LETNO POROČILO 2024

SKUPINA LUKA KOPER IN LUKA KOPER, D. D.

Izjava o odgovornosti članov uprave družbe

Gorazd Jamnik, Član uprave Člani uprave: Nevenka Kržan,

Predsednica uprave

Gregor Belič, Član uprave

Vojko Rotar, Član uprave - delavski direktor

Uprava družbe Luka Koper, d. d., je odgovorna za pripravo letnega poročila družbe in Skupine Luka Koper na način, ki zainteresirani javnosti daje resnično in pošteno sliko premoženjskega stanja in izidov poslovanja družbe in Skupine Luka Koper v letu 2024.

Uprava družbe potrjuje, da je Letno poročilo Skupine in družbe Luka Koper, d. d., za leto 2024 z vsemi sestavnimi deli – poslovnim poročilom, poročilom o trajnostnosti, računovodskim poročilom, vključno z izjavo o upravljanju družbe – sestavljeno in objavljeno skladno z veljavno zakonodajo, evropskimi standardi poročanja o trajnostnosti (ESRS) in mednarodnimi standardi računovodskega poročanja.

Uprava potrjuje, da so bile pri izdelavi računovodskih izkazov dosledno uporabljene ustrezne računovodske usmeritve. Računovodske ocene so bile izdelane po načelu previdnosti in dobrega gospodarjenja.

Uprava potrjuje, da so računovodski izkazi s pojasnili za družbo in Skupino Luka Koper pripravljeni na podlagi predpostavke o nadaljnjem poslovanju družbe Luka Koper, d. d., in njenih odvisnih družb ter v skladu z veljavno zakonodajo in mednarodnimi standardi računovodskega poročanja, kot jih je sprejela Evropska unija.

Davčne oblasti lahko kadarkoli v roku petih let od dneva, ko je bilo treba davek obračunati, preverijo poslovanje družbe, kar lahko posledično povzroči

nastanek dodatne obveznosti plačila davka, zamudnih obresti in kazni iz naslova davka na dohodek pravnih oseb ali drugih davkov ter dajatev. Uprava družbe ni seznanjena z okoliščinami, ki bi lahko povzročile morebitno pomembno obveznost iz tega naslova.

Uprava je odgovorna za izvajanje ukrepov, s katerimi zagotavlja ohranjanje vrednosti premoženja družbe Luka Koper, d. d., in Skupine Luka Koper, ter za preprečevanje in odkrivanje prevar ter drugih nepravilnosti.

Koper, 8. 4. 2025

Luka Koper Letno poročilo 2024 | Poslovno poročilo 3

-

Kazalo vsebine

	POSLOVNO POROČILO	4
1	Pismo predsednice uprave	5
2	Poudarki poslovanja Skupine Luka Koper v letu 2024	7
3	Poročilo nadzornega sveta za leto 2024	15
4	Izjava o upravljanju družbe	18
5	Pregled pomembnejših dogodkov, novosti in dosežkov v letu 2024	32
6	Pomembnejši dogodki po zaključku poslovnega leta	35
7	Predstavitev Skupine Luka Koper	36
8	Poslovna strategija razvoja	38
9	Gospodarsko okolje in tržni položaj	41
10	Poslovanje Skupine Luka Koper v letu 2024	43
11	Naložbe v nefinančna sredstva	48
12	Napovedi poslovanja za leto 2025	49
13	Obvladovanje tveganj in priložnosti	51
14	Delnica LKPG	55

15	Splošne informacije	60
16	Okoljske informacije	87
17	Socialne informacije	134
18	Informacije o upravljanju	155

19	Računovodski izkazi družbe Luka Koper, d. d., in Skupine Luka Koper	159
20	Pojasnila k računovodskim izkazom	165
21	Povzetek pomembnih informacij o računovodskih usmeritvah	167
22	Dodatna pojasnila izkaza poslovnega izida	178
23	Dodatna pojasnila izkaza finančnega položaja	183
24	Izkaz bilančnega dobička	216
25	Pomembnejši dogodki po zaključku poslovnega leta	217
26	Poročilo neodvisnega revizorja	218

TRAJNOSTNO POROČILO 58

15-179

미래 1

1 3 - 2

Poslovno poročilo

1 Pismo predsednice uprave

Spoštovane delničarke in delničarji, poslovni partnerji, drage sodelavke in sodelavci,

leto 2024 je bilo v vseh pogledih uspešno in izzivov polno leto, ki je večkrat preizkusilo tudi našo iznajdljivost in vztrajnost. Svet se danes vrti še hitreje in ker smo kot pristanišče presečišče globalnih poti, se to odraža tudi na luškem utripu. Kot že velikokrat v preteklosti smo tudi tokrat dokazali, da smo prilagodljiv in odporen sistem, ki se lahko hitro odzove na različne scenarije. Se več, s hitrim prilagajanjem smo poiskali in izkoristili nove poslovne priložnosti, leto sklenili nad pričakovanji ter celo postavili nove rekorde.

Cisti prihodki od prodaje so znašali 330,1 milijona evrov, kar je za 6 odstot kov več od doseženih v letu poprej. Več je bilo prihodkov iz naslova ladijskega pretovora, obsega storitev polnjenja in praznjenja kontejnerjev ter dru gih storitev, medtem ko je bilo zaradi hitrejšega obrata blaga nekoliko manj prihodkov iz naslova skladiščnin. Kljub višjim stroškom poslovanja zaradi dodatnih zaposlitev, uskladitev plač z inflacijo in amortizacije so doseženi prihodki od prodaje v letu 2024 pozitivno vplivali na poslovni izid iz poslovanja (EBIT), ki je s 67 milijoni evrov za 10 odstotkov presegel doseženega v letu 2023, kot tudi na čisti poslovni izid, ki je dosegel 60,3 milijona evrov.

Postavili smo nov mejnik pretovora na KT

Kljub negotovemu začetku smo ob koncu leta 2024 dosegli 3-odstotno rast ladijskega pretovora, ki je dosegel 23 milijonov ton.

Na kontejnerskem terminalu smo z 1.133.340 kontejnerskimi enotami TEU dosegli 6 odstotno rast, kar pomeni največ do zdaj. Rastel je tudi pretovor generalnih in tekočih tovorov, medtem ko je bil v primerjavi z letom prej pre tovor sipkih in razsutih tovorov nekoliko nižji. Zaradi padca prodaje avtomo bilov na ključnih trgih je bil za 3 odstotke nižji tudi pretovor vozil, ki je znašal 884.666 avtomobilov. Z novim rekordom smo leto sklenili na potniškem terminalu, kjer smo zabeležili prihod 125.276 potnikov.

Lanskoletnih dosežkov se še posebej veselimo, zavedajoč se negotovosti, ki smo jih bili deležni v prvih mesecih leta 2024. Postopno zaostrovanje konflikta na Bližnjem vzhodu je botrovalo odločitvi ladjarjev, da svoje ladje začasno preusmerijo na pot okoli Afrike, kar je povzročilo zamik prihoda tovora za dobrih 14 dni in več. To smo občutili tudi v Luki Koper, kjer smo v prvem tromesečju zabeležili nekaj manj pretovora. Ze od aprila so se razmere postopoma normalizirale – večina ladjarjev je okrepila svoje servise in tako poskrbela za stabilizacijo prihoda ladij in pretovora, dodatno pa so k temu pripomogli novi posli, vezani na načrtovane gradnje in opremljanje novih proizvodnih obratov oz. tovarn na naših zalednih trgih.

Zagnali smo obsežen naložbeni ciklus, ki se nadaljuje do 2028

V letu 2024 smo zagnali obsežen razvojni cikel, ki smo ga opredelili v strateškem poslovnem načrtu družbe za obdobje od 2024 do vključno 2028. Ze v januarju smo na drugem pomolu začeli gradnjo novega priveznega mesta (12. vez) za projektni tovor in pretovor vozil, poleti pa odprli še gradbišče 14.000 kvadratnih metrov velikega skladišča 54, ki bo naše prvo v veliki meri avtomatizirano skladišče za jeklene proizvode. S sončno elektrarno na strehi bo stavba energetsko samozadostna, elektrificirana pa bodo tudi mostna dvigala, ki bodo omogočala rekuperacijo energije. Poleti so stekla dela za gradnjo novih skladiščnih površin za 3.000 vozil (kaseta 6a), po od hodu zadnje potniške ladje pa se je začela še gradnja novega objekta potniškega terminala.

Za nami so tudi številni sklenjeni projekti: v prvih dneh januarja 2024 smo namenu predali nov kamionski terminal na Serminu, ki velja za enega najsodobnejših objektov tako z vidika infrastrukture kot storitev. S to nalož bo smo naredili še zadnji korak v smeri razbremenitve mesta tovornega prometa, saj smo uspeli dodatno znižati delež tovornjakov, ki v pristanišče vstopajo na glavnem vhodu Koper.

Aprila smo v okviru projekta SOPOREM zgradili eno največjih sončnih elek trarn v državi s skupno močjo 3,3 MW, pod okriljem projekta EALING pa izdelali energetski in podnebni načrt z oceno okoljskih vplivov družbe do leta 2030. Lani smo poleg tega uspešno sklenili dvoletni projekt LUKA.DT, v sklopu katerega je šest konzorcijskih partnerjev razvijalo napredne digitalne rešitve in podporne sisteme za nadgradnjo ter izboljšanje nekaterih ključnih procesov znotraj pristanisca, del projekta pa je bil tudi nakup simulatorja virtualne resničnosti, namenjen praktičnemu usposabljanju zaposlenih za delo na pristaniških strojih. Razvojno naravnani bomo tudi v letu 2025. Že v naslednjih mesecih za-

čenjamo gradnjo severnega dela prvega pomola, ki prinaša nove obalne konstrukcije z dvema privezoma skupne dolžine 326 metrov ter 7 hektarov skladiščnih in manipulativnih površin. Gre za enega največjih projektov v zgodovini pristanišča, ki je zahteven tako s finančnega in gradbenega, kot tudi operativnega vidika. Med pomembnejšimi projekti, ki se bodo začeli letos oz. v prihodnjih letih, so še razširitev garažne hiše s kapaciteto nekaj manj kot 12 tisoč vozil, gradnja dodatnih površin za avtomobile (kaseta 7a) in priveznega mesta za RO-RO ladje.

Kot smo že večkrat poudarili, si nadaljnjega razvoja pristanišča ne moremo predstavljati brez zanesljive, stabilne, predvsem pa polno zmogljive železni ške povezave z zaledjem. Projekt gradnje drugega tira je že v polnem teku, zaključek je predviden v letu 2026. Ob tem se nadejamo, da se bo razmerje prevozov po železnici oziroma cesti (trenutnih 50–50) znova prevalilo v prid železnıcı.

Zavezani trajnosti in ciljem podnebnega prehoda

Zavedamo se svoje odgovornosti do okolja, v katerem sobivamo, zato si pri vsem, kar počnemo, postavljamo najvišje okoljske, družbene in etične standarde. Na podoben način načrtujemo tudi razvoj pristanišča in pri tem

5 (() ()

V lanskem letu smo obnovili etični kodeks družb v Skupini in sprejeli novo politiko upravljanja, ki na vseh ravneh delovanja družbe – tako v vodstvu kot med zaposlenimi - postavljata najvišje moralne in etične standarde ter predstavljata temelj našega poslovanja, odločanja in medsebojnih odnosov. Poleg tega smo v lanskem letu pridobili nov certifikat ISO 37001/2016 - Sistem vodenja za preprečevanje korupcije, ki postavlja še višje zahteve na področju integritete in preprečevanja korupcije ter dokazuje, da smo tudi sistemsko zavezani etičnemu poslovanju in korporativni integriteti, da poslujemo transparentno in da visoke standarde zahtevamo tudi od naših kupcev/dobaviteljev.

Zaposlenim zagotavljamo pravico do svobodnega združevanja, članstva v sindikatih in svetu delavcev, s katerimi konstruktivno sodelujemo. Zavzemamo se za dosledno spoštovanje enakosti spolov in odločno nasprotujemo kakršnikoli diskriminaciji na delovnem mestu. Posebno pozornost namenjamo tudi spoštovanju zakonskih pravic starejših zaposlenih, zlasti v zvezi z nadurnim in nočnim delom ter dodatnimi dnevi letnega dopusta. Z uvedbo turnusnega urnika smo zaposlenim v določenih delovnih procesih omogočili večjo fleksibilnost, lažje načrtovanje delovnega časa in posledično več prostega časa, ki ga lahko preživijo z družino. Zaposlenim, ki so vključeni v postopke pred invalidsko komisijo, nudimo podporo pri iskanju ustreznega delovnega mesta, pri čemer uspešno sodelujemo z našo odvis-

no družbo – invalidskim podjetjem Luka Koper INPO, d. o. o. V leto 2025 smo vstopili optimistično. Pred nami je eden najzahtevnejših naložbenih projektov – podaljšanje severnega dela kontejnerske obale – ki se bo izvajal vse do konca 2027. Sočasno začenjamo postopke za gradnjo dodatnih skladiščnih kapacitet na avtomobilskem terminalu ter nadaljujemo s projekti podnebnega in digitalnega prehoda. Pričakujemo rast ladijskega pretovora in s tem prihodkov, med drugim na obeh strateških blagovnih skupin – kontejnerjev in avtomobilov.

Nevenka Kržan Predsednica uprave družbe Luka Koper, d. d.

znižanje lokalnih in drugih izpustov. V lanskem letu smo tako v pristanišču privezali več kontejnerskih in ro-ro ladij na alternativna – okolju prijaznejša goriva kot sta utekočinjen naftni plin in zeleni metanol. Gre za najnovejše ladje, opremljene z najsodobnejšo tehnologijo, ki je za okolje manj obremenjujoča tudi iz naslova drugih emisij in hrupa.

Skrb za lokalno in širše okolje je prioriteta

Prizadevamo si, da je naš razvoj usklajen z razvojem lokalnih skupnosti in njihovimi potrebami. V sporazumu z Mestno občino Koper iz leta 2023 smo za izvajanje ukrepov za zmanjšanje vplivov pristaniške dejavnosti v naslednjih petih letih predvideli skupno 1,6 milijona evrov, ki jih bo občina med upravičence razdelila prek javnega razpisa. V lanskem letu smo z dodatnim sporazumom podprli podjetniški program in izpeljavo hekatona, v okviru katerega smo iskali inovativne rešitve na izzive, s katerimi se srečujemo v logistični in prometni industriji.

Dobro sodelujemo tudi z lokalno skupnostjo Ankaran, s katero smo v lanskem letu podpisali tri pogodbe, na podlagi katerih se bo tekom leta izvajala rekonstrukcija Železniške ceste in ureditev ankaranskega obrobnega kanala.

Svojo odgovornost do okolja in ljudi v Luki Koper izražamo tudi s podporo športnih, kulturnih, dobrodelnih in drugih društev ter organizacij, ki delujejo v lokalnem prostoru. V lanskem letu smo za sponzorstva in donacije namenili skupno 1,4 milijona evrov, vse z namenom okrepiti našo podporo in sodelovanje ter omogočiti izvajanje kakovostnih programov in vključevanje čim večjega števila mladih vanje.

Spoštljivo in varno delovno okolje je ključ dobrega odnosa z zaposlenimi

Zavedamo se, da se uspeh podjetja meri z zadovoljstvom zaposlenih, sodelavk in sodelavcev, ki so srce in duša vsakega kolektiva. Odnose z zaposlenimi zato gradimo na medsebojnem spoštovanju, enakopravnosti, zaupanju in sodelovanju ter si prizadevamo za njihovo čim večjo vključenost v delovanje družbe in njen razvoj. Veliko truda vlagamo tudi v redno, odkrito in spoštljivo komunikacijo na vseh ravneh. Dosledno skrbimo za prijetno, spodbudno in varno delovno okolje, z zagotavljanjem urejenih pogojev dela pa zaposlenim omogočamo, da svoje delo opravljajo učinkovito in kakovostno.

upoštevamo različna stališča, poglede ter potrebe posameznih deležniških skupin.

Zdravo in varno okolje, tako znotraj kot izven luške ograje, je prioriteta, ki smo jo zapisali v ključne dokumente in interne akte naše družbe, zato si prizadevamo, da bi ga obvarovali in ohranili za prihodnje generacije. S tem namenom že več kot desetletje izvajamo redni monitoring emisij hrupa, svetlobe in prašnih delcev, spremljamo pa tudi kakovost morske ter podzemnih voda. Že v preteklih letih smo vzpostavili številne mehanizme, s katerimi precej uspešno blažimo negativne vplive delovanja na bližnjo okolico. Veliko smo naredili tudi na optimizaciji procesov, kot tudi na modernizaciji opreme in strojev. Pred leti smo začeli sistematično posodabljati in elektrificirati mehanizacijo, starejše in bolj hrupne stroje pa smo premestili na dele pristanišča, ki so bolj oddaljeni od poselitvenih območij.

Kot velik porabnih električne energije si želimo biti v prihodnje čim bolj energetsko samozadostni. Prvo sončno elektrarno smo v pristanišču namestili že leta 2014, samo v lanskem letu pa zgradili kar pet novih, s skupno močjo 4,7 MW, s čimer se uvrščamo v sam vrh po proizvedeni moči v regiji in v državi. Z energijo, ki jo pridobivamo, lahko pokrijemo približno 15 odstotkov trenutno porabljene energije, z naložbami v prihodnjih letih pa bomo ta delež skoraj podvojili.

Da bi lahko zadostili vse večjim potrebam po električni energiji, hkrati pa – kot nam to velevajo zaveze in regulativa Evropske unije – vzpostavili infrastrukturo, ki bo omogočila napajanje ladij z električno energijo neposredno z obale, bomo v prihodnjih letih morali narediti kar nekaj pomembnih korakov. Prvi in ključni korak je gradnja nove razdelilne transformatorske postaje 110/20 kV Luka Koper s pripadajočim priključnim vodom od Dekanov do samega pristanišča. Pri tem smo se že povezali z družbo Eles, ki bo v posebnem sporazumu zagotovila priključni vod, Luka Koper pa razdelilno transformatorsko postajo. Vse to je podlaga za vzpostavitev infrastrukture za elektrifikacijo obal, prvo fazo katere načrtujemo izvesti do konca leta 2029.

Tudi sicer si prizadevamo v največji možni meri znižati vplive našega delovanja na okolje in življenje v neposredni bližini pristanišča. Zadovoljni smo, da nas pri tem podpirajo tudi poslovni partnerji – ladjarji, ki veliko truda vlagajo v posodobitev ladijskih flot in z uvajanjem različnih ukrepov skrbijo za

20.469 vlakov

pripeljalo v pristanišče in iz njega odpeljalo

453.993

tovornjakov vstopilo v pristanišče

ladijskega pretovora

pretovorjenih vozil

naloženih in razloženih kontejnerjev

2 Poudarki poslovanja Skupine Luka Koper v letu 2024

50 % delež

pretovora po cesti

50 % delež

pretovora po železnici

252.974

razloženih in naloženih vagonov

POSLOVNI IZID IZ POSLOVANJA (EBIT)

67 mio EUR +33 % 2024/NAČRT 2024 +10 % 2024/2023

DOBIČKONOSNOST PRIHODKOV IZ POSLOVANJA (ROS)

20,3 %

+31 % 2024/NAČRT 2024

+4 % 2024/2023

PRETOVOR KONTEJNERJEV

1.133,3 TISOČ TEU

+4 % 2024/NAČRT 2024

+6 % 2024/2023

Pretovor kontejnerjev (v tisoč TEU)

PRETOVOR AVTOMOBILOV

884,7 TISOČ KOS -1 % 2024/NAČRT 2024 -3 % 2024/2023

Pretovor avtomobilov (v tisoč kos)

ČISTI PRIHODKI OD PRODAJE 330,1 mio EUR

+2 % 2024/NAČRT 2024

+6 % 2024/2023

Čisti prihodki od prodaje (v mio evrih) 400

LADIJSKI PRETOVOR

23 mio TON +2 % 2024/NAČRT 2024 +3 % 2024/2023

Ladijski pretovor (v mio ton)

POSLOVNI IZID IZ POSLOVANJA PRED AMORTIZACIJO (EBITDA)

100,5 mio EUR +20 % 2024/NAČRT 2024 +7 % 2024/2023

EBITDA marža

30,5 % +18 % 2024/NAČRT 2024 +2 % 2024/2023

ČISTI POSLOVNI IZID

60,3 mio EUR +26 % 2024/NAČRT 2024

+7 % 2024/2023

Čisti poslovni izid v mio evrih

ČISTA DOBIČKONOSNOST KAPITALA (ROE)

10,7 % +21 % 2024/NAČRT 2024 +/-0 % 2024/2023

NALOŽBE

55,5 mio EUR -23 % 2024/NAČRT 2024 +33 % 2024/2023

Naložbe v mio evrih

NETO FINANČNA ZADOLŽENOST/ EBITDA -0,1

-0,9 2024/NAČRT 2024

-0,4 2024/2023

Neto finančna zadolženost/EBITDA

SKUPNE ABSOLUTNE EMISIJE TPG OBSEGA 1 IN 2 - lokacijska metoda (Luka Koper, d. d.)

20.289 tCO2ekv

-7 % 2024/CILJ 2024

-17 % 2024/2023

Skupne absolutne emisije TPG obsega 1 in 2 (tCO2ekv)

1 - 12 2024

SPECIFIČNA PORABA ELEKTRIČNE ENERGIJE (Luka Koper, d. d.) 0,739 kWh/t -14 % 2024/CILJ 2024

-12 % 2024/2023

Specifična poraba električne energije (kWh/t)

SPECIFIČNA PORABA POGONSKEGA GORIVA (Luka Koper, d. d.)

0,122 l/t -9 % 2024/CILJ 2024

-4 % 2024/2023

Specifična poraba pogonskega goriva (l/t)

KOLIČINA CELOKUPNEGA PRAHU (Luka Koper, d. d.)

108 mg/m² dan

-46 % 2024/CILJ 2024

+4 % 2024/2023

Količina celokupnega prahu (mg/m2 dan)

NAPREDEK NA PODROČJU TRAJNOSTI

POVPREČNO ŠTEVILO UR USPOSABLJANJA NA ZAPOSLENEGA (Luka Koper, d. d.)

15,6 ur

-2 % 2024/CILJ 2024

-19 % 2024/2023

Povprečno število ur usposabljanja na zaposlenega

DELEŽ LOČENO ZBRANIH ODPADKOV BREZ LADIJSKIH ODPADKOV (Luka Koper, d. d.)

93 %

-1 % 2024/CILJ 2024

-1 % 2024/2023

Delež ločeno zbranih odpadkov brez ladijskih odpadkov (%)

ŠTEVILO POŠKODB PRI DELU NA MILIJON OPRAVLJENIH UR DELA (Luka Koper, d. d.)

24,8 poškodb +50 % 2024/CILJ 2024 -5 % 2024/2023

Število poškodb pri delu na milijon opravljenih ur dela

RAVEN HRUPA V NOČNEM ČASU V SMERI MESTA KOPER (Luka Koper, d. d.)

54 dB(A) +/-0 % 2024/CILJ 2024 +/-0 % 2024/2023

SPECIFIČNA PORABA PITNE VODE (Luka Koper, d. d.)

2,68 l/t

+7 % 2024/CILJ 2024 +19 % 2024/2023

Specifična poraba pitne vode (l/t)

Ključni kazalniki poslovanja

Ključni kazalniki poslovanja družbe Luka Koper, d. d., in Skupine Luka Koper v letu 2024 v primerjavi z letom 2023

		Luka Koper, d. d.			Skupina Luka Koper
Postavke	2024	2023	Indeks 2024/2023	2024	2023	Indeks 2024/2023
Cisti prihodki od prodaje (v eur)	326.914.003	309.284.223	106	330.064.897	312.772.489	106
Poslovni izid iz poslovanja (EBIT) (v eur)	66.380.684	59.233.239	112	66.990.986	60.912.423	110
Poslovni izid iz poslovanja pred amortizacijo (EBITDA) (v eur)	99.257.352	91.496.341	108	100.538.745	93.731.962	107
Cisti poslovni izid (v eur)	59.270.725	54.450.022	109	60.316.070	56.445.369	107
Dodana vrednost (v eur)	215.095.410	193.214.462	111	225.236.469	203.608.146	111
Naložbe v osnovna sredstva (v eur)	54.120.194	41.259.790	131	55.452.571	41.543.822	133
Ladijski pretovor (v ton)	23.009.337	22.267.534	103	23.009.337	22.267.534	103
Število zaposlenih1	2.097	1.757	119	2.255	1.922	117

Kazalniki	2024	2023	Indeks 2024/2023	2024	2023	Indeks 2024/2023
Dobičkonosnost prihodkov iz poslovanja (ROS)	20,3 %	19,2 %	106	20,3 %	19,5 %	104
Čista dobičkonosnost kapitala (ROE)	11,3 %	11,0 %	103	10,7 %	10,7 %	100
Čista dobičkonosnost sredstev (ROA)	7,8 %	7,8 %	100	7,6 %	7,7 %	0 ﺍ
EBITDA marža	30,4 %	29,6 %	103	30,5 %	30,0 %	102
EBITDA marža iz tržne dejavnosti	31,3 %	30,4 %	103	31,4 %	30,8 %	102
Finančne obveznosti/kapital	20,0 %	21,8 %	92	16,2 %	20,3 %	8(
Neto finančna zadolženost/EBITDA	0,2	0,6	33	-0,1	0,3

Postavke	31.12.2024	31.12.2023	Indeks 2024/2023	31.12.2024	31.12.2023
Sredstva (v eur)	788.460.750	733.439.080	108	814.367.538	774.226.552
Kapital (v eur)	547.601.545	505.347.400	108	584.803.573	543.052.948
Finančne obveznosti (v eur)	109.613.159	110.134.003	100	94.543.377	110.018.551

12 (

ဒီ |

¹ Stanje na zadnji dan poročevalskega obdobja.

Ključni kazalniki poslovanja družbe Luka Koper v letu 2024 v primerjavi z načrtom za leto 2024

Postavke
Čisti prihodki od prodaje (v eur)	326
Poslovni izid iz poslovanja (EBIT) (v eur)	66
Poslovni izid iz poslovanja pred amortizacijo (EBITDA) (v eur)
Cisti poslovni izid (v eur)	59
Dodana vrednost (v eur)	215
Naložbe v osnovna sredstva (v eur)	54
Ladijski pretovor (v ton)	23
Stevilo zaposlenih²

Kazalniki	2024	Načrt 2024	Indeks 2024/načrt 2024	2024	Načrt 2024	Indeks 2024/načrt 2024
Dobičkonosnost prihodkov iz poslovanja (ROS)	20,3 %	15,2 %	134	20,3 %	15,5 %	131
Čista dobičkonosnost kapitala (ROE)	11,3 %	9,2 %	123	10,7 %	8,9 %	120
Čista dobičkonosnost sredstev (ROA)	7,8 %	6,2 %	126	7,6 %	6,2 %	123
EBITDA marža	30,4 %	25,2 %	121	30,5 %	25,8 %	118
EBITDA marža iz tržne dejavnosti	31,3 %	26,2 %	120	31,4 %	26,8 %	117
Finančne obveznosti/kapital	20,0 %	22,3 %	90	16,2 %	17,2 %	94
Neto finančna zadolženost/EBITDA	0,2	1,1	18	-0,1	0,8	'

Postavke	31.12.2024		Načrt 31.12.2024	31.12.2024		Načrt 31.12.2024
Sredstva (v eur)	788.460.750	751.651.839	105	814.367.538	772.734.723	105
Kapital (v eur)	547.601.545	513.941.332	107	584.803.573	552.992.476	106
Finančne obveznosti (v eur)	109.613.159	114.847.642	95	94.543.377	94.926.716	100

Luka Koper, d. d. Skupina Luka Koper Indeks 2024/načrt 2024 Indeks 2024/načrt 2024 2024 Načrt 2024 2024 Načrt 2024 102 6.914.003 330.064.897 102 320.850.930 324.524.912 136 133 5.380.684 66.990.986 50.349.757 48.872.228 123 120 9.257.352 80.969.188 100.538.745 83.726.234 126 127 48.042.916 9.270.725 46.551.351 60.316.070 106 105 5.095.410 203.478.682 225.236.469 215.208.189 81 77 71.588.932 4.120.194 66.577.466 55.452.571 102 22.559.000 102 3.009.337 22.559.000 23.009.337 98 98 2.097 2.141 2.255 2.310

13 (1) (1)

² Stanje na zadnji dan poročevalskega obdobja.

Alternativna merila uspešnosti poslovanja

Skupina Luka Koper je za prikaz uspešnost porabila atemativna merila uspešnosti poslovanja (Smernice APMs³), ki jih opredejuje ESMA*

Alternativno merilo	Izračun	Pojasnilo izbora
Poslovni izid iz poslovanja (EBIT)	Poslovni izid iz poslovanja (EBIT) = razlika med poslovnimi prihodki in stroski poslovanja.	Prikazuje uspešnost (dobičkonosnost) poslovanja podjetja iz osnovne dejavnosti.
Poslovni izid iz poslovanja pred amortizacijo (EBITDA)	Poslovni izid iz poslovanja pred amortizacijo (EBITDA) = poslovanja (EBIT) + amortizacija.	Odraža uspešnost poslovanja podjetja in je približek denarnega toka iz poslovanja. Prikazuje sposobnost pokrivanja odpisov vrednosti in drugih odhodkov, ki niso povezani s poslovnimi odhodki.
Dodana vrednost	Dodana vrednost = čisti prihodki od prodaje + usredstveni lastni proizvodi in storitve + drugi prihodki - stroški blaga, materiala, storitev – drugi poslovni odhodki.	Prikazuje novoustvarjeno vrednost podjetja v enem letu. Je merilo gospodarske aktivnosti in uspeha.
Dobičkonosnost prihodkov iz poslovanja (ROS)	Dobičkonosnost prihodkov iz poslovanja (ROS) = poslovanja (EBT) / čisti prihodki od prodaje.	Prikazuje operativno učinkovitost podjetja.
Cista dobičkonosnost kapitala (ROE)	Čista dobičkonosnost kapitala (ROE) = čisti dobiček / povprečno stanje kapitala.	Prikazuje uspešnost poslovodstva pri povečevanju vrednosti podjetja za lastnike oz. delničarje.
Cista dobičkonosnost sredstev (ROA)	Čista dobičkonosnost sredstev (ROA) = čisti dobiček / povprečno stanje sredstev.	Prikazuje uspešnost upravljanja s sredstvi podjetja.
EBITDA marža	EBITDA marža = poslovni izid iz poslovanja pred amortizacijo (EBITDA) / čisti prihodki od prodaje.	Prikazuje poslovno uspešnost in dobičkonost v odstotkih. Uporablja se za primerjavo uspešnosti podjelja z drugimi podjetji.
EBITDA marža iz tržne dejavnosti	EBITDA marža iz tržne dejavnosti = poslovanja pred amortizacijo (EBITDA) / čisti prihodki od prodaje iz naslova tržne dejavnosti.	Prikazuje poslovno uspešnost in dobičkonosnost tržne dejavnosti v odstotkih.
Neto finančna zadolženost/EBITDA	Neto finančna zadolženost/EBITDA = (finančne obveznosti – denar in denarni ustrezniki) / EBITDA.	Prikazuje zadolženost in dobičkonosnost podjetja z namenom ocenjevanja zmožnosti podjetja poravnavati svoje finančne dolgove v prihodnosti, če družba ohrani isti obseg poslovanja in dobička.
Donosnost neto sredstev (RONA)	Donosnost neto sredstev (RONA) = poslovni izid iz poslovanja (EBIT) / (povprečna sredstva v obdobju - povprečne kratkoročne obveznosti iz poslovanja v obdobju - povprečne kratkoročne pasivne razmejitve v obdobju)	Prikazuje kako učinkovito podjetje uporablja svoja neto sredstva za ustvarjanje dobička. Koristen je za ocenjevanje uspešnosti podjetja, saj prikazuje, dobičkonosnost podjetja glede na vložena neto sredstva.
Razmerje med tržno ceno in dobičkom na delnico (P/E)	Razmerje med tržno ceno in dobičkom na delnico (P/E) = zaključni tečaj / čisti dobiček na delnico (EPS),	Prikazuje koliko evrov so vlagatelji na trgu v določenem trenutku pripravljeni plačati za vsak evro dobička podjetja. Z njim ocenjujemo vrednost podjetja in njegovih delnic na trgu.
Knjigovodska vrednost delnice na dan (v evrih)	Knjigovodska vrednost delnice = kapital / število delnic.	Prikazuje vrednost delnice na podlagi vrednosti kapitala družbe na določen dan.
Razmerje med tržno ceno in knjigovodsko vrednostjo delnice (P/B)	Razmerje med tržno ceno in knjigovodsko vrednostjo delnice (P/B) = zaključni tečaj / knjigovodska vrednost delnice.	Prikazuje primerjavo tržne vrednosti enote kapitala podjetja na borzi z njegovo računovodsko vrednostjo na določen dan.
Cisti dobiček na delnico (EPS)	Cisti dobiček na delnico (EPS) = čisti dobiček / število delnic.	lzraža razmerje, ki predstavlja znesek čistega dobička podjetja, ki ga ta ustvari na vsako posamezno delnico. Je merilo uspešnosti (dobičkonosnosti) podjetja.
Tržna kapitalizacija	Tržna kapitalizacija = zaključni tečaj * število delnic.	Tržna vrednost vseh delnic na trgu.
Dividenda na delnico (v evrih)	Dividenda na delnico = bilančni dobiček, ki se uporabi za izplačilo dividend / število navadnih delnic.	Dividenda prikazuje udeležbo pri dobičku podjetja, ki se izplača delničarjem družbe.
Dividendna donosnost (v %)	Dividendna donosnost = dividenda na delnico / zaključni tečaj na zadnji trgovalni dan leta.	Izraža razmerje med izplačano dividendo in tržno vrednostjo delnice.

14 《》() 三

³ APMs - Alternative Performance Measures

⁴ ESMA - European Securities and Markets Authority – Evropski organ za vrednostne papirje in trge

ter predsednika nadzornega sveta pooblastil za podpis. Soglašal je s Poslovnim načrtom družbe Luka Koper, d. d., in Skupine Luka Koper za leto 2025 ter ob seznanitvi z elaboratom upravičenosti naložbe v povečanje kapacitet kontejnerskega terminala odobril predlog za povečanje te naložbe. Soglašal je z dolgoročno zadolžitvijo pri poslovnih bankah in sprejel spremembo sodil za vodenje računovodskih evidenc po posameznih dejavnostih. Sprejel je nov Poslovnik o delu revizijske komisije nadzornega sveta, Etični kodeks in Politiko upravljanja Skupine Luka Koper. Ob tem je nadzorni svet obravnaval poročila uprave o poteku ključnih naložb, obvladovanju tveganj in priložnosti, notranji reviziji ter korporativni integriteti in skladnosti poslovanja.

Na zadnji redni seji v letu 2024 dne 19. 12. 2024 je nadzorni svet obravnaval in soglašal z Energetskim in podnebnim načrtom z oceno okoljskih vplivov Luke Koper, d. d., do leta 2030 s pogledom do leta 2050 in z usmeritvijo po scenariju podnebne nevtralnosti. Potrdil je kriterije nagrajevanja za člane uprave za leto 2025 in soglašal z načrtom dela, strategijo in kriteriji nagrajevanja področja notranje revizije ter korporativne integritete in skladnosti poslovanja za leto 2025.

Nadzorni svet je ob tem redno spremljal ukrepe za doseganje načrtovanega poslovnega izida za leto 2024 in proces trajnostnega poročanja, priprave poročila o trajnostnosti za leto 2024 ter analize dvojne pomembnosti skladno z evropskimi standardi poročanja o trajnostnosti (ESRS). Opravljal je številne druge naloge, med katerimi lahko izpostavimo:

obravnavo poročil o delu notranje revizije za leto 2024 in programa dela notranje revizije za leto 2024,
obravnavo poročil o obvladovanju tveganj,
obravnavo poročil o skladnosti poslovanja in korporativni integriteti za leto 2024,
spremljanje rezultatov poslovanja in ukrepov za njihovo doseganje,

Na marčevski korespondenčni seji in aprilski redni seji je nadzorni svet obravnaval in sprejel poročilo o delu za leto 2023 ter potrdil revidirano Letno poročilo Skupine in družbe Luka Koper, d. d., za leto 2023. Preveril je predlog uprave za uporabo bilančnega dobička za leto 2023, se seznanil z izjavami o neodvisnosti članov nadzornega sveta, D&O zavarovanjem ter obravnaval izražena nasprotja interesov dveh članov uprave in ob tem sprejel ukrepe za njihovo obvladovanje in odpravo. Potrdil je nagrajevanje za člane uprave za leto 2023.

Na prvi majski seji dne 23. 5. 2024 se je nadzorni svet seznanil z Nerevidiranim poročilom o poslovanju Skupine in družbe Luka Koper, d. d., v obdobju januar–marec 2024 ter na predlog uprave sprejel izjavo o nagnjenosti k prevzemanju tveganj. Obravnaval je poročila uprave glede poteka naložb in vpliva dogodkov v Rdečem morju na poslovanje družbe ter soglašal s predlogom za nagrajevanje vodje področja notranje revizije in pooblaščenca za korporativno integriteto in skladnost poslovanja za leto 2023. Na 11. redni seji dne 24. 5. 2024 je nadzorni svet soglašal s sklicem 38. skupščine delničarjev in se seznanil z zunanjo oceno vrednotenja učinkovitosti njegovega dela.

Na redni avgustovski seji dne 22. 8. 2024 se je nadzorni svet seznanil z Nerevidiranim poročilom o poslovanju Skupine in družbe Luka Koper, d. d., v obdobju januar–junij 2024. Obravnaval je polletna poročila o poteku ključnih naložb, o obvladovanju tveganj in priložnosti, notranji reviziji, korporativni integriteti in skladnosti poslovanja ter sprejel akcijski načrt izboljšanja učinkovitosti svojega dela. Obravnaval je predlog uprave v zvezi z nakupi zemljišč v neposredni bližini pristanišča in se seznanil z aktivnostmi za izvajanje dodatnih storitev v segmentu avtomobilske logistike.

Na novembrski seji dne 21. 11. 2024 se je nadzorni svet seznanil z Nerevidiranim poročilom o poslovanju v obdobju januar–september 2024, potrdil predlog finančnega koledarja za leto 2025, obravnaval in potrdil pogodbo za izvedbo revizijskih storitev v zvezi z informacijami o trajnostnosti za leto 2024

3.1 Sestava nadzornega sveta

Nadzorni svet je v letu 2024 deloval v sestavi Mirko Bandelj (predsednik), Tomaž Benčina (namestnik predsednika), Barbara Nose (članica), Jožef Petrovič (član), Boštjan Rader (član), Borut Škabar (član), Mladen Jovičić (član), Rok Parovel (član) in Mehrudin Vuković (član). Sestava nadzornega sveta je bila z vidika strokovnih kompetenc na visoki ravni in člani so se med seboj odlično dopolnjevali. Svet delavcev je Mehrudina Vukovića z dnem 19. 1. 2024, Roka Parovela pa z dnem 13. 9. 2024 imenoval za nov štiriletni mandat članov nadzornega sveta - predstavnikov delavcev.

3.2 Delovanje nadzornega sveta

Nadzorni svet se je v letu 2024 sestal na sedmih rednih in treh korespondenčnih sejah. Na prvi korespondenčni seji dne 12. 1. 2024 se je seznanil z novim poslovnikom o delu štiričlanske uprave, ki je delo nastopila 1. 1. 2024, in odobril izvedbo zunanjega vrednotenja učinkovitosti delovanja nadzornega sveta, ki ga je opravilo Združenje nadzornikov Slovenije.

Na februarski seji je nadzorni svet obravnaval Informacijo o poslovanju Skupine in družbe Luka Koper, d. d., za leto 2023, potrdil kriterije nagrajevanja za člane uprave za leto 2024, se seznanil z letnimi poročili o poteku ključnih naložb, o obvladovanju tveganj in priložnosti, notranji reviziji, korporativni integriteti in skladnosti poslovanja ter obravnaval poročilo uprave o vplivu dogodkov v Rdečem morju na poslovanje družbe. Imenoval je komisijo za strateški razvoj v sestavi Borut Škabar (predsednik), Barbara Nose (članica), Jožef Petrovič (član), Mladen Jovičić (član) in Rok Parovel (član).

3 Poročilo nadzornega sveta za leto 2024

V zaključku leta je sprejela program dela in pričela postopek ocenitve svojega dela, na podlagi katere bo na področjih delovanja, pri katerih bo ocenila, da je sposobna dodatnih izboljšav, sprejela načrt njihove realizacije. Člani revizijske komisije so se med letom udeležili več izobraževanj s področja dela revizijskih komisij in poročanja o trajnostnosti.

3.3.2 Kadrovska komisija

Kadrovska komisija je v letu 2024 delovala v sestavi Tomaž Benčina (predsednik), Jožef Petrovič (član), Boštjan Rader (član), Mehrudin Vuković (član). Komisija se je sestala na šestih rednih sejah. Preučila je predlog nagrajevanja uprave in sekretarja nadzornega sveta za leto 2024 ter ga nadzornemu svetu predlagala v soglasje. Obravnavala je poročila uprave o zaposlitvah in nagrajevanju na vodstvenih položajih, spremljala izvajanje nasledstvenega programa, sistema napredovanj in določanja dodatka za težke pogoje dela v družbi ter pregledala in v sprejem predlagala dopolnitve politike upravljanja in etičnega kodeksa. Na zadnji seji v letu 2024 je kadrovska komisija obravnavala predlog kriterijev nagrajevanja oz. Akta nadzornega sveta o določitvi meril za izplačilo spremenljivega dela prejemkov upravi družbe za leto 2025 in nadzornemu svetu predlagala, da kriterije potrdi.

3.3.3 Poslovna komisija

Poslovna komisija je v letu 2024 delovala v sestavi Jožef Petrovič (predsednik), Tomaž Benčina (član), Borut Škabar (član) in Mladen Jovičić (član). Komisija se je sestala na šestih rednih sejah in redno spremljala izvajanje načrta naložb, tekočega in investicijskega vzdrževanja ter se seznanjala z raznimi elaborati ekonomske upravičenosti naložb. Spremljala je poslovne cilje družbe ter odvisnih družb in obravnavala poročila uprave za vključitev novih naložb v načrt naložb za leto 2024. Obravnavala je predlog za pridobitev zemljišč v neposredni bližini pristanišča ter sodelovala pri oblikovanju poslovnega načrta za leto 2025, ki ga je v zaključku leta predlagala nadzornemu svetu v potrditev.

3.3.4 Komisija za strateški razvoj

Komisija za strateški razvoj je bila imenovana 22. 2. 2024. Delovala je v sestavi Borut Škabar (predsednik), Barbara Nose (članica), Jožef Petrovič (član), Mladen Jovičić (član) in Rok Parovel (član). Sestala se je na dveh

-

o svojih zaključkih in ugotovitvah ter predlogih redno poročala nadzornemu svetu. V skladu s smernicami za zagotavljanje neodvisnosti zunanjega revizorja je revizijska komisija nadzirala sklepanje pogodb z revizijskimi družbami ter vrsto in obseg njihovih storitev.

Obravnavala je revidirano letno poročilo Skupine in družbe Luka Koper, d. d., za leto 2023 s posebnim poudarkom na izkazovanju prihodkov, oblikovanju rezervacij iz naslova potencialnih tožb, obveznostih iz koncesijske pogodbe ter nefinančnem poročanju in trajnostnem poslovanju. Dejavno je komunicirala z revizorjem tako glede področij in poteka revizije kot glede ugotovitev v zvezi s tem ter ob tem spremljala njegovo neodvisnost in kvaliteto opravljenega dela. Obravnavala je poročilo za revizijsko komisijo in revizorjevo pismo poslovodstvu ter odziv poslovodstva.

Revizijska komisija je skrbno preučila načrt revizije računovodskih izkazov za leto 2024 in obravnavala pogodbo za izvedbo storitev dajanja zagotovil v zvezi s poročilom o trajnostnosti za leto 2024. V letu 2024 je revizijska komisija podrobno spremljala tudi sistem upravljanja tveganj s posebnim poudarkom na tveganjih kibernetske varnosti ter poteku revizije trajnostnosti. Sprejela je nov poslovnik o delu in ga predlagala nadzornemu svetu v potrditev. Spremljala je delovanje notranje revizije in notranjih kontrol, skladnosti poslovanja, korporativne integritete in obvladovanje nasprotja interesov ter podajala priporočila za krepitev in nadgradnjo sistemov. Obravnavala je poročila o kupcih in dobaviteljih, pri čemer je podala priporočila glede skrbnosti in skladnosti pri poslovanju z njimi, o odprtih sodnih postopkih in delovanju IT sistemov ter druga poročila poslovodstva, ki jih je skrbno preučila in nadzorovala njihovo neoporečnost.

Kjer je zaznala morebitne vrzeli, je predlagala dopolnitve ter izvedbo takojšnih in ustreznih ukrepov. Sledila je načelom spoštovanja vrednot transparentnega, etičnega in družbeno odgovornega modela delovanja družbe ter obvladovanja potencialnih konfliktov interesov in jasne ureditve sodelovanja družbe z vsemi deležniki. Pred posredovanjem predloga o nagrajevanju vodje notranje revizije v obravnavo nadzornemu svetu je revizijska komisija temeljito preučila njene prejemke, delo in bila izredno pozorna na zagotavljanje njene neodvisnosti in osebne integritete. Revizijska komisija je med letom spremljala proces trajnostnega poročanja, priprave poročila o trajnostnosti za leto 2024 ter analize dvojne pomembnosti skladno z evropskimi standardi poročanja o trajnostnosti (ESRS).

spremljanje uresničevanja načrta naložb družbe,
spremljanje priporočil in pričakovanj SDH.

Nadzorni svet je pazil na pravočasno in učinkovito prepoznavanje, razkrivanje, obvladovanje ter odpravo nasprotja interesov. Člani nadzornega sveta so se redno usposabljali in spremljali dobre prakse korporativnega upravljanja in poročanja o trajnostnosti. Poročila sveta delavcev o stanju na področju sodelovanja delavcev pri upravljanju nadzorni svet ni obravnaval, saj mu ga svet delavcev za leto 2024 ni posredoval v obravnavo. Nadzorni svet je sprejel 132 sklepov, od tega 97 % soglasno.

3.3 Delo komisij nadzornega sveta

V letu 2024 so v okviru nadzornega sveta delovale revizijska komisija, kadrovska komisija, poslovna komisija in od 22. 2. 2024 komisija za strateški razvoj.

3.3.1 Revizijska komisija

V skladu s poslovnikom nadzornega sveta revizijska komisija z izvajanjem nalog iz svojega programa dela povečuje učinkovitost dela nadzornega sveta in mu pri izvajanju nadzora nad računovodskim poročanjem, notranjimi kontrolami in upravljanjem tveganj ter pri sodelovanju z zunanjimi in notranjimi revizorji ter pooblaščencem za korporativno integriteto in skladnost poslovanja o svojem delu redno poroča ter predlaga sprejem ustreznih sklepov. Ključna vloga revizijske komisije v procesu korporativnega upravljanja je, da deluje v dobro družbe in varuje interese njenih deležnikov.

Revizijska komisija je v letu 2024 delovala v sestavi Barbara Nose (predsednica, 7. stopnja izobrazbe, univerzitetna diplomirana ekonomistka, specialistka revidiranja), Boštjan Rader, MBA (član, 7. stopnja izobrazbe, univerzitetni diplomirani ekonomist, MBA), Rok Parovel (član, 6. stopnja izobrazbe, diplomirani ekonomist) in zunanja članica mag. Mateja Treven, CFA (8. stopnja izobrazbe, mag. ekonomskih znanosti).

Komisija se je sestala na osmih rednih in eni korespondenčni seji ter okviru svojih pristojnosti in pooblastil spremljala proces računovodskega in trajnostnega poročanja, obravnavala različna gradiva in poročila poslovodstva ter

3.3.7 Potrditev letnega poročila in stališče o revizorjevem poročilu

Letno poročilo družbe in Skupine Luka Koper za leto 2024 je revidirala revizijska družba BDO Revizija, d. o. o., ki je izdala mnenje k računovodskim izkazom in poročilu o trajnostnosti. Revizijska komisija nadzornega sveta je na svoji 18. seji dne 16. aprila 2025 ugotovila, da je bilo letno poročilo izdelano pravočasno, sestavljeno pa je jasno, pregledno in v skladu z določili ZGD-1, veljavnimi mednarodnimi standardi računovodskega poročanja, poročilo o trajnostnosti pa v skladu z evropskimi standard poročanja o trajnostnosti, kot jih je sprejela EU, in drugo veljavno zakonodajo. Revizijska komisija na Letno poročilo družbe in Skupine Luke Koper za leto 2024 ni imela pripomb, zato je nadzornemu svetu predlagala, da ga v skladu z 282. členom ZGD-1 potrdi. Na podlagi revizorjevega mnenja, stališča revizijske komisije nadzornega sveta, podatkov in razkritij v letnem poročilu za leto 2024 nadzorni svet ocenjuje, da je revizor opravil svoje delo neodvisno in strokovno, v skladu z veljavno zakonodajo in s poslovno prakso, da je letno poročilo v vseh pomembnih pogledih sestavljeno v skladu z zahtevami ZGD-1 in da računovodski izkazi v vseh pomembnih pogledih pošteno predstavljajo finančni položaj družbe in Skupine Luka Koper na dan 31. decembra 2024 ter njun poslovni izid in denarne tokove za tedaj končano leto v skladu z mednarodnimi standardi računovodskega poročanja, kot jih je sprejela EU ter da poročilo o trajnostnosti opisuje informacije o okoljskih, socialnih in upravljalskih zadevah družbe v skladu z zahtevami evropskih standardov poročanja o trajnostnosti. Na revizorjevo poročilo nadzorni svet nima pripomb. Tudi sicer na Letno poročilo družbe in Skupine Luka Koper za leto 2024 nadzorni svet nima nobenih pripomb, ki bi ga kakor koli zadrževale pri sprejetju odločitve o njegovi potrditvi. Zato je nadzorni svet v skladu s 3. odstavkom 282. člena Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1) na 16. seji dne 17. aprila 2025 potrdil Letno poročilo družbe in Skupine Luka Koper za leto 2024.

Nadzorni svet se je ob sprejemanju letnega poročila opredelil tudi do izjave o upravljanju družbe in o skladnosti z referenčnim kodeksom, ki je vključena v poslovno poročilo Letnega poročila družbe Luka Koper, d. d., in Skupine Luka Koper za leto 2024, ter ocenil, da je odraz dejanskega stanja upravljanja družbe in Skupine v letu 2024.

Mirko Bandelj

Predsednik nadzornega sveta družbe Luka Koper, d. d.

9. redna seja	27. marec 2024	/
10. redna seja	17. april 2024	/
11. redna seja	22. maj 2024	/
12. redna seja	22. avgust 2024	/
13. redna seja	27. september 2024	/
14. redna seja	20. november 2024	/
15. redna seja	19. december 2024	/
3. korespondenčna seja	21. junij 2024	/
Seja komisije za strateški razvoj
1. konstitutivna seja	17. junij 2024	/
2. redna seja	10. september 2024	/

3.3.5 Ocena dela nadzornega sveta

Nadzorni svet ocenjuje, da je bila njegova sestava z vidika strokovnih kompetenc ter delovanja učinkovita in skladna. Delovanje nadzornega sveta je bilo dobro in člani nadzornega sveta so strokovnjaki na svojih področjih. Upravljanje nasprotij interesov članov nadzornega sveta učinkovito varuje interese družbe.

Nadzorni svet je deloval učinkovito in sproti spremljal vsa ključna področja poslovanja. Zaradi dobre individualne priprave in motiviranosti posameznih članov je njegov prispevek velik. Podpora nadzornemu svetu je tako z vidika delovanja komisij nadzornega sveta kot z vidika sekretarja nadzornega sveta zelo dobra.

Komisije so pripravljale ustrezne sklepe za sprejem na sejah nadzornega sveta in v njihovo delo so bili vključeni vsi člani nadzornega sveta, ki so aktivno sodelovali v razpravah in učinkovito izmenjevali mnenja. Vsi člani nadzornega sveta so podpisali izjavo o neodvisnosti in se izrekli za neodvisne.

3.3.6 Stroški delovanja nadzornega sveta

Izplačila posameznim članom nadzornega sveta in članom komisij nadzornega sveta ter drugi prejemki in stroški delovanja na podlagi skupščinskega sklepa št. 4 z dne 29. 12. 2017 so podrobneje predstavljeni v računovodskem poročilu v pojasnilu št. 29: Posli s povezanimi osebami. Stroški izobraževanja za člane nadzornega sveta so v letu 2024 znašali 1.323 evrov.

sejah in obravnavala načrte družbe za povečanje infrastrukturnih kapacitet in izvajanje strateških naložb, komercialnih aktivnostih in procesa digitalizacije ter uvajanje koncepta »pametnega pristanišča«, razvoj zalednih terminalov, okoljski prehod in trajnostne vidike ter strateški pogled za nasledstvo.

Potek sej nadzornega sveta in njegovih komisij v letu 2024 ter odsotnost članov
---------------------------------------------------------------------------------	--	--	--

Številka seje	Datum seje	Odsotni člani
Seje nadzornega sveta
8. redna seja	22. februar 2024	Mladen Jovičić
9. redna seja	18. april 2024	/
10. redna seja	23. maj 2024	/
11. redna seja	24. maj 2024	Jožef Petrovič
12. redna seja	22. avgust 2024	/
13. redna seja	21. november 2024	/
14. redna seja	19. december 2024	/
9. korespondenčna seja	12. januar 2024	/
10. korespondenčna seja	29. marec 2024	/
11. korespondenčna seja	6. september 2024	/
Seje kadrovske komisije
8. redna seja	22. februar 2024	/
9. redna seja	18. april 2024	/
10. redna seja	23. maj 2024	/
11. redna seja	22. avgust 2024	/
12. redna seja	21. november 2024	/
13. redna seja	19. december 2024	/
Seje poslovne komisije
6. redna seja	22. februar 2024	Mladen Jovičić
7. redna seja	18. april 2024	/
8. redna seja	23. maj 2024	/
9. redna seja	22. avgust 2024	/
10. redna seja	21. november 2024	/
11. redna seja	19. december 2024	/
Seje revizijske komisije
8. redna seja	21. februar 2024	/

En član nadzornega sveta je zaposlen pri SDH, d. d. (Delno odstopanje od točke 6.13 Kodeksa korporativnega upravljanja družb s kapitalsko naložbo države.)
Družba ima sprejet nasledstveni program, nima pa sprejete politike notranjega nasledstva (delno odstopanje od točke 7.10 Kodeksa korporativnega upravljanja družb s kapitalsko naložbo države.)
1. skupščina delničarjev je bila izvedena le s fizično prisotnostjo delničarjev, saj so razmere to omogočale in na ta način družba ohranja neposreden stik z delničarji. (Delno odstopanje od točk 10.1 in 10.2 Slovenskega kodeksa upravljanja javnih delniških družb.)
Svet delavcev ne sledi priporočilom politike raznolikosti pri imenovanju članov nadzornega sveta predstavnikov delavcev. (Delno odstopanje od točke 11.3 Slovenskega kodeksa upravljanja javnih delniških družb.)
Člani nadzornega sveta, ki so delavski predstavniki, nimajo univerzitetne izobrazbe. Delavski predstavniki nadzornega sveta so imenovani s strani sveta delavcev, na kar skupščina družbe nima vpliva. Prav tako Zakon o sodelovanju delavcev pri upravljanju, ki je podlaga za imenovanje delavskih predstavnikov v nadzorni svet, ne predpisuje stopnje izobrazbe za člane nadzornega sveta, ki so delavski predstavniki. Iz tega razloga ni podlage za zagotovilo, da bodo v prihodnosti vsi člani nadzornega sveta imeli univerzitetno izobrazbo. (Delno odstopanje od točke 12.1 Slovenskega kodeksa upravljanja javnih delniških družb.)
Nadzorni svet ne obravnava enkrat letno poročila sveta delavcev o stanju na področju sodelovanja delavcev pri upravljanju, ker od sveta delavcev omenjenega poročila ne dobi. (Odstopanje od točke 14.4 Slovenskega kodeksa upravljanja javnih delniških družb.)
Nadzorni svet nima posebnega načrta izobraževanj, saj si prioritete v zvezi z izobraževanjem določi vsak član nadzornega sveta posebej. (Delno

dokumenti so dostopni na spletnih straneh družbe Pomembni dokumenti - Luka Koper d.d. (luka-kp.si). Etični kodeks družb Skupine Luka Koper je bil prenovljen 13. novembra 2024. V družbi imamo sprejet Pravilnik o delu pooblaščenca za korporativno integriteto in komisije za obravnavo prijav kršitve korporativne integritete v Skupini Luka Koper ter Poslovnik o delu pooblaščenca za skladnost poslovanja in Kodeks ravnanja poslovnih partnerjev Skupine Luka Koper.

4.1.1 Upravljanje družbe Luka Koper, d. d.

Pri upravljanju spoštujemo določila veljavnih kodeksov, odstopanja navaja-

mo oz. pojasnjujemo v nadaljevanju.

Družba ima sprejeto politiko raznolikosti z dne 27. novembra 2020, ki pri merljivih ciljih spolne raznolikosti delno odstopa od nacionalne zakonodaje. Družba je v prvem četrtletju leta 2025 politiko raznolikosti dopolnila tako, da bo opredelila vsaj 40 % zastopanost manj zastopanega spola med člani organa nadzora oz. vsaj 33 % zastopanost manj zastopanega spola med člani organov vodenja in nadzora. (Delno odstopanje od priporočila 4.2 Slovenskega kodeksa upravljanja javnih delniških družb in od točke 3.8 Kodeksa korporativnega upravljanja družb s kapitalsko naložbo države.)
Kodeks korporativnega upravljanja družb s kapitalsko naložbo države se ne uporablja v vseh odvisnih družbah (uporablja se samo v odvisni družbi Luka Koper INPO, d. o. o.). (Delno odstopanje od točke 3.9 Kodeksa korporativnega upravljanja družb s kapitalsko naložbo države.)
Soglasje nadzornega sveta za najpomembnejše posle v odvisnih družbah Skupine ni potrebno. (Odstopanje od točke 6.2.2 Kodeksa korporativnega upravljanja družb s kapitalsko naložbo države.)
Predsednik nadzornega sveta ni član kadrovske komisije nadzornega sveta (Delno odstopanje od točke 6.7.2 Kodeksa korporativnega upravljanja družb s kapitalsko naložbo države.)

V skladu z določbo petega odstavka 70. čl. Zakona o gospodarskih družbah (ZGD–1) v družbi Luka Koper, d. d., podajamo izjavo o upravljanju družbe, ki se nanaša na obdobje od 1. januarja 2024 do 31. decembra 2024.

4.1 Kodeksi in praksa upravljanja

V obdobju od 1. januarja do 31. decembra 2024 je za družbo veljal Slovenski kodeks upravljanja javnih delniških družb iz decembra 2021, ki sta ga sporazumno oblikovala in sprejela Ljubljanska borza, d. d., Ljubljana in Združenje nadzornikov Slovenije ter se je pričel uporabljati s 1. januarjem 2022. Kodeks je dostopen na spletnih straneh Ljubljanske borze Pravila borze in drugi akti (ljse.si).

Poleg tega je v obdobju od 1. januarja do 31. decembra 2024 za družbo veljal Kodeks korporativnega upravljanja družb s kapitalsko naložbo države (sprejet decembra 2023) , ki je dostopen na spletnih straneh Slovenskega državnega holdinga SDH - Ključni dokumenti upravljanja (sdh.si). Za družbo veljajo tudi Priporočila in pričakovanja Slovenskega državnega holdinga (sprejeta decembra 2023), ki so dostopna na spletnih straneh Slovenskega državnega holdinga SDH - Ključni dokumenti upravljanja (sdh.si).

V družbi velja Politika upravljanja družbe Luka Koper, d. d. in Skupine Luka Koper z dne 21. novembra 2024, pri čemer upravljanje poteka v skladu z določili ZGD-1 ter prej navedenima kodeksoma.

V družbi smo pri upravljanju prostovoljno pristopili k uporabi Slovenskih smernic korporativne integritete, na podlagi katerih smo sprejeli lastno Strategijo korporativne integritete družb Skupine Luka Koper, Etični kodeks družb Skupine Luka Koper in Politiko preprečevanja korupcije. Vsi omenjeni

4 Izjava o upravljanju družbe

4.2.4 Imetniki vrednostnih papirjev, ki zagotavljajo posebne kontrolne pravice

Družba ni izdala vrednostnih papirjev, ki bi zagotavljali posebne kontrolne pravice.

4.2.5 Delniška shema za delavce

Družba nima delniške sheme za delavce.

4.2.6 Omejitev glasovalnih pravic

Omejitve glasovalnih pravic ni.

4.2.7 Dogovori med delničarji, ki lahko povzročijo omejitev prenosa delnic ali glasovalnih pravic

Družbi tovrstni dogovori niso znani.

4.2.8 Pravila družbe o imenovanju in zamenjavi članov organov vodenja ali nadzora

Uprava družbe ima predsednika uprave in tri člane uprave, od katerih je eden delavski direktor. Predsednika uprave in druge člane uprave imenuje in razrešuje nadzorni svet. Delavskega direktorja kot člana uprave imenuje in razrešuje nadzorni svet na predlog sveta delavcev. Mandat predsednika uprave, članov uprave in delavskega direktorja traja pet let z možnostjo ponovnega imenovanja. Nadzorni svet ima pravico in pristojnost odpoklicati celotno upravo ali posameznega člana uprave.

Nadzorni svet lahko predčasno odpokliče predsednika uprave, člane uprave in delavskega direktorja iz razlogov, ki so določeni v zakonu. Za sklepčnost nadzornega sveta pri imenovanju in odpoklicu predsednika uprave, člana uprave ali delavskega direktorja je potrebna navzočnost vsaj polovice članov nadzornega sveta, pri čemer mora biti najmanj polovica prisotnih članov nadzornega sveta predstavnikov kapitala, od katerih mora biti prisoten tudi predsednik nadzornega sveta ali namestnik predsednika nadzornega sveta.

Predsednik in člani uprave morajo imeti najmanj univerzitetno izobrazbo, aktivno obvladati en svetovni jezik in imeti vsaj pet let delovnih izkušenj na

informacijskem sistemu v obvladujoči družbi, ki vključuje tudi vse odvisne družbe in večji del pridruženih.

Računovodske kontrole so zasnovane po načelih resničnosti in delitve odgovornosti ter so osredotočene na kontrolo pravilnosti in popolnosti obdelave podatkov, usklajenosti stanja, izkazanega v poslovnih knjigah, in dejanskega stanja, ločenosti evidence od izvajanja poslov, strokovnosti računovodij in neodvisnosti. Notranje kontrole v računovodstvu so povezane tudi s kontrolami na področju informacijskih tehnologij, ki med drugim zagotavljajo omejitve in nadzor nad dostopi do omrežja, podatkov in aplikacij ter točnost in popolnost zajemanja in obdelovanja podatkov.

V Luki Koper, d. d., kot družbi, ki je zavezana k uporabi zakona, ki ureja prevzeme, v poslovnem poročilu navajamo vse potrebne podatke in pojasnila v skladu z določili 70. člena ZGD-1.

4.2.1 Struktura osnovnega kapitala družbe

Delnice družbe so navadne kosovne delnice, ki dajejo njihovim imetnikom pravico do udeležbe pri upravljanju družbe, pravico do dela dobička – dividend in pravico do ustreznega dela preostalega premoženja po likvidaciji ali stečaju družbe. Vse delnice se glasijo na ime, so enega razreda in izdane v nematerializirani obliki. Delnice družbe so prosto prenosljive ter uvrščene v prvo kotacijo na Ljubljanski borzi. Podrobnejši podatki o delnici in lastniški strukturi so predstavljeni v poglavju 14 Delnica LKPG.

4.2.2 Omejitve prenosa delnic

Vse delnice družbe so prosto prenosljive.

4.2.3 Kvalificirani deleži po Zakonu o prevzemih

decembra 2024 je bila na podlagi prvega odstavka 77. člena Zakona o prevzemih glede doseganja kvalificiranega deleža:

• Republika Slovenija imetnica 7.140.000 delnic izdajatelja družbe Luka Koper, d. d., kar predstavlja 51,00 odstotkov osnovnega kapitala izdajatelja, in • Slovenski državni holding, d. d., imetnik 1.557.857 delnic izdajatelja družbe Luka Koper, d. d., kar predstavlja 11,13 odstotka osnovnega kapitala

izdajatelja.

odstopanje od točke 15.1 Slovenskega kodeksa upravljanja javnih delniških družb.)

Nadzorni svet pri oblikovanju posamezne komisije ne določi neposredno njenih nalog s sklepom ali v poslovniku. Naloge komisije so razvidne iz razprave nadzornega sveta ob njeni ustanovitvi. (Delno odstopanje od točke 18.2 Slovenskega kodeksa upravljanja javnih delniških družb.)
Družba na svojih spletnih straneh ne objavlja vseh poslovnikov svojih organov, tj. organa vodenja, nadzora in skupščine. (Delno odstopanje od priporočila 32.7 Slovenskega kodeksa upravljanja javnih delniških družb.)
Družba odstopa od politike prejemkov v delu, po katerem spremenljivi del prejemkov članov organov vodenja v odvisnih družbah Skupine ne sme presegati 15 % letne bruto vrednosti osnovnih delov prejemkov, saj le-ta zaradi predhodno pridobljenih pravic po ZDR-1 znaša 30 %. Družba bo odstopanje odpravila v letu 2025.

4.1.2 Korporativna integriteta

Podrobno o korporativni integriteti poročamo v poglavju 18.1 Poslovno ravnanje.

4.1.3 Sistem obvladovanja tveganj

Podrobno o tveganjih poročamo v poglavju 13 Obvladovanje tveganj in priložnosti.

4.2 Notranje kontrole in upravljanje tveganj v povezavi z računovodskim poročanjem

V Skupini Luka Koper obvladujemo tveganja, povezana z računovodskim poročanjem, z izvajanjem sprejetih usmeritev in postopkov pri notranjih kontrolah. Namen notranjih kontrol je zagotoviti točnost, zanesljivost in popolnost zajemanja podatkov o poslovnih dogodkih ter pripravo računovodskih izkazov, ki so resničen in pošten prikaz finančnega položaja, poslovnega izida, denarnih tokov in gibanja kapitala v skladu z veljavnimi zakoni, mednarodnimi računovodskimi standardi ter drugimi zunanjimi in notranjimi predpisi. Tveganja, povezana s konsolidiranimi računovodskimi izkazi Skupine, obvladujemo tudi s centralizirano računovodsko funkcijo v enotnem 4.2.11 Pomembni dogovori, ki začnejo učinkovati, se spremenijo ali prenehajo na podlagi spremembe kontrole v družbi, ki je posledica javne

prevzemne ponudbe

Družbi taki dogovori niso znani.

4.2.12 Dogovori med družbo in člani njenega organa vodenja ali nadzora ali delavci, ki predvidevajo nadomestilo, če ti zaradi ponudbe, kot jo določa zakon, ki ureja prevzeme, odstopijo, so odpuščeni brez utemeljenega razloga ali njihovo delovno razmerje preneha

Dogovorov skladno z zakonom o prevzemih ni.

4.3 Sistem upravljanja

V družbi Luka Koper, d. d., je v veljavi dvotirni sistem upravljanja, po katerem ima družba tri organe upravljanja: skupščino delničarjev, nadzorni svet in upravo. Pristojnosti posameznih organov in pravila o njihovem delovanju ter imenovanju in odpoklicu njihovih članov, spremembah statuta in notranjih predpisov družbe, ki se nanašajo na delovanje omenjenih organov, so določeni z Zakonom o gospodarskih družbah ZGD-1, s statutom družbe ter poslovnikom o delovanju nadzornega sveta, uprave in skupščine družbe.

O pomembnih vplivih na poslovanje družbe v smislu negativnih vplivov na deležnike sta uprava in nadzorni svet obveščena s posredovanjem in obravnavo rednih poročil: četrtletnih poročil, letnega poročila, poročil o obvladovanju tveganj, prijavah kršitve korporativne integritete, skladnosti poslovanja, varstvu in zdravju pri delu, varovanju okolja, požarni varnosti itd.

Navzkrižja interesov glede navzkrižnega članstva, navzkrižnega lastništva in obstoja obvladujočih delničarjev so razkrita deležnikom. Podrobno so posli s povezanimi osebami predstavljeni v konsolidiranem računovodskem poročilu v pojasnilu št. 29: Posli s povezanimi osebami.

Posamezna določila o delovanju uprave so navedena tudi v drugih splošnih aktih notranje regulative družbe. Statut delniške družbe je dostopen na spletni strani www.luka-kp.si/slo/o-podjetju.

vodilnih delovnih mestih v velikih družbah v skladu s kriteriji, kot jih opredeljuje zakon, ki ureja gospodarske družbe. Natančnejše pogoje in merila za predsednika in člana uprave določi nadzorni svet. Pogoje za imenovanje delavskega direktorja skupaj določita nadzorni svet in svet delavcev.

Nadzorni svet ima kadrovsko komisijo, ki izvaja predhodne postopke, povezane z izborom kandidatov za upravo družbe, in s tem v zvezi nadzornemu sveta predlaga najustreznejše kandidate za člane uprave, pred njenim predlogom pa tudi preveri, ali predlagani kandidati izpolnjujejo zakonske in statutarne kriterije za člane uprave.

Nadzorni svet družbe ima devet članov, od katerih jih šest izvoli skupščina družbe z navadno večino glasov navzočih delničarjev, tri člane pa svet delavcev družbe. Enega od šestih članov nadzornega sveta lahko predlagajo skupščini v izvolitev občina ali občine, na območju katerih leži kopenski del območja pristanišča. Skupščina s sklepom ugotovi izvolitev in odpoklic članov nadzornega sveta, ki jih je izvolil ali odpoklical svet delavcev družbe. Sklep o predčasnem odpoklicu članov nadzornega sveta mora biti sprejet s tričetrtinsko večino oddanih glasov skupščine. Člane nadzornega sveta iz vrst delavcev lahko pred potekom mandata odpokliče svet delavcev, skupščina pa s sklepom samo ugotovi njihov odpoklic. Vsak izvoljeni član nadzornega sveta je po izteku mandata lahko ponovno predlagan in izvoljen za člana nadzornega sveta.

Uprava družbe in nadzorni svet sta oblikovala in sprejela politiko raznolikosti v zvezi z zastopanostjo v organih vodenja in nadzora družbe. S tem družba deloma zasleduje cilj raznolikosti pri zastopanosti v organih vodenja in nadzora. V letu 2023 je nadzorni svet sprejel kompetenčni profil za člane uprave.

4.2.9 Pravila družbe o spremembah statuta

Skupščina s tričetrtinsko večino pri sklepanju zastopanega osnovnega kapitala odloča o spremembah statuta.

4.2.10 Pooblastila članov poslovodstva, zlasti glede lastnih delnic

Pooblastila članov poslovodstva so opredeljena v poglavju 4.3.3 Uprava družbe Luka Koper, d. d. Sicer pa uprava nima posebnih pooblastil v zvezi z izdajo ali nakupom lastnih delnic.

4.3.1 Skupščina

Skupščina delničarjev je najvišji organ družbe in odloča o statusnih spremembah družbe, delitvi dobička in imenovanju ali odpoklicu članov nadzornega sveta ter o vseh drugih zadevah, o katerih odloča na podlagi Zakona o gospodarskih družbah ZGD-1 in statuta družbe Luka Koper, d. d. Lastniška struktura družbe Luka Koper, d. d., je prikazana v poglavju 14 Delnica LKPG.

Sklic skupščine

Uprava družbe skliče sejo skupščine delničarjev praviloma enkrat letno, po potrebi večkrat. Seja skupščine je najavljena vsaj mesec dni prej na spletni strani agencije AJPES, v sistemu elektronskega obveščanja Ljubljanske borze SEOnet in na spletnih straneh družbe. Na spletnem mestu http:// www.luka-kp.si/slo/za-vlagatelje/skupscine-delnicarjev je dostopno celotno gradivo s predlogi sklepov, ki je delničarjem na vpogled tudi na sedežu družbe. Skladno s Pravili Ljubljanske borze so po skupščini objavljeni tudi sprejeti skupščinski sklepi.

Pravica do udeležbe in glasovanja

Delničarji se lahko udeležijo skupščine in na njej uveljavljajo glasovalno pravico, če svojo udeležbo prijavijo najkasneje konec četrtega dne pred skupščino pri upravi družbe, ki ji na vpogled predložijo delnice oziroma potrdilo zanje.

Družba nima omejitev glasovalnih pravic, saj vse delnice Luke Koper, d. d., zagotavljajo glasovalne pravice skladno z zakonodajo.

Luka Koper, d. d., nima izdanih vrednostnih papirjev, ki bi imetnikom zagotavljali posebne kontrolne pravice.

Sklepi skupščine delničarjev Delničarji družbe Luka Koper, d. d., so se v letu 2024, dne 27. junija 2024, sestali na 38. skupščini družbe, na kateri so:

• odobrili poročilo o prejemkih članov organov vodenja in nadzora družbe v letu 2023,

sprejeli sklep o predlogu uporabe bilančnega dobička za leto 2023, ki je znašal 43.878.553,17 evra:
del bilančnega dobička v znesku 28.000.000,00 evra se nameni za izplačilo dividend v bruto vrednosti 2,00 evra na navadno delnico;
preostanek bilančnega dobička v znesku 15.878.553,17 evra ostane nerazporejen.
za leto 2023 podelili razrešnico upravi ter članom nadzornega sveta,
sprejeli spremembe in dopolnitve statuta družbe,
zavrnili predlog o določitvi višine plačila za opravljanje funkcije in sejnine članom nadzornega sveta ter članom komisij nadzornega sveta.

4.3.2 Nadzorni svet družbe Luka Koper, d. d.

Delovanje nadzornega sveta urejajo zakonski predpisi, statut družbe, poslovnik o delu nadzornega sveta, Slovenski kodeks upravljanja javnih delniških družb, Kodeks korporativnega upravljanja družb s kapitalsko naložbo države, Priporočila in pričakovanja Slovenskega državnega holdinga in Priporočila Združenja nadzornikov Slovenije.

Nadzorni svet nadzira vodenje poslov v družbi. Druge glavne naloge in pristojnosti, ki mu jih nalagajo zakonski predpisi in statut družbe, so predvsem še: imenovanje in odpoklic uprave družbe, določanje višine prejemkov uprave, potrjevanje letnega poročila, oblikovanje predloga za delitev bilančnega dobička ter sklic skupščine.

Družba ima sprejet kompetenčni profil članov nadzornega sveta (Kompetenčni profil NS), ki je objavljen na spletnih straneh družbe Pomembni do kumenti - Luka Koper d.d. (luka-kp.si).

O delovanju, odločitvah in stališčih nadzornega sveta in komisij nadzornega sveta podrobneje poročamo v poglavju 3 Poročilo nadzornega sveta za leto 2024.

Sestava nadzornega sveta družbe Luka Koper, d. d., na zadnji dan v letu 2024

Nadzorni svet družbe Luka Koper, d. d., šteje devet članov. Šest članov voli skupščina, tri iz vrst zaposlenih pa svet delavcev družbe. Mandat članov nadzornega sveta traja štiri leta.

IMENOVANI S STRANI KAPITALA

Mirko Bandelj, Predsednik nadzornega sveta

Začetek štiriletnega mandata: 7. februar 2023 (36. skupščina delničarjev)

Zaposlen: Odvetniška pisarna Mirko Bandelj, d. o. o.

Članstvo v drugih organih nadzora ali upravljanja: /

Izobrazba: Univerzitetni diplomirani pravnik

Ključne izkušnje: Od februarja 2005 je zaposlen v Odvetniški pisarni Mirko Bandelj, d. o. o., kot direktor in odvetnik. Ima več let izkušenj v odvetništvu. Od leta 1986 do 1992 je opravljal funkcijo šefa kabineta podpredsednika Vlade Republike Slovenije. Od leta 1992 do leta 1997 je bil vodja poslanske skupine v Državnem zboru. V obdobju od 1997 do 2004 je s prekinitvama opravljal funkcijo generalnega sekretarja Vlade Republike Slovenije. Od februarja 1997 do februarja 1999 je opravljal funkcijo notranjega ministra v Vladi Republike Slovenije. Ima izkušnje iz delovanja v nadzornih svetih. Opravljal je funkcije predsednika NS Slovenskih železnic, d. o. o., predsednika NS Aerodrom Ljubljana in predsednika Sveta UKC Ljubljana. V obdobju od 2011 do 2014 je bil mediator pri Okrožnem sodišču v Ljubljani.

Tomaž Benčina, Namestnik predsednika nadzornega sveta

Začetek štiriletnega mandata: 7. junij 2022 (35. skupščina delničarjev)

Zaposlen: Regionalna gospodarska zbornica Celje, direktor

Članstvo v drugih organih nadzora ali upravljanja: Član nadzornega sveta Zavarovalnice Triglav, d. d.

Izobrazba: Univerzitetni diplomirani inženir metalurgije; univerzitetni diplomirani ekonomist

Ključne izkušnje: Kariero je začel leta 1990 v Cinkarni Celje, d. d., kjer je leta 1992 postal vodja valjarne. Leta 1998 je znotraj iste družbe napredoval do položaja pomočnika generalnega direktorja in nato še direktorja marketinga. Leta 2003 je postal član uprave Cinkarne Celje, d. d., dve leti kasneje pa

je prevzel mesto predsednika uprave te iste družbe, kjer je uspešno deloval vse do leta 2020. Poleg organizacijskih in komunikacijskih veščin ga odlikujejo široke vodstvene kompetence, poznavanje mednarodnih trgov, zmožnost prepoznavanja gospodarskih trendov in poznavanje korporativnega upravljanja.

Jožef Petrovič, Član nadzornega sveta

Začetek štiriletnega mandata: 7. februar 2023 (36. skupščina delničarjev)

Zaposlen: Upokojenec

Članstvo v drugih organih nadzora ali upravljanja:

Član nadzornega sveta Pošte Slovenije, d. o. o.

Izobrazba: Univerzitetni diplomirani ekonomist

Ključne izkušnje: Od januarja 2015 opravlja funkcijo pomočnika generalnega direktorja Slovenskih Železnic, d. o. o. Poleg izkušenj na področju prometa in logistike ima bogate managerske izkušnje, saj je v preteklosti deloval kot direktor oz. predsednik uprave (v družbah Unichem, Delo Prodaja, DZS, Fersped), ter veliko izkušenj na področju komerciale kot vodja oz. direktor komerciale (v družbah Inplet Sevnica, Prevoz Brežice, Videm Papir Vitacel).

Barbara Nose, Članica nadzornega sveta

Začetek štiriletnega mandata: 7. februar 2023 (36. skupščina delničarjev)

Zaposlena: Constantia Primia, d. o. o., direktorica

Članstvo v drugih organih nadzora ali upravljanja:

Članica nadzornega sveta Pošte Slovenije, d. o. o., članica nadzornega sveta Zavarovalnice Triglav, d. d., Barnos, d. o. o., direktorica, Shramba, d. o. o., direktorica

Izobrazba: Univerzitetna diplomirana ekonomistka, specialistka revidiranja

Ključne izkušnje: Službeno pot je začela kot finančna analitičarka pripravnica v Ljubljanski banki, kjer je leta 1991 napredovala v vodjo oddelka. V letih 1991 in 1992 je delovala kot asistentka v reviziji pri družbi Consultatio GmbH

zagovornikov spoštovanja pravic zaposlenih in zagotavljanja boljših pogojev dela, v vlogi sindikalista pa si vseskozi prizadeva tudi za ohranitev družbe Luka Koper v državni lasti. Od leta 2009 je tudi član nadzornega sveta družbe Luka Koper, predstavnik zaposlenih. Svet delavcev Luke Koper mu je prvi štiriletni mandat zaupal aprila 2009 in ga v to funkcijo vnovič izvolil v letih 2013, 2017 in 2021.

Mehrudin Vuković, Član nadzornega sveta

Začetek štiriletnega mandata: 19. januar 2024 (38. skupščina – seznanitev delničarjev)

Zaposlen: Luka Koper, d. d.

Članstvo v drugih organih nadzora ali upravljanja: /

Izobrazba: Inženir logistike

Ključne izkušnje: Svojo kariero je začel leta 1995 v podjetju Tagros, d. o. o., ki skrbi za servisiranje in druga vzdrževalna dela na delovnih strojih v koprskem pristanišču. Leta 2001 se je zaposlil v družbi Luka Koper, d. d., kjer je vse do leta 2020 delal na delovnem mestu upravljavec dvigal. Med delom se je redno izobraževal in po dokončanem študiju v letu 2020 napredoval na delovno mesto disponent I. Aktiven je tudi na drugih področjih. Med letoma 2008 in 2020 je bil član sveta delavcev Luke Koper, kjer je nabiral bogate izkušnje iz delovnopravne zakonodaje in korporativnega upravljanja. Vse od njegove ustanovitve v letu 2007 je tudi član Sindikata žerjavistov pristaniške dejavnosti, v okviru katerega deluje v različnih odborih. Leta 2020 ga je svet delavcev Luke Koper izvolil za člana nadzornega sveta družbe Luka Koper, predstavnika zaposlenih, in mu januarja 2024 z vnovično izvolitvijo zaupal drugi štiriletni mandat v tej funkciji.

Wien, Dunaj, ter v letih 1992 in 1993 kot vodja projektov pri družbi Consultatio Ljubljana, d. o. o. Leta 1993 se je zaposlila kot direktorica/pooblaščena revizorka družbe CONSTANTIA, d. o. o., Ljubljana. Od leta 2005 je direktorica/pooblaščena revizorka v družbi Constantia Primia, d. o. o., Ljubljana. Ima več kot 25 let izkušenj operativnega vodenja revizijskih projektov in vzdrževanja aktivne licence pooblaščenega revizorja. Veščine nadziranja je razvila med drugim tudi z opravljanjem nadzorniške funkcije v nadzornem svetu Pozavarovalnice Sava, Luke Koper, Pošte Slovenije, kot nadzornica organizacij, ki jih financira FIHO, v nadzornem odboru MOL kot predsednica in članica, kot tudi v vlogi zunanje članice revizijskih komisij družb, ki kotirajo na Ljubljanski borzi.

Boštjan Rader, Član nadzornega sveta

Začetek štiriletnega mandata: 7. februar 2023 (36. skupščina delničarjev)

Zaposlen: SDH, d. d.

Članstvo v drugih organih nadzora ali upravljanja:

Namestnik predsednice nadzornega sveta Javnega podjetja Uradni list Republike Slovenije, d. o. o.

Izobrazba: Univerzitetni diplomirani ekonomist; MBA

Ključne izkušnje: Od februarja 2021 je zaposlen v SDH kot samostojni upravljavec kapitalskih naložb. Izkušnje z upravljanjem državnega premoženja je pridobival tudi med letoma 2016 in 2018 kot višji upravljavec v SDH. Kariero je začel kot finančni analitik v borznoposredniški družbi Publikum, d. d., in nadaljeval kot borzni posrednik za institucionalne investitorje v družbi SKB, d. d., od leta 2004 do leta 2007, nato kot izvršni direktor v borznoposredniški družbi Perspektiva, d. d., od leta 2007 do leta 2016 in kasneje kot vodja prodaje za Nemčijo v družbi Krka, d. d., med letoma 2018 in 2019. Vpogled v delo nadzornih svetov je pridobil tudi kot prisednik na sejah nadzornega sveta v družbi DARS, d. d., kot predstavnik SDH.

Borut Škabar, Član nadzornega sveta

Začetek štiriletnega mandata: 7. februar 2023 (36. skupščina delničarjev)

Zaposlen: BLUEMARINE, d. o. o., direktor

Članstvo v drugih organih nadzora ali upravljanja: BLUESHIP Ltd Istanbul, direktor

Izobrazba: Diplomirani zgodovinar

Ključne izkušnje: Ukvarja se z mednarodnimi pomorskimi prevozi in pomorsko logistiko. Skoraj celotno kariero se ukvarja z dejavnostmi, povezanimi s pomorstvom. Med drugim ima izkušnje kot vodja charteringa (zaključevanja ladij) v mednarodnem pomorskem prometu. Je častni konzul Republike Turčije v Sloveniji. Aktiven je v kulturnem in športnem okolju, tudi na mednarodni in diplomatski ravni. Svoje izkušnje bogati tudi z družbenim udejstvovanjem v obliki pobud in udeležbo v projektih v lokalnem okolju.

IMENOVANI S STRANI ZAPOSLENIH

Mladen Jovičić, Član nadzornega sveta delničarjev)

Začetek štiriletnega mandata: 8. april 2021 (34. skupščina – seznanitev

Zaposlen: Luka Koper, d. d.

Članstvo v drugih organih nadzora ali upravljanja: /

Izobrazba: Elektrotehnik

Ključne izkušnje: V družbi Luka Koper, d. d., se je zaposlil leta 1999. 18 let je bil zaposlen na delovnem mestu upravljavec dvigal, dve leti pa kot skladiščnik. Leta 2019 je prevzel funkcijo poklicnega predstavnika in koordinatorja Sindikata žerjavistov pomorskih dejavnosti Luke Koper oz. SŽPD, ki jo opravlja še danes. Prav sindikalizem in zavzemanje za pravice delavcev sta najbolj zaznamovala njegovo karierno pot. Leta 2007 je aktivno sodeloval pri ustanovitvi Sindikata žerjavistov pomorskih dejavnosti Luke Koper, v katerem še danes opravlja funkcijo člana izvršnega odbora. Je eden vidnejših

Rok Parovel, Clan nadzornega sveta

Začetek štiriletnega mandata: 13. september 2024 (38. skupščina – seznanitev delničarjev)

Zaposlen: Luka Koper, d. d.

Clanstvo v drugih organih nadzora ali upravljanja: /

Izobrazba: Diplomirani ekonomist

Ključne izkušnje: Kolektivu Luke Koper, d. d., se je pridružil leta 2014, od takrat je zaposlen kot dispečer na kontejnerskem terminalu. Leta 2016 je bil s strani Sveta delavcev družbe Luka Koper, d. d., prvič izvoljen za pred stavnika zaposlenih v nadzornem svetu družbe, za isto funkcijo je bil vno vič izvoljen leta 2020 ter ponovno v letu 2024. V tem obdobju je kot član nadzornega sveta sodeloval v več komisijah nadzornega sveta: poslovni, kadrovski, revizijski ter komisiji za strateški razvoj, bil je tudi član revizijske komisije v družbi Luka Koper INPO, d. o. o. Med letoma 2018 in 2022 je bil član nadzornega odbora Mestne občine Koper, v času študija pa je bil na Univerzi na Primorskem (UP) član Senata UP in Študentskega sveta UP ter član Senata UP Fakultete za management in predsednik Studentskega sveta UP Fakultete za management.

ZUNANJA CLANICA KOMISIJE NADZORNEGA SVETA

Mateja Treven, Zunanja članica revizijske komisije nadzornega sveta Imenovana za obdobje od 23. februarja 2023 do preklica.

Zaposlena: Vodja službe za trajnostno poslovanje, kakovost in optimizacijo procesov, Slovenske železnice, d. o. o.

Clanstvo v drugih organih nadzora ali upravljanja:

Neodvisna neizvršna članica upravnega odbora NLB Banke Prishtina, predsednica revizijske komisije NLB Banke Prishtina

Izobrazba: Magistra ekonomskih znanosti

Ključne izkušnje: Poklicno pot je začela leta 1995 v banki NLB in nato nadaljevala v zavarovalniškem sektorju in finančni industriji na različnih po ložajih. V zavarovalniški skupini Sava Re je kot članica uprave za področje financ (CFO) vodila številne projekte M&A, ki so botrovali nastanku druge največje zavarovalniške skupine v JV Evropi. V letu 2019 je ustanovila za gonsko podjetje na področju mikromobilnosti in trajnostnosti, v katerem je sodelovala pri postavljanju trajnostnih strategij in trajnostnih projektih, kot je oblikovanju certifikata Green Star za uvajanje trajnostnih vidikov in podnebnega ukrepanja v podjetjih. Kot izkušena menedžerka in finančna strokovnjakinja je oz. je bila članica številnih nadzornih svetov in revizijskih komisij. Od sredine 2024 karierno pot nadaljuje kot vodja trajnostnosti, ka kovosti in optimizacije procesov pri Slovenskih železnicah. Pri CFA Institute, ZDA, je uspešno opravila izpite in ima pravico do uporabe naziva Charte red Financial Analyst (CFA). Pri M3trix Academy, Köln, je pridobila certifikat Sustainable Business Transformation Manager.

Raznolikost članov nadzornega sveta po spolu

31. 12. 2024	moški	ženske	skupaj
Stevilo članov nadzornega sveta	8	1	9
Delež	89 %	11 %	100 %

31. 12. 2023	moški	ženske	skupaj
Stevilo članov nadzornega sveta	8	1	9
Delež	89 %	11 %	100 %

31. 12. 2022	moški	ženske	skupaj
Stevilo članov nadzornega sveta	7	1	8
Delež	88 %	12 %	100 %

Raznolikost članov nadzornega sveta po starosti

31. 12. 2024	do 30 let	od 30 do 50 let	nad 50 let	skupa
Število članov nadzornega sveta	O	2	7
Delež	0 %	22 %	78 %	100 %

31. 12. 2023	do 30 let	od 30 do 50 let	nad 50 let	skupa
Stevilo članov nadzornega sveta	0	2	7
Delež	0 %	22 %	78 %	100 %

31. 12. 2022	do 30 let	od 30 do 50 let	nad 50 let	skupa
Stevilo članov nadzornega sveta	0	2	6
Delež	0 %	25 %	75 %	100 %

(<) (>)

in o njihovi višini je zapisano v računovodskem poročilu Luke Koper, d. d., v pojasnilu št. 29: Posli s povezanimi osebami ter v tabeli z naslovom Sestava in višina prejemkov članov nadzornega sveta in komisij v poslovnem letu 2024, povzeti po prilogi 4.2 Kodeksa korporativnega upravljanja družb s kapitalsko naložbo države, v poglavju 4.7 Priloga izjave o upravljanju, ki je sestavni del izjave o upravljanju. Podatki o lastništvu delnic članov nadzornega sveta in njegovih komisij so navedeni v poglavju 14 Delnica LKPG.

4.3.3 Uprava družbe Luka Koper, d. d.

Delovanje uprave urejajo zakonski predpisi, statut družbe, poslovnik o delu uprave, Kodeks upravljanja javnih delniških družb, Kodeks korporativnega upravljanja družb s kapitalsko naložbo države, Priporočila in pričakovanja Slovenskega državnega holdinga ter zavezujoči sklepi organov družbe. V skladu z ZGD-1 in s statutom uprava samostojno in na lastno odgovornost vodi družbo ter jo zastopa in predstavlja nasproti tretjim osebam.

Sestava uprave družbe Luka Koper, d. d., na zadnji dan v letu 2024

Upravo družbe Luka Koper, d. d., so na dan 31. decembra 2024 sestavljali štirje člani uprave:

• ni imel z družbo ali povezano družbo v zadnjem letu pomembnih poslovnih stikov bodisi neposredno bodisi kot partner, delničar, direktor ali vodilni

delavec organa,
ni bil sedaj ali v zadnjih treh letih partner ali uslužbenec sedanjega ali nekdanjega zunanjega revizorja v družbi ali povezani družbi,
ni bil izvršni direktor ali član uprave druge družbe, v kateri je izvršni direktor ali član uprave družbe član nadzornega sveta, ali bil kako drugače povezan z izvršnimi direktorji oziroma člani uprave prek sodelovanja v drugih družbah ali organih,
ni bil v nadzornem svetu več kot tri mandate (ali več kot 12 let), z izjemo Mladena Jovičića kot predstavnika zaposlenih,
ni bil bližnji družinski član članov uprave ali oseb, ki so na položajih, navedenih v prejšnjih alinejah,
ni bil član širšega poslovodstva povezane družbe,
ni sodeloval pri sestavljanju vsebine predloga letnega poročila družbe.

Izjave so dostopne tudi na spletni strani https://luka-kp.si/slo/pomembni-

-dokumenti-208 in jih pregleda zakoniti revizor.

Nasprotje interesov članov nadzornega sveta je urejeno v poslovniku o delu nadzornega sveta in referenčnih kodeksih. Poleg tega so člani nadzornega sveta dolžni izpolniti izjavo o neodvisnosti in MRS 24 z navedbo povezanih oseb in drugih funkcij. Po poslovniku so dolžni ob nastopu nasprotja interesov o tem nemudoma pisno obvestiti predsednika nadzornega sveta in člane nadzornega sveta ter sprejeti ustrezne ukrepe. Navzkrižja interesov glede navzkrižnega članstva, navzkrižnega lastništva in obstoja obvladujočih delničarjev so razkrita deležnikom. Podrobno so posli s povezanimi osebami predstavljeni v konsolidiranem računovodskem poročilu v pojasnilu št. 29: Posli s povezanimi osebami.

Prejemki nadzornega sveta

Člani nadzornega sveta in člani komisij nadzornega sveta so upravičeni do sejnin in plačila za opravljanje funkcije. Višino sejnin in plačil določi skupščina, revidira pa jih zakoniti revizor. Člani nadzornega sveta in člani komisij nadzornega sveta so upravičeni tudi do povračila potnih in drugih stroškov za prihod in udeležbo na sejah. Več o prejemkih nadzornega sveta

Komisije nadzornega sveta

V okviru nadzornega sveta redno delujejo štiri komisije, ki opravljajo strokovne naloge v pomoč nadzornemu svetu:

revizijska komisija,
kadrovska komisija,
poslovna komisija,
komisija za strateški razvoj.

O sestavi komisij nadzornega sveta podrobneje poročamo v poglavju 3 Poročilo nadzornega sveta za leto 2024.

Podrobni podatki o sestavi nadzornega sveta

Natančneje so vse podrobnosti, ki se nanašajo na člane nadzornega sveta oz. njegovo sestavo ter sestavo komisij nadzornega sveta, navedene v tabelah z naslovom Sestava nadzornega sveta in komisij v poslovnem letu 2024, ki so sestavni del te izjave o upravljanju družbe in so bile izdelane skladno s prilogama C.2 Slovenskega kodeksa upravljanja javnih delniških družb in 3.2 Kodeksa korporativnega upravljanja družb s kapitalsko naložbo države.

Neodvisnost nadzornega sveta

Vsi člani (100 %) nadzornega sveta družbe Luka Koper, d. d., so v letu 2024 podpisali izjavo o neodvisnosti in se izrekli za neodvisne, upoštevaje določila Slovenskega kodeksa upravljanja javnih delniških družb in Kodeksa korporativnega upravljanja družb s kapitalsko naložbo države. Neodvisnost in odsotnosti nasprotja interesov se kaže tako, da posamezni član:

ni opravljal funkcije izvršnega direktorja ali člana uprave družbe ali povezane družbe ali opravljal take funkcije v zadnjih petih letih,
ni bil zaposlen v družbi ali povezani družbi in bil na takem položaju v zadnjih treh letih,
ni prejemal večjih dodatnih prejemkov iz družbe ali povezane družbe razen plačila, ki ga je prejemal kot član nadzornega sveta ali njegovih komisij,
ni bil večinski delničar ali zastopal večinskega delničarja/večinskih delničarjev,

Gorazd Jamnik, Član uprave

Imenovan dne 30. novembra 2023 za obdobje petih let, funkcijo je nastopil 1. januarja 2024.

Izobrazba: Magister znanosti poslovodenja in organizacije, smer finance

Ključne izkušnje: Svojo poklicno pot je začel v Luki Koper, d. d., kjer je s prekinitvami delal devet let ter vodil finančno in računovodsko področje. Ima več kot dvajsetletne delovne izkušnje na področju vodenja financ, kontrolinga in računovodstva v različnih korporacijah in panogah, kot so logistika, proizvodnja in prodaja bele tehnike, energetika ter zavarovalništvo. Mednarodne izkušnje je pridobival v vseh državah bivše Jugoslavije, kot tudi na Nizozemskem, Češkem, Slovaškem in Madžarskem. V Luki Koper, d. d., in v drugih podjetjih je aktivno in tudi v vodilni vlogi sodeloval v projektih financiranja in izvedbe investicij, refinanciranj, prestrukturiranj ter pri oblikovanju strategij, poslovnih načrtov in skrbnih pregledov poslovanja.

Gregor Belič, Član uprave Imenovan 30. novembra 2023 za obdobje petih let, funkcijo je nastopil 1. januarja 2024.

Izobrazba: Magister inženir pomorstva, kapitan dolge plovbe

Ključne izkušnje: Poklicno pot je začel pri Splošni plovbi Portorož, kjer je v petnajstletni karieri poveljeval na ladjah za razsuti in generalni tovor ter kontejnerskih ladjah. Leta 2003 se je zaposlil pri Transeuropa Shipping lines kot poveljnik na potniških ladjah RO-RO. V tem obdobju je v pristaniščih Ostende v Belgiji in Ramsgate v Združenem kraljestvu opravil izpit za pilota in je bil v vlogi kadrovskega direktorja soudeležen pri vodenju tamkajšnjih terminalov. Leta 2007 se je zaposlil v družbi Luka Koper, d. d., kot svetovalec za odnose z ladjarji, leto kasneje pa je prevzel vodenje terminala za avtomobile in RO-RO ter družbe Avtoservis Koper. V svoji dolgoletnih karieri je poleg vodstvenih in organizacijskih kompetenc pridobival izkušnje z različnih področij delovanja pristaniških sistemov, optimizacije procesov, načrtovanja razvoja terminalov in pretovorne dejavnosti ter aktivno sodeloval pri vzpostavitvi in izboljšavi ladij ISPS, nadgradnji varnostnih protokolov in drugih ključnih ladijskih sistemov.

Nevenka Kržan, Predsednica uprave

Imenovana za članico uprave dne 1. julija 2022 za obdobje petih let, funkcijo predsednice uprave nastopila dne 1. julija 2023.

Izobrazba: Univerzitetna diplomirana ekonomistka

Ključne izkušnje: Poklicno pot je začela v bančništvu, kjer je zasedala različne vodstvene položaje. V tem obdobju je bila vpeta tako v bančne kot privatizacijske procese, sodelovala je pri ustanovitvi nove komercialne banke ter družbe za upravljanje investicijskih skladov in družb. Leta 1998 se je zaposlila v KPMG Slovenija in leta 2001 postala partnerka na ravni regije, zadolžena za storitve finančnega svetovanja. Kot strokovnjakinja za področje financ in finančnega sektorja je sodelovala v projektih številnih podjetij iz zasebnega in javnega sektorja v širokem naboru panog. V svoji bogati karieri je kot odgovorna partnerka vodila projekte skrbnih pregledov, M&A, vrednotenj, prestrukturiranj, refinanciranj ter oblikovanja strategij in poslovnih načrtov. Vlogo senior partnerke KPMG v Sloveniji je prevzela leta 2010. Pri Slovenskem inštitutu za revizijo je pridobila licenco za pooblaščeno ocenjevalko vrednosti podjetij in pooblaščeno revizorko.

Raznolikost članov uprave po starosti

31. 12. 2024		do 30 let od 30 do 50 let	nad 50 let	skupaj
Število članov uprave	0	1	3	4
Delež	0 %	25 %	75 %	100 %

31. 12. 2023		do 30 let od 30 do 50 let	nad 50 let	skupaj
Število članov uprave	0	1	1	2
Delež	0 %	50 %	50 %	100 %

31. 12. 2022		do 30 let od 30 do 50 let	nad 50 let	skupaj
Število članov uprave	0	1	2	3
Delež	0 %	33 %	67 %	100 %

Podrobni podatki o sestavi uprave

Natančneje so vse podrobnosti, ki se nanašajo na člane uprave, navedene v tabeli z naslovom Sestava uprave v poslovnem letu 2024, ki je sestavni del te izjave o upravljanju družbe in je bila izdelana skladno s prilogama C.1 Slovenskega kodeksa upravljanja javnih delniških družb in 3.1 Kodeksa korporativnega upravljanja družb s kapitalsko naložbo države.

Prejemki uprave

Prejemki članov uprave so sestavljeni iz stalnega in spremenljivega dela. Določeni so v pogodbah o zaposlitvi za določen čas za poslovodenje družbe za člana uprave, v aneksih k pogodbam o zaposlitvi in v sklepih nadzornega sveta. Prejemke uprave določi nadzorni svet, upoštevajoč veljavno Politiko prejemkov organa vodenja in nadzora v družbi Luka Koper, d. d., in organov vodenja v odvisnih družbah v Skupini Luka Koper, ki jo sprejme skupščina in je objavljena na spletni strani Pomembni dokumenti - Luka Koper d.d. (luka-kp.si). Prejemke organov vodenja in nadzora letno revidira zakoniti revizor. Pogodbe o zaposlitvi in aneksi so sklenjeni med posameznimi člani uprave in nadzornim svetom, v njih so določena tudi povračila in ugodnosti. Pri sklepanju pogodb in aneksov za člane uprave nadzorni svet zastopa predsednik nadzornega sveta. O prejemkih uprave poročamo v računovodskem poročilu v pojasnilu št. 29: Posli s povezanimi osebami ter

Člani poslovodstva in osebe na vodstvenih položajih so dolžni ob nastopu in ves čas opravljana funkcije izvajati vse ukrepe za obvladovanje nasprotja interesov in o tem obveščati nadrejeni organ v skladu s sprejeto Politiko obvladovanja nasprotja interesov. Ob tem izpolnijo tudi izjavo o obvladovanju nasprotja interesov, da niso podane okoliščine, v katerih bi bilo lahko nepristransko ali objektivno opravljanje funkcije ali drugih nalog ogroženo, oz. če so, katere so in kakšni ukrepi so sprejeti. Navzkrižja interesov glede navzkrižnega članstva, navzkrižnega lastništva in obstoja obvladujočih delničarjev so razkrita deležnikom. Člani uprave letno dopolnjujejo izjavo o povezanih strankah in morebitnem obstoju nasprotja interesov, ki jo v okviru pristojnosti preveri zakoniti revizor.Podrobno so posli s povezanimi osebami predstavljeni v konsolidiranem računovodskem poročilu v pojasnilu št. 29: Posli s povezanimi osebami.

Raznolikost članov uprave po spolu

moški	ženske	skupaj
3	1	4
75 %	25 %	100 %
moški	ženske	skupaj
1	1	2
		100 %
		50 % 50 %

Delež	67 %	33 %	100 %
Število članov uprave	2	1	3
31. 12. 2022	moški	ženske	skupaj

Vojko Rotar, Delavski direktor

Imenovan dne 15. decembra 2022 za obdobje petih let, funkcijo je nastopil dne 16. februarja 2023.

Izobrazba: Magister poslovnih ved, druga bolonjska stopnja - podiplomski študij

Ključne izkušnje: Poklicno pot je začel leta 1995 v špediterskem podjetju Avico iz Ljubljane ter v dejavnosti logistike in kasneje mednarodne trgovine ostal do leta 2003, pri tem pa nabral vrsto izkušenj na področju delovanja pristanišča kot tranzitne točke, ki posreduje mednarodne blagovne tokove. Razumevanje splošnega gospodarskega okolja in delovanje subjektov znotraj njega mu je odprlo pot do različnih del na medijsko-komunikacijskem področju, kjer se je preizkusil kot urednik, novinar, dopisnik, fotoreporter in spletni poročevalec pri več slovenskih medijih. Štiri leta je bil odgovoren za področja odnosov z javnostmi in marketing v koprskem javnem podjetju Marjetica Koper in se približal številnim področjem, ki so povezana s spodbujanjem dobrih okoljskih praks in sodelovanjem z lokalno skupnostjo.

notranje revizije v smeri zagotavljanja skladnosti z globalnimi standardi notranjega revidiranja ter pripravi strategije notranje revizije.

Razvoj notranje revizije se uresničuje prek programa zagotavljanja in izboljševanja kakovosti, ki vključuje zunanje in notranje presoje, samoocenjevanje, stalno strokovno izobraževanje ter spremljanje in merjenje učinkovitosti njenega delovanja. Zadnja zunanja presoja je bila izvedena leta 2020, s čimer je bilo potrjeno, da notranja revizija deluje skladno z mednarodnimi standardi strokovnega ravnanja pri notranjem revidiranju, s kodeksom notranjerevizijskih načel in kodeksom poklicne etike notranjega revizorja.

4.6 Zunanja revizija

Skupščina delničarjev je na 37. skupščini delničarjev dne 28. 6. 2023 za revidiranje izkazov družbe Luka Koper, d. d., in Skupine Luka Koper imenovala revizijsko družbo BDO Revizija, d. o. o., družba za revidiranje, Cesta v Mestni log 1, Ljubljana, in sicer za poslovna leta 2023, 2024 in 2025.

Stroški revizijskih storitev Luke Koper, d. d., in njenih odvisnih družb so predstavljeni v konsolidiranem računovodskem poročilu v pojasnilu št. 31: Posli z revizijsko družbo.

Nevenka Kržan

Predsednica uprave družbe Luka Koper, d. d.

Gregor Belič

Član uprave družbe Luka Koper, d. d.

Gorazd Jamnik Član uprave družbe Luka Koper, d. d.

Vojko Rotar Član uprave - delavski direktor družbe Luka Koper, d. d.

-

Vodenje in upravljanje odvisnih družb v Skupini Luka Koper na dan 31. 12. 2024

Družba	Direktor	Delež obvladujoče družbe v lastništvu (v %)
Luka Koper INPO, d. o. o.	Robert Krajnc	100,00
Adria Terminali, d. o. o.	Miha Kalčič	100,00
Logis-Nova, d. o. o.	Larisa Škandra	100,00
TOC, d. o. o.	Ankica Budan Hadžalič	68,13

4.5 Notranja revizija

Področje notranje revizije izvaja funkcijo notranjega revidiranja za Skupino Luka Koper z namenom podpore pri doseganju strateških ciljev. S sistematičnim in metodičnim ocenjevanjem sistema notranjih kontrol izboljšuje upravljanje družbe, obvladovanje tveganj ter delovanje sistema notranjih kontrol, hkrati pa podaja priporočila za nenehne izboljšave.

Področje notranje revizije je organizirano kot samostojna enota družbe. Funkcijsko je podrejeno nadzornemu svetu, organizacijsko pa upravi družbe, kar zagotavlja neodvisnost delovanja notranje revizije. Delovanje notranje revizije temelji na sprejeti temeljni listini, Poslovniku o delovanju notranje revizije, ki je usklajen s hierarhijo pravil notranjega revidiranja.

V letu 2024 je notranja revizija izvajala notranjerevizijske posle in druge dejavnosti na podlagi odobrenega letnega načrta dela. Pri pripravi načrta so bila prepoznana ključna tveganja, ki so bila v procesu revidiranja dodatno ocenjena in po potrebi dopolnjena. Večji del notranjerevizijskih storitev je bil osredotočen na preverjanje ustreznosti notranjih kontrol ter njihovo delovanje v skladu z določenimi cilji in standardi. O ugotovitvah posameznih revizijskih poslov je notranja revizija sproti poročala vodstvu revidiranih enot, upravi družbe in revizijski komisiji nadzornega sveta. Slednji sta bili seznanjeni tudi z uresničevanjem priporočil notranje revizije. Nadzornemu svetu notranja revizija poroča na letni ravni.

Poleg izvedbe notranjerevizijskih poslov so se v letu 2024 mesečno izvajale porevizijske dejavnosti, namenjene sprotnemu spremljanju izvedenih aktivnosti za izboljšano obvladovanje tveganj. Poudarek je bil na razvoju

v tabeli z naslovom Sestava poslovodstva v poslovnem letu 2024, ki je sestavni del te izjave o upravljanju družbe in je povzeta po prilogi 4.1 Kodeksa korporativnega upravljanja družb s kapitalsko naložbo države. O lastništvu delnic poročamo v poglavju 14 Delnica LKPG.

4.4 Vodenje in upravljanje družb v Skupini Luka Koper

V družbi Luka Koper, d. d., imamo vzpostavljen sistem korporativnega upravljanja, v katerega so poleg obvladujoče družbe v Skupini Luka Koper vključene še štiri odvisne družbe. Poleg tega imamo v družbi Luka Koper, d. d., poslovne deleže v še 11 gospodarskih družbah. Cilje na področju upravljanja finančnih naložb smo opredelili v Strateškem poslovnem načrtu družbe in Skupine za obdobje 2024–2028. Finančne naložbe so razvrščene v dva investicijska razreda glede na štiri ključna področja (vpetost v poslovanje družbe, povečanje fleksibilnosti in minimizacija tveganj, finančni vidik ter druge eksternalije):

Strateške finančne naložbe so naložbe v delnice in deleže družb, ki opravljajo dejavnosti, pomembne za nadaljnji razvoj in delovanje matične družbe, ter pripomorejo k obvladovanju tveganj in dvigu dodane vrednosti.
Nestrateške finančne naložbe so naložbe v delnice in deleže družb, ki ne opravljajo dejavnosti, pomembnih za nadaljnji razvoj in delovanje matične družbe.

V sprejetem Strateškem poslovnem načrtu družbe in Skupine za obdobje 2024–2028 so začrtane tudi smernice upravljanja strateških finančnih naložb z vidika odločanja in upravljanja. Dividendna politika sledi kategorizaciji posamezne finančne naložbe: v vlogi družbenika v nestrateških finančnih naložbah si prizadevamo doseči cilj maksimiranja izplačila dobička oziroma realizacije drugih pozitivnih vplivov za lastnika, v vlogi družbenika v strateških finančnih naložbah pa zasledujemo cilj uravnoteženega izplačila dobičkov glede na investicijsko-razvojne cikle družbe.

4.7 Priloga izjave o upravljanju

3.1: Sestava poslovodstva v poslovnem letu 2024

Ime in priimek	Funkcija	(predsednik, član) Področje dela v upravi*	Prvo imenovanje na funkcijo	Zaključek funkcije / mandata	Spol	Državljanstvo	Letnica rojstva	Izobrazba	Strokovni profil	Članstvo v organih nadzora z družbo nepovezanih družb
Nevenka Kržan	predsednica	Sekretariat uprave, Kadrovsko področje, Pravno področje, Po dročje odnosov z javnostmi, Področje pristaniške varnosti, Po dročje investicij, Projektna pisarna, Področje strateškega razvoja	1. 7. 2023	v teku	ženski	slovensko	1962	VII. stopnja	univerzitetna diplomirana ekonomistka	članica nadzornega sveta Pokojninska družba A, d. d., od 13.6.2023
Gorazd Jamnik	član	Področje financ in računovodstva, Področje kontrolinga, Področ je upravljanja in razvoja poslovnih procesov, Finančno in korpora tivno upravljanje družb, v katerih ima družba kapitalski delež	1. 1. 2024	v teku	moški	slovensko	1973	VIII. Stopnja	magister znanosti poslovodenja in organizacije, smer finance	ne
Gregor Belič	član	Področje nabave, Področje operative, Področje trženja, Področje prodaje, PC Generalni tovori, PC Kontejnerski terminal, PC Ter minal avtomobilov in RO-RO, PC Terminal razsuti in tekoči tovori, PC Potniški terminal	1. 1. 2024	v teku	moški	slovensko	1966	VII. stopnja	magister inženir pomorstva, kapitan dolge plovbe	ne
Vojko Rotar	član - delavski direktor	Področje varovanja zdravja in ekologije, Nadzorovanje spošto vanja in izvajanja pisnih dogovorov in sodelovanje pri sklepanju dogovorov med delojemalci in delodajalci (participacijski dogov or in drugi dogovori)	16. 2. 2018	v teku	moški	slovensko	1976	VII. stopnja	magister poslovnih ved, druga bolonjska stopnja - podiplomski študij	ne

* Vsi člani uprave so skupaj pristojni in odgovorni za: Področje notranje revizije, Pooblaščenec za korporativno integriteto in skladnost poslovanja, varstvo osebnih podatkov ter človekovih pravic, sodelovanje s Sekretarjem nadzornega sveta

3.2: Sestava nadzornega sveta in komisij v poslovnem letu 2024

Ime in priimek	Funkcija (predsednik, namestnik, član NS)	Prvo imenovanje na funkcijo	Zaključek funkcije / mandata	Predstavnik kapitala / zaposlenih	Udeležba na sejah NS glede na skupno število sej NS	Spol	Državljanstvo	Letnica rojstva	Izobrazba	Strokovni profil	Neodvisnost po 23. členu Kodeksa (DA / NE)	Obstoj nasprotja interesa v poslovnem letu (DA / NE)	Članstvo v organih nadzora drugih družb
Mirko Bandelj	predsednik	7.2.23	v teku	predstavnik kapitala	10/10	moški	Slovensko	1958	VII. stopnja	univerzitetni diplomirani pravnik	da	ne	ne
	Članstvo v komisijah			predsednik / član	Udeležba na sejah komisij glede na skupno število sej komisij
	/			/	/

	Funkcija (predsednik,	Prvo imenovanje	Zaključek funkcije	Predstavnik kapitala /	Udeležba na sejah NS glede na			Letnica			Neodvisnost po 23. členu Kodeksa	Obstoj nasprotja interesa v poslovnem	Članstvo v organih nadzora

Ime in priimek	Funkcija (predsednik, namestnik, član NS)	Prvo imenovanje na funkcijo	Zaključek funkcije / mandata	Predstavnik kapitala / zaposlenih	Udeležba na sejah NS glede na skupno število sej NS	Spol	Državljanstvo	Letnica rojstva	Izobrazba	Strokovni profil	Neodvisnost po 23. členu Kodeksa (DA / NE)	Obstoj nasprotja interesa v poslovnem letu (DA / NE)	Članstvo v organih nadzora drugih družb
Tomaž Benčina	član, od 21.2.2023 dalje namestnik predsednika	7.6.22	v teku	predstavnik kapitala	10/10	moški	slovensko	1965	VII. stopnja	univerzitetni diplomirani inženir metalurgije; univerzitetni diplomirani ekonomist	da	ne	član nadzornega sveta Zavarovalnica Triglav, d. d.
	Članstvo v komisijah		predsednik / član	Udeležba na sejah komisij glede na skupno število sej komisij
		POSLOVNA KOMISIJA/KADROVSKA KOMISIJA		ČLAN/ PREDSEDNIK	6/6, 6/6

Ime in priimek	Funkcija (predsednik, namestnik, član NS)	Prvo imenovanje na funkcijo	Zaključek funkcije / mandata	Predstavnik kapitala / zaposlenih	Udeležba na sejah NS glede na skupno število sej NS	Spol	Državljanstvo	Letnica rojstva	Izobrazba	Strokovni profil	Neodvisnost po 23. členu Kodeksa (DA / NE)	Obstoj nasprotja interesa v poslovnem letu (DA / NE)	Članstvo v organih nadzora drugih družb
Barbara Nose	članica	7. 2. 2023	v teku	predstavnica kapitala	10/10	ženski	slovensko	1964	VII. stopnja	univerzitetna diplomirana ekonomistka, specialistka revidiranja	da	ne	članica nadzornega sveta Pošta Slovenije, d. o. o., člani ca nadzornega sveta Zavarov alnice Triglav, d. d.
	Članstvo v komisijah			predsednik / član	Udeležba na sejah komisij glede na skupno število sej komisij
		REVIZIJSKA KOMISIJA/KOMISIJA ZA STRATEŠKI RAZVOJ		PREDSEDNICA/ ČLANICA	9/9, 2/2
Ime in priimek	Funkcija (predsednik, namestnik, član NS)	Prvo imenovanje na funkcijo	Zaključek funkcije / mandata	Predstavnik kapitala / zaposlenih	Udeležba na sejah NS glede na skupno število sej NS	Spol	Državljanstvo	Letnica rojstva	Izobrazba	Strokovni profil	Neodvisnost po 23. členu Kodeksa (DA / NE)	Obstoj nasprotja interesa v poslovnem letu (DA / NE)	Članstvo v organih nadzora drugih družb
Jožef Petrovič	član	7. 2. 2023	v teku	predstavnik kapitala	9/10	moški	slovensko	1958	VII. stopnja	univerzitetni diplomirani ekonomist	da	ne	član nadzornega sveta Pošta Slovenije, d. o. o.
	Članstvo v komisijah			predsednik / član	Udeležba na sejah komisij glede na skupno število sej komisij
		REVIZIJSKA KOMISIJA/KOMISIJA ZA STRATEŠKI RAZVOJ			9/9, 2/2
Ime in priimek	Funkcija (predsednik, namestnik, član NS)	Prvo imenovanje na funkcijo	Zaključek funkcije / mandata	Predstavnik kapitala / zaposlenih	Udeležba na sejah NS glede na skupno število sej NS	Spol	Državljanstvo	Letnica rojstva	Izobrazba	Strokovni profil	Neodvisnost po 23. členu Kodeksa (DA / NE)	Obstoj nasprotja interesa v poslovnem letu (DA / NE)	Članstvo v organih nadzora drugih družb
Boštjan Rader	član	7. 2. 2023	v teku	predstavnik kapitala	10/10	moški	slovensko	1978	VII. stopnja	univerzitetni diplomirani ekonomist; MBA	da	ne	namestnik predsednice nadzornega sveta Javno podjetje Uradni list Republike Slovenije, d. o. o.
		Članstvo v komisijah		predsednik / član	Udeležba na sejah komisij glede na skupno število sej komisij
		KADROVSKA KOMISIJA, REVIZIJSKA KOMISIJA		ČLAN/ČLAN	6/6, 9/9
Ime in priimek	Funkcija (predsednik, namestnik, član NS)	Prvo imenovanje na funkcijo	Zaključek funkcije / mandata	Predstavnik kapitala / zaposlenih	Udeležba na sejah NS glede na skupno število sej NS	Spol	Državljanstvo	Letnica rojstva	Izobrazba	Strokovni profil	Neodvisnost po 23. členu Kodeksa (DA / NE)	Obstoj nasprotja interesa v poslovnem letu (DA / NE)	Članstvo v organih nadzora drugih družb
Borut Škabar	član	7. 2. 2023	v teku	predstavnik kapitala	10/10	moški	slovensko	1972	VII. stopnja	diplomirani zgodovinar	da	Bluemarine, d. o. o.	ne
		Članstvo v komisijah		predsednik / član	Udeležba na sejah komisij glede na skupno število sej komisij
		POSLOVNA KOMISIJA/KOMISIJA ZA STRATEŠKI RAZVOJ		ČLAN/ PREDSEDNIK	6/6, 2/2

Ime in priimek	Funkcija (predsednik, namestnik, član NS)	Prvo imenovanje na funkcijo	Zaključek funkcije / mandata	Predstavnik kapitala / zaposlenih	Udeležba na sejah NS glede na skupno število sej NS	Spol	Državljanstvo	Letnica rojstva	Izobrazba	Strokovni profil	Neodvisnost po 23. členu Kodeksa (DA / NE)	Obstoj nasprotja interesa v poslovnem letu (DA / NE)	Članstvo v organih nadzora drugih družb
Mladen Jovičič	član	8. 4. 2009	v teku	predstavnik zaposlenih	9/10	moški	slovensko	1969	V. stopnja	elektrotehnik	da	ne	ne
	Članstvo v komisijah			predsednik / član	Udeležba na sejah komisij glede na skupno število sej komisij
		POSLOVNA KOMISIJA/KOMISIJA ZA STRATEŠKI RAZVOJ		ČLAN/ČLAN	5/6, 2/2
Ime in priimek	Funkcija (predsednik, namestnik, član NS)	Prvo imenovanje na funkcijo	Zaključek funkcije / mandata	Predstavnik kapitala / zaposlenih	Udeležba na sejah NS glede na skupno število sej NS	Spol	Državljanstvo	Letnica rojstva	Izobrazba	Strokovni profil	Neodvisnost po 23. členu Kodeksa (DA / NE)	Obstoj nasprotja interesa v poslovnem letu (DA / NE)	Članstvo v organih nadzora drugih družb
Rok Parovel	član	13. 9. 2016	v teku	predstavnik zaposlenih	10/10	moški	slovensko	1987	VI. stopnja	diplomirani ekonomist	da	ne	ne
	Članstvo v komisijah			predsednik / član	Udeležba na sejah komisij glede na skupno število sej komisij
	REVIZIJSKA KOMISIJA/KOMISIJA ZA STRATEŠKI RAZVOJ			ČLAN/ČLAN	9/9, 2/2
Ime in priimek	Funkcija (predsednik, namestnik, član NS)	Prvo imenovanje na funkcijo	Zaključek funkcije / mandata	Predstavnik kapitala / zaposlenih	Udeležba na sejah NS glede na skupno število sej NS	Spol	Državljanstvo	Letnica rojstva	Izobrazba	Strokovni profil	Neodvisnost po 23. členu Kodeksa (DA / NE)	Obstoj nasprotja interesa v poslovnem letu (DA / NE)	Članstvo v organih nadzora drugih družb
Mehrudin Vuković	član	19. 1. 2020	v teku	predstavnik zaposlenih	10/10	moški	slovensko	1972		VI/1 stopnja inženir logistike	da	ne	ne
		Članstvo v komisijah			Udeležba na sejah komisij glede na skupno število sej komisij
	KADROVSKA KOMISIJA			ČLAN	6/6

Zunanji član v komisijah (revizijska, kadrovska, komisija za prejemke, …)

Ime in priimek	KOMISIJA	Udeležba na sejah komisij glede na skupno število sej komisij	Spol	Državljanstvo	Izobrazba	Letnica rojstva	Strokovni profil	Članstvo v organih nadzora z družbo nepovezanih družb
Mateja Treven	REVIZIJSKA KOMISIJA	9/9	ženski	slovensko	VIII. stopnja	1972	magistra ekonomskih znanosti	NLB Banka AD Skopje, neodvisna članica nadzornega sveta, NLB Banka Prishtina, neizvršna neodvisna članica upravnega odbora.

4.1 Sestava in višina prejemkov* članov poslovodstva poslovnem letu 2024

(v EUR)
lme in priimek	Funkcija (predsednik, član)	Fiksni prejemki - bruto (1) Variabilni prejemki - bruto (2)		Odloženi prejemki (3)**	Odpravnine (4)	Bonitete (5)***	Vračilo izplačane nagrade -	»claw-back« (6) Skupaj bruto (1+2+3+4+5-6)
Vojko Rotar	član uprave - delavski direktor	195.331,82	37.263,51	48.204,50	0,00	1.148,59	0,00	281.948,42
Boštjan Napast	predsednik uprave do 30. 6. 2023	0,00	12.788,29	0,00	0,00	0,00	0,00	12.788,29
Nevenka Kržan	članica uprave do 30. 6. 2023	0,00	11.494,37	24.092,71	0,00	0,00	0,00	35.587,08
Nevenka Kržan	predsednica uprave od 1. 7. 2023	216.889,07	12.813,63	12.813,63	0,00	214,03	0,00	242.730,36
Gregor Belič	član uprave od 1. 1. 2024	179.613,28	0,00	0,00	0,00	196,35	0,00	179.809,63
Gorazd Jamnik	član uprave od 1. 1. 2024	179.898,32	0,00	0,00	0,00	2.181,31	0,00	182.079,63

* za namen tega razkrija ni potrebno razkivati potnih stroškov namestive in dnevnic, ke po svoji naravi ne predstavljajo plačila upravi

** odloženo izplačilo druge polovice nagrade po ZPPOGD na dan 18. 7. 2021 oz. ob poteku mandata, če ja ta trajal več kot dve leti

*** boniteta za zavarovanje odgovornosti in boniteta za uporabo službenega vozila

4.2 Sestava in višina prejemkov članov nadzornega sveta in komisij v poslovnem letu 2024

(v EUR)
		Plačilo za opravljanje funkcije in doplačila - bruto letno
lme in priimek	Funkcija (predsednik, namestnik, član, zunanji član komisije)	Osnovno plačilo za i opravljanje funkcije	Doplačilo za opravljanje funkcije	Skupaj (1)	Sejnine NS in komisij - bruto letno (2)	Skupaj bruto (1+2)	Potni stroški*
Tomaž Benčina	član od 7. 2. 2023 in namestnik predsednika od 7. 2. 2023	16.500,00	7.500,00	24.000,00	5.225,00	29.225,00	1.520,15
Mladen Jovičič	član	15.000,00	6.072,92	21.072,92	3.795,00	24.867,92	0,00
Mehrudin Vuković	član	15.000,00	3.750,00	18.750,00	4.125,00	22.875,00	106,00
Rok Parovel	član	15.000,00	6.648,71	21.648,71	5.225,00	26.873,71	0,00
Mirko Bandelj	predsednik od 7. 2. 2023	22.500,00	0,00	22.500,00	2.805,00	25.305,00	1.294,55
Jožef Petrovič	član od 7. 2. 2023	15.000,00	7.500,00	22.500,00	5.390,00	27.890,00	1.866,88
Boštjan Rader	član od 7. 2. 2023	15.000,00	7.500,00	22.500,00	6.105,00	28.605,00	1.113,92
Borut Škrabar	član od 7. 2. 2023	15.000,00	6.648,71	21.648,71	4.070,00	25.718,71	0,00
Barbara Nose	članica od 7. 2. 2023	15.000,00	6.967,95	21.967,95	5.225,00	27.192,95	1.187,98
Mateja Treven	zunanja članica revizijske komisije NS od 23. 2. 2023		6.600,00	6.600,00	1.980,00	8.580,00	249,86

* bruto znesek

31	O	0

ll l

------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------

5 Pregled pomembnejših dogodkov, novosti in dosežkov v letu 2024

JANUAR

1. januarja je bil uradno odprt nov zunanji kamionski terminal na Serminu. Gre za najsodobnejše parkirišče za tovornjake v Sloveniji, ki zagotavlja visoko raven storitev in varnosti za voznike tovornjakov po standardu EU. Kamionski terminal ima 203 parkirna mesta za tovorna vozila, pisarne za špediterje, info točko za najavo vstopa v pristanišče ter vso potrebno infrastrukturo. Za naložbo so bila pridobljena sredstva Evropske komisije iz programa Instrument za povezovanje Evrope v višini 4,89 milijona evrov – novo parkirišče bo dosegalo tudi t. i. zlato raven storitev in varnosti za uporabnike. Novi terminal bo skupaj z naložbami, ki bodo sledile v prihodnjih letih, pomembno prispeval k razbremenitvi prometa in večji pretočnosti na cestah proti mestu, saj se je stari kamionski terminal, ki se nahaja v bližini mestnega nakupovalnega središča, zaprl.
1. januarja so predsednica uprave družbe Luka Koper, d. d., Nevenka Kržan, član uprave Gregor Belič, državni sekretar na ministrstvu za infrastrukturo Andrej Rajh in župan Občine Ankaran Gregor Strmčnik podpisali tri pogodbe, ki so podlaga za začetek rekonstrukcije Železniške ceste in ureditev ankaranskega obrobnega kanala.
1. januarja smo v Luki Koper, d. d., seznanili potencialne ponudnike z namero o izvedbi postopka oddaje javnega naročila za gradnjo severnega dela I. pomola in jih povabili k strokovnemu dialogu.
1. januarja smo v Luki Koper, d. d., objavili razpis za sponzorska in donatorska sredstva iz sklada Živeti s pristaniščem.

FEBRUAR

• V pristanišče je prispela ladja francoskega kontejnerskega ladjarja CMA CGM T. Roosevelt, ki v dolžino meri 366 metrov, široka pa je nekaj več kot 48 metrov. S skupno kapaciteto 14.402 kontejnerskih enot (TEU) je to največja ladja francoskega ladjarja CMA CGM, ki je bila kadarkoli privezana v koprskem pristanišču in je vključena v tedenski direktni servis z Daljnega

• V februarju je Mestna občina Koper objavila javni razpis za nepovratna sredstva, ki jih namenjamo prebivalcem širšega mestnega jedra Kopra za izvedbo ukrepov za zmanjšanje vplivov emisij iz pristaniške dejavnosti. V letu 2024 je bilo za tovrstne ukrepe na voljo 320.000 evrov in preostanek

vzhoda.
sredstev iz prejšnjega razpisa.

MAREC

• Po izvedeni presoji v mesecu januarju 2024 smo v mesecu marcu 2024 prejeli certifikat ISO 37001/2016 za vzpostavljen sistem vodenja za

preprečevanje korupcije.
1. marca smo izpeljali prvega v vrsti dogodkov za poslovne partnerje na tujem tržišču – poslovni večer v Varšavi. Sprejema v prestolnici Poljske se je udeležilo približno 200 poslovnih partnerjev, med njimi tudi predstavniki koprske pristaniške skupnosti.
Sezono ladijskega potniškega turizma v letu 2024 je 29. marca s svojim prvim prihodom v Koper odprla ladja Spirit of Discovery ladjarja Saga Cruises. Ladja iz Anglije je na krovu pripeljala 911 potnikov, za katere je skrbelo več kot 500 članov posadke.

APRIL

Sredi aprila smo se skupaj s predstavniki nacionalnih in lokalnih turističnih združenj, turističnih agencij, Mestne občine Koper in ladijskih agentov v Miamiju udeležili sejma in borze turističnih križarjenj Seatrade Cruise Global 2024.
Nadzorni svet družbe Luka Koper, d. d., je na seji dne 18. aprila 2024 preveril predlog uporabe bilančnega dobička, ki sta ga uprava in nadzorni svet predlagala skupščini delničarjev v potrditev. Uprava in nadzorni svet družbe sta predlagala sledečo uporabo bilančnega dobička, ki je na dan 31. december 2023 znašal 43.878.553,17 evra:
del bilančnega dobička v znesku 28.000.000,00 evrov se nameni za izplačilo dividend v bruto vrednosti 2,00 evra na navadno delnico,
preostanek bilančnega dobička v znesku 15.878.553,17 evra ostane nerazporejen.
1. aprila je v Luko Koper priplula prva ladja na utekočinjen zemeljski plin. Kontejnerska ladja francoskega ladjarja CMA CGM s kapaciteto 15.000 TEU predstavlja enega od korakov k odgovornejšemu odnosu do okolja in postopnemu zmanjševanju emisij.
1. aprila smo v okviru projekta SOPOREM zaključili gradnjo ene največjih sončnih elektrarn v državi s skupno močjo 3,3 MW, ki se razprostira na strehah skladišč terminala za generalne tovore. Za projekt, vreden 2,8 milijona evrov, je bilo pridobljenih 1,3 milijona evrov sredstev programa Finančnega mehanizma Evropskega gospodarskega prostora, katerega nosilec je Ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj. Predstavljen je bil tudi projekt EALING, s katerim je bil vzpostavljen ustrezen strokovni okvir za izvajanje projektov podnebnega prehoda do leta 2030 s pogledom do leta 2050.

MAJ

• 25. maja smo v pristanišču ponovno odprli vrata za obiskovalce na že tradicionalnem Pristaniškem dnevu. Že vrsto let je ta dogodek priložnost, da obiskovalci od blizu in daleč spoznajo delovanje edinega slovenskega tovornega pristanišča.

JUNIJ

V sklopu olimpijskih dogodkov se je 16. junija v Kopru ustavila slovenska bakla, ki povezuje ljudi z vseh koncev države in s katero vrhunski športniki in navijači širijo vrednote olimpizma. Kot eden od sponzorjev OKS-a je projekt podprla tudi Luka Koper.
1. junija smo v koprskem pristanišču privezali drugo največjo kontejnersko ladjo na svetu, ki jo poganja zeleni metanol. Astrid Maersk je druga ladja matica ladjarja A.P. Moller – Maersk, ki kot pogonsko gorivo uporablja metanol in je do okolja prijaznejša.
Delničarji družbe Luka Koper, d. d., so na 38. skupščini 27. junija izglasovali, da se za izplačilo dividend od bilančnega dobička za leto 2023 nameni 28 milijonov evrov. Dividenda za delnico je znašala dva evra bruto in je sledila začrtani dividendni politiki, po kateri se zanje nameni do polovica čistega dobička. Dividenda je bila izplačana 30. avgusta 2024. Skupščina, ki se je seznanila z lanskim poslovanjem, je nadzornikom in upravi podelila razrešnico. Delničarji so podprli tudi predlagane spremembe statuta, ki vključujejo prilagoditve veljavni zakonodaji in zagotavljajo večjo učinkovitost poslovanja družbe, in zavrnili predlagane spremembe politike prejemkov članov nadzornega sveta. Skupščina se je ob tem seznanila še, da je svet delavcev za predstavnika zaposlenih v nadzornem svetu s štiriletnim mandatnim obdobjem z 19. januarjem 2024 izvolil Mehrudina Vukovića ter da je Roku Parovelu s 13. septembrom 2024 zaupal nov mandat nadzornika.

JULIJ

• V začetku julija smo v Luki Koper, d. d., sodelovali na poslovnem dogodku Expand Your Business to Slovenia v Marseillu, kjer smo tudi obiskali se-

dež pomembnega partnerja, ladjarja CMA CGM.
certifikacijska hiša Quality Austria.

• 17. julija smo v Luki Koper, d. d., uradno prejeli certifikat o uspešni presoji sistema vodenja za preprečevanje korupcije po novem standardu ISO 37001:2016, ki opredeljuje učinkovite postopke za preprečevanje, odkrivanje in upravljanje tveganja podkupovanja. Certifikacijski postopek sta v sodelovanju izvedla Slovenski institut za kakovost in meroslovje (SIQ) ter

AVGUST

• V začetku avgusta so se začela dela za gradnjo serminske vpadnice. Za Luko Koper nova prometnica pomeni hitrejši dostop tovornih vozil do pristanišča in hitrejši izvoz do avtocestnega omrežja, s čimer se bo izboljša-

la pretočnost prometa v bližini mesta.

SEPTEMBER

• 8. septembra smo na potniškem terminalu privezali 1000. potniško ladjo

od vzpostavitve terminala leta 2005.
kontejnerskega terminala.

• 10. septembra smo v Luki Koper, d. d., obeležili 45. obletnico delovanja

• 19. septembra smo na avtomobilskem terminalu prvič privezali ladjo CMA CGM Indianapolis – prvo RO-RO ladjo francoskega ladjarja, ki za pogon uporablja utekočinjen zemeljski plin (LNG). V koprsko pristanišče vse pogosteje prihajajo ladje, ki za pogon uporabljajo alternativna goriva.

OKTOBER

1. oktobra 2024 je pod geslom »Moč skupnega načrtovanja: transport in logistika za odporno regionalno gospodarstvo« potekala 3. regionalna konferenca o transportu in logistiki v Beogradu. Predstavniki Luke Koper so predstavili izzive v pomorskih dobavnih verigah, ki jih prinašajo zaveze logistov za bolj trajnostno poslovanje.
V Luki Koper že tradicionalno organiziramo sprejeme za poslovne partnerje na najpomembnejših zalednih trgih. 16. in 17. oktobra je družba organizirala dogodka na Dunaju in v Pragi, ki se ju je udeležilo skoraj 400 gostov, med drugim številni predstavniki slovenskih špediterjev in drugih članov pristaniške skupnosti.
1. oktobra je Luka Koper, d. d., v Kairu ob podpori tamkajšnjega Veleposlaništva RS pripravila poslovni dogodek, na katerem smo egiptovskim poslovnim partnerjem predstavili prednosti koprskega pristanišča, beseda je tekla tudi o trenutnih izzivih logistične dejavnosti.
1. oktobra je uprava družbe sprejela delegacijo veleposlaništva Združenih držav Amerike v Sloveniji, ki jo je vodila začasna odpravnica poslov Melania R. Arreaga.

DECEMBER

1. decembra je bila objavljena odločitev o izbiri izvajalca gradnje severnega dela I. pomola. Kot je ugotovila komisija Luke Koper, d. d., za izvedbo postopka oddaje javnega naročila, je ponudba prispela pravočasno in v celoti ustrezala potrebam ter zahtevam naročnika, določenim v razpisni dokumentaciji ter tehničnih specifikacijah naročnika. 13. decembra smo v Luki Koper, d. d., podpisali pogodbo z izvajalcem gradnje severnega dela I. pomola, družbo Kolektor Koling Inženiring, instalacije, proizvodnja, d. o. o., in partnerjem CGP, družbo za gradbeništvo, inženiring, proizvodnjo in vzdrževanje cest, d. d., v višini 152,9 milijona evrov brez DDV.
V Luki Koper, d. d., smo konec decembra sklenili dve dolgoročni kreditni pogodbi v skupni višini 77 milijonov evrov in tako zagotovili del sredstev, potrebnih za financiranje naložbenega cikla v višini 785 milijona evrov, ki ga je družba opredelila v Strateškem poslovnem načrtu za obdobje 2024– 2028. Kreditna pogodba v višini 50 milijonov evrov je bila sklenjena z OTP Banko, d. d., medtem ko je bila z banko Sparkasse sklenjena kreditna pogodba v višini 27 milijonov evrov. Črpanje sredstev navedenih kreditov bo realizirano v skladu z likvidnostnimi potrebami družbe, najkasneje pa do konca leta 2026. Oba kredita temeljita na variabilni obrestni meri, v družbi bomo kredita odplačevali v četrtletnih obrokih v času od februarja 2027 do novembra 2039. Del posojila bo namenjen financiranju največjega infrastrukturnega projekta družbe – podaljšanju severnega dela I. pomola, gradnja katerega se začenja v letu 2025.

NOVEMBER

• S koncem sezone prihodov potniških ladij so se v novembru pričela dela

• Aprila smo v Luki Koper, d. d., z Mestno občino Koper podpisali Sporazum o sodelovanju pri izvajanju podjetniškega podpornega programa v letu 2024, s katerim smo se zavezali k trajnostnemu sodelovanju tudi pri iskanju rešitev na tehnoloških in gospodarskih področjih v občini. Plod sodelovanja je bil prvi natečaj »North Adriatic Port Logistics Challenge«, ki je v obliki nagradnega hekatona potekal med 25. in 29. novembrom 2024 v koprski enoti Inkubatorja Sežana. Namenjen je bil zainteresiranim posameznikom in mladim zagonskim podjetjem, ki so iskali rešitve in snovali inovacije za reševanje specifičnih izzivov v logistični in prometni industriji. • V novembru smo izpeljali srečanji s poslovnimi partnerji v Budimpešti in

- za izgradnjo nove stavbe potniškega terminala.

Bratislavi.
v pristanišču.

• 27. novembra smo v Luki Koper gostili predsednico Republike Slovenije dr. Natašo Pirc Musar, za katero je bil to prvi uradni obisk koprskega pristanišča. Ob tej priložnosti je delegacijo sprejela uprava družbe, sledil pa je ogled dela na posameznih terminalih in ključnih investicij, ki se izvajajo

6 Pomembnejši dogodki po zaključku poslovnega leta

JANUAR

1. januarja smo v družbi objavili razpis sklada Živeti s pristaniščem. Pristanišče dobrih idej je ponovno odprlo svoja vrata vsem društvom in organizacijam, ki v letu 2025 pripravljajo zanimive dogodke in aktivnosti z različnih področij. V družbi Luka Koper, d. d., bomo tudi tokrat podprli številne inovativne dogodke s področij ekologije in varstva okolja, umetnosti, športa, izobraževanja, humanitarnih dejavnosti in turizma.
Mestna občina Koper je 24. januarja objavila razpis, namenjen lastnikom stanovanj v koprskem mestnem jedru, s katerim bodo razdeljena nepovratna sredstva Luke Koper za zmanjšanje vplivov iz pristaniške dejavnosti.

MAREC

1. marca so Luko Koper, d. d., obiskali predstavniki Evropske komisije, ki jih je gostil Urad Republike Slovenije za okrevanje in odpornost. Seznanili so se z izvedenimi projekti, sofinanciranimi v okviru Načrta za okrevanje in odpornost, med katere sodi tudi projekt Luka.DT – digitalna transformacija procesov v Luki Koper.
V sklopu dogodkov ob slovenskem dnevu pomorstva smo 4. marca organizirali strokovno omizje z naslovom Pomorska logistika v luči podnebnega prehoda. Sodelujoči na strokovnem omizju so se posvetili izzivom in priložnosti, ki jih pomorski logistiki prinaša skrb za bolj trajnostno prihodnost.

7.2 Organiziranost Skupine Luka Koper in pridruženih družb

V Skupini Luka Koper so povezane družbe, ki z različnimi storitvami zaokrožajo celovito ponudbo pristanišča. V Skupino Luka Koper je vključenih pet družb, in sicer obvladujoča družba in štiri odvisne družbe:

Skupina Luka Koper na dan 31. decembra 2024

Obvladujoča družba Luka Koper, d. d.
Odvisne družbe
Luka Koper INPO, d. o. o., 100 %
Adria Terminali, d. o. o., 100 %
Logis-Nova, d. o. o., 100 %
TOC, d. o. o., 68,13 %

Pridružene družbe

Adria Transport Croatia, d. o. o., v 100-% lastništvu Adrie Transport, d. o. o.
Adria Transport, d. o. o., 50 %
Adria-Tow, d. o. o., 50 %
Adriafin, d. o. o., 50 %
Avtoservis, d. o. o., 49 %
Vinakoper, d. o. o., v 78,81-% lastništvu družbe Adriafin, d. o. o.

