Telekom Slovenije

Annual Report • Apr 26, 2021

LETNO POROČILO 2020

Skupina Telekom Slovenije in Telekom Slovenije, d. d.

#POVEZANI V PRVEM OMREŽJU SLOVENIJE

RAZVOJ OMREŽJA IN STORITEV TELEKOMA SLOVENIJE SKOZI ČAS

#POVEZANI V PRVEM OMREŽJU SLOVENIJE

Leto 2020 si bomo nedvomno zapomnili vsi. Vsak izmed nas bo imel svojo zgodbo, kako je preživel leto, ki nam je prineslo polno nepredvidljivosti in preizkušenj. A nekaj bo tem zgodbam skupno. Tehnologija. Tehnologija je bila namreč tista, ki je omogočala, da smo bili celo leto blizu, čeprav večinoma na daljavo. Na daljavo smo se družili, se učili, delali, drug drugega bodrili. Leto 2020 je pokazalo, kako pomembna je tehnologija in kako pomembne so pri tem zanesljivost, varnost, hitrost in požrtvovalnost. Življenja brez zmogljivih komunikacijskih storitev na vsakem koraku si nihče med nami ne predstavlja več. Tehnologijo pa upravljamo ljudje, ki skrbimo, da smo nenehno povezani. V prvem omrežju Slovenije.

SKUPINA TELEKOM
SLOVENIJE

KAZALO

1		SKUPINA TELEKOM SLOVENIJE V LETU 2020
	1.1	O Skupini Telekom Slovenije
	1.2	Poudarki poslovanja Skupine Telekom Slovenije v letu 2020
	1.3	Pismo predsednika uprave
	1.4	Izjava o odgovornosti uprave	19
	1.5	Poročilo nadzornega sveta	20
	1.6	Trgi in družbe Skupine Telekom Slovenije Zaveze in članstvo v združenjih
	1.7
	1.8	Razvojna strategija in načrti
		1.8.1 Vizija, poslanstvo in vrednote	27
		1.8.2 Poslovni model Skupine Telekom Slovenije za leto 2020	28
		1.8.3 Strateški poslovni načrt Skupine Telekom Slovenije 2021–2025
		s poslovnim načrtom za leto 2021	30
		1.8.4 Strateški projekti	32
		1.8.5 Doseganje načrtovanih ciljev Skupine Telekom Slovenije v letu 2020	36
	1.9	Pomembnejši dogodki in dosežki v letu 2020
	1.10	Izjava o upravljanju	42
		1.10.1 Politika upravljanja	42
		1.10.2 Izjava o skladnosti s kodeksi	42
		1.10.3 Organi upravljanja in nadzora	45
		1.10.4 Druga pojasnila v skladu z Zakonom o gospodarskih družbah	54
		1.10.5 Izjava o zunanji presoji Izjave o upravljanju za Letno poročilo 2020	56
	1.11	Trgovanje z delnicami in lastniška struktura	57
2		POSLOVNO POROČILO	64
	2.1	Finančni rezultati	64
	2.2	Finančno poslovanje Skupine Telekom Slovenije	67
	2.3	Naložbe v osnovna sredstva	69
	2.4	Obvladovanje tveganj	70
	2.5	Skladnost poslovanja, varstvo konkurence in revidiranje	82
		2.5.1 Skladnost poslovanja in protikorupcijsko ravnanje	82
		2.5.2 Varstvo konkurence, postopki pred sodišči in drugimi organi	85
		2.5.3 Revidiranje	86

SKUPINA TELEKOM	POSLOVNO	TRZENJE IN	OMREŽJA.	TRA.INOSTNI	RAČUNOVODSKO
SLOVENIJE	POROČII O	PRODAJA	TEHNOLOGIJE IN IT	RAZVOJ	POROČILO

	2.6 Poslovno okolje in trendi v panogi
		2.6.1	Vpliv makroekonomskega okolja na poslovanje	88
		2.6.2	Stanje in trendi v telekomunikacijskem sektorju	89
		2.6.3	Primerjava razvitosti slovenskega trga telekomunikacijskih storitev z EU	94
		2.6.4	Regulativa na področju elektronskih komunikacij	98
	2.7		Trženje in prodaja	102
		2.7.1	Trg in tržni deleži v ključnih storitvenih segmentih	102
		2.7.2	Upravljanje portfelja blagovnih znamk	109
		2.7.3	Prodaja v Skupini Telekom Slovenije	111
		2.7.4	Zadovoljstvo uporabnikov	122
		2.7.5	Tržno komuniciranje	127
	2.8		Omrežja, tehnologije in IT	134
		2.8.1	Razvoj omrežij, storitev in projektov	134
		2.8.2	Dostopovna omrežja	135
		2.8.3	IKT in storitve omrežja	137
	2.9		Trajnostni razvoj	142
		2.9.1	O letnem poročilu	142
		2.9.2	Vključevanje in sodelovanje deležnikov	147
		2.9.3	Alternativna merila uspešnosti poslovanja	150
		2.9.4	Družbeno okolje	152
		2.9.5	Uporabniki	155
		2.9.6	Zaposleni	158
		2.9.7	Kakovostno vodenje	172
		2.9.8	Naravno okolje	174
		2.9.9	Oskrbna veriga	185
		2.9.10	Varovanje družbe, omrežij, sistemov in storitev	186
	2.10		Vsebinsko kazalo po standardu poročanja GRI	187
	2.11		Izjava o preverjanju trajnostnega poročila	197
3		RAČUNOVODSKO POROČILO SKUPINE TELEKOM SLOVENIJE IN DRUŽBE TELEKOM SLOVENIJE, D. D.,
		ZA LETO 2020		200
	3.1		Računovodski izkazi Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije	202
	3.2	Pojasnila h konsolidiranim računovodskim izkazom Skupine Telekom Slovenije in
		ločenim računovodskim izkazom družbe Telekom Slovenije
	3.3	Poročilo neodvisnega revizorja za Skupino Telekom Slovenije in družbo Telekom Slovenije
	3.4		Poročilo revizorja o skladnosti z uredbo ESEF	308
4 PRILOGA
	4.1		Družbe v Skupini Telekom Slovenije	311 311

4.2 Slovar kratic, tujk in strokovnih izrazov 314

KAZALO

SKUPINA TELEKOM

POSLOVNO POROČILO

TRŽENJE IN PRODAJA

OMREŽJA, TEHNOLOGIJE IN IT

TRAJNOSTNI RAZVOJ

RAČUNOVODSKO POROČILO

Telekom Slovenije @TelekomSlo

Na spremenjene okoliščine smo se odzvali hitro, učinkovito in skrbno.

#Povezani #PrvoOmrežje

#POVEZANI TUDI V IZJEMNIH OKOLIŠČINAH

Razglašena pandemija COVID-19, ki je zaznamovala leto 2020, je bila za Skupino Telekom Slovenije in njene zaposlene priložnost, da dokažemo, da smo tudi velika podjetja hitra, agilna, učinkovita, ustvarjalna ter usmerjena v podporo družbi, v kateri delujemo. Svoje delo smo prilagodili tako, da smo tudi v izjemnih okoliščinah uporabnikom zagotavljali nemotene, zanesljive in varne komunikacijske storitve za delo in šolanje na daljavo, podjetjem pa zagotovili dodatne kapacitete. Ne glede na okoliščine smo uresničevali zastavljen poslovni načrt, razvijali tehnologije ter predstavili nove storitve in rešitve.

POSLOVNO POROČILO

OMREŽJA, TEHNOLOGIJE IN IT TRAJNOSTNI RAZVOJ

RAČUNOVODSKO POROČILO

1 SKUPINA TELEKOM SLOVENIJE V LETU 2020

1.1 O SKUPINI TELEKOM SLOVENIJE1

Telekom Slovenije, d. d., (v nadaljevanju: Telekom Slovenije) s ponudbo najsodobnejših IKT-storitev in rešitev povezuje svoje uporabnike ter jim zagotavlja varnost in poenostavlja življenja. Kot vodilni slovenski ponudnik komunikacijskih rešitev nenehno skrbi za razvoj in uvaja nove inovativne tehnologije, uporabnikom z vrhunskim omrežjem omogoča povezljivost v prvem omrežju Slovenije ter jim zagotavlja najsodobnejše storitve in odlično uporabniško izkušnjo. Telekom Slovenije upravlja največje in najhitrejše omrežje, ki je po mnenju uporabnikov tudi najboljše in najbolj zanesljivo.

Skupina Telekom Slovenije je poleg nacionalnega operaterja v Sloveniji s svojimi odvisnimi družbami prisotna tudi na Kosovu, na Hrvaškem, v Bosni in Hercegovini, Srbiji, Črni gori in Severni Makedoniji. Skupina Telekom Slovenije upravlja

Družba: Telekom Slovenije, d. d. Sedež: Ljubljana Naslov: Cigaletova ulica 15, 1000 Ljubljana Enotna identifikacijska številka: 5014018000 Davčna številka: SI98511734 Številka vpisa v sodni register: vložna številka 1/24624/00, Okrožno sodišče v Ljubljani Število delnic: 6.535.478 Kosovne delnice – oznaka: TLSG Telefon: + 386 1 234 10 00 Spletna stran: http://www.telekom.si Elektronski naslov: info@telekom.si LinkedIn: telekom-slovenije Facebook: TelekomSlovenije Instagram: Telekom_Slovenije Twitter: @TelekomSlo YouTube: TelekomSlovenije

eno najkompleksnejših hrbteničnih omrežij v regiji jugovzhodne Evrope.

Dejavnost Skupine Telekom Slovenije obsega:

• ∫ fiksne in mobilne komunikacije ter IKT-rešitve;
• ∫ digitalne in multimedijske vsebine in storitve;
• ∫ sistemsko integracijo in storitve v oblaku;
• ∫ razvoj in implementacijo rešitev za upravljanje poslovnih vsebin ter orodij za vodenje in spremljanje poslovanja;
• ∫ gradnjo in vzdrževanje telekomunikacijskih omrežij;
• ∫ kibernetsko varnost in internet stvari (IoT);
• ∫ druge storitve, kot so finančne storitve, e-oskrba, zavarovanja, električna energija, pametna mesta in domovi, ter
• ∫ ohranjanje naravne in kulturne dediščine na območju Krajinskega parka Sečoveljske soline.

Delnice Telekoma Slovenije so uvrščene v Prvo kotacijo Ljubljanske borze vrednostnih papirjev. Več v poglavju 1.11 Trgovanje z delnicami in lastniška struktura.

Družbe v Skupini Telekom Slovenije

Več v poglavju 1.6 Trgi in družbe Skupine Telekom Slovenije ter v poglavju 4.1 Družbe v Skupini Telekom Slovenije.

Kontakti za investitorje, delničarje in druge zainteresirane uporabnike: ir@telekom.si, skupscina@telekom.si in dividenda@telekom.si

Kontakt za informacije o letnem poročilu in za poročanje o trajnostnem razvoju² : Telekom Slovenije, d. d., Cigaletova ulica 15, 1000 Ljubljana

Odnosi z javnostmi: pr@telekom.si

POSLOVNO POROČILO

TRŽENJE IN PRODAJA

OMREŽJA, TEHNOLOGIJE IN IT TRAJNOSTNI RAZVOJ

RAČUNOVODSKO POROČILO

KLJUČNE BLAGOVNE ZNAMKE DRUŽB SKUPINE TELEKOM SLOVENIJE3

Telekom Slovenije je korporativna blagovna znamka. Uporablja se v komunikaciji z vsemi skupinami deležnikov (uporabniki, vlagatelji, poslovni partnerji, dobavitelji, zaposleni in mediji).

Družba upravlja znamke:

NEO – platforma za pametno življenje na enem mestu povezuje najboljše rešitve za dom in zabavo.

VALÚ – pametna denarnica, ki uporabnikom omogoča, da v polni meri živijo sodoben, mobilen življenjski slog. IZI – nagovarja segment mladih in segment manj zahtevnih uporabnikov, ki jim je pomembna sodobna predplačniška mobilna ponudba.

PIAZZ – spletno tržišče, ki zagotavlja enostavne in varne nakupe.

NekiNeki – YouTube kanal, ki nagovarja mlade.

TSmedia je korporativna blagovna znamka. Družba upravlja znamke: Siol.net – vodilni slovenski digitalni medij.

Najdi.si – vstopna točka v slovenski splet. TIS – univerzalni telefonski imenik Slovenije. 1188 – storitev klicnega centra z dodano vrednostjo. ADsolution – znamka za

produkcijske storitve. Bizi.si – poslovni asistent.

GVO je korporativna blagovna znamka. Zagotavlja celovite in do okolja prijazne rešitve s področij projektiranja, geodezije, gradnje, upravljanja in vzdrževanja telekomunikacijskih omrežij.

TSinpo je korporativna blagovna znamka invalidskega podjetja.

Deluje pretežno na področju storitev podpore poslovanju in proizvodnje kartonskih tulcev.

Planet TV je korporativna blagovna znamka.*

Družba upravlja znamke: Planet – splošna komercialna televizija. Planet 2 – televizija s poudarkom na športnih vsebinah. Planet PLUS – klasični filmski kanal.

* Od 1. 10. 2020 družba ni več del Skupine Telekom Slovenije.

Avtenta je korporativna blagovna znamka.

Družba deluje na področju srednjih in velikih gospodarskih družb ter javnih ustanov v Sloveniji in regiji. Združuje razvite in preverjene poslovne rešitve za optimizacijo in izboljšanje učinkovitosti podjetij, organizacij in javne uprave.

Piranske soline je korporativna blagovna znamka.

Družba upravlja znamke:

Solnce – prehrambna linija.

Lepa Vida – kozmetična linija in Thalasso spa Lepa Vida – terme na prostem.

KPSS (Krajinski park Sečoveljske soline) – park, ki skrbi za varstvo narave ter ohranitev izjemnih naravnih in kulturnih vrednot.

IPKO je korporativna blagovna znamka na Kosovu. Družba zagotavlja telekomunikacijske storitve. Pokriva mobilno telefonijo, fiksno telefonijo, internet in kabelsko televizijo.

Hej! – blagovna znamka, ki pokriva segment mladih.

POSLOVNO POROČILO

TRŽENJE IN PRODAJA

OMREŽJA, TEHNOLOGIJE IN IT TRAJNOSTNI RAZVOJ

1.2 POUDARKI POSLOVANJA SKUPINE TELEKOM SLOVENIJE V LETU 20204

POMEMBNEJŠI VPLIVI PANDEMIJE COVID-19 NA POSLOVANJE SKUPINE TELEKOM SLOVENIJE

Ocenjeni negativni vpliv pandemije COVID-19 in ukrepov za omilitev glede na načrtovani EBITDA znaša 9,2 milijona evrov. Z upoštevanjem te prilagoditve bi EBITDA presegel načrtovanega za 3 %.

NOVE PRILOŽNOSTI ZA DIGITALIZACIJO POSLOVANJA

Na poslovnem trgu se je povečalo povpraševanje po IKT-rešitvah in storitvah ter storitvah

kibernetske varnosti. Podjetjem in organizacijam smo med drugim zagotovili:

• ∫ storitve videoidentifikacije in digitalnega podpisa za poslovanje na daljavo;
• ∫ nadgrajene rešitve pametnih mest in industrije z uporabo interneta stvari;
• ∫ storitve telemedicinske oskrbe za spremljanje obolelih s COVID-19 na daljavo;
• ∫ dodatne kapacitete in nadgradnjo obstoječih IKT-rešitev;
• ∫ orodja za izobraževanje prek spleta;
• ∫ storitve pametne pisarne, širši nabor programske opreme za delo od doma, e-cenik itd.;
• ∫ storitve varnega spleta tudi za srednje velika in mala podjetja;
• ∫ prvo slovensko komercialno omrežje 5G z odlično začetno pokritostjo, potrjeno tudi s strani testov Apple in Samsung; prvo omrežje 5G na svetu v pasu 2.600 MHz.

SPREMEMBA NAČINA PRODAJE ZARADI ZAPRTJA TELEKOMOVIH CENTROV IN PRODAJNIH MEST POOBLAŠČENIH PRODAJALCEV

Nenadno zaprtje vseh fizičnih prodajnih točk smo izkoristili za povečanje digitalne prodaje in iskanje priložnosti za brezstično poslovanje z uporabniki:

• ∫ Telekomovi centri so se spremenili v prevzemne točke;
• ∫ iz Telekomovih centrov smo izvajali izhodne klicne akcije;
• ∫ povečali smo kapacitete na digitalnih stičnih točkah, klicnih centrih in drugih brezstičnih točkah;
• ∫ ponudbo smo prilagodili potrebam dela in šolanja od doma;
• ∫ razširili smo ponudbo E-trgovine, programa zvestobe in omogočili plačilo na do 36 obrokov;
• ∫ povečali smo količine podatkov v mobilnih paketih in hitrost v fiksnih paketih.
  -

ZAGOTAVLJANJE NEMOTENEGA DELOVANJA OMREŽJA

Zaradi izrednih okoliščin v obdobju pandemije smo veliko aktivnosti namenjali širitvam potrebnih kapacitet, podpori dela na daljavo, prilagoditvam ponudbe za COVID-19, prilagoditvam klicnih centrov in Telekomovih centrov, analitiki in proaktivnemu obveščanju deležnikov.

• ∫ Obrestovale so se tudi predhodne investicije v 4G+ in optično omrežje, zmogljivo jedrno omrežje in IT-infrastrukturo, sicer situacije ne bi mogli obvladati.
• ∫ Na podlagi Sistema upravljanja neprekinjenega poslovanja (SUNP) smo sprejeli Načrt ukrepov in delovanja za primer pandemije, predvideli smo aktivnosti v primeru aktiviranja Državnega načrta zaščite in reševanja. Skladno s SUNP smo v Telekomu Slovenije pripravljeni in usposobljeni za zagotavljanje ključnih storitev in procesov tudi v izrednih razmerah.
• ∫ Na podlagi SUNP je začela delovati Skupina za okrevanje poslovanja.
• ∫ Pri pripravi in izvedbi preventivnih ukrepov za preprečevanje širjenja novega koronavirusa smo se osredotočili na zagotavljanje zdravja in varnosti zaposlenih in uporabnikov naših storitev ter na varovanje interesov drugih deležnikov. Za zagotavljanje podpore delovanju storitev imamo vzpostavljeno mrežo partnerjev, ki imajo prav tako vzpostavljene postopke neprekinjenega poslovanja za zagotavljanje podpore naši družbi.

Več v poglavju 2.7 Trženje in prodaja.

TRŽENJE IN PRODAJA

OMREŽJA, TEHNOLOGIJE IN IT TRAJNOSTNI RAZVOJ

RAČUNOVODSKO POROČILO

#POVEZANI Z ZAPOSLENIMI TUDI NA DALJAVO

Primarno smo poskrbeli za zdravje in varnost zaposlenih ter proaktivno, jasno in odprto komunikacijo. Hitro in učinkovito smo izpeljali transformacijo dela celotnega Telekoma Slovenije, tako je v povprečju več kot 70 % sodelavk in sodelavcev, ki jim to omogoča narava dela, delo opravljalo na daljavo. Vzpostavljene imamo tri ločene sisteme za oddaljene dostope prek različnih omrežnih infrastruktur, s čimer zagotavljamo nemoten delovni proces.

• ∫ Za komunikacijo na daljavo uporabljamo različna orodja, prek katerih smo si mesečno v povprečju izmenjali prek 1,2 milijona sporočil, 18.000 ur video in 32.000 ur govornih klicev.
• ∫ Zaposlenim smo redno vsakodnevno komunicirali ukrepe in ključne aktivnosti, ki potekajo na ravni družbe.
• ∫ Sprejeli smo številne preventivne ukrepe za preprečevanje širjenja okužb.
• ∫ Za zaposlene, ki imajo pri svojem delu stike z uporabniki in tretjimi osebami, smo uvedli najvišjo stopnjo zaščitnih ukrepov ter jim zagotovili potrebno zaščitno opremo.

Več v poglavju 2.9.6 Zaposleni.

KLJUB POVEČANIM OBREMENITVAM OMREŽJA, SMO POSKRBELI ZA ODLIČNO UPORABNIŠKO IZKUŠNJO

V Sloveniji smo bili priča množični in hitri transformaciji učenja in dela na daljavo, zaradi česar smo se soočali z velikim povečanjem količin prometa govornih, podatkovnih in video storitev, in sicer za več kot polovico glede na običajne razmere. Za zagotavljanje vseh potreb uporabnikov in zagotavljanje odlične uporabniške izkušnje smo med drugim:

• ∫ povečali kapacitete omrežja, povečevali hitrosti v fiksnem in mobilnem omrežju;
• ∫ delo svojih strokovnjakov smo prilagodili tako, da smo čim bolj nemoteno 24 ur na dan skrbeli za nadzor delovanja omrežja, tehnično podporo uporabnikom ter posebne potrebe državnih institucij in gospodarstva po večjih kapacitetah ali dodatnih storitvah;
• ∫ uporabnikom smo za lažje delo in šolanje na daljavo podarili mobilni prenos podatkov;
• ∫ TV-programske sheme smo brezplačno nadgradili s številnimi otroškimi, dokumentarnimi, poljudnoznanstvenimi, filmskimi in športnimi vsebinami;
• ∫ okrepili smo elektronsko poslovanje in ponudbo izdelkov v E-trgovini;
• ∫ okrepili smo ekipe kontaktnih centrov;
• ∫ prodajna mesta smo preuredili v prevzemne točke;
• ∫ v zahtevnih razmerah smo ohranili položaj najboljšega in najhitrejšega omrežja: Telekom Slovenije je ponudnik, ki ima po oceni oziroma mnenju potrošnikov najboljše in najhitrejše mobilno in fiksno omrežje (vir: Valicon, september 2020).

Pokritost, stabilnost in zanesljivost omrežja so uporabnikom nadpovprečno pomembni atributi (v času pandemije še toliko bolj), hkrati pa so z njimi pri Telekomu Slovenije tudi nadpovprečno zadovoljni (vir: Valicon, Zadovoljstvo s fiksnimi in mobilnimi storitvami, oktober 2020).

Več v poglavjih 2.7 Trženje in prodaja in prodaja ter 2.9.5 Uporabniki.

OSTAJAMO SRČNI IN DRUŽBENO ODGOVORNI

Tudi v izrednih okoliščinah smo ostali srčni in odgovorni do okolja, v katerem delujemo.

• ∫ Bolnišnici za ženske bolezni in porodništvo Postojna smo za nakup porodne postelje za porodnice, ki so okužene oziroma pri katerih obstaja sum na okužbo s COVID-19, donirali 20.000 evrov.
• ∫ UKC Ljubljana in UKC Maribor smo za nakup zdravstvene opreme, potrebne za zdravljenje bolnikov s koronavirusom, skupno donirali 40.000 evrov.
• ∫ Domovom za starejše smo omogočili brezplačen najem mobitelov s storitvami, s čimer smo varovancem domov omogočili klicno in video komunikacijo z bližnjimi.
• ∫ Učencem iz socialno ogroženih okolij smo donirali 300 mobilnih modemov in brezplačen mobilni prenos podatkov za brezskrben dostop do mobilnega interneta in učenje na daljavo. Številnim šolam smo donirali rabljeno računalniško opremo.
• ∫ Ustvarili smo družbeno-koristno platformo #vadidoma, kjer so bile brezplačno na voljo vadbe za vse starostne skupine.
• ∫ Združenju Slovenska Filantropija, društvu Humanitarček, zavodu Zlata mreža in zavodu Sopotniki smo skupno namenili 20.000 evrov sredstev za lajšanje življenja starejšim.

v tisoč EUR / v %	2020 / 31.12.2020/*	2019 / 31.12.2019/*	Indeks 20/19
Prihodki od prodaje	647.177	664.892	97
Drugi prihodki iz poslovanja	7.694	5.938	130
Poslovni prihodki skupaj	654.871	670.830	98
EBITDA	209.882	214.994	98
EBITDA marža = EBITDA / Prihodki od prodaje	32,4 %	32,3 %	100
EBIT	42.603	41.203	103
Donosnost prodaje = EBIT / Prihodki od prodaje	6,6 %	6,2 %	106
Čisti dobiček iz delujočega poslovanja	34.084	28.544	119
Izguba iz ustavljenega poslovanja	-9.219	-27.603	33
Čisti dobiček poslovnega leta	24.865	941	-
Sredstva	1.227.839	1.250.211	98
Kapital	590.484	590.588	100
Čista donosnost kapitala (ROE)	4,2 %	0,2 %	-
Razmerje med kapitalom in sredstvi (Equity Ratio)	48,1 %	47,2 %	102
Neto finančni dolg	378.377	402.861	94
NFD / EBITDA	1,8	1,9	96
Investicije v osnovna sredstva (CAPEX)	173.045	184.835	94
EBITDA - CAPEX	36.837	30.159	122
Delež (EBITDA – CAPEX) v EBITDA (Cash Margin)	17,6%	14,0 %	125

* Poslovanje Planet TV za leto 2020 in 2019 vključeno v postavko ustavljeno poslovanje. Velja za vse postavke v nadaljnjih tabelah in grafih.

Število zaposlenih po stanju na zadnji dan obdobja 3.392 3.387 100

Delež CAPEX-a v poslovnih prihodkih 26,4 % 27,6 % 96

** Leto 2019 je prilagojeno za popravek preteklega leta v računovodskih izkazih družbe IPKO in posledično v STS. Več v računovodskem poročilu v točki 41.

Definicije glej v točki 2.9.3 Alternativna merila uspešnosti poslovanja.

SKUPINA TELEKOM SLOVENIJE

POSLOVNO POROČILO

TRAJNOSTNI RAZVOJ

FINANČNI KAZALNIKI SKUPINE TELEKOM SLOVENIJE, SKLADNI Z RAČUNOVODSKIM POROČILOM

OMREŽJA, TEHNOLOGIJE IN IT

TRŽENJE IN PRODAJA

SKUPINA TELEKOM	POSLOVNO	TRZENJE IN	OMREŽJA.	TRAJNOSTNI	RAČUNOVODSKO
SLOVENIJE	POROČILO	PRODAJA	TEHNOLOGIJE IN IT	RAZVOJ	POROČILO

DRUGI EKONOMSKI KAZALNIKI

v tisoč EUR	2020*	2019/*	Indeks 20/19
Distribuirana ekonomska vrednost	473.741	483.675	98
Dodana vrednost	155.881	153.556	101
Dodana vrednost na zaposlenega v EUR	45.989	44.400	103
Bruto dodana vrednost na zaposlenega v EUR	94.699	93.864	101
Stroški dela	111.101	109.633	101
Davek iz dobička, vključno z odloženimi terjatvami za davek	-523	-1.721	30
Plačilo lastnikom – dividende	22.769	29.275	78

DRUŽBENI KAZALNIKI – ZAPOSLENI

	2020*	2019/*	Indeks 20/19
Število zaposlenih	3.392	3.387	100
Stopnja fluktuacije	5,8%	5,4%	107
Število ur izobraževanja na zaposlenega	18,6	26,6	70
Neposredni stroški izobraževanja v tisoč EUR	916	1.432	64
Delež zaposlenih z znanstvenim magisterijem in doktoratom	4,7 %	4,9 %	96
Število ur izobraževanj z varstva osebnih podatkov	261	101	258

DRUŽBENI KAZALNIKI – SKUPNOST

Priključki / uporabniki	2020*	2019*	Indeks 20/19
Mobilna telefonija*	1.873.876	1.939.624	97
Fiksna govorna telefonija	521.068	521.011	100
Širokopasovni priključki*	464.258	470.695	99
Delež reklamacij v številu vseh izdanih računov	0,57 %	0,50 %	114
Delež stroškov za sponzorstva in donacije v poslovnih prihodkih	0,3 %	0,4 %	82

* Maloprodajni in veleprodajni.

ENERGETSKI IN OKOLJSKI KAZALNIKI

Skupina Telekom Slovenije	2020	2019	Indeks 20/19
Poraba električne energije v milijonih kWH	89,8	90,2	99
Skupni direktni energetski stroški v mio EUR	11,5	11,6	98
Telekom Slovenije	2020	2019	Indeks 20/19
Poraba električne energije v milijonih kWh	73,5	73,8	100
Direktni energetski stroški v tisoč EUR	9.117,5	9.230,7	99
Odpadki skupaj v tonah	8.900	8.343	107
Odpadna električna in elektronska oprema, zbrana v TC (v tonah)	2,0	1,9	104
Poraba pisarniškega papirja v evrih	14.759	19.533	76
Poraba goriva za službena vozila v litrih	788.544	883.344	89

TRŽENJE IN PRODAJA

OMREŽJA, TEHNOLOGIJE IN IT

Prihodki od prodaje in število zaposlenih v Skupini Telekom Slovenije

EBITDA in delež EBITDA v prihodkih od prodaje Skupine Telekom Slovenije

EBIT – dobiček iz poslovanja in čisti dobiček poslovnega leta Skupine Telekom Slovenije

PRODAJA

OMREŽJA, TEHNOLOGIJE IN IT TRŽENJE IN

Sestava obveznosti do virov sredstev in neto finančni dolg Skupine Telekom Slovenije

TRAJNOSTNI RAZVOJ

RAČUNOVODSKO POROČILO

-0,1 %

CAPEX – naložbe v osnovna sredstva in njihov delež v poslovnih prihodkih v %

Sestava distribuirane ekonomske vrednosti

OMREŽJA, TEHNOLOGIJE IN IT TRAJNOSTNI RAZVOJ

RAČUNOVODSKO POROČILO

1.3 PISMO PREDSEDNIKA UPRAVE5

Spoštovani delničarji, vlagatelji, poslovni partnerji in sodelavci,

pandemija COVID-19 je v letu 2020 vplivala na življenje vseh nas, v ospredje pa postavila osnovno vrednoto – skrb za zdravje. Hkrati je pospešila digitalizacijo gospodarstva in dodatno izpostavila pomen, ki ga imajo zanesljive, sodobne, hitre in varne komunikacije in komunikacijske rešitve. Pandemija je v Sloveniji povzročila množično in hitro transformacijo dela in učenja na daljavo, skladno s tem so se spremenili tudi prometni tokovi in obremenitve

našega omrežja. Soočili smo se z velikim porastom obremenitev in količin prometa govornih, podatkovnih in video storitev, in sicer za več kot polovico glede na običajno situacijo, ter beležili velik porast prometa pri dostopu do globalnega interneta omrežij in IPTV.

V Telekomu Slovenije imamo vpeljan Sistem upravljanja neprekinjenega poslovanja, certificiran po standardu ISO 22031. Skladno s tem smo pripravljeni in usposobljeni zagotavljati ključne storitve in procese tudi v izrednih razmerah. Na okoliščine, v katerih smo se skupaj znašli, smo se sistematično in pravočasno pripravili tako z vidika tehnologije, zagotavljanja varnosti omrežja in storitev kot z vidika kadrov in procesov. Kot del kritične infrastrukture smo delo svojih strokovnjakov prilagodili tako, da smo tudi v najtežjih okoliščinah 24 ur na dan zagotavljali zanesljive komunikacijske storitve, uporabnikom zagotovili tehnično podporo ter poskrbeli za

posebne potrebe državnih institucij in podjetij po večjih kapacitetah ali dodatnih storitvah, pa tudi za kibernetsko varnost, ki je v takih okoliščinah izrednega pomena.

Za gospodarsko okrevanje bo ključna digitalizacija, ki je tudi v ospredju strategije Skupine Telekom Slovenije do leta 2025 in ki je bila sprejeta v minulem letu. Še naprej bomo zagotavljali najsodobnejše storitve po meri uporabnika (odlična uporabniška izkušnja, najboljša prodajna in poprodajna skrb za uporabnike, najsodobnejše in zanesljivo omrežje,

konvergenčni paketi, dodatna ponudba zunaj osnovne dejavnosti, celovita ponudba IT-rešitev ter storitve informacijske in kibernetske varnosti), za dinamično prilagajanje uporabnikom pa bodo poleg pospešene digitalizacije potrebna vlaganja v širitev in nadgradnjo tehnologij, nadaljnja optimizacija procesov in opolnomočenje zaposlenih.

V letu, v katerem so imele komunikacijske tehnologije izjemno pomembno vlogo, smo v Telekomu Slovenije skladno s tehnološkim razvojem kot prvi v Sloveniji naredili naslednji korak v razvoju mobilne tehnologije ter na obstoječih baznih postajah in v obstoječem frekvenčnem spektru 2.600 MHz, ki ga uporabljamo tudi za omrežje četrte mobilne generacije, vzpostavili nacionalno omrežje pete mobilne generacije (5G). V evolucijsko nadgrajenem omrežju lahko uporabniki že v tem razvojnem koraku dosegajo višje hitrosti prenosa podatkov kot v omrežju LTE/4G, polni potencial tehnologije 5G pa bo na voljo po podelitvi

TRŽENJE IN PRODAJA

OMREŽJA, TEHNOLOGIJE IN IT

TRAJNOSTNI RAZVOJ

RAČUNOVODSKO POROČILO

dodatnih spektralnih pasov. Konec leta 2020 smo s signalom 5G pokrili že 32,44 % prebivalstva, kar je rezultat premišljenega, postopnega in predvsem pravočasnega investiranja v razvoj novih tehnologij. Ob tem pospešeno širimo in nadgrajujemo tudi dostopovno optično omrežje, ki omogoča razvoj novih storitev, uporabnikom pa prinaša še boljšo izkušnjo televizije, interneta in telefonije. Upravljamo največje optično omrežje v Sloveniji, priklop nanj omogočamo že več kot 370.000 slovenskim gospodinjstvom. V letu 2020 smo priklop na optično omrežje omogočili 43.994 gospodinjstvom. Vlaganjem v infrastrukturo in razvoj storitev smo skupno namenili 173 milijonov evrov.

V letu 2020 smo nadaljevali aktivnosti konsolidacije. Zaključili smo prodajo družbe Planet TV ter pričeli s postopkoma prodaje družbe TSmedia in pripojitve družbe Avtenta k Telekomu Slovenije, medtem ko je bil postopek prodaje družbe IPKO, ki se je začel v letu 2019, ustavljen.

Pandemija COVID-19 je v letu 2020 vplivala na poslovanje družb v Skupini Telekom Slovenije, in sicer zlasti zaradi zaprtja prodajnih mest, nižjih prihodkov iz naslova gostovanja uporabnikov v omrežjih tujih operaterjev in gostovanja tujih uporabnikov v naših mobilnih omrežjih ter zastoja ali manjšega obsega poslov. Ključni cilji Skupine Telekom Slovenije za leto 2020 so zaradi prerazvrstitve družbe Planet TV med sredstva, namenjena prodaji, prilagojeni. Poslovanje družbe Planet TV je vključeno le v čisti poslovni izid kot ustavljeno poslovanje. Brez ocenjenega vpliva pandemije in ukrepov za omilitev bi Skupina Telekom Slovenije dosegla 677,8 milijona evrov poslovnih prihodkov (načrtovano: 676,0 milijona evrov, oziroma prilagojeno za Planet TV: 668,9 milijona evrov), kar pomeni 1 % več od načrtovanih. Ocenjeni vpliv na poslovne prihodke je znašal 22,9 milijona evrov, tako da je Skupina Telekom Slovenije v letu 2020 ustvarila 654,9 milijona evrov poslovnih prihodkov. Na ravni skupine smo ustvarili 647,2 milijona evrov prihodkov od prodaje. Pri tem smo v primerjavi z letom 2019 povečali delež prihodkov novih storitev, kot so energetika, e-zdravje, zavarovanje in E-trgovina. Prihodke E-trgovine smo v primerjavi z letom 2019 povečali za 55 %, vendar pa prodaja prek spletnih kanalov ne more nadomestiti izpada prodaje zaprtih prodajnih mest.

Skupina Telekom Slovenije je v letu 2020 dosegla dobiček iz poslovanja (EBIT) v višini 42,6 milijona evrov in dobiček iz poslovanja pred obrestmi, amortizacijo in davki (EBITDA) v višini 209,9 milijona evrov. Brez ocenjenega vpliva pandemije COVID-19 in iz nje izhajajočih ukrepov bi na ravni skupine dosegli EBITDA v višini 219,1 milijona evrov. Pandemija je imela negativen vpliv na EBITDA v višini 4 % glede na načrtovanega. V prihodkih iz prodaje je imel EBITDA na ravni skupine 32,4-odstotni delež. Ob tem je Skupina Telekom Slovenije po obračunu davka iz dobička z odloženimi davki ustvarila 24,9 milijona evrov čistega dobička (brez ocenjenega vpliva pandemije bi čisti dobiček znašal 32,8 milijona evrov).

Ne glede na izzive, s katerimi smo se zaradi pandemije COVID-19 soočali v letu 2020, je Skupina Telekom Slovenije finančno stabilna. Poslovne aktivnosti prilagajamo spremenjenim okoliščinam ter skrbno spremljamo in ocenjujemo tveganja na področju dobavnih verig, kreditnega tveganja, delovanja sistemov in dobičkonosnosti posameznih storitev ter sprejemamo ustrezne ukrepe.

V primerjavi z letom 2019 so se tržni deleži fiksnih in mobilnih storitev nekoliko zmanjšali, kar je predvsem odraz cenovno agresivne konkurence. Vendar pa smo z visoko kakovostjo in inovativnostjo storitev povečali zadovoljstvo uporabnikov ter v Sloveniji ohranili vodilni tržni položaj v segmentu mobilne telefonije (37,9 %) in v segmentu IPTV (44,4 %). Na Kosovu je IPKO ohranil 38-odstotni delež uporabnikov mobilne telefonije.

Delničarjem smo za leto 2019 izplačali dividende v višini 3,50 evra bruto na delnico.

Na ravni Skupine Telekom Slovenije za leto 2021 načrtujemo 653,0 milijona evrov poslovnih prihodkov, EBITDA v višini 210,6 milijona evrov, 30,8 milijona evrov čistega poslovnega dobička in 203,7 milijona evrov investicij.

Ob razglašeni pandemiji smo se odzvali skrbno tudi do družbe, v kateri delujemo. Uporabnikom smo podarili mobilni prenos podatkov in jim povečali internetne hitrosti v optičnem omrežju, s čimer smo zagotovili pogoje za brezskrbno komuniciranje ter šolanje in delo na daljavo, z dodatnimi vsebinami smo nadgradili TV-programske sheme. Mladostnikom iz socialno ogroženih okolij smo donirali mobilne modeme in prenos podatkov za šolanje na daljavo. Bolnišnicam smo donirali sredstva za nakup nujno potrebne medicinske 17

POSLOVNO POROČILO

TRŽENJE IN PRODAJA

OMREŽJA, TEHNOLOGIJE IN IT TRAJNOSTNI RAZVOJ

RAČUNOVODSKO POROČILO

opreme, humanitarnim organizacijam pa za pomoč starejšim, ki živijo sami. Oskrbovancem domov za starejše smo omogočili brezplačno klicno in video komunikacijo, s čimer smo jim omogočili stik z bližnjimi. Za spremljanje bolnikov s COVID-19 na daljavo smo nadgradili rešitev telemedicine in razvili rešitev centralnega spremljanja vitalnih funkcij pacientov s težjim potekom bolezni v realnem času. Podjetjem smo poleg dodatnih kapacitet omogočili tudi hitro implementacijo storitev videoidentifikacije in digitalnega podpisa.

Prodajna mesta smo ob zaprtju preuredili v prevzemne točke, uporabnikom pa smo bili na voljo prek vseh razpoložljivih kanalov. V E-trgovini smo razširili nabor izdelkov, vzpostavili smo novo spletno tržišče PIAZZ, ki na enem mestu povezuje trgovce in kupce, v okviru pametne denarnice VALÚ smo omogočili nove funkcionalnosti.

Kljub letu izjemnih okoliščin smo torej nadaljevali razvoj. Pomemben korak smo naredili pri digitalni transformaciji industrije 4.0, z vzpostavitvijo testnega omrežja 5G v proizvodnem obratu pa postavili temelje za razvoj novih poslovnih modelov in testiranje pametne infrastrukture 5G. Implementirali smo informacijske rešitve, ki omogočajo napredno avtomatizacijo poslovanja ter digitalizacijo sistemov energijskega upravljanja poslovnih in proizvodnih objektov, pa tudi rešitve pametnih mest in skupnosti za celostno upravljanje virov, infrastrukture, storitev in procesov za boljšo kakovost bivanja, ki temeljijo na tehnologiji NB-IoT.

Uspešno smo vzdrževali vse vpeljane sisteme vodenja, konec leta začeli s pripravami na izvedbo samoocene odličnosti poslovanja po novem modelu EFQM 2020. V družbi IPKO smo vpeljali in certificirali sistem vodenja kakovosti ter sistem vodenja informacijske varnosti.

S številnimi preventivnimi ukrepi in digitalnimi orodji smo zaposlenim zagotovili varno delovno okolje. V obeh obdobjih razglašene epidemije je v povprečju 70 % sodelavk in sodelavcev Telekoma Slovenije, ki jim to omogoča narava dela, svoje delo nemoteno opravljalo z domov po vsej Sloveniji. Ob tem smo z vsakodnevno komunikacijo skrbeli, da so zaposleni imeli na voljo vse informacije o dogajanju v podjetju in da smo ostajali povezani. Za delo na terenu, kjer sodelavci zagotavljajo nemoteno delovanje storitev uporabnikom in pri tem vstopajo v njihove domove, smo uvedli najvišjo stopnjo zaščitnih ukrepov.

Zavzetost, motiviranost in angažiranost sodelavk in sodelavcev je bila in je v teh izjemnih okoliščinah izjemno visoka, prav tako medsebojno sodelovanje.

V sklopu aktivnosti, ki jih izvajamo v okviru certifikata Družini prijazno podjetje, smo se osredotočali na ozaveščanje o pomenu obvladovanja stresa in preprečevanja izgorelosti, okrepili pa smo tudi prenos znanja in programe vseživljenjskega učenja.

Okoljsko odgovornost smo podkrepili s sprejetjem prenovljene okoljske izjave Telekoma Slovenije. Ta nas usmerja k nenehnemu izboljševanju okoljske in energetske učinkovitosti v poslovnih procesih ter k spodbujanju uporabnikov k odgovornemu okoljskemu ravnanju. Z optimizacijo opreme in prostorov vsako leto zmanjšujemo porabo električne energije (v letu 2020 za 0,4 %) kljub izvedeni nadgradnji mobilnega omrežja s tehnologijo 5G in kljub povečani obremenjenosti omrežja. Za prehod na električno mobilnost vzpostavljamo infrastrukturo polnilnih postaj ter v vozni park postopoma uvajamo osebna in tovorna vozila na električni pogon.

Zaradi krepitve omrežja četrte in pete mobilne generacije smo v Sloveniji izvedli 267 dodatnih meritev elektromagnetnih sevanj (EMS), od tega 92 za tehnologijo 5G. Meritve so pokazale, da je elektromagnetno sevanje sicer nekoliko povečano, vendar vse bazne postaje delujejo skladno s predpisi ter v okviru mejnih vrednosti in zakonodaje.

Na spremenjene okoliščine, ki jih je prineslo leto 2020, smo se odzvali hitro, agilno in učinkovito, pri tem pa smo posebno pozornost namenjali družbi, v kateri delujemo. Uporabnikom smo tudi v najtežjih okoliščinah ter ob izjemno povečanih obremenitvah zagotavljali zanesljive in varne komunikacijske storitve. Za to so zaslužni naši sodelavci in sodelavke, za kar se jim na tem mestu iskreno zahvaljujem. Prav tako se za opravljeno delo zahvaljujem upravi, ki je vodila Telekom Slovenije v letu 2020. Verjamem, da smo upravičili zaupanje deležnikov.

Cvetko Sršen, predsednik uprave

OMREŽJA, TRŽENJE IN PRODAJA

TEHNOLOGIJE IN IT

TRAJNOSTNI POROČILO

RAZVOJ

RAČUNOVODSKO

1.4 IZJAVA O ODGOVORNOSTI UPRAVE

Člani Uprave Telekoma Slovenije, d. d., odgovorni za sestavo letnega poročila, potrjujemo računovodske izkaze Telekoma Slovenije, d. d., in Skupine Telekom Slovenije za leto, končano 31. decembra 2020, uporabljene računovodske usmeritve in pojasnila k računovodskim izkazom.

Člani Uprave Telekoma Slovenije, d. d., zagotavljamo:

• ∫ da je Letno poročilo Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije, d. d., za leto 2020 z vsemi sestavnimi deli, vključno z izjavo o upravljanju družbe in izjavo o nefinančnem poslovanju, po našem najboljšem vedenju sestavljeno in objavljeno skladno z veljavno zakonodajo in Mednarodnimi standardi računovodskega poročanja, kot jih je sprejela EU;
• ∫ da je računovodsko poročilo s pojasnili sestavljeno v skladu z ustreznim okvirom računovodskega poročanja ter da daje resničen in pošten prikaz sredstev in obveznosti, finančnega položaja in poslovnega izida družbe Telekom Slovenije, d. d., in Skupine Telekom Slovenije kot celote;
• ∫ da so bile pri izdelavi računovodskih izkazov dosledno uporabljene izbrane računovodske usmeritve in razkrite njihove morebitne spremembe, da so računovodske ocene pripravljene pošteno in premišljeno ter v skladu z načeli previdnosti in dobrega gospodarjenja ter ob predpostavki nadaljevanja poslovanja Telekoma Slovenije, d. d., in Skupine Telekom Slovenije v prihodnosti ter
• ∫ da je v poslovno poročilo vključen pošten prikaz razvoja in izidov poslovanja družbe ter njenega finančnega položaja, vključno z opisom bistvenih vrst tveganj, ki sta jim Telekom Slovenije, d. d., in Skupina Telekom Slovenije kot celota izpostavljena.

Uprava je odgovorna tudi za sprejem in izvajanje ustreznih ukrepov za zavarovanje premoženja ter za preprečevanje in odkrivanje prevar in drugih nepravilnosti oziroma nezakonitosti.

Davčne oblasti lahko v petih letih po poteku leta, v katerem je bilo treba odmeriti davek, preverijo poslovanje posameznih družb, kar lahko povzroči dodatne davčne obveznosti. Uprava ni seznanjena z okoliščinami, ki bi lahko povzročile morebitno pomembno obveznost iz tega naslova.

Cvetko Sršen, predsednik uprave

Tomaž Jontes, podpredsednik uprave

Barbara Galičič Drakslar, članica uprave

dr. Mitja Štular, član uprave

Špela Fortin, članica uprave – delavska direktorica

SKUPINA TELEKOM SLOVENIJE V LETU 2020 —Izjavaoodgovornostiuprave

POSLOVNO POROČILO

TRŽENJE IN PRODAJA

OMREŽJA, TEHNOLOGIJE IN IT TRAJNOSTNI RAZVOJ

RAČUNOVODSKO POROČILO

1.5 POROČILO NADZORNEGA SVETA

Nadzorni svet družbe je sestavljen iz devetih članov, tekom leta 2020 se je njegova sestava večkrat spremenila.

S 13. majem 2020 je potekel mandat članu nadzornega sveta, Dimitriju Marjanoviću, na 31. skupščini delničarjev družbe, ki je potekala 5. junija 2020, pa je bil za štiriletni mandat v nadzorni svet družbe izvoljen Aleš Šabeder.

Po konstituiranju 15. junija 2020 je nadzorni svet za predsednika izvolil Aleša Šabedra, za njegova namestnika pa

za mandatno obdobje štirih let. Z izvolitvijo novih članov nadzornega sveta je prenehala funkcija Boštjanu Kolerju, Dimitriju Marjanoviću in mag. Štefanu Belingarju, ki so bili imenovani s sklepom Okrožnega sodišča v Ljubljani 3. novembra 2020.

Po konstituiranju 11. februarja 2021 je nadzorni svet za predsednika izvolil Iztoka Černošo, namestnika sta Barbara Kürner Čad in Drago Kijevčanin. Na novo je imenoval tudi sestavo vseh komisij nadzornega sveta.

Sestava nadzornega

sveta je raznolika, člani se medsebojno dopolnjujejo po strokovnem znanju, kompetencah, izkušnjah, starosti, spolu, načinu dela in drugih vidikih, kar na sejah omogoča učinkovito izmenjavo mnenj in stališč.

Nadzorni svet se je v letu 2020 sestal na 17 rednih sejah, dve seji je opravil dopisno. Tekom leta 2020 je zagotavljal odgovoren in kakovosten nadzor poslovanja družbe Telekom Slovenije in Skupine Telekom Slovenije. Obravnaval je različne vidike poslovanja in spremljal uresničevanje načrtov. Posamezne teme so bile predhodno obravnavane na komisijah nadzornega sveta. Na podlagi ugotovitev, predlogov in skrbne presoje komisij je nadzorni svet sprejemal ustrezne odločitve ter po sejah sproti obveščal deležnike.

Nadzorni svet v skladu s slovenskim Kodeksom upravljanja javnih delniških družb navaja, da so vsi stroški delovanja nadzornega sveta razkriti v tem letnem poročilu.

NAJPOMEMBNEJŠE TEME SEJ NADZORNEGA SVETA

Najpomembnejše teme sej nadzornega sveta v letu 2020 so bile povezane s spremljanjem rednega poslovanja družbe in njenega razvoja ter sestavo uprave. Nadzorni svet in uprava sta se usmerjala

mag. Barbaro Gorjup in Draga Kijevčanina. Na novo je imenoval tudi sestavo vseh komisij nadzornega sveta.

Do 15. junija 2020 je nadzornemu svetu predsedovala Barbara Kürner Čad.

1. oktobra 2020 so Aleš Šabeder, mag. Barbara Cerovšek Zupančič in mag. Bernarda Babič podali odstopne izjave.

Okrožno sodišče v Ljubljani pa je 3. novembra 2020 na predlog Slovenskega državnega holdinga, d. d., s sklepom za nove člane nadzornega sveta imenovalo Boštjana Kolerja, Dimitrija Marjanovića in mag. Štefana Belingarja, in sicer do izvolitve članov nadzornega sveta na skupščini delničarjev družbe, vendar največ za eno leto od izdaje sklepa. Z istim dnem je funkcija člana nadzornega sveta Alešu Šabedru, mag. Barbari Cerovšek Zupančič in mag. Bernardi Babič prenehala.

Po konstituiranju 4. novembra 2020 je nadzorni svet za predsednika izvolil Boštjana Kolerja, za njegova namestnika pa Barbaro Kürner Čad in Draga Kijevčanina. Na novo je imenoval tudi sestavo vseh komisij nadzornega sveta.

Skupščina delničarjev je z 21. januarjem 2021 odpoklicala člana nadzornega sveta, Igorja Rozmana, z 22. januarjem 2021 pa za nove člane nadzornega sveta izvolila Iztoka Černošo, mag. Aleksandra Igličarja, Marka Kerina in Radovana Cerjaka, in sicer 20 v določanje strategije ter prepoznavanje in

OMREŽJA, TRŽENJE IN PRODAJA

TEHNOLOGIJE IN IT

TRAJNOSTNI RAZVOJ

RAČUNOVODSKO POROČILO

obvladovanje poslovnih tveganj, kar je pomembno za uspešno prihodnost poslovanja družbe Telekom Slovenije in Skupine Telekom Slovenije.

Nadzorni svet je 2. januarja 2020 za podpredsednico uprave imenoval dr. Vido Žurga. S 15. marcem 2020 se je Ranku Jelači, članu uprave, pristojnemu za komercialni steber, iztekel mandat, tako da je 22. junija 2020 nadzorni svet na mesto člana uprave, odgovornega za prodajo in marketing, imenoval Tomaža Jontesa, in sicer za mandatno obdobje štirih let.

V okviru svojih pristojnosti je nadzorni svet odgovorno odločal in v letu 2020:

• ∫ sprejel Strateški poslovni načrt Skupine Telekom Slovenije za obdobje 2021–2025 s poslovnim načrtom za leto 2021;
• ∫ sprejel revidirano Letno poročilo Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije za leto 2019;
• ∫ imenoval člana uprave za prodajo in marketing;
• ∫ podal soglasje k pogojni sklenitvi izvensodne poravnave v postopku zoper bivše člane uprave, na podlagi katerega je po potrditvi na skupščini družbe zavarovalnica, pri kateri je bila zavarovana odškodninska odgovornost bivših članov uprave, družbi plačala znesek v višini 2,8 mio EUR;
• ∫ podal soglasja k imenovanju direktorjev odvisnih družb ter
• ∫ podal soglasje k prodaji Planet TV, pričetku prodajnega postopka družbe TSmedia in pričetku postopka pripojitve družbe Avtenta k Telekomu Slovenije.

Pri nadzorovanju vodenja poslov družbe se je nadzorni svet v letu 2020 redno seznanjal s:

• ∫ poročili o poslovanju obvladujoče družbe in skupine;
• ∫ uresničevanjem Strateškega poslovnega načrta Skupine Telekom Slovenije;
• ∫ ocenami kazalnikov poslovanja družbe in skupine v vsakokratnem obdobju;
• ∫ realizacijo strateških projektov in iniciativ;
• ∫ drugimi informacijami, povezanimi s Telekomom Slovenije, Skupino Telekom Slovenije in odvisnimi družbami;
• ∫ posebno pozornost je namenil vplivu pandemije COVID-19 na poslovanje Skupine Telekom Slovenije.

Nadzorni svet je sproti reševal nasprotja interesov (izjave po referenčnem kodeksu so objavljene na spletnih straneh družbe). V poslovnem letu 2020 je en član nadzornega sveta naznanil nastop posameznih dejstev, ki bi lahko vplivale na njegovo neodvisnost.

Nadzorni svet je v februarju opravil vrednotenje svojega dela in sprejel sklep glede izboljšav pri nadaljnjem delu, na podlagi katerega je bilo v začetku leta 2021 posodobljeno besedilo Poslovnika o delu nadzornega sveta, ki je predvideno za sprejem na eni od naslednjih sej nadzornega sveta.

DELO KOMISIJ NADZORNEGA SVETA

Nadzorni svet je imel v letu 2020 oblikovane stalne štiri komisije. To so revizijska komisija, kadrovska komisija, komisija za strategijo ter komisija za trženje in tehnologijo, ki se je v januarju preimenovala iz tehnične komisije. Nominacijska komisija je bila ustanovljena za posamezen izborni postopek kandidatov za člane nadzornega sveta, in sicer v februarju in decembru.

Komisije so obravnavale teme s področja delovanja nadzornega sveta in mu svetovale pri pomembnih vprašanjih. S tem so pripomogle k boljšemu delu in večji učinkovitosti nadzornega sveta.

Nadzorni svet je sproti spremljal delo svojih komisij in izvajanje njihovih sklepov. Njihovo delo je podrobneje opisano v poglavju Organi upravljanja in nadzora v poslovnem delu letnega poročila.

1. marca 2021 je nadzorni svet s predsednikom in tremi člani uprave družbe sklenil dogovor o prenehanju pogodbe o zaposlitvi in razrešitvi z mesta predsednika uprave oz. člana uprave družbe. Predsedniku uprave, mag. Tomažu Seljaku, in članom uprave dr. Vidi Žurga, mag. Matjažu Beričiču in Tomažu Jontesu je skladno s tem mandat prenehal z 10. marcem 2021. Nadzorni svet je za novega predsednika uprave družbe imenoval Cvetka Sršena, za člana uprave pa dr. Mitjo Štularja in Tomaža Jontesa, ki so štiriletni mandat nastopili 10. marca 2021. 22. marca je nadzorni svet na mesto članice uprave družbe imenoval Barbaro Galičič Drakslar, ki je štiriletni mandat nastopila 31. marca 2021.

OCENA DELA UPRAVE IN NADZORNEGA SVETA

Delo članov nadzornega sveta, vključno z delom v komisijah, je bilo strokovno in usmerjeno v učinkovito opravljanje funkcije. Člani nadzornega sveta so se redno udeleževali sej, se na obravnavane teme temeljito pripravili in dajali konstruktivne predloge.

Na podlagi strokovno pripravljenih pisnih in ustnih informacij uprave družbe je nadzorni svet kompetentno sprejemal odločitve v skladu s poslovnikom, akti družbe in zakonskimi pooblastili. 21

TRŽENJE IN PRODAJA

OMREŽJA, TEHNOLOGIJE IN IT TRAJNOSTNI RAZVOJ

RAČUNOVODSKO POROČILO

Delo nadzornega sveta so vsebinsko podpirali predlogi komisij nadzornega sveta.

Na podlagi opisanega tekočega spremljanja ter nadziranja poslovanja in vodenja družbe Telekom Slovenije in družb v skupini v poslovnem letu 2020 ter na podlagi Letnega poročila Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije za leto 2020, ki ga je sestavila in predložila uprava, nadzorni svet ocenjuje, da letno poročilo in v njem vsebovana razkritja prikazujejo dejansko stanje ter položaj skupine in družbe.

Nadzorni svet ocenjuje, da je uprava družbe Telekom Slovenije v poslovnem letu 2020 uspešno vodila posle in uresničevala zastavljene cilje, še posebej ob upoštevanju izjemnih okoliščin, ki jih je panogi telekomunikacij prinesla razglašena pandemija COVID-19, in zaostreno konkurenčno okolje, v katerem družbe deluje.

POTRDITEV LETNEGA POROČILA IN PREDLOG UPORABE BILANČNEGA DOBIČKA ZA LETO 2020

Na seji 23. aprila 2021 je nadzorni svet obravnaval revidirano Letno poročilo Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije za leto 2020. Na podlagi preveritve letnega poročila in računovodskih izkazov s pojasnili, preveritve predloga uprave za uporabo bilančnega dobička ter poročila pooblaščenega revizorja je nadzorni svet revidirano Letno poročilo Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije za leto 2020 potrdil.

Uprava Telekoma Slovenije je v skladu s tretjim odstavkom 272. člena Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1) takoj po sestavi in izdaji revizorjevega mnenja predložila Letno poročilo Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije za leto 2020 skupaj z revizorjevim poročilom za leto 2020, ki ga je nadzorni svet obravnaval na seji 23. aprila 2021. Revidiranje Letnega poročila Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije za leto 2020 je opravila revizijska družba PricewaterhouseCoopers, d. o. o., ki je izdala neprilagojeno mnenje k računovodskim izkazom Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije. Revizijska komisija Nadzornega sveta Telekoma Slovenije je na drugi izredni seji, 23. aprila 2021 obravnavala revidirano Letno poročilo Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije za leto 2020 ter ugotovila, da je bilo letno poročilo izdelano pravočasno, sestavljeno pa je jasno, pregledno in skladno z določili Zakona o gospodarskih družbah ²² predsednik nadzornega sveta

(ZGD-1), veljavnimi Mednarodnimi standardi računovodskega poročanja, kot jih je sprejela Evropska unija, in drugo relevantno zakonodajo. Revizijska komisija na Letno poročilo Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije za leto 2020 ni imela pripomb, zato je nadzornemu svetu predlagala, da v skladu z 282. členom ZGD-1 Letno poročilo Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije, d. d., za leto 2020 potrdi.

Na podlagi revizorjevega mnenja, stališča revizijske komisije, podatkov in razkritij v letnem poročilu Nadzorni svet Telekoma Slovenije ocenjuje, da je revizor opravil svoje delo neodvisno in strokovno, v skladu z veljavno zakonodajo in poslovno prakso, da je letno poročilo v vseh pomembnih pogledih sestavljeno v skladu z zahtevami ZGD-1 ter da računovodski izkazi v vseh pomembnih pogledih pošteno predstavljajo finančni položaj Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije na 31. december 2020 ter njun poslovni izid in denarni tok za tedaj končano leto v skladu z Mednarodnimi standardi računovodskega poročanja, kot jih je sprejela Evropska unija. Na revizorjevo poročilo nadzorni svet nima pripomb. Tudi sicer na Letno poročilo Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije za leto 2020 nima nobenih pripomb, ki bi ga kakor koli zadrževale pri sprejetju odločitve o potrditvi le-tega.

Zato je Nadzorni svet Telekoma Slovenije v skladu s tretjim odstavkom 282. člena ZGD-1 potrdil Letno poročilo Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije za leto 2020. Navedeno poročilo je sprejel v odprtem roku, tj. pred iztekom enega meseca od dneva, ko mu je poslovodstvo družbe letno poročilo za leto 2020 predložilo.

Nadzorni svet se je ob sprejemanju letnega poročila opredelil tudi do Izjave o upravljanju družbe in o skladnosti z referenčnim kodeksom, ki je vključena v poslovno poročilo Letnega poročila Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije, d. d., za leto 2020, ter ocenil, da je odsev dejanskega stanja upravljanja družbe v letu 2020.

