Luka Koper

AGM Information • Jun 28, 2024

Na podlagi določil Pravil Ljubljanske borze, d.d., in veljavne zakonodaje uprava družbe objavlja sklepe 38. seje skupščine delničarjev družbe Luka Koper, d.d. z dne 27. 6. 2024.

Sprejeti sklepi skupščine

Od vseh 14.000.000 delnic družbe je bilo na skupščini zastopanih 10.656.311 navadnih kosovnih delnic, kar predstavlja 76,15 % delnic z glasovalno pravico. Vsaka kosovna delnica predstavlja en glas. Ugotovljeno je bilo, da je skupščina sklepčna na podlagi 3. ods. 11. člena Statuta družbe ter lahko veljavno odloča.

Delež glasovalnih pravic na skupščini prisotnih petih največjih delničarjev: 72,49 %.

	Št. glasov	Odstotek
Republika Slovenija	7.140.000	51,02 %
SDH, d.d.	1.557.857	11,13 %
Kapitalska družba, d.d.	696.579	4,98 %
Mestna občina Koper	439.159	3,14 %
OTP Banka d. d. - client account	309.799	2,21 %
Skupaj	10.143.666	72,49 %

1. Otvoritev skupščine in izvolitev organov skupščine

Predlog sklepa:

Za predsednika skupščine se izvoli odvetnik Stojan Zdolšek iz Ljubljane, za preštevalca glasov IXTLAN Forum, d.o.o., Ljubljana. Ugotovi se prisotnost notarke Nine Ferligoj iz Kopra.

ZA predlagani sklep je glasovalo	10.411.789
PROTI predlaganemu sklepu je glasovalo	0
VZDRŽANIH	200

Predsednik skupščine je ugotovil in razglasil, da je bil predlagani sklep veljavno sprejet.

2. Predstavitev letnega poročila za poslovno leto 2023 z mnenjem revizorja in poročilom nadzornega sveta o rezultatih preveritve letnega poročila za poslovno leto 2023 ter poročila o prejemkih članov organov vodenja in nadzora v letu 2023

Skupščina delničarjev se seznani z letnim poročilom za poslovno leto 2023 in s pisnim poročilom nadzornega sveta o potrditvi letnega poročila za poslovno leto 2023.

Predlog sklepa:

Skupščina odobri poročilo o prejemkih članov organov vodenja in nadzora družbe v letu 2023.

ZA predlagani sklep je glasovalo	10.651.572
PROTI predlaganemu sklepu je glasovalo	4.539
VZDRŽANIH	200

Predsednik skupščine je ugotovil in razglasil, da je bil predlagani sklep veljavno sprejet.

3. Uporaba bilančnega dobička za leto 2023 ter podelitev razrešnice organom vodenja in nadzora

3.1 Predlog sklepa o uporabi bilančnega dobička:

Del bilančnega dobička, ki je na dan 31. 12. 2023 znašal 43.878.553,17 evrov, se v znesku 28.000.000,00 evrov nameni za izplačilo dividend v bruto vrednosti 2,00 evra na navadno delnico, preostanek bilančnega dobička v znesku 15.878.553,17 evra ostane nerazporejen.

Družba bo izplačala dividende 30. 8. 2024 in sicer delničarjem, ki bodo vpisani v centralni register nematerializiranih vrednostnih papirjev pri KDD na dan 29. 8. 2024.

ZA predlagani sklep je glasovalo	10.656.311
PROTI predlaganemu sklepu je glasovalo	0
VZDRŽANIH	0

Predsednik skupščine je ugotovil in razglasil, da je bil predlagani sklep veljavno sprejet.

3.2. Predlog sklepa o podelitvi razrešnice upravi:

Skupščina podeli razrešnico upravi za poslovno leto 2023.

ZA predlagani sklep je glasovalo	10.655.157
PROTI predlaganemu sklepu je glasovalo	272
VZDRŽANIH	882

Predsednik skupščine je ugotovil in razglasil, da je bil predlagani sklep veljavno sprejet.

3.3. Predlog sklepa o podelitvi razrešnice nadzornemu svetu:

Skupščina podeli razrešnico nadzornemu svetu za poslovno leto 2023.