7.1 Osebna izkaznica družbe Luka Koper, d. d., na dan 8.aprila 2025

	Ime družbe LUKA KOPER, pristaniški in logistični sistem, delniška družba
	Skrajšano ime družbe LUKA KOPER, d. d., Vojkovo nabrežje 38, 6000 Koper – Capodistria
Sedež družbe Koper
	Poslovni naslov Koper, Vojkovo nabrežje 38, 6000 Koper/Capodistria
Pravnoorganizacijska oblika Delniška družba d. d.
	Telefon: 05 66 56 100
	Faks: 05 63 95 020
	Elektronska pošta: [email protected]
	Spletna stran: www.luka-kp.si
	Trajnostni razvoj: http://www.zivetispristaniscem.si
	Vpis v sodni register Okrožno sodišče v Kopru pod vložno številko 066/10032200
Matična številka 5144353000
Davčna številka SI 89190033
Osnovni kapital družbe 58.420.964,78 evra
	Število delnic 14.000.000 navadnih kosovnih delnic
	Kotacija delnic Prva kotacija Ljubljanske borze
Oznaka delnice LKPG
Predsednica uprave Nevenka Kržan
	Član uprave Gregor Belič
	Član uprave Gorazd Jamnik
Član uprave - delavski direktor Vojko Rotar
Predsednik nadzornega sveta Mirko Bandelj
	Osnovna dejavnost družbe Storitveno podjetje; pristaniški in logistični sistem
Dejavnosti v Skupini Luka Koper Različne storitvene dejavnosti
	Certifikati kakovosti ISO 9001:2015, ISO 14001:2015, ISO 22000:2018, ISO 50001:2018, ISO 45001:2018, ISO 37001:2016, Poslovna odličnost (EFQM), EMAS, NON GMO, Certifikat ISCC EU, EKO certifikat, AEO certifikat, GMP+

7.3 Vključenost v konsolidirane računovodske izkaze

V konsolidirane računovodske izkaze Skupine Luka Koper za leto, ki se je končalo 31. 12. 2024, so vključeni računovodski izkazi obvladujoče družbe Luka Koper, d. d., izkazi odvisnih družb in pripadajoči rezultati pridruženih družb.

Odvisne družbe, vključene v konsolidirane izkaze, so:

Luka Koper INPO, d. o. o., 100 %
Adria Terminali, d. o. o., 100 %
TOC, d. o. o., 68,13 %

Pridružene družbe, vključene v konsolidirane izkaze:

Adria Transport, d. o. o., 50 %
Adria Transport Croatia, d. o. o., 50 %, v 100-% lastništvu Adrie Transport, d. o. o.
Adria-Tow, d. o. o., 50 %
Adriafin, d. o. o., 50 %
Vinakoper, d. o. o., v 78,81-% lastništvu družbe Adriafin, d. o. o.
Avtoservis, d. o. o., 49 %

Družbe, ki niso vključene v konsolidirane izkaze na dan 31. 12. 2024:

• Logis-Nova, d. o. o., 100 %

Družba Logis-Nova, d. o. o., ni bila vključena v konsolidirane izkaze, ker za pošteno predstavitev finančnega položaja Skupine ni pomembna, saj posluje v zelo omejenem obsegu.

7 Predstavitev Skupine Luka Koper

7.4 Dejavnosti Skupine Luka Koper

7.4.1 Koncesijska pogodba

V Luki Koper, d. d., smo leta 2008 z državo sklenili Koncesijsko pogodbo za opravljanje pristaniških dejavnosti, vodenje, razvoj in redno vzdrževanje pristaniške infrastrukture na območju koprskega tovornega pristanišča. Koncesijska pogodba je bila sklenjena za obdobje 35 let, kakor določa Pomorski zakonik. Dogovorjena koncesijska dajatev znaša 3,5 odstotka poslovnih prihodkov od prodaje družbe, iz katerih so izločeni prihodki od pristaniških pristojbin. V koncesijsko dajatev so vključene tudi vodna pravica, vodne takse in druge dajatve, povezane z uporabo morja, ki pripada Republiki Sloveniji. Celotno koncesijsko dajatev plačuje Luka Koper, d. d., Republiki Sloveniji, ki nato polovico zneska nameni lokalnima skupnostma, Mestni občini Koper in od 1. januarja 2015 tudi Občini Ankaran. Izvajamo dve gospodarski javni službi, in sicer rednega vzdrževanja pristaniške infrastrukture, namenjene za javni promet, in zbiranja odpadkov s plovil na območju koprskega pristanišča.

7.4.2 Pristaniška in logistična dejavnost

Osnovno pristaniško dejavnost se izvaja na eni lokaciji, in sicer na območju pristanišča. Za izvajanje osnovne pristaniške dejavnosti pretovora in skladiščenja imamo v Luki Koper, d. d., dvanajst specializiranih terminalov, ki so organizirani glede na blago oziroma tovor, ki ga sprejemajo. Vsak terminal ima svoje značilnosti, ki jih določajo za blago specifičen delovni proces, tehnološki postopki in tehnologija. Terminali so združeni v pet profitnih centrov. Podrobneje so opisani na spletni strani Storitve in terminali - Luka Koper d.d. (luka-kp.si).

Kopenski del koncesijskega območja obsega 300 ha, kar vključuje 63,1 ha pokritih skladišč in 118,3 ha odprtih skladiščnih površin. Ob 224 ha morske površine in 3.475 m obale je 30 priveznih mest. Storitve logistične dejavnosti obsegajo:

• storitve zbirnega in distribucijskega centra za vse blagovne skupine, • storitve na blagu (sortiranje, paletiranje, vzorčenje, zaščito, označevanje, tehtanje, čiščenje in drugo), ki se vzporedno z razvojem logističnih storitev

in povpraševanjem naročnikov nadgrajujejo,
integrirane logistične rešitve.

Storitve posameznih terminalov dopolnjujejo družbe Luka Koper INPO, d. o. o., Adria-Tow, d. o. o., Adria Transport, d. o. o., in Avtoservis, d. o. o., kar omogoča hitro prilagajanje potrebam kupcev.

Družba Luka Koper INPO, d. o. o, opravlja različne dejavnosti za potrebe matične družbe in zunanje uporabnike, in sicer v okviru treh enot: storitvene, maritimne in komunalne. Ob tem družba skrbi za zaposlovanje in usposabljanje invalidov.

Družba Adria-Tow, d. o. o., opravlja dejavnost vleke ladij in plovil, ladijske oskrbe ter reševanja in pomoči plovilom v koprskem pristanišču. Floto podjetja sestavlja pet vlačilcev.

Adria Transport, d. o. o., skrbi za vzpostavitev učinkovite železniške logistike med koprskim pristaniščem in njegovim zaledjem.

Avtoservis, d. o. o., ponuja celovito servisno storitev za osebna in lahka industrijska vozila. Storitve nudi uvoznikom in izvoznikom vozil ter špediterjem, ki koristijo koprsko pristanišče kot logistično rešitev.

7.4.3 Zaledna logistična dejavnost v Sežani

Družba Adria Terminali, d. o. o., upravlja kopenski logistični terminal v Sežani, ki opravlja dejavnost pretovora in skladiščenja različnih vrst blaga. Terminal je dobro povezan tako z železniško kot s cestno infrastrukturo.

7.4.4 Druge dejavnosti

Poleg osnovne, pristaniške dejavnosti zaokrožuje delovanje Skupine Luka Koper tudi dejavnost družbe TOC, tehnološko okoljski in logistični center, d. o. o., ki opravlja storitve s področja tehnoloških in ekoloških raziskav ter storitve analitskega laboratorija. Družba Logis-Nova, d. o. o., (podjetje za kmetijstvo in nepremičnine) posluje v zelo omejenem obsegu.

Luka Koper Letno poročilo 2024 | Poslovno poročilo 37

8.1 Poslanstvo, vizija, vrednote

VREDNOTE

Ustvarjamo vrednost za stranke

Osredotočamo se na naše stranke s prilagajanjem njihovih potrebam in ustvarjanjem dodane vrednosti.

Cenimo drug drugega

Delamo skupaj kot en tim, se učimo in smo tam drug za drugega medtem ko rešujemo probleme na poti do cilja.

Sprejemamo odgovornost

Odgovorni smo za svoja dejanja in rezultate ter izpolnjujemo svoje zaveze do deležnikov s spoštovanjem integritete.

Težimo k spremembam in se stalno izboljšujemo

Učimo se, izpopolnjujemo in pripravljamo na spremembe, saj je prilagodljivost naša konkurenčna prednost. Stremimo k temu, da bi se vsak dan izboljšali – naše storitve, naše podjetje, našo skupnost, nas same.

Delujemo trajnostno

Pogumno odgovarjamo na podnebne spremembe.

VIZIJA

Z ustvarjanjem dodane vrednosti za stranke postati prva izbira med pristanišči na evropski južni transportni poti.

POSLANSTVO

Zagotavljanje zanesljivih in visoko kakovostnih pristaniških storitev, skladnih s smernicami trajnostnega razvoja.

LUKA KOPER EVROPSKO ZELENO OKNO

V letu 2023 smo sprejeli nov Strateški poslovni načrt za obdobje 2024– 2028. Dokument upošteva trende v logistični panogi, analizo konkurence, razvojna pričakovanja in zavedanje, da lahko samo tista logistična podjetja, ki imajo jasno zastavljeno strategijo trajnostnega razvoja, lahko dolgoročno pričakujejo stabilno rast. V prihodnjem petletnem obdobju bo poslanstvo Luke Koper še naprej temeljilo na zagotavljanju kakovostnih pristaniških storitev, skladnih s smernicami trajnostnega razvoja – s ciljem postati prva izbira med pristanišči na evropski južni transportni poti. Načrtovani razvoj temelji na štirih izhodiščih, ki predvidevajo povečanje infrastrukturnih kapacitet in zmogljivosti, pospešeno uvajanje koncepta pametnega pristanišča, zagotovitev ustrezne kadrovske strukture ter skrb za trajnostne vidike in zmanjševanje negativnih vplivov na okolje in družbo. Še naprej ohranjamo tudi model večnamenskega pristanišča, ki je ena ključnih konkurenčnih prednosti naše družbe.

8 Poslovna strategija razvoja

8.2 Strateški cilji

Med našimi ključnimi strateškimi cilji sta povečanje skupnih poslovnih prihodkov na 413 milijonov evrov in rast skupnega pretovora za 3,5 odstotka letno, s poudarkom na kontejnerskem in avtomobilskem segmentu, ki še naprej ostajata strateški blagovni skupini koprskega pristanišča. Posebno pozornost bomo namenili razvoju infrastrukture in povečanju zmogljivosti. Aktivnosti bomo usmerili v pridobivanje sredstev za sofinanciranje naložbenih projektov s poudarkom na izgradnji infrastrukture za oskrbo ladij z električno energijo neposredno z obale. Nadaljevali bomo s procesom digitalne preobrazbe, katere cilj sta avtomatizacija in optimizacija ključnih procesov, izvedli pa bomo tudi nadaljnje korake v smeri podnebnega prehoda. V luči tega si bomo v družbi prizadevali za ohranitev standardov trajnostnega razvoja na področju okolja (EMAS), zmanjšanje ogljičnega odtisa in povečanje energijske samooskrbe z obnovljivimi viri energije.

Do leta 2028 smo si v družbi zastavili naslednje cilje:

Z osredotočenostjo na celovito in kakovostno obravnavo potreb naših kupcev povečati skupen pretovor do leta 2028 na 26 mio ton (rast 2023–2028 v višini 3,5 % povprečno letno).	Doseči pretovor na kontejnerskem terminalu v letu 2028 v višini 1,4 mio TEU (rast 2023–2028 v višini 5,5 % povprečno letno).

Doseči pretovor na terminalu za avtomobile v letu 2028 v višini 1,1 mio vozil (rast 2023–2028 v višini 4,8 % povprečno letno).	S pridobivanjem novih blagovnih skupin in kupcev na strateških/ novih trgih ter strukturo prihodkov usmerjeno v blagovne skupine z višjo dodano vrednostjo, povečati skupne poslovne prihodke v letu 2028 na 413 milijona evrov (rast 2023–2028 v višini 6,6 % povprečno na letno).

Zagotavljati dolgoročno dobičkonosnost ter doseči EBITDA maržo družbe Luka Koper, d. d., v letu 2028 v višini 29 % ter ROE v višini 9 %.	V obdobju 5 let do leta 2028 v povečevanje zmogljivosti in pretočnosti pristanišča investirati 785 mio evrov in prenovljeno dvotirno progo pričakati pripravljeni.

Pridobivati sofinanciranje za naložbene projekte s poudarkom na projekt izgradnje sistema oskrbe ladij z električno energijo z obale.	Ureditev zemljišč izven območja pristaniška z modelom strateškega partnerstva.

Z uporabo novih tehnologij izvesti digitalno preobrazbo na ključnih procesih, katere cilji so avtomatizacija in optimizacija – Smart port (dvig digitalne zrelosti za vsaj 1 stopnjo). S tem bomo dosegli povezljivost med vsemi notranjimi in zunanjimi deležniki v logistični verigi in povečali stroškovno učinkovitost.	Ohranili bomo standarde trajnostnega razvoja na področju okolja (EMAS) in izpolnili zaveze trajnostnega poročanja ter zmanjšali ogljični odtis družbe v kgCO2ekv/t za 12,9 % glede na izhodiščno leto 2021 z ukrepi izboljšanja energetske učinkovitosti in povečanim deležem uporabe obnovljivih virov energije.

8.3 Strateške usmeritve

Nudenje celovite in kakovostne ponudbe pristaniških storitev strankam ter s tem doseganje primerjalne prednosti.
Utrditev položaja prvega jadranskega pristanišča za pretovor kontejnerjev in prvega pristanišča za avtomobile v Sredozemlju.
Razvoj večnamenskega pristanišča s poudarkom na razvoju blagovnih skupin z višjo dodano vrednostjo in hitrejšim obratom ter iskanju novih blagovnih skupin in trgov.
Intenzivna pospešitev investicijskega ciklusa širitve kapacitet operativnih obal in skladiščnih kapacitet ter izboljšanje pretočnosti pristanišča.
Povečevanje operativne učinkovitosti ter optimalna izraba zmogljivosti ter s tem izboljševanje prihodkovne in stroškovne učinkovitosti.
Razvoj v smeri pametnega pristanišča (smart port) z digitalizacijo pristanišča.
Ažurno prilagajanje na spremembe v logistični industriji s prilagajanjem poslovnih procesov.
Nadgrajevanje znanja zaposlenih na področju digitalnih kompetenc, ciljnega in projektnega vodenja ter trajnostnega razvoja.
Sobivanje z okolico na temelju trajnostnega razvoja, ekologije ter okoljevarstva. Skupina Luka Koper bo z uporabo najboljših razpoložljivih tehnologij zmanjševala emisije toplogrednih plinov in povečala učinkovito rabo energije ter pospešeno vlagala v izrabo obnovljivih virov energije za lastno energetsko oskrbo.
Varnost in zdravje zaposlenih ter drugih udeležencev v pristanišču sta predpogoj pri izvajanju vseh aktivnosti. V Luki Koper bomo s stalnimi izboljšavami zmanjševali poškodbe pri delu ter zdravstvene vplive na zaposlene.
Razvoj zaledne infrastrukture in trud za pridobitev razpoložljivih zemljišč v neposredni bližini DPN za razvoj dejavnosti, ki niso vezane na koncesijsko območje.
Usmeritev v inovacije in povezovanje z razvojnimi ustanovami za uvedbo novih tehnologij in ustvarjanje primerjalne prednosti.
Iskanje priložnosti na trgu za vzpostavitev kapitalskih povezav (prevzemi, združitve) v smeri vertikalne ali horizontalne integracije.

Luka Koper Letno poročilo 2024 | Poslovno poročilo 40

9.2 Značilnosti gospodarskega okolja v letu 2024

Svetovno gospodarsko okolje je v letu 2024 oblikovala kombinacija počasne, a stabilne rasti, upadajoče inflacije ter geopolitičnih in strukturnih izzivov. Svetovno gospodarstvo je po podatkih S&P Global6 beležilo 2,7-odstotno rast, s čimer je bila ta na podobni ravni kot leta 2023. V razvitih gospodarstvih je bila rast občutno nižja kot v državah v razvoju. Rast je izrazito nizka predvsem v Evropi, saj se je gospodarska aktivnost po anketnih kazalnikih v lanskem zadnjem četrtletju leta 2024 blago skrčila7 . Evroobmočje je beležilo zmerno rast, ki je v letu 2024 znašala okoli 1 odstotek. Države s pomembnimi proizvodnimi sektorji, kot je Nemčija, so se soočale z izrazitejšimi izzivi. Na slabšo konkurenčnost Nemčije pomembno vplivajo visoki stroški energije. Rast v ZDA je bila zaradi visokih obrestnih mer in upočasnitve povpraševanja šibkejša kot v letu 2023. Tudi Kitajska gospodarska rast se je nekoliko upočasnila. Upad se pripisuje izzivom v nepremičninskem sektorju in širšim strukturnim težavam v gospodarstvu.

Svetovna inflacija se je po podatkih Mednarodnega denarnega sklada8 zmanjšala s 6,7 odstotka v letu 2023 na 5,5 odstotka v letu 2024. Razvitim gospodarstvom je uspelo inflacijo približati ciljnim vrednostim centralnih bank. Razvita gospodarstva so se svojim inflacijskim ciljem približevala hitreje kot gospodarstva v razvoju. Po visoki inflaciji v obdobju 2021–2023 naj bi se ta postopno umirila in se v EU začela približevati ciljni ravni 2,0 %. Večina pomembnejših svetovnih centralnih bank nadaljuje rahljanje restriktivnih denarnih politik. V Evrosistemu se je decembra 2024 obrestna mera za odprto ponudbo mejnega depozita znižala za 0,25 odstotne točke, na 3,0 odstotka. Zahtevane donosnosti na evro državne obveznice z bonitetno

Trajnostni razvoj je postal osrednja tema v pristaniški panogi. Podjetja, vključena v dobavne verige, se osredotočajo na zmanjševanje emisij, elektrifikacijo opreme in uporabo obnovljivih virov energije. Vzpostavljajo se nove zakonodajne zahteve, ki so povezane predvsem z okoljskimi vidiki (mehanizem za ogljično prilagoditev na mejah, sistem EU za trgovanje z emisijami, oskrba ladij z električno energijo z obale). Zaostrovanje zakonodaje bo kratkoročno predstavljalo finančno breme za vse udeležence v dobavnih verigah.

Geopolitična in zunanjetrgovinska tveganja v zunanjem okolju ostajajo. V zadnjem obdobju so se še dodatno okrepila zaradi najavljenih trgovinskih protekcionističnih ukrepov s strani ZDA in pričakovanih povračilnih ukrepov njenih trgovinskih partneric. Evropska podjetja čakajo, ali bodo Združene države Amerike uvedle tudi carine na uvoz iz držav EU, potem ko so že napovedale dajatve na uvoz iz Mehike in Kanade. Luka Koper ne uvaža/izvaža pomembnih količin iz ZDA, zato se ne pričakuje neposrednega vpliva. EU je uvedla dajatve za nepošteno subvencionirana električna vozila s Kitajske. Kitajska in tudi nekatere države EU so odločitev kritizirale. Pričakuje se povračilne ukrepe, ki pa ne bodo nujno vezani na avtomobilsko industrijo. Z makroekonomskega vidika lahko trgovinska vojna vodi v povišanje cen za končne uporabnike in s tem povečano inflacijo.

9.1 Analiza panožnega okolja

Konflikt, ki poteka v Gazi, je imel v letu 2024 pomembne posledice za mednarodno trgovino in pomorski promet, zlasti na Bližnjem vzhodu in v okoliških regijah. Motnje so se pokazale na različne načine in so vplivale na globalne dobavne verige, ladijske poti in trgovinske odnose. V odziv na dogodke v Gazi so se pričeli napadi na ladje trgovske mornarice v ožini Bab el Mandeb, ladjarji so se na to grožnjo odzvali z opustitvijo plovbe po omenjeni ožini in skozi Sueški prekop. Ladje so se preusmerile na plovno pot okoli Afrike, s čimer pa se je čas plovbe v povprečju podaljšal za okoli 14 dni. Evropska pristanišča so zaradi tega v začetku leta 2024 beležila manjši pretovor blaga, vendar so ga nato večinoma povečala, pri čemer je 6 od 15 največjih evropskih pristanišč do vključno meseca septembra medletno povečalo pretovor kontejnerjev za več kot 10 odstotkov5 . Po začetni zmedi med ladjarji je tem uspelo vzpostaviti normalno delujočo pomorsko povezavo z vključitvijo dodatnih ladij v servis. Vsi ladjarji so kljub navedenemu ohranili neposredne pomorske povezave do Kopra s kontejnerskimi ladjami maticami in se niso odločili za razklad kontejnerjev v drugih sredozemskih pristaniščih in njihovo dostavo v Koper z manjšimi ladjami, t. i. feederji.

V drugi polovici leta 2024 so se ladijske voznine začele povečevati zaradi motenj v Rdečem morju, ki so povzročile manjšo razpoložljivost ladij in višje operativne stroške za ladjarje. Kljub globalnim izzivom je povpraševanje potrošnikov ostalo močno, kar je dvigalo povpraševanje po kontejnerjih. Ladjarske družbe so v letu 2024 že prevzemale nove ladje, naročene v obdobju visokih dobičkov ladjarjev med letoma 2021 in 2022, vendar so bile te ladje uporabljene za daljšo pot okoli Afrike, zato ni bilo presežnih kapacitet in vpliva na nižje voznine.

9 Gospodarsko okolje in tržni položaj

⁶ S&P Global: Trends in the World Economy and trage (GTAS Forecasting | Strategic Report, januar 2025).

⁷ Banka Slovenije: Pregled makroenomskih gibanj (Januar, 2025)

⁸ World Economic Outlook (October 2024) - Inflation rate, average consumer prices

⁵ https://www.porteconomics.eu/portgraphic-top-15-container-ports-in-the-eu-jan-sep-2024/

oceno AAA so po obdobju nizkih donosnosti na ravni dolgoletnih povprečij. Donosnost 20-letne nemške obveznice je na dan 31. 12. 2024 znašala 2,6 odstotka. Slovenija je januarja 2025 izdala 30-letno obveznico s kuponsko

obrestno mero 3,5 odstotka. Svetovna industrijska proizvodnja je stagnirala, saj je šibko povpraševanje vplivalo na ključne sektorje, kot so proizvodnja, nepremičnine in gradbeništvo. Avtomobilska, modna in elektronska industrija so se soočale z motnjami v dobavnih verigah in zmanjšanim povpraševanjem potrošnikov. Podjetja so si prizadevala za diverzifikacijo dobavnih verig in proizvodnjo s Kitajske preusmerila v druge regije, kot so Indija, Vietnam in Mehika.

Cene nafte so zaradi geopolitične nestabilnosti in zmanjšanja proizvodnje držav OPEC+ ostale nestanovitne. Prehod na obnovljive vire energije se je pospešil, pri čemer so bile izvedene velike naložbe v zeleno infrastrukturo. Svetovno povpraševanje po kritičnih mineralih (litij, kobalt, nikelj) se je povečalo zaradi širitve proizvodnje električnih vozil in tehnologije baterij.

Zaradi obnove odsekov slovenskega železniškega omrežja so se nadaljevale omejitve in motnje v železniškem tovornem prometu. V letu 2024 se je spremenilo razmerje med prevozom tovora v Luko Koper in iz nje po cesti in po železnici, in sicer ponovno v korist cest. Tako sta sedaj uravnotežena, vsakega je po 50 odstotkov, v prejšnjih letih pa je bilo to razmerje 60 : 40 v prid prevozu po železnici.

Luka Koper Letno poročilo 2024 | Poslovno poročilo 42

Pretovor kontejnerjev (TEU) in avtomobilov (v kosih) v letu 2024 v primerjavi z načrtom za leto 2024 in z letom 2023

Blagovne skupine		2023 Načrt 2024	2024	Indeks 2024/ načrt 2024	Indeks 2024/2023
Kontejnerji – TEU	1.066.093	1.093.000	1.133.340	104	106
Avtomobili – kos	916.728	895.000	884.666	99	97

Na kontejnerskem terminalu smo v letu 2024 z 1.133.340 pretovorjenimi kontejnerskimi enotami (TEU) dosegli nov zgodovinski rekord v letnem pretovoru kontejnerjev. Pretovor kontejnerjev je bil za 4 odstotke večji od načrtovanega in za 6 odstotkov večji kot v letu 2023. Varnostne razmere v Rdečem morju so narekovale negotov začetek leta 2024, vendar so se od meseca aprila dalje razmere na področju pomorskih prevozov postopno normalizirale, saj so ladjarji okrepili svoje flote ter v rotacije dodali nove ladje. K večjemu pretovoru kontejnerjev so pripomogli tudi novi posli, vezani na načrtovane gradnje in opremljanje novih proizvodnih obratov oz. tovarn na naših zalednih trgih.

Na terminalu za avtomobile smo v letu 2024 pretovorili 884.666 vozil, kar je 1 odstotek pod načrtom in 3 odstotke manj kot v letu 2023, predvsem zaradi zamud prihoda ladij v prvi polovici leta kot posledice konfliktov na Bližnjem vzhodu in padca prodaje avtomobilov na ključnih trgih. Iz naslova velikega pomanjkanja vozil v postpandemskem obdobju je bila v letu 2023 dosežena velika rast pretovora vozil, kar je vodilo v kopičenje zalog, ki so umirile rast pretovora v letu 2024. V nasprotju z napovedmi je bila nižja tudi rast prodaje električnih vozil. Kljub vsemu nam je na terminalu za avtomobile uspelo deloma nadomestiti količine v drugi polovici leta, predvsem s posli za nove destinacije.

Na blagovni skupini generalnih tovorov smo v letu 2024 pretovorili 1,2 milijona ton blaga, kar je 5 odstotkov nad načrtom in 8 odstotkov več kot v

Ladijski pretovor v tonah po blagovnih skupinah v letu 2024 v primerjavi z načrtom za leto 2024 in z letom 2023

Blagovne skupine (v tonah)		2023 Načrt 2024	2024	Indeks 2024/ načrt 2024	Indeks 2024/2023
Generalni tovori	1.109.907	1.146.000	1.199.186	105	108
Kontejnerji		9.800.703 10.032.000 10.233.873		102	104
Avtomobili	1.568.617	1.531.000	1.550.868	101	99
Tekoči tovori	4.498.697	4.500.000	4.829.545	107	107
Sipki in razsuti tovori	5.289.610	5.350.000	5.195.864	97	98
Skupaj		22.267.534 22.559.000 23.009.337		102	103

V celotni strukturi ladijskega pretovora (v tonah) prevladujejo kontejnerji, katerih delež je v letu 2024 znašal 44,5 odstotka in se je glede na leto 2023 povečal za 0,5 odstotne točke. Delež blagovne skupine tekočih tovorov se je povečal za 0,8 odstotne točke, generalnih tovorov pa za 0,2 odstotne točke. Za 0,3 odstotne točke se je zmanjšal delež avtomobilov in sipkih tovorov ter za 1,2 odstotne točke delež razsutih tovorov.

Ladijski pretovor kontejnerjev (v tisoč TEU) in avtomobilov (v tisoč kos)

V letu 2024 smo dosegli dobre poslovne rezultate in nov rekord pri pretovoru kontejnerjev.

10.1 Ladijski pretovor

Skupni ladijski pretovor je v letu 2024 znašal 23 milijonov ton blaga, kar je 2 odstotka več od načrta in 3 odstotke več kot leta 2023. Doseženi ladijski pretovor, merjen v tonah, je bil večji od načrtovanega na vseh blagovnih skupinah razen pri sipkih in razsutih tovorih, v primerjavi z letom 2023 pa je bil ladijski pretovor večji na vseh blagovnih skupinah z izjemo sipkih in razsutih tovorov ter avtomobilov.

Ladijski pretovor (v mio ton)

10 Poslovanje Skupine Luka Koper v letu 2024

Ladijski pretovor kontejnerjev pristanišč severnega Jadrana v TEU9

VECON, TIV Trst - TMT Reka - AGCT 2023 1.066.093 491.118 742.708 385.794 2024 1.133.340 478.837 730.451 409.415 -2 % -3 % 6 %

letu 2023, predvsem iz naslova višjega pretovora jeklenih izdelkov ter lesa. Na blagovni skupini tekočih tovorov smo v letu 2024 pretovorili 4,8 milijona ton blaga, kar je 7 odstotkov več od načrta in od količin, doseženih v letu 2023, predvsem iz naslova rasti na vseh blagovnih skupinah proizvodov tega terminala. Na blagovni skupini sipkih in razsutih tovorov smo v letu 2024 pretovorili 5,2 milijona ton blaga, kar je za 3 odstotke manj od načrtovanih količin in 2 odstotka manj kot v letu 2023. Zmanjšal se je pretovor termalnega premoga, povečal pa pretovor gnojil, pšenice, soje in fosfatov.

Na potniškem terminalu smo v letu 2024 dosegli nov mejnik, saj smo zabeležili 73 prihodov potniških ladij s skupaj 125.329 potniki, kar je za 4 odstotke oziroma 4.776 potnikov več kot v letu 2023. V mesecu septembru smo na potniškem terminalu zabeležili tudi prihod 1000. potniške ladje. V letu 2024 smo začeli gradnjo novega sodobnega potniškega terminala.

10.1.1 Primerjalna analiza s konkurenti

Od pristanišč na območju severnega Jadrana sta rast pretovora kontejnerjev v letu 2024 glede na leto 2023 dosegla Luka Koper, d. d., in pristanišče Reka, in sicer oba za 6 odstotkov. Pristanišče Trst je v letu 2024 doseglo za 2 odstotka nižji pretovor, Benetke pa za 3 odstotke nižji pretovor glede na leto 2023. Absolutno največji pretovor v letu 2024 je dosegla Luka Koper, d. d., z 1.133.340 kontejnerskimi enotami (TEU). V letu 2024 so tri najpomembnejša severnoevropska pristanišča zabeležila rast pretovora kontejnerjev glede na leto 2023 in sicer Rotterdam za 3 odstotke, Antwerpen-Bruge za 8 odstotkov in Hamburg za 1 odstotek.

¹⁰ Vir: spletne strani omenjenih pristanišč ter podatki NAPA

⁹ Vir: spletne strani omenjenih pristanišč ter podatki NAPA

Poslovni izid iz poslovanja (EBIT) družbe Luka Koper, d. d., in Skupine Luka Koper

Stroški poslovanja so v letu 2024 znašali 268,6 milijona evrov in so se glede na leto 2023 povečali za 4 odstotke oziroma 10,5 milijona evrov. Stroški dela so se povečali za 13 odstotkov oziroma 14,8 milijona evrov in stroški amortizacije za 2 odstotka oziroma 0,7 milijona evrov, stroški materiala pa so se zmanjšali za 8 odstotkov oziroma 1,8 milijona evrov, stroški storitev za 3 odstotke oziroma 2,2 milijona evrov in drugi odhodki za 8 odstotkov oziroma 1 milijon evrov.

V okviru stroškov materiala so se najbolj zmanjšali stroški električne energije, in sicer zaradi manjše porabe in nižjih cen elektrike, nižji so bili tudi stroški pogonskega goriva zaradi manjše porabe pogonskega goriva in stroški nadomestnih delov. V okviru stroškov storitev so se zaradi manjšega ladijskega pretovora avtomobilov in zaposlovanja agencijskih delavcev zmanjšali stroški pristaniških storitev, nižji so bili tudi stroški storitev vzdrževanja. Primerljivo z lanskim letom so se zvišali stroški informacijske podpore, stroški koncesije iz naslova višjih čistih prihodkov od prodaje ter stroški takse na pretovor zaradi večjega ladijskega pretovora. Stroški dela so se povečali iz naslova večjega števila zaposlenih zaradi zaposlovanja agencijskih delavcev in zaradi uskladitve plač z inflacijo. Stroški amortizacije so bili višji zaradi novih nabav sredstev, drugi odhodki so bili nižji iz naslova nižjih rezervacij za tožbe.

Delež stroškov poslovanja v čistih prihodkih od prodaje je v letu 2024 znašal 81,4 odstotka, kar je za 1,1 odstotne točke manj kot v letu 2023. V primerjavi

10.2 Finančna analiza uspešnosti poslovanja Skupine Luka Koper

Čisti prihodki od prodaje so znašali 330,1 milijona evrov in so bili za 6 odstotkov oziroma 17,3 milijona evrov višji od čistih prihodkov od prodaje, doseženih v letu 2023. Glede na leto 2023 so bili v letu 2024 za 26 milijonov evrov višji prihodki iz naslova ladijskega pretovora, obsega storitev polnjenja in praznjenja kontejnerjev ter obsega dodatnih storitev na blagu, medtem ko so se zaradi skrajšanja časa zadrževanja kontejnerjev in preostalega blaga na skladišču prihodki iz naslova skladiščnin znižali za 7,5 milijona evrov. V letu 2024 doseženi višji ladijski pretovor, čisti prihodki od prodaje in posledično poslovni izid iz poslovanja so še toliko pomembnejši, saj je zaradi razmer v Rdečem morju večina ladjarjev plula okoli Afrike in s tem izničila našo geografsko prednost v primerjavi s severnoevropskimi pristanišči. Okrepitev pretovora je pripomogla k dodatni uveljavitvi Luke Koper kot čedalje pomembnejše vstopne točke za tovor iz Azije, predvsem za hitro razvijajoča se gospodarstva srednje Evrope.

Čisti prihodki od prodaje družbe Luka Koper, d. d., in Skupine Luka Koper

Poslovni izid iz poslovanja (EBIT) je v letu 2024 znašal 67 milijonov evrov in se je glede na doseženega v letu 2023 povečal za 10 odstotkov oziroma 6,1 milijona evrov, in sicer iz naslova doseženih višjih čistih prihodkov od prodaje.

V letu 2024 so pri pretovoru avtomobilov vsa tri pristanišča v Sredozemlju dosegla padec pretovora glede na leto 2023. Pristanišče Barcelona je glede na leto 2023 pretovorilo 14 odstotkov manj avtomobilov, pristanišče Valencia 10 odstotkov manj, Luka Koper, d. d., pa je pretovorila 3 odstotke manj avtomobilov. V absolutni vrednosti je največ avtomobilov v letu 2024 pretovorila Luka Koper, d. d., in sicer 884.666 vozil.

Ladijski pretovor vozil najpomembnejših treh pristanišč v Sredozemlju

Struktura obveznosti do virov sredstev družbe Luka Koper, d. d., in Skupine Luka Koper na dan 31.12.

Na dan 31. decembra 2024 je kapital znašal 584,8 milijona evrov in se je glede na stanje konec leta 2023 povečal za 8 odstotkov oziroma 41,8 milijona evrov, kar je neto učinek povečanja kapitala zaradi vnosa čistega poslovnega izida obdobja v višini 60,3 milijona evrov in pozitivne spremembe presežka iz prevrednotenja finančnih naložb v višini 11,1 milijona evrov ter njegovega zmanjšanja zaradi prenosa dela dobička v izplačilo dividend obvladujoče družbe v višini 28 milijonov evrov in zmanjšanja v višini 1,7 milijona evrov zaradi pripojitve družbe Adria Investicije, d. o. o., k družbi Adria Terminali, d. o. o. Na dan 31. decembra 2024 so bile nekratkoročne obveznosti z vključenimi dolgoročnimi rezervacijami in dolgoročnimi pasivnimi časovnimi razmejitvami za 5 odstotkov oziroma 7,8 milijona evrov nižje kot na dan 31. decembra 2023, saj so se za 16 odstotkov oziroma 15,2 milijona evrov zmanjšale nekratkoročne finančne obveznosti zaradi rednega prenosa glavnic iz pogodbeno dogovorjenih amortizacijskih načrtov med kratkoročne obveznosti, obenem so se za 13 odstotkov oziroma 4,5 milijona evrov povečali dolgoročno razmejeni prihodki in za 110 odstotkov oziroma 2,8 milijona evrov povečale odložene obveznosti za davek. Kratkoročne obveznosti so bile na dan 31. decembra 2024 glede na dan 31. decembra 2023 večje za 8 odstotkov oziroma 6,2 milijona

Struktura sredstev družbe Luka Koper, d. d., in Skupine Luka Koper na dan 31.12.

Nekratkoročna sredstva so bila na dan 31. decembra 2024 za 9 odstotkov oziroma 49 milijonov evrov višja kot ob koncu leta 2023. Povečale so se vse kategorije nekratkoročnih sredstev, in sicer za 20,4 milijona evrov nepremičnine, naprave in oprema, za 15,7 milijona evrov predujmi za pridobitev nepremičnin, naprav in opreme, za 12,1 milijona evrov vrednost delnic in deležev v družbah, za 0,4 milijona evrov naložbene nepremičnine in prav tako za 0,4 milijona evrov neopredmetena sredstva.

Stanje kratkoročnih sredstev je bilo na dan 31. decembra 2024 za 4 odstotke oziroma 8,9 milijona evrov nižje kot na dan 31. decembra 2023. Znižanje je neto učinek znižanja stanja zakladnih menic v višini 39,5 milijona evrov, saj so bile na dan 31. decembra 2024 unovčene vse naložbe v zakladne menice, in znižanja poslovnih in drugih terjatev ter terjatev za davek od dohodka v višini 4,5 milijona evrov na eni strani ter povečanja stanja denarja in denarnih ustreznikov v višini 24,7 milijona evrov, kratkoročnih bančnih depozitov v višini 10 milijonov evrov in stanja zalog v višini 0,4 milijona evrov na drugi strani.

z letom 2023 se je povečal delež stroškov dela, deleža stroškov materiala in stroškov storitev sta se zmanjšala, deleža stroškov amortizacije in drugih odhodkov sta ostala nespremenjena.

Čisti poslovni izid družbe Luka Koper, d. d., in Skupine Luka Koper

Čisti poslovni izid je v letu 2024 znašal 60,3 milijona evrov in je bil od čistega poslovnega izida, doseženega v letu 2023, višji za 7 odstotkov oziroma 3,9 milijona evrov. Poleg poslovnega izida iz poslovanja je na čisti poslovni izid pozitivno vplival tudi poslovni izid iz financiranja, ki je znašal 5,9 milijona evrov in za 27 odstotkov oziroma 1,3 milijona evrov presegel doseženega v letu 2023. Skupina je dosegla višje finančne prihodke, in sicer za 15 odstotkov oziroma 0,5 milijona evrov iz naslova prihodkov iz deležev ter za 32 odstotkov oziroma 0,8 milijona evrov iz naslova obresti od sredstev, plasiranih v kratkoročne bančne depozite in zakladne menice. Rezultati pridruženih družb so bili za 20 odstotkov oziroma 0,4 milijona evrov višji kot v letu 2023.

Bilančna vsota je na dan 31. decembra 2024 znašala 814,4 milijona evrov, kar je za 5 odstotkov oziroma 40,1 milijona evrov več kot na dan 31. decembra 2023.

sredstev, plasiranih v kratkoročne bančne depozite in zakladne menice, za 40 odstotkov oziroma 1,7 milijona evrov višji od načrtovanega. Rezultati pridruženih družb so bili za 29 odstotkov oziroma 0,4 milijona evrov višji od načrtovanih.

Glede na načrt smo dosegli za 4 odstotke večji pretovor blagovne skupine kontejnerjev (v TEU), pretovor blagovne skupine avtomobilov (v kosih) pa je za 1 odstotek zaostal za načrtom. Skupni ladijski pretovor, merjen v tonah, je bil za 2 odstotka večji od načrtovanih količin.

evrov, predvsem iz naslova za 8 milijona evrov višjih obveznosti za davek od dohodka ter znižanja poslovnih in drugih obveznosti za 1,8 milijona evrov.

Finančne obveznosti so na dan 31. decembra 2024 znašale 94,5 milijona evrov, kar je za 14 odstotkov oziroma 15,5 milijona evrov manj kot na dan 31. decembra 2023 in je v pretežni meri posledica rednega odplačila glavnic iz pogodbeno dogovorjenih amortizacijskih načrtov.

Likvidnost je zelo dobra, kar na dan 31. decembra 2024 izkazuje tako stanje denarja in denarnih ustreznikov v višini 106,3 milijona evrov kot stanje kratkoročno danih depozitov v višini 40 milijonov evrov.

Na dan 31. decembra 2024 je kazalnik neto finančne zadolženosti/EBITDA na ravni Skupine Luka Koper znašal –0,1. Skupina Luka Koper ima presežna denarna sredstva plasirana v kratkoročne dane depozite. Brez tovrstnih plasmajev presežnih denarnih sredstev bi znesek denarja in denarnih ustreznikov konec leta 2024 znašal 146,3 milijona evrov, zaradi česar bi kazalnik neto finančni dolg/EBITDA še vedno izkazoval negativno vrednost, in sicer –0,5.

Primerjava rezultatov Skupine Luka Koper, doseženih v letu 2024, z načrtom

Čisti prihodki od prodaje v višini 330,1 milijona evrov so presegli načrtovane za 2 odstotka oziroma 5,5 milijona evrov. Poslovni izid iz poslovanja (EBIT) je znašal 67 milijonov evrov in je presegel načrtovanega za 33 odstotkov oziroma 16,6 milijona evrov. Poleg višjih čistih prihodkov od prodaje so nanj pozitivno vplivali drugi prihodki, ki so bili za 118 odstotkov oziroma 3 milijone evrov višji od načrtovanih, in stroški poslovanja, ki so bili za 3 odstotke oziroma 8,1 milijona evrov nižji od načrtovanih. Nižji od načrtovanih so bili stroški materiala, in sicer iz naslova nižjih stroškov energentov in nižjih stroškov nadomestnih delov, stroški storitev zaradi nižjih stroškov storitev vzdrževanja in stroški dela zaradi – glede na načrt – nižjega števila zaposlenih.

Čisti poslovni izid je v letu 2024 znašal 60,3 milijona evrov in je bil za 26 odstotkov oziroma 12,3 milijona evrov višji od načrtovanega. Pozitivno je na čisti poslovni izid vplival poslovni izid iz financiranja v višini 5,9 milijona evrov, ki je bil iz naslova ustvarjanja finančnih prihodkov z obrestmi od

2,2 milijona evrov za blažitev podnebnih sprememb z:
gradnjo večnamenskega skladišča za generalne tovore z uporabo nove mehanizacije in ustrezne informacijske podpore, ki bo omogočala delno avtomatizacijo procesov,
energetsko sanacijo upravne stavbe na kontejnerskem terminalu,
energetsko obnovo razsvetljave v skladiščih z led razsvetljavo,
0,6 milijona evrov za zmanjšanje onesnaževanja s hrupom z - gradnjo potniškega terminala iz trajnostnih materialov,
0,7 milijona evrov za zmanjšanje onesnaževanja s prahom z
nabavo dvožličnega grabilca za pretovor soje,
zamenjavo nakladalcev z žlico visokega iztresa,
3,5 milijona evrov za povečanje deleža rabe obnovljivih virov energije z
izgradnjo sončnih elektrarn na strehah skladišč z namenom povečanja deleža samooskrbe z električno energijo, s čimer prispevamo k ciljem Republike Slovenije in Evropske unije za zmanjšanje emisij CO2,
zamenjavo in nadgradnjo polnilnih mest za goriva v skladu z direktivo MID,
2,7 milijona evrov za preprečitev večje nesreče z
nadgradnjo terminala sipkih tovorov v skladu z direktivo ATEX, da ne pride do samovžiga oziroma eksplozije,
1,8 milijona evrov za zdravje in varnost pri delu z
nabavo avtokošare za dela na višini,
nadgradnjo sistema za preprečevanja trka dvigal RTG v ovire,
nabavo simulatorja za usposabljanje za varno delo,
ureditvijo prostorov za potrebe aktivnosti praktičnega dela za usposabljanje zaposlenih.

smo nadaljevali naslednje naložbe:

gradnjo 12. veza na II. pomolu,
premik skladiščnih blokov na kontejnerskem terminalu,
jeklenih kolutov,
ureditev površine na kaseti 6A za skladiščenje avtomobilov,
nadgradnjo terminala sipkih tovorov v skladu z direktivo ATEX,
pomola,
nabavo simulatorja za praktično usposabljanje zaposlenih,
nabavo grabilcev za mostna dvigala,
terminala,
obnovo frekvenčnih pogonov na kontejnerskih dvigalih.
V letu 2024 smo zaključili tri večje naložbe, in sicer postavitev sončnih elektrarn na strehah skladišč 50 in 51, prestavitev cevovodov na II. pomolu ter zamenjavo in nadgradnjo polnilnih mest za goriva. V okviru začrtanega naložbenega cikla Strateškega poslovnega načrta za obdobje 2024–2028
-
gradnjo večnamenskega skladišča za generalne tovore za skladiščenje
izvedbo postopka javnega naročanja in podpis pogodbe za podaljšanje I.
nabavo bočnih košar za varno delo zaposlenih za potrebe kontejnerskega
Vse naložbe, predvidene za leto 2024, so bile pretehtane z ekonomskega vidika, z vidika upravičenosti, prihrankov energije in nujnosti ter z vidika zakonskih obveznosti ali drugih vplivov. Odločitve o večjih naložbah so se sprejemale na osnovi izdelanih investicijskih študij in analiz njihovega vpliva
-
V letu 2024 smo za naložbe, povezane z obvladovanjem vplivov na področju trajnostnosti, namenili 11,6 milijona evrov oziroma 20,9 odstotka vred-

na donos lastniškega kapitala.

Naložbe povezane s trajnostnostjo

nosti vseh naložb, in sicer:

V letu 2024 smo nadaljevali zastavljeni naložbeni cikel in za naložbe v nepremičnine, naprave in opremo, naložbene nepremičnine in neopredmetena osnovna sredstva namenili 55,5 milijona evrov, kar je 33 odstotkov oziroma 13,9 milijona evrov več kot v letu 2023. V družbi Luka Koper, d. d., smo v letu 2024 za naložbe namenili 54,1 milijona evrov, kar predstavlja 97,6 odstotka naložb Skupine Luka Koper.

Realizacija naložb je za 23 odstotkov oziroma 16,1 milijona evrov nižja od načrtovanih vrednosti, predvsem zaradi spremenjenih časovnic izvedbe večjih naložb, kot sta izgradnja skladišča 54 in poglobitev morskega dna ob 12. vezu, ter zaradi ustavitve poglabljanja morskega dna na območju dvojnega priveza zaradi spremembe izhodišč iz navtične študije.

Naložbe v nepremičnine, naprave in opremo, naložbene nepremičnine in neopredmetena osnovna sredstva družbe Luka Koper, d. d., in Skupine Luka Koper

11 Naložbe v nefinančna sredstva

Načrt naložb za leto 2025 je skladen s cilji iz strateškega poslovnega načrta. Ključni investicijski projekti v letu 2025 bodo vezani na nadaljevanje aktivnosti za povečevanje zmogljivosti kontejnerskega terminala, gradnjo dodatnih skladiščnih površin za pretovor avtomobilov, povečanje skladiščnih zmogljivosti za pretovor generalnega blaga, izgradnjo novega potniškega terminala, izgradnjo sončnih elektrarn na strehah obstoječih skladišč in nabavo opreme. Za projekte s področja trajnostnega razvoja in družbene odgovornosti bomo v Skupini Luka Koper v letu 2025 namenili 40,5 milijona evrov, kar predstavlja 35 odstotkov vseh načrtovanih naložb.

Bližnjem vzhodu ne bo dolgotrajne narave in da ne bo vplivala na zmanjšanje obsega poslovanja. Hkrati si bomo prizadevali za aktivno trženje pri obstoječih in novih kupcih ter za razpršitev trženja na različne geografske segmente.

Pretovor strateške blagovne skupine kontejnerji naj bi v letu 2025 znašal 1.162 tisoč TEU, kar je za 3 odstotke več od pretovora, doseženega v letu 2024, ladijski pretovor vozil pa je načrtovan v višini 885 tisoč vozil, kar je na ravni leta 2024. Tudi celotni ladijski pretovor (v tonah) je v letu 2025 načrtovan na ravni pretovora iz leta 2024, in sicer v višini 23,1 milijona ton.

V letu 2025 v družbi Luka Koper, d. d., načrtujemo čiste prihodke od prodaje v višini 334,8 milijona evrov, v Skupini Luka Koper pa v višini 337,8 milijona evrov, kar predstavlja 2-odstotno rast glede na leto 2024. K doseženim višjim čistim prihodkom od prodaje bosta pripomogla predvidena rast pretovora in rast prodajnih cen.

V družbi Luka Koper, d. d., in Skupini Luka Koper bomo v letu 2025 zaradi načrtovanih višjih stroškov poslovanja dosegli za 18 oziroma 17 odstotkov nižji poslovni izid iz poslovanja (EBIT). Na stroške dela bodo vplivale dodatne zaposlitve v letu 2024 in 2025, tako iz naslova zaposlitev agencijskih delavcev, zaradi česar se bodo znižali stroški agencij, kot dodatnih zaposlitev zaradi povečanja obsega pretovora. V letu 2025 smo v družbi Luka Koper, d. d., predvideli nižji izid iz financiranja, saj bodo prihodki iz danih posojil zaradi nižjega obsega presežnih denarnih sredstev, ki se usmerijo v financiranje naložb v povečanje kapacitet skladno s strateškim poslovnim načrtom, nižji za 84 odstotkov oz. 2,8 milijona evrov. Čisti poslovni izid družbe Luka Koper, d. d., in Skupine Luka Koper bo v letu 2025 zaradi tega za 19 oziroma 18 odstotkov nižji od tistega, dosežnega v letu 2024.

Mednarodni denarni sklad (IMF¹¹) v napovedi, objavljeni januarja 2025, za leti 2025 in 2026 napoveduje svetovno gospodarsko rast v višini 3,3 odstotka, kar je pod povprečjem obdobja 2000–2019. Manj ugodne so projekcije za evrsko območje, kjer je v letu 2025 pričakovati 1-odstotno rast, saj so še vedno prisotne geopolitične napetosti, v letu 2026 pa se bo rast zvišala na 1,4 odstotka, saj naj bi se povečalo domače povpraševanje in zmanjšale negotovosti. Svetovna inflacija naj bi leta 2025 upadla na 4,2 odstotka in leta 2026 na 3,5 odstotka, pri čemer bo inflacija v razvitih gospodarstvih občutno nižja kot v gospodarstvih v razvoju. Pričakuje se, da bodo cene energentov leta 2025 upadle za 2,6 odstotka.

S&P Global Market12 ocenjuje, da je bila v letu 2024 rast celotne trgovine rahlo pozitivna, in sicer 0,3-odstotna. Rast trgovine naj bi se približala dolgoletnemu povprečju po letu 2026. Povprečna letna stopnja rasti obsega svetovne trgovine v obdobju 2026–2040 je ocenjena na 2,0–3,0 odstotka. Po 4-odstotni rasti leta 2024 naj bi se svetovna kontejnerska trgovina leta 2025 povečala za 1 odstotek in leta 2026 za 4 odstotke.

Napoved UMAR¹³ za Slovenijo napoveduje rast BDP-ja v višini 2,4 odstotka v letu 2025 in 2,5 odstotka v letu 2026. Stopnja inflacije naj bi v letu 2025 znašala 3,3 odstotka, leta 2026 pa 2,3 odstotka.

Stanje na slovenskem železniškem omrežju in vzdrževalna dela bodo do izgradnje drugega tira vplivali na poslovanje, saj predstavljajo oviro za nadaljnjo rast ter povzročajo izgubo dela poslov, ki smo jih v družbi v preteklosti že imeli. Načrt za leto 2025 smo pripravili ob predpostavki, da vojna na

12 Napovedi poslovanja za leto 2025

¹¹ IMF – International Monetary Fund (World Economic Outlook, januar 2025) World Economic Outlook Update, January 2025: Global Growth: Divergent and Uncertain

¹² S&P Global: Trends in the World Economy and Trade (GTAS Forecasting | Strategic Report, januar 2025).

¹³ UMAR – Urad Republike Slovenije za makroekonomske analize in razvoj (Jesenska napoved gospodarskih gibanj, september 2024)

Načrtovani ključni kazalniki poslovanja družbe Luka Koper, d. d., in Skupine Luka Koper v letu 2025

	Luka Koper, d. d.			Skupina Luka Koper
Postavke	2024	Načrt 2025	Indeks 2024/načrt 2025	2024	Načrt 2025	Indek 2024/načrt 2025
Cisti prihodki od prodaje (v eur)	326.914.003	334.825.398	102	330.064.897	337.792.416	10:
Poslovni izid iz poslovanja (EBIT) (v eur)	66.380.684	54.291.171	82	66.990.986	55.408.969	ರ.
Poslovni izid iz poslovanja pred amortizacijo (EBITDA) (v eur)	99.257.352	85.401.041	86	100.538.745	87.531.030	O
Cisti poslovni izid (v eur)	59.270.725	47.827.229	81	60.316.070	49.214.005	O
Dodana vrednost (v eur)	215.095.410	219.983.604	102	225.236.469	231.377.373
Dodana vrednost na zaposlenega (v eur)	102.573	93.134	91	99.883	91.454
Dodana vrednost na zaposlenega - prilagojena (v eur)	102.894	92.461	90	99.976	90.754
Naložbe v osnovna sredstva (v eur)	54.120.194	111.944.991	207	55.452.571	116.820.096	21
Ladijski pretovor (v ton)	23.009.337	23.115.580	100	23.009.337	23.115.580	100
Število zaposlenih 14	2.097	2.362	113	2.255	2.530	11:

Kazalniki	2024	Načrt 2025	Indeks 2024/načrt 2025	2024	Načrt 2025	Indeks 2024/načrt 2025
Dobičkonosnost prihodkov iz poslovanja (ROS)	20,3 %	16,2 %	80	20,3 %	16,4 %	O
Čista dobičkonosnost kapitala (ROE)	11,3 %	8,7 %	77	10,7 %	8,4 %	T
Čista dobičkonosnost sredstev (ROA)	7,8 %	5,9 %	76	7,6 %	5,9 %	79
EBITDA marža	30,4 %	25,5 %	84	30,5 %	25,9 %	O
EBITDA marža iz tržne dejavnosti	31,3 %	26,3 %	85	31,4 %	26,7 %
Finančne obveznosti/kapital	20,0 %	21,3 %	107	16,2 %	16,7 %	103
Neto finančna zadolženost/EBITDA	0,2	1,1	550	-0,1	0,8
Donosnost neto sredstev (RONA)	9,4 %	7,4 %	79	9,1 %	7,3 %	Ol

Postavke	31.12.2024	Načrt 31.12.2025	Indeks 2024/načrt 2025	31.12.2024	Načrt 31.12.2025
Sredstva (v eur)	788.460.750	825.908.571	105	814.367.538	846.540.744
Kapital (v eur)	547.601.545	559.369.768	102	584.803.573	597.859.534
Finančne obveznosti (v eur)	109.613.159	119.367.798	109	94.543.377	99.733.730

¹⁴ Stanje na zadnji dan poročevalskega obdobja.

z namenom, da bi izkoristili priložnosti za dosego strateških ciljev ob upoštevanju najvišjih standardov trajnostnostnega razvoja, pri sprejemanju tekočih poslovnih odločitev in vsakodnevnem poslovanju pripravljeni sprejeti tveganja, ki so po sprejetju ustreznih ukrepov ocenjena kot največ zmerna, pri čemer:

Nismo pripravljeni prevzemati tveganj, ki imajo lahko za posledico težje poškodbe ljudi ter poškodbe s smrtnim izidom in/ali visoke negativne vplive na okolje ter premoženje.
Nismo pripravljeni prevzemati tveganj, ki izhajajo iz kršenja mednarodnih predpisov, nacionalne zakonodaje, standardov ter internih predpisov, pri čemer je poudarek na spoštovanju zakonodaje in predpisov v zvezi z varnostjo, varovanjem osebnih podatkov, varovanjem okolja, varstvom pri delu in preprečevanjem korupcije.
Nismo pripravljeni prevzemati finančnih tveganj, povezanih z dolgoročno finančno stabilnostjo. Skupina mora ohranjati ustrezno raven likvidnosti in solventnosti, da lahko poravnava svoje obveznosti.

Nepripravljenost prevzemanja teh treh vrst tveganj se skladno z internimi dokumenti sistema vodenja izkaže z oceno sprejemljive verjetnosti uresničitve »zelo nizka« in »nizka«. Odbor za obvladovanje tveganj in priložnosti, pooblaščenec za obvladovanje tveganj in priložnosti, področje notranje revizije, pooblaščenec za skladnost, pooblaščenec za korporativno integriteto in preostala pristojna področja redno spremljajo usklajenost profila tveganj z apetitom po tveganjih ter prek pregledov in poročil obveščajo upravo, revizijsko komisijo in nadzorni svet. Če je ugotovljeno, da je apetit po tveganjih presežen, se pripravijo predlogi ukrepov za vrnitev poslovanja na sprejemljivo raven tveganja.

posledic uresničitve. Na podlagi skupne ocene tveganja in priložnosti so vsa tveganja in priložnosti, ki so prepoznana v registru, s petstopenjsko lestvico razdeljena od nepomembnih do zelo pomembnih. Za vsako tveganje je določena sprejemljiva stopnja tveganja. Kvantitativni sistem ocenjevanja zagotavlja, da je poudarek na obvladovanju ključnih tveganj in priložnosti (skupna ocena 10 ali več). V okviru sistema obvladovanja tveganj in priložnosti redno spremljamo izpostavljenost vsem že zaznanim ter morebitnim novim tveganjem in priložnostim ter opredeljujemo in izvajamo ukrepe za zagotavljanje sprejemljive ravni tveganj in izkoriščanje priložnosti.

Matrika kvantitativnega ocenjevanja tveganj in priložnosti

	Zelo visoka (5)	5	10	15	20	25
	Visoka (4)	4	8	12	16	20
Verjetnost	Srednja (3)	3	6	9	12	15
	Nizka (2)	2	4	6	8	10
	Zelo nizka (1)	1	2	3	4	5
		Zelo nizka (1) Nizka (2)		Srednja (3)		Visoka (4) Zelo visoka (5)

nepomembno tveganje (skupna ocena tveganja = 1–2)

manj pomembno tveganje (skupna ocena tveganja = 3–4)

zmerno tveganje (skupna ocena tveganja = 5–9)

bolj pomembno tveganje (skupna ocena tveganja = 10–16)

zelo pomembno tveganje (skupna ocena tveganja = 20–25)

Sprejemljiva stopnja tveganj je usklajena z Izjavo o nagnjenosti k prevzemanju tveganj. Nagnjenost k prevzemanju tveganj oziroma apetit po tveganjih pomeni skupno raven tveganj, ki smo jo pripravljeni prevzeti, da bi dosegli svoje strateške cilje in izpolnili poslovni načrt. V Skupini Luka Koper smo

Obvladovanje tveganj in priložnosti je pomemben element naše strategije in uspešnosti poslovanja. Uporabljamo sistem naprednega obvladovanja tveganj in priložnosti, ki zagotavlja, da so ključna tveganja in priložnosti, ki smo jim izpostavljeni, prepoznana, ovrednotena, obvladovana, spremljana in ustrezno poročana. Imenovan je Odbor za obvladovanje tveganj in priložnosti, kljub temu pa je obvladovanje tveganj in priložnosti skrb vsakega zaposlenega v okviru njegovih delovnih nalog in pristojnosti. Tveganja in priložnosti prepoznavamo »od spodaj navzgor«, s čimer zagotavljamo pokritost vseh poslovnih procesov, metodologija pa je opredeljena »od zgoraj navzdol«, kar prispeva k dosledni uporabi sistema obvladovanja tveganj in priložnosti v celotni Skupini. Sistem obvladovanja tveganj in priložnosti stalno izboljšujemo z nadgrajevanjem popisa notranjih kontrol po posameznih procesih.

Osnovo sistema obvladovanja tveganj in priložnosti predstavlja register tveganj in priložnosti, ki vsebuje seznam vseh zaznanih tveganj in priložnosti, značilnosti posameznega tveganja in priložnosti, opredeljene ukrepe in kontrolne aktivnosti ter odgovorne osebe (skrbnike) za spremljanje posameznih tveganj in priložnosti. Register vodimo centralno na ravni Skupine Luka Koper z namenom sistematičnega spremljanja in analiziranja, posodabljamo ga četrtletno. V letu 2025 načrtujemo prehod na nov informacijski sistem, ki bo nadgradil trenutne funkcionalnosti upravljanja izrednih dogodkov v pristanišču ter obvladovanja tveganj in priložnosti.

Metodologija ocenjevanja pomembnosti tveganj in priložnosti je oblikovana petstopenjsko, tako za oceno verjetnosti nastanka kot posledic. Pri oceni posledic se upošteva pet razsežnosti, in sicer posledice za zdravje in varnost, finančne posledice, posledice za okolje, posledice za ugled podjetja in posledice za skladnost poslovanja. Skupna ocena tveganja in priložnosti je zmnožek kategorij ocene verjetnosti in najvišje mogoče ocene

13 Obvladovanje tveganj in priložnosti

Posledica

13.1 Ključne vloge in odgovornosti znotraj sistema obvladovanja tveganj in priložnosti

Ključne vloge in odgovornosti znotraj sistema obvladovanja tveganj in priložnosti se glede na predhodno leto niso spreminjale. Skrbniki tveganj četrtletno ocenjujejo ključna tveganja in priložnosti ter spremljajo učinke metod za zmanjševanje tveganj. Analiza in vrednotenje tveganj se s strani skrbnika tveganja izvedeta ob vsaki izvedbi ukrepov tveganj in ob zaznavanju bistvenih sprememb v zunanjem in notranjem okolju. Na podlagi njihovih ugotovitev pooblaščenec za obvladovanje tveganj poroča Odboru za obvladovanje tveganj, ki se sestaja četrtletno. Pooblaščenca za obvladovanje tveganj in člane odbora imenuje uprava družbe Luka Koper, d. d. Tveganja in priložnosti se četrtletno poročajo upravi in revizijski komisiji nadzornega sveta.

LASTNIKI IN DRUGI DELEŽNIKI

Poročanje skupščini delničarjev

Uprava Luke Koper, d. d.

Odobri register tveganj in načrt obvladovanja tveganj, zagotavljanje ustreznih virov za obvladovanje tveganj ter nadzor nad izvajanjem ukrepov in poročanjem.

Odbor za obvladovanje tveganj

Obravnava register tveganj in načrt obvladovanja tveganj. Pregleduje in spremlja ocene tveganj in izvajanje ukrepov ter poroča.

Pooblaščenec za sistem obvladovanja tveganj

Razvija, pregleduje in vzdržuje sistem obvladovanja tveganj in nudi strokovno in administrativno podporo procesu obvladovanja tveganj.

Vodje organizacijskih enot, procesov, projektov v vlogi skrbnikov tveganj Prepoznavajo, analizirajo in vrednotijo tveganja, skrbijo za odzivanje ter spremljanje in pregledovanje tveganj posamezne enote.

Redno in pravočasno obveščanje o vseh ključnih tveganjih in načinih njihovega obvladovanja ter najmanj enkrat letno o sistemu obvladovanja tveganj.

13.2 Splošna ocena tveganj

Povprečna ocena preostalega tveganja za skupno 197 tveganj v registru je po sprejetih ukrepih na dan 31. 12. 2024 znašala 6,4 (zmerno tveganje). 19 tveganj je bilo je ocenjenih kot ključnih. Prepoznana tveganja na prvi ravni obsegajo štiri glavne skupine, ki so na drugi ravni razdeljene v posamezne vsebinsko povezane podskupine.

Povprečna ocena preostalega tveganja je najvišja pri strateških tveganjih (8,0), saj nekatera tveganja lahko le delno obvladujemo sami s svojimi ukrepi, ker izvirajo iz zunanjih dejavnikov, kot to velja npr. za zaostrovanje gospodarskih razmer, prepustnost slovenskega železniškega omrežja in izgradnjo drugega tira. Operativna tveganja s povprečno oceno 6,1 predstavljajo številčno največjo skupino, saj vsebujejo širok in po vsebini raznolik nabor tveganj (npr. varnost pri delu, poškodovanje tovora in opreme, informacijska tveganja). Tveganja skladnosti imajo povprečno oceno preostalega tveganja 5,8 in predstavljajo manjši nabor tveganj, povezanih predvsem z okoljsko in delovnopravno zakonodajo. Najnižje so trenutno ovrednotena finančna tveganja (4,0), saj smo nizko zadolženi, imamo majhen delež neplačnikov, zavarovane terjatve ter nizko izpostavljenost v tujih valutah. V register tveganj in priložnosti vključujemo tudi okoljske, družbene in upravljavske vidike (ESG). Zaradi narave poslovanja je največje število prepoznanih tveganj povezanih z okoljskimi temami. V nadaljevanju so podrobneje predstavljena ključna tveganja, ocenjena po preostalem tveganju, in načini njihovega obvladovanja.

Grafikon tveganj Skupine Luka Koper na osnovi ocene preostalega tveganja

13.2.1 Strateška tveganja

Strateska tveganja so po vsebini tveganja tiste vrste, ki lahko ogrozijo doseganje zastavljenih ciljev. Strateška tveganja so posledica medsebojne nezdružljivosti strateških ciljev, sprejete poslovne strategije za njihovo uresničitev, razpoložljivosti sredstev za uresničitev ciljev, lastniške strukture in splošnih gospodarskih razmer.

Med strateškimi tveganji smo prepoznali tveganje izgube pretovora in zmanjšanja prihodkov zaradi makroekonomskih in geopolitičnih razmer, predvsem zaradi politične nestabilnosti in vojne. I veganje obvladujemo z aktivnim trženjem pri obstoječih in novih kupcih ter razpršitvijo na različne geografske segmente. Podrobneje o makroekonomskih razmerah poročamo v poglavju 12. Napovedi gospodarskega okolja za leto 2025.

Vpliv konflikta v Gazi na globalne dobavne verige bo predvsem odvisen od trajanja premirja ali morebitnega ponovnega stopnjevanja konflikta. Izrael je najbolj vpet v dobavno verigo elektronike (polprevodniki), zdravstvo in obrambo. Za Luko Koper bi največjo nevarnost predstavljala razširitev konflikta na Egipt in morebitna dolgotrajna blokada Sueškega prekopa, s čemer bi bil dolgoročno ogrožen celotni pretovor na relaciji Koper-Daljni vzhod, to pa bi vplivalo predvsem na pretovor kontejnerskega terminala, terminala za avtomobile in RO-RO ter terminala za generalne tovore (jekleni koluti). Rusko-ukrajinski konflikt nima pomembnejšega vpliva na strateške usmeritve in cilje družbe. Zaradi majhnega obsega poslovanja v prizadeti regiji in posledično nizke izpostavljenosti do nje otežene okoliščine ne vplivajo materialno na poslovni izid. Vpliv na zaposlene ni zaznan, saj v prizadetih regijah nimamo svojih predstavnikov.

Glavna strateška tveganja, ki izhajajo iz zunanjega okolja, ostajajo zastarelost in nezadostnost kapacitet obstojecega zelezniskega omrezja ter možnost daljših prekinitev na železniškem tiru do Luke Koper, kar bi lahko vplivalo na nadaljnjo rast pretovora in razvoj koprskega pristanišča. Izgradnja drugega železniškega tira Divača-Koper bo prispevala k povečanju zmogljivosti in zanesljivosti železniške povezave do pristanišča, ki jo bomo lahko v celoti izkoriščali le ob sočasni nadgradnji železniškega vozlišča pred Luko Koper. Delež pretovora, ki se odpremi iz pristanišča po cesti, se od leta 2018 povečuje. Nadaljujemo aktivnosti v odboru za usklajevanje potreb na področju železniške infrastrukture in IT podpore. Kljub izvedenim ukrepom ostajata dve tveganji prepoznani kot zelo pomembni. Vecje kapacitete v železniškem tovornem prometu po izgradnji drugega tira bodo omogočile rast pretovora, do izgradnje pa bo rast zmerna.

Ključno ostaja tveganje, povezano z realizacijo naložb, saj v naslednjem obdobju načrtujemo intenziven investicijski ciklus. V letu 2025 bomo nadaljevali izvedbo naložbenih projektov, usmerjenih predvsem v povečanje kapacitet kontejnerskega terminala, terminala za avtomobile in terminala za generalne tovore. Ključni ukrep za obvladovanje tega tveganja je projektno vodenje, s čemer se zagotavlja ustrezen nadzor nad projektom. Iveganje za zamude predstavlja ponavljanje postopkov javnega naročanja zaradi preseganja vrednosti zagotovljenih sredstev, ki je posledica rasti cen določenih surovin. Za zniževanje tveganja pridobimo ustrezno dokumentacijo za oceno vrednosti ključnih nalozb. Za obvladovanje povecanega obsega dela smo na področju investicij izvedeli dodatne zaposlitve, v izvedbeni del procesa določenih naložb pa vključili zunanje inženirje.

Prepoznavamo podnebna tveganja, ki zajemajo vplive dejavnosti podjetja na podnebne spremembe ter vplive podnebnih sprememb na poslovanje 53 (< ) ( > )

podjetja. Slednji imajo lahko pomembne posledice za finančno uspešnost podjetja. Najvišje sta ocenjeni tveganje prehoda, tj. zmanjšanje pretovora termalnega premoga zaradi podnebnih tveganj, in fizično podnebno tvega nje, tj. tveganje neurij in ekstremnih vremenskih pojavov, saj se povečujeta njihova pogostost in intenzivnost. Ocenjuje se, da dolgoročnega vpliva na finančni položaj iz tega naslova ne bo, saj bomo poskušali nadomestiti izpad pretovora z drugimi vrstami razsutega tovora ali z izvedbo ustreznih naložb, ki bodo omogočale pretovor drugih blagovnih skupin. Za obvlado vanje tveganja ekstremnih vremenskih pojavov imamo sklenjena ustrezna zavarovanja, poslovne procese pa izvajamo skladno z navodili o preventivnih ukrepih ob izrednih razmerah.

13.2.2 Operativna tveganja

Operativna tveganja pokrivajo širok spekter delovanja družbe. Velik del registra obsegajo tveganja, katerih uresničitev se odrazi v poškodbah ljudi in/ ali vplivih na okolje ter premoženje.

Negativne vplive, ki bi nastali zaradi industrijske nesreče, obvladujemo z novimi naložbami v sodobnejšo opremo, rednim vzdrževanjem delovne opreme in infrastrukture, s periodičnimi ocenami požarne ogroženosti, z vzdrževanjem ustreznega hidrantnega omrežja, izvajanjem priporočil, ki iz hajajo iz zunanjih in notranjih pregledov, ter z lastno organizirano gasilsko enoto in izgradnjo novega gasilskega doma, ki bo predvidoma zaključena leta 2026. Tveganja, povezana z nesrečami pri privezovanju in odvezovanju ladij, obvladujemo s spremljanjem vremenskih razmer in napovedi ter spo štovanjem postopkov, določenih s strani Luke Koper ali Uprave Republike Slovenije za pomorstvo, Koper - URSP, ki so zasnovani za spodbujanje varne in učinkovite plovbe znotraj vod pristanišča ter podporo prizadeva njem za zaščito morskega okolja. Finančne posledice morebitnih dogodkov blažimo z ustreznimi zavarovalnimi policami. V letu 2025 načrtujemo nadgradnjo informacijskega sistema za beleženje in obravnavo izrednih dogodkov v pristanišču, ki bo omogočal nadaljnjo obdelavo dogodkov s strani strokovnih oseb posameznih področij, raziskave dogodkov, ukrepanje, statistično obdelavo ter sistematično spremljanje kazalnikov.

Nabavna tveganja, povezana s spremembo cen ključnih nabavnih materialov, obvladujemo s terminskimi zakupi električne energije, z določitvijo

fiksnih nabavnih cen v času trajanja pogodbe, usklajevanjem prodajnih cen s stopnjo inflacije, izvajanem ukrepov za povečanje učinkovite rabe energije in s sistematičnim povečevanjem lastne proizvodnje elektrike s sončnimi elektrarnami na objektih.

Tveganja, povezana z vzdrževanjem in zagotavljanjem ustrezne infrastrukture in opreme za nemoteno izvajanje pretovora blaga, obvladujemo centralno v oddelku vzdrževanja znotraj področja investicij, in sicer z letnim, na določenih segmentih tudi večletnim načrtovanjem, izvajanjem vzdrževalnih del in preventivnih pregledov, s centralnım skladisčem za rezervne dele in pravočasnimi dobavami rezervnih delov, v načrtu imamo tudi prenovo določenih postopkov in poenotenje procesa na ravni družbe. Ustrezno izrabo delovne sile zagotavljamo z ustreznim razporejanjem delovne sile med po sameznimi profitnimi centri, še vedno so v teku tudi nadgradnje informacijskih sistemov za načrtovanje in spremljanje izvajanja operativnega dela v pristanišču.

Med operativnimi tveganji izkazujemo tudi tveganje informacijske varnosti, ki pa je po sprejetih ukrepih in kontrolnih aktivnostih ocenjeno kot zmerno, s čimer ocenjujemo, da tveganje obvladujemo do sprejemljive ravni.

13.2.3 Finančna tveganja

V Skupini trenutno med ključnimi tveganji ne prepoznavamo finančnih tveganj, je pa med vsemi finančnimi tveganji najvišje ocenjeno tveganje spremembe poštene vrednosti. Skupina je na dan 31. 12. 2024 imela 9,0 odstotka svojih sredstev naloženih v finančne naložbe, vrednotene po pošteni vrednosti. Zaradi strateške usmeritve investiranja v razvoj osnovne dejavnosti v Skupini na področju finančnih naložb upravljamo le obstoječi portfelj. Tveganje v Skupini obvladujemo s spremljanjem razmer na finančnih trgih in njihovih vplivov na portfelj, z aktivnim upravljanjem naložb pa skrbimo za njihovo čim višjo donosnost.

Obvladovanje tveganja spremembe poštene vrednosti ter drugih finančnih tveganj – med katera vključujemo tveganje spremembe obrestne mere, 54 (<) (>)

Finančna tveganja so tista, ki vplivajo na uresničljivost načrtovanih finančnih kategorij, predvsem načrtovanih prihodnjih denarnih tokov, in se praviloma obvladujejo v procesu upravljanja finančnih sredstev in obveznosti.

likvidnostno tveganje, tveganje spremembe deviznega tečaja, kreditno tve ganje in tveganje ustrezne kapitalske strukture, ki jih v Skupini ocenjujemo kot zmerna, manj pomembna ali celo nepomembna – podrobneje predsta vljamo v računovodskem poročilu Skupine Luke Koper v pojasnilu št. 30: Finančni instrumenti in obvladovanje finančnih tveganj.

13.2.4 Tveganja skladnosti

Tveganje skladnosti z zakonodajo obvladujemo z rednim spremljanjem sprememb zakonodaje, uvajanjem teh sprememb v sisteme in procese Skupine Luka Koper, ob morebitnih ugotovljenih neskladnostih pa pripravi mo in izvedemo ukrepe za odpravo. Pri morebitni ponovni obravnavi Ured be o mejnih vrednostih kazalnikov hrupa v okolju ladje obstaja tveganje, da bodo ladje ponovno opredeljene kot vir hrupa v pristanišču ali da bodo določene nižje mejne vrednosti, zaradi česar bo lahko prišlo do preseganja mejnih vrednosti. Tveganje je podrobneje opisano v poglavju 16.3.5 Pred videni finančni učinki pomembnih z onesnaževanjem povezanih tveganj in priložnosti (E2-6). Tveganja, povezana s prekomernim hrupom, obvladuje mo z vsakoletnim akcijskim načrtom za zmanjševanje hrupa, ki med drugim vključuje postopno prehajanje na tehnološko opremo z električnim na pajanjem, in drugimi ukrepi, predstavljenimi v poglavju 16.3.2 Ukrepi in viri v zvezi z onesnaževanjem (E2-2).

V letu 2025 bomo predvidoma zaključili aktivnosti, ki so potrebne za zago tovitev skladnosti s Pravilnikom o protieksplozijski zaščiti (Uradni list RS, št. 41/2016). Ta določa zahteve, ki jih morajo izpolnjevati oprema in zaščitni sistemi, namenjeni za uporabo v potencialno eksplozivnih atmosferah. Ti se uporabljajo predvsem na terminalu za razsute in tekoče tovore. V družbi Luka Koper, d. d., smo v letu 2024 uspešno prestali certifikacijsko

presojo sistema vodenja za preprečevanje korupcije po novem standardu ISO 37001:2016. Tveganja na tem področju obvladujemo z ukrepi, predstavljenimi v poglavju 18.1.3 Preprečevanje in odkrivanje korupcije in podkupovanja (G1-3).

14.1 Trgovanje z delnico

Povprečni enotni dnevni tečaj delnice je v letu 2024 znašal 37,32 evra, sicer pa se je njegova vrednost gibala med 32,30 in 42,00 evra. Najvišja tržna cena, po kateri so bili sklenjeni posli, je znašala 42,00 evra, najnižja pa 32,30 evra. Tržna kapitalizacija delnic je na zadnji dan leta 2024 znašala 560.000.000 evrov.

V letu 2024 je bilo z delnico LKPG sklenjenih 2.289 borznih poslov in poslov s svežnji. Skupni promet je v tem obdobju znašal 11.537.324 evrov. Ob tem je lastnika zamenjalo 308.287 delnic.

Prikaz gibanja vrednosti zaključnega dnevnega tečaja LKPG in dnevnega prometa v letu 2024

Lastniška struktura družbe Luka Koper, d. d., na dan 31. decembra

Delničar	Število delnic na dan 31. 12. 2024	Lastniški delež na dan 31. 12. 2024	Število delnic na dan 31. 12. 2023	Lastniški delež na dan 31. 12. 2023
Republika Slovenija	7.140.000	51,00 %	7.140.000	51,00 %
Fizične osebe	2.516.809	17,98 %	2.478.239	17,70 %
Slovenski državni holding	1.557.857	11,13 %	1.557.857	11,13 %
Fiduciarni računi pri bankah	1.042.174	7,44 %	1.049.117	7,49 %
Kapitalska družba	702.568	5,02 %	702.568	5,02 %
Pravne osebe	444.860	3,18 %	468.085	3,34 %
Mestna občina Koper	439.431	3,14 %	439.431	3,14 %
Tuje banke	100.066	0,71 %	75.100	0,54 %
Vzajemni skladi	44.366	0,32 %	74.266	0,53 %
Borznoposredniške hiše	10.462	0,07 %	10.462	0,07 %
Banke	891	0,01 %	4.359	0,03 %
Tuje pravne osebe	516	0,00 %	516	0,00 %
Skupaj	14.000.000	100,00 %	14.000.000	100,00 %

					oper, d. d., na dan 31. decembra
--	--	--	--	--	----------------------------------	--

Delnica družbe Luka Koper, d. d., z oznako LKPG kotira v Prvi kotaciji Ljubljanske borze. Konec leta 2024 je zaključila trgovanje ob 32,3 odstotka višji vrednosti kot leto prej. Zaključni tečaj delnice LKPG je na zadnji trgovalni dan v letu 2024 znašal 40,00 evra za delnico. V delniški knjigi je bilo na zadnji dan leta 2024 vpisanih 9.041 delničarjev, kar je 78 več kot leto prej. Največji lastnik družbe ostaja Republika Slovenija.

Deset največjih delničarjev na dan 31. decembra

Delničar	Število delnic na dan 31. 12. 2024	Lastniški delež na dan 31. 12. 2024	Število delnic na dan 31. 12. 2023	Lastniški delež na dan 31. 12. 2023
Republika Slovenija	7.140.000	51,00 %	7.140.000	51,00 %
Slovenski državni holding, d. d.	1.557.857	11,13 %	1.557.857	11,13 %
Kapitalska družba, d. d.	696.579	4,98 %	696.579	4,98 %
Mestna občina Koper	439.431	3,14 %	439.431	3,14 %
OTP Banka, d. d., - fiduciarni račun	406.288	2,90 %	372.231	2,66 %
Citibank N.A. – fiduciarni račun	263.683	1,88 %	259.290	1,85 %
Hrvatska poštanska banka, d. d. – fiduci. račun	150.082	1,07 %	150.082	1,07 %
Zagrebačka banka, d. d. – fiduciarni račun	106.090	0,76 %	131.318	0,94 %
Raiffaisen Bank International AG	74.397	0,53 %	75.100	0,54 %
Privredna banka Zagreb, d. d. – fiduci. račun	51.000	0,36 %	35.500	0,25 %
Skupaj	10.885.407	77,75 %	10.857.388	77,55 %

14 Delnica LKPG

Prikaz gibanja vrednosti indeksa SBI TOP in vrednosti indeksa LKPG v letu 2024

Ključni podatki o delnici LKPG

	2024	2023
Stevilo delnic	14.000.000	14.000.000
Stevilo navadnih kosovnih delnic	14.000.000	14.000.000
Zaključni tečaj na zadnji trgovalni dan leta (v evrih)	40,00	32,30
Knjigovodska vrednost delnice na dan 31. 12. (v evrih)15	39,11	36,10
Razmerje med tržno ceno in knjigovodsko vrednostjo delnice (P/B)"6	1,02	0,89
Cisti dobiček na delnico (EPS) (v evrih)17	4,23	3,89
Razmerje med tržno ceno in dobičkom na delnico (P/E)18	9,45	8,30
Tržna kapitalizacija na zadnji dan leta (v milijonih evrov)19	560,00	452,20
Skupni promet z delnico (v milijonih evrov)	11,54	14,84
Dividenda na delnico (v evrih)20	2,00	2,50
Dividendna donosnost (v %)21	5,00	7,74

¹⁵ Knjigovodska vrednost delnice = kapital / število delnic.

14.2 Dividendna politika

Uprava družbe in nadzorni svet sta avgusta 2023 sprejela dividendno politiko družbe, skladno s katero si prizadevamo uravnotežiti pričakovanja delničarjev po primernih dividendnih donosih in težnjo po uporabi bilančnega dobička za financiranje svojih razvojnih in trajnostnih načrtov ter s tem dolgoročno uspešno in stabilno poslovanje.

Osnovo za izplačilo dividend predstavlja ustrezna višina bilančnega dobička. Uprava in nadzorni svet predlagata za izplačilo dividend praviloma do 50 odstotkov ustvarjenega čistega dobička. Morebitni preostanek bilančnega dobička predvidoma ostaja nerazporejen.

14.3 Navzkrižna povezanost z drugimi družbami

Družba Luka Koper, d. d., na zadnji dan leta 2024 ni imela v nobeni družbi, ki ima v lasti njene delnice, več kot 5-odstotnega lastniškega deleža. Lastnika, ki sta imela vsaj 5 odstotkov delnic LKPG, sta Republika Slovenija (51,00 odstotka) in Slovenski državni holding, d. d. (11,13 odstotka).

Izhajajoč iz 48.a člena Zakona o nematerializiranih vrednostnih papirjih je Kapitalska družba, d. d., v letu 2022 postala imetnica dodatnih 5.989 delnic LKPG, ki sicer nimajo glasovalnih pravic in so v KDD vodene na ločenem računu. Tako ima Kapitalska družba, d. d., v lasti skupaj 702.568 delnic LKPG, kar predstavlja 5,02 odstotka vseh izdanih delnic družbe, vendar ostaja lastniški delež Kapitalske družbe, d. d., ki zagotavlja glasovalne pravice, nespremenjen, tj. 4,98 odstotka.

56 (< ) (>)

14.4 Lastništvo delnic članov nadzornega sveta in uprave

	Delničar	Lastništvo 31. 12. 2024
Nadzorni svet	Rok Parovel, član nadzornega sveta	8
	Delničar	Lastništvo 31. 12. 2024
Uprava	Gorazd Jamnik, član uprave	10

Preostali člani nadzornega sveta in člani uprave na dan 31. decembra 2024, niso imeli v lasti delnic družbe.

14.5 Lastne delnice, odobreni kapital, pogojno povečanje kapitala

Družba Luka Koper, d. d., na dan 31. decembra 2024 ni imela lastnih delnic. Veljavni statut družbe ne predvideva kategorij odobrenega kapitala, do ka terih bi lahko uprava družbe povečala osnovni kapital. Družba tudi ni imela podlage za pogojno povečanje osnovnega kapitala.

14.6 Pravila o omejitvah in razkritju trgovanja z delnicami družbe in delnicami povezanih družb

Skladno s priporočili Ljubljanske borze je družba sprejela Pravilnik o trgo vanju z delnicami izdajatelja. Pravilnik predstavlja dodatno zagotovilo za enakopravno obveščenost vseh zainteresiranih javnosti o pomembnih poslovnih dogodkih v družbi in je pomemben element pri krepitvi zaupanja vlagateljev in ugleda Luke Koper. Namen pravilnika je njegovim zavezancem omogočiti trgovanje z delnicami družbe ter preprečiti možnost trgovanja na podlagi notranjih informacij. Pravilnik hkrati omogoča zakonsko zahtevano izvajanje obveznega poročanja o prodaji in nakupu delnic družbe Agenciji za trg vrednostnih papirjev.

¹⁶ Razmerje med tržno ceno in knjigovodsko vrednostjo delnice (P/B) = zaključni tečaj / knjigovodska vrednost delnice

¹⁷ Cisti dobiček na delnico (EPS) = čisti dobiček / število delnic.

¹⁸ Razmerje med tržno ceno in dobičkom na delnico (P/E) = zaključni tečaj / čisti dobiček na delnico (EPS).

¹⁹ Tržna kapitalizacija = zaključni tečaj * število delnic.

²⁰ Dividenda na delnico = bilančni dobiček, ki se uporabi za izplačilo dividend / število navadnih delnic.

²¹ Dividendna donosnost = dividenda na delnico / zaključni tečaj

Luka Koper Letno poročilo 2024 | Poslovno poročilo

14.7 Komuniciranje z vlagatelji

Z vlagatelji redno komuniciramo in jih obveščamo o novostih družbe prek različnih komunikacijskih orodij in kanalov:

SRECANJA Z VLAGATELJI

Vsako leto se udeležujemo srečanj z vlagatelji v organizaciji Ljubljanske in Zagrebške borze, ki potekajo v obliki individualnih sestankov. Informacije za vlagatelje so na voljo na elektronskem naslovu www.luka-kp.si/ slo/za-vlagatelje.

SPLETNA STRAN

Na svojem spletnem naslovu delničarjem in vlagateljem namenjamo po sebno poglavje Za vlagatelje, kjer so objavljeni najnovejše informacije o delnici LKPG in lastniški strukturi, tekoča medletna, letna in arhivska poro čila o poslovanju, sporočila, objavljena na SEOnetu, skupščinska gradiva ter odgovori na najpogostejša vprašanja v zvezi z delnicami.

SEOnet

Delničarje in druge javnosti obveščamo o poslovanju in pomembnih po slovnih dogodkih skladno z zakonodajo, v rokih in na predpisan način po elektronskem mediju Ljubljanske borze SEOnetu. Pri komunikaciji z delničarji in vlagatelji uporabljamo tudi druge komunikacijske kanale.

LUŠKI GLASNIK

Borznoposredniške hiše in analitiki prejmejo vsak mesec po pošti izvod Luškega glasnika, v katerem so obravnavane tudi druge teme s področja delovanja podjetja in dogajanja v pristanišču nasploh.

LUŠKI DELNIČAR

Praviloma enkrat letno, v obdobju pred skupščino delničarjev, izdamo pu blikacijo Luški delničar, ki jo prejmejo vsi delničarji in se osredotoča na poslovne rezultate minulega leta.

KONTAKT

Rok Stemberger Odnosi z vlagatelji Tel.: 05 66 56 140 E-pošta: [email protected]

57 ( < ) ( >)

14.8 Koledar pomembnejših objav v letu 2025

Periodične objave in druge cenovno občutljive informacije bodo objavljene na spletni strani Ljubljanske borze v sistemu SEOnet (www.ljse.si) ten na spletni strani Luke Koper, d. d., https://www.luka-kp.si/za-vlagatelje/fi nancni-koledar/. Morebitne spremembe predvidenih datumov objav bodo pravočasno objavljene na spletnih straneh družbe.

Splošne informacije Okoljske informacije Socialne informacije Informacije o upravljanju

Trajnostno poročilo

Konsolidirano poročilo o trajnostnosti Skupine Luka Koper za leto 2024 skladno z Zakonom o gospodarskih družbah (ZGD-1) upošteva zahtevo po objavi konsolidiranega poročila o trajnostnosti skladno z določili 56, 70, 70.c in 70.č členov ZGD-1 in določila Uredbe o taksonomiji (EU) 2020/852. Prvič je pripravljeno je v skladu s sprejeto Direktivo EU 2022/2464 (CSRD), ki od podjetij zahteva razkritje informacij glede njihovega upravljanja okoljskih, družbenih in upravljavskih vidikov (ESG) v skladu z Evropskimi standardi trajnostnostnega poročanja (ESRS). Namen standardov je izboljšati preglednost pomembnih vplivov podjetja, ki jih povzroča s svojim delovanjem, ter razumevanje njegovih trajnostnih prizadevanj, napredka in ciljev.

KONSOLIDIRANO POROČILO O TRAJNOSTNOSTI

15.1 Splošna razkritja

15.1.1 Splošna podlaga za pripravo izjave o trajnostnosti (BP-1)

V pripravo konsolidiranega poročila o trajnostnosti Skupine Luka Koper za leto 2024 so bile vključene obvladujoča družba Luka Koper, d. d., in odvisne družbe v enakem obsegu kot so bile vključene v pripravo konsolidiranih računovodskih izkazov Skupine Luka Koper za leto, ki se je končalo 31. 12. 2024:

Luka Koper INPO, d. o. o., 100 %
Adria Terminali, d. o. o., 100 %
TOC, d. o. o., 68,13 %

Družba Logis-Nova, d. o. o., ni bila vključena v konsolidirane izkaze in konsolidirano poročilo o trajnostnosti, ker za pošteno predstavitev finančnega položaja in poročila o trajnostnosti Skupine ni pomembna, saj posluje v zelo omejenem obsegu.

V skladu z načelom dvojne pomembnosti konsolidirano poročilo o trajnostnosti vsebuje ustrezne informacije o lastni dejavnosti in zgornjem in spodnjem delu vrednostne verige, kjer je to potrebno za razumevanje pomembnih vplivov, tveganj in priložnosti. V kolikor politike zajemajo vrednostno verigo, slednje razkrivamo pri opisu posamezne politike. V Skupini Luka Koper še nimamo sprejetih ukrepov in ciljev, ki bi zajemali vrednostno verigo. Pripravljeno konsolidirano poročilo o trajnostnosti za leto 2024 prav tako ne vključuje razkritij o metrikah, ki bi vključevali verigo vrednosti, razen za metriko ogljičnega odtisa (scope 3). V letu 2024 smo se osredotočili na razumevanje poslovnega modela in udeležence zgornjega in spodnjega dela verige vrednosti, tudi tiste, ki presegajo prvo stopnjo. Udeleženci zgornjega dela vrednostne verige so predvsem lokalna srednja in manjša podjetja, ki niso še zavezana poročanju o trajnostnosti, zato javno objavljeni podatki niso na voljo, informacijo o trajnostnosti so javno dostopne le za nekatere večje mednarodne dobavitelje opreme. V spodnjem delu vrednostne verige sodelujemo z največjimi svetovnimi ladjarji in proizvajalci avtomobilov, zato je na voljo več javno dostopnih podatkov, vendar so tudi slednji v določenem obsegu omejeni, saj na razkrivanje metrik vplivajo izdelane analize dvojne pomembnosti teh družb. V letu 2025 bomo spremljali morebitne spremembe Direktive o poročanju podjetij glede trajnostnosti in ESRS ter izvedli pregled poročil o trajnostnosti družb v zgornjem in spodnjem delu vrednostne verige, ki bodo izdelani skladno z ESRS. Pripravili bomo predlog sprememb ustreznih politik ter pristopov za določanje ukrepov, ciljev in spremljanje metrik za prepoznane pomembne vplive, tveganja in priložnosti vzdolž vrednostne verige ter jih predvidoma v letu 2026 implementirali.

Skupina Luka Koper ni izpustila nobene posebne informacije, ki se nanaša na intelektualno lastnino, znanje in izkušnje ali rezultate inovacij, prav tako ni uporabila izvzetja iz razkritja predvidenih dogodkov ali zadev, ki so predmet tekočih pogajanj. Pri pripravi poročila so bila izpuščena razkritja glede predvidenih finančnih učinkov pomembnih fizičnih in prehodnostnih tveganj ter morebitnih s podnebjem povezanih priložnosti E1-9, skladno s seznamom postopno uvedenih zahtev po razkritju iz Priloge C standarda ESRS 1.

Konsolidirano poročilo o trajnostnosti je bilo predmet pregleda z omejenim zagotovilom s strani revizijske družba BDO Revizija, d. o. o. Poročilo revizorja se nahaja na strani 218 letnega poročila.

15.1.2 Razkritja v zvezi s posebnimi okoliščinami (BP-2)

Viri negotovosti ocene in rezultatov

Ocene vplivov vrednostne verige so bile uporabljene za metriko ogljičnega odtisa (scope 3) in so opisane v poglavju 16.2 Podnebne spremembe, v katerem so podrobneje pojasnjeni viri podatkov, ocene oziroma uporabljeni približki. Bruto emisije TGP iz obsega 3 (scope 3) predstavljajo preostale posredne emisije, ki so posledica aktivnosti podjetja v celotni vrednostni verigi organizacije, in sicer v dobavni verigi (upstream) in distribucijski verigi (downstream). Razlog za veliko merilno negotovost pri metriki ogljičnega odtisa (scope 3) je, da je za zdaj nemogoče pridobiti točne vrednosti oziroma meritve. Zaradi zahtev nekaterih deležnikov po poročanju tudi TGP iz obsega 3 smo za leta 2022, 2023 in 2024 prikazali le pomembnejše vire emisij in jih ocenili glede na razpoložljive podatke in faktorje, ki so po postavkah dodatno obrazloženi v nadaljevanju. Za obseg 3 smo se omejili na območje pristanišča in upoštevali tri največje vire, ki so posledica delovanja pristanišča ter niso v celoti v lasti ali nadzorovani s strani Luke Koper, d. d.:

emisije tovornjakov, ki vstopajo v pristanišče (pri izračunu ogljičnega odtisa smo upoštevali število tovornjakov, ocenili povprečno prevoženo razdaljo v pristanišču na 5 km ter privzeli povprečno rabo goriva 30 l/100 km in pomnožili še z emisijskim faktorjem),
emisije plovil, ki vlečejo ladje v pristanišče ali iz njega (pri izračunu ogljičnega odtisa smo pomnožili porabljeno količino dizelskega goriva z emisijskim faktorjem),
emisije tovornih in potniških ladij za čas, ko so vezane v pristanišču (pri izračunu smo upoštevali število ladij in njihov zadrževalni čas, povprečno moč pomožnih motorjev (6.500 kW za potniške ladje in 3.080 kW za vse preostale), faktor obremenitve pomožnih motorjev (0,21) ter emisijski

15 Splošne informacije

faktor za gorivo). Uporabljeni emisijski faktorji za izračun ogljičnega odtisa (obseg 1, 2, 3) so povzeti po javno dostopnih nacionalnih podatkih Agencije RS za okolje Ministrstva za okolje, podnebje in energijo, emisijski koeficient za električno energijo pa je privzet kot zadnje pet letno povprečje faktorja, ki ga objavi Center za energetsko učinkovitost Inštituta Jožef Stefan.

Po izgradnji sistema oskrbe ladij z električno energijo z obale po letu 2029 bodo na voljo podatki o porabi električne energije tovornih in potniških ladij za čas, ko bodo vezane v pristanišču, s čimer se bo v tem delu izboljšala točnost navedenih emisij.

Spremembe pri pripravi ali predstavitvi informacij o trajnostnosti

Trajnostnostno poročilo za leto 2024 je pripravljeno skladno z ESRS in strukturo poročanja, ki jo slednji zahtevajo, medtem ko je bilo trajnostnostno poročilo za leto 2023 pripravljeno skladno z GRI (Global Reporting Initiative Global Standards). Zaradi prehoda na nove ESRS je bila izdelana analiza dvojne pomembnosti, ki je vplivala na določitev pomembnih trajnostnostnih zadev za poročanje v letu 2024, metrike in cilji se glede na prehodno obdobje niso spreminjali.

Napake pri poročanju v preteklih obdobjih

V letnem poročilu za leto 2023 sta bili za leto 2023 zamenjani vrednosti pri onesnaževanju s prahom PM10 med lokacijo Ankaran in lokacijo Bertoki. Za lokacijo Bertoki je bila navedena vrednost 14, za lokacijo Ankaran pa vrednost 22. Pravilno je za lokacijo Bertoki vrednost 22 in za lokacijo Ankaran vrednost 14. V letnem poročilu za leto 2024 smo vrednosti za leto 2023 ustrezno popravili, kar je prikazano v tabeli Napredek pri doseganju ciljev na področju preprečevanja onesnaženja v obdobju 2022–2025 za družbo Luka Koper, d. d., v poglavju 16.3.3 Cilji v zvezi z onesnaževanjem (E2-3).

Razkritja, ki izhajajo iz druge zakonodaje ali splošno sprejetih izjav v zvezi s poročanjem o trajnostnosti

Skupina Luka Koper je v svojo izjavo o trajnostnosti pri poročanju okoljskih vsebin za družbo Luka Koper, d. d., vključila tudi razkritja v skladu z zahtevami Uredbe EU 1221/2009, Uredbe EU 1505/2017 in Uredbe EU 2026/2018 o prostovoljnem sodelovanju organizacij v Sistemu Skupnosti za okoljsko ravnanje in presojo (EMAS). Poročani so podatki za obdobje od 1. 1. 2024 do 31. 12. 2024. Kjer so rezultati na voljo, so prikazani za triletno obdobje, starejši podatki so dosegljivi v letnih poročilih na povezavah (Poslovna poročila – Luka Koper, d. d. (luka-kp.si)). Izjava vsebuje tudi letne primerjave okoljskih kazalnikov s ciljem prikaza okoljske uspešnosti. Poglavja v izjavi o trajnostnosti, v katerih so navedene preverjene informacije o okoljskem ravnanju, so označena z znakom ( ). Podatki so verodostojni in odražajo dejansko stanje sistema ravnanja z okoljem v družbi. Navedbe je v marcu 2025 preveril Slovenski inštitut za kakovost in meroslovje SIQ in ugotovil, da sistem ustreza zahtevam EMAS.

Vključitev s sklicevanjem

Seznam vseh podatkovnih točk vključenih s sklicevanjem:

Kodifikacija iz ESRS		Del poslovnega poročila
ESRS 2 Vloga upravnih, poslovodnih in nadzornih organov (GOV-1)		4.3.2 Nadzorni svet družbe Luka Koper, d. d. (ESRS 2 GOV-1 odstavek 21) 4.3.3 Uprava družbe Luka Koper, d. d. (ESRS 2 GOV-1 odstavek 21)
ESRS 2 Opis postopka za opredelitev ter ocenjevanje pomembnih vplivov, tveganj	13	Obvladovanje tveganj in priložnosti (ESRS 2 IRO-1)

ESRS 2 Opis postopka za opredelitev ter ocenjevanje pomembnih vplivov, tveganj in priložnosti (IRO-1)

15.1.3 Vloga upravnih, poslovodnih in nadzornih organov (GOV-1)

Informacije o sestavi in raznolikosti članov uprave in nadzornega sveta organov so predstavljene v poglavjih 4.3.2 Nadzorni svet družbe Luka Koper, d. d., in 4.3.3 Uprava družbe Luka Koper, d. d.

Uprava družbe je odgovorna za zagotavljanje zdravega in varnega delovnega okolja ter zmanjševanje vseh vplivov na okolje, učinkovito rabo energije ter vzpostavitev in izvajanje sistema za obvladovanje tveganj in priložnosti. Slednje izvaja z določanjem smernic na področju trajnostnosti, s sprejemom strategije trajnostnega razvoja, z določanjem in spremljanjem uresničevanja strateških in letnih ciljev, s sprejemanjem različnih politik, kodeksov, pravilnikov, poslovnikov in izjav, ki se dotikajo vseh področij trajnostnosti, zagotavlja pa tudi pogoje za njihovo uresničevanje. Pregleda rezultate analize dvojne pomembnosti, vključno s stališči deležnikov, in jo

potrdi. Uresničevanje ciljev spremlja z rednim poročanjem, opisanem v poglavju 15.1.4 Informacije, predložene upravnim, poslovodnim in nadzornim organom podjetja, ter trajnostnostne zadeve, ki jih ti organi obravnavajo (GOV-2). Član uprave - delavski direktor je predstavnik vodstva za okolje ter varnost in zdravje pri delu in zagotavlja, da so sistemi ravnanja z okoljem, zdravja pri delu, energetske učinkovitosti in požarne varnosti vzpostavljeni, se izvajajo, vzdržujejo in izboljšujejo. Nadzor člana uprave se poleg obravnave rednih poročil izvaja z rednimi sestanki z najožjimi sodelavci s področja varovanja zdravja in ekologije. Strokovno podporo pri vsebinah in pri obvladovanju prepoznanih vplivov trajnostnega razvoja upravi družbe nudijo posamezna strokovna področja, organizirana glede na osnovne poslovodske funkcije in specifične potrebe dejavnosti. Vodja področja varovanja zdravja in ekologije je odgovoren za razvoj sistemov vodenja na področjih okolja, varnosti in zdravja pri delu, preprečevanja večjih nesreč skladno z direktivo SEVESO in upravljanja z energijo. Odgovoren je tudi za pripravo politik, načrtovanje ciljev in izvedbenih programov, poročanje ter obravnavo pritožb na svojem področju, med drugim tudi izvajanje merjenja emisij v okolje in prepoznavanje potencialnih tveganj, ki bi lahko imela negativne vplive na okolje in ljudi. Imenovan je tudi skrbnik varstva okolja, njegove naloge so določene v 66. členu Zakona o varstvu okolja (Ur. l. RS št. 44/22, 18/2-ZDU-1O; ZVO-2). Vodja kadrovskega področja je odgovoren za organiziranje procesa, spremljanje, poročanje in nadzor izvajanja procesa, uresničevanje načrtovanih ciljev s pregledom kazalnikov in ustreznim ukrepanjem na področju lastne delovne sile. Vodja področja za odnose z javnostmi je odgovorna za pripravo in izvedbo načrta komuniciranja z javnostmi, vključno s prizadetimi skupnostmi, postopek zbiranja, ocenjevanja in razdeljevanja sponzorskih in donatorskih sredstev skladno s strategijo Luke Koper, d. d., na področju sponzorstev in donacij ter izvedbo anketiranja lokalnih prebivalcev. Za področje korporativne integritete sta zadolžena pooblaščenec za korporativno integriteto in skladnost poslovanja, varstvo osebnih podatkov ter človekovih pravic in komisija za obravnavo prijav kršitev korporativne integritete. Za sistem obvladovanja tveganj in priložnosti je imenovan pooblaščenec za obvladovanje tveganj in priložnosti, ki je odgovoren za razvoj, izvajanje in vzdrževanje okvira za obvladovanje tveganj in priložnosti, pripravo poročil, poročanje, pripravo načrta za obvladovanje tveganj in priložnosti ter spremljanje izvajanja uvedenih ukrepov. Podrobneje so sistem obvladovanja tveganj in priložnosti ter vloge in odgovornosti

preostalih udeležencev v procesu predstavljeni v poglavju 13 Obvladovanje tveganj in priložnosti.

Uprava družbe o vseh trajnostnostnih zadevah ter o prepoznanih vplivih, tveganjih in priložnostih na področju trajnostnosti redno poroča nadzornemu svetu in njegovim komisijam. Za nadzor nad vplivi, tveganji in priložnostmi, povezanimi s trajnostnostjo, je odgovoren nadzorni svet, strokovno podporo mu pri tem nudijo revizijska, poslovna in strateška komisija. Nadzorni svet potrjuje strateške in letne načrte, v katerih so določeni tudi cilji in ukrepi na področju trajnostnosti, ki jih nadalje vključuje v merila za nagrajevanje uprave. Nadzorni svet spremlja uresničevanje strategije in letnih načrtov prek rednega poročanja, ki je predstavljeno v poglavju 15.1.4 Informacije, predložene upravnim, poslovodnim in nadzornim organom podjetja, ter trajnostnostne zadeve, ki jih ti organi obravnavajo (GOV-2), ter odloča o nagrajevanju uprave z doseganjem meril tudi na področju trajnostnosti. Uprava in nadzorni svet s potrditvijo letnega poročila potrdita tudi konsolidirano poročilo o trajnostnosti.

Uprava družbe je redno seznanjena z najnovejšimi smernicami na področju trajnostnosti in svoje znanje ustrezno nadgrajuje s stalnim izobraževanjem, redno je vpeta tudi v prepoznavanje pomembnih vplivov, tveganj in priložnosti in sodelovanje z različnimi deležniki. Za izobraževanje članov uprave in nadzornega sveta so vsako leto rezervirana denarna sredstva.

V letu 2024 so se člani uprave v okviru trajnostnih zadev izobraževali s področij energetskega prehoda, trajnosti v poslu, direktive CSRD, zelene tehnologije, uravnoteženja okoljskih izzivov z ekonomskimi zahtevami, upravljanja ESG in trajnostnosti. Predsednica uprave je v letu 2024 zaključila izobraževanje pri Slovenskemu inštitutu za revizijo ter pridobila naziv specialist za trajnostno poročanje, član uprave - delavski direktor pa je v letu 2023 zaključil izobraževanje pri Slovenskem institutu za kakovost in meroslovje in pridobil naziv strokovnjak za trajnost. Člani uprave so se izobraževali tudi s področja integritete in korporativne kulture.

Člani nadzornega sveta se glede na različna znanja in izkušnje dopolnjujejo. Letno izvajajo samoocenitev, ki vključuje tudi področje profesionalnega razvoja članov. Če so ugotovljene pomanjkljivosti, se pripravijo ukrepi in načrt izobraževanja za izboljšanje njihovega delovanja in delovanja komisij nadzornega sveta. Nadzorni svet skrbi, da spremlja novosti s področja upravljanja podjetij in strokovnih področij, potrebnih za delovanje v nadzornem svetu, zato redno obnavlja znanja s področja trajnostnega razvoja. V letu 2024 so se člani nadzornega sveta v okviru trajnostnih zadev izobraževali na področju dajanja zagotovil o trajnosti, zahtev standardov ESRS in direktive CSRD, integritete in korporativne kulture.

15.1.4 Informacije, predložene upravnim, poslovodnim in nadzornim organom podjetja, ter trajnostnostne zadeve, ki jih ti organi obravnavajo (GOV-2)

Uprava in nadzorni svet skupaj sprejemata Politiko upravljanja Skupine Luka Koper, Etični kodeks Skupine Luka Koper in Politiko preprečevanja korupcije, nadzorni svet sprejema Politiko raznolikosti uprave in nadzornega sveta družbe Luka Koper, d. d., skupščina družbe Luka Koper, d. d., pa sprejema Politiko prejemkov organa vodenja in nadzora v družbi Luka Koper, d. d., in organov vodenja v odvisnih družbah v Skupini Luka Koper.

S temi dokumenti smo se zavezali tudi k spoštovanju človekovih pravic, predvsem spoštovanju zasebnosti vsakega posameznika na delovnem mestu ter urejanju prekarnega dela, trpinčenja na delovnem mestu, enakih možnostih žensk in moških, delu in zaposlovanju invalidov ter varnosti in zdravju pri delu. Slednje zagotavljamo tudi z delovanjem ustreznega pritožbenega mehanizma za prijavo nepravilnosti in zaščite prijaviteljev pred morebitnimi povračilnimi ukrepi ali diskriminatorno obravnavo. Kupce, dobavitelje in druge poslovne partnerje stalno preverjamo in učinkovito upravljamo tveganja, ki izvirajo iz poslovnih odnosov z njimi. Od kupcev in dobaviteljev pričakujemo, da spoštujejo človekove pravice in ustvarjajo delovno okolje, v katerem se spoštujeta dostojanstvo in zasebnost posameznika, da zavračajo vse oblike nedovoljenega dela, da imajo vzpostavljene notranje kontrole, sistem upravljanja tveganj in nasprotja interesov in da nas nemudoma obveščajo o nasprotju interesov, ki bi lahko posredno ali neposredno vplivalo na skupino ter da spoštujejo protikorupcijsko in konkurenčno zakonodajo in upravljajo tveganja prevar in zlorab. Dokumenti so objavljeni na spletnih straneh družbe.

Uprava sprejema tudi druge politike, strategije, kodekse, pravilnike, poslovnike in izjave na področju trajnostnosti:

Kodeks ravnanja poslovnih partnerjev Skupine Luka Koper
Strategijo korporativne integritete družb Skupine Luke Koper
Strategijo trajnostnega razvoja in družbene odgovornosti družbe Luka Koper, d. d.
Politiko varnega in zdravega pristaniškega okolja ter energetske učinkovitosti
Politiko nabave
Pravilnik o delovanju pooblaščenca za korporativno integriteto in komisije za obravnavo prijav kršitev korporativne integritete ter obravnavo prijav v Skupini Luka Koper
Poslovnik pooblaščenca za skladnost poslovanja
Strategijo na področju sponzorstev in donacij
Poslovnik sistema vodenja družbe Luka Koper, d. d., za preprečevanje korupcije
Varnostno politiko
Pravilnik o zaščiti dostojanstva zaposlenih

Uprava, nadzorni svet in njegove komisije določajo cilje oziroma se seznanjajo z rezultati in učinkovitostjo politik in ukrepov ter doseganjem ciljev na področju trajnostnosti s poročili, navedenimi v nadaljevanju.

Četrtletno

poročanje o aktualnih in pomembnih dogodkih, ki vključujejo tudi vidike trajnostnosti,
nerevidirana poročila o poslovanju družbe,
poročila o dobaviteljih in kupcih glede upravljanja odnosov z njimi,
poročila o poslih s člani uprave in nadzornega sveta in njimi povezanimi osebami,
poročila o prometu s podjetji s sedežem v davčno ugodnejših državah,
poročila o odprtih sodnih in inšpekcijskih postopkih,
poročila o obvladovanju tveganj in priložnosti,
poročila o delu pooblaščenca za korporativno integriteto in skladnost poslovanja, vključno s poročilom o prejetih prijavah glede sumov kršitve korporativne integritete in prijavah nepravilnosti, vključno z morebitnimi kršitvami človekovih pravic in morebitnimi predlaganimi priporočili.

Dvakrat letno

• poročila o uresničevanju strategije na področju podnebnega prehoda.

Letno

pomembni vplivi, tveganja in priložnosti,
letni poslovni načrt, vključno si cilji in ukrepi na področju trajnostnosti,
letna poročila, vkjučno z izjavo o trajnostnosti,
določanje in doseganje meril za nagrajevanje uprave.

Uprava družbe je pomembne vplive, tveganja in priložnosti kot del skrbnega pregleda potrdila s poročilom o analizi dvojne pomembnosti, ki je bila izdelana v okviru projektne skupine, imenovane za vzpostavitev poročanja po novih ESRS, o čemer je uprava seznanila revizijsko komisijo in nadzorni svet. Pomembni vplivi, tveganja in priložnosti so predstavljeni v poglavju 15.1.10 Pomembni vplivi, tveganja in priložnosti ter njihova povezanost s strategijo in poslovnim modelom (SBM-3).

Druge vsebine, povezane s trajnostnostjo, so obravnavane na nadzornem svetu po potrebi in v dogovoru z upravo. Uprava in nadzorni svet pri svojem delovanju upoštevata politiko upravljanja, v kateri je opredeljeno, da smo zavezani trajnostnemu razvoju oziroma družbeno odgovornemu odnosu do družbene skupnosti in naravnega okolja ter da poslovanje temelji na transparentnosti in zakonitosti delovanja ter poštenju in osebni integriteti vseh zaposlenih. Oba organa sta potrdila strateški poslovni načrt za obdobje 2024–2028, v katerem sta na novo opredelila poslanstvo družbe Luka Koper, d. d., ki je zagotavljanje zanesljivih in visoko kakovostnih pristaniških storitev, skladnih s smernicami trajnostnega razvoja, in določila, da je eden izmed ključnih strateških ciljev skrbeti za trajnostne vidike in zmanjševanje negativnih vplivov na okolje in družbo. Na spletni strani Po slovna poročila - Luka Koper d.d. (luka-kp.si) so po predhodni potrditvi uprave in nadzornega sveta objavljena letna poročila Skupine Luka Koper in družbe Luka Koper, d. d., z vključenimi trajnostnimi poročili oziroma izjavo o trajnostnosti.

Uprava se z informacijami s področja trajnostnega razvoja dodatno seznanja prek četrtletnih poročil o uresničevanju programov dela, polletnega in letnega poročila o varnosti in zdravju pri delu, varovanju okolja ter požarni varnosti ter poročil s področja energetike in letnega vodstvenega pregleda, ki jih pripravljajo pristojni zaposleni in strokovna področja. Četrtletna poročila o uresničevanju programov dela vključujejo tudi poročanje o zapadlih neizvedenih zadolžitvah, ocene programov dela pa predstavljajo del nagrade četrtletne skupinske delovne uspešnosti strokovnih področij.

15.1.5 Vključitev s trajnostnostjo povezane uspešnosti v sisteme spodbud (GOV-3)

Prejemki članov uprave so sestavljeni iz stalnega in spremenljivega dela. Določeni so v pogodbah o zaposlitvi za določen čas za poslovodenje družbe za člana uprave, v aneksih k pogodbam o zaposlitvi in v sklepih nadzornega sveta. Prejemke uprave določi nadzorni svet upoštevajoč veljavno politiko prejemkov družbe, ki jo sprejme skupščina in je objavljena na spletni strani Pomembni dokumenti - Luka Koper d.d. (luka-kp.si). Politika prejemkov organa vodenja in nadzora v družbi Luka Koper, d. d., in organov vodenja v odvisnih družbah v Skupini Luka Koper, ki jo je sprejela skupščina družbe Luka Koper, d. d., opredeljuje, da znaša spremenljivi del prejemkov članov organov vodenja v poslovnem letu največ 30 % osnovnega dela prejemkov člana organa vodenja, izplačanega v preteklem poslovnem letu, in je odvisen od izpolnjevanja meril uspešnosti poslovanja. Politika opredeljuje, da se nefinančna merila nanašajo na naslednje s trajnostnostjo povezane vsebine:

• merila okoljske odgovornosti (npr. hrup, ogljični odtis, ravnanje z odpadki,

ipd.),
merila družbene odgovornosti (npr. razvoj korporativne kulture, razvoj zaposlenih, organizacijsko klimo, izobraževanje zaposlenih, zagotavljanje raznolikosti, človekovih pravic ipd.),
merila upravljavske odgovornosti (npr. ukrepe na področjih upravljanja s tveganji, notranje revizije, skladnosti in integritete, kakovost komuniciranja z deležniki ipd.).

Merila za nagrajevanje uprave za leto 2024 so določena z Aktom nadzornega sveta in vključujejo kvantitativna merila uspešnosti poslovanja v višini 60 odstotkov, kvalitativna merila 40 odstotkov, od tega je 15 odstotkov meril je povezanih s cilji na področju okoljske, družbene in upravljavske odgovornosti (doseganje ciljne vrednosti hrupa, ogljičnega odtisa (obseg 2), števila delovnih nezgod s smrtnim izidom med zaposlenimi in agencijskimi delavci v družbah Luka Koper, d. d., in Luka Koper INPO, d. o. o.,

ter realizacije ukrepov obvladovanja tveganj ter realizacije priporočil notranje revizije, skladnosti poslovanja in integritete ter pridobitve pozitivnega mnenja na Izjavo o trajnostnosti) ter dodatnih 15 odstotkov na realizacijo ključnih naložbe, med katerimi so tudi naložbe, ki se nanašajo na ukrepe

povezane s trajnostnostjo. Z navedenimi nefinančnimi merili se zasleduje poslovne cilje na področju organizacijske učinkovitosti, okoljske, družbene in upravljavske odgovornosti pri čemer ocenjevanje uspešnosti uprave letno in neodvisno opravi nadzorni svet z obrazloženim sklepom in v skladu z vsakokratno sprejetimi merili, ki sledijo veljavni politiki prejemkov. Ista merila za nagrajevanje so bila upoštevana pri določitvi meril za nagrajevanje ostalih zaposlenih na vodilnih delovnih mestih (b-1 oziroma za prvo raven pod upravnimi in nadzornimi organi), v različnih deležih glede na prispevek posameznika k doseganju ciljev.

O prejemkih uprave poročamo v računovodskem poročilu Luke Koper, d. d., v pojasnilu št. 29: Posli s povezanimi osebami ter v poslovnem poročilu v točki 4.7 Priloga izjave o upravljanju.

15.1.6 Izjava o skrbnem pregledu (GOV–4)

Družba Luka Koper, d. d., je podpisnica Zaveze o spoštovanju človekovih pravic pri poslovanju (z dne 31.5.2019), objavljene na spletni strani Člove kove pravice v gospodarstvu | GOV.SI, pripravljene s strani Vlade RS na podlagi načel ZN o podjetništvu in človekovih pravicah, Deklaracije MOD o temeljnih načelih in pravicah pri delu ter smernic OECD za večnacionalne družbe. Skupni cilj smernic je spodbuditi pozitivne prispevke družb h gospodarskemu, okoljskemu in družbenemu napredku ter čim bolj zmanjšati škodljive vplive na teh področjih, ki bi lahko bili povezani z dejavnostmi, proizvodi ali storitvami Skupine. Na podlagi zaveze je bil sprejet Akcijski načrt Luke Koper, d. d., za spoštovanje človekovih pravic, ki si kot prioritetne naloge zastavlja:

Preprečevanje diskriminacije in neenakosti ter promocija enakih možnosti,
Promocijo in varstvo temeljnih delavskih pravic,
Preprečevanje trgovine z ljudmi in boj proti njej,
Varstvo okolja, ohranjanje narave in trajnostni razvoj,
Razvoj zaveze skrbnega pregleda človekovih pravic.

Ključni elementi skrbnega pregleda
Vključitev skrbnega pregleda v upravljanje, strategijo in poslovni model	Opredelitev politik, ki vključujejo določila glede trajnostnega razvoja, skrbnega pregleda in spoštovanja človekovih pravic, kateri organi jih potrjujejo in njihova dostopnost	15.1.4 Informacije, predložene upravnim, poslovodnim in nadzornim organom podjetja, ter trajnostnostne zadeve, ki jih ti organi obravnavajo (GOV-2)
	Zaščita prijaviteljev neetičnega ali nezakonitega ravnanja	18.1.2 Politike o poslovnem ravnanju in korporativna kultura (G1-1)
	Vključitev meril na področju okoljske, družbene in upravljavske odgovornosti v nagrajevanje uprave in drugih vodilnih delavcev	15.1.5 Vključitev s trajnostnostjo povezane uspešnosti v sisteme spodbud (GOV-3)
	Razkritje pomembnih vplivov, tveganj in priložnosti kot del skrbnega pregleda	15.1.10 Pomembni vplivi, tveganja in priložnosti ter njihova povezanost s strategijo in poslovnim modelom (SBM-3)
	Seznanitev s politikami na področju trajnostnostnih tem	17.1.2 Politike v zvezi z lastno delovno silo (S1-1) 18.1.2 Politike o poslovnem ravnanju in korporativna kultura (G1-1)
Sodelovanje s prizadetimi skupnostmi	Način vključevanja deležnikov pri oceni dejanskih in potencialnih vplivov na področju spoštovanja človekovih pravic	15.1.9 Interesi in stališča deležnikov (SBM-2) 15.1.11 Opis postopka za opredelitev ter ocenjevanje pomembnih vplivov, tveganj in priložnosti (IRO-1)
	Vključevanje preko pritožbenih mehanizmov	15.1.13 Ostale informacije povezane z uredbo EMAS 17.1.3 Postopki za sodelovanje z lastno delovno silo in s predstavniki delavcev v zvezi z vplivi (S1-2) 17.1.4 Postopki za popravni ukrep v zvezi z negativnimi vplivi in kanali, po katerih lahko člani lastne delovne sile izrazijo pomisleke (S1-3) 17.2.3 Postopki za sodelovanje z delavci v vrednostni verigi v zvezi z vplivi (S2-2) 17.2.4 Postopki za popravni ukrep v zvezi z negativnimi vplivi in kanali, po katerih lahko delavci v vrednostni verigi izrazijo pomisleke (S2-3) 17.3.3 Postopki za sodelovanje s prizadetimi skupnostmi v zvezi z vplivi (S3-2) 17.3.4 Postopki za popravni ukrep v zvezi z negativnimi vplivi in kanali, po katerih lahko prizadete skupnosti izrazijo pomisleke (S3-3)
Opredelitev ter ocenjevanje		18.1.2 Politike o poslovnem ravnanju in korporativna kultura (G1-1) 15.1.10 Pomembni vplivi, tveganja in priložnosti ter njihova povezanost s strategijo in poslovnim modelom (SBM-3)
negativnih vplivov na ljudi in okolje		15.1.11 Opis postopka za opredelitev ter ocenjevanje pomembnih vplivov, tveganj in priložnosti (IRO-1)
Ukrepanje za obravnavanje negativnih vplivov na ljudi in okolje		16.2.5 Ukrepi in viri v zvezi s politikami na področju podnebnih sprememb (E1-3) 16.3.2 Ukrepi in viri v zvezi z onesnaževanjem (E2-2) 16.4.2 Ukrepi in viri v zvezi z vodnimi in morskimi viri (E3-2) 16.5.4 Ukrepi in viri v zvezi z biotsko raznovrstnostjo in ekosistemi (E4-3) 16.6.2 Ukrepi in viri v zvezi z rabo virov in krožnim gospodarstvom (E5-2) 17.1.5 Sprejemanje ukrepov v zvezi s pomembnimi vplivi na lastno delovno silo ter pristopi k upravljanju pomembnih tveganj in izkoriščanju pomembnih priložnosti v zvezi z lastno delovno silo ter učinkovitost navedenih ukrepov (S1-4) 17.2.5 Sprejemanje ukrepov v zvezi s pomembnimi vplivi na delavce v vrednostni verigi ter pristopi k upravljanju pomembnih tveganj in izkoriščanju pomembnih priložnosti v zvezi z delavci v vrednostni verigi ter učinkovitost navedenih ukrepov (S2-4) 17.3.5 Sprejemanje ukrepov v zvezi s pomembnimi vplivi na prizadete skupnosti ter pristopi k upravljanju pomembnih tveganj in izkoriščanju pomembnih priložnosti v zvezi s prizadetimi skupnostmi ter učinkovitost navedenih ukrepov (S3-4)

Ključni elementi skrbnega pregleda
Vključitev skrbnega pregleda v upravljanje, strategijo in poslovni model	Opredelitev politik, ki vključujejo določila glede trajnostnega razvoja, skrbnega pregleda in spoštovanja človekovih pravic, kateri organi jih potrjujejo in njihova dostopnost	15.1.4 Informacije, predložene upravnim, poslovodnim in nadzornim organom podjetja, ter trajnostnostne zadeve, ki jih ti organi obravnavajo (GOV-2)
	Zaščita prijaviteljev neetičnega ali nezakonitega ravnanja	18.1.2 Politike o poslovnem ravnanju in korporativna kultura (G1-1)
	Vključitev meril na področju okoljske, družbene in upravljavske odgovornosti v nagrajevanje uprave in drugih vodilnih delavcev	15.1.5 Vključitev s trajnostnostjo povezane uspešnosti v sisteme spodbud (GOV-3)
	Razkritje pomembnih vplivov, tveganj in priložnosti kot del skrbnega pregleda	15.1.10 Pomembni vplivi, tveganja in priložnosti ter njihova povezanost s strategijo in poslovnim modelom (SBM-3)
	Seznanitev s politikami na področju trajnostnostnih tem	17.1.2 Politike v zvezi z lastno delovno silo (S1-1) 18.1.2 Politike o poslovnem ravnanju in korporativna kultura (G1-1)
Sodelovanje s prizadetimi skupnostmi	Način vključevanja deležnikov pri oceni dejanskih in potencialnih vplivov na področju spoštovanja človekovih pravic	15.1.9 Interesi in stališča deležnikov (SBM-2) 15.1.11 Opis postopka za opredelitev ter ocenjevanje pomembnih vplivov, tveganj in priložnosti (IRO-1)
	Vključevanje preko pritožbenih mehanizmov	15.1.13 Ostale informacije povezane z uredbo EMAS 17.1.3 Postopki za sodelovanje z lastno delovno silo in s predstavniki delavcev v zvezi z vplivi (S1-2) 17.1.4 Postopki za popravni ukrep v zvezi z negativnimi vplivi in kanali, po katerih lahko člani lastne delovne sile izrazijo pomisleke (S1-3) 17.2.3 Postopki za sodelovanje z delavci v vrednostni verigi v zvezi z vplivi (S2-2) 17.2.4 Postopki za popravni ukrep v zvezi z negativnimi vplivi in kanali, po katerih lahko delavci v vrednostni verigi izrazijo pomisleke (S2-3) 17.3.3 Postopki za sodelovanje s prizadetimi skupnostmi v zvezi z vplivi (S3-2) 17.3.4 Postopki za popravni ukrep v zvezi z negativnimi vplivi in kanali, po katerih lahko prizadete skupnosti izrazijo pomisleke (S3-3) 18.1.2 Politike o poslovnem ravnanju in korporativna kultura (G1-1)
Opredelitev ter ocenjevanje negativnih vplivov na ljudi in okolje		15.1.10 Pomembni vplivi, tveganja in priložnosti ter njihova povezanost s strategijo in poslovnim modelom (SBM-3) 15.1.11 Opis postopka za opredelitev ter ocenjevanje pomembnih vplivov, tveganj in priložnosti (IRO-1)
Ukrepanje za obravnavanje negativnih vplivov na ljudi in okolje		16.2.5 Ukrepi in viri v zvezi s politikami na področju podnebnih sprememb (E1-3) 16.3.2 Ukrepi in viri v zvezi z onesnaževanjem (E2-2) 16.4.2 Ukrepi in viri v zvezi z vodnimi in morskimi viri (E3-2) 16.5.4 Ukrepi in viri v zvezi z biotsko raznovrstnostjo in ekosistemi (E4-3) 16.6.2 Ukrepi in viri v zvezi z rabo virov in krožnim gospodarstvom (E5-2) 17.1.5 Sprejemanje ukrepov v zvezi s pomembnimi vplivi na lastno delovno silo ter pristopi k upravljanju pomembnih tveganj in izkoriščanju pomembnih priložnosti v zvezi z lastno delovno silo ter učinkovitost navedenih ukrepov (S1-4) 17.2.5 Sprejemanje ukrepov v zvezi s pomembnimi vplivi na delavce v vrednostni verigi ter pristopi k upravljanju pomembnih tveganj in izkoriščanju pomembnih priložnosti v zvezi z delavci v vrednostni verigi ter učinkovitost navedenih ukrepov (S2-4) 17.3.5 Sprejemanje ukrepov v zvezi s pomembnimi vplivi na prizadete skupnosti ter pristopi k upravljanju pomembnih tveganj in izkoriščanju pomembnih priložnosti v zvezi s prizadetimi skupnostmi ter učinkovitost navedenih ukrepov (S3-4)

Ocena potencialnih in dejanskih negativnih vplivov je bila pripravljena na osnovi skrbnega pregleda, skladno s:

Smernicami OZN za spoštovanje človekovih pravic v gospodarstvu in razlagalnimi smernicami (The Corporate Responsibility to respect Human Rights, An interpretive Guide),
Smernicami OECD za večnacionalna podjetja glede odgovornega poslovnega ravnanja (OECD Guidelines for Multinational Enterprises on Responsible Business Conduct),
Smernicami OECD o skrbnem pregledu za odgovorno ravnanje podjetij (OECD Due Diligence Guidance for Responsible Conduct).

Pri pripravi skrbnega pregleda v zvezi s trajnostnostjo so bili upoštevani spodaj navedeni koraki prepoznavanja, preprečevanja in blaženja dejanskih in potencialnih negativnih vplivov na okolje in ljudi, povezanih s poslovanjem. Opisani so v naslednjih poglavjih konsolidiranega poročila o trajnostnosti:

Ključni elementi skrbnega pregleda	Poglavja v izjavi o trajnostnosti
Spremljanje učinkovitosti	16.2.6 Cilji v zvezi z blažitvijo podnebnih sprememb in prilagajan
teh prizadevanj	16.2.7 Poraba energije in mešanica virov energije (E1-5)
	16.2.8 Bruto emisije TGP obsegov 1, 2 in 3 ter skupne emisije TG
	16.2.9 Odvzemi TGP in projekti zmanjševanja emisij TGP, ki se fi
	16.2.10 Oblikovanje interne cene ogljika (E1-8)
	16.3.3 Cilji v zvezi z onesnaževanjem (E2-3)
	16.3.4 Onesnaževanje zraka, vode in prsti (E2-4)
	16.4.3 Cilji v zvezi z vodnimi in morskimi viri (E3-3)
	16.4.4 Poraba vode (E3-4)
	16.4.5 Predvideni finančni učinki pomembnih tveganj in priložno
	16.5.5 Cilji v zvezi z biotsko raznovrstnostjo in ekosistemi (E4-4
	16.5.6
	16.5.7 Predvideni finančni učinki pomembnih tveganj in priložno
	16.6.3 Cilji v zvezi z rabo virov in krožnim gospodarstvom (E5-3)
	16.6.4 Odtok virov (odpadki) (E5-4)
	17.1.6 Cilji v zvezi z upravljanjem pomembnih negativnih vplivov
	pomembnih tveganj in priložnosti (S1-5)
	17.1.7 Značilnosti zaposlenih v podjetju (S1-6)
	17.1.8 Značilnosti delavcev, nezaposlenih v lastni delovni sili po
	17.1.9 Pokritost s kolektivnimi pogajanji in socialni dialog (S1-8
	17.1.10
	17.1.11 Dostojne plače (S1-10)
	17.1.12 Socialna zaščita (S1-11)
	17.1.13 Invalidi (S1-12)
	17.1.14 Metrike usposabljanja ter razvoja znanj in spretnosti (S1-
	17.1.15 Metrike zdravja in varnosti (S1-14)
	17.1.16 Metrike usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja (S
	17.1.17 Metrike prejemkov (plačna vrzel in skupni prejemki) (S1-7
	17.1.18 Incidenti, pritožbe in resni vplivi na človekove pravice (S1
	17.2.6 Cilji v zvezi z upravljanjem pomembnih negativnih vplivov
	pomembnih tveganj in priložnosti (S2-5)
	17.3.6 Cilji v zvezi z upravljanjem pomembnih negativnih vplivov
	pomembnih tveganj in priložnosti (S3-5)
	18.1.4 Incidenti korupcije ali podkupovanja (G1-4)

(<) 65

njem nanje (E1-4)

GP (E1-6) inancirajo z ogljičnimi dobropisi (E1-7)

osti, povezanih z vodnimi in morskimi viri (E3-5)

nosti in ekosistemov (E4-5) osti, povezanih z biotsko raznovrstnostjo in ekosistemi (E4-6)

v, spodbujanjem pozitivnih vplivov ter upravljanjem

odjetja (S1-7)

-13)

S1-15)

16)

-17)

v, spodbujanjem pozitivnih vplivov ter upravljanjem

15.1.7 Upravljanje tveganj in notranje kontrole poročanja o trajnostnosti (GOV-5)

Ocenili smo tveganja in določili notranje kontrole, povezane s trajnostnim poročanjem skladno z metodologijo enotnega sistema obvladovanja tve ganj in priložnosti. Nobeno od prepoznanih tveganj ni bilo ocenjeno kot ključno. S prepoznanimi tveganji in kontrolami smo seznanili zunanjega re vizorja, ki daje omejeno zagotovilo glede konsolidiranega poročila o trajnostnosti. Revizor o svoji oceni tveganj poroča revizijski komisiji nadzornega sveta in vodstvu družbe Luka Koper, d. d.

Izpostavljeni smo tveganjem, povezanim z napačnim ali nepopolnim po ročanjem o temah trajnosti, vključno s tveganjem, povezanim z zelenim zavajanjem (t. i. greenwashing), tveganjem pomanjkanja kompetenc za pripravo trajnostnih poročil ter tveganjem izgube ugleda kot posledice neskladnosti z zakonodajo CSRD, izgube zaupanja deležnikov ali medijske izpostavljenosti. Tveganje, povezano s točnostjo vnosa podatkov in ročnimi napakami v procesu poročanja zaradi združevanja podatkov iz več sistemov, ročnega prepisovanja ter napačnih opisnih razkritij v izjavi o traj nostnosti, obvladujemo s kontrolo štirih oči, tveganje pomanjkanja kom petenc pa z rednim izobraževanjem zaposlenih, vključenih v trajnostno poročanje.

Ugotovitve ocene tveganja in notranjih kontrol v zvezi s postopkom poro čanja o trajnosti so vključene v postopke priprave konsolidiranega poročila o trajnostnosti z delovnim navodilom, v katerem so opredeljene notranje kontrole in odgovornosti v zvezi z njihovim izvajanjem.

Z ugotovitvami sta uprava družbe in nadzorni svet družbe redno seznanjena prek poročil odgovornih področij, ki se obravnavajo na sejah uprave in nadzornega sveta.

(>)

15.1.8 Strategija, poslovni model in vrednostna veriga (SBM-1)

Strategija

Skupina izvaja osnovne storitve ter vrsto dopolnilnih storitev na blagu in drugih storitev v naslednjih dejavnostih:

izvajanje dejavnosti ravnanja s tovorom (nakladanje in razkladanje ladij, nakladanje in razkladanje kamionov, nakladanje in razkladanje vagonov, skladiščenje ter preostale dodatne storitve na blagu),
izvajanje pomorskega potniškega prometa (vkrcavanje in izkrcavanje potnikov),
vodenje in upravljanje pristanišča,
vodenje in razvoj pristaniške infrastrukture, ki ni namenjena za javni promet,
izvajanje gospodarske javne službe rednega vzdrževanja pristaniške infrastrukture namenjene za javni promet,
izvajanje gospodarske javne službe zbiranja odpadkov s plovil,
komunalne, maritimne in druge storitve,
logistične storitve in distribucija,
privez/odvez ladij,
tehnološke in ekološke raziskave.

Najpomembnejši zaledni trgi, ki jih s svojo dejavnostjo pretovora in skladiščenja in drugimi dodatnimi storitvami na blagu oskrbujemo, so poleg Slovenije države srednje in jugovzhodne Evrope brez dostopa do morja in lastnih pristanišč, kot so Avstrija, Madžarska, Slovaška in Češka. Ob tem svoje storitve ponujamo tudi prekomorskim trgom. Gre predvsem za države ob Sredozemlju, na Bližnjem in Daljnem vzhodu. Svojo prisotnost širimo tudi na trge, kjer smo manj prisotni. Tak primer je jug Nemčije, dodaten potencial vidimo tudi v južni Poljski, kjer smo sicer v zadnjih letih dosegli precejšen napredek. Potencialno zanimiva trga sta še zahodna Romunija in Srbija. Na drugi strani so vselej dobra priložnost za širitev številni drugi trgi Azije. Najpomembnejše stranke so špediterji, ladjarji in lastniki blaga. Pomembne storitve, trgi in stranke se glede na predhodno obdobje poročanja niso spreminjali.

Vsi zaposleni v družbi Luka Koper, d. d., in v Skupini Luka Koper opravljajo delo na območju Republike Slovenije in sicer v Obalno kraški regiji.

Sektorski ESRS še niso sprejeti, zato skupnih prihodkov nimamo razčlenjenih po pomembnih sektorjih ESRS, v skladu z MSRP 8 tudi ne poročamo po poslovnih segmentih. Luka Koper, d. d., kot obvladujoča družba ne nudi posameznih komponent pristaniške dejavnosti kot samostojnih storitev, temveč le v paketu celotne storitve pretovora blaga na območju pristanišča, posledično poslovodstvo tudi ne spremlja poslovanja po posameznih komponentah v smislu MSRP 8. Skupino sestavljajo družbe, ki predstavljajo pristaniško dejavnost in ostalo. Pristaniške dejavnosti so pretovor in skladiščenje blaga, storitve na blagu, upravljanje območja pristanišča, logistične storitve, storitve maritimne dejavnosti ter vzdrževanje območja pristanišča. Pod ostalo so zajete dejavnosti kontrole kakovosti ter zaledna logistična dejavnost. Zaradi nepomembnosti Skupina ne poroča po ločenih odsekih.

Skupina Luka Koper ustvarja prihodke s skladiščenjem in pretovorom fosilnih goriv, ki so znašali:

Čisti prihodki od prodaje v mio EUR	2022	2023	2024
Fosilna goriva	20,1	21,8	17,7

Delež čistih prihodkov od prodaje, povezanih z gospodarskimi dejavnostmi, vključenimi v taksonomijo EU, je prikazan v poglavju 16.1 Razkritja v skladu s členom 8 Uredbe (EU) 2020/852 (uredba o taksonomiji).

Konec leta 2023 je bil sprejet nov Strateški poslovni načrt za obdobje 2024–2028, v katerem si je Skupina Luka Koper zaradi zavedanja svojih vplivov na ključne deležnike za cilj zastavila ohraniti standarde trajnostnega razvoja na področju okolja (EMAS) v družbi Luka Koper, d. d., in izpolnjevati zaveze trajnostnega poročanja ter zmanjšati ogljični odtis z ukrepi za povečanje energetske učinkovitosti in večjim deležem uporabe obnovljivih virov energije. Strateški poslovni načrt vključuje metrike in cilje na okoljskem in socialnem področju ter področju upravljanja. Za doseganje ključnih ciljev na področju trajnostnosti so bili v Strategijo vključeni strateški projekti podnebnega prehoda:

• zamenjava obstoječe luške mehanizacije in strojev na fosilna goriva z mehanizacijo in stroji na alternativne okoljsko prijaznejše pogone, • izgradnja sistema oskrbe ladij z električno energijo z obale (OPS),

-

izgradnja sončnih elektrarn (do 10 MW).

V Strateškem poslovnem načrtu 2024–2028 smo si za usmeritev zastavili razvijati večnamensko pristanišče s poudarkom na razvoju blagovnih skupin z višjo dodano vrednostjo in hitrejšim obratom, predvsem kontejnerjev in avtomobilov, ter iskanjem novih blagovnih skupin in trgov.

Povzetek dokumenta je objavljen na spletni strani LJUBLJANSKA BORZA - SEOnet.

Poslovni model

Podjetje Luka Koper, d. d., je edino večnamensko slovensko pristanišče, v katerem se opravljajo pristaniške dejavnosti, namenjene tovornemu prometu, in dejavnosti, namenjene potniškemu prometu. Z zanesljivo pristaniško ponudbo in razvejano mrežo pomorskih in železniških povezav podpira globalne logistične rešitve do osrčja Evrope.

Osnovna dejavnost pristanišča, ki ga upravljamo, je izvajanje zanesljivih, visoko kakovostnih pretovornih in skladiščnih storitev za vse vrste blaga, ki se dopolnjujejo z vrsto dodatnih storitev. Za izvajanje osnovne pristaniške dejavnosti pretovora in skladiščenja imamo dvanajst specializiranih terminalov, ki so organizirani glede na blago oziroma tovor, ki ga sprejemajo. Vsak terminal ima svoje značilnosti, ki jih določajo za blago specifičen delovni proces, tehnološki postopki in tehnologija. Terminali so združeni v pet profitnih centrov. Luka Koper, d. d., je leta 2008 z državo sklenila Koncesijsko pogodbo za opravljanje pristaniških dejavnosti, vodenje, razvoj in redno vzdrževanje pristaniške infrastrukture na območju koprskega tovornega pristanišča. Koncesijska pogodba je bila sklenjena za obdobje 35 let, kakor določa Pomorski zakonik, in na njeni osnovi se plačuje koncesijsko dajatev Republiki Sloveniji, ki nato polovico zneska nameni lokalnima skupnostma, Mestni občini Koper in Občini Ankaran. V Luki Koper, d. d., se izvajata dve gospodarski javni službi, in sicer gospodarska javna služba rednega vzdrževanja pristaniške infrastrukture, namenjene za javni promet, in gospodarska javna služba zbiranja odpadkov s plovil na območju koprskega pristanišča. Strankam je zagotovljena celovita logistična podpora. Z uresničevanjem razvojnih usmeritev pristanišča krepimo svoje konkurenčne prednosti.

Dejavnost pristanišča je skladna s smernicami trajnostnega razvoja. Načrtovani razvoj temelji na štirih izhodiščih, ki predvidevajo povečanje infrastrukturnih kapacitet in zmogljivosti, pospešeno uvajanje koncepta pametnega

pristanišča, zagotovitev ustrezne kadrovske strukture ter skrb za trajnostne vidike in zmanjševanje negativnih vplivov na okolje in družbo. Še naprej se ohranja tudi model večnamenskega pristanišča, ki je ena ključnih konkurenčnih prednosti družbe.

Storitve družbe Luka Koper, d. d., dopolnjujejo:

družbe v Skupini Luka Koper:

Družba Luka Koper INPO, d. o. o., opravlja različne dejavnosti za potrebe matične družbe in zunanje uporabnike, in sicer v okviru treh enot: storitvene, maritimne in komunalne. Ob tem družba skrbi za zaposlovanje in usposabljanje invalidov.
Družba Adria Terminali, d. o. o., upravlja kopenski logistični terminal v Sežani, ki opravlja dejavnost pretovora in skladiščenja različnih vrst blaga. Terminal je dobro povezan tako z železniško kot s cestno infrastrukturo.
Družba TOC, tehnološko okoljski in logistični center, d. o. o., opravlja storitve s področja tehnoloških in ekoloških raziskav ter storitve analitskega laboratorija.
Družba Logis-Nova, d. o. o., (podjetje za kmetijstvo in nepremičnine) posluje v zelo omejenem obsegu.

pridružene družbe:

Adria Transport, d. o. o., skrbi za vzpostavitev učinkovite železniške logistike med koprskim pristaniščem in njegovim zaledjem.
Družba Adria-Tow, d. o. o., opravlja dejavnost vleke ladij in plovil, ladijske oskrbe ter reševanja in pomoči plovilom v koprskem pristanišču. Floto podjetja sestavlja pet vlačilcev.
Avtoservis, d. o. o., ponuja celovito servisno storitev za osebna in lahka industrijska vozila. Storitve nudi uvoznikom in izvoznikom vozil ter špediterjem, ki koristijo koprsko pristanišče kot logistično rešitev.