Iztok Černoša,

PRODAJA

1.6 TRGI IN DRUŽBE SKUPINE TELEKOM SLOVENIJE6

Skupina Telekom Slovenije deluje v osmih državah, poleg sedmih držav Jugovzhodne Evrope še v Nemčiji. Skupino sestavljajo obvladujoča družba Telekom Slovenije in njene odvisne družbe. Sestavo Skupine Telekom Slovenije skupaj z lastniškimi deleži na 31. decembra 2020 prikazujemo na spodnji sliki, podrobneje pa je predstavljena na spletni strani https://www.telekom.si/o-podjetju/skupina-telekom-slovenije/odvisne-druzbe.

Stanje Skupine Telekom Slovenije na 31. 12. 2020

SPREMEMBE V SKUPINI7

• ∫ Telekom Slovenije je prodal 100-odstotni delež v odvisni družbi Planet TV, televizijska dejavnost, d. o. o. Postopek je bil zaključen 30. septembra 2020, prenos deleža na kupca, družbo TV2 ADRIA, d. o. o., pa je bil v sodnem registru vpisan 7. oktobra 2020.
• ∫ Telekom Slovenije je s 3. novembrom 2020 ustavil postopek prodaje 100-odstotnega deleža v kosovski družbi IPKO Telecommunications LLC. Postopek se je zaključil brez izbire kupca, družba IPKO Telecommunications LLC pa ostaja del Skupine Telekom Slovenije.
• ∫ Telekom Slovenije je začel postopke za izvedbo procesa prodaje družbe TSmedia, medijske vsebine in storitve, d. o. o.
• ∫ Telekom Slovenije je začel postopek pripojitve odvisne družbe Avtenta, napredne poslovne rešitve, d. o. o. Soglasje je k začetku pripojitve predhodno podal nadzorni svet, predviden zaključek aktivnosti je bil 1. aprila 2021. Pripojitev v predvidenem roku ni bila izvedena, družba bo delničarje o nadaljnjih aktivnostih obveščala.

Telekom Slovenije je ustanovitelj ustanove Srčni sklad, ki je namenjena pomoči otrokom zaposlenih v slovenskih družbah Skupine Telekom Slovenije, ki so ostali brez enega od staršev ali ki so huje bolni. Sredstva v Srčni sklad primarno prispevajo zaposleni v slovenskih družbah Skupine Telekom Slovenije.

23

TRŽENJE IN PRODAJA

OMREŽJA, TEHNOLOGIJE IN IT TRAJNOSTNI RAZVOJ

RAČUNOVODSKO POROČILO

VODENJE IN UPRAVLJANJE ODVISNIH DRUŽB

Telekom Slovenije kot obvladujoča družba v Skupini Telekom Slovenije v okviru korporativnega upravljanja obvladuje delovanje odvisnih družb z opredelitvijo njihovih strateških usmeritev, ciljev delovanja in spremljanjem uresničevanja zastavljenih ciljev. Strategija delovanja Skupine Telekom Slovenije zajema tudi enotno upravljanje podjetij v skupini, saj s tem optimiziramo delovanje družb, zagotavljamo boljši pretok informacij in dosegamo sinergije na ravni skupine.

Upravljanje in nadzor potekata skladno s slovensko zakonodajo, zakonodajami, ki veljajo na območju države posamezne odvisne družbe, ter skladno z veljavnimi akti družbe in skupine. Odvisne družbe delujejo na vseh poslovnih področjih v skladu z lokalno zakonodajo, pogodbami o poslovnem sodelovanju s Telekomom Slovenije ter z internimi pravilniki in navodili, ki jih sprejema poslovodstvo

posamezne družbe oziroma uprava obvladujoče družbe.

Pravila, kriterije in mehanizme upravljanja in nadzora družb v skupini opredeljuje Pravilnik korporativnega upravljanja Skupine Telekom Slovenije, skladen s Politiko upravljanja družbe Telekom Slovenije.

Upravljanje in nadzor delovanja družb v Skupini Telekom Slovenije temeljita na naslednjih osnovnih načelih:

• ∫ povezanost s strategijo skupine;
• ∫ upravljanje ciljnega vodenja, pri čemer cilji izhajajo iz strategije skupine;
• ∫ jasno opredeljene vloge (naloge, pristojnosti in odgovornosti) nosilcev upravljanja in nadzora skupine;
• ∫ enostavnost in fleksibilnost (zmožnost prilagajanja spremembam v organizaciji in poslovanju skupine).

SLOVENIJA	DRUGE DRŽAVE
GVO, d. o. o.	IPKO Telecommunications LLC, Kosovo
Direktor: Borut Radi	Glavni izvršni direktor: mag. Robert Erzin
INFRATEL, d. o. o.	SIOL d. o. o., Hrvaška
Direktor: Borut Radi	Direktor: Matjaž Pogačnik, MBA
OPTIC-TEL, d. o. o.	SIOL d. o. o. Podgorica, Črna gora
Direktor: Borut Radi	Direktor: Matjaž Pogačnik, MBA
AVTENTA, d. o. o.	SIOL d. o. o. Sarajevo, Bosna in Hercegovina
Direktor: Primož Kučič	Direktor: Matjaž Pogačnik, MBA
Do 31. januarja 2020 je bil direktor Miran Potočnik, od 1. februarja 2020 pa je direktor Primož Kučič.	SIOL DOOEL Skopje, Makedonija
TSmedia, d. o. o.	Direktor: Matjaž Pogačnik, MBA
Direktor: mag. Simon Furlan	SIOL DOO BEOGRAD, Srbija
Do 31. marca 2020 je bil direktor Rolando Žel.	Direktor: Matjaž Pogačnik, MBA
SOLINE, d. o. o.	SIOL Prishtina L.L.C, Kosovo
Direktor: Klavdij Godnič	Direktor: Matjaž Pogačnik, MBA
Planet TV, televizijska dejavnost, d. o. o.	GVO Telekommunikation GmbH
Direktor: Samo Ošina	Direktorji: Borut Radi, Darko Gradišnik, Roman Mazi
Prokuristka: Nevenka Črnko Do 31. marca 2020 je bil direktor Rolando Žel, s 1. aprilom 2020 pa je bil za direktorja imenovan Samo Ošina. Nevenka Črnko je bila prokuristka od 1. aprila 2020, pred tem družba ni imela prokurista. Direktorju Samu Ošini in prokuristki Nevenki Črnko sta funkciji prenehali s 30. septembrom
2020 z zaključkom prodaje Planet TV družbi TV2 ADRIA.

SESTAVA ORGANOV VODENJA IN NADZORA V ODVISNIH DRUŽBAH SKUPINE TELEKOM SLOVENIJE

TSinpo, d. o. o.

Direktor: mag. Danilo Tomšič Prokuristka: Vesna Lednik

24

TEHNOLOGIJE IN IT RAZVOJ RAČUNOVODSKO

1.7 ZAVEZE IN ČLANSTVO V ZDRUŽENJIH8

PRODAJA

S korporativnim in individualnim članstvom v strokovnih organizacijah in združenjih ustvarjamo uspešne poslovne povezave ter priložnosti za razvoj in strokovno pozicioniranje Skupine Telekom Slovenije. Družbe skupine so članice oziroma zaposleni sodelujejo v upravnih odborih, strokovnih in strateških svetih ter drugih organih naslednjih organizacij:

SLOVENIJA – TELEKOM SLOVENIJE

• ∫ Društvo moderatorjev Slovenije;
• ∫ Društvo za marketing Slovenije (tudi TSmedia in Avtenta): letni partnerji društva;
• ∫ Elektrotehniška zveza Slovenije;
• ∫ Evropski inštitut za skladnost in etiko poslovanja (EISEP);
• ∫ Gospodarska zbornica Slovenije: članstvo v skupščini zbornice in upravnem odboru Združenja za informatiko in telekomunikacije ter članstvo v Sekciji operaterjev elektronskih komunikacij;
• ∫ Ameriška gospodarska zbornica;
• ∫ INIS Inštitut za neionizirana sevanja: članstvo v projektu;
• ∫ Forum EMS;
• ∫ Inštitut za korporativne varnostne študije;
• ∫ Inštitut za delo pri Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani;
• ∫ Inštitut za delovna razmerja in socialno varnost pri Pravni fakulteti Univerze v Mariboru;
• ∫ Inštitut za gospodarsko pravo;
• ∫ Inženirska zbornica Slovenije (tudi GVO);
• ∫ Obrtna zbornica Slovenije (tudi GVO);
• ∫ Slovenski inštitut za revizijo;
• ∫ Slovensko-nemška gospodarska zbornica;
• ∫ Slovenska oglaševalska zbornica (tudi TSmedia): članstvo v upravnem odboru, članstvo v svetu pristopnikov in izvršnem odboru ter strokovni komisiji sveta pristopnikov MOSS (merjenje obiskanosti slovenskih spletnih strani);
• ∫ Slovenski inštitut za standardizacijo: predsedovanje strokovnemu svetu, članstvo v delovnih skupinah;
• ∫ Slovensko društvo za odnose z javnostmi;
• ∫ Slovensko društvo uporabnikov programa Oracle (SIOUG);
• ∫ Slovensko inovacijsko stičišče, Evropsko gospodarsko interesno združenje;
• ∫ Slovensko združenje oglaševalcev (deluje v okviru Slovenske oglaševalske zbornice);
• ∫ Slovensko združenje za projektni management;
• ∫ Slovensko združenje za tveganja in zavarovanja;
• ∫ Strateško razvojno inovacijsko partnerstvo Pametna mesta in skupnosti (SRIP PMiS);
• ∫ Študijski center za industrijsko demokracijo;
• ∫ Zavod IAB, zavod za digitalno družbo:
• ∫ Zavod za interaktivno oglaševanje IAB (tudi TSmedia);
• ∫ Zavod za identifikacijo in elektronsko izmenjavo podatkov;
• ∫ Zavod tehnološka mreža ICT;
• ∫ Zbornica za razvoj slovenskega zasebnega varovanja;
• ∫ Združenje delodajalcev Slovenije (tudi GVO);
• ∫ Združenje kabelskih operaterjev Slovenije;
• ∫ Združenje nadzornikov Slovenije;
• ∫ Združenje notranjih revizorjev IIA;
• ∫ Združenje poslovnih finančnikov;
• ∫ Združenje slovenskih operaterjev digitalnih televizijskih storitev.

SKUPINA TELEKOM SLOVENIJE V LETU 2020

—

Zaveze

in članstvo

v zdru

ženjih

POSLOVNO POROČILO

TRŽENJE IN PRODAJA

OMREŽJA, TEHNOLOGIJE IN IT TRAJNOSTNI RAZVOJ

RAČUNOVODSKO POROČILO

ČLANSTVO V MEDNARODNIH ORGANIZACIJAH – TELEKOM SLOVENIJE

• ∫ ACFE Združenje pooblaščenih preiskovalcev goljufij;
• ∫ Ameriška gospodarska zbornica (tudi TSmedia in Avtenta);
• ∫ Broadband Forum;
• ∫ ECO Networks SIA;
• ∫ ETNO Evropsko združenje telekomunikacijskih operaterjev;
• ∫ GSM Association;
• ∫ Gartner, vodilna raziskovalna in svetovalna organizacija na IT-področju;
• ∫ IEEE Inštitut inženirjev elektrotehnike in elektronike, slovenska sekcija;
• ∫ ISACA Združenje za revizijo in nadzor informacijskih sistemov;
• ∫ TM Forum združenje ponudnikov IKT-storitev, njihovih dobaviteljev, integratorjev in proizvajalcev;
• ∫ RIPE Network coordination centre regionalni spletni register;
• ∫ SIINDA Združenje izdajateljev univerzalne imeniške službe (TSmedia).

KOSOVO – IPKO

• ∫ Gospodarska zbornica;
• ∫ Ameriška gospodarska zbornica;
• ∫ Svet evropskih vlagateljev.

DRUŽBENE, OKOLJSKE IN GOSPODARSKE POBUDE, V KATERE SO VKLJUČENI TELEKOM SLOVENIJE IN DRUŽBE V SKUPINI

• ∫ Certifikat Družini prijazno podjetje;
• ∫ Kodeks Evropske iniciative za varnejšo rabo mobilnih telefonov za otroke in mladostnike;
• ∫ aktivnosti za varnejšo rabo interneta SAFE.SI (tudi TSmedia);
• ∫ Kodeks za regulacijo sovražnega govora na spletnih portalih (digitalni medij Siol.net);
• ∫ Natura 2000 evropsko omrežje posebnih varstvenih območij (Soline);
• ∫ Zavod invalidskih podjetij Slovenije (TSinpo ustanovni član interesnega združenja);
• ∫ Slovenske smernice korporativne integritete;
• ∫ Zaveza k spoštovanju človekovih pravic pri poslovanju v sklopu Nacionalnega akcijskega načrta RS za spoštovanje človekovih pravic v gospodarstvu.

- 0 3

OMREŽJA, TRŽENJE IN

TEHNOLOGIJE IN IT RAZVOJ

1.8 RAZVOJNA STRATEGIJA IN NAČRTI

PRODAJA

1.8.1 VIZIJA, POSLANSTVO IN VREDNOTE9

• ∫ tehnološki razvoj (najnovejši IKT trendi, razvoj storitev in rešitev za uporabnike, zagotavljanje kibernetske varnosti),
• ∫ gospodarske razmere (makroekonomske razmere, konkurenca na trgu),
• ∫ družbene razmere (demografske spremembe, zakonodaja, varovanje zasebnosti)

KLJUČNE

NAŠI VIRI

SKUPINA TELEKOM SLOVENIJE

Finančni viri

• 590,5 mio EUR kapital
• 8.865 delničarjev 93,32 % domačih
• delničarjev • 654,9 mio EUR – poslovni prihodki

IKT infrastruktura

• 43.994 razpoložljivih priključkov na optično omrežje v Sloveniji, priklop omogočamo že več kot 370.000 gospodinjstvom
• 27.300 km kabelskega omrežja po Sloveniji
• na skupno 1.494 lokacijah vkljucenih 1.342 baznih postaj GSM, 911 baznih postaj UMTS, 1.372 baznih postaj LTE/4G in 249 baznih postaj 5G.
• 18 Telekomovih centrov in 115 pooblaščenih prodajalcev, 8 poslovnih centrov,
• 173,0 mio EUR investicije v osnovna sredstva
• Operativni center kibernetske varnosti
• Regionalno optično omrežje

Kadrovski in raziskovalno-razvojni potencial • 3.392 zaposlenih v skupini

• 91 % zaposlenih vključenih v izobraževanje, 18,6 ur izobraževanja na zaposlenega
• razvoj internih naprednih razvojno izobraževalnih programov
• 161 magistrov in doktorjev znanosti oz. 4,7 % vseh zaposlenih
• sodelovanje v EU razvojno-raziskovalnih projektih (5G varnost)

Družbeno in naravno okolje

• 2,2 mio EUR sponzorstev in donacij
• skrb za varnost uporabnikov, otrok in mladostnikov, invalidov ter starejših
• potrdila o ustreznosti sistemov vodenja:
• Telekom Slovenije: ISO 22301, ISO/IEC 27001, ISO 50001, EN 50518, ISO 14001
• GVO: ISO 9001, ISO 14001,
• Avtenta: ISO 9001,
• IPKO: ISO 9001 in ISO/IEC 27001,
• 207 MWh energije iz lastnih sončnih elektrarn
• upravljanje Krajinskega parka Sečoveljske soline

NAŠI VIRI

POVEZANOST UPORABNIKOV

• Množični trg
• Poslovni trg
• Veleprodajni trg

IKT storitve

(mobilne storitve, fiksne storitve) za podjetja in zasebne uporabnike

KIBERNETSKA VARNOST ZA PODJETJA IN ZASEBNE UPORABNIKE

NAPREDNO BIVANJE IN PAMETNA MESTA

IKT REŠITVE ZA ZDRAVJE (E-oskrba, telemedicina)

FINANČNE STORITVE

REŠITVE V OBLAKU

GRADNJA OMREŽIJ

VREDNOTE

POSLANSTVO

STORITVE VIZIJA

OMREŽJA, TEHNOLOGIJE IN IT

TRŽENJE IN PRODAJA

1.8.2 POSLOVNI MODEL SKUPINE TELEKOM SLOVENIJE ZA LETO 2020

TRAJNOSTNI RAZVOJ

TRŽENJE IN PRODAJA

URESNIČEVANJE CILJEV SDG

Vgrajevanje načel trajnostnega

gospodarstva, uresničevanje SDG ciljev Agende 2030 Združenih narodov pri poslovanju, storitvah

razvoja in krožnega

in izdelkih.

OMREŽJA, TEHNOLOGIJE IN IT

TRAJNOSTNI RAZVOJ

RAČUNOVODSKO POROČILO

USTVARJAMO VREDNOST ZA:

Delničarje

• 3,5 EUR bruto dividenda na delnico
• 24,9 mio EUR čisti dobiček poslovnega leta

Uporabnike

• 1,9 milijona uporabnikov mobilne in 521 tisoč klasične fiksne telefonije v skupini
• 464,3 tisoč fiksnih širokopasovnih priključkov • V 2020 beležimo višje zadovoljstvo na
• mobilnih in fiksnih storitvah: indeks zadovoljstva (CSI) je iz 2019 na 2020 na mobilnih storitvah zrastel za 2 indeksni točki, na fiksnih storitvah pa za 3 indeksne točke.
• Beležimo trend rasti zadovoljstva uporabnikov- skupni transakcijski NPS je od 2019-2020 zrastel za 9 indeksnih točk.
• Telekom Slovenije je v 2020 najmočnejša blagovna znamka med ponudniki fiksnih in mobilnih storitev.
• Več kot 80 mio glasovnih ukazov v slovenščini.
• V 2020 podeljenih 941.481 GB med uporabniki.
• Na razpolago več kot 2 mio ur vsebin za ogled v enem letu.
• 99 % prebivalstva Slovenije pokrito s 4G signalom, 32,4% s 5G.
• 7 bolnišnic z našo rešitvijo za telemedicino in šestim DSO-jem zagotavljamo spremljanje vitalnih funkcij.

Zaposlene

• 8,9 % ključnih in perspektivnih zaposlenih v Telekomu Slovenije.
• Polni certikat Družini prijazno podjetje.
• Srčni sklad za pomoč otrokom zaposlenih
• 251 zaposlenih krvodajalcev.
• Zagotavljanje zdravega in varnega delovnega okolja, spoštovanje raznolikosti ter spodbujanje medgeneracijskega sodelovanja.

Lokalne in širše skupnosti

• 0,4 % zmanjšanje porabe električne energije
• 21,9 tone ogljičnega odtisa na zaposlenega • 467,2 mio EUR – distribuirana ekonomska
• vrednost
• 267 meritev EMS
• 2 toni odpadne električne in elektronskih opreme, zbrane v Telekomovih centrih
• 4 električne polnilne postaje za električna vozila Telekoma Slovenije in 4 družbe GVO.

TRŽENJE IN PRODAJA

OMREŽJA, TEHNOLOGIJE IN IT

1.8.3 STRATEŠKI POSLOVNI NAČRT SKUPINE TELEKOM SLOVENIJE 2021–2025 S POSLOVNIM NAČRTOM ZA LETO 202110

Skupina Telekom Slovenije je v letu 2020 zastavljeno strategijo izvajala skladno s sprejetimi strateškimi smernicami, pri tem pa svojo strategijo vsako leto posodobi in pripravi načrt poslovanja za prihodnje obdobje. Strateški poslovni načrt je temeljni korporativni dokument, v katerem so skozi poslanstvo, vizijo, vrednote, cilje in strategijo opredeljeni prihodnji razvoj, pa tudi strateške usmeritve Skupine Telekom Slovenije, ki sledijo ciljem deklaracije OZN o trajnostnem razvoju (Agenda 2030 za trajnostni razvoj). Dokument vsebuje prihodnjo poslovno usmeritev Skupine Telekom Slovenije.

Strateški poslovni načrt, poslovni načrt za prihodnje leto in projekcija do leta 2025 izhajajo iz podatkov in napovedi, ki so bili na voljo do novembra 2020, ter ob upoštevanju regulative in napovedi trendov makroekonomskega okolja za regijo, v kateri Skupina Telekom Slovenije deluje. Ob tem se pri pripravi upoštevajo analize poslovanja in tržnih deležev primerljivih evropskih operaterjev, analize konkurence, razvojna pričakovanja in trendi v telekomunikacijski panogi ter analize priložnosti, prednosti, slabosti in nevarnosti za podjetja v Skupini Telekom Slovenije.

KONKURENČNO IN POSLOVNO OKOLJE

Za trge, na katerih deluje Skupina Telekom Slovenije, je značilna visoka stopnja konkurenčnosti, saj lahko uporabniki izbirajo med storitvami različnih operaterjev. Uporabniki zahtevajo visoko kakovost storitev po nizkih cenah, ob tem pa trgi postajajo vse bolj zasičeni, zaradi česar je vse manj prostora za pridobivanje novih uporabnikov.

Za slovenski trg telekomunikacijskih storitev, ki je razvit in v fazi zasičenosti (vključno s sistemsko integracijo in storitvami v oblaku), se na splošno pričakuje nadaljnje upadanje prihodkov od osnovnih komunikacijskih storitev. Telekom Slovenije ohranja visok tržni delež v vseh segmentih svojega poslovanja. Alternativni operaterji tržni delež pridobivajo predvsem z agresivno cenovno politiko, čemur Telekom Slovenije tudi zaradi omejitev s strani regulatorja ne more slediti. Telekom Slovenije zagotavlja najsodobnejše storitve po meri uporabnika (odlična uporabniška izkušnja, najboljša prodajna in poprodajna skrb za uporabnike, najsodobnejše in zanesljivo omrežje, konvergenčni paketi, dodatna ponudba izven osnovne dejavnosti, celovita ponudba IT-rešitev ter storitve informacijske in kibernetske varnosti). Za dinamično prilagajanje uporabnikom so potrebna vlaganja v širitev in nadgradnjo tehnologij, pospešena digitalizacija, nadaljnja optimizacija procesov in opolnomočenje zaposlenih.

Konkurenčna prednost Skupine Telekom Slovenije je in bo tudi v prihodnje vrhunska kakovost storitev, nadaljnji razvoj pa bo še naprej temeljil na visokih standardih družbene odgovornosti in trajnostnega razvoja. Strateške in poslovne cilje za leto 2021 bo Skupina Telekom Slovenije uresničevala tudi s pospešenim izvajanjem ključnih projektov, ki jih predstavljamo v poglavju 1.8.4 Strateški projekti.

STRATEŠKI CILJI SKUPINE TELEKOM SLOVENIJE

VODILNI V UPORABNIŠKI IZKUŠNJI DIGITALIZACIJA

Vodilna uporabniška izkušnja temelji na najboljšem, najzanesljivejšem in največjem omrežju, ustvarjamo pa jo skladno z najsodobnejšimi trendi in spreminjajočimi se navadami uporabnikov. Z odlično uporabniško izkušnjo dosegamo kratkoročne poslovne cilje in krepimo svoj dolgoročni strateški položaj – ostati prva izbira uporabnikov. Ključni pri tem so digitalna odličnost, zagotavljanje varnosti, brezstično poslovanje ter dinamično prilagajanje potrebam in navadam uporabnikov komunikacijskih storitev.

POSLOVANJA

Pospešena digitalizacija prek optimizacije in avtomatizacije procesov izboljšuje učinkovitost poslovanja, zato bo tudi v prihodnje sestavni del poslovnih aktivnosti za zagotavljanje konkurenčnosti Skupine Telekom Slovenije.

POSLOVNO POROČILO

TRŽENJE IN PRODAJA

OMREŽJA, TEHNOLOGIJE IN IT TRAJNOSTNI RAZVOJ

RAČUNOVODSKO POROČILO

RAST IKT-STORITEV

Rast IKT-storitev in rešitev temelji na obstoječem vrhunskem omrežju LTE/4G in priložnostih, ki jih prinaša peta generacija mobilnih omrežij 5G. 5G bo med drugim omogočil razvoj pametne industrije in pametnih mest, pa tudi uvedbo navideznih namenskih omrežij, kar bo omogočilo nadaljnjo digitalizacijo različnih vertikal, kot so energetika, transport, logistika, industrija, pametna mesta, zdravstvo ter zaščita in reševanje (javna varnost). Skupina Telekom Slovenije bo na tej podlagi zagotavljala digitalizacijo družbe kot celote. Rast bomo dosegali z organsko rastjo in konsolidacijo slovenskega IKT-trga.

KONSOLIDACIJA NA POSAMEZNIH TRGIH

Na evropskem trgu telekomunikacij po eni strani prihaja do intenzivne konsolidacije panoge in združevanja operaterjev, spreminja se portfelj storitev, hkrati pa na IKT-trg vstopa nova konkurenca, ki bo dodatno vplivala na poslovanje operaterjev. Aktivnosti konsolidacije Telekoma Slovenije bodo osredotočene na pridobivanje novih kompetenc ter vstop na nove trge in nova področja.

FINANČNA STABILNOST

Izvajamo aktivnosti, ki omogočajo učinkovito uravnavanje likvidnosti in visoko stopnjo finančne stabilnosti. Zagotavljamo dolgoročno optimalno stopnjo zadolženosti, pri kateri je vrednost podjetja največja.

OHRANJANJE RAVNI PRIHODKOV IZ OSNOVNE DEJAVNOSTI V SLOVENIJI

Trg osnovne telekomunikacijske dejavnosti v Sloveniji stagnira, Telekom Slovenije pa je še pod dodatnim pritiskom regulatornih organov. Prihodke bomo ohranjali s pospešeno digitalizacijo in razvojem digitalnih storitev, nadaljnjim razvojem omrežja, razvojem storitev, ki temeljijo na tehnologiji 5G, uspešnim sodelovanjem z regulatorji ter predvsem z najboljšo uporabniško izkušnjo.

OPTIMALNA KADROVSKA STRUKTURA

V Skupini Telekom Slovenije bomo še naprej zagotavljali optimalno število zaposlenih glede na potrebe delovnih procesov posameznih družb. Kadrovsko strukturo optimiziramo s strateškim načrtovanjem potreb po kadrih ter ustrezno organiziranostjo in sistemizacijo delovnih mest. Znamko delodajalca nadgrajujemo z učinkovitim sistemom nagrajevanja, z razvojem znanj in kompetenc.

ODGOVORNI DO OKOLJA IN DRUŽBE

Dejavno prepoznavamo priložnosti, v katerih lahko s svojim znanjem, finančnimi sredstvi in drugimi viri prispevamo k razvoju družbenega in gospodarskega okolja, v katerem delujemo. V poslovanje, izdelke, storitve in vsebine vgrajujemo načela trajnostnega razvoja ter odgovorno upravljamo tudi ekonomske, družbene in okolijske vplive svojega delovanja.

KLJUČNI CILJI SKUPINE TELEKOM SLOVENIJE ZA LETO 2021

1.8.4 STRATEŠKI PROJEKTI

POSLOVNO POROČILO

NACIONALNO OMREŽJE PETE MOBILNE GENERACIJE (5G)11

SKUPINA TELEKOM SLOVENIJE

V Telekomu Slovenije smo kot prvi v Sloveniji naredili naslednji korak v razvoju mobilne tehnologije ter na obstoječih baznih postajah konec julija v obstoječem frekvenčnem spektru 2.600 MHz vzpostavili nacionalno omrežje pete mobilne generacije (5G). Uspešno smo testirali terminalno opremo (Apple, Samsung …) in pridobili verifikacijo omrežja z njihove strani. V evolucijsko nadgrajenem omrežju 4G/5G lahko uporabniki že v tem razvojnem koraku dosegajo višje hitrosti prenosa podatkov kot v omrežju LTE/4G, polni potencial tehnologije 5G pa bo uporabnikom na voljo po podelitvi dodatnih spektralnih pasov. V prvem koraku smo nadgradil 249 baznih postaj, s čimer

smo z omrežjem 4G/5G zagotovili okoli 25-odstotno pokritost, ki smo jo do konca leta povečali na 32,44 %.Vzpostavitev nacionalnega omrežja pete mobilne generacije sodi med naše najpomembnejše projekte, s katerim uresničujemo velik del strateških ciljev ter ki bo omogočil številne možnosti za razvoj in napredek tako Telekomu Slovenije kot uporabnikom in gospodarstvu. Več o tem v poglavju 2.8.1 Razvoj omrežij, storitev in projektov ter 2.8.2 Dostopovna omrežja.

NOVE STORITVE

Razvoj novih storitev sodi med naše ključne strateške usmeritve, saj z njimi nadomeščamo upad prihodkov od klasičnih telekomunikacijskih storitev.

PIAZZ SPLETNO TRŽIŠČE (MARKETPLACE)

Novembra 2018 smo začeli z razvojem spletnega tržišča. Prvi trgovci so se platformi priključili julija 2020, v oktobru pa smo slovenskim kupcem ponudili novo spletno tržišče, ki smo ga poimenovali PIAZZ (www.piazz.com) in na enem mestu povezuje trgovce in kupce. Kupcem zagotavlja preprosto uporabniško izkušnjo, varnost in bogato izbiro, trgovcem pa priložnost, da skozi enoten prodajni spletni kanal kupcem predstavijo ponudbo in jim ponudijo svoje izdelke. To je še zlasti dobrodošlo v obdobju, ko spletni nakupi zaradi ukrepov, povezanih s preprečevanjem širjenja novega koronavirusa, po vsej Evropi beležijo veliko rast. Njegova ključna prednost pred podobnimi spletnimi prodajnimi kanali in cenovnimi primerjalniki je, da celoten proces od predstavitve izdelkov in ponudnikov do izbora v košarici in plačila poteka znotraj platforme. Ta je podprta z najnovejšo tehnologijo umetne inteligence, ki vsakemu kupcu na podlagi njegovih preferenc in preteklih nakupov pomaga pri nakupnih odločitvah.

11 SDG 9

TRŽENJE IN PRODAJA

OMREŽJA,

TEHNOLOGIJE IN IT RAZVOJ

TRAJNOSTNI RAČUNOVODSKO POROČILO

NAPREDNE PLAČILNE STORITVE (VALÚ)

Področje naprednih plačilnih storitev (VALÚ) je v zadnjem letu najbolj zaznamovala močna rast števila uporabnikov pametne denarnice VALÚ, ki ima že skoraj 70.000 registriranih uporabnikov. V celotnem ekosistemu VALÚ so naši uporabniki opravili prek 2 milijona transakcij. Pametno denarnico smo nadgradili tudi s programom zvestobe VALÙ KLUB. Aplikacija v tem primeru se uporablja kot glavno identifikacijsko in plačilno sredstvo, uporabnik pa lahko VALÚ točke zvestobe zbira za plačila pri

Telekomu Slovenije in v E-trgovini Telekoma Slovenije. Razširili smo tudi ponudbo VALÚ Marketa, kjer lahko uporabniki kupijo smučarske karte, vozovnice za vlak, vstopnice za koncerte, predstave in športne prireditve. Uporabnikom z naprednim profilom smo ponudili VALÚ Mastercard, fizično debetno kartico, ki koristi dobroimetje predplačniškega računa VALÚ. Upravljanje kartice poteka izključno v aplikaciji, z njo pa je plačevanje mogoče na 53 milijonih prodajnih mestih po vsem svetu.

E-ZDRAVJE IN E-OSKRBA NA DALJAVO

Z razvojem pametnih storitev na področju E-zdravja in E-oskrbe na daljavo uresničujemo strategijo podjetja, s katero kot napreden operater zagotavljamo celostne in dolgoročne rešitve na različnih področjih poslovanja, delovanja in

bivanja za boljšo kakovost življenja.12

Skupaj s partnerji smo razvili storitve E-zdravja in E-oskrbe, s čimer nadgrajujemo zdravstvene storitve in storitve socialnega varstva. S tovrstnimi rešitvami pomagamo pri reševanju potreb prebivalstva po zdravstvenih in socialnih storitvah (staranje prebivalstva, rast kroničnih bolezni), omejenih virov (v bolnišnicah in domovih za starejše, manko zdravstvenega in oskrbovalnega osebja, finančnih virov itd.) in čakalnih vrst. V letu 2020 smo storitev nadgradili s telemedicinsko rešitvijo, ki omogoča, da zdravstveno osebje na daljavo spremlja paciente s COVID-19, ki se zdravijo na svojem domu. Ob tem smo razvili tudi sistem centralnega spremljanja vitalnih funkcij pacientov s težjim potekom bolezni v realnem času.

—

Razvojna

strategija

in

načrti

SLOVENIJE

SKUPINA TELEKOM

POSLOVNO POROČILO

TRŽENJE IN PRODAJA

OMREŽJA, TEHNOLOGIJE IN IT TRAJNOSTNI RAZVOJ

RAČUNOVODSKO POROČILO

PAMETNA MESTA, PAMETNE TOVARNE IN INDUSTRIJA13

Na področju storitev interneta stvari (Internet of Things – IoT) za pametna mesta in industrijo smo v letu 2020 širili nabor preverjenih partnerskih rešitev v realnem okolju z komunikacijskimi protokoli

NB-IoT (Narrowband Internet of Things). Tehnologija omogoča učinkovito množično komunikacijo naprav, povezanih v internet stvari, in predstavlja nadaljnji mejnik v smeri razvoja pete generacije mobilnih omrežij. Skupaj z Iskratelom smo tako za podporo rastoči pametni industriji v njihovem proizvodnem obratu v Kranju vzpostavili testno omrežje 5G, skupaj z Luko Koper pa sodelujemo v evropskem

projektu 5G-LOGINNOV, v okviru katerega bomo na območju koprskega pristanišča vzpostavili razvojno-testno omrežje 5G, ki bo namenjeno razvoju ter testiranju rešitev za optimizacijo procesov, večjo učinkovitost in zmanjševanje vplivov na okolje na konkretnih primerih uporabe pri upravljanju transportne logistike. Vzpostavili smo rešitev, ki komunalnim podjetjem omogoča digitalizacijo ter poenostavljeno centralno upravljanje števcev in samodejno odčitavanje porabe energetskih virov. Za nakupovalno središče Citypark smo skupaj s partnerji zasnovali napredne rešitve pametnega mesta, za vse potencialne naročnike pa pripravili nabor rešitev IoT s skupnim nazivom Modro mesto.

TRŽENJE IN PRODAJA

OMREŽJA, TEHNOLOGIJE IN IT TRAJNOSTNI RAZVOJ

RAČUNOVODSKO POROČILO

ŠIRITEV IN NADGRADNJA FIKSNEGA OMREŽJA14

V Telekomu Slovenije neprestano širimo in nadgrajujemo svoje omrežje, ki je s tem na voljo tudi vedno večjemu številu uporabnikov tako v urbanih kot v primestnih in ruralnih območjih. Intenzivno vlagamo predvsem v izgradnjo optičnega dostopovnega omrežja, s katerim uporabnikom zagotavljamo infrastrukturo za vse obstoječe in prihajajoče širokopasovne storitve. Ob tem sledimo tudi viziji razvoja komunikacijskega omrežja v Sloveniji, ki ga je Vlada Republike Slovenije opredelila v državnih strateških dokumentih. V letu 2020 smo možnost priklopa na optično infrastrukturo dodatno omogočili 43.994 slovenskim gospodinjstvom, skupno pa priklop v optično omrežje omogočamo že več kot 370.000 gospodinjstvom. Z vlaganji v širitev in nadgradnjo optičnega širokopasovnega omrežja bomo nadaljevali tudi v prihodnje, modernizacijo optičnega dostopovnega omrežja pa bomo izvajali v skladu z zavezami, ki smo jih dali na področjih, kjer smo izrazili tržni interes, in v skladu s strategijo družbe.

ODLIČNOST UPORABNIŠKE IZKUŠNJE

V letu 2020 smo zaključili razvoj programov v sklopu iniciative Odličnost uporabniške izkušnje. Vse programe smo na posameznih stičnih točkah vpeljali v redne procese dela. Učinke posameznih programov in uspešnost

zadovoljstva uporabnikov redno spremljamo s ključnimi kazalniki spremljanja uporabniške izkušnje. Iniciativa se je izvajala v treh fazah.

Uspešno smo realizirali ključne cilje, ki smo si jih zadali v štiriletnem obdobju:

• ∫ Vzpostavili smo sistem dnevnega spremljanja kazalnikov zadovoljstva po ključnih stičnih točkah do ravni posameznega zaposlenega v podjetju. Tako se hitro in učinkovito odzovemo na vsa nihanja razpoloženja naših uporabnikov.
• ∫ Opredelili smo nakupne poti uporabnikov po ključnih segmentih. Sistematično spremljamo in izboljšujemo uporabnikovo nakupno pot in zvišujemo raven uporabniške izkušnje ter s tem zadovoljstvo uporabnikov.

Na ključnih stičnih točkah smo za svetovalce vpeljevali in nadgrajevali inovativen razvojno napreden izobraževalni program S.M.A.R.T., ki podpira vizijo, vrednote in poslanstvo Skupine Telekoma Slovenije. Program temelji na štirih ključnih elementih: enoten pristop, dvig vrednot, razvoj kompetenc in timsko delo, z njim pa smo nadgradili pristop in odnos z uporabnikom z namenom ustvarjanja odlične uporabniške izkušnje. Z načini in tehnikami, na katere zaposleni lahko vplivajo, smo povečali zadovoljstvo uporabnikov ter izboljšali načine komuniciranja z uporabniki in med zaposlenimi.

SKUPINA TELEKOM SLOVENIJE V LETU 2020

—

Razvojna

strategija

in

načrti

POSLOVNO POROČILO

TRŽENJE IN PRODAJA

OMREŽJA, TEHNOLOGIJE IN IT TRAJNOSTNI RAZVOJ

RAČUNOVODSKO POROČILO

1.8.5 DOSEGANJE NAČRTOVANIH CILJEV SKUPINE TELEKOM SLOVENIJE V LETU 2020

Skupina Telekom Slovenije je s številnimi projekti in aktivnostmi v letu 2020 dejavno uresničevala cilje, zastavljene v Strateškem poslovnem načrtu za obdobje 2020–2023. Pregled aktivnosti in dosežkov prikazujemo v spodnji preglednici.

STRATEŠKI CILJI IZ STRATEŠKEGA POSLOVNEGA NAČRTA IN NJIHOVO URESNIČEVANJE V LETU 2020

Strateški cilj	Doseženo v letu 2020
1. Ohranjanje ravni prihodkov iz osnovne dejavnosti v Sloveniji	∫ Ohranili smo vodilni tržni delež mobilnih storitev v Sloveniji: tržni delež v segmentu mobilne telefonije je znašal 37,9 %, na trgu fiksnih in v segmentu fiksnega širokopasovnega dostopa do interneta 28,9 % in v segmentu IPTV 44,4 % (Podatki za četrto četrtletje 2020, vir: AKOS).
2. Novi viri prihodkov	∫ Za možnost oddaljenega digitalnega podpisa smo uvedli storitev videoidentifikacije. ∫ Potem ko smo s partnerji v letu 2019 razvili tehnološko rešitev za telemedicinsko obravnavo bolnikov s kroničnimi boleznimi na daljavo, smo za potrebe spremljanja bolnikov s koronavirusom pripravljeno rešitev nadgradili tako, da zdravstvenemu osebju omogoča njihovo spremljanje na daljavo. Rešitev je prvi začel uporabljati telemedicinski center UKC Ljubljana. ∫ Vzpostavili smo spletno tržišče PIAZZ, ki na enem mestu povezuje trgovce in kupce. ∫ Nadgradili smo pametno denarnico VALÚ, uporabnikom smo ponudili tudi VALÚ Mastercard, fizično debetno kartico. ∫ Različnim podjetjem smo ponudili storitve digitaliziranega spremljanja porabe energentov. ∫ Razširili smo nabor storitev za pametna mesta in industrij 4.0 z uporabo tehnologije NB-IoT, ki omogoča učinkovito množično komunikacijo naprav, povezanih v internet stvari – Modro mesto. ∫ V Tržiču smo vzpostavili sistem za usmerjanje prometa s pametnimi parkirišči, ki na več ključnih lokacijah občanom in turistom olajša parkiranje in pregled nad prostimi parkirnimi mesti. ∫ V Operativnem centru kibernetske varnosti smo razvili dodatno storitev za segment srednjih in malih podjetij. ∫ Z Ministrstvom za notranje zadeve smo podpisali pogodbo za izgradnjo infrastrukture in vzdrževanje digitalnega radijskega sistema državnih organov Republike Slovenije po standardu TETRA. ∫ V okviru storitve E-oskrba smo v Celju, Krškem in Dravogradu izvajali nacionalne pilotne projekte za prehod zakona o dolgotrajni oskrbi v prakso. Konec leta smo se vključili v 2. fazo nacionalnih pilotnih projektov v Mariboru.

POSLOVNO POROČILO

TRŽENJE IN PRODAJA

OMREŽJA,

TEHNOLOGIJE IN IT TRAJNOSTNI RAZVOJ

POROČILO

RAČUNOVODSKO

Strateški cilj	Doseženo v letu 2020
3. Ohranjanje vrhunskega omrežja	∫ Kot prvi v Sloveniji smo naredili naslednji korak v razvoju mobilne tehnologije ter na obstoječih baznih postajah in v obstoječem frekvenčnem spektru 2.600 MHz, ki ga uporablja tudi za omrežje četrte mobilne generacije, vzpostavili nacionalno omrežje pete mobilne generacije (5G). ∫ Pospešeno smo nadgrajevali mobilno omrežje: v Sloveniji je bilo ob koncu leta 2020 na skupno 1.494 lokacijah vključenih 1.342 baznih postaj GSM, 911 baznih postaj UMTS, 1.372 baznih postaj LTE/4G. V letu 2020 smo nadgradili 133 LTE lokacij na 1.800 MHz, 113 LTE lokacij na 800 MHz, 19 LTE lokacij na 900 MHz, 12 LTE lokacij na 2.100 MHz in 102 LTE lokaciji na 2.600 MHz. Ob tem smo kar 249 lokacij nadgradili na 5G. Tako smo zagotovili prepričljivo najboljše, prvo in vodilno 4G/5G omrežje tako glede pokritosti kot hitrosti. ∫ Z omrežjem 4G pokrivamo 96,64 % prebivalstva, z omrežjem 5G pa 32,44 % prebivalstva. Za potrebe notranjega pokrivanja je bilo vključenih tudi 123 malih celic. ∫ Zgradili smo 43.994 novih optičnih priključkov in s tem presegli število 100.000, skupno pa v Sloveniji omogočamo priklop na optično omrežje že več kot
	370.000 gospodinjstvom. Povečali smo hitrosti na optičnem dostopu, na katerem je že več kot polovica naših priključkov.
4. Poenostavitev procesov, produktov in platform	∫ Uvedli smo storitev videoidentifikacije, prek katere lahko naročniki naših storitev pridobijo polni dostop do upravljanja storitev na portalu Moj Telekom, in razvili dodatne funkcionalnosti za poslovne uporabnike. ∫ Klicni center je v letu 2020 zaradi zaprtja Telekomovih centrov postal ključni prodajni kanal, zato smo izvedli povezavo stikov dohodnih klicev z analitiko in prilagodili elektronsko podpisovanje z izjavami podizvajalcev. ∫ Prilagodili smo aplikacije za brezstični prevzem blaga po povzetju in nadgradili aplikacijo za delo z reklamacijami na daljavo. ∫ V okviru storitve VALÚ smo uvedli VALÚ KLUB (koalicijski program zvestobe), uporabnikom ponudili kartico VALÚ Mastercard, aplikacijo Urbana pa nadgradili tudi za uporabnike z operacijskim sistemom iOS. ∫ V tehnično podporo smo uvedli tudi digitalnega svetovalca Maksa.
5. Konsolidacija na posameznih trgih	∫ Telekom Slovenije je prodal družbo Planet TV. ∫ Telekom Slovenije je ustavil postopek prodaje 100-odstotnega deleža v družbi IPKO na Kosovu. ∫ Telekom Slovenije je začel prodajni postopek za prodajo družbe TSmedia in začel aktivnosti za pripojitev družbe Avtenta k Telekomu Slovenije.
6. Optimalna kadrovska struktura	∫ Napredni izobraževalni in razvojni programom S.M.A.R.T. za krepitev kompetenc zaposlenih smo razširili na področje tehnične pomoči uporabnikom. ∫ Število zaposlenih v skupini se je zmanjšalo za 1,1 %, v Telekomu Slovenije pa za 0,8 %. ∫ Zaposleni v skupini se je povprečno izobraževal 18,6 ure, v Telekomu Slovenije pa 25,2 ure. Delež zaposlenih, vključenih v izobraževanje in usposabljanje, je v skupini dosegel 91 %. ∫ Stroški dela so bili v skupini višji za 1 %, tudi zaradi kriznega dodatka.
7. Finančna stabilnost	∫ Dosledno smo izpolnjevali finančne zaveze iz posojilnih pogodb z bankami. ∫ Zagotavljali smo rezervno likvidnost v obliki revolving posojil. ∫ Z Evropsko investicijsko banko smo podpisali pogodbo o dolgoročnem posojilu v višini 100 milijonov evrov za financiranje nadaljnje širitve in nadgradnje dostopovnega optičnega omrežja v Sloveniji. ∫ Oktobra 2020 smo se vključili v sistem SISBIZ – sistem izmenjave informacij o zadolženosti poslovnih subjektov.

SKUPINA TELEKOM
SLOVENIJE

TRŽENJE IN PRODAJA

OMREŽJA, TEHNOLOGIJE IN IT TRAJNOSTNI RAZVOJ

RAČUNOVODSKO POROČILO

Strateški cilj	Doseženo v letu 2020
8. Kakovost	∫ Zaključili smo razvoj programov v okviru iniciative Odličnost uporabniške izkušnje. Vse programe smo na posameznih stičnih točkah vpeljali v redne procese dela. ∫ Uspešno smo opravili vse obnovitvene in redne presoje skladnosti z zahtevami standardov SIST EN ISO/IEC v obvladujoči in tudi v odvisnih družbah. Peto leto zapored smo razširili obseg certifikacije sistema vodenja varovanja informacij (ISO 27001). ∫ S sistemom informacijske varnosti in neprekinjenega poslovanja (SVVI/SUNP) skrbimo za neprekinjeno in varno delovanje procesov, IKT-sistemov in storitev. ∫ Več v poglavju 2.9.7 Kakovostno vodenje.
9. Družbena odgovornost	∫ S sponzorstvi in donacijami podpiramo humanitarne, športne, kulturne in izobraževalne organizacije in projekte. Ob tem se v družbo vključujemo tudi kot prostovoljci; v letu 2020 je 251 naših sodelavcev sodelovalo v krvodajalskih akcijah, en sodelavec pa je vključen v aktivnosti civilne zaščite. ∫ Družbeno odgovornemu delovanju smo namenili 2,2 milijona evrov ali 0,3 % poslovnih prihodkov Skupine Telekom Slovenije. ∫ Srčni sklad trenutno povezuje 1.230 sodelavk in sodelavcev slovenskih družb Skupine Telekom Slovenije, ki vsak mesec donirajo sredstva za pomoč otrokom zaposlenih, ki so ostali brez enega od staršev ali pa so huje bolni. Mesečno smo v letu 2020 pomagali 33 otrokom, ki so ostali brez enega od staršev. ∫ Tudi v izrednih okoliščinah smo ostali srčni in odgovorni do okolja, v katerem delujemo. Tako smo Bolnišnici za ženske bolezni in porodništvo Postojna za novo porodno posteljo, namenjeno porodnicam, ki so okužene oziroma pri katerih obstaja sum na okužbo s COVID-19, donirali 20.000 evrov. UKC Ljubljana in UKC Maribor smo za nakup zdravstvene opreme, potrebne za zdravljenje bolnikov s koronavirusom, skupno donirali 40.000 evrov. Oskrbovancem domov za starejše smo omogočili brezplačno klicno in video komunikacijo z bližnjimi. Učencem iz socialno ogroženih okolij smo namenili 300 mobilnih modemov in jim omogočili brezplačen mobilni prenos podatkov. Številnim osnovnim šolam po vsej Sloveniji smo donirali rabljeno računalniško opremo. ∫ Gasilski zvezi Slovenije smo za nadaljnje usposabljanje donirali 20.000 evrov. ∫ Ob zaključku leta smo donacijo v skupni višini 20.000 evrov namenili štirim humanitarnim organizacijam, ki lajšajo osamljenost in nudijo pomoč starejšim, ki živijo sami.

IZPOLNITEV POSLOVNIH PRIČAKOVANJ SKUPINE TELEKOM SLOVENIJE ZA LETO 2020

Ključni cilji Skupine Telekom Slovenije za leto 2020 so zaradi prerazvrstitve družbe Planet TV med sredstva namenjena prodaji, prilagojeni. Poslovanje Planet TV je vključeno le v čisti dobiček poslovnega leta kot ustavljeno poslovanje. Ob razglasitvi pandemije so bili sprejeti številni ukrepi za omilitev negativnih vplivov koronavirusa na prihodkovni, stroškovni in investicijski strani.

	Načrtovano 2020	Načrtovano 2020 (Planet TV kot ustavljeno poslovanje)	Doseženo 2020
Poslovni prihodki	676,0 mio evrov		654,9 mio evrov
		668,9 mio evrov	677,8 mio evrov*
EBITDA	210,6 mio evrov		209,9 mio evrov
		213,2 mio evrov	219,1 mio evrov*
Čisti dobiček	27,5 mio evrov		24,9 mio evrov
		27,5 mio evrov	32,8 mio evrov*
Investicije	209,7 mio evrov	209,6 mio evrov	173,0 mio evrov**

* Ocenjeni negativni vpliv pandemije COVID-19 in ukrepov za omilitev vpliva znaša: na poslovne prihodke 22,9 milijona evrov, na EBITDA 9,2 milijona evrov in na čisti dobiček poslovnega leta 7,9 milijona evrov. Z upoštevanjem te prilagoditve bi poslovni prihodki presegli načrtovane za 1 %, EBITDA pa za 3 %, čisti dobiček poslovnega leta pa za 19 %.

** Glede na načrtovane smo optimizirali investicije, kljub zaradi pandemije COVID-19 povečane obremenitve omrežja in pospešene digitalizacije poslovanja.

PRODAJA

TEHNOLOGIJE IN IT

RAČUNOVODSKO

PRVO ČETRTLETJE

• ∫ Telekom Slovenije je z borznim članom Interkapital vrijednosni papiri sklenil pogodbo za opravljanje storitev vzdrževanja likvidnosti delnice družbe.
• ∫ Telekom Slovenije je na podlagi Sistema upravljanja neprekinjenega poslovanja (SUNP), certificiranega po standardu ISO 22301, sprejel Načrt ukrepov in delovanja za primer pandemije, pri tem pa predvidel tudi aktivnosti v primeru aktiviranja Državnega načrta zaščite in reševanja. Ukrepi so bili usmerjeni v zaščito človeških virov, in sicer tako zaposlenih kot uporabnikov, ter v nemoteno delovanje omrežja.
• ∫ Telekom Slovenije je uspešno prestal zunanjo presojo za obnovo certifikata ISO 27001 za Sistem vodenja varovanja informacij in certifikata ISO 22301 za Sistem upravljanja neprekinjenega poslovanja.
• ∫ Avtenta je uspešno opravila certificiranje za SAP-rešitev SAP HEC.

DRUGO ČETRTLETJE

• ∫ Telekom Slovenije je v nakupovalnem središču Aleja v Ljubljani odprl najsodobnejši Telekomov center v Sloveniji. V centru so urejena sodobna delovna mesta, v njem je na voljo posebna dnevna soba NEO, poseben prostor pa je namenjen predstavitvi izdelkov Programa zvestobe, ki jih lahko uporabniki kupijo v E-trgovini.
• ∫ Telekom Slovenije in Iskratel sta za podporo rastoči pametni industriji v Iskratelovem proizvodnem obratu v Kranju vzpostavila testno omrežje 5G. S tem sta omogočila razvoj novih poslovnih modelov in

testiranje pametne infrastrukture 5G, ki omogoča številna navidezna namenska omrežja za posamezne poslovne vertikale, med katerimi so tudi tovarne.

• ∫ V okviru programa za raziskave in inovacije Obzorje 2020 bo Telekom Slovenije sodeloval v evropskem razvojnem projektu 5G-LOGINNOV. Na območju koprskega pristanišča bo tako vzpostavil razvojno-testno omrežje 5G za optimizacijo procesov ter večjo učinkovitost in zmanjševanje vplivov na okolje pri upravljanju transportne logistike.
• ∫ Telekom Slovenije je skupaj s partnerjema Enerkon in 2GG – DS Meritve za Komunalno podjetje Velenje vzpostavil rešitev z uporabo tehnologije interneta stvari NB-IoT, ki komunalnim podjetjem v Sloveniji omogoča digitalizacijo ter poenostavljeno centralno upravljanje števcev in samodejno odčitavanje porabe energetskih virov, kot so topla voda, ogrevanje in plin.
• ∫ Zavarovalnica Triglav je skupaj s Telekomom Slovenije

uvedla možnost oddaljenega digitalnega podpisa in storitev videoidentifikacije na daljavo, kar so zavarovanci v obdobju epidemije COVID-19, ko se je poslovanje preselilo v digitalno okolje, dobro sprejeli.

∫ Telekom Slovenije je s podjetjem Metronik sklenil dogovor o strateškem sodelovanju pri vzpostavitvi pilotne platforme interneta stvari (IoT) za daljinski nadzor delovanja strojev. Tako partnerja razvijata nove informacijske rešitve na področju industrije 4.0.

TRETJE ČETRTLETJE

∫ Telekom Slovenije je kot prvi v Sloveniji na obstoječih baznih postajah in v obstoječem frekvenčnem spektru 2.600 MHz, ki ga uporablja tudi za omrežje četrte mobilne generacije, vzpostavil nacionalno omrežje pete mobilne generacije (5G).

POSLOVNO POROČILO

TRŽENJE IN PRODAJA

OMREŽJA, TEHNOLOGIJE IN IT TRAJNOSTNI RAZVOJ

RAČUNOVODSKO POROČILO

∫ Telekom Slovenije je s partnerjem DS Meritve za nakupovalno središče Citypark v Ljubljani razvil tehnološko rešitev daljinskega odčitavanja porabe energentov s sistemom telemetrije. Rešitev z uporabo tehnologije interneta stvari v omrežju 4G+ omogoča upravljavcem poslovnih objektov, poslovnih stolpnic ali nakupovalnih središč daljinsko in centralizirano avtomatično spremljanje porabe energentov.

ČETRTO ČETRTLETJE

∫ Po vzpostavitvi nacionalnega omrežja pete mobilne generacije (5G) v obstoječem frekvenčnem spektru 2.600 MHz lahko

uporabniki mobilnih storitev Telekoma Slovenije od 5. oktobra 2020 tehnologijo 5G tudi uporabljajo. V ta namen je na voljo mobilni paket Naj 5G, uporabniki z ustreznim mobitelom pa si lahko storitve 5G vklopijo tudi na katerem koli drugem mobilnem paketu.

• ∫ Telekom Slovenije je z Evropsko investicijsko banko podpisal posojilno pogodbo za zagotovitev do 100 milijonov evrov dolgoročnega posojila, s katerim bo družba v Sloveniji do vključno leta 2023 financirala nadaljnjo širitev in nadgradnjo dostopovnega optičnega omrežja z gigabitnimi hitrostmi.
• ∫ Platforma NEO je naročnikom televizije Telekoma Slovenije

na voljo tudi kot aplikacija NEO TV Lite.

• ∫ Telekom Slovenije je uspešno izvedel redno zunanjo presojo sistema učinkovite rabe energije ISO 50001.
• ∫ Za svetovno prvenstvo v smučarskih poletih v Planici je Telekom Slovenije vzpostavil dostope prek optičnih povezav s hitrostmi 10 Gbit/s ter mobilno omrežje 5G s hitrostmi do 450 Mbit/s v smeri do uporabnika in do 100 Mbit/s v smeri od uporabnika.

Pomembnejši dogodki po datumu bilance stanja so navedeni v računovodskem poročilu v točki 47. Dogodki po datumu bilance.

PREJETA PRIZNANJA IN NAGRADE V LETU 2020:

Telekom Slovenije je prejel naziv Trusted brand za mobilno telefonijo in internetne storitve.

TRŽENJE IN PRODAJA

OMREŽJA, TEHNOLOGIJE IN IT TRAJNOSTNI RAZVOJ

RAČUNOVODSKO POROČILO

∫ Slovenian Grand Security Award:

Operativni center kibernetske varnosti Telekoma Slovenije je v okviru konference Dnevi korporativne varnosti prejel nagrado za najbolj inovativno varnostno rešitev.

• ∫ Media daily: TSmedia je s Siol.net osvojila 2. mesto za najboljši spletni portal na Balkanu.
• ∫ Zlati partner SAP in ostala priznanja: Avtenta je v letu 2020 ponovno pridobila naziv Zlati partner – SAP gold partner, prav tako je prejela Bisnodov certifikat Zlate bonitetne odličnosti AAA. Družba je pridobila tudi naziv Marg Gold Partner na področju rešitev dokumentnega sistema.
• ∫ BusinessConnect / GovernmentConnect sta postala partnerja podjetja BizBox.
• ∫ Zlata boniteta odličnosti AAA: GVO je prejel Bisnodov certifikat Zlate bonitetne odličnosti AAA.

MAKS, DIGITALNI SVETOVALEC

Spomladi se je ekipi za tehnično podporo uporabnikom pridružil digitalni svetovalec Maks, ki uporabnikom pomaga pri različnih tehničnih izzivih. Dosegljiv je 24 ur na dan, vse dni v letu. Uporabniki ga lahko kontaktirajo prek Mojega Telekoma na moj.telekom.si ali v mobilni aplikaciji, prek Facebook Messengerja (svetovalec Maks) in SMS-sporočil (SMS s ključno besedo MAKS na 041 700 800).

Maks je odličen pomočnik v obdobju, ko se je večina komunikacije naših uporabnikov preselila v digitalno okolje, v letu 2020 pa ga je kontaktiralo že blizu 10.000 uporabnikov.

^∫ Infosek: Operativni center kibernetske varnosti Telekoma Slovenije je na osrednjem dogodku za informacijsko varnost Infosek prejel nagrado varnostni produkt leta.

PRVI V SLOVENIJI - 5G OMREŽJE

V Telekomu Slovenije smo v letu 2020 kot prvi v Sloveniji naredili naslednji korak v razvoju mobilne tehnologije ter na obstoječih baznih postajah in v obstoječem frekvenčnem spektru 2.600 MHz, ki ga uporabljamo tudi za omrežje četrte mobilne generacije, vzpostavili nacionalno omrežje pete mobilne generacije (5G). Prva faza nadgradnje omrežja na tehnologijo 5G temelji na principu NSA (Non-Standalone), pri katerem se za kontrolni del še vedno uporablja omrežje 4G, zato je bila potrebna nadgradnja obstoječih lokacij. Za prihodnje načvrtujemo omrežje SA (Standalone), kar pomeni, da bo omrežje 5G delovalo samostojno.

1.10 IZJAVA O UPRAVLJANJU

Družba Telekom Slovenije, d. d., (v nadaljevanju: tudi Telekom Slovenije) podaja Izjavo o upravljanju v skladu s petim odstavkom 70. člena Zakona o gospodarskih družbah ter s priporočili Kodeksa upravljanja javnih delniških družb in Kodeksa korporativnega upravljanja družb s kapitalsko naložbo države.

Izjava o upravljanju je sestavni del revidiranega Letnega poročila Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije, d. d., za leto 2020. Nanaša se na obdobje od 1. januarja 2020 do 31. decembra 2020, dodatno pa razkrivamo tudi pomembnejše dogodke po tem obdobju in do njene objave. Izjava je dostopna v elektronski obliki, in sicer najmanj pet let od objave na spletnih straneh družbe https://www.telekom.si/ o-podjetju/predstavitev/organiziranost-in-upravljanje/upravljanje-druzbe in na sistemu elektronskega obveščanja Seonet Ljubljanske borze, d. d., na naslovu http://seonet.ljse.si.

1.10.1 POLITIKA UPRAVLJANJA

Korporativno upravljanje v Telekomu Slovenije in Skupini Telekom Slovenije temelji na načelih in usmeritvah:

• ∫ Politike upravljanja družbe Telekom Slovenije, d. d., ki je bila prvič sprejeta decembra 2011, ter zadnjič posodobljena 13. februarja 2020,
• ∫ Pravilnika korporativnega upravljanja Skupine Telekom Slovenije, sprejetega 22. avgusta 2017, ter
• ∫ Navodila o izvajanju korporativnega upravljanja Skupine Telekom Slovenije po posameznih področjih, sprejetega 18. februarja 2020.

