Telekom Slovenije

Prospectus • Jul 18, 2016

Uvod in pomembna opozorila

»Prospekt za uvrstitev obveznic družbe Telekom Slovenije, d. d., z oznako TLS1, v trgovanje na organiziranem trgu« (v nadaljevanju: Prospekt) je pripravljen za namen uvrstitve novo izdanih obveznic z oznako TLS1 in ISIN kodo SI0032103630 (v nadaljevanju: Obveznice) Izdajatelja družbe Telekom Slovenije, d. d., Cigaletova ulica 15, 1000 Ljubljana, Slovenija (v nadaljevanju: Izdajatelj ali Telekom Slovenije, d. d., ali Družba) v trgovanje na organiziranem trgu in za zagotovitev informacij o Izdajatelju in Obveznicah obstoječim in bodočim Imetnikom Obveznic.

Ponudba oz. prva prodaja (v nadaljevanju tudi: prodaja) Obveznic Izdajatelja je bila izvedena v Republiki Sloveniji skladno z določbami Zakona o trgu finančnih instrumentov (Uradni list RS, št. 67/2007 s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: ZTFI), na podlagi dveh izjem glede obveznosti objave prospekta za nekatere vrste ponudb vrednostnih papirjev v skladu z 49. členom ZTFI. Ponudba Obveznic je bila naslovljena izključno na dobro poučene vlagatelje (1. točka prvega odstavka 49. člena ZTFI; v nadaljevanju tudi: Institucionalni vlagatelji) oziroma na manj kot 150 fizičnih ali pravnih oseb v posamezni državi članici EU, ki nimajo položaja dobro poučenega vlagatelja (2. točka prvega odstavka 49. člena ZTFI; v nadaljevanju tudi: Mali vlagatelji).

Podatki iz tega Prospekta so namenjeni potencialnim vlagateljem, da na njihovi podlagi izdelajo lastno oceno premoženja in obveznosti, finančnega položaja, poslovnih izidov in razvojnih možnosti Izdajatelja ter pravic, ki izhajajo iz Obveznic. Podatki v Prospektu niso naložbena priporočila, ne investicijsko oz. osebno svetovanje, ne pravni, davčni ali drugačni strokovni nasveti. Za takšne nasvete se mora vsak potencialni vlagatelj obrniti na svojega odvetnika, davčnega svetovalca oziroma drugega ustreznega strokovnjaka. Prospekt predstavlja celoto, zato je za pravilno razumevanje posameznega podatka ali navedbe v tem Prospektu potrebno upoštevati vse podatke in navedbe, ki so navedeni v njem ali so vanj vključeni s sklicevanjem. Izdajatelj ne daje nikakršnega zagotovila, da Prospekt vsebuje vse informacije, ki bi lahko bile potrebne za presojo smotrnosti naložbe v Obveznice. Potencialni vlagatelj je tako v celoti sam odgovoren za pridobitev dodatnih informacij, za oblikovanje analiz ter ocen finančnega stanja in tveganosti Izdajatelja, v obsegu in na način, ki ga ocenjuje za potrebnega ali primernega. Ob tem se mora potencialni vlagatelj zavedati, da so se poslovanje, rezultati poslovanja, finančno stanje in obeti Izdajatelja od datuma Prospekta lahko spremenili. Izdajatelj tega Prospekta navkljub temu ne bo spreminjal in dopolnjeval. O vseh pomembnih poslovnih dogodkih sicer Izdajatelj javnost obvešča z objavo na svojih spletnih straneh: www.telekom.si in na elektronskem sistemu obveščanja Ljubljanske borze, d. d., SEOnet-u: http://seonet.ljse.si.

Telekom Slovenije, d. d., kot Izdajatelj Obveznic sprejema vso odgovornost za to, da so informacije, podane oz. prikazane v tem Prospektu na dan, naveden na njegovi naslovni strani, pravilne, resnične in niso zavajajoče ter z vso primerno skrbnostjo zagotavlja, da so po njegovem najboljšem vedenju informacije, vsebovane v Prospektu, po tem, ko je za to poskrbel po svojih najboljših močeh in z vso primerno skrbnostjo, v skladu z dejstvi in da ni bil izpuščen noben pomemben podatek, ki bi lahko vplival na pomen teh informacij oz. Prospekta.

Izdajatelj je za strokovno svetovanje v zvezi s pripravo Prospekta in storitve v zvezi s prvo prodajo Obveznic v Republiki Sloveniji po slovenskem pravu ter v zvezi z izdajo Obveznic družbe v centralnem registru vrednostnih papirjev, ki ga vodi KDD – Centralna klirinško depotna družba, delniška družba, in uvrstitvijo Obveznic Družbe na organizirani trg Ljubljanske borze sklenil pogodbo z družbami ALTA Invest, d. d., ALTA Skupina, d. d., in NLB, d. d. (organizatorji izdaje), za storitve pravnega svetovanja v zvezi z izdajo Obveznic pa je sklenil pogodbo z Odvetniki Vidmar Zemljarič (pravni svetovalec). Pravni svetovalec ne prevzema odgovornosti za pravilnost, resničnost ali popolnost podatkov, vsebovanih v Prospektu. Strokovno svetovanje in pripravljeni dokumenti s strani organizatorjev izdaje in pravnega svetovalca za Izdajatelja niso zavezujoči in se Izdajatelj po lastni presoji odloča, ali bo predlagane rešitve in pojasnila oziroma pripombe organizatorjev izdaje in pravnega svetovalca sprejel v vsebino svojih dokumentov ali ne, ter sam po lastni prosti presoji določi končno vsebino vseh dokumentov, vključno s tem Prospektom. Tako organizatorji izdaje kot tudi pravni svetovalec ne odgovarjajo za vsebino Prospekta in podatke v njem, poleg tega pa tudi podatkov, navedenih v tem Prospektu, niso ločeno oz. neodvisno preverjali. Organizatorji izdaje in pravni svetovalec ne dajejo nobenih zagotovil ali jamstev, bodisi izrecnih ali implicitnih, glede točnosti ali popolnosti informacij v tem prospektu, in na nič v tem Prospektu se ni možno sklicevati ali karkoli šteti kot obljubo, dano s strani organizatorjev izdaje.

Uporaba tega Prospekta je dovoljena samo za namen, za katerega je pripravljen. Uporaba delov ali celotnega Prospekta v druge namene ni dovoljena, prav tako niso dovoljeni nepooblaščena distribucija, razmnoževanje in objava podatkov oz. delov besedila.

Razen če ni drugače navedeno v tem Prospektu, ni nihče pooblaščen za dajanje informacij ali zagotovil v zvezi z Obveznicami. Če kdo daje takšne informacije, se nanje vlagatelji ne smejo zanašati, kot da jih je potrdil Izdajatelj. Če pride do izročitve tega Prospekta ali prodaje skladno z njim, to v nobenem primeru ne vključuje predpostavke, da v času od datuma priprave tega Prospekta ni prišlo do nobene spremembe v zvezi z Izdajateljem in njegovimi odvisnimi družbami kot celoto, niti ne pomeni, da so informacije v Prospektu točne na katerikoli datum, ki je kasnejši od datuma priprave tega Prospekta.

Nekateri zneski, vključeni v ta Prospekt, so bili zaokroženi in zaradi tega (a) so možne majhne razlike med zneski istih postavk oz. istovrstnih podatkov v različnih tabelah in (b) seštevki zneskov v določenih tabelah niso nujno aritmetični seštevki številk pred takim seštevkom.

Ta Prospekt lahko vsebuje napovedi ali ocene dobička oziroma predvidevanja, ki se ne nanašajo na pretekla dejstva. Navedbe o predvidevanjih vključujejo besede »načrtuje«, »verjame«, »pričakuje«, »cilja«, »namerava«, »bo«, »lahko«, »predvideva«, »bi«, »bi lahko« in podobne izraze ali njihove negacije. Takšna predvidevanja vključujejo znana in neznana tveganja, negotovosti in ostale pomembne dejavnike, na katere Izdajatelj nima vpliva in bi lahko povzročili, da bodo njegovi dejanski rezultati, poslovanje ali dosežki bistveno drugačni od katerihkoli bodočih rezultatov, poslovanja ali dosežkov, izraženih ali vsebovanih v teh predvidevanjih. Takšna predvidevanja temeljijo na številnih predpostavkah glede sedanje in bodoče poslovne strategije Izdajatelja ter okolja, v katerem posluje sedaj in bo posloval v prihodnosti. Med pomembnimi dejavniki, ki lahko povzročijo, da bodo dejanski rezultati, poslovanje ali dosežki Izdajatelja bistveno drugačni od tistih, ki so izraženi v predvidevanjih, so tisti, ki so opisani v poglavju 2 (»Dejavniki tveganja«) in na drugih mestih v tem Prospektu. Ta predvidevanja veljajo samo na datum priprave tega Prospekta. Izdajatelj izrecno zavrača kakršnokoli obveznost ali zavezo razposlati kakršnekoli posodobitve ali popravke predvidevanj, vsebovanih v tem Prospektu, ki bi odražale spremembe v njegovih napovedih glede takih predvidevanj, ali kakršnekoli spremembe dogodkov, pogojev ali okoliščin, na katerih predvidevanja temeljijo, razen če to zahteva zakonodaja ali pravila za kotacijo Ljubljanske borze, d. d. (»LJSE«). Potencialni vlagatelji se morajo zavedati, da lahko več pomembnih dejavnikov povzroči, da bodo dejanski rezultati bistveno drugačni od načrtov, ciljev, pričakovanj, ocen in napovedi, izraženih v takšnih predvidevanjih.

Prospekt je objavljen na spletni strani izdajatelja: www.telekom.si in na elektronskem sistemu obveščanja Ljubljanske borze, d. d., SEOnet-u: http://seonet.ljse.si. O vseh pomembnih poslovnih dogodkih sicer Izdajatelj javnost obvešča z objavo na svojih spletnih straneh www.telekom.si in na elektronskem sistemu obveščanja Ljubljanske borze, d. d., SEOnet-u: http://seonet.ljse.si.

Kazalo kratic, okrajšav in strokovnih izrazov

Okrajšava:	Celoten naziv:
AKOS	Agencija za komunikacijska omrežja in storitve RS
ALTA Invest, d. d.	ALTA Invest, d. d., Železna cesta 18, 1000 Ljubljana
ALTA Skupina, d. d.	ALTA Skupina, upravljanje družb, d. d., Železna cesta 18, 1000 Ljubljana
ARPU	Povprečni prihodek na uporabnika (Average Revenue Per User)
ATVP	Agencija za trg vrednostnih papirjev
AVK	Javna agencija RS za varstvo konkurence
BSS	Sistem za podporo poslovanju (Business Support System)
Centralni Register	Centralni register vrednostnih papirjev, ki ga vodi CDD
CDD	Centralna depotna družba v Republiki Sloveniji v skladu z ZNVP-1,
	ki je KDD - Centralna klirinško depotna družba, delniška družba
CDD Delovni Dan	Pomeni dan, ko posluje CDD
Dan Dospelosti Plačila Obresti	10. 6. vsakega leta do dospelosti Obveznice, začenši z 10. 6. 2017
Dan Izdaje	10. 6. 2016
Dan Prenehanja Omejitev	Dan, ko je kupnina za Obveznice plačana Imetnikom, ki so sprejeli Odkupno Ponudbo Izdajatelja
DDV	Davek na dodano vrednost
Dospelost Obveznice	10. 6. 2021
EBIT	Dobiček iz poslovanja (Earnings before interest, taxes)
EBITDA	Dobiček iz poslovanja pred obrestmi, davki in amortizacijo (Earnings
	before interest, taxes, depreciation and amortization)
EFQM	Evropska nagrada za poslovno odličnost (European Foundation for Quality Management)
EU	Evropska unija
EUR	evro
EURIBOR	Medbančna referenčna obrestna mera znotraj Evropske monetarne
	unije, vezana na evro
evro račun	Račun, ki ga določi Imetnik ali Upravičenec in na katerega je
	mogoče izplačevati zneske v evrih z naslova obveznosti iz Obveznic
FTTH/B/N	Optika do hiše/podjetja/vozlišča (Fiber to the Home/Business/Node)
FTTx	Optika do x (Fiber to the Exchange)
IKT	Informacijsko komunikacijske tehnologije
Imetnik	Oseba, ki je vpisana v Centralni Register kot imetnik določenega
	števila Obveznic
Institucionalni vlagatelji	(i) v Republiki Sloveniji: dobro poučeni vlagatelji, kot jih opredeljuje
	44. člen Zakona o trgu finančnih instrumentov,
	(ii) v drugih državah članicah EU: dobro poučeni oz. institucionalni
	oz. kvalificirani vlagatelji v skladu z zakonodajo, ki velja v navedenih
	državah
IP	Internetni protokol
IPTV	Televizija preko internetnega protokola
Ljubljanska borza, d. d., ali LJSE	Ljubljanska borza vrednostnih papirjev, d. d., Ljubljana
LTE/4G	LTE/4G – mobilno omrežje četrte generacije (Long Term Evolution)
Mali vlagatelji	Vse fizične in pravne osebe v Republiki Sloveniji oz. v drugih
	državah članicah EU, ki niso Institucionalni vlagatelji
M2M	Komunikacijska povezava med napravami (Machine to Machine)
MPLS	Tehnologija za posredovanje, usmerjanje in preklapljanje prometnih tokov skozi omrežja (Multiprotocol Label Switching)
MVNO	Mobilni operater navideznega omrežja (Mobile Virtual Network

	Operator)
NLB, d. d.	Nova Ljubljanska banka, d. d., Ljubljana, Trg republike 2, 1000
	Ljubljana
Obrestna mera	Do vključno Dneva Prenehanja Omejitev 1,95 odstotka letno, po
	takšnem dnevu pa 2,35 odstotka letno
Obveznice	Obveznice družbe Telekom Slovenije, d. d., z oznako TLS1 in ISIN
	kodo SI0032103630
Odkupna ponudba	Izdajateljevo obvestilo, dano vsem Imetnikom, ki vsebuje zavezujočo ponudbo za odkup vseh Obveznic, dano pod
	naslednjimi pogoji:
	(i) ponudba je veljavna vsaj 14 dni od dneva obvestila; in
	(ii) ponujena cena za eno Obveznico je enaka ali višja od vsote
	njenega nominalnega zneska in natečenih obresti, obračunanih za
	obdobje od zadnjega Dneva Dospelosti Plačila Obresti do Dneva
	Prenehanja Omejitev.
Odvetniki Vidmar Zemljarič ali	Odvetniki Vidmar Zemljarič, Slovenska cesta 29, Ljubljana
pravni svetovalec
OTT	Storitve, ki delujejo neodvisno od omrežja – distribucija video in
	avdio vsebin po internetu (Over-the-top)
OZ	Obligacijski zakonik (Ur. l. RS, št. 83/2001 in nadaljnji)
Pogoji Obveznic	Obveznosti Izdajatelja in pravice iz Obveznic, ki so vpisane v
	Centralnem Registru in veljajo za vsako izmed Obveznic
Prospekt	Prospekt za uvrstitev obveznic družbe Telekom Slovenije, d. d., z
	oznako TLS1, v trgovanje na organiziranem trgu
Prospektna direktiva	Direktiva 2003/71/ES Evropskega parlamenta in sveta z dne 4.
	novembra 2003 o prospektu, ki se objavi ob javni ponudbi ali
	sprejemu vrednostnih papirjev v trgovanje in o spremembi Direktive
	2001/34/ES
Prospektna uredba	Uredba Komisije (ES), št. 809/2004, z dne 29. aprila 2004 o
	izvajanju Direktive 2003/71/ES Evropskega parlamenta in Sveta o
	informacijah, ki jih vsebujejo prospekti, in o obliki prospektov,
	vključitvi informacij s sklicevanjem in objavi teh prospektov ter
	razširjanju oglaševanj (UL. L. 149, 30. 4. 2004 s spremembami)
Relevantni čas	Zaključek tretjega CDD Delovnega Dne pred dnem dospelosti
	posamezne obveznosti iz Obveznice
ROO	Regionalno optično omrežje
SEOnet	Informacijski sistem elektronskih objav Ljubljanske borze
	vrednostnih papirjev, d. d., Ljubljana (http://seonet.ljse.si)
Skupina Telekom Slovenije ali	Telekom Slovenije, d. d., in njegove odvisne družbe, naštete v
Skupina	Prospektu
SLA	Raven zagotavljanja storitve (Service Level Agreement)
Telekom Slovenije ali Izdajatelj ali	Telekom Slovenije, d. d., Cigaletova ulica 15, 1000 Ljubljana
Družba
Upravičenec	Oseba, ki je ob Relevantnem Času vpisana v Centralnem Registru
	kot oseba, ki ima pravico prejeti izpolnitev denarne obveznosti iz
	Obveznice
Vlagatelj	Vpisnik, ki je Obveznice vpisal in dodeljene Obveznice v celoti
	vplačal
VOIP	Govor prek IP-protokola (Voice over IP)
Zavarovanje	Hipoteka, zastavna pravica, odstop v zavarovanje ali druga pravica
	na premoženju članov Skupine, s katero se zavarujejo obveznosti
	kakšne osebe, kakor tudi vsaka druga pogodba ali ureditev s
	podobnim učinkom
ZDDV-1	Zakon o davku na dodano vrednost (Ur. l. RS, št. 117/2006 in

	nadaljnji)
ZDoh-2	Zakon o dohodnini (Ur. l. RS, št. 117/2006 in nadaljnji)
ZGD-1	Zakon o gospodarskih družbah (Ur. l. RS, št. 42/2006 in nadaljnji)
ZNVP-1	Zakon o nematerializiranih vrednostnih papirjih (Ur. l. RS, št.
	75/2015)
ZPPDFT	Zakon o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma (Ur.
	l. RS, št. 60/2007 in nadaljnji)
ZTFI	Zakon o trgu finančnih instrumentov (Ur. l. RS, št. 67/2007 in
	nadaljnji)
ZVOP-1	Zakon o varstvu osebnih podatkov (Ur. l. RS, št. 86/2004 in
	nadaljnji)

Kazalo sklicevanj:

Dodatne informacije o Izdajatelju lahko najdete na:

Sklicevanje:	Podatki:
http://porocilo2015.telekom.si/	Letno poročilo Skupine Telekom Slovenije in družbe
	Telekom Slovenije, d. d., za poslovno leto 2015
http://www.telekom.si/o-podjetju/za	Letno poročilo Skupine Telekom Slovenije in družbe
vlagatelje/informacije-o	Telekom Slovenije, d. d., za poslovno leto 2014
poslovanju/financna-porocila/arhiv
financnih-porocil
http://www.telekom.si/o	Nerevidirano poročilo o poslovanju Skupine Telekom
podjetju/tromesecna	Slovenije in družbe Telekom Slovenije, d. d., za obdobje
porocila/Nerevidirano-porocilo-o	od januarja do marca 2016
poslovanju-STS-in-TS-I-III-2016.pdf
www.telekom.si	Spletne strani Izdajatelja
http://seonet.ljse.si	Sistem elektronskih objav SEOnet

IZVLEČEK PROSPEKTA

(V NADALJEVANJU: IZVLEČEK)

Izvleček Prospekta je sestavljen iz petih oddelkov (A do E), znotraj katerih se nahajajo razkritja, imenovana Elementi (A.1 – E.7), ki so po Prospektni uredbi zahtevana za Izdajatelja oz. Obveznice, ki so predmet uvrstitve na organizirani trg LJSE. Elementi se znotraj posameznega Oddelka številčijo; če se določena razkritja s Prospektno uredbo za Izdajatelja oz. Obveznice ne zahtevajo, je tak Element izpuščen, posledično pa se v tem primeru pri številčenju Elementov znotraj posameznega Oddelka pojavijo preskoki v zaporedju številk. Če pa kateri od zahtevanih Elementov za Izdajatelja oz. Obveznice ni relevanten, je tak Element s kratkim opisom zahteve po razkritju v tem primeru sicer uvrščen v izvleček Prospekta, vendar mu je dodana opomba »ni relevantno«.

ODDELEK A – UVODNO OPOZORILO

A.1 Opozorilo

Skupaj s tem Izvlečkom Prospekta je bil izdelan tudi Prospekt, ki vsebuje podrobne podatke, ki omogočajo vpogled v pravni položaj Izdajatelja, njegov finančni položaj, poslovne možnosti in pravice, ki izhajajo iz Obveznic.

Izvleček Prospekta je potrebno razumeti kot uvod k Prospektu, zato ga je treba brati skupaj s Prospektom. Izvleček Prospekta vključuje le osnovne informacije in tveganja, povezana z Izdajateljem in Obveznicami, ki so predmet uvrstitve v trgovanje na organiziranem trgu, ter ne vsebuje vseh informacij, ki so lahko pomembne za potencialne vlagatelje. Vlagateljeva odločitev za nakup Obveznic mora temeljiti na preučitvi celotnega Prospekta.

Če se v zvezi z informacijami iz Prospekta na sodišču vloži zahtevek, vlagatelj tožnik v skladu z nacionalno zakonodajo držav članic EU nosi stroške prevoda Prospekta pred začetkom sodnega postopka.

Civilnopravno odgovornost nosijo izključno osebe, ki so predložile Izvleček, vključno z njegovim prevodom, vendar samo, če je Izvleček zavajajoč, netočen ali neskladen, kadar se bere skupaj z drugimi deli Prospekta ali če ne daje ključnih informacij, ki bi bile vlagateljem v pomoč pri odločanju o morebitni naložbi v takšne vrednostne papirje, kadar se bere skupaj z drugimi deli Prospekta.

A.2 Soglasja in obvestila

Ni relevantno.

ODDELEK B – PODATKI O IZDAJATELJU OBVEZNIC

B.1 Pravno in poslovno ime Izdajatelja

Podjetje: Telekom Slovenije, d. d. Skrajšano podjetje: n. p.

B.2 Sedež in pravna oblika Izdajatelja, zakonodaja, v skladu s katero Izdajatelj opravlja dejavnost, in država ustanovitve

Sedež Izdajatelja: Ljubljana Naslov: Cigaletova ulica 15, 1000 Ljubljana, Slovenija Pravna oblika poslovanja: delniška družba

Zakonodaja, po kateri posluje: Izdajatelj posluje v skladu s slovensko zakonodajo Izdajatelj je vpisan v sodni register Okrožnega sodišča v Ljubljani Zaporedna št. vpisa: 1/24624/00

B.4b Opis vseh znanih trendov, ki vplivajo na Izdajatelja in panoge, v katerih posluje

Glavni trendi v Sloveniji so predvsem nadaljevanje okrevanja in zmerna rast gospodarstva. Na trgih jugovzhodne Evrope, kjer deluje Skupina, gospodarski razvoj precej zaostaja za Slovenijo.

Drugi trendi in dogodki, ki lahko pomembno vplivajo na Izdajateljeva pričakovanja:

• Trendi v panogi in razvitost IKT-trgov
  • o Tehnološki trendi (uporabniki telekomunikacijskih storitev želijo celovite rešitve, ki omogočajo napredno uporabo telekomunikacijskih storitev; trend razvoja, usmerjen v nadgradnjo oz. prenos navadnih telekomunikacijskih in TV-rešitev v rešitve Over The Top (OTT) in IPTV). Vse to omogoča uporabo istih storitev na različnih platformah in napravah, ponuja dodatne funkcije ter tako veča uporabnost in dodano vrednost.
  • o Stanje in trendi v telekomunikacijskem sektorju v Evropi (po napovedih svetovalne hiše Arthur D. Little stabilizacija oz. rahla rast prihodkov osnovnih storitev sektorja telekomunikacij v zahodni Evropi v obdobju 2017-2020).
  • o Zmerna rast trga fiksnih širokopasovnih priključkov (število širokopasovnih priključkov v EU se od leta 2010 povečuje).
  • o Rast mobilnega širokopasovnega dostopa (mobilni širokopasovni dostop do interneta predstavlja najhitreje rastoči segment na trgu širokopasovnih storitev).
  • o Razvoj optičnih povezav za visoke hitrosti (po penetraciji optičnega dostopa (FTTx) na gospodinjstva je Slovenija med vodilnimi državami v EU in nad njenim povprečjem; Telekom Slovenije pospešeno zamenjuje bakreno omrežje z optičnim tudi zunaj urbanih središč).
  • o Rast trga plačljive TV (trend rasti v segmentu IPTV in storitev multimedijskih vsebin se še vedno nadaljuje).
  • o V nasprotju z napovedjo družbe Arthur D. Little analitska in svetovalna hiša Analysys Mason za zahodno Evropo napoveduje upadanje trga fiksne in rast mobilne telefonije do leta 2020. Zniževanje prihodkov do leta 2020 napoveduje tudi za srednjo in vzhodno Evropo.
  • o Upadanje trga fiksne in rast mobilne telefonije (povečuje se delež prometa iz mobilnega omrežja in VoIP ter znižuje delež prometa iz fiksnega omrežja).
  • o Trg IKT-storitev in računalništvo v oblaku (na slovenskem trgu IKT-storitev se poslovanje za velike poslovne uporabnike in sisteme korenito spreminja, zaradi pomanjkanja investicijskih sredstev velike transakcije postajajo vse redkejše, svoje mesto prepuščajo alternativnim modelom ponujanja IKT-storitev; majhno število velikih transakcij se spreminja v veliko število manjših transakcij).
  • o Vse bolj priljubljene paketne storitve (trojčki in četverčki evropski operaterji se upadanju števila kupcev zoperstavljajo s ponudbo vse bolj raznolikih paketov, ki vključujejo fiksno telefonijo, internet, TV in mobilno telefonijo - četverčki).
• Regulativa na področju elektronskih komunikacij
  • o Slovenija:
    • Digitalna Slovenija 2020 (za uresničevanje pobude je Vlada RS marca 2016 sprejela Strategijo razvoja informacijske družbe in Načrt razvoja širokopasovnih omrežij naslednje generacije).
    • Zakonodaja in EU-regulacija (Državni zbor RS je sprejel novelo Zakona o elektronskih komunikacijah (ZEKom-1) in Zakon o reševanju izvensodnih potrošniških sporov; Evropski parlament je v letu 2015 sprejel Uredbo o določitvi ukrepov v zvezi z dostopom do odprtega interneta in spremembi Direktive (2002/22/ES) o univerzalni storitvi in pravicah uporabnikov v zvezi z elektronskimi komunikacijskimi omrežji in storitvami ter Uredbe (št. 531/2012) o gostovanju v javnih mobilnih komunikacijskih omrežjih v Uniji).
• Upoštevni trgi1 : (1) AKOS je na enem upoštevnem trgu sprostil regulacijo ter na dveh upoštevnih trgih izdal korekcijske ukrepe; 2) AKOS je zoper Telekom Slovenije vodil različne postopke inšpekcijskega nadzorstva v povezavi z naloženimi obveznostmi na reguliranih upoštevnih trgih; štiri postopke ustavil, v treh postopkih ugotovil določene neskladnosti in naložil odpravo le-teh).
• Nevtralnost interneta (v letu 2015 je AKOS zoper Telekom Slovenije v okviru inšpekcijskega postopka izdal dve odločbi zaradi kršenja nevtralnosti interneta) v povezavi z »zero rating« storitvami. Telekom Slovenije je zoper izadane odločbe vložil pravna sredstva, o katerih še ni odločeno.
• Frekvence (v juniju 2016 je AKOS objavil sklep o uvedbi javnega razpisa z javno dražbo za dodelitev radijskih frekvenc v radiofrekvenčnih pasovih 1800 MHz in 2100 MHz; TS je oddal ponudbo za dodelitev dodatnih 5 MHz frekvenc v frekvenčem pasu 2100 MHz. AKOS je 8.7.2016 zaradi ugotovljene možnosti različne interpretacije določil v zvezi s pogoji za izvedbo javne dražbe, razpis razveljavil in hkrati objavil nov razpis. Rok za oddajo ponudb je 8. 8. 2016. Telekom Slovenije je z operaterji v sosednjih državah, na pobudo AKOS-a, začel usklajevati 800 MHz sporazume o koordinaciji uporabe frekvenc na mejnih območjih) in je že sklenil sporazum z avstrijskim operaterjem A-1.

• o Regulativni razvoj v jugovzhodni Evropi:

• Kosovo (telekomunikacijski sektor na Kosovu v letu 2015 doživel pomemben razvoj);

• Bosna in Hercegovina (regulatorni organ v zadnjih letih izvaja analize na posameznih upoštevnih trgih).

¹ Upoštevni trgi so trgi produktov in storitev v sektorju elektronskih komunikacij, katerih značilnosti lahko utemeljujejo uvedbo regulativnih obveznosti iz posebnih direktiv EU in so tako lahko predmet predhodne (ex-ante) regulacije. AKOS mora na področju zagotavljanja elektronskih komunikacij v skladu z načeli konkurenčnega prava in ob doslednem upoštevanju vsakokratnega priporočila Evropske komisije o upoštevnih trgih produktov in storitev na področju elektronskih komunikacij (zadnje iz leta 2014) določiti produktne, storitvene in geografske trge, ki ustrezajo razmeram v državi. Če AKOS na podlagi analize posameznega upoštevnega trga ugotovi, da ta trg ni dovolj konkurenčen, z odločbo določi operaterja ali operaterje s pomembno tržno močjo na tem trgu. Z navedeno odločbo lahko AKOS operaterju naloži tudi obveznost z namenom vzpostavitve učinkovite konkurence na upoštevnem trgu.

B.5 Opis Skupine Telekom Slovenije in položaja Izdajatelja v njej

Skupino Telekom Slovenije sestavljajo obvladujoča družba Telekom Slovenije, d. d., odvisne družbe, pridružene družbe in skupni podvigi (glej sliko v nadaljevanju s prikazanimi lastniškimi deleži).

B.9 Napoved ali ocena dobička

Izdajatelj v Prospekt ni vključil napovedi ali ocene dobička.

B.10 Opis morebitnih pridržkov v revizijskem poročilu o preteklih finančnih informacijah

Mnenji pooblaščenega revizorja o preteklih finančnih informacijah v Skupini Telekom Slovenije in družbi Telekom Slovenije, d. d., sta bili dani brez pridržka.

B.12 Izbrane pretekle ključne finančne informacije o Izdajatelju

Poslovanje Skupine Telekom Slovenije v letih 2014 in 2015

Pomembnejši kazalniki poslovanja Skupine Telekom Slovenije

v tisoč EUR / v %	2015	2014	Ind 15/14
Čisti prihodki od prodaje	729.543	756.454	96
Drugi prihodki od poslovanja	17.663	8.442	209
Poslovni prihodki skupaj	747.206	764.896	98
EBITDA	200.759	170.051	118
EBITDA-marža = EBITDA/čisti prihodki od prodaje	27,5 %	22,5 %	122
EBIT	49.265	11.418	431
Donosnost prodaje = EBIT/čisti prihodki od prodaje	6,8 %	1,5 %	447
Čisti poslovni izid	68.095	1.506	-
Sredstva	1.315.988	1.342.989	98
Kapital	698.692	694.956	101
Donosnost sredstev (ROA)	5,1 %	0,1 %	-
Donosnost kapitala (ROE)	10,3 %	0,2 %	-
Razmerje med kapitalom in sredstvi (Equity Ratio)	53,1 %	51,7 %	103
Neto finančni dolg	376.257	344.057	109
NFD/EBITDA	1,9	2,0	93
Investicije v osnovna sredstva (CAPEX)	112.962	176.481	64
EBITDA - CAPEX	87.797	–6.430	-
Delež EBITDA - CAPEX v EBITDA (Cash Margin)	43,7 %	–3,8 %	-
Število zaposlenih po stanju na dan	3.803	4.431	86
Delež naložb v poslovnih prihodkih	15,1 %	23,1 %	66

Opomba: Računovodski izkazi za primerjalno obdobje so skladno z zahtevami MRS1 in MRS 8, prilagojeni za spremembe računovodske usmeritve.

Poslovanje v letu 2015

Skupina Telekom Slovenije je v letu 2015:

• povečala število mobilnih priključkov za 3 %, število fiksnih širokopasovnih priključkov za 4 %, število TV-priključkov za 6 %;2
• dosegla čisti poslovni izid v višini 68,1 milijona evrov, v letu 2014 je bil ta 1,5 milijona;
• ustvarila 729,5 milijona evrov čistih prihodkov od prodaje, kar je za 4 % oz. za 26,9 milijona evrov manj kot v predhodnem letu (prihodki s tistimi iz leta 2014 niso primerljivi, saj je bila družba One leta 2015 v popolno konsolidacijo skupine vključena le do 31. 7. 2015; zaradi navedenega so prihodki v Makedoniji v letu 2015 nižji za 31 milijonov evrov, kar je vplivalo na vse segmente prihodkov Skupine Telekom Slovenije);
• v Sloveniji postavila 348 novih baznih postaj za nadgradnjo širokopasovnega mobilnega omrežja s tehnologijo LTE, s katero je konec leta pokrivala že preko 95 % prebivalstva; na Kosovu je bilo postavljenih 157 dodatnih 4G in 74 3G baznih postaj in je tako z omrežjem LTE/4G pokrito že 81,7 % prebivalstva;
• EBITDA je znašal 200,8 milijona evrov, predvsem zaradi izboljšanja poslovanja Telekoma Slovenije - EBITDA 166,3 milijona evrov (v letu 2014 126,0 milijona evrov). Ob tem je treba

² Zaradi primerljivosti podatkov so v letu 2014 izvzeti podatki družbe One, ki se je v letu 2015 združila z družbo One.Vip in ni več del popolne konsolidacije Skupine Telekom Slovenije

tudi upoštevati manjši vpliv družb v Makedoniji, ki so v rezultate skupine vključene le do 31. 7. 2015, in dejstvo, da je pripadajoči delež družbe Gibtelecom leta 2014 znašal 4,1 milijona evrov, a ga v letu 2015, zaradi prodaje deleža v tej družbi konec leta 2014, ni več med rezultati Skupine Telekom Slovenije.

Poslovanje v letu 2014

	2014	2013	Ind 14/13
Čisti prihodki od prodaje	756.454	779.360	97
Drugi prihodki od poslovanja	8.442	19.819	43
Poslovni prihodki skupaj	764.896	799.179	96
EBITDA	170.051	239.868	71
Delež EBITDA v čistih prihodkih od prodaje	22,5 %	30,8 %	73
EBIT	11.412	71.540	16
Donosnost prodaje = EBIT/čisti prihodki od prodaje (RoS)	1,5 %	9,2 %	16
Čisti poslovni izid	1.594	51.057	3
Sredstva	1.343.421	1.391.869	97
Kapital	693.901	758.582	91
Donosnost sredstev (ROA)	0,1 %	3,5 %	3
Donosnost kapitala (ROE)	0,2 %	6,8 %	3
Razmerje med kapitalom in sredstvi (Equity Ratio)	51,7 %	54,5 %	95
Neto finančni dolg	344.057	341.807	101

Skupina Telekom Slovenije je v letu 2014:

• povečala število mobilnih uporabnikov za 4,8 %, število fiksnih širokopasovnih priključkov za 2,1 %, število TV-priključkov pa za 6,6 %;
• kljub zaostrenim makroekonomskim razmeram in nižjim prihodkom mobilnih govornih storitev zaradi prehoda na nove, za naročnike ugodnejše pakete, skupaj ustvarila 756,5 milijona evrov čistih prihodkov od prodaje, kar je za tri odstotke manj kot v letu 2013;
• uvedla številne novosti in izboljšave storitev ter omrežij za še večjo mobilnost uporabnikov;
• v Sloveniji postavila 141 novih baznih postaj za nadgradnjo širokopasovnega mobilnega omrežja s tehnologijo LTE in konec leta pokrivala že preko 75 % prebivalstva;
• dosegla EBITDA v višini 170,1 milijona evrov oz. 22,5 % delež v čistih prihodkih od prodaje.

Rezultate poslovanja Skupine Telekom Slovenije so v letu 2014 zaznamovali enkratni dogodki, ki so imeli trenutni vpliv na poslovne rezultate skupine v letu 2014, v pretežni meri pa predstavljajo trden temelj za njeno poslovanje v prihodnje:

• o V začetku leta je Slovenijo prizadel žled, v sredini leta pa poplave. Žled je povzročil številne izpade električnega napajanja in močno poškodoval kabelsko omrežje Telekoma Slovenije, prav tako je bilo kabelsko omrežje poškodovano zaradi poplav. Sanacija kabelskega omrežja je zahtevala 6,2 milijona evrov.
• o Telekom Slovenije je aprila na dražbi frekvenc za zagotavljanje javnih mobilnih komunikacijskih storitev AKOS-a pridobil zadostno količino ustreznih frekvenčnih pasov, s katerimi bo svojim uporabnikom tudi v prihodnje zagotavljal najsodobnejše storitve in najboljšo pokritost v vrhunskem omrežju. Za nakup frekvenc je družba odštela 64,5 milijona evrov.
• o Delničarji so na 25. skupščini delničarjev v maju podprli nasprotni predlog o uporabi bilančnega dobička za leto 2013 ter tako sprejeli sklep, da se za dividende nameni celotni bilančni dobiček v višini 65,1 milijona evrov oziroma 10,00 evrov bruto na delnico.
• o V oktobru sta se Telekom Slovenije in Telekom Austria Group dogovorila za združitev operaterjev na makedonskem trgu. Zaradi zahtevnih postopkov in časa, ki je potreben za

pridobitev soglasja s strani makedonskega regulatorja, je bila načrtovana konsolidacija poslovanja v Makedoniji iz zadnjega tromesečja 2014 zamaknjena v leto 2015.

• o Skladno s sprejetim Strateškim poslovnim načrtom za obdobje 2014–2018 je Telekom Slovenije z Vlado Gibraltarja v novembru podpisal kupoprodajno pogodbo za prodajo 50 odstotnega deleža v družbi Gibtelecom Limited. Transakcija je bila v celoti zaključena v decembru 2015.
• o Telekom Slovenije je z družbo Simobil v decembru podpisal sporazum o ureditvi medsebojnih razmerij, s katerim sta družbi uredili odprta medsebojna razmerja in opredelili pogoje poslovnega sodelovanja v prihodnje. Podpis sporazuma je predstavljal pomemben korak k zmanjšanju tveganj iz naslova tožbenih zahtevkov, s čimer se dodatno krepi vrednost družbe za lastnike.
• o Oblikovanih je bilo 43,6 milijona evrov rezervacij.

Poslovanje Skupine Telekom Slovenije v obdobju januar-marec 2016

Skupina Telekom Slovenije je v prvem trimesečju leta 2016 dosegla naslednje rezultate:

• EBITDA je dosegel 51,9 milijona evrov. Ob upoštevanju enkratnih vplivov (izločitev družbe One in oblikovanje popravka terjatev za družbo T-2 v stečaju) je prilagojeni EBITDA dosegel 54,4 milijona evrov, kar je za 6 % več od prilagojenega EBITDA v prvem trimesečju leta 2015.
• Čisti prihodki od prodaje so dosegli 176,0 milijona evrov in so v primerjavi z doseženimi v enakem obdobju leta 2015 nižji za 3 % oz. za 5,8 milijona evrov. Ob upoštevanju izrednih vplivov (družba One je bila v letu 2015 v popolno konsolidacijo Skupine Telekom Slovenije vključena do 31. 7. 2015) so čisti prihodki višji za 5 % oz. za 7,7 milijona evrov. Za 2 % oz. za 3,2 milijona evrov so višji tudi čisti prihodki Telekoma Slovenije, predvsem zaradi višjih prihodkov od širokopasovnih storitev, IT-storitev, mobilnega in fiksnega trgovskega blaga ter prihodkov na veleprodajnem trgu kljub nižjim prihodkom mobilnih naročnikov in predplačnikov (agresivna ponudba konkurence, prehod na nove, za naročnike ugodnejše pakete, pričakovano padanje prihodkov klasične govorne telefonije zaradi nadomeščanja z mobilno in IP-telefonijo).
• Čisti poslovni izid Skupine Telekom Slovenije je 9,8 milijona evrov, kar je za 16 % oz. za 1,3 milijona evrov več kot v prvem trimesečju leta 2015.

v tisoč EUR / v %	I - III 2016	I - III 2015 / 31.12.2015*	Ind. 16/15
Čisti prihodki od prodaje	175.991	181.821	97
Drugi prihodki od poslovanja	2.029	1.326	153
Poslovni prihodki skupaj	178.020	183.147	97
EBITDA	51.855	53.461	97
EBITDA marža = EBITDA / čisti prihodki od prodaje	29,5%	29,4%	100
EBIT	12.930	13.462	96
Donosnost prodaje = EBIT / čisti prihodki od prodaje	7,3%	7,4%	99
Čisti poslovni izid	9.794	8.468	116
Sredstva	1.300.313	1.322.797	98
Kapital	715.478	705.501	101
Razmerje med kapitalom in sredstvi (Equity Ratio)	55,0%	53,3%	103
Neto finančni dolg	377.530	376.257	100

Pomembnejši kazalniki poslovanja Skupine Telekom Slovenije

B.13 Najnovejši dogodki Izdajatelja, ki so v bistvenem obsegu pomembni za oceno Izdajateljeve plačilne sposobnosti

Izdajatelj meni, da ni posebnih dogodkov, ki bi v bistvenem obsegu vplivali na oceno Izdajateljeve plačilne sposobnosti ali solventnosti.