Vrednostna veriga

Za opravljanje svojih dejavnosti potrebujemo kakovostne, zanesljive, pravočasne in stroškovno učinkovite vire oziroma dobavno verigo, ki predstavlja višji del vrednostne verige Skupine. Dobavitelji predstavljajo pomembno podporo poslovanju, med njimi so ključne kadrovske agencije, izvajalci drugih storitev prekladanja blaga, dobavitelji materiala in storitev vzdrževanja, ponudniki informacijskih rešitev in dobavitelji energentov, največ prometa pa ustvarimo z dobavitelji na področju naložb. Več kot 90 % vrednosti celotne nabave ustvarimo na slovenskem trgu. Kakovostni dobavitelji pripomorejo k večji učinkovitosti poslovnih procesov, bodisi neposredno z opravljanjem storitev oziroma dobavo proizvodov bodisi posredno s povečevanjem učinkovitosti in uspešnosti delovnih procesov ter poslovnih praks. Dolgoročen partnerski odnos z dobavitelji prispeva k iskanju skupnih rešitev za kvalitetnejše obvladovanje nabavnega procesa. Vseskozi komuniciramo s potencialnimi novimi dobavitelji, ki se lahko vpišejo v bazo na spletni strani https://luka-kp.si/slo/za-dobavitelje. Na podlagi komunikacije z dobavitelji ter predloženih ponudb, certifikatov, referenc in izkušenj si prizadevamo izbirati najboljše dobavitelje. Postopek izbora dobaviteljev in sodelovanje z njimi potekata na transparenten, vnaprej predpisan način. Prednost imajo dobavitelji, katerih poslovanje je usklajeno z zahtevami mednarodnih standardov vodenja, ki izpolnjujejo zahteve varstva pri delu in so okoljsko ozaveščeni ter sodelujejo v duhu načel in vrednot, ki veljajo za Skupino Luka Koper.

Nižji del vrednostne verige predstavljajo kupci oziroma uporabniki storitev Skupine. Kupci so ladjarji, logisti in špediterji, pomorski agenti in lastniki blaga (pošiljatelji, prejemniki). V najširšem kontekstu poslovni odnosi v spodnjem delu verige vključujejo celotno transportno in logistično verigo, povezano z ladijskimi, cestnimi in železniškimi prevozi ter distribucijskimi centri, in presegajo prvo stopnjo. Mednje vključujemo tudi posredne odnose s proizvajalci končnih izdelkov, polizdelkov ali surovin, ki se pretovarjajo prek pristanišča (npr. avtomobilske, jeklarske, lesnopredelovalne in kmetijsko predelovalne industrija), razen za del tovora, ki se pretovarja v zabojnikih, v katere imamo omejen vpogled in vsebujejo zelo širok spekter dobrin. Partnerski odnos s kupci je eden glavnih gradnikov poslovnega uspeha. Sodelovanje s kupci poteka prek promocijskih aktivnosti, ki so usmerjene v predstavitev in promocijo storitev družbe obstoječim in potencialnim kupcem ter se izvajajo v tujini ali na sedežu družbe. Te aktivnosti potekajo na poslovnih konferencah, sejmih, sprejemih za kupce in potencialne kupce na sedežu podjetja ali med obiski na trgu, bodisi samostojno, s soorganizatorji, sorazstavljavci ali kot gostujoči partner.

Za povečevanje zadovoljstva kupcev skrbimo tudi z učinkovitim in hitrim reševanjem reklamacij. Pristaniške storitve pretovora in skladiščenja blaga za naročnike/kupce opravljamo neprekinjeno 365 dni v letu, sedem dni v tednu in 24 ur na dan v treh izmenah, na podlagi njihovih potreb in prejetih naročil.

Poleg kupcev so pomemben del nižjega dela vrednostne verige tudi udeleženci logističnega procesa tj. železniški in cestni prevozniki in operaterji, ki niso neposredni odjemalci storitev, je pa sodelovanje z njimi pomembno ali ključno pri trženju storitev.

Pomemben del vrednostne verige predstavljajo tudi zaposleni v okviru izvajanja lastnih dejavnosti. Urejeni in zgledni odnosi med upravo in sindikati ter visoka raven zadovoljstva zaposlenih omogočajo nemoten potek delovnih procesov v zadovoljstvo vseh deležnikov in predstavljajo konkurenčno prednost pred pristanišči, kjer se tovrstne prekinitve občasno dogajajo. Spoštovanje človekovih pravic delavcev v vrednostni verigi predstavlja pomemben del naših etičnih načel.

15.1.9 Interesi in stališča deležnikov (SBM-2)

Ključni deležniki

Koprsko pristanišče s svojim delovanjem vpliva na okolje in različne skupine ljudi, ki pa tudi sami vplivajo na delovanje pristanišča. Deležniki podjetja so opredeljeni in prepoznani v Politiki upravljanja družbe Luka Koper, d. d., ki je dostopna na spletni strani Pomembni dokumenti - Luka Koper d.d. (luka-kp.si), ter v okviru posameznih poslovnih procesov družbe. Iz nabora vseh deležnikov, s katerimi Skupina Luka Koper sodeluje in razvija trajnostne odnose, so bili na podlagi strateških usmeritev prepoznani v nadaljevanju navedeni ključni deležniki ter opredeljeni načini njihove vključenosti v delovanje Skupine.

Delničarji, vlagatelji, nadzorni svet

Delničarji predstavljajo skupino z odločilnim vplivom na strateške odločitve in poslovanje delniške družbe. Svoje upravljavske pravice uresničujejo na skupščini delničarjev. Pristojnosti skupščine in druge zadeve, neposredno povezane s skupščino, so določene v Zakonu o gospodarskih družbah, statutu družbe in poslovniku o delu skupščine.

Komunikacijska orodja: spletna stran, SEOnet, srečanja, skupščina delničarjev, letno poročilo, investitorske konference, Luški glasnik, Luški delničar, novinarske konference, seje.

Pogostost sodelovanja: redne seje nadzornega sveta in njegovih komisij, ob objavi poslovnih poročil skladno s finančnim koledarjem, skupščine in po potrebi srečanja z investitorsko javnostjo.

Zaposleni, agencijski delavci, sindikati in svet delavcev

Zaposleni so ena pomembnejših deležniških skupin, saj aktivno prispevajo k poslovanju Skupine Luka Koper in njenim uspehom. Zato so bili prepoznani kot prizadete skupnosti na socialnem področju pri temah, povezanih z lastnimi zaposlenimi. Družbe Skupine odnose z zaposlenimi gradijo na pripadnosti, sodelovanju, zavzetosti, spoštovanju in odgovornosti vsakega posameznika. Internemu komuniciranju se posveča veliko pozornosti, saj je temelj celovitega komunikacijskega spleta. Zaposlene se seznanja z novostmi, internimi akti in drugimi informacijami z obvestili prek elektronske pošte in oglasnih desk, z mesečnim internim glasilom Luški glasnik in prek intraneta. Poseben pomen se daje tudi neposredni komunikaciji med zaposlenimi v obliki delovnih in operativnih sestankov, timov za kakovost, koordinacij, letnih razgovorov vodij s sodelavci, konferenc in drugih oblik timskega delovanja. Pomembna segmenta, ki se jima posveča veliko pozornosti, sta zagotavljanje varnega in zdravega delovnega okolja ter nenehno usposabljanje in krepitev kompetenc zaposlenih. Agencijski delavci so delavci, ki jih na delo napoti delodajalec – zaposlitvena agencija, ki ima sklenjeno pogodbo za opravljanje dejavnosti zagotavljanja dela delavcev drugemu delodajalcu. Agencijski delavci so v pravicah in dolžnostih izenačeni z redno zaposlenimi delavci na podlagi določil kolektivnih pogodb družb Skupine Luka Koper, razen v tistih pravicah in dolžnostih, za katere je to v notranji regulativi izrecno drugače določeno, pod pogojem, da drugačno ureditev dopušča veljavna zakonodaja. Agencijske delavce angažiramo v svoje delovne procese v primerih povečanih potreb po delu. Kontinuirano izvajamo socialni dialog z reprezentativnimi sindikati in svetom delavcev prek rednih srečanj o vprašanjih, povezanih z delom in pravicami zaposlenih, ter o poslovanju družbe.

Komunikacijska orodja: anketa o zadovoljstvu zaposlenih, Luški glasnik, timi za kakovost, klepetalnica, intranet, sestanki, srečanja, ocenjevanje vodij, letni razgovori, ocenjevanje medsebojnega sodelovanja med enotami. Pogostost sodelovanja: vsakodnevno.

Kupci in preostali člani pristaniške skupnosti (špediterji, agenti, kontrolne hiše, prevozniki)

Kupci so ključni za uspešno poslovanje. Zadovoljstvo kupcev je osnovno vodilo ravnanja vseh zaposlenih v družbah skupine in se redno spremlja. Od prvih stikov s strankami, nato izvajanja storitev zanje, pa vse do reševanja morebitnih reklamacij se je potrebno zavedati, da prav zadovoljstvo kupca daje smisel delu in predstavlja temelj uresničevanja vizije in poslanstva. Kupcem zagotavljamo storitve vrhunske kakovosti, hiter odziv na njihovo povpraševanje ter učinkovito informacijsko in vso drugo potrebno podporo. Obstoječi model upravljanja pristanišča je podlaga za enakopravno obravnavo kupcev.

Pristaniška skupnost se vključuje v spremembe v delovanju pristaniškega sistema kot celote. Pristaniška skupnost je neformalno združenje vseh zainteresiranih strani, katerih poslovna dejavnost je neposredno povezana z izvajanjem pristaniških storitev. To so na eni strani tako naročniki storitev – špediterji, agenti in prevozniki, združeni v stanovskih organizacijah – kakor tudi predstavniki kontrolnih hiš in inšpekcijskih organov ter državnih ustanov, ki vsi skupaj oblikujejo pričakovanja do Skupine Luka Koper s ciljem čim bolj usklajenega delovanja na vstopni oziroma izstopni točki, ki jo fizično predstavlja pristaniški prostor v celotni logistični verigi. Na te zahteve se odzivamo tako, da jih uskladimo in komuniciramo z zainteresiranimi deležniki. Z omenjenimi deležniki imamo redne sestanke, kar velja še zlasti ko sprejemamo akte, ki vplivajo tudi nanje. Komunikacijska orodja: spletna stran, poslovni informacijski sistem TinO, obvestila in druga servisna sporočila, telefonski stiki, osebni stiki, sejmi in konference, organizacija ciljnih poslovnih dogodkov, anketa o zadovoljstvu kupcev, Luški glasnik, LinkedIn, Luški dnevi, srečanja. Pogostost sodelovanja: vsakodnevna komunikacija prek omrežij, po potrebi osebni stiki, anketa vsaki dve leti, Luški dnevi na različnih trgih, konference, sejmi, ciljni poslovni dogodki.

Občine in lokalna skupnost

Lokalni skupnosti (Mestna občina Koper in Občina Ankaran) sta vpeti v dejavnosti družb Luka Koper, d. d., in Luka Koper INPO, d .o. o., saj družbi izvajata svojo dejavnost na njunem območju. S svojo dejavnostjo vplivata na delovanje in življenje v omenjenih lokalnih skupnostih. Kot prizadeta skupnost so bili na okoljskem področju prepoznani prebivalci lokalnih skupnosti. Iz tega razloga je vzpostavljanje in vzdrževanje partnerskih odnosov z občinama eden izmed dejavnikov, ki mu delniška družba pri svoji zavezanosti trajnostnemu razvoju sledi kot eni izmed temeljnih strateških usmeritev. Z lokalnima skupnostma je vzpostavljen tesen stik za dogovarjanje in sprejemanje skupnih ukrepov za omilitev vplivov na okolje in življenje ter

izboljšanje kakovosti bivanja v njem. Prav tako se vključujemo v dvig kakovosti življenja v lokalnih skupnostih in širšem okolju, kjer delujemo z različnimi projekti, kot so sponzorstva in donacije, s katerimi podpiramo izobraževanje, trajnostne pobude, šport, kulturne in humanitarne projekte. Enkrat na leto organiziramo dan odprtih vrat pristanišča, t. i. Pristaniški dan, ki obiskovalcem iz lokalnega in širšega okolja omogoča, da se pobližje spoznajo s pristaniščem, njegovim delovanjem in aktivnostmi, ki jih ta izvaja poleg osnovnih dejavnosti.

Komunikacijska orodja: sestanki, delovne skupine in druga formalna srečanja, portal Živeti s pristaniščem, družbena omrežja.

Pogostost sodelovanja: redno.

Organizacije, povezane z okoljem

Cilj Skupine Luka Koper je dolgoročno uspešno poslovanje z namenom maksimiranja vrednosti družb skupine in ustvarjanje dobička. Poleg ekonomskih ciljev smo zavezani tudi trajnostnemu razvoju oziroma družbeno odgovornemu odnosu do družbene skupnosti in naravnega okolja. Ker je narava tihi deležnik, se povezujemo z okoljskimi organizacijami in podpiramo projekte, ki so pomembni za lokalno naravno okolje. Z odprtim dialogom z okoljskimi organizacijami se zasledujejo obojestranski cilji ter v trajnostni razvoj usmerjen odnos. Odnos do okolja temelji na:

neprestanem izboljševanju sistema ravnanja z okoljem,
skrbi za zmanjševanje negativnih vplivov dejavnosti družb na okolje,
varčevanju z naravnimi viri, gospodarnem ravnanju z energijo in uvajanju sodobne in varčne tehnologije,
rednemu spremljanju emisij in imisij v okolje in sprotnem obveščanju javnosti,
ločevanju odpadkov,
pričakovanju okoljsko odgovornega ravnanja vseh, ki delujejo na območju pristanišča.

Komunikacijska orodja: portal Živeti s pristaniščem, okoljska poročila, strokovni sveti.

Pogostost sodelovanja: občasno.

Državni organi (ministrstva, inšpekcije, uradi, agencije)

Z državnimi organi si prizadevamo vselej vzdrževati korekten odnos. Pri doseganju svojih interesov v razmerju do njih izhajamo iz spoštovanja določil veljavne zakonodaje in načel korporativne integritete. Z državnimi organi vzdržujemo redne stike. Posebno skrb delniška družba namenja izvajanju koncesijske pogodbe, ki jo je v letu 2008 sklenila z Republiko Slovenijo za opravljanje pristaniških dejavnosti, vodenje, razvoj in redno vzdrževanje pristaniške infrastrukture na območju koprskega pristanišča. Bistveni elementi koncesijske pogodbe so:

pravila upravljanja in vodenja pristanišča,
opredelitev izključnih storitev koncesijske dejavnosti delniške družbe,
določitev časa trajanja koncesijske pogodbe in pravic ter obveznosti ob njenem prenehanju,
določitev koncesnine,
pravila o načinu vlaganja v pristaniško infrastrukturo ter njenega vzdrževanja.

Komunikacijska orodja: spletni portali, poročila.

Pogostost sodelovanja: redno.

Dobavitelji

Dobavitelji oz. delo z njimi je povezano s poslovno uspešnostjo in ugledom, zato se spoštuje in visoko ceni prizadevanja vseh poslovnih partnerjev, ki kot dobavitelji potrebnih proizvodov ali storitev zagotavljajo delovanje družb skupine pri doseganju poslovnih ciljev.

Komunikacijska orodja: dogodek »Naj dobavitelj«, portal ZPP.

Pogostost sodelovanja: vsakodnevno.

Finančne institucije (banke, zavarovalnice)

Med deležnike uvrščamo tudi finančne institucije, ki zagotavljajo storitve zavarovanja in dodatne vire financiranja, s katerimi financiramo naložbe in zagotavljamo dolgoročen razvoj.

Komunikacijska orodja: telefonski stiki, osebni stiki, obvestila in druga servisna sporočila, letno poročilo, SEOnet, spletni portali.

Pogostost sodelovanja: redno.

Upoštevanje interesov in stališč deležnikov v strategiji in poslovnem modelu

Kot družbeno odgovorno podjetje, v svoje delovanje vključujemo pošteno ravnanje s svojimi deležniki, krepimo podporo družbeni skupnosti in skrbimo za uravnoteženje razvojnih potreb družbe s potrebami družbenega in naravnega okolja. S svojimi deležniki se posvetujemo glede svojih vplivov nanje, da lahko bolj usmerjeno delujemo pri določanju in izvajanju ukrepov za obvladovanje teh vplivov. Vključili smo jih v ocenjevanje pomembnih vplivov, in sicer prek spletne ankete, ki je bila posredovana na naslove najpomembnejših deležnikov. Kot prizadeta skupnost so bili na okoljskem področju prepoznani prebivalci lokalnih skupnosti, na socialnem področju pri temah, povezanih z lastnimi zaposlenimi, pa zaposleni, zato so bili rezultati njihovih ocen dodatno predstavljeni in upoštevani pri pripravi matrike dvojne pomembnosti in posledično pri poročanju bistvenih tem trajnostnosti. Mnenje lokalne skupnosti je bilo preverjeno v okviru raziskave javnega mnenja med prebivalci dela mesta Koper in občine Ankaran. Upravi in nadzornemu svetu so bili rezultati spletne ankete in raziskave javnega mnenja ter s tem mnenja obeh skupin prizadetih skupnosti predstavljeni v okviru analize dvojne pomembnosti.

Trajnostni razvoj je postavljen v ospredje Politike upravljanja družbe Luka Koper, d. d., in Strateškega poslovnega načrta za obdobje 2024–2028, saj smo ga integrirali v poslanstvo, ključne gradnike strategije, cilje in usmeritve:

• Poslanstvo družbe Luka Koper, d. d., je zagotavljanje zanesljivih in visoko kakovostnih pristaniških storitev, skladnih s smernicami trajnostnega

• Skrb za trajnostne vidike in zmanjševanje negativnih vplivov na okolje in družbo pa predstavlja enega od štirih ključnih gradnikov sprejete strategije za obdobje 2024–2028, in sicer z naslednjimi aktivnostmi:

stalnim izpopolnjevanjem in nadgrajevanjem vzpostavljenih sistemov

- razvoja.

- delovanja,

področju varstva pri delu,
zagotavljanjem učinkovite rabe energije, vode in drugih naravnih virov, - stalnim izvajanjem meritev in zmanjševanjem vplivov na okolje, - dvigom ravni trajnostne kulture ter kulture preventivnega delovanja na
vključevanjem trajnostnega pogleda v načrtovanje in izvajanje investicijskih projektov ter koncept pametnega pristanišča »Smart Port«.
V strategijo smo vključili cilj ohranitve standardov trajnostnega razvoja na področju okolja (EMAS) in izpolnitev zavez trajnostnega poročanja ter zmanjšanje ogljičnega odtisa družbe z ukrepi izboljšanja energetske učinkovitosti in povečanim deležem uporabe obnovljivih virov energije.
Med strateške usmeritve smo zapisali, da bodo trajnostni razvoj, ekologija ter okoljevarstvo temelj našega sobivanja z okolico. Z uporabo najboljših razpoložljivih tehnol ogij bomo zmanjševali emisije toplogrednih plinov in povečali učinkovito rabo energije ter pospešeno vlagali v izrabo obnovljivih virov energije za lastno energetsko oskrbo.

Predstavniki prizadetih skupnosti lahko svoje interese izrazijo tudi za naložbene projekte skladno z Uredbo o posegih v okolje, za katere je treba izvesti presojo vplivov na okolje (Uradni list RS, št. 51/14, 57/15, 26/17, 105/20 in 44/22 – ZVO-2).

Več o sprejetih ukrepih in njihovih časovnih okvirih poročamo v poglavjih:

16.2.5 Ukrepi in viri v zvezi s politikami na področju podnebnih sprememb (E1-3)
16.3.2 Ukrepi in viri v zvezi z onesnaževanjem (E2-2)
16.4.2 Ukrepi in viri v zvezi z vodnimi in morskimi viri (E3-2)
16.5.4 Ukrepi in viri v zvezi z biotsko raznovrstnostjo in ekosistemi (E4-3)
16.6.2 Ukrepi in viri v zvezi z rabo virov in krožnim gospodarstvom (E5-2)
17.1.5 Sprejemanje ukrepov v zvezi s pomembnimi vplivi na lastno delovno silo ter pristopi k upravljanju pomembnih tveganj in izkoriščanju pomembnih priložnosti v zvezi z lastno delovno silo ter učinkovitost navedenih ukrepov (S1-4)
17.2.5 Sprejemanje ukrepov v zvezi s pomembnimi vplivi na delavce v vrednostni verigi ter pristopi k upravljanju pomembnih tveganj in izkoriščanju pomembnih priložnosti v zvezi z delavci v vrednostni verigi ter učinkovitost navedenih ukrepov (S2-4)
17.3.5 Sprejemanje ukrepov v zvezi s pomembnimi vplivi na prizadete skupnosti ter pristopi k upravljanju pomembnih tveganj in izkoriščanju pomembnih priložnosti v zvezi s prizadetimi skupnostmi ter učinkovitost navedenih ukrepov (S3-4)
18.1.3 Preprečevanje in odkrivanje korupcije in podkupovanja (G1-3)

S sprejetimi ukrepi želimo zmanjšati potencialne in dejanske negativne ali pa krepiti pozitivne vplive lastnih dejavnosti na deležnike ter s tem zagotoviti trajnosten dolgoročen razvoj in poslovno uspešnost.

15.1.10 Pomembni vplivi, tveganja in priložnosti ter njihova povezanost s strategijo in poslovnim modelom (SBM-3)

Pomembni vplivi, tveganja in priložnosti

Z analizo dvojne pomembnosti smo kot materialne teme prepoznali podnebne spremembe, onesnaževanje, biotsko raznovrstnost in ekosisteme, rabo virov in krožno gospodarstvo, lastno delovno silo, delavce v vrednostni verigi, prizadete skupnosti in poslovno ravnanje. S temi temami je bilo v procesu povezanih 66 različnih vplivov, od tega 36 materialnih. Analiza dvojne pomembnosti je bila izdelana za lastne dejavnosti in celotno verigo vrednosti, prepoznani pomembni vplivi lastne dejavnosti na območju pristanišča v Kopru na okoljskem področju (razen podnebnih sprememb) in v prizadetih skupnostih se nanašajo na vplive družb Luka Koper, d. d., in Luka Koper INPO, d. o. o., medtem ko se vsi drugi vplivi lastne dejavnosti, povezani s podnebnimi spremembami, lastno delovno silo, delavci v vrednostni verigi in poslovnim ravnanjem, nanašajo na vse dejavnosti družb v Skupini Luka Koper. V sklopu skrbnega pregleda skladno s smernicami OECD za večnacionalne družbe smo prepoznali potencialne ali dejanske vplive na področjih človekovih pravic, delovne sile, zaposlovanja, okolja in preprečevanja podkupovanja ter drugih oblik korupcije. Med človekovimi pravicami temi dela otrok in prisilnega dela, povezanega z lastno dejavnostjo, nista bili ocenjeni kot relevantni in vključeni v postopek ocenjevanja, saj vse družbe Skupine delujejo skladno z veljavnimi predpisi na območju Slovenije, ki prepovedujejo takšne prakse, prav tako ne zaposlujemo oseb, mlajših od 18 let.

Skupina Luka Koper je prepoznala 66 različnih vplivov povezanih s tematskimi standardi.

Od tega je pomembnih 36 različnih vplivov povezanih s tematskimi standardi.

V Skupini Luka Koper smo prepoznali tudi 24 tveganj in priložnosti, povezanih z različnimi tematskimi standardi, od tega 4 materialne. V sklopu rednih pregledov, ki so del rednega procesa obvladovanja tveganj in priložnosti, tveganja kršenja človekovih pravic niso bila prepoznana.

Skupina Luka Koper je prepoznala 24 tveganj in priložnosti, povezanih z različnimi tematskimi standardi.

Od tega so 4 različna materialna tveganja in priložnosti, povezani pa so s tematskima standardoma Podnebne spremembe in Onesnaževanje.

Vplivov, tveganj in priložnosti se že dolgo zavedamo, zato so močno povezani s strategijo. Eden od štirih ključnih gradnikov sprejete strategije za obdobje 2024–2028 predstavlja skrb za trajnostne vidike in zmanjševanje negativnih vplivov na okolje in družbo, s posebnim poudarkom na projektih podnebnega prehoda, ki so bili zasnovani tudi z namenom izkoriščanja priložnosti in obvladovanja tveganj predvsem povezanih s prihranki na področju energije, podnebnimi spremembami in zniževanjem ravni hrupa. Trajnostni razvoj, ekologija ter okoljevarstvo bodo temelj našega sobivanja z okolico; uporabo najboljših razpoložljivih tehnologij bomo zmanjševali emisije toplogrednih plinov in povečali učinkovito rabo energije ter pospešeno vlagala v izrabo obnovljivih virov energije za lastno energetsko oskrbo.

Vplivi

Seznam pomembnih vplivov, tveganj in priložnosti Skupine Luka Koper ter kje v poslovnem modelu se nahajajo:

Trajnostnostno področje/Tema/Vpliv

Vpliv, tveganje ali priložnost Kje v verigi se nahaja

Okoljsko področje

ESRS E1 Podnebne spremembe

Emisije toplogrednih plinov

Pristaniške operacije in celotna transportna in logistična dejavnost z ladijskim, cestnim in železniškim prevozom ter distribucijskimi centri pomembno prispevajo k emisijam toplogrednih plinov zaradi uporabe fosilnih goriv, energetsko intenzivnih procesov in infrastrukturnih omejitev. Dodatno nastajajo vezane emisije pri uporabi avtomobilov, ki se prek pristanišč in drugih transportnih poti prevažajo do končnih kupcev, saj njihovo delovanje skozi življenjsko dobo pomembno prispeva k skupnim emisijam ogljikovega dioksida. Podnebne spremembe, ki jih povzročajo emisije, imajo lahko tudi negativne vplive na preživetje ljudi, njihovo dobrobit ter na naravo in biotsko raznovrstnost.

Dejanski negativen vpliv Kje:

•lastna dejavnost • spodnji del verige vrednosti Obdobje: K, S, D

Trajnostnostno področje/Tema/Vpliv

Prilagajanje podnebnim spremembam Podnebne spremembe povzročajo ekstremne vremenske pojave, vročinske valove, pomanjkanje pitne vode in dvig morske gladine, s čimer lahko povzročijo motnje v delovanju pristanišča ter vplivajo na zanesljivost dobavnih verig. Vročinski valovi otežujejo delovne pogoje zaposlenih in drugih izvajalcev pristaniških storitev, v poletnem času je lahko omejena tudi oskrba ladij z vodo, poraba vode v pristanišču lahko povzroči pomanjkanje vode lokalnim gospodinjstvom in turistični dejavnosti. Dvig morske gladine vpliva na lastno dejavnost, saj moramo z dodatnimi naložbami zagotavljati infrastrukturo, ki je varna pred poplavami in ekstremnimi vremenskimi pojavi.

Pozitiven vpliv z izvajanjem ukrepov za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov in s tem blažitev podnebnih sprememb Zmanjševanje emisij toplogrednih plinov in pozitiven vpliv na blaženje podnebnih sprememb pri lastni dejavnosti in udeležencih v celotni transportni in logistični verigi ter povečevanje deleža avtomobilov na električni pogon pri proizvajalcih avtomobilov. Uvajajo se trajnostne tehnologije in povečuje energetska učinkovitosti.

Pozitiven vpliv s povečevanjem deleža rabe obnovljivih virov energije

S povečevanjem deleža rabe obnovljivih virov energije se zmanjšujejo emisije toplogrednih plinov v ozračje pri lastni dejavnosti in udeležencih v celotni transportni in logistični verigi.

Finančna tveganja zaradi fizičnih vplivov podnebnih sprememb na sredstva in operacije

S podnebnimi spremembami se povečuje tveganje neurij in ekstremnih vremenskih pojavov, ki imajo lahko finančne posledice na poslovanje Skupine.

Priložnost prihrankov iz naslova energetske učinkovitosti

Učinek izvajanja ukrepov za blaženje podnebnih sprememb, ki so vključeni v Strateški poslovni načrt 2024–2028 se bo odrazil v prihrankih pri stroških energije.

Prehodnostna tveganja in priložnost povezana s podnebnimi spremembami

Družbe, ki delujejo v energetskem sektorju in jeklarski industriji so podvržene tveganjem, ki izhajajo iz sprememb v zakonodaji, tehnologiji, tržnih razmerah in družbenih pričakovanjih, ki so posledica prehoda v nizkoogljično gospodarstvo. Pojavljajo se priložnosti za pretovor jeklenih polproizvodov, vetrnic, solarnih panelov, baterij, električnih avtomobilov.

ESRS E2 Onesnaževanje

Potencialno onesnaženje z uhajanjem amoniaka V okviru lastne dejavnosti lahko v primeru nesreče v pristanišču nastane večji izpust amonijaka iz hladilnih sistemov, ki ima v primeru visokih koncentracij škodljiv vpliv na ljudi in vodne organizme.

Vpliv, tveganje ali priložnost Kje v verigi se nahaja	Trajnostnostno področje/Tema/Vpliv	Vpliv, tveganje ali priložnost Kje v verigi se nahaja
Dejanski negativen vpliv Kje: •lastna dejavnost Obdobje: K, S, D	Onesnaževanje s hrupom Pristaniške operacije in širša logistična veriga, v katero so vklju čeni tako ladjarji kot cestni in železniški prevozniki, povzročajo emisije hrupa na območju pristanišča. Emisije hrupa vplivajo na kakovost življenja lokalnega prebivalstva in živali na varovanih in ranljivih območjih.	Dejanski negativen vpliv Kje: •lastna dejavnost (pristanišče) • spodnji del verige vrednosti Obdobje: K, S, D
	Tveganje zaostrovanja zakonodaje glede mejnih vrednosti hrupa V primeru zaostrovanja zakonodaje in s tem spremembe ter nižanja mejnih vrednosti ravni hrupa lahko nastopi preseganje mejnih vrednosti in posledično tveganje pri izvajanju dejavnosti pristanišča.	Tveganje Kje: •lastna dejavnost (pristanišče) Obdobje: D
Dejanski pozitiven vpliv Kje: •lastna dejavnost • spodnji del verige vrednosti Obdobje: K, S, D	Onesnaževanje s prahom Pristaniške operacije in širša logistična veriga povzročajo emisi je finih prašnih delcev (PM10 in PM 2.5) kot posledico uporabe fosilnih goriv pri izvajanju kopenskih in pomorskih prevozov, na območju pristanišča pa dodatno še pri pretovoru in skladiščenju sipkih tovorov ter gradbenih in vzdrževalnih delih.	Dejanski negativen vpliv Kje: •lastna dejavnost (pristanišče) • spodnji del verige vrednosti • zgornji del verige vrednosti Obdobje: K, S, D
Dejanski pozitiven vpliv Kje: •lastna dejavnost • zgornji del verige vrednosti	Onesnaževanje vode Onesnaževanje vode se nanaša na emisije toplote in onesna ževal, ki nastanejo pri izvajanju pristaniških operacij zaradi izpustov odpadnih voda v okolje, v spodnjem delu vrednostne verige pa iz ladij v morje.	Dejanski negativen vpliv Kje: •lastna dejavnost (pristanišče) • spodnji del verige vrednosti Obdobje: K
Obdobje: K, S, D	ESRS E3 Voda in vodni viri
Tveganje Kje: •lastna dejavnost Obdobje: K, S, D Priložnost	Poraba vode Pristanišče deluje na območju, ki v poletnem času občasno beleži pomanjkanje pitne vode, kar lahko negativno vpliva na oskrbo ladij z vodo. V spodnjem delu vrednostne verige je velika poraba vode povezana predvsem s proizvajalci in predelovalci jekla in agroživilske industrije, katerih blago se pretovarja prek koprskega pristanišča.	Dejanski negativen vpliv Kje: •lastna dejavnost (pristanišče) • spodnji del verige vrednosti Obdobje: K, S, D
Kje: •lastna dejavnost	ESRS E4 Biotska raznovrstnost in ekosistemi
Obdobje: K, S, D Tveganje in priložnost Kje: •lastna dejavnost • spodnji del verige vrednosti Obdobje: S	Neposreden vpliv dejavnosti na izgubo biotske raznovrstnosti zaradi spremembe rabe zemljišč, sladke vode in morja Pristaniške operacije in širša logistična veriga, v katero so vklju čeni ladjarji ter cestni in železniški prevozniki za izvajanje de javnosti potrebujejo večje morske in kopenske površine. Kopen skim in morskim površinam se spremeni namembnost in s tem pride do izgube biotske raznovrstnosti, predvsem na lokacijah blizu občutljivih območij.	Dejanski negativen vpliv Kje: •lastna dejavnost (pristanišče) Obdobje: K, S, D
Potencialen negativen vpliv Kje: •lastna dejavnost (pristanišče) Obdobje: K	Vpliv na velikost populacij v ekosistemih v neposredni bližini Pristaniške operacije in širša logistična veriga, v katero so vklju čeni tako ladjarji kot cestni in železniški prevozniki pri izvajanju dejavnosti povzročajo emisije v okolje in izvajajo posege v pros tor, kar lahko privede do zmanjšanja velikosti populacij v ekosis temih, ki se nahajajo v neposredni bližini.	Dejanski negativen vpliv Kje: •lastna dejavnost (pristanišče) • spodnji del verige vrednosti Obdobje: K, S, D

Trajnostnostno področje/Tema/Vpliv	Vpliv, tveganje ali priložnost Kje v verigi se nahaja	Trajnostnostno področje/Tema/Vpliv	Vpliv, tveganje ali priložnost Kje v verigi se nahaja	Trajnostnostno področje/Tema/Vpliv	Vpliv, tveganje ali priložnost Kje v verigi se nahaja
Vplivi na obseg in stanje ekosistemov zaradi pozidave tal Pristaniške operacije in širša logistična veriga, v katere so vklju- čeni tudi cestni in železniški prevozniki, za izvajanje dejavnosti potrebujejo većje kopenske površine. S trajno pozidavo tal pride Obdobje: K, S, D do izgube biotske raznovrstnosti, predvsem na lokacijah blizu občutljivih območij.	Dejanski negativen vpliv Kje:	Svoboda združevanja, obstoj svetov delavcev ter pravice delav- Dejanski pozitiven vpliv cev do obveščenosti, posvetovanja in udeležbe Zagotavljanje pravice do svobodnega združevanja zaposlenim prek sveta delavcev in dveh reprezentativnih sindikatov. Redno obveščanje in posvetovanje s socialnimi partnerji pred spreje- tjem končnih odločitev o vprašanjih, povezanih z delom, pravica- mi zaposlenih in poslovanjem	kje: • lastna dejavnost Obdobje: K, S, D	Potencialen vpliv na prizadete skupnosti zaradi emisij Zaradi delovanja pristanišča in zaradi neposredne bližine sta- novanjskih območij (Koper, Ankaran) je prepoznan vpliv zaradi emisij v okolje (npr. emisij hrupa, emisij v zrak). Ta vpliv povzro- čajo tudi predstavniki v zgornjem (npr. gradbinci) in spodnjem delu vrednostne verige (npr. ladje), predvsem kadar delujejo na območju pristanišča.	Potencialnı negatıven vplıv Kle: • lastna dejavnost (pristanišče) • zgornji del verige vrednosti • spodnji del verige vrednosti Obdobje: K, S, D
ESRS E5 Krožno gospodarstvo				Vplivi na prizadete skupnosti, povezani z zemljišči	Dejanski negativen vpliv
Pozitiven vpliv na krožno gospodarstvo in odpadki Dejanski pozitiven vpliv Zagotavljanje urejenega sistema ravnanja z odpadki na obmo- kle: čju pristanišča z visokim deležem ločeno zbranih odpadkov, ki · lastna dejavnost (pristanišče) se lahko ponovno uporabijo, reciklirajo. • spodnji del verige vrednosti Obdobje: K, S, D		Ukrepi proti nasilju in nadlegovanju na delovnem mestu Ničelna toleranca do nasilja in nadlegovanja na delovnem mes- tu, ki se uveljavlja z različnim mehanizmi.	Dejanski pozitiven vpliv Kle: • lastna dejavnost Obdobje: K, S, D	Pristanišče je nastalo s počasnim zasipanjem morja in s širitva- mi območja dejavnosti v zaledne obmorske površine, kjer sicer ni kmetijske dejavnosti, vendar je vpliv vsaj do poteka koncesij- ske pogodbe nepovraten. Siritev se izvaja v obsegu, kot ga do- voljuje državni prostorski načrt.	Kle: • lastna dejavnost (pristanišče) Obdobje: K, S, D
		Usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja Zagotavljanje usklajevanja med poklicnim in zasebnim življe-	Dejanski pozitiven vpliv kje	Svoboda izražanja (pri posegih v prostor)	Dejanski pozitiven vpliv
Socialno področje ESRS S1 Lastna delovna sila		njem zaposlenih.	• Lastna dejavnost Obdobje: K, S, D	Postopki presoje vplivov na okolje so javno dostopni širši javno- sti, vpliv je pomemben predvsem pri izvajanju naložb na obmo-	kje:
Zdravje in varnost pri delu Pri izvajanju pristaniške dejavnosti in v celotni vrednostni verigi prihaja do poškodb pri delu, ki so žal lahko tudi smrtne.	Dejanski negativen vpliv Kle: • lastna dejavnost Obdobje: K, S, D	Usposabljanje ter razvoj znanj in spretnosti Dejanski pozītīven vplīv Zagotavljanje pogojev za stalno izobraževanje in usposabljanje Kje: • lastna dejavnost zaposlenih. Obdobje: K, S, D		čju pristanišča, ki se nahaja v neposredni bližini prizadetih skup- Obdobje: K, S, D nosti. Stranke v postopku imajo možnost podajanja pripomb, ki se obravnavajo v skladu z zakonodajo in lokalnı skupnosti omogočajo svobodo izražanja. Vsi predvideni ukrepi, ki izhajajo
Dostojne plače Zagotavljanje rednega izplačila plač, ki so nad slovenskim pov-	Dejanski pozitiven vpliv Kle:	Varnost zaposlitve Zagotavljanje varnosti zaposlitve zaposlenim, in sicer s pogod- bamı o zaposlitvi za nedoločen čas in drugimi ukrepi.	Dejanski pozitiven vpliv Kle: • lastna dejavnost	iz pridobljenih soglasij, se pri izvedbi projekta upoštevajo in po- ročajo pristojnim ministrstvom, s čimer pozitivno vplivamo tako na lokalno skupnost kot naravno okolje.
prečjem, v skladu s kolektivno pogodbo.	• lastna dejavnost Obdobje: K, S, D		Obdobje: K, S, D	Družbeno odgovorne aktivnosti Pozitiven prispevek k višji kakovosti življenja in razvoju tako v	Dejanski pozitiven vpliv Kle:
Kolektivna pogajanja Zagotavljanje pravic iz kolektivne pogodbe, ki se ob spremem- bah zakonodaje dopolnjujejo v dogovoru s socialnimi partnerji.	Dejanski pozitiven vpliv Kje: • lastna dejavnost	Zaposlovanje in vključevanje invalidov Zaposlovanje in usposabljanje zaposlenih invalidov za ustrezna delovna mesta v skladu z veljavno zakonodajo.	Dejanski pozitiven vpliv Kje: • lastna dejavnost Obdobje: K, S, D	lokalnih okoljih kot na državni ravni s podporo številnih humani- tarnih, kulturnih, sportnih in izobraževalnih projektov.	• lastna dejavnost (pristanišče) Obdobje: K, S, D
	Obdobje: K, S, D	Zasebnost	Dejanski pozitiven vpliv	Področje upravljanja
Raznolikost Pozitiven vpliv s spoštovanjem raznolikosti. Ne dopušča se dis- kriminacija glede na narodnost, raso, spol, spolno usmerjenost,	Dejanski pozitiven vpliv	Spoštovanje zakonodaje na področju varstva osebnih podatkov (GDPR) in zasebnosti.	kje: • lastna dejavnost Obdobje: K, S, D	ESRS G1 Poslovno ravnanje Preprečevanje in odkrivanje korupcije	Dejanski pozitiven vpliv kle:
zdravstveno stanje, veroizpoved, starost, politično usmerjenost Obdobje: K, S, D in druge osebne okoliščine.		ESRS S2 Delavci v vrednostni verigi		Pozitiven vpliv na vse zainteresirane deležnike z implementirani- mı sıstemı za preprecevanje korupcije in mehanızmı prıjav nep-	• lastna dejavnost
Socialni dialog Prizadevanje za kontinuiran socialni dialog z zaposlenimi, s sve- tom delavcev in sindikatom, tudi s sklepanjem socialnih in parti- • lastna dejavnost	Dejanski pozitiven vpliv Kle:	Zdravje in varnost pri delu V vrednostni verigi prihaja do poškodb pri delu na območju pristanišča.	Dejanski negativen vpliv • zgornjı del verige vrednostı	ravılnosti v celotnı verigi vrednostı.	• zgornjı del verige vrednostı · spodnji del verige vrednosti Obdobje: K, S, D
cıpatıvnıh sporazumov.	Obdobje: K, S, D		· spodnji del verige vrednosti	Razvijanje in spodbujanje visoke korporativne kulture Nadgrajevanje sistemov korporativnega upravljanja v celotni ve-	Dejanski pozitiven vpliv Kle:
Spoštovanje človekovih pravic Spoštovanje človekovih pravic v celotni vrednostni verigi je naše Kjez temeljno vodilo.	Dejanski pozītīven vplīv • lastna dejavnost Obdobje: K, S, D	Spoštovanje človekovih pravic Spoštovanje človekovih pravic v celotni vrednostni verigi je naše Kje: temeljno vodilo.	Obdobje: K, S, D Dejanski pozitiven vpliv • zgornji del verige vrednosti	rigi vrednosti, kar ima v najširšem smislu pozitiven vpliv na vse zainteresirane deležnike.	• lastna dejavnost • zgornji del verige vrednosti • spodnji del verige vrednosti Obdobje: K, S, D
Enakost spolov v postopkih zaposlovanja in razvoja ter enako plačilo za delo enake vrednosti Zagotavljanje enakih možnosti po spolu v postopkih zaposlo- vanja, razvoja/ napredovanja, enakega plačila za delo enake zahtevnosti.	Dejanski pozitiven vpliv Kje: • lastna dejavnost Obdobje: K, S, D	ESRS S3 Prizadete skupnosti	Obdobje: K, S, D	Zaščita žvižgačev Pozitiven prispevek k dvigu korporativne kulture z implementira- nımı sıstemı za zaščito žvižgačev v celotnı verigi vrednosti, kar ima v najširšem smislu vpliv na vse zainteresirane deležnike.	Dejanski pozitiven vpliv Kje: • lastna dejavnost • zgornjı del verige vrednostı · spodnji del verige vrednosti Obdobie: K. S. D

Tveganja in priložnosti

Več o prepoznanih pomembnih tveganjih in priložnosti povezanih s podnebnimi spremembi in onesnaževanjem pišemo v poglavjih 16.2.3 Pomembni vplivi, tveganja in priložnosti ter njihova povezanost s strategijo in poslovnim modelom (SBM-3) in 16.3.5 Predvideni finančni učinki pomembnih z onesnaževanjem povezanih tveganj in priložnosti (E2-6).

Čeprav smo prepoznali več različnih tveganj in priložnosti povezanih s trajnostnimi temami, ki bi lahko imeli vpliv na bodoči finančni položaj, med njimi ni takšnih, ki bi v naslednjem obdobju poročanja povzročili prilagoditev knjigovodskih vrednosti sredstev ali obveznosti, objavljenih v računovodskih izkazih.

Odpornost strategije in poslovnega modela

Zmožnost na področju obravnave pomembnih vplivov, tveganj in priložnosti je bila ocenjena kot dobra, čeprav posebne analize odpornosti niso bile izdelane. Stalno prilagajanje prepoznanim pomembnim vplivom, tveganjem in priložnostim je integrirano v procese strateškega in letnega načrtovanja ter druge operativne procese. Luka Koper, d. d., je prve korake k doseganju ciljev trajnostnega razvoja začela že leta 1997, ko smo začeli uvajanje standardov kakovosti. Ključni mejniki razvoja samih sistemov, povezanih z obvladovanjem trajnostnih tem na področju okolja, so pridobljeni certifikati EMAS leta 2010, ISO 14001 leta 2015, ISO 50001 Sistem upravljanja z energijo leta 2020 ter na področju poslovnega ravnanja leta 2024 pridobljeni certifikat ISO 37001 Sistemi vodenja za preprečevanje korupcije. Prav tako ocenjujemo, da so prakse na področju obvladovanja vplivov na lastno delovno silo že dolgo vpeljane in predmet stalnega izboljševanja, tudi z zagotavljanjem socialnega dialoga, leta 2008 je bil poleg tega implementiran sistem vodenja varnosti in zdravja pri delu. Leta 2015 smo implementirali še enotni sistem za obvladovanje tveganj in priložnosti, ki zagotavlja, da so ključna tveganja in priložnosti ustrezno obvladovani.

15.1.11 Opis postopka za opredelitev ter ocenjevanje pomembnih vplivov, tveganj in priložnosti (IRO-1)

Poročanje o pomembnih trajnostnostnih zadevah temelji na opredelitvi pomembnih vplivov, tveganj in priložnosti, ki jih mora podjetje oceniti na podlagi dvojne pomembnosti. Analiza dvojne pomembnosti vsebuje dve razsežnosti, in sicer pomembnost vplivov (vplivi podjetja na trajnostnost) in finančno pomembnost (vplivi trajnostnosti na uspešnost, položaj in razvoj podjetja). Analizo dvojne pomembnosti so izdelali člani projektne skupine v okviru projekta, katerega cilj je bil vzpostaviti trajnostno poročanje v skladu z evropskimi standardi poročanja o trajnostnosti (ESRS). Člani projektne skupine so strokovnjaki na področju trajnosti in na specifičnih področjih, povezanih s trajnostjo, kot so okolje, energetika, zdravje in varnost, družbena odgovornost, odnosi z javnostmi, korporativna integriteta in skladnost, na kadrovskem področju in področju obvladovanja tveganj in priložnosti. Oceno dvojne pomembnosti bomo letno posodabljali, pri tem pa upoštevali: morebitne materialne spremembe v organizacijski strukturi ali poslovnem modelu, nove zunanje dejavnike ter nova pomembna spoznanja pri razumevanju trajnostnostnih tem in njihovih vplivov, tveganj in priložnosti. Glede na pomen teh dogodkov in sprememb, bomo bodisi pregledali obstoječo analizo dvojne pomembnosti bodisi izvedli celovito analizo, da bi zagotovili, da so pomembna vprašanja o trajnostnosti ustrezno poročana.

Proces določanja pomembnih vplivov, tveganj in priložnosti poteka v 9 korakih:

razumevanje konteksta poslovanja Skupine, poslovnega modela in struk-
prepoznavanje ustreznih deležnikov, ki bodo vključeni v proces,

- ture upravljanja,

1. določitev seznama tem o trajnosti na podlagi sodelovanja z deležniki, prejšnjih aktivnosti in poročil na področju trajnostnosti ter dosežkov,
1. ocenitev vplivov dejavnosti (pomembni vpliv), s prepoznavanjem in točkovanjem vplivov s strani internih strokovnjakov na področju trajnosti,
1. ocenitev vplivov trajnostnosti na uspešnost, položaj in razvoj podjetja (finančna pomembnost), s prepoznavanjem in točkovanjem tveganj in priložnosti s strani internih strokovnjakov na področjih trajnosti ter obvladovanja tveganj in priložnosti,
1. preveritev ocene vplivov na dejavnosti z anketiranjem deležnikov,
1. analiza in predstavitev rezultatov,
1. potrditev analize dvojne pomembnosti s strani uprave,
1. seznanitev revizijske komisije in nadzornega sveta z rezultati analize dvojne pomembnosti.

Ocenjevanje dejanskih vplivov podjetja na ljudi in okolje je izvedeno ob upoštevanju resnosti vpliva, ki temelji na: razsežnosti, obsegu in nepopravljivem značaju vpliva. Pri morebitnih negativnih vplivih se poleg resnosti vpliva ocenjuje še verjetnost vpliva. Pri dejanskih pozitivnih vplivih se ocenjujeta razsežnost in obseg vpliva. Pri morebitnih pozitivnih vplivih se ocenjujejo razsežnost, obseg in verjetnost vpliva. Za točkovanje razsežnosti, obsega, nepopravljivega značaja in verjetnosti so bile določene 5-stopenjske lestvice. Upoštevan je bil postopek skrbnega pregleda podjetja, opisan v nadaljevanju.

Lestvica za ocenjevanje razsežnosti pri negativnih vplivih upošteva vplive na okolje (npr. od neznatne ali pomembne spremembe sestavine okolja do izjemno velike in takšne, ki presega zakonsko predpisane vrednosti), zdravje in varnost ljudi (npr. poškodbe, ki zahtevajo bolniški stalež, težje poškodbe ali smrtni primeri), človekove pravice (npr. od lažjih in enkratnih kršitev do težjih in sistemskih), ugled družbe (npr. od nacionalno kratkoročnih negativnih medijskih odzivov do mednarodno dolgoročnih negativnih medijskih odzivov, ki vplivajo na drastično izgubo tržnega deleža) in finančno škodo (npr. do 50 tisoč evrov, od 50–500 tisoč evrov, od 0,5–3 milijone evrov, od 3–8 milijonov evrov in nad 8 milijonov evrov).

Lestvica za ocenjevanje razsežnosti pri pozitivnih vplivih upošteva kvalitativno oceno vpliva na kakovost življenja, človekove pravice, ugled družbe in življenjsko dobo.

Lestvica za ocenjevanje obsega vplivov je določena npr. od zelo nizkega (ni vplivov), do srednjega (5–20 % vseh zaposlenih ali določljive skupine ljudi, vplivi omejeni na območje enega terminala) in zelo visokega (>50 % vseh zaposlenih ali določljive skupine ljudi, vplivi tudi zunaj območja pristanišča). Lestvica za ocenjevanje nepopravljivega značaja negativnih vplivov je določena od npr. zelo nizkega (vpliv je v celoti popravljiv v obdobju krajšem od 1

leta), do srednjega (vpliv je v celoti popravljiv, vzpostavitev prvotnega stanja traja več kot 5 let) in zelo visokega (nepopravljiv vpliv).

Lestvica za ocenjevanje verjetnosti je določena od npr. zelo redkega (dogo dek se lahko zgodi enkrat v 50-ih letih (manj kot 10-% verjetnost, da bi se zgodil v času delovanja naprav/podjetja)), do srednje pogostega (dogodek se lahko zgodi enkrat v 5 do 10 letih (od 35 do 65-% verjetnost, da se zgodi v času delovanja naprave/podjetja)), dogodek se je že zgodil v zadnjih 5 ali 10 letih v drugih organizacijah; v podjetju se lahko zgodi v normalnih okoliščinah delovanja podjetja) in zelo pogostega (dogodek se lahko zgodi 1-krat na leto ali pogosteje (90-% ali vecja verjetnost, da se zgodi v casu delovanja naprave/ podjetja), okoliščine so take, da je zelo verjetno, da se bo dogodek zgodil).

Končna ocena resnosti dejanskega vpliva predstavlja povprečno oceno razsežnosti, obsega in nepopravljivega značaja vpliva, ocene se nahajajo v razponu od 1 do 5, potencialni vplivi pa so dodatno zmnoženi s petstopenjsko oceno verjetnosti, zato se ocene gibljejo v razponu od 1 do 25. Potencialni vplivi so glede na ocene razvrščeni v 5 razredov (1: ocene 1–2; 2: ocene 3-4; 3: ocene 5-9; 4: ocene 10-16; 5: ocene 20-25).

Pri oceni vplivov so bile upoštevane lastne dejavnosti, pri čemer so na ob močju pristanišča Koper upoštevani skupni vplivi družb Luka Koper, d. d., in Luka Koper INPO, d. o., zunaj območja pristanišča pa družbe Adria Terminali, ki deluje na območju Občine Sežana, in TOC, d. o. o., ki deluje na območju Bivja v Mestni občini Koper. Pri oceni vplivov smo zaradi poslovnih odnosov v zgornji verigi vrednosti upoštevali vplive, povezane z najpomemb nejšimi dobavitelji, in sicer s kadrovskimi agencijami, izvajalci ostalih stori tev prekladanja blaga in dobavitelji materiala in storitev vzdrževanja, ponu dniki informacijskih rešitev in dobavitelji energentov ter dobavitelji opreme in gradbenih storitev. V spodnjem delu verige vrednosti smo se osredotočili predvsem na vplive, ki nastajajo v celotni transportni in logistični dejavnosti, povezani z ladijskimi, cestnimi in železniškimi prevozi ter distribucijskimi centri, ter tako vključili poslovne odnose, ki presegajo prvo stopnjo. Vključili smo tudi vplive, povezane z dejavnostmi, ki proizvajajo končne izdelke, polizdelke ali surovine, ki se pretovarjajo prek pristanišča (npr. avtomobilske, jeklarske, lesnopredelovalne in kmetijsko predelovalne industrije), razen za del tovora, ki se pretovarja v zabojnikih, v katere imamo omejen vpogled in vsebujejo zelo širok spekter dobrin.

V ocenjevanje pomembnih vplivov smo vključili tudi deležnike in sicer s spletno anketo, ki je bila posredovana na naslove najpomembnejših deležnikov. Mnenje lokalne skupnosti je bilo dodatno preverjeno v okviru Raziskave javnega mnenja med prebivalci dela mesta Koper in občine Ankaran o gospodarski družbi Luka Koper, d. d. Kot prizadeta skupnosti so bili na okoljskem področju prepoznani prebivalci lokalnih skupnosti, na socialnem področju pri temah povezanih z lastnimi zaposlenimi pa zaposleni, zato so bili rezultati njihovih ocen dodatno predstavljeni in upoštevani pri analizi rezultatov. Clanı sveta delavcev in sındıkata v družbah Luka Koper, d. d., Luka Koper INPO d. o. o., in Adria Terminali, d. o. o., ter predstavniki zaposlenih v družbi TOC, d. o. o., so izpolnili vprašalnike v vlogi predstavnikov prizadetih skupnosti - zaposlenih, končna ocena vplivov na zaposlene pa je bila izračunana kot ponderirano povprečje prejetih rezultatov anket s strani vseh predstavnikov družb Skupine Luka Koper glede na število zaposlenih in agencijskih delavcev v posamezni družbi

Končna ocena vpliva je določena na osnovi povprečja ocen, izdelanih interno s strani projektne skupine, in povprečne ocene vseh deležnikov. Na socialnem področju pri temah, povezanih z lastnimi zaposlenimi, je končna ocena določena kot povprečje ocen, izdelanih interno, povprečne ocene vseh deležnikov skupaj in povprečnih ocen zaposlenih, na okoljskem področju pa povprečje ocen, izdelanih interno, povprečne ocene vseh deležnikov skupaj in povprečnih ocen prebivalcev lokalnih skupnosti, ki so bile pridobljene v okviru Raziskave javnega mnenja med prebivalci dela mesta Koper in občine Ankaran o gospodarski družbi Luka Koper, d. d. Posvetovanj z delavci v vrednostni verigi nismo izvedli. Dejanski ali potencialni vpliv je pomemben, če je ocenjen s 3 ali več.

Prı fınancnı pomembnosti smo analızıralı, alı lahko zaradı trajnostnıh tem nastanejo tveganja in priložnosti, ki bi lahko imeli vpliv na finančni položaj, upoštevaje celotno verigo vrednosti. Identifikacija finančno pomembnih tem se je začela s pregledom vseh tveganj iz enotnega registra tveganj (več o tem v poglavju 13 Obvladovanje tveganj in priložnosti), ki bi lahko bila povezana s trajnostnımı temamı. Po drugi stranı smo pregledalı tudı vse teme, podteme in podpodteme, ki jih opredeljujejo ESRS, da ne bi spregledali morebitnih novih tveganj in priložnosti, ki jih morda doslej nismo prepoznali. Pri tem je bila opravljena presoja, ali so lahko vplivi in odvisnosti vir tveganj in priloznosti. Pomembnost tveganj in priložnosti se ocenjuje na podlagi kombinacije

verjetnosti nastanka finančnih učinkov in njihovega morebitnega obsega s 5-stopenjskima lestvicama, opredeljenima s sistemom obvladovanja tve ganj in priložnosti. Pri ocenjevanju tveganj in priložnosti so bile upoštevane notranje kontrole, ki so že del naših postopkov oziroma procesov.

Lestvica za ocenjevanje finančnega učinka:

1 Zelo nizek: 50.000 € ali manj
2 Nizek: od 50.000 € do 500.000 €
3 Srednji: od 500.000 do 3.000.000 €
4 Visok: od 3.000.000 € do 8.000.000 €
5 Zelo visok: več kot 8.000.000 €

Za oceno verjetnosti je uporabljena enaka lestvica kot pri vplivih. Na podlagi skupne ocene tveganj in priložnosti so vsa tveganja in priložnosti, ki so pre poznani v registru, uvrščeni v 5 razredov, od 1 – nepomembnih do 5 – zelo pomembnih. Pomembna tveganja in priložnosti, povezani s trajnostnimi te mami, so vsa ključna tveganja in priložnosti, pri katerih znaša skupna ocena 10 ali već in so uvrščeni v razreda 4 – pomembni in 5 – zelo pomembni, kar je usklajeno z enotnim sistemom obvladovanja tveganj in priložnosti Skupine Luka Koper. Kjer je ocena tveganja višja od sprejemljive ravni, so določeni ukrepi za znižanje preostale ravni tveganja do sprejemljive ravni. Sistem obvladovanja tveganj ter pristojnosti in odgovornosti v zvezi s tem je opisan v poglavju 13 Obvladovanje tveganj in priložnosti.

S samim postopkom izdelave analize dvojne pomembnosti in določitvijo pomembnih vplivov, tveganj in priložnosti ter posledično pomembnih traj nostnostnih tem je bila seznanjena uprava družbe Luka Koper, d. d., ki jo je tudi potrdila. S postopkom in rezultati analize dvojne pomembnosti sta se seznanila tudi revizijska komisija in nadzorni svet.

Pri ocenjevanju vplivov so se uporabili notranji (register okoljskih vidikov iz leta 2023, izdelan skladno s sistemi EMAS in ISO 14001 Sistem ravnanja z okoljem, dosedanje pritožbe, prejete s strani lokalne skupnosti, obstoječe meritve stanja okolja na območju pristanišča, register tveganj in priložnosti Skupine idr.) in zunanji viri (skladnost z zakonodajnimi zahtevami in zunanje študije, če so bile na voljo (npr. študije kakovosti zraka in morja v Sloveniji;

74 (< ) (>)

RCP4.5 zmerno optimističen scenarij izpustov: izpusti toplogrednih plinov se bodo sprva še počasi povečevali, nato pa sredi in proti koncu 21. stoletja zmanjševali, vendar bodo ostali sorazmerno veliki.
RCP8.5 pesimističen scenarij izpustov: večjih uspehov pri omejevanju izpustov ne predvideva, zato se po tem scenariju izpusti skozi celotno 21. stoletje hitro povečujejo.

Scenariji so bili izdelani za tri različna obdobja, od 2011–2040, od 2041– 2070 ter od 2071–2100, s prikazanimi spremembami oziroma odkloni od povprečja v obdobju 1981–2010. Niti scenariji izpustov niti projekcije prihodnjih podnebnih sprememb ne veljajo za deterministične napovedi stanja v prihodnosti, temveč opisujejo vrsto verjetnih stanj ozračja in podnebnega sistema. Scenariji značilnih potekov vsebnosti toplogrednih plinov vključujejo posodobljene podatke o nedavnih izpustih in upoštevajo vpliv različnih podnebnih politik na poteke vsebnosti v 21. stoletju.

Fizična tveganja, povezana s podnebnimi spremembami Na podlagi teh scenarijev smo ocenili, koliko so naša sredstva in poslovne dejavnosti izpostavljene in občutljive na podnebne nevarnosti, vendar pa pomembnega vpliva fizičnih tveganj, ocenjenih glede na inherentno stopnjo, pred letom 2040 nismo prepoznali. Dolgoročne (25–30 let) spremembe vzorcev padavin, obdobja suše ter višjih povprečnih temperatur bi lahko vplivale na prekinitve v poslovanju in k večji izpostavljenosti neurjem in ekstremnim vremenskim pojavom (tramontana). Prepoznali smo štiri fizična podnebna tveganja, in sicer tveganja, povezana z neurji in ekstremnimi vremenskimi pojavi, naraščanjem povprečnih temperatur in vplivi na pogoje dela, pomanjkanjem pitne vode in dvigom morske gladine. Z upoštevanjem sprejetih ukrepov je bilo kot pomembno, s podnebjem povezano fizično tveganje, ocenjeno tveganje neurij in ekstremnih vremenskih pojavov, ki se lahko odrazi s škodo na tovoru, obalni infrastrukturi in dvigalih in posledično prekinitvi izvajanja osnovnih storitev prekladanja blaga v pristanišču. Posledice tega tveganja se lahko odrazijo že v srednjeročnem obdobju. Preostala prepoznana tveganja niso bila ocenjena kot pomembna.

Prehodnostna tveganja, povezana s podnebnimi spremembami

V okviru priprave Strateškega poslovnega načrta za obdobje 2024–2028 smo prepoznali prehodnostna tveganja, povezana z novo zakonodajo in potrebo po prilagoditvi poslovanja na nizkoogljično in odporno gospodarstvo. S

Za proces prepoznavanja in ocenjevanja fizičnih ter prehodnostnih tveganj in priložnosti smo uporabili analizo različnih scenarijev, povezanih s podnebnimi spremembami, in sicer glede na različne značilne poteke vsebnosti (in izpustov) toplogrednih plinov (RCP, Representative Concentration Pathways), ki temeljijo na predpostavkah o razvoju družbe in gospodarstva v 21. stoletju. Scenarije so pripravile mednarodne strokovne skupine in so podlaga za pripravo poročil Medvladnega odbora za podnebne spremembe (IPCC). Pri analizi smo se oprli na naslednje dokumente, ki se osredotočajo na pričakovane spremembe podnebja za območje Slovenije: Ocena podnebnih sprememb v Sloveniji do konca 21. stoletja (Agencija Republike Slovenije za okolje, 2018), Podnebne spremembe 2021 - Fizikalne osnove in stanje v Sloveniji (Poročilo IPCC 2021), Povzetek za odločevalce z dodanim opisom stanja v Sloveniji (Urad za meteorologijo, hidrologijo in oceanografijo Slovenije, 15. november 2021) ter napovedi dviga gladine morja na osnovi šestega poročila Medvladnega odbora za podnebne spremembe (IPCC, AR6, Sixth Assessment Report). Ocena je zajemala predvsem lastne dejavnosti, pri katerih smo zaznali največjo izpostavljenost podnebnim tveganjem, upoštevaje pomembna tveganja in priložnosti, ki izhajajo iz nižjega in višjega dela vrednostne verige. Tveganja in priložnosti so bila ovrednotena glede na verjetnost in posledice nastanka, pri čemer se lahko uresničijo v različnih časovnih obdobjih (kratkoročnem, srednjeročnem in dolgoročnem), ter glede na inherentno (bruto pristop) in preostalo oceno tveganja. Da ne bi spregledali pomembnih učinkov podnebnih sprememb na naše poslovanje, smo analizo pripravili upoštevaje Smernice za nefinančno poročanje: dopolnilo o poročanju o informacijah, povezanih s podnebjem, ki jih je Evropska komisija izdala leta 2019 (2019/C 209/01), ter priporočila projektne skupine za finančna razkritja v zvezi s podnebjem (TCFD, 2017).

Časovni horizonti ocene tveganj povezanih s podnebnimi spremembami se ne razlikujejo od tistih po ESRS, za dolgoročne vplive smo dodatno predstavili časovno obdobje v katerih so pričakovani.

Za identifikacijo nevarnosti ter oceno izpostavljenosti in občutljivosti smo uporabili globalne scenarije poteka vsebnosti toplogrednih plinov (RCP) s
RCP2.6 optimističen scenarij izpustov: politika omejevanja izpustov je

posebnim poudarkom na zadnjih dveh:

zelo hitra in uspešna.

priporočila za prebivalce v zvezi s povišanimi ravnmi delcev PM10 v zraku, NIJZ, 2024; načrt upravljanja z morskim okoljem 2022–2027; izvedene študije biotske raznovrstnosti na območju pristanišča; program upravljanja območij Natura 2000 za obdobje 2023–2028), idr.). Za oceno vplivov v verigi vrednosti smo za dobavitelje, ki so predvsem majhna in srednja podjetja ter delujejo na območju pristanišča, izhajali iz lastnih podatkov, za oceno vplivov v širši transportni in logistični verigi ter industrijah, katerih blago se pretovarja prek pristanišča, pa iz kvantitativnih in kvalitativnih podatkov (kjer so bili dostopni).

Ocena vplivov zaradi poslovnih odnosov v zgornji in spodnji verigi vrednosti je bila izdelana. 15 tem ni bilo prepoznanih kot relevantnih in niso bile predmet ocenjevanja, saj menimo, da zakonski in interni predpisi določena področja urejajo na takšni ravni, da negativnih vplivov pri teh temah ni (delo otrok in prisilno delo, državljanske in politične pravice skupnosti ipd.), ali pa se srečujemo s splošno odsotnostjo pojava, ki bi lahko imel vpliv na trajnostnostne teme (npr. indigenih ljudstev, dezeritifikacije, odvajanje vode v oceane ipd.).

Pri določitvi pomembnih informacij, ki so predmet razkritij, smo izhajali iz svojih pomembnih vplivov, tveganj in priložnosti, in sicer kjer je dejanski ali potencialen vpliv ocenjen s 3 ali več, za ključna tveganja in priložnosti pa smo določili tiste, pri katerih znaša skupna ocena 10 ali več in so uvrščeni v razreda 4 – pomembni in 5 – zelo pomembni. Razkrite so bile vse relevantne informacije iz zahtev po razkritjih, povezane s pomembnimi vplivi, tveganji in priložnostmi.

Podnebne spremembe

Osnovna dejavnost naše Skupine se po standardni klasifikaciji dejavnosti uvršča v skupino H (transport in skladiščenje), ki ima velik vpliv na podnebje, saj vključuje energijsko intenzivne dejavnosti, kot so logistika, skladiščenje in prevoz blaga, prav tako so za to dejavnost značilne velika porabnih fosilnih goriv ter posledično emisije toplogrednih plinov (CO2). Naši vplivi v smislu emisij toplogrednih plinov so na svetovni ravni sicer zanemarljivi, na lokalni ali nacionalni pa pomembni, saj prispevajo k doseganju nacionalnih ciljev o emisijah toplogrednih plinov. Ocene vplivov vrednostne verige so bile uporabljene za metriko ogljičnega odtisa (scope 3), o tem podrobneje poročamo v poglavju 15.1.2 Razkritja v zvezi s posebnimi okoliščinami (BP-2).

Biotska raznovrstnost in ekosistemi

Pri ocenjevanju vpliva lastnih dejavnosti na biotsko raznovrstnost in ekosisteme smo upoštevali bližino varovanih območij in vplive, predstavljene v poglavju 16.5.2 Pomembni vplivi, tveganja in priložnosti ter njihova povezanost s strategijo in poslovnim modelom (SBM-3). Uporabili smo tudi izsledke različnih poročil (npr. načrta upravljanja z morskim okoljem 2022–2027, izvedene študije biotske raznovrstnosti na območju pristanišča, programa upravljanja območij Natura 2000 za obdobje 2023–2028), iz njih razbrali stanje in trende, povezane z biotsko raznovrstnostjo in ekosistemi. V postopek ocenjevanja vplivov smo vključili tudi deležnike, kot so upravljalec Škocjanskega zatoka, Zavod za varstvo narave ter občini Koper in Ankaran.

Za opredelitev in ocenjevanje tveganj in priložnosti smo pregledali nabor fizičnih, akutnih in sistemskih tveganj, vendar v povezavi z dejavnostjo Skupine Luka Koper nismo prepoznali tveganj in priložnosti, povezanih s trajnostno temo biotske raznovrstnosti in ekosistemov, ki bi lahko imeli vpliv na bodoči finančni položaj, zato nismo uporabili analize scenarijev za biotsko raznovrstnost in ekosisteme.

Družbi Luka Koper, d. d., in Luka Koper INPO, d. o. o. delujeta v bližini območij Natura 2000 opisanih v poglavju 16.5.2 Pomembni vplivi, tveganja in priložnosti ter njihova povezanost s strategijo in poslovnim modelom (SBM-3). Na podlagi izvedenih meritev, ki jih izvajamo s ciljem spremljanja vplivov pristanišča na biotsko raznovrstnost (npr. podvodni hrup, osvetljenost morja, dolžina listov morskih trav, obsegi travnikov, meritve kakovosti morske vode) ocenjujemo, da je stanje dobro in se tudi izboljšuje. Zaradi navedenega ocenjujemo, da ne povzročamo poslabšanja stanja naravnih habitatov in habitatnih vrst, za katere je bilo določeno zavarovano območje.

Območje dovoljene širitve in pozidave je zakonsko opredeljeno v Uredbi o državnem prostorskem načrtu za celovito prostorsko ureditev pristanišča za mednarodni promet v Kopru (Uradni list RS, št. 48/11) in s koncesijskim območjem, ki ga opredeljuje Uredba o upravljanju koprskega tovornega pristanišča, opravljanju pristaniške dejavnosti, podelitvi koncesije za upravljanje, vodenje, razvoj in redno vzdrževanje pristaniške infrastrukture, ki je stopila v veljavo julija 2008. Gradnja na območju morja, izvedba poglabljanja in pozidava tal potekajo skladno z obema uredbama in pomenijo nepovraten vpliv na stanje ekosistemov vsaj za čas trajanja koncesije, vendar se ocenjuje, da

Vodni in morski viri

Ocena je bila izdelana za vse vplive, kot so poraba, odvzemi in odvajanje vode ter pridobivanje in raba morskih virov. Dejavnost Skupine Luka Koper je povezana z rabo vodnih in morskih virov, saj vodo potrebuje za sanitarne namene, tehnološke postopke (npr. za postopke hlajenja, pranja), požarno varnost in oskrbo ladij z vodo. Pri vrednotenju vplivov smo upoštevali, da ima reka Rižana (vir pitne vode) ocenjeno kemijsko dobro stanje (vir: ARSO, Kemijsko stanje površinskih voda v Sloveniji, Poročilo za leto 2023). Ekološko stanje morja je za posebna onesnaževala ocenjeno kot dobro, glede na vsebnosti živega srebra v školjkah klapavicah pa je določeno slabo stanje, ki ga preračun na trofični nivo rib še potrjuje (vir: ARSO, Ocena kemijskega stanja in posebnih onesnaževal v morju za leto 2023). Med pomembne dejanske vplive uvrščamo le porabo vode, saj se pristanišče nahaja na območju, kjer lahko predvsem v poletnem času prihaja do pomanjkanja pitne vode.

podnebnimi spremembami povezana prehodnostna tveganja, ki lahko vplivajo na našo dejavnost, so predvsem tržna in se lahko odrazijo kot zmanjšanje ali povečanje obsega pretovora različnih blagovnih skupin. Prepoznali smo tudi pomembno prehodnostno priložnost, in sicer priložnost iz naslova energetske učinkovitosti.

Za našo dejavnost in sredstva je značilno, da so potrebna znatna prizadevanja, da bi bili združljivi s prehodom na podnebno nevtralno gospodarstvo, saj bodo v prihodnjem obdobju potrebne pomembne naložbe predvsem v elektrifikacijo obal in opreme, da bi dosegli cilje podnebne nevtralnosti. Izvajamo tudi dve dejavnosti, ki nista nezdružljivi s prehodom na podnebno nevtralno gospodarstvo, in sicer pretovor fosilnih goriv in avtomobilov z motorji na notranje zgorevanje, kar ne velja za sredstva, ki so potrebna za izvajanje teh dejavnosti. Sredstva, ki omogočajo dejavnost pretovora in skladiščenja avtomobilov, je mogoče nameniti tako pretovoru avtomobilov z motorji na notranje zgorevanje kot pretovoru električnih vozil, sredstva, povezana z dejavnostjo pretovora tekočih fosilnih goriv, se bodo skladno s podnebnim prehodom lahko namenila pretovoru hidrotretiranih rastlinskih olj (hydrotreated vegetable oil – HVO), biodizla in trajnostnega letalskega goriva (sustainable aviation fuel – SAF), ki prispevajo k zmanjševanju ogljičnega odtisa, sredstva povezana z dejavnostjo pretovora premoga pa za vroče briketirano železo (hot briqueted iron – HBI).

Z analizo scenarijev smo preverili vpliv podnebnih tveganj predvsem na predpostavke iz računovodskih izkazov, ki vplivajo na ocenjene življenjske dobe ključnih sredstev, vendar pomembnih vplivov pri tem nismo ugotovili.

Onesnaževanje

Onesnaženje nastaja predvsem kot posledica dejavnosti pretovora in skladiščenja različnih vrst tovora in posredno zaradi dejavnosti prevoza tovora po cestah, morju in železnici na območju pristanišča. Območje označeno z vijolično, je opredeljeno v Koncesijski pogodbi za opravljanje pristaniških dejavnosti, vodenje, razvoj in redno vzdrževanje pristaniške infrastrukture št. 2411-08-800011 z dne 8. 9. 2008.

se živim organizmom v med gradnjo vsaj delno omogoči premik na druga območja, ki niso predmet posega. Sladno s koncesijsko pogodbo zaradi pozidave morja in tal niso predvideni drugi izravnalni ukrepi kot to, da se polovica sredstev iz naslova koncesijske dajatve nameni Mestni občini Koper in Občini Ankaran, lahko pa so posebej določeni skladno z zakonodajo, ki ureja posege v prostor.

Za naložbene projekte se skladno z Uredbo o posegih v okolje, za katere je treba izvesti presojo vplivov na okolje (Uradni list RS, št. 51/14, 57/15, 26/17, 105/20 in 44/22 – ZVO-2) se izvede tudi presoja vplivov na varovana območja, iz katerega lahko izhajajo ukrepi v zvezi z ohranjanjem biotske raznovrstnosti. Na osnovi študij presoj vplivov na okolje so bili za projekte določeni omilitveni ukrepi, ki smo jih podrobneje opisali v poglavju 16.5.4 Ukrepi in viri v zvezi z biotsko raznovrstnostjo in ekosistemi (E4-3).

Raba virov in krožno gospodarstvo

Analizirani so bili vplivi, tveganja in priložnosti pri lastnih dejavnostih, povezani z rabo virov in krožnim gospodarstvom, zlasti v zvezi s pritokom virov in odtokom virov ter odpadki. Na vrsto in količino embalažnih odpadkov družba Luka Koper, d. d., nima vpliva, ker nismo lastniki tovora. Zaradi strateške usmeritve v pretovor kontejnerjev in avtomobilov se bodo dolgoročno vrste in količina odpadkov zmanjševale. Prav tako družba nima vpliva na količino in vrsto odpadkov, ki nastanejo na ladjah, ker tam nima pristojnosti. Ladje z vgrajenimi sistemi sežiganja odpadkov ali drugimi sistemi ravnanja z odpadki oddajajo manjše količine in manj vrst odpadkov. Med pomembne dejanske vplive lastne dejavnosti uvrščamo pozitiven vpliv na krožno gospodarstvo in odpadke. Tveganj, prehodnostnih ali fizičnih, in priložnosti, povezanih s trajnostno temo rabe virov in krožnega gospodarstva, ki bi lahko imeli vpliv na bodoči finančni položaj, nismo prepoznali.

15.1.12 Seznam zahtev po razkritju iz ESRS, zajete v izjavi podjetja o trajnostnosti (IRO-2)

15	Splošne informacije	60
15.1	Splošna razkritja	60
15.1.1	Splošna podlaga za pripravo izjave o trajnostnosti (BP-1)	60
15.1.2	Razkritja v zvezi s posebnimi okoliščinami (BP-2)	60
15.1.3	Vloga upravnih, poslovodnih in nadzornih organov (GOV-1)	61
15.1.4	Informacije, predložene upravnim, poslovodnim in nadzornim organom pod jetja, ter trajnostnostne zadeve, ki jih ti organi obravnavajo (GOV-2)	62
15.1.5	Vključitev s trajnostnostjo povezane uspešnosti v sisteme spodbud (GOV-3)	63
15.1.6	Izjava o skrbnem pregledu (GOV–4)	63
15.1.7	Upravljanje tveganj in notranje kontrole poročanja o trajnostnosti (GOV–5)	65
15.1.8	Strategija, poslovni model in vrednostna veriga (SBM-1)	66
15.1.9	Interesi in stališča deležnikov (SBM-2)	67
	15.1.10 Pomembni vplivi, tveganja in priložnosti ter njihova povezanost s strategijo in poslovnim modelom (SBM-3)	70
	15.1.11 Opis postopka za opredelitev ter ocenjevanje pomembnih vplivov, tveganj in priložnosti (IRO-1)	73
	15.1.12 Seznam zahtev po razkritju iz ESRS, zajete v izjavi podjetja o trajnostnosti (IRO-2)	77
	15.1.13 Ostale informacije povezane z uredbo EMAS	84

in poslovnim modelom (SBM-3)
priložnosti (IRO-1)
(IRO-2)

16	Okoljske informacije	87
16.1	Razkritja v skladu s členom 8 Uredbe (EU) 2020/852 (uredba o taksonomiji)	87
	Uredba o taksonomiji EU	87
	Določitev dejavnosti usklajenih in sprejemljivih za taksonomijo	87
	Prepoznane dejavnosti, ki bistveno prispevajo k cilju blažitve podnebnih sprememb	87
	Prepoznane dejavnosti, ki bistveno prispevajo k prehodu na krožno gospodarstvo	88
	Nebistveno škodovanje (DNSH – Do no significant harm)	89
	Minimalni zaščitni ukrepi	89
	Ključni kazalniki uspešnosti	89
16.2	Podnebne spremembe	95
16.2.1	Vključitev s trajnostnostjo povezane uspešnosti v sisteme spodbud (ESRS 2 GOV-3)	95
16.2.2	Načrt za prehod za blažitev podnebnih sprememb (E1-1)	95
16.2.3	Pomembni vplivi, tveganja in priložnosti ter njihova povezanost s strategijo in poslovnim modelom (SBM-3)	96
16.2.4	Politike v zvezi z blažitvijo podnebnih sprememb in prilagajanjem nanje (E1-2)	97
16.2.5	Ukrepi in viri v zvezi s politikami na področju podnebnih sprememb (E1-3)	99
16.2.6	Cilji v zvezi z blažitvijo podnebnih sprememb in prilagajanjem nanje (E1-4)	100
16.2.7	Poraba energije in mešanica virov energije (E1-5)	102
16.2.8	Bruto emisije TGP obsegov 1, 2 in 3 ter skupne emisije TGP (E1-6)	103
16.2.9	Odvzemi TGP in projekti zmanjševanja emisij TGP, ki se financirajo z ogljič nimi dobropisi (E1-7)	104
	16.2.10 Oblikovanje interne cene ogljika (E1-8)	104
16.3	Onesnaževanje	105
16.3.1	Politike v zvezi z onesnaževanjem (E2-1)	105
16.3.2	Ukrepi in viri v zvezi z onesnaževanjem (E2-2)	105
16.3.3	Cilji v zvezi z onesnaževanjem (E2-3)	107
16.3.4	Onesnaževanje zraka, vode in prsti (E2-4)	108
16.3.5	Predvideni finančni učinki pomembnih z onesnaževanjem povezanih tveganj in priložnosti (E2-6)	118

16.4	Vodni in morski viri	119
16.4.1	Politike v zvezi z vodnimi in morskimi viri (E3-1)	119
16.4.2	Ukrepi in viri v zvezi z vodnimi in morskimi viri (E3-2)	119
16.4.3	Cilji v zvezi z vodnimi in morskimi viri (E3-3)	120
16.4.4	Poraba vode (E3-4)	120
16.4.5	Predvideni finančni učinki pomembnih tveganj in priložnosti, povezanih z vodnimi in morskimi viri (E3-5)	120
16.5	Biotska raznovrstnost in ekosistemi	121
16.5.1	Načrt za prehod ter upoštevanje biotske raznovrstnosti in ekosistemov v strategiji in poslovnem modelu (E4-1)	121
16.5.2	Pomembni vplivi, tveganja in priložnosti ter njihova povezanost s strategijo in poslovnim modelom (SBM-3)	121
16.5.3	Politike v zvezi z biotsko raznovrstnostjo in ekosistemi (E4-2)	123
16.5.4	Ukrepi in viri v zvezi z biotsko raznovrstnostjo in ekosistemi (E4-3)	123
16.5.5	Cilji v zvezi z biotsko raznovrstnostjo in ekosistemi (E4-4)	124
16.5.6	Metrike vpliva v zvezi s spremembami biotske raznovrstnosti in ekosiste mov (E4-5)	124
16.5.7	Predvideni finančni učinki pomembnih tveganj in priložnosti, povezanih z biotsko raznovrstnostjo in ekosistemi (E4-6)	128
16.6	Raba virov in krožno gospodarstvo	129
16.6.1	Politike v zvezi z rabo virov in krožnim gospodarstvom (E5-1)	129
16.6.2	Ukrepi in viri v zvezi z rabo virov in krožnim gospodarstvom (E5-2)	129
16.6.3	Cilji v zvezi z rabo virov in krožnim gospodarstvom (E5-3)	130
16.6.4	Odtok virov (odpadki) (E5-5)	131
16.6.5	Predvideni finančni učinki pomembnih tveganj in priložnosti, povezanih z rabo virov in krožnim gospodarstvom (E5-6)	133

17	Socialne informacije	134
17.1	Lastna delovna sila	134
17.1.1	Pomembni vplivi, tveganja in priložnosti ter njihova povezanost s strategijo in poslovnim modelom (ESRS 2 SBM-3)	134
17.1.2	Politike v zvezi z lastno delovno silo (S1-1)	135
17.1.3	Postopki za sodelovanje z lastno delovno silo in predstavniki delavcev v zvezi z vplivi (S1-2)	138
17.1.4	Postopki za popravni ukrep v zvezi z negativnimi vplivi in kanali, po katerih lahko člani lastne delovne sile izrazijo pomisleke (S1-3)	138
17.1.5	Sprejemanje ukrepov v zvezi s pomembnimi vplivi na lastno delovno silo ter pristopi k upravljanju pomembnih tveganj in izkoriščanju pomembnih prilož nosti v zvezi z lastno delovno silo ter učinkovitost navedenih ukrepov (S1-4)	139
17.1.6	Cilji v zvezi z upravljanjem pomembnih negativnih vplivov, spodbujanjem pozitivnih vplivov ter upravljanjem pomembnih tveganj in priložnosti (S1-5)	141
17.1.7	Značilnosti zaposlenih v podjetju (S1-6)	142
17.1.8	Značilnosti delavcev, nezaposlenih v lastni delovni sili podjetja (S1-7)	143
17.1.9	Pokritost s kolektivnimi pogajanji in socialni dialog (S1-8)	143
	17.1.10 Metrike raznolikosti (S1-9)	144
	17.1.11 Dostojne plače (S1-10)	145
	17.1.12 Socialna zaščita (S1-11)	145
	17.1.13 Invalidi (S1-12)	145
	17.1.14 Metrike usposabljanja ter razvoja znanj in spretnosti (S1-13)	145
	17.1.15 Metrike zdravja in varnosti (S1-14)	145
	17.1.16 Metrike usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja (S1-15)	146
	17.1.17 Metrike prejemkov (plačna vrzel in skupni prejemki) (S1-16)	146
	17.1.18 Incidenti, pritožbe in resni vplivi na človekove pravice (S1-17)	146
17.2	Delavci v vrednostni verigi	147
17.2.1	Pomembni vplivi, tveganja in priložnosti ter njihova povezanost s strategijo in poslovnim modelom (ESRS 2 SBM-3)	147
17.2.2	Politike v zvezi z delavci v vrednostni verigi (S2-1)	147
17.2.3	Postopki za sodelovanje z delavci v vrednostni verigi v zvezi z vplivi (S2-2)	148
17.2.4	Postopki za popravni ukrep v zvezi z negativnimi vplivi in kanali, po katerih lahko delavci v vrednostni verigi izrazijo pomisleke (S2-3)	148

17.2.5	Sprejemanje ukrepov v zvezi s pomembnimi vplivi na delavce v vrednostni verigi ter pristopi k upravljanju pomembnih tveganj in izkoriščanju pomemb nih priložnosti v zvezi z delavci v vrednostni verigi ter učinkovitost navede nih ukrepov (S2-4)	148
17.2.6	Cilji v zvezi z upravljanjem pomembnih negativnih vplivov, spodbujanjem pozitivnih vplivov ter upravljanjem pomembnih tveganj in priložnosti (S2-5)	148
17.3	Prizadete skupnosti	149
17.3.1	Pomembni vplivi, tveganja in priložnosti ter njihova povezanost s strategijo in poslovnim modelom (ESRS 2 SBM-3)	149
17.3.2	Politike v zvezi s prizadetimi skupnostmi (S3-1)	150
17.3.3	Postopki za sodelovanje s prizadetimi skupnostmi v zvezi z vplivi (S3-2)	150
17.3.4	Postopki za popravni ukrep v zvezi z negativnimi vplivi in kanali, po katerih lahko prizadete skupnosti izrazijo pomisleke (S3-3)	151
17.3.5	Sprejemanje ukrepov v zvezi s pomembnimi vplivi na prizadete skupnosti ter pristopi k upravljanju pomembnih tveganj in izkoriščanju pomembnih priložnosti v zvezi s prizadetimi skupnostmi ter učinkovitost navedenih ukrepov (S3-4)	152
17.3.6	Cilji v zvezi z upravljanjem pomembnih negativnih vplivov, spodbujanjem pozitivnih vplivov ter upravljanjem pomembnih tveganj in priložnosti (S3-5)	154

18	Informacije o upravljanju	155
18.1	Poslovno ravnanje	155
18.1.1	Vloga upravnih, poslovodnih in nadzornih organov (ESRS 2 GOV-1)	155
18.1.2	Politike o poslovnem ravnanju in korporativna kultura (G1-1)	155
18.1.3	Preprečevanje in odkrivanje korupcije in podkupovanja (G1-3)	156
18.1.4	Incidenti korupcije ali podkupovanja (G1-4)	157

Seznam podatkovnih točk iz ESRS 2 ter medsektorskih in tematskih standardov, ki izhajajo iz druge zakonodaje EU

Zahteva po razkritju in povezana podatkovna točka	Sklic na SFDR22	Sklic na steber 323	Sklic na uredbo o referenčnih vrednostih24	Sklic na podnebna pravila EU25	Kje se podatkovna točka nahaja v poročilu
SPLOŠNE INFORMACIJE
ESRS 2 GOV-1 Zastopanost spolov v odborih, odstavek 21(d)	Kazalnik št. 13 iz preglednice 1 Priloge I		Delegirana uredba Komisije (EU) 2020/181626, Priloga II		4.3.2 Nadzorni svet družbe Luka Koper, d. d., št. str. 21 4.3.3 Uprava družbe Luka Koper, d. d., št. str. 24
ESRS 2 GOV-1 Delež neodvisnih članov upravnega odbora, odstavek 21(e)			Delegirana uredba (EU) 2020/1816, Priloga II		4.3.2 Nadzorni svet družbe Luka Koper, d. d., št. str. 21 4.3.3 Uprava družbe Luka Koper, d. d., št. str. 24
ESRS 2 GOV-4 Izjava o skrbnem pregledu, odstavek 30	Kazalnik št. 10 iz preglednice 3 Priloge I				15.1.6 Izjava o skrbnem pregledu (GOV-4), št. str. 63
ESRS 2 SBM-1 Sodelovanje pri dejavnostih, povezanih s fosilnimi gorivi, odstavek 40(d)(i)	Kazalnik št. 4 iz preglednice 1 Priloge I	Člen 449a Uredbe (EU) št. 575/2013; Izvedbena uredba Komisije (EU) 2022/245327, razpredelnica 1 Kvalitativne informacije o okoljskem tveganju in razpredelnica 2 Kvalitativne informacije o socialnem tveganju	Delegirana uredba (EU) 2020/1816, Priloga II		15.1.8 Strategija, poslovni model in vrednostna veriga (SBM-1), št. str. 66
ESRS 2 SBM-1 Sodelovanje pri dejavnostih, povezanih s proizvodnjo kemikalij, odstavek 40(d)(ii)	Kazalnik št. 9 iz preglednice 2 Priloge I		Delegirana uredba (EU) 2020/1816, Priloga II		Ni relevantno
ESRS 2 SBM-1 Sodelovanje pri dejavnostih, povezanih s spornim orožjem, odstavek 40(d)(iii)	Kazalnik št. 14 iz preglednice 1 Priloge I		Delegirana uredba (EU) 2020/181828, člen 12(1) Delegirane uredbe (EU) 2020/1816, Priloga II		Ni relevantno
ESRS 2 SBM-1 Sodelovanje pri dejavnostih, povezanih s pridelavo in proizvodnjo tobaka, odstavek 40(d)(iv)			Delegirana uredba (EU) 2020/1818, člen 12(1), Delegirana uredba (EU) 2020/1816, Priloga II		Ni relevantno
OKOLJSKO PODROČJE
Podnebne spremembe
ESRS E1-1 Načrt za prehod na podnebno nevtralnost do leta 2050, odstavek 14				Uredba (EU)- 2021/1119, člen 2(1)	16.2.2 Načrt za prehod za blažitev podnebnih sprememb (E1-1), št. str. 95
ESRS E1-1 Podjetja, izključena iz referenčnih vrednosti, usklajenih s Pariškim sporazumom, odstavek 16(g)		Člen 449a Uredbe (EU) št. 575/2013; Izvedbena uredba Komisije (EU) 2022/2453, predloga 1: Netrgovalna knjiga – prehodnostno tveganje v zvezi s podnebnimi spremembami: kreditna kakovost izpostavljenosti po sektorjih, emisijah in preostali zapadlosti	Delegirana uredba (EU) 2020/1818, člen 12(1), točke (d) do (g), in člen 12(2)		16.2.2 Načrt za prehod za blažitev podnebnih sprememb (E1-1), št. str. 95
ESRS E1-4 Cilji glede zmanjšanja emisij TGP, odstavek 34	Kazalnik št. 4 iz preglednice 2 Priloge I	Člen 449a Uredbe (EU) št. 575/2013; Izvedbena uredba Komisije (EU) 2022/2453, predloga 3: Netrgovalna knjiga – prehodnostno tveganje v zvezi s podnebnimi spremembami: mere usklajenosti	Delegirana uredba (EU) 2020/1818, člen 6		16.2.6 Cilji v zvezi z blažitvijo podnebnih sprememb in prilagajanjem nanje (E1-4), št. str. 100

²² Uredba (EU) 2019/2088 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. novembra 2019 o razkritjih, povezanih s trajnostnostjo, v sektorju finančnih storitev (uredba o razkritjih v zvezi s trajnostnostjo) (UL L 317, 9.12.2019, str. 1). 23 Uredba (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o bonitetnih zahtevah za kreditne institucije in investicijska podjetja ter o spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 (uredba o kapitalskih zahtevah) (UL L 176, 27.6.2013, str. 1). 25 Uredba (EU) 2021/1119 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. junija 2021 o vzpostavitvi okvira za doseganje podnebne nevtralnosti in spremembi uredb (ES) št. 401/2009 in (EU) 2018/1999 (evropska podnebna pravila) (UL L 243, 9.7.2021, str. 1). 27 Izvedbena uredba Komisije (EU) 2022/2453 z dne 30. novembra 2022 o spremembi izvedbenih tehničnih standardov iz Izvedbene uredbe (EU) 2021/637 glede razkritja okoljskih, socialnih in upravljavskih tveganj (UL L 324,19.12.2022, str. 1).

24 Uredba (EU) 2016/1011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2016 o indeksih, ki se uporabljajo kot referenčne vrednosti v finančnih instrumentih in finančnih pogodbah ali za merjenje uspešnosti investicijskih skladov, in spremembi direktiv 2008/48/ES in 2014/17/EU ter Uredbe (EU) št. 596/2014 (UL L 171, 29.6.2016, str. 1).

26 Delegirana uredba Komisije (EU) 2020/1816 z dne 17. julija 2020 o dopolnitvi Uredbe (EU) 2016/1011 Evropskega parlamenta in Sveta glede pojasnila v izjavi o referenčni vrednosti, kako se v vsaki zagotovljeni in objavljeni referenčni vrednosti odražajo okoljski, socialni in upravljavski dejavniki (UL L 406, 3.12.2020, str. 1).

28 Delegirana uredba Komisije (EU) 2020/1818 z dne 17. julija 2020 o dopolnitvi Uredbe (EU) 2016/1011 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z minimalnimi standardi za referenčne vrednosti EU za podnebni prehod in referenčne vrednosti EU, usklajene s Pariškim sporazumom (UL L 406, 3.12.2020, str. 17).

Zahteva po razkritju in povezana podatkovna točka	Sklic na SFDR22	Sklic na steber 323	Sklic na uredbo o referenčnih vrednostih24	Sklic na podnebna pravila EU25	Kje se podatkovna točka nahaja v poročilu
ESRS E1-5 Poraba energije iz fosilnih virov, razčlenjena po virih (samo sektorji št. 5 iz preglednice 2 Priloge l z velikim vplivom na okolje), odstavek 38	Kazalnik št. 5 iz preglednice 1 in kazalnik				16.2.7 Poraba energije in mešanica virov energije (E1-5), st. str. 102
ESRS E1-5 Poraba energije in mešanica virov energije, odstavek 37 Kazalnik št. 5 iz preglednice 1 Priloge l					16.2.7 Poraba energije in mešanica virov energije (E1-5), št. str. 102
ESRS E1-5 Energijska intenzivnost, povezana z dejavnostmi v podnebnih sektorjih z velikim vplivom, odstavki 40 do 43	Kazalnik št. 6 iz preglednice 1 Priloge l				16.2.7 Poraba energije in mešanica virov energije (E1-5), št. str. 102
ESRS E1-6 Bruto emisije TGP obsegov 1, 2 in 3 ter skupne emisije TGP, odstavek 44	Kazalnika št. 1 in 2 iz preglednice 1 Priloge I	Clen 449a Uredbe (EU) št. 575/2013; Izvedbena uredba Komisije (EU) 2022/2453, predloga 1: Netrgovalna knjiga – prehodnostno tveganje v zvezi s podnebnimi spremembami: kreditna kakovost izpostavljenosti po sektorjih, emisijah in preostali zapadlosti	Delegirana uredba (EU) 2020/1818, členi 5(1), 6 in 8(1)		16.2.8 Bruto emisije TGP obsegov 1, 2 in 3 ter skupne emisije TGP (E1-6), st. str. 103
ESRS E1-6 Intenzivnost bruto emisij TGP, odstavki 53 do 55	Kazalnik št. 3 iz preglednice 1 Priloge l	Clen 449a Uredbe (EU) št. 575/2013; Izvedbena uredba Komisije (EU) 2022/2453, predloga 3: Netrgovalna knjiga – prehodnostno tveganje v zvezi s podnebními spremembami: mere usklajenosti	Delegirana uredba (EU) 2020/1818, člen 8(1)		16.2.8 Bruto emisije TGP obsegov 1, 2 in 3 ter skupne emisije TGP (E1-6), št. str. 103
ESRS E1-7 Odvzemi TGP in ogljični dobropisi, odstavek 56				člen 2(1)	Uredba (EU) 2021/1119, 16.2.9 Odvzemi TGP in projekti zmanjševanja emisij TGP, ki se financirajo z ogljičnimi dobropisi (E1-7), št. str. 104
ESRS E1-9 lzpostavljenost portfelja referenčne vrednosti s podnebjem povezanim fizičnim tveganjem odstavek 66			Delegirana uredba (EU) 2020/1818, Priloga II; Delegirana uredba (EU) 2020/1816, Priloga II		Izpuščena razkritja s Prilogo C standarda ESRS 1
ESRS E1-9 Razčlenitev denarnih zneskov po akutnih in kroničnih fizičnih tveganjih, odstavek 66(a) ESRS E1-9 Lokacija pomembnih sredstev, pri katerih obstaja pomembno fizično tveganje, odstavek 66(c)		Clen 449a Uredbe (EU) št. 575/2013; Izvedbena uredba Komisije (EU) 2022/2453, odstavka 46 in 47; Predloga 5: Netrgovalna knjiga – fizično tveganje v zvezi s podnebnimi spremembami: izpostavljenosti, ki so predmet fizičnega tveganja			Izpuščena razkritja s Prilogo C standarda ESRS 1
ESRS E1-9 Razčlenitev knjigovodske vrednosti njegovih nepremičninskih sredstev glede na energijske razrede, odstavek 67(c)		Clen 449a Uredbe (EU) št. 575/2013; Izvedbena uredba Komisije (EU) 2022/2453, odstavek 34; Predloga 2: Netrgovalna knjiga – prehodnostno tveganje v zvezi s podnebnimi spremembami: krediti, zavarovani z nepremičninami – energijska učinkovitost zavarovanja s premoženjem			Ni relevantno
ESRS E1-9 Stopnja izpostavljenosti portfelja priložnostim v zvezi s podnebjem,			Delegirana uredba (EU) 2020/1818, Priloga II		Izpuščena razkritja s Prilogo C standarda ESRS 1

odstavek 69

Onesnaževanje

80 《》三

			Sklic na uredbo o referenčnih	Sklic na podnebna	Kje se podatkovna točka
Zahteva po razkritju in povezana podatkovna točka	Sklic na SFDR22	Sklic na steber 323	vrednostih24	pravila EU25	nahaja v poročilu
ESRS E2-4 Količina vsakega onesnaževala iz Priloge II k uredbi o Evropskem registru izpustov in prenosov onesnaževal (Evropski register izpustov in prenosov onesnaževal), izpuščenega v zrak, vodo in tla, odstavek 28	Kazalnik št. 8 iz preglednice 1 Priloge I, kazalnik št. 2 iz preglednice 2 Priloge I, kazalnik št. 1 iz preglednice 2 Priloge I, kazalnik št. 3 iz preglednice 2 Priloge I				16.3.4 Onesnaževanje zraka, vode in prsti (E2-4), št. str. 108
Vodni in morski viri
ESRS E3-1 Vodni in morski viri, odstavek 9	Kazalnik št. 7 iz preglednice 2 Priloge l				16.4.1 Politike v zvezi z vodnimi in morskimi viri (E3-1), st. str. 119
ESRS E3-1 Namenska politika, odstavek 13	Kazalnik št. 8 iz preglednice 2 Priloge l				Ni relevantno
ESRS E3-1 Trajnostni oceani in morja, odstavek 14	Kazalnik št. 12 iz preglednice 2 Priloge l				16.4.1 Politike v zvezi z vodnimi in morskimi viri (E3-1), št. str. 119
ESRS E3-4 Skupna količina reciklirane in ponovno uporabljene vode, odstavek 28(c)	Kazalnik št. 6.2 iz preglednice 2 Priloge				16.4.4 Poraba vode (E3-4), št. str. 120
ESRS E3-4 Skupna poraba vode v m³ na neto prihodke iz lastnih dejavnosti, odstavek 29	Kazalnik št. 6.1 iz preglednice 2 Priloge				16.4.4 Poraba vode (E3-4), št. str. 120
Biotska raznovrstnost in ekosistemi
ESRS 2 - IRO-1 - E4, odstavek 16(a), točka (i)	Kazalnik št. 7 iz preglednice 1 Priloge l				16.5.2 Pomembni vplivi, tveganja in priložnosti ter njihova povezanost s strategijo in poslovnim modelom (SBM-3), št. str. 121
ESRS 2 - IRO-1 - E4, odstavek 16(b)	Kazalnik št. 10 iz preglednice 2 Priloge l				16.5.2 Pomembni vplivi, tveganja in priložnosti ter njihova povezanost s strategijo in poslovnim modelom (SBM-3), št. str. 121
ESRS 2 - IRO-1 - E4, odstavek 16(c)	Kazalnik št. 14 iz preglednice 2 Priloge l				16.5.2 Pomembni vplivi, tveganja in priložnosti ter njihova povezanost s strategijo in poslovnim modelom (SBM-3), št. str. 121
ESRS E4-2 Trajnostne prakse ali politike v zvezi z zemljišči/ kmetijstvom, odstavek 24(b)	Kazalnik št. 11 iz preglednice 2 Priloge l				16.5.3 Politike v zvezi z biotsko raznovrstnostjo in ekosistemi (E4-2), št. str. 123
ESRS E4-2 Trajnostne prakse ali politike v zvezi z oceani/morji, odstavek 24(c)	Kazalnik št. 12 iz preglednice 2 Priloge l				16.5.3 Politike v zvezi z biotsko raznovrstnostjo in ekosistemi (E4-2), št. str. 123
ESRS E4-2 Politike za obravnavanje krčenja gozdov, odstavek 24(d)	Kazalnik št. 15 iz preglednice 2 Priloge I				Ni relevantno
Raba virov in krožno gospodarstvo
ESRS E5-5 Nereciklirani odpadki, odstavek 37(d)	Kazalnik št. 13 iz preglednice 2 Priloge l				16.6.4 Odtok virov (odpadki) (E5-5), št. str. 131
ESRS E5-5 Nevarni odpadki in radioaktivni odpadki, odstavek 39	Kazalnik št. 9 iz preglednice 1 Priloge l				16.6.4 Odtok virov (odpadki) (E5-5), št. str. 131

81 (3) (3) (5) (5) (5) (5) (5) (5) (5) (5) (5) (5) (5) (5) (5) (5) (5) (5) (5) (5) (5) (5) (5) (5) (5) (5) (5) (5) (5

Zahteva po razkritju in povezana podatkovna točka	Sklic na SFDR22	Sklic na steber 323
Socialno področje
Lastna delovna sila
ESRS 2 - SBM-3 - S1 Tveganje incidentov prisilnega dela, odstavek 14(t)	Kazalnik št. 13 iz preglednice 3 Priloge l
ESRS 2 - SBM-3 - S1 Tveganje incidentov dela otrok, odstavek 14(g)	Kazalnik št. 12 iz preglednice 3 Priloge l
ESRS S1-1 Zaveze glede politike za področje človekovih pravic, odstavek 20	Kazalnik št. 9 iz preglednice 3 in kazalnik št. 11 iz preglednice 1 Priloge l
ESRS S1-1 Politike skrbnega pregleda glede vprašanj, ki jih obravnavajo temeljne konvencije Mednarodne organizacije dela 1 do 8, odstavek 21
ESRS S1-1 Postopki in ukrepi za preprečevanje trgovine z ljudmi, odstavek 22	Kazalnik št. 11 iz preglednice 3 Priloge
ESRS S1-1 Politika ali sistem upravljanja za preprečevanje nezgod na delovnem mestu, odstavek 23	Kazalnik št. 1 iz preglednice 3 Priloge I
ESRS S1-3 Mehanizmi za obravnavanje pritožb, odstavek 32(c)	Kazalnik št. 5 iz preglednice 3 Priloge I
ESRS S1-14 Stevilo smrtnih žrtev ter število in stopnja nezgod, povezanih z delom, odstavek 88(b) in (c)	Kazalnik št. 2 iz preglednice 3 Priloge I
ESRS S1-14 Stevilo izgubljenih dni zaradi poškodb, nezgod, smrtnih žrtev ali bolezni, odstavek 88(e)	Kazalnik št. 3 iz preglednice 3 Priloge I
ESRS S1-16 Neprilagojena plačna vrzel odstavek 97(a)	Kazalnik št. 12 iz preglednice 1 Priloge
ESRS S1-16 Pretirana plača izvršnega direktorja, odstavek 97(b)	Kazalnik št. 8 iz preglednice 3 Priloge l
ESRS S1-17 Incidenti diskriminacije, odstavek 103(a)	Kazalnik št. 7 iz preglednice 3 Priloge l
ESRS S1-17 Nespoštovanje vodilnih načel ZN o podjetništvu in človekovih pravicah ter OECD, odstavek 104(a)	Kazalnik št. 10 iz preglednice 1 in kazalnik št. 14 iz preglednice 3 Priloge l
Delavci v vrednostni verigi
ESRS 2 - SBM-3 - S2 Veliko tveganje dela otrok ali prisilnega dela v vrednostni verigi, odstavek 11(b)	Kazalnika št. 12 in 13 iz preglednice 3 Priloge
ESRS S2-1 Zaveze glede politike za področje človekovih pravic, odstavek 17	Kazalnik št. 9 iz preglednice 3 in kazalnik št. 11 iz preglednice 1 Priloge
ESRS S2-1 Politike v zvezi z delavci v vrednostni verigi, odstavek 18	Kazalnika št. 11 in 4 iz preglednice 3 Priloge l

17.2.2 Politike v zvezi z delavci v vrednostni verigi (S2-1), št. str. 147

() () () () () () () () () () () () () () () () () () () () () () () () () () () () () () () () () () () () () () () () () () () () () () ( () ( () ( () ( ) ( ) ( ) ( ) ( ) (

			Sklic na uredbo o referenčnih	Sklic na podnebna	Kje se podatkovna točka
Zahteva po razkritju in povezana podatkovna točka	Sklic na SFDR22	Sklic na steber 323	vrednostih24	pravila EU25	nahaja v poročilu
ESRS S2-1 Nespoštovanje vodilnih načel ZN o podjetništvu in človekovih pravicah ter smernic OECD, odstavek l d	Kazalnik št. 10 iz preglednice 1 Priloge l		Delegirana uredba (EU) 2020/1816, Priloga II; Delegirana uredba (EU) 2020/1818, člen 12(1)		17.2.2 Politike v zvezi z delavci v vrednostni verigi (S2-1), št. str. 147
ESRS \$2-1 Politike skrbnega pregleda glede vprašanj, ki jih obravnavajo temeljne konvencije Mednarodne organizacije dela 1 do 8, odstavek l g			Delegirana uredba (EU) 2020/1816, Priloga II		17.2.2 Politike v zvezi z delavci v vrednostni verigi (S2-1), št. str. 147
ESRS S2-4 Težave in incidenti v zvezi s človekovimi pravicami, povezani z višjim in nižjim delom njegove vrednostne verige, odstavek 36	Kazalnik št. 14 iz preglednice 3 Priloge l				17.2.5 Sprejemanje ukrepov v zvezi s pomembnimi vplivi na delavce v vrednostni verigi ter pristopi k upravljanju pomembnih tveganj in izkoriščanju pomembnih priložnosti v zvezi z delavci v vrednostni verigi ter učinkovitost navedenih ukrepov, št. str. 148
Prizadete skupnosti
ESRS S3-1 Zaveze glede politike za področje človekovih pravic, odstavek 16	Kazalnik št. 9 iz preglednice 3 Priloge I in kazalnik št. 11 iz preglednice 1 Priloge l				17.2.2 Politike v zvezi s prizadetimi skupnostmi (S3-1), št. str. 147
ESRS S3-1 Nespoštovanje vodilnih načel ZN o podjetništvu in človekovih pravicah, načel MOD in/ali smernic OECD, odstavek 17	Kazalnik št. 10 iz preglednice 1 Priloge l		Delegirana uredba (EU) 2020/1816, Priloga II; Delegirana uredba (EU) 2020/1818, člen 12(1)		17.2.2 Politike v zvezi s prizadetimi skupnostmi (S3-1), št. str. 147
ESRS S3-4 Težave in incidenti v zvezi s človekovimi pravicami, odstavek 36	Kazalnik št. 14 iz preglednice 3 Priloge l				17.2.5 Sprejemanje ukrepov v zvezi s pomembnimi vplivi na prizadete skupnosti ter pristopi k upravljanju pomembnih tveganj in izkoriščanju pomembnih priložnosti v zvezi s prizadetimi skupnostmi ter učinkovitost navedenih ukrepov (S3-4), št. str. 148
Potrošniki in končni uporabniki
ESRS S4-1 Politike v zvezi s potrošniki in končnimi uporabniki, odstavek 16	Kazalnik št. 9 iz preglednice 3 in kazalnik št. 11 iz preglednice 1 Priloge l				Ni relevantno
ESRS S4-1 Nespoštovanje vodilnih načel ZN o podjetništvu in človekovih pravicah ter smernic OECD, odstavek 17	Kazalnik št. 10 iz preglednice 1 Priloge l		Delegirana uredba (EU) 2020/1816, Priloga II; Delegirana uredba (EU) 2020/1818, člen 12(1)		Ni relevantno
ESRS S4-4 Težave in incidenti v zvezi s človekovimi pravicami, odstavek 35	Kazalnik št. 14 iz preglednice 3 Priloge I				Ni pomembno
Področje upravljanja
ESRS G1-1 Konvencija Združenih narodov proti korupciji, odstavek 10(b)	Kazalnik št. 15 iz preglednice 3 Priloge l				Ni relevantno
ESRS G1-1 Zaščita žvižgačev, odstavek 10(d)	Kazalnik št. 6 iz preglednice 3 Priloge l				Ni relevantno
ESRS G1-4 Denarne kazni za kršitve zakonodaje o korupciji in podkupovanju, odstavek 24(a)	Kazalnik št. 17 iz preglednice 3 Priloge l		Delegirana uredba (EU) 2020/1816, Priloga II		Ni relevantno
ESRS G1-4 Standardi za boj proti korupciji in podkupovanju, odstavek 24(b)	Kazalnik št. 16 iz preglednice 3 Priloge l				Ni relevantno

83 《》(》三

15.1.13 Ostale informacije povezane z uredbo EMAS

Okoljski del trajnostnega poročila zajema podatke za obdobje od 1. 1. 2024 do 31. 12. 2024. Kjer so rezultati na voljo, so prikazani za triletno obdobje, starejši podatki so dosegljivi v poročilih na spodnjih povezavah. Vsebuje tudi letne primerjave okoljskih kazalnikov s ciljem prikaza okoljske uspešnosti. Poglavja v trajnostnem poročilu, v katerih so navedene preverjene informa cije o okoljskem ravnanju, so označena z znakom . Podatki so verodostoj ni in odražajo dejansko stanje sistema ravnanja z okoljem v družbi. Naved be je v marcu 2025 preveril Slovenski inštitut za kakovost in meroslovje SIQ in ugotovil, da sistem ustreza zahtevam uredbe EU št. 1221/2009 (uredba EMAS).

-

Opis sistema ravnanja z okoljem ostaja nespremenjen in je vključen v Le tnem poročilu za leto 2023.

Predhodna poročila so na voljo na povezavah:

Živeti s pristaniščem - Poročila in dokumenti (zivetispristaniscem.si) in http://www.luka-kp.si/slo/o-podjetju/odnos-do-okolja .

Pojasnila glede spremembe metodologije ocenjevanja pomembnih vplivov, tveganj in priložnosti

V letu 2024 smo spremenili metodologijo ocenjevanja okoljskih vplivov, tveganj in priložnosti. Podrobneje je nova metodologija opisana v poglavju 15.1.11 Opis postopka za opredelitev ter ocenjevanje pomembnih vplivov, tveganj in priložnosti (IRO-1). Prepoznani pomembni okoljski vplivi, tvega nja in priložnosti so opisani v vsakem posameznem poglavju (Podnebne spremembe, Onesnaženje, Vodni in morski viri, Biotska raznovrstnost in ekosistemi). Uredba (ES) o prostovoljnem sodelovanju organizacij v siste mu Skupnosti za okoljsko ravnanje in presojo (EMAS) navaja, da je treba o svojih pomembnih neposrednih in posrednih okoljskih vidikih skupaj z glav nimi kazalniki uspešnosti poročati na teh okoljskih področjih:

energija,
materiali,
voda,
odpadki,
raba zemljišč v zvezi z biotsko raznovrstnostjo,
emisije.

V primerjavi z ocenjevanjem leta 2023, se v letu 2024 med pomembne vpli ve ne uvršča več poglabljanje morskega dna in odlaganje izkopanih sedi mentov. Med pomembne okoljske vidike se ne uvršča več požarna varnost, temveč potencialno onesnaženje z uhajanjem večje količine amonijaka (kot večja nesreča). Kot nov pomemben vpliv so prepoznane emisije toplo grednih plinov. Ciljne vrednosti so na področju preprečevanja onesnaževanja ostale nespremenjene. V poročilu tako poročamo o podnebnih spremem bah in energiji, vodi, odpadkih, biotski raznovrstnosti in emisijah. Kazalnika materialov ne prikazujemo, ker ocenjujemo, da pri dejavnosti skladiščenja in pretovora ni ključen in pomemben.

Komunikacija z deležniki

Vsebine so podrobno opisane v poglavju 17.3 Prizadete skupnosti.

Skladnost delovanja na okoljskem področju

Pri izkazovanju skladnosti v prvi vrsti izhajamo iz Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 44/22), na podlagi katerega so podeljena okoljevarstvena dovoljenja glede emisij v okolje:

št. 35450-18/2022-2550-4 z dne 4. 4. 2023 in čistopis izreka 35450- 18/2022-2550-8 z dne 26.5.2023 glede emisij hrupa,
št. 35444-2/2016-13 z dne 15. 6. 2017, spremembi št. 35440-50/2019-10 z dne 21. 10. 2020 in št. 35447-4/2021-2550-10 z dne 27. 5. 2022 glede emisij v zrak, emisijo odpadnih voda ter skladiščenja nenevarnih odpadkov,
št. 35415-1/2006-15 z dne 8. 1. 2008, spremembe št. 35415-4/2008-16 z dne 19. 3. 2009, št. 35495-1/2012-2 z dne 21. 11. 2012, št. 35492-1/2013- 10 z dne 21. 6. 2013 inšt. 35495-4/2016-7 z dne 14. 10. 2016 za obratovanje obrata, ki lahko povzroči večjo nesrečo (SEVESO).

Luka Koper, d. d., ima tudi okoljevarstveno dovoljenje št. 35444-2/2016-13 z dne 15. 6. 2017 po postopku R-3 za predelavo odpadnega papirniškega mulja, ki se pomeša z vodo ter nanaša na premog in železovo rudo za zmanjšanje prašenja.

V letu 2024 smo porabili 723 ton papirniškega mulja (kot ukrep zmanjševanja prašenja), kar je za 264 ton manj kot v letu prej in znotraj količin, ki jih dopušča okoljevarstveno dovoljenje. Izpolnjujemo zahteve, opredeljene v okoljevarstvenih dovoljenjih, ki smo jih pridobili za emisije v vode in v zrak, za skladiščenje odpadkov, emisije hrupa in kot obrat večjega tveganja za nastanek nesreče. Izpolnjevanje zahtev podeljenih okoljevarstvenih dovoljenj se letno pregleda in pri tem ugotavlja, ali se predpisane zahteve izpolnjujejo. Na področju svetlobnega onesnaženja je bila že v začetku leta 2017 zaključena ureditev vseh obstoječih svetil na način, da so ta skladna z zahtevami zakonodaje s področja svetlobnega onesnaženja (Uredba o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja (Uradni list RS, št. 81/07, 109/07, 62/10, 46/13 in 44/22 – ZVO-2)). Načrt je bil nato revidiran še leta 2019, 2021, 2022 in 2024. Revizije izvajamo zaradi sprememb v številu in lokacijah vgrajenih/odstranjenih svetil.

Rezultati meritev z naprav, ki povzročajo emisije snovi v zrak, izkazujejo skladnost s prejetim okoljevarstvenim dovoljenjem (št. 35444-2/2016-13 z dne 15. 6. 2017 in spremembama št. 35440-50/2019-10 z dne 21. 10. 2020 ter št. 35447-4/2021-2550-10 z dne 27. 5. 2022). Vrednosti delcev PM10 in PM2,5 v zraku so na območju pristanišča pod zakonsko postavljenimi normativi (Uredba o kakovosti zunanjega zraka (Uradni list RS, št. 9/11, 8/15, 66/18 in 44/22 – ZVO-2)), enako velja tudi za število dnevnih preseganj. Izmerjene emisije iz kurilnih naprav so skladne z zakonodajnimi zahtevami in okoljevarstvenih dovoljenjem (št. 35444-2/2016-13 z dne 15. 6. 2017 in spremembama št. 35440-50/2019-10 z dne 21. 10. 2020 ter št. 35447-4/2021-2550-10 z dne 27. 5. 2022) in Uredbo o emisiji snovi v zrak iz malih kurilnih naprav (Uradni list RS, št. 46/19 in 44/22 – ZVO-2). Raven hrupa, izmerjena s pomočjo treh fiksnih merilnikov (meritve se izvajajo stalno, 24/7), je skladna z zahtevami podeljenega okoljevarstvenega dovoljenja št. 35450-18/2022-2550-4 z dne 4. 4. 2023 in čistopisa izreka 35450-18/2022-2550-8 z dne 26. 5. 2023 glede mejnih vrednosti kazalnikov hrupa v okolju, ki veljajo pred prvimi objekti mesta Koper, Ankarana in Bertokov. V letu 2024 smo izvedli še dodatne meritve pred prvimi stavbami v Ankaranu, katerih rezultati so skladni z zakonodajo. Izvedene analize industrijskih odpadnih voda in odpadnih voda iz malih sanitarnih čistilnih naprav so pokazale skladnost z okoljevarstvenimi zahtevami št. 35444-2/2016-13 z dne 15. 6. 2017 ter spremembama št. 35440-50/2019-10 z dne 21. 10. 2020 in št. 35447-4/2021-2550-10 z dne 27. 5. 2022. Na novi lokaciji, kjer skladiščimo staro železo, smo imeli v letu 2023 v padavinski odpadni vodi neustrezne rezultate in ugotovili smo, da so posledica vdora morske vode in mešanja odpadne vode v lovilcu olj. Kot ukrep smo padavinske odpadne vode s te lokacije preusmerili na novo vgrajen lovilec olj in izvedene meritve izkazujejo skladnost z zakonodajo. Tudi preostale meritve in parametri v industrijskih odpadnih vodah so bili skladni z določili okoljevarstvenega dovoljenja št. 35444-2/2016-13 z dne 15. 6. 2017 ter spremembama št. 35440-50/2019-10 z dne 21. 10. 2020 in št. 35447-4/2021-2550-10 z dne 27. 5. 2022. Z rezultati meritev seznanimo upravljavca Centralne čistilne naprave Koper. Luka Koper, d. d., ima veljavno okoljevarstveno dovoljenje za skladiščenje (pretovarjanje) nekaterih vrst odpadkov (staro železo, papir, plastika, valjarniška škaja) št. 35444-2/2016-13 z dne 15. 6. 2017 s spremembama št. 35440-50/2019- 10 z dne 21. 10. 2020 in št. 35447-4/2021-2550-10 z dne 27. 5. 2022.

Izvajali smo pretovarjanje starega železa, pri čemer so se izvedle meritve radioaktivnosti pošiljk, vodile evidence, izračunale imisije prahu v okolje in izvedle meritve odpadne vode iz lovilcev olj. V sklopu pretovarjanja odpadnega železa v letu 2024 v pošiljkah nismo zasledili drugega materiala. Ne glede na navedeno smo na ministrstvo posredovali vlogo za spremembo obstoječega okoljevarstvenega dovoljenja (št. 35444-2/2016-13 z dne 15. 6. 2017, sprememba št. 35440-50/2019-10 z dne 21. 10. 2020, sprememba št. 35447-4/2021-2550-10 z dne 27. 5. 2022) za uvedbo dodatnega postopka obdelave kovinskih odpadkov na obstoječi lokaciji (lokacija 2 in lokacija 7) po mehanskem postopku R12 – Izmenjava odpadkov za predelavo s katerim koli od postopkov.

Na področju preprečevanja večjih nesreč (SEVESO okoljevarstveno dovoljenje, št. 35415-1/2006-15 z dne 8. 1. 2008, spremembe št. 35415-4/2008-16 z dne 19. 3. 2009, št. 35495-1/2012-2 z dne 21. 11. 2012, št. 35492-1/2013- 10 z dne 21. 6. 2013 in št. 35495-4/2016-7 z dne 14. 10. 2016) nismo zabeležili odstopanj glede na izdano dovoljenje in letni inšpekcijski pregled ni prepoznal pomanjkljivosti.

V sklopu Uredbe o preverjanju radioaktivnosti pošiljk, ki bi lahko vsebovale vire sevanja neznanega izvora (Ur. list RS, št. 10/2019), smo izvajali kontinuirane meritve. Za izvajanje meritev imamo pridobljeno pooblastilo s strani Uprave RS za jedrsko varnost (URSJV) iz decembra 2021, ki smo ji tudi posredovali letno poročilo o izvedenih meritvah. Za opravljene inšpekcijske nadzore nismo prejeli odločb. Dodatnih ukrepov nismo vpeljali.

Zabeležene in obravnavane okoljske pritožbe zaradi delovanja pristanišča in sprejeti ukrepi

Okoljske pritožbe sprejemamo telefonsko, prek spletne aplikacije in prek medijev. Vse pritožbe obravnavamo in pritožniku odgovorimo. Vse prejete pritožbe za območje pristanišča smo obravnavali (100 %). Skupaj smo v letu 2024 zabeležili 33 pritožb, od tega 18 zaradi prekomernega hrupa ladij, 6 zaradi neustreznih pristaniških zmogljivosti za prevzem ladijskih odpadkov, 3 zaradi dima ladje, 3 zaradi hrupa zaradi zabijanja pilotov, 1 zaradi neposodobljenih podatkov meritev na spletni strani Živeti s pristaniščem, 1 zaradi zastiranja pogleda na morje zaradi privezane ladje na vezu št. 1 ter 1 zaradi načela spoštovanja družbene odgovornosti.

V letu 2024 smo zaradi pogostih in zelo intenzivnih in neprijetnih vonjav iz objekta za sušenje komunalnega blata na Serminu posredovali pritožbo javnemu komunalnemu podjetju Marjetici. Težava še ni odpravljena.

Število prejetih okoljskih pritožb v Luki Koper, d. d.

	2022	2023	2024
Število okoljskih pritožb	12	14	33

Od skupno 18 prejetih pritožb zaradi hrupa ladij nam je pri 4 ladjah uspelo doseči, da je z izvedbo ukrepov raven hrupa znižala. V nekaterih pritožbenih primerih ukrepov ni bilo mogoče izvesti, ker je ladja že zapustila pristanišče ali bi izvedba ukrepov ogrozila varnost zaposlenih na ladji. V nekaterih primerih pa merilne naprave niso zaznale povišanj hrupa. V enem primeru je bil prekomeren hrup posledica okvare ladijskega motorja. Vpliv na okolje je bil kratkotrajen, vendar prisoten.

V primerih pritožb (6) zaradi neustreznih pristaniških zmogljivosti za prevzem ladijskih odpadkov so se le-te nanašale na neprevzem določenih tekočih ladijskih odpadkov. V nobenem od primerov ladjar ni podal zahtevane najave oddaje tovrstnih odpadkov. Gre za večje količine tekočih odpadkov, ki jih tudi ob ustrezni najavi sicer še ne moremo sprejeti in preučujemo rešitve, saj so prevzemne zmogljivosti omejene tudi v Sloveniji. Na prejete pritožbe smo tudi pisno odgovorili Upravi RS za pomorstvo. Žal nimamo informacije, v katerem pristanišču so omenjene ladje oddale te odpadke, vendar pa je izpust v morje nedovoljen, zato ocenjujemo, da vpliva na okolje ni bilo. Ladjar je v nekaterih primerih tudi navedel, da ima zadostne skladiščne kapacitete za hranjenje odpadkov do naslednjega pristanišča.

3 pritožbe smo prejeli zaradi dima ladje v pristanišču ali na sidrišču. Ob takih dogodkih smo obvestili pristojnega pomorskega inšpektorja, ki spremlja in preveri dogajanje na morju, oziroma ladjarja. V večini primerov se dimljenje pojavi ob zagonu glavnih motorjev ladje in traja kratek čas, zaradi česar je vpliv kratkotrajen. Trajno prenehanje dimljenja ladij v pristanišču bo mogoče šele, ko bodo ladje imele alternativne pogone oziroma ne bodo več uporabljale fosilnih goriv.

2 pritožbi sta se nanašali na zabijanje pilotov pri gradnji. Na gradbišču smo

izmerili izvedli meritve hrupa, ki pa ne niso izkazovaleuje preseganja mejnih vrednosti, zato ocenjujemo, da je bil vpliv na okolje majhen.

Ena pritožba se je nanašala na neposodobljene podatke o hrupu in prahu na spletni strani Živeti s pristaniščem. Težave s pošiljanjem podatkov na strežnik so bile hitro odpravljene, zaradi česar ne ocenjujemo vpliva na okolje.

Ena pritožba se je nanašala na zastiranje pogleda na morje zaradi vezane kontejnerske ladje na vezu št. 1. Ladja je bila izjemoma začasno privezala na tem vezu, saj se je takoj po izplutju z drugega veza na kontejnerskem terminalu izkazalo, da ima okvaro motorja. Ladja se je na vezu št. 1 zadržala kratek čas. Vplivov na okolje ni bilo.

Inšpekcijski pregledi na področju okolja na območju pristanišča v letu 2024 in ukrepi

• Inšpekcija za okolje je izvedla nadzor nad spremljanjem kakovosti goriv, vendar je ugotovila, da skladno z Uredbo o fizikalno kemijskih lastnostih tekočih goriv nismo zavezanka in se je postopek ustavil, ukrepi niso potrebni. Kontrolo nad kakovostjo goriv izvaja lastnik tovora.

• Inšpekcija za varstvo pred naravnimi nesrečami in drugimi nesrečami je izvedla nadzor in pregledala sistem zaščite in reševanja, pri čemer ni bila ugotovljena nobena kršitev, zato ukrepi niso bili potrebni.

• Inšpekcija za okolje je izvedla redni nadzor nad obratom večjega tveganja za nastanek nesreče in ni ugotovila nepravilnosti oziroma kršitev, ukrepi

• Uprava RS za pomorstvo izvaja nadzor nad izvajanjem gospodarske javne službe zagotavljanje varstva pred škodljivim delovanjem morja (odstranjevanje plavja, naplavin …) in postopek še ni zaključen.

-

- niso bili potrebni.

obsežnosti še ni zaključen (pričel se je 20. 12. 2024).

• Inšpekcija za okolje izvaja nadzor nad izpolnjevanjem zahtev iz podeljenega okoljevarstvenega dovoljenja glede emisij v okolje, postopek zaradi

Med letom smo izvedli 3 samoprijave na Inšpekcijo za okolje, ki so se nanašale na izredne dogodke.

Na Centru za ravnanje z odpadki je zaradi poškodbe (razpoke) tal in stene prišlo do iztekanja vode iz gnojišča. Iztekla je manjša količina odpadne vode v neposredni bližini objekta, večjega vpliva na okolje ni bilo. Betonska tla in stena gnojišča so bili takoj sanirani. Kot ukrep smo pregledali tla v vseh boksih, druga popravila niso bila potrebna. Dokazila so bila posredovana okoljski inšpekciji, postopek še ni zaključen.
Na železniškem tiru znotraj pristanišča je iztirila starejša lokomotiva in pri tem je iz rezervoarja izteklo nekaj goriva. Onesnaženje je bilo lokalno in ni imelo večjega vpliva na okolje. Izvedli smo analizo zemlje in onesnaženo zemljino izkopali ter jo predali pooblaščenemu prevzemniku. Nasuta je bila nova zemljina. Dokazila so bila posredovana okoljski inšpekciji, postopek še ni zaključen.
Na vagonski polnilnici je zaradi nepazljivosti operaterja izteklo gorivo v betonsko lovilno posodo, izpusta v okolje ni bilo. Gorivo je bilo prečrpano v zabojnike in kot odpadek predano pooblaščenemu prevzemniku. Sprejeti so bili dodatni ukrepi, s pomočjo katerih bo verjetnost ponovitve dogodka manjša. Okoljska inšpekcija je na podlagi izvedenih in pregledanih ukrepov postopek zaključila.

Luka Koper, d. d., v letih 2022, 2023 in 2024 ni prejela denarne kazni iz naslova inšpekcijskih pregledov. V letu 2024 nismo uvedli nobenega dodatnega ukrepa, ki bi izhajal iz inšpekcijskih ugotovitev.

16 Okoljske informacije

16.1 Razkritja v skladu s členom 8 Uredbe (EU) 2020/852 (uredba o taksonomiji)

Uredba o taksonomiji EU

Skladno z Uredbo o taksonomiji (Uredba (EU) 2020/852 Evropskega parla menta in Sveta z dne 18. junija 2020 o vzpostavitvi okvira za spodbujanje trajnostnih naložb ter spremembi Uredbe (EU) 2019/2088), ki je pričela veljati 12. julija 2020, in njenimi prilogami ter skladno z Delegirano uredbo Ko misije 2021/21/8 z dne 6. julija 2021 o dopolnitvi Uredbe o taksonomiji in s smernicami Agencije za trg vrednostnih papirjev (ATVP) je Skupina Luka Koper za leto 2024 zavezana za objavo ključnih kazalnikov uspešnosti, ki izhajajo iz storitev, povezanih z gospodarskimi dejavnostmi, ki se lahko štejejo za trajnostne.

Večina dejavnosti zaenkrat ni vključena v področje uporabe prilog l in II k Dele girani uredbi Komisije (EU) 2021/2139 z dne 4. junija 2021 o dopolnitvi Ured be o taksonomiji, kot tudi ne v področje uporabe prilog I, III, III in IV Delegirane uredbe komisije (EU) 2023/2486 z dne 27. junija 2023 o dopolnitvi Uredbe (EU) 2020/852 Evropskega parlamenta in Sveta z določitvijo tehničnih me ril za pregled za določitev pogojev, pod katerimi se šteje, da gospodarska dejavnost bistveno prispeva k trajnostni rabi ter varstvu vodnih in morskih virov, prehodu na krožno gospodarstvo, preprečevanju in nadzorovanju onesnaževanja ali varstvu in obnovi biotske raznovrstnosti in ekosistemov, in za ugotavljanje, ali ta gospodarska dejavnost ne škoduje bistveno kateremu od drugih okoljskih ciljev, ter o spremembi Delegirane uredbe Komisije (EU) 2021/2178 glede posebnih javnih razkritij za te gospodarske dejavnosti. To pomeni, da večina dejavnosti Skupine trenutno ni taksonomsko sprejemljivih. Zaradi navedenega v nadaljevanju poročamo le o tistih taksonomskih dejavnostih, ki jih prepoznamo v delegiranih uredbah.

Določitev dejavnosti usklajenih in sprejemljivih za taksonomijo

Za opredelitev usklajenih dejavnosti smo izvedli celovit pregled dejavnosti ter glede na razpoložljive atribute poročanja določili, katere lahko pomembno prispevajo k navedenim ciljem.

Pretovor in skladiščenje, ki predstavljata glavno dejavnost, v smislu taksonomije EU nista prepoznana kot gospodarski dejavnosti, ki sta sprejemljivi za taksonomijo in bistveno prispevata k prilagajanju podnebnim spremembam in blažitvi njihovih posledic ali drugim ciljem, je bilo pa v delegiranih uredbah prepoznanih nekaj taksonomskih dejavnosti, s katerimi se prilagajamo podnebnim spremembam in blažimo njihove posledice ter prispevamo k drugim ciljem. Zaradi lastnega delovanja neposredno omogočamo drugim dejavnostim (npr. pomorski, cestni in železniški promet), da znatno prispevajo k enemu ali več okoljskim ciljem iz delegirane uredbe. Ker večina dejavnosti družb v Skupini trenutno se ni sprejemljvih in usklajenih s taksonomijo EU, so posledično deleži prihodkov, naložb in stroškov glede na njihov skupni obseg relativno majhni.

Nobena gospodarska dejavnost ali naložba ne sme pomembno škodovati kateremu koli od šestih okoljskih ciljev, določenih v EU Taksonomiji, in sicer: a) blažitev podnebnih sprememb;

b) prilagajanje podnebnim spremembam;
c) trajnostna raba ter varstvo vodnih in morskih virov;
d) prehod na krožno gospodarstvo;
e) preprečevanje in nadzorovanje onesnaževanja;
f) varstvo in ohranjanje biotske raznovrstnosti in ekosistemov

Prepoznane dejavnosti, ki bistveno prispevajo k cilju blažitve podnebnih sprememb

4.1 Proizvodnja energije z uporabo fotovoltaične tehnologije

V sklop aktivnosti 4.1 Proizvodnja energije z uporabo fotovoltaične tehnologije smo vključili dejavnost gradnje ali upravljanja objektov za proizvo dnjo električne energije z uporabo fotovoltaične tehnologije, saj skladno s trajnostno strategijo vgrajujemo sončne elektrarne. Proizvedena električna energija se v celoti porabi za lastne potrebe, zato iz tega naslova nimamo prihodkov. V sklopu te aktivnosti poročamo o investicijah v gradnjo sončnih elektrarn. Aktivnost v celoti izpolnjuje merila za bistven prispevek k prilagajanju podnebnim spremembam.

4.9 Prenos in distribucija električne energije V sklop aktivnosti 4.9 Prenos in distribucija električne energije je vključena dejavnost gradnje in upravljanja prenosnih sistemov za prenos električne energije po povezanem sistemu z visoko in izjemno visoko napetostjo ter gradnje in upravljanja distribucijskih sistemov za prenos električne energije po visoko-, srednje- in nizkonapetostnih distribucijskih sistemih, saj Skupina Luka Koper sama investira v infrastrukturo, ki bo v bodoče nadgrajena in bo zagotavljala tudi priključitev tovornih in potniških ladij na električno omrežje ter posledično bistveno pripomogla k zmanjševanju emislj toplogrednih pli nov na območju pristanišča. V to dejavnost je za leti 2022 in 2023 vključena aktivnost namestitve prenosnih in distribucijskih transformatorjev, ki izpol njujejo zahteve stopnje 2 (od 1. julija 2021) iz priloge I k Uredbi Komisije (EU) št. 548/2014 in – za srednje transformatorje, pri katerih najvišja napetost za opremo ne presega 36 kV - zahteve glede doseganja ravni AAA0, kar zadeva izgube prostega teka, določene v standardu EN 50588-1, saj sta bila v letih 2022 in 2023 nameščena dva taka sistema. Aktivnost v celoti izpolnjuje merila za bistven prispevek k prilagajanju podnebnim spremembam.

87 (< ) (>)

5.2 Obnova sistemov za zbiranje, čiščenje in distribucijo vode

V sklop aktivnosti 5.2 Obnova sistemov za zbiranje, čiščenje in distribucijo vode je vključena dejavnost obnove sistemov za zbiranje, čiščenje in distribucijo vode, vključno z infrastrukturo za zbiranje, čiščenje in distribucijo vode za potrebe gospodinjstev in industrije, kajti na območju pristanišča Skupina Luka Koper sama investira v infrastrukturo za oskrbo s pitno vodo ter s stalnimi posodobitvami prispeva k manjšim izgubam vode in blažitvi podnebnih sprememb. Aktivnost v celoti izpolnjuje merila za bistven prispevek k prilagajanju podnebnim spremembam.

5.5 Zbiranje in prevoz frakcij nenevarnih odpadkov, ki se ločujejo na viru

Ocenjujemo, da aktivnost bistveno prispeva k prehodu na krožno gospodarstvo, saj se odpadki v pristanišču ločeno zbirajo po posameznih frakcijah, se ponovno uporabijo ali reciklirajo, količina in kakovost odpadkov se stalno spremljata in ocenjujeta in o tem se poroča deležnikom. Dejavnost ne ovira doseganja dobrega okoljskega stanja morskih voda ali ne poslabša kakovosti morskih voda, ki so že v dobrem okoljskem stanju, kar ugotavljamo na podlagi izvedenih meritev.

6.5. Prevoz z motornimi kolesi, osebnimi avtomobili in lahkimi gospodarskimi vozili

Aktivnost vključuje nakup, financiranje, najem, zakup in upravljanje vozil, razvrščenih v kategoriji M1 (232) in N1 (233), ki spadata na področje uporabe Uredbe (ES) št. 715/2007 Evropskega parlamenta in Sveta (234), ali v kategorijo L (dvo- in trikolesna vozila ter štirikolesniki) (235). V letu 2023 so bila nabavljena električna vozila in električni skuterji. Aktivnost v celoti izpolnjuje merila za bistven prispevek k blažitvi podnebnih sprememb, saj proizvaja 0 kgCO2e/km.

6.16 Infrastruktura za omogočanje nizkoogljičnega prevoza po plovnih poteh

V sklop aktivnosti 6.16 Infrastruktura za omogočanje nizkoogljičnega prevoza po plovnih poteh so vključeni gradnja, posodobitev, upravljanje in vzdrževanje infrastrukture, ki je potrebna za upravljanje plovil ali pristaniške dejavnosti z ničelnimi emisijami CO2 (iz izpušne cevi), ter infrastruktura za pretovarjanje z ničelnimi emisijami CO2 (iz izpušne cevi). V to aktivnost smo vključili infrastrukturo, namenjeno upravljanju plovil, z ničelnimi neposrednimi emisijami CO2 iz izpušne cevi, in sicer tisto, namenjeno električnemu napajanju in polnjenju z vodikom. Na območju pristanišča smo zgradili infrastrukturo, ki omogoča električno napajanje plovil-vlačilcev, električnih RTG na kontejnerskem terminalu ter obalnih dvigal. V letu 2022 smo nabavili dve električni obalni dvigali super postpanamax STS in tri električna dvigala RTG, pri čemer gre za opremo, namenjeno pretovarjanju tovora med različnimi načini prevoza, terminalsko infrastrukturo in superstrukture za natovarjanje, raztovarjanje in pretovarjanje blaga z ničelnimi emisijami CO2 (iz izpušne cevi). Prikazali smo tudi letne stroške vzdrževanja luške mehanizacije in transportnih sistemov z ničelnimi emisijami CO2. Aktivnost v celoti izpolnjuje merila za bistven prispevek k blažitvi podnebnih sprememb.

7.3 Namestitev, vzdrževanje in popravilo energijsko učinkovite opreme

V sklop aktivnosti 7.3 Namestitev, vzdrževanje in popravilo energijsko učinkovite opreme so vključeni posamezni obnovitveni ukrepi, ki obsegajo namestitev, vzdrževanje ali popravilo energijsko učinkovite opreme. Gospodarske dejavnosti v tej kategoriji vključujejo enega od spodaj navedenih posameznih ukrepov, kadar izpolnjujejo minimalne zahteve za posamezne komponente in sisteme iz veljavnih nacionalnih ukrepov, s katerimi se izvaja Direktiva 2010/31/EU, in se, kjer je to ustrezno, uvrščajo v najvišja dva razreda energijske učinkovitosti, v katerih je na voljo znatno število izdelkov, v skladu z Uredbo (EU) 2017/1369 in delegiranimi akti, sprejetimi na podlagi te uredbe. Aktivnost v celoti izpolnjuje merila za bistven prispevek k blažitvi podnebnih sprememb, saj vključuje:

(a) dodajanje izolacije obstoječim sestavnim delom ovoja, kot so zunanji zidovi (vključno z zelenimi zidovi), strehe (vključno z zelenimi strehami), podstrešja, kleti in pritličja (vključno z ukrepi za zagotavljanje zračne tesnosti, ukrepi za zmanjšanje učinkov toplotnih mostov in postavljanja zidarskih odrov) ter proizvode za namestitev izolacije na ovoj stavbe

(b) zamenjavo obstoječih oken z novimi energijsko učinkovitimi okni; (c) zamenjavo obstoječih zunanjih vrat z novimi energijsko učinkovitimi

(d) namestitev in zamenjavo energijsko učinkovitih svetlobnih virov;

- (vključno z mehanskimi pritrjevali in lepili);

- vrati;

vitimi tehnologijami;

(e) namestitev, zamenjavo, vzdrževanje in popravilo ogrevalnih, prezračevalnih in klimatskih sistemov ter sistemov za ogrevanje vode, vključno z opremo, povezano s storitvami daljinskega ogrevanja, z visoko učinko(f) namestitev kuhinjske in sanitarne vodovodne napeljave z nizko porabo vode in električne energije, ki je v skladu s tehničnimi specifikacijami iz dodatka A k prilogi I k tej uredbi ter ima pri prhah, mešalnih prhah, ventilih in pipah za prhe največji pretok vode 6 l/min ali manj v skladu z obstoječo etiketo na trgu Unije.

V letu 2022 smo izvedli posodobitev opreme v objektu notranjega železniškega transporta ter izvedli aktivnosti d, e in f. V 2023 smo izvedli namestitev in zamenjavo energijsko učinkovitih svetlobnih virov ter izvedli posodobitev prezračevalnih, ogrevalnih in hladilnih sistemov.

7.4. Namestitev, vzdrževanje in popravilo polnilnih postaj za električna vozila v stavbah (in na parkirnih prostorih, povezanih s stavbami)

V sklop aktivnosti so vključeni namestitev, vzdrževanje in popravilo polnilnih postaj za električna vozila v stavbah (in na parkirnih prostorih, povezanih s stavbami), kar smo v letu 2023 na nekaterih območjih pristanišča tudi izvedli. Aktivnost v celoti izpolnjuje merila za bistven prispevek k blažitvi podnebnih sprememb.

7.7 Nakup in lastništvo stavb

Ta dejavnost je taksonomsko sprejemljiva, vendar še ni okoljsko trajnostna glede na postavljene kriterije, saj se te stavbe ne uvrščajo v razred učinkovitosti A, torej gre za dejavnost, neusklajeno s taksonomijo.

Prepoznane dejavnosti, ki bistveno prispevajo k prehodu na krožno gospodarstvo

Na podlagi predpisanih meril smo v prilogi III Delegirane uredba komisije (EU) 2023/2486 z dne 27. junija 2023 o dopolnitvi Uredbe (EU) 2020/852 Evropskega parlamenta in Sveta z določitvijo tehničnih meril za pregled za določitev pogojev, pod katerimi se šteje, da gospodarska dejavnost bistveno prispeva k trajnostni rabi ter varstvu vodnih in morskih virov, prehodu na krožno gospodarstvo, preprečevanju in nadzorovanju onesnaževanja ali varstvu in obnovi biotske raznovrstnosti in ekosistemov, in za ugotavljanje, ali ta gospodarska dejavnost ne škoduje bistveno kateremu od drugih okoljskih ciljev, ter o spremembi Delegirane uredbe Komisije (EU) 2021/2178 glede posebnih javnih razkritij za te gospodarske dejavnosti prepoznali le eno dejavnost, ki bistveno prispeva k cilju.

2.3 Zbiranje in prevoz nevarnih in nenevarnih odpadkov

V sklop aktivnosti sta vključena ločeno zbiranje in prevoz nenevarnih in nevarnih odpadkov, ki so namenjeni pripravi za ponovno uporabo ali recikliranju, vključno z gradnjo, upravljanjem in nadgradnjo obratov za zbiranje in prevoz takih odpadkov, kot so zbirni centri in postaje za pretovarjanje odpadkov kot sredstva za snovno predelavo. Pod to postavko prikazujemo čiste prihodke od prodaje, naložbe v osnovna sredstva (CAPEX) in naložbe v obratna sredstva (OPEX) za dejavnost ločenega zbiranja in prevoza nevarnih odpadkov, saj smo dejavnost zbiranja in prevoza nenevarnih odpadkov prikazali že kot prepoznano aktivnost.

