajne meritve ter uporabili modeliranje širjenja hrupa. Karta hrupa je namenjena predstavitvi širjenja hrupa iz kompleksnega vira, kot je koprska luka, na neposredne sosede pristanišča in okolico. Prikazuje izračunano obremenitev s hrupom glede na podatke o zvočnih močeh naprav (večinoma pridobljene na osnovi meritev, delno pa izračunane glede na podatke o kapacitetah naprav) ter podatke o prometu na območju Luke Koper, d. d. in hrupu prometa okoliških cest glede na letno povprečje (štetje prometa). Prednost karte hrupa je, da z barvnim grafičnim prikazom nazorno prikaže, kakšna je obremenitev s hrupom glede na vnesene podatke. V karti hrupa je upoštevan tudi vpliv lokalnega cestnega prometa z obrobnega območja pristanišča, ki je pomemben vir hrupa. Na karti hrupa so prikazane povprečne letne izmerjene vrednosti vseh virov hrupa: cestnega prometa, pristaniških procesov, ladij in drugih povzročiteljev hrupa, lociranih zunaj pristanišča. Za območje pristanišča velja IV. stopnja varstva pred hrupom,

v okviru katere tudi spremljamo raven hrupa. Meje območja so na kartah hrupa označene s črno črtkano črto. Za neposredno okolico pristanišča, torej območje zunaj luške ograje, pa velja III. stopnja varstva pred hrupom.

Meritve in karte hrupa kažejo, da so zaradi delovanja pristanišča najbolj obremenjeni severni obronki mesta Koper. Zato so aktivnosti zmanjševanja hrupa, ki jih letno pripravljamo v akcijskem načrtu zmanjševanja hrupa, večinoma usmerjene v zmanjševanje hrupa v smeri Kopra. Z Mestno občino Koper smo že v preteklosti vzpostavili sklad, ki bo namenjal sredstva za izboljšanje zvočne izoliranosti bivalnih objektov krajanov. Ker se je delovanje tega sklada zaključilo, sta uprava družbe Luka Koper, d. d., in župan Mestne občine Koper v decembru 2023 sprejela nov dogovor o izvajanju omilitvenih ukrepov v obdobju od 2024 do vključno 2028. Na podlagi sporazuma bo Luka Koper, d. d., občini v naslednjih petih letih izplačala donacijo v višini 320.000 EUR letno, občina pa bo ta sredstva namenila upravičencem prek javnega razpisa za namen izvajanja omilitvenih ukrepov. Ravni hrupa bi morale biti upoštevane tudi pri pripravljanju podrobnih prostorskih načrtov občin in krajevnih skupnosti, ki mejijo na pristanišče.

Karta hrupa za dnevni čas v letu 2023 Karta hrupa za nočni čas v letu 2023

76 GRI 413-1, 413-2

Vrednosti ravni hrupa za območje pristanišča, izmerjene na lokacijah vseh treh stacionarnih merilnih postaj (prikaz na sliki spodaj), in povprečne letne izmerjene vrednosti so prikazane v spodnji tabeli. V njej so prikazane izmerjene vrednosti vseh virov hrupa (cestni promet, pristaniški procesi, ladje in drugi povzročit

Število privezanih ladij v pristanišču po letih

Leto	2021	2022	2023
Število ladij	1.551	1.659	1.642

merilno mesto 3 merilno mesto 1 merilno mesto 2

Slika lokacij stacionarnih merilnih postaj za hrup

Povprečne letne ravni hrupa iz vseh virov na meji pristanišča, izmerjene s stacionarnimi merilnimi napravami na mejah pristanišča (v dBA)

2021			2022			2023
Smer Bertoki	Smer Ankaran	Smer Koper	Smer Bertoki	Smer Ankaran	Smer Koper	Smer Bertoki	Smer Ankaran	Smer Koper
Ld=52	Ld=52	Ld =60	Ld=51	Ld=53	Ld =62	Ld=51	Ld=52	Ld =62
Lv=50	Lv=51	Lv =60	Lv=50	Lv=52	Lv =61	Lv=49	Lv=52	Lv =62
LN=47	LN=51	LN =59	LN=48	LN=52	LN =60	LN=47	LN=51	LN =60
LDVN=55	LDVN=58	LDVN =65	LDVN=55	LDVN=59	LDVN =67	LDVN=54	LDVN=58	LDVN =67

Legenda: Ld - dnevna raven hrupa, LV - večerna raven hrupa, LN - nočna raven hrupa, LDVN - raven hrupa dan–večer–noč

Luka Koper, d. d., ima za interne ciljne vrednosti hrupa, ki jih želi doseči ali ohranjati pred prvimi stanovanjskimi objekti, zastavljene vrednosti, ki vključujejo vse vire hrupa iz pristanišča, vključno z ladjami:

• • nočna raven hrupa: 48 dBA,
• • dnevna raven hrupa: 58 dBA,
• • večerna raven hrupa: 53 dBA.

Rezultati kažejo, da je nočni, večerni, dnevni hrup pred prvimi stanovanjskimi objekti Ankarana in Bertokov znotraj zastavljenih ciljev, enako velja za dnevni hrup pred prvimi stanovanjskimi objekti mestnega jedra Kopra. Cilja pa se ne dosegata za nočno in večerno raven hrupa pred prvimi stanovanjskimi objekti mestnega jedra Kopra.

Rezultati meritev za leto 2023 (vsi viri hrupa pred prvimi stanovanjskimi objekti) ter skladnost z internimi cilji

leto 2023
SMER	enota	interni cilj	realizacija	doseganje internega cilja
Raven hrupa v nočnem času v smeri mesta Bertoki	dBA	48	34	DA
Raven hrupa v nočnem času v smeri mesta Ankaran	dBA	48	44	DA
Raven hrupa v nočnem času v smeri mesta Koper	dBA	48	54	NE
Raven hrupa v dnevnem času v smeri mesta Bertoki	dBA	58	38	DA
Raven hrupa v dnevnem času v smeri mesta Ankaran	dBA	58	45	DA
Raven hrupa v dnevnem času v smeri mesta Koper	dBA	58	56	DA
Raven hrupa v večernem času v smeri mesta Bertoki	dBA	53	36	DA
Raven hrupa v večernem času v smeri mesta Ankaran	dBA	53	45	DA
Raven hrupa v večernem času v smeri mesta Koper	dBA	53	56	NE

V nadaljevanju pa so prikazani še rezultati ravni hrupa brez ladij pred prvimi stavbami zunaj pristanišča. Vsi izkazujejo skladnost z zakonodajnimi mejnimi vrednostmi iz

okoljevarstvenega dovoljenja št. 35450-18/2022-2550-4 z dne 4. 4. 2023 in čistopisa izreka 35450-18/2022-2550-8 z dne 26.5.2023.

Rezultati meritev za leto 2023 (hrup brez ladij pred prvimi stanovanjskimi objekti) ter skladnost z okoljevarstvenim dovoljenjem št. 35450-18/2022-2550-4 z dne 4. 4. 2023 in čistopisa izreka 35450-18/2022-2550-8 z dne 26.5.2023

	leto 2023
SMER	enota	zakonsko določena vrednost	realizacija	skladnost z okoljevarstvenim dovoljenjem glede emisij hrupa
Raven hrupa v nočnem času v smeri mesta Bertoki	dBA	55	34	DA
Raven hrupa v nočnem času v smeri mesta Ankaran	dBA	55	41	DA
Raven hrupa v nočnem času v smeri mesta Koper	dBA	55	51	DA
Raven hrupa v dnevnem času v smeri mesta Bertoki	dBA	65	38	DA
Raven hrupa v dnevnem času v smeri mesta Ankaran	dBA	65	43	DA
Raven hrupa v dnevnem času v smeri mesta Koper	dBA	65	53	DA
Raven hrupa v večernem času v smeri mesta Bertoki	dBA	60	36	DA
Raven hrupa v večernem času v smeri mesta Ankaran	dBA	60	41	DA
Raven hrupa v večernem času v smeri mesta Koper	dBA	60	52	DA

Dodatno smo v letu 2023 zaradi preverjanja natančnosti meritev izvedli kontrolne meritve za merilnik hrupa v smeri Kopra, ki pa so pokazali, da je ujemanje meritev znotraj merilne negotovosti. Pooblaščeni izvajalec je zdelal še modelni izračun z namenom določitve realne ciljne vrednosti za nočno raven hrupa v smeri Kopra na podlagi znanih podatkov glede uporabljene mehanizacije in prometa do leta 2027. Rezultati kažejo, da bodo dolgoročne ravni hrupa pred izpostavljenimi objekti v nočnem času brez upoštevanja ladij nižje od 55 dBA.

19.10.2 Predstavitev realizacije programov izboljšav za zmanjševanje ravni hrupa77

Na letni ravni Luka Koper, d. d., izdela akcijski načrt zmanjševanja hrupa, v katerem se opredelijo aktivnosti, odgovorne osebe za izvedbo ter roki izvedbe. Rezultati akcijskega načrta zmanjševanja hrupa v letu 2023 so prikazani v tabeli. Za navedene aktivnosti zmanjševanja hrupa smo v letu 2023 porabili 1.534.281,18 evra.

⁷⁷ GRI 413-1, 413-2

Aktivnost iz načrta zmanjševanja hrupa	Stopnja realizacije (%)
Izvajanje dodatnih meritev hrupa na območju in v okolici pristanišča	100
Sprotno obveščanje lokalne skupnosti o tekočih investicijskih načrtih Luke Koper, d. d., z vsebinami, ki se jih pripravi in uskladi v sodelovanju s področjem VZE.	100
Komuniciranje z ladjarjem v primerih reševanja težav s hrupnostjo ladij na KT (kontejnerske ladje).	100
Komuniciranje z ladjarjem v primerih reševanja težav s hrupnostjo ladij RO-RO (avtomobilske ladje).	100
Zagotovitev poučevanja delavcev (v primeru odstopanj oziroma prekomerne hitrosti glede na poročilo CIIS78) o pravilih notranjega reda in tehnoloških postopkih PC KT.	0 Zaradi majhnega števila kršitev (6 kršitev na letni ravni) ni bilo potrebe po poučevanju, izrečeno jim je bilo opozorilo. Aktivnost se nadaljuje v akcijskem načrtu za leto 2024.
Spremljanje ravni hrupa vsake ladje, ki se veže v I. bazenu, s pomočjo merilnih postaj Terminal 3 (skladišče 15) in Terminal 4 (bivša kovinarska šola).	100
Meritve vibracij in hrupa ventilacije skladišča 5 na terminalu za hlajene tovore.	100
Izvedba načrta sodelovanja oz. komuniciranja s krajevnimi skupnostmi občine Koper, z občino Ankaran in občino Koper v sodelovanju s področjem VZE.	100
Prestavljanje hrupnejših ladij, kadar je to mogoče (glede na razpoložljivost priveznih mest, tip ladje in vrsto tovora), v II. in III. bazen.	100
Redno vzdrževanje asfaltne podlage in jaškov na območju manipulativnih površin kontejnerskega terminala – sanacija poškodovanih betonskih in asfaltnih površin obal, obnova dostopov na obalne konstrukcije.	0 Aktivnost zaradi potrebnega večjega obsega del pri drugih aktivnostih ni bila izvedena in je prenesena v načrt za izvedbo v letu 2024. Aktivnost se nadaljuje v akcijskem načrtu za leto 2024.
Izvajanje meritev hitrosti (4x mesečno) na obali KT v večernem in nočnem času s poudarkom na terminalskih vlačilcih, izdelava poročil v CIIS ter obveščanje terminala in področja VZE o kršitvah.	100
Izvajanje kontinuiranega monitoringa ter poročanje upravi o izmerjeni ravni hrupa in realizaciji ukrepov iz akcijskega načrta zmanjševanja ravni hrupa v smeri Kopra.	100
Letno financiranje iz sporazuma o izvajanju omilitvenih ukrepov (vgradnja dodatne zvočne izolacije najbližjim stanovanjem) v sodelovanju z MOK.	50 Sredstva so bila podeljena. Nismo pa še prejeli poročila o sanaciji s strani Občine Koper, saj je rok 31. 3. 2024.
Izvajanje nadzora in posodobitev sistema ESI - environmental ship index	100 Za celotno leto 2023 so ladjarji (6,5 %) vključeni v sistem ESI prejeli za 34.532,56 EUR popustov
Postopki za umeščanje v prostor 110 kV elektroenergetskega omrežja do pristanišča in RTP Luka Koper, d. d.	100
Izvajanje meritev podvodnega hrupa.	100 (Meritve so predstavljene v poglavju 19.16 Varovanje morja)
Vodenje evidenc o izvajanju meritev hrupa iz točke 8 in točke 9 izreka prejetega okoljevarstvenega dovoljenja št. 35450-18/2022-2550-8.	100
Nabava skupaj devetih terminalskih vlačilcev (nadomestitev dotrajane opreme) za potrebe kontejnerskega terminala	0 Postopek javnega naročila se je zaključil brez oddaje, saj ni prispela nobena ponudba. Ponovitev javnega naročila je predvidena v začetku leta 2024, dobava vlačilcev pa do konca leta 2024.
Aktivnosti vezane na gradnjo objekta potniškega terminala.	100
Možnost "protihrupne" celostne hortikulturne ureditve v smeri mesta Koper in mejnega dela pristanišča proti Ankaranu.	0 Na območju potniškega terminala se bo v naslednjih letih izvajala gradnja objekta za potrebe potniškega terminala in same ureditve okolice. V smeri Ankarana, se bo ob gradnji skladiščnih površin zadnje kasete nadaljevala zasaditev dreves in grmovnic na meji pristanišča.

78 CIIS – Critical Incident Information Sistem (Informacijski sistem za izredne dogodke)

19.10.3 Programi izboljšav za zmanjševanje ravni hrupa, načrtovani za leto 202479

Navedene aktivnosti so del letnega akcijskega načrta zmanjševanja hrupa:

• • izvajanje dodatnih meritev hrupa na območju in v okolici pristanišča (izvedba tritedenskih meritev na območju Ankarana),
• • sprotno obveščanje lokalne skupnosti o tekočih investicijskih načrtih Luke Koper, d. d., z vsebinami, ki se jih pripravi in uskladi v sodelovanju s področjem VZE,
• • komuniciranje z ladjarjem v primerih reševanja težav s hrupnostjo ladij na KT (kontejnerske ladje),
• • komuniciranje z ladjarjem v primerih reševanja težav s hrupnostjo ladij RO-RO (avtomobilske ladje),
• • zagotovitev dodatnega poučevanja delavcev (v primeru odstopanj – prekomerna hitrost) glede pravil o notranjem redu in tehnoloških postopkih PC KT,
• • spremljanje ravni hrupa vsake ladje, ki se veže v I. bazenu, s pomočjo merilne postaje Terminal 3 (skladišče 15),
• • meritve vibracij in hrupa ventilacije skladišča 5 na terminalu za hlajene tovore,
• • izvedba načrta sodelovanja oz. komuniciranja s krajevnimi skupnostmi občine Koper, z občino Ankaran in občino Koper v sodelovanju s področjem VZE,
• • prestavljanje hrupnejših ladij, kadar je to mogoče (glede na razpoložljivost priveznih mest, tip ladje in vrsto tovora), v II. in III. bazen,
• • redno vzdrževanje asfaltne podlage in jaškov na območju manipulativnih površin kontejnerskega terminala – sanacija poškodovanih betonskih in asfaltnih površin obal, obnova dostopov na obalne konstrukcije,
• • izvajanje meritev hitrosti (4x mesečno) na obali KT v večernem in nočnem času s poudarkom na terminalskih vlačilcih; izdelava poročil v CIIS in obveščanje terminala in področja VZE o kršitvah,
• • izvajanje kontinuiranega monitoringa in poročanje upravi o izmerjeni ravni hrupa in realizaciji ukrepov iz akcijskega načrta zmanjševanja ravni hrupa v smeri Kopra,
• • letno financiranje iz posodobljenega sporazuma o izvajanju omilitvenih ukrepov (vgradnja dodatne zvočne izolacije najbližjim stanovanjem) v sodelovanju z Mestno občino Koper,
• • izvajanje nadzora in obračun popustov ladjam, ki povzročajo manjše emisije v zrak, v okviru sistema ESI (environmental ship index),
• • postopki za umeščanje v prostor 110-kV elektroenergetskega omrežja do pristanišča in RTP Luka Koper, d. d.
• • izvajanje meritev podvodnega hrupa,
• • vodenje evidenc o izvajanju meritev hrupa,
• • nabava skupaj devetih (6 + 3) terminalskih vlačilcev (nadomestitev dotrajane opreme) za potrebe kontejnerskega terminala,
• • aktivnosti, vezane na gradnjo objekta potniškega terminala,
• • monitoring okolja (meritve hrupa in vibracij) pri izgradnji novega 12. veza in RO-RO veza,
• • monitoring okolja (izhodiščno stanje, meritve med gradnjo, monitoring) pri podaljšanju severnega dela I. pomola v pristanišču za mednarodni promet v Kopru.

⁷⁹ GRI 413-1, 413-2

19.11 Raba energije in energetska učinkovitost⁸⁰

V Luki Koper, d. d. se zavedamo pomena elektromobilnosti, saj gre za najučinkovitejšo rabo energije, vključno z energijo iz obnovljivih virov, zato pospešeno gradimo polnilno infrastrukturo za električna vozila in uvajamo električna osebna vozila za uporabo v pristanišču.

Redno nadgrajujemo nadzorni sistem SCADA z vgradnjo merilne in komunikacijske opreme za vse večje porabnike električne energije v pristanišču.

Luka Koper, d. d. že vlaga in bo v naslednjem obdobju pospešeno vlagala v izrabo obnovljivih virov energije za lastno delno energijsko samozadostnost. V prihodnosti načrtujemo izgradnjo več fotonapetostnih elektrarn, ki bodo primarni obnovljivi vir energije v pristanišču.

Luka Koper, d. d., sodeluje v evropskem projektu Ealing, katerega cilj je pridobiti projektno dokumentacijo za izgradnjo priklopnega mesta za oskrbo ladij RO-RO z električno energijo na večnamenskem terminalu. V letu 2023 smo pridobili soglasja za izgradnjo sončnih elektrarn na strehah skladišč 16,19, 50 in 51 v skupni nazivni moči 4,2 MW, gradbena dela so se začela v decembru 2023.

Energetski pregledi se morajo izvajati kontinuirano, zato se bo družba v letu 2024 usmerila v ciljne energetske preglede, ki jih bo izvajala glede na odstopanja od predvidene porabe posameznega energenta pri posameznih skupinah porabnikov in v posameznih delih pristanišča.

19.11.1 Opis sistema energetske učinkovitosti

Strateška usmeritev Luke Koper, d. d. je doseči visoko učinkovitost rabe energije pri vseh aktivnostih, ki se izvajajo v pristanišču.

Luka Koper, d. d. je prepoznala učinkovito rabo energije kot ključni ukrep energetske politike za povečanje konkurenčnosti družbe ter se zaveda, da izboljšave na področju energetske učinkovitosti pomembno prispevajo k povečanju zanesljivosti oskrbe in zmanjšujejo vplive na okolje. Družba je od leta 2020 certificirana po standardu ISO 50001:2018 – Sistem upravljanja z energijo.

Okolijska strategija in Politika varnega in zdravega pristaniškega okolja ter energetske učinkovitosti sta dokumenta, ki sta vodilo za izvajanje vseh ukrepov na področju energetike.

V pristanišču že vrsto let redno opravljamo energetske preglede in investicije v učinkovito rabo energije.

S pomočjo informacijskih sistemov za nadzor nad porabo energije nadziramo porabo energentov, v primeru odstopanj od zastavljenih ciljev izvajamo ukrepe za učinkovitejšo rabo energentov.

19.11.2 Poraba energentov81

Energetska bilanca družbe Luka Koper, d. d.

Skupna poraba energentov za Luko Koper, d. d., je v letu 2023 znašala 306.871 GJ, od tega je bilo 66.676 GJ (21,7 %) proizvedene z izkoriščanjem obnovljivih virov energije (kupljena električna energija proizvedena iz OVE, električna energija proizvedena z lastnimi sončnimi elektrarnami in energija, proizvedena iz biomase). Energija se, po zahtevi standarda, skozi celoten dokument prikazuje v Joul-ih, izračun pa se vrši kot porabljena količina množena z kalorično vrednostjo za posamezen energent. Za delovanje pristanišča se največ energije porablja s koriščenjem fosilnega pogonskega goriva, njegov delež je v letu 2023 predstavljal 58,5 %. Drugi največji energent po porabi je električna energija (39,0 %). Energija, proizvedena s koriščenjem lesne biomase, UNP in EL kurilnega olja, predstavlja le 2,5-% delež, saj se uporablja le za nekatere tehnološke namene in ogrevanje objektov ter pripravo tople vode. V skladu z usmeritvami podjetja se fosilna goriva za ogrevanje objektov opuščajo in se postopno prehaja na ogrevanje z uporabo OVE.

⁸⁰ GRI 3-3

⁸¹ GRI 302-1, 302-2, 302-3, 302-4

Poraba energentov v Luki Koper, d. d., glede na vir

• delež porabe energije iz fosilnih goriv v Luki Koper
• delež energije proizvedene iz OVE
• delež kupljene električne energije proizvedene iz OVE
• delež energije proizvedene iz biomase
• delež električne energije proizvedene s sončnimi elektrarnami

Strateški cilj Luke Koper, d. d. je do leta 2025 zgraditi sončne elektrarne s skupno zmogljivostjo 6 MW, kar pomeni, da bomo proizvedli do 20 odstotkov električne energije za lastno porabo.

Pri izračunih energijskih in emisijskih pretvorbenih vrednosti so se za posamezni energent upoštevale značilne neto

kalorične vrednosti posameznega energenta za leto 2023, ki jih je Republika Slovenija navedla v svojih zadnjih nacionalnih evidencah toplogrednih plinov, predloženih sekretariatu Okvirne konvencije Združenih narodov za podnebne spremembe (vir: ARSO).

Poraba pogonskega goriva za Luko Koper, d. d. (neobnovljivi vir)

Poraba pogonskega goriva za Luko Koper, d. d., je v letu 2023 znašala 179.652 GJ. Pri porabi pogonskega goriva in električne energije poročamo o porabi na tono pretovorjenega blaga. Specifična poraba pogonskega goriva je bila v letu 2023 0,241 l/t in je višja kot v letu 2022 ter odstopa od ciljne vrednosti (0,230 l/t) za 4,9 %. V letu 2023 je bila absolutna poraba pogonskega goriva višja od načrtovane ter za 6,4 % višja v primerjavi z letom 2015, predvsem zaradi vpliva elektrifikacije strojev, uporabe dizel agregatov za priklop hladilnih kontejnerjev na kontejnerskem terminalu, katerih pretovor je v zadnjih letih v strmem porastu. K višji porabi pogonskega goriva od načrtovane vrednosti so vplivale višje obratovalne ure dizelskih agregatov na eRTG mostnih dvigalih, zaradi težav z APS priklopi.

Pri delovnih procesih v pristanišču se uporablja veliko talne mehanizacije, ki za pogon uporablja dizelsko gorivo. Največji porabniki so terminalski vlačilci, viličarji, mostna dvigala na pnevmatikah (RTG), manipulatorji, nakladalci, železniška vlečna vozila, osebna vozila ter kombiji.

V letu 2023 je bil največji porabnik kontejnerski terminal, kjer se je porabilo 66 odstotkov pogonskega goriva celotnega pristanišča. Z dobavo novih dvigal e-RTG in RMG ter z nadomeščanjem RTG na dizelski pogon, se bo na kontejnerskem terminalu odstotek porabljenega pogonskega goriva postopno zmanjševal. Pri nakupu novih transportnih strojev družba sledi zadnjim tehnološkim in okoljskim zahtevam.

Poraba električne energije za Luko Koper, d. d. (obnovljivi in neobnovljivi vir skupaj)

n poraba električne energije v kWh (neobnovljivi viri)

cilj 2016–2023

Poraba električne energije za Luko Koper, d. d., je v letu 2023 znašala 119,793 GJ. Specifična poraba električne energije je definirana kot poraba električne energije na pretovorjeno tono ladijskega pretovora in ne vključuje porabe električne energije zunaj organizacije. Električne energije ne prodajamo. V letu 2023 je bila 1,59 kWh/t kar predstavlja 9,9 % nad ciljno vrednostjo (1,45 kWh/t). Absolutna poraba električne energije pa je bila za 11,3 % večja od lanske ter 52,5% višja od leta 2015, kar je posledica postopne elektrifikacije luške mehanizacije, povečanega pretovora hlajenih tovorov ter porabe električne energije za napajanje hladilnih kontejnerjev. V začetku lanskega leta so začela obratovati 3 dodatna električna mostna dvigala (e-RTG) na kontejnerskem terminalu.

Pri opravljanju dejavnosti pristanišča se uporabljata mehanizacija in oprema z veliko nazivno močjo, kar vodi v večjo porabo električne energije. Med večje porabnike v pristanišču spadajo obalna dvigala, strojnice za hlajenje živil na terminalu za hlajene tovore, razsvetljava in napajanje hladilnih zabojnikov. Zaradi uporabe novih elektrificiranih mostnih dvigal na pnevmatikah e-RTG in mostnih dvigal na tirnicah RMG na kontejnerskem terminalu se bo v naslednjih letih poraba električne energije še povečala. Vsa nova dvigala imajo vgrajene sisteme za vračanje električne energije v omrežje ob spuščanju tovora. Povečana poraba električne energije zaradi novih dvigal se bo delno kompenzirala z naložbami v novo LED- -razsvetljavo po pristanišču in izgradnjo sončnih elektrarn.

Poraba električne energije za ekonomsko cono (obnovljivi in neobnovljivi viri)

Nova dvigala e-RTG, Foto: Kristjan Stojaković

Poraba električne energije za ekonomsko cono je v letu 2023 znašala 6.613 GJ. V okviru ekonomske cone je zajeta poraba električne energije vseh podnajemnikov in drugih družb na območju koprskega pristanišča, ki so priklopljeni na interno elektroenergetsko omrežje Luke Koper, d. d.

Z aktivnostmi na področju učinkovite rabe energije, ki so bile izvedena v letu 2023, smo glede na leto 2022 zmanjšali porabo fosilnih goriv za 3.474 GJ in električne energije za 294,30 GJ ter s tem pripomogli k izboljšanju ogljičnega odtisa družbe z zmanjšanjem emisij za 175.213 kgCO2ekv. Izračuni zmanjšanja porabe energije so opravljeni na podlagi meritev in Pravilnika o metodah za določanje prihrankov energije (Uradni list RS, št. 57/21).

19.11.3 Predstavitev realizacije programov izboljšav za zmanjševanje porabe električne energije in goriva82

V letu 2023 smo:

• • izvajali aktivnosti za obnovo električnih inštalacij v skladiščih 22 A, B, C na terminalu generalnih tovorov (PZI projekti),
• • nabavili električne skuterje za potrebe terminala za hlajene tovore,
• • izvajali aktivnosti za izgradnjo skladišča 54 na terminalu generalnih tovorov,
• • izvajali aktivnosti za obnovo razsvetljave v skladiščih 23 A, B, C, D in H na terminalu generalnih tovorov,
• • izvedli vzdrževanje programske opreme SEE electrical,
• • izvedli vzdrževanje energetskega nadzornoinformacijskega sistema ENIS,
• • izvajali aktivnosti za postavitev razdelilne transformatorske postaje RTP Luka Koper, d. d.
• • izvedli vse aktivnosti pred izgradnjo sončne elektrarne na strehi skladišča terminala generalnih tovorov, vključno s pridobitvijo gradbenega dovoljenja in izborom izvajalca v postopku javnega naročila,
• • pridobili projekte PZI od izbranega izvajalca za izvedbo energetske sanacije kotlovnice 7 Pacorini; izvedbena faza naložbe se prenese v leto 2024,
• • zaključili obnovo razsvetljave v skladiščni hali 17A na terminalu generalnih tovorov,
• • zaključili izgradnjo sončne elektrarne na strehi dispečerskega centra na terminalu za avtomobile.

V letu 2023 nismo:

• • zaključili obnove električnih inštalacij v skladiščih 22 A, B, C na terminalu generalnih tovorov,
• • zaključili obnove razsvetljave v skladiščih 23 A, B, C, D in H na terminalu generalnih tovorov,
• • vgrajevali mrežnih analizatorjev in izvedli nadgradnje nadzornega sistema SCADA za porabo električne energije; naložba se prenese v leto 2024,
• • zaključili izgradnje sončne elektrarne na strehi skladišča terminala generalnih tovorov,
• • zaključili izvedbe energetske sanacije kotlovnice 7 Pacorini, saj se je naložba zaustavila zaradi ugotovitve, da se bo zaradi izbranega koncepta širitve kontejnerskega terminala in posledično izgradnje nove glavne prometnice za drugi pomol objekt kotlarne v obstoječi obliki predvidoma rušil in se kasneje preselil na novo lokacijo,
• • dokončali energetske obnove razsvetljave na kontejnerskem terminalu,
• • obnovili razsvetljave v skladiščih 23G, 23K, 23J terminala sipkih tovorov,
• • nabavili dveh vozil za potrebe kontejnerskega terminala,
• • vzpostavili sistema nadzora in zajema podatkov luške talne mehanizacije, saj bo to večletni projekt,
• • izdelali energetskega pregleda na terminalu tekočih tovorov,
• • nabavili in vgradili priklopov APS za dvigala e-RTG na kontejnerskem terminalu, saj bo to večletni projekt,
• • zaključili vseh postopkov za izgradnjo skladišča 54 na terminalu generalnih tovorov,
• • postavili polnilnice za električna vozila ob upravni stavbi terminala sipkih tovorov.

19.11.4 Programi izboljšav za zmanjševanje porabe električne energije in goriva, načrtovani za leto 2024

V letu 2024 bomo:

• • zaključili izgradnjo sončne elektrarne na strehi skladišča terminala generalnih tovorov,
• • postopno izvedli izgradnjo sončnih elektrarn na strehah skladišč 13,16,19,27 in 33 na terminalu generalnih tovorov,
• • vgrajevali mrežne analizatorje in izvedli nadgradnjo nadzornega sistema SCADA za porabo električne energije,
• • zaključili energetsko obnovo razsvetljave na kontejnerskem terminalu,
• • izvedli energetsko sanacijo kotlovnice 7 Pacorini,
• • izvedli energetsko sanacijo upravne stavbe kontejnerskega terminala,
• • uredili osvetlitev tirov 35C in 36C ter manipulativne površine ob tirih na terminalu sipkih tovorov,
• • posodobili električno osebno dvigalo v objektu silosa na terminalu sipkih tovorov,
• • nabavili dve vozili za potrebe kontejnerskega terminala,
• • izvedli vzdrževanje programske opreme SEE Electrical,
• • izvedli vzdrževanje energetskega nadzornoinformacijskega sistema ENIS,
• • nadaljevali postopke za postavitev razdelilne transformatorske postaje RTP Luka Koper, d. d.
• • nadaljevali vzpostavitev sistema nadzora in zajema podatkov luške talne mehanizacije, ki je večletni projekt,
• • zaključili obnovo razsvetljave v skladiščih 23G, 23K, 23J terminala sipkih tovorov,
• • nadaljevali nabavo in vgradnjo priklopov APS za dvigala eRTG na kontejnerskem terminalu, kar je večletni projekt,
• • zaključili obnovo električnih inštalacij v skladiščih 22 A, B, C na terminalu generalnih tovorov,
• • zaključili obnovo razsvetljave v skladiščih 23 A, B, C, D in H na terminalu generalnih tovorov,
• • obnovili električne inštalacije v skladišču 30 A, B in C na terminalu generalnih tovorov,
• • postavili polnilnico za električna vozila ob upravni stavbi terminala sipkih tovorov,
• • nadaljevali postopke za izgradnjo skladišča 54 na terminalu generalnih tovorov,
• • izvedli postopke za nabavo štirih dvigal RTG (nadomestitev) na kontejnerskem terminalu,
• • vgrajevali merilnike za merjenje porabe električne energije po terminalih v sredstva, ki še niso vključena v SCADO,
• • izvedli rekonstrukcijo hladilniške opreme na terminalu hlajenih tovorov,
• • zamenjali dotrajane klimatske naprave split v bivalnih objektih na kontejnerskem terminalu,
• • sanirali fasado na vagonsko nakladalni/razkladalni postaji silosa za žita na terminalu sipkih tovorov,
• • nabavili dve električni vozili za potrebe strokovnega področja,
• • obnovili sistem prezračevanja na objektu centralne garderobe.

19.12 Upravljanje s pitno in podzemno vodo⁸³

Interno vodovodno omrežje za zagotavljanje pitne vode v pristanišču obsega približno 30 km cevovodov in ga vzdržujemo sami, pri čemer stremimo k zmanjševanju izgub. Dobavitelj pitne vode je v celoti javno podjetje Rižanski vodovod.

Pitno vodo uporabljamo za komunalne namene, oskrbo ladij in nekatere tehnološke namene (npr. za namakanje lesa, pri procesu hlajenja živil, na gradbiščih, pri pranju vozil in mehanizacije ipd.). Za uporabo pitne vode za tehnološke namene imamo pridobljeno vodno dovoljenje (maj 2017), vendar je poraba bistveno manjša, kot je opredeljeno v vodnem dovoljenju. Za namene testiranje črpališč, kot je zalogovnik za požarno vodo, za vlaženje manipulativnih površin deponije premoga ipd. v pristanišču uporabljamo tudi podzemno vodo (izdelana je vrtina), ki pa je delno slana. V letu 2023 smo iz te vrtine odvzeli 21.472 m3 podzemne vode, ki smo jo uporabili predvsem za čiščenje povoznih površin, in tudi ta količina ne presega količin iz vodnega dovoljenja.

V primerjavi z letom 2022 smo porabili 35 % manj podzemne vode. Manjši odvzem vode je povezan z dejstvom, da je v juliju in avgustu 2023 padla večja količina dežja (vir: meteo.si - Uradna vremenska napoved za Slovenijo - Državna meteorološka služba RS - Arhiv (gov.si). Vsaki 2 leti opravimo meritve kvalitete podzemne vode, na zadnje v letu 2022, da bi preverili morebiten vpliv pristaniške dejavnosti na njeno kakovost (prejšnje meritve so bile izvedene v letu 2020). Pri nobenih od zadnjih dveh izvedenih meritev nismo zasledili onesnaževal (preverjene komponente: aromatski ogljikovodiki - BTX, poliklorirani bifenili - PCB, organske kositrove spojine, policiklični aromatski ogljikovodiki - PAO, fenolni indeks, mineralna olja).

Poraba pitne vode ni neposredno odvisna od pretovora. Zaradi večje obremenjenosti povoznih površin (večjega prometa) se pogosteje pojavljajo poškodbe na vodovodnem omrežju. Prizadevamo si obvladovati puščanja in zaključujemo petletni program sanacije celotnega luškega vodovodnega sistema.

Vzpostavljen imamo sistem nadzora porabe vode s števci, povezanimi na računalnik v nadzornem centru. Ob zaznanem puščanju se pristopi k sanaciji.

83 GRI 3-3, 303-1, 303-2, 303-3, 303-4, 303-5

Viri oskrbe z vodo in vrste porabljene vode v letu 2023

	Letna količina vode (v 1.000 m3)	Opombe
Viri oskrbe z vodo:
iz javnega vodovoda:		158,896 Rižanski vodovod, meritev količine vode je izvedena s števcem
iz lastnega vira:		21,472 Vrtina v pristanišču, meritev količine vode je izvedena s števcem (voda je delno slana; 4020 mg/l natrija)
drugo:		8,510 Padavine (ocenjene) za tehnološke odpadne vode. Ocenjena količina vode je izračunana iz zmnožka prispevne površine, povprečne količine padavin.
Oskrba z vodo - SKUPAJ:	188,878
Poraba vode:
komunalne odpadne vode:		40,280 Komunalne vode, speljane v javno kanalizacijo 38.000 m3 (ocena), male komunalne luške MKČN skupaj 2.280 m3 (19 MKČN in vsaka 120 m3, ocena). Komunalne vode iz MKČN so ocenjene na podlagi sledeče formule: št. zaposlenih x 45 , 3
		pri ostalih komunalnih vodah pa se uporablja ista formula, le da se oceni število ljudi in se upošteva še obiskovalce.
tehnološke odpadne vode:		13,068 Glej tabelo v poglavju 19.13, Vrste odpadnih voda v pristanišču, letne količine ter skladnost z okoljevarstvenim dovoljenjem
		Tehnološke vode, ki nastajajo z uporabo pitne vode, se meri njihova količina s pomočjo števcev.
		Tehnološke vode, ki so posledica padavin, pa se njihova količina oceni in izračuna iz zmnožka prispevne površine in povprečne količine padavin.
voda, vgrajena v izdelke		44,612 Ocena
izguba vode zaradi okvare sistema:		20,771 Poškodbe vodovodnega omrežja zaradi težke mehanizacije, zmrzali, dotrajanosti, poškodb ob gradnji, ocena
Voda za oskrbo ladij:		70,147 Oskrba ladij, meritev količine vode je izvedena s števcem
Poraba vode - SKUPAJ:	188,878

Letno izvajamo predvsem mikrobiološke meritve kakovosti pitne vode na ključnih točkah luškega vodovodnega omrežja. Na določenih mestih smo zasledili mikrobiološko neustreznost, vendar smo na teh mestih izvedli ukrepe (npr. izvedli klorne šoke, zamenjali strojne dele na omrežju, omejili uporabo pitne vode) in zagotovili neoporečno pitno vodo.

Poraba pitne vode na pretovorjeno tono

Absolutna poraba pitne vode v pristanišču

n voda, namenjena ladjam in ostalim koristnikom ekonomske cone n lastna poraba vode

19.12.1 Predstavitev realizacije programov izboljšav za učinkovitejšo rabo virov

V letu 2023 smo:

• • izvajali dela za sanacijo vodovodnega omrežja skladno z načrtom aktivnosti vzdrževanja in popravila vodovodnega in hidrantnega omrežja 2018–2023,
• • izvajali redne mikrobiološke analize pitne vode v luškem vodovodnem omrežju.

V letu 2023 nismo:

• v celoti zaključili sanacije vodovodnega omrežja skladno z načrtom aktivnosti vzdrževanja in popravila vodovodnega in hidrantnega omrežja 2018–2023.

19.12.2 Programi izboljšav za učinkovitejšo rabo virov, načrtovani za leto 2024

V letu 2024 bomo: letu 2024

• • zaključili sanacijo vodovodnega omrežja skladno s potrjenim načrtom aktivnosti vzdrževanja in popravila vodovodnega in hidrantnega omrežja 2018–2023,
• • izvajali redne mikrobiološke analize pitne vode v luškem vodovodnem omrežju,
• • izvedli meritve kakovost podzemne vode iz vrtine in primerjali vsebnost onesnaževal z meritvami iz let 2020 in 2022.

19.13 Ravnanje z odpadno vodo⁸⁴

V pristanišču nastajajo tehnološke odpadne vode, katerih kakovost z vgrajenimi čistilnimi napravami na iztoku meri pooblaščena organizacija. Vrste teh odpadnih voda so:

• • tehnološke odpadne vode v pralnici luške mehanizacije (iztok v Centralno čistilno napravo Koper);
• • padavinske odpadne vode na terminalu tekočih tovorov na I. pomolu (iztok v morje);
• • tehnološke odpadne vode na živinskem terminalu (iztok v Centralno čistilno napravo Koper);
• • padavinske odpadne vode na terminalu tekočih tovorov na II. pomolu (iztok v morje);
• • padavinske odpadne vode na terminalu sipkih tovorov zaradi skladiščenja odpadnega železa (iztok v morje);
• • tehnološke odpadne vode v pralnici kontejnerjev (iztok v Centralno čistilno napravo Koper);
• • padavinske odpadne vode na objektu za zbiranje ladijskih kalužnih vod (iztok v morje).

Pralnica kontejnerjev ima urejen sistem recikliranja odpadne vode, zaradi česar interno še dodatno stalno preverjamo, ali predelana odpadna voda izpolnjuje mikrobiološke parametre kakovostne pitne vode. Rezultati izkazujejo, da naprava deluje učinkovito.

Mejne vrednosti, parametre in frekvenco vzorčenja je za vse naprave določila Agencija RS za okolje, za naprave z iztokom v Centralno čistilno napravo Koper pa še njen upravljavec, tj. komunalno podjetje Marjetica, d. o. o., kar je opredeljeno v okoljevarstvenem dovoljenju (št. 35444-2/2016-13 z dne 15. 6. 2017 ter spremembi št. 35440-50/2019-10 z dne 21. 10. 2020 in št. 35447-4/2021-2550-10 z dne 27. 5. 2022). Pri tem so se upoštevali tehnologija čiščenja (morebitni dodatki kemikalij v procesih čiščenja), specifične zakonodajne zahteve glede vrst odpadnih voda ter lokacija iztoka (vrsta sprejemnika odpadne vode).

Na 288 ha pristanišča zaradi padavinskega spiranja utrjenih površin nastajajo tudi padavinske odpadne vode. Na teh površinah imamo vgrajene številne lovilce olj, ki ob morebitnih razlitjih preprečujejo onesnaženje okolja. Količine le-teh ni mogoče izmeriti. Lovilci olj imajo iztok v morje ali Rižano in so namenjeni zadrževanju olj. Nadzor nad njihovim delovanjem izvaja pogodbena stranka, pri čemer smo določili obseg in način pregledovanja ter čiščenja in praznjenja lovilcev olj. Dodatno imamo znotraj luškega akvatorija nameščene tri senzorje za detekcijo prisotnosti olj v morju, kar je opisano v poglavju 19.16 Varovanje morja.

Komunalne odpadne vode prečiščujemo s pomočjo 19 malih čistilnih naprav. Meritve kakovosti odpadne vode izvaja organizacija, pooblaščena s strani Agencije RS za okolje. Dodatno se interno izvaja nadzor nad delovanjem naprav, pri čemer smo določili obseg in način njihovega pregledovanja ter čiščenja in praznjenja. Učinkovitost delovanja posredno preverjamo še z mikrobiološkimi meritvami kakovosti morske vode v luškem akvatoriju, kar je opisano v poglavju 19.16 Varovanje morja.

Večina ostalih komunalnih odpadnih voda je speljana v Centralno čistilno napravo Koper, katere upravljavec je komunalno podjetje Marjetica, d. o. o. Ocenjena količina teh vod je 38.000 m3.

⁸⁴ GRI 3-3, 303-2, 303-4

Vrste odpadnih voda v pristanišču, letne količine ter skladnost z okoljevarstvenim dovoljenjem (št. 35444-2/2016-13 z dne 15. 6. 2017, sprememba št. 35440-50/2019-10 z dne 21. 10. 2020, sprememba št. 35447-4/2021-2550-10 z dne 27. 5. 2022)

Vrsta odpadnih voda	Letne količine (m3) v letu 2021	Letne količine (m3) v letu 2022	Letne količine (m3) v letu 2023	Skladnost meritev z okoljevarstvenim dovoljenjem v letu 2023
Padavinske odpadne vode terminala tekočih tovorov na I. pomolu	0 (odpadne vode nismo izpustili v morje)	0 (odpadne vode nismo izpustili v morje)	380	Ustreza
Padavinske odpadne vode terminala za tekoče tovore na II. pomolu	2.300	2.300	2.300	Ustreza
Padavinske odpadne vode terminala za tekoče tovore na II. pomolu	10	10	10	Ustreza
Padavinske odpadne vode terminala sipkih tovorov zaradi skladiščenja odpadnega železa na II. pomolu	2.700	- Lokacija za skladiščenje odpadnega železa je ukinjena.	- Lokacija za skladiščenje od padnega železa je ukinjena.	Na navedeni lokaciji od leta 2022 ne pretovarjamo in skladiščimo odpadnega železa. Meritve se posledično ne izvajajo več.
Padavinske odpadne vode terminala sipkih tovorov zaradi skladiščenja odpadnega železa na I. pomolu	3.500	3.500	3.500	Ustreza
Padavinske odpadne vode terminala sipkih tovorov zaradi skladiščenja odpadnega železa, ob hali NAS9	-	2.700 Nova lokacija za skladiščenje odpadnega železa	2.700 Nova lokacija za skladiščenje odpadnega železa	Ne ustreza *
Padavinske odpadne vode na objektu za zbiranje ladijskih kalužnih vod (objekt v upravljanju Luke Koper INPO, d. o. o.)	Novo vgrajen lovilec olj	214	263	Ustreza
Tehnološke odpadne vode živinskega terminala	1.995	1.541	1625	V odpadni vodi je amonijev dušik presegal mejno vrednost za izpust v kanalizacijsko omrežje, ostali parametri so bili nižji od predpisanih mejnih vrednosti.**
Tehnološke odpadne vode pralnice luške mehanizacije	882	970	1121	Ustreza
Tehnološke odpadne vode pralnice kontejnerjev	657	503	432	Ustreza
Komunalne odpadne vode	39.040	40.040	40.280	Ustreza.
				Meritve se izvajajo na 19 iztokih iz malih čistilnih naprav.

* S površine, na kateri skladiščimo odpadno železo, se padavinske odpadne vode stekajo skozi lovilec olj v morje. Izvedene meritve so pokazale povišana parametra KPK in BPK5, ki izkazujeta organsko onesnaženost vode. Pri ugotavljanju vzroka smo ugotovili, da prihaja do vdora morske vode in je delovanje lovilca olj v takih primerih manj učinkovito. Odločili smo se, da se neposredno na tej površini vgradi nov lovilec olj, in sicer na nivo, na katerem ne bo vpliva morja. Obstoječi lovilec olj smo tudi nekajkrat izpraznili in vsebino predali pooblaščenemu prevzemniku odpadka. Na lokaciji le občasno skladiščimo odpadno železo, ki pa se na površini hrani le nekaj tednov, kar pomeni, da odpadne vode ne nastajajo stalno. Količine odpadne vode so majhne, zato ocenjujemo, da ni prišlo do onesnaženja okolja.

** Pri tehnološki odpadni vodi živinskega terminala je izmed vseh parametrov le amonijev dušik presegal mejno vrednost za 10 %. Odpadna voda se izteka v Centralno čistilno napravo Koper, kjer se še dodatno prečisti, zato ocenjujemo, da je bil vpliv na okolje minimalen, saj so tudi količine odpadne vode majhne. Vzroka za povišanje nismo odkrili, vendar sklepamo, da izhaja iz izločkov živine.

19.13.1 Predstavitev realizacije programov izboljšav za zmanjševanje emisij odpadnih voda

V letu 2023 smo:

• vložili vlogo za spremembo okoljevarstvenega dovoljenja (št. 35444-2/2016-13 z dne 15. 6. 2017 ter spremembo št. 35440-50/2019-10 z dne 21. 10. 2020 in 35447-4/2021- 2550-10 z dne 27. 5. 2022) glede emisij odpadnih voda v okolje, saj smo v sklopu novega objekta Dispečerski center na terminalu za avtomobile na parcelni številki 878/1, k.o. Ankaran vgradili dodatno malo komunalno čistilno napravo, nadalje smo za čistilno napravo, ki je del pralnice na terminalu za živino, na podlagi novega strokovnega mnenja upravljavca centralne ČN Koper, kamor se ta odpadna voda steka, zaprosili za spremembo dveh mejnih vrednosti parametrov ter zaprosili za zmanjšanje frekvence vzorčenja za odpadno vodo na pralnici kontejnerjev, saj so količine odpadne vode zelo majhne (približno 500 m3 letno), in za povečanje opredeljenih količin nastajanja komunalne odpadne vode na letni ravni, saj se le ta povečuje zaradi večjega števila zaposlenih. Vloga še ni bila obravnavana na Agenciji za okolje.

19.13.2 Programi izboljšav za zmanjševanje emisij odpadnih voda, načrtovani za leto 2024

V letu 2024 bomo:

• • vgradili nov lovilec olj na površini za skladiščenje in pretovarjanje odpadnega železa,
• • izvedli aktivnosti za izdelavo projektne dokumentacije za povečanje kapacitete in energetske učinkovitosti načina priprave tople sanitarne vode (TSV) v centralni garderobi.

19.14 Svetlobno onesnaževanje⁸⁵

Na področju svetlobnega onesnaževanja velja Uredba o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja, na podlagi katere se je že pred leti prilagodila vsa pristaniška razsvetljava na način, da svetlobni tok ne sveti navzgor. Svetlobno onesnaževanje v pristanišču nastaja zaradi osvetljevanja skladiščnih površin, delovišč, transportnih poti in tirov. Za izvajanje delovnega procesa se mora zagotavljati zadostna osvetljenost po predpisih za varno delo, hkrati se s tem povzroča vpliv na okolje. Vsa svetila na območju pristanišča so urejena tako, da svetlobni tok ne sveti navzgor, in so skladna z Uredbo o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja (Uradni list RS, št. 81/07, 109/07, 62/10, 46/13 in 44/22 – ZVO-2). Uredba zahteva tudi ažuriranje načrta razsvetljave. Veljavna verzija načrta, ki je bila narejena zaradi dodatno vgrajenih svetil na območju pristanišča, je iz konca leta 2021. Objavljena je na spletni strani pristanišča https://www.luka-kp.si/o-podjetju/trajnostni-razvoj/zakonodaja-in-okolje/. Načrt je ponovno v reviziji in bo predvidoma zaključen pred poletjem 2024. Spremembe v načrtu se v splošnem nanašajo na nadomestitev obstoječe razsvetljave z novo energetsko učinkovitejšo v LED izvedbi.

19.14.1 Predstavitev realizacije programov izboljšav za zmanjševanje svetlobnega onesnaženja

Na tem področju ni bilo načrtovanih aktivnosti.

19.14.2 Programi izboljšav za zmanjševanje svetlobnega onesnaženja, načrtovani za leto 2024

V letu 2024 bomo:

• posodobili načrt razsvetljave ter ga objavili na spletni strani družbe.

⁸⁵ Svetlobno onesnaževanje – dodaten kazalnik (veza GRI 305-7)

19.15 Biotska raznovrstnost⁸⁶

Vsebina je delno predstavljena v poglavju 19.3. Sožitje z okoljem, v nadaljevanju pa sledi opis pristopa in rezultatov na področju morske pestrosti. Na morsko pestrost lahko vplivamo neposredno ali posredno zaradi procesov poglabljanja morskega sedimenta, ladijskega prometa, vnosa balastnih vod, izpustov odpadnih voda, hrupa itd. Posredne vlive spremljamo tudi z meritvami, rezultati katerih so predstavljeni v poglavju 19.16. Varovanje morja.

Za morski del nimamo sklenjenih posebnih sporazumov, saj ni namenskih upravljavcev zaščitenih vrst ali morskih območij.

Že pred časom smo zunaj koncesijskega območja (ob obali Ankarana) pričeli spremljanje kazalnika okoljskega stanja dveh podvodnih trav (Zostera noltei in kolenčasta cimodoceja oz. Cymodocea nodosa), ki rasteta v bližini pristanišča (prikaz rezultatov v poglavju 19.3 Sožitje z okoljem). Spremljanje se izvaja na dva načina, s spremljanjem dolžine listov (letno merjenje) in s kartiranjem površine (enkrat na tri leta).

19.15.1 Predstavitev realizacije programov izboljšav na področju biotske raznovrstnosti

Osredotočili smo se na spremljanje stanja podvodnih travnikov, ki pa se ne nahajajo na koncesijskem območju pristanišča, saj so globine morja tam prevelike in morska trava (Zostera noltei, Cymodocea nodosa) ne uspeva. Navedeni vrsti trave rasteta v smeri Ankarana, kjer je globina morja največ tri metre. Monitoring statusa podvodnega travnika smo vzpostavili v letu 2018 v sklopu projekta gradnje veza Ro4 v tretjem bazenu, ki se nahaja v smeri Ankarana. Izvedene so bile meritve statusa travnika pred izvedbo gradnje in v času rasti trave. Med gradnjo meritve statusa niso bile mogoče, saj se poseg izvaja v času, ko trave ne rastejo. Prve izvedene meritve stanja morske trave so pokazale, da so njihovi listi precej dolgi, kar pomeni, da so prisotni antropogeni vplivi in da je stanje slabo oziroma zelo slabo. Kadar so morske cvetnice izpostavljene nizki ravni svetlobe (zaradi motne vode), se namreč odzovejo tako, da razporedijo več biomase v liste in so ti zato daljši. S podaljšanjem listov lahko zajamejo večji delež svetlobe, ki ga namenijo za fotosintezo. V letu 2023 se je ponovil monitoring dolžine listov morske trave (Zostera noltei) in kolenčaste cimodoceje (Cymodocea nodosa) ter opravila primerjava s predhodno izvedenimi meritvami. Po petih letih se je ponovno vzorčilo tudi referenčno mesto za kolenčasto cimodocejo v Mesečevem zalivu (MeZa). Vrednotenje statusa v povezavi z meritvami dolžine listov se izvaja z indeksom MediSkew. Indeks MediSkew je kombinacija dveh metrik, ki temeljita na dolžini travnih listov, in predstavlja metodo za hiter pregled morskih travnikov na širokih sredozemskih obalnih območjih.

Merilna mesta spremljanja stanja morskih travnikov vrst Cymodocea nodosa in Zostera noltei

Koda postaje	Geografska širina	Geografska dolžina	Vrsta trave
LuKp1	45°34.140' N	13°44.215' E	Zostera noltei
LuKp2	45°34.350' N	13°44.183' E	Cymodocea nodosa
LuKp3	45°34.551' N	13°43.861' E	Cymodocea nodosa
MeZa	45°32.306'	13°36.607'	Cymodocea nodosa

⁸⁶ GRI 3-3, 304-1, 304-2, 304-3, 304-4

Rezultati ekološkega stanja morskih travnikov kolenčaste cimodoceje (Cymodocea nodosa) vzorčeni na zgoraj navedenih merilnih mestih izraženi z MediSkew

datum	Merilno mesto	MediSkew točke	MediSkew mesta	MediSkew travnika	Ekološko stanje	Število izmerjenih listov	Število odraslih listov
1.7.2021	LuKp2_1	0,39	0,415	0,37	Dobro	300	238
1.7.2021	LuKp2_2	0,44				300	207
1.7.2021	LuKp3_1	0,26	0,325			300	231
1.7.2021	LuKp3_2	0,39				300	212
11.7.2022	LuKp2_1	0,60	0,550	0,50	Zmerno	300	279
11.7.2022	LuKp2_2	0,50				300	286
11.7.2022	LuKp3_1	0,51	0,450			300	276
11.7.2022	LuKp3_2	0,39				300	269
5.7.2023	LuKp2_1	0,34	0,395	0,37	Dobro	300	232
5.7.2023	LuKp2_2	0,45				300	223
5.7.2023	LuKp3_1	0,33	0,342			300	263
5.7.2023	LuKp3_2	0,36				300	272
12.7.2023	MeZa_1	0,087	0,12		Zelo dobro	300	177
12.7.2023	MeZa_2	0,1				300	186

(vir: Monitoring stanja morskih travnikov ob bazenu III Luke Koper, d. d., NIB, Morska biološka postaja Piran)

Skupno ekološko stanje morskega travnika v smeri Ankarana se je v letu 2023 glede na leto 2022 izboljšalo in je ocenjeno kot dobro. V tabeli so prikazani tudi rezultati dolžine listov morskih trav iz referenčne lokacije Mesečevega zaliva (MeZa_1,2), ki velja za lokacijo z minimalnimi vplivi.

Pozejdonka je v Tržaškem zalivu prisotna samo na majhnem območju ob slovenski obali, in sicer med Koprom in Izolo. Pojavlja se v obliki večjih fragmentov in manjših otočkov. Fragmenti morskega travnika pozejdonke so dobro razviti in razmeroma enoviti, v smislu njihove neposredne okolice pa prihaja do razlik. Na določenih fragmentih se morski travnik pozejdonke nadaljuje v biocenozo fotofilnih alg, na drugih pa ga obdaja gosti travnik kolenčaste cimodoceje. V začetku leta 2023 smo z metodami batimetričnih snemanj ter nadvodnega in podvodnega video snemanja izvedli kartiranje rastišč (določili obseg) pozejdonke. V 2024 bomo vzpostavili monitoring spremljanja stanja tega morskega travnika, ki se bo izvajal vsaki dve leti, vključeval pa bo tudi primerjalno analizo s podatki prejšnjih meritev.

Dodatno še enkrat na tri leta preverjamo razširjenost travnikov morske trave (Zostera noltei) ter kolenčaste cimodoceje (Cymodocea nodosa) na območju Ankarana. Kartiranje, tj. določitev robov in obsega travnikov morske trave (Zostera noltei) ter kolenčaste cimodoceje (Cymodocea nodosa) bo izvedeno v letu 2024, rezultati bodo objavljeni v naslednjem letnem poročilu. Predvideva se povečanje frekvence preverjanja razširjenosti podvodnih travnikov na vsaki 2 leti.

Kartirana območja rastišč pozejdonke med Koprom in Izolo Foto: Sirio, d.o.o.

V sklopu spremljanja stanja podvodnih travnikov je na boji znotraj območja pristanišča v III. bazenu postavljen tudi tokomer, ki spremlja smer in hitrost morskih tokov po celotnem vodnem stolpcu. Hitrost tokov v letu 2023 je prikazana na spodnji sliki. Hitrost morskih tokov je največja na površju.

Rezultati hitrosti morskega toka, izmerjene v III. bazenu, glede na globino v letu 2023

Smer in jakost vodnih tokov sta pomembni tudi pri razumevanju transporta delcev, ki povečujejo motnost morja. Povečano motnost morja povzročajo tako naravni pojavi (deževje, veter, valovanje, cvetenje morja) kot tudi antropogeni dejavniki (ladijski promet, poglabljanja). Zato imamo

vzpostavljene meritve osvetljenosti na lokacijah, na katerih se nahajajo podvodni travniki. Na spodnji sliki so prikazane lokacije, na katerih smo v času rasti morskih trav izvajali meritve osvetljenosti.

Lokacije izvajanja meritev osvetljenosti morske vode (številka 1-Lok1, številka 2-Lok2, številka 3-Lok3)

Rezultati meritev osvetljenosti na območjih, na katerih rastejo travniki morske trave (Zostera noltei) ter kolenčaste cimodoceje (Cymodocea nodosa)

2023	Lok3 (Kopališče)	Lok2 (Zaliv SV.K.)	Lok1 (Luka KP)
31. 07. 2023	0,54	0,54	0,52
29. 09. 2023	0,32	0,34	0,26
2022	Lok3 (Kopališče)	Lok2 (Zaliv SV.K.)	Lok1 (Luka KP)
14. 07. 2022	0,37	0,30	0,35
23. 09. 2022	0,36	0,31	0,30
2021	Lok3 (Kopališče)	Lok2 (Zaliv SV.K.)	Lok1 (Luka KP)
10. 08. 2021	0,39	0,36	0,41
08. 09. 2021	0,50	0,36	0,35

Stopnja osvetljenosti se izraža kot relativna vrednost glede na površje, kjer je vrednost enaka 1. Meritve osvetljenosti (prosojnosti morja), izvedene konec julija, so na vseh treh lokacijah pokazale boljše rezultate, torej večjo osvetljenost v primerjavi z letoma 2022 in 2021, rezultati meritev, izvedenih septembra, pa se bistveno ne razlikujejo.

Nadaljevali smo kvartalno spremljanje kakovosti vode v Škocjanskem prelivu, ki prek pristanišča povezuje Škocjanski zatok z morjem. Pri vseh dosedanjih meritvah je bil indeks mineralnih olj manjši od 20 µg/l, kar je skladno z zastavljenim ciljem in je pokazatelj, da ni prišlo do onesnaženja vode z meteornimi izpusti iz luških utrjenih površin.

V letu 2023 smo:

• • izvedli letno merjenje dolžine listov morske trave (Zostera noltei) ter kolenčaste cimodoceje (Cymodocea nodosa) na območju Ankarana ter vrednotili ekološko stanje,
• • izvedli kvartalno spremljanje kakovosti vode v prelivu, ki prečka pristanišče ter povezuje morje in Škocjanski zatok,
• • kontinuirano izvajali monitoring osvetljenosti in morskih tokov ter video nadzor morskega okolja.

V letu 2023 nismo:

• izvedli kartiranja in preverili obseg travnikov morske trave (Zostera noltei) ter kolenčaste cimodoceje (Cymodocea nodosa) na območju Ankarana.

19.15.2 Programi izboljšav na področju biotske raznovrstnosti, načrtovani za leto 2024

V letu 2024 bomo:

• • nadaljevali in izvedli spremljanje statusa podvodnih travnikov z merjenjem dolžine listov trave, preverili in določili območja razsežnosti (kartiranje) morske trave (Zostera noltei) ter kolenčaste cimodoceje (Cymodocea nodosa) na območju Ankaran ter povečali frekvenco nadzora na vsaki 2 leti,
• • nadaljevali meritve osvetljenosti in morskih tokov, kvalitete morske vode ter izvajali videonadzor morskega okolja,
• • nadaljevali kvartalno spremljanje kakovosti vode v Škocjanskem prelivu.

19.16 Varovanje morja

Luka Koper, d. d., na podlagi določil Koncesijske pogodbe za opravljanje pristaniških dejavnosti, vodenje, razvoj in redno vzdrževanje pristaniške infrastrukture na območju koprskega tovornega pristanišča redno skrbi za preprečevanje in odpravo posledic onesnaženja morja.

Pomemben del javne gospodarske službe, ki jo opravlja Luka Koper, d. d., je izvajanje rednih pregledov akvatorija ter odstranjevanje plavja, naplavin, odpadkov ter drugih opuščenih in odvrženih predmetov iz morja.

Prikaz čiščenja naplavin po celotnem akvatoriju Luke Koper, d. d., ter nameščanja vpojnih čreves v drugem bazenu. Foto: Maritimna enota Luka Koper INPO, d. o. o.

Za izvajanje tovrstne dejavnosti ima Luka Koper, d. d., posebno namensko opremo in plovila ter ustrezno usposobljen kader.

Glede na zmožnosti in obremenitve zaradi dela v pristanišču se sile in sredstva Luke Koper, d. d., lahko vključijo v proces preprečevanja in odprave posledic onesnaženja morja zunaj območja pristanišča ter tako pomagajo državnim silam.

V primeru izrednih dogodkov na morju Luka Koper, d. d., ukrepa skladno z veljavnim NZR Luke Koper, d. d., za industrijske nesreče, v katerem so opredeljene manjše, srednje in velike nesreče.

V vseh primerih onesnaženj na morju je Luka Koper, d. d., ukrepala skladno s Shemo aktiviranja sil in sredstev v primeru manjše nesreče ter posledice onesnaženj odpravila znotraj območja izvajanja koncesije.

Enota za varovanje morja Luke Koper, d. d., je sodelovala pri urjenju za izvajanje nalog zaščite, reševanja in pomoči ob ekoloških in drugih nesrečah na morju. Cilj urjenja je praktično izvajanje dejavnosti po segmentih za omejitev širjenja in odstranjevanje onesnaženj na morju. Najpomembnejši del je bil vleka, spajanje in sidranje vodnih pregrad, s katerimi omejimo madež in preprečimo njegovo nadaljnje širjenje.

Pod okriljem Mednarodne pomorske organizacije (IMO) je bila sprejeta konvencija o pripravljenosti na onesnaženje morja z nafto, kasneje dopolnjena še s protokolom za onesnaženja s škodljivimi in nevarnimi snovmi. Na podlagi omenjene konvencije je IMO razvil vrsto usposabljanj za načrtovanje, odzivanje in upravljanje v primeru onesnaženj morja. Ti tečaji se izvajajo na treh stopnjah, in sicer glede na naloge, pristojnosti in odgovornosti udeležencev. Vsi zaposleni v Skupini Luka Koper, ki delujejo na področju varovanja morja, morajo pridobiti certifikate ter jih obnavljati vsakih 36 mesecev. Pred izvedbo vaje Morje 2023 je bilo za zaposlene v Luki Koper, d. d., in podjetju Luka Koper INPO, d. o. o., izvedeno začetno in obnovitveno usposabljanje.

Skladno z načrtom zaščite in reševanja je bila v letu 2023 organizirana in uspešno izpeljana vaja Morje 2023. Temeljila je na predpostavki, da je ladja za prevoz avtomobilov iz II. bazena izplula z veliko hitrostjo, tanker na privezu silosa pa ni bil ustrezno privezan. Posledično je prišlo do poškodbe in odklopa prekladalne roke ter izpusta goriva v morje. Gorivo smo omejili z zaščitno plavajočo zaveso in ga očistili z ekološkima ploviloma Kormoran in Galeb. Gibanje oz. širjenje madeža smo predvideli s pomočjo pomorskega simulatorja.

Zbor sodelujočih na morju ob koncu vaje "Morje 2023". Foto: Jure Barovič

Skupina Luka Koper je sodelovala tudi na mednarodni vaji skupnega posredovanja Slovenije, Italije in Hrvaške ob nesreči na morju. Na vaji so se preverjali preventivni ukrepi in pripravljenost, njen glavni cilj pa je bil preizkusiti aktiviranje in komuniciranje enot ter koordinacijo za skupno in usklajeno ukrepanje vseh razpoložljivih zmogljivosti ob obsežnemu onesnaženju severnega Jadrana. Vajo je vodila Italijanska obalna straža, na slovenski strani pa je sodelovanje v praktični vaji koordiniral Štab Civilne zaščite za Obalno regijo. Sodelovalo je preko 100 udeležencev, med njimi tudi Skupina Luka Koper.

19.16.1 Statistika posredovanja na morju87

Število	2021	2022	2023
Število zaznanih dogodkov na morju	43	51	34
Število posredovanj na morju v luškem akvatoriju	40	50	34
Število dogodkov brez potrebe po posredovanju	3	1	0
Število onesnaženj zunaj območja luškega akvatorija	0	0	0

V letu 2023 je bilo v luškem akvatoriju zabeleženih 34 manjših dogodkov, ki so bili obvladani na lokaciji nastanka oz. zaznave in v nobenem primeru niso imeli vpliva na okolje. Največ dogodkov je bilo povezanih s pojavom večje količine lesenih in drugih naplavin, ki so v akvatorij Luke Koper, d. d., prišle po reki Rižani oz. z odprtega morja.

V zadnjem obdobju Luka Koper, d. d., pripravlja delavnice, tako za vse novo zaposlene kot za druge zaposlene, na katerih vsem predstavi pomen preprečevanja nastanka ter takojšnjega zaznavanja tudi najmanjših onesnaženj na morju, njihove prijave Varnostno-nadzornemu centru (VNC) Luke Koper, d. d., ter takojšnjega ukrepanja. VNC ob vseh alarmih senzorjev za zaznavanje onesnaženj oz. zaznavanjih radarja in ob vseh klicih sproži intervencijo ter ga zabeleži v sistem CIIS.

V letu 2023 je število dogodkov manjše od predhodnega leta, kar lahko pripišemo tudi predstavitvi pomena preprečevanja nastanka dogodkov vsem zaposlenim ter izvedbi določenih ukrepov za zmanjšanje onesnaženj morja v III. bazenu s premogovim prahom.

Sodobna merilna postaja za spremljanje kakovosti morja REBEKA je nameščena pred vhodom v tretji bazen luke, rezultati meritev pa so objavljeni na spletni strani http://www. zivetispristaniscem.si/. Postaja kontinuirano spremlja splošne parametre morske vode. V tabeli, ki sledi, so navedene izmerjene vrednosti, mejne vrednosti pa niso opredeljene.

Merilna mesta za spremljanje kakovosti morja (lokacije stacionarne merilne boje Rebeka, treh stacionarnih merilnih naprav in radarja za spremljanje morebitnih razlitij naftnih derivatov)

Rezultati meritev kakovosti morja iz merilne boje Rebeka

Boja Rebeka	2021	2022	2023
Temperatura morja (°C)	med 10 in 30	med 11 in 30	med 8,8 in 28,6
Slanost (g/l)	med 35 in 38	med 35 in 43	med 33,8 in 39,7
Vsebnost kisika (mg/l)	med 6 in 12	med 3 in 9	med 5,13 in 8,77
pH	med 8,2 in 8,5	med 8,1 in 8,3	med 8,2 in 8,4
Motnost (NTU)	med 0 in 2	med 0 in 10	med 0 in 10

Rezultati meritev splošnih parametrov kakovosti morja se med leti bistveno ne razlikujejo, zabeležene so le nekoliko višje vrednosti motnosti, ki pa so delno povezane s poraščenostjo senzorja. Mejne vrednosti niso opredeljene.

Nadaljevalo se je spremljanje mikrobioloških parametrov kakovosti morske vode v vseh treh luških bazenih. Zakonodaja, ki se nanaša na spremljanje mikrobiološke kakovosti morske vode, je obvezujoča le za kopališča. Ne glede na to so se v pristanišču spremljali parametri, ki lahko pokažejo fekalno onesnaženje morja. Rezultati znotraj pristanišča v času kopalne sezone izkazujejo skladnost z vrednostmi za kopalno vodo, kar prikazujejo spodnje tabele. Na območju pristanišča bi lahko mikrobiološko neustreznost povzročile ladje zaradi izpusta fekalnih vod ali neustreznega čiščenja luške fekalne čistilne naprave.