B.14 Odvisnost Izdajatelja od drugih subjektov znotraj skupine

Izdajatelj Telekom Slovenije, d. d., je krovno podjetje in ustanovitelj oziroma neposredni ali posredni lastnik odvisnih družb Skupine Telekom Slovenije. Izdajatelj ni odvisen od subjektov znotraj Skupine.

B.15 Opis Izdajateljeve osnovne dejavnosti

Telekom Slovenije je vodilni slovenski operater telekomunikacij. V devetdesetih letih prejšnjega stoletja je bil prvi ponudnik fiksne telefonije, danes je prepoznan kot vodilni pri uvajanju ter povezovanju najnaprednejših celovitih telekomunikacijskih storitev v prvem (fiksnem in mobilnem) omrežju v Sloveniji. Skupina Telekom Slovenije je v regiji jugovzhodne Evrope eden najcelovitejših ponudnikov komunikacijskih storitev, ki prek odvisnih družb deluje tudi na Kosovu, v Bosni in Hercegovini, v Makedoniji, na Hrvaškem, v Črni gori in v Srbiji, pa tudi v Nemčiji.

Dejavnost Skupine Telekom Slovenije obsega:

• fiksne in mobilne komunikacije,
• digitalne vsebine in storitve,
• multimedijske storitve in digitalno oglaševanje,
• sistemsko integracijo in storitve v oblaku,
• razvoj in implementacijo rešitev za upravljanje poslovnih vsebin in odnosov ter orodij za vodenje in spremljanje poslovanja,
• gradnjo in vzdrževanje telekomunikacijskih omrežij ter
• ohranjanje naravne in kulturne dediščine na območju Krajinskega parka Sečoveljske soline.

B.16 Lastniška struktura Izdajatelja

V delniški knjigi Telekoma Slovenije je bilo na 30. 6. 2016 vpisanih 10.666 delničarjev. 10 največjih delničarjev je imelo v lasti 77,45 % osnovnega kapitala družbe.

	Delničar na 30. 6. 2016	%	Delničar na 31. 12. 2015	%
1	Republika Slovenija	62,54	Republika Slovenija	62,54
2	Kapitalska družba, d.d.	5,59	Kapitalska družba, d.d.	5,59
3	Slovenski državni holding, d.d.	4,25	Slovenski državni holding, d.d.	4,25
4	Modra zavarovalnica, d.d. - PPS	1,26	Modra zavarovalnica, d.d. - PPS	1,44
5	Perspektiva FT, d.o.o.	1,21	Perspektiva FT, d.o.o.	1,21
6	DBS, d.d.	0,56	DBS, d.d.	0,57
7	NLB, d.d.	0,55	NLB, d.d.	0,55
8	Triglav vzajemni skladi – delniški Triglav	0,51	Triglav vzajemni skladi – delniški Triglav	0,51
9	Kritni sklad prvega pokojninskega sklada	0,51	KD Galileo, mešani fleksibilni sklad	0,47
10	The Bank of New York Mellon-fiduciarni	0,47	The Bank of New York Mellon-fiduciarni	0,47
	Skupaj	77,45	Skupaj	77,60

B.17 Ocena kreditne sposobnosti, pripisane Izdajatelju ali njegovim dolžniškim vrednostnim papirjem na zahtevo ali s sodelovanjem Izdajatelja v postopku ocenjevanja

Mednarodna bonitetna hiša Moody's Investors Service Ltd. je septembra 2015 izdala novo bonitetno poročilo, s katerim je ponovno potrdila bonitetno oceno na ravni Ba2 in ohranila negativne prihodnje obete. Potrditev obstoječe bonitetne ocene je odrazila pričakovanja agencije Moody's, da bo Telekom Slovenije uspešno zaključil postopek refinanciranja obstoječe izdaje obveznic, ki zapadejo v decembru 2016. Ocena je upoštevala tudi položaj družbe na trgu in njeno relativno nizko zadolženost. Hkrati je agencija opozorila na visokokonkurenčno okolje, v katerem družba deluje, ter na zmanjševanje prihodkov, kar je posledica zniževanja cen in regulacije.

1. 1. 2016 je bonitetna agencija Moody's Telekomu Slovenije izboljšala oceno prihodnjih izgledov iz »negativno« v »stabilno«. Bonitetna ocena ostaja na ravni Ba2. Po mnenju bonitetne agencije pozitivna sprememba ocene prihodnjih izgledov odraža izboljšanje likvidnostnega položaja Telekoma Slovenije skladno z uspešno izvedenim refinanciranjem, ki ga je družba zaključila s podpisom pogodbe o dolgoročnem sindiciranem posojilu v višini 300 milijonov evrov v marcu 2016 in izdajo 5 letnih Obveznic v nominalni višini 100 milijonov evrov v juniju 2016.

ODDELEK C – VREDNOSTNI PAPIRJI

C.1 Vrsta in razred Obveznic, sprejetih v trgovanje

Obveznice so navadne, imenske, izdane v nematerializirani obliki. Oznaka Obveznic je TLS1. ISINkoda Obveznic je SI0032103630.

Skupna nominalna vrednost celotne izdaje Obveznic je 100.000.000,00 evra. Celotna izdaja Obveznic obsega 100.000 apoenov po 1.000,00 evra.

C.2 Valuta, v kateri so izdane Obveznice

Obveznice so izdane v valuti EUR.

C.5 Opis kakršnihkoli omejitev glede proste prenosljivosti Obveznic

Obveznice so po izdaji prosto prenosljive v skladu z določili ZNVP-1 ter drugih predpisov, pravil in navodil, ki urejajo poslovanje CDD ali jih sprejema CDD. Obveznice se prenašajo z vpisom prenosa v Centralnem Registru.

C.8 Opis pravic, ki izhajajo iz Obveznic

Vsaka Obveznica daje Imetniku pravico do obresti in do izplačila glavnice ob dospelosti.

Obveznosti Izdajatelja iz Obveznic so neposredne, nepogojne, nezavarovane in nepodrejene in bodo glede vrstnega reda poplačila vselej enakovredne (pari passu) med seboj in vsaj enakovredne vsem drugim obstoječim in bodočim nezavarovanim in nepodrejenim obveznostim Izdajatelja.

Izdajatelj se zavezuje, da bodo Izdajatelj in člani Skupine upoštevali omejitve glede dajanja Zavarovanj, Preoblikovanja, dajanja posojil, dajanja poroštev ter pridobivanja deležev izven običajne gospodarske dejavnosti Izdajatelja ali člana Skupine. Večina teh omejitev preneha veljati, če Izdajatelj ponudi odkup vseh Obveznic po ceni, ki je enaka ali višja od vsote nominalnega zneska Obveznice in natečenih obresti, obračunanih za obdobje od zadnjega Dneva Dospelosti Plačila Obresti do Dneva Prenehanja Omejitev, in izplača kupnino Imetnikom Obveznic, ki so sprejeli takšno ponudbo.

C.9 Nominalna obrestna mera in obrestne obveznosti

Obrestna mera je do vključno Dneva prenehanja omejitev nespremenljiva in znaša 1,95 odstotka letno. V primeru, da Izdajatelj posreduje Imetnikom Obveznic zavezujočo ponudbo za odkup vseh Obveznic (Odkupna ponudba), se obrestna mera po datumu, ko Izdajatelj plača kupnino Imetnikom, ki so sprejeli Odkupno ponudbo (Datum Prenehanja Omejitev), zviša za vse neodkupljene Obveznice za 40 b. t. na 2,35 odstotka letno.

Obresti iz Obveznic tečejo od dne 10. 6. 2016 dalje in se plačujejo za nazaj 10. 6. vsakega leta, začenši z 10. 6. 2017.

Izdajatelj bo izplačeval obresti in glavnico (obveznosti iz Obveznic) v skladu s spodnjim amortizacijskim načrtom:

		Izplačilo obveznosti v EUR
Št.	Datum dospelosti obveznosti	Obresti	Glavnica	Skupaj
1	10. 6. 2017	19,50	0,00	19,50
2	10. 6. 2018	19,50	0,00	19,50
3	10. 6. 2019	19,50	0,00	19,50
4	10. 6. 2020	19,50	0,00	19,50
5	10. 6. 2021	19,50	1.000,00	1.019,50
	Skupaj	97,50	1.000,00	1.097,50

pri čemer se obresti obračunavajo od nominalne vrednosti Obveznic na linearni način tako, da se obrestna mera pomnoži z nominalno vrednostjo Obveznic, pri čemer se upošteva dejansko število dni v obrestnem obdobju in dejansko število dni v letu. Obresti so zaokrožene na dve decimalni mesti.

Obresti se izračunajo z uporabo naslednje formule:

$$o = \left(\frac{om}{100} \ast \frac{d_i}{dl}\right) \ast G$$

pri čemer je:

o	obresti v obdobju, za katerega se računajo obresti
---	----------------------------------------------------	--	--	--

om	nespremenljiva letna obrestna mera
----	------------------------------------

• di dejansko število dni obrestnega obdobja
• dl dejansko število dni v letu
• G nominalna vrednost Obveznice

Obveznosti iz Obveznic se izplačujejo v evrih.

Zneski glavnice in obresti iz Obveznic se izplačajo v evrih na evro račune Upravičencev do takšnih plačil. Na takšen način opravljeno plačilo se šteje za pravilno izpolnitev posamezne denarne obveznosti in z njim preneha obveznost Izdajatelja izplačati takšen znesek.

Izdajatelj bo obveznosti iz Obveznic izplačeval na podlagi evidence imetništva v Centralnem Registru CDD na račune Upravičencev do plačila iz Obveznic na Dan Dospelosti Plačila posamezne obveznosti v skladu z amortizacijskim načrtom.

Upravičenec do izplačila obresti oziroma glavnice je oseba, ki je zakoniti Imetnik Obveznice (ali pravice na Obveznicah, ki mu daje pravico do izplačila obresti oziroma glavnice) ob zaključku tretjega CDD Delovnega Dneva pred dnevom dospelosti takšne obveznosti.

Vsak Imetnik ali Upravičenec določi svoj evro račun tako, da sporoči Izdajatelju podatke o takšnem računu. Če Upravičenec do kakšnega zneska iz Obveznic ne določi svojega evro računa na način, določen v skladu s tem Prospektom, ali na drug način, ki ga določi Izdajatelj v skladu s predpisi, do tretjega CDD Delovnega Dneva pred dnem dospelosti takšnega plačila, je Izdajatelj dolžan izplačati Upravičencu takšen znesek šele na peti delovni dan po dnevu, ko je njegov evro račun pravilno sporočen, Upravičenec pa ni upravičen do obresti ali kakšnega drugega plačila, ki bi bilo lahko posledica takega odloga.

Če dan dospelosti obveznosti iz Obveznic ni delovni dan v Republiki Sloveniji, se plačila izvedejo prvi naslednji delovni dan po dnevu dospelosti takšnega plačila. V tem primeru Upravičencu do izplačila obveznosti iz Obveznic ne pripadajo obresti za čas od dospelosti obveznosti iz Obveznic do prvega naslednjega delovnega dne. Delovni dan pomeni katerikoli dan, ko posluje plačilni sistem Trans-European Automated Real-Time Gross Settlement Express Transfer (TARGET 2), ki uporablja enotno deljeno platformo in je začel delovati dne 19. novembra 2007.

Terjatve za plačilo glavnice zastarajo, če se ne uveljavljajo v roku petih let od ustreznega Relevantnega Dne. Terjatve za plačilo obresti zastarajo, če se ne uveljavljajo v roku treh let od ustreznega Relevantnega Dne.

V razmerju do Izdajatelja nobena organizacija ne zastopa Imetnikov Obveznic.

C.10 Izvedena sestavina pri plačilu obresti

Ni relevantno.

C.11 Mesto trgovanja z Obveznicami

Obveznice bodo uvrščene v trgovanje na borznem trgu obveznic Ljubljanske borze, d. d.

Razen organiziranega trga vrednostnih papirjev, ki poteka preko Ljubljanske borze, d. d., v Sloveniji ni drugega organiziranega trga vrednostnih papirjev, kjer bi se trgovalo z vrednostnimi papirji oz. obveznicami.

Izdajatelj ni sklenil dogovora z nobenim subjektom v zvezi s posredovanjem na sekundarnem trgu in z zagotavljanjem likvidnosti Obveznic.

ODDELEK D - TVEGANJA

D.2 Tveganja, povezana z Izdajateljem

Skupina Telekom Slovenije obvladuje tveganja načrtno in sistematično. Sistem upravljanja tveganj dopolnjuje z namenom pravočasnega prepoznavanja, ustreznega ovrednotenja in obvladovanja vseh ključnih tveganj, ki jim je Skupina izpostavljena. Izvaja sprejeto politiko obvladovanja tveganj in v primeru odstopanj opredeli dodatne ukrepe za njihovo obvladovanje.

Tveganje za Skupino pomeni negotovost dogodka, ki lahko pozitivno ali negativno vpliva na doseganje ciljev, in je po svoji naravi vgrajeno v vse poslovne procese in odločitve. V Skupini Telekom Slovenije je sprejeta Politika obvladovanja tveganj, ki celovito ureja sistem upravljanja tveganj in je zavezujoča za vse družbe v Skupini. Vsebuje osnovne smernice za obvladovanje tveganj, vključno s pristojnostmi in odgovornostmi.

Zaznana tveganja so razvrščena v štiri glavne skupine:

• strateška oz. poslovna tveganja,
• finančna tveganja,
• operativna tveganja,
• regulatorna tveganja oz. tveganja skladnosti poslovanja.

Ključna tveganja v Skupini Telekom Slovenije

• Konkurenčno tržna tveganja (tveganje upada števila uporabnikov kot posledica močne konkurence in cenovne občutljivosti uporabnikov)
• Regulatorna tveganja (tveganje spremembe evropske in lokalne zakonodaje, tveganja postopkov pred regulatorji ter pravna tveganja, povezana s tožbami in zakonodajo)
• Finančna tveganja
  • o Likvidnostno tveganje (pomanjkanje denarnih sredstev za poplačilo finančnih in poslovnih obveznosti; srednje)
  • o Obrestno tveganje (tveganje izgube zaradi spremembe obrestnih mer; nizko)
  • o Valutno tveganje (tveganje neugodnih medvalutnih razmerij; nizko)
  • o Kreditno tveganje (tveganje neizpolnitve obveznosti nasprotne stranke; srednje)
• Tveganje odtekanja prihodkov v procesih obračuna (od zajema podatkov v centrali do obračuna in tveganja nekakovostnih podatkov ali izgube podatkov med sistemi)
• Tveganje delovanja in varnosti na področju informacijsko komunikacijskih tehnologij (IKT) (srednje)
• Tveganja, povezana z zaposlenimi (tveganje doseganja kadrovskega prestrukturiranja)

Ključna tveganja za družbo Telekom Slovenije

• Strateška oz. poslovna tveganja
  • o Tveganje zmanjšanja števila uporabnikov zaradi prehoda na konkurenčna omrežja in novih »nadomestnih« rešitev na trgu (tveganje prehajanja uporabnikov k drugim ponudnikom rešitev)
  • o Tveganje zmanjšanja dobičkonosnosti uporabnikov (optimizacija ponudbe in prodajne mreže)
  • o Tveganje konsolidacije regionalnih trgov elektronskih komunikacij
  • o Tveganje zmanjšanja zadovoljstva uporabnikov
  • o Tveganje pri uvajanju novih storitev in produktov ter spreminjanju obstoječih
• Finančna tveganja
  • o Tveganje kratkoročne plačilne sposobnosti
  • o Tveganje kapitalske ustreznosti in dolgoročne plačilne sposobnosti
  • o Tveganje pridobivanja virov financiranja
  • o Tveganje neizpolnitve obveznosti s strani naročnikov
  • o Tveganje neizpolnitve obveznosti s strani operaterjev
  • o Izpostavljenost do odvisnih družb
  • o Obrestno tveganje
• Tveganja delovanja operativna tveganja
  • o Tveganje kot posledica manjše zavzetosti zaposlenih
  • o Tveganje zastaranja oz. nezadostnega znanja zaposlenih
  • o Tveganje pomanjkanja inovativnosti in kreativnosti
  • o Tveganje doseganja plana kadrov, optimizacije kadrovske strukture in stroškov dela
  • o Tveganje oteženega konstruktivnega dialoga s socialnimi partnerji
  • o Tveganje korporativne medijske izpostavljenosti in negotovosti med zaposlenimi
  • o Tveganje delovanja in varnosti IKT-omrežij in naprav
  • o Tveganje delovanja in varnosti za segment mobilnega povezavnega jedra
  • o Tveganje načrtovanja in razvoja IKT-tehnologij
  • o Tveganje odvisnosti od zunanjih izvajalcev
  • o Tveganja nedelovanja povezav in storitev, ki jih zagotavljajo drugi subjekti
  • o Tveganje staranja omrežij in tehnologij
  • o Tveganje zlorab
  • o Tveganje izgub zaradi razkritja poslovnih skrivnosti
  • o Tveganje izgube prihodkov v procesih »switch to bill«
  • o Tveganje učinkovite izvedbe programa transformacije
  • o Pravna tveganja
• o Tveganje poškodovanja/uničenja premoženja neposredne škode
• Regulatorna tveganja oziroma tveganja skladnosti poslovanja
  • o Tveganje pritiska regulatorja z vidika cenovnih, tehničnih in tehnoloških obveznosti
  • o Tveganja postopkov pred Javno agencijo za varstvo konkurence
  • o Tveganje skladnosti pri uporabi licenčne programske opreme
  • o Tveganja s področja energetske učinkovitosti in ravnanja z okoljem

D.3 Tveganja, povezana z Obveznicami

Tveganje neplačila

Imetniki Obveznic oziroma Upravičenci do izplačila iz Obveznic so soočeni s tveganjem, da Izdajatelj ne bo sposoben poravnati obveznosti, ki izhajajo iz Obveznic. Za obveznosti, ki izhajajo iz Obveznic, jamči Izdajatelj Imetnikom oziroma Upravičencem z vsem svojim premoženjem. Obveznice niso posebej zavarovane z jamstvom Izdajatelja in njihovi Imetniki pri izplačilih niso v prednostnem položaju glede na druge upnike oziroma terjatve.

Likvidnostno tveganje

Kljub temu, da Izdajatelj namerava Obveznice uvrstiti v trgovanje na Ljubljansko borzo, d. d., ni nujno, da bo trgovanje preko Ljubljanske borze, d. d., zaživelo. Posledično se lahko zgodi, da Imetnik Obveznic ne bo uspel prodati pred zapadlostjo. Nelikvidnost ima lahko tudi negativne posledice za tržno ceno Obveznic.

Tveganje spremembe obrestne mere

Obresti iz Obveznic se obračunavajo od nominalne vrednosti Obveznic na podlagi nespremenljive obrestne mere, zato je višina obveznosti iz Obveznic fiksno določena ter ni izpostavljena tveganju spremembe obrestne mere.

Tveganje spremembe prodajne cene na organiziranem trgu

Gibanje prodajne cene Obveznic na organiziranem trgu je odvisno od ponudbe in povpraševanja po Obveznicah ter od gibanja obrestnih mer na trgu. Presežno povpraševanje po Obveznicah bi lahko vodilo do zvišanja prodajne cene Obveznic, presežna ponudba pa do znižanja prodajne cene Obveznic. V primeru zvišanja obrestnih mer na trgu bi lahko Imetniki Obveznic zahtevali višjo donosnost Obveznic, kar bi lahko vodilo do znižanja prodajne cene Obveznic na organiziranem trgu. V primeru znižanja obrestnih mer na trgu bi lahko Imetniki Obveznic pričakovali nižjo donosnost Obveznic, kar bi lahko vodilo do zvišanja prodajne cene Obveznic na organiziranem trgu.

Tveganje reinvestiranja glavnice in kuponov Obveznice

V primeru predčasnega odkupa Obveznic na podlagi Odkupne ponudbe skladno z določili tega Prospekta je vlagatelj izpostavljen tveganju reinvestiranja. Gre za tveganje, da bo moral Imetnik Obveznice izplačilo glavnice in pridobljene kupone reinvestirati po nižji obrestni meri od tiste v času nakupa. Posledično se lahko zgodi, da vlagatelj teoretično izračunane donosnosti do dospetja ne bo dosegel.

Tveganje prenehanja zavez Izdajatelja

Izdajatelj lahko kadarkoli v času trajanja Obveznice ponudi vsem Imetnikom odkup Obveznic najmanj v višini nominalne vrednosti Obveznic in natečenih obresti. Če Izdajatelj izplača kupnino za Obveznice Imetnikom oz. Upravičencem, ki so sprejeli Odkupno ponudbo, prenehajo vse zaveze Izdajatelja iz tega Prospekta za vse neodkupljene Obveznice, hkrati pa se obrestna mera za neodkupljene Obveznice zviša za 40 b. t.

ODDELEK E – PONUDBA

E.2b Razlogi za ponudbo in uporaba prihodkov

Namen izdaje Obveznic je financiranje novih investicij. V letu 2016 bo Skupina Telekom Slovenije za investicije namenila do 156 milijonov evrov, kar je 38 % več kot v predhodnem letu. Geografsko se večina (84 %) investicij načrtuje v Sloveniji, izven Slovenije bo Skupina največ investirala na Kosovu.

Telekom Slovenije načrtuje nov investicijski cikel, v katerem bo sredstva investiral predvsem na tri področja:

• intenzivna širitev in nadgradnja dostopovnega optičnega omrežja,
• nadaljnja modernizacija radijskega (mobilnega) omrežja,
• poenostavitev procesov s pomočjo aktivne IT-arhitekture.

E.3 Opis pogojev ponudbe

Obveznice so bile izdane v okviru postopka javne ponudbe, za katero ni potrebno uporabiti pravil o objavi prospekta. Prva prodaja Obveznic je potekala skladno z določbami ZTFI, na podlagi dveh izjem glede obveznosti objave prospekta za nekatere vrste ponudb vrednostnih papirjev v skladu z 49. členom ZTFI. Ponudba Obveznic je bila naslovljena izključno na dobro poučene vlagatelje (1. točka prvega odstavka člena ZTFI) oziroma na manj kot 150 fizičnih ali pravnih oseb v posamezni državi članici EU, ki nimajo položaja dobro poučenega vlagatelja (2. točka prvega odstavka 49. člena ZTFI).

Izdajatelj je za strokovno svetovanje in storitve s področja ZTFI v zvezi z izdajo in prodajo Obveznic družbe Telekom Slovenije, d. d., ter njihovo izdajo v Centralnem Registru vrednostnih papirjev CDD in uvrstitvijo na organizirani trg LJSE sklenil pogodbo z družbami ALTA Invest, d. d., ALTA Skupina, d. d., in NLB, d. d. (organizatorji izdaje), za storitve pravnega svetovanja v zvezi z izdajo Obveznic pa je sklenil pogodbo z Odvetniki Vidmar Zemljarič (pravni svetovalec). Pravni svetovalec oz. organizatorji izdaje ne prevzemajo odgovornosti za pravilnost, resničnost ali popolnost podatkov, navedenih v Prospektu.

Izdajatelj z družbami ALTA Invest, d. d., ALTA Skupina, d. d., in NLB, d. d., (organizatorji izdaje) ni sklenil nobenega dogovora o prevzemu izdaje (prva prodaja Obveznic je bila izvedena brez obveznosti odkupa).

Prodajna cena, po kateri so Vlagatelji vpisovali in vplačevali Obveznice, je znašala 100 odstotkov nominalne vrednosti Obveznice. V prvi prodaji je Obveznice vpisalo in vplačalo 63 Vlagateljev.

Ostale informacije glede pogojev ponudbe Obveznic niso relevantne, saj se ta Izvleček Prospekta nanaša na uvrstitev Obveznic v trgovanje na organiziranem trgu.

E.4 Opis vseh interesov, ki so bistveni za ponudbo

Ni relevantno.

E.7 Ocenjeni stroški vlagatelja v ponudbi

Ni relevantno.

	IZVLEČEK PROSPEKTA 8
1.	ODGOVORNE OSEBE 25
2.	DEJAVNIKI TVEGANJA 26
2.1.	Tveganja, povezana z Izdajateljem 26
2.2.	Tveganja, povezana z Obveznicami 33
2.2.1.	Tveganje neplačila 33
2.2.2.	Likvidnost Obveznic 33
2.2.3.	Tveganje spremembe obrestne mere 34
2.2.4.	Tveganje spremembe prodajne cene na organiziranem trgu 34
2.2.5.	Tveganje reinvestiranja glavnice in kuponov Obveznice 34
2.2.6.	Tveganje prenehanja zavez Izdajatelja 34
3.	BISTVENE INFORMACIJE 35
3.1.	Interes fizičnih in pravnih oseb, vpletenih v izdajo 35
3.2.	Utemeljitev glede izdaje in uporaba prihodka 35
4.	INFORMACIJE O OBVEZNICAH, KI SO PREDMET UVRSTITVE V TRGOVANJE 36
4.1.	Opis vrednostnih papirjev 36
4.1.1.	Tip obveznic 36
4.1.2.	Velikost izdaje 36
4.1.3.	Izplačilo glavnice in odkup 36
4.2.	Zakonodaja, na podlagi katere so bili vrednostni papirji ustvarjeni 36
4.3.	Oblika vrednostnih papirjev 36
4.4.	Plačilno sredstvo pri izdaji vrednostnih papirjev 36
4.5.	Razvrščanje 36
4.6.	Opis pravic, povezanih z vrednostnimi papirji 37
4.6.1.	Status obveznosti iz Obveznic 37
4.6.2.	Druge pravice iz vrednostnih papirjev 37
4.6.3.	Zaveze in omejitve v zvezi z izdajo Obveznic 37
4.6.4.	Sprememba Pogojev Obveznic 40
4.7.	Nominalna obrestna mera in obrestne obveznosti 40
4.8.	Način in obdobje izplačila obveznosti 41
4.9.	Donosnost Obveznic 42
4.10.	Zastopanje Imetnikov Obveznic 42
4.11.	Način izdaje Obveznic 42
4.12.	Prenosljivost Obveznic 42
4.13.	Informacije o davkih 42
4.13.1.	Obdavčitev obresti 42
4.13.2.	Obdavčitev dobička iz kapitala 43
4.13.3.	Davek na dodano vrednost 43
5.	POGOJI PONUDBE 44
6.	PREDVIDENO MESTO TRGOVANJA 45

6.1.	Mesto trgovanja 45
6.2.	Organizirani trgi 45
6.3.	Posredniki na sekundarnem trgu glede zagotavljanja likvidnosti 45
7.	ZAKONITI REVIZORJI 46
8.	IZBRANE FINANČNE INFORMACIJE 47
8.1.	Uspešnost poslovanja Skupine Telekom Slovenije v obdobju 2014-2015 47
8.1.1.	Finančni rezultati Skupine Telekom Slovenije 47
8.1.2.	Finančno upravljanje in poslovanje v letu 2015 52
8.2.	Poslovanje Skupine Telekom Slovenije v obdobju januar-marec 2016 54
9.	PODATKI O IZDAJATELJU 56
9.1.	Poslovna preteklost in razvoj Izdajatelja 56
9.1.1.	Pravno in poslovno ime Izdajatelja 56
9.1.2.	Kraj registracije Izdajatelja in številka registracije 56
9.1.3.	Dan vpisa v register 56
9.1.4.	Sedež in pravna oblika 56
9.1.5.	Najnovejši dogodki Izdajatelja 56
9.2.	Naložbe 58
9.2.1.	Opis glavnih naložb od datuma zadnjih objavljenih računovodskih izkazov 58
9.2.2.	Informacije o Izdajateljevih prihodnjih naložbah 58
9.2.3.	Informacije o predvidenih virih financiranja, potrebnih za izpolnjevanje zavez 58
10.	POSLOVNI PREGLED 59
10.1.	Osnovne dejavnosti 59
10.1.1.	Glavna področja poslovanja 59
10.1.2.	Navedba vseh pomembnih novih proizvodov 59
10.2.	Glavni trgi 59
10.3.	Konkurenca in tržni deleži 60
11.	ORGANIZACIJSKA SESTAVA 64
11.1.	Položaj Izdajatelja v Skupini Telekom Slovenije 64
11.2.	Odvisnost Izdajatelja od drugih subjektov znotraj Skupine 64
12.	INFORMACIJE O TRENDIH 65
12.1.	Izjava Izdajatelja o trendih 65
12.2.	Trendi in dogodki, ki lahko pomembno vplivajo na Izdajateljeva pričakovanja 65
12.2.1.	Vpliv makroekonomskega okolja na poslovanje 65
12.2.2.	Trendi v panogi in razvitost IKT-trgov 65
12.2.3.	Regulativa na področju elektronskih komunikacij 72
12.3.	Strateški poslovni načrt Skupine Telekom Slovenije za obdobje 2016–2020 75
13.	NAPOVEDI ALI OCENE DOBIČKA 78
14.	UPRAVNI, VODSTVENI IN NADZORNI ORGANI 79
14.1.	Uprava 79
14.2.	Nadzorni svet 79

14.3.	Nasprotje interesov upravnih, poslovodnih in nadzornih organov 80
15.	OBIČAJNI POSTOPKI ODBORA 81
15.1.	Informacije o Izdajateljevem odboru za revizijo 81
15.2.	Pogodbe o storitvah članov uprave in nadzornega sveta 81
15.3.	Izjava, ali Izdajatelj ravna v skladu z režimi (kodeksi) upravljanja podjetij 81
16.	DELNIČARJI 82
17.	FINANČNE INFORMACIJE 83
17.1.	Pretekle finančne informacije 83
17.2.	Revidirani računovodski izkazi 84
17.2.1.	Računovodski izkazi Skupine Telekom Slovenije za leto 2015 84
17.2.2.	Računovodski izkazi Skupine Telekom Slovenije za leto 2014 88
17.3.	Revizija preteklih letnih finančnih informacij 92
17.4.	Nerevidirani računovodski izkazi Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije, d. d., za obdobje januar-marec 2016 92
17.5.	Pravni in arbitražni postopki 96
17.6.	Skladnost poslovanja in protikorupcijsko ravnanje 98
17.7.	Znatna sprememba Izdajateljevega finančnega položaja ali njegovega položaja na trgu 99
18.	DODATNE INFORMACIJE 100
18.1.	Delniški kapital 100
18.1.1.	Osnovni kapital 100
18.1.2.	Izdane delnice 100
18.1.3.	Lastne delnice 100
18.1.4.	Ustanovna pogodba in statut 100
19.	POMEMBNE POGODBE 101
20.	INFORMACIJE O TRETJI OSEBI IN MNENJE STROKOVNJAKOV TER IZJAVE O MOREBITNEM
	INTERESU 102
21.	DOKUMENTI NA VPOGLED 103
	PRILOGA: POGOJI OBVEZNIC 104

1. ODGOVORNE OSEBE

Telekom Slovenije, d. d., kot Izdajatelj Obveznic z vso primerno skrbnostjo zagotavlja, da so po njegovem najboljšem vedenju informacije, vsebovane v Prospektu, po tem, ko je za to poskrbel po svojih najboljših močeh in z vso primerno skrbnostjo, v skladu z dejstvi in da ni bil izpuščen noben pomemben podatek, ki bi lahko vplival na pomen teh informacij oz. Prospekta.

Ljubljana, julij 2016

mag. Rudolf Skobe predsednik uprave mag. Tomaž Seljak podpredsednik uprave Aleš Aberšek član uprave Ranko Jelača član uprave 25 Digitalno podpisal ALEŠ ABERŠEK Datum: 2016.07.13 07:59:53 +02'00'TOMAŽ SELJAK Digitalno podpisal TOMAŽ SELJAK Datum: 2016.07.13 08:09:01 +02'00' RUDOLF SKOBE Digitally signed by RUDOLF SKOBE Date: 2016.07.13 08:12:39 +02'00' RANKO JELAČA Digitally signed by RANKO JELAČA Date: 2016.07.13 08:16:10 +02'00'

Vesna Lednik članica uprave – delavska direktorica

Digitally signed by VESNA LEDNIK Date: 2016.07.13 08:21:05 +02'00'

2. DEJAVNIKI TVEGANJA

2.1. Tveganja, povezana z Izdajateljem

Skupina Telekom Slovenije obvladuje tveganja načrtno in sistematično. Sistem upravljanja tveganj Skupina dopolnjuje z namenom pravočasnega prepoznavanja, ustreznega ovrednotenja in obvladovanja vseh ključnih tveganj, ki jim je Skupina izpostavljena. Izvaja sprejeto politiko obvladovanja tveganj in v primeru odstopanj opredeli dodatne ukrepe za njihovo obvladovanje.

Sistem upravljanja tveganj

Tveganje za Skupino pomeni negotovost dogodka, ki lahko pozitivno ali negativno vpliva na doseganje ciljev, in je po svoji naravi vgrajeno v vse poslovne procese in odločitve. V Skupini Telekom Slovenije je sprejeta Politika obvladovanja tveganj, ki celovito ureja sistem upravljanja tveganj in je zavezujoča za vse družbe v Skupini. Vsebuje osnovne smernice za obvladovanje tveganj, vključno s pristojnostmi in odgovornostmi.

Koordiniranje sistema upravljanja tveganj poteka v okviru Sektorja za finance Telekoma Slovenije in vključuje:

• poročanje o pomembnih tveganjih,
• razvoj metodologije in orodij,
• opozarjanje na potencialna tveganja na posameznih področjih in v poslovnih funkcijah ter
• sodelovanje in strokovno pomoč pri izvajanju procesov upravljanja tveganj.

Sektor za finance Telekoma Slovenije se usklajuje tudi s Službo notranjega revidiranja, ki načrtuje letne revizijske preglede na podlagi ocene in popisa tveganj. Posebno vlogo pri usmerjanju in koordinaciji aktivnosti na področju obvladovanja tveganj ima Odbor za tveganja, ki ga vodi pristojni član uprave. V letu 2015 se je odbor sestal na štirih sejah, obravnaval je trimesečna poročila o upravljanju s tveganji in dopolnitve metodologije. Odbor je prav tako svetoval in nudil pomoč pri integraciji upravljanja tveganj v poslovne procese.

Proces prepoznavanja in obvladovanja tveganj

Pri vsaki večji poslovni odločitvi in projektih ter vsakem poslovnem načrtu je treba prepoznati, analizirati in pripraviti načrt nadaljnjega obvladovanja možnih tveganj. Ta proces zajema sistematično komuniciranje in posvetovanje, opredelitev tveganj, analizo, vrednotenje, spreminjanje, nadzor, spremljanje in pregledovanje tveganj.

Zaznana tveganja so razvrščena v štiri glavne skupine:

• strateška oz. poslovna tveganja,
• finančna tveganja,
• operativna tveganja,
• regulatorna tveganja oz. tveganja skladnosti poslovanja.

Izdajatelj tveganja ocenjuje po sprejeti metodologiji, kjer je stopnja tveganja izračunana kot zmnožek med verjetnostjo za uresničitev tveganja in njegovim vplivom (posledico). Kriteriji za ocenjevanje posledic uresničitve dogodka so finančni učinki in občutljivost področja, kjer ocenjuje predvsem vpliv na zadovoljstvo uporabnikov in potencialno zmanjšanje ugleda Družbe.

Pri obvladovanju tveganj se odloča med naslednjimi strategijami: sprejetje tveganja, izogibanje tveganju, prenos tveganja na tretjo osebo in zmanjšanje tveganja.

Za zmanjševanje tveganj uporablja naslednje ukrepe:

• vzpostavitev notranjih kontrol,
• izpeljava scenarijev za znižanje tveganj na sprejemljivo raven,
• transakcije na denarnem trgu in
• uporaba izvedenih finančnih instrumentov, najpogosteje obrestne zamenjave in obrestne kapice.

V procesu obvladovanja tveganj imajo pomembno vlogo naslednji lastniki tveganj:

• člani uprave,
• direktorji družb v skupini,
• direktorji sektorjev,
• vodje služb in drugih organizacijskih enot,
• vodje projektov ter strokovno osebje s pooblastili.

Odgovorni so za začetno prepoznavanje tveganj na svojih področjih, njihovo spremljanje in uresničevanje ukrepov. Seznam prepoznanih sedanjih in možnih tveganj Izdajatelj redno posodablja. Izvajanje ukrepov spremlja redno, na tri mesece, in o tem poroča upravi ter nadzornemu svetu. Sestavni del gradiv, ki so predložena upravi v postopkih odločanja, je tudi priloga o zaznanih tveganjih.

Ključna tveganja v Skupini Telekom Slovenije

Bistvena tveganja, ki jih zaznava Skupina Telekom Slovenije, so:

• tveganja iz zunanjega okolja: konkurenčno-tržna in regulatorna tveganja ter tveganja neizpolnitve obveznosti uporabnikov in operaterjev, tveganja podnebnih sprememb;
• notranja tveganja: tveganja nadzora in učinkovitosti procesov, delovanja in varnosti na področju IKT-tehnologij ter tveganja, povezana z zaposlenimi.

Konkurenčno-tržna tveganja

Tako kot večina prvotnih operaterjev v Evropi se tudi Telekom Slovenije sooča z upadanjem števila uporabnikov, ki je predvsem posledica močne konkurence in cenovne občutljivosti uporabnikov. Med tržnimi tveganji in tveganji, povezanimi s konkurenco, tako ostaja povečano tveganje prehoda poslovnih in rezidenčnih uporabnikov na konkurenčna omrežja.

Konkurenčno-tržna tveganja je Izdajatelj obvladoval:

• s prilagojeno ponudbo, ki je sodobna in se razlikuje od konkurence;
• z optimizacijo prodajne mreže;
• z aktivnostmi za pospeševanje prodaje;
• s poudarjanjem vrednosti, ki jo predstavlja vrhunsko omrežje Telekoma Slovenije;
• z aktivnostmi za zadržanje obstoječih uporabnikov;
• z izboljšanjem procesov za podporo uporabnikom.

Ukrepi za upravljanje tržnih deležev povečujejo tveganje manjše dobičkonosnosti. Tovrstno tveganje Izdajatelj obvladuje z vsebinsko in cenovno optimizacijo ponudbe ter jasnimi pravili pri dodeljevanju ugodnosti in popustov.

Poplave, neurja, žled in druge naravne katastrofe predstavljajo tveganje s finančnimi posledicami za infrastrukturo Telekoma Slovenije. Tveganje je preneseno na zavarovalnico v okviru določenih limitov kritja, ki so bila pri posameznih zavarovalnih vrstah povišana in optimizirana.

Regulatorna tveganja

Regulatorna tveganja so za Telekom Slovenije še vedno visoko ocenjena. Evropska komisija namreč pripravlja ukrepe za implementacijo v letu 2015 sprejete Uredbe o evropskem enotnem trgu elektronskih komunikacij, predvsem glede odprave maloprodajnih pribitkov za gostovanje in zaračunavanje storitev gostovanja. V okviru Strategije za enotni digitalni trg pa pripravlja reformo telekomunikacijskih pravil, saj je obstoječi evropski regulatorni okvir še iz leta 2009.

Tveganja regulatornih ukrepov, tveganja postopkov pred sektorskim regulatorjem (AKOS) in varuhom konkurence (AVK) ter pravna tveganja, povezana s tožbami in zakonodajo, tako ostajajo kljub uvedenim ukrepom za zmanjšanje regulatornih tveganj (navedeni so v pregledu tveganj Telekoma Slovenije).

Finančna tveganja

Likvidnostno tveganje je ocenjeno kot srednje predvsem zaradi velikosti vpliva. Za obvladovanje tovrstnega tveganja ima Izdajatelj vzpostavljen učinkovit sistem upravljanja in načrtovanja denarnih tokov, ki omogoča pravočasno zaznavanje morebitnih primanjkljajev likvidnih sredstev in odločanje o ukrepih. Hkrati s kratkoročnimi kreditnimi linijami pri bankah Izdajatelj zagotavlja visoko stopnjo finančne prožnosti za uravnavanje likvidnosti.

Obrestno tveganje je ocenjeno kot nizko, saj kar 79 % (stanje na dan 31. 3. 2016) finančnih virov Skupine Telekom Slovenije predstavljajo izdane obveznice, ki imajo fiksno obrestno mero. Valutno tveganje je prav tako ocenjeno kot nizko, zato Izdajatelj ne uporablja instrumentov zavarovanja.

Neplačevanje obveznosti naročnikov (maloprodaja) in operaterjev (veleprodaja) predstavlja najpomembnejši vir kreditnega tveganja (tveganja neizpolnitve obveznosti nasprotne stranke). V družbah v Skupini Telekom Slovenije so zato uvedeni postopki upravljanja terjatev, ki zajemajo spremljanje bonitete poslovnih partnerjev, zavarovanje terjatev, spremljanje visokega prometa naročnikov in izterjavo. Izterjava se izvaja po vnaprej postavljenem časovnem načrtu, zunanja izterjava pa poteka preko specializiranih agencij. Zaradi prej omenjenih uvedenih postopkov je kreditno tveganje ocenjeno kot obvladljivo. Podrobnejši pregled finančnih tveganj je predstavljen v računovodskem delu letnega poročila Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije.