Nebistveno škodovanje (DNSH – Do no significant harm)

Ocenili in dokumentirali smo skladnost s predpisanimi merili za nebistveno škodovanje (DNSH), kot jih predpisuje zakonodaja na področju taksonomije za prepoznane sprejemljive dejavnosti. Za oceno fizičnih podnebnih tveganj skladno z merili iz Dodatka A, smo uporabili analizo različnih scenarijev podnebnih sprememb predstavljenih v poglavju 15.1.11 Opis postopka za opredelitev ter ocenjevanje pomembnih vplivov, tveganj in priložnosti (IRO-1). Če smo lahko dokumentirali skladnost glede na vsa postavljena merila DNSH, smo ocenili, da dejavnost ne škoduje bistveno drugim okoljskim ciljem.

Minimalni zaščitni ukrepi

Skupina Luka Koper je v skladu s svojimi vrednotami zavezana k spoštovanju človekovih pravic ter upoštevanju etičnih standardov v vseh svojih dejavnostih poslovanja. Smo podpisniki Zaveze o spoštovanju človekovih pravic pri poslovanju, o čemer podrobneje poročamo v poglavju 15.1.6 Izjava o skrbnem pregledu (GOV-4). Zaveze glede spoštovanja človekovih pravic, sodelovanja z lastnimi delavci ter ukrepov za zagotavljanje in omogočanje popravnega ukrepa so vključene v Politiko upravljanja Skupine Koper in Etični kodeks Skupine Luka Koper in so podrobneje opisane v poglavju 15.1.4 Informacije, predložene upravnim, poslovodnim in nadzornim organom podjetja, ter trajnostnostne zadeve, ki jih ti organi obravnavajo (GOV-2). Skladnost z minimalnimi zaščitnimi ukrepi, kot jih določa Uredba EU o taksonomiji, je bila ugotovljena na ravni Skupine Luka Koper in temelji na tej oceni.

Človekove pravice

Zavezani smo spoštovanju vseh mednarodno priznanih človekovih pravic, navedenih v Splošni deklaraciji človekovih pravic in v drugih relevantnih mednarodnih dokumentih s področja človekovih pravic. Zavezani smo k izvajanju skrbnega pregleda človekovih pravic, kot ga določajo Vodilna načela ZN o podjetništvu in človekovih pravicah ter Smernice OECD za večnacionalne družbe. Podrobneje o človekovih pravicah poročamo v poglavju 15.1.6 Izjava o skrbnem pregledu (GOV-4) in poglavju 17.1.2 Politike v zvezi z lastno delovno silo (S1-1). V družbah v Skupini Luka Koper kršitve človekovih pravic na podlagi odločb pristojnih organov niso bile ugotovljene. O tem podrobneje poročamo v poglavju 17.1.18 Incidenti, pritožbe in resni vplivi na človekove pravice (S1-17).

Korupcija

Vzpostavljen imamo sistem vodenja za preprečevanje korupcije, ki izpolnjuje zahteve standarda ISO 37001:2016 Sistemi vodenja za preprečevanje korupcije, o čemer podrobneje poročamo v poglavju 18.1 Poslovno ravnanje. V družbah v Skupini Luka Koper kršitve korupcije na podlagi odločb pristojnih organov niso bile ugotovljene.

Davki

Zaveza izpolnjevanja davčnih predpisov je pomemben vidik upravljanja in nadzora družb v Skupini Luka Koper. Vzpostavljen imamo sistem notranjih davčnih kontrol, ustreznost in delovanje katerih preverjamo tako v okviru pridobljenega posebnega statusa davčnega zavezanca zaradi spodbujanja prostovoljnega izpolnjevanja obveznosti, kot tudi z izvedbo občasnih preventivnih davčnih pregledov s strani neodvisnih zunanjih strokovnjakov. V družbah v Skupini Luka Koper kršitve davčnih predpisov na podlagi odločb pristojnih organov niso bile ugotovljene.

Poštena konkurenca

Pravila in smernice etičnega ravnanja so opredeljeni v Etičnem kodeksu, ki je podrobneje opisan v poglavju 17.1.2 Politike v zvezi z lastno delovno silo (S1- 1). Zoper Skupino Luka Koper ni potekal noben postopek zaradi kršitve konkurenčne zakonodaje. V družbah v Skupini Luka Koper kršitve konkurenčnih predpisov na podlagi odločb pristojnih organov niso bile ugotovljene.

Ključni kazalniki uspešnosti

Dejavnosti na področju jedrske energije in zemeljskega plina

	Dejavnosti na področju jedrske energije
1.	Podjetje izvaja ali financira raziskave, razvoj, predstavitev in postavitev inovativnih objektov za proizvodnjo električne energije, ki proizvajajo energijo iz jedrskih procesov z minimalnimi odpadki iz jedrskega gorivnega cikla, ali ima izpostavljenosti do navedenega.	NE
2.	Podjetje izvaja ali financira gradnjo in varno upravljanje novih jedrskih objektov za proizvodnjo električne energije ali procesne toplote, tudi za namen daljinskega ogrevanja ali industrijskih procesov, kot je proizvodnja vodika, ter njihove varnostne posodobitve z uporabo najboljših razpoložljivih tehnologij ali ima izpostavljenosti do navedenega.	NE
3.	Podjetje izvaja ali financira varno upravljanje obstoječih jedrskih objektov za proizvodnjo električne energije ali procesne toplote, tudi za namen daljinskega ogrevanja ali industrijskih procesov, kot je proizvodnja vodika iz jedrske energije, ter njihove varnostne posodobitve ali ima izpostavljenosti do navedenega.	NE
	Dejavnosti na področju zemeljskega plina
4.	Podjetje izvaja ali financira gradnjo ali upravljanje objektov za proizvodnjo električne energije, ki proizvajajo električno energijo z uporabo fosilnih plinastih goriv, ali ima izpostavljenosti do navedenega.	NE
5.	Podjetje izvaja ali financira gradnjo, obnovo in upravljanje objektov za soproizvodnjo toplote/hladu in električne energije z uporabo fosilnih plinastih goriv ali ima izpostavljenosti do navedenega.	NE
6.	Podjetje izvaja ali financira gradnjo, obnovo in upravljanje objektov za proizvodnjo toplote, ki proizvajajo toploto/hlad z uporabo fosilnih plinastih goriv, ali ima izpostavljenosti do navedenega.	NE

Gospodarske dejavnosti, vključene v taksonomijo

Ključni kazalniki uspešnosti, ki izhajajo iz proizvodov ali storitev, povezanih z gospodarskimi dejavnostmi, vključenimi v taksonomijo, so čisti prihodki od prodaje, naložbe v osnovna sredstva (CAPEX) in naložbe v obratna sredstva (OPEX).

Razlaga pristopa, ki je uporabljen v direktivah, povezanih s taksonomijo EU, je še vedno predmet določenih negotovosti, kar bi lahko povzročilo spremembe v poročanju, ko ga bo EU naknadno pojasnila. Obstaja tveganje, da bi bilo treba ključne kazalnike uspešnosti, predstavljene kot taksonomsko usklajene, oceniti drugače. Naše razumevanje je podano v nadaljevanju.

Ključni kazalniki uspešnosti za čiste prihodke od prodaje Skupine Luka Koper

V imenovalcu izračunanih kazalnikov so upoštevani čisti prihodki od prodaje Skupine Luka Koper, ki so v letu 2024 znašali 330,1 milijona evrov. Čisti prihodki od prodaje Skupine Luka Koper so v računovodskem delu poročila prikazani v točki 19.1 Izkaz poslovnega izida in opisani v točki 22 Dodatna pojasnila izkaza poslovnega izida v pojasnilu 1: Čisti prihodki od prodaje.

V števcu izračunanih kazalnikov za čiste prihodke od prodaje za dejavnost zbiranja in prevoza nevarnih odpadkov (NACE 38.11, E38.12 in F42.9) so upoštevani samo prihodki, evidentirani na stroškovnih mestih SM 6655 Kopenski odpadki, SM 6660 GJS zbiranje odpadkov s plovil in SM 6670 Čiščenje odpadnih vod, na osnovi storitev, ki jih je mogoče neposredno pripisati tej dejavnosti, preostali prihodki so upoštevani po ključu prevzetih nevarnih odpadkov v celotni količini prevzetih odpadkov. Za dejavnosti zbiranja in prevoza frakcij nenevarnih odpadkov, ki se ločujejo na viru (NACE E38.11), so upoštevani samo prihodki, evidentirani na stroškovnih mestih SM 6655 Kopenski odpadki, SM 6660 GJS zbiranje odpadkov s plovil in SM 6670 Čiščenje odpadnih vod, na osnovi storitev, ki jih je mogoče neposredno pripisati tej dejavnosti, preostali prihodki so upoštevni po ključu prevzetih nenevarnih odpadkov v celotni količini prevzetih odpadkov, za dejavnost nakupa in lastništva stavb (NACE L68) pa samo evidentirani čisti prihodki od prodaje na osnovi ročnih evidenc prihodkov na kontih najemnin in stroškovnih mest, povezanih z naložbenimi nepremičninami, ki so prikazane v pojasnilu 12: Naložbene nepremičnine. Vsaka knjigovodska listina, evidentirana v informacijskem sistemu SAP, ima lahko dodeljeno samo eno stroškovno mesto in konto, kar nam omogoča, da se izognemo dvojnemu štetju.

Čisti prihodki od prodaje od okoljsko trajnostnih dejavnosti, usklajenih s taksonomijo, so v letu 2024 znašali 0,9 milijona evrov oziroma 0,3 odstotka vseh čistih prihodkov od prodaje. To je prispevala dejavnost zbiranja in prevoza frakcij nevarnih odpadkov (NACE 38.11, E38.12 in F42.9).

Čisti prihodki od prodaje od dejavnosti, ki so sprejemljive za taksonomijo, vendar niso okoljsko trajnostne (niso usklajene s taksonomijo), so v letu 2024 znašali 2,7 milijona evrov oziroma 0,8 odstotka vseh čistih prihodkov od prodaje. Dejavnost zbiranja in prevoza frakcij nenevarnih odpadkov, ki se ločujejo na viru (NACE E38.11), je prispevala 1,8 milijona evrov oziroma 0,5 odstotka vseh čistih prihodkov od prodaje. Dejavnost nakupa in lastništva stavb (NACE L68) je prispevala 0,9 milijona evrov oziroma 0,3 odstotka vseh čistih prihodkov od prodaje, ki so v računovodskem delu poročila prikazani v pojasnilu 12: Naložbene nepremičnine.

Čisti prihodki od prodaje od dejavnosti, ki so sprejemljive za taksonomijo, so v letu 2024 znašali 3,6 milijona evrov oziroma 1,1 odstotka vseh čistih prihodkov od prodaje.

Čisti prihodki od prodaje od dejavnosti, nesprejemljivih za taksonomijo, so v letu 2024 znašali 326,5 milijona evrov oziroma 98,9 odstotka vseh čistih prihodkov od prodaje.

Ključni kazalniki uspešnosti za naložbe v osnovna sredstva (CAPEX) Skupine Luka Koper

V imenovalcu izračunanih kazalnikov so upoštevane naložbe v osnovna sredstva (CAPEX) Skupine Luka Koper, ki so v letu 2024 znašale 55,5 milijona evrov. Naložbe v osnovna sredstva (CAPEX) Skupine Luka Koper so v računovodskem delu poročila prikazane v pojasnilu 11: Nepremičnine, naprave in oprema ter v pojasnilu 13: Druga nekratkoročna sredstva.

V števcu izračunanih kazalnikov so upoštevane naložbe v osnovna sredstva (CAPEX), ki so dodeljene posameznim prepoznanim taksonomskim dejavnostim na podlagi knjiženih vrednosti posamezne naložbe v informacijskem sistemu za vodenje naložb PPM Clarity, v katerem je vsaki naložbi dodeljena samo ena številka naložbe, dodatno so okoljsko trajnostne naložbe označene z eno oznako PIP – program izboljšave poslovanja. Vse naložbe, označene s PIP, so bile pregledane ter povezane s samo eno taksonomsko dejavnostjo, dodatno je bilo s posameznimi prepoznanimi taksonomskimi dejavnostmi povezanih še 16 naložb, ki niso bile označene s PIP. S tem se je družba izognila dvojnemu štetju.

Naložbe v osnovna sredstva (CAPEX) za okoljsko trajnostne dejavnosti, usklajene s taksonomijo, so v letu 2024 znašale 6 milijonov evrov oziroma 10,8 odstotka vseh naložb v osnovna sredstva (CAPEX). Dejavnost proizvodnje energije z uporabo fotovoltaične tehnologije (NACE D35.11 in F42.22) je prispevala 3,5 milijona evrov oziroma 6,3 odstotka vseh naložb v osnovna

sredstva (CAPEX). Dejavnost prevoza z motornimi kolesi, osebnimi avtomobili in lahkimi gospodarskimi vozili (NACE H49.32, H49.39 in N77.11) je prispevala 1,1 milijona evrov oziroma 2 odstotka vseh naložb v osnovna sredstva (CAPEX). Dejavnost infrastrukture za omogočanje nizkoogljičnega prevoza po plovnih poteh (NACE F42.91, F71.1 ali F71.20) je prispevala 1,4 milijona evrov oziroma 2,5 odstotka vseh naložb v osnovna sredstva (CAPEX). Podatke prikazujemo v računovodskem delu poročila v pojasnilu 11: Nepremičnine, naprave in oprema.

Naložbe v osnovna sredstva (CAPEX) za dejavnosti, ki so sprejemljive za taksonomijo, vendar niso okoljsko trajnostne (niso usklajene s taksonomijo), so v letu 2024 znašale 0,7 milijona evrov oziroma 1,3 odstotka vseh naložb v osnovna sredstva (CAPEX). To je prispevala dejavnost nakupa in lastništva stavb (NACE L68), kar je prikazano v računovodskem delu poročila v pojasnilu 12: Naložbene nepremičnine.

Naložbe v osnovna sredstva (CAPEX) za dejavnosti, ki so sprejemljive za taksonomijo, so v letu 2024 znašale 6,7 milijona evrov oziroma 12,1 odstotka vseh naložb v osnovna sredstva (CAPEX).

Naložbe v osnovna sredstva (CAPEX) za dejavnosti, nesprejemljive za taksonomijo, so v letu 2024 znašale 48,8 milijona evrov oziroma 87,9 odstotka vseh naložb v osnovna sredstva (CAPEX).

Ključni kazalniki uspešnosti za naložbe v obratna sredstva (OPEX) Skupine Luka Koper

V imenovalcu izračunanih kazalnikov so upoštevane naložbe v obratna sredstva (OPEX) Skupine Luka Koper, in sicer stroški nadomestnih delov, stroški storitev vzdrževanja in stroški, povezani z zbiranjem odpadkov, ki so v letu 2024 znašali 19,8 milijona evrov. Naložbe v obratna sredstva (OPEX) so v računovodskem delu poročila prikazane v pojasnilu 3: Stroški materiala ter v pojasnilu 4: Stroški storitev.

V števcu izračunanih kazalnikov so upoštevane naložbe v obratna sredstva (OPEX), ki so dodeljene dejavnosti zbiranja in prevoza nevarnih odpadkov (NACE E38.11, E38.12 in F42.9) na podlagi delitve stroškov, evidentiranih na stroškovnih mestih SM 6655 Kopenski odpadki, SM 6660 GJS zbiranje odpadkov s plovil in SM 6670 Čiščenje odpadnih vod, in sicer po ključu

prevzetih nevarnih odpadkov v celotni količini prevzetih odpadkov. V števcu izračunanih kazalnikov so upoštevane naložbe v obratna sredstva (OPEX), ki so dodeljene dejavnosti obnove sistemov za zbiranje, čiščenje in distribucijo vode (NACE E36.00 in F42.99) na podlagi knjigovodskih listin, evidentiranih na štirih internih nalogih vzdrževanja in kontih stroškov nadomestnih delov in storitev vzdrževanja v informacijskem sistemu SAP. V števcu izračunanih kazalnikov so upoštevane naložbe v obratna sredstva (OPEX), ki so dodeljene dejavnosti infrastrukture za omogočanje nizkoogljičnega prevoza po plovnih poteh (NACE F42.91, F71.1 ali F71.20) na podlagi knjigovodskih listin, evidentiranih na internih nalogih vzdrževanja in kontih stroškov nadomestnih delov in storitev vzdrževanja v informacijskem sistemu SAP. Izbrani so bili stroški samo tistih tehničnih mest, ki jih je bilo mogoče povezati z infrastrukturo, mehanizacijo in transportnimi sistemi, ki omogočajo ničelne emisije CO2. Za dejavnost nakupa in lastništva stavb (NACE L68) so upoštevane naložbe v obratna sredstva (OPEX) na osnovi ročnih evidenc stroškov na kontih najemnin in stroškovnih mest, povezanih z naložbenimi nepremičninami, ki so prikazane v pojasnilu 12: Naložbene nepremičnine. Vsaka knjigovodska listina, evidentirana v informacijskem sistemu SAP, ima lahko dodeljeno samo eno stroškovno mesto in konto, kar nam omogoča, da se izognemo dvojnemu štetju.

Naložbe v obratna sredstva (OPEX) za okoljsko trajnostne dejavnosti, usklajene s taksonomijo, so v letu 2024 znašale 4,1 milijona evrov oziroma 20,7 odstotka vseh naložb v obratna sredstva (OPEX). Dejavnost zbiranja in prevoza nevarnih odpadkov (NACE E38.11, E38.12 in F42.9) je prispevala 1 milijon evrov oziroma 5,1 odstotka vseh naložb v obratna sredstva (OPEX). Dejavnost infrastrukture za omogočanje nizkoogljičnega prevoza po plovnih poteh (NACE F42.91, F71.1 ali F71.20) je prispevala 3,1 milijona evrov oziroma 15,7 odstotka vseh naložb v obratna sredstva (OPEX). Podatke prikazujemo v računovodskem delu poročila v pojasnilu 4: Stroški storitev.

Naložbe v obratna sredstva (OPEX) za dejavnosti, ki so sprejemljive za taksonomijo, vendar niso okoljsko trajnostne (niso usklajene s taksonomijo), so v letu 2024 znašale 1,7 milijona evrov oziroma 8,6 odstotka vseh naložb v obratna sredstva (OPEX). Dejavnost obnove sistemov za zbiranje, čiščenje in distribucijo vode (NACE E36.00 in F42.99) je prispevala 0,4 milijona evrov oziroma 2 odstotka vseh naložb v obratna sredstva (OPEX). Dejavnost zbiranja in prevoza frakcij nenevarnih odpadkov, ki se ločujejo na viru (NACE

E38.11) je prispevala 1,1 milijona evrov oziroma 5,6 odstotka vseh naložb v obratna sredstva (OPEX). Dejavnost nakupa in lastništva stavb (NACE L68) je prispevala 0,2 milijona evrov oziroma 1 odstotek vseh naložb v obratna sredstva (OPEX), kar je prikazano v računovodskem delu poročila v pojasnilu 12: Naložbene nepremičnine.

Naložbe v obratna sredstva (OPEX) za dejavnosti, ki so sprejemljive za taksonomijo so v letu 2024 znašale 5,8 milijona evrov oziroma 29,3 odstotka vseh naložb v obratna sredstva (OPEX).

Naložbe v obratna sredstva (OPEX) za dejavnosti, nesprejemljive za taksonomijo so v letu 2024 znašale 14 milijonov evrov oziroma 70,7 odstotka vseh naložb v osnovna sredstva (CAPEX).

Skupina Luka Koper

Delež čistih prihodkov od prodaje, povezanih z gospodarskimi dejavnostmi, vključenimi v taksonomijo EU - razkritje Skupine Luka Koper za leto 2024 s primerjavo z letom 2023, za vse cilje

Skupina Luka Koper
Poslovno leto 2024	2024			Merila za bistven prispevek								Merila za nebistveno škodovanje
1	2	3	4	5	6	7	8	9	10	11	12	13	14	15	16	17	18	19	20
Gospodarske dejavnosti	Oznaka #	Prihodki	Delež pri hodkov leto 2024	Blažitev podnebnih sprememb	Prilagaja nje pod nebnim spremem bam	Voda	Onesna ževanje	Krožno gospodar stvo	Biotska raznovr stnost	Blažitev podnebnih sprememb	Prilagaja nje pod nebnim spremem bam	Voda	Onesna ževanje	Krožno gospodar stvo	Biotska raznovr stnost	Minimalni zaščitni ukrepi	Delež pri hodkov, usklajenih s taksono mijo (A.1) ali spre jemljivih za taksono mijo (A.2) leto 2023	Kategorija (omogo čitvena dejavnost)	Kategorija (prehodna dejavnost)
		v mio eur			% DA/NE/NSP DA/NE/NSP DA/NE/NSP DA/NE/NSP DA/NE/NSP DA/NE/NSP					DA/NE	DA/NE	DA/NE	DA/NE	DA/NE	DA/NE	DA/NE	%		O P
A DEJAVNOSTI, SPREJEMLJIVE ZA TAKSONOMIJO
A.1 Okoljsko trajnostne dejavnosti (usklajene s taksonomijo)
2.3 Zbiranje in prevoz nevarnih odpadkov	KG 2.3. NACE: E38.11, E38.12, F42.9	0,9	0,3 %	NSP	NSP	NSP	NSP	DA	NSP	DA	DA	DA	DA	DA	DA	DA	0,2 %
Prihodki od okoljsko trajnostnih dejavnosti (usklajenih s takso nomijo) (A.1)		0,9	0,3 %	0,0 %	0,0 %	0,0 %	0,0 %	0,3 %	0,0 %	DA	DA	DA	DA	DA	DA	DA	0,2 %
Od tega omogočitvenih		0,0	0,0 %	0,0 %	0,0 %	0,0 %	0,0 %	0,0 %	0,0 %	DA	DA	DA	DA	DA	DA	DA
Od tega prehodnih		0,0	0,0 %	0,0 %						DA	DA	DA	DA	DA	DA	DA
A.2 Dejavnosti, ki so sprejemljive za taksonomijo, vendar niso okoljsko trajnostne (dejavnosti, neusklajene s taksonomijo)
		v mio eur	%	SP/NSP	SP/NSP	SP/NSP	SP/NSP	SP/NSP	SP/NSP
5.5 Zbiranje in prevoz frakcij nenevarnih odpadkov, ki se loču jejo na viru	BPS 5.5 NACE: E38.11	1,8	0,5 %	SP	NSP	NSP	NSP	NSP	NSP								0,2 %
7.7 Nakup in lastništvo stavb, saj nakupujemo in dajemo v najem stavbe	BPS in PPS 7.7 HACE: L68	0,9	0,3 %	SP	NSP	NSP	NSP	NSP	NSP								0,3 %
Prihodki od dejavnosti, ki so sprejemljive za taksonomijo, ven dar niso okoljsko trajnostne (dejavnosti, neusklajene s takso nomijo) (A.2)		2,7	0,8 %	0,8%	0,0 %	0,0 %	0,0 %	0,0 %	0,0 %								0,5 %
Skupaj (A.1 + A.2)		3,6	1,1 %	1,1 %	0,0 %	0,0 %	0,0 %	0,0 %	0,0 %								0,7 %
B DEJAVNOSTI NESPREJEMLJIVE ZA TAKSONOMIJO
Prihodki od dejavnosti, nesprejemljivih za taksonomijo (B)		326,5	98,9 %
Skupaj (A + B)		330,1	100,0 %

SP - dejavnost, sprejemljiva za taksonomijo za zadevni cilj

NSP - dejavnost, nesprejemljiva za taksonomijo za zadevni cilj

Oznako sestavlja poleg NACE kode dejavnosti še okrajšava zadevnega cilja, za bistveno prispevanje h kateremu je gospodarska dejavnost sprejemljiva, in številka oddelka dejavnosti v ustrezni prilogi, ki zajema ta cilj, tj.: — blažitev podnebnih sprememb: BPS;

— prilagajanje podnebnim spremembam: PPS;

— vodni in morski viri: VMV;

— krožno gospodarstvo: KG;

— preprečevanje in nadzorovanje onesnaževanja: PNO;

— biotska raznovrstnost in ekosistemi: BRE.

Delež naložb v osnovna sredstva (CAPEX), povezanih z gospodarskimi dejavnostmi, vključenimi v taksonomijo EU - razkritje Skupina Luka Koper za leto 2024 s primerjavo z letom 2023, za vse cilje

Skupina Luka Koper
Poslovno leto 2024	2024					Merila za bistven prispevek					Merila za nebistveno škodovanje
1	2	3	4	5	6	7	8	9	10	11	12	13	14	15	16	17	18	19	20
Gospodarske dejavnosti	Oznaka #	Prihodki	Delež pri hodkov leto 2024	Blažitev podnebnih sprememb	Prilagaja nje pod nebnim spremem bam	Voda	Onesna ževanje	Krožno gospodar stvo	Biotska raznovr stnosti	Blažitev podnebnih sprememb	Prilagaja nje pod nebnim spremem bam	Voda	Onesna ževanje	Krožno gospodar stvo	Biotska raznovr stnosti	Minimalni zaščitni ukrepi	Delež naložb v osnovna sredstva, usklajenih s taksono mijo (A.1) ali spre jemljivih za taksono mijo (A.2) leto 2023	Kategorija (omogo čitvena dejavnost)	Kategorija (prehodna dejavnost)
		v mio eur			% DA/NE/NSP DA/NE/NSP DA/NE/NSP DA/NE/NSP DA/NE/NSP DA/NE/NSP					DA/NE	DA/NE	DA/NE	DA/NE	DA/NE	DA/NE	DA/NE	%	O	P
A DEJAVNOSTI, SPREJEMLJIVE ZA TAKSONOMIJO
A.1 Okoljsko trajnostne dejavnosti (usklajene s taksonomijo)
2.3 Zbiranje in prevoz nevarnih odpadkov	KG 2.3, NACE: E38.11, E38.12, F42.9	0,0	0,0 %	NSP	NSP	NSP	NSP	DA	NSP	DA	DA	DA	DA	DA	DA	DA	0,5 %
4.1 Proizvodnja energije z uporabo fotovoltaične tehnologije	PPS 4.1. NACE: D35.11 in F42.22	3,5	6,3 %	DA	NE	NSP	NSP	NSP	NSP	DA	DA	DA	DA	DA	DA	DA	1,0 %
6.5 Prevoz z motornimi kolesi, osebnimi avtomobili in lahkimi gospodarskimi vozili	BPS 6.5. NACE: H49.32, H49.39 in N77.11	1,1	2,0 %	DA	NE	NSP	NSP	NSP	NSP	DA	DA	DA	DA	DA	DA	DA	0,2 %		P
6.16 Infrastruktura za omogočanje nizkoogljičnega prevoza po plovnih poteh	BPS 6.16. NACE: F42.91, F71.1 ali F71.20	1,4	2,5 %	DA	NE	NSP	NSP	NSP	NSP	DA	DA	DA	DA	DA	DA	DA	0	O
7.3 Namestitev, vzdrževanje in popravilo energijsko učinkovite opreme	BPS7.3. NACE:F42, F43, M71, C16, C17, C22, C23, C25, C27, C28, S95.21, S95.22 ali C33.12	0,0	0,0 %	DA	NE	NSP	NSP	NSP	NSP	DA	DA	DA	DA	DA	DA	DA	0,5 %	O
7.4 Namestitev, vzdrževanje in popravilo polnilnih postaj za električna vozila v stavbah (in na parkirnih prostorih, poveza nih s stavbami)	BPS 7.4. NACE: F42, F43, M71, C16, C17, C22, C23, C25, C27 ali C28	0,00	0,0 %	DA	NE	NSP	NSP	NSP	NSP	DA	DA	DA	DA	DA	DA	DA	0,1 %	O
Naložbe v osnovna sredstva pri okoljsko trajnostnih dejavnos tih (usklajenih s taksonomijo) (A.1)		6,0	10,8 %	10,8 %	0,0 %	0,0 %	0,0 %	0,0 %	0,0 %	DA	DA	DA	DA	DA	DA	DA	2,3 %
Od tega omogočitvenih		1,4	2,5 %	0,0 %	0,0 %	0,0 %	0,0 %	0,0 %	0,0 %	DA	DA	DA	DA	DA	DA	DA
Od tega prehodnih		1,1	2,0 %	0,0 %						DA	DA	DA	DA	DA	DA	DA
A.2 Dejavnosti, ki so sprejemljive za taksonomijo, vendar niso okoljsko trajnostne (dejavnosti, neusklajene s taksonomijo)
		v mio eur	%	SP/NSP	SP/NSP	SP/NSP	SP/NSP	SP/NSP	SP/NSP
4.9 Prenos in distribucija električne energije	PPS 4.9. NACE: D35.12 in D35.13	0,01	0,01 %	SP	NSP	NSP	NSP	NSP	NSP								0,1 %
7.7 Nakup in lastništvo stavb, saj nakupujemo in dajemo v najem stavbe	BPS in PPS 7.7 HACE: L68	0,7	1,3 %	SP	NSP	NSP	NSP	NSP	NSP								0,1 %
Naložbe v osnovna sredstva pri dejavnostih, ki so sprejemljive za taksonomijo, vendar niso okoljsko trajnostne (dejavnosti, neusklajene s taksonomijo) (A.2)		0,7	1,3 %	1,3 %	0,0 %	0,0 %	0,0 %	0,0 %	0,0 %								0,2 %
Skupaj (A.1 + A.2)		6,7	12,1 %	12,1 %	0,0 %	0,0 %	0,0 %	0,0 %	0,0 %								2,5 %
B DEJAVNOSTI NESPREJEMLJIVE ZA TAKSONOMIJO
Naložbe v osnovna sredstva pri dejavnostih, nesprejemljivih za taksonomijo (B)		48,8	87,9 %
Skupaj (A + B)		55,5	100,0 %

Delež naložb v obratna sredstva (OPEX), povezanih z gospodarskimi dejavnostmi, vključenimi v taksonomijo EU - razkritje Skupine Luka Koper za leto 2024 s primerjavo z letom 2023, za vse cilje

Skupina Luka Koper
Poslovno leto 2024 2024							Merila za bistven prispevek			Merila za nebistveno škodovanje
1	2	3	4	5	6	7	8	9	10	11	12	13	14	15	16	17	18	19	20
Gospodarske dejavnosti	Oznaka #	Prihodki	Delež prihodkov leto 2024	Blažitev podneb nih spre memb	Prilaga janje pod nebnim spremem bam	Voda	Onesna ževanje	Krožno gospo darstvo	Biotska razno brstnost in eko sistemi	Blažitev podneb nih spre memb	Prilaga janje pod nebnim spremem bam	Voda	Onesna ževanje	Krožno gospo darstvo	Biotska razno brstnost in eko sistemi	Minimalni zaščitni ukrepi	Delež naložb v obratna sredstva, usklajenih s tak sonomijo (A.1) ali spre jemljivih za tak sonomijo (A.2) leto 2023	Kategorija (omogoči tvena de javnost)	Kategorija (prehodna dejavnost)
		v mio eur						% DA/NE/NSP DA/NE/NSP DA/NE/NSP DA/NE/NSP DA/NE/NSP DA/NE/NSP		DA/NE	DA/NE	DA/NE	DA/NE	DA/NE	DA/NE	DA/NE	%	O	P
A DEJAVNOSTI, SPREJEMLJIVE ZA TAKSONOMIJO
A.1 Okoljsko trajnostne dejavnosti (usklajene s taksonomijo)
2.3 Zbiranje in prevoz nevarnih odpadkov	KG 2.3, NACE: E38.11, E38.12, F42.9	1,0	5,1 %	NSP	NSP	NSP	NSP	DA	NSP	DA	DA	DA	DA	DA	DA	DA	5,0 %
6.16 Infrastruktura za omogočanje nizkoogljičnega prevoza po plovnih poteh	BPS 6.16. NACE: F42.91, F71.1 ali F71.20	3,1	15,7 %	DA	NE	NSP	NSP	NSP	NSP	DA	DA	DA	DA	DA	DA	DA	15,6 %	O
Naložbe v obratna sredstva pri okoljsko trajnostnih dejavnos tih (usklajenih s taksonomijo) (A.1)		4,1	20,7 %	15,7 %	0,0 %	0,0 %	0,0 %	5,1 %	0,0 %	DA	DA	DA	DA	DA	DA	DA	20,6 %
Od tega omogočitvenih		3,1	15,7 %	0,0 %	0,0 %	0,0 %	0,0 %	0,0 %	0,0 %	DA	DA	DA	DA	DA	DA	DA
Od tega prehodnih		0,0 %	0,0 %	0,0 %						DA	DA	DA	DA	DA	DA	DA
A.2 Dejavnosti, ki so sprejemljive za taksonomijo, vendar niso okoljsko trajnostne (dejavnosti, neusklajene s taksonomijo)
		v mio eur	%	SP/NSP	SP/NSP	SP/NSP	SP/NSP	SP/NSP	SP/NSP
5.2 Obnova sistemov za zbiranje, čiščenje in distribucijo vode PPS 5.2.	NACE: E36.00 in F42.99	0,4	2,0 %	SP	NSP	NSP	NSP	NSP	NSP								4,5 %
5.5 Zbiranje in prevoz frakcij nenevarnih odpadkov, ki se loču jejo na viru	BPS 5.5 NACE: E38.11	1,1	5,6 %	SP	NSP	NSP	NSP	NSP	NSP								3,0 %
7.7 Nakup in lastništvo stavb, saj nakupujemo in dajemo v najem stavbe	BPS in PPS 7.7 HACE: L68	0,2	1,0 %	SP	NSP	NSP	NSP	NSP	NSP								3,0 %
Naložbe v obratna sredstva pri dejavnostih, ki so sprejemljive za taksonomijo, vendar niso okoljsko trajnostne (dejavnosti, neusklajene s taksonomijo) (A.2)		1,7	8,6 %	8,6 %	0,0 %	0,0 %	0,0 %	0,0 %	0,0 %								10,5 %
Skupaj (A.1 + A.2)		5,8	29,3 %	29,3 %	0,0 %	0,0 %	0,0 %	0,0 %	0,0 %								31,1 %
B DEJAVNOSTI NESPREJEMLJIVE ZA TAKSONOMIJO
Naložbe v obratna sredstva pri dejavnostih, nesprejemljivih za taksonomijo (B)		14,0	70,7 %
Skupaj (A + B)		19,8	100,0 %

z obale. Električna energija bo s tem bistven energent za uresničitev ambicije nadomestitve vseh fosilnih goriv do leta 2050.

Prehod na druga goriva:
Uporaba zelenega vodika: Postopno uvajanje zelenega vodika za pogon delovnih strojev. Izvedba pilotnega projekta za proizvodnjo iz OVE se predvideva do leta 2045. V letu 2050 po scenariju podnebne nevtralnosti vsa tekoča goriva nadomestita raba električne energije za električna vozila (84 %) in vodik (16 %), s čimer dosežemo podnebno nevtralnost.
Uporaba energije iz obnovljivih virov:
Razvoj fotonapetostnih elektrarn: Povečevali bomo kapacitete fotonapetostnih elektrarn (FNE), in sicer na 10 MW do leta 2030, 25 MW do leta 2040 in 50 MW do leta 2050. Do leta 2025 načrtujemo v pristanišču izgradnjo za približno 6 MWp sončnih elektrarn, kar pomeni, da bomo proizvedli do 20 % električne energije za lastno porabo. Z izgradnjo za približno 10 MWp sončnih elektrarn bomo zagotovili električno energijo za približno 38 % trenutne porabe vsega pristanišča. Pričakujemo izpolnitev zastavljenega cilja o 27-% porabi energije iz obnovljivih virov, kot je to opredeljeno v Nacionalnem energetsko-podnebnem načrtu. Sončne elektrarne proizvajajo električno energijo brez neposrednih emisij ogljikovega dioksida (CO2) ali drugih toplogrednih plinov. S tem, ko nadomeščajo fosilna goriva, kot so premog, nafta in plin, neposredno zmanjšujejo emisije CO2, ki so odgovorne za globalno segrevanje, in tako je cilj gradnje sončnih elektrarn povezan z omejitvijo globalnega segrevanja na 1,5 °C.
Shranjevanje in upravljanje proizvodnje in porabe električne energije: Predvidena je izvedba pilotnega projekta za shranjevanje in fleksibilno upravljanje proizvodnje in porabe električne energije s postavitvijo baterijskih sistemov in upravljanjem vršnih obremenitev do leta 2030.
Izvedli bomo napredne projekte za proizvodnjo toplote iz biomase ter trajnostno upravljanje z odpadki in vodo. Zmanjšanje emisij in bolj trajnostna raba virov sta ključna cilja, ki bosta povečala konkurenčnost in prinesla okoljske koristi.

blažitvijo podnebnih sprememb in prilagajanjem nanje (E1-4), smo upoštevali zahteve in usmeritve za doseganje nacionalnih ciljev, ki so definirani v Celovitem nacionalnem energetsko-podnebnem načrtu (NEPN). Slovenija je tako kot vse preostale članice EU v letu 2020 sprejela Celoviti nacionalni energetski in podnebni načrt (NEPN), ki ga je medtem že posodobila, in pripravila dokument, ki določa nacionalne okvire, potenciale in priložnosti ter usmeritve za zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov in prehod v trajnostno okolje in družbo z namenom zadrževanja rasti globalne temperature pod mejo 1,5 °C, kot to predvideva pariški sporazum, in s ciljem doseganja podnebne nevtralnosti do leta 2050. Cilje smo določili na osnovi načrtova-

nih ukrepov.

Cilji zmanjšanja emisij TGP

Cilji zmanjšanja emisij TGP, razkriti v poglavju 16.2.6 Cilji v zvezi z blažitvijo podnebnih sprememb in prilagajanjem nanje (E1-4) na osnovi ukrepov razkritih v poglavju 16.2.5 Ukrepi in viri v zvezi s politikami na področju podnebnih sprememb (E1-3), so bili določeni na podlagi naslednjih vzvodov razogljičenja iz Energetskega in podnebnega načrta družbe Luka Koper, d. d.:

Energetska prenova stavb: Do leta 2040 naj bi bile vse stavbe prenovljene, da bodo ustrezale energetskemu razredu B1. Dodatno naj bi bile protipotresno sanirane vse statično neustrezne skladiščne stavbe. Pri novogradnjah bodo strogo upoštevana pravila trajnostne gradnje, kar
Energijska učinkovitost:
vključuje uporabo domačega lesa.
Elektrifikacija:
Klimatizacija in razsvetljava: Scenarij predvideva popolno avtomatizacijo sistemov za ogrevanje in hlajenje ter popolno uporabo odvečne toplote za klimatizacijo prostorov za IKT do leta 2030. Notranja in zunanja razsvetljava bo v celoti prešla na tehnologijo LED.
Lastna vozila: Do leta 2035 bomo izvedli prehod osebnih vozil in kombijev na električni pogon, poleg tega pa do leta 2050 elektrificirali tudi delovne stroje. Pomembna komponenta je tudi vzpostavitev polnilne infrastrukture za lastne potrebe in obiskovalce do leta 2030.
Oskrba ladij z električno energijo z obale: Do leta 2035 je načrtovana popolna elektrifikacija območja, kar bo omogočilo oskrbo ladij z elektriko

16.2 Podnebne spremembe

16.2.1 Vključitev s trajnostnostjo povezane uspešnosti v sisteme spodbud (ESRS 2 GOV-3)

V Skupini Luka Koper se zavedamo pomembnosti podnebnih sprememb, zato se s podnebjem povezani pomisleki upoštevajo tudi pri prejemkih upravnih organov, o čemer poročamo v točki 15.1.5. Vključitev s trajnostnostjo povezane uspešnosti v sisteme spodbud (GOV-3). Delež nagrade uprave povezan s ciljem zmanjšanja ogljičnega odtisa v letu 2024 znaša 2 odstotka.

16.2.2 Načrt za prehod za blažitev podnebnih sprememb (E1-1)

Podnebne spremembe zaradi daljnosežnih in težko predvidljivih posledic predstavljajo veliko negotovost in zato terjajo nujen in ustrezen globalni odziv, usmerjen v zmanjševanje emisij toplogrednih plinov (TGP). V družbi Luka Koper, d. d., smo v sodelovanju z zunanjimi strokovnjaki konec leta 2023 izdelali celovito študijo Energetski in podnebni načrt z oceno okoljskih vplivov Luke Koper, d. d., do leta 2030 s pogledom do leta 2050 (v nadaljevanju Energetski in podnebni načrt), in sicer po treh različnih scenarijih: osnovnem scenariju – BAU (angl. business as usual), scenariju z dodatnimi ukrepi za doseganje zmanjšanja emisij TGP za 80 % glede na leto 2005 in scenariju trajnostne odličnosti oziroma podnebne nevtralnosti do leta 2050. Uprava in nadzorni svet sta v letu 2024 potrdila Energetski in podnebni načrt z usmeritvijo po scenariju podnebne nevtralnosti do leta 2050, ki predvideva znižanje skupnih absolutnih emisij TGP obsega 1 in 2 (tCO2ekv) družbe Luka Koper, d. d., do leta 2030 za 5 %, do leta 2035 za 36 %, do leta 2040 za 45 %, do leta 2045 za 67 % ter do leta 2050 za 100 % glede na izhodiščno leto 2021. V dokumentu nismo predvideli sprememb v poslovnem modelu Skupine Luka Koper. Ključne ugotovitve iz Energetskega in podnebnega načrta so predstavljale strokovno podlago za načrtovanje ukrepov za doseganje ciljev podnebnega prehoda v Strateškem poslovnem načrtu 2024–2028, ki je bil potrjen na nadzornem svetu novembra 2023 in v katerem smo podrobneje razdelali cilje in ukrepe za to obdobje. Več o ciljih pišemo v poglavju 16.2.6 Cilji v zvezi z blažitvijo podnebnih sprememb in prilagajanjem nanje (E1-4).

Pri izdelavi dokumenta in izboru scenarijev ter določitvi ciljev energetskega in podnebnega prehoda, ki so predstavljeni v poglavju 16.2.6 Cilji v zvezi z V Skupini Luka Koper nismo izdelali načrtov za uskladitev gospodarskih dejavnosti z merili iz Delegirane uredbe Komisije 2021/2139, zato o ciljih in naložbah v zvezi s tem ne poročamo.

Družbe Skupine Luka Koper niso izključene iz referenčnih vrednosti EU, usklajenih s pariškim sporazumom, v skladu z Delegirano uredbo Komisije (EU) 2020/1818 (uredba o podnebnih referenčnih vrednostih), člen 12(1), točke (d) do (g), in člen 12(2).

16.2.3 Pomembni vplivi, tveganja in priložnosti ter njihova povezanost s strategijo in poslovnim modelom (SBM-3)

Pomembni vplivi, tveganja in priložnosti ter njihova povezanost s strategijo in poslovnim modelom (SBM-3) so opisani v poglavju 15.1.10 Pomembni vplivi, tveganja in priložnosti ter njihova povezanost s strategijo in poslovnim modelom (SBM-3).

Prepoznani pomembni vplivi

	Lokacija/ dejavnost povezana z vplivom	Dejanski/ potencia len		Obdobje vpliva
Tema/vpliv			Pozitiven/ negativen	Kratko ročno	Srednje ročno	Dolgo ročno
Prilagajanje podnebnim spremembam	Lastna dejavnost Dejanski		Negativen •		•	•
Onesnaževanje s toplogrednimi plini	Lastna dejavnost/ spodnji del verige vrednosti	Dejanski	Negativen •		•	•
Pozitiven vpliv z izvajanjem ukrepov za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov in s tem blažitev podnebnih sprememb	Lastna dejavnost/ spodnji del verige vrednosti	Dejanski	Pozitiven	•	•	•
Pozitiven vpliv s povečevanjem deleža rabe obnovljivih virov energije	Lastna dejavnost/ zgornji del verige vrednosti	Dejanski	Pozitiven	•	•	•

Ukrepi za blažitev podnebnih sprememb

Za doseganje ciljev iz Energetskega in podnebnega načrta bi družba za naložbe v ukrepe blaženja podnebnih sprememb od leta 2024 do 2050 morala nameniti okoli 340 milijonov evrov. V tej oceni je zajeta razlika med nakupom delovnih strojev z motorji na notranje izgorevanje in električno gnanih delovnih strojev. V strateškem poslovnem načrtu družbe Luka Koper, d. d., smo v obdobju 2024–2028 od skupaj 785 milijonov evrov za naložbe v podnebni prehod namenili 109 milijonov evrov, za zaključek teh naložb v obdobju 2029–2032 pa dodatnih 64 milijonov evrov, pri čemer so izdatki za stroje ocenjeni na osnovi polne vrednosti strojev na alternativne pogone, zato vrednosti niso neposredno primerljive s tistimi iz Energetskega in podnebnega načrta. Za doseganje ključnih ciljev na področju trajnostnosti so bili tako v strategijo vključeni naslednji strateški projekti podnebnega prehoda, katerih skupna vrednost v obdobju 2024–2032 bo predvidoma znašala 173 milijonov evrov:

zamenjava obstoječe luške mehanizacije in strojev na fosilna goriva z mehanizacijo in stroji na alternativne, okolju prijaznejše pogone,
izgradnja sistema oskrbe ladij z električno energijo z obale (OPS),
izgradnja sončnih elektrarn (do 10 MW).

V letu 2024 smo za realizacijo ukrepov na področju blaženja podnebnih sprememb načrtovali 3,2 milijona evrov, od katerih so bile realizirane naložbe v višini 1,1 milijona evrov, kar predstavlja manj kot odstotek načrtovanih finančnih vložkov v vzvode podnebnega prehoda.

V nobenem od dokumentov se ne sklicujemo na ključne kazalnike uspešnosti naložb v osnovna sredstva, usklajenih s taksonomijo, prav tako nismo izdelali posebnega načrta za naložbe v osnovna sredstva, ki imajo za namen razširiti ali nadgraditi gospodarske dejavnosti, ki so sprejemljive za taksonomijo, da bodo v roku petih let usklajene s taksonomijo, in jih je potrebno razkriti v skladu z Delegirano uredbo Komisije (EU) 2021/2178. V procesu izvedbe posameznih naložb v osnovna sredstva (CAPEX) pa opredelimo merila za izvedbo naložbe skladno z Delegiranimi uredbami Komisije (EU) 2021/2139, 2023/2485 in 2023/2486, o katerih, če so bila dejanska merila tudi izpolnjena, poročamo v poglavju 16.1 Razkritja v skladu s členom 8 Uredbe (EU) 2020/852 (uredba o taksonomiji).

Prepoznana pomembna tveganja in priložnosti

V zadnjem desetletju so globalne temperature dosegle najvišje vrednosti v zgodovini meritev, pri čemer je leto 2024 prvo leto, ki je preseglo prag 1,5 °C predindustrijske ravni. Ta trend spremlja znatno povečanje frekvence in intenzivnosti ekstremnih vremenskih pojavov, kar potrjuje pospeševanje podnebnih sprememb in njihove daljnosežne posledice na ekosisteme in družbo, s tem tudi na naše poslovanje. Ker se vplivov podnebnih sprememb zavedamo, smo v okviru rednega procesa obvladovanja tveganj na področju podnebnih sprememb prepoznali naslednja tveganja in priložnosti.

Zaradi prepoznanih podnebnih tveganj in priložnosti se ni spremenil poslovni model, strategija pa je že prilagojena in usmerjena k učinkoviti rabi energije, zmanjševanju emisij in učinkoviti rabi virov ter k uporabi obnovljivih virov energije.

Analize odpornosti strategije in poslovnega modela v zvezi s podnebnimi spremembami nismo izdelali, načrtujemo, da jo bomo izdelali v letu 2026. Več o oceni zmožnosti glede obravnave pomembnih vplivov, tveganj in priložnosti in implementiranih sistemih, ki k temu prispevajo, pišemo v poglavju 15.1.10 Pomembni vplivi, tveganja in priložnosti ter njihova povezanost s strategijo in poslovnim modelom (SBM-3).

16.2.4 Politike v zvezi z blažitvijo podnebnih sprememb in prilagajanjem nanje (E1-2)

V družbi Luka Koper, d. d., sta sprejeti dve politiki, ki urejata odnos družbe do izboljševanja energijske učinkovitosti, in sicer Varnostna politika in Politika varnega in zdravega pristaniškega okolja ter energetske učinkovitosti, ki sta opisani v nadaljevanju. Luka Koper, d. d., s svojimi politikami sicer neposredno ne naslavlja usmeritev za blažitev podnebnih sprememb in prilagajanje podnebnim spremembam, vendar pa te vsebine udejanja in naslavlja v Energetskem in podnebnem načrtu z oceno okoljskih vplivov Luke Koper, d. d., do leta 2030 s pogledom do leta 2050, predstavljenem v poglavju 16.2.2 Načrt prehoda za blažitev podnebnih sprememb (E1-1) in Strateškem poslovnem načrtu za obdobje 2024–2028, v katerem konkretno navaja ukrepe in aktivnosti s tega področja ter glede energetske učinkovitosti in uvajanja energije iz obnovljivih virov.

Sprejeli smo Varnostno politiko, ki sloni na tem, da je trajnostni razvoj ena od strateških usmeritev naše družbe. Pri tem dajemo prednostni pomen zdravju in varnosti zaposlenih ter vseh, na katere vplivamo s svojim poslovanjem, ter varstvu okolja in zagotavljanju energetske učinkovitosti. Uresničujemo politike in upoštevamo zahteve zakonodaje na področju varnosti in zdravja pri delu, okolja in energetike. Premišljeno izkoriščamo naravne vire ter preverjamo in zmanjšujemo vplive svojega poslovanja na okolje. Sistem varovanja zdravja, varnosti pri delu, varstva okolja in energetske učinkovitosti uveljavljamo s pomočjo jasnih smernic, vgrajenih v nase delovanje. Izpolnjevanje zakonskih predpisov in usmeritev je podlaga našega

	Opis tveganja	Lokacija/ dejavnost povezana z vplivom	Vrsta tveganja	Obdobje vpliva
Povečanje pretovora nekaterih novih blagovnih skupin zaradi regulatornih zahtev, okoljskih ciljev in sprememb vedenja potrošnikov	Pojavljajo se priložnosti za pretovor jeklenih polproizvodov, vetrnic, solarnih panelov, baterij, električnih avtomobilov v obdobju 2024–2028.		Lastne dejavnosti Tržna priložnost Srednjeročno
Prihranki iz naslova energetske učinkovitosti	Skladno z načrtom naložb vključenim v Strateški poslovni načrt 2024–2028 bo družba predvidoma imela priložnost realizirati prihranke na stroških do leta 2030. Lastne dejavnosti		Priložnost iz naslova učinkovite rabe virov	Dolgoročno
Neurja in ekstremni vremenski pojavi	Podnebne spremembe prispevajo k večji izpostavljenosti neurjem in ekstremnim vremenskim pojavom (tramontana), ki lahko povzročijo škodo na infrastrukturi in ključni opremi in blagu.	Lastne dejavnosti Fizično tveganje	(akutno)	Srednjeročno in dolgoročno
Dvig morske gladine	Povprečna gladina morij bo v 21. stoletju naraščala še naprej. Verjetno naraščanje povprečne gladine morija do leta 2100 glede na obdobje 1995–2014 je 0,1–0,5 m za scenarij z zelo majhnimi izpusti (SSP1-1.9), 0,2–0,55 m za scenarij z majhnimi izpusti (SSP1-2.6), 0,3–0,7 m za scenarij s srednjimi izpusti (SSP2-4.5) in 0,4–0,9 m za scenarij z zelo velikimi izpusti (SSP5-8.5).	Lastne dejavnosti (pristanišče)	Fizično tveganje (kronično)	Dolgoročno (po letu 2040)
Pomanjkanje pitne vode	V scenariju izpustov RCP4.5 se zaradi dvigovanja povprečne temperature kažejo spremembe do deset odstotkov na letni ravni v vseh treh projekcijskih obdobjih, za jugozahod države, kjer deluje pristanišče pa tudi v obdobju do leta 2040. Vodni primanjkljaj bo po istem scenariju na tem območju sicer največji v obdobju od 2041–2070, zmanjšalo se bo tudi število dni s padavinami, kar pomeni večjo verjetnost poletnih suš. Do občasnega pomanjkanja pitne vode v poletnem času lahko pride tudi v srednjeročnem obdobju.	Lastne dejavnosti (pristanišče)	Fizično tveganje (kronično)	Srednjeročno in dolgoročno (po 2040)
Naraščanje povprečnih temperatur in vpliv na pogoje dela	Skladno s projekcijo postopnega ogrevanja zraka v Evropi v 21. stoletju bo tudi v Sloveniji povprečna prizemna temperatura zraka naraščala, višji dvigi temperatur so predvideni po letu 2040, ko naj bi se temperature po RCP4.5 scenariju izpustov do konca stoletja dvignile za približno 2 °C in po RCP8.5 za približno 4,1 °C. Po obeh scenarijih se bo predvidoma povečalo tudi število tropskih noči ter število in dolžina vročinskih valov. Toplotna obremenitev bo vplivala na produktivnost zaposlenih.	Lastne dejavnosti Fizično tveganje	(kronično)	Dolgoročno (po letu 2040)
Zmanjšanje pretovora nekaterih blagovnih skupin zaradi regulatornih zahtev, okoljskih ciljev in sprememb vedenja potrošnikov	Zmanjšanje pretovora termalnega premoga (srednjeročno) in avtomobilov (dolgoročno) zaradi podnebnega prehoda.		Lastne dejavnosti Tveganje prehoda – tržna tveganja	Srednjeročno in dolgoročno
Tveganje neskladnosti z Uredbo o vzpostavitvi infrastrukture za alternativna goriva (oskrba ladij z električno energijo)	Tveganje je povezano predvsem s pravočasno izgradnjo infrastrukture za oskrbo kontejnerskih in potniških ladij z električno energijo z obale do konca leta 2029 skladno z Direktivo 2014/94/EU, predvsem zaradi dolgotrajnih postopkov povezanih z umeščanjem 110 kV RTP in priključnega voda v prostor za pridobitev DPN in gradbenega dovoljena. Pri izgradnji infrastrukture v samem pristanišču pa se soočamo s tveganji povezanimi s pridobivanjem ustreznih soglasij in uspešne izvedbe postopkov javnega naročanja.	Lastne dejavnosti (pristanišče)	Tveganje prehoda - zakonodaja	Dolgoročen (do 2029)

politikah tudi ne navajamo zamenjave ali opuščanje uporabe skrb vzbujajočih snovi, ker jih ne uporabljamo. Nadalje v politikah ne opisujemo postopkov kako preprečujemo izredne dogodke in izredne situacije, ker imamo to opredeljeno v internih operativnih dokumentiranih postopkih.

V navedeni politikah se zavezujemo k skrbnem ravnanju do naravnih virov (vključno z vodo) kot enemu izmed splošnih ciljev, ki je povezan s prepoznanim pomembnim vplivom rabe vode na območju pristanišča, saj se pristanišča nahaja na območju, kjer se v poletnem času zaradi suše občasno pojavlja pomanjkanje pitne vode. V politiki se zavezujemo k uporabi najboljših razpoložljivih oziroma sodobnih tehnologij, kar v praksi pomeni ponovno uporabo odpadne vode, kjer je to tehnično možno, vgradnjo čistilnih naprav, izvajanje meritev kvalitete prečiščene odpadne vode in vodnih teles, odpravljanje puščanj vodovodnega omrežja, koriščenjem alternativnih virov vode (npr. padavinske vode ali morske vode namesto pitne vode), z vgradnjo sistemov telemetrije (meritev pretokov), izvajanjem vzdrževanja lastnega vodovodnega sistema. Tako podrobne navedbe v politiki niso naštete, saj so navedene aktivnosti deloma zahtevane že v okoljevarstvenih dovoljenjih ali zakonodaji ali pa jih imamo že opredeljene v internih postopkih dela.

Za izvajanje obeh politik je odgovorna uprava družbe, objavljeni pa sta na spletni strani družbe: https://www.luka-kp.si/o-podjetju/pomembni-dokumenti/.

V odvisnih družbah nismo sprejeli posebne politike povezane s pomembnimi vplivi, tveganji in priložnostmi na okoljskem področju ali z onesnaževanjem. V letu 2025 bomo pristopili k posodobitvi in pripravi politik na ravni Skupine ter začeli proces ocene vplivov, tveganj in priložnosti v višjem in nižjem delu verige vrednosti, ki bo osnova za zasnovo politik tudi na tem področju.

Za območje pristanišča imamo izdelan Pristaniški red, ki med drugim opredeljuje ravnanja glede varovanja okolja, ki so mu zavezane vse osebe, ki vstopajo na območje pristanišča in je objavljen na spletni strani družbe: https://www.luka-kp.si/luski-vodnik/pristaniski-red/.

Politika varnega in zdravega pristaniškega okolja ter energetske učinkovitosti je bila posodobljena marca 2019. Z njo smo se zavezali zdravemu in varnemu delovnemu okolju, zmanjševanju vseh vplivov na okolje in učinkoviti rabi energije. Skupaj ustvarjamo varno in zdravo delovno okolje za ohranjanje dobre psihofizične kondicije delavcev in drugih udeležencev v pristanišču. Pri uspešnem izvajanju osnovne dejavnosti zagotavljamo čim manjšo obremenitev okolja s skrbjo za naravne vire in biotsko raznovrstnost. Stremimo k zmanjšanju specifične porabe energije v vseh aktivnostih z zavedanjem, da izboljšave na področju energetske učinkovitosti pomembno prispevajo k zanesljivosti oskrbe ter ohranjanju okolja.

Pri uresničevanju politike bomo tudi v prihodnje:

• spoštovali pristojne zakonodajne in druge prevzete zahteve,

• aktivno podpirali izobraževanje, usposabljanje, obveščanje ter ozavešča-

• dosledno spremljali, odpravljali ali zmanjševali prepoznana tveganja kot stalen proces zagotavljanja varnega in zdravega delovnega okolja ter

nje zaposlenih in širše javnosti,
učinkovitejšega ukrepanja ob izrednih dogodkih,

• aktivno sodelovali z lokalnimi skupnostmi pri izvajanju politike,

• nenehno razvijali procese dela, izvajali razvojne projekte in uvajali sodobne tehnologije tako, da bomo implementirali varnejše tehnologije dela, nevarne vire zamenjali z okolju prijaznejšimi, povečevali energetsko učinkovitost ter skrbeli za varčno rabo vode, energentov, surovin in drugih virov, • z jasno postavljenimi zahtevami na področju varnosti in zdravja pri delu ter varstva okolja vplivali na odgovoren odnos pogodbenih partnerjev in • zagotavljali možnost za posvetovanje z zaposlenimi in predstavniki zaposlenih o vprašanjih s področja varnosti in zdravja pri delu.

Pri oblikovanju politike so bili upoštevani interesi deležnikov, predvsem prek mnenj, izraženih v raziskavi javnega mnenja med prebivalci dela mesta Koper in občine Ankaran, ter pritožb. Zaveze v navedeni politiki se sicer splošno nanašajo tudi na zahtevo po odgovornem odnosu pogodbenih partnerjev na področju varnosti in zdravja pri delu in varstva okolja, vendar ne izhajajo iz pomembnih vplivov, tveganj in priložnosti, prepoznanih v verigi vrednosti.

Politiki ne izpostavljata specifične vrste onesnaženja ali specifičnega onesnaževala, ker strmita k zmanjševanju vseh vrst vplivov (v tla, vode, zrak). V

sistema upravljanja s tveganji na področju varnosti in zdravja pri delu, okolja in energetike.

Spoštujemo zahteve:

sistema ravnanja z okoljem po standardu ISO 14001,
sistema vodenja varnosti in zdravja pri delu OHSAS 18001, ki ga je kasneje nadomestil ISO 45001, in
sistema Skupnosti za okoljsko ravnanje in presojo (EMAS).

V Varnostni politiki še nismo navajali upoštevanja standarda ISO 50001 – Upravljanje z energijo, čeprav smo zahteve tega standarda v Luki Koper, d. d., implementirali v letu 2020 s pridobitvijo certifikata.

Ključne smernice navedene v politiki so:

Varnost in zdravje pri delu, varstvo okolja in energetska učinkovitost so temeljne odgovornosti vseh zaposlenih.
Pri varovanju zdravja, zagotavljanju varnosti pri delu, varstvu okolja in zagotavljanju energetske učinkovitosti delujemo proaktivno.
Redno preverjamo skladnost svojega delovanja z zakoni, s predpisi in smernicami.
Zaposlene ozaveščamo in stalno usposabljamo na področjih varovanja zdravja, varnosti pri delu, varstva okolja in energetske učinkovitosti. S tem omogočamo njihovo varno delo in seznanjenost s tveganji.
Z uvajanjem najboljših razpoložljivih in ekonomsko učinkovitih tehnologij se želimo uvrstiti med vodilne družbe po merilu varovanja okolja in zagotavljanja energetske učinkovitosti.
Prizadevamo si za stalen napredek pri rabi surovin, energetskih virov in zmanjševanju okoljskih vplivov, kar preverjamo z rednimi meritvami in s spremljanjem podatkov.
Na proizvodnih lokacijah opredeljujemo, sledimo, upravljamo in redno dokumentiramo tveganja na področju varnosti in zdravja pri delu, okolja in energetike.
Za uresničitev načrtov pri doseganju ciljev in obvladovanju tveganj po potrebi predlagamo in izvajamo preventivne ter korektivne ukrepe.
Deležnikom zagotavljamo uravnotežene informacije o naši družbeni odgovornosti, ki so primerna podlaga za dialog ter oblikovanje stališč in odločitev.

Ukrepi na področju blaženja podnebnih sprememb

Večina naložb v ukrepe na področju blaženja podnebnih sprememb, ki so v teku in jih navajamo v nadaljevanju, se nanaša na elektrifikacijo kot vzvoda razogljičenja. V letu 2024 smo za naložbe v ukrepe na področju blaženja podnebnih sprememb namenili 3,2 milijona evrov, od tega je bilo zaključenih za 1,1 milijona evrov naložb. Zaključene naložbe se nanašajo na nakup 33 električnih osebnih vozil in dodatno vgradnjo merilnikov za merjenje porabe električne energije.

V letu 2024 smo začeli izvedbo teh naložb, ki bodo zaključene v prihodnjih letih in za katere smo v letu 2024 namenili 2,1 milijona evrov:

izgradnja skladišča 54, vključno z elektroenergetsko infrastrukturo in nabavo električnih dvigal, ki bodo skupaj omogočali pretovor jeklenih kolutov in nadomestili uporabo viličarjev s pogonom na notranje zgorevanje,
izgradnja razdelilne transformatorske postaje RTP, ki bo omogočala povečanje priključne moči pristanišča v elektroomrežju,
izvedba postopkov in podpis pogodbe za nadomestitev štirih električnih dvigal e-RTG za potrebe kontejnerskega terminala, ki bodo predvidoma dobavljena v začetku leta 2026,
druge naložbe, ki se nanašajo predvsem na energetsko sanacijo ter obnovo razsvetljave in elektroinštalacij v različnih objektih.

V načrt naložb Skupine Luka Koper za leto 2025 smo vključili naložbe v ukrepe na področju blaženja podnebnih sprememb, katerih ocenjena skupna vrednost znaša 162,3 milijona evrov, od tega bomo zanje v letu 2025 namenili 22,4 milijona evrov.

V letu 2025 bomo nadaljevali izvedbo naložb, ki niso bile zaključene v letu 2024, in pričeli izvedbo teh naložb:

pridobivanje projektne dokumentacije za izgradnjo sistemov za oskrbo ladij z električno energijo s kopnega v koprskem pristanišču,
izgradnja polnilne infrastrukture za električna osebna vozila,
nadaljevali bomo nadomeščanje osebnih vozil in druge mehanizacije z novimi na električni pogon,
začeli bomo postopke za nadomestitev dodatnih štirih električnih dvigal e-RTG za potrebe kontejnerskega terminala,

• Na nižje ležečih delih pristanišča na območju preliva, ki povezuje Škocjanski zatok z II. bazenom, načrtujemo izvedbo varovalnih nasipov za prepre-

čitev razlivanja vode v nižje ležeče predele.

Že implementirani ukrepi in uporabljeni pristopi na področju blaženja podnebnih sprememb in energije, glede na vzvod razogljičenja

Energijska učinkovitost

• V družbi Luka Koper, d. d., smo že od leta 2020 certificirani po standardu ISO 50001:2018 – Sistem upravljanja z energijo, zato izvajamo energetske preglede, na podlagi katerih se predlagajo ukrepi in naložbe s ciljem

zmanjšanja rabe energije.
Nove objekte gradimo kot skoraj nič energijske stavbe ter obstoječe upravne objekte energetsko saniramo.
Ob prenovah notranje in zunanje razsvetljave vgrajujemo tehnologijo LED z daljinskim in avtomatskih krmiljenjem.
Kontinuirano spremljamo rabo virov in izvajamo ukrepe za povečanje energetske učinkovitosti ter zmanjšanje ogljičnega odtisa.
Z naprednimi tehnologijami in merilniki optimiziramo transportne poti in delovanje talne mehanizacije.

Elektrifikacija

• Posodabljamo mehanizacijo skladno z razvojem tehnologij pogonov na

• Osebna vozila, ki se uporabljajo v pristanišču postopno zamenjujemo z

alternativne vire.
novimi na električni pogon.

Uporaba energije iz obnovljivih virov energije

• Povečujemo delež energije, pridobljene iz obnovljivih virov.

Za ogrevanje in hlajenje prostorov uporabljamo energijo iz obnovljivih virov.

Drugi ukrepi

• Hladilna sredstva menjujemo s tistimi, ki vsebujejo ozonu manj škodljive

snovi oz. imajo nižji toplogredni učinek (GWP).

16.2.5 Ukrepi in viri v zvezi s politikami na področju podnebnih sprememb (E1-3)

Ukrepi, povezani s podnebnimi spremembami ter doseganjem zastavljenih ciljev na tem področju, so določeni za vse prepoznane pomembne okoljske vplive, tveganja in priložnosti. Sprejeti ukrepi se nanašajo na območje pristanišča, ki ga upravljamo.

Izvajamo splošne oziroma stalne ukrepe (npr. ukrepe, ki izhajajo iz inšpekcijskih nadzorov ali so posledica pritožb lokalnih skupnosti, ter ukrepe, ki izhajajo iz podeljenih gradbenih, okoljevarstvenih dovoljenj ali soglasij), ki so integrirani v procese in postopke kot del rednih aktivnosti, ter enkratne ukrepe, ki jih imenujemo programi izboljšav poslovanja (PIP). Slednji so načrtovani in sprejeti v okviru letnega poslovnega načrta družbe s predvidenim rokom za dokončanje, ki je lahko daljši od enega leta.

Splošni pristopi na področju prilagajanja podnebnim spremembam

Vplive, povezane s prilagajanjem podnebnim spremembam, obvladujemo z ustreznim načrtovanjem naložb v infrastrukturo z upoštevanjem teh pristopov:

Pri gradnji novih obal se upošteva nadmorska višina skladno z državnim prostorskim načrtom, v katerem je bil pri načrtovanju upoštevan dvig morske gladine, obstoječe obale pa poplavno niso ogrožene. Na obstoječih obalah se izvaja zamenjava obstoječih cilindričnih odbojnikov s stožčastim odbojniki z naslonsko ploščo, ki omogoča večje naleganje in vertikalne premike privezanih ladij v primeru višje gladine morja.
Pri načrtovanju meteorne kanalizacije, žlot in žlebov na strehah skladišč upoštevamo izredne vremenske dogodke tako, da pri dimenzioniranju predvidevamo 100-letne padavinske vode, kar je več, kot velevajo obstoječi predpisi.
Obstoječe skladiščne površine, ki so se v času uporabe posedle, pri rekonstrukcijah dvigujemo na poplavno varno raven oz. na koto skladno z državnim prostorskih načrtom.
Pri načrtovanju obal in izdelavi projektne dokumentacije izdelamo študije vplovnosti, ki upoštevajo vpliv neurij in ekstremnih vremenskih pojavov zaradi podnebnih sprememb, kar posledično vpliva na zasnovo obalne konstrukcije.

Skupine Luka Koper še niso določeni, zanje prav tako nismo pridobili zunanjih zagotovil.

Cilji na področju blažitve podnebnih sprememb in energije so prikazani v tabeli v nadaljevanju, v kateri je pojasnjena povezava med cilji politike in cilji za vsako posamezno metriko po pomembnih trajnostnostnih zadevah ter vplivih, tveganjih in priložnostih na tem področju. Cilji so bili določeni za družbo Luka Koper, d. d., za leto 2025.

Cilji na področju blažitev podnebnih sprememb in energije

Pomembna trajnostna zadeva	Pomemben okoljski vpliv	Cilj iz politike	Metrika	Enota mere
Blažitev podnebnih sprememb	Emisije ozo nu škodljivih snovi Pozitiven vpliv z izvaja njem ukrepov za zmanjše vanje emisij toplogrednih plinov	Podnebna nevtralnost do leta 2050	Skupne absolutne emisije TGP obsega 1 in 2 (lokacijska metoda) za družbo Luka Koper, d. d.	tCO2ekv
			Odstotek skupnega zmanjšanja emisij TGP obsega 1 in 2 za družbo Luka Koper, d. d. glede na izhodiščno leto 2021	%
			Intenzivnost skupnih emisij TGP obsega 1 in 2 (specifične emisije toplogrednih plinov na pretovorjeno tono) za družbo Luka Koper, d. d.	kgCO2ekv/t
			Intenzivnost skupnih emisij TGP obsega 1 in 2 (specifične emisije toplogrednih plinov na pretovorjeno tono) za Skupino Luka Koper	kgCO2ekv/t
			Odstotek zmanjšanja intenzivnost emisij TGP obsega 1 in 2 (specifične emisije toplogrednih plinov na pretovorjeno tono) za družbo Luka Koper, d. d., glede na izhodiščno leto 2021	%
			Specifična poraba električne energije za družbo Luka Koper, d. d., za obdobje	kWh/tono
			Specifična poraba pogonskega goriva za družbo Luka Koper, d. d.	liter/tono
			Delež električnih osebnih vozil v voznem parku	%
Energija	Pozitiven vpliv s po večanjem deleža obno vljivih virov energije		Skupna moč izgrajenih lastnih sončnih elektrarn	MWp

vrednostne verige. Emisije TGP obsega 3 za območje pristanišča sicer izračunavamo, vendar ciljne vrednosti še nimamo določene, ker tudi še nimamo izdelane politike za vrednostno verigo. Z letnim poslovnim načrtom za leto 2025 smo na tem področju prvič postavili cilj tudi na ravni Skupine Luka Koper, in sicer zmanjšanje intenzivnosti skupnih emisij TGP obsega 1 in 2.

Ciljne vrednosti za družbo Luka Koper, d. d., izhajajo iz Energetskega in podnebnega načrta z oceno okoljskih vplivov do leta 2030 s pogledom do leta 2050, do leta 2028 pa iz Strateškega poslovnega načrta Skupine Luka Koper 2024–2028. Izračunane so bile na podlagi evidenc o dejanski porabi posameznega energenta in doseženega pretovora v preteklih letih, s čimer je zagotovljeno, da so bile upoštevane enake meje popisa toplogrednih plinov, kot so predstavljene v poglavju 16.2.8 Bruto emisije TGP obsegov 1, 2 in 3 ter skupne emisije TGP (E1-6). Pri določanju ciljev smo upoštevali še načrtovani pretovor in s tem povezano predvideno porabo energentov ter skupni učinek naložb v vzvode razogljičenja, kot so energijska učinkovitost, elektrifikacija in samooskrba z OVE, iz Energetskega in podnebnega načrta družbe Luka Koper, d. d., in Strateškega poslovnega načrta Skupine Luka Koper 2024–2028. Ciljne vrednosti skupnih absolutnih emisij TGP obsega 1 in 2 in intenzivnosti emisij TGP obsega 1 in 2 (specifične emisije toplogrednih plinov na pretovorjeno tono) so bile določene po lokacijski metodi, po bruto pristopu, brez odvzemov TGP, ogljičnih dobropisov ali izognjenih emisij, kot skupni učinek vseh ukrepov in ne ločeno glede na učinek posameznega vzvoda razogljičenja.

Pri pripravi Energetskega in podnebnega načrta z oceno okoljskih vplivov do leta 2030 s pogledom do leta 2050, ki je predstavljen v poglavju 16.2.2 Načrt prehoda za blažitev podnebnih sprememb (E1-1), je bilo kot izhodiščno leto določeno leto 2021, ko so skupne absolutne emisije TGP obsega 1 in 2 v družbi Luka Koper, d. d., znašale 22.234 tCO2ekv. Nimamo posebnih zagotovil, da je izbor izhodiščnega leta 2021 reprezentativen za spremljanje napredka pri doseganju cilja, vendar smo ocenili, da je slednje leto primernejše od leta 2020, ko je na poslovanje Skupine vplivala epidemija covida-19.

Za določitev ciljev nismo uporabili znanstveno utemeljenih pristopov (npr. SBTi Corporate Net-Zero Standard), prav tako ne posebnih sektorskih poti razogljičenja, saj slednji za glavno dejavnost pretovora in skladiščenja blaga

• nadaljevali bomo postopke za nabavo novega mobilnega dvigala za potrebe generalnih tovorov, ki bo sicer v prehodnem obdobju deloval na motorje na notranje zgorevanje, po izgradnji ustrezne infrastrukture na obali pa na električno energijo.

Ukrepi na področju energije

V letu 2024 smo za ukrepe povečanja deleža rabe obnovljivih virov energije namenili 3,5 milijona evrov, v letu 2025 pa dodatnih 2,3 milijona evrov. V letu 2024 smo zgradili dodatne sončne elektrarne s skupno močjo 4,3 MWp, v letu 2025 pa načrtujemo izgradnjo treh dodatnih elektrarn s priključno močjo 0,8 MWp.

Naložbe v osnovna sredstva (CAPEX) so v računovodskem delu poročila prikazane v pojasnilu 11: Nepremičnine, naprave in oprema. Naložbe v obratna sredstva (OPEX) so v računovodskem delu poročila prikazane v pojasnilu 3: Stroški materiala ter v pojasnilu 4: Stroški storitev.

Delež naložb v osnovna sredstva (CAPEX), povezanih z gospodarskimi dejavnostmi, vključenimi v taksonomijo EU je prikazan v poglavju 16.1 Razkritja v skladu s členom 8 Uredbe (EU) 2020/852 (uredba o taksonomiji).

Z aktivnostmi in ukrepi na področju učinkovite rabe energije, ki so bili izvedeni v letu 2024, se je glede na leto 2023 poraba energije iz fosilnih goriv in električne energije iz omrežja zmanjšala za 1.522 MWh, kar je pripomoglo k izboljšanju absolutnega ogljičnega odtisa družbe z zmanjšanjem emisij za 369.708 kgCO2ekv. Izračuni zmanjšanja porabe energije so opravljeni na podlagi lastnih meritev in Pravilnika o metodah za določanje prihrankov energije (Uradni list RS, št. 57/21).

16.2.6 Cilji v zvezi z blažitvijo podnebnih sprememb in prilagajanjem nanje (E1-4)

V svojih načrtih smo se zavezali preobrazbi v brezemisijsko podjetje. Za spremljanje učinkovitosti svojih ukrepov za blažitev podnebnih sprememb smo določili metrike in cilje, pri določanju katerih deležniki niso sodelovali. Večina zastavljenih ciljev velja za družbo Luka Koper, d. d., kjer nastajajo najpomembnejši vplivi na tem področju (Luka Koper, d. d., predstavlja 95 odstotkov emisij TGP (obsega 1 in 2) v letu 2024), in ne vključuje njene

<-- PDF CHUNK SEPARATOR -->

Intenzivnost skupnih emisij TGP obsega 1 in 2 (specifične emisije toplogrednih plinov na pretovorjeno tono) za družbo Luko Koper, d. d.


Ciljne specifične emisije toplo grednih plinov na pretovorjeno tono (kgCO2ekv/t)			0,670 0,635 0,625 0,595 0,575
Realizirane specifične emisije toplogrednih plinov na pretovor jeno tono (kgCO2ekv/t)	0,590 0,586 0,625 0,507
Ciljni odstotek zmanjšanja inten zivnost emisij TGP obsega 1 in 2 (specifične emisije toplogrednih plinov na pretovorjeno tono) za družbo Luka Koper, d. d., glede na izhodiščno leto 2021		14 %	8 %	6 %	1 % -3 %
Realiziran odstotek zmanjšanja intenzivnost emisij TGP obsega 1 in 2 (specifične emisije toplo grednih plinov na pretovorjeno tono) za družbo Luka Koper, d. d., glede na izhodiščno leto 2021	-1 %	6 % -14 %

Za leto 2024 smo postavili cilj zmanjšanja intenzivnosti skupnih emisij TGP obsega 1 in 2, in sicer specifičnih emisij toplogrednih plinov na pretovorjeno tono v višini 0,670 kgCO2ekv/t. Pri izračunu kazalnika se upošteva celoten pretovor (40.017.372 t za leto 2024), kateri je sestavljen poleg iz ladijskega tudi iz kopenskega pretovora in dostava/odstava.

Specifična poraba električne energije in pogonskega goriva za družbo Luka Koper, d. d., 2022–2028

		2022 2023 2024 2025 2026 2027 2028
Ciljna specifična poraba električne energije (kWh/t)		0,792 0,777 0,855 0,742 0,735 0,725 0,725
Realizirana specifična poraba električne energije (kWh/t)	0,733 0,838 0,739
Ciljna specifična poraba pogonskega goriva (l/t)		0,121 0,129 0,134 0,135 0,131 0,128 0,122
Realizirana specifična poraba pogonskega goriva (l/t)	0,127 0,127 0,122

Za leto 2024 sta oba cilja specifične porabe električne energije in specifične porabe pogonskega goriva izpolnjena.

Odstotek skupnega zmanjšanja emisij TGP obsega 1 in 2 (lokacijska metoda) za družbo Luka Koper, d. d., glede na izhodiščno leto 2021

Odstotek skupnega zmanjšanja emisij TPG obsega 1 in 2

Ciljni odstotek zmanjšanja emisij do leta 2030 ni tako visok (-42 %), kot to predvideva Pathways to Net-Zero – SBTi Technical summary, 1.0 (oktober 2021), temveč je nižji. Zaradi rasti obsega dejavnosti in istočasnega vlaganja v ukrepe za blažitev podnebnih sprememb se pričakuje, da se bodo absolutne emisije TGP (obseg 1 in 2) do leta 2030 rahlo povečevale, učinek ukrepov pa se bo izkazal v vsakoletni nižji ciljni intenzivnosti (specifične emisije toplogrednih plinov na pretovorjeno tono). Skladno z Energetskim in podnebnim načrtom pričakujemo, da bo po letu 2030 absolutna vrednost emisij padala do leta 2050, ko bodo emisije TGP (obsega 1 in 2) dosegle ničelno raven. Emisij CO2 do leta 2030 ne bomo bistveno znižali (-4 %), saj smo trenutno omejeni s priključno močjo električne energije v pristanišču. Leto 2030 bo prelomno, saj pričakujemo zaključek izgradnje nove razdelilne transformatorske postaje (RTP) 110 kVA Luka Koper, kar bo omogočalo višjo priključno moč pristanišča. S tem bomo odpravili obstoječe omejitve pri samooskrbi z OVE ter izgradnji polnilne infrastrukture. Do leta 2050 pa bomo zastavljene cilje dosegli z intenzivno elektrifikacijo, razogljičenjem sektorja oskrbe in uporabo vodika. Doseganje ciljev bo odvisno od razvoja in zrelosti tehnologij, povezanih predvsem z mehanizacijo in stroji. Ciljne vrednosti emisij TGP smo izračunali po protokolu GHG.

Za emisije obsega 3 nimamo ločenih ciljnih kazalnikov, prav tako nimamo ločeno načrtovanih ocenjenih absolutnih vrednosti emisij.

Skupne absolutne emisije TGP obsega 1 in 2 (lokacijska metoda) za družbo Luka Koper, d. d., za obdobje 2021–2050

V letu 2024 je bil zaznan občuten padec emisij TGP, kar je v največji meri posledica nižje porabe energije in pozitivnega vpliva povečanja samooskrbe z električno energijo zaradi izgradnje novih sončnih elektrarn. Na tem mestu velja omeniti, da je bil za leto 2024 upoštevan najnovejši emisijski koeficient, objavljen s strani CEU IJS, ki je zaradi spremembe metodologije izračuna bistveno nižji (–17 %) od predhodno uporabljenega pri izračunu ciljnih kazalnikov.

(vir: ARSO). Kjer ti podatki niso bili na voljo, so se uporabili podatki dobavitelja ali lastne izmerjene in preračunane vrednosti.

Za alokacijo deležev dobavljene električne energije v posamezne kategorije so bili upoštevani podatki dobavitelja o energetski mešanici in dejansko razveljavljena potrdila o izvoru električne energije, ki jih družba Luka Koper, d. d., pridobi z nakupom električne energije v skladu z Uredbo o zelenem javnem naročanju.

Znižanje energijske intenzivnosti med letoma 2023 in 2024, v Skupini Luka Koper z 284 MWh/mio eur na 260 MWh/mio €, nakazuje povečano energetsko učinkovitost v družbi in Skupini. Kljub rasti neto prihodkov je zaradi občutnega zmanjšanja skupne porabe energije v letu 2024 nižja energijska intenzivnost jasen pokazatelj, da uvajamo učinkovitejše procese in tehnologije, ki omogočajo manjšo porabo energije na enoto prihodka.

Podnebni sektorji z velikim vplivom so tisti, ki največ prispevajo k emisijam toplogrednih plinov (TGP) na globalni ravni. Podatki v tabeli za Skupino Luka Koper se nanašajo na dejavnosti, ki se odvijajo znotraj sektorja H (transport in skladiščenje). Ta ima pomemben vpliv na podnebje, saj vključuje rabo fosilnih goriv in energijsko intenzivne dejavnosti, kot so logistika, skladiščenje in prevoz blaga. Optimizacija energetske učinkovitosti in uporaba alternativnih virov energije (npr. električna vozila ali obnovljivi viri energije) sta ključna za zmanjšanje vpliva tega sektorja na okolje. Energetska intenzivnost (skupna poraba energije na neto prihodke) za Skupino Luka

Koper

	2022	2023	2024
Energijska intenzivnost Skupina Luka Koper [MWh/mio eur]	276	284	260
Neto prihodki [mio eur]	312,9	312,1	329,5
Skupna poraba energije [MWh]	86.358	88.706	85.603

Metodologija

Energijska intenzivnost je izračunana kot skupna poraba energije deljena z neto prihodki. Za skupno porabo energije so uporabljeni podatki o nabavljenih količinah energentov s strani dobaviteljev in notranje meritve v družbah, kjer ti podatki niso na voljo. Za izračun so uporabljeni podatki iz družb iz

Rast se odraža tudi na deležu samoproizvedene energije, ki na nivoju celotne porabe energije znaša zdaj 3,5 %.

Skupno je opaziti jasen trend v smeri povečevanja uporabe obnovljivih virov in samooskrbe, ki prevzemajo vse pomembnejšo vlogo v energetski bilanci.

Poraba energentov v Skupini Luka Koper zasleduje trende družbe Luka Koper, d. d. Skupna poraba energije se je v obdobju 2022–2024 zmanjšala za 0,9 %, s 86.424 MWh v letu 2022 na 85.661 MWh v letu 2024. Poraba energije iz fosilnih goriv je upadla s 5,9 %, iz 54.619 MWh na 51.388 MWh. Rast rabe obnovljivih virov energije je trenutno zgolj posledica rasti v družbi Luka Koper, d. d.

			Poraba energentov za Skupino Luka Koper, glede na vir v obdobju 2022–2024
--	--	--	---------------------------------------------------------------------------	--

od tega poraba energije iz surove nafte in naftnih
od tega poraba kupljene električne energije iz fosilnih



od tega samoproizvedena energija iz negorivnih

Skupna poraba energije	2022	2023	2024
Skupna poraba energije [MWh]	86.424	88.765	85.661
Skupna poraba energije iz fosilnih goriv [MWh]	54.619	53.326	51.388
od tega poraba energije iz surove nafte in naftnih proizvodov [MWh]	54.619	53.326	51.388
od tega poraba kupljene električne energije iz fosilnih virov [MWh]	-	-	-
Skupna poraba energije iz jedrskih virov [MWh]	-	-	-
Skupna poraba energije iz obnovljivih virov energije [MWh]	17.467	19.362	20.052
od tega poraba energije iz biomase [MWh]	1.308	1.608	1.118
od tega samoproizvedena energija iz negorivnih obnovljivih virov [MWh]	271	325	2.903
od tega kupljena energija iz obnovljivih virov [MWh]	15.888	17.429	16.031
Skupna poraba energije nedoločljivega izvora [MWh]	14.338	16.077	14.221

Metodologija

Pri izračunih porabe energije so se uporabili podatki o nabavljenih količinah energentov s strani dobaviteljev in notranje meritve, kjer ti podatki niso bili na voljo.

Pri izračunih energijskih in emisijskih pretvorbenih vrednosti so se za posamezni energent upoštevale značilne neto kalorične vrednosti posameznega energenta za posamezno leto, ki jih je Republika Slovenija navedla v svojih zadnjih nacionalnih evidencah toplogrednih plinov, predloženih sekretariatu Okvirne konvencije Združenih narodov za podnebne spremembe

Skupna poraba energentov je v letu 2024 znašala 82.609 MWh, od tega je bilo 18.774 MWh (22,7 %) energije proizvedene z izkoriščanjem obnovljivih virov energije (kupljena električna energija proizvedena iz OVE, električna energija, proizvedena z lastnimi sončnimi elektrarnami, in energija, proizvedena iz biomase). Za delovanje pristanišča se največ energije porablja s koriščenjem fosilnega pogonskega goriva, njegov delež je v letu 2024 dosegal 59,4 %. Drugi največji energent po porabi je električna energija (39,3 %).

V Strateškem poslovnem načrtu družbe Luka Koper, d. d., 2024–2028 smo si za cilj zastavili povečanje deleža električnih osebnih vozil v voznem parku do leta 2028 na 30 %, do leta 2035 pa bo delež brezemisijskih osebnih vozil znašal 100 %. Konec leta 2024 je delež električnih osebnih vozil znašal 19 %, kar ocenjujemo kot pomemben napredek pri doseganju cilja.

V Strateškem poslovnem načrtu družbe Luka Koper, d. d., 2024–2028 smo si za cilj zastavili, da do leta 2028 zgradimo za 7 MWp in do leta 2030 za 10 MWp sončnih elektrarn. V letu 2024 smo nadaljevali njihovo izgradnjo, s čimer smo zagotovili lastne elektrarne s skupno močjo 4,3 MWp.

16.2.7 Poraba energije in mešanica virov energije (E1-5)

Skupna poraba energije se je v letu 2023 povečala na 85.242 MWh, kar je za 2,9 % več kot leta 2022, nato pa leta 2024 upadla na 82.609 MWh, kar predstavlja zmanjšanje za 3,1 % glede na prejšnje leto. Poraba energije iz fosilnih goriv se je skozi celotno obdobje zmanjševala, z 51.698 MWh leta 2022 na 49.039 MWh leta 2024, kar pomeni 5,1-% zmanjšanje. Skoraj vso porabo fosilnih goriv predstavljajo naftni derivati za pogon mehanizacije, zelo majhen delež pa gorivo za stacionarne kurilne naprave.

Poraba energije iz obnovljivih virov je vseskozi v porastu, od 17.417 MWh v letu 2022 do 20.009 v letu 2024, kar pomeni 14,9 % rast v tem obdobju. Prav tako se je v tem obdobju povečal delež porabe obnovljivih virov z 21,0 % v letu 2022 na 24,2 % v letu 2024. Znotraj obnovljivih virov je poraba biomase leta 2024 upadla na 1.075 MWh, potem ko je leta 2023 znašala 1.558 MWh. Samoproizvedena energija iz negorivnih obnovljivih virov, kot so sončne elektrarne, je doživela izjemen skok, z 271 MWh leta 2022 na 2.903 MWh leta 2024, kar pomeni kar 971-% rast. Omenjena rast je posledica priključitve večjih sončnih elektrarn na skladiščih 16, 19, 50 in 51 v letu podnebnih sektorjev z velikim vplivom in ne vključujejo energije, porabljene v družbi TOC, d. o. o. Neto prihodki Skupine Luka Koper, ki so povezani z dejavnostmi v podnebnih sektorjih z velikim vplivom, ne vključujejo prihodkov družbe TOC, d. o. o., ki deluje znotraj sektorja M (strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti). Prilagoditve na čiste prihodke od prodaje, ki so prikazani v računovodskem delu poročila v točki 19.1 Izkaz poslovnega izida in opisani v točki 22 Dodatna pojasnila izkaza poslovnega izida v pojasnilu 1. Čisti prihodki od prodaje, so prikazane v spodnji tabeli.

Prilagoditve na čiste prihodke od prodaje

	2022	2023	2024
Neto prihodki iz dejavnosti v podnebnih sektorjih z velikim vplivom, ki se uporabljajo za izračun energijske intenzivnosti		312.869.482 312.128.362 329.457.675
Neto prihodki (drugo)	593.154	644.127	607.222
Skupni neto prihodki (v računovodskih izkazih)		313.462.636 312.772.489 330.064.897

16.2.8 Bruto emisije TGP obsegov 1, 2 in 3 ter skupne emisije TGP (E1-6)

Skupne emisije Skupine Luka Koper v obdobju 2022–2024, obračunane po lokacijski metodi kažejo trend zniževanja, pri čemer so se v treh letih zmanjšale za 9,5 %. Največji padec je opazen pri posrednih emisijah (obseg 2), ki so se zmanjšale za 20,8 %, kar je predvsem rezultat uvedbe novih sončnih elektrarn v Luki Koper, d. d., na skladiščih 16, 19, 50 in 51. Znižanje skupnih emisij je deloma tudi posledica zmanjšanja emisij obsega 1 zaradi manjše porabe dizelskega goriva in manj ubežnih toplogrednih plinov. Emisije obsega 3 so se rahlo zmanjšale za 3,2 %. Opazno je povečanje emisij vlečnih plovil in tovornjakov, ki vstopajo v pristanišče medtem, ko so za podoben odstotek znižane emisije ladij za čas vezanja v pristanišču. To lahko nakazuje povečan promet ob učinkovitejšem in hitrejšem pretovoru. Padajoči trend emisij TGP odraža rezultate aktivnosti, ki jih v družbi kot Skupini izvajamo v smeri prehoda na obnovljive vire energije in trajnostnega upravljanja virov.

V letih 2022–2024 so bile biogene emisije CO2 iz zgorevanja lesne biomase enake 0. Prav tako poročilo ne zajema emisij, o katerih bi bilo potrebno poročati v okviru EU ETS, saj Skupina ne uporablja ogljičnih dobropisov in nima kupljenih, prodanih ali prenesenih pravic do emisij TGP.

Emisije toplogrednih plinov (TGP) za Skupino Luka Koper v obdobju 2022–2024

Emisije TGP obsega 1

Emisije TGP obsega 2

emisije TGP [tCO2ekv/leto] za Skupino Luka Koper Retrospektivno				Mejniki in ciljna leta29
	2022	2023		2024 % 2024 /2023	2025	2030	2050	Letni cilj v % / izhodiščno leto
Emisije TGP obsega 1
Bruto emisije TGP obsega 1 (v tonah ekvivalenta CO2)	15.298	15.521	13.656	88 %	-	-	-	-
Delež emisij TGP obsega 1 iz reguliranih sistemov trgovanja z emisijami (v %)	-	-	-	-	-	-	-	-

Emisije TGP obsega 2
Bruto lokacijske emisije TGP obsega 2 (v tonah ekvivalenta CO2)	8.992	9.573	7.119	74 %	-	-	-	-
Bruto tržne emisije TGP obsega 2 (v tonah ekvivalenta CO2)	1.711	2.116	1.891	89 %	-	-	-	-

Pomembne emisije TGP obsega 3
Skupne bruto posredne emisije TGP (obsega 3) (v tonah ekvivalenta CO2)	19.327	17.935	18.701	104 %	-	-	-	-
3 Dejavnosti, povezane z gorivom in energijo (ki niso vključene v obseg 1 ali 2)	19.327	17.935	18.701	104 %	-	-	-	-

Skupne emisije TGP
Skupne emisije TGP (lokacijske) (v tonah ekvivalenta CO2 )	43.617	43.030	39.475	92 %	-	-	-	-
Skupne emisije TGP (tržne) (v tonah ekvivalenta CO2 )	36.336	35.572	34.247	96 %	-	-	-	-

Pomembne emisije TGP obsega 3

Skupne emisije TGP

V tabeli prikazujemo tri-letni trend za Skupino Luka Koper, ker izhodiščno leto za Skupino Luka Koper ni določeno.

Metodologija

Plini, ki jih obravnavamo, so ogljikov dioksid (CO2), metan (CH4) in di-dušikov oksid (N2O), ki nastajajo kot posledica zgorevanja goriv zaradi delovanja pristaniške mehanizacije, pri uporabi goriv za ogrevanje ter posredno zaradi uporabe električne energije v pristaniških procesih. Da lahko različne toplogredne pline primerjamo in seštevamo, jih moramo prej pomnožiti z njihovim toplogrednim potencialom, ki se izraža v razmerju do toplogrednega učinka CO2. V izračun emisij obsegov 1 in 2 Skupine Luka Koper so vključene obvladujoča družba Luka Koper, d. d., in odvisne družbe Luka Koper INPO, d. o. o., Adria Terminali, d. o. o., in TOC, d. o. o. V izračun niso

29 Mejniki in cilji na področju emisij so določeni na ravni družbe Luka Koper, d. d., niso pa določeni na

vključene pridružene družbe, saj družba Luka Koper, d. d., nad njimi nima operativnega nadzora.

Izračun je pripravljen v skladu z metodologijo, zahtevami in smernicami protokola Greenhouse Gas Protocol and Corporate Accounting and Reporting Standard (v nadaljevanju: protokol GHG), ki je najbolj razširjeno mednarodno orodje za merjenje, poročanje in upravljanje emisij TGP. Protokol GHG, ki ga je pripravila organizacija World Resources Institute (WRI)/World Business Council for Sustainable Development (WBCSD), je nevtralna metodologija za izračun emisij TGP oziroma ogljičnega odtisa in je združljiva z večino obstoječih programov TGP ter njihovimi računovodskimi in poročevalskimi zahtevami. Poleg zahtev protokola GHG so se pri pripravi metodologije upoštevale tudi zahteve standarda ISO 14064-1:2018 Toplogredni plini – 1. del: Specifikacija z navodili na ravni organizacije za količinsko opredelitev in poročanje o emisijah in odstranitvah toplogrednih plinov. Zgoraj navedene zahteve, smernice in metodologije za izračun emisij TGP so vsebovane v

ravni Skupine.

Intenzivnost TGP na podlagi neto prihodkov za Skupino Luka Koper za obdobje 2022–2024

Intenzivnost TGP na podlagi neto prihodkov	2022	2023	2024
Intenzivnost TGP [tCO2ekv/leto/mio €] - lokacijska metoda	138	136	121
Intenzivnost TGP [tCO2ekv/leto/mio €] - tržna metoda	114	112	105
Neto prihodki [mio €]	313,5	312,8	330,1
Skupne emisije TGP [tCO2ekv/leto] - lokacijska metoda	43.171	42.470	40.005
Skupne emisije TGP [tCO2ekv/leto] - tržna metoda	35.890	35.012	34.777

Tabela prikazuje intenzivnost emisij toplogrednih plinov (TGP), izračunanih po lokacijski in tržni metodi za obdobje treh let (2022–2024) za Skupino Luka Koper. Intenzivnost emisij se tako po lokacijski kot po tržni metodi postopno zmanjšuje. Neto prihodki so v rahlem porastu, skupne emisije toplogrednih plinov pa upadajo. Po lokacijski metodi se intenzivnost TGP v obdobju 2022–2024 zniža za 12,0 %, po tržni metodi pa za 8,0 %, kar je predvsem posledica znižanja emisij zaradi uporabe OVE za proizvodnjo električne energije v Luki Koper, d. d.

Metodologija

Intenzivnost TGP je izračunana kot Skupne emisije TGP po lokacijski in tržni metodi, deljena z neto prihodki. Neto prihodki so enaki čistim prihodkom od prodaje Skupine Luka Koper, ki so za leti 2023 in 2024 prikazani v računovodskem delu poročila v točki 19.1 Izkaz poslovnega izida in opisani v točki 22 Dodatna pojasnila izkaza poslovnega izida v pojasnilu 1: Čisti prihodki od prodaje.

16.2.9 Odvzemi TGP in projekti zmanjševanja emisij TGP, ki se financirajo z ogljičnimi dobropisi (E1-7) Trenutno ne uporabljamo mehanizmov za odvzem in shranjevanje toplogrednih plinov (TGP) v okviru lastnih dejavnosti niti ne financiramo projektov zmanjševanja emisij TGP z nakupi ogljičnih dobropisov.

16.2.10 Oblikovanje interne cene ogljika (E1-8)

V podjetju ne uporabljamo nobenih notranjih ogljikocenovnih shem, kot so prikrite cene za naložbe v osnovna sredstva, notranje dajatve za ogljik ali notranja sredstva za ogljik.

Pri emisijah TGP iz obsega 3 smo prikazali le pomembnejše vire emisij in jih ocenili glede na razpoložljive podatke in faktorje, ki so po postavkah dodatno obrazloženi v nadaljevanju. Za obseg 3 smo se omejili na območje pristanišča in obračunali odtis kategorije 3 Dejavnosti, povezane z gorivom in energijo (ki niso vključene v obseg 1 in 2), pri čemer smo upoštevali tri največje vire emisij, ki so posledica delovanja pristanišča ter niso v celoti v lasti ali pod nadzorom Luke Koper, d. d.:

• emisije tovornjakov, ki vstopajo v pristanišče (pri izračunu ogljičnega odtisa smo upoštevali število tovornjakov, ocenili povprečno prevoženo razdaljo v pristanišču na 5 km ter privzeli povprečno rabo goriva 30 l/100 km

• emisije plovil, ki vlečejo ladje v pristanišče ali iz njega (pri izračunu ogljičnega odtisa smo pomnožili porabljeno količino dizelskega goriva z emisij-

in pomnožili z emisijskim faktorjem),
skim faktorjem),
tor za gorivo).

• emisije tovornih in potniških ladij za čas, ko so vezane v pristanišču (pri izračunu smo upoštevali število ladij in njihov zadrževalni čas, povprečno moč pomožnih motorjev (6.500 kW za potniške ladje in 3.080 kW za vse preostale), faktor obremenitve pomožnih motorjev (0,21) ter emisijski fak-

Za izključene kategorije v Skupini ocenjujemo, da prispevajo zanemarljiv delež ogljičnega odtisa.

Uporabljeni emisijski faktorji za izračun ogljičnega odtisa (obseg 1, 2, 3) so za goriva povzeti po javno dostopnih nacionalnih podatkih Direktorata za podnebne politike Ministrstva za okolje, podnebje in energijo. Emisijski faktor za električno energijo po lokacijski metodi je privzet kot emisijski faktor na enoto električne energije za predhodno leto. Faktor objavlja Center za energetsko učinkovitost Inštituta Jožef Stefan. Emisijski faktor za električno energijo po tržni metodi je vsakoletni faktor dobavitelja električne energije. Za izračun emisij ubežnih toplogrednih plinov so uporabljene najnovejše vrednosti potenciala globalnega segrevanja, ki jih je objavil IPCC na podlagi obdobja 100 let (AR6 GWP).

internem dokumentu podjetja Luka Koper d. d. 'Vodenje evidence in spremljanje podatkov o okoljskih vidikih', kjer je poleg metodologije izračuna obdelana tudi raven vključenosti posameznih kategorij obsega 3.

V izračun ogljičnega odtisa obsega 1 in 2 Skupine Luka Koper so vključene odvisne družbe nad katerimi ima obvladujoča družba finančni nadzor in so vključene v konsolidirane računovodske izkaze. To so družbe Luka Koper INPO, d. o. o., Adria Terminali, d. o. o., in TOC d. o. o. Podjetja, ki niso vključena v konsolidirane računovodske izkaze in nad katerimi družba Luka Koper, d. d., nima finančnega ali operativnega nadzora, niso vključena v izračun.

Ogljični odtis organizacije v skladu s protokolom GHG

Obseg 1 (scope 1) predstavljajo neposredne emisije TGP organizacije, ki so posledica lastne porabe energentov v napravah za zgorevanje, uporabe vozil v lasti organizacije, procesnih emisij ter ubežnih emisij plinov s toplogrednim učinkom (t. i. F-plinov: fluoriranih ogljikovodikov (HFC), perfluoriranih ogljikovodikov (PFC) in žveplovega heksafluorida (SF6)). V obsegu 1 se upoštevajo neposredne emisije iz virov, ki so v lasti ali pod nadzorom (npr. kotli, luška mehanizacija, vozila itd.), v kategorijo pa spadajo poraba vseh goriv za zgorevanje, goriv za mehanizacijo, stroje in vozila ter ubežne emisije iz naslova klimatskih in drugih naprav.
Obseg 2 (scope 2) predstavljajo posredne emisije iz naslova porabe električne energije za potrebe poslovanja. Emisije obsega 2 se posredne zato, ker se fizično ne pojavljajo v organizaciji, temveč pri tretjih proizvajalcih omrežnih energentov oziroma tam, kjer se proizvaja električna ali toplotna/hladilna energija. V primeru Skupine se v obsegu 2 upoštevajo emisije iz nakupov električne energije od dobaviteljev ter lastne proizvodnje iz sončnih elektrarn. Za izračun po lokacijski metodi je bil uporabljen emisijski faktor za električno energijo na nacionalni ravni za predhodno leto, ki ga je objavil Inštitut Jožef Stefan iz Ljubljane, za izračun po tržni metodi pa faktor dobavitelja električne energije. Pri izračunu po lokacijski metodi je upoštevana vsa kupljena električna energija, pri izračunu po tržni metodi pa smo upoštevali zgolj delež energije, za katero od dobaviteljev nismo pridobili potrdil o izvoru za dobavljeno električno energijo iz obnovljivih virov.
Obseg 3 (scope 3) predstavljajo preostale posredne emisije, ki so posledica aktivnosti podjetja v celotni vrednostni verigi organizacije, in sicer v dobavni verigi (upstream emisije) in distribucijski verigi (downstream emisije).
pri pretovoru uporabljamo sodobne tehnike: avtomatizacijo procesa pretovora, zmanjševanje poti padanja pri iztresanju tovora, uporabo teleskopskih cevi, uvajanje zaprtih transportnih poti in protiprašnih ograj;
ključne tovore skladiščimo v silosih in transportiramo po zaprtih transportnih sistemih, če je to praktično in ekonomsko izvedljivo;
uvajamo tehnične in organizacijske ukrepe za zmanjševanje emisij na mestu izvora; uporabljamo tehnike pršenja z vodo, opuščamo dovoz in odvzem tovora ob slabih vremenskih razmerah, ozelenjujemo okolico, zmanjšujemo število mest za pretovor;
na deponijo, kjer skladiščimo premog in železovo rudo, nanašamo papirniški mulj, ki zmanjšuje možnost odnašanja materiala zaradi vetra;
ukinjamo fosilna goriva v kurilnih napravah;
prehajamo na alternativne pogone in opuščamo fosilna goriva pri mehanizaciji.

Pristopili smo k projektu ESI (Environmental Ship Index), ki ladjam s sodobnejšimi in čistejšimi pogoni od 1. januarja 2023 omogoča plačevanje nižjih pristaniških pristojbin. ESI je prostovoljna shema, ki jo pristanišča porabljajo za spodbujanje in nagrajevanje okoljsko čistejših in sprejemljivejših ladij. Sistem, ki ladjam z manj izpusti v okolje omogoča plačilo nižje pristojbine, smo pred vpeljavo predstavili vsem predstavnikom ladjarjev s ciljem, da bi se shemi pridružilo čim več ladij oziroma da bi v pristanišče prihajale le take z minimalnimi izpusti v okolje. Seznam ladij, vključenih v shemo ESI, stalno obnavljamo in skrbimo, da vsem čistim ladjam obračunamo nižje pristaniške pristojbine. V letu 2023 smo 106 različnim ladjam, ki so vključene v sistem ESI, od skupaj 1.642 privezanih (6,5 %) obračunali popust v višini 34.702,09 €. V letu 2024 smo 115 različnim ladjam od skupaj 1.799 privezanih (6,4 %) obračunali popust v višini 28.726,50 €. Obseg popustov se je tako zmanjšal za 5.975,59 €. V 2024 smo popust obračunali manjšemu številu kontejnerskih ladij kot leta 2023 ter večjemu številu potniških ladij kot v 2023.

Na kakovost zraka lahko vplivajo tudi dejavnosti zunaj območja pristanišča. Izpostavljamo predvsem:

ceste, ki obkrožajo pristanišče;
emisije iz ladij, ki plujejo oz. so na sidrišču;
poslovne ustanove, trgovske centre, stanovanjske objekte,...
čezmejne vplive.

16.3 Onesnaževanje

16.3.1 Politike v zvezi z onesnaževanjem (E2-1)

V družbi Luka Koper, d. d., sta sprejeti dve politiki, ki urejata odnos družbe do zmanjševanja vpliva na okolje, in sicer Varnostna politika in Politika varnega in zdravega pristaniškega okolja ter energetske učinkovitosti, ki sta opisani v poglavju 16.2.4 Politike v zvezi z blažitvijo podnebnih sprememb in prilagajanjem nanje (E1-2).

Na vsebino internih politik vplivajo tudi usmeritve in direktive EU, ki naslavljajo zmanjševanje obremenjevanja okolja in spremljanje stanja okolja. Hkrati z izvajanjem lastnih politik prispevamo k zmanjševanju »onesnaževalnega" odtisa, saj uvajamo sodobne tehnologije, uporabljamo okolju prijaznejše snovi, povečujemo energetsko učinkovitost ter skrbimo za varčno rabo virov, kar, za pomembne okoljske vidike prikazujemo v nadaljevanju poročila.

16.3.2 Ukrepi in viri v zvezi z onesnaževanjem (E2-2)

Ukrepi, povezani s preprečevanjem in zmanjševanjem onesnaženja ter doseganjem zastavljenih ciljev, povezanih z onesnaževanjem, so določeni za vse prepoznane pomembne okoljske vplive, tveganja in priložnosti. Sprejeti ukrepi se nanašajo na območje pristanišča.

Izvajamo splošne oziroma stalne ukrepe (npr. ukrepe, ki izhajajo iz inšpekcijskih nadzorov ali kot posledica pritožb lokalnih skupnosti, ter ukrepe, ki izhajajo iz podeljenih gradbenih, okoljevarstvenih dovoljenj ali soglasij), ki so integrirani v procese in postopke kot del rednih aktivnosti, ter enkratne ukrepe, ki jih imenujemo programi izboljšav poslovanja (PIP). Slednji so načrtovani in sprejeti v okviru letnega poslovnega načrta družbe s predvidenim rokom za dokončanje, ki je lahko daljši od enega leta.

Že implementirani ukrepi in uporabljeni pristopi na področju preprečevanja in zmanjševanja onesnaževanja zraka s prahom

Stalno si prizadevamo zmanjševati emisije v ozračje, ki nastajajo pri izvajanju pristaniških dejavnosti. Sistemi skladiščenja in pretovarjanja tovorov so v našem pristanišču podprti z najboljšimi razpoložljivimi tehnikami (t. i. BAT), kot so na primer:

Ukrepi na področju preprečevanja in zmanjševanja onesnaževanja zraka s prahom

V letu 2024 smo za naložbe v ukrepe na tem področju namenili 0,4 milijona evrov, in sicer smo zamenjali nakladalec z žlico visokega izstresa za pretovor sipkih tovorov in nabavili dvožlični grabilec za pretovor soje. Sodobnejša oprema preprečuje raztros pri manipulaciji sipkega tovora. V letu 2025 načrtujemo izvedbo naložb v nakup sesalnega sistema za čiščenje in dodatnih prašnih zaščitnih sten, namenjenih pretovoru sipkih tovorov, ter začetek postopkov za nabavo novega komunalnega vozila za pranje cest in čiščenje kanalov. Celotna vrednost teh naložb je ocenjena na 0,5 milijona evrov, od tega bomo v letu 2025 predvidoma porabili 0,2 milijona evrov.

Že implementirani ukrepi in uporabljeni pristopi na področju preprečevanja in zmanjševanja onesnaževanja s hrupom

Izvajamo in uporabljamo naslednje ukrepe in pristope: • načrtujemo in izvajamo ukrepe varstva pred hrupom pri graditvi in obratovanju z upoštevanjem obstoječe obremenjenosti z okoljskim hrupom, iskanjem in uporabo tehnologij in naprav z minimalnimi ali nižjimi emisijami hrupa,
stalno izvajamo meritve hrupa z najsodobnejšimi merilnimi tehnikami in transparentno prikazujemo rezultate,
pridobivamo in posodabljamo okoljevarstvena dovoljenja glede emisij hrupa,
izvajamo popravne ukrepe z namensko donacijo, ki jo izplačujemo Mestni občini Koper in jo občina prek javnega razpisa razdeli upravičencem za izvedbo ukrepov za zmanjšanje vplivov pristaniške dejavnosti na okolje,
na terminalu za hlajene tovore smo hladilni sistem na strehi dodatno zvočno izolirali,
letno pripravljamo akcijski načrt zmanjševanja hrupa, • na obronkih pristanišča v smeri mestnega jedra Kopra smo pred leti pozidali odprtino med skladiščnimi objekti s ciljem preprečitve širjenja hrupa proti mestnemu jedru, • namestili smo gumijaste blažilce na prikolice terminalskih vlačilcev na kontejnerskem terminalu,

-

ukrepanja v primeru nesreč načrtujemo izgradnjo novega gasilskega doma, ki bo umeščen v središče pristanišča in bo omogočal boljše odzivne čase. Vrednost celotne naložbe je ocenjena na 4 milijonov evrov, od tega smo v letu 2024 porabili 0,1 milijona evrov, v letu 2025 predvidoma 3 milijone evrov, zaključili pa jo bomo leta 2026.

Že implementirani ukrepi in uporabljeni pristopi na področju preprečevanja in zmanjševanja onesnaževanja vode

Izvajamo in uporabljamo naslednje ukrepe in pristope:

vgradnja sodobnih čistilnih naprav,
odvajanje padavinske odpadne vode, ki odteka s streh objektov, neposredno ali posredno v vode,
učinkovito vzdrževanje in stalen nadzor nad delovanjem čistilnih naprav,
izvajanje meritev kakovosti odpadne vode, kakovosti morja in podzemne vode s strani pooblaščenih organizacij,
pridobivanje in redno posodabljanje okoljevarstvenih dovoljenj za emisije v vode,
priklop iztokov čistilnih naprav na javno kanalizacijo, kjer je to mogoče,
ustrezno ravnanje z odpadnim materialom, ki nastaja v čistilnih napravah,
lasten sistem za obvladovanje in preprečevanje vplivov ob izrednem dogodku,
lastne sile in sredstva za preprečevanje in sanacijo posledic ob majhnih in srednjih nesrečah,
zagotavljanje obratovanja in rednega vzdrževanja naprav, procesov in opreme z upoštevanjem najboljših razpoložljivih tehnik, ustreznih predpisov in standardov,
stalni nadzor nad varnostno pomembnimi napravami obrata, tudi s pomočjo zunanjih pooblaščenih institucij,
usposabljanje in suhe vaje ob simuliranem izrednem dogodku,
upoštevanje sprejetih varnostnih ukrepov in njihovo preverjanje v praksi ter uvajanje korektivnih ukrepov v primeru odstopanja od dogovorjenih aktivnosti.

• izvajanje požarne straže ob polnjenju rezervoarja z amonijakom na pose-

bej označenem območju,
vzdrževanje opreme,

• vgradnja opreme za zaznavanje in alarmiranje ob morebitnem puščanju.

V skladu z evropsko direktivo SEVESO II oziroma Uredbo o preprečevanju večjih nesreč in zmanjševanju njihovih posledic spadamo med obrate večjega tveganja, ki za svoje delovanje potrebujejo okoljevarstveno dovoljenje. Agencija RS za okolje Ministrstva za okolje in prostor je na podlagi varnostnega poročila izdala okoljevarstveno dovoljenje za celotno pristanišče. V okviru tega dokumenta sta kot vira tveganja navedena terminal za sadje zaradi uporabe amonijaka v tehnologiji hlajenja, terminal za tekoče tovore pa zaradi skladiščenja in pretovarjanja fosilnih goriv in vnetljivih tekočin. Pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja pomeni, da je obrat tehnično in kadrovsko usposobljen za preprečevanje in obvladovanje tveganj. Informacija za javnost o varnostnih ukrepih ter zasnova preprečevanja večjih nesreč sta na voljo na spletni strani družbe: https://www.luka-kp.si/o-pod jetju/trajnostni-razvoj/zakonodaja-in-okolje/. S tem je bila javnost, ki živi ali deluje na območju 300 metrov od meje pristanišča, še dodatno pisno seznanjena.

V primeru morebitnih izrednih dogodkov ravnamo skladno z Načrtom zaščite in reševanja Luke Koper, d. d., za industrijske nesreče, ki je usklajen z občinama Ankaran in Koper in je zasnovan za namene ukrepanja, omilitve in odprave posledic izrednih dogodkov različnega obsega, tudi takšnih, ki lahko zahtevajo vključitev drugih sil za zaščito, reševanje in pomoč, če tiste v pristanišču ne zadoščajo. Povzetek načrta je objavljen na spletni strani družbe: https://www.luka-kp.si/luski-vodnik/varnost-v-pristaniscu/.

Ukrepi na področju potencialnega onesnaženja z uhajanjem amonijaka zaradi večje nesreče

V letu 2025 bomo nadaljevali izvedbo naložbe v rekonstrukcijo dotrajane hladilniške opreme skladišča 5, za katero je bila pogodba podpisana že v letu 2024 in bo kot hladilno sredstvo sicer še vedno uporabljala amonijak, vendar v bistveno manjših količinah kot obstoječa. Celotna vrednost naložbe je ocenjena na 5,7 milijona evrov, od tega bomo zanjo v letu 2025 predvidoma namenili 2,2 milijona evrov in jo zaključili leta 2027. Za izboljšanje

uvedli smo tehniko vibriranja za vgradnjo pilotov v morsko dno z minimalnim vplivom na raven hrupa,
elektrificirali smo mehanizacijo na kontejnerskem terminalu (npr. RTG, RMG),
zamenjali smo klasične zvočne opozorilne naprave na mehanizaciji z napravami, ki proizvajajo beli zvok,
pretovor železnih ingotov smo umaknili v zaledje pristanišča,
na evropskem energetskem terminalu smo na mostnih dvigalih na bunkerjih vgradili protihrupne obloge za namene pretovarjanja rude,
ozelenjujemo pristanišče.

Ukrepi na področju preprečevanja in zmanjševanja onesnaževanja s hrupom

V načrt naložb Skupine Luka Koper smo za leto 2025 vključili naložbe v ukrepe na področju preprečevanja in zmanjševanja onesnaževanja s hrupom v skupni višini 4,3 milijona evrov, od tega smo zanje v letu 2024 že namenili 0,9 milijona evrov, v letu 2025 pa bomo še 3,2 milijona evrov:

V letu 2024 smo začeli izgradnjo objekta potniškega terminala, ki bo zaključena v letu 2025. Objekt bo lesene izvedbe, ki absorbira hrup. Njegova umestitev predstavlja oviro pri širjenju hrupa iz pristanišča v smeri mestnega jedra Kopra.
S ciljem znižanja ravni hrupa na viru bomo v letu 2025 zaključili naložbe, začete v 2024, in sicer naložbi v sanacijo fasade vagonske postaje silosa za žita in obnovo prezračevanja na objektu za garderobe, v letu 2025 bomo dodatno prenovili pogonske agregate na treh dvigalih RTG.

Že implementirani ukrepi in uporabljeni pristopi na področju preprečevanja in omejevanja vplivov potencialnega onesnaženja z uhajanjem amonijaka zaradi večje nesreče

Izvajamo in uporabljamo naslednje ukrepe in pristope:

zmanjševanje količin nevarnih snovi in zamenjava z manj nevarnimi,
vzpostavljen lasten sistem za ukrepanje ob manjših in srednjih nesrečah,
izdelava in posodabljanje varnostnih protokolov,
redno usposabljanje zaposlenih in uporaba posebne varovalne opreme,
usposabljanje, izvajanje suhih vaj in urjenje lastnih interventnih služb,

ali v zakonodaji niso numerično opredeljene, jih določimo sami ali jih postavimo na nižjo vrednost, pri čemer sledimo usmeritvam postavljenih politik družbe ali usmeritvam kompetentnih inštitucij glede preprečevanja in zmanjševanja vplivov (npr. prašne usedline, brez onesnaženj zunaj luškega akvatorija).

Pri določanju ciljev niso bili upoštevani ekološki pragovi, saj ti niso določeni.

Izmed navedenih ciljev ni nobeden povezan z odpravljanjem pomanjkljivosti, povezanih z merili za bistveni prispevek k preprečevanju in nadzorovanju onesnaževanja, kot so opredeljena v delegiranih aktih, sprejetih na podlagi člena 14(2) Uredbe (EU) 2020/852, predstavljene v poglavju 16.1 Razkritja v skladu s členom 8 Uredbe (EU) 2020/852 (uredba o taksonomiji).

Cilji na področju onesnaženosti v obdobju 2022–2025 so za območje pristanišča prikazani v tabeli v nadaljevanju, kjer je pojasnjena povezava med cilji politike in cilji za vsako posamezno metriko po pomembnih trajnostnostnih zadevah ter vplivih, tveganjih in priložnostih na tem področju.

-

Ukrepi na področju preprečevanja in zmanjševanja onesnaževanja vode

V načrt naložb Skupine Luka Koper smo za leto 2025 vključili naložbe v ukrepe za preprečevanje in zmanjševanje onesnaževanja vode v skupni višini 3,3 milijona evrov, od tega bomo zanje v letu 2025 namenili 0,3 milijona evrov. Najpomembnejše naložbe na tem področju se nanašajo ureditev odvodnjavanja dveh odprtih skladiščnih površin z vgradnjo ustreznih lovilcev olj, ki prečiščujejo potencialno onesnažene meteorne vode, in se bodo zaključile v letih 2026 in 2027.

Naložbe v osnovna sredstva (CAPEX) so v računovodskem delu poročila prikazane v pojasnilu 11: Nepremičnine, naprave in oprema ter v pojasnilu 13: Druga nekratkoročna sredstva. Naložbe v obratna sredstva (OPEX) so v računovodskem delu poročila prikazane v pojasnilu 3: Stroški materiala ter v pojasnilu 4: Stroški storitev.

Za namene obvladovanja onesnaženja v višjem ali nižjem delu vrednostne verige (npr. pri izvajanju gradbenih del, vzdrževalnih del) se na območju pristanišča izvajajo stalni monitoringi vplivov na okolje (npr. emisije hrupa, emisije prahu, nadzor nad nastalimi odpadki,...). V primeru neustreznih rezultatov se poišče vzrok in odpravi pomanjkljivosti odpravijo. V primeru povzročene okoljske škode se od povzročitelja zahteva povračilo stroškov intervencije in sanacije okolja.

16.3.3 Cilji v zvezi z onesnaževanjem (E2-3)

V Politiki varnega in zdravega pristaniškega okolja ter energetske učinkovitosti je naveden cilj čim manjših obremenitev okolja ter zagotavljanja učinkovitega ukrepanja ob izrednih dogodkih. Za spremljanje učinkovitosti svojih ukrepov za prepoznane pomembne trajnostnostne zadeve smo določili metrike in cilje, pri določanju katerih deležniki niso sodelovali. Vsi zastavljeni cilji veljajo le za območje pristanišča, kjer nastajajo pomembni vplivi na tem področju. Cilji na področju onesnaženja nimajo določenih izhodiščnih let, vendar se ciljne vrednostiza obdobje 2022–2024 niso spreminjale, razen pri ravni hrupa v nočnem času v smeri mesta Koper in intervencijskem času poklicne gasilske enote, kot je pojasnjeno v nadaljevanju. Postavljeni cilji se uporabijo tudi v letu 2025 ter ohranjajo do leta 2028, kot opredeljeno v strategiji družbe. Cilji so določeni na osnovi zakonodajnih mejnih vrednosti ali nekoliko nižje, v primerih, ko ciljne vrednosti v okoljevarstvenih dovoljenjih

Pomembna trajnostna zadeva	Pomemben okoljski vpliv	Cilj iz politike	Metrika	Enota mere	Vrednost cilja 2022 2025	Podlaga za določitev cilja	2022	2023	2024
	Onesnaževanje s		Količina celokupnega prahu	mg/m² dan	200	Prostovoljno določen cilj	114	104	108
			Preseganja na leto	Stevilo	Najveć 5	Prostovoljno določen cilj	10	റ	7
	prahom				Ohraniti pri 30	Prostovoljno	Bertoki 21	Bertoki 22#	Bertoki 20
			PM10	v µg/m³		določen cilj	Ankaran 16	Ankaran 14#	Ankaran 16
							Koper 16	Koper 14	Koper 19
		Cim manjši vpliv na okolje, zmanjševanje vpliva na okolje	Raven hrupa v nočnem času v smeri mesta Koper	dB(A)	Zmanjšati na 53 dB30	Prostovoljno določen cilj	54	54	54
			Dnevna raven hrupa pred naj- bližjimi objekti zunaj območja pristanišča	dB(A)	Ohraniti pri 58	Prostovoljno določen cilj	Bertoki 38	Bertoki 38	Bertoki 38
Onesnaževanja s							Ankaran 45	Ankaran 45	Ankaran 45
Onesnaževanje zraka	nrupom						Koper 56	Koper 56	Koper 55
			Večerna raven hrupa pred naj-	dB(A)		Prostovoljno določen cilj	Bertoki 37	Bertoki 36	Bertoki 37
			bližjimi objekti zunaj območja pristanišča		Ohraniti pri 53		Ankaran 46	Ankaran 45	Ankaran 46
							Koper 55	Koper 56	Koper 55
	Potencialno onesna- ženje z uhajanjem amoniaka zaradi več- je nesreče	okolje, zmanjševanje vpliva na okolje	Velike industrijske nesreče	Stevilo	O	Prostovoljno določen cilj	O	O	0
			Učinkovito ukrepanje Intervencijski čas poklicne ga- ob izrednih dogodkih, silske enote pri požarnih inter- čim manjši vpliv na mi poškodbami31	min	Krajši od 3,5 min (od sprejema obve- stila do prihoda na intervencijo)32	Prostovoljno določen cilj	2,98	2,83	3,00
			Inšpekcijske odločbe na podro- čju požarne varnosti	Število	0 nerealiziranih	Prostovoljno določen cilj	O	O	0
Onesnaževanje vode	Onesnaževanje vode	Cim manjši vpliv na okolje, zmanjševanje vpliva na okolje	Onesnaženje morja zunaj lu- škega akvatorija	Stevilo	0	Prostovoljno določen cilj	0	O	0

Napredek pri doseganju ciljev na področju preprečevanja onesnaženja v obdobju 2022–2025 za družbo Luka Koper, d. d.

navedeni vrednosti sta bili v Letnem poročilu za 2023 obrnjeni, kar smo v poročilu za za leto 2024 popravili.

Pojasnila glede doseganja navedenih oljev so predstavljem poglavju 16.3.4. Onesnaževanje zraka, vode in prsti (E2-4),

16.3.4 Onesnaževanje zraka, vode in prsti (E2-4)

V nadaljevanju prikazujemo rezultate na področju učinkovitosti ukrepov za prepoznane pomembne trajnostnostne zadeve, ki smo jih primerjali tako s cilji kot mejnimi zakonodajnimi vrednostmi, kjer so te določene. Prikazali smo rezultate za obdobje treh let, da so razvidne spremembe skozi čas, ter opisali metode merjenja in postopke zbiranja podatkov ter druge po membne informacije. Družba Luka Koper, d. d., se ne uvršča med dejavnosti, zaradi katerih bi morala poročati o onesnaževalih iz priloge II Uredbe ES št. 166/2006.

ONESNAŽENJE ZRAKA

Lokalni indeksi kakovosti zraka in stopnja urbanizacije območja delovanja pristanišča

Kakovost zraka v Republiki Sloveniji spremlja Agencija RS za okolje in ima za te namene postavljene fiksne merilne naprave. Ocenjevanje in upravljanje kakovosti zraka na ozemlju Republike Slovenije se izvaja skladno z Uredbo o kakovosti zunanjega zraka z razvrstitvijo posameznega območja in aglomeracije na 1. ali II. stopnjo onesnaženosti zraka:

I. stopnja onesnaženosti zraka se določi, če raven onesnaževala presega mejno ali ciljno vrednost ali če obstaja tveganje, da bo raven onesnaževala presegla alarmno vrednost,
II. stopnja onesnaženosti zraka se določi, če je raven onesnaževala pod mejno ali ciljno vrednostjo.

Mesto Koper spada v kategorijo mest z zelo urbanim območjem v skladu s klasifikacijo DEGURBA (Deglomeration and Urbanization), ki jo uporablja Eurostat. To pomeni, da je Koper opredeljen kot mesto z visoko stopnjo urbanizacije, v katerem je gostota prebivalstva visoka in ki ima urbane značilnosti, kot so razvita infrastruktura, dostop do storitev in raznolika gospo-

darska dejavnost. Območje pristanišče se glede na mejne vrednosti žveplovega dioksida, dušikovega dioksida in dušikovih oksidov, delcev PM10 in PM2,5, ogljikovega monoksida in benzena ter glede na ciljne vrednosti ozona in benzo(a)pire na uvršča v območje SIP (primorski del), glede na mejne vrednosti svinca ter ciljne vrednosti arzena, kadmija in niklja pa v območje SITK (območje

108 (< ) (>)

³⁰ Za eta 2022 na da not masa 48 db (4) Contilismo do costalije di 48 diji in bir barit varih urgov, zah je poolskienii najala metre musa indominizatio in upošteval obstoječe sirtve ob eta 2027. Izdelani modelni izračun je bil osnova za obočitevrealnejšega olija v nočnem odobju v smeri Kopra, ki znaša 53 dBj(.).

³¹ Od sprejema obvestila do prihoda na intervencijo.

³² Za leto 2022 je ciljna vrednost znašala pod 8 minut.

Primerjava letnih koncentracij prašnih delcev PM10 v pristanišču in na nekaterih drugih merilnih mestih po Sloveniji33

Roža vetrov za leto 2024

33 Vir: http://www.arso.gov.si/zrak/kakovost%20zraka/podatki/. Podatki za leto 2024 s strani agencije ARSO še niso dokončno potrjeni.

ciljem 30 μg/m³. Uredba o kakovosti zunanjega zraka (Uradni list RS, št. 9/11, 8/15, 66/18 in 44/22 – ZVO-2) opredeljuje tudi dnevno mejno koncentracijo PM10 za varovanje ljudi, ki znaša 50 μg/m³ in je lahko na posameznem merilnem mestu med letom presežena največ 35-krat. Opazili smo izrazito povišanje koncentracije v prvi četrtini leta 2024 zaradi saharskega peska, večina preostalih višjih vrednosti pa je bila izmerjena v zimskem času (času kurilne sezone). Ker smo pričeli gradnjo potniškega terminala točno na lokaciji merilnika, je bil ta začasno odstranjen. Cilj glede koncentracije delcev PM10 in števila preseganj je bil dosežen, kar je prikazano v tabeli Rezultati meritev PM10 (v μg/m³) na mejah pristanišča za triletno obdobje na treh merilnih mestih znotraj pristanišča.

Preseganje dnevnih mejnih vrednosti PM 10 drugod po Sloveniji

Če primerjamo meritve, ki jih Agencija RS za okolje izvaja v različnih krajih po Sloveniji (Vir podatkov: http://www.arso.gov.si/zrak/kakovost%20zra ka/podatki/), lahko vidimo, da se dnevna preseganja mejne vrednosti pojavljajo na vseh merilnih mestih. Najbližja merilna postaja zunaj pristanišča se nahaja na Markovcu, kjer je bila letna povprečna koncentracija PM10 18 μg/m³ in je bilo zabeleženih 11 preseganj dovoljene dnevne koncentracije delcev. Največ preseganj se v splošnem opaža v zimskem času in so posledica večjih izpustov iz domačih kurišč ter meteoroloških vplivov, kot sta majhna hitrost vetra in nizka višina mešanja zraka.

Slovenije, brez Ljubljane, Maribora in Zgornje Mežiške doline), kar je podrobneje prikazano v spodnjih tabelah.

Izmerjene dnevne koncentracije delcev PM10 so občasno presegale mejno dnevno vrednost, skupno število preseganj pa ni bilo nad dovoljenimi 35 preseganji v koledarskem letu.

Stopnja onesnaženosti zraka glede na mejne vrednosti

Oznaka območja	SO2	NO2			NOX PM10 PM2,5 svinec			CO benzen
SIP	II	II	II	I	II	/	II	II

Opomba:

II - raven onesnaževala je pod mejno vrednostjo

I - raven onesnaževala je nad mejno vrednostjo

/ - ni relevantno

SIP - primorski del

Stopnja onesnaženosti zraka glede na ciljne vrednosti

Oznaka območja	ozon	benzen	kadmij		nikelj benzo(a)piren
SIP/SITK	II	II	II	II	II

Opomba:

II - raven onesnaževala je pod mejno vrednostjo

I - raven onesnaževala je nad mejno vrednostjo

/ - ni relevantno

SIP/SITK - primorski del/ območje Slovenije, brez Ljubljane, Maribora in Zgornje Mežiške doline

Rezultati meritev zdravju škodljivih prašnih delcev PM10 izmerjena v pristanišču

Rezultati meritev PM10 (v μg/m³) na mejah pristanišča za tri letno obdobje na treh merilnih mestih znotraj pristanišča

	2022	2023	2024
Merilno mesto št. 3-LKP Ankaran	16	14	16
Merilno mesto št. 2-smer Bertoki	21	22	20
Merilno mesto št. 4-LKP Koper	16	14	19#
Ciljna vrednost	30	30	30
Mejna zakonodajna vrednost	40	40	40

- merilna naprava je bila oktobra 2024 odmaknjena, ker se na tej lokaciji gradi potniški terminal.

Letne povprečne koncentracije delcev prahu (PM10) v koprskem pristanišču so pod zakonsko določeno vrednostjo 40 μg/m³ in pod zastavljenim

Hitrost vetra je izražena v enotah m s-1. Vetrovi so največkrat pihali iz smeri vzhod in severovzhod (burja in burin) ter iz severozahoda (maestral). S prikazom smeri vetra prikazujemo smeri, v katere z največjo verjetnostjo zanaša prašne delce.

Metodologija merjenja prašnih delcev PM10 in PM2.5

Za izvajanje monitoringa stanja okolja (onesnaženja) smo prioritetno izbrali merilno tehniko, ki zagotavlja neposredno, kontinuirano (stalno) in avtomatizirano (24/7) merjenje onesnaževal s ciljem stalnega nadzora z možnostjo objave rezultatov na spletu. Pri meritvah onesnaženja voda in količine celokupnega prahu, kjer taki merilni sistemi niso na voljo, se izvaja jo občasne meritve. Vse meritve okoljskega monitoringa izvajajo za to pooblaščene organizacije. Zakonsko predpisane meritve izvajajo organizacije, ki imajo podeljeno tudi akreditacijo skladno s standardom SIST EN ISO/IEC 17025:2017 Splošne zahteve za usposobljenost preskuševalnih in kalibra cijskih laboratorijev. Način in obseg izvajanja meritev določa okoljevarstveno dovoljenje, ki ga potrdi pristojno ministrstvo ali relevantna zakonodaja.

Univerza na Primorskem na območju pristanišča spremlja prisotnost finih prašnih delcev velikosti 10 µm (PM10) in velikosti 2,5 µm (PM2,5). Posto pek vzorčenja in analize se izvaja po postopku SIST EN 12341:2023. Prva merilna naprava, postavljena v pristanišču, spremlja delce PM10 že od leta 2003. Stevilo merilnih postaj se je z leti povečalo na tri, izvedla se je tudi posodobitev naprav na način, da obenem zagotavljajo spremljanje delcev, manjših od 10 µm. Na dveh lokacijah (merilno mesto št. 4 – LKP Koper in merilno mesto št. 3 – LKP Ankaran) spremljamo tudi delce PM2,5.

Rezultati meritev delcev PM10 s fiksnimi merilnimi napravami, namešče nimi v pristanišču, ki to omogočajo (LKP Ankaran in LKP Koper), se samodejno objavljajo na spletni strani http://www.zivetispristaniscem.si/. Na spletni stranı primerjalno prikazujemo tudi rezultate meritev naprave, kı je nameščena na Markovcu in s katero upravlja Agencija RS za okolje.

Prikaz lokacij merilnih naprav za spremljanje prašnih delcev PM10 in PM2.5

Rezultati meritev prašnih delcev velikosti PM2,5

Rezultati meritev PM2,5 (v µg/m³) na mejah pristanišča za triletno obdobje na dveh merilnih mestih znotraj pristanišča

Meritve PM2.5 (v ug/m³) na mejah pristanišča	20227	2023	2024
Merilno mesto št. 4-LKP Koper	12	12	13
Merilno mesto st. 3-LKP Ankaran	12	11	12
Mejna zakonodajna vrednost	20	20	20

Povprečne letne koncentracije delcev PM2,5 so na obeh merilnih mestih v pristanišču pod zakonodajno vrednostjo 20 µg/m³ (Uredba o kakovosti zunanjega zraka, (Uradni list RS, št. 9/11, 8/15, 66/18 in 44/22 – ZVO-2).

110 (<) (>)

Letne koncentracije delcev PM2,5 na različnih merilnih mestih v Sloveniji in na mejah pristanišča za leto 2024

Letna povprečna vrednost PM 2.5 (µg/m³)

(Vir: http://www.arso.gov.si/zrak/kakovost%20zraka/podatki/)

Meritve PM2,5 znotraj območja pristanišča so primerljive z vrednostmi drugih urbanih krajev Slovenije. Iskrba na Kočevskem je merilno mesto, ki predstavlja lokacijo z minimalnimi vplivi, saj je oddaljena od vseh virov.

Na spletu smo pridobili tudi podatke pristanišča v Los Angelesu, kjer je bila med januarjem in julijem 2024 koncentracija delcev PM10 med 15 in 20 µg/ m³, kar je primerljivo z rezultati v pristanišču Koper. Zakonsko določena le tna mejna vrednost je tam nižja, 20 µg/m³ (https://www.portoflosangeles. org/environment/air-quality/air-quality-monitoring).

Rezultati meritev količine celokupnega prahu v pristanišču

Pri skupaj 118 meritvah je bilo zabeleženih 7 preseganj, kar je več od zastavljenega cilja (5 preseganj), zato je cilj le delno dosežen. 5 preseganj smo sicer zabeležili v obdobju pojava saharskega peska, kar ni vpliv dejavnosti Luke Koper, d. d.

Na območju pristanišča je več merilnih mest. Iz leta v leto se število meritev nekoliko spreminja, bodisi zaradi obsega in tipa pretovora bodisi zaradi sprememb zakonodaje. Mejna dovoljena vrednost je odvisna od masnega pretoka in posledično od vremenskih razmer.

Rezultati meritev emisij iz kurilnih naprav, ki se uporabljajo za tehnološke namene

Rezultati obratovalnega monitoringa kakovosti izpušnih plinov iz kurilnih naprav so predstavljeni v spodnjih tabelah in so skladni z okoljevarstvenim dovoljenjem št. 35444-2/2016-13 z dne 15. 6. 2017 ter spremembama št. 35440-50/2019-10 z dne 21. 10. 2020 in št. 35447-4/2021-2550-10 z dne 27. 5. 2022. Prikazane mejne vrednosti so povzete po navedenem okoljevarstvenem dovoljenju. Frekvenca meritev je enkrat letno. Izmerjene vrednosti so bile znotraj dovoljenih mejnih vrednosti.

Rezultati meritev emisij snovi v zrak (v mg/m³) in predpisane mejne vrednosti za srednje kurilne naprave, namenjene sušenju lesa na terminalu za les, v obdobju 2022–2024

Snov - v mg/m³	Srednja vrednost 2022	Srednja vrednost 2023	Srednja vrednost 2024	Mejna vrednost
Ogljikov monoksid	12,7	65	31	80
Dušikovi oksidi, izraž. kot NO2	42,9	84	87	100
Žveplovi oksidi, izraž. kot SO2	3,2	<LOQ	<LOQ	35
Skupni prah	Ni podatka	<LOQ	<LOQ	/

Rezultati meritev emisij snovi v zrak (v mg/m³) in predpisane mejne vrednosti za srednje kurilne naprave, namenjene ogrevanju rezervoarjev na terminalu tekočih tovorov, v obdobju 2022–2024

Snov - v mg/m³	Srednja vrednost 2022	Srednja vrednost 2023	Srednja vrednost 2024	Mejna vrednost
Ogljikov monoksid	5,6	23	<LOQ	100
Dušikovi oksidi, izraž. kot NO2	13,0	94	87	200
Žveplovi oksidi, izraž. kot SO2	<LOQ	<LOQ	<LOQ	35
Skupni prah	Ni podatka	2,4	<LOQ	20

Razlogov za nihanja v koncentracijah izpušnih plinov na kurilnih napravah nismo našli.

Rezultati meritev emisij prašnih delcev na ključnih izvorih v pristanišču

Rezultati so vsi skladni s podeljenim okoljevarstvenim dovoljenjem. Mejna dovoljena koncentracija celotnega prahu je 20 mg/m³, saj je vrednost masnega pretoka celotnega prahu 200 g/h.

Metodologija

Te meritve so predpisane v okoljevarstvenem dovoljenju št. 35444-2/2016- 13 z dne 15. 6. 2017 in spremembah št. 35440-50/2019-10 z dne 21. 10. 2020 ter št. 35447-4/2021-2550-10 z dne 27. 5. 2022 in jih izvaja pooblaščena organizacija Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano v neposredni bližini vira nepremične naprave, kjer lahko nastaja prah (npr. pri natovarjanju/raztovarjanju vagonov, tovornjakov). Za izvedbo vzorčenja in meritev pooblaščeni izvajalec uporablja te postopke:

• SIST EN ISO 16911-1:2014; Emisije nepremičnih virov - meritev hitrosti in

volumskega pretoka plinskih tokov v odvodnikih
v Odvodnikih

• SIST EN 14790: 2017; Emisije nepremičnih virov - določevanje vodne pare

• SIST EN 13284-1:2018; Emisije nepremičnih virov - določevanje majhnih masnih koncentracij prahu - 1. del: ročna gravimetrijska metoda.

Povprečne letne količine celokupnega prahu na vseh merilnih mestih znotraj pristanišča za obdobje 2022–2024

Število preseganj ciljne vrednosti količine celokupnega prahu na vseh merilnih mestih znotraj pristanišča za obdobje 2022–2024

Metodologija

Na vsaki lokaciji se s pomočjo Bergerhoffovih zbiralnikov en mesec zbirajo prašne usedline (celokupna koncentracija prahu). Vzorčenje in analiza se izvajata po postopku nemškega standarda VDI 4320 Part 2:2012. Meritve niso zakonsko obvezne. Že od leta 2002 pooblaščena organizacija na desetih lokacijah znotraj pristanišča izvaja meritve celokupne koncentracije prahu.

Metodologija

V pristanišču nastajajo tehnološke odpadne vode, katerih kakovost z vgrajenimi čistilnimi napravami na iztoku meri pooblaščena organizacija. Vrste teh odpadnih voda so:

tehnološke odpadne vode v pralnici luške mehanizacije (iztok v Centralno čistilno napravo Koper);
padavinske odpadne vode na terminalu tekočih tovorov na I. pomolu (iztok v morje);
tehnološke odpadne vode na živinskem terminalu (iztok v Centralno čistilno napravo Koper);
padavinske odpadne vode na terminalu tekočih tovorov na II. pomolu (iztok v morje);
padavinske odpadne vode na terminalu sipkih tovorov zaradi skladiščenja odpadnega železa (iztok v morje);
tehnološke odpadne vode v pralnici kontejnerjev (iztok v Centralno čistilno napravo Koper);
padavinske odpadne vode na objektu za zbiranje ladijskih kalužnih vod (iztok v morje).

Pralnica kontejnerjev ima urejen sistem recikliranja odpadne vode, zaradi česar interno še dodatno stalno preverjamo, ali predelana odpadna voda izpolnjuje mikrobiološke parametre kakovostne pitne vode. Rezultati izkazujejo, da naprava deluje učinkovito. Mejne vrednosti, parametre in frekvenco vzorčenja je za vse naprave določila Agencija RS za okolje, za naprave z iztokom v Centralno čistilno napravo Koper pa še njen upravljavec, tj. komunalno podjetje Marjetica, d. o. o., kar je opredeljeno v okoljevarstvenem dovoljenju (št. 35444-2/2016-13 z dne 15. 6. 2017 ter spremembi št. 35440-50/2019-10 z dne 21. 10. 2020 in št. 35447-4/2021-2550-10 z dne 27. 5. 2022). Pri tem so se upoštevali tehnologija čiščenja (morebitni dodatki kemikalij v procesih čiščenja), specifične zakonodajne zahteve glede vrst odpadih voda ter lokacija iztoka (vrsta sprejemnika odpadne vode).

Letna pogostost občasnih meritev in čas vzorčenja reprezentativnega vzorca odpadne vode za iztok iz naprave, ki odvaja industrijske odpadne vode, je opredeljen v okoljevarstvenem dovoljenju (št. 35444-2/2016-13 z dne 15. 6. 2017 ter spremembi št. 35440-50/2019-10 z dne 21. 10. 2020 in št. 35447-4/2021-2550-10 z dne 27. 5. 2022). V dovoljenju so opredeljeni tudi

Metodologija

Dimnikarska služba opravi meritve na izpustih iz naprav, ob polnem obratovanju naprave, s pomočjo ročnih merilnih naprav.