Mikrobiološka kakovost morske vode v pristanišču v letu 2021 (v cfu/100 ml)

Merilno mesto	Parameter	April	Maj	Junij	Julij	Avgust	September	Oktober	Mejna vrednost za kopalne vode
I. bazen	Intestinalni enterokoki	**n.	251	*n.n.	oc 4	**n.	oc 5	33	370
I. bazen	E. Coli	oc 9	400	**n.	oc 9	*n.n.	oc4	12	1.000
II. bazen	Intestinalni enterokoki	61	141	11	46	13	58	220	370
II. bazen	E. Coli	122	390	32	56	oc 7	39	370	1.000
III. bazen	Intestinalni enterokoki	*n.n.	111	*n.n.	24	*n.n.	**n.	oc 6	370
III. bazen	E. Coli	**n.	330	*n.n.	oc 7	oc 5	*n.	oc 4	1.000

*opomba n. n.: ni najdeno

**opomba n.: najdeno

oc: ocenjeno

Mikrobiološka kakovost morske vode v pristanišču v letu 2022 (v cfu/100 ml)

Merilno mesto	Parameter	April	Maj	Junij	Julij	Avgust	September	Oktober	Mejna vrednost za kopalne vode
I. bazen	Intestinalni enterokoki		oc. 5	18	*n.	**n.	**n.	38	370
I. bazen	E. Coli		**n.	oc.8	*n.n.	*n.n.	**n.	13	1.000
II. bazen	Intestinalni enterokoki		14	360	12	82	10	140	370
II. bazen	E. Coli		**n.	530	17	61	**n.	180	1.000
III. bazen	Intestinalni enterokoki		**n.	oc .4	*n.	oc.6	*n.n.	10	370
III. bazen	E. Coli		*n.n.	oc.6	*n.n.	*n.n.	**n.	oc 6	1.000

*opomba n. n.: ni najdeno (0 cfu) **opomba n.: najdeno (1-2 cfu) oc: ocenjeno

Mikrobiološka kakovost morske vode v pristanišču v letu 2023 (v cfu/100 ml)

Merilno mesto	Parameter	April	Maj	Junij	Julij	Avgust	September	Oktober	Mejna vrednost za kopalne vode
I. bazen	Intestinalni enterokoki	**n.	**n.	oc. 3	*n.n.	**n.	37	/	370
I. bazen	E. Coli	oc. 7	*n.n.	oc. 8	**n.	**n.	12	/	1.000
II. bazen	Intestinalni enterokoki	42	28	42	14	oc. 8	170	/	370
II. bazen	E. Coli	68	32	57	29	25	150	/	1.000
III. bazen	Intestinalni enterokoki	**n.	*n.n.	*n.n.	*n.n.	oc. 5	28	/	370
III. bazen	E. Coli	**n.	*n.n.	*n.n.	*n.n.	10	oc. 7	/	1.000

*opomba n. n.: ni najdeno (0 cfu)

**opomba n.: najdeno (1-2 cfu)

oc: ocenjeno

Mikrobiološka kakovost morja je največja v I. in III. bazenu. II. bazen je mikrobiološko bolj onesnažen, to pa se pripisuje iztoku iz Centralne komunalne čistilne naprave, ki jo upravlja Marjetica Koper, d. o. o., saj je iztok speljan v začetek II. bazena. V II. luški bazen se iz te čistilne naprave izteka približno 5 milijonov m3 predelane fekalne vode.

V pristanišču so fiksno nameščeni trije senzorji, ki kontinuirano spremljajo morebitna razlitja naftnih derivatov. En senzor je nameščen pred črpalko koprske marine, drugi je na čelu I. bazena na vezu 7.d ter tretji na naslonu priveza za pretovor tekočih tovorov v II. bazenu. Senzorji v letu 2023 niso zaznali onesnaženj. Senzorji stalno izvajajo meritve, alarmni sistem pa je povezan z VNC.

Senzorji za zaznavanje ogljikovodikov na vodni gladini zaznavajo razlitja le neposredno pod sabo, torej ob obali. Vsa onesnaženja, do katerih lahko pride na morski strani, torej po sredini bazenov oz. na plovni poti, pa zaznava nov, namenski radar, postavljen na vrhu silosa Luke Koper, d. d.. Prednost sistema je, da deluje 24 ur dnevno, tudi v pogojih zmanjšane vidljivosti. Poleg zaznavanja, kar omogoča takojšnje ukrepanje, interventom nudi pomoč pri identifikaciji gibanja madeža ter učinkovitem ukrepanju. Sistem Luke Koper, d. d. je združljiv z obstoječim sistemom, ki ga uporablja Uprava RS za pomorstvo. S tem je mogoče zagotoviti nadzor nad celotnim Koprskim zalivom, torej pomembnim delom akvatorija Luke Koper, d. d., vplovnimi kanali, sidriščem ladij ter preostalim delom Koprskega zaliva.

Nadaljujemo tudi spremljanje podvodnega hrupa. Glavni vir kontinuiranega antropogenega podvodnega hrupa je dejavnost pomorskega prometa, zato smo se odločili vzpostaviti sistem merjenja.

Radar za zaznavanje onesnaženj na morju, nameščen na strehi silosa v Luki Koper, d. d. Foto: Jure Barovič

Lokacija postavljene stacionarne merilne postaje za podvodni hrup na območju pristanišča in merilnik podvodnega hrupa

Zvok se pod vodo širi kot mehansko valovanje, ki se prenaša skozi vodni medij. V vodi se ohranja bolj kot v zraku in lahko prepotuje večje razdalje brez izrazitega slabljenja.

Zvok, ki ga človek povzroča v morju, se deli na dve skupini. Kratkotrajen (impulzni) hrup nastaja pri seizmičnih raziskavah, eksplozijah, gradbenih delih (zabijanje pilotov) in uporabi sonarjev. Druga vrsta hrupa je dolgotrajen (neprekinjen) hrup, ki nastaja pri poglabljanju dna, ladijskem prometu in zaradi energetskih naprav. Vrsti hrupa različno vplivata na morske organizme. Kontinuirani hrup nastaja večinoma zaradi vožnje s plovili. Poleg hrupa ladij pa k zvočnemu polju prispevajo še viri okoljskega hrupa. Okoljski hrup je posledica hrupa oddaljenih plovil (manjši čolni, vodni skuterji, jadrnice, kopalci …), oglašanja podvodnih živali, naravnih virov, kot so veter, padavine in valovanje, in slučajnih dogodkov.

Na območju morskega dela pristanišča, ob vhodu v II. bazen, smo pod gladino morja postavili stacionarni merilnik hrupa. Merilna naprava izvaja meritve neprestano. Z merilnikom upravlja pogodbena stranka Zavod za varstvo pri delu Ljubljana. Meritve podvodnega hrupa še niso standardizirane, tudi mejne vrednosti še niso določene. Merilna postaja (hidrofon) beleži zvočni tlak s frekvenco vzorčenja 22.050 Hz, nato pa na osnovi tega preračuna ekvivalentno neuteženo raven hrupa Leq za časovni interval 10 minut. Merilna postaja dodatno analizira tudi raven zvočnega tlaka v terčnih frekvenčnih pasovih med 50 Hz in 5.000 Hz. Tehnična skupina za podvodni hrup na ravni Evropske unije ("TG Noise") predlaga državam članicam vzpostavitev monitoringa ravni podvodnega hrupa v terčnih intervalih s središčnima frekvencama 63 Hz in 125 Hz, kot je prikazano v tabeli v nadaljevanju.

Rezultati meritev podvodnega hrupa v pristanišču

Energijsko letno povprečje [dB] Leto meritev	Leq*	Leq63Hz**	Leq125Hz***
2022	125,9	114,8	116,3
2023	126,5	115,1	116,3

*Leq [dB] ekvivalentna neutežena raven širokopasovnega hrupa

**Leq63Hz [dB] ekvivalentna neutežena raven hrupa znotraj terčnega pasu s srednjo frekvenco 63 Hz

***Leq125Hz [dB] ekvivalentna neutežena raven hrupa znotraj terčnega pasu s srednjo frekvenco 125 Hz

Ker se meritve izvajajo od leta 2022 dalje, še ni mogoče oceniti trendov ali prostorske porazdelitve podvodnega hrupa. Rezultate lahko primerjamo z državnim monitoringom podvodnega hrupa Ministrstva za okolje in prostor, ki navaja, da so bile povprečne ravni hrupa v poletnem obdobju v razponu med 127 in 139 dB, vendar točna lokacija meritev v slovenskem morju ni bila navedena (vir: Načrt upravljanja z morskim okoljem 2017–2021, maj 2017).

19.16.2 Predstavitev realizacije programov izboljšav za področje varovanja morja

V letu 2023 smo:

• • nadaljevali meritve za spremljanje kakovosti morske vode,
• • zaključili izvedbo II. faze sanacije podnic rezervoarjev na terminalu tekočih tovorov,
• • izvedli vajo za preverjanje revidiranega Načrta zaščite in reševanja,
• • v sodelovanju s Fakulteto za pomorstvo in promet skladno s priporočili IMO izvedli obnovitveno usposabljanje za del posredovalcev na morju in podaljšali veljavnost certifikatov,
• • sodelovali z medresorsko skupino pri izdelavi protokola za ravnanje z odpadki, ki bi lahko nastali pri večji nesreči na morju.

V letu 2023 nismo:

• v celoti vpeljali kontrolnega seznama pri izvajanju oskrbe ladij s pogonskim gorivom (bunkeriranja).

19.16.3 Programi izboljšav za področje varovanja morja, načrtovani za leto 2024

V letu 2024 bomo:

• • vpeljali kontrolni seznam pri izvajanju oskrbe ladij s pogonskim gorivom (bunkeriranja),
• • nadaljevali vse meritve za spremljanje kakovosti morske vode ter gibanja morskih tokov,
• • v sodelovanju s Fakulteto za pomorstvo in promet skladno s priporočili IMO izvedli obnovitveno usposabljanje za del posredovalcev na morju in podaljšali veljavnost certifikatov.

19.17 Poglabljanje morskega dna in ravnanje z morskimi sedimenti

Za zagotavljanje varne plovbe ladij je treba v pristanišču, marinah in mandračih nenehno zagotavljati ustrezno globino. Za ta namen se občasno izvajajo poglabljanja, kar povzroči težavo pri odlaganju slanega morskega sedimenta.

Ker so območja, ki jih imamo na voljo za odlaganje sedimenta na kopnem, omejena, izvajamo dodatne aktivnosti preučevanja alternativnih možnosti uporabe izkopanega materiala. Izkopani morski sediment se je v zadnjih letih odlagal v za to zgrajene kasete, vendar so te sedaj že skoraj napolnjene. V letu 2023 se poglabljanja ni izvajalo, zato tudi ni bilo odlaganja v kasete.

Količina morskega sedimenta, izkopanega znotraj območja pristanišča, po letih

n količina izkopanega morskega sedimenta v m3

vplivov ter na podlagi teh oceniti vplive. Pomorski prostorski plan za izvedbo testnega premeščanja predvideva številne omilitvene ukrepe, nadzor nad realizacijo pa bodo izvajali različni soglasodajalci. V letu 2023 smo izdelali program izvedbe testnega premeščanja in od soglasodajalcev pridobili vsa soglasja za izvedbo.

Testno premeščanje bo enkratno odlaganje omejene količine morskega sedimenta (do 50.000 m3), izvedeno znotraj opredeljenega testnega območja, prikazanega na spodnji sliki. Ob izvajanju posega se bosta izvajala monitoring in vrednotenje vplivov. Po izvedbi testnega premeščanja se bo z nadaljnjimi premeščanji počakalo na rezultate monitoringa. Če bodo rezultati monitoringa testnega premeščanja pokazali, da ni bistvenih vplivov, se lahko za nadaljnje premeščanje morskega sedimenta na potencialnih lokacijah (Karta 6 – Območja pomorstva in pomorskega prometa Pomorskega prostorskega plana) izda naravovarstveno, kulturnovarstveno in vodno soglasje, s katerimi se omogoči izvajanje premeščanja sedimenta na teh lokacijah. Za nadaljnje premeščanje na potencialnih lokacijah se upoštevajo enaki pogoji, kot so določeni za testno premeščanje, oziroma drugi pogoji, kot jih določijo pristojni soglasodajalci (celotna navedba je povzeta po Uredbi o Pomorskem prostorskem planu Slovenije (Uradni list RS, št. 116/21)).

Prikaz območja, ki je predviden za izvedbo enkratnega testnega premeščanja morskega sedimenta Vir: Pomorski prostorski plan Slovenije

Na kopnem ima Luka Koper, d. d., možnost odlaganja le še na območju ankaranske bonifike, kjer je že pridobila okoljevarstveno soglasje, kasete pa še niso zgrajene. Na tem območju je pred odlaganjem izkopanega sedimenta treba urediti lastništvo, pridobiti gradbeno dovoljenje in urediti nadomestne habitate na območju ankaranskega obrobnega kanala.

Alternativa odlaganju morskega sedimenta na kopnem je njegovo premeščanje nazaj v morje. Za to možnost se odločajo vse države. V Sloveniji jo po novem omogoča sprejeti Pomorski prostorski plan, vendar je potrebno predhodno izvesti testno premeščanje, pri tem izvajati meritve morebitnih 19.17.1 Predstavitev realizacije programov izboljšav za področje ravnanja z izkopanim morskim sedimentom

V letu 2023 smo:

• • izvedli študijo modeliranja morebitnega širjenja delcev v primeru premeščanja morskega sedimenta v morje,
• • izvedli predhodne arheološke raziskave v morju na območju, predvidenem za testno premeščanje morskega sedimenta, vendar tam arheoloških ostankov ni bilo,
• • izdelali obsežen program spremljanja ekološkega stanja morja ob izvedbi testnega premeščanja morskega sedimenta,
• • pridobili vsa soglasja za izvedbo testnega premeščanja morskega sedimenta,
• • izvedli kartiranje morskega travnika pozejdonke v smeri Žusterne.

19.17.2 Programi izboljšav za področje ravnanja z izkopanim morskim sedimentom, načrtovani za leto 2024

V letu 2024 bomo:

• izbrali izvajalca za izvedbo poglabljanja in testnega premeščanja morskega sedimenta ter ob izvajanju opravljali okoljski monitoring.

19.18 Radioaktivnost pošiljk

Skladno z zahtevami Uredbe o preverjanju radioaktivnosti pošiljk, ki bi lahko vsebovale vire sevanja neznanega izvora (Uradni list RS, št. 10/19 in 44/22 – ZVO-2), moramo spremljati raven radioaktivnosti pošiljk vsega blaga, ki prihaja iz tretjih držav, s ciljem iskanja ilegalnih pošiljk, prav tako smo med letom neprekinjeno izvajali meritve na vseh cestnih izhodih iz pristanišča in na nekaterih tirih s pomočjo postavljenih fiksnih merilnih naprav. V številnih pošiljkah smo zabeležili preseganja naravnega ozadja radioaktivnosti, vendar je bilo zaznano povišanje v vseh primerih posledica naravnih značilnosti pošiljk (npr. radioaktivnosti kalija, ki je prisoten v bananah, radioaktivnosti kalija, radia in torija, prisotnih v umetnih gnojilih, granitu, steklenih vlaknih, keramiki) ali posledica zdravljenja voznikov tovornjakov z radioaktivnimi izotopi (npr. radioaktivnost joda pri zdravljenju ščitnice). Tudi pri pretovorjenem odpadnem železu nismo zaznali ilegalnih pošiljk, ki bi povzročale povišano sevanje.

19.18.1 Predstavitev realizacije programov izboljšav za področje radioaktivnosti pošiljk

V letu 2023 smo:

• • poročali o rezultatih meritev Upravi RS za jedrsko varnost (URSJV),
• • izvedli kalibriranje merilnih naprav.

19.18.2 Programi izboljšav za področje radioaktivnosti pošiljk, načrtovanih za leto 2024

V tem letu nimamo načrtovanih aktivnosti.

Upravljanje družbenih vplivov trajnostnega razvoja

ESG	Pomembne vsebine poročanja	Poglavje
	Varnost in zdravje pri delu	20 Varno in zdravo pristaniško okolje
	Kakovost izvajanja storitev	23 Trajnostni odnosi s kupci
	Digitalizacija	24 Digitalizacija poslovanja
	Zaposlovanje	21.1 Opis sistema upravljanja in usposabljanja zaposlenih
S – DRUŽBENI VIDIK	Zavzetost zaposlenih	21.3 Zagotavljanje varnosti zaposlitve in socialne varnosti zaposlenih
	Usposabljanje in izobraževanje	21.2 Izobraževanje in usposabljanje zaposlenih
	Družbeno odgovorne aktivnosti	22 Družbena odgovornost
	Kakovost opravljenih storitev	23 Trajnostni odnosi s kupci
	Ugodnosti za zaposlene	21.1.11 Ugodnosti za delavce
	Sodelovanje z izobraževalnimi inštitucijami	21.4 Sodelovanje z izobraževalnimi institucijami

Strateške usmeritve luke Koper, po posameznih družbenih vidikih

Konec leta 2023 je bil sprejet nov Strateški poslovni načrt za obdobje 2024–2028, v katerem so zastavljeni družbeni cilji trajnostnega razvoja.

Strateške usmeritve – družbeni vidik

1. Varnost in zdravje pri delu

• • Nadgradili bomo usposabljanje zaposlenih za varno delo.
• • Dvignili bomo kulturo varnosti in zdravja pri delu. • Integrirali bomo vidike VZD v sisteme vodenja,
• nagrajevanja in napredovanja.
• • Izboljšali bomo pogoje za delo (garderobe, prostori za počitek, mobilnost zaposlenih).
• • Uredili bomo intervencijske prevoze.
• • Optimizirali bomo pretočnost prometa na skupnih površinah.

2. Zaposlovanje

• • Vzpostavili bomo centralno upravljanje z razpoložljivimi kadri za povečanje prilagodljivosti organizacije.
• • Pohitrili bomo postopek zaposlovanja in prerazporejanja kadrov.
• • Zagotavljali bomo zaposlitve invalidom.

3. Usposabljanje in izobraževanje

• • Razvijali bomo ključne kompetence vodstvenih in ključnih kadrov.
• • Usposabljanje in razvoj zaposlenih bomo prilagodili zahtevam poslovanja v prihodnosti (digitalizacija, avtomatizacija, trajnostno poslovanje).

4. Ugodnosti zaposlenih

• • Možnost sklenitve zavarovanj.
• • Ob upokojitvi bomo zagotovili dodatno odpravnino iz t. i. pozaposlitvenega sklada.
• • Pozaposlitveni sklad.
• • Športne aktivnosti.
• • Nagrajevanje zaposlenih skladno z določil kolektivne pogodbe.

5. Zavzetost zaposlenih

• • Zavzetost zaposlenih bomo redno spremljali ter povečevali z razvijanjem ključnih kompetenc vodstvenih in ključnih kadrov ter letnimi razgovori.
• • Izvedli bomo aktivnosti za spremembo organizacijske kulture v družbi.

6. Kakovost izvajanja storitev

• • Zagotavljali bomo storitve, prilagojene potrebam strank, ter stalno spremljali njihovo zadovoljstvo in se izboljševali.
• • Storitve bomo opravljali zanesljivo, varno ter skladno z naročili strank.
• • Povečali bomo učinkovitost procesov izvajanja storitev tudi s pomočjo digitalizacije.
• • Ozaveščali bomo zaposlene o pomembnosti kakovostnega, varnega ter učinkovitega izvajanja naših storitev.

7. Družbeno odgovorne aktivnosti

• • Še naprej bomo zagotavljali uravnoteženo in transparentno obveščanje vseh ključnih deležnikov.
• • Vzpostavili bomo kontinuiran in vsebinski dialog z lokalnima skupnostma ter krepili sodelovanje na področju izvajanja omilitvenih ukrepov.
• • V okviru sponzorstev in donacij bomo podporo prednostno namenjali trajnostno naravnanim projektom in projektom v lokalni skupnosti.
• • Pripravili bomo načrt proaktivnega komuniciranja trajnostnega delovanja družbe.
• • Krepili bomo notranje komuniciranje in informiranje zaposlenih ter jih spodbujali k večji vključenosti v komunikacijski proces.
• • Krepili bomo informiranost ključnih deležnikov o aktivnostih in razvoju Luke Koper.
• • Krepili bomo pozitivno percepcijo družbe kot družbeno odgovornega podjetja.
• • Krepili bomo ugled družbe Luka Koper, d. d., v lokalnem, nacionalnem in mednarodnem okolju.

8. Digitalizacija

• S pomočjo digitalnih tehnologij bomo izboljšali uporabo virov in dvignili produktivnost pristanišča ter hkrati zmanjšali njegov vpliv na okolje, kar doprinese tudi k zmanjšanju stroškov poslovanja.

20 Varno in zdravo pristaniško okolje

20.1 Opis sistema varnosti in zdravja pri delu⁸⁸

V okviru varnosti in zdravja pri delu so bili prepoznani in z vidika vpliva na deležnike ocenjeni štirje vplivi. Prepoznana sta dva potencialno negativna vpliva, težje poškodbe pri delu in poklicne bolezni. Ukrepi za obvladovanje so pripoznani v okviru sistema obvladovanja tveganj in priložnosti.

Skupina Luka Koper uresničuje politiko varnega in zdravega delovnega okolja tako, da so načini delovanja, delovni procesi ter procesi sodelovanja z zunanjimi deležniki skladni z zakonodajo (Zakonom o varnosti in zdravju pri delu s podzakonskimi predpisi – ZVZD-1) in s sistemom ISO 45001:2018 – sistem vodenja varnosti in zdravja pri delu, za katerega je Luka Koper, d. d., dne 17. 4. 2020 prejela certifikat. Pomembna izhodišča za uveljavljanje tega sistema so nenehno izboljševanje ter prepoznavanje nevarnosti in preprečevanje poškodb, še preden bi do njih sploh prišlo. Z namenom zagotavljanja ustreznih kompetenc kadra, ki deluje na področju varnosti in zdravja pri delu, so organizirana tudi usposabljanja za notranje presojevalce sistema varnosti in zdravja pri delu po standardu ISO 45001:2018.

Sistem varnosti in zdravja pri delu je zasnovan tako, da se v okviru letnega načrtovanja preveri tveganja za varnost in zdravje pri delu iz ocene tveganja oz. registra tveganj. Tveganja se prepoznavajo z oceno tveganja delovnih mest ter z analizo nezgod pri delu in drugih izrednih dogodkov. Na osnovi prepoznanih pomembnih tveganj se določijo letni cilji in pripravijo programi izboljšav s potrebnimi aktivnostmi za doseganje zastavljenih ciljev. Realizacija programa izboljšav se spremlja v kvartalnih programih dela ter letnem poročilu o varnosti in zdravju pri delu. Ustreznost sistema se preverja in ocenjuje v okviru rednih notranjih in zunanjih presoj ter na podlagi vodstvenega pregleda.

Na področju zdravja pri delu Skupina Luka Koper načrtuje in izvaja promocijo zdravja na delovnem mestu, zanjo zagotovi potrebna sredstva in način spremljanja. Aktivnosti promocije zdravja temeljijo na oceni zdravstvenih potreb.

20.2 Varnost in zdravje pri delu

20.2.1 Organiziranost področja89

Da je sistem varnosti in zdravja pri delu vzpostavljen, se izvaja, vzdržuje in izboljšuje, na najvišji ravni v družbi Luka Koper, d. d., zagotavlja član uprave - delavski direktor. Koordinacija aktivnosti na področju varnosti in zdravja pri delu, spremljanja zakonskih zahtev ter prenos oziroma usklajevanja interne dokumentacije s potrebnimi spremembami je vzpostavljena v oddelku varnosti in zdravja pri delu. Za opravljanje strokovnih nalog v zvezi z zagotavljanjem varnosti in zdravja pri delu so po organizacijskih enotah razporejeni posamezni strokovni delavci - pooblaščenci za varnost in zdravje pri delu. Družbe v Skupini Luka Koper uporabljajo enak sistem varnosti in zdravja pri delu, strokovne naloge pa opravljajo strokovni delavci ali zunanji izvajalci.

Za področje zdravja pri delu je v Luki Koper, d. d., imenovana delovna skupina za promocijo zdravja, ki je podrobneje predstavljena v nadaljevanju. Neodvisno od tega v okviru Skupine Luka Koper deluje tudi Športno društvo Luka Koper z več kot 1.170 člani, ki je predstavljeno v nadaljevanju.

20.2.2 Delavci, zajeti v sistem varnosti in zdravja pri delu90

Delavci, ki so neposredno vključeni v sistem vodenja varnosti in zdravja pri delu ter katerih delo ali z delom povezane aktivnosti so nadzorovane s strani Luke Koper, d. d., so zaposleni v Luki Koper, d. d., in delavci kadrovskih agencij (agencijski delavci). Zaposleni odvisnih družb so vključeni in nadzorovani s strani odvisnih družb.

Odvisne družbe, zunanji pogodbeni partnerji (ZPP) in vsi drugi, ki vstopajo na območje koprskega pristanišča, pa so delavci, katerih delo ali z delom povezane aktivnosti niso neposredno pod nadzorom Luke Koper, d. d., zato se njihovo odgovorno ravnanje zagotavlja s sklenjenimi pogodbami, podpisanimi izjavami, sporazumi o ukrepih zagotavljanja varnosti in z drugimi dogovori. Ustrezno izpolnjevanje zahtev in izvajanje ukrepov pa se preverja z občasnimi preventivnimi kontrolami ali internimi presojami oz. presojami s strani zunanjih izvajalcev. Zahteve, ki veljajo za zunanje udeležence, so opredeljene v Pristaniškem redu in drugih internih aktih Luke Koper, d. d., ki so dostopni na spletni strani družbe.

⁸⁸ GRI 2-13, 3-3, 403-1, 403-9

⁸⁹ GRI 2-13

⁹⁰ GRI 403-1, 403-8

Povprečno število zaposlenih v Skupini Luka Koper v letu 2023: 1.861,5 (82 % vseh vključenih v proces).

Povprečno število agencijskih delavcev v Skupini Luka Koper v letu 2023: 399 (18 % vseh vključenih v proces).

20.2.3 Ugotavljanje nevarnosti, ocena tveganja in preiskava izrednih dogodkov91

Podlaga za učinkovito prepoznavo nevarnosti/škodljivosti ter vpeljavo potrebnih varnostnih ukrepov je korektno izdelana ocena tveganja, ki jo na ravni posameznih organizacijskih enot v sodelovanju z oddelkom varnosti in zdravja pri delu pripravljajo strokovni delavci za varnost in zdravje pri delu (pooblaščenci za VZD). Ocenjevanje tveganja je izvedeno v skladu z interno metodologijo, v kateri so zajeti vsi kritični dejavniki tveganja. Na podlagi vsakodnevnih spremljanj delovnih procesov, izrednih dogodkov, ki se dogajajo na območju pristanišča, informacij in pritožb delavcev ter novih spoznanj, ki so posledica tehnološkega napredka, se ocena tveganja sistematično revidira.

Delavci, vključeni v posamezne delovne procese, imajo pravico in dolžnost spremljati okoliščine na deloviščih ter vodje delovnih procesov nemudoma obveščati o vseh pomanjkljivostih/škodljivostih in drugih pojavih, ki bi lahko ogrozili varnost in zdravje posameznikov v delovnem procesu. Ena od ključnih nalog vodij delovnih procesov je, da v sodelovanju s pooblaščenci za VZD vzpostavijo varno in zdravo delovno okolje na deloviščih. Zakonodaja v Republiki Sloveniji, na podlagi katere ima Luka Koper, d. d., izdelane interne akte za področje varnosti in zdravja pri delu, zelo jasno opredeljuje pravico delavcev do odklonitve dela, če menijo, da je njihova varnost ogrožena oz. da za njihovo varnost ni poskrbljeno v zadostni meri. V obravnavo zaznanih pomanjkljivosti, tudi opažanj in pripomb delavcev glede zagotavljanja varnih delovnih pogojev, je na ravni Luke Koper vključenih več različnih strokovnih področij in akterjev, zato v zvezi s tem ni zaznati odklonilnega odnosa delavcev. Neodvisno od delovnih procesov je na ravni Luke Koper vzpostavljen tudi sistem, prek katerega lahko delavci podajajo svoje ideje in predloge izboljšav. Med slednjimi se redno pojavljajo tudi predlogi za zagotavljanje višje stopnje varnosti in zdravja pri delu. Vsak predlog je pred realizacijo deležen strokovne presoje vpliva in upravičenosti.

Luka Koper, d. d., skladno z internimi dokumenti na področju varnosti in zdravja pri delu zagotavlja celostno obravnavo izrednih dogodkov, povezanih z delom. Vsak izredni dogodek, katerega posledica je ali bi lahko bila poškodba delavca oz. pri katerem je ali bi lahko nastala večja premoženjska škoda, se javi v varnostno-nadzorni center, prek katerega so obveščene in aktivirane vse potrebne intervencijske službe in strokovna področja. Okoliščine izrednih dogodkov podrobno obravnavajo strokovni delavci za VZD, ki na podlagi internih protokolov po končani raziskavi opredelijo, ali je s ciljem preprečevanja ponovite izrednega dogodka treba uvesti

dodatne ukrepe za zmanjševanje tveganja (revizijo ocene tveganja, posamične korektivne ukrepe …).

20.2.4 Izvajanje zdravstvenih ukrepov ter preprečevanje oziroma ublažitev negativnih učinkov na zdravje92

Za zagotavljanje izvajanja zdravstvenih ukrepov imajo družbe v Skupini Luka Koper sklenjene pogodbe z izvajalci medicine dela, Luka Koper, d. d., ima sklenjeno pogodbo z dvema izvajalcema medicine dela, ki imata ustrezne kompetence za opravljanje zdravstvenih storitev. V okviru omenjenih kompetenc pooblaščeni zdravnik opravlja predvsem naslednje naloge:

• • Izvaja zdravstvene preglede delavcev, na podlagi katerih ugotavlja zdravstveno stanje delavcev in zmožnost opravljanja določenega dela v delovnem okolju ter seznanja delavce s tveganji, povezanimi z njihovim delom oz. delovnim okoljem. Zdravstveni pregledi se izvajajo za vse zaposlene in agencijske delavce. Obseg in periodika zdravstvenih pregledov se določata na podlagi ocene tveganja delovnega mesta. Organizacija izvajanja zdravstvenih pregledov poteka v okviru področja varnosti in zdravja pri delu, s čimer je omogočen enostaven dostop do storitev in podatkov. Skladno z GDPR se zagotavlja tudi ustrezna zaupnost osebnih podatkov. Zdravstveni pregledi so za delavce brezplačni in se izvajajo v delovnem času.
• • Spremlja in analizira stanje v zvezi s poklicnimi boleznimi ter z boleznimi, povezanimi z delom, ter odkriva vzroke. Med zaposlenimi in agencijskimi delavci ni prepoznanih oz. diagnosticiranih poklicnih bolezni.

Iz poročil izvajalcev medicine dela o ugotovitvah pri opravljenih preventivnih zdravstvenih pregledih izstopajo endokrine, prehranske in presnovne bolezni, sledijo očesne bolezni, simptomi in znaki ter nenormalni klinični in laboratorijski izvidi in bolezni ušes. Povečuje se delež mišično-kostnih obolenj, kar je skladno z zdravstvenimi podatki NIJZ. Tveganja, povezana z zdravstvenimi težavami, se obvladujejo z vpeljavo preventivnih ukrepov v delovne procese in s programom promocije zdravja.

V Luki Koper, d. d., ima skupaj 26 zaposlenih priznano stopnjo invalidnosti s strani Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, od tega jih je 10 pridobilo odločbo v letu 2023. Šest zaposlenih je trenutno v postopku pridobitve odločbe. Večinoma gre za invalidnosti iz naslova mišično- -skeletnih okvar, ki so lahko tudi posledica prisilne drže pri delu, ki so prepoznane v oceni tveganja delovnih mest. Na podlagi opredeljenih stopenj invalidnosti se zaposlenim uredi prezaposlitev v Luko Koper INPO, d. o. o., ki ima 74 invalidov (oz. 100 v Skupini) ali prerazporeditev na drugo ustrezno delovno mesto znotraj družbe Luka Koper, d. d., pri čemer se izpolnjujejo zahteve in omejitve, podane s strani komisije, ali pa zaposleni ostanejo na enakem delovnem mestu, upoštevajoč opredeljene omejitve. Ustrezna prilagoditev dela ali prerazporeditev na drugo delo se izvede tudi v

⁹¹ GRI 3-3, 403-2, 403-9

⁹² GRI 2-25, 403-3, 403-6, 403-7, 403-10

primeru zdravstvenih omejitev, ki izhajajo iz zdravniških spričeval po opravljenih preventivnih zdravstvenih pregledih.

20.2.5 Usposabljanje za varno in zdravo delo93

V Skupini Luka Koper se izvajajo redna usposabljanja in preverjanja usposobljenosti za varno in zdravo delo. Usposabljanja so obvezna za vse zaposlene in agencijske delavce, in sicer ob sklenitvi delovnega razmerja, pred pričetkom opravljanja dela na drugem delovnem mestu ali pred uvajanjem nove tehnologije in novih sredstev za delo ter ob spremembi v delovnem procesu, ki lahko vpliva na spremembo varnosti pri delu. Usposabljanja so sestavljena iz splošnega in posebnega dela ter se izvajajo teoretično in praktično na podlagi programov usposabljanj. Po vsakem zaključenem usposabljanju se izvede preverjanje teoretične in praktične usposobljenosti in pripravi ustrezen zapisnik o izvedbi. Usposabljanja in preverjanja usposobljenosti se izvajajo v delovnem času in so za delavce brezplačna. Večino usposabljanj in preverjanj usposobljenosti izvajajo interni izvajalci (predavatelji, mentorji, inštruktorji). V odvisnosti od dela, ki ga delavec opravlja, pa se izvajajo tudi obvezna periodična preverjanja teoretične in praktične usposobljenosti za varno in zdravo delo.

20.2.6 Sodelovanje delavcev in posvetovanje s predstavniki delavcev94

Pri vseh pomembnih vprašanjih, povezanih z varnostjo in zdravjem pri delu, sodelujejo svet delavcev posamezne družbe in sindikati, ki predstavljajo delavce. V sklopu sveta delavcev družbe Luka Koper, d. d., je ustanovljen tudi odbor za varnost in zdravje pri delu, ki je posvetovalne narave. Tekočo problematiko se rešuje sproti ob zaznavi, kompleksnejše tematike pa se uvrsti na sejo sveta delavcev, na kateri se na podlagi sklepa zadevo nadalje obravnava. Sodelovanje delavcev je opredeljeno v internih dokumentih družbe Luka Koper, d. d., (kolektivni pogodbi, dogovorih o sodelovanju delavcev, organizacijskih predpisih itd.) in lahko poteka prek predstavnikov delavcev, kot sodelovanje na podlagi zakonskih ali drugih zahtev ali neposredno s strani delavca, kadar gre za neposreden vpliv na varnost in zdravje pri delu (identifikacija nevarnosti, neustrezni ukrepi za varno delo, izredni dogodek itd.). Dostopanje do informacij in komuniciranje potekata prek internih komunikacijskih orodij, kot so: sestanki, razgovori, seje, interna pošta, intranet, kratke vesti, Luški glasnik itd. Delavci, ki dobronamerno izražajo mnenja, dajejo pobude in uresničujejo pravice, skladno z internimi dokumenti ne smejo biti klicani na odgovornost.

20.3 Cilji varnosti in zdravja pri delu⁹⁵

20.3.1 Cilji varnosti in zdravja pri delu v letu 2023

Realizacija ciljev varnosti in zdravja pri delu v letu 2023

Načrtovano	Doseženo Luka Koper d. d.	Doseženo Luka Koper
0 težjih poškodb	1 težja poškodba	1 težja poškodba
Največ 17 poškodb na milijon opravljenih delovnih ur (zaposleni + agencijski delavci)	26 poškodb / milijon opravljenih ur	25,6 poškodbe / milijon opravljenih ur
Največ 20 trkov v notranjem transportu na milijon opravljenih delovnih ur	16,9 trka / milijon opravljenih ur*	16,4 trka / milijon opravljenih ur
Največ 35 trkov na manipulativnih površinah na milijon opravljenih delovnih ur	73 trkov / milijon opravljenih ur	70,1 trka / milijon opravljenih ur

n Cilj je bil v leto 2023 dosežen n Cilj v letu 2023 ni bil dosežen

Načrtovane ciljne vrednosti veljajo za družbo Luka Koper, d. d.

Realizacija ciljev je podrobneje analizirana v nadaljevanju.

20.3.2 Cilji varnosti in zdravja pri delu v letu 2024

• • 0 težjih poškodb,
• • največ 16,5 poškodbe pri delu na milijon opravljenih delovnih ur,
• • največ 20 trkov v notranjem transportu na milijon opravljenih delovnih ur,
• • največ 35 trkov na manipulativnih površinah na milijon opravljenih delovnih ur.

⁹³ GRI 403-5

⁹⁴ GRI 403-4

⁹⁵ GRI 3-3, 403-9

20.4 Skladnost z zakonodajo s področja varnosti pri delu⁹⁶

Temeljno zakonodajo na področju varnosti in zdravja pri delu predstavlja Zakon o varnosti in zdravju pri delu s podzakonskimi predpisi ZVZD-1. Skladnost z zakonodajnimi zahtevami se preverja s stalnim internim nadzorom, z notranjimi in zunanjimi presojami ter na podlagi inšpekcijskih nadzorov.

V letu 2023 je bilo v Luki Koper, d. d., s strani Inšpektorata Republike Slovenije za delo opravljenih pet inšpekcijskih nadzorov. Dva nadzora sta bila opravljena z namenom raziskave nezgode pri delu/nevarnega pojava, eden z namenom pregleda stanja na gradbišču, eden z namenom pregleda tehnoloških postopkov, eden pa je bil vezan na delovna razmerja. Podani sta bili 2 prošnji po posredovanju podatkov in izrečen 1 ukrep. Vse obveznosti so bile izvršene in postopki so bili ustavljeni.

Luka Koper, d. d. v letih 2021, 2022 in 2023 ni prejela denarnih kazni iz naslova inšpekcijskih odločb.

20.5 Poškodbe pri delu⁹⁷

20.5.1 Število poškodb pri delu

V statistiki poškodb Skupine Luka Koper in izračunanih kazalnikih, predstavljenih v nadaljevanju, se upoštevajo poškodbe pri delu, ki zahtevajo vsaj en dan bolniškega staleža. Poleg navedenih je bilo v letu 2023 evidentiranih še 24 poškodb zaposlenih v Luki Koper, d. d., ter 9 poškodb delavcev kadrovskih agencij, ki niso zahtevale bolniškega staleža.

Število poškodb pri delu za Skupino Luka Koper

	2021	2022	2023
Luka Koper, d. d.	39	39 (1)	60 (1)
Kadrovske agencije - KA	24	17	29
Skupina Luka Koper	70	58	94
Zunanji udeleženci	10	20	24

*V oklepaju je število težjih poškodb, zunaj oklepaja skupno število poškodb.

Zunanji udeleženci so vozniki zunanjih tovornih vozil ter izvajalcih raznih del in storitev. Za zunanje udeležence in odvisne družbe se vodi evidenca vseh prijavljenih poškodb, ne razpolaga pa se s podatki o bolniški odsotnosti.

Število poškodb pri delu na milijon opravljenih delovnih ur (Skupina Luka Koper) po letih

V letu 2023 so zaposleni v Luki Koper, d. d., opravili 2.804.899,95 ure dela, agencijski delavci 617.825,11 ure dela, v Skupini Luka Koper pa je bilo skupaj opravljenih 3.540.647,43 ure dela.

V primerjavi s predhodnima letoma družba v letu 2023 beleži porast števila poškodb pri zaposlenih v Luki Koper, d. d., in agencijskih delavcih.

Iz podrobnejše analize ni ugotoviti posebnega trenda, ki bi izstopal. Gre predvsem za lažje poškodbe. Največji delež poškodb je utrpela najbolj izpostavljena skupina delavcev, zaposlenih na delovnih mestih LTD (luški transportni delavec). Deli telesa, ki so največkrat poškodovani, so gležnji in prsti rok. Vzroki za nastanek poškodb so različni, delno so povezani s trenutnim ravnanjem delavca (napačni gibi, preobremenitev dela telesa, izguba nadzora nad predmeti dela itd.), delno pa so poškodbe povezane z rastjo pristanišča (pomanjkanje prostora, nova zaposlovanja – delavci potrebujejo čas, da pridobijo ustrezne izkušnje, itd.).

Ob pojavu poškodbe pri delu se izvede analiza dogodka, opravijo razgovori z udeleženci/pričami ter glede na ugotovitve izvedejo dodatni ukrepi za preprečitev ponovitve dogodka in ponovna seznanitev z ukrepi za zagotavljanje varnosti in zdravja.

20.5.2 Pregled težjih poškodb

V avgustu 2023 se je zgodila 1 težja poškodba pri delu, in sicer udar strele v gasilca. Do nesrečnega dogodka je prišlo med intervencijskimi nalogami pri odpravljanju posledic neurja (odkritje strehe) kljub previdnostnim ukrepom. Učinkovito posredovanje sodelavcev z nudenjem prve pomoči in kratek odzivni čas nujne medicinske pomoči (rešilca) sta pripomogla, da so delavca uspešno oskrbeli in je bil prepeljan v nadaljnjo oskrbo. Delavec uspešno okreva.

⁹⁶ GRI 2-27

⁹⁷ GRI 403-9

20.5.3 Pregled kolektivnih poškodb

V letu 2023 sta bili zabeleženi dve kolektivni poškodbi. V obeh primerih je šlo za travmatski šok kot posledico dogodka. Eden izmed dogodkov je udar strele v gasilca, zaradi česar sta bila dva bližnja sodelavca bolniško odsotna nekaj delovnih dni. Drugi dogodek je odvez ladje, ki se je zgodil v juliju 2023 na kontejnerskem terminalu kot posledica neurja. Trije zaposleni so bili bolniško odsotni zaradi travmatskega šoka.

20.5.4 Pregled bolniške odsotnosti

Bolniška odsotnost z dela se spremlja s kazalnikom deleža izgubljenih delovnih dni, ki nastane zaradi bolezni, poškodb, nege in spremstva. V letu 2023 je bila bolniška odsotnost v Luki Koper, d. d., 5,23-odstotna, kar je nekaj manj od državnega povprečja, ki za leto 2023 znaša 5,9 odstotka. V Skupini Luka Koper je bila bolniška odsotnost 5,16-odstotna.

Delež izgubljenih delovnih dni zaradi bolniške odsotnosti na zaposlenega po letih

20.6 Škodni dogodki⁹⁸

Škodni dogodki, ki so predmet analiziranja, so dogodki, ob katerih je nastala premoženjska oz. materialna škoda.

Izmed vseh evidentiranih škodnih dogodkov, ki jih beležimo v Skupini Luka Koper, po številu izstopajo primeri, pri katerih je škoda nastala zaradi trka.

Število trkov v notranjem transportu (cestišča, parkirišča) na milijon opravljenih ur po letih

št. trkov na mio opr. ur

Število trkov v notranjem transportu (cestišča, parkirišča) z leti pada, kar gre delno pripisati izboljšavam v prometni ureditvi (novi vhodi, izboljšanje prometne ureditve, prenavljanje sistema notranjega javnega prevoza, promocija varnosti itd.), delno pa so škodni dogodki še vedno povezani s človeškim faktorjem oz. upoštevanjem pravil varnosti v prometu.

Število trkov na manipulativnih površinah na milijon opravljenih ur po letih

št. trkov na mio opr ur

Cilj za število materialnih škod (trkov) na manipulativnih površinah je bil prvič postavljen v letu 2022. V večini primerov (69 %) gre za trke v nepremično sredstvo (infrastruktura, parkirana/stoječa vozila, kontejner itd.), v katerih so v glavnem udeležena interna vozila in delovni stroji. 30 % trkov na manipulativnih površinah povzročijo vozniki novih vozil (zunanji pogodbeni partnerji). Število trkov v zadnjih letih narašča, kar lahko delno pripišemo povečanemu obsegu dela (preobremenjenost skladiščnih površin, rekordno število zunanjih kamionov na območju pristanišča, prepletanje različnih udeležencev), delno na kazalnik vpliva ravnanje udeležencev (neupoštevanje navodil, pravil, oznak …).

20.7 Povzetek najpomembnejših izvedenih aktivnosti na področju varnosti in zdravja pri delu v letu 2023⁹⁹

• • Z namenom nadgradnje usposabljanj v družbi so se nadaljevale aktivnosti za vzpostavitev e-usposabljanj za varno delo (teoretični del) in aktivnosti za izboljšanje praktičnega dela usposabljanja za varno delo. V sklopu tega se pričakuje dobavo simulatorja virtualne resničnosti za potrebe usposabljanja upravljalcev luške mehanizacije. Dobava opreme se načrtuje v prvem četrtletju leta 2024.
• • Izdelana je bila aplikacija za elektronsko pregledovanje delovne opreme. Aplikacija bo pripomogla k lažjemu in krajšemu postopku izdelave zapisnikov o pregledani opremi ter lažjemu vodenju krovne evidence o pregledih. Aplikacija je bila že testirana, začela se bo uporaba v manjši skupini. Pričakuje se, da bo konec leta 2024 aplikacija delujoča in v uporabi.
• • S pomočjo Luškega glasnika, plakatov, delavnic in obhodov se je izvajalo ozaveščanje o ukrepih za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu.
• • Izdelal se je osnutek revizije zdravstvene ocene tveganja za vsa delovna mesta.
• • Pripravil se je akcijski načrt za zmanjšanje dejavnikov tveganja s ključnimi predlogi za izboljšanje varnosti in zdravja pri delu.

Simulator virtualne resničnosti

20.8 Skrb za zdravje¹⁰⁰

Skupina Luka Koper za zdravje zaposlenih skrbi na treh različnih ravneh: z zagotavljanjem pravic, ki izhajajo iz kolektivne pogodbe, s programom promocije zdravja in s sofinanciranjem programa Športnega društva Luke Koper.

20.8.1 Pravice iz kolektivne pogodbe

S ciljem olajšanja dostopa do zdravstvenih storitev, ki niso neposredno povezane z delom, imajo zaposleni skladno s kolektivno pogodbo pravico do odsotnosti z nadomestilom plače do 8 ur mesečno za potrebe obiska osebnega zdravnika ali specialista. V okviru aktivnosti za spodbujanje krvodajalstva pa imajo delavci poleg zakonske pravice do odsotnosti na dan darovanja še pravico do dodatnega dneva plačane odsotnosti.

20.8.2 Promocija zdravja

V Skupini Luke Koper ima vsaka družba svoj program promocije zdravja, ki se v določenih segmentih povezuje s programom promocije zdravja Luke Koper, d. d. Pri oblikovanju programa promocije zdravja Luke Koper, d.d. sodelujejo predstavniki vseh večjih organizacijskih enot ter najvišjega vodstva. V aktivnosti so vključeni zaposleni in agencijski delavci. Prednostne naloge promocije zdravja temeljijo na poročilu pooblaščenega zdravnika medicine dela, ankete psihosocialnih dejavnikov tveganja in opažanj zaposlenih in vodstva. Glavne prednostne naloge ostajajo obvladovanje prehranskih in presnovnih bolezni, mišično-kostnih bolezni, zdravju škodljivih navad, povezanih s prekomernim uživanjem psihoaktivnih substanc, alkohola in cigaret ter izboljšanje medosebnih odnosov. Mišično-kostnim težavam so izpostavljeni zaposleni na mehanizaciji in delavci v pisarnah, predvsem zaradi vpliva prisilne drže. Z namenom ohranjanja in izboljšanja psihofizične pripravljenosti zaposlenih in agencijskih delavcev je Luka Koper, d. d., izvedla naslednje aktivnosti:

• • Uspešno je izpeljala projekt "Luških 10.000". Sodelovalo je skoraj 200 zaposlenih, ki so 30 dni zapored prehodili po 10.000 korakov dnevno. V projektu je sodelovala tudi družba Luka Koper INPO, d. o. o.
• • Zaposlenim in obiskovalcem je družba Luka Koper, d. d., šestkrat v letu razdelila sveže sadje.
• • Oblikovala je smernice za varno in zdravo pisarniško delo, s poudarkom na računalniških pripomočkih.
• • Izmerila je raven obremenitve zaradi stresa, ki je povezan z delom (psihosocialna tveganja).
• • Izpeljala je prvo delavnico odvajanja od kajenja.
• • Na terminalu za sipke tovore je postavila drugi gibalni poligon za raztezanje in sprostitev.

20.8.3 Športno društvo Luka Koper

Družba Luka Koper, d. d., vsako leto del sredstev v obliki donacije nameni Športnemu društvu Luka Koper, ki skrbi za promocijo aktivnega in zdravega načina življenja ter boljšega počutja zaposlenih v Skupini Luka Koper. Društvo od leta 1972 skrbi za celoletno organizirano športno rekreacijo in druženje svojih članov zunaj rednega delovnega časa. Dejavnost društva je razvejana in prilagojena potrebam članov, ki jih je 1.170. Aktivnosti potekajo v okviru štirinajstih športnih sekcij na osnovi vnaprej potrjenega programa dela.

20.9 Aktivnosti na področju varnosti in zdravja pri delu, načrtovane za leto 2024¹⁰¹

• • Nadgradnja procesa usposabljanja (vpeljava e-usposabljanj za teoretični del varnosti in zdravja pri delu ter nadaljevanje aktivnosti za nadgradnjo praktičnega dela usposabljanja za varno in zdravo delo).
• • Zaključek ocene tveganja in vpeljava morebitnih dodatnih varnostnih ukrepov, povezanih s spremembo zakonodaje o ročnem premeščanju bremen.
• • Vpeljava aplikacije za elektronsko vodenje pregleda delovne opreme.
• • Aktivnosti za izboljšanje obstoječih varnostnih ukrepov pri delu na višini, predvsem pri delih, pri katerih je zaradi specifik delovnega procesa potreben specifičen pristop za zagotovitev ustreznega varovanja delavcev pred padcem z višine/v globino.
• • Izvedba celovitejše kampanje za ozaveščanje o pomenu ukrepov za varnost in zdravje pri delu.

¹⁰⁰ GRI 3-3, 403-6

¹⁰¹ GRI 403-9

21 Skrb za zaposlene

21.1 Opis sistema upravljanja in usposabljanja zaposlenih¹⁰²

Pripoznani vplivi v okviru sistema upravljanja in usposabljanja zaposlenih so prikazani v točki 17.5 Matrika bistvenosti in prepoznani vplivi.

Obvladovanje dejanskih pozitivnih vplivov Luka Koper, d. d., spremlja z obdobnim merjenjem organizacijske klime, zadovoljstva in zavzetosti zaposlenih, nazadnje s spletnim anketiranjem leta 2022. Zaradi omogočanja primerljivosti rezultatov sta bila uporabljena vprašalnika SIOKa in Gallup. Rezultati so bili primerjani s slovenskim povprečjem in s štirimi velikimi primerljivimi podjetji. V letu 2023 so bile organizirane številne delavnice predstavitve rezultatov zaposlenim, vodstvu in socialnim partnerjem z namenom iskanja razlogov oz. vzrokov za dosežene rezultate. Kljub relativno visokim doseženim rezultatom je bil zaradi negativnega trenda v primerjavi z merjenjem leta 2019 pripravljen akcijski načrt za izboljšanje. Rezultati na področju organizacijske klime in zadovoljstva zaposlenih so nad slovenskim povprečjem in povprečjem primerljivih velikih podjetij, rezultat na področju zavzetosti zaposlenih pa je pod slovenskim povprečjem in povprečjem primerljivih velikih podjetij.

Skupina Luka Koper velja za pomembnega zaposlovalca v regiji, ki vpliva tudi na zaposlovanje v drugih spremljajočih dejavnostih.

Kazalniki, ki jih je organizacija spremljala v letu 2023:

• • Realizacija načrta kadrov (dolgotrajni postopki zaposlovanja, neustrezne prijave kandidatov na objave prostih delovnih mest, neopravljeni zdravniški pregledi in zavrnitve ponujene zaposlitve) 94-odstotna. V Luki Koper, d. d., je bilo realiziranih 160 zaposlitev oz. 172 na ravni Skupine Luka Koper.
• • Realizacija načrta agencijskih delavcev100-odstotna.
• • Nizka stopnja fluktuacije zaposlenih (2,3 v družbi Luka Koper, d. d., in 2,6 v Skupini Luka Koper).
• • Ocena primernosti novih kadrov (100 odstotno uspešno opravljeno poskusno delo).
• • Delež zaposlenih, vključenih v letne razgovore na ravni Luke Koper d. d., 55 odstotkov, oziroma na ravni B-1 69 odstotkov.
• • Delež vodij z visoko razvitimi vodstvenimi kompetencami 85,3 odstotka.
• • Delež zaposlenih, vključen v usposabljanje 88 odstotkov.
• • Povprečno število ur usposabljanja na zaposlenega 19,1 ur.
• • Delež internega kadrovanja na ključna delovna mesta 79 odstotkov.

Ciljno izvajanje funkcionalnega usposabljanja zaposlenih je ena strateških aktivnosti družbe. Pristop je opredeljen z internimi navodili družbe o usposabljanju in izobraževanju kadrov, sistemih prenosa znanja ter sofinanciranju izobraževanja ob delu. Cilji, vsebine in finančna sredstva usposabljanja so vključeni v letni poslovni načrt družbe. Izhodišča usposabljanja so potrebe delovnih procesov, zahtevana in želena znanja na delovnih mestih ter slabše razvite kompetence. Uspešnost pristopa se spremlja z merjenjem zadovoljstva po opravljenem usposabljanju, s preizkusi znanja, z napredovanji zaposlenih na višje stopnje usposobljenosti in fleksibilnosti na delovnem mestu na podlagi pridobivanja, prenosa in uporabe znanja ter ocenami kompetenc zaposlenih v letnih razgovorih in ocenjevanju vodij. Večino usposabljanj predstavljajo interno organizirana usposabljanja ter programi uvajanja v delo v sklopu sistema mentorstva in inštruktorstva za vsakega novozaposlenega oziroma ob razporeditvah zaposlenih na drugo delovno mesto.

Digitalizacija poslovanja je eden pomembnejših strateških ciljev. Luka Koper, d. d. bo z uporabo novih tehnologij izvedla digitalno preobrazbo na ključnih procesih. V letu 2023 so bili zaposleni v sklopu sofinanciranih projektov vključeni v usposabljanja za dvig in krepitev digitalnih kompetenc v povezavi z uvajanjem naprednih digitalnih tehnologij v poslovne procese. Izvedena so bila usposabljanja za informacijsko in podatkovno pismenost, komuniciranje in sodelovanje, ustvarjanje digitalnih vsebin, informacijsko varnost ter uporabo e-aplikacij.

Zavzetost zaposlenih vpliva na zadovoljstvo, učinkovitost, boljše rezultate organizacije oz. kakovost storitev in pripadnost podjetju. Na zavzetost bistveno vplivata kakovostno in odgovorno izvajanje letnih razgovorov ter omogočanje rasti in kariernega razvoja zaposlenih. V Luki Koper, d. d., je kazalnik deleža izvedenih letnih razgovorov na ravni B-1 v letu 2023 znašal 68 odstotkov, na ravni delniške družbe pa 55 odstotkov. Izvedba letnih razgovorov je informacijsko podprta. V letu 2024 bo pripravljen nabor aktivnosti za dvig tega deleža, predvsem pa za povezavo letnih razgovorov s procesom napredovanja in nagrajevanja. Ukrepi za izboljšanje zavzetosti se nanašajo predvsem na izboljšanje letnih razgovorov, jasno strukturo nadrejenosti

Ene od oblik kariernega razvoja, to je napredovanja na drugo zahtevnejše delovno mesto ali napredovanja v višjo stopnjo usposobljenosti in fleksibilnosti na delovnem mestu, je bil deležen vsak tretji zaposleni oziroma 35 odstotkov zaposlenih v Skupini Luka Koper. V Luki Koper, d. d., se spremlja tudi delež internega kadrovanja na ključnih delovnih mestih, ki je bil v letu 2023 79-odstoten. Vzpostavlja se bolj transparenten sistem kariernega razvoja zaposlenih z jasnimi kriteriji napredovanja ter ločnico med kariernim razvojem zaposlenih in internimi razpisi prostih delovnih mest z namenom hitrejše zapolnitve prostih delovnih mest.

Na zavzetost vpliva tudi kakovostno vodenje. V letu 2023 se v Luki Koper, d. d., izvaja program usposabljanja Akademija vodenja, v katero so vključeni vodje na vseh ravneh organizacije. Vsebina Akademije vodenja vključuje teme iz razvoja vodstvenih veščin ter vsebine, ki so se pri merjenju klime, zadovoljstva in zavzetosti izkazale kot priložnosti za izboljšanje. Izvedeno ocenjevanje vodij z metodo 360 je potrdilo načrtovano vrednost kazalnika deleža vodij z visoko razvitimi vodstvenimi kompetencami, to je skupno oceno kompetenc vsaj 4 na lestvici od 1 do 5, ki pa ne vključuje samoocene vodje. Delež teh vodij je znašal 85,3 odstotka.

Ugodnosti za zaposlene povečujejo pripadnost zaposlenih podjetju in zmanjšujejo fluktuacijo, opisane so v poglavju 21.1.11 Ugodnosti za delavce.

Ob zaposlitvah se nadaljuje dobra praksa, da vsak novozaposleni prejme Etični kodeks in praktični vodnik etičnega ravnanja. Na tak način so zaposleni prvič seznanjeni s politikami in praksami za odgovorno ravnanje, tekom zaposlitve pa komunikacija z zaposlenimi poteka tako preko prilagojene mobilne aplikacije kot klasično, s tiskanim medijem. Skupina Luka Koper komunicira z zaposlenimi predvsem po naslednjih ključnih komunikacijskih kanalih:

• • s kratkimi vestmi oziroma obvestili, ki jih zaposleni prejmejo po elektronski pošti in jih tajništva razobesijo na oglasne deske,
• • prek mobilne aplikacije, ki omogoča varno povezavo do informacijskega okolja družbe; zaposleni družbe lahko

dostopajo do elektronske pošte, intranet portala LukaNET, sistema za upravljanje odsotnosti, spletne platforme za e-izobraževanje ter spletne platforme za opravljanje letnih razgovorov,

• z mesečnim glasilom Luški glasnik, ki izhaja v tiskani obliki in katerega poslanstvo je obveščanje vseh zaposlenih in širše pristaniške skupnosti o dogajanju v Luki Koper, kakor tudi povezovanje zaposlenih ter skrb za njihovo nenehno rast in razvoj.

Družba ima tudi svojo intranetno stran LukaNET, na kateri so zaposlenim poleg splošnih informacij dostopni tudi vsi interni dokumenti družbe ter platforme in navodila, ki jih zaposleni potrebujejo pri izvajanju delovnih procesov.

Podlaga za upravljanje kadrov so strateški dokumenti, ki se uresničujejo prek letnih načrtov kadrov in izobraževanja v sklopu poslovnih načrtov družbe. Dosedanja podlaga je bil Strateški načrt za obdobje 2020 – 2025. V letu 2023 je bil sprejet nov Strateški poslovni načrt za obdobje 2024 – 2028, ki opredeljuje usmeritve, cilje in projekte tudi na kadrovskem področju in sicer:

• • zagotoviti ustrezno kadrovsko strukturo, ki bo podpirala rast ter bo pripravljena na podnebni prehod in uvedbo koncepta pametnega pristanišča (smart port),
• • nadgrajevati znanje zaposlenih na področju digitalnih kompetenc, ciljnega in projektnega vodenja ter trajnostnega razvoja,
• • s stalnimi izboljšavami zmanjševati poškodbe pri delu ter zdravstvene vplive na zaposlene, saj sta varnost in zdravje zaposlenih ter drugih udeležencev v pristanišču predpogoj pri izvajanju vseh aktivnosti,
• • usmeriti se v inovacije in povezovati z razvojnimi ustanovami, s pomočjo katerih se bodo aplicirale nove tehnologije in ustvarjala primerjalna prednost,
• • povečevati operativno učinkovitost in optimalno izrabljati zmogljivosti ter s tem izboljševati prihodkovno in stroškovno učinkovitost.

Politika in prakse upravljanja kadrov so zapisane v internih dokumentih družbe. Postopki zaposlovanja se vodijo transparentno in nediskriminatorno prek kadrovskih komisij. Razvoj je omogočen vsem zaposlenim z vključevanjem v letne razgovore in usposabljanje. Uspešnost upravljanja kadrov se spremlja prek kazalnikov fluktuacije in bolniške odsotnosti (pod slovenskim povprečjem) ter vsako drugo leto z merjenjem organizacijske klime, zadovoljstva in zavzetosti zaposlenih, ocenjevanjem vseh vodstvenih kadrov po metodi 360 ter z ocenjevanjem medsebojnega sodelovanja med organizacijskimi enotami. Slednji kazalnik je namenjen usklajenemu delovanju enot za doseganje skupnih ciljev in predstavlja kazalnik uspešnosti z vidika poslovanja z odjemalci storitev za vse enote.

Podatki, prikazani v nadaljevanju poglavja so bili pridobljeni iz kadrovskih evidenc informacijskega sistema SAP.

21.1.1 Število zaposlenih po družbah in v Skupini Luka Koper

	31. 12. 2021	31. 12. 2022	31. 12. 2023
Luka Koper, d. d.	1.577	1.638	1.757
Luka Koper INPO, d. o. o.	131	131	133
Adria Terminali, d. o. o.	25	27	27
TOC, d. o. o.	5	5	5
Skupina Luka Koper*	1.738	1.801	1.922

*V tabeli nista prikazani odvisni družbi Skupine Luka Koper Logis-Nova, d. o. o., in Adria Investicije, d. o. o., ker nimata zaposlenih.

21.1.2 Število zaposlenih v družbi Luka Koper, d. d., in v Skupini Luka Koper glede na spol103

Na dan 31. 12. 2023	Število zaposlenih	Delež Število v % zaposlenih		Delež v %	Število zaposlenih	Delež v % glede na VSE zaposlene
	Moški		Ženske			Skupaj
Zaposleni
Luka Koper, d. d.	1.596	90,8	161	9,2	1.757	100,0
Skupina Luka Koper	1.747	90,9	175	9,1	1.922	100,0
Zaposleni za nedoločen čas
Luka Koper, d. d.	1.594	90,9	159	9,1	1.753	99,8
Skupina Luka Koper	1.744	91,0	175	9	1.916	99,7
Zaposleni za določen čas
Luka Koper, d. d.	2	50,0	2	50,0	4	0,2
Skupina Luka Koper	3	50,5	3	50,5	6	0,3
Zaposleni z nezajamčenimi urami
Ta oblika dela se ne uporablja.
Zaposleni za polni delovni čas
Luka Koper, d. d.	1.591	91,1	156	8,9	1.747	99,4
Skupina Luka Koper	1.735	91,1	170	8,9	1.905	99,1
Zaposleni s krajšim delovnim časom
Luka Koper, d. d.	5	50,0	5	50,0	10	0,6
Skupina Luka Koper	12	70,6	5	29,4	17	0,9

Metodologija: V tabeli je prikazano številčno stanje na zadnji dan poročanega obdobja (31.12.). Pri posameznih elementih je prikazan delež/odstotek glede na skupni rezultat. Skupni rezultat pa je prikazan v deležu/odstotku glede na vse zaposlene v Luki Koper, d. d., oziroma v Skupini Luka Koper. Zaposleni so v tabelah opredeljeni le z moškim in ženskim spolom, saj med zaposlenimi ni nikogar, ki bi se opredelil drugače (kategorija 'drugo' ali 'nerazkrito').

Na zadnji dan leta 2023 je imela Skupina Luka Koper 1.922 zaposlenih, kar je 121 zaposlenih oziroma 7 odstotkov več kot na zadnji dan leta 2022. S tem se nadaljuje trend rasti v Skupini Luka Koper in Luki Koper, d. d.

Zaradi narave dela je v strukturi zaposlenih 91 odstotkov moških. Zaposlovanje v osnovnem procesu pretovora v Luki Koper, d. d., in prehodi agencijskih delavcev med redno zaposlene vplivajo na zmanjševanje deleža žensk v strukturi zaposlenih, kljub

¹⁰³ GRI 2-7, 405-1

temu, da je vse več žensk tudi na delovnih mestih, ki so tradicionalno povezana z moško delovno silo, npr. upravljalec dvigal, voznik luške mehanizacije, voznik tovornih vozil, delovodja, skladiščnik, varnostnik.

Zaposleni imajo sklenjene pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas, manj kot odstotek zaposlenih pa ima delovno razmerje za določen čas (vodstveni, nadomeščanje, projektno delo). V preteklih letih je bil razlog zaposlitve za določen čas tudi uvajanje v delo ali povečan obseg dela. Preko 99 odstotkov zaposlenih v Skupini Luka Koper dela s polnim delovnim časom. Razlog skrajšanega delovnega časa je v dveh tretjinah primerov invalidnost, nato starševstvo ter v posameznih primerih bolezen, delna upokojitev in projektno delo.

Na dan 31. 12. 2023	Št. zap.	Delež v %	Št. zap.	Delež v %	Št. zap.	Delež v %	Št. zap. Delež	v %	Št. zap.	Delež v %	Št. zap.	Delež v %	Št. zap.	Delež v % glede na VSE zaposlene
		Obalno kraška	Primorsko notranjska		Osrednjeslo venska		Goriška			Ostale regije	Druga država			Skupaj
Zaposleni
Luka Koper, d. d.	1.597	90,9	121	6,9	9	0,5	7	0,4	1	0,1	22	1,3	1.757	100,0
Skupina Luka Koper	1.756	91,4	125	6,5	9	0,5	9	0,5	1	0,1	22	1,1	1.922	100,0
Zaposleni za nedoločen čas
Luka Koper, d. d.	1.594	90,9	121	6,9	8	0,5	7	0,4	1	0,1	22	1,3	1.753	99,8
Skupina Luka Koper	1.751	91,4	125	6,5	8	0,4	9	0,5	1	0,1	22	1,1	1.916	99,7
Zaposleni za določen čas
Luka Koper, d. d.	3	75,0			1	25,0							4	0,2
Skupina Luka Koper	5	83,3			1	16,7							6	0,3
Zaposleni z nezajamčenimi urami
Ta oblika dela se ne uporablja
Zaposleni za polni delovni čas
Luka Koper, d. d.	1.588	90,9	121	6,9	8	0,5	7	0,4	1	0,1	22	1,3	1.747	99,4
Skupina Luka Koper	1.740	91,3	125	6,6	8	0,4	9	0,5	1	0,1	22	1,1	1.905	99,1
Zaposleni s krajšim delovnim časom
Luka Koper, d. d.	9	90,0			1	10,0							10	0,6
Skupina Luka Koper	16	94,1			1	5,9							17	0,9

21.1.3 Število zaposlenih v družbi Luka Koper, d. d., in v Skupini Luka Koper glede na regijo prebivališča104

V strukturi zaposlenih po regiji prebivališča je 91 odstotkov zaposlenih iz Obalno-kraške regije, kar odraža naravo dejavnosti pretovora, to je zagotavljanje neprekinjenega izvajanja storitev vse dni v letu in fleksibilnosti storitev. Višanje odstotka zaposlenih iz Obalno-kraške regije je posledica urejanja bivališča zaposlenih bližje kraju zaposlitve.

104 GRI 2-7

21.1.4 Število agencijskih delavcev105

	31.12.2021	31.12.2022	31.12.2023
Luka Koper, d. d.	324	352	431
Skupina Luka Koper	332	359	439

Metodologija: Prikazano je število agencijskih delavcev na zadnji dan poročevalskega obdobja (31. 12.).

V Skupini Luka Koper delo poleg redno zaposlenih opravljajo tudi agencijski delavci, ki so v pravicah in obveznostih izenačeni z redno zaposlenimi. Poslovni model Luke Koper, d. d., predvideva agencijsko delo zaradi negotovih gospodarskih razmer na trgu kot posledice razmer v svetu. Za nemoteno izvajanje procesa dela je bil v letu 2022 izveden nov postopek javnega naročila za agencijsko delo (Javni razpis 124/2022). Na javnem razpisu so bile izbrane štiri kadrovske agencije, s katerimi je Luka Koper, d. d., sklenila Okvirni sporazum za napotitev delavcev k uporabniku za obdobje 4 let.

Na dan 31. 12. 2023 je bilo v Luki Koper, d. d., 431 napotenih agencijskih delavcev. Opravljajo dela iz osnovnega procesa pretovora in skladiščenja (delovodja, voznik tovornih vozil, LTD luško transportni delavec in KV LTD viličarist). Odpovedi in zaposlitve izbranih kandidatov iz vrst napotenih delavcev med redno zaposlene v Luki Koper, d. d., se redno nadomeščajo. V Skupini Luka Koper je še 8 napotenih agencijskih delavcev na delovnem mestu mornar vzdrževalec. Skupaj je bilo na dan 31. 12. 2022 v Skupini Luka Koper 359 agencijskih delavcev, dne 31. 12. 2023 pa 439 napotenih agencijskih delavcev, kar je 22 odstotkov več.

21.1.5 Delež zaposlenih v Luki Koper, d. d., in Skupini Luka Koper po kolektivni pogodbi106

		Luka Koper, d. d.	Skupina Luka Koper
	31. 12. 2021	31. 12. 2022	31. 12. 2023	31. 12. 2022	31. 12. 2023
Zaposleni po kolektivni pogodbi	98,2	98,2	98,1	98,1	97,8
Zaposleni zunaj sistema kolektivne pogodbe	1,8	1,8	1,9	1,9	2,2
SKUPAJ	100,0	100,0	100,0	100,0	100,0

97,8 odstotka zaposlenih v Skupini Luka Koper ima sklenjeno pogodbo o zaposlitvi na podlagi kolektivne pogodbe. Za direktorje odvisnih družb se na podlagi zakonodaje, ki ureja prejemke poslovodnih oseb v družbah v večinski lasti Republike Slovenije, uporablja Politika prejemkov organa vodenja in nadzora v družbi Luka Koper, d. d., in organov vodenja v odvisnih družbah v Skupini Luka Koper, sprejeta dne 25. 5. 2023. V Luki Koper, d. d., pa velja Politika prejemkov zaposlenih po posebnih pogodbah o zaposlitvi, spremenjena dne 20. 9. 2022. Pogoji za zaposlitev so opredeljeni v opisih delovnih mest v skladu s sistemizacijo delovnih mest oziroma Aktom o sistemizaciji (sprejet 14.8.2018).