Tveganje odtekanja prihodkov v procesih obračuna

Telekom Slovenije, podobno kot drugi operaterji, zaznava tveganje izgube prihodkov v procesu od zajema podatkov v centrali do obračuna in tveganje nekakovostnih podatkov ali izgube podatkov med OSS/BSS-sistemi. V letu 2015 je zato izdelal natančno oceno izpostavljenosti tveganju (Revenue Assurance Risk Assessment), opredelil najbolj izpostavljena področja, prioritete in časovni okvir za implementacijo ukrepov.

Tveganje delovanja in varnosti na področju informacijsko-komunikacijskih tehnologij (IKT)

Izdajatelj je posebno pozornost posvečal obvladovanju operativnih tveganj na področju IKT-omrežij, storitev in naprav. Tveganje delovanja in varnosti na področju dostopovnega omrežja ocenjuje s srednjo stopnjo. Za zmanjšanje tovrstnega tveganja ima pri gradnji kabelskega omrežja prednost podzemna izvedba z uporabo zaščitnih cevi in cevne kabelske kanalizacije. Z uporabo optičnih kablov (v tehnologiji FTTH in FTTN) je saniral škodo na bakrenem nadzemnem kabelskem omrežju, ki jo je povzročil žled v letu 2014. S tem hkrati zagotavlja višjo stopnjo zanesljivosti delovanja omrežja in znižuje tveganje staranja omrežij. V posameznih omrežnih segmentih, kjer zaznava večja tveganja delovanja in varnosti, je izvedel posodobitve in povečanje zmogljivosti z redundanco.

Tveganja nedelovanja povezav in storitev, ki jih izvajajo drugi subjekti, obvladuje z vpeljanimi procesi za spremljanje in poročanje o dogovorjeni ravni zagotavljanja storitev na najetih omrežjih ter s standardizacijo zahtev do ponudnikov omrežij za nova najemna omrežja. Vzpostavljeno je tekoče obveščanje o načrtovanih delih na omrežjih operaterjev.

Tveganja, povezana z zaposlenimi

V letu 2015 se je Izdajatelj v sklopu kadrovskih tveganj veliko posvečal tveganjem, ki se nanašajo na doseganje načrta kadrov, optimalne kadrovske strukture in stroškov dela, za kar je potrebno tudi sodelovanje s predstavniki delavcev. Za izvajanje sprememb na področju kadrov so namreč prej potrebni zakonsko določeni postopki s predstavniki delavcev, kot so skupno posvetovanje, pridobitev mnenj, dogovorov oziroma soglasij. Sporazum o ureditvi medsebojnih razmerij je bil podpisan v juliju.

S promocijo vrednot in vzpostavitvijo ocenjevanja učinkovitosti sodelovanja med podpornimi enotami je Izdajatelj zmanjševal tveganja slabšega medsebojnega sodelovanja in slabše učinkovitosti procesov zaradi različnih kultur, navad, vedenj ter procesov dela. Za izboljšanje obvladovanja tveganja pomanjkanja inovativnosti in kreativnosti pa je v teku prenova sistema inovacij in portala Brihta.

Ključna tveganja po posameznih družbah in trgih

V spodnjih preglednicah so predstavljena ključna tveganja v posameznih družbah in trgih ter tveganja, za katera Izdajatelj ocenjuje, da jim bo Skupina izpostavljena tudi v prihodnje. Ukrepi za njihovo obvladovanje so prikazani pri vsakem od zaznanih tveganj. Preverjanje in analiza izvedenih ukrepov se izvajata v okviru Sektorja za finance Telekoma Slovenije v tesnem sodelovanju z lastniki tveganj. V primeru neučinkovitosti sprejetih ukrepov se analizirajo razlogi zanje in na podlagi analize pripravijo korektivni ukrepi.

Tveganja za Telekom Slovenije

Strateška oz. poslovna tveganja

Strateška oz. poslovna tveganja so povezana z uspešnim uresničevanjem strategije Skupine, sposobnostjo kratkoročnega in dolgoročnega ustvarjanja poslovnih prihodkov ter z ohranjanjem vrednosti premoženja in ugleda.

Tveganje	Način obvladovanja
Tveganje zmanjšanja števila uporabnikov zaradi prehoda na konkurenčna omrežja in novih »nadomestnih« rešitev na trgu	- Akcije za preprečevanje odhodov na podlagi napovednega modela. - Prilagajanje ponudbe potrebam uporabnikov in trendom v panogi. - Zagotavljanje konkurenčnih rešitev v omrežjih Telekoma Slovenije. - Zagotavljanje kakovostnega delovanja storitev in sistemov. - Prenova prodajnih mest. - Marketinške aktivnosti.
Tveganje zmanjšanja dobičkonosnosti uporabnikov	- Vsebinska in cenovna optimizacija ponudbe. - Optimizacija prodajne mreže.
Tveganja, ki izhajajo iz konsolidacije regionalnih trgov elektronskih komunikacij	- Aktivno sodelovanje v procesu konsolidacije. - Ustrezno ovrednotenje sinergij in realizacija tržnih priložnosti.
Tveganje zmanjšanja zadovoljstva uporabnikov zaradi neizpolnjenih pričakovanj in zahtev	- Izboljšanje procesov za podporo uporabnikom. - Mentorstvo in spremljanje dela zaposlenih v kontaktnem centru; merjenje zadovoljstva uporabnikov po vsakem stiku. - Interna in zunanja izobraževanja.
Tveganje pri uvajanju novih storitev in produktov ter spreminjanju obstoječih	- Poenostavljanje ponudbe in usmerjanje na določen segment uporabnikov pri uvajanju novih storitev. - Testiranje novih produktov in opreme tako v laboratoriju kot pri testnih uporabnikih ter merjenje vpliva na ostale segmente; izboljšave pri vodenju projektov in izračunih ekonomičnosti;

postopno uvajanje novih storitev in spremljanje njihovega vpliva
na obstoječo ponudbo.
- Spremljanje trga in konkurentov, motivacija zaposlenih za
inovacije in izboljšave, pravočasen odziv na potrebe
uporabnikov, skrajševanje časa od ideje do realizacije.
- Definiranje in obvladovanje poslovnih procesov ter njihova
podpora z IT.
- Intenzivno spremljanje kakovosti storitev takoj po uvedbi in hitro
ukrepanje ob ugotovljenih pomanjkljivostih.

Finančna tveganja

Ključna finančna tveganja in ukrepi za njihovo obvladovanje so povzeti v preglednici, podrobneje pa so tovrstna tveganja obravnavana v računovodskem delu letnega poročila Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije.

		Zaznana finančna tveganja
--	--	---------------------------	--	--

Tveganje	Način obvladovanja
Tveganje kratkoročne plačilne sposobnosti	- Načrtovanje in uravnavanje denarnih tokov. - Upravljanje z obratnim kapitalom. - Kratkoročne in dolgoročne kreditne linije pri bankah. - Upravljanje s presežki denarnih sredstev. - Redni stiki z bankami in preverjanje možnosti za refinanciranje obstoječega dolga. - Uporaba presežkov denarnih sredstev znotraj skupine (»cash pooling«).
Tveganje kapitalske ustreznosti in dolgoročne plačilne sposobnosti	- Zagotavljanje ustreznega razmerja med dolgom in kapitalom. - Ohranjanje bonitetne ocene in posledično zmožnosti za zagotavljanje dolgoročnih virov financiranja.
Tveganje pridobivanja virov financiranja	- Pravočasno izvajanje postopkov refinanciranja. - Iskanje alternativnih nebančnih virov financiranja. - Pravočasno zaznavanje potreb po virih s pomočjo napovedi denarnih tokov. - Vzdrževanje poslovnega sodelovanja z bankami.
Tveganje neizpolnitve obveznosti s strani naročnikov	- Upoštevanje kreditne ocene naročnikov pri prodaji in izvajanje ukrepov v skladu s Pravilnikom o upravljanju s terjatvami. - Spremljanje dnevnih odmikov prometa naročnikov glede na povprečno porabo in obveščanje o povečani porabi. - Ureditev šifranta kupcev. - Redno izvajanje izterjave po časovnem načrtu.
Tveganje neizpolnitve obveznosti s strani operaterjev	- Izvajanje sistema upravljanja s kreditnim tveganjem pri operaterjih. - Redno spremljanje terjatev in obveznosti, izterjava po obstoječih predpisih. - Izvajanje postopkov v primeru neplačevanja računov na domačem veleprodajnem trgu. - Preverjanje bonitet operaterjev pri sklepanju novih pogodb.
Izpostavljenost do odvisnih družb Obrestno tveganje	- Nadzor nad poslovanjem in finančnim stanjem odvisnih družb. - Nadzor nad višino izpostavljenosti. - Zavarovanja v posojilnih pogodbah.
	- Tekoče spremljanje finančnih trgov.

Tveganja delovanja – operativna tveganja

Operativna tveganja – tveganja izgub so posledica neprimernega ali neuspešnega izvajanja notranjih procesov, ravnanj ljudi ali delovanja sistemov oz. zunanjih dejavnikov. Predstavljena so v sledeči preglednici.

Tveganje Način obvladovanja Tveganje kot posledica manjše zavzetosti zaposlenih - Komuniciranje o izvajanju kadrovskih sistemov. - Kadrovski kolegiji z direktorji sektorjev. - Izobraževanje in razvoj vodij na vseh ravneh, skrb za zaposlene. Tveganje zastaranja oz. nezadostnega znanja zaposlenih - Dosledno izvajanje načrta izobraževanj. - Ozaveščanje o uporabi novih izobraževalnih kanalov. - Spodbujanje internega prenosa znanj in internega predavateljstva. Tveganje pomanjkanja inovativnosti in kreativnosti - Razvoj in spodbujanje kulture inovativnosti ter ustvarjalnosti. - Prenova procesa inovacij in portala Brihta. Tveganje doseganja plana kadrov, optimizacije kadrovske strukture in stroškov dela - Uresničevanje projekta optimizacije procesov. - Notranja mobilnost in razporejanje zaposlenih na področja, kjer je identificiran kadrovski deficit. - Priprava plana kadrov po organizacijskih enotah. Tveganje oteženega konstruktivnega dialoga s socialnimi partnerji - Stalno sodelovanje s socialnimi partnerji. Tveganje korporativne medijske izpostavljenosti in negotovosti med zaposlenimi - Redno in sprotno obveščanje zaposlenih. - Spremljanje dogajanja v notranjem in zunanjem okolju. - Aktivno upravljanje informacij v deležniškem okolju. Tveganje delovanja in varnosti IKTomrežij in naprav - Izvajanje preventivnih ukrepov za ugotavljanje morebitnih težav in kritičnih točk, testiranje in usposabljanje osebja za pravilno ukrepanje. - Izvajanje sistema vodenja varovanja informacij (SVVI) za redno delovanje. - Posodabljanje sistema upravljanja neprekinjenega poslovanja (SUNP) za ukrepanje v primeru izrednih dogodkov. Tveganje delovanja in varnosti za segment mobilnega povezavnega jedra - Redne in dodatne zamenjave sistemov ter zagotavljanje redundance. Tveganje načrtovanja in razvoja IKT-tehnologij - Stalno pridobivanje ekspertnih znanj z vseh področij. - Testiranje in validacija rešitev. - Neprestano spremljanje trendov. Tveganje odvisnosti od zunanjih izvajalcev - Oblikovanje strateškega partnerstva z dobavitelji. - Izvajanje strategije dveh dobaviteljev (»dual vendor«), kjer je to mogoče. - Opredelitev postopkov upravljanja s partnerji v procesu razvoja IT-rešitev, formalizacija procesa upravljanja IT-potreb. Tveganja nedelovanja povezav in storitev, ki jih zagotavljajo drugi subjekti - Standardizirane zahteve Telekoma Slovenije do ponudnikov omrežij za nova najemna omrežja. - Prilagoditev IT-sistemov avtomatskega obveščanja in sprotno obveščanje o načrtovanih delih na omrežjih operaterjev. - Ureditev procesov za spremljanje in poročanje o kazalnikih po sporazumu ravni zagotavljanja storitev (SLA) na najetih omrežjih. Tveganje staranja omrežij in tehnologij - Prenos storitev z bakrenega na optično omrežje, preventivno vzdrževanje, zamenjava kritičnih elementov, pridobitev dodatne rezervne opreme iz odstranjene opreme. - Uvajanje novih tehnoloških rešitev. - Prenova omrežja ob upoštevanju realnih razpoložljivih sredstev. Tveganje zlorab - Uporaba in nadgradnja sistemov za preprečevanje zlorab (FMS). - Uporaba obstoječih sistemov varovanja objektov družbe. - Dvigovanje varnostne kulture zaposlenih. - Vpeljava novih tehnologij za povišanje varnosti storitev.

Zaznana operativna tveganja

Tveganje izgub zaradi razkritja poslovnih skrivnosti	- Ustvarjanje primerne komunikacijske kulture za zmanjševanje nenadzorovanega odliva informacij, ki škodujejo ugledu podjetja. - Izvajanje splošnih aktov, krepitev varnostne kulture.
Tveganje izgube prihodkov v procesih »switch to bill«	- Uporaba vzpostavljenega sistema za preprečevanje odtekanja prihodkov (RAS).
Tveganje učinkovite izvedbe programa transformacije	- Skrbno planiranje in izvedba skladno s programom transformacije. - Striktna izvedba vseh planiranih aktivnosti iz vseh področij.
Pravna tveganja	- Sodelovanje v zakonodajnem postopku s podajo strokovno utemeljenih predlogov. - Aktivna obramba pred sodišči in oporekanje tožbam, prizadevanje za izvensodno reševanje sporov, posvetovanje z notranjimi in zunanjimi pravnimi strokovnjaki v izogib nadaljnjim tožbenim zahtevkom pri občutljivih poslovnih odločitvah.
Tveganje poškodovanja/uničenja premoženja – neposredne škode	- Tveganje je preneseno na zavarovalnico v okviru določenih limitov kritja.

Regulatorna tveganja oziroma tveganja skladnosti poslovanja

Regulatorna tveganja so tveganja, ki izhajajo iz zakonskih in regulatornih zahtev.

Zaznana regulatorna tveganja

Tveganje	Način obvladovanja
Tveganje pritiska regulatorja z vidika cenovnih, tehničnih in tehnoloških obveznosti	- Proaktivno sodelovanje v vseh regulatornih postopkih s podajanjem pripomb, stališč ter ustreznih analiz.
Tveganja postopkov pred Javno agencijo za varstvo konkurence	- Zagotovitev skladnosti poslovanja z upoštevanjem mnenj pravne stroke. - Aktivna obramba v postopkih, posvetovanje z zunanjimi in notranjimi pravniki pri občutljivih poslovnih odločitvah.
Tveganje skladnosti pri uporabi licenčne programske opreme	- Restriktivna politika dodeljevanja uporabe programske opreme. - Ozaveščanje zaposlenih o pomembnosti uporabe legalnih programskih orodij. - Menjava plačljive z odprtokodno programsko opremo.
Tveganja s področja energetske učinkovitosti in ravnanja z okoljem	- Vzdrževanje in dograjevanje formaliziranih sistemov kakovostnega vodenja. - Izvajanje projekta učinkovite rabe energije in spremljanje kazalnikov.

Ključna tveganja na področju razvoja digitalnih vsebin in medijev (družba TSmedia)

• Tveganje zmanjšanja zakupljene količine oglasov se obvladuje z vlaganji v tehnični in oblikovni razvoj produktov.
• Tveganje prepočasnega razvoja trga digitalnega oglaševanja se zmanjšuje s pospeševanjem razvoja trga, tudi s sodelovanjem z ostalimi digitalnimi mediji in agencijami v okviru združenj.

Ključna tveganja za družbo GVO

• Tveganje neizkoriščenih priložnosti pri pridobivanju večjih investicijskih projektov in prevzemanju večjih poslov, s katerimi je zagotovljena rast prihodkov. Tveganje se obvladuje z rednim spremljanjem in iskanjem novih priložnosti na trgih v Sloveniji ter tujini (predvsem sosednjih državah), s spremljanjem in oddajanjem ponudb na javne razpise ter s tvornim sodelovanjem z zaupanja vrednimi poslovnimi partnerji.

• Tveganje operativne izvedbe in kakovosti izvedenih projektov se z rastjo obsega poslovanja povečuje. Tveganje se obvladuje s prenosom enostavnih del na podizvajalce, z zaposlitvijo dodatnih delavcev za čas izvedbe večjih projektov in uvajanjem novih delavcev za delo na projektih, z nakupom ustrezne opreme za dodatne ekipe in nadomeščanjem izrabljenih osnovnih sredstev, prilagajanjem organizacije dela in internih procesov ter pripravo projektnih planov.

Ključna tveganja za družbo Avtenta

• Tveganje zmanjšanja prihodkov iz naslova projektov javne uprave se obvladuje z okrepljenimi tržnimi prizadevanji za pridobitev novih projektov na zunanjem trgu.

Ključna tveganja za družbo Soline

• Tveganje spremembe koncesijske pogodbe za upravljanje Krajinskega parka Sečoveljske soline (KPSS) in rabo naravne vrednote Sečoveljske soline v škodo koncesionarja (družbo Soline) se ocenjuje s srednjo stopnjo tveganja. Pogajanja o potencialnih spremembah pogodbe so trenutno ustavljena.
• Za znižanje tveganja poslovanja term Lepa Vida se izvaja aktivno trženje in povezovanje z lokalnimi hotelskimi verigami. Poslovanje term je močno vremensko pogojeno
• Zaznano je povečano likvidnostno tveganje zaradi negotovosti glede izpolnjevanja obveznosti države iz obstoječe koncesijske pogodbe in nedefiniranih prispevkov za upravljanje Krajinskega parka. Plačilna sposobnost se zagotavlja na podlagi upravljanja z denarnimi sredstvi, načrtovanja denarnih tokov ter kratkoročnega in dolgoročnega financiranja znotraj skupine.

Ključna tveganja na Kosovu

• Na Kosovu so se povečala konkurenčno-tržna tveganja, predvsem tveganje nelojalne konkurence. Na tveganje se družba IPKO odziva s spremljanjem razpisov in ustrezno uporabo pravnih sredstev, pri poslovanju s poslovnimi uporabniki pa deluje še bolj proaktivno.
• Zakon o avtorskih pravicah določa obveznost plačila nadomestila za avtorske pravice za prenos programov s kabelske platforme. Tveganje izhaja iz različnega razumevanja višine nadomestila, kar se bo rešilo s pogajanji z VAPIC – kolektivno organizacijo za avtorske pravice.

Ključna tveganja v Bosni in Hercegovini

• Likvidnostno tveganje se obvladuje z upravljanjem in načrtovanjem denarnih tokov ter kratkoročnim in dolgoročnim financiranjem znotraj skupine.
• Zaradi neurejenega pravnega okolja in dolgotrajnih postopkov pri pridobivanju gradbenih in uporabnih dovoljenj so pravna tveganja na trgu Bosne in Hercegovine visoka. Posamezni deli omrežja so tako še vedno brez ustreznih dovoljenj, kljub začetim postopkom za legalizacijo.
• Tveganje neprekinjenega delovanja omrežij in storitev se zmanjšuje z vzpostavljanjem redundančnih povezav v posameznih segmentih omrežja.
• Zaradi optimizacije in zniževanja stroškov dela se je povečalo tveganje odhoda ključnih kadrov.

2.2. Tveganja, povezana z Obveznicami

2.2.1. Tveganje neplačila

Imetniki Obveznic oziroma Upravičenci do izplačila iz Obveznic so soočeni s tveganjem, da Izdajatelj ne bo sposoben poravnati obveznosti, ki izhajajo iz Obveznic. Za obveznosti, ki izhajajo iz Obveznic, jamči Izdajatelj Imetnikom oziroma Upravičencem z vsem svojim premoženjem. Obveznice niso posebej zavarovane z jamstvom Izdajatelja in njihovi Imetniki pri izplačilih niso v prednostnem položaju glede na druge upnike oziroma terjatve.

2.2.2. Likvidnost Obveznic

Kljub temu, da Izdajatelj namerava Obveznice uvrstiti v trgovanje na Ljubljansko borzo, d. d., ni nujno, da bo trgovanje preko Ljubljanske borze, d. d., zaživelo. Posledično se lahko zgodi, da Imetnik Obveznic ne bo uspel prodati pred zapadlostjo. Nelikvidnost ima lahko tudi negativne posledice za tržno ceno Obveznic.

2.2.3. Tveganje spremembe obrestne mere

Obresti iz Obveznic se obračunavajo od nominalne vrednosti Obveznic na podlagi nespremenljive obrestne mere, zato je višina obveznosti iz Obveznic fiksno določena ter ni izpostavljena tveganju spremembe obrestne mere.

2.2.4. Tveganje spremembe prodajne cene na organiziranem trgu

Gibanje prodajne cene Obveznic na organiziranem trgu je odvisno od ponudbe in povpraševanja po Obveznicah ter od gibanja obrestnih mer na trgu. Presežno povpraševanje po Obveznicah bi lahko vodilo do zvišanja prodajne cene Obveznic, presežna ponudba pa do znižanja prodajne cene Obveznic. V primeru zvišanja obrestnih mer na trgu bi lahko Imetniki Obveznic zahtevali višjo donosnost Obveznic, kar bi lahko vodilo do znižanja prodajne cene Obveznic na organiziranem trgu. V primeru znižanja obrestnih mer na trgu bi lahko Imetniki Obveznic pričakovali nižjo donosnost Obveznic, kar bi lahko vodilo do zvišanja prodajne cene Obveznic na organiziranem trgu.

2.2.5. Tveganje reinvestiranja glavnice in kuponov Obveznice

V primeru predčasnega odkupa Obveznic na podlagi Odkupne ponudbe skladno z določili tega Prospekta je Vlagatelj izpostavljen tveganju reinvestiranja. Gre za tveganje, da bo moral Imetnik Obveznice izplačilo glavnice in pridobljene kupone reinvestirati po nižji obrestni meri od tiste v času nakupa. Posledično se lahko zgodi, da vlagatelj teoretično izračunane donosnosti do dospetja ne bo dosegel.

2.2.6. Tveganje prenehanja zavez Izdajatelja

Izdajatelj lahko kadar koli v času trajanja Obveznice ponudi vsem Imetnikom odkup Obveznic najmanj v višini nominalne vrednosti Obveznic in natečenih obresti. Če Izdajatelj izplača kupnino za Obveznice Imetnikom oz. Upravičencem, ki so sprejeli Odkupno ponudbo, prenehajo vse zaveze Izdajatelja iz tega Prospekta za vse neodkupljene Obveznice, hkrati pa se obrestna mera za neodkupljene Obveznice zviša za 40 b. t.

3. BISTVENE INFORMACIJE

3.1. Interes fizičnih in pravnih oseb, vpletenih v izdajo

Izdajatelj je za strokovno svetovanje in storitve s področja ZTFI v zvezi z izdajo in prodajo Obveznic družbe Telekom Slovenije, d. d., ter njihovo izdajo v Centralnem Registru vrednostnih papirjev CDD in uvrstitvijo na organiziran trg LJSE sklenil pogodbo z družbami ALTA Invest, d. d., ALTA Skupina, d. d., in NLB, d. d. (organizatorji izdaje), za storitve pravnega svetovanja v zvezi z izdajo Obveznic pa je sklenil pogodbo z Odvetniki Vidmar Zemljarič (pravni svetovalec). Pravni svetovalec oz. organizatorji izdaje ne prevzemajo odgovornosti za pravilnost, resničnost ali popolnost podatkov, vsebovanih v Prospektu.

Pri tem strokovno svetovanje in pripravljeni dokumenti s strani organizatorjev izdaje in pravnega svetovalca za Izdajatelja niso zavezujoči in se Izdajatelj po lastni presoji odloča, ali bo predlagane rešitve in pojasnila oziroma pripombe organizatorjev in pravnega svetovalca izdaje sprejel v vsebino svojih dokumentov ali ne, in sam po lastni prosti presoji določi končno vsebino vseh dokumentov, vključno s tem Prospektom. Tako organizatorji izdaje niti pravni svetovalec ne odgovarjajo za vsebino Prospekta in podatke v njem, poleg tega pa tudi podatkov, navedenih v tem Prospektu, niso ločeno oz. neodvisno preverjali. Organizatorji izdaje in pravni svetovalec ne dajejo nobenih zagotovil ali jamstev, bodisi izrecnih ali implicitnih, glede točnosti ali popolnosti informacij v tem Prospektu, in na nič v tem Prospektu se ni možno sklicevati ali karkoli šteti kot obljubo, dano s strani organizatorjev izdaje oz. pravnega svetovalca.

Izdajatelj z družbami ALTA Invest, d. d., ALTA Skupina, d. d., in NLB, d. d., ni sklenil nobenega dogovora o prevzemu izdaje (prva prodaja Obveznic je bila izvedena brez obveznosti odkupa).

Po vedenju Izdajatelja ne obstajajo druge fizične ali pravne osebe, vpletene v izdajo Obveznic, ki bi imele morebitne interese, vključno nasprotujoče, ki bi bili bistveni za izdajo Obveznic.

3.2. Utemeljitev glede izdaje in uporaba prihodka

Namen izdaje Obveznic je financiranje novih investicij. V letu 2016 bo Skupina Telekom Slovenije za investicije namenila do 156 milijonov evrov, kar je 38 % več kot v predhodnem letu. Geografsko se večina (84 %) investicij načrtuje v Sloveniji, izven Slovenije bo Skupina največ investirala na Kosovu.

Telekom Slovenije načrtuje nov investicijski cikel, v katerem bo sredstva investiral predvsem na tri področja:

• intenzivna širitev in nadgradnja dostopovnega optičnega omrežja,
• nadaljnja modernizacija radijskega (mobilnega) omrežja,
• poenostavitev procesov s pomočjo aktivne IT-arhitekture.

4. INFORMACIJE O OBVEZNICAH, KI SO PREDMET UVRSTITVE V TRGOVANJE

4.1. Opis vrednostnih papirjev

4.1.1. Tip obveznic

Obveznice so navadne, imenske, izdane v nematerializiranih obliki. Oznaka Obveznic je TLS1. ISIN koda Obveznic je SI0032103630.

4.1.2. Velikost izdaje

Skupna nominalna vrednost celotne izdaje Obveznic je 100.000.000 evrov. Celotna izdaja Obveznic obsega 100.000 apoenov po 1.000 evrov.

4.1.3. Izplačilo glavnice in odkup

Nominalna vrednost glavnice Obveznic dospe v izplačilo v celoti v enkratnem znesku na dan dospelosti Obveznic. Če Obveznice ne bodo pred tem izplačane ali odkupljene in razveljavljene, bo glavnica Obveznic izplačana dne 10. 6. 2021.

Izdajatelj lahko kadarkoli odkupuje Obveznice na organiziranem trgu ali izven organiziranega trga, po katerikoli ceni, in tako odkupljene Obveznice bodisi proda, obdrži ali razveljavi.

Odkupna ponudba pomeni Izdajateljevo obvestilo, dano vsem Imetnikom, ki vsebuje zavezujočo ponudbo za odkup vseh Obveznic, dano pod naslednjimi pogoji:

• (i) ponudba je veljavna vsaj 14 dni od dneva obvestila; in
• (ii) ponujena cena za eno Obveznico je enaka ali višja od vsote njenega nominalnega zneska in natečenih obresti, obračunanih za obdobje od zadnjega Dneva Dospelosti Plačila Obresti do datuma izplačila kupnine.

4.2. Zakonodaja, na podlagi katere so bili vrednostni papirji ustvarjeni

Za presojo pravic in obveznosti iz Obveznic in vseh neposlovnih obveznosti, ki izvirajo ali so v zvezi z njimi, se uporablja slovensko pravo.

4.3. Oblika vrednostnih papirjev

Obveznice so izdane v obliki nematerializiranih imenskih vrednostnih papirjev v nominalnem znesku po 1.000,00 evrov vsaka, v skladu z ZNVP-1, in vpisane v Centralnem Registru, ki ga vodi CDD.

4.4. Plačilno sredstvo pri izdaji vrednostnih papirjev

Obveznice so bile vplačane v valuti evro (EUR).

4.5. Razvrščanje

Obveznice ne vsebujejo nobenih določil, v skladu s katerimi bi bile obveznosti iz Obveznic podrejene drugim trenutnim ali prihodnim obveznostim Izdajatelja.

4.6. Opis pravic, povezanih z vrednostnimi papirji

Opis pravic iz Obveznic, vsebovan v tem poglavju 4.6., zgolj povzema nekatera najpomembnejša določila Pogojev Obveznic, za celovito informacijo o obveznostih Izdajatelja in pravicah Imetnikov oziroma Upravičencev pa je potrebno upoštevati Pogoje Obveznic kot celoto. Izdajatelja pravno zavezuje izključno besedilo Pogojev Obveznic, kot je vpisano v Centralnem Registru vrednostnih papirjev, ki ga vodi CDD in kot ga vsebuje Priloga k temu Prospektu.

4.6.1. Status obveznosti iz Obveznic

Za obveznosti, ki izhajajo iz Obveznic, jamči Izdajatelj Imetnikom oziroma Upravičencem z vsem svojim premoženjem. Obveznice niso posebej zavarovane z jamstvom Izdajatelja in Imetniki oz. Upravičenci pri izplačilih niso v prednostnem položaju glede na druge upnike oziroma terjatve.

Obveznosti Izdajatelja iz Obveznic so neposredne, nepogojne, nezavarovane in nepodrejene in bodo glede vrstnega reda poplačila vselej enakovredne (pari passu) med seboj in vsaj enakovredne vsem drugim obstoječim in bodočim nezavarovanim in nepodrejenim obveznostim Izdajatelja.

4.6.2. Druge pravice iz vrednostnih papirjev

Razen terjatev do Izdajatelja, ki izhajajo iz naslova plačil glavnice in obresti, Obveznice Imetniku ali drugi upravičeni osebi ne dajejo nobenih drugih pravic, niti pravice zamenjave za druge finančne instrumente.

Imetnik vsake Obveznice ima pravico zahtevati od Izdajatelja predčasno izplačilo terjatev iz naslova svoje Obveznice pred njihovo dospelostjo v primeru kršitve zavez in omejitev v zvezi z izdajo Obveznic, navedenih v poglavju 4.6.3. tega Prospekta.

Razen Imetnika Obveznic ni nihče upravičen uveljavljati pravic iz Obveznic. Ne glede na navedeno lahko terjatev za plačilo kakšnega denarnega zneska na podlagi Obveznic uveljavlja le Upravičenec do takšnega plačila.

4.6.3. Zaveze in omejitve v zvezi z izdajo Obveznic

Izdajatelj se zavezuje, da bo skladno s Pogoji Obveznic, ki so natančno določeni in v popolnosti opisani v Prilogi tega Prospekta, upošteval zaveze in omejitve, določene v Pogoju 7 in Pogoju 8 (pri čemer sklicevanje na Pogoj z določeno številko pomeni sklicevanje na točko Pogojev Obveznic, označeno z isto številko), kot sledi:

Pogoj 7. Zaveze Izdajatelja

(Opomba: spodnje navedbe zgolj povzemajo nekatera najpomembnejša določila, ki se nanašajo na zaveze Izdajatelja na podlagi Pogojev Obveznic. Zaveze Izdajatelja so natančno določene in v popolnosti opisane v točki 7 Pogojev Obveznic, v Prilogi tega Prospekta).

7.2 Prepoved dajanja Zavarovanj

Izdajatelj se zavezuje, da ne bo, in da bo poskrbel, da tudi noben drug član Skupine ne bo, ustanovil ali dopustil obstoja Zavarovanja na svojem premoženju, ne da bi bilo enakovredno Zavarovanje ustanovljeno tudi za obveznosti Izdajatelja iz Obveznic. Prepoved med drugim ne velja za zavarovanja, s katerimi se zavarujejo obveznosti do članov Skupine, nastale z naslova medsebojnega financiranja med člani Skupine, za zavarovanja za obveznosti, katerih skupni znesek ne presega 1.000.000 evrov ter zavarovanja, nastala na podlagi samega zakona v običajnem teku poslovanja (za vse izjeme glej odstavek (b) Pogoja 7.2).

7.3 Preoblikovanje

Izdajatelj se zavezuje, da ne bo, in da bo poskrbel, da tudi noben drug član Skupine ne bo, udeležen v nobenem Preoblikovanju, razen v primerih Preoblikovanja, pri katerih so vsi udeleženci člani Skupine (za vse izjeme glej odstavek (b) Pogoja 7.3).

7.4 Posojila

Izdajatelj se zavezuje, da ne bo, in da bo poskrbel, da tudi noben drug član Skupine ne bo, dajal posojila. Prepoved ne velja za obstoječa posojila, za posojilo, ki ga član Skupine da drugemu članu Skupine ali obstoječim Pridruženim Družbam ter za posojila v skupnem znesku do 100.000 evrov (vse izjeme so natančno opisane v odstavku (b) Pogoja 7.4).

7.5 Prepoved poroštev

Izdajatelj se zavezuje, da ne bo, in da bo poskrbel, da tudi noben drug član Skupine ne bo, prevzel ali dopustil obstoja odgovornosti za obveznosti kakšne druge osebe. Prepoved ne velja za poroštva za obveznosti člana Skupine, ki jih je prevzel v običajnem teku svoje gospodarske dejavnosti in poroštva za obveznosti oseb, ki niso člani Skupine, katerih skupni znesek ne presega 1.000.000 evrov (vse izjeme so natančno opisane v odstavku (b) Pogoja 7.5).

7.6 Prepoved pridobivanja deležev izven običajne gospodarske dejavnosti Izdajatelja ali člana Skupine

Izdajatelj se zavezuje, da ne bo, in da bo poskrbel, da tudi noben drug član Skupine ne bo, pridobival deležev v kapitalu drugih družb. Prepoved ne velja za pridobitev deleža v kapitalu družbe, katere dejavnost je enaka dejavnosti Izdajatelja oziroma drugega člana Skupine ali se z njo dopolnjuje (za vse izjeme glej odstavek (b) Pogoja 7.6).

7.7 Objava podatkov

Izdajatelj se zavezuje, da bo na način, določen v Pogoju 14, brez odlašanja objavil naslednje podatke, če izve za relevantna dejstva v času do Dneva Prenehanja Omejitev:

• (a) v zvezi z Zavarovanjem na premoženju Izdajatelja ali člana Skupine iz alineje (vi) odstavka (b) Pogoja 7.2, ki ni bilo razkrito v predhodni objavi v skladu s Pogojem 7.7:
  • (i) opis in vrednost premoženja, na katerem obstaja takšno Zavarovanje;
  • (ii) višina, končna zapadlost in dolžnik obveznosti, ki so s takšnim Zavarovanjem zavarovane;
  • (iii) pojasnilo, da je na podlagi izjeme iz alinej (vi) odstavka (b) Pogoja 7.2 takšno Zavarovanje dopustno;
• (b) v zvezi s Preoblikovanjem, ki nastopi po datumu Prospekta:
  • (i) opis Preoblikovanja;
  • (ii) pojasnilo, ali in na podlagi katere izjeme iz odstavka (b) Pogoja 7.3 je takšno Preoblikovanje dopustno;
• (c) v zvezi z vsakim posojilom, ki ga da Izdajatelj ali kakšen član Skupine, razen posojil iz odstavka (b) Pogoja 7.4:
  • (i) višina, končna zapadlost in posojilojemalec takšnega posojila;
• (d) v zvezi s pridobivanju deležev iz odstavka (a) Pogoja 7.6,:
  • (i) opis pridobljenega deleža v kapitalu druge družbe;
  • (ii) pojasnilo, ali je pridobitev deleža dopustna na podlagi izjeme iz alineje (i) odstavka (b)

Pogoja 7.6.

Pogoj 8. Kršitve

Če nastopi kateri od spodaj navedenih dogodkov (v nadaljevanju: "Kršitev") in dokler takšna Kršitev traja, je vsak Imetnik upravičen zahtevati takojšnje izplačilo glavnice vsake svoje Obveznice, skupaj z natečenimi obrestmi do dneva izplačila:

8.1 Ne-plačilo

Izdajatelj ne izplača kakšnega zneska glavnice ali obresti iz Obveznic ob dospelosti in zamuda s plačilom traja več kot 5 dni od dneva dospelosti; ali

8.2 Kršitev drugih obveznosti

Izdajatelj ne izpolni kakšne druge svoje obveznosti iz Obveznic ali jo krši in takšne kršitve ni mogoče odpraviti, ali pa jo je mogoče odpraviti, pa ni odpravljena v roku 30 dni od dne, ko ga k odpravi kršitve z obvestilom pozove katerikoli Imetnik; ali

8.3 Navzkrižna kršitev

V zvezi s finančnimi obveznostmi, za katere odgovarja Izdajatelj ali drug član Skupine (bodisi kot glavni dolžnik ali kot porok), ki niso obveznosti do drugega člana Skupine in ki posamično ali skupaj znašajo več kot 10.000.000 EUR (ali protivrednost tega zneska v drugi valuti), nastopi kateri od spodaj navedenih dogodkov:

• (a) takšne obveznosti so razglašene za predčasno dospele ali kako drugače dospejo v plačilo pred siceršnjim dnem dospelosti zaradi kršitve (ne glede na to, kako je ta opisana); ali
• (b) Izdajatelj ali drug član Skupine ne izpolni kakšne svoje denarne obveznosti ob njeni zapadlosti in niti znotraj morebitnega vnaprej določenega dodatnega roka za izpolnitev; ali

8.4 Sprememba delničarske strukture Izdajatelja

Neposredni ali posredni delež Republike Slovenije se pred Dnevom Prenehanja Omejitev zniža pod skupno 50 % in eno delnico, oziroma Republika Slovenija izgubi prevladujoč vpliv v Izdajatelju na drug način; ali

8.5 Insolventnost itd.

(i) Izdajatelj postane nesposoben poravnavati svoje dolgove ob njihovi dospelosti; (ii) imenovan je upravitelj prisilne poravnave ali stečajni upravitelj Izdajatelja ali celotnega oziroma pomembnega dela premoženja in dohodkov Izdajatelja (ali pa je vložen predlog za takšno imenovanje); (iii) Izdajatelj zaradi finančnih težav stori kakšno dejanje z namenom spremembe ali odloga njegovih obveznosti ali prenese svoje premoženje na splošno ali sklene poravnavo s svojimi upniki ali v njihovo korist ali pa razglasi moratorij glede svojih obveznosti ali poroštev, ki jih je dal za obveznosti; (iv) Izdajatelj preneha ali izrazi namero, da bo prenehal z opravljanjem svoje dejavnosti v celoti ali v pomembnem delu; ali

8.6 Prenehanje itd.

Pristojni organ izda odločbo ali sprejme veljaven sklep o likvidaciji ali drugačnem prenehanju Izdajatelja; ali

8.7 Podobne okoliščine

Nastopijo okoliščine, ki imajo v skladu s pravom Republike Slovenije podoben učinek kot okoliščine iz Pogojev 8.5 (Insolventnost itd.) do 8.6 (Prenehanje itd.).

4.6.4. Sprememba Pogojev Obveznic

Pogoji Obveznic vsebujejo določbe o sklicu Skupščine Imetnikov za obravnavo posameznih predlogov za spremembo Pogojev Obveznic. Te določbe omogočajo, da posamezni sklep o spremembi Pogojev Obveznic, ki je bil na veljavno sklicani Skupščini sprejet z zahtevano večino glasov Imetnikov, zavezuje vse Imetnike, vključno s tistimi Imetniki, ki na Skupščini niso glasovali oziroma so glasovali proti sklepu.

4.7. Nominalna obrestna mera in obrestne obveznosti

Obrestna mera je, do vključno Dneva prenehanja omejitev, nespremenljiva in znaša 1,95 odstotka letno. V primeru, da Izdajatelj posreduje Imetnikom Obveznic zavezujočo ponudbo za odkup vseh Obveznic (Odkupna ponudba), se obrestna mera po datumu, ko Izdajatelj plača kupnino Imetnikom, ki so sprejeli Odkupno ponudbo (Datum Prenehanja Omejitev), zviša za vse neodkupljene Obveznice za 40 b. t., na 2,35 odstotka letno.

Obresti se obračunavajo od nominalne vrednosti Obveznic na linearni način tako, da se obrestna mera pomnoži z nominalno vrednostjo Obveznic, pri čemer se upošteva dejansko število dni v obrestnem obdobju (vključno s prvim dnem takega obdobja, vendar brez vključitve zadnjega dne takega obdobja) in dejansko število dni v letu. Znesek obresti iz Obveznic se izračuna od zneska glavnice Obveznic posameznega Imetnika na dve decimalni mesti in se pri izplačilu zaokroži navzdol na najbližji 0,01 evra.

Obresti iz Obveznic tečejo od dne 10. 6. 2016 dalje in se plačujejo za nazaj 10. 6. vsakega leta, začenši z 10. 6. 2017.