ZA predlagani sklep je glasovalo	10.651.327
PROTI predlaganemu sklepu je glasovalo	4.984
VZDRŽANIH	0

Predsednik skupščine je ugotovil in razglasil, da je bil predlagani sklep veljavno sprejet.

4. Spremembe Statuta družbe

Predlog sklepa:

Skupščina sprejme naslednje spremembe in dopolnitve Statuta družbe:

Določilo I. odst. 10. člena obstoječega statuta se spremeni tako, da se glasi:

Skupščino skliče uprava in sicer v primerih določenih z zakonom in tem statutom ter takrat, ko je to v korist družbe, najmanj pa enkrat letno. Sklic skupščine se objavi vsaj 30 (trideset) dni pred skupščino in sicer na spletni strani AJPES, družbe in na druge načine, če je to zahtevano s predpisi, ki zavezujejo družbo.

Določilo 10. a člena obstoječega statuta postane določilo 11. člena statuta.

Določilo 11. člena obstoječega statuta postane določilo 12. člena statuta.

Določilo 12. člena obstoječega statuta, ki postane določilo 13. člena statuta, se spremeni tako, da se glasi:

Pravico udeležiti se skupščine družbe imajo imetniki delnic oziroma njihovi zastopniki ter člani nadzornega sveta in uprave.

Glasovalne pravice imajo imetniki delnic oziroma njihovi zastopniki.

Določilo 13. člena obstoječega statuta postane določilo 14. člena statuta.

Določilo I. odst. 13. člena obstoječega statuta, ki postane sedanje določilo I. odst. 14. člena statuta, se spremeni tako, da se glasi:

Pravico do udeležbe na skupščini imajo delničarji, ki so kot imetniki delnic konec sedmega dne pred zasedanjem skupščine vpisani v delniško knjigo, ki se vodi pri KDD. Če je v delniški knjigi kot imetnik delnic vpisan posrednik, ki ni končni delničar, lahko uresničuje glasovalno pravico na skupščini delničar na podlagi dokazila, iz katerega izhaja, kdo je na presečni dan končni delničar. Pravico udeležbe na skupščini in glasovalno pravico lahko uresničujejo le delničarji, ki svojo udeležbo na skupščini družbe prijavijo najkasneje konec četrtega dne pred zasedanjem skupščine pri upravi družbe.

Določilo II. odst. 13. člena obstoječega statuta, ki postane sedanje določilo II. odst. 14. člena statuta se spremeni tako, da se glasi:

Pooblaščenci delničarjev lahko uresničujejo pravico udeležbe in glasovalno pravico na podlagi pisnega pooblastila, ki ga morajo delničarji deponirati pri upravi družbe vsaj na dan skupščine toda pred skupščino in ostane shranjeno pri družbi. Vsako naknadno izdano pooblastilo lastnika delnic, razveljavi predhodno pooblastilo. Družba bo kot veljavno upoštevala zadnje podpisano in datirano pooblastilo istega delničarja.

Določilo III. odst. 13. člena obstoječega statuta se črta.

Določilu 13. člena obstoječega statuta, ki postane sedanje določilo 14. člena statuta, se doda novi III. odstavek, ki se glasi:

Ne glede na določilo prejšnjega odstavka lahko delničarji imenujejo pooblaščenca za zastopanje na skupščini tudi z uporabo elektronskih sredstev. Obrazec pooblastila za uresničevanje glasovalne pravice po pooblaščencu je dostopen na spletni strani družbe. Pooblastilo je lahko poslano družbi po elektronski pošti na naslov, ki ga bo družba določila v vsakokratnem sklicu skupščine, in sicer v skenirani obliki kot priponka, vsebovati mora lastnoročni podpis fizične osebe, pri pravnih osebah pa lastnoročni podpis zastopnika in žig oziroma pečat osebe, če ga uporablja. Družba ima pravico do preveritve identitete delničarja oziroma pooblastitelja, ki posreduje pooblastilo po elektronski pošti, ter avtentičnost njegovega podpisa.

Določilo 14. člena obstoječega statuta postane določilo 15. člena statuta.

Določilo 15. člena obstoječega statuta postane določilo 16. člena statuta.