21.1.6 Struktura zaposlenih v Luki Koper, d. d., in Skupini Luka Koper po starostnih skupinah107

			Luka Koper, d. d.			Skupina Luka Koper
Starostne skupine (leta)	31. 12. 2021		31. 12. 2022		31. 12. 2023		31. 12. 2022		31. 12. 2023
	Število zaposlenih	Delež v %	Število zaposlenih	Delež v %	Število zaposlenih	Delež v %	Število zaposlenih	Delež v %	Število zaposlenih	Delež v %
Do 30	175	11,1	157	9,6	176	10,0	165	9,2	182	9,5
30–50	1.132	71,8	1.192	72,8	1.242	70,7	1.269	70,5	1.318	68,6
Nad 50	270	17,1	289	17,6	339	19,3	367	20,3	422	22,0
Skupaj št. zaposlenih	1.577	100,0	1.638	100,0	1.757	100,0	1.801	100,0	1.922	100,0
Povprečna starost zaposlenih	41,9		42,2		42,3		42,8		42,9

Metodologija: Podatki so prikazani številčno ter v deležu v poročanem obdobju

Povprečna starost zaposlenih v Skupini Luka Koper in v Luki Koper, d. d., se viša.

21.1.7 Zaposlovanje in odhodi v Luki Koper, d. d., in Skupini Luka Koper glede na spol108

Na dan 31. 12. 2023	Število zaposlenih	Delež v %	Število zaposlenih	Delež v %	Število zaposlenih	Delež v %
	Moški		Ženske		Skupaj
Zaposlovanje po spolu
Luka Koper, d. d.	145	90,6	15	9,4	160	100,0
Skupina Luka Koper	157	91,3	15	8,7	172	100,0
Odhodi po spolu
Luka Koper, d. d.	37	90,2	4	9,8	41	100,0
Skupina Luka Koper	48	92,3	4	7,7	52	100,0

Metodologija: Podatki so prikazani številčno ter v deležu v poročanem obdobju.

Kljub nediskriminatornim razpisom prostih delovnih mest je bilo v postopkih zaposlitve 91 odstotkov novih kandidatov moškega spola.

21.1.8 Zaposlovanje in odhodi v Luki Koper, d. d., in Skupini Luka Koper po starostnih skupinah109

Na dan 31. 12. 2023	Št. zaposl.	Delež v %	Št. zaposl.	Delež v %	Št. zaposl.	Delež v %	Št. zaposl.	Delež v %
	Do 30 let		30–50 let		Nad 50 let		Skupaj
Zaposlovanje po starostnih skupinah
Luka Koper, d. d.	53	33,1	98	61,3	9	5,6	160	100,0
Skupina Luka Koper	54	31,4	104	60,5	14	8,1	172	100,0
Odhodi po starostnih skupinah
Luka Koper, d. d.	6	14,6	20	48,8	15	36,6	41	100,0
Skupina Luka Koper	6	11,5	22	42,3	24	46,2	52	100,0

Glede na rast prometa raste tudi zaposlovanje, predvsem v osnovnem procesu pretovora. Povečuje se delež zaposlitev v višjih starostnih skupinah, kar je posledica prehoda izkušenih oseb iz vrst agencijskih delavcev med redno zaposlene ter zaposlitev na delovna mesta strokovnjakov in vodij. Povečuje se delež odhodov v nižjih starostnih skupinah.

107 GRI 2-7

108 GRI 401-1

21.1.9 Zaposlovanje in odhodi v Luki Koper, d. d., in Skupini Luka Koper, glede na regijo prebivališča110

Na dan 31.12.2023	Število zaposlenih	Delež v %	Število zaposlenih	Delež v %	Število zaposlenih	Delež v %	Število zaposlenih	Delež v %	Število zaposlenih	Delež v %
	Obalno-kraška		Osrednjeslovenska		Primorsko notranjska		Ostalo		Skupaj
Zaposlovanje po regijah
Luka Koper, d. d.	141	88,1	6	3,8	10	6,3	3	1,9	160	100,0
Skupina Luka Koper	151	87,3	7	4,0	12	6,9	3	1,7	173	100,0
Odhodi po regijah
Luka Koper, d. d.	32	78,0	2	4,9	5	12,2	2	4,9	41	100,0
Skupina Luka Koper	41	78,8	2	3,8	7	13,5	2	3,8	52	100,0

Med novimi zaposlitvami je še vedno največji delež zaposlitev iz Obalno-kraške regije.

21.1.10 Primerjava med zaposlovanjem, odhodi in stopnjo fluktuacije111

	Število novih zaposlitev			Število odhodov			STOPNJA FLUKTUACIJE (V %)*
	2021	2022	2023	2021	2022	2023	2021	2022	2023
Luka Koper, d. d.	70	109	160	27	48	41	1,6	2,8	2,3
Skupina Luka Koper	77	124	172	38	61	52	2,1	3,3	2,6

*Metoda izračuna fluktuacije = število odhodov/(začetno stanje zaposlenih + nove zaposlitve) x 100

Med odhodi se polovica vseh odhodov nanaša na sporazume odpovedi delovnega razmerja. Povečuje se število izrednih odpovedi. Četrtino odhodov predstavljajo starostne upokojitve, posamezni primeri so invalidske upokojitve, smrt in prehodi med povezanimi družbami v Skupini Luka Koper.

Luka Koper, d. d., in Skupina Luka Koper imata bistveno nižjo stopnjo fluktuacije zaposlenih kot celotna panoga logistike, v kateri je fluktuacija 20-odstotna. Fluktuacija je glede na leto 2022 nekoliko nižja.

¹¹⁰ GRI 401-1 111 GRI 401-1

21.1.11 Ugodnosti za delavce112

V Skupini Luka Koper pri ugodnostih za delavce ni razlik med zaposlenimi za določen ali skrajšan delovni čas in zaposlenimi za nedoločen oziroma polni delovni čas, prav tako ni razlik v višini plače med spoloma.

Edina razlika je pri vključevanju zaposlenih v prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje, pri čemer zaposleni za določen čas samostojno plačujejo mesečno premijo, za preostale zaposlene pa družba sofinancira različno višino deleža zakonsko določene premije glede na starost zaposlenega.

Vsi zaposleni so ob izpolnjevanju pogojev vključeni v instrumente finančne motivacije.

Za vse je urejeno socialno, zdravstveno in pokojninsko zavarovanje. Zaposleni imajo možnost pod ugodnejšimi pogoji skleniti tudi nezgodno zavarovanje in zavarovanje za zdravstvene preglede pri specialistih.

Določila o izplačevanju plač in ugodnosti, ki veljajo za zaposlene, veljajo tudi za agencijske delavce. Plačo prejmejo v enaki višini oziroma pod enakimi pogoji kot redno zaposleni na enakih delovnih mestih in na isti plačilni dan. Upravičeni so do dodatkov za delovno uspešnost, poslovno uspešnost in do izplačila enako visokega regresa, božičnice oziroma nagrade za poslovno uspešnost. Trenutno se zanje še ne uporablja dodatek za stopnjo fleksibilnosti in usposobljenosti in niso vključeni v dodatno prostovoljno pokojninsko zavarovanje.

Tudi v letu 2023 so zaposleni redno prejemali mesečno izplačilo plače, ki se na podlagi določil kolektivne pogodbe usklajuje s 6-mesečno rastjo indeksa inflacije. Če je izkazana pozitivna rast dodane vrednosti na zaposlenega, se podpisniki kolektivne pogodbe dogovorijo o dvigu plač, ki mora zaostajati za rastjo produktivnosti. Povprečna plača v Luki Koper, d. d., je višja od slovenskega povprečja. V letu 2023 je minimalna bruto plača (bruto I) znašala 1.203,36 evra, znesek zajamčene plače pa je bil 237,73 evra. Tako v družbi Luka Koper, d. d., kot v Skupini Luka Koper v letu 2023 ni bilo nobenega izplačila pod zajamčeno plačo. Plače zaposlenih v Luki Koper, d. d., so v letu 2023 presegale zakonsko določeno minimalno plačo v Republiki Sloveniji, le v izjemnih primerih so bili posamezni zaposleni upravičeni do izplačila zakonskega dodatka do minimalne plače. Zaposlenih, ki so v letu 2023 vsaj enkrat prejeli dodatek do minimalne plače, je bilo 353, in sicer na 14 različnih delovnih mestih. Izplačani

so bili regres za letni dopust, božičnica in nagrada iz naslova poslovne uspešnosti. V skladu s kriteriji podjetniške kolektivne pogodbe se četrtletno nagrajuje skupinska delovna uspešnost. Velika večina zaposlenih je vključena v sklad prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja. Od leta 2018 zaposleni ob upokojitvi prejmejo poleg odpravnine v skladu z zakonodajo še dodatno odpravnino iz t. i. pozaposlitvenega sklada.

V letu 2023 je razmerje med skupno letno plačo najbolje plačanega posameznika v organizaciji in mediano skupne letne plače vseh zaposlenih (razen najbolje plačanega posameznika) znašalo

• • 4,59 za Luko Koper, d. d., in
• • 4,67 za Skupino Luka Koper.

Povečanje skupne letne plače najbolje plačanega posameznika organizacije glede na povprečno povečanje skupne letne plače vseh zaposlenih (razen najbolje plačanega posameznika) je znašalo

• • za Luko Koper, d. d., 8,96 odstotka za najbolje plačanega posameznika in povprečno 1,67 odstotka za vse zaposlene; odstotek povečanja skupne letne plače najbolje plačanega posameznika v družbi znaša 0,19 povprečnega odstotka povečanja skupne letne plače vseh zaposlenih (razen najbolje plačanega posameznika);
• • za Skupino Luka Koper 8,96 odstotka za najbolje plačanega posameznika in povprečno 2,02 odstotka za vse zaposlene; odstotek povečanja skupne letne plače najbolje plačanega posameznika v skupini znaša 0,23 povprečnega odstotka povečanja skupne letne plače vseh zaposlenih (razen najbolje plačanega posameznika).

Podatki o letnem znesku plače bruto I so zajeti iz obračuna plač rednega dela in variabilnega dela plače iz naslova poslovne uspešnosti za zaposlene po kolektivni pogodbi ter plač rednega dela za zaposlene po pogodbah o poslovodenju in drugih individualnih pogodbah (brez upoštevanja izplačila variabilnega dela plače za leto 2022, ki je obračunan po potrditvi letnega poročila). V izračun mediane so bili zajeti zaposleni, ki so v družbi/Skupini prejeli plačilo za celoletni fond ur rednega dela za polni delovni čas. Povprečno povečanje skupne letne plače je bilo izračunano na podlagi opravljenih ur vseh zaposlenih razen najbolje plačanega posameznika.

¹¹² GRI 2-21, 201-3, 202-1, 401-2

21.1.12 Število zaposlenih v Luki Koper, d. d., in Skupini Luka Koper, ki so koristili pravice iz naslova starševstva in se vrnili na delovno mesto, po spolu113

Koriščenje pravic iz naslova starševstva:

		Skupina Luka Koper
	2021	2022	2023	2023
Moški	95	97	94	98
Ženske	9	9	9	9
SKUPAJ	104	106	103	107

Vsi zaposleni imajo pravico koriščenja pravic iz naslova starševstva, to je materinski, očetovski in starševski dopust. Vsakomur, ki zanj zaprosi, je omogočeno koriščenje. Vsi zaposleni, ki koristijo pravice iz naslova starševstva, se po zaključku vrnejo na isto delovno mesto. 5 zaposlenih, ki je koristilo pravice iz starševskega dopusta v letu 2023, še ni zaključilo koriščenja le-teh do 31.12.2023. Po 12 mesecih je od 106 zaposlenih, ki so v letu 2022 koristili pravice iz naslova starševstva, v delovnem razmerju še 103 zaposlenih. Razlogi prekinitve niso povezani s koriščenjem starševskega dopusta (1 sporazumna odpoved, 1 upokojitev, 1 izredna odpoved delovnega razmerja zaradi nedovoljenih psihoaktivnih substanc na delovnem mestu).

Vrnitev na delo po koriščenju pravic iz naslova starševstva v letu 2023 (takoj) ter ohranitev delovnega razmerja po 12 mesecih:

		Luka Koper, d. d.	Skupina Luka Koper
	2023 takoj	2023 razmerje vrnili/odšli	2023 Po 12 mesecih	2023 takoj	2023 Razmerje vrnili/odšli
Moški	90	0,95	94	94	0,96
Ženske	8	0,88	9	8	0,88
SKUPAJ	98	0,95	103	102	0,95

21.1.13 Izobrazbena struktura zaposlenih na dan 31. 12.

		Luka Koper, d. d.			Skupina Luka Koper
Raven izo brazbe	Število zaposlenih 31. 12. 2023	Delež (%) 31. 12. 2023	Število zaposlenih 31. 12. 2022	Delež (%) 31. 12. 2022	Število zaposlenih 31. 12. 2023	Delež (%) 31. 12. 2023	Število zaposlenih 31. 12. 2022	Delež (%) 31. 12. 2022
VIII/2	3	0,2	1	0,06	3	0,2	1	0,06
VIII/1	24	1,4	25	1,5	26	1,4	27	1,5
VII	140	8,0	130	7,9	148	7,7	139	7,7
VI/2	248	14,1	245	14,9	255	13,3	251	13,9
VI/1	122	6,9	117	7,1	129	6,7	124	6,9
V	532	30,3	481	29,4	575	29,9	524	29,1
IV	550	31,3	505	30,8	607	31,6	559	31,0
III	16	0,9	17	1,04	28	1,5	29	1,6
I–II	122	6,9	117	7,1	151	7,9	147	8,2
SKUPAJ	1.757	100,0	1.638	100,0	1.922	100,0	1.801	100,0

Intenzivno zaposlovanje na izvajalskih delovnih mestih v osnovnem procesu pretovora in skladiščenja, za katere zadoščajo nižje ravni izobrazbe, vpliva na spremembo izobrazbene strukture Luke Koper, d. d., oziroma Skupine Luka Koper, predvsem s povečanjem deleža zaposlenih s IV. in V. ravnijo izobrazbe. Prek pogodbe o izobraževanju je 1,5 odstotka zaposlenih deležnih sofinanciranja za pridobitev višje ravni izobrazbe, poleg tega se zaposleni tudi samoiniciativno in lastnimi finančnimi sredstvi vključijo v programe pridobivanja višje ravni izobrazbe.

			Luka Koper, d. d.	Skupina Luka Koper
	31. 12. 2021		31. 12. 2022		31. 12. 2023		31.12.2022		31. 12. 2023
	Število zaposlenih	Delež v %	Število zaposlenih	Delež v %	Število zaposlenih	Delež v %	Število zaposlenih	Delež v %	Število zaposlenih	Delež v %
Vodilni (uprava, b-1)	20	1,3	22	1,3	23	1,3	25	1,4	26	1,4
Ostali vodstveni	341	21,6	317	19,4	338	19,2	334	18,5	358	18,6
Strokovni	185	11,7	193	11,8	204	11,6	203	11,3	214	11,1
Izvajalski	1.031	65,4	1.106	67,5	1.192	67,8	1.239	68,7	1.324	68,9
Skupaj	1.577	100,0	1.638	100,0	1.757	100,0	1.801	100,0	1.922	100,0

21.1.14 Raznolikost zaposlenih v Luki Koper, d. d., in Skupini Luka Koper po kategoriji delovnega mesta114

21.1.15 Raznolikost zaposlenih v Luki Koper, d. d., in Skupini Luka Koper po kategoriji delovnega mesta in po spolu115

Na dan 31. 12. 2023	Število zaposlenih	Delež v %	Število zaposlenih	Delež v %	Število zaposlenih	Delež v %
	Moški		Ženske			Skupaj
Vodilni (uprava, b-1)
Luka Koper, d. d.	17	73,9	6	26,1	23	100,0
Skupina Luka Koper	19	73,1	7	26,9	26	100,0
Ostali vodje
Luka Koper, d. d.	321	95,0	17	5,0	338	100,0
Skupina Luka Koper	343	94,8	19	5,2	362	100,0
Strokovni
Luka Koper, d. d.	141	69,1	63	30,9	204	100,0
Skupina Luka Koper	147	68,7	67	31,3	214	100,0
Izvajalski
Luka Koper, d. d.	1.117	93,7	75	6,3	1.192	100,0
Skupina Luka Koper	1.238	93,8	82	6,2	1.320	100,0
Skupaj
Luka Koper, d. d.	1.596	90,8	161	9,2	1.757	100,0
Skupina Luka Koper	1.747	90,9	175	9,1	1.922	100,0

21.1.16 Raznolikost zaposlenih v Luki Koper, d. d., in Skupini Luka Koper po kategoriji delovnega mesta in po starostnih skupinah116

Na dan 31. 12. 2023	Število zaposlenih	Delež v %	Število zaposlenih	Delež v %	Število zaposlenih	Delež v %	Število zaposlenih	Delež v %
	Do 30 let		30‒50 let		Nad 50 let			Skupaj
Vodilni (uprava, b-1)
Luka Koper, d. d.	/	/	11	47,8	12	52,2	23	100,0
Skupina Luka Koper	/	/	11	42,3	15	57,7	26	100,0
Ostali vodje
Luka Koper, d. d.	12	3,6	236	69,8	90	26,7	338	100,0
Skupina Luka Koper	12	3,3	245	67,7	105	29,0	362	100,0
Strokovni
Luka Koper, d. d.	8	3,9	147	72,1	49	24,0	204	100,0
Skupina Luka Koper	8	3,7	153	71,5	53	24,8	214	100,0
Izvajalski
Luka Koper, d. d.	156	13,1	848	71,1	188	15,8	1.192	100,0
Skupina Luka Koper	162	12,3	909	68,9	249	18,9	1.320	100,0
Skupaj
Luka Koper, d. d.	176	10,0	1.242	70,7	339	19,3	1.757	100,0
Skupina Luka Koper	182	9,5	1.318	68,6	422	22,0	1.922	100,0

V družbi Luka Koper, d. d., je zaposlenih 9,2 odstotka žensk (v Skupini Luka Koper 9,1 odstotka). Glede na kategorijo delovnega mesta je delež žensk najvišji v vrstah strokovnih kadrov (30,9 odstotka za družbo Luka Koper, d. d., in 31,3 odstotka za Skupino Luka Koper). Glede na starostne skupine je delež zaposlenih najvišji v starostni skupini 30-50 let (70,7 odstotka za družbo Luka Koper, d. d., in 68,6 odstotka za Skupino Luka Koper). V strukturi zaposlenih je nizek delež mladih do 30 let starosti (10 odstotkov za družbo Luka Koper, d. d., oziroma 9,5 odstotka za Skupino Luka Koper), kar je posledica intenzivnega iskanja in zaposlovanja kandidatov z izkušnjami.

21.2 Izobraževanje in usposabljanje zaposlenih

21.2.1 Usposabljanje zaposlenih117

V letu 2023 je bilo v usposabljanje vključenih 88 odstotkov zaposlenih. Povprečno število ur usposabljanja v Skupini Luka Koper je znašalo 19,1 oziroma v Luki Koper, d. d., 19,2 ure. Nekoliko nižje število ur usposabljanja glede na leto 2022 je posledica številnih spletnih usposabljanj zunanjih izobraževalnih institucij (webinarjev) in uvajanja novih spletnih programov v interno izobraževalno platformo Soba znanja, ki so časovno krajši kot klasične oblike usposabljanj. Do spletne učilnice lahko dostopajo vsi zaposleni, tudi tisti, ki na delovnem mestu nimajo dostopa do računalnika, in sicer prek mobilne aplikacije Capsule in skupnih računalnikov. Vzpostavlja se spletno preverjanje znanja iz varstva pri delu.

V sklopu vzpostavljanja Centra znanja potekajo aktivnosti za nabavo simulatorja virtualne resničnosti za simulacijo del na ključni mehanizaciji ter ureditev prostorov, poligonov in opreme za izvajanje praktičnega usposabljanja.

Povprečno število ur usposabljanja in delež zaposlenih vključenih v izobraževanje, v družbi Luka Koper, d. d.

n povprečno število ur usposabljanja na zaposlenega cilj število ur usposabljanja na zaposlenega

			Skupina Luka Koper
	2021	2022	2023	2023
Vsi zaposleni	15,1	20,8	19,2	19,1
Ženske	21,7	15,7	15,2	14,8
Moški	7,5	21,3	20,6	19,6
Vodilni kadri (uprava, B-1)	28	21,9	36,5	32,5
Ostali vodje	6,1	13,5	19,6	19,1
Strokovni	26,5	22,8	17,3	17,0
Izvajalski	5,2	22,5	20,4	19,4

Povprečno število ur usposabljanja v Luki Koper, d. d., in Skupini Luka Koper po spolu in kategoriji delovnega mesta

Povprečno število ur usposabljanja je bistveno višje pri moških kot pri ženskah, predvsem kot posledica zaposlovanja in usposabljanja za upravljanje mehanizacije v osnovnem procesu. Iz tega sledi tudi visoko povprečno število ur usposabljanja izvajalskih kadrov.

odstotek zaposlenih, vključenih v izobraževanje

¹¹⁷ GRI 2-26, 404-1

21.2.2 Vpeljani programi118

Programi usposabljanja so vezani na potrebe delovnih procesov. Vsak zaposleni je ob zaposlitvi ali razporeditvi na drugo delovno mesto vključen v načrt uvajanja v delo v sklopu sistema mentorstva in inštruktorstva.

Poleg zakonsko zahtevanih znanj in znanj, zahtevanih za opravljanje dela na delovnem mestu, so v opisih delovnih mest navedena tudi znanja, ki izboljšujejo izvajanje delovnega procesa. Pridobitev in uporaba teh znanj omogočata zaposlenemu napredovanje oziroma uvrstitev v višjo stopnjo usposobljenosti in fleksibilnosti na obstoječem delovnem mestu. V usposabljanje so zaposleni vključeni ves čas zaposlitve. Večinoma je usposabljanje organizirano znotraj rednega delovnega časa.

Na podlagi ocenjevanja razvojnega potenciala zaposlenih so se pripravljali individualni razvojni načrti zaposlenih s programi razvoja vodstvenih in socialnih kompetenc.

Z usposabljanjem izvajalskih kadrov za upravljanje različnih vrst mehanizacije zagotavljamo njihovo fleksibilnost za prehajanje med enotami glede na potrebe dela.

Luka Koper uresničuje koncept vseživljenjskega izobraževanja s kontinuiranim izobraževanjem in obnavljanjem znanja zaposlenih z namenom izboljšanja komunikacijskih veščin, učenja tujih jezikov, vodenja projektov, usposobitve za notranje presojevalce, usposabljanja za člane sveta delavcev in sindikalne predstavnike, krepitve veščin vodenja, tehničnega usposabljanja, javnih naročil, usposobitve inštruktorjev za prenos znanja. Povečuje se obseg vsebin usposabljanja za krepitev digitalnih kompetenc ter zdravega načina življenja.

Občasno se organizira delavnice oziroma srečanja za zaposlene z vsebino priprave na upokojitev. Predstavijo se

jim zakonodaja na področju upokojevanja, izkušnje luških upokojencev ter možnosti vključitve v luško društvo upokojencev, možnost opravljanja dela vodiča po pristanišču po upokojitvi in nadaljnjega prejemanja internega glasila Luški glasnik. Drugi posebni programi usposabljanja se za zaposlene pred upokojitvijo ne izvajajo, so pa ti vključeni v redne programe usposabljanja skupaj z ostalimi mlajšimi zaposlenimi.

21.2.3 Karierni razvoj zaposlenih119

Luka Koper, d. d., omogoča zaposlenim osebni in strokovni razvoj z napredovanjem na drugo, zahtevnejše delovno mesto ter z uvrstitvijo zaposlenih na višjo stopnjo usposobljenosti in fleksibilnosti na obstoječem delovnem mestu. Po zaključenem projektu iz leta 2021 se vzpostavlja bolj transparenten sistem napredovanja oziroma kariernega razvoja zaposlenih. Vzpostavlja se ločnica med kariernim razvojem in internimi razpisi potreb po delu z namenom hitrejše zapolnitve prostih delovnih mest. Proces identifikacije naslednikov je kontinuiran. V postopek merjenja socialnih in vodstvenih kompetenc se zaposleni vključi prostovoljno na podlagi samoprijave, predloga vodstva enote, sofinanciranja izobraževanja ali predloga kadrovskega področja ob iskanju kandidata za delovna mesta, kjer naslednik ni identificiran. Identifikacija novih kandidatov poteka v največji meri po analizi opravljenih letnih razgovorov, na katerih zaposleni izpostavijo karierne ambicije. Vzpostavljen je bazen naslednikov oziroma piramide nasledstev na ključnih delovnih mestih. Sistem omogoča zgodnjo identifikacijo mladih perspektivnih kadrov. Za zaposlene se v sodelovanju z vodstvi enot izdela individualni razvojni načrt. Zaradi priprave nasledstvenega načrta za raven b-1 se zaposlenim z najvišjim razvojnim potencialom posebej izmerijo kompetence za ta delovna mesta (ciljno vodenje, inovativnost in iniciativnost, reševanje problemov, timsko sodelovanje, reševanje konfliktov in uvajanje nepriljubljenih ukrepov).

	Vertikalno in horizontalno napredovanje			Uvrstitev na višjo stopnjo usposobljenosti in fleksibilnosti			Skupaj interna mobilnost zaposlenih
Luka Koper, d. d.	2021	2022	2023	2021	2022	2023	2021	2022	2023
Število	103	149	139	354	480	476	457	629	615
Delež	6,5	9,1	7,9	22	29	27,1	29	38	35,0
Skupina Luka Koper	2021	2022	2023	2021	2022	2023	2021	2022	2023
Število			165			508			673
Delež			8,6			26,4			35,0

Napredovanje in interna mobilnost zaposlenih

Za Skupino Luka Koper so bili podatki pridobljeni v letu 2023.

¹¹⁸ GRI 404-2

¹¹⁹ GRI 404-3

Delež zaposlenih, ki so bili vključeni v karierni razvoj v letu 2023, po spolu in kategoriji delovnega mesta

	Po spolu		Po kategoriji delovnega mesta
Luka Koper, d. d.	Moški	Ženske	Vodilni (uprava, b-1)	Ostali vodstveni	Strokovni	Izvajalski
Število	556	59	3	117	64	431
Delež (glede na vse zaposlene)	31,6	3,4	0,2	6,7	3,6	24,5
Skupina Luka Koper	Moški	Ženske	Vodilni (uprava, b-1)	Ostali vodstveni	Strokovni	Izvajalski
Število	613	60	3	122	64	484
Delež (glede na vse zaposlene)	31,9	3,1	0,2	6,3	3,3	25,2

V eno od oblik kariernega razvoja, to je v napredovanje na drugo delovno mesto ali na višjo stopnjo usposobljenosti in fleksibilnosti, je bilo v letu 2023 vključenih 35 odstotkov zaposlenih tako v družbi Luka Koper, d. d., kot v Skupini Luka Koper. V karierni razvoj je vključenih bistveno več moških kot žensk. Največ napredovanj je bilo med izvajalskimi kadri. Luka Koper, d. d. spremlja kazalec delež internega napredovanja na ključna delovna mesta, ki z vrednostjo 79 odstotkov presega načrtovani cilj 50 odstotkov.

21.3 Zagotavljanje varnosti zaposlitve in socialne varnosti zaposlenih

Invalidska problematika se je po ustaljenem načinu reševala z zagotavljanjem dopolnilne kvote delovnih invalidov znotraj Skupine Luka Koper v invalidskem podjetju Luka Koper INPO, d. o. o. Delež zaposlenih v Luki Koper, d. d., s statusom delovnega invalida je na dan 31. 12. 2023 znašal 1,4 odstotka. V letu 2023 sta bila dva zaposlena s pridobljenim statusom invalidnosti iz Luke Koper, d. d., prezaposlena v invalidsko podjetje Luka Koper INPO, d. o. o.

Invalidska dejavnost – število zaposlenih s statusom invalidnosti in njihov delež v Luki Koper, d. d., in Skupini Luka Koper

		Skupina Luka Koper
	31. 12. 2021	31. 12. 2022	31. 12. 2023	31. 12. 2023
Število zaposlenih s statusom invalidnosti	20	20	24	98
Delež (%)	1,3	1,2	1,4	5,1

Število invalidov in njihov delež v Luki Koper INPO, d. o. o.

	31. 12. 2021	31. 12. 2022	31. 12. 2023
Število zaposlenih s statusom invalidnosti	73	73	74
Delež (%)	55,7	55,7	55,6

21.4 Sodelovanje z izobraževalnimi ustanovami¹²⁰

Skupina Luka Koper na področju razvoja in izobraževanja v lokalnem in širšem okolju deluje družbeno odgovorno. Sodeluje s številnimi izobraževalnimi institucijami pri zagotavljanju mentorstva za seminarske in diplomske naloge, omogoča obvezne delovne prakse dijakom in študentom, sodeluje na kariernih sejmih šol. V letu 2023 je družba Luka Koper, d. d., sofinancirala pridobitev višje ravni izobrazbe 1,5 odstotku zaposlenih. V zadnjih dveh letih je povečala kadrovsko štipendiranje mladih; za ta namen je sklenjenih 10 pogodb.

22 Družbena odgovornost ¹²¹

Družba s svojimi dejavnostmi negativno vpliva na družbeno okolje predvsem z vidika okoljskih vprašanj. Negativni dejavniki, ki vplivajo na lokalno skupnost in družbeno okolje, so prepoznani in obravnavani v okviru trajnostnega poročila.

Navedene teme so v organizaciji prepoznane v politikah, opredeljene v internih dokumentih sistema vodenja kakovosti ter že zapisane v poročilu v sklopu upravljavskih pristopov. Odnosi in vplivi na družbeno okolje so podrobno opisani v Strategiji trajnostnega razvoja in družbene odgovornosti Luke Koper, d. d., v kateri so zapisani cilji, ki si jih družba prizadeva uresničiti v sodelovanju z lokalnimi in institucionalnimi deležniki ter z upoštevanjem najboljših mednarodnih praks.

Pristanišče Koper je umeščeno v urbano okolje historičnega mestnega jedra Kopra in Občine Ankaran, v zaledju pa meji na zaščiteno območje Škocjanskega zatoka. Zato je skrb za kakovost bivanja ljudi ter zaščito narave prioriteta, izpostavljena v vseh razvojnih dokumentih in ključnih politikah družbe. Družba je v svoje poslovanje in strateške usmeritve že pred časom vgradila načela trajnostnega razvoja. V letu 2023 je Skupina Luka Koper nadaljevala izvajanje aktivnosti za dosego ciljev, določenih v Strateškem poslovnem načrtu 2020–2025. V strateškem poslovnem načrtu 2024 – 2028, ki je bil sprejet novembra 2023, pa je Skupina Luka Koper opredelila, da bo v prihodnjem petletnem obdobju poslanstvo družbe zagotavljati zanesljive, visoko kakovostne pristaniške storitve, skladne s smernicami trajnostnega razvoja – s ciljem postati prva izbira med pristanišči na evropski južni transportni poti. Načrtovani razvoj temelji na štirih izhodiščih, ki predvidevajo poleg povečanja infrastrukturnih kapacitet in zmogljivosti, pospešenega uvajanja koncepta pametnega pristanišča in zagotovitve ustrezne kadrovske strukture tudi skrb za trajnostne vidike in zmanjševanje negativnih vplivov na okolje in družbo.

Skupina Luka Koper z lokalno skupnostjo dobro sodeluje in si z različnimi skupnimi projekti prizadeva krepiti medsebojne odnose. Z Mestno občino Koper sta julija 2018 podpisali Pismo o nameri in se dogovorili za izvajanje omilitvenih ukrepov, kar sta konkretizirali novembra 2019 s podpisom

Dogovora o izvajanju omilitvenih ukrepov za zmanjšanje vplivov pristaniške dejavnosti na okolje. Luka Koper, d. d., se je s sporazumom zavezala, da bo Mestni občini Koper v obdobju od 2019 do 2023 izplačevala namensko letno donacijo v znesku 200.000 evrov, občina pa bo na podlagi vsakoletnega javnega razpisa sredstva razdelila upravičencem – stanovalcem mestnega jedra Kopra, ki so zaradi bližine pristanišča najbolj izpostavljeni vplivom pristaniške dejavnosti.

V petletnem obdobju trajanja dogovora so bili izvedeni štirje javni razpisi, na katere je prispelo 637 vlog. Od tega je bilo izbranih 114 upravičencev, ki so jim bila dodeljena nepovratna sredstva. Mestna občina Koper je s strani Luke Koper za ta namen prejela donacijo v skupni višini 1.000.000 evrov.

Luka Koper, d. d., in Mestna občina Koper sta 22. 12. 2023 podpisali nov dogovor o izvajanju omilitvenih ukrepov za zmanjšanje vplivov pristaniške dejavnosti na okolje. S podpisom se je Luka Koper, d. d., zavezala, da bo Mestni občini Koper od vključno leta 2024 dalje vsako leto trajanja dogovora izplačala namensko donacijo v znesku 320 tisoč evrov. V petih letih bo občina prejela skupno 1,6 milijona evrov namenskih sredstev, ki jih bo na podlagi javnega razpisa razdelila upravičencem za izvedbo ukrepov za zmanjšanje vplivov pristaniške dejavnosti na okolje.

Luka Koper, d. d., je v letu 2023 Mestni občini Koper izplačala dodatno namensko donacijo v višini 40.000 evrov, in sicer za ureditev in ozelenitev javnih površin v historičnem mestnem jedru Kopra. Z novimi parkovnimi površinami je občina razširila zeleni sistem mesta in tako prispevala k izboljšanju bivanjskega okolja in blažitvi vplivov delovanja pristanišča na okolje.

Skupina Luka Koper se zaveda, da lahko dobre sosedske odnose vzpostavi le s korektno, transparentno in pravočasno komunikacijo z okoljem. Pri tem komunikacijska orodja stalno prilagaja sodobnim trendom, zvesta pa ostaja obveščanju splošne javnosti in drugih deležnikov prek medijev in spletnih portalov (www.luka-kp.si, www.zivetispristaniscem.si, www.seonet.ljse.si) ter družabnih omrežij. Med njimi velja izpostaviti trajnostni portal Živeti s pristaniščem, ki na enem mestu združuje informacije o aktivnostih iz naslova družbene odgovornosti ter trajnostnega in zelenega razvoja. Na spletni strani so objavljeni in redno ažurirani tudi rezultati meritev kakovosti zraka (emisije prašnih delcev), morske vode ter meritev emisij hrupa v dnevnih, večernih in nočnih terminih.

¹²¹ GRI 203-2, 3-3, 413-1, 413-2

Odnos lokalnega okolja do družbe Luka Koper, d. d., vsako leto preverja z raziskavo javnega mnenja med prebivalci ozkega pasu okoli pristanišča. V letu 2023 je v raziskavi sodelovalo skupaj 405 prebivalcev Mestne občine Koper in Občine Ankaran. Na vprašanje, kako ocenjujejo ugled Luke Koper, je 84 odstotkov anketirancev odgovorilo, da gre za zelo ugledno oziroma ugledno podjetje. Po mnenju velike večine vprašanih (87 odstotkov) je Luka Koper, d. d., uspešna oziroma zelo uspešna gospodarska družba. Dve tretjini vprašanih (66 odstotkov) se tudi strinjata z načrti za podaljšanje severnega dela prvega pomola. Dobra polovica anketiranih (53 odstotkov) se strinja s širitvijo pristanišča na ankaransko bonifiko.

Da bi lokalni skupnosti in širši javnosti približala delovanje pristanišča, je Luka Koper, d. d., v maju 2023 ponovno pripravila tradicionalni Pristaniški dan, ki ga organizira vse od leta 2008 in na katerem širši publiki omogoči poglobljene vodene oglede ter aktivnosti ob pestrem spremljevalnem programu. Luka Koper sicer omogoča ogled pristanišča organiziranim skupinam tudi med letom, število tovrstnih ogledov je v zadnjih letih v porastu (več kot 300).

Kazalniki, ki jih je organizacija spremljala v letu 2023, so:

Anketa javnega mnenja – podpora načrtom prostorskega razvoja pristanišča:

• • Načrtovani delež: 76 %
• • Realizirani delež: 61 %
• • Indeks: 80

Anketa javnega mnenja – ugled družbe:

• • Načrtovani delež: 85 %
• • Realizirani delež: 84 %
• • Indeks: 99

Anketa javnega mnenja – prispevek LK h gospodarskemu razvoju Slovenije:

• • Načrtovani delež: 78 %
• • Realizirani delež: 69 %
• • Indeks: 88

22.1 Porazdelitev donatorskih in sponzorskih sredstev v letu 2023¹²²

Družbeno odgovornost do lokalnega okolja, na katerega pristaniška dejavnost najbolj vpliva, družba izkazuje s podporo organiziranim skupinam in posameznikom, ki izvajajo projekte ali dejavnosti, pomembne za kakovost bivanja prebivalcev v lokalnem prostoru. Družba je v letu 2023 ponovno objavila razpis za razdelitev sponzorskih in donatorskih sredstev iz t. i. sklada Živeti s pristaniščem, ki je namenjen predvsem podpori manjših lokalnih projektov. Sicer pa

družba dolgoročno sodeluje s ključnimi lokalnimi deležniki s področja športa, kulture, ekologije, znanosti, izobraževanja in humanitarne dejavnosti. V letu 2023 je tem dejavnostim v okviru sponzorstev in donacij namenila 1,4 milijona evrov.

Poleg donacije Mestni občini Koper za izvedbo omilitvenih ukrepov je v letu 2023 Luka Koper, d. d., večji znesek v obliki donacij namenila tudi za pomoč pri odpravi posledic avgustovskih poplav po Sloveniji. Upravi za zaščito in reševanje je prek Rdečega križa Slovenije – Območne izpostave Koper donirala potrebno opremo in industrijske razvlažilnike, v skupni akciji z Adria Terminali in Goriškimi opekarnami pa sodelovala tudi pri donaciji 241 palet opečnih zidakov za potrebe obnove poškodovanih ali povsem uničenih objektov na poplavnem območju. Konec leta je poleg tega podpisala pogodbo z Ministrstvom za finance, v okviru katere se je zavezala državi nameniti 200.000 evrov za pomoč pri odpravi posledic poplav.

22.2 Porazdelitev in višina donatorskih in sponzorskih sredstev v letih 2021 do 2023¹²³

¹²² GRI 201-1, 413-1

¹²³ GRI 201-1, 413-1

23 Trajnostni odnosi s kupci¹²⁴

V okviru trajnostnih odnosov s kupci sta bila prepoznana in z vidika vpliva na deležnike ocenjena dva vpliva.

Partnerski odnos s kupci je eden glavnih gradnikov poslovnega uspeha Luke Koper. Specifična organiziranost podjetja je omogočila razvoj posebnega odnosa s strankami, ki ga družba že vrsto let skrbno neguje in nadgrajuje: biti pošten, profesionalen in zanesljiv poslovni partner. V obdobju kriz, ki so ga zaznamovale pandemija covida-19, vojna v Ukrajini in nova kriza v Gazi in Rdečem morju, so bili in ostajajo osebni kontakti s kupci ključ do razvijanja trajnostno vzdržnih storitev in dolgoročnih partnerskih odnosov. V letu 2023 so bili organizirani luški promocijski dogodki in sprejemi za poslovne partnerje na zalednih tržiščih. Prodajno in tržno osebje je obiskalo ključne obstoječe in potencialne kupce na domačem in na zalednih trgih Srednje Evrope in prekomorskih trgih. Družba se je udeležila mednarodnih sejmov kot razstavljavec in kot obiskovalec. Aktivno sodelovanje je potekalo v okviru gospodarskih delegacij v tujini. Družba se je udeležila in kot govornik nastopila na številnih domačih in mednarodnih panožnih konferencah, okroglih mizah, forumih.

23.1 Redno spremljanje zadovoljstva kupcev

Družba spremlja zadovoljstvo kupcev na več ravneh in na več načinov. Najpomembnejša je redna, sprotna komunikacija, pri čemer ključen hiter odziv na morebitne težave, ki jih imajo kupci pri poslovanju z družbo Luka Koper, d. d. Komunikacija poteka po različnih kanalih na operativnem, tehničnem in prodajnem področju. Po teh kanalih se družba sprotno seznanja z željami in pričakovanji kupcev. V vsakodnevnem stiku s kupci so tudi tržni predstavniki in zastopniki družbe na glavnih zalednih trgih, ki pridobivajo informacije za boljše razumevanje tržišč in z njimi povezanih zahtev.

Družba praviloma vsaki dve leti izvede raziskavo o zadovoljstvu uporabnikov storitev, kupcev ter percepcije podjetja Luka Koper, d. d., v primerjavi s konkurenco. V jeseni 2023 je bila izpeljana anketa zadovoljstva kupcev, s katero je družba ponovno izmerila kako uspešna je pri sprotnem spremljanju pričakovanj kupcev. Raziskava je potrdila pričakovano raven zadovoljstva kupcev ter pokazala na dodatne priložnosti za izboljšanje. Naslednja anketa zadovoljstva kupcev je načrtovana v letu 2025.

Skupina Luka Koper tesno sodeluje z lokalno pristaniško skupnostjo, ki jo sestavljajo špediterji, ladijski agenti, prevozniki, železniški operaterji, policija, carina, Urad Republike Slovenije za pomorstvo (URSP), inšpekcije in kontrolne hiše. Skupina Luka Koper je le del logistične verige, a njen zelo pomemben del. Skupaj z drugimi deležniki predstavlja logistično pot skozi koprsko pristanišče.

23.2 Učinkovito in skrbno reševanje reklamacij

Družba ima računalniško podprte postopke vnosa, obdelave in reševanja reklamacij na obračun in na izvedbo storitve ter predpisane postopke za preprečitev ponovitve in zmanjšanja števila reklamacij, ki so bili v letu 2023 še izboljšani. Tudi reklamacije so eden od pokazateljev zadovoljstva kupcev, njihovo učinkovito in hitro reševanje je ključnega pomena za povečevanje zadovoljstva kupcev.

23.3 Varovanje podatkov o kupcih¹²⁵

Luka Koper, d. d., se zaveda pomembnosti varstva osebnih podatkov. Podatki se zbirajo v skladu z veljavno zakonodajo in uporabljajo zgolj za zagotavljanje ustreznejših storitev in podajanje pomembnih informacij kupcem. Glede na velikost podjetja in števila zbirk osebnih podatkov, s katerimi družba upravlja in glede na to, da je družba opredeljena kot del nacionalne kritične infrastrukture, je v družbi imenovan pooblaščenec za korporativno integriteto in skladnost poslovanja, varstvo osebnih podatkov ter človekovih pravic.

23.4 Zanesljivost izvajanja storitev

Družba Luka Koper, d. d., opravlja pristaniške storitve pretovora in skladiščenja blaga za naročnike/kupce neprekinjeno 365 dni v letu, sedem dni v tednu in 24 ur na dan v treh izmenah, na podlagi njihovih potreb in prejetih naročil.

Vremenski vplivi, ki v koprskem pristanišču občasno povzročajo motnje in prekinitve izvajanja storitev pretovora, so predvsem močni vetrovi, kot sta severnik ali tramontana v poletnih mesecih in severovzhodnik ali burja v zimskih mesecih. V primeru napovedi močnega vetra se v

¹²⁴ GRI 3-3

¹²⁵ GRI 2-13

pristanišču zaradi varnosti delavcev, delovnih sredstev in tovora prekinejo nekateri vetru najbolj izpostavljeni delovni procesi. Dvigala na kontejnerskem terminalu se tako v primeru vetra, ki piha s hitrostjo 17 m/s ali več, avtomatsko zaustavijo. Tovrstni pojavi so redki in trajajo večinoma nekaj ur ali največ dan ali dva.

Stavke v družbi Luka Koper, d. d., ni bilo že od leta 2011. Urejeni in zgledni odnosi med upravo in sindikati ter visoka raven zadovoljstva zaposlenih omogočajo nemoten potek delovnih procesov v zadovoljstvo vseh deležnikov in predstavljajo konkurenčno prednost pred pristanišči, kjer se tovrstne prekinitve občasno dogajajo.

Občasne prekinitve zaradi rednega vzdrževanja informacijskih sistemov v družbi pravočasno napovedujemo uporabnikom naših storitev, v primeru tehničnih težav pri/v delovanju le-teh pa poskušamo težave z našimi podizvajalci čim prej odpraviti in omiliti nevšečnosti, ki lahko zaradi tega nastanejo.

24 Digitalizacija poslovanja

V letu 2023 je bil eden od prepoznanih potencialnih pozitivnih vplivov digitalizacija poslovanja (avtomatizacija in informatizacija).

V letu 2023 je bila pripravljena strategija digitalizacije družbe Luka Koper, d. d., 'SMART PORT', katere cilj je s pomočjo digitalnih tehnologij povečati digitalno zrelost družbe, izboljšati uporabo virov in povečati produktivnost pristanišča ter hkrati zmanjšati njegov vpliv na okolje, kar doprinese tudi k zmanjšanju stroškov poslovanja. Širši pogled pa zajema tudi področje povezljivosti med različnimi deležniki v logistični verigi s ciljem optimizacije globalne logistike in pozitivnega vpliva na gospodarsko rast ter okolje. Iz tega naslova je družba pripravila nabor aktivnosti po večjih vsebinsko zaokroženih sklopih:

• • Pametna infrastruktura Intelligent Infrastructure,
• • Informacijsko-komunikacijska tehnologija (IKT),
• • Trajnostna luka Sustainable Port,
• • Pametno poslovanje Smart Operations,
• • Enotna vstopna točka SPC SmartPort Community,
• • Zaposleni.

V letu 2023 je družba že začela številne projekte in aktivnosti z namenom izboljšanja procesov in digitalizacije ter dviga kompetenc zaposlenih. Vzpostavljeno je bilo sodobno podatkovno skladišče, ki bo v prvem koraku zagotavljalo celovito platformo za operativno poročanje. Začele so se aktivnosti na področju odločevalskih modelov in digitalnih dvojčkov. Prav tako se je začela prenova sistema za skladiščno poslovanje za šifrirano blago in preizkušanje opreme za sledljivost viličarjev v zaprtih prostorih. Uvedena je bila nova mobilna rešitev za nešifrirano blago, ki izboljšuje skladiščne procese na terminalu generalnih tovorov. Veliko pozornosti je bilo namenjene izobraževanju zaposlenih za dvig digitalnih kompetenc s pomočjo spletnih izobraževanj. Pričele so se aktivnosti za postavitev simulatorja upravljanja različne strojne opreme v uporabi s pomočjo tehnologij navidezne resničnosti. Nadaljevali sta se tehnološka in procesna optimizacija na vseh pristaniških sistemih ter širitev uporabe sodelovalnih oblačnih rešitev. Ne nazadnje je bil začrtan razvoj nove platforme za poslovne partnerje, ki bo omogočala razvoj dodatnih funkcionalnosti na področju spletnih servisov, hitrejše prilagajanje zahtevam poslovnih partnerjev in splošne izboljšave na področju B2B integracij v logistični verigi.

V letu 2023 je družba na interni platformi Soba znanja izvedla tudi dve spletni izobraževanji za vse zaposlene:

• • Pomen digitalnih tehnologij in digitalne preobrazbe za pristaniške procese
• • Vpliv industrije 4.0 in industrije 5.0 na delovne procese.

Upravljanje upravljavskih vplivov trajnostnega razvoja

ESG	Pomembne vsebine poročanja	Poglavje
	Skladnost poslovanja in preprečevanje korupcije	27.1 Korporativna integriteta in skladnost poslovanja
	Človekove pravice, diskriminacija in raznolikost	27.2 Spoštovanje človekovih pravic
	Omejitve širjenja območja pristanišča
G – UPRAVLJAVSKI VIDIK	Neposredno distribuirana ekonomska vrednost (plačevanje dajatev, davkov, izplačila dividend idr.)	25 Stabilnost poslovanja in poslovna uspešnost
	Varnost informacijskih sistemov	28 Varnost informacijskih sistemov
	Kontinuiteta vodenja	4.3 Sistem upravljanja
	Posredno ustvarjena in distribuirana ekonomska vrednost	25.1 Posredni ekonomski vplivi Luke Koper
	Finančni instrumenti	25.2 Neposredno ustvarjena in distribuirana ekonomska vrednost

Strateške usmeritve Luke Koper po posameznih upravljavskih vidikih

Konec leta 2023 je bil sprejet nov Strateški poslovni načrt za obdobje 2024–2028, v katerem so zastavljeni upravljavski cilji trajnostnega razvoja.

Strateške usmeritve – upravljavski vidik

1. Človekove pravice

• • Spodbujali bomo občutek pripadnosti, spoštovanja in dostojanstva zaposlenih.
• • Zagotavljali bomo enako plačilo za delo enake vrednosti.
• • Ozaveščali bomo zaposlene o pomembnosti spoštovanja človekovih pravic in izvajali skrbne preglede.
• • Promovirali bomo mirno razreševanje sporov.

2. Raznolikost

• • Spodbujali bomo raznolikosti znanj in izkušenj ter nadaljevali politiko enakih možnosti zaposlitve ne glede na spol ali starost.
• • Razvijali bomo vključujoče kulture.
• • Prepoznali bomo prednosti zaposlenih in jih vključevali v poslovno uspešnost.

3. Diskriminacija

• Zagotavljali bomo enakopravno in pošteno obravnavo vseh zaposlenih s promocijo enakih možnosti ter ničelne tolerance do trpinčenja in nadlegovanja na delovnem mestu.

4. Varstvo osebnih podatkov

• Izvrševali bomo pravice v zvezi z varstvom osebnih podatkov.

5. Skladnost poslovanja in integriteta

• • Poslovali bomo v skladu z veljavno zakonodajo in referenčnimi kodeksi ter internimi akti.
• • Ažurno bomo obravnavali prijave sumov domnevnih nepravilnosti ali kršitev korporativne integritete.
• • Spremljali bomo prepoznana tveganja in ukrepe iz načrta integritete ter o tem poročali.
• • Posodobili bomo interne akte in procese.
• • Izvajali bomo svetovalno funkcijo in izobraževanja.

6. Kibernetska varnost

• • Izvajali bomo izobraževanja vseh zaposlenih o pomenu informacijske varnosti.
• • Redno bomo izvajali varnostne preglede ter uvajali najsodobnejše varnostne zaščite in mehanizme informacijskih sredstev.
• • Beležili bomo vse incidente, o njih poročali ter ustrezno ukrepali.

25 Stabilnost poslovanja in poslovna uspešnost ¹²⁶

Luka Koper, d. d., kot družbeno odgovorna družba ustvarja razmere in okolje za zadovoljstvo kupcev, dobaviteljev, zaposlenih, lastnikov ter lokalne in širše skupnosti ter za sobivanje z naravnim okoljem in uresničitev širših razvojnih projektov. Vzpostavlja ravnotežje med okoljskimi in socialnimi vidiki ter ekonomskimi zahtevami. Razvojna strategija Luke Koper temelji na okoljevarstvenem upravljanju. Izhaja iz načela: uvajati ukrepe, ki ne bodo zgolj zadostili zakonskim zahtevam, temveč z najboljšo tehnologijo tudi zmanjševali neželene vplive.

V letu 2023 je Skupina Luka Koper nadaljevala izvajanje aktivnosti za dosego ciljev, določenih v Strateškem poslovnem načrtu 2020–2025. V letu 2023 je bil sprejet nov Strateški poslovni načrt za obdobje 2024–2028, v katerem je začrtana dolgoročna petletna smer razvoja Skupine Luka Koper. Postavljeni so ključni strateški cilji, strateške usmeritve, strateški in razvojni projekti. Podrobno o Strateškem poslovnem načrtu poročamo v poglavju 8 Poslovna strategija razvoja.

Ukrepi za obvladovanje vplivov se sprejemajo in spremljajo v okviru sistema obvladovanja tveganj in priložnosti na podlagi sprejetih politik, strategij, kodeksov, pravilnikov, poslovnikov, izjav, smernic in zakonodaje, finančnih revizij, pobud deležnikov, pritožbenih mehanizmov, reklamacij itd.

Uspešno poslovanje in ugled družbe sta povezana z delom dobaviteljev materiala in storitev, ki so vključeni v delovanje pristaniškega sistema. Podrobno o dobaviteljih in nabavi poročamo v poglavju 26 Trajnostni odnosi z dobavitelji.

Družba za dosego svojih ciljev potrebuje tudi ustrezno infrastrukturo, kar zagotavlja z ustreznimi naložbami in vzdrževanjem. Več o naložbah poročamo v poglavju 11 Naložbe v nefinančna sredstva. V Politiki upravljanja družbe so opredeljene glavne usmeritve upravljanja družbe, ki se med drugim odražajo v doseganju ambicioznih poslovnih rezultatov, sistematičnem izboljševanju kakovosti dela in postavljanju ciljev v poslovnih načrtih. Skupina Luka Koper udejanja strategijo in cilje, razvija in vodi zaposlene, snuje in obvladuje procese, ukrepa ter upravlja vse družbe Skupine Luka Koper. Cilji poslovanja družb Skupine Luka Koper so določeni v letnih poslovnih načrtih skladno s strateškimi usmeritvami, za doseganje zastavljenih ciljev pa so ustrezno organizirani procesi in strukture posameznih družb Skupine Luka Koper. Nadzor nad doseganjem ciljev in merjenje rezultatov se spremljata prek kazalnikov poslovanja, priprave poročil in programov dela na četrtletni ravni, letnih razgovorov z zaposlenimi, priprave in izvedbe vodstvenega pregleda, prepoznavanja in obvladovanja tveganj in priložnosti. Odločitve se sprejemajo na sejah uprave na podlagi podanih in obravnavanih predlogov. Odgovornost glede odločanja je opredeljena v splošnih aktih družbe in drugi notranji regulativi. Vrednote družbe ter partnerska podjetniška kultura družbe se gradijo prek komuniciranja. Komunikacija se izvaja redno in sistematično prek sej uprave, obdobnih koordinacij, tedenskih operativnih sestankov, sestankov timov za kakovost in drugih oblik delovnih sestankov. Preverjanje se izvaja z neposrednim preverjanjem nadrejenih, s poročili o izvedenem delu, preverjanjem izvedenih programov dela, preverjanjem izvedenih sklepov uprave, poslovnim poročanjem, z notranjimi in zunanjimi presojami, notranjimi in zunanjimi revizijami in vodstvenimi pregledi, s poročili o delu pri projektih ipd. V primeru odstopanj, ki so zaznana v fazi preverjanja in pri drugih oblikah nadzora, se ukrepa sistemsko, skladno s sklepi uprave, ukrepi tveganj in zadolžitvami.

Skupina Luka Koper je bila med prvimi evropskimi pristanišči, ki je celotno poslovanje uredila v skladu z mednarodnimi standardi kakovosti, o katerih pišemo v poglavju 25.4 Sistemi kakovosti.

Pristaniška dejavnost127 ima s številnimi neposrednimi in posrednimi učinki izjemno pomembno vlogo pri konkurenčnosti širšega gospodarskega prostora, saj ustvarja dodano vrednost v pristaniški dejavnosti in podpornih pristaniških dejavnostih in prispeva k ustvarjanju delovnih mest ter storitev in blaga v regijskem in nacionalnem gospodarstvu. Skupina Luka Koper ima velike neposredne in posredne učinke na slovensko gospodarstvo. Neposredni učinki se kažejo v ustvarjeni dodani vrednosti v pristaniški dejavnosti (logistične storitve, prekladanje, notranji transport, skladiščenje) in podpornih pristaniških dejavnostih (pilotaža, vleka, oskrba ladij, vzdrževanje ladij, privezovanje, pomorski agenti, kamionski terminal, kontrolne hiše).

Posredni učinki se kažejo predvsem v dodani vrednosti dejavnosti špedicije, prevozništva, gradbenih, tehničnih, bančnih, zavarovalnih storitev ter storitev javne uprave. Skupina Luka Koper širše družbeno okolje spodbuja tudi v obliki sponzorstev, donacij in članarin ter s plačevanjem nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča Mestni občini

¹²⁶ GRI 3-3

¹²⁷ Vir: Študija vplivov pristaniške dejavnosti na slovensko gospodarstvo v letih od 2009 do 2018.

Koper in Občini Ankaran. Podrobneje o družbeno odgovornih aktivnostih (sponzorstva, donacija, omilitveni ukrepi) poročamo v poglavju 22 Družbena odgovornost. Občini prejemata tudi del koncesijske dajatve, ki jo družba Luka Koper, d. d., plačuje koncedentu, torej državi. Spodbuden za razvoj mesta, regije in turizma je tudi potniški promet.

Skupina Luka Koper redno plačuje plače zaposlenim, davek od dobička, davke in prispevke iz naslova prejemkov zaposlenih, nabavo dobaviteljem, dividende lastnikom. Od leta 2019 družba Luka Koper, d. d., državi plačuje takso na pretovor za izgradnjo drugega tira.

25.1 Posredni ekonomski vplivi Luke Koper¹²⁸

Ustvarjeni prihodki pristaniške dejavnosti predstavljajo približno četrtino prihodkov gospodarstva v Obalno-kraški regiji, pristaniška dejavnost pa ima v regiji več kot 17-odstotno dodano vrednost. Pristaniška dejavnost je tudi velik zaposlovalec in zagotavlja kar 15 odstotkov delovnih mest v regiji. Spodbuden za razvoj mesta, regije in turizma je tudi potniški promet Luke Koper.

Družba Luka Koper, d. d., je v letu 2020 pri Gospodarski zbornici Slovenije naročila študijo vplivov pristaniške dejavnosti na slovensko gospodarstvo v letih od 2009 do 2018. Rezultati študije so prikazani na spodnji sliki.

Vpliv pristaniškega sektorja na gospodarstvo v Sloveniji in Obalno-kraški regiji (podatki iz študije Gospodarske zbornice Slovenije iz leta 2020)

Kaj vse štejemo pod pristaniško dejavnost?

OŽJE

dejavnosti Luke Koper

• • prekladanje
• • skladiščenje
• • upravljanje pristaniške infrastrukture

ŠIRŠE

podporne pristaniške dejavnosti

• • pilotaža
• • vleka
• • oskrba in vzdrževanje ladij
• • privezovanje ladij
• • kamionski terminal
• • kontrolna dejavnost
• • druge splošne storitve

Na pristaniški dejavnosti je bilo leta 2018 vezanih 7.154 delovnih mest

Pristaniška dejavnost je vsak ustvarjen + 1 evro k dodani vredosti v ostalih dejavnostih.

Vsako delovno mesto v pristaniški dejavnosti je v leto 2018 prispevalo še k 1,55 delovnega mesta v ostalih dejavnostih

1 evro prodaje pristaniške dejavnosti ustvari še 3,3 evra v gospodarstvu

24 % prihodkov gospodarstva v Obalno-kraški regiji je vezanih na pristaniško dejavnost

25.2 Neposredno ustvarjena in distribuirana ekonomska vrednost¹²⁹

Kot pomembni vplivi so bili s strani Luke Koper in deležnikov prepoznani tudi plače zaposlenih, izplačilo dividend lastnikom, plačilo davka od dobička, davkov in prispevkov iz naslova prejemkov zaposlenih, plačevanje koncesijske dajatve, plačevanje nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, plačevanje takse na pretovor ter sponzorstva in donacije, ki so prikazani v spodnji tabeli.

Neposredno ustvarjena in distribuirana ekonomska vrednost družbe Luka Koper, d. d., in Skupine Luka Koper

	(v evrih)	Luka Koper, d. d.				Skupina Luka Koper
		2023	Delež v prihodkih 2023	2022	Delež v prihodkih 2022	2023	Delež v prihodkih 2023	2022	Delež v prihodkih 2022
A	PRIHODKI
	- od prodaje	309.284.223		310.196.680		312.772.489		313.462.636
	- financiranje	7.572.819		6.349.703		8.171.649		5.601.753
	- drugi prihodki	4.040.758		2.338.538		6.068.506		4.265.615
	Skupaj A	320.897.800		318.884.921		327.012.644		323.330.004
B	STROŠKI POSLOVANJA
	stroški (brez kategorij C, E F in amortizacije)	72.499.871	23%	56.591.808	18%	66.404.205	20%	50.984.287	16%
	Skupaj B	72.499.871	23%	56.591.808	18%	66.404.205	20%	50.984.287	16%
C	STROŠKI DELA
	stroški dela (brez delodajalčevih prispevkov od prejemkov zaposlencev)	89.188.765	28%	81.999.906	26%	96.390.760	29%	88.761.854	27%
	Skupaj C	89.188.765	28%	81.999.906	26%	96.390.760	29%	88.761.854	27%
D	IZPLAČILA LASTNIKOM KAPITALA IN OSTALIM DOBAVITELJEM FINANČNIH SREDSTEV
	dividende	35.000.000	11%	15.960.000	5%	35.000.000	11%	15.960.000	5%
	- država (Republika Slove nija, SDH, KAD)	23.486.090	7%	10.709.657	3%	23.486.090	7%	10.709.657	3%
	- ostali lastniki	11.513.910	4%	5.250.343	2%	11.513.910	4%	5.250.343	2%
	obresti	1.422.134	0%	405.344	0%	1.421.902	0%	404.967	0%
	Skupaj D	36.422.134	11%	16.365.344	5%	36.421.902	11%	16.364.967	5%
E	INVESTICIJE V DRUŽBENO OKOLJE
	sponzorstva in donacije	1.428.351	0%	1.170.259	0%	1.437.309	0%	1.175.358	0%
	Skupaj E	1.428.351	0%	1.170.259	0%	1.437.309	0%	1.175.358	0%
F	PRISPEVKI DRŽAVI
	koncesija	10.650.012	3%	10.682.667	3%	10.650.012	3%	10.682.667	3%
	davki od dobička	10.672.466	3%	13.568.209	4%	10.929.687	3%	13.725.541	4%
	davki in prispevki iz naslo va prejemkov zaposlencev	12.529.356	4%	11.577.922	4%	13.485.424	4%	12.479.435	4%
	nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča	6.826.341	2%	6.830.441	2%	6.826.341	2%	6.830.441	2%
	taksa na pretovor130	5.595.511	2%	6.084.315	2%	5.595.511	2%	6.084.315	2%
	Skupaj F	46.273.686	14%	48.743.554	15%	47.486.975	15%	49.802.399	15%
	Zadržana ekonomska vrednost (A-B-C-D-E-F)	75.084.994	23%	114.014.050	36%	78.871.494	24%	116.241.138	36%

¹³⁰ Taksa na pretovor – namenska sredstva, ki jih Luka Koper prispeva za izgradnjo drugega tira Divača – Koper.

25.3 Članstva in zaveze¹³¹

Luka Koper, d. d., oziroma njeni zaposleni so člani v organizacijah:

• • GZS Gospodarska zbornica Slovenije: članstvo v skupščini zbornice in upravnem odboru Združenja za promet,
• • ESPO združenje evropskih pristanišč,
• • Kmetijsko gozdarska zbornica,
• • Združenje delodajalcev Slovenije,
• • Združenje notranjih revizorjev,
• • FEPORT združenje evropskih pristaniških terminalistov,
• • NAPA združenje severnojadranskih pristanišč,
• • MedCruise združenje sredozemskih potniških pristanišč,
• • Medports združenje sredozemskih pristanišč,
• • IZS Inženirska zbornica Slovenije,
• • ZRSZV Zbornica za razvoj slovenskega zasebnega varovanja,
• • ICS Institut za korporativne varnostne študije,
• • ZNS Združenje nadzornikov Slovenije,
• • Društvo slovensko-hrvaškega prijateljstva,
• • Slovensko društvo za odnose z javnostmi,
• • Slovensko združenje za požarno varnost,
• • Združenja varnostnih svetovalcev za prevoz nevarnega blaga,
• • Združenje svetov delavcev Slovenije ŠCID (Študijski center za industrijsko demokracijo),
• • Združenje poslovnih finančnikov Slovenije,
• • Davčna hiša Bilans,
• • AmCham Ameriška gospodarska zbornica,
• • AXSMARINE,
• • 6G Smart Networks and Services Industry Association IVZW - Združenje industrije za pametna omrežja in storitve 6G (6G-IA),
• • Slovensko-japonski poslovni svet,
• • Slovenački poslovni klub Beograd,
• • Društvo vzdrževalcev Slovenije,
• • Magyar Szállítmányozók Szövetsége (MSZSZ) Združenje madžarskih špediterjev,
• • Svaz spedice a logistiky Češka Združenje za špedicijo in logistiko, Češka,
• • Združenje Manager,
• • Združenje občanov in podjetij, Slovaška,
• • Combinet Mreža za kombinirani transport, Avstrija.

Luka Koper, d. d., je podpisnica:

• • Slovenskih smernic korporativne integritete,
• • Deklaracije o poštenem poslovanju,
• • Zaveze k spoštovanju človekovih pravic pri poslovanju.

Luka Koper INPO, d. o. o., je članica v organizacijah:

• • Združenje delodajalcev Slovenije,
• • Zavod invalidskih podjetij Slovenije,
• • EBA (European Boatmen's Association),
• • IBLA (International Boatmen's Linesmen's Association),
• • Slovensko združenje za požarno varstvo,
• • Združenje svetov delavcev Slovenije ŠCID (Študijski center za industrijsko demokracijo).

¹³¹ GRI 2-28

25.4 Sistem kakovosti¹³²

Uvedba sistema vodenja po mednarodno priznanih standardih ISO v Luki Koper je posledica odločitve, da se k povečanju dodane vrednosti in zadovoljstva odjemalcev pristopi sistematično. Sistem vodenja je uveljavljen v družbi Luka Koper, d. d., družbi Luka Koper INPO, d. o. o., ter družbi Adria Terminali, d. o. o., skladno z opredelitvijo v Poslovniku vodenja kakovosti.

V enovit sistem vodenja so združene zahteve različnih sistemov in drugih, posebnih zahtev:

• • vodenja kakovosti v skladu z ISO 9001;
• • ravnanja z okoljem v skladu z ISO 14001 in zahtevami uredbe EMAS;
• • vodenja varnosti in zdravja pri delu v skladu z ISO 45001;
• • vodenja varnosti živil v skladu z ISO 22000;
• • upravljanja z energijo v skladu z ISO 50001;
• • standarda za varnost krme GMP+ B3, namenjenega pretovarjanju in skladiščenju na terminalu sipkih tovorov;
• • zahtev non-GMO (angl. non genetically modified organism) za ločeno pretovarjanje in skladiščenje gensko nespremenjene soje na terminalu sipkih tovorov;
• • zahtev certifikata EKO za ekološko pridelana živila in krmila na terminalu hlajenih tovorov, terminalu generalnih tovorov in terminalu sipkih tovorov;
• • zahtev certifikata AEO za status pooblaščenega gospodarskega subjekta, ki izvaja carinske formalnosti;
• • zahtev certifikata ISCC EU za trajnostno obvladovanje biogoriv in biomase na terminalu tekočih tovorov;
• • zahtev direktive SEVESO o obvladovanju nevarnosti večjih nesreč, v katere so vključene nevarne snovi, na kontejnerskem terminalu, terminalu tekočih tovorov in terminalu hlajenih tovorov;
• • zahtev mednarodnega kodeksa o varnosti ladij in pristaniških objektov ISPS (angl. International Ship and Port Facility Security Code);
• • standardov poročanja o trajnostnem razvoju GRI (angl. Global Reporting Initiative).

Obvladovani sistemi so predstavljeni na spletni strani družbe Kakovost – Luka Koper, d. d. (luka-kp.si). Enoviti sistem vodenja Luke Koper je bil tudi v letu 2023 preverjen in certificiran pri strokovni in neodvisni instituciji.

Skupina Luka Koper strmi k nenehnemu upravljanju in izboljševanju procesov, ki temelji na P-D-C-A (Planiraj, Izvedi, Preveri in Ukrepaj) oziroma Demingovem krogu. Skupina v okviru upravljanja poslovnih procesov, le te tudi nenehno izboljšuje. Ukrepi za izboljšanje se uvajajo na podlagi zaznanih priložnosti ali pomanjkljivosti posameznega procesa ali sistema vodenja. Korakom izvedbe se sledi v informacijsko podprtem sistemu njihovega obvladovanja, pri čemer se v zadnjem koraku, pred zaključevanjem, preverja tudi učinkovitost njihove izvedbe. Izvajanje ukrepov za izboljšanje ter preverjanje učinkovitosti se obravnava tudi v okviru izvedbe notranjih presoj ter priprave in izvedbe vodstvenih pregledov ter o tem poroča vodstvu.

26 Trajnostni odnosi z dobavitelji

26.1 Opis sistema razvijanja odnosov z dobavitelji¹³³

Skupina Luka Koper z vidika obvladljivosti procesa nabave, kakor tudi z vidika zadostne razpršenosti dobaviteljev za zagotavljanje pravočasnih in ustreznih nabav stremi k optimalnemu številu dobaviteljev. Centraliziranost nabavnih odločitev se uveljavlja prek vnaprej določenih odgovornosti in pristojnosti vseh zaposlenih, vključenih v proces nabave. Izdaja in kontrola naročil se vodita centralno, izvajanje nabavnih postopkov (prevzem blaga, reklamacije, ipd.) pa poteka tudi v posameznih organizacijskih enotah družbe, kar omogoča večjo stopnjo prilagodljivosti specifičnim potrebam posameznih organizacijskih enot. Družba stremi k čim bolj urejenemu in preglednemu poslovanju z dobavitelji, obenem pa tudi k ohranjanju učinkovitega in prilagodljivega procesa nabave, ki omogoča nemoten in učinkovit potek dela Luke Koper.

Skupina Luka Koper posveča veliko pozornosti razvijanju odnosov z dobavitelji z namenom pravočasnega zagotavljanja potrebnih nabav, ki so tudi kakovostno in stroškovno ustrezne. To omogoča prenos dobrih praks, pospešuje inovativnost ter prinaša dodano vrednost odjemalcem pristaniških storitev in tako ustvarja pogoje za doseganje finančnih prihrankov in povečevanje učinkovitosti izvedbe pristaniških storitev. Z dobavitelji se iščejo stične točke oziroma skupni interesi ter ustrezno ravnovesje med potrebami in pričakovanji kupca ter koristmi dobavitelja.