Obresti iz Obveznic prenehajo teči z dnem dospelosti izplačila glavnice Obveznic. Če je izplačilo glavnice Obveznic neutemeljeno zadržano ali zavrnjeno, je Upravičenec takšnega izplačila upravičen do obresti po zgoraj navedeni obrestni meri (bodisi v času pred, bodisi po izdaji sodbe) do nastopa prvega izmed naslednjih dni: (a) dne, ko so vsi dolgovani zneski iz naslova takšne Obveznice plačani Upravičencu ali komu drugemu, ki jih prejme za njegov račun ali (b) dne, ki je pet (5) delovnih dni po dnevu, ko Izdajatelj obvesti Upravičence, da bo izplačilo vseh dolgovanih zneskov iz naslova glavnice in obresti posameznemu Upravičencu izvršeno, ko bo Izdajatelj od njega prejel obvestilo o njegovem denarnem (evro) računu (razen če Izdajatelj kasneje ponovno krši svoje plačilne obveznosti).

Obresti se izračunajo z uporabo naslednje formule:

$$o = \left(\frac{om}{100} \ast \frac{d_i}{dl}\right) \ast G$$

pri čemer je:

o	obresti v obdobju, za katerega se računajo obresti
om	nespremenljiva letna obrestna mera
di	dejansko število dni obrestnega obdobja
dl	dejansko število dni v letu

G nominalna vrednost Obveznice

4.8. Način in obdobje izplačila obveznosti

Obresti iz Obveznic tečejo od dne 10. 6. 2016 dalje in se plačujejo za nazaj 10. 6. vsakega leta, do dneva Dospelosti Obveznic.

Nominalna vrednost glavnice Obveznic dospe v izplačilo v celoti v enkratnem znesku na dan Dospelosti Obveznic.

Izdajatelj bo izplačeval obresti in glavnico (obveznosti iz Obveznic) v skladu s spodnjim amortizacijskim načrtom:

		Izplačilo obveznost v EUR
Št.	Datum dospelosti obveznosti	Obresti	Glavnica	Skupaj
1	10. 6. 2017	19,50	0,00	19,50
2	10. 6. 2018	19,50	0,00	19,50
3	10. 6. 2019	19,50	0,00	19,50
4	10. 6. 2020	19,50	0,00	19,50
5	10. 6. 2021	19,50	1.000,00	1.019,50
	Skupaj	97,50	1.000,00	1.097,50

Obveznosti iz Obveznic se izplačujejo v evrih.

Zneski glavnice in obresti iz Obveznic se izplačajo v evrih na evro račune Upravičencev do takšnih plačil. Na takšen način opravljeno plačilo se šteje za pravilno izpolnitev posamezne denarne obveznosti in z njim preneha obveznost Izdajatelja izplačati takšen znesek.

Izdajatelj bo obveznosti iz Obveznic izplačeval na podlagi evidence imetništva v Centralnem Registru CDD na račune Upravičencev do plačila iz Obveznic na Dan Dospelosti Plačila posamezne obveznosti v skladu z amortizacijskim načrtom.

Upravičenec do izplačila obresti oziroma glavnice je oseba, ki je zakoniti Imetnik Obveznice (ali pravice na Obveznicah, ki mu daje pravico do izplačila obresti oziroma glavnice) ob zaključku tretjega CDD Delovnega Dneva pred dnevom dospelosti takšne obveznosti.

Vsak Imetnik ali Upravičenec določi svoj evro račun tako, da sporoči Izdajatelju podatke o takšnem računu. Če Upravičenec do kakšnega zneska iz Obveznic ne določi svojega evro računa na način, določen v skladu s tem Prospektom, ali na drug način, ki ga določi Izdajatelj v skladu s predpisi, do tretjega CDD Delovnega Dneva pred dnem dospelosti takšnega plačila, je Izdajatelj dolžan izplačati Upravičencu takšen znesek šele na peti delovni dan po dnevu, ko je njegov evro račun pravilno sporočen, Upravičenec pa ni upravičen do obresti ali kakšnega drugega plačila, ki bi bilo lahko posledica takega odloga.

Če dan dospelosti obveznosti iz Obveznic ni delovni dan v Republiki Sloveniji, se plačila izvedejo prvi naslednji delovni dan po dnevu dospelosti takšnega plačila. V tem primeru Upravičencu do izplačila obveznosti iz Obveznic ne pripadajo obresti za čas od dospelosti obveznosti iz Obveznic do prvega naslednjega delovnega dne. Delovni dan pomeni katerikoli dan, ko posluje plačilni sistem Trans-European Automated Real-Time Gross Settlement Express Transfer (TARGET 2), ki uporablja enotno deljeno platformo in je začel delovati dne 19. novembra 2007.

Terjatve za plačilo glavnice zastarajo, če se ne uveljavljajo v roku petih let od ustreznega Relevantnega Dne. Terjatve za plačilo obresti zastarajo, če se ne uveljavljajo v roku treh let od ustreznega Relevantnega Dne.

4.9. Donosnost Obveznic

Ob upoštevanju prodajne cene v višini 100 odstotkov je donosnost Obveznic 1,95 odstotka letno. Navedena donosnost je izračunana na Dan Izdaje ob upoštevanju cene, po kateri so bile Obveznice ponujene v prvi prodaji, in je ni mogoče šteti kot napoved donosnosti na katerikoli kasnejši dan in/ali ob upoštevanju kakšne druge prodajne cene Obveznic.

4.10. Zastopanje Imetnikov Obveznic

V razmerju do Izdajatelja nobena organizacija ne zastopa Imetnikov Obveznic.

4.11. Način izdaje Obveznic

Uprava Izdajatelja je dne 7. 6. 2016 sprejela sklep o izdaji Obveznic družbe Telekom Slovenije, d. d., z oznako TLS1, pod Pogoji iz Priloge tega Prospekta.

Prva prodaja Obveznic je potekala v skladu s 1. in 2. točko prvega odstavka 49. člena ZTFI, ki določa, da se prvi odstavek 36. člena ZTFI, ki ureja obveznost objave prospekta pri ponudbi vrednostnih papirjev javnosti, ne uporablja za ponudbo vrednostnih papirjev, naslovljeno izključno na dobro poučene vlagatelje (Institucionalni vlagatelji) oziroma na ponudbo vrednostnih papirjev, naslovljeno na manj kot 150 fizičnih ali pravnih oseb, ki nimajo položaja dobro poučenega vlagatelja (Mali vlagatelji).

Obveznice so bile dne 10. 6. 2016 izdane v nematerializirani obliki z vpisom na račune Imetnikov Obveznic pri CDD, v skladu s pravili CDD. V skladu z ZNVP-1 je zakoniti Imetnik nematerializirane obveznice oseba, v korist katere je obveznica vknjižena na računu vrednostnih papirjev, ki se vodi pri CDD.

4.12. Prenosljivost Obveznic

Obveznice so po izdaji prosto prenosljive v skladu z določili ZNVP-1 ter drugih predpisov in pravil in navodil, ki urejajo poslovanje CDD ali jih sprejema CDD. Obveznice se prenašajo z vpisom prenosa v Centralnem Registru.

4.13. Informacije o davkih

Informacije o davčnih obveznostih, ki morebiti nastanejo ob zapadlosti, odsvojitvi Obveznice pred dospelostjo ali pri odkupu Obveznice pred dospelostjo, so splošnega značaja in niso mišljene kot pravni ali davčni nasvet posameznemu pridobitelju oziroma odsvojitelju Obveznice in jih ni mogoče šteti kot celovit opis vseh davčnih posledic, ki so lahko pomembne za Imetnike Obveznic. Informacije o davkih so pripravljene na osnovi slovenske davčne zakonodaje, ki je bila veljavna na dan, naveden na naslovni strani tega Prospekta. Izdajatelj opozarja, da se zakonodaja lahko spremeni in da na davčni položaj Vlagateljev lahko vplivajo tudi tuji davčni predpisi. Za osebe, ki so v dvomu glede obdavčitve obresti od Obveznic ali davkov, ki se plačajo pri razpolaganju z njimi, je priporočljivo, da se o tem posvetujejo z ustrezno usposobljenim svetovalcem.

4.13.1. Obdavčitev obresti

Pravne osebe

Obresti, ki jih pridobi Imetnik Obveznic, se štejejo med dohodke in se posledično upoštevajo pri določitvi davčne osnove za davek od dohodkov pravnih oseb zavezanca rezidenta ali poslovne enote zavezanca nerezidenta v Sloveniji. Splošna davčna stopnja za davek od dohodkov pravnih oseb v skladu z Zakonom o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2) v Sloveniji v letu 2016 znaša 17 odstotkov.

Ker Obveznice ne vsebujejo opcije zamenjave za lastniški vrednostni papir in bodo uvrščene v trgovanje na organiziranem trgu ali se bo z njimi trgovalo v večstranskem sistemu trgovanja v državi članici EU ali državi članici Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj, obresti od Obveznic, ki jih prejme pravna oseba, ki ni rezident Slovenije za davčne namene in v Sloveniji nima poslovne enote nerezidenta, v Sloveniji ne bodo predmet obdavčitve z davčnim odtegljajem.

Fizične osebe

Od obresti, ki jih doseže fizična oseba – rezident Slovenije, se plača dohodnina v skladu z Zakonom o dohodnini (ZDoh-2) po stopnji 25 odstotkov.

Ker Obveznice ne vsebujejo opcije zamenjave za lastniški vrednostni papir in bodo uvrščene v trgovanje na organiziranem trgu ali se bo z njimi trgovalo v večstranskem sistemu trgovanja v državi članici EU ali državi članici Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj, obresti od Obveznic, ki jih prejme fizična oseba, ki ni rezident Slovenije za davčne namene, v Sloveniji ne bodo predmet obdavčitve, hkrati pa Izdajatelj ob izplačilu obresti rezidentom Slovenije ni dolžan obračunati, odtegniti in plačati davka. Od obresti, ki jih doseže rezident, odmeri dohodnino od obresti davčni organ na podlagi napovedi za odmero dohodnine od obresti, ki jo je rezident dolžan sam vložiti pri davčnem organu do 28. februarja tekočega leta za preteklo leto. Ker so izpolnjeni pogoji v zvezi z izključitvijo obresti pri ugotavljanju davčne osnove od dohodka iz dejavnosti, se obresti, izplačane fizični osebi, ki opravlja dejavnost, davčno obravnavajo enako kot pri fizični osebi, ki ne opravlja dejavnosti.

4.13.2. Obdavčitev dobička iz kapitala

Pravne osebe

Dobiček, dosežen s prodajo Obveznic, je v skladu z Zakonom o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2) sestavni del obdavčljivih dohodkov zavezancev za davek od dohodkov pravnih oseb – rezidentov in nerezidentov, ki dosegajo dohodke z opravljanjem dejavnosti oziroma poslov v poslovni enoti ali preko poslovne enote v Sloveniji.

Fizične osebe

V skladu z Zakonom o dohodnini (ZDoh-2) se dohodnine ne plača od dobička iz kapitala, doseženega pri odsvojitvi Obveznic. Ker so izpolnjeni pogoji v zvezi z izključitvijo prihodkov, doseženih z odsvojitvijo Obveznic, se pri ugotavljanju davčne osnove od dohodka iz dejavnosti dohodek iz odsvojitve Obveznic ne upošteva.

4.13.3. Davek na dodano vrednost

V skladu z določili Zakona o davku na dodano vrednost (ZDDV-1) so transakcije s finančnimi instrumenti oproščene plačila davka. Obresti od Obveznic, ki ne predstavljajo plačila za opravljeno transakcijo, niso predmet DDV.

5. POGOJI PONUDBE

Obveznice so bile izdane v okviru postopka javne ponudbe, za katero ni potrebno uporabiti pravil o objavi prospekta. Prva prodaja Obveznic je potekala skladno z določbami ZTFI, na podlagi dveh izjem glede obveznosti objave prospekta za nekatere vrste ponudb vrednostnih papirjev v skladu z 49. členom ZTFI. Ponudba Obveznic je bila naslovljena izključno na dobro poučene vlagatelje (1. točka prvega odstavka člena ZTFI) oziroma na manj kot 150 fizičnih ali pravnih oseb v posamezni državi članici, ki nimajo položaja dobro poučenega vlagatelja (2. točka prvega odstavka 49. člena ZTFI).

Izdajatelj je za strokovno svetovanje in storitve s področja ZTFI v zvezi z izdajo in prodajo Obveznic družbe Telekom Slovenije, d. d., ter njihovo izdajo v Centralnem Registru vrednostnih papirjev CDD in uvrstitvijo na organizirani trg LJSE sklenil pogodbo z družbami ALTA Invest, d. d., ALTA Skupina, d. d., in NLB, d. d. (organizatorji izdaje), za storitve pravnega svetovanja v zvezi z izdajo Obveznic pa je sklenil pogodbo z Odvetniki Vidmar Zemljarič (pravni svetovalec). Pravni svetovalec oz. organizatorji izdaje ne prevzemajo odgovornosti za pravilnost, resničnost ali popolnost podatkov, vsebovanih v Prospektu.

Izdajatelj z družbami ALTA Invest, d. d., ALTA Skupina, d. d., in NLB, d. d., (organizatorji izdaje) ni sklenil nobenega dogovora o prevzemu izdaje (prva prodaja Obveznic je bila izvedena brez obveznosti odkupa).

Prodajna cena, po kateri so Vlagatelji vpisovali in vplačevali Obveznice, je znašala 100 odstotkov nominalne vrednosti Obveznice. V prvi prodaji je Obveznice vpisalo in vplačalo 63 Vlagateljev.

6. PREDVIDENO MESTO TRGOVANJA

6.1. Mesto trgovanja

Ta Prospekt je namenjen uvrstitvi Obveznic v trgovanje na organiziranem trgu vrednostnih papirjev. Obveznice bodo uvrščene v trgovanje na borzni trg obveznic Ljubljanske borze, d. d.

6.2. Organizirani trgi

Razen organiziranega trga vrednostnih papirjev, ki poteka preko Ljubljanske borze, d. d., v Sloveniji ni drugega organiziranega trga vrednostnih papirjev, kjer bi se trgovalo z vrednostnimi papirji oz. obveznicami.

6.3. Posredniki na sekundarnem trgu glede zagotavljanja likvidnosti

ALTA Invest, d. d., ALTA Skupina, d. d., in NLB, d. d., pripravljajo in izvajajo aktivnosti v zvezi z uvrstitvijo Obveznic v trgovanje na organiziranem trgu Ljubljanske borze, d. d.

Izdajatelj ni sklenil dogovora z nobenim subjektom v zvezi s posredovanjem na sekundarnem trgu in zagotavljanjem likvidnosti Obveznic.

7. ZAKONITI REVIZORJI

Revizor računovodskih izkazov Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije, d. d., za poslovni leti 2014 in 2015 je bila revizijska družba KPMG SLOVENIJA, d. o. o., Železna cesta 8 A, 1000 Ljubljana. Računovodske izkaze pomembnih odvisnih družb so revidirali revizorji iste revizorske družbe oziroma lokalno prisotne družbe mednarodne skupine KPMG.

8. IZBRANE FINANČNE INFORMACIJE

8.1. Uspešnost poslovanja Skupine Telekom Slovenije v obdobju 2014-2015

8.1.1. Finančni rezultati Skupine Telekom Slovenije

Poudarki leta 2015

• Čisti poslovni izid je dosegel 68,1 milijona evrov.
• EBITDA je znašal 200,8 milijona evrov.
• Poslovni prihodki so dosegli 747,2 milijona evrov in bili za 2 % nižji kot v letu 2014.
• Poslovni odhodki so bili za 8 % nižji kot v letu 2014 in so dosegli 697,9 milijona evrov.

Pomembnejši kazalniki poslovanja Skupine Telekom Slovenije

v tisoč EUR / v %	2015	2014	Ind 15/14
Čisti prihodki od prodaje	729.543	756.454	96
Drugi prihodki od poslovanja	17.663	8.442	209
Poslovni prihodki skupaj	747.206	764.896	98
EBITDA	200.759	170.051	118
EBITDA-marža = EBITDA/čisti prihodki od prodaje	27,5 %	22,5 %	122
EBIT	49.265	11.418	431
Donosnost prodaje = EBIT/čisti prihodki od prodaje	6,8 %	1,5 %	447
Čisti poslovni izid	68.095	1.506	-
Sredstva	1.315.988	1.342.989	98
Kapital	698.692	694.956	101
Donosnost sredstev (ROA)	5,1 %	0,1 %	-
Donosnost kapitala (ROE)	10,3 %	0,2 %	-
Razmerje med kapitalom in sredstvi (Equity Ratio)	53,1 %	51,7 %	103
Neto finančni dolg	376.257	344.057	109
NFD/EBITDA	1,9	2,0	93
Investicije v osnovna sredstva (CAPEX)	112.962	176.481	64
EBITDA - CAPEX	87.797	–6.430	-
Delež EBITDA - CAPEX v EBITDA (Cash Margin)	43,7 %	–3,8 %	-
Število zaposlenih po stanju na dan	3.803	4.431	86
Delež naložb v poslovnih prihodkih	15,1 %	23,1 %	66

Opomba: Računovodski izkazi za primerjalno obdobje so skladno z zahtevami MRS1 in MRS 8 prilagojeni za spremembe računovodske usmeritve.

Analiza izkaza poslovnega izida

Poslovni prihodki Skupine Telekom Slovenije so v letu 2015 dosegli 747,2 milijona evrov, kar je 2 % manj kot v letu 2014.

Od tega so čisti prihodki od prodaje v letu 2015 znašali 729,5 milijona evrov in so bili za 4 % nižji kot leto prej, vendar s prihodki iz leta 2014 niso primerljivi, saj je bila družba One v popolno konsolidacijo Skupine vključena le do 31. 7. 2015, kar je vplivalo na vse segmente prihodkov.

V mobilnem segmentu so bili prihodki nižji zaradi prehoda na nove, za naročnike ugodnejše pakete in posledično manjše uporabe storitev nemobilnih naročniških paketov, v fiksnem segmentu pa so upad prihodkov klasične govorne telefonije (kar je posledica upadanja klasičnih govornih priključkov zaradi nadomeščanja in optimiziranja stroškov z mobilno in IP-telefonijo) kompenzirali višji prihodki v Sloveniji zaradi rasti prihodkov od IT-storitev. Prihodki na veleprodajnem trgu so bili nižji, kljub rasti prihodkov na mednarodnem veleprodajnem trgu, zaradi regulacije trga zaključevanja klicev v mobilna omrežja in zaključevanja klicev v fiksna omrežja. Na mednarodnem veleprodajnem trgu še naprej rastejo predvsem prihodki od tranzita mednarodnega prometa. Zunaj Slovenije na nižje prihodke vplivajo tudi nižji prihodki dohodnih klicev na Kosovu, predvsem zaradi vedno večje uporabe brezplačnih internetnih govornih aplikacij.

Poslovni odhodki Skupine so bili za 8 % nižji kot v letu 2014 in so dosegli 697,9 milijona evrov. S konsolidacijo poslovanja ter optimizacijo procesov je Skupina Telekom Slovenije, v primerjavi z letom 2014, dosegla znižanje vseh stroškov, razen stroškov materiala, ki so zaradi obsega poslovanja porasli za 10 %. Največji padec je opazen pri drugih odhodkih poslovanja, ki so zaradi oblikovanih rezervacij v letu 2014 v letu 2015 nižji za kar 33,9 milijona evrov oz. 72 %. Za 6 % pa so nižji tudi stroški dela, na kar je vplivala tako izločitev družbe One iz Skupine kot tudi zmanjšanje števila zaposlenih v Telekom Slovenije.

Dobiček iz poslovanja pred obrestmi, amortizacijo in davki (EBITDA) je dosegel 200,8 milijona evrov, v čistih prihodkih od prodaje je imel 27,5 % delež.

Donosnost prodaje je bila 6,8 %.

Dobiček iz poslovanja (EBIT) je znašal 49,3 milijona evrov.

Finančni prihodki so dosegli 39,2 milijona evrov. To je 22,1 milijona evrov ali 1,3-krat več v primerjavi z letom 2014. Finančni odhodki v višini 18,8 milijona evrov so bili nižji za 8 % ali za 1,7 milijona evrov.

Leto 2015 je Skupina Telekom Slovenije, po obračunu davka iz dobička z odloženimi davki v višini 4,1 milijona evrov, zaključila s čistim poslovnim izidom v višini 68,1 milijona evrov.

Analiza bilance stanja

Bilančna vsota je 31. 12. 2015 znašala 1.316,0 milijona evrov in je bila v primerjavi s predhodnim letom nižja za 2 % oz. za 27,0 milijona evrov.

Dolgoročna sredstva so dosegla 1.086,6 milijona evrov in so se povečala za 8 % oz. 77,2 milijona evrov. Delež dolgoročnih sredstev v premoženju Skupine znaša 82,6 %. Povečanje drugih finančnih naložb v višini 75,4 milijona evrov je rezultat pridobitve naložbe v družbo One.Vip ob sočasni odtujitvi dolgoročnih sredstev v odvisno družbo One ob združitvi družbe One in Vip. Med dolgoročnimi sredstvi je evidentiran tudi izvedeni finančni instrument, vezan na prodajno opcijo - terminsko pogodbo iz naslova prodaje deleža v družbi One.Vip, ki je bila sklenjena s Telekom Austria Group. Prav tako so bila v zadnjem kvartalu pripoznana tudi sredstva, vezana na nakup družbe Debitel, vključno z dobrim imenom.

Kratkoročna sredstva so znašala 229,4 milijona evrov. Zaradi odtujitev sredstev odvisnih družb One in Digi Plus so nižja za 94,4 milijona evrov v primerjavi z zadnjim dnem leta 2014.

Vrednost kapitala in rezerv je bila 698,7 milijona evrov. V strukturi bilančne vsote je predstavljala 53,1 % delež.

Dolgoročne obveznosti v višini 66,9 milijona evrov so imele v sestavi bilančne vsote 5,1 % delež, predvsem zaradi prerazporeditve finančnih obveznosti iz naslova izdanih obveznic, ki zapadejo konec leta 2016, na kratkoročni del.

Iz istega razloga so za 345,5 milijona evrov višje kratkoročne obveznosti v višini 550,4 milijona evrov, ki predstavljajo 41,8 % delež v strukturi bilančne vsote. Večina finančnih obveznosti Skupine se nanaša na izdajo obveznic v višini 300 milijonov evrov, ki zapadejo v plačilo decembra 2016.

Poslovanje po segmentih

Razkritja poslovanja po segmentih temeljijo na sistemu notranjega poročanja, ki ga poslovodstvo uporablja pri odločanju. Za poročanje po segmentih je kot merilo uporabljen sedež opravljanja dejavnosti; tako Skupina poslovanje predstavlja v dveh segmentih, in sicer Slovenija in druge države.

Slovenija – v ta segment so zajete vse družbe, katerih sedež je v Sloveniji, zajema pa predvsem dejavnost na področju fiksnih in mobilnih širokopasovnih storitev, izgradnjo in vzdrževanje telekomunikacijskega omrežja, celovito ponudbo mobilnih, fiksnih ter IKT storitev in rešitev, ter televizijo. V ta segment so zajete naslednje družbe: Telekom Slovenije, Debitel, GVO, Avtenta, TSmedia, Soline, kot skupno vlaganje družba M-Pay in družba Antenna TV SL kot pridružena družba.

Druge države – zajete so vse preostale družbe v Skupini, in sicer IPKO, Blicnet, Siol Zagreb, Siol Sarajevo, Siol Podgorica, Siol Skopje, Siol Beograd in GVO Telekommunikation GmbH. Glavna dejavnost tega segmenta je ponujanje telekomunikacijskih storitev.

Prodaja med segmenti se opravlja po tržnih vrednostih. V postopku uskupinjevanja so izločeni vsi medsebojni posli, ki so zajeti med izločitvami in prilagoditvami.

Skupina ne razkriva finančnih prihodkov in odhodkov po segmentih, saj financiranje Skupine poteka centralno, na ravni matične družbe.

Poslovna segmenta 2015

v tisoč EUR	Slovenija	Druge države	Izločitve in prilagoditve	Uskupinjeno
Prodaja kupcem	629.067	100.476	0	729.543
Prodaja med segmenti	51.526	33.795	–85.321	0
Prihodki po segmentih skupaj	680.593	134.271	–85.321	729.543
Drugi prihodki	17.315	1.930	–1.582	17.663
Nabavna vrednost prodanega blaga in materiala	–69.626	–2.414	6.554	–65.486
Stroški materiala in energije	–16.465	–3.173	3.326	–16.312
Stroški storitev	–308.417	–83.198	70.369	–321.246
Stroški dela	–124.051	–10.390	4.226	–130.215
Amortizacija	–123.161	–30.494	2.161	–151.494
Drugi odhodki poslovanja	–10.983	–2.821	616	–13.188
Skupaj odhodki poslovanja	–652.703	–132.490	87.252	–697.941
Dobiček iz poslovanja za posamezni segment	45.205	3.711	349	49.265
Delež poslovnega izida pridruženih in skupaj obvladovanih družb	–5.684			–5.684
Finančni prihodki				39.224
Finančni odhodki				–18.805
Dobiček pred obdavčitvijo				64.000
Davek iz dobička				–243
Odloženi davki				4.338
Čisti dobiček poslovnega leta				68.095

Drugi podatki po segmentih – stanje 31. 12. 2015

v tisoč EUR	Slovenija	Druge države	Izločitve in prilagoditve	Uskupinjeno
Sredstva segmenta poročanja	1.379.958	263.966	–327.936	1.315.988
Slabitve in odpisi nefinančnih sredstev segmenta	3.878	275	0	4.153
Neodpisana vrednost dobrega imena	3.603	580	0	4.183
Naložbe v pridružene družbe in skupne podvige z uporabo kapitalske metode	14	0	0	14
Investicije v neopredmetena sredstva	37.807	7.762	0	45.569
Investicije v opredmetena osnovna sredstva	67.923	17.126	0	85.049
Obveznosti segmenta poročanja	641.041	219.253	–242.998	617.296

Čisti prihodki po segmentih v letu 2015

v tisoč EUR	Slovenija	Druge države	Izločitve in prilagoditve	Uskupinjeno
Mobilni segment končni trg	245.987	53.617	–2.789	296.815
Fiksni segment končni trg	200.890	39.806	–2.871	237.825
Veleprodajni trg	177.414	39.895	–42.982	174.327
Drugi prihodki in trgovsko blago	56.302	953	–36.679	20.576
Skupaj čisti prihodki od prodaje	680.593	134.271	–85.321	729.543

Poslovna segmenta 2014 – prilagojeno*

v tisoč EUR	Slovenija	Druge	Izločitve in	Uskupinjeno
		države	prilagoditve
Prodaja kupcem	631.695	124.759	0	756.454
Prodaja med segmenti	65.719	41.595	–107.314	107.314
Prihodki po segmentih skupaj	697.414	166.354	–107.314	756.454
Drugi prihodki	8.145	2.255	–1.958	8.442
Delež v rezultatu poslovanja skupnih podvigov	0	4.058	0	4.058
Nabavna vrednost prodanega blaga in materiala	–74.175	–3.969	5.024	–73.120
Stroški materiala in energije	–19.034	–4.624	8.781	–14.877
Stroški storitev	–308.581	–103.492	87.102	–324.971
Stroški dela	–130.416	–12.281	3.810	–138.887
Amortizacija	–127.190	–34.365	2.922	–158.633
Drugi odhodki poslovanja	–45.793	–2.823	1.568	–47.048
Skupaj odhodki poslovanja	–705.189	–161.554	109.207	–757.536
Dobiček iz poslovanja za posamezni segment	370	11.113	–65	11.418
Delež poslovnega izida pridruženih in skupaj obvladovanih družb	–5.395			–5.395
Finančni prihodki				17.104
Finančni odhodki				–20.495
Dobiček pred obdavčitvijo				2.632
Davek iz dobička				–286
Odloženi davki				–840
Čisti dobiček poslovnega leta				1.506

* Spremembe računovodskih usmeritev so razkrite v Letnem poročilu Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije, d. d., za leto 2015 in sicer v točki 3.2.2. Pojasnila k uskupinjenim računovodskim izkazom / 2. Podlaga za sestavo / e. Sprememba računovodskih usmeritev in preračun za nazaj.

Drugi podatki po segmentih

Stanje 31. 12. 2014 – prilagojeno*

v tisoč EUR	Slovenija	Druge države	Izločitve in prilagoditve	Uskupinjeno
Sredstva segmenta poročanja	1.398.289	267.177	–322.477	1.342.989
Slabitve in odpisi nefinančnih sredstev segmenta	3.019	198	0	3.217
Neodpisana vrednost dobrega imena	0	580	0	580
Naložbe v pridružene družbe in skupne podvige z uporabo kapitalske metode	19	410	0	429
Investicije v neopredmetena sredstva	93.175	3.219	0	96.394
Investicije v opredmetena osnovna sredstva	57.395	22.783	0	80.178
Obveznosti segmenta poročanja	641.209	218.610	–211.786	648.033

* Spremembe računovodskih usmeritev so razkrite v Letnem poročilu Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije, d. d., za leto 2015 in sicer v točki 3.2.2. Pojasnila k uskupinjenim računovodskim izkazom / 2. Podlaga za sestavo / e. Sprememba računovodskih usmeritev in preračun za nazaj.

Čisti prihodki po segmentih v letu 2014

v tisoč EUR	Slovenija	Druge države	Izločitve in prilagoditve	Uskupinjeno
Mobilni segment končni trg	252.939	65.392	–1.895	316.436
Fiksni segment končni trg	197.267	44.808	–4.128	237.947
Veleprodajni trg	179.240	51.873	–50.175	180.938
Drugi prihodki in trgovsko blago	67.968	4.282	–51.116	21.134
Skupaj čisti prihodki od prodaje	697.414	166.354	–107.314	756.454

Čisti prihodki od prodaje so v letu 2015 dosegli 729.543 tisoč evrov in s prihodki iz leta 2014 niso popolnoma primerljivi, saj je bila družba One vključena v Skupino le do 31. 7. 2015, kar vpliva na vse segmente prihodkov.

V mobilnem segmentu končni trg so poleg vpliva izločitve družbe One glavni razlog za upad glede na leto 2014 nižji prihodki v Sloveniji, in sicer zaradi manj mobilnih naročnikov (nižji prihodki od storitev zunaj paketov z vključenimi količinami) in predplačnikov.

Prihodki v fiksnem segmentu končni trg so na enaki ravni, saj izločitev družbe One iz Skupine kompenzirajo višji prihodki v Sloveniji zaradi rasti prihodkov od IT-storitev; le-ta je nadomestila upad prihodkov od klasične govorne telefonije (kar je posledica upadanja klasičnih priključkov, nadomeščanja in optimiziranja stroškov s cenejšo IP-telefonijo), poslovne telefonije, podatkovnih storitev, IT-blaga ter fiksnega trgovskega blaga.

Prihodki na veleprodajnem trgu so bili nižji od realizacije 2014 kljub rasti prihodkov na mednarodnem veleprodajnem trgu. Glavni razlog za upad glede na 2014 je sprejeta regulacija trga zaključevanja klicev v mobilna omrežja v Republiki Sloveniji s 1. 9. 2014 in regulacija trga zaključevanja klicev v fiksna omrežja v Republiki Sloveniji s 1. 11. 2014. Na mednarodnem veleprodajnem trgu še naprej rastejo predvsem prihodki od tranzita.

V tujini na nižje prihodke vplivajo tudi nižji prihodki dohodnih klicev na Kosovu, zaradi vedno večje uporabe brezplačnih spletnih govornih aplikacij.

Drugi prihodki in drugo trgovsko blago so nižji zaradi manj ustvarjenih prihodkov slovenskih odvisnih podjetij, z izjemo Solin, ki so z razširitvijo prodajne mreže povečale prihodke od prodaje soli in povezanih proizvodov.

8.1.2. Finančno upravljanje in poslovanje v letu 2015

Zagotavljanje plačilne sposobnosti in dolgoročno vzdržne kapitalske strukture je osnovni cilj finančne politike. Njegovo izvajanje in določanje ključnih usmeritev s področja finančnega upravljanja za družbe v Skupini je v pristojnosti matične družbe.

Kapitalska ustreznost in plačilna sposobnost na ravni Skupine sta se zagotavljali na podlagi učinkovitega načrtovanja in uravnavanja denarnih tokov posameznih družb, upravljanja finančnega dolga, kratkoročnega in dolgoročnega financiranja v okviru Skupine, optimiranja obratnega kapitala in denarnih sredstev na računih posameznih družb ter obvladovanja ključnih finančnih tveganj.

Za namen rezervne likvidnosti je imela Skupina na razpolago kratkoročne revolving kreditne linije pri bankah v Sloveniji, ki se redno obnavljajo. Skupna likvidnostna rezerva na ravni Skupine, upoštevaje nečrpane revolving linije ter limite in denarna sredstva na transakcijskih računih, je ob koncu leta 2015 znašala 74,2 milijona evrov.

Celotne finančne obveznosti Skupine so ob koncu leta 2015 znašale 390,2 milijona evrov in so bile v primerjavi z letom 2014 višje za 5,7 %. Povečanje izhaja predvsem iz povečanja kratkoročnih posojil, črpanih za namen uravnavanja likvidnosti. Skupina sicer redno odplačuje dolgoročna posojila, v skladu s posojilnimi pogodbami.

Nosilka financiranja Skupine je matična družba, zato se odvisne družbe kratkoročno in dolgoročno praviloma zadolžujejo pri njej. S financiranjem v okviru Skupine in prerazporejanjem denarnih sredstev med posameznimi družbami se zagotavlja izraba sinergij zaradi ugodnejših pogojev financiranja, ki veljajo za matično družbo, in učinkovitejšega upravljanja sredstev, kar skupaj zagotavlja optimizacijo neto finančnega rezultata. Hkrati tovrstno financiranje zmanjšuje posojilno izpostavljenost Skupine navzven in zagotavlja večjo fleksibilnost pri uravnavanju likvidnosti vseh družb v Skupini.

Sestava financiranja

Ob koncu leta 2015 je Skupina Telekom Slovenije dosegla sestavo financiranja v razmerju 1,13 : 1 v korist kapitala v primerjavi s celotnimi obveznostmi. Kapital Skupine se je sicer povečal, vendar za manj, kot je znašal njen čisti poslovni izid leta 2015, kar je predvsem posledica izplačila dividend s strani matične družbe v višini 65,1 milijona evrov.

Struktura financiranja v skupini:

Struktura tržnih virov financiranja:

Razmerje med variabilnimi in fiksnimi (oz. ščitenimi) tržnimi viri financiranja:

Vsa prejeta posojila se obrestujejo z uporabo spremenljivih obrestnih mer, vezanih na 1-mesečni, 3-

mesečni in 6-mesečni EURIBOR, kuponska obrestna mera izdanih obveznic pa je fiksna in znaša

4,875 %. Ponderirani pribitek na spremenljivi del obrestne mere vseh posojil v Skupini je konec leta znašal 84 bazičnih točk.

Sestava in gibanje neto finančnega dolga

Neto finančni dolg Skupine je na zadnji dan v letu 2015 znašal 376,3 milijona evrov. Glede na leto 2014 se je povečal za 9,4 %. Povečanje je rezultat višjih finančnih obveznosti in nižjega stanja denarja, na zmanjšanje katerega so vplivali predvsem izplačilo dividend, nakup družbe Debitel ter sklenjeni sporazum o ureditvi medsebojnih razmerij z družbo Simobil.

Na ravni Skupine se izkazuje razmeroma nizka zadolženost, kar predstavlja dobro izhodišče za doseganje ustrezne kreditne bonitete in s tem nižjih stroškov zadolževanja.

Večina finančnih obveznosti Skupine se je konec leta 2015 nanašala na izdajo obveznic v višini 300 milijonov evrov, ki v plačilo zapadejo decembra 2016. Za refinanciranje te izdaje so že zagotovljena potrebna finančna sredstva v obliki dolgoročnega sindiciranega posojila v višini 300 milijonov evrov. Posojilo je razdeljeno na tri tranše z različno dinamiko odplačevanj, kar bo bodoči denarni tok razbremenilo velikih enkratnih zapadlosti dolga. Pogodba je bila podpisana 31. 3. 2016, posojilo je strogo namensko, črpano pa bo v decembru 2016 oziroma ob zapadlosti obstoječe izdaje obveznic. Sindikat sestavlja 7 bank, poleg domačih bank tudi tuja banka ter tri banke članice velikih mednarodnih bančnih skupin.

Izpolnjevanje finančnih zavez

Banke kot posojilodajalci zahtevajo, da Skupina vzdržuje v posojilnih pogodbah opredeljene vrednosti določenih finančnih postavk in finančnih kazalnikov, pri čemer je posledica nedoseganja predpisanih vrednosti kazalnikov lahko razlog za predčasno zapadlost posojil v plačilo. Na dan 31. 12. 2015 so se vsa določila pogodb na ravni Skupine dosegala.

8.2. Poslovanje Skupine Telekom Slovenije v obdobju januar-marec 2016

Skupina Telekom Slovenije je v prvem trimesečju leta 2016 dosegla naslednje rezultate:

• EBITDA je dosegel 51,9 milijona evrov. Ob upoštevanju enkratnih vplivov (izločitev družbe One in oblikovanje popravka terjatev za družbo T-2 v stečaju) je prilagojeni EBITDA dosegel 54,4 milijona evrov, kar je za 6 % več od prilagojenega EBITDA v prvem trimesečju leta 2015.

• Čisti prihodki od prodaje so dosegli 176,0 milijona evrov in so v primerjavi z doseženimi v enakem obdobju leta 2015 nižji za 3 % oz. 5,8 milijona evrov. Ob upoštevanju izrednih vplivov (družba One je bila v letu 2015 v popolno konsolidacijo Skupine Telekom Slovenije vključena do 31. 7. 2015) so čisti prihodki višji za 5 % oz. za 7,7 milijona evrov. Za 2 % oz. 3,2 milijona evrov so višji tudi čisti prihodki Telekoma Slovenije, predvsem zaradi višjih prihodkov od širokopasovnih storitev, IT storitev, mobilnega in fiksnega trgovskega blaga ter prihodkov na veleprodajnem trgu kljub nižjim prihodkom mobilnih naročnikov in predplačnikov (agresivna ponudba konkurence, prehod na nove, za naročnike ugodnejše pakete, pričakovano padanje prihodkov klasične govorne telefonije zaradi nadomeščanja z mobilno in IP-telefonijo).
• Čisti poslovni izid Skupine Telekom Slovenije je 9,8 milijona evrov, kar je za 16 % oz. za 1,3 milijona evrov več kot v prvem trimesečju leta 2015.

v tisoč EUR / v %	I - III 2016	I - III 2015 / 31.12.2015*	Ind. 16/15
Čisti prihodki od prodaje	175.991	181.821	97
Drugi prihodki od poslovanja	2.029	1.326	153
Poslovni prihodki skupaj	178.020	183.147	97
EBITDA	51.855	53.461	97
EBITDA marža = EBITDA / čisti prihodki od prodaje	29,5%	29,4%	100
EBIT	12.930	13.462	96
Donosnost prodaje = EBIT / čisti prihodki od prodaje	7,3%	7,4%	99
Čisti poslovni izid	9.794	8.468	116
Sredstva	1.300.313	1.322.797	98
Kapital	715.478	705.501	101
Razmerje med kapitalom in sredstvi (Equity Ratio)	55,0%	53,3%	103
Neto finančni dolg	377.530	376.257	100

Ključni finančni kazalniki Skupine Telekom Slovenije

*Podatki za primerjalno obdobje so prilagojeni spremembi računovodske usmeritve.

9. PODATKI O IZDAJATELJU

9.1. Poslovna preteklost in razvoj Izdajatelja

9.1.1. Pravno in poslovno ime Izdajatelja

Podjetje: Telekom Slovenije, d. d. Skrajšano podjetje: n. p.

9.1.2. Kraj registracije Izdajatelja in številka registracije

Kraj registracije Izdajatelja: Ljubljana Številka vpisa v sodni register: vložna številka 1/24624/00, Okrožno sodišče v Ljubljani Matična številka: 5014018000 Davčna številka: SI98511734 Osnovna dejavnost: 61.100 Telekomunikacijske dejavnosti po vodih;

• 61.200 Brezžične telekomunikacijske dejavnosti; 61.900 Druge telekomunikacijske dejavnosti;
• 60.200 Televizijska dejavnost.

9.1.3. Dan vpisa v register

Datum vpisa: 1. 10. 1993

9.1.4. Sedež in pravna oblika

Sedež družbe: Ljubljana Pravna oblika Izdajatelja: delniška družba Izdajatelj opravlja dejavnost v skladu z zakonodajo Republike Slovenije Država vpisa v register: Republika Slovenija Poslovni naslov: Cigaletova ulica 15, 1000 Ljubljana, Slovenija Telefonska številka: 01 234 1000

9.1.5. Najnovejši dogodki Izdajatelja

Pomembnejši poslovni dogodki Izdajatelja v letu 2016:

Prvo četrtletje 2016

Januar

• Nadzorni svet Telekoma Slovenije je obravnaval in potrdil Strateški poslovni načrt Skupine Telekom Slovenije za obdobje 2016–2020 in Letni poslovni načrt Skupine Telekom Slovenije za leto 2016. Ob tem je nadzorni svet preoblikoval tudi upravo Telekoma Slovenije za uresničevanje sprejete strategije.
• Telekom Slovenije je v januarju zabeležil že 250.000 članov Programa zvestobe. V okviru Programa zvestobe Telekom Slovenije svojim naročnikom omogoča zbiranje točk ugodnosti, ki jih lahko izkoristijo za ugodnejši nakup različnih izdelkov in storitev družbe.
• GVO je začel tržiti storitve do odprtega širokopasovnega omrežja v Občini Ormož, faza III. Omrežje je bilo v obliki javno-zasebnega partnerstva zgrajeno v letu 2015 in zajema celotno naselje Pavlovci, GVO pa bo omrežje upravljal in vzdrževal za obdobje 20 let.