Določilo 16. člena obstoječega statuta postane določilo 17. člena statuta.

Določilo 17. člena obstoječega statuta postane določilo 18. člena statuta.

Določilo 18. člena obstoječega statuta postane določilo 19. člena statuta.

Določilo 19. člena obstoječega statuta postane določilo 20. člena statuta.

Določilo IV. odst. 19. člena statuta, ki postane sedanje določilo IV. odstavka 20. člena statuta, se spremeni tako, da se glasi:

Član nadzornega sveta ne sodeluje pri odločanju o zadevah, ki se nanašajo nanj in njegovega ožjega družinskega člana ter se ga v tem primeru ne upošteva pri ugotavljanju potrebne večine za sklepčnost.

Določilo 20. člena obstoječega statuta, ki postane sedanje določilo 21. člena statuta se spremeni tako, da se glasi:

Pristojnosti nadzornega sveta so, da:

• 1. (prvič) nadzoruje vodenje poslov družbe,
• 1. (drugič) pregleduje in preverja knjige in dokumentacijo družbe, njeno blagajno, shranjene vrednostne papirje, zaloge blaga in druge stvari, ki so pomembne za poslovanje družbe,
• 1. (tretjič) lahko skliče skupščino družbe,
• 1. (četrtič) preverja in potrjuje letno poročilo in predlog za uporabo bilančnega dobička ter o rezultatih preveritve sestavlja pisno poročilo za skupščino in zavzame stališče do revizijskega poročila,
• 1. (petič) obravnava in sprejema poročila uprave, odloča o zahtevah za dostavo poročil,
• 1. (šestič) imenuje in odpokliče upravo družbe,
• 1. (sedmič) odloča o višini prejemkov uprave,
• 1. (osmič) pregleduje uresničevanje sklepov skupščine in drugih organov družbe,
• 1. (devetič) obvešča organe družbe in delničarje o svojih stališčih in predlogih,
• 1. (desetič) odobrava pogodbe med članom nadzornega sveta in družbo,
• 1. (enajstič) imenuje organe družbe, ki jih določa zakon,
• 1. (dvanajstič) predlaga skupščini sprejem sklepa, s katerim je uprava udeležena na delu bilančnega dobička,
• 1. (trinajstič) daje soglasje k strategiji oziroma strateškemu načrtu družbe ter k poslovnemu načrtu družbe,
• 1. (štirinajstič) daje soglasje k imenovanju, odpoklicu in prejemkom vodje službe notranje revizije ter k letnemu programu dela službe notranje revizije, pooblaščenca za korporativno integriteto in skladnost poslovanja,
• 1. (petnajstič) daje soglasje upravi k podelitvi prokure,
• 1. (šestnajstič) skupščini daje predlog za imenovanje revizorja,
• 1. (sedemnajstič) daje soglasje k naslednjim poslom uprave družbe:
• pridobivanju, razpolaganju s podjetji ali deli podjetij, kolikor pri tem vrednost pravnih poslov presega 1.000.000,00 EUR (enmilijon 00/100 eurov),
• ustanavljanju ali ukinjanju družb, pridobitvi, odsvojitvi ali obremenitvi poslovnih deležev v družbah, ustavljanju ali ukinjanju podružnic, kolikor pri tem vrednost pravnih poslov presega 1.000.000,00 EUR (enmilijon 00/100 eurov),
• pridobivanju, prodaji, obremenitvi in drugim razpolaganjem z osnovnimi sredstvi, če pri tem vrednost pravnih poslov presega 1.000.000,00 EUR (enmilijon 00/100 eurov). Soglasje nadzornega sveta ni potrebno, če je bil konkreten pravni posel načrtovan v letnem poslovnem načrtu, potrjenem s strani nadzornega sveta družbe, in če dejanska vrednost tega posla ne presega v poslovnem načrtu načrtovane vrednosti za več kot 20%,
• pridobivanju dolgoročnih poslovnih obveznosti v vrednosti nad 1.000.000,00 EUR (enmilijon 00/100 eurov),
• dolgoročnemu najemanju sredstev ali oddajanju sredstev v najem v vrednosti nad 1.000.000,00 EUR (enmilijon 00/100 eurov), pri čemer se za vrednost posla šteje vsota vseh najemnin po najemni pogodbi,
• odobravanju posojil in kreditov, katerih vrednost glavnice presega 1.000.000,00 EUR (enmilijon 00/100 eurov),
• najemanju posojil in kreditov, katerih vrednost presega 5.000.000,00 EUR (petmilijonov 00/100 eurov),
• dajanju poroštev, jamstev in garancij, katerih vrednost presega 1.000.000,00 EUR (enmilijon 00/100 eurov),
• pridobivanju, razpolaganju in obremenjevanju vrednostnih papirjev, če vrednost posla presega 1.000.000,00 EUR (enmilijon 00/100 eurov) ali če skupna vrednost poslov za posamezno vrsto vrednostnih papirjev v poslovnem letu presega 1.000.000,00 EUR (enmilijon 00/100 eurov), pri čemer soglasje ni potrebno za pridobitev in razpolaganje z državnimi vrednostnimi papirji držav EU z najvišjo bonitetno oceno in mednarodnih evropskih finančnih institucij v skladu z določili 10. člena Zakona o trgu finančnih instrumentov (ZTFI-1) ter skladov denarnega trga,
• sklepanju izvensodnih in sodnih poravnav, odpovedim zahtevkom v sodnih postopkih ter umikih tožb v vrednostih, ki presegajo 1.000.000,00 EUR (enmilijon 00/100 eurov),
• 1. (osemnajstič) na predlog uprave odloča o odobritvi izplačila vmesnih dividend,
• 1. (devetnajstič) daje soglasje k spremembam in dopolnitvam poslov, za katere je v skladu z zakonom, statutom ali v skladu z morebitnim sklepom nadzornega sveta potrebno soglasje nadzornega sveta,
• 1. (dvajsetič) odloča o drugih zadevah v skladu s tem statutom in zakonom, ter o zadevah, ki niso v pristojnosti drugih organov družbe.

