Zavarovalnica Triglav

Annual Report • Apr 2, 2024

Povzetek	8
A. Poslovanje in rezultati	12
A.1 Poslovanje13
A.1.1 Predstavitev Skupine Triglav13
A.1.2 Nadzorni organ16
A.1.3 Zunanja revizija 16
A.1.4 Lastniška struktura Zavarovalnice Triglav 17
A.1.5 Pomembnejši dogodki v letu 202318
A.1.6 Obravnava odvisnih družb pri konsolidaciji za namen solventnosti 19
A.2 Rezultati pri sklepanju zavarovanj 21
A.3 Naložbeni rezultati24
A.4 Rezultati pri drugih dejavnostih 26
A.4.1 Drugi prihodki in odhodki26
A.4.2 Dogovori o najemu 27
A.4.3 Pomembni posli in transakcije v Skupini Triglav27
A.5 Druge informacije27
B. Sistem upravljanja	30
B.1 Splošne informacije o sistemu upravljanja 30
B.1.1 Korporacijsko upravljanje 30
B.1.2 Politika prejemkov v Skupini 36
B.1.3 Posli s povezanimi osebami38
B.2 Zahteve glede sposobnosti in primernosti38
B.3 Sistem upravljanja tveganj, vključno z lastno oceno tveganja in solventnosti39
B.3.1 Opis sistema upravljanja s tveganji39
B.3.2 Strategija upravljanja s tveganji in opredelitev apetita po tveganjih 43
B.3.3 Funkcija upravljanja s tveganji 43
B.3.4 Odbori v okviru sistema upravljanja s tveganji 43
B.3.5 Sistem poročanja o tveganjih45
B.3.6 Proces lastne ocene tveganj in solventnosti 46
B.4 Sistem notranjega nadzora 47
B.4.1 Funkcija skladnosti poslovanja47
B.5 Funkcija notranje revizije48
B.6 Aktuarska funkcija49

B.7 Zunanje izvajanje50
B.8 Druge informacije51
C. Profil tveganja	53
C.1 Zavarovalno tveganje 54
C.1.1 Neživljenjska in zdravstvena zavarovanja54
C.1.2 Življenjska zavarovanja 58
C.2 Tržno tveganje61
C.3 Kreditno tveganje 67
C.4 Likvidnostno tveganje70
C.5 Operativno tveganje 73
C.6 Druga pomembna tveganja 75
C.7 Druge informacije77
D. Vrednotenje za namene solventnosti	81
D.1 Sredstva 82
D.1.1 Neopredmetena sredstva82
D.1.2 Odložene terjatve za davek83
D.1.3 Opredmetena osnovna sredstva v posesti za lastno uporabo 83
D.1.4 Naložbe 84
D.1.5 Sredstva v posesti v zvezi s pogodbami, vezanimi na indeks ali enoto premoženja	90
D.1.6 Krediti in hipoteke90
D.1.7 Izterljivi zneski iz pozavarovanj91
D.1.8 Depoziti pri cedentih91
D.1.9 Terjatve iz naslova zavarovanj in terjatve do posrednikov 92
D.1.10 Terjatve iz naslova pozavarovanj 92
D.1.11 Terjatve (do kupcev, nepovezane z zavarovanjem)93
D.1.12 Denar in denarni ustrezniki 93
D.1.13 Vsa druga sredstva, ki niso prikazana drugje93
D.2 Zavarovalno-tehnične rezervacije94
D.2.1 Zavarovalno-tehnične rezervacije neživljenjskih in zdravstvenih zavarovanj	95
D.2.2 Zavarovalno-tehnične rezervacije življenjskih zavarovanj98
D.3 Druge obveznosti	102
D.3.1 Rezervacije, razen zavarovalno-tehničnih rezervacij	102
D.3.2 Depoziti pozavarovateljev	103
D.3.3 Odložene obveznosti za davek	103

D.3.4 Zneski, dolgovani kreditnim institucijam	104
D.3.5 Finančne obveznosti, razen zneskov, dolgovanih kreditnim institucijam	104
D.3.6 Obveznosti iz naslova zavarovanja in obveznosti do posrednikov	105
D.3.7 Obveznosti iz naslova pozavarovanja	105
D.3.8 Obveznosti (do kupcev, nepovezane z zavarovanjem)	105
D.3.9 Podrejene obveznosti	106
D.3.10 Vse druge obveznosti, ki niso prikazane drugje	106
D.4 Alternativne metode vrednotenja	107
D.5 Druge informacije	107
E. Upravljanje kapitala	109
E.1 Lastna sredstva	111
E.2 Zahtevani solventnostni kapital in zahtevani minimalni kapital	115
E.2.1 Zahtevani solventnostni kapital	116
E.2.2 Zahtevani minimalni kapital	118
E.2.3 Učinki razpršenosti v Skupini	118
E.3 Uporaba podmodula tveganja lastniških vrednostnih papirjev, temelječega na trajanju, pri izračunu zahtevanega solventnostnega kapitala	119
E.4 Razlika med standardno formulo in kakršnim koli uporabljenim notranjim modelom	119
E.5 Neskladnost z zahtevanim minimalnim kapitalom in neskladnost z zahtevanim solventnostnim kapitalom	119
E.6 Druge informacije	119
Priloge	121

Povzetek

kupina Triglav je vodilna zavarovalno-finančna skupina v Sloveniji in regiji Adria ter ena vodilnih v jugovzhodni Evropi. Matična družba Skupine Triglav je Zavarovalnica Triglav, ustanovljena pred več kot 120 leti. Poleg nje je bilo konec leta 2023 v Skupino vključenih še 30 odvisnih, 13 pridruženih in 10 družb v skupnem podvigu. Odvisne družbe v Skupini Triglav poslujejo z matično družbo in med seboj na tržnih osnovah, po načelu povečevanja uspešnosti vsake družbe in Skupine kot celote. Skupina Triglav posluje na sedmih trgih v šestih državah regije Adria in mednarodno prek partnerskega povezovanja s tujimi družbami za zavarovalno posredovanje, zastopanje in pozavarovanje. Njen največji trg je Slovenija, pri čemer se delež skupne premije, zbrane izven Slovenije, postopoma povečuje. S

Strateški dejavnosti Skupine Triglav sta zavarovalništvo in upravljanje premoženja. V okviru zavarovalne dejavnosti (po)zavarovalnice Skupine Triglav izvajajo premoženjska, življenjska, zdravstvena in pokojninska zavarovanja ter pozavarovalno dejavnost. Upravljanje premoženja v Skupini Triglav zajema varčevanje prek zavarovalnih storitev zavarovalnic v Skupini Triglav in vlaganje v vzajemne sklade ter individualno upravljanje premoženja, pokojninske sklade in sklade zasebnega kapitala. Skupina Triglav vodi razmeroma konservativno naložbeno politiko s poudarkom na varnosti in likvidnosti naložb ob njihovi ustrezni donosnosti. Največji delež naložb Skupine Triglav predstavljajo dolžniški in drugi vrednostni papirji s stalnim donosom.

Skupino Triglav ocenjujeta dve priznani bonitetni agenciji, S&P Global Ratings in A.M. Best. Obe agenciji sta v letu 2023 s ponovno podelitvijo samostojne bonitetne ocene »A« s stabilno srednjeročno napovedjo potrdili finančno stabilnost, visoko kapitalsko ustreznost ter prilagodljivost in odpornost Skupine Triglav. Dejavnosti Skupine Triglav nadzira slovenski regulator Agencija za zavarovalni nadzor, njen zunanji revizor za poslovno leto 2023 je revizijska družba Deloitte revizija d.o.o.

Leto 2023 so zaznamovale vremenske ujme ter vladna regulacija cene dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja v Sloveniji. Kljub temu Skupina z vidika tveganj in kapitalske ustreznosti zaključuje leto 2023 s pozitivnim poslovnim izidom in kapitalsko močna. Skupina je redno spremljala profil tveganj in aktivno nadgrajevala posamezna področja sistema upravljanja s tveganji, predvsem tam, kjer so bila zaznana povečana tveganja ali večje izpostavljenosti.

Profil tveganj na dan 31. 12. 2023 se je glede na preteklo leto spremenil predvsem iz naslova povečanja kapitalske zahteve za zavarovalna tveganja, ki predstavljajo največji delež in se je v primerjavi s prejšnjim letom povečal za 3 odstotne točke na 55 odstotkov. Delež tržnih tveganj se je v primerjavi s prejšnjim letom zmanjšal, in sicer za 3 odstotne točke na 25 odstotni-delež, kar gre pripisati predvsem zmanjšanju kapitalske zahteve za tveganje razpona in kapitalske zahteve za valutno tveganje.

Ocena profila tveganja Skupine Triglav na 31. 12. 2023

Dodatne informacije o oceni tveganj so predstavljene v sklopu C tega poročila.

Skupina Triglav je bila na dan 31. 12. 2023 ustrezno kapitalizirana. Imela je dovolj lastnih sredstev za kritje zahtevanega solventnostnega kapitala (200 odstotkov) in zahtevanega minimalnega kapitala (435 odstotkov). Skupina izračunava kapitalsko ustreznost oziroma količnik kapitalske ustreznosti po standardni formuli kot razmerje med skupnimi primernimi lastnimi sredstvi in zahtevanim solventnostnim kapitalom. Pri določanju kapitalske ustreznosti ne upošteva nikakršnih prilagoditev in poenostavitev.

Skupina je na dan 31. 12. 2023 razpolagala z osnovnimi lastnimi sredstvi v višini 943,2 milijona evrov. Od tega je osnovni kapital Skupine znašal 73,7 milijona evrov, podrejene obveznosti 45,6 milijona evrov, odbitek iz naslova manjšinskih deležev 1,5 milijona evrov, odbitek za neto odložene davke, ki niso na razpolago na Skupini za kritje zahtevanega solventnostnega kapitala, 3,3 milijona evrov, neto odložene terjatve za davek kot sredstva stopnje 3 v višini 3,3 milijona evrov in uskladitvena rezerva 825,5 milijona evrov. Izračun primernih lastnih sredstev upošteva vrednost pričakovanih dividend za poslovno leto 2023. Skupina Triglav razpolaga z najkakovostnejšimi lastnimi sredstvi in tako celoten osnovni kapital in uskladitveno rezervo razvršča v sredstva stopnje 1, podrejena obveznica se razvršča v sredstva stopnje 2, neto odložene terjatve za davek pa se razvršča v sredstva stopnje 3.

Zahtevani solventnostni kapital je za Skupino Triglav izračunan po standardni formuli, brez kakršne koli regulatorne poenostavitve. Predstavlja vsoto kapitalskih zahtev njenih temeljnih tveganj, pri čemer se upošteva še razpršitev med njimi.

Matična družba Skupine ima oblikovana dva omejena sklada, PDPZ¹ in PDPZ renta² , za katera tveganja izračunava ločeno za vsako vrsto tveganj standardne formule, kar je podrobneje predstavljeno v sklopu E tega poročila.

Struktura zahtevanega solventnostnega kapitala Skupine na dan 31. 12. 2023

* Prilagoditev zaradi združevanja teoretičnega zahtevanega solventnostnega kapitala omejenih skladov/portfeljev uskladitvenih prilagoditev

¹ Prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje (varčevanje).

² Prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje v izplačevanju.

Konec leta 2023 je 80 odstotkov zahtevanega solventnostnega kapitala Skupine Triglav izhajalo iz zavarovalnih in tržnih tveganj, praktično vsa njena lastna sredstva pa so se po kakovosti uvrščala v najvišjo stopnjo 1.

V letu 2023 je Skupina Triglav, kljub vsem realiziranim tveganjem, poslovala uspešno, ohranila svojo kapitalsko moč in pri svojem delovanju skrbno sledila začrtanim strateškim usmeritvam in ciljem.

12

Poročilo o solventnosti in finančnem položaju Skupine Triglav za leto 2023

A.1	Poslovanje
A.2	Rezultati pri sklepanju zavarovanj
A.3	Naložbeni rezultati
A.4	Rezultati pri drugih dejavnostih
A5	Druge intormaciie

A. Poslovanje in rezultati

A.1 Poslovanje

A.1.1 Predstavitev Skupine Triglav

Skupina Triglav (v nadaljnjem besedilu Skupina) je vodilna zavarovalno-finančna skupina v Sloveniji in regiji Adria ter ena vodilnih v jugovzhodni Evropi. Njeni ključni trgi so države v regiji Adria, podane v spodnjem prikazu, Skupina pa posluje tudi v širšem mednarodnem okolju, kjer nastopa predvsem prek partnerskega povezovanja s tujimi družbami za zavarovalno posredovanje, zastopanje in pozavarovanje. Skupino je 31. 12. 2023 sestavljalo 54 družb, in sicer poleg matične družbe še 30 odvisnih, 13 pridruženih in 10 družb v skupnem podvigu.

Slika 1: Zavarovalniški trgi Skupine Triglav na dan 31. 12. 2023

Slovenija
Hrvaška
Bosna in Hercegovina
Srbija
Črna gora
Severna Makedonija

Zavarovalništvo je najobsežnejša strateška dejavnost Skupine. Združuje premoženjska, zdravstvena, življenjska in pokojninska zavarovanja ter pozavarovalno dejavnost.

Zavarovalniški del Skupine sestavljajo:

• v Sloveniji: Zavarovalnica Triglav, d.d., Triglav, Zdravstvena zavarovalnica, d.d., Pozavarovalnica Triglav Re, d.d., in Triglav, pokojninska družba, d.d.,
• zunaj Slovenije: sedem zavarovalnic v regiji Adria (na Hrvaškem, v Srbiji, Črni gori, Bosni in Hercegovini ter Severni Makedoniji), podružnica Zavarovalnice Triglav, d.d., v Grčiji (FOE ) ter poslovna partnerstva po načelu prostega pretoka storitev (FOS).

V okviru premoženjskih zavarovanj je Skupina v letu 2023 delovala na vseh zavarovalnih segmentih. Največji del skupne premije je obračunan na zavarovalnem segmentu požarnega zavarovanja in zavarovanja druge škode na premoženju (LoB 7), zavarovanja avtomobilske odgovornosti (LoB 4) in zavarovanja za stroške zdravljenja (LoB 1).

Graf 1: Nekonsolidirana kosmata zavarovalna, sozavarovalna in pozavarovalna obračunana premija Skupine v letu 2023

Dejavnost upravljanja premoženja v Skupini izvajajo zavarovalnice in pokojninske družbe ter družbe za upravljanje investicijskih skladov in premoženja vlagateljev. Dejavnost obsega upravljanje lastnih zavarovalnih portfeljev (kritno premoženje in kritni skladi), varčevanje strank preko zavarovalnih storitev življenjskih in pokojninskih zavarovalnic Skupine, upravljanje alternativnih naložb v družbi Trigal ter upravljanje premoženja strank v vzajemnih skladih in individualno preko družb za upravljanje.

	Zavarovalništvo	Upravljanje premoženja	Drugo
Slovenija	◼ Zavarovalnica Triglav, d.d. ◼ Pozavarovalnica Triglav Re, d.d. ◼ Triglav, Zdravstvena zavarovalnica, d.d. ◼ Triglav, pokojninska družba, d.d.	◼ Triglav Skladi, d.o.o. ◼ Triglav, Upravljanje nepremičnin, d.o.o. ◼ Trigal, d.o.o	◼ Triglav INT, d.o.o. ◼ Triglav Svetovanje, d.o.o. ◼ Diagnostični center Bled, d.o.o. ◼ Triglav zdravje asistenca, d.o.o. ◼ Triglav Avtoservis, d.o.o. ◼ Vse bo v redu, zavod Zavarovalnice Triglav za družbeno odgovorne aktivnosti
Hrvaška	◼ Triglav Osiguranje, d.d., Zagreb		◼ Triglav Savjetovanje, d.o.o.
Srbija	◼ Triglav Osiguranje, a.d.o., Beograd		◼ Triglav Savetovanje, d.o.o.
Črna gora	◼ Lovćen Osiguranje, a.d., Podgorica ◼ Lovćen životna osiguranja, a.d., Podgorica
Bosna in Hercegovina	◼ Triglav Osiguranje, d.d., Sarajevo ◼ Triglav Osiguranje, a.d., Banja Luka	◼ Triglav Fondovi, d.o.o.	◼ Triglav Savjetovanje, d.o.o.
Severna Makedonija	◼ Triglav Osiguruvanje, a.d., Skopje ◼ Triglav Osiguruvanje Život, a.d. Skopje	◼ Triglav penzisko društvo, a.d., Skopje

Tabela 1: Družbe v Skupini, ki izvajajo strateški dejavnosti Skupine oziroma te dejavnosti podpirajo

Sestava Skupine na dan 31. 12. 2023 je predstavljena na naslednji sliki.

Slika 2: Shematski prikaz odvisnih in pridruženih družb v Skupini in delež v kapitalu na 31. 12. 2023

A.1.2 Nadzorni organ

Nadzorni organ Skupine je:

Agencija za zavarovalni nadzor (v nadaljnjem besedilu: AZN), Trg republike 3, 1000 Ljubljana, Slovenija

A.1.3 Zunanja revizija

Zunanji revizor matične družbe Skupine za poslovno leto 2023 je na podlagi sklepa Skupščine delničarjev matične družbe Skupine (v nadaljnjem besedilu: Skupščina delničarjev) imenovana revizijska družba:

Deloitte revizija d.o.o., Dunajska cesta 165, 1000 Ljubljana, Slovenija

A.1.4 Lastniška struktura Zavarovalnice Triglav

V lastniški sestavi matične družbe Skupine v letu 2023 ni bilo bistvenih sprememb. Največja delničarja, sklada v lasti Republike Slovenije (Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije – 34,47-odstotni lastniški delež ter Slovenski državni holding, d.d. – 28,09-odstotni lastniški delež), sta ohranila nespremenjena lastniška deleža, enako tudi tretji največji delničar, hrvaški pokojninski sklad, ki je v delniški knjigi matične družbe viden na fiduciarnem računu svoje skrbniške banke. Po znanih podatkih so navedeni trije delničarji edini imetniki kvalificiranih lastniških deležev v matični družbi na dan 31. 12. 2023.

Graf 2: Lastniška sestava matične družbe Skupine na dan 31. 12. 2023

Ob koncu leta je imela Zavarovalnica Triglav 8.453 imetnikov delnic, med katerimi je bilo okoli 40 mednarodnih bank s fiduciarnimi računi svojih strank in mednarodnih institucionalnih investitorjev, ki prihajajo večinoma iz Evrope in ZDA. Njihov lastniški delež je znašal 15,7 odstotka (0,3 odstotne točke manj kot leto prej), delež slovenskih institucionalnih delničarjev pa 8,3 odstotka (0,2 odstotne točke manj). Tudi v minulem letu se je nadaljevala postopna rast lastništva fizičnih oseb, njihov delež se je povečal za 0,7 odstotne točke na 13,5 odstotka.

SPREMEMBE V STRUKTURI SKUPINE

V sestavi Skupine v letu 2023 ni bilo bistvenih sprememb. Družbe so izvedle nekatere korporativne aktivnosti, kot so dokapitalizacije, konsolidacija in povečanje lastniških deležev:

• Zavarovalnica Triglav, d.d., je dokapitalizirala Triglav, Zdravstveno zavarovalnico, d.d., z denarnim vložkom v višini 22.500.000 evrov in s tem obdržala 100-odstotni delež v omenjeni družbi.
• Družba Triglav Osiguranje, d.d., Zagreb, je dokapitalizirala družbo Triglav Savjetovanje, d.o.o., Zagreb, v višini 189.180 evrov. Dokapitalizacija je bila izvedena z denarnim vložkom. Z dokapitalizacijo je Triglav Osiguranje, d.d., Zagreb, obdržal 100-odstotni delež v omenjeni družbi.
• Družba Triglav Osiguranje, d.d., Beograd, je dokapitalizirala družbo Triglav Savetovanje d.o.o., Beograd, v višini 4.300.000 srbskih dinarjev oziroma 36.705 evrov. Dokapitalizacija je bila

izvedena z denarnim vložkom. Z dokapitalizacijo je Triglav Osiguranje, d.d., Beograd, obdržal 100-odstotni delež v omenjeni družbi.

• Triglav Zdravstvena zavarovalnica, d.d., je dokapitalizirala družbo Triglav zdravje asistenca, d.o.o., v višini 2.492.500 evrov in s tem obdržala 100-odstotni delež v omenjeni družbi.
• Zavarovalnica Triglav, d.d., je dokapitalizirala družbo Triglav penzisko društvo, a.d., Skopje, v višini 1.000.000 evrov. Dokapitalizacija je bila izvedena z denarnim vložkom, z njo pa je Zavarovalnica Triglav obdržala 100-odstoten delež v omenjeni družbi.
• Zavarovalnica Triglav, d.d., je dokapitalizirala družbo Triglav INT, holdinška družba, d.o.o., Ljubljana, v višini 10.500.000 evrov. Dokapitalizacija je bila izvedena z denarnim vložkom, z njo pa je Zavarovalnica Triglav obdržala 100-odstoten delež v omenjeni družbi.
• Triglav INT, holdinška družba, d.o.o., Ljubljana, je dokapitalizirala družbo Triglav Osiguranje, d.d., Zagreb, v višini 10.500.000 evrov. Dokapitalizacija je bila izvedena z denarnim vložkom, z njo pa je Triglav INT, holdinška družba, d.o.o., Ljubljana obdržala 100-odstoten delež v omenjeni družbi. Dokapitalizacija ni imela vpliva na konsolidirane računovodske izkaze Skupine Triglav.
• Družba Triglav INT, d.o.o., Ljubljana, je od neobvladujočih lastnikov odkupila skupno 0,32 odstotni delež v družbi Triglav Osiguruvanje, a.d., Skopje, in s tem postala 82,01-odstotna lastnica te družbe. Nakupna vrednost je znašala 1.605.441 makedonskih denarjev oziroma 25.350 evrov.
• Družba Triglav INT, holdinška družba, d.o.o., Ljubljana, je prodala svoj 100-odstotni lastniški delež v družbi Triglav Osiguranje, d.d., Sarajevo. Družba Triglav Osiguranje, d.d., Sarajevo, je s tem postala 100-odstotna lastnica družbe Triglav Osiguranje, a.d., Banja Luka.
• Družba Triglav, Upravljanje nepremičnin, d.o.o. Ljubljana, je ustanovila odvisno družbo Triglav, upravuvanje so nedvižen imot DOOEL Skopje, v kateri ima 100-odstoten lastniški delež.

Spremembe v strukturi Skupine so podrobneje predstavljene v točki 2.1.4 računovodskega dela Letnega poročila Skupine Triglav in Zavarovalnice Triglav, d.d., 2023 (v nadaljnjem besedilu: Letno poročilo).

A.1.5 Pomembnejši dogodki v letu 2023

• Rezultat poslovanja: Na poslovanje Skupine so pomembno vplivali enkratni negativni dogodki, predvsem spremembe na področju dopolnilnih zdravstvenih zavarovanj in ekstremni množični škodni dogodki. Aprila 2023 je bil v Sloveniji spremenjen zakonodajni okvir izvajanja dosedanjega dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, ki je zaradi regulacije cene in drugih omejitev povzročil negativni poslovni izid segmenta Zdravje. Množični škodni dogodki v Sloveniji in regiji, predvsem viharji, neurja s točo in poplave v juliju in avgustu, so povzročili zgodovinsko visoke škode Skupine in izrazito negativno vplivali na poslovanje Skupine. Zaradi prisotnih inflacijskih pritiskov so družbe v Skupini prilagajale zavarovalne premije in premijske stopnje ter izvajale ukrepe na področju likvidacije škod in upravljanja stroškov. Skupina je kljub navedenim vplivom dosegla pozitivni poslovni izid pred obdavčitvijo v višini 21,1 milijona evrov, kar je manj od prvotno načrtovanega.

• Izplačilo dividende: Delničarji so na majski skupščini sprejeli predlagani sklep Uprave in Nadzornega sveta za izplačilo dividende v višini 2,50 evra bruto na delnico, v skupnem znesku 56,8 milijona evrov, kar predstavlja 51 odstotkov konsolidiranega čistega dobička Skupine za leto 2022 in 7-odstotni dividendni donos.

• Potrjena visoka bonitetna ocena »A«: Bonitetni agenciji S&P Global Ratings in AM Best sta Skupini ponovno potrdili bonitetno oceno »A« s stabilno srednjeročno napovedjo.
• Spremembe v Upravi in Nadzornem svetu matične družbe: Blaž Jakič je 2. 3. 2023 nastopil petletni mandat člana Uprave Zavarovalnice. Za petletni mandat so bili ponovno imenovani predsednik Uprave Andrej Slapar ter člana Uprave Uroš Ivanc in Tadej Čoroli. Zdajšnji mandat se jim izteče v letu 2024. Za nova člana Nadzornega sveta sta bila kot predstavnika delničarjev imenovana Monica Cramer Manhem in Tim Umberger, kot predstavnika delavcev pa Aleš Košiček in Janja Strmljan Čevnja.
• Trajnostni razvoj v Skupini: V Skupini je bila v sklopu nadgrajevanja aktivnosti na področju trajnostnega razvoja sprejeta krovna Politika trajnostnega razvoja, Trajnostna politika investiranja in Izjava o glavnih škodljivih vplivih naložbenih odločitev na dejavnike trajnosti Zavarovalnice Triglav, skladno s SFDR.

A.1.6 Obravnava odvisnih družb pri konsolidaciji za namen solventnosti

Matična družba Skupine izračunava kapitalsko ustreznost na ravni Skupine. V izračun solventnosti Skupine so vključene matična družba in vse njene povezane družbe³ . Za vse odvisne družbe, ki izvajajo glavno ali pomožno dejavnost h glavni, se pri izračunu kapitalske ustreznosti Skupine uporabi polna konsolidacija (metoda 1). Družbi Triglav Skladi in Triglav, pokojninska družba se za namen določanja solventnosti Skupine ne konsolidirata, saj za njiju pri izračunu kapitalske ustreznosti veljajo sektorski predpisi, medtem ko sta za namen računovodskih izkazov družbi vključeni v konsolidacijo. Preostale povezane družbe Skupine, ki ne opravljajo glavno oziroma pomožno dejavnost h glavni dejavnosti, se v izračunu solventnosti ne konsolidirajo, kapitalske zahteve pa se izračunajo ločeno, pri čemer se ne upoštevajo razpršitveni učinki.

Merilo za opredelitev metode konsolidacije za namen solventnosti so lastniški deleži in dejavnost posameznih povezanih družb v Skupini.

Tabela 2: Seznam povezanih družb Skupine in način konsolidacije za namen solventnosti in računovodskih izkazov na dan 31. 12. 2023*

Družbe v Skupini	Metoda konsolidacije za namen solventnosti	Metoda konsolidacije za namen računovodskih izkazov
Zavarovalnica Triglav, d.d. - Matična družba	Polna konsolidacija	Polna konsolidacija
Pozavarovalnica Triglav Re, d.d., Ljubljana	Polna konsolidacija	Polna konsolidacija
Triglav, Zdravstvena zavarovalnica, d.d., Koper	Polna konsolidacija	Polna konsolidacija

³ Delegirana uredba Komisije EU 2015/35, člen 1 (49)

Triglav zdravje asistenca, d.o.o.	Polna konsolidacija	Polna konsolidacija
Triglav Skladi, d.o.o., Ljubljana	Finančna naložba PV	Polna konsolidacija
Triglav, pokojninska družba, d.d., Ljubljana	Finančna naložba PV	Polna konsolidacija
Triglav, Upravljanje nepremičnin, d.o.o., Ljubljana	Polna konsolidacija	Polna konsolidacija
Triglav Svetovanje, d.o.o., Domžale	Polna konsolidacija	Polna konsolidacija
Triglav Avtoservis, d.o.o., Ljubljana	Polna konsolidacija	Polna konsolidacija
Zavod Vse bo v redu, Ljubljana	Finančna naložba PV	Finančna naložba NV
Triglav INT, d.d., Ljubljana	Polna konsolidacija	Polna konsolidacija
Triglav Osiguranje, d.d., Zagreb	Polna konsolidacija	Polna konsolidacija
Triglav Osiguranje, a.d., Banja Luka	Polna konsolidacija	Polna konsolidacija
Triglav Osiguranje, d.d., Sarajevo	Polna konsolidacija	Polna konsolidacija
Triglav Osiguranje, a.d.o, Beograd	Polna konsolidacija	Polna konsolidacija
Lovćen Osiguranje, a.d., Podgorica	Polna konsolidacija	Polna konsolidacija
Lovćen životna osiguranja, a.d.,Podgorica	Polna konsolidacija	Polna konsolidacija
Triglav Osiguruvanje, a.d., Skopje	Polna konsolidacija	Polna konsolidacija
Triglav Osiguruvanje Život, a.d., Skopje	Polna konsolidacija	Polna konsolidacija
Lovćen auto, d.o.o., Podgorica	Polna konsolidacija	Polna konsolidacija
Autocentar BH, d.o.o., Sarajevo	Polna konsolidacija	Polna konsolidacija
Triglav Savjetovanje, d.o.o., Zagreb	Polna konsolidacija	Polna konsolidacija
Triglav Savjetovanje, d.o.o., Sarajevo	Polna konsolidacija	Polna konsolidacija
Triglav Savetovanje, d.o.o., Beograd	Polna konsolidacija	Polna konsolidacija
Triglav Fondovi, d.o.o., Sarajevo	Preko nadrejene družbe	Polna konsolidacija
Sarajevostan, d.d., Sarajevo	Finančna naložba PV	Polna konsolidacija
Triglav upravljanje nekretninama, d.o.o., Sarajevo	Polna konsolidacija	Polna konsolidacija
Triglav upravljanje nekretninama, d.o.o., Zagreb	Polna konsolidacija	Polna konsolidacija
Triglav upravljanje nekretninama, d.o.o., Podgorica	Polna konsolidacija	Polna konsolidacija
Triglav upravuvanje so nedvižen imot DOOEL, Skopje	Polna konsolidacija	Polna konsolidacija
Nama, d.d., Ljubljana	Finančna naložba PV	Finančna naložba KM
Nama IN, d.o.o., Ljubljana	Preko nadrejene družbe	Preko nadrejene družbe
Triglavko, d.o.o., Ljubljana	Finančna naložba PV	Finančna naložba KM
Trigal, upravljanje naložb in svetovalne storitve, d.o.o., Ljubljana	Finančna naložba PV	Finančna naložba KM
Društvo za upravljanje Evropskim dobrovoljnim penzijskim fondom, a.d., Banja Luka	Preko nadrejene družbe	Finančna naložba KM
Triglav, penzisko društvo, a.d., Skopje	Finančna naložba PV	Polna konsolidacija
Alifenet, d.o.o., Ljubljana	Finančna naložba PV	Finančna naložba KM
Diagnostični center Bled, d.o.o., Bled	Finančna naložba PV	Finančna naložba KM
Kirurški sanatorij Rožna dolina, d.o.o., Ljubljana	Prek nadrejene družbe	Prek nadrejene družbe
MTC Fontana, d.o.o., Maribor	Prek nadrejene družbe	Prek nadrejene družbe
Medi Cons kardiologija, d.o.o., Novo mesto	Prek nadrejene družbe	Prek nadrejene družbe
Gastromedica, d.o.o., Murska Sobota	Prek nadrejene družbe	Prek nadrejene družbe
Internistična GE ambulanta, d.o.o., Nova Gorica	Prek nadrejene družbe	Prek nadrejene družbe
Cardial, d.o.o., Ljubljana	Prek nadrejene družbe	Prek nadrejene družbe
MDT & T, d.o.o., Maribor	Prek nadrejene družbe	Prek nadrejene družbe

DC Naložbe, d.o.o., Bled	Prek nadrejene družbe	Prek nadrejene družbe
Neuroedina, d.o.o., Bled	Prek nadrejene družbe	Prek nadrejene družbe
*Finančna naložba KM : obravnava družbe v konsolidaciji kot finančno naložbo vrednoteno po kapitalski metodi

*Finančna naložba PV: obravnava družbe v konsolidaciji kot finančno naložbo vrednoteno po pošteni vrednosti *Finančna naložba NV: obravnava družbe v konsolidaciji kot finančno naložbo vrednoteno po nabavni vrednosti

Dejavnost in delež v kapitalu posamezne povezane družbe v Skupini sta navedena na obrazcu S.32.01 v prilogi tega poročila.

A.2 Rezultati pri sklepanju zavarovanj

Zavarovalne družbe Skupine sklepajo premoženjska, življenjska in zdravstvena zavarovanja, vključno z dopolnilnimi zdravstvenimi zavarovanji, prostovoljnimi dodatnimi pokojninskimi zavarovanji ter pozavarovanji.

V letu je 2023 je Skupina ustvarila 21,1 milijona evrov dobička pred obdavčitvijo, kar je manj od načrtovanega, pri čemer je čisti poslovni izid Skupine znašal 16,3 milijona evrov. Kljub zahtevnim razmeram, ki so jih v letu 2023 zaznamovale predvsem posledice naravnih ujm in vladna regulacija cene dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja v Sloveniji, je Skupina poslovala s pozitivnim poslovnim izidom.

Na rezultat so učinkovale tudi ustrezne prilagoditve vplivom iz okolja.

Tabela 3: Uspešnost poslovanja Skupine v letih 2023 in 2022

	v 000 evrih
	2023	2022
Poslovni izid pred obdavčitvijo	21.060	-10.027
Čisti poslovni izid	16.265	-6.972
- Premoženjska zavarovanja	8.118	-11.400
- Zdravstvena zavarovanja	-24.513	-1.360
- Življenjska zavarovanja s pokojninskimi	23.602	-2.788
- Drugo	9.058	8.575
Kombinirani količnik premoženjskih zavarovanj	101,6 %	99,7%
- Škodni količnik	76,3%	74,6%
- Odhodkovni količnik	25,3 %	25,1 %
Čista dobičkonosnost kapitala	1,8 %	-0,7 %

V letu 2023 so zavarovalne družbe Skupine, ki se polno konsolidirajo po segmentaciji, ki se uporablja za namen solventnosti, skupaj s Triglav Re, obračunale 1.817,2 milijona evrov nekonsolidirane kosmate zavarovalne, sozavarovalne in pozavarovalne premije. Na področju neživljenjskih in zdravstvenih zavarovanj je bilo obračunano 1.605,8 milijona evrov premije, na področju življenjskih zavarovanj pa 211,3 milijona evrov. Največji del premije neživljenjskih in zdravstvenih zavarovanj izhaja iz segmenta požarnega zavarovanja in zavarovanja druge škode na premoženju (LoB 7). Sledita segmenta zavarovanje avtomobilske odgovornosti (LoB 4) in zavarovanje za stroške zdravljenja (LoB 1). V primerjavi z letom 2022 se je obračunana nekonsolidirana kosmata premija povečala za 204,8 milijona evrov, pri čemer se je za neživljenjska in zdravstvena zavarovanja povečala za 199,9 milijonov evrov, za življenjska zavarovanja pa se je povečala za 4,9 milijona evrov.

Po segmentaciji, ki se uporablja za namen solventnosti, so kosmati odhodki za nastale škode v letu 2023 znašali 1.374,4 milijona evrov, od tega 1.186,4 milijona evrov iz naslova neživljenjskih in zdravstvenih zavarovanj in 188,0 milijona evrov iz naslova življenjskih zavarovanj. Med neživljenjskimi in zdravstvenimi zavarovanji je bilo največ kosmatih odhodkov za nastale škode v segmentih požarno zavarovanje in zavarovanje druge škode na premoženju (LoB 7) ter zavarovanje za stroške zdravljenja (LoB 1). Kosmati odhodki za nastale škode iz naslova neživljenjskih in zdravstvenih zavarovanj so se povečali za 461,5 milijona evrov, iz naslova življenjskih zavarovanj pa so se zmanjšali za 50 milijonov evrov.

Nekonsolidirani kosmati odhodki za stroške so leta 2023 na ravni Skupine znašali 448,4 milijona evrov, od tega je bilo 409,2 milijona evrov v neživljenjskih in zdravstvenih zavarovanjih in 39,3 milijona evrov v življenjskih zavarovanjih. Glede na segmentacijo za namen solventnosti so bili najvišji odhodki med neživljenjskimi in zdravstvenimi zavarovanji na segmentu požarnega zavarovanja in zavarovanja druge škode na premoženju (LoB 7). V primerjavi z letom 2022 so se odhodki na ravni Skupine povečali za 72,6 milijona evrov. Drugi odhodki so v letu 2023 znašali 1 milijon evrov.

V spodnji tabeli so prikazane nekonsolidirane vrednosti obračunanih kosmatih zavarovalnih, sozavarovalnih in pozavarovalnih premij, kosmatih odhodkov za nastale škode in odhodkov po največjih zavarovalnih segmentih za namen solventnosti. Vrednosti preostalih zavarovalnih segmentov so predstavljene na obrazcu S.05.01, v prilogi tega poročila.

Tabela 4: Premija, škode, odhodki po največjih zavarovalnih segmentih za namen solventnosti Skupine v letih 2023 in 2022

	v 000 evrih
	2023	2022
Nekonsolidirana obračunana kosmata zavarovalna, sozavarovalna in pozavarovalna premija	1.817.168	1.612.389
- Neživljenjska zavarovanja z zdravstvenimi	1.605.803	1.405.944
-- Požarno zavarovanje in zavarovanje druge škode na premoženju (LoB 7)	454.266	406.358
-- Zavarovanje avtomobilske odgovornosti (LoB 4)	275.324	220.735
-- Zavarovanje za stroške zdravljenja (LoB 1)	225.427	218.515
-- Druga zavarovanja motornih vozil (LoB 5)	222.617	186.404
-- Ostali segmenti neživljenjskih zavarovanj z zdravstvenimi	428.170	373.933
- Življenjska zavarovanja	211.365	206.445
-- Zavarovanje, vezano na indeks ali enoto premoženja (LoB 31)	126.526	117.232
-- Zavarovanje z udeležbo pri dobičku (LoB 30)	55.866	60.664
-- Druga življenjska zavarovanja (LoB 32)	27.779	27.480
-- Ostali segmenti življenjskih zavarovanj	1.193	1.069
Kosmati odhodki za nastale škode	1.374.413	863.370
- Neživljenjska zavarovanja z zdravstvenimi	1.186.416	724.927
-- Požarno zavarovanje in zavarovanje druge škode na premoženju (LoB 7)	320.381	193.713
-- Zavarovanje za stroške zdravljenja (LoB 1)	238.759	192.524
-- Druga zavarovanja motornih vozil (LoB 5)	173.660	114.901

-- Zavarovanje avtomobilske odgovornosti (LoB 4)	143.947	103.372
-- Ostali segmenti neživljenjskih zavarovanj z zdravstvenimi	309.669	120.416
- Življenjska zavarovanja	187.998	138.442
-- Zavarovanje z udeležbo pri dobičku (LoB 30)	103.604	92.405
-- Zavarovanje, vezano na indeks ali enoto premoženja (LoB 31)	69.955	61.638
-- Druga življenjska zavarovanja (LoB 32)	10.162	9.503
-- Ostali segmenti življenjskih zavarovanj	4.276	-25.104
Odhodki	448.434	375.870
- Neživljenjska zavarovanja z zdravstvenimi	409.157	327.406
-- Požarno zavarovanje in zavarovanje druge škode na premoženju (LoB 7)	131.790	103.985
-- Zavarovanje avtomobilske odgovornosti (LoB 4)	84.692	62.654
-- Druga zavarovanja motornih vozil (LoB 5)	60.165	49.532
-- Zavarovanje za stroške zdravljenja (LoB 1)	29.673	26.351
-- Ostali segmenti neživljenjskih zavarovanj z zdravstvenimi	102.839	84.883
- Življenjska zavarovanja	39.278	48.464
-- Zavarovanje, vezano na indeks ali enoto premoženja (LoB 31)	19.567	23.548
-- Zavarovanje z udeležbo pri dobičku (LoB 30)	10.131	13.220
-- Druga življenjska zavarovanja (LoB 32)	9.612	11.658
-- Ostali segmenti življenjskih zavarovanj	-33	38
Drugi odhodki	964	13.069

Skupina posluje na sedmih trgih šestih držav v regiji Adria. Posluje tudi izven navedenih trgov s krepitvijo čezmejnega izvajanja zavarovalnih storitev v drugih državah, dodatno pa tudi s ponudbo mednarodnih pozavarovalnih storitev.

Skupina največ kosmate premije obračuna v Sloveniji (64 odstotkov celotne nekonsolidirane premije), uspešno pa povečuje deleže na drugih trgih.

Podobno kot za kosmato obračunano premijo, največji delež kosmatih odhodkov za nastale škode izhaja iz Slovenije. V primerjavi z letom 2022 se je v letu 2023 delež škod v Skupini zmanjšal v Črni gori.

V spodnji tabeli je prikaz nekonsolidirane obračunane kosmate zavarovalne, sozavarovalne in pozavarovalne premije in odhodkov za nastale škode v Skupini po trgih.

Tabela 5: Geografska delitev premije in škod Skupine po državah poslovanja v letu 2023 in 2022

	v 000 evrih
	2023	2022
Nekonsolidirana obračunana kosmata zavarovalna, sozavarovalna in pozavarovalna premija	1.817.168	1.612.389
-- Slovenija	1.162.393	1.107.773
-- Hrvaška	113.945	115.157
-- Srbija	121.851	88.618
-- Črna gora	50.439	45.006
-- Bosna in Hercegovina	55.542	45.580
-- Severna Makedonija	37.423	33.823

-- Ostale države poslovanja	275.575	176.433
Kosmati odhodki za nastale škode	1.374.413	863.370
-- Slovenija	1.053.108	620.376
-- Hrvaška	76.178	75.065
-- Srbija	50.911	34.026
-- Črna gora	19.114	21.292
-- Bosna in Hercegovina	19.292	16.671
-- Severna Makedonija	22.615	4.305
-- Ostale države poslovanja	133.196	91.634

Podrobnosti o geografski delitvi premije in škod po državah so na obrazcu S.05.02, v prilogi tega poročila.

A.3 Naložbeni rezultati

Skupina vodi razmeroma konservativno naložbeno politiko s poudarkom na varnosti in likvidnosti naložb ob njihovi ustrezni donosnosti. Največji del naložbenih politik se nanaša na sredstva, ki so namenjena kritju bodočih obveznosti iz premoženjskih in življenjskih zavarovanj. Naložbene politike za ta sredstva predvidevajo nalaganje v naložbe, ki so v čim večjem interesu vseh zavarovalcev, zavarovancev in drugih upravičencev iz zavarovalnih pogodb. Pri tem se zagotavlja tudi, da sredstva ustrezajo naravi in trajanju zavarovalnih in pozavarovalnih obveznosti. Posebna pozornost se namenja ohranjanju visoke skupne bonitetne ocene celotnega naložbenega portfelja. Največji, 88,5-odstotni delež finančnih naložb, izključene so naložbe v korist življenjskih zavarovancev, ki prevzemajo naložbeno tveganje predstavljajo obveznice, ki so večinoma investirane na razvitih trgih in imajo visoko bonitetno oceno (90,3 odstotka obvezniških naložb ima oceno vsaj »BBB«, 65,2 odstotka jih je v razredu najmanj »A«). Na naložbeni rezultat najbolj vplivata struktura naložb Skupine in razvoj dogodkov na kapitalskih trgih. V tem poglavju je prikazan naložbeni rezultat Skupine, razdeljen po glavnih virih posameznih naložbenih razredov in primerjalno z letom prej. Prikazani naložbeni rezultat za Skupino je prikazan tudi v Letnem poročilu, v poglavju 3.4 računovodskega dela poročila.

Donosi od finančnih naložb, vključno z donosi naložb življenjskih zavarovancev, ki prevzemajo naložbeno tveganje, predstavljajo razliko med prihodki in odhodki od finančnih sredstev.

Finančni trgi so leto 2023 preživeli precej bolj mirno kot leto pred tem. Krivulja evrske netvegane obrestne mere se je ustalila na ravneh s konca leta 2022. Tekom leta je zabeležila znatno nižjo volatilnost kot v predhodnem letu, nekoliko izdatnejši zdrs ravni je bil opazen šele ob koncu leta. Krivulja netvegane obrestne mere je vse leto vztrajala v manj značilni inverzni obliki z najvišjimi ravnmi obrestnih mer na kratkoročnem delu krivulje. Kreditni pribitki so v letu 2023 v povprečju kazali bistveno nižjo volatilnost kot v predhodnem letu. Prav tako so se v povprečju še nekoliko zaprli. Delniški trgi so večinoma zabeležili znatno rast.

Skupina je s 1. 1. 2023 uvedla računovodski standardi MSRP 9. Naložbeni rezultat, prikazan v tabeli, je sestavljen skladno z novimi standardi tudi za predhodno leto.

Znatna rast obrestnih mer v letu 2022 in stabilizacija na relativno visokih ravneh v letu 2023, gledano z vidika polpretekle zgodovine, se odraža v višjih obrestnih prihodkih Skupine. Obrestni

prihodki so pričeli rasti že lani, rast pa se je v letošnjem letu še krepila. Dividendni prihodki predstavljajo sicer manjši del naložbenega donosa Skupine, prejeti znesek pa je zaradi odprodaje znatnega dela delniškega portfelja nižji. Skupina je znižala delniško izpostavljenosti do lokalnih trgov in nadaljuje z razpršitvijo naložb preko kolektivnih naložbenih podjemov. Glavnina dividend je bila izplačana matični družbi Skupine, precejšen del dividend pa tvorijo izplačila alternativnih investicijskih skladov.