ONESNAŽENJE VODA

Rezultati meritev emisij odpadnih voda

Vrste odpadnih voda v pristanišču, letne količine ter skladnost z okoljevarstvenim dovoljenjem (št. 35444-2/2016-13 z dne 15. 6. 2017, sprememba št. 35440-50/2019-10 z dne 21. 10. 2020, sprememba št. 35447-4/2021-2550-10 z dne 27. 5. 2022)

Vrsta odpadne vode

Vrsta odpadne vode	Letne količine v letu 2022 (m³)	Letne količine v letu 2023 (m³)	Letne količine v letu 2024 (m³)	Skladnost meritev z zakonodajo
Padavinske odpadne vode terminala tekočih tovorov na I. pomolu	0	380	410	da
Padavinske odpadne vode terminala za tekoče tovore na II. pomolu	2.300	2.300	2.300	da
Padavinske odpadne vode terminala za tekoče tovore na II. pomolu	10	10	10	da
Padavinske odpadne vode terminala sipkih tovorov zaradi skladiščenja odpadnega železa na I. pomolu	3.500	3.500	3.500	da
Padavinske odpadne vode terminala sipkih tovorov zaradi skladiščenja odpadnega železa ob hali NAS9	2.700	2.700	1.720#	da
Padavinske odpadne vode na objektu za zbiranje ladijskih kalužnih vod (objekt v upravljanju Luke Koper INPO, d. o. o.)	214	263	280	da
Tehnološke odpadne vode živinskega terminala	1.541	1.625	3.088	da
Tehnološke odpadne vode pralnice luške mehanizacije	970	1.121	936	da
Tehnološke odpadne vode pralnice kontejnerjev	503	432	367	da
Sanitarne odpadne vode	40.040	40.040	41.505	da

vgradnja novega lovilca olj

Metodologija

Na območju pristanišča se nahajajo kurilne naprave, ki se uporabljajo za tehnološke namene in še uporabljajo fosilna goriva. Kurilna naprava, namenjena ogrevanju rezervoarjev v objektu za zbiranje ladijskih olj oz. kalužnici ne obratuje, saj ni potrebe.

Za izvedbo vzorčenja in meritev pooblaščeni izvajalec (Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano) uporablja te postopke:

SIST EN ISO 16911-1:2014 Emisije nepremičnih virov meritev hitrosti in volumskega pretoka plinskih tokov v odvodnikih,
SIST EN 15058:2017 Emisije nepremičnih virov določevanje masne koncentracije ogljikovega monoksida (CO); referenčna metoda: nedisperzivna infrardeča spektrometrija,
SIST ISO 7935:1996 Emisije nepremičnih virov ugotavljanje masne koncentracije žveplovega dioksida; delovne karakteristike avtomatskih merilnih metod,
SIST EN 14792:2017 Emisije nepremičnih virov določevanje masne koncentracije dušikovih oksidov (NOx); referenčna metoda: kemiluminiscenca,
SIST EN 14789:2017 Emisije nepremičnih virov določevanje volumske koncentracije kisika (O2); referenčna metoda: paramagnetizem,
SIST EN 13284-1:2018 Emisije nepremičnih virov določevanje majhnih masnih koncentracij prahu, 1. del: ročna gravimetrijska metoda,
SIST EN 12619: 2013 Emisije nepremičnih virov določevanje masnih koncentracij celotnega organskega ogljika v plinasti fazi; kontinuirana metoda plamenske ionizacijske detekcije.

Rezultati meritev emisij iz kurilnih naprav, ki se uporabljajo za sanitarne namene

Na območju pristanišča imamo 11 kurilnic, v katerih se za namene ogrevanja objektov in priprave tople sanitarne vode kot primarni ali rezervni vir uporabljata kurilno olje ali UNP. Emisije iz teh naprav preverja dimnikarska služba. Rezultati emisij v zrak so skladni z zakonodajnimi predpisi za male kurilne naprave (Uredba o emisiji snovi v zrak iz malih kurilnih naprav, Uradni list RS, št. 46/19 in 44/22 – ZVO-2). Frekvenca meritev je vsaj enkrat letno.

Mikrobiološka kakovost morske vode v pristanišču v letu 2022 (v cfu/100 ml)

Merilno mesto	Parameter	April		Maj Junij		Julij Avg. Sep.		Okt.	Smerna vrednost za kopalne vode#
I. bazen	Intestinalni enterokoki		/ oc. 5	18	*n	**n.	**n.	38	200
I. bazen	E. coli	/			n. oc. 8 n. n. n. n.		**n.	13	500
II. bazen	Intestinalni enterokoki	/	14	360	12	82	10	140	200
II. bazen	E. coli	/	**n.	530	17	61	**n.	180	500
III. bazen	Intestinalni enterokoki	/		**n. oc .4	*n.		oc.6 *n. n.	10	200
III. bazen	E. coli				/ n. n. oc. 6 n. n. *n. n.			**n. oc. 6	500

* opomba n. n.: ni najdeno

** opomba n.: najdeno

oc.: ocenjeno

Smerne vrednosti za parametra intestinalnih enterokokov in Escherichie coli za odsvetovanje ali prepoved kopanja v naravnih kopališčih in kopalnih območjih (priporočila so objavljena na spletni strani inštituta (spletni strani NIJZ) ter so namenjena obveščanju javnosti o kakovosti vode med kopalno sezono).

Mikrobiološka kakovost morske vode v pristanišču v letu 2023 (v cfu/100 ml)

Merilno mesto	Parameter	April		Maj Junij		Julij Avg. Sep.		Okt.	Smerna vrednost za kopalne vode#
I. bazen	Intestinalni enterokoki	**n.		*n. oc. 3 n. n.		**n.	37	/	200
I. bazen	E. coli		oc. 7 *n. n.	c. 8	**n.	**n.	12	/	500
II. bazen	Intestinalni enterokoki	42	28	42		14 oc. 8	170	/	200
II. bazen	E. coli	68	32	57	29	25	150	/	500
III. bazen	Intestinalni enterokoki				n. n. n. n. n. *n. n. oc. 5		28	/	200
III. bazen	E. coli		n. n. n. n. n. *n. n.				10 oc. 7	/	500

* opomba n. n.: ni najdeno (0 cfu)

** opomba n.: najdeno (1-2 cfu)

Smerne vrednosti za parametra intestinalni enterokoki in Escherichia coli za odsvetovanje ali prepoved kopanja v naravnih kopališčih in kopalnih območjih(Priporočila so objavljena na spletni strani inštituta (Spletna stran NIJZ) ter služijo za obveščanje javnosti o kakovosti vode tekom kopalne sezone.)

praznjenja in o tem se vodi evidenca. V primerih odstopanj ukrepamo (npr. izvedemo izreden servis naprave, izvedemo dodatne kontrolne meritve, ...).

Rezultati meritev kakovosti morja

Splošni parametri kakovosti morja

Rezultati meritev splošnih parametrov kakovosti morja se med leti bistveno ne razlikujejo, zabeležene so le nekoliko višje vrednosti motnosti, ki pa so delno povezane s poraščenostjo senzorja. Mejne vrednosti niso opredeljene.

Rezultati meritev kakovosti morja iz merilne boje Rebeka

Parameter	2022	2023	2024
Temperatura morja (C)	med 11 in 30	med 8,8 in 28,6	med 12 in 30
Slanost (g/l)	med 35 in 43	med 33,8 in 39,7	med 35 in 40
Vsebnost kisika (mg/l)	med 3 in 9	med 5,13 in 8,77	med 4 in 7
pH	med 8,1 in 8,3	med 8,2 in 8,4	med 8,0 in 8,5
Motnost (NTU)	med 0 in 10	med 0 in 10	med 0 in 10

Mikrobiološki parametri kakovosti morja

Nadaljevalo se je spremljanje mikrobioloških parametrov kakovosti morske vode v vseh treh luških bazenih. Rezultati znotraj pristanišča v času kopalne sezone izkazujejo skladnost z vrednostmi za kopalno vodo, kar prikazujejo spodnje tabele. Na območju pristanišča bi lahko mikrobiološko neustreznost povzročile ladje zaradi izpusta fekalnih vod ali neustreznega čiščenja luške fekalne čistilne naprave.

obseg parametrov in onesnaževal ter mejne vrednosti za vsako posamezno napravo. Pri tem so soglasodajalci upoštevali tudi tehnologijo čiščenja odpadne vode (morebitne dodatke kemikalij v procesih čiščenja), specifične zakonodajne zahteve glede vrst odpadnih voda ter lokacijo iztoka (vrsto sprejemnika odpadne vode).

Meritve kakovosti odpadne vode izvaja Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano-NLZOH, pooblaščen s strani Agencije RS za okolje, s pomočjo avtomatskih ali ročnih merilnih naprav. Uporabljeni postopki so podrobneje navedeni v Pravilniku o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu odpadnih vod ter o pogojih za njegovo izvajanje (Uradni list RS, št. 94/14, 98/15 in 44/22 – ZVO-2). Za izmerjene vrednosti NLZOH ugotavlja skladnost s predpisanimi mejnimi vrednostmi.

Določitev količin odpadnih voda:

komunalna voda (komunalne vode, speljane v javno kanalizacijo ocena, male komunalne luške MKČN skupaj 2.280 m³ (19 MKČN in vsaka 120 m³, ocena); komunalne vode iz MKČN so ocenjene na podlagi formule: št. zaposlenih x 45 /3 , pri preostalih komunalnih vodah pa se uporablja ista formula, le da se oceni število ljudi in se upošteva še obiskovalce),
tehnološka odpadna voda (količina tehnoloških voda, ki nastajajo z uporabo pitne vode, se meri s pomočjo števcev, količina tehnoloških voda, ki so posledica padavin, pa se oceni in izračuna iz zmnožka prispevne površine in povprečne količine padavin).

Na 295,5 ha pristanišča zaradi padavinskega spiranja utrjenih površin nastajajo tudi padavinske odpadne vode. Na teh površinah imamo vgrajene številne lovilce olj, ki ob morebitnih razlitjih preprečujejo onesnaženje okolja. Količine le-teh ni mogoče izmeriti. Lovilci olj imajo iztok v morje ali Rižano in so namenjeni zadrževanju olj. Nadzor nad njihovim delovanjem izvaja pogodbena stranka, pri čemer smo določili obseg in način pregledovanja ter čiščenja in praznjenja lovilcev olj. Dodatno imamo znotraj luškega akvatorija nameščene tri senzorje za detekcijo prisotnosti olj v morju. Komunalne odpadne vode prečiščujemo s pomočjo 19 malih čistilnih naprav.

Dodatno se interno izvaja nadzor nad delovanjem čistilnih naprav, pri čemer smo določili obseg in način njihovega pregledovanja ter čiščenja in

Mikrobiološki parametri kakovosti morja

Mikrobiološke meritve izvaja, z odvzemom vzorcev morja in analizo, akreditiran laboratorij (po standardu SIST ISO/IEC 17025:2017) TOC, d. o. o. Zakonodaja, ki se nanaša na spremljanje mikrobiološke kakovosti morske vode, je obvezujoča le za kopališča. Ne glede na to so se v pristanišču spremljali parametri, ki lahko pokažejo fekalno onesnaženje morja.

Število razlitij naftnih derivatov

V pristanišču so fiksno nameščeni trije senzorji, ki kontinuirano spremljajo morebitna razlitja naftnih derivatov le neposredno pod sabo, torej ob obali. En senzor je nameščen pred črpalko koprske marine, drugi je na čelu I. bazena na vezu 7.d ter tretji na naslonu priveza za pretovor tekočih tovorov v II. bazenu. Senzorji stalno izvajajo meritve, alarmni sistem pa je povezan z VNC. Meritve izvaja Univerza na Primorskem. Vsa onesnaženja, do katerih lahko pride na morski strani, torej po sredini bazenov oz. na plovni poti, pa zaznava nov namenski radar, postavljen na vrhu silosa Luke Koper, d. d. Prednost sistema je, da deluje 24 ur dnevno, tudi v pogojih zmanjšane vidljivosti. Poleg zaznavanja, kar omogoča takojšnje ukrepanje, interventnim službam nudi pomoč pri identifikaciji gibanja madeža ter učinkovitejšem ukrepanju. Sistem Luke Koper, d. d., je združljiv z obstoječim sistemom, ki ga uporablja Uprava RS za pomorstvo. S tem je mogoče zagotoviti nadzor nad celotnim Koprskim zalivom, torej pomembnim delom luškega akvatorija, vplovnimi kanali, sidriščem ladij ter preostalim delom Koprskega zaliva.

Število izrednih dogodkov na morju

V primeru izrednih dogodkov na morju Luka Koper, d. d., ukrepa skladno z veljavnim NZR Luke Koper, d. d., za industrijske nesreče, v katerem so opredeljene manjše, srednje in velike nesreče. Za te namene spremlja število in vrsto dogodkov ter vplive na okolje na celotnem območju pristanišča ter upošteva in obvladuje vse dogodke, ki jih povzročajo najemniki prostorov, ladje, itd. Podatki se črpajo iz internega informacijskega sistema CIIS.

niso imeli vpliva na okolje. Največ dogodkov je bilo povezanih s pojavom večje količine lesnih in drugih naplavin, ki so v luški akvatorij prišle po reki Rižani oz. z odprtega morja.

Določili smo cilj, da se v primeru izrednega dogodka sanacija izvede hitro in učinkovito ter da se onesnaženje ne razširi čez območje pristanišča. Cilj je bil dosežen.

Metodologija

Merilna mesta za spremljanje kakovosti morja (lokacije stacionarne merilne boje Rebeka, treh stacionarnih merilnih naprav in radarja za

spremljanje morebitnih razlitij naftnih derivatov)

Splošni parametri kakovosti morja

Sodobna merilna postaja za spremljanje kakovosti morja REBEKA je nameščena pred vhodom v tretji bazen luke, rezultati meritev pa so objavljeni na spletni strani http://www.zivetispristaniscem.si/. Meritve izvaja Univerza na Primorskem. Postaja kontinuirano spremlja splošne parametre morske vode (pH, temperatura, motnost, slanost, vsebnost kisika).

Mikrobiološka kakovost morske vode v pristanišču v letu 2024 (v cfu/100 ml)
	Smerna vrednost

Merilno mesto	Parameter	April		Maj Junij		Julij Avg. Sep.		Okt.	vrednost za kopalne vode#
I. bazen	Intestinalni enterokoki		25 oc. 4		**n. oc. 5	**n.		440 oc. 3	200
I. bazen	E. coli		22 oc. 6		13 oc. 3 oc. 8			66 oc. 9	500
II. bazen	Intestinalni enterokoki	61	69	66	23	32	560	73	200
II. bazen	E. coli	180	130		170 oc. 9 oc. 6		500	190	500
III. bazen	Intestinalni enterokoki		oc. 4 oc. 4		**n. oc. 7	10	26	**n.	200
III. bazen	E. coli	*n. n.		43 oc. 7 *n. n.			**n. oc. 4 oc.3		500

* opomba n. n.: ni najdeno (0 cfu)

** opomba n.; najdeno (1-2 cfu)

Smerne vrednosti za parametra intestinalnih enterokokov in Escherichie coli za odsvetovanje ali prepoved kopanja v naravnih kopališčih in kopalnih območjih(priporočila so objavljena na spletni strani inštituta (spletni strani NIJZ) ter so namenjena za obveščanju javnosti o kakovosti vode med kopalno sezono).

Mikrobiološka kakovost morja je največja v I. in III. bazenu. II. bazen je mikrobiološko bolj onesnažen, to pa se pripisuje iztoku iz Centralne komunalne čistilne naprave, ki jo upravlja Marjetica Koper, d. o. o., saj je iztok speljan v začetek II. bazena. V II. luški bazen se iz te čistilne naprave izteka približno 5 milijonov m³ predelane fekalne vode. V septembrskem času so bila zabeležena povišanja tudi v I bazenu, za kar nimamo pojasnila.

Število razlitij naftnih derivatov

Senzorji v obdobju 2022–2024 niso zaznali onesnaženj.

Število izrednih dogodkov na morju 2022–2024

	2022	2023	2024
Število zaznanih dogodkov na morju	51	34	37
Število posredovanj na morju v luškem akvatoriju	50	34	37
Število dogodkov brez potrebe po posredovanju	1	0	0
Število onesnaženj zunaj območja luškega akvatorija	0	0	0

V letu 2024 je bilo v luškem akvatoriju zabeleženih 37 manjših dogodkov, ki so bili obvladani na lokaciji nastanka oz. zaznave in v nobenem primeru

EMISIJE HRUPA

Karte hrupa

Primerjava letnih kart hrupa pokaže, da ni bistvenih sprememb v ravni hrupa, kar je spodbudno, saj se območje pristanišča z leti povečuje, povečuje se obseg pretovora, promet v pristanišču ter število obiskov ladij.

Karta hrupa za dnevni čas v letu 2024

Mikrobiološka in kemijska kakovost pitne vode

Odvisna družba TOC, d. o. o., enkrat letno izvaja kemijske in mikrobiološke meritve kakovosti pitne vode na vodovodnem omrežju pristanišča, in sicer na ključnih točkah internega vodovodnega omrežja (npr. v upravnih stavbah, hidrantih), kjer odvzame vzorce in jih analizira v laboratoriju. Pri tem ugotavlja prisotnost Escherichie coli, koliformnih bakterij, Clostridium perfringens, skupno število mikroorganizmov pri 36°C, intestinalne enterokoke, skupno število mikroorganizmov pri 22°C. Pri tem spremljajo še pH, temperaturo, klor, električno prevodnost, vonj, barvo, motnost ter amonijev dušik.

Skupna poraba pitne vode (v m³) na milijon evrov čistih prihodkov od prodaje za družbo Luka Koper, d. d., za obdobje 2022–2024

Poraba pitne vode na milijon evrov čistih prihodkov od prodaje (m³/EUR)	2022	2023	2024
Luka Koper, d. d.	0,00045	0,00051	0,00055

Metodologija

Poraba pitne vode se določi na podlagi odčitka iz števcev oziroma iz prejetih računov dobavitelja pitne vode. Vrednost se deli z vrednostjo čistih prihodkov od prodaje družbe Luka Koper, d. d., ki so prikazani v računovodskem delu poročila v točki 19.1 Izkaz poslovnega izida in opisani v točki 22 Dodatna pojasnila izkaza poslovnega izida v Pojasnilu 1. Čisti prihodki od prodaje.

Rezultati meritev kakovosti pitne in podzemne vode

Splošni parametri kakovosti podzemne voda

Pri nobeni od meritev nismo zasledili onesnaževanja (npr. preverjene komponente: aromatski ogljikovodiki – BTX, poliklorirani bifenili – PCB, organske kositrove spojine, policiklični aromatski ogljikovodiki – PAO, fenolni indeks, mineralna olja). Pri rezultatih meritev kovin so manjše razlike, nekatere koncentracije kovin so nekoliko višje, nekatere pa nekoliko nižje. Mejne vrednosti niso določene.

Mikrobiološka in kemijska kakovost pitne vode

Na določenih merilnih mestih smo zasledili mikrobiološko neustreznost, zato smo nato izvedli ukrepe (npr. izvedli klorne šoke, zamenjali strojne dele na omrežju, omejili uporabo pitne vode) in zagotovili neoporečno pitno vodo. Vse izvedene fizikalno kemijske meritve kakovosti pitne vode so bile ustrezne.

Metodologija

Količina porabljene vode

Količino vode v Rižani, ki predstavlja vir pitne vode na območju pristanišča, spremlja upravljavec vodovodnega omrežja Javno podjetje Rižanski vodovod, ki spremlja tudi kakovost pripravljene pitne vode. Podatek o porabi pitne vode se pridobi z neposrednimi mesečnimi meritvami s števcem s strani podjetja Rižanski vodovod, dodatno pa še sami mesečno preverjamo odčitek na števcu vode. Vode ne shranjujemo. Delež vode, ki ga recikliramo in ponovno uporabljamo, je zelo majhen in ga zaradi tega tudi ne prikazujemo. Ponovno uporabljamo le prečiščeno odpadno vodo na pralnici kontejnerjev v pristanišču.

Splošni parametri kakovosti podzemne vode

Izvajamo različne meritve kakovosti vode, ki niso zakonsko predpisane. Vsaki 2 leti opravimo kemijske meritve kakovosti podzemne vode (zadnji dve izvedeni meritvi v letih 2024 in 2022), da bi preverili morebiten vpliv pristaniške dejavnosti na njeno kakovost. Rezultati so povzeti iz poročila Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano, ki odvzame vzorce podzemne vode in jih v laboratoriju analizira.

Karta hrupa za nočni čas v letu 2024

Metodologija

Pri meritvah hrupa uporabljamo najsodobnejše tehnike merjenja, spremlja nja in prikazovanja rezultatov, ki jih priporočajo smernice za to področje. Za ta namen nam pooblascena organizacija (ZVD, d. o. o.) izdeluje tudi letne karte hrupa, ki natančno prikazujejo območja hrupa znotraj pristanišča in v njegovi neposredni okolici. Pri izdelavi letne karte hrupa smo upoštevali kontinuirane in kratkotrajne meritve ter uporabili modeliranje sirjenja hrupa. Karta hrupa je namenjena predstavitvi širjenja hrupa iz kompleksnega vira, kot je pristanisce, na neposredne sosede in okolico. Prikazuje izracunano obremenitev s hrupom glede na podatke o zvočnih močeh naprav

(večinoma pridobljene na osnovi meritev, delno pa izračunane glede na podatke o kapacitetah naprav) ter podatke o prometu na območju pristanišča in hrupu prometa okoliških cest glede na letno povprečje (štetje prometa). Prednost karte hrupa je, da z barvnim grafičnim prikazom nazorno prikaže, kakšna je obremenitev s hrupom glede na vnesene podatke. V karti hrupa je upoštevan tudi vpliv lokalnega cestnega prometa z obrobnega območja pristanišča, ki je pomemben vir hrupa. Na karti hrupa so prikazane povprečne letne izmerjene vrednosti vseh virov hrupa: cestnega prometa, pristaniških procesov, ladij in drugih povzročiteljev hrupa, lociranih zunaj pristanišča.

Ob koncu leta pooblaščena in akreditirana organizacija ZVD, d. o. o., na osnovi celoletnih meritev izdela modelni izračun. ZVD izdela modelni izračun za izdelavo karte hrupa s pomočjo verificiranega programskega paketa LimA Predictor V 2023 rev 1 na podlagi računskih metod iz priloge 2 Uredbe o ocenjevanju in urejanju hrupa v okolju za ugotavljanje ravni hrupa cestnega, železniškega in zračnega prometa ter industrijskih virov. Vhodni podatki za preračun so topologija terena na osnovi lidarskih podatkov (lidarski posnetek Slovenije), stavbe, ki so povzete po katastru stavb GURS, ter viri hrupa na območju pristanišča (cestni in železniški promet, ladje, obalna dvigala, mehanizacija, hladilni sistemi ...). Karte hrupa so izračunane v ločljivost 5 m x 5 m na višini 4 m od tal. Izdelane so za dan, većer in noč ter ves dan. Karte hrupa se ujemajo z meritvami hrupa na merilnih točkah in drugih re prezentativnih merilnih točkah, na katerih so bile opravljene meritve hrupa. Na osnovi kart hrupa lahko med drugim vidimo, kako se hrup iz pristanišča širi v njegovo okolico ter kje so lokacije glavnih virov hrupa.

Za območje pristanišča velja IV. stopnja varstva pred hrupom, v okviru katere tudi spremljamo raven hrupa. Meje območja so na kartah hrupa označene s črno črtkano črto. Za neposredno okolico pristanišča, torej območje zunaj luške ograje, pa velja III. stopnja varstva pred hrupom. Meritve in karte hrupa kažejo, da so zaradi delovanja pristanišča najbolj obremenjeni severnı obronkı mesta Koper, zato so aktıvnostı zmanjsevanja hrupa, kı jıh letno pripravljamo v akcijskem načrtu zmanjševanja hrupa, večinoma usmerjene v zmanjševanje hrupa na tem območju.

116 (<) (>)

Kontinuirane meritve hrupa

Povprečne letne ravni hrupa iz vseh virov na mejah pristanišča, izmerjene s stacionarnimi merilnimi napravami na mejah pristanišča (v dBA)

Lokacija meritev	2022	2023	2024
Raven hrupa v nočnem času v smeri mesta Bertoki	48	47	ব
Raven hrupa v nočnem času v smeri mesta Ankaran	52	51	5.
Raven hrupa v nočnem času v smeri mesta Koper	60	60	6
Raven hrupa v dnevnem času v smeri mesta Bertoki	51	51	5.
Raven hrupa v dnevnem času v smeri mesta Ankaran	રેઝ	52	5
Raven hrupa v dnevnem času v smeri mesta Koper	62	62	6.
Raven hrupa v večernem času v smeri mesta Bertoki	50	49	50
Raven hrupa v večernem času v smeri mesta Ankaran	52	52	5
Raven hrupa v večernem času v smeri mesta Koper	61	62	6.
Raven hrupa DVN v smeri mesta Bertoki	55	54	5
Raven hrupa DVN v smeri mesta Ankaran	ਦੇ ਹੋ	58	5
Raven hrupa DVN v smeri mesta Koper	67	67	66

Opomba: DVN...hrup v dnevnem, večernem in nočnem času:

Za interne ciljne vrednosti hrupa, ki jih zelimo doseci ali ohraniti pred prvimi stanovanjskimi objekti, imamo zastavljene vrednosti, ki vključujejo vse vire hrupa iz pristanišča, vključno z ladjami. Rezultati kažejo, da je nočni, večerni, dnevni hrup pred prvimi stanovanjskimi objekti Ankarana in Bertokov znotraj zastavljenih ciljev, enako velja za dnevni hrup pred prvimi stanovanjskimi objekti mestnega jedra Kopra. Cilja pa se ne dosegata za nočno in večerno raven hrupa pred prvimi stanovanjskimi objekti mestnega jedra Kopra.

izvor hrupa v pristanišču, kot sta pretovarjanje blaga in uporaba luške mehanizacije. Zaznaven vir hrupa so tudi ladje, ki morajo imeti zaradi nemotenega delovanja vedno prižgane motorje in druge naprave. Vrednosti, prikazane na spletni strani, so informativne (indikativne) narave in ne izkazujejo stanja hrupa pred prvimi stanovanjskimi objekti Ankarana, Kopra ali Bertokov, saj so merilne naprave nameščene v pristanišču. Izmerijo tudi hrup v okolici merilne naprave (hrup cest, dejavnosti ljudi, zvoke narave ipd.). Ob vetrovnem in deževnem vremenu se vrednost zviša zaradi hrupa, ki ga povzročata dež in veter. Uporabljeni merilni instrumenti, vključno s priključnimi kabli, izpolnjujejo zahteve natančnosti 1. razreda skladno s standardi SIST EN 61672-1:2004, SIST EN 61672-2:2004 in SIST EN 61672-3:2008. Uporabljeni terčni filtri ustrezajo zahtevam standarda SIST EN 61260:1998 in SIST EN 61260:1998/A1:2006. Ročni akustični kalibratorji izpolnjujejo zahteve 1. razreda po SIST EN 60942:2004. ZVD, d. o. o., enkrat letno zagotovi kalibracijo naprav z ročnim akustičnim kalibratorjem, vsakih 5 let pa pooblaščena organizacija izvede še kalibracijo po celotnem frekvenčnem spektru. Metoda merjenja je skladna z zahtevami za izvajanje meritev hrupa v naravnem in življenjskem okolju po standardih SIST ISO 1996-1:2016 in SIST ISO 1996-2: 2017. Parametri, ki jih ZVD, d. o. o., spremlja pri kontinuiranem merjenju, so urne ravni hrupa LA,F,eq, statistična parametra L1 in L99, maksimalne in minimalne ravni hrupa, terčni frekvenčni spektri. Za izmerjene vrednosti hrupa ugotavlja skladnost s predpisanimi mejnimi vrednostmi.

Rezultati meritev hrupa brez ladij pred prvimi stanovanjskimi objekti (odštete so ladje in razdalja od merilnika do prvih stanovanjskih objektov) ter skladnost z okoljevarstvenim dovoljenjem št. 35450-18/2022-2550-4 z dne 4. 4. 2023 in čistopisom izreka 35450- 18/2022-2550-8 z dne 26. 5. 2023 (v dBA)

Lokacija meritev	Mejna vrednost za III. stopnjo varstva pred hrupom (dBA)	2022	2023	2024
Raven hrupa v nočnem času v smeri mesta Bertoki	55	35	34	34
Raven hrupa v nočnem času v smeri mesta Ankaran	55	42	41	41
Raven hrupa v nočnem času v smeri mesta Koper	55	51	51	51
Raven hrupa v dnevnem času v smeri mesta Bertoki	65	38	38	38
Raven hrupa v dnevnem času v smeri mesta Ankaran	65	43	43	42
Raven hrupa v dnevnem času v smeri mesta Koper	65	53	53	53
Raven hrupa v večernem času v smeri mesta Bertoki	60	37	36	37
Raven hrupa v večernem času v smeri mesta Ankaran	60	42	41	41
Raven hrupa v večernem času v smeri mesta Koper	60	52	52	52

Lokacija meritev	varstva pred
Raven hrupa v nočnem času v smeri
Raven hrupa v nočnem času v smeri
Raven hrupa v nočnem času v smeri
Raven hrupa v dnevnem času v smeri
Raven hrupa v dnevnem času v smeri
Raven hrupa v dnevnem času v smeri
Raven hrupa v večernem času v smeri
Raven hrupa v večernem času v smeri
Raven hrupa v večernem času v smeri
Število privezanih ladij v pristanišču med 2022–2024

	2022	2023	2024
Število privezanih ladij	1.659	1.642	1.798

Pomemben prispevek k ravni hrupa iz pristanišča predstavlja tudi letno število privezanih ladij v pristanišču, ki se je v letu 2023 glede na leto 2022 celo nekoliko znižalo, v letu 2024 glede na predhodno leto pa povečalo za 9,5 odstotka.

Metodologija

Kontinuirane in samodejne meritve hrupa na območju pristanišča izvaja pooblaščena in akreditirana organizacija ZVD, d. o. o., s pomočjo treh fiksno nameščenih in avtonomnih merilnih naprav, ki so v njeni lasti in upravljanju. Smo prvi in edini industrijski obrat v Sloveniji, ki izvaja kontinuirane meritve hrupa, rezultate meritev pa prikazujemo na spletni strani pristanišča (http:// www.zivetispristaniscem.si/). Merilniki zajemajo glavne aktivnosti, ki so

Rezultati meritev vseh virov hrupa pred prvimi stanovanjskimi objekti (upoštevane so ladje in preostali viri hrupa, in odšteta pa razdalja od merilnika do prvih stanovanjskih objektov) ter skladnost z internimi cilji (v dBA)

Lokacija meritev	Interni cilj dBA	2022	2023	2024
Raven hrupa v nočnem času v smeri mesta Bertoki	Interni cilj ni določen	35	34	34
Raven hrupa v nočnem času v smeri mesta Ankaran	Interni cilj ni določen	45	44	44
Raven hrupa v nočnem času v smeri mesta Koper	53 (48)*	54	54	54
Raven hrupa v dnevnem času v smeri mesta Bertoki	58	38	38	38
Raven hrupa v dnevnem času v smeri mesta Ankaran	58	46	45	45
Raven hrupa v dnevnem času v smeri mesta Koper	58	56	56	55
Raven hrupa v večernem času v smeri mesta Bertoki	53	37	36	37
Raven hrupa v večernem času v smeri mesta Ankaran	53	45	45	46
Raven hrupa v večernem času v smeri mesta Koper	53	55	56	55

*V letih 2022 in 2023 je bila vrednost internega cilja v nočnem času v smeri mesta Koper 48 dB(A).

Pri zniževanju hrupa imamo zastavljene interne cilje za nočno, dnevno in večerno obdobje. Vrednosti internih ciljev so bile določene glede na mejne vrednosti, opredeljene v predhodni uredbi o emisijah hrupa in glede na modelni izračun pooblaščene organizacije ZVD, d. o. o. V smeri Ankarana in Bertokov dosegamo cilje v vseh treh obdobjih dneva (dan, večer, noč), prav tako dosegamo vrednosti za dnevni čas v smeri Kopra, ne dosegamo pa jih v večernem in nočnem času. Zato je večina aktivnosti iz letnih akcijskih načrtov zmanjševanja hrupa usmerjena v lokacijo v smeri Kopra.

V nadaljevanju so prikazani še rezultati ravni hrupa brez ladij pred prvimi stanovanjskimi objekti zunaj pristanišča. Vsi izkazujejo skladnost z zakonodajnimi mejnimi vrednostmi iz okoljevarstvenega dovoljenja št. 35450- 18/2022-2550-4 z dne 4. 4. 2023 in čistopisa izreka 35450-18/2022-2550-8 z dne 26. 5. 2023.

potencialne večje nesreče je kot možen scenarij prepoznan izpust amonijaka, ki ga uporabljamo za hlajenje kondicioniranih skladišč. Vzpostavljeni so mehanizmi preprečevanja večjih nesreč. Večja nesreča se na območju pristanišča ni zgodila. V letu 2024 smo zabeležili manjše puščanje amonijaka (ocenjeno med 0,5 kg in 1kg) v strojnici, na ventilu sesalne cevi. Vzdrževalci so opremo popravili. Do onesnaženja okolja ni prišlo. Zastavljeni cilji na področju preprečevanja večjih nesreč (brez večjih nesreč, intervencijski čas krajši od 3,5 minute, brez inšpekcijskih odločb na področju požarne varnosti) so bili doseženi.

Metodologija

Vsi okoljski dogodki se spremljajo s pomočjo luškega informacijskega programa CIIS. V poglavju 16.3.5 Predvideni finančni učinki pomembnih z onesnaževanjem povezanih tveganj in priložnosti (E2-6) prikazujemo rezultate povezane z vsemi okoljskimi dogodki z območja pristanišča za obdobje 2022–2024.

Na območju pristanišča družba Luka Koper INPO, d. o. o., upravlja z dvema t. i. IED napravama, ki lahko povzročita onesnaževanje okolja večjega obsega. Gre za napravi, v katerih se začasno skladiščijo nevarni odpadki, ki jih prevzamemo od ladij ali nastanejo v pristanišču. Za obe napravi je pridobljeno okoljevarstveno dovoljenje št. 35407-4/2020-14 z dne 16. 7. 2021. V obdobju treh let na lokaciji ni bilo incidentov ali izvršilnih ukrepov s strani inšpekcije. Zadnji pregled okoljske inšpekcije na omenjeni lokaciji je bil izveden 17. 9. 2024, pri čemer se je preverjalo izpolnjevanje zahtev iz okoljevarstvenega dovoljenja (OVD) in zahtev glede zaključkov BAT. V letu 2024 smo vložili vlogo za spremembo OVD s ciljem povečanja skladiščne zmogljivosti ene IED naprave, saj se oddane količine nevarnih ladijskih odpadkov povečujejo. Postopek je še v teku.

16.3.5 Predvideni finančni učinki pomembnih z onesnaževanjem povezanih tveganj in priložnosti (E2-6)

Skladno z razkritji v poglavju 15.1.11 Opis postopka za opredelitev ter ocenjevanje pomembnih vplivov, tveganj in priložnosti (IRO-1) smo prepoznali eno tveganje, povezano s trajnostnostno temo onesnaževanja, ki bi lahko imelo vpliv na bodoči finančni položaj, vendar je verjetnost tega scenarija ocenjena kot nizka.

Rezultati meritev za leto 2024 pred najbližjimi stavbami na območju Ankarana

Povprečni kazalniki hrupa v okolju, ocenjeni na podlagi meritev virov hrupa Luke Koper, d. d., in ladij na merilnih terminalih, postavljenih na območju naselja Ankaran
merilno mesto	kazalnik hrupa	obdobje meritev od 26. 3. 2024 do 5. 5. 2024 (dBA)	mejna raven hrupa za III. stopnjo varstva pred hrupom v naravnem in življenjskem okolju (dBA)
Terminal 1 (Ivančičeva 5; Ankaran)	Ldan	50,5	65
	Lvečer	50,3	60
	Lnoč	47,1	55
	Ldvn	54,5	65
Terminal 2 (Jadranska cesta 18a; Ankaran)	Ldan	51,4	65
	Lvečer	50,2	60
	Lnoč	47,3	55
	Ldvn	54,8	65
Terminal 3 (Jadranska cesta 19; Ankaran)	Ldan	50,5	65
	Lvečer	51,0	60
	Lnoč	49,7	55
	Ldvn	56,4	65

Metodologija

ZVD, d. o. o., poleg kontinuiranih meritev za nas izvaja tudi občasne meritve skladno z zahtevami Uredbe o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (Ur. list RS št. 43/2018 in 59/19) in Pravilnika o prvem ocenjevanju in obratovalnem monitoringu za vire hrupa ter o pogojih za njegovo izvajanje (Ur. list RS št. 105/08). Pri tovrstnih meritvah uporabljajo merilne inštrumente, ki izpolnjujejo zahteve natančnosti 1. razreda skladno s standardom SIST EN 61672-1:2014. Uporabljeni filtri ustrezajo zahtevam standarda SIST EN 61260-1:2014. Kalibratorji pa izpolnjujejo zahteve 1. razreda po SIST EN IEC 60942:2018. Parametri, ki jih pooblaščena organizacija spremlja pri kontinuiranem merjenju, so urne ravni hrupa LA,F,eq, statistična parametra L1 in L99, maksimalne in minimalne ravni hrupa in, terčni frekvenčni spektri. Za izmerjene vrednosti hrupa ugotavlja skladnost s predpisanimi mejnimi vrednostmi.

Rezultati povezani s preprečevanjem večjih nesreč (uhajanje amonijaka)

Uvrščamo se med obrate, v katerih lahko pride do večje nesreče, saj skladiščimo ali uporabljamo večje količine nevarnih snovi. Med vzroki za

Lokacije stacionarnih merilnih postaj za kontinuirano spremljanje hrupa na območju pristanišča

Občasne meritve hrupa

Hrup pred najbližjimi stavbami na območju Ankarana

V letu 2024 smo izvedli prve meritve hrupa v življenjskem in naravnem okolju na skladiščni površini za nova vozila 5A znotraj območja pristanišča ter prve meritve hrupa v življenjskem in naravnem okolju in na novem kamionskem parkirišču Sermin. Rezultati obeh meritev so skladni. ZVD, d. o. o., je poleg tega med 26. 3. 2024 in 5. 5. 2024 izvedel meritve hrupa, od 26.3.2024 do 5.5.2024, na treh merilnih mestih na območju Ankarana z namenom ugotovitve stanja širjenja hrupa zaradi vezanih ladij, vezanih na vezu RO- –RO 4, in nakladanja vozil. Rezultati kažejo, da hrup v času opravljenih meritev ni bil presežen na nobenem od merilnih mest. Ugotovljeno je bilo, da je bila obremenitev s hrupom na enem od merilnih mest povezana z glasnejšimi ladjami, predvsem pa s hrupom cestnega prometa.

Že implementirani ukrepi in uporabljeni pristopi na področju vodnih in morskih virov

Stalni ukrepi, ki se izvajajo na območju pristanišča so usmerjeni v:

ponovno uporabo odpadne vode, kjer je to tehnično mogoče,
vgradnjo čistilnih naprav,
monitoring stanja voda, izvajanje meritev kakovosti prečiščene odpadne vode in vodnih teles,
varovanje površinskih in podzemnih voda z vzpostavljenim sistemom ukrepanja ob izrednem dogodku,
vgradnjo sistemov telemetrije (meritev pretokov) in spremljanje rabe pitne vode,
stalno vzdrževanje internega vodovodnega in požarnega sistema ter odpravljanje puščanj,
gradnjo lastne meteorne in kanalizacijske infrastrukture,
koriščenjem alternativnih virov vode (npr. padavinske vode, morske vode ali podzemne vode namesto pitne vode).

Cilja tega sta skladno s sprejeto politiko učinkovita raba vodnih virov ter preprečevanje onesnaženosti.

Za območje pristanišča je dobavitelj pitne vode v celoti javno podjetje Rižanski vodovod. Ker na območju obale v poletnem času lahko prihaja do težav s pomanjkanjem pitne vode, je za območje pristanišča interno izdelan program ukrepanja v primerih redukcije pitne vode, ki obsega denimo omejitev oskrbe ladjam, ukinjanje pranja vozil in mehanizacije ter dobavo vode s cisternami.

Ukrepi na področju vodnih in morskih virov

Poraba pitne vode ni neposredno odvisna od pretovora. Interno vodovodno omrežje za zagotavljanje pitne vode v pristanišču obsega približno 30 km cevovodov in ga vzdržujemo sami. Zaradi vedno večjega prometa in obremenjenosti voznih površin ter posledično posedanja tal se pojavljajo poškodbe na vodovodnem omrežju, ki jih je potrebno kontinuirano ugotavljati ter odpravljati. Puščanja poskušamo obvladovati z vzpostavljenim sistemom nadzora porabe vode s števci. V letu 2018 je bil izdelan obsežnejši načrt

16.4 Vodni in morski viri

16.4.1 Politike v zvezi z vodnimi in morskimi viri (E3-1)

Sprejeti sta politiki, ki urejata odnos družbe do naravnih virov, tudi vode, in sicer Varnostna politika družbe Luka Koper d. d., in Politika varnega in zdravega pristaniškega okolja ter energetske učinkovitosti, ki sta opisani v poglavju 16.2.4 Politike v zvezi z blažitvijo podnebnih sprememb in prilagajanjem nanje (E1-2). Družbe Skupine Luka Koper se na atlasu vodnega tveganja Aqueduct Svetovnega inštituta za vire uvrščajo v območje nizkega vodnega stresa (v najnižjo od petih kategorij). V Sloveniji območja vodnega tveganja niso uradno opredeljena. Pristanišče se oskrbuje z vodonosniki Rižane, ki predstavljajo edini naravni vir pitne vode, s katerim se oskrbuje tudi širša regija, vključno z MO Koper. Za vodonosnik je značilno pomanjkanje vode v času suše. To je še posebej problematično, ker ta čas sovpada s časom turistične sezone, ko se dodatno poveča pritisk na vodovodno omrežje dodatno poveča. Druge odvisne družbe se ne nahajajo na območjih, kjer občasno prihaja do pomanjkanja pitne vode.

V politiki se zavezujemo čim manjši obremenitvi okolja s skrbnim ravnanjem z danimi naravnimi viri in uporabo najboljših razpoložljivih oziroma sodobnih tehnologij na tem področju.

V sprejetih politikah je opredeljena usmeritev k zmanjševanju vseh vplivov na okolje, vključno z morjem, čeprav ni ločeno izpostavljena.

16.4.2 Ukrepi in viri v zvezi z vodnimi in morskimi viri (E3-2)

Pitno vodo uporabljamo večinoma za komunalne namene in oskrbo ladij, manj pa za nekatere tehnološke namene (npr. za namakanje lesa, pri procesu hlajenja živil, na gradbiščih, pri pranju vozil in mehanizacije ipd.). Za uporabo pitne vode za tehnološke namene imamo pridobljeno vodno dovoljenje (maj 2017), vendar je poraba bistveno manjša, kot je dovoljena v skladu z dovoljenjem. Za namene testiranja črpališč, kot je zalogovnik za požarno vodo, za vlaženje manipulativnih površin deponije premoga ipd. v pristanišču uporabljamo tudi podzemno vodo (izdelana vrtina), kjer je voda delno slana. Ukrepi se nanašajo na Luko Koper, d. d., oziroma na območje pristanišča.

Na območju pristanišča so določene mejene vrednosti ravni hrupa, kot izhajajo iz čistopisa izreka okoljevarstvenega dovoljenja št. 35450-18/2022- 2550-8 z dne 26. 5. 2023. Zakonodaja opredeljuje mejne vrednosti kazalnikov hrupa v Uredbi o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (Uradni list RS, št. 43/18, 59/19 in 44/22 – ZVO-2). Ob morebitni novi obravnavi uredbe obstaja tveganje, da bi prišlo do ponovne opredelitve ladij kot vira hrupa v pristanišču ali določitve nižjih mejnih vrednosti tudi v okoljevarstvenem soglasju. Po tem scenariju z nizko verjetnostjo bi družba lahko presegala mejne vrednosti, kar bi lahko privedlo do omejitev delovanja v nočnem času in vpliva na nižji letni denarni tok iz poslovanja, ocenjenega na 22 milijonov evrov (dolgoročen vpliv). Tveganja, povezana s prekomernim hrupom, se obvladujejo z vsakoletnim akcijskim načrtom za zmanjševanje hrupa, ki med drugim vključuje postopno prehajanje na tehnološko opremo z električnim napajanjem in drugimi ukrepi, predstavljenimi v poglavju 16.3.2 Ukrepi in viri v zvezi z onesnaževanjem (E2-2).

Tveganj ali priložnosti, ki bi v naslednjem obdobju poročanja povzročili prilagoditev knjigovodskih vrednosti sredstev ali obveznosti, objavljenih v računovodskih izkazih, nismo prepoznali.

V letu 2024 se ni zgodil noben velik incident niti nismo beležili stroškov za odškodnine, ki vključujejo globe ali kazni, povezane z njimi. Prav tako niso bile izvedene naložbe v obratna in osnovna sredstva v povezavi z velikimi incidenti ali oblikovane rezervacije za stroške varstva okolja ali popravnih ukrepov v zvezi z onesnaženjem. Nimamo informacij, da bi prišlo do prekinitev izvajanja dejavnosti v dobavni verigi zaradi izrednega dogodka, ki bi imel za posledico onesnaženje. Izredni dogodki so bili vsi manjšega obsega, obvladani in sanirani na mestu nastanka, brez vplivov na okolje. Nanašajo se predvsem na počene hidravlične cevi vozil in zaznane oljne madeže na asfaltnih površinah, puščanja in razlitje manjše količine naftnih derivatov okoli vozil in manjša puščanja freonov iz strojnice za hlajene tovore. En dogodek se nanaša tudi na manjše puščanje amonijaka iz hladilnega sistema.

Ne ustvarjamo neto prihodkov, ustvarjenih s proizvodi in storitvami, ki so ali vsebujejo snovi, ki vzbujajo zaskrbljenost ali veliko zaskrbljenost.

Podzemno vodo iz vrtine na območju pristanišča uporabljamo za namene testiranja črpališč (zalogovnik za požarno vodo) ter za vlaženje manipulativnih površin deponije premoga ipd. V letu 2024 smo iz te vrtine odvzeli 37.670 m³ podzemne vode, ki smo jo uporabili predvsem za čiščenje voznih površin. Količino odvzete vode smo odčitali s števca in ne presega količin iz vodnega dovoljenja. V primerjavi z letom 2023 smo letos porabili 75 % več podzemne vode, vendar pa manj kot leta 2022. Večji odvzem vode je povezan z dejstvom, da smo je v poletnem času potrebovali več.

16.4.5 Predvideni finančni učinki pomembnih tveganj in priložnosti, povezanih z vodnimi in morskimi viri (E3-5)

Skladno z razkritji v poglavju 15.1.11 Opis postopka za opredelitev ter ocenjevanje pomembnih vplivov, tveganj in priložnosti (IRO-1), nismo prepoznali tveganj in priložnosti, povezanih s trajnostno temo vodnih in morskih virov, ki bi lahko imeli vpliv na bodoči finančni položaj ali takšnih, ki bi v naslednjem obdobju poročanja povzročili prilagoditev knjigovodskih vrednosti sredstev ali obveznosti, objavljenih v računovodskih izkazih.

onesnaževanja, kot so opredeljena v delegiranih aktih, sprejetih na podlagi člena 14(2) Uredbe (EU) 2020/852, predstavljene v poglavju 16.1 Razkritja v skladu s členom 8 Uredbe (EU) 2020/852 (uredba o taksonomiji).

Napredek pri doseganju cilja na področju porabe pitne vode v obdobju 2022–2025 za

družbo Luka Koper, d. d.

Pomemb na traj nostna zadeva	Pomem ben okolj ski vpliv	Cilj iz politike Metrika		Enota mere	Vred nost cilja 2022– 2025	Podlaga za določi tev cilja	2022 2023 2024
Poraba pitne vode	Poraba pitne vode	Skrb za naravne vire	Specifič na pora ba pitne vode	l/t	Ohraniti pri 2,534	Prosto voljno določen cilj	2,09 2,255 2,68

Kazalnik porabe vode se je v letu 2024 nekoliko povišal, kot posledica puščanj ter težav z neodzivnostjo in stečaja pogodbenega izvajalca gradbenih del.

16.4.4 Poraba vode (E3-4)

V nadaljevanju prikazujemo rezultate meritev porabe vode, ki smo jih primerjali z zastavljenim ciljem, za obdobje treh let, da so razvidne spremembe skozi čas, ter opisujemo metode merjenja in postopke zbiranja podatkov ter druge pomembne informacije.

Poraba vode v obdobju 2022–2024 za družbo Luka Koper, d. d.

		Letna količina vode (v m³)
	Metodologija merjenja	2022	2023	2024
Poraba vode
iz javnega vodovoda	Rižanski vodovod, meritev koli čine vode je izvedena s števcem	140.471	158.896	179.101
iz lastnega vira	Vrtina v pristanišču, meritev količine vode je izvedena s štev cem (voda je delno slana, vse buje ok. 4 g/l natrija)	43.320	21.472	37.670
Skupaj poraba vode		183.791	180.368	216.771

34 Do leta 2020 je ciljna vrednost znašala 6,4 l/t, do leta 2023 je znašala 4,9 l/t, od leta 2024 dalje znaša

aktivnosti vzdrževanja in popravila vodovodnega in hidrantnega omrežja 2018–2023, ki je uresničen.

V letu 2024 smo za namene rednega vzdrževanja vodovodnega omrežja na območju pristanišča namenili 0,4 milijona evrov, v letu 2025 pa predvidoma 0,2 milijona evrov za naložbe v obratna sredstva, ki so v računovodskem delu poročila prikazane v pojasnilu 3: Stroški materiala ter v pojasnilu 4: Stroški storitev.

16.4.3 Cilji v zvezi z vodnimi in morskimi viri (E3-3)

V Politiki varnega in zdravega pristaniškega okolja ter energetske učinkovitosti je naveden cilj čim manjših obremenitev okolja s skrbnim ravnanjem z danimi naravnimi viri ter skrbno rabo vode. Za spremljanje učinkovitosti svojih ukrepov za prepoznane pomembne trajnostnostne zadeve smo določili metriko specifične porabe pitne vode na pretovorjeno tono in ciljno vrednost, pri določanju katere deležniki niso sodelovali. Cilj prav tako ni bil določen na podlagi zakonodaje, temveč je prostovoljen in opredeljen na podlagi podatkov o večletni porabi pitne vode v pristanišču, ki je obenem območje, kjer lahko v poletnem času pride do redukcij vode s strani dobavitelja, Javnega podjetja Rižanski vodovod. Izhodiščna vrednost in izhodiščno leto za merjenje napredka nista določena, vendar pa spremljamo napredek glede na trende porabe pitne vode in postavljene cilje ter z leti znižujemo ciljno vrednost. Zastavljena ciljna vrednost je do leta 2020 znašala 6,4 l/t, potem smo jo do leta 2023 znižali na 4,9 l/t, od leta 2024 dalje pa znaša 2,5 l/t. Metodologija merjenja porabe vode ostaja nespremenjena, saj temelji na porabi pitne vode, ki jo Javno podjetje Rižanski vodovod odčita na vodnih števcih.

Pri določanju ciljev niso bili upoštevani ekološki pragovi, saj ti niso določeni.

Cilji na področju vodnih in morskih virov v obdobju 2022–2025 so za območje pristanišča prikazani v tabeli v nadaljevanju, kjer je pojasnjena povezava med cilji politike in cilji za metriko po pomembnih trajnostnostnih zadevah ter vplivih, tveganjih in priložnostih na tem področju. Strateški cilj do leta 2028 se nadalje nanaša na ohranjanje specifične porabe pitne vode, kljub povečanju pretovora, na vrednosti 2,5 l/t.

Izmed navedenih ciljev ni nobeden povezan z odpravljanjem pomanjkljivosti, povezanih z merili za bistveni prispevek k preprečevanju in nadzorovanju

^2,5 l/t. Vrednost cilja je preračunana na celotni pretovor blaga.

V ocenjevanje je bila vključena tudi vrednostna veriga. Pri udeležencih tako zgornjega (občasni dobavitelji opreme) kot spodnjega dela vrednostne verige prepoznava pomembnost vpliva svojih dejavnosti na biotsko raznovrstnost, vendar pa večinoma nimajo vzpostavljenih metrik za prikaz stanja delovanja na tem področju. Ladjarji omenjajo specifičen vpliv zaradi povzročanja podvodnega hrupa ladij, ostali v spodnjem delu verige in zgornjem delu verige pa povzročajo vplive zaradi rabe prostora/ pozidave tal, povzročenih emisij v okolje. Le pri enemu smo zasledili prepoznan pomemben vpliv zaradi krčenja gozdov.

Na podlagi izvedenega ocenjevanja in vključitve mnenj deležnikov so bili prepoznani ti pomembni vplivi:

neposreden vpliv dejavnosti podjetja Luka Koper, d. d., na izgubo biotske raznovrstnosti zaradi spremembe rabe zemljišč, sladke vode in morja,
vplivi na obseg in stanje ekosistemov zaradi pozidave tal,
vpliv na velikost populacij v ekosistemih v neposredni bližini.

V nadaljevanju poročila poročamo le za območje pristanišča.

Ekološko stanje občutljivih območij

Škocjanski zatok je največje slovensko polslano mokrišče, ki je izjemnega pomena zaradi bogate favne in flore. Z upravljavcem Škocjanskega zatoka – Društvom za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS) – je podpisan sporazum, po katerem podpisniki sodelujemo pri ohranjanju in upravljanju ekosistemov. Na območju živi ogromno ogroženih rastlinskih in živalskih vrst. Iz popisa iz leta 2024 izhaja, da je bilo na območju rezervata opaženih 1662 različnih rastlinskih in živalskih vrst. Ta podatek vključuje tako redke in ogrožene vrste kot tiste, ki so pogoste in neogrožene, ter tudi manjše število invazivnih vrst (večinoma rastlinskih), ki smo jih do vključno prve polovice leta 2024 opazili na območju rezervata (od tega 246 vrst s seznam IUCN, vsaj 126 vrst z rdečega seznama ogroženih ptic gnezdilk Slovenije, vsaj 27 vrst z rdečega seznama prizadetih vrst Slovenije, vsaj 44 vrst z rdečega seznama ranljivih vrst Slovenije, vsaj 8 vrst z rdečega seznama redkih vrst Slovenije). Ocenjujemo, da so vse lahko potencialno ogrožene zaradi delovanja pristanišča. Podatke o številčnosti vrst smo prejeli od upravljavca zatoka. Za spremljanje posrednih vplivov pristanišča na območju Škocjanskega zatoka imamo že več let vzpostavljen monitoring vplivov

Vplivi na biotsko raznovrstnost in ekosisteme so prepoznani tudi v luškem morskem akvatoriju, ki ga upravljamo.

Ocenjevali smo:

• vpliv dejavnosti obeh družb na obseg in stanje ekosistemov zaradi degradacije tal na sidriščih zaradi poškodb morskega dna, ki ga povzročajo ladje, ki jih povzročajo ladje, ki se sidrajo v koprskem zalivu,

• prispevek podjetja k neposrednim gonilnim silam vpliva na izgubo biotske raznovrstnosti, kot so podnebne spremembe, sprememba rabe zemljišč, sladke vode in morja, invazivne tujerodne vrste in onesnaženje, ter drugim vplivom, kot je vpliv na izgubo biotske raznovrstnosti zaradi hrupa, ki ga

povzročajo ladje,
di pozidave tal,

• vplive na stanje vrst ter vplive družb na obseg in stanje ekosistemov zara-

• vplive na področju neposrednega izkoriščanja ali ekosistemskih storitev in odvisnosti, ki pa jih nismo prepoznali, prav tako nismo prepoznali vplivov v zvezi z dezertifikacijo tal, saj se ne nahajamo na takšnih območjih.

16.5 Biotska raznovrstnost in ekosistemi

16.5.1 Načrt za prehod ter upoštevanje biotske raznovrstnosti in ekosistemov v strategiji in poslovnem modelu (E4-1)

Dejavnost in poslovni model nista odvisna od biotske raznovrstnosti in ekosistemov, zato tudi nismo izdelali ocene odpornosti poslovnega modela in strategije proti fizičnim, prehodnostnim in sistemskim tveganjem, povezanim z biotsko raznovrstnostjo in ekosistemi. Nimamo izdelanega načrta za prehod, s katerimi bi izboljšali svoj poslovni model in strategijo ter ju uskladili s cilji Kunminško-montrealskega svetovnega okvirja za biotsko raznovrstnost ali podobnih dokumentov.

16.5.2 Pomembni vplivi, tveganja in priložnosti ter njihova povezanost s strategijo in poslovnim modelom (SBM-3)

Dejavnosti izvajamo na naslednjih lokacijah:

v pristanišču (dejavnost pretovarjanja in skladiščenja Luke Koper, d. d., in podporne dejavnosti Luke Koper INPO, d. o. o.),
v industrijski coni Sežana (dejavnost pretovarjanja in skladiščenja Adrie Terminali d. o. o.),
v industrijski coni Bivja na Serminu (dejavnost laboratorija TOC, d. o. o.).

Vplive na biotsko raznovrstnost in ekosisteme smo prepoznali le za družbi Luka Koper, d. d., in Luka Koper INPO, d. o. o., ki delujeta na območju pristanišča, zato v nadaljevanju poročamo samo o teh. Spodnja slika prikazuje območje izvajanja dejavnosti družbe Luka Koper, d. d., in bližnja območja Nature 2000, na biotsko raznovrstnost in ekosisteme katerih bi lahko negativno vplivali zaradi izvajanja dejavnosti pretovarjanja ali potencialnega dogodka, ki bi imel za posledico večje onesnaženje zunaj območja pristanišča.

Območja Nature 2000 v neposredni bližini pristanišča, s katerimi ne upravljamo, so:

rezervat Škocjanski zatok (velikosti 122,7 ha),
obrežno močvirje pri Sv. Nikolaju (velikost 7,27 ha),
park Debeli rtič (velikosti 5,26 ha),
morski travnik pozejdonke (velikost 6,96 ha).

je stanje dobro, in negativnih vplivov dejavnosti družbe na ogrožene vrste nismo zaznali. V javno dostopnih podatkih tudi nismo zasledili, da bi bilo stanje močvirja pri Sv. Nikolaju in rastlinja slabše ali ogroženo.

Luški morski akvatorij, ki ga upravljamo skladno s koncesijsko pogodbo, se nahaja na ekološko pomembnem območju, na občutljivem območju evtrofikacije in na občutljivem območju kopalnih voda, zato imamo že vzpostavljen sistem spremljanja kakovosti morja, ki ni zakonsko obvezen. V akvatorij (s površino 2,1 milijona m²) se izliva reka Rižana z visoko vsebnostjo suspendiranih delcev, ki prispevajo k zamuljevanju morskega dna v drugem luškem bazenu. K stalnemu nanosu materiala v vse luške bazene znatno prispevajo tudi morski tokovi, zato jih kontinuirano spremljamo v tretjem bazenu. V luških akvatorijih moramo redno vzdrževati določeno globino, da omogočimo varno plovbo oz. privez ladij. Poglabljanje morskega dna izvajamo po potrebi, izčrpani material pa odlagamo v za to predvidene kasete na kopnem, kjer pa kapacitete niso zadostne. Ne glede na dejavnost poglabljanja in ladijskega prometa je v luškem akvatoriju prisotnih veliko živalskih in rastlinskih morskih vrst. V smeri Ankarana se zunaj koncesijskega območja pristanišča na globinah do 5 metrov pojavljajo podvodni travniki (Zostera noltei) in kolenčasta cimodoceja (Cymodocea nodosa). Travniki se ne uvrščajo med zavarovana območja, vendar pa delovanje pristanišča lahko vpliva nanje, zato spremljamo njihov status, kar je bila pred leti zahteva v pridobljenem okoljevarstvenem soglasju za gradnjo priveznega mesta v tretjem bazenu. Na podlagi izvajanih meritev ocenjujemo, da je stanje dobro (več v poglavju 16.5.6 Metrike vpliva v zvezi s spremembami biotske raznovrstnosti in ekosistemov (E4-5)).

Območje rasti travnika Pozejdonke

Krajinski park Debeli rtič leži na skrajnem koncu Ankaranskega polotoka in je od pristanišča najbolj oddaljen. Osrčje parka je istoimenski rt s flišnim klifom, naravnim morskim obrežjem ter skladi podvodnega grebena in predstavlja eno ključnih območij za ohranjanje biotske raznovrstnosti slovenske obale. Obsežen, izredno plitev obalni pas se razteza do okrog 100 metrov od obale in le redko presega globino 5 metrov. Na dobro osvetljenem morskem dnu so gosti podvodni travniki kolenčaste cimodoceje in združbe alg z različnimi vrstami cistozire. V bogatem podvodnem svetu živi blizu 700 živalskih vrst, od tega najmanj tretjina vseh vrst rib slovenskega morja, in redki, ogroženi predstavniki morske flore in favne: veliki leščur, dolgonosi morski konjiček, mali morski pajek, sredozemska kamena korala, glavata kareta in sredozemski vranjek.

Javno objavljeni podatki (Krajinski park Debeli rtič) kažejo, da v podvodnem svetu Krajinskega parka Debeli rtič, ki je območje Nature 2000, živi blizu 700 živalskih vrst, od tega najmanj tretjina vseh vrst rib slovenskega morja, da je plitki in muljeviti zaliv Sv. Jerneja, ki sestoji iz metličevja ter slanoljubnih rastlin, eden zadnjih predstavnikov tovrstnih morskih ekosistemov na naši obali ter da na 7 ha parka Mladinskega zdravilišča in letovišča Rdečega križa raste več kot 200 različnih rastlinskih vrst s preko 4000 primerki iglavcev, listavcev, grmovnic in trajnic. Glede na razpoložljive podatke ocenjujemo, da

(hrup, kakovost zraka), pri čemer smo merilne naprave postavili v neposredno bližino zatoka.

Za močvirje pri Sv. Nikolaju je značilna zelo redka slanomočvirska vegetacija in je pomemben življenjski prostor za številne ogrožene in redke vrste rastlin in živali, predvsem ptice in različne vodne in močvirske vrste. Območje je ključnega pomena za ptice selivke, saj je del migracijske poti, kjer ptice počivajo in se prehranjujejo.

Morski travnik pozejdonke se nahaja v Žusterni. Pozejdonka je v Sredozemlju sicer razširjena morska trava, vendar je v Tržaškem zalivu prisotna samo na majhnem območju (1 km) ob slovenski obali med Koprom in Izolo in nudi zavetje številnim vrstam morskih organizmov, kot so različne vrste rib, rakov, mehkužcev in drugih nevretenčarjev. Ta rastlina ima pomembno vlogo v ekosistemu, saj pripomore k čiščenju vode, stabilizaciji sedimentov in zagotavljanju hranilne osnove za številne vrste. Za to območje je v javno dostopnem poročilu (Monitoring morskih habitatnih tipov: Natura 2000 v slovenskem morju 2020–2022, Morska biološka postaja, končno poročilo, 15. 11. 2022, http://www.ribiski-sklad.si/Publikacije) navedeno, da se je skupna površina morskih travnikov pozejdonke na nekaterih fragmentih drastično zmanjšala. Na podlagi štetja šopov pozejdonke na petih fragmentih so v letu 2022 stanje morskega travnika ocenili kot dobro. Ocenjeno stanje je primerljivo z rezultati iz let 2016 in 2018. Na podlagi merila štetja šopov morske trave se stanje morskega travnika pozejdonke v slovenskem morju ne slabša. Zaradi navedenega ocenjujemo, da dejavnost pristanišča ne prispeva k slabšanju stanja.

obnoviti in sanirati prizadete ekosisteme (npr. odstranitev in odložitev humusnega dela prsti pred izvedbo del),
izvajati izravnalne ali dodatne ukrepe (npr. načrtujemo zagotovitev nadomestnih habitatov na območju ankaranskega obrobnega kanala, izvajamo monitoringa motnosti morja ob izvajanju poglabljanj).

Ukrepi na področju biotske raznovrstnosti in ekosistemov v letih 2024

in 2025 V letu 2024 smo pričeli aktivnosti izbora izvajalca del, ki bo uredil in izvedel prvo fazo ureditve ankaranskega obrobnega kanala (AOK), naložbo, ki mora biti izvedena pred uporabo preostalih površin na Ankaranski bonifiki za namene odlaganja izkopanega mulja pri poglabljanju in kasneje ureditvijo istih površin za skladiščenje tovora. Ureditev obrobnega kanala vključuje tudi gradnjo nadomestnih habitatov, kar predstavlja izravnalni ukrep (omilitveni ukrep). Ta se mora zagotoviti zaradi predvidenega posega odlaganja morskega sedimenta na Ankaransko bonifiko. S tem posegom negativno vplivamo na biotsko raznovrstnost na Ankaranski bonifiki. Z izravnalnim ukrepom izgradnje nadomestnih habitatov ublažimo vplive in učinke na ekosisteme. Izravnalni ukrep je zasnovan tako, da bo ustvaril raven biotske raznovrstnosti, ki je enaka izgubljeni, s čimer zagotovimo, da ni neto izgube biotske raznovrstnosti. S posegom bomo hkrati izboljšali poplavno varnost območja. Predlog izvedbe nadomestnih habitatov izvira iz strokovne presoje vplivov na okolje zaradi predvidenega posega odlaganja morskega sedimenta na Ankaranski bonifiki. Strokovno presojo so opravili in omilitvene ukrepe določili nacionalni strokovnjaki in regulatorji v izdanem okoljevarstvenem soglasju. Celotna vrednost naložbe v ureditev ankaranskega obrobnega kanala je bila vključena v načrt za leto 2025 in je ocenjena na 8,8 milijona evrov, od tega bomo v letu 2025 predvidoma namenili 2,7 milijona evrov.

Naložbe v osnovna sredstva (CAPEX) so v računovodskem delu poročila prikazane v pojasnilu 11: Nepremičnine, naprave in oprema ter v pojasnilu 13: Druga nekratkoročna sredstva. Delež naložb v osnovna sredstva (CA-PEX), povezanih z gospodarskimi dejavnostmi, vključenimi v taksonomijo EU, je prikazan v poglavju 16.1 Razkritja v skladu s členom 8 Uredbe (EU) 2020/852 (uredba o taksonomiji). V proces pridobivanja okoljevarstvenega soglasja za poseg odlaganja

morskega sedimenta na Ankaranski bonifiki so bili skladno z zakonodajo

16.5.3 Politike v zvezi z biotsko raznovrstnostjo in ekosistemi (E4-2)

V družbi Luka Koper, d. d., sta sprejeti politiki, ki urejata odnos družbe do naravnih virov, tudi vode, in sicer Varnostna politika družbe Luka Koper, d. d., in Politika varnega in zdravega pristaniškega okolja ter energetske učinkovitosti, ki sta opisani v poglavju 16.2.4 Politike v zvezi z blažitvijo podnebnih sprememb in prilagajanjem nanje (E1-2) in obravnavata cilj čim manjše obremenitve okolja in skrbi za biotsko raznovrstnost na območju pristanišča ter spoštovanje zakonodaje. Politika varnega in zdravega pristaniškega okolja ter energetske učinkovitosti se nanaša na območje pristanišča. V politiki se ne opredeljujemo do krčenja gozdov, saj se dejavnost ali bodoče dejavnosti ne nahajajo na območjih gozdov. Obravnavamo pa vsebine, povezane z zmanjšanjem obremenitve okolja, skladnostjo z zakonodajnimi in drugimi obvezami ter varovanjem biotske raznovrstnosti.

Vsi posegi se gradijo skladno s prejetimi dovoljenji in izvajajo se ukrepi, opredeljeni v okoljskih soglasjih. Za vse posege, za katere je potrebno skladno z Uredbo o posegih v okolje (Uradni list RS, št. 51/14, 57/15, 26/17, 105/20 in 44/22 – ZVO-2) izdelati presojo vplivov na okolje, to presojo izdela zunanja pooblaščena organizacija. Posegov, ki bi imeli po metodi ocenjevanja iz navedene uredbe škodljive vplive na okolje, vključno z zavarovanimi območji ali ključnimi območji biotske raznovrstnosti, še nismo izvedli.

16.5.4 Ukrepi in viri v zvezi z biotsko raznovrstnostjo in ekosistemi (E4-3)

Pri večjih posegih v prostor skladno z zakonodajo izvedemo presojo vplivov na okolje, v kateri se predstavi preučene alternative in opredeli ukrepe, ki jih izvajamo v fazi gradnje in obratovanja s ciljem zmanjševanja vplivov. Hierarhija omilitvenih ukrepov temelji na tem, da se v prvi vrsti izogibamo posegom, ki bi negativno vplivali na biotsko raznovrstnost, kjer se negativnim vplivom ni mogoče v celoti izogniti, pa se izvajajo ukrepi, da se vplivi čim bolj zmanjšajo.

Izvajamo ukrepe, ki si sledijo v tej hierarhiji:

preprečevati in izogibati se vplivu, če je to izvedljivo (npr. gradbena dela se ne izvajajo v času gnezditve),
zmanjševati vplive in blažiti negativne vplive (npr. zabijanje pilotov je časovno omejeno),

Pristanišču bližnji podvodni travniki (Zostera noltei) in kolenčasta cimodoceja (Cymodocea nodosa) v smeri Ankarana

Na območju luškega akvatorija je bila v tretjem bazenu najdena redka in slabo poznana vrsta polža zaškrgarja Piseinotecus sphaerifera, ki so ga opisali šele leta 1965 po odkritju v vodah v bližini Neaplja v Italiji. Doslej je bila vrsta poleg lokalitete opisa najdena le še na petih najdiščih na svetu, pri čemer je bilo eno od teh potrjeno na Bernardinu v Občini Piran. Na lokaciji prvega bazena pri potniškem terminalu je bila najdena sredozemska kamena korala (Cladocora caespitosa), ki ima po statusu Mednarodne zveze za varstvo narave (International Union for Conservation of Nature) status prizadete vrste (EN).

Napredek pri doseganju ciljev na področju biotske raznovrstnosti in ekosistemov v obdobju 2022–2025 za družbo Luka Koper, d. d.

vključeni lokalna skupnost in drugi deležniki, saj je bila študija vpliva na varovana območja, ki se nahajajo v bližini Ankaranske bonifike, javno razgrnjena.

Prikaz območja izravnave – ankaranski obrobni kanal

Zaradi doseženih ciljev na področju biotske raznovrstnosti in ekosistemov dodatni ukrepi poleg monitoringa in izgradnje ankaranskega obrobnega kanala v letu 2024 in 2025 niso bili predvideni.

16.5.5 Cilji v zvezi z biotsko raznovrstnostjo in ekosistemi (E4-4)

Politika varnega in zdravega pristaniškega okolja ter energetske učinkovitosti predvideva cilj čim manjše obremenitve okolja in skrbi za biotsko raznovrstnostjo na območju pristanišča ter spoštovanje zakonodaje. Za spremljanje učinkovitosti svojih ukrepov za prepoznane pomembne trajnostnostne zadeve smo določili metrike in cilje, pri določanju katerih deležniki niso sodelovali, cilj prav tako ni bil določen na podlagi zakonodaje, temveč prostovoljno. Za izhodiščno leto je bilo pri določanju ciljne vrednosti pri spremljanju stanja podvodnih travnikov določeno leto 2018, ko smo meritve pričeli izvajati. Pri spremljanju stanja merimo površino (območje), ki ga travnik zaseda. Pri spremljanju kakovosti vode v prelivu, ki povezuje Škocjanski zatok z morjem, pa uporabljamo ciljno vrednost, ki je zakonsko opredeljena za površinske vode. Pri določanju ciljev niso bili upoštevani ekološki pragovi, ker saj ti niso določeni.

Cilji na področju biotske raznovrstnosti in ekosistemov v obdobju 2022– 2025 so za območje pristanišča prikazani v tabeli v nadaljevanju, v kateri je pojasnjena povezava med cilji politike in cilji za vsako posamezno metriko po pomembnih trajnostnostnih zadevah ter vplivih, tveganjih in priložnostih na tem področju. Strateški cilj do leta 2028 se nadalje nanaša na ohranjanju območja podvodnih travnikov v smeri Ankarana v enakem obsegu kot v izhodiščnem letu 2028.

Pomembna trajnostna zadeva	Pomemben okoljski vpliv	Cilj iz politike	Metrika	Enota mere	Vrednost cilja 2022–2025	Podlaga za določitev cilja	2022	2023	2024
Velikost populacije vrst	Vpliv na velikost populacij v	Skrb za biotsko raznovrstnost	Razširjenost območja podvodnih travnikov (Cymodocea nodosa, Zostera nolti)35	/	Ohranjanje v ena kem obsegu glede na leto 2018	Prostovoljno določen cilj	/	/	Povečanje za 2,18 ha oziro ma 29,3 %
	ekosistemih v neposredni bližini		Kakovost vode v prelivu, ki povezuje Škocjanski zatok z morjem in prečka pristanišče (vsebnost mineralnih olj)	ug/l mineralna olja	< 50	Zakonodaja	<20	<20	<20

Ocenjujemo, da so letni cilji doseženi.

Pri določanju ciljev nismo upoštevali Kunminško-montrealskega svetovnega okvira za biotsko raznovrstnost, saj dejavnost družbe ni neposredno povezana s cilji, ki jih naslavlja okvir naslavlja, smo pa upoštevali Strategijo EU za biotsko raznovrstnost do leta 2030 v delu ohranjanja in zaščite habitatov, kamor se podvodni travniki umeščajo. Aktivnosti monitoringa izvajamo na podlagi priporočil kompetentnih pristojnih institucij, ki sodelujejo pri pripravi nacionalnih strategij na tem področju (Morska biološka postaja, Zavod za varstvo narave).

16.5.6 Metrike vpliva v zvezi s spremembami biotske raznovrstnosti in ekosistemov (E4-5)

Območja Natura 2000, predstavljena v poglavju 16.5.2 Pomembni vplivi, tveganja in priložnosti ter njihova povezanost s strategijo in poslovnim modelom (SBM-3), se nahajajo v neposredni bližini pristanišča vendar na teh območjih družbi Luka Koper, d. d., in Luka Koper INPO, d. o. o., ne izvajata dejavnost pretovora in drugih podpornih dejavnosti.

V nadaljevanju prikazujemo rezultate na področju učinkovitosti ukrepov za prepoznane pomembne trajnostnostne zadeve, povezane z biotsko raznovrstnostjo in ekosistemi, ki smo jih primerjali z zastavljenim ciljem, za

obdobje treh let, da so razvidne spremembe skozi čas, ter opisujemo metode merjenja in postopke zbiranja podatkov ter druge pomembne informacije. Spremljamo naslednje metrike:

razširjenost travnikov (kartiranje) morske trave (Zostera noltei) ter kolenčaste cimodoceje (Cymodocea nodosa) in spremljanje statusa z meritvami dolžine listov,
razširjenosti travnikov (kartiranje) pozejdonke (Poisidonia oceanica),
meritve morskih tokov in osvetljenosti morja,
meritve podvodnega hrupa,
spremljanje kakovosti vode v prelivu, ki povezuje morje in Škocjanski zatok, glede na vsebnost mineralnih olj.

Podvodni travniki se sicer ne nahajajo na koncesijskem območju pristanišča, saj so globine morja prevelike, zato tam zaradi pomanjkanja svetlobe morska trava (Zostera noltei, Cymodocea nodosa) ne uspeva. Navedeni vrsti trave rasteta v smeri Ankarana, kjer je globina morja največ tri metre. Monitoring statusa podvodnega travnika smo vzpostavili v letu 2018 pred gradnjo veza RO4 v tretjem bazenu. Meritve statusa travnika so bile opravljene pred izvedbo gradnje in v času rasti trave. Med gradnjo meritve niso bile mogoče, saj se poseg izvaja v času, ko trave ne rastejo. Prve izvedene meritve stanja morske trave so pokazale, da so njihovi listi precej dolgi, kar pomeni, da so prisotni antropogeni vplivi in je stanje slabo oziroma zelo slabo. Kadar so morske cvetnice izpostavljene nizki ravni svetlobe (zaradi

³⁵ Od leta 2024 bo frekvenca merjenja povečana na enkrat vsaki dve leti.

travnikov (kartiranje) morske trave (Zostera noltei) ter kolenčaste cimodoceje (Cymodocea nodosa) na območju Ankarana. Pri kartiranju gre za določitev robov in obsega travnikov morske trave (Zostera noltei) ter kolenčaste cimodoceje (Cymodocea nodosa). Frekvenco kartiranja smo povečali in ga bomo od leta 2024 izvajali na vsake dve leti.

Rezultati meritev spremljanja razširjenosti območja rastišč morske trave (Zostera noltei) ter kolenčaste cimodoceje (Cymodocea nodosa) na območju Ankarana v letu 2024

Dodatno je bila izvedena preveritev (kartiranje) razširjenosti (obsega) travnikov morske trave (Zostera noltei) ter kolenčaste cimodoceje (Cymodocea nodosa) na območju Ankarana. Kartiranje, tj. določitev robov in obsega travnikov morske trave (Zostera noltei) ter kolenčaste cimodoceje (Cymodocea nodosa), v letu 2024 in rezultati so prikazani na spodnji sliki. Metodologijo meritev izhodiščnega leta 2018 je potrdil zunanji organ v sklopu pridobitve gradbenega dovoljenja na podlagi pripravljenega Programa monitoringa za poseg gradnje veza RO-RO 4 v III. bazenu.

Rezultati ekološkega stanja (dolžine listov) morskih travnikov kolenčaste cimodoceje (Cymodocea nodosa) vzorčeni na zgoraj navedenih merilnih mestih in izraženi z MediSkew za obdobje 3 let

Datum	MediS kew točke	Me diSkew mesta
11. 7. 2022 LuKp2_1	0,60
		0,550
11. 7. 2022 LuKp3_1	0,51
		0,450
5. 7. 2023 LuKp2_1	0,34
		0,395
5. 7. 2023 LuKp3_1	0,33
		0,342
12. 7. 2023 MeZa_1	0,087
		0,116
18. 7. 2024 MeZa_1	0,155
		0,173
4. 7. 2024 LuKp2_1	0,22
		0,314
4. 7. 2024 LuKp3_1	0,15
		0,195

MediSkew mesta MediSkew travnika Ekološko stanje Število izmerjenih listov Število odraslih listov 0,50 Zmerno 300 279 11. 7. 2022 LuKp2_2 0,50 300 286 300 276 11. 7. 2022 LuKp3_2 0,39 300 269 0,37 Dobro 300 232 5. 7. 2023 LuKp2_2 0,45 300 223 300 263 5. 7. 2023 LuKp3_2 0,36 300 272 Zelo dobro 300 177 12. 7. 2023 MeZa_2 0,146 300 186 300 281 4. 7. 2024 MeZa_2 0,190 292 284 0,25 Dobro 300 300 4. 7. 2024 LuKp2_2 0,41 300 295 300 160 4. 7. 2024 LuKp3_2 0,24 300 223

V tabeli (Rezultati ekološkega stanja morskih travnikov kolenčaste cimodoceje (Cymodocea nodosa), izraženi z MediSkew, za obdobje 4 let) so prikazani tudi rezultati meritve dolžine listov morskih trav z referenčne lokacije Mesečevega zaliva (MeZa_1,2), ki velja za lokacijo z minimalnimi vplivi. Skupno ekološko stanje morskega travnika v smeri Ankarana je glede na izmerjeno dolžino listov v letu 2024 v primerjavi z letom 2023 ostalo ocenjeno kot dobro in se od začetka merjenja izboljšuje. Izhodiščno leto ni določeno, rezultati se primerjajo z referenčno (neobremenjeno) lokacijo v Mesečevem zalivu.

Metodologija

Vrednotenje statusa v povezavi z meritvami dolžine listov izvaja Morska biološka postaja Piran z indeksom MediSkew. Indeks MediSkew je znanstveno predlagana metoda in kombinacija dveh metrik, ki temeljita na dolžini travnih listov, in predstavlja metodo za hiter pregled morskih travnikov na širokih sredozemskih obalnih območjih. Dodatno preverjamo razširjenost

motne vode), se namreč odzovejo tako, da razporedijo več biomase v liste in so ti zato daljši. S podaljšanjem listov lahko zajamejo večji delež svetlobe, ki ga namenijo za fotosintezo. V letu 2024 se je letni monitoring dolžine listov morske trave (Zostera noltei) in kolenčaste cimodoceje (Cymodocea nodosa) ponovil ter opravila primerjava rezultatov.

Za spremljanje posrednih vplivov pristanišča na varovana in občutljiva območja imamo že več let vzpostavljen monitoring onesnaževanja (hrup, kakovost zraka), rezultati meritev pa so predstavljeni v poglavju 16.3 Onesnaževanje.

Rezultati spremljanja statusa z meritvami dolžine listov morskih trav

Koda postaje	Geografska širina	Geografska dolžina	Vrsta trave
LuKp1	45°34.140' N	13°44.215' E	Zostera noltei
LuKp2	45°34.350' N	13°44.183' E	Cymodocea nodosa
LuKp3	45°34.551' N	13°43.861' E	Cymodocea nodosa
MeZa	45°32.306'	13°36.607'	Cymodocea nodosa

NOVA SLIKA

Lokacije izvajanja meritev osvetljenosti morske vode (številka 1-Lok1, številka 2-Lok2, številka 3-Lok3)

Meritve osvetljenosti je potrdil zunanji organ v sklopu pridobitve gradbenega dovoljenja na podlagi pripravljenega Programa monitoringa za poseg gradnje ro-ro veza v bazenu III.

Rezultati meritev morskih tokov

V III. bazenu je postavljen tokomer, ki spremlja smer in hitrost morskih tokov po celotnem vodnem stolpcu. Hitrost izmerjenih tokov v letu 2024 je prikazana na spodnji sliki. Hitrost morskih tokov (v mm/s) je največja na površju.

Smer in jakost vodnih tokov sta pomembni tudi pri razumevanju transporta delcev, ki povečujejo motnost morja in lahko vplivajo na podvodne travnike. Povečano motnost morja povzročajo tako naravni pojavi (deževje, veter, valovanje, cvetenje morja) kot tudi antropogeni dejavniki (ladijski promet, poglabljanja).

Rezultati meritev osvetljenosti morja

Rezultati meritev osvetljenosti na območjih, na katerih rastejo travniki morske trave (Zostera noltei) ter kolenčaste cimodoceje (Cymodocea nodosa)

Datum meritve		Lok3 (Kopališče) Lok2 (Zaliv S.V.K.)	Lok1 (Luka KP)
14. 7. 2022	0,37	0,30	0,35
23. 9. 2022	0,36	0,31	0,30
31. 7. 2023	0,54	0,54	0,52
29. 9. 2023	0,32	0,34	0,26
31. 8. 2024	0,61	0,47	0,48
25. 9. 2024	0,60	0,50	0,51

Zadnje meritve osvetljenosti (prosojnosti morja) so na vseh treh lokacijah v povprečju pokazale boljše rezultate, torej večjo osvetljenost morja v primerjavi z letoma 2022 in 2021.

Metodologija

S ciljem spremljanja motnosti imamo vzpostavljene tudi meritve osvetljenosti na lokacijah, na katerih se nahajajo podvodni travniki (Tabela: Stalna merilna mesta za spremljanje stanja morskih travnikov vrst Cymodocea nodosa in Zostera noltei ). Meritve hitrosti morskih tokov izvaja Univerza na Primorskem in pri tem uporablja merilnik svetlobe (lux meter). Spektralna občutljivost senzorja je primerljiva s spektralno občutljivostjo človeškega očesa, območje meritve je med 1 in 65535 lux. Izvedene so bile ročne meritve s pomočjo plovila. Meritve osvetljenosti so se izvajale na treh lokacijah v času rasti morske trave. Stopnja osvetljenosti se izraža kot relativna vrednost glede na površje, kjer je vrednost enaka 1.

Na spodnji sliki so prikazane lokacije, na katerih so se v času rasti morskih trav izvajale meritve osvetljenosti. Meritve tokov in osvetljenosti se izvajajo s ciljem morebitnega lažjega razumevanja rezultatov stanja podvodnih travnikov.

Ugotavljamo, da morska trava v obliki morskih travnikov pokriva 15,54 ha površine (80,6 % celotnega obravnavanega območja). Od tega skupna površina travnikov kolenčaste cimodoceje znaša 13,03 ha, kar predstavlja 84 % vse morske trave obravnavanega območja, preostanek travnikov predstavlja mala morska trava (2,51 ha).

Površina morskih travnikov se je v obdobju 2018–2024 povečevala, skupno od leta 2018 do 2024 za 2,18 ha oziroma 29,3 %. Skupno povečanje je posledica povečanja travnikov kolenčaste cimodoceje, saj se je v istem obdobju območje male morske trave nekoliko skrčilo. Cilj je dosežen.

Rezultati meritev spremljanja razširjenosti travnikov (kartiranje) Pozejdonke (Poisidonia oceanica)

Z letom 2023 smo vpeljali še preverjanje razširjenosti travnikov pozejdonke (Poisidonia oceanica), ko smo prvič izvedli kartiranje rastišč (določili obseg) pozejdonke. Pozejdonka je v Tržaškem zalivu prisotna samo na majhnem območju ob slovenski obali, in sicer med Koprom in Izolo. Pojavlja se v obliki večjih fragmentov in manjših otočkov. Fragmenti morskega travnika pozejdonke so dobro razviti in razmeroma enoviti, v smislu njihove neposredne okolice pa prihaja do razlik. Na nekaterih fragmentih se morski travnik pozejdonke nadaljuje v biocenozo fotofilnih alg, na drugih pa ga obdaja gosti travnik kolenčaste cimodoceje. Prisotnost tovrstne cvetnice je pomembna zaradi njenih ekoloških zahtev: ta rastlina bujno raste in se razvija le tam, kjer ima voda določene kemijsko-fizikalne lastnosti nizke suspenzije in organske obremenjenosti ter beleži odsotnost kemičnih onesnaževal, zato je sopomenka za »čisto« vodo. Je vse redkejša vrsta, ki jo ogrožajo onesnaževanje, cementiranje obal, vlačilne mreže, sidrišča, itd.

V začetku leta 2025 bomo ponovili monitoring spremljanja stanja tega morskega travnika, ki se bo izvajal vsaki dve leti, vključeval pa bo tudi primerjalno analizo s podatki prejšnjih meritev.

Metodologija merjenja razširjenosti travnikov

Pri določanju obsega morskih travnikov se uporablja metoda batimetričnih snemanj ter nadvodnega in podvodnega video snemanja. Meritve izvaja zunanja organizacija Sirio, d. o. o., s pomočjo plovila in merilne opreme.

Rezultati meritev hitrosti morskega toka, izvedenih v III. bazenu, glede na globino v letu 2024

Metodologija

Meritve hitrosti morskih tokov izvaja Univerza na Primorskem in pri tem uporablja merilnik morskega toka Aquadopp Z-Cell 2MHz, ki omogoča profiliranje tokov do globine 25 metrov globine z vertikalno resolucijo 0,5 me tra. Merilnik omogoča prenos podatkov v realnem času in rezultati so tudi objavljeni na www.živetispristaniščem.si

Rezultati meritev podvodnega hrupa

Nadaljujemo tudi spremljanje podvodnega hrupa. Glavni vir kontinuiranega antropogenega podvodnega hrupa je dejavnost pomorskega prometa, zato smo se odločili vzpostaviti sistem merjenja s podvodnim stacionarnim merilnikom hrupa ob vhodu v II. bazen.

Zvok se pod vodo širi kot mehansko valovanje, ki se prenaša skozi vodni medij. V vodi se ohranja dlje kot v zraku in lahko prepotuje večje razdalje brez izrazitega slabljenja. Zvok, ki ga človek povzroča v morju, se deli na dve skupini. Kratkotrajen (impulzni) hrup nastaja pri seizmičnih raziskavah, eksplozijah, gradbenih delih (zabijanje pilotov) in uporabi sonarjev. Druga vrsta hrupa je dolgotrajen (neprekinjen) hrup, ki nastaja pri poglabljanju dna, ladijskem prometu in zaradi energetskih naprav. Vrsti hrupa različno vplivata na morske organizme. Kontinuiran hrup nastaja većinoma zaradi vožnje s plovili. Poleg hrupa ladij pa k zvočnemu polju prispevajo še viri okoljskega hrupa. Okoljski hrup je posledica hrupa oddaljenih plovil (manjši čolni, vodni skuterji, jadrnice, kopalci ...), oglašanja podvodnih živali, naravnih virov, kot so veter, padavine in valovanje, in slučajnih dogodkov.

Rezultati meritev podvodnega hrupa v pristanišču

Energijsko letno povprečje	Leq*	ーeq63Hz**	-eq125Hz***
Leto meritev
2022#	125,9	114,8	116,3
2023	126,5	115,1	116,3
2024	128,1	116,1	117,0

Leq*. ekvivalentna neutežena raven širokopasovnega hrupa Leqs3Hz*: ekvivalentna neutežena raven hrupa znotraj terčnega pasu s srednjo frekvenco 63 Hz Leq125Hzmi. ekvivalentna neutežena raven hrupa znotraj terčnega pasu s srednjo frekvenco 125 Hz #: meritev se je pričela izvajati v mesecu marcu

Rezultati meritev podvodnega hrupa za leto 2024 niso pokazali vplivov (povišanj) zaradi izvajanja pilotiranj na 12. vezu. Dvig podvodnega hrupa je zaznati ob mimovozeči ladji.

Metodologija

Meritve podvodnega hrupa še niso standardizirane, tudi mejne vrednosti še niso določene. Podvodni hrup spremlja Zavod za varstvo pri delu Ljubljana s pomočjo lastnega hidrofona nameščenega v morju, ki omogoča 127 (<) (>)

kontinuirane meritve čez celo leto. Zavod za varstvo pri delu Ljubljana, ki je akreditirana za izvajanje meritev hrupa in izvaja meritve povodnega hru pa tudi za potrebe Ministrstva za okolje. Merilna postaja (hidrofon) beleži zvočni tlak s frekvenco vzorčenja 22.050 Hz, nato pa na osnovi tega pre računa ekvivalentno neuteženo raven hrupa Leq za časovni interval 10 mi nut. Merilna postaja dodatno analizira tudi raven zvočnega tlaka v terčnih frekvenčnih pasovih med 50 Hz in 5.000 Hz. Tehnična skupina za podvodni hrup na ravni Evropske unije (»TG Noise«) predlaga državam članicam vzpostavitev monitoringa ravni podvodnega hrupa v terčnih intervalih s središčnima frekvencama 63 Hz in 125 Hz, kot je prikazano v tabeli v nadaljevanju. Ker se meritve izvajajo šele od leta 2022 dalje, trendov ali prostor ske porazdelitve podvodnega hrupa še ni mogoče oceniti. Rezultate lahko primerjamo z državnim monitoringom podvodnega hrupa Ministrstva za okolje in prostor, ki navaja, da so bile povprečne ravni hrupa v poletnem obdobju v razponu med 127 in 139 dB, vendar točna lokacija meritev v slo venskem morju ni bila navedena (vir: Načrt upravljanja z morskim okoljem 2017-2021, maj 2017).

Lokacija postavljene stacionarne merilne postaje za podvodni hrup na območju pristanišča

Rezultati spremljanja kakovosti vode v prelivu, ki povezuje morje in Skocjanski zatok

V preliv, ki prečka pristanišče in povezuje Škocjanski zatok z morjem, se steka del meteorne kanalizacije z območja pristanišča, kar lahko vpliva na kakovost vode v Škocjanskem zatoku. Zato od leta 2021 spremljamo vseb nost mineralnih olj, ki ni zakonsko obvezna. Nadaljevali smo letno, kvartal no spremljanje kakovosti vode v prelivu. Pri vseh dosedanjih meritvah je bil indeks mineralnih olj manjši od 20 µg/l, kar je skladno z zastavljenim ciljem in je pokazatelj, da ni prišlo do onesnaženja vode z meteornimi izpusti iz luških utrjenih površin.

datum meritve	Koncentacija mineralnih olj ug/l
2. 6. 2022	pod 20
12. 9. 2022	pod 20
13. 10. 2022	pod 20
8. 11. 2022	pod 20
23. 3. 2023	pod 20
18. 7. 2023	pod 20
17. 11. 2023	pod 20
14. 12. 2023	pod 20
10. 4. 2024	pod 20
13. 8. 2024	pod 20
Cili	pod 50

Cilj je bil dosežen, onesnaženj nismo zasledili.

Metodologija

Meritve in vzorčenje izvaja akreditiran organ Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano (NLZOH), pri čemer zajame trenutni vzorec ter opravi ke mijsko analizo v laboratoriju s postopkom z oznako ND-OKAKP-018, izdaja 8.0. Merjenja ni potrdil zunanji organ.

Sprememba rabe zemljišč

krčenju gozdov.

128 (<) (>)

S posegi v prostor spreminjamo predvsem rabo zemljišč in prispevamo h

Prikaz spremembe koncesijskega območja (na morski in kopenski strani) z letom podpisa koncesijske pogodbe 2008 (slika zgoraj) in leta 2024 (slika desno). Rumena barvana slikah označuje območje pristanišča.

Območje pristanišča je na kopnem ograjeno in gibanje živali je delno omejeno. Na morski strani gibanje vodnih organizmov ni omejeno.

16.5.7 Predvideni finančni učinki pomembnih tveganj in priložnosti, povezanih z biotsko raznovrstnostjo in ekosistemi (E4-6)

Skladno z razkritim v poglavju 15.1.11 Opis postopka za opredelitev ter oce njevanje pomembnih vplivov, tveganj in priložnosti (IRO-1), nismo prepoz nali pomembnih tveganj in priložnosti povezanih s trajnostno temo biotska raznovrstnosti in ekosistemov, ki bi lahko imeli vpliv na bodoči finančni po ložaj ali takšnih, ki bi v naslednjem obdobju poročanja povzročili prilagodi tev knjigovodskih vrednosti sredstev ali obveznosti, objavljenih v računovodskih izkazih.

čemer imamo na območju pristanišča za vse deležnike nameščene zabojnike za ločeno zbiranje odpadkov, nekatere vrste odpadkov pa ponovno uporabimo. Neprestano se išče rešitve glede ponovne ali koristne uporabe nastalih odpadkov in nekatere smo v preteklosti že implementirali: uporaba papirniškega mulja za zmanjševanje prašenja pri skladiščenju premoga in železove rude, uporaba odpadnega premoga za proizvodnjo toplote ter ponovna uporaba določenih frakcij gradbenih odpadkov. Pri neustreznem ravnanju z odpadki v pristanišču lahko nastajajo emisije v vode, emisije prahu v zrak in požari. Morebitni vplivi pri ravnanju z odpadki so obvladovani, saj zagotavljamo ustrezne površine za ravnanje z odpadki z urejenim odvodnjavanjem padavinske vode, z vgrajenimi čistilnimi napravami, vgrajenimi senzorji za zaznavanje požarov, vgrajenimi napravami za spremljanje emisij prahu in hrupa, s stalnim posodabljanjem opreme, z izvajanjem nadzora itd.

V CRO ne izvajamo skladiščenja gorljivih odpadkov na prostem, imamo pa območje za predhodno skladiščenje nevarnih odpadkov (npr. ostankov barv, lakov, odpadnih zdravil z ladij, baterij, zaoljenih krp, pepela z ladij, absorbentov …), ki nastanejo na območju pristanišča ali so prevzeti z ladij. Odvisna družba Luka Koper INPO, d. o. o., v objektu kalužnice zbira ladijska olja in jih predaja pooblaščenim organizacijam na podlagi vpisa v evidenco zbiralcev pod št. 35469-54/2011-11 z dne 24. 9. 2012. Smo tudi v postopku za povečevanje zbirnih kapacitet objekta. Ker se v luškem objektu za zbiranje ladijskih kalužnih vod in olj ter v Centru za ravnanje z odpadki nahajajo nevarni odpadki, zaradi katerih lahko pride do onesnaženja okolja večjega obsega (naprava IED), je Luka Koper INPO, d. o. o., za oba objekta v letu 2021 pridobila dovoljenje št . 35407-4/2020-14 z dne 16. 7. 2021.

Luka Koper, d. d., ima okoljevarstveno dovoljenje (št. 35444-2/2016-13 z dne 15. 6. 2017 ter spremembi št. 35440-50/2019-10 z dne 21. 10. 2020 in št. 35447-4/2021-2550-10 z dne 27. 5. 2022) za pretovor oziroma za začasno skladiščenje odpadnih kovin, odpadnega papirja, odpadne plastike in valjarniške škaje. Odpadne plastike, odpadnega papirja in valjarniške škaje nismo pretovarjali. Izvor teh odpadkov so večinoma države Evropske unije, v manjši meri pa tudi države zunaj EU. V pristanišču se blago oz. tovor, v tem primeru odpadki, izrecno skladišči samo do prihoda ladje. Za družbo blago oz. odpadki predstavljajo tovor kot vsak drug, ki potuje skozi

družba Luka Koper INPO, d. o. o., nastopi v vlogi posrednika na podlagi potrdila o vpisu v evidenco posrednikov št. 35471-52/2010 z dne 3. 6. 2010. Pooblaščena organizacija v tem primeru prevzame odpadek že na mestu nastanka. Kot povzročitelj za predajo odpadkov pooblaščeni organizaciji poskrbimo sami.

Nastale odpadke delimo v tri skupine glede na mesto nastanka:

odpadki iz pristaniških dejavnosti (npr. ostanki tovora, odpadni les, embalaža in kovine, mešani komunalni odpadki, gradbeni odpadki);
preostali odpadki na območju pristanišča (odpadki uporabnikov ekonomske cone);
zdravila, pepel, mešani komunalni odpadki …).

• ladijski odpadki, ki jih predajajo ladje, uporabnice koprskega pristanišča (npr. fekalne vode, zaoljene vode, kuhinjski odpadki, odpadna embalaža,

Z gradbenimi odpadki, ki nastajajo pri posameznih gradbenih projektih, se ravna v skladu z načrtom ravnanja za gradbene odpadke. Gradbeni odpadki se v celoti oddajajo pooblaščenim izvajalcem v predelavo in ponovno uporabo. Pri nekaterih gradbenih posegih nastale gradbene odpadke uporabimo v sklopu gradbenega projekta (vgradimo na isti lokaciji) in tako zmanjšamo količino uporabljenih primarnih surovin. Odpadki, ki nastajajo na območju pristanišča uporabnikov ekonomske cone, se oddajajo specializiranim pooblaščenim podjetjem za ravnanje z odpadki zunaj območja pristanišča.

Na področju vzdrževanja strojev in naprav se poslužujemo načela kaskadne uporabe, pri čemer se nekateri deli strojev in naprav uporabijo v drugih strojih ali napravah ter tako večkrat uporabijo, kar povečuje njihovo skupno vrednost ter zmanjšuje potrebo po novih surovinah in zmanjša količino odpadkov.

Uporabljamo majhne količine surovin, ki so neobdelane in obnovljive (npr. les), in jih tudi ne pridobivamo, zato ocenjujemo, da s tem segmentom ne vplivamo na izgubo biotske raznovrstnosti.

Z zbranimi odpadki se ravna skladno z Uredbo o odpadkih (Uradni list RS. Št. 77/2022). Izvaja se ločeno zbiranje odpadkov na samem izvoru nastanka odpadkov (terminalih, pri uporabnikih ekonomske cone in na ladjah), pri

16.6 Raba virov in krožno gospodarstvo

16.6.1 Politike v zvezi z rabo virov in krožnim gospodarstvom (E5-1)

V družbi Luka Koper, d. d., sta sprejeti Varnostna politika družbe Luka Koper, d. d., in Politika varnega in zdravega pristaniškega okolja ter energetske učinkovitosti, ki sta opisani sta v poglavju 16.2.4 Politike v zvezi z blažitvijo podnebnih sprememb in prilagajanjem nanje (E1-2) in obravnavata cilj čim manjše obremenitve okolja, kar posredno vključuje tudi ustrezno ravnanje z nastalimi odpadki na območju pristanišča. Družba Luka Koper, d. d., izvaja storitve in ne proizvaja izdelkov ter nima proizvodnih procesov, prav tako večinoma nima vpliva na količino odpadkov, ki nastanejo v pristanišču, saj ni lastnik tovora in ladij, ki oddajajo odpadke, zato se v politiki ne sklicujemo na prehod stran od rabe neobdelanih virov, vključno z relativnim povečanjem rabe sekundarnih virov, niti na trajnostno pridobivanje in rabo obnovljivih virov, se pa v njej zavezujemo skrbni rabi surovin in drugih virov.

Na območju pristanišča skrbimo za ustrezno ravnanje z vsemi nastalimi odpadki. Ker na območju pristanišča nastajajo tudi odpadki drugih deležnikov (npr. ladje, najemniki prostorov), so ti posredno vključeni v izvajanje politike glede ravnanja z odpadki.

16.6.2 Ukrepi in viri v zvezi z rabo virov in krožnim gospodarstvom (E5-2)

V družbi Luki Koper, d. d., opravljamo gospodarsko javno službo (GJS) zbiranja ladijskih odpadkov s plovil, prevzemamo pa tudi odpadke, nastale na kopnem. Za izvajanje te dejavnosti je Luka Koper, d. d., za podizvajalca pogodbeno zavezala odvisno družbo Luka Koper INPO, d. o. o., ki upravlja Center za ravnanje z odpadki (CRO), zgrajen leta 1997, s površino velikosti 12.700 m², in kalužnico za zbiranje tekočih ladijskih odpadkov, ki sta del pristaniških sprejemnih zmogljivosti. Ladijske odpadke skupaj z drugimi odpadki, nastalimi na območju pristanišča, predamo v nadaljnjo predelavo pooblaščenim organizacijam, ki jih določila v sklenjenih pogodbah zavezujejo ustreznemu okoljskemu ravnanju z odpadki v skladu z Uredbo o odpadkih (Uradni list RS. št. 77/2022). Če odvisna družba Luka Koper INPO, d. o. o., ne more oz. ne sme prevzeti odpadkov, se jih preda neposredno drugemu prevzemniku z ustreznim dovoljenjem. V tem primeru lahko odvisna

Z zastavljenim ciljem prispevamo k cilju povišanja stopnje krožne rabe materialov in nadaljnjega ravnanja z odpadki, saj ponovno uporabo zagotavljamo z oddajanjem ločenih frakcij, npr. odpadnega stekla, papirja, plastike, elektronskih odpadkov, baterij in akumulatorjev, v predelavo pooblaščenim organizacijam za nadaljnje ravnanje z odpadki. Znotraj hierarhije ravnanja z odpadki se cilj posredno nanaša na recikliranje.

poročamo v okviru ukrepov za blaženje podnebnih sprememb in s tem povezane elektrifikacije mehanizacije v poglavju 16.2.5 Ukrepi in viri v zvezi s politikami na področju podnebnih sprememb (E1-3).

16.6.3 Cilji v zvezi z rabo virov in krožnim gospodarstvom (E5-3)

V Politiki varnega in zdravega pristaniškega okolja ter energetske učinkovitosti je naveden cilj čim manjše obremenitve okolja, kar posredno vključuje tudi ustrezno ravnanje z nastalimi odpadki na območju pristanišča. Za spremljanje učinkovitosti svojih ukrepov za prepoznane pomembne trajnostnostne zadeve smo določili metrike in cilje, pri določanju katerih deležniki niso sodelovali, cilj prav tako ni bil določen na podlagi zakonodaje, temveč prostovoljno.

Pri določanju ciljev niso bili upoštevani ekološki pragi, saj ti niso določeni.

Za območje pristanišča je kot pomemben prepoznan pozitiven vpliv na krožno gospodarstvo. Od leta 2016 dalje smo zasledovali cilj deleža ločeno zbranih odpadkov nad 84 % brez upoštevanja odpadkov z ladij in gradbenih odpadkov. Ker se je delež ločeno zbranih odpadkov skozi leta povečeval, smo za leto 2024 povečali ciljno vrednost na 94 %. Za leto 2025 smo za ravnanje z odpadki določili novo metriko in cilj, ki bo zajemal vse odpadke, nastale na območju pristanišča (ladijski odpadki, gradbeni odpadki in odpadki, nastali v pristanišču), in sicer ohraniti delež predelave in drugih metod ravnanja z vsemi odpadki v družbi Luka Koper, d. d., nad 97 %. Cilj sledi hierarhiji ravnanja z odpadki za doseganje minimalnega deleža odlaganja odpadkov (pod 3 %). Družba na ta način zagotavlja ponovno uporabo, predelavo in sledi sistemu krožnega gospodarstva.

Strateški cilj do leta 2028 se nadalje nanaša na ločevanju odpadkov (deležu predelave in druge metode ravnanja vseh odpadkov v družbi Luka Koper, d. d.) do stopnje 100 %.

pristanišče in pri katerem družba nastopa le kot eden od členov transportno-logistične verige. Pretovarjajo se samo nenevarne odpadne kovine. V letu 2024 smo pretovorili 45.708 ton odpadnih kovin klasifikacijskih številke 19 12 02 (železne kovine) in 17 04 05 (železo in jeklo). Skupna količina pretovorjenih odpadnih kovin se je v letu 2024 v primerjavi z letom 2023 zmanjšala in je v okviru dopustne količine, kot je določena v okoljevarstvenem dovoljenju.

V letu 2023 smo na ministrstvo posredovali vlogo za spremembo obstoječega okoljevarstvenega dovoljenja za uvedbo dodatnega postopka obdelave kovinskih odpadkov na obstoječi lokaciji po mehanskem postopku R12 – Izmenjava odpadkov za predelavo s katerim koli od postopkov, označenih z R1 do R12, vendar odločba še ni bila izdana. Pošiljkam odpadnih kovin se je izmerila radioaktivnost s ciljem preverjanja ilegalnih pošiljk, vodila se je evidenca, izvedli so se preračuni emisij prahu in meritve emisij odpadne padavinske vode. Luka Koper, d. d., ima tudi okoljevarstveno dovoljenje št. 35444-2/2016-13 z dne 15. 6. 2017 po postopku R-3 za predelavo odpadnega papirniškega mulja, ki se pomeša z vodo ter nanaša na premog in železovo rudo za zmanjšanje prašenja. V letu 2024 smo porabili 722,86 tone papirniškega mulja, kar je nekoliko manj kot v letu 2023 in okviru dopustnih količin, ki so določene v okoljevarstvenem dovoljenju.

Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo je dne 7. 1. 2025 potrdilo nov Načrt sprejema odpadkov s plovil in ravnanja z njimi v koprskem pristanišču.

Pri svojem delovanju upoštevamo hierarhijo ravnanja z odpadki: preprečevanje, ponovna uporaba, recikliranje, predelava, odstranjevanje. Tako skrbimo za čistočo in izboljšujemo podobo okolja.

Ukrepi na področju rabe virov in krožnega gospodarstva

V letu 2025 bomo nadaljevali pridobivanje projektne dokumentacije za izgradnjo novega sodobnega centra za ravnanje z odpadki z opremo za pripravo sekancev, za katerega bomo predvidoma namenili 2,6 milijona evrov, od tega 0,4 milijona evrov v letu 2025. Naložba se bo predvidoma zaključila leta 2027. Z letom 2025 bomo vzpostavili tudi elektronski sistem za spremljanje evidenc odpadkov in pridobili dve električni vozili za prevzem odpadkov z vgrajenimi tehtnicami za tehtanje odpadkov, o katerih vrednostno

Metode ravnanja z odpadki za obdobje 2022–2024 za družbo Luka Koper, d. d.
----------------------------------------------------------------------------	--	--	--	--

	SKUPAJ (v tonah)
Metode ravnanja z odpadki	2022	2023	2024
Priprava na ponovno uporabo (predelava po R10-SE NE ODLAGAJO)	4.120	819	5.828
Recikliranje (predelava po R3, R12, R13-SE NE ODLAGAJO)	9.765	11.511	16.191
Drugi postopki predelave (predelava po D9,D13,R0302-SE NE ODLAGAJO	1.387	1.613	1.238
Sežig	0	0	0
Odlaganje na odlagališčih (D1-ODLAGANJE)	389	393	487
Drugi postopki odstranjevanja	0	0	0
Drugo (druge metode ravnanja) -SE NE ODLAGAJO	2.474	2.277	2.572
NENEVARNI ODPADKI	18.136	16.613	26.316
Priprava na ponovno uporabo (predelava po R10-SE NE ODLAGAJO)	0	0	0
Recikliranje (predelava po R3, R12, R13-SE NE ODLAGAJO)	0	0	186
Drugi postopki predelave (predelava po D9,D13,R0302-SE NE ODLAGAJO	1.215	152	76
Sežig	0	0	0
Odlaganje na odlagališčih (D1-ODLAGANJE)	0	0	0
Drugi postopki odstranjevanja	0	0	0
Drugo (druge metode ravnanja) -SE NE ODLAGAJO	363	2.072	2.392
NEVARNI ODPADKI	1.578	2.224	2.654
SKUPAJ (NEVARNI IN NENEVARNI)	19.713	18.837	28.970
SKUPAJ NERECIKLIRANI ODPADKI	389	393	487
Delež nerecikliranih odpadkov	1,97 %	2,09 %	1,69 %
Delež predelave in drugih metod ravnanja (zbiranja) v Luki Koper, d. d.		98,03 % 97,91 % 98,31 %

SKUPAJ (NEVARNI IN NENEVARNI) 19.713 18.837 28.970 SKUPAJ NERECIKLIRANI ODPADKI 389 393 487 Delež nerecikliranih odpadkov 1,97 % 2,09 % 1,69 % d. d. 98,03 % 97,91 % 98,31 % V triletnem obdobju ni bilo odpadkov, namenjenih za sežig ali za druge postopke odstranjevanja nenevarnih odpadkov. Nevarni odpadki se ne predajajo v sežig ali drugim postopkom odstranjevanja, kot tudi ne v odlaganje. V triletnem obdobju se nevarni odpadki niso predajali neposredno v ponovno uporabo ali recikliranje.

Skupna količina nenevarnih odpadkov in nevarnih odpadkov se je v letu 2024 povečala. Prav tako se je povečal delež predelave in drugih metod ravnanja z odpadki. Največje povečanje so beležili gradbeni odpadki, in sicer zaradi

16.6.4 Odtok virov (odpadki) (E5-5)

Doseganje letnih ciljev se preverja med poslovnim letom (po vsakem trimesečju) in na koncu poslovnega leta.

1 3 1	(

Pomembna trajnostna zadeva	Pomemben okoljski vpliv	Cilj iz politike	Metrika	Enota mere	Vrednost cilja			Podlaga za določitev cilja	Realizacija
					2022	2023	2024	2025		2022	2023	2024
Odpadki	Pozitiven vpliv na krožno gospodarstvo in odpadki	Čim manjša obremenitev okolja,	Delež ločeno zbranih odpadkov brez ladijskih odpadkov	%		Nad 92 Nad 93 Nad 94			/ Prostovoljno določen cilj	94	94	93
		zmanjšanje vpliva na okolje	Delež predelave in drugih metod % ravnanja z vsemi odpadki v družbi Luka Koper, d. d.		Nad 97 Prostovoljno določen cilj	98	98	98

Napredek pri doseganju ciljev na področju rabe virov in krožnega gospodarstva v obdobju 2022–2025 za družbo Luka Koper, d. d.

Metodologija in predpostavke določanja cilja sledijo okoljski zakonodaji na področju ravnanja z odpadki ter Programu ravnanja z odpadki in program preprečevanja odpadkov Republike Slovenije (2022). Cilj je določen na podlagi poznavanja možnosti racionalne predelave, recikliranja in ponovne uporabe odpadkov na geografskem območju, ki še dopušča racionalno in ekonomično oddajo odpadkov v nadaljnje ravnanje z najvišjo razpoložljivo stopnjo predelave in recikliranja odpadkov.

Ciljni delež ločeno zbranih odpadkov je bil v letih 2022 in 2023 dosežen. V letu 2024 ciljna vrednost ni bila dosežena. V letu 2024 se je skupna količina luških odpadkov v primerjavi s preteklima letoma zmanjšala, povečala pa se je količina nastalih mešanih komunalnih odpadkov v primerjavi z ločeno zbranimi odpadki. Delež predelave in drugih metod ravnanja z vsemi odpadki v družbi (luškimi, gradbenimi in ladijskimi odpadki) je v letu 2024 dosegel cilj in je v primerjavi s preteklima letoma ostal na enaki ravni.

Vrste ločeno zbranih odpadkov brez ladijskih odpadkov v letih 2022–2024

			2022		2023		2024
Klas. št.	Vrsta odpadka	skupaj (tone)		% skupaj (tone)		% skupaj (tone)	%
19 08 02	Odpadki iz peskol.-usedalnik EET	1.386,08	33,2 %	1.411,50	31,8 %	1.106,10	28,7 %
15 01 03	Lesena embalaža	1.059,59	25,4 %	1.097,18	24,7 %	1.276,62	33,1 %
17 04 05	Železo in jeklo	556,96	13,3 %	473,72	10,7 %	209,63	5,4 %
20 03 01	Mešani komunalni odpadki	267,33	6,4 %	269,55	6,1 %	307,48	8,0 %
17 02 04*	Les (železniški pragovi)	21,64	0,5 %	207,34	4,7 %	171,98	4,5 %
02 03 04	Snovi neprimerne za uporabo	221,50	5,3 %	199,76	4,5 %	134,34	3,5 %
20 03 07	Kosovni odpadki	29,41	0,7 %	138,98	3,1 %	123,31	3,2 %
13 05 07*	Z oljem onesnažena voda iz naprav za ločevanje olja od vode	101,75	2,4 %	89,34	2,0 %	71,20	1,8 %
16 01 17	Železne kovine	87,60	2,1 %	86,62	1,9 %	79,04	2,0 %
15 01 01	Papir in kart. embalaža	69,34	1,7 %	82,30	1,9 %	81,97	2,1 %
15 01 04	Kovinska embalaža	67,10	1,6 %	78,41	1,8 %	62,76	1,6 %
03 01 05	Žagovina, oblanci, sekanci	66,56	1,6 %	63,58	1,4 %	18,98	0,5 %
17 06 04	Izolirni materiali	0,00	0,0 %	54,04	1,2 %	0,00	0,0 %
16 07 09*	Odpadki, ki vsebujejo druge nevarne snovi	42,81	1,0 %	36,50	0,8 %	18,96	0,5 %
/	*Ostalo (manjše količine nevarnih in nenevarnih odpadkov)	85,91	2,1 %	36,47	0,8 %	18,01	0,5 %
13 05 03*	Mulji iz lovilcev olj	16,14	0,4 %	35,64	0,8 %	14,72	0,4 %
12 01 02	Prah in delci železa	0,00	0,0 %	24,51	0,6 %	4,03	0,1 %
20 01 39	Plastika	19,88	0,5 %	16,99	0,4 %	11,87	0,3 %
19 08 10*	Masti in oljne mešanice iz naprav za ločevanje olja od vode, ki niso navedene pod 19 08 11	0,00	0,0 %	16,70	0,4 %	0,00	0,0 %
13 07 03*	Druga goriva, tudi mešanice	43,67	1,0 %	13,48	0,3 %	48,02	1,2 %
15 02 02*	Absorbenti, filtrirna sredstva (tudi oljni filtri, ki niso navedeni drugje), čistilne krpe, zaščitna oblačila, onesnaženi z nevarnimi snovmi	0,00	0,0 %	12,16	0,3 %	15,22	0,4 %
17 02 03	Plastika	17,57	0,4 %	0,00	0,0 %	0,0	0,0 %
15 01 02	Plastična embalaža	16,94	0,4 %	0,00	0,0 %	13,03	0,3 %
08 02 01	Odpadna praškasta sredstva za površinsko zaščito	0,00	0,0 %	0,00	0.0 %	2,74	0,1 %
17 04 07	Mešanica kovin	0,00	0,0 %	0,00	0,0 %	2,84	0,1 %
03 01 04*	Žagovina, oblanci sekanci	0,00	0,0 %	0,00	0,0 %	14,90	0,4 %
16 01 03	Izrabljene gume	0,00	0,0 %	0,00	0,0 %	2,74	0,1 %
16 06 01*	Svinčeve baterije	0,00	0,0 %	0,00	0,0 %	24,64	0,6 %
17 06 05*	Gradbeni material-azbest	0,00	0,0 %	0,00	0,0 %	24,82	0,6 %
	Skupaj	4.177,77	100,00 %	4.444,77	100,00 %	3.859,85	100,00 %

*nenevaren odpadek

Ti odpadki vključujejo še uporabne materiale kot so plastika, kovine, papir in les.

večjega obsega gradbenih projektov. Prav tako so se zaradi sprejetja novega cenika za prevzemanje ladijskih odpadkov povečale količine ladijskih odpadkov.

V Luki Koper, d. d., nastajajo odpadki iz pristaniških dejavnosti pretovora, gradbeni odpadki in ladijski odpadki. Odpadni materiali, ki nastajajo so les, kovine, papir, plastika, mešani komunalni odpadki, odpadna embalaža, fekalne vode, zaoljene vode, kuhinjski odpadki, zdravila, pepel in gradbeni odpadki.

• Trdni nenevarni odpadki se po prevzemu na lokaciji začasno zbirajo v boksih, zabojnikih ali posodah na luškem Centru za ravnanje z odpadki. Tekoči nevarni odpadki se zbirajo na objektu kalužnice v fiksnih zaprtih rezervoarjih, drugi nevarni odpadki pa v namenskih posodah na območju za skladiščenje nevarnih odpadkov Centra za ravnanje z odpadki.

16.6.5 Predvideni finančni učinki pomembnih tveganj in priložnosti, povezanih z rabo virov in krožnim gospodarstvom (E5-6)

Skladno z razkritji v poglavju 15.1.11 Opis postopka za opredelitev ter ocenjevanje pomembnih vplivov, tveganj in priložnosti (IRO-1) nismo prepoznali tveganj in priložnosti, povezanih s trajnostno temo rabe virov in krožnega gospodarstva, ki bi lahko imeli vpliv na bodoči finančni položaj, ali takšnih, ki bi v naslednjem obdobju poročanja povzročili prilagoditev knjigovodskih vrednosti sredstev ali obveznosti, objavljenih v računovodskih izkazih.

Količine nastalih odpadkov na obmoju pristanišča med letoma 2022 in 2024

v tonah		2022	2023	2024
	Nevarni	271	417	415
	Nenevarni	3.639	3.758	3.138
Luški odpadki	Mešani komunalni odpadki	267	270	307
	Skupaj	4.177	4.445	3.860
	Nevarni	1.307	1.807	2.214
Ladijski	Nenevarni	1.027	698	1.893
odpadki	Mešani komunalni odpadki	122	123	180
	Skupaj	2.456	2.628	4.287
	Nevarni	0	0	25
Gradbeni odpadki	Nenevarni	13.081	11.764	20.798
	Skupaj	13.081	11.764	20.823
	Nevarni odpadki	1.578	2.224	2.654
Skupaj	Nenevarni odpadki	18.136	16.613	26.316
	Skupaj	19.714	18.837	28.970

Radioaktivni odpadki na območju pristanišča ne nastajajo.

Metodologija

Podatki o vrsti in količini posameznega odpadka so povzeti iz evidenčnih listov za ravnanje z odpadki, kot jih predpisuje zakonodaja. Postopki zbira-

nja, evidentiranja in spremljanja podatkov o odpadkih so:

Skladno z Uredbo o odpadkih (Uradni list RS, št. 77/2022) se vodijo elektronski evidenčni listi, ki spremljajo pot odpadkov in se nahajajo v spletni aplikaciji IS Odpadki. Aplikacija omogoča tudi vodenje statistike.
Za kopenske odpadke odvisna družba Luka Koper INPO, d. o. o., ob prevzemu odpadkov izda potrdilo o oddaji/prevzemu odpadka na izdelanem internem obrazcu, za ladijske odpadke pa ob prevzemu odpadkov izda potrdilo o oddaji odpadkov s plovil na internem obrazcu, potrdila so priloga računa.
Za prevzete kopenske odpadke se v tabeli vodi evidenca stehtanih odpadkov. • Za kopenske odpadke področje varovanja zdravja in ekologije vodi interno tabelo o vseh kopenskih odpadkih po mesecih in posameznih letih.
Odvisna družba Luka Koper INPO, d. o. o., vodi še dnevno evidenco zasedenosti na Centru za ravnanje z odpadki in objektu kalužnice.

17.1 Lastna delovna sila

17.1.1 Pomembni vplivi, tveganja in priložnosti ter njihova povezanost s strategijo in poslovnim modelom (ESRS 2 SBM-3)

Postopek opredelitve pomembnih vplivov, tveganj in priložnosti ter posvetovanj z deležniki je opredeljen v poglavju 15.1.11 Opis postopka za opredelitev ter ocenjevanje pomembnih vplivov, tveganj in priložnosti (IRO-1). Pri oceni smo upoštevali vse lokacije in lastne dejavnosti, pri čemer so na območju pristanišča Koper upoštevani skupni vplivi družb Luka Koper, d. d., in Luka Koper INPO, d. o. o., zunaj območja pa družb Adria Terminali, d. o. o., ki deluje na območju Občine Sežana, in TOC, d. o. o., ki deluje na območju Bivja v Mestni občini Koper. Ocena vplivov zaradi poslovnih odnosov v zgornji in spodnji verigi vrednosti je bila izdelana.

Pri pripravi razkritij v poglavju 15.1.10 Pomembni vplivi, tveganja in priložnosti ter njihova povezanost s strategijo in poslovnim modelom (SBM-3) je bila zajeta lastna delovna sila, ki jo predstavljajo lastni zaposleni in agencijski delavci (NACE N78 napoteni delavci). Med lastne zaposlene spadajo zaposleni, ki imajo večinoma pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas in s polnim delovnim časom. Podrobneje o tem poročamo v tabeli Zaposleni po vrsti pogodbe o zaposlitvi, razčlenjeni po spolu (število oseb), glede na delovni čas ter regijo delovnega mesta. Agencijski delavci so napoteni na podlagi javnega razpisa, njihovo število se postopno zmanjšuje. Lastna delovna sila predstavlja jedro, saj njihovo znanje, izkušnje, sposobnosti in pozitivna delovna kultura vodijo do dolgoročne uspešnosti Skupine in izpolnitve ciljev iz strateških poslovnih načrtov, zato so bili prepoznani kot ključna skupina prizadetih skupnosti. Vplivov, tveganj in priložnosti, ki izhajajo iz lastne delovne sile, se zavedamo, zato so močno povezani z našo strategijo. Eden od štirih ključnih gradnikov sprejete strategije za obdobje 2024–2028 predstavlja zagotovitev ustrezne kadrovske strukture, ki bo podpirala rast in bo pripravljena na podnebni prehod in uvedbo koncepta »pametnega pristanišča«. Nadgrajevali bomo znanje zaposlenih na področju digitalnih kompetenc, ciljnega in projektnega vodenja ter trajnostnega razvoja, predpogoj pri izvajanju vseh aktivnosti pa sta varnost in zdravje pri delu zaposlenih ter drugih udeležencev v pristanišču. S stalnimi izboljšavami bomo zmanjševali število poškodb pri delu ter zdravstvene vplive na zaposlene, poseben poudarek bomo namenili tudi prilagajanju kulture, tako da bomo z različnimi ukrepi povečevali zavzetost zaposlenih. Podrobneje o ukrepih za obvladovanje vplivov poročamo v točki 17.1.5 Sprejemanje ukrepov v zvezi s pomembnimi vplivi na lastno delovno silo ter pristopi k upravljanju pomembnih tveganj in izkoriščanju pomembnih priložnosti v zvezi z lastno delovno silo ter učinkovitost navedenih ukrepov (S1-4).

S svojimi usmeritvami, politikami in procesi na svoje zaposlene in agencijske delavce pozitivno vplivamo na različnih področjih, hkrati se zavedamo, da je potrebno stalno skrbeti za ukrepe, ki pripomorejo k ustvarjanju zdravega in varnega delovnega okolja, in tako preprečevati oziroma blažiti negativne vplive na lastno delovno silo. Pomembne teme, ki smo jih prepoznali v povezavi z lastno delovno silo in so navedene v spodnji tabeli, hkrati predstavljajo človekove pravice skladno z mednarodnimi listinami o človekovih pravicah. Vplive na zdravje in varnost lastnih zaposlenih, tj. oseb s posebnimi značilnostmi oz. oseb, ki delajo v posebnih okoliščinah, ali oseb, ki opravljajo posebne dejavnosti, ki bi lahko bile izpostavljene večjemu tveganju škode, smo prepoznali v okviru izdelave ocene tveganja delovnega mesta na področju varnosti in zdravja pri delu. Za preprečevanje oz. zmanjševanje negativnih vplivov so sprejeti ukrepi, predstavljeni v poglavju 17.1.5 Sprejemanje ukrepov v zvezi s pomembnimi vplivi na lastno delovno silo ter pristopi k upravljanju pomembnih tveganj in izkoriščanju pomembnih priložnosti v zvezi z lastno delovno silo ter učinkovitost navedenih ukrepov (S1-4). Negativen vpliv na lastno delovno silo na področju zdravja in varnosti pri delu ni splošno razširjen ali sistemski v krajih, kjer podjetje posluje, ali povezan s posameznim incidenti. V potrjenih načrtih prehoda za blažitev podnebnih sprememb, o katerih več pišemo poglavju 16.2.2 Načrt za prehod za blažitev podnebnih sprememb (E1-1), niso predvidene aktivnosti, ki bi lahko imele pomembne vplive na lastno delovno silo. V povezavi z dejavnostjo nismo prepoznali pomembnih tveganj in priložnosti, povezanih z lastno delovno silo, ki bi lahko imeli vpliv na bodoči finančni položaj.

17 Socialne informacije

				Za Skupino Luka Koper so bili prepoznani ti pomembni vplivi:

	Lokacija/			Obdobje vpliva
Tema/vpliv	dejavnost povezana z vplivom	Dejanski/ potencialen negativen	Pozitiven/ Kratko-	-ročno	Srednje- -rocno	Dolgo- -ročno
Zdravje in varnost pri delu	Lastna dejavnost	Dejanski	Negativen
Dostojne plače	Lastna dejavnost	Dejanski	Pozitiven
Kolektivna pogajanja	Lastna dejavnost	Dejanski	Pozitiven
Raznolikost	Lastna dejavnost	Dejanski	Pozitiven			●
Socialni dialog	Lastna dejavnost	Dejanski	Pozitiven
Spoštovanje človekovih pravic	Lastna dejavnost	Dejanski	Pozitiven
Enakost spolov v postop- kih zaposlovanja in razvoja ter enako plačilo za delo enake vrednosti	Lastna dejavnost	Dejanski	Pozitiven
Svoboda združevanja, obstoj svetov delavcev ter pravice delavcev do obveš- čenosti, posvetovanja in udeležbe	Lastna dejavnost	Dejanskı	Pozitiven
Ukrepi proti nasilju in nadlegovanju na delovnem mestu	Lastna dejavnost	Dejanski	Pozitiven
Usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja	Lastna dejavnost	Dejanski	Pozitiven			●
Usposabljanje ter razvoj znanj in spretnosti	Lastna dejavnost	Dejanski	Pozitiven
Varnost zaposlitve	Lastna dejavnost	Dejanski	Pozitiven
Zaposlovanje in vključeva- nje invalidov	Lastna dejavnost	Dejanski	Pozitiven
Zasebnost	Lastna dejavnost	Dejanskı	Pozitiven

17.1.2 Politike v zvezi z lastno delovno silo (S1-1)

Pristop na področju spostovanja clovekovih pravic, pomembnih za lastno delovno silo, vključno z informacijo, da je družba Luka Koper, d. d., leta 2019 pristopila k Zavezi o spoštovanju človekovih pravic pri poslovanju, je opisan v poglavju 15.1.6 Izjava o skrbnem pregledu (GOV−4). Zaveze glede

spoštovanja človekovih pravic, sodelovanja z lastnimi delavci in ukrepi za zagotavljanje in omogočanje popravnega ukrepa so vključene v Politiko upravljanja Skupine Koper in Etični kodeks Skupine Luka Koper in so podrobneje opisane v poglavju 15.1.4 Informacije, predložene upravnim, poslovodnim in nadzornim organom podjetja ter trajnostne zadeve, ki jih ti organi obravnavajo (GOV-2) ter v nadaljevanju.

Za upravljanje pomembnih vplivov, tveganj in priložnosti, povezanih z lastno delovno silo, imamo sprejete v nadaljevanju navedene politike, od katerih Politika raznolikosti uprave in nadzornega sveta družbe Luka Koper, d. d., velja izključno za upravo in nadzorni svet.

Politika upravljanja družbe Luka Koper, d. d., in Skupine Luka Koper skrb za zaposlene uvršča med svoje najpomembnejše vsebine, saj se zavedamo, da zadovoljnı, zavzeti, odgovornı, strokovnı ın proaktıvnı zaposlenı zagotavljajo konkurenčno prednost in s tem doseganje letnih in strateških ciljev.

Skupina Luka Koper zagotavlja zaposlenim varno in spodbudno delovno okolje:

z doslednim spoštovanjem pridobljenih pravic zaposlenih,
z zagotavljanjem potrebnih delovnih in drugih prostorov, delovnih sredstev ter potrebnih informacij za delo in življenje v družbi,
z usposabljanjem in razvijanjem kompetenc zaposlenih ter spodbujanjem osebnostnega in strokovnega razvoja,
s primernimi in rednimi prejemki,
s skrbjo za zdravje zaposlenih,
z varovanjem zaposlenih in drugih na luškem območju ter
s spodbujanjem in nagrajevanjem dobrega dela, ustreznih ravnanj in dobrih medsebojnih odnosov z materialno in nematerialno motivacijo, idr.

Zavezanost trajnostnemu razvoju je temelj družbene odgovornosti, zato v delovanje vključujemo spoštovanje človekovih pravic ter pošteno ravnanje z zaposlenimi, odjemalci in dobavitelji.

Zadržati moramo položaj stabilnega in zaželenega delodajalca, ponuditi tržne in konkurenčne plače ter krepiti konstruktivna vedenja, če želimo pritegniti in zadržati visoko usposobljene kadre. Potrebujemo motivirano, kompetentno, strokovno usposobljeno in fleksibilno delovno silo. Imamo 135 (< ) ( > )

urejene postopke, v skladu s katerimi so kvalifikacije, znanja in spretnosti ter izkušnje osnova za zaposlitev, posredovanje zaposlitve, usposabljanje in napredovanje, kar je opisano v internih dokumentih, ki so interno objavljeni in dostopni vsem zaposlenim. Vodimo posodobljene evidence o zaposlovanju, usposabljanju in napredovanju, ki zagotavljajo preglednost v zvezi z možnostmi za zaposlene in z njihovim napredovanjem v podjetju. Z ocenje vanjem in razvojem kompetenc med zaposlenimi krepimo učinkovitost in strokovnost ter jih spodbujamo k udeležbi v programih izobraževanj, pred vsem s področij komuniciranja z uporabniki, učenja tujih jezikov, vodenja in timskega dela, ter izvajamo zakonsko predpisana izobraževanja in usposabljanja. Izvajajo se redna izobraževanja s področja varnostnih ukrepov ter s področja varnosti in zdravja pri delu. Ta usposabljanja so obvezna za vse zaposlene in agencijske delavce, in sicer ob sklenitvi delovnega razmerja, pred pričetkom opravljanja dela na drugem delovnem mestu ali pred uvajanjem nove tehnologije in novih sredstev za delo ter ob spremembi v delov nem procesu, ki lahko vpliva na spremembo varnosti pri delu. Po vsakem zaključenem usposabljanju se izvede preverjanje teoretične in praktične usposobljenosti in pripravi ustrezen zapisnik o izvedbi. V odvisnosti od dela, ki ga delavec opravlja, pa se izvajajo tudi obvezna periodična preverjanja teoretične in praktične usposobljenosti za varno in zdravo delo.

V družbi Luka Koper, d. d., velik del razvoja kompetenc zaposlenih poteka ob usposabljanju na delovnem mestu, inštruktorstvu, mentorstvu in z vzajemno notranjo izmenjavo izkušenj. Ta proces skupnega internega izobraževanja in socializiranja se dopolnjuje z zunanjim izobraževanjem, ki se iz vaja plansko glede na potrebe. Poleg pridobivanja ustreznih znanj in veščin vseh zaposlenih sta zelo pomembna tudi uporaba teh znanj (ugotavljanje uspešnosti izobraževanja in usposabljanj) ter razvijanje sistema prenosa znanj. Vzpostavljeno imamo povezavo med napredovanjem in zaželeno uspešnostjo (osebna ocena delovne uspešnosti, izpolnjevanje zahtevanih pogojev: ustrezna izobrazba in znanja, kompetence, vzpostavljen bazen ključnih kadrov in naslednikov, letni razgovori). Izvajamo usposabljanje ose bja na področju politik o nediskriminaciji in povezanih praks s posebnim poudarkom na srednjem in višjem vodstvu za ozaveščanje in obravnavanje strategji reševanja za preprečevanje in obravnavo sistemske in nenamerne diskriminacije. Preostale družbe v Skupini Luka Koper uporabljajo poe nostavljen sistem razvoja in upravljanja kompetenc kadrov ter način izbora naslednikov.

upravljanju (participacijski dogovor). Dogovor ne posega v ureditev pravic in obveznosti delavcev iz delovnega razmerja v podjetniški kolektivni pogodbi, ampak ga je potrebno razumeti in tolmačiti ob upoštevanju načela kooperativnosti in želje po sodelovanju delavcev in uprave/vodstva v skupnih prizadevanjih za čim boljše poslovne rezultate delniške družbe, izgrajevanje humanih odnosov v procesu dela in odločanja ter doseganje drugih skupnih ciljev delavcev in posamezne družbe. Delovanje svetov delavcev v obeh družbah je urejeno s Poslovniki o delu svetov delavcev. Ti določajo način delovanja svetov delavcev glede tistih vprašanj, ki niso urejena z zakonom. Omogočamo tudi delovanje reprezentativnih sindikatov.

Na področju spoštovanja človekovih pravic družb Skupine Luka Koper se sledi spoštovanju človekovih pravic svojih zaposlenih, agencijskim delavcem se nudi enake pogoje dela in spoštuje pravico do dela, enakega plačila za enako delo, enakopravno obravnavo ter ustrezne pogoje dela. Družbe Skupine Luka Koper sledijo veljavnim kodeksom in priporočilom ter v svoje poslovanje implementirajo relevantna načela nacionalnega akcijskega načrta spoštovanja človekovih pravic. Družbe Skupine Luka Koper implementirajo zaveze spoštovanja človekovih pravic pri poslovanju ter jih ustrezno upravljajo z izvajanjem ukrepov, ki so razdeljeni na enkratne aktivnosti in kontinuirane aktivnosti in zadevajo več sklopov spoštovanja človekovih pravic po politikah družb, skrbnimi pregledi in poročanjem, preprečevanjem trpinčenja na delovnem mestu, zagotavljanjem enakih možnosti zaposlenih in preprečevanjem diskriminacije, zagotavljanjem varnosti in zdravja na delovnem mestu in varovanjem okolja ter delovanjem ustreznega pritožbenega mehanizma za prijavo nepravilnosti Prijava nepravilnosti - Luka Koper d.d.. Z Etičnim kodeksom Skupine Luka Koper (velja za družbe Skupine Luka Ko-

per, razen za družbo TOC, d. o. o.) smo se zavezali spoštovanju človekovih pravic, predvsem spoštovanju zasebnosti vsakega posameznika na delovnem mestu ter urejanju prekarnega dela, trpinčenja na delovnem mestu, enakih možnostih žensk in moških, dela in zaposlovanja invalidov ter varnosti in zdravja pri delu. Slednje zagotavljamo tudi z delovanjem ustreznega pritožbenega mehanizma za prijavo nepravilnosti in zaščito prijaviteljev pred morebitnimi povračilnimi ukrepi ali diskriminatorno obravnavo. Kupce, dobavitelje in druge poslovne partnerje stalno preverjamo in učinkovito upravljamo tveganja, ki izvirajo iz poslovnih odnosov z njimi. Od kupcev in dobaviteljev pričakujemo, da spoštujejo človekove pravice in ustvarjajo

Diskriminacijo preprečujemo tako, da v odnosu do zaposlenih in med njimi spoštujemo dostojanstvo, osebno integriteto in zasebnost vsakega zaposlenega. Morebitna razhajanja v mnenjih ne smejo voditi v nekorektnost v obnašanju in v dejanjih. Zaposleni so si dolžni medsebojno pomagati, komunicirati in prenašati oziroma izmenjavati svoje znanje.

Pri odločitvah, povezanih z delitvijo nalog, s kariernim razvojem zaposlenih ali z zaposlovanjem, velja načelo enakih možnosti in transparentnosti glede na izpolnjevanje pogojev in kriterijev izbora, brez privilegijev in diskriminacije.

Vsi postopki zaposlovanja/nagrajevanja potekajo skladno z zakonodajo ter ne vključujejo nikakršnih elementov diskriminacije; lastna delovna sila ima možnost prijave morebitne diskriminacije po internih prijavitvenih kanalih.

V družbah Skupine Luka Koper v medsebojnih odnosih ne dopuščamo: • nobene oblike diskriminacije ne glede na narodnost, raso, spol, spolno usmerjenost, zdravstveno stanje, veroizpoved, starost, članstvo v sindikatu, politično usmerjenost in druge osebne okoliščine (razen kadar je za to

• spolnega in drugega nadlegovanja ali trpinčenja na delovnem mestu, kar podrobneje ureja Pravilnik o zaščiti dostojanstva zaposlenih;

- podlaga v stroki ali predpisih);

in drugih oseb pri opravljanju dela;
drugih oblik neetičnega obnašanja do drugih.

• nestrpnega in nespoštljivega odnosa do sodelavcev, poslovnih partnerjev

Zaposleni v skladu z Zakonom o sodelovanju delavcev pri upravljanju sodelujejo pri upravljanju delniške družbe, izražajo svoja mnenja in stališča prek svojih predstavnikov v svetu delavcev, delavskega direktorja ter članov nadzornega sveta - delavskih predstavnikov. V družbi sta sistemizirani tudi delovni mesti predsednika sveta delavcev in namestnika predsednika sveta delavcev. V odvisnih družbah, ki so družbe z omejeno odgovornostjo in imajo drugačno strukturo upravljanja kot delniška družba, delavci sodelujejo pri upravljanju družb skladno z Zakonom o sodelovanju delavcev pri upravljanju, pri čemer uresničujejo svoje pravice glede na velikost in značilnosti odvisnih družb. Ob tem se upošteva še druga zakonodaja, kot je Zakon o gospodarskih družbah. Zaradi učinkovitejšega sodelovanja delavcev pri upravljanju sta družbi Luka Koper, d. d., in Luka Koper INPO, d. o. o., sklenili s svetom delavcev vsaka svoj Dogovor o sodelovanju delavcev pri

Delavcem ob zaposlitvi na uvodnem usposabljanju predstavimo kolektivno pogodbo in Etični kodeks (ne velja za družbo TOC, d. o. o., ki nima kolektivne pogodbe in zanjo ne velja Etični kodeks) ter zadeve, pomembne za delovno razmerje, način dostopanja do dokumentov iz sistema vodenja ter preostalih pomembnih aktov, tudi s področja korporativne integritete. Zaposlenim predstavimo vsebine na področju varnega in zdravega dela, varstva pred požarom, pristaniškega reda, varovanja poslovne skrivnosti, informacijske varnosti ter obrambnega načrtovanja in razporejanja na delovno dolžnost. Uvodne predstavitve v skrajšani obliki ob nastopu dela so deležni tudi napoteni delavci (NACE N78).

Zaposlene o vseh informacijah, pomembnih za delovno razmerje, obveščamo prek intraneta, elektronske pošte, oglasne deske, kratkih vesti in internega glasila Luški glasnik. Dostop do vsebin na intranetu je zaposlenim omogočen na delovnih postajah (računalnikih). Tistim zaposlenim in napotenim delavcem (NACE N78), ki na delovnem mestu nimajo dostopa do računalnika, je dostop omogočen prek aplikacije Capsule, do katere lahko dostopajo z lastnim telefonom ali računalnikom. Zaposlene obveščamo tudi prek sveta delavcev in reprezentativnih sindikatov.