Februar

• Telekom Slovenije je kot ciljna družba prejel odločbo Agencije za trg vrednostnih papirjev, na

podlagi katere se ugotovi, da je prenehalo mirovanje glasovalnih pravic iz delnic izdajatelja Telekom Slovenije z oznako TLSG in glasovalno pravico naslednjim osebam: Slovenskemu državnemu holdingu, Republiki Sloveniji, Kapitalski družbi pokojninskega in invalidskega zavarovanja, Novi Kreditni banki Maribor, Zavarovalnici Triglav in Skladu za financiranje razgradnje NEK ter da je s prenehanjem mirovanja glasovalnih pravic prenehala veljati tudi prepoved uresničitve glasovalnih pravic, ki je bila izrečena ciljni družbi Telekom Slovenije.

• Telekom Slovenije je v Novi Gorici odprl prenovljeni Telekomov center Telekom Slovenije, v katerem obiskovalcem predstavlja najnovejšo ponudbo fiksnih in mobilnih storitev ter najsodobnejše naprave za zasebno ali poslovno rabo.

Marec

• TSmedia je prenovila digitalni medij Siol.net. Nova podoba poleg novega imena Siol.net in logotipa prinaša predvsem preprosto in pregledno zasnovo spletnega mesta ter sodoben dizajn. Novi Siol.net bralcem ponuja napredno in enotno uporabniško izkušnjo na vseh zaslonih, tudi na mobilnih napravah, ki postajajo primarni medij spremljanja aktualnih novic.
• Telekom Slovenije je uporabnikom ponudil paket Modri Plus, ki omogoča neomejene pogovore in 10 GB prenosa podatkov v mobilnem omrežju, možnost vključitve do treh dodatnih mobilnih številk, fiksni širokopasovni dostop s hitrostmi do 100/20 Mbit/s, možnost brezplačne izbire programske opcije s strani uporabnika in 1000 minut klicev prek fiksne telefonije v vsa slovenska omrežja.
• Nadzorni svet Telekoma Slovenije je opravil preveritev in potrdil Letno poročilo Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije za leto 2015. Nadzorni svet je skupaj z upravo družbe za skupščino delničarjev pripravil predlog uporabe bilančnega dobička za leto 2015, po katerem dividenda za leto 2015 znaša 5,00 evra bruto na delnico. Na seji je Matej Golob Matzele podal odstopno izjavo z mesta člana nadzornega sveta, ostaja pa član nadzornega sveta do imenovanja nadomestnega člana.
• Telekom Slovenije je s sindikatom bank v organizaciji NLB, SKB banke in Société Générale podpisal pogodbo o dolgoročnem sindiciranem posojilu v višini 300 milijonov evrov. Poleg bank organizatork v sindikatu sodelujejo tudi Abanka, Banka Koper, SID banka in UniCredit Banka Slovenija. Sindicirano posojilo je razdeljeno na tri enake tranše v višini 100 milijonov evrov, in sicer tranšo A z ročnostjo 7 let in odplačilom glavnice v 13 enakih polletnih obrokih, tranšo B z ročnostjo 5 let in enkratnim odplačilom glavnice ter tranšo C z ročnostjo 2 leti in enkratnim odplačilom glavnice.
• Slovenska oglaševalska zbornica je Telekomu Slovenije podelila stanovsko nagrado Oglaševalec leta 2015. Telekom Slovenije je nagrado prejel za strokovno, inovativno in izvirno delo na področju tržnega komuniciranja.

Drugo četrtletje 2016

April

• Uporabniki mestne kartice Urbana lahko z mobilno aplikacijo Urbana plačujejo vožnjo z avtobusi, storitve parkirišč, prevoz z vzpenjačo na Ljubljanski grad, storitve BicikeLJ in uporabo storitve SMS parking. Mobilna aplikacija Urbana je na voljo na pametnih telefonih z operacijskim sistemom Android 4.4. ali več z vključeno NFC-povezljivostjo. Mobilna aplikacija Urbana je nadgradnja rešitve virtualne vrednostne kartice Urbana, ki je leta 2014 v Londonu prejela prestižno nagrado v kategoriji »Najuspešnejši plačilni sistemi na mobilnih telefonih«.
• Telekom Slovenije je poenostavil ponudbo mobilnih paketov tako, da bo naročnikom mobilne pakete ponujal predvsem v segmentu ponudbe Brezskrbni in Enostavni. Paketi Brezskrbni so namenjeni uporabnikom, ki želijo brezskrbno komunikacijo, paketi Enostavni pa tistim, ki želijo vnaprej zakupiti količine enot in jih porabiti po svoje.
• Telekom Slovenije je v Luciji odprl prenovljen Telekomov center.

Maj

• Nadzorni svet Telekoma Slovenije je obravnaval informacijo o poslovanju Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije, d. d., v obdobju januar–marec 2016. Nadzorni svet je podal soglasje k imenovanju Klavdija Godniča za direktorja družbe Soline Pridelava soli, d. o. o., in sicer za mandatno obdobje štirih let s pričetkom 1. 7. 2016. Klavdij Godnič sicer družbo vodi od 1. 7. 2012.

• Na 27. skupščini delničarjev Telekoma Slovenije so delničarji podprli predlog uprave in nadzornega sveta družbe glede uporabe bilančnega dobička za leto 2015. Delničarji so potrdili predlog, da se bilančni dobiček, ki za leto 2015 znaša 42.253.947,72 evra, uporabi tako, da se za izplačilo dividend nameni znesek v višini 32.527.390,00 evra oz. 5 evrov bruto na posamezno delnico, preostali del v višini 9.726.557,72 evra pa se prenese v naslednje leto. Skladno s predlogom uprave in nadzornega sveta je skupščina sprejela spremembe in dopolnitve Statuta družbe Telekom Slovenije, d. d. Za revizorja za revidiranje računovodskih izkazov Telekoma Slovenije, d. d., za poslovno leto 2016 je skupščina imenovala revizijsko družbo KPMG Slovenija, d. o. o. Skupščina se je seznanila z odstopom Mateja Goloba Matzeleta s funkcije člana nadzornega sveta, ki predstavlja kapital, z dnem imenovanja nadomestnega člana nadzornega sveta na skupščini Telekoma Slovenije, d. d. Delničarji so za člana nadzornega sveta, ki predstavlja kapital, na nasprotni predlog, ki ga je podal Slovenski državni holding, d. d., izvolili Dimitrija Marjanoviča, in sicer za mandatno obdobje štirih let, ki začne teči s 13. 5. 2016.

Junij

• 1. junija 2016, je sodni register vpisal pripojitev družbe Debitel telekomunikacije, d. d., k družbi Telekom Slovenije, d. d. Na Telekom Slovenije, d. d., je s pogodbo o pripojitvi preneseno celotno premoženje in obveznosti družbe Debitel telekomunikacije, d. d. Telekom Slovenije, d. d., je kot univerzalni pravni naslednik vstopil v vsa pravna razmerja, katerih subjekt je bila družba Debitel telekomunikacije, d. d.
• Telekom Slovenije je kot prva družba v Sloveniji prejel mednarodni certifikat ISO 22301:2012. Certifikat ISO 22301:2012 predstavlja mednarodni standard, s katerim podjetje izkazuje zanesljivo delovanje storitev in procesov ter hiter in učinkovit odziv ob izrednem dogodku, kar pomeni tudi manjše tveganje za daljši izpad storitev in procesov.
• Bonitetna agencija Moody's je Telekomu Slovenije izboljšala oceno prihodnjih izgledov iz »negativno« v »stabilno«. Bonitetna ocena ostaja na ravni Ba2. Po mnenju bonitetne agencije pozitivna sprememba ocene prihodnjih izgledov odraža izboljšanje likvidnostnega položaja Telekoma Slovenije, skladno z uspešno izvedenim refinanciranjem, ki ga je družba zaključila s podpisom pogodbe o dolgoročnem sindiciranem posojilu v višini 300 milijonov evrov v marcu 2016 in izdajo 5-letnih Obveznic v nominalni višini 100 milijonov evrov v juniju 2016.

9.2. Naložbe

9.2.1. Opis glavnih naložb od datuma zadnjih objavljenih računovodskih izkazov

Pospešena izgradnja optičnega dostopovnega omrežja

Telekom Slovenije bo svoj tržni položaj utrjeval s širitvijo dostopovnega optičnega omrežja, ki uporabnikom omogoča visoke hitrosti dostopa do interneta in vrhunsko uporabniško izkušnjo širokopasovnih vsebin. V naslednjih letih so tako predvidena obsežna vlaganja v optične dostope. Pri oblikovanju strategije naložb v optične dostope in njeni izvedbi je/bo upošteval izbor gospodinjstev, tehnologije ter investicijske potrebe v posameznem okolju.

9.2.2. Informacije o Izdajateljevih prihodnjih naložbah

V letu 2016 bo Skupina Telekom Slovenije za investicije namenila do 156 milijonov evrov, kar je 38 % več kot v predhodnem letu. Geografsko se večina (84 %) investicij načrtuje v Sloveniji, izven Slovenije bo Skupina največ investirala na Kosovu.

Telekom Slovenije načrtuje nov investicijski cikel, v katerem bo sredstva investiral predvsem na tri področja:

• intenzivna širitev in nadgradnja dostopovnega optičnega omrežja,
• nadaljnja modernizacija radijskega (mobilnega) omrežja,
• poenostavitev procesov s pomočjo aktivne IT-arhitekture.

9.2.3. Informacije o predvidenih virih financiranja, potrebnih za izpolnjevanje zavez

Nove investicije bodo financirane preko izdaje Obveznic in z lastnimi viri.

10. POSLOVNI PREGLED

10.1. Osnovne dejavnosti

10.1.1. Glavna področja poslovanja

Telekom Slovenije je vodilni slovenski operater telekomunikacij. V devetdesetih letih prejšnjega stoletja je bil prvi ponudnik fiksne telefonije, danes je prepoznan kot vodilni pri uvajanju ter povezovanju najnaprednejših celovitih telekomunikacijskih storitev v prvem (fiksnem in mobilnem) omrežju v Sloveniji. Skupina Telekom Slovenije je v regiji jugovzhodne Evrope eden najcelovitejših ponudnikov komunikacijskih storitev, ki prek odvisnih družb deluje tudi na Kosovu, v Bosni in Hercegovini, v Makedoniji, na Hrvaškem, v Črni gori in v Srbiji, pa tudi v Nemčiji.

Svoje uporabnike navdihuje z inovativnimi tehnologijami. Odpira jim nove poslovne in osebne poti ter skupaj z njimi ustvarja okolje za razvoj družbe priložnosti.

Dejavnost Skupine Telekom Slovenije obsega:

• fiksne in mobilne komunikacije,
• digitalne vsebine in storitve,
• multimedijske storitve in digitalno oglaševanje,
• sistemsko integracijo in storitve v oblaku,
• razvoj in implementacijo rešitev za upravljanje poslovnih vsebin in odnosov ter orodij za vodenje in spremljanje poslovanja,
• gradnjo in vzdrževanje telekomunikacijskih omrežij ter ohranjanje naravne in kulturne dediščine na območju Krajinskega parka Sečoveljske soline.

10.1.2. Navedba vseh pomembnih novih proizvodov

Telekom Slovenije bo svojim uporabnikom zagotavljal možnost nakupa širokega spektra storitev na enem mestu, s povečevanjem prihodkov od IKT-storitev pa bo svoje poslovanje širil tudi na nova področja, kot so: energetika, zavarovanja, storitev pametnega doma, e-m-zdravje, big data.

10.2. Glavni trgi

Slovenija

Trg telekomunikacij v Sloveniji zaznamujejo visoko-konkurenčno okolje, nenehen razvoj ter hitro spreminjajoče se potrebe in zahteve uporabnikov. Sodobna gospodinjstva so se usmerila v kombinirano uporabo fiksnih in mobilnih storitev, celovito uporabniško izkušnjo ter potrošnjo digitalnih medijev kjer koli in kadar koli.

Skupina Telekom Slovenije na slovenskem trgu nastopa kot najcelovitejši ponudnik storitev fiksno- -mobilne konvergence ter ohranja največji tržni delež v vseh segmentih.

Konkurenti tržne deleže pridobivajo z agresivno cenovno politiko in so tako v primerjavi s Telekomom Slovenije cenovno bolje zaznani. Temu Telekom Slovenije ne more slediti, predvsem zaradi omejitev, ki jih predpisuje regulator in načela dobrega gospodarjenja. Njen cilj ni biti najcenejši ponudnik na trgu, temveč želi uporabnikom zagotavljati vrhunske storitve ter s tem utrjevati percepcijo, da je operater, ki uporabnikom ponuja »največ za denar«.

Zmanjševanju tržnih deležev na nekaterih segmentih se zoperstavlja z:

• optimizacijo prodajne mreže,
• navzkrižno prodajo storitev,
• razvojem novih storitev in novih naročniškim modelov,
• diferenciacijo in ponudbo ekskluzivnih vsebin,
• izboljšanjem uporabniške izkušnje,
• zagotavljanjem standardiziranih storitev v oblaku ter
• najcelovitejšo ponudbo IKT-storitev.

Število priključkov v Sloveniji

Vir: Poročilo o razvoju trga elektronskih komunikacij za prvo četrtletje 2016, AKOS, junij 2016, SURS junij 2016, interni podatki Telekoma Slovenije.

10.3. Konkurenca in tržni deleži

Trg in tržni deleži na ključnih storitvenih segmentih

Pregled tržnih deležev v 1. četrtletju 2016 v ključnih segmentih

Vir: Poročilo o razvoju trga elektronskih komunikacij za prvo četrtletje 2016, AKOS junij 2016; interni podatki Telekoma Slovenije.

Fiksni širokopasovni dostop

V Sloveniji je bila penetracija fiksnega širokopasovnega dostopa na gospodinjstva v 1. četrtletju 2016 72,1 %.3 Skupaj je bilo v Sloveniji 576.931 širokopasovnih priključkov (558.347 v enakem obdobju lani). Telekom Slovenije ohranja najvišji tržni delež, sledita Telemach in T-2.

Vse večji delež tehnologije FTTH (optična omrežja) in ponudba višjih hitrosti v paketih ponudnikov prispevata k trendu višanja hitrosti. Konec 1. četrtletja 2016 je bilo v Sloveniji že preko 143.563 aktivnih optičnih priključkov ali 24,9 % vseh priključkov.

Vir: Poročilo o razvoju trga elektronskih komunikacij za prvo četrtletje 2016, AKOS, junij 2016.

Trg televizije

Penetracija priključkov fiksne televizije v gospodinjstvih je v 1. četrtletju 2016 dosegla 71,5 %. Največji tržni delež ima IP-televizija z 49,3 %, sledi ji kabelska televizija, predvsem na račun digitalne kabelske televizije.

Najvišji, 50,9 % tržni delež IP-televizije, je ohranil Telekom Slovenije, sledita mu T-2 in Amis.

Tržni deleži televizijskih priključkov po tehnologijah

Vir: Poročilo o razvoju trga elektronskih komunikacij za prvo četrtletje 2016, AKOS, junij 2016.

³ Vir: AKOS – nova metodologija štetja gospodinjstev (EU-SILC), izračunana je kot število rezidenčnih in poslovnih priključkov na število gospodinjstev v Republiki Sloveniji.

Trg mobilne telefonije

Penetracija aktivnih uporabnikov mobilne telefonije na prebivalstvo se je konec prvega četrtletja 2016 znižala na 113,4 %. Padec penetracije je vzrok velikega upada števila predplačnikov in poslovnih uporabnikov Telekoma Slovenije.

Na trgu mobilne telefonije ima Telekom Slovenije vodilni tržni delež, ki je v 1. četrtletju 2016 znašal 45,0 %. Sledi družba Si.mobil s 30,7 % tržnim deležem.

Tržni delež Telekoma Slovenije na trgu mobilne telefonije

* Postopek združevanja družb Telemach in Telemach mobil se je zaključil 3.2.2016. Vir: Poročilo o razvoju trga elektronskih komunikacij za prvo četrtletje 2016, AKOS, junij 2016.

Na trgu mobilnega širokopasovnega dostopa do interneta ima največji tržni delež Telekom Slovenije (42,2 % v 1. četrtletju 2016). Podatkovni promet v 3G in naprednejših omrežjih (LTE/4G) na mobilnem širokopasovnem dostopu raste. Slednji je višji za 32,1 % v primerjavi s prejšnjim četrtletjem.

Tržni deleži ponudnikov mobilnega širokopasovnega dostopa do interneta

*Postopek združevanja družb Telemach in Telemach mobil se je zaključil 3. 2. 2016. Vir: Poročilo o razvoju trga elektronskih komunikacij za prvo četrtletje 2016, AKOS, junij 2016.

Medoperatersko poslovanje (veleprodaja)

Telekom Slovenije vseskozi krepi svojo prisotnost na trgu mednarodnih veleprodajnih storitev v regiji, kar že prinaša tudi pomembno medletno rast prihodkov. Na področju mednarodne govorne telefonije in gostovanja v EU obstaja izrazit trend padanja cen. Zato je ključna strateška usmeritev za dolgoročni razvoj mednarodnega poslovanja osredotočenost na govorne storitve zunaj EU in na podatkovne storitve, kjer cene oz. količine še vedno rastejo.

V prihodnjih letih bo glavni potencial za rast marže na trgu mednarodne veleprodaje predstavljalo Regionalno optično omrežje (ROO). To namreč omogoča najširšo paleto storitev, vključno s funkcionalnostjo MPLS.

Na slovenskem trgu je večina medoperaterskih storitev regulirana, zato je največji delež prihodkov Telekoma Slovenije iz reguliranih storitev. Priložnosti za rast se nakazujejo predvsem:

• na področju multimedijskih storitev in vsebin,
• pri oddajanju zmogljivosti podatkovnih povezav,
• v omogočanju dostopa do odprtih širokopasovnih omrežij in navideznih operaterjev (MVNO).

Trgi jugovzhodne Evrope

Na kosovskem trgu je Ipko vodilni ponudnik širokopasovnih povezav in drugi največji ponudnik mobilne telefonije. Po podatkih regulatorja ARKEP4 je bilo ob koncu prvega kvartala 2016 na Kosovu 217.985 širokopasovnih priključkov, penetracija na gospodinjstvo je znašala 73,9 % oz. 12,01 priključka na sto prebivalcev. Ipko je imel 47,8 % tržni delež, ki se je v primerjavi s stanjem ob koncu leta 2015 povečal (2015: 46,7 %).

V istem obdobju je bilo na Kosovu skoraj 1,8 milijona uporabnikov mobilne telefonije, kar pomeni 96,6 na sto prebivalcev. Tržni delež družbe Ipko na segmentu mobilne telefonije že nekaj let zapored dosega povprečno 35 %.

Gibanje tržnega deleža operaterjev v segmentu mobilne telefonije na Kosovu

Konec prvega kvartala leta 2016 je bilo po podatkih regulatorja RAK v Bosni in Hercegovini 643.199 širokopasovnih priključkov s pozitivnim trendom rasti. Trg mobilne telefonije se je stabiliziral, število uporabnikov pa je konec prvega kvartala 2016 znašalo 3,3 mio, kar predstavlja 85,6 % prebivalstva.5 Še naprej se nadaljuje upadanje na trgu fiksne telefonije, ki konec leta 2015 obsega 785.755 uporabnikov (prvotni operaterji in alternativni operaterji) oz. 20,5 % penetracijo prebivalstva.6

Vir: ARKEP, poročilo 1Q 2016

⁴ Vir: Kosovski regulator ARKEP, poročilo 1Q 2016

⁵ BiH regulator RAK, poročilo 1Q 2016

⁶ Letno poročilo Regulatorne agencije za komunikacije za leto 2015.

11. ORGANIZACIJSKA SESTAVA

11.1. Položaj Izdajatelja v Skupini Telekom Slovenije

Skupino Telekom Slovenije sestavljajo obvladujoča družba Telekom Slovenije, d. d., odvisne družbe, pridružene družbe in skupni podvigi (glej sliko spodaj s prikazanimi lastniškimi deleži).

Podrobneje je sestava Skupine Telekom Slovenije predstavljena na spletni strani Izdajatelja: http://www.telekom.si/o-podjetju/skupina-telekom-slovenije/hcerinske-druzbe.

Spremembe v Skupini v letu 2015 in do danes:

• Telekom Slovenije je januarja 2015 v Makedoniji ustanovil družbo SIOL DOOEL Skopje, ki je v 100 % lasti Telekoma Slovenije.
• Telekom Slovenije je januarja 2015 svoj 100 % delež v odvisni družbi DIGI PLUS MULTIMEDIA DOOEL Skopje prenesel na odvisno družbo ONE DOOEL Skopje, 30. julija 2015 pa je družba ONE DOOEL Skopje z družbo VIP OPERATOR DOOEL Skopje sklenila pogodbo o združitvi, na podlagi katere je bila 1. oktobra 2015 v Makedoniji registrirana združena družba ONE.VIP DOO Skopje. V novoustanovljeni družbi ima Telekom Slovenije 45 % delež, avstrijska družba Mobilkom Mazedonien Beteiligungsverwaltung GmbH, ki je del Telekom Austria Group, pa 55 % delež.
• Telekom Slovenije je v februarju 2015 v Srbiji ustanovil družbo SIOL DOO Beograd, ki je v 100 % lasti Telekoma Slovenije.
• Telekom Slovenije je 27. februarja 2015 sklenil kupoprodajno pogodbo, 14. oktobra 2015 pa postal 100 % lastnik družbe Debitel telekomunikacije, d. d., Ljubljana. Telekom Slovenije in odvisna družba Debitel sta 22. 1. 2016 sklenila pogodbo o pripojitvi, na podlagi katere se je dne 1. 6. 2016 družba Debitel pripojila k družbi Telekom Slovenije.

11.2. Odvisnost Izdajatelja od drugih subjektov znotraj Skupine

Izdajatelj ni odvisen od nobenega subjekta v Skupini.

12. INFORMACIJE O TRENDIH

12.1. Izjava Izdajatelja o trendih

Izdajatelj meni, da od zadnjih objavljenih konsolidiranih računovodskih izkazov (Nerevidirano poročilo o poslovanju Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije, d. d., za obdobje od januarja do marca 2016), ki so bili dne 5. 5. 2016 objavljeni na SEOnetu in spletni strani Izdajatelja, ni bilo nobenih bistveno neugodnih sprememb v njegovih pričakovanjih glede razmer, v katerih opravlja svojo osnovno dejavnost.

12.2. Trendi in dogodki, ki lahko pomembno vplivajo na Izdajateljeva pričakovanja

12.2.1. Vpliv makroekonomskega okolja na poslovanje

Po 3 % gospodarski rasti v letu 2014 se je okrevanje gospodarstva v Sloveniji nadaljevalo tudi v letu 2015 (2,9 %). Rast, sicer nižja, je napovedana tudi v letu 2016 (1,7 %). Stopnja brezposelnosti se zmanjšuje, takšna je napoved tudi za leto 2016.

Bruto domači proizvod držav jugovzhodne Evrope, kjer deluje Skupina Telekom Slovenije, je na nivoju držav v razvoju, oz. je v nekaterih državah tudi šestkrat manjši kot v Sloveniji. Na teh trgih vlada tudi visoka stopnja brezposelnosti, kar vodi do znatno nižjih ravni cen telekomunikacijskih storitev, kot so v Sloveniji.

	Slovenija	Kosovo	Bosna in Hercegovina
BDP/prebivalca v EUR
2014	18.093	3.023	3.603
2015	16.680	3.116	3.686
Napoved 2016	19.179	3.180	3.813
Rast BDP v %
2014	3,0	1,2	1,1
2015	2,9	3,3	2,8
Napoved 2016	1,7	3,4	3,0
Stopnja nezaposlenosti v %
2014	13,1	35,3	27,5
2015	12,3	n. p.	27,7
Napoved 2016	11,7	n. p.	26,5

Makroekonomski kazalniki

Vir: Slovenija, Umar, Pomladanska napoved marec 2016, JVE IMF Outlook, April 2016, Kosovo IMF Country Report No.15/210, Statistični urad Kosova.

12.2.2. Trendi v panogi in razvitost IKT-trgov

Tehnološki trendi

Uporabnikom telekomunikacijskih storitev enostavna in razpršena uporaba storitev ne zadostuje več. Želijo si celovitih rešitev, ki jim bodo omogočale napredno uporabo telekomunikacijskih storitev. Trend razvoja teh rešitev je zato usmerjen v nadgradnjo oz. prenos navadnih telekomunikacijskih in TV-rešitev v rešitve Over The Top (OTT) in IPTV. Te bodo omogočale uporabo istih storitev na različnih platformah in napravah, ponujale dodatne funkcije ter tako večale uporabnost in dodano vrednost.

Poleg poenostavljenega portfelja plačljive TV se v tem segmentu odpirajo nove možnosti: raste število linearnih in nelinearnih kanalov, povečujejo se zahteve po dostopu do vsebin kadar koli in kjer koli. Trendi v panogi plačljive televizije težijo k preobrazbi navad gledanja televizije, in sicer od skupnega gledanja (družina) v zasebno gledanje (posamezniki). Ravno zato se povečuje tudi ponudba storitev, ki omogočajo posamezniku prilagojeno spremljanje televizije (priporočilni sistemi, ogled nazaj itd.). Temu sledi tudi Skupina Telekom Slovenije s svojimi rešitvami, kot so TViN, ogled za 7 dni nazaj, Daljinec+ itd.

Zaradi vse večje želje po udobju in enostavnosti uporabe storitev ter aplikacij nastaja potreba po združevanju le-teh v enotno okolje. Uporabniku je tako omogočeno zaznavanje in spremljanje (connected home) ter kot nadgradnja tudi upravljanje (smart home) posameznih elementov znotraj doma; upravljanje električne energije, spremljanje različnih vremenskih parametrov, nadzorovanje gibanja itd. S tem namenom tudi Telekom Slovenije razvija rešitve, ki bodo uporabnikom omogočale nadzorovanje njihovega okolja z enostavno uporabo vseh za to primernih naprav v gospodinjstvu.

Stanje in trendi v telekomunikacijskem sektorju v Evropi

Po napovedih svetovalne hiše Arthur D. Little se bodo prihodki osnovnih storitev sektorja telekomunikacij (v zahodni Evropi) stabilizirali v letu 2016, med tem ko so v letu 2015 še vedno padali (po ocenah za 1,5 %). Po letu 2017 je pričakovati rahlo rast prihodkov osnovnih storitev s povprečno letno stopnjo rasti 0,6 % v obdobju 2016–2020.

Prihodki in skupna letna stopnja rasti v obdobju 2011–2020 za osnovne telekomunikacijske storitve

* Nemčija, Francija, Velika Britanija, Italija, Španija, Nizozemska, Belgija, Portugalska Vir: Arthur D. Little, Exane BNP Paribas ocene

V segmentu fiksne telefonije se bo padanje prihodkov še naprej nadaljevalo (8 % letno), zaradi prehajanja naročnikov na širokopasovni dostop in IP-telefonijo ali neomejene pakete telefonije. Prihodki iz fiksnega širokopasovnega dostopa do interneta bodo rasli za 2 % letno, predvsem kot posledica rasti števila kupcev za 3 % letno in stabilnega povprečnega prihodka na uporabnika (ARPU) zaradi prevzemanja višjih hitrosti interneta. V segmentu plačljive televizije bo rast prihodkov 1 % letno. Osnovni prihodki se bodo začeli krčiti, medtem ko bodo prihodki premijskih vsebin (premium pay-TV) še naprej rasli. Prihodki od fiksnih povezav na gospodinjstvo se bodo dolgoročno rahlo zmanjšali in v letu 2020 dosegli okoli 58 evrov/mesec na gospodinjstvo.

Prihodki od fiksnih storitev na gospodinjstvo v EU

Predvideno bo izboljšanje prihodkov pri mobilnih storitvah zaradi upočasnitve erozije cen in rasti podatkovnega prometa, čeprav je zaradi konkurenčnega pritiska monetizacija le-tega na veliko trgih še vedno nedosegljiva. Prihodki mobilnih storitev na prebivalca bodo, po napovedih družbe Arthur D. Little, dosegli dno v letih 2015–2016, in sicer 20–21 evrov/mesec. Nato bodo počasi začeli rasti ter dolgoročno dosegli skoraj 22 evrov/mesec. Mobilni govor in sporočila SMS pri tem predstavljajo vse manjši delež prihodkov, vztrajno naraščanje prihodkov od prenosa podatkov pa bo v letu 2017 končno vplivalo na rast prihodkov celotne storitve.

Prihodki mobilnih storitev na prebivalca v EU

Nižji prihodki storitev do leta 2020 po napovedih Analysys Mason

V nasprotju z napovedjo družbe Arthur D. Little, analitska in svetovalna hiša Analysys Mason za zahodno Evropo napoveduje upadanje prihodkov telekomunikacijskih storitev vse do 2020; nižanje prihodkov naj bi bilo posledica zrelosti trga, padanja cen in konkurence. Napoved temelji na predvidenem upadanju prihodkov v fiksni in mobilni telefoniji ter sporočanju (SMS, MMS) zaradi močne konkurence na trgu. Največjo rast bosta dosegali M2M (komunikacija med napravami) in prenos podatkov na mobilni telefon. Nižjo rast bodo dosegali tudi fiksni širokopasovni dostop, plačljiva TV in prihodki od mobilnega širokopasovnega dostopa.

Zniževanje prihodkov do leta 2020 napoveduje tudi za srednjo in vzhodno Evropo. Največjo rast bosta tudi tu dosegali M2M (komunikacija med napravami) in prenos podatkov na mobilni telefon, predvsem zaradi večanja števila uporabnikov pametnih telefonov ter večje porabe storitev mobilnega prenosa. Sledili bosta fiksni širokopasovni dostop in IPTV, slednji predvsem na račun paketne ponudbe.

Prihodki od telekomunikacijskih storitev – zahodna Evropa, 2014–2020

Prihodki od telekomunikacijskih storitev – srednja in vzhodna Evropa, 2014–2020

Analysys Mason za Slovenijo napoveduje upad prihodkov v mobilnem in fiksnem segmentu, pri čemer se bo trg mobilnih storitev krčil v večji meri kot trg fiksnih storitev.

Rast maloprodajnih prihodkov – srednja in vzhodna Evropa, 2014-2020

Zmerna rast trga fiksnih širokopasovnih priključkov

Število širokopasovnih priključkov v EU se od leta 2010 povečuje, a je stopnja rasti zmernejša. Največ pridobivajo novi operaterji, prvotni operaterji pa še vedno zadržujejo 41 % vseh priključkov fiksnega širokopasovnega dostopa do interneta.

Penetracija fiksnega širokopasovnega dostopa do interneta na gospodinjstvo v Sloveniji in EU

Vir: Evropska komisija, Digital Agenda Scoreboard, 2015

Na trgu širokopasovnih priključkov največ pridobivajo novi operaterji, prvotni operaterji pa konstantno izgubljajo, vendar še vedno zadržujejo 41 % vseh priključkov fiksnega širokopasovnega dostopa do interneta. V zadnjih devetih letih so imeli novi operaterji višje neto priraste od prvotnih operaterjev. V zadnjih šestih mesecih so alternativni operaterji pridobili 79 % celotnega prirasta na trgu. To pa vseeno ne bo povzročilo velikih sprememb v celotnem tržnem deležu novih udeležencev, predvsem zaradi nizke stopnje rasti celotnega trga. Telekom Slovenije je s 34,5 % tržnim deležem v 2015 pod povprečjem prvotnih operaterjev v EU.

Vir: Evropska komisija, Digital Agenda Scoreboard, 2015

Rast mobilnega širokopasovnega dostopa

Najhitreje rastoči segment na trgu širokopasovnih storitev predstavlja mobilni širokopasovni dostop do interneta. Večinoma se uporablja kot dodaten dostop in ne kot zamenjava za fiksni dostop, in sicer največ prek pametnih telefonov, šele nato tablic in prenosnikov. V letu 2014 je 8,3 % gospodinjstev v EU uporabljalo zgolj mobilni širokopasovni dostop, v Sloveniji pa 4,1 %.

Povezave LTE bodo, po podatkih Analysys Mason, v zahodni Evropi prevladale nad 3G do konca leta 2016. Prihodki od povezav LTE bodo tako predstavljali 56 % prihodkov vseh mobilnih storitev, do leta 2020 pa že 80 %. V srednji in vzhodni Evropi bodo ti predstavljali 62 % prihodkov mobilnih storitev (glede na samo 6 % v letu 2014). V Sloveniji je največ paketov z zakupljeno storitvijo prenosa podatkov, sledijo standardni paketi z govorno storitvijo in podatkovni paketi, namenjeni uporabi v drugih napravah.

Razvoj optičnih povezav za visoke hitrosti

Po penetraciji optičnega dostopa (FTTx) na gospodinjstva je Slovenija še vedno med vodilnimi državami v EU in nad njenim povprečjem. Delež optičnih priključkov je bil v Sloveniji v tretjem četrtletju 2015 že 23,4 %, v EU pa 8 %. Telekom Slovenije pospešeno zamenjuje bakreno omrežje z optičnim tudi zunaj urbanih središč. Takšne povezave namreč zagotavljajo izjemno zanesljivo, hitro in varno uporabo širokopasovnih storitev.

Vir: Evropska komisija, Digital Agenda Scoreboard, 2015

Rast trga plačljive TV

Trend rasti v segmentu IPTV in storitev multimedijskih vsebin (video na zahtevo, HD-vsebine, interaktivnosti TV-vsebin in internetna televizija) se še vedno nadaljuje. IPTV s 47,4 % (tretje četrtletje 2015) vseh TV-priključkov v Sloveniji predstavlja vodilno tehnologijo, sledi ji kabelska televizija (47,1 %). Po podatkih AKOS-a je plačljiva televizija prisotna v 71,6 % gospodinjstev v Sloveniji (tretje četrtletje 2015), Skupina Telekom Slovenije pa na trgu IP-televizije dosega najvišji tržni delež, 52,1 %.

K rasti plačljive TV v zahodni Evropi bo po napovedi Analysys Mason do 2020 najbolj prispevala IPTV, rast pa je posledica agresivne paketne politike operaterjev.

Prihodki plačljive TV bodo v srednji in vzhodni Evropi rasli z letno stopnjo rasti 2 %. Konkurenca ponudnikov storitev OTT (Over the Top) se bo krepila bolj na razvitih trgih (na primer v Estoniji), a bo vpliv storitev OTT omejen, saj kar 49 % gospodinjstev v letu 2020 ne bo imelo fiksnega širokopasovnega dostopa.

Upadanje trga fiksne in rast mobilne telefonije

Po napovedih analitske hiše Analysys Mason bo trg fiksne telefonije v zahodni Evropi do 2020 upadal (1,1 % letno). VOIP bo predstavljal 49,7 % fiksne telefonije (v 2014 30 %), kar je posledica zamenjave starejše in dražje analogne z digitalno tehnologijo. Tržni delež priključkov IP-telefonije je bil konec drugega četrtletja 2015 v Sloveniji 68,4 %. Delež klasične telefonije se še naprej niža in je v enakem obdobju znašal 31,6 %. Prihodki fiksne telefonije se bodo znižali v rezidenčnem in poslovnem segmentu. V poslovnem nekoliko bolj tam, kjer obstaja težnja prehoda na mobilne in druge alternativne načine komunikacije.

Povečuje se delež prometa iz mobilnega omrežja in VOIP ter znižuje delež prometa iz fiksnega omrežja. V Sloveniji je to gibanje še bolj izrazito, saj delež prometa iz fiksnega omrežja predstavlja zgolj še 13,8 %, iz mobilnega pa že 86,2 % (tretje četrtletje 2015).

Slovenija ima v mobilnem segmentu po objavljenih podatkih AKOSa tretjo najnižjo penetracijo aktivnih uporabnikov mobilne telefonije na prebivalstvo v EU in s tem še dovolj možnosti za rast. Penetracija se v Sloveniji konstantno povečuje (113,9 % v tretjem četrtletju 2015).

Penetracija mobilnih SIM-kartic v EU po državah

Vir: Evropska komisija, Digital Agenda Scoreboard, 2015

V EU je za trg mobilne telefonije značilno prehajanje iz predplačniških v naročniška razmerja, Slovenija pa je med državami z najvišjim deležem naročniških razmerij (73 %). Evropsko povprečje je namreč 57 %.

Vse bolj priljubljene paketne storitve (trojčki in četverčki)

Evropski operaterji se upadanju števila kupcev zoperstavljajo s ponudbo vse bolj raznolikih paketov. Ti vključujejo fiksno telefonijo, internet, TV in mobilno telefonijo (četverčki). Tovrstni paketi so vse bolj priljubljeni, število priključkov samostojnega širokopasovnega dostopa pa upada. Rast vseh paketov, še najbolj četverčkov, se povečuje tudi v Sloveniji, predvsem zaradi cenovne dostopnosti in novosti na trgu. Penetracija priključkov na pakete storitev glede na gospodinjstva znaša 63,7 %.

Trg IKT-storitev in storitve v oblaku

Na slovenskem trgu IKT-storitev se poslovanje za velike poslovne uporabnike in sisteme korenito spreminja. Velike transakcije namreč zaradi pomanjkanja investicijskih sredstev postajajo vse redkejše, hkrati pa svoje mesto prepuščajo alternativnim modelom ponujanja IKT-storitev. Majhno število velikih transakcij se spreminja v veliko število manjših transakcij. Te so nepogrešljivo povezane z zunanjim izvajanjem IKT-storitev oziroma s storitvami računalništva v oblaku. Trendi v tem segmentu so:

• povečanje povpraševanja po IKT-storitvah, ki povečujejo učinkovitost in fleksibilnost procesov: Office 365, Mobilna blagajna, MSP itd;
• porast povpraševanja po prilagojenih rešitvah za neprekinjeno poslovanje, ki temeljijo na infrastrukturi javnega oblaka;
• zaradi optimizacije stroškov se mala in velika podjetja vse bolj odločajo za zunanji najem IKT-infrastrukture ter upravljanje le-te.

Po napovedih družbe Arthur D. Little bo slovenski trg IKT-storitev do leta 2020 rasel po povprečni letni stopnji 1 %, pri čemer bo povečana poraba IT-storitev nadomestila izpad prihodkov trga telekomunikacij. IT-storitve bodo zrasle za 4 % in predstavljale več kot polovico trga IKT. Nekateri segmenti IT (npr. storitve v oblaku) bodo doživeli razcvet in letno rast nad 10 %.

12.2.3. Regulativa na področju elektronskih komunikacij

Slovenija

Strategija razvoja elektronskih komunikacij

Za uresničevanje pobude Digitalna Slovenija 2020 je Vlada RS dne 10. 3. 2016 sprejela Strategijo razvoja informacijske družbe in Načrt razvoja širokopasovnih omrežij naslednje generacije do leta 2020 (Načrt 2020). Telekom Slovenije si v okviru Sekcije operaterjev za elektronske komunikacije pri Gospodarski zbornici Slovenije (SOEK-GZS) še naprej prizadeva za sprejetje sprememb strateških dokumentov, da bi bili vsebinsko uresničljivi in ki bi temeljili na realnih osnovah, upoštevali pretekle investicije ter zagotovili skladen razvoj Slovenije. Skladno z Načrtom 2020 je Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport dne 20. 5. 2016 objavilo javni poziv za izkaz tržnega interesa za gradnjo širokopasovnih omrežij.

Zakonodaja in EU-regulacija

Državni zbor RS je sprejel novelo Zakona o elektronskih komunikacijah (ZEKom-1B) in Zakon o reševanju izvensodnih potrošniških sporov (ZIsRPS). Sodno reševanje potrošniških sporov na področju elektronskih komunikacij bo odslej za uporabnike preglednejše, operaterji pa bodo lahko vzpostavili učinkovit sistem brez velikih dodatnih stroškov.

V letu 2015 je na ravni EU prišlo do več regulatornih sprememb. Evropski parlament je tako sprejel Uredbo o določitvi ukrepov v zvezi z dostopom do odprtega interneta in spremembi Direktive (2002/22/ES) o univerzalni storitvi in pravicah uporabnikov v zvezi z elektronskimi komunikacijskimi omrežji in storitvami ter Uredbe (št. 531/2012) o gostovanju v javnih mobilnih komunikacijskih omrežjih v Uniji (TSM Uredba). S slednjo je parlament prvič predpisal enotna pravila o nevtralnosti interneta ter s 1. 6. 2017 predvidel ukinitev zaračunavanja mobilnega gostovanja v državah EU. Gibanje cen mobilnega gostovanja je razvidno iz spodnjega grafa.