Čisti dobički oziroma izgube finančnih sredstev izkazanih po pošteni vrednosti prek izkaza poslovnega izida so zaradi splošne uspešnosti finančnih trgov, predvsem delniških, občutno višji kot v predhodnem letu. V tabeli je ločeno prikazan del dobička, kjer naložbeno tveganje nosijo zavarovanci. Ta del donosa v celoti pripada zavarovancem. Zavarovalnica po pošteni vrednosti prek izkaza poslovnega izida izkazuje zgolj naložbe, za katere to zahtevajo računovodski standardi (na primer kolektivni naložbeni podjemi, delnice, dolžniške naložbe, ki ne opravijo testa izplačila glavnice in obresti).

Letošnji rezultat v postavki čisti dobički oziroma izgube finančnih sredstev izkazanih po pošteni vrednosti preko drugega vseobsegajočega donosa je občutno boljši od lanskega, še vedno pa je negativen. Rezultat vsebuje predvsem učinke prodaj dolžniških inštrumentov, ki so bili v obdobju nizkih obrestnih mer pripoznani po višjih cenah, kot pa je bila realizirana prodajna cena.

Čiste oslabitve oziroma odprave oslabitev finančnih sredstev skladno z računovodskimi standardi vsebujejo spremembo pričakovanih kreditnih izgub dolžniških inštrumentov ter slabitve vrednosti deležev v lastniškem kapitalu pridruženih družb oziroma skupnih podvigov. Spričo umiritve razmer na finančnih trgih in njihovega pozitivnega razvoja, so pričakovane bodoče izgube nižje od pričakovanj v predhodnem letu, zato je sprememba pozitivna.

Druge prihodke oziroma odhodke iz naložbenja v veliki meri predstavljajo odhodki za negativne tečajne razlike finančnih naložb. Ta del rezultata je bil lani praktično poravnan s prihodki od pozitivnih tečajnih razlik.

				v 000 evrih
	Prihodki in odhodki iz naložbenih dejavnosti
	Donos finančnih naložb		Od tega donos naložb, kjer naložbeno tveganje prevzemajo zavarovanci
	31. 12. 2023	31. 12. 2022	31. 12. 2023	31. 12. 2022
Prihodki od obresti, izračunani z uporabo efektivne obrestne mere	35.098	26.676
Prihodki iz dividend	2.705	4.687
Čisti dobički/izgube finančnih sredstev po pošteni vrednosti prek izkaza uspeha	55.710	-88.965	46.332	-77.040
Čisti dobički/izgube finančnih sredstev po odplačni vrednosti	0	2
Čisti dobički/izgube finančnih sredstev po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa	-9.304	-23.907
Čiste oslabitve/odprave oslabitev finančnih sredstev	2.292	-7.546

Tabela 6: Prihodki in odhodki iz naložbenih dejavnosti Skupine za namen računovodskih izkazov v letih 2023 in 2022

Drugi prihodki/odhodki iz naložbenja	-2.670	431	11	0
Skupaj	83.831	-88.624	46.343	-77.041

Nobena družba v Skupini trenutno ne nalaga sredstev v instrumente listinjenja.

A.4 Rezultati pri drugih dejavnostih

A.4.1 Drugi prihodki in odhodki

Drugi prihodki Skupine, ki so sestavljeni iz drugih poslovnih prihodkov in drugih prihodkov, so v letu 2023 znašali 34,3 milijona evrov, medtem ko so v predhodnem letu znašali 35,2 milijona evrov.

Pretežni del prihodkov v višini 8,6 milijona evrov v letu 2023 se nanaša na nepripisljive prihodke iz naslova zavarovalnih poslov, prihodke iz naslova prejetih najemnin v višini 7,4 milijona evrov ter prihodkov iz naslova prodaje storitev in proizvodov nezavarovalnih družb v višini 10,2 milijona evrov. V letu 2022 se pretežni del prihodkov v višini 5,1 milijona evrov nanaša na nepripisljive prihodke iz naslova zavarovalnih poslov, prihodke iz naslova prejetih najemnin v višini 9,1 milijona evrov ter prihodkov iz naslova prodaje storitev in proizvodov nezavarovalnih družb v višini 7,5 milijona evrov).

Drugi odhodki Skupine so sestavljeni iz drugih poslovnih odhodkov in drugih odhodkov in so v letu 2023 znašali 29,5 milijona evrov. Med navedenimi odhodki se največji delež nanaša na odhodke za nagrade zaposlenim v višini 7,4 milijona evrov, nepripisljive odhodke iz zavarovalnih poslov v višini 13,6 milijona evrov ter amortizacijo in druge odhodke iz naslova naložbenih nepremičnin v višini 4,1 milijona evrov. V predhodnem letu so odhodki za nagrade zaposlenim znašali 21,7 milijona evrov, nepripisljivi odhodki iz zavarovalnih poslov 18,2 milijona evrov ter amortizacija in drugi odhodki iz naslova naložbenih nepremičnin 4,9 milijona evrov.

Podrobnejši podatki o drugih poslovnih prihodkih in odhodkih ter drugih prihodkih in odhodkih Skupine so predstavljeni v Letnem poročilu, v poglavju 3.7.14 računovodskega dela poročila.

Tabela 7: Drugi prihodki in odhodki Skupine za namen računovodskih izkazov v letih 2023 in 2022

		v 000 evrih
	2023	2022
Neto drugi poslovni prihodki/odhodki	1.501	-14.556
- Drugi poslovni prihodki	27.284	30.792
- Drugi poslovni odhodki	-25.783	-45.348
Drugi neto prihodki/odhodki	3.317	-6.555
- Drugi prihodki	7.061	4.404
- Drugi odhodki	-3.744	-10.959

A.4.2 Dogovori o najemu

V obravnavanem obdobju so imele družbe v Skupini sklenjene najemne pogodbe v vlogi najemodajalca in najemojemalca.

Pri pogodbenih razmerjih, kjer družba Skupine nastopa kot najemodajalec, so materialno pomembne le naložbene nepremičnine. Od skupne vrednosti 67,9 milijonov evrov naložbenih nepremičnin je letni prihodek od najemnin znašal 7,4 milijona evrov. Matična družba je ustvarila 69 odstotkov teh prihodkov, 26 odstotkov družba Triglav, Upravljanje nepremičnin, ostale družbe v Skupini skupaj pa 5 odstotkov.

Družbe v Skupini nastopajo kot najemnik pri najemu poslovnih prostorov in parkirnih mest, zakupu programske opreme in podatkovnih vodov, zakupu multifunkcijskih naprav in najemu avtomobilov.

V konsolidiranih računovodskih izkazih Skupine na dan 31. 12. 2023 znaša pravica do uporabe sredstev 11,1 milijona evrov. Skupni letni strošek amortizacije teh sredstev znaša 5,1 milijona evrov, obrestni odhodki pa znašajo 901 tisoč evrov. Stroški najemov, ki niso obračunani po MSRP 16, t.j. kratkoročni najemi in najemi manjše vrednosti, so v letu 2023 znašali 1,3 milijona evrov.

A.4.3 Pomembni posli in transakcije v Skupini Triglav

Posli med družbami v Skupini Triglav se nanašajo predvsem na pozavarovanje, sklepalne provizije, upravljanje naložb in nepremičnin ter dogovori o najemu.

Iz naslova pozavarovanja je bilo v letu 2023 obračunanih za 191,3 milijonov evrov pozavarovalnih premij, za 140,7 milijona evrov pozavarovalnih odškodnin in za 45,9 milijonov evrov pozavarovalnih provizij. V predhodnem letu je bilo obračunanih za 159,1 milijonov evrov pozavarovalnih premij, za 57,6 milijona evrov pozavarovalnih odškodnin in za 42 milijonov evrov pozavarovalnih provizij.

V letu 2023 je bilo med družbami v Skupini obračunanih za 7,5 milijonov evrov sklepalne provizije, za 5,9 milijonov evrov provizije za upravljanje naložb, za 1,4 milijona evrov najemnin, za 1,6 milijona evrov prihodkov iz upravljanja nepremičnin ter za 1,5 milijona evrov prihodkov od drugih opravljenih storitev. V letu 2022 je bilo med družbami v Skupini obračunanih za 6,7 milijonov evrov sklepalne provizije, za 5,6 milijonov evrov provizije za upravljanje naložb, za 1,2 milijona evrov najemnin, za 1,5 milijona evrov prihodkov iz upravljanja nepremičnin ter za 1,6 milijona evrov prihodkov od drugih opravljenih storitev.

A.5 Druge informacije

DOGODKI V LETU 2024

Agencija za zavarovalni nadzor je dne 10. 1. 2024 po uradni dolžnosti izdala odločbo, s katero Vinku Letnarju prepoveduje opravljanje funkcije člana Nadzornega sveta Zavarovalnice zaradi neizpolnjevanja zakonskih pogojev. S tem je potrdila dosedanje stališče Nadzornega sveta zavarovalnice o nezakonitosti njegovega imenovanja s strani Sveta delavcev Zavarovalnice.

DRUGE POMEMBNE INFORMACIJE

Skupina je vse druge informacije o poslovanju in rezultatih razkrila v poglavjih od A.1 do A.4.

B.1	Splošne informacije o sistemu upravljanja
B.Z	Zahteve glede sposobnosti in primernosti
B.3	Sistem upravljanja tveganj, vključno z lastno oceno tveganja in solventnosti
B.4	Sistem notranjega nadzora
B.5	Funkcija notranje revizije
B.6	Aktuarska funkcija
B.7	Zunanje izvajanje
B.8	Druge informacije

B. Sistem upravljanja

B.1 Splošne informacije o sistemu upravljanja

B.1.1 Korporacijsko upravljanje

Skupino sestavljajo obvladujoča družba Zavarovalnica Triglav, d.d. (v nadaljevanju matična ali krovna družba) in njene odvisne družbe, v katerih ima matična družba neposredno ali posredno večino glasovalnih pravic. Sistem upravljanja se na ravni Skupine izvaja kot korporacijsko upravljanje z aktivnim izvrševanjem upravljavskih pravic, ki jih ima matična družba in njene odvisne družbe do svojih odvisnih družb skladno z veljavno zakonodajo in internimi pravili. V okviru korporacijskega upravljanja se na ravni Skupine zagotavlja učinkovito spremljanje oziroma nadzor nad poslovanjem odvisnih družb ter celovito upravljanje tveganj s ciljem ohranjanja profila tveganosti znotraj okvirov, določenih v Izjavi o apetitu po tveganjih. Takšno upravljanje omogoča širitev kulture upravljanja tveganj v vseh segmentih poslovanja in vseh družbah, učinkovito in usklajeno poslovanje ter doseganje sinergij predvsem z dejavnostmi, ki spodbujajo sodelovanje na strokovnih področjih, ter medsebojno obveščenostjo in prenosom znanj na ravni Skupine.

V matični družbi je sistem upravljanja Skupine vzpostavljen skozi delovanje skupščin, organov nadzora in vodenja posameznih odvisnih družb ter standardizacijo in poenotenje ključnih pravil ter postopkov na posameznih strokovnih področjih v odvisnih družbah, in sicer z uveljavljenimi poenotenimi minimalnimi standardi na področju učinkovitega upravljanja, poročanja in nadzora na ravni celotne Skupine. Za izvajanje sistema upravljanja Skupine je odgovorno in pristojno področje Upravljanje odvisnih družb, ki v sodelovanju s ključnimi funkcijami, strokovnimi službami in poslovnimi področji krovne družbe z uveljavitvijo sistema minimalnih standardov in drugih mehanizmov vzpostavlja in ohranja učinkovit ter pregleden sistem upravljanja Skupine.

Sistem upravljanja matične družbe in posameznih odvisnih družb poleg organov upravljanja vključuje tudi ključne funkcije. Glede na specifiko dejavnosti ima posamezna odvisna družba lahko eno ali več ključnih funkcij, funkcijo upravljanja s tveganji, aktuarski funkciji za premoženjska in osebna zavarovanja, funkcijo skladnosti poslovanja ter funkcijo notranje revizije. V matični družbi in posameznih odvisnih družbah ključne funkcije svoje naloge in odgovornosti izvajajo neodvisno ena od druge.

Sistem korporacijskega upravljanja se izvaja na način, da matična družba kot krovna družba na ravni Skupine izvaja aktivnosti na področju upravljanja do svojih neposredno odvisnih družb, le te pa so odgovorne za prenos sistema upravljanja in izvedbo aktivnosti na področju upravljanja do svojih odvisnih družb. Del korporacijskega upravljanja zajema tudi usklajevanje in pripravo strategije ter oblikovanje sistema upravljanja s tveganji na ravni Skupine. V okviru podanih strateških usmeritev ima vsaka odvisna družba, ki je izvajalka strateških dejavnosti Skupine, opredeljeno strategijo, praviloma za petletno obdobje, na podlagi katere se izvajajo dolgoročne in strateške aktivnosti. V okviru strategije Skupine je sprejet princip spremljanja izvajanja strategije z uporabo uravnoteženih kazalnikov poslovanja, kar omogoča organom nadzora sprotno spremljanje uspešnosti poslovanja ter v primeru odstopanja od plana tudi ustrezno ukrepanje.

Pri vodenju in upravljanju odvisnih družb se vestno sledi ključnim usmeritvam in ciljem strategije Skupine.

B.1.1.1 Organi upravljanja v posameznih družbah Skupine

Organ vodenja v posamezni odvisni družbi predstavlja uprava (predsednik uprave in člani uprave) ali direktor v družbah z dvotirnim sistemom upravljanja in izvršni direktorji oziroma upravni odbor/odbor direktorjev v družbah z enotirnim sistemom upravljanja.

Organ vodenja vodi družbo in njene posle in je odgovoren za zakonitost in gospodarnost poslovanja odvisne družbe ter doseganje planov poslovanja. Organ vodenja vodi družbo samostojno in na lastno odgovornost, razen če ga v posameznem konkretnem primeru zavezuje sklep skupščine družbe. V primerih, ko tako določajo notranji akti odvisne družbe oziroma sklep organa nadzora, je za svojo odločitev dolžan pridobiti soglasje organa nadzora. Organ vodenja je dolžan ravnati s skrbnostjo vestnega in poštenega gospodarstvenika in pri tem varovati interese posamezne odvisne družbe.

Organ vodenja odvisne družbe izvaja pristojnosti in naloge opredeljene z veljavno zakonodajo in notranjimi akti, ki veljajo za posamezno odvisno družbo.

SKUPŠČINA

Skupščine posameznih odvisnih družb izvajajo pristojnosti in naloge, opredeljene z zakonodajo in notranjimi akti, ki veljajo za posamezno odvisno družbo.

V enoosebnih odvisnih družbah z omejeno odgovornostjo vlogo skupščine prevzame lastnik. Na skupščinah odvisnih družb, kjer so prisotni tudi manjšinski družbeniki ali delničarji, matična družba izvršuje svoje pravice na način, s katerim zagotavlja pravico do enakomerne obveščenosti in da so poleg interesov Skupine varovane tudi vse zakonske pravice manjšinskih družbenikov ali delničarjev, ki jih organi odvisnih družb obravnavajo enakopravno ob enakih pogojih.

Usmeritve za vsebinsko pripravo na skupščino posamezne odvisne družbe so podrobneje urejene v internih aktih.

ORGAN NADZORA

Nadzor nad odvisnimi družbami se izvaja prek organa nadzora posamezne odvisne družbe.

Organ nadzora nadzoruje poslovodstvo posamezne odvisne družbe pri vodenju in izvajanju poslov, redno spremlja njihovo poslovanje in daje soglasja k poslom, v kolikor so ta potrebna skladno z notranjimi akti ali s sklepi odvisne družbe.

Da bi se zagotovil odgovoren nadzor in sprejemanje odločitev v korist družbe, se pri sestavi organa nadzora upošteva strokovna znanja, izkušnje in veščine, ki se med posameznimi člani dopolnjujejo (komplementarnost znanja in izkušenj). Zagotavlja se tudi kontinuiteta in raznolikost sestave organa nadzora glede na lastnosti, kot so starost, mednarodna sestava in zastopanost spolov (heterogenost sestave). Način delovanja organa nadzora je podrobneje urejen v Poslovniku o delu organa nadzora posamezne družbe.

B.1.1.2 Uprava matične družbe

Matično družbo Skupine samostojno ter na lastno odgovornost vodi in upravlja Uprava. Zastopa in predstavlja jo brez omejitev. V pravnem prometu jo vedno zastopata in predstavljata dva člana Uprave skupaj, in sicer predsednik in član. Uprava ima najmanj tri in največ šest članov, od katerih je en predsednik Uprave. Predsednik Uprave predlaga Nadzornemu svetu imenovanje ali odpoklic vseh ali posameznega člana Uprave. Matična družba ima delavskega direktorja, ki je po položaju član Uprave.

Glavne pristojnosti in naloge Uprave so skladno vodenje in organiziranje poslovanja družbe, zastopanje proti tretjim osebam, odgovornost za zakonitost poslovanja, sprejemanje strategije razvoja in letni plan poslovanja ter poročanje Nadzornemu svetu o poslovanju matične družbe in Skupine.

Dne 29. 11. 2023 je Nadzorni svet matične družbe imenoval Andreja Slaparja za predsednika Uprave matične družbe za nov petletni mandat. To funkcijo opravlja od maja 2013, nov petletni mandat pa mu začne teči dne 13. 11. 2024. Nadzorni svet je soglašal s predlogom predsednika Uprave in ponovno imenoval Uroša Ivanca in Tadeja Čorolija za člana Uprave matične družbe. To funkcijo sta nastopila julija 2014, ponovni petletni mandat Uroša Ivanca bo začel teči z dnem 16. 7. 2024, mandat Tadeja Čorolija pa z dnem 31. 7. 2024.

Upravo so na dan 31. 12. 2023 sestavljali:

Ime in priimek	Funkcija	Področje dela v Upravi na dan 31. 12. 2023
Andrej Slapar	Predsednik Uprave	Vodi in usmerja delo Uprave in delovanje štabnih služb (Služba notranje revizije, Služba za korporativno komuniciranje in Skladnost poslovanja). Odgovoren je za področja Korporacijski zavarovanci, Premoženjska zavarovanja, Upravljanje odvisnih družb (razen odvisnih družb zunaj Slovenije), Področje za korporativne in pravne zadeve, za kadrovske zadeve, povezane z delavci s posebnimi pooblastili, delovanje Arbitraže in Jedrskega poola GIZ. Prav tako je odgovoren za pripravo in uresničevanje strategije Zavarovalnice Triglav in Skupine Triglav.
Uroš Ivanc	Član Uprave	Pristojen je za samostojno službo področij Aktuariat premoženjskih zavarovanj in Aktuariat osebnih zavarovanj ter področja Računovodstvo, Finance in kontroling, Upravljanje odvisnih družb Skupine Triglav zunaj Slovenije ter za štabni službi Služba za naložbe in Služba za pasivno pozavarovanje. Prav tako je odgovoren za postopke združitev in prevzemov (M&A), odnose z investitorji (IR) in bonitetnimi agencijami ter za dejavnosti okoljskega, družbenega in korporativnega trajnostnega razvoja (ESG).
Tadej Čoroli	Član Uprave	Pristojen je za štabno Službo za marketing in področja Škode premoženjskih zavarovanj, Prodaja zavarovanj ter za Področje za digitalno poslovanje in izkušnjo stranke.
Marica Makoter	Članica Uprave – delavska direktorica	Zastopa interese delavcev, kot to opredeljuje Zakon o sodelovanju delavcev pri upravljanju. Pristojna je za službi področij Preprečevanje, odkrivanje in raziskovanje prevar in Služba za upravljanje sprememb in portfelja projektov. Odgovorna je za Področje za ravnanje z zaposlenimi (z izjemo kadrovskih zadev,

Tabela 8: Sestava Uprave in pristojnosti članov Uprave matične družbe na dan 31. 12. 2023

		povezanih z delavci s posebnimi pooblastili). Prav tako je odgovorna za štabno Službo za strateško nabavo.
Blaž Jakič	Član Uprave	Pristojen je za področje Osebna zavarovanja, Informatika, Zaledna podpora poslovanju in Področje za digitalno platformo in poslovno inteligenco ter za štabno Službo za upravljanje s tveganji in za bančno zavarovalništvo. Odgovoren je za preprečevanje pranja denarja.

Ostale informacije, povezane z Upravo matične družbe, so podrobneje predstavljene v poslovnem delu Letnega poročila, v poglavju 5.3.2.

B.1.1.3 Skupščina matične družbe

Delničarji uresničujejo svoje pravice na Skupščini delničarjev, ki je sklicana najmanj enkrat letno. Pristojnosti in delovanje Skupščine delničarjev opredeljujeta Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1) in Statut družbe. Skupščine delničarjev se lahko udeleži delničar, vpisan v delniško knjigo, ki se vodi pri KDD⁴ , kot imetnik delnic konec sedmega dne pred zasedanjem Skupščine delničarjev. Svojo glasovalno pravico lahko uresničuje, če najpozneje ob koncu četrtega dne pred dnevom Skupščine delničarjev prijavi svojo udeležbo. Pravice in obveznosti, ki jih imetnikom zagotavljajo delnice, in pojasnila o omejitvah prenosa delnic in doseganju kvalificiranega deleža, so podrobneje predstavljene v poslovnem delu Letnega poročila, v poglavju 6.2.

B.1.1.4 Nadzorni svet matične družbe

Matična družba Skupine ima devetčlanski Nadzorni svet, ki ga sestavlja šest članov, predstavnikov delničarjev in trije člani, predstavniki delavcev. Člane Nadzornega sveta, predstavnike delničarjev, izvoli Skupščina delničarjev. Člane Nadzornega sveta, predstavnike delavcev, izvoli Svet delavcev matične družbe, ki s svojim sklepom seznani Skupščino delničarjev. Predsednik in namestnik sta predstavnika delničarjev. Mandat člana Nadzornega sveta traja štiri leta in je lahko ponovno izvoljen brez omejitve.

Nadzorni svet nadzoruje vodenje družbe. Poleg pristojnosti, ki jih ima po Zakonu o gospodarskih družbah in Zakonu o zavarovalništvu (v nadaljnjem besedilu: ZZavar-1), daje soglasje k odločitvam Uprave, kjer vložek matične družbe oziroma vrednost presega v Poslovniku o delu Nadzornega sveta določen limit, in sicer pri ustanavljanju kapitalskih družb doma in v tujini, pri pridobivanju in odtujevanju kapitalskih deležev matične družbe v domačih ali tujih gospodarskih družbah (razen če gre za kapitalske deleže, pri katerih se uporablja klasični portfeljski pristop upravljanja), pri izdaji dolžniških vrednostnih papirjev matične družbe in dolgoročnemu zadolževanju matične družbe pri tujih in domačih bankah, pri pridobivanju in odtujevanju nepremičnin matične družbe ter investiranju v nepremičnine matične družbe. Nadzorni svet daje soglasje k imenovanju in razrešitvi vodje Službe notranje revizije ter k podelitvi in odvzemu pooblastil nosilcem ključnih funkcij matične družbe. Prav tako daje soglasje Upravi k poslovni strategiji in finančnemu načrtu matične družbe ter k internim aktom sistema upravljanja. Nadzorni svet prav tako določa prejemke predsednika in članov Uprave ter skupaj z Upravo določa prejemke direktorja Službe notranje revizije.

⁴ KDD d.d. - Centralna klirinško depotna družba.

Pri nadzorovanju vodenja poslov matične družbe Nadzorni svet zlasti nadzira primernost postopkov in učinkovitost delovanja Službe notranje revizije, obravnava ugotovitve AZN, davčne inšpekcije in drugih nadzornih organov v postopkih nadzora nad matično družbo, preverja letna in druga finančna poročila matične družbe in o tem izda obrazloženo mnenje, obrazloži Skupščini delničarjev svoje mnenje k letnemu poročilu Službe notranje revizije in o tem sestavi pisno poročilo za Skupščino delničarjev, preveri predlog za uporabo bilančnega dobička, ki ga je predložila Uprava in o tem sestavi pisno poročilo za Skupščino delničarjev, preveri sestavljeno Letno poročilo, ki ga je predložila Uprava, zavzame stališče do revizijskega poročila s pisnim poročilom za Skupščino delničarjev ter v njem navede morebitne pripombe ali pa ga sprejme.

Nadzorni svet imenuje in lahko tudi odpokliče člane Uprave. Pri tem si prizadeva zagotoviti kontinuiteto njihovega dela s skrbno in pravočasno izbiro predsednika in na njegov predlog drugih članov Uprave.

Nadzorni svet odloča z večino oddanih glasov navzočih članov.

Člana Nadzornega sveta Branko Bračko in Peter Kavčič sta 9. 12. 2022 matično družbo obvestila o odstopu s položaja člana Nadzornega sveta. Z namenom zagotovitve ustrezne izvedbe nominacijskih postopkov sta podala nepreklicno odstopno izjavo z dnem 28. 3. 2023, pri čemer je učinkovanje njunega odstopa in prenehanje mandata nastopilo 6. 6. 2023. Skupščina je za mandatno obdobje štirih let, ki je začelo teči 7. 6. 2023, za nova člana Nadzornega sveta, predstavnika delničarjev, imenovala Monico Cramer Manhem in Tima Umbergerja.

Igorju Zupanu, članu Nadzornega sveta, predstavniku delavcev, je mandat potekel 31. 5. 2023, članoma, predstavnikoma delavcev, Branku Gorjanu in Petru Celarju pa 1. 6. 2023. Zaradi izteka mandata obstoječim članom je Svet delavcev matične družbe na seji 10. 7. 2023 izvedel volitve članov Nadzornega sveta matične družbe, predstavnikov delavcev in v Nadzorni svet kot predstavnike delavcev imenoval Aleša Košička, Vinka Letnarja in Janjo Strmljan Čevnja za mandatno obdobje štirih let, ki je pričelo teči z 11. 7. 2023. Naknadno je Nadzorni svet, skladno z zakonodajo in obstoječim notranjim aktom, izvedel ocenjevanja usposobljenosti in primernosti imenovanih predstavnikov delavcev ter ocenil, da sta usposobljena in primerna za opravljanje funkcije člana Nadzornega sveta Aleš Košiček in Janja Strmljan Čevnja.

V poslovnem letu 2023 so Nadzorni svet sestavljali:

Tabela 9: Člani Nadzornega sveta v poslovnem letu 2023

Ime in priimek	Funkcija
Andrej Andoljšek	Predsednik, predstavnik delničarjev
Branko Bračko	Namestnik predsednika, predstavnik delničarjev (do 6. 6. 2023)
Igor Stebernak	Član, predstavnik delničarjev (do 29. 8. 2023) Namestnik predsednika, predstavnik delničarjev (od 30. 8. 2023)
Tomaž Benčina	Član, predstavnik delničarjev
Jure Valjavec	Član, predstavnik delničarjev
Peter Kavčič	Član, predstavnik delničarjev (do 6. 6. 2023)
Tim Umberger	Član, predstavnik delničarjev (od 7. 6. 2023)

Monica Cramer Manhem	Članica, predstavnica delničarjev (od 7. 6. 2023)
Peter Celar	Član, predstavnik delavcev (do 1. 6. 2023)
Branko Gorjan	Član, predstavnik delavcev (do 1. 6. 2023)
Igor Zupan	Član, predstavnik delavcev (do 31. 5. 2023)
Aleš Košiček	Član, predstavnik delavcev (od 11. 7. 2023)
Janja Strmljan Čevnja	Članica, predstavnica delavcev (od 11. 7. 2023)

KOMISIJE NADZORNEGA SVETA

Nadzorni svet lahko imenuje eno ali več komisij ali odborov, ki pripravljajo predloge sklepov Nadzornega sveta, skrbijo za njihovo uresničitev in opravljajo druge strokovne naloge. Komisija ali odbor ne moreta odločati o vprašanjih, ki so v pristojnosti Nadzornega sveta.

V letu 2023 so delovale naslednje komisije Nadzornega sveta: Revizijska komisija, Komisija za imenovanja in prejemke ter Strateška komisija, oblikovan pa je bil tudi Nominacijski odbor kot začasna komisija. Komisije oziroma odbor pripravljajo predloge sklepov, skrbijo za njihovo uresničitev in opravljajo druge strokovne naloge.

Nominacijski odbor kot začasna komisija je bil oblikovan 29. 11. 2023 zaradi poteka mandata članu Nadzornega sveta Igorju Stebernaku v letu 2024. Odbor bo deloval do izvolitve novega člana Nadzornega sveta, predstavnika delničarjev, na skupščini delničarjev matične družbe, vendar ne dlje kot do 4. 6. 2024.

Komisije Nadzornega sveta	Pristojnosti
REVIZIJSKA KOMISIJA	- spremlja postopek računovodskega poročanja ter pripravlja priporočila in predloge za zagotovitev njegove celovitosti,
Sestava:
- Peter Kavčič, predsednik komisije (do 28. 5. 2023)	- spremlja učinkovitost in uspešnost delovanja notranjih kontrol, notranje revizije in sistema upravljanja s tveganji,
- Igor Stebernak, član (do 28. 5. 2023) in predsednik (od 29. 5. 2023)	- spremlja obvezne revizije letnih in konsolidiranih računovodskih izkazov ter poroča Nadzornemu svetu o rezultatu revizije,
- Igor Zupan, član (do 28. 5. 2023)	- odgovarja za postopek izbire revizorja in predlaga Nadzornemu svetu imenovanje kandidata za revizorja Letnega poročila družbe
- Tomaž Benčina, član (od 29. 5. do 31. 8. 2023)	ter sodeluje pri pripravi pogodbe med revizorjem in družbo,
- Tim Umberger, član (od 1. 9. 2023)	- nadzoruje neoporečnost finančnih informacij, ki jih daje družba ter ocenjuje sestavo Letnega poročila in oblikuje predlog za Nadzorni svet,
- Aleš Košiček, član (od 1. 9. 2023)
- Luka Kumer, zunanji neodvisni strokovnjak	- spremlja kakovost revidiranja revizorja skladno s sprejetimi Smernicami za revizijske komisije za spremljanje kakovosti zunanjega revidiranja Agencije za javni nadzor nad revidiranjem in Združenja nadzornikov Slovenije,
	- sodeluje s Službo notranje revizije, spremlja njena kvartalna poročila, obravnava njene notranje akte in pravila delovanja ter njene letne načrte,

Tabela 10: Sestava in pristojnosti komisij Nadzornega sveta v poslovnem letu 2023

	- obravnava odločitve o imenovanju, razrešitvi in nagrajevanju
	vodje Službe notranje revizije.
KOMISIJA ZA IMENOVANJA IN PREJEMKE	- pripravlja predloge meril za članstvo v Upravi,
Sestava:	- pripravlja predloge politike plačil, povračil in drugih ugodnosti
- Tomaž Benčina, predsednik komisije	članov Uprave,
- Jure Valjavec, član	- predhodno obravnava predloge predsednika Uprave, povezane z vodenjem družbe, - izvaja ocenjevanje usposobljenosti in primernosti članov Uprave in Nadzornega sveta,
- Peter Celar, član (do 28. 5. 2023)
- Andrej Andoljšek, član (od 29. 5. 2023)
	- podpira in pripravlja predloge na področjih, ki zadevajo Nadzorni svet.
STRATEŠKA KOMISIJA	- obravnava in pripravlja predloge za Nadzorni svet v zvezi s
Sestava:	strategijo Skupine in spremlja njeno uresničevanje,
- Branko Bračko, predsednik komisije (do 28. 5. 2023)	- obravnava in pripravlja predloge in mnenja za Nadzorni svet v zvezi s strateškim razvojem Skupine.
- Andrej Andoljšek, član
- Peter Kavčič, član (do 28. 5. 2023)
- Branko Gorjan, član (do 28. 5. 2023)
- Jure Valjavec, predsednik (od 29. 5. 2023)
- Tomaž Benčina, član (od 1. 9. 2023)
- Igor Stebernjak, član (od 29. 5. 2023)
- Tim Umberger, član (od 1. 9. 2023)
- Monica Cramer Manhem (od 1. 9. 2023)
- Janja Strmljan Čevnja (od 1. 9. 2023)
NOMINACIJSKI ODBOR	- izvaja nominacijski postopek za imenovanje kandidata/-ov za
Sestava:	člana oziroma člane Nadzornega sveta – predstavnike delničarjev,
- Andrej Andoljšek, predsednik komisije	- evidentira kandidata/-ov za člana oziroma člane Nadzornega
- Jure Valjavec, član	sveta in poziva KIP, da izdela oceno o usposobljenosti in primernosti,
- Aleš Košiček, član	- posreduje predlog Nadzornemu svetu za imenovanje kandidata/-
- Mateja Lovšin Herič, zunanja članica	ov za člana oziroma člane Nadzornega sveta, predstavnike delničarjev.

Ostale informacije, povezane z Nadzornim svetom matične družbe, so podrobneje predstavljene v poslovnem delu Letnega poročila, v poglavju 5.3.3.

B.1.2 Politika prejemkov v Skupini

Družbe v Skupini z izvajanjem politike prejemkov uresničujejo trden in zanesljiv sistem upravljanja ter tako zagotavljajo integriteto in transparentnost poslovanja. Politika je oblikovana na način, da se upošteva notranja organizacija družb ter narava, obseg in kompleksnost tveganj, z vključevanjem tveganj glede trajnosti. Namen politike je oblikovanje in izvajanje takšnih sistemov delitve prejemkov zaposlenim, ki zagotavljajo vzdrževanje primerne kapitalske trdnosti družb v Skupini, spodbujajo zanesljivo in učinkovito upravljanje s tveganji, znotraj meje dovoljenega in sprejemljivega tveganja posamezne družbe v Skupini ter omogočajo pridobitev in zadržanje primerno strokovno usposobljenih, kompetentnih, odgovornih in zavzetih zaposlenih. Politika prejemkov se uporablja za nadzorni svet, upravo, vodilne in vodstvene delavce ter nosilce ključnih funkcij in za ostale zaposlene v družbah Skupine. Prejemki članov nadzornega sveta in njegovih komisij (z izjemo prejemkov članov – zunanjih strokovnjakov) so določeni s sklepi skupščin družb Skupine. Prejemki zaposlenih so določeni sorazmerno z zahtevnostjo, značilnostmi, obsegom nalog ali funkcij, s pooblastili, odgovornostmi in izkušnjami ter tako, da zaposlene spodbujajo k sprejemanju odločitev oziroma ravnanju, ki vodi k uresničevanju ciljev posamezne družbe in ustreznemu obvladovanju tveganj. Politika prejemkov ne omogoča upravi in zaposlenim v odvisnih družbah Skupine pridobitve lastniških deležev (delnic) odvisnih družb Skupine.

Skladno s pravili politike prejemkov matične družbe, vsaka družba v Skupini sprejme svojo politiko prejemkov.

ORGAN NADZORA

Prejemke organa nadzora in njegovih komisij določi skupščina posamezne družbe Skupine s sklepom (z izjemo prejemkov članov - zunanjih strokovnjakov). Sestavljajo jih plačila za opravljanje funkcije, doplačila za opravljanje funkcije predsednika in namestnika ter članov komisij, sejnine za prihod na sejo, morebitni potni stroški in stroški prenočevanja. Člani organa nadzora v družbah v Skupini ne morejo biti udeleženi pri dobičku.

ORGAN UPRAVLJANJA

Prejemki Uprave matične družbe, ki jo sestavljajo osnovna plača (fiksni del), spremenljivi prejemek in druge pravice ter ugodnosti, so določeni in se izplačujejo v skladu z Zakonom o prejemkih poslovodnih oseb v gospodarskih družbah v večinski lasti Republike Slovenije in samoupravnih lokalnih skupnostih. Člani Uprave so upravičeni do uporabe sredstev v lasti zavarovalnice (uporaba službenega vozila, službenega mobilnega telefona, prenosnega računalnika in tablice, vse v službene in zasebne namene, uporaba plačilne kartice za plačilo stroškov, vključno z reprezentanco), pravice do pokojninskih zavarovanj (Prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje - PDPZ, Kolektivno prostovoljno pokojninsko zavarovanje - PPZ), nezgodnih zavarovanj in zavarovanja odgovornosti, dodatnega zdravstvenega zavarovanja in do povračila stroškov članarin, ki so povezana z opravljanjem funkcije. Za člane Uprave ne veljajo nobene posebne upokojitvene sheme ali sheme za zgodnjo upokojitev.

Prejemki organov upravljanja odvisnih družb Skupine so določeni skladno z veljavno lokalno zakonodajo in predpisi v državi, kjer posamezna družba posluje. Prejemke organov upravljanja sestavljajo osnovna plača (fiksni del), spremenljivi prejemek in druge pravice ter ugodnosti.

VODILNI IN VODSTVENI DELAVCI TER DRUGI DELAVCI NA INDIVIDUALNI POGODBI

Za vodilne in vodstvene delavce ter druge delavce na individualni pogodbi je osnovna plača (fiksni del plače) določena v pogodbi o zaposlitvi, višina morebitne nagrade pa je odvisna od doseženih rezultatov posamezne družbe skladno z vsakokratno metodologijo nagrajevanja in je navzgor omejena.

ZAPOSLENI PO KOLEKTIVNI POGODBI

Za ostale delavce posameznih družb veljajo pravila, ki so skladna z vsakokratno veljavno zakonodajo, možnost dodatnega nagrajevanja pa je skladna s strateškimi usmeritvami v odvisnosti od doseženih rezultatov.

B.1.3 Posli s povezanimi osebami

Povezane osebe Skupine so:

• delničarji matične družbe in vseh odvisnih družb,
• člani Uprave matične družbe in vseh odvisnih družb,
• člani Nadzornega sveta matične družbe in vseh odvisnih družb.

Transakcije s povezanimi osebami so podrobneje predstavljene v Letnem poročilu v poglavju 4.4.

Največja lastnika Zavarovalnice sta Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ZPIZ) s 34,47-odstotno udeležbo v kapitalu ter Slovenski državni holding (SDH) z 28,09-odstotno udeležbo v kapitalu Zavarovalnice. V letu 2023 je bila edina materialno pomembna transakcija z največjima lastnikoma izplačilo dividend. Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ZPIZ) je bilo izplačanih 19,6 milijona evrov dividend, Slovenskemu državnemu holdingu (SDH) pa 16 milijonov evrov dividend.

B.2 Zahteve glede sposobnosti in primernosti

V družbah Skupine se ocenjevanje usposobljenosti in primernosti članov organov upravljanja in nadzora kot posameznikov ter organa upravljanja in nadzora kot kolektivnega organa lahko izvaja pred podelitvijo mandata (začetno ocenjevanje), med mandatom (obdobno ocenjevanje, predvidoma enkrat letno), po imenovanju posameznega člana brez predhodne izdelave ocene (naknadno ocenjevanje) in v primeru nastopa okoliščin, ki vzbujajo dvom v usposobljenost in primernost članov (izredno ocenjevanje).

V postopku ocenjevanja se za člane organov upravljanja in nadzora preverja izpolnjevanje meril usposobljenosti (strokovna usposobljenost, izkušnje, kompetence) in meril primernosti (nekaznovanost, profesionalni ugled, dobro ime in osebna integriteta). V postopku ocenjevanja organov upravljanja in nadzora kot kolektivnih organov se preverja, ali imajo vsi člani kolektivno znanje in izkušnje o zavarovalnih in finančnih trgih, poslovni strategiji in poslovnih modelih, sistemih upravljanja, finančnih in aktuarskih analizah, upravljanju tveganj ter regulativnih okvirih in drugih pravnih zahtevah, v katerih posluje matična družba Skupine.

Usposobljenost in primernost nosilcev ključnih funkcij se ocenjuje pred podelitvijo pooblastila posameznemu nosilcu ključne funkcije in njegovemu namestniku, obdobno (enkrat letno v času trajanja pooblastila) in izredno (ob nastopu okoliščin, ki vzbujajo utemeljen dvom v usposobljenost in primernost). V postopku ocenjevanja se preverja usposobljenost (strokovna usposobljenost, specializirana znanja, izkušnje in kompetence) in primernost (nekaznovanost, profesionalni ugled, dobro ime in osebna integriteta), nosilci ključnih funkcij in njihovi namestniki pa morajo z izjavo razkriti tudi podatke o dejanskem oziroma potencialnem nasprotju interesov, kot tudi o okoliščinah, ki ustvarjajo oziroma bi lahko ustvarjale položaj videza nasprotja interesov. Nosilci ključnih funkcij in njihovi namestniki morajo, poleg predhodno navedenih pogojev usposobljenosti, ki so splošni in veljajo za vse, izpolnjevati še naslednje:

Nosilec aktuarske funkcije in njegov namestnik morata imeti znanje s področja aktuarstva in finančne matematike v skladu z zahtevami zakonodaje, v katerih družba posluje, najmanj pet let izkušenj na tem delovnem področju, veljavno licenco za pooblaščenega aktuarja, morata biti člana polnopravne članice mednarodne aktuarske organizacije IAA in vsaj zadnji dve leti pred pooblastitvijo opravljati aktuarsko funkcijo ali naloge pooblaščenega aktuarja na primerljivem portfelju,

Nosilec funkcije upravljanja s tveganji in njegov namestnik morata imeti znanje o uporabi modelov in metod upravljanja s tveganji ter najmanj petletne delovne izkušnje,

Nosilec funkcije skladnosti poslovanja in njegov namestnik morata imeti najmanj petletne delovne izkušnje,

Nosilec funkcije notranje revizije in njegov namestnik morata imeti najmanj petletne izkušnje pri delu v reviziji ali deset let v sorodni dejavnosti ter naziv preizkušeni notranji revizor v skladu z zakonom, ki ureja revidiranje, ali da sta na dan 1. 1. 2016 imela naziv revizor ali pooblaščeni revizor in pet let delovnih izkušenj iz opravljanja nalog notranje revizije v zavarovalnici.

B.3 Sistem upravljanja tveganj, vključno z lastno oceno tveganja in solventnosti

B.3.1 Opis sistema upravljanja s tveganji

Sistem upravljanja s tveganji vključuje vsa področja, ki vplivajo na poslovanje in zastavljene poslovne cilje Skupine. Matična družba je sistem upravljanja s tveganji vzpostavila na ravni celotne Skupine kot skupek usklajenih pravil, pristojnosti, odgovornosti in aktivnosti, katerih namen je, da se na vseh ravneh prevzemajo tveganja v skladu s postavljenimi strateškimi cilji in da so ključna tveganja ustrezno prepoznana, ocenjena, spremljana in upravljana. Sistem je vzpostavljen tako, da omogoča neprestano nadgrajevanje ter prilagajanje notranjim in zunanjim dogodkom ter spremembam pri prevzemanju tveganj iz poslovanja družb v Skupini.

Za učinkovito izvajanje sistema upravljanja s tveganji na ravni Skupine ima vsaka družba potrjena interna pravila sistema upravljanja s tveganji, usklajena s standardi matične družbe, ki zagotavljajo jasna notranja razmerja glede odgovornosti in pristojnosti področij pri procesih upravljanja s tveganji in opredeljujejo metode pri obravnavi tveganj, ukrepe ter sistem poročanja. Pri tem se zasleduje usklajenost pri določanju ustrezne ravni izpostavljenosti tveganjem za posamezno odvisno družbo in ažurnost poročanja, kar omogoča pravočasno spremljavo tveganj na ravni Skupine.

Zelo pomembno je tudi grajenje ustrezne kulture, predvsem pri poznavanju, sodelovanju in odprtem komuniciranju o tveganjih. Pri tem imata ključno vlogo Uprava matične družbe in vodstva družb Skupine.

V sistemu upravljanja s tveganji imajo pomembno vlogo štiri ključne funkcije v matični družbi, ki aktivno skrbijo za usklajeno upravljanje s tveganji na ravni Skupine ter za prenos znanj in dobrih praks med družbami Skupine. Ključne funkcije med seboj sodelujejo in si redno izmenjujejo informacije, potrebne za usklajeno delovanje. Vsaka ključna funkcija ima znotraj sistema upravljanja opredeljene odgovornosti za izvajanje nalog, procesov in obveznosti poročanja.

Glavna gradnika procesa celovitega upravljanja s tveganji Skupine sta Strategija Skupine in Poslovni načrt Zavarovalnice. Sistem upravljanja s tveganji je za Skupino vzpostavljen v skladu z načeli matične družbe tako, da je zasnovan na trinivojskem modelu obrambnih linij. Delovanje sistema upravljanja s tveganji na ravni matične družbe se na raven Skupine prenaša prek minimalnih standardov poslovnih funkcij, upoštevaje velikost, kompleksnost in poslovni profil posamezne družbe.

Slika 3: Sistem upravljanja s tveganji na ravni Skupine

Prva obrambna linija je sestavljena iz poslovnih funkcij, ki so v okviru svojih poslovnih odločitev odgovorne za prepoznavanje in prevzemanje tveganj v skladu z usmeritvami Uprave matične družbe in vodstev odvisnih družb Skupine na svojem poslovnem področju dela ter za aktivno operativno upravljanje konkretnih poslovnih tveganj.

Druga obrambna linija predstavlja ključne funkcije in organe odločanja, ki opredeljujejo sistem upravljanja s tveganji. Ta vključuje postopke prepoznavanja, ocenjevanja oziroma merjenja in spremljanja izpostavljenosti ter sistem limitov izpostavljenosti tveganjem, vključno s poročanjem. V drugi obrambni liniji delujejo tri ključne funkcije (funkcija upravljanja s tveganji, aktuarska funkcija in funkcija skladnosti poslovanja). Poleg njih so vanjo vključeni še pristojni odbori s področja upravljanja s tveganji.