Nedovoljene posege v zasebnost in dostojanstvo zaposlenih preprečujemo tako, da med zaposlenimi ustvarjamo pozitivno klimo in na delovnem mestu zagotavljamo dobro počutje, zato odklanjamo in obsojamo vsakršna ravnanja, ki bi na kakršenkoli način prizadela dostojanstvo in zasebnost zaposlenih. Pri tem zasledujemo načelo spoštovanja raznolikosti in temeljnih človekovih pravic, kulturo odprtega dialoga ter spodbujamo vrednoto pripadnosti. Zagotavljamo varstvo pred trpinčenjem na delovnem mestu, spolnim in drugim nadlegovanjem ter imamo ničelno toleranco do mobinga na delovnem mestu oziroma v delovnem okolju. Preventivni ukrepi proti mobingu so temelj za izboljšanje organizacijske kulture in delovne klime ter uspešen razvoj. V primeru kršitev ukrepamo v skladu z zakonom in internimi predpisi. Širjenje neutemeljenih sumov ali nedokazljivih govoric o nemoralnem oz. nezakonitem ali kaznivem ravnanju z namenom obrekovanja ali škodovanja osebni integriteti zaposlenega, poslovnih partnerjev ali drugih deležnikov ni dovoljeno in pomeni neetično ravnanje in kršitev Etičnega kodeksa družb Skupine Luka Koper.

zdravje in varnost pri delu (poslovni partner prepozna tveganja ter sprejema ustrezne ukrepe za njihovo preprečevanje v zvezi z varnostjo in zdravjem pri delu; prizadeva si uveljavljanje visokih standardov varnosti zdravja na delovnem mestu ter zagotavlja varno delovno okolje v okviru veljavnih standardov za dejavnosti, ki jih opravlja),
odgovornega odnosa do okolja (poslovni partner stremi k izpolnjevanju in spoštovanju standardov okoljske ozaveščenosti in zmanjševanju negativnih vplivov na okolje),
poslovne etike, ki vključujejo:
etičnost in integriteto (poslovni partner deluje v skladu z visokimi etičnimi standardi, s katerimi izpolnjuje svoje obveznosti ter z visoko stopnjo integritete na vseh področjih poslovanja),
ravnanje v skladu z zakoni (poslovni partner pri svojem poslovanju spoštuje veljavne nacionalne in mednarodne predpise vključno s predpisi, ki se nanašajo na konkurenco, embargo, sankcije, korupcijo, podkupovanje in pranje denarja),
sprejemanje in podeljevanje ugodnosti (poslovni partner se zaveda, da je prepovedano posredno ali neposredno podarjati, obljubljati, sprejemati ali zahtevati darila, koristi, storitve ali kaj podobnega, ki so namenjena temu, da se vpliva na neodvisnost, transparentnost ali druge koristi za pridobitev posla; poslovni partner vzpostavi postopke za nadzor in izpolnjevanje teh zahtev, s katerimi lahko zagotovi ustrezno skladnost s protikorupcijskimi zakoni),
konkurenco (poslovni partner spoštuje načelo lojalne konkurence in svojo poslovno dejavnost izvaja v skladu s konkurenčnim pravom),
izogibanje nasprotju interesov (poslovni partner se izogiba situacijam, ki bi lahko dajale vtis nasprotja interesov ali vplivale na nepristranskost pri pridobitvi ali izvajanju posla),
varovanje zaupnih podatkov (poslovni partner sme poslovne skrivnosti, osebne podatke ali druge zaupne podatke uporabiti samo upoštevajoč zakonodajo v potrebnem in dovoljenem obsegu ter jih mora ustrezno varovati).

Politike se uporabljajo na vseh ravneh delovanja, od poslovodstva, ki je odgovorno za izvajanje politik, do vodilnega kadra in zaposlenih, ki v okviru svojih delovnih nalog ter zadolžitev opravljajo dejavnosti oz. se vključujejo v procese, vezane na trajnostno delovanje.

s katerimi poslovno sodelujemo pri nakupu ali prodaji blaga ali storitev ali v drugi obliki sodelovanja. Poslovni odnosi med s poslovnimi partnerji temeljijo na tem, da imajo poslovni partnerji svoje poslovanje usklajeno z zahtevami mednarodnih standardov poslovanja. Poslovni partnerji se zavezujejo, da bodo v poslovnem odnosu ravnali skladno s smernicami:

- varovanja in spoštovanja človekovih pravic ter pravic delavcev, ki vključujejo: - spoštovanje človekovih pravic (poslovni partner bo varoval in spoštoval človekove pravice svojih zaposlenih, njihovo osebnost in jih obravnaval dostojanstveno in spoštljivo),

preprečevanje prisilnega dela in dela otrok (poslovni partner pri svojem poslovanju ne bo zapovedoval ali podpiral prisilnega dela ali dela otrok in mladostnikov, ki ne bi bila skladna z nacionalno zakonodajo),
spoštovanje načela profesionalnosti, resnicoljubnosti, lojalnosti, osebne odgovornosti ter integritete (poslovni partner bo spoštoval in spodbujal profesionalnost, resnicoljubnost, lojalnost, osebno odgovornost ter integriteto in obsojal nestrpen in nespoštljiv odnos do sodelavcev ali svojih poslovnih partnerjev),
prepoved diskriminacije (poslovni partner ne bo dopuščal nobenih oblik diskriminacije ne glede na poreklo, narodnost, raso, spol, spolno usmerjenost, zdravstveno stanje, veroizpoved, starost, članstva v verski ali sindikalni organizaciji, politični pripadnosti ali drugi obliki osebne okoliščine, niti ne bo dopuščal spolnega in drugih oblik nadlegovanja ali trpinčenja na delovnem mestu; poslovni partner ob tem omogoča svojim zaposlenim, da prijavijo neetične in nezakonite aktivnosti in jim zagotavlja varovanje zaupnosti prijav in zaščite prijavitelja),
prosto izbiro zaposlitve (poslovni partner ne uporablja in ne bo uporabljal prisilnega dela, suženjskega dela ali katerekoli primerljive vrste dela, kar ni skladno z veljavno zakonodajo),
delovni čas in plačilo za delo (poslovni partner spoštuje skladnost delovnega časa zaposlenih, kot je določena v nacionalni zakonodaji ter zagotavlja rednost in poštenost plačila za delo; prav tako spoštuje načelo enakih možnosti pri zaposlovanju in na delovnem mestu),
pravico do svobodnega združevanja (poslovni partner spoštuje pravico zaposlenih do svobodnega združevanja, članstva v sindikatih in svetu delavcev ali drugačnih oblikah delavskega sodelovanja in teh delavcev ne postavlja v slabši položaj),

delovno okolje, v katerem se spoštujeta dostojanstvo in zasebnost posameznika, da zavračajo vse oblike nedovoljenega dela, da imajo vzpostavljene notranje kontrole, sistema upravljanja tveganj in nasprotja interesov in da nas nemudoma obveščajo o nasprotju interesov, ki bi lahko posredno ali neposredno vplivalo na skupino, ter da spoštujejo protikorupcijsko in konkurenčno zakonodajo in upravljajo tveganja prevar in zlorab.

Pravila in postopki za odpravljanje diskriminacije, vključno s preprečevanjem nadlegovanja in spodbujanjem enakih možnosti, so opredeljeni v Etičnem kodeksu, Kodeksu ravnanja poslovnih partnerjev Skupine Luka Koper, Pravilniku o zaščiti dostojanstva zaposlenih in Pravilniku o delovanju pooblaščenca za korporativno integriteto in komisije za obravnavo prijav kršitev korporativne integritete ter obravnavo prijav v Skupini Luka Koper. V Etičnem kodeksu Skupine Luka Koper smo posebej opredelili zaveze glede vključevanja posebej ranljivih skupin, in sicer zaposlovanja invalidov.

Politika raznolikosti uprave in nadzornega sveta družbe Luka Koper, d. d., določa ciljno raznolikost v zvezi z zastopanostjo glede na spol, starost, izobrazbo ter druge osebne okoliščine članov uprave in nadzornega sveta družbe Luka Koper, d. d. Cilj politike je doseči čim večjo učinkovitost uprave in nadzornega sveta z uresničevanjem načela enakih možnosti, obravnavanjem oziroma preprečevanjem diskriminacije, maksimiranjem potencialov in promoviranjem raznolikosti kot prednosti, ki prispevajo k organizacijskemu uspehu. Izvajanje politike spremlja kadrovska komisija nadzornega sveta, ki o tem poroča nadzornemu svetu. Politika raznolikosti uprave in nadzornega sveta družbe Luka Koper, d. d., je oblikovana skladno z zahtevami Kodeksa korporativnega upravljanja družb s kapitalsko naložbo države (kodeks SDH) in je javno objavljena na korporativnih straneh družbe https:// www.luka-kp.si/o-podjetju/pomembni-dokumenti/.

Varnostna politika družbe Luka Koper, d. d., in Politika varnega in zdravega pristaniškega okolja ter energetske učinkovitosti za družbo Luka Koper, d. d., ki urejata odnos družbe na področju varnosti in zdravja pri delu vseh zaposlenih, sta opisani v poglavju 16.2.5 Politike v zvezi z blažitvijo podnebnih sprememb in prilagajanjem nanje (E1-2).

Kodeks ravnanja poslovnih partnerjev Skupine Luke Koper določa pričakovanja in standarde sodelovanja, ki jih pričakujemo od poslovnih partnerjev,

katerim so dodatno urejeni financiranje sindikata, imenovanje poklicnega sindikalnega zaupnika predstavnika sindikata in drugih sindikalnih zaupnikov ter obseg obveščanja o pomembnih področjih varstva pravic delavcev. Tudi družba Luka Koper INPO, d. o. o., ima sklenjeno pogodbo o zagotavljanju pogojev za sindikalno delo.

Učinkovitost sodelovanja z lastno delovno silo se spremlja prek obsega pritožb in pobud ter prek rednega merjenja klime, zadovoljstva in zavzetosti zaposlenih. Pokazatelji učinkovitosti so tudi dosežen socialni mir, upoštevanje pravic iz kolektivnih pogodb ter sklenjeni sporazumi.

Odgovornost za zagotavljanje izvajanja sodelovanja in za upoštevanje rezultatov pri pristopu podjetja nosijo poslovodstva družb v Skupini Luka Koper.

V Skupini nimamo posebej sprejetih ukrepov za pridobitev vpogleda v stališča oseb iz ranljivih skupin.

17.1.4 Postopki za popravni ukrep v zvezi z negativnimi vplivi in kanali, po katerih lahko člani lastne delovne sile izrazijo pomisleke (S1-3)

Popravne ukrepe v zvezi z varnostjo in zdravjem pri delu zagotavljamo tako, da skladno z internimi dokumenti na področju varnosti in zdravja pri delu zagotavljamo celostno obravnavo izrednih dogodkov, povezanih z delom. Vsak izredni dogodek, katerega posledica je ali bi lahko bila poškodba delavca oz. pri katerem je ali bi lahko nastala večja premoženjska škoda, se javi v varnostno-nadzorni center, prek katerega so obveščene in aktivirane vse potrebne intervencijske službe in strokovna področja. Okoliščine izrednih dogodkov se podrobno obravnavajo, po končani raziskavi se opredeli, ali je s ciljem preprečevanja ponovitve izrednega dogodka treba uvesti dodatne ukrepe za zmanjševanje tveganja (revizijo ocene tveganja, posamične korektivne ukrepe). Dogodke ter s tem učinkovitost sprejetih ukrepov se spremlja na mesečni in letni ravni. Za zagotavljanje izvajanja zdravstvenih ukrepov imamo sklenjene pogodbe z izvajalci medicine dela. Tveganja, povezana z zdravstvenimi težavami, se obvladujejo z vpeljavo preventivnih ukrepov v delovne procese in s programom promocije zdravja. Vsaka družba ima svoj program promocije zdravja, ki se v določenih segmentih povezuje s programom promocije zdravja matičnega podjetja.

Delavci kot posamezniki uresničujejo pravico do sodelovanja pri upravljanju na zborih delavcev, na delovnih sestankih organizacijske enote, ki jih sklicuje vodja organizacijske enote, drugi pooblaščeni vodilni delavec ali drugi pooblaščeni delavec, neposredno v ustnih razgovorih z vodilnimi delavci ali v pisni obliki. Srečanja zaposlenih s predstavniki sveta delavcev potekajo nekajkrat letno po posameznih organizacijskih enotah, sestanki organizacijskih enot potekajo redno (dnevno, tedensko, mesečno).

Pisna mnenja, pobude ali predloge lahko delavec prek sveta delavcev naslovi tudi na organe družbe. Sodelovanje delavcev pri upravljanju se prek sveta delavcev uresničuje na te načine:

• na podlagi obveščenosti (npr. glede gospodarskega položaja panoge ali družbe, razvojnih ciljev, stanja proizvodnje in prodaje, spremembe dejavnosti, zmanjšanja gospodarske dejavnosti, spremembe v organizaciji proizvodnje, spremembe tehnologije, poročanja o stanju na področju varova-

s posredovanjem predlogov in mnenj delavcev,
nja zdravja in varstva pri delu idr.),
odgovornosti idr.),
cev idr.),
z zadržanjem odločitev družbe.

• s skupnim posvetovanjem o statusnih (npr. glede statusnega preoblikovanja družbe, prodaje ali zaprtja družbe ali njenega bistvenega dela, bistvene spremembe v lastništvu, spremembe sistema upravljanja družbe) in kadrovskih vprašanjih (zaposlovanja zunaj plana, zmanjšanja števila delavcev, sistemizacije delovnih mest, sprejema splošnih pravil o disciplinski

• s soodločanjem (o organizaciji in izvajanju ukrepov varnosti pri delu, določitvi ukrepov za preprečevanje poškodb, obolenj, osnovah za odločanje o izrabi letnega dopusta in odločanje o drugih odsotnostih z dela, merilih in kriterijih za ocenjevanje uspešnosti, nagrajevanju in napredovanju delav-

Delavci uresničujejo svoje pravice tudi prek člana uprave delavskega direktorja in treh predstavnikov delavcev v nadzornem svetu.

Omogočamo delovanje reprezentativnih sindikatov skladno z določili, ki jih določajo veljavna zakonodaja, podjetniške kolektivne pogodbe in pogodbe o zagotavljanju pogojev za sindikalno delo, sklenjene med družbo Luka Koper, d. d., in Sindikatom žerjavistov pomorskih dejavnosti Luka Koper, s

V odvisnih družbah niso sprejete posebne politike, ki opredeljujejo, ocenjujejo in upravljajo pomembne vplive, tveganja in priložnosti, povezane z lastno delovno silo, ali popravne ukrepe v zvezi z navedenimi vplivi. V letu 2025 bomo pristopili k posodobitvi in pripravi politik na ravni Skupine Luka Koper ter začeli proces ocene vplivov, tveganj in priložnosti v višjem in nižjem delu verige vrednosti, ki bo osnova za zasnovo politik tudi na tem področju.

Politike ne obravnavajo trgovine z ljudmi, prisilnega dela in dela otrok, saj v Skupini spoštujemo zakone in drugo regulativo Republike Slovenije na tem področju, lastne dejavnosti pa se ne izvajajo zunaj Slovenije oziroma v državah, v katerih so kršitve človekovih pravic sistemske narave.

17.1.3 Postopki za sodelovanje z lastno delovno silo in predstavniki delavcev v zvezi z vplivi (S1-2)

Način uresničevanja pravic delavcev poteka na individualni in kolektivni ravni, prek predstavnikov svetov delavcev in sindikatov, prek člana uprave - delavskega direktorja in treh predstavnikov delavcev v nadzornem svetu.

Delavci prek sveta delavcev uresničujejo svoje pravice na podlagi dogovorov o sodelovanju delavcev pri upravljanju (participacijskih dogovorov), sklenjenih med vodstvi družb Skupine in predstavniki svetov delavcev na podlagi Zakona o sodelovanju delavcev pri upravljanju, ki urejajo tudi druge pravice in načine sodelovanja delavcev pri upravljanju.

Postopki sodelovanja z lastno delovno silo potekajo na individualni in kolektivni ravni. Delavci kot posamezniki uresničujejo pravico do sodelovanja pri upravljanju na podlagi pravice:

do pobude in odgovorov na pobudo, če se nanašajo na njegovo delovno mesto ali na njegovo delovno oziroma organizacijsko enoto,
biti pravočasno obveščen o spremembah na svojem delovnem področju,
povedati svoje mnenje o vseh vprašanjih, ki se nanašajo na organizacijo njegovega delovnega mesta in delovni proces,
zahtevati, da mu delodajalec oziroma od njega pooblaščeni delavec odgovori na vprašanja s področja plač in drugih področij delovnih razmerij ter iz vsebine ZSDU.

Za preprečevanje in blažitev poškodb pri delu in nastanek drugih izrednih dogodkov zaradi narave dela izvajamo te ukrepe:

prepoznavanje nevarnosti in škodljivosti,
izdelava ocen tveganja, navodil za varno delo, tehnoloških postopkov in elaboratov za varno in zdravo delo,
prilagajanje tehničnemu napredku,
dajanje prednosti kolektivnim varnostnim ukrepom pred individualnimi,
zagotavljanje brezhibne delovne opreme in sredstev za delo,
usposabljanje za varno in zdravo delo,
promocija zdravja,
ozaveščanje o dejavnikih tveganja.

Ustreznost delovanja sistema, učinkovitost ukrepov ter skladnost z zakonodajo na področju varnosti in zdravja pri delu preverjamo in ocenjujemo v okviru rednih notranjih in zunanjih presoj, na podlagi vodstvenega pregleda ter na podlagi internih nadzorov in inšpekcijskih pregledov.

Zgoraj omenjene ukrepe smo sprejeli na podlagi zakonodajnih zahtev, ugotovitev preventivnih nadzorov na terenu, analiz ocen tveganj, spremljanja in analiz izrednih dogodkov, podanih pomislekov ali mnenj zaposlenih ter drugih ugotovitev na področju varnosti in zdravja pri delu.

Za zagotovitev in ohranjanje pomembnih pozitivnih vplivov izvajamo v nadaljevanju navedene ukrepe:

Dostojne plače:
zagotavljamo redno izplačilo plač v skladu s kolektivno pogodbo,
omogočamo visok variabilni del plače v obliki različnih elementov nagrajevanja zaposlenih in dodatkov,
zaposleni imajo vpogled v merila za določanje plače in so obveščeni o morebitni spremembi variabilnega dela plače,
spodbujamo enakost in preprečujemo diskriminacijo pri določanju plače na podlagi spola, rase, starosti, vere, spolne usmerjenosti, invalidnosti ali druge osebne okoliščine.
Kolektivna pogajanja:
sklenjene so kolektivne pogodbe na ravni podjetij (ne velja za družbo TOC, d. o. o.),

17.1.5 Sprejemanje ukrepov v zvezi s pomembnimi vplivi na lastno delovno silo ter pristopi k upravljanju pomembnih tveganj in izkoriščanju pomembnih priložnosti v zvezi z lastno delovno silo ter učinkovitost navedenih ukrepov (S1-4)

Politiko varnega in zdravega delovnega okolja uresničujemo tako, da so načini delovanja, delovni procesi ter procesi sodelovanja z zunanjimi deležniki skladni z zakonodajo in s Sistemom vodenja varnosti in zdravja pri delu ISO 45001:2018, ki ga ima vzpostavljenega družba Luka Koper, d. d., in katerega krovna usmeritev je prepoznavanje nevarnosti in škodljivosti ter preprečevanje z delom povezanih poškodb in bolezni. Vanj je v celoti vključena odvisna družba Luka Koper INPO, d. o. o., in delno tudi Adria Terminali, d. o. o. Družba TOC, d. o. o., v ISO 45001:2018 ni vključena, sistem varnosti in zdravja pri delu izvaja skladno z zakonodajo. Pomembna izhodišča za uveljavljanje tega sistema so nenehno izboljševanje ter prepoznavanje nevarnosti in preprečevanje poškodb, še preden bi do njih sploh prišlo. Sistem varnosti in zdravja pri delu je zasnovan tako, da se v okviru letnega načrtovanja preverijo tveganja za varnost in zdravje pri delu. Tveganja se prepoznavajo z oceno tveganja delovnih mest, analizo izrednih dogodkov, s spremljanjem tehnoloških postopkov, z rednimi nadzori in drugimi aktivnostmi na področju dela. Na osnovi prepoznanih pomembnih tveganj se določijo letni cilji in pripravijo programi za doseganje zastavljenih ciljev. Realizacija se spremlja v kvartalnih programih dela ter polletnem in letnem poročilu o varnosti in zdravju pri delu. Da je sistem varnosti in zdravja pri delu vzpostavljen, se izvaja, vzdržuje in izboljšuje, na najvišji ravni zagotavlja uprava oz. član uprave - delavski direktor.

Kar zadeva negativne vplive v zvezi z lastno delovno silo, kot podlago za učinkovito prepoznavo nevarnosti/škodljivosti ter vpeljavo potrebnih varnostnih ukrepov za zagotovitev varnega in zdravega delovnega okolja uporabljamo oceno tveganja delovnega mesta. Ocenjevanje tveganja je izvedeno v skladu z interno metodologijo, v kateri so zajeti vsi kritični dejavniki tveganja. Na podlagi vsakodnevnih spremljanj delovnih procesov, ustreznih usposabljanj, analiz izrednih dogodkov, informacij in prijav delavcev ter novih spoznanj, ki so posledica tehnološkega napredka, se ocena tveganja sistematično revidira.

Delavcem zagotavljamo izražanje kakršnih koli pomislekov na podlagi zakona in internih aktov (kolektivne pogodbe, dogovorov o sodelovanju s predstavniki delavcev, organizacijskih predpisov itd.). Postopek lahko poteka prek predstavnikov delavcev ali neposredno s strani delavca (z obveščanjem nadrejene osebe, pooblaščenca za varnost in zdravje pri delu, pooblaščenca za preprečevanje mobinga, pooblaščenca za korporativno integriteto itd.). Poleg naštetega lahko zaposleni izražajo pomisleke in mnenja tudi po drugih kanalih (merjenje klime, anketiranje zaposlenih, kanal za anonimne pritožbe itd.). Posamezni kanali, npr. merjenje klime, zadovoljstva in zavzetosti, so vzpostavljeni v okviru standardnega vprašalnika SIOK za merjenje klime in zadovoljstva v slovenskem prostoru ter mednarodnega Gallupovega vprašalnika o zavzetosti, kar omogoča tudi primerljivost rezultatov z drugimi podjetji. Vsi zaposleni imajo neposreden dostop do pritožbenega kanala, dostop do predstavnikov sveta delavcev, predstavnikov sindikatov, pooblaščenca za korporativno integriteto, skladnost poslovanja, varstvo osebnih podatkov in človekovih pravic ter pooblaščenca za preprečevanje mobinga. Zaposleni so o razpoložljivosti kanalov obveščeni ob zaposlitvi, potekajo tudi usposabljanja o tem, pritožbeni kanal je dostopen prek intraneta. Dostop do pritožbenega kanala na intranetu imajo tudi zaposleni, ki na delovnem mestu nimajo računalnika, in sicer prek aplikacije Capsula na mobilnem telefonu. Izpostavljena in obravnavana vprašanja ter zagotavljanje učinkovitosti kanalov se spremlja z rednimi sestanki s svetom delavcev in reprezentativnimi sindikati ter z merjenjem klime, zadovoljstva in zavzetosti. Izvajanje popravnih ukrepov se zagotavlja tudi z rednim poročanjem o izpolnjevanju priporočil pooblaščencev (s področja korporativne integritete, človekovih pravic, preprečevanja mobinga idr.).

Zaposleni so s postopki za izražanje in obravnavo pomislekov seznanjeni na usposabljanjih in so zaščiteni pred povračilnimi ukrepi. Predstavniki zaposlenih so skladno z zakonodajo posebej zaščiteni (zanje velja posebno pravno varstvo pred odpovedjo in poslabšanjem položaja). Več po tem poročamo v poglavju 18.1.2 Politike o poslovnem ravnanju in korporativna kultura (G1-1).

Pomembnih tveganj in priložnosti, vezanih na lastno delovno silo, nismo prepoznali.

omogočamo do 7 izrednih dni letnega dopusta iz naslova osebnih okoliščin,
trajanje letnega dopusta je prilagojeno težjim pogojem dela ali okoliščinam zaposlenega (dodatni dopust za delavce ki opravljajo nočno delo, zahtevna dela, starše, starejše delavce ...).
Usposabljanje ter razvoj znanj in spretnosti:
večji del zaposlenih vključujemo v kontinuirano usposabljanje,
imamo načrte uvajanja v delo s sistemi mentorstva in inštruktorstva,
sofinanciramo pridobitev višje izobrazbe zaposlenih,
izvajamo kadrovsko štipendiranje,
izvajamo letne razgovore ter omogočamo strokovni in karierni razvoj zaposlenih,
identificiramo kadrovske potenciale in naslednike za ključna delovna mesta,
s sistemom mentorstva in inštruktorstva ter lastnimi strokovnimi kadri v vlogi internih predavateljev, ki prenašajo znanja in veščine na lastno delovno silo, razvijamo lastna znanja in veščine, ki jih na lokalnem trgu dela ni,
z namenom preprečevanja izgube delovnega mesta v luči digitalizacije in avtomatizacije procesov bomo zagotovili dodatno usposobljenost, prekvalifikacijo, dokvalifikacijo, preoblikovanje oz. ustvarjanje novih delovnih mest.
Varnost zaposlitve:
glavnina zaposlenih ima sklenjene pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas s poskusnim delom, le izjemoma in v skladu z zakonodajo za določen čas,
izvajamo transparentne in nediskriminatorne postopke zaposlovanja in napredovanja,
omogočamo strokovni in karierni razvoj zaposlenih,
zaposlitev zagotavlja dodatno socialno varnost s kolektivnim nezgodnim in življenjskim zavarovanjem zaposlenih, ter dodatnim kolektivnim prostovoljnim pokojninskim zavarovanjem,
vzpostavljen je sklad pozaposlitvenih zaslužkov zaposlenih,
z namenom preprečevanja izgube delovnega mesta v luči digitalizacije in avtomatizacije procesov bomo zagotovili dodatno usposobljenost,

izvajamo vse ukrepe, izpostavljene v poglavju 17.1.5 Sprejemanje ukrepov v zvezi s pomembnimi vplivi na lastno delovno silo ter pristopi k upravljanju pomembnih tveganj in izkoriščanju pomembnih priložnosti v zvezi z lastno delovno silo ter učinkovitost navedenih ukrepov

• Enakost spolov v postopkih zaposlovanja in razvoja ter enako plačilo za

zagotavljamo varstvo starejših in invalidnih delavcev,
(S1-4).
delo enake vrednosti:
zagotavljamo enake možnosti po spolu v postopkih zaposlovanja, razvoja/napredovanja in enako plačilo za enako delo.
Svoboda združevanja, obstoj sveta delavcev ter pravice delavcev do obveščenosti, posvetovanja in udeležbe:
omogočamo delovanje sveta delavcev in dveh reprezentativnih sindikatov, - sistemizirana so delovna mesta predstavnik sindikata, predsednik sveta delavcev in namestnik predsednika sveta delavcev,
v družbah Luka Koper, d. d., in Luka Koper INPO, d. o. o., smo sklenili dogovore s svetom delavcev o sodelovanju delavcev pri upravljanju (participacijski dogovor),
redno poteka obveščanje zaposlenih (po različnih internih kanalih komunikacije) ter posvetovanje s socialnimi partnerji in soodločanje pred sprejetjem končnih odločitev o vprašanjih, povezanih z delom in pravicami zaposlenih ter o poslovanju družbe,
zagotavljamo usposabljanje članov sveta delavcev in sindikalnih zaupnikov,
v družbi Luka Koper, d. d., zagotavljamo pogoje za delo sindikatov s sklenjeno pogodbo o zagotavljanju pogojev za sindikalno delo.
Ukrepi proti nasilju in nadlegovanju na delovnem mestu:
velja ničelna toleranca do nasilja in nadlegovanja na delovnem mestu, vzpostavljeni so pritožbeni mehanizmi in mehanizmi za ukrepanje v primeru, da zaposleni zazna primere nadlegovanja.
Usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja: - vzpostavljeni so ustrezni urniki, ki zaposlenim omogočajo ustrezen
počitek,
in očetovskega dopusta,

omogočamo koriščenje dopusta iz razlogov starševstva, materinskega
sklenjena je Pogodba o zagotavljanju pogojev za sindikalno delo,
sklenjeni so socialni sporazumi s socialnimi partnerji,
odzivamo se na vse pobude za spremembo dogovorov, izvajamo pogajanja, redno nadgrajujemo dogovore.
Raznolikost (ne velja za družbo TOC, d. o. o.):
v skladu z Etičnim kodeksom so odnosi v družbi zasnovani na spoštovanju, dostojanstvu, osebni integriteti, solidarnosti, odprtosti, strpnosti, medsebojni pomoči, izmenjavi izkušenj, spoštovanju nadrejenih in starejših ter spodbujanju mlajših,
ne dopuščamo diskriminacije glede na narodnost, raso, spol, spolno usmerjenost, zdravstveno stanje, veroizpoved, starost, politično usmerjenost in druge osebne okoliščine,
sprejeta je Politika raznolikosti uprave in nadzornega sveta Luka Koper, d. d.
Socialni dialog:
kontinuirano se izvaja socialni dialog z reprezentativnimi sindikati in svetom delavcev prek rednih srečanj skladno z zakonodajo, določili kolektivne pogodbe, sklenjenimi dogovori o sodelovanju delavcev pri upravljanju in pogodbo o zagotavljanju pogojev za sindikalno delo,
skladno z Etičnim kodeksom se spodbuja spoštljiva interna komunikacija vertikalno in horizontalno, izvaja se pravica zaposlenih do obveščenosti glede dela.
Spoštovanje človekovih pravic:
vzpostavljena je funkcija pooblaščenca za korporativno integriteto, skladnost poslovanja, varstvo osebnih podatkov in človekovih pravic,
vzpostavljen je pritožbeni mehanizem za prijavo kršitev človekovih pravic prek pooblaščenca,
trpinčenje na delovnem mestu se preprečuje s sprejetim Pravilnikom o zaščiti dostojanstva zaposlenih,
načelo spoštovanja človekovih pravic je vključeno v Etični kodeks Skupine Luka Koper,
zagotavljamo enake možnosti zaposlenih in preprečujemo diskriminacijo v postopkih zaposlitve in napredovanja,
zaposlene ozaveščamo in usposabljamo s področja človekovih pravic,
zagotavljamo varnost in zdravje na delovnem mestu ter varovanje okolja,

delovno silo, ki nastanejo zaradi prehoda na bolj zeleno in podnebno nevtralno gospodarstvo.

17.1.6 Cilji v zvezi z upravljanjem pomembnih negativnih vplivov, spodbujanjem pozitivnih vplivov ter upravljanjem pomembnih tveganj in

priložnosti (S1-5) Skladno s Politiko upravljanja Skupine Luka Koper zaposlenim zagotavljamo varno in spodbudno delovno okolje. Pri določanju ciljev prizadete skupnosti niso neposredno sodelovale, cilj prav tako ni bil določen na podlagi zakonodaje, temveč prostovoljno, v okviru internih postopkov letnega načrtovanja. Predstavniki zaposlenih so vključeni v postopke potrjevanja letnega poslovnega načrta, spremljanja uspešnosti in izboljšav posredno preko predstavnikov v poslovodnih organih in organih nadzora. Zaposlene in predstavnike delavcev obveščamo o sprejetih letnih poslovnih načrtih in s predstavniki tudi spremljamo nekatere kazalnike. Izhodiščna vrednost in izhodiščno leto za merjenje napredka nista določena, spremljamo pa večletni trend.

Pomembnih tveganj in priložnosti, vezanih na lastno delovno silo, nismo prepoznali.

S svojimi usmeritvami, politikami in procesi skrbimo za ukrepe, ki pripomorejo k ustvarjanju zdravega in varnega delovnega okolja, in tako preprečujemo oziroma blažimo negativne vplive na lastno delovno silo. S stalnimi izboljšavami si prizadevamo za zmanjševanje števila poškodb pri delu in zmanjševanje zdravstvenih vplivov na zaposlene. Politike in drugi dokumenti za upravljanje pomembnih vplivov, tveganj in priložnosti, povezanih z lastno delovno silo, so opisani v poglavju 17.1.2 Politike v zvezi z lastno delovno silo (S1-1).

Odgovornost za upravljanje pomembnih vplivov, povezanih z lastno delovno silo, nosita kadrovsko področje, ki vzpostavlja sisteme in politike ter redno kvartalno poroča upravi, in pooblaščenec za korporativno integriteto, skladnost poslovanja, varstvo osebnih podatkov in človekovih pravic, s področja varnosti in zdravja pri delu pa področje varovanja zdravja in ekologije. Za programe razvoja zaposlenih je Skupina Luka Koper v letu 2024 namenila 240,7 tisoč evrov, kar vključuje usposabljanje, vključno z e-usposabljanjem, sofinanciranje pridobitve višje izobrazbe in kadrovsko štipendiranje. Poleg tega omogočamo ugodnejše pogoje za zaposlene pri sklenitvi kolektivnega nezgodnega in življenjskega zavarovanja ter dodatnega pokojninskega zavarovanja, s socialnimi partnerji je bil ustanovljen tudi sklad pozaposlitvenih zaslužkov.

Kazalniki za spremljanje vplivov so fluktuacija zaposlenih, fluktuacija na ključnih delovnih mestih, delež izvedenih letnih razgovorov na ravni B-1 ter na ravni družbe, delež vodij z visoko razvitimi kompetencami (po metodi 360), povprečno število ur usposabljanja na zaposlenega in delež zaposlenih, vključenih v usposabljanje in izobraževanje, ter obdobni 2-letni rezultati merjenja organizacijske klime, zadovoljstva in zavzetosti zaposlenih.

Upravljanje pomembnih vplivov in kazalniki spremljanja na področju varnosti in zdravja pri delu so opisani v poglavju 17.1.5 Sprejemanje ukrepov v zvezi s pomembnimi vplivi na lastno delovno silo ter pristopi k upravljanju pomembnih tveganj in izkoriščanju pomembnih priložnosti v zvezi z lastno delovno silo ter učinkovitost navedenih ukrepov (S1-4).

Skupina nima sprejetih ukrepov za blažitev negativnih vplivov na lastno

prekvalifikacijo, dokvalifikacijo, preoblikovanje oz. ustvarjanje novih delovnih mest.

Zaposlovanje in vključevanje invalidov:
zagotavljamo zakonsko določene kvote zaposlenih invalidov znotraj družbe Luka Koper, d. d., v invalidskem podjetju Luka Koper INPO, d. o. o., pa zagotavljamo najmanj 50-odstotni delež invalidov,
zagotavljamo ustrezna delovna mesta, prilagojena zdravstvenim omejitvam zaposlenih invalidov,
aktivno sodelujemo v invalidskih postopkih,
aktivno sodelujemo v postopkih rehabilitacije invalidov.
Zasebnost:
upoštevamo varstvo zasebnosti zaposlenih v skladu z GDPR. Sprejet imamo Pravilnik o zagotavljanju varovanja osebnih podatkov za družbo Luka Koper, d. d., s katerim se določajo organizacijski, tehnični in logično-tehnični postopki in ukrepi za zagotavljanje varnosti ter zavarovanje osebnih podatkov, , z namenom, da se preprečijo slučajno ali namerno nepooblaščeno uničenje podatkov, njihova sprememba ali izguba, kakor tudi nepooblaščen dostop, obdelava, uporaba ali posredovanje osebnih podatkov. Pravilnik obravnava načela obdelave in varstva osebnih podatkov, vzpostavitev sistema upravljanja varnosti osebnih podatkov, odgovornosti in pooblastila za obdelavo osebnih podatkov, pravice posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, načine uresničevanja pravic posameznikov, pogodbeno obdelavo, postopke in ukrepe za zagotavljanje varnosti osebnih podatkov, določila o prenosu osebnih podatkov v tretje države, odgovornosti za izvajanje ukrepov varstva osebnih podatkov, videonadzor, evidenco vstopov in izstopov iz prostorov družbe (pristopna kontrola) ter uporabo in nadzor nad delovnimi sredstvi.

Učinkovitost ukrepov oz. aktivnosti se spremlja z obdobnim merjenjem klime, zadovoljstva in zavzetosti zaposlenih, kazalniki (delež izvedenih letnih razgovorov, delež vodij z visoko razvitimi kompetencami z ocenjevanjem po metodi 360, delež internega kadrovanja na ključnih delovnih mestih, stopnja fluktuacije, povprečno število ur usposabljanja na zaposlenega, delež zaposlenih, vključenih v usposabljanje, letni znesek finančnih sredstev, namenjenih usposabljanju in izobraževanju) ter s spremljanjem obsega pritožb in pobud zaposlenih.

Luka Koper Letno poročilo 2024 | Trajnostno poročilo

DIVINITIC

CONFLO VIAJ

MO 9710555

in agencijske delavce skupaj)

V letu 2024 je število poškodb nekoliko nižje kot v letu 2023, vendar še ved no višje od zastavljenega cilja. Poškodbe so naključnega značaja oz. na nastanek poškodb vpliva več različnih dejavnikov, zato specifičnih vzrokov za višje število poškodb ni moč opredeliti. V večini gre za lažje poškodbe, posebnega trenda, ki bi izstopal, ni zaznati. Je pa dejstvo, da se spreminjajo pogoji dela (širitev pristanišča – gradbišča na različnih območjih, večanje št. zaposlenih, prezaposlovanja, spremembe urnikov, prerazporejanja itd.), kar posledično zahteva dodatno prilagajanje spremenjenim okoliščinam, ki zahtevajo določen čas in ustrezno angažiranost na vseh nivojih. Za vsako poškodbo se opravi raziskava in individualno sprejmejo potrebni ukrepi za preprečitev ponovitve. Krovni ukrepi za preprečevanje oz. znižanje poškodb pri delu so opredeljeni v specifičnih točkah tega dokumenta.

Napredek pri doseganju olja za poskodbe pri dela na področju lastne delovne sle v odobju 2022-2025 (dij, postavljeni za družbo Lika Kope, d. d,

n okoljski	Cilj iz politike	Metrika	Vrednost cilja Enota mere			Podlaga za določitev cilja	Realizacija
				2022	2023	2024	2025		2022	2023	2024
varnost pri	lmplementirati varnejše tehnologije dela	Poškodbe pri delu na milijon opravljenih delovnih ur	Stevilo	<13		<17		<16 Prostovoljno določen cilj	16,4	26	24,8

17.1.7 Značilnosti zaposlenih v podjetju (S1-6)

Stevilo zaposlenih ter razčlenitev po spolu

Skupina Luka Koper	(število oseb) 31.72 2024	Stevilo zaposlenih Stevilo zaposlenih Stevilo zaposlenih (število oseb) 31.72 2023	(število oseb 31.12.2024
Moški	1.637	1.747	2.070
Zenske	164	175	185
Drugo	0	0
Ni sporočeno	0	0
Skupno število zaposlenih	1.801	1.922	2.255

Metodologija

Skupno število zaposlenih je število zaposlenih oseb s pogodbo o zaposli tvi sklenjeno s posamezno družbo v Skupini Luka Koper, na zadnji dan leta poročanja. Število zaposlenih je evidentirano v kadrovskem informacijskem sistemu Skupine Luka Koper.

Stevilo zaposlenih razčlenjeno po spolu je število moških in žensk na zadnji dan leta poročanja. Oseb, opredeljenih kot drugo in oseb, kjer spol ni spo ročen, ni. Kategorizacija po spolu je evidentirana v kadrovskem informacijskem sistemu Skupine Luka Koper.

Število zaposlenih je v računovodskem delu poročila prikazano v pojasnilu 5: Stroški dela.

Število zaposlenih v Skupini Luka Koper, ki so zapustili podjetje, in stopnja fluktuacije

	31. 12. 2022		31. 12. 2023			31. 12. 2024
Skupina Luka Koper	Število novih zaposlitev	Število odhodov	Stopnja fluktuacije (v %)	Število novih zaposlitev	Število odhodov	Stopnja fluktuacije (v %)	Število novih zaposlitev	Število odhodov	Stopnja fluktuacije (v %)
Skupina Luka Koper	124	61	3,3	172	52	2,6	417	84	3,6

Metodologija

Število odhodov predstavlja število oseb, ki so zapustile družbo v Skupini Luka Koper sporazumno, zaradi upokojitve, redne in izredne odpovedi delovnega razmerja ali smrti tekom posameznega leta poročanja. Število novih zaposlitev predstavlja zaposlitve tekom leta poročanja. Stopnja fluktuacije je izračunana kot: (število odhodov v letu poročanja/(začetno stanje zaposlenih v letu poročanja + število novih zaposlitev tekom leta poročanja))*100.

Število vseh zaposlenih oseb ter oseb, ki so v obdobju poročanja zapustile ali se zaposlile v Skupini Luka Koper je evidentirano v kadrovskem informacijskem sistemu.

zagotovljenega števila delovnih ur, ni. Vsa delovna mesta družb Skupine Luka Koper se nahajajo v Obalno kraški regiji Republike Slovenije.

		31. 12. 2022			31. 12. 2023			31. 12. 2024
Skupina Luka Koper	Ženske	Moški	Skupaj	Ženske	Moški	Skupaj	Ženske	Moški	Skupaj
Število zaposlenih (število oseb)	164	1.637	1.801	175	1.747	1.922	185	2.070	2.255
Število zaposlenih za nedoločen čas	161	1.628	1.789	172	1.744	1.916	181	2.064	2.245
Število začasno zaposlenih	3	9	12	3	3	6	4	6	10
Število zaposlenih (število oseb)	164	1.637	1.801	175	1.747	1.922	185	2.070	2.255
Število zaposlenih s polnim delovnim časom	159	1.618	1.777	170	1.735	1.905	181	2.058	2.239
Število zaposlenih s krajšim delovnim časom	5	19	24	5	12	17	4	12	16

Metodologija

Število zaposlenih po vrsti pogodbe o zaposlitvi, po spolu, glede na delovni čas ter regijo delovnega mesta na zadnji dan leta poročanja je evidentirano v kadrovskem informacijskem sistemu Skupine Luka Koper. Oseb, brez

17.1.8 Značilnosti delavcev, nezaposlenih v lastni delovni sili podjetja (S1-7)

Število delavcev, nezaposlenih v lastni delovni sili (NACE N78)

Število agencijskih delavcev		31. 12. 2022 31. 12. 2023 31. 12. 2024
Skupina Luka Koper	359	439	145

Podatki v zgornjih tabelah so prikazani na podlagi števila oseb kot stanje konec posameznega leta.

V obdobju poročanja poteka proces zmanjševanja oz. nadomeščanja števila agencijskih delavcev, nezaposlenih v lastni delovni sili, z naraščanjem števila redno zaposlenih.

Agencijski delavci (NACE 78) opravljajo dela delovodje, voznika tovornih vozil, luško transportnega delavca, kvalificiranega luško transportnega delavca viličarista, mornarja vzdrževalca, voznika komunalnega vozila in storitvenega delavca.

Metodologija Skupno število delavcev, nezaposlenih v lastni delovni sili je število oseb (t.i. agencijskih delavcev) v družbah Skupine Luka Koper, ki jih zagotovijo podjetja, ki opravljajo zaposlovalne dejavnosti (oznaka NACE N78) na dan 31.12. v letu poročanja. Število agencijskih delavcev je evidentirano v kadrovskem informacijskem sistemu.

17.1.9 Pokritost s kolektivnimi pogajanji in socialni dialog (S1-8)

Delež zaposlenih po kolektivni pogodbi

Delež zaposlenih po kolektivni pogodbi (v %)		31. 12. 2022 31. 12. 2023 31. 12. 2024
Skupina Luka Koper	98,1	97,8	98,2

Družbe delujejo na območju Evropskega gospodarskega prostora, podjetniške kolektivne pogodbe so sklenjene v vseh družbah Skupine, razen družbi TOC, d. o. o.

Za zaposlene, ki niso zajeti s kolektivnimi pogodbami, so delovni pogoji opredeljeni v opisih delovnih mest (sistemizaciji del), plačilo pa v Politiki

Zaposleni po vrsti pogodbe o zaposlitvi, razčlenjeni po spolu (število oseb), glede na delovni čas ter regijo delovnega mesta

število zaposlenih na zadnji dan v letu poročanja)* 100. Za isti odstotek zaposlenih velja, da jih zastopajo predstavniki delavcev oziroma sveti delavcev. Vse zaposlene osebe so v EGP v Sloveniji. Razvrstitev zaposlenih po vrsti pogodbe je evidentirana v kadrovskem informacijskem sistemu.

17.1.10 Metrike raznolikosti (S1-9)

Višje vodstvo je za družbo Luka Koper, d. d., opredeljeno kot prva in druga raven pod upravnimi in nadzornimi organi, za preostale družbe v Skupini pa zaradi drugačne sestave ravni kot prva raven pod upravnimi in nadzornimi organi.

Metrike raznolikosti za upravo in nadzorni svet poročamo v poglavjih 4.3.2 Nadzorni svet družbe Luka Koper, d. d., in 4.3.3 Uprava družbe Luka Koper, d. d.

Struktura višjega vodstva po spolu

	31. 12. 2022			31. 12. 2023			31. 12. 2024
Skupina Luka Koper							Ženske Moški Skupaj Ženske Moški Skupaj Ženske Moški Skupaj
Število	14	41	55	13	45	58	14	48	62
Delež (v %)	25,5	74,5	100	22,4	77,6	100	22,6	77,4	100

Metodologija

Struktura višjega vodstva po spolu je število oziroma delež žensk oziroma moških v višjem vodstvu, ki ga predstavljajo delovna mesta na prvi in drugi ravni vodenja pod upravnimi in nadzornimi organi v družbi Luka Koper, d. d., oziroma delovna mesta na prvi ravni vodenja pod upravnimi in nadzornimi organi za ostale družbe v Skupini Luka Koper in sicer na zadnji dan v letu poročanja. Število oseb višjega vodstva po spolu je evidentirano v kadrovskem informacijskem sistemu.

prejemkov organa vodenja in nadzora v družbi Luka Koper, d. d., in organov vodenja v odvisnih družbah v Skupini Luka Koper (z dne 25.5.2023), Politiki prejemkov v odvisnih družbah v Skupini Luka Koper (z dne 7. 6. 2024) ter Politiki prejemkov zaposlenih po posebnih pogodbah o zaposlitvi (sklep uprave R 59/2022). Kolektivne pogodbe določajo delovne pogoje in pogoje zaposlitve tudi za delavce, nezaposlene v lastni delovni sili.

Vse družbe delujejo na območju Republike Slovenije. Svet delavcev Luke Koper je član Združenja svetov delavcev Slovenije, v začetni fazi so pobude sodelovanja/delovanja v okviru evropskega sveta delavcev.

Metodologija

Delež zaposlenih, zajetih s kolektivnimi pogodbami je izračunan kot: (število zaposlenih, za katere veljajo kolektivne pogodbe na zadnji dan v letu poročanja/skupno število zaposlenih na zadnji dan v letu poročanja)* 100.

Izključene so zaposlene osebe s posebnimi individualnimi managerskimi pogodbami. Razvrstitev zaposlenih po vrsti pogodbe je evidentirana v kadrovskem informacijskem sistemu.

Pokritost s kolektivnimi pogajanji in socialni dialog

V Skupini Luka Koper je visok delež zaposlenih, za katere veljajo določila kolektivnih pogodb, v družbah delujejo sveti delavcev in reprezentativni sindikati, ki predstavljajo interese tudi tistih zaposlenih, ki niso člani sindikata. Celotna skupina deluje v EGP.

	Pokritost s kolektivnimi pogajanji	Socialni dialog
Stopnja pokritosti	Zaposleni - EGP	Zaposleni – ne-EGP	Zastopanost na de lovnem mestu - EGP
0–19 %
20–39 %
40–59 %
60–79 %
80–100 %	Slovenija		Slovenija

Metodologija

Pokritost s kolektivnimi pogajanji je izračunana kot: (število zaposlenih, za katere veljajo kolektivne pogodbe na zadnji dan v letu poročanj /skupno

Metodologija

Delež zaposlenih, ki so zaključili redne preglede uspešnosti in kariernega razvoja (letne razgovore) je izračunano kot: (število zaposlenih oseb, ki so zaključili letni razgovor / skupno število zaposlenih oseb v obdobju izvajanja letnih razgovorov v letu poročanja)*100. Delež je izračunan ločeno tudi po spolu. Evidenca zaključenih letnih razgovorov in skupno število zaposlenih, oboje po spolu, sta evidentirana v kadrovskem informacijskem sistemu.

Povprečno število ur usposabljanja na zaposlenega in po spolu

Skupina Luka Koper		31. 12. 2022 31. 12. 2023 31. 12. 2024
Povprečno število ur usposabljanja	19,3	19,1	15,3
Ženske	14,7	14,8	15,2
Moški	19,8	19,6	15,3

Metodologija

Povprečno število ur usposabljanja je izračunano kot: (skupno število ur usposabljanja vseh zaposleni v letu poročanja/število vseh zaposlenih oseb na zadnji dan leta poročanja). Delež je izračunan ločeno tudi po spolu. Število zaposlenih in število ur usposabljanja zaposlenih, oboje po spolu, sta evidentirana v kadrovskem informacijskem sistemu. Med usposabljanja uvrščamo programe funkcionalnega usposabljanja v klasični obliki in e-usposabljanja, preizkuse znanja iz varnosti in zdravja pri delu, programe inštruktorstva in uvajalne programe ob zaposlitvi.

17.1.15 Metrike zdravja in varnosti (S1-14)

Neposredno vključeni v Sistem vodenja varnosti in zdravja pri delu ISO 45001:2018 so vsi zaposleni v družbi Luka Koper, d. d., in vsi delavci kadrovskih agencij (agencijski delavci): • delež vključenih v sistem varnosti in zdravja pri delu je 100 %. Preostale družbe v Skupini Luka Koper uporabljajo enak sistem varnosti in zdravja pri delu kot družba Luka Koper, d. d. (TOC nima pridobljenega certifikata

po standardu ISO 45001:2018).

V Skupini Luka Koper beležimo vsako poškodbo, povezano z delom. (100 %) V preteklih treh letih smrti zaradi z delom povezanih poškodb ali bolezni ni

bilo.

17.1.13 Invalidi (S1-12)

Delež invalidov med zaposlenimi

Skupina Luka Koper		31. 12. 2022 31. 12. 2023 31. 12. 2024
Delež (v %) skupaj	5,1	5,0	4,2
Delež (v %) ženske	0,2	0,2	0,2
Delež (v %) moški	4,9	4,8	4,0

Metodologija

Delež invalidov med zaposlenimi z razčlenitvijo po spolu je izračunan kot: (število zaposlenih oseb s statusom invalida/skupno število zaposlenih na zadnji dan leta poročanja)*100. Delež je izračunan ločeno tudi po spolu. Število invalidov in skupno število zaposlenih, oboje po spolu, sta evidentirana v kadrovskem informacijskem sistemu.

17.1.14 Metrike usposabljanja ter razvoja znanj in spretnosti (S1-13)

Delež zaposlenih, ki so sodelovali pri rednih pregledih uspešnosti in kariernega razvoja (letnih razgovorih), glede na vse zaposlene v obdobju izvedbe letnih razgovorov

Skupina Luka Koper	31. 12. 2024
Delež (v %) skupaj	62,8
Delež (v %) ženske	6,7
Delež (v %) moški	56,1

* V letih 2022 in 2023 so bili letni razgovori izvedeni le v družbi Luka Koper, d. d.

Struktura zaposlenih po starostnih skupinah

	31. 12. 2022				31. 12. 2023				31. 12. 2024
Skupina Luka Koper	do 30 let	od 30 do 50 let	nad 50 let	Skupaj	do 30 let	od 30 do 50 let	nad 50 let	Skupaj	do 30 let	od 30 do 50 let	nad 50 let	Skupaj
Število	165	1.269	367	1.801	182	1.318	422	1.922	219	1.530	506	2.255
Delež (v %)	9,2	70,5	20,4	100	9,5	68,6	22,0	100	9,7	67,8	22,4	100

Metodologija

Raznolikost zaposlenih po starosti je število oziroma delež zaposlenih oseb v starostni skupini do 30 let, od 30 do 50 let (30 in 50 sta vključeni) in nad 50 let. Leta so opredeljena kot kronološka leta zaposlenih oseb na zadnji dan obdobja poročanja. Delež je izračunan na podlagi števila oseb v posamezni starostni skupini od vseh skupno zaposlenih. Število oseb in njihov datum rojstva je evidentiran v kadrovskem informacijskem sistemu.

17.1.11 Dostojne plače (S1-10)

Povprečna plača v Skupini Luka Koper je višja od slovenskega povprečja. Vsi zaposleni v Skupini Luka Koper prejemajo dostojno plačo, najmanj v višini minimalne plače določene v Republiki Sloveniji.

Metodologija

Kot referenčna vrednost dostojne plače se upošteva zakonsko določena minimalna plača v Republiki Sloveniji, ki je v letu 2024 znašala 1.253,90 evra bruto I.

17.1.12 Socialna zaščita (S1-11)

Vsi zaposleni so vključeni v socialno zaščito pred izgubo dohodka zaradi bolezni, zaradi brezposelnosti, zaradi poškodbe in invalidnosti, nastale pri delu, zaradi starševskega dopusta in zaradi upokojitve. Enako velja za delavce, nezaposlene v lastni delovni sili (NACE 78).

Skupni prejemki

V letu 2024 je razmerje skupnega letnega nadomestila za najbolje plačanega posameznika v Skupini Luka Koper do mediane letne skupne plače za vse zaposlene (razen najbolje plačanega posameznika) znašalo 4,79.

Metodologija

Razmerje letnih skupnih prejemkov je izračunano kot: (letni skupni prejemki najbolje plačanega posameznika/mediana letnih skupnih prejemkov zaposlenih (razen najbolje plačanega posameznika)).

Podatki o letnem znesku prejemkov predstavlja bruto I rednega dela in variabilnega dela plače iz naslova poslovne uspešnosti za zaposlene po kolektivni pogodbi ter plač rednega dela za zaposlene po pogodbah o poslovodenju in drugih individualnih pogodbah (brez upoštevanja izplačila variabilnega dela plače, ki je obračunan po potrditvi letnega poročila). V izračun mediane so bili zajeti zaposleni, ki so v Skupini prejeli plačilo za celoletni fond ur rednega dela za polni delovni čas razen najbolje plačanega posameznika. Povprečno letno nadomestilo je bilo izračunano na podlagi opravljenih ur vseh zaposlenih razen najbolje plačanega posameznika. Podatki o obračunanih plačah so evidentirani v informacijskem sistemu za obračun plač.

17.1.18 Incidenti, pritožbe in resni vplivi na človekove pravice (S1-17) V poslovnem letu 2024 ni bilo ugotovljenih kršitev, povezanih z diskriminacijo, morebitnim nadlegovanjem ali kršitvami načel raznolikosti in enakih možnosti. Po internem kanalu je bilo prejetih 19 prijav, ki so se nanašale na domnevno neenakopravno obravnavo ali morebitno zlorabo pravic v delov-

nem okolju podjetja. V skladu s Pravilnikom o zaščiti dostojanstva zaposlenih obravnavamo in spremljamo primere trpinčenja in nadlegovanja na delovnem mestu. V letu 2024 smo prejeli dve prijavi. Prva prijava je bila rešena brez uvedbe formalnega postopka, druga prijava je še v postopku formalnega reševanja. Ni nam poznano, da bi bili pritožbeni mehanizmi v zvezi s tem uporabljeni pri drugih nacionalnih kontaktnih točkah.

V letu 2024 smo zaradi razkritih incidentov in pritožb izplačali eno denarno kazen v višini 1,8 tisoč evrov, kar je prikazano v računovodskem delu poročila v pojasnilu 4: Stroški storitev.

Število z delom povezanih poškodb, ki zahtevajo vsaj en dan bolniškega staleža

Število z delom povezanih poškodb		31. 12. 2022 31. 12. 2023 31. 12. 2024
Skupina Luka Koper	58	94 (1)*	97 (1)*

*v oklepaju je število težjih poškodb

Metodologija

Število z delom povezanih poškodb, ki zahtevajo vsaj en dan bolniškega staleža izhaja iz evidence poškodb pri delu.

Število z delom povezanih poškodb na milijon opravljenih ur

Število poškodb na milijon opravljenih ur		31. 12. 2022 31. 12. 2023 31. 12. 2024
Skupina Luka Koper	16,1	25,6	24,3

Primerov z delom povezanih bolezni oz. poklicnih bolezni ni bilo.

Metodologija

Število z delom povezanih poškodb na milijon opravljenih ur je izračunano kot: (število poškodb pri delu, ki zahtevajo vsak en dan bolniškega staleža /število oddelanih ur, izraženo v milijonih). Število poškodb pri delu izhaja iz evidence poškodb pri delu. Število oddelanih ur je evidentirano v kadrovskem informacijskem sistemu.

Število izgubljenih dni na poškodbo pri delu zaradi z delom povezanih poškodb

Število izgubljenih dni		31. 12. 2022 31. 12. 2023 31. 12. 2024
Skupina Luka Koper	26	32	21

Z delom povezanih bolezni ali smrti ni bilo. Posledično ni bilo izgubljenih dni zaradi z delom povezanih bolezni ali smrti.

Metodologija

Število izgubljenih dni na poškodbo pri delu zaradi z delom povezanih poškodb je izračunano kot: (seštevek izgubljenih delovnih dni zaradi bolniške odsotnosti poškodovanih pri delu/število poškodb pri delu, ki zahtevajo vsaj en dan bolniškega staleža). Število poškodb pri delu izhaja iz evidence poškodb pri delu. Število izgubljenih delovnih dni zaradi bolniške odsotnosti poškodovanih pri delu je evidentirano v kadrovskem informacijskem sistemu.

17.1.16 Metrike usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja (S1-15)

Vsi zaposleni so v skladu z zakonodajo/socialno politiko upravičeni do dopusta iz družinskih razlogov. Pri tem so upoštevani materinski dopust, očetovski dopust in starševski dopust.

Odstotek zaposlenih, ki so izkoristili dopust iz družinskih razlogov, po spolu

Skupina Luka Koper		31. 12. 2022 31. 12. 2023 31. 12. 2024
Delež (v %) skupaj	6,2	5,6	6,39
Delež (v %) ženske	0,7	0,5	0,31
Delež (v %) moški	5,5	5,1	6,08

Metodologija

Delež zaposlenih, ki so izkoristili dopust iz družinskih razlogov je izračunan kot: (število zaposlenih, ki so koristili dopust iz družinskih razlogov/število vseh zaposlenih)*100. Delež je izračunan ločeno tudi po spolu. Število zaposlenih po spolu, ki so koristili dopust iz družinskih razlogov in vseh ostalih zaposlenih je evidentirano v kadrovskem informacijskem sistemu. V dopust iz družinskih razlogov štejemo starševske, materinske, očetovske dopuste na podlagi pridobljenih potrdil Centra za socialno delo.

17.1.17 Metrike prejemkov (plačna vrzel in skupni prejemki) (S1-16)

Plačna vrzel

V letu 2024 je plačna vzel med zaposlenimi moškimi in ženskami v Skupini Luka Koper znašala -12 %. V Skupini Luka Koper je zaradi same dejavnosti veliko več zaposlenih moških (v letu 2024 so 92 % vseh oddelanih ur opravili moški zaposleni, ženske pa 8 % oddelanih ur), zaposleni moški in ženske niso enakomerno razporejeni po vseh delovnih mestih, razlike so tudi v izobrazbeni strukturi.

Metodologija

Plačna vrzel med spoloma je izračunana kot: ((povprečna bruto urna postavka moških zaposlenih – povprečna bruto urna postavka ženskih zaposlenih)/povprečna bruto urna postavka moških zaposlenih)*100. Podatki o obračunanih plačah po spolu so evidentirani v informacijskem sistemu za obračun plač.

					Obdobje vpliva
Tema/vpliv	Lokacija/dejavnost povezana z vplivom	Dejanski/ potencialen	Pozitiven/ negativen	Kratko ročno	Srednje ročno	Dolgo ročno
Zdravje in varnost pri delu	Zgornji in spodnji del verige vrednosti	Dejanski	Negativen •		•	•
Spoštovanje človekovih pravic	Zgornji del verige vrednosti	Dejanski	Pozitiven •		•	•

17.2.2 Politike v zvezi z delavci v vrednostni verigi (S2-1)

Pristop na področju spoštovanja človekovih pravic, pomembnih za delavce v vrednostni verigi, vključno z informacijo, da je družba Luka Koper, d. d., leta 2019 pristopila k Zavezi o spoštovanju človekovih pravic pri poslovanju, je opisan v poglavju 15.1.6 Izjava o skrbnem pregledu (GOV–4). Zaveze glede spoštovanja človekovih pravic in ukrepi za zagotavljanje in omogočanje popravnega ukrepa so vključeni v Politiko upravljanja Skupine Koper in Etični kodeks Skupine Luka Koper ter so podrobneje opisani v poglavju 15.1.4 Informacije, predložene upravnim, poslovodnim in nadzornim organom podjetja, ter trajnostnostne zadeve, ki jih ti organi obravnavajo (GOV-2).

Politike oziroma dokumenti, ki vključujejo upravljanje vplivov na delavce v naši vrednostni verigi ter povezanih pomembnih tveganj in priložnosti, se nanašajo na delavce, ki svoje delo opravljajo na območju pristanišča. V svojih dokumentih nimamo opredeljenih ločenih postopkov za delavce v vrednostni verigi.

Kodeks ravnanja poslovnih partnerjev Skupine Luke Koper določa pričakovanja in standarde sodelovanja s poslovnimi partnerji in je opisan v poglavju 17.1.2 Politike v zvezi z lastno delovno silo (S1-1) in poglavju 18.1.2 Politike o poslovnem ravnanju in korporativna kultura (G1-1).

Politika upravljanja družbe Luka Koper, d. d., in Skupine Luka Koper se zavezuje zagotavljanju varnosti in zdravja zaposlenih in drugih udeležencev v pristanišču ter trajnostnemu razvoju in je opisana v poglavju 17.1.2 Politike v zvezi z lastno delovno silo (S1-1).

Etični kodeks Skupine Luka Koper ureja tudi odnose do kupcev, dobaviteljev in preostalih deležnikov in je opisan v poglavju 17.1.2 Politike v zvezi z lastno delovno silo (S1-1).

za lastnim delovanjem povzročili na delavce v verigi vrednosti na lokacijah izvajanja lastne dejavnosti. Mednje vključujemo:

• delavce, ki opravljajo delo na mestu podjetja, vendar niso del lastne delovne sile in so del nižjega dela vrednostne verige: mednje vključujemo delavce zaposlene pri izvajalcih pristaniških storitev, dobaviteljih materiala in storitev vzdrževanja, ponudnikih informacijskih rešitev, dobaviteljih energentov ter dobaviteljih na področju naložb, ki svoje delo opravljajo na območju pristanišča. V zvezi s to skupino delavcev so prepoznani naši

• delavce, ki delajo za subjekte v nižjem delu vrednostne verige podjetja: kupci oziroma uporabniki naših storitev, ki vstopajo ali delujejo na območju pristanišča kot so delavci zaposleni pri špediterjih, ladjarjih, pomorskih agentih in lastnikih blaga (pošiljatelji, prejemniki) ter udeležencih logističnega procesa, tj. železniških in cestnih prevoznikih in operaterjih. V zvezi s to skupino delavcev so prepoznani naši vplivi na področju zdravja in var-

vplivi na področju zdravja in varnosti pri delu.
nosti pri delu na območju pristanišča.
Luke Koper.

• v širšem kontekstu mednje uvrščamo vse delavce, zaposlene pri subjektih v zgornjem delu naših dobavnih verig. V zvezi s to skupino delavcev so prepoznani naši pozitivni vplivi na področju spoštovanja človekovih pravic, ki jih urejamo preko Kodeksa ravnanja poslovnih partnerjev Skupine

V okviru teh delavcev niso bili prepoznani delavci, ki so zaradi svojih posebnih značilnosti ali okoliščin posebno ranljivi za negativne vplive. Nismo prepoznali nobenih specifičnih geografskih območij z znatnim tveganjem za otroško ali prisilno delo, saj je večji del dobaviteljev iz Slovenije, za katero takšna vrsta tveganj ni značilna oziroma sistemska. Negativen vpliv na delavce v vrednostni verigi na področju zdravja in varnosti pri delu ni splošno razširjen ali sistemski v krajih, kjer podjetje posluje, ali povezan s posameznim incidenti. Pri vrednotenju teh vplivov smo izhajali iz dogodkov na območju pristanišča, ki so evidentirani v informacijskem sistemu CIIS. Vplivi na delavce v vrednostni verigi izhajajo iz našega poslovnega modela in strategije in so povezani s tveganjem neupoštevanja predpisov na področju varstva pri delu na območju pristanišča. Prepoznani vplivi niso povzročili prilagoditev poslovnega modela ali strategije.

V postopku preverjanja morebitnih nepravilnosti v zvezi z diskriminacijo, morebitnim nadlegovanjem ali kršitvami načel raznolikosti in enakih možnosti je pooblaščenec za korporativno integriteto in skladnost poslovanja pristojnim organizacijskim enotam, odgovornim za skladnost ravnanja v povezavi s človekovimi pravicami, izdal 9 priporočil.

V poslovnem letu 2024 ni bil obravnavan noben resen incident v zvezi s človekovimi pravicami, ki se nanaša na delovno silo podjetja ali nespoštovanje vodilnih načel ZN o podjetništvu in človekovih pravicah, Deklaracije MOD o temeljnih načelih in pravicah pri delu ali smernic OECD za večnacionalna podjetja. Družba oz. družbe v Skupini v letu 2024 niso prejele odškodninskih zahtevkov ali denarnih kazni zaradi resnih incidentov.

Metodologija

Incidenti in pritožbe so podani preko internega kanala za prijavo, objavljenega na spletni strani Prijava nepravilnosti - Luka Koper d.d. , ali so prijave podane neposredno psihologinji Skupine Luka Koper. Vse prijave se obravnavajo in udeležencem je podana povratna informacija.

17.2 Delavci v vrednostni verigi

17.2.1 Pomembni vplivi, tveganja in priložnosti ter njihova povezanost s strategijo in poslovnim modelom (ESRS 2 SBM-3)

Postopek opredelitve pomembnih vplivov, tveganj in priložnosti ter posvetovanj z deležniki je opredeljen v poglavju 15.1.11 Opis postopka za opredelitev ter ocenjevanje pomembnih vplivov, tveganj in priložnosti (IRO-1). Pri oceni so bile upoštevane vse lokacije in lastne dejavnosti, pri čemer so na območju pristanišča Koper upoštevani skupni vplivi družb Luka Koper, d. d., in Luka Koper INPO, d. o. o., zunaj območja pa družb Adria Terminali, ki deluje na območju Občine Sežana, in TOC, d. o. o., ki deluje na območju Bivja v Mestni občini Koper.

Razkritja v skladu z ESRS S2 zajemajo delavce v vrednostni verigi, na katere verjetno vplivamo. Vplivi in tveganja, povezana delavci, nezaposlenimi v lastni delovni sili, so razkriti v okviru ESRS S1. Pri prepoznavanju prizadetih vrst delavcev v vrednostni verigi se osredotočamo na vplive, ki bi jih Varnostna politika družbe Luka Koper, d. d., in Politika varnega in zdravega pristaniškega okolja ter energetske učinkovitosti za družbo Luka Koper, d. d., urejata odnos družbe na področju varnosti in zdravja pri delu vseh zaposlenih, poslovnih partnerjev in drugih udeležencev, ki delajo na območju koprskega pristanišča, in sta opisani v poglavju 16.2.4 Politike v zvezi z blažitvijo podnebnih sprememb in prilagajanjem nanje (E1-2).

Politika preprečevanja korupcije družbe Luka Koper, d. d., in Skupine Luka Koper sledi načelu ničelne tolerance do neetičnih in/ali koruptivnih dejanj in je opisana v poglavju 18.1.2 Politike o poslovnem ravnanju in korporativna kultura (G1-1).

V politikah nimamo posebej opredeljenega sodelovanja z delavci v vrednostni verigi in ukrepov za zagotovitev popravnega ukrepa.

Preprečevanje trgovine z ljudmi in boj proti njej zajema Akcijski načrt Luke Koper, d. d., za spoštovanje človekovih pravic, o čemer podrobneje poročamo v poglavju 15.1.6 Izjava o skrbnem pregledu (GOV–4). Preprečevanje prisilnega dela in dela otrok zajema Kodeks ravnanja poslovnih partnerjev Skupine Luke Koper, opisan v poglavju 17.1.2 Politike v zvezi z lastno delovno silo (S1-1) in poglavju 18.1.2 Politike o poslovnem ravnanju in korporativna kultura (G1-1).

17.2.3 Postopki za sodelovanje z delavci v vrednostni verigi v zvezi z vplivi (S2-2)

V Skupini nimamo vzpostavljenih posebnih postopkov za sodelovanje z delavci v vrednostni verigi. Delavci v vrednostni verigi lahko izražajo tudi svoje pomisleke, mnenja in pritožbe, kot je opisano v točki 17.2.4 Postopki za popravni ukrep v zvezi z negativnimi vplivi in kanali, po katerih lahko delavci v vrednostni verigi izrazijo pomisleke (S2-3). Nimamo posebej sprejetih ukrepov za pridobitev vpogleda v stališča oseb iz ranljivih skupin.

17.2.4 Postopki za popravni ukrep v zvezi z negativnimi vplivi in kanali, po katerih lahko delavci v vrednostni verigi izrazijo pomisleke (S2-3)

Vsakdo, vključno z delavci v vrednostni verigi, ki je seznanjen s kakršnokoli obliko kršitve etike in morale, kršitvijo korporativne integritete ali kako drugo obliko nepravilnosti oziroma spornega ravnanja v Skupini Luka Koper, lahko poda prijavo, o čemer podrobneje poročamo v poglavju 18.1.3 Preprečevanje in odkrivanje korupcije in podkupovanja (G1-3).

17.2.5 Sprejemanje ukrepov v zvezi s pomembnimi vplivi na delavce v vrednostni verigi ter pristopi k upravljanju pomembnih tveganj in izkoriščanju pomembnih priložnosti v zvezi z delavci v vrednostni verigi ter učinkovitost navedenih ukrepov (S2-4)

Ukrepi v zvezi s pomembnimi vplivi na delavce v vrednostni verigi, ki jih imamo, se nanašajo na delavce v vrednostni verigi, ki dejavnost opravljajo na območju pristanišča. Za ostale delavce v vrednostni verigi nimamo sprejetih ukrepov.

Izvajalci del na območju pristanišča ob vlogi za izdajo dovolilnice podpišejo Izjavo o seznanjenosti s pristaniškim redom in notranjimi akti Luke Koper, d. d., objavljenimi na spletni strani družbe Luški vodnik - Luka Koper d.d.. Prav tako ob izpolnitvi dovolilnice posameznik potrdi, da razume splošne ukrepe za zagotavljanje varnosti, in dobi v branje brošuro o varnosti.

Pristaniški red določa interna pravila za varno in nemoteno delovanje pristanišča in velja za vse osebe, ki vstopajo na območje koprskega tovornega pristanišča, tudi za delavce v vrednostni verigi, ki delajo na območju pristanišča. Njegova določila se izvajajo z namenom zagotavljanja varovanja pristanišča, varnosti in zdravja pri delu, varstva okolja in obrambnih nalog.

Pravilnik o varnosti in zdravja pri delu v koprskem pristanišču dodatno opredeljuje pravice, obveznosti in odgovornosti oseb, ki opravljajo dela oziroma se zadržujejo na območju pristanišča, kakor tudi varnostne ukrepe, normative, postopke in opravila, določene z veljavnimi predpisi in navodili, s katerimi družba Luka Koper, d. d., ureja to področje.

S poslovnimi partnerji, ki v pristanišče vstopajo z namenom izvajanja del, servisiranja in podobnih storitev, imamo sklenjen tudi Sporazum o ukrepih zagotavljanja varnosti, ki se nanaša na ukrepe za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu, požarne varnosti in varstva okolja na deloviščih koprskega pristanišča, kjer izvaja storitve eden ali več delodajalcev. Sporazum določa tudi odgovorne osebe za izvajanje ukrepov zagotavljanja varnosti. V primeru škodnih dogodkov pri zunanjih pogodbenih partnerjih (ZPP), ki imajo

lahko za posledico tudi delovno nezgodo, se skladno s sklenjenimi pogodbami odgovorne osebe pri njih pozove k izvedbi razgovorov z udeleženci, analizi vzrokov za nastanek in pripravi ukrepov za preprečitev podobnih primerov v prihodnje. Pri ostalih zunanjih udeležencih se odgovorne osebe delodajalca obvešča v primeru večjih škodnih dogodkov ter pozove k sprejetju ukrepov za bodočo preprečitev le teh. Zagotavljanje popravnih ukrepov je opisano v točki 17.2.4 Postopki za popravni ukrep v zvezi z negativnimi vplivi in kanali, po katerih lahko delavci v vrednostni verigi izrazijo pomisleke (S2-3).

Postopki, s katerimi opredelimo ukrepe za odziv na dejanske ali morebitne negativne vplive na vse udeležence v procesih na območju pristanišča so opredeljeni v internih dokumentih sistema vodenja na področju varovanja okolja in zdravja zaposlenih, in sicer od izvajanja nadzora in merjenja, ocenjevanja skladnosti z zakonodajo, ugotavljanja neskladnosti ter izvajanja preventivnih in korektivnih ukrepov, presoj in spremljanja uspešnosti procesa z rednim poročanjem. Učinkovitost ukrepov se preverja s preventivnimi nadzori in obhodi, ki se jih izvaja na skupnih območjih pristanišča in spremljanjem trendov izrednih dogodkov, o katerih se poroča v kvartalnih programih dela ter poletnih in letnih poročilih, s katerimi se seznanijo organi vodenja in nadzora družbe. V kolikor so za izvedbo ukrepov za preprečevanje in zmanjševanje vplivov na področju zdravja in varnosti pri delu potrebni viri, zanje zagotovimo sredstva v letnih poslovnih načrtih.

V letu 2024 preko sistema za prijavo nepravilnosti ni bilo prijavljenih kršitev v zvezi s človekovimi pravicami, podkupovanjem, diskriminacijo, delom otrok in prisilnim delom.

17.2.6 Cilji v zvezi z upravljanjem pomembnih negativnih vplivov, spodbujanjem pozitivnih vplivov ter upravljanjem pomembnih tveganj in priložnosti (S2-5)

V zvezi z upravljanjem pomembnih negativnih vplivov, spodbujanjem pozitivnih vplivov ter upravljanjem pomembnih tveganj in priložnosti na področju delavcev v vrednostni verigi nimamo zastavljenih ciljev.

17.3 Prizadete skupnosti

17.3.1 Pomembni vplivi, tveganja in priložnosti ter njihova povezanost s strategijo in poslovnim modelom (ESRS 2 SBM-3)

Postopek opredelitve pomembnih vplivov, tveganj in priložnosti ter posvetovanj z deležniki je opredeljen v poglavju 15.1.11 Opis postopka za oprede litev ter ocenjevanje pomembnih vplivov, tveganj in priložnosti (IRO-1). Pri oceni so bile upostevane vse lokacije in lastne dejavnosti, pri cemer so na območju pristanišča Koper upoštevani skupni vplivi družb Luka Koper, d. d., in Luka Koper INPO, d. o. o., zunaj območja pa družbe Adria Terminali, ki de luje na območju Občine Sežana, in TOC, d. o. o., ki deluje na območju Bivja v Mestni občini Koper. Prepoznani so bili samo vplivi družb Luka Koper, d. d., in Luka Koper INPO, d. o. o., in sicer na območju pristanišča Koper.

Pri pripravi razkritij v poglavju 15.1.10 Pomembni vplivi, tveganja in prilož nosti ter njihova povezanost s strategijo in poslovnim modelom (SBM-3) so bile zajete prizadete skupnosti, na katere lahko družbe Skupine Luka Koper pomembno vplivajo z lastnimi dejavnostmi. Ocena vplivov zaradi poslovnih odnosov v zgornji in spodnji verigi vrednosti je bila izdelana.

Pomembni vplivi, prepoznani za območje pristanišča, so:

	Lokacija/dejav-	Dejanski/ Pozitiven/ Kratko- Srednje- Dolgo- potencialen negativen ročno ročno
Tema/vpliv	nost povezana z vplivom			ročno
Potencialen vpliv na prizadete skupnosti zaradi emisij	Lastna dejavnost/ zgornji in spo- dnji del verige vrednosti	Potencialni	Negativen ·
Vplivi na prizadete skupnosti, povezani z Lastna dejavnost Dejanski zemljišči			Negativen ·
Svoboda izražanja (pri posegih v prostor)	Lastna dejavnost	Dejanski	Pozitiven ·
Družbeno odgovorne aktivnosti	Lastna dejavnost	Dejanski	Pozitiven ·

Predvsem na območju koprskega pristanišča smo prepoznali z emisijami povezane negativne vplive na prizadete skupnosti, tj. lokalne prebivalce. O pomembnih vplivih na področju onesnaženja poročamo v poglavjih 16.2 Podnebne spremembe in 16.3 Onesnaževanje. Z rednim izvajanjem meritev, izvedbo zaščitnih ukrepov (kot so namestitev ograje in prekrivanje razsutih tovorov s posebno zmesjo iz celuloze in vode, s katero preprečujemo širjenje prahu, privabljanje čistejših in okolju prijaznejših ladij, elektrifikacija opreme itd.), prilagoditvijo internih procesov, spremljanjem doseganja zastavljenih ciljev in izvajanjem dodatnih omilitvenih ukrepov poskušamo zmanjšati njihov vpliv, saj se zavedamo, da se v neposredni bližini pristanišča nahajajo mestno jedro Kopra, del naselij Ankaran in Bertoki ter zaščitena obmocja Nature 2000.

Pristanišče je nastalo s počasnim zasipanjem morja in s širitvami območja dejavnosti v zaledne obmorske površine, kjer sicer ni kmetijske dejavnosti, v obsegu, kot je zakonsko opredeljeno v Uredbi o državnem prostorskem načrtu za celovito prostorsko ureditev pristanišča za mednarodni promet v Kopru (Uradni list RS, št. 48/11), in v skladu s koncesijskim območjem, ki ga opredeljuje Uredba o upravljanju koprskega tovornega pristanišča, opravljanju pristaniške dejavnosti, podelitvi koncesije za upravljanje, vo denje, razvoj in redno vzdrževanje pristaniške infrastrukture, ki je stopila v veljavo julija 2008. Gradnja na območju morja, izvedba poglabljanja in pozidava tal potekajo skladno z obema uredbama in pomenijo nepovraten vpliv na stanje ekosistemov ter lahko negativno vplivajo na kakovost 149 (< ) (>)

življenja lokalnega prebivalstva vsaj za čas trajanja koncesije. Sladno s koncesijsko pogodbo zaradi pozidave morja in tal niso predvideni drugi izravnalni ukrepi kot to, da se polovica sredstev iz naslova koncesijske dajatve nameni Mestni občini Koper in Občini Ankaran, lahko pa so posebej določeni skladno z zakonodajo, ki ureja posege v prostor.

Prepoznani vplivi izhajajo iz osnovne dejavnosti pretovora, skladiščenja ter ostalih podpornih dejavnosti, ki jih izvajata družbi Luka Koper, d. d., in Luka Koper INPO, d. o. o., in se nanašajo na dejanske ali potencialne emisije raz ličnih onesnaževal v okolje in širitev območja pristanišča, zato so vplivi sis temske narave in se lahko odražajo na nižji kakovosti bivanja in življenja lokalnega prebivalstva na tem območju. Negativni vplivi, povezani s posa meznimi incidenti v okviru lastnih dejavnosti podjetja, niso bili prepoznani, saj jih uspešno obvladujemo s sistemom za obvladovanje tveganj, ustreznimi varnostnimi protokoli ter preventivnimi ukrepi.

Prepoznana sta bila tudi pomembna dejanska pozitivna vpliva na prizadete skupnosti. Svoboda izrazanja pri posegih v prostor se nanasa na sodelova nje s prizadetimi skupnostmi in njihovo vključevanje v pripravo preventivnih ukrepov oz. ukrepov za obvladovanje tveganj pri infrastrukturnih projektih, ki zahtevajo poseg v prostor. Vsi postopki presoje vplivov na okolje, ki se iz vajajo predvsem v družbi Luka Koper, d. d., so javno dostopni širši javnosti. Stranke v postopku imajo možnost podajanja pripomb, ki se obravnavajo v skladu z zakonodajo in omogočajo svobodo izražanja lokalne skupnosti. Vsi predvideni ukrepi, ki izhajajo iz pridobljenih soglasij, se pri izvedbi projek ta upoštevajo in poročajo pristojnim ministrstvom, s čimer pozitivno vpliva mo tako na lokalno skupnost kot na naravno okolje. Vključujemo se v dvig kakovosti življenja v lokalnih skupnostih in širšem okolju, kjer s sponzorstvi in donacijami podpiramo različne projekte na izobraževalnem, trajnostnem, športnem, kulturnem in humanitarnem področju.

Prepoznano je bilo tudi pomembno tveganje, ki izhaja iz odvisnosti od priza detih skupnosti. Za družbo Luka Koper, d. d., so na območju pristanišča določene mejene vrednosti ravni hrupa v čistopisu izreka okoljevarstvenega do voljenja št. 35450-18/2022-2550-8 z dne 26. 5. 2023. Zakonodaja opredeljuje mejne vrednosti kazalnikov hrupa v Uredbi o mejnih vrednostih kazalcev hru pa v okolju (Uradni list RS, št. 43/18, 59/19 in 44/22 – ZVO-2). Ob morebitni novi obravnavi uredbe obstaja tveganje, da bi prišlo do ponovne opredelitve

kakovosti bivanja v tem okolju opredeljena predvsem v prej opisani Politiki upravljanja, pa tudi v Etičnem kodeksu, Varnostni politiki družbe Luka Koper, d. d., in Politiki varnega in zdravega pristaniškega okolja ter energetske učinkovitosti. Politike ne opredeljujejo postopkov za zagotovitev in/ali omogočanje popravnega ukrepa za vplive na človekove pravice.

Skupina Luka Koper v obdobju 2022–2024 v okviru izvajanja lastnih dejavnosti ni bila seznanjena s primeri nespoštovanja vodilnih načel ZN o podjetništvu in človekovih pravicah, Deklaracije MOD o temeljnih načelih in pravicah pri delu ali smernic OECD za večnacionalna podjetja, ki vključujejo prizadete skupnosti.

17.3.3 Postopki za sodelovanje s prizadetimi skupnostmi v zvezi z vplivi (S3-2)

Stališča prizadetih skupnosti so za nas pomembna, zato si prizadevamo, da bi bil njihov interes v čim večji meri upoštevan v procesih upravljanja dejanskih ali morebitnih vplivov na skupnosti in pri sprejemanju odločitev o uvedbi dodatnih ukrepov za zmanjšanje morebitnih vplivov delovanja na okolje.

S prizadetimi skupnostmi sodelujemo in komuniciramo posredno prek predstavnikov lokalnih oblasti Mestne občine Koper in Občine Ankaran. Neposredno komunikacijo s predstavniki lokalne skupnosti vodi uprava družbe Luka Koper, d. d., ki tudi potrjuje predlagane ukrepe in morebitne projekte oz. naložbe, ki prispevajo k zmanjšanju vplivov dejavnosti na okolje. Komunikacija s prizadetimi skupnostmi poteka prek sestankov s predstavniki lokalnih skupnosti pri skupnih projektih in prek mešanih delovnih skupin oz. komisij, ki jih sestavljajo predstavniki občine in zainteresirane javnosti. Delovne skupine se oblikujejo po potrebi, tematike, ki jih obravnavajo, pa so različne in obsegajo tako področje izvajanja omilitvenih ukrepov kot sodelovanja v skupnih trajnostnih in okoljskih projektih.

Sestanki z lokalno skupnostjo se izvajajo večkrat letno po potrebi. Prav tako se večkrat letno oz. po potrebi organizirajo srečanja delovnih skupin, ki so vezane na izvedbo točno določenega projekta. Rezultati takšnega preteklega sodelovanja so podpisani Pismo o nameri med Mestno občino Koper in Luko Koper, d. d., za sklenitev dogovora o izvajanju omilitvenih ukrepov za zmanjševanje vplivov pristaniške dejavnosti na okolje in nadaljnjega razvoja

• varčevanju z naravnimi viri, gospodarnim ravnanjem z energijo ter uvaja-

• rednem spremljanju emisij in imisij v okolje in sprotnem obveščanju

njem sodobne in varčne tehnologije,
javnosti,
ločevanju odpadkov,
čju pristanišča.

• pričakovanjih o okoljsko odgovornem ravnanju vseh, ki delujejo na obmo-

V družbi Luka Koper, d. d., sta sprejeti politiki, s katerima smo se zavezali zmanjševanju vseh vplivov na okolje ter aktivnemu sodelovanju z lokalnimi skupnostnimi pri izvajanju politike, in sicer Varnostna politika družbe Luka Koper, d. d., in Politika varnega in zdravega pristaniškega okolja ter energetske učinkovitosti, ki sta opisani v poglavju 16.2.4 Politike v zvezi z blažitvijo podnebnih sprememb in prilagajanjem nanje (E1-2).

Vse politike so javno objavljene na korporativnih straneh družbe, in sicer: https://www.luka-kp.si/o-podjetju/pomembni-dokumenti/, dodatno so politike, cilji družbe in druge relevantne vsebine objavljene na trajnostnem portalu www.zivetispristaniscem.si.

Na ravni družbe Luka Koper, d. d., je bila v letu 2021 sprejeta Strategija trajnostnega razvoja in družbene odgovornosti, ki opredeljuje cilje, kazalnike in aktivnosti na tem področju do leta 2025. V delu, ki se nanaša na področje družbene odgovornosti s ciljem podpore lokalne skupnosti in projektov, ki se v tej skupnosti na različnih področjih izvajajo, je ta vsebina zajeta tudi v veljavni Strategiji na področju sponzorstev in donacij.

Družba Luka Koper, d. d., je tudi podpisnica Zaveze o spoštovanju človekovih pravic pri poslovanju (z dne 31. 5. 2019, objavljene na spletni strani Človekove pravice v gospodarstvu | GOV.SI), pripravljene s strani Vlade RS na podlagi načel ZN o podjetništvu in človekovih pravicah, Deklaracije MOD o temeljnih načelih in pravicah pri delu ter smernic OECD za večnacionalne družbe. Spoštovanje človekovih pravic je vključeno v Politiko upravljanja in Etični kodeks Skupine Luka Koper, kjer sicer spoštovanje človekovih pravic prizadetih skupnosti ni posebej izpostavljeno, so pa ravnanja glede spoštovanja pravic lokalne skupnosti do čistega okolja prek odnosa do okolja ter sodelovanja z lokalnimi skupnostmi na področju sprejemanja in dogovarjanja skupnih ukrepov za omilitev vplivov na okolje in življenje ter izboljšanje

ladij kot vira hrupa v pristanišču ali določitve nižjih mejnih vrednosti tudi v okoljevarstvenem soglasju, kar bi lahko privedlo do omejitev delovanja v nočnem času. Finančne posledice, ki so sicer tveganja z nizko verjetnostjo, so predstavljene v poglavju 15.1.10 Pomembni vplivi, tveganja in priložnosti ter njihova povezanost s strategijo in poslovnim modelom (SBM-3).

17.3.2 Politike v zvezi s prizadetimi skupnostmi (S3-1)

V Politiki upravljanja Skupine Luka Koper smo med glavnimi usmeritvami upravljanja opredelili, da smo poleg ekonomskih ciljev zavezani tudi trajnostnemu razvoju oziroma družbeno odgovornemu odnosu do družbene skupnosti in naravnega okolja, naše poslanstvo pa je zagotavljanje zanesljivih in visoko kakovostnih pristaniških storitev, skladnih s smernicami trajnostnega razvoja. Zavezanost trajnostnemu razvoju je temelj družbene odgovornosti. To pomeni, da priznavamo in v delovanje vključujemo spoštovanje človekovih pravic, pošteno ravnanje z zaposlenimi, odjemalci in dobavitelji. Krepimo podporo družbeni skupnosti, predvsem lokalni, s katero pristanišče sobiva. Aktivno skrbimo za uravnoteženje sedanjih in prihodnjih razvojnih potreb skupine s potrebami družbenega in naravnega okolja. Lokalni skupnosti (Mestna občina Koper in Občina Ankaran) sta vpeti v dejavnost delniške družbe, saj le-ta izvaja svojo dejavnost na njunem območju. S svojo dejavnostjo vplivamo na delovanje in življenje v omenjenih lokalnih skupnostih. Zato je vzpostavljanje in vzdrževanje partnerskih odnosov z njima dejavnik, ki mu pri svoji zavezanosti trajnostnemu razvoju sledimo kot eni izmed temeljnih strateških usmeritev. S svojo dejavnostjo z lokalnima skupnostma vzpostavljamo tesne stike za dogovarjanje in sprejemanje skupnih ukrepov za omilitev vplivov na okolje in življenje ter izboljšanje kakovosti bivanja v tem okolju. Prav tako se vključujemo v dvig kakovosti življenja v lokalnih skupnostih in širšem okolju, kjer delujemo z različnimi projekti, kot so sponzorstva in donacije, s katerimi delniška družba podpira izobraževanje, trajnostne pobude, šport, kulturo in humanitarne projekte. Enkrat letno organiziramo dan odprtih vrat pristanišča, t. i. Pristaniški dan, ki obiskovalcem iz lokalnega in širšega okolja omogoča, da se pobližje spoznajo s pristaniščem, njegovim delovanjem in aktivnostmi, ki jih ta poleg dejavnosti izvaja.

Odnos do okolja temelji na:

neprestanem izboljševanju sistema ravnanja z okoljem,
skrbi za zmanjševanje negativnih vplivov dejavnosti družb na okolje,

delovanja pristanišča, izvajanje javnomnenjskih anket med okoliškimi prebivalci in varen kanal za prijavo nepravilnosti.

Pritožbe, zlasti na področju varovanja okolja, sprejema okoljska managerka - pooblaščenka za varstvo okolja, zaposlena v družbi Luka Koper, d. d., in sicer telefonsko ali po elektronski pošti na svoj naslov ali splošni naslov družbe [email protected]. Kontaktni podatki so objavljeni na spletni strani družbe https://www.luka-kp.si/o-podjetju/trajnostni-razvoj/odnos-do-okolja-in- -ljudi/. Vse prejete pritožbe se pregledajo in obravnavajo, družba prav tako na vse pritožbe odgovori ter navede ustrezen ukrep, ki se je oziroma se bo izvedel za odpravo vplivov in preprečitev njihove ponovitve. Družba v primerih, ko zazna potrebo po konkretnejši pojasnitvi okoliščin oziroma predstavitvi ustreznih ukrepov za blažitev morebitnih negativnih vplivov, vzpostavi dialog in posameznika ali skupino povabi na srečanje na sedež družbe. Če se pritožbe usmerijo na kanal za prijavo nepravilnosti, jih obravnava pooblaščenec za korporativno integriteto in skladnost poslovanja skladno s postopkom, opisanim v poglavju 18.1.3 Preprečevanje in odkrivanje korupcije in podkupovanja (G1-3).

Učinkovitost izvedenih ukrepov ugotavljamo za vsako podano pritožbo na način, da preverimo, ali se je z izvedbo ukrepov motnja odpravila (npr. preverimo raven hrupa). O ugotovitvah poročamo pritožbeni stranki, pri čemer se za nastalo nevšečnost tudi opravičimo. Za pritožbe, podane v zvezi z ravnjo hrupa, lahko z meritvami tudi ugotovimo, da mejne vrednosti niso bile presežene. O vseh prejetih okoljskih pritožbah in njihovi obravnavi ter učinkovitosti izvedenih ukrepov poročamo v poglavju 15.1.13 Ostale informacije povezane z uredbo EMAS. Učinkovitost izvedenih ukrepov se na letni ravni preverja tudi z javnomnenjsko raziskavo med okoliškimi prebivalci, povratne informacije o našem delu na okoljskem področju pa spremljamo prek spletne aplikacije na spletni strani https://www.zivetispristaniscem.si/. V Skupini učinkovitosti kanalov, po katerih lahko prizadete skupnosti izrazijo svoje pomisleke še ne spremljamo z vključevanjem deležnikov.

V Skupini še ne ocenjujemo seznanjenosti prizadetih skupnosti s strukturami in postopki za izražanje pomislekov ali njihovih potreb ter njihove obravnave in zaupanja vanje. Prav tako nimamo vzpostavljenih posebnih politik za zaščito posameznikov, ki uporabljajo pritožbene mehanizme glede vplivov na prizadete skupnosti, pred povračilnimi ukrepi. V letu 2025 bomo

17.3.4 Postopki za popravni ukrep v zvezi z negativnimi vplivi in kanali, po katerih lahko prizadete skupnosti izrazijo pomisleke (S3-3)

Popravni ukrepi zaradi povzročanja negativnih vplivov so določeni že z Uredbo o upravljanju koprskega tovornega pristanišča, opravljanju pristaniške dejavnosti, podelitvi koncesije za upravljanje, vodenje, razvoj in redno vzdrževanje pristaniške infrastrukture v tem pristanišču (UL RS, št. 71/08, 32/11, 53/13, 25/14, 3/18, 41/18, 62/19, 51/21, 47/22 in 9/23) in s koncesijsko pogodbo, saj je skladno s 15. členom uredbe koncesijska dajatev, ki se plačuje občinam v skladu s to uredbo, prihodek proračuna občine, ki ga občina nameni za financiranje javne občinske infrastrukture in občinskih javnih služb, da zaradi vplivov pristanišča izboljša kakovost življenja prebivalcev občine, ki je upravičena do koncesijske dajatve. Poraba sredstev, pridobljenih na podlagi plačila koncesijske dajatve, mora biti prikazana v načrtu razvojnih programov proračuna občine.

Dodatno Mestni občini Koper izplačujemo namensko donacijo za izvajanje omilitvenih ukrepov, ki je opredeljena v Pismu o nameri iz leta 2018 in Dogovoru o izvajanju omilitvenih ukrepov za zmanjšanje vplivov pristaniške dejavnosti na okolje (iz leta 2019). 22. decembra 2023 je bil podpisan nov petletni dogovor o izvajanju omilitvenih ukrepov, na podlagi katerega Luka Koper, d. d., Mestni občini Koper do vključno 2028 izplačuje namensko letno donacijo v višini 320 tisoč evrov (skupno 1,6 milijona evrov), ki jih občina prek javnega razpisa deli upravičencem za izvedbo ukrepov za zmanjšanje vplivov pristaniške dejavnosti na okolje. Skladno z Odlokom o dodeljevanju nepovratnih sredstev za izvajanje omilitvenih ukrepov z namenom zmanjšanja vplivov emisij iz pristaniške dejavnosti, ki je dostopen na strani https:// www.koper.si/regulation/odlok-o-dodeljevanju-nepovratnih-sredstev-za- -izvajanje-omilitvenih-ukrepov-z-namenom-zmanjsanja-vplivov-emisij-iz- -pristaniske-dejavnosti-uradni-list-rs-st-70-2019/, se ta sredstva upravičencem razdeljujejo na podlagi javnega razpisa. Razpis je objavljen na spletni strani občine www.koper.si, javnost pa se s tem seznani bodisi prek organov lokalne skupnosti (MOK in krajevna skupnost) bodisi prek medijev, saj se vsebina in vse informacije glede izvajanja omilitvenih ukrepov v tekočem letu in objave razpisa delijo v sporočilu za javnost ter prek medijev in glavnih komunikacijskih kanalov družbe Luka Koper, d. d., in Mestne občine Koper.

Za sprejemanje popravnih ukrepov imamo vzpostavljene tudi pritožbene mehanizme, ki vključujejo sprejemanje in obravnavo okoljskih pritožb zaradi

pristanišča v letu 2018, dva sporazuma med Mestno občino Koper in Luko Koper, d. d., sklenjena leta 2019 in konec leta 2023, ter sporazum o ureditvi medsebojnih razmerij pri projektu ureditve ankaranskega obrobnega kanala – faza 1A iz leta 2021.

Vsako leto izvedemo javnomnenjsko raziskavo med okoliškimi prebivalci, v katero so vključeni prebivalci Občine Ankaran in Mestne občine Koper (krajevne skupnosti Koper Center, Olmo - Prisoje, Semedela, Za gradom, Žusterna, Bertoki, Hrvatini in Škofije). Rezultati ankete dajo vpogled v stališča prizadetih skupnosti z območja v neposredni bližini pristanišča ter so podlaga za sprejemanje odločitev o morebitnih dodatnih ukrepih za zmanjšanje vplivov oz. izboljšanje kakovosti bivanja v skupnem prostoru.

Družba vodi in obravnava okoljske in druge pritožbe zaradi delovanja pristanišča, na podlagi katerih sledijo tudi srečanja s predstavniki skupin oz. posamezniki. Stališča, ki jih delijo, so pogosto upoštevana pri sprejemanju odločitev o uvedbi dodatnih ukrepov za zmanjšanje morebitnih vplivov delovanja na okolje.

Stališča in morebitne želje prizadetih skupnosti se pridobiva tudi v interakciji prek družbenih omrežij Facebook in Instagram. Pomembno vlogo na področju komuniciranja družbe s prizadetimi skupnostmi imajo tudi mediji, prek katerih družba obvešča in osvešča o delovanju, rezultatih, naložbah in drugih aktivnostih, ki so za prizadete skupnosti ključnega pomena.

Pri zahtevnejših infrastrukturnih projektih, ki predstavljajo poseg v prostor, se skladno z veljavno zakonodajo izvedeta tudi presoja vplivov na okolje in javna razgrnitev, v katerih lahko sodelujejo zainteresirane javnosti – prizadete skupnosti in se vključijo v pripravo preventivnih ukrepov oz. ukrepov za omilitev vplivov.

Učinkovitost sodelovanja se ocenjuje na podlagi javnomnenjske raziskave med okoliškimi prebivalci in prek pozitivnih/negativnih odzivov uporabnikov družbenih medijev, predvsem pa v neposredni komunikaciji s predstavniki lokalne skupnosti.

preučili možnost vzpostavitve spletnega varnega kanala za pošiljanje okoljskih in drugih pritožb, ki bo zagotavljal visoko stopnjo anonimnosti in bo onemogočal negativno obravnavo tistih, ki se poslužijo tega mehanizma, po vzoru internega pritožbenega mehanizma za prijavo nepravilnosti (kršit ve predpisov RS, ki se nanašajo na Skupino Luka Koper) na naslovu https:// nepravilnosti.luka-kp.si/.

Prizadete skupnosti namreč niso v nobenem pogledu odvisne od delovanja Skupine Luka Koper, vse morebitne pravne relacije in razmerja z lokalnımı skupnostmi in drugimi deležniki pa so opredeljeni na podlagi zakonodaje in druge pravne regulative (Koncesijska pogodba, Uredba o upravljanju pristanišča, medsebojni sporazumi, prostorski akti itd.).

17.3.5 Sprejemanje ukrepov v zvezi s pomembnimi vplivi na prizadete skupnosti ter pristopi k upravljanju pomembnih tveganj in izkoriščanju pomembnih priložnosti v zvezi s prizadetimi skupnostmi ter učinkovitost navedenih ukrepov (S3-4)

Družba sicer deluje preventivno, kar pomeni, da ima vzpostavljene ustrezne preventivne ukrepe, mehanizme in varnostne protokole, ki se izvajajo v okviru posameznih procesov in preprečujejo pojav morebitnih negativnih vplivov, katerih posledica je kršitev človekovih pravic prizadetih skupnosti. Eden od preventivnih ukrepov je tudi izvajanje rednega monitoringa hrupa, emisij prašnih delcev in kakovosti vode.

Prepoznani negativni vplivi na prizadete skupnosti se nanašajo na emisije v okolje (npr. hrup, prah, CO₂) in širitev pristanišča (z zasutjem morja ali pozidavo na območju zalednih obmorskih površin).

V zadnjih dveh desetletjih smo v družbi Luka Koper, d. d., razvijali koncept zelenega pristanišča. Prizadevanja za varstvo okolja, ohranjanje narave in trajnostno upravljanje z viri dokazujemo tudi z najvišjim okoljskim standar dom EMAS in ISO 14001, ki potrjujeta skladnost delovanja z zakonodajnimi zahtevami na tem področju, konstanten napredek in transparentno komu niciranje z javnostjo. Okoljski certifikat ISO 14001 smo pridobili že leta 2000 in ga leta 2010 nadgradili z registracijo v sistemu EMAS ter si tako postavili visoke standarde na področju trajnostnega razvoja po sistemu EU za okoljevarstveno vodenje. Za komuniciranje z javnostjo imamo vzpostavljen trajnostni spletni portal Ziveti s pristaniščem, ki na enem mestu združuje

ključne informacije s področja varovanja okolja in aktivnosti s področja družbene odgovornosti. Na portalu so objavljeni tudi rezultati meritev emisij v okolje (zrak, hrup, kakovost morske vode), ki se redno ažurirajo. Pomem ben segment, s katerim v svoje delovanje vključujemo širšo javnost, so tudi vodeni ogledi pristanišča, ki jih izvajamo vse leto in v okviru Pristaniškega dneva. Tveganja nesreč, ki bi lahko imele potencialno negativen vpliv na lokalno skupnost, obvladujemo v okviru sistema za obvladovanje tveganj s preventivnimi ukrepi in postopki.

Ukrepi, ki smo jih uvedli z namenom preprečevanja in blažitve pomembnih negativnih vplivov na prizadete skupnosti, so natančneje opredeljeni v poglavjih:

- (E1-3),

Ukrepi, opredeljeni v posameznih poglavjih, imajo enoten cilj – zmanjšanje oziroma blažitev vplivov delovanja Skupine Luka Koper oziroma preprečitev, da do vpliva, ki bi ga zaznale različne deležniške skupine, sploh pride. Prizadete skupnosti so zaradi neposredne bližine pristanišča morebitnim vplivom najbolj izpostavljene.

Poleg navedenih ukrepov smo izvedli tudi ukrepe, pri katerih gre za nadgradnjo storitev ali infrastrukture ali za sistemske izboljšave, ki so pomembno prispevale h kakovosti bivanja in življenja prizadetih skupnosti. Zgrajena sta bila dva nova vhoda v pristanišče, v letu 2019 vhod Sermin, v letu 2021 pa vhod Bertoki, ki sta pomembno razbremenila obstoječi vhod Koper, ki se nahaja ob robu mestnega središča. V letu 2024 se je izvedla dokončna selitev kamionskega terminala z obstoječe lokacije v mestu na industrijsko območje Sermin. S selitvijo se je celoten tovorni promet, namenjen na kamionski terminal, preusmeril na vhoda Sermin in Bertoki, kar je mestno središče in glavne vpadnice dodatno razbremenilo tovornega prometa, hkrati se je delež vstopov na glavnem vhodu Koper še dodatno zmanjšal. K znižanju emisij v okolje je posredno prispeval tudi nov sistem najave kamionov VBS (Vehicle Booking System), s katerim se je povečala pretočnost tovornega 152 (< ) (>)

• 16.2.5 Ukrepi in viri v zvezi s politikami na področju podnebnih sprememb

• 16.3.2 Ukrepi in viri v zvezi z onesnaževanjem (E2-2) ter v poglavju • 16.5.4 Ukrepi in viri v zvezi z biotsko raznovrstnostjo in ekosistemi (E4-3), v katerem opisujemo ukrepe za omilitev vplivov, povezanih z infrastrukturnimi projekti, za katere je potrebno izdelati presojo vplivov na okolje.

prometa v pristanišče in iz njega, se odpravili zastoji na vhodih pred prista niščem oz. zastoji na glavnih prometnih vpadnicah ter znižali lokalni izpusti CO2. Skladno s Pismom o nameri, podpisanim z Mestno občino Koper, smo v letu 2024 pričeli gradnjo 12. veza, ki bo omogočal rast pretovora tako v segmentu generalnih tovorov kot avtomobilov in s tem sprostitev kapacitet na 1. in 2. vezu obale najbližje mestnemu jedru Kopra, ki se bo med sezono namenila pretežno privezovanju potniških ladij

Z Občino Ankaran in Ministrstvom za infrastrukturo je bil leta 2021 podpi san tripartitni sporazum glede projekta ureditve ankaranskega obrobnega kanala – faza 1A, ki ureja tudi razmerja pri rekonstrukciji Železniške ceste, ene od ključnih in najkrajših cestnih povezav med Ankaranom in Koprom, ki bo po izvedbi tudi poplavno varna.

Prepoznani pozitivni vplivi na prizadete skupnosti se nanašajo na svobodo izražanja (pri posegih v prostor) in družbeno odgovorne aktivnosti. Za za gotavljanje in ohranjanje pozitivnih vplivov na prizadete skupnosti izvajamo vrsto ukrepov. Pri zahtevnejših infrastrukturnih projektih, ki predstavljajo poseg v prostor, se skladno z veljavno zakonodajo izvedeta tudi presoja vplivov na okolje in javna razgrnitev. Ta predvideva sodelovanje zainteresi rane javnosti – prizadetih skupnosti in vključevanje v pripravo preventivnih ukrepov oziroma ukrepov za omilitev vplivov.

Na podlagi veljavne strategije na področju sponzorstev in donacij podpi ramo programe na področju športa, kulture, izobraževalne in znanstvene dejavnosti, trajnostnih projektov itd. V letu 2024 smo za to namenili 1,4 milijona evrov, razdelitev sredstev za posamezne projekte je prikazan v grafu desno.

-

Sponzorstva in donacije v evrih

Na območju skupnega interesa izvajamo projekte v sodelovanju z Mestno občino Koper. V letu 2024 se je začela gradnja objekta potniškega terminala, ki bo smiselno in vsebinsko povezal pristaniški in javni prostor. V okviru sporazuma z Mestno občino Koper smo v letu 2024 z namensko donacijo spodbudili lokalno skupnost, da sočasno z gradnjo nove infrastrukture pristopi k pripravi idejne zasnove za postavitev hišk za turistične ponudnike. V letu 2024 smo z Mestno občino Koper podpisali sporazum o sodelovanju pri vzpostavitvi info točke v Črnem Kalu za raziskovanje Kraškega roba in zelenega podeželja ter večjo vključenost domačega prebivalstva v koristi od turizma. Mestni občini Koper smo namenili 20 tisoč evrov namenske donacije, 10 tisoč evrov je bilo izplačanih v letu 2024, razlika bo v letu 2025. Z Mestno občino Koper smo podpisali tudi sporazum o sodelovanju pri izvajanju podjetniškega podpornega programa, katerega cilj je vzpostavitev pogojev za spodbujanje in vključevanje mladih in drugih zainteresiranih v podjetništvo in inovativnost, kar predstavlja potencial za razvoj samega pristanišča in s pristaniščem povezanih dejavnosti ter je podpora lokalnemu okolju in finančna spodbuda za razvoj programov dodane vrednosti, ki prinašajo pozitivne učinke na razvoj skupnosti in gospodarstva. Za izvajanje programa smo v letu 2024 namenili 30 tisoč evrov sredstev.

Postopki za omogočanje popravnih ukrepov v zvezi z dejanskimi pomembnimi negativnimi vplivi so pojasnjeni v poglavju 17.2.4 Postopki za popravni ukrep v zvezi z negativnimi vplivi in kanali, po katerih lahko prizadete skupnosti izrazijo pomisleke (S3-3).

Spremljanje in ocenjevanje učinkovitosti ukrepov poteka z izvajanjem rednega monitoring stanja emisij (prašnih delcev, hrup, CO2, idr.), opisanih v poglavjih 16.2 Podnebne spremembe in 16.3 Onesnaževanje, na osnovi implementiranih pritožbenih mehanizmov za prizadete skupnosti, opisanih v poglavju 17.2.4 Postopki za popravni ukrep v zvezi z negativnimi vplivi in kanali, po katerih lahko prizadete skupnosti izrazijo pomisleke (S2-3), z javnomnenjsko raziskavo med okoliškimi prebivalci, v katero so vključeni prebivalci Občine Ankaran in Mestne občine Koper, ter pritožbami lokalne skupnosti.

Tveganje, ki izhaja iz odvisnosti od prizadetih skupnosti v zvezi z morebitno spremembo mejnih vrednosti kazalnikov hrupa v Uredbi o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (Uradni list RS, št. 43/18, 59/19 in 44/22 – ZVO-2), obvladujemo z ukrepi, predstavljenimi v poglavju 16.3.2 Ukrepi in viri v zvezi z onesnaževanjem (E2-2).

Kot opredeljeno v poglavju 16.5.3 Politike v zvezi z biotsko raznovrstnostjo in ekosistemi (E4-2), se posegi v prostor Luke Koper, d. d., izvajajo na območjih, ki so opredeljena v Uredbi o državnem prostorskem načrtu za celovito prostorsko ureditev pristanišča za mednarodni promet v Kopru (Uradni list RS, št. 48/11). Za prostorsko ureditev je bila izvedena celovita presoja in preučene številne in optimalne različice, zaradi česar ni ocenjenih škodljivih vplivov v zvezi z zemljišči/kmetijstvom, morjem, krčenjem gozdov.

Preostale družbe izvajajo posege v prostor izvajajo skladno z občinskimi prostorskimi akti. Tudi za občinske prostorske akte so bile izvedene presoje vplivov na okolje in pridobljena soglasja, zaradi česar ni ocenjenih škodljivih vplivov v zvezi z zemljišči/kmetijstvom, morjem, krčenjem gozdov.

Družba je s strani Agencije RS za okolje Ministrstva za okolje in prostor na podlagi varnostnega poročila prejela okoljevarstveno dovoljenje za celotno pristanišče. V okviru tega dokumenta so kot viri tveganja nastanka večje nesreče navedeni terminal za sadje zaradi uporabe hladilnih sredstev v tehnologiji hlajenja, terminal za tekoče tovore in tankerski privez. Pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja pomeni, da je obrat tehnično in kadrovsko usposobljen preprečevati in obvladovati tveganja večjih nesreč. Skladno z

zakonodajo moramo o tem javnost informirati, kar smo storili z Informacijo za javnost o varnostnih ukrepih ter zasnovi preprečevanja večjih nesreč, ki je dostopna na spletni strani: https://www.luka-kp.si/wp-content/ uploads/2022/07/Informacija-za-javnost-o-obratu-LK-2022.pdf. Informa-

cija za javnost je bila javnosti posredovana tudi v fizični obliki. Poleg rednega monitoringa vplivov delovanja pristanišča po potrebi, zlasti v fazi izvajanja večjih infrastrukturnih projektov, vzpostavimo dodaten monitoring vplivov, o katerih nadalje poročamo javnosti in pristojnim institucijam.

Skladno z navedenimi sistemi v družbi Luka Koper, d. d., z izvajanjem rednega monitoringa v procesu strateškega in letnega planiranja določimo cilje in ukrepe za dosego ciljev, ki so večinoma preventivno naravnani, ter s tem poskrbimo, da ne bi povzročili pomembnih negativnih vplivov na prizadete skupnosti.

Skupina Luka Koper z resnimi težavami in incidenti v zvezi s človekovimi pravicami, povezanimi s prizadetimi skupnostmi, ni bila seznanjena.

Strokovno podporo pri upravljanju tveganj in izvajanju ukrepov za blažitev prepoznanih vplivov zaradi emisij in v povezavi z rabo zemljišč upravi družbe (kot odgovornemu organu) nudijo strokovna področja, organizirana glede na osnovne poslovodske funkcije in specifične potrebe dejavnosti.

Za izvajanje ukrepov za obvladovanje vplivov v povezavi z rabo zemljišč, opredeljenih pod PT 38, skrbi področje financ in računovodstva, ki v okviru svojih nalog bdi nad izplačili koncesijske dajatve, nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča in vodnega povračila.

Za izvajanje ukrepov in uresničevanje ciljev na področju varstva okolja skrbijo posamezne organizacijske enote, za programe, ki vključujejo več enot in skupno infrastrukturo, pa skrbi področje varovanja zdravja in ekologije. To ima svetovalno, nadzorno, razvojno in operativno vlogo. V skladu z zahtevami ISO 14001 in EMAS ter strategijo podjetja sta imenovana predstavnik vodstva za okolje ter varnost in zdravje pri delu ter pooblaščenec za varstvo okolja.

Pri pomembnih okoljskih vidikih se postavijo letni merljivi cilji in pripravijo programi izboljšav poslovanja (PIP) za lažje in učinkovitejše doseganje

Luka Koper Letno poročilo 2024 | Trajnostno poročilo

154 (<) (>)

zastavljenih ciljev. PIP predstavlja ukrep, ki je sprejet za obvladovanje pre poznanega okoljskega vidika, preprečevanje ali ublažitev negativnih vplivov, zagotovitev sanacije vpliva ter obvladovanje dejanskih in potencialnih pozi tivnih učinkov. PIP je lahko naložba, lahko je strošek (npr. študija, vzdrževalni posegi, meritev) ali organizacijski ukrep. Ti postanejo del letnega poslovnega načrta družbe.

Realizacija programov izboljšav se pregleduje letno, doseganje zastavljenih ciljev pa se spremlja kvartalno in se o tem poroča upravi družbe. Ustreznost vzpostavljenega sistema ravnanja z okoljem se preverja in ocenjuje tudi v okviru rednih notranjih presoj in vodstvenega pregleda ter zunanje presoje sistemov kakovosti, učinkovitost izvedenih ukrepov pa na podlagi realiza cije PIP, doseganja ciljev in spremljanja postavljenih specifičnih kazalnikov, opredeljenih v poglavjih 16.2.5 Ukrepi in viri v zvezi s politikami na področju podnebnih sprememb (E1-3), 16.3.2 Ukrepi in viri v zvezi z onesnaževanjem (E2-2) ter 16.5.4 Ukrepi in viri v zvezi z biotsko raznovrstnostjo in ekosistemi (E4-3).

17.3.6 Cilji v zvezi z upravljanjem pomembnih negativnih vplivov, spodbujanjem pozitivnih vplivov ter upravljanjem pomembnih tveganj in priložnosti (S3-5)

V Skupini Luka Koper nimamo določenih časovno omejenih ciljev, usmer jenih v rezultate v zvezi z zmanjšanjem negativnih ali spodbujanjem pozitivnih vplivov ali upravljanjem pomembnih tveganj in priložnosti v zvezi s prizadetimi skupnostmi.

Spoštovanje človekovih pravic je sestavni del politik Skupine Luka Koper. Prizadevamo si zaščititi premoženje pred prevarami in koruptivnimi ravnanji z ustreznim notranjim kontrolnim sistemom. Zaposleni na delovnih mestih, ki so izpostavljena višjim tveganjem, dobijo v podpis izjave o povezanih osebah, varovanju notranjih informacij in izogibanju nasprotju interesov, ki so jih dolžni izvajati tudi v praksi.

Upravni, poslovodni in nadzorni organi se redno izobražujejo in nadgrajujejo svoje strokovno znanje v zvezi s poslovnim ravnanjem. Izkušnje in znanja upravnih in nadzornih organov so podrobneje opisani v poglavjih 4.3.2 Nadzorni svet družbe Luka Koper, d. d., in 4.3.3 Uprava družbe Luka Koper, d. d.

18.1.2 Politike o poslovnem ravnanju in korporativna kultura (G1-1)

Luka Koper, d. d., je v letu 2024 vzpostavila sistem vodenja za preprečevanje korupcije, ki izpolnjuje zahteve standarda ISO 37001:2016 Sistemi vodenja za preprečevanje korupcije. Sprejet je bil Poslovnik sistema vodenja družbe Luka Koper, d. d., za preprečevanje korupcije, ki opredeljuje vse ključne gradnike sistema: kontekst organizacije, vodenja in predanosti, vloge, odgovornosti in pooblastila, načrtovanje, podporo, izvedbo ter upravljanje in izboljševanje procesa.

Temeljna akta družbe Luka Koper, d. d., in Skupine Luke Koper na področju korporativne integritete sta Etični kodeks (sprejet 13.11.2024 in potrjen na nadzornem svetu 21.11.2024) in Politika preprečevanja korupcije (sprejeta in potrjena na nadzornem svetu 24. 8. 2023).

Etični kodeks ureja etična načela oz. pravila ravnanja zaposlenih v Skupini Luka Koper do sodelavcev in v poslovnih razmerjih z drugimi udeleženci v poslovnem okolju, zaupnosti podatkov, nasprotja interesov, prejemanja daril ter prijav kršitve načel etičnega ravnanja in drugih nepravilnosti v družbah.

pooblaščenca in komisij, njihove naloge, pristojnosti in odgovornosti, varovanje zaupnosti, obvladovanje nasprotja interesov, postopke obravnave kršitev ter vodenja evidenc in gradiva, spremljanja in poročanja, odločanje o poslovnem sodelovanju s kupci in dobavitelji, obravnavo in zlorabo notranjih informacij ter postopke usposabljanja in svetovanja.

O pomenu spoštovanja vrednot, zagotavljanja skladnosti poslovanja in korporativne integritete uprava seznanja in ozavešča zaposlene pri uvajanju v delovni proces ter rednimi internimi izobraževanji. Prav tako so ta pravila za zaposlene objavljena na intranetu, za zunanje deležnike pa je Etično kodeks dostopen na spretnih straneh družbe.

Po uveljavitvi Kodeksa ravnanja poslovnih partnerjev Skupine Luka Koper je bil v letu 2024 sistem finančnih kontrol preverjanja dobaviteljev in kupcev dopolnjen s podrobnim pregledom njihovega finančnega stanja ter nefinančnih kontrol in lastniške strukture, končnih lastnikov (t. i. beneficial owner) ter njihovega ugleda. Poslovne partnerje, ki delujejo v imenu ali v korist Skupine Luka Koper, se pred sklenitvijo ali podaljšanjem pogodbenega razmerja s tem seznani ter opozori na ničnost pogodbe v primeru podkupovanja. V vse pogodbe se vključuje protikorupcijska klavzula. V nabavnih postopkih, ki se vodijo tudi po Zakonu o javnem naročanju (ZJN-3), se preverjanje izvaja skladno z zahtevami področne zakonodaje, skrbnim preverjanjem poslovnih partnerjev ter pridobitvijo izjav KYC. Tveganja korupcije prepoznavamo z oblikovanim načrtom integritete in s spremljanjem veljavne zakonodaje in smernic referenčnih kodeksov ter Komisije za preprečevanje korupcije (KPK).

Svojim zaposlenim zagotavljamo enake možnosti ne glede na spol, raso, barvo kože, starost, zdravstveno stanje oziroma invalidnost, versko, politično ali drugo prepričanje, nacionalni ali socialni izvor, družinski status, premoženjsko stanje, spolno usmerjenost ali druge osebne okoliščine.

18.1 Poslovno ravnanje

18.1.1 Vloga upravnih, poslovodnih in nadzornih organov (ESRS 2 GOV-1)

Pri svojem poslovanju stremimo k spoštovanju in krepitvi korporativne kulture, integritete in skladnosti poslovanja. S takim pristopom zagotavljamo poslovanje, ki je skladno z zakonodajo in dobrimi poslovnimi običaji ter etičnimi načeli. Cilj je dolgoročno uspešno poslovanje, ki poleg dolgoročnega razvoja vključuje tudi zavezo trajnostnemu razvoju oziroma družbeno odgovornemu odnosu do skupnosti in naravnega okolja.

Skupina Luka Koper krepi proces uveljavljanja etičnih vrednot in njihovega ponotranjenja. Zasledujemo profesionalnost, lojalnost in integriteto v odnosu do zaposlenih, strank, lastnikov, medijev, dobaviteljev, državnih in lokalnih organov in drugih deležnikov ter poslovne odnose sklepamo transparentno, ob spoštovanju konkurenčnosti in dobrih poslovnih običajev ter z ničelno toleranco do koruptivnih ali etično spornih ravnanj ali nepoštene poslovne prakse. S takim pristopom zagotavljamo poslovanje, ki je skladno z zakonodajo in dobrimi poslovnimi običaji ter etičnimi načeli.

Za namene ažurnega odziva na zaznana tveganja in njihov vpliv na poslovanje poslovodstvo redno spremlja zaznana tveganja, o njih kvartalno poroča nadzornemu svetu. V okviru svojih pristojnosti sprejema ukrepe za zagotavljanje zakonitosti dela in učinkovitosti poslovanja, obravnava vprašanja, povezana z načeli etike in integritete, ter z njimi povezana pravila vedenja in ravnanja vodstva in zaposlenih.

V letu 2023 je bil posodobljen Pravilnik o delovanju pooblaščenca za korporativno integriteto in komisije za obravnavo prijav kršitev korporativne integritete ter obravnavo prijav v Skupini Luka Koper, ki opredeljuje imenovanje

18 Informacije o upravljanju

predloge za izboljšavo ali nadaljnje postopanje zoper odgovorne osebe ali kršitelje. Če se ugotovi, da obstajajo razlogi za sum storitve kaznivega dejanja, za katerega se storilec preganja po uradni dolžnosti, lahko prijavo ali njen del pooblaščenec odstopi v reševanje drugemu pristojnemu organu.

V zvezi z ravnanji pri upravljanju korporativne kulture se Skupina zaveda, da so zelo pomembna izobraževanja, ki se izvajajo po programu izobraževanj, prilagojenih ravni izpostavljenosti delovnih mest tveganjem korupcije, s predvideno frekvenco izobraževanja vsaj enkrat na leto. S programom usmerjenega izobraževanja zaposlenih se razvijajo kompetence za zgodnje prepoznavanje tveganj in uporabo zaščitnih ukrepov za preprečevanje koruptivnih dejanj. S tem v zvezi imamo pripravljen seznam delovnih mest z oceno višje stopnje tveganja v zvezi s korupcijo.

Družba si prizadeva tudi za varstvo okolja, ohranjanje narave in trajnostno upravljanje z viri (EMAS, ISO 14001 in varstvo pri delu ISO 45001).

18.1.3 Preprečevanje in odkrivanje korupcije in podkupovanja (G1-3)

Vsaka fizična ali pravna oseba lahko na pooblaščenca za korporativno integriteto in skladnost poslovanja, varstvo osebnih podatkov ter človekovih pravic naslovi prijavo zaradi kršitev korporativne integritete. Prijavo kršitve korporativne integritete je mogoče podati po varnem kanalu, ki je dostopen na spletni strani delniške družbe Prijava nepravilnosti - Luka Koper d.d. , ali neposredno pri pooblaščencu ali na naslov [email protected]. Vsaka prejeta prijava se evidentira v evidenco prijav.

Sume kršitev korporativne integritete obravnavata pooblaščenec za korporativno integriteto in skladnost poslovanja oz. v primeru potreb komisija, ki jo sestavljajo trije člani. Člane komisije na predlog pooblaščenca imenuje poslovodstvo. Pooblaščenec in člani delujejo neodvisno, v skladu z načelom skrbnosti, zaupnosti in veljavnimi profesionalnimi kodeksi ter vzpostavljenimi načeli, merili in etičnimi standardi ter v dobro družbe.

Poročila o prejetih prijavah redno kvartalno obravnava revizijska komisija nadzornega sveta in z njimi seznani tudi nadzorni svet.

Pooblaščenec obravnava vse prijave in obvestila, tudi anonimne.

osebnih podatkov, poslovnih skrivnosti itd. Z izvajanjem notranjih pregledov na podlagi ocen tveganosti se preverja skladnost izvajanja dejavnosti ter z njimi povezanih rezultatov s predpisanimi zahtevami in zahtevami sistema vodenja. V nabavnih postopkih se preverjanje izvaja skladno z zahtevami področne zakonodaje in s skrbnim preverjanjem poslovnih partnerjev. Tveganja korupcije prepoznavamo z oblikovanim načrtom integritete ter s spremljanjem veljavne zakonodaje, smernic referenčnih kodeksov in usmeritev Komisije za preprečevanje korupcije (KPK).

V veljavi je Pravilnik o darilih in gostoljubju, ki določa mejne vrednosti daril in gostoljubja in je dostopen vsem zaposlenim na portalu Luke Koper. Vodi se evidenca prejetih daril. V primeru negotovosti glede sprejema ali nudenja darila in gostoljubja se mora zaposleni posvetovati s pooblaščencem za korporativno integriteto in skladnost poslovanja.

V letu 2023 smo vzpostavili dodatni varni kanal za interno ali zunanjo prijavo nepravilnosti, ki upošteva poročanje notranjih in zunanjih deležnikov in podpira vsak izraz suma, v dobri veri ali na podlagi utemeljenega prepričanja. Zagotavlja se zaščita prijavitelja pred kakršnimi koli kaznovanjem ali povračilnimi ukrepi. V letu 2024 je bil sprejet Pravilnik o kršitvah obveznosti iz delovnega razmerja, v katerem so opisani mehanizmi za obravnavo morebitnih kršitev in sankcioniranje kršiteljev.

V zvezi z obravnavo prijav nepravilnosti varujemo identiteto prijavitelja in s podatki o prijavitelju ravnamo zaupno. Identitete prijavitelja ni dovoljeno ugotavljati. V primeru izvajanja morebitnih nedovoljenih povračilnih ukrepov zoper prijavitelja se lahko zoper zaposlene, ki izvajajo nedovoljene povračilne ukrepe, sprožijo ustrezni postopki po veljavni delovnopravni zakonodaji, o čemer se obvesti poslovodstvo družbe.

Pri obravnavi primerov prijav nepravilnosti pooblaščenec za korporativno integriteto in skladnost poslovanja pridobi in preveri vsa pomembna dejstva ter okoliščine, da se lahko ugotovi pravilno dejansko stanje, vsestransko razjasni podani sum kršitve ter omogoči ustrezna ocena dogodka ali ravnanja. Zadeva se zaključi v roku treh mesecev od prijema prijave. Če je sum utemeljen, se izda sklep in/ali predlagajo potrebni ukrepi za odpravo kršitve ali preprečitev nastanka škodljivih posledic oz. priporočila oz. usmeritve za odpravo ugotovljenih nepravilnosti. Pooblaščenec lahko poda tudi

Politika preprečevanja korupcije dopolnjuje Etični kodeks in določa, da je skladnost z načeli in pravili glede preprečevanja korupcije s spoštovanjem zakonov in predpisov odgovornost vseh posameznikov, ki delajo za Skupino ali v njenem imenu, kot so agencijski delavci, zunanji svetovalci, agenti, dejanski in potencialni kupci, dobavitelji in druge osebe, ki so povezane z nami. Skupina sledi načelu ničelne tolerance do nezakonitih in neetičnih in/ ali koruptivnih dejanj.

V veljavi je tudi Kodeks ravnanja poslovnih partnerjev Skupine Luka Koper, s katerim se seznanijo vsi dobavitelji tako, da ga prejmejo ob prejemu naročilnice, kar potrdijo z izjavo. Za vse posle, ki so pokriti s pogodbo, je izjava o seznanitvi sestavni del podpisane pogodbe, enako velja za pogodbe, sklenjene z našimi kupci. Poslovni partnerji s seznanitvijo s kodeksom oziroma s podpisom soglašajo, da bodo ravnali skladno s standardi, ki jih določa kodeks. Poslovni odnos temelji na tem, da ima poslovni partner svoje poslovanje usklajeno z zahtevami mednarodnih standardov poslovanja, ki vključujejo etično ravnanje, ravnanje, skladno z zakonodajo, spoštovanje človekovih pravic, okoljsko ozaveščenost in varnost pri delu, zaupnost itd. Kodeks ravnanja poslovnih partnerjev je podrobneje opisan v točki 17.1.2 Politike v zvezi z lastno delovno silo (S1-1) in objavljen na spletni strani Pomembni dokumenti – Luka Koper, d. d. (luka-kp.si). Družba je v letu 2024 v zvezi z upravljanjem tveganj kršitve integritete v nabavnih in prodajnih postopkih ter zaposlovanju sprejela dodatne interne akte z opredelitvijo ključnih korakov za upravljanje in obvladovanje teh tveganj. Ocenjevanje dobaviteljev in kupcev ter zaposlitev ključnih kadrov potekata na podlagi vnaprej določenih kriterijev.

Strategija korporativne integritete družbe Luka Koper, d. d., in Skupine Luke Koper (sprejeta leta 2019 in v veljavi do leta 2025) zasleduje izgradnjo sistema etičnih vrednot in njihovo ponotranjenje z zavedanjem, da so v korist vsem zaposlenim in družbam Skupine, ureja obvladovanje konflikta interesov, sistem prijaviteljev, preprečevanje pranja denarja, obravnavo in zlorabo notranjih informacij ter preiskovanje prevar. Konec leta 2023 je bil sprejet nov Strateški poslovni načrt za obdobje 2024–2028.

Notranji predpisi glede skladnosti poslovanja se dotikajo vseh področij delovanja, od operative, prodaje storitev ter razmerij z dobavitelji in delničarji do financ, računovodstva, varnosti, ekologije, varstva pri delu, varovanja Na podlagi ocene tveganj delovnih mest so prepoznana delovna mesta z višjim tveganjem. Osebe na delovnih mestih z višjo oceno tveganosti korupcije morajo izpolniti izjavo o obvladovanju nasprotja interesov s konkretizirano navedbo subjektov, s katerimi so povezane. Izjavo o obvladovanju nasprotja interesov letno podpišejo tudi člani nadzornega sveta, uprave ter preostali zaposleni na vodilnih delovnih mestih (b-1) in jo posredujejo pooblaščencu za korporativno integriteto in skladnost poslovanja, ki vodi seznam. Pooblaščenec za korporativno integriteto in skladnost poslovanja skrbi za nadzor nad izvajanjem delovanja sistema obvladovanja tveganj ko rupcije, nudi podporo zaposlenim v zvezi z vprašanji o tveganjih korupcije ter aktivnostih za preprečevanje korupcije.

V letu 2024 so bili s tem seznanjeni vsi novozaposleni, posebej pa so se usposabljanja s področja tveganj korupcije in integritete udeležili zaposleni, ki so bili prepoznani, da opravljajo dela na v zvezi s tem bolj tveganih delov nih mestih. Za zaposlitev ali napredovanje na ta delovna mesta se izvaja dodatno skrbno preverjanje po oceni tveganja delovnega mesta za pojavne oblike korupcije. Ozaveščanje in usposabljanje zaposlenih o tveganjih ko rupcije se izvaja po programu, ki ga najmanj enkrat letno ali ob večjih spre membah pripravi in posodobi pristojno kadrovsko področje v sodelovanju s pooblaščencem za korporativno integriteto in skladnost poslovanja.

Izvedlo se je izobraževanje ISO 37001:2016 Sistemi vodenja za preprečevanje korupcije. Izobraževanje je poglobljeno obravnavalo opredelitev korupcije, politiko podjetja do korupcije, postopke v zvezi z sumom in prijavo korupcije. Opredelila so se načela in usmeritve glede ravnanja pri darilih in pogostitvah, definirala so se tveganja nasprotja interesov in poslovna skrivnost.

V letu 2024 se je izobraževanja o preprečevanju in odkrivanju korupcije ude ležilo 149 zaposlenih oziroma 72,7 odstotka vseh zaposlenih v podjetju Luka Koper, d. d., pri katerih obstaja tveganje in so zajeti v program usposabljanja.

Vodstveni in vodilni delavci se izobražujejo enkrat letno.

Usposabljanje za boj proti korupciji in podkupovanju

Udeležba pri usposabljanju
Skupaj
Udeleženci usposabljanja skupaj
Pogostost
Kako pogosto je potrebno usposablja
Obravnavane teme in trajanje usposa
Opredelitev korupcije, politika, postop v zvezi s sumom/odkrivanjem, prijava nepravilnosti, darila in pogostitve, nas interesov, poslovna skrivnost
Integriteta v gospodarstvu
Integriteta v praksi
Korporacijsko upravljanje
Mobing
Korporativna kultura podjetij
Kršitve obveznosti iz delovnega razmo
Preprečevanje pranja denarja

Na podlagi izdelane ocene tveganj delovnih mest glede korupcije so bili zaposleni razdeljeni v tri skupine, in sicer za delovna mesta z nizkim, srednjim in visokim tveganjem. Kot funkcije, pri katerih obstaja tveganje, so bila prepoznana delovna mesta s srednjim in visokim tveganjem.

(<) (>) 157

	Funkcije, pri katerih obstaja tveganje	Vodstveni delavci in vodilni delavci	Upravni, poslovodni in nadzorni organi

	205	26	13
	149	11	11

inje	1 letno	1 letno	1 letno
abljanja
ki sprotje	0,75 ure	1,5 ure
			5 ur
			4,5 ure
			3 ure
			13 ur
			2 uri
erja			1 ura
			5 ur

18.1.4 Incidenti korupcije ali podkupovanja (G1-4)

Po internem kanalu za prijavo nepravilnosti je bilo v letu 2024 vloženih 35 prijav domnevnih kršitev korporativne integritete. Od 35 prijav se jih je 19 nanašalo na domnevno neenakopravno obravnavo ali morebitno zlorabo pravic v delovnem okolju podjetja. Od vseh vloženih prijav, sta se 2 nanašali na morebitne okoljske kršitve, o čemer poročamo v poglavju 15.1.13 Ostale informacije povezane z uredbo EMAS. Obe sta bili neutemeljeni.

V letu 2024 nobena oseba iz družb v Skupini po našem vedenju ni bila obsojena zaradi kršitev zakonodaje o korupciji in podkupovanju. Prav tako pri po slovanju s partnerji nismo zaznali primerov s področja korupcije ali pranja denarja in financiranja terorizma oz. takšnih dejanj zaznali pri zaposlenih.

Računovodsko poročilo

19 Računovodski izkazi družbe Luka Koper, d. d., in Skupine Luka Koper

19.1 Izkaz poslovnega izida

(v evrih)		Luka Koper, d. d.		Skupina Luka Koper
	Pojasnilo	2024	2023	2024	2023
Cisti prihodki od prodaje		326.914.003	309.284.223	330.064.897	312.772.489
Usredstveni lastni proizvodi in storitve		35.925	91.388	35.925	95.63
Drugi prihodki	2	3.540.071	4.040.758	5.462.529	6.068.50
Stroški materiala	ന	-20.378.613	-22.147.066	-20.574.905	-22.410.60
Stroški storitev	ব	-83.238.407	-85.222.742	-77.707.627	-79.867.05
Stroški dela	5	-115.838.058	-101.718.121	-124.697.724	-109.876.184
Amortizacija	6	-32.876.668	-32.263.102	-33.547.759	-32.819.53
Drugi odhodki	7	-11.777.569	-12.832.099	-12.044.350	-13.050.83
Poslovni izid iz poslovanja		66.380.684	59.233.239	66.990.986	60.912.423
Finančni prihodki		9.066.672	7.572.819	7.709.340	6.391.291
Finančni odhodki		-1.814.119	-1.683.570	-1.768.422	-1.709.016
Poslovni izid iz financiranja	8	7.252.553	5.889.249	5.940.918	4.682.27
Rezultati pridruženih družb		0	0	1.882.332	1.780.35
Poslovni izid pred obdavčitvijo		73.633.237	65.122.488	74.814.236	67.375.050
Obračunani davek	ರಿ	-14.443.470	-5.219.628	-14.589.465	-5.448.518
Odloženi davki		80.958	-5.452.838	91.299	-5.481.169
Čisti poslovni izid obračunskega obdobja		59.270.725	54.450.022	60.316.070	56.445.36
Čisti poslovni izid obračunskega obdobja lastnikov obvladujoče družbe		O	O	60.279.264	56.393.64
Cisti poslovni izid obračunskega obdobja lastnikov neobvladujočih deležev		0	0	36.806	51.72
Čisti dobiček na delnico	10	4,23	3,89	4,31	4,03

Pojasnila k računovodskim izkazom so njihov sestavni del in jih je treba brati v povezavi z njimi.