Spremembe cen mobilnega gostovanja v državah EU (v EUR)

Upoštevni trgi

Aprila 2015 je AKOS (Agencija za komunikacijska omrežja in storitve RS) razveljavil odločbo iz leta 2008, ki je Telekom Slovenije opredeljevala kot operaterja s pomembno tržno močjo na upoštevnem trgu 2 »Posredovanje klicev v javnem telefonskem omrežju na fiksni lokaciji (medoperaterski trg)«. Takšno odločitev je sprejel, ker je ugotovil, da na tem področju na slovenskem trgu obstaja učinkovita konkurenca.

AKOS je v januarju 2016 izdal odločbo na trgu 5 "širokopasovni dostop (medoperaterski trg)", s katero je nekoliko spremenil obveznosti Telekoma Slovenije v smislu spremenjenega modela retail minus. Spremenjena obveznost je Telekomu Slovenije omogočila oblikovanje bolj konkurenčnih širokopasovnih storitev višjih hitrosti tako na maloprodajni kot na veleprodajni ravni.

AKOS je 5. 4. 2016 izdal spremembi odločb (št. 38244-1/2014/12 in št. 38244-14/2014) na upoštevnem trgu »Zaključevanje govornih klicev v posamičnih javnih mobilnih telefonskih omrežjih (medoperaterski trg)«. S spremembo je deregulirana cena zaključevanja klicev, ki imajo izvor izven enotnega EU-trga. Telekom Slovenije je nove cene zaključevanja klicev, ki izvirajo izven enotnega trga EU, uveljavil 1. 6. 2016.

AKOS je zoper Telekom Slovenije vodil različne postopke inšpekcijskega nadzorstva v povezavi z naloženimi obveznostmi na reguliranih upoštevnih trgih. Štiri postopke je ustavil, v treh postopkih pa je ugotovil določene neskladnosti in naložil odpravo le-teh.

Nevtralnost interneta

V letu 2015 je AKOS zoper Telekom Slovenije v okviru inšpekcijskega postopka izdal dve odločbi zaradi kršenja nevtralnosti interneta. Telekomu Slovenije je tako naložil, da mora ves internetni promet, vključno s storitvami Deezer, TViN, TViN Shramba, Integral, Integral Poslovni in M_Rokovnik, obravnavati enakovredno. V povezavi s storitvijo Deezer je AKOS v prekrškovnem postopku izrekel opomin, v drugem prekrškovnem postopku v zvezi s storitvami TViN, TViN Shramba, Integral, Integral Poslovni ter M_Rokovnik pa še globo v višini 30.000 evrov. Telekom Slovenije je zoper izdane odločbe vložil pravna sredstva, o katerih še ni odločeno.

Vir: Evropska komisija

Frekvence

Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport je AKOS-u izdalo Strateške usmeritve v zvezi z upravljanjem radijskega spektra za mobilne komunikacije in prizemno radiodifuzijo ter za zniževanje stroškov gradnje širokopasovne infrastrukture.

AKOS je objavil osnutek informativnega memoranduma za javni razpis za dodelitev radijskih frekvenc za zagotavljanje javnih komunikacijskih storitev v radiofrekvenčnih pasovih 1.800 in 2.100 MHz. Dne 3. 6. 2016 je bil v Uradnem listu RS objavljen sklep o uvedbi javnega razpisa z javno dražbo za dodelitev radijskih frekvenc za zagotavljanje javnih komunikacijskih storitev v radiofrekvenčnih pasovih 1800 MHz in 2100 MHz. TS je oddal ponudbo za dodelitev dodatnih 5 MHz frekvenc v frekvenčem pasu 2100 MHz. AKOS je 8.7.2016 zaradi ugotovljene možnosti različne interpretacije določil v zvezi s pogoji za izvedbo javne dražbe, razpis razveljavil in hkrati objavil nov razpis. Rok za oddajo ponudb je 8.8.2016.

Telekom Slovenije je z operaterji v sosednjih državah, na pobudo AKOS-a, začel usklajevati 800 MHz sporazume o koordinaciji uporabe frekvenc na mejnih območjih in je že sklenil sporazum z avstrijskim operaterjem A-1.

Grafični prikaz razporeditve podeljenih frekvenčnih pasov po operaterjih v RS

Regulativni razvoj v jugovzhodni Evropi

Kosovo

Telekomunikacijski sektor na Kosovu je v letu 2015 doživel pomemben preboj, saj sta vladi na Kosovu in v Srbiji dosegli dogovor o njegovi ureditvi. Tako bo Kosovu v prihodnje dodeljena posebna trimestna klicna koda v skladu s standardi, načeli in pravili ITU.

Decembra 2015 je kosovski regulator Ipku za obdobje od decembra 2016 do julija 2019 dodelil dva bloka (2 x 10 MHz) v frekvenčnih pasovih 1720–1730 MHz in 1815–1825 MHz za potrebe GSM, UMTS, LTE in WiMax (tehnološko nevtralna uporaba). V skladu s pogoji dodelitve mora Ipko v 12-ih mesecih doseči 50 %, po 18-ih mesecih 70 % ter po 36-ih mesecih 90 % pokritost prebivalstva. Ipko je že začel z izvajanjem platforme za zakonito prestrezanje in dostopno točko do hrambe podatkov za fiksne storitve.

Na Kosovu je sicer na večini trgov za operaterja s pomembno tržno močjo opredeljen PTK, na enem pa tudi Ipko (»trg zaključevanja fiksnih klicev«). Regulatorna agencija je nadaljevala analize trgov, predvsem trga »zaključevanja klicev v mobilnih omrežjih«.

Bosna in Hercegovina

Regulatorni organ Bosne in Hercegovine (RAK) je v letu 2014 na trgu »zaključevanja klicev v posamičnih javnih telefonskih omrežjih na fiksni lokaciji« Blicnet določil za operaterja s pomembno tržno močjo in mu naložil kontrolo cen. V povezavi s tem je predvidel splošno znižanje cen zaključevanja z asimetrijo v korist alternativnih operaterjev. Asimetrija traja do 1.7.2017.

RAK zaradi lokacije tranzitne točke medomrežne povezave še vedno zavrača potrditev Blicnetove Vzorčne ponudbe za medomrežno povezovanje (dokument RIO).

Javne razprave glede predlogov o analizi trgov 4 in 5 so se zaključile februarja 2015, dokončni dokumenti in podatki pa še niso bili sprejeti. Čas za komentarje na predlog Analize je bil podaljšan do 8. 7. 2016.

12.3. Strateški poslovni načrt Skupine Telekom Slovenije za obdobje 2016– 2020

Za trge, na katerih posluje Skupina Telekom Slovenije, je značilna visoka stopnja konkurenčnosti, trgi pa postajajo vse bolj zasičeni, zaradi česar je vse manj prostora za pridobivanje novih uporabnikov. Ti so na eni strani vse bolj cenovno občutljivi, hkrati pa zahtevajo vrhunsko kakovost storitev. Prvotni operaterji, kot je Telekom Slovenije, so in bodo po napovedih analitikov izpostavljeni nadaljnjemu upadanju prihodkov osnovnih telekomunikacijskih storitev (klasičnih govornih storitev) in tržnih deležev. Obvladovanje tovrstnih gibanj in nadaljnji razvoj Skupine Telekom Slovenije je začrtan v strateškem poslovnem načrtu za obdobje 2016–2020 in letnem poslovnem načrtu za 2016.

Družba Telekom Slovenije bo strategijo uresničevala postopno, v treh korakih. V prvem obdobju bo inovirala in razvijala osnovno dejavnost, v drugem se bo osredotočala na digitalizacijo, v tretjem pa na ustvarjanje vrednosti iz prvih dveh obdobij.

Strategija preskoka in pot uresničevanja

Uprava Telekoma Slovenije je zaposlenim ključne strateške usmeritve in pričakovanja, povezana s prihodnjim razvojem Telekoma Slovenije, predstavila februarja 2016.

Ključne strateške usmeritve Skupine Telekom Slovenije v obdobju 2016–2020

Konsolidacija na posameznih trgih

Skladno s strateškim poslovnim načrtom za obdobje 2015–2019 je Skupina Telekom Slovenije že izvedla aktivnosti konsolidacije na nekaterih trgih. Aktivnosti bo nadaljevala tudi v prihodnje, bodisi s širitvijo bodisi z dezinvestiranjem na posameznih trgih.

Pospešena izgradnja optičnega dostopovnega omrežja

Telekom Slovenije bo svoj tržni položaj utrjeval s širitvijo dostopovnega optičnega omrežja, ki uporabnikom omogoča visoke hitrosti dostopa do interneta in vrhunsko uporabniško izkušnjo širokopasovnih vsebin. V naslednjih letih so tako predvidena obsežna vlaganja v optične dostope.

Optimizacija procesov in IT-infrastrukture

Telekom Slovenije se bo z optimizacijo poslovnih procesov in IT-infrastrukture preoblikoval v dinamično podjetje, ki se bo aktivno prilagajalo zahtevam in potrebam uporabnikov.

Rast števila širokopasovnih in IPTV-priključkov

Telekom Slovenije bo tržni delež v segmentu širokopasovnih in IPTV-priključkov povečeval s pospešeno izgradnjo optičnih dostopovnih omrežij, ponudbo konvergenčnih paketov in s širitvijo ponudbe storitev izven osnovne telekomunikacijske dejavnosti.

Kadrovsko prestrukturiranje

Skupina Telekom Slovenije bo nadaljevala z optimizacijo stroškov dela in zagotavljanjem optimalnega števila zaposlenih glede na potrebe delovnega procesa posameznih družb.

Novi viri prihodkov

Telekom Slovenije bo svojim uporabnikov zagotavljal možnost nakupa širokega spektra storitev na enem mestu, s povečevanjem prihodkov od IKT-storitev pa bo svoje poslovanje širil tudi na nova področja, kot so: energetika, zavarovanja, storitev pametnega doma, e-m-zdravje, e-m-državljan, em-varnost, e-m-mobilnost, big data ipd.

Finančna stabilnost

Finančno stabilnost bo Skupina Telekom Slovenije dosegala s pravočasno zagotovitvijo virov za refinanciranje obveznic in ostalih potrebnih virov financiranja za ohranjanje likvidnosti, spremljanjem trendov na finančnih trgih, še večjo centralizacijo denarnega toka skupine, vzpostavitvijo učinkovitih mehanizmov korporativnega upravljanja in učinkovitim upravljanjem z obratnim kapitalom.

Kakovost

Kakovost storitev, kar je primerjalna prednost družb v Skupini, bo Telekom Slovenije še naprej zagotavljal z nadaljnjim razvojem in celovito ponudbo najsodobnejših storitev ter rešitev.

Družbena odgovornost

V poslovanje, izdelke, storitve in vsebine družb Skupine, Telekom Slovenije vgrajuje načela trajnostnega razvoja ter odgovorno upravlja s svojimi ekonomskimi, družbenimi in okoljskimi vplivi delovanja. Ob tem dejavno prepoznava priložnosti, kjer lahko z različnimi viri prispeva k razvoju družbenega in gospodarskega okolja, v katerem deluje.

Ključni strateški stebri

Telekom Slovenije bo strategijo uresničeval v okviru štirih strateških stebrov:

13. NAPOVEDI ALI OCENE DOBIČKA

Izdajatelj v prospekt ni vključil napovedi ali ocene dobička.

14. UPRAVNI, VODSTVENI IN NADZORNI ORGANI

14.1. Uprava

Po Statutu družbe Telekom Slovenije družbo Telekom Slovenije, d. d., vodi petčlanska uprava. Sestava uprave je naslednja:

• mag. Rudolf Skobe, predsednik uprave
• mag. Tomaž Seljak, podpredsednik uprave
• Aleš Aberšek, član uprave
• Ranko Jelača, član uprave
• Vesna Lednik, članica uprave delavska direktorica.

Člani uprave so imenovani za štiriletni mandat, ki začne teči od dneva imenovanja. Predsednik uprave je mandat nastopil dne 1. 9. 2012 (nadzorni svet mu je podelil nov mandat, ki prične teči s 1. 9. 2016), podpredsednik uprave dne 1. 5. 2014, delavska direktorica dne 23. 4. 2014, člana uprave Aleš Aberšek in Ranko Jelača pa sta mandat nastopila dne 15. 3. 2016.

14.2. Nadzorni svet

Nadzorni svet družbe sestavlja devet članov, od tega šest predstavnikov kapitala in trije predstavniki zaposlenih. Predstavnike kapitala izvoli skupščina, predstavnike zaposlenih izvoli svet delavcev. Člani nadzornega sveta so podali izjavo o izpolnjevanju kriterijev neodvisnosti v skladu s Kodeksom upravljanja javnih delniških družb.

Člani nadzornega sveta, predstavniki kapitala:

• Borut Jamnik, predsednik
• mag. Adolf Zupan, namestnik predsednika
• Dimitrij Marjanović, član
• dr. Marko Hočevar, član
• mag. Tomaž Berločnik, član
• mag. Bernarda Babič, članica

Člani nadzornega sveta, predstavniki zaposlenih:

• Dean Žigon, namestnik predsednika
• Samo Podgornik, član
• Primož Per, član

Člani nadzornega sveta so izvoljeni za dobo štirih let.

Predstavniki kapitala, ki jim je zaradi poteka mandata prejšnjim članom nadzornega sveta štiriletni mandat pričel teči 27. 4. 2013, so: Borut Jamnik, mag. Adolf Zupan, mag. Tomaž Berločnik in mag. Bernarda Babič.

Predstavnika kapitala, ki sta bila izvoljena na skupščini 1. 7. 2013 z mandatom, ki je začel teči od dneva izvolitve na skupščini, traja pa do 27. 4. 2017, sta bila dr. Marko Hočevar in Matej Golob Matzele. Matej Golob Matzele je 31. 3. 2016 podal odstopno izjavo z mesta člana nadzornega sveta in je bil član nadzornega sveta do imenovanja novega člana nadzornega sveta, Dimitrija Marjanovića. Dimitrij Marjanović je bil izvoljen na 27. skupščini 13. 5. 2016- Štiriletni mandat mu je pričel teči z dnem izvolitve na skupščini.

Štiriletni mandat predstavnikov zaposlenih traja do 14. 11. 2017.

14.3. Nasprotje interesov upravnih, poslovodnih in nadzornih organov

Izdajatelj v zadnjem poslovnem letu ni s člani uprave oziroma člani nadzornega sveta sklenil nobenega posla. V skladu s tem Izdajatelj izjavlja, da med člani uprave in nadzornega sveta ne pozna nobenega nasprotja interesov ali potencialnega nasprotja interesov med opravljanjem njihove funkcije in njihovimi osebnimi koristmi.

15. OBIČAJNI POSTOPKI ODBORA

15.1. Informacije o Izdajateljevem odboru za revizijo

V okviru nadzornega sveta delujejo štiri komisije, ki obravnavajo vsebine s posameznih strokovnih področij, skladno s svojimi pristojnostmi in nalogami, opredeljenimi v politiki upravljanja družbe.

Komisije nadzornega sveta so:

• Revizijska komisija,
• Tehnična komisija,
• Kadrovska komisija,
• Komisija za spremljanje strateških projektov in priprave strateškega načrta.

Revizijska komisija je delovala skladno z Zakonom o gospodarskih družbah, Poslovnikom o delu revizijske komisije družbe Telekom Slovenije, d. d., in Priporočili za revizijske komisije. V letu 2015 se je sestala na 12 sejah ter opravila eno dopisno sejo.

Člani komisije so naslednji:

• mag. Bernarda Babič, predsednica,
• dr. Marko Hočevar,
• Dean Žigon,
• Barbara Nose, zunanja članica.

Matej Golob Matzele je bil član komisije do 13. 5. 2016, ko mu je prenehal mandat člana nadzornega sveta.

15.2. Pogodbe o storitvah članov uprave in nadzornega sveta

Izdajatelj izjavlja, da ne obstaja nobena pogodba za storitve članov uprave ali članov nadzornega sveta z Izdajateljem ali katero koli njegovo odvisno družbo o neobičajnih dajatvah ob odpovedi delovnega razmerja.

15.3. Izjava, ali Izdajatelj ravna v skladu z režimi (kodeksi) upravljanja podjetij

Izdajatelj izpolnjuje sistem korporativnega upravljanja. Pri tem sledi priporočilom Kodeksa korporativnega upravljanja družb s kapitalsko naložbo države, Priporočilom in pričakovanjem Slovenskega državnega holdinga ter priporočilom Kodeksa upravljanja javnih delniških družb.

Posamezna ravnanja, v katerih Izdajatelj odstopa oz. delno odstopa od priporočil posameznega kodeksa, so natančno razkriti v letnih poročilih družbe.

16. DELNIČARJI

Lastniška struktura in največji delničarji

V delniški knjigi Telekoma Slovenije je bilo na 30. 6. 2016 vpisanih 10.666 delničarjev, kar je 92 manj kot konec leta 2015. Največji padec je bil zaznan med individualnimi delničarji, in sicer za 78 delničarjev.

V lastniški strukturi v prvem polletju 2016 večjih sprememb ni bilo. Svoj delež so povečali individualni delničarji, in sicer za 0,35 odstotne točke in domače pravne osebe za 0,01 odstotne točke, zmanjšale pa so ga tuje pravne osebe za 0,27 odstotne točke in institucionalni lastniki za 0,09 odstotne točke.

Lastniška struktura na 30. 6. 2016

• Republika Slovenija 62,54%
• Slovenski državni holding, d.d. 4,25%
• Individualni delničarji (domači in tuji) 12,09%
• Domače pravne osebe 8,34%
• Kapitalska družba d.d. (KAD) 5,59%
• Institucionalni investitorji 2,79%
• Tuje pravne osebe 3,83%
• Borznoposredniške družbe 0,10%
• Lastne delnice 0,46%

10 največjih delničarjev

Ob zaključku prvega polletja 2016 je imelo 10 največjih delničarjev v lasti 77,45 % osnovnega kapitala družbe. V strukturo prve deseterice je vstopil Kritni sklad prvega pokojninskega sklada, Modra zavarovalnica – prvi pokojninski sklad pa je zmanjšal svoj delež za 0,18 odstotne točke.

	Delničar na 30. 6. 2016	%	Delničar na 31. 12. 2015	%
1	Republika Slovenija	62,54	Republika Slovenija	62,54
2	Kapitalska družba, d.d.	5,59	Kapitalska družba, d.d.	5,59
3	Slovenski državni holding, d.d.	4,25	Slovenski državni holding, d.d.	4,25
4	Modra zavarovalnica, d.d. - PPS	1,26	Modra zavarovalnica, d.d. - PPS	1,44
5	Perspektiva FT, d.o.o.	1,21	Perspektiva FT, d.o.o.	1,21
6	DBS, d.d.	0,56	DBS, d.d.	0,57
7	NLB, d.d.	0,55	NLB, d.d.	0,55
8	Triglav vzajemni skladi – delniški Triglav	0,51	Triglav vzajemni skladi – delniški Triglav	0,51
9	Kritni sklad prvega pokojninskega sklada	0,51	KD Galileo, mešani fleksibilni sklad	0,47
10	The Bank of New York Mellon-fiduciarni	0,47	The Bank of New York Mellon-fiduciarni	0,47
	Skupaj	77,45	Skupaj	77,60

17. FINANČNE INFORMACIJE

17.1. Pretekle finančne informacije

Računovodski izkazi Skupine Telekom Slovenije vključujejo obvladujočo družbo in njene odvisne družbe ter deleže v pridruženih družbah (skupaj v nadaljevanju »Skupina«).

Računovodski izkazi Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije, d. d., so za obdobje, končano na dan 31. december 2015, in za obdobje, končano na dan 31. december 2014, sestavljeni v skladu z MSRP, kot jih je sprejela Evropska unija, in v skladu z zahtevami Zakona o gospodarskih družbah.

Računovodski izkazi za leto 2015 Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije, d. d., so revidirani, revizorjevi poročili z dne 4. 3. 2016 vsebujeta mnenje brez pridržka.

Računovodski izkazi za leto 2014 Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije, d. d., so revidirani, revizorjevi poročili z dne 10. 3. 2015 vsebujeta mnenje brez pridržka.

Pomembnejše računovodske usmeritve, uporabljene pri izdelavi konsolidiranih računovodskih izkazov in podrobnejša pojasnila k posameznim postavkam revidiranih konsolidiranih računovodskih izkazov iz točke 17.2. Prospekta so navedeni v letnih poročilih Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije, d. d., za leti 2014 in 2015, ki sta dostopni na SEOnet-u ter na spletni strani Izdajatelja.

17.2. Revidirani računovodski izkazi

17.2.1. Računovodski izkazi Skupine Telekom Slovenije za leto 2015

Uskupinjeni izkaz poslovnega izida za obdobje, ki se je končalo 31. 12. 2015

v tisoč EUR	2015	2014 – prilagojeno*
Čisti prihodki od prodaje	729.543	756.454
Drugi prihodki od poslovanja	17.663	8.442
Delež v rezultatu poslovanja skupnih podvigov	0	4.058
Nabavna vrednost prodanega blaga in materiala	–65.486	–73.120
Stroški materiala in energije	–16.312	–14.877
Stroški storitev	–321.246	–324.971
Stroški dela	–130.215	–138.887
Amortizacija	–151.494	–158.633
Drugi odhodki poslovanja	–13.188	–47.048
Skupaj odhodki poslovanja	–697.941	–757.536
Dobiček iz poslovanja	49.265	11.418
Finančni prihodki	39.224	17.104
Finančni odhodki	–18.805	–20.495
Delež poslovnega izida pridruženih in skupaj obvladovanih družb	–5.684	–5.395
Dobiček pred obdavčitvijo	64.000	2.632
Davek iz dobička	–243	–286
Odloženi davki	4.338	–840

Uskupinjeni izkaz drugega vseobsegajočega donosa za obdobje, ki se je končalo 31. 12. 2015

v tisoč EUR	2015	2014 – prilagojeno*
Čisti dobiček obdobja	68.095	1.506
Drugi vseobsegajoči donos, ki se v prihodnosti sme prenesti v izkaz poslovnega izida
Prevedbene rezerve	1.205	270
Sprememba presežka iz prevrednotenja za aktuarske primanjkljaje in presežke	–395	–2.280
Sprememba presežka iz prevrednotenja finančnih naložb, razpoložljivih za prodajo	–14	289
Odloženi davek	3	–49
Sprememba presežka iz prevrednotenja finančnih naložb, razpoložljivih za prodajo v neto znesku	–11	240
Drugi vseobsegajoči donos poslovnega obdobja po davkih	799	–1.770
Celotni vseobsegajoči donos poslovnega obdobja	68.894	–264

Uskupinjena bilanca stanja na 31. 12. 2015

v tisoč EUR	31. 12. 2015	31. 12. 2014	1. 1. 2014
		prilagojeno*	prilagojeno*
SREDSTVA
Neopredmetena sredstva	191.404	187.537	149.163
Opredmetena osnovna sredstva	721.080	751.264	839.259
Naložbe v pridružene družbe in skupne podvige	141	127	44.576
Izvedeni finančni instrumenti	20.698	0	0
Druge finančne naložbe	88.876	13.440	10.168
Ostala dolgoročna sredstva	29.238	28.027	27.447
Naložbene nepremičnine	5.021	4.076	4.119
Odložene terjatve za davek	30.100	24.843	24.035
Skupaj dolgoročna sredstva	1.086.558	1.009.314	1.098.767
Sredstva za odtujitev	913	95.338	4.478
Zaloge	27.134	29.837	23.876
Poslovne in druge terjatve	152.530	150.888	155.614
Kratkoročne aktivne časovne razmejitve	34.755	32.321	38.278
Terjatve za davek iz dobička	128	69	618
Kratkoročne finančne naložbe	3.356	1.320	10.566
Denar in denarni ustrezniki	10.614	23.902	59.234
Skupaj kratkoročna sredstva	229.430	333.675	292.664
Skupaj sredstva	1.315.988	1.342.989	1.391.431
KAPITAL IN OBVEZNOSTI
Vpoklicani kapital	272.721	272.721	272.721
Kapitalske rezerve	181.488	181.488	181.488
Rezerve iz dobička	218.543	218.492	265.210
Zakonske rezerve	51.612	51.561	51.630
Rezerve za lastne delnice in lastne poslovne deleže	3.671	3.671	3.761
Lastne delnice in lastni poslovni deleži	–3.671	–3.671	–3.761
Statutarne rezerve	54.854	54.854	54.854
Druge rezerve iz dobička	112.077	112.077	158.726
Zadržani čisti poslovni izid	26.567	23.681	39.961
Zadržani poslovni izid preteklih let	–41.528	22.175	–120
Poslovni izid tekočega leta	68.095	1.506	40.081
Presežek iz prevrednotenja	–604	–198	1.843
Prevedbene rezerve	–23	–1.228	–1.498
Skupaj kapital in rezerve	698.692	694.956	759.725
Dolgoročno odloženi prihodki	10.474	11.545	9.800
Rezervacije	43.992	78.299	40.421
Dolgoročne poslovne obveznosti	5.926	7.663	3.435
Prejeta dolgoročna posojila in krediti	5.604	35.827	59.586
Druge dolgoročne finančne obveznosti	682	309.589	317.124
Odložene obveznosti za davek	193	196	147
Skupaj dolgoročne obveznosti	66.871	443.119	430.513
Obveznosti za odtujitev	0	22.592	0
Poslovne in druge obveznosti	126.143	120.229	126.249
Obveznost za davek iz dobička	82	161	40
Prejeta kratkoročna posojila in krediti	80.747	23.765	33.012
Druge kratkoročne finančne obveznosti	303.194	98	1.885
Kratkoročno odloženi prihodki	9.155	10.878	10.794
Vnaprej vračunani stroški in odhodki	31.104	27.191	29.213
Skupaj kratkoročne obveznosti	550.425	204.914	201.193
Skupaj obveznosti	617.296	648.033	631.706
Skupaj kapital in obveznosti	1.315.988	1.342.989	1.391.431

Uskupinjeni izkaz denarnih tokov za obdobje, ki se je končalo 31. 12. 2015

v tisoč EUR	2015	2014 – prilagojeno*
Denarni tokovi pri poslovanju
Čisti dobiček poslovnega leta	68.095	1.506
Prilagoditve za:
Amortizacijo	151.494	158.633
Slabitve in odpise opredmetenih osnovnih sredstev in
neopredmetenih sredstev	1.386	872
Dobiček/izgubo pri prodaji opredmetenih osnovnih sredstev	–3.470	468
Finančne prihodke	–39.224	–17.104
Finančne odhodke	24.489	25.890
Davek od dobička z odloženimi davki	–4.095	1.126
Denarni tok iz poslovanja pred spremembami čistih	198.675	171.391
obratnih sredstev in rezervacijami
Spremembo sredstev za odtujitev	0	–1.786
Spremembo poslovnih in drugih terjatev	1.578	–5.829
Spremembo aktivnih časovnih razmejitev	–2.434	–5.479
Spremembo drugih dolgoročnih sredstev	–1.211	–599
Spremembo zalog	3.264	–8.218
Spremembo rezervacij	–34.307	38.065
Spremembo dolgoročno in kratkoročno odloženih prihodkov	–2.794	4.378
Spremembo vnaprej vračunanih stroškov in odhodkov	3.913	2.511
Spremembo poslovnih in drugih obveznosti	2.933	5.948
Plačani davek iz dobička	–661	342
Čista denarna sredstva iz poslovanja	168.956	200.724
Denarni tokovi iz naložbenja
Prejemki pri naložbenju	58.695	61.900
Prejemki od prodaje osnovnih sredstev	5.552	459
Prejete dividende	174	3.756
Prejete obresti	1.267	330
Odtujitev dolgoročnih finančnih naložb	51.068	48.403
Odtujitev kratkoročnih finančnih naložb	634	8.952
Izdatki pri naložbenju	–186.516	–182.015
Nakup opredmetenih osnovnih sredstev	–82.076	–80.178
Nakup neopredmetenih dolgoročnih sredstev	–30.885	–96.394
Nakup finančnih naložb	–2	0
Naložba v odvisno družbo Debitel	–14.715	0
Naložbe v ostale odvisne in pridružene družbe	–52.104	–1.226
Finančne naložbe v obliki danih posojil	–6.734	–4.217
Čista denarna sredstva, porabljena pri naložbenju	–127.821	–120.115
Denarni tokovi iz financiranja
Prejemki pri financiranju	273.000	85.900
Prejeta kratkoročna posojila	273.000	37.000
Izdaja kratkoročnih komercialnih zapisov	0	48.900
Izdatki pri financiranju	–327.423	–201.841
Dospetje izdanih komercialnih zapisov	–44	–48.856
Odplačila kratkoročnih posojil	–222.500	–37.000
Odplačila dolgoročnih posojil	–23.760	–32.949
Plačane obresti	–15.967	–17.990
Izplačilo dividend	–65.152	–65.046
Čista denarna sredstva, porabljena pri financiranju	–54.423	–115.941
Čisto povečanje/zmanjšanje denarnih sredstev in njihovih	–13.288	–35.332
ustreznikov
Končno stanje denarnih sredstev	10.614	23.902
Začetno stanje denarnih sredstev	23.902	59.234

17.2.2. Računovodski izkazi Skupine Telekom Slovenije za leto 2014

Uskupinjeni izkaz poslovnega izida za obdobje, ki se je končalo 31. 12. 2014

v tisoč EUR	2014	2013 prilagojeno*
Čisti prihodki od prodaje	756.454	779.360
Drugi prihodki od poslovanja	8.442	19.819
Delež v rezultatu poslovanja skupnih podvigov	4.058	5.097
Nabavna vrednost prodanega blaga in materiala	–73.120	–66.804
Stroški materiala in energije	–14.877	–19.260
Stroški storitev	–324.971	–318.886
Stroški dela	–138.887	–142.440
Amortizacija	–158.639	–168.328
Drugi odhodki poslovanja	–47.048	–17.018
Skupaj odhodki poslovanja	–757.542	–732.736
Dobiček iz poslovanja	11.412	71.540
Finančni prihodki	17.104	4.961
Finančni odhodki	–20.495	–22.708
Delež poslovnega izida pridruženih in skupaj obvladovanih podjetij	–5.395	–4.930
Dobiček pred obdavčitvijo	2.626	48.863
Davek iz dobička	–286	–143
Odloženi davki	–746	2.337
Čisti dobiček poslovnega leta	1.594	51.057

Uskupinjeni izkaz drugega vseobsegajočega donosa za obdobje, ki se je končalo 31. 12. 2014

v tisoč EUR	2014	2013 prilagojeno*
Čisti dobiček obdobja	1.594	51.057
Prevedbene rezerve	270	267
Sprememba presežka iz prevrednotenja za aktuarske primanjkljaje in presežke	–2.280	600
Sprememba presežka iz prevrednotenja finančnih naložb, razpoložljivih za prodajo	289	141
Odloženi davek	–49	–24
Sprememba odloženih davkov zaradi preračuna davčne stopnje	0	–14
Sprememba presežka iz prevrednotenja finančnih naložb, razpoložljivih za prodajo, v neto znesku	240	103
Drugi vseobsegajoči donos, ki se v prihodnosti ne bo smel prenesti v izkaz poslovnega izida
Sprememba odloženih davkov zaradi preračuna davčne stopnje	0	–197
Sprememba presežka iz prevrednotenja za opredmetena osnovna sredstva v neto znesku	0	–197
Drugi vseobsegajoči donos poslovnega leta po davkih	–1.770	773
Celotni vseobsegajoči donos poslovnega leta	–176	51.830

Uskupinjena bilanca stanja na 31. 12. 2014

v tisoč EUR	31. 12. 2014	31. 12. 2013 prilagojeno*	1. 1. 2013 prilagojeno*
SREDSTVA
Neopredmetena sredstva	187.537	149.163	154.663
Opredmetena osnovna sredstva	751.307	839.308	900.871
Naložbe v pridružena podjetja in skupne podvige	127	44.576	42.914
Druge finančne naložbe	13.440	10.168	7.516
Ostala dolgoročna sredstva	28.027	27.447	19.482
Naložbene nepremičnine	4.076	4.119	6.378
Odložene terjatve za davek	25.232	24.424	21.222
Skupaj dolgoročna sredstva	1.009.746	1.099.205	1.153.046
Sredstva za odtujitev	95.338	4.478	3.846
Zaloge	29.837	23.876	22.386
Poslovne in druge terjatve	150.888	155.614	187.888
Kratkoročne aktivne časovne razmejitve	32.321	38.278	33.105
Terjatve za davek iz dobička	69	618	17.567
Kratkoročne finančne naložbe	1.320	10.566	61.807
Denar in denarni ustrezniki	23.902	59.234	44.074
Skupaj kratkoročna sredstva	333.675	292.664	370.673
Skupaj sredstva	1.343.421	1.391.869	1.523.719
KAPITAL IN OBVEZNOSTI
Vpoklicani kapital	272.721	272.721	272.721
Kapitalske rezerve	169.459	169.459	172.910
Rezerve iz dobička	218.492	265.210	254.014
Zakonske rezerve	51.561	51.630	51.612
Rezerve za lastne delnice in lastne poslovne deleže	3.671	3.671	3.671
Lastne delnice in lastni poslovni deleži	–3.671	–3.671	–3.671
Statutarne rezerve	54.854	54.854	54.924
Druge rezerve iz dobička	112.077	158.726	147.478
Zadržani čisti poslovni izid	27.391	43.126	78.574
Zadržani poslovni izid preteklih let	25.797	2.960	58.490
Poslovni izid tekočega leta	1.594	40.166	20.084
Presežek iz prevrednotenja	7.066	9.564	9.498
Prevedbene rezerve	–1.228	–1.498	–1.765
Skupaj kapital in rezerve	693.901	758.582	785.952
Dolgoročno odloženi prihodki	11.545	9.800	7.747
Rezervacije	78.299	40.421	45.706
Dolgoročne poslovne obveznosti	7.663	3.435	2.938
Prejeta dolgoročna posojila in krediti	35.827	59.586	92.534
Druge dolgoročne finančne obveznosti	309.589	317.124	315.278
Odložene obveznosti za davek	1.683	1.728	1.583
Skupaj dolgoročne obveznosti	444.606	432.094	465.786
Obveznosti za odtujitev	22.592	0	0
Poslovne in druge obveznosti	120.229	126.249	193.030
Obveznost za davek iz dobička	161	40	230
Prejeta kratkoročna posojila in krediti	23.765	33.012	35.284
Druge kratkoročne finančne obveznosti	98	1.885	8.834
Kratkoročno odloženi prihodki	10.878	10.794	10.621
Vnaprej vračunani stroški in odhodki	27.191	29.213	23.982
Skupaj kratkoročne obveznosti	204.914	201.193	271.981
Skupaj obveznosti	649.520	633.287	737.767
Skupaj kapital in obveznosti	1.343.421	1.391.869	1.523.719

Uskupinjeni izkaz denarnih tokov za obdobje, ki se je končalo 31. 12. 2014

Denarni tokovi pri poslovanju Čisti dobiček pred obdavčitvijo 2.626 48.863 Prilagoditve za: Amortizacijo neopredmetenih sredstev in opredmetenih osnovnih 158.639 168.328 sredstev Slabitve in odpise opredmetenih osnovnih sredstev in neopredmetenih 872 2.427 sredstev Dobiček/izgubo pri prodaji opredmetenih osnovnih sredstev 468 –23 Dobiček pri prodaji naložbenih nepremičnin 0 258 Finančne prihodke –17.104 –4.961 Finančne odhodke 25.891 26.338 Spremembo sredstev za odtujitev –1.786 –632 Spremembo poslovnih in drugih terjatev –5.829 32.274 Spremembo aktivnih časovnih razmejitev –5.479 –5.172 Spremembo drugih dolgoročnih sredstev –599 –5.756 Spremembo zalog –8.218 –1.490 Spremembo rezervacij 38.065 –5.285 Spremembo dolgoročno in kratkoročno odloženih prihodkov 4.378 2.226 Spremembo vnaprej vračunanih stroškov in odhodkov 2.511 5.231 Spremembo poslovnih in drugih obveznosti 5.947 –65.357 Plačani davek iz dobička 342 15.134 Čista denarna sredstva iz poslovanja 200.724 212.404 Denarni tokovi iz naložbenja Prejemki pri naložbenju 61.900 71.046 Prejemki od prodaje osnovnih sredstev 459 2.480 Prejete dividende 3.756 3.581 Prejete obresti 330 1.529 Prejemki od prodaje naložbenih nepremičnin 0 990 Odtujitev dolgoročnih finančnih naložb 48.403 1.288 Odtujitev kratkoročnih finančnih naložb 8.952 61.178 Izdatki pri naložbenju –182.015 –136.755 Nakup opredmetenih osnovnih sredstev –80.178 –78.936 Nakup neopredmetenih dolgoročnih sredstev –96.394 –34.518 Nakup finančnih naložb 0 –5.469 Naložbe v odvisne in pridružene družbe –1.226 –8.061 Finančne naložbe v obliki danih posojil –4.217 –9.771 Čista denarna sredstva, porabljena pri naložbenju –120.115 –65.709 Denarni tokovi iz financiranja Prejemki pri financiranju 85.900 0 Prejeta kratkoročna posojila 37.000 0 Izdaja kratkoročnih komercialnih zapisov 48.900 0 Izdatki pri financiranju –201.841 –131.535 Dospetje izdanih komercialnih zapisov –48.856 0 Odplačila kratkoročnih posojil –37.000 0 Odplačila dolgoročnih posojil –32.949 –35.260 Plačane obresti –17.990 –17.616 Izplačilo dividend –65.046 –78.658 Čista denarna sredstva, porabljena pri financiranju –115.941 –131.535 Čisto povečanje/zmanjšanje denarnih sredstev in njihovih ustreznikov –35.332 15.160 Končno stanje denarnih sredstev 23.902 59.234 Začetno stanje denarnih sredstev 59.234 44.074	v tisoč EUR	2014	2013

17.3. Revizija preteklih letnih finančnih informacij

Računovodske izkaze za poslovni leti 2015 in 2014 je revidiral neodvisni zunanji revizor. Za navedeni poslovni leti je to bila revizijska družba KPMG Slovenija, d. o. o., Železna cesta 8 A, 1000 Ljubljana.

V poročilih revizorja po opravljenih revizijah letnega poročila za leto 2015 in letnega poročila za leto 2014 je izraženo pritrdilno mnenje. Revizorjevi poročili sta navedeni v letnih poročilih Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije, d. d., za leti 2015 in 2014, ki sta dostopni na sedežu Izdajatelja ter na spletnih straneh Izdajatelja.

17.4. Nerevidirani računovodski izkazi Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije, d. d., za obdobje januar-marec 2016

Uskupinjeni računovodski izkazi Skupine Telekom Slovenije, kot tudi računovodski izkazi matične družbe Telekom Slovenije, d. d., so tako za obdobje januar-marec 2016 kot za primerjalno obdobje januar-marec 2015 sestavljeni v skladu z določili Zakona o gospodarskih družbah, Mednarodnimi standardi računovodskega poročanja (MSRP), ki jih je sprejel Svet za mednarodne računovodske standarde (IASB), ter pojasnili, ki jih sprejema Odbor za pojasnjevanje mednarodnih standardov računovodskega poročanja (OPMSRP).

Zgoščeni medletni izkazi za obdobje, ki se je končalo 31. marca 2016, so pripravljeni v skladu z MRS 34, Medletno računovodsko poročanje, in jih je potrebno brati v povezavi z letnimi računovodskimi izkazi, pripravljenimi za poslovno leto, ki se je končalo 31. decembra 2015. Računovodski izkazi za obdobje od januarja do marca 2016 in za primerjalno obdobje od januarja do marca 2015 so nerevidirani. Izkazi na 31. 12. 2015 pa so revidirani in prilagojeni za spremembo računovodske usmeritve.

Računovodske usmeritve, ki so bile uporabljene pri pripravi medletnih zgoščenih računovodskih izkazov, so enake kot pri pripravi računovodskih izkazov za poslovno leto, ki se je zaključilo 31. 12. 2015, z izjemo spremenjene računovodske usmeritve evidentiranja stroškov prodajnih provizij, ki jo je skupina spremenila s 1. 1. 2016.

Skupina po novem stroške prodajnih provizij za sklenjene nove pogodbe z vezavo naročnikov evidentira kot neopredmeteno sredstvo. Pred spremembo je skupina prodajne provizije evidentirala kot stroške storitev.

MRS 8 družbam dovoljuje spremembo računovodske usmeritve v primeru, da njena uporaba zagotovi bolj zanesljive oz. bolj relevantne in ustreznejše informacije o učinkih transakcij, drugih poslovnih dogodkov in stanj na finančno stanje, finančno uspešnost in denarne tokove družbe.

Skupina Telekom Slovenije je sledila določilom MRS 8 – Računovodske usmeritve, spremembe računovodskih ocen in napake in prilagodila računovodske izkaze za pretekla obdobja skladno z zahtevami MRS 1 – Predstavljanje računovodskih izkazov. Sprememba računovodske usmeritve se je uporabila za nazaj, zato je skupina preračunala računovodske izkaze za pretekla obdobja od 1. 5. 2014 dalje.