Tretja obrambna linija obsega ključno funkcijo notranje revizije, ki izvaja nadzor nad poslovanjem posameznih družb in na ravni Skupine ter sistematično in metodično pregleduje in ocenjuje primernost in učinkovitost upravljanja odvisnih družb in Skupine, njenega upravljanja s tveganji in kontrolnih postopkov. Funkcija notranje revizije podaja tudi priporočila za izboljšave.

Primarna deležnika sistema treh obrambnih linij sta Uprava in Nadzorni svet matične družbe, ki sta obenem odgovorna tudi za delovanje sistema upravljanja s tveganji in kontrolnih procesov na ravni Skupine. Tako kot Uprava je tudi Nadzorni svet primaren deležnik, kateremu vse tri linije odgovarjajo, obenem pa je Nadzorni svet posredno odgovoren za delovanje sistema treh obrambnih linij znotraj sistema upravljanja s tveganji in kontrolnih procesov. V okviru nadziranja se redno seznanja z učinkovitostjo in uspešnostjo delovanja sistema upravljanja s tveganji.

Nadzorni svet matične družbe daje soglasja Upravi k pisnim pravilom sistema upravljanja s tveganji ter redno spremlja profil tveganj in kapitalsko ustreznost. V okviru svojih pristojnosti in odgovornosti se seznanja s poročili ključnih funkcij ter izsledki procesa lastne ocene tveganj in solventnosti (v nadaljnjem besedilu: ORSA) na ravni Skupine in daje Upravi soglasje k Poročilu o solventnosti in finančnem položaju Zavarovalnice Triglav (v nadaljnjem besedilu: Poročilo SFCR Zavarovalnice) in Poročilu o solventnosti in finančnem položaju Skupine Triglav (v nadaljnjem besedilu: Poročilo SFCR Skupine).

Revizijska komisija Nadzornega sveta nadzoruje primernost in učinkovitost sistema upravljanja s tveganji ter spremlja celostni profil tveganj Skupine. Vključena je tudi v opredelitev stresnih testov in scenarijev, s katerimi se v okviru izvedbe lastne ocene tveganj in solventnosti preverja trdnost kapitalske ustreznosti.

Uprava matične družbe oblikuje poslovne cilje in apetit po tveganjih ter sprejema strategijo in politike njihovega upravljanja. Pristojna je za zagotavljanje učinkovitosti sistema upravljanja s tveganji na ravni Skupine. Potrjuje načrte dela posameznih ključnih funkcij, redno se seznanja s kapitalsko ustreznostjo matične družbe in Skupine ter potrjuje najpomembnejša poročila ključnih funkcij, vključno z Rednim poročilom nadzorniku Skupine Triglav (v nadaljnjem besedilu: Poročilo RSR Skupine), Rednim poročilom nadzorniku Zavarovalnice Triglav (v nadaljnjem besedilu: Poročilo RSR Zavarovalnice), Poročilom ORSA in Poročiloma SFCR.

Uprava matične družbe samostojno in v okviru odborov aktivno sodeluje v procesih upravljanja s tveganji, usmerja proces ORSA ter skrbi za njegovo usklajenost in povezanost s procesoma načrtovanja ter upravljanja kapitala na ravni Skupine. Matična družba in posamezne odvisne družbe se skladno z usklajenimi in potrjenimi cilji v strategiji odločajo o prevzemanju poslovnih priložnosti, pri čemer ima pomembno vlogo obravnava prevzetih tveganj, s katerimi se upravlja v okviru dovoljenih limitov izpostavljenosti ter s tem zasleduje strategijo Skupine.

Procesi upravljanja s tveganji na ravni Skupine primarno potekajo na ravni posameznih odvisnih družb ter sekundarno na ravni Skupine. Na ravni posameznih odvisnih družb so za vzpostavitev in delovanje sistema upravljanja s tveganji odgovorna vodstva odvisnih družb ter z njihove strani imenovane odgovorne osebe. Za vsebinsko pripravo in prenos minimalnih standardov za upravljanje s tveganji je zadolžena Služba za upravljanje s tveganji v matični družbi v sodelovanju s Področjem za upravljanje odvisnih družb Skupine Triglav. Tako je zagotovljen učinkovit ter pregleden sistem upravljanja s tveganji na ravni Skupine. Pri tem so pri izvajanju upravljanja s tveganji izjemno pomembni učinkovito komuniciranje, kakovostna izmenjava podatkov in informacij ter dokumentiranost.

Sistem upravljanja s tveganji na ravni Skupine je na vseh področjih in po vseh kategorijah tveganj sestavljen iz naslednjih dejavnosti:

• prepoznavanje tveganj,
• ocenjevanje zaznanih tveganj z opredelitvijo pomembnosti tveganj,
• jasna opredelitev ciljev in omejitev glede prevzetih tveganj in vzpostavitev sistema ukrepov ob večjih odstopanjih,
• spremljanje in upravljanje prevzetih in novo nastajajočih tveganj, ki izhajajo iz poslovanja, tako, da se zagotavlja skladnost poslovanja s strategijo upravljanja s tveganji,
• poročanje o tveganjih in obveščanje vseh ključnih deležnikov,
• definicija postopkov ukrepanja in ukrepanje v primeru ugotovljenih odstopanj in zaostrenih okoliščinah poslovanja.

Opredeljene dejavnosti so prilagojene poslovnim procesom glede na izvor in posledično kategorijo tveganj.

Sistem upravljanja v matični in odvisnih družbah vključuje vzpostavitev in usklajeno, redno prilagajanje notranjih pravil upravljanja s tveganji, prepoznavanje, merjenje, spremljanje in poročanje o tveganjih. Dodatno se redno poroča o profilu tveganj pri vsaki pomembni spremembi izpostavljenosti ali katerikoli pomembni vrsti tveganja, ki bi lahko vplivala na kapitalsko ali likvidnostno pozicijo družbe. Na rednih sestankih funkcij upravljanja s tveganji Skupine se redno spremljajo tematike notranjega in zunanjega okolja, ki so aktualne z vidika tveganj, s čimer se izmenjujejo informacije in zagotovi prenos dobrih praks. Vsaka družba pripravlja standardizirana poročila, kjer so vključeni kazalniki tveganj za vse segmente tveganj in poslovanja, ki so pomembni za celovito oceno tveganj ter pregled nad pomembnimi tveganji posamezne družbe. Upravljanje s tveganji na ravni Skupine se izvaja v matični družbi Skupine, kjer se z rednim poročanjem ključni funkciji upravljanja s tveganji in delovanjem odborov sistema upravljanja s tveganji izvaja celosten pregled nad prevzetimi tveganji v Skupini, njihovim upravljanjem in primerno razpršenostjo s spremljanjem koncentracij na ravni Skupine.

Matična družba in odvisne družbe Skupine pri upravljanju s tveganji delujejo preventivno, pri čemer uporabljajo pristopa razgradnje (na primer produktne) in razpršitve (na primer naložbene) posameznih vrst tveganj. Primerna razpršenost tveganj se zagotavlja z vzpostavitvijo limitnega sistema izpostavljenosti, ki zagotavlja, da je raven tveganj vedno primerna. Ob prekoračitvi limitov so vzpostavljeni različni ukrepi, ki so postavljeni tako, da se zagotavlja ustrezna in obvladujoča raven tveganj.

B.3.2 Strategija upravljanja s tveganji in opredelitev apetita po tveganjih

Sistem upravljanja s tveganji v matični in odvisnih družbah Skupine je opredeljen s strategijo upravljanja s tveganji in z apetitom po tveganjih, ki predstavljata podlago in usmeritev za vse ostale interne akte upravljanja s tveganji v posamezni družbi. Strategija upravljanja s tveganji jasno opredeljuje načela, cilje sistema upravljanja s tveganji in proces celovitega upravljanja s tveganji (vključno z razmejitvijo pristojnosti in odgovornosti) ter podaja usmeritve za prevzemanje posameznih vrst tveganj (apetit in toleranca). Apetit po tveganjih je eden izmed osrednjih gradnikov sistema upravljanja s tveganji, ki predstavlja maksimalno raven tveganj, merjeno z ravnjo potencialnih izgub, ki jo je posamezna družba še pripravljena sprejeti tekom poslovanja, z namenom doseganja zastavljenih poslovnih in strateških ciljev.

B.3.3 Funkcija upravljanja s tveganji

Vsaka odvisna družba v Skupini ima vzpostavljeno funkcijo upravljanja s tveganji. V vsaki odvisni družbi Skupine je imenovana odgovorna oseba za izvajanje funkcije upravljanja s tveganji, ki je odgovorna za prepoznavanje, merjenje, spremljanje in poročanje o tveganjih v odvisni družbi, v skladu z minimalnimi standardi na področju upravljanja s tveganji na ravni Skupine.

Funkcija upravljanja s tveganji v matični družbi Skupine deluje v okviru štabne službe, neposredno podrejene Upravi. Je samostojna in neodvisna od drugih poslovnih funkcij in je ena od ključnih funkcij v sistemu upravljanja s tveganji v matični družbi in na ravni Skupine. Funkcija upravljanja s tveganji je del druge obrambne linije v trinivojskem sistemu upravljanja s tveganji in spremlja poslovanje matične družbe z vidika pregleda nad tveganji, skrbi za optimalno poslovanje matične družbe in Skupine z regulatornega vidika upravljanja s tveganji ter ocenjuje mogoče vplive sprememb na profil tveganj. Funkcija upravljanja s tveganji spremlja delovanje odborov sistema upravljanja s tveganji, koordinira izračun kapitalske ustreznosti in koordinira ter izvaja proces ORSA ter pripravlja vsa ostala regulatorno zahtevana in interna poročila, ki se navezujejo na upravljanje s tveganji.

Funkcija upravljanja s tveganji na ravni matične družbe skrbi za razvoj in učinkovito delovanje sistema upravljanja s tveganji na ravni Skupine. V ta namen pripravlja usmeritve in minimalne standarde upravljanja s tveganji za odvisne družbe v Skupini, spremlja njihovo izvedbo, svetuje pri implementaciji in skrbi za enotno poslovno prakso. Vzpostavljen ima sistem rednega in izrednega poročanja o sistemu upravljanja s tveganji odvisnih družb Skupine. O profilu tveganj Skupine redno seznanja Upravo in pristojne odbore sistema upravljanja s tveganji, Nadzorni svet in Revizijsko komisijo matične družbe.

Nosilec funkcije upravljanja s tveganji matične družbe Skupine je umeščen v organizacijsko strukturo tako, da mu je omogočeno nadzorovanje in nepristransko poročanje o izvajanju sistema upravljanja s tveganji na ravni Skupine.

B.3.4 Odbori v okviru sistema upravljanja s tveganji

V okviru sistema upravljanja s tveganji v drugi obrambni liniji delujejo odbori, ki jih imenuje Uprava matične družbe. Njihova vloga je posvetovalna ali pa jim Uprava dodeli določene odločevalne pravice. Njihov namen je podpora Upravi pri rednem spremljanju, usklajevanju in informiranju o upravljanju s tveganji v Skupini prek zadolžitev področjem, spremljave realizacije ter odločanja o limitih. Ob pomembnejših spremembah profila tveganj zaznana tveganja obravnavata tudi Odbor za upravljanje s tveganji ali Uprava.

Slika 4: Organigram odborov sistema upravljanja s tveganji v matični družbi in na ravni Skupine na dan 31. 12. 2023

Odbor za upravljanje s tveganji (RMC) je odbor Uprave, ki je zadolžen za preverjanje učinkovitosti funkcij, ki izvajajo upravljanje s tveganji, in skrbi za to, da so v matični družbi in Skupini vzpostavljeni primerna infrastruktura ter primerni viri in sistemi, ki omogočajo ustrezno raven upravljanja s poslovnimi tveganji. S svojim delovanjem pripomore k prepoznavi in upravljanju s tveganji ter širjenju kulture o tveganjih po posameznih področjih znotraj matične družbe in Skupine. Temeljni cilji ter vloga odbora so pomoč Upravi pri ugotavljanju ter nadzoru izpostavljenosti vsem materialnim tveganjem (posebej kapitalskim, strateškim in ostalim nefinančnim tveganem, ki jih ne spremlja Odbor za skladnost in trajnostni razvoj), ugotavljanju pomanjkljivosti v notranje-kontrolnem okolju, ki velja na ravni Skupine, pri potrjevanju in pregledu metodologij vrednotenja vseh kategorij tveganj in določanju limitov za posamezne vrste tveganj ter pri preverjanju, ali je izpostavljenost tveganjem skladna z apetitom po tveganjih.

Odbor za upravljanje s sredstvi in obveznostmi (ALCO) je odbor, ki je zadolžen za upravljanje tržnih, likvidnostnih in kreditnih tveganj na segmentu naložbenih portfeljev ter zavarovalnih tveganj življenjskih in pokojninskih zavarovanj na ravni matične družbe in Skupine. Pomembna naloga odbora je tudi oblikovanje strategije upravljanja usklajenosti sredstev in obveznosti, ki zagotavlja doseganje strateških ciljev, ob upoštevanju apetita po tveganjih, limitov izpostavljenosti do posameznih tveganj ter drugih omejitev, ki vplivajo na proces upravljanja s sredstvi in obveznostmi matične družbe in na ravni Skupine.

Zavarovalni odbor premoženjskih zavarovanj (UWC) je sestavni del sistema upravljanja s tveganji v matični družbi in na ravni Skupine, katerega temeljni cilj je spremljanje ter optimiziranje višine in koncentracije prevzetih zavarovalnih tveganj premoženjskih zavarovanj in predlaganje omejitev oziroma optimalen prenos prevzetih zavarovalnih tveganj v pozavarovanje glede na postavljen apetit po tveganjih matične družbe in Skupine ob upoštevanju kreditnih tveganj, ki izvirajo iz izpostavljenosti do pozavarovateljev. Odbor se ukvarja s prepoznavanjem, spremljanjem, upravljanjem ter poročanjem zavarovalnih tveganj premoženjskih zavarovanj in razvojem upravljanja teh tveganj.

Odbor za operativna tveganja (ORC) je usmerjen v zagotavljanje matični družbi in na ravni Skupine primernega in integriranega sistema upravljanja z operativnimi tveganji, ki vključuje tudi optimalno alokacijo apetita po operativnih tveganjih glede na usmeritve iz apetita po tveganjih in nadzor nad delovanjem sistema upravljanja z operativnimi tveganji matične družbe in na ravni Skupine, vključno s pregledom in potrjevanjem ukrepov za njegovo izboljševanje. Odbor deluje na področju vseh skupin operativnih tveganj. Kot posebni skupini operativnih tveganj se spremljajo projektna tveganja in tveganja informacijske varnosti, ki vključujejo kibernetska tveganja in sistem upravljanja neprekinjenega poslovanja. Odbor za operativna tveganja spremlja tudi priporočila Službe notranje revizije, ki se nanašajo na strukturo in izvajanje sistema upravljanja z operativnimi tveganji.

Odbor za skladnost in trajnostni razvoj (OSTR) je zadolžen za obravnavanje pomembnejših ali kompleksnejših vprašanj, povezanih z zagotavljanjem skladnosti poslovanja Skupine s predpisi, internimi pravili in drugimi sprejetimi zavezami ter stališči nadzornih ali drugih državnih organov ter obravnavanje vprašanj in sprejemanje odločitev, ki vključujejo etične dileme, ki se nanašajo na spoštovanje določil Kodeksa Skupine Triglav, Zavarovalnega kodeksa ali drugih sprejetih etičnih standardov družbe. Odbor je prav tako zadolžen za spremljavo in upravljanje s tveganjem ugleda ter za spremljavo trajnostnih tveganj in za spremljanje ter usmerjanje aktivnosti matične družbe in Skupine za doseganje strateških ambicij in zakonodajnih zahtev trajnostnega razvoja z okoljskega, družbenega in upravljavskega vidika poslovanja (ESG). Zadolžitve odbora so tudi obravnavanje in potrjevanje predlogov sprememb in novih notranjih aktov, ki se nanašajo na ali so del sistema upravljanja s tveganji za skladnost poslovanja, spremljavo izpostavljenosti matične družbe tveganjem za skladnost poslovanja in obravnavanje ocen tveganj za skladnost poslovanja, obravnavanje dogodkov, ki pomenijo kršitev varstva osebnih podatkov, spremljanje realizacije priporočil Službe za skladnost poslovanja in obravnavanje vseh zadev ali vprašanj, ki jih v obravnavo predložijo posamezni člani odbora.

Produktna foruma premoženjskih in osebnih zavarovanj (PF PZ in PF OZ) imata za temeljni cilj zagotavljanje kontinuiranega razvoja in spreminjanja zavarovalnih produktov/storitev za slovenski trg in druge trge, na katerih družbe v Skupini tržijo svoje produkte. Pri razvoju novih in pomembnih sprememb obstoječih zavarovalnih produktov/storitev je potrebno zagotavljati skladnost s strategijo matične družbe in Skupine ter se prilagajati potrebam trga, ob hkratnem upoštevanju zakonskih okvirov, standardov in dobre prakse zavarovalne in finančne stroke, politike upravljanja in nadzora ter distribucije zavarovalnih produktov/storitev ter usmeritev iz apetita po tveganjih glede zagotavljanja primernega profila zavarovalnih ter ostalih tveganj.

Projektno usmerjevalni odbor (PUO) je odločevalni organ, ki omogoča celovito upravljanje portfelja projektov, zagotavlja temelje za transparentno in sledljivo izvajanje projektov ter prepoznavo in upravljanje s projektnimi tveganji, kar vključuje zagotavljanje usklajenega in učinkovitega poteka dela na projektih ter vzpostavitev primernih in med seboj usklajenih projektov v matični družbi in Skupini.

B.3.5 Sistem poročanja o tveganjih

Matična družba in odvisne družbe v Skupini redno izvajajo spremljavo tveganj in o njih poročajo v sklopu standardiziranih poročil o tveganjih, ki vključujejo regulatorne in interne kazalnike za vse segmente tveganj in poslovanja. Pri pripravi poročil o tveganjih sodelujejo različna področja v posamezni družbi. Poročila poleg priporočil lokalnih služb za upravljanje s tveganji vsebujejo tudi komentarje o trendih in vrednostih kazalnikov za spremljavo tveganj glede na postavljene limite in ciljne vrednosti. Poročila odvisnih družb v okviru svojih pristojnosti obravnavajo vodstva družb, poročila o tveganjih matične družbe pa v okviru svojih pristojnosti obravnavajo odbori sistema upravljanja s tveganji, Uprava in Nadzorni svet. Služba za upravljanje s tveganji matične družbe na podlagi informacij iz poročil o tveganjih odvisnih družb pripravi tudi poročila o tveganjih na ravni Skupine. Poleg poročil o tveganjih se v sistem poročanja o tveganjih uvrščajo tudi: poročila ORSA, Letna poročila, poročila SFCR (po)zavarovalnih odvisnih družb, Poročili SFCR Zavarovalnice in Skupine, poročila RSR (po)zavarovalnih odvisnih družb, Poročili RSR Zavarovalnice in Skupine ter poročanja zunanjim deležnikom.

B.3.6 Proces lastne ocene tveganj in solventnosti

Glavni namen procesa ORSA je, da matična družba Skupine oceni prihodnja tveganja, ki izhajajo iz strateškega poslovnega načrta in s tem preveri morebitne potrebe po kapitalu na ravni Skupine za doseganje opredeljenih omejitev v Izjavi o apetitu. Dodatno se preverja vpliv izjemnih razmer na kapitalsko ustreznost z za ta namen definiranimi scenarijskimi stresnimi testi. V okviru procesa ORSA se preveri tudi primernost regulatornega merjenja tveganj.

Proces ORSA gradi na temeljnih elementih sistema upravljanja s tveganji ter upošteva profil tveganj, potrjene limite in je tesno povezan s procesom strateškega poslovnega načrtovanja. V okviru procesa se opredelijo zaključki glede optimalnega zadrževanja oziroma prenosa tveganj, preveri pa se tudi ustreznost razporeditve kapitala na ravni Skupine. Izvedba stresnih testov omogoča bolj poglobljen vidik na profil tveganj in trdnost kapitalske ustreznosti kot tudi na sistem upravljanja s tveganji v matični družbi in na ravni Skupine.

Proces ORSA Skupine je časovno in vsebinsko usklajen s procesi ORSA v matični družbi in odvisnih družbah, pri čemer se pri slednjih za njegovo izvedbo uporablja princip materialnosti. Navedena usklajenost omogoča, da se v skupni rezultat ORSA vključijo tudi zaključki in rezultati iz lastnih ocen tveganj odvisnih družb, pri čemer so ti upoštevane glede na njihov profil tveganj, kriterij materialnosti, upoštevajoč princip proporcionalnosti na ravni Skupine.

V procesu ORSA se obravnava ustreznost lastnih sredstev ob upoštevanju ocene razpoložljivosti, prenosljivosti in zamenljivosti le-teh ter morebitne potrebe po dodatnem kapitalu. Pri tem se upoštevajo informacije o načrtovanih prenosih lastnih sredstev znotraj Skupine, ki lahko pomembno vplivajo na katerikoli subjekt v Skupini, usklajenost strategij družb v Skupini s strategijo Skupine in na vsa pomembna tveganja, ki jim je Skupina izpostavljena.

Proces ORSA se izvaja hkrati s procesom strateškega načrtovanja poslovanja matične družbe in Skupine, saj se na podlagi finančnega načrta pripravi tudi izračun planirane kapitalske ustreznosti, ob upoštevanju vseh relevantnih izhodišč poslovnega načrta. Proces ORSA se začne s strateškimi cilji in definiranjem osnovnih predpostavk za pripravo strateškega poslovnega načrta. Na podlagi aktualnih tveganj se pripravijo in potrdijo stresni scenarijski testi za matično družbo in na ravni Skupine. Testiranje primernosti standardne formule se v okrnjenem obsegu izvaja redno tekom leta, v procesu ORSA pa se naredijo podrobnejše analize. V koraku preverjanja in testiranja bodočih solventnostnih potreb se obravnavajo tudi potrebni ukrepi za ohranjanje optimalne kapitalske ustreznosti. Če se v procesu ORSA izkaže, da bi uresničitev določenega stresnega scenarijskega testa pomenila kapitalsko neustreznost katere koli družbe v Skupini, mora ta družba opisati potencialne ukrepe za povečanje kapitalske ustreznosti nad minimalno vrednostjo. Ob koncu procesa ORSA se poskrbi za njegovo ustrezno dokumentiranje in pripravo končnega poročila ter za poročanja rezultatov vsem notranjim in zunanjim deležnikom (AZN). S tem se zagotovita prenos in integracija procesa ORSA v poslovanje Skupine. Matična družba dodatno poskrbi za primerno seznanitev Nadzornega sveta o poteku in pomembnejših izsledkih procesa ORSA na ravni Skupine.

Proces ORSA se v matični družbi in na ravni Skupine izvaja redno, najmanj enkrat letno. Izredno se proces izvede ob vsaki spremembi poslovne strategije oziroma ob vsaki večji spremembi v trenutnem profilu tveganj ali ob prepoznavi potencialnih bodočih dogodkov ali scenarijev na trgih, kjer posluje Skupina, ki bi lahko pomembno vplivali na doseganje strateških ciljev ali kapitalske ustreznosti ali likvidnost.

V letu 2023 se je izvedel redni proces ORSA tako v matični družbi kot tudi v vseh ostalih odvisnih družbah Skupine. V izvedbo rednega procesa ORSA so bila vključena vsa prepoznana pomembna tveganja družb Skupine do dneva izračuna, kakor tudi vsa potencialna tveganja, ki bi lahko vplivala na njihovo prihodnje poslovanje. Redni proces ORSA je potrdil, da Skupina ostaja likvidnostno in solventnostno močna, da je njena kapitalska pozicija močna ter da se lahko na celotnem geografskem območju poslovanja še naprej uspešno sooča s prihodnjimi tveganji in izzivi.

V maju 2023 je bil na ravni Skupine izveden tudi izredni proces ORSA, in sicer zaradi Uredbe Vlade Republike Slovenije o določitvi najvišje cene premije dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, s katero je bila določena najvišja dovoljena mesečna premija dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja do konca leta 2023. Regulatorna določitev najvišje premije je bila namreč ocenjena kot pomemben dogodek, ki bi lahko vplival na doseganje strateških ciljev Skupine.

B.4 Sistem notranjega nadzora

Sistem notranjega nadzora v Skupini se zagotavlja s preudarnim vodenjem in vzpostavljanjem poslovnih procesov ob upoštevanju vseh obveznosti in izhajajočih tveganj, z zagotavljanjem sistema upravljanja s tveganji, z notranjim in zunanjim poročanjem, z zagotavljanjem skladnosti poslovanja s predpisi, z zahtevami regulatorja in drugimi sprejetimi zavezami ter sprejetega Kodeksa Skupine Triglav⁵ . Vključuje jasno organizacijsko strukturo z jasno razdelitvijo pristojnosti in odgovornosti, učinkovitimi politikami in postopki ter spremljanjem, izboljševanjem in dokumentiranjem poslovnih procesov. Notranje kontrolno okolje se z matične družbe smiselno prenaša v odvisne družbe Skupine, upoštevaje organizacijske posebnosti posameznih družb in regulatorni okvir, v katerem delujejo.

B.4.1 Funkcija skladnosti poslovanja

Funkcija skladnosti poslovanja je vzpostavljena v vseh (po)zavarovalnih in finančnih družbah Skupine kot samostojna funkcija, neodvisna od drugih poslovnih funkcij in je ena od ključnih funkcij v sistemu upravljanja posameznih družb Skupine. Je del druge obrambne linije v trinivojskem sistemu notranjega nadzora in spremlja skladnost poslovanja družbe s predpisi ter

⁵ Kodeks Skupine je objavljen na spletni strani Zavarovalnice: http://www.triglav.eu

drugimi zavezami, v okviru katerih ocenjuje tveganja glede skladnosti poslovanja, izobražuje, ocenjuje mogoče vplive sprememb v pravnem okolju in povezanih okoliščin na poslovanje. Za razvoj in delovanje skladnosti poslovanja v Skupini krovno skrbi funkcija skladnosti poslovanja v matični družbi, ki deluje v okviru štabne službe, neposredno podrejene Upravi. O skladnosti poslovanja s predpisi in drugimi zavezami seznanja Upravo in Nadzorni svet oziroma njegovo Revizijsko komisijo. Funkcija skladnosti poslovanja deluje na posameznih zaključenih področjih (na primer varstvo osebnih podatkov, preprečevanje nasprotij interesov, korupcije, obvladovanje notranjih prevar in kršitev Kodeksa Skupine), ocenjuje tveganja za skladnost poslovanja, izvaja usmerjene preglede, spremlja indikatorje za skladnost poslovanja, vodi delo Odbora za skladnost in trajnostni razvoj, izvaja svetovalne aktivnosti, izdaja mnenja glede skladnosti poslovanja, pripravlja izobraževalne vsebine ter skrbi za razvoj sistema zagotavljanja skladnosti ter etične kulture Skupine. Za spremljanje in zagotavljanje skladnosti poslovanja odvisnih družb Skupine so v družbah imenovani koordinatorji, ki poročajo matični družbi ter skrbijo za prenos minimalnih standardov za skladnost poslovanja v lokalno okolje.

Funkcija skladnosti poslovanja ima vzpostavljen sistem rednega in izrednega poročanja matični družbi Skupine o skladnosti poslovanja oziroma tveganjih za skladnost poslovanja odvisnih družb ter dogovorjeno razmejitev pristojnosti in pooblastil za zagotavljanje skladnosti poslovanja med matično in odvisnimi družbami Skupine. Nosilec funkcije skladnosti poslovanja matične družbe je umeščen v organizacijsko strukturo tako, da mu je omogočeno nadzorovanje in nepristransko poročanje o izvajanju sistema upravljanja s tveganji in skladnosti poslovanja na ravni Skupine, skrbi pa tudi za razvoj standardov skladnosti, korporativne etike in spoštovanja človekovih pravic.

V preostalih družbah Skupine je funkcija skladnosti organizirana v odvisnosti od velikosti oziroma organizacijske strukture ter sistema korporativnega upravljanja posamezne družbe. Ponekod je funkcija organizirana v okviru samostojne službe, neposredno podrejene upravi družbe, drugod pa jo opravlja posamezna, s strani poslovodstva pooblaščena oseba. Ne glede na organizacijsko umestitev se nosilcu funkcije skladnosti poslovanja dosledno zagotavlja samostojnost in neodvisnost od drugih poslovnih funkcij v družbi.

B.5 Funkcija notranje revizije

Funkcija notranje revizije v Skupini je vzpostavljena v matični družbi ter v zavarovalnih in drugih finančnih družbah Skupine.

Funkcija izvaja na oceni tveganj zasnovan nadzor poslovanja družb v Skupini, s sistematičnim in metodičnim pregledovanjem in ocenjevanjem primernosti in učinkovitosti upravljanja družb in Skupine, upravljanja tveganj in kontrolnih postopkov ter dajanjem priporočil za njihovo izboljšanje. Izvaja tudi svetovalne storitve, sodeluje z zunanjimi revizorji in drugimi nadzornimi organi ter spremlja uresničevanje priporočil notranjih in zunanjih revizorjev.

Funkcijo v posamezni družbi izvaja organizacijska enota znotraj družbe ali oseba, zaposlena v družbi ali zunaj nje (zunanji izvajalec notranjerevizijskih storitev), ki je funkcionalno in organizacijsko ločena od drugih delov družbe. Svoje naloge izvaja v skladu z zakonskimi predpisi ter strokovnimi in etičnimi pravili notranjega revidiranja, ki veljajo za posamezno družbo. Pri določanju področij, ciljev in obsega notranjega revidiranja, opravljanju dela in poročanju o notranjem revidiranju je neodvisna. Ima neomejen dostop do vseh oseb v družbi (vključno s člani organov vodenja in nadzora družbe), dokumentov, podatkov, evidenc in drugih sredstev, potrebnih za uspešno in učinkovito izvajanje svojih nalog. Za svoje delo odgovarja neposredno organom vodenja in nadzora družbe. Organizacijska umeščenost, vloga, pooblastila in odgovornosti ter druga pravila delovanja funkcije, vključno z obveznostmi in linijami poročanja, so ustrezno opredeljena v notranjih aktih posameznih družb.

Notranji revizorji so pri svojem delu nepristranski in se izogibajo nasprotju interesov. Skladno s tem ne opravljajo nobenih drugih ključnih funkcij ter razvojnih in operativnih nalog, ki bi lahko povzročile nasprotje interesov in oslabile njihovo nepristranskost, prav tako pa ne odločajo o dejavnostih na področjih, ki so predmet notranjega revidiranja. O nastanku kakršnih koli okoliščin, ki bi lahko povzročile nasprotje interesov in s tem oslabile njihovo nepristranskost pri opravljanju nalog notranjega revidiranja, so dolžni seznaniti nosilca funkcije, ta pa organe vodenja in nadzora družbe. Nosilec funkcije je dolžan organe vodenja in nadzora družbe seznaniti tudi o morebitnem omejevanju področij in obsega sredstev za izvajanje na tveganjih zasnovanega načrta notranjega revidiranja.

Za izvajanje funkcije notranje revizije na ravni Skupine je zadolžena funkcija notranje revizije matične družbe. Ta izvaja stalen in celovit nadzor nad poslovanjem matične družbe, ustrezno pozornost pa posveča tudi področjem in tveganjem, ki so pomembna na ravni Skupine. Skrbi tudi za razvoj in vzdrževanje primerne ravni kakovosti notranjega revidiranja v Skupini ter v ta namen pripravlja minimalne standarde in podrobnejše metodološke smernice za delovanje funkcije notranje revizije v Skupini, ki so oblikovane ob upoštevanju Mednarodnih standardov strokovnega ravnanja pri notranjem revidiranju, etičnih pravil in dobre prakse notranjega revidiranja. Odvisnim družbam svetuje pri implementaciji teh standardov in smernic, spremlja njihovo implementacijo, po potrebi pa v odvisnih družbah izvaja tudi notranjerevizijske preglede. Funkcija notranje revizije odvisne družbe je dolžna funkciji notranje revizije matične družbe predložiti sprejete načrte dela, obdobna poročila o notranjem revidiranju ter jo obveščati o vseh zadevah, ki bi lahko pomembno vplivale na skladnost, uspešnost in učinkovitost njenega delovanja. Nosilec funkcije notranje revizije matične družbe redno komunicira z nosilci funkcije v odvisnih družbah, sodeluje pri pripravi letnih načrtov dela funkcije in spremlja delovanje funkcije v teh družbah, po potrebi pa nudi dodatne usmeritve in pomoč.

Funkcija notranje revizije matične družbe poroča Upravi, Revizijski komisiji in Nadzornemu svetu matične družbe o svojem delovanju in delovanju funkcije na ravni Skupine ter ključnih izsledkih opravljenih notranjerevizijskih pregledov.

B.6 Aktuarska funkcija

Za (po)zavarovalne družbe v Skupini se aktuarska funkcija izvaja v vsaki posamezni družbi v okviru organizacijskih enot, zadolženih za področje aktuarstva. Vsaka (po)zavarovalna in pokojninska družba v Skupini ima imenovanega nosilca aktuarske funkcije. Ti so zadolženi za zagotavljanje ustreznih izračunov v skladu s predpisano metodologijo in roki.

Tako na ravni matične družbe kot na ravni Skupine je organizirana aktuarska funkcija, ki je ločena za premoženjska zavarovanja in življenjska zavarovanja. Aktuarski funkciji na ravni Skupine in tudi na ravni posamezne (po)zavarovalne družbe delujeta samostojno, neodvisno od drugih poslovnih funkcij ter imata za opravljanje svojih nalog poln, prost in neomejen dostop do vseh podatkov, informacij, dejavnosti in osebja posamezne družbe.

Med ključne naloge obeh aktuarskih funkcij na ravni Skupine se štejejo spremljanje ustreznosti višine zavarovalno-tehničnih rezervacij na ravni Skupine, spremljanje ustreznosti splošne politike prevzemanja zavarovalnih tveganj ter preverjanje ustreznosti pozavarovanja na ravni Skupine. Dodatno sta aktuarski funkciji zadolženi tudi za določanje minimalnih standardov za pripravo pravilnikov, politik in procesov za področje aktuarstva. Skrbita za njihov prenos v odvisne družbe, prenašata ustrezno znanje in dobre prakse, po potrebi nudita strokovno pomoč pri implementaciji dogovorjenih minimalnih standardov in zagotavljata pomoč pri razvoju in nadgradnji produktov. Aktuarski funkciji na ravni Skupine skrbita tudi za razvoj, uporabo in spremljanje ustreznosti modelov za izračun kapitalskih zahtev in izvedbo procesa ORSA ter sodelujeta in koordinirata aktivnosti aktuarske funkcije pri implementaciji in izvajanju sistema za upravljanje s tveganji v odvisnih družbah.

Nosilca aktuarske funkcije za matično družbo sta pooblaščena s strani Uprave in Nadzornega sveta matične družbe ter opravljata naloge nosilca aktuarske funkcije tudi na ravni Skupine. Skrbita za minimalne standarde, ki so potrebni za izvajanje nalog aktuarske funkcije na ravni Skupine in nosita odgovornost za izvajanje nalog aktuarske funkcije na ravni Skupine. To jima omogoča umeščenost v organizacijski strukturi. Ta je urejena tako, da jima je zagotovljeno nadzorovanje ter nepristransko in neodvisno poročanje o izvajanju aktuarskih nalog. Sodelujeta v odborih RMC, ALCO in UWC, ki jih redno seznanjata s pomembnimi ugotovitvami in izvajata naloge, za katere jih ti odbori zadolžujejo. Po potrebi pa sodelujeta tudi z drugimi odbori, ki so del sistema upravljanja s tveganji matične družbe. Redno poročata Upravi in Nadzornemu svetu matične družbe o pomembnejših ugotovitvah, ki se nanašajo na zanesljivost in ustreznost uporabljenih metod, modelov in predpostavk, uporabljenih v izračunu konsolidiranih zavarovalno-tehničnih rezervacij, na politiko prevzemanja zavarovalnih tveganj na ravni Skupine in na ustreznost pozavarovanja na ravni Skupine.

B.7 Zunanje izvajanje

Na ravni Skupine je upravljanje poslov zunanjega izvajanja urejeno v skladu z zakonodajo, ki zavezuje matično družbo, ter lokalno zakonodajo, ki zavezuje posamezno družbo Skupine. Zajema tako posle, dane v zunanje izvajanje tretjim osebam, kot posle, ki se izločajo družbam v Skupini. Vsi izvajalci poslov zunanjega izvajanja so zavezani enaki stopnji nadzora in so dolžni upoštevati opredeljene standarde, katerim je pri svojem poslovanju zavezana družba, ki posel izloča. Na podlagi interne politike se posli zunanjega izvajanja delijo na dve kategoriji, in sicer na izločene posle in druge pomembne zunanje storitve. Slednje pomenijo kakršen koli dogovor med matično družbo in zunanjim izvajalcem storitev, v skladu s katerim zunanji izvajalec storitve s svojimi viri (človeškimi, IKT in drugimi) izvaja proces, storitev ali dejavnost (ali njen del), ki bi jo sicer izvajala matična družba sama z lastnimi viri. Stopnja tveganja oziroma izpostavljenosti do zunanjega izvajalca je pri slednjih nižja kot pri izločenih poslih.

Posebna pozornost pri poslih zunanjega izvajanja se posveča tveganjem, ki izhajajo iz posla oziroma ponudnika (zunanjega izvajalca) posla ter tveganjem, ki izhajajo iz izločanja storitev v oblak. Ta tveganja se upoštevajo že pri sprejemanju odločitve o izločitvi posla in pri izbiri ponudnika, s tem pa se zagotavlja, da se, kljub izločitvi izvajanja določene storitve v zunanje izvajanje, ohranja enaka raven storitev za zavarovance in enaka raven stabilnosti poslovanja, kot če bi družbe Skupine storitve izvajale z lastnimi sredstvi.

Za redno spremljanje in upravljanje s storitvami zunanjega izvajanja so odgovorni njihovi nosilci, ki so sicer odgovorni za delovanje tega dela poslovnega procesa. Nadzor se izvaja tudi z oceno sposobnosti ponudnika in rednimi analizami tveganj, ki izvirajo iz izločenega procesa. Nosilec izločene storitve o izvajanju posla in ocenjenih tveganjih periodično obveščajo pristojni organ za upravljanje s tveganji v družbi, ki odloči o predlogu ukrepov za upravljanje tega tveganja.

Nadzor nad zunanjim izvajanjem se v družbah Skupine izvaja tudi z letnimi sistemskimi nadzori posameznih zunanjih izvajalcev, v kolikor so v zvezi z njimi prepoznana povečana tveganja in so vključeni v načrte izvajanja nadzora nad zunanjimi izvajalci v posameznem letu.

Matična družba vodi ažurno evidenco vseh poslov oziroma sklenjenih dogovorov, s katerimi posamezne družbe Skupine na drugega ponudnika (zunanjega ponudnika ali drugo družbo v Skupini) prenašajo izvajanje določenega poslovnega procesa ali storitve, ki velja za ključno funkcijo ali pomembno operativno funkcijo v družbi. Znotraj Skupine si družbe izločajo posle na podlagi sklenjenih medsebojnih dogovorov o ravni izvajanja storitve. Pri tem se upošteva potrebe posamezne družbe, ki posel daje v zunanje izvajanje, in potrebe družbe, ki posel nudi, tako, da s tem ni ogroženo poslovanje nobene posamezne družbe ali Skupine kot celote. Zavarovalnica je z namenom izboljšanja upravljanja zunanjega izvajanja sprejela tudi pravila o izvajanju minimalnih standardov na področju zunanjega izvajanja v Skupini, pri čemer je določila enotna načela v povezavi z zunanjim izvajanjem, kakor tudi standarde, ki jih morajo družbe glede na svojo velikost in organizacijski ustroj upoštevati na tem področju. Družbe v Skupini si medsebojno izločajo več materialno pomembnih poslov, ki se po vsebini nanašajo predvsem na upravljanje lastnega in kritnega premoženja posameznih družb v Skupini, izvajanje pretežnega dela procesa prodaje zavarovanj, vzdrževanje sistemov informacijske podpore ključnim procesom v posameznih družbah ter izvajanje oblačnih storitev. V dveh družbah Skupine in v matično družbo se izloča tudi izvajanje ključnih funkcij, in sicer funkcije notranje revizije, aktuarske funkcije in funkcije upravljanja s tveganji. Posli zunanjega izvajanja in druge pomembne zunanje storitve, ki jih za družbe Skupine izvajajo zunanji izvajalci, se nanašajo predvsem na posle vzdrževanja ključnih informacijskih sistemov, upravljanje dokumentarnega gradiva, izvajanje zavarovalnih pogodb, upravljanje premoženja in distribucijo zavarovanj prek pogodbenih prodajnih mest, izvajanje ključnih funkcij, računovodskih storitev in drugo.

B.8 Druge informacije

OCENA PRIMERNOSTI SISTEMA UPRAVLJANJA

Matična družba Skupine je vzpostavila primeren sistem upravljanja Skupine, ki je sorazmeren naravi in obsegu poslovanja Skupine ter kompleksnosti tveganj pri poslovanju. Navedeno potrjujejo rezultati rednih notranjih pregledov tega sistema, ki jih letno izvajajo pristojne službe v matični družbi.

DRUGE POMEMBNE INFORMACIJE

Skupina je vse druge informacije o sistemu upravljanja razkrila v poglavjih od B.1 do B.7.

C.1	Zavarovalno tveganje
C.2	Tržno tveganje
C.3	Kreditno tveganje
C.4	Likvidnostno tveganje
C.5	Operativno tveganje
C.6	Druga pomembna tvegan
C.7	Druge informacije

C. Profil tveganja

Zavarovalne družbe v Skupini so s svojim delovanjem izpostavljene zavarovalnim, tržnim, kreditnim, likvidnostnim, operativnim in drugim tveganjem. Matična družba skupaj z odvisnimi družbami spremlja in upravlja tveganja na ravni Skupine skladno s procesi, opisanimi v sklopu B tega poročila.

Za celovito poznavanje tveganj so za vsako kategorijo tveganj vzpostavljeni procesi in definirane izpostavljenosti ter mere tveganj, s katerimi se presoja velikost tveganj in na podlagi katerih je omogočena primerjava tveganj. V kolikor se ugotovi potreba, se določijo tudi omejitve izpostavljenosti, ki preprečujejo prekomerni prevzem tveganj in zagotavljajo primerno razpršenost portfelja. Zavarovalnica spremlja in uravnava profil tveganj na ravni Skupine tako, da ima na podlagi opredeljenega apetita po tveganjih vzpostavljene limitne višine posameznim tveganjem na Skupini, prek katerih se dodelijo kapacitete za posamezne družbe Skupine. Zavarovalnica spremlja izkoriščenost izpostavljenosti posameznim tveganjem po družbah in kot celoto na ravni Skupine ter glede na okoliščine po potrebi ustrezno razporeja kapacitete med družbami Skupine. Pomemben element upravljanja s tveganji so tudi tehnike zmanjševanja tveganj, ki so pomembno orodje za zmanjševanje koncentracije posamezne vrste tveganj.

Na Skupini se tveganja meri s standardno formulo, definirano v Delegirani uredbi Komisije EU (v nadaljnjem besedilu: Delegirana uredba), ki meri tveganja kot tvegano vrednost osnovnih lastnih sredstev Skupine s stopnjo zaupanja 99,5 odstotka v obdobju enega leta.

Ob koncu leta 2023 znaša skupna ocena tveganj Skupine, brez upoštevanja medsebojnih učinkov tveganj (t. i. razpršenost), 629,4 milijona evrov. Razpršenost tveganj med moduli zmanjša skupno vrednost navedenih tveganj za 191,9 milijona evrov. Ob upoštevanju zahtevanega solventnostnega kapitala odvisnih družb iz drugih finančnih sektorjev ter preostalih nefinančnih družb znaša nerazpršena skupna ocena tveganj portfelja Skupine 664,5 milijona evrov.

Graf 3: Prikaz profila tveganj Skupine na 31. 12. 2023 in na 31. 12. 2022

Skupina ima oblikovana dva omejena sklada, PDPZ in PDPZ renta, za katera se tveganja izračunavajo ločeno, za vsako od vrst tveganj standardne formule. V zgornjem grafu so po metodi poenostavitev na ravni vrst tveganj (angl. simplification at risk module level) upoštevana tudi tveganja omejenih skladov, ki prinesejo 29,8 milijona evrov k celotnemu zahtevanemu solventnostnemu kapitalu Skupine. Metoda je predstavljena v poglavju E.1 tega poročila.

C.1 Zavarovalno tveganje

Zavarovalna tveganja so tveganja nastanka izgube ali neugodne spremembe v vrednosti zavarovalnih obveznosti zaradi neustrezne višine premij in predpostavk, upoštevanih v izračunu zavarovalno-tehničnih rezervacij. Zavarovalne družbe v Skupini prevzemajo zavarovalna tveganja s sklepanjem zavarovalnih poslov.