159 ( ( ) ( )

l l

19.2 Izkaz drugega vseobsegajočega donosa

(v	evrih)

Čisti poslovni izid obračunskega obdobja

a) Postavke drugega vseobsegajočega donosa, razvrščene po vrstah in združene v skupine:

Aktuarski dobički ali izgube iz pozaposlitvenih zaslužkov

Odloženi davek na aktuarske dobičke ali izgube

Spremembe presežka iz prevrednotenja finančnih sredstev, vrednotenih po pošteni vrednosti prek kapitala

Odloženi davek na prevrednotenje finančnih sredstev, vrednotenih po pošteni vrednosti prek kapitala

Postavke, ki pozneje ne bodo prerazvrščene v poslovni izid

Aktuarski dobički ali izgube iz pozaposlitvenih zaslužkov pridruženih družb

Postavke, ki pozneje ne bodo prerazvrščene v poslovni izid pridruženih družb

Celotni vseobsegajoči donos obračunskega obdobja

Celotni vseobsegajoči donos obračunskega obdobja lastnikov obvladujoče družbe

Celotni vseobsegajoči donos obračunskega obdobja lastnikov neobvladujočih deležev

160 ( ( ) ( )

	Luka Koper, d. d.		Skupina Luka Koper
Pojasnilo	2024	2023	2024	2023
	59.270.725	54.450.022	60.316.070	56.445.369

22	1.291.910	-280.760	1.390.651	-331.085
25	-124.891	23.947	-135.709	26.257
16	12.585.130	8.228.343	12.585.130	8.419.219
25	-2.768.729	-2.299.931	-2.768.729	-2.209.850
	10.983.419	5.671.599	11.071.343	5.904.54
	0	0	-1.090	-9.889
	0	0	-1.090	-9.889
	70.254.144	60.121.621	71.386.323	62.340.02
	70.254.144	60.121.621	71.349.517	62.288.30
	0	0	36.806	51.720

19.3 Izkaz finančnega položaja

(v evrih) SREDSTVA Nepremičnine, naprave in oprema Naložbene nepremičnine Neopredmetena sredstva Druga sredstva Delnice in deleži v družbah v Skupini Delnice in deleži v pridruženih družbah Druge nekratkoročne finančne naložbe Nekratkoročne poslovne terjatve Nekratkoročna sredstva Zaloge Kratkoročne finančne naložbe Poslovne ter druge terjatve in sredstva Sredstva iz pogodb s kupci Terjatve za davek od dohodka Denar in denarni ustrezniki Kratkoročna sredstva SKUPAJ SREDSTVA KAPITAL IN OBVEZNOSTI Osnovni kapital Kapitalske rezerve Rezerve iz dobička Rezerve, nastale zaradi vrednotenja po pošteni vrednosti Zadržani dobički Kapital lastnikov obvladujoče družbe Neobvladujoči deleži Skupaj kapital Rezervacije Odloženi prihodki Nekratkoročna posojila Druge nekratkoročne finančne obveznosti Nekratkoročne poslovne obveznosti Odložene obveznosti za davek Nekratkoročne obveznosti Kratkoročna posojila Druge kratkoročne finančne obveznosti Obveznosti za davek od dohodka Poslovne in druge obveznosti Kratkoročne obveznosti SKUPAJ KAPITAL IN OBVEZNOSTI

161 (1) (1)

		Luka Koper, d. d.		Skupina Luka Koper
Pojasnilo	31. 12. 2024	31. 12. 2023	31. 12. 2024	31. 12. 2023

11	472.839.605	452.753.184	486.164.111	465.724.409
12	15.802.948	15.386.143	15.519.622	15.088.082
	1.150.434	759.814	1.229.848	841.090
13	15.792.111	535.707	16.191.555	535.707
14	13.786.988	13.786.988	0	O
15	6.737.709	6.737.709	17.479.166	16.898.490
16	70.741.014	57.463.248	71.451.014	59.949.023
	39.991	39.991	39.991	39.991
	596.890.800	547.462.784	608.075.307	559.076.792
17	2.499.728	2.091.082	2.499.728	2.091.082
18	40.000.000	69.474.594	40.000.000	69.474.594
19	55.705.905	59.393.154	56.385.708	60.363.391
	1.109.031	253.653	1.109.031	253.653
	0	1.481.015	O	1.338.063
20	92.255.286	53.282.798	106.297.764	81.628.977
	191.569.950	185.976.296	206.292.231	215.149.760
	788.460.750	733.439.080	814.367.538	774.226.552

	58.420.965	58.420.965	58.420.965	58.420.965
	89.562.703	89.562.703	89.562.703	89.562.703
	318.401.186	288.765.823	318.401.186	288.765.823
	35.725.513	24.719.356	35.619.342	24.501.725
	45.491.178	43.878.553	82.442.809	81.464.730
	547.601.545	505.347.400	584.447.005	542.715.946
	0	0	356.568	337.002
21	547.601.545	505.347.400	584.803.573	543.052.948
22	22.836.361	22.838.101	23.622.629	23.612.486
23	38.555.285	33.958.480	39.475.656	34.959.122
24	93.786.135	93.979.370	78.786.135	93.979.370
	249.308	529.437	243.363	473.032
	378.488	98.146	362.886	82.544
25	5.421.372	2.608.710	5.373.747	2.560.607
	161.226.949	154.012.244	147.864.416	155.667.161
26	15.193.235	15.193.235	15.193.235	15.193.235
	384.481	431.961	320.644	372.914
	8.105.039	0	7.999.850	O
27	55.949.501	58.454.240	58.185.820	59.940.294
	79.632.256	74.079.436	81.699.549	75.506.443
	788.460.750	733.439.080	814.367.538	774.226.552

19.4 Izkaz denarnih tokov

(v	evrih)

(v evrih)		Luka Koper, d. d.
	2024	2023	2024	202
DENARNI TOK PRI POSLOVANJU
Cisti poslovni izid obračunskega obdobja	59.270.725	54.450.022	60.316.070	56.445.36
Prilagoditve za:
Amortizacija	32.876.668	32.263.102	33.547.759	32.819.53
Odpisi vrednosti in izgube pri prodaji nepremičnin, naprav, opreme in naložbenih nepremičnin	124.889	462.566	124.863	600.61
Dobiček pri prodaji nepremičnih, naprav in opreme, neopredmetenih sredstev in naložbenih nepremičnin	-489.348	-164.108	-347.662	-198.95
Popravek vrednosti terjatev	188.152	113.463	241.987	124.57
lzterjane slabljene terjatve in odpisane obveznosti	-215.583	-610.462	-230.580	-622.61
Odprava rezervacij	-373.927	-1.657.785	-373.927	-1.657.78
Finančni prihodki	-9.066.672	-7.572.819	-7.709.340	-6.391.291
Finančni odhodki	1.814.119	1.683.570	1.768.422	1.709.01
Pripoznani rezultat pridruženih družb po kapitalski metodi			-1.882.332	-1.780.35
Obračunani davek in odloženi davki	14.362.512	10.672.466	14.498.166	10.929.68
Dobiček iz poslovanja pred spremembo čistih kratkoročnih sredstev in davki	98.491.535	89.640.015	99.953.426	91.977.79
Sprememba drugih sredstev	-15.256.404	-319.067	-15.655.848	-319.06
Sprememba poslovnih terjatev	2.345.144	1.083.820	2.590.505	684.14
Sprememba zalog	-408.646	-494.874	-408.646	-494.87
Sprememba poslovnih obveznosti	-7.359.206	4.641.703	-6.955.222	4.798.99
Sprememba rezervacij	1.426.257	3.938.494	1.557.526	3.978.69
Sprememba nekratkoročno odloženih prihodkov	4.596.805	2.680.805	4.516.534	2.552.73
Denar, ustvarjen pri poslovanju	83.835.485	101.170.896	85.598.275	103.178.40
Izdatki za obresti	-1.818.695	-1.687.057	-1.772.998	-1.712.50
Izdatki za davek	-4.857.416	-16.543.596	-5.251.552	-16.652.84
Cisti denarni tokovi iz poslovanja	77.159.374	82.940.243	78.573.725	84.813.058
DENARNI TOK PRI NALOZBENJU
Prejete obresti	3.439.193	1.801.194	3.698.813	2.222.06
Prejete dividende in deleži v dobičku odvisnih družb	350.713	462.701	0
Prejete dividende in deleži v dobičku pridruženih družb	1.300.566	691.982	1.300.566	691.98
Prejete dividende in deleži v dobičku drugih družb	3.339.955	2.932.828	3.353.322	2.989.36
Prejemki od prodaje nepremičnin, naprav in opreme in neopredmetenih sredstev	803.000	684.918	717.903	707.52
Prejemki od prodaje naložbenih nepremičnin		19.587		31.82
Prejemki od prodaje, zmanjšanja finančnih naložb, danih posojil in depozitov	281.457.506	116.817.787	281.457.506	122.753.69
Prejemki denarja in denarnih ustreznikov ob izvedeni pripojitvi			36.731
Izdatki za nakup nepremičnin, naprav in opreme, neopredmetenih sredstev	-48.985.535	-44.533.865	-49.629.351	-44.751.57
Izdatki za nakup finančnih naložb, povečanje danih posojil in depozitov	-251.280.600	-188.704.100	-251.280.600	-193.704.10
Cisti denarni tokovi iz naložbenja	-9.575.202	-109.826.968	-10.345.110	-109.059.214
DENARNI TOK PRI FINANCIRANJU
Prejemki pri prejetih nekratkoročnih posojilih	15.000.000	60.000.000	0	60.000.000
lzdatki za vračilo nekratkoročnih posoji		-5.142.857	0	-5.142.85
Izdatki za vračilo kratkoročnih posojil	-15.193.385	-8.336.093	-15.193.385	-8.336.09
Izdatki za plačilo sredstev v najemu	-418.300	-447.188	-366.443	-395.13
Izplačane dividende	-28.000.000	-35.000.000	-28.000.000	-35.000.000
Cisti denarni tokovi iz financiranja	-28.611.685	11.073.862	-43.559.828	11.125.91
Cisto povečanje/zmanjšanje denarnih sredstev in njihovih ustreznikov	38.972.488	-15.812.863	24.668.787	-13.120.23
Začetno stanje denarnih sredstev in njihovih ustreznikov	53.282.798	69.095.661	81.628.977	94.749.21
Končno stanje denarnih sredstev in nijhovih ustreznikov	97 255 286	53 282 798	106 297 764	81 628 97

162 《》三

19.5 Izkaz lastniškega kapitala družbe

						Rezerve, nastale zaradi vrednotenja po pošteni vrednosti
(v evrih)	Osnovni kapital	Kapitalske rezerve		Zakonske rezerve Druge rezerve iz dobička	Zadržani dobički	Finančne naložbe	Aktuarski dobički in izgube	Skupaj kapita
Stanje na dan 31. decembra 2022	58.420.965	89.562.703	18.765.115	242.775.697	50.229.864	21.848.831	-1.377.395	480.225.780
Izplačilo dividend		0	0	0	-35.000.000	0	0	-35.000.000
Spremembe lastniškega kapitala – transakcije z lastniki	0	0	o	0	-35.000.000	0	O	-35.000.000
Vnos čistega poslovnega izida poročevalskega obdobja	O	O	0	()	54.450.022	0	0	54.450.022
Sprememba presežka iz prevrednotenja finančnih naložb, zmanjšana za davek	0	0	0		O	5.928.412	0	5.928.412
Sprememba aktuarskih dobičkov ali izgub, zmanjšana za davek	O	0	0			O	-256.813	-256.813
Celotni vseobsegajoči donos obračunskega obdobja	0	0	0	0	54.450.022	5.928.412	-256.813	60.121.621
Razporeditev dela čistega dobička poročevalskega obdobja na druge sestavine kapitala po sklepu organov vodenja in nadzora		O	0	27.225.011	-27.225.011	O
Drugi premiki v kapitalu	O	0	0	0	1.423.678	-1.452.366	28.688
Premiki v kapitalu			O	27.225.011	-25.801.333	-1.452.366	28.688
Stanje na dan 31. decembra 2023	58.420.965	89.562.703	18.765.115	270.000.708	43.878.553	26.324.877	-1.605.520	505.347.400
Izplačilo dividend		U	0	Ü	-28.000.000	0	U	-28.000.000
Spremembe lastniškega kapitala – transakcije z lastniki	0	O	0	0	-28.000.000	0	O	-28.000.000
Vnos čistega poslovnega izida poročevalskega obdobja	O	0	0		59.270.725	O	0	59.270.725
Sprememba presežka iz prevrednotenja finančnih naložb, zmanjšana za davek	0	0	0		0	9.816.400	0	9.816.400
Sprememba aktuarskih dobičkov ali izgub, zmanjšana za davek	O		0			0	1.167.019	1.167.019
Celotni vseobsegajoči donos obračunskega obdobja	0	0	o	0	59.270.725	9.816.400	1.167.019	70.254.144
Razporeditev dela čistega dobička poročevalskega obdobja na druge sestavine kapitala po sklepu organov vodenja in nadzora			0	29.635.363	-29.635.363	O
Drugi premiki v kapitalu	0	0	0	()	-22.737	0	22.737
Premiki v kapitalu	0	0	0	29.635.363	-29.658.100	0	22.737
Stanje na dan 31. decembra 2024	58.420.965	89.562.703	18.765.115	299.636.071	45.491.178	36.141.277	-415.764	547.601.545

163 《》三

19.6 Izkaz lastniškega kapitala Skupine

							Rezerve, nastale zaradi vrednotenja po pošteni vrednosti
(v evrih)	Osnovni kapital	Kapitalske rezerve	Zakonske rezerve	Druge rezerve iz dobička	Zadržani dobički	Finančne naložbe	Aktuarski dobički in izgube	Skupaj kapital lastnikov obvladujočih deležev	Kapital neobvladujočih deležev	Skupaj kapital
Stanje na dan 31. decembra 2022	58.420.965	89.562.703	18.765.115	242.775.697	85.232.747	22.232.861	-1.562.443	515.427.644	304.525	515.732.169
Izplačilo dividend	0	0	0	0	-35.000.000	0	0	-35.000.000	-19.243	-35.019.243
Spremembe lastniškega kapitala – transakcije z lastniki	0	0	0	0	-35.000.000	0	0	-35.000.000	-19.243	-35.019.243
Vnos čistega poslovnega izida poročevalskega obdobja	0	0	0	0	56.393.649	0	0	56.393.649	51.720	56.445.369
Sprememba presežka iz prevrednotenja finančnih naložb, zmanjšana za davek	0	0	0	0	0	6.209.369	0	6.209.369	0	6.209.369
Sprememba aktuarskih dobičkov ali izgub, zmanjšana za davek	0	0	0	0	0	0	-304.828	-304.828	0	-304.828
Druge sestavine vseobsegajočega donosa poročevalskega obdobja	0	0	0	0	0	0	-9.889	-9.889	0	-9.889
Celotni vseobsegajoči donos obračunskega obdobja	0	0	0	0	56.393.649	6.209.369	-314.717	62.288.301	51.720	62.340.021
Razporeditev dela čistega dobička poročevalskega obdobja na druge sestavine kapitala po sklepu organov vodenja in nadzora	0	0	0	27.225.011	-27.225.011	0	0	0	0	0
Drugi premiki v kapitalu	0	0	0	0	2.063.345	-2.117.354	54.009	0	0	0
Premiki v kapitalu	0	0	0	27.225.011	-25.161.666	-2.117.354	54.009	0	0	0
Stanje na dan 31. decembra 2023	58.420.965	89.562.703	18.765.115	270.000.708	81.464.730	26.324.876	-1.823.152	542.715.944	337.002	543.052.948
Prva konsolidacija - pripojitev Adria Investicije d. o. o.	0	0	0	0	-1.618.458	0	0	-1.618.458	0	-1.618.458
Izplačilo dividend	0	0	0	0	-28.000.000	0	0	-28.000.000	-17.240	-28.017.240
Spremembe lastniškega kapitala – transakcije z lastniki	0	0	0	0	-29.618.458	0	0	-29.618.458	-17.240	-29.635.698
Vnos čistega poslovnega izida poročevalskega obdobja	0	0	0	0	60.279.264	0	0	60.279.264	36.806	60.316.070
Sprememba presežka iz prevrednotenja finančnih naložb, zmanjšana za davek	0	0	0	0	0	9.816.401	0	9.816.401	0	9.816.401
Sprememba aktuarskih dobičkov ali izgub, zmanjšana za davek	0	0	0	0	0	0	1.254.942	1.254.942	0	1.254.942
Druge sestavine vseobsegajočega donosa poročevalskega obdobja	0	0	0	0	0	0	-1.090	-1.090	0	-1.090
Celotni vseobsegajoči donos obračunskega obdobja	0	0	0	0	60.279.264	9.816.401	1.253.852	71.349.517	36.806	71.386.323
Razporeditev dela čistega dobička poročevalskega obdobja na druge sestavine kapitala po sklepu organov vodenja in nadzora	0	0	0	29.635.363	-29.635.363	0	0	0	0	0
Drugi premiki v kapitalu	0	0	0	0	-47.363	0	47.363	0	0	0
Premiki v kapitalu	0	0	0	29.635.363	-29.682.726	0	47.363	0	0	0
Stanje na dan 31. decembra 2024	58.420.965	89.562.703	18.765.115	299.636.071	82.442.810	36.141.277	-521.936	584.447.005	356.568	584.803.573

Družba Logis-Nova, d. o. o., ni vključena v konsolidirane izkaze, ker za pošteno predstavitev finančnega položaja Skupine
ni pomembna. Družba posluje v zelo omejenem obsegu, brez zaposlenih oseb. V svojih knjigah izkazuje le nepremič
nine, bilančna vsota je na dan 31. decembra 2024 znašala 715.691 evrov. Čisti prihodki od prodaje poslovnega leta so
znašali 25.177 evrov. Družba je poslovno leto zaključila z dobičkom. Če bi se poslovanje družbe bistveno spremenilo, bi
Skupina to upoštevala v svojih konsolidiranih izkazih.

Družba Adria investicije, d. o. o. je bila dne 13. septembra 2024 izbrisana iz SDRG zaradi pripojitve k matični družbi Adria Terminali, d. o. o. Pripojitev je učinkovala od dne 1. januarja 2024.

Izjava o skladnosti

Računovodski izkazi družbe Luka Koper, d. d., in konsolidirani računovodski izkazi so sestavljeni v skladu z mednarodnimi standardi računovodskega poročanja (MSRP), ki jih je sprejel Svet za mednarodne računovodske standarde (IASB), s pojasnili, ki jih sprejema Odbor za pojasnjevanje mednarodnih standardov računovodskega poročanja (OPMSRP) in kot jih je sprejela Evropska unija, ter v skladu z določili Zakona o gospodarskih družbah.

Uprava Luke Koper, d. d., je računovodske izkaze potrdila 8. aprila 2025.

Podlage za merjenje

Računovodski izkazi družbe in Skupine so pripravljeni ob predpostavki, da bo družba/Skupina v prihodnje nadaljevala poslovanje, ker je družba v preteklosti poslovala z dobičkom in ima takojšen dostop do likvidnih sredstev.

Izkazi so pripravljeni ob upoštevanju izvirne vrednosti, razen pri finančnih naložbah, ki so vrednotene po pošteni vrednosti. Metode, uporabljene za merjenje poštene vrednosti, so opisane v pojasnilu 30: Finančni instrumenti in obvladovanje finančnih tveganj.

Funkcijska in predstavitvena valuta

Računovodski izkazi so sestavljeni v evrih, brez centov, ki so funkcijska valuta družbe/Skupine. Zaradi zaokroževanja lahko pride do zaokrožitvenih razlik.

20 Pojasnila k računovodskim izkazom

20.1 Podlage za pripravo računovodskih izkazov

Poročajoča družba

Luka Koper, pristaniški in logistični sistem, delniška družba (v nadaljevanju: družba), Vojkovo nabrežje 38, Koper, Slovenija, je obvladujoča družba Skupine Luka Koper (v nadaljevanju: Skupine), ustanovljena v državi Slovenija. V nadaljevanju so predstavljeni ločeni računovodski izkazi družbe Luka Koper, d. d., ter konsolidirani računovodski izkazi Skupine Luka Koper za leto, ki se je končalo 31. decembra 2024. Konsolidirani računovodski izkazi vključujejo izkaze obvladujoče družbe in izkaze odvisnih družb ter pripadajoče poslovne izide pridruženih družb.

Osnovna dejavnost pristanišča je pretovor in skladiščenje vseh vrst blaga, kar Skupina dopolnjuje z vrsto storitev na blagu in drugih storitev ter tako strankam zagotavlja celovito logistično podporo. Obvladujoča družba Luka Koper, d. d., na podlagi koncesijske pogodbe skrbi za pristaniško infrastrukturo in njen razvoj.

Odvisne družbe, vključene v konsolidirane izkaze, so:

Luka Koper INPO, d. o. o., 100 %
Adria Terminali, d. o. o., 100 %
TOC, d. o. o., 68,13 %

Pridružene družbe, vključene v konsolidirane izkaze:

Adria Transport, d. o. o., 50 %
Adria Transport Croatia, d. o. o., 50 %, v 100-% lasti družbe Adria Transport, d. o. o.
Adria-Tow, d. o. o., 50 %
Adriafin, d. o. o., 50 %
Vinakoper, d. o. o. Koper, 39,40 %, v 78,81-% lasti družbe Adriafin, d. o. o.
Avtoservis, d. o. o., 49 %

Družba, ki ni vključena v konsolidirane izkaze, na dan 31. decembra 2024:

• Logis-Nova, d. o. o., 100 %

Uporaba ocen in presoj

Skladno z MSRP poslovodstvo pri pripravi računovodskih izkazov poda ocene, presoje in predpostavke, ki vplivajo na uporabo usmeritev in na izkazane vrednosti sredstev ter obveznosti, prihodkov in odhodkov. Ocene so oblikovane glede na izkušnje iz prejšnjih let in pričakovanja v obračunskem obdobju. Način oblikovanja ocen ter s tem povezane predpostavke in negotovosti so razkriti v pojasnilih k posameznim postavkam.

Ocene, presoje in predpostavke se redno pregledujejo. Dejanski rezultati lahko od teh ocen odstopajo, zato se ocene stalno preverjajo in se oblikujejo njihovi popravki. Spremembe računovodskih ocen se pripoznajo v obdobju, za katerega se ocene spremenijo, oziroma za vsa prihodnja obdobja, na katera spremembe vplivajo.

Glede vprašanja podnebnih sprememb je družba/Skupina mnenja, da ne predstavljajo pomembnih elementov pri ocenjevanju, presojanju ali vrednotenju računovodskih postavk. Z vidika zakonodaje prav tako ni bilo relevantnih sprememb, ki bi lahko vplivale na uporabo ocen in presoj družbe/Skupine.

Luka Koper letno poročilo 2024 | Računovodsko poročilo 166

21 Povzetek pomembnih informacij o računovodskih usmeritvah

21.1 Uporabljene računovodske usmeritve

Računovodske usmeritve, navedene v nadaljevanju, so bile dosledno uporabljene v vseh obdobjih, ki so prikazan računovodskih izkazih.

Družbe v Skupini Luka Koper uporabljajo enotne računovodske usmeritve, ki so bile po potrebi spremenjene in pr gojene usmeritvam Skupine.

21.1.1 Posli v tuji valuti

Posle, izražene v tuji valuti, družba/Skupina preračuna v evre po referenčnem tečaju Evropske centralne banke na o posla. Denarna sredstva in obveznosti, izraženi v tuji valuti na dan izkaza finančnega položaja, so preračunani v dom čo valuto po referenčnem tečaju Evropske centralne banke, veljavnem na zadnji dan obračunskega obdobja. Teča razlike so pripoznane v izkazu poslovnega izida.

21.1.2 Nepremičnine, naprave in oprema

Nepremičnine, naprave in opremo družba/Skupina pripozna izključno:

če je verjetno, da bodo bodoče gospodarske koristi povezane s sredstvom pritekale v družbo ter
če je nabavno vrednost mogoče zanesljivo izmeriti.

Družba/Skupina jih uporablja pri opravljanju storitev, jih daje v najem drugim ali jih uporablja za pisarniške namene jih bo po pričakovanjih uporabljala več kot eno leto.

Ob nabavi sredstev pomembnih vrednosti družba/Skupina razporedi prvotno pripoznani znesek po njegovih pomer nejših delih. Olij delitve sredstva po delih se odraža v njegovi gospodarski koristi (objekti, skladiščne in manipulativ površine ter oprema za prekladanje).

Nadomestni deli in oprema za vzdrževanje se navadno obravnavajo kot zaloga in se v poslovnem izidu pripozn kot porabljeni. Pomembnejše nadomestno opremo družba/Skupina pripozna kot opredme na sredstva, če pričakuje, da se bodo uporabljali v več kot enem obračunskem obdobju. Če je nadomestne del

167 (<) (>)

	opremo za vzdrževanje mogoče uporabljati samo v povezavi s posameznim osnovnim sredstvom, se obračunajo kot opredmetena sredstva.
la v rila-	Nepremičnine, naprave in oprema se merijo po nabavni vrednosti. Sredstvo se izkazuje po nabavni vrednosti, zmanj šani za amortizacijski popravek vrednosti in nabrano izgubo zaradi slabitve. Nabavna vrednost nepremičnih, naprav in opreme je ustreznik denarne cene na dan pripoznanja.
	Zemljišča so obravnavana ločeno in se ne amortizirajo.
dan ma- ajne	21.1.2.1 Stroški izposoje V nabavno vrednost nepremičnin, naprav in opredstvijo tudi stroški izposojanja skladno z MRS 23, če jih je mogoče neposredno pripisati nakupu, gradnji sredstva v pripravi. Ce si družba oziroma Skupina iz posodi sredstva nenamensko in jih ni mogoče pripisati neposredno nakupu sredstva v pripravi, usredstvi sorazmern del stroškov, izračunanih na podlagi ponderirane letne obrestne mere, vendar samo za pomembne naložbe (vrednost naložbe nad 1 milijon evrov in čas izgradnje, daljši od 12 mesecev). Iz načina usredstvovanja obresti so izvzete nalož be, ki trajajo že vrsto let, vendar v poročanem letu niso imele vlaganj (naložbe v mirovanju).
	Stroški zposojanja se usredstvujejo, dokler je sredstvo preneseno v uporabo, se stroški iz posojanja ne usredstvujejo več. Znesek stroškov izposojanja, usredstven v obdobju, ne sme preseči zneska stroškov izposojanja, ki nastanejo v istem obdobju.
i ter mb- vne	21.1.2.2 Stroški zaslužkov zaposlencev in honorarji, ki izhajajo neposredno iz gradnje ali pridobitve Družba/Skupina všteva v nabavno vrednost nepremičnih, naprav in opreme tudi stroške delovne sile, ki je neposredno povezana z izvedbo naložbe, in sicer kadar gre za pomernbne naložbe (za obvladujočo družbo, če je vrednost naložbe nad 1 milijon evrov in čas izgradnje daljši od 12 mesecev oziroma za odvisne in pridružene družbe, če vrednost nalož be presega 3 odstotke vseh opredmetenih osnovnih sredstev in traja izgradnja dlje od 12 mesecev).
alo ete- e in	Stroški delovne sile se usredstvo v pripravi. Ko je sredstvo preneseno v uporabo, se stroški de lovne sile ne usredstvujejo več.

Uporabljene življenjske dobe nepremičnin, naprav in opreme so:

Sredstva	2024	2023
Gradbeni objekti	16,67–60 let	16,67−66,67 let
Transportna in prekladalna oprema	5–45 let	5−25 let
Računalniška oprema	4–8 let	4−5 let
Druga oprema	4–20 let	4−12 let

21.1.2.5 Odprava pripoznanja

Pripoznanje knjigovodske vrednosti posamezne nepremičnine, naprave in opreme družba/Skupina odpravi ob odtujitvi, če od njene uporabe ali odtujitve ne pričakuje prihodnjih gospodarskih koristi. Dobički ali izgube iz odtujitve posamezne nepremičnine, naprave in opreme se določijo kot razlika med prihodki iz odtujitve in knjigovodsko vrednostjo ter se vključijo v poslovni izid.

21.1.2.6 Pravice do uporabe sredstev

Družba/Skupina skladno s standardom MSRP 16 izkazuje najeme med pravicami do uporabe sredstev. Področje uporabe MSRP 16 obsega najeme vseh sredstev, vendar z nekaterimi izjemami. Najemojemalci morajo skladno s standardom vse najeme obračunavati po enotnem modelu brez razlikovanja med poslovnim in finančnim najemom v okviru izkaza finančnega položaja. Standard najemnikom omogoča dve izjemi pri pripoznanju, in sicer v primeru najemov sredstev z majhno vrednostjo (npr. osebni računalniki) in kratkoročnih najemov (tj. najemov, ki trajajo 12 mesecev ali manj). Najemnik na datum začetka najema pripozna obveznost plačila najemnine (tj. obveznost iz najema) in sredstvo, ki predstavlja pravico do uporabe temeljnega sredstva v času trajanja najema (tj. sredstvo iz pravice do uporabe).

21.1.3 Naložbene nepremičnine

Naložbene nepremičnine ima družba/Skupina v lasti, da bi prinašale najemnino ali povečevale vrednost nekratkoročne naložbe. Za merjenje vrednosti naložbenih nepremičnin družba/Skupina uporablja model nabavne vrednosti. Amortizacija se obračunava po metodi enakomernega časovnega amortiziranja ob upoštevanju ocenjene dobe koristnosti posameznega sredstva. Zemljišča se ne amortizirajo. V najem dani objekti so razdeljeni na sestavne dele glede na ocenjeno dobo koristnosti. Uporabljene življenjske dobe naložbenih nepremičnin so:

Naložbene nepremičnine	2024	2023
Zgradbe	16,67–60 let	16,67–66,67 let

-

21.1.2.3 Kasnejši stroški

Deli nekaterih nepremičnin, naprav in opreme lahko zahtevajo nadomestitve v rednih presledkih. Sredstvo se lahko pridobi tudi za občasne nadomestitve, kot je zamenjava predelnih sten v zgradbi, ali za enkratne nadomestitve. Knjigovodska vrednost delov, ki so zamenjani, se preneha pripoznavati.

Nadomestitve delov nepremičnin, naprav in opreme ter večjih remontov se vodijo kot investicija in so amortizirane v predvideni dobi koristnosti, ki je po pričakovanjih daljša od enega obračunskega obdobja in se v večini primerov razlikuje od dobe koristnosti glavnega sredstva.

Nadomestni deli večjih vrednosti se obravnavajo kot naprave ali oprema, ki se amortizirajo ne glede na začetek uporabe. Nadomestni deli, ki se uporabljajo pri enem samem sredstvu, se ravno tako amortizirajo v dobi koristnosti tega sredstva.

Pri vsaki nadomestitvi dela sredstva ali pred večjim remontom družba/Skupina ločeno izkazuje novo nabavno vrednost dela nepremičnine, naprave ali opreme ter odpravi pripoznanje morebitne preostale knjigovodske vrednosti nadomeščenega dela. Zmanjša se nabavna vrednost sredstva ter sorazmerno s tem še do takrat obračunani popravek vrednosti, razlika se pripozna med odhodki pri slabitvah, odpisih in izgubah pri prodaji nepremičnin, naprav in opreme ter naložbenih nepremičnin.

21.1.2.4 Amortizacija

Znesek amortizacije v vsakem obdobju se pripozna v poslovnem izidu.

Sredstvo se začne amortizirati na dan, ko je razpoložljivo za uporabo.

Nepremičnine, naprave in opremo družba/Skupina amortizira po metodi enakomernega časovnega amortiziranja ob upoštevanju ocenjene dobe koristnosti vsake posamezne nepremičnine, naprave in opreme. Ob nabavi sredstev, ki se delijo na dele, se prvotno pripoznani znesek razporedi po njegovih pomembnejših delih in posebej amortizira vsak ta del. Nadomestni deli večjih vrednosti se obravnavajo kot naprave ali oprema, ki se amortizirajo ne glede na začetek uporabe. Nadomestni deli, ki se uporabljajo pri enem samem sredstvu, pa se amortizirajo v dobi koristnosti tega sredstva. Cilj delitve sredstva po delih se odraža v njegovi gospodarski koristi.

Uporabljena metoda amortiziranja se preveri ob koncu vsakega poslovnega leta.

Zemljišča, sredstva v pridobivanju, nekratkoročna sredstva, razvrščena v skupino (za odtujitev) za prodajo, in umetnine se ne amortizirajo.

21.1.7 Druga sredstva

Druga sredstva vključujejo dane predujme za pridobitev nepremičnin, naprav in opreme. Vsi dani predujmi so zavarovani z bančnimi garancijami, ki jih družba/Skupina prejme od dobavitelja.

21.1.8 Dana posojila, depoziti, zakladne menice in terjatve

Med finančna sredstva, vrednotena po pošteni vrednosti prek izkaza drugega vseobsegajočega donosa, družba uvršča delnice, ki kotirajo na borzi. Ob začetnem pripoznanju se finančna sredstva izmerijo po pošteni vrednosti, izjema so terjatve do kupcev, ki ne vsebujejo pomembne sestavine financiranja (kar se določi v skladu z MSRP 15) in se izmerijo po transakcijski ceni (kot je opredeljeno v MSRP 15). Če gre za finančno sredstvo, ki je izmerjeno po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, družba/Skupina prišteje ali odšteje transakcijske stroške, ki neposredno izhajajo iz pridobitve ali izdaje finančnega sredstva. Za pošteno vrednost se upošteva tržno oblikovana vrednost, kot je zaključni borzni tečaj delnice. Spremembe poštene vrednosti družba/Skupina pripozna v drugem vseobsegajočem donosu znotraj kapitala. V skladu z MSRP 9 družba/Skupina presoja tudi morebitne znake oslabitve lastniškega sredstva, in sicer objektiven dokaz oslabitve je pomembno in dolgotrajno znižanje poštene vrednosti pod njegovo nabavno vrednost. Pri odpravi pripoznanja družba/Skupina dobičke oziroma izgube izkaže skozi rezultat preteklih let. Pri obračunavanju nakupa in prodaje se uporablja datum trgovanja. Neopredmeteno osnovno sredstvo se na začetku pripozna po nabavni vrednosti. Po začetnem pripoznanju se neopredmetena sredstva izkazujejo po svoji nabavni vrednosti, zmanjšani za amortizacijski popravek vrednosti in izgube zaradi slabitve. 21.1.4.1 Amortizacija Ko je sredstvo na voljo za uporabo, to pomeni, ko je na kraju in v stanju, ki sta potrebna za načrtovano delovanje, se začne amortizirati. Neodpisana vrednost neopredmetenega sredstva s končno dobo koristnosti se zmanjšuje po metodi enakomernega

Dana posojila, depoziti, zakladne menice ter terjatve družba/Skupina pripozna na datum poravnave in jih meri po odplačni vrednosti. Prihodki od obresti, dobički ali izgube zaradi oslabitev in dobički ali izgube iz tečajnih razlik se pripoznajo v izkazu poslovnega izida. Tudi odprava pripoznanja se izkaže v poslovnem izidu.

21.1.8.1 Terjatve iz poslovanja

V poslovnih knjigah družba/Skupina ločeno evidentira nekratkoročne in kratkoročne terjatve do kupcev. Terjatve za zamudne obresti od omenjenih terjatev se izkazujejo zabilančno. Nekratkoročne in kratkoročne terjatve iz poslovanja so ob pripoznanju izkazane z zneski, ki izhajajo iz pogodb ali ustreznih knjigovodskih listin. Terjatve, za katere so sproženi postopki sodne izterjave ali pri katerih so dolžniki v enem od insolvenčnih postopkov, družba/Skupina prenese na konte spornih in dvomljivih terjatev. Med drugimi poslovnimi terjatvami in drugimi sredstvi družba/Skupina izkazuje kratkoročno odložene stroške oziroma odhodke ter kratkoročno nezaračunane prihodke.

Naložbe v druge delnice in deleže, za katere ni delujočega trga, ter naložbe v vzajemne sklade, za katere je objavljena dnevna vrednost enote premoženja vzajemnega sklada, je družba/Skupina razvrstila med sredstva, vrednotena po pošteni vrednosti prek izkaza poslovnega izida. Trajanje in metoda amortiziranja za neopredmeteno sredstvo s končno dobo koristnosti se pregledata najmanj konec vsakega poslovnega leta. Če se pričakovana doba koristnosti sredstva razlikuje od prejšnjih ocen, se trajanje amortiziranja ustrezno spremeni.

Oblikovanje popravkov vrednosti terjatev

Za zapadle terjatve do kupcev družba/Skupina na podlagi starostne strukture ter individualne presoje oblikuje popravke vrednosti terjatev. Popravki vrednosti terjatev do podjetij, v katerih je uveden insolvenčni ali likvidacijski postopek, se oblikujejo v celotni višini (100 odstotkov) terjatve ob začetku postopka. Skladno z MSRP 9 ima družba/

-

21.1.4 Neopredmetena sredstva

časovnega amortiziranja v obdobju koristnosti sredstva. Vsa neopredmetena sredstva imajo končno dobo koristnosti.

Doba koristnosti neopredmetenega sredstva, ki izhaja iz pogodbenih ali drugih pravnih pravic, ne presega dobe pogodbenih ali drugih pravnih pravic, lahko pa je krajša, odvisno od obdobja, v katerem se pričakuje, da bo sredstvo v uporabi. Ocenjena doba koristnosti za druga neopredmetena sredstva je 10 let (uporabljene življenjske dobe so podane v tabeli, ki sledi).

Neopredmetena sredstva	2024	2023
Nekratkoročne premoženjske pravice	3−10 let	3−10 let
Stroški razvoja	10 let	10 let

21.1.5 Finančne naložbe v odvisna in pridružena podjetja

Družba vse finančne naložbe v odvisne in pridružene družbe vrednoti po nabavni vrednosti. Skupina izkazuje le naložbe v pridružene družbe, ki jih meri po kapitalski metodi. Družba/Skupina na vsak dan izkaza finančnega položaja oceni, ali obstajajo kakšni nepristranski dokazi o morebitni oslabljenosti finančne naložbe. Slabitev naložb se pripozna v izkazu poslovnega izida

21.1.6 Finančna sredstva

Finančna sredstva so razvrščena v razrede, kot sledi:

1. finančna sredstva, vrednotena po odplačni vrednosti,
1. finančna sredstva, vrednotena po pošteni vrednosti prek izkaza drugega vseobsegajočega donosa, in
1. finančna sredstva, vrednotena po pošteni vrednosti prek izkaza poslovnega izida.

	21.1.11.2 Kapitalske rezerve in rezerve iz dobička Družba/Skupina ima oblikovane zakonske rezerve, kot narekuje Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1), in sicer naj manj v višini 10 odstotkov osnovnega kapitala. Kapitalske in zakonske rezerve niso sestavni del bilančnega dobička in ne morejo biti predmet delitve. Statutarnih rezerv družba/Skupina nima, saj jih statut ne predvideva.
	21.1.11.3 Rezerve, nastale zaradi vrednotenja po pošteni vrednosti Rezerve, nastale zaradi vrednotenja po pošteni vrednosti, izvirajo iz naslova vrednotenja finančnih naložb, merjenih po pošteni vrednosti, ter iz naslova nerealiziranih aktuarskih dobičkov in izgub.
	21.1.11.4 Zadržani dobički Zadržani dobički so sestavljeni iz nerazdeljenega čistega dobička vseh preteklih let ter nerazporejenega dela čistega poslovnega izida poslovnega leta.
	21.1.11.5 Dividende Dividende so pripoznane v računovodskih izkazih obvladujoče družbe, ko je sprejet sklep skupščine delničarjev o izplačilu dividend.
	21.1.11.6 Odobreni kapital Na dan 31. decembra 2024 družba/Skupina ni imela odobrenega kapitala.
	21.1.12 Rezervacije
	21.1.12.1 Rezervacije za tožbe in odškodnine Družba/Skupina oblikuje rezervacije za prejete tožbe in odškodnine, ki so povezane z domnevnimi kršitvami pri poslo vanju. Oblikovanje in višina rezervacij se določata na podlagi teh sodil: • ali ima družba/Skupina sedanjo obvezo (pravno ali posredno), ki je posledica preteklega dogodka, • verjetnost, da bo pri poravnavi obveznosti (tožbe) potreben odtok (rezervacija se pripozna, če je verjetnost velika), • možnost zanesljive ocenitve obveze.
	21.1.12.2 Rezervacije za odpravnine in jubilejne nagrade Skladno s podjetniško kolektivno pogodbo in z zakonskimi predpisi je družba/Skupina dolžna obračunati in izpla čati jubilejne nagrade ter odpravnine ob upokojitvi. Za izmero teh zaslužkov družba/Skupina uporablja vrednotenje aktuarske obveznosti v skladu s pričakovano rastjo plač od dneva vrednotenja do predvidene upokojitve zaposlene osebe. To pomeni vračunavanje zaslužkov sorazmerno z opravljenim delom. Ocenjena obveznost se pripozna v višini sedanje vrednosti pričakovanih prihodnjih izdatkov. Pri merjenju ocenimo tudi predvideno povišanje plač in fluktuacijo zaposlencev.
	Na osnovi aktuarskega izračuna družba/Skupina pripozna aktuarske dobičke ali izgube tekočega leta za odpravnine v drugem vseobsegajočem donosu v kapitalu, stroške sprotnega službovanja in stroške obresti pa v izkazu poslovnega

Skupina za poslovne terjatve oblikovan model oslabitve, ki ne temelji zgolj na realiziranih kreditnih izgubah, temveč tudi na pričakovanih kreditnih izgubah. Družba/Skupina oblikuje popravek vrednosti terjatev tudi iz naslova še nezapadlih terjatev glede na oceno tveganja. Ocena tveganja je sestavljena iz bonitetne ocene kupca, ki jo na podlagi svojih kriterijev oblikuje družba/Skupina, ter iz naslova ocene tveganja države, iz katere kupec izhaja. Preveritev kriterijev za oceno tveganja kupca izvede družba/Skupina enkrat letno, najkasneje pa pred koncem obračunskega leta. Terjatve, pri katerih ocene tveganja ni mogoče oziroma ni racionalno pridobivati, so opredeljene kot srednje tveganje.

Izgube zaradi slabitev bremenijo druge poslovne odhodke v zvezi s terjatvami.

21.1.9 Denar

Denarna sredstva vključujejo gotovino (denar v blagajni), knjižni denar (stanje denarnih sredstev na računih pri bankah ali drugih finančnih ustanovah), denar na poti (denar, ki se prenaša iz blagajne na račun pri banki) in denarne ustreznike, med katere se uvrščajo kratkoročni depoziti in vloge v bankah z zapadlostjo največ tri mesece po pridobitvi.

Pri opredelitvi ali gre za denarne ustreznike, sta po MRS 7 ključna ročnost in namen. Namen denarnih ustreznikov je poravnavanje kratkoročnih denarnih obveznosti in ne vzpostavljanje naložb oziroma povečevanje finančnih prihodkov. Da bi naložbo označili kot denarni ustreznik, mora biti takoj pretvorljiva v znan znesek denarnih sredstev, tveganje spremembe njene vrednosti pa mora biti nepomembno.

Denarna sredstva v tujih valutah družba/Skupina izkazuje ločeno na računih pri bankah. Stanje denarnih sredstev v tujih valutah se pretvori v domačo valuto po referenčnem tečaju Evropske centralne banke na dan poročanja.

21.1.10 Zaloge

Zaloge materiala družba/Skupina vrednoti po nabavni vrednosti ali čisti tržni vrednosti, in sicer po nižji izmed njiju. Količinska enota zaloge materiala se ovrednoti po nabavni ceni, ki jo sestavljajo nakupna cena, uvozne in druge nevračljive nakupne dajatve ter neposredni stroški nabave. Med nevračljive nakupne dajatve se doda tudi tisti davek na dodano vrednost, ki se ne povrne. Nakupna cena se zmanjša za dobljene popuste. Družba/Skupina za zmanjševanje količin materiala na zalogi uporablja metodo tehtanih povprečnih cen. Drobni inventar, dan v uporabo, družba/Skupina takoj prenese med stroške. Zaloge se zaradi okrepitve ne prevrednotijo.

21.1.11 Kapital

21.1.11.1 Osnovni kapital

Osnovni kapital družbe/Skupine v znesku 58.420.965 evrov je razdeljen na 14.000.000 delnic, ki so prosto prenosljive. Nominalna vrednost delnice je na dan 31. decembra 2024 znašala 4,17 evra.

21.1.13 Nekratkoročno razmejeni prihodki

V odvisni družbi Luka Koper INPO, d. o. o., so med nekratkoročnimi odloženimi prihodki zajete prejete donacije in odstopljeni prispevki za socialno varnost, za katere velja namenska poraba, in sicer za investicije v osnovna sredstva ter za pokrivanje stroškov v zvezi z zaposlovanjem invalidov. Nekratkoročno odloženi prihodki se prenašajo v prihodke v velikosti ugotovljenih namensko porabljenih stroškov oziroma odhodkov.

21.1.14 Državne podpore

Vse vrste državne podpore se v začetku pripoznajo v izkazu finančnega položaja kot odloženi prihodki, ko obstaja zagotovilo, da bo družba/Skupina podpore prejela in bo izpolnila pogoje v zvezi z njimi. Državne podpore, prejete za kritje stroškov, se dosledno pripoznajo v izkazu poslovnega izida v obdobjih, v katerih nastajajo zadevni stroški, ki naj bi jih te nadomestile.

21.1.15 Koncesijska dejavnost

V skladu s Pomorskim zakonikom sta septembra 2008 družba Luka Koper, d. d., in Republika Slovenija v okviru Uredbe o upravljanju koprskega tovornega pristanišča, opravljanju pristaniške dejavnosti, podelitvi koncesije za upravljanje, vodenje, razvoj in redno vzdrževanje pristaniške infrastrukture v tem pristanišču uredili razmerje s koncesijsko pogodbo in koncesijsko razmerje opredelili za obdobje 35 let od sklenitve pogodbe.

V obvladujoči družbi se oblikujejo nekratkoročni razmejeni prihodki za stroške gospodarske javne službe rednega vzdrževanje pristaniške javne infrastrukture v višini, ki ustreza višini presežka prihodkov iz naslova pristaniških pristojbin nad stroški gospodarske javne službe. V primeru presežka stroškov nad prihodki iz naslova pristaniških pristojbin se v višini presežka odpravijo nekratkoročno razmejeni prihodki. Izračun rezervacij za obveznosti do zaposlencev iz naslova odpravnin in jubilejnih nagrad temelji na aktuarskem izračunu na dan 31. decembra 2024, v katerem so bile upoštevane predpostavke:

Koncesionar mora skladno z določili koncesijske pogodbe in Zakonom o preglednosti finančnih odnosov in ločenem evidentiranju različnih dejavnosti (ZPFOLERD-1) svoje poslovne knjige voditi na način, da zagotovi ločeno računovodsko spremljanje dejavnosti, ki jih izvaja na podlagi podeljenih izključnih pravic.

V svojih poslovnih knjigah družba Luka Koper, d. d., vodi ločeno računovodsko evidenco prihodkov iz naslova pristaniških pristojbin v posameznem letu in stroškov opravljanja koncesijskih dejavnosti. Morebitni presežek prihodkov iz naslova pristaniških pristojbin nad stroški vzdrževanja pristaniške infrastrukture koncesionar zadrži kot nekratkoročno odložene prihodke za stroške vzdrževanja pristaniške infrastrukture v prihodnjih letih v skladu s členom 9.3 koncesijske pogodbe. Računovodsko spremljanje dejavnosti gospodarske javne službe temelji na usmeritvah in načelih stroškovnega računovodstva ter sodilih ločenega evidentiranja.

Družba Luka Koper, d. d., tako skladno s koncesijsko pogodbo z Republiko Slovenijo ter sodili, potrjenimi s strani Republike Slovenije, oblikuje nekratkoročno odložene prihodke gospodarske javne službe rednega vzdrževanja pristaniške infrastrukture v višini, ki ustreza višini presežka prihodkov iz naslova pristaniških pristojbin nad stroški gospodarske

izida. Za jubilejne nagrade, v izkazu poslovnega izida so prikazani tako stroški sprotnega službovanja in stroški obresti kot aktuarski dobički ali izgube.

Upoštevana je smrtnost na osnovi tablic umrljivosti iz leta 2007 za slovensko populacijo, ločeno za moške in ženske, znižana za 10 odstotkov (aktivna populacija). Skupno za zaposlence na dan 31. decembra 2024 to pomeni med 0,3-odstotno in 0,6-odstotno smrtnost za naslednje poslovno leto (glede na število zaposlencev).
Upoštevana je predpostavka o fluktuaciji zaposlenih, ki je linearno padajoča od 2,0 odstotka pri 18 letih do 0,0 odstotka pri 58 letih, nato konstantna pri 0,0 odstotka. Skupno za zaposlence na dan 31. decembra 2024 to pomeni med 0,5-odstotno in 0,8-odstotno letno fluktuacijo za naslednje poslovno leto. Fluktuacija zaposlenih zaradi večjega obsega odpovedi delovnega razmerja s strani delodajalca ni upoštevana.
Upoštevano je predvideno upokojevanje posameznega zaposlenega na podlagi podatkov o spolu, datumu rojstva in doseženi delovni dobi na dan 31. decembra 2024 v skladu s 27. členom ZPIZ-2 in s tretjo alinejo 1. odstavka 28. člena. Vključen je tudi pogoj, da se ženske ne bodo upokojile pred 56. in moški pred 58. letom starosti ne glede na skupno delovno dobo. Zgodnejše ali poznejše upokojevanje glede na predvideni datum upokojitve ni upoštevan. V primeru, da zaposlenemu pripada jubilejna nagrada v roku dveh mesecev po predvidenem datumu upokojitve, se oblikuje rezervacije tudi za to jubilejno nagrado.
Za leti 2025 do 2027 so upoštevane stopnje povečanja povprečnih plač v RS iz pregleda makroekonomskih gibanj z napovedmi BS, objavljenega decembra 2024. Od leta 2028 naprej je predvideno, da se bodo povprečne plače v RS letno višale za inflacijo (MDS, oktober 2024) in za realno rast v višini 1,4 odstotka. Za izračun povprečne mesečne plače v RS so osnova povprečne plače od oktobra 2023 do novembra 2024, povečane za rast z aktuarskimi predpostavkami glede nominalne stopnje rasti povprečnih bruto plač v RS. Za izračun povprečnih plač za zadnjih 12 mesecev, preračunanih na mesec, se upoštevajo podatki SURS, objavljeni za leto 2023.
Upoštevano je povečanje osnovnih bruto plač in variabilnega dela plač v višini letne inflacije, povečane za realno rast v višini 0,4 odstotka, vendar ne več, kot je predvidena povprečna rast plač v RS. Upošteva se tudi rast plač zaradi napredovanja, in sicer za 0,5 odstotka letno ter dodatek na skupno delovno dobo v višini 0,5 odstotka osnovne plače za vsako izpolnjeno leto skupne delovne dobe. V primeru štirih individualnih pogodb v obvladujoči družbi in treh individualnih pogodb v odvisnih družbah se dodatek na delovno dobo ne zaračunava. Tako bi bila nominalna letna stopnja rasti mesečnih plač v družbi/Skupini zaradi inflacije in realne rasti v prihodnjem letu 2,6-odstotna, v letu 2026 2,6-odstotna, v letu 2027 2,5-odstotna in od leta 2028 dalje 2,5-odstotna.
Diskontna stopnja za izračun na dan 31. decembra 2024 je določena v višini 3,4 odstotka, kar odraža donosnost visoko kakovostnih podjetniških obveznic (bonitetna ocena AA) na dan 31. decembra 2024, nominiranih v EUR, ob upoštevanju povprečnega utežnega trajanja obvez družbe/Skupine (glede na izračunani znesek obvez pred diskontiranjem) od bilančnega datuma do izplačila po posamezni vrsti zaslužka (9,4−13,8 leta).

javne službe. V primeru presežka stroškov nad pristaniških pristojbin se v višini presežka odpravijo nekratkoročno odloženi prihodki

Gospodarska javna služba zbiranja odpadkov s plovil na območju koprskega pristanišča se izvaja v skladu z Ured Družba Luka Koper, d. d., je kot koncesionar od Republike Slovenije kot koncedenta pridobila izključno pravico za iz bo o načinu, predmetu in pogojn izvajanja državne gospodarske javne službe zbranja odpadkov s plovil (Ur. I. RS, št. 59/2005) ter Uredbo o pristaniških zmogljivostih za prevzem ladijskih odpadkov in ostankov tovora (Ur. I. RS, št. vajanje pristaniških dejavnosti ravnanja s tovorom in pomorskega prometa na območju pristanišča ter s 78/2008). Dejavnost obsega redno prevzemanje ladijskih odpadkov in ostankov tovora, nameščanje pristaniških zmotem povezano izključno pravico za vodenje in upravljanje in razvoj pristaniške infrastrukture, ki ni gljivosti za prevzem odpadkov in ostankov tovora v skladu s predpisi, ki urejajo pristaniške znogljivosti za prevzem, namenjena za javni promet, in je v okviru 44. člena Pomorskega zakonika pridobila tudi izključno pravico do izvajanja sprejemanje sporočil o nameri oddaje ladijskih odpadkov in ostankov tovora, ločeno zbiranje, razvrščanje in skladišče gospodarske javne službe rednega vzdrževanja pristaniške infrastrukture, namenjene za javni promet. nje prevzetih odpadkov in ostankov tovora z uporabo pristaniških zmogljivosti za prevzem, oddajo v obdelavo zaradi Odvisna družba Luka Koper INPO, d. o. o., izvaja kot izpolnitveni posamična opravila za gospodarsko javno ponovne uporabe, recikliranja ali odstranjevanja ostankov predpisi na področju varstva okolja, ki službo rednega vzdrževanja pristaniške infrastrukture namenjene za javni promet na območju koprskega pristanišča urejajo ravnanje z odpadki, ter obveščanje javnosti in uporabnikov o načinu oddajanja odpadkov in ostankov tovora. v imenu in za račun družbe Luka Koper, d. d. Za namene poročanja gospodarske javne službe zbiranja odpadkov s plovil je družba Luka Koper, d. d., na osnovi zahtev ZPFOLERD-1 upoštevala načela stroškovnega računovodstva ter sodila ločenega evidentiranja.

Obenem vodi Luka Koper, d. d., v skladu s členom 7.9.6 koncesijske pogodbe tudi evidenco investicijskih vlaganj v pristaniško infrastrukturo v posameznem poslovnem letu. Družba Luka Koper, d. d., mora investicijska vlaganja v Do 31. decembra 2016 je družba Luka Koper, d. d., gospodarsko javno službo zbiranja odpadkov s plovil izvajala prek posameznem poslovnem letu navesti v posebnem dodatku k letnemu poročilu, ki ga mora pregledati in potrditi poo svoje odvisne družbe Luka Koper INPO, d. o., ki je delovala kot njen izpolnitveni pomočnik. Družbi sta imeli sklenjeno blaščeni revizor. medsebojno pogodbo o sodelovanju. Luka Koper INPO, d. o. je v celoti obvladovana s strani družbe Luka Koper, d. d. in družbi se na podlagi ustaljene prakse sodišča EU štejeta za isto ekonomsko celoto. S 1. januarjem 2017 sta Družba Luka Koper, d. d., v skladu s členom 10.1 koncesijsko dajatev, ki znaša 3,5 odstotka ustvarjenega letnega prihodka, zmanjšanega za v tem letu pobrane pristaniške pristojbine. Osno va za odmero koncesijske dajatve se ugotavlja na podlagi revidiranega izida družbe Luka Koper, d. imenu in za račun družbe Luka Koper, d. d.

družbi sklenili aneks k pogodbi, s katerim sta določili, da družba Luka Koper INPO, d. o. o. od 1. januarja 2017 kot izpolnitveni pomočnik izvaja gospodarsko javno službo zbiranja odpadkov s plovil na območju koprskega pristanišča v d. Znesek letne koncesijske dajatve se med letom plačuje v obliki mesečnih akontacij, izračunanih najkasneje do 30. julija tekočega leta na podlagi revidiranih podatkov preteklega koledarskega leta. Pristojbine predstavljajo 21.1.17 Finančne obveznosti 2,2 odstotka poslovnih prihodkov obvladujoče družbe in so vsebinsko sestavni del poslovnih prihodkov. Višino pristoj Prejeta posojila družba/Skupina na začetku pripozna po pošteni vrednosti, po začetnem pripoznanju pa po odplačni bin določi obvladujoča družba Luka Koper, d. d., v soglasju z državo. Preostalih 97,8 odstotka poslovnih prihodkov obvrednosti ob upoštevanju metode veljavnih obresti. Glede na ročnost so pripoznanju uvrščena vladujoče družbe ustvari družba iz naslova opravljanja storitev pretovora in skladiščenja, za katere se cene oblikujejo med nekratkoročne oziroma kratkoročne finančne obveznosti. Na zadnji dan leta so vse finančne obveznosti, ki za na osnovi tržnih zakonitosti. Razvoj in obnovo pristaniške infrastrukture izvaja obvladujoča družba v svojem imenu padejo v plačilo v prihodnjem letu, prenesene med kratkoročne finančne obveznosti. Prejeta posojila so zavarovana z in za svoj račun. Po preteku koncesionar upravičen do povračila neamortiziranega dela vlaganj. Zaradi bianko menicami in s finančnimi zavezami. navedenih določil koncesijske pogodbe Skupina ne uporablja OPMSRP 12.

Koncedent je ob prenehanju koncesijskega razmerja dolžan družbi Luka Koper, d. d., povrntu sredstva, vložena v razvoj pristaniške infrastrukture, v višin revidiranega dela vrednosti vlaganj v naprave, opre mo in objekte koncesije, pod pogojem, da so bila vlaganja izvršena na podlagi predhodnega pisnega soglasja koncedenta.

Skladno z veljavno koncesysko pogodbo prične koncedent postopek priprav za nov javni razpis za izbiro koncesio narja najmanj dve leti pred potekom te koncesije. V primeru, da je za novega koncesionarja ponovno izbrana družba Luka Koper, d. d., je ta oproščena plačila dela koncesijske dajatve, ki se plača ob podpisu nove koncesijske pogodbe, s čimer preneha njena pravica do povračila neamortiziranega dela vrednosti investicijskih vlaganj.

172 (<) (>)

21.1.16 Gospodarska javna služba zbiranja odpadkov s plovil na območju koprskega pristanišča

21.1.18 Poslovne obveznosti

Med nekratkoročnimi poslovnimi obveznostmi družba/Skupina izkazuje prejete varščine za najete poslovne prostore in zadržana plačila za garancijo. Med kratkoročnimi obveznostmi so ločeno izkazane kratkoročne obveznosti do do baviteljev, države in zaposlencev. Med drugimi obveznostmi družba/Skupina izkazuje kratkoročno odlože ne prihodke ter kratkoročno vnaprej vračunane stroške oziroma odhodke.

so največji svetovni ladjarji, velike svetovne multinacionalke, končne uporabnice naših storitev ter druge večje ali manjše domače in tuje družbe, za katere koprsko pristanišče predstavlja najhitrejšo in najkakovostnejšo logistično storitev. Poslovne prihodke družba/Skupina izkazuje in razkriva skladno z MSRP 15. Družba/Skupina je prepoznala vse aktivne pogodbe, sklenjene s kupci, in jih presojala na podlagi petih korakov, ki jih standard narekuje. Iz analize izhaja, da vse pogodbe izpolnjujejo kriterije novega standarda za pripoznavanje prihodkov, izvedbene obveznosti so v pogodbah ustrezno opredeljene, kar omogoča njihovo razvrščanje in merjenje ter določitev časa njihove izpolnitve. Večina prihodkov izhaja iz pogodb, opredeljenih kot enostavna dobava storitev. Pogodbe ne vsebujejo ločenih izvršitvenih Davek od dobička družba/Skupina obračunava skladno z Zakonom o davku od dohodkov pravnih oseb. Osnova za obračun davka od dohodka je bruto dobiček, povečan za davčno nepriznane stroške in zmanjšan za zakonsko dovoljene olajšave. Od tako dobljene osnove je obračunana obveznost za davek od dohodka pravnih oseb. Uporabljena stopnja davka za leto 2024 znaša 22 odstotkov. 21.1.20 Odloženi davki Z namenom izkazovanja ustreznega poslovnega izida v obdobju poročanja družba/Skupina obračunava tudi odlože-

21.1.22.2 Prihodki od najemnin

Družba/Skupina zajema pretežno prihodke od naložbenih nepremičnin, to je gradbenih objektov in zemljišč, ki jih daje v poslovni najem. Družba/Skupina prihodke od najemnin uvršča med poslovne prihodke.

21.1.22.3 Drugi prihodki

obvez in družba/Skupina meni, da je veljavna računovodska usmeritev za pripoznavanje prihodkov v skladu z zahtevami standarda. Cene se v družbi/Skupini določajo tako fiksno kot variabilno. Variabilne so takrat, kadar družba/Skupina predvidi količinski popust. Količinski popusti se dosegajo na podlagi dogovorjenih količin pretovora. ne davke. Te izkazuje kot odložene terjatve za davek in odložene obveznosti za davek. Pri obračunavanju odloženih davkov uporabi metodo obveznosti po izkazu finančnega položaja. Knjigovodsko vrednost sredstev in obveznosti družba/Skupina primerja z njihovo davčno vrednostjo, razliko med obema vrednostma pa opredeli kot stalno ali začasno razliko.

Med drugimi prihodki se izkazujejo poslovni prihodki od prodaje nepremičnin, naprav in opreme, subvencije, donacije, prejete odškodnine in preostali prihodki. Državne in druge subvencije v največji meri predstavljajo prejeta sredstva iz naslova razvojnih dejavnosti na področju evropskih razvojnih projektov, ki so namenjeni povečanju konkurenčnosti pristanišča, energetski učinkovitosti, okoljski varnosti in zagotavljanju učinkovitosti pristaniških procesov. Prejete subvencije za kritje stroškov so pripoznane strogo dosledno kot prihodki v obdobjih, v katerih nastajajo zadevni stroški, ki naj bi jih nadomestile.

Pri pripoznavanju prihodkov iz opravljenih storitev družba/Skupina uporablja metodo odstotka dokončanosti del na dan izkaza finančnega položaja, kajti takrat je izpolnjen pogoj prenosa obvladovanja blaga/storitve. Družba/Skupina to doseže, saj ne ustvarja sredstva, ki ga lahko podjetje uporablja za druge namene, in ima izterljivo pravico do plačila za dotlej dokončano izvajanje. Po tej metodi so prihodki pripoznani v obračunskem obdobju, v katerem so storitve opravljene. Družba/Skupina svojih storitev ne prodaja z roki zapadlosti, ki so daljši od enega leta, zato tudi ne pripoznava prihodkov in odhodkov iz financiranja. Razkrivajo se zneski vsake pomembne vrste prihodkov, pripoznane v obdobju, ter prihodki od prodaje domačim in tujim kupcem. Odložene terjatve za davek se pripoznajo za vse odbitne začasne razlike, če je verjetno, da bo na voljo zadosten obdavčljivi dobiček, v breme katerega bo mogoče uporabiti odbitne začasne razlike. Izračunajo se po davčnih stopnjah, za katere je pričakovati, da se bodo uporabljale v obdobju, ko bo terjatev povrnjena. Odložene obveznosti za davek se pripoznajo za vse obdavčljive začasne razlike, izračunane po davčnih stopnjah, za katere je pričakovati, da se bodo uporabljale v obdobju, ko bo obveznost poravnana.

21.1.19 Davek od dobička

Prihodki iz naslova črpanja zadržanih prispevkov plač se pripoznajo skladno z Zakonom o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov v višini namensko porabljenih sredstev. Preostali prihodki se pripoznajo, ko se upravičeno pričakuje, da bodo vodili do prejemkov. Osnovna dejavnost družbe/Skupine je pretovor in skladiščenje vseh vrst blaga, storitve na blagu in z njimi povezane druge storitve. Vse storitve družba/Skupina opravlja v Sloveniji, tako za domače kot tuje kupce. Tuji kupci prihajajo s tržišč celinske Evrope, ki so za družbo/Skupino najpomembnejša, kot tudi iz držav Azije in Amerike. Kupci

Odložene terjatve za davek in odložene obveznosti za davek se pobotajo, če obstaja zakonska pravica pobotati odmerjene terjatve za davek in odmerjene obveznosti za davek od dohodka ter če so odloženi davki vezani na isto obdavčljivo pravno osebo in isti davčni organ.

21.1.21 Čisti dobiček na delnico

Osnovni in popravljeni čisti dobiček na delnico se izračuna tako, da se čisti poslovni izid poslovnega leta deli s tehtanim povprečnim številom navadnih delnic.

21.1.22 Prihodki

21.1.22.1 Poslovni prihodki

Prihodki iz pogodb s kupci

Poslovanje družbe/Skupine je izpostavljeno strateškim, poslovnim in finančnim tveganjem, ki so močno odvisna od tržnih zakonitosti, kar zahteva njihovo aktivno spremljanje. Prepoznavanje tveganj je opisano v poslovnem poročilu v 14. poglavju z naslovom Obvladovanje tveganj in priložnosti. Poleg strateških in poslovnih tveganj se družba/Sku pina sooča tudi s finančnimi tveganji, med katerimi so najpomembnejša tveganje spremembe poštene vrednosti, obrestno, likvidnostno, valutno in kreditno tveganje ter tveganje ustrezne kapitalske sestave. Kako družba/Skupina ugotavlja in obvladuje finančna tveganja, je razkrito v pojasnilu 30: Finančni instrumenti in obvladovanje finančnih tveganj.
21.1.28.1 Poštena vrednost Poštena vrednost se uporablja pri finančnih sredstvih, vrednotenih po pošteni vrednosti. Vse preostale postavke v računovodskih izkazih so predstavljene po nabavni oziroma odplačni vrednosti.
Pri merjenju poštene vrednosti nefinančnega sredstva mora družba/Skupina upoštevati zmožnost tržnega ude leženca, da ustvarja gospodarske koristi s skrajno in najboljšo uporabo sredstva ali z njegovo prodajo drugemu udeležencu na trgu, ki bo sredstvo uporabil v skrajni in najboljši meri.
Družba/Skupina uporablja metode vrednotenja, ki so primerne v danih okoliščinah in za katere so na voljo za dostni podatki, predvsem z uporabo ustreznih tržnih vhodnih podatkov in minimalno uporabo netržnih vhodnih podatkov.
Vsa sredstva in obveznosti, ki so v računovodskih izkazih merjeni ali razkriti po pošteni vrednosti, so razvrščeni v hi erarhijo poštene vrednosti na podlagi najnižje ravni vhodnih podatkov, ki so pomembni za merjenje celotne poštene vrednosti:
1. raven – tržne cene (neprilagojene) z delujočega trga za podobna sredstva in obveznosti, 2. raven – model vrednotenja, ki neposredno ali posredno temelji na tržnih podatkih, 3. raven – model vrednotenja, ki ne temelji na tržnih podatkih.
Za sredstva in obveznosti, ki so bili v računovodskih izkazih pripoznani že v predhodnih obdobjih, družba/Skupina ob zaključku vsakega obdobja poročanja ugotovi, ali je prišlo do prehoda med ravnmi, in sicer tako, da ponovno preveri razporeditev sredstev, upoštevajoč najnižjo raven vhodnih podatkov, ki so pomembni za merjenje celotne poštene vrednosti.
Hierarhija poštenih vrednosti sredstev in obveznosti družbe/Skupine je predstavljena v pojasnilu 30: Finančni in strumenti in obvladovanje finančnih tveganj.
21.1.29 Podlage za konsolidacijo
Konsolidirani računovodski izkazi so skupek izkazov obvladujoče družbe in njenih odvisnih družb.

21.1.23 Finančni prihodki in finančni odhodki

Finančni prihodki vključujejo prihodke od obresti na dana posojila, depozite, zakladne menice, obresti za nepravočasno plačane terjatve za storitve, prihodke od dividend, prihodke od odsvojitve za prodajo razpoložljivih finančnih sredstev in prihodke iz naslova pozitivnih tečajnih razlik. Prihodki od obresti se pripoznajo ob nastanku z uporabo efektivne obrestne mere. Prihodki od dividend se izkažejo v poslovnem izidu, ko je uveljavljena pravica do izplačila.

Finančni odhodki obsegajo stroške obresti za prejeta posojila, obresti iz najemov, kot izhajajo iz standarda MSRP 16, negativne tečajne razlike in izgube zaradi slabitve vrednosti finančnih sredstev, ki se pripoznajo v izkazu poslovnega izida. Stroški izposojanja in odobritev posojil se pripoznajo v izkazu poslovnega izida skozi celotno zapadlost posojila.

21.1.24 Odhodki – stroški

Stroški kot odhodki se pripoznajo v obdobju, v katerem nastanejo. Razvrščeni so v skladu s svojo naravo. Izkazujejo in razkrivajo se po naravnih vrstah. Odhodki se pripoznajo, če je zmanjšanje gospodarskih koristi v obračunskem obdobju povezano z zmanjšanjem sredstev ali s povečanjem dolga in če je to zmanjšanje mogoče zanesljivo izmeriti.

21.1.25 Izkaz drugega vseobsegajočega donosa

V izkazu drugega vseobsegajočega donosa sta prikazana čisti poslovni izid in drugi vseobsegajoči donosi. Drugi vseobsegajoči donos vsebuje postavke prihodkov in odhodkov, ki niso pripoznani v izkazu poslovnega izida, vendar vplivajo na lastniški kapital.

21.1.26 Izkaz denarnih tokov

V družbi/Skupini se poroča o denarnih tokovih iz poslovanja po posredni metodi na podlagi postavk v izkazu finančnega položaja z dne 31. decembra 2024 in 31. decembra 2023, izkaza poslovnega izida za leto 2024 ter dodatnih podatkov, ki so potrebni za prilagoditev odtokov in pritokov.

21.1.27 Izkaz sprememb lastniškega kapitala

Izkaz sprememb lastniškega kapitala prikazuje gibanje posameznih sestavin kapitala v poslovnem letu (celoto prihodkov in odhodkov ter transakcij z lastniki, ko delujejo kot lastniki), vključno z uporabo čistega poslovnega izida. Vključen je izkaz vseobsegajočega donosa, ki čisti dobiček tekočega obdobja povečuje za vse prihodke in odhodke, ki jih je družba/Skupina neposredno pripoznala v kapitalu.

21.1.28 Upravljanje tveganj

Družba/Skupina spremlja tveganja in jih poskuša obvladovati na vseh ravneh poslovanja. Pri ocenjevanju tveganj upošteva različne dejavnike. Ustrezno upravljanje tveganj se zagotavlja z njihovim pravočasnim prepoznavanjem in obvladovanjem ter z usmeritvami in politikami, opredeljenimi v dokumentih celovitega sistema vodenja.

b) Nekratkoročne obveznosti z zavezami. Če je pravica podjetja do odloga odvisna od tega, ali podjetje izpolnjuje določene pogoje, ti pogoji vplivajo na to, ali je pravica do odloga obstajala ob zaključku poročevalskega obdobja, če se od podjetja zahteva, da izpolnjuje pogoje ob koncu ali pred koncem poročevalskega obdobja, in ne če se od podjetja zahteva, da izpolnjuje pogoje po zaključku poročevalskega obdobja. Sprememba prav tako vsebuje pojasnilo termina »poravnava« za namen razvrstitve obveznosti kot kratkoročne ali nekratkoročne. • Spremembe MSRP 16 – Najemi: obveznost iz najema v transakciji prodaje in povratnega najema. Sprememba
vsebuje zahtevo, da prodajalec-najemnik določi »plačilo najemnin« ali »spremenjeno plačilo najemnin« tako, da ne bi pripoznal dobička ali izgube, ki se nanaša na pravico do uporabe, ki jo zadrži.
• Spremembe MRS 7 – Izkaz denarnih tokov in MSRP 7 – Finančni inštrumenti: razkritja v zvezi z dogovori o financiranju dobaviteljev. Spremembe zahtevajo, da podjetja zagotovijo nekatera posebna razkritja (kvalitativna in kvantitativna) v zvezi z dogovori o financiranju dobaviteljev. Spremembe dajejo tudi napotke o značilnostih dogovorov o financiranju dobaviteljev.
Sprejetje teh sprememb obstoječih standardov in pojasnil ni privedlo do pomembnih sprememb računovodskih izka zov družbe/Skupine.
Standardi in spremembe obstoječih standardov, ki jih je izdal OMRS in sprejela EU, vendar še niso v veljavi
Na datum odobritve teh računovodskih izkazov je OMRS izdal nove standarde in spremembe obstoječih standardov, ki jih je EU že sprejela, vendar še niso stopili v veljavo. .
Te spremembe stopijo v veljavo za poročevalsko obdobje, ki se začne 1. januarja 2025:
Spremembe MRS 21 – Vplivi sprememb deviznih tečajev: pomanjkanje zamenljivosti. Spremembe uvajajo zahteve za presojo, kdaj je valuta zamenljiva v drugo valuto in kdaj ne. Spremembe zahtevajo, da podjetje oceni promptni (spot) menjalni tečaj, če ugotovi, da valuta ni zamenljiva v drugo valuto.
Sprejetje teh sprememb obstoječega standarda in pojasnil ne bo imelo pomembnega vpliva na računovodske izkaze družbe/Skupine.
Novi standardi in spremembe obstoječih standardov, ki jih je izdal OMRS, vendar jih EU še ni sprejela
Trenutno se MSRP, kot jih je sprejela EU, bistveno ne razlikujejo od predpisov, ki jih je sprejel Odbor za medna rodne računovodske standarde (OMRS), z izjemo teh novih standardov in sprememb obstoječih standardov, ki stopijo v veljavo za poročevalsko obdobje, ki se začne 1. januarja 2026 oziroma 1. januarja 2027, in jih EU še ni sprejela:
Spremembe razvrščanja in merjenja finančnih instrumentov (spremembe MSRP 9 in MSRP 7). Te spreminjajo nas lednje zahteve v MSRP 7 in MSRP 9:

21.1.29.1 Odvisne družbe

Odvisne družbe so podjetja, ki jih obvladuje obvladujoča družba, posredno ali neposredno. Obvladovanje obstaja, ko je naložbenik izpostavljen spremenljivemu donosu ali upravičen do spremenljivega donosa v podjetju, v katero naložbi, ima možnost vplivati na finančne in poslovne odločitve ter obstaja povezava med vplivom in donosom. Presoja obvladovanja se opravi ob nakupu naložbe in na podlagi zaznave spremenjenih dejstev in okoliščin obvladovanja.

Računovodski izkazi odvisnih družb so vključeni v konsolidirane računovodske izkaze od datuma, ko se obvladovanje začne, do datuma, ko preneha.

21.1.29.2 Pridružene družbe

Pridružene družbe so družbe, v katerih ima Skupina pomemben vpliv, ne obvladuje pa njihove finančne in poslovne usmeritve. Naložbe v pridružene družbe se ob začetnem pripoznanju merijo po nabavni vrednosti, nato pa se obračunavajo po kapitalski metodi. Konsolidirani računovodski izkazi Skupine zajemajo delež Skupine v dobičkih in izgubah pridruženih družb, izračunan po kapitalski metodi po opravljeni uskladitvi računovodskih usmeritev od datuma, ko se pomemben vpliv začne, do datuma, ko se konča. Če je delež Skupine v izgubah pridružene družbe večji od njenega deleža, se knjigovodska vrednost deleža Skupine zmanjša na nič, delež v nadaljnjih izgubah pa se preneha pripoznavati.

21.1.29.3 Posli, izvzeti iz konsolidacije

Iz konsolidiranih računovodskih izkazov so izločena stanja, nerealizirani dobički in izgube oziroma prihodki in odhodki, ki izhajajo iz poslov znotraj Skupine. Nerealizirane izgube se izločijo na enak način kot dobički, pod pogojem, da obstaja dokaz o slabitvi.

21.1.30 Na novo sprejeti standardi in pojasnila

Standardi in pojasnila, ki so predstavljeni v nadaljevanju, do datuma računovodskih izkazov še niso stopili v veljavo oziroma jih Evropska unija še ni potrdila. Družba/Skupina bo ustrezne standarde in pojasnila uporabila pri pripravi svojih računovodskih izkazov ob njihovi uveljavitvi.

Začetna uporaba novih standardov ali sprememb obstoječih standardov, ki veljajo v tekočem poslovnem letu

Spremembe obstoječih standardov, ki jih je izdal Odbor za mednarodne računovodske standarde (OMRS) in sprejela EU ter veljajo v tekočem poročevalskem obdobju, so:

• Spremembe MRS 1 – Predstavitev računovodskih izkazov

a) Razvrstitev obveznosti kot kratkoročne ali nekratkoročne. Sprememba zahteva, da mora biti pravica podjetja do odloga izpolnitve poravnave obveznosti za najmanj 12 mesecev od datuma poročanja utemeljena in da mora obstajati na dan zaključka poročevalskega obdobja. Razvrstitev obveznosti se ne spremeni zaradi verjetnosti, da bo podjetje izkoristilo svojo pravico do odloga obveznosti za najmanj 12 mesecev od datuma poročanja. Standard je bil naknadno ponovno spremenjen.

Odprava pripoznanja finančnih obveznosti: odprava finančnih obveznosti, poravnanih z elektronskimi prenosi;
Razvrstitev finančnih sredstev: elementi obresti v osnovni posojilni pogodbi (ocena plačila izključno glavnice in obresti (»SPPI test«); pogodbeni pogoji, ki spreminjajo čas ali znesek pogodbenih denarnih tokov; finančna sredstva brez regresa; naložbe v pogodbeno vezane inštrumente.
Razkritja: naložbe v lastniške inštrumente po pošteni vrednosti čez drugi vseobsegajoči donos; pogodbeni pogoji, ki lahko spremenijo čas ali znesek pogodbenih denarnih tokov.

Spremembe lahko pomembno vplivajo na to, kako podjetja obračunavajo odpravo pripoznanja finančnih obveznosti in kako razvrščajo finančna sredstva. Spremembe omogočajo podjetju, da predčasno sprejme le spremembe, ki se nanašajo na razvrščanje finančnih sredstev in s tem povezanih razkritij, preostale spremembe pa uporabi pozneje. To bi bilo zlasti koristno za podjetja, ki želijo spremembe predčasno uporabiti za finančne instrumente, povezane z ESG (okolje, družba in upravljanje) ali podobnimi značilnostmi.

Letne izboljšave računovodskih izkazov MSRP. Letne izboljšave so omejene na spremembe, ki bodisi pojasnjujejo besedilo računovodskega standarda MSRP bodisi odpravljajo sorazmerno majhne nenamerne posledice, spregled ali nasprotja med zahtevami računovodskih standardov. Predlagane izboljšave so zbrane v enem dokumentu. Cikel letnih izboljšav obravnava vsebine:

Obračunavanje varovanja pred tveganjem pri uporabniku, ki prvič uporablja MSRP (spremembe MSRP 1 Prva uporaba mednarodnih standardov računovodskega poročanja)
Razkritje odloženih razlik med pošteno vrednostjo in transakcijsko ceno (spremembe Smernic za izvajanje MSRP 7)
Dobiček ali izguba ob odpravi pripoznanja (spremembe MSRP 7)
Uvod in razkritja kreditnega tveganja (spremembe Smernic za izvajanje MSRP 7)
Odprava pripoznanja obveznosti iz najema (spremembe MSRP 9)
Cena posla (spremembe MSRP 9)
Določitev »dejanskega zastopnika« (spremembe MSRP 10)
Metoda nabavne vrednosti (spremembe MRS 7).

Pogodbe, ki se nanašajo na od narave odvisno električno energijo (prej Pogodbe o nakupu električne energije) (spremembe MSRP 9 in MSRP 7). UOMRS je izdal spremembe za izboljšanje poročanja podjetij o finančnih učinkih pogodb o dobavi električne energije, ki je odvisna od narave, in so pogosto sestavljene kot pogodbe o nakupu električne energije (PNE). Pogodbe o dobavi električne energije, ki je odvisna od narave, pomagajo podjetjem zagotoviti dobavo električne energije iz vetrnih in sončnih virov. Ker se količina električne energije, proizvedene na podlagi teh pogodb, lahko spreminja v odvisnosti od neobvladljivih dejavnikov, povezanih z vremenskimi razmerami, trenutne računovodske zahteve morda ne bodo ustrezno zajele, kako te pogodbe vplivajo na uspešnost podjetja. V odgovor na to je IASB pripravil ciljno usmerjene spremembe MSRP 9 – Finančni instrumenti in MSRP 7 – Finančni instrumenti: razkritja, da bi izboljšali razkritje teh pogodb v računovodskih izkazih. Spremembe vključujejo:

pojasnitev uporabe zahtev v zvezi z »lastno uporabo«,
dovolitev obračunavanja varovanja pred tveganjem, če se te pogodbe uporabljajo kot instrumenti za varovanje pred tveganjem, in
dodajanje novih zahtev po razkritju, ki vlagateljem omogočajo razumevanje vpliva teh pogodb na finančno uspešnost in denarne tokove podjetja.

MSRP 18 – Predstavljanje in razkrivanje v računovodskih izkazih. MSRP 18 določa pomembne nove zahteve glede načina predstavitve računovodskih izkazov, s posebnim poudarkom na:

Izkazu poslovnega izida, vključno z zahtevami po obveznih vmesnih seštevkih, ki jih je treba predstaviti. MSRP 18 uvaja zahteve za razvrščanje postavk prihodkov in odhodkov v eno od petih kategorij v izkazu poslovnega izida. Zaradi te razvrstitve je treba predstaviti nekatere vmesne seštevke, kot je na primer vsota vseh postavk prihodkov in odhodkov v poslovni kategoriji, ki sestavlja nov obvezni vmesni seštevek »poslovni izid iz poslovanja«.
Združevanju in razčlenjevanju informacij, vključno z uvedbo splošnih načel za združevanje in razčlenjevanje informacij v računovodskih izkazih.
Razkritju v zvezi z merami uspešnosti, ki jih določi poslovodstvo (MPM). To so mere finančne uspešnosti na podlagi skupne ali vmesne vsote, ki jih zahtevajo računovodski standardi MSRP, z opravljenimi prilagoditvami (npr. »prilagojeni poslovni izid«). Podjetja bodo morala razkriti MPM v računovodskih izkazih z razkritji, vključno z uskladitvami MPM z najbližjo skupno ali vmesno vsoto, izračunano z računovodskimi standardi MSRP.

MSRP 19 – Odvisne družbe brez odgovornosti do javnosti: razkritja. Odbor za mednarodne računovodske standarde (OMRS) je izdal MSRP 19 – Odvisne družbe brez odgovornosti do javnosti: razkritja. Zainteresirane strani so od IASB zahtevale, da odvisni družbi, ki poroča obvladujoči družbi, ki v svojih konsolidiranih računovodskih izkazih uporablja računovodske standarde MSRP, dovoli uporabo računovodskih standardov MSRP z zmanjšanimi zahtevami po razkritju v svojih računovodskih izkazih. Upoštevajoč te povratne informacije je IASB v svoj raziskovalni načrt dodal projekt za zagotovitev zmanjšanih zahtev po razkritju za odvisne družbe brez odgovornosti do javnosti. Projekt se je končal z izdajo MSRP 19, ki upravičenim odvisnim podjetjem dovoljuje uporabo zmanjšanih zahtev po razkritju ob uporabi zahtev po pripoznavanju, merjenju in predstavitvi iz računovodskih standardov MSRP. Merila za upravičenost podjetja do uporabe MSRP 19 so:

podjetje je odvisno podjetje, kot je opredeljeno v Dodatku A k MSRP 10 Konsolidirani računovodski izkazi;
podjetje nima odgovornosti do javnosti (podjetje z odgovornostjo do javnosti je podjetje, za katero velja, da se z njegovimi vrednostnimi papirji trguje na organiziranem trgu ali je v postopku izdaje takih instrumentov ali kot eno od svojih glavnih dejavnosti hrani premoženje v fiduciarnem smislu za široko skupino tretjih oseb, pri čemer je to ena od njegovih glavnih dejavnosti); in
podjetje ima končno ali vmesno obvladujoče podjetje, ki pripravlja konsolidirane računovodske izkaze, ki so na voljo za javno uporabo in so skladni z računovodskimi standardi MSRP.

Družba/Skupina predvideva, da uvedba teh novih standardov in sprememb obstoječih standardov v obdobju začetne uporabe ne bo imela pomembnega vpliva na računovodske izkaze družbe/Skupine.

21.1.31 Poslovni odseki

Luka Koper, d. d., kot obvladujoča družba ne nudi posameznih komponent pristaniške dejavnosti kot samostojnih storitev, temveč le v paketu celotne storitve pretovora blaga znotraj zaprtega območja Luke Koper, posledično poslovodstvo tudi ne spremlja poslovanja po posameznih komponentah v smislu MSRP 8. Skupino sestavljajo družbe, ki izvajajo pristaniško in drugo dejavnost. Pristaniške dejavnosti so pretovor in skladiščenje blaga, storitve na blagu, upravljanje območja pristanišča, logistične storitve, storitve maritimne dejavnosti ter vzdrževanje območja pristanišča. Pod drugo so zajete dejavnosti kontrole kakovosti ter zaledna logistična dejavnost. Zaradi nepomembnosti Skupina ne poroča po ločenih odsekih. .

21.1.32 Razkritje okoljskih informacij

V okviru nove strategija družbe/Skupine za obdobje 2024–2028 so bila upoštevana načela trajnostnega razvoja ter odgovornega ravnanja z okoljem, pri čemer je trajnostni razvoj ena izmed ključnih strateških usmeritev družbe/Skupine. Družba/Skupina se je odločila v sklopu celovitega trajnostnega poročanja pristopiti k izpolnjevanju globalnih ciljev trajnostnega razvoja, saj se zaveda, da je pristanišče pomemben deležnik trajnostnega razvoja, čigar vplivi na okolje in družbo so lahko tako pozitivni kot negativni. Cilje trajnostnega razvoja so sprejele vse države članice Združenih narodov, njihov namen pa je prizadevanje za razvoj celotne družbe, gospodarstva, znanosti in civilne družbe, kar bo igralo pomembno vlogo pri doseganju ključnih ciljev celotne družbe do leta 2030.

Trajnostni razvoj, ekologija ter okoljevarstvo bodo temelj sobivanja z okolico; Luka Koper, d. d., in Skupina Luka Koper bosta z uporabo najboljših razpoložljivih tehnologij zmanjševali emisije toplogrednih plinov in povečali učinkovito rabo energije ter pospešeno vlagali v izrabo obnovljivih virov energije za lastno energetsko oskrbo.

Pomembnejše strateške usmeritve so:

zamenjava obstoječe luške mehanizacije in strojev na fosilna goriva z mehanizacijo in stroji na alternativne okolju prijaznejše pogone
izgradnja sistema oskrbe ladij z električno energijo z obale (OPS) ter
izgradnja sončnih elektrarn (do 10 MW).

V nadaljevanju družba/Skupina razkriva pojasnila, ki zadevajo okoljsko trajnostne informacije družbe/Skupine:

Vrsta okoljske informacije	Pojasnilo	Naslov pojasnila
Trajnostno vzdrževanje	4	Stroški storitev
Emisije hrupa	7	Drugi odhodki
Trajnostne naložbe	11	Nepremičnine, naprave in oprema

V celotni strukturi čistih prihodkov v letu 2024 en kupec presega 10 odstotkov celotne prodaje, tako v družbi kakor v Skupini, medtem ko sta v primerljivem obdobju predhodnega leta 10 odstotkov celotne prodaje presegala dva kupca.

Pojasnilo 2. Drugi prihodki

(v evrih)	Luka Koper, d. d.		Skupina Luka Koper
	2024	2023	2024	2023
Odprava rezervacij	373.927	1.657.785	373.927	1.657.785
Subvencije, dotacije in podobni prihodki	0	0	1.987.313	1.898.598
Prihodki pri prodaji nepremičnin, naprav in opreme ter naložbenih nepremičnin	489.348	164.108	347.662	198.956
Izterjane slabljene terjatve in odpisane obveznosti	215.583	610.462	230.580	622.616
Prejete odškodnine in kazni	1.440.781	309.080	1.482.037	378.550
Subvencije in drugi prihodki, ki niso povezani s poslovnimi učinki	1.010.642	1.240.867	1.010.642	1.240.867
Ostali prihodki	9.790	58.456	30.368	71.134
Skupaj	3.540.071	4.040.758	5.462.529	6.068.506

Prejete odškodnine in kazni se nanašajo na prejete odškodnine zaradi škodnih dogodkov. V primerjavi s predhodnim letom so te višje predvsem zaradi prejete odškodnine za nesrečo, ki se je zgodila v preteklem letu ter višja povračila s strani zavarovalnice. Med subvencije in druge prihodke, ki niso povezani s poslovnimi učinki, družba/Skupina izkazuje prihodke iz naslova

sofinanciranih EU projektov, ki so nastali bodisi za pokrivanje stroškov ali amortizacije.

22 Dodatna pojasnila izkaza poslovnega izida

Pojasnilo 1. Čisti prihodki od prodaje

Odprava rezervacij se nanaša na spremembo ocene pravnih obvez. Subvencije, dotacije in podobni prihodki, izkazani v Skupini, se nanašajo predvsem na prihodke iz naslova črpanja zadržanih prispevkov plač v višini namensko porabljenih sredstev v odvisni družbi Luka Koper INPO, d. o. o. Za pripoznavanje prihodkov vsaka družba uporablja metodo odstotka dokončanosti del na dan izkaza finančnega položaja, in sicer za pretovor po količini ter opravljenih urah, za skladiščenje in logistiko po dnevih in količini, za vzdrževanje po gradbenih situacijah in opravljenih urah ter za laboratorijske storitve po opravljenih urah. Poslovne prihodke vsaka družba pripozna, ko upravičeno pričakuje, da bodo vodili do prejemkov, če ti niso uresničeni

(v evrih)	Luka Koper, d. d.		Skupina Luka Koper
	2024	2023	2024	2023
Čisti prihodki od prodaje domačim kupcem na podlagi pogodb s kupci	108.112.349	99.442.205	110.893.508	102.751.684
- storitev	108.104.321	99.356.444	110.885.480	102.665.923
- blaga in materiala	8.028	85.761	8.028	85.761
Čisti prihodki od prodaje tujim kupcem na podlagi pogodb s kupci	210.167.277	200.293.726	210.472.945	200.998.481
- storitev	210.167.277	200.293.726	210.472.945	200.998.481
Čisti prihodki na podlagi pogodb s kupci	318.279.626	299.735.931	321.366.453	303.750.165
Čisti prihodki od pobranih pristaniških pristojbin	7.214.520	7.430.613	7.214.520	7.430.613
Čisti prihodki od prodaje iz naslova najemnin	1.419.857	2.117.679	1.483.924	1.591.711
Skupaj	326.914.003	309.284.223	330.064.897	312.772.489

Družba/Skupina svoje čiste prihodke izkazuje in razkriva skladno z MSRP 15. Osnovno načelo okvira je, da pripoznavanje prihodkov odraža prenos proizvodov in storitev na kupca v znesku, ki odraža nadomestilo, za katero družba pričakuje, da je do njega upravičena, v zameno za te proizvode in storitve.

že ob nastanku in jih je mogoče zanesljivo izmeriti.

Čisti prihodki od prodaje so v letu 2024 v primerjavi s predhodnim letom višji, v družbi za 17.629.780 evrov, v Skupini pa za 17.292.408 evrov. V okviru čistih prihodkov od prodaje so doseženi višji prihodki iz naslova ladijskega pretovora kontejnerjev in avtomobilov, večjega obsega storitev polnjenja in praznenja kontejnerjev, večjega obsega drugih dodatnih storitev na blagu ter višjih cen storitev, nižji so prihodki iz naslova skladiščnin.

Pojasnilo 3. Stroški materiala

(v evrih)	Luka Koper, d. d.		Skupina Luka Koper		(v evrih)	Luka Koper, d. d.		Skupina Luka Koper
	2024	2023	2024	2023		2024	2023	2024	2023
Stroški pomožnega materiala	2.591.403	2.518.473	2.751.914	2.667.706	Stroški pristaniških storitev	37.060.041	40.086.991	32.390.298	36.543.321
Stroški nadomestnih delov	7.201.477	7.602.368	7.026.101	7.456.099	Stroški transportnih storitev	603.163	577.466	337.212	223.419
Stroški elektrike	4.018.988	5.320.261	4.041.038	5.381.488	Stroški storitev vzdrževanja	10.801.027	11.047.917	10.628.157	10.947.762
Stroški goriva	5.861.704	6.059.063	6.021.162	6.221.504	Stroški najemnin	206.407	216.038	215.151	205.565
Ostali stroški energije	49.449	87.603	51.506	89.811	Povračila stroškov zaposlencem v zvezi z delom	514.356	412.480	546.358	448.775
Stroški pisarniškega materiala	139.736	130.639	151.452	139.991	Stroški plačilnega prometa, bančnih storitev in zavarovanj	1.952.990	1.943.800	2.044.427	2.030.764
Ostali materialni stroški	515.856	428.660	531.732	454.002	Stroški intelektualnih in osebnih storitev	1.791.283	1.617.153	1.895.753	1.680.402
Skupaj	20.378.613	22.147.066	20.574.905	22.410.601	Stroški sejmov, reklam in reprezentance	1.490.407	1.484.750	1.512.687	1.502.662
					Stroški storitev fizičnih oseb, ki ne opravljajo dejavnosti	512.381	568.114	564.569	634.149
Stroski materiala so nižji v primerjavi s predhodnim obdobjem, tako v Skupini. Niji so predvsem stroški					Stroški komunalnih storitev	1.817.653	1.634.766	1.761.406	1.273.669
elektrike in goriva, in sicer zaradi manjše porabe električne energije in nižjih cen pogonskega goriva. Nekoliko nižji so					Stroški informacijske podpore	6.039.870	5.266.414	6.343.621	5.518.349
zaradı manısega obsega opravljenih vzdrževalnıh del tudı stroskı nadomestnih delov.			Stroški koncesije	11.227.242	10.650.012	11.227.242	10.650.012
					Taksa na pretovor	5.847.125	5.595.511	5.847.125	5.595.511
					Stroški drugih storitev	3.374.462	4.121.330	2.393.621	2.612.691
					Skupaj	83.238.407	85.222.742	77.707.627	79.867.051

Pojasnilo 4. Stroški storitev

V sklopu stroškov storitev družbe/Skupine tako kot predstavljajo stroški pristaniških storitev. Med stroški pristaniških storitev družba v poslovnem letu 2024 izkazuje 12.30 1.306 evrov stroškov napotenih prekagencijskih družb(2023:16.938.565evrov) in 14.914.215evrovstroškovstoritev zunanjih pogodbenih partnerjev (2023: 14.554.428 evrov). Skupina v letu 2024 izkazuje 12.757.581 evrov stroškov napotenih prek agencijskih družb (2023: 17.262.077 evrov) in 14.952.383 evrov stroškov storitev zunanjih pogodbenih partnerjev (2023: 14.761.416 evrov). Nižji stroški, predvsem storitev iz naslova agencijskih izvajalcev, so posledica neposrednega zaposlovanja v družbi.

Stroški storitev vzdrževanja opazovanega leta so v primerjavi s predhodnim letom nižji zaradi manjšega obsega vzdrževalnih del. Med stroški vzdrževanja družba/Skupina izkazuje tudi okoljsko trajnostna vlaganja v vzdrževanje infrastrukture z ničelnimi emisijami COz, ki je potrebna za upravljanje plovil ali pristaniške dejavnosti. Sledi obnova sistemov za zbiranje, čiščenje in distribucijo vode ter energetske učinkovitosti stavb. V družbi je bilo teh vlaganj za 5.763.580 evrov, v Skupini pa za 5.889.295 evrov.

V letu 2024 so stroški informacijske podpore v primerjavi s predhodnim letom višji zaradi razvojnih aktivnosti in obsežnejšega vzdrževanja.

l l

179 (< ) (>)

Stroški koncesije so tako v družbi kot Skupini, v primerjavi s predhodnim letom višji za 577.230 evrov, in sicer zaradi višjih doseženih prihodkov, taksa na pretovor pa je v družbi/Skupini zaradi povečanega obsega pretovora višja za 251.614 evrov.

Stroški drugih storitev v obvladujoči družbi so sestavljeni predvsem iz stroškov fumigacije, varovanja ter stroškov pobiranja cestnine, prevzema odpadkov, priveza plovil in storitev parkiranja. Slednje so izvedene s strani odvisne družbe Luka Koper INPO, d. o. o., in se zato v konsolidaciji izločajo.

(v evrih)	Luka Koper, d. d.		Skupina Luka Koper
	2024	2023	2024
Plače zaposlencev	73.376.645	64.565.570	78.778.314	69.555
Nadomestila plač zaposlencev	12.953.627	11.081.620	14.031.574	12.034
Stroski dodatnega pokojninskega zavarovanja	3.158.875	2.859.722	3.447.126	3.126
Delodajalcevi prispevki od prejemkov zaposlencev	14.401.999	12.529.356	15.454.093	13.485
Regres za letni dopust, povračila in drugi stroški	11.946.912	10.681.853	12.986.617	11.674
Skupaj	115.838.058	101.718.121	124.697.724	109.876

Pojasnilo 5. Stroški dela

Povprečno število zaposlenih v družbi se je v letu 2024 v primerjavi s povprečjem leta 2023 zvišalo za 227 zaposlencev, v Skupini pa za 225 zaposlencev. Stroški dela so se glede na primerljivo predhodno obdobje povečali predvsem iz naslova novih zaposlitev, iz naslova uskladitve plač z indeksom rasti cen življenjskih potrebščin ter iz naslova izplačanih višjih variabilnih prejemkov zaposlenim zaradi poslovanja družbe/Skupine nad načrtovanim.

V decembru 2024 so zaposlenci vseh družb v Skupini z izjemo članov uprave ter zaposlenih na podlagi individualnih pogodb o zaposlitvi prejeli plačo iz naslova poslovne uspešnosti. V nekaterih družbah v Skupini je bila v decembru 2024 ali januarju 2025 izplačana tudi božičnica za poslovno leto 2024.

Družba/Skupina svojim zaposlenim že dvaindvajseto leto zapored plačuje od 70 do 90 odstotkov (odvisno od starosti posameznega zaposlenca) davčno priznane premije dodatnega zavarovanja (PDPZ),

Družba/Skupina pri določanju življenjske dobe sredstev pričakovano fizično izrabljanje ter tehnično in V letu 2024 je regres za letni dopust v vseh družbah v Skupini znašal 2.333 evrov na zaposlenca, v predhodnem letu gospodarsko staranje (pomembne tehnološke spremembe trga, zastarelost, število obratovalnih ur ali pa 2.192 evrov. fizično stanje posameznega sredstva). Prav iz tega naslova družba/Skupina redno interno preverja dobo koristnosti pri pomembnejših sredstvih, vsakih 5 let pa še s pomočjo zunanjih pooblaščenih ocenjevalcev nepremičnin ter strojev in opreme.

180 (< ) ( > )

023 .950 .376 .277 .424 .157

.184

Povprečno število zaposlencev po izobrazbeni strukturi ter skupno število zaposlenih

		Luka Koper, d. d.		Skupina Luka Koper
Raven izobrazbe	2024	2023	2024	2023
VIII/2	3	2	3	2
VIII/1	24	24	26	26
VII	144	134	152	142
VI/2	253	244	259	251
VI/1	126	120	133	127
>	582	508	୧೭5	551
IV	615	527	673	582
	25	16	36	28
——————————————————————————————————————————————————————————————————————————————————————————————————————————————————————————————————————————————————————————————————————————————	150	120	176	149
Povprečno število zaposlenih	1.922	1.695	2.083	1.858
Stanje zaposlenih na dan 31.12.	2.097	1.757	2.255	1.922

Pojasnilo 6. Amortizacija

(v evrih)	Luka Koper, d. d.		Skupina Luka Koper
	2024	2023	2024	2023
Amortizacija zgradb	18.634.317	15.451.499	18.971.866	15.859.646
Amortizacija naprav in opreme	13.296.462	15.511.614	13.684.447	16.011.721
Amortizacija drobnega inventarja	11.669	15.469	11.916	15.778
Amortizacija naložbenih nepremičnin	302.891	584.912	288.156	271.245
Amortizacija neopredmetenih sredstev	207.758	247.390	216.595	254.678
Amortizacija vlaganj v tuja sredstva	11.667	11.667	13.161	17.743
Amortizacija sredstev pravic do uporabe	411.904	440.551	361.618	388.728
Skupaj	32.876.668	32.263.102	33.547.759	32.819.539

Pojasnilo 8. Finančni prihodki in odhodki

Družba je v letu 2024 za donacije namenila 535.270 evrov, Skupina pa za donacije namenila 542.131 evrov. Med večjimi donacijami v opazovanem letu, je donacija Mestni občini Koper za izvajanje omilitvenih ukrepov z namenom zmanjšanja vplivov emisij iz pristaniške dejavnosti na okolje. Družba je za ta namen občini nakazala 320.000 evrov, občina pa je ta sredstva razdelila upravičencem z izvedbo javnega razpisa za dodelitev nepovratnih sredstev. Druge stroške in odhodke predstavljajo predvsem odškodnine iz naslova poškodb sredstev, ki so v lasti tretjih oseb. Poškodbe so nastale med pretovarjanjem blaga v pristanišču. V opazovanem letu sta tako obvladujoča družba in odvisna družba Luka Koper INPO, d. o. o. pristopili k preverjanju svojih življenjskih dob znotraj pomembnih razredov osnovnih sredstev. Presoja ustreznosti je bila izvedena s strani pooblaščenih ocenjevalcev nepremičnin ter strojev in opreme z veljavnim certifikatom pridobljenim pri Slovenskem inštitutu za revizijo. Skladno z MRS 8 – Računovodske usmeritve, spremembe računovodskih ocen in napake je učinek prevrednotenja vplival na strošek amortizacije leta 2024. V obvladujoči družbi je bil ta višji za 367.092 evrov, v Skupini pa za 286.860 evrov.

					(v evrih)	Luka Koper, d. d.		Skupina Luka Koper
(v evrih)	Luka Koper, d. d.		Skupina Luka Koper			2024	2023	2024	2023
	2024	2023	2024	2023	Finančni prihodki iz deležev	5.683.869	5.149.167	4.045.957	3.510.022
Stroški oblikovanja rezervacij	1.369.721	2.864.406	1.472.485	2.864.406	Finančni prihodki iz deležev v družbah v Skupini	350.713	462.701	0	0
Odhodki pri slabitvah, odpisih in izgubah pri prodaji nepremičnin, naprav in opreme ter naložbenih nepremičnin	124.889	462.566	124.863	600.616	Finančni prihodki iz deležev v pridruženih družbah	1.300.566	1.232.982	0	0
Odhodki pri oblikovanju popravka vrednosti terjatev	188.152	113.463	241.987	124.571	Finančni prihodki iz deležev v drugih družbah	3.339.955	2.932.828	3.353.322	2.989.366
Dajatve, ki niso odvisne od stroškov dela in drugih vrst stroškov	7.659.336	7.524.520	7.776.908	7.567.863	Finančni prihodki iz drugih naložb	692.635	520.656	692.635	520.656
Donacije	535.270	539.400	542.131	547.750	Finančni prihodki od obresti	3.017.962	2.036.294	3.282.853	2.485.306
Izdatki za varstvo okolja	306.873	220.219	275.988	190.455	Finančni prihodki od obresti drugih	3.017.962	2.036.294	3.282.853	2.485.306
Nagrade dijakom in študentom z dajatvami	31.993	25.503	32.595	25.503	Finančni prihodki iz poslovnih terjatev	364.841	387.358	380.530	395.964
Štipendije dijakom in študentom	33.035	28.195	33.035	28.195	Finančni prihodki iz poslovnih terjatev do drugih	305.153	387.358	320.843	395.964
Drugi stroški in odhodki	1.528.300	1.053.827	1.544.358	1.101.477	Neto tečajne razlike	59.688	0	59.687	0
Skupaj	11.777.569	12.832.099	12.044.350	13.050.836	Skupaj finančni prihodki	9.066.672	7.572.819	7.709.340	6.391.292
					Finančni odhodki za obresti	-1.440.213	-1.422.134	-1.371.314	-1.421.902
Stroški oblikovanja rezervacij se nanašajo na odhodke v zvezi s tožbami, ki jih je prejela obvladujoča družba. Skladno					Finančni odhodki za obresti družb v Skupini	-67.328	0	0	0
z 92. členom MRS 37 – Rezervacije, pogojne obveznosti in pogojna sredstva družba/Skupina ne razkriva podrobnih informacij o pravnih obvezah, saj bi lahko njihovo razkritje ustvarilo sodbo o položaju družbe v sporu z drugimi strankami.					Finančni odhodki za obresti do bank	-1.366.489	-1.415.497	-1.366.489	-1.415.497
					Finančni odhodki iz obv. iz najema do drugih	-4.336	-6.055	-4.825	-6.405
Odhodki pri slabitvah, odpisih in izgubah pri prodaji nepremičnin, naprav in opreme ter naložbenih nepremičnin se					Finančni odhodki iz obv. iz najema do družb v Skupini	-2.060	-582	0	0
nanašajo na odpis zamenjanih delov oziroma uničenje sredstev, ki so imela knjigovodsko vrednost.					Finančni odhodki iz poslovnih obveznosti	-373.906	-261.436	-397.108	-287.114
Odhodki pri oblikovanju popravka vrednosti terjatev so se v letu 2024 znižali predvsem v obvladujoči družbi, in sicer					Finančni odhodki iz obveznosti do dobaviteljev	-152.251	-7	-152.251	-21
zaradi boljše starostne strukture terjatev do kupcev. Znesek odhodkov pri oblikovanju popravka vrednosti terjatev					Finančni odhodki iz drugih poslovnih obveznosti	-221.655	-240.770	-244.857	-264.549
izhaja iz naslova pogodb s kupci skladno z MSRP 15.					Neto tečajne razlike	0	-20.659	0	-22.544
					Skupaj finančni odhodki	-1.814.119	-1.683.570	-1.768.422	-1.709.016
Dajatve, ki niso odvisne od stroškov dela in drugih vrst stroškov, se nanašajo predvsem na nadomestilo za uporabo					Neto finančni izid	7.252.553	5.889.249	5.940.918	4.682.276

Porast stroška amortizacije je tudi posledica prenosa sredstev v uporabo.

Pojasnilo 7. Drugi odhodki

stavbnega zemljišča.

Obvladujoča družba v letu 2024 izkazuje finančne prihodke iz deležev v družbah v Skupini, ki predstavljajo izplač dobičke družb, in sicer Luke Koper INPO, d. o., v višini 300.490 evrov, Logis-Nove, d. o. o., v višini 13.367 evrov in d. o. o., v višini 36.856 evrov.

Finančne prihodke iz deležev v pridruženih družbah obvladujoče družbe v letu 2024 predstavljajo izplačila dobičkov družb Adria-Tow, d. o. o., v višini 600.000 evrov, Adria Transport, d. o. o., v višini 130.100 evrov, Avtoservis, d. o. o., višini 466.523 evrov ter Adriafin, d. o. o., v višini 103.943 evrov.

Finančni prihodki iz deležev v drugih družbah, ki jih izkazuje družba/Skupina, se nanašajo predvsem na preje dividende iz naslova naložb v vrednostne papirje in izplačila pripadajočega dela dobička. Skupina izkazuje še preje dobičke družbe, izvzete iz konsolidacije, in sicer družbe Logis-Nova, d. o. o.

Finančni prihodki iz drugih naložb se nanašajo na pripoznano višjo vrednotenih po pošteni vrednost prek izkaza poslovnega izida.

Družba/Skupina na finančnih trgih ustvarja finančne prihodke tudi z obrestmi od sredstev, plasiranih v kratkoročn bančne depozite in zakladne menice.

Finančni prihodki iz poslovnih terjatev se nanašajo predvsem na zaračunane zamudne obresti za nepravočasna plačila terjatev, ki so jih kupci plačali v poslovnem letu.

Finančni odhodki za obresti ostajajo na ravni, primerljivi s predhodnim letom.

182 (< ) (>)

ćane
ГОС,

Pojasnilo 9. Davki in efektivna davčna stopnja

),
	(v evrih)	Luka Koper, d. d.		Skupina Luka Koper
		2024	2023	2024	2023
OV ., V	Poslovni izid pred davki	73.633.237	65.122.488	74.814.236	67.375.056
	Davek od dobička (22 % v letu 2024, 19 % v letu 2023)	16.199.312	12.373.273	16.459.132	12.801.261
	Neobdavčeni prihodki in povečanje odhodkov	-462.009	-537.578	-475.542	-565.549
ete	Neobdavčene prejete dividende	-1.217.091	-776.627	-1.142.927	-803.378
ete	Davčne olajšave	-1.797.563	-1.388.746	-2.011.599	-1.711.210
	Davčno nepriznani odhodki	1.329.244	716.072	1.424.451	805.819
sti	Drugo zmanjšanje davčne osnove	-1.232.671	0	-1.357.487	-8.990
	Drugo povečanje davčne osnove	60.855	302.789	119.703	429.089
	Obračunani davek iz naslova davčne negotovosti	1.482.435	574.656	1.482.435	574.656
ne	Sprememba davčne stopnje	0	-591.373	O	-592.011
	Skupaj odhodek za davek	14.362.512	10.672.466	14.498.166	10.929.687
C C	Efektivna davčna stopnja	19,51 %	16,39 %	19,38 %	16,22 %

Pri obračunu davka od dobička je bil v obvladujoči družbih v Skupini upoštevan Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb.

Odhodek za davek zajema davek od dobička in odložene davke, pripoznane v izkazu poslovnega izida.

V letu 2024 se je davčna stopnja zvišala na 22 %, medtem ko je v predhodnem letu znašala 19 %.

Pojasnilo 10. Cisti dobiček na delnico

(v evrih)	Luka Koper, d. d.		Skupina Luka Koper
	31.12 2024	31. 12. 2023	31.12.2024	31. 12. 2026
Čisti poslovni izid obračunskega obdobja	59.270.725	54.450.022	60.279.264	56.393.649
Stevilo vseh delnic	14.000.000	14.000.000	14.000.000	14.000.000
Osnovni in prilagojeni čisti dobiček na delnico	4,23	3,89	4,31	4,03

Pojasnilo 11. Nepremičnine, naprave in oprema					V letu 2024 je družba v nepremičnine, naprave in opremo investirala v višini 53.540.363 evrov, Skupina pa 54.530.460 evrov. Večje naložbe v letu so:
(v evrih)	Luka Koper, d. d.		Skupina Luka Koper		• gradnja 12. veza na II. pomolu,
	31. 12. 2024	31. 12. 2023	31. 12. 2024	31. 12. 2023	• premik skladiščnih blokov na kontejnerskem terminalu,
Zemljišča	17.532.405	17.513.373	22.442.768	22.314.194	• gradnja večnamenskega skladišča za generalne tovore za skladiščenje jeklenih kolutov,
Zgradbe	294.567.468	293.595.520	300.882.501	299.987.009	• ureditev površine na kaseti 6A za skladiščenje avtomobilov,
Naprave in oprema	106.627.092	107.650.039	108.751.513	109.538.146	• nadgradnja terminala sipkih tovorov v skladu z direktivo ATEX,
Nepremičnine, naprave in oprema, ki se pridobivajo	53.497.381	33.055.949	53.541.197	33.062.149	• izvedba postopka javnega naročanja in podpis pogodbe za podaljšanje I. pomola,
Pravice do uporabe sredstev	615.259	938.303	546.132	822.911	• nabava simulatorja za praktično usposabljanje zaposlenih,
Skupaj	472.839.605	452.753.184	486.164.111	465.724.409	• nabava grabilcev za mostna dvigala,
Nepremičnine, naprave in oprema družbe/Skupine niso bile zastavljene.					• nabava bočnih košar za varno delo zaposlenih za potrebe kontejnerskega terminala,
					• obnova frekvenčnih pogonov na kontejnerskih dvigalih.
317.109.486 evrov). Družba je 31. decembra 2024 izkazovala zaveze za nakup nepremičnin, naprav in opreme v višini 245.952.700 evrov, Skupina pa v višini 247.859.568 evrov (leto prej na ravni družbe/Skupine 75.756.496 evrov). Družba je 31. decembra 2024 izkazovala obveznosti do dobaviteljev nepremičnin, naprav in opreme v višini 16.893.047 evrov (leto prej 11.758.389 evrov), Skupina pa je teh obveznosti izkazovala za 17.311.853 evrov (leto prej 11.830.912 evrov).					pristaniške dejavnosti z ničelnimi emisijami CO2, nabavo motornih koles, osebnih avtomobilov in lahkih gospodarskih električnih vozil. Za namene uresničevanja trajnostne vizije pa je družba/Skupina skupaj investirala še 6.583.759 evrov, in sicer pred vsem v zamenjavo in nadgradnjo polnilnih mest za gorivo na TRO, nadaljevala z nadgradnjo terminala sipkih tovorov v skladu z direktivo ATEX, energetsko sanacijo stavb, posodobitev električnih inštalacij in obnove razsvetljave. Družba/Skupina presoja obstoj morebitnih znakov slabitve za nepremičnine, naprave in opremo v skladu z MRS 36. Družba/Skupina na datum vsakega poročanja oceni, ali obstaja kakšen indikator (zunanji: pomembne tehnološke
Družba/Skupina je v letu 2024 pripoznala 217.935 evrov iz naslova usredstvovanja stroškov izposojanja. Ponderirana obrestna mera je znašala med 1,41 % in 1,54 %.					spremembe, spremembe trga, pomembno znižanje tržne vrednosti, pričakovane zakonske omejitve uporabe ali not ranji: zastarelost, fizično stanje posameznega sredstva, spremembe v obsegu poslovanja, nižja gospodarska uspeš nost od pričakovane,…), da utegne biti sredstvo oslabljeno. Če tako znamenje obstaja, mora družba/Skupina oce

Pojasnilo 11. Nepremičnine, naprave in oprema

23 Dodatna pojasnila izkaza finančnega položaja

Skupina pripozna kot odhodek pri slabitvah, odpisih in izgubah pri prodaji nepremičnin, naprav in opreme ter naložbenih nepremičnini) v izkazu poslovnega izida.

V opazovanem obdobju družba/Skupina ni ugotovila bistvenih indikatorjev, ki bi narekovali izvedbo slabitev nepremičnin, naprav in opreme.

Razlika med nabavno vrednostjo ter popravkom vrednosti odtujenih in odpisanih sredstev je bila pripoznana med odhodki pri slabitvah, odpisih in izgubah pri prodaji nepreme ter naložbenih nepremičnin (pojasnilo 7).

Preglednica gibanja vrednosti nepremičnin, naprav in opreme družbe za leto 2024

(v evrih)	Zemljišča	Zgradbe	Naprave in oprema	Sredstva v pridobivanju	Skupaj
Nabavna vrednost
31. decembra 2023	17.513.373	592.124.867	364.407.933	33.055.950	1.007.102.123
Pridobitve	0		0	53.540.363	53.540.363
Prenos iz investicij v teku	19.032	19.591.829	12.160.168	-31.771.029	0
Odtujitve	0	-1.867.715	-4.854.443	-10.039	-6.732.197
Odpisi	o	-880.314	-683.398	0	-1.563.712
Prenos med neopredmetena sredstva	0		0	-598.166	-598.166
Prenos iz neopredmetenih sredstev	o	402.311	172.571	0	574.882
Prenos med naložbene nepremičnine	0		0	-719.695	-719.695
Prerazvrstitve znotraj nepremičnin, naprav in opreme	0	-443.617	443.617	0	0
31. decembra 2024	17.532.405	608.927.361	371.646.448	53.497.384	1.051.603.598
Popravek vrednosti
31. decembra 2023	0	298.529.347	256.757.895	0	555.287.242
Amortizacija v letu	0	18.645.984	13.308.131	0	31.954.115
Odtujitve	0	-1.854.355	-4.536.532	0	-6.390.887
Odpisi	0	-868.593	-602.625	0	-1.471.218
Prerazvrstitve znotraj nepremičnin, naprav in opreme	o	-92.489	92.489	0	O
31. decembra 2024	0	314.359.894	265.019.358	0	579.379.252
Neodpisana vrednost
31. decembra 2023	17.513.373	293.595.520	107.650.038	33.055.950	451.814.881
31. decembra 2024	17.532.405	294.567.467	106.627.090	53.497.384	472.224.346

184 (1) (1)

||||

Preglednica gibanja vrednosti nepremičnin, naprav in opreme družbe za leto 2023

(v evrih)	Zemljišča	Zgradbe	Naprave in oprema	Sredstva v pridobivanju	Skupa
Nabavna vrednost
31. decembra 2022	20.138.595	574.194.757	354.039.484	30.151.427	978.524.263
Pridobitve	O		0	41.067.873	41.067.873
Prenos iz investicij v teku	137.736	21.203.092	16.727.196	-38.068.024
Odtujitve	-542.000	-526.496	-3.186.060	-12.000	-4.266.556
Odpisi	0	-1.036.796	-3.010.412		-4.047.208
Prenos med neopredmetena sredstva	0	U	-11.018	-28.529	-39.547
Prenos iz neopredmetenih sredstev	0	0	109.150		109.150
Prenos med naložbene nepremičnine	0	0	0	-54.799	-54.799
Prerazvrstitve znotraj nepremičnin, naprav in opreme	-569.459	-655.966	-14.091	0	-1.239.516
Naknadna vplačila v odvisno družbo	-1.651.498	-1.053.724	-246.316	0	-2.951.537
31. decembra 2023	17.513.373	592.124.867	364.407.933	33.055.950	1.007.102.123
Popravek vrednosti
31. decembra 2022	0	285.931.666	247.611.945	0	533.543.611
Amortizacija v letu	0	15.463.166	15.527.083	O	30.990.249
Odtujitve	0	-183.699	-3.133.045	0	-3.316.744
Odpisi	0	-950.614	-3.010.412	0	-3.961.026
Prenos iz neopredmetenih dolgoročnih sredstev	0	0	19.000	0	19.000
Prerazvrstitve znotraj nepremičnin, naprav in opreme	0	-1.225.997	-13.520		-1.239.516
Naknadna vplačila v odvisno družbo	0	-505.175	-243.157	0	-748.332
31. decembra 2023	0	298.529.347	256.757.895	0	555.287.242
Neodpisana vrednost
31. decembra 2022	20.138.595	288.263.091	106.427.539	30.151.427	444.980.652
31. decembra 2023	17.513.373	293.595.520	107.650.038	33.055.950	451.814.881

185 《》三

Preglednica gibanja vrednosti nepremičnin, naprav in opreme Skupine za leto 2024

(v evrih)	Zemljišča	Zgradbe	Naprave in oprema	Sredstva v pridobivanju	Skupaj
Nabavna vrednost
31. decembra 2023	22.314.192	601.077.718	375.879.232	33.062.151	1.032.333.292
Pripojitev Adrie Investicije d. o. o.	109.542		0	0	109.542
1. januarja 2024	22.423.734	601.077.718	375.879.232	33.062.151	1.032.442.834
Pridobitve	0	41.989	5.078	54.483.393	54.530.460
Prenos iz investicij v teku	19.032	19.823.791	12.826.646	-32.669.469
Odtujitve	o	-2.036.687	-5.705.378	-10.039	-7.752.104
Odpisi	0	-880.314	-683.723	0	-1.564.037
Prenos med neopredmetena sredstva	0		0	-605.141	-605.141
Prenos iz neopredmetenih sredstev	0	402.311	172.571		574.882
Prenos med naložbene nepremičnine	o	-1.108	1.108	-719.696	-719.696
Prerazvrstitve znotraj nepremičnin, naprav in opreme	0	-444617	444617
31. decembra 2024	22.442.766	617.984.083	382.939.151	53.541.199	1.076.907.198
Popravek vrednosti
31. decembra 2023	0	301.090.708	266.341.086	0	567.431.794
Pripojitev Adria Investicije d. o. o.	o		O	0
1. januarja 2024	o	301.090.708	266.341.086	0	567.431.794
Amortizacija v letu	o	18.985.028	13.698.925	O	32.683.953
Odtujitve	0	-2.013.072	-5.342.214	0	-7.355.286
Odpisi	o	-868.593	-602.650	0	-1.471.243
Prenos med naložbene nepremičnine	0	-2	2	0
Prerazvrstitve znotraj nepremičnin, naprav in opreme	0	-92.489	92.489	0	C
31. decembra 2024	0	317.101.580	274.187.638	0	591.289.218
Neodpisana vrednost
31. decembra 2023	22.314.192	299.987.010	109.538.146	33.062.151	464.901.498
1. januarja 2024	22.423.734	299.987.010	109.538.146	33.062.151	465.011.040
31. decembra 2024	22.442.766	300.882.502	108.751.513	53.541.199	485.617.979

186 《》三

Preglednica gibanja vrednosti nepremičnin, naprav in opreme Skupine za leto 2023

(v evrih)	Zemljišča	Zgradbe	Naprave in oprema	Sredstva v pridobivanju	Skupaj
Nabavna vrednost
31. decembra 2022	23.287.916	587.710.773	365.340.554	30.168.278	1.006.507.521
Pridobitve	0	0	211.199	41.140.706	41.351.905
Prenos iz investicij v teku	137.736	21.203.092	16.798.828	-38.139.656	0
Odtujitve	-542.000	-991.171	-3.269.283	-12.000	-4.814.454
Odpisi	0	-1.036.796	-3.022.912	0	-4.059.708
Prenos med neopredmetena sredstva	0	0	-11.018	-40.379	-51.397
Prenos iz neopredmetenih sredstev	0	0	109.150	0	109.150
Prenos med naložbene nepremičnine	0	0	0	-54.799	-54.799
Prerazvrstitve znotraj nepremičnin, naprav in opreme	-569.459	-686.051	-34.131	0	-1.289.641
Naknadna vplačila v odvisno družbo - povečanja	4.800.821	4.930.750	3.159	0	9.734.730
Naknadna vplačila v odvisno družbo - zmanjšanja	-4.800.821	-10.052.879	-246.316	0	-15.100.015
31. decembra 2023	22.314.192	601.077.718	375.879.232	33.062.151	1.032.333.292
Popravek vrednosti
31. decembra 2022	0	293.052.440	256.810.467	0	549.862.907
Amortizacija v letu	0	15.877.389	16.027.498	0	31.904.888
Odtujitve	0	-183.699	-3.216.251	0	-3.399.950
Odpisi	0	-1.289.497	-3.022.912	0	-4.312.408
Prenos iz neopredmetenih sredstev	0	0	19.000	0	19.000
Prerazvrstitve znotraj nepremičnin naprav in opreme	0	-1.243.797	-33.560	0	-1.277.357
Naknadna vplačila v odvisno družbo - zmanjšanja	0	-5.122.128	-243.157	0	-5.365.285
31. decembra 2023	0	301.090.708	266.341.086	0	567.431.794
Neodpisana vrednost
31. decembra 2022	23.287.916	294.658.333	108.530.087	30.168.278	456.644.614
31. decembra 2023	22.314.192	299.987.010	109.538.146	33.062.151	464.901.498

Najem nepremičnin

	2024	2023	2024	2023
Prihodki od najema naložbenih nepremičnin	961.379	1.313.239	887.125	830.322
Amortizacija naložbenih nepremičnin	302.891	584.912	288.156	271.245
Stroški vzdrževanja naložbenih nepremičnin	247.884	636.008	234.381	583.849
Drugi odhodki	41.089	270.704	39.562	121.690

Naložbene nepremičnine niso zastavljene.

Poštena vrednost naložbenih nepremičnin znaša na dan 31. decembra 2024 v družbi 16.678.774 evrov, v Skupini pa 16.545.896 evrov. Družba/Skupina za pomembne naložbe ugotavlja pošteno vrednost z obdobnimi cenitvami, za manj pomembne pa

na podlagi metode skupne vrednosti pričakovanih denarnih tokov iz oddajanja v najem.

Poslovodstvo ocenjuje, da se poštena vrednost na dan 31. decembra 2024 v primerjavi z vrednostjo na dan 31. decembra 2023 ni spremenila.

Pravice do uporabe sredstev

(v evrih)	Luka Koper, d. d.		Skupina Luka Koper
	31. 12. 2024	31. 12. 2023	31. 12. 2024	31. 12. 2023
Zemljišča	355.268	687.699	355.268	687.699
Zgradbe	237.940	237.774	149.848	103.485
Oprema	22.051	12.830	41.016	31.727
Skupaj	615.259	938.303	546.132	822.911

Cenitev je bila za namene računovodskega poročanja opravljena s strani pooblaščenega ocenjevalca vrednosti nepremičnin na dan 30. septembra 2024 ali na dan 30. septembra 2023. Vrednotenje je bilo izvedeno z uporabo načina tržnih primerjav (metoda primerljivih poslov). Pravice do uporabe sredstev so del osnovnih sredstev in zaradi nepomembnosti niso izkazane kot ločena postavka v izkazu finančnega položaja.

Ob identifikaciji najemne pogodbe družba/Skupina opravi analizo, določi trajanje najema, oceni vrednost pravic do uporabe sredstev in obveznost iz najema. Vrednosti pravic do uporabe sredstev in obveznosti iz najemnin so ocenjene na podlagi diskontiranja prihodnjih denarnih tokov za obdobje trajanja najema. Denarni tokovi so diskontirani na podlagi ponderirane obrestne mere, ki jo družba/Skupina realizira pri najemu nekratkoročnih posojil. Amortizacijo iz naslova pravic do uporabe sredstev družba/Skupina izračuna na podlagi preostale dobe trajanja najema.

Za najeme, krajše od enega leta, in najeme manjših vrednosti se je družba/Skupina odločila za uporabo izjem.

Pojasnilo 12. Naložbene nepremičnine

(v evrih)	Luka Koper, d. d.		Skupina Luka Koper
	31. 12. 2024	31. 12. 2023	31. 12. 2024	31. 12. 2023
Naložbene nepremičnine – zemljišča	11.256.486	11.256.486	11.256.486	11.256.486
Naložbene nepremičnine – zgradbe	4.546.462	4.129.657	4.263.136	3.831.596
Skupaj	15.802.948	15.386.143	15.519.622	15.088.082

Med naložbene nepremičnine družba/Skupina razvršča nepremičnine, katerih večji del je oddan v poslovni najem. V primerih, ko je del nepremičnine oddan v poslovni najem, večji del pa se uporablja za opravljanje dejavnosti družbe, se nepremičnina v celoti razporedi med nepremičnine, naprave in opremo.

Družba/Skupina redno preverja, ali je potrebna prerazvrstitev med naložbene nepremičnine ali iz njih predvsem kadar se spremeni namen uporabe (npr. začetek lastniške uporabe, oddaja v poslovni najem, konec naložbene uporabe).

Med naložbenimi nepremičninami so zemljišča in objekti, dani v poslovni najem, ter nepremičnine, ki trenutno niso v uporabi.

Vrednotene so po modelu nabavne vrednosti.

Preglednica gibanja vrednosti naložbenih nepremičnin družbe za leto 2024

(v evrih)	Zemljišča	Zgradbe	Skupaj
Nabavna vrednost
31. decembra 2023	11.256.486	8.684.671	19.941.156
Uskladitve znotraj naložbenih npremičnin	0	18.400	18.400
Prenos iz nepremičnin, naprav in opreme	0	719.696	719.696
31. decembra 2024	11.256.486	9.422.767	20.679.253
Popravek vrednosti
31. decembra 2023	0	4.555.014	4.555.014
Amortizacija v letu	0	302.891	302.891
31. decembra 2024	0	4.876.305	4.876.305
Neodpisana vrednost
31. decembra 2023	11.256.486	4.129.657	15.386.143
31. decembra 2024	11.256.486	4.546.462	15.802.948

Preglednica gibanja vrednosti naložbenih nepremičnin družbe za leto 2023

(v evrih)	Zemljišča	Zgradbe	Skupaj
Nabavna vrednost
31. decembra 2022	14.405.808	17.683.778	32.089.586
Odtujitve, odpisi ZIT	O	-54.751	-54.751
Prenos iz neopredmetenih nekratkoročnih sredstev	0	54.799	54.799
Naknadna vplačila v odvisno družbo	-3.149.322	-8.999.155	-12.148.478
31. decembra 2023	11.256.486	8.684.671	19.941.156
Popravek vrednosti
31. decembra 2022	0	8.622.219	8.622.219
Amortizacija v letu	0	584.913	584.913
Odtujitve, odpisi	0	-35.164	-35.164
Naknadna vplačila v odvisno družbo	0	-4.616.954	-4.616.954
31. decembra 2023	0	4.555.014	4.555.014
Neodpisana vrednost
31. decembra 2022	14.405.808	9.061.559	23.467.367
31. decembra 2023	11.256.486	4.129.657	15.386.143

189 (

Preglednica gibanja vrednosti naložbenih nepremičnin Skupine za leto 2024

(v evrih)	Zemljišča	Zgradbe	Skupaj
Nabavna vrednost
31. decembra 2023	11.256.486	8.050.416	19.306.902
Prenos iz nepremičnin, naprav in opreme	o	719.696	719.696
31. decembra 2024	11.256.486	8.770.112	20.026.598
Popravek vrednosti
31. decembra 2023	o	4.218.820	4.218.820
Amortizacija v letu	o	288.156	288.156
31. decembra 2024	0	4.506.976	4.506.976
Neodpisana vrednost
31. decembra 2023	11.256.486	3.831.596	15.088.082
31. decembra 2024	11.256.486	4.263.136	15.519.622

Preglednica gibanja vrednosti naložbenih nepremičnin Skupine za leto 2023

(v evrih)	Zemljišča	Zgradbe	Skupaj
Nabavna vrednost
31. decembra 2022	11.256.486	8.020.283	19.276.769
Odtujitve, odpisi ZIT	O	-54.751	-54.751
Prenos iz neopredmetenih nekratkoročnih sredstev	0	54.799	54.799
31. decembra 2023	11.256.486	8.050.416	19.306.902
Popravek vrednosti
31. decembra 2022	0	3.952.701	3.952.701
Amortizacija v letu	0	271.246	271.246
Odtujitve, odpisi	0	-22.927	-22.927
31. decembra 2023	0	4.218.820	4.218.820
Neodpisana vrednost
31. decembra 2022	11.256.486	4.067.582	15.324.068
31. decembra 2023	11.256.486	3.831.596	15.088.082

7,367 36.143

ll l

Pregled gibanja naložb v odvisne družbe

(v evrih)	2024	2023
Stanje 1. januarja	13.786.988	4.048.063
Povečanja	0	11.514.699
Povečanje naložbe zaradi naknadnega vplačila	0	1.775.775
Prenos iz nepremičnin, naprav in opreme, naložbenih nepremičnin in neopredmetenih osnovnih sredstev	0	9.738.924
Zmanjšanja	0	-1.775.775
Zmanjšanje naložbe zaradi naknadnega vplačila	0	-1.775.775
Stanje 31. decembra	13.786.988	13.786.988

V letu 2023 je obvladujoča družba kot edini družbenik družbe Adria Terminali, d. o. o., na dan 31. decembra 2023 izvršila naknadna vplačila v višini 11.514.699 evrov z nedenarnimi sredstvi družbe.

Pregled naložb v odvisne družbe

(v evrih)	Odstotek lastništva	Stanje naložbe 31. 12. 2024	Kapital na dan 31. 12. 2024	Čisti prihodki od prodaje v 2024	Čisti poslovni izid 2024	Število zaposlenih 31. 12. 2024
Luka Koper INPO, d. o. o.	100 %	1.336.288	26.039.355	8.507.592	679.193	126
Adria Terminali, d. o. o.	100 %	11.740.699	12.614.066	3.007.486	238.737	27
Logis-Nova, d. o. o.	100 %	710.000	709.174	25.177	15.648	0
TOC, d. o. o.	68,13 %	0	1.117.801	647.552	115.493	5
Skupaj		13.786.988

(v evrih)	Odstotek lastništva	Stanje naložbe 31. 12. 2023	Kapital na dan 31. 12. 2023	Čisti prihodki od prodaje v 2023	Čisti poslovni izid 2023	Število zaposlenih 31. 12. 2023
Luka Koper INPO, d. o. o.	100 %	1.336.288	25.599.101	7.926.549	863.509	133
Adria Terminali, d. o. o.	100 %	11.740.699	13.967.028	3.876.278	828.756	27
Logis-Nova, d. o. o.	100 %	710.000	706.893	23.420	14.071	0
TOC, d. o. o.	68,13 %	0	1.056.790	681.048	162.291	5
Skupaj		13.786.988

Pojasnilo 13. Druga nekratkoročna sredstva

Pregled gibanja stanja drugih nekratkoročnih sredstev

(v evrih)	Luka Koper, d. d.		Skupina Luka Koper
	31. 12. 2024	31. 12. 2023	31. 12. 2024	31. 12. 2023
31. decembra 2023	535.707	216.640	535.707	216.640
Povečanja	16.658.133	1.074.712	17.154.492	1.098.505
Prenos med nepremičnine, naprave in opremo	-1.401.729	-755.645	-1.498.644	-779.438
31. decembra 2024	15.792.111	535.707	16.191.555	535.707

Družba/Skupina med nekratkoročnimi sredstvi izkazuje dane predujme za nakup nepremičnin, naprav in opreme.

Dani predujmi skladno z MSRP 15 ne vsebujejo komponente financiranja, saj so dani predvsem za zagotovitev cen materiala in se bodo unovčeni prej kot v 12 mesecih.

Pojasnilo 14. Delnice in deleži v družbah v Skupini

Naložbe v odvisne družbe

Naložbe v odvisne družbe, ki jih izkazuje le obvladujoča družba, so na dan 31. decembra 2024 znašale 13.786.988 evrov, toliko kot na zadnji dan predhodnega leta.

Naložbe v odvisne družbe niso predmet zastave.

Družba opravi preizkus za oceno slabitve svojih finančnih naložb skladno z MRS 36 – Oslabitev sredstev.

Znesek izgube zaradi slabitve se izmeri kot razlika med knjigovodsko vrednostjo finančnega sredstva in sedanjo vrednostjo pričakovanih prihodnjih denarnih tokov, ki temeljijo na dolgoročnih finančnih načrtih, potrjenih s strani poslovodstva, razobrestenih po trenutni tržni donosnosti za podobna finančna sredstva, izračunana na dan presoje. Vrednost izgube zaradi oslabitve družba/Skupina pripozna kot odhodek (odhodki pri slabitvah, odpisih in izgubah pri prodaji nepremičnin, naprav in opreme ter naložbenih nepremičnin) v izkazu poslovnega izida.

Pri pomembnih naložbah, ki kažejo znake slabitve, se lahko pridobi uradna ocena vrednosti. V primeru uradne ocene vrednosti naložbe predstavlja ta osnovo za pripoznanje višine izgube zaradi oslabitve.

V opazovanem obdobju družba ni ugotovila bistvenih indikatorjev, ki bi narekovali izvedbo slabitev nepremičnin, naprav in opreme.

Podrobnejša predstavitev poslov z odvisnimi družbami je podana v pojasnilu 29 Posli s povezanimi osebami.

Luka Koper letno poročilo 2024 | Računovodsko poročilo

Pojasnilo 15. Delnice in deleži v pridruženih družbah

(v evrih)	Luka Koper, d. d.		Skupina Luka Koper
	31.12.2024	31. 12. 2023	31.12.2024	31. 12. 2023
Delnice in deleži v pridruženih družbah	6.737.709	6.737.709	17.479.166	16.898.490
Skupaj	6.737.709	6.737.709	17.479.166	16.898.490

Delnice in deleži družbe/Skupine v pridruženih družbah niso bili dani v zastavo.

V letu 2024 je pridružena družba Adriafin, d. o. odkupila del deležev manjših družbenikov in tako prevzela obvladovanje družbe Vinakoper, d. o. Koper. Z dnem 19. februarja 2024 je bila sprememba vpisana v sodni in poslovni register. Z izvedenim nakupom družba Adriafin, d. o. obvladuje družbo Vinakoper, d. o. o. Koper z 78,81 % deležem v kapitalu.

Preglednica gibanja delnic in deležev v pridruženih družbah v Skupini

(v evrih)	2024	2023
Stanje 1. januarja	16.898.490	16.361.004
Pripisani dobički	1.882.331	1.780.357
- Adria Transport, d. o. o.	383.350	390.301
- Adria Transport Croatia, d. o. o.	-74.280	-40.664
- Adria-Tow, d. o. o.	893.628	860.256
- Adriafin, d. o. o.	27.962	103.943
- Vinakoper, d. o. o. Koper	153.263
- Avtoservis, d. o. o.	498.409	466.521
Zmanjšanja	-1.090	-9.889
Deleži drugega obsegajočega donosa pridruženih podjetij in skupnih podvigov, ki se računovodsko obravnava po kapitalski metodi	-1.090	-9.889
Izplačilo dobička	-1.300.566	-1.232.982
- Adria Transport, d. o. o.	-130.100	-160.246
- Adria-Tow, d. o. o.	-600.000	-541.000
- Adriafin, d. o. o.	-103.943	-44.245
- Avtoservis, d. o. o.	-466.523	-487.490
Stanje konec obdobja	17.479.166	16.898.490

Pomembni podatki pridruženih družb v letu 2024

(v evrih)	Odstotek lastništva	Nekratkoročna sredstva	Kratkoročna sredstva	Nekratkoročne obveznosti	Kratkoročne obveznosti		Prihodki Čisti poslovni izid	Čisti poslovni izid, ki pripada Skupini	Drugi vseobsegajoči donos	Izplačani dobiček predhodnega leta, ki pripada Skupini	Število zaposlenih 31. 12. 2024
Adria Transport, d. o. o.	50	8.311.156	4.162.509	2.072.965	2.036.246	15.015.372	766.700	383.350	765.608	-130.100	48
Adria Transport Croatia, d. o. o.	50	1.429	275.879	0	236.286	380.584	-148.560	-74.280	-148.560	0	3,25
Adria Tow, d. o. o.	50	12.015.808	3.321.882	162.893	649.917	8.315.178	1.787.256	893.628	1.791.215	-600.000	34
Adriafin, d. o. o.	50	8.274.951	1.943.222	0	13.441	6.993	55.925	27.962	55.925	-103.943	0
Vinakoper, d. o. o. Koper	39,40	16.003.586	13.632.742	697.567	2.978.692	13.117.865	1.092.710	153.263	1.039.542	0	89
Avtoservis, d. o. o.	49	570.091	3.193.283	0	699.084	6.215.837	1.017.159	498.408	1.019.407	-466.523	35
Skupaj								1.882.331		-1.300.566

Opomba: V primeru družbe Vinakoper, d. o. o., Koper je prikazani čisti poslovni izid, ki pripada Skupini, že zmanjšan za del izplačanega dobička predhodnega leta, ki pripada Skupini (izplačan je bil družbi Adriafin, d. o. o., ki je družbenik Vinakoper, d. o. o., Koper)

Pomembni podatki pridruženih družb v letu 2023

(v evrih)	Odstotek lastništva	Nekratkoročna sredstva	Kratkoročna sredstva	Nekratkoročne obveznosti	Kratkoročne obveznosti		Prihodki Čisti poslovni izid	Čisti poslovni izid, ki pripada Skupini	Drugi vseobsegajoči donos	Izplačani dobiček predhodnega leta, ki pripada Skupini	Število zaposlenih 31. 12. 2023
Adria Transport, d. o. o.	50	8.468.608	4.633.557	2.245.707	2.997.412	13.733.320	780.602	390.301	776.425	-160.246	45
Adria Transport Croatia, d. o. o.	50	2.536	407.335	0	223.291	583.233	-81.328	-40.664	-81.328	0	2
Adria Tow, d. o. o.	50	13.561.096	2.395.018	183.955	1.838.078	8.288.480	1.720.513	860.256	1.701.541	-541.000	35
Adriafin, d. o. o.	50	8.083.348	2.290.413	0	17.067	6.635	207.887	103.943	207.887	-44.245	0
Avtoservis, d. o. o.	49	649.583	3.180.012	0	955.545	5.659.718	952.083	466.521	953.769	-487.490	34
Skupaj								1.780.357		-1.232.981

Preglednica gibanja drugih nekratkoročnih finančnih naložb Skupine

(v evrih)	2024	2023
Stanje 1. januarja	59.949.023	48.989.127
Povečanja
Nakupi	0	5.000.000
Prevrednotenje na pošteno vrednost prek kapitala	12.585.130	8.419.219
Prevrednotenje na pošteno vrednost prek izkaza poslovnega izida	692.636	520.656
Zmanjšanja
Prodaja	0	-2.979.979
Pripojitev Adrie Investicije d. o. o.	-1.775.775	0
Stanje 31. decembra	71.451.014	59.949.023

Pojasnilo 17. Zaloge

Na dan 31. decembra 2024 je znašala vrednost zalog materiala v družbi/Skupini 2.499.728 evrov, na isti dan predhodnega leta pa 2.091.082 evrov. Večji del zalog se nanaša na material za vzdrževanje in nadomestne dele ter na režijski in pomožni material.

Pojasnilo 18. Kratkoročne finančne naložbe

(v evrih)	Luka Koper, d. d.		Skupina Luka Koper
	31. 12. 2024	31. 12. 2023	31. 12. 2024	31. 12. 2023
Dana posojila in depoziti	40.000.000	30.000.000	40.000.000	30.000.000
Zakladne menice	0	39.474.594	0	39.474.594
Skupaj	40.000.000	69.474.594	40.000.000	69.474.594

Družba/Skupina je v poročanem obdobju del presežnih denarnih sredstev plasirala med kratkoročne bančne depozite in zakladne menice, s ciljem doseganja višjih finančnih prihodkov. Na dan 31. decembra 2024 so bile vse naložbe v zakladne menice unovčene.

Pojasnilo 16. Druge nekratkoročne finančne naložbe

(v evrih)	Luka Koper, d. d.		Skupina Luka Koper
	31. 12. 2024	31. 12. 2023	31. 12. 2024	31. 12. 2023
Druge naložbe, izmerjene po pošteni vrednosti prek izkaza poslovnega izida	10.419.184	9.726.548	11.129.184	12.212.323
Druge naložbe, izmerjene po pošteni vrednosti prek kapitala	60.321.830	47.736.700	60.321.830	47.736.700
Skupaj	70.741.014	57.463.248	71.451.014	59.949.023

Druge nekratkoročne finančne naložbe sestavljajo naložbe v vrednostne papirje in deleže.

Druge naložbe, izmerjene po pošteni vrednosti prek kapitala, predstavlja naložba v delnice družbe Krka, d. d.

Druge naložbe, izmerjene po pošteni vrednosti prek izkaza poslovnega izida, pa predstavljajo naložbe v druge družbe, pri katerih je družba/Skupina v kapitalu udeležena manj kot 20-odstotno, naložbe v vzajemne sklade ter družba, ki je v 100-odstotni lasti obvladujoče družbe in se zaradi nepomembnosti v Skupini ne konsolidira.

Odvisna družba Adria Terminali, d. o. o., je s 1. januarjem 2024 pripojila, svojo odvisno družbo Adria Investicije, d. o. o., ki je bila v njeni v 100-odstotni lasti. Družba Adria Investicije, d. o. o., je bila izbrisana iz registra dne 13. septembra 2024.

Preglednica gibanja drugih nekratkoročnih finančnih naložb družbe

(v evrih)	2024	2023
Stanje 1. januarja	57.463.248	45.758.319
Povečanja
Nakupi	0	5.000.000
Prevrednotenje na pošteno vrednost prek kapitala	12.585.130	8.228.343
Prevrednotenje na pošteno vrednost prek izkaza poslovnega izida	692.636	520.656
Zmanjšanja
Prodaja, dolgoročen odpis	0	-2.044.070
Stanje 31. decembra	70.741.014	57.463.248

V decembru 2023 je družba/Skupina izvršila prodajo delnic družbe Intereuropa, d. d. Realizirani dobički so bili pripoznani skozi zadržane dobičke in sicer v družbi v višini 1.452. 366 evrov in v skupini 2.117.354 evrov.

Pojasnilo 19. Poslovne in druge terjatve

(v evrih)	Luka Koper, d. d.		Skupina Luka Koper
	31. 12. 2024	31. 12. 2023	31. 12. 2024	31. 12. 2023
Kratkoročne poslovne terjatve do:
domačih kupcev	23.439.898	23.990.403	24.571.984	24.976.227
tujih kupcev	25.414.012	25.376.870	25.533.931	25.492.610
Kratkoročne poslovne terjatve do družb v Skupini	886.566	520.140	0	0
Kratkoročne poslovne terjatve do pridruženih družb	194.874	328.794	194.874	328.794
Kratkoročne poslovne terjatve do kupcev	49.935.350	50.216.207	50.300.789	50.797.631
Kratkoročne terjatve iz naslova dividend	0	554.151	0	554.151
Dani kratkoročni predujmi in varščine	99.080	77.328	102.572	79.800
Kratkoročne terjatve, povezane s finančnimi prihodki	136.354	79.964	152.137	116.707
Terjatve do države	2.768.938	3.491.566	2.896.389	3.668.360
Druge kratkoročne terjatve	1.703.715	1.040.004	1.865.986	1.205.365
Kratkoročne poslovne terjatve do drugih	4.708.087	5.243.013	5.017.084	5.624.383
Poslovne terjatve do kupcev in drugih	54.643.437	55.459.220	55.317.873	56.422.014
Kratkoročno odloženi stroški	740.693	3.708.335	746.061	3.715.779
Nezaračunani prihodki	321.775	225.599	321.774	225.598
Druge terjatve	1.062.468	3.933.934	1.067.835	3.941.377
Skupaj	55.705.905	59.393.154	56.385.708	60.363.391

Kratkoročne poslovne terjatve so na dan 31. decembra 2024 v družbi/Skupini praktično na ravni zadnjega dne predhodnega leta.

Na dan 31. decembra 2024 je imela družba 85,2 odstotka odprtih kratkoročnih poslovnih terjatev do kupcev zavarovanih s polico zavarovanja blagovnih terjatev (Skupina 83,6 odstotka), za 6,2 odstotka je imela prejete bančne garancije ali denarne varščine (Skupina 6,0 odstotka), 8,6 odstotka kratkoročnih poslovnih terjatev do kupcev pa je bilo nezavarovanih (v Skupini 10,4 odstotka). Soudeležba zavarovanca pri škodi znaša 5,0 %.

decembra 2024 družba/Skupina ni izkazovala terjatev do članov uprave in članov nadzornega sveta.

Med drugimi terjatvami družba/Skupina izkazuje kratkoročno nezaračunane prihodke, ki predstavljajo vračunane prihodke na osnovi nastalih stroškov evropskih razvojnih projektov, sofinanciranih s strani evropskih institucij ter kratkoročno odložene stroške.

Kratkoročno odloženi stroški so bili na zadnji dan opazovanega leta 2024 nižji, v primerjavi z zadnjim dnem predhodnega leta, saj je družba v letu 2024 na podlagi prejete sodbe Vrhovnega sodišča odpravila pripoznano terjatev v višini

Preglednica gibanj kratkoročnih finančnih naložb družbe/Skupine v letu 2024

(v evrih)	Finančne naložbe po odplačni vrednosti	Posojila/ depoziti	Skupaj
Stanje 31. decembra 2022	0	1.717	1.717
Povečanja
Nove naložbe	68.704.100	115.000.000	183.704.100
Pripis obresti	770.494	0	770.494
Zmanjšanja
Prejeta odplačila/unovčitev naložbe	-30.000.000	-85.001.717	-115.001.717
Stanje 31. decembra 2023	39.474.594	30.000.000	69.474.594
Povečanja
Nove naložbe	69.280.600	182.000.000	251.280.600
Pripis obresti	1.244.806	0	1.244.806
Zmanjšanja
Prejeta odplačila/unovčitev naložbe	-110.000.000	-172.000.000	-282.000.000
Stanje 31. decembra 2024	0	40.000.000	40.000.000

3.058.642 evrov, povezaro z obračunom davih oseb za leto 2017. Družba je ra omenjeno sodbo vložila ustavno pritožbo, vendar ta ne zadrži njene izvršitve

Zapadlost kratkoročnih poslovnih terjatev do kupcev

Luka Koper, d. d.

	31.12.2024			31.12.2023
(v evrih)	Bruto vrednost	Popravek vrednosti	Neto vrednost	Bruto vrednost	Popravek vrednosti	Neto vrednost
Odprte in nezapadle terjatve do kupcev	44.948.117	-139.463	44.808.654	45.662.661	-145.044	45.517.617
Zapadle terjatve do kupcev	5.560.546	-433.850	5.126.696	5.158.564	-459.974	4.698.590
Od tega zapadle:
do 30 dni	4.274.869	-44.111	4.230.758	4.156.037	-43.475	4.112.562
od 31 do 60 dni	837.373	-84.151	753.222	511.412	-48.934	462.478
od 61 do 90 dni	123.808	-25.302	98.506	61.578	-13.362	48.216
od 91 do 180 dni	53.093	-30.092	23.001	94.513	-38.215	56.298
nad 181 dni	271.403	-250.194	21.209	335.024	-315.988	19.036
Skupaj	50.508.663	-573.313	49.935350	50.82 225	-605.018	50.216.207

Opomba: Znesek vključuje terjatve do kupcev, odvisnih in pridruženih družb.