Če nadzorni svet ugotovi, da se kateri od v tem členu navedenih poslov redno ponavlja v okviru običajnega delovanja družbe, lahko takšno poslovanje odobri s sistemskim sklepom, ki je časovno omejen.

Uprava družbe in strokovne službe družbe, so nadzornemu svetu dolžne dati vso potrebno dokumentacijo in mu omogočiti vpogled v poslovanje družbe ob kateremkoli času.

Posamezni član nadzornega sveta lahko od uprave družbe zahteva, da ta naloži strokovnim službam ali posameznikom zaposlenim v družbi, da nadzornemu svetu posredujejo vse informacije in podatke za nemoteno opravljanje funkcije nadzora.

Določilo 21. člena obstoječega statuta se črta.

Določilo IV. odst. 22. člena obstoječega statuta se spremeni tako, da se glasi:

V primeru, da sklic seje predlaga posamezni član nadzornega sveta oziroma uprava, mora predlagatelj navesti namen in razloge za sejo, predsednik nadzornega sveta pa jo mora sklicati nemudoma brez odlašanja, v roku 24 (štiriindvajsetih) ur od prejema popolne zahteve za sklic. Seja nadzornega sveta se mora odviti v dveh tednih po prejemu zahteve za sklic.

Določilo 23. člena obstoječega statuta se spremeni tako, da se glasi:

Na sejah nadzornega sveta se piše zapisnik, ki ga podpiše predsednik. Zapisnik se dostavlja članom nadzornega sveta, ki lahko nanj podajo svoje pripombe v 8 (osmih) dneh po njegovem prejemu. Zapisnik nadzornega sveta potrdi nadzorni svet na svoji naslednji seji.

Določilo 24. člena obstoječega statuta se spremeni tako, da se glasi:

Predsednik nadzornega sveta zastopa družbo nasproti članom uprave in nadzorni svet nasproti organom družbe in tretjim osebam, če nadzorni svet ne odloči drugače. Predsednik nadzornega sveta zastopa družbo tudi v drugih primerih, ki jih določa zakon.

Določilo 29. a člena sedanjega statuta postane določilo 30. člena statuta.