Temeljni cilj upravljanja z zavarovalnimi tveganji je doseganje oziroma ohranjanje takšne kakovosti portfelja, ki zagotavlja stabilno in varno poslovanje. Vsaka oblika zavarovanja prinaša specifično zavarovalno tveganje, ki ga družbe v Skupini ustrezno prepoznavajo in obvladujejo. Za izpolnitev temeljnega cilja so v Skupini vzpostavljeni postopki za spremljavo in ukrepanje, ki zagotavljajo ustrezno raven izpostavljanja zavarovalnim tveganjem na ravni Skupine.

Zavarovalna tveganja na dan 31. 12. 2023 predstavljajo 55 odstotkov skupne ocene tveganj portfelja Skupine, brez upoštevanja razpršitve, kar so tri odstotne točke več kot preteklo leto.

Skupina po standardni formuli za zavarovalna tveganja glede na svoj portfelj zaznava:

• − tveganja neživljenjskih zavarovanj,
• − tveganja zdravstvenih zavarovanj,
• − tveganja življenjskih zavarovanj.

C.1.1 Neživljenjska in zdravstvena zavarovanja

Posamezne zavarovalne in pozavarovalne družbe Skupine prevzemajo iz naslova neživljenjskih in zdravstvenih zavarovanj tveganje premij in rezervacij, tveganje predčasnih prekinitev in tveganje katastrofe.

Ocena tveganj za neživljenjska in zdravstvena zavarovanja na dan 31. 12. 2023 predstavlja 44 odstotkov skupne ocene tveganj Skupine, brez upoštevanja razpršitve.

Tabela 11: Ocena tveganj Skupine za zavarovalna tveganja neživljenjskih zavarovanj za leti 2023 in 2022

	v 000 evrih
	2023	2022
Tveganje premije in rezervacije	215.458	183.461
Tveganje predčasnih prekinitev	46.287	44.114
Tveganje katastrofe	71.515	56.138
Razpršenost	-85.504	-74.178
Zavarovalno tveganje za neživljenjska zavarovanja	247.756	209.536

	v 000 evrih
	2023	2022
Tveganja zdravstvenih zavarovanj, ki se vrednotijo kot življenjska	9	5
Tveganje premije in rezervacije	39.505	64.242
Tveganje predčasnih prekinitev	12.215	11.347
Tveganje katastrofe	5.891	5.799
Razpršenost	-14.415	-14.468
Zavarovalno tveganje za zdravstvena zavarovanja	43.206	66.924

Tabela 12: Ocena tveganj Skupine za zavarovalna tveganja zdravstvenih zavarovanj za leti 2023 in 2022

Ocena zavarovalnih tveganj za neživljenjska zavarovanja se je v letu 2023 povečala predvsem zaradi rasti mere obsega za tveganje premij in rezervacij. Rast mere obsega rezervacij pa je posledica povečanja tako prijavljenih kot neprijavljenih škod, tudi zaradi naravnih nesreč, ki so se zgodile v letu 2023. Rast mere obsega premije je posledica rasti portfelja, predvsem na segmentih požarnih zavarovanj in obeh segmentih avtomobilskih zavarovanj. Ocena tveganja predčasnih prekinitev se je nekoliko zvišala. Ocena tveganj katastrofe iz naslova neživljenjskih zavarovanj je v primerjavi z lanskim letom narasla tako za tveganja iz naslova naravnih katastrof kot tudi katastrofalnih dogodkov, povzročenih s človeškim ravnanjem. Rast te ocene tveganj je posledica višjih izpostavljenosti tem nevarnostim, kot tudi spremenjene pozavarovalne zaščite.

Ocena zavarovalnih tveganj za zdravstvena zavarovanja se je v primerjavi s prejšnjim letom znižala predvsem zaradi znižanja tveganja iz naslova premij in rezervacij, zaradi znižanja izpostavljenosti na družbi Triglav, zdravstvena zavarovalnica. Ocena tveganja katastrofe iz naslova zdravstvenih zavarovanj ostaja na podobno nizki ravni kot prejšnje leto.

IZPOSTAVLJENOST TVEGANJU

Na ravni Skupine zavarovalna tveganja iz naslova neživljenjskih in zdravstvenih zavarovanj vključujejo prenizko obračunano premijo glede na prevzeta tveganja, previsoke realizirane škode glede na oblikovane rezervacije, več odstopov od dobičkonosnih sklenjenih pogodb kot je pričakovano in večje ali več (katastrofalnih) dogodkov.

Skupina je tveganju premij najbolj izpostavljena na segmentu požarno zavarovanje in zavarovanje druge škode na premoženju (LoB 7). Izpostavljenost mere obsega za tveganje premije se giblje skladno s čisto zasluženo premijo, ki se je v Skupini glede na preteklo obdobje povečala za 91,6 milijona evrov. Pomembno izpostavljenost premijskemu tveganju ima Skupina tudi na zavarovalnem segmentu za stroške zdravljenja (LoB 1), kamor se uvrščajo predvsem zavarovanja dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja.

Podrobnosti o čisti zasluženi premiji Skupine na dan 31. 12. 2023 so prikazane na obrazcu S.05.01, ki je priloga tega poročila.

	v 000 evrih
	2023	2022
Čista zaslužena premija	1.049.763	958.143
-- Požarno zavarovanje in zavarovanje druge škode na premoženju (LoB 7)	233.539	212.612
-- Zavarovanje za stroške zdravljenja (LoB 1)	221.774	213.452
-- Zavarovanje avtomobilske odgovornosti (LoB 4)	181.147	163.097
-- Druga zavarovanja motornih vozil (LoB 5)	171.824	151.000
-- Ostali segmenti neživljenjskih zavarovanj z zdravstvenimi	241.479	217.983

Tabela 13: Izpostavljenost za tveganje premij na ravni Skupine, merjena kot letni obseg čiste zaslužene premije neživljenjskih in zdravstvenih zavarovanj za leti 2023 in 2022

Skupina je tveganju rezervacij najbolj izpostavljena na segmentu zavarovanja avtomobilske odgovornosti (LoB 4). Celotna izpostavljenost Skupine se meri z mero obsega za tveganje rezervacij, ki se izračuna na podlagi višine škodnih rezervacij po upoštevanju pozavarovanja oziroma na podlagi čistih škodnih rezervacij. Na ravni Skupine se ta določi kot vsota mer obsega za tveganje rezervacij vseh zavarovalnih družb in se je glede na preteklo obdobje povečala za 101,4 milijona evrov.

Tabela 14: Izpostavljenost mere obsega za tveganje rezervacij na ravni Skupine za zavarovalna tveganja neživljenjskih in zdravstvenih zavarovanj za leti 2023 in 2022

	v 000 evrih
	2023	2022
Čiste škodne rezervacije	478.575	377.199
-- Zavarovanje avtomobilske odgovornosti (LoB 4)	135.710	125.625
-- Splošno zavarovanje odgovornosti (LoB 8)	54.290	42.394
-- Požarno zavarovanje in zavarovanje druge škode na premoženju (LoB 7)	119.065	80.883
-- Zavarovanje izpada dohodka (LoB 2)	33.558	33.615
-- Ostali segmenti neživljenjskih in zdravstvenih zavarovanj	135.951	94.683

Na ravni Skupine se po standardni formuli katastrofalne dogodke deli na naravne katastrofe, na katastrofe zaradi človeškega ravnanja, na katastrofe iz neproporcionalnega pozavarovanja in na druge katastrofe. Skupna kapitalska zahteva iz tega naslova v največji meri izvira iz zavarovanj neživljenjskih škod, ki nastanejo zaradi nevarnosti poplave, toče in viharja.

TVEGANJE KONCENTRACIJE

Posamezna zavarovalna ali pozavarovalna družba v Skupini obvladuje koncentracijo zavarovalnih tveganj z ustrezno obliko pozavarovanja. Ta temelji na tablicah maksimalnih lastnih deležev posamezne družbe in ne sme presegati maksimalnih lastnih deležev, določenih na ravni Skupine. S spremljanjem in poročanjem o tveganju koncentracije posamezne družbe v Skupini se stremi k vzpostavitvi delujočih postopkov za omejevanje in zmanjšanje verjetnosti nastanka izgube zaradi koncentracije zavarovalnih tveganj.

Zavarovalni segmenti požarno zavarovanje in zavarovanje druge škode na premoženju, zavarovanje za stroške zdravljenja, zavarovanje avtomobilske odgovornosti ter druga zavarovanja motornih vozil predstavljajo koncentracijo obračunane kosmate zavarovalne in sozavarovalne premije na ravni Skupine.

Največ zavarovalnih tveganj neživljenjskih in zdravstvenih zavarovanj je prevzetih na območju Slovenije, zato le-te najbolj vplivajo na poslovanje Skupine.

Prav tako je na ravni Skupine največja koncentracija med naravnimi katastrofami nevarnost toče v Sloveniji, ki ji sledita izpostavljenost viharju in poplavi, prav tako v Sloveniji.

TEHNIKE ZMANJŠEVANJA TVEGANJA

Posamezne zavarovalne družbe v Skupini zmanjšujejo ta tveganja predvsem z različnimi vrstami pozavarovalne zaščite. Za nekatere vrste zavarovalnih nevarnosti je pozavarovalna zaščita na ravni Skupine urejena tudi prek pozavarovalnice v Skupini, če lokalna zakonodaja to omogoča.

Pri večjih zavarovalnih poslih se tveganje prevzema s posamično obravnavo. Za take posle posamezne družbe Skupine del nevarnosti prenesejo na pozavarovalne partnerje izven Skupine z nakupom fakultativne pozavarovalne zaščite, pri čemer upoštevajo tako maksimalne lastne deleže, kot najvišjo možno izgubo, ki je skladna z apetitom po tveganjih.

Za preostanek portfelja je tveganje v pozavarovanje preneseno z nakupom različnih oblik proporcionalnega in neproporcionalnega pozavarovanja. Zmanjševanje tveganj se na ravni Skupine upravlja tudi s prenosom tveganj na pozavarovalnice z dobro bonitetno oceno. Skupina redno spremlja učinkovitost tehnik zmanjševanja tveganja in višino prenesenih tveganj ter vsaj enkrat letno preverja skladnost z apetitom po tveganjih.

OBČUTLJIVOST

Za primerno upravljanje s tveganji matična družba redno izvaja teste občutljivosti tudi na ravni Skupine. V grafu so prikazani učinki šoka premije na solventnostni količnik, pri čemer se upoštevajo učinki tako na lastna sredstva kot na zahtevani solventnostni kapital. Šok premije tako za portfelj neživljenjskih zavarovanj kot tudi zdravstvenih zavarovanj zajema 10 odstotno znižanje mere obsega za tveganje premije. Podobno tudi šok rezervacij zajema 10 odstotno zvišanje mere obsega za tveganje rezervacij, tako na portfelju neživljenjskih kot tudi zdravstvenih zavarovanj.

Graf 4: Test občutljivosti kapitalske ustreznosti Skupine na dan 31. 12. 2023

C.1.2 Življenjska zavarovanja

Na ravni Skupine se iz naslova življenjskih zavarovanj prevzema tveganje umrljivosti, dolgoživosti, invalidnosti in obolevnosti, stroškov, predčasnih prekinitev, revizije pogojev in katastrof življenjskih zavarovanj.

Izpostavljenost posameznemu tveganju življenjskih zavarovanj se meri na podlagi najboljše ocene rezervacij pri tistih policah, ki so posameznemu tveganju izpostavljene.

Na ravni Skupine se tveganja meri po treh ločenih portfeljih življenjskih zavarovanj – portfelj prostovoljnih dodatnih pokojninskih zavarovanj (PDPZ) v fazi varčevanja, portfelj pokojnin PDPZ v izplačevanju in preostanek portfelja življenjskih zavarovanj Skupine, sestavljen iz portfeljev življenjskih zavarovanj zavarovalnih družb v Skupini. Vrednotenje teh tveganj je brez upoštevanja učinka razpršitve med preostankom portfelja in prej navedenima portfeljema.

Ocena tveganj za življenjska zavarovanja na dan 31. 12. 2023 predstavlja 11 odstotkov skupne ocene tveganj Skupine, brez upoštevanja razpršitve.

	v 000 evrih
	2023	2022
Tveganje umrljivosti	12.059	9.503
Tveganje dolgoživosti	10.400	9.401
Tveganje invalidnosti in obolevnosti	351	227
Tveganje predčasne prekinitve	35.825	32.034
Tveganje stroškov izvajanja življenjskih zavarovanj	18.422	18.688
Tveganje revizije	1.194	1.151
Tveganje katastrofe življenjskega zavarovanja	7.144	6.763
Razpršenost	-12.521	-7.184
Zavarovalna tveganja življenjskih zavarovanj	72.874	70.584

Tabela 15: Ocena tveganj Skupine za zavarovalna tveganja življenjskih zavarovanj za leti 2023 in 2022

Ocena tveganj za leto 2023 se je v primerjavi s prejšnjim letom povečala za 2,3 milijona evrov. K spremembi je najbolj prispevalo zvišanje tveganja predčasne prekinitve, ki se je povečalo zaradi povečanega obsega posla in višje pričakovane dobičkonosnosti naložbenih zavarovanj in zavarovanj za primer smrti zaradi modeliranja bodočih valorizacij. Tveganje umrljivosti se je povečalo predvsem na račun večjega števila polic zavarovanj za primer smrti in znižanja krivulje netvegane obrestne mere. Slednje je, poleg spremembe predpostavk, prispevalo tudi k povečanju ostalih tveganj.

Na dan 31. 12. 2023 je ocena tveganj za tveganja iz pogodb življenjskih zavarovanj obeh omejenih skladov znašala 16,4 milijonov evrov.

IZPOSTAVLJENOST TVEGANJU

Spodaj prikazana izpostavljenost tveganjem je predstavljena kot razlika med najboljšo oceno obveznosti iz naslova življenjskih zavarovanj in sredstvi, ki so občutljiva na posamezno tveganje. Izpostavljenost vsebuje tudi neto obveznosti iz naslova škod neživljenjskih zavarovanj, ki se izplačujejo kot rente.

	Tabela 16: Izpostavljenost Skupine za zavarovalna tveganja življenjskih zavarovanj (najboljša ocena) za leti 2023 in
2022
	v 000 evrih

	2023	2022
Tveganje umrljivosti	1.176.393	1.118.425
Tveganje dolgoživosti	1.220.199	1.160.769
Tveganje invalidnosti in obolevnosti	19.657	16.181
Tveganje predčasne prekinitve	1.079.633	1.026.706
Tveganje stroškov izvajanja življenjskih zavarovanj	1.225.360	1.164.871
Tveganje revizije	45.289	42.343
Tveganje katastrofe življenjskega zavarovanja	1.081.579	1.028.169

V letu 2023 se je izpostavljenost zavarovalnim tveganjem življenjskih zavarovanj na ravni Skupine zvišala, predvsem zaradi zvišanja zavarovalno-tehničnih rezervacij, kar je predvsem posledica znižanja krivulje netvegane obrestne mere.

Tveganju umrljivosti je Skupina izpostavljena pri policah, ki krijejo nevarnost smrti in je v trenutku smrti zavarovanca kritje večje od rezervacij iz tega naslova. Največjo izpostavljenost imajo police življenjskih zavarovanj za primer smrti in življenjskih zavarovanj kreditojemalcev, saj so zavarovalne vsote za smrt visoke, zavarovalno-tehnične rezervacije iz tega naslova pa razmeroma nizke. Visoko izpostavljenost imajo iz podobnega razloga tudi police življenjskih zavarovanj z varčevanjem.

Tveganje dolgoživosti na ravni Skupine predstavljajo predvsem izpostavljenosti do polic rentnih in pokojninskih zavarovanj. Pri teh policah je višina osnovne rente določena vnaprej in je fiksna na podlagi vplačanih sredstev in predpostavk, predvsem o predvidenem trajanju preostanka življenja upravičencev. Če pride do občutnega podaljšanja splošne življenjske dobe zavarovane populacije, se verjetnost smrti zniža in s tem narastejo obveznosti na izpostavljenih policah.

Tveganju invalidnosti in obolevnosti so izpostavljene police s kritjem kritičnih in hudih bolezni ter invalidnosti, ki jih sklepajo zavarovalne družbe v Skupini. Problem izpostavljenosti teh polic obravnavanemu tveganju je po vsebini podobna prej opisani izpostavljenosti polic, ki krijejo nevarnost smrti, tveganju smrti.

Tveganju predčasne prekinitve so izpostavljene vse police, kjer pogodbena določila dovoljujejo zavarovalcu, da spremeni polico: izvede delni ali celotni odkup police, kapitalizacijo, spremeni višine kritij ali premij, se odloči, s kolikšnim deležem privarčevanih sredstev bo kupil rento in podobno. Interes Skupine je, da sklenjene police ostanejo po dogovorjenih pogojih v portfelju do izteka ali morebitne realizacije tveganja, ki ga polica krije, medtem ko predčasne prekinitve za Skupino praviloma predstavljajo (razen v izjemnih primerih) poslovno škodljiv dogodek.

Tveganju stroškov je Skupina izpostavljena pri vseh policah življenjskih zavarovanj ter s škodami neživljenjskih in zdravstvenih zavarovanj, ki se izplačujejo kot rente. Predstavlja tveganje morebitnega povečanja vseh tipov dejanskih stroškov glede na vračunane stroške ob sklenitvi, kar ima negativen vpliv na dobičkonosnost portfelja življenjskih zavarovanj Skupine.

Tveganju revizije so izpostavljene škode neživljenjskih in zdravstvenih zavarovanj, ki se izplačujejo v obliki rent. Obdobno izplačilo rente se lahko poviša (največkrat zaradi poslabšanja zdravstvenega stanja upravičenca rente), s čimer se zviša nominalna vrednost obveznosti Skupine.

Tveganju katastrofe življenjskega zavarovanja so izpostavljene vse police, ki krijejo tveganje umrljivosti. To tveganje je podobno tveganju umrljivosti, z razliko, da gre v tem primeru za enoletno povečanje umrljivosti, in ne za njen trajni sistemski dvig.

TVEGANJE KONCENTRACIJE

Skupina povečuje obseg življenjskih zavarovanj, vključno s pokojninskimi, tudi zunaj Slovenije, kljub temu pa je še vedno največja izpostavljenost Skupine do teh zavarovanj v Sloveniji. Velik in razpršen obseg sprejetih tveganj povzroča ugodno izravnavo rizikov.

S širokim naborom produktov življenjskih zavarovanj je zagotovljeno pokritje večine potreb strank in razpršenost med različnimi tipi tveganj, saj stranke pripadajo različnim razredom glede starosti in drugih dejavnikov tveganj.

Koncentracija tveganj se v Skupini upravlja tudi s pozavarovalno zaščito; s pozavarovanjem presežka tveganja se odpravi izpostavljenost posamičnim velikim tveganjem.

TEHNIKE ZMANJŠEVANJA TVEGANJA

Za produkte življenjskih zavarovanj se najpomembnejše obvladovanje zavarovalnih tveganj opravi v fazi njihovega prevzemanja. Postopek sprejema v zavarovanje zajema zdravstveni vprašalnik, finančno sklepanje, pregled obstoječe medicinske dokumentacije in medicinske teste. Obseg in globina tega procesa je odvisna od zavarovalne vsote. Za zavarovalne produkte brez prevzemnega procesa so za zaščito pred predpogodbenim oportunizmom (antiselekcijo) predpisane nizke zavarovalne vsote in karenca. Tekom trajanja polic se izvaja redna spremljava portfelja in zagotavljanje ustrezne usklajenosti sredstev z zavarovalnimi obveznostmi.

Drugi del obvladovanja tveganj se izvaja pri reševanju škodnega zahtevka, ko se medicinska dokumentacija iz prijave škode navzkrižno preverja s podatki iz sklenjene police.

Spremljanje tveganj poteka redno, in sicer z analizo umrljivosti portfelja, obolevnosti in tržne prakse. Posledica teh analiz je tudi najboljša ocena predpostavk za vsa zavarovalna tveganja, ki se nato uporabljajo za izračun rezervacij, novo določanje cen produktov in izračun kapitalske ustreznosti.

Zavarovalna tveganja se obvladuje tudi z ustrezno pozavarovalno zaščito.

OBČUTLJIVOST

Za primerno upravljanje s tveganji Skupina redno izvaja teste občutljivosti.

Graf 5: Test občutljivosti kapitalske ustreznosti Skupine na dan 31. 12. 2023

V zgornjem grafu je predstavljena kapitalska ustreznost Skupine v primeru realizacije posameznega šoka, kot je definiran skladno s standardno formulo.

C.2 Tržno tveganje

Skupina izvaja naložbenje zbrane premije in lastnih sredstev družb v Skupini. Naložbeni portfelji družb Skupine vsebujejo širok nabor različnih finančnih inštrumentov, katerih vrednost je odvisna od stanja finančnih trgov. Tržna tveganja so tveganja nastanka izgube ali neugodne spremembe v finančnem položaju Skupine zaradi nihanj v višini in spremenljivosti tržnih cen sredstev in obveznosti.

Tabela 17: Ocena tveganj za tržna tveganja na ravni Skupine za leti 2023 in 2022

	v 000 evrih
	2023	2022
Tveganje spremembe obrestne mere	5.419	21.214
Tveganje lastniških vrednostnih papirjev	33.664	36.732
Tveganje sprememb cen nepremičnin	52.536	52.145
Tveganje razpona	59.394	70.454
Valutno tveganje	37.153	46.065
Tveganje tržne koncentracije	33.438	50.175
Razpršenost	-56.261	-88.048
Tržna tveganja	165.342	188.737

Tržna tveganja na dan 31. 12. 2023 predstavljajo 25 odstotkov skupne ocene tveganj Skupine, brez upoštevanja razpršitve.

Ocena tveganj se izračuna na ravni Skupine, pri čemer se ocena tveganj iz naslova omejenih skladov prišteje brez razpršitve k oceni tveganj preostalega dela. Na dan 31. 12. 2023 je ocena tveganj za tržna tveganja iz obeh omejenih skladov znašala 19,6 milijona evrov.

Tržna tveganja so se glede na preteklo obdobje znižala za 23,4 milijona evrov.

Finančni trgi so leto 2023 preživeli bolj mirno v primerjavi s predhodnim, medtem ko je bil zavarovalni del portfelja pod močnim vplivom ujm, poplav in zakonskih sprememb glede zdravstvenih zavarovanj. Skupina se je spremenjenim okoliščinam prilagodila tudi v segmentu tržnih tveganj. Dodatno so spremembe pogojene še z računovodskima standardoma MSRP 9 in MSRP 17, ki sta stopila v veljavo.

Skupina je še naprej zasledovala optimalne usklajenosti sredstev in obveznosti. Vzdrževanje visokokvalitetnega portfelja dolžniških naložb ob rahlem znižanju trajanja naložb se je odrazilo v znižanju tveganja razpona za 11,1 milijona evrov. Obrestno tveganje ostaja nizko, glede na predhodno leto pa se je še dodatno znižalo za 15,8 milijona evrov, kar je v precejšnji meri posledica načina izračuna kapitalske zahteve za tveganje obrestnih mer po standardni formuli. Na izračun pomembno vplivajo ravni netveganih obrestnih mer, ki so se v letu 2023 znižale. Skupina je občutljiva na rast netveganih obrestnih mer. Zmanjševanje delniške izpostavljenosti v drugi polovici leta 2023 je rezultiralo v znižanju tveganja lastniških vrednostnih papirjev, kar pa je deloma izničila višja prociklična kapitalska zahteva za tveganje lastniških vrednostnih papirjev. Tveganje nepremičninskih trgov je na ravneh preteklega leta. Znižanje valutnega tveganja pojasnjuje predvsem znižanje neusklajenosti v hrvaški kuni zaradi prevzema evra kot uradne valute v Republiki Hrvaški. Valutno tveganje sicer primarno izhaja iz portfeljev družb v Skupini, katerih osnovna valuta ni evro, delno pa tudi iz neevrskih naložb, katerim je Skupina izpostavljena prek kolektivnih naložbenih podjemov. Znižanje tveganja tržne koncentracije je posledica znižanja vrednosti podjetij (na primer zaradi izplačila dividende), ki na ravni skupine povezanih oseb presegajo mejni prag.

IZPOSTAVLJENOST TVEGANJU

Skupina je izpostavljena tržnim tveganjem predvsem v okviru naložbenih portfeljev, ki krijejo zavarovalne obveznosti oziroma predstavljajo lastne vire sredstev družb Skupine. Skupina je tržnim tveganjem lahko izpostavljena prek direktnih naložb v finančne inštrumente ali pa posredno prek naložb v kolektivne naložbene podjeme. Poglavitna izpostavljenost tržnim tveganjem izhaja iz portfeljev matične družbe. Glede na svojo strukturo naložb je Skupina najbolj izpostavljena tveganju razpona. V spodnji tabeli je prikazana izpostavljenost tržnim tveganjem na strani sredstev.

	v 000 evrih
	2023	2022
Opredmetena osnovna sredstva v posesti za lastno uporabo	131.509	129.627
Nepremičnine (razen za lastno uporabo)	86.516	84.296
Deleži v povezanih podjetjih, vključno z udeležbami	135.508	134.884
Lastniški vrednostni papirji	9.547	23.012
Obveznice	1.805.589	1.756.103
- Državne obveznice	1.178.073	1.111.967
- Podjetniške obveznice	626.480	643.165
- Strukturirani vrednostni papirji	1.035	971
Kolektivni naložbeni podjemi	118.244	133.528
Depoziti, ki niso denarni ustrezniki	62.312	70.485

Tabela 18: Izpostavljenost sredstev Skupine tržnim tveganjem na dan 31. 12. 2023 in 31. 12. 2022

Poročilo o solventnosti in finančnem položaju Skupine Triglav za leto 2023
----------------------------------------------------------------------------	--	--	--

Druge naložbe	955	2.863
Sredstva v posesti v zvezi s pogodbami, vezanimi na indeks ali enoto premoženja	814.404	706.867
Krediti in hipoteke	6.525	5.720
Depoziti pri cedentih	16.954	14.045
Izpostavljenost sredstev tržnim tveganjem	3.188.062	3.061.429

Tabela 19: Izpostavljenost obveznosti Skupine tržnim tveganjem na dan 31. 12. 2023 in 31. 12. 2022

		v 000 evrih
	2023	2022
Izpostavljenost tveganju spremembe obrestnih mer	2.211.801	1.919.985
Izpostavljenost tveganju lastniških vrednostnih papirjev	527.902	412.944
Izpostavljenost tveganju sprememb cen nepremičnin	11.244	10.414
Izpostavljenost tveganju razpona	527.878	412.944
Izpostavljenost valutnemu tveganju	532.240	544.423

Tveganje spremembe obrestne mere je v veliki meri odvisno od usklajenosti sredstev in obveznosti. Obrestnemu tveganju so izpostavljena vsa sredstva in obveznosti, katerih vrednost je odvisna od spremembe tržne netvegane obrestne mere (na primer obveznice, posojila, depoziti, obrestno občutljivi izvedeni finančni instrumenti, obveznosti izhajajoče iz zavarovalnih polic). Obrestno tveganje se na ravni Skupine uravnava z upravljanjem sredstev v odnosu do obveznosti na ravni posamezne družbe oziroma portfelja.

Obrestne mere, ki so v letu 2022 porasle, so se v letu 2023 ustalile in izkazovale nižjo stopnjo nihajnosti. Krivulja evrske netvegane obrestne mere je zavzela manj značilno invertno obliko z najvišjimi ravnmi obrestnih mer na kratkoročnem delu krivulje. Skupina je tržnim razmeram in portfelju zavarovalnih obveznosti primerno prilagodila obrestno občutljivost naložbenih portfeljev. Trajanje obrestno občutljivega naložbenega portfelja Skupine se je skupno znižalo za 0,1 leta, pri čemer pa se je trajanje naložbenih portfeljev, ki krijejo dolgoročne zavarovalne obveznosti, povečalo za okoli 0,5 leta, istočasno pa so se naložbeni portfelji, ki krijejo zavarovalne obveznosti krajših ročnosti in presežna oziroma lastna sredstva, skrajšali. S tem se je izkoristilo relativno višje ravni obrestnih mer na kratkem delu krivulje, z investicijami na daljšem delu krivulje pa dodatno zaprlo obrestno vrzel z obveznostmi, ki so bile beležena v predhodnem letu. Kapitalska zahteva za obrestno tveganje se je glede na preteklo leto tako znižala. Del tega znižanja izhaja tudi iz nekoliko nižjega stresnega premika krivulje obrestnih mer upoštevanega v izračunu obrestnega tveganja zaradi nižjih ravni obrestnih mer ob koncu letošnjega leta.

Tveganju lastniških vrednostnih papirjev so izpostavljene naložbe, katerih vrednost je občutljiva na spremembe ravni oziroma nestanovitnosti delniških trgov. To so predvsem delnice, kolektivni naložbeni podjemi usmerjeni v delnice in izvedeni finančni instrumenti z navezavo na delniške trge. Delniške naložbe Skupina drži z namenom doseganja višjih dolgoročnih donosov in z namenom razpršitve. Ocena delniškega tveganja se je glede na predhodno leto znižala. Znižanje je predvsem posledica znižanja izpostavljenosti kotirajočim lastniškim vrednostnim papirjem na lokalnih delniških trgih z namenom razpršitve. Znižanje je bilo zabeleženo tudi v kolektivnih naložbenih podjemih z delniško navezavo.

Izpostavljenost v segmentu povezanih družb, ki pa ne vplivajo na oceno tveganj lastniških vrednostnih papirjev, je ostala na nivoju primerljivem lanskemu. Ocena tveganj povezanih družb se brez pozitivnih učinkov razpršitve doda skupni kapitalski zahtevi Skupine.

Znižanje izpostavljenosti lastniškim vrednostnim papirjem deloma nevtralizira zvišanje vrednosti simetrične prilagoditve za skoraj 4,5 odstotne točke. Matična družba na ravni Skupine se je lotila popolnega pristopa metode vpogleda na celotnem portfelju kolektivnih naložbenih podjemov.

Tveganje sprememb cen nepremičnin izhaja iz naložbenih nepremičnin, nepremičnin za lastno uporabo, ostalih opredmetenih osnovnih sredstev in nepremičnin v najemu, ki jih imajo družbe Skupine za lastno uporabo. Skupna vrednost nepremičnin Skupine je v primerjavi s preteklim letom skoraj nespremenjena, posledično pa je nespremenjena tudi kapitalska zahteva za to vrsto tržnega tveganja. Skupina je nepremičninskemu tveganju izpostavljena tudi prek naložb v alternativne investicijske sklade. Del tveganja spremembe cen nepremičnin, ki izhaja iz pravic za uporabo nepremičnin v najemu, je nevtraliziran na strani obveznosti.

Tveganje razpona je povezano s pomembnim virom donosa, ki ga Skupina ustvari z upravljanjem obvezniškega portfelja. Izpostavljena so mu le sredstva, saj so obveznosti, z izjemo naložb v zvezi s pogodbami, vezanimi na indeks ali enoto premoženja, vrednotene po krivulji netveganih obrestnih mer. To so predvsem obveznice, posojila in depoziti. Skupina je v primerjavi s preteklim letom znižala izpostavljenost naložbam, ki so izpostavljene tveganju razpona, za 32,1 milijona evrov, pri čemer se je izpostavljenost podjetniškim obveznicam, kamor prištevamo tudi depozite, znižala za 50,6 milijona evrov, izpostavljenost obveznicam drugih držav v lastni valuti države pa se je povečala za 18 milijonov evrov. Omenjene spremembe vključujejo spremembe izpostavljenosti tveganju razpona prek naložb v kolektivne naložbene podjeme dolžniške narave. Povprečna kreditna kvaliteta portfelja je glede na preteklo obdobje ostala nespremenjena, trajanje kreditno občutljivega portfelja pa se je znižalo za približno 0,2 leta, od tega največ v segmentu podjetniških obveznic, približno za 0,6 leta. Znižanje izpostavljenosti dolžniškim naložbam in nižje trajanje naložb ob ohranjeni kreditni kvaliteti sta glavna razloga, da se je tveganje razpona glede na preteklo leto znižalo za 11,1 milijona evrov.

Valutno tveganje na ravni Skupine izhaja iz neusklajene valutne pozicije sredstev in obveznosti. Obveznosti Skupine so denominirane v valutah držav, kjer Skupina posluje, največji del tega pa je v evru. Matična družba na ravni Skupine zasleduje politiko valutne usklajenosti in veliko večino svojih sredstev plasira skladno z valutno strukturo obveznosti. Ocena valutnega tveganja izhaja predvsem iz dolge pozicije v valutah držav, kjer deluje Skupina, kar v največji meri izhaja iz presežkov sredstev nad obveznostmi odvisnih družb v Skupini, ki delujejo v okolju, katerega lokalna valuta ni evro (bosanske marke, srbski dinarji, makedonski denarji).

S 1. 1. 2023 je Republika Hrvaška prevzela evro kot uradno valuto, kar je tudi največji razlog za znižanje valutnega tveganja glede na predhodno leto. Odprte pozicije v drugih valutah so predvsem posledica neevrskih naložb prek kolektivnih naložbenih podjemov z globalno oziroma neevropsko geografsko usmerjenostjo.

TVEGANJE KONCENTRACIJE

Največji delež sredstev Skupine predstavljajo dolžniški vrednostni papirji, ki predstavljajo 55,5 odstotka naložbenega portfelja. Obveznice državnega sektorja predstavljajo 65,2 odstotka obvezniškega dela portfelja, znotraj podjetniškega sektorja pa 56,7 odstotka predstavljajo obveznice finančnega sektorja. Glede na preteklo leto se je relativna izpostavljenost sektorju država v obvezniškem delu portfelja povečala za 1,9 odstotne točke, izpostavljenost finančnemu sektorju pa se je v obvezniškem delu portfelja znižala za 1,5 odstotne točke.

Matična družba na ravni Skupine kontinuirano, na ravni izdajatelja oziroma skupine povezanih izdajateljev, spremlja izpostavljenost in skladnost z limitnim sistemom izpostavljenosti do izdajateljev. Osnova limitnega sistema je standardna formula z mejnimi vrednostmi za tveganja koncentracije glede na bonitetno oceno.

	2023	2022
Finančne in zavarovalniške dejavnosti	44,8 %	46,9 %
Dejavnost javne uprave in obrambe; dejavnost obvezne socialne varnosti	29,8 %	26,0 %
Predelovalne dejavnosti	6,2 %	6,5 %
Dejavnost eksteritorialnih organizacij in teles	5,2 %	6,4 %
Informacijske in komunikacijske dejavnosti	1,6 %	1,6 %
Oskrba z električno energijo, plinom in paro	1,2 %	1,2 %
Ostali sektorji	11,1 %	11,4 %

Tabela 20: Izpostavljenost Skupine po sektorju dejavnosti izdajateljev vrednostnih papirjev

	2023	2022
Slovenija	32,7 %	31,3 %
Nemčija	10,6 %	9,8 %
Francija	5,2 %	4,8 %
Hrvaška	4,9 %	7,4 %
Združene države Amerike	4,1 %	3,9 %
Španija	3,8 %	3,8 %
Luksemburg	3,4 %	4,0 %
Italija	3,3 %	3,1 %
Ostale države	32,0 %	32,0 %
Skupaj	100,0 %	100,0 %

Tabela 21: Izpostavljenost Skupine po državah izdajateljev vrednostnih papirjev

Največjo izpostavljenost do posameznega izdajatelja predstavlja Republika Nemčija. Izpostavljenosti, pri katerih je mejna vrednost za tveganje koncentracije po standardni formuli presežena, so predvsem izpostavljenosti do preostalih družb v Skupini, ki se ne konsolidirajo polno. Znižanje kapitala družbe v dejavnosti upravljanja premoženja zaradi izdatnejše dividende pojasni večji del znižanja tveganja koncentracije glede na preteklo leto. Skupina obravnava obveznice, izdane s strani držav iz evropskega gospodarskega prostora, ki niso denominirane v lastni valuti države izdajateljice, za potrebe izračuna ocene tveganj kot navadne podjetniške obveznice.

TEHNIKE ZMANJŠEVANJA TVEGANJA

Matična družba Skupine je vzpostavila metode in procese z jasno opredeljenimi pristojnostmi in odgovornostmi glede upravljanja s tržnimi tveganji. Z njimi sproti prepoznava, meri, obvladuje in spremlja tržna tveganja. Vzpostavljen sistem omogoča matični družbi kakovostno analiziranje in poročanje o tržnih tveganjih ter pripravo predlogov in izvajanje ukrepov za preprečitev nenadnega zmanjšanja presežka sredstev nad njenimi obveznostmi zaradi sprememb na finančnih trgih, vključno z nepremičninskim trgom. Tako vzpostavljene dobre prakse se z minimalnimi standardi področja upravljanja s tveganji ustrezno prenašajo na odvisne zavarovalne družbe v Skupini, pri čemer se upoštevata velikost in kompleksnost posamezne družbe.

Matična družba in družbe v Skupini imajo pri spremljanju tržnih tveganj opredeljen limitni sistem, ki definira omejitve glede prevzemanja tveganj na najvišji ravni in opredeljuje želeno strukturo naložbenega portfelja in največjo sprejemljivo izpostavljenost do nasprotnih strank in tako omejujejo možnost izgub iz naslova prevzetih tveganj na raven, ki je, glede na kompleksnost poslovnega modela, strateške cilje in kapitalsko moč Skupine, še sprejemljiva. Osnovna načela postavitve limitov izhajajo iz prepoznanih tveganj, ki izhajajo iz dejavnosti upravljanja naložbenega portfelja in trgovanja.

Za zmanjševanje tržnih tveganj se uporablja tehniko ustrezne razpršitve naložbenih portfeljev Skupine, ki po ročnosti in valutni izpostavljenosti posnema oziroma nevtralizira tržne lastnosti portfeljev zavarovalnih obveznosti. Za zmanjševanje tržnih tveganj se po potrebi uporabljajo tudi različni izvedeni finančni instrumenti. Slednji se uporabljajo samo, kadar prispevajo k zmanjševanju tržnih tveganj oziroma omogočajo dodatno fleksibilnost pri upravljanju s premoženjem in pri doseganju učinkov, ki bi bili brez njih relativno težje doseženi. Uporaba tovrstnega instrumentarija se presoja z vidika varnosti, ekonomičnosti in porabe kapitala.

OBČUTLJIVOST

Skupina je v letu 2023 v okviru procesa ORSA izvedla stresne scenarije, v katerih je preverila občutljivost na ekstremne spremembe tržnih parametrov. Rezultati stresnega scenarija za Skupino kažejo, da bi Skupina ostala ustrezno kapitalizirana tudi po stresnih dogodkih.

Analiza občutljivosti solventnostnega količnika Skupine na dan 31. 12. 2023 pokaže, kako bi se solventnostni količnik spremenil v posameznem izoliranem tržnem scenariju. Tržni scenariji so povzeti po obremenitvenih scenarijih, uporabljenih v izračunu kapitalske zahteve za tržna tveganja po standardni formuli.

Graf 6: Test občutljivosti kapitalske ustreznosti Skupine na dan 31. 12. 2023

C.3 Kreditno tveganje

Kreditna tveganja so opredeljena kot nevarnost izgube ali neugodne spremembe v finančnem položaju katerekoli družbe v Skupini, ki so posledica nihanja kreditnega položaja nasprotnih strank in morebitnih dolžnikov, da delno ali v celoti ne izpolnijo svojih finančnih ali pogodbenih obveznosti. Nihanja kreditnega položaja dolžnikov vplivajo na spremembo sredstev Skupine, saj lahko povzročijo znižanje vrednosti ali odpis terjatev, oddanih obveznosti z naslova pozavarovanja oziroma s povečanjem potencialne izpostavljenosti vplivajo na oceno tveganj. Skupina je kreditnim tveganjem izpostavljena v primeru povečane koncentracije do posamezne nasprotne stranke ali skupine povezanih oseb, ki jih povezujejo skupni dejavniki tveganj, kot so bonitetne ocene ali država.

Kreditna tveganja na dan 31. 12. 2023 predstavljajo 7 odstotkov skupne ocene tveganj Skupine, brez upoštevanja razpršitve.

Ocena tveganj se izračuna na ravni Skupine, pri čemer se ocena tveganj iz naslova omejenih skladov prišteje brez razpršitve k oceni tveganj preostalega dela. Na dan 31. 12. 2023 je ocena tveganj za kreditna tveganja iz obeh omejenih skladov znašala 0,7 milijona evrov.

Izpostavljenosti kreditnim tveganjem tipa 1 izhajajo iz izpostavljenosti do nasprotne stranke, ki ima praviloma bonitetno oceno. Izpostavljenosti kreditnim tveganjem tipa 2 pa izhajajo iz izpostavljenosti do nasprotne stranke, ki praviloma nima bonitetne ocene.

Tabela 22: Ocena tveganj Skupine za kreditna tveganja za leti 2023 in 2022

		v 000 evrih
	2023	2022
Tip 1	31.258	32.645
Tip 2	19.445	16.618
Razpršenost	-2.375	-2.154
Kreditna tveganja	48.327	47.110

Ocena tveganj se je leta 2023 povečala za 1,2 milijona evrov zaradi povečanja izpostavljenosti iz naslova terjatev, kar poveča oceno tveganj tipa 2. V izračunu se za neocenjene evropske pozavarovalne partnerje (skladno z Delegirano uredbo) upošteva njihov solventnostni količnik, kar zmanjšuje faktor tveganja pozavarovalnih partnerjev in s tem tudi višino ocene tveganj. Glede na leto 2023 se je kvaliteta portfelja kreditnih tveganj na Skupini izboljšala z vidika boljše razpršenosti izpostavljenosti, se je pa z vidika povprečne bonitetne ocene kreditnega portfelja poslabšala predvsem zaradi zmanjšanja izpostavljenosti do boljše ocenjenih partnerjev, kar je posledica spremembe pogodbe pozavarovalnega kritja.

IZPOSTAVLJENOST TVEGANJU

Izpostavljenosti Skupine do kreditnih tveganj tipa 1 izvirajo do pozavarovalnic iz naslova terjatev za škode iz sprejetega pozavarovanja in sozavarovanja, izterljivih zneskov iz pozavarovanja ter učinka dogovora o pozavarovanju. Prav tako je v tip 1 vključena tudi izpostavljenost do bank iz naslova denarja in denarnih ustreznikov. Izpostavljenosti do kreditnih tveganj tipa 2 pa na ravni Skupine predstavljajo zapadle terjatve iz neposrednih zavarovalnih poslov, terjatve za premijo iz sprejetega pozavarovanja in sozavarovanja ter druge zapadle terjatve. Poleg tega Skupina v zapadlih terjatvah iz zavarovalnih poslov dodatno upošteva tudi tržno vrednost zavarovalnih regresov matične družbe.

Na ravni Skupine se je glede na preteklo leto zmanjšala izpostavljenost do pozavarovateljev, pri čemer ima na zmanjšanje izpostavljenosti največji vpliv sprememba v pogodbah pozavarovalnega kritja. Skupina je bolj izpostavljena do bank kot v letu 2022, prav tako pa se je glede na leto 2022 povečal delež terjatev na Skupini.

Tekom leta 2023 se na ravni Skupine ni opazilo poslabšanja plačilne discipline nasprotnih strank.

TVEGANJE KONCENTRACIJE

Matična družba na ravni Skupine upravlja tveganje koncentracije izpostavljenosti po posameznemu segmentu poslovanja, nasprotni stranki in njeni bonitetni oceni ali državi. Tveganje koncentracije iz naslova kreditnih tveganj se na ravni Skupine ustrezno uravnava s primerno razpršitvijo pozavarovalnih partnerjev, glede na izpostavljenost, obvladujočo družbo partnerja in bonitetno oceno.

Podobno se na ravni Skupine uravnava tudi koncentracije do partnerjev iz naslova finančnih naložb.

V spodnji tabeli je prikazana izpostavljenost Skupine po državah.

Tabela 23: Izpostavljenost Skupine do pozavarovalnih in finančnih partnerjev po državah

	2023	2022
Nemčija	24,8 %	47,9 %
Slovenija	21,2 %	24,3 %
Luksemburg	19,4 %	0,1 %
Francija	6,0 %	5,0 %
Bosna in Hercegovina	5,2 %	4,4 %
Ostale države	23,4 %	18,3 %
Skupaj	100,0 %	100,0 %

Na izpostavljenost do kreditnih tveganj po navadi najbolj vpliva sprememba prijavljenih zavarovalnih škod in potencialnih škod iz naslova katastrof. V letu 2023 je prišlo do manjšega prestrukturiranja izpostavljenosti Skupine po državah predvsem zaradi spremembe partnerjev na obnovljenih pozavarovalnih pogodbah, kar vpliva na vpliv izračuna učinka dogovora o pozavarovanju katastrof. Prav tako je tekom leta prišlo do novih škod, ki so doprinesle k spremembi v profilu izpostavljenosti po državah.

TEHNIKE ZMANJŠEVANJA TVEGANJA

Usmeritev prevzemanja kreditnih tveganj je na ravni Skupine konservativna in temelji na vnaprej definirani pripravljenosti za prevzemanje tveganja, presoji prevzetih tveganj, zagotavljanju kreditne kvalitete in razpršenosti naložbenega portfelja ter upravljanju z izpostavljenostmi iz naslova pozavarovanja, neplačil premij in regresov.

Upravljanje kreditnih tveganj poteka na ravni Skupine po vzpostavljenem procesu, katerega osnova so dobro definiran apetit po tveganjih, krovni kazalniki kreditnih tveganj, limiti, metodologija merjenja tveganj in učinkovit prenos informacij vseh udeležencev, predvsem prevzemnikov tveganj. To omogoča optimalno odločanje in posredno tudi ustrezno upravljanje s kreditnimi tveganji.