Skladno s sprejeto politiko nabave, ki predstavlja temelj odnosov z dobavitelji in sloni na spoštovanju temeljnih vrednot družbe, ki so sodelovanje, odgovornost, spoštovanje, pripadnost in ustvarjalnost, želi družba dosegati ključne cilje – zadovoljstvo kupcev, zaposlenih in lastnikov – ter zagotoviti družbeno odgovorno ravnanje z okoljem. Poslovna uspešnost in ugled Luke Koper sta povezana tudi z delom dobaviteljev, zato družba spoštuje in ceni njihova prizadevanja, da pomagajo pri doseganju ključnih ciljev. Učinkovitost, strokovnost, etika in integriteta, družbena odgovornost, varstvo okolja ter zdravje in varnost predstavljajo šest načel politike nabave, ki jih Skupina Luka Koper uresničuje. Politika nabave Luke Koper, d. d., deluje kot vodilo za vse zaposlene in vse dobavitelje. V okviru javnega naročanja družba Luka Koper, d. d., je družba zavezana spoštovati Uredbo o zelenem javnem naročanju, kar dodatno prispeva spoštovanju smernic trajnostnega razvoja.

Dobavitelji predstavljajo pomembno podporo poslovanju Skupine Luka Koper. Kakovostni dobavitelji pripomorejo k večji učinkovitosti poslovnih procesov v družbi, bodisi neposredno z opravljanjem storitev oziroma dobavo proizvodov bodisi posredno s povečevanjem učinkovitosti in uspešnosti delovnih procesov ter poslovnih praks družbe. Luka Koper si prizadeva sodelovati z najboljšimi dobavitelji. Z velikim številom dobaviteljev se je razvilo trdno partnerstvo, kar pomeni, da družba nanje prenaša tudi svojo trajnostno politiko. Sodelovanje z novimi dobavitelji poteka v želji, da bi preraslo v dolgoročen partnerski odnos.

Dobavitelji so v Skupini Luka Koper razdeljeni v štiri skupine: dobavitelji za področje naložb, dobavitelji za področje tehničnih storitev za lastne potrebe, dobavitelji za področje proizvodov (različni materiali) ter zunanji pogodbeni partnerji oz. ZPP (storitve pretovora, premikov, prevoza tovora in čiščenja skladišč) in agencije (izbira delodajalcev za zagotavljanje dela delavcev za potrebe Skupine Luka Koper).

Zunanji pogodbeni partnerji (ZPP) in kadrovske agencije za posamezne storitve se izbirajo v postopku javnega natečaja. S štirimi kadrovskimi agencijami imamo podpisane pogodbe, s katerimi se napotuje delavce na delo v pristanišče.

Dolgoročen partnerski odnos z dobavitelji prispeva k iskanju skupnih rešitev za kvalitetnejše obvladovanje nabavnega procesa. Luka Koper, d. d., vseskozi komunicira s potencialnimi novimi dobavitelji, ki se lahko vpišejo v bazo na spletni strani družbe https://luka-kp.si/slo/za-dobavitelje. Na podlagi komunikacije z dobavitelji ter predloženih ponudb, certifikatov, referenc in izkušenj si družba prizadeva izbirati najboljše dobavitelje.

Izpolnjevanje ciljev procesa razvijanja odnosov z dobavitelji se spremlja četrtletno prek zastavljenih kazalnikov. Družba skladno z ugotovitvami analize doseganja ciljev procesa nabave in upravljanja odnosov z dobavitelji redno izvaja izboljšave.

Z namenom pravočasnega sprejemanja ukrepov in obvladovanja tveganj neprimernih nabav se spremljajo prednosti in pomanjkljivosti dobaviteljev, in sicer z ocenjevanjem in nagrajevanjem dobaviteljev.

26.2 Oskrbovalna veriga¹³⁴

Postopek izbora dobaviteljev in sodelovanje z njimi potekata na transparenten, vnaprej predpisan način. Prednost imajo dobavitelji, katerih poslovanje je usklajeno z zahtevami mednarodnih standardov vodenja, ki izpolnjujejo zahteve

¹³³ GRI 3-3

¹³⁴ GRI 2-6, 3-3

varstva pri delu in so okoljsko ozaveščeni ter sodelujejo z družbo in Skupino v duhu načel in vrednot, ki veljajo za Luko Koper. Pred uvrstitvijo na seznam dobaviteljev se vedno preveri bonitetna ocena posameznega dobavitelja. Ob morebitnem ugotovljenem davčnem dolgu ali slabi bonitetni oceni se dobavitelja ne vabi k oddaji ponudbe. Pri izbiri dobaviteljev se upošteva tudi zavezanost družbeni odgovornosti, zato se v ta namen spodbuja, kadar je to mogoče, nabave, ki prispevajo h gospodarskemu razvoju lokalnega okolja. V tem primeru lokalno okolje predstavlja domači trg Republike Slovenije, ožjo lokalno skupnost pa predstavljata koprska in ankaranska občina, v katerih se pristaniška dejavnost dejansko izvaja. Številčno skoraj 90 odstotkov dobaviteljev družbe prihaja iz lokalnega okolja, to pomeni, da so podjetja s sedežem v Sloveniji.

Vrednost celotne nabave Luke Koper, d. d., brez DDV je v letu 2023 dosegla dobrih 131 milijonov evrov. Kar 96 odstotkov vrednosti celotne nabave je bilo izvedene na slovenskem trgu. V letu 2023 ni bilo sprememb v nabavni verigi.

26.2.1 Delež vrednosti celotne nabave Luke Koper, d. d, v letu 2023 po državah135

26.2.2 Delež vrednosti celotne nabave Luke Koper, d. d, v letu 2023 na slovenskem trgu po regijah136

delež nabave v evrih

tnerjev Skupine Luka Koper, s katerim se seznanijo oz. ga podpišejo vsi dobavitelji. Poslovni partnerji s podpisom soglašajo, da bodo ravnali skladno s standardi, ki jih določa kodeks. Poslovni odnos med poslovnim partnerjem in Luko Koper temelji na tem, da ima poslovni partner svoje poslovanje usklajeno z zahtevami mednarodnih standardov poslovanja, ki vključujejo etično ravnanje, ravnanje skladno z zakonodajo, spoštovanje človekovih pravic, okoljsko ozaveščenost in varnost pri delu, zaupnost itd. Kodeks ravnanja poslovnih partnerjev je objavljen na spletni strani Pomembni dokumenti – Luka Koper, d. d. (luka-kp.si). Vsi dobavitelji podpišejo in se obvežejo, da bodo ravnali skladno s kodeksom ravnanja poslovnih partnerjev. Pri vsakodnevnem stiku z ocenjevanimi dobavitelji nismo zaznali dobaviteljev s pomembnimi dejanskimi ali potencialnimi negativnimi družbenimi vplivi.

Družba Luka Koper, d. d., redno spremlja in ocenjuje sodelovanje z dobavitelji za celotno Skupino Luka Koper, skladno z internim predpisom Obvladovanje dobaviteljev, ki ureja upravljanje odnosov z dobavitelji. Skladno z omenjenim predpisom praviloma enkrat letno izvede ocenjevanje dobaviteljev. Ocenjevanje za leto 2023 je bilo opravljeno za skupaj 40 dobaviteljev. Dobavitelji se ocenjujejo na podlagi sedmih vnaprej določenih kriterijev. Ocena okoljske ozaveščenosti in upoštevanje okoljskih zahtev posameznega dobavitelja ter morebitna raba sistema ravnanja z okoljem in kriterij varstva okolja in zdravja pri delu, pri katerem se ocenjujejo kršitve s področja varstva in zdravja pri delu ter okolja, predstavljajo vsebino enega izmed kriterijev ocenjevanja dobaviteljev. V letu 2023 je bilo med ocenjevanimi dobavitelji 32 odstotkov takih, pri katerih smo ugotovili kršitve s področja varovanja okolja in zdravja pri delu. V dobavni verigi v letu 2023 nismo ugotovili pomembnih dodatnih dejanskih ali potencialnih negativnih vplivov na okolje. Z vsemi dobavitelji smo v rednih stikih, pri tistih, pri katerih so bile ugotovljene manjše kršitve, pa smo ustrezno ukrepali oz. se dogovorili o odpravi kršitev s tega področja. Zaradi ugotovljenih kršitev v letu 2023 nismo prenehali razmerja z nobenim od aktualnih dobaviteljev.

Dobavitelji se ocenjujejo v štirih različnih kategorijah: v kategoriji dobaviteljev za področje naložb, kategoriji dobaviteljev za področje tehničnih storitev, kategoriji dobaviteljev za področje proizvodov ter kategoriji dobaviteljev za področje zunanjih pogodbenih partnerjev (ZPP) in agencij. Družba vsako leto izbere najboljšega dobavitelja v posamezni kategoriji dobaviteljev in zmagovalcem podeli priznanja.

26.2.3 Ocenjevanje ozaveščenosti dobaviteljev137

Luka Koper ima sprejet Kodeks ravnanja poslovnih par-

¹³⁵ GRI 204-1

¹³⁶ GRI 204-1

¹³⁷ GRI 3-3, 308-2, 414-2

27 Korporativna integriteta in skladnost poslovanja, varstvo osebnih podatkov in človekovih pravic¹³⁸

Družba Luka Koper, d. d., in ostale družbe Skupine Luka Koper pri svojem poslovanju stremijo k spoštovanju in krepitvi korporativne kulture, integritete in skladnosti poslovanja. S takim pristopom zagotavljajo poslovanje, ki je skladno z zakonodajo in dobrimi poslovnimi običaji ter etičnimi načeli.

Cilj družb v Skupini Luka Koper je dolgoročno uspešno poslovanje, ki poleg dolgoročnega razvoja vključuje tudi zavezo trajnostnemu razvoju oziroma družbeno odgovornemu odnosu do skupnosti in naravnega okolja. Ta zaveza je globoko vpeta v naše vrednote in korporativno kulturo. Skupina Luka Koper se pri tem zaveda, da dolgoročno uspešnost in ugled Luke Koper določa tudi stopnja njene korporativne integritete, ki se ugotavlja glede na skladnost delovanja Luke Koper z zakonodajo, poslovnimi običaji in etičnimi načeli, Etičnim kodeksom družb Skupine Luke Koper (odslej: Etični kodeks) ter drugimi kodeksi poklicne etike, ki so jim zaposleni zavezani.

Luka Koper, d. d., je 14. oktobra 2014 podpisala Slovenske smernice korporativne integritete ter s tem postala njihov ambasador, s čemer se je z ostalimi pomembnimi gospodarskimi družbami v Sloveniji zavezala k sistematični ureditvi tega področja. V prizadevanjih za ustvarjanje pogojev za visoko etično in odgovorno poslovanje, zaščito interesov vseh deležnikov in minimizacijo tveganj, ki bi lahko nastala zaradi neskladnega ravnanja zaposlenih, pogodbenih partnerjev ali tretjih oseb, je v Luki Koper, d. d., vzpostavljen poklicni sistem funkcije pooblaščenca za korporativno integriteto in skladnost poslovanja. Imenovan je pooblaščenec za korporativno integriteto in skladnost poslovanja, varstvo osebnih podatkov ter človekovih pravic (v nadaljevanju: pooblaščenec za korporativno integriteto in skladnost poslovanja). Je neodvisen in o svojem delu poroča neposredno vodstvu družbe in nadzornemu svetu, ima tudi pristojnost poročanja zunanjim nadzornim organom.

Temeljna akta družbe in Skupine Luke Koper na področju korporativne integritete sta Etični kodeks (sprejet 1.10.2019) in Politika preprečevanja korupcije (sprejeta 24.8.2023). Etični kodeks, ki je bil potrjen s strani uprave in nadzornega sveta družbe Luka Koper, d. d., ureja etična načela oz. pravila ravnanja zaposlenih v Skupini Luka Koper do sodelavcev

in v poslovnih razmerjih z drugimi udeleženci v poslovnem okolju, zaupnosti podatkov, nasprotja interesov, prejemanja daril ter prijav kršitve načel etičnega ravnanja in drugih nepravilnosti v družbah. Sprejeta in na nadzornemu svetu je bila potrjena tudi Politika preprečevanja korupcije, ki dopolnjuje Etični kodeks in določa, da je skladnost z načeli in pravili glede preprečevanja korupcije s spoštovanjem zakonov in predpisov odgovornost vseh posameznikov, ki delajo za Luko Koper ali Skupino ali v njenem imenu, agencij, zunanjih svetovalcev in drugih deležnikov, ki so z družbo povezani, ter da Skupina sledi načelu ničelne tolerance do nezakonitih in neetičnih in/ali koruptivnih dejanj. Tovrstno ravnanje se pričakuje od vseh posameznikov in organizacij, s katerimi pri opravljanju svojega dela prihajamo v stik, ter vključuje tudi kupce, dobavitelje, svetovalce, društva, predstavnike lokalne skupnosti, državnih organov in političnih strank.

Kodeks in politika sta v elektronski obliki dostopna vsem zaposlenim na portalu Luke Koper, d. d., poslovnim partnerjem in preostali zainteresirani javnosti pa na spletni strani Luke Koper, d. d. Ob zaposlitvi prejmejo vsi novozaposleni tiskan izvod kodeksa in politike ter se z izjavo zavežejo k spoštovanju teh aktov. Od vseh zaposlenih, predvsem od vodstvenih delavcev, se tako pričakujeta visoka profesionalnost in integriteta v odnosu do drugih zaposlenih, kakor tudi do strank, lastnikov, medijev, dobaviteljev, državnih organov in drugih partnerjev. Vodje s svojim zgledom, odgovornostjo za rezultate, sposobnostjo prenašanja ciljev organizacije v cilje posameznikov, zagotavljanjem rednih povratnih informacij o uspešnosti dela zaposlenim usmerjajo zaposlene pri razvoju v smeri doseganja skupnih ciljev podjetja in višji etični korporativni kulturi.

Septembra 2019 je bila s strani uprave družbe Luka Koper, d. d., sprejeta Strategija korporativne integritete družbe Luka Koper, d. d., in Skupine Luke Koper do leta 2025, ki za dosego cilja izgradnje sistema etičnih vrednot in njihovo ponotranjenje z zavedanjem, da so v korist vsem zaposlenim in družbam Skupine, predvideva ureditev obvladovanja konflikta interesov, sistema prijaviteljev, preprečevanja pranja denarja, obravnave in zlorabe notranjih informacij ter preiskovanja prevar, implementacije standarda ISO 37001: Sistemi vodenja za preprečevanje korupcije ter širjenja ustrezne kulture. Konec leta 2023 je bil sprejet nov Strateški poslovni načrt za obdobje 2024–2028.

Pooblaščenec za korporativno integriteto in skladnost poslovanja letni pripravi načrt dela, ki vključuje tako obravnavo

¹³⁸ GRI 2-12, 2-13, 2-15, 2-23, 2-24, 2-25, 2-26, 2-27, 3-3

prijav, preglede skladnosti, načrt izobraževanj kot druge aktivnosti, povezane s področjem delovanja, in je predmet potrditve s strani uprave družbe in seznanitve s strani revizijske komisije nadzornega sveta in nadzornega sveta. Pooblaščenec o svojem delu s kvartalnimi poročili seznanja upravo, revizijsko komisijo nadzornega sveta, letno tudi nadzorni svet družbe Luka Koper, d. d.

Luka Koper je v letu 2023 vzpostavila posodobljen varni kanal za interno ali zunanjo prijavo nepravilnosti in podpira vsak izraz suma, v dobri veri ali na podlagi utemeljenega prepričanja, ter zagotavlja zaščito prijavitelja pred kakršnimi koli kaznovanjem ali povračilnimi ukrepi. Vsaka fizična ali pravna oseba lahko na pooblaščenca za korporativno integriteto in skladnost poslovanja, varstvo osebnih podatkov ter človekovih pravic naslovi prijavo zaradi kršitev korporativne integritete, za katere je pooblaščenec pristojen. Pooblaščenec in komisija obravnavata vse prijave in obvestila, tudi anonimne. Prijavo kršitve korporativne integritete je mogoče podati po varnem kanalu, ki je dostopen na spletni strani delniške družbe Prijava nepravilnosti – Luka Koper, d. d. (luka-kp.si), ali neposredno pri pooblaščencu ali na naslov Integriteta@luka-kp.si. Pooblaščenec in komisija morata varovati identiteto dobrovernega prijavitelja in s podatki o prijavitelju ravnati zaupno. V primeru izvajanja nedovoljenih povračilnih ukrepov zoper prijavitelja se lahko zoper zaposlene, ki izvajajo nedovoljene povračilne ukrepe, sprožijo ustrezni postopki po veljavni delovnopravni zakonodaji, o čemer se obvesti poslovodstvo družbe. V primeru anonimne prijave identitete dobrovernega prijavitelja ni dovoljeno ugotavljati. Vsaka prejeta prijava se evidentira v evidenco prijav. Poročila o prejetih prijavah redno obravnava revizijska komisija nadzornega sveta, enkrat letno pa še nadzorni svet.

V letu 2023 je bil posodobljen tudi Pravilnik o delovanju pooblaščenca za korporativno integriteto in komisije za obravnavo prijav kršitev korporativne integritete ter obravnave prijav v Skupini Luka Koper, ki opredeljuje imenovanje pooblaščenca in komisij, njihove naloge, pristojnosti in odgovornosti, varovanje zaupnosti, obvladovanje nasprotja interesov, postopke obravnave kršitev ter vodenje evidenc in gradiva, spremljanja in poročanja, odločanje o poslovnem sodelovanju s kupci in dobavitelji, obravnavo in zlorabo notranjih informacij, postopke usposabljanja in svetovanja. Sume kršitev korporativne integritete obravnavata pooblaščenec za korporativno integriteto in skladnost poslovanja ter komisija, ki jo sestavljajo trije člani. Člane komisije na predlog pooblaščenca imenuje poslovodstvo. Pooblaščenec in člani delujejo neodvisno, v skladu z načelom skrbnosti, zaupnosti in veljavnimi profesionalnimi kodeksi ter vzpostavljenimi načeli, merili in etičnimi standardi ter v dobro družbe. Pri obravnavi primera pooblaščenec in člani komisije pridobijo in preverijo vsa pomembna dejstva ter okoliščine, da se lahko ugotovi pravilno dejansko stanje, vsestransko razjasni podani sum kršitve ter omogoči ustrezna ocena dogodka ali ravnanja. Prav tako se pazi, da se zadeva zaključi v razumnem roku. V kolikor je sum utemeljen, komisija izda sklep in/ ali predlaga potrebne ukrepe za odpravo kršitve ali preprečitev nastanka škodljivih posledic ali priporočila oz. usmeritve za odpravo ugotovljenih nepravilnosti. Lahko poda predloge

za izboljšavo ali nadaljnje postopanje zoper odgovorne osebe oz. kršitelje. Če se ugotovi, da obstajajo razlogi za sum storitve kaznivega dejanja, za katerega se storilec preganja po uradni dolžnosti, lahko prijavo ali njen del pooblaščenec odstopi v reševanje drugemu pristojnemu organu. Pooblaščenec in komisija morata pri tem varovati identiteto prijavitelja in s podatki o prijavitelju ravnati zaupno. V primeru izvajanja nedovoljenih povračilnih ukrepov zoper prijavitelje se lahko zoper zaposlene, ki izvajajo te nedovoljene povračilne ukrepe, sprožijo ustrezni postopki po veljavni delovnopravni zakonodaji.

Pooblaščenec za korporativno integriteto in skladnost poslovanja je v letu 2023 obravnaval trinajst prijav kršitev domnevnih nepravilnosti korporativne integritete in skladnosti poslovanja, ki so jih podali zunanji in notranji akterji. Od trinajstih prijav, ki so bile vse anonimne, je bilo sedem utemeljenih, od teh se nobena prijava ni nanašala na sum morebitnega koruptivnega dejanja. Tri prijave so se nanašale na domnevno diskriminatorno obravnavo pri delu in so bile neutemeljene. Pooblaščenec je ob pregledu prijav in tudi internih procesov izdal sedem priporočil, ki so bila v letu 2023 tudi realizirana.

Skupina Luke Koper si prizadeva zaščititi premoženje pred prevarami in koruptivnimi ravnanji z ustreznim notranjim kontrolnim sistemom. Zaposleni na delovnih mestih, ki so izpostavljena višjim tveganjem, dobijo v podpis izjave o povezanih osebah, varovanju notranjih informacij in izogibanju nasprotju interesov, ki so jih dolžne izvajati tudi v praksi. Pooblaščenec za korporativno integriteto in skladnost poslovanja je v letu 2023 skrbel, da se te izjave zberejo in evidentirajo.

V Skupini Luka Koper velja Pravilnik o sprejemanju daril v družbah Skupine, ki določa mejne vrednosti daril in gostoljubja in je dostopen vsem zaposlenim na portalu Luke Koper. Ker darila in gostoljubje lahko ustvarijo videz, da se z njimi skuša vplivati na objektivno in nepristransko opravljanje dela zaposlenih Luke Koper ali predstavnikov tretjih oseb, je potrebno v okoliščinah sprejemanja in dajanja daril in gostoljubja ravnati z največjo mero skrbnosti in v skladu z veljavno zakonodajo ter interni akti Luke Koper. Darila ali gostoljubje je dovoljeno dajati, nuditi ali sprejemati, če so razumna in primerna ter kadar ni nevarnosti ustvarjanja vtisa neprimernega vplivanja na odločitev prejemnika. Darila morajo biti simbolična ali manjše vrednosti, pogostitve pa ne smejo biti neprimerne ali presegati razumnih stroškov. Izdatke za razkošna ali neprimerna darila ali zabavo (gostoljubje) lahko opredelimo kot korupcijo in so zato prepovedani. Ne glede na vrednost zaposleni ne sme sprejeti ali nuditi daril v obliki denarja, vrednostnih papirjev, darilnih in vrednostnih bonov ter kartic in dragih kovin. Luka Koper, d. d., vodi evidenco prejetih daril. V primeru negotovosti glede sprejema ali nudenja darila in gostoljubja se mora zaposleni posvetovati s pooblaščencem za korporativno integriteto in skladnost poslovanja.

V letu 2023 je Luka Koper, d. d., sprejela načrt komuniciranja glede korporativne integritete z notranjimi in zunanjimi deležniki. Načrt vsebuje načela komuniciranja, vsebino,

pogostost, ciljne skupine, metode komuniciranja ter odgovorne osebe. Načrt komuniciranja se bo letno posodabljal z namenom, da se v načrt vključijo vse relevantne vsebine in zainteresirani deležniki.

Po uveljavitvi Kodeksa ravnanja poslovnih partnerjev Skupine Luka Koper je bil v letu 2023 sistem finančnih kontrol preverjanja dobaviteljev in kupcev dopolnjen s podrobnim pregledom njihovega finančnega stanja ter nefinančnih kontrol in lastniške strukture, končnih lastnikov (t. i. beneficial owner) ter njihovega ugleda. Poslovni partner podpiše izjavo o ravnanju v skladu s Kodeksom ravnanja poslovnih partnerjev Skupine Luka Koper, ki ga zavezuje, da v razmerju do družb Skupine Luka Koper tako tudi ravna. Od poslovnih partnerjev, ki nimajo sprejetih ukrepov skrbnega preverjanja v svojih procesih in kjer je to izvedljivo, se zahteva, da te ukrepe začnejo izvajati, v nasprotnem lahko Luka Koper, d. d., presodi, da je tveganje nesprejemljivo in prekine sodelovanje. Poslovne partnerje, ki delujejo v imenu ali v korist Luke Koper, se pred sklenitvijo ali podaljšanjem pogodbenega razmerja s tem seznani ter opozori na ničnost pogodbe v primeru podkupovanja. V vse pogodbe se vključuje protikorupcijska klavzula.

27.1 Skladnost z zakoni in predpisi¹³⁹

Notranji predpisi glede skladnosti poslovanja se dotikajo vseh področij delovanja, tj. operative, prodaje storitev, razmerij z dobavitelji, delničarjev, financ, računovodstva, varnosti, ekologije, varstva pri delu, varovanja osebnih podatkov, poslovnih skrivnosti itd. Na področju skladnosti poslovanja Luka Koper, d. d., izvaja preventive preglede za zagotavljanje skladnosti poslovanja in zagotavlja sistematičen postopek zapisovanja, reševanja in analiziranja vseh vrst neskladnosti s ciljem uvajanja primernih ukrepov za izboljšanje, kar vodi do stalnega izboljševanja kakovosti poslovanja. Z izvajanjem notranjih pregledov se preverja skladnost izvajanja dejavnosti ter z njimi povezanih rezultatov s predpisanimi zahtevami in zahtevami sistema vodenja. Preverja se učinkovitost delovanja poslovnega procesa in s tem išče priložnosti za izboljšanje sistema in odpravo morebitnih neskladnosti. Obvladovanje neskladnosti se zagotavlja s prepoznavanjem in dokumentiranjem neskladnosti, reševanjem in odpravo, analizo vzrokov za neskladnost, določitvijo potrebnih ukrepov za izboljšanje za preprečitev ponavljajočih neskladnosti ter z razumevanjem in jasno porazdelitvijo odgovornosti. S korektivnim ukrepanjem ugotavljamo in analiziramo dejanske vzroke za nastale odmike, preventivno ukrepanje pa je namenjeno odstranitvi vzrokov potencialnih neskladnosti.

Na področju skladnosti poslovanja je bilo v letu 2023 izvedenih sedem pregledov. Skladno z načrtom dela so bili izvedeni pregledi skladnosti poslovanja na področjih sklepanja in izvajanja pogodb, izterjave plačil, varovanja osebnih podatkov, ravnanja z informacijami javnega značaja in javnega

naročanja, obvladovanja poslovnih skrivnosti in notranjih informacij, obvladovanja nasprotja interesov, prijav nepravilnosti ter zaščitnih ukrepov v ključnih procesih za obvladovanje in preprečevanje korupcije. Izdanih je bilo več priporočil. Vsa priporočila, razen enega, katerega rok zapade v letu 2024, so bila izvedena.

V obdobju od 1. 1. 2023 do 31. 12. 2023 je bilo v Luki Koper, d. d., opravljenih 19 inšpekcijskih pregledov oziroma nadzorov: 9 postopkov je še v teku, 10 postopkov je bilo ustavljenih, saj nepravilnosti niso bile ugotovljene oziroma so bile te odpravljene. V Skupini Luka Koper je bilo v istem obdobju opravljenih 24 inšpekcijskih pregledov oziroma nadzorov, od tega je bilo na dan 31. 12. 2023 12 postopkov še v teku, 12 postopkov je bilo ustavljenih. Inšpekcijski postopki niso pokazali nobenih pomembnejših odstopanj ali kršitev. Če so bile ugotovljene pomanjkljivosti, so bile le-te v času trajanja postopka odpravljene, pri eni odvisni družbi je bila zaradi ugotovljenega okoljskega prekrška naložena v plačilo globa v višini 30 evrov, o čemer podrobneje poročamo v poglavju 19.6.4 Inšpekcijski pregledi. Prav tako niso bili izrečeni ostrejši ali restriktivni ukrepi, ki bi kakorkoli vplivali na poslovne procese. Inšpekcijske preglede sta večinoma izvajala Inšpektorat RS za delo ter Inšpektorat RS za okolje in energijo.

27.2 Preprečevanje korupcije¹⁴⁰

Skupina Luka Koper krepi proces uveljavljanja etičnih vrednot in njihovega ponotranjenja ter skrbi za obvladovanje tveganj in posledično zmanjševanje izgub v poslovanju. Skupina zasleduje profesionalnost, lojalnost in integriteto v odnosu do zaposlenih, strank, lastnikov, medijev, dobaviteljev, državnih in lokalnih organov in drugih deležnikov ter poslovne odnose sklepa transparentno, ob spoštovanju konkurenčnosti in dobrih poslovnih običajev ter z ničelno toleranco do koruptivnih ali etično spornih ravnanj ali nepoštene poslovne prakse. S tako zastavljenimi načeli in pravili poslovne etike si prizadeva Skupina Luka Koper ustvariti pogoje, v katerih bodo dobavitelji, kupci, njihovi zaposleni in podizvajalci ter drugi deležniki sodelovali v duhu etičnih pravil ravnanja.

Luka Koper je v letu 2023 vzpostavila sistem vodenja za preprečevanje korupcije, ki izpolnjuje zahteve standarda ISO 37001:2016 Sistemi vodenja za preprečevanje korupcije. V mesecu januarju 2024 je družba uspešno prestala certifikacijsko presojo. Sprejet je bil Poslovnik sistema vodenja družbe Luka Koper, d .d., za preprečevanje korupcije, ki opredeljuje vse ključne gradnike sistema: kontekst organizacije, vodenja in predanosti, vloge, odgovornosti in pooblastila, načrtovanje, podporo, izvedbo ter upravljanje in izboljševanje procesa. Pri načrtovanju in zasnovi aktivnosti za vzpostavitev in ohranjanje sistema vodenja za preprečevanje korupcije družba analizira in upošteva kontekst organizacije, potrebe in pričakovanja prepoznanih deležnikov in redno ob vsaki spremembi ocene, najmanj pa enkrat letno, oceni tveganja korupcije na ravni organizacije. Ob tem uvede ukrepe

¹³⁹ GRI 2-27

¹⁴⁰ GRI 205-1, 205-2, 205-3, 3-3

za zmanjšanje ugotovljenih tveganj ter določi načine njihove implementacije. Luka Koper, d. d., je v letu 2023 izdelala oceno tveganj korupcije v posameznih procesih skladno z enotno metodologijo na ravni Skupine, predstavljeno v poglavju št. 14: Obvladovanje tveganj in priložnosti. Družba ocenjuje, da je popisala vsa tveganja korupcije, ki so za družbo relevantna. Po oceni inherentnega tveganja pred sprejetimi ukrepi so bila najvišje ocenjena tveganja, povezana s procesi nabave materiala, blaga in storitev in investicijskih vlaganj, ter s tem povezane ocene potreb za nabavo (ključna korupcijska tveganja, povezana z namernim naročanjem nepotrebnega materiala, blaga ali storitev, morebitnim naročanjem presežnih količin, uporabo nerazumno ozkih tehničnih specifikacij, neobvladovanjem nasprotja interesov ter varovanja zaupnih podatkov), prodajo (ključna korupcijska tveganja pri morebitnem določanju neobičajnih komercialnih pogojev, neenakopravni obravnavi pri opravljanju storitev in morebitnem odpisu terjatev ali izdaji dobropisov) in zaposlovanje (tveganje dodeljevanja dobrih zaposlitvenih položajev ter zaposlovanja na podlagi osebnih, poslovnih ali drugih neprimernih stikov za usluge zunaj družbe). Luka Koper, d. d., je za vsa prepoznana tveganja popisala notranje kontrole. Na podlagi obdobnih pregledov merjenja učinkovitosti se bodo izvajale aktivnosti za stalno izboljševanje sistema. Izdelana je bila ocena tveganja delovnih mest ter med najbolj tveganimi prepoznala zaposlene, povezane s procesom prodaje in nabave, ter posredno vse najpomembnejše funkcije, ki podajajo zahtevke za nabavo ter zaposlovanje. Po analizi tveganj delovnih mest morajo osebe na delovnih mestih z višjo oceno tveganosti korupcije izpolniti izjavo o obvladovanju nasprotja interesov s konkretizirano navedbo subjektov, s katerimi so povezane. Izjavo o obvladovanju nasprotja interesov letno podpišejo tudi člani nadzornega sveta, uprave ter ostali zaposleni na vodilnih delovnih mestih (b-1) in jo posredujejo pooblaščencu za korporativno integriteto in skladnost poslovanja, ki vodi seznam. V primeru nastopa morebitnega nasprotja interesov je oseba dolžna obvestiti nadrejenega in pooblaščenca, ki v skladu s Politiko obvladovanja nasprotja interesov sprejme ustrezne ukrepe.

Tveganje, da se sponzorska in donatorska sredstva uporabljajo kot sredstvo podkupovanja, družba Luka Koper, d. d., obvladuje na način, da ima sprejeto Strategijo sponzorstev in donacij, ki jo je potrdila uprava in s katero se je seznanil nadzorni svet. Strategija opredeljuje način obravnave vlog, imenovanje in delovanje komisije ter kriterije za dodelitev sredstev in dokazovanje izpolnjevanja obveznosti s strani prejemnikov sponzorskih sredstev. V okviru priprave poslovnega načrta se pripravi proračun, namenjen sponzorstvom in donacijam, ki ne sme presegati 0,8 % čistih prihodkov od prodaje. Družba enkrat na leto objavi razpis »Živeti s pristaniščem«, ki je namenjen predvsem enkratnim oziroma enoletnim projektom, primarno iz lokalnega okolja. Razpis urejajo razpisni pogoji in merila za financiranje projektov iz sponzorskega/donatorskega razpisa Luke Koper, ki so javno objavljeni na trajnostnem portalu www.zivetispristaniscem. si. Mimo razpisa lahko interesenti pošiljajo pobude prek elektronskega obrazca, ki je objavljen na spletni strani družbe. V primeru športnih društev in športnih zvez je višina sponzorskega zneska določena na podlagi vnaprej opredeljenih

kriterijev. Vsaka donacija ali sponzorstvo mora biti odobreno s strani uprave družbe in predmet sklenitve pogodbe. Za merjenje uspešnosti procesa upravljanja sponzorstev in donacij so določeni kazalniki s ciljnimi vrednostmi, ki se redno spremljajo.

Pooblaščenec za korporativno integriteto in skladnost poslovanja skrbi za nadzor nad izvajanjem delovanja sistema obvladovanja tveganj korupcije, nudi podporo zaposlenim v zvezi z vprašanji o tveganjih korupcije ter aktivnostih za preprečevanje korupcije. Odgovornost obvladovanja tveganj korupcije je odgovornost vseh posameznikov, ki delajo za Luko Koper, d. d., ali Skupino. Pričakovana ravnanja, ki so opredeljena v Politiki o preprečevanju korupcije, se pričakuje tudi od vseh posameznikov, družb ali organizacij, s katerimi pri opravljanju svojega dela prihajamo v stik, kar vključuje tako kupce kot dobavitelje, svetovalce, društva, predstavnike lokalne skupnosti, državnih organov in političnih strank in ostale deležnike.

Ob zaposlitvah se nadaljuje dobra praksa, da vsak novozaposleni prejme Etični kodeks in praktični vodnik etičnega ravnanja, v katerem so opredeljena tudi tveganja korupcije. Vsem se predstavijo načela pristaniške varnosti, ki zajemajo vprašanje integritete in korupcije (kako se obnašati na delovnem mestu, etično ravnanje, varovanje poslovnih skrivnosti …). V letu 2023 so bili s tem seznanjeni vsi novozaposleni, posebej pa so se usposabljanja s področja tveganj korupcije in integritete udeležili zaposleni, ki so bili prepoznani, da opravljajo dela na v zvezi s tem bolj tveganih delovnih mestih. Za zaposlitev ali napredovanje na ta delovna mesta se izvaja dodatno skrbno preverjanje po oceni tveganja delovnega mesta za pojavne oblike korupcije. Ozaveščanje in usposabljanje zaposlenih o tveganjih korupcije se izvaja po programu, ki ga najmanj enkrat letno ali ob večjih spremembah pripravi in posodobi pristojno kadrovsko področje v sodelovanju s pooblaščencem za korporativno integriteto in skladnost poslovanja. Program izobraževanj je prilagojen ravni izpostavljenosti delovnih mest tveganjem korupcije in predvideva frekvenco izobraževanja vsaj enkrat na leto. S programom usmerjenega izobraževanja zaposlenih se razvija njihove kompetence za zgodnje prepoznavanje tveganj in uporabo zaščitnih ukrepov za preprečevanje koruptivnih dejanj. Spodbuja se zaposlene, da s predlogi za izboljšave prispevajo k učinkovitosti delovanja sistema vodenja za preprečevanje korupcije. Če zaposlenemu kdorkoli ponudi podkupnino ali ga prosi za podkupnino ali če se pojavi sum o podkupovanju, korupciji ali kršitvi politike, je zaposleni dolžan o tem obvestiti svojega nadrejenega in pooblaščenca za korporativno integriteto in skladnost poslovanja.

Skupina Luka Koper je tudi v letu 2023 organizirala usposabljanja s področja korporativne integritete, človekovih pravic, skladnosti poslovanja in varovanja osebnih podatkov:

• • ISO 37001:2016 Sistemi vodenja za preprečevanje korupcije: 78 udeležencev
• • Potencialno nasprotje interesov: 86 udeležencev
• • Usposabljanje novozaposlenih o načelih Etičnega kodeksa: 159 udeležencev

Število in odstotek zaposlenih, ki so se udeležili izobraževanja o preprečevanju korupcije, glede na regijo in kategorijo delovnega mesta

31. 12. 2023		Regija prebivališča			Kategorija delovnega mesta
Število zaposlenih, ki so bili na izobraževanju (od vseh zaposlenih)	Delež v % glede na vse zaposlene	Število zaposlenih, ki so bili na izobraževanju (od vseh zaposlenih), po regiji	Število	Delež v % glede na vse zaposlene	Število zaposlenih, ki so bili na izobraževanju (od vseh zaposlenih), po kategoriji DM	Število	Delež v % glede na vse zaposlene
323	18,4	Obalno-kraška regija	298	17,0	Vodilni (uprava, b-1)	19	1,1
		Osrednjeslovenska regija	8	0,5	Ostali vodstveni	74	4,2
		Primorsko notranjska	14	0,8	Strokovni	106	6,0
		Drugo	3	0,2	Izvajalski	124	7,1

Število in odstotek članov organov upravljanja, ki so se udeležili izobraževanja o preprečevanju korupcije, glede na regijo

Regija prebivališča	Število	Delež v % glede na vse člane organov upravljanja
Obalno-kraška regija	5	45
Osrednjeslovenska regija	4	36
Savinjska regija	1	9
Posavska regija	1	9
Skupaj	11	100

V letu 2023 v Skupini Luka Koper ni bilo potrjenih primerov korupcije.

Zaposleni so se udeležili naslednjih zunanjih usposabljanj:

• • Risk fokus: 1 udeleženec
• • Obvladovanje tveganj: 2 udeleženca
• • Usposabljanje za zaupnika po ZZPri (zakon o žvižgačih): 1 udeleženec
• • Kibernetska realnost: 1 udeleženec
• • Tajni podatki: 1 udeleženec
• • GDPR in ZVOP: 1 udeleženec
• • Spremembe ZDR-1: 12 udeležencev
• • Izvajanje notranjerevizijskih pregledov etike v organizaciji: 1 udeleženec
• • Videonadzor: 1 udeleženec

27.3 Spoštovanje človekovih pravic¹⁴¹

V okviru korporativne integritete in skladnosti poslovanja je bil prepoznan in z vidika vpliva na deležnike ocenjen en vpliv.

27.3.1 Politika raznolikosti142

V letu 2021 dopolnjen dokument Politika raznolikosti uprave in nadzornega sveta zagotavlja raznolikost v organih vodenja in sicer določa ciljno raznolikost, ki se zasleduje v zvezi z zastopanostjo v nadzornem svetu in upravi družbe glede na spol, starost, izobrazbo ter druge osebne okoliščine članov, kot je primerno za družbo, objavljen na spletni strani Pomembni dokumenti - Luka Koper d.d. (luka-kp.si).

S Politiko raznolikosti uprave in nadzornega sveta družba postavlja okvire, ki v teh dveh organih omogočajo ustrezno sestavo članov z zastopanostjo obeh spolov (ženskega in moškega) in različnih starostnih skupin, z različnim naborom ustreznih znanj, veščin in izkušenj, ki ob optimalnem vodenju in nadzoru ter obvladovanju tveganj zagotavlja dolgoročni uspeh družbe pri doseganju njenih ciljev in izpolnjevanju strategije (o raznolikosti članov uprave po spolu in starosti poročamo v poglavju 4.6.2 Opis članov uprave družbe Luka Koper, d. d., na dan 1. januarja 2024, o raznolikosti članov nadzornega sveta po spolu in starosti pa v poglavju 4.5.1 Sestava nadzornega sveta).

Na podlagi identifikacije ključnih kadrov in naslednikov ima družba pripravljen nabor kandidatov, ki svojo karierno ambicijo vidijo tudi v članstvu uprave. Gre za nabor kandidatov/ zaposlenih z različnimi znanji, izkušnjami, različnega spola in starosti, vendar sam postopek izbire članov uprave ni v pristojnosti Luke Koper, d. d., temveč nadzornega sveta. Izvajanje politike spremlja kadrovska komisija nadzornega sveta, ki o tem poroča nadzornemu svetu.

Načeli raznolikosti in enakih možnosti zaposlenih se prepletata s spoštovanjem človekovih pravic.

O raznolikosti zaposlenih po spolu in starosti poročamo v poglavju 21.1 Opis sistema upravljanja in usposabljanja zaposlenih.

27.3.2 Človekove pravice143

Luka Koper, d. d., je od leta 2019 podpisnica Zaveze k spoštovanju človekovih pravic. Aktivna je v okviru delovne skupine Vlade Republike Slovenije za uresničitev Nacionalnega akcijskega načrta za spoštovanje človekovih pravic v gospodarstvu (NAN)144. Z zavezo družba sledi tudi priporočilom in pričakovanjem SDH, ki od družb s kapitalsko naložbo države pričakuje, da v svoje poslovanje implementirajo relevantna načela Nacionalnega akcijskega načrta Republike Slovenije za spoštovanje človekovih pravic v gospodarstvu in da so vzor drugim družbam tudi na področju spoštovanja človekovih pravic.

V letu 2022 je Skupina Luka Koper sprejela akcijski načrt implementacije Zaveze k spoštovanju človekovih pravic pri poslovanju, ki vključuje enkratne in kontinuirane ukrepe oziroma aktivnosti.

Med enkratne ukrepe sodi sistemizacija delovnega mesta pooblaščenca za korporativno integriteto, skladnost poslovanja, varstvo osebnih podatkov in človekovih pravic v letu 2022 ter nato v letu 2023 imenovanje pooblaščenca s strani uprave in potrditev v nadzornem svetu.

Enkratni ukrep predstavlja tudi vzpostavitev pritožbenega mehanizma za prijavo kršitev človekovih pravic. Prijavo lahko vsaka fizična ali pravna oseba naslovi neposredno na pooblaščenca ali odda na spletni strani družbe https://www. luka-kp.si/slo/prijava-nepravilnosti. Pooblaščenec in komisija obravnavata vse prijave in obvestila, tudi anonimne.

V zaključni fazi prenove je obstoječi Pravilnik o zaščiti dostojanstva zaposlenih. Preoblikovan je v Pravilnik o preprečevanju nadlegovanja in trpinčenja na delovnem mestu.

¹⁴¹ GRI 2-23, 2-25, 2-26, 3-3, 406-1

¹⁴² GRI 3-3

¹⁴³ GRI 2-16

¹⁴⁴ Človekove pravice v gospodarstvu | GOV.SI

Kontinuirani ukrepi na posameznih področjih so:

• spoštovanje človekovih pravic v politikah družbe

Spoštovanje človekovih pravic je sestavni del politik Luke Koper, zapisan v vrednotah družbe (odgovornost, sodelovanje, spoštovanje, pripadnost, ustvarjalnost), Etičnem kodeksu, pravilnikih (Pravilnik o zaščiti dostojanstva, Pravilnik o zagotavljanju varnosti in zdravja v koprskem pristanišču, Pravilnik o zagotavljanju in varovanju osebnih podatkov, Pravilnik o sprejemanju daril, Praktični vodnik etičnega ravnanja). Vsi zaposleni imajo dostop do dokumentov na intranetu.

• preprečevanje trpinčenja na delovnem mestu, zagotavljanje enakih možnosti zaposlenih in preprečevanje diskriminacije

Načelo zagotavljanja enakosti spolov je vključeno v politiko raznolikosti uprave in nadzornega sveta družbe. Raznolikost in enake možnosti so opredeljene tudi v internih dokumentih sistema vodenja. Pri objavah prostih delovnih mest se dosledno upošteva načelo nediskriminatornosti in zagotavljanja enakopravne obravnave vseh kandidatov v kadrovskih postopkih selekcije in zaposlovanja. Zagotavlja se enakopravno obravnavo zaposlenih v postopkih kariernega razvoja in nagrajevanja. Vsi zaposleni imajo enake možnosti poklicnega in strokovnega usposabljanja in izobraževanja. Za preprečevanje prekarnega dela je družba v letu 2020 spremenila poslovni model iz modela izvajalcev pristaniških dejavnosti (IPS) v tristebrni poslovni model: redno zaposleni, agencijski najeti delavci in v manjši meri zunanji pogodbeni partnerji za izvajanje storitev. Agencijskim delavcem so zagotovljene enake pravice in plačilo kot redno zaposlenim. Družba praviloma sklepa delovna razmerja za nedoločen čas in le izjemoma za določen čas. Delavci sklenejo delovno razmerje za polni delovni čas oz. le izjemoma za krajši delovni čas iz razloga zagotavljanja pravic iz starševskega varstva ali zdravstvenega varstva.

Kljub nizkemu deležu žensk v strukturi zaposlenih je njihov delež visok med strokovnimi in najvišjimi vodstvenimi kadri (uprava, raven b-1) (o raznolikosti zaposlenih po spolu in starosti poročamo v poglavju 21.1 Opis sistema upravljanja in usposabljanja zaposlenih). V okviru obdobnega merjenja organizacijske klime, zadovoljstva in zavzetosti imajo zaposleni možnost ocenjevanja trditev s področja integritete in raznolikosti. Na ta način se zagotavlja dodatno preverjanje morebitne neenakopravne obravnave zaposlenih.

V letu 2023 je bil zaradi suma nadlegovanja in trpinčenja na delovnem mestu na podlagi formalne prijave obravnavan 1 primer. Prijava domnevnega mobinga je bila utemeljena.

• ozaveščanje in usposabljanje zaposlenih

Vsak zaposleni in agencijski delavec ob zaposlitvi prejme izvod podjetniške kolektivne pogodbe in Etični kodeks, podpiše pristopno izjavo k določilom etičnega kodeksa in se z njimi seznani. Štirje zaposleni so opravili usposabljanje in pridobili certifikat mobing zaupnika. Zaposleni v vlogi mentorjev in inštruktorjev praktičnega usposabljanja so pedagoško-andragoško usposobljeni. Promovirajo se mirno reševanje sporov, spoštljiva medsebojna komunikacija in reševanje morebitnih konfliktov na miren način z dialogom.

• zagotavljanje varnosti in zdravja na delovnem mestu in varovanje okolja

Družba si prizadeva za varstvo okolja, ohranjanje narave in trajnostno upravljanje z viri (izvajanje meritev stanja okolja, poročanje, vzdrževanje standardov na področju ravnanja z okoljem (EMAS, ISO 14001) in varstva pri delu (ISO 45001), meritve mikroklime na delovnih mestih (vlaga, osvetljenost, hrup, vibracije, kemične substance)). Vsak zaposleni je ob zaposlitvi ter periodično usposobljen za varno delo. Pri izvajanju javnih naročil se spoštuje uredba o zelenem javnem naročanju. Zagotavlja se obnovljive vire (sončne elektrarne), pri odpadkih se stremi h krožnemu gospodarstvu. Merita se raven hrupa v okolju ter kvaliteta zraka in morske vode. Spodbuja se kultura preventive na področju varnosti in zdravja pri delu (z ustreznim usposabljanjem za varno delo, tehnološkimi postopki, čistočo delovnih površin, pregledi delovne opreme, zdravniškimi pregledi, spremljanjem psihosocialnih dejavnikov tveganja, raziskavami delovnih nesreč).

S spoštovanjem določil zakonodaje se zagotavlja varstvo starejših in invalidnih delavcev (pri starejših glede nadurnega dela, nočnega dela, dodatnih dni dopusta, skrbno se vodi postopke pred invalidsko komisijo, v primerih invalidnosti poišče ustrezno zaposlitev glede na preostalo delovno zmožnost ali delavca prerazporedi v invalidsko družbo Luka Koper INPO, d. o. o.).

Ozavešča in spodbuja se zaposlene h gibanju in zdravi prehrani, spodbuja se delovanje športnega društva, vsako leto se organizira luške športne igre, deluje skupina za promocijo zdravja, katere aktivnosti so usmerjene v obvladovanje mišično-kostnih obolenj, zmanjšanje presnovnih težav, izboljšanje medosebnih odnosov in zmanjšanje škodljivih navad.

Skupina Luka Koper spoštuje pravico zaposlenih do svobodnega združevanja, članstva v sindikatih in svetu delavcev ter drugih oblik združevanja. Komunicira se odkrito in spoštljivo, brez napačnega prikazovanja dejstev ali zavajanja ter neavtoriziranega prenosa informacij na vseh ravneh in področjih delovanja v družbi, tako v formalni kot neformalni komunikaciji. Kritika dela je del odkrite komunikacije in ne sme biti usmerjena v osebo, temveč v dejanja.

V tabeli, ki sledi, so navedene človekove pravice, ki so bile v okviru delovne skupine zaposlenih, zadolžene za implementacijo trajnostnega poročanja po standardih GRI, prepoznane kot najrelevantnejše za vse zaposlene v družbi Luka Koper, d. d.

Za človekove pravice, prepoznane kot zelo pomembne, ocenjene z oceno 1, je v zadnji koloni tabele navedena vrednost KPI v letu 2023.

Prepoznane človekove pravice

Človekove pravice	Zaposleni	Pomembnost 1–4145	KPI	Vrednost KPI za leto 2023 za pomembnost 1
TEMELJNE PRAVICE IN SVOBOŠČINE
Pravica do življenja	X	1	Št. smrti	V letu 2023 ni bilo nezgod s smrtnim izidom.
Prepoved prisilnega dela	X	4	Št. ur dela	/
Svoboda izražanja – v povezavi s pravico do organiziranega sindikalnega gibanja; blatenje s strani medijev	X	2	Št. sproženih tožb za utišanje nekoga	/
Nedotakljivost človekove zasebnosti (varstvo podatkov)	X	1	Št. zlorab osebnih podatkov (prijav)	V letu 2023 ni bilo prijav zlorab osebnih podatkov.
EKONOMSKE, SOCIALNE IN KULTURNE PRAVICE
Pravica do dela	X	1	Št. odprtih tožb zaradi nezakonitih odpovedi	V letu 2023 ni pravnomočnih sodb nezakonite odpovedi.
				V letu 2023 so bili 4 pravnomočni pozivi za reintegracijo (nekdanji IPS delavci).
Pravica do izobrazbe	X	4	Povprečno št. ur usposabljanja	19,2
Pravica do dostojanstva pri delu/ mobing	X	1	Št. prijav	V letu 2023 je bil zaradi suma nadlegovanja in trpinčenja na delovnem mestu na podlagi formalne prijave obravnavan 1 primer. Prijava domnevnega mobinga je bila utemeljena.
Pravica do organiziranja sindikal nega delovanja, participacije in stavke	X	1	Št. stavk, shodov Št. reprezentativnih sindikatov Sklenjen sporazum s sindikati	V letu 2023 ni bilo stavk, bil je 1 shod. Družba ima 2 reprezentativna sindikata.
				V letu 2023 so bili sklenjeni 4 sporazumi.
Pravica do enakega plačila za enako delo	X	1	Višina plače za enako delovno mesto	Poročamo v poglavju 21.1.11 Ugodnosti za delavce
Pravica do socialne varnosti (pla čevanje prispevkov)	X	1	Plačilo prispevka	Poročamo v poglavju 21.1.11 Ugodnosti za delavce
Pravica do družinskega življenja	X	2	Št. nadur nad zakonsko omejitvijo	V letu 2023 ni bilo takih primerov.
Pravica do zdravja	X	1	Ukrepi za promocijo zdravja	Poročamo v poglavju 20 Varno in zdravo pristaniško okolje
			Št. poškodb pri delu
			Št. zdravniških pregledov
Pravica do nediskriminacije	X	2	Št. pritožb zaradi diskriminatornega ravnanja	3
Pravica do počitka in prostega časa	X	1	Izkoriščenost letnega dopusta	71,1% izkoriščenost letnega dopusta (do 31. 12. 2023)
			Izplačilo regresa za letni dopust	Poročamo v poglavju 21.1.11 Ugodnosti za delavce
ČLOVEKOVE PRAVICE TRETJE GENERACIJE
Pravica do zdravega življenjskega okolja	X	1	Raven hrupa Koncentracija prašnih delcev Število onesnaženj Kakovost pitne vode	Poročamo v poglavju 19 Dolgoročno vzdržen razvoj naravnega okolja.

^{145 1-}zelo pomembno, 4-nepomembno

27.3.3 Varovanje osebnih podatkov

V družbi Luka Koper, d. d., je v letu 2023 v vlogi pooblaščenca za varstvo osebnih podatkov (Data Protection Officer) deloval pooblaščenec za korporativno integriteto in skladnost poslovanja. Pooblaščenec z ustreznimi poklicnimi odlikami in strokovnim poznavanjem zakonodaje ter dejanskimi izkušnjami s področja varstva osebnih podatkov ali primerljivega področja na neodvisen način skrbi, da pri obdelavi osebnih podatkov ne prihaja do kršitev. Področje varovanja osebnih podatkov ureja Pravilnik o varstvu osebnih podatkov, ki je objavljen in dostopen na spletni strani družbe. V sklopu notranje presoje glede ustreznega ravnanja z osebnimi podatki in obvladovanja tveganj pri uporabi video nadzornega sistema je bilo dopolnjeno obvestilo o izvajanju videonadzora na območju koprskega tovornega pristanišča ter s tem povezani interni predpisi. Poleg tega je bilo izdelanih devet ocen zakonitosti interesa za vodenje zbirk osebnih podatkov. V letu 2023 je bil obravnavan en primer domnevne zlorabe osebnih podatkov, ki je bil zavržen.

28 Varnost informacijskih sistemov

Luka Koper, d. d., ima vzpostavljen sistem varovanja informacijskih sredstev, ki ga stalno izboljšuje skladno s strokovnimi smernicami različnih okvirjev s področja informacijske varnosti, med njimi tudi standarda ISO/IEC 27000 Učinkovita in varna praksa upravljanja z informacijami. Luka Koper, d. d., je zavezanec po Zakonu o informacijski varnosti (ZInfV). Skladno z zakonodajo družba vzdržuje dokumentiran sistem upravljanja varovanja informacij ter sistem upravljanja neprekinjenega poslovanja. Varnostna politika družbe Luka Koper, d. d., predstavlja izhodišče za zagotavljanje in izvajanje vseh vidikov varnosti družbe, tudi na segmentu informacijske varnosti.

Ustrezne strategije in politike družbe so ključne za zagotavljanje varnosti informacijskih sistemov, zaščito občutljivih podatkov ter ohranjanje zaupanja strank in poslovnih partnerjev. Luka Koper, d. d., je v letu 2023 v okviru priprave novega Strateškega poslovnega načrta za obdobje 2024– 2028 izdelala tudi strategijo digitalizacije, s katero želi na ključnih procesih s pomočjo uporabe novih tehnologij izvesti digitalno preobrazbo v smeri koncepta pametnega pristanišča (smart port). Družba je za dosego tega cilja prepoznala 6 ključnih segmentov, med njimi tudi informacijsko-komunikacijsko tehnologijo (IKT), ki vključuje ključne projekte na področju kibernetske odpornosti. Strateške usmeritve na področju varnosti informacijskih sistemov so:

• • izvajanje izobraževanj vseh zaposlenih o pomenu informacijske varnosti,
• • redno izvajanje varnostnih pregledov ter uvajanje najsodobnejše varnostnih zaščit in mehanizmov informacijskih sredstev,
• • beleženje vseh incidentov, poročanje o njih ter ustrezno ukrepanje.

Razumevanje pomembnosti informacijske varnosti in obvladovanje tveganj na področju informacijsko-komunikacijske tehnologije s pomočjo izvajanja ukrepov za zaščito informacijskih sistemov in zagotavljanja neprekinjenega poslovanja družbe sta ključnega pomena za dosego strateških ciljev družbe ter poslovne uspešnosti podjetja.

Tveganja informacijske varnosti so prepoznana v okviru sistema obvladovanja tveganj in priložnosti Skupine Luka Koper in se vodijo v centralnem registru, član odbora za obvladovanje tveganj in priložnosti je tudi vodja oddelka informacijske varnosti. Ocena tveganj je izdelana skladno z zahtevami Zakona o Informacijski Varnosti (ZInfV), in sicer na ravni informacijskih sredstev, groženj in ranljivosti, kar omogoča celovitejšo določitev ukrepov za doseganje strateških ciljev. Tveganja informacijske varnosti so v letu 2023, enako kot leto prej, po sprejetih ukrepih in kontrolnih aktivnostih ocenjena kot zmerna, s čemer je tveganje obvladovano do sprejemljive ravni. V letu 2023 Luka Koper, d. d., ni zaznala varnostnih incidentov na področju informacijske podpore, med katere vključuje nepooblaščene dostope in zlorabe ranljivosti. Hiter razvoj informacijske tehnologije vseeno zahteva nenehno prilagajanje orodij in metodologij na področju informacijske varnosti, s katerimi se zagotavljajo razpoložljivost, celovitost in zaupnost informacijskih sistemov ter s tem neprekinjeno poslovanje družbe. Skladno z zastavljeno strategijo in letnimi načrti družba izvaja ukrepe za preprečevanje kibernetskih napadov, zaznavanje morebitnih varnostnih incidentov in učinkovito odzivanje nanje, s čimer se krepi odpornost družbe in zmanjšuje možnost negativnih posledic. Ukrepi se delijo na:

• • Preventivne ukrepe: Vzpostavljeni so preventivni ukrepi za zmanjšanje možnosti nastanka varnostnih incidentov, ki se delijo na organizacijske in tehnične ukrepe. To vključuje vzpostavljanje naprednih varnostnih mehanizmov, redno posodabljanje in nadgrajevanje informacijskih sredstev, pregledovanje varnostnih politik in izvajanje rednih varnostnih pregledov informacijskega okolja družbe v sodelovanju z zunanjimi strokovnjaki s področja informacijske varnosti. Z varnostnimi pregledi se je preverja možnost zlorabe informacijskih sistemov, komunikacijskih sistemov in strežniške infrastrukture, in sicer v obliki zlorabe ranljivosti, eskalacije privilegijev, nepooblaščenega dostopa do informacijskih sredstev ter podatkov, ki so poslovne skrivnosti. Poleg ciljanih varnostnih pregledov Luka Koper, d. d., izvaja redne preglede stanja informacijskih sredstev na tedenski, mesečni in četrtletni ravni. Kritične informacijske sisteme, ki so ključnega pomena za poslovanje družbe, skladno z dobrimi praksami s področja podpirajo nadomestna podatkovna polja, ki zagotavljajo visoko razpoložljivost bodisi na ločenih lokacijah ali v oblačnih storitvah.
• • Zaznavanje in odzivanje: Vzpostavljeni so mehanizmi za spremljanje in zaznavanje varnostnih dogodkov v informacijskem okolju družbe in s tem hitro odzivanje nanje. Ti mehanizmi vključujejo nadzor dogodkov na strežniški infrastrukturi, komunikacijski opremi in delovnih oz. mobilnih postajah uporabnikov informacijskega okolja.
• • Izobraževanje in ozaveščanje uporabnikov: Ključnega pomena je zaščita zaposlenih, saj so zaposleni pogosto prva linija obrambe pred varnostnimi grožnjami. Družba izvaja redna izobraževanja in ozaveščanja zaposlenih o tveganjih s področja informacijske varnosti ter jih redno vključuje v simulirane napade z namenom preverjanja odziva uporabnikov na lažna elektronska sporočila. V letu 2023 je družba Luka Koper, d. d., na interni platformi Soba znanja za vse zaposlene izvedla spletno izobraževanje o pomenu in dobrih praksah zagotavljanja informacijske in kibernetske varnosti.
• • Aktivno spremljanje zunanjih trendov, ki lahko vplivajo na področje informacijske varnosti z uporabo prosto

dostopnih (OSINT, ang. Open Source Intelligence) orodij in plačljivih virov z namenom prilagoditve ukrepov za zagotavljanje dodatne zaščite na tem področju. Družba je vključena v omrežje odzivnih centrov za kibernetsko varnost, preko katerega prejema indikatorje zlorab Nacionalnega odzivnega centra za kibernetsko varnost SI-CERT, kar omogoča hitro zaznavanje in odzivanje na morebitne kibernetske grožnje na območju Republike Slovenije in sosednjih držav z območja EU ter identifikacijo najpogostejših vektorjev napada.

Skladno z letnim načrtom je družba Luka Koper, d. d., v letu 2023 uvedla dodatne varnostne mehanizme za zagotavljanje višje ravni informacijske varnosti:

• • dodatne varnostne mehanizme za overjanje uporabnikov, s katerimi se zagotavlja dodatna zaščita pred nepooblaščenimi dostopi, in
• • dodatna orodja za spremljanje in nadzor varnostnih dogodkov v informacijskem okolju, hitrejši odziv na varnostne dogodke v informacijskem okolju ter zaščito pred potencialnimi grožnjami.

29 Kazalo GRI (v skladu s standardi 2021)

Leto 2023

Izjava o uporabi standardov GRI	Družba Luka Koper, d. d., oziroma Skupina Luka Koper je poročala v skladu s standardi GRI v obdobju od 1. 1. 2023 do 31. 12. 2023
Uporabljen GRI 1	GRI 1: Temelj 2021
Veljavni sektorski standard GRI	-

Standard GRI Razkritje		Meje poročanja	Poglavje	Stran	Opomba/opustitev
					Opuščeno	Razlog	Pojasnilo
	GRI 2 SPLOŠNA RAZKRITJA 2021
	Organizacija in njene prakse poročanja
GRI 2	2-1 Osnovni podatki organizacije	Skupina Luka Koper	7 Predstavitev Skupine Luka Koper in opis poslovnega modela	Str. 42
			7.1 Osebna izkaznica družbe Luka Koper, d. d., na dan 28. marca 2024	Str. 43
			15 Delnica LKPG	Str. 70
GRI 2	2-2 Subjekti, vključeni v trajnostno poročanje	Skupina Luka Koper	7.2 Organiziranost Skupine Luka Koper in pridruženih družb	Str. 44
	organizacije		7.3 Vključenost v konsolidirane računovodske izkaze	Str. 44
GRI 2	2-3 Obdobje poročanja, pogostost in kontaktna točka	Skupina Luka Koper	16.3.2 Obdobja poročanja	Str. 77
GRI 2	2-4 Spremembe v poročanju	Skupina Luka Koper	16.3 Trajnostno poročilo po mednarodnih standardih trajnostnega poročanja	Str. 76
GRI 2	2-5 Zunanje preverjanje poročanja (revizija)	Skupina Luka Koper	16.3.4 Zunanje preverjanje trajnostnega poročila	Str. 77
	Dejavnosti organizacije in zaposleni
GRI 2	2-6 Dejavnosti organizacije, vrednostna veriga in drugi poslovni odnosi	Skupina Luka Koper	7 Predstavitev Skupine Luka Koper in opis poslovnega modela	Str. 42
			7.4 Dejavnosti Skupine Luka Koper	Str. 44
			9.2.1 Tržni položaj	Str. 49
			26.2 Oskrbovalna veriga	Str. 204
GRI 2	2-7 Zaposleni	Skupina Luka Koper	21.1 Opis sistema upravljanja zaposlenih	Str. 178
			21.1.2 Število zaposlenih v družbi Luka Koper, d. d., in v Skupini Luka Koper glede na spol	Str. 180
			21.1.3 Število zaposlenih v družbi Luka Koper, d. d., in v Skupini Luka Koper glede na regijo prebivališča	Str. 181
			21.1.6 Struktura zaposlenih v Luki Koper, d. d., in Skupini Luka Koper po starostnih skupinah	Str. 183
GRI 2	2-8 Delavci, ki niso zaposleni	Skupina Luka Koper	21.1 Opis sistema upravljanja zaposlenih	Str. 178
			21.1.4 Število agencijskih delavcev	Str. 182
	Upravljanje
GRI 2	2-9 Struktura in sestava organov upravljanja	Luka Koper, d. d.	4.3 Sistem upravljanja	Str. 25
			4.4 Skupščina	Str. 25
			4.5 Nadzorni svet družbe Luka Koper, d. d.	Str. 26
			4.6 Uprava družbe Luka Koper, d. d.	Str. 29
			15 Delnica LKPG	Str. 70
GRI 2	2-10 Imenovanje in izbira najvišjega organa upravljanja	Luka Koper, d. d.	4.2.8 Pravila družbe o imenovanju in zamenjavi članov organov vodenja ali nadzora	Str. 24
			4.3 Sistem upravljanja	Str. 25
			4.4 Skupščina	Str. 25
			4.5 Nadzorni svet družbe Luka Koper, d. d.	Str. 26
			4.6 Uprava družbe Luka Koper, d. d.	Str. 29

GRI 2	2-11 Predsednik najvišjega organa upravljanja	Luka Koper, d. d.	4.6 Uprava družbe Luka Koper, d. d.	Str. 29
GRI 2	2-12 Vloga najvišjega organa upravljanja pri	Luka Koper, d. d.	Izjava o odgovornosti članov uprave družbe	Str. 1
	nadzoru obvladovanja vplivov		8 Poslovna strategija razvoja	Str. 46
			17 Proces določanja bistvenih vsebin	Str. 79
			18 Skupina Luka Koper in usmeritve na področju trajnostnega razvoja	Str. 86
			27 Korporativna integriteta in skladnost poslovanja, varstvo osebnih podatkov in človekovih pravic	Str. 206
GRI 2	2-13 Prenos odgovornosti za obvladovanje	Luka Koper, d. d.	14.1 Ključne vloge in odgovornosti znotraj sistema obvladovanja tveganj in priložnosti	Str. 65
	vplivov		17 Proces določanja bistvenih vsebin	Str. 79
			18 Skupina Luka Koper in usmeritve na področju trajnostnega razvoja	Str. 86
			19.2 Opis sistema ravnanja z okoljem	Str. 107
			20.1 Opis sistema varnosti in zdravja pri delu	Str. 171
			20.2.1 Organiziranost področja	Str. 171
			23.3 Varovanje podatkov o kupcih	Str. 194
			27 Korporativna integriteta in skladnost poslovanja, varstvo osebnih podatkov in človekovih pravic	Str. 206
GRI 2	2-14 Vloga najvišjega organa upravljanja pri	Luka Koper, d. d.	Izjava o odgovornosti članov uprave družbe	Str. 1
	poročanju o trajnostnem razvoju		2 Pismo predsednice uprave	Str. 14
			17 Proces določanja bistvenih vsebin	Str. 79
			18 Skupina Luka Koper in usmeritve na področju trajnostnega razvoja	Str. 86
GRI 2	2-15 Navzkrižje interesov	Luka Koper, d. d.	4.5.9 Delovanje nadzornega sveta	Str. 28
			4.6.2 Opis članov uprave družbe Luka Koper, d. d., na dan 1. januarja 2024	Str. 30
			27 Korporativna integriteta in skladnost poslovanja, varstvo osebnih podatkov in človekovih pravic	Str. 206
GRI 2	2-16 Sporočanje kritičnih pomislekov	Luka Koper, d. d.	4.3 Sistem upravljanja	Str. 25	Ne poročamo
			14 Obvladovanje tveganj in priložnosti	Str. 64	2-16 b.
			14.1 Ključne vloge in odgovornosti znotraj sistema obvladovanja tveganj in priložnosti	Str. 65
			17 Proces določanja bistvenih	Str. 79
			19.6.3 Zabeležene in obravnavane okoljske pritožbe	Str. 117
			27.3.2 Človekove pravice	Str. 211
GRI 2	2-17 Znanje najvišjega organa upravljanja	Luka Koper, d. d.	18 Skupina Luka Koper in usmeritve na področju trajnostnega razvoja	Str. 86
GRI 2	2-18 Ocena uspešnosti najvišjega organa	Luka Koper, d. d.	4.7.2 Ocena uspešnosti uprave	Str. 31
	upravljanja
GRI 2	2-19 Politika prejemkov	Luka Koper, d. d.	4.5.11 Prejemki nadzornega sveta	Str. 28
			4.7.1 Prejemki uprave	Str. 31
			4.7.2 Ocena uspešnosti uprave	Str. 31
			4.11 Priloga izjave o upravljanju	Str. 34
			21.1.5 Delež zaposlenih v Luki Koper, d. d., in Skupini Luka Koper po kolektivni pogodbi	Str. 182
			Pojasnilo 31: Posli s povezanimi osebami	Str. 287
GRI 2	2-20 Postopek določanja prejemkov	Luka Koper, d. d.	4.5.11 Prejemki nadzornega sveta	Str. 28
			4.7.1 Prejemki uprave	Str. 31
			21.1.5 Delež zaposlenih v Luki Koper, d. d., in Skupini Luka Koper po kolektivni pogodbi	Str. 182
GRI 2	2-21 Skupni letni znesek nadomestil	Skupina Luka Koper	21.1.11 Ugodnosti za delavce	Str. 185
	Strategija, politike in prakse
GRI 2	2-22 Izjava o strategiji trajnostnega razvoja	Skupina Luka Koper	2 Pismo predsednice uprave	Str. 14
GRI 2	2-23 Zavezanost politikam	Luka Koper, d. d.	4.1 Kodeksi in praksa upravljanja	Str. 22
			14 Obvladovanje tveganj in priložnosti	Str. 64
			18 Skupina Luka Koper in usmeritve na področju trajnostnega razvoja	Str. 86
			19.7 Obvladovanje okoljskih tveganj in ukrepanje ob izrednih dogodkih	Str. 119
			19.8.7 Podnebne spremembe in priložnosti	Str. 126
			27 Korporativna integriteta in skladnost poslovanja, varstvo osebnih podatkov in človekovih pravic	Str. 206
			27.3 Spoštovanje človekovih pravic	Str. 211
GRI 2	2-24 Vpeljava zavezanosti politikam	Luka Koper, d. d.	18 Skupina Luka Koper in usmeritve na področju trajnostnega razvoja	Str. 86
			27 Korporativna integriteta in skladnost poslovanja, varstvo osebnih podatkov in človekovih pravic	Str. 206

Kritičnih vplivov ne štejemo. O njih le poročamo.

V družbi Luka Koper, d. d., v letih 2021, 2022 in 2023 niso bile izrečene denarne kazni. V letu 2023 je bila izrečena ena denarna kazen v odvisni družbi v višini 30 evrov.