Rezultati spremembe računovodske usmeritve v izkazih Telekoma Slovenije in posledično v skupinskih računovodskih izkazih so naslednji:

Stanje 1. 1. 2015	v tisoč EUR
Zvišanje vrednosti neopredmetenih sredstev	4.332
Zvišanje vrednosti terjatev za odložene davke	93
Sprememba zadržanega dobička	4.425
Stanje 31. 12. 2015
Zvišanje vrednosti neopredmetenih sredstev	7.204
Zvišanje vrednosti terjatev za odložene davke	-395
Sprememba čistega dobička leta	2.384
Sprememba zadržanega dobička	4.425
Dobiček na delnico - osnovni in popravljeni se je zvišal za 0,37 EUR.
Vpliv spremembe računovodske usmeritve na izkaz poslovnega izida za obdobje I - III 2016
Znižanje stroškov prodajnih provizij	2.166
Zvišanje stroškov amortizacije za neopredmetena sredstva	-1.581
Sprememba odloženih davkov	230
Zvišanje čistega dobička	815
Dobiček na delnico - osnovni in popravljeni se je zvišal za 0,13 EUR.

Računovodski izkazi so pripravljeni na podlagi izvirnih vrednosti, razen izvedenih finančnih inštrumentov in finančnih sredstev, razpoložljivih za prodajo, ki so vrednoteni po pošteni vrednosti.

Priprava računovodskih izkazov zahteva od poslovodstev določene ocene, presoje in predpostavke, ki vplivajo na neodpisano vrednost sredstev in obveznosti družb v skupini, na razkritje potencialnih obveznosti na dan bilance stanja ter zneskov prihodkov in odhodkov družb v obdobju, ki se konča na dan bilance stanja.

Poslovodske ocene se v obravnavanem obdobju niso spreminjale, zajemajo pa naslednje postavke:

• amortizacijsko dobo in preostalo vrednost opredmetenih osnovnih sredstev in neopredmetenih sredstev,
• popravke vrednosti dvomljivih terjatev,
• odložene davke,
• mednarodno povezovanje,
• rezervacije in pogojne obveznosti,
• druge kratkoročne finančne obveznosti

V obravnavanem obdobju ni bilo odobrenega kapitala niti pogojnega povečanja osnovnega kapitala.

Poslovanje Skupine Telekom Slovenije ni sezonske narave.

Postavke v računovodskih izkazih Skupine Telekom Slovenije so izražene v EUR, zaokrožene na tisoč enot.

Zgoščeni medletni računovodski izkazi Skupine Telekom Slovenije za obdobje januar-marec 2016

Uskupinjeni izkaz poslovnega izida za obdobje, ki se je končalo 31. 3. 2016

v tisoč EUR	I - III 2016	I - III 2015 - prilagojeno	Ind 16/15
Čisti prihodki od prodaje	175.991	181.821	97
Drugi prihodki od poslovanja	2.029	1.326	153
Nabavna vrednost prodanega blaga in materiala	-15.383	-15.216	101
Stroški materiala in energije	-3.561	-4.218	84
Stroški storitev	-74.619	-77.451	96
Stroški dela	-27.879	-29.693	94
Amortizacija	-38.925	-39.999	97
Drugi odhodki poslovanja	-4.723	-3.108	152
Skupaj odhodki poslovanja	-165.090	-169.685	97
Dobiček iz poslovanja	12.930	13.462	96
Finančni prihodki	1.355	498	272
Finančni odhodki	-4.091	-4.390	93
Delež poslovnega izida pridruženih in skupaj obvladovanih podjetij	-1.392	-1.485	94
Dobiček pred obdavčitvijo	8.802	8.085	109
Davek iz dobička	-26	-33	79
Odloženi davki	1.018	416	245
Čisti dobiček poslovnega obdobja	9.794	8.468	116

Uskupinjeni izkaz drugega vseobsegajočega donosa za obdobje, ki se je končalo 31. 3. 2016

v tisoč EUR	I - III 2016	I - III 2015 - prilagojeno	Ind 16/15
Čisti dobiček obdobja	9.794	8.468	116
Drugi vseobsegajoči donos, ki se v prihodnosti sme prenesti v izkaz poslovnega izida
Prevedbene rezerve	6	128	5
Sprememba presežka iz prevrednotenja finančnih naložb, razpoložljivih za prodajo	212	245	87
Odloženi davek	-36	-42	86
Sprememba presežka iz prevrednotenja finančnih naložb, razpoložljivih za prodajo v neto znesku	176	203	87
Drugi vseobsegajoči donos poslovnega obdobja po davkih	182	331	55
Celotni vseobsegajoči donos poslovnega obdobja	9.976	8.799	113

Uskupinjena bilanca stanja na dan 31. 3. 2016

		31. 12.	1. 1. 2015 -	Ind
v tisoč EUR	31. 3. 2016	2015 -	prilagojeno	16/15
		prilagojeno
SREDSTVA
Neopredmetena sredstva	193.734	198.608	191.869	98
Opredmetena osnovna sredstva	703.711	721.080	751.264	98
Naložbe v pridružene družbe in skupne podvige	144	141	127	102
Izvedeni finančni instrumenti	20.698	20.698	0	100
Druge finančne naložbe	90.930	88.876	13.440	102
Ostala dolgoročna sredstva	29.113	29.238	28.027	100
Naložbene nepremičnine	4.836	5.021	4.076	96
Odložene terjatve za davek	30.722	29.705	24.936	103
Skupaj dolgoročna sredstva	1.073.888	1.093.367	1.013.739	98
Sredstva za odtujitev	886	913	95.338	97
Zaloge	26.389	27.134	29.837	97
Poslovne in druge terjatve	138.566	152.530	150.888	91
Kratkoročne aktivne časovne razmejitve	49.044	34.755	32.321	141
Terjatve za davek iz dobička	292	128	69	228
Kratkoročne finančne naložbe	3.462	3.356	1.320	103
Denar in denarni ustrezniki	7.786	10.614	23.902	73
Skupaj kratkoročna sredstva	226.425	229.430	333.675	99
Skupaj sredstva	1.300.313	1.322.797	1.347.414	98
KAPITAL IN OBVEZNOSTI
Vpoklicani kapital	272.721	272.721	272.721	100
Kapitalske rezerve	181.488	181.488	181.488	100
Rezerve iz dobička	218.543	218.543	218.492	100
Zakonske rezerve	51.612	51.612	51.561	100
Rezerve za lastne delnice in lastne poslovne deleže	3.671	3.671	3.671	100
Lastne delnice in lastni poslovni deleži	-3.671	-3.671	-3.671	100
Statutarne rezerve	54.854	54.854	54.854	100
Druge rezerve iz dobička	112.077	112.077	112.077	100
Zadržani čisti poslovni izid	43.171	33.376	28.106	129
Zadržani poslovni izid preteklih let	33.377	-37.103	22.175	-
Poslovni izid tekočega leta	9.794	70.479	5.931	14
Presežek iz prevrednotenja za finančne inštrumente	1.119	943	954	131
Presežek iz prevrednotenja za aktuarske primanjkljaje in
presežke	-1.547	-1.547	-1.152	144
Prevedbene rezerve	-17	-23	-1.228	74
Skupaj kapital in rezerve	715.478	705.501	699.381	101
Dolgoročno odloženi prihodki	10.069	10.474	11.545	96
Rezervacije	43.590	43.992	78.299	99
Dolgoročne poslovne obveznosti	5.685	5.926	7.663	96
Prejeta dolgoročna posojila in krediti	2.911	5.604	35.827	52
Druge dolgoročne finančne obveznosti	2.077	682	309.589	305
Odložene obveznosti za davek	230	193	196	119
Skupaj dolgoročne obveznosti	64.562	66.871	443.119	97
Obveznosti za odtujitev	0	0	22.592	-
Poslovne in druge obveznosti	87.281	126.143	120.229	69
Obveznost za davek iz dobička	3	82	161	4
Prejeta kratkoročna posojila in krediti	76.830	80.747	23.765	95
Druge kratkoročne finančne obveznosti	306.960	303.194	98	101
Kratkoročno odloženi prihodki	8.252	9.155	10.878	90
Vnaprej vračunani stroški in odhodki	40.947	31.104	27.191	132
Skupaj kratkoročne obveznosti	520.273	550.425	204.914	95
Skupaj obveznosti Skupaj kapital in obveznosti	584.835	617.296	648.033	95 98
	1.300.313	1.322.797	1.347.414

17.5. Pravni in arbitražni postopki

Konec leta 2015 so bile proti družbam Skupine Telekom Slovenije vložene tožbe v skupnem znesku 308.629 tisoč evrov (2014: 298.774 tisoč evrov). Znesek ne vključuje možne globe, ki bi jo naložil AVK in ki bi lahko znašala od 0,5 % do 10 % letnih prihodkov.

Rezervacije za obveznosti za tožbe so oblikovane na podlagi ocene verjetnega izida, ki je opravljena z visoko stopnjo previdnosti in so konec leta 2015 znašale 20.689 tisoč evrov (55.276 tisoč evrov konec leta 2014). Datuma zapadlosti obveznosti ni mogoče določiti. Tožbe se zaradi domnevne zlorabe prevladujočega položaja na trgih, na katerih posluje Telekom Slovenije, nanašajo predvsem na zahtevke za odškodnino. Dodatno je Agencija za varstvo konkurence Republike Slovenije (AVK) po uradni dolžnosti proti družbi Telekom Slovenije v preteklih letih uvedla več postopkov ugotavljanja domnevne zlorabe prevladujočega položaja na trgu. Zadeve, za katere so oblikovane rezervacije, so v različnih fazah postopka. V do sedaj pravnomočno zaključenih zadevah je bila Skupina Telekom Slovenije v večji meri uspešna, kar skladno s pravili borze tekoče objavlja.

Pregled pomembnih pravnih postopkov, v katerih je udeležen Izdajatelj

Varstvo konkurence

Pred Javno agencijo RS za varstvo konkurence (AVK) sta bila v letu 2015 zoper Telekom Slovenije v teku dva pomembnejša postopka glede očitkov zlorabe prevladujočega položaja. Proti Telekomu Slovenije v tem letu ni bil uveden noben novi postopek.

AVK je v letu 2015, na podlagi priglasitve Telekoma Slovenije, presojal koncentracijo Telekoma Slovenije in prevzetega podjetja Debitel telekomunikacije. 10. 9. 2015 je AVK izdal odločbo, da je koncentracija skladna s pravili konkurence, če bodo izpolnjeni v odločbi določeni korektivni ukrepi.

Postopki pred sodišči

Telekom Slovenije in odvisne družbe so bile v letu 2015 udeležene v naslednjih pomembnih postopkih pred sodišči:

• Od Okrožnega sodišča v Ljubljani je Telekom Slovenije 6. 1. 2015 prejel predlog za obnovo v letu 2013 zaključenega postopka, kjer je T-2 zahteval plačilo odškodnine v višini 129.556.756,00 evra s pripadki. Sodišče je takrat razsodilo, da se tožbeni zahtevek zavrne. Ker je T-2 zoper pravnomočno sodbo predhodno vložil revizijo, o kateri Vrhovno sodišče še ni odločalo, je 7. 4. 2015 izdalo sklep, da se revizijski postopek prekine do pravnomočne odločitve o predlogu za obnovo postopka. Okrožno sodišče v Ljubljani je s sklepom z dne 3. 2. 2016 predlog T-2 za obnovo postopka zavrnilo. Hkrati je pristojno sodišče T-2 naložilo, da Telekomu Slovenije povrne pravdne stroške v višini 152.457,50 evra v roku 15 dni, po preteku navedenega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi.
• Telekom Slovenije je 6. 1. 2015 od Okrožnega sodišča v Ljubljani prejel sodbo v zvezi s plačilom 2.604.506,36 evra s pripadki družbi Akton. Sodišče je tožbeni zahtevek v celoti zavrnilo in Aktonu naložilo povrnitev stroškov postopka Telekomu Slovenije v višini 24.752,15 evra. Akton je zoper sodbo vložil pritožbo, na katero je Telekom Slovenije podal pravočasen odgovor. Višje sodišče o pritožbi še ni odločilo. Družba Akton v drugi tožbi od Telekoma Slovenije zahteva plačilo tudi v višini 8.204.341,50 evra. V zvezi s to tožbo je bil 23. 4. 2015 pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani ponovno opravljen narok za glavno obravnavo. Sodišče je narok istega dne zaključilo, vročitev pisne sodbe pa še vedno čakamo.
• Telekom Slovenije je 7. 1. 2015 prejel sodbo Upravnega sodišča (v zadevi ISDN/ADSL), zoper katero je vložil revizijo na Vrhovno sodišče. Vrhovno sodišče je reviziji ugodilo ter sodbo Upravnega sodišča razveljavilo zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Upravnemu sodišču je naložilo, da v ponovljenem postopku opravi tudi glavno obravnavo. Upravno sodišče je nato v

ponovljenem postopku razsodilo, da se tožbi Telekoma Slovenije ugodi in odpravi odločba AVK (št. 3072-2/2004/132 s 25. 10. 2013) ter se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek. Prav tako je AVK naložilo povrniti stroške postopka Telekomu Slovenije v višini 691,74 evra.

• Telekom Slovenije je 8. 1. 2015 prejel sodbo in sklep Višjega sodišča v Ljubljani, v zvezi s tožbo SKY NET-a zoper Telekom Slovenije (prej Mobitel) zaradi plačila po modificiranem zahtevku 25.959.896,34 evra s pripadki. Primarni tožbeni zahtevek SKY NET-a je sodišče v celoti zavrnilo. SKY NET je nato vložil revizijo zoper sodbo Višjega sodišča v Ljubljani, ki pa jo je Vrhovno sodišče 29. 9. 2015 zavrnilo ter SKY NET-u naložilo vračilo stroškov revizijskega odgovora Telekomu Slovenije v višini 2.519,91 evra. O podrednem tožbenem zahtevku (izpolnitvi pogodbe) sodišče še ni odločalo.
• Telekom Slovenije je 27. 1. 2015 prejel sklep Okrožnega sodišča v Ljubljani, v zvezi s tožbo Simobila zoper Telekom Slovenije, zaradi plačila 286.392.223,00 evra s pripadki, s katerim je postopek ustavilo.
• Telekom Slovenije je 4. 2. 2015 prejel odločbo in sklep AVK (št. 306-23/2013 z dne 2. 2. 2015) v zvezi z ugotavljanjem zlorabe prevladujočega položaja na medoperaterskem trgu širokopasovnega dostopa z bitnim tokom in na medoperaterskem trgu dostopa do fizične omrežne infrastrukture. Zoper odločbo je Telekom Slovenije 6. 3. 2015 vložil tožbo na Upravno sodišče ter AVK obvestil o ukrepih, ki jih je sprejel za izpolnitev naloženih obveznosti iz odločbe.
• Telekom Slovenije je 5. 5. 2015 prejel sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani v zvezi s tožbo družbe Tušmobil (sedaj Telemach) zaradi plačila 28.176.227,00 evra s pripadki. Sodišče je odločilo, da je Telekom Slovenije družbi Tušmobil dolžan v roku 15 dni plačati 1.709.000,00 evra z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 11. 9. 2007 dalje do plačila. Za preostali del plačila, 26.467.227,00 evra z zakonskimi zamudnimi obrestmi, pa je sodišče tožbeni zahtevek zavrnilo. Telekom Slovenije je zoper sodbo vložil pritožbo, Višje sodišče v Ljubljani pa je dne 13. 5. 2016 izdalo sodbo, s katero je ugodilo pritožbi Telekoma Slovenije tako, da je zavrnilo tožbeni zahtevek v višini 316.847,00 evra in razveljavilo odločitev glede plačila 1.392.153,00 evra in v tem delu vrnilo prvostopenjskemu sodišču v ponovno sojenje pred drugim sodnikom.
• Telekom Slovenije je 7. 9. 2015 prejel tožbo AGICOA (The Association for the European Collective management of Audiovisual Works) s sedežem v Luxembourgu. Od Telekoma Slovenije in družbe TSmedia zahteva plačilo 2.400.000,00 evra s pripadki. Telekom Slovenije je na tožbo vložil odgovor in hkrati tudi nasprotno tožbo.
• Telekom Slovenije je 19. 11. 2015 od Upravnega sodišča prejel v vednost tožbo T-2 zoper sklep AVK (št. 306-23/2013-152 z dne 2. 2. 2015). Nanjo je bil pozvan, da poda odgovor zaradi morebitne odprave izpodbijanega upravnega akta, ki bi mu lahko bila v škodo. Telekom Slovenije je v roku podal ustrezen odgovor.
• V letu 2015 je Telekom Slovenije, v povezavi z zadevo ISDN/ADSL, prejel 35 tožb potrošnikov, od teh so jih tožniki 9 umaknili. Sodišče je posledično že izdalo sklepe o ustavitvi postopkov in odločilo o vračilu pravdnih stroškov Telekomu Slovenije. V ostalih postopkih je sodišče same postopke prekinilo do pravnomočnega zaključka zadeve pred Upravnim sodiščem. Upravno sodišče je odločbo AVK z zadevo ISDN/ADSL odpravilo in zadevo vrnilo AVK v ponoven postopek.

• Telekom Slovenije je na Upravnem sodišču sprožil dva spora zoper odločbi Informacijskega pooblaščenca glede zahtev za dostop do informacij javnega značaja:

  • zahteva novinarke RTV SLO za pridobitev podatkov o sponzorstvih, donacijah novinarjem, političnim strankam in javnim uslužbencem (zahteva se je nanašala na dodeljevanje testnih telefonov in priključkov novinarjem) in

• zahteva novinarke POP TV za pridobitev podatkov o sklenjenih poslih za svetovalne, odvetniške, avtorske in podjemne pogodbe za zadnjih 5 let.

Pomembni postopki pred sodišči v letu 2016:

• Telekom Slovenije je februarja 2016 od Okrožnega sodišča v Ljubljani prejel sklep, izdan 3. 2. 2016, s katerim je sodišče predlog družbe T-2 za obnovo postopka, končanega s pravnomočno sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani, opr. št. VIII Pg 54/2007, z dne 21. 1. 2013 v gospodarskem sporu tožeče stranke T-2 zoper toženo stranko Telekom Slovenije zaradi plačila odškodnine v višini 129.556.756,00 evra s pripadki, s katero je sodišče razsodilo, da se tožbeni zahtevek tožeče stranke zavrne, zavrnilo in družbi T-2 naložilo, da je Telekomu Slovenije dolžna v roku 15 dni povrniti pravdne stroške v višini 152.457,50 evra z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki začnejo teči prvi dan po preteku roka za izpolnitev obveznosti dalje do plačila. T-2 se je zoper sklep sodišča pritožil, Višje sodišče pa o pritožbi še ni odločilo.
• Telekom Slovenije je 1. 4. 2016 prejel tožbo Združenja SAZAS zaradi plačila 1.411.397,90 evra s pripadki. Tožeča stranka s tožbo zahteva plačilo nadomestila za kolektivno upravljane avtorske in sorodne pravice (male pravice) pri retransmisiji televizijskih programov v Republiki Sloveniji, in sicer za obdobje od januarja 2011 do junija 2012 in za december 2012. Telekom Slovenije meni, da je tožbeni zahtevek v celoti neutemeljen.
• Telekom Slovenije je 26. 4. 2016 prejel tožbo Združenja SAZAS zaradi plačila 331.112,23 evra s pripadki. Tožeča stranka s tožbo zahteva plačilo nadomestila za kolektivno upravljane avtorske in sorodne pravice (male pravice) pri retransmisiji radijskih programov v Republiki Sloveniji, in sicer za obdobje od januarja 2011 do junija 2012 in od decembra 2012 do decembra 2015. Telekom Slovenije meni, da je tožbeni zahtevek v celoti neutemeljen.
• Telekom Slovenije je od Vrhovnega sodišča RS dne 24. 6. 2016 prejel sklep, izdan dne 1. 6. 2016 v gospodarskem sporu tožeče stranke Odvetniška družba Rojs, Peljhan, Prelesnik & partnerji, o.p. d. o. o. zoper toženo stranko Telekom Slovenije, d. d., zaradi plačila 5.090.999,47 evra s pripadki (revizijsko sporno zaradi plačila 4.532.542,84 evra s pripadki), s katerim je Vrhovno sodišče RS sklenilo, da se reviziji tožeče stranke ugodi, sodba sodišča druge stopnje pa se razveljavi v I., III. in IV. točki njenega izreka ter se zadeva vrne sodišču druge stopnje v novo sojenje. Odločitev o stroških revizijskega postopka je pridržalo za novo sodbo.
• Telekom Slovenije je dne 5. 7. 2016 prejel tožbo družbe B-S TELEFONIJA d.o.o. iz Slovenskih Konjic, zaradi plačila 1.884.867,01 EUR s pripadki. Tožeča stranka s tožbo zahteva plačilo zaradi domnevne neupravičene odpovedi Pogodbe o posredovanju in prodaji storitev ter terminalske opreme iz leta 2011 in kršitev pogodbenih obveznosti. Telekom Slovenije meni, da je tožbeni zahtevek v celoti neutemeljen.

17.6. Skladnost poslovanja in protikorupcijsko ravnanje

Novembra 2015 je Telekom Slovenije sprejel Politiko upravljanja skladnosti poslovanja Skupine Telekom Slovenije, s katero je vzpostavil sistem upravljanja skladnosti poslovanja. Vzpostavil je organe za sprejem in vzdrževanje aktov s področja skladnosti poslovanja in integritete ter njihovo izvajanje.

Skladno z dobrimi praksami in slovenskimi smernicami korporativne integritete je v veljavi tudi sistem za prijavo nepravilnosti oz. protipravnega dejanja. Prijavitelji lahko to storijo po navadni ali elektronski pošti oz. z internim spletnim obrazcem. Izdajatelj prispele prijave skrbno prouči in glede na vsebino ustrezno ukrepa. S tem si prizadeva za učinkovito, pošteno in na konkurenčnosti zasnovano poslovanje. Komisija za upravljanje s prijavami (whistleblowing) je v letu 2015 obravnavala dve prijavi, od tega je bila ena anonimna. Komisija je v enem primeru ugotovila, da so bile navedbe neutemeljene, v drugem primeru pa je ustrezno ukrepala. Telekom Slovenije spoštuje zakone in etične kodekse pri preprečevanju in odpravljanju korupcijskih tveganj, kar pričakuje tudi od zaposlenih ter pogodbenih partnerjev. V Izjavi o upravljanju navaja kodekse in priporočila, ki jih pri svojem poslovanju v največji možni meri upošteva.

Potencialna korupcijska tveganja v primeru sponzorstev in donatorstev obvladuje z delovanjem, ki je skladno z eksternimi predpisi in internimi akti, predvsem s Pravilnikom o obravnavi in odobritvi sponzorstev in donacij. Telekom Slovenije ne odobrava sponzorskih in donatorskih sredstev za delovanje političnih organizacij, saj tega zaradi lastništva države v kapitalu ne sme, prav tako pa je to opredeljeno tudi v samem pravilniku. Določbe tega pravilnika smiselno uporabljajo odvisne družbe v Skupini Telekom Slovenije, ki imajo sprejete tudi lastne interne akte. TSmedia, Avtenta in Blicnet z njimi izrecno prepovedujejo sponzoriranje političnih strank, prav tako v družbi Soline sredstev v ta namen ne odobravajo. Odvisne družbe o vseh sponzorstvih in donatorstvih, ki presegajo predpisano vrednost v pravilniku o korporativnem upravljanju, redno poročajo. Slovenske družbe so prav tako zavezane k objavam po ZDIJZ.

V letu 2015 v Skupini Telekom Slovenije ni bilo potrjenih primerov korupcije.

17.7. Znatna sprememba Izdajateljevega finančnega položaja ali njegovega položaja na trgu

Izdajatelj ne pričakuje znatnih neugodnih sprememb svojega finančnega položaja ali položaja na trgu.

18. DODATNE INFORMACIJE

18.1. Delniški kapital

18.1.1. Osnovni kapital

V sodni register je na dan izdaje tega Prospekta vpisan osnovni kapital Izdajatelja v višini 272.720.664,33 evra. Vpisani osnovni kapital je v celoti vplačan.

18.1.2. Izdane delnice

Osnovni podatki o delnici družbe Telekom Slovenije na 30. 6. 2016

Osnovni podatki o delnici
Oznaka	TLSG
Kotacija	Prva kotacija Ljubljanske borze d. d.
Osnovni kapital (v EUR)	272.720.664,33
Število navadnih imenskih kosovnih delnic	6.535.478
Število lastnih delnic	30.000
Število delničarjev na 30. 6. 2016	10.666

Delnice Izdajatelja so uvrščene v prvo kotacijo Ljubljanske borze, d. d.

18.1.3. Lastne delnice

Po stanju 30. 6. 2016 ima Izdajatelj 30.000 lastnih delnic ali 0,46 odstotka kapitala.

18.1.4. Ustanovna pogodba in statut

Temeljni pravni akt Izdajatelja je statut družbe Telekom Slovenije, d. d., ki ga je skupščina Izdajatelja sprejela dne 10. 8. 2001, z veljavnostjo od 31. 8. 2001. Zadnje spremembe in dopolnitve statuta so bile sprejete na 27. seji skupščine delničarjev Izdajatelja dne 13. 5. 2016, z veljavnostjo od 23. 5. 2016. Da so spremembe statuta v skladu s sklepom skupščine delničarjev, je v notarskem potrdilu, opr. št. SV 441/16, potrdil notar Bojan Podgoršek, Dalmatinova ulica 2, Ljubljana, ki hrani izvirnik potrdila s priloženim čistopisom statuta.

Družba je vpisana v sodnem registru Okrožnega sodišča v Ljubljani pod zaporedno številko vpisa 12462400, v poslovnem registru Slovenije (PRS), ki je skladno z Zakonom o Poslovnem registru Slovenije (ZPRS-1, Uradni list RS, št. 49/2006, 33/2007) osrednja baza podatkov o vseh poslovnih subjektih s sedežem na področju Republike Slovenije, pa so vpisani oziroma objavljeni še ostali relevantni podatki o družbi, vključno z vsakokrat veljavnim besedilom statuta (http://www.ajpes.si/prs/podjetjeSRG.asp?s=1&e=117249).

V skladu s 3. členom ZGD-1 je cilj in namen Izdajatelja, ki je gospodarski subjekt, organiziran kot delniška družba, opravljanje pridobitnih dejavnosti, ki se opravljajo na trgu zaradi pridobivanja dobička.

19. POMEMBNE POGODBE

Izdajatelj izjavlja, da ne obstajajo pomembne pogodbe, ki niso sklenjene v rednem teku Izdajateljevega poslovanja in bi lahko imele za posledico, da bi kateri koli član skupine imel obveznost ali izkazoval upravičenost, ki je bistvena za Izdajateljevo sposobnost izpolnjevanja obveznosti do Imetnikov vrednostnih papirjev v zvezi z vrednostnimi papirji, ki so predmet tega Prospekta.

20. INFORMACIJE O TRETJI OSEBI IN MNENJE STROKOVNJAKOV TER IZJAVE O MOREBITNEM INTERESU

Prospekt ne vsebuje informacij tretjih oseb ali izjav strokovnjakov ali deklaracije o vseh interesih.

21. DOKUMENTI NA VPOGLED

V času trajanja registracijskega dokumenta se po potrebi lahko inšpekcijsko pregledajo naslednji dokumenti:

• statut Izdajatelja;
• pretekle finančne informacije o Izdajatelju za vsako posamezno poslovno leto v obdobju dveh let pred objavo registracijskega dokumenta.

Na sedežu Izdajatelja so navedeni dokumenti na voljo za vpogled vsak delovni dan od 10. do 12. ure, pretekla letna poročila in revidirani računovodski izkazi pa so objavljeni tudi na spletnih straneh Izdajatelja (glej Kazalo sklicevanj).

PRILOGA: POGOJI OBVEZNIC

Obveznosti Izdajatelja in pravice iz Obveznic so v popolnosti opisane v spodaj navedenih Pogojih Obveznic, ki so vključeni v nalog za izdajo Obveznic in veljajo za vsako izmed Obveznic.

1. OBLIKA, NOMINALNI ZNESEK IN IMETNIŠTVO; VALUTA PLAČIL

Obveznice družbe Telekom Slovenije, d. d., (v nadaljevanju: "Izdajatelj") v skupnem nominalnem znesku 100.000.000 evrov, z obrestno mero v višini 1,95 odstotka letno in zapadlostjo leta 2021 (v nadaljevanju, skupaj z morebitnimi nadaljnjimi izdajami iste serije v skladu s Pogojem 13: "Obveznice") so nematerializirane imenske obveznice v nominalnem znesku po 1.000 evrov vsaka.

Obveznice so izdane kot nematerializirani vrednostni papirji v skladu z Zakonom o nematerializiranih vrednostnih papirjih (Uradni list RS, št. 75/2015; v nadaljevanju "ZNVP-1") in so vpisane v centralnem registru vrednostnih papirjev (v nadaljevanju "Centralni Register"), ki ga vodi KDD – Centralna klirinško depotna družba, delniška družba, Tivolska cesta 48, SI-1000 Ljubljana, Slovenija (v nadaljevanju "CDD"). Obveznice ne bodo v nobenem primeru izdane v obliki globalnih ali materializiranih obveznic, niti zanje ne bodo izdani obrestni kuponi.

Obveznice so prenosljive v skladu z določili ZNVP-1 ter drugih slovenskih predpisov in pravil ter navodil, ki urejajo poslovanje CDD, ali jih sprejema CDD. Obveznice se prenašajo z vpisom prenosa v Centralnem Registru.

Izdajatelj bo za vse namene štel vsako osebo, ki bo ob določenem času vpisana v Centralni Register kot Imetnik določenega števila Obveznic, za zakonitega Imetnika takšnega števila Obveznic (v nadaljevanju vsaka takšna oseba: "Imetnik"). Potrdilo ali druga listina, s katero CDD potrdi, da je na računu posamezne osebe vpisano določeno število Obveznic, bo v ta namen veljala kot dokončna in zavezujoča potrditev tega dejstva, razen v primeru očitne pomote.

Če ni drugače predpisano, velja zakoniti Imetnik Obveznice za njenega absolutnega Imetnika za vse namene (kljub morebitni zamudi z izpolnjevanjem obveznosti iz Obveznice in ne glede na obvestilo o drugem imetniku, skrbništvu ali morebitnih drugih pravicah na Obveznici) in kdor ga tako obravnava, zaradi tega ne sme trpeti škodljivih posledic.

Razen Izdajatelja in posameznega Imetnika ni nihče upravičen uveljavljati pravic iz katerekoli Obveznice. Ne glede na navedeno lahko terjatev za plačilo kakšnega denarnega zneska na podlagi Obveznice uveljavlja le Upravičenec do takšnega plačila (kot je opredeljen v Pogoju 5.1) oziroma Imetnik Računa (kot je opredeljen v Pogoju 5.3).

"EUR" ali "evro" pomeni valuto, uvedeno na začetku tretje faze Evropske ekonomske in monetarne unije, opredeljeno v 2. členu Uredbe Sveta (ES) št. 974/98 z dne 3. maja 1998 o uvedbi evra (kot je bila spremenjena).

2. STATUS

Obveznosti Izdajatelja iz Obveznic so neposredne, nepogojne, nezavarovane in nepodrejene in bodo glede vrstnega reda poplačila vselej enakovredne (pari passu) med seboj in vsaj enakovredne vsem drugim obstoječim in bodočim nezavarovanim in nepodrejenim obveznostim Izdajatelja.

3. OBRESTI

Obresti iz Obveznic tečejo od dne 10. 6. 2016 ("Dan Izdaje") dalje po Obrestni Meri in se plačujejo za nazaj 10. 6. vsakega leta, začenši s 10. 6. 2017 (v nadaljevanju vsak takšen dan: "Dan Dospelosti Plačila Obresti"), razen če je v Pogoju 5 določeno drugače.

Obresti iz Obveznic prenehajo teči z dnem dospelosti izplačila glavnice Obveznic. Če je izplačilo glavnice Obveznic neutemeljeno zadržano ali zavrnjeno, je Upravičenec takšnega izplačila upravičen do obresti po zgoraj navedeni obrestni meri (bodisi v času pred, bodisi po izdaji sodbe) do nastopa prvega izmed naslednjih dni: (a) dne, ko so vsi dolgovani zneski iz naslova takšne Obveznice plačani Upravičencu (kot je opredeljen v Pogoju 5.1) ali komu drugemu, ki jih prejme za njegov račun ali (b) dne, ki je pet (5) delovnih dni po dnevu, ko Izdajatelj obvesti Upravičence, da bo izplačilo vseh dolgovanih zneskov z naslova glavnice in obresti posameznemu Upravičencu izvršeno, ko bo Izdajatelj od njega prejel obvestilo o njegovem evro računu v skladu s Pogojem 5.2 (razen če Izdajatelj kasneje ponovno krši svoje plačilne obveznosti).

Obresti se obračunavajo od nominalne vrednosti Obveznic na linearni način tako, da se obrestna mera pomnoži z nominalno vrednostjo Obveznic, pri čemer se upošteva dejansko število dni v obrestnem obdobju (vključno s prvim dnem takega obdobja, vendar brez vključitve zadnjega dne takega obdobja) in dejansko število dni v letu. Znesek obresti iz Obveznic se izračuna od zneska glavnice Obveznic posameznega Imetnika in se pri izplačilu zaokroži navzdol na najbližji 0,01 evra.

V teh Pogojih:

• (i) "Delovni Dan" pomeni katerikoli dan, ko posluje plačilni sistem Trans-European Automated Real-Time Gross Settlement Express Transfer (TARGET 2), ki uporablja enotno deljeno platformo in je začel delovati dne 19. novembra 2007;
• (ii) "Obrestna Mera" pomeni do vključno Dneva Prenehanja Omejitev (kot je opredeljen v Pogoju 7.1), 1,95 odstotka letno, po takšnem dnevu pa 2,35 odstotka letno;
• (iii) "Obrestno Obdobje" pomeni obdobje od vključno Dneva Izdaje do (vendar ne vključno) prvega Dneva Dospelosti Plačila Obresti in vsako obdobje od (vključno) posameznega Dneva Dospelosti Plačila Obresti do (vendar ne vključno) prvega naslednjega Dneva Dospelosti Plačila Obresti.

4. IZPLAČILO GLAVNICE IN ODKUP

4.1 Glavnica Obveznic

Glavnica Obveznice ob določenem času je enaka njenemu nominalnemu znesku.

4.2 Izplačilo glavnice ob dospetju

Če Obveznice ne bodo pred tem izplačane ali odkupljene in razveljavljene, bo glavnica Obveznic izplačana dne 10. 6. 2021, razen če iz Pogoja 5 ne izhaja kaj drugega.

4.3 Odkup in razveljavitev

Izdajatelj lahko kadarkoli odkupuje Obveznice na organiziranem trgu ali izven organiziranega trga, po katerikoli ceni, in tako odkupljene Obveznice bodisi proda, obdrži ali razveljavi.

5. PLAČILA

5.1 Glavnica in obresti

Zneski glavnice in obresti iz Obveznic se izplačajo v evrih na evro račune Upravičencev do takšnih plačil (kot so ti opredeljeni spodaj). Na takšen način opravljeno plačilo se šteje za pravilno izpolnitev posamezne denarne obveznosti in z njim preneha obveznost Izdajatelja izplačati takšen znesek.

V tem Pogoju 5:

• (i) "Upravičenec" pomeni, v zvezi s posamezno denarno obveznostjo na podlagi Obveznice, osebo, ki je ob Relevantnem Času (kot je ta pojem opredeljen spodaj) v Centralnem Registru vpisana kot oseba, ki ima pravico prejeti izpolnitev takšne denarne obveznosti;
• (ii) "Relevantni Čas" pomeni, v zvezi s posamezno denarno obveznostjo na podlagi Obveznic, zaključek tretjega CDD Delovnega Dne (kot je opredeljen spodaj) pred dnem dospelosti takšne obveznosti;
• (iii) "CDD Delovni Dan" pomeni dan, ko posluje CDD;
• (iv) "evro račun" pomeni, v zvezi s posamezno osebo, račun, ki se za takšno osebo določi v skladu s Pogojem 5.2 in na katerega je mogoče izplačevati zneske v evrih iz naslova obveznosti na podlagi Obveznic.

5.2 Obvestilo o evro računu

Vsak Imetnik ali Upravičenec določi svoj evro račun tako, da sporoči Izdajatelju podatke o takšnem računu bodisi (a) v skladu z navodili, ki jih Imetniku ali Upravičencu na njegovo zahtevo, dano v skladu s Pogojem 14, posreduje Izdajatelj ali morebitni plačilni agent, imenovan v skladu s Pogojem 5.6 ali (b) na drug način, ki ga od časa do časa sporoči Izdajatelj ali kdo drug v njegovem imenu v skladu s Pogojem 14.

Če Upravičenec do kakšnega zneska iz Obveznic ne določi svojega evro računa v skladu s predhodnim odstavkom do tretjega CDD Delovnega Dneva pred dnem dospelosti takšnega plačila, je Izdajatelj dolžan izplačati Upravičencu takšen znesek šele na peti delovni dan po dnevu, ko je njegov evro račun pravilno sporočen v skladu z zgornjim določilom, Upravičenec pa ni upravičen do obresti ali kakšnega drugega plačila, ki bi bilo lahko posledica takega odloga.

5.3 Odstop terjatev Klirinških Sistemov

V primeru nastopa Kršitve, opisane v Pogoju 8.1, se šteje, da so bile terjatve na podlagi vsake Obveznice, katere Imetnik je ob Relevantnem Času bodisi Clearstream Banking, société anonyme ali Euroclear Bank SA/NV (v nadaljevanju vsak od njiju "Klirinški Sistem", skupaj "Klirinška Sistema") ali druga oseba za račun Klirinškega Sistema (v nadaljevanju takšna druga oseba: "Fiduciar"), na dan njihove dospelosti odstopljene osebi, ki je v evidencah ustreznega Klirinškega Sistema navedena kot Imetnik takšne Obveznice ob Relevantnem Času (v nadaljevanju "Imetnik Računa") (pri čemer se izpisek o stanju na računu, ki ga izda ustrezni Klirinški Sistem, in če je to treba, njegov Fiduciar, ki izkazuje nominalni znesek Obveznic, vpisanih v dobro računa določene osebe, v odsotnosti očitne napake šteje kot zadosten in zavezujoč dokaz o pravici prejeti takšno plačilo) in je takšen Imetnik Računa upravičen uveljavljati obveznost Izdajatelja plačati takšen znesek (vključno z nadaljnjimi zapadlimi obrestmi skladno s Pogojem 3) na evro račun Upravičenca do takšnega zneska (tj. Klirinškega Sistema oziroma, glede na okoliščine, njegovega Fiduciarja).

5.4 Plačila v skladu z davčnimi in drugimi predpisi ter stroški ponudnika plačilnih storitev

Za vsa plačila obveznosti iz Obveznic veljajo vsakokrat veljavni davčni in drugi predpisi, kar pa ne omejuje uporabe določil Pogoja 6. Izdajatelj se zavezuje sam nositi vse provizije in stroške, ki jih njegov ponudnik plačilnih storitev zaračuna v zvezi s takšnimi plačili.

5.5 Plačila na delovne dneve

Če kakšen znesek na podlagi Obveznic dospe v plačilo na dan, ki ni delovni dan, se Upravičencu takšen znesek izplača na prvi naslednji delovni dan in Upravičenec ni upravičen do obresti ali kakšnega drugega plačila, ki bi bilo lahko posledica takega odloga.

5.6 Plačilni agent

Izdajatelj si pridržuje pravico kadarkoli imenovati ali preklicati imenovanje plačilnega agenta, ki deluje izključno kot zastopnik Izdajatelja in ne prevzema nobene obveznosti do Imetnikov ali Upravičencev, niti ne vstopa v zastopniško ali skrbniško razmerje s katerim od njih.

6. OBDAVČITEV

Izdajatelj je dolžan izvrševati vsa plačila glavnice in obresti iz Obveznic brez odtegljajev ali odbitkov za račun davkov ali drugih javnih dajatev, ki jih določa, pobira, izterjuje ali odteguje Republika Slovenija, kakšna njena politična pod-enota ali za obdavčitev pristojen organ katere od njih ("Davek"), razen če je ta odtegljaj ali odbitek določen s predpisi.