Kreditna tveganja naložbenega portfelja se uravnava z nalaganjem denarja, depozitov ter izvedenih finančnih instrumentov v banke in ostale finančne institucije z ustrezno bonitetno oceno, pri čemer se za vsako banko naredi strokovna analiza kreditnih tveganj in se zahteva zadostna stopnja razpršenosti portfelja. Skupina ima s tem namenom vzpostavljen limitni sistem, ki upošteva tako interno kot eksterno oceno bank, na podlagi katere se opredeli največje dovoljene izpostavljenosti do posamezne banke. Ustreznost bank in bančnih skupin se prav tako redno spremlja na podlagi različnih javno objavljenih informacij na trgu. Tako je na ravni vsake odvisne družbe vzpostavljen proces spremljanja in poročanja izpostavljenosti matični družbi, na podlagi katere se ugotavlja njihova izpostavljenost do bank, in posledično tudi na ravni Skupine.

Na ravni Skupine se prevzemanje kreditnih tveganj iz naslova pozavarovanj upravlja s skrbno presojo primernosti poslovnih partnerjev za pozavarovanje in redno spremljanje njihove primernosti (bonitetna ocena, največje dovoljene izpostavljenosti, razpršenost, solventnostni količnik). Pri upravljanju kreditnih tveganj je pomembna ustrezna opredelitev kreditne sposobnosti nasprotne stranke, pri kateri se presoja naslanja na robustno vzpostavljen proces, temelječ na bonitetnih ocenah priznanih bonitetnih agencij ter javno objavljenih solventnostnih količnikov tistih evropskih pozavarovalnic, ki nimajo bonitetne ocene. Za zagotavljanje ustreznosti bonitetnih ocen pozavarovalnih partnerjev, je na Skupini vzpostavljen celovit sistem, v katerem so natančno določena pravila poimenovanja partnerjev, določanje njihovih osnovnih podatkov in natančno določen postopek določanja bonitetne ocene partnerjev, ki je enoten za vse partnerje. Tako so vse družbe v Skupini usklajene pri poimenovanju in določanju bonitetnih ocen pozavarovalnih partnerjev, kar omogoča učinkovito konsolidacijo izpostavljenosti na ravni Skupine. Prav tako je v Skupini vzpostavljen kolegij, ki je sestavljen iz članov različnih strokovnih področij, ki redno spremljajo in pregledujejo usklajenost novih potencialnih pozavarovalnih pogodb z usmeritvami družbe.

Na ravni Skupine se posebej spremlja in omejuje izpostavljenost do nasprotnih strank brez bonitetne ocene ter tiste partnerje, ki jih Skupina za namen solventnosti ne sme uporabljati kot tehniko zmanjševanja zavarovalnih tveganj.

OBČUTLJIVOST

Matična družba Skupine redno analizira občutljivost kreditnih tveganj. Občutljivost kreditnih tveganj iz naslova pozavarovanj se meri prek spremembe bonitetne ocene glavnega pozavarovatelja, pri čemer se ostali parametri izračuna ocene tveganj ne spremenijo. Podobno se meri tudi občutljivost kreditnih tveganj do banke, do katere je Skupina najbolj izpostavljena.

Graf 7: Test občutljivosti kapitalske ustreznosti Skupine na dan 31. 12. 2023

C.4 Likvidnostno tveganje

Likvidnostno tveganje je tveganje izgube, če družba ni sposobna izpolniti svojih obveznosti, ki nastanejo zaradi časovne neusklajenosti prilivov in odlivov, ali pa jih lahko izpolni le s povečanimi stroški. Znotraj likvidnostnega tveganja se spremljata tveganje, ki vključuje tveganje poravnave dospelih in potencialnih obveznosti, in tržno likvidnostno tveganje.

• Tveganje poravnave dospelih in potencialnih obveznosti je tveganje nesposobnosti družbe, da razpolaga z likvidnostno pozicijo, ki ob dospetju omogoča poravnavo njenih obveznosti (vključno z nastalimi nepričakovanimi obveznostmi).
• Tržno likvidnostno tveganje je tveganje izgube zaradi nezmožnosti prodaje sredstva brez večjega vpliva na tržno ceno zaradi neustrezne globine trga ali tržnih motenj.

Družbe v Skupini s sredstvi in obveznostmi upravljajo s ciljem, da so sposobne pravočasno in brez pomembnejšega povečanja stroškov likvidacije izpolniti vse zapadle obveznosti. Družbe tako skrbijo za ustrezno sestavo sredstev, pri čemer svoja sredstva nalagajo na način, ki zagotavlja varnost, kakovost, likvidnost in donosnost celotnega portfelja. Dodatno se pri nalaganju sredstev upošteva tudi naravo in trajanje obveznosti. Za zagotavljanje ustreznega nivoja likvidnostnega tveganja družbe v Skupini praviloma spremljajo tako svoje trenutne kot tudi prihodnje pričakovane denarne tokove sredstev in obveznosti, pri čemer razpolagajo s primerno višino in strukturo likvidnih naložb ter ohranjajo presežek unovčljivih sredstev.

Družbe v Skupini pri upravljanju z likvidnostnim tveganjem upoštevajo lokalno regulativo in minimalne standarde upravljanja s tveganji, ki veljajo na ravni Skupine in s katerimi se vpeljuje tudi usklajen sistem upravljanja z likvidnostnim tveganjem. Poleg internih kazalnikov in kazalnikov, ki izhajajo iz lokalnih regulativ, zavarovalne družbe in pokojninska družba v Skupini spremljajo tudi kazalnike, ki so skupni vsem zavarovalnim družbam v Skupini.

V letu 2023 je večji del zavarovalnih družb v Skupini v okviru lastne ocene tveganj in solventnosti izvedel scenarije likvidnosti, ki so potrdili njihovo likvidnostno moč in ustrezno pripravljenost na stresne scenarije.

IZPOSTAVLJENOST TVEGANJU

Največje izpostavljenosti likvidnostnemu tveganju (po)zavarovalnic v Skupini so primeri katastrofalnih škodnih dogodkov, ki imajo lahko za posledico večja izplačila zavarovalnin, povečanja stopenj predčasnih prekinitev zavarovanj ter nestabilnosti na finančnih trgih. Likvidnostno tveganje se tako lahko odrazi s povečanjem izplačil zavarovalnin, zmanjšanjem prihodkov iz obračunane zavarovalne, sozavarovalne in pozavarovalne premije, zmanjšanjem vrednosti dolžniških in lastniških vrednostnih papirjev, depozitov in denarnih sredstev na tekočih računih pri bankah. Na likvidnostno tveganje ostalih družb v Skupini vplivajo predvsem nestabilnosti na finančnih trgih ter drugi za njih specifični dogodki. V letu 2023 je Skupina navkljub nastanku povečanih izplačil iz naslova ujm, kar je vplivalo predvsem na matično družbo, vseskozi zagotavljala, da se je likvidnostno tveganje nahajalo na nizki ravni.

Izpostavljenost likvidnostnemu tveganju se spremlja na ravni posamezne družbe v Skupini in na tej osnovi se tudi upravlja z likvidnostjo. To omogoča celosten pregled nad likvidnostnim tveganjem, ki upošteva vire likvidnosti in likvidnostne potrebe. Matična družba v Skupini je sistem upravljanja z likvidnostnim tveganjem v letu 2023 nadgradila predvsem na segmentu premoženjskih zavarovanj ter v delu PDPZ sklada z zajamčenim donosom, kjer se je posodobila oziroma vzpostavila metodologija za izračun presežne likvidnosti. Dodatno so bile aktivnosti osredotočene tudi na prenos nadgradenj metodologije in dobrih praks z matične družbe na odvisne družbe v Skupini.

TVEGANJE KONCENTRACIJE

Tveganje koncentracije za likvidnostno tveganje izhaja iz potencialnih, posredno ali neposredno, povezanih dogodkov, ki povzročijo, da se likvidnostno tveganje poveča. Koncentracija likvidnostnega tveganja je na ravni Skupine najbolj izrazita v primeru povečanega likvidnostnega tveganja v matični družbi, vendar ima ta vzpostavljene redne kontrolne procese, ki omogočajo pravočasno zaznavo povečevanja tovrstnih tveganj in ukrepanje.

TEHNIKE ZMANJŠEVANJA TVEGANJA

Z namenom zmanjševanja likvidnostnega tveganja so vzpostavljeni redni procesi upravljanja naložb v skladu z opredeljenimi naložbenimi politikami. Te zagotavljajo vzdrževanje optimalne likvidnosti in redno spremljavo tveganj že ob njihovem prevzemanju, pri čemer se predvsem v zavarovalnih družbah posebna pozornost namenja usklajevanju denarnih tokov naložb z denarnimi tokovi obveznosti, tako po naravi, trajanju kot likvidnosti. Sredstva, ki so namenjena pokritju teh obveznosti, se prilagaja tako, da jih skladno z naložbeno politiko pokrivajo v običajnih razmerah (proces ALM), hkrati pa se ohranja presežek unovčljivih sredstev, ki omogoča poplačilo obveznosti tudi v izjemnih situacijah, ko so potrebe po likvidnosti večje.

Likvidnostno tveganje se redno spremlja tudi na ravni druge obrambne linije v okviru procesa spremljave tveganj, pri čemer se uporablja enotne metode merjenja tega tveganja tako v običajnih kot izjemnih razmerah.

Matična družba ima vzpostavljen tudi načrt za zagotavljanje likvidnosti, v okviru katerega so vnaprej opredeljene pristojnosti in aktivnosti v primeru nastanka likvidnostnih kriz, ter sklenjene repo linije s komercialnimi bankami, kreditne linije in limite na transakcijskih računih, ki predstavljajo enega izmed mehanizmov za varovanje pred likvidnostnim tveganjem v primeru nepričakovanih dogodkov. Dodatno ima matična družba Skupine pri večini večjih zavarovalnih poslov sklenjene pozavarovalne pogodbe s t.i. »pay-as-paid« (plačila škod šele po prejemu plačila z naslova pozavarovanja), »cash-call« (avans s strani pozavarovalnice) in podobnimi klavzulami, s čimer obvladuje likvidnostno tveganje tovrstnih poslov. Z zgoraj navedenim se tudi v primeru izjemnih dogodkov zmanjšuje likvidnostno tveganje.

Posredno zmanjševanje likvidnostnega tveganja vključuje upravljanje s kreditnimi in tržnimi tveganji. Prvo omogoča pregled in nadzor nad limiti do bančnih depozitov in denarnih sredstev na tekočih računih ter nadzor nad kreditno kvaliteto pozavarovalnih partnerjev, drugo pa omogoča pregled nad limiti s področja omejevanja tržnih tveganj ter pregled ustrezne strukture sredstev in obveznosti.

OBČUTLJIVOST

V vseh družbah Skupine se občutljivost likvidnostnega tveganja spremlja z internimi kazalniki likvidnosti, s pomočjo katerih posamezna družba meri, ali ima v primeru običajnih in izjemnih razmer dovolj likvidnih sredstev za kritje zapadlih obveznosti v določenem obdobju. Kazalniki, ki merijo občutljivost likvidnostnega tveganja, se med seboj razlikujejo predvsem po vsebini stresnega scenarija in dolžini stresnega obdobja, v nekaterih primerih pa tudi po višini upoštevanih odbitkov v finančnih naložbah ter pravilih, ki so postavljena s strani lokalnih regulatorjev. Kazalniki likvidnosti se redno izračunavajo in poročajo v okviru četrtletnih poročil o tveganjih ter lastne ocene tveganj in solventnosti.

ZNESEK PRIČAKOVANEGA DOBIČKA V PRIHODNJIH PREMIJAH

Del lastnih sredstev Skupine predstavljajo pričakovani dobički, vključeni v prihodnje premije obstoječih zavarovalnih pogodb. Ti so na ravni Skupine ocenjeni v višini 161,5 milijona evrov. Enaki so seštevku ocen pričakovanih dobičkov, vključenih v prihodnje premije obstoječih zavarovalnih pogodb posameznih družb Skupine. Dobiček posamezne družbe se izračuna na način, da se najboljša ocena denarnih tokov izračuna z in brez upoštevanja pričakovanih premij sklenjenih zavarovanj, pri čemer druge predpostavke ostanejo nespremenjene.

	v 000 evrih
	2023	2022
Življenjska zavarovanja	92.351	62.401
Neživljenjska in zdravstvena zavarovanja	69.119	73.741
Skupaj	161.470	136.142

Tabela 24: Znesek pričakovanega dobička, vključenega v prihodnjih premijah

V primerjavi s preteklim letom se je znesek pričakovanega dobička, vključenega v prihodnjih premijah nematerialno povečal, pri čemer izhaja večina gibanja iz matične družbe.

C.5 Operativno tveganje

Operativna tveganja so tveganja nastanka izgube, ki jo lahko povzročijo neustrezno ali neuspešno izvajanje notranjih procesov, ravnanje zaposlenih, delovanje sistemov ali obvladovanje zunanjih dogodkov in njihovih vplivov, tako v okviru matične družbe, kot drugih družb v Skupini. Vključujejo tveganja s področja informacijske varnosti, s posebnim poudarkom na kibernetskih tveganjih in večjih prekinitvah poslovanja, procesna pravna tveganja, modelsko tveganje in tveganja za neskladnost poslovanja, ravnanja, projektov, izločenih poslov oziroma zunanjega izvajanja storitev.

Operativna tveganja na dan 31. 12. 2023 predstavljajo 8 odstotkov skupne ocene tveganj Skupine, brez upoštevanja razpršitve, in znašajo 51,9 milijona evrov.

Ocena tveganj se izračuna na ravni Skupine, pri čemer se ocena tveganj iz naslova omejenih skladov prišteje brez razpršitve k oceni tveganj preostalega dela. Na dan 31. 12. 2023 je ocena operativnih tveganj iz obeh omejenih skladov znašala 1 milijon evrov.

IZPOSTAVLJENOST TVEGANJU

Na ravni Skupine se aktivno upravlja operativna tveganja in pri tem sproti prepoznava pomanjkljivosti, spremembe in gibanja v notranjem in zunanjem okolju, ki lahko potencialno vplivajo na njihovo povečanje.

Skupina zaradi kibernetskih dogodkov še ni doživela izgube, se pa zaveda njihove vse večje aktualnosti. Ključno za njihovo obvladovanje je redno vzdrževanje ter dodatno nadgrajevanje sistema upravljanja informacijske varnosti. Za povečano prepoznavanje ranljivosti in boljšo pripravljenost na tovrstne dogodke so bili v okviru lastne ocene tveganj in solventnosti v letu 2023 ponovno podrobneje proučene največje kibernetske grožnje in poslovna področja Skupine, ki bi jih te najbolj prizadele. Na podlagi ugotovitev so bili oblikovani ukrepi za izboljšanje varnosti, ki se redno spremljajo.

Skupina prepoznava povišano izpostavljenost tudi tveganjem regulatornih sprememb. Eden od vzrokov so že dalj časa aktualne razširitve in dodatni omejevalni ukrepi na ravni EU in OFAC, ki so posledica vojne v Ukrajini, ter hitre prilagoditve poslovanja na daljavo s (potencialnimi) strankami. Prav tako je izpostavljena tudi tveganjem, povezanim z opravljanjem poslov, danih v zunanje izvajanje (tudi v povezavi z oblačnimi storitvami), ki se jim namenja velik poudarek, s ciljem boljšega upravljanja zunanjega izvajanja ob sočasnem upoštevanju čedalje večjih regulatornih zahtev na tem področju. Skupina sledi trendom razvoja tudi na področju umetne inteligence (AI), pri čemer se v večini družb, razen matične, ta orodja še preučujejo in vzpostavljajo. Hkrati bo zagotovljen tudi ustrezen nadzor nad njimi, vključno z zagotovitvijo skladnosti implementacije in uporabe orodij umetne inteligence z vidika varstva osebnih podatkov, poslovnih skrivnosti, notranjih informacij in informacijske varnosti. Tako so regulatorna tveganja prepoznana kot pomembnejša operativna tveganja, pri čemer se ta tveganja na ravni Skupine ustrezno obvladujejo.

Spreminjajoče se okoliščine na trgu dela postavljajo pred družbe Skupine izzive tudi z vidika kadrovskih tveganj. Družbe zaznavajo povečanje konkurence med podjetji za pridobitev in zadržanje vrhunskih talentov, s hitrimi spremembami v tehnologiji in poslovnem okolju pa se povečuje potreba po zaposlenih z določenimi specializiranimi znanji in veščinami, ki jih na trgu dela primanjkuje. Nove generacije soočajo Zavarovalnico s potrebo po prilagajanju delovnih modelov, bodisi z večjo fleksibilnostjo glede načinov dela ali s spodbujanjem hibridnih modelov dela, ki so v skladu z željami in potrebami zaposlenih. Skupina se prilagaja razmeram na trgu dela in izvaja številne ukrepe z namenom obvladovanja kadrovskih tveganj.

TVEGANJE KONCENTRACIJE

Skupina se zaveda, da se z vidika koncentracije in pomembnosti operativnih tveganj v dobi informatizacije in digitalizacije povečuje vpliv informacijske in komunikacijske tehnologije (IKT) na poslovanje. Skupina in njeno poslovanje sta zelo odvisna od ustreznega delovanja IKT, saj lahko večji kibernetski ali drug informacijski incident ali prekinitev poslovanja močno vplivata na njeno poslovanje. Zato Skupina posebno pozornost namenja nadgradnji ter rednemu vzdrževanju sistema upravljanja informacijske varnosti, s poudarkom na kibernetskih tveganjih, ter motnjam in prekinitvam poslovanja, ki jih upravlja prek sistema upravljanja neprekinjenega poslovanja (SUNP), ki vključuje ustrezno preventivno in naknadno ukrepanje v primeru različnih dogodkov, kot so kibernetski incidenti, naravne nesreče (potres, poplava, in podobno.) in pandemije. Njegov del so načrti neprekinjenega poslovanja za ključne poslovne procese, katerih prekinitev izvajanja bi pomenila največje posledice za Skupino, in načrt okrevanja za informacijsko tehnologijo. Prav tako so v načrtih neprekinjenega poslovanja vključena kadrovska tveganja iz naslova sočasne odpovedi večjega števila zaposlenih ali odpovedi ključnih zaposlenih ter motnje v zagotavljanju storitev s strani zunanjih izvajalcev kot zelo aktualna tveganja, ki lahko v izrednih situacijah povzročijo veliko koncentracijo tveganj. Kadrovska tveganja zaradi možne odsotnosti ključnih zaposlenih ali sočasne odsotnosti večjega števila zaposlenih so bila zmanjšana v času pandemije, ki je zahtevala vzpostavitev pogojev za delo od doma, ta rešitev pa je zmanjšala tudi tveganja iz naslova nedostopnosti lokacij dela na primer zaradi naravnih nesreč. Koncentracija tveganj je bila v letu 2023 s strani družb ponovno podrobneje analizirana z vidika nemotenega oziroma neprekinjenega izvajanja ključnih procesov. Slednje narekuje zadostno število razpoložljivih zaposlenih in zunanjih izvajalcev, lokacij in dovolj sredstev, med katerimi so ključna IKT-sredstva. Za prepoznavanje tovrstnih tveganj so družbe pripravile pregled povezav med ključnimi procesi, zaposlenimi, zunanjimi izvajalci IKT in preostalih storitev ter IKTsredstev, ki podpirajo delovanje dela ali celotnega procesa oziroma več procesov, ter lokacije. V letu 2023 je bilo veliko aktivnosti usmerjenih v centralizacijo informacijske tehnologije ter pripravo dodatnih načrtov okrevanja za posamezne družbe v Skupini. S temi aktivnostmi bodo družbe nadaljevale tudi v prihodnje. Izvajalo se je tudi testiranje omenjenih načrtov.

TEHNIKE ZMANJŠEVANJA TVEGANJA

V družbah Skupine je vzpostavljen sistem notranjih kontrol, s pomočjo katerega se zagotavlja zmanjševanje izpostavljenosti operativnim tveganjem. Z minimalnimi standardi s področja tveganj se v družbah postopoma vpeljuje učinkovit sistem upravljanja z operativnimi tveganji, kot je vzpostavljen v matični družbi, s čimer se zagotavlja njihovo upravljanje tudi na ravni Skupine. Skupina redno spremlja izpostavljenost operativnim tveganjem predvsem na podlagi rednega poročanja realiziranih operativnih škodnih dogodkov in delno tudi prek ključnih kazalnikov operativnih tveganj. V primeru nastanka pomembnih (velikih) ali ponavljajočih se operativnih škodnih dogodkov ter preseganja apetita do operativnih tveganj se pristopi k pripravi preventivnih in naknadnih ukrepov oziroma nadgradnji notranjih kontrol ali uvedbi dodatnih kontrol za zmanjševanje tveganj. Dodatni ukrepi oziroma notranje kontrole imajo vpliv tudi na zmanjšanje izpostavljenosti potencialnim operativnim tveganjem, ki ga nekatere družbe že periodično ocenjujejo. V kolikor se tveganje zniža na ustrezno raven, torej se pomembno tveganje ne ponovi oziroma se zmanjša pogostost ponavljanja istovrstnih manjših škodnih dogodkov, se ukrepe oceni kot uspešne. Tako se na ravni Skupine preverja uspešnost izvajanja ukrepov za zmanjševanje tveganj, s čimer se neprestano zagotavlja zmanjševanje izpostavljenosti operativnim tveganjem. Glavni namen upravljanja z operativnimi tveganji ni njihovo izničenje, temveč njihovo pravočasno prepoznavanje in stroškovno učinkovito zniževanje glede na opredeljeno toleranco.

OBČUTLJIVOST

Na operativna tveganja vpliva zelo veliko dejavnikov, tako notranjih (zaposleni, procesi, interni sistemi) kot zunanjih (zunanji sistemi, zunanji izvajalci in drugi deležniki, zunanji dejavniki in dogodki). Medtem, ko se lahko na notranje dejavnike vpliva z izboljševanjem procesov in notranjih kontrol, se na zunanje dejavnike ne da bistveno vplivati in so tudi težje predvidljivi. Zato Skupina svojo občutljivost na operativna tveganja dodatno testira prek opredelitve in izvajanja stresnih scenarijev, kot so redni testi prenosa informacijskega poslovanja s primarne strežniške lokacije na rezervno lokacijo, vdorni testi, kibernetski scenariji (vdor v informacijski sistem in kraja visoko občutljivih poslovnih informacij in osebnih podatkov, napad z izsiljevalsko programsko kodo »ransomware«, »phishing« vdor) in scenariji iz naslova neprekinjenega poslovanja (scenarij potresa, analiza največjih ranljivosti z vidika koncentracij tveganj po kritičnih procesih z vidika njihovega nemotenega izvajanja). Na podlagi rezultatov testiranj se izvaja stalna nadgradnja sistema upravljanja varovanja informacij. Z rednim izvajanjem in testiranjem vzpostavljenih sistemov varovanja se krepi zavedanje o ranljivostih in s tem zagotavlja boljša pripravljenost družb v Skupini.

C.6 Druga pomembna tveganja

NEFINANČNA TVEGANJA

Med nefinančnimi tveganji so za poslovanje Skupine pomembna strateška tveganja, tveganje ugleda, tveganje Skupine in trajnostna tveganja. Nefinančna tveganja praviloma prihajajo iz zunanjega okolja in so zelo tesno povezana z drugimi tveganji, predvsem operativnimi. Običajno izhajajo iz več realiziranih dejavnikov znotraj in zunaj Skupine.

Strateška tveganja so tveganja nastanka izgube zaradi neustreznih strateških odločitev, nedoslednega izvajanja strateških odločitev in premajhne odzivnosti na spremembe poslovnega okolja. Vključujejo del pravnih in regulatornih tveganj, ki izhajajo iz ključnih sprememb v okolju poslovanja Skupine.

Tveganje ugleda je tveganje izgube obstoječega ali prihodnjega obsega poslovanja ali izgube dobrega imena zaradi negativne podobe o Skupini pri njenih strankah, poslovnih partnerjih, zaposlenih, lastnikih in vlagateljih, nadzornih in drugih državnih organih ter drugi zainteresirani ali splošni javnosti.

Negativni vpliv na ugled je lahko notranji ali zunanji. Z delujočim notranjim kontrolnim sistemom Skupina skrbi, da je njeno poslovanje zakonito, strokovno in etično. Zagotavlja ustrezno kakovost storitev in produktov, dosega finančne cilje, primerno upravlja odnose s ključnimi deležniki ter uresničuje trajnostne zaveze oziroma trajnostne vidike poslovanja. Spoštuje zastavljene okoljske cilje in si prizadeva za spoštovanje neomejene, zdrave konkurence na trgu. Učinkovito upravljanje tveganja ugleda omogoča ohranjanje vodilnega položaja na trgu, ohranjanje oziroma dvig tržne kapitalizacije, lažje reševanje morebitnih kriz in odpornost v negotovih razmerah. Zagotavlja tudi zaupanje, zvestobo in zadovoljstvo deležnikov. Zato je nadaljnje ohranjanje nizke ocene pri tveganju ugleda za Skupino ključno in ima na tem področju zastavljene visoke cilje.

Tveganja Skupine izhajajo iz poslovnega modela matične družbe Skupine, ki deluje kot obvladujoča družba oziroma skupina povezanih oseb. Zajemajo nevarnosti, ki lahko ogrozijo doseganje strateških ciljev zaradi neučinkovitega sistema upravljanja in nezadostnega poznavanja poslovnega okolja njenih družb. Na profil tveganj vplivata tudi pregled in obravnava transakcij med povezanimi družbami in kompleksnost pri obvladovanju tveganj koncentracije. Vsa navedena tveganja se lahko materializirajo v obliki večjih ali manjših odstopanj od poslovnega in finančnega načrta zaradi nastalih izgub oziroma izgubljenih poslovnih priložnosti.

Trajnostna tveganja (tudi tveganja ESG) predstavljajo nabor tveganj Zavarovalnice in družb v Skupini, ki izhajajo iz okoljskih, družbenih in upravljavskih dejavnikov, in lahko imajo negativen vpliv na finančni položaj ali solventnost Zavarovalnice in njenih družb.

• Okoljska tveganja (E) predstavljajo tveganja podnebnih sprememb, pomanjkanja vode, naravnih virov, ogrožanja biotske raznovrstnosti in onesnaženosti. Podnebna tveganja se delijo na fizična tveganja (angl. physical risks) in na tveganja prehoda (angl. transitional risks). Fizična tveganja predstavljajo tveganja finančnih izgub zaradi skrajnih vremenskih dogodkov ali drugih vplivov na okolje, povezanih s podnebnimi spremembami. Tveganja prehoda so povezana s tveganji, ki nastanejo zaradi sprememb pri poslovanju ali v okolju, zaradi ukrepov spodbujanja k prehodu v nizkoogljično gospodarstvo z namenom zmanjšanja človeškega vpliva na podnebne spremembe (med tveganja prehoda sodijo tveganja politik oziroma zakonodajnih podlag, pravna tveganja, tehnološka tveganja, tveganja tržnega razpoloženja in tveganja ugleda.

• Družbena tveganja (S) zajemajo predvsem tveganja, ki izhajajo iz načina poslovanja družb v Skupini glede na zahteve širšega družbenega okolja, zlasti zagotavljanje raznolikosti in enakih možnosti različnih deležnikov, varnost, zdravje in zadovoljstvo zaposlenih ter dobre odnose s strankami, dobavitelji in pogodbenimi partnerji, skrb za lokalne skupnosti in družbo, skrb za človekove pravice ter hkrati tudi skrb za varnost in kvaliteto proizvodov.

• Upravljavska tveganja (G) so tveganja, povezana z neprimerno ali neustrezno vzpostavljenim sistemom upravljanja, predvsem na področju okoljskih in družbenih vidikov. Vključujejo zakonitost delovanja, standarde korporativnega upravljanja, vključno s sistemom upravljanja tveganj in sistemom notranjih kontrol, področje nagrajevanja vodstva družbe, uporabljene poslovne prakse in politiko odnosov z vlagatelji.

Uspešnost poslovanja celotne Skupine je odvisna od celostnega upravljanja trajnostnih tveganj in krepitve zaupanja vseh ključnih deležnikov. Tako je Skupina v skladu s svojim poslanstvom ustvarjanja varnejše prihodnosti, ki jo udejanja tudi s trajnostno usmerjenostjo na ESG področju, v letu 2023 nadalje nadgrajevala sistem upravljanja trajnostnih tveganj. Poleg Politike trajnostnega razvoja Skupine se je javno objavilo tudi Trajnostno politiko investiranja Skupine. Na ravni naložbenega portfelja je vzpostavila spremljavo vrednosti glavnih škodljivih vplivov (PAI kazalniki). Za upravljanje tveganj prehoda je tako za naložbeni, kot zavarovalni portfelj, preučila metodologijo Partnerstva za računovodstvo ogljičnih financ (angl. Partnership for Carbon Accounting Financials, PCAF) in na tej podlagi analizirala svoj portfelj.

V okviru ORSA procesa v letu 2023 je Skupina posebno pozornost namenila prepoznavi in oceni podnebnih tveganj na ravni Skupine. Na podlagi izvedene kvalitativne ocene tveganja podnebnih sprememb na strani sredstev in obveznosti je pričakovano, da bodo v naložbenem delu poslovanja Skupine ta tveganja tako srednjeročno, kot dolgoročno pomembna. Pri tem bo potrebno zlasti naložbene politike za naložbena in pokojninska zavarovanja aktivno prilagajati zelenemu prehodu, saj je za tovrstna zavarovanja še zlasti pomembno tveganje tržnega razpoloženja. Na strani obveznosti je bilo kot največje kratkoročno podnebno tveganje prepoznano fizično tveganje. Na osnovi kvalitativne ocene podnebnih tveganj so družbe pripravile stresni scenarij, ki je zajel tveganja, ki bodo zanje lahko pomembna že v kratkoročnem obdobju. Na osnovi ugotovitev so bili popisani ukrepi za boljše obvladovanje teh tveganj.

S trajnostnimi tveganji je povezano tudi tveganje ugleda Skupine zaradi prilagajanja poslovanja glede na konkurenco, zlasti ob vse večji ozaveščenosti družbe glede pomena trajnostnega poslovanja. Ta prihodnja potencialna tveganja se lahko realizirajo v daljšem časovnem obdobju in vplivajo na vse ključne poslovne procese, pridobivanje in ohranjanje poslov in kadrovskih resursov.

Za Skupino so, poleg že zgoraj izpostavljenega, pomembna tudi ostala Prepoznana prihodnja tveganja. Gre za tveganja, ki se še lahko razvijejo v prihodnje ali pa že obstajajo, vendar še ne sodijo med pomembnejša. Zanje je značilno, da se jih težko ovrednoti, a lahko močno vplivajo na poslovanje. Na podlagi preteklih izkušenj jih ni mogoče napovedati, saj pogosto ni informacij, s katerimi bi se predvidelo pogostost ali višino povzročene škode. Potencialna ali nastajajoča tveganja se pozorno spremljajo in vključujejo v sistem upravljanja tveganj.

C.7 Druge informacije

NAČELO PREUDARNE OSEBE

Družbe Skupine upravljajo sredstva skladno z zakonodajnimi zahtevami, v najboljšem interesu vseh njihovih imetnikov polic in upravičencev ter ostalih deležnikov družb. Premoženje družb Skupine predstavljajo sredstva, ki krijejo zavarovalne obveznosti ter druga presežna sredstva in so razdeljena v različne naložbene portfelje. Pri investiranju sredstev je ključno vodilo razpršitev naložbenih tveganj.

Upravljanje sredstev poteka na način, da se zasledujejo cilji, ki so usklajeni s cilji zavarovancev: čim večja varnost, likvidnost, razpršenost, donosnost in pokritost rezervacij z naložbami ter cilji ostalih deležnikov Skupine.

Sredstva družb v Skupini so naložena tako, da je zagotovljena njihova razpoložljivost.

Za vsak naložbeni portfelj je definirana naložbena politika. Z njimi so v skladu s poslanstvom in toleranco tveganj posameznih portfeljev določeni investicijski cilji, ki zagotavljajo dolgoročno donosnost v skladu s pričakovanim apetitom po tveganjih. Limitni sistem, ki je del naložbenih politik, je zasnovan primarno tako, da hkrati upošteva zahteve in zmožnosti posameznega zavarovalnega portfelja, sekundarno pa tudi družbe in nato Skupine.

Sredstva naložbenih portfeljev povezanih družb se v večjem delu upravljajo centralizirano, v skladu z usmeritvami in omejitvami, opredeljenimi v naložbenih politikah družb v Skupini. Pri upravljanju premoženja se na ravni Skupine zasledujejo dobre prakse upravljanja premoženja.

Posamezna družba Skupine zagotavlja tekočo likvidnost v koordinaciji z upravljavcem. Vrednotenje naložb v portfeljih Skupine je centralizirano, izvajajo ga zadolžene službe matične družbe, in se izvaja po enakih standardih na ravni celotne Skupine.

Varnost in donosnost naložbenih portfeljev ter njihova skladnost s postavljenimi limiti se spremlja na dnevni, tedenski in mesečni ravni.

Struktura finančnih sredstev Skupine ostaja relativno konservativna s poudarkom na naložbah s fiksnim donosom. Prav taki so tudi posamezni portfelji odvisnih družb.

Vsaka posamezna naložba se obravnava s portfeljskega vidika, ki zahteva, da se naložba prvenstveno ocenjuje z vidika vpliva na obstoječa investirana sredstva, njihovo variabilnost in prispevek k donosnosti. Za vsako posamezno naložbo se pregleda oziroma pripravi analiza, katere poglobljenost je odvisna od kompleksnosti posamezne naložbe in njenega deleža v celotnih sredstvih.

Pri nalaganju sredstev družbe v Skupini zasledujejo načelo usklajenosti trajanja sredstev in obveznosti. Tudi pri potencialnem navzkrižju interesov, ko sredstva ene družbe v Skupini upravlja druga družba, je zagotovljeno upoštevanje interesa vseh imetnikov polic in upravičencev.

STRESNI TESTI

Na ravni Skupine se redno opravlja stresne teste za vse pomembne vrste tveganj ter spremlja in vrednoti potencialni vpliv izjemnih dogodkov na profil tveganj ter na solventnost.

Testiranje izjemnih razmer in analiza scenarijev sta del procesa ORSA Skupine. S stresnimi testi matična družba na ravni Skupine ugotavlja učinek hkratne spremembe več parametrov, kot so istočasne spremembe v različnih vrstah tveganj, ki vplivajo na zavarovalni posel in na vrednosti finančnih naložb. Pri analizi možnih učinkov in izpostavljenosti se upošteva dejanska izpostavljenost neugodnim okoliščinam, ki lahko trajajo dlje časa, nenadnim in velikim dogodkom ter kombinaciji prej navedenih okoliščin in dogodkov.

V letu 2023 je matična družba izvedla stresne scenarijske teste, ki so bili zasnovani tako, da v največji meri odražajo trenutna in potencialna tveganja v zunanjem okolju ter poslovanju matične družbe in Skupine.

Scenariji, ki so bili izvedeni na ravni Skupine, zajemajo finančni scenarij nastanka recesije in ohranitve povečane inflacije ter posledičnih negativnih učinkov na finančne trge ter scenarij na področju operativnih tveganj. Posebna pozornost se je namenila analizi vpliva podnebnih sprememb, ki je zajemala kvalitativno in kvantitativno oceno. Na ravni Skupine je bil izveden tudi povratni stresni test, s katerim se je združilo učinke ob nastanku več stresnih testov hkrati.

Poleg matične družbe so redni proces ORSA izvedle tudi vse odvisne družbe Skupine, ki so uspešnost poslovanja in kapitalsko ustreznost ocenjevale tako prek lastnih stresnih testov kot tudi prek stresnih testov, ki jih je za odvisne družbe opredelila matična družba.

DRUGE POMEMBNE INFORMACIJE

Skupina je vse preostale informacije o profilu tveganja razkrila v poglavjih od C.1 do C.6.

D.1	Sredstva
D.2	Zavarovalno-tehnične rezervacije
D.3	Druge obveznosti
D.4	Alternativne metode vrednotenja
15	Druge intormaciie

D. Vrednotenje za namene solventnosti

Za namen solventnosti se sredstva in obveznosti na ravni Skupine vrednotijo po pošteni vrednosti. Pri vrednotenju sredstev in obveznosti se uporabi krivulja netveganih obrestnih mer, ki jo objavi EIOPA, in se ne uporablja nobenih prilagoditev te krivulje.

V spodnji tabeli je predstavljena bilanca stanja Skupine za namen solventnosti in namen računovodskih izkazov. Podrobneje je bilanca stanja Skupine prikazana na obrazcu S.02.01 v prilogi tega poročila.

			v 000 evrih
Bilanca stanja		Vrednost za namen solventnosti	Vrednost za namen računovodskih izkazov
Sredstva		3.656.558	4.080.474
Neopredmetena sredstva	D.1.1	0	54.656
Odložene terjatve za davek	D.1.2	26.640	21.968
Opredmetena osnovna sredstva v posesti za lastno uporabo	D.1.3	131.509	117.974
Naložbe	D.1.4	2.218.670	2.595.348
Sredstva v posesti v zvezi s pogodbami, vezanimi na indeks ali enoto premoženja	D.1.5	814.404	815.590
Krediti in hipoteke	D.1.6	6.525	6.526
Izterljivi zneski iz pozavarovanj	D.1.7	199.077	321.273
Depoziti pri cedentih	D.1.8	16.954	17
Terjatve iz naslova zavarovanj in terjatve do posrednikov	D.1.9	64.101	0
Terjatve iz naslova pozavarovanj	D.1.10	64.218	0
Terjatve (do kupcev, nepovezane z zavarovanjem)	D.1.11	42.360	46.136
Denar in denarni ustrezniki	D.1.12	62.891	89.508
Vsa druga sredstva, ki niso prikazana drugje	D.1.13	9.208	11.479
Obveznosti		2.729.019	3.189.374
Zavarovalno-tehnične rezervacije	D.2	2.472.118	2.990.474
Rezervacije, razen zavarovalno-tehničnih rezervacij	D.3.1	25.083	30.347
Depoziti pozavarovateljev	D.3.2	3.447	17
Odložene obveznosti za davek	D.3.3	23.318	1.866
Zneski, dolgovani kreditnim institucijam	D.3.4	554	647
Finančne obveznosti, razen zneskov, dolgovanih kreditnim institucijam	D.3.5	536	0
Obveznosti iz naslova zavarovanja in obveznosti do posrednikov	D.3.6	32.475	0
Obveznosti iz naslova pozavarovanja	D.3.7	15.525	0
Obveznosti (do kupcev, nepovezane z zavarovanjem)	D.3.8	83.956	89.485
Podrejene obveznosti	D.3.9	45.568	49.994
Vse druge obveznosti, ki niso prikazane drugje	D.3.10	26.440	26.543
Presežek sredstev nad obveznostmi		927.539	891.100

Tabela 25: Bilanca stanja Skupine na dan 31. 12. 2023

V bilanci stanja so prikazane konsolidirane vrednosti postavk, torej so izločene medsebojne transakcije znotraj Skupine. V nadaljevanju so podrobneje opisane metode vrednotenja za namen solventnosti in računovodskih izkazov po posameznih postavkah bilance stanja. Prikazana je tudi primerjava z rezultati iz preteklega obdobja.

D.1 Sredstva

Za vrednotenje sredstev za namen računovodskih izkazov se na ravni Skupine uporablja več metod vrednotenja, ki so skladne z Mednarodnimi standardi računovodskega poročanja, kot jih je sprejela Evropska unija, v nadaljevanju »MSRP« (na primer poštena vrednost, odplačna vrednost, nabavna vrednost, in drugo), medtem ko se za namen solventnosti sredstva vrednotijo le po metodi, ki je skladna z zahtevami Delegirane uredbe in s smernicami EIOPA.

Sredstva, ki so v računovodskih izkazih prikazana na način, ki se razlikuje od zahtev solventnosti, se za namene solventnosti prevrednotijo na pošteno vrednost. Najboljša ocena poštene vrednosti je aktivna tržna kotacija, če pa ta ni na voljo, se poštena vrednost izmeri na podlagi zadnjih transakcijskih cen, če se tržne razmere od zadnjega posla niso pomembno spremenile, ali po modelu vrednotenja diskontiranja pričakovanih denarnih tokov. Kapitalski instrumenti, za katere cena na delujočem trgu ni objavljena in katerih poštene vrednosti ni mogoče zanesljivo izmeriti, se izmerijo po nabavni vrednosti.

V nadaljevanju so predstavljene bilančne postavke sredstev.

D.1.1 Neopredmetena sredstva

Neopredmetena sredstva sestavljajo programska oprema in premoženjske pravice, ki pa se zaradi problematike dokazovanja njihove prave vrednosti za namen solventnosti vrednotijo na nič.

Za namen računovodskih izkazov se neopredmetena sredstva vrednotijo po metodi nabavne vrednosti. Na bilančni datum so sredstva izkazana v višini nabavne vrednosti, znižane za amortizacijski popravek vrednosti in morebitno izgubo zaradi oslabitve. Amortizacijska doba se določi glede na življenjsko dobo sredstva. Poznejše pripoznanje neopredmetenega sredstva je možno, če ustreza opredelitvi neopredmetenega sredstva in merilom za pripoznanje. Neopredmetena sredstva za nedoločeno dobo koristnosti in dobro ime se ne amortizirajo. Za ta sredstva se vsako leto opravi test oslabitve.

			v 000 evrih
Sredstva		Vrednost za namen solventnosti	Vrednost za namen računovodskih izkazov
	2023	2022	2023
Neopredmetena sredstva	0	0	54.656

Tabela 26: Neopredmetena sredstva Skupine

D.1.2 Odložene terjatve za davek

Za namen računovodskih izkazov se odložene terjatve za davek obračunavajo za vse začasne razlike med vrednostjo sredstev za davčne namene ter njihovo knjigovodsko vrednostjo. Izračun odloženih terjatev za davek je narejen po davčni stopnji, za katero se pričakuje, da se bo uporabljala, ko bo terjatev povrnjena.

Odložene terjatve za davek se za namene solventnosti vrednotijo kot vsota vrednosti odloženih terjatev za davek po družbah v Skupini. Slednja se na ravni posamezne odvisne družbe v Skupini določi kot vsota odloženih terjatev za namen računovodskih izkazov in zmnožka lokalne davčne stopnje v državi poslovanja ter razlike med višino sredstev (brez upoštevanja finančnih naložb v povezane družbe in odloženih terjatev za davek) računovodske in tržne bilance stanja posamezne družbe.

			v 000 evrih
Sredstva		Vrednost za namen solventnosti	Vrednost za namen računovodskih izkazov
	2023	2022	2023
Odložene terjatve za davek	26.640	111.205	21.968

Tabela 27: Odložene terjatve za davek Skupine

V primerjavi s preteklim obdobjem se je vrednost odloženih terjatev za davek zmanjšala za 84,6 milijona evrov, predvsem zaradi zmanjšanja na matični družbi v višini 53,9 milijona evrov, na družbi Pozavarovalnica Triglav RE v višini 20,5 milijona evrov, ter družbi Triglav Osiguranje, Zagreb, v višini 7,2 milijona evrov.

D.1.3 Opredmetena osnovna sredstva v posesti za lastno uporabo

Opredmetena osnovna sredstva v posesti za lastno uporabo predstavljajo na ravni Skupine opremo, zemljišča in zgradbe. V tej kategoriji so upoštevane, skladno z MSRP 16, tudi pravice do uporabe sredstev. Te postavke se za namen računovodskih izkazov vrednotijo po amortizirani nabavni vrednosti. Za namen solventnosti se opredmetena osnovna sredstva v posesti za lastno uporabo vrednoti po pošteni vrednosti, razen pravic do uporabe sredstev, ki sledijo vrednotenju za namen računovodskih izkazov.

Razlika med vrednostjo za namen računovodskih izkazov in solventnosti je v različnem zajemu odvisnih družb, ki so za namen računovodskih izkazov polno konsolidirane, za namen solventnosti pa ne. Največji doprinos k razliki iz tega naslova predstavljajo nepremičnine družb Triglav Skladi in Sarajevostan. Dodatno nastane razlika med postavkama zaradi različnega načina vrednotenja.

Matična družba izvaja cenitev nepremičnin prek pooblaščenega cenilca vrednosti nepremičnin Skupine vsako leto. Poštena vrednost nepremičnin je bila določena po stanju na dan 30. 9. 2023. V času od opravljene cenitve do dneva poročanja, ni bilo sprememb, ki bi pomembno vplivale na pošteno vrednost nepremičnin na dan 31. 12. 2023.

			v 000 evrih
Sredstva		Vrednost za namen solventnosti	Vrednost za namen računovodskih izkazov
	2023	2022	2023
Opredmetena sredstva za lastno rabo	131.509	129.627	117.974

Tabela 28: Opredmetena osnovna sredstva v posesti za lastno uporabo Skupine

Vrednost postavke se je v primerjavi s preteklim letom povečala za 1,9 milijona evrov. K povečanju največ prispeva sprememba vrednosti opredmetenih osnovnih sredstev razen zemljišč in zgradb, ki se je v obdobju povečala za 2,7 milijona evrov, za 0,7 milijona evrov pa se je zvišala vrednost pravic do uporabe iz naslova najemov. Vrednost zemljišč in zgradb se je znižala za 1,5 milijona evrov. Ta sprememba vključuje tako učinek novega vrednotenja kot tudi učinek nakupnih oziroma prodajnih transakcij v obdobju.