Določilo 30. člena obstoječega statuta postane določilo 31. člena statuta.

Določilo 31. člena obstoječega statuta postane določilo 32. člena statuta.

Določilu 31. člena obstoječega statuta, ki postane sedanje določilo 32. člena statuta, se doda novi II. odst., ki se glasi:

V primeru odsotnosti oziroma zadržanosti predsednika uprave le-tega nadomešča član uprave, ki ga določi predsednik uprave, v kolikor to ni mogoče, uprava sprejme sklep, s katerim določi, kateri član uprave bo nadomeščal predsednika uprave.

Določilo 32. člena obstoječega statuta postane določilo 33. člena statuta.

Določilo 33. člena obstoječega statuta postane določilo 34. člena statuta.

Določilo 34. člena obstoječega statuta postane določilo 35. člena statuta.

Določilo 34. člena obstoječega statuta, ki postane sedanje določilo 35. člena statuta, se spremeni tako, da se glasi:

Uprava in člani nadzornega sveta družbe v času opravljanja funkcije v družbi ne smejo sodelovati kot člani organa vodenja ali nadzora, pa tudi ne kot družbeniki ali prokuristi družbe, kot delavci ali ustanovitelji v katerikoli drugi družbi ali kot podjetnik posameznik, ki opravljajo dejavnost, ki je ali bi lahko bila v konkurenčnem razmerju z osnovno dejavnostjo družbe, razen v okviru skupine družbe.

Za člane uprave velja prepoved iz prejšnjega odstavka še dve leti po prenehanju funkcije v primerih, ki jih določa ZGD-1, kar se uredi tudi v pogodbah, ki se sklepajo s člani uprave ob nastopu mandata. Nadzorni svet se lahko uveljavljanju konkurenčne prepovedi ob prenehanju mandata člana uprave enostransko odpove.

V primeru kršitve konkurenčne prepovedi po tem členu ima družba pravico zoper kršitelje uveljavljati sankcije skladno z zakonskimi določili.

Določilo 35. člena obstoječega statuta postane določilo 36. člena statuta.

Določilo 36. člena obstoječega statuta postane določilo 37. člena statuta.

Določilo 37. člena obstoječega statuta postane določilo 38. člena statuta.

Določilo 38. člena obstoječega statuta postane določilo 39. člena statuta.

Določilo 39. člena obstoječega statuta postane določilo 40. člena statuta.

Določilo 40. člena obstoječega statuta postane določilo 41. člena statuta.

Določilo 41. člena obstoječega statuta postane določilo 42. člena statuta.

Določilo 42. člena obstoječega statuta postane določilo 43. člena statuta.

Določilo 43. člena obstoječega statuta postane določilo 44. člena statuta.

Določilo 44. člena obstoječega statuta postane določilo 45. člena statuta.

Določilo I. odst. 44. člena obstoječega statuta, ki postane sedanje določilo I. odst. 45. člena statuta, se spremeni tako, da se glasi:

Uprava lahko po poteku poslovnega leta izplača vmesno dividendo glede na predvideni bilančni dobiček v skladu z zakonom.

Določilo 45. člena obstoječega statuta postane določilo 46. člena statuta.

Doda se novo IX. poglavje z naslovom »Poslovna skrivnost«.

Doda se nov 47. člen statuta, ki se glasi:

Družba določa, da kot poslovna skrivnost štejejo vse listine in podatki, za katere je očitno, da bi za družbo nastala občutna škoda, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba, zlasti pa tisti, ki so kot taki določeni v posebnem aktu družbe, ki jih s sklepom opredelijo organi družbe ali so kot taki označeni oz. določeni.

Obstoječe IX. poglavje z naslovom »Splošna določila, prehodne in končne določbe« postane X. poglavje.

Določilo 46. člena obstoječega statuta postane določilo 48. člena statuta.

Obstoječe X. poglavje z naslovom »Sprememba statuta« postane XI. poglavje.

Določilo 47. člena obstoječega statuta postane določilo 49. člena statuta.

Določilo 48. člena obstoječega statuta postane določilo 50. člena statuta.

Obstoječe XI. poglavje z naslovom »Čas trajanja družbe in način prenehanja družbe« postane XII. poglavje.