GRI 2	2-25 Postopki za sanacijo negativnih vplivov	Skupina Luka Koper	2 Pismo predsednice	Str. 14
			14 Obvladovanje tveganj in priložnosti	Str. 64
			18 Skupina Luka Koper in usmeritve na področju trajnostnega razvoja	Str. 86
			19 Dolgoročno vzdržen razvoj naravnega okolja	Str. 92
			20.2.4 Izvajanje zdravstvenih ukrepov ter preprečevanje oziroma ublažitev negativnih učinkov na zdravje	Str. 172
			27 Korporativna integriteta in skladnost poslovanja, varstvo osebnih podatkov in človekovih pravic	Str. 206
			27.3 Spoštovanje človekovih pravic	Str. 211
GRI 2	2-26 Mehanizmi za iskanje nasvetov in izražanje	Luka Koper, d. d.	19.6.3 Zabeležene in obravnavane okoljske pritožbe	Str. 117
	pomislekov		21.1 Opis sistema upravljanja in usposabljanja zaposlenih	Str. 178
			21.2.1 Usposabljanje zaposlenih	Str. 189
			21.4 Sodelovanje z izobraževalnimi ustanovami	Str. 191
			27 Korporativna integriteta in skladnost poslovanja, varstvo osebnih podatkov in človekovih pravic	Str. 206
			27.3 Spoštovanje človekovih pravic	Str. 211
GRI 2	2-27 Skladnost z zakoni in predpisi	Skupina Luka Koper	19.5.1 Skladnost z okoljsko zakonodajo	Str. 113
			19.6.4 Inšpekcijski pregledi	Str. 118
			20.4 Skladnost z zakonodajo s področja varstva pri delu	Str. 174
			27 Korporativna integriteta in skladnost poslovanja, varstvo osebnih podatkov in človekovih pravic	Str. 206
			27.1 Skladnost z zakoni in predpisi	Str. 208
GRI 2	2-28 Članska združenja	Luka Koper, d. d.,	25.3 Članstva in zaveze	Str. 202
		Luka Koper INPO, d.
		o. o.
	Vključevanje deležnikov
GRI 2	2-29 Pristop k vključevanju deležnikov	Skupina Luka Koper	17 Proces določanja bistvenih vsebin	Str. 79
			17.1.1 Deležniki Luke Koper	Str. 79
GRI 2	2-30 Kolektivne pogodbe	Skupina Luka Koper	21.1.5 Delež zaposlenih v Luki Koper, d. d., in Skupini Luka Koper po kolektivni pogodbi	Str. 182
	GRI 3 BISTVENE VSEBINE 2021
GRI 3	3-1 Postopek določanja bistvenih vsebin	Skupina Luka Koper	17 Proces določanja bistvenih vsebin	Str. 79
GRI 3	3-2 Seznam bistvenih vsebin	Skupina Luka Koper	17 Proces določanja bistvenih vsebin	Str. 79
			17.1.1 Deležniki Luke Koper	Str. 79
			17.5 Matrika bistvenosti in prepoznani vplivi	Str. 83
	BISTVENA VSEBINA GRI 201 Ekonomska uspešnost 2016
GRI 3	3-3 Upravljavski pristop	Skupina Luka Koper	22 Družbena odgovornost	Str. 192
			23 Trajnostni odnosi s kupci	Str. 194
			25 Stabilnost poslovanja in poslovna uspešnost	Str. 198
			26.1 Opis sistema odnosov z dobavitelji	Str. 204
GRI 201	201-1 Neposredno ustvarjena in distribuirana	Skupina Luka Koper	22.1 Porazdelitev donatorskih in sponzorskih sredstev v letu 2023	Str. 193
	ekonomska vrednost		22.2 Porazdelitev in višina donatorskih in sponzorskih sredstev v letih 2021 do 2023	Str. 193
			25.2 Neposredno ustvarjena in distribuirana ekonomska vrednost	Str. 200
GRI 201	201-2 Finančni vplivi in druga tveganja ter priložnosti za dejavnosti organizacije, povezane s podnebnimi spremembami	Luka Koper, d. d.	19.8.7 Podnebne spremembe in priložnosti	Str. 126

*

Zahteve niso relevantne, ker družba nima lastnega pokojninskega načrta. Zaposleni so s plačilom predpisanih prispevkov vključeni v sistem obveznega pokojninskega zavarovanja. Že pred leti pa smo pristopili tudi k načrtom prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja, ki jih vodijo različni upravljalci pokojninskih skladov. Tem družba/Skupina mesečno vplačuje del premije prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja, del premije pa vplačujejo zaposleni sami. Družba po plačilu premij dodatnega pokojninskega zavarovanja, ki se tekoče/mesečno poravnavajo, nima nikakršnih drugih obveznosti iz tega naslova.

	BISTVENA VSEBINA GRI 202 Prisotnost na trgu 2016
GRI 3	3-3 Upravljavski pristop	Luka Koper, d. d.	21.1 Opis sistema upravljanja in usposabljanja zaposlenih	Str. 178		*
GRI 202	202-1 Razmerje med najnižjo plačo v organizaciji in minimalno plačo v državi po spolu	Luka Koper, d. d.	21.1.11 Ugodnosti za delavce	Str. 185
	BISTVENA VSEBINA GRI 203 Posredni ekonomski vplivi 2016
GRI 3	3-3 Upravljavski pristop	Skupina Luka Koper	22 Družbena odgovornost 25 Stabilnost poslovanja in poslovna uspešnost 25.1 Posredni ekonomski vplivi Luke Koper	Str. 192 Str. 198 Str. 199		*
GRI 203	203-1 Investicije v infrastrukturo in podporne storitve	Skupina Luka Koper	11 Naložbe v nefinančna sredstva	Str. 58
GRI 203	203-2 Pomembni posredni gospodarski vplivi	Luka Koper, d. d.	22 Družbena odgovornost 25.1 Posredni ekonomski vplivi Luke Koper	Str. 192 Str. 199
	BISTVENA VSEBINA GRI 204 Nabava 2016
GRI 3	3-3 Upravljavski pristop	Luka Koper, d. d.	26.1 Opis sistema razvijanja odnosov z dobavitelji 26.2.3 Ocenjevanje ozaveščenosti dobaviteljev	Str. 204 Str. 205		*
GRI 204	204-1 Delež izdatkov za lokalne dobavitelje pri poslovanju	Luka Koper, d. d.	26.2.1 Delež vrednosti celotne nabave Luke Koper, d. d., v letu 2023 po državah 26.2.2 Delež vrednosti celotne nabave Luke Koper, d. d., v letu 2023 na slovenskem trgu po regijah	Str. 204 Str. 205	Ne poročamo 204-1c.
	BISTVENA VSEBINA GRI 205 Preprečevanje korupcije 2016
GRI 3	3-3 Upravljavski pristop	Skupina Luka Koper	27 Korporativna integriteta in skladnost poslovanja, varstvo osebnih podatkov in človekovih pravic 27.2 Preprečevanje korupcije	Str. 206 Str. 208		*
GRI 205	205-1 Poslovne operacije, ocenjene glede tveganj, povezanih s korupcijo	Luka Koper, d. d.	27.2 Preprečevanje korupcije	Str. 208
GRI 205	205-2 Komunikacija in izobraževanja o protikorupcijskih pravilih in postopkih organizacije	Skupina Luka Koper	27.2 Preprečevanje korupcije	Str. 208
GRI 205	205-3 Potrjeni primeri korupcije in ukrepi, izvedeni kot odziv nanje	Skupina Luka Koper	27.2 Preprečevanje korupcije	Str. 208
	GRI 300
GRI 3	3-3 Upravljavski pristop (GRI 302 – GRI 306)	Luka Koper, d. d.	8 Poslovna strategija razvoja 18 Skupina Luka Koper in usmeritve na področju trajnostnega razvoja 19.2 Opis sistema ravnanja z okoljem 19.3 Sožitje z okoljem 19.4 Politika varnega in zdravega pristaniškega okolja ter energetske učinkovitosti 19.5 Skladnost z zahtevami s področja varovanja okolja 19.6 Komuniciranje z javnostmi 19.7 Obvladovanje okoljskih tveganj in ukrepanje ob izrednih dogodkih	Str. 46 Str. 86 Str. 107 Str. 107 Str. 113 Str. 113 Str. 115 Str. 119

Luka Koper deluje na eni lokaciji.

*

	BISTVENA VSEBINA GRI 302 Energija 2016
GRI 3	3-3 Upravljavski pristop	Luka Koper, d. d.	19.8 Emisije/imisije zaradi delovanja pristanišča	Str. 121
			19.11 Raba energije in energetska učinkovitost	Str. 146
GRI 302	302-1 Poraba energije znotraj organizacije	Luka Koper, d. d.	19.11.2 Poraba energentov	Str. 146	Opuščeno poročanje 302-1c ii, iii, iv in d.	tem ne poročamo.
						energentov.
GRI 302	302-2 Poraba energije zunaj organizacije	Luka Koper, d. d.	19.11.2 Poraba energentov	Str. 146
GRI 302	302-3 Učinkovita raba energije	Luka Koper, d. d.	19.11.2 Poraba energentov	Str. 146
GRI 302	302-4 Zmanjševanje porabe energije	Luka Koper, d. d.	19.3.3 Realizacija okoljskih ciljev v obdobju 2021-2023	Str. 112
			19.11.2 Poraba energentov	Str. 146
			19.11.4 Predstavitev realizacije programov izboljšav za zmanjševanje rabe električne energije in goriva	Str. 150
	BISTVENA VSEBINA GRI 303 Voda in odplake 2018
GRI 3	3-3 Upravljavski pristop	Luka Koper, d. d.	19.8.7 Podnebne spremembe in priložnosti	Str. 126
			19.12 Upravljanje s pitno vodo in podzemno vodo	Str. 151
			19.13 Ravnanje z odpadno vodo	Str. 154
GRI 303	303-1 Voda kot skupni vir	Luka Koper, d. d.	19.8.7 Podnebne spremembe in priložnosti	Str. 126
			19.12 Upravljanje s pitno in podzemno vodo	Str. 151
GRI 303	303-2 Upravljanje vplivov odvajanja vode	Luka Koper, d. d.	19.12 Upravljanje s pitno in podzemno vodo	Str. 151
			19.13 Ravnanje z odpadno vodo	Str. 154
GRI 303	303-3 Odvzem vode	Luka Koper, d. d.	19.12 Upravljanje s pitno in podzemno vodo	Str. 151	Opuščeno poročanje 303-3b.
GRI 303	303-4 Odvajanje vode	Luka Koper, d. d.	19.5.1. Skladnost z okoljsko zakonodajo	Str. 113	Opuščeno
			19.12 Upravljanje s pitno in podzemno vodo	Str. 151	poročanje 303-4c.
			19.13 Ravnanje z odpadno vodo	Str. 154
GRI 303	303-5 Poraba vode	Luka Koper, d. d.	19.8.7 Podnebne spremembe in priložnosti	Str. 126	Opuščeno
			19.12 Upravljanje s pitno in podzemno vodo	Str. 151	poročanje 303-5 b, c.

Proizvodnje pare nimamo, zato o tem ne poročamo.
O porabi energije za ogrevanje in hlajenje ne poročamo ločeno, ker teh virov ne merimo ločeno, temveč so zajeti v skupni porabi energentov.
Električne energije ne prodajamo.
	*
	Območje ni prepoznano kot območje s pomanjkanjem vode.
	Območje ni prepoznano kot območje s pomanjkanjem vode, ki bi zahtevalo dodatno razčlenitev po posameznih izpustih.
	b. Območje ni prepoznano kot območje s pomanjkanjem vode.
	c. Ni skladiščenja zalog vode, ki bi vplivale na porabo vode blžnjega ali širšega območja.

	BISTVENA VSEBINA GRI 304 Biotska raznovrstnost 2016
GRI 3	3-3 Upravljavski pristop	Luka Koper, d. d.	19.15 Biotska raznovrstnost	Str. 157	*
GRI 304	304-1 Operativna mesta, ki so v lasti, zakupu, upravljanju ali sosedstvu, zaščitena območja in območja z visoko vrednostjo biotske raznovrstnosti zunajzaščitenih območij	Luka Koper, d. d.	19.3 Sožitje z okoljem 19.15 Biotska raznovrstnost	Str. 107 Str. 157
GRI 304	304-2 Pomembni vplivi dejavnosti, izdelkov in storitev na biotsko raznovrstnost	Luka Koper, d. d.	19.3 Sožitje z okoljem 19.15 Biotska raznovrstnost	Str. 107 Str. 157
GRI 304	304-3 Habitati, ki so zaščiteni ali ponovno vzpostavljeni	Luka Koper, d. d.	19.3 Sožitje z okoljem 19.15 Biotska raznovrstnost	Str. 107 Str. 157
GRI 304	304-4 Število vrst IUCN z rdeče liste in število nacionalno zaščitenih živalskih in rastlinskih vrst, ki so ogrožene zaradi delovanja organizacije	Luka Koper, d. d.	19.3 Sožitje z okoljem 19.15 Biotska raznovrstnost	Str. 107 Str. 157

	BISTVENA VSEBINA GRI 305 Emisije 2016
GRI 3	3-3 Upravljavski pristop	Luka Koper, d. d.	19.8 Emisije/imisije zaradi delovanja pristanišča 19.11 Raba energije in energetska učinkovitost	Str. 121 Str. 146
GRI 305	305-1 Neposredne (scope 1) emisije toplogred nih plinov (GHG)	Luka Koper, d. d.	19.8.8 Predstavitev rezultatov emisij toplogrednih plinov	Str. 129
GRI 305	305-2 Posredne (scope 2) emisije toplogrednih plinov (GHG)	Luka Koper, d. d.	19.8.8 Predstavitev rezultatov emisij toplogrednih plinov	Str. 129
GRI 305	305-3 Druge posredne (scope 3) emisije toplog rednih plinov (GHG)	Luka Koper, d. d.	19.8.8 Predstavitev rezultatov emisij toplogrednih plinov	Str. 129
GRI 305	305-6 Emisije ozonu škodljivih snovi	Luka Koper, d. d.	19.8.8 Predstavitev rezultatov emisij toplogrednih plinov	Str. 129 Opuščeno poročanje 305-6a.

*
Vse je preračunano na ekvivalente CO2, da je mogoče vse prispevke sešteti, zato preračuna v CFC-11 nismo izvedli. Luka Koper, d. d., ne uvaža ali izvaža ozonu škodljivih snovi.
*
*

GRI 305	305-7 Emisije dušikovih oksidov (NOX), žveplo vih oksidov (SOX) in znatni izpusti drugih snovi v ozračje	Luka Koper, d. d.	19.8.2 Količina celokupnega prahu v pristanišču	Str. 121
			19.8.3 Količina zdravju škodljivih prašnih delcev	Str. 122
			19.8.4 Izpusti snovi na ključnih izvorih	Str. 125
			19.8.9 Rezultati meritev emisij hlapnih spojin	Str. 131
GRI 305	Emisije hrupa	Luka Koper, d. d.	19.10 Emisije hrupa	Str. 140
GRI 305	Svetlobno onesnaževanje	Luka Koper, d. d.	19.14 Svetlobno onesnaževanje	Str. 156
	BISTVENA VSEBINA GRI 306 Odpadki 2020
GRI 3	3-3 Upravljavski pristop	Luka Koper, d. d.	19.9 Ravnanje z odpadki	Str. 133
			19.9.2 Predstavitev realizacije programov izboljšav glede ravnanja z odpadki	Str. 139
GRI 306	306-1 Nastajanje odpadkov in pomembni vplivi	Luka Koper, d. d.	19.9 Ravnanje z odpadki	Str. 133
	povezani z odpadki		19.9.1 Rezultati s področja ravnanja z odpadki	Str. 135
GRI 306	306-2 Upravljanje pomembnih vplivov, povezanih z odpadki	Luka Koper, d. d.	19.9 Ravnanje z odpadki	Str. 133
			19.9.1 Rezultati s področja ravnanja z odpadki	Str. 135
GRI 306	306-3 Nastali odpadki	Luka Koper, d. d.	19.9.1 Rezultati s področja ravnanja z odpadki	Str. 135
GRI 306	306-4 Odpadki, ki se ne odlagajo	Luka Koper, d. d.	19.9.1 Rezultati s področja ravnanja z odpadki	Str. 135
GRI 306	306-5 Odpadki, namenjeni za odlaganje	Luka Koper, d. d.	19.9.1 Rezultati s področja ravnanja z odpadki	Str. 135

	BISTVENA VSEBINA GRI 308 Ocenjevanje dobaviteljev z vidika okolja 2016
GRI 3	3-3 Upravljavski pristop	Skupina Luka Koper	26.1 Opis sistema razvijanja odnosov z dobavitelji	Str. 204	*
			26.2. Oskrbovalna veriga	Str. 204
			26.2.3 Ocenjevanje ozaveščenosti dobaviteljev	Str. 205
GRI 308	308-2 Negativni vplivi na okolje v dobavni verigi in ukrepi za zmanjševanje teh vplivov	Skupina Luka Koper	26.2.3 Ocenjevanje ozaveščenosti dobaviteljev	Str. 205
	BISTVENA VSEBINA GRI 401 Zaposlovanje 2016
GRI 3	3-3 Upravljavski pristop	Skupina Luka Koper	21.1 Opis sistema upravljanja in usposabljanja zaposlenih	Str. 178	*
GRI 401	401-1 Zaposlovanje in fluktuacija	Skupina Luka Koper	21.1.7 Zaposlovanje in odhodi v Luki Koper, d. d., in Skupini Luka Koper glede na spol	Str. 183
			21.1.8 Zaposlovanje in odhodi v Luki Koper, d. d., in Skupini Luka Koper po starostnih skupinah	Str. 183
			21.1.9 Zaposlovanje in odhodi v Luki Koper, d. d., in Skupini Luka Koper glede na regijo prebivališča	Str. 184
			21.1.10 Primerjava med zaposlovanjem, odhodi in stopnjo fluktuacije	Str. 184

GRI 401	401-2 Ugodnosti, ki so predvidene za polno zaposlene delavce in niso predvidene za delavce, ki so zaposleni za določen čas, in za delavce s skrajšanim delovnim časom.	Luka Koper, d. d.	21.1.11 Ugodnosti za delavce	Str. 185
GRI 401	401-3 Starševski dopust	Skupina Luka Koper	21.1.12 Število zaposlenih v Luki Koper, d. d., in Skupini Luka Koper, ki so koristili starševski dopust in se vrnili na delovno mesto, po spolu	Str. 186
	BISTVENA VSEBINA GRI 403 Varnost in zdravje pri delu 2018
GRI 3	3-3 Upravljavski pristop	Skupina Luka Koper	20.1 Opis sistema varnosti in zdravja pri delu	Str. 171 *
			20.2.3 Ugotavljanje nevarnosti, ocena tveganja in preiskava izrednih dogodkov	Str. 172
			20.3 Cilji varnosti in zdravja pri delu	Str. 173
			20.7 Povzetek izvedenih najpomembnejših aktivnosti na področju varnosti in zdravja pri delu v letu 2023	Str. 176
			20.8 Skrb za zdravje	Str. 177
GRI 403	403-1 Sistem vodenja varnosti in zdravja pri delu Skupina Luka Koper		20.1 Opis sistema varnosti in zdravja pri delu	Str. 171
			20.2.2 Delavci, zajeti v sistem varnosti in zdravja pri delu	Str. 171
GRI 403	403-2 Prepoznavanje nevarnosti, ocena tveganja in preiskava incidentov	Skupina Luka Koper	20.2.3 Ugotavljanje nevarnosti, ocena tveganja in preiskava izrednih dogodkov	Str. 172
GRI 403	403-3 Storitve zdravja pri delu	Skupina Luka Koper	20.2.4 Izvajanje zdravstvenih ukrepov ter preprečevanje oziroma ublažitev negativnih učinkov na zdravje	Str. 172
GRI 403	403-4 Sodelovanje delavcev, posvetovanje in komuniciranje o varnosti in zdravju pri delu	Luka Koper, d. d.	20.2.6 Sodelovanje delavcev in posvetovanje s predstavniki delavcev	Str. 173
GRI 403	403-5 Usposabljanje delavcev o varnosti in zdravju pri delu	Luka Koper, d. d.	20.2.5 Usposabljanje za varno in zdravo delo	Str. 173
GRI 403	403-6 Promocija zdravja delavcev	Skupina Luka Koper	20.2.4 Izvajanje zdravstvenih ukrepov ter preprečevanje oziroma ublažitev negativnih učinkov na zdravje	Str. 172
			20.8 Skrb za zdravje	Str. 177
GRI 403	403-7 Preprečevanje in ublažitev vplivov na zdravje in varnost pri delu, ki so neposredno	Skupina Luka Koper	20.2.4 Izvajanje zdravstvenih ukrepov ter preprečevanje oziroma ublažitev negativnih učinkov na zdravje	Str. 172
	povezani s poslovnimi odnosi		20.6 Škodni dogodki	Str. 173
			20.7 Povzetek najpomembnejših izvedenih aktivnosti na področju varnosti in zdravja pri delu v letu 2023	Str. 176
GRI 403	403-8 Delavci, zajeti v sistem vodenja varnosti in zdravja pri delu	Skupina Luka Koper	20.2.2 Delavci, zajeti v sistem varnosti in zdravja pri delu	Str. 171
GRI 403	403-9 Poškodbe pri delu	Skupina Luka Koper	20.1 Opis sistema varnosti in zdravja pri delu	Str. 171
			20.2.3 Ugotavljanje nevarnosti, ocena tveganja in preiskava izrednih dogodkov	Str. 172
			20.3 Cilji varnosti in zdravja pri delu	Str. 173
			20.5 Poškodbe pri delu	Str. 174
			20.7 Povzetek najpomembnejših izvedenih aktivnosti na področju varnosti in zdravja pri delu v letu 2023	Str. 176
			20.9 Aktivnosti na področju varnosti in zdravja pri delu, načrtovane za leto 2024	Str. 177
GRI 403	403-10 Zdravstveno stanje, povezano z delom	Skupina Luka Koper	20.2.4 Izvajanje zdravstvenih ukrepov ter preprečevanje oziroma ublažitev negativnih učinkov na zdravje	Str. 172
	BISTVENA VSEBINA GRI 404 Usposabljanje in izobraževanje 2016
GRI 3	3-3 Upravljavski pristop	Skupina Luka Koper	21.1 Opis sistema upravljanja in usposabljanja zaposlenih	Str. 178 *
GRI 404	404-1 Povprečno število izobraževanj na zaposlenega na leto	Skupina Luka Koper	21.2.1 Usposabljanje zaposlenih	Str. 189

GRI 404	404-2 Programi za nadgradnjo kompetenc zaposlenih, vseživljenjsko učenje in programi, ki podpirajo nadaljnjo zaposljivost delavcev ali jim pomagajo pri njihovih kariernih zaključkih	Skupina Luka Koper	21.2.2 Vpeljani programi	Str. 190
GRI 404	404-3 Delež zaposlenih, ki so vključeni v ocenjevanje delovne uspešnosti in poklicno napredovanje	Skupina Luka Koper	21.2.3 Karierni razvoj zaposlenih	Str. 190
	BISTVENA VSEBINA GRI 405 Raznolikost in enake možnosti 2016
GRI 3	3-3 Upravljavski pristop	Luka Koper, d. d.	4.5 Nadzorni svet družbe Luka Koper, d. d. 27 Korporativna integriteta in skladnost poslovanja, varstvo osebnih podatkov in človekovih pravic 27.3 Spoštovanje človekovih pravic 27.3.1 Politika raznolikosti	Str. 26 * Str. 206 Str. 211 Str. 211
GRI 405	405-1 Raznolikost v organih vodenja in zaposlenih	Skupina Luka Koper	4.5 Nadzorni svet družbe Luka Koper, d. d. 4.6.2 Opis članov uprave družbe Luka Koper, d. d., na dan 1. januarja 2024 21.1.2 Število zaposlenih v družbi Luka Koper, d. d., in v Skupini Luka Koper glede na spol 21.1.14 Raznolikost zaposlenih v Luki Koper, d. d., in Skupini Luka Koper po kategoriji delovnega mesta 21.1.15 Raznolikost zaposlenih v Luki Koper, d. d., in Skupini Luka Koper glede na spol 21.1.16 Raznolikost zaposlenih v Luki Koper, d. d., in Skupini Luka Koper po starostnih skupinah	Str. 26 Str. 30 Str. 180 Str. 187 Str. 187 Str. 188
	BISTVENA VSEBINA GRI 406 Preprečevanje diskriminacije 2016
GRI 3	3-3 Upravljavski pristop	Luka Koper, d. d.	27 Korporativna integriteta in skladnost poslovanja, varstvo osebnih podatkov in človekovih pravic 27.3 Spoštovanje človekovih pravic	Str. 206 * Str. 211
GRI 406	406-1 Primeri diskriminacije in ukrepi, izvedeni zoper njih	Luka Koper, d. d.	27.3 Spoštovanje človekovih pravic	Str. 211
	BISTVENA VSEBINA GRI 413 Lokalna skupnost 2016
GRI 3	3-3 Upravljavski pristop	Luka Koper, d. d.	18.1 Strategija trajnostnega razvoja 22 Družbena odgovornost	Str. 87 * Str. 192
RI 413 GRI 413	413-1 Delovanje z vključevanjem lokalne skupnosti, presojo vplivov in razvojnimi programi 413-2 Dejavnosti s pomembnimi dejanskimi in potencialnimi negativnimi vplivi na lokalne skupnosti	Luka Koper, d. d. Luka Koper, d. d.	7.4 Dejavnosti Skupine Luka Koper 19.6. Komuniciranje z javnostmi 19.6.3 Zabeležene in obravnavane okoljske pritožbe 19.10.1 Rezultati s področja emisij hrupa 19.10.2 Predstavitev realizacije programov izboljšav za zmanjševanje ravni hrupa 19.10.3 Programi izboljšav za zmanjševanje ravni hrupa, načrtovani za leto 2024 19.16.1 Statistika posredovanja na morju 22 Družbena odgovornost 22.1 Porazdelitev donatorskih in sponzorskih sredstev v letu 2023 22.2 Porazdelitev in višina donatorskih in sponzorskih sredstev v letih 2021 do 2023 25.1 Posredni ekonomski vplivi Luke Koper 19.10.1 Rezultati s področja emisij hrupa 19.10.2 Predstavitev realizacije programov izboljšav za zmanjševanje ravni hrupa 19.10.3 Programi izboljšav za zmanjševanje ravni hrupa, načrtovani za leto 2024 22 Družbena odgovornost	Str. 44 Str. 115 Str. 117 Str. 141 Str. 143 Str. 145 Str. 162 Str. 192 Str. 193 Str. 193 Str. 199 Str. 141 Str. 143 Str. 145 Str. 192
	BISTVENA VSEBINA GRI 414 Ocena dobaviteljev z vidika vpliva na družbo 2016
GRI 3	3-3 Upravljavski pristop	Luka Koper, d. d.	26.1 Opis sistema razvijanja odnosov z dobavitelji 26.2.3 Ocenjevanje ozaveščenosti dobaviteljev	Str. 204 * Str. 205
GRI 414	414-2 Negativni vplivi na družbo znotraj nabavne verige in ukrepi zoper njih	Luka Koper, d. d.	26.2.3 Ocenjevanje ozaveščenosti dobaviteljev	Str. 205
			* Delno je opis upravljavskih pristopov zajet tudi v poglavju 25.4. Evalvacijo upravljavskih pristopov bomo dopolnili in nadgradili pri poročanju za leto 2024, skladno z zahtevami standardov ESRS.

225

RAČUNOVODSKO POROČILO

30 Računovodski izkazi družbe Luka Koper, d. d., in Skupine Luka Koper

30.1 Izkaz poslovnega izida

(v evrih)		Luka Koper, d. d.		Skupina Luka Koper
	Pojasnilo	2023	2022	2023	2022
Čisti prihodki od prodaje	1	309.284.223	310.196.680	312.772.489	313.462.636
Usredstveni lastni proizvodi in storitve	2	91.388	77.600	95.639	77.611
Drugi prihodki	3	4.040.758	2.338.538	6.068.506	4.265.615
Stroški materiala	4	-22.147.066	-22.796.898	-22.410.601	-23.204.563
Stroški storitev	5	-85.222.742	-74.316.012	-79.867.051	-69.329.678
Stroški dela	6	-101.718.121	-93.577.828	-109.876.184	-101.241.289
Amortizacija	7	-32.263.102	-30.799.846	-32.819.539	-31.487.994
Drugi odhodki	8	-12.832.099	-9.392.711	-13.050.836	-9.427.804
Poslovni izid iz poslovanja		59.233.239	81.729.523	60.912.423	83.114.534
Finančni prihodki		7.572.819	6.349.703	6.391.292	3.867.468
Finančni odhodki		-1.683.570	-1.244.790	-1.709.016	-764.667
Poslovni izid iz financiranja	9	5.889.249	5.104.913	4.682.276	3.102.801
Rezultati pridruženih družb		0	0	1.780.357	1.734.285
Poslovni izid pred obdavčitvijo		65.122.488	86.834.436	67.375.056	87.951.620
Obračunani davek	10	-5.219.628	-13.377.322	-5.448.518	-13.471.233
Odloženi davki	10	-5.452.838	-190.887	-5.481.169	-254.308
Čisti poslovni izid delujočega poslovanja		54.450.022	73.266.227	56.445.369	74.226.079
Čisti poslovni izid ustavljenega poslovanja		0	0	0	-66.280
Čisti poslovni izid obračunskega obdobja		54.450.022	73.266.227	56.445.369	74.159.799
Čisti poslovni izid obračunskega obdobja lastnikov obvladujoče družbe		0	0	56.393.649	74.112.143
Čisti poslovni izid obračunskega obdobja lastnikov neobvladujočih deležev		0	0	51.720	47.656
Čisti dobiček na delnico	11	3,89	5,23	4,03	5,29

Pojasnila k računovodskim izkazom so njihov sestavni del in jih je treba brati v povezavi z njimi.

30.2 Izkaz drugega vseobsegajočega donosa

(v evrih)		Luka Koper, d. d.		Skupina Luka Koper
	Pojasnilo	2023	2022	2023	2022
Čisti poslovni izid obračunskega obdobja		54.450.022	73.266.227	56.445.369	74.159.799
a) Postavke drugega vseobsegajočega donosa, razvrščene po vrstah in združene v skupine:
Aktuarski dobički ali izgube iz pozaposlitvenih zaslužkov	23	-280.760	174.977	-331.085	132.137
Odloženi davek na aktuarske dobičke ali izgube	27	23.947	-20.002	26.257	-17.848
Spremembe presežka iz prevrednotenja finančnih sredstev, vrednotenih po pošteni vrednosti prek kapitala	18	8.228.343	-11.619.416	8.419.219	-11.773.348
Odloženi davek na prevrednotenje finančnih sredstev, vrednotenih po pošteni vrednosti prek kapitala	27	-2.299.931	2.207.689	-2.209.850	2.236.936
Postavke, ki pozneje ne bodo prerazvrščene v poslovni izid		5.671.599	-9.256.752	5.904.541	-9.422.123
b) Deleži drugega vseobsegajočega donosa pridruženih podjetij in skupnih podvigov, ki se računovodsko obravnava po kapitalski metodi:
Aktuarski dobički ali izgube iz pozaposlitvenih zaslužkov pridruženih družb		0	0	-9.889	0
Postavke, ki pozneje ne bodo prerazvrščene v poslovni izid pridruženih družb		0	0	-9.889	0
Celotni vseobsegajoči donos obračunskega obdobja		60.121.621	64.009.474	62.340.021	64.737.676
Celotni vseobsegajoči donos obračunskega obdobja lastnikov obvladujoče družbe		60.121.621	64.009.474	62.288.301	64.690.020
Celotni vseobsegajoči donos obračunskega obdobja lastnikov neobvladujočih deležev		0	0	51.720	47.656

30.3 Izkaz finančnega položaja

(v evrih)		Luka Koper, d. d.		Skupina Luka Koper
	Pojasnilo	31. 12. 2023	31. 12. 2022	31. 12. 2023	31. 12. 2022
SREDSTVA
Nepremičnine, naprave in oprema	12	452.753.184	446.106.451	465.724.409	457.645.315
Naložbene nepremičnine	13	15.386.143	23.467.367	15.088.082	15.324.069
Neopredmetena sredstva	14	759.814	870.086	841.090	942.603
Druga sredstva	15	535.707	216.640	535.707	216.640
Delnice in deleži v družbah v Skupini	16	13.786.988	4.048.063	0	0
Delnice in deleži v pridruženih družbah	17	6.737.709	6.737.709	16.898.490	16.361.004
Druge nekratkoročne finančne naložbe	18	57.463.248	45.758.319	59.949.023	48.989.127
Dana posojila in depoziti		0	0	0	5.557
Nekratkoročne poslovne terjatve		39.991	39.991	39.991	39.991
Odložene terjatve za davek	28	0	5.120.112	0	5.104.155
Nekratkoročna sredstva		547.462.784	532.364.738	559.076.792	544.628.461
Zaloge	19	2.091.082	1.596.208	2.091.082	1.596.208
Kratkoročne finančne naložbe	20	69.474.594	1.717	69.474.594	1.717
Poslovne ter druge terjatve in sredstva	21	59.393.154	59.622.532	60.363.391	60.178.626
Sredstva iz pogodb s kupci		253.653	0	253.653	0
Terjatve za davek od dohodka		1.481.015	0	1.338.063	0
Denar in denarni ustrezniki	22	53.282.798	69.095.661	81.628.977	94.749.216
Kratkoročna sredstva		185.976.296	130.316.118	215.149.760	156.525.767
SKUPAJ SREDSTVA		733.439.080	662.680.856	774.226.552	701.154.228
KAPITAL IN OBVEZNOSTI
Osnovni kapital		58.420.965	58.420.965	58.420.965	58.420.965
Kapitalske rezerve		89.562.703	89.562.703	89.562.703	89.562.703
Rezerve iz dobička		288.765.823	261.540.812	288.765.823	261.540.812
Rezerve, nastale zaradi vrednotenja po pošteni vrednosti		24.719.356	20.471.436	24.501.725	20.670.418
Zadržani dobički		43.878.553	50.229.864	81.464.730	85.232.746
Kapital lastnikov obvladujoče družbe		505.347.400	480.225.780	542.715.946	515.427.644
Neobvladujoči deleži		0	0	337.002	304.525
Skupaj kapital	23	505.347.400	480.225.780	543.052.948	515.732.169
Rezervacije	24	22.838.101	20.348.498	23.612.486	21.037.710
Odloženi prihodki	25	33.958.480	31.277.675	34.959.122	32.406.391
Nekratkoročna posojila	26	93.979.370	54.315.463	93.979.370	54.315.463
Druge nekratkoročne finančne obveznosti		529.437	741.361	473.032	698.507
Nekratkoročne poslovne obveznosti		98.146	1.105.802	82.544	1.145.239
Odložene obveznosti za davek	27	2.608.710	0	2.560.607	0
Nekratkoročne obveznosti		154.012.244	107.788.799	155.667.161	109.603.310
Kratkoročna posojila	28	15.193.235	8.336.093	15.193.235	8.336.093
Druge kratkoročne finančne obveznosti		431.961	408.276	372.914	330.026
Obveznosti za davek od dohodka		0	9.842.953	0	9.866.267
Poslovne in druge obveznosti	29	58.454.240	56.078.955	59.940.294	57.286.363
Kratkoročne obveznosti		74.079.436	74.666.277	75.506.443	75.818.749

SKUPAJ KAPITAL IN OBVEZNOSTI 733.439.080 662.680.856 774.226.552 701.154.228

30.4 Izkaz denarnih tokov

(v evrih)	Luka Koper, d. d.		Skupina Luka Koper
	2023	2022	2023	2022
DENARNI TOK PRI POSLOVANJU
Čisti poslovni izid obračunskega obdobja	54.450.022	73.266.227	56.445.369	74.159.799
Prilagoditve za:
Amortizacija	32.263.102	30.799.846	32.819.539	31.487.994
Odpisi vrednosti in izgube pri prodaji nepremičnin, naprav, opreme in naložbenih nepremičnin	462.566	239.986	600.616	240.144
Dobiček pri prodaji nepremičnin, naprav in opreme, neopredmetenih sredstev in naložbenih nepremičnin	-164.108	-675.055	-198.956	-821.416
Popravek vrednosti terjatev	113.463	370.406	124.571	379.672
Izterjane slabljene terjatve in odpisane obveznosti	-610.462	-395.150	-622.616	-409.644
Odprava rezervacij	-1.657.785	-2.975	-1.657.785	-2.975
Finančni prihodki	-7.572.819	-6.349.703	-6.391.292	-3.867.468
Finančni odhodki	1.683.570	1.244.790	1.709.016	764.667
Pripoznani rezultat pridruženih družb po kapitalski metodi	0	0	-1.780.357	-1.734.285
Obračunani davek in odloženi davki	10.672.466	13.568.209	10.929.687	13.725.541
Dobiček iz poslovanja pred spremembo čistih kratkoročnih sredstev in davki	89.640.015	112.066.581	91.977.792	113.922.029
Sprememba drugih sredstev	-319.067	9.433.547	-319.067	9.433.547
Sprememba poslovnih terjatev	1.083.820	-12.852.528	684.140	-13.146.786
Sprememba zalog	-494.874	-150.837	-494.874	-150.837
Sprememba sredstev (skupine za odtujitev) za prodajo	0	0	0	340.807
Sprememba obveznosti (skupina za odtujitev) za prodajo	0	0	0	40.984
Sprememba poslovnih obveznosti	4.641.703	12.636.012	4.798.990	12.880.018
Sprememba rezervacij	3.938.494	1.438.552	3.978.697	1.486.178
Sprememba nekratkoročno odloženih prihodkov	2.680.805	2.399.034	2.552.731	2.269.015
Denar, ustvarjen pri poslovanju	101.170.896	124.970.361	103.178.409	127.074.955
Izdatki za obresti	-1.687.057	-485.214	-1.712.503	-490.091
Izdatki za davek	-16.543.596	-6.665.206	-16.652.848	-6.735.756
Čisti denarni tokovi iz poslovanja	82.940.243	117.819.941	84.813.058	119.849.108
DENARNI TOK PRI NALOŽBENJU
Prejete obresti	1.801.194	175.991	2.222.069	191.362
Prejete dividende in deleži v dobičku odvisnih družb	462.701	202.983	0	0
Prejete dividende in deleži v dobičku pridruženih družb	691.982	1.158.075	691.982	1.158.075
Prejete dividende in deleži v dobičku drugih družb	2.932.828	2.524.888	2.989.366	2.580.434
Prejemki od prodaje nepremičnin, naprav in opreme in neopredmetenih sredstev	684.918	1.813.165	707.525	1.959.445
Prejemki od prodaje naložbenih nepremičnin	19.587	2.886	31.824	2.886
Prejemki od prodaje, zmanjšanja finančnih naložb, danih posojil in depozitov	116.817.787	1.619	122.753.697	1.619
Izdatki za nakup nepremičnin, naprav in opreme, neopredmetenih sredstev	-44.533.865	-46.043.710	-44.751.576	-46.701.498
Izdatki za nakup finančnih naložb in povečanje danih posojil in depozitov	-188.704.100	0	-193.704.100	0
Čisti denarni tokovi iz naložbenja	-109.826.968	-40.164.103	-109.059.214	-40.807.677
DENARNI TOK PRI FINANCIRANJU
Prejemki pri prejetih nekratkoročnih posojilih	60.000.000	36.100.000	60.000.000	36.100.000
Izdatki za vračilo nekratkoročnih posojil	-5.142.857	-12.250.000	-5.142.857	-12.250.000
Izdatki za vračilo kratkoročnih posojil	-8.336.093	-32.408.143	-8.336.093	-32.408.143
Izdatki za plačilo sredstev v najemu	-447.188	-384.460	-395.133	-412.757
Izplačane dividende	-35.000.000	-15.960.000	-35.000.000	-15.960.000
Čisti denarni tokovi iz financiranja	11.073.862	-24.902.603	11.125.917	-24.930.900
Čisto povečanje/zmanjšanje denarnih sredstev in njihovih ustreznikov	-15.812.863	52.753.235	-13.120.239	54.110.531
Začetno stanje denarnih sredstev in njihovih ustreznikov	69.095.661	16.342.426	94.749.216	40.638.685
Končno stanje denarnih sredstev in njihovih ustreznikov	53.282.798	69.095.661	81.628.977	94.749.216

30.5 Izkaz lastniškega kapitala družbe

(v evrih)	Rezerve, nastale zaradi vrednotenja po pošteni vrednosti
	Osnovni kapital	Kapitalske rezerve	Zakonske rezerve	Druge rezerve iz dobička	Zadržani dobički	Finančne naložbe	Aktuarski dobički in izgube	Skupaj kapital
Stanje na dan 31. decembra 2021	58.420.965	89.562.703	18.765.115	206.142.584	29.592.319	31.260.558	-1.567.938	386.889.959
Izplačilo dividend	0	0	0	0	-15.960.000	0	0	-15.960.000
Spremembe lastniškega kapitala – transakcije z lastniki	0	0	0	0	-15.960.000	0	0	-15.960.000
Vnos čistega poslovnega izida poročevalskega obdobja	0	0	0	0	73.266.227	0	0	73.266.227
Sprememba presežka iz prevrednotenja finančnih naložb, zmanjšana za davek	0	0	0	0	0	-9.411.727	0	-9.411.727
Sprememba aktuarskih dobičkov ali izgub, zmanjšana za davek	0	0	0	0	0	0	154.974	154.974
Celotni vseobsegajoči donos obračunskega obdobja	0	0	0	0	73.266.227	-9.411.727	154.974	64.009.474
Razporeditev dela čistega dobička poročevalskega obdobja na druge sestavine kapitala po sklepu organov vodenja in nadzora	0	0	0	36.633.113	-36.633.113	0	0	0
Drugi premiki v kapitalu	0	0	0	0	-35.569	0	35.569	0
Premiki v kapitalu	0	0	0	36.633.113	-36.668.682	0	35.569	0
Stanje na dan 31. decembra 2022	58.420.965	89.562.703	18.765.115	242.775.697	50.229.864	21.848.831	-1.377.395	480.225.780
Izplačilo dividend	0	0	0	0	-35.000.000	0	0	-35.000.000
Spremembe lastniškega kapitala – transakcije z lastniki	0	0	0	0	-35.000.000	0	0	-35.000.000
Vnos čistega poslovnega izida poročevalskega obdobja	0	0	0	0	54.450.022	0	0	54.450.022
Sprememba presežka iz prevrednotenja finančnih naložb, zmanjšana za davek	0	0	0	0	0	5.928.412	0	5.928.412
Sprememba aktuarskih dobičkov ali izgub, zmanjšana za davek	0	0	0	0	0	0	-256.813	-256.813
Celotni vseobsegajoči donos obračunskega obdobja	0	0	0	0	54.450.022	5.928.412	-256.813	60.121.621
Razporeditev dela čistega dobička poročevalskega obdobja na druge sestavine kapitala po sklepu organov vodenja in nadzora	0	0	0	27.225.011	-27.225.011	0	0	0
Drugi premiki v kapitalu	0	0	0	0	1.423.678	-1.452.366	28.688	0
Premiki v kapitalu	0	0	0	27.225.011	-25.801.333	-1.452.366	28.688	0
Stanje na dan 31. decembra 2023	58.420.965	89.562.703	18.765.115	270.000.708	43.878.553	26.324.877	-1.605.520	505.347.400

30.6 Izkaz lastniškega kapitala Skupine

Skupaj kapital Kapital neobvladujočih deležev	Skupaj kapital

(v evrih)	Rezerve, nastale zaradi vrednotenja po pošteni vrednosti
	Osnovni kapital	Kapitalske rezerve	Zakonske rezerve	Druge rezerve iz dobička	Zadržani dobički	Finančne naložbe	Aktuarski dobički in izgube		Skupaj kapital Kapital neobvladujočih deležev	Skupaj kapital
Stanje na dan 31. decembra 2021	58.420.965	89.562.703	18.765.115	206.142.584	63.769.456	31.769.273	-1.732.471	466.697.625	267.705	466.965.330
Izplačilo dividend	0	0	0	0	-15.960.000	0	0	-15.960.000	-10.835	-15.970.835
Spremembe lastniškega kapitala – transakcije z lastniki	0	0	0	0	-15.960.000	0	0	-15.960.000	-10.835	-15.970.835
Vnos čistega poslovnega izida poročevalskega obdobja	0	0	0	0	74.112.143	0	0	74.112.143	47.656	74.159.799
Sprememba presežka iz prevrednotenja finančnih naložb, zmanjšana za davek	0	0	0	0	0	-9.536.412	0	-9.536.412	0	-9.536.412
Sprememba aktuarskih dobičkov ali izgub, zmanjšana za davek	0	0	0	0	0	0	114.289	114.289	0	114.289
Celotni vseobsegajoči donos obračunskega obdobja	0	0	0	0	74.112.143	-9.536.412	114.289	64.690.020	47.656	64.737.676
Razporeditev preostalega dela čistega dobička primerjalnega poročevalskega obdobja na druge sestavine kapitala	0	0	0	36.633.113	-36.633.113	0	0	0	0	0
Drugi premiki v kapitalu	0	0	0	0	-55.739	0	55.739	0	0	0
Premiki v kapitalu	0	0	0	36.633.113	-36.688.852	0	55.739	0	0	0
Stanje na dan 31. decembra 2022	58.420.965	89.562.703	18.765.115	242.775.697	85.232.747	22.232.861	-1.562.443	515.427.644	304.525	515.732.169
Izplačilo dividend	0	0	0	0	-35.000.000	0	0	-35.000.000	-19.243	-35.019.243
Spremembe lastniškega kapitala – transakcije z lastniki	0	0	0	0	-35.000.000	0	0	-35.000.000	-19.243	-35.019.243
Vnos čistega poslovnega izida poročevalskega obdobja	0	0	0	0	56.393.649	0	0	56.393.649	51.720	56.445.369
Sprememba presežka iz prevrednotenja finančnih naložb, zmanjšana za davek	0	0	0	0	0	6.209.369	0	6.209.369	0	6.209.369
Sprememba aktuarskih dobičkov ali izgub, zmanjšana za davek	0	0	0	0	0	0	-304.828	-304.828	0	-304.828
Druge sestavine vseobsegajočega donosa poročevalskega obdobja	0	0	0	0	0	0	-9.889	-9.889	0	-9.889
Celotni vseobsegajoči donos obračunskega obdobja	0	0	0	0	56.393.649	6.209.369	-314.717	62.288.301	51.720	62.340.021
Razporeditev dela čistega dobička poročevalskega obdobja na druge sestavine kapitala po sklepu organov vodenja in nadzora	0	0	0	27.225.011	-27.225.011	0	0	0	0	0
Drugi premiki v kapitalu	0	0	0	0	2.063.345	-2.117.354	54.009	0	0	0
Premiki v kapitalu	0	0	0	27.225.011	-25.161.666	-2.117.354	54.009	0	0	0
Stanje na dan 31. decembra 2023	58.420.965	89.562.703	18.765.115	270.000.708	81.464.730	26.324.876	-1.823.151	542.715.946	337.002	543.052.948

31 Pojasnila k računovodskim izkazom

31.1 Podlage za pripravo računovodskih izkazov

Poročajoča družba

Luka Koper, pristaniški in logistični sistem, delniška družba (v nadaljevanju: družba), Vojkovo nabrežje 38, Koper, Slovenija, je obvladujoča družba Skupine Luka Koper (v nadaljevanju: Skupine), ustanovljena v državi Slovenija. V nadaljevanju so predstavljeni ločeni računovodski izkazi družbe Luka Koper, d. d., ter konsolidirani računovodski izkazi Skupine Luka Koper za leto, ki se je končalo 31. decembra 2023. Konsolidirani računovodski izkazi vključujejo izkaze obvladujoče družbe in izkaze odvisnih družb ter pripadajoče poslovne izide pridruženih družb.

Osnovna dejavnost pristanišča je pretovor in skladiščenje vseh vrst blaga, kar Skupina dopolnjuje z vrsto storitev na blagu in drugih storitev ter tako strankam zagotavlja celovito logistično podporo. Obvladujoča družba Luka Koper, d. d., na podlagi koncesijske pogodbe skrbi za pristaniško infrastrukturo in njen razvoj.

Odvisne družbe, vključene v konsolidirane izkaze, so:

• • Luka Koper INPO, d. o. o., 100 %
• • Adria Terminali, d. o. o., 100 %
• • TOC, d. o. o., 68,13 %

Pridružene družbe, vključene v konsolidirane izkaze:

• • Adria Transport, d. o. o., 50 %
• • Adria Transport Croatia, d. o. o., 50 %, v 100-% lasti družbe Adria Transport, d. o. o.
• • Adria-Tow, d. o. o., 50 %
• • Adriafin, d. o. o., 50 %
• • Avtoservis, d. o. o., 49 %

Družbi, ki nista vključeni v konsolidirane izkaze, na dan 31. decembra 2023:

• • Logis-Nova, d. o. o., 100 %
• • Adria Investicije, d. o. o., 100 %

Družbi Adria Investicije, d. o. o., in Logis-Nova, d. o. o., nista vključeni v konsolidirane izkaze, ker za pošteno predstavitev finančnega položaja Skupine nista pomembni. Družbi poslujeta v zelo omejenem obsegu, brez zaposlenih oseb. V svojih knjigah izkazujeta le nepremičnine, bilančna vsota obeh je na dan 31. decembra 2023 znašala 870.996 evrov. Čisti prihodki od prodaje poslovnega leta so znašali 84.559 evrov (v družbi Adria Investicije, d. o. o., 61.139 evrov in v družbi Logis-Nova, d. o. o., 23.450 evrov). Obe družbi sta leto zaključili z

dobičkom. Če bi se poslovanje družb bistveno spremenilo, bi Skupina to upoštevala v svojih konsolidiranih izkazih.

Na dan 31. 12. 2023 je obvladujoča družba Luka Koper, d. d., prenesla svojo naložbo v družbo Adria Investicije, d. o. o. novemu edinemu družbeniku družbi Adria Terminali, d. o. o., kot naknadno vplačilo izkazano med kapitalskimi rezervami družbe.

Izjava o skladnosti

Računovodski izkazi družbe Luka Koper, d. d., in konsolidirani računovodski izkazi so sestavljeni v skladu z mednarodnimi standardi računovodskega poročanja (MSRP), ki jih je sprejel Svet za mednarodne računovodske standarde (IASB), s pojasnili, ki jih sprejema Odbor za pojasnjevanje mednarodnih standardov računovodskega poročanja (OPMSRP) in kot jih je sprejela Evropska unija, ter v skladu z določili Zakona o gospodarskih družbah.

Uprava Luke Koper, d. d., je računovodske izkaze potrdila 9. aprila 2024.

Podlage za merjenje

Računovodski izkazi družbe in Skupine so pripravljeni ob predpostavki, da bo družba/Skupina v prihodnje nadaljevala poslovanje, ker je družba v preteklosti poslovala z dobičkom in ima takojšen dostop do likvidnih sredstev.

Izkazi so pripravljeni ob upoštevanju izvirne vrednosti, razen pri finančnih naložbah, ki so vrednotene po pošteni vrednosti. Metode, uporabljene za merjenje poštene vrednosti, so opisane v pojasnilu 32: Finančni instrumenti in obvladovanje finančnih tveganj.

Funkcijska in predstavitvena valuta

Računovodski izkazi so sestavljeni v evrih, brez centov, ki so funkcijska valuta družbe/Skupine. Zaradi zaokroževanja lahko pride do zaokrožitvenih razlik.

Uporaba ocen in presoj

Skladno z MSRP poslovodstvo pri pripravi računovodskih izkazov poda ocene, presoje in predpostavke, ki vplivajo na uporabo usmeritev in na izkazane vrednosti sredstev ter obveznosti, prihodkov in odhodkov. Ocene so oblikovane glede na izkušnje iz prejšnjih let in pričakovanja v obračunskem obdobju. Način oblikovanja ocen ter s tem povezane predpostavke in negotovosti so razkrite v pojasnilih k posameznim postavkam.

Ocene, presoje in predpostavke se redno pregledujejo. Dejanski rezultati lahko od teh ocen odstopajo, zato se ocene stalno preverjajo in se oblikujejo njihovi popravki. Spremembe računovodskih ocen se pripoznajo v obdobju, za katerega se ocene spremenijo, oziroma za vsa prihodnja obdobja, na katera spremembe vplivajo.

Glede vprašanja podnebnih sprememb je družba/Skupina mnenja, da podnebne spremembe ne predstavljajo pomembnih elementov pri ocenjevanju, presojanju ali vrednotenju računovodskih postavk. Ravno tako iz vidika zakonodaje ni bilo relevantnih sprememb, ki bi lahko vplivale na uporabo ocen in presoj družbe/Skupine.

Ocene in presoje so uporabljene predvsem pri računovodskih postavkah:

Presoja ustreznosti življenjskih dob sredstev (pojasnili 12 in 14 ter usmeritvi 32.1.2 in 32.1.3)

Družba/Skupina pri določanju življenjske dobe sredstev upošteva pričakovano fizično izrabljanje ter tehnično in gospodarsko staranje (pomembne tehnološke spremembe, spremembe trga, zastarelost, število obratovalnih ur ali fizično stanje posameznega sredstva). Prav iz tega naslova družba/Skupina redno interno preverja dobo koristnosti pri pomembnejših sredstvih, vsakih 5 let pa še s pomočjo zunanjega pooblaščenega ocenjevalca nepremičnin, strojev in opreme. Če bi prišlo do bistveno spremenjenih okoliščin, bi družba/Skupina spremenila dobo koristnosti ter posledično tudi amortizacijsko stopnjo.

Presoja oslabitve sredstev

Nepremičnine, naprave in oprema (pojasnili 12 in 13 ter usmeritve 32.1.2, 32.1.3 in 32.1.4)

Obstoj morebitnih znakov slabitve za nepremičnine, naprave in opremo družba/Skupina presoja v skladu z MRS 36. Družba/Skupina na datum vsakega poročanja oceni, ali obstaja kakšen indikator (zunanji: pomembne tehnološke spremembe, spremembe trga, pomembno znižanje tržne vrednosti, pričakovane zakonske omejitve uporabe ali notranji: zastarelost, fizično stanje posameznega sredstva, spremembe v obsegu poslovanja, nižja gospodarska uspešnost od pričakovane,…), da utegne biti sredstvo oslabljeno. Če tako znamenje obstaja, mora družba/Skupina oceniti nadomestljivo vrednost sredstva. Če se je njegova nadomestljiva vrednost v enem letu spremenila za več kot 20 odstotkov, se sklepa, da se je vrednost pri uporabi bistveno spremenila. Vrednost izgube zaradi oslabitve, družba/Skupina pripozna kot odhodek (odhodki pri slabitvah, odpisih in izgubah pri prodaji nepremičnin, naprav in opreme ter naložbenih nepremičnini) v izkazu poslovnega izida.

Naložbe v odvisne in pridružene družbe (pojasnili 16 in 17 ter usmeritev 32.1.5)

Družba/Skupina opravi preizkus za oceno slabitve svojih finančnih naložb, skladno z MRS 36 – Oslabitev sredstev.

Znesek izgube zaradi slabitve se izmeri kot razlika med knjigovodsko vrednostjo finančnega sredstva in sedanjo vrednostjo pričakovanih prihodnjih denarnih tokov, ki temeljijo na dolgoročnih finančnih načrtih, potrjenih s strani poslovodstva, razobrestenih po trenutni tržni donosnosti za podobna finančna sredstva, izračunana na dan presoje. Vrednost izgube zaradi oslabitve družba/Skupina pripozna kot odhodek (odhodki pri slabitvah, odpisih in izgubah pri prodaji nepremičnin, naprav in opreme ter naložbenih nepremičnin) v izkazu poslovnega izida.

Pri pomembnih naložbah, ki kažejo znake slabitve, se lahko pridobi uradna ocena vrednosti. V primeru uradne ocene vrednosti naložbe, predstavlja ta osnovo za pripoznanje višine izgube zaradi oslabitve.

Razporejanje sredstev ali dela sredstev med naložbene nepremičnine (pojasnilo 13 in usmeritev 32.1.3)

Med naložbene nepremičnine družba/Skupina razvršča nepremičnine, katerih večji del je oddan v poslovni najem. V primerih, ko je del nepremičnine oddan v poslovni najem, večji del pa se uporablja za opravljanje dejavnosti družbe, se nepremičnina v celoti razporedi med nepremičnine, naprave in opremo.

Družba/Skupina redno preverja, ali je potrebna prerazvrstitev med naložbene nepremičnine ali iz njih predvsem kadar se spremeni namen uporabe (npr. začetek lastniške uporabe, oddaja v poslovni najem, konec naložbene uporabe ipd.).

Najemi (pojasnilo 12 in usmeritev 32.1.2.6)

Ob identifikaciji najemne pogodbe družba/Skupina opravi analizo, določi trajanje najema, oceni vrednost pravic do uporabe sredstev in obveznost iz najema. Vrednosti pravic do uporabe sredstev in obveznosti iz najemnin so ocenjene na podlagi diskontiranja prihodnjih denarnih tokov za obdobje trajanja najema. Denarni tokovi so diskontirani na podlagi ponderirane obrestne mere, ki jo družba/Skupina realizira pri najemu nekratkoročnih posojil. Amortizacijo iz naslova pravic do uporabe sredstev družba/Skupina izračuna na podlagi preostale dobe trajanja najema.

Za najeme, krajše od enega leta, in najeme manjših vrednosti se je družba/Skupina odločila za uporabo izjem.

Presoje oblikovanja rezervacij za tožbe (pojasnili 24 in 30 ter usmeritev 32.1.12.1)

Rezervacija je pripoznana, kadar ima družba/Skupina zaradi preteklega dogodka pravne ali posredne obveze, ki jih je mogoče zanesljivo oceniti, in če je verjetno, da bo pri poravnavi obveze potreben odtok dejavnikov, ki omogočajo gospodarske koristi. Pogojne obveznosti v računovodskih izkazih niso pripoznane, saj njihovega zneska ni bilo mogoče zanesljivo izmeriti ali pa bo njihov dejanski obstoj potrjen z nastopom ali nenastopom dogodkov šele v nenapovedljivi prihodnosti, na kar družba/Skupina ne more vplivati.

Poslovodstvo družbe/Skupine redno preverja, ali je za poravnavo pogojne obveznosti verjeten odliv sredstev, ki omogočajo ekonomske koristi. V primeru, da ta postane verjeten, se v računovodskih izkazih oblikuje rezervacija za tožbe.

Presoja ustreznosti pripoznavanja prihodkov iz pogodb s kupci (pojasnilo 1 in usmeritev 32.1.22)

Družba/Skupina svoje čiste prihodke izkazuje in razkriva skladno z MSRP 15. Osnovno načelo okvira je, da pripoznavanje prihodkov odraža prenos proizvodov in storitev na kupca v znesku, ki odraža nadomestilo, za katero družba pričakuje, da je do njega upravičena, v zameno za te proizvode in storitve.

Za pripoznavanje prihodkov vsaka družba uporablja metodo odstotka dokončanosti del na dan izkaza finančnega položaja, in sicer za pretovor po količini ter opravljenih urah, za skladiščenje in logistiko po dnevih in količini, za vzdrževanje po gradbenih situacijah in opravljenih urah ter za laboratorijske storitve po opravljenih urah.

Poslovne prihodke vsaka družba pripozna, ko upravičeno pričakuje, da bodo vodili do prejemkov, če ti niso uresničeni že ob nastanku in jih je mogoče zanesljivo izmeriti.

Ocena možnosti uporabe terjatev za odložene davke (pojasnilo 27 in usmeritev 32.1.20)

Na osnovi ocene, da bo v prihodnosti na voljo dovolj razpoložljivega dobička, je družba/Skupina oblikovala terjatve za odložene davke iz naslova:

• • rezervacij za jubilejne nagrade in odpravnine ob upokojitvi,
• • slabitev finančnih naložb,
• • odbitnih začasnih razlik iz naslova tožb in nekratkoročnih pasivnih razmejitev ter
• • slabitev terjatev.

Odložene terjatve za davek, ki so pripoznane iz naslova oblikovanja rezervacij za jubilejne nagrade in odpravnine, se zmanjšujejo v ustreznih zneskih s koriščenjem oblikovanih rezervacij po metodi FIFO, kajti od vključno leta 2022 dalje so rezervacije iz naslova jubilejnih nagrad in odpravnin v celoti davčno priznane.

Glede na to, da slabitve finančnih naložb in terjatev ob oblikovanju niso davčno priznan odhodek, je družba/Skupina oblikovala terjatve za odloženi davek v ustrezni višini. Terjatve za odloženi davek bodo realizirane ob odtujitvi teh naložb ali odpravi finančne naložbe in ob dokončnem odpisu terjatev.

Davčna stopnja, uporabljena za izračun višine odbitnih začasnih razlik, znaša 22 odstotkov, za odložene terjatve iz naslova jubilejnih nagrad in odpravnih pa 19 odstotkov. Družba/ Skupina je na podlagi sprejetega Zakona o obnovi, razvoju in zagotavljanju finančnih sredstev (ZORZFS), popravila davčno stopnjo na 22 odstotkov, za tiste odbitne začasne razlike, za katere meni, da bi jih utegnila koristiti v obdobju od leta 2024 do 2028, torej v obdobju povišane davčne stopnje davka od dohodkov pravnih oseb.

Ocena oblikovanih rezervacij za odpravnine in jubilejne nagrade (pojasnilo 25 ter usmeritev 32.1.12.2)

V okviru obvez za določene pozaposlitvene in druge zaslužke so evidentirane sedanja vrednost odpravnin ob upokojitvi in jubilejne nagrade. Pripoznane so na osnovi aktuarskega izračuna, ki ga odobri poslovodstvo. Aktuarski izračun temelji na predpostavkah in ocenah, veljavnih v času nastanka izračuna, ki se zaradi sprememb v prihodnje lahko razlikujejo od dejanskih predpostavk, ki bodo veljale takrat. To se nanaša predvsem na določitev diskontne stopnje, ocene fluktuacije zaposlenih, ocene smrtnosti in ocene rasti plač. Obveze za določene zaslužke so zaradi kompleksnosti aktuarskega izračuna in dolgoročnega značaja postavke občutljive za spremembe navedenih ocen.

32 Povzetek pomembnih informacij o računovodskih usmeritvah

32.1 Uporabljene računovodske usmeritve

Računovodske usmeritve, navedene v nadaljevanju, so bile dosledno uporabljene v vseh obdobjih, ki so prikazana v računovodskih izkazih.

Družbe v Skupini Luka Koper uporabljajo enotne računovodske usmeritve, ki so bile po potrebi spremenjene in prilagojene usmeritvam Skupine.

32.1.1 Posli v tuji valuti

Posle, izražene v tuji valuti, družba/Skupina preračuna v evre po referenčnem tečaju Evropske centralne banke na dan posla. Denarna sredstva in obveznosti, izraženi v tuji valuti na dan izkaza finančnega položaja, so preračunani v domačo valuto po referenčnem tečaju Evropske centralne banke, veljavnem na zadnji dan obračunskega obdobja. Tečajne razlike so pripoznane v izkazu poslovnega izida.

32.1.2 Nepremičnine, naprave in oprema

Nepremičnine, naprave in oprema družba/Skupina pripozna izključno:

• • če je verjetno, da bodo bodoče gospodarske koristi povezane s sredstvom pritekale v družbo ter
• • če je nabavno vrednost mogoče zanesljivo izmeriti. Družba/Skupina jih uporablja pri opravljanju storitev, jih daje v najem drugim ali jih uporablja za pisarniške namene ter jih bo po pričakovanjih uporabljala več kot eno leto.

Ob nabavi sredstev pomembnih vrednosti, družba/Skupina razporedi prvotno pripoznani znesek po njegovih pomembnejših delih. Cilj delitve sredstva po delih se odraža v njegovi gospodarski koristi (objekti, skladiščne in manipulativne površine ter oprema za prekladanje).

Nadomestni deli in oprema za vzdrževanje se navadno obravnava kot zaloga in se v poslovnem izidu pripoznajo kot porabljeni. Pomembnejše nadomestne dele in nadomestno opremo družba/Skupina pripozna kot opredmetena sredstva, če pričakuje, da se bodo uporabljala v več kot enem obračunskem obdobju. Če je nadomestne dele in opremo za vzdrževanje mogoče uporabljati samo v povezavi s posameznim opredmetenim osnovnim sredstvom, se obračunajo kot opredmetena sredstva.

Nepremičnine, naprave in oprema se merijo po nabavni vrednosti. Sredstvo se izkazuje po nabavni vrednosti, zmanjšani za amortizacijski popravek vrednosti in nabrano izgubo zaradi slabitve. Nabavna vrednost nepremičnin, naprav in opreme je ustreznik denarne cene na dan pripoznanja.

Zemljišča so obravnavana ločeno in se ne amortizirajo.

32.1.2.1 Stroški izposoje

V nabavno vrednost nepremičnin, naprav in opreme se lahko usredstvijo tudi stroški izposojanja skladno z MRS 23, če jih je mogoče neposredno pripisati nakupu, gradnji ali proizvodnji sredstva v pripravi. Če si družba oziroma Skupina izposodi sredstva nenamensko in jih ni mogoče pripisati neposredno nakupu sredstva v pripravi, usredstvi sorazmerni del stroškov, izračunanih na podlagi ponderirane letne obrestne mere, vendar samo za pomembne naložbe (vrednost naložbe nad 1 milijon evrov in čas izgradnje, daljši od 12 mesecev). Iz načina usredstvovanja obresti so izvzete naložbe, ki trajajo že vrsto let, vendar v poročanem letu niso imele vlaganj (naložbe v mirovanju).

Stroški izposojanja se usredstvujejo, dokler je sredstvo v pripravi. Ko je sredstvo preneseno v uporabo, se stroški izposojanja ne usredstvujejo več. Znesek stroškov izposojanja, usredstven v obdobju, ne sme preseči zneska stroškov izposojanja, ki nastanejo v istem obdobju.

32.1.2.2 Stroški zaslužkov zaposlencev in honorarji, ki izhajajo neposredno iz gradnje ali pridobitve

Družba/Skupina všteva v nabavno vrednost nepremičnin, naprav in opreme tudi stroške delovne sile, ki je neposredno povezana z izvedbo naložbe, in sicer kadar gre za pomembne naložbe (za obvladujočo družbo, če je vrednost naložbe nad 1 milijon evrov in čas izgradnje daljši od 12 mesecev oziroma za odvisne in pridružene družbe, če vrednost naložbe presega 3 odstotke vseh opredmetenih osnovnih sredstev in traja izgradnja dlje od 12 mesecev).

Stroške delovne sile se usredstvuje, dokler je sredstvo v pripravi. Ko je sredstvo preneseno v uporabo, se stroški delovne sile ne usredstvujejo več.

32.1.2.3 Kasnejši stroški

Deli nekaterih nepremičnin, naprav in opreme lahko zahtevajo nadomestitve v rednih presledkih. Sredstvo se lahko pridobi tudi za občasne nadomestitve, kot je zamenjava predelnih sten v zgradbi, ali za enkratne nadomestitve. Knjigovodska vrednost delov, ki so zamenjani, se preneha pripoznavati.

Nadomestitve delov nepremičnin, naprav in opreme ter večjih remontov se vodijo kot investicija in so amortizirane v predvideni dobi koristnosti, ki je po pričakovanjih daljša od enega obračunskega obdobja in se v večini primerov razlikuje od dobe koristnosti glavnega sredstva.

Nadomestni deli večjih vrednosti se obravnavajo kot naprave ali oprema, ki se amortizirajo ne glede na začetek uporabe. Nadomestni deli, ki se uporabljajo pri enem samem sredstvu, pa se amortizirajo v dobi koristnosti tega sredstva.

Pri vsaki nadomestitvi dela sredstva ali pred večjim remontom družba/Skupina ločeno izkazuje novo nabavno vrednost dela nepremičnine, naprave ali opreme ter odpravi pripoznanje morebitne preostale knjigovodske vrednosti nadomeščenega dela. Zmanjša se nabavna vrednost sredstva ter sorazmerno s tem pa še do takrat obračunani popravek vrednosti, razlika se pripozna med odhodki pri slabitvah, odpisih in izgubah pri prodaji nepremičnin, naprav in opreme ter naložbenih nepremičnin.

32.1.2.4 Amortizacija

Znesek amortizacije v vsakem obdobju se pripozna v poslovnem izidu.

Sredstvo se začne amortizirati na dan, ko je razpoložljivo za uporabo.

Nepremičnine, naprave in opremo družba/Skupina amortizira po metodi enakomernega časovnega amortiziranja ob upoštevanju ocenjene dobe koristnosti vsake posamezne nepremičnine, naprave in opreme. Ob nabavi sredstev, ki se delijo na dele, se prvotno pripoznani znesek razporedi po njegovih pomembnejših delih in posebej amortizira vsak ta del. Nadomestni deli večjih vrednosti se obravnavajo kot naprave ali oprema, ki se amortizirajo ne glede na začetek uporabe. Nadomestni deli, ki se uporabljajo pri enem samem sredstvu, pa se amortizirajo v dobi koristnosti tega sredstva. Cilj delitve sredstva po delih se odraža v njegovi gospodarski koristi.

Uporabljena metoda amortiziranja se preveri ob koncu vsakega poslovnega leta.

Zemljišča, sredstva v pridobivanju, nekratkoročna sredstva, razvrščena v skupino (za odtujitev) za prodajo, in umetnine se ne amortizirajo.

Uporabljene življenjske dobe nepremičnin, naprav in opreme so:

Sredstva	2023	2022
Gradbeni objekti	16,67−66,67 let	16,67−66,67 let
Transportna in prekladalna oprema	5−25 let	5−25 let
- lokomotive	6,67−15 let	6,67−15 let
- viličarji, nakladalci	8−12 let	8−12 let
Računalniška oprema	4−5 let	4−5 let
Druga oprema	4−12 let	4−12 let

32.1.2.5 Odprava pripoznanja

Pripoznanje knjigovodske vrednosti posamezne nepremičnine, naprave in opreme družba/Skupina odpravi ob odtujitvi, če od njene uporabe ali odtujitve ne pričakuje prihodnjih gospodarskih koristi. Dobički ali izgube iz odtujitve posamezne nepremičnine, naprave in opreme se določijo kot razlika med prihodki iz odtujitve in knjigovodsko vrednostjo ter se vključijo v poslovni izid.