Politika upravljanja opredeljuje sistem razdelitve odgovornosti in pooblastil med člani organov vodenja in nadzora družbe ter vlogo komisij nadzornega sveta in varovanje interesov zaposlenih. Prav tako opredeljuje skupine deležnikov ter strategijo komuniciranja in sodelovanja z njimi, politiko povezav med družbo in njenimi odvisnimi družbami ter zavezo ugotavljanja nasprotja interesov in neodvisnosti članov nadzornega sveta in uprave.

Nadzorni svet in uprava sprejemata posodobitve politike upravljanja glede na aktualne usmeritve na področju korporativnega upravljanja ob upoštevanju zavezujočih predpisov in dobre prakse.

Pravilnik korporativnega upravljanja Skupine Telekom Slovenije določa pravila, kriterije in mehanizme izvajanja funkcije upravljanja in nadzora družb v Skupini Telekom Slovenije. Navodilo o izvajanju korporativnega upravljanja Skupine Telekom Slovenije po posameznih področjih določa način izvajanja korporativnega upravljanja odvisnih družb po posameznih področjih.

Uprava in nadzorni svet delujeta skladno z zakoni in drugimi predpisi, skladno s Statutom družbe Telekom Slovenije, d. d., ter skladno s poslovnikoma o delu uprave in nadzornega sveta.

Politika upravljanja družbe Telekom Slovenije, d. d., Poslovnik o delu uprave in drugi dokumenti, povezani z upravljanjem družbe, so javnosti dostopni na spletnem mestu www.telekom.si, in sicer na http://www.telekom.si/o-podjetju/predstavitev/organiziranost-in-upravljanje/upravljanje-druzbe.

1.10.2 IZJAVA O SKLADNOSTI S KODEKSI

Telekom Slovenije je v poslovnem letu 2020 kot subjekt javnega interesa, s katerega vrednostnimi papirji se trguje na organiziranem trgu vrednostnih papirjev, in hkrati kot družba s kapitalsko naložbo države v največji možni meri spoštoval priporočila za upravljanje družb:

∫ Kodeksa upravljanja javnih delniških družb, ki sta ga 27. oktobra 2016 sprejela Ljubljanska borza, d. d., Ljubljana, in Združenje nadzornikov Slovenije, začel pa je veljati 1. januarja 2017 in je objavljen na spletnih straneh www.ljse.si;

OMREŽJA, TRŽENJE IN PRODAJA

TEHNOLOGIJE IN IT RAZVOJ

TRAJNOSTNI

RAČUNOVODSKO POROČILO

• ∫ Kodeksa korporativnega upravljanja družb s kapitalsko naložbo države, ki ga je novembra 2019 sprejel Slovenski državni holding, d. d., ter Priporočil in pričakovanj Slovenskega državnega holdinga iz avgusta 2020 (oba dokumenta sta objavljena na spletnih straneh www.sdh.si);
• ∫ Priporočila javnim družbam za obveščanje z 8. maja 2017, z 19. avgusta 2019, ki so začela veljati 2. septembra 2019, ter z 19. novembra 2020, ki so začela veljati 23. novembra 2020 in ki jih je sprejela Ljubljanska borza, d. d., in so objavljena na spletnih straneh www.ljse.si.

Telekom Slovenije je pri svojem delu in poslovanju upošteval tudi usmeritve iz Etičnega kodeksa Skupine Telekom Slovenije s 1. februarja 2017 (objavljen na spletnih straneh www.telekom.si).

IZJAVA O SKLADNOSTI S KODEKSOM UPRAVLJANJA JAVNIH DELNIŠKIH DRUŽB

Telekom Slovenije pojasnjuje odstopanja od posameznih priporočil navedenega kodeksa:

Politika raznolikosti

Priporočili 4.1. in 4.3.:

Telekom Slovenije je v letu 2020 sprejel Politiko raznolikosti skladno s priporočilom kodeksa. Pri tem delno odstopa od priporočila, ker politika ciljev ne določa konkretno. Cilji so navedeni opisno, ne pa tudi številčno oziroma v odstotkih, razen glede spolne raznolikosti.

Razkritje sestave in višine prejemkov uprave in nadzornega sveta

Priporočilo 5.6.:

Telekom Slovenije delno odstopa od priporočila, ker sestava in višina prejemkov članov uprave in nadzornega sveta skladno s prilogama C3 in C4 kodeksa nista sestavni del Izjave o upravljanju, ampak sta objavljeni v drugem poglavju letnega poročila, v Izjavi o upravljanju pa je naveden sklic na relevantno poglavje.

Utemeljitev predlogov za volitve članov nadzornega sveta

Priporočilo 8.5.:

Telekom Slovenije je v letu 2020 delno odstopal od priporočila, saj v utemeljitvi predloga delničarjem na 31. skupščini, ki je potekala 5. junija 2020, za izvolitev Dimitrija Marjanovića za člana nadzornega sveta ni bila podana ocena morebitnega nasprotja interesov, ter ali je predlagani kandidat v odnosu do družbe neodvisen po kriterijih v kodeksu. Utemeljitev ni zajemala teh dveh vidikov, ker je bil Dimitrij Marjanović že dotedanji član nadzornega

sveta in je bila potrebna izvolitev novega člana zaradi poteka njegovega mandata. Navedeni vidiki so bili redno preverjani v času trajanja mandata skladno z zakonskimi določili in priporočili kodeksov.

Delovanje nadzornega sveta z dolžno skrbnostjo Priporočilo 12.1.:

V letu 2020 je Telekom Slovenije delno odstopal od priporočila, saj sta dva člana nadzornega sveta podala odstopni izjavi z obrazložitvijo, da funkcije ne moreta več opravljati z dolžno skrbnostjo.

Letni načrt usposabljanja članov nadzornega sveta in komisij

Priporočilo 13.1.:

Telekom Slovenije delno odstopa od priporočila glede opredelitve letnega načrta usposabljanja članov nadzornega sveta in članov komisij nadzornega sveta, saj letni načrt kot enoten dokument ni opredeljen. Imajo pa člani nadzornega sveta na portalu vpogled v aktualni interni Program izobraževanj Telekoma Slovenije in se izobraževanj udeležujejo skladno z razpisanimi termini.

Spremljanje ukrepov na podlagi rezultatov vrednotenja nadzornega sveta

Priporočilo 14.3.:

Telekom Slovenije delno odstopa od priporočila, saj je nadzorni svet v letu 2020 spremljal ukrepe, ki jih je sprejel na podlagi vrednotenja ob pripravi novega poslovnika o delu nadzornega sveta, ki pa ga v letu 2020 še ni sprejel.

Zunanja presoja vrednotenja nadzornega sveta Priporočilo 14.4.:

Telekom Slovenije priporočilu ne sledi, saj zunanja presoja vrednotenja nadzornega sveta še ni bila opravljena. Nadzorni svet načrtuje izvedbo zunanje presoje za poslovno leto 2021.

POSLOVNO POROČILO

TRŽENJE IN PRODAJA

OMREŽJA, TEHNOLOGIJE IN IT TRAJNOSTNI RAZVOJ

Predsednik nadzornega sveta

Priporočilo 15.3.:

Telekom Slovenije delno odstopa od priporočila, saj je bil predsednik nadzornega sveta od 4. novembra 2020 hkrati predsednik kadrovske komisije in trenutno imenovane nominacijske komisije, vendar mu je mandat prenehal 21. januarja 2021.

Mandat zunanjih članov komisij nadzornega sveta Priporočilo 18.3.:

Telekom Slovenije je v letu 2020 odstopal od priporočila, saj je pogodba z zunanjo članico revizijske komisije določala, da preneha veljati z dnem izteka mandata nadzornega sveta ali z dnem prenehanja opravljanja funkcije zunanje članice revizijske komisije na podlagi sklepa nadzornega sveta. Z imenovanjem novega zunanjega člana revizijske komisije 11. februarja 2021 je bilo odstopanje od priporočila v pogodbi odpravljeno.

Sistem nasledstva uprave

Priporočilo 20.1.:

Telekom Slovenije delno odstopa od priporočila, saj nima sistema nasledstva uprave, so pa bili v letu 2020 notranji kandidati vključeni v postopek za imenovanje člana uprave in bili v okviru postopka tudi ustrezno ovrednoteni.

Neodvisnost članov nadzornega sveta in komisij Priporočilo 23:

Telekom Slovenije je v letu 2020 delno odstopal od priporočila, saj član (in predsednik) nadzornega sveta v obdobju od 3. novembra 2020 do 21. januarja 2021, Boštjan Koler, ni bil neodvisen od Slovenskega državnega holdinga, d. d., ker je bil hkrati član njegove uprave.

Razkritje prejemkov članov uprave in nadzornega sveta

Priporočilo 29.7.:

Telekom Slovenije v manjši meri odstopa od priporočila, saj pri razkritju prejemkov članov uprave variabilni prejemek ni ločeno prikazan glede na kvalitativna in kvantitativna merila.

Objava poslovnikov organov

Priporočilo 29.9.:

Telekom Slovenije delno odstopa od priporočila, saj ima na svoji spletni strani objavljen samo poslovnik o delu uprave.

IZJAVA O SKLADNOSTI S KODEKSOM KORPORATIVNEGA UPRAVLJANJA DRUŽB S KAPITALSKO NALOŽBO DRŽAVE

Telekom Slovenije pojasnjuje odstopanja od posameznih priporočil navedenega kodeksa:

Neodvisnost organov vodenja in nadzora od SDH in države

Priporočilo 4.1.:

Telekom Slovenije je v letu 2020 delno odstopal od priporočila, saj član (in predsednik) nadzornega sveta v obdobju od 3. novembra 2020 do 21. januarja 2021, Boštjan Koler, ni bil neodvisen od Slovenskega državnega holdinga, d. d., ker je bil hkrati član njegove uprave. Je pa priporočilo 4.1. v nasprotju s priporočilom 6.7., ki določa izjemo za povezavo z delničarjem.

Politika nasledstva

Priporočila 6.1. in 6.2.1. do 6.2.3.:

Telekom Slovenije delno odstopa od priporočila, saj nima sprejete politike nasledstva kot enotnega dokumenta, se pa postopki vodijo tako, da identifikacija ključnih in perspektivnih kadrov vključuje tudi identifikacijo potencialnih naslednikov. V okviru postopka pred vsakokratnim imenovanjem člana uprave se preverijo tudi potencialni interni kandidati.

Utemeljitev predlogov za volitve članov nadzornega sveta

Priporočilo 6.8.:

Telekom Slovenije je v letu 2020 delno odstopal od priporočila, saj v utemeljitvi predloga delničarjem na 31. skupščini, ki je potekala 5. junija 2020, za izvolitev Dimitrija Marjanovića za člana nadzornega sveta ni bila podana ocena morebitnega nasprotja interesov, ter ali je predlagani kandidat v odnosu do družbe neodvisen po kriterijih v kodeksu. Utemeljitev ni vključevala teh dveh vidikov, ker je bil Dimitrij Marjanović že dotedanji član nadzornega sveta in je bila potrebna izvolitev novega člana zaradi poteka njegovega mandata. Navedeni vidiki so se med mandatom redno preverjali skladno z zakonskimi določili in priporočili kodeksov.

POSLOVNO POROČILO

OMREŽJA, TRŽENJE IN PRODAJA

TEHNOLOGIJE IN IT

TRAJNOSTNI RAZVOJ

RAČUNOVODSKO POROČILO

Število sej revizijske komisije

Priporočilo 6.14.2.:

Telekom Slovenije delno odstopa od priporočila. Glede na aktualnost in zahtevnost posameznih zadev je imela revizijska komisija nadzornega sveta v letu 2020 več sej od priporočenega števila.

Razkritje prejemkov članov uprave in nadzornega sveta

Priporočilo 8.3.:

Telekom Slovenije v manjši meri odstopa od priporočila, saj pri razkritju prejemkov članov uprave variabilni prejemek ni ločeno prikazan glede na kvalitativna in kvantitativna merila.

Razkritje stroškov delovanja nadzornega sveta Priporočilo 8.4.:

Telekom Slovenije delno odstopa od priporočila, saj vsi stroški nadzornega sveta niso prikazani ločeno, kot je navedeno v priporočilu, saj le-ti niso knjiženi na posebnem stroškovnem mestu.

Pooblaščenec za skladnost poslovanja in integriteto

Priporočilo 11.2.1.:

Telekom Slovenije delno odstopa od priporočila s tem, ko delovnega mesta pooblaščenca za skladnost poslovanja in integriteto nima ločeno sistemiziranega. Pooblaščenec za skladnost poslovanja in integriteto je imenovan s sklepom uprave.

PRIPOROČILA IN PRIČAKOVANJA SLOVENSKEGA DRŽAVNEGA HOLDINGA

Telekom Slovenije pojasnjuje, da v največji možni meri spoštuje Priporočila in pričakovanja Slovenskega državnega holdinga. Opredelitev Telekoma Slovenije do priporočil in pričakovanj je objavljena na spletnih straneh Telekoma Slovenije: https://www.telekom.si/o-podjetju/ upravljanje-druzbe/Opredelitev-glede-priporocil-inpricakovanj-SDH-SLO.pdf.

1.10.3 ORGANI UPRAVLJANJA IN NADZORA

Telekom Slovenije je javna delniška družba. Upravljanje je dvotirno, družbo vodi uprava, nadzoruje pa jo nadzorni svet. Organ upravljanja je še skupščina družbe.

SKUPŠČINA DRUŽBE IN PRAVICE DELNIČARJEV

Enakopravno obravnavo in dosledno uresničevanje pravic vseh delničarjev zagotavljamo prek sistema korporativnega upravljanja ter strategije komuniciranja z delničarji in drugimi deležniki.

Skupščino delničarjev skliče družba najmanj enkrat letno oziroma kadar je to v korist družbe ali kadar je to potrebno skladno z zakonodajo in s statutom družbe. Datum objave sklica na spletnih straneh Agencije Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve velja za uradni datum sklica zasedanja skupščine, od katerega tečejo roki. Delničarji uresničujejo svoje pravice na skupščini sami ali po svojih pooblaščencih. Sklic, pristojnosti in delovanje skupščine opredeljujejo ZGD-1, statut družbe in Poslovnik o delu skupščine.

Imetniki delnic imajo pravico do udeležbe pri upravljanju družbe, pravico do dela dobička in pravico do ustreznega dela preostalega premoženja po likvidaciji ali stečaju družbe.

Pravico do obveščenosti delničarji uresničujejo na skupščini. Podrobne informacije o pravicah delničarjev iz 1. odstavka 298. člena, 1. odstavka 300. člena, 301. člena in 305. člena ZGD-1 so ob vsakokratni objavi sklica skupščine dostopne na spletnih straneh družbe (http://www.telekom.si/ o-podjetju/za-vlagatelje/skupscina-delnicarjev).

Pravico do udeležbe in glasovanja imajo delničarji, ki so kot imetniki delnic vpisani v centralnem registru vrednostnih papirjev pri KDD – Centralna klirinško depotna družba konec sedmega dne pred zasedanjem skupščine (presečni dan), če najpozneje tri dni pred sejo skupščine pisno prijavijo svojo udeležbo.

Delničarji Telekoma Slovenije so se 5. junija 2020 sestali na 31. skupščini delničarjev, na kateri je bilo zastopanih 81,16 % delnic z glasovalno pravico. Delničarji so na skupščini:

∫ se seznanili s pisnim sporočilom nadzornega sveta o potrditvi Letnega poročila Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije, d. d., za leto 2019, s prejemki uprave in nadzornega sveta 45

POSLOVNO POROČILO

TRŽENJE IN PRODAJA

OMREŽJA, TEHNOLOGIJE IN IT TRAJNOSTNI RAZVOJ

družbe ter organov vodenja odvisnih družb v letu 2019 ter s politiko prejemkov članov organov vodenja družbe in odvisnih družb;

• ∫ potrdili predlog uporabe bilančnega dobička za poslovno leto 2019;
• ∫ podelili razrešnico upravi in nadzornemu svetu za poslovno leto 2019;
• ∫ se seznanili s spremembami v nadzornem svetu in izvolili novega člana nadzornega sveta;
• ∫ imenovali revizorja za poslovna leta 2020, 2021 in 2022;
• ∫ določili plačilo članom nadzornega sveta;
• ∫ podali soglasje k sklenitvi izvensodne poravnave v sodnem postopku zoper nekdanje člane uprave družbe.

Na podlagi 4. decembra 2020 predložene zahteve za sklic skupščine delničarjev s strani delničarja Slovenski državni holding, d. d., ki je zahtevo podal v lastnem imenu ter v imenu in za račun Republike Slovenije, so se delničarji Telekoma Slovenije 21. januarja 2021 sestali na 32. skupščini delničarjev, na kateri je bilo zastopanih 77,41 % delnic

• z glasovalno pravico. Delničarji so na skupščini:
• ∫ sprejeli predlagane spremembe in dopolnitve besedila Statuta družbe Telekom Slovenije, d. d., ter sprejeli čistopis Statuta družbe Telekom Slovenije, d. d.;
• ∫ odpoklicali člana nadzornega sveta Igorja Rozmana;
• ∫ izvolili štiri nove člane nadzornega sveta, in sicer Iztoka Černošo, mag. Aleksandra Igličarja, Marka Kerina in Radovana Cerjaka, in sicer za mandatno obdobje štirih let, ki je začelo teči 22. januarja 2021.

Izpodbojne tožbe za nobeno od zgornjih skupščin niso bile napovedane.

Na spletnih straneh družbe so objavljeni sklepi skupščin in dokumentacija preteklih sej. S finančnim koledarjem družbe za leto 2021 je 33. skupščina delničarjev predvidena 18. junija 2021.

UPRAVA15

Sestava uprave

Upravo Telekoma Slovenije je v letu 2020 sestavljalo pet članov, ki so bili imenovani za štiriletni mandat. Imenoval jih je nadzorni svet družbe, pri tem pa upošteval ustreznost strokovnih in vodstvenih kompetenc. Na podlagi statuta družbe je za člana uprave lahko imenovan posameznik, ki ima poleg zakonsko izpolnjenih pogojev univerzitetno izobrazbo, najmanj pet let delovnih izkušenj na vodilnih mestih, aktivno znanje najmanj enega tujega svetovnega jezika in izpolnjuje morebitne druge pogoje, ki jih določi nadzorni svet. Ti pogoji ne veljajo za delavskega direktorja kot člana uprave. Za tega pogoje in merila skupaj določita nadzorni svet in svet delavcev.

Članu uprave Ranku Jelači je 15. marca 2020 potekel štiriletni mandat. Nadzorni svet Telekoma Slovenije je 22. junija 2020 za člana uprave imenoval Tomaža Jontesa, in sicer za mandatno obdobje štirih let, ki je začelo teči 22. junija 2020.

Nadzorni svet Telekoma Slovenije je na svoji 3. redni seji, ki je potekala v sredo, 10. marca 2021, s predsednikom uprave in tremi člani uprave družbe sklenil dogovor o prenehanju pogodbe o zaposlitvi in razrešitvi z mesta predsednika uprave oz. člana uprave družbe. Predsedniku uprave, mag. Tomažu Seljaku, in članom uprave dr. Vidi Žurga, mag. Matjažu Beričiču in Tomažu Jontesu je skladno s tem mandat prenehal z 10. marcem 2021.

Nadzorni svet Telekoma Slovenije je na seji za novega predsednika uprave družbe imenoval Cvetka Sršena, za člana uprave pa dr. Mitjo Štularja in Tomaža Jontesa. Vsi so štiriletni mandat nastopili 10. marca 2021. Nadzorni svet Telekoma Slovenije je na svoji 4. redni seji, ki je potekala 22. marca 2021, na mesto članice uprave imenoval Barbaro Galičič Drakslar, ki je štiriletni mandat članice uprave nastopila 31. marca 2021.

Im e in iim ek pr	Fu nkc ija	čje Po dro de la v i up rav	Prv o im nje en ova fun kci jo na	ček Za klju fun kci je / nd ata ma	Sp ol	Drž avl jan stv o	Let nic a roj stv a	Izo bra zba / oko i pr ofi l str vn	Čla nih nst vo v o rga dzo z d ruž bo na ra nih dr užb ne pov eza
Tom až Sel ja k ma g.	dpr eds edn ik po	kor ativ avlj anj vlja nje s k adr i por no upr e, u pra in s loš zad , od i z j mi, ost p ne eve nos avn dev e in lat iva , sk lad t pra vne za re gu nos lov anj vlja nje anj i, v s t ost pos a, u pra veg arn od vis ni d ruž bi I O in inp PK TS ter o.	1. 5 . 20 14	9. 1 2. 2 01 9	ški mo	slo sko ven	197 2	iste r el ekt ehn ike rot ma g ; uni zite tni dip lom iran i ver inž eni r el ekt ehn ike rot
	dse dni k pre		10 . 12 . 20 19	10 . 3. 20 21
Žur dr. Vid a ga	čla nic a	fin aču ods , ko olin tvo ntr anc e, r nov g,	1. 2 . 20 19	10 . 3. 20 21	žen ski	slo sko ven	19 84	dok ica sti, tor zn ano
	dpr eds edn ica po	ja r evi zija bav vlja nje not ran , na a, u pra ičn in, log isti ka, lep rod ajn i nep rem ve in odv isn a d ruž ba TS dia trg me	22 20 20 . 1.	10 . 3. 20 21				uni zite dip lom iran tna ver a kuš eko istk reiz nom a, p ena ja r evi ka not ran zor
tja ž B eri čič Ma ma g.	čla n	avlj anj ežij in r od vis dru žbe , IT IKT te upr e o mr ne GV O, S IOL Za b, S IOL Po dgo rica , SI OL Sar aje gre vo, SIO L S kop je, SIO L D OO Beo d in SI OL Pri sht ina gra	10 .12 .20 19	10 . 3. 20 21	ški mo	slo sko ven	197 4	iste r el ekt ehn ike rot ma g ; uni zite tni dip lom iran i ver inž eni r el ekt ehn ike rot
až Tom Jon tes	čla n	čna lov in r ezi den alo daj ark eti pos na m pro a, m ng od vis ni d ruž bi A in Sol ine ter vte nta	22 . 6. 20 20	10 . 3. 20 21	ški mo	slo sko ven	197 1	uni zite tni dip lom iran i ver eko ist nom	Trig lav, koj nin ska po dru žba , d. d.
Šp ela Fo rtin	čla nic a u pra ve – d ela vsk a dir ekt ori ca	odg sti izh aja jo n dno iz zak ovo rno epo sre ona	14. 9. 20 19	14. 9. 20 23	žen ski	slo sko ven	197 8	štu ki š dir a V iso oli a n lov ved za pos ne e
Ran ko Jel ača	čla n	lov in r ezi den čna alo daj ark eti pos na m pro a, m ng od vis ni d ruž bi A in Sol ine ter vte nta	15 . 3. 20 16	15 . 3. 20 20	ški mo	slo sko ven , hrv ašk o	197 7	uni zite tni dip lom iran i ver eko ist nom	IED C - Po slo vna šol a B led , d. o.o

V letu 2020 so upravo sestavljali:

POSLOVNO POROČILO

TRŽENJE IN PRODAJA

OMREŽJA, TEHNOLOGIJE IN IT

Delovanje uprave

Uprava vodi posle ter zastopa in predstavlja družbo samostojno in na lastno odgovornost. Odločitve sprejema v skladu s strateškimi cilji družbe, v korist delničarjev in preostalih deležnikov ter z upoštevanjem načel trajnostnega razvoja.

Uprava se je v letu 2020 sestala na 81 rednih in 25 dopisnih sejah. Uprava je sprejela strategijo Skupine Telekom Slovenije za obdobje 2021-2025 in pripravila Strateški poslovni načrt Skupine Telekom Slovenije za obdobje 2020–2025 ter izvajala aktivnosti za doseganje ciljev iz aktualnega strateškega poslovnega načrta.

V letu 2020 je uprava posebno pozornost namenila aktivnostim za vzpostavitev nacionalnega omrežja pete mobilne generacije 5G ter pripravo in izvedbo aktivnosti skupaj s sprejetjem preventivnih ukrepov v obdobjih razglašene pandemije COVID-19.

Skladno s Strateškim poslovnim načrtom Skupine Telekom Slovenije za obdobje 2020–2023 je uprava sprejela odločitev o naslednjih postopkih:

• ∫ začetek postopka za izvedbo dokapitalizacije z vstopom novega družbenika v družbo Planet TV. Kasneje je dopolnila pogoje začetega postopka, in sicer na prodajo 100- odstotnega deleža v družbi Planet TV. Postopek prodaje je bil zaključen s prenosom vseh deležev na kupca;
• ∫ začetek postopka za izvedbo procesa prodaje družbe TSmedia;
• ∫ postopek prodaje 100-odstotnega deleža v kosovski družbi IPKO se je ustavil in zaključil brez izbire kupca;
• ∫ začetek postopka pripojitve družbe Avtenta k Telekomu Slovenije.

Uprava je sprejela tudi številne druge poslovne odločitve in izvajala aktivnosti:

∫ skrb za razvoj in doseganje zastavljenih ciljev;

• ∫ uvajanje novih in nadgradnja obstoječih storitev;
• ∫ razvoj storitev na področjih kibernetske varnosti, zdravstva, finančnih storitev, energetike, transporta, logistike, pametnih mest;
• ∫ prilagajanje kapacitete omrežja glede na potrebe zaradi množičnega prehoda na delo in šolanje na daljavo ob razglasitvi pandemije COVID-19;
• ∫ prilagoditev procesov za delovanje v času razglašene pandemije;
• ∫ posebna skrb za kibernetsko varnost v času razglašene pandemije;
• ∫ razvoj novih možnosti uporabe mobilnih omrežij v povezavi z uvedbo 5G in zagotavljanjem odlične uporabniške izkušnje;
• ∫ nadgradnja celovite ponudbe IKT-storitev in rešitev;
• ∫ optimizacija in osvežitev kadrovske strukture;
• ∫ optimizacija poslovnih procesov.

Nagrajevanje uprave

Nagrajevanje uprave, sestava in višina prejemkov so določeni v pogodbah o zaposlitvi članov uprave, ob upoštevanju Zakona o prejemkih poslovodnih oseb v gospodarskih družbah v večinski lasti Republike Slovenije in samoupravnih lokalnih skupnostih (ZPPOGD).

Nadzorni svet vsako leto sprejme cilje uprave za posamezno poslovno leto, in sicer na podlagi potrjenega letnega poslovnega načrta in nekaterih ključnih kazalnikov. Cilji uprave so sestavljeni iz kvantitativnih in kvalitativnih ter finančnih in nefinančnih ciljev, opredeljenih za spremljanje uspešnosti delovanja članov uprave.

Pogoje za udeležbo uprave pri dobičku ureja statut družbe. Prejemki članov uprave v letu 2020 so navedeni v računovodskem poročilu v točki 42. Posli s povezanimi strankami.

SKUPINA TELEKOM

POSLOVNO POROČILO

TRŽENJE IN PRODAJA

OMREŽJA, TEHNOLOGIJE IN IT TRAJNOSTNI RAZVOJ

RAČUNOVODSKO POROČILO

NADZORNI SVET

Sestava nadzornega sveta16

Nadzorni svet sestavlja skupno devet članov, od katerih je šest predstavnikov kapitala, trije pa so predstavniki zaposlenih.

Sestava nadzornega sveta je raznolika z vidika znanj, veščin, izkušenj, poklicne usposobljenosti, starosti, spola, načina dela in drugih vidikov.

1. oktobra 2020 so odstopne izjave podali predsednik nadzornega sveta, Aleš Šabeder, ter članici nadzornega sveta mag. Barbara Cerovšek Zupančič in mag. Bernarda Babič. Aleš Šabeder in mag. Barbara Cerovšek Zupančič

sta odstopila z dnem imenovanja nadomestnega oziroma novega člana nadzornega sveta, mag. Bernarda Babič pa z 19. januarjem 2021 oziroma z dnem imenovanja nadomestnega oziroma novega člana na skupščini družbe, v kolikor bi bila le-ta pred tem datumom.

Okrožno sodišče v Ljubljani je s sklepom 3. novembra 2020 sklenilo, da se z dnem izdaje sklepa za nove člane nadzornega sveta družbe imenujejo Boštjan Koler, Dimitrij Marjanović in mag. Štefan Belingar, in sicer do izvolitve članov nadzornega sveta na skupščini delničarjev družbe, vendar največ eno leto od izdaje sklepa. Z istim dnem je Alešu Šabedru, mag. Barbari Cerovšek Zupančič in mag. Bernardi Babič prenehala funkcija.

Člani nadzornega sveta so 4. novembra 2020 za predsednika nadzornega sveta izvolili Boštjana Kolerja, za njegova namestnika pa Barbaro Kürner Čad kot predstavnico kapitala in Draga Kijevčanina kot predstavnika zaposlenih.

Na 32. skupščini delničarjev, ki je potekala 21. januarja 2021, so delničarji odpoklicali člana nadzornega sveta Igorja Rozmana, predstavnika kapitala, in za člane nadzornega sveta izvolili Iztoka Černošo, mag. Aleksandra Igličarja, Marka Kerina in Radovana Cerjaka, in sicer za mandatno obdobje štirih let, ki je pričelo teči 22. januarja 2021.

Člani nadzornega sveta so 11. februarja 2021 za predsednika nadzornega sveta izvolili Iztoka Černošo, namestnika pa sta ostala Barbara Kürner Čad kot predstavnica kapitala in Drago Kijevčanin kot predstavnik zaposlenih.

DELOVANJE NADZORNEGA SVETA

V letu 2020 se je nadzorni svet sestal na sedemnajstih rednih sejah, dve seji je opravil dopisno. Pri tem je zagotavljal odgovoren in kakovosten nadzor poslovanja družbe in Skupine Telekom Slovenije.

Obravnaval je različne vidike poslovanja in spremljal uresničevanje načrtov. Posamezne teme so bile predhodno obravnavane na komisijah nadzornega sveta. Na podlagi ugotovitev in predlogov ter presoje komisij je nadzorni svet sprejel ustrezne odločitve.

Nadzorni svet je svoje delo opravljal skladno s pooblastili in pristojnostmi, določenimi z zakonskimi predpisi, statutom družbe in Poslovnikom o delu nadzornega sveta. Nadzorno funkcijo je opravljal s polno odgovornostjo in pri svojem odločanju deloval neodvisno. Vsi člani nadzornega sveta so v skladu s Kodeksom upravljanja javnih delniških družb podali izjave o izpolnjevanju kriterijev neodvisnosti, ki so objavljene na spletnih straneh Telekoma Slovenije.

Nadzorni svet so v letu 2020 sestavljali:

Ime in iim ek pr	Fun kcij a	Prv o ime anj nov e fun kcij na o	Zak lju ček fun kcij e/ nda ta ma	Ude lež ba sej ah na NS led g e sku na pno šte vilo sej NS	Spo l	Drž avlj tvo ans	Let nic a rojs tva	Izo bra zba / s kov ni p rofi l tro	Neo dvi st sno 23. čle po nu kod eks a	Obs toj tja nas pro int ere sa v lov pos nem letu	Čla nst vo nih v o rga nad zor a dru ih g dru žb	Zap osl itev
Pre dst iki kap ital avn	a
Boš tja n K ole r	dse dni k pre	3. 1 1. 2 020	21. 1.2 021	4/4 *	ški mo	slo sko ven	196 1	uni zite tni dip lom iran i pr ik ver avn	NE	NE		čla Slo ske n u pra ve ven ga drž ho ldin d. d. avn ega ga,
Bar bar a Čad Kür ner	nic est nam a dse dni ka pre	27. 4. 2 017	27. 4. 2 021	19/ 19	žen ski	slo sko ven	196 4	uni zite dip lom iran tna ver a vni pra ca	DA	NE		tniš odv ica v O dve ki etn Čad isa rni p
bar Bar ma g. a jup Gor	čla nic a	27. 4. 2 017	27. 4. 2 021	19/ 19	žen ski	slo sko ven	197 3	istr ica ti s dro čja ma g zna nos po dna rod eko ije me ne nom	DA	NE		dire kto rica dr užb e Bak lus , d. o. o
Šte fan ma g. Bel ing ar	čla n	03. 202 0 11.	21. 1.2 021	4/4 *	ški mo	slo sko ven	196 5	iste sti odr očj ma g r zn ano s p a lov litik e in iza cije pos ne po or gan	DA	NE		/
Dim itrij	čla n	13. 5. 201 6	13. 5. 202 0	9/1 2*	ški mo	slo sko ven	197 0	uni zite tni dip lom iran i ver	DA	NE	Isk ra E SV,	višj i up ljav Od del ku rav ec v
Ma rjan ovi ć		3.1 1.2 020	21. 1.2 021					eko ist nom			d. d	avlj anj odr očj za upr e p a fina Slo ske nc v ven m drž ho ldin d. d. avn em gu,
Igo r Ro zm an	čla n	30. 8. 201 9	21. 1.2 021	19/ 19	ški mo	slo sko ven	195 9	dip lom iran i in žen ir ra čun aln ištv a	DA	NE		eks dro čja za T V t po per duk cijo sko pro , pr ogr am duk cijs ke in i nfo acij ske pro rm sist e R TV Slo ija em ven
Šab Ale š ede r	dse dni k pre	15. 6. 202 0	3. 1 1. 2 020	7/7 *	ški mo	slo sko ven	197 0	dip lom iran i ek mis t ono	DA	NE		Poš ta S lov enij e, d .o.o
Ber da ma g. nar Bab ič	čla nic a	27. 4. 2 013	3. 1 1. 2 020	15/ 15*	žen ski	slo sko ven	196 6	istr ica ti ma g zna nos odr očj osl olit ike in s p a p ovn e p ani ije, er b anč niš tvo org zac sm	DA	DA	Ter me Olim ia, d. d	očn ica lne pom gen era ga dire kto rja dru žbe Slo ske ven žel ice, d. ezn o. o
Bar bar ma g. a ovš Cer ek anč ič Zup	čla nic a	30. 8.2 019	3. 1 1. 2 020	15/ 15*	žen ski	slo sko ven	197 5	istr ica drž ih i ma g avn n kih štu dij t er d ip lom iran evr ops a niz rka ato upr avn a o rga	DA	NE		čla nic Dež eln a u pra ve e ban ke S lov enij e, d . d.
dst iki z Pre avn apo	sle nih
Kije vča nin Dra go	nik est nam dse dni ka pre red vni k sta – p osl eni h zap	19. 9. 201 8	14. 11 . 20 21	19/ 19	ški mo	slo sko ven	196 4	inž eni lek uni kac ij r te om	DA	NE	NE	Tel eko m S lov enij e, i nže nir za rež je v OE in ritv IKT sto om e rež ja, dse dni k si ndi kat om pre a SEL EKS , čl ta d ela an sve vce v
Duš Piš ek an	čla n	19. 9. 201 8	14. 11 . 20 21	18/ 19	ški mo	slo sko ven	196 4	inž eni lek uni kac ij r te om	DA	NE	NE	Tel eko m S lov enij odj a ti e, v ma v O E IK T in ritv ežj sto e o mr a, dse dni k sv de lav eta pre cev
Žiž Jan ek Kuh a ar	čla nic a	19. 9. 201 8	14. 11 . 20 21	18/ 19	žen ski	slo sko ven	197 4	dip lom iran kon istk a e om a	DA	NE	NE	Tel eko m S lov enij kov tro e, s na sod ela vka v O E N aba va, log isti ka in n ičn ine epr em , čla nic de lav eta a sv cev

SLOVENIJE

SKUPINA TELEKOM

50

PRODAJA

OMREŽJA, TRŽENJE IN

TEHNOLOGIJE IN IT RAZVOJ

TRAJNOSTNI RAČUNOVODSKO POROČILO

KOMISIJE NADZORNEGA SVETA – SESTAVA IN DELOVANJE

Nadzorni svet je imel štiri stalne komisije, in sicer revizijsko komisijo, kadrovsko komisijo, komisijo za strategijo ter komisijo za trženje in tehnologijo, ki se je preimenovala iz tehnične komisije v januarju 2020. Komisije so obravnavale vsebine posameznih strokovnih področij skladno s svojimi pristojnostmi in nalogami. Sestava posameznih komisij nadzornega sveta in njihove pomembnejše naloge v letu 2020 so opisane v nadaljevanju.

Po spremembi članov v nadzornem svetu je nadzorni svet 4. novembra 2020 na novo opredelil tudi članstvo komisij.

Revizijska komisija zagotavlja pomoč nadzornemu svetu pri izvajanju nadzora nad računovodskim poročanjem, notranjimi kontrolami in upravljanjem tveganj družbe Telekom Slovenije in Skupine Telekom Slovenije ter pri sodelovanju z zunanjimi in notranjimi revizorji. Ključna vloga revizijske komisije je strokovno sodelovanje v procesu korporativnega upravljanja, deluje v dobro družbe in varuje interese njenih deležnikov.

Člani revizijske komisije na 31. december 2020:

• ∫ mag. Barbara Gorjup predsednica,
• ∫ Barbara Kürner Čad,
• ∫ mag. Štefan Belingar,
• ∫ Drago Kijevčanin,
• ∫ Barbara Nose zunanja članica.

Sestava revizijske komisije se je med letom nekajkrat spremenila. Do 13. maja 2020 je bil predsednik revizijske komisije Dimitrij Marjanović, nato je predsedovanje prevzela mag. Barbara Gorjup. Članico revizijske komisije mag. Barbaro Cerovšek Zupančič je 4. novembra 2020 nadomestil mag. Štefan Belingar, hkrati je bila v revizijsko komisijo imenovana Barbara Kürner Čad.

Podatki o članih revizijske komisije v letu 2020, ki so tudi člani nadzornega sveta, so v preglednici članov nadzornega sveta na strani 50, v spodnji tabeli pa so navedeni podatki za zunanjo članico v letu 2020.

Od 11. februarja 2021 so člani revizijske komisije: mag. Barbara Gorjup, predsednica, mag. Aleksander Igličar, Marko Kerin, Drago Kijevčanin in dr. Marko Hočevar kot zunanji član.

Ime in priimek	Komisija	Udeležba na sejah komisij glede na skupno število sej komisij	Državljanstvo	Izobrazba	Letnica rojstva	Strokovni profil	Članstvo v organih nadzora drugih družb
Barbara Nose	Revizijska komisija	21/22	Slovensko	univerzitetna diplomirana ekonomistka, specialistka revidiranja in računovodstva	1964	revidiranje, računovodstvo	članica Nadzornega sveta Luke Koper, d. d.

Revizijska komisija se je v letu 2020 sestala na devetih rednih sejah in izvedla deset dopisnih ter tri izredne seje, na katerih so bili praviloma prisotni vsi člani revizijske komisije. Člani nadzornega sveta, ki niso člani revizijske komisije, so bili z delom revizijske komisije seznanjeni na način, da so imeli vpogled v zapisnike sej, poleg tega pa je predsednik revizijske komisije o delu in ugotovitvah revizijske komisije redno poročal na sejah nadzornega sveta. Revizijska komisija je obravnavala vprašanja skladno z ZGD-1, Priporočili za delo revizijskih komisij, Poslovnikom o delu revizijske komisije, sprejetim načrtom dela revizijske komisije za leto 2020 in sklepi Nadzornega sveta Telekoma Slovenije.

Ključne naloge, ki jih je revizijska komisija v letu 2020 opravljala, so bile:

• ∫ spremljala in obravnavala je postopke računovodskega poročanja in potek zunanje revizije letnih računovodskih izkazov Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije;
• ∫ obravnavala je Letno poročilo Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije za leto 2019;
• ∫ obravnavala je poročila notranje revizije o posameznih pregledih in izvajanju danih priporočil;
• ∫ obravnavala je letno poročilo o delu notranje revizije za leto 2019 in načrt dela notranje revizije za leto 2020 ter brez prisotnosti uprave opravila razgovor o njeni neodvisnosti;

TRŽENJE IN PRODAJA

OMREŽJA, TEHNOLOGIJE IN IT RAČUNOVODSKO POROČILO

• ∫ obdobno je spremljala sistem upravljanja tveganj, delovanje notranjih kontrol, skladnost poslovanja, poročila o tožbah in nadzorih ter poročila o prijavah domnevnih kršitev korporativne integritete;
• ∫ izvedla je postopke v pristojnosti revizijske komisije za izbor zakonite revizijske družbe za obvezno revizijo računovodskih izkazov Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije za leta 2020, 2021 in 2022 in podala predlog nadzornemu svetu za imeniovanje (ker se je obstoječemu zakonitemu revizorju iztekla pogodba, je bilo na podlagi vnaprej pripravljene razpisne dokumentacije, ki je vključevala pregledna in nediskriminatorna merila, k oddaji ponudbe pozvanih več revizijskih družb. Revizijska komisija je pregledala končno vrednotenje ponudb ter Poročilo o pregledu, ocenjevanju in vrednotenju ponudb s prilogami in ugotovila, da je poročilo pripravljeno strokovno in da vsebuje vse kriterije in elemente, kot je izhajalo iz razpisne dokumentacije);
• ∫ podala je soglasje k sklenitvi pogodbe za revidiranje računovodskih izkazov družbe Telekom Slovenije in konsolidiranih računovodskih izkazov Skupine Telekom Slovenije za poslovna leta 2020, 2021 in 2022;
• ∫ skladno s sprejetimi Smernicami za zagotavljanje neodvisnosti revizorja računovodskih izkazov Skupine Telekom Slovenije, v katerih so določeni načini in postopki spremljanja neodvisnosti in nepristranskosti revizorja računovodskih izkazov ter zaščitni ukrepi, postopek izbora revizorja ter postopki za nerevizijske storitve, je:
  • ∫ nadzirala oziroma obravnavala vse posle z revizijskimi družbami in presojala neodvisnost zakonitega revizorja računovodskih izkazov Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije;
  • ∫ spremljala kakovost dela zakonitega revizorja računovodskih izkazov za leto 2019.

Na vse seje revizijske komisije je bila vabljena direktorica Notranje revizije. Na seje, na katerih so se obravnavala četrtletna poročila o poslovanju družbe Telekom Slovenije in Skupine Telekom Slovenije, je revizijska komisija povabila tudi zakonitega revizorja računovodskih izkazov.

V želji po stalnem izboljševanju in kakovosti dela je revizijska komisija samoocenila delo v letu 2020 in sprejela akcijski načrt izboljšav. Do konca poslovnega leta je realizirala vse sklepe, sprejete v akcijskem načrtu.

Kadrovska komisija se je v letu 2020 sestala na sedmih sejah. Pomembnejše aktivnosti kadrovske komisije so bile:

• ∫ izvajanje postopkov za imenovanje člana uprave;
• ∫ obravnava predloga uprave za imenovanje direktorjev odvisnih družb v Skupini Telekom Slovenije;
• ∫ obravnava ciljev članov uprave za leto 2020 ter metodologije za izračun količnika uspešnosti poslovanja in meril, vezanih na upravičenost članov uprave do spremenljivega dela plačila za leto 2019.

Člani kadrovske komisije na 31. december 2020:

• ∫ Boštjan Koler, predsednik,
• ∫ Barbara Kürner Čad,
• ∫ Dimitrij Marjanović in
• ∫ Drago Kijevčanin.

Kadrovski komisiji je do 4. novembra 2020 predsedoval Igor Rozman. Vse seje kadrovske komisije v letu 2020 so bile izvedene v prvi polovici leta. Podatki o članih kadrovske komisije v letu 2020 so v preglednici članov nadzornega sveta na strani 50.

Od 11. februarja 2021 so člani kadrovske komisije: Radovan Cerjak, predsednik, Barbara Kürner Čad, Marko Kerin, Iztok Černoša in Drago Kijevčanin.

Komisija za trženje in tehnologijo se je v letu 2020 sestala na dveh sejah. V prvem delu leta je obravnavala varnostni vidik poslovanja, v drugem delu pa gradnjo dostopovnega optičnega omrežja.

Člani komisije za trženje in tehnologijo na 31. december 2020:

• ∫ Dušan Pišek, predsednik,
• ∫ mag. Štefan Belingar,
• ∫ mag. Barbara Gorjup in
• ∫ Igor Rozman.

Mag. Bernarda Babič je predsedovala komisiji za trženje in tehnologijo do 15. junija 2020, ko je nadzorni svet za predsednika komisije imenoval Dušana Piška.

Podatki o članih komisije za trženje in tehnologijo v letu 2020 so v preglednici članov nadzornega sveta na strani 50.

Od 11. februarja 2021 so člani komisije za trženje in tehnologijo: mag. Aleksander Igličar, predsednik, mag. Barbara Gorjup in Dušan Pišek.

TRŽENJE IN PRODAJA

OMREŽJA, TEHNOLOGIJE IN IT RAZVOJ

TRAJNOSTNI POROČILO

RAČUNOVODSKO

Komisija za strategijo se je v letu 2020 sestala na treh sejah. Na prvi seji je obravnavala predlog strategije Skupine Telekom Slovenije za obdobje 2021 do 2025, nato Strateški poslovni načrt Skupine Telekom Slovenije za isto obdobje s poslovnim načrtom za leto 2021.

Člani komisije za strategijo na 31. december 2020:

• ∫ mag. Štefan Belingar, predsednik,
• ∫ Dimitrij Marjanović,
• ∫ Igor Rozman in
• ∫ Jana Žižek Kuhar.

Do odstopa z mesta članice nadzornega sveta je bila predsednica komisije za strategijo mag. Barbara Cerovšek Zupančič, 3. novembra 2020 je nadzorni svet na novo imenoval člane in predsednika komisije za strategijo. Podatki o članih komisije za strategijo v letu 2020 so v preglednici članov nadzornega sveta na strani 50.

Od 11. februarja 2021 so člani komisije za strategijo: Marko Kerin, predsednik, Radovan Cerjak, Barbara Kürner Čad in Jana Žižek Kuhar.

NAGRAJEVANJE ČLANOV NADZORNEGA SVETA

Nadzorniki so upravičeni do plačila sejnin, osnovnega plačila za opravljanje funkcije in doplačila za sodelovanje v komisijah nadzornega sveta. Plačila članom nadzornega sveta družbe so določena s sklepom skupščine delničarjev. Določeni so tudi najvišji letni zneski ter kriteriji upravičenosti do povračila stroškov prevoza, dnevnic in stroškov prenočevanja. Zneski plačil članom nadzornega sveta so prikazani v računovodskem poročilu.

Vsak član nadzornega sveta je ob nastopu funkcije podal izjavo glede izpolnjevanja kriterijev neodvisnosti po točki C.3 priloge h Kodeksu upravljanja javnih delniških družb. Izjave so dostopne na spletni strani Telekoma Slovenije.

POLITIKA RAZNOLIKOSTI

Nadzorni svet je 22. junija 2020 sprejel posodobljeno Politiko zagotavljanja raznolikosti uprave in nadzornega sveta družbe Telekom Slovenije, d. d. (v nadaljevanju: Politika). Cilj Politike je doseči večjo učinkovitost uprave in nadzornega sveta ter večjo raznolikost članstva v obeh organih. Raznoliko sestavljena uprava in nadzorni

svet lahko razlike v znanju, veščinah, izkušnjah, poklicni usposobljenosti, starosti, spolu, načinu dela in drugih vidikih na strani članov uporabljata v dobro družbe. Politika je objavljena na spletnih straneh Telekoma Slovenije: https://www.telekom. si/o-podjetju/predstavitev/organiziranost-inupravljanje/upravljanje-druzbe.

Skladno s Politiko se pri določanju optimalne sestave uprave in nadzornega sveta družbe poleg zakonskih zahtev in zahtev statuta družbe upoštevajo predvsem naslednji cilji oziroma vidiki raznolikosti, kolikor je to mogoče za zagotavljanje učinkovitosti posameznega organa kot celote, in sicer: strokovni profil, kontinuiteta, izkušenost, spol, starost in osebna integriteta.

Ta cilj je bil v družbi glede sestave uprave izpolnjen skozi celo leto 2020. Glede sestave nadzornega sveta je bil cilj skozi večino leta 2020 izpolnjen, po spremembah v nadzornem svetu v mesecu novembru 2020 pa je delež manj zastopanega spola padel na 33,3%.

Kadrovska komisija nadzornega sveta je v okviru postopkov izbora kandidatov za člana uprave ali člana nadzornega sveta v letu 2020 spremljala izvajanje politike, kar izkazuje sestava obeh organov upravljanja, ki je skladna s cilji Politike glede vseh vidikov raznolikosti.

Skladno s 7. točko 5. odstavka 70. člena ZGD-1 Telekom Slovenije navaja razmerja obeh spolov v upravi in nadzornem svetu družbe:

Raznolikost članov uprave po spolu:

31. 12. 2020	moški	ženske	skupaj
Število članov uprave	3	2	5
Delež	60 %	40 %	100 %

Raznolikost članov nadzornega sveta po spolu:

31. 12. 2020	moški	ženske	skupaj
Število članov nadzornega sveta	6	3	9
Delež	66,66 %	33,33 %	100 %

Tudi z imenovanjem novih članov nadzornega sveta na skupščini družbe januarja 2021 in imenovanjem članov uprave marca 2021 se sestava po spolu ni spremenila.

POSLOVNO POROČILO

TRŽENJE IN PRODAJA

OMREŽJA, TEHNOLOGIJE IN IT TRAJNOSTNI RAZVOJ

RAČUNOVODSKO POROČILO

1.10.4 DRUGA POJASNILA V SKLADU Z ZAKONOM O GOSPODARSKIH DRUŽBAH

V skladu s petim odstavkom 70. člena ZGD-1 Telekom Slovenije podaja naslednja pojasnila:

Glavne značilnosti sistemov notranjih kontrol in upravljanja tveganj v skupini v povezavi s postopkom računovodskega poročanja

Obvladovanje tveganj in sistem notranjih kontrol sta sestavni del upravljanja družb v skupini. Uporaba metodologij obvladovanja tveganj in sistema notranjih kontrol je osnova za ocenjevanje tveganj, pravočasno odzivanje in zmanjševanje izpostavljenosti tveganjem.

Sistem notranjih kontrol v povezavi s postopkom računovodskega poročanja zagotavlja ustrezno obvladovanje tveganj, poslovno etično delovanje družb v skupini ter zanesljivo, pravočasno in pregledno zunanje in notranje finančno računovodsko poročanje, ki je skladno z zakonodajo, Mednarodnimi standardi računovodskega poročanja, predpisi ter usmeritvami in politikami, ki jih je sprejela uprava. Proces računovodenja je informacijsko podprt, zato so notranje kontrole povezane tudi s kontrolami, vgrajenimi v okvir informacijske tehnologije, ki obsegajo tako kontrole omejitev dostopa do podatkov in aplikacij kot kontrole točnosti ter popolnosti zajemanja in obdelovanja podatkov.

Vzpostavljene računovodske notranje kontrole so del sistema notranjih kontrol v skupini, in sicer tako v procesih kot organizacijskih enotah družb in na vseh ravneh poslovanja.

Skupina Telekom Slovenije si prizadeva zagotavljati ustrezen sistem notranjih kontrol, ki vključuje natančno določene postopke, pristojnosti in odgovornosti za posamezne naloge ter avtomatske in ročne kontrole v vseh procesih, kamor so vključene tudi računovodske kontrole in postopki. Notranje kontrole vsebujejo opis in cilj kontrole ter se redno prilagajajo zakonodaji, standardom, procesom, organizacijskim spremembam, ugotovitvam iz samoocene notranjih kontrol, priporočilom notranje in zunanje revizije ter dobrim praksam.

Izvajalci notranjih kontrol so odgovorni za dosledno izvajanje kontrol, dokumentiranje delovanja notranjih kontrol in predloge izboljšav. Za celosten pregled se enkrat letno pripravi poročilo o izvedeni samooceni notranjih kontrol v obvladujoči in odvisnih družbah, ki se letno posodablja in dopolnjuje.

Samoocenjevanje notranjih kontrol temelji na potrditvi vzpostavljenosti in delovanja notranjih kontrol. Izvaja se sistematično, načrtovano in strukturirano ter se ustrezno dokumentira.

PODATKI IN POJASNILA V ZVEZI Z ZAKONOM O PREVZEMIH

∫ Osnovni kapital Telekoma Slovenije

V strukturi osnovnega kapitala v letu 2020 ni bilo sprememb. Vrednost osnovnega kapitala Telekoma Slovenije znaša 272.720.664,33 evra in je razdeljen na 6.535.478 navadnih imenskih kosovnih delnic. Vse delnice so enega razreda in izdane v nematerializirani obliki. Vsaka ima enak delež in pripadajoč znesek v osnovnem kapitalu, vse so vplačane v celoti. Vsaka delnica svojemu imetniku zagotavlja pravico do enega glasu na skupščini, do sorazmernega dela iz dobička, namenjenega izplačilu dividend, in sorazmernega dela iz preostalega premoženja po likvidaciji ali stečaju družbe. Delnice so uvrščene v prvo

kotacijo na Ljubljanski borzi. Podrobnejši podatki o delnici in lastniški strukturi so predstavljeni v poglavju 1.11 Trgovanje z delnicami in lastniška struktura.

• ∫ Omejitve prenosa delnic Vse delnice so prosto prenosljive.
• ∫ Kvalificirani deleži po Zakonu o prevzemih Na 31. december 2020 sta bila imetnika kvalificiranega deleža, ki ga določa Zakon o prevzemih, Republika Slovenija s 4.087.569 delnicami oziroma z 62,54 % osnovnega kapitala izdajatelja in Kapitalska družba, d. d., s 365.175 delnicami oziroma s 5,59 % osnovnega kapitala izdajatelja.

POSLOVNO POROČILO

TRŽENJE IN PRODAJA

OMREŽJA, TEHNOLOGIJE IN IT

TRAJNOSTNI RAZVOJ

RAČUNOVODSKO POROČILO

• ∫ Imetniki vrednostnih papirjev, ki zagotavljajo posebne kontrolne pravice Telekom Slovenije ni izdal vrednostnih papirjev, ki bi zagotavljali posebne kontrolne pravice.
  • ∫ Delniška shema za delničarje Telekom Slovenije nima delniške sheme za delničarje.
  • ∫ Dogovori med delničarji, ki lahko povzročijo omejitev prenosa vrednostnih papirjev ali glasovalnih pravic Telekomu Slovenije tovrstni dogovori niso znani.
  • ∫ Pravila družbe o imenovanju in zamenjavi članov organov vodenja ali nadzora V skladu z zakonskimi pristojnostmi in statutarnimi določbami nadzorni svet imenuje člane uprave. Pri tem skrbno in odgovorno ocenjuje izpolnjevanje zahtevanih kvalifikacij. Skladno z navedenim je nadzorni svet z Merili in postopki za ugotavljanje primernosti kandidatov za člana uprave opredelil tudi postopek izbire kandidatov, dodatne pogoje, ki jih morajo kandidati izpolnjevati, in postopke za ugotavljanje primernosti kandidatov.

V juniju 2016 je nadzorni svet oblikoval merila in strokovne profile članov nadzornega sveta družbe (kompetenčni profil) ob upoštevanju specifičnosti družbe. Merila so prenehala veljati s sprejetjem Kompetenčnega profila za člane nadzornega sveta družbe Telekom Slovenije, d. d., 12. februarja 2020, ki je dostopen na spletnih straneh Telekoma Slovenije.

• ∫ Pravila družbe o spremembah statuta Telekom Slovenije nima posebnih pravil o spremembah statuta. Spremembe statuta družbe se izvajajo skladno z zakonom in statutom.
• ∫ Pomembni dogovori, ki začnejo učinkovati, se spremenijo ali prenehajo na podlagi spremembe kontrole v družbi, ki je posledica ponudbe, kot jo določa zakon, ki ureja prevzeme.

∫ Dogovori med družbo in člani njenega organa vodenja ali nadzora ali delavci, ki predvidevajo nadomestilo, če ti zaradi ponudbe, kot jo določa zakon, ki ureja prevzeme, odstopijo, so odpuščeni brez utemeljenega razloga ali njihovo delovno razmerje preneha. Tovrstnih dogovorov skladno z Zakonom o prevzemih Telekom Slovenije nima.

Telekom Slovenije si pri svojem poslovanju nenehno prizadeva za izboljšanje prakse na področju korporativnega upravljanja, vključno s proaktivno korporativno komunikacijo z različnimi deležniki. Družba komunicira na način, ki je opredeljen v Politiki upravljanja družbe Telekom Slovenije, d. d., Strategiji komuniciranja družbe Telekom Slovenije, d. d., in Politiki komuniciranja z delničarji družbe Telekom Slovenije, d. d.

Ob uvrstitvi delnic Telekoma Slovenije v prvo kotacijo Ljubljanske borze se je Telekom Slovenije zavezal k spoštovanju standardov obveščanja. Telekom Slovenije je vlagateljem tudi v letu 2020 zagotavljal kakovostne, pravočasne, relevantne in verodostojne informacije.

Z namenom zagotavljanja skladnosti poslovanja družb v Skupini Telekom Slovenije in ravnanja zaposlenih v skladu z zakonodajo, drugimi pravili, veljavnimi priporočili in internimi predpisi je Telekom Slovenije v Politiki upravljanja skladnosti poslovanja Skupine Telekom Slovenije krovno opredelil namen in cilje upravljanja skladnosti poslovanja, načrt integritete ter pristojnosti in odgovornosti. Sistem upravljanja skladnosti poslovanja omogoča zaznavanje tveganj in izvajanje ukrepov za njihovo obvladovanje. V tem okviru imata pomembno vlogo preprečevanje nepravilnosti skozi preventivno delovanje ter hitro in učinkovito ukrepanje v primeru ugotovljenih kršitev. Več v poglavju 2.5.1 Skladnost poslovanja in protikorupcijsko ravnanje.

Telekomu Slovenije tovrstni dogovori niso znani.

Telekom Slovenije si bo tudi v prihodnje prizadeval za spoštovanje in uvajanje najvišjih standardov in dobrih praks na področju korporativnega upravljanja v obvladujoči družbi in v družbah Skupine Telekom Slovenije.

Cvetko Sršen, predsednik uprave

Iztok Černoša, predsednik nadzornega sveta

55

POSLOVNO POROČILO

TRŽENJE IN PRODAJA

OMREŽJA, TEHNOLOGIJE IN IT TRAJNOSTNI RAZVOJ

RAČUNOVODSKO POROČILO

1.10.5 IZJAVA O ZUNANJI PRESOJI IZJAVE O UPRAVLJANJU ZA LETNO POROČILO 2020

Združenje nadzornikov Slovenije izjavlja, da je v skladu s 5.7. členom Slovenskega kodeksa upravljanja javnih delniških družb v času od 03.12.2020 do 17.3.2021 izvedlo postopek zunanje presoje Izjave o upravljanju družbe Telekom Slovenije, d. d., za leto 2020. Zunanja presoja se ne šteje za posle dajanja zagotovil, ki jih opravljajo računovodski strokovnjaki z javnim pooblastilom (revizorji) ali računovodskimi strokovnjaki, ki nimajo javnega pooblastila (npr. notranji revizorji). Kot zunanja neodvisna referenčna institucija, ki ni ponudnica revizijskih storitev v družbi in ni povezana z njo, smo pregledali vse sestavine Izjave o upravljanju, njihovo ustreznost v povezavi s petim odstavkom 70. člena ZGD-1 in presojali ali ustrezno opisujejo upravljanje družbe kot je razvidno iz relevantnih dokumentov družbe. Ta pregled je vključeval tudi pregled izbora referenčnih kodeksov in izjave o skladnosti z referenčnimi kodeksi, ki jim družba sledi. V zvezi z opravljeno zunanjo presojo je bilo oblikovano poročilo o zunanji presoji izjave o upravljanju, ki je bilo posredovano v seznanitev upravi in nadzornemu svetu družbe.

Združenje nadzornikov Slovenije izjavlja, da Izjava o upravljanju v Letnem poročilu Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije, d. d., za leto 2020 vsebuje vse potrebne zakonske vsebinske sestavine in da njena vsebina ustrezno opisuje upravljanje družbe, kot je razvidno iz pridobljenih dokumentov družbe.

mag. Irena Prijović, izvršna direktorica Združenje nadzornikov Slovenije

TRŽENJE IN PRODAJA

OMREŽJA, TEHNOLOGIJE IN IT

TRAJNOSTNI RAZVOJ

RAČUNOVODSKO POROČILO

1.11 TRGOVANJE Z DELNICAMI IN LASTNIŠKA STRUKTURA17

OSNOVNI PODATKI O DELNICI DRUŽBE TELEKOM SLOVENIJE NA 31. 12. 2020

Osnovni podatki o delnici
Oznaka	TLSG
ISIN-koda	SI0031104290
Kotacija	Prva kotacija Ljubljanske borze
Osnovni kapital (v EUR)	272.720.664,33
Število navadnih imenskih kosovnih delnic	6.535.478
Število lastnih delnic	30.000
Število delničarjev 31. 12. 2020	8.865

TRGOVANJE Z DELNICAMI TLSG V LETU 2020

Delnica Telekoma Slovenije z oznako TLSG kotira v prvi kotaciji Ljubljanske borze. Vključena je v borzni indeks SBITOP, v katerem je od 21. decembra 2020 po opravljeni četrtletni reviziji parametrov indeksa SBITOP predstavljala 5,4-odstotni delež njegove sestave.