V takšnem primeru je Izdajatelj Upravičencem dolžan izplačati tolikšne dodatne zneske, da Upravičenci po odtegljaju ali odbitku prejmejo enak znesek, kot če odtegljaja ali odbitka ne bi bilo. Ne glede na zgoraj navedeno takšnih dodatnih zneskov ni treba plačati:

• (i) če gre za plačilo osebi (ali komu drugemu za račun osebe), ki je zavezana za takšen Davek zaradi svojih kakršnihkoli povezav z Republiko Slovenijo (ali kakšno njeno politično podenoto), ki niso zgolj imetništvo Obveznic oziroma terjatev za plačilo glavnice ali obresti na njihovi podlagi; ali
• (ii) če gre za plačilo osebi (ali komu drugemu za račun takšne osebe), ki ne bi bila zavezana za takšen odtegljaj ali odbitek, če bi Izdajatelju oziroma pristojnemu davčnemu organu podala izjavo o nerezidentstvu ali drug podoben zahtevek za oprostitev odtegljaja ali odbitka, pa kljub pozivu tega ne stori; ali
• (iii) če je plačilo izvršeno več kot 30 dni po Relevantnem Dnevu (kot je opredeljen spodaj), razen če bi bil prejemnik plačila upravičen do takšnega dodatnega zneska tudi na zadnji dan tega 30-dnevnega obdobja; ali
• (iv) v primeru in v obsegu, v katerem bi bilo treba takšen znesek odtegniti v skladu s predpisi, ki se uporabljajo na Dan Izdaje.

V teh Pogojih izraz "Relevantni Dan" pomeni kasnejšega izmed naslednjih dni: (a) dan dospelosti plačila in (b) v primeru, če je bilo plačilo neutemeljeno zadržano ali zavrnjeno, dan, ko Izdajatelj obvesti Upravičenca, da bo plačilo izvršil, ko bo Izdajatelj od njega prejel obvestilo o njegovem evro računu v skladu s Pogojem 5.2 (razen če Izdajatelj kasneje ponovno krši svoje plačilne obveznosti). Šteje se, da vse določbe teh Pogojev, ki se nanašajo na glavnico ali obresti iz Obveznic, vključujejo tudi dodatne zneske, ki se plačujejo v zvezi z glavnico ali obrestmi na podlagi tega Pogoja 6.

7. ZAVEZE IZDAJATELJA

7.1 Pomen izrazov

V teh Pogojih:

• (a) "Dan Prenehanja Omejitev" pomeni dan, ko je kupnina za Obveznice plačana Imetnikom, ki so sprejeli Odkupno Ponudbo (kot je ta opredeljena spodaj).
• (b) »Obstoječa Posojila« pomenijo posojila v skupnem znesku 9.473.000 evrov, kot so razkrita v revidiranih računovodskih izkazih Skupine za leto 2015, in morebitna posojila, dana zaradi obnove ali zamenjave takšnih posojil.
• (c) "Obvladujoča Družba" pomeni, v razmerju do določene družbe (Družba A), osebo, katere Odvisna Družba je Družba A.
• (d) "Odkupna Ponudba" pomeni Izdajateljevo obvestilo, dano vsem Imetnikom v skladu s Pogojem 14, ki vsebuje zavezujočo ponudbo za odkup vseh Obveznic, dano pod naslednjimi pogoji:
  • (i) ponudba je veljavna vsaj 14 dni od dneva obvestila; in
  • (ii) ponujena cena za eno Obveznico je enaka ali višja od vsote njenega nominalnega zneska in natečenih obresti, obračunanih za obdobje od zadnjega Dneva Dospelosti Plačila Obresti do Dneva Prenehanja Omejitev.
• (e) "Odvisna Družba" pomeni, v zvezi s posamezno osebo (Oseba A), vsako družbo, ki se v skladu s slovenskim Zakonom o gospodarskih družbah (ZGD-1) šteje (ali bi se štela, če bi bila Oseba A gospodarska družba) za odvisno družbo Osebe A ali kakšne njene Odvisne Družbe.
• (f) "Povezana Družba" pomeni, v zvezi s kakšno osebo, Odvisno Družbo ali Obvladujočo Družbo takšne osebe, kakor tudi vsako drugo Odvisno Družbo njene Obvladujoče Družbe.
• (g) "Preoblikovanje" pomeni katerokoli obliko statusnega preoblikovanja kot ga določa VI. del slovenskega Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1).
• (h) "Pridružena Družba" pomeni vsako od družb, ki se v skladu z določili ZGD-1 šteje za pridruženo družbo Izdajatelja in je navedena v revidiranih računovodskih izkazih Skupine za leto 2015.
• (i) "Prospekt" pomeni prospekt, ki ga Izdajatelj objavi v zvezi z uvrstitvijo Obveznic v trgovanje na organiziranem trgu Ljubljanske borze vrednostnih papirjev, d. d., Ljubljana.
• (j) "Relevantna Zadolženost" pomeni vse obveznosti, katerih prvotni rok zapadlosti je daljši od enega leta in izvirajo iz dolžniških finančnih instrumentov, ki so namenjeni ali primerni za uvrstitev v trgovanje na borzi ali drugem organiziranem trgu vrednostnih papirjev (ne glede na to, ali je njihova prva prodaja izvedena z javno ponudbo ali ne).
• (k) "Skupina" pomeni, ob določenem času, Izdajatelja in njegove Odvisne Družbe v tem času.
• (l) "Zavarovanje" pomeni hipoteko, zastavno pravico, odstop v zavarovanje ali drugo pravico na premoženju članov Skupine, s katero se zavarujejo obveznosti kakšne osebe, kakor tudi vsako drugo pogodbo ali ureditev s podobnim učinkom (pri čemer v izogib dvomov ta pojem ne vključuje poroštev ali garancij, niti zastave ali odstopa terjatev do članov Skupine).

7.2 Prepoved dajanja Zavarovanj

• (a) Izdajatelj se zavezuje, da ne bo, in da bo poskrbel, da tudi noben drug član Skupine ne bo, ustanovil ali dopustil obstoja Zavarovanja na svojem premoženju, ne da bi bilo enakovredno Zavarovanje ustanovljeno tudi za obveznosti Izdajatelja iz Obveznic, razen v primerih iz odstavka (b) tega Pogoja 7.2.
• (b) Odstavek (a) zgoraj ne velja za:
  • (i) Zavarovanja, s katerimi se zavarujejo obveznosti do članov Skupine, nastale iz naslova medsebojnega financiranja med člani Skupine;
• (ii) Zavarovanja, nastala na podlagi samega zakona v običajnem teku poslovanja, s katerimi so zavarovane obveznosti razen Relevantne Zadolženosti;
• (iii) Zavarovanje na blagu, listinah, ki izkazujejo lastništvo blaga, ali z njimi povezanih listinah, zavarovalnih policah, denarnih depozitih (vključno z zavarovanjem, danim v obliki denarnega depozita) ali zavarovalninah, s katerim so zavarovane obveznosti člana Skupine iz naslova akreditiva, odprtega za kupnino in stroške prevoza, zavarovanja in skladiščenja blaga, ki ga je član Skupine nabavil v običajnem teku poslovanja kot zalogo;
• (iv) Zavarovanje na blagu in njegovih plodovih, ki pripada dobavitelju na podlagi pridržka lastninske pravice in s katerim je zavarovana izključno kupnina za takšno blago, ki ga je član Skupine nabavil v običajnem teku poslovanja kot zalogo;
• (v) Zavarovanje na denarnih depozitih ali tržnih vrednostnih papirjih, ki ga član Skupine ustanovi pri običajnem teku poslovanja v zvezi z zavarovanjem resnosti ponudbe ali udeležbe na natečaju, vračila prejetega avansa ali zadržanih plačil, ali dobre izvedbe posla ali vzdrževanja;
• (vi) Zavarovanje na premoženju:
  • (a) ki ga član Skupine pridobi po Dnevu Izdaje, če takšno Zavarovanje že obstaja ob času pridobitve premoženja;
  • (b) v lasti družbe, ki postane član Skupine po Dnevu Izdaje, če takšno Zavarovanje že obstaja ob času, ko takšna družba postane član Skupine;

v obeh primerih pa samo pod pogojem, da Zavarovanje ni bilo ustanovljeno niti ni bil znesek zavarovane obveznosti povečan prav iz razloga, ker naj bi član Skupine pridobil takšno premoženje ali ker naj bi takšna družba postala član Skupine;

• (vii) Zavarovanje na premoženju, pridobljenem po Dnevu Izdaje zaradi zavarovanja obveznosti, prevzetih izključno zaradi financiranja (v celoti ali delno) nakupne cene ali stroškov pridobitve takšnega premoženja;
• (viii) Zavarovanja za obveznosti, razen Relevantne Zadolženosti, katerih skupni znesek ne presega 1.000.000 evrov;
• (ix) po Dnevu Prenehanja Omejitev vsako Zavarovanje za katerokoli obveznost, razen Relevantne Zadolženosti.

7.3 Preoblikovanje

• (a) Izdajatelj se zavezuje, da ne bo, in da bo poskrbel, da tudi noben drug član Skupine ne bo, udeležen v nobenem Preoblikovanju, razen v primerih iz odstavka (b) tega Pogoja 7.3.
• (b) Odstavek (a) zgoraj, ne velja za:
  • (i) Preoblikovanja, pri katerih so vsi udeleženci člani Skupine;
  • (ii) Preoblikovanja, ki nastopijo po Dnevu Prenehanja Omejitev.

7.4 Posojila

• (a) Izdajatelj se zavezuje, da ne bo, in da bo poskrbel da tudi noben drug član Skupine ne bo, dajal posojil, razen v primerih iz odstavka (b) tega Pogoja 7.4.
• (b) Odstavek (a) zgoraj ne velja za:
  • (i) Obstoječa Posojila;
  • (ii) vnaprejšnje plačilo, obročno plačilo, odlog plačila ali drug način financiranja dobave ali prodaje blaga, ki ga član Skupine v običajnem teku svoje gospodarske dejavnosti odobri svojemu odjemalcu ali dobavitelju in za katerega veljajo običajni tržni pogoji;
  • (iii) posojilo, ki ga član Skupine da drugemu članu Skupine ali Pridruženi Družbi;
  • (iv) depozite pri bankah ali naložbe v instrumente denarnega trga;
  • (v) posojila v skupnem znesku do 100.000 evrov;
  • (vi) vsa posojila, dana po Dnevu Prenehanja Omejitev.

7.5 Prepoved poroštev

• (a) Izdajatelj se zavezuje, da ne bo, in da bo poskrbel, da tudi noben drug član Skupine ne bo, prevzel ali dopustil obstoja odgovornosti za obveznosti kakšne druge osebe, razen v primerih iz odstavka (b) tega Pogoja 7.5.
• (b) Odstavek (a) zgoraj ne velja za:
  • (i) poroštva za obveznosti člana Skupine, ki jih je prevzel v običajnem teku svoje gospodarske dejavnosti;
  • (ii) poroštva za obveznosti oseb, ki niso člani Skupine, katerih skupni znesek ne presega 1.000.000 evrov;
  • (iii) poroštva, dana po Dnevu Prenehanja Omejitev.

7.6 Prepoved pridobivanja deležev izven običajne gospodarske dejavnosti Izdajatelja ali člana Skupine

• (a) Izdajatelj se zavezuje, da ne bo in da bo poskrbel, da tudi noben drug član Skupine ne bo, pridobival deležev v kapitalu drugih družb.
• (b) Odstavek (a) zgoraj, ne velja za:
  • (i) pridobitev deleža v kapitalu družbe, katere dejavnost je enaka dejavnosti Izdajatelja oziroma drugega člana Skupine ali se z njo dopolnjuje; ali
  • (ii) pridobitev deleža po Dnevu Prenehanja Omejitev.

7.7 Objava podatkov

Izdajatelj se zavezuje, da bo na način, določen v Pogoju 14, brez odlašanja objavil naslednje podatke, če izve za relevantna dejstva v času do Dneva Prenehanja Omejitev:

• (a) v zvezi z Zavarovanjem na premoženju Izdajatelja ali člana Skupine iz alineje (vi), odstavka (b), Pogoja 7.2, ki ni bilo razkrito v predhodni objavi v skladu s tem Pogojem 7.7:
  • (i) opis in vrednost premoženja, na katerem obstaja takšno Zavarovanje;
  • (ii) višina, končna zapadlost in dolžnik obveznosti, ki so s takšnim Zavarovanjem zavarovane;
  • (iii) pojasnilo, da je na podlagi izjeme iz alineje (vii), odstavka (b), Pogoja 7.2, takšno Zavarovanje dopustno;
• (b) v zvezi s Preoblikovanjem, ki nastopi po datumu Prospekta:
  • (i) opis Preoblikovanja;
  • (ii) pojasnilo, ali in na podlagi katere izjeme iz odstavka (b), Pogoja 7.3, je takšno Preoblikovanje dopustno;
• (c) v zvezi z vsakim posojilom, ki ga da Izdajatelj ali kakšen član Skupine, razen posojil odstavka (b) Pogoja 7.4:
  • (i) višina, končna zapadlost in posojilojemalec takšnega posojila;
• (d) v zvezi s pridobivanji deležev iz odstavka (a), Pogoja 7.6:
  • (i) opis pridobljenega deleža v kapitalu druge družbe;
  • (ii) pojasnilo, ali je pridobitev deleža dopustna na podlagi izjeme iz alineje (i), odstavka (b), Pogoja 7.6.

8. KRŠITVE

Če nastopi kateri od spodaj navedenih dogodkov (v nadaljevanju: "Kršitev") in dokler takšna Kršitev traja, je vsak Imetnik upravičen zahtevati takojšnje izplačilo glavnice vsake svoje Obveznice, skupaj z natečenimi obrestmi do dneva izplačila:

8.1 Neplačilo

Izdajatelj ne izplača kakšnega zneska glavnice ali obresti iz Obveznic v roku 5 dni od dneva njegove dospelosti; ali

8.2 Kršitev drugih obveznosti

Izdajatelj ne izpolni kakšne druge svoje obveznosti iz Obveznic ali jo krši in takšne kršitve ni mogoče odpraviti, ali pa jo je mogoče odpraviti, pa ni odpravljena v roku 30 dni od dneva, ko ga k odpravi kršitve z obvestilom pozove katerikoli Imetnik; ali

8.3 Navzkrižna kršitev

V zvezi s finančnimi obveznostmi, za katere odgovarja Izdajatelj ali drug član Skupine (bodisi kot glavni dolžnik ali kot porok), ki niso obveznosti do drugega člana Skupine, in ki posamično ali skupaj znašajo več kot 10.000.000 evrov (ali protivrednost tega zneska v drugi valuti), nastopi kateri od spodaj navedenih dogodkov:

• (a) takšne obveznosti so razglašene za predčasno dospele ali kako drugače dospejo v plačilo pred siceršnjim dnem dospelosti zaradi kršitve (ne glede na to, kako je ta opisana); ali
• (b) Izdajatelj ali drug član Skupine ne izpolni kakšne svoje denarne obveznosti ob njeni zapadlosti in niti znotraj morebitnega vnaprej določenega dodatnega roka za izpolnitev; ali

8.4 Sprememba delničarske strukture Izdajatelja

Neposredni ali posredni delež Republike Slovenije se pred Dnevom Prenehanja Omejitev zniža pod skupno 50 % in eno delnico oziroma Republika Slovenija izgubi prevladujoč vpliv v Izdajatelju na drug način.

8.5 Insolventnost itd.

(i) Izdajatelj postane insolventen ali nesposoben poravnavati svoje dolgove ob njihovi dospelosti; (ii) imenovan je upravitelj prisilne poravnave ali stečajni upravitelj Izdajatelja ali celotnega oziroma pomembnega dela premoženja in dohodkov Izdajatelja (ali pa je vložen predlog za takšno imenovanje); (iii) Izdajatelj zaradi finančnih težav stori kakšno dejanje z namenom spremembe ali odloga njegovih obveznosti ali prenese svoje premoženje na splošno ali sklene poravnavo s svojimi upniki ali v njihovo korist ali pa razglasi moratorij glede svojih obveznosti ali poroštev, ki jih je dal za obveznosti; (iv) Izdajatelj preneha ali izrazi namero, da bo prenehal z opravljanjem svoje dejavnosti v celoti ali v pomembnem delu; ali

8.6 Prenehanje itd.

Pristojni organ izda odločbo ali sprejme veljaven sklep o likvidaciji ali drugačnem prenehanju Izdajatelja; ali

8.7 Podobne okoliščine

Nastopijo okoliščine, ki imajo v skladu s pravom Republike Slovenije podoben učinek kot okoliščine iz Pogojev 8.5 (Insolventnost itd.) do 8.6 (Prenehanje itd).

9. ZASTARANJE

Terjatve za plačilo glavnice zastarajo, če se ne uveljavljajo v roku petih let od ustreznega Relevantnega Dne (kot je ta opredeljen v Pogoju 6). Terjatve za plačilo obresti zastarajo, če se ne uveljavljajo v roku treh let od ustreznega Relevantnega Dne.

10.SKUPŠČINA IMETNIKOV OBVEZNIC; SPREMEMBE IN ODPOVED PRAVICI

10.1 Pomen izrazov

V teh Pogojih imajo naslednji izrazi naslednje pomene:

• (a) "Predsednik" pomeni, v zvezi s posamezno Skupščino, posameznika, ki predseduje Skupščini v skladu s Pogojem 10.4.
• (b) "Izredni Sklep" pomeni sklep, sprejet na Skupščini, sklicani in izpeljani v skladu s tem Pogojem 10, z večino glasov Imetnikov Obveznic:
  • (i) katerih skupni nominalni znesek, v primeru Pridržane Odločitve, predstavlja vsaj 75 odstotkov skupnega nominalnega zneska vseh Obveznic v obtoku; oziroma
  • (ii) katerih skupni nominalni znesek, v vseh drugih primerih, predstavlja vsaj 66⅔ odstotkov skupnega nominalnega zneska vseh na Skupščini zastopanih Obveznic v obtoku.
• (c) "Skupščina" pomeni skupščino Imetnikov (ki se sestane na podlagi prvega sklica ali zaradi nadaljevanja po odlogu).
• (d) Šteje se, da je Obveznica "v obtoku", če v zvezi z njo ni nastopil kateri od naslednjih dogodkov:
  • (i) da je bila v celoti izplačana ali odkupljena v skladu s Pogojem 4 in je (v kolikor je bila odkupljena) razveljavljena v skladu s Pogojem 4.3; ali
  • (ii) za namene tega Pogoja 10, če je njen Imetnik Izdajatelj ali njegova Povezana Družba (kot so opredeljene v Pogoju 7.1) oziroma kdo drug za račun katere od njih.
• (e) "Pobudnik" pomeni Izdajatelja v vlogi osebe, ki sklicuje Skupščino.
• (f) "Pooblaščenec" pomeni, v zvezi s posamezno Skupščino, osebo, ki ji je bilo podeljeno pooblastilo enega ali več Imetnikov za glasovanje na takšni Skupščini, razen:
  • (i) osebe, kateri je bilo takšno pooblastilo preklicano in je bil Izdajatelj o tem pisno obveščen vsaj 24 ur pred časom, določenim za Skupščino; in
  • (ii) osebe, ki ji je bilo podeljeno pooblastilo za glasovanje na Skupščini, ki je bila preložena zaradi nesklepčnosti in ji ni bilo podeljeno novo pooblastilo za glasovanje pri nadaljevanju Skupščine po preložitvi.
• (g) "Pridržana Odločitev" pomeni, če ni v naslednjem odstavku (Odločitve, za katere se zahteva soglasje) drugače določeno, odločitev o vsakem predlogu Pobudnika:
• (i) za spremembo dneva ali načina določitve dneva, določenega za plačilo glavnice, obresti ali drugega zneska, dolgovanega na podlagi Obveznic, za znižanje ali odpust glavnice, obresti ali drugega zneska, ki zapade v plačilo na katerikoli dan na podlagi Obveznic, ali za spremembo načina izračuna zneska glavnice, obresti ali drugega zneska, ki zapade v plačilo na katerikoli dan na podlagi Obveznic;
• (ii) za spremembo valute, v kateri se izplača kakšen znesek, dolgovan na podlagi Obveznic, ali načina izplačila takšnega zneska;
• (iii) za spremembo določil o sklepčnosti Skupščine ali večini, ki je potrebna za sprejetje Izrednega Sklepa, Pisnega Sklepa ali drugega sklepa Imetnikov, ali določil o najmanjšem številu ali deležu oddanih glasov ali najmanjšem številu ali deležu Obveznic, ki jih je treba imeti v zvezi s posamezno odločitvijo ali dejanjem Imetnikov ali v njihovem imenu;
• (iv) za spremembo pomena pojmov "Pridržana Odločitev", "Izredni Sklep", "v obtoku" ali "Pisni Sklep";
• (v) za spremembo ali odpoved uveljavljanju določil, vsebovanih v Pogoju 2; ali
• (vi) za spremembo določil o okoliščinah, v katerih je mogoče določiti predčasno dospelost Obveznic, ki so vsebovana v Pogoju 8.

(h) "Odločitve, za katere se zahteva soglasje", pomeni odločitev o predlogu:

• (i) za spremembo prava, po katerem se presojajo obveznosti iz Obveznic, za spremembo sodišč, v pristojnost katerih je privolil Izdajatelj v Obveznicah, ali za spremembo odpovedi imunitete Izdajatelja v zvezi s tožbami ali postopki, ki jih začne katerikoli od Imetnikov, kot je določeno v Pogoju 15;
• (ii) za spremembo določil teh Pogojev, ki se nanašajo na zamenjavo ali nadomestitev Obveznic, za spremembo Obveznic v druge obveznosti ali vrednostne papirje Izdajatelja (razen če gre za zamenjavo Obveznic na podlagi Pogoja 12) ali druge osebe, s katero se ti Pogoji spremenijo tako, da so za Imetnike Obveznic, za katere veljajo ti Pogoji, manj ugodni kot:
  • (A) določila, ki veljajo za obveznosti ali vrednostne papirje Izdajatelja oziroma druge osebe, ki so rezultat takšne zamenjave, nadomestitve ali spremembe; ali
  • (B) če je rezultat zamenjave ali nadomestitve več kot ena serija drugih obveznosti ali vrednostnih papirjev, določbe serije, ki ima največji skupni nominalni znesek; ali
• (iii) za spremembo tega določila (Odločitve, za katere se zahteva soglasje), in je veljavna le, če z njo soglaša Izdajatelj in Imetniki vseh Obveznic v obtoku.
• (i) "Sprememba" pomeni spremembo teh Pogojev, ki je, razen v primerih, navedenih v prejšnjem odstavku (Odločitve, za katere se zahteva soglasje), odobrena z Izrednim Sklepom ali Pisnim Sklepom in s katero soglaša Izdajatelj.
• (j) "Glasovalec" pomeni, v zvezi s posamezno Skupščino, osebo, ki je 48 ur pred časom, določenim za začetek takšne Skupščine, v Centralnem Registru vpisana kot Imetnik ene ali več Obveznic ali Pooblaščenec takšne osebe.
• (k) "Pisni Sklep" pomeni sklep v pisni obliki, podpisan s strani Imetnikov Obveznic, katerih skupni nominalni znesek predstavlja v primeru Pridržane Odločitve vsaj 75 odstotkov, v primeru kakšne druge odločitve pa 66⅔ odstotkov skupnega nominalnega zneska vseh Obveznic v obtoku. Pisni sklep je lahko vsebovan v eni sami listini ali v več ločenih listinah z enako obliko, od katerih je vsaka podpisana s strani ali v imenu enega ali več Imetnikov.
• (l) "24 ur" pomeni obdobje v trajanju 24 ur, v katerega je v celoti ali deloma vključen del dneva, v katerem poslujejo banke v kraju Skupščine (pri tem pa se dan Skupščine ne upošteva); če navedeni pogoj ni izpolnjen, se to obdobje podaljša za eno ali več 24-urnih obdobij, dokler v obdobje ni vključen tudi celoten dan ali del dneva, v katerem banke poslujejo v kraju Skupščine.

(m) "48 ur" pomeni dve zaporedni obdobji 24 ur.

10.2 Sklic Skupščine

Izdajatelj lahko kadarkoli skliče Skupščino in jo je dolžan sklicati, če to pisno zahtevajo Imetniki Obveznic, katerih skupni nominalni znesek predstavlja vsaj eno desetino skupnega nominalnega zneska vseh Obveznic v obtoku.

10.3 Obvestilo o sklicu

Obvestilo o sklicu skupščine, ki vsebuje datum, uro in kraj Skupščine, mora biti dano Imetnikom vsaj 21 dni pred dnem Skupščine (pri čemer se v ta rok ne vštejeta dan, ko je dano obvestilo o sklicu, in dan Skupščine). V obvestilu mora biti navedeno (i) celotno besedilo predlaganih sklepov, (ii) opis načina in roka za imenovanje Pooblaščencev, pri čemer mora biti skrajni rok za imenovanje Pooblaščencev 24 ur pred časom, določenim za začetek Skupščine in (iii) ime Predsednika, ki ga je imenoval Pobudnik.

10.4 Predsednik

Skupščini predseduje fizična oseba (ki je lahko, vendar ni nujno, da je, Imetnik), ki jo imenuje Pobudnik za predsednika na tej skupščini. Če oseba, imenovana za predsednika ni prisotna na kraju Skupščine po poteku 15 minut od časa, določenega za začetek Skupščine, so prisotni dolžni izbrati za predsedujočega nekoga izmed njih, sicer lahko Predsednika imenuje Pobudnik.

10.5 Sklepčnost

Skupščina je sklepčna in lahko veljavno sprejema Izredne Sklepe:

• (i) če so pri odločanju prisotni ali zastopani Imetniki Obveznic, katerih skupni nominalni znesek presega 50 odstotkov skupnega nominalnega zneska vseh Obveznic v obtoku; ali
• (ii) v primeru Skupščine, ki se nadaljuje po preložitvi zaradi nesklepčnosti, če so pri odločanju prisotni ali zastopani Imetniki Obveznic, katerih skupni nominalni znesek dosega vsaj 25 odstotkov skupnega nominalnega zneska vseh Obveznic v obtoku.

Ne glede na zgoraj navedeno pa je Izredni Sklep o posamezni Pridržani Odločitvi lahko veljavno sprejet le na Skupščini, na kateri so pri odločanju prisotni ali zastopani Imetniki Obveznic, katerih skupni nominalni znesek dosega vsaj 75 odstotkov skupnega nominalnega zneska vseh Obveznic v obtoku.

10.6 Preložitev zaradi nesklepčnosti

Če sklepčnost Skupščine ni dosežena v 15 minutah po času, določenem za njen začetek:

• (i) se v primeru, če je bila Skupščina sklicana na zahtevo Imetnikov, Skupščina razpusti; in
• (ii) se v vsakem drugem primeru Skupščina preloži, Predsednik pa določi kasnejši dan (ki ne sme biti manj kot 14 dni in ne več kot 42 dni po prvotnem dnevu Skupščine) in kraj nadaljevanja Skupščine;

lahko sklicatelj ne glede na navedeno odloči, da se takšna Skupščina razpusti, in nobena Skupščina ne more biti zaradi nesklepčnosti preložena več kot enkrat.

10.7 Preložitev Skupščine

Predsednik lahko s soglasjem Skupščine (oziroma je dolžan na zahtevo Skupščine) preloži Skupščino na kasnejši čas oziroma na drug kraj, vendar pa je mogoče na takšni Skupščini opravljati samo dejanja, ki bi jih bilo mogoče veljavno opraviti na Skupščini, ki je bila preložena.

10.8 Obvestilo o preložitvi

Pogoj 10.3 velja tudi v zvezi z nadaljevanjem Skupščine, ki je bila preložena zaradi nesklepčnosti, pri čemer:

• (i) se rok sklica skrajša na najmanj 10 dni (pri čemer se v ta rok ne vštejeta dan, ko je dano obvestilo o sklicu, in dan nadaljevanja Skupščine); in
• (ii) morajo biti v obvestilu o sklicu opisane zahteve za sklepčnost Skupščine ob njenem nadaljevanju.

Obvestilo o nadaljevanju Skupščine, ki je bila preložena iz kakšnega drugega razloga, ni potrebno.

10.9 Udeležba

Skupščine se lahko udeležijo in imajo na njej besedo naslednje osebe:

• (i) glasovalci;
• (ii) predstavniki Izdajatelja;
• (iii) finančni svetovalci Izdajatelja;
• (iv) pravni svetovalec Izdajatelja;
• (v) finančni svetovalci Imetnikov, prisotnih ali zastopanih na Skupščini;
• (vi) pravni svetovalec Imetnikov, prisotnih ali zastopanih na Skupščini; in
• (vii) vsaka druga oseba, za katero tako odobri Skupščina.

10.10 Glasovanje z dvigovanjem rok

O vsakem vprašanju Skupščina najprej odloča tako, da se glasuje z dvigovanjem rok. Če najkasneje ob razglasitvi rezultata glasovanja ni veljavno zahtevano glasovanje o istem vprašanju s štetjem glasov, velja Predsednikova ugotovitev, da je bil z dvigovanjem rok določen sklep sprejet oziroma sprejet z določeno večino ali zavrnjen oziroma zavrnjen z določeno večino, za dokončno in ni potrebno dokazovati števila glasov, ki so bili oddani za sklep ali proti njemu.

10.11 Glasovanje s štetjem glasov

Zahteva za glasovanje s štetjem glasov je veljavna, če jo da Predsednik, Izdajatelj ali eden ali več Glasovalcev, ki so Imetniki Obveznic, katerih skupni nominalni znesek dosega vsaj eno petdesetino skupnega nominalnega zneska vseh Obveznic v obtoku, ali Pooblaščenci takšnih Imetnikov. Glasovanje s štetjem glasov se lahko izvede takoj ali po preložitvi, o čemer odloča Predsednik, razen v primeru glasovanja o izvolitvi Predsednika ali o preložitvi, ki se izvede brez preložitve. Veljavna zahteva za glasovanje s štetjem glasov ne preprečuje nadaljevanja dela Skupščine v zvezi z drugimi zadevami, o čemer odloča Predsednik.

10.12 Glasovi

Vsak Glasovalec ima (a) v primeru glasovanja z dvigovanjem rok en glas in (b) v primeru glasovanja s štetjem glasov po en glas za vsako Obveznico, katere Imetnik je on sam ali oseba, ki jo zastopa.

Glasovalec ni dolžan izkoristiti vseh glasov, do katerih je upravičen, niti (v primeru glasovanja s štetjem glasov) glasovati z vsemi glasovi, do katerih je upravičen, na enak način.

10.13 Veljavnost glasov, oddanih po pooblaščencih

Na zahtevo Pobudnika je na Skupščini treba predložiti notarsko overjen izvod listine o imenovanju Pooblaščenca in ustrezna dokazila o istovetnosti v takšni listini navedenega Pooblaščenca, pri čemer pa Pobudnik ni zavezan preverjati veljavnosti takšnega imenovanja ali obsega pooblastil posameznega Pooblaščenca.

Glasovi, oddani po Pooblaščencu, so veljavni tudi v primeru, če je bilo pooblastilo ali navodilo, dano takšnemu Pooblaščencu, spremenjeno ali preklicano, pod pogojem, da Pobudnik o takšni spremembi ali preklicu ni bil pisno obveščen vsaj 24 ur pred časom, določenim za začetek Skupščine. Če pooblastilo Pooblaščencu, podeljeno za glasovanje na posamezni Skupščini, ni preklicano, ostane takšno pooblastilo v veljavi tudi za nadaljevanje Skupščine po preložitvi. Ne glede na navedeno mora Pooblaščenec za glasovanje na nadaljevanju Skupščine, ki je bila preložena zaradi nesklepčnosti, pridobiti novo pooblastilo za glasovanje ob nadaljevanju Skupščine.

10.14 Pristojnosti

Brez poseganja v siceršnje pravice in pooblastila Skupščine ali katerekoli osebe lahko Skupščina z Izrednim Sklepom:

• (i) sprejme vsako Pridržano Odločitev;
• (ii) sprejme vsak predlog Pobudnika za spremembo, razveljavitev, predrugačenje ali prilagoditev kateregakoli Pogoja ali določila, ki ureja obveznosti Pobudnika iz Obveznic ali v zvezi z njimi;
• (iii) soglaša s tem, da kakšna druga oseba postane zavezanec za obveznosti iz Obveznic namesto Pobudnika;
• (iv) odloči o vnaprejšnji odobritvi neizpolnitve ali naknadni odpovedi uveljavljanja pravic na podlagi neizpolnitve kakšne obveznosti Pobudnika iz naslova Obveznic ali v zvezi z njimi oziroma kakšnega dejanja ali opustitve, ki bi sicer predstavljala Kršitev;
• (v) pooblasti katerokoli osebo, da podpiše listine in stori vse potrebno za uveljavitev kakšnega Izrednega Sklepa;
• (vi) podeli druga pooblastila ali dovoljenja, ki morajo biti podeljena z Izrednim Sklepom; in
• (vii) imenuje katerekoli osebe v odbor, ki zastopa interese Imetnikov, in na takšen odbor prenese pooblastila, ki bi jih sicer lahko Imetniki izvrševali sami z Izrednim Sklepom.

10.15 Izredni sklep zavezuje vse Imetnike

Izredni Sklep, ki ga pravilno sprejme Skupščina, sklicana v skladu s tem Pogojem 10, in s katerim soglaša Izdajatelj, zavezuje vse Imetnike, ne glede na to, ali so bili prisotni na Skupščini ali ne, in ne glede na to, ali so glasovali za takšen Izredni Sklep ali proti njemu, in vsak Imetnik ga je dolžan skladno s tem upoštevati. Pobudnik je dolžan obvestiti Imetnike o vsakem izidu glasovanja o Izrednem Sklepu v skladu s Pogojem 14 v 14 dneh po zaključku Skupščine.

10.16 Zapisnik

O poteku Skupščine in njenih sklepih se vodi zapisnik. Zapisnik, podpisan s strani Predsednika, predstavlja zadosten (prima facie) dokaz, da je Skupščina potekala tako, kot je zabeleženo v zapisniku. Če se in dokler se ne dokaže nasprotno, velja Skupščina, v zvezi s katero je bil sestavljen in podpisan zapisnik, za pravilno sklicano, na takšni Skupščini izvedeni postopki in sprejeti sklepi pa veljajo za pravilno izvedene in sprejete.

10.17 Pisni sklep

Vsak Pisni Sklep učinkuje enako kot Izredni Sklep in zavezuje vse Imetnike, ne glede na to, ali so ga podpisali ali ne.

11.OČITNA NAPAKA

Spremembe in dopolnitve določil Obveznic in teh Pogojev so dopustne brez soglasja Imetnikov, če je to potrebno za popravek očitnih napak ali napak oblikovne ali tehnične narave ali so majhnega pomena, pod pogojem, da je to ugotovljeno v podpisanem pravnem mnenju večje mednarodne odvetniške družbe.

12.ZAMENJAVA OBVEZNIC

Če (a) je s sprejetjem Izrednega Sklepa ali podpisom Pisnega Sklepa odločeno, da se kakšno določilo Obveznic ali teh Pogojev dopolni, spremeni ali razveljavi, ali da namesto Izdajatelja postane zavezanec za obveznosti iz Obveznic kakšna druga oseba; ali (b) je sprememba kakšnega določila Obveznic ali teh Pogojev dovoljena v skladu s Pogojem 11, se, če je v skladu s slovenskim pravom to potrebno zaradi učinkovanja takšne spremembe, dopolnitve, razveljavitve ali nadomestitve, Obveznice štejejo za predčasno dospele in Izdajatelj v celoti izpolni vse svoje obveznosti iz Obveznic tako, da zagotovi, da se na Dan Zamenjave (kot je opredeljen spodaj) na račune Imetnikov pri CDD prenesejo Nadomestne Obveznice (kot so opredeljene spodaj) v zameno za Obveznice, ki so bile vpisane v dobro takšnih računov ob koncu zadnjega CDD Delovnega Dneva pred Dnevom Zamenjave.

Šteje se, da je vsak Imetnik soglašal z zamenjavo Obveznic v skladu z zgoraj navedenim in da je pooblastil CDD za ustrezne prenose s svojega računa vrednostnih papirjev pri CDD na račun Izdajatelja.

V tem Pogoju 12:

• (i) "Dan Zamenjave" pomeni dan, ki ga določi Izdajatelj v obvestilu Imetnikom Obveznic v skladu s Pogojem 14, danim vsaj sedem dni pred takšnim dnem; in
• (ii) "Nadomestne Obveznice" so vrednostni papirji, ki se razlikujejo od Obveznic le toliko, kot je bilo odobreno z ustreznim Izrednim Sklepom ali Pisnim Sklepom, ali kot je to dovoljeno v skladu s Pogojem 11.

13.NADALJNJE IZDAJE

Izdajatelj lahko kadarkoli brez soglasja Imetnikov izda nadaljnje obveznice, katerih pogoji so v vseh pogledih enaki kot pri Obveznicah (ali v vseh pogledih, razen v zvezi s prvim plačilom obresti iz nadaljnje izdaje Obveznic), tako da te z Obveznicami tvorijo eno samo serijo vrednostnih papirjev.

14.OBVESTILA

Obvestilo Imetniku ali Upravičencu je veljavno, če je dano na enega od naslednjih načinov (med katerima izbira Izdajatelj po lastni presoji, razen če vsakokratni predpisi določajo drugače): (a) če je poslano takšnemu Imetniku ali Upravičencu na naslov, ki je vpisan v Centralnem Registru ali sporočen Izdajatelju v skladu s tem Pogojem 14, pri čemer se takšno obvestilo šteje za dano na osmi dan po dnevu, ko je bilo oddano na pošto; ali (b) če je objavljeno na način, ki ga takrat veljavni predpisi Republike Slovenije določajo za objavo nadzorovanih informacij. Objavljeno obvestilo se šteje za dano, ko je objavljeno, če pa je objavljeno večkrat, se šteje za dano na dan prve objave.

Obvestila Izdajatelju se dajejo s pismom, po elektronski pošti ali po telefaksu na naslov:

Telekom Slovenije, d. d. Cigaletova ulica 15 SI-1000 Ljubljana Slovenija Telefaks: +386 (0) 1 432 93 98 Elektronska pošta: ir@telekom.si

oziroma na morebitni drug naslov, številko telefaksa ali z navedbo drugega prejemnika oziroma organizacijske enote, ki jih Izdajatelj določi za posamezne namene s predhodnim obvestilom Imetnikom in Upravičencem.

Obvestila Izdajatelju učinkujejo, ko jih naslovnik prejme, pri čemer se vsako obvestilo ali sporočilo, ki bi sicer učinkovalo po 16.00 uri določenega dne ali na dan, ki v kraju naslovnika ni delovni dan, šteje za prejeto ob 10.00 uri na prvi naslednji delovni dan v kraju naslovnika.

Vsa obvestila na podlagi teh Pogojev so veljavna le, če so dana: (a) v primeru obvestil Imetnikom ali Upravičencem, v angleškem in slovenskem jeziku; in (b) v primeru obvestil Izdajatelju, v angleškem ali slovenskem jeziku oziroma kateremkoli drugem jeziku, če je obvestilu priložen tudi overjen prevod obvestila v angleški ali slovenski jezik. Vsak overjen prevod, posredovan v skladu s tem Pogojem, mora kot pravilen in natančen prevod potrditi poklicni prevajalec ali druga ustrezno usposobljena oseba.

15.VELJAVNO PRAVO IN PRISTOJNOST SODIŠČ

15.1 Veljavno pravo

Za presojo pravic in obveznosti iz Obveznic in vseh neposlovnih obveznosti, ki izvirajo ali so v zvezi z njimi, se uporablja slovensko pravo.

15.2 Pristojnost sodišč

Izdajatelj v korist Imetnikov in Upravičencev soglaša, da so za odločanje o vseh zahtevkih, tožbah in sporih iz Obveznic ali v zvezi z njimi (v nadaljevanju: "Postopki") pristojna sodišča Republike Slovenije in v ta namen daje nepreklicno privolitev v pristojnost teh sodišč.

15.3 Neizključnost

Privolitev v pristojnost sodišč Republike Slovenije ne omejuje pravice kateregakoli Imetnika ali Upravičenca, da začne Postopek pred katerimkoli drugim pristojnim sodiščem, začetek Postopkov v eni ali več državah pa ne preprečuje začetka Postopkov v kakšni drugi državi (bodisi sočasno ali ne), če to dopuščajo predpisi.

15.4 Soglasje k uveljavljanju pravic itd.

Izdajatelj soglaša, da se v Postopkih prisodi kakršnakoli vrsta koristi ali izda kakršenkoli poziv ali pisanje, vključno z izdajo vsake sodbe ali druge odločbe, ki se lahko izda v takšnih Postopkih, in da se pravice na podlagi takšne sodbe ali druge sodne odločbe uveljavijo z izvršbo na katerokoli premoženje (ne glede na uporabo ali namen uporabe takšnega premoženja).

15.5 Odpoved imuniteti

Za primer, če se je Izdajatelj upravičen v katerikoli državi sklicevati zase ali za svoje premoženje ali dohodke na imuniteto pred tožbo, izvršbo, rubežem (bodisi zaradi izvršbe, bodisi pred sodbo ali na kakšni drugi podlagi in ne glede na to, ali mu imuniteta pripada na podlagi suverenosti ali iz kakšnega drugega razloga) ali drugim postopkom, oziroma če se Izdajatelju, njegovemu premoženju ali dohodkom takšna imuniteta v katerikoli državi lahko prizna (ne glede na to, ali jo je potrebno izrecno uveljavljati ali ne), Izdajatelj soglaša, da se na takšno imuniteto ne bo skliceval in se ji odpoveduje v celotnem obsegu, ki je dopusten v skladu s predpisi takšne države.