Določilo 49. člena obstoječega statuta postane določilo 51. člena statuta.

Določilo 50. člena obstoječega statuta postane določilo 52. člena statuta.

Določilo XII. poglavja z naslovom »Veljavnost statuta« postane XIII. poglavje.

Določilo 51. člena obstoječega statuta postane določilo 53. člena statuta.

Določilo III. odst. 51. člena obstoječega statuta se črta.

Ob upoštevanju sprememb Statuta družbe, se pripravi njegovo prečiščeno besedilo.

ZA predlagani sklep je glasovalo	10.211.696
PROTI predlaganemu sklepu je glasovalo	200
VZDRŽANIH	444.415

Predsednik skupščine je ugotovil in razglasil, da je bil predlagani sklep veljavno sprejet.

5. Določitev višine plačila za opravljanje funkcije in sejnine članom nadzornega sveta ter članom komisij nadzornega sveta

Predlog sklepa za določitev višine plačila za opravljanje funkcije in sejnine članom nadzornega sveta ter članom komisij nadzornega sveta:

1. Člani nadzornega sveta prejmejo za udeležbo na seji sejnino, ki za posameznega člana nadzornega sveta družbe znaša 360 EUR bruto. Člani komisije nadzornega sveta prejmejo za udeležbo na seji komisije sejnino, ki za posameznega člana komisije znaša 80 % višine sejnine za udeležbo na seji nadzornega sveta. Sejnina za korespondenčno sejo znaša 80 % siceršnje sejnine. Posamezni član nadzornega sveta je, ne glede na prej navedeno in torej ne glede na število udeležb na sejah, v posameznem poslovnem letu upravičen do izplačila sejnin, vse dokler skupni znesek sejnin ne doseže višine 50 % osnovnega plačila za opravljanje funkcije za člana nadzornega sveta na letni ravni. Posamezni član nadzornega sveta, ki je član komisije oziroma komisij nadzornega sveta, je ne glede na prej navedeno in torej ne glede na število udeležb na sejah nadzornega sveta in komisij, v posameznem poslovnem letu upravičen do izplačila sejnin, vse dokler skupni znesek sejnin iz naslova udeležbe na sejah nadzornega sveta in komisij ne doseže višine 75 % osnovnega plačila za opravljanje funkcije člana nadzornega sveta na letni ravni.

2. Člani nadzornega sveta poleg sejnin prejmejo osnovno plačilo za opravljanje funkcije v višini 21.000 EUR bruto letno na posameznega člana. Predsednik nadzornega sveta je upravičen tudi do doplačila v višini 50 % osnovnega plačila za opravljanje funkcije člana nadzornega sveta, podpredsednik/namestnik predsednika nadzornega sveta pa do doplačila v višini 10 % osnovnega plačila za opravljanje funkcije člana nadzornega sveta.

Člani komisije nadzornega sveta prejmejo doplačilo za opravljanje funkcije, ki za posameznega člana komisije znaša 25 % višine osnovnega plačila za opravljanje funkcije člana nadzornega sveta. Predsednik komisije je upravičen do doplačila za opravljanje funkcije v višini 37,5 % osnovnega plačila za opravljanje funkcije člana nadzornega sveta. Posamezen član komisije nadzornega sveta je, ne glede na zgoraj navedeno in torej ne glede na število komisij, katerih član je ali jim predseduje, v posameznem poslovnem letu upravičen do izplačila doplačil za opravljanje funkcije, vse dokler skupni znesek takih doplačil ne doseže vrednosti 50 % osnovnega plačila za opravljanje funkcije za člana nadzornega sveta na letni ravni. Če je mandat posameznega člana nadzornega sveta krajši od poslovnega leta, je posamezen član komisije nadzornega sveta, ne glede na zgoraj navedeno in torej ne glede na število komisij, katerih član je ali jim predseduje, v posameznem poslovnem letu upravičen do izplačila doplačil za opravljanje funkcije, vse dokler skupni znesek takih doplačil ne doseže vrednosti 50 % osnovnega plačila za opravljanje funkcije za posameznega člana nadzornega sveta glede na upravičena izplačila za čas, kolikor je trajal njegov mandat v zadevnem poslovnem letu.