D.1.4 Naložbe

Naložbe predstavljajo glavni del sredstev v bilanci stanja. Skladno z določili Delegirane uredbe in relevantnimi smernicami so te naložbe vrednotene po pošteni vrednosti.

Vrednotenje finančnih sredstev se v Skupini opravi z uporabo javno objavljenih tržnih cen na aktivnih trgih za isti instrument. Če to ni mogoče, je vrednotenje finančnih sredstev opravljeno z uporabo javno objavljenih podatkov iz aktivnih trgov podobnih instrumentov. Aktivnost trga, to je, ali je trg delujoč ali ne, se za posamezni finančni instrument določa glede na dostopne informacije in okoliščine. Faktorji, ki so pomembni pri oceni aktivnosti trga, so med drugimi: nizko število transakcij v določenem časovnem obdobju, velika volatilnost kotirajočih cen v določenem časovnem obdobju ali med različnimi vzdrževalci trga, visoka razlika v ceni med ponudbo in povpraševanjem, nizko število udeležencev na trgu (manj kot 4). Pomembno sodilo, ki vključuje vse prej naštete faktorje, za aktivnost vrednostnih papirjev je »Bloomberg Valuation Service (BVAL) score«. Nizke vrednosti kazalnika (pod 4) nakazujejo, da trg ni delujoč.

Alternativne metode vrednotenja vključujejo vse metode, ki v modelu vrednotenja v precejšnjem delu uporabljajo parametre, ki niso v celoti pridobljeni iz aktivnih trgov in vključujejo subjektivno komponento.

		v 000 evrih
Sredstva	Vrednost za namen solventnosti	Vrednost za namen računovodskih izkazov
Naložbe	2.218.670	2.595.348
Nepremičnine (razen za lastno uporabo)	86.516	67.923
Deleži v povezanih podjetjih, vključno z udeležbami	135.508	37.808
Lastniški vrednostni papirji	9.547	55.350
Obveznice	1.805.589	2.175.799
Kolektivni naložbeni podjemi	118.244	191.677
Depoziti, ki niso denarni ustrezniki	62.312	65.795
Druge naložbe	955	997

Tabela 29: Naložbe Skupine na dan 31. 12. 2023

D.1.4.1 Nepremičnine (razen za lastno uporabo)

Za vrednotenje naložbenih nepremičnin, to je nepremičnin, ki niso za lastno uporabo, veljajo enaka pravila kot za vrednotenje opredmetenih osnovnih sredstev v posesti za lastno uporabo, ki so opisana v poglavju D.1.3.

Razlika med vrednostjo za namen računovodskih izkazov in solventnosti nastane zaradi različnega načina vrednotenja.

			v 000 evrih
		Vrednost za namen	Vrednost za namen
Naložbe		solventnosti	računovodskih izkazov
	2023	2022	2023
Nepremičnine (razen za lastno rabo)	86.516	84.296	67.923

Tabela 30: Nepremičnine (razen za lastno uporabo) Skupine

Vrednost nepremičnin (razen za lastno uporabo) se je v letu 2023 zvišala za 2,2 milijona evrov. Sprememba vrednosti je v pretežni meri posledica prevrednotenja nepremičnin, kot posledica spremembe poštene vrednosti.

D.1.4.2 Deleži v povezanih podjetjih, vključno z udeležbami

Odvisne družbe so v konsolidiranih računovodskih izkazih polno konsolidirane. Pridružene družbe so v konsolidiranih računovodskih izkazih pripoznane po kapitalski metodi. V bilanci stanja so deleži za namen solventnosti v odvisnih zavarovalnicah, pozavarovalnicah, zavarovalnih holdingih in družbah za pomožne storitve polno konsolidirani. Deleži v strateških finančnih družbah, nestrateških odvisnih družbah in pridruženih družbah pa se vrednotijo po naslednji hierarhiji metod vrednotenja:

a. po privzeti metodi vrednotenja: privzeta metoda vrednotenja (v nadaljnjem besedilu: PMV) predpostavlja vrednotenje z uporabo javno objavljenih tržnih cen na aktivnih trgih za ista sredstva.

b. po prilagojeni kapitalski metodi: s prilagojeno kapitalsko metodo se deleži v povezanih podjetjih vrednotijo glede na delež udeleženega podjetja v presežku sredstev nad obveznostmi povezanega podjetja. Pri izračunu presežka sredstev nad obveznostmi za povezana podjetja se posamezna sredstva in obveznosti podjetij vrednotijo skladno s principi Solventnosti 2 (angl. adjusted equity method, v nadaljnjem besedilu: AEM S2). Pri izračunu presežka sredstev nad obveznostmi za povezana podjetja, ki niso zavarovalnice ali pozavarovalnice, se lahko uporabi kapitalska metoda, kot je predpisana v skladu z MSRP, pri čemer pa se vrednost dobrega imena in drugih neopredmetenih sredstev odšteje od vrednosti povezanega podjetja, (angl. adjusted equity method, v nadaljnjem besedilu: AEM S1).

c. po prilagojenih cenah iz aktivnih trgov za podobna sredstva ali po alternativnih metodah vrednotenja: če uporaba metod vrednotenja iz odstavkov (a) in (b) ni mogoča, se deleži v povezanih podjetjih, ki pa ne smejo biti odvisne družbe, ovrednotijo na podlagi alternativne metode vrednotenja (angl. alternative valuation method, v nadaljnjem besedilu: AVM), ki jo Skupina uporablja pri pripravi konsolidiranih računovodskih izkazov. V takih primerih se od vrednosti povezanega podjetja odšteje vrednost dobrega imena in drugih neopredmetenih sredstev.

Deleži v drugih povezanih družbah, ki se ne konsolidirajo polno, so ovrednoteni po prilagojeni kapitalski metodi. Izjema sta lastniška deleža v družbi Nama, d.d., in družbi Alifenet, d.o.o., ki sta ovrednotena z alternativno metodo vrednotenja. V primeru družbe Nama, d.d., alternativni model vrednotenja tesno sledi prilagojeni kapitalski metodi z uporabo poštene vrednosti sredstev in obveznosti.

V spodnji tabeli so navedene vrednosti kapitalskih deležev Skupine v povezanih družbah po metodah vrednotenja za namen solventnosti.

			v 000 evrih
Način vrednotenja	Vrednost za namen solventnosti		Vrednost za namen računovodskih izkazov
	2023	2022	2023
PMV	0	0	0
AEM S1	124.338	124.713	0
AVM	11.170	10.171	37.808
Skupaj	135.508	134.884	37.808

Tabela 31: Vrednosti kapitalskih deležev Skupine v povezanih družbah po metodah vrednotenja

Največja razlika med vrednostjo postavke za namen solventnosti in za namen računovodskih izkazov je v različnem zajemu odvisnih družb, ki so polno konsolidirane v Skupini. V postavki za namen solventnosti so poleg pridruženih družb vključene tudi nestrateške odvisne družbe in strateške finančne družbe - Triglav Skladi, Triglav pokojninska družba in Triglav penzisko društvo, Skopje. Kapitalska metoda za namen računovodskih izkazov je v zgornji tabeli prikazana z oznako AVM.

Tabela 32: Deleži v povezanih podjetjih, vključno z udeležbami, Skupine

			v 000 evrih
Naložbe	Vrednost za namen solventnosti		Vrednost za namen računovodskih izkazov
	2023	2022	2023
Deleži v povezanih podjetjih	135.508	134.884	37.808

Vrednost deležev v povezanih podjetjih se je v letu 2023 povečala za 0,6 milijona evrov. K povečanju največ doprinese prevrednotenje družbe Triglav, pokojninska družba, d.d., zaradi ugodnega razvoja finančnih trgov, največji nasprotni učinek na višino postavke pa ima prevrednotenje deleža v družbi Triglav Skladi, d.o.o., predvsem na račun izplačila dividende matični družbi.

D.1.4.3 Lastniški vrednostni papirji

Naložbe v lastniške vrednostne papirje (razen povezanih družb) se, če zanje obstaja delujoči trg, vrednotijo po zaključnem tečaju na borzi. V primeru nedelujočega trga vrednost naložbe določa zadnji znani tečaj, če zdrži ocena o nespremenjenosti gospodarskih okoliščin od zadnjega posla, cena z likvidnega sivega trga oziroma model ocenjevanja vrednosti. Ocenjevanje vrednosti po modelu se izvaja interno oziroma prek pooblaščenih cenilcev vrednosti, glede na lastnosti ocenjevane naložbe pa ustrezne metode vrednotenja vključujejo metodo diskontiranih denarnih tokov, metodo primerljivih kazalnikov vrednosti in metodo čiste vrednosti sredstev. Izjemoma, v primerih nematerialnosti posamezne naložbe in skupne vrednosti tako ocenjenih sredstev, so naložbe vrednotene po nabavni vrednosti. Vrednotenje za namen računovodskih izkazov načeloma ne odstopa od vrednotenja za namen solventnosti.

Razlika med vrednostjo za namen računovodskih izkazov in solventnosti je v različnem zajemu odvisnih družb, ki so polno konsolidirane v Skupini. Največji doprinos k razliki predstavlja portfelj družbe Triglav, pokojninska družba.

			v 000 evrih
Naložbe	Vrednost za namen solventnosti		Vrednost za namen računovodskih izkazov
	2023	2022	2023
Lastniški vrednostni papirji	9.547	23.012	55.350
Lastniški vrednostni papirji, ki kotirajo na borzi	5.130	17.728	50.924
Lastniški vrednostni papirji, ki ne kotirajo na borzi	4.417	5.283	4.426

Tabela 33: Naložbe Skupine v lastniške vrednostne papirje

Vrednost lastniških vrednostnih papirjev se je v letu 2023 zmanjšala za 13,5 milijona evrov. Znižanje večinoma izhaja iz segmenta kotirajočih vrednostnih papirjev in je predvsem posledica odprodaj nekaterih naložb zaradi razpršitve iz lokalnega trga.

D.1.4.4 Obveznice

Za namen računovodskih izkazov se obveznice vrednotijo skladno z zahtevami računovodske kategorije, v katero so razvrščene ob pripoznanju (»Po pošteni vrednosti prek poslovnega izida«, »Po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa«, »Po odplačni vrednosti«). Naložbe v računovodski kategoriji »Po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa« oziroma »Po pošteni vrednosti prek poslovnega izida« so vrednotene po pošteni vrednosti. Naložbe razporejene v računovodsko kategorijo »Po odplačni vrednosti« pa so vrednotene po odplačni vrednosti.

Če je naložba tržna (kotira na delujočem trgu), njeno pošteno vrednost predstavlja zaključni tečaj s tega trga (Bloomberg Valuation Service – BVAL, lokalna borza vrednostnih papirjev, tečaj organizatorja trga). Če pa trg ni delujoč – transakcije se ne izvajajo dovolj pogosto in v zadostnem obsegu, da bi se redno zagotavljale informacije o cenah, se pošteno vrednost določa s tehnikami ocenjevanja vrednosti:

a) ceno določa zadnji sklenjen posel, če zdrži ocena, da se gospodarske okoliščine od zadnjega posla niso pomembno spremenile,

b) model vrednotenja.

Poglavitni parameter modela vrednotenja naložb iz sklopa monetarnih postavk (sedanja vrednost pogodbenih denarnih tokov) je diskontna krivulja, ki je sestavljena iz netvegane obrestne mere za posamezno valuto, in kreditnega pribitka, ki je lasten izdajatelju oziroma skupini izdajateljev. Pri določitvi posamezne diskontne krivulje se v največji možni meri uporablja nepopravljene podatke s finančnih trgov. Pri kompleksnejših finančnih instrumentih, na primer sestavljenih vrednostnih papirjih oziroma obveznicah z odpoklicnimi opcijami se za vrednotenje uporabljajo specializirani modeli, ki lahko zahtevajo tudi dodatne parametre (volatilnost, korelacije, in tako dalje). Za namen solventnosti se vse obvezniške naložbe vrednotijo po pošteni vrednosti.

			v 000 evrih
Naložbe	Vrednost za namen solventnosti		Vrednost za namen računovodskih izkazov
	2023	2022	2023
Obveznice	1.805.589	1.756.103	2.175.799
Državne obveznice	1.178.073	1.111.967	1.360.175
Podjetniške obveznice	626.480	643.165	814.588
Strukturirani vrednostni papirji	1.035	971	1.035

Tabela 34: Naložbe Skupine v obveznice

Vrednost obveznic se je v letu 2023 zvišala za 49,5 milijona evrov. Zvišanje postavke sestavlja 105,8 milijona pozitivnega prevrednotenja ter 56,3 milijona evrov odlivov. Glavnina pozitivnega prevrednotenja izhaja iz segmenta državnih obveznic, s katerim so primarno krite najdaljše zavarovalne obveznosti. Odlivi iz segmenta podjetniških obveznic so v obdobju znašali 46,7 milijona evrov, v državnem segmentu pa so bili beleženi odlivi v višini 9,5 milijona evrov.

Razlika med vrednostjo za namen računovodskih izkazov in solventnosti je v različnem zajemu odvisnih družb, ki so polno konsolidirane v Skupini. Največji doprinos k razliki predstavlja pretežno obvezniški portfelj družbe Triglav, pokojninska družba. Dodatno zaradi različnega načina vrednotenja naložb, ki so v računovodskih izkazih razvrščene v kategorijo »Po odplačni vrednosti« nastane za 6,1 milijona evrov razlike do vrednosti za namen solventnosti.

D.1.4.5 Kolektivni naložbeni podjemi

Kolektivni naložbeni podjemi se za namen računovodskih izkazov kot tudi za namen solventnosti vrednotijo, kot je zapisano v poglavju D.1.4.3. Dodatno nekotirajočim skladom določa ceno zaključni tečaj izdajatelja sklada.

			v 000 evrih
		Vrednost za namen	Vrednost za namen
Naložbe	solventnosti		računovodskih izkazov
	2023	2022	2023
Kolektivni naložbeni podjemi	118.244	133.528	191.677

Tabela 35: Naložbe Skupine v kolektivne naložbene podjeme

Vrednost postavke se je v letu 2023 znižala za 15,3 milijona evrov. Iz kolektivnih podjemov z delniško usmeritvijo je bilo v obdobju za 10 milijonov evrov odlivov, iz skladov z dolžniško usmeritvijo za 27,2 milijona evrov odlivov, v alternativne investicijske sklade pa je bilo dodatno investiranih za 22,3 milijona evrov. Kolektivni podjemi po računovodskem standardu MSRP 9 zahtevajo obravnavo, ki z vidika nihajnosti rezultata zavarovalnice ni optimalna.

Razlika med vrednostjo za namen računovodskih izkazov in solventnosti je v različnem zajemu odvisnih družb, ki so polno konsolidirane v Skupini. Največji doprinos k razliki predstavljata portfelj družbe Triglav Skladi, ki pretežno vsebuje kolektivne naložbene podjeme, in portfelj družbe Triglav pokojninska družba.

D.1.4.6 Depoziti, ki niso denarni ustrezniki

Za namen računovodskih izkazov se depoziti, ki niso denarni ustrezniki, vrednotijo po odplačni vrednosti. Za namen solventnosti se te naložbe vrednotijo po pošteni vrednosti. Poštena vrednost je ocenjena z modelom vrednotenja, kot je zapisano v poglavja D.1.4.4.

Razlika med vrednostjo za namen računovodskih izkazov in solventnosti je v različnem zajemu odvisnih družb, ki so polno konsolidirane v Skupini.

			v 000 evrih
Naložbe		Vrednost za namen solventnosti	Vrednost za namen računovodskih izkazov
	2023	2022	2023
Depoziti, ki niso denarni ustrezniki	62.312	70.485	65.795

Vrednost postavke se je v letu 2023 glede na predhodno leto znižala za 8,2 milijona evrov. Izpostavljenost naložbenemu razredu se je povečala v družbah s sedežem v Bosni in Hercegovini, Srbiji in Makedoniji, kjer je naložbeni nabor lokalnega trga bolj skop in predvsem slabše likviden, občutno pa se je znižala na matični družbi Skupine in na Hrvaškem zaradi odpoklica depozita do bivše Sberbank Hrvaška.

D.1.4.7 Druge naložbe

Druge naložbe v Skupini predstavljajo sredstva v škodnih skladih in druge finančne naložbe, ki niso razvrščene v katero od preostalih kategorij v prejšnjih poglavjih. Vrednost teh sredstev za namen solventnosti sledi vrednosti, kot je uporabljena za pripravo računovodskih izkazov.

			v 000 evrih
Naložbe	Vrednost za namen solventnosti		Vrednost za namen računovodskih izkazov
	2023	2022	2023
Druge naložbe	955	2.863	997

Tabela 37: Druge naložbe Skupine

V letu 2023 se je vrednost drugih naložb znižala. Umetniška dela so bila iz te naložbene kategorije prestavljena med opredmetena osnovna sredstva.

D.1.5 Sredstva v posesti v zvezi s pogodbami, vezanimi na indeks ali enoto premoženja

Sredstva v posesti v zvezi s pogodbami, vezanimi na indeks ali enoto premoženja, so sredstva iz naslova zavarovalnih ali naložbenih produktov, kjer zavarovanec prevzema naložbeno tveganje. Ta sredstva se za namen solventnosti vrednotijo po pošteni vrednosti, za namen računovodskega poročanja pa so možni tudi drugi načini vrednotenja, ki so skladni s posamezno računovodsko kategorijo (na primer vrednotenje po odplačni vrednosti za sredstva razporejena v računovodsko kategorijo »Po odplačni vrednosti«).

Tabela 38: Sredstva v posesti v zvezi s pogodbami, vezanimi na indeks ali enoto premoženja Skupine

			v 000 evrih
Sredstva	Vrednost za namen solventnosti		Vrednost za namen računovodskih izkazov
	2023	2022	2023
Sredstva v posesti v zvezi s pogodbami, vezanimi na indeks ali enoto premoženja	814.404	706.867	815.590

Gibanje sredstev v postavki je primarno vezano na gibanje višine zavarovalnih obveznosti. Le-te so lahko volatilne zaradi prilivov oziroma odlivov iz naslova premij in izplačil, deloma pa tudi zaradi gibanja vrednosti obveznosti, pogojenega z gibanjem indeksov oziroma referenčnih vrednosti, na katere je vrednost obveznosti vezana. Zvišanje vrednosti naložb je v precejšnjem delu posledica pozitivnega prevrednotenja naložb.

D.1.6 Krediti in hipoteke

Kredite in hipoteke se za namen računovodskih izkazov vrednoti po odplačni vrednosti. Za namen solventnosti so ta sredstva ovrednotena z modelom vrednotenja, ki predvsem temelji na tržnih predpostavkah o diskontni stopnji. Kreditni pribitek, ki je sestavni del diskontne stopnje, je določen za vsakega izdajatelja posebej.

Tabela 39: Krediti in hipoteke Skupine

			v 000 evrih
Sredstva		Vrednost za namen solventnosti	Vrednost za namen računovodskih izkazov
	2023	2022	2023
Krediti in hipoteke	6.525	5.720	6.526
Posojila, vezana na police	5.696	4.829	5.693
Krediti in hipoteke posameznikom	830	891	826
Drugi krediti in hipoteke	0	0	0

V letu 2023 se vrednost vseh kreditov in hipotek ni pomembno povečala.

D.1.7 Izterljivi zneski iz pozavarovanj

Vsaka zavarovalna ali pozavarovalna družba v Skupini skladno z lastno metodologijo določi znesek izterljivih zneskov iz pozavarovanj.

Za namen solventnosti se glede na meje zavarovalnih in pozavarovalnih pogodb določi izterljive zneske pozavarovalnih pogodb, ki se na njih nanašajo. Izterljivi zneski iz pozavarovanj se pri obveznostih neživljenjskih in zdravstvenih zavarovanj izračunavajo ločeno za obveznosti premijske in škodne rezervacije. Za škode neživljenjskih in zdravstvenih zavarovanj, ki se izplačujejo kot rente, so izterljivi zneski iz pozavarovanj v Skupini prikazani na postavki življenjskih zavarovanj.

			v 000 evrih
Sredstva	Vrednost za namen solventnosti		Vrednost za namen računovodskih izkazov
	2023	2022	2023
Izterljivi zneski iz pozavarovanj	199.077	130.709	321.273
Neživljenjska in zdravstvena zavarovanja	197.678	123.107	321.273
Življenjska zavarovanja	1.399	7.602	0

Tabela 40: Izterljivi zneski iz pozavarovanj Skupine

V letu 2023 so izterljivi zneski iz pozavarovanj narasli za 69,4 milijona evrov ob rasti najboljše ocene za škode neživljenjskih in zdravstvenih zavarovanj zaradi neugodnega škodnega dogajanja.

D.1.8 Depoziti pri cedentih

Depoziti pri cedentih v Skupini predstavljajo depozite pozavarovalnic, dane cedentom iz naslova pozavarovalnih pogodb.

Za namen računovodskih izkazov se vrednotijo po odplačni vrednosti, po metodi efektivnih obresti in se deloma netirajo znotraj zavarovalno-tehničnih rezervacij po pravilih računovodskega standarda MSRP 17. Za namen solventnosti se vrednotijo enako in so prikazane kot svoja bilančna postavka.

Tabela 41: Depoziti pri cedentih Skupine

			v 000 evrih
Sredstva		Vrednost za namen solventnosti	Vrednost za namen računovodskih izkazov
	2023	2022	2023
Depoziti pri cedentih	16.954	14.045	17

V letu 2023 so se v primerjavi s prejšnjim letom zaradi rasti poslovanja pozavarovalnice v Skupini povečali depoziti pri cedentih.

D.1.9 Terjatve iz naslova zavarovanj in terjatve do posrednikov

Terjatve iz naslova zavarovanj in terjatve do posrednikov se za namen računovodskih izkazov ne spremlja več pod svojo postavko. Te terjatve so za namen računovodskih izkazov po novem MSRP 17 standardu del zavarovalno-tehničnih rezervacij.

Za namen solventnosti se vrednotenje postavke meri po odplačni vrednosti, po metodi efektivnih obresti. V to postavko se za namen solventnosti zajame le zapadle zavarovalne terjatve, saj so nezapadle terjatve do zavarovalcev za namen solventnosti vključene v izračun najboljše ocene in so ustrezno temu izločene iz te postavke.

Dodatno so v to postavko za namen solventnosti vključene tudi zapadle terjatve iz sprejetega pozavarovanja in sozavarovanja ter tržna vrednost zavarovalnih regresov.

			v 000 evrih
Sredstva	Vrednost za namen solventnosti		Vrednost za namen računovodskih izkazov
	2023	2022	2023
Terjatve iz naslova zavarovanj in terjatve do posrednikov	64.101	68.953	0

Tabela 42: Terjatve iz naslova zavarovanj in terjatve do posrednikov Skupine

Konec leta 2023 se je vrednost te postavke zmanjšala za 4,9 milijona evrov. Glavnina razlike izhaja iz spremembe postavke na Zavarovalnici, kar je posledica spremembe metodologije zajema podatkov zaradi uvedbe MSRP 17. Tako sta za namen solventnosti postavki »Druge terjatve iz neposrednih zavarovalnih poslov« ter »Druge kratkoročne terjatve iz zavarovalnih poslov« po novem zajeti v postavki »Terjatve« (do kupcev, nepovezane z zavarovanjem), ki je podrobneje predstavljena v poglavju D.1.11 tega poročila.

D.1.10 Terjatve iz naslova pozavarovanj

Terjatve iz naslova pozavarovanj se za namen solventnosti meri po odplačni vrednosti, po metodi efektivnih obresti. Te terjatve so za namen računovodskih izkazov po novem MSRP 17 standardu del obveznosti iz zavarovalnih pogodb.

			v 000 evrih
Naložbe	Vrednost za namen solventnosti		Vrednost za namen računovodskih izkazov
	2023	2022	2023
Terjatve iz naslova pozavarovanj	64.218	17.579	0

Tabela 43: Terjatve iz naslova pozavarovanj Skupine

V letu 2023 so se sredstva na tej postavki na Skupini povečala za 46,6 milijona evrov, kar v večini izhaja iz povečanja terjatev za škode iz naslova ujm v Sloveniji v opazovanem obdobju, ki so bile v veliki meri pozavarovane.

D.1.11 Terjatve (do kupcev, nepovezane z zavarovanjem)

Terjatve (do kupcev, nepovezane z zavarovanjem) zajemajo terjatve iz financiranja, preostali del pa predstavljajo terjatve iz poslovanja (terjatve do kupcev). Za namen računovodskih izkazov se te terjatve praviloma merijo po odplačni vrednosti, po metodi efektivnih obresti. Za namen solventnosti se vrednotijo na enak način. Razlika med vrednostjo za namen računovodskih izkazov in solventnosti je v različnem zajemu odvisnih družb, ki so polno konsolidirane v Skupini.

Tabela 44: Terjatve (do kupcev, nepovezane z zavarovanjem) Skupine

			v 000 evrih
Sredstva	Vrednost za namen solventnosti		Vrednost za namen računovodskih izkazov
	2023	2022	2023
Terjatve (do kupcev, nepovezane z zavarovanjem)	42.360	21.801	46.136

V letu 2023 so se terjatve (do kupcev, nepovezane z zavarovanjem) na Skupini povečale za 20,6 milijona evrov. Povečanje izhaja iz spremembe zajema podatkov, ki je posledica spremembe MSRP standarda ter spremembe metodologije zajema terjatev v obveznostih iz zavarovalnih pogodb tekom opazovanega obdobja na matični družbi. V letu 2023 se tako dodatno v tej postavki upoštevajo še druge terjatve iz neposrednih zavarovalnih poslov ter druge kratkoročne terjatve iz zavarovalnih poslov.

D.1.12 Denar in denarni ustrezniki

Denar in denarni ustrezniki vsebujejo denarna sredstva na računih pri bankah in gotovino v blagajnah. Ta postavka se za oba namena vrednotenja vrednoti po nominalni vrednosti, vrednosti pa se razlikujejo zaradi različnega zajema družb v konsolidacijo.

			v 000 evrih
Sredstva		Vrednost za namen solventnosti	Vrednost za namen računovodskih izkazov
	2023	2022	2023
Denar in denarni ustrezniki	62.891	56.171	89.508

Tabela 45: Denar in denarni ustrezniki Skupine

V letu 2023 so se vrednosti na tej postavki povišale, najbolj v portfeljih matične družbe Skupine, najbolj pa so se znižale v portfeljih zavarovalnih družb v Bosni in Hercegovini.

D.1.13 Vsa druga sredstva, ki niso prikazana drugje

Postavka zajema kratkoročne aktivne časovne razmejitve, sredstva vložena v računalniške programe za Skupino, zaloge in druga sredstva. Vrednotenje za namen računovodskih izkazov je enako kot za namen solventnosti. Razlika med vrednostjo za namen računovodskih izkazov in solventnosti je v različnem zajemu odvisnih družb, ki so polno konsolidirane v Skupini. Poleg tega se tudi za oba namena vrednotenja uporabi različna klasifikacija postavk bilance stanja.

			v 000 evrih
Naložbe		Vrednost za namen solventnosti	Vrednost za namen računovodskih izkazov
	2023	2022	2023
Vsa druga sredstva, ki niso prikazana drugje	9.208	6.400	11.479

Tabela 46: Vsa druga sredstva Skupine, ki niso prikazana drugje

V letu 2023 se je vrednost vseh drugih sredstev Skupine, ki niso prikazana drugje, povečala za 2,8 milijona evrov.

D.2 Zavarovalno-tehnične rezervacije

Zavarovalno-tehnične rezervacije predstavljajo višino obveznosti Skupine iz naslova zavarovalnih pogodb. Na ravni posamezne zavarovalne družbe je njihova vrednost za namen solventnosti enaka vsoti najboljše ocene in dodatka za tveganje, ki se izračunata ločeno. Najboljša ocena ustreza sedanji vrednosti pričakovanih bodočih denarnih tokov iz naslova zavarovalnih pogodb. Za izračun sedanje vrednosti bodočih denarnih tokov se uporabi ustrezna krivulja netvegane obrestne mere. Družbe v Skupini ločeno računajo zavarovalno-tehnične rezervacije za neživljenjska in zdravstvena zavarovanja ter življenjska zavarovanja, ki jih razporedijo glede na izbrano metodo izračuna.

Na ravni Skupine se zavarovalno-tehnične rezervacije izračuna kot vsoto najboljših ocen zavarovalnih obveznosti posameznih (po)zavarovalnih družb v Skupini, zmanjšano za medsebojne transakcije znotraj Skupine.

Graf 8: Zavarovalno-tehnične rezervacije Skupine na dan 31. 12. 2023

ZTR – neživljenjska zavarovanja (brez zdravstvenih zavarovanj) v milijonih evrov

ZTR – zdravstvena zavarovanja (podobna neživljenjskim)

• ZTR zdravstvena zavarovanja (podobna življenjskim)
• ZTR življenjska zavarovanja (razen zdravstvenih zavarovanj in zavarovanj, vezanih na indeks ali enoto premoženja)

MEJE POGODB IN HOMOGENE SKUPINE TVEGANJ

Zavarovalne družbe v Skupini pripoznajo zavarovalno obveznost takoj, ko začne veljati pogodba. Pripoznana zavarovalna obveznost se odpravi, ko je ta izbrisana, izpolnjena, razveljavljena ali zastarana. Pri vrednotenju so smiselno uporabljene meje zavarovalne pogodbe.

Zavarovalno-tehnične rezervacije se delijo glede na lastnosti zavarovanj in posledično aktuarskih metod, s katerimi se obveznosti vrednotijo. Obveznosti premoženjskih zavarovanj se tako delijo na obveznosti neživljenjskih in zdravstvenih zavarovanj, vsebujejo pa tudi segment obveznosti, ki se za namen solventnosti razporedijo med obveznosti življenjskih zavarovanj. Za slednje se pri njihovem vrednotenju uporabljajo aktuarske tehnike življenjskih zavarovanj. Ta del zavarovalnotehničnih rezervacij predstavljajo škode premoženjskih zavarovanj, ki se izplačujejo v obliki rent. Druge obveznosti iz portfelja premoženjskih zavarovanj se delijo najmanj po zavarovalnih segmentih.

Obveznosti portfelja življenjskih zavarovanj se v največjem delu razporedi v segment obveznosti življenjskih zavarovanj, deloma pa tudi v segment zdravstvenih zavarovanj. V slednji segment se uvrščajo dodatna nezgodna zavarovanja, ki se sklepajo k osnovnemu življenjskemu zavarovanju ter se obveznosti določajo z aktuarskimi tehnikami premoženjskih zavarovanj. Obveznosti življenjskih zavarovanj se razdelijo najmanj na zavarovalne segmente. Celoten portfelj polic življenjskih zavarovanj je razdeljen v homogene skupine tveganj v skladu z naravo tveganj, ki jih krijejo police, aktuarsko presojo in preteklim dogajanjem, ki se empirično analizira.

D.2.1 Zavarovalno-tehnične rezervacije neživljenjskih in zdravstvenih zavarovanj

Zavarovalno-tehnične rezervacije za neživljenjska in zdravstvena zavarovanja na dan 31. 12. 2023 znašajo 861,9 milijona evrov.

Osnova za izračun zavarovalno-tehničnih rezervacij neživljenjskih in zdravstvenih zavarovanj so podatki, ki ustrezajo merilom ustreznosti, popolnosti in primernosti, saj je v Skupini vzpostavljen sistem za spremljanje in zagotavljanje kakovosti podatkov.

Za namene izračuna zavarovalno-tehničnih rezervacij posamezna družba v Skupini segmentira svoj portfelj neživljenjskih in zdravstvenih zavarovanj skladno z Delegirano uredbo vsaj na predpisane zavarovalne segmente poslovanja. Nekatere družbe zavarovalne segmente delijo glede na statistične značilnosti portfelja v nadaljnje homogene skupine. Segmentacija je povezana s procesom izračunavanja zavarovalno-tehničnih rezervacij za namene računovodskih izkazov, upošteva pa tudi homogenost profilov tveganja razpoložljivosti potrebnih podatkov za izračunavanje rezervacij in analize vzorcev denarnih tokov ter nihajnosti skupin zavarovanj.

Vrednost medsebojnih transakcij družb v Skupini za neživljenjska in zdravstvena zavarovanja na 31. 12. 2023 znaša 96,2 milijona evrov.

Tabela 47: Zavarovalno-tehnične rezervacije neživljenjskih in zdravstvenih zavarovanj Skupine za namen solventnosti na dan 31. 12. 2023 in 31. 12. 2022

31. 12. 2023			v 000 evrih
ZTR neživljenjskih in zdravstvenih zavarovanj	Najboljša ocena	Dodatek za tveganje	Zavarovalno-tehnične rezervacije
-- Neživljenjska zavarovanja	790.225	35.177	825.402
-- Zdravstvena zavarovanja	34.693	1.845	36.537
Skupaj	824.918	37.021	861.939
31. 12. 2022			v 000 evrih
ZTR neživljenjskih in zdravstvenih zavarovanj	Najboljša ocena	Dodatek za tveganje	Zavarovalno-tehnične rezervacije
-- Neživljenjska zavarovanja	596.786	30.414	627.201
-- Zdravstvena zavarovanja	53.620	3.119	56.739

Glavna razloga za povečanje zavarovalno-tehničnih rezervacij na ravni Skupine sta neugodno škodno dogajanje ob naravnih nesrečah in rast portfelja.

D.2.1.1 Najboljša ocena zavarovalno-tehničnih rezervacij neživljenjskih in zdravstvenih zavarovanj

Najboljša ocena zavarovalno-tehničnih rezervacij neživljenjskih in zdravstvenih zavarovanj je sestavljena iz škodne rezervacije, premijske rezervacije ter dodatka za tveganje.

Najboljša ocena škodne rezervacije se izračuna na koncu obdobja, pri čemer so škode ločene v dve skupini. V prvi skupini so škode, ki so do zadnjega dne opazovanega obdobja že nastale, vendar še niso bile prijavljene ali dovolj prijavljene ali so bile reaktivirane. V drugo skupino uvrščamo škode, ki so že nastale in so bile tudi prijavljene zavarovalnici do zadnjega dne opazovanega obdobja.

Najboljša ocena nastalih prijavljenih škod je enaka diskontirani vrednosti rezerviranih škod iz popisa, ki je rezultat mesečne obdelave in se spremlja na ravni posameznega škodnega spisa. Škodni oddelki so odgovorni za popis ocen posamezne škode, pri čemer se podatki, ki vplivajo na višino ocen, vnašajo sproti. Iz popisa so izvzeti rentni zahtevki, saj se upoštevajo v najboljši oceni rezervacije za rente. Najboljša ocena za nastale neprijavljene škode se izračunava na ravni zavarovalnih segmentov, za kar se uporabljajo uveljavljene aktuarske tehnike. V izračunu je ustrezno upoštevana pretekla inflacija. Bodoči denarni tokovi iz naslova nastalih škod upoštevajo oceno pričakovane prihodnje inflacije.

Najboljša ocena premijske rezervacije temelji na projekcijah bodočih denarnih tokov iz naslova premij, škod, regresov, stroškov, bonusov in popustov, prekinitev, provizij in morebitnih drugih denarnih tokov, specifičnih za posamezno družbo v Skupini. Za mero izpostavljenosti se uporablja prenosna premija, ki je izračunana na dan zaključka opazovanega obdobja. Ena izmed ključnih predpostavk modela je, da se vzorec razvoja bodočih denarnih tokov iz premijske rezervacije ujema z vzorcem, ki se izračuna in uporablja pri oblikovanju škodne rezervacije.

Pomembni predpostavki sta tudi bodoča inflacija in krivulja za diskontiranje. Predpostavka bodoče inflacije temelji na ocenah, ki jih za države, kjer poslujejo posamezne družbe Skupine, objavlja Mednarodni denarni sklad (angl. IMF). Za diskontiranje se uporablja krivulja netvegane obrestne mere, ki jo objavlja EIOPA.

Metodologija izračuna škodne in premijske rezervacije je usklajena med (po)zavarovalnimi družbami v Skupini, ob upoštevanju velikosti, kompleksnosti in poslovnem profilu posamezne družbe.

D.2.1.2 Dodatek za tveganje neživljenjskih in zdravstvenih zavarovanj

Dodatek za tveganje Skupine na dan 31. 12. 2023 znaša 37 milijonov evrov.

Dodatek za tveganje se na ravni Skupine izračuna kot vsota dodatkov za tveganje po istih zavarovalnih segmentih poslovanja posameznih družb v Skupini. Za izračun se projicirajo prihodnje kapitalske zahteve posameznih tveganj po modulih in podmodulih. Pristop po hierarhiji ustreza prvi metodi, skladno z EIOPA smernicami o vrednotenju zavarovalno-tehničnih rezervacij. V izračunu se upošteva 6 odstoten strošek kapitala.

D.2.1.3 Pomembne razlike med podlagami, metodami in glavnimi predpostavkami, uporabljenimi za vrednotenje za namen solventnosti, in podlagami, metodami in glavnimi predpostavkami, uporabljenimi za vrednotenje v računovodskih izkazih

Zavarovalno-tehnične rezervacije neživljenjskih in zdravstvenih zavarovanj za namen računovodskih izkazov na dan 31. 12. 2023 znašajo 1.012,9 milijona evrov, za namen solventnosti pa 861,9 milijona evrov. Osnovna razlika med načinoma vrednotenja je previdnostno vrednotenje obveznosti za namen računovodskih izkazov in vrednotenje kot najboljša ocena za namen solventnosti. Prav tako se pri izračunih rezervacij uporablja nekoliko različna segmentacija portfelja.

Tabela 48: Razlika med zavarovalno-tehničnimi rezervacijami neživljenjskih in zdravstvenih zavarovanj za namen solventnosti in namen računovodskih izkazov

2023		v 000 evrih
	Vrednost za namen solventnosti	Vrednost za namen računovodskih izkazov
ZTR neživljenjskih in zdravstvenih zavarovanj	861.939	1.012.913

Standarda merjenj obveznosti zavarovalno-tehničnih rezervacij se najbolj razlikujeta pri merjenju obveznosti iz preostalega kritja. Osnovna metoda pri računovodskem standardu je bližja izračunu premijske rezervacije, saj temelji na projekciji denarnih tokov, podobno kot premijska rezervacija. Skupina osnovno metodo uporablja praviloma za pogodbe z obdobjem kritja več kot eno leto, ki pa predstavljajo manjši del portfelja. Družbe v Skupini portfelj neživljenjskih in zdravstvenih zavarovanj večinoma merijo z metodo razporejanja premij, ki je po vsebini bližja uporabi prenosne premije po starem standardu.

Dodatno računovodski standard predpisuje upoštevanje prilagoditve zaradi nefinančnega tveganja tako na obveznostih za nastale zahtevke kot na obveznostih za preostalo kritje glede na izbrano in razkrito stopnjo zaupanja. Prilagoditev zaradi nefinančnega tveganja za obveznosti za nastale zahtevke temelji na stohastični metodi izračuna škodne rezervacije, medtem ko metoda izračuna prilagoditve zaradi nefinančnega tveganja pri obveznostih za preostalo kritje izhaja iz nekaterih kapitalskih zahtev posamezne družbe Skupine.

Na razlike pri vrednotenju pomembno vpliva tudi drugačen princip upoštevanja stroškov. Za namene rezervacij po solventnosti se upoštevajo vsi, medtem ko se pri vrednotenju po računovodskem standardu upoštevajo samo v delu, ki ga je mogoče pripisati policam.

D.2.2 Zavarovalno-tehnične rezervacije življenjskih zavarovanj

V okviru zavarovalno-tehničnih rezervacij življenjskih zavarovanj se na ravni Skupine vrednoti življenjske zavarovalne obveznosti in zavarovalne obveznosti iz zdravstvenih zavarovanj, ki se vrednotijo na podobni tehnični osnovi kot življenjska zavarovanja. Na ravni Skupine se najboljšo oceno obveznosti računa ločeno za iztekle in neiztekle krite nevarnosti.

Metodologija izračuna je usklajena med (po)zavarovalnimi družbami v Skupini, ki v zavarovalnotehničnih rezervacijah življenjskih zavarovanj nimajo medsebojnih transakcij.

V spodnji tabeli so prikazane zavarovalno-tehnične rezervacije življenjskih zavarovanj za namen solventnosti.

Tabela 49: Zavarovalno-tehnične rezervacije življenjskih zavarovanj za namen solventnosti na dan 31. 12. 2023 in 31. 12. 2022

31. 12. 2023			v 000 evrih
ZTR življenjskih zavarovanj	Najboljša ocena obveznosti	Dodatek za tveganje	Zavarovalno tehnične rezervacije
Zavarovanje z udeležbo pri dobičku (LoB 30)	760.797	13.990	774.787
Zavarovanje, vezano na indeks ali enoto premoženja (LoB 31)	725.485	22.675	748.160
Druga življenjska zavarovanja (LoB 32)	22.362	8.532	30.894
Rente iz naslova premoženjskih zavarovanj (LoB 34)	56.075	263	56.338
Skupaj	1.564.719	45.460	1.610.179

Opomba*: se uvršča pod zavarovalno-tehnične rezervacije zdravstvenih zavarovanj

31. 12. 2022			v 000 evrih
ZTR življenjskih zavarovanj	Najboljša ocena obveznosti	Dodatek za tveganje	Zavarovalno tehnične rezervacije
Zavarovanje z udeležbo pri dobičku (LoB 30)	767.314	16.290	783.604
Zavarovanje, vezano na indeks ali enoto premoženja (LoB 31)	640.169	20.502	660.670
Druga življenjska zavarovanja (LoB 32)	6.063	6.394	12.457
Rente iz naslova premoženjskih zavarovanj (LoB 34)	51.289	262	51.551
Skupaj	1.464.834	43.448	1.508.282

D.2.2.1 Najboljša ocena zavarovalno-tehničnih rezervacij življenjskih zavarovanj

Za namene projekcije denarnih tokov se na ravni posamezne zavarovalne družbe uporabi primeren nabor predpostavk na ravni homogenih skupin, v katere so razvrščene police. Za neiztekle nevarnosti se najboljša ocena obveznosti izračuna s projekcijami denarnih tokov, in sicer pod pripadajočimi predpostavkami za vsako polico posebej. Za iztekle nevarnosti se pripozna najboljša ocena obveznosti na naslednji način: v primeru doživetij se najboljša ocena izračuna po policah; v primeru drugih tveganj pa na skupinski ravni homogenih skupin tveganj po tako imenovani metodologiji aktuarskih trikotnikov, ki spada pod tehnike premoženjskih zavarovanj. Teoretični koncept opredeljuje najboljšo oceno obveznosti kot tržno vrednost obveznosti, ki pa je v praksi skoraj nikoli ni mogoče odčitati na trgu. Zato se najboljša ocena obveznosti izračuna kot sedanja vrednost vseh prihodkov in odhodkov, ki so povezani s polico, uteženih z verjetnostjo realizacije. Prihodki obsegajo bruto premije, obračunane stroške in druge dohodke (na primer refundacije), odhodki pa dejanske stroške, provizije, škode in druge morebitne odhodke. Med prihodke se ne štejejo donosi na sredstva. Za diskontiranje denarnih tokov se uporablja krivulja netvegane obrestne mere, ki jo objavi EIOPA.

Odhodki, ki zadevajo prihodnje dejanske stroške, se izračunajo po stroškovnem modelu, ki vsebuje vse naslednje vrste stroškov, potrebne za servisiranje zavarovalnih pogodb: stroške upravljanja zavarovanj, stroške upravljanja naložb, stroške upravljanja škodnih zahtevkov in stroške pridobivanja zavarovanj razen provizij, ki tvorijo posebno vrsto denarnega toka.

Pri denarnih tokovih se upošteva pričakovan prihodnji razvoj zunanjega okolja (umrljivost, obrestne mere, inflacija, in tako dalje) in naslednje vrste negotovosti:

• negotovost glede časa in verjetnosti zavarovanih dogodkov,
• negotovost glede zneskov škodnih zahtevkov,
• negotovost glede zneska dejanskih stroškov,
• negotovost glede pričakovanega prihodnjega razvoja zunanjega okolja, v kolikor je to mogoče predvideti,
• negotovost glede ravnanja imetnikov polic.

Navedene negotovosti so pri oceni bodočih denarnih tokov zajete s pomočjo osnovnih vhodnih predpostavk glede verjetnostne porazdelitve ustreznih zavarovalnih dogodkov, kot na primer verjetnostne tablice smrtnosti, kapitalizacij polic, odkupov polic in podobno. Privzete verjetnostne porazdelitve so odvisne od relevantnih faktorjev tveganja in se lahko spreminjajo skozi čas. Tako so kot primer tablice verjetnosti dolgoživosti odvisne od spola, starosti in generacije, ki ji oseba pripada.

Vrednost najboljše ocene obveznosti za sklenjena zavarovanja se v Skupini izračuna ločeno za garantirani del upravičenj in za del upravičenj, ki izhaja iz bodočih pripisov dobičkov.

V izračunu denarnih tokov se upoštevajo določeni prihodnji ukrepi upravljanja glede delitve dobička zavarovancem, odvisno od ekonomskih razmer države, v kateri posluje družba, in skladno s pravilniki družbe.