Skupina Luka Koper

	31.12.2024		31. 12. 2023
(v evrih)	Bruto vrednost	Popravek vrednosti	Neto vrednost	Bruto vrednost	Popravek vrednosti	Neto vrednost
Odprte in nezapadle terjatve do kupcev	44.743.378	-141.821	44.601.557	45.820.839	-147.614	45.673.225
Zapadle terjatve do kupcev	6.189.263	-490.031	5.699.232	5.602.338	-477.932	5.124.406
Od tega zapadle:
do 30 dni	4.550.864	-47.130	4.503.734	4.485.383	-47.236	4.438.147
31 do 60 dni od	1.062.955	-106.916	956.039	619.937	-59.802	560.135
od 61 do 90 dni	246.295	-49.509	196.786	69.525	-14.920	54.605
od 91 do 180 dni	56.442	-31.307	25.135	96.024	-38.555	57.469
nad 181 dni	272.707	-255.169	17.538	331.469	-317.419	14.050
Skupaj	50.932.641	-631.852	50.300.789	51.423.177	-625.546	50.797.631

Opomba: Znesek vključuje terjatve do kupcev ter terjatve do pridruženih družb.

195 (

(v evrih)	2024	2023
Stanje 1. januarja	605.018	1.116.041
Povečanja
Oblikovanje popravkov vrednosti v letu	188.152	113.463
Zmanjšanja
lzterjane terjatve	-213.862	-544.814
Dokončen odpis (izbris) terjatev	-5.995	-79.672
Stanje 31. decembra	573.313	605.018

Preglednica gibanja popravka vrednosti Skupine

(v evrih)	2024	2023
Stanje 1. januarja	625.546	1.133.768
Povečanja
Oblikovanje popravkov vrednosti v letu	241.160	124.571
Zmanjšanja
lzterjane terjatve	-228.032	-549.033
Dokončen odpis (izbris) terjatev	-6.822	-83.760
Stanje 31. decembra	631.852	625.546

Pojasnilo 20. Denar in denarni ustrezniki

(v evrih)	Luka Koper, d. d.		Skupina Luka Koper
	31. 12. 2024	31. 12. 2023	31. 12. 2024	31. 12. 2023
Gotovina v blagajni	20.948	224	22.603	19.685
Denarna sredstva na računih	42.234.338	23.282.574	48.275.161	33.629.292
Kratkoročni depoziti na odpoklic	50.000.000	30.000.000	58.000.000	47.980.000
Skupaj	92.255.286	53.282.798	106.297.764	81.628.977

Med denarnimi ustrezniki so evidentirani kratkoročni na odpoklic, kamor družba/Skupina plasira del svojih presežnih denarnih sredstev.

Uporaba bilančnega dobička 31. decembra 2023

Uprava in nadzorni svet sta v letu 2024 skupščini družbe predlagala uporabo bilančnega dobička, ki je 31. decembra 2023 znašal 43.878.553,17 evrov, na način da:

se del bilančnega dobička v znesku 28.000.000,00 evrov nameni za izplačilo dividend v bruto vrednosti 2,00 evra na delnico,
preostanek bilančnega dobička v znesku 15.878.553,17 evrov ostane nerazporejen.

Na 38. seji skupščine delničarjev družbe Luka Koper, d. d., dne 27. junija 2024 je bil potrjen predlog sklepa o uporabi bilančnega dobička.

Izkaz bilančnega dobička za leto 2024 je prikazan v 35. poglavju z naslovom Izkaz bilančnega dobička.

Pojasnilo 22. Rezervacije

(v evrih)	Luka Koper, d. d.		Skupina Luka Koper
	31. 12. 2024	31. 12. 2023	31. 12. 2024	31. 12. 2023
Rezervacije za pokojnine in podobne obveznosti	11.226.504	10.763.083	11.910.008	11.537.468
Rezervacije za tožbe	11.609.857	12.075.018	11.712.621	12.075.018
Skupaj	22.836.361	22.838.101	23.622.629	23.612.486

Rezervacije za pokojnine in podobne obveznosti so sestavljene iz rezervacij za odpravnine ob upokojitvi in jubilejnih nagrad ter iz programa pozaposlitvenih prispevkov (enkratno izplačilo ob upokojitvi).

Družba Luka Koper, d. d., je na dan 31. decembra 2024 izkazovala za 4.694.382 evrov obveznosti iz naslova pozaposlitvenih zaslužkov.

Rezervacija je pripoznana, kadar ima družba/Skupina zaradi preteklega dogodka pravne ali posredne obveze, ki jih je mogoče zanesljivo oceniti, in če je verjetno, da bo pri poravnavi obveze potreben odtok dejavnikov, ki omogočajo gospodarske koristi. Pogojne obveznosti v računovodskih izkazih niso pripoznane, saj njihovega zneska ni bilo mogoče zanesljivo izmeriti ali pa bo njihov dejanski obstoj potrjen z nastopom ali nenastopom dogodkov šele v nenapovedljivi prihodnosti, na kar družba/Skupina ne more vplivati.

Družba/Skupina izkazuje več različnih tožb za katere skladno z 92. členom MRS 37 – Rezervacije, pogojne obveznosti in pogojna sredstva ne razkriva informacij, saj bi njihovo razkritje ustvarilo sodbo o položaju družbe/Skupine v sporu

Pojasnilo 21. Kapital

Osnovni kapital

Osnovni kapital v znesku 58.420.965 evrov sestavlja 14.000.000 delnic obvladujoče družbe Luka Koper, d. d., ki so prosto prenosljive. Nominalna vrednost delnice znaša 4,17 evra.

Vse v zvezi z lastniško strukturo, gibanjem tečaja delnice in dividendno politiko je predstavljeno v 15. poglavju poslovnega poročila Skupine Luka Koper z naslovom Delnica LKPG.

Kapitalske rezerve in rezerve iz dobička

Družba/Skupina ima oblikovane zakonske rezerve, kot narekuje Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1), in sicer najmanj v višini 10 odstotkov osnovnega kapitala. Kapitalske in zakonske rezerve ter druge rezerve iz dobička niso sestavni del bilančnega dobička in ne morejo biti predmet delitve. Statutarnih rezerv družba/Skupina nima, saj jih statut ne predvideva. Obvladujoča družba je v skladu s tretjim odstavkom 230. člena Zakona o gospodarskih družbah ob zaključku leta 2024 oblikovala dodatne druge rezerve iz dobička v višini polovice čistega poslovnega izida, to je 29.635.363 evrov.

Poslovodstvo družbe/Skupine redno preverja, ali je za poravnavo pogojne obveznosti verjeten odliv sredstev, ki omogočajo ekonomske koristi. V primeru, da ta postane verjeten, se v računovodskih izkazih oblikuje rezervacija za tožbe. Zadržani dobički so sestavljeni iz nerazporejenega dela čistega poslovnega izida poslovnega leta, ki je 31. decembra 2024 v družbi znašal 29.635.362 evrov in v Skupini 30.643.900 evrov, ter prenesenega čistega poslovnega izida, ki je v družbi znašal 15.855.816 evrov, v Skupini pa 51.798.909 evrov.

(v evrih)	31. 12. 2024	31. 12. 2023
Kapitalske rezerve	89.562.703	89.562.703
Zakonske rezerve	18.765.115	18.765.115
Druge rezerve iz dobička	299.636.071	270.000.708
Skupaj	407.963.889	378.328.526

Rezerve, nastale zaradi vrednotenja po pošteni vrednosti

Rezerve, nastale zaradi vrednotenja po pošteni vrednosti, ki izhajajo iz naslova vrednotenja finančnih naložb, merjenih po pošteni vrednosti prek kapitala, ter iz naslova nerealiziranih aktuarskih dobičkov in izgub, so konec leta 2024 v družbi znašale 45.875.563 evrov, v Skupini pa 45.758.474 evrov. Po odštetju odloženih davkov so v družbi znašale 35.725.513 evrov, v Skupini pa 35.619.342 evrov.

Zadržani dobički

z drugimi strankami. Stanje rezervacij na dan 31. decembra 2024 odraža najboljšo mogočo oceno poslovodstva o stanju pravdnih postopkov v zvezi s prejetimi tožbami. Dejanske bodoče obveze družbe/Skupine iz tega naslova lahko od trenutnih ocen odstopajo tako v pozitivno kot v negativno smer.

	I. Odpravnine ob	2. Jubilejne	3. Program pozaposlitvenih	Skupaj zaslužki	Tožbe in
(v evrih)	upokojitvi	nagrade	prispevkov	(1., 2. in 3.)	odškodnine	Skupaj
Stanje 31. decembra 2022	4.945.485	1.082.754	2.927.480	8.955.719	11.392.779	20.348.498
Spremembe v letu:
Oblikovanje	996.098	336.528	1.118.810	2.451.436	2.864.406	5.315.842
Prenos	0	0	-46.465	-46.465	0	-46.465
Crpanje	-121.378	-61.839	-342.524	-525.741	-524.382	-1.050.123
Odprava	-58.419	-13.447	0	-71.866	-1.657.785	-1.729.651
Stanje 31. decembra 2023	5.761.786	1.343.996	3.657.301	10.763.083	12.075.018	22.838.101
Spremembe v letu:
Oblikovanje/zmanjsanje	-527.736	316.546	1.268.135	1.056.945	1.428.345	2.485.290
Prenos	O	0	-19.360	-19.360	0	-19.360
Crpanje	-162.938	-90.087	-211.693	-464.718	-1.866.865	-2.331.583
Odprava	-89.135	-20.311	0	-109.446	-26.641	-136.087
Stanje 31. decembra 2024	4.981.977	1.550.144	4.694.383	11.226.504	11.609.857	22.836.361

Preglednica gibanja rezervacij družbe Luka Koper, d. d.

Preglednica gibanja rezervacij Skupine Luka Koper

(v evrih)	I. Odpravnine ob upokojitvi	2. Jubîlejne nagrade	3. Program pozaposlitvenih prispevkov	Skupaj zaslužki (1., 2. in 3.)	Tožbe in odškodnine	Skupaj
Stanje 31. decembra 2022	5.551.017	1.166.434	2.927.480	9.644.931	11.392.779	21.037.710
Spremembe v letu:
Oblikovanje	1.119.790	366.550	1.118.810	2.605.150	2.864.406	5.469.556
Crpanje	-175.581	-70.822	-388.989	-635.392	-524.382	-1.159.774
Odprava	-63.577	-13.644	0	-77.221	-1.657.785	-1.735.006
Stanje 31. decembra 2023	6.431.649	1.448.518	3.657.301	11.537.468	12.075.018	23.612.486
Spremembe v letu:
Oblikovanje	-534.495	346.110	1.268.135	1.079.750	1.531.109	2.610.859
Crpanje	-238.120	-107.946	-231.053	-577.119	-1.866.865	-2.443.984
Odprava	-108.194	-21.897	0	-130.091	-26.641	-156.732
Stanje 31. decembra 2024	5.550.840	1.664.785	4.694.383	11.910.008	11.7124621	23.622.629

197 (< ) (>)

V okviru obvez za določene pozaposlitvene in druge zaslužke so evidentirane sedanja vrednost odpravnin ob upoko jitvi in jubilejne nagrade. Pripoznane so na osnovi aktuarskega izračuna, ki ga odobri poslovodstvo. Aktuarski izračun temelji na predpostavkah in ocenah, veljavnih v času nastanka izračuna, ki se zaradi sprememb v prihodnje lahko raz likujejo od dejanskih predpostavk, ki bodo veljale takrat. To se nanaša predvsem na določitev diskontne stopnje, oce ne fluktuacije zaposlenih, ocene smrtnosti in ocene rasti plač. Obveze za določene zaslužke so zaradi kompleksnosti aktuarskega izračuna in dolgoročnega značaja postavke občutljive za spremembe navedenih ocen.

Na osnovi aktuarskega izračuna je družba za odpravnine pripoznala aktuarsko izgubo tekočega in predhodnega leta v višini 1.291.910 evrov v drugem vseobsegajočem donosu, medtem ko je Skupina pripoznala 1.390.651 evrov ak tuarske izgube. V izkazu poslovnega izida je družba pripoznala za 690.115 evrov stroškov sprotnega in preteklega službovanja, tako za odpravnine kot za jubilejne nagrade, in Skupina za 757.184 evrov stroškov obresti pa družba za 219.999 evrov in Skupina 243.197 evrov. Izplačil iz naslova jubilejnih nagrad in odpravnin je bilo v letu 2024 v družbi za 253.025 evrov, v Skupini pa za 346.067 evrov.

Analiza občutljivosti aktuarskih predpostavk družbe Luka Koper, d. d.

	Sprememba v	Sprememba v sedanji vrednosti obveze za (v evrih)
Aktuarska predpostavka	postavki * (za odstotne točke)	Jubilejne nagrade na dan		Odpravnine ob upokojitvi na dan
		31. 12. 2024	31. 12. 2023	31. 12. 2024	31. 12. 2023
Donosnost	+0,5	-65.211	-58.039	-280.938	-330.817
	-0,5	70.306	62.441	307.741	361.877
Rast plač	+0,5	72.439	64.220	309.379	362.354
	-0,5	-67.819	-60.122	-283.671	-331.964
Fluktuacija	+0,5	-68.053	-60.409	-292.445	-343.525
	-0,5	53.644	47.822	133.757	161.248

* upošteva se, da je najnižja fluktuacija enaka 0 %

Analiza občutljivosti aktuarskih predpostavk Skupine Luka Koper

	Sprememba v	Sprememba v sedanji vrednosti obveze za (v evrih)
Aktuarska predpostavka	postavki * (za odstotne točke)	Jubilejne nagrade na dan		Odpravnine ob upokojitvi na dan
		31. 12. 2024	31. 12. 2023	31. 12. 2024	31. 12. 2023
Donosnost	+0,5	-69.264	-61.727	-301.032	-352.857
	-0,5	74.643	66.379	329.480	385.662
Rast plač	+0,5	76.926	68.307	331.134	386.031
	-0,5	-72.053	-63.979	-303.872	-353.954
Fluktuacija	+0,5	-72.280	-64.248	-313.391	-366.483
	-0,5	56.734	50.643	141.701	170.071

* Upošteva se, da je najnižja fluktuacija enaka 0 %

Prikaz razčlenitve aktuarskih dobičkov in izgub v poslovnem letu 2024 glede na vzrok

(v evrih)	Luka Koper, d. d.			Skupina Luka Koper
	Skupaj jubilejne nagrade	Odpravnine ob upokojitvi	Skupaj Luka Koper, d. d.	Skupaj jubilejne nagrade	Odpravnine ob upokojitvi	Skupaj Skupina Luka Koper
Aktuarski dobički ali izgube zaradi spremembe finančnih predpostavk	35.264	-117.145	-81.880	37.852	-126.181	-88.329
Aktuarski dobički ali izgube zaradi izkušenj	25.896	-1.174.765	-1.148.869	33.942	-1.264.470	-1.230.528
Skupaj aktuarski dobički (-) in izgube (+) v obdobju	61.160	-1.291.910	-1.230.749	71.794	-1.390.651	-1.318.857

Prikaz razčlenitve aktuarskih dobičkov in izgub v poslovnem letu 2023 glede na vzrok

(v evrih)		Luka Koper, d. d.		Skupina Luka Koper
	Skupaj jubilejne nagrade	Odpravnine ob upokojitvi	Skupaj Luka Koper, d. d.	Skupaj jubilejne nagrade	Odpravnine ob upokojitvi	Skupaj Skupina Luka Koper
Aktuarski dobički ali izgube zaradi spremembe finančnih predpostavk	138.473	458.545	597.019	147.770	488.785	636.555
Aktuarski dobički ali izgube zaradi izkušenj	-5.246	-177.784	-183.030	1.437	-159.699	-158.262
Skupaj aktuarski dobički (-) in izgube (+) v obdobju	133.227	280.761	413.989	149.207	329.086	478.293

Zapadlost obveznosti za jubilejne nagrade in odpravnine po koledarskih letih na dan 31. 12. 2024

(v evrih)	Luka Koper, d. d. Skupina Luka Koper
	Skupaj jubilejne nagrade	Odpravnine ob upokojitvi	Skupaj Luka Koper, d. d.	Skupaj jubilejne nagrade	Odpravnine ob upokojitvi	Skupaj Skupina Luka Koper
2024	93.550	509.366	602.916	106.191	555.615	661.806
2025	95.806	258.016	353.822	100.913	281.001	381.914
2026	134.235	132.922	267.157	149.195	152.599	301.793
2027	118.634	154.796	273.430	135.257	168.381	303.639
2028	213.208	126.520	339.729	222.632	146.960	369.592
nad 5 let	894.710	3.800.360	4.695.069	950.595	3.887.763	4.838.357
Skupaj aktuarski dobički (-) in izgube (+) v obdobju	1.550.143	4.981.979	6.532.122	1.664.783	5.192.318	6.857.101

Gibanje rezervacij za jubilejne nagrade in odpravnine ter gibanje aktuarskih dobičkov in izgub v letu

(v evrih)		Luka Koper, d. d.		Skupina Luka Koper
	Skupaj jubilejne nagrade	Odpravnine ob upokojitvi	Skupaj Luka Koper, d. d.	Skupaj jubilejne nagrade	Odpravnine ob upokojitvi	Skupaj Skupina Luka Koper
Znesek sedanje vrednosti obvez na dan 31. 12. 2022	1.082.754	4.945.486	6.028.240	1.166.435	5.551.017	6.717.452
Stroški obresti	39.618	185.967	225.585	42.512	206.790	249.302
Stroški sprotnega službovanja	150.588	461.689	612.277	160.493	512.843	673.336
Stroški preteklega službovanja	-352	9.263	8.911	693	5.495	6.188
Aktuarski dobički (-) in izgube (+) – sprememba akt. predpostavk in izkušnje	146.566	331.058	477.624	162.744	378.326	541.070
Aktuarski dobički – odprava	-13.447	-58.419	-71.866	-13.646	-63.577	-77.223
Aktuarske izgube – oblikovanje in poraba	109	8.121	8.230	109	16.337	16.446
Obveznosti za zaslužke v obdobju 1. 1. 2023–31. 12. 2023	-61.839	-121.378	-183.217	-70.822	-175.580	-246.402
Znesek sedanje vrednosti obvez na dan 31. 12. 2023	1.343.997	5.761.787	7.105.784	1.448.518	6.431.651	7.880.169
Stroški obresti	40.008	179.991	219.999	42.970	200.227	243.197
Stroški sprotnega službovanja	196.657	494.480	691.136	208.459	538.528	746.987
Stroški preteklega službovanja	-1.590	569	-1.021	989	9.209	10.198
Aktuarski dobički (-) in izgube (+) – sprememba akt. predpostavk in izkušnje	71.677	-1.209.311	-1.137.633	81.385	-1.290.750	-1.209.366
Aktuarski dobički – odprava	-20.311	-89.135	-109.446	-21.897	-108.194	-130.091
Aktuarske izgube – oblikovanje in poraba	9.793	6.535	16.329	12.307	8.293	20.600
Obveznosti za zaslužke v obdobju 1. 1. 2024–31. 12. 2024	-90.087	-162.938	-253.025	-107.947	-238.120	-346.067
Znesek sedanje vrednosti obvez na dan 31. 12. 2024	1.550.144	4.981.979	6.532.123	1.664.783	5.550.844	7.215.627

Drugi nekratkoročno odloženi prihodki Skupine predstavljajo nekratkoročno odložene prihodke, namenjene pokrivanju stroškov amortizacije osnovnih sredstev.

Preglednica gibanja odloženih prihodkov družbe Luka Koper, d. d.

(v evrih)	Nekratkoročno odloženi prihodki za redno vzdrževanje	Prejeta nepovratna sredstva	Skupaj
Stanje 31. decembra 2022	24.341.825	6.935.850	31.277.675
Spremembe v letu:
Oblikovanje	665.599	0	665.599
Prenos iz drugih obveznosti	0	2.851.049	2.851.049
Črpanje	0	-835.843	-835.843
Stanje 31. decembra 2023	25.007.424	8.951.056	33.958.480
Spremembe v letu:
Oblikovanje	1.158.712	5.081.660	6.240.372
Črpanje	0	-1.643.567	-1.643.567
Stanje 31. decembra 2024	26.166.136	12.389.149	38.555.285

Preglednica gibanja odloženih prihodkov Skupine Luka Koper

(v evrih)	Nekratkoročno odloženi prihodki za redno vzdrževanje	Prejeta nepovratna sredstva	Drugi nekratkoročno odloženi prihodki	Skupaj
Stanje 31. decembra 2022	24.341.825	7.026.485	1.038.081	32.406.391
Spremembe v letu:
Oblikovanje	665.599	1.751.267	29.417	2.446.283
Prenos iz drugih obveznosti	0	2.851.049	0	2.851.049
Črpanje	0	-2.661.406	-83.195	-2.744.601
Stanje 31. decembra 2023	25.007.424	8.967.395	984.303	34.959.122
Spremembe v letu:
Oblikovanje	1.158.712	6.971.850	0	8.130.562
Črpanje	0	-3.550.096	-63.932	-3.614.028
Stanje 31. decembra 2024	26.166.136	12.389.149	920.371	39.475.656

Zapadlost obveznosti za jubilejne nagrade in odpravnine po koledarskih letih na dan 31. 12. 2023

(v evrih)	Luka Koper, d. d.			Skupina Luka Koper
	Skupaj jubilejne nagrade	Odpravnine ob upokojitvi	Skupaj Luka Koper, d. d.	Skupaj jubilejne nagrade	Odpravnine ob upokojitvi	Skupaj Skupina Luka Koper
2024	72.530	526.644	599.174	82.896	724.996	807.892
2025	83.922	249.196	333.118	95.623	279.052	374.676
2026	86.001	297.405	383.406	90.975	353.229	444.205
2027	116.687	154.646	271.333	129.460	192.477	321.937
2028	98.137	199.705	297.842	111.244	242.796	354.040
nad 5 let	886.719	4.334.190	5.220.910	938.319	4.639.099	5.577.418
Skupaj aktuarski dobički (-) in izgube (+) v obdobju	1.343.996	5.761.787	7.105.783	1.448.518	6.431.650	7.880.168

Pojasnilo 23. Odloženi prihodki

(v evrih)	Luka Koper, d. d.		Skupina Luka Koper
	31. 12. 2024	31. 12. 2023	31. 12. 2024	31. 12. 2023
Nekratkoročno odloženi prihodki za redno vzdrževanje	26.166.136	25.007.424	26.166.136	25.007.424
Prejeta nepovratna sredstva	12.389.149	8.951.056	12.389.149	8.967.395
Drugi nekratkoročno odloženi prihodki	0	0	920.371	984.303
Skupaj	38.555.285	33.958.480	39.475.656	34.959.122

Družba/Skupina skladno s koncesijsko pogodbo med nekratkoročno odloženimi prihodki izkazuje odložene prihodke za redno vzdrževanje, saj ima obvladujoča družba pravico in obveznost zaračunavati pristaniške pristojbine, ki so prihodek, namenjen pokrivanju stroškov opravljanja gospodarske javne službe. Za letni presežek prihodkov nad stroški obvladujoča družba oblikuje nekratkoročno odložene prihodke za pokrivanje stroškov gospodarske javne službe rednega vzdrževanja pristaniške infrastrukture v prihodnjih letih. Če bi stroški presegali prihodke, bi obvladujoča družba nekratkoročno odložene prihodke črpala.

Prejeta nepovratna sredstva se v največji meri nanašajo na prejeta plačila iz naslova nepovratnih sredstev za vlaganje v evropske razvojne projekte, ki jih izkazuje obvladujoča družba in se črpajo skladno z življenjsko dobo sredstev. Med prejetimi nepovratnimi sredstvi Skupina izkazuje tudi zadržane prispevke plač zaposlenih v invalidskem podjetju Luka Koper INPO, d. o. o., in sicer prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, zdravstveno zavarovanje in porodniško varstvo. Sredstva so se črpala skladno z Zakonom o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov za pokrivanje stroškov plač invalidov v višini 75 odstotkov ter za stroške zaposlitve osebja za čas, ki ga porabijo za pomoč invalidom.

Pojasnilo 24. Nekratkoročna posojila

(v evrih)	Luka Koper, d. d.		Skupina Luka Koper
	31.12.2024	31.12.2023	31. 12. 2024	31. 12. 2023
Nekratkoročne finančne obveznosti do družb v Skupini	15.000.000	0
Nekratkoročna posojila, dobljena pri bankah v državi	78.786.135	93.979.370	78.786.135	93.979.370
Skupaj	93.786.135	93.979.370	78.786.135	93.979.370

Del posojil, ki zapade v plačilo v roku enega leta, je družba/Skupina prenesla med kratkoročna posojila.

Vsa nekratkoročna bančna posojila se odplačujejo po vnaprej opredeljeni dinamiki odplačil. Vse obveznosti iz nekratkoročnih bančnih posojil so zavarovane z bianko menicami izavezami. V posojilnih pogodbah z bankami ima družba/Skupina določene finančne zaveze, ki so bile v celoti izpolnjene.

Obvladujoča družba Luka Koper, d. d. ima z odvisno družbo Luka Koper INPO, d. o. o. sklenjeno pogodbo o nekratkoročnem posojilu v skupni v višini 20.000.000 evrov, po kateri so bila v letu 2024 črpana sredstva v višini 15.000.000 evrov.

Konec decembra 2024 je obvladujoča družba Luka Koper, d. d. sklenila dve nekratkoročni posojili v skupni višini 77.000.000 evrov in tako zagotovila del sredstev potrebnih za financiranje naložbenega v Strateškem poslovnem načrtu za obdobje 2024–2028. Crpanje sredstev navedenih kreditov bo realizirano v skladu z likvidnostnimi potrebami družbe, najkasneje do konca leta 2026. Oba kredita na variabilni obrestni meri, družba bo kredita odplačevala v četrtletnih obrokih v času od februarja 2027 do novembra 2039.

Preglednica gibanja nekratkoročnih posojil v družbi

	Posojilodajalec
(v evrih)	Družbe v Skupini	Banke	Skupaj
Stanje 31. decembra 2022	0	54.315.463	54.315.463
Nova posojila	0	60.000.000	60.000.000
Odplačila v letu	0	-5.142.857	-5.142.857
Prenos med kratkoročna posojila – del, ki zapade v roku 1 leta	0	-15.193.236	-15.193.236
Stanje 31. decembra 2023	O	93.979.370	93.979.370
Nova posojila	15.000.000	0	15.000.000
Prenos med kratkoročna posojila – del, ki zapade v roku 1 leta	0	-15.193.235	-15.193.235
Stanje 31. decembra 2024	15.000 000	78.786.135	93.786.135

Preglednica gibanja nekratkoročnih posojil v Skupini

	Posojilodajalec
(v evrih)	Banke	Skupaj
Stanje 31. decembra 2022	54.315.463	54.315.463
Nova posojila	60.000.000	60.000.000
Odplačila v letu	-5.142.857	-5.142.857
Prenos med kratkoročna posojila – del, ki zapade v roku 1 leta	-15.193.236	-15.193.236
Stanje 31. decembra 2023	93.979.370	93.979.370
Prenos med kratkoročna posojila – del, ki zapade v roku 1 leta	-15.193.235	-15.193.235
Stanje 31. decembra 2024	78.786.135	78.786.135

Preglednica stanja glavnic posojil (nekratkoročnih) po vrsti obrestne mere v družbi

Luka Koper d. d.
(v evrih)	Valuta posojila	Obrestna mera	Datum zapadlosti	posojila Odobrena glavnica	Glavnica 31. 12. 2024
Posojila A	EUR	od 0,440 do 0,850	od 31. 12. 2028 do 31. 12. 2031	123.716.356	81.904.370
Posojila B	EUR	Euribor + od 0,320 do 0,700	od 30. 4. 2032 do 30. 11. 2039	113.100.000	27.075.000
Skupaj				236.816.356	108.979.370
- od tega kratkoročni del					15.193.235

	Luka Koper d. d.
--	------------------	--	--

(v evrih)	Valuta posojila	Obrestna mera	Datum zapadlosti	posojila Odobrena glavnica	Glavnica 31. 12. 2023
Posojila A	EUR	od 0,440 do 0,850	od 31. 12. 2028 do 31. 12. 2031	123.716.356	78.487.606
Posojila B	EUR	Euribor + 0,320	do 30. 4. 2032	36.100.000	30.685.000
Skupaj				159.816.356	109.172.606
- od tega kratkoročni del					15.193.235

200 (<) (>)

<-- PDF CHUNK SEPARATOR -->

Preglednica stanja glavnic posojil (nekratkoročnih) po vrsti obrestne mere v Skupini

Skupina Luka Koper
(v evrih)	Valuta posojila	Obrestna mera	Datum zapadlosti posojila	Odobrena glavnica	Glavnica 31. 12. 2024
Posojila A	EUR	od 0,440 do 0,850	od 31. 12. 2028 do 31. 12. 2031	103.716.356	66.904.370
Posojila B	EUR	Euribor + od 0,320 do 0,700	od 30. 4. 2032 do 30. 11. 2039	113.100.000	27.075.000
Skupaj				216.816.356	93.979.370
- od tega kratkoročni del					15.193.235

Skupina Luka Koper
(v evrih)	Valuta posojila	Obrestna mera	Datum zapadlosti posojila	Odobrena glavnica	Glavnica 31. 12. 2023
Posojila A	EUR	od 0,440 do 0,850	od 31. 12. 2028 do 31. 12. 2031	103.716.356	78.487.606
Posojila B	EUR	Euribor + 0,320	do 30. 4. 2032	36.100.000	30.685.000
Skupaj				139.816.356	109.172.606
- od tega kratkoročni del					15.193.235

Preglednica stanja nekratkoročnih bančnih posojil po nominalni vrednosti in njihova zapadlost po letih

Luka Koper, d. d.
(v evrih)	Glavnica 31.12.2024	Leto 2025	Leto 2026	Leto 2027	Leto 2028	Leto 2029	Obdobje 2030-2032
Stanje glavnic prejetih posojil, njihova zapadlost po letih	108.979.370	15.193.235	15.193.236	15.193.235	15.193.235	10.467.143	37.739.286
Predvidene obresti	4.813.096	1.194.964	1.030.583	847.409	665.985	496.433	577.722
Skupaj	113792.466	16.388.199	16.223.819	16.040.645	15.859 20	10.963.576	38.317.008
(v evrih)	Glavnica 31,1242073	Leto 2024	Leto 2025	Leto 2026	Leto 2027	Leto 2028	Obdobje 2029-2032
Stanje glavnic prejetih posojil, njihova zapadlost po letih	109.172.606	15.193.235	15.193.236	15.193.235	15.193.235	15.193.235	33.206.429
Predvidene obresti	7.081.971	1.638.694	1.429.189	1.203.081	976.974	753.116	1.080.917
Skupaj	116.254.577	16.831.929	16.622.424	16.396.317	16.170.209	15.946.351	34.287.346

Skupina Luka Koper
(v evrih)	Glavnica 31. 12. 2024	Leto 2025	Leto 2026	Leto 2027	Leto 2028	Leto 2029	Obdobje 2030-2032
Stanje glavnic bančnih posojil, njihova zapadlost po letih	93.979.370	15.193.235	15.193.235	15.193.235	15.193.235	10.467.143	22.739.286
Predvidene obresti	4.230.346	1.111.714	947.333	764.159	582.735	413.183	411.222
Skupaj	98 209716	16.304.949	16.140.569	15.957.395	15.775.970	10 880 325	23150 208
(v evrih)	Glavnica 31. 12. 2023	Leto 2024	Leto 2025	Leto 2026	Leto 2027	Leto 2028	Obdobje 2029-2032
Stanje glavnic bančnih posojil, njihova zapadlost po letih	109.172.606	15.193.235	15.193.235	15.193.235	15.193.235	15.193.235	33.206.429
Predvidene obresti	7.081.971	1.638.694	1.429.189	1.203.081	976.974	753.116	1.080.917
Skupaj	116.254.576	16.831.929	16.622.424	16.396.317	16.170.209	15.946.351	34.287.346

Pojasnilo 25. Odložene terjatve in obveznosti za davek

(v evrih)		Luka Koper, d. d.			Skupina Luka Koper
		Terjatve		Obveznosti		Terjatve	Obveznosti
							31.12.2024 31.12.2023 31.12.2024 31.12.2023 31.12.2024 31.12.2023 31.12.2024 31.12.2023
Odložene terjatve in obveznosti za davek iz naslova:
- slabitev naložb v odvisne družbe	301.528	301.528	0	0	301.528	301.528	0	0
slabitev drugih naložb in odbitne začasne razlike iz naslova vrednostnih papirjev	3.326.454	3.326.454	10.193.693	7.424.965	3.326.454	3.326.454	10.193.692	7.424.965
popravka vrednosti terjatev do kupcev	163.191	170.167	0	0	176.069	174.683	0	0
- rezervacij za odpravnine	396.845	412.324	0	0	429.295	451.917	0	0
- rezervacij za jubilejne nagrade	58.638	67.196	0	0	60.934	71.190	0	0
- rezervacij za tožbe	0	12.921	0	0	0	12.921	0	0
- nekratkoročne pasivne časovne azmejitve za GJS	525.665	525.665	0	0	525.665	525.665	0	0
Skupaj	4.772.321	4.816.255	10.193.693	7.424.965	4.819.945	4.864.358	10.193.692	7.424.965
Pobotanje z odloženimi obveznostmi za davek iz naslova slabitev drugih naložb in odbitne začasne razlike iz naslova vrednostnih papirjev	-4.772.321	-4.816.255	-4.772.321	-4.816.255	-4.819.945	-4.864.358	-4.819.945	-4.864.358
Skupaj	O	O	5.421.372	2.608.710	0	O	5.373.747	2.560.607

ll l

Na osnovi ocene, da bo v prihodnosti na voljo dovolj razpoložljivega dobička, je družba/Skupina oblikovala terjatve za odložene davke iz naslova:

rezervacij za jubilejne nagrade in odpravnine ob upokojitvi,
slabitev finančnih naložb,
odbitnih začasnih razlik iz naslova tožb in nekratkoročnih pasivnih razmejitev ter
slabitev terjatev.

Odložene terjatve za davek, ki so pripoznane iz naslova oblikovanja rezervacij za jubilejne nagrade in odpravnine, se zmanjšujejo v ustreznih zneskih s koriščenjem oblikovanih rezervacij po metodi FIFO, kajti od vključno leta 2022 dalje so rezervacije iz naslova jubilejnih nagrad in odpravnin v celoti davčno priznane.

Glede na to, da slabitve finančnih naložb in terjatev ob oblikovanju niso davčno priznan odhodek, je družba/Skupina oblikovala terjatve za odloženi davek v ustrezni višini. Terjatve za odloženi davek bodo realizirane ob odtujitvi teh naložb ali odpravi finančne naložbe in ob dokončnem odpisu terjatev.

Davčna stopnja, uporabljena za izračun višine odbitnih začasnih razlik, znaša 22 odstotkov, za odložene terjatve iz naslova jubilejnih nagrad in odpravnih pa 19 odstotkov. Družba/Skupina je na podlagi Zakona o obnovi, razvoju in zagotavljanju finančnih sredstev (ZORZFS), sprejetega decembra 2023, popravila davčno stopnjo na 22 odstotkov, za tiste odbitne začasne razlike, za katere meni, da bi jih utegnila koristiti v obdobju od leta 2024 do 2028, torej v obdobju povišane davčne stopnje davka od dohodkov pravnih oseb.

Odložene obveznosti za davek pa se nanašajo na obdavčljive začasne razlike iz naslova prevrednotenja na pošteno vrednost delnic.

Osnove, iz katerih so oblikovani odloženi davki, nimajo omejenega roka trajanja.

Med odloženimi davki Skupina izkazuje tudi odložene davke iz naslova slabitev naložb v odvisno družbo, ki se postopku konsolidacije ne izloča, kajti gre za družbo, ki je opredeljena kot nestrateška in je hkrati predmet različnih možnih oblik izhoda oziroma dezinvestiranja

Družba je za svoje terjatve za odloženi davek 31. decembra 2024 izvedla pobot z obveznostmi v višini 4.772.322 evrov (v predhodnem letu 4.816.255 evrov), znesek pobota v Skupini pa je 31. decembra 2024 znašal 4.819.948 evrov (v predhodnem letu 4.864.358 evrov).

Skupina Luka Koper izkazuje na dan 31. decembra 2024 neizkoriščene olajšave za investiranje po 55. členu ZDDPO-2 v višini 208.240 evrov, ki zapadejo leta 2029 ter neizkoriščene davčne izgube v višini 359.406 evrov, za katero meni, da bo črpana v letu 2025 in za katere nima oblikovanih odloženih davkov.

Luka Koper letno poročilo 2024 | Računovodsko poročilo 202

Preglednica gibanja terjatev in obveznosti za odloženi davek za leto 2024 za družbo Luka Koper, d. d.

(v evrih)		Terjatve		Obveznosti
	Stanje 31. 12. 2023	poslovnega izida	Pripoznane v izkazu Pripoznane v izkazu drugega vseobsegajočega donosa	Stanje 31. 12. 2024	31.12.2023	Pripoznane v izkazu Stanje drugega vseobsegajočega donosa	Stanje 31. 12. 2024
Odložene terjatve in obveznosti za davek iz naslova:
slabitev naložb v odvisne družbe	301.528			301.528
slabitev drugih naložb in odbitne začasne razlike iz naslova vrednostnih papirjev	3.326.454			3.326.454	7.424.965	2.768.729	10.193.694
popravka vrednosti terjatev do kupcev	170.167	-6.975		163.192
rezervacij za odpravnine	412.324	109.411	-124.891	396.845
rezervacij za jubilejne nagrade	67.196	-8.558		58.638
rezervacij za tožbe	12.921	-12.921
nekratkoročne pasivne časovne razmejitve za GJS	525.665			525.665
Skupaj	4.816.255	80.957	-124.891	4.772.322	7.424.965	2.768.729	10.193.694
Pobotanje z odloženimi obveznostmi za davek iz naslova slabitev drugih naložb in odbitne začasne razlike iz naslova vrednostnih papirjev	-4.816.255	-80.957	124.891	-4.772.322	-4.816.255	43.934	-4.772.322
Odložene terjatve za davek v izkazu finančnega položaja družbe	0	0	0	o	2.608.710	2.812.663	5.421.372

Preglednica gibanja terjatev in obveznosti za odloženi davek za leto 2023 za družbo Luka Koper, d. d.

(v evrih)	Terjatve				Obveznosti
	Stanje 31. 12. 2022	poslovnega izida	Pripoznane v izkazu Pripoznane v izkazu drugega vseobsegajočega donosa	Stanje 31. 12. 2023	31.12.2022	Pripoznane v izkazu Stanje drugega vseobsegajočega donosa	Stanje 31. 12. 2023
Odložene terjatve in obveznosti za davek iz naslova:
slabitev naložb v odvisne družbe	298.562	2.966		301.528
slabitev drugih naložb in odbitne začasne razlike iz naslova vrednostnih papırjev	8.740.460	-5.414.006		3.326.454	5.125.034	2.299.931	7.424.965
popravka vrednosti terjatev do kupcev	244.056	-73.890		170.166
rezervacij za odpravnine	423.855	-35.478	23.947	412.325
rezervacij za jubilejne nagrade	73.071	-5.875		67.196
rezervacij za tožbe	11.159	1.762		12.921
nekratkoročne pasivne časovne razmejitve za GJS	453.983	71.682		525.665
Skupaj	10.245.146	-5.452.839	23.947	4.816.255	5.125.034	2.299.931	7.424.965
Pobotanje z odloženimi obveznostmi za davek iz naslova slabitev drugih naložb in odbitne začasne razlike iz naslova vrednostnih papirjev	-5.125.034		308.779	-4.816.255	-5.125.034	308.779	-4.816.255
Odložene terjatve za davek v izkazu finančnega položaja družbe	5.120.112	-5.452.839	332.726	o		2.608.710	2.608.710

203 《》三

Preglednica gibanja terjatev in obveznosti za odloženi davek za leto 2024 za Skupino Luka Koper

(v evrih)			Terjatve			Obveznosti
	Stanje 31. 12. 2023	poslovnega izida	Pripoznane v izkazu i Pripoznane v izkazu drugega vseobsegajočega donosa	Stanje 31. 12. 2024	31.12.2023	Pripoznane v izkazu Stanje drugega vseobsegajočega donosa	Stanje 31. 12. 2024
Odložene terjatve in obveznosti za davek iz naslova:
slabitev naložb v odvisne družbe	301.528			301.528
slabitev drugih naložb in odbitne začasne razlike iz naslova vrednostnih papirjev	3.326.454			3.326.454	7.424.964	2.768.729	10.193.693
popravka vrednosti terjatev do kupcev	174.683	1.386		176.069
rezervacij za odpravnine	451.917	109.390	-135.708	425.599
rezervacij za jubilejne nagrade	71.190	-6.557		64.633
rezervacij za tožbe	12.921	-12.921
nekratkoročne pasivne časovne razmejitve za GJS	525.665			525.665
Skupaj	4.864.358	91.298	-135.708	4.819.948	7.424.964	2.768.729	10.193.693
Pobotanje z odloženimi obveznostmi za davek iz naslova slabitev drugih naložb in odbitne začasne razlike iz naslova vrednostnih papirjev	-4.864.358	-91.298	135.708	-4.819.948	-4.864.358	44.412	-4.819.946
Odložene terjatve za davek v izkazu finančnega položaja Skupine	0	0	0	o	2.560.606	2.813.141	5.373.747

Preglednica gibanja terjatev in obveznosti za odloženi davek za leto 2023 za Skupino Luka Koper

(v evrih)		Terjatve				Obveznosti
	Stanje 31. 12. 2022	poslovnega izida	Pripoznane v izkazu Pripoznane v izkazu drugega vseobsegajočega donosa	Stanje 31. 12. 2023	31. 12. 2022	Pripoznane v izkazu Stanje drugega vseobsegajočega donosa	Stanje 31. 12. 2023
Odložene terjatve in obveznosti za davek iz naslova:
slabitev naložb v odvisne družbe	298.562	2.966	0	301.528
slabitev drugih naložb in odbitne začasne razlike iz naslova vrednostnih papirjev	8.761.627	-5.435.173	0	3.326.454	5.215.115	2.209.849	7.424.964
popravka vrednosti terjatev do kupcev	247.424	-72.742		174.682
rezervacij za odpravnine	468.598	-42.937	26.257	451.918
rezervacij za jubilejne nagrade	77.918	-6.728		71.190
rezervacij za tožbe	11.159	1.762		12.921
nekratkoročne pasivne časovne razmejitve za GJS	453.983	71.682		525.665
Skupaj	10.319.271	-5.481.170	26.257	4.864.358	5.215.115	2.209.849	7.424.964
Pobotanje z odloženimi obveznostmi za davek iz naslova slabitev drugih naložb in odbitne začasne razlike iz naslova vrednostnih papirjev	-5.215.116		350.758	-4.864.358	-5.215.115	350.758	-4.864.357
Odložene terjatve za davek v izkazu finančnega položaja Skupine	5.104.155	-5.481.170	377.015	0		2.560.607	2.560.607

204 (

l | l

Pojasnilo 27. Poslovne in druge obveznosti

(v evrih)		Luka Koper, d. d.		Skupina Luka Koper
	31. 12. 2024	31. 12. 2023	31. 12. 2024	31. 12. 2023
Kratkoročne obveznosti do dobaviteljev v državi	31.175.918	29.761.821	31.923.507	30.433.516
Kratkoročne obveznosti do dobaviteljev v tujini	345.573	375.736	522.642	472.193
Kratkoročne obveznosti do družb v Skupini	7.089	693.043	0	0
Kratkoročne obveznosti do pridruženih družb	68.122	82.350	68.122	82.350
Kratkoročne obveznosti na podlagi predujmov	7.550.140	10.123.487	7.553.877	10.393.078
Kratkoročne obveznosti do zaposlencev	8.535.488	7.157.014	9.077.005	7.625.523
Kratkoročne obveznosti do države in drugih institucij	5	18.925	17.084	51.694
Kratkoročne poslovne obveznosti	47.682.335	48.212.376	49.162.237	49.058.354
Druge poslovne obveznosti	8.267.166	10.241.864	9.023.583	10.881.940
Skupaj	55.949.501	58.454.240	58.185.820	59.940.294

Največje povečanje je opaziti med obveznostmi do dobaviteljev v državi, in sicer iz naslova večjega vlaganja v osnovna sredstva in višjih cen storitev.

Med obveznostmi na podlagi predujmov družba/Skupina izkazuje prejete predujme za subvencionirane EU projekte, izkazane v obvladujoči družbi, ter prejete varščine za namene delovanja trošarinskega skladišča na terminalu za tekoče in razsute tovore.

Druge poslovne obveznosti zajemajo vnaprej vračunane stroške, ki se nanašajo na del plače iz naslova skupinske delovne uspešnosti, obresti za najeta posojila, stroške za nagrade po individualnih pogodbah, stroške za neizkoriščene dopuste ter vnaprej vračunane stroške za neprejete fakture.

Pojasnilo 28. Pogojne obveznosti

(v evrih)	Luka Koper, d. d.		Skupina Luka Koper
	31. 12. 2024	31. 12. 2023	31. 12. 2024	31. 12. 2023
Dana poroštva	229.121	319.830	0	0
Pogojne obveznosti iz naslova tožb	4.081.626	25.894.775	4.081.626	25.894.775
Skupaj pogojne obveznosti	4.310.747	26.214.605	4.081.626	25.894.775

Poroštvo v višini 229.121 evrov je obvladujoča družba dala družbi Adria Transport, d. o. o., za finančni najem lokomotiv. Družba, ki ji je obvladujoča družba dala poroštvo, je redno plačevala vse obveznosti in iz tega naslova 31. decembra 2024 ni bilo zapadlih obrokov.

Pojasnilo 26. Kratkoročna posojila

(v evrih)	Luka Koper, d. d.		Skupina Luka Koper
	31. 12. 2024	31. 12. 2023	31. 12. 2024	31. 12. 2023
Kratkoročna posojila, dobljena pri bankah v državi	15.193.235	15.193.235	15.193.235	15.193.235
Skupaj	15.193.235	15.193.235	15.193.235	15.193.235

Kratkoročna posojila, najeta pri bankah, so 31. decembra 2024 predstavljala del glavnic nekratkoročnih posojil, ki skladno z amortizacijskimi načrti zapadejo v plačilo v letu 2025.

Preglednica gibanja kratkoročnih posojil

	Luka Koper, d. d.		Skupina Luka Koper
	Posojilodajalec		Posojilodajalec
(v evrih)	Banke	Skupaj	Banke	Skupaj
Stanje 31. decembra 2022	8.336.093	8.336.093	8.336.093	8.336.093
Odplačila v letu	-8.336.093	-8.336.093	-8.336.093	-8.336.093
Prenos iz nekratkoročnih posojil – del, ki zapade v roku 1 leta	15.193.235	15.193.235	15.193.235	15.193.235
Stanje 31. decembra 2023	15.193.235	15.193.235	15.193.235	15.193.235
Odplačila v letu	-15.193.235	-15.193.235	-15.193.235	-15.193.235
Prenos iz nekratkoročnih posojil - del, ki zapade v roku 1 leta	15.193.235	15.193.235	15.193.235	15.193.235
Stanje 31. decembra 2024	15.193.235	15.193.235	15.193.235	15.193.235

Pogojne obveznosti iz naslova tožb so na dan 31. decembra 2024 znašale 4.081.626 evrov in so bile tako v primer s stanjem predhodnega leta nižje za 21.813.149 evrov. Znižanje se nanaša na odpravo zahtevkov iz naslova tožb, z katere je družba/Skupina ocenila, da ne izpolnjujejo pogojev za oblikovanje pogojnih obveznosti.

Družba/Skupina ima v zvezi z nepremičninami, ki jih na območju koprskega pristanišča uporablja za izvajanje svoje dejavnosti, in nekaterimi neposredni bližini koprskega pristanišča odprte zadeve z Republiko Slovenijo, ki se nanašajo na lastniški status omenjenih nepremičnih, zanje pa z Republiko Slovenijo skupaj iščeta ustrezne rešitve. Družba/Skupina s strani Republike Slovenije še ni prejela nobenega formalnega zahtevka, na podlagi katerega bi bilo mogoče oceniti njegovo vrednost, zato ta tudi ni razkrita, bi pa utegnil imeti pomemben vpliv na izkaze. Družba/Skupina za omenjeno problematiko ni pripoznala rezervacij, saj za to niso izpolnjeni pogoji.

Pojasnilo 29. Posli s povezanimi osebami

lme in priimek	Bruto plača (fiksni del)	Bruto plača (variabilni del)	Regres za letni dopust in jubilejne nagrade	Bonitete premije	zavarovalne Bonitete in drugi prejemki	Skupaj prejemki
Boštjan Napast, predsednik uprave od 3. 12. 2021 do 30. 6. 2023	o	12.788	0	O	O	12.788
Gorazd Jamnik, član uprave od 1.1.2024	179.898	0	2.333	196	6.606	189.034
Gregor Belič, član uprave od 1.1.2024	179.613	0	2.333	196	1.313	183.456
Nevenka Kržan, članica uprave od 1. 7. 2022 do 30. 6. 2023, predsednica uprave od 1. 7. 2023	216.889	24.308	2.333	214	6.298	250.041
Vojko Rotar, delavski direktor od 16. 2. 2018	195.332	37.264	2.333	214	5.741	240.883
Skupaj	777 7732	74.360	9.331	821	19.958	876.202

Prejemki članov uprave v družbi Luka Koper, d. d., v letu 2024 (v evrih)

206 (<) (>)

	rjavi
n.	79

Prejemki članov uprave v družbi Luka Koper, d. d., v letu 2023 (v evrih)

lme in priimek	Bruto plača (fiksni del)	Bruto plača (variabilni del)	Regres za letni dopust in jubilejne nagrade	Bonitete premije	zavarovalne Bonitete in drugi prejemki	Skupaj prejemki
Boštjan Napast, predsednik uprave od 3. 12. 2021 do 30. 6. 2023	122.138	27.872	1.096	170	124.872	276.148
Nevenka Kržan, članica uprave od 1. 7. 2022 do 30. 6. 2023, predsednica uprave od 1.7.2023	198.857	12.598	2.192	261	7.743	221.651
Robert Rožac, član uprave od 16. 11. 2021 do 31. 12. 2022	13.968	23.701	o	O	48.705	86.374
Vojko Rotar, član uprave - delavskı direktor od 16. 2. 2018	190.463	40.595	2.192	268	6.184	239.702
Skupaj	525.425	104.766	5.480	699	187.505	823.875

Skladno s 5. točko 294. člena Zakona o gospodarskih družbah zgornja tabela poleg prejemkov za opravljanje funkcije zajema tudi druge prejemke, kot so povračila stroškov, PDPZ ter jubilejne nagrade.

Družba/Skupina je za določitev variabilnega prejemka oziroma nagrajevanja uprabila več kvantitativnih in kvalitativnih kazalnikov, ki prispevajo k dolgoročnim interesom in razvoju družbe.

Izplačilo variabilnega prejemka oziroma nagrade članu uprave se izvede v skladu z veljavno zakonodajo.

Clani uprave v pogodbi nimajo določenega plačila variabilnega prejemka oziroma nagrade v obliki delnic.

Prejemki skupin oseb v družbi Luka Koper, d. d., v letu 2024 (v evrih)

Skupine oseb	Bruto plača (fiksni in variabilni del)	Regres za letni dopust in jubilejne nagrade	Bonitete premije	zavarovalne Bonitete in drugi prejemki	Skupaj
Clani uprave	846.092	9.331	821	19.958	876.202
Clani nadzornega sveta	247.133	0	1.926	7.339	256.399
Zaposleni na podlagi individualnih pogodb o zaposlitvi	3.461.247	71.847	o	232.508	3.765.602
Skupaj	4.554.472	81.178	2.747	259.806	4.898.203

Prejemki skupin oseb v družbi Luka Koper, d. d., v letu 2023 (v evrih)

Skupine oseb	Bruto plača (fiksni in variabilni del)	Regres za letni dopust in jubilejne nagrade	Bonitete premije	zavarovalne Bonitete in drugi prejemki	S
Clani uprave	630.192	5.480	699	187.504	82:
Clani nadzornega sveta	254.587	O	2.268	8.468	26
Zaposleni na podlagi individualnih pogodb o zaposlitvi	3.156.749	62.858	0	225.983	3.44
Skupaj	4.041.527	68.338	2.967	421.955	4.534

Prejemki skupin oseb v Skupini Luka Koper v letu 2024 (v evrih)

Bruto prejemki skupin oseb	Bruto plača (fiksni in variabilni del)	Regres za letni dopust in jubilejne nagrade	Bonitete premije	zavarovalne Bonitete in drugi prejemki	SI
Clani uprave	846.092	9.331	821	19.958	876
Clani nadzornega sveta	247.133	0	1.926	7.339	256
Clani NS in revizijske komisije - Luka Koper INPO, d. o. o.	13.404	0	854	0	12
Zaposleni na podlagi individualnih pogodb o zaposlitvi	3.618.567	76.513	0	248.221	3.943
Direktorji odvisnih družb	229.366	6.609	642	22.133	258
Skupaj	4.954.563	92.453	4.243	297.652	5.348

Prejemki skupin oseb v Skupini Luka Koper v letu 2023 (v evrih)

Bruto prejemki skupin oseb	Bruto plača (fiksni in variabilni del)	Regres za letni dopust in jubilejne nagrade	Bonitete premije	zavarovalne Bonitete in drugi prejemki	S
Clani uprave	630.192	5.480	699	187.504	823
Clani nadzornega sveta	264.196	O	2.268	8.468	274
Zaposleni na podlagi individualnih pogodb o zaposlitvi	3.313.677	67.425	0	241.935	3.623
Direktorji odvisnih družb	217.232	4.566	512	50.299	272
Skupaj	4.425.297	77.471	3.479	488.206	4.994

V odvisni družbi Luka Koper INPO, d. o. , sta do sprejetja novega ZGD-1M v poslovnem letu 2024 delovala nadzorna organa, in sicer nadzorni svet in revizijska komisija nadzornega sveta.

Bruto prejemki članov nadzornega sveta in komisij nadzornega sveta v družbi Luka Koper, d. d., v letu 2024 (v evrih)

lme in priimek	Opravljanje funkcije	Boniteta za zavarovalne premije NS	Sejnine in povračila stroškov	Skupaj bruto izplačila
Barbara Nose, članica od 7. 2. 2023	21.968	214	6.413	28.595
Borut Skrabar, član od 7. 2. 2023	21.649	214	4.070	25.933
Boštjan Rader, član od 7. 2. 2023	22.500	214	7.219	29.933
Jožef Petrovič, član od 7. 2. 2023	22.500	214	7.257	29.971
Mateja Treven, zunanja članica revizijske komisije NS od 23. 2. 2023	6.600	0	2.230	8.830
Mehrudin Vuković, član od 19. 1. 2020	18.750	214	4.231	23.195
Mirko Bandelj, član od 7. 2. 2023	22.500	214	4.100	26.814
Mladen Jovičič, član od 8. 4. 2009	21.073	214	3.795	25.082
Rok Parovel, član od 13. 9. 2016	21.649	214	5.225	27.088
Tomaž Benčina, član od 7. 6. 2022	24.000	214	6.745	30.959
SKUPAJ	203.188	1.926	51.284	256.399

Bruto prejemki članov nadzornega sveta in komisij nadzornega sveta v družbi Luka Koper, d. d., v letu 2023 (v evrih)

lme in priimek	Opravljanje funkcije	Boniteta za zavarovalne premije NS	Sejnine in povračila stroškov	Skupaj bruto izplačila
Andrej Koprivec, član od 2. 7. 2021 do 6. 2. 2023	4.152	67	2.164	6.382
Barbara Nose, članica od 7. 2. 2023	16.191	193	6.241	22.625
Borut Skrabar, član od 7. 2. 2023	15.112	193	4.290	19.594
Boštjan Rader, član od 7. 2. 2023	17.991	193	6.945	25.129
Božidar Godnjavec, član od 2. 7. 2021 do 6. 2. 2023	4.152	67	3.556	7.775
Franci Matoz, predsednik od 2. 7. 2021 do 6. 2. 2023	5.103	67	1.996	7.166
Jožef Petrovič, član od 7. 2. 2023	17.991	193	7.644	25.828
Mehrudin Vuković, član od 19. 1. 2020	18.571	259	6.461	25.292
Mirko Bandelj, predsednik od 7. 2. 2023	17.991	193	4.056	22.239
Mladen Jovičič, član od 8. 4. 2009	19.263	259	6.270	25.793
Mateja Treven, zunanja članica revizijske komisije NS od 23. 2. 2023	5.068	0	2.048	7.116
Nevenka Crešnar Pergar, namestnica predsednika od 2. 7. 2021 do 6. 2. 2023	4.429	67	3.484	7.979
Rok Parovel, član od 13. 9. 2016	19.263	259	6.842	26.365
Simon Kolenc, zunanji član revizijske komisije NS od 12. 7. 2021 do 22. 2. 2023	1.532	0	726	2.259
Tomaž Benčina, član od 7. 6. 2022 in namestnik predsednika od 23. 2. 2023	23.295	259	10.227	33.781
SKUPAJ	190.105	2.268	72.950	265.322

kupaj 3.874 5.322 5.590 4.787

kupaj 6.202 6.399 4.258 3.301 8.750 3.911

kupaj 3.875 4.932 3.037 2.610 1.453

207 (< ) (>)

Prejemki v poslovnem letu 2024 so bili izplačani v skladu z odločitvijo o določitvi plačila za opravljanje funkcij sejnin članom nadzornega sveta in članom komisij nadzornega sveta, sprejeto na 29. skupščini delničarjev dne decembra 2017, ki je objavljena na spletni strani družbe.

V letu 2024 je družba realizirala za 1.293.093 evrov poslov s povezanimi osebami članov uprave, Skupina pa je teh Poleg izplačil članom nadzomega sveta je družba v letu 2024 namenila 374 evrov za izobraževanje članov nadzorne realizirala za 1.534.030 evrov. Iz naslova prodaje in prejetih dividend izkazuje družba 849.554 evrov prometa (Skupina ga sveta. 857.389 evrov), iz naslova nabave pa družba 443.539 evrov in Skupina 676.642 evrov. Na dan 31. decembra 2024 je Posli z Republiko Slovenijo izkazovala družba za 123.960 evrov terjatev in Skupina za 125.663 evrov, obveznosti do oseb, povezanih s člani uprave, pa družba za 68.122 evrov in Skupina za 68.171 evrov.

(v evrih)	Luka Koper, d. d.
	Plačila v obdobju 2024	Stroški/ odhodki v obdobju 2024	Plačila v obdobju 2023	Stroški/ odho obdobju 2
Koncesija in vodno povračilo	12.073.091	11.227.242	12.345.895	10.650
laksa na pretovor	5.743.548	5.847.125	5.681.160	5.595
Dividende	14.280.000	O	17.850.000
Davek od dohodka pravnih oseb (davek in akontacije)	4.857.416	14.443.470	16.543.596	5.219
Ostali davki in prispevkı	14.624.847	14.401.999	12.778.516	12.529
Skupaj	51.578.902	45.919.836	65.199.167	33.994

(v evrih)	Skupina Luka Koper
	Plačila v obdobju 2024	Stroški/ odhodki v obdobju 2024	Plačila v obdobju 2023	Stroški/ odho obdobju 2
Koncesija in vodno povračilo	12.073.091	11.227.242	12.345.895	10.650
Taksa na pretovor	5.743.548	5.847.125	5.681.160	5.595
Dividende	14.280.000	o	17.850.000
Davek od dohodka pravnih oseb (davek in akontacije)	5.251.552	14.589.465	16.652.848	5.448
Ostali davki in prispevki	14.955.104	15.454.093	13.098.549	13.485
Skupaj	52.303.295	47.117.925	65.628.452	35.179

Dividende so bile v letu 2024 izplačane se dvema družbama v večinski lasti države, in sicer družbama za upravljanje naložb SDH, d. d., v višini 3.115.714 evrov in Kapitalski družbi, d., v višini 1.393.158 evrov.

Drugih poslov z Republiko Slovenijo družba/Skupina ni imela.

208 (<) (>)

Je		In
こ	2	8

dki v
2023 .012 .511 0 .628 .356 4.507

dki v
1023 .012 .511 0 .518 .424 .465

Posli s člani uprave in člani nadzornega sveta ali z njim povezanimi osebami

V poslovnem letu 2024 družba/Skupina ni imela poslov s člani uprave in člani nadzornega sveta.

V opazovanem obdobju je družba/Skupina imela tudi posle s povezanimi osebami nadzornega sveta, in sicer v družbi za skupaj 3.073.581 evrov, v Skupini pa je bilo teh za skupaj 3.406.154 evrov. Večina poslov se nanaša na storitve, povezane s pristaniško dejavnostjo. Iz naslova prodaje izkazuje družba 598.676 evrov prometa (Skupina 706.974 evrov), iz naslova nabave storitev pa družba 2.474.905 evrov in Skupina 2.699.180 evrov. Na dan 31. decembra 2024 je druž ba izkazovala za 15.295 evrov terjatev do povezanih oseb nadzornega sveta (Skupina 17.443 evrov) ter za 247.598 evrov obveznosti (Skupina 250.933 evrov).

Posli z družbami, v katerih ima država neposredno prevladujoč vpliv

Z lastniki povezane družbe, v katerih imata Republika Slovenija in SDH skupaj neposredno najmanj 20-odstotni lastniški delež. Seznam teh družb je objavljen na spletni strani SDH (https://www.sdh.si/sl-si/ upravljanje-nalozb/seznam-nalozb).

Družba Luka Koper, d. d., je v letu 2024 z družbami, v katerih ima država neposredno prevladujoč vpliv, opravila za 2.511.691 evrov transakcij iz naslova prodaje tem družbam in za 5.060.010 evrov transakcij iz naslova nabave, v Sku pini pa je bilo prodaj za 2.511.691 evrov in nabav za 5.217.511 evrov. Večina prodaje se nanaša na storitve, povezane s pristaniško dejavnostjo, večje nabave pa predstavljajo nabava energije, storitve prečrpavanja ter stroški zavarovanj. 31. decembra 2024 je Luka Koper, d. d., do teh družb izkazovala za 173.406 evrov terjatev in 85.056.914 evrov obve znosti, Skupina pa za 173.406 evrov terjatev in 85.074.517 evrov obveznosti. Glavnino obveznosti predstavljata po sojili, prejeti s strani SID – Slovenske izvozne banke, d. d., in Nove Ljubljanske banke, d. d., ki sta bili najeti pod tržnimi pogoji.

Posli družbe Luka Koper, d. d., z odvisnimi in pridruženimi družbami

Transakcije s povezanimi osebami so bile opravljene pod tržnimi pogoji.

(v evrih)	2024	2023
Prodaja odvisnim družbam:
Luka Koper INPO, d. o. o.	403.817	488.656
Adria Terminali, d. o. o.	225.604	569.880
TOC, d. o. o.	4.200	4.200
Adria Investicije, d. o. o.	0	828
Logis-Nova, d. o. o.	1.200	1.200
Prodaja pridruženim družbam:
Adria Transport, d. o. o.	422.805	460.138
Adria-Tow, d. o. o.	148.677	136.793
Avtoservis, d. o. o.	1.314.745	1.432.505
Adriafin, d. o. o.	13.440	13.440
Skupaj	2.534.488	3.107.640

(v evrih)	2024	2023
Nabava od odvisnih družb:
Luka Koper INPO, d. o. o.	8.629.905	7.903.513
Adria Terminali, d. o. o.	0	4.800
TOC, d. o. o.	40.330	36.921
Adria Investicije, d. o. o.	0	66.085
Nabava od pridruženih družb:
Adria Transport, d. o. o.	1.290	1.095
Adria-Tow, d. o. o.	49.836	66.976
Avtoservis, d. o. o.	932.919	883.960
Vinakoper, d. o. o., Koper	28.772	O
Skupaj	9.683.052	8.963.350

Pretežni del nabav od odvisnih družb se nanaša na nabave od družbe Luka Koper INPO, d. o. o., ki je za družbo izvajala predvsem storitve vzdrževanja pristaniške infrastrukture ter elektroinštalacijska dela.

209 (

(v evrih)	31. 12. 2024	31. 12. 2023
Poslovne in druge terjatve do odvisnih družb:
Luka Koper INPO, d. o. o.	765.255	450.385
Adria Terminali, d. o. o.	120.884	52.144
TOC, d. o. o.	427	427
Adria Investicije, d. o. o.	0	84
Logis-Nova, d. o. o.	122	122
Poslovne in druge terjatve do pridruženih družb:
Adria Transport, d. o. o.	56.095	46.056
Adria-Tow, d. o. o.	13.453	567.226
Avtoservis, d. o. o.	123.960	268.297
Adriafin, d. o. o.	1.366	1.366
Skupaj	1.081.562	1.386.107

(v evrih)	31. 12. 2024	31. 12. 2023
Poslovne obveznosti do odvisnih družb:
Luka Koper INPO, d. o. o.	17.184	702.037
Adria Terminali, d. o. o.	O	986
TOC, d. o. o.	7.089	8.190
Adria Investicije, d. o. o.	O	6.034
Poslovne obveznosti do pridruženih družb:
Avtoservis, d. o. o.	68.122	82.350
Vinakoper, d. o. o., Koper	18.166	0
Skupaj	92.396	799.597

VII 160 GVGT	VII 16: 6VEV

15.000.000	0
15.000.000	0

31. 12. 2024	31. 12. 2023

67.328	0
67.328	0

|||||

Finančni instrumenti

(v evrih)	Luka Koper, d. d.		Skupina Luka Koper
	Knjigovodska vrednost na dan 31. 12. 2024	Knjigovodska vrednost na dan 31. 12. 2023	Knjigovodska vrednost na dan 31. 12. 2024	Knjigovodska vrednost na dan 31. 12. 2023
Neizpeljana finančna sredstva po pošteni vrednosti
Finančna sredstva po pošteni vrednosti prek izkaza poslovnega izida	10.419.184	9.726.548	11.129.184	12.212.323
Finančna sredstva po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa	60.321.830	47.736.700	60.321.830	47.736.700
Neizpeljana finančna sredstva po odplačni vrednosti
Finančne terjatve	40.000.000	69.474.594	40.000.000	69.474.594
Poslovne terjatve (brez terjatev do države, predujmov in varščin)	51.960.840	51.481.810	52.488.549	52.228.594
Sredstva na podlagi pogodb s kupci	1.109.031	253.653	1.109.031	253.653
Denar in denarni ustrezniki	92.255.286	53.282.798	106.297.764	81.628.977
Skupaj neizpeljana finančna sredstva	256.066.171	231.956.103	271.346.358	263.534.841
Neizpeljane finančne obveznosti po odplačni vrednosti
Bančna posojila in druge finančne obveznosti	108.979.370	109.172.605	93.979.370	109.172.605
Obveznosti iz najemov	620.288	943.321	550.506	827.869
Poslovne obveznosti (brez drugih nekratkoročnih in kratkoročnih obveznosti, kratkoročnih obveznosti do države, zaposlencev ter iz naslova predujmov in varščin)	31.596.702	30.912.950	32.514.271	30.988.059
Skupaj neizpeljane finančne obveznosti	141.196.360	141.028.876	127.044.147	140.988.533

1. Obvladovanje tveganj spremembe poštene vrednosti

Družba Luka Koper, d. d.

Družba je konec leta 2024 imela 9,0 odstotka svojih sredstev naloženih v finančne naložbe, vrednotene po pošteni vrednosti (zadnji dan predhodnega leta 7,8 odstotka). Tveganje spremembe poštene vrednosti se pri naložbah v vrednostne papirje kaže v nihanju borznih tečajev, ki vpliva na vrednost teh sredstev in posledično na rezultat ob njihovi odsvojitvi, pri naložbah v deleže družb pa obstaja tveganje, da prodajna vrednost ne bi bila enaka vrednosti transakcije na trgu. To vrsto tveganja je družba prepoznala pri naložbah v tržne vrednostne papirje slovenskih podjetij ter pri naložbah v deleže.

Vrednost nekratkoročnih finančnih naložb, vrednotenih po pošteni vrednosti, je tako na zadnji dan poslovnega leta 2024 znašala 70.741.014 evrov.

Analize občutljivosti finančnih naložb po pošteni vrednosti družba zaradi nepomembnosti finančnih naložb po pošteni vrednosti, ki so uvrščene na 3. raven, ne razkriva.

Finančni prihodki iz deležev v odvisnih družbah in pridruženih družbah so podrobneje predstavljeni v Pojasnilu 9 Finančni prihodki in odhodki.

Posli Skupine Luka Koper s pridruženimi družbami

Postavke izkaza poslovnega izida iz naslova posla s pridruženimi družbami	Skupina Luka Koper
(v evrih)	2024	2023
Čisti prihodki od prodaje pridruženim družbam	1.899.667	2.044.904
Stroški materiala nabavljenega od pridruženih družb	144.517	106.283
Stroški storitev opravljenih s strani pridruženih družb	865.624	966.413
Rezultati pridruženih družb	1.881.242	1.770.468

Postavke finančnega položaja podjetja do pridruženih družb	Skupina Luka Koper
(v evrih)	31. 12. 2024	31. 12. 2023
Nekratkoročne finančne naložbe razen posojil pridruženim družbam	17.479.166	16.898.490
Kratkoročne poslovne terjatve do pridruženih družb	194.874	882.945
Kratkoročne poslovne obveznosti do pridruženih družb	68.122	82.350

Pojasnilo 30. Finančni instrumenti in obvladovanje finančnih tveganj

Med finančna tveganja družbe/Skupine spadajo:

1. tveganje spremembe poštene vrednosti,
1. tveganje spremembe obrestne mere,
1. likvidnostno tveganje,
1. tveganje spremembe deviznega tečaja,
1. kreditno tveganje in
1. tveganje ustrezne kapitalske strukture.

V družbi/Skupini je obvladovanje finančnih tveganj organizacijsko zasnovano v okviru področja financ in računovodstva, kajti tudi za odvisne družbe se računovodstvo vodi znotraj obvladujoče družbe. V sedanjem gospodarskem okolju je napovedovanje prihodnjih finančnih kategorij zelo zahtevno in eksterno vnaša v načrtovane kategorije višjo stopnjo variabilnosti, s tem pa posledično višjo stopnjo tveganja. Družba/Skupina ima zato uveden poostren nadzor nad posameznimi finančnimi kategorijami.

Hierarhija poštene vrednosti v letu 2024

	Luka Koper, d. d.
(v evrih)	Knjigovodska vrednost na dan 31. 12. 2024	Poštena vrednost na dan 31. 12. 2024	Neposredna vrednost na borznih trgih (1. raven)	Vrednost, določena na podlagi podatkov (2. raven)	Vrednosti ni primerljivih tržnih mogoče pridobiti iz tržnih podatkov (3. raven)
Nekratkoročna finančna sredstva
Druge delnice in deleži*	70.741.014	70.741.014	69.001.014	0	1.740.000
Nekratkoročne poslovne terjatve**	39.991	39.991	O	0	39.991
Kratkoročna finančna sredstva
Kratkoročno dana posojila in depoziti**	40.000.000	40.000.000	O	0	40.000.000
Nekratkoročne finančne obveznosti
Nekratkoročna posojila**	93.786.135	93.786.135	0	0	93.786.135
Nekratkoročne poslovne obveznosti**	378.488	378.488	o	0	378.488
Kratkoročne finančne obveznosti
Kratkoročna posojila**	15.193.235	15.193.235	0	O	15.193.235
Druge kratkoročne finančne obveznosti**	13.501	13.501	0	O	13.501

* merjene po pošteni vrednosti

** predstavljene po pošteni vrednosti

211 (< ) (>)

Hierarhija poštene vrednosti v letu 2023

	Luka Koper, d. d.
(v evrih)	Knjigovodska vrednost na dan 31.12.2023	Poštena vrednost na dan 31. 12. 2023	Neposredna vrednost na borznih trgih (1. raven)	Vrednost, določena na podlagi podatkov (2. raven)	Vrednosti n primerljivih tržnih mogoče pridobiti iz tržnih podatkov (3. raven
Nekratkoročna finančna sredstva
Druge delnice in deleži*	57.463.248	57.463.248	55.723.248	0	1.740.000
Nekratkoročne poslovne terjatve**	39.991	39.991	0	0	39.991
Kratkoročna finančna sredstva
Kratkoročno dana posojila, depoziti in zakladne menice**	69.474.594	69.474.594	0	0	69.474.594
Nekratkoročne finančne obveznosti
Nekratkoročna posojila**	93.979.370	93.979.370	0	0	93.979.370
Nekratkoročne poslovne obveznosti**	98.146	98.146	0	0	98.146
Kratkoročne finančne obveznosti
Kratkoročna posojila**	15.193.235	15.193.235	0	0	15.193.235
Druge kratkoročne finančne obveznosti**	18.077	18.077	O	0	18.077

* merjene po pošteni vrednosti

** predstavljene po pošteni vrednosti

Knjigovodska vrednost kratkoročnih terjatev, denarnih sredstev ter kratkoročnih obveznosti predstavlja dober približek poštene vrednosti, zato teh v zgornji tabeli ne razkrivamo.

Delnice in deleži, merjeni po pošteni vrednosti (1. raven), so bili vrednoteni po uradno objavljenih tečajih Ljubljanske borze in tečajnice vzajemnih skladov.

V letu 2024 je družba pošteno vrednost drugih delnic in deležev uvrščenih na 3. raven potrdila z izjavo o vrednotenju pripravljeno s strani neodvisnega ocenjevalca vrednosti podjetij. Družba/Skupina je na dan 30. septembra 2023 vrednotila svoje naložbe na podlagi poročila o oceni vrednosti za namen računovodskega poročanja, pripravljenega v skladu s hierarhijo pravil ocenjevanja vrednosti, mednarodnimi standardi ocenjevanja vrednosti ter smernicami Slovenskega inštituta za revizijo, iz javnih podatkov o poslovanju in premoženju ocenjevane družbe, javno objavljenih in razkritih strateških usmeritev družbe ter na podlagi ugotovitev iz opravljenih analiz panožnih trendov in kazalnikov. Za vrednotenje je bila uporabljena metoda diskontiranja denamih tokov oziroma metoda neto vrednosti sredstev, kadar pogoji za uporabo metode diskontiranja denarnih tokov niso bili izpolnjeni.

Skupina Luka Koper

Skupina je na zadnji dan poslovnega leta 2024 imela 8,8 odstotka svojih sredstev naloženih v finančne naložbe, vrednotene po pošteni vrednosti (zadnji dan predhodnega leta 7,7 odstotka). Tveganje spremembe poštene vrednosti se pri naložbah v vrednostne papirje kaže v nihanju borznih tečajev, ki vpliva na vrednost teh sredstev in posledično na rezultat ob njihovi odsvojitvi, pri naložbah v deleže družb pa obstaja vrednost ne bi bila enaka vrednosti transakcije na trgu. To vrsto tveganja je Skupina prepoznala pri naložbah v tržne vrednostne papije slovenskih podjetij ter pri naložbah v deleže.

Vrednost nekratkoročnih finančnih naložb, vrednotenih po pošteni vrednosti, je tako na zadnji poslovni dan leta 2024 znašala 71.451.014 evrov.

Analize občutljivosti finančnih naložb po pošteni vrednosti finančnih naložb po pošteni vrednosti, ki so uvrščene na 3. raven, ne razkriva.

	Skupina Luka Koper
(v evrih)	Knjigovodska vrednost na dan 31. 12. 2024	Poštena vrednost na dan 31. 12. 2024	Neposredna vrednost na borznih trgih (1. raven)	Vrednost, določena na podlagi primerljivih tržnih mogoče pridob podatkov (2. raven)	Vrednos tržnih poda (3. ra
Nekratkoročna finančna sredstva
Druge delnice in deleži*	71.451.014	71.451.014	69.001.004	0	2.450
Nekratkoročne poslovne terjatve**	39.991	39.991	O	0	39
Kratkoročna finančna sredstva
Kratkoročno dana posojila in depoziti**	40.000.000	40.000.000	O	0	40.000
Nekratkoročne finančne obveznosti
Nekratkoročna posojila**	78.786.135	78.786.135	o	0	78.786
Nekratkoročne poslovne obveznosti**	362.886	362.886	o	0	362
Kratkoročne finančne obveznosti
Kratkoročna posojila**	15.193.235	15.193.235	o	0	15.193
Druge kratkoročne finančne obveznosti**	13.501	13.501	o	0	13

Hierarhija poštene vrednosti v letu 2024

*merjene po pošteni vrednosti

**predstavljene po pošteni vrednosti

212 (<) (>)

Hierarhija poštene vrednosti v letu 2023

ti ni
iti iz
itkov ven)

.000 .991

.000

. 135 .886

.235

.501

	Skupina Luka Koper
(v evrih)	Knjigovodska vrednost na dan 31.12.2023	Poštena vrednost na dan 31.12.2023	Neposredna vrednost na borznih trgih (1. raven)	Vrednost, določena na podlagi podatkov (2. raven)	Vrednosti ni primerljivih tržnih mogoče pridobiti iz tržnih podatkov (3. raven)
Nekratkoročna finančna sredstva
Druge delnice in deleži*	59.949.023	59.949.023	55.723.248	0	4.225.775
Nekratkoročne poslovne terjatve**	39.991	39.991	0	0	39.991
Kratkoročna finančna sredstva
Kratkoročno dana posojila, depoziti in zakladne menice**	69.474.594	69.474.594	0	0	69.474.594
Nekratkoročne finančne obveznosti
Nekratkoročna posojila**	93.979.370	93.979.370	O	0	93.979.370
Nekratkoročne poslovne obveznosti**	82.544	82.544	O	0	82.544
Kratkoročne finančne obveznosti
Kratkoročna posojila**	15.193.235	15.193.235	O	0	15.193.235
Druge kratkoročne finančne obveznosti**	18.077	18.077	O	0	18.077

*merjene po pošteni vrednosti

**predstavljene po pošteni vrednosti Knjigovodska vrednost kratkoročnih terjatev, denarnih sredstev ter kratkoročnih obveznosti predstavlja dober približek poštene vrednosti, zato teh v zgornji tabeli ne razkrivamo. Delnice in deleži, merjeni po pošteni vrednosti (1. raven), so bili vrednoteni po uradno objavljenih veljavnih tečajih Ljubljanske borze in tečajnice vzajemnih skladov. V letu 2024 Skupina pošteno vrednost drugih delnic in deležev uvrščenih na 3. raven potrdila z izjavo o vrednotenju

pripravljeno s strani neodvisnega ocenjevalca vrednosti podjetij. Družba/Skupina je na dan 30. septembra 2023 vrednotila svoje na podlagi poročila o oceni vrednosti za namen računovodskega poročanja, pripravljenega v skladu s hierarhijo pravil ocenjevanja vrednosti, mednarodnimi standardi ocenjevanja vrednosti ter smernicami Slovenskega inštituta za revizijo, iz javnih podatkov o poslovanju in premoženju ocenjevane družbe, javno objavljenih in razkritih strateških usmeritev družbe ter na podlagi ugotovitev iz opravljenih analiz panožnih trendov in kazalnikov. Za vrednotenje je bila uporabljena metoda diskontiranja denarnih tokov oziroma metoda neto vrednosti sredstev, kadar niso bili izpolnjeni pogoji za uporabo metode diskontiranja denarnih tokov.

Skupina Luka Koper

Morebitna sprememba variabilnih obrestnih mer bi lahko imela vpliv na 28,8 odstotka vseh posojil Skupine (na zadnji dan predhodnega leta je znašal ta delež 28,1 odstotka); preostalih 71,2 odstotka prejetih posojil je bilo sklenjenih s fiksno obrestno mero.

Pregled izpostavljenosti

Odstotek finančnih obveznosti (brez drugih finančnih obveznosti) se je v celotni strukturi obveznosti do virov sredstev v Skupini znižal s prvotnih 14,1 odstotka v letu 2023 na 11,5 odstotka na zadnji dan poslovnega leta 2024. Učinek morebitnih sprememb variabilnih obrestnih mer na prihodnji čisti poslovni izid po davkih je prikazan v tabeli, ki sledi. Zaradi strukture finančnih obveznosti se družba/Skupina srečuje tudi z obrestnim tveganjem, saj lahko nepričakovana rast variabilnih obrestnih mer negativno vpliva na načrtovane poslovne rezultate.

(v evrih)	31. 12. 2024	Izpostavljenost 31. 12. 2024	31. 12. 2023	Izpostavljenost 31. 12. 2023
Prejeta posojila z variabilno obrestno mero (brez obrestne zaščite)	27.075.000	28,8 %	30.685.000	28,1 %
Prejeta posojila s fiksno obrestno mero	66.904.370	71,2 %	78.487.606	71,9 %
Skupaj	93.979.370	100,0 %	109.172.606	100,0 %

Med družbami v Skupini ima najeta posojila z variabilno obrestno mero le obvladujoča družba, zato je analiza občutljivosti bančnih posojil glede na spremembo variabilnih obrestnih mer enaka kot pri obvladujoči družbi.

2. Obvladovanje tveganja spremembe obrestnih mer

Družba Luka Koper, d. d.

Na zadnji dan poslovnega leta 2024 se je odstotek finančnih obveznosti (brez drugih finančnih obveznosti) v celotni strukturi obveznosti do virov sredstev v družbi v primerjavi s koncem predhodnega poslovnega leta, ko je znašal 14,9 odstotka, znižal na 13,8 odstotka. Učinek morebitnih sprememb variabilnih obrestnih mer na prihodnji čisti poslovni izid po davkih je prikazan v tabeli, ki sledi.

Morebitna sprememba variabilnih obrestnih mer bi lahko imela vpliv na 24,8 odstotka vseh posojil družbe (na zadnji dan predhodnega leta je znašal ta delež 28,1 odstotka); preostalih 75,2 odstotka prejetih posojil je bilo sklenjenih s fiksno obrestno mero.

Pregled izpostavljenosti

(v evrih)	31. 12. 2024	Izpostavljenost 31. 12. 2024	31. 12. 2023	Izpostavljenost 31. 12. 2023
Prejeta posojila z variabilno obrestno mero (brez obrestne zaščite)	27.075.000	24,8 %	30.685.000	28,1 %
Prejeta posojila s fiksno obrestno mero	81.904.370	75,2 %	78.487.606	71,9 %
Skupaj	108.979.370	100,0 %	109.172.606	100,0 %

Analiza občutljivosti bančnih posojil glede na spremembo variabilnih obrestnih mer

	Nezaščitena bančna posojila z variabilno	Porast za 15	Porast za 25	Porast za 50	Porast za 100	Porast za 150
(v evrih)	obrestno mero	bazičnih točk	bazičnih točk	bazičnih točk	bazičnih točk	bazičnih točk
Stanje na dan 31. 12. 2024
VARIABILNA OM	27.075.000	40.613	67.688	135.375	270.750	406.125
Skupni učinek na obrestne odhodke	27.075.000	40.613	67.688	135.375	270.750	406.125
Stanje na dan 31. 12. 2023
VARIABILNA OM	30.685.000	46.028	76.713	153.425	306.850	460.275
Skupni učinek na obrestne odhodke	30.685.000	46.028	76.713	153.425	306.850	460.275

Analiza občutljivosti bančnih posojil na spremembe variabilnih obrestnih mer je bila narejena ob predpostavkah morebitne rasti obrestnih mer v višini 15, 25, 50, 100 in 150 bazičnih točk. Konec leta 2024 je imela družba vsa črpana posojila, vezana na gibanje trimesečnega euriborja, nezavarovana pred obrestnim tveganjem.

3. Obvladovanje likvidnostnega tveganja

Likvidnostnotveganje predstavljamožnost, da družba/Skupina nebi mogla poravnati obzapadlosti. Družba/ Skupina obvladuje likvidnostno tveganje z rednim tokov za različne ročnosti. Preventivno deluje na področju preprečevanja zamud kupcev, predvsem in takojšnjim odzivom na zamude pri plačilih; dodaten ukrep predstavljajo obračuni zamudnih obresti, zasnovani na vodenju enotne politike do kupcev.

	Luka Koper, d. d.
(v evrih)	Do 3 mesece	Od 3 do 12 mesecev	Od 1 do 2 let	Od 3 do 5 let	Nad 5 let	Skupaj
31. 12. 2024
Posojila in krediti	3.798.309	11.394.927	15.193.235	40.853.614	37.739.286	108.979.370
Predvidene obresti od vseh posojil	297.583	897.381	1.030.583	2.009.827	577.722	4.813.096
Obveznosti iz najemov	99.730	271.250	213.158	36.150	0	620.288
Druge finančne obveznosti	13.501	0	0	0	0	13.501
Kratkoročne poslovne obveznosti	40.132.195	0	0	0	0	40.132.195
Druge poslovne obveznosti	8.267.166	0	o	0	0	8.267.166
Skupaj	52.608.484	12.563.557	16.436.977	42.899.590	38.317.008	162.825.616
31. 12. 2023
Posojila in krediti	3.798.309	11.394.927	15.193.235	45.579.706	33.206.429	109.172.606
Predvidene obresti od vseh posojil	412.662	1.226.032	1.429.189	2.933.171	1.080.917	7.081.971
Obveznosti iz najemov	110.895	302.989	368.841	160.596	0	943.321
Druge finančne obveznosti	18.077	0	0	0	0	18.077
Kratkoročne poslovne obveznosti	38.088.889	0	o	0	0	38.088.889
Druge poslovne obveznosti	10.241.864	0	0	0	0	10.241.864
Skupaj	52.670.696	12.923.948	16.991.265	48.673.473	34.287.346	165.546.728

	Skupina Luka Koper
(v evrih)	Do 3 mesece	Od 3 do 12 mesecev	Od 1 do 2 let	Od 3 do 5 let	Nad 5 let	Skupaj
31. 12. 2024
Posojila in krediti	3.798.309	11.394.927	15.193.235	40.853.614	22.739.286	93.979.370
Predvidene obresti od vseh posojil	277.056	834.658	947.333	1.760.077	411.222	4.230.346
Obveznosti iz najemov	88.982	218.162	191.704	51.658	0	550.505
Druge finančne obveznosti	13.502	0	0	0	0	13.502
Kratkoročne poslovne obveznosti	41.608.360	0	0	0	0	41.608.360
Druge poslovne obveznosti	9.023.583	0	0	0	0	9.023.583
Skupaj	54.809.792	12.447.746	16.332.273	42.665.348	23.150.508	149.405.666
31. 12. 2023
Posojila in krediti	3.798.309	11.394.927	15.193.235	45.579.706	33.206.429	109.172.606
Predvidene obresti od vseh posojil	406.848	1.137.023	1.340.509	2.828.011	1.212.139	6.924.531
Obveznosti iz najemov	96.470	258.367	312.436	160.597	0	827.869
Druge finančne obveznosti	18.077	0	0	0	0	18.077
Kratkoročne poslovne obveznosti	38.491.553	0	0	0	0	38.491.553
Druge poslovne obveznosti	10.881.940	0	0	0	0	10.881.940
Skupaj	53.693.197	12.790.316	16.846.180	48.568.315	34.418.568	166.316.576

4. Obvladovanje valutnega tveganja

Izhodiščno tveganje spremembe valutnega tečaja iz terjatev do kupcev, nominiranih v ameriških dolarjih (USD). Terjatve, nominirane v ameriških dolarjih, so v družbi/Skupini zaradi majhnega obsega fakturirane realizacije v USD zanemarljive, zato se družba/Skupina ni odločila za ščitenje te postavke.

5. Obvladovanje kreditnega tveganja

Obvladovanje tveganja neizpolnitve pogodbenih obveznosti dolžnika oziroma nasprotne stranke – tako imenovanega kreditnega tveganja – je v zadnjih letih pridobilo večji pomen, zato se je družba/Skupina odločila za dodatne ukrepe na področju obvladovanja te vrste tveganja. Neplačila kupcev se namreč prenašajo na gospodarske subjekte z verižno reakcijo, kar bistveno poslabša oceno verjetnosti prilivov in ustvarja dodatne stroške financiranja poslovanja. Poleg pospešenih aktivnosti na področju izterjane v zadnjih letih, in rednega spremljanja zapadlih terjatev do kupcev se uvaja avtomatizirani sistem nadzora nad odprtimi terjatvami in kreditnimi limiti, ki so bili postavljeni kupcem. Pri kupcih, pri katerih družba/Skupina zazna plačilne težave in nedoslednost pri spoštovanju sprejetih poslovnih dogovorov, se v izogib plačilni vzpostavi avansni način plačila za vse naročene storitve.

Pojasnilo 31. Posli z revizijsko družbo

Pogodbena vrednost storitev revidiranja letnega poročila, ki jih je za poslovno leto 2024 za družbo opravila družba BDO revizija, d. o. o., je znašala 33.648 evrov brez DDV, za Skupino pa je vrednost opravljenih storitev revidiranja letnega poročila znašala 69.681 evrov brez DDV. Družba BDO revizija, d. o. o., je za družbo opravila tudi druge storitve revidiranja, in sicer revidiranje poročila o prejemkih, revidiranje računovodskih izkazov za dejavnost gospodarske javne službe rednega vzdrževanja pristaniške infrastrukture, namenjene za javni promet, in gospodarske javne službe zbiranja odpadkov s plovil, revidiranje izračuna in izpolnjevanja finančnih zavez, katerih vrednost je skupaj znašala 4.125 evrov brez DDV. Druge storitve revidiranja za Skupino znašajo 38.713 evrov brez DDV, kar vključuje storitev dajanja zagotovil, med katere spada tudi posel dajanja zagotovil o poročilu o trajnosti ter pregled poročila o odnosih do povezanih družb in poročila o porabi javnih sredstev, prejetih zaradi zaposlenih invalidov. Revidiranje izkazov ESEF je v letu 2024 vključeno v vrednost revidiranja letnega poročila, tako kot je bilo v predhodnem letu.

		Luka Koper, d. d.	Skupina Luka Koper
(v evrih)	2024	2023	2024	2023
Revidiranje letnega poročila	33.648	32.510	69.681	67.325
Druge storitve revidiranja	4.125	3.985	42.838	5.215
Skupaj	37.773	36.495	112.519	72.540

Na to področje pozitivno vpliva specifična struktura kupcev, saj družba/Skupina pretežno posluje z večjimi družbami, ladjarji, špediterji in agenti, ki vstopajo v poslovni proces družbe/Skupine že vrsto let.

Nekatere vrste terjatev ima družba/Skupina zavarovane z varščinami, ki jih kupcu po plačilu vseh obveznosti ali ob prekinitvi sodelovanja vrne. Družba/Skupina ima sklenjeno permanentno zavarovalno polico za zavarovanje blagovnih terjatev, s katero je zavarovan pretežni del njenih kratkoročnih poslovnih terjatev do kupcev, nastalih v obvladujoči družbi Luka Koper, d. d. in v odvisni družbi Adria Terminali, d. o. o.

Izpostavljenost kreditnemu tveganju

	Luka Koper, d. d.		Skupina Luka Koper
(v evrih)	31. 12. 2024	31. 12. 2023	31. 12. 2024	31. 12. 2023
Nekratkoročne poslovne terjatve	39.991	39.991	39.991	39.991
Kratkoročno dana posojila in depoziti	40.000.000	69.474.594	40.000.000	69.474.594
Kratkoročne terjatve do kupcev	49.935.350	50.216.207	50.300.789	50.797.631
Druge terjatve	4.708.087	5.243.013	5.017.084	5.624.383
Denar in denarni ustrezniki	92.255.286	53.282.798	106.297.764	81.628.977
Skupaj	186.938.714	178.256.603	201.655.628	207.565.576

6. Obvladovanje tveganja ustrezne kapitalske strukture

Družba/Skupina si je zastavila cilj optimalne kapitalske strukture z manj kot 55-odstotnim deležem dolžniških virov v pasivi.

(v evrih)	Luka Koper, d. d.			Skupina Luka Koper
(v evrih)	31. 12. 2024		31. 12. 2023		31. 12. 2024		31. 12. 2023
	v evrih	delež (%)	v evrih	delež (%)	v evrih	delež (%)	v evrih	delež (%)
Kapital	547.601.545		69,5 % 505.347.400		68,9 % 584.803.573		71,8 % 543.052.948	70,1 %
Nekratkoročne obveznosti	161.226.949		20,4 % 154.012.244		21,0 % 147.864.416		18,2 % 155.667.161	20,1 %
Kratkoročne obveznosti	79.632.256	10,1 %	74.079.436	10,1 %	81.699.549	10,0 %	75.506.443	9,8 %
Obveznosti do virov sredstev	788.460.750		100,0 % 733.439.080		100,0 % 814.367.538		100,0 % 774.226.552	100,0 %

V letu 2024 je obvladujoča družba Luka Koper, d. d., ustvarila čisti dobiček v višin i 59.270.725 evrov. Uprava družbe je ob zaključku poslovnega leta v skladu s tretjim odstavkom 230. člena Zakona o gospodarskih družbah polovico čistega poslovnega izida leta 2024 v višini 29.635.363 evrov namenila za druge rezerve iz dobička. Družba ugotavlja, da je bil v letu 2024 dosežen bilančni dobiček v višini 45.491.179 evrov.

(v evrih)	31. 12. 2024	31. 12. 2023
Preneseni čisti dobiček	15.855.816	16.653.542
Čisti poslovni izid poslovnega leta	59.270.725	54.450.022
Povečanje drugih rezerv iz dobička	-29.635.363	-27.225.011
Bilančni dobiček skupaj	45.491.179	43.878.553

24 Izkaz bilančnega dobička

25 Pomembnejši dogodki po zaključku poslovnega leta

V družbi/Skupini po datumu izkaza finančnega položaja ni bilo pomembnejših dogodkov, ki bi vplivali na finančni položaj družbe.

26 Poročilo neodvisnega revizorja

BDO

POROČILO O REVIZIJI RAČUNOVODSKIH IZKAZOV

Mnenje

Revidirali smo ločene računovodske izkaze družbe Luka Koper, d.d. (=Družba=) in konsolidirane računovodske lzkaze družbe Luka Koper, d.d. in njenih odvisnih družb («Skupina»), ki vključujejo ločen in konsolidiran izkaz finančnega položaja na dan 31. decembra 2024, ločen in konsolidiran izkaz poslovnega izida, ločen in konsolidiran izkaz drugega vseobsegajočega donosa, ločen in konsolidiran izkaz sprememb lastniškega kapitala ter ločen in konsolidiran izkaz denamih tokov za tedaj končano leto, in pojasnila k ločenim in konsolidiranim računovodskim izkazom, vključno s pomembnimi informacijami o računovodskih usmeritvah.

Po našem mnenju priloženi ločeni in konsolidirani računovodski izkazi v vseh pomembnih pogledih pošteno predstavljajo finančni položaj Družbe in Skupine na dan 31. decembra 2024 ter njuno finančno uspešnost in denarne tokove za tedaj končano leto v skladu z Mednarodnimi standardi računovodskega poročanja, kot jih je sprejela Evropska unija (~MSRP kot jih je sprejela EU-).

Podlaga za mnenje

Revizijo smo opravili v skladu z Mednarodnimi standardi revidiranja (-MSR-) in Uredbo (EU) št. 537/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. aprila 2014 o posebnih zadevah v zvezi z obvezno revizijo subjektov javnega interesa (-Uredba-). Naša odgovornost na podlagi teh pravil je opisana v tem poročilu v odstavku Revizorjeva odgovornost za revizijo ločenih in konsolidiranih računovodskih izkazov. V skladu s Mednarodnim kodeksom etike za računovodske strokovnjake (vključno z Nednarodnimi standardi neodvisnosti), ki ga je izdal Odbor za Mednarodne standarde etike za računovodske strokovnjake («Kodeks IESBA») ter etičnimi zahtevami, ki se nanašajo na revizijo računovodskih izkazov v Sloveniji, potrjujemo svojo neodvisnost od Družbe in Skupine in, da smo izpolnili vse druge etične zahteve v skladu s temi zahtevami in Kodeksom IESBA. Verjamemo, da so pridobljeni revizijski dokazi zadostni in ustrezni kot osnova za naše mnenje.

Ključne revizijske zadeve

Ključne revizijske zadeve so tiste, ki so bile po naši strokovni presoji najpomembnejše pri reviziji ločenih in konsolidiranih računovodskih izkazov za tekoče poslovno leto. Te zadeve so bile obravnavane v okviru revizije ločenih in konsolidiranih računovodskih izkazov kot celote in pri oblikovanju našega mnenja o njih in ne podajamo ločenega mnenja o teh zadevah.

Opis ključne revizijske zadeve

Cisti prihodki od prodaje so v poslovne končalo 31. decembra 2024, znašali 37 za Družbo in 330.064.897 EUR za Skupin 2023: 309.284.223 EUR za Družbo in 3 za Skupino).

Osnovna dejavnost Družbe in Skupine je in zagotavljanje povezanih ter podporn

Prihodki od opravljanja teh storitev se metodi stopnje dokončanosti storite preseční dan, preračunano glede na deja delež storitve.

Družba oz. Skupina storitve pretovora povezanih ter podpornih storitev lahko p enega posla ali ločeno. Družba oz. Skupina opravi velik obseg posameznih poslov, ki so pretežno manjših vrednosti, zato je pomembno, da je zagotovljena njihova točnost in popolnost v obračunskem obdobju. Evidentiranje tovrstnih sestavljenih poslov in velike množice podatkov zahteva precejšnjo mero presoje

BOO Revizija d.o., slovenska družba z omejeno odgovomostjo, je članice družbe "Vinited, britanske družbe "Vinited by gaviante" in je del mednarodne 800 mreže med seboj neodvisnih družb članic. Okrožno sodišče v Ljubljani, vi. št. 1/26/92/00, opnovni kapital: 9.736,66 EUR, matična št.: 5913691, ID št. za DDV: S044637920

218 (< ) (>)

Tel: +386 1 53 00 920 @: [email protected] www.bdo.si

BDO Revizija d.o.o. Cesta v Mestni log 1 1000 Ljubljana, Slovenija

POROCILO NEODVISNEGA REVIZORJA delničarjem družbe Luka Koper, d.d.

Pripoznavanje prihodkov od prodaje v ločenih in konsolidiranih računovodskih izkazih

Naš revizijski pristop

m letu, ki se je	Naši revizijski pristopi so med drugim vključevali:
26.914.003 EUR	· Preizkusanje zasnove, implementacije in
o (31. decembra	testiranje učinkovitosti notranjih kontrol v
12.772.489 EUR	procesu pripoznavanja prihodkov. Pri tem smo uporabili tudi naše IT veščake, ki so ovrednotili kontrole v informacijskih sistemih, ki podpirajo
pretovor blaga	pripoznavanje prihodkov od prodaje.
ih storitev.	Presojanje usmeritve Družbe in Skupine v zvezi s pripoznavanjem prihodkov od prodaje, vključno s
e pripoznajo po v na bilanční	presojo, ali je usmeritev skladna z relevantnimi standardi računovodskega poročanja.
ansko opravljen	· Presojanje opredelitve sestavin posamezne pogodbe ter pripoznavanja prihodkov od prodaje na vzorcu pogodb s kupcí.
blaga in drugih prodaja v okviru	· Presojanje opredelitve stopnje dokončanosti storitev na osnovi pregleda pogodb in podporne

dokumentacije ob koncu poslovnega leta. Pregledovanje računov tik pred zaključkom poslovnega leta ter tik po zaključku poslovnega leta z namenom preveriti pripoznavanje

prihodkov v pravem obračunskem obdobju. Pregledovanje točnosti in popolnosti obračunanih

IBDO

poslovodstva pri določanju primerne višine in časovne razporeditve prihodkov, zato smo pripoznavanje prihodkov opredelili kot ključno revizijsko zadevo.

Sklicujemo se na razkritja v zvezi s pripoznavanjem prihodkov v točki 21 Povzetek pomembnih informacij o računovodskih usmeritvah, natančneje na točko -21.1.22 Prihodki ter točko 22 Dodatna pojasnila izkaza poslovnega izida - Pojasnilo 1 Cisti prihodki od prodaje.

popustov od prodaje oz. izdanih dobropisov na podlagi podporne dokumentacije.

Pregledovanje točnosti in obstoja pripoznanih prihodkov od prodaje na vzorcu skladno s podporno dokumentacijo (s pogodbo oz. ponudbo, z dispozicijo).
Pregledovanje knjižb v dnevniku knjiženja s poudarkom na nenavadnih, enkratnih vnosih na kontih prihodkov, na ročnih vnosih in na vnosih po datumu bilance stanja.
Pregledovanje razkritij v skladu z zahtevami MSRP, kot jih je sprejela EU, predvsem MSRP 15 -Prihodki iz pogodb s kupci.

Pripoznavanje investicij v nepremičnine, naprave in opremo v ločenih in konsolidiranih računovodskih izkazin

Opis ključne revizijske zadeve

Knjigovodska vrednost nepremičnin, naprav in opreme Naši revizijski postopki so med drugim vključevali: na dan 31. decembra 2024 znaša 472.839.605 EUR za · Presojanje internih aktov, ki opredeljujejo družbo in 486.164.111 EUR za skupino (31. decembra 2023: 452.753.184 EUR za družbo in 465.724.409 EUR za skupino); stroški storitev vzdrževanja za leto 2024 znašajo 10.801.027 EUR za družbo in 10.628.157 EUR za skupino (2023: stroški storitev vzdrževanja znašajo 11.047.917 EUR za družbo in 10.947.762 EUR za skupino).

Poleg izvajanja novih investicij Družba oz. Skupina izvaja tudi tekoče vzdrževanje nepremičnin, naprav in opreme, predvsem pristaniške infrastrukture. Medtem ko se postavke, ki izpolnjujejo pogoje za pripoznanje nepremičnin, naprav in opreme, usredstvijo in med stroške prenašajo z letno amortizacijo, se stroški vzdrževanja evidentirajo v poslovnem izidu takoj, ko nastanejo. Ločevanje med postavkami, ki izpolnjujejo pogoje za pripoznanje v bilanci stanja in postavkami, ki se takoj izkažejo v poslovnem izidu, so pomembni za revizijo, saj je pri njihovem pripoznanju potrebna presoja poslovodstva, ali in kateri pogoji so izpolnjeni za uvrstitev postavke med nepremičnine, naprave in opremo ter ali in kateri pogoji so izpolnjeni za uvrstitev postavke med stroške vzdrževanja, zaradi česar smo pripoznavanje investicij in stroškov vzdrževanja opredelili kot ključno revizijsko zadevo.

Sklicujemo se na pojasnilo v sklopu točke 21 Povzetek pomembnih informacij o računovodskih usmeritvah, natančneje na točko 21.1.2 Nepremičnine, naprave in oprema in na pojasnilo 11 Nepremičnine, naprave in oprema v okviru točke 23 Dodatna pojasnila izkaza finančnega položaja ter na pojasnilo 4 Stroški storitev v okviru točke 22 Dodatna pojasnila izkaza poslovnega izida, ki opredeljujejo investicije v osnovna sredstva in stroške vzdrževanja.

Druge informacije

Za druge informacije je odgovorno poslovodstvo. Druge informacije obsegajo poslovno poročilo, ki je sestavni del letnega porocila Družbe in Skupine, vendar ne vkjjucujejo locenih in konsolidiranih racunovodskih izkazov in

Naš revizijski pristop

področje investicijskega vzdrževanja in investiranja v nepremičnine, naprave in opremo ter kasnejših stroškov z namenom prepričati se, ali so skladni z usmeritvami, ki jih predpisujejo MSRP, kot jih je sprejela EU, predvsem MRS 16 -Opredmetena osnovna sredstva.
Preizkušanje zasnove, implementacije in testiranje učinkovitosti notranjih kontrol v procesu pripoznavanja stroškov in nepremičnin, naprav in opreme ter s tem povezanih obveznosti. Seznanitev z načinom vodenja investicij s
pomočjo programske podpore, ki jo v ta namen uporablja Družba oz. Skupina. Seznanitev z načrtom investicij ter pojasnili za
odstopanja; . Testiranje na vzorcu izbranih postavk
nepremičnín, naprav in opreme in stroškov vzdrževanja, pri čemer smo:
· presojali, ali so izpolnjeni pogoji za pripoznanje nepremičnin, naprav in opreme oz. stroškov vzdrževanja;
pridobili podlage in pojasnila s strani oseb, odgovornih za investicije;
preverili skladnost uporabljenih amortizacijskih stopenj z notranjimi pravili oz. ocenjeno dobo koristnosti in preverili pravilnost obračuna amortizacije;
preverili podporno računovodsko dokumentacijo in knjiženje v računovodskih evidencah.

V vzorec smo zajeli tako naključno izbrane postavke kot postavke, ki smo jih na podlagi našega s tveganji povezanega pristopa določili zaradi velikosti, kompleksnosti, vsebine ali trajanja gradnje oz. vzdrževanja. Pregledovanje razkritij v skladu z zahtevami

MSRP, kot jih je sprejela EU, predvsem MRS 16 -Opredmetena osnovna sredstva.

BDO

našega revizorjevega poročila o njih. Druge informacije smo pridobili pred datumom revizorjevega poročila razen poročila nadzornega sveta, ki bo na voljo pozneje.

Naše mnenje o ločenih in konsolidiranih računovodskih izkazih se ne nanaša na druge informacije in o njih ne izražamo nobene oblike zagotovila.

V povezavi z opravljeno revizijo ločenih in konsolidiranih računovodskih izkazov je naša odgovornost prebrati druge informacije in pri tem presoditi ali so druge informacije pomembno neskladne z ločenimi in konsolidiranimi računovodskimi izkazi, zakonskimi zahtevami ali našim poznavanjem, pridobljenim pri revidiranju, ali se kako drugače kažejo kot pomembno napačne. Ce na podlagi opravljenega dela zaključimo, da obstaja pomembno napačna navedba drugih informacij, moramo o takih okoliščinah poročati.

V zvezi s tem na podlagi opisanih postopkov poročamo, da:

. so druge informacije v vseh pomembnih pogledih usklajene z revidiranimi ločenimi in konsolidiranimi računovodskimi izkazi;
· so druge informacije, razen konsolidiranega poročila o trajnosti, o katerem smo dne 16. aprila 2025 izdali ločeno poročilo o omejenem zagotovilu, pripravljene v skladu z veljavnimi zakoni in predpisi; ter
na podlagi poznavanja in razumevanja Družbe in Skupine in njunega okolja, ki smo ju pridobili med revizijo, v zvezi z drugimi informacijami nismo ugotovili bistveno napačnih navedb.

Odgovornost poslovodstva in nadzornega sveta za ločene in konsolidirane računovodske izkaze

Poslovodstvo je odgovorno za pripravo in pošteno predstavitev teh ločenih in konsolidiranih računovodskih izkazov v skladu z NSRP kot jih je sprejela Evropska unija in za tåko notranje kontroliranje, kot je v skladu z odločitvijo poslovodstva potrebno, da omogoči pripravo ločenih in konsolidiranih računovodskih izkazov, ki ne vsebujejo pomembno napačne navedbe zaradi prevare ali napake.

Poslovodstvo je pri pripravi ločenih in konsolidiranih računovodskih izkazov Družbe in Skupine odgovorno za oceno njune sposobnosti, da nadaljujeta kot delujoče podjetje, razkritje zadev, povezanih z delujočim podjetjem in uporabo predpostavke delujočega podjetja kot podlago za računovodenje, razen če namerava poslovodstvo Družbo oziroma Skupino likvidirati ali zaustaviti poslovanje, ali če nima druge možnosti, kot da napravi eno ali drugo.

Nadzorni svet je odgovoren za nadzorovanje postopka računovodskega poročanja Družbe in Skupine.

Revizorjeva odgovornost za revizijo ločenih in konsolidiranih računovodskih izkazov

Naši cilji so pridobiti sprejemljivo zagotovilo o tem ali so ločeni in konsolidirani računovodski izkazi kot celota brez pomembno napačne navedbe zaradi prevare ali napake, in izdati revizorjevo poročilo, ki vključuje naše mnenje. Sprejemljivo zagotovilo je visoka stopnja zagotovila, vendar ni jamstvo, da bo revizija, opravljena v skladu z MSR-ji in Uredbo, vedno odkrila pomembno napačno navedbo, če ta obstaja. Napačne navedbe lahko izhajajo iz prevare ali napake, ter se smatrajo za pomembne, če je upravičeno pričakovati, da posamič ali skupaj, vplivajo na gospodarske odločitve uporabnikov, sprejete na podlagi teh računovodskih izkazov.

Ned izvajanjem revidiranja v skladu z MSR-j uporabljamo strokovno presojo in ohranjamo poklicno nezaupljivost. Prav tako:

prepoznamo in ocenimo tveganja pomembno napačne navedbe v ločenih in konsolidiranih računovodskih izkazih, bodisi zaradi napake ali prevare, oblikujemo in izvajamo revizijske postopke kot odzive na ocenjena tveganja ter pridobimo zadostne in ustrezne revizijske dokaze, ki zagotavljajo podlago za naše mnenje. Tveganje, da ne bi odkrili pomembno napačne navedbe, ki je posledica prevare, je višje kot tveganje, ki je posledica napake, saj prevara lahko vključuje skrivno dogovarjanje, ponarejanje, namerne opustitve, napačne predstavitve ali izogibanje notranjim kontrolam;
pridobimo razumevanje notranjih kontrol, pomembnih za revizijo ločenih in konsolidiranih računovodskih izkazov, z namenom oblikovanja revizijskih postopkov, ki so okoliščinam primerni, vendar ne z namenom izraziti mnenje o učinkovitosti notranjih kontrol Družbe in Skupine;
ovrednotimo ustreznost uporabljenih računovodskih usmeritev in sprejemljivost računovodskih ocen ter z njimi povezanih razkritij, ki jih je pripravilo poslovodstvo;
na podlagi pridobljenih revizijskih dokazov o obstoju pomembne negotovosti glede dogodkov ali okoliščin, ki zbujajo dvom v sposobnost Družbe in Skupine, da nadaljujeta kot delujoče podjetje, sprejmemo sklep o ustreznosti poslovodske uporabe predpostavke delujocega podjetja, kot podlage računovodenja. Če sprejmemo sklep o obstoju pomembne negotovosti, smo dolžni v revizorjevem poročilu opozoriti na ustrezna razkritja v ločenih in konsolidiranih računovodskih izkazih ali, če so taka razkritja neustrezna, prilagoditi mnenje. Revizorjevi sklepi temeljijo na revizijskih dokazih pridobljenih do datuma izdaje revizorjevega poročila. Vendar pa kasnejši dogodki ali okoliščine lahko povzročijo prenehanje Družbe in Skupine kot delujočega podjetja;

ovrednotimo celotno predstavitev, strukturo in vsebino ločenih in konsolidiranih računovodskih

IBDO

na način, da je dosežena poštena predstavitev.

S pristojnimi za upravljanje med drugim razpravljamo o načrtovanem načrtu revidiranja in bistvenih revizijskih ugotovitvah vključno z bistvenimi notranjih kontrol, ki smo jih ugotovili med revizijski komislji tudi zagotovimo izjavo, da smo izpoinli ustrezne etične zahteve glede neodvisnosti in z njimi razpravljamo o vseh razmerjih in drugih zahtevah, za katere se lahko upravičeno domneva, da vplivajo na našo neodvisnost, in kadar je to primemo, o ukrepih, sprejetih za odpravo nevarnosti ali uporabljenih varovalih.

lzmed vseh zadev, o katerih smo razpravljali s pristojnimi za upravljanje, določimo tiste zadeve, ki so bile pri reviziji ločenih in konsolidiranih računovodskih izkazov v tekočem obdobju najpomembnejše in so zato ključne revizijske zadeve. Te zadeve opišemo v revizorjevem poročilu, razen če zakon ali predpis preprečujeta javno razkritje teh zadev, ali kadar se v izjemno redkih okoliščinah odločimo, da zadev ne sporočimo v poročilu, ker utemeljeno pričakujemo, da bi bile škodljive posledice takega ravnanja večje od javne koristi takšnega sporočanja.

POROČILO O DRUGIH ZAKONSKIH IN REGULATIVNIH ZAHTEVAH

Poročilo o zahtevah Uredbe (EU) št. 537/2014 Evropskega parlamenta in sveta EU (Uredba 537/2014)

Potrdilo revizijski komisiji

revizijski komisiji.

Prepovedane storitve

Potrjujemo, da za družbo Luka Koper, d.d. in njene odvisne družbe nismo izvajali storitev iz prvega odstavka 5. člena Uredbe 537/2014, revizijska družba pa je izpolnjevala zahteve po neodvisnosti pri revidiranju.

Druge storitve revizijske družbe

Revizijska družba za družbo Luka Koper, d.d. in njene odvisne družbe poleg revidiranja računovodskih izkazov in konsolidiranega poročila o trajnosti ni opravljala nobenih drugih storitev, razen tistih, ki so razkrite v letnem porocilu.

lmenovanje revizorja, trajanje posla in odgovorni pooblaščeni revizor

Revizijska družba BDO Revizija d.o.o. je bila imenovana na skupščini družbe Luka Koper, d.d. dne 28. junija 2023, predsednik nadzornega sveta pa je pogodbo o revidiranju podpisal dne 4. september 2023. Pogodba je sklenjena za obdobje 3 let. Obvezno revizijo računovodskih izkazov družbe opravljamo že nepretrgoma od dne 29. decembra 2017. V imenu revizijske družbe BDO Revizija d.o.o. je za opravljeno revizijo odgovorna pooblasčena revizorka Maruša Hauptman.

Revizorjevo poročanje o skladnosti računovodskih izkazov v elektronski obliki z zahtevami delegirane uredbe št. 2019/815 o enotni elektronski obliki poročanja

Opravili smo posel dajanja sprejemljivega zagotovila o tem, ali so revidirani ločeni in konsolidirani računovodski izkazi skupine Luka Koper, d.d. in njenih odvisnih družb za poslovno leto, ki se je končalo 31. 12. 2024 (v nadaljevanju: revidirani ločeni in konsolidirani računovodski izkazi) in ki so objavljeni v elektronski datoteki 549300H1GO5N7BK34P37-2024-12-31-1:51, pripravljeni upoštevajoč zahteve Delegirane uredbe Komisije (EU) 2019/815 z dne 17. decembra 2018 o dopolnitvi Direktive 2004/109/ES evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z regulativnimi tehničnimi standardi za določitev enotne elektronske oblike poročanja, veljavne za leto 2024 (v nadaljevanju: Delegirana uredba).

Odgovornost poslovodstva in pristojnih za upravljanje

Poslovodstvo je odgovorno za pripravo in predstavitev revidiranih ločenih in konsolidiranih računovodskih izkazov v elektronski obliki v skladu z zahtevami Delegirane uredbe, pa tudi za tako notranje kontroliranje, kot je v skladu z odločitvijo postovodstva portebro, da omogoči pripravo revorianini ločenih in konstranila

219 (<) (>)

vključno z razkritji, in ali ločeni in konsolidirani računovodski izkazi predstavljajo zadevne posle in dogodke

pridobimo zadostne in ustrezne revizijske dokaze o finančnih informacijah družb oziroma poslovnih aktivnostih v Skupini, da bi lahko izrazili mnenje o konsolidiranih. Odgovorni smo za usmerjanje, nadzor in izvedbo revizije Skupine. Revizijsko mnenje je izključno naša odgovornost.

Potrjujemo, da je revizorjevo mnenje, vključeno v to revizorjevo poročilo, skladno z dodatnim poročlom

IBDO

računovodskih izkazov v elektronski obliki na način, da ne vsebujejo pomembno napačne navedbe zaradi prevare ali napake.

Nadzorni svet je pristojen za nadzor nad pripravo revidiranih računovodskih izkazov v elektronski obliki v skladu z zahtevami Delegirane uredbe.

Revizorjeva odgovornost

Nasa odgovornost je, da opravimo posel dajanja sprejemljivega zagotovila ter izrazimo sklep o tem, ali so revidirani ločeni in konsolidirani računovodski izkazi pripravljeni skladno z zahtevami Delegirane uredbe. Naš posel dajanja sprejemljivega zagotovila smo opravili v skladu z Mednarodnim standardom dajanja zagotovil 3000 Posli dajanja zagotovil razen revizij ali preiskav računovodskih informacij iz preteklosti (MSZ 3000), ki ga je izdal Odbor za Mednarodne standarde revidiranja in dajanja zagotovil. Ta standard zahteva, da posel načrtujemo in izvajamo tako, da pridobimo sprejemljivo zagotovilo za podajo sklepa.

Delovali smo v skladu z zahtevami glede neodvisnosti in etičnimi zahtevami Uredbe EU št. 537/2014 in Mednarodnega kodeksa etike za računovodske strokovnjake (vključno z Mednarodnimi standardi neodvisnostlj, ki ga je izdal Odbor za Mednarodne standarde etike za računovodske strokovnjake. Kodeks je zasnovan na temeljnih načelih integritete, objektivnosti, strokovne usposobljenosti, zaupnosti ter strokovnega vedenja. Naša revizijska družba deluje v skladu z Nednarodnim standardom upravljanja kakovosti (MSUK) 1 -Upravljanje kakovosti v podjetjih, ki opravljajo revizije in preiskave računovodskih izkazov ter druge posle dajanja zagotovil in sorodnih storitev, in skladno z njim vzdržuje celovit sistem upravljanja kakovosti, vključno z dokumentiranimi politikami in postopki glede skladnosti z etičnimi zahtevami, poklicnimi standardi ter veljavnimi pravnimi in regulativnimi zahtevami.

Povzetek opravljenega dela

V okviru obsega opravljenega dela smo izvedli postopke revizijske narave, in sicer:

prepoznali in ocenili tveganje pomembne neskladnosti revidiranih iočenih in konsolidiranih računovodskih izkazov z zahtevami Delegirane uredbe zaradi napake ali prevare;
pridobili smo razumevanje notranjega kontroliranja, ki je pomembno za posel dajanja sprejemljivega zagotovila, da bi oblikovali postopke, ki so ustrezni v danih okoliščinah, vendar pa ne za izražanje mnenja o učinkovitosti notranjega kontroliranja;
ocenili smo, ali prejeti revidirani ločeni in konsolidirani računovodski izkazi izpolnjujejo zahteve Delegirane uredbe, veljavne na dan poročanja;
pridobili smo sprejemljivo zagotovilo, da so revidirani računovodski izkazi izdajatelja prikazani v pravilni elektronski obliki XHTML;
pridobili smo sprejemljivo zagotovilo, da so vrednosti in razkritja v revidiranih računovodskih izkazih v obliki XHTML označeni pravilno in v Inline XBRL (IXBRL) tehnologiji ter da njihovo strojno branje zagotavlja popolne in prave informacije, vsebovane v revidiranih računovodskih izkazih.

Verjamemo, da so pridobljeni dokazi zadostna in ustrezna podlaga za naš sklep.

Sklep

Na podlagi opravljenih postopkov in pridobljenih dokazov so po našem mnenju revidirani ločeni in konsolidirani računovodski izkazi družbe in skupine Luka Koper, d.d. in njenih odvisnih družb za poslovno leto, ki se je končalo 31.12.2024, v vseh pomembnih pogledih pripravljeni v skladu z zahtevami Delegirane uredbe.

Druga zadeva - popravek izjave o odgovornosti članov uprave

V uradno različico Letnega poročila družbe in skupine Luka Koper za poslovno leto, končano 31.12.2024, pripravljeno skladno z Delegirano uredbo, ki je bila objavljena dne 17. aprila 2025 in o kateri smo dne 16. aprila 2025 izdali neprilagojeno mnenje, je bila po naši zaključeni reviziji pomotoma vključena neaktualna lzjava o odgovornosti članov uprave družbe namesto prave, ki je bila del našega pregleda. Napaka je odpravljena v tej verziji letnega poročila. Popravljeno revizorjevo poročilo z dodatnim datumom 24. april 2025 je pripravljeno izključno zaradi opisanega popravka.

Ljubljana, 16. april 2025 razen navedb v odstavku Druga zadeva z dne 24. april 2025

Tel: +386 1 53 00 920 @: [email protected] www.bdo.sl

BDO Revizija d.o.o. Cesta v Mestni log 1 1000 Ljubljana, Slovenija

POROČILO NEODVISNEGA REVIZORJA O OMEJENEM ZAGOTOVILU GLEDE KONSOLIDIRANEGA POROCILA O TRAJNOSTNOSTI

Delničarjem družbe Luka Koper, d.d.

Opravili smo posel dajanja omejenega zagotovila glede Konsolidiranega poročila o trajnostnosti skupine Luka Koper, d.d. (v nadaljevanju «Skupina»), vključenega v poslovno poročilo Skupine za leto, ki se je končalo na dan 31. decembra 2024 in za obdobje od 1. januarja 2024 (v nadaljevanju: Konsolidirano poročilo o trajnostnosti).

Opredelitev uporabljenih sodi

Konsolidirano poročilo o trajnosti je pripravilo poslovodstvo Skupine, da bi zadostilo zahtevam 70,c in 70.č člena Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1), ki implementira 29(a) člen Direktive EU 2013/34/EU, vključno s:

· skladnostjo z Evropskimi standardi poročanja o trajnostnosti, uvedenimi z Delegirano uredbo Komisije (EU) 2023/2772 z dne 31. julija 2023 o dopolnitvi Direktive 2013/34/EU Evropskega parlamenta in Sveta glede standardov poročanja o trajnosti (ESRS), vključno s tem, da je postopek, ki ga je izvedla Skupina za identifikacijo informacij, poročanih v Konsolidiranem poročilu o trajnosti (Postopek), v skladu z opisom v pojasnilu ESRS 2 IRO-1;
skladnostjo razkritij v poglavju Taksonomija Konsolidiranega poročila o trajnostnosti z 8. členom Uredbe EU 2020/852 (Uredba o taksonomiji); in
skladnostjo z zahtevami glede priprave Konsolidiranega poročila o trajnostnosti v skladu z 58. členom ZGD-1. ki zahteva, da Skupina pripravi Konsolidirano poročilo o trajnostnosti v enotni elektronski obliki, kot jo določa 3. člen Delegirane uredbe Komislje (EU) 2018/815 z dne 17. Decembra 2018 o dopolnitvi Direktive 2004/109/ES Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z regulativnimi standardi za določitev enotne elektronske oblike poročanja (ESEF Uredba).

Odgovornost poslovodstva in pristojnih za upravljanje za Konsolidirano poročilo o trajnostnosti

Poslovodstvo je odgovorno za oblikovanje in izvajanje postopkov za prepoznavanje informacij, navedenih v Konsolidiranem poročilu o trajnosti v skladu z ESRS in za razkritje tega Postopka v pojasnilu ESRS 2 IRO-1 v Konsolidiranemu poročilu o trajnostnosti. Ta odgovornost vključuje:

· razumevanje konteksta, v katerem potekajo dejavnosti in poslovni odnosi Skupine, ter pridobivanje razumevanja prizadetih deležnikov;
· opredelitev dejanskih in morebitnih vplivov (tako negativnih), povezanih z zadevami glede trajnosti, ter tveganj in priložnosti, ki vplivajo ali se lahko razumno pričakuje, da bi lahko vplivali na finančni položaj, finančno uspešnost, denarne tokove, dostop do financiranja ali stroške kapitala Skupine na kratek, srednji ali dolgi rok;
· ocenjevanje pomembnosti prepoznanih vplivov, tveganj in priložnosti, povezanih z zadevami glede trajnostnosti, z izbiro in uporabo ustreznih pragov; in
· uporabo predpostavk, ki so v danih okoliščinah razumne

Poslovodstvo je nadalje odgovorno za pripravo Konsolidiranega poročila o trajnostnosti v skladu s 70.c členom in 70.č členom ZGD-1, ki implementira 29(a) člen Direktive EU 2013/34/EU, vključno s:

· skladnostjo z ESRS;
· pripravo razkritij v poglavju Taksonomija v okviru Konsolidiranega poročila o trajnostnosti skladno z 8. členom Uredbe Evropske unije št. 2020/852 («Uredba o taksonomiji»);
zasnovo, vzpostavitvijo in vzdrževanjem takšnih notranjih kontrol, za katere poslovodstvo določi, da so potrebne za omogočanje priprave Konsolidiranega poročila o trajnostnosti, ki ne vsebuje pomembno napačnih navedb, bodisi zaradi prevare ali napake; in
· izbiro in uporabo ustreznih metod poročanja o trajnosti ter uporabo predpostavk in ocen v zvezi s posameznimi razkritji o trajnostnosti, ki so v danih okoliščinah razumne.

mostjo, je članica BDO International Limited, britanske družbe "limited by guarantee" in je del BDO Revizija d.o.o., slovenska družba z omejeno odg mediarodne 800 mrtie med seboj neodolic daric, Okražno sodiće v Ljudijani, vi. 172607/0, osnovni kaptal: 9.736,66 EJR, national k.i. 5913691, ID It. za DOV: 5194637920.

člena ESEF Uredbe.

Pristojni za upravljanje so odgovorni za nadziranje postopka Skupine za poročanje o trajnosti.

Revizorjeva odgovornost za posel omejenega zagotovila

Naša odgovornost je načrtovati in izvesti posel dajanja zagotovil, da pridobimo omejeno zagotovilo o tem, ali Konsolidirano poročilo o trajnosti ne vsebuje pomembno napačnih navedb, bodisi zaradi prevare ali napake, ter izdati poročilo o omejenem zagotovilu, ki vključuje naš sklep. Napačne navedbe lahko izhajajo iz prevare ali napake, ter se smatrajo za pomembne, če je upravičeno pričakovati, da posamično ali skupaj vplivajo na odločitve uporabnikov, sprejete na podlagi Konsolidiranega poročila o trajnostnosti kot celote.

Kot del posla dajanja omejenega zagotovila v skladu z MSZ 3000 (prenovljen) izvajamo strokovno presojo in ohranjamo poklicno nezaupljivost skozi celotno trajanje posla.

vključno z njegovim rezultatom;
vplivov, tveganj in priložnosti (IRO-1).
prevare ali napake:
kontroliranja; in
zahteva 58. člen ZGD-1 in 3. člen ESEF Uredbe.

Naša neodvisnost in upravljanje kakovosti

Delovali smo v skladu z zahtevami glede neodvisnosti in etičnimi zahtevami Uredbe EU št. 5372014 in Mednarodnega kodeksa etike za racunovodske strokovnjake (vključno z Mednarodnimi standardi neodvisnosti), ki ga je izdal Odbor za Mednarodne etike za računovodske strokovnjake. Kodeks je zasnovan na temeljnih načelih integritete, objektivnosti, strokovne usposobljenosti in dolžne skrbnosti, zaupnosti ter strokovnega vedenja.

Naša revizijska družba deluje v skladu z Mednarodnim standardom upravljanja kakovosti (MSUK) 1 - Upravljanje kakovosti v podjetjih, ki opravljajo revizije in prelskave računovodskih izkazov ter druge posle dajanja zagotovil in sorodnih storitev, in skladno z njim vzdržuje celovit sistem upravljanja kakovosti, vključno z dokumentiranimi politikami in postopki glede skladnosti z etičnimi zahtevami, poklicnimi standardi ter veljavnimi pravnimi in regulativnimi zahtevami.

Inherentne omejitve pri pripravi Konsolidiranega poročila o trajnostnosti

Sodila, narava Konsolidiranega poročila o trajnosti in odsotnost dolgoletnih uveljavljenih strokovnih smernic, standardnih uporab in praks poročanja omogočajo sprejetje različnih, vendar sprejemljivih metodologij merjenja, kar lahko povzroči razlike med posameznimi družbami. Sprejete metodologije merienia lahko vplivajo tudi na primerljivost trajnostnih zadev, o katerih poročajo različne organizacije in iz leta v leto znotraj organizacije, saj se metodologije razvijajo.

220 (く)(>)

Poslovodstvo Skupine je odgovorno tudi za pripravo Konsolidiranega poročila o trajnostnosti v skladu s tehničnimi zahtevami, povezanimi z enotno elektronsko obliko, kot določeno v 58. členu ZGD-1 in 3. členu ESEF Uredbe. Ta odgovornost vklučuje zasnovo, vzpostavitev in vzdrževanjih kontrol, ki omopočilo pripravo Konsolidiranega poročila o trajnosti, ki ni pomembno neskladno z zahtevami 58. člena ZGD-1 in 3.

Naše odgovornosti v zvezi s Konsolidiranim poročilom o trajnostnosti v povezavi s Postopkom vključujejo:

· pridobivanje razumevanja Postopka, vendar ne za namen podajanja sklepa o učinkovitosti Postopka

· načrtovanje in izvedbo postopkov za ovrednotenje, ali je Postopek skladen z opisom Postopka Skupine navedenim v pojasnilu Splošne informacije - Opis postopka za opredelitev ter ocenjevanje pomembnih

Druge naše odgovornosti v zvezi s Konsolidiranim poročilom o trajnostnosti vključujejo:

· pridobitev razumevanja kontrolnega okolja, procesov in informacijskih sistemov Skupine, relevantnih za pripravo Konsolidiranega poročila o trajnosti, vendar brez ocenjevanja zasnove posameznih kontrolnih aktivnosti, pridobivanja dokazov o njihovi vzpostavitvi ali testiranja učinkovitosti njihovega delovanja;

· identifikacijo razkritij, kjer je verjetno, da se bodo pojavile pomembno napačne navedbe, bodisi zaradi

. načrtovanje in izvajanje postopkov, ki se odzivajo na primere, kjer bi lahko prišlo do pomembnih napačnih navedb v Konsolidiranem poročilu o trajnosti. Tveganje, da ne bi odkrili pomembno napačne navedbe, ki je posledica prevare, je višje kot tveganje, ki je posledica napake, saj lahko prevara vključuje tajno dogovarjanje, ponarejanje, namerne opustitve, napačne predstavitve ali razveljavitev notranjega

• oceno, ali je Konsolidirano poročilo o trajnosti v vseh pomembnih pogledih pripravljeno v obliki, kot jo

BDO

Pri poročanju v prihodnost usmerjenih informacij v skladu z ESRS mora poslovodstvo pripraviti v prihodnost. usmerjene informacije na podlagi razkritih predpostavk o dogodkih, ki se lahko zgodijo v prihodnosti, in morebitnih prihodnjih dejanjih Skupine. Dejanski rezultati bodo verjetno drugačni, saj se pričakovani dogodki pogosto ne zgodijo, kot je bilo pričakovano.

Pri določanju razkritij v Konsolidiranem poročilu o trajnostnosti poslovodstvo Skupine razlaga nedefinirane pravne in druge izraze. Nedefinirane pravne in druge izraze je mogoče različno, vključno s pravno skladnostjo njihove interpretacije, zato so predmet negotovosti.

Sklicevanja na zunanje vire ali spletne strani v Konsolidiranem poročilu o trajnostnosti niso vključeni v naše postopke pregleda Konsolidiranega poročila o trajnostnosti, zato o njih ne podajamo nobenega zagotovila.

Opozarjamo na naslednje posebne omejitve, obravnavane v Konsolidiranem poročilu o trajnosti:

· Okoljsko poročanje, kot ga uporabljajo vse družbe, vključuje informacije, ki temeljijo na podnebnih scenarijih, ki vključujejo inherentno negotovost zaradi nepopolnega znanstvenega in ekonomskega znanja o verjetnosti, času ali učinku morebitnih prihodnih vplivov, povezanih s podnebjem. V izogib dvomu, obseg našega posla in naše odgovornosti ni vključeval izvajanja postopkov, potrebnih za kakršnokoli dajanje zagotovil o zanesljivosti, pravilne sestave ali točnosti informacij, usmerjenih v prihodnost.
· Metrike o emisljah, navedene v Konsolidiranem poročilu o trajnosti, lahko vključujejo informacije, ki jih zagotavljajo dobavitelji ali tretje osebe. Naši postopki pridobivanja zagotovil glede informacij, ki jih zagotavljajo dobavitelji ali tretje osebe.
Konsolidirano poročilo o trajnosti lahko vključuje metrike, ki izhajajo iz prijavljenih dogodkov v zvezi z zaposlenimi in podizvajalci. Naša preskušanja lahko zato ne razkrijejo napačnih navedb glede popolnosti, na primer v primerih, kjer so se dogodki morda zgodili, vendar niso bili prijavljeni.

Povzetek opravljenega dela

Posel dajanja omejenega zagotovila vključuje izvajanje postopkov za pridobitev dokazov o Konsolidiranem poročilu o trajnostnosti.

Narava, časovni okvir in obseg izbranih postopkov so odvisni od strokovne presoje, vključno z identifikacijo razkritij v Konsolidiranem poročilu o trajnosti, kjer je verjetno, da se bodo pojavile pomembne napačne navedbe, bodisi zaradi prevare ali napake.

Pri izvajanju posla dajanja omejenega zagotovila v zvezi s Postopkom, smo:

· pridobili razumevanje Postopka s:
- poizvedovanjem, z namenom pridobiti razumevanje o virih informacij, ki jih je uporabilo poslovodstvo (npr. vključevanje deležnikov, poslovni načrti in strateški dokumenti); in
- pregledom notranje dokumentacije Skupine o njihovem Postopku; in
ovrednotili, ali so bili dokazi, pridobijeni z našimi postopki v zvezi s Postopkom, ki ga izvaja Skupina, skladni z opisom Postopka v pojasnilu Splošne informacije - Opis postopka za opredelitev ter ocenjevanje pomembnih vplivov, tveganj in priložnosti (IRO-1).

Pri izvajanju našega posla dajanja omejenega zagotovila v zvezi s Konsolidiranim poročilom o trajnosti smo:

· pridobili razumevanje procesov poročanja Skupine, ki so pomembni za pripravo Konsolidiranega poročila o trajnostnosti s poizvedovanjem, z namenom pridobiti razumevanje kontrolnega okolja, procesov in informacijskih sistemov Skupine, pomembnih za pripravo Konsolidiranega poročila o trajnostnosti, vendar ne za namen zagotavljanja sklepa o učinkovitosti notranjih kontrol Skupine.
· ovrednotili, ali so pomembne informacije, identificirane s Postopkom, vključene v Konsolidirano poročilo o trajnostnosti;
· ovrednotili, ali sta struktura in predstavitev Konsolidiranega poročila o trajnostnosti skladni z ESRS;
· opravili poizvedbe pri ustreznem osebju in analitične postopke o izbranih informacijah v Konsolidiranem poročilu o trajnostnosti;
· izvedli revizijske postopke o izbranih informacijah v Konsolidiranem poročilu o trajnostnosti na podlagi vzorca;

Luka Koper letno poročilo 2024 | Računovodsko poročilo

IBDO

· kjer in kadar je to primerjali razkritja v Konsolidiranem poročilu o trajnostnosti z ustreznimi razkritji v računovodskih izkazih;
· pridobili dokaze o metodah in postopkih za oblikovanje pomembnih ocen in v prihodnost usmerjenih informacij ter o tem, kako so bile te metode uporabljene;
· pridobili razumevanje postopka Skupine za prepoznavanje gospodarskih dejavnosti, ki so sprejemljive za taksonomijo in gospodarskih dejavnosti, ki so usklajene s taksonomijo ter ustreznih razkritij v Konsolidiranem poročilu o trajnostnosti;
· pridobili informacije in podlage za zneske, razkrite v delu Konsolidiranega poročila o trajnostnosti, ki se nanaša na taksonomijo;
· ocenili, ali je Konsolidirano poročilo o trajnostnosti pripravljeno v obliki, kot o določa 58. člen ZGD-1 in 3. člen ESEF Uredbe.

Podlaga za sklep

Naš posel dajanja omejenega zagotovila smo opravili v skladu z Mednarodnim standardom poslov dajanja zagotovil (MSZ) 3000 (prenovljen), Posli dajanja zagotovil, razen revizij ali preiskav ročunovodskih informacij iz preteklosti (-MSZ 3000 (prenovljen)-), ki ga je izdal Odbor za mednarodne standarde revidiranja in dajanja zagotovil.

Postopki, izvedeni v okviru posla dajanja omejenega zagotovila, se po naravi in času razlikujejo in so manj obsežni kot pri poslih dajanja sprejemljivega zagotovila. Posledično je v okviru posla dajanja omejenega zagotovila pridobljenega bistveno manj zagotovila kot bi ga bilo, če bi izvajali posel dajanja sprejemljivega zagotovila.

Naše odgovornosti na podlagi tega standarda so podrobneje opisane v delu Revizorjeva odgovornost za posel omejenega zagotovila v našem poročilu.

Verjamemo, da so pridobljeni dokazi zadostna in ustrezna podlaga za naš sklep.

Sklep o omejenem zagotovilu

Na podlagi opravljenih postopkov in pridobljenih dokazov, nismo opazili ničesar, zaradi česar bi verjeli, da Konsolidirano poročilo o trajnostnosti v vseh pomembnih pogledih ni pripravljeno v skladu s 70.c in 70.č členom Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1), ki v slovenski pravni red prenaša člen 29(a) Direktive EU 2013/34/EU, vključno s:

. skladnostjo z Evropskimi standardi poročanja o trajnostnosti (ESRS), vključno s tem, da je postopek za identifikacijo informacij, poročanih v Konsolidiranem poročilu o trajnostnosti, ki ga je izvedla Skupina (-Postopek-) skladen z opisom v pojasnilu Splošne informacije - Opis postopka za opredelitev ter ocenjevanje pomembnih vplivov, tveganj in priložnosti (IRO-1);
skladnostjo razkritij v poglavju Taksonomija znotraj okoljskega dela Konsolidiranega poročila o trajnosti z 8. členom Uredbe Evropske unije št. 2020/852 («Uredba o taksonomiji»); in
· skladnostjo z zahtevami glede priprave Konsolidiranega poročila o trajnostnosti v elektronski obliki XHTML, kot jo določata 58. člen ZGD-1 in 3. člen Delegirane uredbe Komisije (EU) 2019/815.

Druga zadeva

Naš posel dajanja omejenega zagotovila se ne nanaša na informacije v zvezi s preteklimi obdobji.

Ljubljana, 16. april 2025 razen navedb v odstavku Druga zadeva z dne 24. aprila 2025 v Poročilu neodvisnega revizorja

BDO Revizija d.o.o. Cesta v Mestni log 1, Ljublja Maruša Hauptman, Ključna trajnostna partnerka Popblaščena revizorka

LETNO POROČILO 2024

SKUPINA LUKA KOPER IN LUKA KOPER D.D.

LUKA KOPER, d.d. Vojkovo nabrežje 38 KOPER - CAPODISTRIA 6000 Koper - Capodistria www.luka-kp.si

Izdajatelj: LUKA KOPER, d.d. Produkcija: Studio Zodiak Fotografije: Peter Uhan in arhiv Luke Koper Oblikovanje: Studio Zodiak Ljubljana, april 2025

222

AI Terminal

Luka Koper

1984_rns_2025-05-26_548fbc7c-d8bf-4517-84eb-84bbacb19338.pdf

LETNO POROČILO 2024

Izjava o odgovornosti članov uprave družbe

-

-

-

-

-

-

-

Kazalo vsebine

TRAJNOSTNO POROČILO 58

Poslovno poročilo

1 Pismo predsednice uprave

Postavili smo nov mejnik pretovora na KT

Zagnali smo obsežen naložbeni ciklus, ki se nadaljuje do 2028

Zavezani trajnosti in ciljem podnebnega prehoda

Skrb za lokalno in širše okolje je prioriteta

Spoštljivo in varno delovno okolje je ključ dobrega odnosa z zaposlenimi

2 Poudarki poslovanja Skupine Luka Koper v letu 2024

POSLOVNI IZID IZ POSLOVANJA (EBIT)

DOBIČKONOSNOST PRIHODKOV IZ POSLOVANJA (ROS)

20,3 %

PRETOVOR KONTEJNERJEV

1.133,3 TISOČ TEU

Pretovor kontejnerjev (v tisoč TEU)

PRETOVOR AVTOMOBILOV

Pretovor avtomobilov (v tisoč kos)

ČISTI PRIHODKI OD PRODAJE 330,1 mio EUR

LADIJSKI PRETOVOR

Ladijski pretovor (v mio ton)

POSLOVNI IZID IZ POSLOVANJA PRED AMORTIZACIJO (EBITDA)

EBITDA marža

ČISTI POSLOVNI IZID

60,3 mio EUR +26 % 2024/NAČRT 2024

Čisti poslovni izid v mio evrih

ČISTA DOBIČKONOSNOST KAPITALA (ROE)

NALOŽBE

NETO FINANČNA ZADOLŽENOST/ EBITDA -0,1

Neto finančna zadolženost/EBITDA

SKUPNE ABSOLUTNE EMISIJE TPG OBSEGA 1 IN 2 - lokacijska metoda (Luka Koper, d. d.)

20.289 tCO2ekv

Skupne absolutne emisije TPG obsega 1 in 2 (tCO2ekv)

SPECIFIČNA PORABA ELEKTRIČNE ENERGIJE (Luka Koper, d. d.) 0,739 kWh/t -14 % 2024/CILJ 2024

Specifična poraba električne energije (kWh/t)

SPECIFIČNA PORABA POGONSKEGA GORIVA (Luka Koper, d. d.)

Specifična poraba pogonskega goriva (l/t)

KOLIČINA CELOKUPNEGA PRAHU (Luka Koper, d. d.)

Količina celokupnega prahu (mg/m2 dan)

NAPREDEK NA PODROČJU TRAJNOSTI

POVPREČNO ŠTEVILO UR USPOSABLJANJA NA ZAPOSLENEGA (Luka Koper, d. d.)

15,6 ur

Povprečno število ur usposabljanja na zaposlenega

DELEŽ LOČENO ZBRANIH ODPADKOV BREZ LADIJSKIH ODPADKOV (Luka Koper, d. d.)

Delež ločeno zbranih odpadkov brez ladijskih odpadkov (%)

ŠTEVILO POŠKODB PRI DELU NA MILIJON OPRAVLJENIH UR DELA (Luka Koper, d. d.)

Število poškodb pri delu na milijon opravljenih ur dela

RAVEN HRUPA V NOČNEM ČASU V SMERI MESTA KOPER (Luka Koper, d. d.)

SPECIFIČNA PORABA PITNE VODE (Luka Koper, d. d.)

Specifična poraba pitne vode (l/t)

Ključni kazalniki poslovanja

Alternativna merila uspešnosti poslovanja

3.1 Sestava nadzornega sveta

3.2 Delovanje nadzornega sveta

3 Poročilo nadzornega sveta za leto 2024

3.3.2 Kadrovska komisija

3.3.3 Poslovna komisija

3.3.4 Komisija za strateški razvoj

-

-

-

-

-

-

-

-

-

-