32.1.6 Pravice do uporabe sredstev

Družba/Skupina skladno s standardom MSRP 16 izkazuje najeme med pravicami do uporabe sredstev. Področje uporabe MSRP 16 obsega najeme vseh sredstev, vendar z nekaterimi izjemami. Najemojemalci morajo skladno s standardom vse najeme obračunavati po enotnem modelu brez razlikovanja med poslovnim in finančnim najemom v okviru izkaza finančnega položaja. Standard najemnikom omogoča dve izjemi pri pripoznanju, in sicer v primeru najemov sredstev z majhno vrednostjo (npr. osebni računalniki) in kratkoročnih najemov (tj. najemov, ki trajajo 12 mesecev ali manj). Najemnik na datum začetka najema pripozna obveznost plačila najemnine (tj. obveznost iz najema) in sredstvo, ki predstavlja pravico do uporabe temeljnega sredstva v času trajanja najema (tj. sredstvo iz pravice do uporabe).

32.1.7 Naložbene nepremičnine

Naložbene nepremičnine ima družba/Skupina v lasti, da bi prinašale najemnino ali povečevale vrednost nekratkoročne naložbe. Za merjenje vrednosti naložbenih nepremičnin družba/Skupina uporablja model nabavne vrednosti. Amortizacija se obračunava po metodi enakomernega časovnega amortiziranja ob upoštevanju ocenjene dobe koristnosti posameznega sredstva. Zemljišča se ne amortizirajo. V najem dani objekti so razdeljeni na sestavne dele glede na ocenjeno dobo koristnosti. Uporabljene življenjske dobe naložbenih nepremičnin so:

Naložbene nepremičnine	2023	2023
Zgradbe	16,67−66,67 let	16,67−66,67 let

32.1.4 Neopredmetena sredstva

Neopredmeteno osnovno sredstvo se na začetku pripozna po nabavni vrednosti. Po začetnem pripoznanju se neopredmetena sredstva izkazujejo po svoji nabavni vrednosti, zmanjšani za amortizacijski popravek vrednosti in izgube zaradi slabitve.

32.1.4.1 Amortizacija

Ko je sredstvo na voljo za uporabo, to pomeni, ko je na kraju in v stanju, ki sta potrebna za načrtovano delovanje, se začne amortizirati.

Neodpisana vrednost neopredmetenega sredstva s končno dobo koristnosti se zmanjšuje po metodi enakomernega časovnega amortiziranja v obdobju koristnosti sredstva. Vsa neopredmetena sredstva imajo končno dobo koristnosti.

Trajanje in metoda amortiziranja za neopredmeteno sredstvo s končno dobo koristnosti se pregledata najmanj konec vsakega poslovnega leta. Če se pričakovana doba koristnosti sredstva razlikuje od prejšnjih ocen, se trajanje amortiziranja ustrezno spremeni.

Doba koristnosti neopredmetenega sredstva, ki izhaja iz pogodbenih ali drugih pravnih pravic, ne presega dobe pogodbenih ali drugih pravnih pravic, lahko pa je krajša, odvisno od obdobja, v katerem se pričakuje, da bo sredstvo v uporabi. Ocenjena doba koristnosti za druga neopredmetena sredstva je 10 let (uporabljene življenjske dobe so podane v tabeli, ki sledi).

Neopredmetena sredstva	2023	2022
Nekratkoročne premoženjske pravice	3−10 let	3−10 let
Stroški razvoja	10 let	10 let

31.1.5 Finančne naložbe v povezana podjetja

Družba vse finančne naložbe v odvisne in pridružene družbe vrednoti po nabavni vrednosti. Skupina izkazuje le naložbe v pridružene družbe, pripoznava jih po kapitalski metodi. Družba/Skupina na vsak dan izkaza finančnega položaja oceni, ali obstajajo kakšni nepristranski dokazi o morebitni oslabljenosti finančne naložbe. Slabitev naložb se pripozna v izkazu poslovnega izida.

32.1.6 Finančna sredstva

Finančna sredstva so razvrščena v razrede, kot sledi:

• 1. finančna sredstva, vrednotena po odplačni vrednosti,
• 1. finančna sredstva, vrednotena po pošteni vrednosti prek izkaza drugega vseobsegajočega donosa, in
• 1. finančna sredstva, vrednotena po pošteni vrednosti prek izkaza poslovnega izida.

Med finančna sredstva, vrednotena po pošteni vrednosti prek izkaza drugega vseobsegajočega donosa, družba uvršča delnice, ki kotirajo na borzi. Ob začetnem pripoznanju se finančna sredstva izmerijo po pošteni vrednosti, izjema so terjatve do kupcev, ki ne vsebujejo pomembne sestavine financiranja (kar se določi v skladu z MSRP 15) in se izmerijo po transakcijski ceni (kot je opredeljeno v MSRP 15). Če gre za finančno sredstvo, ki je izmerjeno po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, družba/Skupina prišteje ali odšteje transakcijske stroške, ki neposredno izhajajo iz pridobitve ali izdaje finančnega sredstva. Za pošteno vrednost se upošteva tržno oblikovana vrednost, kot je zaključni borzni tečaj delnice. Spremembe poštene vrednosti družba/Skupina pripozna v drugem vseobsegajočem donosu znotraj kapitala. Pri odpravi pripoznanja družba/Skupina dobičke oziroma izgube izkaže skozi rezultat preteklih let. Pri obračunavanju nakupa in prodaje se uporablja datum trgovanja.

Naložbe v druge delnice in deleže, za katere ni delujočega trga, ter naložbe v vzajemne sklade, za katere je objavljena dnevna vrednost enote premoženja vzajemnega sklada, je družba/Skupina razvrstila med sredstva, vrednotena po pošteni vrednosti prek izkaza poslovnega izida.

32.1.7 Druga sredstva

Druga sredstva vključujejo dane predujme za pridobitev nepremičnin, naprav in opreme. Vsi dani predujmi so zavarovani z bančnimi garancijami, ki jih družba/Skupina prejme od dobavitelja.

32.1.8 Dana posojila, depoziti, zakladne menice in terjatve

Dana posojila, depoziti, zakladne menice ter terjatve družba/ Skupina pripozna na datum poravnave in jih meri po odplačni vrednosti. Prihodki od obresti, dobički ali izgube zaradi oslabitev in dobički ali izgube iz tečajnih razlik se pripoznajo v izkazu poslovnega izida. Tudi odprava pripoznanja se izkaže v poslovnem izidu.

32.1.8.1 Terjatve iz poslovanja

V poslovnih knjigah družba/Skupina ločeno evidentira nekratkoročne in kratkoročne terjatve do kupcev. Terjatve za zamudne obresti od omenjenih terjatev se izkazujejo zabilančno. Nekratkoročne in kratkoročne terjatve iz poslovanja so ob pripoznanju izkazane z zneski, ki izhajajo iz pogodb ali ustreznih knjigovodskih listin. Terjatve, za katere so sproženi postopki sodne izterjave ali pri katerih so dolžniki v enem od insolvenčnih postopkov, družba/Skupina prenese na konte spornih in dvomljivih terjatev. Med drugimi poslovnimi terjatvami in drugimi sredstvi družba/Skupina izkazuje kratkoročno odložene stroške oziroma odhodke ter kratkoročno nezaračunane prihodke.

Oblikovanje popravkov vrednosti terjatev

Za zapadle terjatve do kupcev družba/Skupina na podlagi starostne strukture ter individualne presoje oblikuje popravke vrednosti terjatev. Popravki vrednosti terjatev do podjetij, v katerih je uveden insolvenčni ali likvidacijski postopek, se oblikujejo v celotni višini (100 odstotkov) terjatve ob začetku postopka. Skladno z MSRP 9, ki je uvedel nove zahteve glede merjenja finančnih sredstev ter pripoznanja njihove oslabitve, je družba/Skupina za poslovne terjatve oblikovala model oslabitve, ki ne temelji zgolj na realiziranih kreditnih izgubah, temveč tudi na pričakovanih kreditnih izgubah. Družba/Skupina oblikuje popravek vrednosti terjatev tudi iz naslova še nezapadlih terjatev glede na oceno tveganja. Ocena tveganja je sestavljena iz bonitetne ocene kupca, ki jo na podlagi svojih kriterijev oblikuje družba/ Skupina, ter iz naslova ocene tveganja države, iz katere kupec izhaja. Preveritev kriterijev za oceno tveganja kupca izvede družba/ Skupina enkrat letno, najkasneje pa pred koncem obračunskega leta. Terjatve pri katerih ocene tveganja ni mogoče oziroma ni racionalno pridobivati, so opredeljene kot srednje tveganje.

Izgube zaradi slabitev bremenijo druge poslovne odhodke v zvezi s terjatvami.

32.1.9 Denar

Denarna sredstva vključujejo gotovino (denar v blagajni), knjižni denar (stanje denarnih sredstev na računih pri bankah ali drugih finančnih ustanovah), denar na poti (denar, ki se prenaša iz blagajne na račun pri banki) in denarne ustreznike, med katere se uvrščajo kratkoročni depoziti in vloge v bankah z zapadlostjo največ tri mesece po pridobitvi.

Pri opredelitvi ali gre za denarne ustreznike, sta po MRS 7, ključna ročnost in namen. Namen denarnih ustreznikov je poravnavanje kratkoročnih denarnih obveznosti in ne vzpostavljanje naložb oziroma povečevanje finančnih prihodkov. Da bi naložbo označili kot denarni ustreznik, mora biti takoj pretvorljiva v znan znesek denarnih sredstev, tveganje spremembe njene vrednosti pa mora biti nepomembno.

Denarna sredstva v tujih valutah družba/Skupina izkazuje ločeno na računih pri bankah. Stanje denarnih sredstev v tujih valutah se pretvori v domačo valuto po referenčnem tečaju Evropske centralne banke na dan poročanja.

32.1.10 Zaloge

Zaloge materiala družba/Skupina vrednoti po nabavni vrednosti ali čisti tržni vrednosti, in sicer po nižji izmed njiju. Količinska enota zaloge materiala se ovrednoti po nabavni ceni, ki jo sestavljajo nakupna cena, uvozne in druge nevračljive nakupne dajatve ter neposredni stroški nabave. Med nevračljive nakupne dajatve se doda tudi tisti davek na dodano vrednost, ki se ne povrne. Nakupna cena se zmanjša za

dobljene popuste. Družba/Skupina za zmanjševanje količin materiala na zalogi uporablja metodo tehtanih povprečnih cen. Drobni inventar, dan v uporabo, družba/Skupina takoj prenese med stroške. Zaloge se zaradi okrepitve ne prevrednotijo.

32.1.11 Kapital

32.1.11.1 Osnovni kapital

Osnovni kapital družbe/Skupine v znesku 58.420.965 evrov je razdeljen na 14.000.000 delnic, ki so prosto prenosljive. Nominalna vrednost delnice je na dan 31. decembra 2023 znašala 4,17 evra.

32.1.11.2 Kapitalske rezerve in rezerve iz dobička

Družba/Skupina ima oblikovane zakonske rezerve, kot narekuje Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1), in sicer najmanj v višini 10 odstotkov osnovnega kapitala. Kapitalske in zakonske rezerve niso sestavni del bilančnega dobička in ne morejo biti predmet delitve. Statutarnih rezerv družba/Skupina nima, saj jih statut ne predvideva.

32.1.11.3 Rezerve, nastale zaradi vrednotenja po pošteni vrednosti

Rezerve, nastale zaradi vrednotenja po pošteni vrednosti, izvirajo iz naslova vrednotenja finančnih naložb, merjenih po pošteni vrednosti, ter iz naslova nerealiziranih aktuarskih dobičkov in izgub.

32.1.11.4 Zadržani dobički

Zadržani dobički so sestavljeni iz nerazdeljenega čistega dobička vseh preteklih let ter nerazporejenega dela čistega poslovnega izida poslovnega leta.

32.1.11.5 Dividende

Dividende so pripoznane v računovodskih izkazih obvladujoče družbe, ko je sprejet sklep skupščine delničarjev o izplačilu dividend.

32.1.11.6 Odobreni kapital

Na dan 31. decembra 2023 družba/Skupina ni imela odobrenega kapitala.

32.1.12 Rezervacije

32.1.12.1 Rezervacije za tožbe in odškodnine

Družba/Skupina oblikuje rezervacije za prejete tožbe in odškodnine, ki so povezane z domnevnimi kršitvami pri poslovanju. Oblikovanje in višina rezervacij se določata na podlagi teh sodil:

• ali ima družba/Skupina sedanjo obvezo (pravno ali posredno), ki je posledica preteklega dogodka,

• • verjetnost, da bo pri poravnavi obveznosti (tožbe) potreben odtok (rezervacija se pripozna, če je verjetnost velika),
• • možnost zanesljive ocenitve obveze.

32.1.12.2 Rezervacije za odpravnine in jubilejne nagrade

Skladno s podjetniško kolektivno pogodbo in z zakonskimi predpisi je družba/Skupina dolžna obračunati in izplačati jubilejne nagrade ter odpravnine ob upokojitvi. Za izmero teh zaslužkov družba/Skupina uporablja vrednotenje aktuarske obveznosti v skladu s pričakovano rastjo plač od dneva vrednotenja do predvidene upokojitve zaposlene osebe. To pomeni vračunavanje zaslužkov sorazmerno z opravljenim delom. Ocenjena obveznost se pripozna v višini sedanje vrednosti pričakovanih prihodnjih izdatkov. Pri merjenju ocenimo tudi predvideno povišanje plač in fluktuacijo zaposlencev.

Na osnovi aktuarskega izračuna družba/Skupina pripozna aktuarske dobičke ali izgube tekočega leta za odpravnine v drugem vseobsegajočem donosu v kapitalu, stroške sprotnega službovanja in stroške obresti pa v izkazu poslovnega izida. Za jubilejne nagrade v izkazu poslovnega izida so prikazani tako stroški sprotnega službovanja in stroški obresti kot aktuarski dobički ali izgube.

Izračun rezervacij za obveznosti do zaposlencev iz naslova odpravnin in jubilejnih nagrad temelji na aktuarskem izračunu na dan 31. decembra 2023, v katerem so bile upoštevane predpostavke:

• • Upoštevana je trenutno veljavna višina odpravnin in jubilejnih nagrad.
• • Upoštevana je smrtnost na osnovi tablic umrljivosti iz leta 2007 za slovensko populacijo, ločeno za moške in ženske, znižana za 10 odstotkov (aktivna populacija). Skupno za zaposlence na dan 31. decembra 2023 to pomeni med 0,3-odstotno in 0,6-odstotno smrtnost za naslednje poslovno leto (glede na število zaposlencev).
• • Upoštevana je predpostavka o fluktuaciji zaposlenih, ki je linearno padajoča od 2,0 odstotka pri 18 letih do 0,0 odstotka pri 58 letih, nato konstantna pri 0,0 odstotka. Skupno za zaposlence na dan 31. decembra 2023 to pomeni med 0,5-odstotno in 0,8-odstotno letno fluktuacijo za naslednje poslovno leto. Fluktuacija zaposlenih zaradi večjega obsega odpovedi delovnega razmerja s strani delodajalca ni upoštevana.
• • Upoštevano je predvideno upokojevanje posameznega zaposlenega na podlagi podatkov o spolu, datumu rojstva in doseženi delovni dobi na dan 31. decembra 2023 v skladu s 27. členom ZPIZ-2 in s tretjo alinejo prvega odstavka 28. člena.
• • Za leti 2024 in 2025 so upoštevane stopnje povečanja povprečnih plač v RS iz Jesenske napovedi UMAR, objavljene septembra 2023. Predvideno je, da se bodo povprečne plače v RS od leta 2026 dalje letno višale za inflacijo (MDS, oktober 2023) in za realno rast v višini 1,4 odstotka. Za izračun povprečne mesečne plače v RS so osnova povprečne plače od novembra 2022 do oktobra 2023, povečane za rast z aktuarskimi predpostavkami

glede nominalne rasti povprečnih bruto plač v RS. Za izračun povprečnih plač za zadnjih 12 mesecev, preračunanih na mesec, se upoštevajo podatki SURS, objavljeni za leto 2022.

• • Upoštevano je povečanje osnovnih plač v višini letne inflacije, povečane za realno rast v višini 0,4 odstotka, vendar ne več, kot je predvidena povprečna rast plač v RS. Upošteva se tudi rast osnovnih bruto plač zaradi napredovanja, in sicer za 0,5 odstotka letno ter dodatek na skupno delovno dobo v višini 0,5 odstotka osnovne plače za vsako izpolnjeno leto skupne delovne dobe. V primeru dveh individualnih pogodb v obvladujoči družbi in treh individualnih pogodb v odvisnih družbah se dodatek na delovno dobo ne zaračunava. Tako bi bila nominalna letna stopnja rasti mesečnih plač v družbi/ Skupini zaradi inflacije in realne rasti v prihodnjem letu 4,3-odstotna, v letu 2025 3,1-odstotna, v letu 2026 2,8-odstotna in od leta 2027 dalje 2,4-odstotna.
• • Diskontna stopnja za izračun na dan 31. decembra 2023 je določena v višini 3,2 odstotka, ki odraža donosnost visoko kakovostnih podjetniških obveznic (bonitetna ocena AA) na dan 29. decembra 2023, nominiranih v EUR, ob upoštevanju povprečnega utežnega trajanja obvez družbe/Skupine (glede na izračunani znesek obvez pred diskontiranjem) od bilančnega datuma do izplačila po posamezni vrsti zaslužka (13,9 -14,0 let).

32.1.13 Nekratkoročno razmejeni prihodki

V obvladujoči družbi se oblikujejo nekratkoročni razmejeni prihodki za stroške gospodarske javne službe rednega vzdrževanje pristaniške javne infrastrukture v višini, ki ustreza višini presežka prihodkov iz naslova pristaniških pristojbin nad stroški gospodarske javne službe. V primeru presežka stroškov nad prihodki iz naslova pristaniških pristojbin se v višini presežka odpravijo nekratkoročno razmejeni prihodki.

V odvisni družbi Luka Koper INPO, d. o. o., so med nekratkoročnimi pasivnimi časovnimi razmejitvami zajete prejete donacije in odstopljeni prispevki za socialno varnost, za katere velja namenska poraba, in sicer za investicije v osnovna sredstva ter za pokrivanje stroškov v zvezi z zaposlovanjem invalidov. Nekratkoročne pasivne časovne razmejitve se prenašajo v prihodke v velikosti ugotovljenih namensko porabljenih stroškov oziroma odhodkov.

32.1.14 Državne podpore

Vse vrste državne podpore se v začetku pripoznajo v izkazu finančnega položaja kot odloženi prihodki, ko obstaja zagotovilo, da bo družba/Skupina podpore prejela in bo izpolnila pogoje v zvezi z njimi. Državne podpore, prejete za kritje stroškov, se dosledno pripoznajo v izkazu poslovnega izida v obdobjih, v katerih nastajajo zadevni stroški, ki naj bi jih te nadomestile.

32.1.15 Koncesijska dejavnost

V skladu s Pomorskim zakonikom sta septembra 2008 družba Luka Koper, d. d., in Republika Slovenija v okviru Uredbe o upravljanju koprskega tovornega pristanišča, opravljanju pristaniške dejavnosti, podelitvi koncesije za upravljanje, vodenje, razvoj in redno vzdrževanje pristaniške infrastrukture v tem pristanišču uredili razmerje s koncesijsko pogodbo in koncesijsko razmerje opredelili za obdobje 35 let od sklenitve pogodbe.

Koncesionar mora skladno z določili koncesijske pogodbe in Zakonom o preglednosti finančnih odnosov in ločenem evidentiranju različnih dejavnosti (ZPFOLERD-1) svoje poslovne knjige voditi na način, da zagotovi ločeno računovodsko spremljanje dejavnosti, ki jih izvaja na podlagi podeljenih izključnih pravic.

V svojih poslovnih knjigah družba Luka Koper, d. d., vodi ločeno računovodsko evidenco prihodkov iz naslova pristaniških pristojbin v posameznem letu in stroškov opravljanja koncesijskih dejavnosti. Morebitni presežek prihodkov iz naslova pristaniških pristojbin nad stroški vzdrževanja pristaniške infrastrukture koncesionar zadrži kot nekratkoročno odložene prihodke za stroške vzdrževanja pristaniške infrastrukture v prihodnjih letih v skladu s členom 9.3 koncesijske pogodbe. Računovodsko spremljanje dejavnosti gospodarske javne službe temelji na usmeritvah in načelih stroškovnega računovodstva ter sodilih ločenega evidentiranja.

Družba Luka Koper, d. d., tako skladno s koncesijsko pogodbo z Republiko Slovenijo ter sodili, potrjenimi s strani Republike Slovenije, oblikuje nekratkoročno odložene prihodke gospodarske javne službe rednega vzdrževanja pristaniške infrastrukture v višini, ki ustreza višini presežka prihodkov iz naslova pristaniških pristojbin nad stroški gospodarske javne službe. V primeru presežka stroškov nad prihodki iz naslova pristaniških pristojbin se v višini presežka odpravijo nekratkoročno odloženi prihodki.

Družba Luka Koper, d. d., je kot koncesionar od Republike Slovenije kot koncedenta pridobila izključno pravico za izvajanje pristaniških dejavnosti ravnanja s tovorom in pomorskega potniškega prometa na območju pristanišča ter s tem povezano izključno pravico za vodenje in upravljanje pristanišča, vodenje in razvoj pristaniške infrastrukture, ki ni namenjena za javni promet, in je v okviru 44. člena Pomorskega zakonika pridobila tudi izključno pravico do izvajanja gospodarske javne službe rednega vzdrževanja pristaniške infrastrukture, namenjene za javni promet.

Obenem vodi Luka Koper, d. d., v skladu s členom 7.9.6 koncesijske pogodbe tudi evidenco investicijskih vlaganj v pristaniško infrastrukturo v posameznem poslovnem letu. Družba Luka Koper, d. d., mora investicijska vlaganja v posameznem poslovnem letu navesti v posebnem dodatku k letnemu poročilu, ki ga mora pregledati in potrditi pooblaščeni revizor.

Družba Luka Koper, d. d., v skladu s členom 10.1 koncesijske pogodbe plačuje koncesijsko dajatev, ki znaša 3,5 odstotka ustvarjenega letnega poslovnega prihodka, zmanjšanega za v tem letu pobrane pristaniške pristojbine. Osnova za odmero koncesijske dajatve se ugotavlja na podlagi revidiranega izkaza poslovnega izida družbe Luka Koper, d. d. Znesek letne koncesijske dajatve se med letom plačuje v obliki mesečnih akontacij, izračunanih najkasneje do 30. julija tekočega leta na podlagi revidiranih podatkov preteklega koledarskega leta. Pristaniške pristojbine predstavljajo 3 odstotke poslovnih prihodkov obvladujoče družbe in so vsebinsko sestavni del poslovnih prihodkov. Višino pristojbin določi obvladujoča družba Luka Koper, d. d., v soglasju z državo. Preostalih 97 odstotkov poslovnih prihodkov obvladujoče družbe ustvari družba iz naslova opravljanja storitev pretovora in skladiščenja, za katere se cene oblikujejo na osnovi tržnih zakonitosti. Razvoj in obnovo pristaniške infrastrukture izvaja obvladujoča družba v svojem imenu in za svoj račun. Po preteku koncesije je koncesionar upravičen do povračila neamortiziranega dela vlaganj. Zaradi navedenih določil koncesijske pogodbe Skupina ne uporablja OPMSRP 12.

Koncedent je ob prenehanju koncesijskega razmerja dolžan družbi Luka Koper, d. d., povrniti sredstva, vložena v razvoj pristaniške infrastrukture, v višini revidiranega še neamortiziranega dela vrednosti vlaganj v naprave, opremo in objekte koncesije, pod pogojem, da so bila vlaganja izvršena na podlagi predhodnega pisnega soglasja koncedenta.

Skladno z veljavno koncesijsko pogodbo prične koncedent postopek priprav za nov javni razpis za izbiro koncesionarja najmanj dve leti pred potekom te koncesije. V primeru, da je za novega koncesionarja ponovno izbrana družba Luka Koper, d. d., je ta oproščena plačila dela koncesijske dajatve, ki se plača ob podpisu nove koncesijske pogodbe, s čimer preneha njena pravica do povračila neamortiziranega dela vrednosti investicijskih vlaganj.

32.1.16 Gospodarska javna služba zbiranja odpadkov s plovil na območju koprskega pristanišča

Gospodarska javna služba zbiranja odpadkov s plovil na območju koprskega pristanišča se izvaja v skladu z Uredbo o načinu, predmetu in pogojih izvajanja državne gospodarske javne službe zbiranja odpadkov s plovil (Ur. l. RS, št. 59/2005) ter Uredbo o pristaniških zmogljivostih za prevzem ladijskih odpadkov in ostankov tovora (Ur. l. RS, št. 78/2008). Dejavnost obsega redno prevzemanje ladijskih odpadkov in ostankov tovora, nameščanje pristaniških zmogljivosti za prevzem odpadkov in ostankov tovora v skladu s predpisi, ki urejajo pristaniške zmogljivosti za prevzem, sprejemanje sporočil o nameri oddaje ladijskih odpadkov in ostankov tovora, ločeno zbiranje, razvrščanje in skladiščenje prevzetih odpadkov in ostankov tovora z uporabo pristaniških zmogljivosti za prevzem, oddajo v obdelavo zaradi ponovne uporabe, recikliranja ali odstranjevanja ostankov predelave v skladu s predpisi na področju varstva okolja, ki urejajo ravnanje z odpadki, ter obveščanje javnosti in uporabnikov o načinu oddajanja odpadkov in ostankov tovora. Za namene

poročanja gospodarske javne službe zbiranja odpadkov s plovil je družba Luka Koper, d. d., na osnovi zahtev ZPFO-LERD-1 upoštevala načela stroškovnega računovodstva ter sodila ločenega evidentiranja.

Do 31. decembra 2016 je družba Luka Koper, d. d., gospodarsko javno službo zbiranja odpadkov s plovil izvajala prek svoje odvisne družbe Luka Koper INPO, d. o. o., ki je delovala kot njen izpolnitveni pomočnik. Družbi sta imeli sklenjeno medsebojno pogodbo o sodelovanju. Luka Koper INPO, d. o. o., je v celoti obvladovana s strani družbe Luka Koper, d. d., in družbi se na podlagi ustaljene prakse sodišča EU štejeta za isto ekonomsko celoto. S 1. januarjem 2017 sta družbi sklenili aneks k pogodbi, s katerim sta določili, da družba Luka Koper INPO, d. o. o., od 1. januarja 2017 kot izpolnitveni pomočnik izvaja gospodarsko javno službo zbiranja odpadkov s plovil na območju koprskega pristanišča v imenu in za račun družbe Luka Koper, d. d.

32.1.17 Finančne obveznosti

Prejeta posojila družba/Skupina na začetku pripozna po pošteni vrednosti, po začetnem pripoznanju pa po odplačni vrednosti ob upoštevanju metode veljavnih obresti. Glede na ročnost so prejeta posojila ob pripoznanju uvrščena med nekratkoročne oziroma kratkoročne finančne obveznosti. Na zadnji dan leta so vse finančne obveznosti, ki zapadejo v plačilo v prihodnjem letu, prenesene med kratkoročne finančne obveznosti. Prejeta posojila so zavarovana z bianko menicami in s finančnimi zavezami.

32.1.18 Poslovne obveznosti

Med nekratkoročnimi poslovnimi obveznostmi družba/Skupina izkazuje prejete varščine za najete poslovne prostore in zadržana plačila za garancijo. Med kratkoročnimi obveznostmi so ločeno izkazane kratkoročne obveznosti do dobaviteljev, države in zaposlencev. Med drugimi poslovnimi obveznostmi družba/Skupina izkazuje kratkoročno odložene prihodke ter kratkoročno vnaprej vračunane stroške oziroma odhodke.

32.1.19 Davek od dobička

Davek od dobička družba/Skupina obračunava skladno z Zakonom o davku od dohodkov pravnih oseb. Osnova za obračun davka od dohodka je bruto dobiček, povečan za davčno nepriznane stroške in zmanjšan za zakonsko dovoljene olajšave. Od tako dobljene osnove je obračunana obveznost za davek od dohodka pravnih oseb. Uporabljena stopnja davka za leto 2023 znaša 19 odstotkov.

32.1.20 Odloženi davki

Z namenom izkazovanja ustreznega poslovnega izida v obdobju poročanja družba/Skupina obračunava tudi odložene davke. Te izkazuje kot odložene terjatve za davek in odložene obveznosti za davek. Pri obračunavanju odloženih davkov uporabi metodo obveznosti po izkazu finančnega položaja. Knjigovodsko vrednost sredstev in obveznosti družba/Skupina primerja z njihovo davčno vrednostjo, razliko med obema vrednostma pa opredeli kot stalno ali začasno razliko.

Odložene terjatve za davek se pripoznajo za vse odbitne začasne razlike, če je verjetno, da bo na voljo zadosten obdavčljivi dobiček, v breme katerega bo mogoče uporabiti odbitne začasne razlike. Izračunajo se po davčnih stopnjah, za katere je pričakovati, da se bodo uporabljale v obdobju, ko bo terjatev povrnjena.

Odložene obveznosti za davek se pripoznajo za vse obdavčljive začasne razlike, izračunane po davčnih stopnjah, za katere je pričakovati, da se bodo uporabljale v obdobju, ko bo obveznost poravnana.

Odložene terjatve za davek in odložene obveznosti za davek se pobotajo, če obstaja zakonska pravica pobotati odmerjene terjatve za davek in odmerjene obveznosti za davek od dohodka ter če so odloženi davki vezani na isto obdavčljivo pravno osebo in isti davčni organ.

32.1.21 Čisti dobiček na delnico

Osnovni in popravljeni čisti dobiček na delnico se izračuna tako, da se čisti poslovni izid poslovnega leta deli s tehtanim povprečnim številom navadnih delnic.

32.1.22 Prihodki

32.1.22.1 Poslovni prihodki

Prihodki iz pogodb s kupci

Osnovna dejavnost družbe/Skupine je pretovor in skladiščenje vseh vrst blaga, storitve na blagu in z njimi povezane druge storitve. Vse storitve družba/Skupina opravlja v Sloveniji, tako za domače kot tuje kupce. Tuji kupci prihajajo s tržišč celinske Evrope, ki so za družbo/Skupino najpomembnejša, kot tudi iz držav Azije in Amerike. Kupci so največji svetovni ladjarji, velike svetovne multinacionalke, končne uporabnice naših storitev ter druge večje ali manjše domače in tuje družbe, za katere koprsko pristanišče predstavlja najhitrejšo in najkakovostnejšo logistično storitev.

Poslovne prihodke družba/Skupina izkazuje in razkriva skladno z MSRP 15. Družba/Skupina je prepoznala vse aktivne pogodbe, sklenjene s kupci, in jih presojala na podlagi petih korakov, ki jih standard narekuje. Iz analize izhaja, da vse pogodbe izpolnjujejo kriterije novega standarda za pripoznavanje prihodkov, izvedbene obveznosti so v pogodbah ustrezno opredeljene, kar omogoča njihovo razvrščanje in merjenje ter določitev časa njihove izpolnitve. Večina prihodkov izhaja iz pogodb, opredeljenih kot enostavna dobava storitev. Pogodbe ne vsebujejo ločenih izvršitvenih obvez in

družba/Skupina meni, da je veljavna računovodska usmeritev za pripoznavanje prihodkov v skladu z zahtevami standarda.

Cene se v družbi/Skupini določajo tako fiksno kot variabilno. Variabilne so takrat, kadar družba/Skupina predvidi količinski popust. Količinski popusti se dosegajo na podlagi dogovorjenih količin pretovora.

Pri pripoznavanju prihodkov iz opravljenih storitev družba/Skupina uporablja metodo odstotka dokončanosti del na dan izkaza finančnega položaja, kajti takrat je izpolnjen pogoj prenosa obvladovanja blaga/storitve. Družba/Skupina to doseže, saj ne ustvarja sredstva, ki ga lahko podjetje uporablja za druge namene, in ima izterljivo pravico do plačila za dotlej dokončano izvajanje. Po tej metodi so prihodki pripoznani v obračunskem obdobju, v katerem so storitve opravljene. Družba/Skupina svojih storitev ne prodaja z roki zapadlosti, ki so daljši od enega leta, zato tudi ne pripoznava prihodkov in odhodkov iz financiranja. Razkrivajo se zneski vsake pomembne vrste prihodkov, pripoznane v obdobju, ter prihodki od prodaje domačim in tujim kupcem.

32.1.22.2 Prihodki od najemnin

Družba/Skupina zajema pretežno prihodke od naložbenih nepremičnin, to je gradbenih objektov in zemljišč, ki jih daje v poslovni najem. Družba/Skupina prihodke od najemnin uvršča med poslovne prihodke.

32.1.22.3 Drugi prihodki

Med drugimi prihodki se izkazujejo poslovni prihodki od prodaje nepremičnin, naprav in opreme, subvencije, donacije, prejete odškodnine in preostali prihodki. Državne in druge subvencije v največji meri predstavljajo prejeta sredstva iz naslova razvojnih dejavnosti na področju evropskih razvojnih projektov, ki so namenjeni povečanju konkurenčnosti pristanišča, energetski učinkovitosti, okoljski varnosti in zagotavljanju učinkovitosti pristaniških procesov. Prejete subvencije za kritje stroškov so pripoznane strogo dosledno kot prihodki v obdobjih, v katerih nastajajo zadevni stroški, ki naj bi jih nadomestile.

Prihodki iz naslova črpanja zadržanih prispevkov plač se pripoznajo skladno z Zakonom o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov v višini namensko porabljenih sredstev.

Preostali prihodki se pripoznajo, ko se upravičeno pričakuje, da bodo vodili do prejemkov.

32.1.23 Finančni prihodki in finančni odhodki

Finančni prihodki vključujejo prihodke od obresti na dana posojila, depozite, zakladne menice, obresti za nepravočasno plačane terjatve za storitve, prihodke od dividend, prihodke od odsvojitve za prodajo razpoložljivih finančnih sredstev in prihodke iz naslova pozitivnih tečajnih razlik. Prihodki od obresti se pripoznajo ob nastanku z uporabo efektivne obrestne mere. Prihodki od dividend se izkažejo v poslovnem izidu, ko je uveljavljena pravica do izplačila.

Finančni odhodki obsegajo stroške obresti za prejeta posojila, obresti iz najemov, kot izhajajo iz standarda MSRP 16, negativne tečajne razlike in izgube zaradi slabitve vrednosti finančnih sredstev, ki se pripoznajo v izkazu poslovnega izida. Stroški izposojanja in odobritev posojil se pripoznajo v izkazu poslovnega izida skozi celotno zapadlost posojila.

32.1.24 Odhodki – stroški

Stroški kot odhodki se pripoznajo v obdobju, v katerem nastanejo. Razvrščeni so v skladu s svojo naravo. Izkazujejo in razkrivajo se po naravnih vrstah. Odhodki se pripoznajo, če je zmanjšanje gospodarskih koristi v obračunskem obdobju povezano z zmanjšanjem sredstev ali s povečanjem dolga in če je to zmanjšanje mogoče zanesljivo izmeriti.

32.1.25 Izkaz drugega vseobsegajočega donosa

V izkazu drugega vseobsegajočega donosa sta prikazana čisti poslovni izid in drugi vseobsegajoči donosi. Drugi vseobsegajoči donos vsebuje postavke prihodkov in odhodkov, ki niso pripoznani v izkazu poslovnega izida, vendar vplivajo na lastniški kapital.

32.1.26 Izkaz denarnih tokov

V družbi/Skupini se poroča o denarnih tokovih iz poslovanja po posredni metodi na podlagi postavk v izkazu finančnega položaja z dne 31. decembra 2023 in 31. decembra 2022, izkaza poslovnega izida za leto 2023 ter dodatnih podatkov, ki so potrebni za prilagoditev odtokov in pritokov.

32.1.27 Izkaz sprememb lastniškega kapitala

Izkaz sprememb lastniškega kapitala prikazuje gibanje posameznih sestavin kapitala v poslovnem letu (celoto prihodkov in odhodkov ter transakcij z lastniki, ko delujejo kot lastniki), vključno z uporabo čistega poslovnega izida. Vključen je izkaz vseobsegajočega donosa, ki čisti dobiček tekočega obdobja povečuje za vse prihodke in odhodke, ki jih je družba/ Skupina neposredno pripoznala v kapitalu.

32.1.28 Upravljanje tveganj

Družba/Skupina spremlja tveganja in jih poskuša obvladovati na vseh ravneh poslovanja. Pri ocenjevanju tveganj upošteva različne dejavnike. Ustrezno upravljanje tveganj se zagotavlja z njihovim pravočasnim prepoznavanjem in obvladovanjem ter z usmeritvami in politikami, opredeljenimi v dokumentih celovitega sistema vodenja.

Poslovanje družbe/Skupine je izpostavljeno strateškim, poslovnim in finančnim tveganjem, ki so močno odvisna od tržnih zakonitosti, kar zahteva njihovo aktivno spremljanje. Prepoznavanje tveganj je opisano v poslovnem poročilu v 14. poglavju z naslovom Obvladovanje tveganj in priložnosti. Poleg strateških in poslovnih tveganj se družba/Skupina sooča tudi s finančnimi tveganji, med katerimi so najpomembnejša tveganje spremembe poštene vrednosti, obrestno, likvidnostno, valutno in kreditno tveganje ter tveganje ustrezne kapitalske sestave. Kako družba/Skupina ugotavlja in obvladuje finančna tveganja, je razkrito v pojasnilu 32: Finančni instrumenti in obvladovanje finančnih tveganj.

32.1.28.1 Poštena vrednost

Poštena vrednost se uporablja pri finančnih sredstvih, vrednotenih po pošteni vrednosti. Vse preostale postavke v računovodskih izkazih so predstavljene po nabavni oziroma odplačni vrednosti.

Pri merjenju poštene vrednosti nefinančnega sredstva mora družba/Skupina upoštevati zmožnost tržnega udeleženca, da ustvarja gospodarske koristi s skrajno in najboljšo uporabo sredstva ali z njegovo prodajo drugemu udeležencu na trgu, ki bo sredstvo uporabil v skrajni in najboljši meri.

Družba/Skupina uporablja metode vrednotenja, ki so primerne v danih okoliščinah in za katere so na voljo zadostni podatki, predvsem z uporabo ustreznih tržnih vhodnih podatkov in minimalno uporabo netržnih vhodnih podatkov.

Vsa sredstva in obveznosti, ki so v računovodskih izkazih merjeni ali razkriti po pošteni vrednosti, so razvrščeni v hierarhijo poštene vrednosti na podlagi najnižje ravni vhodnih podatkov, ki so pomembni za merjenje celotne poštene vrednosti:

• 1. raven tržne cene (neprilagojene) z delujočega trga za podobna sredstva in obveznosti,
• 1. raven model vrednotenja, ki neposredno ali posredno temelji na tržnih podatkih,
• 1. raven model vrednotenja, ki ne temelji na tržnih podatkih.

Za sredstva in obveznosti, ki so bili v računovodskih izkazih pripoznani že v predhodnih obdobjih, družba/Skupina ob zaključku vsakega obdobja poročanja ugotovi, ali je prišlo do prehoda med ravnmi, in sicer tako, da ponovno preveri razporeditev sredstev, upoštevajoč najnižjo raven vhodnih podatkov, ki so pomembni za merjenje celotne poštene vrednosti.

Hierarhija poštenih vrednosti sredstev in obveznosti družbe/ Skupine je predstavljena v pojasnilu 32: Finančni instrumenti in obvladovanje finančnih tveganj.

32.1.29 Podlage za konsolidacijo

Konsolidirani računovodski izkazi, so skupek izkazov obvladujoče družbe in njenih odvisnih družb.

32.1.29.1 Odvisne družbe

Odvisne družbe so podjetja, ki jih obvladuje obvladujoča družba, posredno ali neposredno. Obvladovanje obstaja, ko je naložbenik izpostavljen spremenljivemu donosu ali upravičen do spremenljivega donosa v podjetju, v katero naložbi, ima možnost vplivati na finančne in poslovne odločitve ter obstaja povezava med vplivom in donosom. Presoja obvladovanja se opravi ob nakupu naložbe in na podlagi zaznave spremenjenih dejstev in okoliščin obvladovanja.

Računovodski izkazi odvisnih družb so vključeni v konsolidirane računovodske izkaze od datuma, ko se obvladovanje začne, do datuma, ko preneha.

32.1.29.2 Pridružene družbe

Pridružene družbe so družbe, v katerih ima Skupina pomemben vpliv, ne obvladuje pa njihove finančne in poslovne usmeritve. Naložbe v pridružene družbe se ob začetnem pripoznanju merijo po nabavni vrednosti, nato pa se obračunavajo po kapitalski metodi. Konsolidirani računovodski izkazi Skupine zajemajo delež Skupine v dobičkih in izgubah pridruženih družb, izračunan po kapitalski metodi po opravljeni uskladitvi računovodskih usmeritev od datuma, ko se pomemben vpliv začne, do datuma, ko se konča. Če je delež Skupine v izgubah pridružene družbe večji od njenega deleža, se knjigovodska vrednost deleža Skupine zmanjša na nič, delež v nadaljnjih izgubah pa se preneha pripoznavati.

32.1.29.3 Posli, izvzeti iz konsolidacije

Iz konsolidiranih računovodskih izkazov so izločena stanja, nerealizirani dobički in izgube oziroma prihodki in odhodki, ki izhajajo iz poslov znotraj Skupine. Nerealizirane izgube se izločijo na enak način kot dobički, pod pogojem, da obstaja dokaz o slabitvi.

32.1.30 Na novo sprejeti standardi in pojasnila

Standardi in pojasnila, ki so predstavljeni v nadaljevanju, do datuma računovodskih izkazov še niso stopili v veljavo oziroma jih Evropska unija še ni potrdila. Družba/Skupina bo ustrezne standarde in pojasnila uporabila pri pripravi svojih računovodskih izkazov ob njihovi uveljavitvi.

Začetna uporaba novih standardov ali sprememb obstoječih standardov, ki veljajo v tekočem poslovnem letu

Spremembe obstoječih standardov, ki jih je izdal Odbor za mednarodne računovodske standarde (OMRS) in sprejela EU ter veljajo v tekočem poročevalskem obdobju, so:

• Razkritje računovodskih usmeritev (spremembe MRS 1 in MSRP Izjave o praksi 2): Februarja 2021 je IASB izdal spremembe MRS 1, ki spreminjajo zahteve po razkritju v zvezi z računovodskimi usmeritvami iz 'pomembnih računovodskih usmeritev' v 'pomembne informacije o računovodskih usmeritvah'. Spremembe dajejo smernice o tem, kdaj se informacija o računovodskih usmeritvah obravnava kot pomembna. Spremembe k MRS 1 veljajo za letna poročevalska obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2023 ali pozneje, pri čemer je dovoljena predčasna uporaba. Ker dokumenti MSRP Izjave o praksi niso obvezni, ni določen začetek veljavnosti MSRP Izjave o praksi 2.

• • Opredelitev računovodskih ocen (spremembe MRS 8): S spremembo se uvaja definicija računovodske ocene in druga pojasnila, s pomočjo katerih je mogoče razlikovati med računovodsko usmeritvijo in računovodsko oceno. S spremembo je pojasnjeno, da sta učinek spremembe vhodnih podatkov ali tehnik merjenja sprememba računovodske ocene, razen če je njuna posledica popravek napake iz preteklega obdobja.
• • MSRP 17 Zavarovalne pogodbe (nov standard) ter spremembe MSRP 17 – Zavarovalne pogodbe: MSRP 17 nadomešča MSRP 4 Zavarovalne pogodbe. MSRP 17 velja za vse vrste zavarovalnih pogodb (tj. življenjska, neživljenjska, neposredno zavarovanje in pozavarovanje), ne glede na vrsto subjektov, ki jih izdajajo, ter za določena jamstva in finančne instrumente s funkcijami diskrecijske udeležbe; veljalo bo nekaj izjem. Splošni cilj MSRP 17 je zagotoviti celovit računovodski model za zavarovalne pogodbe, ki je bolj uporaben in dosleden za zavarovalnice ter zajema vse pomembne računovodske vidike. MSRP 17 temelji na splošnem modelu, dopolnjenem s:
  • o posebno prilagoditvijo za pogodbe z lastnostmi neposredne udeležbe (pristop variabilne provizije) in
  • o poenostavljenim pristopom (pristop dodeljevanja premij) predvsem za kratkoročne pogodbe.
• • Odložene terjatve za davek in odložene obveznosti za davek pri posamezni transakciji (spremembe MRS 12 – Davek iz dobička): Maja 2021 je OMRS izdal spremembe MRS 12. Spremenjeni standard pojasnjuje, ali se izjema pri prvem pripoznanju uporablja pri določenih transakcijah, ki se pripoznajo hkrati kot sredstvo in kot obveznost (kot je denimo najem po MSRP 16 – Najemi). Sprememba uvaja dodaten kriterij za začetno uporabo izjeme po MRS 12.15, pri čemer se izjema ne uporabi pri prvem pripoznanju sredstva ali obveznosti, ki v času pripoznanja povzroči enake obdavčljive in odbitne začasne razlike.
• • Mednarodna davčna reforma vzorčna pravila drugega stebra (spremembe MRS 12): Spremembe MRS 12 so bile uvedene kot odziv na pravila OECD o BEPS drugega stebra in vključujejo:
  • o obvezno začasno izjemo v zvezi s pripoznanjem in razkritjem odloženih davkov, povezanih z modelskimi pravili drugega stebra in
  • o zahteve po razkritju v zvezi z izpostavljenostjo davku iz dobička iz drugega stebra.

Sprejetje teh sprememb obstoječih standardov in pojasnil ni privedlo do pomembnih sprememb računovodskih izkazov družbe/Skupine.

Standardi in spremembe obstoječih standardov, ki jih je izdal OMRS in sprejela EU, vendar še niso v veljavi

Novi standardi in spremembe obstoječih standardov, ki jih je izdal OMRS na datum odobritve teh računovodskih izkazov in jih je sprejela EU, vendar stopijo v veljavo za poročevalsko obdobje, ki se začne 1. januarja 2024, so:

• • Spremembe MRS 1 Predstavitev računovodskih izkazov:
• a) Razvrstitev obveznosti med kratkoročne ali nekratkoročne. Sprememba zahteva, da mora imeti pravica podjetja do odloga izpolnitve poravnave obveznosti za najmanj 12 mesecev od datuma

poročanja vsebino in mora obstajati na dan zaključka poročevalskega obdobja. Razvrstitev obveznosti se ne spremeni zaradi verjetnosti, da bo podjetje izkoristilo svojo pravico do odloga obveznosti za najmanj 12 mesecev od datuma poročanja. Standard je bil naknadno ponovno spremenjen.

• b) Nekratkoročne obveznosti z zavezami. Če je pravica podjetja do odloga odvisna od tega, ali podjetje izpolnjuje določene pogoje, ti pogoji vplivajo na to, ali je pravica do odloga obstajala ob zaključku poročevalskega obdobja, če se od podjetja zahteva, da izpolnjuje pogoje ob koncu ali pred koncem poročevalskega obdobja in ne če se od podjetja zahteva, da izpolnjuje pogoje po zaključku poročevalskega obdobja. Sprememba prav tako vsebuje pojasnilo termina 'poravnava' za namen razvrstitve obveznosti med kratkoročne ali nekratkoročne.
• • Spremembe MSRP 16 Najemi: Obveznost iz najema v transakciji prodaje in povratnega najema. Sprememba vsebuje zahtevo, da prodajalec - najemnik določi 'plačilo najemnin' ali 'spremenjeno plačilo najemnin' tako, da ne bi pripoznal dobička ali izgube, ki se nanaša na pravico do uporabe, ki jo zadrži.

Uveljavitev teh novih standardov, sprememb obstoječih standardov in pojasnil ne bo imela pomembnega vpliva na računovodske izkaze družbe/Skupine.

Novi standardi in spremembe obstoječih standardov, ki jih je izdal OMRS, vendar jih EU še ni sprejela

Trenutno se MSRP, kot jih je sprejela EU, bistveno ne razlikujejo od predpisov, ki jih je sprejel Odbor za mednarodne računovodske standarde (OMRS) z izjemo teh novih standardov in sprememb obstoječih standardov, ki stopijo v veljavo za poročevalsko obdobje, ki se začne 1. januarja 2024 oz. 1. januarja 2025 in jih EU še ni sprejela:

• Sprememba MRS 7 – Izkaz denarnih tokov in MSRP 7 – Finančni inštrumenti: Razkritja (spremembe). OMRS je 25. maja 2023 izdal dokument Dogovori o financiranju dobaviteljev, ki spreminja MRS 7 Izkaz denarnih tokov in MSRP 7 Finančni instrumenti: Razkritja (spremembe). Te spremembe so nastale kot posledica vloge, ki jo je prejel Odbor za pojasnjevanje MSRP (Odbor) glede zahtev za predstavitev obveznosti in z njimi povezanih denarnih tokov, ki izhajajo iz dogovorov o financiranju dobavne verige ter s tem povezanih razkritij. Odbor je decembra 2020 objavil Sklep o programu dela Dogovori o financiranju dobavne verige - povratni faktoring, ki je obravnaval to predložitev na podlagi takrat veljavnih zahtev računovodskih standardov MSRP. Med tem postopkom so povratne informacije zainteresiranih strani pokazale na omejitve takratnih zahtev za obravnavanje pomembnih informacijskih potreb uporabnikov, da bi razumeli učinke finančnih dogovorov z dobavitelji na računovodske izkaze podjetja in primerjali eno podjetje z drugim. Kot odziv na te povratne informacije se je OMRS lotil izvedbe ozkega področja standardov, kar je privedlo do sprememb. Spremembe zahtevajo, da podjetja zagotovijo nekatera posebna razkritja

(kvalitativna in kvantitativna) v zvezi z dogovori o financiranju dobaviteljev. Spremembe dajejo tudi napotke o značilnostih dogovorov o financiranju dobaviteljev.

• Sprememba MRS 21 – Učinki sprememb deviznih tečajev: Pomanjkanje zamenljivosti.

Družba/Skupina predvideva, da uvedba teh novih standardov in sprememb obstoječih standardov v obdobju začetne uporabe ne bo imela pomembnega vpliva na računovodske izkaze.

32.1.31 Razkritje okoljskih informacij

V letu 2023 je družba/Skupina delovala skladno s sprejetim strateškim poslovnim načrtom za obdobje 2020 – 2025, strateško usmeritvijo razvoja na okoljskem področju ter strategijo trajnostnega razvoja in družbene odgovornosti. Konec leta 2023 je bila sprejeta nova strategija za obdobje 2024 - 2028 v okviru katere so bila upoštevana načela trajnostnega razvoja ter odgovornega ravnanja z okoljem, pri čemer je trajnostni razvoj ena izmed ključnih strateških usmeritev družbe/Skupine Luka Koper. Družba/Skupina Luka Koper se je odločila v sklopu celovitega trajnostnega poročanja pristopiti k izpolnjevanju globalnih ciljev trajnostnega razvoja, saj se zaveda, da je pristanišče pomemben deležnik trajnostnega razvoja, čigar vplivi na okolje in družbo so lahko tako pozitivni kot negativni. Cilje trajnostnega razvoja, so sprejele vse države članice Združenih narodov, njihov namen pa je prizadevanje za razvoj celotne družbe, gospodarstva, znanosti in civilne družbe – kar bo igralo pomembno vlogo pri doseganju ključnih ciljev celotne družbe do leta 2030.

Pomembnejše strateške usmeritve so:

• • zamenjava obstoječe luške mehanizacije in strojev na fosilna goriva z mehanizacijo in stroji na alternativne okoljsko prijaznejše pogone,
• • izgradnja sistema oskrbe ladij z električno energijo z obale (OPS) ter
• • izgradnja sončnih elektrarn (do 10 MW).

V nadaljevanju družba/Skupina razkriva pojasnila, ki zadevajo okoljsko trajnostne informacije družbe/Skupine:

Vrsta okoljske informacije	Pojasnilo	Naslov pojasnila
Trajnostno vzdrževanje	5	Stroški storitev
Emisije hrupa	8	Drugi odhodki
Trajnostne naložbe	12	Nepremičnine, naprave in oprema

33 Dodatna pojasnila izkaza poslovnega izida

Pojasnilo 1. Čisti prihodki od prodaje

(v evrih)	Luka Koper, d. d.		Skupina Luka Koper
	2023	2022	2023	2022
Čisti prihodki od prodaje domačim kupcem na podlagi pogodb s kupci	99.442.205	96.070.727	102.751.684	99.146.628
- storitev	99.356.444	95.871.210	102.665.923	98.947.111
- blaga in materiala	85.761	199.517	85.761	199.517
Čisti prihodki od prodaje tujim kupcem na podlagi pogodb s kupci	200.293.726	206.177.480	200.998.481	206.906.522
- storitev	200.293.726	206.177.480	200.998.481	206.906.522
Čisti prihodki na podlagi pogodb s kupci	299.735.931	302.248.207	303.750.165	306.053.150
Čisti prihodki od pobranih pristaniških pristojbin	7.430.613	5.924.861	7.430.613	5.924.861
Čisti prihodki od prodaje iz naslova najemnin	2.117.679	2.023.612	1.591.711	1.484.625
Skupaj	309.284.223	310.196.680	312.772.489	313.462.636

Čisti prihodki od prodaje so v letu 2023 na ravni predhodnega leta. V okviru čistih prihodkov od prodaje so doseženi višji prihodki iz naslova ladijskega pretovora kontejnerjev in avtomobilov, večjega obsega storitev polnjenja in praznenja kontejnerjev, večjega obsega drugih dodatnih storitev na blagu ter višjih cen storitev, nižji pa iz naslova skladiščnin.

V celotni strukturi čistih prihodkov v letu 2023 dva kupca presegata 10 odstotkov celotne prodaje, tako v družbi kakor v Skupini, kar ostaja na ravni predhodnega leta.

Pojasnilo 2. Usredstveni lastni proizvodi in storitve

Usredstveni lastni proizvodi in storitve družbe so v letu 2023 znašali 91.388 evrov (leta 2022: 77.600 evrov), v Skupini pa v letu 2023 95.639 evrov (leta 2022: 77.611 evrov). Družba in Skupina med usredstvenimi lastnimi proizvodi in storitvami izkazujeta storitve, ki povečujejo vrednost nepremičnin, naprav in opreme. Usredstveni so stroški dela zaposlencev, povezani z investicijskimi projekti večjih vrednosti, ki so grajeni v daljšem časovnem obdobju.

Pojasnilo 3. Drugi prihodki

(v evrih)	Luka Koper, d. d.		Skupina Luka Koper
	2023	2022	2023	2022
Odprava rezervacij	1.657.785	2.975	1.657.785	2.975
Subvencije, dotacije in podobni prihodki	0	0	1.898.598	1.721.261
Prihodki pri prodaji nepremičnin, naprav in opreme ter naložbenih nepremičnin	164.108	675.055	198.956	821.416
Izterjane slabljene terjatve in odpisane obveznosti	610.462	395.150	622.616	409.644
Prejete odškodnine in kazni	309.080	279.278	378.550	296.070
Subvencije in drugi prihodki, ki niso povezani s poslovnimi učinki	1.240.867	696.355	1.240.867	696.355
Ostali prihodki	58.456	289.725	71.134	317.894
Skupaj	4.040.758	2.338.538	6.068.506	4.265.615

Odprava rezervacij se nanaša na spremembo ocene pravnih obvez.

Subvencije, dotacije in podobni prihodki, izkazani v Skupini, se nanašajo predvsem na prihodke iz naslova črpanja zadržanih prispevkov plač v višini namensko porabljenih sredstev v odvisni družbi Luka Koper INPO, d. o. o.

Prejete odškodnine in kazni se nanašajo na prejete odškodnine zaradi škodnih dogodkov.

Med subvencije in druge prihodke, ki niso povezani s poslovnimi učinki, družba/Skupina izkazuje prihodke iz naslova sofinanciranih EU projektov, ki so nastali bodisi za pokrivanje stroškov ali stroškov amortizacije.

Pojasnilo 4. Stroški materiala

(v evrih)	Luka Koper, d. d.		Skupina Luka Koper
	2023	2022	2023	2022
Stroški pomožnega materiala	2.518.473	2.373.081	2.667.707	2.478.382
Stroški nadomestnih delov	7.602.368	8.275.244	7.456.099	8.280.505
Stroški elektrike	5.320.261	4.827.136	5.381.488	4.878.047
Stroški goriva	6.059.063	6.747.777	6.221.504	6.959.860
Ostali stroški energije	87.603	125.906	89.811	128.519
Stroški pisarniškega materiala	130.642	113.652	139.991	124.258
Ostali materialni stroški	428.656	334.102	454.001	354.992
Skupaj	22.147.066	22.796.898	22.410.601	23.204.563

V strukturi stroškov materiala je opaziti največji porast med stroški elektrike, predvsem zaradi večje porabe električne energije, največje znižanje pa izhaja iz naslova nižjih stroškov nadomestnih delov ter nižjih stroškov goriva, zaradi manjše porabe in nižje povprečne cene pogonskega goriva.

Pojasnilo 5. Stroški storitev

(v evrih)	Luka Koper, d. d.		Skupina Luka Koper
	2023	2022	2023	2022
Stroški pristaniških storitev	40.086.991	34.834.133	36.543.321	31.798.340
Stroški transportnih storitev	577.466	430.726	223.419	175.334
Stroški storitev vzdrževanja	11.047.917	7.287.790	10.947.762	7.096.165
Stroški najemnin	216.038	204.357	205.565	196.965
Povračila stroškov zaposlencem v zvezi z delom	412.480	319.159	448.775	336.862
Stroški plačilnega prometa, bančnih storitev in zavarovanj	1.943.800	1.296.884	2.030.764	1.438.912
Stroški intelektualnih in osebnih storitev	1.617.153	1.162.338	1.680.402	1.257.531
Stroški sejmov, reklam in reprezentance	1.484.750	1.258.125	1.502.662	1.278.686
Stroški storitev fizičnih oseb, ki ne opravljajo dejavnosti	568.114	333.726	634.149	369.370
Stroški komunalnih storitev	1.634.766	1.550.878	1.273.669	1.022.598
Stroški informacijske podpore	5.266.414	4.500.214	5.518.349	4.673.659
Stroški koncesije	10.650.012	10.682.667	10.650.012	10.682.667
Taksa na pretovor	5.595.511	6.084.315	5.595.511	6.084.315
Stroški drugih storitev	4.121.330	4.370.700	2.612.691	2.918.274
Skupaj	85.222.742	74.316.012	79.867.051	69.329.678

V sklopu stroškov storitev družbe/Skupine tako kot pretekla leta največji delež predstavljajo stroški pristaniških storitev. Med stroški pristaniških storitev družba v poslovnem letu 2023 izkazuje 16.938.565 evrov stroškov napotenih prek agencijskih družb (2022: 15.846.169 evrov) in 14.554.428 evrov stroškov storitev zunanjih pogodbenih partnerjev (2022: 11.582.465 evrov). Skupina v letu 2023 izkazuje 17.262.077 evrov stroškov napotenih prek agencijskih družb (2022: 15.993.365 evrov) in 14.761.416 evrov stroškov storitev zunanjih pogodbenih partnerjev (2022: 11.952.588 evrov). Višji stroški so posledica večjega obsega storitev, izvedenih s strani napotenih prek agencijskih družb ter zunanjih pogodbenih partnerjev.

Stroški storitev vzdrževanja opazovanega leta so višji v primerjavi z letom 2022, zaradi večjega obsega vzdrževalnih del in višjih cen storitev. Med stroški vzdrževanja družba/Skupina izkazuje tudi okoljsko trajnostna vlaganja, in sicer v družbi 4.832.680 evrov, medtem ko v Skupini 4.780.521 evrov, iz naslova vzdrževanja infrastrukture, ki je potrebna za upravljanje plovil ali pristaniške dejavnosti z ničelnimi emisijami CO2, sledi obnova sistemov za zbiranje, čiščenje in distribucijo vode ter energetske učinkovitosti stavb.

V letu 2023 so stroški informacijske podpore v primerjavi s predhodnim letom višji zaradi razvojnih aktivnosti in obsežnejšega stroška vzdrževanja nove platforme Edifact center 2 na kontejnerskem terminalu.

Stroški koncesije ostajajo na ravni predhodnega leta, taksa na pretovor pa je v družbi/Skupini nižja za 488.804 evrov, predvsem iz naslova manjšega ladijskega pretovora na terminalu za razsute in sipke tovore.

Stroški drugih storitev v obvladujoči družbi so sestavljeni predvsem iz stroškov fumigacije, varovanja ter stroškov pobiranja cestnine, prevzema odpadkov, priveza plovil in storitev parkiranja. Slednje so izvedene s strani odvisne družbe Luka Koper INPO, d. o. o., in se zato v konsolidaciji izločajo.

Pojasnilo 6. Stroški dela

(v evrih)	Luka Koper, d. d.		Skupina Luka Koper
	2023	2022	2023	2022
Plače zaposlencev	64.565.570	61.319.742	69.555.950	66.064.515
Nadomestila plač zaposlencev	11.081.620	8.586.719	12.034.376	9.396.336
Stroški dodatnega pokojninskega zavarovanja	2.859.722	2.565.962	3.126.277	2.808.165
Delodajalčevi prispevki od prejemkov zaposlencev	12.529.356	11.577.922	13.485.424	12.479.435
Regres za letni dopust, povračila in drugi stroški	10.681.853	9.527.483	11.674.157	10.492.838
Skupaj	101.718.121	93.577.828	109.876.184	101.241.289

Povprečno število zaposlenih v družbi se je v letu 2023 v primerjavi s povprečjem leta 2022 zvišalo za 107 zaposlencev, se je povprečno število zaposlencev v Skupini pa se je med primerjanima letoma zvišalo za 108 zaposlencev. Stroški dela so se glede na primerljivo predhodno obdobje povečali predvsem iz naslova novih zaposlitev, izplačanih višjih variabilnih prejemkov zaposlenim zaradi poslovanja družbe/Skupine nad načrtovanim ter iz naslova uskladitve plač z indeksom rasti življenjskih potrebščin.

V decembru 2023 so zaposlenci vseh družb v Skupini z izjemo članov uprave ter zaposlenih na podlagi individualnih pogodb o zaposlitvi prejeli plačo iz naslova poslovne uspešnosti. V nekaterih družbah v Skupini je bila v decembru 2023 ali januarju 2024 izplačana tudi božičnica za poslovno leto 2023.

Družba/Skupina svojim zaposlenim že enaindvajseto leto zapored plačuje od 70 do 90 odstotkov (odvisno od starosti posameznega zaposlenca) davčno priznane premije dodatnega pokojninskega zavarovanja (PDPZ).

V letu 2023 je regres za letni dopust v vseh družbah v Skupini znašal 2.192 evrov na zaposlenca, v predhodnem letu pa 2.008 evrov.

Povprečno število zaposlencev po izobrazbeni strukturi

	Luka Koper, d. d.		Skupina Luka Koper
Raven izobrazbe	2023	2022	2023	2022
VIII/2	2	1	2	1
VIII/1	24	25	26	27
VII	134	126	142	134
VI/2	244	236	251	242
VI/1	120	112	127	119
V	508	461	551	503
IV	527	491	582	546
III	16	17	28	28
I–II	120	119	149	150
Skupaj	1.695	1.588	1.858	1.750

Pojasnilo 7. Amortizacija

(v evrih)	Luka Koper, d. d.		Skupina Luka Koper
	2023	2022	2023	2022
Amortizacija zgradb	15.451.499	14.742.278	15.859.646	15.181.494
Amortizacija naprav in opreme	15.511.614	14.672.512	16.011.721	15.159.149
Amortizacija drobnega inventarja	15.469	19.666	15.778	19.975
Amortizacija naložbenih nepremičnin	584.912	586.800	271.245	264.909
Amortizacija neopredmetenih sredstev	247.390	390.106	254.678	439.233
Amortizacija vlaganj v tuja sredstva	11.667	11.667	17.743	17.743
Amortizacija sredstev pravic do uporabe	440.551	376.817	388.728	405.491
Skupaj	32.263.102	30.799.846	32.819.539	31.487.994

Porast stroška amortizacije je posledica prenosa sredstev v uporabo.

Pojasnilo 8. Drugi odhodki

(v evrih)	Luka Koper, d. d.		Skupina Luka Koper
	2023	2022	2023	2022
Stroški oblikovanja rezervacij	2.864.406	75.665	2.864.406	75.665
Odhodki pri slabitvah, odpisih in izgubah pri prodaji nepremičnin, naprav in opreme ter naložbenih nepremičnin	462.566	239.986	600.616	240.144
Odhodki pri oblikovanju popravka vrednosti terjatev	113.463	370.406	124.571	379.672
Dajatve, ki niso odvisne od stroškov dela in drugih vrst stroškov	7.524.520	7.486.773	7.567.863	7.496.411
Donacije	539.400	354.800	547.750	359.580
Izdatki za varstvo okolja	220.219	148.310	190.455	139.874
Nagrade dijakom in študentom z dajatvami	25.503	6.987	25.503	6.987
Štipendije dijakom in študentom	28.195	23.142	28.195	23.142
Drugi stroški in odhodki	1.053.827	686.642	1.101.477	706.329
Skupaj	12.832.099	9.392.711	13.050.836	9.427.804

Stroški oblikovanja rezervacij se nanašajo na odhodke v zvezi s tožbami, ki jih je prejela obvladujoča družba. Skladno z 92. členom MRS37 – Rezervacije, pogojne obveznosti in pogojna sredstva družba/Skupina ne razkriva podrobnih informacij o pravnih obvezah, saj bi lahko njihovo razkritje ustvarilo sodbo o položaju družbe v sporu z drugimi strankami.

Odhodki pri slabitvah, odpisih in izgubah pri prodaji nepremičnin, naprav in opreme ter naložbenih nepremičnin se nanašajo na odpis zamenjanih delov oziroma uničenje sredstev, ki so imela knjigovodsko vrednost, ter na prodajo sredstev, s katero je bila realizirana izguba.

Odhodki pri oblikovanju popravka vrednosti terjatev so se v letu 2023 znižali predvsem v obvladujoči družbi, in sicer zaradi boljše starostne strukture terjatev do kupcev. Znesek odhodkov pri oblikovanju popravka vrednosti terjatev izhaja iz naslova pogodb s kupci skladno z MSRP 15.

Dajatve, ki niso odvisne od stroškov dela in drugih vrst stroškov, se nanašajo predvsem na nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča.

Družba/Skupina je še naprej humanitarno naravnava, zato je v letu 2023 za donacije namenila več sredstev kot predhodno leto. Med večjimi donacijami tako v letu 2023 kot v 2022, je donacija Mestni občini Koper za izvajanje omilitvenih ukrepov z namenom zmanjšanja vplivov emisij iz pristaniške dejavnosti na okolje. Družba je v ta namen občini nakazala 200.000 evrov letno, občina pa je ta sredstva razdelila upravičencem z izvedbo javnega razpisa za dodelitev nepovratnih sredstev.

Druge stroške in odhodke predstavljajo predvsem odškodnine iz naslova poškodb sredstev, ki so v lasti tretjih oseb. Poškodbe so nastale med pretovarjanjem blaga v pristanišču.

Pojasnilo 9. Finančni prihodki in odhodki

(v evrih)	Luka Koper, d. d.		Skupina Luka Koper
	2023	2022	2023	2022
Finančni prihodki iz deležev	5.149.167	6.180.097	3.510.022	3.676.106
Finančni prihodki iz deležev v družbah v Skupini	462.701	1.401.462	0	0
Finančni prihodki iz deležev v pridruženih družbah	1.232.981	1.158.075	0	0
Finančni prihodki iz deležev v drugih družbah	2.932.828	2.524.888	2.989.366	2.580.434
Finančni prihodki iz drugih naložb	520.656	1.095.672	520.656	1.095.672
Finančni prihodki od obresti	2.036.294	11.428	2.485.306	24.716
Finančni prihodki od obresti drugih	2.036.294	11.428	2.485.306	24.716
Finančni prihodki iz poslovnih terjatev	387.358	158.178	395.964	166.646
Finančni prihodki iz poslovnih terjatev do drugih	387.358	149.512	395.964	154.953
Neto tečajne razlike	0	8.666	0	11.693
Skupaj finančni prihodki	7.572.819	6.349.703	6.391.292	3.867.468
Finančni odhodki iz finančnih naložb	0	-790.272	0	-305.272
Finančni odhodki za obresti	-1.422.134	-405.344	-1.421.902	-404.967
Finančni odhodki za obresti do bank	-1.415.497	-397.701	-1.415.497	-397.701
Finančni odhodki iz obv. iz najema do drugih	-6.055	-6.992	-6.405	-7.266
Finančni odhodki iz obv. iz najema do družb v Skupini	-582	-651	0	0
Finančni odhodki iz poslovnih obveznosti	-261.436	-49.174	-287.114	-54.428
Finančni odhodki iz obveznosti do dobaviteljev	-7	-26	-21	-45
Finančni odhodki iz drugih poslovnih obveznosti	-240.770	-49.148	-264.549	-54.383
Neto tečajne razlike	-20.659	0	-22.544	0
Skupaj finančni odhodki	-1.683.570	-1.244.790	-1.709.016	-764.667
Neto finančni izid	5.889.249	5.104.913	4.682.276	3.102.801

Obvladujoča družba v letu 2023, izkazuje finančne prihodke iz deležev v družbah v Skupini, ki predstavljajo izplačane dobičke družb, in sicer Luke Koper INPO, d. o. o., v višini 115.027 evrov, Adrie Terminali, d. o. o., v višini 250.000 evrov, Adrie Investicije, d. o. o., v višini 44.679 evrov, Logis-Nove, d. o. o., v višini 11.859 evrov in TOC, d. o. o., v višini 41.136 evrov. V predhodnem letu je obvladujoča družba poleg finančnih prihodkov zaradi izplačila dobičkov družb Skupini v višini 202.983 evrov realizirala še 1.198.479 evrov prihodkov ob zaključku likvidacijskega postopka nad družbo Luka Koper Pristan, d. o. o. – v likvidaciji, ki se je zaključil 14. decembra 2022 z izbrisom družbe iz sodnega registra.