Z uporabo nabora ekonomskih scenarijev, ki so skladni s tržnimi razmerami in nevtralni za tveganja, se izračuna tudi del najboljše ocene obveznosti, ki predstavlja časovno vrednost vgrajenih pogodbenih možnosti in finančnih garancij in s tem oceni sedanjo vrednost negotovosti, ki izhaja iz njih.

Predpostavke o ravnanju zavarovalcev se upoštevajo deterministično, tj. ravnanje ni odvisno od ekonomskega scenarija, temveč je odvisno od drugih dejavnikov tveganja (na primer starost police, vrsta zavarovalnega produkta in podobno). Izvedena je bila analiza pogostosti prekinitev plačevanja zavarovalne premije v odvisnosti od makroekonomski kazalcev (gospodarska rast, inflacija, donosi na finančnih trgih, donosi na denarnih trgih), kjer bi v skladu s strokovno presojo pričakovali dinamično ravnanje zavarovalcev. Izvedena analiza ni podala statistično relevantnih dokazov o obstoju le-tega.

Najboljša ocena rezervacij za škode premoženjskih zavarovanj, ki se izplačujejo kot rente, je vsota najboljših ocen za sedanje in predvidene škode iz tega naslova. Najboljši oceni se izračunata z življenjskimi tehnikami vrednotenja. Pri tem se upoštevajo ustrezne tablice smrtnosti, ki se uporabljajo tudi za vrednotenje kapitaliziranih rent. Tako se izračuna tudi rezervacija za predvidene rente za zavarovalne primere, kjer še ni prišlo do vložitve zahtevka, le-ta pa se upravičeno pričakuje. Gre praviloma za rente mladoletnih oseb, ki že prejemajo rento, ob dopolnitvi določene starosti pa bodo upravičeni tudi do rente zaradi nadomestila izpada dohodka. V izračunu so upoštevani tudi stroški reševanja.

Najboljša ocena obveznosti se je v opazovanem obdobju spremenila na segmentih:

• zavarovanj z udeležbo pri dobičku, kjer se je zmanjšala za 6,5 milijona evrov pretežno zaradi zmanjšanja najboljše ocene obveznosti projiciranih denarnih tokov v letu 2023 za 64,6 milijona evrov in povečanja najboljše ocene obveznosti zaradi obrestovanja in znižanja krivulje netvegane obrestne mere v skupni višini 45,3 milijona evrov;
• zavarovanj, vezanih na indeks ali enoto premoženja, kjer se je povečala za 85,3 milijona evrov, predvsem zaradi dejanskih naložbenih gibanj v obdobju, ki so povečala najboljšo oceno obveznosti za 48,4 milijona evrov, najboljša ocena obveznosti novih sprejetih rizikov in obrestovanja v obdobju pa ima vpliv na povečanje še za 34,2 milijona evrov;
• drugih življenjskih zavarovanjih, kjer se je povečala za 16,3 milijona evrov zaradi spremembe obsega izračuna in dodanega vpliva valorizacije;
• rent iz naslova neživljenjskih zavarovanj, kjer se je povečala za 4,8 milijona evrov. Povečanje lahko skoraj v celoti razložimo s povečanjem v matični družbi, ki znaša 4,5 milijona evrov. Ta je posledica novih obveznosti in vpliva krivulje netvegane obrestne mere.

D.2.2.2 Dodatek za tveganje življenjskih zavarovanj

Opredelitev dodatka za tveganje temelji na ocenjeni vrednosti solventnostne kapitalske zahteve za vsa prihodnja obdobja do izteka obstoječega portfelja obveznosti. Zato se za njihov izračun v Skupini uporablja poenostavitev, ki temelji na izračunu prihodnjih vrednosti delnih solventnostnih kapitalskih zahtev za posamezne podvrste tveganj (na primer umrljivost, dolgoživost, stroški, in tako dalje) na osnovi vrednosti nadomestkov, ki jih je v praksi mogoče izračunati.

Vsakemu tveganju po standardni formuli se zato določi ustrezen nadomestek, ki se po empiričnih dokazih in aktuarski presoji v prihodnosti giblje približno skladno z gibanjem kapitalske zahteve za to tveganje. Tako se izračuna dodatek za tveganje za celoten portfelj življenjskih zavarovanj v posameznem omejenem skladu oziroma preostanku portfelja. Tak dodatek za tveganje se nato razdeli na posamezne zavarovalne segmente, sorazmerno z njihovimi navideznimi izoliranimi dodatki za tveganje.

D.2.2.3 Pomembne razlike med podlagami, metodami in glavnimi predpostavkami, uporabljenimi za vrednotenje za namen solventnosti, in podlagami, metodami in glavnimi predpostavkami, uporabljenimi za vrednotenje v računovodskih izkazih

Razlogi za razlike med vrednotenji zavarovalno-tehničnih rezervacij za namen solventnosti in računovodskih izkazov so razhajanja med podlagami, metodami in glavnimi predpostavkami.

Metodologija in podlage za vrednotenje zavarovalno-tehničnih rezervacij za namen računovodskih izkazov določajo način izračuna sedanje vrednosti realistične ocene vseh relevantnih denarnih tokov, poimenovano s terminom »sedanja vrednost bodočih denarnih tokov«, vključno s prilagoditvijo za tveganje in pogodbeno storitveno maržo.

Metodologija in podlage za vrednotenje zavarovalno-tehničnih rezervacij za namen solventnosti določajo način izračuna sedanje vrednosti realistične ocene vseh relevantnih denarnih tokov, poimenovano s terminom »najboljša ocena obveznosti«, vključno z dodatkom za tveganje.

Pri obeh vrednotenjih so vse predpostavke tipa najboljše ocene, kar pomeni, da vrednosti niso niti precenjene niti podcenjene, kar omogoči realistično vrednotenje. Pomembno dejstvo je, da regulator predpiše osnovno časovno strukturo netvegane obrestne mere za vsako pomembno valuto in je torej poenotena za vse zavarovalnice v posamezni državi.

Pomembnejše razlike med vrednotenjem obveznosti življenjskih zavarovanj za namen računovodskega in solventnostnega poročanja so:

• prostovoljna dodatna pokojninska zavarovanja v fazi varčevanja so za namen računovodskega poročanja klasificirana kot finančne pogodbe in niso predmet MSRP 17, medtem ko se pri solventnosti vrednotijo v sklopu življenjskih zavarovanj;
• pri izračunu sedanje vrednosti bodočih denarnih tokov za namen računovodskega poročanja se upoštevajo samo pripisljivi stroški, medtem ko se za namen solventnostnega poročanja upoštevajo celotni stroški življenjskih zavarovanj;
• pri solventnostnem izračunu bodočih denarnih tokov se skladno z Delegirano uredbo Solventnost II upoštevajo pogodbene meje za dodatna zavarovanja;
• oba režima poročanja med zavarovalne obveznosti vključujeta dodatek za negotovosti, ki so jim izpostavljene obveznosti, vendar z različno stopnjo zaupanja: v solventnostnem izračunu je t. i. dodatek za tveganje (angl. Risk Margin) izračunan na podlagi 99,5 %, v računovodskem pa t. i. prilagoditev za tveganje (angl. Risk Adjustment) na podlagi 95 % stopnje zaupanja v obdobju enega leta;
• pri računovodskem poročanju med zavarovalne obveznosti štejemo tudi t. i. pogodbeno storitveno maržo (angl. Contractual Service Margin), ki zajema pričakovano sedanjo

vrednost prihodnjih dobičkov zavarovalnice, medtem ko v solventnostnem poročanju postavka z ekvivalentno vsebino ne obstaja v sklopu zavarovalnih obveznosti.

2023	v 000 evrih
Bilanca stanja	Vrednost za namen solventnosti	Vrednost za namen računovodskih izkazov*
ZTR življenjskih zavarovanj	1.610.179	1.977.561

Tabela 50: Razlike med zavarovalno-tehničnimi rezervacijami življenjskih zavarovanj za namen solventnosti in namen računovodskih izkazov

* vrednost se nanaša na prikazane ZTR v Letnem poročilu, v poglavju 3.16 računovodskega dela poročila

Materialno razliko med vrednotenjema prispevajo tudi rente iz naslova neživljenjskih in zdravstvenih zavarovanj, ki se prikazujejo pod življenjska zavarovanja za namen solventnosti v vrednosti 56,3 milijona evrov. Za namen računovodskih izkazov pa se prikazujejo pod premoženjska zavarovanja.

D.3 Druge obveznosti

D.3.1 Rezervacije, razen zavarovalno-tehničnih rezervacij

Izračun rezervacij za dolgoročne zaslužke zaposlencev, kot so jubilejne nagrade in odpravnine ob upokojitvi, je narejen v skladu z metodologijo aktuarske matematike ob upoštevanju določil MSRP.

Izračun rezervacij se nanaša na dve kategoriji upravičenj zaposlenih:

• odpravnine, ki predstavljajo upravičenja zaposlenih po upokojitvi (angl. postemployment benefit) in predstavljajo obliko izplačila v enkratnem znesku. Višina upravičenja je določena vnaprej, tveganja glede končne višine izplačila so na strani podjetja, zato se shema razvršča pod sistem z določenimi prejemki⁶ ;
• jubilejne nagrade, ki predstavljajo druga dolgoročna upravičenja zaposlenih v času službovanja (angl. Other long-term employee benefits).

Na celoten strošek vnaprej določenih upravičenj zaposlenega vpliva veliko spremenljivk, na primer rast plač, inflacija, prekinitve delovnega razmerja in umrljivost zaposlenih. Celoten strošek upravičenja ostaja negotov v celotnem obdobju, zato pri vrednotenju sedanje vrednosti pozaposlitvenih zaslužkov in z njimi povezanih stroškov sprotnega službovanja upošteva:

• aktuarske metode vrednotenja,
• pripise zaslužkov v obdobju službovanja,
• izdelane aktuarske predpostavke.

Rezervacije za jubilejne nagrade in odpravnine ob upokojitvi so izračunane za vsakega zaposlenega posebej na podlagi opisane metodologije, upoštevanih parametrov in podatkov o zaposlenih.

⁶ Defined Benefit Plan.

Rezervacije za jubilejne nagrade ter pokojnine in odpravnine ob upokojitvi se za namene poročanja v okviru solventnosti ujemajo z rezervacijami, izračunanimi za namen računovodskih izkazov.

V ta razred obveznosti se prištevajo še rezervacije za neizkoriščene dopuste in se za namen solventnosti vrednotijo enako kot za namen računovodskih izkazov. Podobno velja za druge rezervacije, ki so tu zajete – v glavnem rezervacije za sodne spore.

Tabela 51: Rezervacije, razen zavarovalno-tehničnih rezervacij, Skupine

			v 000 evrih
Obveznosti		Vrednost za namen solventnosti	Vrednost za namen računovodskih izkazov
	2023	2022	2023
Rezervacije, razen zavarovalno-tehničnih rezervacij	25.083	18.170	30.347

V letu 2023 se je vrednost rezervacij, razen zavarovalno-tehničnih rezervacij, povečala, pri čemer večina gibanja izhaja iz matične družbe.

D.3.2 Depoziti pozavarovateljev

Za namen računovodskih izkazov se depoziti pozavarovateljev vrednotijo po odplačni vrednosti, po metodi efektivnih obresti in se deloma netirajo znotraj zavarovalno-tehničnih rezervacij po pravilih računovodskega standarda MSRP 17. Za namen solventnosti se vrednotijo enako in so prikazani kot svoja bilančna postavka.

			v 000 evrih
Obveznosti		Vrednost za namen solventnosti	Vrednost za namen računovodskih izkazov
	2023	2022	2023
Depoziti pozavarovateljev	3.447	1.135	17

Tabela 52: Depoziti pozavarovateljev

V letu 2023 se je vrednost depozitov pozavarovateljev povečala za 2,3 milijona evrov.

D.3.3 Odložene obveznosti za davek

Za namen računovodskih izkazov se odložene obveznosti za davek obračunavajo za vse obdavčljive začasne razlike med vrednostjo obveznosti za davčne namene ter njihovo knjigovodsko vrednostjo. Izračun odloženih obveznosti za davek je narejen po davčni stopnji, za katero se pričakuje, da se bo uporabljala, ko bo obveznost poravnana in je pripoznan glede na jurisdikcijo v posamezni družbi.

Odložene obveznosti za davek se za namene solventnosti vrednotijo kot vsota vrednosti odloženih obveznosti za davek po družbah v Skupini. Slednje se na ravni posamezne odvisne družbe v Skupini določi kot vsota odloženih obveznosti za namen računovodskih izkazov in zmnožka lokalne davčne stopnje v državi poslovanja ter razlike med višino obveznosti (brez

upoštevanja odloženih obveznosti za davek) računovodske in tržne bilance stanja posamezne družbe.

Tabela 53: Odložene obveznosti za davek Skupine
-------------------------------------------------	--

			v 000 evrih
Obveznosti		Vrednost za namen solventnosti	Vrednost za namen računovodskih izkazov
	2023	2022	2023
Odložene obveznosti za davek	23.318	117.162	1.866

Glede na preteklo obdobje so se odložene obveznosti za davek za namen solventnosti zmanjšale za 93,8 milijonov evrov zaradi zmanjšanja na matični družbi, na družbi Pozavarovalnica Triglav RE ter družbi Triglav Osiguranje, Zagreb.

D.3.4 Zneski, dolgovani kreditnim institucijam

Zneski, dolgovani kreditnim institucijam, so obveznosti iz naslova prejetih bančnih posojil. Za namen računovodskih izkazov in solventnosti so te obveznosti prikazane po nabavni vrednosti, ki pa se razlikujejo zaradi različnega zajema odvisnih družb, ki so polno konsolidirane v Skupini.

Tabela 54: Zneski, dolgovani kreditnim institucijam Skupine

			v 000 evrih
Obveznosti	Vrednost za namen solventnosti		Vrednost za namen računovodskih izkazov
	2023	2022	2023
Zneski, dolgovani kreditnim institucijam	554	490	647

V letu 2023 se vrednost zneskov, dolgovanih kreditnim institucijam, ni pomembno povečala.

D.3.5 Finančne obveznosti, razen zneskov, dolgovanih kreditnim institucijam

Finančne obveznosti, razen zneskov, dolgovanih kreditnim institucijam, vključujejo obveznice, ki jih izda družba v Skupini (v posesti kreditnih institucij ali ne), strukturirane vrednostne papirje, ki jih izda družba v Skupini, ter hipoteke in kredite, dolgovane subjektom, ki niso kreditne institucije. Podrejene obveznosti niso vključene v to kategorijo. Za namen solventnosti so te obveznosti prikazane po odplačni vrednosti, za namen računovodskih izkazov pa niso prikazane ločeno.

Tabela 55: Finančne obveznosti, razen zneskov, dolgovanih kreditnim institucijam Skupine

			v 000 evrih
Obveznosti	Vrednost za namen solventnosti		Vrednost za namen računovodskih izkazov
	2023	2022	2023
Finančne obveznosti, razen zneskov, dolgovanih kreditnim institucijam	536	236	0

D.3.6 Obveznosti iz naslova zavarovanja in obveznosti do posrednikov

Obveznosti iz naslova zavarovanja in obveznosti do posrednikov predstavljajo obveznosti iz neposrednih zavarovalnih poslov in druge kratkoročne obveznosti iz zavarovalnih poslov. Za namen solventnosti se vrednotijo po odplačni vrednosti, po metodi efektivnih obresti.

Podobno kot pri terjatvah iz naslova zavarovanja in terjatvah do posrednikov, se z uvedbo MSRP 17 standarda preknjiži del zavarovalnih obveznosti na obveznosti do kupcev, nepovezane z zavarovanjem.

Tabela 56: Obveznosti iz naslova zavarovanja in obveznosti do posrednikov Skupine

			v 000 evrih
Obveznosti	Vrednost za namen solventnosti		Vrednost za namen računovodskih izkazov
	2023	2022	2023
Obveznosti iz naslova zavarovanja in obveznosti do posrednikov	32.475	40.704	0

Na Skupini se je ta postavka v letu 2023 zmanjšala za 8,2 milijona evrov, kar je predvsem posledica spremenjenega zajema podatkov na tej postavki, ki so sedaj del postavke »Obveznosti« (do kupcev, nepovezane z zavarovanjem) za namen solventnosti, ki je podrobneje predstavljena v poglavju D.3.7 tega poročila. Glavnina zmanjšanja postavke izhaja iz zmanjšanja na matični družbi.

D.3.7 Obveznosti iz naslova pozavarovanja

Obveznosti iz naslova pozavarovanj se za namen solventnosti meri po odplačni vrednosti, po metodi efektivnih obresti. Te obveznosti so za namen računovodskih izkazov po novem MSRP 17 standardu del obveznosti iz zavarovalnih pogodb.

Tabela 57: Obveznosti iz naslova pozavarovanja Skupine

			v 000 evrih
Obveznosti	Vrednost za namen solventnosti		Vrednost za namen računovodskih izkazov
	2023	2022	2023
Obveznosti iz naslova pozavarovanja	15.525	19.054	0

Na Skupini so se obveznosti iz naslova pozavarovanja zmanjšale za 3,5 milijona evrov. Postavka se je v največji meri zmanjšala na matični družbi, medtem ko se je povečala pri ostalih zavarovalnih odvisnih družbah Skupine.

D.3.8 Obveznosti (do kupcev, nepovezane z zavarovanjem)

Največja komponenta teh obveznosti so vse ostale obveznosti zajete po novem MSRP 17 standardu. Za namen računovodskih izkazov, kot tudi solventnosti, se te obveznosti vrednoti po odplačni vrednosti, po metodi efektivnih obresti. Razlika med vrednostjo za namen računovodskih izkazov in solventnosti je v različnem zajemu odvisnih družb, ki so polno konsolidirane v Skupini.

Tabela 58: Obveznosti (do kupcev, nepovezane z zavarovanjem) Skupine

			v 000 evrih
Obveznosti		Vrednost za namen solventnosti	Vrednost za namen računovodskih izkazov
	2023	2022	2023
Obveznosti (do kupcev, nepovezane z zavarovanjem)	83.956	79.681	89.485

V letu 2023 so se obveznosti (do kupcev, nepovezane z zavarovanjem) na Skupini povečale za 4,3 milijona evrov. Sprememba postavke izhaja v največji meri iz povečanja na družbi Pozavarovalnica Triglav Re.

D.3.9 Podrejene obveznosti

Podrejene obveznosti so v računovodskih izkazih izkazane po odplačni vrednosti brez natečenih obresti. Za namen solventnosti se za vrednotenje podrejenih obveznosti uporabi vrednotenje po tržni vrednosti, pri čemer ni upoštevana sprememba kreditne sposobnosti izdajatelja.

Tabela 59: Podrejene obveznosti Skupine

			v 000 evrih
Obveznosti	Vrednost za namen solventnosti		Vrednost za namen računovodskih izkazov
	2023	2022	2023
Podrejene obveznosti	45.568	43.370	49.994

V letu 2023 se je vrednost podrejenih obveznosti zvišala. Prevrednotenje je posledica znižanja ravni netvegane obrestne mere.

D.3.10 Vse druge obveznosti, ki niso prikazane drugje

Vse druge obveznosti, ki niso prikazane drugje, so vse ostale obveznosti Skupine, ki niso zajete v nobeni drugi prejšnji pasivni postavki bilance stanja. Vrednotenje za namen računovodskih izkazov je enako kot za namen solventnosti.

Razlika med vrednostjo za namen računovodskih izkazov in solventnosti je v različnem zajemu odvisnih družb, ki so polno konsolidirane v Skupini. Poleg tega je tudi za oba namena vrednotenja uporabljena različna klasifikacija postavk bilance stanja.

Tabela 60: Vse druge obveznosti Skupine, ki niso prikazane drugje

			v 000 evrih
Bilanca stanja		Vrednost za namen solventnosti	Vrednost za namen računovodskih izkazov
	2023	2022	2023
Vse druge obveznosti, ki niso prikazane drugje	26.440	22.610	26.543

Glede na preteklo obdobje se je vrednost drugih obveznosti Skupine, ki niso prikazane drugje, povečala za 3,8 milijona evrov. Sprememba postavke izhaja v največji meri iz povečanja na družbi Triglav Osiguranje, d.d., Zagreb.

D.4 Alternativne metode vrednotenja

Skupina v obdobju poročanja za namene solventnosti ni uporabljala alternativnih metod vrednotenja, ki ne bi bile pojasnjene v predhodnih točkah tega poročila.

D.5 Druge informacije

V tem poglavju so, glede na zahtevo iz člena 296 (4) Delegirane uredbe, opisani dodatni podatki o Skupini.

Družbe v Skupini imajo vzpostavljen sistem rednega, najmanj letnega preverjanja ustreznosti naložbenih politik. Pri tem se upošteva tudi razmere na finančnih trgih ter druge pomembnejše dejavnike z vplivom na naložbenje. Odvisnosti med tveganji različnih razredov sredstev in obveznosti se redno spremlja z uporabo stresnih testov bonitetnih agencij na pobudo regulatorja oziroma s predpisanimi stresnimi testi EIOPA.

Skupina ima največjo zunajbilančno izpostavljenost na postavkah še nevplačanih danih zavezah za vplačila v alternativne naložbe in neuveljavljenih regresnih terjatvah. Podrobneje so zunajbilančne postavke, ki jih Skupina ne poroča, predstavljene v Letnem poročilu, v poglavju 4.5 računovodskega dela poročila.

DRUGE POMEMBNE INFORMACIJE

Skupina je vse druge informacije o vrednotenju za namen solventnosti razkrila v poglavjih od D.1 do D.4.

E.1	Lastna sredstva
E.2	Zahtevani solventnostni kapital in zahtevani minimalni kapital
	E.3 Uporaba podmodula tveganja lastniških vrednostnih papirjev, temelječega na trajanju, pri izračunu zahtevanega solventnostnega kapitala
E.4	Razlika med standardno formulo in kakršnim koli uporabljenim notranjim modelom
E.5	Neskladnost z zahtevanim minimalnim kapitalom in neskladnost z zahtevanim
	solventnostnim kapitalom
E.6	Druge informacije

E. Upravljanje kapitala

Sistem upravljanja kapitala v Skupini temelji na strateških ciljih, regulatornih zahtevah, dobrih praksah in interno vzpostavljenih metodologijah, ki upoštevajo značilnosti in posebnosti poslovanja družbe kot celote ter dodatno upoštevajo lokalne zahteve posamezne družbe Skupine.

Upravljanje kapitala je na ravni Skupine vzpostavljeno s stalnim procesom določanja in vzdrževanja zadostnega obsega in kvalitete kapitala, potrebnega za kritje prevzetih tveganj za učinkovito poslovanje. Sistem upravljanja kapitala obsega tudi obvladovanje regulatornega kapitalskega tveganja, kamor sodijo tudi tveganja zaradi zakonodajnih sprememb in sprememb v računovodskih standardih z vplivom na kapitalsko ustreznost in posledično tudi na izplačevanje dividend.

Cilj sistema upravljanja kapitala je učinkovita poraba razpoložljivih lastnih sredstev (za kar se uporablja tudi izraz ekonomski kapital), ki zagotavlja:

• visoko stopnjo zaupanja vseh deležnikov,
• stalno izpolnjevanje regulatornih zahtev s področja kapitalske ustreznosti,
• varnost ter dobičkonosnost poslovanja družb Skupine, ob upoštevanju opredeljenega apetita po tveganjih, kar zajema zagotavljanje ustrezne višine kapitala ter njegovo učinkovito porabo,
• zagotavljanje primerne izpostavljenosti kapitalskemu tveganju, z doslednim testiranjem kapitalske ustreznosti v procesu ORSA,
• zagotavljanje dolgoročne in stabilne donosnosti naložbe lastnikov,
• doseganje kriterijev zunanjih bonitetnih agencij za ohranitev bonitetne ocene najmanj »A«.

Za optimalno doseganje strateških ciljev matična družba s sistemom upravljanja kapitala vzpostavlja tudi proces transparentne in optimalne ekonomske alokacije kapitala po posameznih poslovnih področjih in posameznih družbah Skupine na podlagi meril dobičkonosnosti, prilagojenih tveganjem.

Matična družba Skupine v okviru sistema upravljanja kapitala izvaja atraktivno in vzdržno dividendno politiko. Delež konsolidiranega čistega dobička preteklega leta, ki je namenjen izplačilu dividend, znaša najmanj 50 odstotkov, pri čemer si matična družba prizadeva izplačati delničarjem dividendo, ki ni nižja od dividende preteklega leta. Izvajanje dividendne politike je podrejeno srednjeročno vzdržnemu doseganju ciljne kapitalske ustreznosti Skupine. Uprava in Nadzorni svet matične družbe podata Skupščini delničarjev vsakoletni predlog delitve bilančnega dobička matične družbe na podlagi uravnoteženega upoštevanja treh ciljev: preudarno upravljanje kapitala Skupine in zagotavljanje njene finančne stabilnosti, reinvestiranje čistih dobičkov v izvajanje strategije rasti in razvoja Skupine ter izplačevanje privlačne dividende delničarjem.

Naslednja slika prikazuje strateške cilje upravljanja kapitala in kriterije dividendne politike.

Slika 5: Strateški cilji upravljanja s kapitalom in kriteriji dividendne politike

Namen procesa upravljanja kapitala je doseganje optimalne donosnosti po kriteriju porabe ekonomskega kapitala na ravni Skupine in predstavlja kontinuirano izvajanje naslednjih aktivnosti:

• postavljanje ciljev, ki so medsebojno usklajeni in jasno komunicirani ter opredeljujejo dolgoročno poslovno strategijo posameznega poslovnega področja in podrejenih družb,
• sprejemanje poslovnih odločitev, ki so skladne z vidika dobičkonosnosti in prevzetih tveganj ter s strateškimi usmeritvami upravljanja kapitala,
• spremljanje in merjenje vrednosti, dobičkonosnosti in porabe ekonomskega kapitala posameznih poslovnih področij in podrejenih družb ter analiziranje sprememb v profilu tveganosti,
• vrednotenje rezultatov poslovanja,
• izvajanje ukrepov za optimalno alokacijo ekonomskega kapitala in nadziranje njegove porabe.

V okviru spremljanja in merjenja vrednosti, dobičkonosnosti in porabe ekonomskega kapitala posameznih poslovnih področij in analiziranja sprememb v profilu tveganosti je izjemnega pomena redno izvajanje procesa ORSA, v okviru katerega se opredelijo usmeritve in ukrepi za optimizacijo poslovanja v smeri strateških ciljev. Proces ORSA je podrobneje opisan v poglavju B.3.6 tega poročila.

KAPITALSKA USTREZNOST SKUPINE

Skupina je bila na dan 31. 12. 2023 ustrezno kapitalizirana in je imela na razpolago dovolj kapitala za kritje zahtevanega solventnostnega kapitala (200 odstotkov) in zahtevanega minimalnega kapitala (435 odstotkov).

Kapitalska ustreznost se določi kot količnik med skupnimi primernimi lastnimi sredstvi in zahtevanim solventnostnim kapitalom.

Primerna lastna sredstva zajemajo vse postavke lastnih sredstev stopnje 1 in do regulatorno opredeljene višine postavke lastnih sredstev stopnje 2 in 3.

Za kritje zahtevanega minimalnega kapitala se uporabijo le primerna lastna sredstva, ki so brez omejitev, in sicer vse postavke lastnih sredstev stopnje 1 ter postavke lastnih sredstev stopnje 2, ki v okviru regulatorno opredeljene meje ne smejo presegati 20 odstotkov zahtevanega minimalnega kapitala.

v 000 evrih Kapitalska ustreznost Skupine 2023 2022 Primerna lastna sredstva za pokrivanje SCR 943.212 932.927 Primerna lastna sredstva za pokrivanje MCR 856.996 832.463 Zahtevani solventnostni kapital (SCR) 471.504 466.468 Zahtevani minimalni kapital (MCR) 197.191 180.759 Kapitalska ustreznost glede na SCR 200 % 200 % Kapitalska ustreznost glede na MCR 435 % 461 %

Tabela 61: Kapitalska ustreznost Skupine na dan 31. 12. 2023 in 31. 12. 2022

Kapitalska ustreznost Skupine se glede na preteklo leto ni spremenila. Primerna lastna sredstva za pokrivanje SCR so se v opazovanem obdobju povečala za 10,3 milijona evrov, zahtevani solventnostni kapital pa se je povečal za 5 milijonov evrov.

Podrobnosti o vrednostih za izračun kapitalske ustreznosti Skupine so prikazane na obrazcu S.23.01 v prilogi tega poročila.

E.1 Lastna sredstva

Skupina je na dan 31. 12. 2023 razpolagala le z osnovnimi lastnimi sredstvi in ta so znašala 943,2 milijona evrov. Od tega je osnovni kapital Skupine znašal 73,7 milijona evrov, podrejene obveznosti 45,6 milijona evrov, odbitek iz naslova manjšinskih deležev 1,5 milijona evrov, odbitek za neto odložene davke, ki niso na razpolago na Skupini za kritje zahtevanega solventnostnega kapitala, 3,3 milijona evrov, neto odložene terjatve za davek kot sredstva stopnje 3 v višini 3,3 milijona evrov in uskladitvena rezerva 825,5 milijona evrov. Uskladitvena rezerva je presežek sredstev nad obveznostmi v višini 927,5 milijona evrov, zmanjšan za vrednost pričakovanih dividend za poslovno leto 2023 v višini 8,1 milijona evrov, osnovnega kapitala v višini 73,7 milijona evrov, odbitka za neto odložene davke, ki niso na razpolago na Skupini za kritje zahtevanega solventnostnega kapitala v višini 3,3 milijona evrov ter drugih nerazpoložljivih sredstev v višini 16,9 milijona evrov. V nerazpoložljivih sredstvih je upoštevana prilagoditev vrednosti družb Triglav Skladi in Triglav, pokojninska družba na sektorsko vrednost njunega razpoložljivega kapitala, primernega za kritje sektorske kapitalske zahteve družbe.

Skupina na dan 31. 12. 2023 ni imela pomožnih lastnih sredstev.

Struktura lastnih sredstev Skupine po stopnjah na dan 31. 12. 2023 in 31. 12. 2022 je prikazana v spodnji tabeli in na obrazcu S.23.01 v prilogi tega poročila.

Tabela 62: Struktura primernih lastnih sredstev za krije zahtevanega solventnostnega in minimalnega kapitala po
stopnjah na dan 31. 12. 2023 in 31. 12. 2022

Primerna lastna sredstva za krije SCR v 000 evrih	2023	2022
Stopnja 1	897.644	889.557
Navadne delnice (skupaj z lastnimi delnicami)	73.701	73.701
Uskladitvena rezerva	825.462	817.143
Odbitki	1.519	1.287
Stopnja 2	45.568	43.370
Podrejene obveznosti	45.568	43.370
Odbitki	0	0
Stopnja 3	0	0
Neto odložene terjatve za davek	3.322	0
Odbitki	3.322	0
Skupna primerna lastna sredstva za kritje zahtevanega solventnostnega kapitala	943.212	932.927

Primerna lastna sredstva za krije MCR v 000 evrih	2023	2022
Stopnja 1	817.557	796.311
Navadne delnice (skupaj z lastnimi delnicami)	73.701	73.701
Uskladitvena rezerva	825.462	817.143
Odbitki	81.606	94.533
Stopnja 2 (največ 20 odstotkov MCR)	39.438	36.152
Podrejene obveznosti	39.438	36.152
Odbitki	0	0
Skupna primerna lastna sredstva za kritje zahtevanega minimalnega kapitala	856.996	832.463

Skupna primerna lastna sredstva za kritje zahtevanega solventnostnega kapitala Skupine so se v opazovanem obdobju povečala za 10,3 milijona evrov. Povečanje je posledica povečanja uskladitvene rezerve za 8,3 milijona evrov.

Znesek skupnih primernih lastnih sredstev Skupine za kritje zahtevanega minimalnega kapitala je na dan 31. 12. 2023 znašal 857 milijonov evrov, pri čemer so v tej vrednosti že izločena lastna sredstva stopnje 2, ki presegajo 20 odstotkov zahtevanega minimalnega kapitala.

* Lastna sredstva stopnje 2 so primerna za kritje zahtevanega minimalnega kapitala, dokler ne presegajo 20 odstotkov zahtevanega minimalnega kapitala.

Lastna sredstva na ravni Skupine so v največji meri najboljše kvalitete in se tako celoten osnovni kapital ter uskladitveno rezervo razvršča v stopnjo 1, podrejeno obveznico v stopnjo 2 ter neto odložene terjatve za davek v sredstva skupaj s sredstvi, ki niso na razpolago na Skupini za kritje kapitalske zahteve v stopnjo 3.

* Lastna sredstva stopnje 2 so primerna za kritje zahtevanega minimalnega kapitala, dokler ne presegajo 20 odstotkov zahtevanega minimalnega kapitala

Matična družba je opravila preveritev prenosljivosti lastnih sredstev z namenom ugotavljanja, ali so celotna lastna sredstva posameznih odvisnih družb, ki se polno konsolidirajo, razpoložljiva za kritje zahtevanega solventnostnega kapitala na ravni Skupine. Potencialni odbitki iz razpoložljivih lastnih sredstev Skupine se določijo na podlagi omejitev prenosljivosti lastnih sredstev odvisnih družb zaradi zagotavljanja potrebne višine lastnih sredstev za zagotavljanje kapitalske ustreznosti in likvidnosti v družbi ter drugih zaznanih omejitev. Ti se računajo ločeno za (po)zavarovalne odvisne družbe ter ostale odvisne družbe, ki nimajo zakonskih omejitev. Na podlagi vsote tako določenih potencialnih odbitkov se določi skupni potencialni odbitek za vsako družbo. Slednji se primerja z mejno vrednostjo, ki jo predstavlja proporcionalni zahtevani solventnostni kapital družbe, ki ga ta prispeva k zahtevanemu solventnostnemu kapitalu Skupine. V kolikor je skupni potencialni odbitek višji od mejne vrednosti, se presežek vsote odbitkov upošteva kot odbitek zaradi omejene prenosljivosti lastnih sredstev, v nasprotnem primeru pa se odbitka ne oblikuje.

Lastna sredstva, ki se ne obravnavajo kot dejansko razpoložljiva za kritje zahtevanega solventnostnega kapitala Skupine, so pomožna lastna sredstva, prednostne delnice, sredstva na podrejenih računih članov družbe za vzajemno zavarovanje, podrejene obveznosti in znesek, ki je enak vrednosti neto odloženih terjatev za davek.

Dodaten odbitek se izračuna še za manjšinske deleže, ki se izračuna kot manjšinski delež presežka lastnih sredstev nad proporcionalnim zahtevanim solventnostnim kapitalom po vseh prej določenih odbitkih. Na dan 31. 12. 2023 je Skupina oblikovala odbitke iz naslova manjšinskih deležev, ki so znašali 1,5 milijona evrov. To je za 0,2 milijona evrov več kot na konec leta 2022.

Na Skupini se kapital tretjega razreda zmanjša zaradi kapitala tretjega razreda družbe Triglav, Zdravstvene zavarovalnice, ki se ne prepoznava. Tako kapital tretjega razreda na Skupini znaša 0 na konec leta 2023.

RAZLIKE V VREDNOTENJU KAPITALA ZA NAMEN RAČUNOVODSKIH IZKAZOV IN RAZPOLOŽLJIVIMI LASTNIMI SREDSTVI

Razlike med kapitalom za namen računovodskih izkazov in lastnimi sredstvi, izračunanimi za namen solventnosti, izhajajo iz razlik v vrednotenju sredstev in obveznosti. Lastna sredstva se namreč izračunavajo kot razlika med sredstvi in obveznostmi, pri čemer sta obe strani bilance vrednoteni po tržni vrednosti. Dodatno se k tej razliki prištejejo še podrejene obveznosti in morebitne odbitne postavke iz lastnih sredstev.

Graf 11: Razlike v vrednotenju kapitala za namen računovodskih izkazov in lastnih sredstev Skupine na dan 31. 12. 2023

* Konsolidacija za namen solventnosti se razlikuje za družbe Triglav Skladi, Triglav pokojninska družba, Sarajevostan, TPD Skopje in Triglav Fondovi.

** Poštena vrednost neopredmetenih sredstev se vrednoti na 0.

*** V tej kategoriji so odbitne postavke za finančne udeležbe, kapitala tretjega razreda in predvidene dividende.

Kapital za namen računovodskih izkazov je na dan 31. 12. 2023 znašal 891,1 milijona evrov, razpoložljiva lastna sredstva pa 943,2 milijona evrov. Za namen računovodskih izkazov se družbe Triglav Skladi, Sarajevostan, d.d., Triglav, penzisko društvo, a.d., Skopje, in Triglav, pokojninska družba polno konsolidirajo, za namen solventnosti pa so te družbe vključene po kapitalski metodi. Razlika v zajemu omenjenih družb v največji meri vpliva na razliko v finančnih naložbah in zavarovalno-tehničnih rezervacijah, predvsem iz Triglav, pokojninske družbe. Na razliko v vrednosti zavarovalno-tehničnih rezervacij pa dodatno vpliva tudi njuno različno vrednotenje (podrobnosti v poglavju D.2 tega poročila).

E.2 Zahtevani solventnostni kapital in zahtevani minimalni kapital

Matična družba Skupine računa kapitalsko ustreznost na podlagi standardne formule v skladu z ZZavar-1 in Delegirano uredbo. Matična družba pri izračunu zahtevanega solventnostnega kapitala v standardni formuli uporablja predpisane parametre in ne uporablja nobenih poenostavitev ter parametrov, specifičnih za matično družbo oziroma Skupino.

Zahtevani minimalni kapital na ravni Skupine v zakonodaji ni opredeljen. Najnižja dovoljena vrednost za zahtevani solventnostni kapital na ravni Skupine mora biti enaka zahtevanemu minimalnemu kapitalu na ravni Skupine in je seštevek zahtevanega minimalnega kapitala matične družbe in sorazmernega deleža zahtevanega minimalnega kapitala vseh povezanih (po)zavarovalnic. Za zavarovalnice v Skupini, ki niso podvržene Delegirani uredbi, se pri izračunu upoštevajo lokalne minimalne kapitalske zahteve v vrednosti skladno s sorazmernimi deleži.

E.2.1 Zahtevani solventnostni kapital

Zahtevani solventnostni kapital Skupine je na dan 31. 12. 2023 znašal 471,5 milijona evrov, kar je 5 milijonov evrov več kot v predhodnem letu. Glavni razlog za povečanje zahtevanega solventnostnega kapitala je povečanje kapitalske zahteve za zavarovalna (razen zavarovalnih tveganj za zdravstvena zavarovanja), kreditna in operativna tveganja.

		v 000 evrih
Zahtevani solventnostni kapital Skupine	2023	2022
Zavarovalna tveganja	363.837	347.043
Tržna tveganja	165.342	188.737
Kreditna tveganja	48.327	47.110
Razpršitev	-191.940	-203.582
Osnovni zahtevani solventnostni kapital	385.565	379.308
Operativna tveganja	51.904	47.227
Absorpcijska kapaciteta zavarovalno-tehničnih rezervacij	0	-276
Absorpcijska kapaciteta odloženih davkov	-10.588	-9.744
Prilagoditev za razpršitev tveganj omejenih skladov	9.500	8.433
Zahtevani solventnostni kapital brez kapitalskih pribitkov	436.382	424.949
Kapitalske zahteve družbe Triglav Skladi	2.865	11.844
Kapitalske zahteve družbe Triglav pokojninska družba	13.940	13.230
Kapitalska zahteva za preostale družbe	18.317	16.445
Zahtevani solventnostni kapital	471.504	466.468

Tabela 63: Zahtevani solventnosti kapital Skupine na dan 31. 12. 2023 in 31. 12. 2022

Povečanje kapitalske zahteve za zavarovalna tveganja za 16,8 milijona evrov glede na preteklo leto je predvsem posledica povečanja kapitalskih zahtev za zavarovalna tveganja neživljenjskih zavarovanj v višini 38,2 milijonov evrov, ki pa so se v največji meri povečala zaradi rasti portfeljev zavarovalnih družb Skupine in neugodnega škodnega dogajanja. V primerjavi s prejšnjim letom je bilo manjše povečanje kapitalske zahteve tudi na modulu zavarovalnih tveganj življenjskih zavarovanj v višini 2,3 milijona evrov.

Regulatorna ocena zavarovalnih tveganj zdravstvenih zavarovanj se je v primerjavi s prejšnjim letom zmanjšala za 23,7 milijona evrov, predvsem zaradi zmanjšanja kapitalske zahteve za tveganje premij in rezervacij, ki izhaja iz zmanjšanja na družbi Triglav, Zdravstvena zavarovalnica, zaradi vladne regulacije cene dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja v Sloveniji in prenehanja izvajanja dopolnilnih zdravstvenih zavarovanj v letu 2024.

Kapitalska zahteva za tržna tveganja se je glede na preteklo obdobje zmanjšala za 23,4 milijona evrov, kar izhaja predvsem iz nižje ocene za valutno tveganje ob nižji izpostavljenosti ob prehodu Hrvaške na valuto evro, nižje regulatorne ocene tveganja razpona zaradi nižje izpostavljenosti do podjetniških obveznic in skrajšanja trajanja naložb ter nižje regulatorne ocene za obrestno tveganje.

Kapitalska zahteva za kreditna tveganja se je leta 2023 povečala za 1,2 milijona evrov. Kapitalska zahteva za tip 1 se je kljub povečanju izpostavljenosti do bank zmanjšala predvsem na račun zmanjšanja izpostavljenosti do pozavarovateljev. Na povečanje celotne regulatorne ocene ima največji vpliv povečanje kapitalske zahteva tipa 2, ki se je glede na preteklo leto povečalo zaradi izpostavljenost do terjatev in depozitov do cedentov, ki jih ima v največji meri družba Pozavarovalnica Triglav Re.

Zaradi rasti zavarovalnega portfelja premoženjskih zavarovanj se je povečala kapitalska zahteva za operativna tveganja.

Absorpcijska kapaciteta odloženih davkov je konec leta 2022 znašala 9,7 milijona evrov, v letu 2023 pa znaša 10,6 milijona evrov. Povečanje je v največji meri posledica povečanja neto odloženih davkov za obveznosti na družbi Pozavarovalnica Triglav RE ob sočasnem znižanju neto odloženih davkov za obveznosti na matični družbi. Prilagoditev za absorpcijsko kapaciteto odloženih davkov se preračuna na osnovi neto odloženih obveznosti za davek, uteženimi za posamezne (po)zavarovalne odvisne družbe Skupine, katerih osnova za vrednotenje predstavlja razlika med vrednotenjem za namen računovodskih izkazov in za namen solventnosti. Pri izračunu prilagoditve za absorpcijsko kapaciteto odloženih davkov se na ravni Skupine ne upošteva verjetnih prihodnjih obdavčljivih dobičkov.

Podrobneje so vrednosti po posameznih kategorijah tveganj predstavljene v sklopu C tega poročila in prikazane na obrazcu 25.01. v prilogi tega poročila.

V spodnjem grafu je prikazana struktura posameznih kapitalskih zahtev po kategorijah tveganj, pri čemer se v prikazu upošteva tudi kapitalska zahteva za operativna tveganja ter kapitalske zahteve družb iz drugih finančnih sektorjev in kapitalske zahteve za preostale družbe, ki niso gradnik osnovnega zahtevanega kapitala.

Skupina je pri izračunu zahtevanega solventnostnega kapitala, upoštevajoč omejene sklade, uporabila 3. metodo - poenostavitev na ravni vrst tveganj (angl. simplification at risk module level), opredeljeno v Smernicah o omejenih skladih. To pomeni, da se kapitalske zahteve iz naslova omejenih skladov ter preostalega dela portfelja Skupine le seštejejo, učinki razpršitve med skladi se torej ne upoštevajo. Pri samem izračunu zahtevanega solventnostnega kapitala je potrebno dodatno izračunati še prilagoditev zaradi združevanja teoretičnega zahtevanega solventnostnega kapitala omejenih skladov. Podrobnosti samega izračuna so prikazane na obrazcu S.25.01, v prilogi tega poročila.

E.2.2 Zahtevani minimalni kapital

Zahtevani minimalni kapital na ravni Skupine je na dan 31. 12. 2023 znašal 197,2 milijona evrov.

V spodnji tabeli je predstavljen izračun zahtevanega minimalnega kapitala Skupine na dan 31. 12. 2023 in na dan 31. 12. 2022.

	v 000 evrih
	2023	2022
Zahtevani minimalni kapital Skupine	197.191	180.759
Zavarovalnica Triglav	123.987	104.456
Pozavarovalnica Triglav Re	27.057	23.009
Triglav Zdravstvena zavarovalnica	4.005	11.066
Triglav Osiguranje, Zagreb	12.006	12.076
Triglav Osiguranje, Sarajevo	8.181	8.181
Lovčen Osiguranje, Podgorica	3.000	3.000
Triglav Osiguranje, Beograd	6.387	6.402
Triglav Osiguranje, Banja Luka	3.579	3.579
Triglav Osiguruvanje, Skopje	2.994	2.995
Lovčen životno osiguranje, Podgorica	3.000	3.000
Triglav Osiguruvanje Život, Skopje	2.995	2.995

Tabela 64: Zahtevani minimalni kapital Skupine na dan 31. 12. 2023 in 31. 12. 2022

Zahtevani minimalni kapital Skupine se je v primerjavi s preteklim obdobjem povečal za 16,4 milijona evrov, pri čemer glavnina spremembe izhaja iz matične družbe, kjer je povečanje predvsem posledica dviga rezervacij na neživljenjskem delu.