Delnica družbe je od 19. junija 2019 vključena tudi v delniški indeks Adria Prime, ki ga sestavljajo izbrane družbe prvih kotacij Ljubljanske in Zagrebške borze. Gre za indeks celotne donosnosti, ki upošteva gibanja tečajev delnic in dividendno donosnost.

SBITOP je ob koncu leta dosegel vrednost 900,37 točke, kar predstavlja 2,78-odstotni padec vrednosti indeksa glede na konec leta 2019. Negativen trend je izkazal tudi indeks Adria Prime.

Skupni borzni promet z delnicami v letu 2020 je znašal 399,09 milijona evrov in je bil za dobrih 31 % višji kot v letu prej. Celotna tržna kapitalizacija delnic na borznem trgu je konec leta znašala 6,91 milijarde evrov, kar je 2,1 % manj kot ob koncu leta 2019.

Z delnicami Telekoma Slovenije je bil dosežen skupni promet (s svežnji) v višini 16,65 milijona evrov, delnica pa se je po prometu brez svežnjev uvrstila na sedmo mesto med vsemi delnicami na Ljubljanski borzi. Zaključni tečaj delnice TLSG je na zadnji trgovalni dan leta 2020 znašal 43,60 evra. Na letni ravni se je vrednost tečaja zmanjšala za 19,85 %. Tržna kapitalizacija delnic družbe je ob koncu leta znašala 284,95 milijona evrov in je predstavljala 4,12-odstotni delež tržne kapitalizacije delnic celotnega borznega trga.

STATISTIKA TRGOVANJA S TLSG NA LJUBLJANSKI BORZI V OBDOBJU

Zaključni tečaj v EUR	2020	2019
Najvišji dnevni	59,60	68,20
Najnižji dnevni	41,00	53,60
Povprečni	48,00	61,93
Promet v tisoč EUR	2020	2019
Skupni v letu	16.650,20	14.750,12
Najvišji dnevni	572,82	962,77
Najnižji dnevni	0,10	0,13
Povprečni	66,34	61,20

in lastni

ška struktura

57

Primerjava gibanja tečaja TLSG z gibanjem indeksa SBITOP in prometa z delnicami TLSG

Tečaj TLSG v EUR SBITOP

Vir: Ljubljanska borza, arhiv tečajev.

KLJUČNI FINANČNI KAZALNIKI O DELNICI

	31. 12. 2020	31. 12. 2019
Zaključni tečaj na zadnji trgovalni dan v obdobju v EUR	43,60	54,40
Knjigovodska vrednost delnice v EUR*	90,35	90,37
Čisti dobiček na delnico v EUR**	3,82	0,14
Razmerje tržna/knjigovodska vrednost delnice	0,48	0,60
Kapitalska donosnost delnice v obdobju v %***	-19,85	-7,80

* Knjigovodska vrednost delnice je izračunana kot razmerje med knjigovodsko vrednostjo kapitala Skupine Telekom Slovenije na zadnji dan obdobja in številom izdanih navadnih delnic.

** Čisti dobiček na delnico je izračunan kot razmerje med čistim poslovnim izidom Skupine Telekom Slovenije v obravnavanem obdobju in povprečnim številom izdanih navadnih delnic brez lastnih delnic.

*** Kapitalska donosnost delnice je izračunana kot: (tečaj na zadnji trgovalni dan v letu – tečaj na zadnji trgovalni dan v predhodnem letu) / tečaj na zadnji trgovalni dan v predhodnem letu.

OMREŽJA, TRŽENJE IN PRODAJA

TEHNOLOGIJE IN IT TRAJNOSTNI RAZVOJ

POROČILO

RAČUNOVODSKO

Telekom Slovenije je imel ob koncu leta 8.865 delničarjev, kar je 271 manj kot leto prej; od tega se je število individualnih delničarjev zmanjšalo za 257.

Lastniška struktura delničarjev ob koncu leta 2020

S 93,32-odstotnim deležem so ob koncu leta v lastniški strukturi prevladovali domači lastniki. Največji lastnik družbe je bila država skupaj s Kapitalsko družbo, Slovenskim državnim holdingom ter Prvim pokojninskim skladom Modre zavarovalnice in njegovim kritnim skladom. Ob koncu leta je bilo v neposrednem in posrednem lastništvu države 73,36 % delnic družbe.

SPREMEMBE LASTNIŠKE STRUKTURE PO KATEGORIJAH DELNIČARJEV

Kategorija delničarja	Delež lastništva v % 31. 12. 2020	Delež lastništva v % 31. 12. 2019	Letna sprememba v odstotnih točkah 20/19
Individualni delničarji (domači in tuji)	13,74	13,25	0,49
Domače pravne osebe	3,90	3,69	0,21
Domače finančne družbe in skladi	3,14	3,96	-0,82
Tuje pravne osebe	6,38	6,26	0,12

POSLOVNO POROČILO

TRŽENJE IN PRODAJA

OMREŽJA, TEHNOLOGIJE IN IT TRAJNOSTNI RAZVOJ

RAČUNOVODSKO POROČILO

DESET NAJVEČJIH DELNIČARJEV

Koncentracija lastništva, merjena z lastniškim deležem desetih največjih delničarjev, je ob koncu leta znašala 79,85 % in se je na letni ravni povečala za 0,61 odstotne točke. Spremenila se je tudi struktura prve deseterice.

DELNICE V LASTI ČLANOV UPRAVE IN NADZORNEGA SVETA TELEKOMA SLOVENIJE

1. decembra 2020 so imeli člani uprave in nadzornega sveta skupaj v lasti 306 delnic TLSG. Njihovo skupno število je v primerjavi s koncem leta 2019 ostalo nespremenjeno.

Ime in priimek	Funkcija	Število delnic	Delež v kapitalu v %
Nadzorni svet
Igor Rozman	član nadzornega sveta	54	0,00083
Drago Kijevčanin	namestnik predsednika nadzornega sveta	212	0,00324
Dušan Pišek	član nadzornega sveta	36	0,00055
Jana Žižek Kuhar	članica nadzornega sveta	4	0,00006
Skupaj		306	0,00468

Pri trgovanju predstavnikov družbe z delnicami TLSG in obveščanju o tovrstnih transakcijah Telekom Slovenije dosledno upošteva veljavno zakonodajo in Pravilnik o omejitvi trgovanja z delnicami Telekoma Slovenije.

TRŽENJE IN PRODAJA

OMREŽJA, TEHNOLOGIJE IN IT TRAJNOSTNI RAZVOJ

RAČUNOVODSKO POROČILO

Pri odnosih z vlagatelji družba sledi načelom zagotavljanja enakomerne obravnave, preglednosti, pravočasnosti in točnosti informacij. Z obstoječimi in potencialnimi vlagatelji ter drugo zainteresirano javnostjo komunicira redno in celovito. Preglednost poslovanja dosega z doslednim spoštovanjem meril in standardov, ki veljajo za izdajatelje delnic v prvi kotaciji. Z zainteresiranimi domačimi in tujimi vlagatelji ter analitiki se družba povezuje na individualnih sestankih, investitorskih konferencah, s konferenčnimi klici in po e-pošti (ir@telekom.si, skupscina@telekom.si in dividenda@telekom.si).

Delničarji lahko svoje predloge in pobude naslovijo na elektronski naslov, namenjen odnosom z vlagatelji (ir@telekom.si). Poleg rednega komuniciranja je družba v letu 2020 v okviru odnosov z vlagatelji izvajala tudi naslednje aktivnosti:

• ∫ prijavljeni domači in tuji prejemniki so četrtletno, po vsaki objavi poslovnih rezultatov, prejeli elektronsko publikacijo TLSG novice. Publikacija je vsebovala zbir najpomembnejših novic posameznega časovnega obdobja, podprtih z aktualnimi podatki o poslovanju;
• ∫ družba je organizirala skupščino delničarjev.

Cenovno občutljive in druge pomembne informacije družba redno objavlja na svojih spletnih straneh v zavihku Za vlagatelje in v sistemu Ljubljanske borze SEOnet. V letu 2020 je družba objavila 44 javnih objav, in sicer v slovenskem in angleškem jeziku.

FINANČNI KOLEDAR

Finančni koledar za leto 2021 je bil objavljen v sistemu Ljubljanske borze SEOnet, dostopen pa je tudi na spletnih straneh družbe na http://www. telekom.si/o-podjetju/za-vlagatelje/financnikoledar. Na istih mestih družba objavlja tudi morebitne spremembe finančnega koledarja.

DIVIDENDNA POLITIKA

Telekom Slovenije ima začrtano stabilno dividendno politiko, ki omogoča uravnoteženost med donosi za lastnike in uporabo prostega denarnega toka za financiranje investicij. Taka politika zagotavlja dolgoročno rast in maksimiranje vrednosti za lastnike.

Delničarji so na 31. skupščini delničarjev 5. junija 2020 sprejeli sklep o uporabi bilančnega dobička za poslovno leto 2019. Bruto dividende v višini 3,50 evra na delnico je družba izplačala 19. junija 2020. Skladno z enotnimi evropskimi standardi za korporacijska dejanja izplačilo dividend poteka prek KDD in njenih članov, borznoposredniških družb in bank.

LASTNE DELNICE

Število lastnih delnic družbe ostaja nespremenjeno od zadnje pridobitve leta 2003. Na zadnji dan leta 2020 je imela družba 30.000 lastnih delnic, kar je 0,46 % osnovnega kapitala.

POSLOVNO POROČILO

OMREŽJA, TEHNOLOGIJE IN IT

TRŽENJE IN PRODAJA

TRAJNOSTNI RAZVOJ

RAČUNOVODSKO POROČILO

SKUPINA TELEKOM SLOVENIJE

#POVEZANI SMO ŠE NAPREJ VODILNI

Spremenjene okoliščine niso upočasnile našega razvoja. Nasprotno. V zahtevni tržni tekmi želimo zmagovati in sodelovati z najboljšimi, da uporabnikom zagotavljamo najboljše komunikacijske storitve in odlično uporabniško izkušnjo. Preigravamo in pripravljeni smo na različne scenarije, pri tem pa smo kot najboljša ekipa, ki se pred izzivi ne ustavi, osredotočeni na spremenjene potrebe uporabnikov.

POSLOVNO POROČILO

TRŽENJE IN PRODAJA

OMREŽJA, TEHNOLOGIJE IN IT TRAJNOSTNI RAZVOJ

RAČUNOVODSKO POROČILO

Telekom Slovenije 1 min

Prava moč ekipe se pokaže ob najtežjih preizkušnjah.

#Povezani #PrvoOmrežje

63

TRŽENJE IN PRODAJA

OMREŽJA, TEHNOLOGIJE IN IT TRAJNOSTNI RAZVOJ

RAČUNOVODSKO POROČILO

2 POSLOVNO POROČILO

2.1 FINANČNI REZULTATI

Skupina Telekom Slovenije je v konsolidiranem izkazu poslovnega izida za leto 2020 ločeno izkazala prihodke, odhodke in čisti dobiček poslovnega leta iz ustavljenega poslovanja za družbo Planet TV. Postopek prodaje 100-odstotnega deleža v družbi Planet TV je bil zaključen 30. septembra 2020. V okviru postavke čistega poslovnega izida ustavljenega poslovanja je tako predstavljen en sam znesek v preglednici izkaza poslovnega izida, ki je vsota poslovnega izida ustavljenega poslovanja po obdavčitvi, ter učinka pripoznane izgube ob merjenju poštene vrednosti družbe in prodaje družbe Planet TV.

Ob razglasitvi pandemije so bili sprejeti številni ukrepi za omilitev negativnih vplivov koronavirusa na prihodkovni, stroškovni in investicijski strani. Negativni vpliv koronavirusa in ukrepov za omilitev na EBITDA ocenjujemo v višini 9,2 milijona evrov, posledično bi z upoštevanjem te prilagoditve EBITDA znašal 219,1 milijona evrov in bi bil za 3 % višji od načrtovanega.

ANALIZA KONSOLIDIRANEGA IZKAZA POSLOVNEGA IZIDA

Skupina Telekom Slovenije je v letu 2020 ustvarila 654,9 milijona evrov poslovnih prihodkov, kar je 2 % manj kot v predhodnem letu. Prihodki od prodaje so dosegli 647,2 milijona evrov. V letu 2020 so na prihodke vplivali ukrepi, povezani z razglasitvijo dveh valov epidemije na ravni države (zaprtje Telekomovih centrov, ustavitev javnega življenja in omejitev prehoda državnih meja), in sicer zaradi nižjih prihodkov iz gostovanja uporabnikov v omrežjih tujih operaterjev in gostovanja tujih uporabnikov v naših mobilnih omrežjih ter nižjih prihodkov odvisnih družb izven telekomunikacijske dejavnosti. Prihodki se zmanjšujejo tudi zaradi optimizacije naročnikov, ki imajo v mesečno naročnino vključeno večje število storitev, ter pričakovanega zniževanja prihodkov klasične, fiksne govorne telefonije

zaradi nadomeščanja z mobilno in IP-telefonijo. V primerjavi z letom 2019 se povečuje delež novih virov prihodkov na področjih e-zdravja, energetike in zavarovanja. V primerjavi s preteklim letom so se za 55 % povečali prihodki storitve E-commerce. Na Kosovu je na nižje prihodke vplival upad zaradi vpliva epidemije COVID-19 in neprihoda diaspore.

Ob izločitvi negativnih vplivov razglasitve epidemije in upoštevanju dodatnih ukrepov za omilitev negativnih vplivov bi bili poslovni prihodki Skupine Telekom Slovenije višji za 22,9 milijona evrov ter bi presegli načrtovane za 1 %.

Poslovni odhodki Skupine Telekom Slovenije so znašali 612,3 milijona evrov, kar je za 3 % manj kot v letu 2019. Za 4 % so bili višji le stroški nabavne vrednosti prodanega blaga in materiala, povezani z večjim obsegom E-trgovine, in za odstotek stroški dela, ki so bili višji tudi zaradi vpliva izrednih razmer (izplačilo kriznega dodatka), vsi drugi odhodki pa so bili v primerjavi s preteklim letom nižji.

Dobiček iz poslovanja (EBIT) je v letu 2020 dosegel 42,6 milijona evrov, kar je za 3 % oziroma za 1,4 milijona evrov več kot v preteklem letu.

Dobiček iz poslovanja pred obrestmi, amortizacijo in davki (EBITDA) je na ravni Skupine Telekom Slovenije dosegel 209,9 milijona evrov, kar je za 2 % manj kot v letu 2019. Marža EBITDA na ravni skupine predstavlja 32,4-odstotni delež v prihodkih od prodaje (v letu 2019: 32,3%). Ob prilagoditvi za ocenjeni vpliv koronavirusa z ukrepi za omilitev negativnih vplivov bi EBITDA znašala 219,1 milijona evrov, kar predstavlja 2 % več kot v letu 2019.

V primerjavi z letom 2019 so bili nižji tako finančni prihodki, ki so dosegli 2,2 milijona evrov, kot finančni odhodki v višini 10,2 milijona evrov.

Po obračunu davka iz dobička z odloženimi terjatvami za davek je Skupina Telekom Slovenije leto 2020 zaključila s čistim dobičkom v višini

PRODAJA

OMREŽJA, TRŽENJE IN

TEHNOLOGIJE IN IT TRAJNOSTNI RAZVOJ

RAČUNOVODSKO POROČILO

24,9 milijona evrov, kar je za 23,9 milijona evrov več kot v letu 2019.

Na čisti dobiček leta 2019 je vplivala predvsem za družbo Telekom Slovenije negativna odločitev Arbitražnega sodišča Mednarodne trgovinske zbornice glede 34-odstotnega poslovnega deleža v družbi Antenna TV SL in dogodkov, povezanih s to odločitvijo.

Ob prilagoditvi za ocenjeni negativni vpliv koronavirusa z ukrepi za omilitev negativnih vplivov bi čisti dobiček znašal 32,8 milijona evrov.

Skupina Telekom Slovenije za prikaz rezultatov poslovanja uporablja tudi alternativna merila uspešnosti (APM), kot jih opredeljuje ESMA (več v točki 2.9.3 Alternativna merila uspešnosti poslovanja).

Čisti dobiček je razdeljen na dobiček/izgubo iz delujočega in ustavljenega poslovanja. Več v računovodskem poročilu v točki 3.2 Pojasnila h konsolidiranim računovodskim izkazom Skupine Telekom Slovenije in ločenim računovodskim izkazom družbe Telekom Slovenije.

ANALIZA KONSOLIDIRANE BILANCE STANJA

Bilančna vsota je 31. decembra 2020 znašala 1.227,8 milijona evrov in je za 1,8 % oz. 22,4 milijona nižja kot je bila 31. decembra 2019.

Dolgoročna sredstva so dosegla 1.002,1 milijona evrov, kar je za 1,4 % oziroma 14,2 milijona evrov manj kot konec leta 2019. Delež dolgoročnih sredstev v premoženju skupine se je povečal na 81,6 % (2019: 81,3 %). Nižje so predvsem dolgoročne poslovne terjatve in odloženi stroški, opredmetena osnovna sredstva pa so višja za 1,3 % oz. za 8,3 milijona evrov, predvsem iz naslova povečanih vlaganj v širitev dostopovnega optičnega omrežja.

Kratkoročna sredstva so znašala 225,8 milijona evrov in so nižja za 3,5 % oziroma 8,2 milijona evrov. Od tega so za 14,4 milijona evrov nižji odloženi stroški, poslovne in druge terjatve pa so se povečale za 6,1 % oziroma za 9,4 milijona evrov.

Vrednost kapitala je bila 590,5 milijona evrov, kar je na ravni 31. decembra 2019, in predstavlja v

bilančni strukturi 48,1-odstotni delež (leta 2019: 47,2 %).

Dolgoročne obveznosti v višini 320,2 milijona evrov imajo v sestavi bilančne vsote 26,1-odstotni delež. V primerjavi s koncem leta 2019 so se zmanjšale za 137,4 milijona evrov predvsem zaradi prerazporeditve izdanih obveznic v višini 100 milijona evrov iz dolgoročnih na kratkoročne finančne obveznosti ter zaradi poplačila dela prejetih dolgoročnih posojil in kreditov.

Kratkoročne obveznosti so znašale 317,2 milijona evrov in so bile v primerjavi s koncem leta 2019 višje za 115,2 milijona evrov. V bilančni strukturi se je njihov delež zvišal na 25,8 % (2019: 16,2 %) predvsem zaradi prerazporeditve izdanih obveznic iz dolgoročnih finančnih obveznosti na kratkoročne, zaradi njihove zapadlosti v letu 2021 ter višjih poslovnih in drugih obveznosti.

ANALIZA KONSOLIDIRANEGA IZKAZA DENARNIH TOKOV

Med izdatki iz naložbenja je skupina evidentirala investicije v osnovna sredstva v višini 160,3 milijona evrov.

Med prejemki iz naložbenja je skupina v letu 2020 prejela predvsem kupnino od prodaje odvisne družbe Planet TV v višini 5,0 milijona evrov, evidentirala prejemke od prodaje osnovnih sredstev v višini 0,3 milijona evrov ter prejemke od vrnjenih posojil in depozitov v višini 0,2 milijona evrov.

Med izdatki iz financiranja je skupina odplačala kratkoročni del dolgoročnih posojil v višini 30,8 milijona evrov (sindicirano posojilo) in plačala obresti za prejeta revolving posojila, izdane obveznice in sredstva v najemu v skupni višini 8,7 milijona evrov. V juniju je družba družbenikom Telekoma Slovenije izplačala na skupščini izglasovano dividendo v skupnem znesku 22,8 milijona evrov. Skladno z uveljavitvijo MSRP 16 so med izdatki iz financiranja pripoznana tudi odplačila obveznosti za najeme (brez obresti) v višini 9,8 milijona evrov.

Med prejemki iz financiranja je skupina evidentirala neto prejemke iz revolving posojil v višini 1,0 milijona evrov. 65

SKUPINA TELEKOM
SLOVENIJE

KLJUČNI FINANČNI KAZALNIKI SKUPINE TELEKOM SLOVENIJE IN TELEKOMA SLOVENIJE, SKLADNI Z RAČUNOVODSKIM POROČILOM20

		Skupina Telekom Slovenije		Telekom Slovenije
v tisoč EUR / v %	I - XII 2020 / 31.12.2020/*	I - XII 2019 / 31.12.2019/*	Indeks 20/19	I - XII 2020 / 31.12.2020/*	I - XII 2019 / 31.12.2019/*	Indeks 20/19
Prihodki od prodaje	647.177	664.892	97	591.693	602.231	98
Drugi prihodki iz poslovanja	7.694	5.938	130	5.254	2.954	178
Poslovni prihodki skupaj	654.871	670.830	98	596.947	605.185	99
EBITDA	209.882	214.994	98	174.281	175.467	99
EBITDA marža = EBITDA / prihodki od prodaje	32,4 %	32,3 %	100	29,5 %	29,1 %	101
EBIT	42.603	41.203	103	36.930	33.816	109
Donosnost prodaje = EBIT / prihodki od prodaje	6,6 %	6,2 %	106	6,2 %	5,6 %	111
Čisti dobiček iz delujočega poslovanja	34.084	28.544	119	24.174	585	-
Izguba iz ustavljenega poslovanja	-9.219	-27.603	33	0	0	-
Čisti dobiček poslovnega leta	24.865	941	-	24.174	585	-
Sredstva	1.227.839	1.250.211	98	1.226.566	1.223.536	100
Kapital	590.484	590.588	100	605.784	606.136	100
Čista donosnost kapitala (ROE)	4,2 %	0,2 %	-	5,3 %	0,1 %	-
Razmerje med kapitalom in sredstvi (Equity Ratio)	48,1 %	47,2 %	102	49,4 %	49,5 %	100
Neto finančni dolg	378.377	402.861	94	390.067	419.602	93
NFD / EBITDA	1,8	1,9	96	2,2	2,4	94
Investicije v osnovna sredstva (CAPEX)	173.045	184.835	94	164.680	133.505	123
EBITDA - CAPEX	36.837	30.159	122	9.601	41.962	23
Delež (EBITDA - CAPEX) v EBITDA (Cash Margin)	17,6 %	14,0 %	125	5,5 %	23,9 %	23
Število zaposlenih po stanju na zadnji dan obdobja	3.392	3.387	100	2.165	2.182	99
Delež CAPEX-a v poslovnih prihodkih	26,4 %	27,6 %	96	27,6 %	22,1 %	125

* Poslovanje Planet TV za leto 2020 in 2019 vključeno v postavko ustavljeno poslovanje. Velja za vse postavke v nadaljnjih tabelah in grafih.

** Leto 2019 je prilagojeno za popravek preteklega leta v računovodskih izkazih družbe IPKO in posledično v STS. Definicije glej v točki 2.9.3 Alternativna merila uspešnosti poslovanja.

Več v računovodskem poročilu od strani 200 dalje.

POROČANJE PO SEGMENTIH

Za poročanje po segmentih je kot merilo uporabljen sedež opravljanja dejavnosti. Skupina Telekom Slovenije poslovanje predstavlja v dveh segmentih, in sicer Slovenija in druge države. Podrobnejše informacije podajamo v računovodskem poročilu v točki 6. Poročanje po segmentih.

66 20 GRI GS 102-7, 201-1, 102-10

TRŽENJE IN PRODAJA

OMREŽJA, TEHNOLOGIJE IN IT TRAJNOSTNI RAZVOJ

RAČUNOVODSKO POROČILO

2.2 FINANČNO POSLOVANJE SKUPINE TELEKOM SLOVENIJE

Z vodenjem finančne politike Skupine Telekom Slovenije dosegamo finančno stabilnost skupine. Uresničujemo jo z uspešnim poslovanjem, aktivnim načrtovanjem in uravnavanjem denarnih tokov, zagotavljanjem ustrezne ročnosti in razpršitve finančnega dolga, s financiranjem v okviru skupine, optimiziranjem obratnega kapitala in obvladovanjem finančnih tveganj.

Za zagotavljanje visoke ravni likvidnosti ima skupina pri bankah odprte kratkoročne kreditne linije, ki se redno obnavljajo. Likvidnostna rezerva skupine v

obliki odobrenih, neizkoriščenih revolving linij je ob koncu leta 2020 znašala 98,5 milijona evrov.

Na ravni skupine je izkazana razmeroma nizka zadolženost. Razmerje med neto finančnim dolgom in EBITDA je ob koncu leta 2020 znašalo 1,8. Celotne finančne obveznosti skupine so ob koncu leta 2020 znašale 387,1 milijona evrov, pri čemer se pretežni del nanaša na dolgoročno sindicirano posojilo v višini 215,4 milijona evrov, na izdajo 5-letnih obveznic v višini 100 milijonov evrov in na obveznosti iz finančnega najema v višini 69,3 milijona evrov.

* Poslovanje Planet TV za leti 2020 in 2019 je vključeno v postavko ustavljeno poslovanje. Velja za vse računovodske postavke v nadaljnjih tabelah in grafih.

Skupina redno odplačuje obveznosti do posojilodajalcev. V letu 2020 je bilo odplačanih za 30,8 milijona evrov dolgoročnih posojil.

Odplačilni načrt obstoječega dolgoročnega dolga (posojila in obveznice)

TRŽENJE IN PRODAJA

OMREŽJA, TEHNOLOGIJE IN IT

TRAJNOSTNI RAZVOJ

RAČUNOVODSKO POROČILO

Odvisne družbe se praviloma zadolžujejo pri obvladujoči družbi. Financiranje v okviru skupine in prerazporejanje presežkov denarnih sredstev med družbami omogoča učinkovitejše upravljanje sredstev in optimizacijo neto finančnega izida ter zmanjšuje posojilno izpostavljenost skupine navzven in s tem večjo finančno fleksibilnost.

Ročnost finančnih obveznosti se je v letu 2020 nekoliko prevesila v korist kratkoročnih finančnih obveznosti, saj v letu 2021 zapade v plačilo izdaja petletnih obveznic v višini 100 milijonov evrov. Slednjo bo skupina refinancirala z novimi dolgoročnimi viri, hkrati je v decembru 2020 z Evropsko investicijsko banko (EIB) podpisala pogodbo za dolgoročno posojilo v višini 100 milijonov evrov, kar bo ponovno okrepilo stabilnost strukture ročnosti financiranja. Posojilo pri EIB v letu 2020 še ni bilo črpano.

Struktura ročnosti finančnih obveznosti v %

Kratkoročne finančne obveznosti

Prejeta posojila, ki so v stanju ob koncu leta, se obrestujejo z uporabo spremenljivih obrestnih mer, vezanih na 3- in 6-mesečni EURIBOR. Ponderirani pribitek na spremenljivi del obrestne mere vseh posojil v skupini je konec leta 2020 znašal 151 bazičnih točk. Kuponska obrestna mera izdanih obveznic je fiksna in znaša 1,95 %. Na ravni skupine ima fiksno oziroma varovano obrestno mero 61,8 % obrestovanega finančnega dolga.

Razmerje med variabilno in fiksno obrestovanimi oziroma obrestno ščitenimi viri financiranja v %

Fiksno obrestovane in obrestno ščitene finančne obveznosti

OBVLADOVANJE FINANČNIH TVEGANJ

Podrobnejši opis upravljanja finančnih tveganj je v poglavju 2.4 Obvladovanje tveganj in v računovodskem poročilu v točki 45. Obvladovanje finančnih tveganj.

IZPOLNJEVANJE FINANČNIH ZAVEZ

Banke posojilodajalke zahtevajo vzdrževanje vrednosti finančnih zavez oziroma kazalnikov, opredeljenih v posojilnih pogodbah. Njihovo nedoseganje je lahko razlog za predčasno zapadlost posojil v plačilo. Na ravni skupine so bile 31. decembra 2020 dosežene vse finančne zaveze.

TRŽENJE IN PRODAJA

OMREŽJA, TEHNOLOGIJE IN IT TRAJNOSTNI RAZVOJ

RAČUNOVODSKO POROČILO

2.3 NALOŽBE V OSNOVNA SREDSTVA21

V Skupini Telekom Slovenije smo v letu 2020 za naložbe v osnovna sredstva namenili 173,0 milijona evrov, kar je za 6 % oziroma za 11,8 milijona evrov manj kot v letu 2019. Od tega smo za naložbe Telekoma Slovenije namenili 95,2 % vseh naložb oz. 164,7 milijona evrov, kar je za 23 % več kot v preteklem letu. Preostali del smo namenili za naložbe v razvoj odvisnih družb. Ob tem je potrebno upoštevati, da je družba IPKO v letu 2020 popravila računovodske izkaze za leto 2019 zaradi pripoznanja pogodbe o nakupu TV kanalov za predvajanje na Kosovu. Pogodba je bila sklenjena v maju 2019 in ker vsebuje zavezujoče pogoje za prva tri leta, je družba pripoznala neopredmeteno sredstvo v višini diskontiranih bodočih plačil za tri leta v letu 2019. Več v računovodskem poročilu v točki 41.

Spremenjene razmere kot posledica dela in učenja na daljavo so povzročile povečan promet v omrežju in s tem povezane višje naložbe v zagotavljanje kapacitet tako v mobilnem kot tudi v fiksnem omrežju. Poseben izziv zaradi zapiranja mej in sprejetih ukrepov za preprečevanje širjenja pandemije sta predstavljala zagotavljanje materialov in opreme ter prilagojen režim izvajanja del za realizacijo naložb.

Z naložbami v gradnjo, posodobitev ter razvoj omrežij in storitev ustvarjamo platformo za pridobivanje novih naročnikov, ohranjanje obstoječih naročnikov in novih virov prihodkov ter ohranjanje visoke stopnje kakovosti. V letu 2020 smo večji del naložb namenili širitvi dostopovnega optičnega omrežja, ki uporabnikom poleg vrhunske uporabniške izkušnje širokopasovnih vsebin omogoča visoke hitrosti dostopa do interneta. Naložbe smo namenili tudi za nadaljnjo modernizacijo mobilnega omrežja in vzpostavitev prvega nacionalnega omrežja pete mobilne generacije (5G), za razvoj novih storitev in nadaljnjo optimizacijo poslovanja. Več o tem v poglavju 2.8 Omrežja, tehnologije in IT.

NALOŽBE PO DRUŽBAH

v tisoč EUR	2020*	2019*	Indeks 20/19
Telekom Slovenije	164.680	133.505	123
Druge družbe v Sloveniji	3.246	3.216	101
IPKO - Kosovo	8.728	56.910	15
Druge družbe v tujini	1.365	4.627	30
Izločitve in prilagoditve	-4.974	-13.423	37
Skupina Telekom Slovenije	173.045	184.835	94

* Brez Planet TV za leto 2020 in 2019. Prilagojeno za popravek družbe IPKO. Več v računovodskem poročilu v točki 41. Popravek napake iz preteklega leta. 1,8 %

TRŽENJE IN PRODAJA

OMREŽJA, TEHNOLOGIJE IN IT TRAJNOSTNI RAZVOJ

RAČUNOVODSKO POROČILO

2.4 OBVLADOVANJE TVEGANJ

Okvir obvladovanja tveganj je sestavni del našega korporativnega upravljanja. Oblikovan je tako, da odraža strukturo in našo korporacijsko kulturo. Nenehno si prizadevamo spodbujati zavest, ki omogoča prepoznavanje in ocenjevanje tveganj, njihovo obvladovanje z ustreznimi ukrepi, poročanje in spremljanje. Opredeljene imamo štiri vrste tveganj:

• ∫ strateška tveganja,
• ∫ finančna tveganja,
• ∫ operativna tveganja ter
• ∫ regulatorna tveganja in tveganja skladnosti poslovanja.

Tveganje za Skupino Telekom Slovenije pomeni morebitno negotovost dogodka, ki lahko negativno vpliva na doseganje ciljev, ter je vgrajeno v vse poslovne procese, odločitve in kulturo skupine. Priložnost pa pomeni pozitiven vpliv na sposobnost podjetja, da doseže poslovne cilje.

Cilj obvladovanja tveganj je podpora zastavljenim ciljem ter usmerjenost v priložnosti in ozaveščanje o tveganjih. Obvladovanje tveganj ureja Politika obvladovanja tveganj, ki je zavezujoča za vse družbe v skupini. Vsebuje cilje celovitega obvladovanja tveganj, temeljna načela ter pristojnosti in odgovornosti izvajalcev obvladovanja tveganj. Okvir obvladovanja tveganj sistematično in strukturirano omogoča prepoznavanje in oceno tveganj ter izvajanje ukrepov za ublažitev tistih tveganj, ki bi lahko vplivala na vrednote in cilje skupine.

Pregled upravljanja tveganj in samooceno notranjih kontrol opravlja Notranja revizija v okviru svojih revizijskih aktivnosti. Uprava je sproti seznanjena z oceno tveganj, ugotovitvami notranje revizije in drugimi pregledi poslovanja. Glede na oceno tveganj in ugotovitve se ustrezno odziva z naborom ukrepov za obvladovanje tveganj in zagotavljanje skladnosti poslovanja. O ključnih tveganjih, ugotovitvah in sprejetih ukrepih sproti poroča nadzornemu svetu oziroma njegovim komisijam.

OKVIR OBVLADOVANJA TVEGANJ

Okvir obvladovanja tveganj vključuje model treh linij in proces obvladovanja tveganj. Model treh linij je pregleden in učinkovit način komuniciranja z določenimi pristojnostmi in odgovornostmi.

Proces obvladovanja tveganj je dinamičen način prepoznavanja in ocenjevanja tveganj, obvladovanja, poročanja in spremljanja. Z njim zagotavljamo doseganje ciljev z uravnoteženjem tveganj in priložnosti. Spodbuditi želimo tudi podjetnejši odnos do priložnosti in koristi, ki iz tega izhajajo.

Rezultat procesa prepoznavanja tveganj je ocenjevanje tveganj. Lastniki tveganj ocenijo stopnjo tveganja ob upoštevanju ukrepov in notranjih kontrol. Tveganja ocenjujejo na podlagi vpliva in verjetnosti nastanka dogodka. Odvisne družbe o vseh tveganjih poročajo obvladujoči družbi. V družbi spremljamo tudi izpostavljenost tveganjem, izračunano v skladu z interno metodologijo kvantifikacije tveganj. Prizadevamo si za proaktivno ublažitev izpostavljenosti tveganjem, ki vključujejo tudi strategijo za odziv na tveganja ter za sistematično in celovito četrtletno poročanje o tveganjih. Ocena tveganj in priložnosti je tudi odgovornost lastnikov tveganj, ki oblikujejo ukrepe za njihovo obvladovanje.

Sestavni del obvladovanja tveganj je pregled in preverjanje ključnih notranjih kontrol, ki jih imamo vzpostavljene pri izvajanju poslovnih procesov. V skupini enkrat letno skladno z metodologijo za samooceno notranjih kontrol izvedemo preverjanje delovanja in vzpostavljenosti notranjih kontrol ter o tem poročamo Odboru za notranje kontrole, Odboru za tveganja in revizijski komisiji nadzornega sveta. Samoocena notranjih kontrol prispeva k preglednejšemu ugotavljanju slabosti in učinkovitejšemu obvladovanju tveganj.

SKUPINA TELEKOM	POSLOVNO	TRZENJE IN	OMREŽJA.	TRAJNOSTNI	RAČUNOVODSKO
SLOVENIJE	POROČILO	PRODAJA	TEHNOLOGIJE IN IT	RAZVOJ	POROČILO

4 seje

6 sej

3 seje

Tveganja se četrtletno poročajo revizijski komisiji nadzornega sveta za obvladujočo in odvisne družbe.

Pooblaščenec za tveganja o ključnih tveganjih poroča Odboru za tveganja, ki se sestaja četrtletno, dodatno pa po potrebi. Odbor obravnava tudi spremembe politike in metodologije obvladovanja tveganj ter priložnosti.

Pooblaščenec za upravljanje s tveganji in notranjimi kontrolami Odboru za notranje kontrole poroča o izvedeni samooceni notranjih kontrol v skupini. Odbor obravnava tudi spremembe metodologije za samooceno notranjih kontrol.

IZBOLJŠAVE OKVIRA OBVLADOVANJA TVEGANJ

Okvir obvladovanja tveganj nenehno izboljšujemo. Aktivno sodelujemo z lastniki tveganj v okviru četrtletnega ocenjevanja tveganj, v procesu samoocene notranjih kontrol in pripravi različnih modelov ocenjevanja tveganj.

V procesu priprave strateškega poslovnega načrta Skupine Telekom Slovenije izvajamo tudi oceno tveganj, pregledamo ukrepe za njihovo obvladovanje in spremljamo trende. To so tveganja, vezana na trg in konkurenco, tveganja zaupnosti, celovitosti ali razpoložljivosti omrežij, vključno s kibernetskimi tveganji, regulatorni okvir, tveganja, vezana na motnje v dobavni verigi, kadre in pritisk na spremembe, ki izhajajo iz novih tehnologij in hitrega razvoja.

Register in katalog tveganj ter notranjih kontrol

Tveganja so zbrana v registru tveganj, v katalogu tveganj pa so še podatki, pomembni za ocenjevanje tveganj in oceno izpostavljenosti tveganjem. Enako so v registru notranjih kontrol zbrane notranje

kontrole, v katalogu pa še njihove lastnosti s samooceno notranjih kontrol. V letu 2020 imajo vse družbe v skupini enake podlage za register ter katalog tveganj in notranjih kontrol. Register in katalog sta glavna vira informacij za pregled nad tveganji in notranjimi kontrolami ter poročanje.

Proces obvladovanja tveganj

Obvladovanje tveganj

Prepoznavanje tveganj

Ocenjevanje tveganj

Ključni indikatorji tveganj

V Telekomu Slovenije smo vpeljali ključne indikatorje tveganj, ki so določeni za ključna tveganja in ki jih spremljamo v sklopu četrtletne ocene tveganj. Njihova izvedba je povezana z vplivom na ocenjeno stopnjo tveganja in ocenjeno izpostavljenost tveganjem.

Povezava med tveganji

Poleg posamičnega ocenjevanja in spremljanja tveganj upoštevamo tveganja tudi skupno zaradi boljšega razumevanja celotnega spektra tveganj v družbi. Z ugotavljanjem povezave med tveganji smo izvedli tudi analizo izbranega scenarija, s katero smo preverili medsebojno povezanost vpliva in

Notranja revizija

Spreminjanje tveganj

Poročanje o tveganjih

Nadzorni svet Revizijska komisija nadzornega sveta

PRODAJA

TRŽENJE IN

OMREŽJA, TEHNOLOGIJE IN IT

posledic tveganj ter strategije ukrepanja za njihovo obvladovanje.

Posodabljanje aktov za tveganja in priložnosti ter samooceno notranjih kontrol

Posodobili smo politiko obvladovanja tveganj, metodologijo za ocenjevanje tveganj in priložnosti ter poročanje in metodologijo za samooceno notranjih kontrol, ki veljajo za celotno skupino. Pomembne spremembe se nanašajo tudi na poenotene metodologije ocenjevanja tveganj.

Modeli ocenjevanja tveganj

Na Odboru za tveganja v obvladujoči družbi obravnavamo tudi modele za ocenjevanje tveganj, ki so integrirani v upravljavske procese in postopke. V sklopu modelov je tudi ocena tveganja iz samoocene notranjih kontrol, ki jo izvedemo enkrat letno za vse družbe v skupini. Pooblaščenec za upravljanje tveganj in notranjih kontrol vodi seznam modelov za ocenjevanje tveganj. Modele sproti posodabljamo ter prilagajamo zahtevam in potrebam v podjetju.

Kultura obvladovanja tveganj in priložnosti

Odgovornosti pri obvladovanju tveganj so jasno opredeljene, program izobraževanja in ozaveščanja pa pomaga zagotoviti, da imamo ustrezne kompetence, saj se okolje ter način in ukrepi za obvladovanje tveganj neprestano spreminjajo. Vsako leto v sodelovanju z Notranjo revizijo in pooblaščencema s področja skladnosti poslovanja izvedemo izobraževanja na ravni skupine.

Spremljanje tveganj v okolju in novosti na področju tveganj

Za Skupino Telekom Slovenije so poleg že zaznanih tvegaj pomembna tudi tveganja, ki šele lahko nastanejo. Zato spremljamo tveganja v okolju in v panogi ter trende s področja tveganj in novosti na strokovnih področjih.

Ocena tveganj zaradi vpliva pandemije COVID-19

Glede na dogodke v okolju, povezane s COVID-19, smo v vseh družbah v skupini pristopili k dodatni oceni tveganj. Pripravljena izhodišča za oceno tveganj po scenarijih so enaka za vse družbe v skupini. Ocena tveganja zaradi vpliva COVID-19 je ločena od splošne ocene tveganj in vključuje le dejavnike, vezane na COVID-19. Oceno tveganj zaradi vpliva pandemije posodabljamo četrtletno.

Okvir obvladovanja tveganj in notranjih kontrol temelji na praksi odbora COSO ter je skladen s standardom ISO 31000.

Tveganja se razvrščajo glede na stopnjo tveganja (zelo visoka, visoka, srednja, nizka).

Ciljne stopnje tveganja določa uprava. Odvisne so od ciljev in dejavnikov, ki vplivajo na tveganja.

Vpliv

TEHNOLOGIJE IN IT TRAJNOSTNI RAZVOJ

RAČUNOVODSKO POROČILO

V spodnjih pregledih predstavljamo ključna tveganja v zadnjem četrtletju leta 2020 in trend glede na enako obdobje leta 2019.

Trendi pomenijo: v oceni tveganja ni sprememb ocena tveganja je nižja ocena tveganja je višja

TELEKOM SLOVENIJE

STRATEŠKA TVEGANJA

Telekom Slovenije se na slovenskem trgu sooča z močno konkurenco, regulatornimi vplivi, cenovno občutljivimi uporabniki in selitvijo govornega prometa na platforme OTT. Uporabniki zahtevajo visoko kakovost in vedno večji obseg storitev za nizko ceno, spreminjajo pa se tudi vedenja uporabnikov. Trg je zasičen, zaradi česar je zelo malo prostora za pridobivanje novih uporabnikov. Obvladovanje tovrstnih tveganj zahteva stalno izvajanje aktivnosti za zagotavljanje konkurenčnosti, obvladovanje regulatornih ukrepov, ciljno usmerjen in aktiven nastop na trgu, zagotavljanje visoke kakovosti in razpoložljivosti storitev, stalno prilagajanje poslovnih rešitev in prilagajanje ponudbe ter nenehno uvajanje novosti za posamezne skupine in segmente uporabnikov.

Tveganje	Kaj je tveganje?	Kakšen je vpliv?	Kako upravljamo tveganje?
Zmanjšanje dobičkonosnosti naročnikov in storitev – množični trg	Agresivna konkurenca na področju razvoja storitev in paketne ponudbe, zniževanje splošne ravni cen storitev, hitre spremembe ponudbe in neomejeni paketi.	Izguba prihodkov. Nižja marža.	Konkurenčna ponudba produktov in uvajanje inovativne ponudbe. Vitek poslovni model, ki vključuje poenostavitev storitev ter program digitalizacije za izboljšanje kakovosti storitev in hitrost/agilnost procesov. Upravljanje življenjskega cikla produktov.
Stopnja tveganja	Trend
Izguba naročnikov – množični trg	Izguba naročnikov zaradi prehajanja med operaterji. Spreminjajoče se zahteve uporabnikov.	Izguba tržnega deleža. Izguba prihodkov.	Nove ponudbe produktov in program za zadržanje naročnikov. Ciljno usmerjen pristop po segmentih naročnikov. Izboljšanje uporabniške izkušnje, ki se kažejo v večji preglednosti in preprostosti ponudbe, kar nas loči od konkurence. Uporaba naprednih programov za analizo podatkov. Krepitev poslovanja prek spleta.
Stopnja tveganja	Trend
Zmanjšanje prihodkov zaradi regulatornih obveznosti – veleprodajni trg	Nove oziroma dodatne regulatorne obveznosti na reguliranih trgih.	Izguba prihodkov.	Aktivno sodelovanje v postopkih analize trga in nadzora s strani regulatorja, spremljanje razvoja trga. Prilagajanje veleprodajne ponudbe v skladu z regulatornimi obveznostmi in potrebami na trgu. Izobraževanje zaposlenih o novostih na področju regulacije.
Stopnja tveganja	Trend
Zmanjšanje dobičkonosnosti storitev – veleprodajni trg	Zasičen trg veleprodajnih storitev, selitev govornega prometa na platforme OTT ter vse večja storitvena in infrastrukturna konkurenca v Sloveniji in regiji.	Izguba prihodkov. Nižja marža.	Konkurenčne ponudbe. Sklepanje dogovorov za daljše časovno obdobje in dogovorjeno količino prometa. Širitev zmogljivosti gostovanja. Spremljanje dobičkonosnosti veleprodajnih storitev.
Stopnja tveganja	Trend
Izguba naročnikov – poslovni trg	Agresivna konkurenca in prehajanje naročnikov med ponudniki. Nove tehnologije in erozija cen.	Izguba prihodkov. Višji stroški.	Strateška partnerstva za inovativne rešitve s področij: internet stvari, pametna mesta, 5G mobilne IKT rešitve, zdravje. Program za zadržanje naročnikov.
Stopnja tveganja	Trend

Tveganje	Kaj je tveganje?		Kakšen je vpliv?		Kako upravljamo tveganje?
Zmanjšanje dobičkonosnosti naročnikov in storitev – poslovni trg	nižjo ceno.	Selitev prometa na OTT. Večji obseg storitev za	Izguba prihodkov. Višji stroški.	Integrirane rešitve za program »cross sell« in »upsell«. Izboljšanje ponudbe in uvajanja nove, ki upošteva spreminjajoče se zahteve uporabnikov. Krajšanje časa razvoja novih rešitev.

Vpliv pandemije COVID-19

Stopnja tveganja Trend

Pandemija COVID-19 je prinesla večje potrebe uporabnikov po zanesljivih in varnih telekomunikacijskih storitvah in računalniški opremi. Na poslovnem trgu prihaja do prilagoditev zaradi zaustavitve določenih gospodarskih dejavnosti (npr. gostinstvo in turizem) in zastoja oziroma zamika nekaterih že dogovorjenih večjih IKT-poslov, prav tako se podjetja v posameznih panogah soočajo s težavami v poslovanju.

Na prodajo blaga močno vpliva zaprtje prodajnih mest, ki je ne moreta nadomestiti niti povečana prodaja prek E-trgovine in preoblikovanje prodajnih mest v prevzemne točke. Na nižje prihodke in nižjo maržo vplivata otežena migracija prebivalstva in omejitev potovanj, kar je zmanjšalo število tujih uporabnikov, ki gostujejo v mobilnem omrežju Telekoma Slovenije, prav tako je manjše število mobilnih uporabnikov Telekoma Slovenije v omrežju tujih operaterjev. Ukrepi vključujejo spremljanje trženjske marže veleprodajnih mednarodnih storitev, sklepanje dogovorov z mednarodnimi operaterji za daljše časovno obdobje in dogovorjeno količino prometa ter proaktivno iskanje novih destinacij in prihodkov.

Pandemija vpliva na dojemanje naše blagovne znamke. Kot ponudnik IKT-storitev in rešitev smo celovito podprli zasebne in poslovne uporabnike. Poleg zagotavljanja nemotenega delovanja omrežja in storitev smo poslovnim uporabnikom med drugim zagotovili dodatne kapacitete in jim nadgradili obstoječe IKTrešitve, poskrbeli smo za posebne potrebe državnih organov in omogočili hitro implementacijo storitve videoidentifikacije, zasebnim uporabnikom podarili mobilni prenos podatkov ter TV-programske sheme brezplačno nadgradili z otroškimi, dokumentarnimi, poljudnoznanstvenimi, filmskimi in športnimi vsebinami.

Za Telekom Slovenije so vsi izvedeni napori med pandemijo tudi priložnost, da zaradi družbenih premikov še hitreje razvija sodobne in digitalno podprte rešitve za izdelke in storitve. Naša prednostna naloga je osredotočanje na uporabnika, ki mu omogočamo integracijo in dostopnost vsebin in aplikacij. Izkušnje in digitalna preobrazba nam omogočata učinkovitost, hiter razvoj in partnerstva. Kot podjetje smo se na pandemijo odzvali družbeno odgovorno, uporabnikom pa zagotovili povezanost.

FINANČNA TVEGANJA

Redno spremljamo dinamiko finančnega okolja, ki se odraža v različnih vrstah tveganj, ki smo jim izpostavljeni pri poslovanju. Aktivno spremljamo likvidnostno in kreditno tveganje ter tveganje spremembe obrestne mere. Z različnimi modeli obvladovanja finančnih tveganj in izvedenimi finančnimi instrumenti izvajamo ukrepe za znižanje izpostavljenosti posameznim vrstam tveganj.

Likvidnostno tveganje v Telekomu Slovenije obvladujemo z rednim uravnavanjem in načrtovanjem denarnih tokov za različna časovna obdobja, in sicer prek zagotavljanja ustrezne ročnosti in razpršitve finančnega dolga, financiranja v okviru skupine, ter z optimizacijo obratnega kapitala in denarnih sredstev. Kratkoročno neuravnoteženost denarnih tokov uravnavamo z likvidnostno rezervo v obliki kratkoročnih kreditnih linij.

Kreditno tveganje v Telekomu Slovenije obvladujemo z aktivnim spremljanjem poslovanja uporabnikov in njihovih bonitetnih ocen ter omejitvijo največjih dovoljenih izpostavljenosti. Pred tveganji poslabšanja finančnega položaja uporabnikov se dodatno ščitimo s kreditnimi zavarovanji in rednim spremljanjem njihove ustreznosti. Del sistemskega orodja obvladovanja kreditnega tveganja sta tudi spremljanje poravnavanja pogodbenih obveznosti in aktivna izterjava zapadlega dolga.

PRODAJA

TRAJNOSTNI RAZVOJ

RAČUNOVODSKO POROČILO

Tveganje spremembe obrestne mere obvladujemo z instrumentom obrestne zamenjave. Kreditno tveganje, ki se nanaša na terjatve iz posojil, danih odvisnim družbam, obvladujemo z različnimi instrumenti zavarovanj, dogovorjenih v posojilnih pogodbah, hkrati pa redno spremljamo in nadzorujemo poslovanje in likvidnost odvisnih družb.

Tveganje	Kaj je tveganje?	Kakšen je vpliv?	Kako upravljamo tveganje?
Kreditno tveganje pri naročnikih	Večji delež zapadlih terjatev.	Višina in struktura terjatev.	Kreditno ocenjevanje naročnikov, proces kreditnega preverjanja, zagotavljanje kreditnih zavarovanj. Izterjava zapadlih terjatev.
Stopnja tveganja	Trend
Dolgoročna plačilna sposobnost in kapitalska ustreznost	Dodatne zahteve po zadolžitvi.	Znižanje finančne prožnosti. Višji neto dolg.	Oblikovanje strukture financiranja za zasledovanje finančnih zavez iz posojilnih pogodb. Ustrezno razmerje med dolgom in kapitalom.
Stopnja tveganja	Trend

Vpliv pandemije COVID-19

Celosten pristop pri obvladovanju likvidnostnega tveganja in izvajanje ukrepov na drugih področjih poslovanja so pripomogli k temu, da pandemija ni pomembneje vplivala na likvidnost družbe. Pri tem smo sprejeli dodatne ukrepe za optimizacijo stroškov in ublažitev njenih posledic na prosti denarni tok družbe. Pri upravljanju likvidnosti ohranjamo konservativen pristop in zasledujemo čim bolj optimalno sestavo financiranja. Pozorno spremljamo gospodarsko stanje in poslovne dejavnike, vključno z dinamiko prejetih plačil.

Uporabnikom smo s spremembo postopkov izterjave omogočili podaljšanje roka plačila zapadlih obveznosti. Telekom Slovenije redno spremlja in nadzoruje poslovanje ter likvidnostni položaj odvisnih družb. Če bodo negativni učinki pandemije vplivali na sposobnost servisiranja posojil s strani odvisnih družb, bomo sprožili aktivnosti za refinanciranje oziroma spremembe odplačilnih načrtov posojil.

REGULATORNA TVEGANJA IN TVEGANJA SKLADNOSTI POSLOVANJA

Agencija za komunikacijska omrežja in storitve (AKOS) je začela pripravo večfrekvenčnega javnega razpisa z javno dražbo frekvenc za 5G. AKOS je 3. avgusta 2020 objavil informativni memorandum za večfrekvenčno dražbo, decembra 2020 pa javni razpis. Dražba naj bi se predvidoma začela konec marca ali v začetku aprila 2021.

V Telekomu Slovenije obdelujemo velik obseg osebnih podatkov uporabnikov, poslovnih partnerjev, zaposlenih in drugih deležnikov. Pri tem se srečujemo tudi s tveganjem, ki ga taka obdelava prinaša. V okviru tega tveganja je pomembna Uredba (EU) 2016/679 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov), ki se je začela uporabljati 25. maja 2018 in ki prinaša čedalje večje zavedanje o področju varovanja podatkov tako na strani uporabnikov kot širše javnosti. Skladnost z njenimi zahtevami zagotavljamo s stalnim spremljanjem procesov varstva osebnih podatkov ter s posodobitvami in izboljšavami procesov obdelave osebnih podatkov in notranjih kontrol. Prav tako spremljamo pripravo novih predpisov s področja varstva osebnih podatkov na nacionalni ravni (npr. ZEKom-2, ZVOP-2, ZEISZ) in na ravni EU (uredba o e-zasebnosti / e-privacy), ki bodo vplivali na obdelavo podatkov pri zagotavljanju storitev družbe.

Pri poslovanju spoštujemo veljavno zakonodajo, sprejete odločbe ter vidike sektorske regulacije in drugih pristojnih organov. Regulatorna tveganja obvladujemo z organizacijskimi in procesnimi ukrepi pri poslovanju, s konstruktivnim dialogom in dajanjem mnenj, pripomb in predlogov v postopkih javne obravnave osnutkov splošnih in konkretnih aktov regulatorja ter z vlaganjem pravnih sredstev zoper izdane regulatorne odločbe, kadar je to utemeljeno.

Tveganje	Kaj je tveganje?	Kakšen je vpliv?	Kako upravljamo tveganje?
Pritisk regulatorja na trgih fiksnih in mobilnih elektronskih komunikacij	Novi modeli oblikovanja cen in dodatne obveznosti za regulirane storitve.	Višji stroški in izguba prihodkov.	Komunikacija z regulatorjem. Aktivno sodelovanje v postopkih analize trga ter v postopkih sprejemanja zakonov in drugih aktov. Implementacija izdanih regulatornih odločb in skladnost. Spremljanje sprememb regulatornega okvira v EU.
Stopnja tveganja	Trend
Skladnost poslovanja na področju varstva osebnih podatkov	Kršitev varstva osebnih podatkov.	Izguba zaupanja uporabnikov. Plačilo glob, odškodninske tožbe.	Izvajanje notranjih kontrol za vodenje evidence osebnih podatkov, ravnanje z osebnimi podatki in ocene učinkov. Sodelovanje in kontrole pri prenovi pravil in pogojev za obdelavo osebnih podatkov pri novih storitvah. Izobraževanje zaposlenih na področju varstva osebnih podatkov.
Stopnja tveganja	Trend

OMREŽJA, TEHNOLOGIJE IN IT

TRŽENJE IN PRODAJA

TRAJNOSTNI RAZVOJ

RAČUNOVODSKO POROČILO

Vpliv pandemije COVID-19

SKUPINA TELEKOM SLOVENIJE

POSLOVNO POROČILO

Poslovanje na daljavo in ukrepi, povezani z omejevanjem druženj, potrebni za obvladovanje pandemije, prinašajo nove izzive pri varovanju osebnih podatkov. Hkrati večja dostopnost podatkov o uporabnikih prek digitalne komunikacije ponuja številne priložnosti za prilagojene rešitve ali nove poslovne modele.

Predpogoj za uspešno uporabo novih rešitev je zaupanje uporabnikov v visoko raven varnosti njihovih podatkov, zato pri prilagajanju poslovanja oziroma storitev upoštevamo vse zakonodajne zahteve. V zvezi z obvladovanjem razglašene epidemije v Republiki Sloveniji je bilo nekaj predlogov za uporabo podatkov mobilnih operaterjev oziroma možnega načina sodelovanja mobilnih operaterjev pri zajezitvi širjenja COVID-19, tako da te predloge spremljamo.

OPERATIVNA TVEGANJA

V Telekomu Slovenije veliko pozornosti namenjamo obvladovanju operativnih tveganj na področju IKTomrežij, storitev in naprav ter tudi upravljanju in razvoju kadrov s tega področja. Zaradi razvoja tehnologij, IKT-storitev in naraščajočih zahtev aplikacij oziroma naprav ter regulatornega okvira se povečuje kompleksnost celovitega upravljanja.

Tveganja obvladujemo z razvojem dostopovnih, jedrnih, sistemov BSS in OSS, z izboljševanjem operativne učinkovitosti in s podporo novim poslovnim priložnostim.

V okviru neprekinjenega poslovanja zagotavljamo ustrezne topologije in kapacitete IKT-infrastrukture in storitev ter transportnih, hrbteničnih in dostopovnih segmentov. Tveganja nedelovanja povezav in storitev, ki jih izvajajo drugi subjekti, obvladujemo z vpeljanimi procesi za spremljanje in poročanje o dogovorjeni ravni zagotavljanja storitev na najetih omrežjih in s standardizacijo zahtev do ponudnikov omrežij za nova najemna omrežja. V posameznih omrežnih segmentih, kjer zaznavamo večja tveganja delovanja in varnosti, izvajamo posodobitve in povečujemo kapacitete z redundanco.

Na podlagi ocene tveganj na področju IKT-varnosti nenehno razvijamo sisteme za nadzor tehnologij in anomalij v IKT-infrastrukturi in storitvah ter izvajamo notranja in zunanja vdorna testiranja. Vzpostavljen imamo Operativni center kibernetske varnosti. Tveganje obvladujemo z izvajanjem varnostne politike, odkrivanjem varnostnih groženj in ranljivosti ter s širjenjem varnostne kulture zaposlenih in uporabnikov.

Prepoznano je tveganje pogojev večfrekvenčne javne dražbe za peto generacijo mobilnih omrežij (5G), zahtev uporabe frekvenc, presežnih dražbenih cen in drugih povezanih pogojev izvedbe javnega razpisa za frekvenčno dražbo, ki jo je AKOS objavil v Uradnem listu RS 18. decembra 2020. Navedeno lahko vpliva na možnost pridobitve radiofrekvenčnega spektra na dražbi. V družbi se na dražbo aktivno pripravljamo z ekipo notranjih in zunanjih strokovnjakov.

SKUPINA TELEKOM
SLOVENIJE

OMREŽJA, TEHNOLOGIJE IN IT TRŽENJE IN

PRODAJA

TRAJNOSTNI RAZVOJ

RAČUNOVODSKO POROČILO

Tveganja, povezana z izvedbo nabavnih postopkov, obvladujemo s centralizirano nabavo, vzpostavljenim standardnim procesom za izvedbo nabavnih postopkov in metodologijo za ocenjevanje tveganja sodelovanja z dobavitelji. Pri tem spremljamo skladnost izvajanja pogodbenih določil, kamor je vključen tudi Kodeks ravnanja za dobavitelje.

Soočamo se tudi s kadrovskimi tveganji, predvsem pa s tveganjem zadržanja ali pridobivanja ključnih kadrov ter zaposlenih s ključnimi znanji in certifikati, saj je na trgu dela povečano povpraševanje po strokovno usposobljenih zaposlenih. Pri tem se osredotočamo na sistematičen razvoj zaposlenih, načrtovanje njihovih karier, interni prenos znanja in nadgrajujemo napredne razvojno-izobraževalne programe ter hkrati zagotavljamo sisteme za motiviranje in nagrajevanje zaposlenih. S kadrovskimi štipendijami mladim ponujamo možnost stika z najsodobnejšimi tehnologijami in vrhunskimi strokovnjaki ter jim omogočamo razvoj. Izvajamo merjenje organizacijske vitalnosti in aktivnosti za nadgradnjo znamke delodajalca.