Finančne prihodke iz deležev v pridruženih družbah obvladujoče družbe v letu 2023 predstavljajo izplačila dobičkov družb Adria-Tow, d. o. o., v višini 541.000 evrov, Adria Transport, d. o. o., v višini 160.246 evrov, Avtoservis, d. o. o., v višini 487.490 evrov ter Adriafin, d. o. o., v višini 44.245 evrov.

Finančni prihodki iz deležev v drugih družbah, ki jih izkazuje družba/Skupina, se nanašajo predvsem na prejete dividende iz naslova naložb v vrednostne papirje in izplačila pripadajočega dela dobička. Skupina izkazuje še prejete dobičke družb, ki sta izvzeti iz konsolidacije, in sicer Logis-Nove, d. o. o., ter Adrie Investicije, d. o. o.

Finančni prihodki iz drugih naložb se nanašajo na pripoznano višjo vrednost naložb, vrednotenih po pošteni vrednosti prek izkaza poslovnega izida.

Družba/Skupina na finančnih trgih ustvarja finančne prihodke tudi z obrestmi od sredstev, plasiranih v kratkoročne bančne depozite in zakladne menice.

Finančni prihodki iz poslovnih terjatev se nanašajo predvsem na zaračunane zamudne obresti za nepravočasna plačila terjatev, ki so jih kupci plačali v poslovnem letu.

Med finančnimi odhodki iz finančnih naložb družba/Skupina izkazuje prevrednotenje drugih finančnih naložb, vodenih po pošteni vrednosti prek izkaza poslovnega izida.

Finančni odhodki za obresti so v letu 2023 v družbi znašali 1.422.134 evrov, v Skupini pa 1.421.902 evrov. Zvišali so se predvsem finančni odhodki za obresti do bank, in sicer iz naslova večjega obsega prejetih posojil in dviga variabilnih obrestnih mer.

Pojasnilo 10. Davki in efektivna davčna stopnja

(v evrih)	Luka Koper, d. d.		Skupina Luka Koper
	2023	2022	2023	2022
Poslovni izid pred davki	65.122.488	86.834.436	67.375.056	87.951.620
Davek od dobička (19 %)	12.373.273	16.498.543	12.801.261	16.710.808
Neobdavčeni prihodki in povečanje odhodkov	-537.578	-306.173	-565.549	-369.201
Neobdavčene prejete dividende	-776.627	-738.330	-803.378	-680.062
Davčne olajšave	-1.388.746	-2.698.089	-1.711.210	-2.857.012
Davčno nepriznani odhodki	716.072	759.984	805.819	876.874
Drugo zmanjšanje davčne osnove	0	0	-8.990	-8.140
Drugo povečanje davčne osnove	302.789	52.274	429.089	52.274
Obračunani davek iz naslova davčne negotovosti	574.656	0	574.656	0
Sprememba davčne stopnje	-591.373	0	-592.011	0
Skupaj odhodek za davek	10.672.466	13.568.209	10.929.687	13.725.541
Efektivna davčna stopnja	16,39 %	15,63 %	16,22 %	15,61 %

Pri obračunu davka od dobička je bil v obvladujoči družbi in pri vseh družbah v Skupini upoštevan Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb.

Odhodek za davek zajema davek od dobička in odložene davke, pripoznane v izkazu poslovnega izida.

Pojasnilo 11. Čisti dobiček na delnico

(v evrih)	Luka Koper, d. d.		Skupina Luka Koper
	31. 12. 2023	31. 12. 2022	31. 12. 2023	31. 12. 2022
Čisti poslovni izid obračunskega obdobja	54.450.022	73.266.227	56.393.649	74.112.143
Število vseh delnic	14.000.000	14.000.000	14.000.000	14.000.000
Osnovni in prilagojeni čisti dobiček na delnico	3,89	5,23	4,03	5,29

34 Dodatna pojasnila izkaza finančnega položaja

(v evrih)	Luka Koper, d. d.		Skupina Luka Koper
	31. 12. 2023	31. 12. 2022	31. 12. 2023	31. 12. 2022
Zemljišča	17.513.373	20.138.595	22.314.194	23.287.917
Zgradbe	293.595.520	288.263.091	299.987.009	294.658.334
Naprave in oprema	107.650.039	106.427.539	109.538.146	108.530.087
Nepremičnine, naprave in oprema, ki se pridobivajo	33.055.949	30.151.426	33.062.149	30.168.276
Pravice do uporabe sredstev	938.303	1.125.800	822.911	1.000.701
Skupaj	452.753.184	446.106.451	465.724.409	457.645.315

Pojasnilo 12. Nepremičnine, naprave in oprema

Nepremičnine, naprave in oprema družbe/Skupine niso bile zastavljene.

Nabavna vrednost nepremičnin, naprav in opreme v uporabi, katerih neodpisana vrednost je bila v družbi 31. decembra 2023 enaka nič, je znašala 308.246.546 evrov (31. decembra 2022 pa 291.503.400 evrov). V Skupini je bilo 31. decembra 2023 teh sredstev za 317.109.486 evrov nabavne vrednosti (31. decembra 2022 pa za 299.250.747 evrov).

Družba/Skupina je 31. decembra 2023 izkazovala zaveze za nakup nepremičnin, naprav in opreme v višini 75.756.496 evrov (leto prej na ravni družbe/Skupine 37.419.048 evrov).

Družba je 31. decembra 2023 izkazovala obveznosti do dobaviteljev nepremičnin, naprav in opreme v višini11.758.389 evrov (leto prej 15.032.463 evrov), Skupina pa je teh obveznosti izkazovala za 11.830.912 evrov (leto prej 15.038.666 evrov).

Družba/Skupina je v letu 2023 pripoznala 214.669 evrov iz naslova usredstvovanja stroškov izposojanja. Ponderirana obrestna mera je znašala med 1,60 % do 1,90 %.

V letu 2023 je družba investirala v nepremičnine, naprave in opremo skupaj 41.067.873 evrov, Skupina pa 41.351.905 evrov. Največje naložbe so bile:

• • ureditev skladiščnih površin na območju kasete 5A,
• • gradnja novih priklopnih mest za reefer kontejnerje,
• • izgradnja novega zunanjega kamionskega terminala ob serminskem vhodu,
• • posodobitev sistema hlajenja in gašenja na rezervoarjih za metanol,
• • gradnja transformatorske postaje za napajanje novih galerij,
• • nadaljevanje premika skladiščnih blokov na kontejnerskem terminalu,
• • nadaljevanje nadgradnje terminala sipkih tovorov v skladu z ATEX,
• • nabava 8 terminalskih vlačilcev s prikolicami za potrebe kontejnerskega terminala,
• • nabava 9 novih 8-tonskih viličarjev za potrebe terminala generalnih tovorov in
• • nabava industrijskega bagra za potrebe sipkih tovorov.

Iz naslova blažitev podnebnih sprememb in prilagajanja podnebnim spremembam je družba/Skupina letu 2023 investirala v višini 867.951 evrov, predvsem v izgradnjo sončnih elektrarn, energetske obnove razsvetljave, nabavo in vgradnjo sistema za prezračevanje, ogrevanje in hlajenje ter elektro skuterje.

V namene izpolnjevanja vizije trajnostni, pa je družba/Skupina skupaj investirala 4.332.437 evrov, in sicer predvsem v nadgradnjo terminala sipkih tovorov v skladu z ATEX direktivo, posodobitev sistema hlajenja in gašenja na rezervoarjih za Metanol, poglabljanje morskega dna in premeščanje morskega sedimenta ter zamenjavo avtomobilov z notranjim izgorevanjem z električnimi.

V opazovanem obdobju družba/Skupina ni ugotovila bistvenih indikatorjev, ki bi narekovali izvedbo slabitev nepremičnin, naprav in opreme.

Družba/Skupina je ob koncu leta presojala dobo koristnosti nepremičnin, naprav in opreme in ugotovila, da ni prišlo do spremenjenih okoliščin. Pomembna osnovna sredstva družba/Skupina deli po sestavnih delih, ki imajo različne dobe koristnosti.

Razlika med nabavno vrednostjo ter popravkom vrednosti odtujenih in odpisanih sredstev je bila pripoznana med odhodki pri slabitvah, odpisih in izgubah pri prodaji nepremičnin, naprav in opreme ter naložbenih nepremičnin (pojasnilo 8).

(v evrih)	Zemljišča	Zgradbe	Naprave in oprema	Sredstva v pridobivanju	Skupaj
Nabavna vrednost
31. decembra 2022	20.138.595	574.194.757	354.039.484	30.151.427	978.524.263
Pridobitve	0	0	0	41.067.873	41.067.873
Prenos iz investicij v teku	137.736	21.203.092	16.727.196	-38.068.024	0
Odtujitve	-542.000	-526.496	-3.186.060	-12.000	-4.266.556
Odpisi	0	-1.036.796	-3.010.412	0	-4.047.208
Prenos med neopredmetena sredstva	0	0	-11.018	-28.529	-39.547
Prenos iz neopredmetenih sredstev	0	0	109.150	0	109.150
Prenos med naložbene nepremičnine	0	0	0	-54.799	-54.799
Prerazvrstitve znotraj nepremičnin, naprav in opreme	-569.459	-655.966	-14.091	0	-1.239.516
Naknadna vplačila v odvisno družbo	-1.651.498	-1.053.724	-246.316	0	-2.951.537
31. decembra 2023	17.513.373	592.124.867	364.407.933	33.055.950	1.007.102.123
Popravek vrednosti
31. decembra 2022	0	285.931.666	247.611.945	0	533.543.611
Amortizacija v letu	0	15.463.166	15.527.083	0	30.990.249
Odtujitve	0	-183.699	-3.133.045	0	-3.316.744
Odpisi	0	-950.614	-3.010.412	0	-3.961.026
Prenos iz neopredmetenih dolgoročnih sredstev	0	0	19.000	0	19.000
Prerazvrstitve znotraj nepremičnin, naprav in opreme	0	-1.225.997	-13.520	0	-1.239.516
Naknadna vplačila v odvisno družbo	0	-505.175	-243.157	0	-748.332
31. decembra 2023	0	298.529.347	256.757.895	0	555.287.242
Neodpisana vrednost
31. decembra 2022	20.138.595	288.263.091	106.427.539	30.151.427	444.980.652

Preglednica gibanja vrednosti nepremičnin, naprav in opreme družbe za leto 2023

Preglednica gibanja vrednosti nepremičnin, naprav in opreme družbe za leto 2022

(v evrih)	Zemljišča Zgradbe		Naprave in oprema	Sredstva v pridobivanju	Skupaj
Nabavna vrednost
31. decembra 2021	20.138.595	540.212.421	337.792.237	37.649.656	935.792.909
Pridobitve	0	0	0	50.144.988	50.144.988
Prenos iz investicij v teku	0	34.854.725	22.620.616	-57.475.341	0
Odtujitve	0	-915.576	-5.730.648	-51.542	-6.697.766
Odpisi	0	-94.870	-675.280	0	-770.150
Prenos med neopredmetena sredstva	0	0	0	-29.980	-29.980
Prenos iz neopredmetenih sredstev	0	0	32.559	0	32.559
Prenos med naložbene nepremičnine	0	0	0	-86.354	-86.354
Prenos iz naložbenih nepremičnin	0	138.057	0	0	138.057
31. decembra 2022	20.138.595	574.194.757	354.039.484	30.151.427	978.524.263
Popravek vrednosti
31. decembra 2021	0	271.934.357	239.260.078	0	511.194.435
Amortizacija v letu	0	14.753.946	14.692.178	0	29.446.124
Odtujitve	0	-817.710	-5.730.280	0	-6.547.990
Odpisi	0	-72.563	-610.031	0	-682.594
Prenos iz naložbenih nepremičnin	0	133.636	0	0	133.636
31. decembra 2022	0	285.931.666	247.611.945	0	533.543.611
Neodpisana vrednost
31. decembra 2021	20.138.595	268.278.064	98.532.159	37.649.656	424.598.474
31. decembra 2022	20.138.595	288.263.091	106.427.539	30.151.427	444.980.652

Preglednica gibanja vrednosti nepremičnin, naprav in opreme Skupine za leto 2023

(v evrih)	Zemljišča	Zgradbe	Naprave in oprema	Sredstva v pridobivanju	Skupaj
Nabavna vrednost
31. decembra 2022	23.287.916	587.710.773	365.340.554	30.168.278	1.006.507.521
Pridobitve	0	0	211.199	41.140.706	41.351.905
Prenos iz investicij v teku	137.736	21.203.092	16.798.828	-38.139.656	0
Odtujitve	-542.000	-991.171	-3.269.283	-12.000	-4.814.454
Odpisi	0	-1.036.796	-3.022.912	0	-4.059.708
Prenos med neopredmetena sredstva	0	0	-11.018	-40.379	-51.397
Prenos iz neopredmetenih sredstev	0	0	109.150	0	109.150
Prenos med naložbene nepremičnine	0	0	0	-54.799	-54.799
Prerazvrstitve znotraj nepremičnin, naprav in opreme	-569.459	-686.051	-34.131	0	-1.289.641
Naknadna vplačila v odvisno družbo - povečanja	4.800.821	4.930.750	3.159	0	9.734.730
Naknadna vplačila v odvisno družbo - zmanjšanja	-4.800.821	-10.052.879	-246.316	0	-15.100.015
31. decembra 2023	22.314.192	601.077.718	375.879.232	33.062.151	1.032.333.292
Popravek vrednosti
31. decembra 2022	0	293.052.440	256.810.467	0	549.862.907
Amortizacija v letu	0	15.877.389	16.027.498	0	31.904.888
Odtujitve	0	-183.699	-3.216.251	0	-3.399.950
Odpisi	0	-1.289.497	-3.022.912	0	-4.312.408
Prenos iz neopredmetenih sredstev	0	0	19.000	0	19.000
Prerazvrstitve znotraj nerpemičnin naprav in opreme	0	-1.243.797	-33.560	0	-1.277.357
Naknadna vplačila v odvisno družbo - zmanjšanja	0	-5.122.128	-243.157	0	-5.365.285
31. decembra 2023	0	301.090.708	266.341.086	0	567.431.794
Neodpisana vrednost
31. decembra 2022	23.287.916	294.658.333	108.530.087	30.168.278	456.644.614
31. decembra 2023	22.314.192	299.987.010	109.538.146	33.062.151	464.901.498

Preglednica gibanja vrednosti nepremičnin, naprav in opreme Skupine za leto 2022

(v evrih)	Zemljišča	Zgradbe	Naprave in oprema	Sredstva v pridobivanju	Skupaj
Nabavna vrednost
31. decembra 2021	23.287.916	555.061.052	349.638.972	37.670.657	965.658.597
Pridobitve	0	34.256	556.959	50.180.987	50.772.202
Prenos iz investicij v teku	0	34.894.321	22.621.169	-57.515.490	0
Odtujitve	0	-2.340.514	-6.833.825	-51.542	-9.225.881
Odpisi	0	-94.870	-675.280	0	-770.150
Prenos iz nepremičnin, naprav in opreme	0	20.960	0	0	20.960
Prenos med neopredmetena sredstva	0	-2.489	0	-29.980	-32.469
Prenos iz neopredmetenih sredstev	0	0	32.559	0	32.559
Prenos med naložbene nepremičnine	0	0	0	-86.354	-86.354
Prenos iz naložbenih nepremičnin	0	138.057	0	0	138.057
31. decembra 2022	23.287.916	587.710.773	365.340.554	30.168.278	1.006.507.521
Popravek vrednosti
31. decembra 2021	0	279.071.607	249.049.221	0	528.120.828
Amortizacija v letu	0	15.199.239	15.179.124	0	30.378.363
Odtujitve	0	-1.277.646	-6.807.847	0	-8.085.493
Odpisi	0	-72.563	-610.031	0	-682.594
Prenos med neopredmetena dolgoročna sredstva	0	-1.833	0	0	-1.833
Prenos iz naložbenih nepremičnin	0	133.636	0	0	133.636
31. decembra 2022	0	293.052.440	256.810.467	0	549.862.907
Neodpisana vrednost
31. decembra 2021	23.287.916	275.989.445	100.589.751	37.670.657	437.537.769
31. decembra 2022	23.287.916	294.658.333	108.530.087	30.168.278	456.644.614

Pravice do uporabe sredstev

(v evrih)	Luka Koper, d. d.		Skupina Luka Koper
	31. 12. 2023	31. 12. 2022	31. 12. 2023	31. 12. 2022
Zemljišča	687.699	956.040	687.699	956.040
Zgradbe	237.774	156.972	103.485	12.442
Oprema	12.830	12.788	31.727	32.219
Skupaj	938.303	1.125.800	822.911	1.000.701

Pravice do uporabe sredstev se nanašajo na sredstva, ki jih družba/Skupina najema in izkazuje skladno s standardom MSRP 16 – Najemi. Pravice do uporabe sredstev so del osnovnih sredstev in zaradi nepomembnosti niso izkazane kot ločena postavka v izkazu finančnega položaja.

Družba/Skupina med odtujitvami in odpisi izkazuje končane in odpisane najeme, ki so se zaključili v letu 2023 ali prej.

Preglednica gibanja vrednosti pravic do uporabe sredstev družbe za leto 2023

(v evrih)	Zemljišča	Zgradbe	Naprave in oprema	Skupaj
Nabavna vrednost
31. decembra 2022	1.987.392	491.288	64.965	2.543.644
Pridobitve	0	211.483	41.571	253.054
Odtujitve, odpisi	-590.624	-391.698	-51.610	-1.033.931
31. decembra 2023	1.396.768	311.073	54.926	1.762.768
Popravek vrednosti
31. decembra 2022	1.031.352	334.316	52.177	1.417.845
Amortizacija v letu	268.341	130.682	41.529	440.551
Odtujitve, odpisi	-590.624	-391.698	-51.610	-1.033.931
31. decembra 2023	709.069	73.300	42.096	824.465
Neodpisana vrednost
31. decembra 2022	956.040	156.972	12.788	1.125.800
31. decembra 2023	687.699	237.774	12.830	938.303

Preglednica gibanja vrednosti pravic do uporabe sredstev družbe za leto 2022

(v evrih)	Zemljišča	Zgradbe	Naprave in oprema	Skupaj
Nabavna vrednost
31. decembra 2021	1.987.392	381.793	51.610	2.369.185
Pridobitve	0	109.494	13.355	122.849
31. decembra 2022	1.987.392	491.288	64.965	2.543.644
Popravek vrednosti
31. decembra 2021	763.011	232.515	45.502	1.041.028
Amortizacija v letu	268.341	101.800	6.675	376.817
31. decembra 2022	1.031.352	334.316	52.177	1.417.845
Neodpisana vrednost
31. decembra 2021	1.224.381	149.278	6.108	1.328.157
31. decembra 2022	956.040	156.972	12.788	1.125.800

Preglednica gibanja vrednosti pravic do uporabe sredstev Skupine za leto 2023

(v evrih)	Zemljišča	Zgradbe	Naprave in oprema	Skupaj
Nabavna vrednost
31. decembra 2022	1.987.392	183.417	307.833	2.478.642
Pridobitve	0	131.259	79.677	210.936
Odtujitve, odpisi	0	0	-294.478	-294.478
31. decembra 2023	1.987.392	314.676	93.032	2.395.100
Popravek vrednosti
31. decembra 2022	1.031.352	170.974	275.615	1.477.941
Amortizacija v letu	268.341	40.218	80.169	388.728
Odtujitve, odpisi	0	0	-294.478	-294.478
31. decembra 2023	1.299.693	211.192	61.306	1.572.190
Neodpisana vrednost
31. decembra 2022	956.040	12.443	32.219	1.000.701
31. decembra 2023	687.699	103.484	31.727	822.910

Preglednica gibanja vrednosti pravic do uporabe sredstev Skupine za leto 2022

(v evrih)	Zemljišča	Zgradbe	Naprave in oprema	Skupaj
Nabavna vrednost
31. decembra 2021	1.987.392	164.213	314.839	2.466.444
Pridobitve	0	19.204	52.538	71.742
Odtujitve, odpisi	0	0	-59.544	-59.544
31. decembra 2022	1.987.392	183.417	307.833	2.478.642
Popravek vrednosti
31. decembra 2021	763.011	120.911	243.015	1.126.937
Amortizacija v letu	268.341	50.063	87.087	405.491
Odtujitve, odpisi	0	0	-54.487	-54.487
31. decembra 2022	1.031.352	170.974	275.615	1.477.941
Neodpisana vrednost
31. decembra 2021	1.224.381	43.302	71.824	1.339.507
31. decembra 2022	956.040	12.443	32.219	1.000.701

Pojasnilo 13. Naložbene nepremičnine

(v evrih)	Luka Koper, d. d.		Skupina Luka Koper
	31. 12. 2023	31. 12. 2022	31. 12. 2023	31. 12. 2022
Naložbene nepremičnine – zemljišča	11.256.486	14.405.808	11.256.486	11.256.486
Naložbene nepremičnine – zgradbe	4.129.658	9.061.559	3.831.596	4.067.583
Skupaj	15.386.143	23.467.367	15.088.082	15.324.069

Med naložbenimi nepremičninami so zemljišča in objekti, dani v poslovni najem, ter nepremičnine, ki trenutno niso v uporabi. Vrednotene so po modelu nabavne vrednosti.

Najem nepremičnin

(v evrih)	Luka Koper, d. d.		Skupina Luka Koper
	2023	2022	2023	2022
Prihodki od najema naložbenih nepremičnin	1.313.239	1.238.055	830.322	755.128
Amortizacija naložbenih nepremičnin	584.912	584.912	271.245	271.245
Stroški vzdrževanja naložbenih nepremičnin	636.008	393.477	583.849	319.132
Drugi odhodki	270.704	179.977	121.690	122.164

Naložbene nepremičnine niso zastavljene.

Poštena vrednost naložbenih nepremičnin znaša na dan 31. decembra 2023 v družbi 15.545.375 evrov, v Skupini pa 15.404.728 evrov.

Družba/Skupina za pomembne naložbe ugotavlja pošteno vrednost z obdobnimi cenitvami, medtem ko za manj pomembne na podlagi metode skupne vrednosti pričakovanih denarnih tokov iz oddajanja v najem.

Cenitev je bila za namene računovodskega poročanja opravljena s strani pooblaščenega ocenjevalca vrednosti nepremičnin na dan 30. september 2023. Vrednotenje je bilo izvedeno z uporabo načina tržnih primerjav (metoda primerljivih poslov).

Poslovodstvo ocenjuje, da se poštena vrednost na dan 31. decembra 2023 v primerjavi z vrednostjo na dan 31. decembra 2022 ni spremenila.

Preglednica gibanja vrednosti naložbenih nepremičnin družbe za leto 2023

(v evrih)	Zemljišča	Zgradbe	Skupaj
Nabavna vrednost
31. decembra 2022	14.405.808	17.683.778	32.089.586
Odtujitve, odpisi	0	-54.751	-54.751
Prenos iz nepremičnin, naprav in opreme	0	54.799	54.799
Naknadna vplačila v odvisno družbo	-3.149.322	-8.999.155	-12.148.478
31. decembra 2023	11.256.486	8.684.671	19.941.156
Popravek vrednosti
31. decembra 2022	0	8.622.219	8.622.219
Amortizacija v letu	0	584.912	584.912
Odtujitve, odpisi	0	-35.164	-35.164
Naknadna vplačila v odvisno družbo	0	-4.616.954	-4.616.954
31. decembra 2023	0	4.555.013	4.555.013
Neodpisana vrednost
31. decembra 2022	14.405.808	9.061.559	23.467.367
31. decembra 2023	11.256.486	4.129.657	15.386.143

Preglednica gibanja vrednosti naložbenih nepremičnin družbe za leto 2022

(v evrih)	Zemljišča	Zgradbe	Skupaj
Nabavna vrednost
31. decembra 2021	14.405.808	17.749.328	32.155.136
Pridobitve	0	86.354	86.354
Odtujitve, odpisi ZIT	0	-13.847	-13.847
Prenos med nepremičnine, naprave in opremo	0	-138.057	-138.057
31. decembra 2022	14.405.808	17.683.778	32.089.586
Popravek vrednosti
31. decembra 2021	0	8.180.017	8.180.017
Amortizacija v letu	0	586.800	586.800
Odtujitve, odpisi	0	-10.961	-10.961
Prenos med nepremičnine, naprave in opremo	0	-133.636	-133.636
31. decembra 2022	0	8.622.219	8.622.219
Neodpisana vrednost
31. decembra 2021	14.405.808	9.569.311	23.975.119
31. decembra 2022	14.405.808	9.061.558	23.467.366

Preglednica gibanja vrednosti naložbenih nepremičnin Skupine za leto 2023

(v evrih)	Zemljišča	Zgradbe	Skupaj
Nabavna vrednost
31. decembra 2022	11.256.486	8.020.283	19.276.769
Odtujitve, odpisi	0	-54.751	-54.751
Prenos iz nepremičnin, naprav in opreme	0	54.799	54.799
31. decembra 2023	11.256.486	8.050.416	19.306.902
Popravek vrednosti
31. decembra 2022	0	3.952.701	3.952.701
Amortizacija v letu	0	271.246	271.246
Odtujitve, odpisi	0	-22.927	-22.927
31. decembra 2023	0	4.218.820	4.218.820
Neodpisana vrednost
31. decembra 2022	11.256.486	4.067.582	15.324.068
31. decembra 2023	11.256.486	3.831.596	15.088.082

Preglednica gibanja vrednosti naložbenih nepremičnin Skupine za leto 2022

(v evrih)	Zemljišča	Zgradbe	Skupaj
Nabavna vrednost
31. decembra 2021	11.256.486	8.104.304	19.360.790
Pridobitve	0	65.394	65.394
Odtujitve, odpisi	0	-13.847	-13.847
Prenos med nepremičnine, naprave in opremo	0	-135.568	-135.568
31. decembra 2022	11.256.486	8.020.283	19.276.769
Popravek vrednosti
31. decembra 2021	0	3.830.557	3.830.557
Amortizacija v letu	0	264.908	264.908
Odtujitve, odpisi	0	-10.961	-10.961
Prenos med nepremičnine, naprave in opremo	0	-131.803	-131.803
31. decembra 2022	0	3.952.701	3.952.701
Neodpisana vrednost
31. decembra 2021	11.256.486	4.273.747	15.530.233
31. decembra 2022	11.256.486	4.067.582	15.324.068

Pojasnilo 14. Neopredmetena sredstva

(v evrih)	Luka Koper, d. d.		Skupina Luka Koper
	31. 12. 2023	31. 12. 2022	31. 12. 2023	31. 12. 2022
Nekratkoročne premoženjske pravice in nekratkoročno odloženi stroški razvijanja	759.814	870.086	841.090	942.603
Skupaj	759.814	870.086	841.090	942.603

Nabavna vrednost neopredmetenih sredstev v uporabi, katerih neodpisana vrednost je bila v družbi 31. decembra 2023 enaka nič, je znašala 11.178.720 evrov (31. decembra 2022 pa 9.730.305 evrov). V Skupini je bilo 31. decembra 2023 teh sredstev za 11.608.190 evrov nabavne vrednosti (31. decembra 2022 pa za 10.159.536 evrov).

Družba/Skupina je na dan 31. decembra 2023 izkazovala za 64.419 evrov zavez za nakup neopredmetenih sredstev, na dan 31. decembra 2022 pa takih zavez ni bilo.

Neopredmetena sredstva 31. decembra 2023 niso bila zastavljena.

Neopredmetena sredstva v družbi/Skupini predstavljajo pravice do industrijske lastnine in druge pravice ter stroški razvoja. Pravice do industrijske lastnine in druge pravice zajemajo računalniške programe, informacijske sisteme in razvojno-projektne programe. Stroški razvijanja, izkazani v Skupini, so nastali v družbi TOC, d. o. o., in sicer za projekt CAPSorb (razvoj učinkovitih ekoloških vpojnih sredstev za obvladovanje razlitij vseh vrst hidrofilnih in hidrofobnih nevarnih in nenevarnih tekočin na trdnih tleh in vodnih površinah).

Preglednica gibanja vrednosti neopredmetenih sredstev družbe za leto 2023

(v evrih)	Pravice do industrijske lastnine in druge pravice	Neopredmetena sredstva v pridobivanju	Skupaj
Nabavna vrednost
31. decembra 2022	13.181.858	13.670	13.195.528
Pridobitve	0	191.917	191.917
Odpisi	-414.439	0	-414.439
Prenos iz nepremičnin, naprav in opreme	33.938	5.609	39.547
Prenos med nepremičnine, naprave in opremo	-19.000	-90.150	-109.150
Naknadna vplačila v odvisno družbo – zmanjšanja	-22.320	0	-22.320
31. decembra 2023	12.760.037	121.046	12.903.403
Popravek vrednosti
31. decembra 2022	12.325.442	0	12.325.442
Amortizacija v letu	247.390	0	247.390
Odpisi	-414.439	0	-414.439
Prenos med nepremičnine, naprave in opremo	-19.000	0	-19.000
Naknadna vplačila v odvisno družbo – zmanjšanja	-18.124	0	-18.124
31. decembra 2023	12.121.269	0	12.139.393
Neodpisana vrednost
31. decembra 2022	856.416	13.670	870.086
31. decembra 2023	638.768	121.046	759.814

Preglednica gibanja vrednosti neopredmetenih sredstev družbe za leto 2022

(v evrih)	Pravice do industrijske lastnine in druge pravice	Neopredmetena sredstva v pridobivanju	Skupaj
Nabavna vrednost
31. decembra 2021	13.151.878	33.988	13.185.866
Pridobitve	0	12.241	12.241
Prenos iz nepremičnin, naprav in opreme	29.980	0	29.980
Prenos med nepremičnine, naprave in opremo	0	-32.559	-32.559
31. decembra 2022	13.181.858	13.670	13.195.528
Popravek vrednosti
31. decembra 2021	11.935.336	0	11.935.336
Amortizacija v letu	390.106	0	390.106
31. decembra 2022	12.325.442	0	12.325.442
Neodpisana vrednost
31. decembra 2021	1.216.542	33.988	1.250.530
31. decembra 2022	856.416	13.670	870.086

Preglednica gibanja vrednosti neopredmetenih sredstev Skupine za leto 2023

(v evrih)	Stroški razvijanja	Pravice do industrijske lastnine in druge pravice	Neopredmetena sredstva v pridobivanju	Skupaj
Nabavna vrednost
31. decembra 2022	390.746	13.420.583	21.555	13.832.884
Pridobitve	0	0	191.917	191.917
Prenos iz investicij v teku	0	0	11.850	11.850
Prenos iz nepremičnin, naprav in opreme	0	33.938	5.609	39.547
Prenos med nepremičnine, naprave in opremo	0	-19.000	-90.150	-109.150
Naknadna vplačila v odvisno družbo – povečanja	0	0	4.196	4.196
Naknadna vplačila v odvisno družbo – zmanjšanja	0	-22.320	0	-22.320
31. decembra 2023	390.746	13.413.201	144.976	13.948.924
Popravek vrednosti
31. decembra 2022	390.746	12.499.535	0	12.890.281
Amortizacija v letu	0	254.679	0	254.679
Prenos med nepremičnine, naprave in opremo	0	-19.000	0	-19.000
Naknadna vplačila v odvisno družbo – zmanjšanja	0	-18.124	0	-18.124
31. decembra 2023	390.746	12.717.090	0	13.107.836
Neodpisana vrednost
31. decembra 2022	0	921.048	21.555	942.603
31. decembra 2023	0	696.111	144.976	841.088

Preglednica gibanja vrednosti neopredmetenih sredstev Skupine za leto 2022

(v evrih)	Stroški razvijanja	Pravice do industrijske lastnine in druge pravice	Neopredmetena sredstva v pridobivanju	Skupaj
Nabavna vrednost
31. decembra 2021	390.746	13.390.603	41.873	13.823.222
Pridobitve	0	0	12.241	12.241
Prenos iz nepremičnin, naprav in opreme	0	29.980	0	29.980
Prenos med nepremičnine, naprave in opremo	0	0	-32.559	-32.559
31. decembra 2022	390.746	13.420.583	21.555	13.832.884
Popravek vrednosti
31. decembra 2021	351.672	12.099.375	0	12.451.047
Amortizacija v letu	39.074	400.160	0	439.234
31. decembra 2022	390.746	12.499.535	0	12.890.281
Neodpisana vrednost
31. decembra 2021	39.074	1.291.228	41.873	1.372.175
31. decembra 2022	0	921.048	21.555	942.603

Pojasnilo 15. Druga nekratkoročna sredstva

Družba/Skupina med nekratkoročnimi sredstvi izkazuje dane predujme za nakup nepremičnin, naprav in opreme.

Pojasnilo 16. Delnice in deleži v družbah v Skupini

Naložbe v odvisne družbe

Naložbe v odvisne družbe, ki jih izkazuje le obvladujoča družba, so na dan 31. decembra 2023 znašale 13.786.988 evrov, na zadnji dan predhodnega leta pa 4.048.063 evrov.

Obvladujoča družba je kot edini družbenik družbe Adria Terminali, d. o. o., na dan 31. decembra 2023 izvršila naknadna vplačila v višini 11.514.699 evrov, z nedenarnimi sredstvi družbe. Prenesene so bile naložbene nepremičnine s knjigovodsko vrednostjo 7.531.523 evrov, nepremičnine, naprave in oprema s knjigovodsko vrednostjo 2.203.205 evrov ter neopredmetena sredstva s knjigovodsko vrednostjo 4.196 evrov. Vsa osnovna sredstva se nahajajo na območju k. o. Sežana. Istočasno je bila prenesena tudi naložba v odvisno družbo Adria Investicije, d. o. o., s knjigovodsko vrednostjo 1.775.775 evrov. Družba je od prenosa dalje v 100-odstotni lasti odvisne družbe Adria Terminali, d. o. o.

Naložbe v odvisne družbe niso predmet zastave.

Podrobnejša predstavitev poslov z odvisnimi družbami je podana v pojasnilu 31 Posli s povezanimi osebami.

Pregled gibanja naložb v odvisne družbe

(v evrih)	2023	2022
Stanje 1. januarja	4.048.063	4.048.063
Povečanja	11.514.699	0
Povečanje naložbe zaradi naknadnega vplačila	1.775.775	0
Prenos iz nepremičnin, naprav in opreme, naložbenih nepremičnin in neopredmete nih osnovnih sredstev	9.738.924	0
Zmanjšanja	-1.775.775	0
Zmanjšanje naložbe zaradi naknadnega vplačila	-1.775.775	0
Stanje 31. decembra	13.786.987	4.048.063

Pregled naložb v odvisne družbe

(v evrih)	Odstotek lastništva	Stanje naložbe 31. 12. 2023	Kapital na dan 31. 12. 2023	Čisti prihodki od prodaje v 2023	Čisti poslovni izid 2023	Število zaposlenih 31. 12. 2023
Luka Koper INPO, d. o. o.	100 %	1.336.288	25.599.101	7.926.549	863.509	133
Adria Terminali, d. o. o.	100 %	11.740.699	13.967.028	3.876.278	828.756	27
Logis-Nova, d. o. o.	100 %	710.000	706.893	23.420	14.071	0
TOC, d. o. o.	68,13 %	0	1.056.790	681.048	162.291	5
Skupaj		13.786.988

(v evrih)	Odstotek lastništva	Stanje naložbe 31. 12. 2022	Kapital na dan 31. 12. 2022	Čisti prihodki od prodaje v 2022	Čisti poslovni izid 2022	Število zaposlenih 31. 12. 2022
Luka Koper INPO, d. o. o.	100 %	1.336.288	24.609.437	7.233.927	595.085	131
Adria Terminali, d. o. o.	100 %	226.000	1.881.124	3.689.583	521.901	27
Adria Investicije, d. o. o.	100 %	1.775.775	157.394	84.028	44.678	0
Logis-Nova, d. o. o.	100 %	710.000	704.681	21.291	12.483	0
TOC, d. o. o.	68,13 %	0	955.566	609.907	149.539	5
Skupaj		4.048.063

Pojasnilo 17. Delnice in deleži v pridruženih družbah

(v evrih)	Luka Koper, d. d.		Skupina Luka Koper
	31. 12. 2023	31. 12. 2022	31. 12. 2023	31. 12. 2022
Delnice in deleži v pridruženih družbah	6.737.709	6.737.709	16.898.490	16.361.004
Skupaj	6.737.709	6.737.709	16.898.490	16.361.004

Delnice in deleži družbe/Skupine v pridruženih družbah niso bili dani v zastavo.

V letu 2023 ni bilo sprememb pri lastništvu v pridruženih družbah.

Preglednica gibanja delnic in deležev v pridruženih družbah v Skupini

(v evrih)	2023	2022
Stanje 1. januarja	16.361.004	15.784.793
Pripisani dobički	1.780.357	1.734.286
- Adria Transport, d. o. o.	390.301	320.493
- Adria Transport Croatia, d. o. o.	-40.664	-43.913
- Adria- Tow, d. o. o.	860.256	926.723
- Adriafin, d. o. o.	103.943	44.245
- Avtoservis, d. o. o.	466.521	486.738
Zmanjšanja	-9.889	0
Deleži drugega vseobsegajočega donosa pridruženih podjetij in skupnih podvigov, ki se računovodsko obravnava po kapitalski metodi	-9.889	0
Izplačilo dobička	-1.232.982	-1.158.075
- Adria Transport, d. o. o.	-160.246	-200.000
- Adria-Tow, d. o. o.	-541.000	-315.000
- Adriafin, d. o. o.	-44.245	-179.338
- Avtoservis, d. o. o.	-487.490	-463.737
Stanje konec obdobja	16.898.490	16.361.004

Pomembni podatki pridruženih družb v letu 2023

(v evrih)	Odstotek lastništva (v %)	Nekratkoročna sredstva	Kratkoročna sredstva	Nekratkoročne obveznosti	Kratkoročne obveznosti	Prihodki	Čisti poslovni izid	Čisti poslovni izid, ki pripada Skupini	Drugi vseobsegajoči donos	Izplačani dobiček predhodnega leta, ki pripada Skupini	Število zaposlenih 31. 12. 2023
Adria Transport, d. o. o.	50 %	8.468.608	4.633.557	2.245.707	2.997.412	13.733.320	780.602	390.301	776.425	160.246	45
Adria Transport Croatia, d. o. o.	50 %	2.536	407.335	0	223.291	583.233	-81.328	-40.664	-81.328	0	2
Adria-Tow, d. o. o.	50 %	13.561.096	2.395.018	183.955	1.838.078	8.288.480	1.720.513	860.256	1.701.541	541.000	35
Adriafin, d. o. o.	50 %	8.083.348	2.290.413	0	17.067	6.635	207.887	103.943	207.887	44.245	0
Avtoservis, d. o. o.	49 %	649.583	3.180.012	0	955.545	5.659.718	952.083	466.521	953.769	487.490	34
Skupaj								1.780.357		1.232.982

Pomembni podatki pridruženih družb v letu 2022

Drugi vseobsegajoči donos	Izplačani dobiček predhodnega leta, ki pripada Skupini	Število zaposlenih 31. 12. 2022

(v evrih)	Odstotek lastništva	Nekratkoročna sredstva	Kratkoročna sredstva	Nekratkoročne obveznosti	Kratkoročne obveznosti	Prihodki	Čisti poslovni izid	Čisti poslovni izid, ki pripada Skupini	Drugi vseobsegajoči donos	Izplačani dobiček predhodnega leta, ki pripada Skupini	Število zaposlenih 31. 12. 2022
Adria Transport, d. o. o.	50 %	9.216.069	4.006.734	2.850.857	2.968.831	11.181.147	640.985	320.493	665.361	200.000	43
Adria Transport Croatia, d. o. o.	50 %	3.150	271.814	250.050	3.133	0	-87.826	-43.914	-87.826	0	0
Adria-Tow, d. o. o.	50 %	9.051.180	4.969.678	191.537	514.779	8.000.763	1.853.446	926.723	1.859.768	315.000	36
Adriafin, d. o. o.	50 %	8.074.302	2.186.051	0	23.056	91.066	88.490	44.245	88.490	179.338	0
Avtoservis, d. o. o.	49 %	683.069	3.398.378	94.170	1.023.304	6.078.368	993.342	486.738	998.884	463.737	38
Skupaj								1.734.285		1.158.075

Pojasnilo 18. Druge nekratkoročne finančne naložbe

(v evrih)	Luka Koper, d. d.		Skupina Luka Koper
	31. 12. 2023	31. 12. 2022	31. 12. 2023	31. 12. 2022
Druge naložbe, izmerjene po pošteni vrednosti prek izkaza poslovnega izida	9.726.548	4.205.892	12.212.323	6.691.667
Druge naložbe, izmerjene po pošteni vrednosti prek kapitala	47.736.700	41.552.427	47.736.700	42.297.460
Skupaj	57.463.248	45.758.319	59.949.023	48.989.127

Druge nekratkoročne finančne naložbe sestavljajo naložbe v vrednostne papirje in deleže.

Druge naložbe, izmerjene po pošteni vrednosti prek kapitala, je na dan 31. decembra 2023 predstavljala naložba v delnice družbe Krka, d. d., na zadnji dan predhodnega leta pa naložbi v delnice družb Krka, d. d. ter Intereuropa, d. d. Prodaja delnic družbe Intereuropa, d. d. je bila uspešno zaključena v mesecu decembru 2023. Realizirani dobički so bili pripoznani skozi zadržane dobičke, in sicer v družbi v višini 1.452.366 evrov in v Skupini 2.117.354 evrov. Družba/Skupina je v preteklosti merila naložbo po nabavni vrednosti in jo nato v letu 2014 prerazvrstila med naložbe, vrednotene prek kapitala (pojasnilo 27).

Druge naložbe, izmerjene po pošteni vrednosti prek izkaza poslovnega izida, pa predstavljajo naložbe v druge družbe, pri katerih je družba/Skupina v kapitalu udeležena manj kot 20-odstotno, naložbe v vzajemne sklade ter dve družbi, ki sta v 100-odstotni lasti obvladujoče družbe oz. odvisne družbe in se zaradi nepomembnosti v Skupini ne konsolidirata.

Družba/Skupina je v letu 2023 del svojih presežnih likvidnih sredstev v višini 5.000.000 evrov naložila v vzajemni sklad ter naložbo razvrstila med naložbe, vrednotene po pošteni vrednosti preko izkaza poslovnega izida.

Preglednica gibanja drugih nekratkoročnih finančnih naložb družbe

(v evrih)	2023	2022
Stanje 1. januarja	45.758.319	56.587.335
Povečanja
Nakupi	5.000.000	0
Prevrednotenje na pošteno vrednost prek kapitala	8.228.343	0
Prevrednotenje na pošteno vrednost prek izkaza poslovnega izida	520.656	1.095.672
Zmanjšanja
Prodaja, dolgoročen odpis	-2.044.070	0
Prevrednotenje na pošteno vrednost prek kapitala	0	-11.619.416
Prevrednotenje na pošteno vrednost prek izkaza poslovnega izida	0	-305.272
Stanje 31. decembra	57.463.248	45.758.319

Preglednica gibanja drugih nekratkoročnih finančnih naložb Skupine

(v evrih)	2023	2022
Stanje 1. januarja	48.989.127	59.972.076
Povečanja
Nakupi	5.000.000	0
Prevrednotenje na pošteno vrednost prek kapitala	8.419.219	0
Prevrednotenje na pošteno vrednost prek izkaza poslovnega izida	520.656	1.095.671
Zmanjšanja
Prodaja	-2.979.979	0
Prevrednotenje na pošteno vrednost prek kapitala	0	-11.773.348
Prevrednotenje na pošteno vrednost prek poslovnega izida	0	-305.272
Stanje 31. decembra	59.949.023	48.989.127

Pojasnilo 19. Zaloge

Na dan 31. decembra 2023 je znašala vrednost zalog materiala v družbi/Skupini 2.091.082 evrov, na isti dan predhodnega leta pa 1.596.208 evrov. Večji del zalog se nanaša na material za vzdrževanje in nadomestne dele ter na režijski in pomožni material.

Pojasnilo 20. Kratkoročne finančne naložbe

(v evrih)	Luka Koper, d. d.		Skupina Luka Koper
	31. 12. 2023	31. 12. 2022	31. 12. 2023	31. 12. 2022
Dana posojila in depoziti	30.000.000	1.717	30.000.000	1.717
Zakladne menice	39.474.594	0	39.474.594	0
Skupaj	69.474.594	1.717	69.474.594	1.717

Družba/Skupina je v poročanem obdobju del presežnih denarnih sredstev plasirala med kratkoročne bančne depozite in zakladne menice, s ciljem doseganja višjih finančnih prihodkov.

Preglednica gibanj kratkoročnih finančnih naložb družbe/Skupine v letu 2023

(v evrih)	Finančne naložbe po odplačni vrednosti	Posojila/ depoziti	Skupaj
Stanje 31. decembra 2021	0	1.619	1.619
Povečanja
Prenos iz nekratkoročnih finančnih naložb	0	1.717	1.717
Zmanjšanja
Odplačila	0	-1.619	-1.619
Stanje 31. decembra 2022	0	1.717	1.717
Povečanja
Nove naložbe	68.704.100	115.000.000	183.704.100
Pripis obresti	770.494	0	770.494
Zmanjšanja
Prejeta odplačila/unovčitev naložbe	-30.000.000	-85.001.717	-115.001.717
Stanje 31. decembra 2023	39.474.594	30.000.000	69.474.594

Pojasnilo 21. Poslovne in druge terjatve

	31. 12. 2023	31. 12. 2022	31. 12. 2023	31. 12. 2022
Kratkoročne poslovne terjatve do:
domačih kupcev	23.990.403	29.409.231	24.976.227	30.189.532
tujih kupcev	25.376.870	21.646.631	25.492.610	21.800.778
Kratkoročne poslovne terjatve do družb v Skupini	520.140	568.139	0	0
Kratkoročne poslovne terjatve do pridruženih družb	328.794	413.994	328.794	413.994
Kratkoročne poslovne terjatve do kupcev	50.216.207	52.037.995	50.797.631	52.404.304
Kratkoročne terjatve iz naslova dividend	554.151	0	554.151	0
Dani kratkoročni predujmi in varščine	77.328	86.991	79.800	87.616
Kratkoročne terjatve, povezane s finančnimi prihodki	79.964	6.385	116.707	12.410
Terjatve do države	3.491.566	3.467.266	3.668.360	3.608.808
Druge kratkoročne terjatve	1.040.004	203.473	1.205.365	237.797
Poslovne terjatve	55.459.220	55.802.110	56.422.014	56.350.935
Kratkoročno odloženi stroški	3.708.335	3.544.481	3.715.779	3.551.751
Nezaračunani prihodki	225.599	275.941	225.598	275.940
Druge terjatve	3.933.934	3.820.422	3.941.377	3.827.691
Skupaj	59.393.154	59.622.532	60.363.391	60.178.626

Poslovne in druge terjatve so na dan 31. decembra 2023 v družbi znašale 59.393.154 evrov, kar je na ravni zadnjega dne predhodnega leta. Medtem je Skupina na zadnji dan leta 2023 izkazovala 60.363.391 evrov poslovnih in drugih terjatev, kar je prav tako na ravni stanja na zadnji dan predhodnega leta.

Družba/Skupina ima pri večini terjatev do kupcev možnost uveljavljanja zakonite zastavne pravice na uskladiščenem blagu, ki je v njeni posesti. Družba/Skupina ima sklenjeno permanentno zavarovalno polico, s katero je zavarovan pretežni del njenih kratkoročnih poslovnih terjatev do kupcev, nastalih v obvladujoči družbi od 1. januarja 2023 dalje ter v odvisni družbi Adria Terminali, d. o. o., od 1. aprila 2023 dalje. Na dan 31. decembra 2023 ima družba 78,7 odstotka odprtih kratkoročnih poslovnih terjatev do kupcev zavarovanih s polico zavarovanja blagovnih terjatev, za 12,5 odstotka ima prejete bančne garancije ali denarne varščine, 8,8 odstotka kratkoročnih poslovnih terjatev do kupcev pa je nezavarovanih. Soudeležba zavarovanca pri škodi znaša 5,0 %.

1. decembra 2023 družba/Skupina ni izkazovala terjatev do članov uprave in članov nadzornega sveta.

Med drugimi terjatvami družba/Skupina izkazuje kratkoročno nezaračunane prihodke, ki predstavljajo vračunane prihodke na osnovi nastalih stroškov evropskih razvojnih projektov, sofinanciranih s strani evropskih institucij ter kratkoročno odložene stroške. Obvladujoča družba je v letu 2019 s strani Finančne uprave Republike Slovenije prejela odločbo v zvezi z obračunom davka od dohodka pravnih oseb za leto 2017 v višini 3.058.642 evrov ter obveznost poravnala. Izkazala jo je med kratkoročno odloženimi stroški, saj se je na odločbo pritožila. Družba/Skupina je na podlagi OPMSRP 23 – Negotovost glede obravnav davka iz dobička zaradi negotovosti odločitve državnih organov v zvezi z navedeno pritožbo oblikovala obveznost za plačilo davka od dohodka pravnih oseb.

Zapadlost kratkoročnih poslovnih terjatev do kupcev

Luka Koper, d. d.

(v evrih)	31. 12. 2023			31. 12. 2022
	Bruto vrednost	Popravek vrednosti	Neto vrednost	Bruto vrednost	Popravek vrednosti	Neto vrednost
Odprte in nezapadle terjatve do kupcev	45.662.661	-145.044	45.517.617	47.764.501	-189.119	47.575.382
Zapadle terjatve do kupcev	5.158.564	-459.974	4.698.590	5.389.535	-926.922	4.462.613
Od tega zapadle:
do 30 dni	4.156.037	-43.475	4.112.562	3.377.788	-35.409	3.342.379
od 31 do 60 dni	511.412	-48.934	462.478	590.043	-63.243	526.800
od 61 do 90 dni	61.578	-13.362	48.216	524.158	-106.696	417.462
od 91 do 180 dni	94.513	-38.215	56.298	217.437	-78.575	138.862
nad 181 dni	335.024	-315.988	19.036	680.109	-642.999	37.110
Skupaj	50.821.225	-605.018	50.216.207	53.154.036	-1.116.041	52.037.995

Opomba: Znesek vključuje terjatve do kupcev, odvisnih in pridruženih družb.

Skupina Luka Koper

(v evrih)	31. 12. 2023			31. 12. 2022
	Bruto vrednost	Popravek vrednosti	Neto vrednost	Bruto vrednost	Popravek vrednosti	Neto vrednost
Odprte in nezapadle terjatve do kupcev	45.647.116	-147.614	45.499.502	47.885.008	-192.045	47.692.963
Zapadle terjatve do kupcev	5.602.338	-477.932	5.124.406	5.653.064	-941.723	4.711.341
Od tega zapadle:
do 30 dni	4.485.383	-47.236	4.438.147	3.575.096	-37.426	3.537.670
od 31 do 60 dni	619.937	-59.802	560.135	644.934	-68.856	576.078
od 61 do 90 dni	69.525	-14.920	54.605	530.858	-107.967	422.891
od 91 do 180 dni	96.024	-38.555	57.469	221.369	-79.081	142.288
nad 181 dni	331.469	-317.419	14.050	680.807	-648.393	32.414
Skupaj	51.249.454	-625.546	50.623.908	53.538.072	-1.133.768	52.404.304

Opomba: Znesek vključuje terjatve do kupcev ter terjatve do pridruženih družb.

Družba je 31. decembra 2023 izkazovala za 605.018 evrov oblikovanega popravka vrednosti terjatev, kar je za 511.023 evrov manj kot ob koncu predhodnega leta, Skupina pa 625.546 evrov oblikovanega popravka vrednosti terjatev, kar je za 508.222 evrov manj kot ob koncu predhodnega leta. Nižje oblikovanje popravka vrednosti terjatev v družbi/Skupini gre pripisati boljši starostni strukturi terjatev do kupcev.

Preglednica gibanja popravka vrednosti družbe

(v evrih)		2022
Stanje 1. januarja	1.116.041	1.074.261
Povečanja:
Oblikovanje popravkov vrednosti v letu	113.463	347.413
Prenos ob likvidaciji družbe Luka Koper Pristan	0	92.077
Zmanjšanja:
Izterjane terjatve	-544.814	-381.393
Dokončen odpis (izbris) terjatev	-79.672	-16.317
Stanje 31. decembra	605.018	1.116.041

Preglednica gibanja popravka vrednosti Skupine

(v evrih)	2023	2022
Stanje 1. januarja	1.133.768	1.373.470
Povečanja:
Oblikovanje popravkov vrednosti v letu	124.571	356.681
Prenos iz sredstev, namenjenih prodaji - Luka Koper Pristan	0	92.077
Zmanjšanja:
Izterjane terjatve	-549.033	-394.907
Dokončen odpis (izbris) terjatev	-83.761	-293.553
Stanje 31. decembra	625.546	1.133.768

Pojasnilo 22. Denar in denarni ustrezniki

(v evrih)	Luka Koper, d. d.		Skupina Luka Koper
	31. 12. 2023	31. 12. 2022	31. 12. 2023	31. 12. 2022
Gotovina v blagajni	224	228	19.685	18.403
Denarna sredstva na računih	23.282.574	19.091.183	33.629.292	20.746.563
Kratkoročni depoziti na odpoklic	30.000.000	50.004.250	47.980.000	73.984.250
Skupaj	53.282.798	69.095.661	81.628.977	94.749.216

Med denarnimi ustrezniki so evidentirani kratkoročni depoziti na odpoklic, kamor družba/Skupina plasira del svojih presežnih denarnih sredstev.

Pojasnilo 23. Kapital

Osnovni kapital

Osnovni kapital v znesku 58.420.965 evrov sestavlja 14.000.000 delnic obvladujoče družbe Luka Koper, d. d., ki so prosto prenosljive. Nominalna vrednost delnice znaša 4,17 evra.

Vse v zvezi z lastniško strukturo, gibanjem tečaja delnice in dividendno politiko je predstavljeno v 15. poglavju poslovnega poročila Skupine Luka Koper z naslovom Delnica LKPG.

Kapitalske rezerve in rezerve iz dobička

Družba/Skupina ima oblikovane zakonske rezerve, kot narekuje Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1), in sicer najmanj v višini 10 odstotkov osnovnega kapitala. Kapitalske in zakonske rezerve ter druge rezerve iz dobička niso sestavni del bilančnega dobička in ne morejo biti predmet delitve. Statutarnih rezerv družba/Skupina nima, saj jih statut ne predvideva. Obvladujoča družba je v skladu s tretjim odstavkom 230. člena Zakona o gospodarskih družbah ob zaključku leta 2023 oblikovala dodatne druge rezerve iz dobička v višini polovice čistega poslovnega izida, to je 27.225.011 evrov.

(v evrih)	31. 12. 2023	31. 12. 2022
Kapitalske rezerve	89.562.703	89.562.703
Zakonske rezerve	18.765.115	18.765.115
Druge rezerve iz dobička	270.000.708	242.775.697
Skupaj	378.328.526	351.103.515

Rezerve, nastale zaradi vrednotenja po pošteni vrednosti

Rezerve, nastale zaradi vrednotenja po pošteni vrednosti, ki izhajajo iz naslova vrednotenja finančnih naložb, merjenih po pošteni vrednosti prek kapitala, ter iz naslova nerealiziranih aktuarskih dobičkov in izgub, so konec leta 2023 v družbi znašale 31.975.786 evrov, v Skupini pa 31.736.420 evrov. Po odštetju odloženih davkov so v družbi znašale 24.719.356 evrov, v Skupini pa 24.501.725 evrov.

Zadržani dobički

Zadržani dobički so sestavljeni iz nerazporejenega dela čistega poslovnega izida poslovnega leta, ki je 31. decembra 2023 v družbi znašal 27.225.011 evrov in v Skupini 29.168.638 evrov, ter prenesenega čistega poslovnega izida, ki je v družbi znašal 16.653.542 evrov, v Skupini pa 52.296.092 evrov.

Uporaba bilančnega dobička 31. decembra 2022

Uprava in nadzorni svet sta v letu 2023 skupščini družbe predlagala uporabo bilančnega dobička, ki je 31. decembra 2022 znašal 50.229.863,96 evrov, na način da:

• • se del bilančnega dobička v znesku 35.000.000 evrov nameni za izplačilo dividend v bruto vrednosti 2,5 evra na delnico,
• • preostanek bilančnega dobička v znesku 15.229.863,96 evrov ostane nerazporejen.

Na 37. skupščini delničarjev Luke Koper, d. d., dne 28. junija 2023 je bil potrjen predlog sklepa o uporabi bilančnega dobička.

Izkaz bilančnega dobička za leto 2023 je prikazan v 32. poglavju z naslovom Izkaz bilančnega dobička.

Pojasnilo 24. Rezervacije

(v evrih)	Luka Koper, d. d.		Skupina Luka Koper
	31. 12. 2023	31. 12. 2022	31. 12. 2023	31. 12. 2022
Rezervacije za pokojnine in podobne obveznosti	10.763.083	8.955.719	11.537.468	9.644.931
Rezervacije za tožbe	12.075.018	11.392.779	12.075.018	11.392.779
Skupaj	22.838.101	20.348.498	23.612.486	21.037.710

Rezervacije za pokojnine in podobne obveznosti so sestavljene iz rezervacij za odpravnine ob upokojitvi in jubilejnih nagrad ter iz programa pozaposlitvenih prispevkov (enkratno izplačilo ob upokojitvi).

Družba Luka Koper, d. d. je na dan 31. decembra 2023 izkazovala za 3.657.301 evrov obveznosti iz naslova pozaposlitvenih zaslužkov.

Na osnovi aktuarskega izračuna je družba za odpravnine pripoznala nerealiziran aktuarski dobiček tekočega in predhodnega leta v višini 280.760 evrov v drugem vseobsegajočem donosu, Skupina pa je pripoznala 331.085 evrov aktuarskega dobička. V izkazu poslovnega izida je družba/Skupina pripoznala stroške sprotnega in preteklega službovanja, tako za odpravnine kot za jubilejne nagrade, v višini 621.188 evrov v družbi in 679.524 evrov v Skupini ter stroške obresti v višini 225.585 evrov v družbi in 249.302 evrov v Skupini. Izplačil iz naslova jubilejnih nagrad in odpravnin je bilo v letu 2023 v družbi za 183.217 evrov, v Skupini pa za 246.402 evrov.

Rezervacije iz naslova tožb so bile 31. decembra 2023 v družbi/Skupini višje za 682.239 evrov, kar je neto učinek v letu 2023 črpanih in dodatno oblikovanih rezervacij iz naslova pravnih obvez. Družba/Skupina izkazuje več različnih tožb za katere skladno z 92. členom MRS 37 – Rezervacije, pogojne obveznosti in pogojna sredstva ne razkriva informacij, saj bi njihovo razkritje ustvarilo sodbo o položaju družbe/Skupine v sporu z drugimi strankami. Stanje rezervacij na dan 31. decembra 2023 odraža najboljšo možno oceno poslovodstva o stanju pravdnih postopkov v zvezi s prejetimi tožbami. Dejanske bodoče obveze družbe/Skupine iz tega naslova lahko od trenutnih ocen odstopajo tako v pozitivno kot v negativno smer.

Aktuarska	Sprememba v postavki * (za odstotne točke)	Sprememba v sedanji vrednosti obveze za (v evrih)
predpostavka		jubilejne nagrade na dan		odpravnine ob upokojitvi na dan
		31. 12. 2023	31. 12. 2022	31. 12. 2023	31. 12. 2022
Donosnost	+0,5	-58.039	-46.472	-330.817	-278.572
	-0,5	62.441	49.912	361.877	304.444
Rast plač	+0,5	64.220	51.879	362.354	305.854
	-0,5	-60.122	-48.619	-331.964	-279.807
Fluktuacija	+0,5	-60.409	-48.629	-343.525	-290.802
	-0,5	47.822	38.671	161.248	137.473

Analiza občutljivosti aktuarskih predpostavk družbe Luka Koper, d. d.

Analiza občutljivosti aktuarskih predpostavk Skupine Luka Koper

Aktuarska	Sprememba v postavki * (za odstotne točke)	Sprememba v sedanji vrednosti obveze za (v evrih)
predpostavka			jubilejne nagrade na dan		odpravnine ob upokojitvi na dan
		31. 12. 2023	31. 12. 2022	31. 12. 2023	31. 12. 2022
Donosnost	+0,5	-61.727	-49.534	-352.857	-294.975
	-0,5	66.379	53.181	385.662	324.237
Rast plač	+0,5	68.307	55.294	386.031	325.579
	-0,5	-63.979	-51.840	-353.954	-298.123
Fluktuacija	+0,5	-64.248	-51.834	-366.483	-310.069
	-0,5	50.643	41.026	170.071	144.361

Gibanje rezervacij za jubilejne nagrade in odpravnine ter gibanje aktuarskih dobičkov in izgub v letu

(v evrih)	Luka Koper, d. d.		Skupina Luka Koper
	Skupaj jubilejne nagrade	Odpravnine ob upokojitvi	Skupaj Luka Koper, d. d.	Skupaj jubilejne nagrade	Odpravnine ob upokojitvi	Skupaj Skupina Luka Koper
Znesek sedanje vrednosti obvez na dan 31. 12. 2021	811.713	4.616.315	5.428.028	868.626	5.163.351	6.031.977
Stroški obresti	6.861	39.983	46.845	7.332	44.535	51.867
Stroški sprotnega službovanja	166.324	624.907	791.231	176.971	682.441	859.412
Stroški preteklega službovanja	-3.028	-6.059	-9.087	4.853	23.578	28.431
Aktuarski dobički (-) in izgube (+) – sprememba akt. predpostavk in izkušnje	152.564	-132.178	20.386	166.853	-91.045	75.808
Aktuarski dobički – odprava	-9.822	-53.020	-62.842	-10.446	-57.599	-68.045
Aktuarske izgube – oblikovanje in poraba	689	10.222	10.911	689	16.507	17.196
Obveznosti za zaslužke v obdobju 1. 1. 2022–31. 12. 2022	-42.548	-154.685	-197.232	-48.443	-230.751	-279.194
Znesek sedanje vrednosti obvez na dan 31. 12. 2022	1.082.754	4.945.486	6.028.240	1.166.435	5.551.017	6.717.452
Stroški obresti	39.618	185.967	225.585	42.512	206.790	249.302
Stroški sprotnega službovanja	150.588	461.689	612.277	160.493	512.843	673.336
Stroški preteklega službovanja	-352	9.263	8.911	693	5.495	6.188
Aktuarski dobički (-) in izgube (+) – sprememba akt. predpostavk in izkušnje	146.566	331.058	477.624	162.744	378.326	541.070
Aktuarski dobički – odprava	-13.447	-58.419	-71.866	-13.646	-63.577	-77.223
Aktuarske izgube – oblikovanje in poraba	109	8.121	8.230	109	16.337	16.445
Obveznosti za zaslužke v obdobju 1. 1. 2023–31. 12. 2023	-61.839	-121.378	-183.217	-70.822	-175.580	-246.402
Znesek sedanje vrednosti obvez na dan 31. 12. 2023	1.343.996	5.761.787	7.105.783	1.448.518	6.431.650	7.880.168

Prikaz razčlenitve aktuarskih dobičkov in izgub v poslovnem letu 2023 glede na vzrok

(v evrih)	Luka Koper, d. d.		Skupina Luka Koper
	Skupaj jubilejne nagrade	Odpravnine ob upokojitvi	Skupaj Luka Koper, d. d.	Skupaj jubilejne nagrade	Odpravnine ob upokojitvi	Skupaj Skupina Luka Koper
Aktuarski dobički ali izgube zaradi spremembe finančnih predpostavk	138.473	458.544	597.018	147.770	488.786	636.556
Aktuarski dobički ali izgube zaradi izkušenj	-5.246	-177.784	-183.030	1.437	-159.700	-158.263
Skupaj aktuarski dobički (-) in izgube (+) v obdobju	133.227	280.760	413.988	149.207	329.086	478.293

Prikaz razčlenitve aktuarskih dobičkov in izgub v poslovnem letu 2022 glede na vzrok

(v evrih)	Luka Koper, d. d.		Skupina Luka Koper
	Skupaj jubilejne nagrade	Odpravnine ob upokojitvi	Skupaj Luka Koper, d. d.	Skupaj jubilejne nagrade	Odpravnine ob upokojitvi	Skupaj Skupina Luka Koper
Aktuarski dobički ali izgube zaradi spremembe finančnih predpostavk	-213.674	-1.545.703	-1.759.376	-225.376	-1.624.855	-1.850.231
Aktuarski dobički ali izgube zaradi izkušenj	357.105	1.370.726	1.727.831	382.472	1.492.718	1.875.190
Skupaj aktuarski dobički (-) in izgube (+) v obdobju	143.431	-174.977	-31.545	157.096	-132.137	24.959

Zapadlost obveznosti za jubilejne nagrade in odpravnine po koledarskih letih na dan 31. 12. 2023

(v evrih)	Luka Koper, d. d.			Skupina Luka Koper
	Skupaj jubilejne nagrade	Odpravnine ob upokojitvi	Skupaj Luka Koper, d. d.	Skupaj jubilejne nagrade	Odpravnine ob upokojitvi	Skupaj Skupina Luka Koper
2024	72.530	526.644	599.174	82.896	724.996	807.892
2025	83.922	249.196	333.118	95.623	279.052	374.676
2026	86.001	297.405	383.406	90.975	353.229	444.205
2027	116.687	154.646	271.333	129.460	192.477	321.937
2028	98.137	199.705	297.842	111.244	242.796	354.040
nad 5 let	886.719	4.334.190	5.220.910	938.319	4.639.099	5.577.418
Skupaj aktuarski dobički (-) in izgube (+) v obdobju	1.343.996	5.761.787	7.105.783	1.448.518	6.431.650	7.880.168

Zapadlost obveznosti za jubilejne nagrade in odpravnine po koledarskih letih na dan 31. 12. 2022

(v evrih)	Luka Koper, d. d.			Skupina Luka Koper
	Skupaj jubilejne nagrade	Odpravnine ob upokojitvi	Skupaj Luka Koper, d. d.	Skupaj jubilejne nagrade	Odpravnine ob upokojitvi	Skupaj Skupina Luka Koper
2023	51.011	412.270	463.281	58.873	583.196	642.069
2024	62.279	236.627	298.905	65.096	298.901	363.997
2025	73.969	235.251	309.221	84.111	261.419	345.530
2026	72.689	266.451	339.140	77.433	311.268	388.701
2027	98.710	143.922	242.632	109.161	177.378	286.539
nad 5 let	724.095	3.650.965	4.375.061	771.760	3.918.856	4.690.616
Skupaj aktuarski dobički (-) in izgube (+) v obdobju	1.082.754	4.945.486	6.028.240	1.166.435	5.551.017	6.717.452

Preglednica gibanja rezervacij družbe Luka Koper, d. d.

(v evrih)	1. odpravnine ob upokojitvi	2. jubilejne nagrade	3. program pozaposlitvenih prispevkov	Skupaj zaslužki (1., 2. in 3.)	Tožbe in odškodnine	Skupaj
Stanje 31. decembra 2021	4.616.315	811.713	2.356.603	7.784.631	11.366.109	19.150.740
Spremembe v letu:
Oblikovanje	536.875	323.411	1.048.575	1.908.861	75.665	1.984.526
Prenos	0	0	-63.495	-63.495	0	-63.495
Črpanje	-154.685	-42.548	-414.203	-611.436	-46.020	-657.456
Odprava	-53.020	-9.822	0	-62.842	-2.975	-65.817
Stanje 31. decembra 2022	4.945.485	1.082.754	2.927.480	8.955.719	11.392.779	20.348.498
Spremembe v letu:
Oblikovanje	996.098	336.528	1.118.810	2.451.436	2.864.406	5.315.842
Prenos	0	0	-46.465	-46.465	0	-46.465
Črpanje	-121.378	-61.839	-342.524	-525.741	-524.382	-1.050.123
Odprava	-58.419	-13.447	0	-71.866	-1.657.785	-1.729.651
Stanje 31. decembra 2023	5.761.786	1.343.996	3.657.301	10.763.083	12.075.018	22.838.101

Preglednica gibanja rezervacij Skupine Luka Koper

(v evrih)	1. odpravnine ob upokojitvi	2. jubilejne nagrade	3. program pozaposlitvenih prispevkov	Skupaj zaslužki (1., 2. in 3.)	Tožbe in odškodnine	Skupaj
Stanje 31. decembra 2021	5.163.351	868.626	2.356.603	8.388.580	11.366.109	19.754.689
Spremembe v letu:
Oblikovanje	676.016	356.697	1.048.575	2.081.288	75.665	2.156.953
Črpanje	-230.751	-48.443	-477.698	-756.892	-46.020	-802.912
Odprava	-57.599	-10.446	0	-68.045	-2.975	-71.020
Stanje 31. decembra 2022	5.551.017	1.166.434	2.927.480	9.644.931	11.392.779	21.037.710
Spremembe v letu:
Oblikovanje	1.119.790	366.550	1.118.810	2.605.150	2.864.406	5.469.556
Črpanje	-175.581	-70.822	-388.989	-635.392	-524.382	-1.159.774
Odprava	-63.577	-13.644	0	-77.221	-1.657.785	-1.735.006
Stanje 31. decembra 2023	6.431.649	1.448.518	3.657.301	11.537.468	12.075.018	23.612.486

Pojasnilo 25. Odloženi prihodki

(v evrih)	Luka Koper, d. d.		Skupina Luka Koper
	31. 12. 2023	31. 12. 2022	31. 12. 2023	31. 12. 2022
Nekratkoročno odloženi prihodki za redno vzdrževanje	25.007.424	24.341.825	25.007.424	24.341.825
Prejeta nepovratna sredstva	8.951.056	6.935.850	8.967.395	7.026.485
Drugi nekratkoročno odloženi prihodki	0	0	984.303	1.038.081
Skupaj	33.958.480	31.277.675	34.959.122	32.406.391

Družba/Skupina skladno s koncesijsko pogodbo med nekratkoročno odloženimi prihodki izkazuje odložene prihodke za redno vzdrževanje, saj ima obvladujoča družba Luka Koper, d. d., pravico in obveznost zaračunavati pristaniške pristojbine, ki so prihodek, namenjen pokrivanju stroškov opravljanja gospodarske javne službe. Za letni presežek prihodkov nad stroški obvladujoča družba oblikuje nekratkoročno odložene prihodke za pokrivanje stroškov gospodarske javne službe rednega vzdrževanja pristaniške infrastrukture v prihodnjih letih. Če bi stroški presegali prihodke, bi obvladujoča družba nekratkoročno odložene prihodke črpala.