E.2.3 Učinki razpršenosti v Skupini

Pomembni učinki razpršenosti v Skupini izhajajo iz relativne velikosti tveganj in korelacije med njimi. Za izračun učinka razpršenosti se uporabljajo korelacijski faktorji, predpisani s standardno formulo. Ker je zavarovalni portfelj Skupine velik in dobro razpršen med neživljenjska, zdravstvena in življenjska zavarovanja ter pozavarovanje, so učinki razpršenosti večji kot na posamezni družbi. Med družbami, ki niso zajete v polno konsolidacijo, se razpršitve ne upoštevajo.

Razpršitveni faktor je na ravni Skupine v letu 2023 znašal 79,1 odstotka, kar je 1,4 odstotne točke nižje kot v preteklem letu, ko je znašal 80,5 odstotka. Razpršitev tveganj na ravni Skupine tako ostaja na visoki ravni.

E.3 Uporaba podmodula tveganja lastniških vrednostnih papirjev, temelječega na trajanju, pri izračunu zahtevanega solventnostnega kapitala

Skupina za izračunavanje in spremljanje kapitalske ustreznosti ne uporablja podmodula tveganja lastniških vrednostnih papirjev, temelječega na trajanju.

E.4 Razlika med standardno formulo in kakršnim koli uporabljenim notranjim modelom

Skupina za izračunavanje in spremljanje kapitalske ustreznosti ne uporablja notranjih modelov.

E.5 Neskladnost z zahtevanim minimalnim kapitalom in neskladnost z zahtevanim solventnostnim kapitalom

Skupina v obdobju poročanja ni ugotovila neskladnosti z zahtevanim minimalnim kapitalom in zahtevanim solventnostnim kapitalom.

E.6 Druge informacije

Skupina je vse pomembne informacije o upravljanju kapitala razkrila v poglavjih od E.1 do E.5.

Priloge

Obrazci za poročanje kvantitativnih podatkov (QRT) Skupine na dan 31. 12. 2023:

• 1. S.02.01.02 Bilanca stanja za namen solventnosti
• 1. S.05.01.02 Premije, škode in stroški po vrstah poslovanja
• 1. S.05.02.02 Premije, škode in stroški po državah poslovanja
• 1. S.23.01.22 Lastna sredstva
• 1. S.25.01.22 Zahtevani solventnostni kapital za podjetja, ki uporabljajo standardno formulo
• 1. S.32.01.22 Podjetja v okviru Skupine

Vse vrednosti v kvantitativnih podatkih so prikazane v tisoč evrih.

Priloga 1: S.02.01.02 - Bilanca stanja za namen solventnosti

Sredstva	Vrednost za namen solventnosti
Neopredmetena sredstva
Odložene terjatve za davek	26.640
Presežek iz naslova pokojninskih shem
Opredmetena osnovna sredstva v posesti za lastno uporabo	131.509
Naložbe (razen sredstev v posesti v zvezi s pogodbami, vezanimi na indeks ali	2.218.670
enoto premoženja)
Nepremičnine (razen za lastno uporabo)	86.516
Deleži v povezanih podjetjih, vključno z udeležbami	135.508
Lastniški vrednostni papirji	9.547
Lastniški vrednostni papirji, ki kotirajo na borzi	5.130
Lastniški vrednostni papirji, ki ne kotirajo na borzi	4.417
Obveznice	1.805.589
Državne obveznice	1.178.073
Podjetniške obveznice	626.480
Strukturirani vrednostni papirji	1.035
Vrednostni papirji, zavarovani s premoženjem
Kolektivni naložbeni podjemi	118.244
Izvedeni finančni instrumenti
Depoziti, ki niso denarni ustrezniki	62.312
Druge naložbe	955
Sredstva v posesti v zvezi s pogodbami, vezanimi na indeks ali enoto premoženja	814.404
Krediti in hipoteke	6.525
Posojila, vezana na police	5.696
Krediti in hipoteke posameznikom	830
Drugi krediti in hipoteke	0
Izterljivi zneski iz pozavarovanj iz naslova:	199.077
neživljenjskih zavarovanj in zdravstvenih zavarovanj, podobnih neživljenjskim	197.678
neživljenjskih zavarovanj brez zdravstvenih zavarovanj	197.119
zdravstvenih zavarovanj, podobnih neživljenjskim	560
življenjskih zavarovanj in zdravstvenih zavarovanj, podobnih življenjskim,
razen zdravstvenih zavarovanj in zavarovanj, vezanih na indeks ali enoto premoženja	1.399
zdravstvenih zavarovanj, podobnih življenjskim
življenjskih zavarovanj, razen zdravstvenih zavarovanj in zavarovanj,	1.399
vezanih na indeks ali enoto premoženja
življenjskih zavarovanj, vezanih na indeks ali enoto premoženja
Depoziti pri cedentih	16.954
Terjatve iz naslova zavarovanj in terjatve do posrednikov	64.101
Terjatve iz naslova pozavarovanj	64.218
Terjatve (do kupcev, nepovezane z zavarovanjem)	42.360
Lastne delnice (v posesti neposredno)
Zneski, dolgovani podjetju v zvezi s postavkami lastnih sredstev ali ustanovnim
kapitalom, ki je bil vpoklican in še ni vplačan
Denar in denarni ustrezniki	62.891
Vsa druga sredstva, ki niso prikazana drugje	9.208
Sredstva skupaj	3.656.558

Obveznosti

Zavarovalno-tehnične rezervacije – neživljenjska zavarovanja	861.939
Zavarovalno-tehnične rezervacije – neživljenjska zavarovanja (brez zdravstvenih	825.402
zavarovanj)
Zavarovalno-tehnične rezervacije, izračunane kot celota
Najboljša ocena	790.225
Dodatek za tveganje	35.177
Zavarovalno-tehnične rezervacije – zdravstvena zavarovanja (podobna neživljenjskim)	36.537
Zavarovalno-tehnične rezervacije, izračunane kot celota
Najboljša ocena	34.693
Dodatek za tveganje	1.845
Zavarovalno-tehnične rezervacije – življenjska zavarovanja (razen zavarovanj, vezanih na indeks ali enoto premoženja)	862.019
Zavarovalno-tehnične rezervacije – zdravstvena zavarovanja (podobna življenjskim)	150
Zavarovalno-tehnične rezervacije, izračunane kot celota
Najboljša ocena	149
Dodatek za tveganje	0
Zavarovalno-tehnične rezervacije – življenjska zavarovanja (razen zdravstvenih
zavarovanj in zavarovanj, vezanih na indeks ali enoto premoženja)	861.869
Zavarovalno-tehnične rezervacije, izračunane kot celota
Najboljša ocena	839.085
Dodatek za tveganje	22.784
Zavarovalno-tehnične rezervacije – zavarovanja, vezana na indeks ali enoto premoženja	748.160
Zavarovalno-tehnične rezervacije, izračunane kot celota
Najboljša ocena	725.485
Dodatek za tveganje	22.675
Pogojne obveznosti
Rezervacije, razen zavarovalno-tehničnih rezervacij	25.083
Obveznosti iz naslova pokojninskih shem
Depoziti pozavarovateljev	3.447
Odložene obveznosti za davek	23.318
Izvedeni finančni instrumenti
Zneski, dolgovani kreditnim institucijam	554
Finančne obveznosti, razen zneskov, dolgovanih kreditnim institucijam	536
Obveznosti iz naslova zavarovanja in obveznosti do posrednikov	32.475
Obveznosti iz naslova pozavarovanja	15.525
Obveznosti (do kupcev, nepovezane z zavarovanjem)	83.956
Podrejene obveznosti	45.568
Podrejene obveznosti, ki niso del osnovnih lastnih sredstev
Podrejene obveznosti, ki so del osnovnih lastnih sredstev	45.568
Vse druge obveznosti, ki niso prikazane drugje	26.440
Obveznosti skupaj	2.729.019
Presežek sredstev nad obveznostmi	927.539

Priloga 2: S.05.01.02 - Premije, škode in stroški po vrstah poslovanja

	pozavarovanje)
	Zavarovanje za stroške zdravljenja	Zavarovanje izpada dohodka	Nezgodno zavarovanje zaposlenih	Zavarovanje avtomobilske odgovornosti	Druga zavarovanja motornih vozil	Pomorsko, letalsko in transportno zavarovanje
Obračunane premije
bruto – neposredni posli	221.877	80.457		229.567	201.514	59.297
bruto – sprejeto proporcionalno pozavarovanje	3.550	6.278		45.758	21.103	28.948
bruto – sprejeto neproporcionalno pozavarovanje
delež pozavarovateljev	4.621	8.130		76.343	38.149	51.690
neto	220.806	78.605		198.981	184.467	36.555
Prihodki od premije
bruto – neposredni posli	223.530	79.659		210.339	187.978	57.626
bruto – sprejeto proporcionalno pozavarovanje	2.883	6.321		43.726	20.380	24.142
bruto – sprejeto neproporcionalno pozavarovanje
delež pozavarovateljev	4.639	8.243		72.919	36.535	45.289
neto	221.774	77.737		181.147	171.824	36.479
Odhodki za škode
bruto – neposredni posli	235.409	28.978		107.975	155.590	41.688
bruto – sprejeto proporcionalno pozavarovanje	3.349	3.300		35.972	18.070	6.066
bruto – sprejeto neproporcionalno pozavarovanje
delež pozavarovateljev	2.691	3.487		50.344	25.177	31.816
neto	236.068	28.792		93.603	148.483	15.938
Odhodki	28.948	25.841		72.680	55.601	9.655
Drugi odhodki
Odhodki skupaj

Vrsta poslovanja za: zavarovalne in pozavarovalne obveznosti iz neživljenjskega zavarovanja (neposredni posli in sprejeto proporcionalno

pozavarovanje)
	Požarno in drugo škodno	Splošno zavarovanje	Kreditno in kavcijsko	Zavarovanje stroškov	Zavarovanje	Različne
	zavarovanje	odgovornosti	zavarovanje	postopka	pomoči	finančne izgube
Obračunane premije
bruto – neposredni posli	259.779	58.453	31.300	669	35.148	8.281
bruto – sprejeto proporcionalno pozavarovanje	194.487	11.950	16.631	90	3.471	2.755
bruto – sprejeto neproporcionalno pozavarovanje
delež pozavarovateljev	192.154	32.913	22.946	181	5.518	7.244
neto	262.112	37.490	24.985	578	33.101	3.792
Prihodki od premije
bruto – neposredni posli	249.598	57.124	31.055	596	31.466	8.294
bruto – sprejeto proporcionalno pozavarovanje	170.899	11.970	19.242	93	3.599	2.878
bruto – sprejeto neproporcionalno pozavarovanje
delež pozavarovateljev	186.958	32.379	21.974	185	5.371	7.359
neto	233.539	36.715	28.324	503	29.693	3.813
Odhodki za škode
bruto – neposredni posli	219.273	17.071	4.502	34	24.099	33.871
bruto – sprejeto proporcionalno pozavarovanje	101.108	2.978	4.104	4	2.608	7.927
bruto – sprejeto neproporcionalno pozavarovanje
delež pozavarovateljev	89.853	-145	6.285	11	3.689	41.960
neto	230.528	20.195	2.321	26	23.017	-162
Odhodki	110.821	19.251	9.295	392	11.622	2.467
Drugi odhodki
Odhodki skupaj

Vrsta poslovanja za: zavarovalne in pozavarovalne obveznosti iz neživljenjskega zavarovanja (neposredni posli in sprejeto proporcionalno

	Zdravstveno	Pozavarovanje odgovornosti	Pomorsko, letalsko in transportno	Premoženjsko	Skupaj
Obračunane premije
bruto – neposredni posli					1.186.342
bruto – sprejeto proporcionalno pozavarovanje					335.020
bruto – sprejeto neproporcionalno pozavarovanje	263	7.085	3.301	73.792	84.442
delež pozavarovateljev	102	3.325	1.536	42.551	487.403
neto	161	3.760	1.765	31.241	1.118.400
Prihodki od premije
bruto – neposredni posli					1.137.265
bruto – sprejeto proporcionalno pozavarovanje					306.134
bruto – sprejeto neproporcionalno pozavarovanje	262	6.876	3.490	69.452	80.080
delež pozavarovateljev	102	3.380	1.536	46.846	473.716
neto	160	3.496	1.953	22.606	1.049.763
Odhodki za škode
bruto – neposredni posli					868.490
bruto – sprejeto proporcionalno pozavarovanje					185.487
bruto – sprejeto neproporcionalno pozavarovanje	69	-3.063	223	135.210	132.439
delež pozavarovateljev		2.160	-874	210.127	466.579
neto	69	-5.223	1.098	-74.916	719.837
Odhodki	16	-220	22	1.911	348.301
Drugi odhodki					4.100
Odhodki skupaj					352.401

Vrsta poslovanja za: sprejeto neproporcionalno pozavarovanje Vrsta poslovanja za: zavarovalne in pozavarovalne obveznosti iz neživljenjskega zavarovanja (neposredni posli in sprejeto proporcionalno pozavarovanje)

	Zdravstveno zavarovanje	Zavarovanje z udeležbo pri dobičku	Zavarovanje, vezano na indeks ali enoto premoženja	Druga življenjska zavarovanja	Rente, ki izhajajo iz pogodb o neživljenjskem zavarovanju in se nanašajo na obveznosti iz zdravstvenih zavarovanj	Rente, ki izhajajo iz pogodb o neživljenjskem zavarovanju in se nanašajo na zavarovalne obveznosti, ki niso obveznosti iz zdravstvenih zavarovanj
Obračunane premije
bruto		55.866	126.526	27.779
delež pozavarovateljev		40	28	2.938
neto		55.826	126.499	24.841
Prihodki od premije
bruto		55.888	126.526	27.774
delež pozavarovateljev		45	28	2.973
neto		55.843	126.498	24.801
Odhodki za škode
bruto		103.604	69.955	10.162	88	3.759
delež pozavarovateljev		2	4	1.624
neto		103.602	69.951	8.538	88	3.759
Odhodki		10.131	19.567	9.612		13
Drugi odhodki
Odhodki skupaj
Skupni znesek odkupov		12.796	40.497	1.200

Vrsta poslovanja za: obveznosti iz življenjskih zavarovanj

	Zdravstveno pozavarovanje	Življenjsko pozavarovanje	Skupaj
Obračunane premije
bruto		1.193	211.365
delež pozavarovateljev		1.193	4.199
neto			207.166
Prihodki od premije
bruto		1.193	211.381
delež pozavarovateljev		1.193	4.239
neto			207.142
Odhodki za škode
bruto		429	187.998
delež pozavarovateljev		546	2.176
neto		-117	185.822
Odhodki		-46	39.277
Drugi odhodki			-3.137
Odhodki skupaj			36.141
Skupni znesek odkupov			54.492

Obveznosti življenjskega pozavarovanja

Priloga 3: S.05.02.02 - Premije, škode in stroški po državah poslovanja

		Najpomembnejših 5 držav (po znesku bruto obračunanih premij) – obveznosti iz premoženjskih					Najpomembnejših 5 in matična
	Matična država	zavarovanj
		RS	HR	ME	BA	DE	država, skupaj
Obračunane premije	989.115	115.930	106.063	45.285	43.690	31.373	1.331.455
bruto – neposredni posli	826.348	90.988	84.646	36.676	35.676	14.351	1.088.686
bruto – sprejeto proporcionalno pozavarovanje	135.303	23.528	19.290	7.961	7.906	11.691	205.680
bruto – sprejeto neproporcionalno pozavarovanje	27.464	1.413	2.126	648	108	5.331	37.090
delež pozavarovateljev	252.288	34.368	24.455	11.451	14.798	34.987	372.348
neto	736.827	81.561	81.608	33.835	28.892	-3.614	959.108
Prihodki od premije	940.147	107.931	103.265	43.715	39.610	29.355	1.264.022
bruto – neposredni posli	792.992	86.005	82.601	35.884	32.609	13.463	1.043.554
bruto – sprejeto proporcionalno pozavarovanje	120.119	20.524	18.523	7.186	6.893	10.989	184.233
bruto – sprejeto neproporcionalno pozavarovanje	27.036	1.402	2.141	645	108	4.902	36.235
delež pozavarovateljev	227.872	34.556	24.984	11.587	13.389	39.069	351.458
neto	712.275	73.375	78.280	32.127	26.221	-9.715	912.564
Odhodki za škode	887.003	48.356	67.692	15.628	13.613	11.930	1.044.222
bruto – neposredni posli	690.631	40.944	53.000	13.897	11.924	5.382	815.779
bruto – sprejeto proporcionalno pozavarovanje	96.577	6.316	10.810	2.533	1.652	5.458	123.345
bruto – sprejeto neproporcionalno pozavarovanje	99.795	1.096	3.882	-802	37	1.090	105.099
delež pozavarovateljev	265.806	19.613	15.553	1.011	3.770	17.385	323.137
neto	621.197	28.743	52.139	14.617	9.844	-5.455	721.085
Odhodki	230.129	12.005	34.343	10.771	10.384	1.246	298.879
Drugi odhodki							4.100
Odhodki skupaj							302.979

	Matična država	Najpomembnejših 5 držav (po znesku bruto obračunanih premij) – obveznosti iz življenjskih zavarovanj					Najpomembnejših 5 in matična
		BA	HR	MK	RS	ME	država, skupaj
Obračunane premije
bruto	173.278	11.852	7.882	7.276	5.922	5.154	211.365
delež pozavarovateljev	744	1.753	75		433		3.006
neto	172.534	10.099	7.807	7.276	5.489	5.154	208.359
Prihodki od premije
bruto	173.289	11.852	7.882	7.276	5.922	5.159	211.381
delež pozavarovateljev	744	1.753	75	40	433		3.046
neto	172.544	10.099	7.807	7.237	5.489	5.159	208.335
Odhodki za škode
bruto	166.105	5.679	8.486	1.687	2.555	3.486	187.998
delež pozavarovateljev	143	1.125	24		338		1.630
Neto	165.961	4.553	8.462	1.687	2.217	3.486	186.368
Odhodki	27.554	-5	2.722	-2	0	763	31.032
Drugi odhodki							-3.137
Odhodki skupaj							27.896
Skupna vrednost odkupov	50.914	1.403	1.374.609	75.161	575.090	151.000,26	54.492

Priloga 4: S.23.01.22 - Lastna sredstva

	Skupaj	Stopnja 1 – neomejene postavke	Stopnja 1 – omejene postavke	Stopnja 2	Stopnja 3
Osnovna lastna sredstva pred odbitkom za udeležbe v drugih subjektih finančnega sektorja, kot je predvideno v členu 68 Delegirane uredbe (EU) 2015/35
Navadne delnice (skupaj z lastnimi delnicami)	73.701	73.701
Nerazpoložljiv vpoklican, a nevplačan navadni lastniški kapital na ravni skupine
Vplačani presežek kapitala v zvezi z navadnimi delnicami
Ustanovni kapital, prispevki članov ali enakovredna postavka osnovnih lastnih sredstev družb za vzajemno zavarovanje ali družb, ki delujejo po načelu vzajemnosti
Sredstva na podrejenih računih članov družbe za vzajemno zavarovanje
Nerazpoložljiva sredstva na podrejenih računih članov družbe za vzajemno zavarovanje na ravni skupine
Presežek sredstev
Nerazpoložljivi presežek sredstev na ravni skupine
Prednostne delnice
Nerazpoložljive prednostne delnice na ravni skupine
Vplačani presežek kapitala v zvezi s prednostnimi delnicami
Nerazpoložljivi vplačani presežek kapitala v zvezi s prednostnimi delnicami na ravni skupine
Uskladitvene rezerve	825.462	825.462
Podrejene obveznosti	45.568			45.568
Nerazpoložljive podrejene obveznosti na ravni skupine
Znesek neto odloženih terjatev za davek	3.322				3.322
Znesek neto odloženih terjatev za davek, ki ni razpoložljiv na ravni skupine	3.322				3.322
Druge postavke lastnih sredstev, ki jih je nadzorni organ odobril kot osnovna lastna sredstva in ki niso navedene zgoraj
Nerazpoložljiva lastna sredstva, povezana s postavkami drugih lastnih sredstev, ki jih je odobril nadzorni organ
Manjšinski deleži na ravni skupine (če niso sporočeni v okviru druge postavke lastnih sredstev)
Nerazpoložljivi manjšinski deleži na ravni skupine	1.519	1.519
Lastna sredstva iz računovodskih izkazov, ki ne bi smela biti predstavljena v okviru uskladitvenih rezerv in ne izpolnjujejo meril za razvrstitev kot lastna sredstva po Solventnosti II	0
Lastna sredstva iz računovodskih izkazov, ki ne bi smela biti predstavljena v okviru uskladitvenih rezerv in ne izpolnjujejo meril za razvrstitev kot lastna sredstva po Solventnosti II

Odbitki

Odbitki za udeležbe v drugih finančnih subjektih, vključno z nereguliranimi subjekti, ki izvajajo finančne
dejavnosti	80.087	80.087
Od tega odbiti v skladu s členom 228 Direktive 2009/138/ES
Odbitki za udeležbe, kadar informacije niso razpoložljive (člen 229)
Odbitki za udeležbe, vključene z uporabo metode odbitkov in združevanja, kadar se uporabi kombinacija metod
Nerazpoložljive postavke lastnih sredstev, skupaj	4.841	1.519	3.322
Odbitki skupaj	84.928	81.606	3.322
Skupna osnovna lastna sredstva po odbitkih	863.125	817.557	45.568
Odbitki
Pomožna lastna sredstva
Nevplačane in nevpoklicane navadne delnice, ki se jih lahko vpokliče na zahtevo
Nevplačan in nevpoklican ustanovni kapital, prispevki članov ali enakovredna postavka osnovnih lastnih sredstev družb za vzajemno zavarovanje ali družb, ki delujejo po načelu vzajemnosti, ki se jih lahko vpokliče na zahtevo
Nevplačane in nevpoklicane prednostne delnice, ki se jih lahko vpokliče na zahtevo
Pravno zavezujoča zaveza vpisa in plačila podrejenih obveznosti na zahtevo
Akreditivi in jamstva v skladu s členom 96(2) Direktive 2009/138/ES
Akreditivi in jamstva, razen tistih v skladu s členom 96(2) Direktive 2009/138/ES
Pozivi članom za dodatne prispevke v skladu s prvim pododstavkom člena 96(3) Direktive 2009/138/ES
Pozivi članom za dodatne prispevke, razen tistih v skladu s prvim pododstavkom člena 96(3) Direktive 2009/138/ES
Nerazpoložljiva pomožna lastna sredstva na ravni skupine
Druga pomožna lastna sredstva
Skupaj pomožna lastna sredstva
Lastna sredstva v drugih finančnih sektorjih

Kreditne institucije, investicijska podjetja, finančne institucije, upravitelji alternativnih investicijskih skladov, družbe za upravljanje KNPVP

	21.933	21.933
Institucije za poklicno pokojninsko zavarovanje	58.154	58.154
Neregulirani subjekti, ki izvajajo finančne dejavnosti
Skupna lastna sredstva v drugih finančnih sektorjih	80.087	80.087
Pomožna lastna sredstva
Lastna sredstva ob uporabi metode odbitkov in združevanja (D&A), same ali v kombinaciji z metodo 1
Lastna sredstva, združena ob uporabi metode D&A in kombinacije metod
Lastna sredstva, združena ob uporabi metode D&A in kombinacije metod, brez transakcij znotraj skupine
Skupna razpoložljiva lastna sredstva za izpolnjevanje konsolidiranega SCR na ravni skupine	863.125	817.557	45.568
Skupna razpoložljiva lastna sredstva za izpolnjevanje minimalnega konsolidiranega SCR na ravni skupine
	863.125	817.557	45.568
Skupna primerna lastna sredstva za izpolnjevanje konsolidiranega SCR na ravni skupine (brez lastnih sredstev iz
drugih subjektov finančnega sektorja in iz subjektov, vključenih prek metode D&A)	863.125	817.557	45.568
Skupna primerna lastna sredstva za izpolnjevanje minimalnega konsolidiranega SCR na ravni skupine	856.996	817.557	39.438
Minimalni konsolidirani SCR na ravni skupine	197.191
Razmerje med primernimi lastnimi sredstvi in minimalnim konsolidiranim SCR na ravni skupine	435%
Skupna primerna lastna sredstva za izpolnjevanje SCR na ravni skupine (vključno z lastnimi sredstvi iz drugih
subjektov finančnega sektorja in iz subjektov, vključenih prek metode D&A)	943.212	897.644	45.568
Zahtevani solventnostni kapital na ravni skupine	471.504
Razmerje med primernimi lastnimi sredstvi in SCR na ravni skupine, vključno z drugimi subjekti finančnega
sektorja in subjekti, vključenimi prek metode D&A	200%

Uskladitvene rezerve

Presežek sredstev nad obveznostmi	927.539
Lastne delnice (v posesti neposredno in posredno)
Predvidljive dividende, razdelitve in dajatve	8.133
Druge postavke osnovnih lastnih sredstev	77.024
Prilagoditev za omejene postavke lastnih sredstev v zvezi s portfelji uskladitvenih prilagoditev in omejenimi skladi
Druga nerazpoložljiva lastna sredstva	16.920
Uskladitvene rezerve	825.462
Pričakovani dobički
Pričakovani dobički, vključeni v prihodnje premije (EPIFP) – življenjska zavarovanja	92.351
Pričakovani dobički, vključeni v prihodnje premije (EPIFP) – neživljenjska zavarovanja z zdravstvenimi	69.119
Skupni pričakovani dobički, vključeni v prihodnje premije (EPIFP)	161.470

Priloga 5: S.25.01.22 - Zahtevani solventnostni kapital - za podjetja, ki uporabljajo standardno formulo

	Bruto zahtevani solventnostni kapital
Tržna tveganja	165.342
Kreditna tveganja	48.327
Tveganja iz pogodb življenjskega zavarovanja	72.874
Tveganja zdravstvenega zavarovanja	43.206
Tveganja iz pogodb neživljenjskega zavarovanja	247.756
Razpršenost	-191.940
Tveganje neopredmetenih sredstev
Osnovni zahtevani solventnostni kapital	385.565
Izračun zahtevanega solventnostnega kapitala
Operativna tveganja	51.904
Absorpcijske kapacitete zavarovalno-tehničnih rezervacij
Absorpcijske kapacitete odloženih davkov	-10.588
Kapitalske zahteve za posle, ki se izvajajo v skladu s členom 4 Direktive 2003/41/ES
Prilagoditev za razpršitev tveganj omejenih skladov	9.500
Zahtevani solventnostni kapital brez kapitalskega pribitka	436.382
Že določen kapitalski pribitek
Zahtevani solventnostni kapital	471.504
Druge informacije o SCR
Kapitalske zahteve za podmodul tveganja lastniških vrednostnih papirjev, ki temelji na trajanju
Skupni znesek teoretičnega zahtevanega solventnostnega kapitala za preostali del
Skupni znesek teoretičnega zahtevanega solventnostnega kapitala za omejene sklade
Skupni znesek teoretičnega zahtevanega solventnostnega kapitala za portfelje uskladitvenih prilagoditev
Učinki razpršenosti zaradi združevanja teoretičnega SCR omejenih skladov za potrebe člena 304
Minimalni konsolidirani zahtevani solventnostni kapital skupine	197.191
Informacije o drugih subjektih
Kapitalske zahteve za druge finančne sektorje (nezavarovalne kapitalske zahteve)	16.805
Kapitalske zahteve za druge finančne sektorje (nezavarovalne kapitalske zahteve) – kreditne institucije, investicijska podjetja in finančne institucije, upravitelji alternativnih investicijskih
skladov, družbe za upravljanje KNPVP Kapitalske zahteve za druge finančne sektorje (nezavarovalne kapitalske zahteve) – institucije za	2.865
poklicno pokojninsko zavarovanje	13.940
Kapitalske zahteve za druge finančne sektorje (nezavarovalne kapitalske zahteve) – kapitalske zahteve za neregulirane osebe, ki izvajajo finančne dejavnosti
Kapitalske zahteve za neobvladovane udeležbe
Kapitalske zahteve za preostala podjetja	18.317
Skupni SCR
SCR za podjetja, vključena prek metode D&A
Zahtevani solventnostni kapital	471.504

Priloga 6: S.32.02.22 - Podjetja v okviru Skupine

Država	ID koda podjetja	Vrsta ID kode podjetja	Zakonito ime podjetja	Vrsta podjetja	Pravna oblika	(vzajemno/ne Kategorija vzajemno)	Nadzorni organ	% deleža v kapitalu	% glasovalnih pravic	Raven vpliva	Da/ Ne	Datum odločitve, če se uporablja člen 214	Uporabljena metoda in, pri metodi 1, obravnavana podjetja
SI	549300KGI7 8MKHO38N 42	1 - LEI	Zavarovalnica Triglav, d.d.	Kompozitna zavarovalnica	Delniška družba	Nevzajemno	Agencija za Zavarovalni Nadzor				Da	1. 1. 2016 Polna	konsolidacija
SI	549300XGY WQT0XWO 4R05	1 - LEI	Pozavarovalnica Triglav Re, d.d., Ljubljana	Pozavarovalnica	Delniška družba	Nevzajemno	Agencija za Zavarovalni Nadzor	100,00 %		100,00 % Prevladujoč	Da	1. 1. 2016 Polna	konsolidacija
SI	485100009 4PJJQ1E0T2 3	1 - LEI	Triglav, Zdravstvena zavarovalnica, d.d., Koper	Premoženjska zavarovalnica	Delniška družba	Nevzajemno	Agencija za Zavarovalni Nadzor	100,00 %		100,00 % Prevladujoč	Da	1. 1. 2016 Polna	konsolidacija
SI	48510000P UF0PHJMW E31	1 - LEI	Triglav, pokojninska družba, d.d., Ljubljana	Pokojninska družba	Delniška družba	Nevzajemno	Agencija za Zavarovalni Nadzor	100,00 %		100,00 % Prevladujoč	Da		1. 1. 2016 Sektorski predpisi
HR	74780000H 0HHL1OVM 657	1 - LEI	Triglav Osiguranje, d.d., Zagreb	Kompozitna zavarovalnica	Delniška družba	Nevzajemno	Croatian Financial Services Supervisory Agency	100,00 %		100,00 % Prevladujoč	Da	1. 1. 2016 Polna	konsolidacija
BA	485100004 VIBWAYZM 123	1 - LEI	Triglav Osiguranje, d.d., Sarajevo	Kompozitna zavarovalnica	Delniška družba	Nevzajemno	Agencija za nadzor osiguranja	97,78 %		98,87 % Prevladujoč	Da	1. 1. 2016 Polna	konsolidacija
BA	485100007 Q6XSLF2XO 57	1 - LEI	Triglav Osiguranje, a.d., Banja Luka	Premoženjska zavarovalnica	Delniška družba	Nevzajemno	Agencija za nadzor osiguranja	100,00 %		100,00 % Prevladujoč	Da	1. 1. 2016 Polna	konsolidacija
RS	48510000D 1F47ICK5Q6 8	1 - LEI	Triglav Osiguranje, a.d.o, Beograd	Kompozitna zavarovalnica	Delniška družba	Nevzajemno	Narodna Banka Srbije	100,00 %		100,00 % Prevladujoč	Da	1. 1. 2016 Polna	konsolidacija

Država	ID koda podjetja	Vrsta ID kode podjetja	Zakonito ime podjetja	Vrsta podjetja	Pravna oblika	(vzajemno/ne Kategorija vzajemno)	Nadzorni organ	% deleža v kapitalu	% glasovalnih pravic	Raven vpliva	Da/Ne	Datum odločitve, če se uporablja člen 214	Uporabljena metoda in, pri metodi 1, obravnavana podjetja
ME	OP-06	2 - Specific code	Lovćen Osiguranje, a.d., Podgorica	Premoženjska zavarovalnica	Delniška družba Nevzajemno		Agencija za nadzor osiguranja	99,07 %		99,07 % Prevladujoč Da			1. 1. 2016 Polna konsolidacija
ME	OP-39	2 - Specific code	Lovćen životna osiguranja, a.d., Podgorica	Življenjska zavarovalnica	Delniška družba Nevzajemno		Agencija za nadzor osiguranja	99,07 %		99,07 % Prevladujoč Da			1. 1. 2016 Polna konsolidacija
MK	48510 000WZ S9RGTJ VR81	1 - LEI	Triglav Osiguruvanje, a.d., Skopje	Premoženjska zavarovalnica	Delniška družba Nevzajemno		Agencija za nadzor osiguranja	82,01 %		82,01 % Prevladujoč Da			1. 1. 2016 Polna konsolidacija
MK	OP-56	2 - Specific code	Triglav Osiguruvanje Život, a.d, Skopje	Življenjska zavarovalnica	Delniška družba Nevzajemno		Agencija za nadzor osiguranja	97,43 %		97,43 % Prevladujoč Da			1. 1. 2016 Polna konsolidacija
BA	PP 90DE	2 - Specific code	Društvo za upravljanje EDPF, a.d., Banja Luka	Pokojninska družba	Delniška družba Nevzajemno		Agencija za nadzor osiguranja	34,00 %		34,00 % Pomemben Da			30. 9. 2017 Prilagojena kapitalska metoda
SI	48510 000NK Z3E6LS ZM73	1 - LEI	Triglav Skladi, d.o.o., Ljubljana	Finančne, investicijske in kreditne institucije	Družba z omejeno odgovornostjo	Nevzajemno	Agencija za trg vrednostnih papirjev	100,00 %		100,00 % Prevladujoč Da			1. 1. 2016 Sektorski predpisi
SI	OP-19	2 - Specific code	Triglav, Upravljanje nepremičnin, d.o.o., Ljubljana	Družbe za pomožno dejavnost iz člena 1 (53) DU (EU)	Delniška družba Nevzajemno			100,00 %		100,00 % Prevladujoč Da			1. 1. 2016 Polna konsolidacija
SI	OP-13	2 - Specific code	Triglav Svetovanje, d.o.o., Domžale	Družbe za pomožno dejavnost iz člena 1 (53) DU (EU)	Družba z omejeno odgovornostjo	Nevzajemno		100,00 %		100,00 % Prevladujoč Da			1. 1. 2016 Polna konsolidacija

Država	ID koda podjetja	Vrsta ID kode podjetja	Zakonito ime podjetja	Vrsta podjetja	Pravna oblika	Kategorija (vzajemno/nevz ajemno)	Nadzorni organ	% deleža v kapitalu	% glasovalnih pravic	Raven vpliva	Da/Ne	Datum odločitve, če se uporablja člen 214	Uporabljena metoda in, pri metodi 1, obravnavana podjetja
SI	OP-12	2 - Specific code	Triglav Avtoservis, d.o.o., Ljubljana	Družbe za pomožno dejavnost iz člena 1 (53) DU (EU)	Družba z omejeno odgovornostjo	Nevzajemno		100,00 %		100,00 % Prevladujoč	Da		1. 1. 2016 Polna konsolidacija
SI	PP-90	2 - Specific code	Zavod Vse bo v redu, Ljubljana	Drugo	Zavod za družbeno odgovornost	Nevzajemno		100,00 %		100,00 % Prevladujoč	Da		1. 1. 2016 Prilagojena kapitalska metoda
SI	48510 0000Z 4BS9C 24Q46	1 - LEI	Triglav INT, d.d., Ljubljana	Zavarovalni holding iz člena 212 (1) (f) Direktive 2009/138/ES	Delniška družba	Nevzajemno		100,00 %		100,00 % Prevladujoč	Da		1. 1. 2016 Polna konsolidacija
ME	OP-28	2 - Specific code	Lovćen auto, d.o.o., Podgorica	Družbe za pomožno dejavnost iz člena 1 (53) DU (EU)	Družba z omejeno odgovornostjo	Nevzajemno		99,07 %		99,07 % Prevladujoč	Da		1. 1. 2016 Polna konsolidacija
BA	OP-24	2 - Specific code	Autocentar BH, d.o.o., Sarajevo	Družbe za pomožno dejavnost iz člena 1 (53) DU (EU)	Družba z omejeno odgovornostjo	Nevzajemno		97,78 %		98,87 % Prevladujoč	Da		1. 1. 2016 Polna konsolidacija
HR	OP-52	2 - Specific code	Triglav Savjetovanje, d.o.o., Zagreb	Družbe za pomožno dejavnost iz člena 1 (53) DU (EU)	Družba z omejeno odgovornostjo	Nevzajemno	Croatian Financial Services Supervisory Agency	100,00 %		100,00 % Prevladujoč	Da		1. 1. 2016 Polna konsolidacija

Država	ID koda podjetja	Vrsta ID kode podjetja	Zakonito ime podjetja	Vrsta podjetja	Pravna oblika	Kategorija (vzajemno/n evzajemno)	Nadzorni organ	% deleža v kapitalu	% glasovalnih pravic	Raven vpliva	Da/Ne	Datum odločitve, če se uporablja člen 214	Uporabljena metoda in, pri metodi 1, obravnavana podjetja
BA	OP-22	2 - Specific code	Triglav Savjetovanje, d.o.o., Sarajevo	Družbe za pomožno dejavnost iz člena 1 (53) DU (EU)	Družba z omejeno odgovornostjo	Nevzajemno	Agencija za nadzor osiguranja	97,78 %		98,87 % Prevladujoč Da			1. 1. 2016 Polna konsolidacija
RS	OP-53	2 - Specific code	Triglav Savetovanje, d.o.o., Beograd	Družbe za pomožno dejavnost iz člena 1 (53) DU (EU)	Družba z omejeno odgovornostjo	Nevzajemno	Narodna Banka Srbije	100,00 %		100,00 % Prevladujoč Da			1. 1. 2016 Polna konsolidacija
BA	OP-26	2 - Specific code	Triglav Fondovi, d.o.o., Sarajevo	Finančne, investicijske in kreditne institucije	Družba z omejeno odgovornostjo	Nevzajemno		62,54 %		62,54 % Prevladujoč Da			1. 1. 2016 Prilagojena kapitalska metoda
BA	PP-13	2 - Specific code	Sarajevostan, d.d., Sarajevo	Drugo	Delniška družba Nevzajemno			90,95 %		91,97 % Prevladujoč Da			1. 1. 2016 Prilagojena kapitalska metoda
HR	OP-54	2 - Specific code	Triglav upravljanje nekretninama, d.o.o., Zagreb	Družbe za pomožno dejavnost iz člena 1 (53) DU (EU)	Družba z omejeno odgovornostjo	Nevzajemno		100,00 %		100,00 % Prevladujoč Da			1. 1. 2016 Polna konsolidacija
ME	OP-55	2 - Specific code	Triglav upravljanje nekretninama, d.o.o., Podgorica	Družbe za pomožno dejavnost iz člena 1 (53) DU (EU)	Družba z omejeno odgovornostjo	Nevzajemno		100,00 %		100,00 % Prevladujoč Da			1. 1. 2016 Polna konsolidacija
SI	747800P 0D13G4Y JHYI09	1 - LEI	Nama IN, Trgovosko podjetje, d.o.o., Ljubljana	Drugo	Delniška družba Nevzajemno			39,15 %		39,15 % Pomemben Da			1. 1. 2016 Prilagojena kapitalska metoda
SI	DC NALOŽBE	2 - Specific code	Nama, upravljanje z nepremičninami, d.d., Ljubljana	Drugo	Družba z omejeno odgovornostjo	Nevzajemno		39,15 %		39,15 % Pomemben Da			31. 12. 2021 Prilagojena kapitalska metoda
SI	PP-03	2 - Specific code	Triglavko, d.o.o., Ljubljana	Družbe za pomožno dejavnost iz člena 1 (53) DU (EU)	Družba z omejeno odgovornostjo	Nevzajemno		38,47 %		38,47 % Pomemben Da			1. 1. 2016 Prilagojena kapitalska metoda

Država	podjetja ID koda	Vrsta ID kode podjetja	Zakonito ime podjetja	Vrsta podjetja	Pravna oblika	Kategorija (vzajemno/nevz ajemno)	Nadzorni organ	% deleža v kapitalu	% glasovalnih pravic	Raven vpliva	Da/Ne	Datum odločitve, če se uporablja člen 214	Uporabljena metoda in, pri metodi 1, obravnavana podjetja
SI	4851006WX9ON1 MWW9471	2 - Specific code	TRIGAL, upravljanje naložb in svetovalne storitve, d.o.o., Ljubljana	Drugo	Družba z omejeno odgovornostjo	Nevzajemno		49,90 %		49,90 % Pomemben	Da		10. 1. 2018 Prilagojena kapitalska metoda
MK	OP-59	2 - Specific code	Triglav, penzisko društvo, a.d., Skopje	Pokojninska družba	Delniška družba Nevzajemno		Agencija za nadzor osiguranja	100,00 %		100,00 % Prevladujoč	Da		27. 3. 2019 Prilagojena kapitalska metoda
SI	Alifenet	2 - Specific code	Alifenet, d.o.o., Ljubljana	Družbe za pomožno dejavnost iz člena 1 (53) DU (EU)	Družba z omejeno odgovornostjo	Nevzajemno		23,58 %		23,58 % Pomemben	Da		25. 9. 2018 Prilagojena kapitalska metoda
SI	Diagnostični center Bled	2 - Specific code	Diagnostični center Bled, d.o.o., Bled	Drugo	Družba z omejeno odgovornostjo	Nevzajemno		50,00 %		50,00 % Pomemben	Da		31. 12. 2020 Prilagojena kapitalska metoda
SI	MTC Fontana	2 - Specific code	MTC Fontana, d.o.o., Maribor	Drugo	Družba z omejeno odgovornostjo	Nevzajemno		50,00 %		50,00 % Pomemben	Da		31. 12. 2020 Prilagojena kapitalska metoda
SI	MEDI CONS	2 - Specific code	Medi Cons kardiologija, d.o.o., Novo mesto	Drugo	Družba z omejeno odgovornostjo	Nevzajemno		50,00 %		50,00 % Pomemben	Da		31. 12. 2020 Prilagojena kapitalska metoda
SI	GASTROMEDICA	2 - Specific code	Gastromedica, d.o.o., Murska Sobota	Drugo	Družba z omejeno odgovornostjo	Nevzajemno		50,00 %		50,00 % Pomemben	Da		31. 12. 2020 Prilagojena kapitalska metoda
SI	INTERNISTIČNA GE AMBULANTA	2 - Specific code	Internistična GE ambulanta, d.o.o., Nova Gorica	Drugo	Družba z omejeno odgovornostjo	Nevzajemno		50,00 %		50,00 % Pomemben	Da		31. 12. 2020 Prilagojena kapitalska metoda
SI	CARDIAL	2 - Specific code	Cardial, d.o.o., Ljubljana	Drugo	Družba z omejeno odgovornostjo	Nevzajemno		50,00 %		42,50 % Pomemben	Da		31. 12. 2020 Prilagojena kapitalska metoda
SI	DC NALOŽBE	2 - Specific code	DC Naložbe, d.o.o., Bled	Drugo	Družba z omejeno odgovornostjo	Nevzajemno		50,00 %		50,00 % Pomemben	Da		31. 12. 2020 Prilagojena kapitalska metoda

Država	podjetja ID koda	Vrsta ID kode podjetja	Zakonito ime podjetja	Vrsta podjetja	Pravna oblika	Kategorija (vzajemno/nevz ajemno)	Nadzorni organ	% deleža v kapitalu	% glasovalnih pravic	Raven vpliva	Da/Ne	Datum odločitve, če se uporablja člen 214	Uporabljena metoda in, pri metodi 1, obravnavana podjetja
BA	OP-60	2 - Specific code	TUN, Sarajevo	Družbe za pomožno dejavnost iz člena 1 (53) DU (EU)	Družba z omejeno odgovornostjo	Nevzajemno		97,78 %		100,00 % Prevladujoč	Da		31. 12. 2021 Polna konsolidacija
SI	DC NALOŽBE	2 - Specific code	KIRURŠKI SANATORIJ ROŽNA DOLINA d.o.o., Ljubljana	Drugo	Družba z omejeno odgovornostjo	Nevzajemno		50,00 %		50,00 % Pomemben	Da		31. 12. 2021 Prilagojena kapitalska metoda
SI	DC NALOŽBE	2 - Specific code	MDT & T podjetje za medicinsko diagnostiko, terapijo in tehnologijo d.o.o.	Drugo	Družba z omejeno odgovornostjo	Nevzajemno		19,60 %		24,50 % Pomemben	Da		31. 12. 2021 Prilagojena kapitalska metoda
SI	DC NALOŽBE	2 - Specific code	Neuroedina, zdravstvena dejavnost, d.o.o. Bled	Drugo	Družba z omejeno odgovornostjo	Nevzajemno		50,00 %		50,00 % Pomemben	Da	31. 12. 2021	Prilagojena kapitalska metoda
SI	OP-61	2 - Specific code	Triglav zdravje asistenca, d.o.o.	Družbe za pomožno dejavnost iz člena 1 (53) DU (EU)	Družba z omejeno odgovornostjo	Nevzajemno		100,00 %		100,00 % Prevladujoč	Da		31. 3. 2022 Polna konsolidacija
MK	OP-62		TRIGLAV upravuvanje so nedvižen imot DOOEL, Skopje	Družbe za pomožno dejavnost iz člena 1 (53) DU (EU)	Družba z omejeno odgovornostjo	Nevzajemno		100,00 %		100,00 % Prevladujoč	Da		1. 12. 2023 Polna konsolidacija