1. Člani nadzornega sveta so upravičeni poleg zgoraj navedenega tudi do doplačila za posebne naloge. Posebne naloge člana nadzornega sveta so tiste, kjer gre za dejansko opravljanje neobičajnih dlje časa trajajočih nadpovprečno zahtevnih nalog, praviloma v trajanju vsaj en mesec. Nadzorni svet se pooblašča, da ob podanem soglasju posameznega člana nadzornega sveta odloči o dodelitvi posebnih nalog posameznemu članu nadzornega sveta, trajanju posebnih nalog ter o doplačilu za posebne naloge v skladu s tem sklepom skupščine. Nadzorni svet se pooblašča, da odloči o doplačilih za posebne naloge članov nadzornega sveta zaradi objektivnih okoliščin družbe. Doplačila za posebne naloge so dopustna le za čas, ko se posebne naloge dejansko opravljajo, o čemer lahko nadzorni svet izjemoma odloči tudi za nazaj (zlasti v primeru posebnih nalog zaradi objektivnih okoliščin družbe), vendar ne dlje kot za preteklo poslovno leto. Doplačila za posebne naloge lahko znašajo v posameznem letu za posameznega člana nadzornega sveta skupaj (ne glede na število posebnih nalog) največ 50 % višine osnovnega plačila za opravljanje funkcije člana nadzornega sveta. Za posamezno posebno nalogo se doplačilo določi upoštevaje zahtevnost naloge in s tem povezano povečano obremenitev in odgovornost. Doplačila se vselej ustrezno sorazmerno preračunajo na obdobje dejanskega opravljanja posebne naloge.

2. Člani nadzornega sveta prejemajo osnovno plačilo, doplačilo za opravljanje funkcije ter doplačilo za posebne naloge v sorazmernih mesečnih izplačilih, do katerih so upravičeni dokler opravljajo funkcijo in/ali posebno nalogo. Mesečno izplačilo znaša eno dvanajstino zgoraj navedenih letnih zneskov. Doplačilo za posebne naloge se glede na okoliščine lahko izvede tudi v enkratnem skupnem upravičenem znesku, po opravi posebne naloge.

3. Omejitev višine skupnih izplačil sejnine ali izplačil doplačil članu nadzornega sveta v ničemer ne vpliva na njegovo dolžnost aktivne udeležbe na vseh sejah nadzornega sveta in sejah komisij, katerih član je, ter njegovo zakonsko določeno odgovornost.

4. Člani nadzornega sveta so upravičeni do povračila stroškov prevoza in stroškov prenočevanja, ki nastanejo v zvezi z njihovim delom v nadzornem svetu, in sicer do višine, določene v predpisih, ki urejajo povračilo stroškov v zvezi z delom in drugimi dohodki, ki se ne vštevajo v davčno osnovo (določbe, ki veljajo za prevoz na službenem potovanju in prenočevanje na službenem potovanju). Znesek, ki po citiranem predpisu pripada članu nadzornega sveta, se obruti, tako da neto izplačilo predstavlja povračilo dejanskih potnih stroškov. Za določitev kilometrine se upoštevajo razdalje med kraji, izračunane na javni spletni strani AMZS. Stroški za prenočevanje se lahko vrnejo le, če je oddaljenost stalnega ali začasnega prebivališča člana nadzornega sveta oziroma člana komisije nadzornega sveta od kraja dela organa najmanj 100 kilometrov, če se ni mogel vrniti, ker po voznem redu ni bila več predvidena nobena vožnja javnega prevoznega sredstva, ali zaradi drugih objektivnih razlogov.

5. Ta sklep začne veljati in se uporablja z dnem sprejema na skupščini. Z njim se preklicuje sklep številka 3, ki ga je skupščina sprejela dne 28.12.2017.

ZA predlagani sklep je glasovalo	800.252
PROTI predlaganemu sklepu je glasovalo	9.416.628
VZDRŽANIH	439.431

Predsednik skupščine je ugotovil, da predlagani sklep ni bil sprejet.

Na skupščini ni bilo napovedanih izpodbojnih tožb.

Koper, 27. 6. 2024