Med operativna tveganja uvrščamo tudi trajnostna tveganja, med katerimi so okoljska tveganja in tveganja, povezana z varnostjo delovnega okolja. Med tveganji je prepoznano tudi tveganje ugleda družbe, ki vključuje tveganja upravljanja odnosov z deležniki.

Tveganje	Kaj je tveganje?	Kakšen je vpliv?	Kako upravljamo tveganje?
Delovanje sistemov – IKT-varnost	Grožnje zaupnosti, celovitosti oziroma razpoložljivost omrežij, sistemov ali podatkov, ki jih je povzročil kibernetski napad.	Izguba prihodkov in ugleda, višji stroški in nezadovoljstvo uporabnikov.	Striktno izvajanje in posodabljanje varnostne politike in procesov napovedanih del, notranje in zunanje presoje. Krepitev kadrovske strukture Operativno-storitvenega centra, procesov in orodij. Osredotočenost na varnost uporabnikov. Ustrezna zunanja zavarovanja.
Stopnja tveganja	Trend
Delovanje sistemov – hrbtenično omrežje	Prekinitev ali omejitev delovanja ključnih storitev domačega, mednarodnega in tranzitnega prometa zaradi izpada omrežnih elementov, infrastrukture MPLS-VPN ali IKT, nezmožnost izpolnjevanja SLA.	Izguba prihodkov in ugleda, višji stroški in nezadovoljstvo uporabnikov.	Strategija upravljanja MPLS-jedra, spremljanje delovanja infrastrukture in stopnje izkoriščenosti, nenehno izboljševanje operativnih in varnostnih postopkov in znanj, kadrovska okrepitev. Celovito upravljanje sistema varovanja in vodenja informacij (SUVI) ter upravljanje neprekinjenega poslovanja v primeru izrednih razmer.
Stopnja tveganja	Trend
Tveganje neugodnega izida in pogojev frekvenčne dražbe	Pogoji frekvenčne dražbe in neugoden izid dražbe.	Višja cena nakupa frekvenc.	Aktivno sodelovanje in podajanje pripomb ter predlogov na javno objavljene dokumente, spremljanje podeljevanja frekvenčnega spektra v EU. Temeljita priprava na dražbo z ekipo strokovnjakov.
Stopnja tveganja	Trend
Obvladovanje nabavnega procesa	Odvisnost od dobaviteljev. Sposobnost dobaviteljev za izvedbo posla. Kršenje pogodbenih določil s strani dobaviteljev.	Višji stroški. Izguba ugleda.	Centralizirana nabava. Standardiziran nabavni proces. Ocena tveganj ponudnikov. Spremljanje sodelovanja strateških dobaviteljev in ocena dobavitelja. Kodeks ravnanja za dobavitelje.
Stopnja tveganja	Trend
Odhod ključnih zaposlenih	Odhod ključnih zaposlenih ter zaposlenih s ključnimi znanji in certifikati.	Stroški uvajanja novih zaposlenih. Pomanjkanje kompetenc.	Osredotočenost na razvoj zaposlenih in interni prenos znanja. Izobraževanje in usposabljanje zaposlenih ter sistem nagrajevanja in motiviranja zaposlenih. Interna mobilnost zaposlenih ter pridobivanje novih veščin in kompetenc. Kadrovske štipendije.
Stopnja tveganja	Trend

TRŽENJE IN PRODAJA

OMREŽJA, TEHNOLOGIJE IN IT TRAJNOSTNI RAZVOJ

RAČUNOVODSKO POROČILO

Vpliv pandemije COVID-19

Na podlagi Sistema upravljanja neprekinjenega poslovanja (SUNP), certificiranega po standardu ISO/IEC 22301, smo v Telekomu Slovenije sprejeli preventivne ukrepe ter Načrt ukrepov in delovanja za primer pandemije. Pri tem smo predvideli tudi ukrepe v primeru aktiviranja Državnega načrta zaščite in reševanja. Skladno s SUNP je Telekom Slovenije pripravljen in usposobljen za zagotavljanje ključnih storitev in procesov tudi v izrednih razmerah. Zaradi vpliva COVID-19 ter množičnega prehoda na delo in šolanje na daljavo se je povečalo število varnostnih incidentov. Delo strokovnjakov smo prilagodili tako, da tudi v izjemnih okoliščinah 24 ur na dan zagotavljamo nemoteno delovanje storitev ter kakovost, varnost in nadzor nad kapacitetami. Skrbimo za pravočasno dobavo opreme in storitev ob povečani komunikaciji z dobavitelji, skrbimo za varnostne zaloge strateškega materiala, vzpostavili smo vsaj dva vira dobave ter izvajamo pravočasne nabavne postopke zaradi možnih motenj in zamud pri dobavah.

Skrbimo tudi za spoštovanje varnostnih in preventivnih ukrepov za zaposlene in zagotavljanje dela na daljavo. Kot telekomunikacijski operater in delodajalec odgovorno sprejemamo ukrepe za zaščito zaposlenih in uporabnikov ter za zagotavljanje neprekinjenega delovanja storitev, ki mnogim v obdobju omejenih socialnih stikov predstavljajo edini način komunikacije. Z odzivnostjo, agilnostjo in izvedenimi ukrepi smo pokazali, da smo gonilna sila digitalizacije v družbi ter da krepimo svojo odpornost. Digitalizacija se je še enkrat več izkazala kot hrbtenica gospodarstva in družbe.

Prikaz tveganj po skupinah tveganj

V grafu so prikazane stopnje tveganj v Telekomu Slovenije po skupinah tveganj v zadnjem četrtletju leta 2020 in primerjava s ciljno stopnjo tveganj. Ciljne stopnje so skladne s prizadevanji za obvladovanje tveganj v družbi ter se pregledajo in določijo enkrat letno.

SKUPINA TELEKOM SLOVENIJE	POSLOVNO POROČILO	TRZENJE IN PRODAJA	OMREŽJA, TEHNOLOGIJE IN IT	TRAJNOSTNI RAZVOJ	RAČUNOVODSKO POROČILO	←
A\/TCNITA

AVTENTA

Tveganje	Kaj je tveganje?	Kakšen je vpliv?	Kako upravljamo tveganje?
Kadrovsko tveganje	Pomanjkanje strokovnih kadrov za izvedbo projektov.	Višji stroški in vpliv na izvedbo projektov.	Kadrovska strategija, usmerjena v zadrževanje in privabljanje kadrov. Motiviranje zaposlenih.
Stopnja tveganja	Trend

Tveganje vpliva pandemije COVID-19 vključuje pritisk na zmanjšanje obsega in/ali cene že podpisanih pogodb. Ukrepi vključujejo komunikacijo za uskladitev zamikov projektov. Družba vidi priložnosti v razvoju prilagojenih rešitev ali novih poslovnih modelov.

GVO

Tveganje	Kaj je tveganje?	Kakšen je vpliv?	Kako upravljamo tveganje?
Tveganje rasti cen gradbenih storitev	Rast cen podizvajalcev za gradbene storitve zaradi gospodarske rasti in povečanega povpraševanja po gradbenih delih.	Višji stroški in izguba prihodkov.	Usklajevanje s podizvajalci in sprotni pregled izvedenih del. Prilagajanje organizacije dela in procesov.
Stopnja tveganja	Trend

Tveganje vpliva pandemije COVID-19 izhaja iz omejitev izvajanja investicijskih del na trgu, omejitve lastnih virov in virov pri podizvajalcih, motenih dobav gradbenih materialov in materialov za vgradnjo ter nezmožnost zaposlovanja novih kadrov. Izvedeni so ukrepi za varnost in zdravje pri delu ter rotacije izvajalskih ekip. Priložnost podjetje vidi v izvajanju gradbenih del pri pospešeni širitvi omrežja.

TSINPO

Tveganje	Kaj je tveganje?	Kakšen je vpliv?	Kako upravljamo tveganje?
Kadrovsko tveganje	Neustrezna struktura zaposlenih.	Znižanje vzpodbud za zaposlovanje invalidov.	Ustrezna kadrovska struktura zaposlenih.
Stopnja tveganja	Trend

Tveganje zaradi pandemije COVID-19 vpliva na padec povpraševanja po kartonskih izdelkih, ustvarja dodatne stroške in zamude pri lansiranju produktov. Potekajo aktivna komunikacija s strankami, skrb za zaposlene in koriščenje državnih pomoči za blažitev vpliva epidemije. Družba vidi priložnost v pospešitvi digitalizacije in avtomatizacije poslovanja.

TSMEDIA

Tveganje	Kaj je tveganje?	Kakšen je vpliv?	Kako upravljamo tveganje?
Tveganje doseganja prihodkov	Zmanjševanje obsega oglaševanja.	Izguba prihodkov.	Sklepanje letnih pogodb, akcijske cene, novi oglasni produkti.
Stopnja tveganja	Trend
Tveganje, povezano s prodajnim procesom družbe	Razkrivanje dokumentacije o poslovanju. Odhodi zaposlenih. Ustrezna organizacija procesov.	Izguba prihodkov.	Konservativen pristop pri razkrivanju dokumentacije. Motiviranje zaposlenih. Organizacija procesov.
Stopnja tveganja	Novo

Tveganje vpliva pandemije COVID-19 je povezano z zmanjševanjem in odpovedmi že potrjenih oglaševalskih akcij in projektov. Ukrepi se navezujejo na zamike akcij in projektov ter dodatna pogajanja, pridobivanje novih strank in nove oblike oglaševanja. Družba vidi priložnost v novih digitalnih načinih dela.

SOLINE

Tveganje	Kaj je tveganje?	Kakšen je vpliv?	Kako upravljamo tveganje?
Tveganje neugodnih vremenskih razmer	Izpad pridelave soli zaradi neugodnih vremenskih pogojev.	Nižja proizvodnja soli, nezadostne zaloge, upad obiska term.	Ni zavarovalnega produkta za prenos tveganja.
Stopnja tveganja	ÝTrend

Tveganje zaradi pandemije COVID-19 dodatno vpliva na poslovanje, saj so prodaja v maloprodajni mreži trgovin družbe, obisk term Lepa Vida in obisk krajinskega parka močno odvisni od turistov. Priložnosti za družbo so novi prodajni programi in prilagajanje infrastrukture podnebnim spremembam.

IPKO

Tveganje	Kaj je tveganje?	Kakšen je vpliv?	Kako upravljamo tveganje?
Tveganje izgube prihodkov – mobilni segment	Uporaba aplikacij OTT in omrežij WiFi. Optimizacija uporabe storitev v predplačniškem segmentu. Zmanjšanje števila uporabnikov.	Izguba prihodkov.	Spremljanje razvoja trga, aktivno prilagajanje ponudbe, ustrezni tržni pristopi. Izboljšanje lojalnosti uporabnikov.
Stopnja tveganja	Trend
Tveganje izgube predplačniških uporabnikov – fiksni segment	Agresivna konkurenca, nizke cene konkurence, odhodi uporabnikov predplačniških storitev.	Izguba prihodkov. Manjše število naročnikov.	Inovativne ponudbe za pridobivanje uporabnikov in ohranjanje obstoječih. Prilagajanje ponudbe.
Stopnja tveganja	Trend
Zmanjšanje dobičkonosnosti naročnikov in storitev – fiksni segment	Agresivna konkurenca, nizke cene in migracija uporabnikov na cenejše pakete.	Nižja marža.	Spremljanje razvoja trga. Dodatne ugodnosti za uporabnike, »up sell« in »cross sell« ponudba.
Stopnja tveganja	Trend

Tveganje Kaj je tveganje? Kakšen je vpliv? Kako upravljamo tveganje? Tveganje izgube Zmanjšanje obsega Izguba prihodkov. Pogajanja s tujimi operaterji glede cen prihodkov – storitev s prehodom na in maloprodajne ponudbe, vezane na novo kodo Kosova +383. Kosovo. Ustrezni tržni pristopi. gostovanje Trend Stopnja tveganja Sprememba programskih Nižji prihodki. Nenehno spremljanje oddajnih vsebin. Tveganja zagotavljanja kakovostnih vsebin. Redna komunikacija z dobaviteljem. programskih vsebin Trend Stopnja tveganja Dodatne pristojbine Višji stroški. Pogajanja z državnimi organi glede višine Tveganje plačila kolektivni organizaciji za pristojbine. nadomestila za avtorske pravice za prenos programov. prenos programov prek kabelskega omrežja Trend Stopnja tveganja Skladnost z davčno Dodatna nadomestila Višji stroški. Priprava dokumentacije. Komunikacija z za distribucijo kanalov davčnim organom. Vključitev davčnega zakonodajo glede licenčnin in uporabo strojne in svetovalca. programske opreme. Stopnja tveganja Novo Dodatne pristojbine Višji stroški. Uporaba vseh pravnih sredstev. Tveganje plačila za fiksno in mobilno dodatnih nadomestil za uporabo infrastrukturo v občinah. infrastrukture v občinah Stopnja tveganja Novo

Vpliv pandemije COVID-19

Pandemija vpliva na poslovanje, saj se je zaradi zapiranja javnega življenja in omejevanja poslovanja podjetij na Kosovu bistveno zmanjšala uporaba mobilnih storitev, to pa zaradi predplačniškega trga neposredno vpliva na znižanje prihodkov in dobička. Vpliv je občuten tudi v fiksnem segmentu, kjer uporabniki posegajo po cenejših produktih konkurence. Družba IPKO se sooča z nižjimi prihodki in vplivom na maržo zaradi oteženih migracij in potovanj ter neprihoda diaspore na Kosovo in zmanjšanje števila tujih uporabnikov, ki gostujejo v mobilnem omrežju družbe IPKO. Aktivirana je bila ekipa za upravljanje neprekinjenega poslovanja in družba sproti prilagaja operativne procese, povezane s priporočili vlade za zagotavljanje nemotenega poslovanje podjetja in razpoložljivost storitev v tehničnem in tržnem segmentu. Družba skuša uporabnike preusmeriti k storitvam prek spleta, povečane so aktivnosti klicanja uporabnikov iz klicnega centra in trgovin. Zaradi zagotavljanja vzdržnega finančnega stanja družbe so bila nekatera investicijska vlaganja zamaknjena v naslednje leto. Za izboljšanje uporabniške izkušnje družba intenzivno vlaga v razvoj nove ponudbe. Nadaljnje spremembe in priložnosti so tudi v digitalizaciji in selitvi prodaje storitev prek spleta.

TRŽENJE IN PRODAJA

OMREŽJA, TEHNOLOGIJE IN IT TRAJNOSTNI RAZVOJ

RAČUNOVODSKO POROČILO

2.5 SKLADNOST POSLOVANJA, VARSTVO KONKURENCE IN REVIDIRANJE

2.5.1 SKLADNOST POSLOVANJA IN PROTIKORUPCIJSKO RAVNANJE22

V Skupini Telekom Slovenije skladnost poslovanja prepoznavamo kot ključno za njeno dolgoročno uspešno poslovanje. Z zagotavljanjem skladnosti poslovanja varujemo pravice in legitimne interese družbe, poslovodstva, zaposlenih in drugih deležnikov ter hkrati prispevamo h krepitvi integritete in ugleda družbe. V letu 2020 smo tako v okviru sistema upravljanja skladnosti poslovanja sprejeli Načrt integritete Telekoma Slovenije kot dodatni mehanizem za poslovanje v skladu z zakonodajo, drugimi pravili, veljavnimi priporočili, internimi predpisi in etičnimi načeli.

KLJUČNA PODROČJA SISTEMA UPRAVLJANJA SKLADNOSTI POSLOVANJA

S sistemom upravljanja skladnosti poslovanja zaznavamo tveganja in jih zmanjšujemo. Pri tem poseben poudarek namenjamo ukrepom s področja konkurenčnega prava, preprečevanja korupcije, nasprotja interesov, varstva osebnih podatkov ter preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma. V procesu imata pomembno vlogo preprečevanje nepravilnosti skozi preventivno delovanje ter hitro in učinkovito ukrepanje ob ugotovljenih kršitvah.

V Telekomu Slovenije smo za posamezno področje skladnosti poslovanja imenovali pooblaščene osebe, ki svoje funkcije opravljajo samostojno in neodvisno, skladnost poslovanja pa smo dodatno uredili v internih aktih družbe. Področje krovno ureja Politika upravljanja skladnosti poslovanja Skupine Telekom Slovenije, ki smo jo v letu 2020 posodobili in velja za vse družbe v skupini.

Z Etičnim kodeksom Skupine Telekom Slovenije smo postavili osnovna vodila delovanja in odgovornosti, ki jih imamo sodelavci v medsebojnih odnosih, v odnosih do uporabnikov storitev in do drugih deležnikov. Nekatera področja tega kodeksa so podrobneje opredeljena tudi v drugih internih aktih. Njegovo vsebino preverja in ustrezno prilagaja pooblaščenec za skladnost poslovanja in integriteto.

V Telekomu Slovenije smo v letu 2020 podpisali Zavezo k spoštovanju človekovih pravic pri poslovanju, ki je del Nacionalnega akcijskega načrta Republike Slovenije za spoštovanje človekovih pravic v gospodarstvu. S tem smo se še dodatno zavezali k spoštovanju človekovih pravic v poslovnem procesu in k preprečevanju možnih negativnih vplivov na človekove pravice.

Prizadevamo si za skladno poslovanje v celotni dobavni verigi, zaradi česar smo že v letu 2018 sprejeli Kodeks ravnanja za dobavitelje Skupine Telekom Slovenije, ki ga vsebinsko vključujemo v poslovna razmerja z dobavitelji. Kodeks dobavitelje zavezuje, da pri poslovanju ravnajo v skladu z veljavnimi nacionalnimi in mednarodnimi predpisi ter spoštujejo najvišje standarde etičnega in poslovnega ravnanja.

V Telekomu Slovenije v središče obvladovanja nasprotja interesov postavljamo transparentnost poslovnih in osebnih povezav. Pravilnik na področju

POSLOVNO POROČILO

OMREŽJA, TRŽENJE IN

PRODAJA

TEHNOLOGIJE IN IT

TRAJNOSTNI RAZVOJ

RAČUNOVODSKO POROČILO

nasprotja interesov smo v letu 2020 dopolnili z osnovnimi pravili zakonitega lobiranja, izpostavlja pa pomen izogibanja nasprotju interesov in uveljavljanja osebnih interesov. Pravilnik opredeljuje pričakovane aktivnosti zaposlenih za preprečevanje nastanka nasprotja interesov, obvezno podajanje letnih izjav na področju nasprotja interesov za vodilne kadre in vlogo Odbora za skladnost poslovanja, ki presoja obvestila zaposlenih (o razkrivanju okoliščin, ki lahko vplivajo na obstoj morebitnega nasprotja interesov), prejeta prek spletne aplikacije.

S Pravilnikom na področju sprejemanja ter dajanja daril in vabil podrobneje opredeljujemo pravila glede sprejemanja ter dajanja daril in vabil pri vsakodnevnem poslovanju s poslovnimi partnerji, javnimi uslužbenci in funkcionarji. S tem dodatno ščitimo zaposlene v Skupini Telekom Slovenije pred napačno presojo pri sprejemanju ter dajanju daril in vabil, kar bi lahko povzročilo finančno škodo ali škodilo ugledu vodstva, zaposlenih ali družbe.

Na posameznih trgih je Telekom Slovenije prevladujoč operater, zato posebno pozornost namenjamo področju konkurenčnega prava. S Smernicami zagotavljanja skladnosti poslovanja s konkurenčnim pravom smo opredelili postopke in notranje kontrole zagotavljanja skladnosti s konkurenčnim pravom ter podali različna napotila zaposlenim, kako ravnati v posameznih situacijah. Ob tem izvajamo tudi redna izobraževanja oziroma usposabljanja zaposlenih.

Zaposleni in ostali deležniki imajo možnost, da prek različnih kanalov anonimno in zaupno podajajo prijave o kršitvah Etičnega kodeksa in drugih internih aktov ali o morebitnih zaznanih nezakonitih ravnanjih. Sistem za sprejem, obravnavo in preiskovanje prijav smo v skupini vzpostavili leta 2014 in je opredeljen v okviru Pravilnika o načinu upravljanja prijav in zaščiti prijaviteljev. Za obravnavo prijav je pristojen pooblaščenec za skladnost poslovanja in integriteto, ki v primeru ugotovljenih kršitev predlaga sprejetje ukrepov.

Telekom Slovenije ureja tudi potencialna korupcijska tveganja pri sponzorstvih in donatorstvih s

Pravilnikom o obravnavi in odobritvi sponzorstev in donatorstev. Pravilnik pri tem sledi Etičnemu kodeksu, ki določa, da družbe v skupini ne s svojimi finančnimi viri ne kakor koli drugače ne podpirajo političnih strank.23

V Skupini Telekom Slovenije v letu 2020 ni bilo zaznanih in potrjenih primerov korupcije.24

VAROVANJE OSEBNIH PODATKOV

V Skupini Telekoma Slovenije se zavedamo pomena in odgovornosti, ki jo imamo pri varovanju zasebnosti in podatkov naših uporabnikov in drugih oseb, katerih podatke obdelujemo. Kot vodilni slovenski operater in ponudnik dodatnih storitev obdelujemo obsežne količine osebnih podatkov uporabnikov, zato temu področju namenjamo stalno in nenehno skrb.

V letu 2020 zaznavamo, da so uporabniki vedno bolj ozaveščeni glede obdelave njihovih osebnih podatkov in pravic, ki jih imajo v zvezi s tem. Pomembna gradnika pri uvajanju novih storitev in uspešnosti procesov digitalizacije sta varnost in skladnost obdelave podatkov, saj se zavedamo, da jih bodo uporabniki uporabljali le, če bodo zaupali v varnost njihovih podatkov.

Pri posodabljanju in uvajanju novih storitev (npr. preoblikovanje programa zvestobe v VALÚ KLUB, spletno tržišče PIAZZ) smo tako pravila obdelave podatkov skrbno preverili in ustrezno oblikovali. Ob čedalje večji digitalizaciji poslovanja je pomembna tudi stalna skrb za kibernetsko varnost. Pri tem skrbimo za kibernetsko varnost družb v skupini in naših storitev, storitve kibernetske varnosti pa zagotavljamo tudi našim uporabnikom.

Poleg splošnih predpisov na našo obdelavo podatkov enako pomembno vplivajo tudi področni predpisi, še zlasti Zakon o elektronskih komunikacijah. V pripravi je nov zakon, kjer si prizadevamo za prenovo določb, ki urejajo obdelavo podatkov, da bodo te omogočale moderno poslovaje, ter za njihovo uskladitev s splošno uredbo o varstvu podatkov (GDPR).

²³ GRI GS 415-1

POSLOVNO POROČILO

TRŽENJE IN PRODAJA

OMREŽJA, TEHNOLOGIJE IN IT TRAJNOSTNI RAZVOJ

RAČUNOVODSKO POROČILO

Informacije posameznikom o obdelavi osebnih podatkov zagotavljamo z objavo pravil obdelave podatkov. Predvsem s Politiko zasebnosti, ki naročnikom in uporabnikom zagotavlja splošne informacije o obdelavi njihovih osebnih podatkov ter jih seznanja z njihovimi pravicami, pa tudi skozi pogoje posameznih storitev, ki podajajo specifične informacije, povezane z obdelavo podatkov pri posameznih storitvah, ter s podajanjem informacij skozi odgovore na vprašanja posameznikov.

Procese in postopke obdelave osebnih podatkov stalno spremljamo, posodabljamo in izboljšujemo, pri tem pa upoštevamo povratne informacije, pridobljene od uporabnikov in drugih deležnikov, ter informacije, pridobljene skozi notranje in zunanje nadzore, v postopkih reševanja pritožb strank in pri obravnavi morebitnih kršitev varstva osebnih podatkov. Procese in postopke prilagajamo tudi glede na spremembe v okolju, kamor spadajo spremembe zaradi ukrepov, povezanih s pandemijo COVID-19, in spremembe regulatornega okolja.

Kot velik upravljavec osebnih podatkov smo podvrženi pogostim nadzorom s strani pristojnih organov. V letu 2020 je v Telekomu Slovenije potekalo pet nadzorov (vključno z dvema postopkoma, ki sta se začela v letu 2019), ki jih je uvedel Informacijski pooblaščenec. Dva postopka sta bila že zaključena, brez ugotovljenih kršitev.

Ukrepi, povezani s pandemijo COVID-19, so povzročili aktivnejšo selitev poslovanja v digitalno okolje in prehod na poslovanja na daljavo. Med številnimi odzivi smo za potrebe zdravstvenih ustanov v sodelovanju s pristojnimi državnimi organi razvili tudi aplikacijo za sporočanje zdravstvenega stanja zaposlenih, ki je na voljo poslovnim uporabnikom. Pri razvoju smo upoštevali občutljivo naravo podatkov, ki se obdelujejo, in uporabili visoke standarde njihovega varovanja.

Telekom Slovenije je zavezanec po Zakonu o preprečevanju pranja denarja in financiranju terorizma. V letu 2020 smo poleg plačilnih storitev in izdajanja elektronskega denarja (storitvi VALÚ in VALÚ Moneta) v sistem preprečevanja pranja

denarja in financiranja terorizma vključili tudi področje poslovanja z nepremičninami (oddajanja v najem). Pri teh storitvah imamo vzpostavljen sistem ter sprejeta pravila, ukrepe, postopke in notranje kontrole za preprečevanje pranja denarja in financiranje terorizma. V sklopu teh aktivnosti v letu 2020 nismo zaznali poslov oziroma transakcij, pri katerih bi bil podan sum pranja denarja ali financiranja terorizma.

V Skupini Telekom Slovenije za zaposlene in pooblaščene posrednike redno izvajamo izobraževanja, delavnice in e-izobraževanja s področja skladnosti poslovanja. Ozaveščanje o pomenu skladnosti poslovanja, o aktualnih temah in izzivih ter o posameznih aktivnostih in že uveljavljenih mehanizmih s področja skladnosti poslovanja izvajamo tudi z obveščanjem prek intraneta ali v elektronski obliki.

Z vsemi odvisnimi družbami si prizadevamo za uveljavljanje najvišjih etičnih in poslovnih standardov ter tako sistem upravljanja skladnosti poslovanja vzpostavljamo in redno nadgrajujemo v celotni Skupini Telekom Slovenije.

POROČANJE O DAVKIH25

Organiziranost in delovanje davčnega področja sta v Telekomu Slovenije urejena z dokumentom Organiziranost davčne funkcije v Telekomu Slovenije.

V Skupini Telekom Slovenije smo zavezani k poslovanju, ki je skladno z zakonodajo, davčno tvegano poslovanje pa za nas ni sprejemljivo. Vzpostavljene imamo notranje kontrole in postopke skladno z Metodologijo za samooceno notranjih kontrol in poročanje v Skupini Telekom Slovenije, ki zagotavljajo, da se pred izvajanjem novih vrst poslov preveri davčna obravnava.

Dokument Davčna strategija in upravljanje z dajatvami v Skupini Telekom Slovenije določa davčno politiko na ravni skupine, upravljanje z davčnimi tveganji in transferne cene. Osnovno določilo davčne politike Skupine Telekom Slovenije je delovanje vseh družb v skupini skladno z lokalno

TRŽENJE IN PRODAJA

OMREŽJA, TEHNOLOGIJE IN IT TRAJNOSTNI RAZVOJ

RAČUNOVODSKO POROČILO

davčno zakonodajo države, kjer imajo družbe registriran sedež dejavnosti.

Namen davčne politike je zagotoviti ustrezno organiziranost in delovanje davčne funkcije v skupini s ciljem optimizacije davčnega bremena s pravilnim, zakonitim in pravočasnim obračunavanjem in plačevanjem dajatev.

Davčna tveganja so vključena v proces ocenjevanja in poročanja o tveganjih. Katalog zaznanih tveganj družbe vključuje tveganja skladnosti z zakonodajo s področja davkov, to je pravilno in pravočasno izpolnjevanje vseh vrst davčnih obveznosti.

Telekom Slovenije o davkih poroča za družbo Telekom Slovenije in za Skupino Telekom Slovenije, odvisne družbe pa poročajo vsaka zase skladno z zakonodajo države, v kateri imajo sedež. Odvisne družbe so dolžne vzpostaviti ustrezne notranje kontrole ter redno in pravočasno poročati obvladujoči družbi vsa odstopanja od določil sprejete davčne politike.

Vsaka odvisna družba mora področja in splošne usmeritve davčne politike sprejeti samostojno glede na veljavno zakonodajo v posamezni davčni jurisdikciji, v kateri družba posluje.

2.5.2 VARSTVO KONKURENCE, POSTOPKI PRED SODIŠČI IN DRUGIMI ORGANI26

V letu 2020 proti Telekomu Slovenije ni bil uveden noben nov postopek glede morebitnega kršenja pravil konkurence in monopolnega ravnanja. Pred Javno agencijo RS za varstvo konkurence (AVK) sta s tega področja v teku dva postopka iz preteklih let, ki se še nista zaključila. Prav tako ni bil uveden noben nov postopek proti odvisni družbi IPKO na Kosovu. Pred kosovskim organom za varstvo konkurence (Kosovo Competition Authority) sta sicer v teku dva primera, ki ju je sprožil IPKO, in se še nista zaključila.

Telekom Slovenije je bil v letu 2020 udeležen v naslednjih pomembnejših postopkih pred sodišči:

• ∫ V gospodarskem sporu zoper Bojana Dremlja, Dušana Mitiča, Filipa Ogris Martiča, Željka Puljića in Darjo Senica zaradi plačila 7.635.500,00 evra s pripadki je bil družbi s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani pravnomočno zavrnjen tožbeni zahtevek. Sodišče je Telekomu Slovenije naložilo, da toženim strankam in stranskim udeležencem povrne pravdne stroške, kar je družba v celoti realizirala.
• ∫ V gospodarskem sporu zoper Bojana Dremlja, Dušana Mitiča, Filipa Ogris Martiča, Željka Puljića in Darjo Senica zaradi plačila 48.051.294,00 evra

s pripadki je bila, na podlagi sprejetega sklepa skupščine 5. junija 2020 pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani sklenjena sodna poravnava. Na tej osnovi je zavarovalnica Telekomu Slovenije 24. junija 2020 plačala znesek 2,8 milijona evra. Z izpolnitvijo te obveznosti so bila urejena vsa medsebojna razmerja med pravdnimi strankami.

∫ Telekom Slovenije je 2. marca 2020 prejel sodbo in sklep Okrožnega sodišča v Ljubljani v gospodarskem sporu SKY NET zoper Telekom Slovenije (prej Mobitel) zaradi izpolnitve pogodbe po dveh tožbah. Sodišče je zavrglo tako del podrednega tožbenega zahtevka družbe SKY NET glede gradnje baznih postaj in priprave dokumentacije, ki se nanaša na leto 2007, kot preostali del podrednega tožbenega zahtevka glede izdaje naročil za gradnjo 414 baznih postaj in naročil za pridobivanje dokumentacije za 434 baznih postaj. Sodišče je tudi odločilo, da je družba SKY NET dolžna Telekomu Slovenije povrniti pravdne stroške v višini 30.146,32 evra.

O rezervacijah za obveznosti za tožbe poročamo v računovodskem delu poročila v točki 31. Rezervacije.

TRŽENJE IN PRODAJA

OMREŽJA, TEHNOLOGIJE IN IT

ZUNANJI NADZORI27

V Skupini Telekom Slovenije imamo vzpostavljeno enotno evidentiranje in spremljanje zunanjih postopkov nadzorov, uvedenih proti družbi in/ali njeni odgovorni osebi, ter ravnanje zaposlenih v teh postopkih. Kot zunanji nadzor pojmujemo pregled poslovanja družbe zaradi preveritve spoštovanja

zakonskih ali pogodbenih določb ali standardov pri izvajanju dejavnosti družbe.

V letu 2020 je bilo v Skupini Telekom Slovenije uvedenih 82 zunanjih nadzorov: 63 v Telekomu Slovenije in 19 v odvisnih družbah. Zaključenih je bilo 83 zunanjih nadzorov, od tega 64 v Telekomu Slovenije in 19 v odvisnih družbah.

Pregled nadzorov v Skupini Telekom Slovenije v letu 2020 po področjih

Telekom Slovenije je v letu 2020 v okviru dveh nadzorov (področje elektronskih komunikacij in področje prometa) plačal globo, pri čemer nobena od izrečenih glob ni bila višja od 4.000 evrov. Med zaključenimi nadzori v odvisnih družbah v nobenem primeru pravni osebi in odgovorni osebi pravne osebe ni bila izrečena globa.

2.5.3 REVIDIRANJE

NOTRANJE REVIDIRANJE

Za vse družbe v Skupini Telekom Slovenije funkcijo notranjega revidiranja opravlja organizacijska enota Notranja revizija Telekoma Slovenije. Notranja revizija s poglobljenim razumevanjem delovanja Skupine Telekom Slovenije izvaja revizijske naloge, podaja objektivna zagotovila na podlagi ocene tveganj in izvaja svetovalne naloge. S tem prispeva h krepitvi in zaščiti vrednosti organizacije, nenehnemu izboljševanju uspešnosti obvladovanja

tveganj, kontrolnih postopkov in korporativnega upravljanja družb v skupini. Notranji revizorji se redno udeležujejo strokovnih izobraževanj in so člani stanovskih združenj, vsak notranji revizor ima vsaj enega od strokovnih nazivov s področij, ki jih pokriva notranja revizija. Neodvisna zunanja presoja v letu 2016 in notranje presoje kakovosti v naslednjih letih potrjujejo skladnost delovanja Notranje revizije z Mednarodnimi standardi strokovnega ravnanja pri notranjem revidiranju.

OMREŽJA, TRŽENJE IN PRODAJA

TEHNOLOGIJE IN IT RAZVOJ

TRAJNOSTNI

RAČUNOVODSKO POROČILO

Področja revidiranja za leto 2020 so bila opredeljena v načrtu dela in izhajajo iz večletnega načrta za obdobje 2020–2024. Letni in večletni načrt je sprejela uprava, pregledala ju je revizijska komisija nadzornega sveta in potrdil nadzorni svet. Notranja revizija je izvedla tudi izredni pregled po sklepu uprave.

Notranja revizija je v letu 2020 pri pregledih v družbah skupine ocenjevala učinkovitost sistema notranjih kontrol, obvladovanja tveganj in upravljanja na področjih maloprodaje, projektnega vodenja, zagotavljanja prihodkov, varnostnega posodabljanja ključnih informacijskih virov, pravic dostopov, poslovanja odvisnih družb ter skladnosti poslovanja na področju dokumentarnega gradiva in finančnih storitev. Notranja revizija je izvajala tudi svetovalne naloge. Podala je priporočila za izboljšanje notranjih kontrol in učinkovitejše obvladovanje tveganj na pregledanih področjih ter redno spremlja implementacijo sprejetih

priporočil. O ugotovitvah, priporočilih in njihovem uresničevanju redno poroča upravi in revizijski komisiji nadzornega sveta.

V letu 2020 se je zaradi COVID-19 tudi Notranja revizija soočila z izzivi, saj je večji del pregledov opravila na daljavo. Pri delu na daljavo je sledila usmeritvam Skupine Telekom Slovenije na področju varovanja podatkov in informacij.

ZUNANJE REVIDIRANJE

Na 31. skupščini delničarjev Telekoma Slovenije je bila skladno s Smernicami za zagotavljanje neodvisnosti revizorja računovodskih izkazov Skupine Telekom Slovenije za poslovna leta 2020, 2021 in 2022 za revidiranje računovodskih izkazov Telekoma Slovenije imenovana revizijska družba PricewaterhouseCoopers (PwC). Stroški revizorjev so prikazani v računovodskem poročilu v točki 43. Stroški revizorja.

TRŽENJE IN PRODAJA

OMREŽJA, TEHNOLOGIJE IN IT TRAJNOSTNI RAZVOJ

RAČUNOVODSKO POROČILO

2.6 POSLOVNO OKOLJE IN TRENDI V PANOGI

2.6.1 VPLIV MAKROEKONOMSKEGA OKOLJA NA POSLOVANJE

SLOVENIJA

Pandemija COVID-19 je v kombinaciji s strogimi zdravstvenimi in zaščitnimi ukrepi močno prizadela gospodarsko aktivnost v letu 2020, vpliv pa je občuten tudi v prvem četrtletju 2021. Strogi ukrepi za zajezitev širjenja so v letu 2020 na globalni ravni in v Sloveniji povzročili močan padec gospodarske aktivnosti, ki je bil najizrazitejši v drugem četrtletju zaradi zaustavitve poslovanja nenujnih storitvenih dejavnosti ter otežene aktivnosti industrije in ostalih storitvenih dejavnosti. Omejitve gibanja, omejene možnosti trošenja in visoka negotovost so močno skrčili obseg trošenja gospodinjstev.

V Pomladanski napovedi (UMAR) se za leto 2021 predvideva 4,6-odstotno rast BDP, podobna bo tudi v letu 2022 (4,4 %). Razpoložljivi podatki in kazalniki zaupanja kažejo, da se gibanja iz konca leta 2020 nadaljujejo. V prvem četrtletju 2021 predvidoma še ne bo vidnejšega okrevanja, predvsem zaradi ohranjanja omejitev delovanja v delu storitvenih dejavnosti. V drugem četrtletju pa se glede na predvideno izboljšanje epidemiološke situacije pričakuje začetek okrevanja tudi v storitvenih dejavnostih, kar bo pozitivno vplivalo na rast skupne gospodarske aktivnosti.

Tveganja in možnosti za hitrejšo rast so močno povezana z epidemiološkimi razmerami

Največje tveganje za uresničitev napovedi je še naprej povezano z epidemiološkimi razmerami v Sloveniji in najpomembnejših trgovinskih partnericah, pomembno bo tudi postopno in premišljeno umikanje ukrepov za blaženje posledic epidemije.

V primeru dolgotrajnejšega vztrajanja zaostrenih epidemioloških razmer, morebitnih strožjih omejitvenih ukrepih ob novih valovih okužb, tudi kot posledica novih in bolj nalezljivih mutacij koronavirusa in/ali počasnejšega cepljenja, ter s tem povezanega ponovnega večjega zaprtja gospodarstev bi bilo okrevanje počasnejše.

Pomembnejši makroekonomski kazalniki v Sloveniji

TRŽENJE IN PRODAJA

OMREŽJA, TEHNOLOGIJE IN IT TRAJNOSTNI RAZVOJ

RAČUNOVODSKO POROČILO

KOSOVO

Družba IPKO posluje na Kosovu, kjer je BDP na ravni držav v razvoju in je šestkrat manjši kot v Sloveniji. Zaradi nizkega BDP in visoke stopnje brezposelnosti so cene telekomunikacijskih storitev še vedno precej nižje kot v Sloveniji. Gospodarstvo še naprej ostaja odvisno od gospodarskega in zaposlitvenega razvoja v zahodni Evropi ter neposrednih tujih vlaganj.

Gospodarska rast je v letu 2019 znašala 4,2 %, v drugem četrtletju 2020 pa je upadla za 9,3 % glede na enako obdobje v letu 2019. Gospodarske dejavnosti, ki so zaznamovale upad, so gradbeništvo, trgovina, prevoz, nastanitve in storitve prehrane, strokovne in upravne dejavnosti, finančne in zavarovalniške dejavnosti, kmetijstvo, gozdarstvo in ribištvo.

Razmere na področju trga dela se nekoliko izboljšujejo, stopnja brezposelnosti se znižuje, vendar je še vedno zelo visoka – v prvem četrtletju 2020 je znašala 29,1 %. Pričakovati je mogoče, da

se bo delovno sposobno prebivalstvo v naslednjem desetletju hitro povečalo, saj je Kosovo med državami z najmlajšim prebivalstvom v Evropi (Kosovo, Ministrstvo za finance, Labour Force Survey Q1 2020).

Bruto domači proizvod, realna rast v %, Kosovo BDP realna rast v %

Vir: Centralna banka Kosova, Kosovo economy at a glance, december 2020.

2.6.2 STANJE IN TRENDI V TELEKOMUNIKACIJSKEM SEKTORJU

Po napovedih analitske hiše Analysys Mason je bilo pred izbruhom pandemije COVID-19 mogoče pričakovati, da bodo prihodki storitev telekomunikacijskih operaterjev na globalni ravni med letoma 2019 in 2024 vztrajno naraščali z letno stopnjo rasti (CAGR) 1,4 %. Zaradi pandemije so se napovedi precej poslabšale, saj se pričakuje močan padec v letu 2020, stopnja okrevanja v prihodnjih letih pa bo odvisna od globine gospodarske recesije. Glede na različne scenarije naj bi CAGR v obdobju 2019–2024 upadel za med 0,1 in 0,8 %.

Med regijami naj bi imela največji padec v letu 2020 Severna Amerika (-8,5 %), saj se zaradi hudega gospodarskega upada močno zmanjšujejo prihodki mobilnih rezidenčnih in poslovnih telekomunikacijskih storitev. Najbolj optimističen scenarij z blago rastjo (2,6 %) predstavlja regija podsaharske Afrike zaradi obstoječih močnih trendov rasti, nadaljnje odvisnosti od mobilnih storitev in poznejšega prihoda COVID-19 v to regijo.

Zaradi pandemije so se napovedi prihodkov telekomunikacijskih storitev precej poslabšale

Prihodki operaterjev se bodo leta 2020 zmanjšali med 2,5 % in 5,6 % v primerjavi z napovedjo pred pandemijo COVID-19, ki je predvidevala 1,8-odstotno rast. Najbolj bodo prizadete mobilne storitve rezidentov in fiksne poslovne storitve. Prihodki IKTstoritev kljub vsemu hitro naraščajo in se bodo v letu 2020 lahko še povečali s pričakovano stopnjo rasti med 7,3 % in 10,0 %.

TRŽENJE IN PRODAJA

OMREŽJA, TEHNOLOGIJE IN IT TRAJNOSTNI RAZVOJ

RAČUNOVODSKO POROČILO

Vir: Analysys Mason – Central and Eastern Europe telecoms market: trends and forecasts 2020–2025.

Med posameznimi storitvami bodo največjo rast prihodkov dosegale mobilne storitve IoT in mobilni prenos podatkov, sledijo IKT-storitve in fiksni širokopasovni dostop z IPTV. Najbolj bodo upadli prihodki klasičnih mobilnih storitev (klici in sporočila) in fiksne telefonije.

TRŽENJE IN PRODAJA

OMREŽJA, TEHNOLOGIJE IN IT TRAJNOSTNI RAZVOJ

RAČUNOVODSKO POROČILO

MOBILNE STORITVE

Segment mobilnih storitev naj bi po napovedih Analysys Mason stagniral. Uvedba omrežij LTE bo sicer glavno gonilo rasti

prihodkov mobilnih storitev in povečanega obsega prometa mobilnega prenosa podatkov. V večini držav srednje in vzhodne Evrope operaterji še niso uvedli komercialnih storitev 5G, vlade pa si še vedno prizadevajo izpolniti cilj EU, da bi do leta 2020 s storitvami 5G pokrile vsaj eno mesto v vsaki državi EU. 5G tako ne bo dosegal velike uporabe pred letom 2022, ko bo že večja pokritost in bodo na voljo cenovno ugodnejši 5G mobiteli.

Operaterji bodo še naprej vlagali v izboljšano pokritost LTE/4G, da bi povečali mobilni prenos podatkov in povprečno porabo na uporabnika (ASPU). Storitve LTE/4G bodo omogočile enostaven prenos uporabnikov podatkovnih storitev s predplačniških na naročniška razmerja ter tako ohranitev rasti ARPU, saj je povpraševanje po mobilnem prenosu podatkov v regiji še vedno veliko. Rast porabe mobilnega prenosa podatkov se bo po letu 2020 upočasnila, zaradi negotovosti s COVID-19 pa bo ARPU padel, vendar si bo v večini držav v srednji in vzhodni Evropi opomogel zaradi večje uporabe podatkov in zmanjšane cenovne konkurence.

FIKSNE STORITVE 72 % gospodinjstev srednje

in vzhodne Evrope bo imelo do leta 2025 aktivno gigabitno širokopasovno povezavo, kar bo

omogočilo vse večje število konvergentnih operaterjev, ki ponujajo pakete fiksnomobilnih storitev. Konkurenca se bo stopnjevala, saj bo vse več operaterjev iskalo priložnosti v segmentu konvergenčnih storitev in plačljive televizije.

Povprečna poraba na uporabnika (ASPU) se bo v letu 2020 zvišala zaradi povečanega obsega dela od doma, vendar bo zaostrena konkurenca od leta 2021 povzročila njen padec.

PRIHODKI OPERATERJEV

Prihodki operaterjev iz namenskih povezav se bodo zmanjšali. Povpraševanje po pasovni širini na

povezavo se zaradi naraščajoče migracije poslovnih aplikacij v oblak povečuje, vendar bo cenovna konkurenca in večja razpoložljivost visokokakovostnih širokopasovnih storitev omejila rast prihodkov.

Prihodki IKT-storitev, ki vključujejo varnost, poenotene komunikacije, kolokacijo in storitve v oblaku, kot sta SaaS in IaaS, se bodo povečali z 2 milijard evrov v letu 2020 na 3 milijarde evrov do leta 2025. Prevzemanje teh storitev je v mnogih državah srednje in vzhodne Evrope še vedno razmeroma nizko, vendar je zaradi pandemije in iskanja rešitev za izboljšanje neprekinjenega poslovanja mogoče pričakovati močno rast tudi v tem segmentu. Pri zagotavljanju mnogih navedenih storitev prevladujejo ponudniki IT, vendar pa lahko tudi operaterji povečajo tržni delež.

Število povezav IoT bo med letoma 2019 in 2025 naraščalo z letno stopnjo rasti (CAGR) 17 %, predvsem zaradi rasti v avtomobilskem sektorju in operaterjev, ki uvajajo omrežja z nizko porabo in velikim dosegom (LPWA). V predvidenem obdobju se bodo povečali tudi prihodki iz drugih sektorjev (kot so zdravstvo in pametne zgradbe). Število brezžičnih povezav IoT bo v vseh državah srednje in vzhodne Evrope med letoma 2019 in 2025 naraščalo s prek 20 % CAGR.

IPTV bo spodbudila rast števila priključkov tradicionalne plačljive televizije v srednji in vzhodni Evropi. Število naročnikov kabelske televizije

bo po letu 2020 upadlo, predvsem zaradi prehoda uporabnikov s kabelske na druge tehnologije. Število satelitskih povezav je doseglo vrh leta 2019. Največji delež teh ima Rusija, kjer bo število satelitskih povezav še naprej naraščalo, v preostalem delu regije pa se bo zmanjševalo. Število povezav IPTV se bo v srednji in vzhodni Evropi povečalo z 18,9 milijona v letu 2020 na 24,5 milijona povezav v letu 2025. K temu bo prispevala rast v Rusiji, na Poljskem in v Turčiji.

Številni operaterji so v zadnjih dveh letih uvedli storitve OTT, zaradi česar se bo število njihovih uporabnikov v srednji in vzhodni Evropi med letoma 2020 in 2025 močno povečalo (na 27,1 milijona). Največ uporabnikov video storitev OTT ima Turčija.

0,1 %

TRŽENJE IN PRODAJA

OMREŽJA, TEHNOLOGIJE IN IT TRAJNOSTNI RAZVOJ

RAČUNOVODSKO POROČILO

segmentu podprla rast prihodkov. Slovenija ima najvišji BDP na prebivalca v regiji srednje in vzhodne Evrope. To prednost bo ohranila skozi celotno obdobje do leta 2025 kljub makroekonomskemu šoku zaradi pandemije COVID-19. Prihodki telekomunikacijskih storitev bodo leta 2020 stagnirali (0,1 % glede na 2019).

Prihodki od prodaje telekomunikacijskih storitev – Slovenija v obdobju 2019–2025 (v mio EUR)

Vir: Analysys Mason – Central and Eastern Europe telecoms market: trends and forecasts 2019–2025.

V Sloveniji bodo po napovedih najbolj upadli prihodki klasičnih mobilnih storitev (klici in sporočila) in fiksne telefonije. Med posameznimi storitvami bodo rast dosegale mobilne storitve IoT, mobilni širokopasovni dostop, fiksni širokopasovni dostop in IPTV ter IKT-storitve. Mobilni prenos podatkov bo ostal na enaki ravni. Močno povpraševanje po hitrih fiksnih širokopasovnih povezavah bo pomagalo nadomestiti izgube prihodkov v mobilnem segmentu.

Razvoj storitev 5G se bo v letu 2021 hitro povečeval. Pametni mobiteli in hitre podatkovne povezave, ki so v slovenskem mobilnem segmentu običajni, bodo skupaj z demografskimi trendi omogočili večino potenciala za rast prihodkov v prodaji večje količine mobilnih podatkov. Prehod na omrežja 4G in nedavni zagon storitev 5G bosta zadovoljila naraščajoče povpraševanje, kar bo povzročilo hitro rast porabe mobilnih podatkov na povezavo (CAGR 21 % med letoma 2019 in 2025). ARPU pa bo zaradi močne konkurence med Telekomom Slovenije, A1 in Telemachom upadal.

TRŽENJE IN PRODAJA

OMREŽJA,

TEHNOLOGIJE IN IT

TRAJNOSTNI RAZVOJ

RAČUNOVODSKO POROČILO

Delež mobilnih povezav 4G/5G in delež gigabitnih fiksnih širokopasovnih povezav, Slovenija, 2019–2025

Vir: Analysys Mason – Central and Eastern Europe telecoms market: trends and forecasts 2019–2025.

Pobude EU in podpora države bodo pomagale zagotoviti optični dostop tudi v oddaljenih območjih države, visoko prevzemanje optike pa bo spodbudilo rast prihodkov fiksnih storitev. Analitska hiša Analysys Mason predvideva, da bo fiksni segment v obdobju do leta 2025 posloval bolje kot mobilni segment. Uporaba fiksnih govornih storitev že nekaj časa upada, prihodki fiksne telefonije kažejo znake stabilizacije.

IT-TRG V SLOVENIJI28

Rast prihodkov IKT-storitev v Sloveniji naj bi bila v letu 2020 po napovedih analitske hiše Analysys Mason 4-odstotna (glede na leto 2019), v letu 2021 pa 3,5-odstotna (glede na leto 2020).

Pri Telekomu Slovenije bo rast IKT-storitev temeljila na obstoječem vrhunskem omrežju LTE/4G, razvoju interneta stvari, pametne infrastrukture (pametna mesta, pametne skupnosti, industrija 4.0 itd.), zagotavljanju kibernetske varnosti, umetni inteligenci in priložnostih, ki jih prinaša peta generacija mobilnih omrežij (5G). V Telekomu Slovenije bomo vodilni partner digitalnega razvoja

Slovenije. Rast bomo dosegali z organsko rastjo in konsolidacijo slovenskega IKT-trga.

Ob večji digitalizaciji poslovanja so vse večje grožnje kibernetske varnosti. Zagotavljanje informacijske varnosti ter stalen nadzor omrežja in storitev sta zato

temelj poslovanja Telekoma Slovenije, ki zasebnim in poslovnim uporabnikom omogoča varno povezljivost fiksnih in mobilnih storitev prek interneta in storitev v oblaku.

Prihodki IKT-storitev, napoved za Slovenijo (v mio EUR)

Vir: Analysys Mason – Central and Eastern Europe telecoms market: trends and forecasts 2019–2025.

trendi

v panogi

28 SDG 8.2

POSLOVNO POROČILO

TRŽENJE IN PRODAJA

OMREŽJA, TEHNOLOGIJE IN IT TRAJNOSTNI RAZVOJ

RAČUNOVODSKO POROČILO

2.6.3 PRIMERJAVA RAZVITOSTI SLOVENSKEGA TRGA TELEKOMUNIKACIJSKIH STORITEV Z EU

Vir: Evropska komisija, Indeks digitalnega gospodarstva in družbe 2020 (vrednosti za leto 2019, 5G za leto 2020).

TRG FIKSNEGA ŠIROKOPASOVNEGA DOSTOPA

Splošna razširjenost fiksnih širokopasovnih povezav v Sloveniji ostaja stabilna (83 %) in je nad povprečjem EU (78 %). Razširjenost fiksnih širokopasovnih povezav z najmanj 100 Mb/s se je povečala za 5 odstotnih točk in se je tako približala povprečju EU (26 %). S 87 % se je nekoliko izboljšala pokritost s hitrimi omrežji naslednje generacije (EU 86 % ), pokritost z zelo visoko zmogljivim omrežjem se je prav tako izboljševala, vendar počasneje kot v preteklih letih. Dosegla je 66 % in je nad povprečjem EU (44 %).

Telekom Slovenije nadgrajuje in povečuje svoje dostopovno optično omrežje, s čimer postavlja infrastrukturne temelje za prihodnje telekomunikacijske dejavnosti. Priklop nanj omogoča že več kot 370.000 gospodinjstvom.

OMREŽJA, TEHNOLOGIJE IN IT TRŽENJE IN

TRAJNOSTNI RAZVOJ

RAČUNOVODSKO POROČILO

Rast storitev na trgu fiksnih širokopasovnih priključkov v Sloveniji

PRODAJA

Vir: AKOS, SURS, 4Q 2020.

Po podatkih Evropske komisije za leto 2019 ima dostop do interneta prek optike v Sloveniji 66,5 % gospodinjstev, v EU pa 33,5 % gospodinjstev. Priključki optičnega dostopa FTTX so v Sloveniji v četrtem četrtletju 2020 predstavljali 44 % vseh širokopasovnih priključkov.

TRG PLAČLJIVE TELEVIZIJE

Video storitve OTT bodo v zahodni Evropi do leta 2023 ustvarile več prihodkov kot tradicionalne storitve plačljive televizije. Prihodki tradicionalne plačljive TV se bodo med letoma 2019 in 2020 močno zmanjšali zaradi pandemije COVID-19. Pričakovati je mogoče, da se bo ta upad nadaljeval vse do leta 2025, vendar počasneje. Skupni prihodki tradicionalne plačljive televizije se bodo zmanjšali za samo 1 %, ker bo rast prihodkov IPTV nadomestila upad prihodkov satelitske, kabelske in plačljive prizemne TV.

POSLOVNO POROČILO

TRŽENJE IN PRODAJA

OMREŽJA, TEHNOLOGIJE IN IT RAČUNOVODSKO POROČILO

MOBILNI ŠIROKOPASOVNI DOSTOP

Eden najhitreje rastočih segmentov v Evropi je mobilni širokopasovni dostop do interneta, kjer je kar 100,2 % aktivnih mobilnih SIM-kartic z mobilno širokopasovno povezavo na prebivalstvo (Evropska komisija, 2020). Večina teh kartic se uporablja na pametnih mobitelih, šele nato na tablicah in prenosnikih. Evropejci v domovih sicer uporabljajo predvsem fiksne tehnologije za dostop do interneta, vse več gospodinjstev pa se odloča tudi za mobilni internet.

Delež mobilnih povezav 5G po državah srednje in vzhodne Evrope ter Slovenije do leta 2025

Vir: Analysys Mason – Central and Eastern Europe telecoms market: trends and forecasts 2019–2025.

5G je najnovejša generacija mobilnih omrežij, ki bo omogočila razvoj novih možnosti uporabe in še boljšo uporabniško izkušnjo.

Telekom Slovenije je kot prvi v Sloveniji na obstoječih baznih postajah in v obstoječem frekvenčnem spektru 2.600 MHz, ki ga uporablja tudi za omrežje četrte mobilne generacije, vzpostavil nacionalno omrežje pete mobilne generacije (5G).

TRG FIKSNE IN MOBILNE TELEFONIJE

Po napovedih analitske hiše Analysys Mason bodo prihodki fiksne telefonije v srednji in vhodni Evropi do leta 2025 upadali z letno stopnjo -6,8 % (CAGR), v Sloveniji pa -5,7 %.

V Sloveniji delež IP-telefonije neprestano raste, konec četrtega četrtletja 2020 je tako tržni delež IP-priključkov znašal že 87,6 % (85,6 % v letu 2019). Delež klasične telefonije se še naprej manjša in je znašal 12,4 %.

Slovenija ima v mobilnem segmentu eno nižjih penetracij aktivnih uporabnikov mobilne telefonije na prebivalstvo (120,8 % v četrtem četrtletju 2020) v EU in s tem še dovolj prostora za nadaljnji razvoj.

Na trgu mobilne telefonije v EU se nadaljuje prehajanje iz predplačniških v naročniška razmerja, kjer pa je Slovenija med državami z večjim deležem naročniških razmerij (81,4 % v četrtem četrtletju 2020) v primerjavi s povprečjem EU.

Delež prometa iz mobilnega omrežja in VoIP se povečuje, zmanjšuje pa delež prometa iz fiksnega omrežja. V Sloveniji je ta trend precej izrazit, saj je v četrtem četrtletju 2020 delež prometa iz fiksnega omrežja obsegal le še 6,4 %, iz mobilnega pa že 93,6 %.

Povprečni prihodek na uporabnika (ARPU) v srednji in vzhodni Evropi ter Sloveniji do leta 2025 (v EUR)

Vir: Analysys Mason – Central and Eastern Europe telecoms market: trends and forecasts 2019–2025.

POSLOVNO POROČILO

TRŽENJE IN PRODAJA

OMREŽJA, TEHNOLOGIJE IN IT TRAJNOSTNI RAZVOJ

RAČUNOVODSKO POROČILO

POSLOVNI TRG

Analitska hiša Analysys Mason zaradi pandemije na globalni ravni napovedujejo zmanjšanje prihodkov operaterjev v poslovnem segmentu v letu 2020 med 4,9 % do 8,8 %, Rast je ponovno predvidena od leta 2021, vendar pod napovedjo pred pandemijo.

2.6.4 REGULATIVA NA PODROČJU ELEKTRONSKIH KOMUNIKACIJ

RAZVOJ ŠIROKOPASOVNIH OMREŽIJ NASLEDNJE GENERACIJE

Ministrstvo za javno upravo je marca 2020 objavilo Javni razpis za sofinanciranje gradnje odprtih širokopasovnih omrežij naslednje generacije GOŠO, 4. oktobra pa je začelo pripravljati strategijo Digitalna Slovenija 2027, ki predstavlja nadaljevanje Digitalne Slovenije 2020.

NACIONALNA ZAKONODAJA IN EU-REGULACIJA

Ministrstvo za javno upravo je 28. avgusta 2020 v javno posvetovanje posredovalo predlog besedila novega Zakona o elektronskih komunikacijah (ZEKom-2), ki v slovenski pravni red prenaša direktivo za implementacijo Evropskega zakonika o elektronskih komunikacijah (EECC), ki je začela veljati 20. decembra 2018. Telekom Slovenije je na predlog zakona dal pripombe in predloge sprememb.

UPOŠTEVNI TRGI

Regulator (AKOS) je zoper Telekom Slovenije vodil različne postopke inšpekcijskega nadzora, povezane z naloženimi obveznostmi na reguliranih upoštevnih trgih. Julija je začela veljati odločba na upoštevnem trgu 2 (Zaključevanje klicev v mobilnem omrežju), na katerem je Telekom Slovenije eden od štirih operaterjev s pomembno tržno močjo. Regulator je maja 2020 z objavo Analize učinkov regulacije trgov 3a in 3b začel nov krog analiz navedenih upoštevnih trgov.

Upoštevni trg Sprememba Regulacija upoštevnega trga 2 »Veleprodajno zaključevanje govornih klicev v posameznih mobilnih omrežjih« Odločba je začela veljati 16. junija 2020, spremenjeno vzorčno ponudbo je Telekom Slovenije objavil 15. julija 2020, nova cena zaključevanja je začela veljati 1. avgusta 2020.

OMREŽJA, TEHNOLOGIJE IN IT

TRŽENJE IN PRODAJA

TRAJNOSTNI RAZVOJ

RAČUNOVODSKO POROČILO

FREKVENCE

SKUPINA TELEKOM SLOVENIJE

POSLOVNO POROČILO

AKOS je v letu 2020 začel pripravo večfrekvenčnega javnega razpisa z javno dražbo frekvenc za peto generacijo mobilnih omrežij (5G). Tako je avgusta objavil informativni memorandum, 18. decembra pa javni razpis za večfrekvenčno dražbo. 13. novembra je na podlagi novih strateških usmeritev Ministrstva za javno upravo dal v javno posvetovanje strategijo upravljanja s frekvenčnim spektrom za obdobje 2021–2023. 4. decembra je objavil razpis z javno dražbo za dodelitev radijskih frekvenc za zagotavljanje poslovno kritičnih komunikacij stroj – stroj (M2M) prek namenskih omrežij v frekvenčnem pasu 700 MHz.