Prejeta nepovratna sredstva se v največji meri nanašajo na prejeta plačila iz naslova nepovratnih sredstev za vlaganje v evropske razvojne projekte, ki jih izkazuje obvladujoča družba in se črpajo skladno z življenjsko dobo sredstev. Med prejetimi nepovratnimi sredstvi Skupina izkazuje tudi zadržane prispevke plač zaposlenih v invalidskem podjetju Luka Koper INPO, d. o. o., in sicer prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, zdravstveno zavarovanje in porodniško varstvo. Sredstva so se črpala skladno z Zakonom o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov za pokrivanje stroškov plač invalidov v višini 75 odstotkov ter za stroške zaposlitve osebja za čas, ki ga porabijo za pomoč invalidom.

Drugi nekratkoročno odloženi prihodki Skupine predstavljajo nekratkoročno odložene prihodke, namenjene pokrivanju stroškov amortizacije osnovnih sredstev.

Preglednica gibanja odloženih prihodkov družbe Luka Koper, d. d.

(v evrih)	Nekratkoročno odloženi prihodki za redno vzdrževanje	Prejeta nepovratna sredstva	Skupaj
Stanje 31. decembra 2021	21.642.989	7.235.652	28.878.641
Spremembe v letu:
Oblikovanje	2.698.836	64.559	2.763.395
Prenos med druge obveznosti	0	-812	-812
Črpanje	0	-363.549	-363.549
Stanje 31. decembra 2022	24.341.825	6.935.850	31.277.675
Spremembe v letu:
Oblikovanje	665.599	0	665.599
Prenos iz drugih obveznosti	0	2.851.049	2.851.049
Črpanje	0	-835.843	-835.843
Stanje 31. decembra 2023	25.007.424	8.951.056	33.958.480

Preglednica gibanja odloženih prihodkov Skupine Luka Koper

(v evrih)	Nekratkoročno odloženi prihodki za redno vzdrževanje	Prejeta nepovratna sredstva	Drugi nekratkoročno odloženi prihodki	Skupaj
Stanje 31. decembra 2021	21.642.989	7.376.030	1.118.357	30.137.376
Spremembe v letu:
Oblikovanje	2.698.836	1.636.840	0	4.335.676
Prenos med druge obveznosti	0	-812	0	-812
Črpanje	0	-1.985.573	-80.276	-2.065.849
Stanje 31. decembra 2022	24.341.825	7.026.485	1.038.081	32.406.391
Spremembe v letu:
Oblikovanje	665.599	1.751.267	29.417	2.446.283
Prenos iz drugih obveznosti	0	2.851.049	0	2.851.049
Črpanje	0	-2.661.406	-83.195	-2.744.601
Stanje 31. decembra 2023	25.007.424	8.967.395	984.303	34.959.122

Pojasnilo 26. Nekratkoročna posojila

(v evrih)	Luka Koper, d. d.		Skupina Luka Koper
	31. 12. 2023	31. 12. 2022	31. 12. 2023	31. 12. 2022
Nekratkoročna posojila, dobljena pri bankah v državi	93.979.370	54.315.463	93.979.370	54.315.463
Skupaj	93.979.370	54.315.463	93.979.370	54.315.463

Prejeta nekratkoročna posojila pripadajo v celoti le obvladujoči družbi, zato so v nadaljevanju vsa pojasnila in gibanja izkazana skupaj, kot da pripadajo družbi/Skupini.

Družba/Skupina je na zadnji dan leta 2023 imela za 93.979.370 evrov nekratkoročnih posojil do bank, kar je za 39.663.907 evrov več kot konec leta 2022. Zvišanje je posledica črpanja posojila v višini 60.000.000 evrov najetega v začetku leta 2022 s strani obvladujoče družbe pri bančnem sindikatu dveh bank.

Del posojil, ki zapade v plačilo v roku enega leta, je družba/Skupina prenesla med kratkoročna posojila.

Vsa nekratkoročna bančna posojila se odplačujejo po vnaprej opredeljeni dinamiki odplačil. Vse obveznosti iz nekratkoročnih bančnih posojil so zavarovane z bianko menicami in s finančnimi zavezami. V posojilnih pogodbah z bankami ima družba/ Skupina določene finančne zaveze, ki so bile v celoti izpolnjene.

Obvladujoča družba Luka Koper, d. d. ima z odvisno družbo Luka Koper INPO, d. o. o. sklenjeno pogodbo o nekratkoročnem posojilu v skupni v višini 20.000.000 evrov, po kateri sredstva na dan 31. decembra 2023 še niso bila črpana.

(v evrih)	Posojilodajalec
	Banke	Skupaj
Stanje 31. decembra 2021	60.688.522	60.688.522
Nova posojila	36.100.000	36.100.000
Odplačila v letu	-12.250.000	-12.250.000
Prenos med kratkoročna posojila – del, ki zapade v roku 1 leta	-30.223.059	-30.223.059
Stanje 31. decembra 2022	54.315.463	54.315.463
Nova posojila	60.000.000	60.000.000
Odplačila v letu	-5.142.857	-5.142.857
Prenos med kratkoročna posojila – del, ki zapade v roku 1 leta	-15.193.235	-15.193.235
Stanje 31. decembra 2023	93.979.370	93.979.370

Preglednica gibanja nekratkoročnih posojil v družbi/Skupini

Preglednica stanja glavnic posojil (nekratkoročnih in kratkoročnih) po vrsti obrestne mere

Luka Koper, d. d. in Skupina Luka Koper

Stanje na dan 31. decembra 2023

(v evrih)	Valuta posojila	Obrestna mera	Datum zapadlosti posojila	Odobrena glavnica	Glavnica 31. 12. 2023
Posojila A	EUR	od 0,440 do 0,850	od 31. 12. 2028 do 31. 12. 2031	123.716.356	78.487.606
Posojila B	EUR	Euribor3m + 0,320	do 30. 4. 2032	36.100.000	30.685.000
Skupaj				159.816.356	109.172.606
- od tega kratkoročni del 15.193.235

Stanje na dan 31. decembra 2022

(v evrih)	Valuta posojila	Obrestna mera	Datum zapadlosti posojila	Odobrena glavnica	Glavnica 31. 12. 2022
Posojila A	EUR	od 0,440 do 0,850	od 31. 12. 2028 do 31. 12. 2031	123.716.356	28.356.555
Posojila B	EUR	Euribor3m + 0,320	do 30. 4. 2032	36.100.000	34.295.000
Skupaj				159.816.356	62.651.555
- od tega kratkoročni del					8.336.093

Preglednica stanja nekratkoročnih in kratkoročnih bančnih posojil po nominalni vrednosti in njihova zapadlost po letih

Luka Koper, d. d., in Skupina Luka Koper za poslovno leto 2023

(v evrih)	Glavnica 31. 12. 2023	Leto 2024	Leto 2025	Leto 2026	Leto 2027	Leto 2028	Obdobje 2029–2032
Stanje glavnic prejetih posojil, njihova zapadlost po letih	109.172.606	15.193.235	15.193.236	15.193.235	15.193.235	15.193.235	33.206.429
Predvidene obresti	7.081.971	1.638.694	1.429.189	1.203.081	976.974	753.116	1.080.917
Skupaj	116.254.577	16.831.929	16.622.424	16.396.317	16.170.209	15.946.351	34.287.346

Luka Koper, d. d., in Skupina Luka Koper za poslovno leto 2022

(v evrih)	Glavnica 31. 12. 2022	Leto 2023	Leto 2024	Leto 2025	Leto 2026	Leto 2027	Obdobje 2028–2032
Stanje glavnic prejetih posojil, njihova zapadlost po letih	62.651.555	8.336.093	8.336.093	8.336.093	8.336.093	8.336.093	20.971.092
Predvidene obresti	4.894.581	1.055.802	925.408	789.725	656.687	523.649	943.309
Skupaj	67.546.137	9.391.895	9.261.501	9.125.818	8.992.779	8.859.741	21.914.402

Pojasnilo 27. Odložene terjatve in obveznosti za davek

(v evrih)	Luka Koper, d. d.				Skupina Luka Koper
	Terjatve		Obveznosti		Terjatve		Obveznosti
	31. 12. 2023	31. 12. 2022	31. 12. 2023	31. 12. 2022	31. 12. 2023	31. 12. 2022	31. 12. 2023	31. 12. 2022
Odložene terjatve in obveznosti za davek iz naslova:
- slabitev naložb v odvisne družbe	301.528	298.562	0	0	301.528	298.562	0	0
- slabitev drugih naložb in odbitne začasne razlike iz naslova vrednostnih papirjev	3.326.454	8.740.460	7.424.965	5.125.034	3.326.454	8.761.627	7.424.965	5.215.116
- popravka vrednosti terjatev do kupcev	170.167	244.056	0	0	174.683	247.424	0	0
- rezervacij za odpravnine	412.324	423.855	0	0	451.917	468.598	0	0
- rezervacij za jubilejne nagrade	67.196	73.071	0	0	71.190	77.918	0	0
- rezervacij za tožbe	12.921	11.159	0	0	12.921	11.159	0	0
- nekratkoročne pasivne časovne razmejitve za GJS	525.665	453.983	0	0	525.665	453.983	0	0
Skupaj	4.816.255	10.245.146	7.424.965	5.125.034	4.864.358	10.319.271	7.424.965	5.215.116
Pobotanje z odloženimi obveznostmi za davek iz naslova slabitev drugih naložb in odbitne začasne razlike iz naslova vrednostnih papirjev	-4.816.255	-5.125.034	-4.816.255	-5.125.034	-4.864.358	-5.215.116	-4.864.358	-5.215.116
Skupaj	0	5.120.112	2.608.710	0	0	5.104.155	2.560.607	0

Odložene terjatve za davek se nanašajo na odbitne začasne razlike iz naslova vrednostnih papirjev, nekratkoročnih finančnih naložb, slabitev terjatev, rezervacij za odpravnine in jubilejne nagrade, tožb ter odloženih prihodkov iz naslova izvajanja gospodarske javne službe. Odložene obveznosti za davek pa na obdavčljive začasne razlike iz naslova prevrednotenja na pošteno vrednosti delnic. Osnove, iz katerih so oblikovani odloženi davki, nimajo omejenega roka trajanja.

Med odloženimi davki Skupina izkazuje tudi odložene davke iz naslova slabitev naložb v odvisne družbe, ki se ne izločajo, saj gre za davčno postavko obvladujoče družbe. Oblikovane so za odvisne družbe, ki so za družbo opredeljene kot nestrateške in so hkrati predmet različnih možnih oblik izhoda oziroma dezinvestiranja.

Največje zmanjšanje je opaziti na postavki slabitev drugih naložb in odbitne začasne razlike iz naslova vrednostnih papirjev, in sicer iz naslova unovčenja odloženih terjatev za davek ob prodaji naložbe v delnice družbe Intereuropa, d. d.

S sprejetjem Zakona o obnovi, razvoju in zagotavljanju finančnih sredstev (ZORZFS) v mesecu decembru 2023 je bila za obdobje od leta 2024 do vključno leta 2028 potrjena povišana, 22-odstotna davčna stopnja. Iz tega naslova je družba/Skupina preračunala odložene terjatve in obveznosti za davek, saj pričakuje, da bodo v tem obdobju realizirane, razen pri postavki rezervacij za odpravnine in jubilejne nagrade, za katere se unovčenje pričakuje v daljšem časovnem okviru.

Družba je za svoje terjatve za odloženi davek 31. decembra 2023 izvedla pobot z obveznostmi v višini 4.816.255 evrov (v predhodnem letu 5.125.034 evrov), znesek pobota v Skupini pa je 31. decembra 2023 znašal 4.864.358 evrov (v predhodnem letu 5.215.116 evrov).

Preglednica gibanja terjatev za odloženi davek za leto 2023 za družbo Luka Koper, d. d.

(v evrih)			Terjatve
	Stanje 31. 12. 2022	Pripoznane v izkazu poslovnega izida	Pripoznane v izkazu drugega vseobsegajočega donosa	Stanje 31. 12. 2023	Stanje 31. 12. 2022	Pripoznane v izkazu drugega vseobsegajočega donosa	Stanje 31. 12. 2023
Odložene terjatve in obveznosti za davek iz naslova:
- slabitev naložb v odvisne družbe	298.562	2.966	0	301.528	0	0	0
- slabitev drugih naložb in odbitne začasne razlike iz naslova vrednostnih papirjev	8.740.460	-5.414.006	0	3.326.454	5.125.034	2.299.931	7.424.965
- popravka vrednosti terjatev do kupcev	244.056	-73.890	0	170.166	0	0	0
- rezervacij za odpravnine	423.855	-35.478	23.947	412.325	0	0	0
- rezervacij za jubilejne nagrade	73.071	-5.875	0	67.196	0	0	0
- rezervacij za tožbe	11.159	1.762	0	12.921	0	0	0
- nekratkoročne pasivne časovne razmejitve za GJS	453.983	71.682	0	525.665	0	0	0
Skupaj	10.245.146	-5.452.839	23.947	4.816.255	5.125.034	2.299.931	7.424.965
Pobotanje z odloženimi obveznostmi za davek iz naslova slabitev drugih naložb in odbitne začasne razlike iz naslova vrednostnih papirjev	-5.125.034	0	308.779	-4.816.255	-5.125.034	308.779	-4.816.255
Odložene terjatve za davek v izkazu finančnega položaja družbe	5.120.112	-5.452.839	332.726	0	0	2.608.710	2.608.710

Preglednica gibanja terjatev za odloženi davek za leto 2022 za družbo Luka Koper, d. d.

(v evrih)		Terjatve		Obveznosti
	Stanje 31. 12. 2021	Pripoznane v izkazu poslovnega izida	Pripoznane v izkazu drugega vseobsegajočega donosa	Stanje 31. 12. 2022	Stanje 31. 12. 2021	Pripoznane v izkazu drugega vseobsegajočega donosa	Stanje 31. 12. 2022
Odložene terjatve in obveznosti za davek iz naslova:
- slabitev naložb v odvisne družbe	509.689	-211.127	0	298.562	0	0	0
- slabitev drugih naložb in odbitne začasne razlike iz naslova vrednostnih papirjev	8.740.582	-122	0	8.740.460	7.332.723	-2.207.688	5.125.035
- popravka vrednosti terjatev do kupcev	236.118	7.938	0	244.056	0	0	0
- rezervacij za odpravnine	438.550	5.307	-20.002	423.856	0	0	0
- rezervacij za jubilejne nagrade	77.113	-4.042	0	73.071	0	0	0
- rezervacij za tožbe	0	11.159	0	11.159	0	0	0
- nekratkoročne pasivne časovne razmejitve za GJS	453.983	0	0	453.983	0	0	0
Skupaj	10.456.035	-190.887	-20.002	10.245.147	7.332.723	-2.207.688	5.125.035
Pobotanje z odloženimi obveznostmi za davek iz naslova slabitev drugih naložb in odbitne začasne razlike iz naslova vrednostnih papirjev	-7.332.723	0	2.207.688	-5.125.035	-7.332.723	2.207.688	-5.125.035
Odložene terjatve za davek v izkazu finančnega položaja družbe	3.123.312	-190.887	2.187.686	5.120.112	0	0	0

Preglednica gibanja terjatev za odloženi davek za leto 2023 za Skupino Luka Koper

(v evrih)			Terjatve
	Stanje 31. 12. 2022	Pripoznane v izkazu poslovnega izida	Pripoznane v izkazu drugega vseobsega-jočega donosa	Stanje 31. 12. 2023	Stanje 31. 12. 2022	Pripoznane v izkazu drugega vseobsega-jočega donosa	Stanje 31. 12. 2023
Odložene terjatve in obveznosti za davek iz naslova:
- slabitev naložb v odvisne družbe	298.562	2.966	0	301.528	0	0	0
- slabitev drugih naložb in odbitne začasne razlike iz naslova vrednostnih papirjev	8.761.627	-5.435.173	0	3.326.454	5.215.115	2.209.849	7.424.964
- popravka vrednosti terjatev do kupcev	247.424	-72.742	0	174.682	0	0	0
- rezervacij za odpravnine	468.598	-42.937	26.257	451.918	0	0	0
- rezervacij za jubilejne nagrade	77.918	-6.728	0	71.190	0	0	0
- rezervacij za tožbe	11.159	1.762	0	12.921
- nekratkoročne pasivne časovne razmejitve za GJS	453.983	71.682	0	525.665	0	0	0
Skupaj	10.319.271	-5.481.170	26.257	4.864.358	5.215.115	2.209.849	7.424.964
Pobotanje z odloženimi obveznostmi za davek iz naslova slabitev drugih naložb in odbitne začasne razlike iz naslova vrednostnih papirjev	-5.215.116	0	350.758	-4.864.358	-5.215.115	350.758	-4.864.357
Odložene terjatve za davek v izkazu finančnega položaja Skupine	5.104.155	-5.481.170	377.015	0	0	2.560.607	2.560.607

Preglednica gibanja terjatev za odloženi davek za leto 2022 za Skupino Luka Koper

(v evrih)	Terjatve			Obveznosti
	Stanje 31. 12. 2021	Pripoznane v izkazu poslovnega izida	Pripoznane v izkazu drugega vseobsegajočega donosa	Stanje 31. 12. 2022	Stanje 31. 12. 2021	Pripoznane v izkazu drugega vseobsegajočega donosa	Stanje 31. 12. 2022
Odložene terjatve in obveznosti za davek iz naslova:
- slabitev naložb v odvisne družbe	509.689	-211.127	0	298.562	0	0	0
- slabitev drugih naložb in odbitne začasne razlike iz naslova vrednostnih papirjev	8.761.750	-122	0	8.761.628	7.452.050	-2.236.934	5.215.116
- popravka vrednosti terjatev do kupcev	292.968	-45.544	0	247.424	0	0	0
- rezervacij za odpravnine	490.518	-4.072	-17.848	468.598	0	0	0
- rezervacij za jubilejne nagrade	82.520	-4.602	0	77.918	0	0	0
- rezervacij za tožbe	0	11.159	0	11.159	0	0	0
- nekratkoročne pasivne časovne razmejitve za GJS	453.983	0	0	453.983	0	0	0
Skupaj	10.591.428	-254.308	-17.848	10.319.272	7.452.050	-2.236.934	5.215.116
Pobotanje z odloženimi obveznostmi za davek iz naslova slabitev drugih naložb in odbitne začasne razlike iz naslova vrednostnih papirjev	-7.452.051	0	2.236.934	-5.215.117	-7.452.050	2.236.934	-5.215.116
Odložene terjatve za davek v izkazu finančnega položaja Skupine	3.139.377	-254.308	2.219.086	5.104.155	0	0	0

Pojasnilo 28. Kratkoročna posojila

(v evrih)	Luka Koper, d. d.		Skupina Luka Koper
	31. 12. 2023	31. 12. 2022	31. 12. 2023	31. 12. 2022
Kratkoročna posojila, dobljena pri bankah v državi	15.193.235	8.336.093	15.193.235	8.336.093
Skupaj	15.193.235	8.336.093	15.193.235	8.336.093

Kratkoročna posojila, najeta pri bankah, so 31. decembra 2023 predstavljala del glavnic nekratkoročnih posojil, ki skladno z amortizacijskimi načrti zapadejo v plačilo v letu 2024.

Preglednica gibanja kratkoročnih posojil

(v evrih)	Luka Koper, d. d.		Skupina Luka Koper
	Posojilodajalec		Posojilodajalec
	Banke	Skupaj	Banke	Skupaj
Stanje 31. decembra 2021	10.521.175	10.521.175	10.521.175	10.521.175
Odplačila v letu	-32.408.143	-32.408.143	-32.408.143	-32.408.143
Prenos iz nekratkoročnih posojil – del, ki zapade v roku 1 leta	30.223.061	30.223.061	30.223.061	30.223.061
Stanje 31. decembra 2022	8.336.093	8.336.093	8.336.093	8.336.093
Odplačila v letu	-8.336.093	-8.336.093	-8.336.093	-8.336.093
Prenos iz nekratkoročnih posojil – del, ki zapade v roku 1 leta	15.193.235	15.193.235	15.193.235	15.193.235
Stanje 31. decembra 2023	15.193.235	15.193.235	15.193.235	15.193.235

Pojasnilo 29. Poslovne in druge obveznosti

(v evrih)	Luka Koper, d. d.		Skupina Luka Koper
	31. 12. 2023	31. 12. 2022	31. 12. 2023	31. 12. 2022
Kratkoročne obveznosti do dobaviteljev v državi	29.761.821	27.630.541	30.292.892	28.308.157
Kratkoročne obveznosti do dobaviteljev v tujini	375.736	416.588	439.094	462.015
Kratkoročne obveznosti do družb v Skupini	693.043	777.047	0	0
Kratkoročne obveznosti do pridruženih družb	82.350	78.865	82.350	78.865
Kratkoročne obveznosti na podlagi predujmov	10.123.487	11.245.495	10.393.078	11.461.426
Kratkoročne obveznosti do zaposlencev	7.157.014	6.515.540	7.625.523	6.968.339
Kratkoročne obveznosti do države in drugih institucij	18.925	24.295	51.694	60.714
Kratkoročne poslovne obveznosti	48.212.376	46.688.371	48.884.631	47.339.516
Druge poslovne obveznosti	10.241.864	9.390.584	10.881.940	9.946.847
Skupaj	58.454.240	56.078.955	59.766.571	57.286.363

Kratkoročne poslovne in druge obveznosti so bile na dan 31. decembra 2023 v primerjavi s stanjem na zadnji dan predhodnega leta tako v družbi kakor v Skupini nekoliko višje. Največje povečanje je opaziti med obveznostmi do dobaviteljev v državi, in sicer iz naslova večjega vlaganja v osnovna sredstva, vzdrževanja in višjih cen storitev.

Med obveznostmi na podlagi predujmov družba/Skupina izkazuje prejete predujme za subvencionirane EU projekte, izkazane v obvladujoči družbi, ter prejete varščine za namene delovanja trošarinskega skladišča na terminalu za tekoče in razsute tovore.

Druge poslovne obveznosti zajemajo vnaprej vračunane stroške, ki se nanašajo na del plače iz naslova skupinske delovne uspešnosti, obresti za najeta posojila, stroške za nagrade po individualnih pogodbah, stroške za neizkoriščene dopuste ter vnaprej vračunane stroške za neprejete fakture.

Pojasnilo 30. Pogojne obveznosti

(v evrih)	Luka Koper, d. d.		Skupina Luka Koper
	31. 12. 2023	31. 12. 2022	31. 12. 2023	31. 12. 2022
Dana poroštva	319.830	729.849	0	0
Pogojne obveznosti iz naslova tožb	25.894.775	23.618.984	25.894.775	23.618.984
Skupaj pogojne obveznosti	26.214.605	24.348.833	25.894.775	23.618.984

Poroštvo v višini 319.830 evrov je obvladujoča družba dala družbi Adria Transport, d. o. o., za finančni najem lokomotiv. Družba, ki ji je obvladujoča družba dala poroštvo, je redno plačevala vse obveznosti in iz tega naslova 31. decembra 2023 ni bilo zapadlih obrokov.

Pogojne obveznosti iz naslova tožb so na dan 31. decembra 2023 znašale 25.894.775 evrov in so bile tako v primerjavi s stanjem predhodnega leta višje za 2.275.791 evrov. Zvišanje se nanaša na zahtevke iz naslova tožb, za katere je družba/Skupina ocenila, da ne izpolnjujejo pogojev za oblikovanje rezervacij, zato so bile pripoznane kot pogojne obveznosti.

Družba/Skupina ima v zvezi z nepremičninami, ki jih na območju koprskega pristanišča uporablja za izvajanje svoje dejavnosti, in nekaterimi nepremičninami v neposredni bližini koprskega pristanišča odprte zadeve z Republiko Slovenijo, ki se nanašajo na lastniški status omenjenih nepremičnin, zanje pa z Republiko Slovenijo skupaj iščeta ustrezne rešitve. Družba/ Skupina s strani Republike Slovenije še ni prejela nobenega formalnega zahtevka, na podlagi katerega bi bilo mogoče oceniti njegovo vrednost, zato ta tudi ni razkrita, bi pa utegnil imeti pomemben vpliv na izkaze. Družba/Skupina za omenjeno problematiko ni pripoznala rezervacij, saj za to niso izpolnjeni pogoji.

Pojasnilo 31. Posli s povezanimi osebami

Prejemki članov uprave v družbi Luka Koper, d. d., v letu 2023 (v evrih)

Ime in priimek	Bruto plača (fiksni del)	Bruto plača (variabilni del)	Regres za letni dopust in jubilejne narade	Bonitete zavarovalne premije	Bonitete in drugi prejemki	Skupaj prejemki
Boštjan Napast, predsednik uprave od 3. 12. 2021 do 30. 6. 2023	122.138	27.872	1.096	170	124.872	276.148
Nevenka Kržan, članica uprave od 1. 7. 2022 do 30. 6. 2023, predsednica uprave od 1. 7. 2023	198.857	12.598	2.192	261	7.743	221.651
Robert Rožac, član uprave od 16. 11. 2021 do 31. 12. 2022	13.968	23.701	0	0	48.705	86.374
Vojko Rotar, član uprave - delavski direktor od 16. 2. 2018	190.463	40.595	2.192	268	6.184	239.702
Skupaj	525.425	104.766	5.480	699	187.505	823.875

Prejemki članov uprave v družbi Luka Koper, d. d., v letu 2022 (v evrih)

Ime in priimek	Bruto plača (fiksni del)	Bruto plača (variabilni del)	Regres za letni dopust in jubilejne nagrade	Bonitete zavarovalne premije	Bonitete in drugi prejemki	Skupaj prejemki
Boštjan Napast, predsednik uprave od 3. 12. 2021	182.958	0	2.008	315	4.092	189.373
Dimitrij Zadel, predsednik uprave od 29. 12. 2017 do 15. 11. 2021	0	30.855	0	0	0	30.855
Irma Gubanec, članica uprave od 29. 12. 2017 do 15. 11. 2021	0	27.234	0	0	0	27.234
Metod Podkrižnik, član uprave od 29. 12. 2017 do 15. 11. 2021	0	27.758	0	0	0	27.758
Nevenka Kržan, članica uprave od 1. 7. 2022	69.992	0	1.004	131	3.313	74.440
Robert Rožac, član uprave od 16. 11. 2021 do 31. 12. 2022	163.294	1.988	2.008	316	8.925	176.531
Vojko Rotar, član uprave - delavski direktor od 16. 2. 2018	165.140	27.615	2.008	316	6.896	201.975
Skupaj	581.384	115.450	7.028	1.078	23.226	728.166

Skladno s 5. točko 294. člena Zakona o gospodarskih družbah zgornja tabela poleg prejemkov za opravljanje funkcije zajema tudi druge prejemke, kot so povračila stroškov, PDPZ ter jubilejne nagrade.

Družba/Skupina je za določitev variabilnega prejemka oziroma nagrajevanja uprave uporabila več kvantitativnih in kvalitativnih kazalnikov, ki prispevajo k dolgoročnim interesom in razvoju družbe.

Izplačilo variabilnega prejemka oziroma nagrade članu uprave se izvede v skladu z veljavno zakonodajo.

Člani uprave v pogodbi nimajo določenega plačila variabilnega prejemka oziroma nagrade v obliki delnic.

Prejemki skupin oseb v družbi Luka Koper, d. d., v letu 2023 (v evrih)

Skupine oseb	Bruto plača (fiksni in variabilni del)	Regres za letni dopust in jubilejne nagrade	Bonitete zavarovalne premije	Bonitete in drugi prejemki	Skupaj prejemki
Člani uprave	630.192	5.480	699	187.504	823.874
Člani nadzornega sveta	254.587	0	2.268	8.468	265.322
Zaposleni na podlagi individualnih pogodb o zaposlitvi	3.156.749	62.858	0	225.983	3.445.590
Skupaj	4.041.527	68.338	2.967	421.955	4.534.787

Prejemki skupin oseb v družbi Luka Koper, d. d., v letu 2022 (v evrih)

Skupine oseb	Bruto plača (fiksni in variabilni del)	Regres za letni dopust in jubilejne nagrade	Bonitete zavarovalne premije	Bonitete in drugi prejemki	Skupaj prejemki
Člani uprave	696.834	7.028	1.078	23.226	728.166
Člani nadzornega sveta	260.073	0	2.737	4.000	266.810
Zaposleni na podlagi individualnih pogodb o zaposlitvi	2.634.657	51.014	0	209.776	2.895.447
Skupaj	3.591.564	58.042	3.815	237.002	3.890.423

Prejemki skupin oseb v Skupini Luka Koper v letu 2023 (v evrih)

Bruto prejemki skupin oseb (v evrih)	Bruto plača (fiksni in variabilni del)	Regres za letni dopust in jubilejne nagrade	Bonitete zavarovalne premije	Bonitete in drugi prejemki	Skupaj
Člani uprave	630.192	5.480	699	187.504	823.875
Člani nadzornega sveta	264.196	0	2.268	8.468	274.932
Zaposleni na podlagi individualnih pogodb o zaposlitvi	3.313.677	67.425	0	241.935	3.623.037
Direktorji odvisnih družb	217.232	4.566	512	50.299	272.610
Skupaj	4.425.297	77.471	3.479	488.206	4.994.453

Do 1. 8. 2023 je v odvisni družbi Luka Koper INPO, d. o. o., skladno z 2. odstavkom 514.a člena ZGD-1 delovala revizijska komisija nadzornega sveta obvladujoče družbe. Ob spremembi akta o ustanovitvi je Luka Koper, d. d., kot edini družbenik oblikovala nadzorni svet in revizijsko komisijo nadzornega sveta. Člani nadzornega sveta v letu 2023 za svoje delo v organih družbe še niso prejeli nobenih plačil, so pa predvideni stroški vračunani v izkaze za leto 2023.

Prejemki skupin oseb v Skupini Luka Koper v letu 2022 (v evrih)

Bruto prejemki skupin oseb	Bruto plača (fiksni in variabilni del)	Regres za letni dopust in jubilejne nagrade	Bonitete zavarovalne premije	Bonitete in drugi prejemki	Skupaj
Člani uprave	696.834	7.028	1.078	23.226	728.166
Člani nadzornega sveta	260.073	0	2.737	4.000	266.810
Člani revizijske komisije – Luka Koper INPO, d. o. o.	18.094	0	0	188	18.282
Zaposleni na podlagi individualnih pogodb o zaposlitvi	2.708.660	53.022	0	68.553	2.830.235
Direktorji odvisnih družb	280.882	6.024	0	58.101	345.007
Skupaj	3.964.543	66.074	3.815	154.068	4.188.500

Bruto prejemki članov nadzornega sveta in komisij nadzornega sveta v družbi Luka Koper, d. d., v letu 2023 (v evrih)

Ime in priimek	Opravljanje funkcije	Boniteta za zavarovalne premije NS	Sejnine in povračila stroškov	Skupaj bruto izplačila
Andrej Koprivec, član od 2. 7. 2021 do 6. 2. 2023	4.152	67	2.164	6.382
Barbara Nose, članica od 7. 2. 2023	16.191	193	6.241	22.625
Borut Škabar, član od 7. 2. 2023	15.112	193	4.290	19.594
Boštjan Rader, član od 7. 2. 2023	17.991	193	6.945	25.129
Božidar Godnjavec, član od 2. 7. 2021 do 6. 2. 2023	4.152	67	3.556	7.775
Franci Matoz, predsednik od 2. 7. 2021 do 6. 2. 2023	5.103	67	1.996	7.166
Jožef Petrovič, član od 7. 2. 2023	17.991	193	7.644	25.828
Mehrudin Vuković, član od 19. 1. 2020	18.571	259	6.461	25.292
Mirko Bandelj, predsednik od 7. 2. 2023	17.991	193	4.056	22.239
Mladen Jovičič, član od 8. 4. 2009	19.263	259	6.270	25.793
Mateja Treven, zunanja članica revizijske komisije NS od 23. 2. 2023	5.068	0	2.048	7.116
Nevenka Črešnar Pergar, namestnica predsednika od 2. 7. 2021 do 6. 2. 2023	4.429	67	3.484	7.979
Rok Parovel, član od 13. 9. 2016	19.263	259	6.842	26.365
Simon Kolenc, zunanji član revizijske komisije NS od 12. 7. 2021 do 22. 2. 2023	1.532	0	726	2.259
Tomaž Benčina, član od 7. 6. 2022 in namestnik predsednika od 23. 2. 2023	23.295	259	10.227	33.781
SKUPAJ	190.105	2.268	72.950	265.322

Bruto prejemki članov nadzornega sveta in komisij nadzornega sveta v družbi Luka Koper, d. d., v letu 2022 (v evrih)

Ime in priimek	Opravljanje funkcije	Boniteta za zavarovalne premije NS	Sejnine in povračila stroškov	Skupaj bruto izplačila
Andrej Koprivec, član od 2. 7. 2021	22.500	316	6.901	29.717
Božidar Godnjavec, član od 2. 7. 2021	22.500	316	10.975	33.791
Franci Matoz, predsednik od 2. 7. 2021	27.656	316	5.277	33.249
Mehrudin Vuković, član od 19. 1. 2020	18.750	316	4.730	23.796
Mladen Jovičić, član od 8. 4. 2009	22.500	316	5.445	28.261
Nevenka Črešnar Pergar, namestnica predsednika od 2. 7. 2021	24.000	316	10.816	35.132
Rado Antolovič, član od 1. 7. 2019 do 26. 4. 2022	9.125	129	2.695	11.949
Rok Parovel, član od 13. 9. 2016	22.500	316	6.017	28.833
Simon Kolenc, zunanji član revizijske komisije NS od 12. 7. 2021	6.600	0	2.484	9.084
Tamara Kozlovič, članica od 22. 8. 2019 do 12. 8. 2022	15.726	235	4.730	20.691
Tomaž Benčina, član od 7. 6. 2022	9.036	158	3.113	12.307
SKUPAJ	200.893	2.734	63.183	266.810

Prejemki v poslovnem letu 2023 so bili izplačani v skladu z odločitvijo o določitvi plačila za opravljanje funkcije in sejnin članom nadzornega sveta in članom komisij nadzornega sveta, sprejeto na 29. skupščini delničarjev dne 28. decembra 2017, ki je objavljena na spletni strani družbe.

Poleg izplačil članom nadzornega sveta je družba v letu 2023 namenila 1.674 evrov za izobraževanje članov nadzornega sveta.

Posli z Republiko Slovenijo

(v evrih)	Luka Koper, d. d.
	Plačila v 2023	Stroški/ odhodki v 2023	Plačila v 2022	Stroški/ odhodki v 2022
Koncesija in vodno povračilo	12.345.895	10.650.012	7.849.917	10.682.667
Taksa na pretovor	5.681.160	5.595.511	5.994.238	6.084.315
Dividende	17.850.000	0	8.139.600	0
Davek od dohodka pravnih oseb (davek in akontacije)	16.543.596	5.219.628	6.665.206	13.377.322
Ostali davki in prispevki	12.778.516	12.529.356	11.896.076	11.577.922
Skupaj	65.199.167	33.994.507	40.545.037	41.722.226

(v evrih)	Skupina Luka Koper
	Plačila v 2023	Stroški/ odhodki v 2023	Plačila v 2022	Stroški/ odhodki v 2022
Koncesija in vodno povračilo	12.345.895	10.650.012	7.849.917	10.682.667
Taksa na pretovor	5.681.160	5.595.511	5.994.238	6.084.315
Dividende	17.850.000	0	8.139.600	0
Davek od dohodka pravnih oseb (davek in akontacije)	16.652.848	5.448.518	6.735.756	13.471.233
Ostali davki in prispevki	13.098.549	13.485.424	12.196.106	12.479.435
Skupaj	65.628.452	35.179.465	40.915.617	42.717.650

Dividende so bile v letu 2023 izplačane še dvema družbama v večinski lasti države, in sicer družbama za upravljanje naložb SDH, d. d., v višini 3.894.643 evrov in Kapitalski družbi, d. d., v višini 1.741.448 evrov.

Drugih poslov z Republiko Slovenijo družba/Skupina ni imela.

Posli s člani uprave in člani nadzornega sveta ali z njim povezanimi osebami

V poslovnem letu 2023 družba/Skupina ni imela poslov s člani uprave in člani nadzornega sveta.

V obdobju od januarja do decembra 2023 družba ni imela poslov s povezanimi osebami članov uprave, je pa imela posle s povezanimi osebami nadzornega sveta, in sicer v družbi v višini 1.393.000 evrov iz naslova poslov prodaje, v Skupini je bilo teh za 1.463.554 evrov. Večina poslov se nanaša na storitve povezane s pristaniško dejavnostjo. Na dan 31. decembra 2023 je družba izkazovala za 51.910 evrov terjatev, Skupina pa za 52.383 evrov. Vsi posli so bili izpeljani pod tržnimi pogoji.

Posli z družbami, v katerih ima država neposredno prevladujoč vpliv

Z lastniki povezane družbe so tiste družbe, v katerih imata Republika Slovenija in SDH skupaj neposredno najmanj 20-odstotni lastniški delež. Seznam teh družb je objavljen na spletni strani SDH (https://www.sdh.si/sl-si/upravljanje-nalozb/seznam- -nalozb).

Družba Luka Koper, d. d., je v letu 2023 z družbami, v katerih ima država neposredno prevladujoč vpliv, opravila za 4.791.412 evrov transakcij iz naslova prodaje tem družbam in za 5.135.308 evrov transakcij iz naslova nabave, v Skupini pa je bilo prodaj za 4.793.372 evrov in nabav za 5.259.884 evrov. Večina prodaje se je nanašala na storitve, povezane s pristaniško dejavnostjo, večje nabave pa predstavljajo nabava energije, storitve prečrpavanja ter stroški zavarovanj. 31. decembra 2023 je Luka Koper, d. d., do teh družb izkazovala za 198.647 evrov terjatev in 97.591.732 evrov obveznosti, Skupina pa za 198.647 evrov terjatev in 97.578.150 evrov obveznosti. Glavnino obveznosti predstavljata posojili, prejeti s strani SID – Slovenske izvozne in razvojne banke, d. d., in Nove Ljubljanske banke, d. d., ki sta bili najeti pod tržnimi pogoji.

Posli družbe Luka Koper, d. d., z odvisnimi in pridruženimi družbami

Transakcije s povezanimi osebami so bile opravljene pod tržnimi pogoji.

(v evrih)	2023	2022
Prodaja odvisnim družbam:
Luka Koper INPO, d. o. o.	488.656	378.189
Luka Koper Pristan, d. o. o. – v likvidaciji*	0	6.000
Adria Terminali, d. o. o.	569.880	609.623
TOC, d. o. o.	4.200	4.200
Adria Investicije, d. o. o.	828	828
Logis-Nova, d. o. o.	1.200	1.200
Prodaja pridruženim družbam:
Adria Transport, d. o. o.	460.138	357.283
Adria-Tow, d. o. o.	136.793	111.723
Avtoservis, d. o. o.	1.432.505	1.598.573
Adriafin, d. o. o.	13.440	13.440
Skupaj	3.107.640	3.081.059

* likvidacija zaključena v letu 2022

(v evrih)	2023	2022
Nabava od odvisnih družb:
Luka Koper INPO, d. o. o.	7.903.513	7.222.771
Luka Koper Pristan, d. o. o. – v likvidaciji*	0	105
Adria Terminali, d. o. o.	4.800	14.400
TOC, d. o. o.	36.921	20.925
Adria Investicije, d. o. o.	66.085	79.082
Nabava od pridruženih družb:
Adria Transport, d. o. o.	1.095	800
Adria-Tow, d. o. o.	66.976	73.701
Avtoservis, d. o. o.	883.960	879.555
Skupaj	8.963.350	8.291.339

* likvidacija zaključena v letu 2022

Pretežni del nabav od odvisnih družb se nanaša na nabave od družbe Luka Koper INPO, d. o. o., ki je za družbo izvajala predvsem storitve vzdrževanja pristaniške infrastrukture ter elektroinštalacijska dela.

(v evrih)	31. 12. 2023	31. 12. 2022
Poslovne in druge terjatve do odvisnih družb:
Luka Koper INPO, d. o. o.	450.385	514.104
Adria Terminali, d. o. o.	52.144	53.608
TOC, d. o. o.	427	127
Adria Investicije, d. o. o.	84	84
Logis-Nova, d. o. o.	122	122
Poslovne in druge terjatve do pridruženih družb:
Adria Transport, d. o. o.	46.056	33.236
Adria-Tow, d. o. o.	567.226	13.170
Avtoservis, d. o. o.	268.297	366.221
Adriafin, d. o. o.	1.366	1.366
Skupaj	1.386.107	982.038

(v evrih)	31. 12. 2023	31. 12. 2022
Poslovne obveznosti do odvisnih družb:
Luka Koper INPO, d. o. o.	702.037	791.702
Adria Terminali, d. o. o.	986	1.464
TOC, d. o. o.	8.190	3.900
Adria Investicije, d. o. o.	6.034	0
Poslovne obveznosti do pridruženih družb:
Adria-Tow, d. o. o.	0	7.211
Avtoservis, d. o. o.	82.350	71.653
Skupaj	799.597	875.930

Finančni prihodki iz deležev v odvisnih družbah in pridruženih družbah so podrobneje predstavljeni v Pojasnilu 9 Finančni prihodki in odhodki.

Posli Skupine Luka Koper s pridruženimi družbami

Postavke izkaza poslovnega izida iz naslova posla s pridruženimi družbami	Skupina Luka Koper
(v evrih)	2023	2022
Čisti prihodki od prodaje pridruženim družbam	2.044.904	2.081.240
Stroški materiala, nabavljenega od pridruženih družb	106.283	86.506
Stroški storitev, opravljenih s strani pridruženih družb	966.413	869.810
Rezultati pridruženih družb	1.770.468	1.734.286

Postavke finančnega položaja podjetja do pridruženih družb	Skupina Luka Koper
(v evrih)	2023	2022
Nekratkoročne finančne naložbe razen posojil pridruženim družbam	16.898.490	16.361.004
Kratkoročne poslovne terjatve do pridruženih družb	882.945	413.994
Kratkoročne poslovne obveznosti do pridruženih družb	82.350	78.865

Pojasnilo 32. Finančni instrumenti in obvladovanje finančnih tveganj

Med finančna tveganja družbe/Skupine spadajo:

• 1. tveganje spremembe poštene vrednosti,
• 1. tveganje spremembe obrestne mere,
• 1. likvidnostno tveganje,
• 1. tveganje spremembe deviznega tečaja,
• 1. kreditno tveganje in
• 1. tveganje ustrezne kapitalske strukture.

V družbi/Skupini je obvladovanje finančnih tveganj organizacijsko zasnovano v okviru področja financ in računovodstva, kajti tudi za odvisne družbe se računovodstvo vodi znotraj obvladujoče družbe. V sedanjem gospodarskem okolju je napovedovanje prihodnjih finančnih kategorij zelo zahtevno in eksterno vnaša v načrtovane kategorije višjo stopnjo variabilnosti, s tem pa posledično višjo stopnjo tveganja. Družba/Skupina ima zato uveden poostren nadzor nad posameznimi finančnimi kategorijami.

Finančni instrumenti

	Luka Koper, d. d.		Skupina Luka Koper
(v evrih)	Knjigovodska vrednost na dan 31. 12. 2023	Knjigovodska vrednost na dan 31. 12. 2022	Knjigovodska vrednost na dan 31. 12. 2023	Knjigovodska vrednost na dan 31. 12. 2022
Neizpeljana finančna sredstva po pošteni vrednosti
Finančna sredstva po pošteni vrednosti prek izkaza poslovnega izida	9.726.548	4.205.892	12.212.323	6.691.667
Finančna sredstva po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa	47.736.700	41.552.427	47.736.700	42.297.460
Neizpeljana finančna sredstva po odplačni vrednosti
Finančne terjatve	69.474.594	1.717	69.474.594	7.274
Poslovne terjatve (brez terjatev do države, predujmov in varščin)	51.481.810	52.517.409	52.228.594	52.918.041
Sredstva na podlagi pogodb s kupci	253.653	0	253.653	0
Denar in denarni ustrezniki	53.282.798	69.095.661	81.628.977	94.749.216
Skupaj neizpeljana finančna sredstva	231.956.103	167.373.106	263.534.841	196.663.658
Neizpeljane finančne obveznosti po odplačni vrednosti
Bančna posojila in druge finančne obveznosti	109.172.605	62.651.556	109.172.605	62.651.556
Obveznosti iz najemov	943.321	1.128.073	827.869	1.006.969
Poslovne obveznosti (brez drugih nekratkoročnih in kratkoročnih obveznosti, kratkoročnih obveznosti do države, zaposlencev ter iz naslova predujmov in varščin)	30.912.950	28.903.041	30.814.336	28.849.037
Skupaj neizpeljane finančne obveznosti	141.028.876	92.682.670	140.814.810	92.507.562

1. Obvladovanje tveganj spremembe poštene vrednosti

Družba Luka Koper, d. d.

Družba je konec leta 2023 imela 7,8 odstotka svojih sredstev naloženih v finančne naložbe, vrednotene po pošteni vrednosti (zadnji dan predhodnega leta 6,9 odstotka). Tveganje spremembe poštene vrednosti se pri naložbah v vrednostne papirje kaže v nihanju borznih tečajev, ki vpliva na vrednost teh sredstev in posledično na rezultat ob njihovi odsvojitvi, pri naložbah v deleže družb pa obstaja tveganje, da prodajna vrednost ne bi bila enaka vrednosti transakcije na trgu. To vrsto tveganja je družba prepoznala pri naložbah v tržne vrednostne papirje slovenskih podjetij ter pri naložbah v deleže.

Vrednost nekratkoročnih finančnih naložb, vrednotenih po pošteni vrednosti, je tako na zadnji dan poslovnega leta 2023 znašala 57.463.248 evrov.

Analize občutljivosti finančnih naložb po pošteni vrednosti družba zaradi nepomembnosti finančnih naložb po pošteni vrednosti, ki so uvrščene na 3. raven, ne razkriva.

Hierarhija poštene vrednosti v letu 2023

	Luka Koper, d. d.
(v evrih)	Knjigovodska vrednost na dan 31. 12. 2023	Poštena vrednost na dan 31. 12. 2023	Neposredna vrednost na borznih trgih (1. raven)	Vrednost, določena na podlagi primerljivih tržnih podatkov (2. raven)	Vrednosti ni mogoče pridobiti iz tržnih podatkov (3. raven)
Nekratkoročna finančna sredstva
Druge delnice in deleži*	57.463.248	57.463.248	55.691.517	0	1.771.731
Nekratkoročne poslovne terjatve**	39.991	39.991	0	0	39.991
Kratkoročna finančna sredstva
Kratkoročno dana posojila, depoziti in zakladne menice**	69.474.594	69.474.594	0	0	69.474.594
Nekratkoročne finančne obveznosti
Nekratkoročna posojila**	93.979.370	93.979.370	0	0	93.979.370
Nekratkoročne poslovne obveznosti**	98.146	98.146	0	0	98.146
Kratkoročne finančne obveznosti
Kratkoročna posojila**	15.193.235	15.193.235	0	0	15.193.235
Druge kratkoročne finančne obveznosti**	18.077	18.077	0	0	18.077

*merjene po pošteni vrednosti

**predstavljene po pošteni vrednosti

Hierarhija poštene vrednosti v letu 2022

	Luka Koper, d. d.
	Knjigovodska vrednost na dan 31. 12. 2022	Poštena vrednost na dan 31. 12. 2022	Neposredna vrednost na borznih trgih (1. raven)	Vrednost, določena na podlagi primerljivih tržnih podatkov (2. raven)	Vrednosti ni mogoče pridobiti iz tržnih podatkov (3. raven)
Nekratkoročna finančna sredstva
Druge delnice in deleži*	45.758.319	45.758.319	44.098.319	0	1.660.000
Nekratkoročne poslovne terjatve**	39.991	39.991	0	0	39.991
Kratkoročna finančna sredstva
Kratkoročno dana posojila**	1.717	1.717	0	0	1.717
Nekratkoročne finančne obveznosti
Nekratkoročna posojila**	54.315.463	54.315.463	0	0	54.315.463
Nekratkoročne poslovne obveznosti**	1.105.802	1.105.802	0	0	1.105.802
Kratkoročne finančne obveznosti
Kratkoročna posojila**	8.336.093	8.336.093	0	0	8.336.093
Druge kratkoročne finančne obveznosti**	21.564	21.564	0	0	21.564

*merjene po pošteni vrednosti

**predstavljene po pošteni vrednosti

Knjigovodska vrednost kratkoročnih terjatev, denarnih sredstev ter kratkoročnih obveznosti predstavlja dober približek poštene vrednosti, zato teh v zgornji tabeli ne razkrivamo.

Delnice in deleži, merjeni po pošteni vrednosti (1. raven), so bili vrednoteni po uradno objavljenih veljavnih tečajih Ljubljanske borze in tečajnice vzajemnih skladov.

V letu 2023 je družba pošteno vrednost drugih delnic in deležev uvrščenih na 3. raven preverila z vrednotenjem izvedenim s strani neodvisnega pooblaščenega ocenjevalca vrednosti podjetij. Poročila o oceni vrednosti za namen računovodskega poročanja, so bila pripravljena v skladu s hierarhijo pravil ocenjevanja vrednosti, mednarodnimi standardi ocenjevanja vrednosti ter smernicami Slovenskega inštituta za revizijo, izhajajoč iz javnih podatkov o poslovanju in premoženju ocenjevane družbe, javno objavljenih in razkritih strateških usmeritev družbe ter na podlagi ugotovitev iz opravljenih analiz panožnih trendov in kazalnikov. Za vrednotenje je bila uporabljena metoda diskontiranja denarnih tokov oziroma metoda neto vrednosti sredstev, kadar niso bili izpolnjeni pogoji za uporabo metode diskontiranja denarnih tokov.

Skupina Luka Koper

Skupina je na zadnji dan poslovnega leta 2023 imela 7,7 odstotka svojih sredstev naloženih v finančne naložbe, vrednotene po pošteni vrednosti (zadnji dan predhodnega leta 7,0 odstotka). Tveganje spremembe poštene vrednosti se pri naložbah v vrednostne papirje kaže v nihanju borznih tečajev, ki vpliva na vrednost teh sredstev in posledično na rezultat ob njihovi odsvojitvi, pri naložbah v deleže družb pa obstaja tveganje, da prodajna vrednost ne bi bila enaka vrednosti transakcije na trgu. To vrsto tveganja je Skupina prepoznala pri naložbah v tržne vrednostne papirje slovenskih podjetij ter pri naložbah v deleže.

Vrednost nekratkoročnih finančnih naložb, vrednotenih po pošteni vrednosti, je tako na zadnji poslovni dan leta 2023 znašala 59.949.023 evrov.

Analize občutljivosti finančnih naložb po pošteni vrednosti Skupina zaradi nepomembnosti finančnih naložb po pošteni vrednosti, ki so uvrščene na 3. raven, ne razkriva.

Hierarhija poštene vrednosti v letu 2023

	Skupina Luka Koper
	Knjigovodska vrednost na dan 31. 12. 2022	Poštena vrednost na dan 31. 12. 2022	Neposredna vrednost na borznih trgih (1. raven)	Vrednost, določena na podlagi primerljivih tržnih podatkov (2. raven)	Vrednosti ni mogoče pridobiti iz tržnih podatkov (3. raven)
Nekratkoročna finančna sredstva
Druge delnice in deleži*	59.949.023	59.949.023	55.691.517	0	4.257.506
Nekratkoročno dana posojila**	0	0	0	0	0
Nekratkoročne poslovne terjatve**	39.991	39.991	0	0	39.991
Kratkoročna finančna sredstva
Kratkoročno dana posojila, depoziti in zakladne menice**	69.474.594	69.474.594	0	0	69.474.594
Nekratkoročne finančne obveznosti
Nekratkoročna posojila**	93.979.370	93.979.370	0	0	93.979.370
Nekratkoročne poslovne obveznosti**	82.544	82.544	0	0	82.544
Kratkoročne finančne obveznosti
Kratkoročna posojila**	15.193.235	15.193.235	0	0	15.193.235
Druge kratkoročne finančne obveznosti**	18.077	18.077	0	0	18.077

*merjene po pošteni vrednosti

**predstavljene po pošteni vrednosti

Hierarhija poštene vrednosti v letu 2022

	Skupina Luka Koper
	Knjigovodska vrednost na dan 31. 12. 2022	Poštena vrednost na dan 31. 12. 2022	Neposredna vrednost na borznih trgih (1. raven)	Vrednost, določena na podlagi primerljivih tržnih podatkov (2. raven)	Vrednosti ni mogoče pridobiti iz tržnih podatkov (3. raven)
Nekratkoročna finančna sredstva
Druge delnice in deleži*	48.989.127	48.989.127	44.843.352	0	4.145.775
Nekratkoročno dana posojila**	5.557	5.557	0	0	5.557
Nekratkoročne poslovne terjatve**	39.991	39.991	0	0	39.991
Kratkoročna finančna sredstva
Kratkoročno dana posojila**	1.717	1.717	0	0	1.717
Nekratkoročne finančne obveznosti
Nekratkoročna posojila**	54.315.463	54.315.463	0	0	54.315.463
Nekratkoročne poslovne obveznosti**	1.145.239	1.145.239	0	0	1.145.239
Kratkoročne finančne obveznosti
Kratkoročna posojila**	8.336.093	8.336.093	0	0	8.336.093
Druge kratkoročne finančne obveznosti**	21.564	21.564	0	0	21.564

*merjene po pošteni vrednosti

**predstavljene po pošteni vrednosti

Knjigovodska vrednost kratkoročnih terjatev, denarnih sredstev ter kratkoročnih obveznosti predstavlja dober približek poštene vrednosti, zato teh v zgornji tabeli ne razkrivamo.

Delnice in deleži, merjeni po pošteni vrednosti (1. raven), so bili vrednoteni po uradno objavljenih veljavnih tečajih Ljubljanske borze in tečajnice vzajemnih skladov.

V letu 2023 je Skupina pošteno vrednost drugih delnic in deležev, uvrščenih na 3. raven preverila z vrednotenjem izvedenim s strani neodvisnega pooblaščenega ocenjevalca vrednosti podjetij. Poročila o oceni vrednosti za namen računovodskega poročanja, so bila pripravljena v skladu s hierarhijo pravil ocenjevanja vrednosti, mednarodnimi standardi ocenjevanja vrednosti ter smernicami Slovenskega inštituta za revizijo, izhajajoč iz javnih podatkov o poslovanju in premoženju ocenjevane družbe, javno objavljenih in razkritih strateških usmeritev družbe ter na podlagi ugotovitev iz opravljenih analiz panožnih trendov in kazalnikov. Za vrednotenje je bila uporabljena metoda diskontiranja denarnih tokov oziroma metoda neto vrednosti sredstev, kadar niso bili izpolnjeni pogoji za uporabo metode diskontiranja denarnih tokov.

2. Obvladovanje tveganja spremembe obrestnih mer

Zaradi strukture finančnih obveznosti se družba/Skupina srečuje tudi z obrestnim tveganjem, saj lahko nepričakovana rast variabilnih obrestnih mer negativno vpliva na načrtovane poslovne rezultate.

Družba Luka Koper, d. d.

Na zadnji dan poslovnega leta 2023 se je odstotek finančnih obveznosti (brez drugih finančnih obveznosti) v celotni strukturi obveznosti do virov sredstev v družbi v primerjavi s koncem predhodnega poslovnega leta, ko je znašal 9,5 odstotka, zvišal na 14,9 odstotka. Učinek morebitnih sprememb variabilnih obrestnih mer na prihodnji čisti poslovni izid po davkih je prikazan v tabeli, ki sledi.

Morebitna sprememba variabilnih obrestnih mer bi lahko imela vpliv na 28,1 odstotka vseh posojil družbe (na zadnji dan predhodnega leta je znašal ta delež 54,7 odstotka); preostalih 71,9 odstotka prejetih posojil je bilo sklenjenih s fiksno obrestno mero.

Pregled izpostavljenosti

(v evrih)	31. 12. 2023	Izpostavljenost 31. 12. 2023	31. 12. 2022	Izpostavljenost 31. 12. 2022
Prejeta posojila z variabilno obrestno mero (brez obrestne zaščite)	30.685.000	28,1 %	34.295.000	54,7 %
Prejeta posojila s fiksno obrestno mero	78.487.606	71,9 %	28.356.556	45,3 %
Skupaj	109.172.606	100,0 %	62.651.556	100,0 %

Analiza občutljivosti bančnih posojil glede na spremembo variabilnih obrestnih mer:

(v evrih)	Nezaščitena bančna posojila z variabilno obrestno mero	Porast za 15 bazičnih točk	Porast za 25 bazičnih točk	Porast za 50 bazičnih točk	Porast za 100 bazičnih točk	Porast za 150 bazičnih točk
Stanje na dan 31. 12. 2023
3M EURIBOR	30.685.000	46.028	76.713	153.425	306.850	460.275
Skupni učinek na obrestne odhodke	30.685.000	46.028	76.713	153.425	306.850	460.275
Stanje na dan 31. 12. 2022
3M EURIBOR	34.295.000	51.443	85.738	171.475	342.950	514.425
Skupni učinek na obrestne odhodke	34.295.000	51.443	85.738	171.475	342.950	514.425

Analiza občutljivosti bančnih posojil na spremembe variabilnih obrestnih mer je bila narejena ob predpostavkah morebitne rasti obrestnih mer v višini 15, 25, 50, 100 in 150 bazičnih točk. Konec leta 2023 je imela družba vsa posojila, vezana na gibanje trimesečnega euriborja, nezavarovana pred obrestnim tveganjem.

Skupina Luka Koper

Odstotek finančnih obveznosti (brez drugih finančnih obveznosti) se je v celotni strukturi obveznosti do virov sredstev v Skupini zvišal s prvotnih 8,9 odstotka v letu 2022 na 14,1 odstotka na zadnji dan poslovnega leta 2023. Učinek morebitnih sprememb variabilnih obrestnih mer na prihodnji čisti poslovni izid po davkih je prikazan v tabeli, ki sledi.

Morebitna sprememba variabilnih obrestnih mer bi lahko imela vpliv na 28,1 odstotka vseh posojil Skupine (na zadnji dan predhodnega leta je znašal ta delež 54,7 odstotka); preostalih 71,9 odstotka prejetih posojil je bilo sklenjenih s fiksno obrestno mero.

Pregled izpostavljenosti in analiza občutljivosti bančnih posojil glede na spremembo variabilnih obrestnih mer:

Med družbami v Skupini ima najeta posojila le obvladujoča družba, zato sta pregled izpostavljenosti in analiza občutljivosti bančnih posojil glede na spremembo variabilnih obrestnih mer enaka kot pri obvladujoči družbi.

3. Obvladovanje likvidnostnega tveganja

Likvidnostno tveganje predstavlja možnost, da družba/Skupina ne bi mogla poravnati obveznosti ob zapadlosti. Družba/Skupina obvladuje likvidnostno tveganje z rednim načrtovanjem denarnih tokov za različne ročnosti. Preventivno deluje na področju preprečevanja zamud kupcev, predvsem z rednim spremljanjem in takojšnjim odzivom na zamude pri plačilih; dodaten ukrep predstavljajo obračuni zamudnih obresti, zasnovani na vodenju enotne politike do kupcev.

Obvladovanje likvidnostnega tveganja v družbi Luka Koper, d. d.

	Luka Koper, d. d.
(v evrih)	Do 3 mesece	Od 3 do 12 mesecev	Od 1 do 2 let	Od 3 do 5 let	Nad 5 let	Skupaj
31. 12. 2023
Posojila in krediti	3.798.309	11.394.927	15.193.235	45.579.706	33.206.429	109.172.606
Predvidene obresti od vseh posojil	412.662	1.226.032	1.429.189	2.933.171	1.080.917	7.081.971
Obveznosti iz najemov	110.895	302.989	368.841	160.596	0	943.321
Druge finančne obveznosti	18.077	0	0	0	0	18.077
Kratkoročne poslovne obveznosti	38.088.889	0	0	0	0	38.088.889
Druge poslovne obveznosti	10.241.864	0	0	0	0	10.241.864
Skupaj	52.670.696	12.923.948	16.991.265	48.673.473	34.287.346	165.546.728
31. 12. 2022
Posojila in krediti	2.084.023	6.252.069	8.336.093	25.008.278	20.971.092	62.651.555
Predvidene obresti od vseh posojil	200.238	855.564	925.408	1.970.060	943.309	4.894.580
Obveznosti iz najemov	100.662	286.050	326.241	415.120	0	1.128.073
Druge finančne obveznosti	21.564	0	0	0	0	21.564
Kratkoročne poslovne obveznosti	35.442.876	0	0	0	0	35.442.876
Druge poslovne obveznosti	9.390.584	0	0	0	0	9.390.584
Skupaj	47.239.947	7.393.684	9.587.742	27.393.458	21.914.402	113.529.232

Obvladovanje likvidnostnega tveganja v Skupini Luka Koper.

	Skupina Luka Koper
(v evrih)	Do 3 mesece	Od 3 do 12 mesecev	Od 1 do 2 let	Od 3 do 5 let	Nad 5 let	Skupaj
31. 12. 2023
Posojila in krediti	3.798.309	11.394.927	15.193.235	45.579.706	40.803.046	116.769.223
Predvidene obresti od vseh posojil	406.848	1.137.023	1.340.509	2.828.011	1.212.139	6.924.531
Obveznosti iz najemov	96.470	258.367	312.436	160.597	0	827.869
Druge finančne obveznosti	18.077	0	0	0	0	18.077
Kratkoročne poslovne obveznosti	38.491.553	0	0	0	0	38.491.553
Druge poslovne obveznosti	10.881.940	0	0	0	0	10.881.940
Skupaj	53.693.197	12.790.316	16.846.180	48.568.315	42.015.186	173.913.193
31. 12. 2022
Posojila in krediti	2.084.023	6.252.069	8.336.093	25.008.278	20.971.092	62.651.555
Predvidene obresti od vseh posojil	196.551	549.311	652.535	1.377.306	649.672	3.425.375
Obveznosti iz najemov	84.624	223.839	283.387	415.120	0	1.006.969
Druge finančne obveznosti	21.564	0	0	0	0	21.564
Kratkoročne poslovne obveznosti	35.878.090	0	0	0	0	35.878.090
Druge poslovne obveznosti	9.946.847	0	0	0	0	9.946.847
Skupaj	48.211.699	7.025.220	9.272.014	26.800.704	21.620.764	112.930.400

4. Obvladovanje valutnega tveganja

Izhodiščno tveganje spremembe valutnega tečaja izhaja iz terjatev do kupcev, nominiranih v ameriških dolarjih (USD). Terjatve, nominirane v ameriških dolarjih, so v družbi/Skupini zaradi majhnega obsega fakturirane realizacije v USD zanemarljive, zato se družba/Skupina ni odločila za ščitenje te postavke.

5. Obvladovanje kreditnega tveganja

Obvladovanje tveganja neizpolnitve pogodbenih obveznosti dolžnika oziroma nasprotne stranke – tako imenovanega kreditnega tveganja – je v zadnjih letih pridobilo večji pomen, zato se je družba/Skupina odločila za dodatne ukrepe na področju obvladovanja te vrste tveganja. Neplačila kupcev se namreč prenašajo na gospodarske subjekte z verižno reakcijo, kar bistveno poslabša oceno verjetnosti pravočasnih prilivov in ustvarja dodatne stroške financiranja poslovanja. Poleg pospešenih aktivnosti na področju izterjave, ki so bile vpeljane v zadnjih letih, in rednega spremljanja zapadlih terjatev do kupcev se uvaja avtomatizirani sistem nadzora nad odprtimi terjatvami in kreditnimi limiti, ki so bili postavljeni kupcem. Pri kupcih, pri katerih družba/Skupina zazna plačilne težave in nedoslednost pri spoštovanju sprejetih poslovnih dogovorov, se v izogib plačilni nedisciplini vzpostavi avansni način plačila za vse naročene storitve. Na to področje pozitivno vpliva specifična struktura kupcev, saj družba/Skupina pretežno posluje z večjimi družbami, ladjarji, špediterji in agenti, ki vstopajo v poslovni proces družbe/ Skupine že vrsto let.

Nekatere vrste terjatev ima družba/Skupina zavarovane z varščinami, ki jih kupcu po plačilu vseh obveznosti ali ob prekinitvi sodelovanja vrne. Družba/Skupina ima sklenjeno permanentno zavarovalno polico za zavarovanje blagovnih terjatev, s katero je zavarovan pretežni del njenih kratkoročnih poslovnih terjatev do kupcev, nastalih v obvladujoči družbi od 1. januarja 2023 dalje, v odvisni družbi Adria Terminali, d. o. o., pa od 1. aprila 2023 dalje.

(v evrih)		Luka Koper, d. d.	Skupina Luka Koper
	31. 12. 2023	31. 12. 2022	31. 12. 2023	31. 12. 2022
Nekratkoročno dana posojila	0	0	0	5.557
Nekratkoročne poslovne terjatve	39.991	39.991	39.991	39.991
Kratkoročno dana posojila, depoziti in zakladne menice	69.474.594	1.717	69.474.594	1.717
Kratkoročne terjatve do kupcev	50.216.207	52.037.995	50.623.908	52.404.304
Druge terjatve	5.243.013	3.764.115	5.624.383	3.946.631
Denar in denarni ustrezniki	53.282.798	69.095.661	81.628.977	94.749.216
Skupaj	178.256.603	124.939.479	207.391.853	151.147.416

Izpostavljenost kreditnemu tveganju

6. Obvladovanje tveganja ustrezne kapitalske strukture

Družba/Skupina si je zastavila cilj optimalne kapitalske strukture z manj kot 55-odstotnim deležem dolžniških virov v pasivi.

(v evrih)	Luka Koper, d. d.				Skupina Luka Koper
	31. 12. 2023		31. 12. 2022		31. 12. 2023		31. 12. 2022
	v evrih	delež (%)	v evrih	delež (%)	v evrih	delež (%)	v evrih	delež (%)
Kapital	505.347.400	68,9%	480.225.780	72,5%	543.052.948	70,2%	515.732.169	73,6%
Nekratkoročne obveznosti	154.012.244	21,0%	107.788.799	16,3%	155.667.161	20,1%	109.603.310	15,6%
Kratkoročne obveznosti	74.079.436	10,1%	74.666.277	11,3%	75.332.720	9,7%	75.818.749	10,8%
Obveznosti do virov sredstev	733.439.080	100,0%	662.680.856	100,0%	774.052.829	100,0%	701.154.228	100,0%

Pojasnilo 33. Posli z revizijsko družbo

Pogodbena vrednost storitev revidiranja letnega poročila, ki jih je za poslovno leto 2023 za družbo opravila družba BDO revizija, d. o. o., je znašala 32.510 evrov brez DDV, za Skupino pa je vrednost opravljenih storitev revidiranja letnega poročila znašala 67.325 evrov brez DDV. Družba BDO revizija, d. o. o., je za družbo opravila tudi druge storitve revidiranja, in sicer revidiranje poročila o prejemkih, revidiranje računovodskih izkazov za dejavnost gospodarske javne službe rednega vzdrževanja pristaniške infrastrukture, namenjene za javni promet, in gospodarske javne službe zbiranja odpadkov s plovil ter revidiranja izračuna in izpolnjevanja finančnih zavez, katerih vrednost je skupaj znašala 3.985 evrov brez DDV. Druge storitve revidiranja za Skupino znašajo 5.230 evrov brez DDV, kar vključuje storitev dajanja zagotovil za poročilo o odnosih do povezanih družb ter poročilo o porabi javnih sredstev, prejetih zaradi zaposlenih invalidov, ki jih je poleg zagotovil, opravljenih za družbo, za poslovno leto 2023 za Skupino opravila družba BDO Revizija, d. o. o. Revidiranje izkazov ESEF je v letu 2023 vključeno v vrednost revidiranja letnega poročila, v predhodnem letu pa je bilo zaračunano med drugimi storitvami revidiranja.

(v evrih)	Luka Koper, d. d.		Skupina Luka Koper
	2023	2022	2023	2022
Revidiranje letnega poročila	32.510	24.805	67.325	43.337
Druge storitve revidiranja	3.985	11.200	5.215	12.266
Skupaj	36.495	36.005	72.540	55.603

35 Izkaz bilančnega dobička

V letu 2023 je obvladujoča družba Luka Koper, d. d., ustvarila čisti dobiček v višini 54.450.022 evrov. Uprava družbe je ob zaključku poslovnega leta v skladu s tretjim odstavkom 230. člena Zakona o gospodarskih družbah polovico čistega poslovnega izida leta 2023 v višini 27.225.011 evrov namenila za druge rezerve iz dobička. Družba ugotavlja, da je bil v letu 2023 dosežen bilančni dobiček v višini 43.878.553 evrov.

(v evrih)	31. 12. 2023	31. 12. 2022
Preneseni čisti dobiček	16.653.542	13.596.751
Čisti poslovni izid poslovnega leta	54.450.022	73.266.227
Povečanje drugih rezerv iz dobička	-27.225.011	-36.633.114
Bilančni dobiček skupaj	43.878.553	50.229.864

36 Pomembnejši dogodki po zaključku poslovnega leta

V družbi/Skupini po datumu izkaza finančnega položaja ni bilo pomembnejših dogodkov, ki bi vplivali na finančni položaj družbe.

37 Poročilo neodvisnega revizorja

-

-

-

-

-

-

• -
  -
  -
  -
  -

• -
  -
  -

-

-

-

-

-