UNIVERZALNA STORITEV

Regulator je 3. decembra 2020 objavil predlog sprememb dveh splošnih aktov, in sicer o prenosni hitrosti za funkcionalen dostop do interneta (predviden dvig hitrosti na 10/2 Mbit/s) in o kakovosti univerzalne storitve ter analizo vpliva sprememb navedenih splošnih aktov.

REŠEVANJE SPOROV V POSTOPKIH PRED REGULATORJEM

V Telekomu Slovenije uporabnike o posebnih pogojih, prodajnih ponudbah, cenah in spremembah ponudbe redno in korektno obveščamo, kar vpliva tudi na manjše število ugovorov. Prav tako vseskozi poskušamo izboljšati reševanje zahtevkov na prvi stopnji. Med slovenskimi operaterji imamo po podatkih AKOS najmanjši delež ugovorov pred navedenim organom. Ugotovitve ob reševanju ugovorov vedno implementiramo v proces za izboljšanje storitev in poslovanja.

NOVE STORITVE

Storitve, s katerimi v Telekomu Slovenije širimo osnovno dejavnost, so prav tako podvržene regulaciji. Na področju ponudbe elektrike moramo tako podatke o veleprodajnih pogodbah in prodanih količinah poročati Agenciji za energijo, pri zavarovalniških storitvah pa je bilo potrebno pridobiti soglasje Agencije za zavarovalni nadzor. Za opravljanje plačilnih storitev Telekom Slovenije upošteva tudi pravila Banke Slovenije.

REGULATIVNI RAZVOJ NA KOSOVU

IPKO je 12. avgusta 2020 v skladu z odločbo lokalnega regulatorja objavil vzorčno ponudbo veleprodajnega dostopa do bitnega toka. Oktobra je bil IPKO določen za enega od treh operaterjev s pomembno tržno močjo na upoštevnem trgu veleprodajnega zaključevanja govornih klicev v posamičnih mobilnih omrežjih.

TRŽENJE IN PRODAJA

OMREŽJA, TEHNOLOGIJE IN IT TRAJNOSTNI RAZVOJ

RAČUNOVODSKO POROČILO

TRŽENJE IN PRODAJA

telekom_slovenije 1h

Tudi na daljavo skupaj ustvarjamo, drug drugega spodbujamo in ostajamo povezani.

#Povezani #PrvoOmrežje

#POVEZANI Z UPORABNIKI NAŠIH STORITEV

V obdobju pandemije COVID-19 so bile mnogim naše storitve edini stik z bližnjimi, s prijatelji in sodelavci, pa tudi z informacijami in ostalimi vsebinami. Za nemoteno delo in šolanje na daljavo smo uporabnikom zagotovili dodatne količine prenosa podatkov in jim povečali hitrosti interneta, za zabavo pa poskrbeli tudi tako, da smo TV-programske sheme brezplačno nadgradili s številnimi otroškimi, poljudnoznanstvenimi, filmskimi in športnimi vsebinami. In nenazadnje, skupaj s partnerji smo hitro prilagodili telemedicinsko rešitev, ki je zdravstvenemu osebju omogočila spremljanje bolnikov s COVID-19 tudi na daljavo.

POSLOVNO POROČILO

TRŽENJE IN PRODAJA

OMREŽJA, TEHNOLOGIJE IN IT TRAJNOSTNI RAZVOJ

RAČUNOVODSKO POROČILO

102

POSLOVNO POROČILO

TRŽENJE IN PRODAJA

OMREŽJA, TEHNOLOGIJE IN IT

2.7 TRŽENJE IN PRODAJA

2.7.1 TRG IN TRŽNI DELEŽI V KLJUČNIH STORITVENIH SEGMENTIH29

Ključni indikatorji trga komunikacij za Slovenijo

Vir: Analysys Mason, Slovenia telecoms market report 2020, AKOS, SURS (četrto četrtletje 2020).

Slovenski trg komunikacij je konsolidiran in na njem prevladujejo štirje konvergentni operaterji. Telekom Slovenije, Telekom Austria Group (A1 Slovenija), United Group (Telemach) in T-2 prevladujejo na fiksnem in mobilnem trgu ter tekmujejo s ponudbo paketnih storitev. Konkurenca je močna, pogosti so tudi nakupi manjših operaterjev s strani večjih.

TRAJNOSTNI RAZVOJ

RAČUNOVODSKO POROČILO

VODILNI OPERATERJI NA SLOVENSKEM TRGU KOMUNIKACIJ

OPERATER	TELEKOM SLOVENIJE	A1 SLOVENIJA	TELEMACH	T-2
FIKSNA TELEFONIJA	PSTN, ISDN, VoIP	VoIP	VoIP	VoIP
FIKSNI INTERNET	ADSL, VDSL, FTTH	ADSL, VDSL, KABEL (PREK PARTNERSKIH OMREŽIJ)	KABEL	FTTH, ADSL, VDSL (LLU)
PLAČLJIVA TV	IPTV, KABEL	IPTV	KABEL	IPTV
MOBILNE STORITVE
CELOVITE IT STORITVE

TRŽNI DELEŽI VODILNIH OPERATERJEV V KLJUČNIH SEGMENTIH V %

Vir: AKOS, četrto četrtletje 2020.

TRŽNI DELEŽI V KLJUČNIH STORITVENIH SEGMENTIH

V Telekomu Slovenije dosegamo visok tržni delež v vseh segmentih poslovanja, predvsem z najsodobnejšimi storitvami po meri uporabnika: odlična uporabniška izkušnja, najboljša prodajna in poprodajna skrb za uporabnike, najsodobnejše in zanesljivo omrežje, konvergenčni paketi, dodatna ponudba izven osnovne dejavnosti, celovita ponudba IT-rešitev ter storitve informacijske in kibernetske varnosti. Za dinamično prilagajanje

uporabnikom bomo tudi v prihodnje vlagali v širitev in nadgradnjo tehnologij, pospešeno digitalizacijo, nadaljnjo optimizacijo procesov in opolnomočenje zaposlenih.

OMREŽJA, TEHNOLOGIJE IN IT TRAJNOSTNI RAZVOJ

Vir: Statistični urad Republike Slovenije, četrto četrtletje 2020.

POSLOVNO POROČILO

Pregled tržnih deležev Telekoma Slovenije v ključnih segmentih

Gibanje števila priključkov na trgu elektronskih komunikacij v Sloveniji

TRŽENJE IN PRODAJA

Vir: Poročilo o razvoju trga elektronskih komunikacij za četrto četrtletje 2020, AKOS; interni podatki Telekoma Slovenije.

RAČUNOVODSKO POROČILO

TRŽENJE IN PRODAJA

OMREŽJA, TEHNOLOGIJE IN IT TRAJNOSTNI RAZVOJ

RAČUNOVODSKO POROČILO

FIKSNI ŠIROKOPASOVNI DOSTOP

Konec četrtega četrtletja 2020 je bilo v Sloveniji 651.604 širokopasovnih priključkov (627.939 v enakem obdobju 2019), od tega so 86,3 % predstavljali rezidenčni širokopasovni priključki. Penetracija fiksnega širokopasovnega dostopa na gospodinjstva je dosegla 84,8 % (83,2 % v 2019).30 Telekom Slovenije ima v tem segmentu 28,9-odstotni tržni delež.

Delež optičnih priključkov in ponudba višjih hitrosti v paketih ponudnikov se vseskozi povečujeta. Tako je bilo konec četrtega četrtletja 2020 v Sloveniji že 287.532 aktivnih optičnih priključkov, kar je 44,1 % vseh priključkov. V enem letu se je njihovo število povečalo za 14,4 %.

Deleži fiksnih širokopasovnih tehnologij glede na število priključkov širokopasovnega dostopa do interneta v Sloveniji

Vir: Poročilo o razvoju trga elektronskih komunikacij za četrto četrtletje 2020, AKOS.

TRG PLAČLJIVE TELEVIZIJE

IPTV predstavlja že 56,6 % vseh TV-priključkov v Sloveniji, sledi kabelska televizija, katere delež se zmanjšuje. Plačljiva televizija je bila po podatkih AKOS v četrtem četrtletju 2020 prisotna že v 81,7 % gospodinjstev (80,3 % v četrtem četrtletju 2019).

Tržni deleži televizijskih priključkov po tehnologijah

Vir: Poročilo o razvoju trga elektronskih komunikacij za četrto četrtletje 2020, AKOS.

30 Vir: AKOS – Med pomembnejšimi kazalniki razvitosti trga elektronskih komunikacij je penetracija širokopasovnega dostopa, izračunana kot število širokopasovnih rezidenčnih in poslovnih priključkov na število prebivalcev oz. gospodinjstev v Republiki Sloveniji.

POSLOVNO POROČILO

TRŽENJE IN PRODAJA

OMREŽJA, TEHNOLOGIJE IN IT TRAJNOSTNI RAZVOJ

RAČUNOVODSKO POROČILO

MOBILNA TELEFONIJA

V četrtem četrtletju 2020 se je število aktivnih uporabnikov mobilne telefonije v Sloveniji povečalo za 1,5 % oziroma za skoraj 39.000 uporabnikov glede na enako obdobje leta 2019. Nekoliko se je povišala tudi penetracija, ki je dosegla 120,8 %. Telekom Slovenije na trgu mobilne telefonije ohranja vodilni tržni delež (37,9 %).

Tržni deleži na trgu mobilne telefonije v Sloveniji

100 90 80 70 60 50 40 30 20 10
0	Q1	Q2	Q3 2016	Q4	Q1	Q2	Q3 2017	Q4	Q1	Q2	Q3 2018	Q4	Q1	Q2	Q3 2019	Q4	Q1	Q2 2020	Q3	Q4
Hot Mobil						0,4	0,9	1,2	1,6	1,9	2,3	2,6	2,8	3,1	3,4	3,6	3,7	3,7	4	4,2
Mega M					0,1	0,1	0,1	0,1	0,1	0,1	0,1	0,2	0,2	0,2	0,2	0,2	0,2	0,2	0,3	0,3
Telemach	14,7	15,4	16,1	16,7	17,3	18	18,7	19,2	19,7	20,1	20,7	21,2	21,5	21,5	22	22,3	22,7	23	23,5	23,6
T-2	3,6	3,8	3,9	4,1	4,2	4,3	4,4	4,5	4,8	4,9	5	5,2	5,4	5,5	5,6	5,8	5,9	6	6,1	6,3
Izimobil	2,4	2,4	2,6	2,6	2,6	2,6	2,7	2,6
Debitel**	3,7
A1 Slovenija	30,7	30,5	30,3	29,9	30	29,7	29,4	28,8	28,6	28,4	28,1	28,3	28,3	28,1	28,1	28,1	27,9	27,9	27,7	27,7
Telekom Slovenije	45	47,9	47	46,6	45,7	44,9	43,9	43,7	45,3	44,6	43,7	42,6	41,9	41,3	40,7	39,9	39,5	39,1	38,5	37,9

Vir: Poročilo o razvoju trga elektronskih komunikacij za četrto četrtletje 2020, AKOS.

Obseg podatkovnega prometa v omrežjih 4G in naprednejših omrežjih z mobilnim širokopasovnim dostopom raste. Telekom Slovenije ima na trgu mobilnega širokopasovnega dostopa do interneta prav tako največji, to je 32,8-odstotni tržni delež.

TRŽENJE IN PRODAJA

OMREŽJA, TEHNOLOGIJE IN IT TRAJNOSTNI POROČILO

RAZVOJ

RAČUNOVODSKO

TRG OGLAŠEVANJA

Družba TSmedia je s spletnim medijem Siol.net, z vstopno točko v slovenski splet (najdi.si) ter s poslovnim imenikom Bizi.si vodilna digitalna medijska hiša in posrednik informacij v Sloveniji.

Vir: MOSS, december 2020.

IPKO IN KONKURENČNO OKOLJE NA KOSOVU

IPKO je na Kosovu že vrsto let najmočnejša blagovna znamka v kategoriji fiksnih storitev, medtem ko v mobilnem segmentu drži drugi položaj. Prepoznan je predvsem kot inovativen,

z najhitrejšim mobilnim internetom, najboljšo pokritostjo omrežja 3G/4G, z najboljšim mobilnim in fiksnim omrežjem ter kot vodilen v segmentu mladih in tehnoloških navdušencev.

Na trgu mobilnih storitev je IPKO pomemben ponudnik s 47-odstotnim tržnim deležem prihodkov in 38-odstotnim tržnim deležem uporabnikov (tretje četrtletje 2020). Penetracija aktivnih uporabnikov mobilne telefonije dosega 107 %, kar je 1,9 milijona uporabnikov (vir: kosovski regulator ARKEP).

POSLOVNO POROČILO

TRŽENJE IN PRODAJA

OMREŽJA, TEHNOLOGIJE IN IT

Na trgu mobilne telefonije na Kosovu prevladujeta operaterja Vala in IPKO. Zmobile (MVNO) je konec leta 2019 prenehal poslovati zaradi uradne odpovedi pogodbe s strani Telekoma Kosovo/Vala (TK), tretji operater MTS pa ima omejeno in začasno dovoljenje na trgu kot lokalna podružnica Telekoma Srbija. Penetracija aktivnih uporabnikov mobilne telefonije na Kosovu dosega 107 % z 1,94 milijona uporabnikov mobilne telefonije (tretje četrtletje 2020). IPKO je v letu 2018 naredil velik preboj z naročniškimi paketi, ki trenutno predstavljajo skoraj 21 % vseh uporabnikov.

IPKO je bil edini mobilni operater na Kosovu, ki je glede kosovske državne kode (Country code, +383) izvedel vse faze v skladu z regulativnimi zahtevami. Po uspešni implementaciji kode junija 2019 je IPKO uspel skleniti 145 sporazumov o mednarodnem gostovanju, ki so pokrivali več kot 95 % potreb uporabnikov. Za gostovanje na zahodnem Balkanu je izvedel vse potrebne korake, kot je zahteval ARKEP (Regulativni organ za elektronske in poštne komunikacije), in vse priprave na končno fazo od 1. julija 2021. Poleg tega je julija 2020 uvedel novo ceno za klice z vsemi državami zahodnega Balkana.

Tržni deleži operaterjev v segmentu mobilne telefonije na Kosovu v %

Vir: ARKEP, poročilo za tretje četrtletje 2020.

V segmentu fiksnih storitev je bil v preteklih letih velik izziv zaradi velikega obsega konkurence na trgu, pri čemer gre poudariti tudi majhne ponudnike internetnih storitev, ki so povzročili neposreden pritisk na cenovne strategije. IPKO kot premium znamka ostaja vodilni ponudnik fiksnih storitev (DTV in internet).

V fiksnem segmentu se za tržni delež potegujejo trije glavni ponudniki: IPKO, Kujtesa in Artmotion, sledijo jim PTK in Telkos/Orange/Ardi net (kot povezana skupina). Po najnovejšem poročilu RAEPC je v tretjem četrtletju 2020 stopnja penetracije fiksnih širokopasovnih povezav na Kosovu dosegla 122 %, s 362 tisoč gospodinjskimi priključki. IPKO dosega 28-odstotni tržni delež naročnikov fiksnih širokopasovnih povezav.

TRŽENJE IN PRODAJA

OMREŽJA, TEHNOLOGIJE IN IT

TRAJNOSTNI RAZVOJ

RAČUNOVODSKO POROČILO

2.7.2 UPRAVLJANJE PORTFELJA BLAGOVNIH ZNAMK31

V Telekomu Slovenije s skrbnim spremljanjem komunikacijskih navad in potreb naših uporabnikov zanje nenehno razvijamo nove storitve in najnaprednejše rešitve. Z razvojem storitev razvijamo tudi portfelj blagovnih znamk.

IDENTITETA KORPORATIVNE BLAGOVNE ZNAMKE

Znamka Telekom Slovenije je uveljavljena in prepoznavna korporativna blagovna znamka, ki pokriva storitve na množičnem in poslovnem trgu, omrežje, povezave in povezane storitve. Uporablja se v komunikaciji z vsemi skupinami deležnikov. Bistvo znamke je »navdih enostavnosti«, njene vrednote pa so: preprosto, navdihujoče, prebojno, skrbno in varno.

Znamka Telekom Slovenije je ponovno prevzela vlogo vodilnega telekomunikacijskega ponudnika ter je ponovno najmočnejša znamka v konvergenčni, fiksni in mobilni kategoriji. Znamka ostaja najmočnejša v segmentu naprednega bivanja, vztrajno pa raste tudi delež uporabnikov konvergenčnih storitev (Brand Track, jesen 2020). Znamka je uvrščena med najuglednejša slovenska podjetja v splošni in tudi v poslovni javnosti (Ugled slovenskih podjetij, jesen 2020).

Iz korporativne blagovne znamke smo v letu 2020 razvili tudi blagovno znamko delodajalca, pri čemer smo v osnovni logotip dodali #povezani. Uporabljamo jo pri komunikaciji kadrovskih aktivnosti, komunikaciji z zaposlenimi in v komunikaciji na družbenih omrežjih. Rdeča nit vseh aktivnosti je obljuba znamke delodajalca – Soustvarjamo digitalno prihodnost Slovenije.

PORTFELJ BLAGOVNIH ZNAMK

Skupina Telekom Slovenije ima skupno registriranih 316 blagovnih znamk, Telekom Slovenije pa 20632 blagovnih znamk, od tega:

32 GRI GS 102-7 109

• ∫ 149 nacionalnih znamk,
• ∫ 18 evropskih znamk,
• ∫ 21 mednarodnih znamk,
• ∫ 8 nacionalnih znamk v Severni Makedoniji,
• ∫ 8 nacionalnih znamk na Kosovu,
• ∫ 1 znamko v Bosni in Hercegovini in
• ∫ 1 znamko v Srbiji.

V letu 2020 je Telekom Slovenije na novo registriral eno blagovno znamko, in sicer nacionalno znamko Moja prijava. Registracijo smo podaljšali osmim blagovnim znamkam (trem nacionalnim, trem evropskim in dvema mednarodnima), opustili pa smo registracijo za 10 znamk.

Med zaščitenimi blagovnimi znamkami so še vedno tudi znamke Mobitel, SiOL, Mobi, Itak, TViN in Moneta ter partnerska znamka WiFreeLjubljana.

Celoten seznam je na spletni strani http://www2. uil-sipo.si/.

KLJUČNE BLAGOVNE ZNAMKE V PORTFELJU

PIAZZ je znamka za spletno tržišče, kjer se srečujejo trgovci s svojo ponudbo, in kupci, ki lahko primerjajo izdelke glede na ceno, kakovost, potrebe, čas dostave, verodostojnost trgovca ipd. Je nova blagovna znamka Telekoma Slovenije, ki kupcem zagotavlja enostavne in varne nakupe. Bistvo znamke je »globalni nakupi po vaši meri«, krovni slogan pa »Top spletni nakupovalni plac«.

Ime izhaja iz italijanske besede »piazza«, kar v prevodu pomeni trg. Simbolno s tem sporoča, da je PIAZZ mesto, kjer se ljudje srečujejo in družijo, kjer se ogromno dogaja in kjer lahko vsak najde nekaj zase. Zaščitni znak blagovne znamke je štirikotnik nepravilnih oblik, ki se sproti prilagaja funkciji. S tem želimo pokazati, da se PIAZZ prilagodi kupcu, upošteva njegove želje in navade, zaradi tega pa se v njem vsak počuti dobro.

POSLOVNO POROČILO

TRŽENJE IN PRODAJA

OMREŽJA, TEHNOLOGIJE IN IT TRAJNOSTNI RAZVOJ

RAČUNOVODSKO POROČILO

Znamka NEO je platforma za pametno življenje in na enem mestu povezuje rešitve za dom in zabavo – enostavno spremljanje in napredno iskanje TV-vsebin, tudi z glasom, v slovenskem jeziku, enostavno upravljanje pametnih naprav in nakupe prek TV-ekrana.

Znamka VALÚ je več kot le pametna denarnica oziroma sistem plačevanja in identifikacije, je celovita storitev, ki mobitel spreminja v priročen in pameten dostop do vsega, kar uporabnik potrebuje v sodobnem urbanem življenju. Bistvo znamke je, da »ustvarja vrednost«, pozicijski slogan pa »Vse. Boljše.«.

V letu 2020 smo ustvarili nov program zvestobe VALÚ KLUB, ki se je pridružili Programu zvestobe Telekoma Slovenije. V novem programu zvestobe uporabniki pridobivajo točke VALÚ, ki jih zamenjajo za ugodnosti. Ob koncu leta smo uporabnikom ponudili še kartico VALÚ Mastercard, s katero je mogoče plačevati na 53 milijonih prodajnih mest po svetu.

Zaščitena blagovna znamka Moneta se je ob lansiranju VALÚ-ja preimenovala v VALÚ Moneta in omogoča plačevanje z mobitelom na številnih plačilnih mestih z oznako VALÚ.

Z znamko IZI nagovarjamo segment mladih, ki jim je pomembna sodobna predplačniška mobilna ponudba. Na ravni podobe smo ustvarili prijateljsko in prijazno znamko, za katero so pomembni odnosi. Bistvo znamke je »nič ni bolj enostavno«, pozicijski slogan pa »Enostavno IZI«.

NekiNeki je kanal za mlade s spletno vsebino, ki jo ustvarjajo pripadniki ciljne skupine, ki uporabljajo Youtube in Instagram. Osnovni vrednoti kanala sta navdihujoče in prebojno, atributi, značilni zanj, pa so odprt, komunikativen, iskriv in ustvarjalen. Telekom Slovenije nastopa kot podpornik kanala.

VREDNOTE IN BLAGOVNE ZNAMKE

Vsaka blagovna znamka ima opredeljene elemente, kot so bistvo znamke, vrednote krovne znamke, ki jim sledijo lastne vrednote, strategija nastopa, primarni segment, možnost ekstenzij in ključni kazalniki. Vse elemente vsako leto preverjamo in posodabljamo.

Podrobneje so za vse ključne blagovne znamke objavljena tudi osnovna vodila, dosegljiva na https://www.telekom.si/o-podjetju/skupina-telekom-slovenije/blagovne-znamke.

Druge družbe Skupine Telekom Slovenije na trgu nastopajo samostojno ter se predstavljajo s svojim logotipom in svojo celostno podobo. V portfelju odvisnih družb v Sloveniji so poleg korporativne znamke tudi ključne podznamke posameznih družb in njihovih storitev. Podrobnejši opis posamezne blagovne znamke in storitev je na spletnih straneh družb.

TRAJNOSTNI RAZVOJ

2.7.3 PRODAJA V SKUPINI TELEKOM SLOVENIJE33

V Skupini Telekom Slovenije je bilo število maloprodajnih in veleprodajnih širokopasovnih priključkov ob koncu leta 2020 za 1 % nižje kot v predhodnem letu. V Sloveniji se je skupno število priključkov povišalo za 1 %, na Kosovu pa znižalo za 8 %.

Število maloprodajnih in veleprodajnih uporabnikov mobilne telefonije se je v Sloveniji zmanjšalo za 2 %, na Kosovu pa 5 %. Skupno število uporabnikov mobilne telefonije je manjše za 3%.

Število priključkov klasične fiksne govorne telefonije na razvitih trgih vseskozi upada, v Sloveniji je bilo tako v letu 2020 za 6 % manj priključkov kot konec leta 2019. Skupno s storitvami VoIP pa je število priključkov govorne telefonije ostalo na ravni predhodnega leta.

PRIKLJUČKI IN STORITVE SKUPINE TELEKOM SLOVENIJE PO VRSTAH IN TRGIH

ŠIROKOPASOVNI PRIKLJUČKI

Stanje na dan	31.12.2020	31.12.2019	Indeks 20/19
Slovenija - maloprodajni	201.420	206.925	97
Slovenija - veleprodajni	160.323	151.840	106
Slovenija skupaj	361.743	358.765	101
Kosovo - maloprodajni	102.515	111.930	92
Skupina Telekom Slovenije	464.258	470.695	99

MOBILNA TELEFONIJA

Stanje na dan	31.12.2020	31.12.2019	Indeks 20/19
Slovenija - maloprodajni	965.867	1.002.917	96
Slovenija - veleprodajni	132.861	119.562	111
Slovenija skupaj	1.098.728	1.122.479	98
Kosovo - maloprodajni	775.148	817.145	95
Skupina Telekom Slovenije	1.873.876	1.939.624	97

FIKSNA TELEFONIJA IN VOIP STORITVE

Stanje na dan	31.12.2020	31.12.2019	Indeks 20/19
Slovenija - klasična fiksna govorna telefonija	302.867	322.058	94
Slovenija - VoIP	183.174	188.041	97
Slovenija skupaj	486.041	510.099	95
Kosovo - VoIP*	35.027	10.912	321
Skupina Telekom Slovenije	521.068	521.011	100

* Sprememba metodologije štetja.

POSLOVNO POROČILO

—

Trženje

in prodaja

POSLOVNO POROČILO

TRŽENJE IN PRODAJA

OMREŽJA, TEHNOLOGIJE IN IT TRAJNOSTNI RAZVOJ

RAČUNOVODSKO POROČILO

PRIHODKI OD PRODAJE SKUPINE TELEKOM SLOVENIJE

Prihodki od prodaje Skupine Telekom Slovenije so v letu 2020 dosegli 647,2 milijona evrov, kar je za 3 % manj kot v primerljivem obdobju leta 2019. Leto 2020 ne vključuje več prihodkov družbe Planet TV.

STRUKTURA PRIHODKOV OD PRODAJE PO DRUŽBAH34

v tisoč EUR	2020*	2019*	Indeks 20/19
Telekom Slovenije	591.693	602.231	98
Druge družbe v Sloveniji	78.180	81.790	96
IPKO - Kosovo	56.156	60.247	93
Druge družbe v tujini	3.908	3.351	117
Skupaj - nekonsolidirano	729.938	747.619	98
Izločitve in prilagoditve	-82.761	-82.727	100
Skupina Telekom Slovenije	647.177	664.892	97

* Brez Planet TV.

DRUŽBA TELEKOM SLOVENIJE

Prihodki od prodaje Telekoma Slovenije so v letu 2020 dosegli 591,7 milijona evrov, kar je za 2 % oziroma za 10,5 milijona evrov manj od doseženih v letu 2019. V primerjavi s preteklim letom so višji prihodki novih virov: E-zdravja, energetike, finančnih storitev in zavarovanja, prihodki od prodaje blaga in storitev ter E-commerce. Nižji pa so prihodki mobilnih naročnikov, ki prehajajo na nove ugodnejše pakete, večinoma z neomejeno komunikacijo doma in v državah EU, na prihodke pa je negativno vplivala tudi pandemija COVID-19, posledica katere so tudi nižji prihodki gostovanja. Že nekaj let se zmanjšujejo prihodki klasične govorne telefonije zaradi nadomeščanja z mobilno in telefonijo VoIP.

MNOŽIČNI TRG

Posledice pandemije so se odrazile v spremembi vedenja, navad, potreb in pričakovanj uporabnikov komunikacijskih storitev. Nanje smo se hitro odzvali in se osredotočili na še bolj poglobljeno spremljanje uporabniških navad in potreb ter takoj začeli prilagajati ponudbo in komunikacijo. V celovit trženjski splet smo vpeljali pozicioniziranje, ki poenostavlja življenja uporabnikov in varuje njihov svet.

V segmentu mobilne ponudbe smo obstoječo ponudbo mobilnih paketov NAJ nadgradili z dvema novima paketoma Naj C akcija in Naj 5G. Slednji poleg neomejenih klicev in sporočil vključuje tudi 300 GB prenosa podatkov, uporabo storitev 5G ter storitvi VoLTE in VoWiFi. Uporabe omrežja 5G je bila do konca leta 2020 brezplačna tudi za naročnike drugih mobilnih paketov z vklopom prek sporočila SMS.

Za še lažji dostop uporabnikov do vrhunskih mobitelov smo uporabnikom ob 12-mesečni vezavi omogočili nakup na 36 obrokov.

V segmentu mladih mobilnih naročnikov smo pripravili akcijsko spletno ponudbo izbranih mobitelov, in sicer ob sklenitvi naročniškega razmerja s paketoma NekiNeki oziroma Naj C akcija z ugodnostjo Mladi. Mlade smo uspešno aktivirali prek nagradnih iger na družbenih omrežjih, ki so bila zaradi pandemije ključen komunikacijski kanal.

V segmentu predplačniških uporabnikov smo uporabnikom Mobi pripravili posebne ponudbe ter dvojne količine zakupov Mini in Čvekaj MOBI. Posebne akcije pospeševanja prodaje smo izvedli v Telekomovih centrih, v E-trgovini ter na prodajnih mestih podjetij SPAR in Petrol.

V okviru ponudbe IZI smo lansirali novo linijo

TRŽENJE IN PRODAJA

OMREŽJA, TEHNOLOGIJE IN IT TRAJNOSTNI RAZVOJ

RAČUNOVODSKO POROČILO

paketov KUL. Linija paketov IZI MiniKUL, IZI KUL in IZI SuperKUL je namenjena cenovno občutljivim in uporabnikom, ki potrebujejo enostavne storitve, med 15. in 27. letom, ki pa jim je hkrati zelo pomembna tudi količina prenosa podatkov. Poslovnim uporabnikom smo predstavili upravljanje storitev Microsoft 365 in MS Teams. S storitvijo Upravljano delovno mesto smo

uporabnikom ponudili nabor kakovostnih poslovnih prenosnikov, oblačne storitve, varnostne rešitve in tehnično IT-podporo. S temi elementi uporabniki nimajo začetnih stroškov, poenostavijo si poslovanje in zagotovijo višjo raven varnosti.

Dodatno smo nadgradili sodelovanje s podjetjem Datalab in uvedli novo licenco Pantheon Web Light, ki predstavlja prebojno rešitev za vodenje poslovanja mikro in malih podjetij.

Poskrbeli smo tudi za varnost v storitveni dejavnosti, storitev izdelave spletnih strani pa nadgradili z novo funkcionalnostjo E-cenik. Funkcionalnost je s QR-kodo omogočila idealno rešitev za gostinske lokale in enostavnejše upoštevanje priporočil Nacionalnega inštituta za javno zdravje pri omejevanju širjenja COVID-19. Uporaba E-cenika prispeva k učinkovitemu, varnemu in cenejšemu poslovanju, saj razkuževanje cenikov ni več potrebno. E-cenik, do katerega gostje dostopajo s slikanjem QR-kode prek svojega mobitela, omogoča hiter ogled ponudbe brez dotika cenika.

Področje naprednih plačilnih storitev je najbolj zaznamovala močna rast števila uporabnikov pametne denarnice VALÚ, ki ima že skoraj 70.000 registriranih uporabnikov. V celotnem ekosistemu VALÚ so naši uporabniki opravili prek 2 milijona transakcij. Poleg nadgradnje s programom zvestobe VALÚ KLUB smo razširili ponudbo VALÚ Marketa, kjer lahko uporabniki kupijo tudi digitalne dobrine, kot so smučarske karte, vozovnice za vlak, vstopnice za koncerte, predstave in športne prireditve.

V programu zvestobe VALÚ KLUB ponujamo že več kot 2.200 izdelkov v prek 90 kategorijah.

Posebnost zaradi omejitev, povezanih s pandemijo, se je odrazila predvsem v povečanju prodaje izdelkov, namenjenih delu na daljavo (prenosniki, tablice, računalniška oprema). V primerjavi z letom 2019 smo z večjim naborom izdelkov dosegli za polovico večjo količinsko prodajo in več kot za tretjino povečali število kupcev.

POSLOVNO POROČILO

TRŽENJE IN PRODAJA

OMREŽJA, TEHNOLOGIJE IN IT TRAJNOSTNI RAZVOJ

RAČUNOVODSKO POROČILO

Močno se je povečala spletna prodaja. Vrednost prodaje prek spletne trgovine smo v primerjavi z letom 2019 povečali za skoraj 1,5-krat, število spletnih kupcev povečali za 1,4-krat, število različnih prodanih izdelkov pa kar za 1,6-krat. Nadgradili smo prodajno ponudbo in kupcem ponudili izdelke za delo in šolanje na daljavo ter izdelke za gospodinjstvo, vrt in hišna opravila. Ob tem smo si prizadevali izboljšati uporabniško izkušnjo in implementirati dodatne funkcionalnosti, na primer sklenitev zavarovanja naprav med nakupnim procesom prek spleta. V spletni prodaji Telekoma Slovenije je na voljo že več kot 5.000 izdelkov, najbolj prodajane kategorije pa so računalniki, televizorji, pametne ure, bela tehnika in ostala zabavna elektronika.

V letu 2020 smo predstavili novo ponudbo fiksnih paketov NEO Svet, ki vključujejo tako mobilne kot fiksne storitve. Šolanje in delo na daljavo sta zaznamovala tudi bistveno povečano potrebo uporabnikov po večjih hitrostih interneta, zato smo jo uporabnikom na omrežjih FTTH in OŠO brezplačno povečali na 100 Mbit/s v smeri do uporabnika, prav tako smo povečali osnovno hitrost na 100 Mbit/s od uporabnika v paketih NEO C, NEO Svet C in NEO SuperNet.

Za še lažje upravljanje in spremljanje TV-vsebin smo na platformi NEO predstavili uporabniške profile, s čimer smo izboljšali uporabniško izkušnjo priporočanja vsebin glede na

navade uporabnika, nadgradili smo glasovno upravljanje in funkcionalnosti pametnega doma NEO. NEO je postal dostopna točka WiFi, ki omogoča in podaljša domet signala WiFi v prostoru. Ob tem smo razvili tudi novo aplikacijo NEO TV Lite za pametne TV-naprave, ki jo lahko naročijo naročniki interneta in hkrati IP-televizije, ki imajo vsaj en NEO Smartbox.

Naročnikom smo zagotovili popoln portfelj TV-programov in programskih shem ter opcij. Programsko shemo smo nadgradili s 40 novimi TV-programi, v obeh obdobjih razglašene epidemije pa smo TV-programske sheme brezplačno nadgradili z dodatnimi otroškimi, filmskimi, športnimi, glasbenimi in dokumentarnimi TV-vsebinami.

Našim uporabnikom smo v tem obdobju pomagali tudi, da so čas doma preživeli čim bolj aktivno. Tako smo v okviru platforme NEO skupaj z 20 vaditelji ustvarili družbeno-koristen projekt #vadidoma in poskrbeli za fizično aktivnost, za kulturno aktivnost pa smo kot glavni pokrovitelji 31. Ljubljanskega mednarodnega filmskega festival Liffe poskrbeli, da so si lahko ljubitelji filme ogledali prek platforme NEO. Otrokom smo omogočili ogled nekaterih lutkovnih predstav Lutkovnega gledališča Ljubljana.

Za uporabnike, pri katerih optično omrežje še ni na voljo, smo pripravili storitev Hibridni dostop, ki omogoča, da za uporabo interneta koristijo mobilno omrežje LTE/4G s hitrostmi do 50/10 Mbit/s.

TRŽENJE IN PRODAJA

OMREŽJA, TEHNOLOGIJE IN IT TRAJNOSTNI RAZVOJ

RAČUNOVODSKO POROČILO

Med uporabniki je vedno več povpraševanja tudi po storitvah zavarovanja naprav. Zavarovanju mobilne opreme smo dodali dodatna kritja, kot je podaljšano jamstvo do 36 mesecev od datuma nakupa za mobitele in kritje za nepooblaščeno uporabo pametne denarnice VALÚ v primeru vloma, ropa ali žeparjenja.

Še naprej smo utrjevali položaj tudi kot ponudnik električne energije za gospodinjstva in male poslovne odjemalce. Storitve se komplementarno dopolnjujejo v storitve za dom.

Prodajna mesta in prodajna mreža

Nadaljevali smo optimizacijo Telekomovih centrov in mreže pooblaščenih prodajalcev z namenom zagotovitve optimalnega geografskega pokrivanja, zagotavljanja dostopnosti naših storitev in višanja dobičkonosnosti prodajne mreže. Odprli smo nov Telekomov center v nakupovalnem središču Aleja Ljubljana.

Naša prodajna mesta so bila nekaj mesecev leta 2020 zaprta; preuredili smo jih v prevzemne točke, kjer so lahko uporabniki ob predhodni najavi prevzeli ali zamenjali opremo. Odprli smo svojo prvo prevzemno točko po sistemu drive-in, ki smo jo poimenovali Naroči in odpelji ter ki omogoča prevzem blaga in opreme iz avtomobila. Prav

PREVZEMNA TOČKA NAROČI IN ODPELJI.

tako smo omogočili novo možnost video klica v Telekomov center, in sicer prek platforme Viber in WhatsApp.

Okrepili smo ekipe v klicnih centrih in prilagodili procese, kar je omogočilo boljšo odzivnost in dosegljivost svetovalcev v klicnih centrih. Nadaljevali smo izvajanje programa prodajne odličnosti ter med marcem in decembrom pripravili 38 e-tečajev in izvedli 48 spletnih seminarjev (webinarjev).

POSLOVNO POROČILO

TRŽENJE IN PRODAJA

OMREŽJA, TEHNOLOGIJE IN IT RAČUNOVODSKO POROČILO

POSLOVNI TRG

S celostno obravnavo, vertikalnimi rešitvami in dostopom do najsodobnejših tehnologij transformiramo in ustvarjamo platforme za prihodnost za uporabnike v zasebnem in javnem sektorju. Z nadgrajevanjem obstoječe infrastrukture ustvarjamo nove, prijaznejše in varnejše storitve.

Celovite IKT-rešitve

Za zagotavljanje celovitih IKT-rešitev pridobivamo

ustrezne certifikate, partnerske statuse in krepimo kompetence zaposlenih. Izpostavljamo naslednje pomembnejše partnerske statuse in certifikate:

∫ Status CSP (Cloud Solution Provider) Gold za prodajo storitev v oblaku Microsoft (Office 365, Azure in Express Route). Ob tem dodatno zagotavljamo Microsoftovo programsko opremo prek kanalov SPLA (Service Provider Licence Agreement) in količinskih pogodb (Open License in Open Value Program). Partnerski status na ravni Gold imamo za sedem kompetenc, med pomembnejšimi sta Cloud Productivity na stopnji Silver in najnovejša, ki se imenuje Security. Gre za partnerstvo na področju storitev Microsoft SPLA in Open Channel. V celovito ponudbo vključujemo tudi lastne storitve v okolju Microsoft, kot so upravljanje,

vzdrževanje, migracije in različna svetovanja.

• ∫ Premier partnerski status s certifikacijo CMSP (Cloud and Managed Services Program) za storitvi MPLS VPN (navidezna zasebna omrežja) in IaaS (infrastruktura kot storitev) za rešitve na tehnologijah Cisco.
• ∫ Status HP Partner First Platinum za prodajo osebnih in tiskalniških sistemov HP, pri proizvajalcu HPE smo registrirani tudi kot Business Partner za prodajo strežniških in mrežnih sistemov ter sistemov za shranjevanje podatkov.
• ∫ Gold status za Dell Technologies, ki združuje DELL, EMC, vmWare in AirWatch, ter varnostni portfelj, ki ga predstavljata predvsem

RSA in CarbonBlack. Status dopolnjujemo s kompetencami EMC, vmWare in AirWatch.

∫ Partnerski status Gold Level Oracle za distribucijo storitev v oblaku. Vključeni smo v program Oracle Cloud Managed Service Provider, opravljeno imamo specializacijo za IaaS. Velikim poslovnim uporabnikom zagotavljamo prenos celotne strežniške infrastrukture v oblak Telekoma Slovenije ali oblake drugih velikih ponudnikov oblačnih storitev.

Kibernetska varnost je stalnica pri obravnavi operativnih tveganj v vseh organizacijah ne glede na velikost in branžo. V letu 2020 smo uvedli storitev Varen poslovni splet, ki je primerna za vse naše naročnike poslovnih

TRŽENJE IN PRODAJA

OMREŽJA, TEHNOLOGIJE IN IT TRAJNOSTNI RAZVOJ

RAČUNOVODSKO POROČILO

storitev dostopa do spleta, pa tudi za podjetja, ki (še) niso naši naročniki. Storitev učinkovito preprečuje dostop do zlonamernih spletnih strani s škodljivo kodo (malware) ali strani, ki od uporabnikov pridobivajo gesla in druge podatke (phishing).

Od uvedbe sistema za elektronsko cestninjenje

izvajamo storitve vzdrževanja, nadzora in upravljanja sistema potrebne za njegovo neprekinjeno, varno in zanesljivo delovanje.

Na področju storitev IoT za pametna mesta smo v letu 2020 širili nabor rešitev in preverili delovanje v realnem okolju z komunikacijskimi protokoli NB-IoT. Navedena tehnologija omogoča učinkovito množično komunikacijo naprav, povezanih v internet stvari, in predstavlja

nadaljnji mejnik v smeri razvoja pete generacije mobilnih omrežij (5G).

Naša enotna platforma omogoča zbiranje in obdelavo podatkov, vključevanje rešitev partnerjev, ki so strokovnjaki za posamezno

področje in zagotavljanje enotnega pregleda nad podatki, ter vključuje nadzorno aplikacijo za občine in mobilno aplikacijo za občane.

Izvedli smo večje pilotske projekte na parkiriščih, v trgovskih centrih in podobnih okoljih, kjer so razmere za zajem podatkov zahtevne zaradi topologije ali lokacije zajema (senzorji v jaških in kleteh). Pri tem tehnologija NB-IoT deluje stabilno in zagotavlja zanesljiv prenos paketov podatkov pri nižjih ravneh signala.

V okviru priprav na naslednje obdobje razvojnih perspektiv EU lahko v skupnih projektih z naročniki, občinami in komunalnimi podjetji ponudimo enoten, a hkrati modularen pristop k razvoju scenarijev pametnih mest in skupnosti. Pri tem ne gre samo za rešitve IoT, temveč tudi za rešitve, ki omogočajo uporabniku prilagojeno ponudbo storitev občine.

3 KLJUČNE SESTAVINE UPRAVLJANJA PAMETNE DIGITALIZACIJE

Zajem podatkov z novimi tehnologijami

Uvedba novih postopkov (storitev) na osnovi obstoječih in novih podatkov Jezero podatkov – skupna podatkovna platforma, ki omogoča zbiranje in obdelavo podatkov

TRŽENJE IN PRODAJA

OMREŽJA, TEHNOLOGIJE IN IT TRAJNOSTNI RAZVOJ

RAČUNOVODSKO POROČILO

Pametni sistem integriranega zdravstva in oskrbe

je bil v okviru mednarodnih programov HOPE, HoCare in ITCHA prepoznan kot mednarodni primer dobre prakse. Poleg Telekoma Slovenije, ki je razvil in vzpostavil tehnološko infrastrukturo (telemedicinsko platformo in drugo IKT-podporo), so v projektu sodelovali še Univerzitetni klinični center Ljubljana, Zdravstveni dom Trebnje, Klinika Golnik, Nacionalni inštitut za javno zdravje in Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani.

Rešitev zdravstvenim ustanovam omogoča telemedicinsko obravnavo pacientov z najpogostejšimi kroničnimi boleznimi (kronično srčno popuščanje, astma, kronična obstruktivna pljučna bolezen, sladkorna bolezen in visok krvni tlak) ter njihovo spremljanje in zdravljenje na daljavo. V marcu smo skupaj z UKC Ljubljana razvili nacionalni telemedicinski center in telemedicinsko obravnavo pacientov. S telemedicinsko storitvijo se na daljavo spremljajo lažje oboleli pacienti s COVID-19, ki se zdravijo na svojem domu. Novembra 2020 smo razvili sistem centralnega spremljanja vitalnih funkcij v realnem času za paciente s težjim potekom bolezni in ga vzpostavili v dodatno vzpostavljenih t. i. oddelkih COVID-19 v UKC Ljubljana. Za rešitev so zainteresirane tudi druge domače in tuje bolnišnice. Naše rešitve so dokazale klinično

uspešnost in učinkovitost zdravljenja ter zmanjševanje števila prezgodnjih smrti, zapletov, obiskov, hospitalizacij in z njimi povezanih nepotrebnih stroškov.

Pametni sistem integriranega zdravstva in oskrbe kroničnim bolnikom omogoča, da imajo lahko kjer koli (npr. iz domačega okolja) stalen stik z zdravstvenim osebjem. Prav tako lahko na daljavo in brez obiska ambulante spremljajo ključne vitalne funkcije. Bolnikom, starejšim, invalidom in drugim, ki potrebujejo pomoč pri samostojnem bivanju v domačem okolju, je na voljo posebna storitev oskrbe na daljavo, ki med drugim omogoča tudi zaznavanje padcev v domačem okolju – storitev E-oskrba.

V segmentu združenih komunikacij (fiksne in mobilne) smo omogočili govorne telefonske povezave do storitve MS Teams. Zaradi povečanih potreb po delu na daljavo in virtualnih srečanjih smo prenovili portfelj videokonferenčne opreme in storitev.

MEDOPERATERSKO POSLOVANJE

Domača veleprodaja

Prihodki na domačem veleprodajnem trgu so bili v letu 2020 na ravni prihodkov iz leta 2019. Višji so bili prihodki širokopasovnih storitev od operaterjev, ki gostujejo v dostopovnem bakrenem in optičnem omrežju. Nekaj nižji so bili prihodki iz oddaje neosvetljenih optičnih vlaken. Z operaterjem T-2 smo obnovili in podaljšali poslovni dogovor o nacionalnem gostovanju v mobilnem omrežju. Zaradi pandemije smo morali občutno širiti medomrežne govorne in podatkovne kapacitete z drugimi operaterji, saj smo beležili znatne rasti prometnih tokov.

Mednarodna veleprodaja

Pandemija je imela velik negativen vpliv predvsem pri storitvah gostovanja, saj so bila potovanja praktično onemogočena, zaradi tega pa je bilo manj tudi prometa iz govornih storitev. Padec govornega prometa je bil opazen tudi zaradi povečanega dela na daljavo in porasta uporabe alternativnih tehnologij, ki omogočajo pogovore in vsebine uporabnikov na enem mestu. Kljub omenjenem negativnemu trendu, selitvi prometa na

alternativne tehnologije (ponudniki OTT) in zniževanju cen smo ohranili trden položaj na trgu. Posebno pozornost smo namenjali nadzoru stroškov pri gostovanju, saj se promet naročnikov Telekoma Slovenije v državah območja EU-tarife močno povečuje zaradi gostovanja na enotnem trgu (Roam Like At Home). Povečal se je internetni promet, kar je povzročilo nadgradnjo obstoječih kapacitet in nižanje marže pri podatkovnih storitvah.

Regionalno optično omrežje je

pomembna strateška prednost Telekoma Slovenije na trgu podatkovni storitev v regiji. Z omrežjem zagotavljamo najvišjo kakovost storitev. Proste zmogljivosti regionalnega omrežja na veleprodajnem in maloprodajnem trgu prodajamo mednarodnim partnerjem in velikim končnim uporabnikom. Povezave, ki temeljijo na hrbteničnem omrežju Telekoma Slovenije, prinašajo alternativno povezavo Balkana z drugimi večjimi vozlišči v zahodni Evropi.

POSLOVNO POROČILO

TRŽENJE IN PRODAJA

OMREŽJA, TEHNOLOGIJE IN IT TRAJNOSTNI RAZVOJ

RAČUNOVODSKO POROČILO

DRUŽBA TSMEDIA35

TSmedia na trgu nastopa kot vodilni ponudnik digitalnih medijskih vsebin in naprednih oglasnih rešitev v Sloveniji. Medijski prostor soustvarja z enim izmed vodilnih spletnih medijev Siol.net ter predstavlja osrednji slovenski center informacij z vstopno točko v slovenski splet najdi.si, poslovnim asistentom Bizi.si, edinim uradnim telefonskim imenikom v Sloveniji itis.si in zunanjimi digitalnimi zasloni.

TSmedia je v letu 2020 dosegla 5,6 milijona evrov prihodkov od prodaje, kar je za 11 % manj kot v letu 2019. Padec je posledica manjšega obsega oglaševanja. Z intenzivnim trženjem in hitrim prilagajanjem ponudbe ter osredotočanjem na nišne

vsebine je TSmedia v primerjavi s predhodnim letom uspela povišati prihodke na produktu SIOL za 3 %.

DRUŽBA AVTENTA

Avtenta je vodilni partner za upravljanje in uvajanje rešitev SAP ter brezpapirnega poslovanja na slovenskem trgu. Specializirana je za:

• ∫ uvajanje rešitev SAP ERP;
• ∫ uvajanje brezpapirnega poslovanja;
• ∫ zagotavljanje strokovne podpore in pomoči več kot 15.000 uporabnikom naših rešitev (SLA);
• ∫ informacijsko podporo poslovnim procesom s standardiziranimi paketnimi rešitvami (SAPaaS, BCaaS) in integracijo z različnimi sistemi.

V letu 2020 je Avtenta ustvarila 8,1 milijona evrov prihodkov od prodaje oziroma 4 % manj od doseženih v letu 2019. Prihodki so se znižali zaradi zaostajanja pri prodaji rešitev SAP in dokumentnih sistemih na zunanjem trgu.

DRUŽBA SOLINE

V družbi Soline varujejo in trajno ohranjajo naravno in kulturno dediščino na območju Krajinskega parka Sečoveljske soline ter pridelujejo sol na tradicionalen način. Soline so v letu 2020 dosegle 2,8 milijona evrov prihodkov od prodaje, kar je skoraj za polovico manj od doseženih v letu 2019. Razloga za to sta predvsem ustavitev del podnebnega sklada in manjša prodaja izdelkov v lastnih trgovinah.

TRŽENJE IN PRODAJA

OMREŽJA, TEHNOLOGIJE IN IT TRAJNOSTNI RAZVOJ

RAČUNOVODSKO POROČILO

DRUŽBA GVO

GVO je vodilni ponudnik celovitih rešitev s področij projektiranja, gradnje ter upravljanja in vzdrževanja telekomunikacijskih omrežij v Sloveniji. Družba izvaja tudi sorodne dejavnosti s področja gradnje in vzdrževanja infrastrukturnih objektov. Sodeluje v projektih javnozasebnega partnerstva, ki jih sofinancirata Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj in Slovenija iz proračuna. Gre za projekte gradnje in upravljanja odprtih širokopasovnih omrežij na pretežno ruralnih območjih.

Prihodki od prodaje so v letu 2020 dosegli 58,0 milijona evrov, kar je za 1 % manj od doseženih v letu 2019. Družba še naprej beleži rast prihodkov na trgu, prihodkov iz upravljanja in vzdrževanja odprtih širokopasovnih omrežij ter investicij za obvladujočo

družbo. Nižje prihodke je družba dosegla v segmentu vzdrževanja za obvladujočo družbo, kar je predvsem posledica stalnega posodabljanja in razvoja omrežja, ki po nadgradnji na optične vodnike potrebuje manjši obseg vzdrževanja.

DRUŽBA IPKO

IPKO se je iz prvega internetnega ponudnika, dosegljivega na celotnem območju Kosova, razvil v sodobno podjetje, ki ponuja celoten nabor konvergentnih storitev mobilnih komunikacij, fiksne telefonije, internetnih storitev in kabelske televizije.

V letu 2020 so prihodki od prodaje dosegli 56,2 milijona evrov, kar je za 7 % manj od prihodkov, doseženih v letu 2019. Zmanjšanje je predvsem posledica zmanjšanja prihodkov od tranzita na veleprodajnem trgu, prav tako je bil negativen vpliv

pandemije in neprihoda svojcev iz tujine (diaspora) na Kosovo. V fiksnem segmentu se je IPKO soočal z močnimi marketinškimi akcijami konkurence za pridobivanje novih uporabnikov, vendar pa je uspel stabilizirati bazo uporabnikov. IPKO ostaja najmočnejša blagovna znamka med telekomunikacijskimi podjetji na Kosovu.

DRUŽBA TSINPO

TSinpo je storitveno in invalidsko podjetje. Proizvaja in pod lastno blagovno znamko trži kartonske tulce in kartonsko embalažo. Z maloserijsko proizvodnjo je družba prisotna predvsem na slovenskem trgu, manjši del pa tudi v sosednjih državah, skoraj izključno na poslovnem trgu. TSinpo za obvladujočo družbo izvaja različne podporne storitve, kot so kontrola, obnova in distribucija terminalne telekomunikacijske opreme, tehnična priprava dela v telekomunikacijah, sestavljanje prodajnih in drugih kompletov, distribucija trženjskih gradiv, priprava in distribucija gradiv CRM končnim uporabnikom, vzdrževanje arhiva dokumentarnega gradiva in pisni kontaktni center. Na trgu je prisotna tudi s storitvami skeniranja dokumentarnega gradiva in različnega pakiranja.

Družba TSinpo je v letu 2020 dosegla 1,4 milijona evrov prihodkov od prodaje, kar je za 2 % več kot v letu 2019, predvsem zaradi uvedbe programa pisnega kontaktnega centra, prilagojenega za delo invalidov. 121

POSLOVNO POROČILO

TRŽENJE IN PRODAJA

OMREŽJA, TEHNOLOGIJE IN IT TRAJNOSTNI RAZVOJ

RAČUNOVODSKO POROČILO

2.7.4 ZADOVOLJSTVO UPORABNIKOV36

Pandemija COVID-19 je vplivala tudi na navade, potrebe in razpoloženje uporabnikov naših storitev. V digitalnem okolju starši opravljajo svoje delo, otroci, dijaki in študenti izobraževanje na daljavo, na daljavo potekajo sestanki, različna srečanja in izobraževanja, zaradi zaprtja trgovin in drugih omejitvenih ukrepov se je močno povečalo spletno nakupovanje. Zato so se pričakovanja uporabnikov

glede komunikacijskih storitev izrazito povečala, hkrati pa smo jim v Telekomu Slovenije vseskozi ostali na voljo prek številnih kanalov – klicnega centra, tehnične podpore, e-pošte, prodajnih mest, ki smo jih preuredili v prevzemne točke, digitalnega svetovalca Maksa, uporabniki lahko svoje komunikacijske storitve upravljajo prek Mojega Telekoma, v E-trgovini pa jim je na voljo

skoraj vse, kar potrebujejo za dom, posel in zabavo.

Z našo odzivnostjo, dostopnostjo in osebnim pristopom v teh izjemnih okoliščinah so bili uporabniki zelo zadovoljni. Ob tem so izpostavljali tudi našo družbeno angažiranost, skrb zanje, ki smo jim jo izkazali z dodatnimi brezplačnimi storitvami, in hitro odzivnost. V tem obdobju smo dosegali nadpovprečne indekse zadovoljstva.

brezstičnim poslovanjem in dinamičnim prilagajanjem navadam uporabnikov komunikacijskih storitev.

TRŽENJE IN PRODAJA

OMREŽJA, TEHNOLOGIJE IN IT TRAJNOSTNI RAZVOJ

RAČUNOVODSKO POROČILO

ZADOVOLJSTVO UPORABNIKOV STORITEV TELEKOMA SLOVENIJE

Z rednimi meritvami zadovoljstva uporabnikov pridobivamo pomembne informacije za nadgradnjo storitev in prilagajanje ponudbe po meri uporabnikov. Telekom Slovenije je v letu 2020 izboljšal zadovoljstvo svojih uporabnikov.

Vir: Valicon, Zadovoljstvo uporabnikov telekomunikacijskih storitev, jesen 2020.

KLJUČNI GRADNIKI ZADOVOLJSTVA UPORABNIKOV TELEKOMA SLOVENIJE:

POMEMBNOST STABILNOSTI IN DELOVANJA OMREŽJA

Telekom Slovenije je ponudnik, ki ima po oceni oziroma mnenju potrošnikov najboljše in najhitrejše mobilno in fiksno omrežje. Najboljše in najhitrejše mobilno omrežje je med top 5 elementi, ki veljajo za Telekom Slovenije, s skoraj polovico nižjimi deleži navedb sledijo drugi operaterji v Sloveniji. Najboljše fiksno omrežje je med top 3 elementi, medtem ko je najhitrejše omrežje nekje v sredini med elementi, še vedno pa z najvišjim deležem glede na konkurenco (vir: Valicon, Spremljanje moči in podobe znamk, september 2020).

Pokritost, stabilnost in zanesljivost omrežja so za uporabnike nadpovprečno pomembni atributi, hkrati pa so z njimi pri Telekomu Slovenije tudi nadpovprečno zadovoljni (vir: Valicon, Zadovoljstvo s fiksnimi in mobilnimi storitvami, oktober 2020).

POSLOVNO POROČILO

TRŽENJE IN PRODAJA

OMREŽJA, TEHNOLOGIJE IN IT TRAJNOSTNI RAZVOJ

RAČUNOVODSKO POROČILO

V primerjavi z drugimi TV-vmesniki NEO Smartbox prinaša višje zadovoljstvo uporabnikov. Uporabnike prepričajo predvsem videoteke, snemalnik, možnost uporabe aplikacij in iskanje vsebin. V času je zaznati tudi izboljšavo NEO TV daljinca (Valicon, Spremljanje produktnih znamk – NEO, december 2020).

Med NEO uporabniki je 88 % zadovoljnih, med njimi pa 55 % popolnoma in zelo zadovoljnih. Več kot 90 % uporabnikov je zadovoljnih z najbolj uporabljenimi funkcijami pri uporabi televizije: ogled nazaj in zamik (95 % zadovoljnih), iskanje vsebin (92 % zadovoljnih), daljinec (92 % zadovoljnih), aplikacije (91 % zadovoljnih) (Valicon, Zadovoljstvo uporabnikov telekomunikacijskih storitev, jesen 2020).

• ∫ NEO omogoča hitro in enostavno iskanje vsebin v slovenskem jeziku;
• ∫ NEO združuje vse vsebine na enem mestu;
• ∫ NEO je enostaven;
• ∫ NEO je najbolj inovativen in prinaša najboljšo platformo za pametno življenje;
• ∫ NEO razume potrebe uporabnikov in omogoča najboljšo uporabniško izkušnjo.

VALÚ med uporabniki velja za iznajdljivega, prijateljskega ponudnika, ki je za aktivne ljudi. Značilna rast se kaže tudi na elementih zaupanja vreden, lokalen in daje občutek varnosti. Plačevanje s plačilnimi karticami in gotovino sta najpogostejša načina plačevanja vsakodnevnih obveznosti. Povečal se je obseg plačevanja prek spletne ali mobilne banke, medtem ko število uporabnikov

pametnih denarnic ostaja na enaki ravni kot v preteklih merjenjih. Plačevanje z gotovino je zaradi omejitev COVID-19 upadlo s 86 % v decembru 2019 na 79 % v decembru 2020.

VALÚ je uspel nekoliko povečati moč blagovne znamke (+2 točki) glede na predhodno merjenje in ohranja 4. mesto. Rast beleži na prepoznavnosti, izbiri in uporabi (Valicon, Spremljanje produktnih znamk – VALÚ, december 2020).

ZADOVOLJSTVO POSLOVNIH UPORABNIKOV

Delež popolnoma zadovoljnih poslovnih uporabnikov še naprej vztrajno raste. V primerjavi s preteklo meritvijo je pridobil na vseh elementih, najbolj

na dosegljivosti v primeru potrebe po pomoči, odzivnosti pri pomoči ter razmerju med ceno in vrednostjo. Med ključne elemente (z najvišjim zadovoljstvom uporabnikov in pripisovanju največje pomembnosti elementov) sodijo zanesljivost ponudnika, kakovost in delovanje storitev.

Indeks zadovoljstva poslovnih uporabnikov

CSI % CSI poponoma zadovoljnih

Vir: Valicon, Zadovoljstvo med poslovnimi uporabniki, junij 2020.

Telekom Slovenije je izboljšal:

• ∫ odzivnost in dosegljivost;
• ∫ razmerje med kakovostjo in ceno.

Temelj zadovoljstva poslovnih uporabnikov Telekoma Slovenije ostajajo zanesljivost in kakovost ter delovanje storitev.

TRŽENJE IN PRODAJA

OMREŽJA, TEHNOLOGIJE IN IT TRAJNOSTNI RAZVOJ

RAČUNOVODSKO POROČILO

ZADOVOLJSTVO S PRODAJNIMI MESTI TELEKOMA SLOVENIJE

Z raziskavo »navidezni kupec« dvakrat letno merimo zadovoljstvo obiskovalcev prodajnih mest, zadovoljstvo s kontaktnimi centri in z odzivnostjo na sporočila,

Skupna ocena po prodajnem kanalu

Telekomovi centri Pooblaščeni prodajalci

Vir: Valicon, Navidezni nakup, jesen 2020.

NET PROMOTER SCORE (NPS)

Net Promoter Score – NPS prikazuje, v kolikšni meri so uporabniki pripravljeni priporočati storitev

drugim. Je globalno najbolj uporabljano merilo za spremljanje uporabniške izkušnje, v eni številki pa združuje indikacijo uporabnikove pripravljenosti priporočanja, njegovega zadovoljstva, zaznav odličnosti uporabniške izkušnje in izražanja pripadnosti ponudniku.

posredovana na elektronski naslov info@telekom.si. Vsi kanali dosegajo visoke ocene, pri tem pa se ocene višajo.

Obiskovalci prodajnih mest Telekoma Slovenije so najbolj zadovoljni (raziskava Navidezni nakup, drugo polletje 2020) z naslednjimi dejavniki:

• ∫ urejenost okolice in notranjosti poslovalnic;
• ∫ prodajalci so na voljo uporabnikom, pomagajo, svetujejo in ustvarjajo prijetno vzdušje;
• ∫ svetovalni postopek.

V Telekomu Slovenije meritve opravljamo mesečno, in sicer pri uporabnikih fiksnih in mobilnih storitev ter na najpomembnejših stičnih točkah. Uporabnika po obisku stične točke vprašamo, ali bi na podlagi zadnjega stika Telekom Slovenije priporočil prijatelju ali znancu. Na vrednost NPS vplivajo različne aktivnosti in dogodki na trgu, vključno z aktivnostmi konkurence. V primerjavi z NPS telekomunikacijskih operaterjev z drugih trgov se Telekom Slovenije uvršča v zgornjo tretjino.

POSLOVNO POROČILO

TRŽENJE IN PRODAJA

OMREŽJA, TEHNOLOGIJE IN IT TRAJNOSTNI RAZVOJ

RAČUNOVODSKO POROČILO

ZADOVOLJSTVO UPORABNIKOV V DRUGIH DRUŽBAH

TSmedia izvaja raziskave spletnih produktov s pomočjo spletne analitike (npr. MOSS – merjenje obiskanosti spletnih strani, število prikazov, število obiskovalcev, odbojno razmerje) in s spletnimi anketami. Logotipi - pozitiv in negativ

V Avtenti z raziskavo merijo zadovoljstvo uporabnikov enkrat letno, v tem okviru pa merijo tudi NPS. Indeks zadovoljstva s storitvami Avtente (CSI) znaša 64 in je v primerjavi z lanskim letom zrasel za 2 točki. Naraščajoči trend, ki ga beležijo že od leta 2018, je predvsem rezultat povečanja deleža popolnoma zadovoljnih uporabnikov (z 9 % v letu 2019 na 17 % v letu 2020).

Zadovoljstvo med uporabniki Telekoma Slovenije se je najbolj izboljšalo (CSI = 59, +4 točke v primerjavi s preteklim letom), medtem ko ostali uporabniki ohranjajo raven zadovoljstva iz leta 2019 (CSI = 69). Na splošni ravni se je vrednost priporočila (NPS) nekoliko znižala, in sicer na celotnem vzorcu za 4 točke, med uporabniki Telekoma Slovenije pa za 2 točki, kar je lahko posledica zmanjšanja stikov v obdobju pandemije COVID-19. Slabše ocene so bile pri odzivnosti pri reševanju napak, kot dobro pa so vprašani izpostavili uspešno sodelovanje v času pandemije in nadgradnje sistemov.

V družbi GVO zadovoljstvo naročnikov redno merijo z anketnim vprašalnikom ob vsaki zaključeni gradnji, enkrat letno pa tudi z analizo v skladu z ISO 9001, in sicer za področje gradenj in tudi za področje projektiranja. Za področje gradenj je GVO v letu 2020 od Telekoma Slovenije prejel ocene odlično (56 %) in zelo dobro (44 %). S strani zunanjih naročnikov je prejel le oceno odlično (100 %). Na področju projektiranja je GVO od Telekoma Slovenije prejel oceni odlično (33 %) in zelo dobro (67 %), s strani zunanjih naročnikov pa le oceno odlično (100 %).

V družbi TSinpo enkrat letno opravijo nestrukturiran pogovor z uporabniki. Kvalitativne ocene zadovoljstva ostajajo na enaki ravni kot v preteklih letih.

V družbi IPKO odzive uporabnikov redno zbirajo prek tržnih raziskav, družbenih omrežij in s četrtletnimi kvantitativnimi raziskavami. V letu 2020 tržna raziskava zaradi pandemije COVID-19 ni bila opravljena. Ocena NPS za leto 2019 je bila med IPKO-vimi uporabniki (raziskava BrandTrack 2019) pozitivna in višja kot pri drugih operaterjih za mobilne in fiksne storitve na trgu. IPKO je imel v mobilnem segmentu v primerjavi z drugimi operaterji najbolj zadovoljne uporabnike (8,3 na lestvici do 10), medtem ko pri fiksnih storitvah (internet in digitalna televizija) zaznava le rahlo spremembo v primerjavi s preteklim letom (ocena 7,6).

OMREŽJA, TEHNOLOGIJE IN IT TRAJNOSTNI RAZVOJ

RAČUNOVODSKO POROČILO

Zaradi pomlajevanja naše krovne blagovne znamke in poenotenja podobe naših ključnih blagovnih znamk smo spomladi osvežili tržno-komunikacijske materiale.

Poleg osvežene podobe smo razvili in vpeljali tudi zvočni podpis, s katerim zaključujemo vse avdiovizualne vsebine, tako pa še dodatno utrjujemo prepoznavnost blagovne znamke in poenotenje komunikacij. Zvočni podpis je izpeljan iz črk T in S v Morsejevi abecedi, ki ustvarjata melodijo, in sicer tako, da se osnovne barve grafične podobe pretvorijo v tonski zapis z izbranimi frekvencami, nato pa »zaigrajo« v izbranem ritmu. S tem je ustvarjeno edinstveno zvočno zaporedje, ki na inovativen način odraža osnove komunikacije, ter s tem na enem mestu združuje zvočno in tudi vizualno prepoznavnost.

PREGLED TRŽNO-KOMUNIKACIJSKIH AKTIVNOSTI

Zaradi pandemije smo se morali tudi na področju komunikacij hitro odzvati ter prilagoditi procese marketinških kampanj, vsebino komuniciranja in kanale komuniciranja. Letu 2020 smo izvedli okoli 100 oglaševalskih kampanj in projektov.

Platformo oglaševanja fiksnih storitev smo gradili skupaj s Katarino Čas, ki je postala obraz NEO kampanj v letu 2020. NEO izkušnjo smo tako predstavili skozi serijo hudomušnih TV- in spletnih videov. Rezultati kažejo, da je oglase za nove pakete NEO Svet kar 67 % vprašanih pravilno povezalo z znamko Telekom Slovenije.

—

Trženje

in prodaja

POSLOVNO POROČILO

TRŽENJE IN PRODAJA

OMREŽJA, TEHNOLOGIJE IN IT TRAJNOSTNI RAZVOJ

RAČUNOVODSKO POROČILO

V letu 2020 smo kot prvi v Sloveniji vzpostavili nacionalno omrežje pete mobilne generacije 5G, kar smo komunikacijsko podprli s kampanjo pod sloganom »Prvi. Tudi v prihodnosti.«. V mobilnem delu ponudbe smo poleg lansiranja 5G leto zaokrožili z različnimi akcijskimi ponudbami in povezanimi komunikacijskimi aktivnostmi, s poudarkom na paketih NAJ in akcijski ponudbi različnih mobitelov.

V obdobju prvega vala razglašene epidemije smo komunikacijsko podprli tudi zanesljivo delovanje našega omrežja in s tem skrb za povezanost v času, ko je bila ta izrednega pomena. Uporabnikom smo sporočali, da #OSTANIMOPOVEZANI.

V segmentu zasebnih uporabnikov smo večji poudarek namenili TV- in spletnemu oglaševanju, Prenovili smo način digitalnega komuniciranja z vpeljavo modela »See-Think-Do-Care«, kar se je tako pozitivno odrazilo.

Prodajne aktivnosti smo kontinuirano podprli s komunikacijo vedno širše ponudbe Programa zvestobe, mesečnimi akcijami »Modri fon« in akcijo »Črni petek« v novembru, v kateri smo zajeli različne vidike ponudbe, od Programa zvestobe do Turbo WiFi-ja.

Segment mladih smo primarno nagovarjali prek digitalnih aktivnosti in kanalov, med drugim prek YouTube kanala NekiNeki. Komunicirali smo akcijsko ponudbo mobitelov z možnostjo naročila prek spleta. S kampanjo »Neki te rabim« smo predstavili novo ponudbo »Pripelji prijatelja«, s katero oba prihranita pri naročnini za celo leto.

TRŽENJE IN PRODAJA

OMREŽJA, TEHNOLOGIJE IN IT TRAJNOSTNI RAZVOJ

RAČUNOVODSKO POROČILO

Za predplačniško ponudbo IZI smo jeseni s komunikacijo nagovarjali ciljno skupino mlajših enostavnih uporabnikov, na podlagi česar smo pripravili kampanjo z videi na omrežju TikTok, ki se je nadaljevala s kontinuirano komunikacijo na spletu.

Ponudbo pametne denarnice VALÚ smo komunicirali prek digitalnih akcij, s katerimi smo spodbujali k nadgradnji profila, potekale so tudi redne aktivnosti za prenos aplikacije VALÚ. Oktobra smo predstavili novo blagovno znamko PIAZZ, pod katero smo lansirali novo spletno tržišče. Lansiranje smo pospremili s kampanjo s sloganom in pozivom »Vsakič več zame. Obišči PIAZZ, top spletni nakupovalni plac«, ki ji je sledila kontinuirana komunikacija na spletu.

Pri segmentu malih in srednjih velikih podjetij smo v prvi polovici leta komunicirali storitve, ki omogočajo varno in enostavno preprosto poslovanje ter delo

na daljavo (Office 365, Varen splet, Kaspersky, paket Poslovni net, Mobilna blagajna za enostavno izstavljanje računov). V jesenskem obdobju smo predstavili novo komunikacijsko platformo, ki je vključevala mobilno kampanjo s paketom Naj C in mobiteloma Samsung, kampanjo s poslovnimi paketi in profesionalnima napravama Bosch in Philips, kampanjo za izdelavo spletne strani z E-cenikom ter kampanjo za VALÚ in paket Poslovni net.

129

POSLOVNO POROČILO

TRŽENJE IN PRODAJA

OMREŽJA, TEHNOLOGIJE IN IT TRAJNOSTNI RAZVOJ

RAČUNOVODSKO POROČILO

Skozi vse leto smo prek različnih medijskih kanalov starejšim in njihovim svojcem predstavljali storitev E-oskrba, ki starejšim omogoča brezskrbno in varno bivanje v domačem okolju, zlasti če živijo sami.

Za ključne poslovne uporabnike smo v štirih mesecih izvedli devet spletnih seminarjev, ki so zajemali aktualne teme s področja kibernetske varnosti, varne poslovne mobilnosti, požarnega zidu, upravljanega delovnega mesta, E-oskrbe in video komunikacij. Bili so dobro sprejeti, saj smo imeli v povprečju 90 prijavljenih udeležencev, ki so predavateljem zastavljali veliko vprašanj.

Sodelovali smo tudi na virtualnem dogodku Dnevi korporativne varnosti, v sklopu katerega je naš Operativni center kibernetske varnosti prejel nagrado za najbolj inovativno varnostno rešitev.

S svojimi rešitvami za pametna mesta smo pomemben partner občin in komunalnih podjetij pri dvigu kakovosti storitev občanom, zmanjšanju emisij in vodnih izgub, energetski učinkovitosti ter višji kakovosti bivanja. V Zagorju ob Savi smo vzpostavili rešitve, ki v obliki pametne ulične svetilke omogoča tudi spremljanje in analizo različnih dejavnikov za boljše načrtovanje in upravljanje virov, kot so javna razsvetljava, parkirna mesta, komunalne storitve in podobno. V Novem mestu smo skupaj s partnerji zasnovali napredne rešitve pametnega mesta, za vse potencialne naročnike pa pripravili nabor rešitev IoT s skupnim nazivom Modro mesto.

Pripravili smo štiri video vsebine za področja: Modro mesto, Video komunikacije, Daljinske števčne meritve in Digitalno sporočanje ter 20 različnih letakov za poslovni trg.

DOGODKI, PROMOCIJE IN KOMUNIKACIJA Z UPORABNIKI

Ukrepi za preprečevanje širjenja COVID-19 so botrovali manj izvedenim dogodkom, vseeno pa smo v letu 2020 sodelovali na 28 dogodkih in promocijah na prireditvah. Na področju direktne komunikacije smo uporabnike nagovarjali s 450 kampanjami direktne pošte in SMS-sporočil. Distribucijo direktne pošte smo prilagodili in večino izdaje pripravili v elektronski obliki.

Za uporabnike smo v letu 2020 pripravili sedem katalogov, od tega štiri prodajne, dva kataloga za mala in srednja podjetja ter katalog izdelkov za člane Programa zvestobe. Poleg tega smo pripravili več kot 100 ostalih tiskovin (letakov, zloženk in brošur).

Odprli smo nov Telekomov center v nakupovalnem središču Aleja ter z NEO hiško obiskali prek 15 krajev po Sloveniji. Od julija do oktobra smo izvedli 22 promocijskih dni.

PRISOTNOST NA DRUŽBENIH OMREŽJIH

Na osrednjem spletnem mestu www.telekom.si smo zabeležili skoraj 28,5 milijona obiskov, kar je skoraj za 15 % več kot v letu 2019. Še naprej se povečuje delež dostopa do spletnega mesta www.telekom.si z mobilnih naprav, konec leta je dosegel 71-odstotni delež.

Na vseh družbenih omrežjih, kjer smo prisotni (Facebook, Twitter, Instagram, YouTube in LinkedIn), imamo eno največjih baz sledilcev med podjetji, ki v Sloveniji poslujejo neposredno z uporabniki.

Povečuje se tudi število sledilcev na družbenih omrežjih blagovnih znamk VALÚ, IZI in PIAZZ, kjer smo prisotni na Facebooku, z blagovno znamko VALÚ in PIAZZ pa tudi na Instagramu. Za blagovno znamko IZI smo izvedli komunikacijsko kampanjo na novorastočem družbenem omrežji TikTok, PIAZZ komuniciramo na družbenem omrežju LinkedIn zaradi povezovanja in iskanja novih partnerjev.

Učinkovito upravljanje življenjskega cikla uporabnika je težnja vsake organizacije. V letu 2020 smo posodobili pravila izvedbe kampanj in prilagodili obdobja za nagovor uporabnikov tako, da so ti čim bolj sproti obveščeni o novostih, aktualni ponudbi in osebno prilagojeni vsebini. Poslali smo prek 10 milijonov e-sporočil, izvedli 1.300 SMS-kampanj, poslali prek 1,5 milijona kratkih SMS-sporočil in pripravili skoraj 700 klicnih kampanj s prek 35.000 klici. Našo sistemsko podporo sočasno nadgrajujemo z učečo se tehnologijo in izboljšujemo uspešnost avtomatiziranih personaliziranih kampanj.

ETIČNI MARKETING

Smo podpisniki kodeksa ravnanja izvajalcev javnih elektronskih komunikacijskih storitev za zaščito uporabnikov, kodeksa mobilnih operaterjev in internetnih ponudnikov za zaščito uporabnikov ter listine o odgovornosti podjetij evropskih telekomunikacijskih operaterjev (ETNO). Dokumente objavljamo tudi na spletnih straneh. Ob tem sledimo priporočilom AKOS s področja skrbi za uporabnike.

TSmedia z odgovorno uredniško politiko skrbi za varen in pregleden dostop do prosto dostopnih

38 GRI GS 103-1, 103-2, 103-3 39 GRI GS 417-3

vsebin na svojih medijih. Komentatorje na spletnem mediju Siol.net poziva k spoštovanju bontona spletne komunikacije in moderira komentarje uporabnikov tako, da ne objavlja tistih, ki spodbujajo sovražni govor.

Telekom Slovenije in TSmedia pri tržnem komuniciranju spoštujeta Zakon o medijih in Slovenski oglaševalski kodeks. Pri tržnem komuniciranju izvajamo t. i. samoregulacijo oglaševanja, kar pomeni, da pri vsakem načrtovanju komunikacijskih projektov preverjamo spoštovanje zakonodaje in kodeksov. Prav tako spoštujemo primere dobre prakse, ki jih je pripravila Slovenska oglaševalska zbornica (www.soz.si/projekti_soz/ dobra_praksa/). Splošne profesionalne kodekse na področju oglaševanja spoštuje tudi družba IPKO38.

V letu 2020 je bila pritožba Telekoma Slovenije na Oglaševalskem razsodišču Slovenskega oglaševalskega združenja uspešna. Oglaševalsko razsodišče je razsodilo, da uporaba presežnika »največje GIGA omrežje v Sloveniji« družbe Telemach ni dovoljena. Tržni inšpektorat Republike Slovenije je prav tako ugotovil, da družba s tem krši Zakon o varstvu potrošnikov pred nepoštenimi poslovnimi praksami, zato ji je naložilo, naj kršitev odpravi in preneha zavajajoče oglaševanje. Družba TSmedia je od Oglaševalskega razsodišča prejela negativno mnenje glede izpostavitve plačljivih člankov, ki jih je takoj odpravila. Drugih kršitev kodeksov in prostovoljnih standardov s področja tržnega komuniciranja v Skupini Telekom Slovenije ne beležimo 39.

TRŽENJE IN PRODAJA

OMREŽJA, TEHNOLOGIJE IN IT TRAJNOSTNI RAZVOJ

RAČUNOVODSKO POROČILO

OMREŽJA, TEHNOLOGIJE IN IT

#POVEZANI V PRVEM 5G OMREŽJU SLOVENIJE

Noben preboj se ne zgodi čez noč. In vsak preboj je šele prvi korak v novo smer. Zato tudi vzpostavitev pete generacije mobilnih omrežjih ni naš cilj, temveč je pot. Pot, po kateri Slovenijo iz obdobja kilobitnih in megabitnih hitrosti vodimo v gigabitno desetletje. Vsak korak odpre novo priložnost, z novimi priložnostmi pa bomo še hitreje, varneje in zanesljiveje povezovali vse številčnejše pametne naprave, pametne industrije, pametne domove in pametna mesta. Korake na poti tehnološkega razvoja delamo skrbno, odgovorno in z doslednim spoštovanjem okolja, v katerem delujemo in živimo.

POSLOVNO POROČILO

TRŽENJE IN PRODAJA

OMREŽJA,

TEHNOLOGIJE IN IT

TRAJNOSTNI RAZVOJ

RAČUNOVODSKO POROČILO

Telekom Slovenije @TelekomSlo

Življenja brez zmogljivih komunikacijskih storitev na vsakem koraku si ne predstavljamo več.

#Povezani #PrvoOmrežje

TRŽENJE IN PRODAJA

OMREŽJA, TEHNOLOGIJE IN IT TRAJNOSTNI RAZVOJ

RAČUNOVODSKO POROČILO

2.8 OMREŽJA, TEHNOLOGIJE IN IT

2.8.1 RAZVOJ OMREŽIJ, STORITEV IN PROJEKTOV40

PROJEKTI EU

SLOVENIJE

V Telekomu Slovenije na področju raziskav in razvoja sodelujemo v okviru programa EU Obzorje 2020. Program podpira vrhunske mednarodne raziskovalne projekte z namenom uspešnejšega soočanja z družbenimi izzivi in s tem večje konkurenčnosti EU v prihodnje.

Usmerjamo se predvsem na razvoj tehnologij, ki bodo v bližnji prihodnosti oblikovale trg sodobnih telekomunikacij. Pomembne so predvsem aktivnosti na področju omrežij5G. V prihodnosti pa bodo ključen napredek omogočale tudi tehnologije interneta stvari (pametna omrežja, povezani domovi, pametna mesta, e-zdravje), storitve v oblaku in storitve velepodatkov (big data).

Kot sodelujoči partner smo sodelovali pri prijavah na več projektov EU (ENCRYPT, PRECINCT, PERSEUS in CYBERNATE) s področja novih generacij omrežij in storitev, vključno s kibernetsko varnostjo, kjer na rezultate prijav še čakamo. Pričakujemo napredek na področju kritičnih javnih storitev, na primer pri storitvi klica v sili, ki ji posvečamo veliko pozornosti.

V letu 2020 smo sodelovali v dveh večjih raziskovalno-razvojnih projektih, 5G Varnost (https://5gvarnost.iskratel.com/) in 5G-LOGINNOV (https://cordis.europa.eu/project/id/957400), začele pa so se tudi aktivnosti pri projektu EU 5G-IANA, ki se bo formalno začel v letu 2021.

Evropski razvojni projekt 5G-LOGINNOV sofinancira Evropska komisija v okviru programa Obzorje 2020. V projektu sodeluje 15 partnerjev iz več evropskih držav, med njimi iz Slovenije Luka Koper, Telekom Slovenije in INTERNET INSTITUT. Projekt 5G-LOGINNOV je osredotočen na omrežje 5G z vidika razvoja inovativnih rešitev na področju logistike v okviru industrije 4.0.

Telekom Slovenije bo na območju Luke Koper vzpostavil razvojno-testno omrežje 5G, ki bo namenjeno razvoju ter testiranju rešitev za optimizacijo procesov, večjo učinkovitost in zmanjševanje vplivov na okolje na konkretnih primerih uporabe pri upravljanju transportne logistike. Pri testiranju rešitev bodo partnerji v projektu uporabili najnovejše tehnologije omrežij in naprav pete generacije, senzorje, avtomatizacijo, analitiko in sisteme upravljanja prometa, vključno z uporabo avtonomnih tovornih vozil. Podobne rešitve bodo drugi partnerji projekta testirali tudi v pristaniščih Hamburg in Pirej. Projekt bo trajal tri leta in bo predvidoma zaključen septembra 2023.

V okviru programa Obzorje 2020 bomo sodelovali pri izvedbi še enega evropskega razvojnega projekta s področja 5G, in sicer 5G-IANA. Cilj projekta je vzpostaviti odprto eksperimentalno platformo 5G za hiter in učinkovit razvoj storitev, povezanih z avtonomno vožnjo in komunikacijo naprav v vozilih. S tem se bo pospešil razvoj programske opreme, potrebne za delovanje vozil prihodnosti.

Platforma je namenjena predvsem manjšim in srednje velikim podjetjem, ki bodo dobila priložnost za razvoj, vzpostavitev in preizkušanje njihovih

V okviru projekta 5G-LOGINNOV bo Telekom Slovenije vzpostavil razvojno-testno omrežje 5G na območju Luke Koper.

POSLOVNO POROČILO

TRŽENJE IN PRODAJA

OMREŽJA, TEHNOLOGIJE IN IT TRAJNOSTNI RAZVOJ

RAČUNOVODSKO POROČILO

inovativnih storitev. V Telekomu Slovenije bomo pri tem zagotovili ustrezno infrastrukturo 5G ter nudili infrastrukturo storitvenega oblaka in ustrezno virtualizirano okolje, v katerem bodo partnerji lahko vzpostavljali navidezne omrežne funkcije (VNF

– Virtual Network Functions). Projekt bo olajšal predvsem postopek razvoja storitev s področja umetne inteligence in strojnega učenja, ki so namenjene uporabi v avtomobilski industriji. Projekt bo trajal do sredine leta 2024.

2.8.2 DOSTOPOVNA OMREŽJA

S fiksnim dostopovnim omrežjem zagotavljamo širokopasovno pokritost ter visoko zmogljivost kabelskega omrežja in aktivnih dostopovnih naprav. V letu 2020 smo nadaljevali modernizacijo radijskih in optičnih dostopovnih omrežij. Razvojne aktivnosti usmerjamo v internet stvari, tehnologijo 5G in zagotavljanje storitev prek mobilnega omrežja.

DOSTOPOVNE NAPRAVE IN FTTH

Na optičnem omrežju uporabnikom že od leta 2007 omogočamo doseganje do 1 Gb/s prenosne hitrosti, kar več kot zadošča vsem potrebam po pasovni širini sodobnih in prihodnjih telekomunikacijskih storitev.

Optično dostopovno omrežje Telekoma Slovenije še naprej širimo in povečujemo, pri čemer trenutno omogočamo možnosti priklopa na optiko več kot 370.000 gospodinjstvom v Sloveniji. V letu 2020 smo priklop na optično infrastrukturo omogočili dodatnim 43.994 slovenskim gospodinjstvom. Uporabnikom omogočamo višje hitrosti interneta in vrhunsko uporabniško izkušnjo širokopasovnih

vsebin. Hkrati optimiziramo stroškovno učinkovitost in delujemo v smeri ciljev Digitalne agende za Evropo, ki opredeljuje razvoj do leta 2025 (Connectivity for a European Gigabit Society).

Uvajamo napredno tehnološko rešitev dostopa, ki bo uporabnikom na optičnem omrežju omogočala simetrične povezave s hitrostjo do 10 Gb/s.

Tehnologiji GPON (in v prihodnje tudi XGS-PON) uvajamo tudi na obstoječem omrežju FTTH v topologiji točka – točka, kar nam bo omogočilo optimizacijo števila funkcijskih lokacij z aktivno opremo, znižalo nabor potrebne aktivne opreme in omogočilo višje hitrosti na celotnem omrežju FTTH.

Na bakrenem omrežju se tehnologija ADSL2+ umika tehnologiji VDSL2. Poleg višje hitrosti je omogočena simetrija prenosa, in sicer predvsem v smeri prenosa od uporabnika proti omrežju, kar je bilo bistvenega pomena v letu, ko sta delo in učenje na daljavo postala stalnica. Delež naročnikov xDSL na opremi VDSL2 se je v letu 2020 povečal z 69 % na 78 %.

SISTEMI PRENOSA

Na ključnih lokacijah smo nadaljevali vpeljavo funkcionalnosti optičnih prenosnih sistemov, hkrati pa omrežje DWDM gradili tudi na območju Prekmurja.

Za potrebe visoko zmogljivih hrbteničnih povezav smo nadaljevali z implementacijo 100 G povezav, v primeru dodatnih potreb po 10 G povezavah pa smo v največji možni meri implementirali 10 x 10 vmesnike, ki omogočajo hitro nadgradnjo na 100 G vmesnike.

Testirali smo prenos sinhronizacije za omrežje5G. Tudi v segmentu DWDM smo dosegli odlične rezultate, ki ustrezajo prenosu sinhronizacije prek omrežja DWDM. ¹³⁵

TRŽENJE IN PRODAJA

OMREŽJA, TEHNOLOGIJE IN IT

TRAJNOSTNI RAZVOJ

RAČUNOVODSKO POROČILO

Na regionalnem optičnem omrežju (ROO) smo zgradili sekcijo DWDM Varaždin–Maribor, gradnjo nadaljujemo v smeri Ravne–Gradec–Dunaj. Dodatne 100 G povezave smo vključili tudi na sekciji Ljubljana–Sofija. Načrtujemo gradnjo sekcije DWDM Nova Gorica–Milano in vključitev večje kapacitete 12 x 100 G na relaciji Milano–Ljubljana–Sofija.

TELEKOMUNIKACIJSKO KABELSKO OMREŽJE

Omrežje gradimo v urbanih in ruralnih območjih skladno z razvojno strategijo, ekonomskimi kriteriji ter pričakovanji uporabnikov in lastnikov družbe. Na optičnem omrežju uporabnikom že od leta 2007 omogočamo prenosne hitrosti do 1 Gbit/s, uvajamo tudi napredno tehnološko rešitev, ki bo omogočala simetrične gigabitne povezave s hitrostjo do 10 Gbit/s. Pri tem dosledno izpolnjujemo vse dane zaveze o izgradnji optičnega omrežja na naslovih, kjer smo izrazili tržni interes, in sledimo ciljem razvoja komunikacijskega omrežja v Slovenji. Z občinami, lokalnimi skupnostmi in drugimi infrastrukturnimi operaterji sodelujemo pri skupnih gradnjah in prenovah infrastrukture ter tako hitreje omogočamo priklop uporabnikom na širokopasovna omrežja. Posledično pospešeno ukinjamo bakrena omrežja in izvajamo prehod na visoko zmogljiva in zanesljiva optična omrežja.

RADIJSKO OMREŽJE

V letu 2020 smo nadgrajevali bazne postaje na obstoječih lokacijah, modernizirali opremo 2G, 3G in 4G ter posodabljali programsko opremo. Zaradi naraščanja mobilnega podatkovnega prometa smo povečevali zmogljivosti baznih postaj, kapacitete smo dodatno povečali zaradi dela in učenja na daljavo ter izboljševali zunanje in notranje pokrivanje mobilnega radijskega signala tudi z izgradnjo novih lokacij. Izvedli smo nadgradnjo omrežja 4G na 5G na obstoječem frekvenčnem pasu 2.600 MHz.

V radijsko dostopovno omrežje Telekoma Slovenije je bilo konec leta 2020 na skupno 1.494 lokacijah v Sloveniji vključenih 1.342 baznih postaj GSM, 911 baznih postaj UMTS, 1.372 baznih postaj LTE/4G in 249 baznih postaj 5G. Z omrežjem LTE/4G trenutno pokrivamo 96,64 % prebivalstva, z omrežjem LTE/4G+ 87,26 % prebivalstva, z omrežjem 5G pa 32,44 % prebivalstva. Za potrebe notranjega pokrivanja smo vključili 123 malih celic (Small cell).

Po opravljenih internih meritvah je mobilno omrežje Telekoma Slovenije vodilno v naslednjih ključnih postavkah za odlično uporabniško izkušnjo:

• ∫ pokritosti ozemlja in prebivalstva;
• ∫ povprečni prenosni hitrosti v smeri k uporabniku;
• ∫ povprečni prenosni hitrosti v smeri od uporabnika;
• ∫ času vzpostavitve klica in uspešnosti vzpostavitve klica.

V Telekomu Slovenije smo v letu 2020 izvedli nadgradnjo omrežja na 5G. Prva faza nadgradnje omrežja na tehnologijo 5G temelji na principu NSA (Non-Standalone) pri katerem se za kontrolni del uporablja omrežje4G. Zato je bila potrebna posodobitev in programska nadgradnja lokacij4G, na katerih smo vklopili 5G. V prihodnje načrtujemo izvedbo SA (Standalone), v kateri omrežje 5G deluje samostojno. Uporabnikom je 5G prinesel hitrejši in

zanesljivejši mobilni prenos podatkov ter manjše zakasnitve v primerjavi s 4G. V sklopu nadgradnje omrežja na 5G je bil izveden tudi vklop prve proizvodne vertikale, s čimer smo digitalizacijo še bolj približali proizvodnemu sektorju in celotnemu gospodarstvu. Z omrežjem 5G smo do konca leta 2020 zagotovili 32,44-odstotno pokritost prebivalstva na obstoječem frekvenčnem pasu 2.600 MHz, in sicer predvsem v mestih, poslovnih središčih in ob prometnih povezavah. V Telekomu Slovenije pametno infrastrukturo 5G načrtujemo na način, da bomo lahko na njej omogočili tudi številna navidezna namenska omrežja za posamezne poslovne vertikale, kot so e-zdravje, energija, transport, tovarne, pametna mesta in skupnosti itd.

POSLOVNO POROČILO

TRŽENJE IN PRODAJA

OMREŽJA, TEHNOLOGIJE IN IT

RAZVOJ

TRAJNOSTNI

RAČUNOVODSKO POROČILO

V Sloveniji je zaključek dražbe frekvenčnega spektra, ki bo omogočil uporabo polnega potenciala tehnologije 5G, predviden v letu 2021. Sledijo naslednje faze evolucije 5G.

Potrebe po še zmogljivejšem mobilnem internetnem dostopu sicer vsako leto naraščajo, v letu 2020 pa je bil ta trend zaradi izrednih okoliščin prisoten še toliko bolj.

Svojim uporabnikom omogočamo storitev VoLTE (govor prek LTE), za katero smo opravili obsežno optimizacijo na radijskem delu omrežja. S tem smo omogočili večjo uporabo naprednejše in kakovostnejše glasovne storitve, tako da bomo frekvenčni pas, ki ga namenjamo tehnologiji 3G (UMTS), ki je v primerjavi s 4G in 5G z vidika prenosa podatkov počasnejša in slabše izkorišča frekvenčni prostor, v prihodnje postopoma sproščali ter ga namenjali 4G in 5G. Načrtujemo, da bomo skladno s tem 3G postopoma prenehali uporabljati do konca leta 2023.

ZAGOTAVLJANJE STORITEV UPORABNIKOM

V letu 2020 smo izvedli skoraj 270.000 aktivnosti za zagotavljanje storitev. Obvladujemo celoten segment zasebnih uporabnikov, SOHO in velike poslovne uporabnike. Pri tem zagotavljamo odpravo storitvenih incidentov, vključevanje novih uporabnikov ter spremembe konfiguracij in uporabniških naprav pri obstoječih uporabnikih.

2.8.3 IKT IN STORITVE OMREŽJA41

Nemoteno delovanje omrežja in storitev zagotavljamo 24 ur na dan in vse dni v letu. Zaradi izrednih razmer v času pandemije pa je bilo potrebnih veliko aktivnosti pri širitvah potrebnih kapacitet, podpori dela na daljavo, prilagoditvah ponudbe za COVID-19, prilagoditvah klicnih centrov, prilagoditvah Telekomovih centrov, analitiki in izrednemu obveščanju javnosti. Celotna družba je bliskovito in množično prešla na delo in učenje na daljavo – področje IKT in storitev omrežja je moralo biti en korak pred tem, da smo uspešno podprli

Poleg tega izvajamo prilagojene tehnične rešitve za velike poslovne uporabnike in zagotavljamo povezljivost na velikih športnih in družabnih dogodkih. Nadaljujemo optimizacijo procesov in aktivnosti, kar prinaša skrajševanje časov namestitev in doseganje ključnih KPI.

Izvajamo razvojno-izobraževalni program S.M.A.R.T., ki vpliva na odličnost uporabniške izkušnje. Dosegli smo visok indeks transakcijskega NPS (obisk tehnika), ki za leto 2020 znaša 81 indeksnih točk. Dodatno izvajamo tudi prodajne aktivnosti in svetovanje uporabnikom.

Tudi letos smo izvedli aktivnosti Bliskoviti obisk, s katerimi smo uporabnike ozaveščali o posledicah udarov strel in jih opozarjali, naj ob nevihtah in daljših odsotnostih svoje elektronske naprave izklopijo iz električnega in komunikacijskega omrežja. Uporabniki v Sloveniji imajo tudi možnost storitve SMS-alarm, ki jih v realnem času obvešča o udaru strel v bližini naslova, kjer imajo telekomunikacijski priključek. Aktivnosti so prinesle vidne pozitivne rezultate pri manjšemu številu uničene opreme in pri optimizaciji dela tehnikov (manjše število izhodov na teren).

V letu 2020 smo uspeli zmanjšati število storitvenih incidentov za 19 %. To smo dosegli s povečanjem števila uporabnikov na optičnem omrežju in migracijo uporabnikov z bakrenega na optično omrežje, preventivnimi aktivnostmi in optimiziranjem multipleks naprav.

ta prehod, predvsem z ustreznimi razširitvami in testi različnih sistemov za oddaljeni dostop. Na področju tehnične podpore uporabnikov smo dosegli opazno rast zadovoljstva (NPS). Na začetku leta smo uvedli digitalno tehnično pomoč v obliki bot tehnologije. Ob tem smo skozi vse leto uspešno reševali naraščajoče izzive na področju kibernetske varnosti. Še naprej smo razvijali Operativni center kibernetske varnosti, za katerega smo pridobili prestižno nagrado varnostni produkt leta, z njim pa vse več podjetjem

POSLOVNO POROČILO

TRŽENJE IN PRODAJA

OMREŽJA, TEHNOLOGIJE IN IT TRAJNOSTNI RAZVOJ

RAČUNOVODSKO POROČILO

in organizacijam zagotavljamo dodatne storitve varnosti. Zaradi potreb po vse večjih hitrostih prenosa podatkov za končne uporabnike ali podjetja je bilo treba povečevati kapacitete v omrežju in na medomrežnih povezavah. Podatkovni promet po hitrosti in obsegu stalno narašča, prav tako video promet, v času epidemije pa je dodatno za približno 80 % narasel tudi govorni promet. Izvedli smo številne aktivnosti za zagotavljanje nesporno najboljšega omrežja. Podprli smo testiranje hitrosti omrežja prek za to namenjene aplikacije izven uporabniških podatkovnih kvot (AKOS test net, Speedtest). Na daljavo ali na terenu smo povečali potrebne kapacitete omrežja, povečevali hitrosti na fiksnem in mobilnem omrežju ter naredili vse za čim boljšo uporabniško izkušnjo. Obrestovale so se predhodne investicije v 4G+ in optično omrežje, zmogljivo jedrno omrežje in IT-infrastrukturo, sicer situacije ne bi mogli obvladati. Izvedli smo potrebne nadgradnje ali generacijske zamenjave različnih storitvenih platform. Ob tem smo izvedli prvi korak

nadgradnje omrežja na 5G. Zavedamo se pomena varnostne zaščite sistemov, zato velik del aktivnosti namenjamo utrditvi njihove kibernetske varnosti.

Zaradi potreb po višji stopnji zmogljivosti in razpoložljivosti naše osnovne infrastrukture prenavljamo jedrno in agregacijsko omrežje, kar je potrebno tudi zaradi uvajanja omrežja 5G. Prav tako veliko pozornosti namenjamo izboljšanju varnostnih vidikov v internem poslovnem omrežju in podatkovnih centrih, kjer prehajamo na tehnologijo SDN (Software Defined Networks). Izvajali smo številne projekte na poslovnem trgu za netipske IKT-rešitve, kot so omrežne rešitve, tehnična podpora in vzdrževanje komunikacijske opreme, podpora delovnih postaj itd.

Uspešno smo obnovili certifikat ISO 27001 za Sistem vodenja varovanja informacij (SVVI) in certifikat ISO 22301 za Sistem upravljanja neprekinjenega poslovanja (SUNP). Poleg dosedanjih rešitev smo v certifikacijo vključili še finančne storitve (VALÚ).

Kibernetska varnost

Med strateške prednostne naloge našega poslovanja spada izpolnjevanje najvišjih zahtev na področju informacijske in kibernetske varnosti. Prav tako pa tudi zagotavljanje neprekinjenega poslovanja tudi v izrednih okoliščinah, kot smo jim priča ob pandemiji. Oba sistema vodenja, predvsem pa SUNP, sta se prav v teh izrednih okoliščinah izkazala kot zelo pomembna podporna procesa pri zagotavljanju delovanja in varnosti omrežja in tudi naših ključnih storitev in procesov. Ob tem smo uspešno opravili različne specialistične certifikacije s področja informacijskih tehnologij.

POSLOVNO POROČILO

TRŽENJE IN PRODAJA

OMREŽJA,

TEHNOLOGIJE IN IT

TRAJNOSTNI RAZVOJ

RAČUNOVODSKO POROČILO

Telemedicinska obravnava bolnikov

SAMSUNG Galaxy S20 FE SAMSUNG Galaxy Note20 Ultra 5G ZA NOVE IN OBSTOJEČE POSLOVNE NAROČNIKE VES POSEL NA VAŠI DLANI Z naprednima poslovnima pomočnikoma. Skupaj s partnerji smo že v letu 2019 razvili in predstavili tehnološko rešitev za telemedicinsko obravnavo bolnikov s kroničnimi boleznimi na daljavo. Za potrebe spremljanja bolnikov s COVID-19 smo rešitev skupaj z UKC Ljubljana nadgradili tako, da zdravstvenemu osebju omogoča njihovo spremljanje na daljavo. Skupaj z Ministrstvom za javno upravo smo razvili aplikacijo »Beleženje zdravstvenega stanja zaposlenih«, ki omogoča varno in učinkovito beleženje zdravstvenega stanja zaposlenih v zdravstvenih ustanovah, ki so v stiku z bolniki. Z aplikacijo zaposleni, ki so podatke vpisovali na list papirja, te sporočajo na varno in digitalno. Če zaposleni kaže bolezenske znake COVID-19, je zelo pomembno, da ne pride v stik s sodelavci in pacienti oziroma da ostane doma.

besedilo in ideje v podpis pogodbe 24 X 3725€*

ali 893,90 €*

Za naročilo pokličite brezplačno številko 080 70 70 ali pišite na poslovni@telekom.si.

¬ osebni računalnik, ki ga spravite v žep ¬ S Pen pisalo - pretvorite zapiske v

V PAKETU NAJ C AKCIJA

Podprli smo rast digitalizacije poslovanja v vseh oblikah, predvsem na področju naročniške podpore in E-trgovine. Med drugim smo podprli možnost oddaje naročil naročniških razmerij in zamenjave SIM- kartic prek spleta, prilagodili aplikacije za brezstični prevzem blaga po povzetju, nadaljevali smo z tudi načrtovanimi koraki modernizacije sistemov poslovne podpore. Ker je klicni center v kombinaciji s SMS-kampanjo postal ključni kanal prodaje, smo izvedli nadgradnjo, povezavo stikov www.telekom.si/poslovni *Navedene akcijske cene veljajo le do 10. 11. 2020 ob sklenitvi oz. podaljšanju mobilnega naročniškega razmerja s paketom Naj C akcija (z vezavo za 24 mesecev) z obročnim plačilom kupnine za napravo v 24 zaporednih mesečnih obrokih (v znesku 37,25 EUR brez DDV za Samsung Galaxy Note20 Ultra 5G, skupaj 893,90 EUR brez DDV oz. v znesku 18,27 EUR brez DDV za Samsung Galaxy S20 FE, skupaj 438,49 EUR brez DDV), ki se obračunajo prek mesečnega računa. Velja za vse, ki nimajo veljavnega Aneksa št. 20/2013 (z vezavo naročniškega razmerja za 12 ali 24 mesecev) in izpolnjujejo ostale pogoje akcijskega nakupa naprav. Ponudba velja do odprodaje zalog. Cene so v EUR brez DDV. Slike so simbolične. Telekom Slovenije, d.d., si pridržuje pravico do sprememb cen in pogojev. Za več informacij o ponudbi, akcijskem nakupu naprav, obročnem plačilu in možnosti vezave za 12 mesecev obiščite www.telekom.si, Telekomov center, pooblaščeno prodajno mesto ali pokličite 080 70 70. Telekom Slovenije, d.d., Ljubljana

dohodnih klicev s SAS in prilagodili elektronsko podpisovanje. Dodatno smo razvili samooskrbni portal MojTelekom. Poleg tega smo izvedli informacijsko podporo za številne druge prodajne aktivnosti, to je videoidentifikacijo za brezstično sklepanje naročniških razmerij. Tehnično smo podprli digitalno tržnico PIAZZ.

S stabilizacijo in nadaljevanjem razvoja NEO platforme smo razširili nove funkcionalnosti po produktnem načrtu; nove funkcije in naprave varnega doma, Info sklop, aplikacija za pametne televizije, igre, nove video vsebine itd. Nadgradili ustrezne nadgradnje funkcionalnosti rešitve VALÚ.

Telekom Slovenije je skupaj s podjetjem Iskratel vzpostavil testno omrežje 5G v Iskratelovi proizvodnji v Kranju. Tako smo omogočili razvoj novih poslovnih modelov in testiranje pametne infrastrukture 5G, ki omogoča številna navidezna namenska omrežja za posamezne poslovne vertikale, med katerimi so tudi tovarne. Veliko aktivnosti je bilo v tem letu namenjenih projektom IoT za pametna mesta in skupnosti. Na podlagi uspešno zaključenih testiranj smo lansirali prvo komercialno rešitev s področja daljinskega odčitavanja števcev. Prav tako smo bili aktivni na področju vertikal znotraj pametnih mest, kot so parkirišča, okoljska senzorika, razsvetljava itd. Postavili smo dve komercialni rešitvi s področja pametnega parkiranja. Glede na velike spremembe globalnega razvoja IT-arhitekture v smeri oblačnih platform in aplikacij smo začeli uvajanje tehnologij kontejnerizacije.

24 X 1827€* ali 438,49 €*

¬ vrhunska kamera, ki ujame vaše poslovne vizije ¬ na voljo v več živih barvah za živahne poslovne izzive

V PAKETU NAJ C AKCIJA

POSLOVNO POROČILO

TRŽENJE IN PRODAJA

OMREŽJA, TEHNOLOGIJE IN IT TRAJNOSTNI RAZVOJ

RAČUNOVODSKO POROČILO

TRAJNOSTNI RAZVOJ

#POVEZANI SKRBIMO DRUG ZA DRUGEGA

Verjamemo, da sta nasmejan obraz in prijazna beseda še posebej neprecenljiva v izjemnih okoliščinah. Zato v obdobju omejenih socialnih stikov posebno pozornost namenjamo tistim, ki so najranljivejši – starejšim, ki živijo sami in v domovih za starejše, ter učencem iz socialno ogroženih okolij po vsej Sloveniji. Ob tem z donacijami podpiramo tudi bolnišnice pri nakupu nujno potrebne medicinske opreme in pomagamo gasilcem, ki brezpogojno poosebljajo vrednote humanitarnost, prostovoljstvo in solidarnost.

TRŽENJE IN PRODAJA

POSLOVNO POROČILO

OMREŽJA,

TEHNOLOGIJE IN IT

TRAJNOSTNI RAZVOJ

RAČUNOVODSKO POROČILO

POSLOVNO POROČILO

TRŽENJE IN PRODAJA

OMREŽJA, TEHNOLOGIJE IN IT TRAJNOSTNI RAZVOJ

2.9 TRAJNOSTNI RAZVOJ

V Skupini Telekom Slovenije trajnostni razvoj razumemo kot odgovorno upravljanje ekonomskih, družbenih in okoljskih vplivov svojega poslovanja. Je sestavni del poslovnih procesov ter ena izmed strateških usmeritev Skupine Telekom Slovenije. Načela trajnostnega razvoja skušamo v največji možni meri vgrajevati v poslovanje, izdelke, storitve in vsebine. Pri poročanju o trajnostnem poslovanju se osredotočamo na bistvene teme, ki jih prikazujemo v naslednji tabeli, vsebine pa so integrirane skozi celotno poročilo.

Bistvene teme trajnostnega razvoja Skupine Telekom Slovenije42

2.9.1 O LETNEM POROČILU

IZJAVA O NEFINANČNEM POSLOVANJU SKUPINE TELEKOM SLOVENIJE

V Skupini Telekom Slovenije in družbi Telekom Slovenije je poročanje o poslovanju skladno z zahtevami Mednarodnih standardov računovodskega poročanja in nacionalne zakonodaje (ZGD-1J).

Nefinančne informacije oziroma napredek na okoljskem, družbenem in ekonomskem področju v letnih poročilih prikazujemo celostno, in sicer po mednarodnih standardih poročanja GRI (Global Reporting Initiative). Po smernicah GRI poročamo

PRODAJA

OMREŽJA, TRŽENJE IN

TEHNOLOGIJE IN IT

TRAJNOSTNI RAZVOJ

RAČUNOVODSKO POROČILO

od leta 2009. Od leta 2016 poročamo po njihovih najnovejših standardih (Global Standards), ob tem pa upoštevamo tudi prejšnje generacije priporočil GRI za IKT- in IT-sektor ter medije. Skladnost z njimi preverjajo zunanji neodvisni preveritelji.

Nefinančne informacije za svoje deležnike vključujemo v vsa poglavja, kar je razvidno iz sprotnih sklicev na kazalnike GRI in pregledno kazalo GRI. Vključevanje informacij o nefinančnem poslovanju ter raznolikosti organov vodenja in nadzora je skladno z zahtevami novele Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1J), sprejete v letu 2017.

Pri poslovanju upoštevamo tudi alternativna merila uspešnosti poslovanja (APM), skladno s smernicami ESMA.

PRIPRAVA POROČILA IN OBSEG POROČANJA43

Pripravo in izdajo letnega poročila koordinirata organizacijski enoti Kontroling in strategija ter Odnosi z javnostmi. Podatke in informacije zajemamo s strukturiranimi vprašalniki, vsebine pa pripravljajo strokovni sodelavci za posamezna področja iz družb Telekom Slovenije, GVO, TSmedia, Soline, Avtenta, TSinpo in IPKO. Računovodsko poročilo pripravlja organizacijska enota Finance in računovodstvo.

O kazalnikih trajnostnega razvoja v letnem poročilu poročamo za vsako predhodno koledarsko leto. Zadnje letno poročilo, to je za leto 2019, je bilo objavljeno 2. aprila 2020. Poročilo je namenjeno predvsem delničarjem in finančnim javnostim, pa tudi uporabnikom, zaposlenim in drugim deležnikom. Poročanje se nanaša na Skupino Telekom Slovenije, pri vsebinah, kjer enotna vodila poročanja še niso uveljavljena za celotno skupino, pa je posebej pojasnjeno, da veljajo za obvladujočo družbo Telekom Slovenije oziroma za posamezno družbo v skupini.

Pri podatkih iz prejšnjih let in mej poročanja pomembnejših sprememb ni bilo. Če se spremeni metodologija prikazovanja podatkov, so spremembe in razlogi zanje pojasnjeni v opombah. V letu 2020 smo prodali družbo Planet TV, zato določeni podatki v primerjavi s predhodnimi leti med seboj niso neposredno primerljivi, kar pojasnjujemo sproti oziroma je razvidno iz podatkov v tabelah.

Za določitev obsega in vsebine letnega poročila smo izvedli analizo bistvenosti z analizo deležnikov. Obseg, vsebino in teme letnega poročila za leto 2020 smo preverili z anketo na spletni strani www.telekom.si. Izpolnilo jo je 204 deležnikov iz Slovenije. V anketi smo vsako deležniško skupino prosili, naj posamezne interese oceni po pomembnosti na lestvici od 1 do 5 (pri čemer je 1 najmanj pomembno in 5 najbolj pomembno). Prav tako smo jih spraševali, katere vsebine letnega poročila so zanje najpomembnejše in o katerih bi želeli, da poročamo v večjem obsegu.

Na podlagi rezultatov smo oblikovali sklope najpomembnejših interesov za posamezne deležnike, in sicer smo izbrali tiste, ki so dosegali oceno nad 3,8. Če so se ocene interesov pri različnih deležniških skupinah podvajale, smo interes upoštevali pri tisti skupini, kjer so interesi dosegli višjo oceno. Njihovo pomembnost z vidika vpliva na poslovanje Skupine Telekom Slovenije so ocenili direktorji organizacijskih enot Telekoma Slovenije.

Na tej podlagi smo pripravili matriko bistvenosti, ki jo objavljamo v nadaljevanju.

Rezultate analiz deležnikov vsako leto pregledajo strokovni sodelavci, ki pripravljajo vsebine letnega poročila Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije. V letu 2020 je pregled potekal prek spletne delavnice, ki se je je udeležilo 54 pripravljavcev vsebin. Rezultati deležniških analiz določajo bistvene teme in obseg vsakoletnih razkritij GRI GS, razvidnih iz kazala GRI v točki 2.10 Vsebinsko kazalo po standardu poročanja GRI in iz interaktivnih sklicev skozi celotno letno poročilo. O nebistvenih temah ne poročamo.

TRŽENJE IN PRODAJA

TRAJNOSTNI RAZVOJ

RAČUNOVODSKO POROČILO

PREVERITEV NEFINANČNEGA POROČANJA

Razkritja nefinančnih podatkov oziroma poročilo o trajnostnem razvoju predložimo v neodvisno zunanjo preveritev, ki vključuje tudi preveritev poročanja po standardih GRI. Izjava o zunanji preveritvi poročanja o trajnostnem razvoju po standardu GRI GS je v poglavju 2.11.

Matrika bistvenosti interesov deležnikov

SREDNJE VISOKA

DELNIČARJI, INVESTITORJI, ANALITIKI IN DRUGE FINANČNE JAVNOSTI

• 1. Učinkovito korporativno upravljanje
• 1. Dolgoročna vrednost naložbe
• 1. Poslovanje, ki omogoča izplačilo stabilnih dividend

LOKALNA IN ŠIRŠA SKUPNOST

• 1. Široka dostopnost storitev/ odgovorna širitev infrastrukture
• 1. Zagotavljanje delovanja omrežja tudi v izrednih razmerah
• 1. Kibernetska varnost
• 1. Spoštovanje človekovih pravic
• 1. IKT rešitve za premagovanje sodobnih zdravstvenih izzivov

MEDIJI

• 1. Etično poslovanje in skladnost
• 1. Omejevanje elektromagnetnih sevanj
• 1. Medijska in IKT pismenost
• 1. Družbena odgovornost

POMEMBNOST ZA SKUPINO TELEKOM SLOVENIJE

REGULATORJI IN DRŽAVNI ORGANI

• 1. Skladnost poslovanja
• 1. Zagotavljanje kakovostnega dostopa do storitev
• 1. Omejevanje vplivov na okolje/ skrb za trajnostni razvoj

ZAPOSLENI

• 1. Zdravo in varno delovno okolje
• 1. Strokovno in učinkovito vodenje
• 1. Pridobivanje dodatnih znanj
• 1. Vključenost zaposlenih v odločanje
• 1. Možnosti razvoja kariere

UPORABNIKI

• 1. Hitra odprava napak
• 1. Varnost osebnih podatkov
• 1. Vrhunska kakovost omrežja in razvoj storitev
• 1. Razmerje med kakovostjo in ceno storitev
• 1. Preprosto in hitro komuniciranje s svetovalci Telekoma Slovenije

DOBAVITELJI IN OSTALI POSLOVNI PARTNERJI

• 1. Jasna merila za izbor dobaviteljev/ spoštovanje poslovnih dogovorov
• 1. Odzivnost in odnos naročnika
• 1. Dolgoročno sodelovanje
• 1. Spoštovanje pravic delavcev / varnost in zdravje zaposlenih v oskrbni verigi
• 1. Odgovorno upravljanje z energijo/ odpadki v oskrbni verigi

POROČILO RAČUNOVODSKO

URESNIČEVANJE CILJEV TRAJNOSTNEGA RAZVOJA ORGANIZACIJE ZDRUŽENIH NARODOV

Svoje trajnostne vplive poskušamo čim bolj približati tudi ciljem trajnostnega razvoja Organizacije združenih narodov (Sustainable Development Goals – SDG) kot ključne vsebine njene Agende 2030.

Četrto leto zapored smo pripravili pregled, kako in na katerih področjih pripomoremo k uresničevanju teh ciljev. V letošnjem letu smo pregled dopolnili s konkretnimi poslovnimi cilji Skupine Telekom Slovenije

	C i l j S D G	š ša Na i u kre i / n iza de j p a p r va n a	š Na i c i l j i
1 ODP RAV A Š ČINE REV	č še Om it i vs be j og o em p os e , im in l j iv im ba rev n ran os e m, ko de do do sto en a vre n p ko k i h v iro i h e no ms v, os no vn ite i h v iro i h sto r v, na rav n v, no v hn log i j in f in čn i h s ite te to o an r v.	še š ž Po lag dg dn j in ir ite le ko i ka i j k i h o i j v t sp e no v am o v na ra o e mu n c s mr e ∫ in t hn log i j i h g i j i, ko / G, / G+ G t dg dn j L T E 4 L T E 4 5 t s e o no v en era c o er na ra o , do i čn ž j ko ba i h s d i š č i h ko ln i h sto t a t t n p ov ne g a o p eg a o mr e a v u r n re a r ura č bm j i h. o o i lag j itv in j l j iv im ku ina ko j š i Pr tor t s tar o en e s e na p rav e p on u am o r an s p m, o s e ∫ in lu ho i. g ne m	it i do do hn log i j Za 5 G 9 4 % oto sto te g v p o e ∫ b iva lce S lov i j do let 2 0 2 in 9 9 % do 5 p re m en e a let 2 0 3 0. a č Om it i p lno j do sto sto og o op o ma sa mo en p ∫ do le ko i h c in da j i h t č k z Te tro mo v en v p ro n o a inv l i dn be do let 2 0 2 5. a e o se a
9 INDU STR IJA, INOV ACIJ E STR IN IN FRA UKT URA	Ra i j i ka ko dr žn at stn zv vo o, vz o, l j ivo in fra ktu str za ne s u ro, k i bo dp la da k i p o r g os p o rs j, č lov š ko b lag in j raz vo e o, da ko s p ou r m na ce no vn o de in iv la če do sto ug o n p r n p.	Ra i j f in čn in ln i š ke itv do sto sto ∫ zv am o an e za va rov a r e, p ne vs em dru ž b i inp lu j inv l i de kv iru ku ine le ko lov i j V T S S Te S o z ap os em o a v o p m en e. ∫ in do dp ira d i hu ita iza i j k n j i h Ko t s tor tu ∫ p on zo r na p o mo ma n rne or g an c e, p re č i p bn im i ko O b t dp ira d i otr tu p a p om ag am o p om o e p os am ez n m. em p o mo č že šp iza i j in j kte dro j ku ltu izo bra j in ort org an c e p ro e s p o a re, va n a a.	Za i sm ča i v dru ž be ko l j in t ve za n o v ra no o e ∫ l j iv im ku ina j bo l j š i h m če h t ran s p m p o n a o er kr be i za int in t st eta s va rno ern , p ov ez av ist s em ov
3 ZDR AVJE IN ČUT DOB RO P O JE	č i u ive ln i do Do sto se n rza p do dra ka ko i h tva stn vs vo z , dra i h s ite tve to v t z vs n r er i h, č in ko it i h in f in čn va rn u v an o do i h z dra i l. sto p n v	j š im in dru im bn i ko ča ite kr ba St E- st are g up ora m om og o mo or v os ∫ , k i za l j da l j še in v j še b iva j do Ra i l i sm š ite ota g v a arn e n e n a mu zv o r e v lem d ic ine k i z dra b j ča l j j te tve e vs ne mu os e u o mo g o sp rem an e , dra j ien da l j tve tan tov z vs ne g a s a p ac na av o.	l j i te leo kr bo in t lem d ic ino Za 1 0 % ota at g v s e e ∫ b iva lst j še d 6 5 let R S ( ko l i tar p re va , s e g a o , v o 4 0. 0 0 0 p b iva lce ) do let 2 0 3 0. re v a

PREGLED URESNIČEVANJA CILJEV SDG V LETU 2020

	i l j C S D G	š i u kre i / n ša iza de j Na p a p r va n a	š i c i l j i Na
7 CEN OVN O DO STO PNA ČIST IN A EN ERG IJA	bo l j ša i e ko Iz t ets ne rg č in ko ito st. u v	ist ke d žm dru im i u kre i zm j šu j S s ets ta ter em om en erg g a m en e en g p an em o ∫ bo i j in bre ite ko l j j de j j st p ora en erg e o me n v o a s sv o o av no o. Up bn i ko ča ku le ktr i čn i j d c dn im i ∫ ora m om og o mo na p e e e ne rg e p o en ov no ug o j i. p og o	j ša i p bo le ktr i čn i j Zm 0, 5 % t an ora e e e ne rg e z a ∫ let no
1 2 ODG OVO RNA POR ABA IN P ROIZ VOD NJA	č žn Do i vz dr l j j in se o u p rav an e č in ko ito bo i h v iro u v ra na rav n v.	šu ču č Zm j j bo i j in j j ko in ko ito ets st an em o p ora en erg e p ov e em o s vo o e ne rg ∫ u v ist ke d žm ets ta. s s em om en erg g a m en e en Z bre irn im lov j j šu j bo ir j ∫ zp ap p os an em zm an em o p ora p ap a.	ša Zm j i p bo iva 1 % let t an ora g or za no ∫
8 DOS TOJN O DE LO I N GOS POD ARS AST KA R	Pr ira i v k l j ču j čo in t om ov o u dr žn da ko lno st, vz o g os p o rs ra p o l ite in do j de lo. sto za p os v no	Po lov im bn i ko ča j lov j in d ig ita l iza i j s n up ora m om og o mo ra o p os an a c o z ∫ zv dn im i itv i in š itv i. I K T-s tor na p re am re am Ko Dr ž in i p i j d j j len im ča la ž j k la j j t et ∫ u r az no p o e z ap os om og o mo e u s ev an e dru ž ins ke in k l icn ž iv l j j kr b im dra in d bu dn g a p o eg a en a, s o z a v arn o, z vo sp o o de lov ko l j no o e.	Pr ist i l i sm k z i o što j č lov ko i h op o av ez sp o va n e ∫ u v ic, let bo ip i l i p i ln i k in 2 0 2 1 p rav v u mo p r rav rav im l i s kr bn i ka č lov ko ice en ov a za e ve p rav Sp d bu j i m dg i j ko de lov j in at ∫ o e en era c s so an e izv j i u kre j. at a p e z a p ren os zn an
1 1 TRA JNO STNA MES TA IN S KUP NOS TI	Po š it i tr j ba iza i j stn sp e a no o u r n c o j črt j in ter tr stn a no o n a ov an e l j j j j Izv t. up rav an e m es a an e los l it i ke k l j če j tn ce e p o za va n e, v u č in ko ito bo iro v t u v ra v er b la ž ite dn bn i h s b v p o e p rem em in i lag j j j p r a an e n an e.	Po d j j in lo ka ln im ku im ča int i j I K T- š ite et st ∫ em s p no om og o mo eg rac o re v z a fra š ča lov ito in v l j j in ktu Re itv j tn str ce arn o u p rav an e m es e u re. e o mo g o o l j k ira j l j j i h v iro l j j etn et p am o r az sv av o, p ar n e, sp rem an e n ara vn v, u p rav an e dp d ko le de j ds it d. tev o a v, s n e s re	Iz de lat i in b l j i c los š itv at tn ∫ up ora e e r e e z a l j j i h t ko ba i h n l j i h, etn up rav an e p rom o v v ur n as e im i vp le d v ka ko ka in v da et st og vo zra o , in č in ko ito l j i z i. etn at t p am o u v up rav en erg en

SLOVENIJE SKUPINA TELEKOM

POROČILO POSLOVNO

PRODAJA TRŽENJE IN

TEHNOLOGIJE IN IT OMREŽJA,

RAZVOJ TRAJNOSTNI

POROČILO RAČUNOVODSKO

SLOVENIJE SKUPINA TELEKOM

2.9.2 VKLJUČEVANJE IN SODELOVANJE DELEŽNIKOV44

Naši ključni deležniki so zaposleni, delničarji in potencialni vlagatelji, uporabniki naših storitev, regulatorni in državni organi, finančni analitiki in ostala finančna javnost, dobavitelji in ostali poslovni partnerji, mediji ter lokalne in širše skupnosti. Prizadevamo si za vključevalen in dolgoročen odnos z njimi, s čimer krepimo zaupanje in sodelovanje. Strategija komuniciranja z njimi je opredeljena v Politiki upravljanja Telekoma Slovenije.

Medsebojne vplive in njihove interese prepoznavamo na podlagi neposrednih in posrednih odnosov (raziskave, analize podatkov, statistike itd.).

PREGLED DELEŽNIKOV TELEKOMA SLOVENIJE IN NJIHOVEGA VKLJUČEVANJA

Del ežn iki	Kaj je z anj ajp bne j še? e n om em	Pog sti kov ost ost	Kak o j ih v klju čuj o? em	Akt ivn i ost
Del nič arj i, litik i ana in d rug e fina nčn e jav ti nos	Uči nko vito ko ivn vlja nje rat ∫ rpo o u pra ; dol očn red lož be; t na ∫ gor a v nos lov anj e, k i om ča izp lač ilo ∫ pos ogo biln ih d ivid end sta ; rele , ak lne in p oča tne tua van rav sne ∫ info acij lov anj u in de lnic i rm e o pos TLS G.	Ob aša nj ih n a k akt nih slo vih ont ∫ vpr na ir@ tele kom .si, sku ina ele kom @t psc si, d ivid end tele kom .si; a@ čet rtle ob ob jav i po roč il o tno ∫ lov anj u in izd aj i ele ktr ke pos ons blik acij vic e T LSG pu no e; enk letn b o bja vi l rat etn o o ega ∫ oči la; por sku šči nah de lnič arje ∫ na p v; obč a in tici js kih ∫ asn o n ves kon fer ah. enc	Sp letn red išč vla elje gat ∫ o s e za ; ude lež ba inv icijs kih kon fer ah; est ∫ na enc ošt i ( ir@ tele kom .si, ∫ po e-p sku ina ele kom .si, div ide nda ele kom .si) @t @t psc ; obj avlj anj osl ih i nfo acij sis u Lj ublj ke bor SEO tem net e p ovn rm na ans ze ∫	Obs toje če in p nci aln e d eln iča rje lov anj ote ∫ sm o o pos u Sku ine Tel eko m S lov enij bve šča li re dno oak tivn o in p e o , pr cel ovi Tra ika zal i tu di p riča kov to. ntn nsp are o s mo pr ana ods anj led e iz lnje ja letn ih n ačr ko sle dic top tov t po a g po van a dem ije COV 19. ID- pan ani zira li sm kup šči del nič arje Org o 3 1. s no v. ∫ Del nič arje jun ija 0 iz lač ali bru to d ivid end viš ini 202 m s mo p e v ∫ 3,5 0 e de lnic vra na o.
rab nik i Upo	Hit dpr k; ra o ava na pa ∫ ebn ih p oda tko t os var nos v; ∫ ežj vrh ka kak a in st o uns ovo mr ∫ voj rite kla dni h z nj iho vim i sto raz v, s reb i in iča kov anj i; pot am pr naj bolj še rje d k ako tjo in ∫ raz me me vos orit o st cen ev; in hitr o k uni cira nje sto ∫ pre pro om z i. nam	Red ni s tiki lek ovi tri, : Te om cen ∫ kon tak tni 24/ 7, k uni kac ija ter cen om k in fo@ tele kom .si i n d ruž ben ih pre rež ij; om dva kra t le igra cijs kim i tno ∫ z m liza mi za fi ksn i in biln i ana mo nt; seg me dva kra t le azi ska i po tno ∫ z r vam nač elu skr ivn nih kup ost na ov; z le tni mi isk mi zad ljst raz ava ovo va ∫ rab nik upo ov; red atis tiko led letn ih s st no og ov s p ∫ ani str ; red rjen je NPS ( Net Pr ote ∫ no me om r Sco re) stič nih čka h. to na	Ose bni sti ki; ∫ letn orit e st sp ve; ∫ laš nje in k uni kac ija udb itev in i, ki tor ost og eva om pon e, s nov so za ∫ ih š ruž rab nik lev dij irok do a in ek d ben ih ant upo e re ne v me ega seg pr rež ij; om red obv ešč anj udb i, st orit vah in ih v dij ih š irok ost ∫ no e o pon nov me ega dos ko nic iran je p rek dr ih k lov (ra čun i, n dna ter ega mu ug ana epo sre šta , ka talo i, se jm i, d ruž ben ežj ocij a d dki h, po g a o mr a, p rom e n ogo ebn i do dki ip d.); pos go kom uni cira nje dru žbe nih rež j ih; na om ∫ žno st i zbi kli ime ru d alj ših čak aln ih č atn mo re p ovr ega ca v pr aso v v ∫ kon tak tne ent m c ru.	Upo rab nik eds ljam ritv dbo in tav sto ∫ om pr o n ove e, p onu dru je p bne ebi k št evi lnih ka nal in ge zan om em vs ne pre ov, sic seb in e lek nsk di u kre ani h z o. Z tro er o no ara pov , po vez eje jem šir jen ja lek COV ID- 19, o Te ntr om van sm om ove ce e toč toč dili ke in u red ili p ko pre ure v p rev zem ne rvo pr evz em no sist u D rive -in, Na roč i in odp elj i. po em Z o ežj LT E/4 G tr kriv o 9 6,6 4 % tno ∫ mr em enu po am biv als ežj LT E/4 G+ 87, 26 % p reb iva lstv tva pre , z o mr em a, ežj 5G 32 ,44 % biv als . Za be tva tre z o mr em pa pre po jeg okr iva nja je bilo vk lju čen di 1 23 lih cel ic. not o tu ran a p ma Izb olj šal i sm iso ko z ado volj abn ikov fik sni h in stv o v o u por ∫ biln ih s itev tor mo V k licn v le tu 2 020 reje li 5 65. 518 kli in ntr em ce u s mo sp cev ∫ 161 .62 0 e čil u abn ikov ili s dig ital tav -sp oro por , vz pos mo neg a alc a M aks r ak tivn o k uni cira li p rek dr užb eni h tov a te sve om rež j ih. om

44 GRI GS 102-40, 102-42, 102-43, 102-44 148

Del ežn iki	Kaj je z anj ajp bne j še? e n om em	sti kov Pog ost ost	Kak o j ih v klju čuj o? em	Akt ivn i ost
osl eni Zap	Zdr in del kolj avo var no ovn o o e; ∫ uči oko in nko vito den je; str vno vo ∫ ido biv anj e d oda tni h z j in ∫ pr nan kom pet enc ; vklj uče odl oča nje t v ∫ nos ; žno st i zob raž nja in r oja ∫ mo eva azv kar iere ; red info acij lov anj ne rm e o pos u ∫ in s teš kih nač rtih dr užb tra e te r tek oče m d jan ju v dje tju in oga po nje ih a ktiv tih gov nos	Red info acij lov anj ne rm e o pos u ∫ dru žbe in dog aja nju odj etju v p na inte rnih lih; rta po red ni s tiki ek s a d ela v in vet ∫ pr vce sin dik vod ato stv v z om ; dva kra t le tek ajo nje val tno ∫ po oce no voj ni p i; raz ogo vor ko dru leto erit i ∫ vsa go z m vam ani ijs ke kul tur org zac e.	Red jan je z sle nih z d jan jem in tek oči mi akt ivn mi ost no sez nan apo oga v ∫ dje tju in s kup ini ljav ljen ih k lih ( intr lon i, o las Zas t, e po po uve ana ane g ne ošt .); des ke, iste m k ole ijev itd e-p a, s g dbu jan je ino ivn i v o kvi a B riht vat ost ∫ spo ru p rog ram a; sod elo je s m d ela v in sin dik ati; eto ∫ van sv vce akt ivn i za anj e zd ja z sle nih kvi ala Mo dro ost ort ∫ va rov rav apo v o ru p Živj ja bol ko in s! t klju čev anj rek šp a d ruš tre ort tva o, s er v a p neg TSs t; por rjen je o niz acij ske vit aln i, m erje nje ani ijs ke kul ost tur me rga org zac e, ∫ nje val voj ni p i. oce no- raz ogo vor	91 % z sle nih kup ini j e b ilo v let u 2 020 vk lju čen ih v apo v s ∫ izo bra žev anj a in ablj anj us pos a. v š V T ele kom u S lov enij ols kem let u 2 019 /20 20 e s mo ∫ n š ke š dev etim dij ako m i tud del ili k adr tipe ndij ent om po ovs e, sku im o 2 4 š tipe ndi sto pno am v. Red no j kal dia log cia lnim i pa erj i ( info iran je, ote rtn ∫ e p s so rm sku anj rido biv anj las ij ). Sve t de lav tov pna po sve a, p e s og cev se j letu 20 20 tal sed mih red nih in dve h d isn ih e v ses na op sej ah.
Dob avi telj i in ali ost pre lov ni pos rj i tne par	Jas rila izb or d oba vite ljev in ∫ na me za što je p osl ih d spo van ovn ogo vor ov; odz ivn in odn očn ika ost ∫ os nar ; dol očn ode lov anj ∫ gor o s e; što je p ic d ela v te spo van rav vce r ∫ t in zd je z sle nih var nos rav apo v osk rbn i ve rig i; odg ljan je z ijo in ovo rno up rav en erg ∫ odp adk i v o skr bni rig i. ve	Enk letn ank rat eto ∫ o z ; sod elo je v ok viru izv edb ∫ van e nab ih p kov ost avn op	Spo što je Pra viln ika aba vi b lag a in rite dru žbi Tel eko sto ∫ van o n v v m Slo ije t er d ih i rnih ak nte tov ven rug ; Kod eks ja z a d oba vite lje Sku ine Tel eko m S lov enij ∫ rav nan p e; avlj anj e d olg čni h o dno z d oba vite lj i. ost ∫ vzp oro sov	Obv i sm val i v d jen ih p lač ilni h ro kih ost ∫ ezn o p ora vna ogo vor , ob sež nih lik vid nih dst vih di p red čas tu pre sre no. Vel iko i sm enj ali uči nko vite reš nju ost ∫ poz orn o n am mu eva ih i zziv otn spr ov. Gle de keg a d oba vite lja o del imo ijo str ate ∫ na oce no vsa pre g voj ožn i do dat ode lov anj li u kre ost raz a, m neg a s a a pe za anj šan je /od j. tve zm pra vo gan o in ako ob anj nci aln ih Tra ntn ote nsp are en pra vno rav nav e p ∫ dob avi telj ljam nda rdiz iran im nab im tav sta ev z ago o s avn kom i ka rila izb or j top ter pos , pr em so me za asn a.
Reg ula j i tor in d rža vni ani org	Skl adn slo ja s edp isi i ost ∫ po van pr n što je o dlo čite lato rja; spo van v re gu vlja nje kak do ota stn sto zag ovo ega pa ∫ do tele kom uni kac ijs kih rite sto v; eje je v livo kolj e in sk rb om van p v n a o ∫ rajn ni r oj. za t ost azv	Obč i st iki o b s mb ah ∫ asn pre me zak daj ono e; red ni s tiki ob kih sto po p ∫ inš kcij ske nad ih pe ga zor a, p ove zan alo žen imi ob i AK OS tm z n vez nos na šte ulir ani h u vni h tr ih. reg po g	Str oko od ziv anj dlo čitv lato rjev ∫ vno e n a o e re gu ; sod elo je p ri p ripr avi zak daj oko vni mi ipo mb i. str ∫ van ono e s pr am	V v seh faz ah lov in del nja o d osl edn ∫ pos neg a p roc esa ova sm o šte val i ve ljav zak daj lato uk upo no ono o, r egu rne rep e, dp ise in d obr rak (np dpr ja v ). EU sto pre o p so r. o ava go van Odz val i sm ipra ipo mb ob jav ljen nal ize o s e s pr vo pr na e a ∫ šte vni h tr upo gov
Lok aln a in š irša sku st pno	Širo ka dos orit ev i top t st ∫ nos n odg šir itev inf ktu tru ovo rna ras re ( fiks in m obi lno rež je ); no om što je člo vek ovi h p ic; spo van rav ∫ šitv je IKT -re e za pr em ago van ∫ sod obn ih z dra ih i zziv vst ven ov; rež vlja nje del nja ja t udi ota ∫ zag ova om v iz red nih rah raz me	Red sod elo je v ok viru ∫ no van hum ani nih in dru ih a ktiv ti; tar g nos red ni s tiki z l oka lnim i sk mi ob ost ∫ upn nad dnj ah in g rad nja h o ežj gra mr a.	Pod a š tni kul nim , iz obr aže val nim hu nita rnim tur ter ∫ por por m, ma ani ijam in je kto org zac pro m; izb roje kto dar kom dr užb eni odg sti in s mlj anj ∫ or p v s pou na ovo rno pre u nj iho vih uč ink ov; oko ljs kih livo v je ebi nsk i vid ik v seh voj nih ak tivn i. ost oce na vp vs raz ∫	Spo in d cije enj ali ani ijam in rst ∫ nzo va ona sm o n am org zac je kto aci lni in r ion aln i ra vni , v l 20 20 etu pro m n a n ona eg sm o v S kup ini T ele kom Slo ije z anj eni li 2 ,2 m ilijo ven e n am na evr ov. Zar adi šir itve rež ja LTE /4G in avi rež ja 5G ost tev om vzp om ∫ vili dod erit ele ktr ja atn etn sm o o pra e m ve om agn ega se van vili, da jo z ako nsk o d ljen ih m eja ter oto zag ne pr ese ga ovo V le tu 2 020 Slo ij i op ili 2 67 rite v. R ltat i sm o v ven rav me ezu rite v E MS jav dos ni l oka lnim sk im. top ost me so no upn
Me dij i	Etič lov anj e in sk lad t; ∫ no pos nos dijs ka in I KT- ism st; ∫ me p eno dru žbe odg st; na ovo rno ∫ red in a ktu aln e in for cije ne ma ∫ osl nju Sk ine Tel eko o p ova up m Slo ije t oju rite sto ven er r azv v.	Pro akt ivn a in ktiv ∫ rea na kom uni kac ija; red odg rjan je n ovi ska no ova a n nar ∫ aša nja vpr ; ani ija ilož tni h d dko org zac pr nos ogo v; ∫ čil z kom uni kac ija k sp edij pre oro a m e; ∫ vzd rže je r edn ih f aln ih i ∫ van orm n nef aln ih o dno orm sov	Upr avlj anj dno edij i (n ovi ski dog odk i, sp čila ∫ e o sov z m nar oro za dije , od ori ina rsk šan ja, vzd rže je for lnih in me gov na nov a v pra van ma nef aln ih o dno ); orm sov kom uni cira nje kor ativ nih orit ih i rod ukt nih ti t tem , st por ven n p no vos er ∫ h d ih t ani h s lov anj dr užb vse rug em , po vez pos em e.	V le tu 2 020 dgo ili n kol i 35 0 n ovi ski h ∫ sm o o vor a o nar aša nj, ipra vili o 7 2 s oči l za slo ske in tri vpr pr sm por ven za tuje dije , sk o je bil Tel eko Slo ije v dij ih me upn o o mu ven me obj avlj eni h o kol i 5. 000 isp evk pr ov.

45 GRI GS 102-43, 102-44 46 GRI GS 102-43, 102-44 149

SLOVENIJE

SKUPINA TELEKOM

POSLOVNO POROČILO

TRŽENJE IN PRODAJA

OMREŽJA, TEHNOLOGIJE IN IT TRAJNOSTNI RAZVOJ

RAČUNOVODSKO POROČILO

KOMUNICIRANJE Z DELEŽNIKI

Z deležniki komuniciramo odprto, uravnoteženo, proaktivno in reaktivno. Osredotočamo se na, uravnoteženost komuniciranja na domačem in tujih trgih ter na zagotavljanje točnih,

relevantnih in jasnih sporočil. O komuniciranju s skupinami deležnikov poročamo v posameznih poglavjih, kjer jih obravnavamo celovito.

INFORMACIJE JAVNEGA ZNAČAJA

Skladno z Zakonom o dostopu do informacij javnega značaja (ZDIJZ) na spletnih straneh Telekoma Slovenije in posameznih odvisnih družb objavljamo osnovne podatke v zvezi z zastopniki, člani poslovodnih organov, organi upravljanja ali člani nadzornih organov (o dogovorjeni višini njihovih prejemkov in njihovih izplačilih) ter o sklenjenih poslih, ki se nanašajo na donatorske, sponzorske, svetovalne in druge avtorske ali druge intelektualne storitve (vrsta posla, pogodbeni partner, vrednost posla, datum sklenitve in trajanje posla).

V letu 2020 smo proaktivno objavljali informacije in obravnavali zahteve za dostop do informacij ter opravljali podporne aktivnosti (npr. izobraževanje zaposlenih).

Imenovane imamo pooblaščene osebe za posredovanje informacij javnega značaja, zaposlenim v Telekomu Slovenije je na voljo interni portal z vsemi potrebnimi informacijami, na spletnih straneh Telekoma Slovenije in posameznih odvisnih družb pa so objavljeni tudi kontaktni podatki za podajanje zahtev za dostop do informacij javnega značaja po elektronski poti.

KOMUNICIRANJE Z MEDIJI45

Pri celovitem upravljanju odnosov z javnostmi posebno pozornost namenjamo odnosom z mediji, prek katerih informacije o aktivnostih družbe in skupine posredujemo različnim deležnikom. Dolgoročni odprti, proaktivni in korektni odnosi z novinarji so se še zlasti odrazili v letu 2020, v katerem smo se tudi pri komunikaciji z mediji odzvali hitro in učinkovito.

V letu 2020 smo v povezavi z razglašeno pandemijo veliko pozornosti namenjali komunikaciji delovanja našega omrežja, komunikaciji naših družbeno-odgovornih aktivnosti in komunikaciji glede odziva družbe na spremenjene razmere na splošno. Poleg tega smo z mediji komunicirali korporativne teme, novosti v ponudbi in razvojno-tehnološke teme, posebno pozornost pa smo namenili uvajanju prvega nacionalnega omrežja 5G in odprti komunikaciji ob tem.

Na vsa novinarska vprašanja smo odgovarjali sproti. Skupno je bilo o Telekomu Slovenije

v letu 2020 objavljenih okoli 5.000 prispevkov, med temami objav pa so prevladovale teme o naših storitvah, družbeni odgovornosti in omrežju. Odgovorili smo na okoli 350 vprašanj nacionalnih, regionalnih, lokalnih in specializiranih medijev. V letu 2020 smo poslali 75 sporočil za medije, od tega 3 sporočila tujim medijem.

KOMUNICIRANJE Z REGULATORJI IN DRŽAVNIMI ORGANI46

Regulatorni organi v državah, kjer delujejo naše družbe, pomembno vplivajo na naše delovanje, saj je področje telekomunikacij med najbolj reguliranimi gospodarskimi panogami. Pomemben deležnik so tudi pristojna ministrstva in drugi državni organi, ki imajo predvsem zakonodajno vlogo.

V Telekomu Slovenije dosledno spoštujemo veljavne predpise, priporočila in odločitve regulatorjev ter se, kadar je to potrebno, nanje odzivamo s strokovno utemeljenimi argumenti. S strokovnimi predlogi se v okviru zakonitih možnosti aktivno vključujemo v pripravo zakonodajnih sprememb s področja elektronskih komunikacij.

Poleg v IKT-panogo se vključujemo tudi v druge panoge, ki imajo lastno regulacijo in pravila.

TRŽENJE IN PRODAJA

OMREŽJA, TEHNOLOGIJE IN IT TRAJNOSTNI RAZVOJ

RAČUNOVODSKO POROČILO

2.9.3 ALTERNATIVNA MERILA USPEŠNOSTI POSLOVANJA

Skupina Telekom Slovenije za prikaz rezultatov poslovanja uporablja tudi alternativna merila uspešnosti poslovanja (APM), kot jih opredeljuje ESMA.

Alternativna merila uspešnosti poslovanja Skupina Telekom Slovenije uporablja tudi pri načrtovanju poslovanja organizacijskih enot, odvisnih družb in skupine, pri poročanju za interne potrebe spremljanja izvajanja planov ter postavljanju ciljev organizacijskih enot oziroma posameznikov za namene sistema nagrajevanja.

Vrednostne postavke prikazujemo zaokroženo na tisoč evrov, razen tam, kjer je navedeno, da je merilo v evrih. Za Skupino Telekom Slovenije ne izračunavamo števila zaposlenih na podlagi delovnih ur, zato povprečno število zaposlenih izračunavamo iz stanja na začetku in koncu obdobja.

Deleže v celoti prikazujemo v odstotkih, praviloma zaokroženo na eno decimalno mesto ali kot razmerje med dvema kategorijama.

ALTERNATIVNA MERILA USPEŠNOSTI POSLOVANJA PRIKAZUJEMO MED KLJUČNIMI POUDARKI POSLOVANJA IN SO NASLEDNJA:

Alternativno merilo uspešnosti poslovanja	Metodologija izračuna	Izbor merila
EBIT (dobiček iz poslovanja)	Poslovni prihodki – Poslovni odhodki	Eden ključnih pokazateljev poslovne uspešnosti podjetja in indikator dobičkonosnosti, ki jo družba dosega pri opravljanju svoje osnovne dejavnosti.
Prilagojeni EBIT (dobiček iz poslovanja)	Poslovni prihodki – Poslovni odhodki z upoštevanjem prilagoditev za enkratne dogodke, ki niso del rednega poslovanja, kot so enkratne slabitve sredstev, prilagoditve za MSRP 16 ipd.; navedeno pod tabelo izračuna	Zaradi konsistentnosti in primerljivosti poslovanja iz poslovanja tekočega leta izločamo vplive enkratnih dogodkov.
EBITDA (dobiček iz poslovanja pred amortizacijo)	EBIT + Amortizacija	Poslovni izid iz poslovanja pred odpisi vrednosti. Pokazatelj poslovne uspešnosti podjetja v osnovni dejavnosti in dober približek denarnega toka iz poslovanja.
Prilagojeni EBITDA	EBIT + Amortizacija z upoštevanjem prilagoditev za enkratne dogodke, ki niso del rednega poslovanja, kot so enkratne slabitve sredstev, prilagoditve za MSRP 16 ipd.; navedeno pod tabelo izračuna	Zaradi konsistentnosti in primerljivosti poslovanja iz poslovanja tekočega leta izločamo vplive enkratnih dogodkov.
EBITDA marža v prihodkih od prodaje v %	EBITDA / Prihodki od prodaje x 100	Merilo poslovne uspešnosti in dobičkonosnosti.
EBITDA marža v poslovnih prihodkih v %	EBITDA / Poslovni prihodki x 100	Merilo poslovne uspešnosti in dobičkonosnosti.
		Merilo uporablja SDH za merjenje uspešnosti poslovanja družb s kapitalsko naložbo države.
Prilagojeni čisti dobiček poslovnega leta	Čisti dobiček poslovnega leta po davkih z upoštevanjem prilagoditev za enkratne dogodke, ki niso del rednega poslovanja, kot so enkratne slabitve sredstev, prilagoditve za MSRP 16 ipd.; navedeno pod tabelo izračuna	Zaradi konsistentnosti in primerljivosti poslovanja iz poslovanja tekočega leta izločamo vplive enkratnih dogodkov.
EBITDA – CAPEX	EBITDA – Vrednost naložb za nakup nepremičnin, naprav, opreme in neopredmetenih osnovnih sredstev	Kazalnik prostega denarnega toka.

SKUPINA TELEKOM SLOVENIJE	POSLOVNO POROČILO	TRZENJE IN PRODAJA	OMREŽJA. TEHNOLOGIJE IN IT	TRAJNOSTNI RAZVOJ	RAČUNOVODSKO POROČILO

Alternativno merilo uspešnosti poslovanja	Metodologija izračuna	Izbor merila
Delež (EBITDA – CAPEX) v EBITDA (Cash Margin)	(EBITDA – Vrednost naložb za nakup nepremičnin, naprav, opreme in neopredmetenih osnovnih sredstev) / EBITDA
Finančni vzvod	Razmerje med kapitalom in sredstvi	Kazalnik financiranja z lastniškim kapitalom
Distribuirana ekonomska vrednost	Operativni stroški + Stroški dela + Dividende + Davek iz dobička	Obseg ustvarjenih sredstev, razdeljenih med deležnike.
Dodana vrednost	Stroški dela + Finančni odhodki + Dobiček pred obdavčitvijo	Je poslovni izid, ki se deli: zaposlencem s plačami in povračili; posojilodajalcem in kreditorjem z obrestmi in drugimi nadomestili; lastnikom z dividendami in drugimi vrstami nadomestil; podjetju z oblikovanjem rezerv in zadržanim čistim dobičkom ter državi z davki.
Dodana vrednost na zaposlenega v evrih	((Dodana vrednost / (Število zaposlenih na začetku obdobja + število zaposlenih na koncu obdobja) / 2)) x 1000	Kazalnik produktivnosti, ki kaže, koliko vrednosti v povprečju odpade na posameznega zaposlenega v določenem obdobju.
Bruto dodana vrednost na zaposlenega	((Kosmati donos iz poslovanja – Stroški blaga, materiala in storitev – Drugi odhodki iz poslovanja) / Število zaposlenih na začetku obdobja + število zaposlenih na koncu obdobja) / 2)) x 1000	Osnovni ekonomski pokazatelj in osnovno merilo gospodarske aktivnosti ter uspeha. Predstavlja novo ustvarjeno vrednost gospodarske družbe v časovnem obdobja.
		Merilo uporablja tudi SDH za merjenje uspešnosti poslovanja družb s kapitalsko naložbo države.
Donosnost prodaje	EBIT / Prihodki od prodaje	Kazalnik cenovne politike podjetja in njene zmožnosti nadzora stroškov.
NFD (Neto finančni dolg)	Dolgoročne finančne obveznosti + Kratkoročne finančne obveznosti – Denarna sredstva – kratkoročne finančne naložbe	Kratkoročne in dolgoročne finančne obveznosti, zmanjšane za likvidna sredstva, s katerimi jih je mogoče poplačati.
Neto finančni dolg na EBITDA	NFD / EBITDA	Kazalnik, ki kaže, v koliko letih bi se lahko finančni dolg poplačal iz obstoječih likvidnih sredstev ter ustvarjenega denarnega toka iz poslovanja ob predpostavki enakega obsega poslovanja in dobičkonosnosti.
ROA (Čista donosnost sredstev) v %	Čisti dobiček poslovnega leta / (Vrednost sredstev na prvi dan obdobja + vrednost sredstev na zadnji dan obdobja) / 2) x 100	Pokazatelj učinkovitosti podjetja pri upravljanju sredstev, ki jih ima na voljo za ustvarjanje dobička.
ROE (Čista donosnost kapitala) v %	Čisti dobiček poslovnega leta / (Vrednost kapitala na prvi dan obdobja + vrednost kapitala na zadnji dan obdobja) / 2) x 100	Pokazatelj učinkovitosti podjetja pri ustvarjanju dobička z viri, ki jih zagotavljajo lastniki oziroma delničarji.
		Merilo uporablja tudi SDH za merjenje uspešnosti poslovanja družb s kapitalsko naložbo države.
Delež CAPEX v poslovnih prihodkih	(Bruto) izdatki za nakup nepremičnin, naprav, opreme in neopredmetenih osnovnih sredstev / Poslovni prihodki	Merilo uporablja tudi SDH za merjenje uspešnosti poslovanja družb s kapitalsko naložbo države.
Delež sponzorstev in donatorstev v prihodkih od prodaje	Sponzorstva in donacije / Prihodki od prodaje	Pokazatelj vrednosti vlaganja podjetja v družbeno okolje.
		Merilo uporablja tudi SDH za merjenje uspešnosti poslovanja družb s kapitalsko naložbo države.

OMREŽJA, TEHNOLOGIJE IN IT

TRAJNOSTNI RAZVOJ

RAČUNOVODSKO POROČILO

LETNO POROČILO SKUPINE TELEKOM SLOVENIJE IN DRUŽBE TELEKOM SLOVENIJE

2.9.4 DRUŽBENO OKOLJE47

V Skupini Telekom Slovenije smo skozi vse leto skrbni do družbenega okolja, v katerem delujemo. Ob zaključku leta še dodatno prispevamo sredstva tistim, ki najbolj potrebujejo pomoč. Ob razglasitvi pandemije smo z donacijami pomagali starostnikom v domovih za starejše, mladostnikom iz socialno ogroženih okolij, zdravstvenim ustanovam, šolam in številnim drugim.

Starejši so v obdobju omejevanja socialnih stikov še ranljivejši kot sicer, povezanost in možnost komunikacije pa sta še pomembnejši. Tako smo 75 domov za starejše po vsej Sloveniji (možnost smo ponudili vsem domovom za starejše) opremili z mobiteli in oskrbovancem omogočili

brezplačne klice in video klice z bližnjimi. Zavedamo se, da sta v izjemnih okoliščinah nasmejan domač obraz in prijazna beseda še prav posebej neprecenljiva.

Ob zaključku leta smo podprli štiri humanitarne organizacije, ki lajšajo osamljenost in pomagajo starejšim, ki živijo sami. Združenju Slovenska Filantropija, društvu Humanitarček, zavodu Zlata mreža in zavodu Sopotniki smo skupno namenili 20.000 evrov.

Tudi v letu 2020 smo sodelovali s Slovenskim združenjem Europa Donna. Oktobra smo v kampanji Modri Fon ozaveščali uporabnice o pomembnosti preventivnih ukrepov in prednostih zdravega in aktivnega življenja ter jih spodbujali k rednemu samopregledovanju dojk tudi z

uporabo brezplačne aplikacije Breast Test. Ob zaključku akcije smo skupaj s Samsungom združenju donirali 10.000 evrov za boj proti raku dojk.

SPONZORSKE IN DONATORSKE AKTIVNOSTI

S svojim znanjem, finančnimi sredstvi in drugimi viri ohranjamo vlogo pomembnega donatorja in pokrovitelja na nacionalni ravni, kjer posebno pozornost namenjamo tudi geografski razpršenosti. Kot sponzor ali donator že vrsto let podpiramo humanitarne, kulturne, okoljske in izobraževalno-znanstvene projekte in ustanove ter slovenske športnike in športne organizacije. Poseben poudarek namenjamo športu, v katerem pomagamo posameznikom in ekipam, športnim zvezam in društvom ter podpiramo športne prireditve. Vloge za sponzorstva in donacije obravnava komisija ter o njih odloča redno skozi vse leto. Pri dodeljevanju sredstev upošteva interese prosilcev in strateški poslovni načrt Skupine Telekom Slovenije.

Za sponzorstva in donacije smo v Skupini Telekom Slovenije v letu 2020 namenili 2,2 milijona evrov ali 0,3 % poslovnih prihodkov. Zaradi pandemije in posledično nezmožnosti izvedbe številnih športnih dogodkov smo del sredstev preusmerili v donacije in s tem smo pomagali številnim najbolj prizadetim.

TRŽENJE IN PRODAJA

OMREŽJA, TEHNOLOGIJE IN IT TRAJNOSTNI RAZVOJ

RAČUNOVODSKO POROČILO

Pomembnejša donatorstva in sponzorstva v letu 2020

HUMANITARNI PROJEKTI

Kot prostovoljci se redno vključujemo v humanitarne projekte, s katerimi pomagamo presegati socialne razlike. V letu 2020 je 251 sodelavk in sodelavcev sodelovalo na krvodajalskih akcijah, en sodelavec pa je bil vključen tudi v aktivnosti civilne zaščite. Med drugim smo pomagali tudi naslednjim organizacijam:

• ∫ Univerzitetnemu kliničnemu centru Ljubljana in Univerzitetnemu kliničnemu centru Maribor pri nakupu ventilatorjev in druge potrebne opreme za zdravljenje COVID-19;
• ∫ Bolnišnici za ženske bolezni in porodništvo Postojna (v okviru humanitarne akcije Slojenčki) pri nakupu sodobne porodne postelje za porodnice, ki so okužene oziroma pri katerih obstaja sum na okužbo s COVID-19;
• ∫ Slovenskemu društvu Hospic;
• ∫ Mladinskemu zdravilišču in letovišču Rdečega križa

Slovenije Debeli rtič za zunanjo ureditev vzhodnega dela mladinskega doma Martinček v zdravilišču in letovišču RKS Debeli rtič;

• ∫ Zavodu Sopotniki za zagotavljanje brezplačnih prevozov starejšim, ki živijo sami;
• ∫ Društvu Humanitarček za pomoč socialno šibkim starostnikom;
• ∫ Zavodu Zlata mreža za pomoč pri zagotavljanju brezplačnih prevozov starejšim, ki živijo sami;
• ∫ Slovenski filantropiji za pomoč starejšim v stiski;
• ∫ Zvezi prijateljev mladine Slovenije za TOM telefon, ki je namenjen otrokom in mladostnikom v stiski;
• ∫ Zvezi društev svetovalcev za telefonsko pomoč v stiski;
• ∫ Združenju invalidov forum Slovenije;
• ∫ Zvezi društev upokojencev Slovenije (ZDUS ;
• ∫ Gasilski zvezi Slovenije;
• ∫ Zaupni telefon Samarijan.

IZOBRAŽEVANJE IN ZNANOST

V Telekomu Slovenije podpiramo številne izobraževalnoznanstvene projekte, konference in srečanja ter smo pomemben podporni partner projektov in organizacij. V letu 2020 smo izobraževalne ustanove podprli tudi pri izvedbi izobraževanja na daljavo.

Učencem iz socialno ogroženih okolij smo (prek Zavoda RS za šolstvo) donirali 300 mobilnih modemov, ob tem pa tudi brezplačen mobilni prenos podatkov za šolanje na daljavo, več kot 40 šolam in drugim izobraževalnim ustanovam pa smo donirali tudi rabljeno računalniško opremo. Sredstva za nakup tehnične opreme za izobraževanje na daljavo smo donirali tudi IEDC – Poslovni šoli Bled.

Podprli smo tudi naslednje projekte oziroma ustanove:

• ∫ društvo Bralna značka;
• ∫ projekt Varno na kolesu;

POSLOVNO POROČILO

TRŽENJE IN PRODAJA

OMREŽJA, TEHNOLOGIJE IN IT TRAJNOSTNI RAZVOJ

• ∫ konferenco Dnevi korporativne varnosti;
• ∫ Zvezo za tehnično kulturo Slovenije;
• ∫ Fakulteto za elektrotehniko Univerze v Ljubljani izobraževalni program Multimedija;
• ∫ Muzej pošte in telekomunikacij, katerega soustanovitelj je Telekom Slovenije.

KULTURA

Na področju kulture podpiramo vsebinsko raznolike in geografsko razpršene prireditve in tudi kulturne dogodke, ki so tudi z našo pomočjo postali nepogrešljiv del slovenske in mednarodne kulturne izraznosti. Med njimi so bili v letu 2020:

• ∫ Festival Ljubljana;
• ∫ Ljubljanski mednarodni filmski festival LIFFe;
• ∫ Lutkovno gledališče Ljubljana;
• ∫ Slovensko narodno gledališče Maribor;
• ∫ kurentovanje na Ptuju;
• ∫ 100-obletnica novomeške pomladi.

ŠPORT

Vseskozi podpiramo številne večje ali manjše dogodke, namenjene predvsem otrokom in mladostnikom. Ob tem smo v letu 2020 sponzorsko podprli še:

∫ športne zveze: Olimpijski komite Slovenije, Nogometno zvezo Slovenije (reprezentanco in Prvo ligo Telekom Slovenije), Smučarsko zvezo Slovenije, Hokejsko zvezo Slovenije, Odbojkarsko zvezo Slovenije, Atletsko zvezo Slovenije, Kajakaško zvezo Slovenije, Rokometno zvezo

Slovenije, Planinsko zvezo Slovenije, Kolesarsko zvezo Slovenije, Jadralno zvezo Slovenije, Strelsko zvezo Slovenije, Gimnastično zvezo Slovenije in Veslaško zvezo Slovenije;

• ∫ športne klube: Nogometni klub Maribor, Košarkarski klub Olimpija, Košarkarski klub Krka Novo mesto, Košarkarski klub Domžale, Rokometni klub Celje Pivovarna Laško, Rokometni klub Gorenje Velenje in druge;
• ∫ športne dogodke: svetovno prvenstvo v poletih Planica 2020, svetovni pokal v smučarskih skokih za ženske Ljubno 2020, Zlato lisico 2020, Maraton Franja, Red Bull Goni Pony na Vršič, mednarodni plezalni spektakel Triglav The rock Ljubljana, državno prvenstvo v košarki 3x3.

Družbena odgovornost je usmeritev tudi vseh družb v Skupini Telekom Slovenije. Med sponzorstvi odvisnih družb izpostavljamo IPKO kot pokrovitelja Nogometne zveze Kosovo.

Slovenskim gasilcem smo donirali 20.000 evrov za nadaljnje usposabljanje

»Pri delovanju enot za zaščito, reševanje in zagotavljanje varnosti, kjer šteje prav vsaka sekunda, je ključna zanesljiva komunikacijska tehnologija, ob tem pa gasilke in gasilci poosebljajo vrednote humanitarnost, prostovoljstvo in solidarnost. Ob prav vsaki naravni ali drugi nesreči brezpogojno dokazujejo, da so tisti, na katere se lahko vedno in povsod zanesemo,« je ob predstavitvi omrežja pete mobilne generacije poudaril Tomaž Jontes, član uprave Telekoma Slovenije za prodajo in marketing. Tomaž Jontes je v imenu Telekoma Slovenije predsedniku Gasilske zveze Slovenije Janku Cerkveniku in poveljniku Franciju Petku ob tem predal donacijo v višini 20.000 evrov, ki jo bo Gasilska zveza Slovenije namenila za nadaljnje usposabljanje gasilcev. Gasilci so namreč priče mnogih tragedij, ki pa bi bile brez njihove požrtvovalnosti in predanosti še veliko večje.

TRŽENJE IN PRODAJA

OMREŽJA, TEHNOLOGIJE IN IT TRAJNOSTNI RAZVOJ

RAČUNOVODSKO POROČILO

2.9.5 UPORABNIKI48

POMEMBNEJŠE AKTIVNOSTI

Potem ko je bila v Sloveniji razglašena epidemija, smo vsem naročnikom fiksnih paketov brezplačno nadgradili TV-programske sheme z otroškimi, dokumentarnimi, poljudnoznanstvenimi, filmskimi in športnimi vsebinami. Naročnikom mobilnih paketov smo ob množičnem prehodu na delo in šolanje na daljavo v marcu najprej podarili 5 GB prenosa podatkov, nato pa jim tudi ponastavili količine prenosa podatkov. To pomeni, da smo naročnikom podarili do takrat v marcu porabljene količine prenosa podatkov in stanje vrnil na prvi dan v marcu.

Poleg tega smo jim omogočili tudi brezplačno spremembo mobilnega paketa, ob nakupu izbranih mobitelov pa smo v sodelovanju z različnimi ponudniki ves čas omogočali najrazličnejše ugodnosti (brezplačni obroki, popust na mesečno naročnino za določeno obdobje).

Moj Telekom je v tem obdobju še okrepil vlogo digitalnega središča za nadzor in upravljanje storitev Telekoma Slovenije, dostop do storitev pa smo omogočili tudi prek storitve videoidentifikacije. Za tehnično podporo uporabnikom smo vzpostavili digitalnega svetovalca Maksa, ki je razbremenil svetovalce na podpornih stičnih točkah in predvsem pripomogel k hitrejši rešitvi tehničnih izzivov uporabnikov. Poslovnim uporabnikom smo zagotovili nove rešitve za poslovanje na daljavo, z novim spletnim mestom Moja prijava (https://mojaprijava.si) pa vzpostavili enotno, varno in enostavno e-identiteto znotraj digitalnega ekosistema.

KOMUNICIRANJE Z UPORABNIKI50

V obdobju, ko so uporabniki večinoma prešli na delo na daljavo, je kontaktni center postal še pomembnejše stičišče odnosa z njimi. Ker smo tudi sami začeli z delom na daljavo, smo temu primerno hitro prilagodili procese, tako da smo bili uporabnikom vseskozi na voljo in vzpostavili pogoje za prodajo na daljavo. Klicni center je pridobil pomembnejšo vlogo tudi zaradi izvedbe storitve videoidentifikacije, ki smo jo začeli opravljati za več podjetij, tudi iz tujine. Število klicev, ki so zahtevali identifikacijo prek video klica, se je močno povečalo; tako smo v letu 2019 odgovorili na 349 klicev, v letu 2020 pa že na že 5.451 tovrstnih klicev.

V obeh obdobjih razglašene epidemije smo združili klicna centra prodaje in splošnih informacij, s čimer smo povečali učinkovitost. V letu 2020 smo odgovoriti na 565.518 klicev in odgovorili na 161.620 e-sporočil uporabnikov.

5.451 klicev z

565.518 prejetih klicev

videoidentifikacijo 161.620 odgovorjenih e-sporočil

50 GRI GS 102-43, 102-44

⁴⁹ Podatki so prikazani za redno izdane TK račune (brez izrednih računov in dobropisov).

TRŽENJE IN PRODAJA

OMREŽJA, TEHNOLOGIJE IN IT TRAJNOSTNI RAZVOJ

RAČUNOVODSKO POROČILO

TEHNIČNA POMOČ UPORABNIKOM

V letu 2020 smo imeli na področju tehnične podpore uporabnikom rekordno število stikov. Pri tem smo zabeležili več klicev na temo pomoči in podpore pri uporabi storitev, medtem ko je bilo klicev zaradi storitvenih napak manj kot v letu 2019. Uspešnost takojšnjega javljanja je bila 7 % boljša kot leto prej. Povprečno trajanje javljanja se je zmanjšalo. Povprečen čas pogovorov se je zaradi specifičnih vsebin in načina dela v primerjavi z letom 2019 nekoliko podaljšal. Ob tem je bilo več aktivnosti tudi na drugih kanalih (e-sporočila, SMS-sporočila, spletni pogovor, spletna prijava); v prihodnje pričakujemo še več interakcij uporabnikov prek digitalnega svetovalca Maksa.

PREGLEDNOST ZARAČUNAVANJA STORITEV51

Vseskozi ustvarjamo skrbno in okolju prijazno družbo, tudi s postopnim ukinjanjem papirnatega poslovanja. V skrbi za okolje tako izvajamo številne spodbude in aktivnosti, s katerimi uporabnike spodbujamo, da se namesto tiskanega računa odločijo za e-račun. V letu 2020 smo tako povečali število računov v eni izmed elektronskih oblik. Med vsemi izdanimi računi se je delež e-računov povečal na 25 %.

V letu 2020 smo (brez izrednih računov in dobropisov) skupno izdali 6,2 milijona računov za telekomunikacijske storitve. Uporabniki so reklamirali 0,57 % vseh izdanih računov.

SKRB ZA VARNOST UPORABNIKOV, PREDVSEM OTROK IN MLADOSTNIKOV52

Pri uporabnikih posebno pozornost namenjamo varni rabi komunikacijskih storitev, pri tem pa poseben poudarek namenjamo ozaveščanju staršev oziroma skrbnikov, otrok in mladostnikov. Skozi vse leto smo gradili povezanost z uporabniki, z zagotavljanjem zanesljivih, varnih in kakovostnih storitev pa utrjevali zaupanje.

Da bi zagotovili pogoje za nemoteno šolanje na daljavo, smo prek Zavoda RS za šolstvo za mlade iz socialno šibkejših okolij donirali 300 modemov in jim do avgusta 2021 zagotovili neomejen mobilni prenos podatkov. Izobraževalnim ustanovam smo donirali tudi 268 kosov rabljene računalniške opreme. Ker je skozi velik del leta šolanje in delo potekalo na daljavo, smo naročnikom fiksnih paketov povečali hitrost interneta.

S storitvijo Otroški park v okviru platforme NEO otrokom zagotavljamo območje brezskrbnosti, saj starši oziroma skrbniki v Otroškem parku enostavno otroku omogočijo le ogled tistih vsebin, ki so primerne njegovi starosti. Vsebine Da Vinci Kids smo najmlajšim zagotovili tudi v okviru platforme NEO; Da Vinci Kids otrokom v slovenščini na humoren in zanimiv način približa znanost, matematiko, tehnologijo, zgodovino, kulturo, naravo in šport.

Za odgovorno uporabo mobilnih naprav je na voljo mobilna aplikacija Kaspersky Save Kids, ki staršem omogoča, da otrokom po potrebi omejijo uporabo interneta in storitev.

V začetku leta smo skupaj z Minicity Ljubljana otrokom predstavili poklice znotraj telekomunikacij in internetni kotiček, v katerem smo jih spodbujali k odgovorni in varni uporabi interneta. Marca smo svoje aktivnosti prenesli v virtualno okolje. Objavljali smo nasvete za varno rabo interneta ter nadaljevali izvajanje projekta Moja prva pogodba, ki staršem in otrokom omogoča sklenitev dogovora o uporabi mobilnih naprav.

Ob tem nismo pozabili niti na igro. Tako smo na splet preselili družabno igro Vprašaje me, vprašaj se, ki smo jo razvili z organizacijo Logout. Igra je zasnovana tako, da s skrbno izbranimi vprašanji igralce spodbuja k pogovoru, prek katerega lahko starši, skrbniki, vzgojitelji, babice ali dedki na igriv način pri otrocih ozaveščajo odgovorno uporabo interneta in mobilnih naprav. Igro smo letos podarili otrokom tudi v okviru nagradnih iger in družbenoodgovornih aktivnosti.

V Telekomovih centrih in na naših spletnih straneh v rubriki Nasveti za varno rabo mobilnih naprav in storitev uporabnikom svetujemo glede varne rabe sodobnih komunikacijskih naprav in storitev. V letu

OMREŽJA, TRŽENJE IN

PRODAJA

TEHNOLOGIJE IN IT

TRAJNOSTNI RAZVOJ

RAČUNOVODSKO POROČILO

2020 smo na to temo izvedli tudi več izobraževanj za zaposlene v prodaji. Uporabniki lahko naprave dodatno zaščitijo z varnostno zaščito Kaspersky, ki je na voljo v naši ponudbi in ki omogoča starševski nadzor, zaščito identitete in varno spletno brskanje. Na voljo imamo tudi storitev Varen splet, s katero si uporabnik zaščiti podatkovni promet in upravljanje vseh naprav v svojem omrežju.

STORITVE ZA RANLJIVE SKUPINE UPORABNIKOV53

Kot družbeno odgovorno podjetje prilagojeno ponudbo omogočamo tudi ranljivim skupinam uporabnikov. Za upokojence imamo na voljo DOBRO POČUTJE 1 ODPRAVA

ugodnejše mobilne pakete, v letu 2020 smo fiksno ponudbo dopolnili s paketom Ugodni, ki za ugodno ceno ponuja zanesljiv internet, televizijo in fiksni telefonski priključek. Namenjen je cenovno občutljivim porabnikom, ki potrebujejo osnovno povezavo, televizijo pa spremljajo linearno.

Cenovno ugodne storitve imamo na voljo tudi za invalide, nakup terminalske opreme omogočamo po nabavni ceni, objavljen imamo seznam javnih telefonskih govorilnic in terminalov, dostopnih z invalidskim vozičkom. Invalidom omogočamo prednostno priključitev v javno komunikacijsko omrežje in odpravo napak, dostop do storitve v sili za gluhe in naglušne. Z veljavnim potrdilom o statusu invalida lahko pri mesečni naročnini na fiksne pakete uveljavljajo popust v višini 2 evra.

Za gluhe in naglušne imamo v ponudbi paket Gluhi A, ki omogoča brezskrbno komunikacijo. Prostovoljna društva za zaščito in reševanje imajo na voljo paket mobilnih storitev brez naročnine. Člani društev oziroma sindikatov gasilcev in policistov ter njihovi ožji družinski člani lahko izkoristijo popust na mesečno naročnino mobilnega paketa.

Starejšim in njihovim svojcem omogočamo storitev E-oskrba za varnejše bivanje na domu. Storitev socialnega servisa E-oskrba se je že večkrat izkazala za ključno pri reševanju življenj, saj zagotavlja stalno (24/7) povezavo z asistenčnim centrom. Klic lahko

53 PA2

uporabnik sproži sam, kadar potrebuje pomoč. V dom uporabnika se lahko namesti senzorska oprema, ki zazna padec oziroma nenadne spremembe v gibanju in obvesti asistenčni center. Storitev izvajamo tudi v okviru projekta Varni in povezani na domu zaenkrat skupaj s 36 slovenskimi občinami, ki storitev E-oskrba občanom subvencionirajo ali pa jim jo v celoti omogočajo brezplačno. Projekt izvajamo v sodelovanju z Zvezo društev upokojencev Slovenije.

ŠIROK DOSTOP DO NAŠIH STORITEV54

V Skupini Telekom Slovenije zagotavljamo dostop do najnaprednejših IKT-storitev in vsebin tudi prebivalcem, ki živijo na redkeje poseljenih območjih. Signal mobilne telefonije je tako dostopen 99,74 % prebivalcem, velik del ozemlja je pokrit s širokopasovnim dostopom do interneta in s fiksno telefonijo.

Z mobilnim omrežjem pete generacije 5G pokrivamo 32,44 % prebivalstva, z LTE/4G+ več kot 87 % prebivalstva, z omrežjem LTE/4G pa 97 % prebivalstva. Uporabnikom je na območjih, kjer vzpostavitev fiksnega priključka ni mogoča, na voljo mobilni signal LTE/4G, fiksne storitve zagotavljamo prek mobilnega omrežja. Pospešeno gradimo najsodobnejše optično omrežje, na katerega omogočamo priklop že prek 370.000 gospodinjstvom v Sloveniji.55

POKRIVANJE PREBIVALSTVA PO POSAMEZNIH TEHNOLOGIJAH RADIJSKEGA OMREŽJA V SLOVENIJI

2G/GSM	3G / UMTS	4G/LTE	5G
99,74 %	več kot 93 %	96,64 %	32,44 %

K preseganju digitalnega razslojevanja s širitvijo pokritosti mobilnega omrežja z novimi lokacijami baznih postaj in nadgradnjo obstoječih s tehnologijami LTE/4G v svojem okolju prispeva tudi IPKO na Kosovu. V decembru 2020 je bil dosežen dogovor z Ministrstvom za gospodarstvo in razvoj o 80-odsotnem financiranju

⁵⁴ GRI PA1, PA2, SDG 9.1

⁵⁵ GRI PA4, SDG 1.4

TRŽENJE IN PRODAJA

OMREŽJA, TEHNOLOGIJE IN IT TRAJNOSTNI RAZVOJ

projekta posodobitve strojne in programske opreme petih lokacij 2G/4G, ki bo omogočal tudi nadgradnjo na tehnologijo 5G v letu 2021. IPKO posodablja tudi lokacije v mestnih središčih in obstoječo opremo seli na ruralna območja.

POKRITOST PREBIVALSTVA PO POSAMEZNIH TEHNOLOGIJAH RADIJSKEGA OMREŽJA NA KOSOVU

2G	3G	4G
99,2 %	91,0 %	87,9 %

2.9.6 ZAPOSLENI

V Skupini Telekom Slovenije si prizadevamo za spodbudno in prijazno delovno okolje, odprto za inovativnost in sodelovanje. Pri tem skrbimo za kontinuirano izobraževanje in usposabljanje zaposlenih na različnih področjih ter uvajamo inovativne pristope za opolnomočenje zaposlenih. Aktivno delujemo na področju promocije zdravja in preprečevanja izgorelosti, nadgrajujemo sisteme za nagrajevanje in motiviranje zaposlenih ter izvajamo številne aktivnosti za krepitev blagovne znamke delodajalca.56

ETIČNI KODEKS57

Etični kodeks Skupine Telekom Slovenije ureja osnovna vodila delovanja in odgovornosti, ki jih imamo v medsebojnih odnosih ter v odnosih do uporabnikov storitev, delničarjev, družbenega in naravnega okolja ter vseh drugih deležnikov. Pri delu se zavzemamo za strpnost, medsebojno spoštovanje in spoštovanje osnovnih človekovih pravic. Spodbujamo pošteno in etično ravnanje ter poslovanje, skladno z veljavno zakonodajo.

Zavračamo vse oblike posredne ali neposredne diskriminacije, kar opredeljujejo interni akti družb. Posamezne družbe v skupini imajo za ugotavljanje morebitne diskriminacije in ukrepanje v tovrstnih primerih ustrezne mehanizme.

Tako kot v predhodnih letih tudi v letu 2020 v nobeni od družb Skupine Telekom Slovenije nismo imeli pritožbe zaradi diskriminacije.58

• 56 GRI GS 103-1, 103-2
• 57 GRI GS 102-16, GS 103-1, 103-2, 103-3
• 58 GRI GS 406-1
• 59 GRI GS 401-1, GS 102-7

STRUKTURA ZAPOSLENIH59

Ob zaključku leta je bilo v Skupini Telekom Slovenije skupno 3.392 zaposlenih, od tega 2.864 v Sloveniji. Skupno število se je v primerjavi z letom 2019 zmanjšalo za 1,1 %, predvsem zaradi prodaje družbe Planet TV, prenehanja delovnih razmerij iz

poslovnega razloga ter upokojitev v družbah Telekom Slovenije, GVO in IPKO.

V Skupini Telekom Slovenije je fluktuacija znašala 5,77 % in se je v primerjavi s prejšnjim letom zvišala za 0,37 odstotne točke.

POSLOVNO POROČILO TRŽENJE IN PRODAJA

OMREŽJA, TEHNOLOGIJE IN IT

TRAJNOSTNI RAZVOJ

RAČUNOVODSKO POROČILO

STRUKTURA ZAPOSLENIH PO DRUŽBAH V SKUPINI TELEKOM SLOVENIJE60

Stanje na 31. 12.	2020	2019	2018	Sprememba v letu 2020	Indeks 20/19
SLOVENIJA	2.864	2.901	2.903	-37	99
Telekom Slovenije	2.165	2.182	2.196	-17	99
Druge družbe v Sloveniji	699	720	707	-20	97
Planet TV	0	42	44	-42	0
TSmedia	58	55	56	3	105
Avtenta	46	40	43	6	115
GVO	462	444	431	18	104
Soline	89	95	92	-6	94
TSinpo	44	43	41	1	102
JUGOVZHODNA EVROPA	528	528	627	0	100
IPKO – Kosovo	528	528	528	0	100
Blicnet – BiH	0	0	99	0	0
SKUPINA TELEKOM SLOVENIJE	3.392	3.429	3.530	-37	99

ŠTEVILO NOVOZAPOSLENIH IN ODHODOV V LETU 2020 PO STAROSTNIH RAZREDIH61

	Skupina Telekom Slovenije		Telekom Slovenije		Druge družbe v Sloveniji		Jugovzhodna Evropa – IPKO
Starostni razred	Prihodi	Odhodi	Prihodi	Odhodi	Prihodi	Odhodi	Prihodi	Odhodi
18–30	97	34	28	5	46	27	23	2
31–40	48	77	24	15	18	40	6	22
41–50	18	51	5	28	13	20	0	3
51–60	8	40	2	25	6	14	0	1
61–65	0	6	0	3	0	2	0	1
Skupaj	171	208	59	76	83	103	29	29

TRŽENJE IN PRODAJA

OMREŽJA, TEHNOLOGIJE IN IT RAČUNOVODSKO POROČILO

Povprečna starost zaposlenih v Telekomu Slovenije je 45,7 leta. V družbi IPKO je s 35,8 leta najnižja, najvišja pa v družbi TSinpo z 52,1 leta. Z aktivno politiko zaposlovanja jo je uspelo znižati družbi GVO, kjer znaša 40 let.

Pogodbo na podlagi kolektivne pogodbe ima 98,3 % zaposlenih v Skupini Telekom Slovenije, kar je približno enak delež kot v predhodnem letu (98,2 %). Preostalih 1,7 % zaposlenih ima pogodbe zunaj sistema kolektivne pogodbe, to so predvsem vodstveni delavci.62

ZAPOSLENI GLEDE NA VRSTO ZAPOSLITVE IN SPOL63

Pogodbo za nedoločen čas ima 90,6 % zaposlenih v Skupini Telekom Slovenije, v Telekomu Slovenije 98,7 % zaposlenih, v drugih družbah v Sloveniji 87,3 %, v družbi IPKO na Kosovu pa 61,7 %. V Sloveniji so za določen čas zaposleni predvsem sodelavci zaradi začasno povečanega obsega dela, na Kosovu pa je tovrstnih zaposlenih več, kar je pokazatelj lokalne zakonodaje in politike zaposlovanja družbe. Na ravni skupine je večina,

98 % zaposlitev, za polni delovni čas, 2 % pa za skrajšani delovni čas.64

V letu 2020 je bilo v Skupini Telekom Slovenije 67,1 % vseh zaposlenih moških, 32,9 % pa žensk. V Sloveniji prevladuje moška populacija, v družbi IPKO pa je razmerje v prid moških nekoliko nižje (56,6 %).65 To razmerje se razlikuje po posameznih družbah glede na dejavnost.

Vsi zaposleni v Skupini Telekom Slovenije so ob upokojitvi upravičeni do odpravnine skladno z veljavno pozitivno zakonodajo in določili kolektivne pogodbe, kjer je ta v veljavi. Za zaposlene pred upokojitvijo izvajamo aktivnosti v sklopu medgeneracijskega sodelovanja in ravnanja s starejšimi zaposlenimi, vključeni pa so tudi v redne programe izobraževanj in usposabljanj.66

IZOBRAZBENA STRUKTURA ZAPOSLENIH

Na ravni Skupine Telekom Slovenije ima največji delež (35,1 %) zaposlenih VII. stopnjo izobrazbe. Sledijo zaposleni s V. stopnjo izobrazbe (30,1 %) in s VI. stopnjo (20,8 %). V skupini imamo 161 zaposlenih z znanstvenim magisterijem ali doktoratom (4,7 % zaposlenih).

62		GRI GS 102-41

• 63 GRI GS 102-8
• 64 GRI GS 102-8
• 65 GRI GS 405-1
• 66 GRI GS 404-2

TRŽENJE IN PRODAJA

OMREŽJA, TEHNOLOGIJE IN IT TRAJNOSTNI RAZVOJ

RAČUNOVODSKO POROČILO

ZAPOSLOVANJE IN USPOSABLJANJE INVALIDOV67

V Skupini Telekom Slovenije je zaposlenih 100 invalidov različnih kategorij, od tega jih 50 % dela polni delovni čas. Družbi Telekom Slovenije in GVO redno presegata zakonsko določeno kvoto zaposlovanja invalidov, kar je rezultat naših prizadevanj za omogočanje nadaljnje redne zaposlitve sodelavcem z omejitvami pri delu zaradi invalidnosti. Kvota za informacijsko in komunikacijsko dejavnost znaša 2 %, za gradbeništvo pa 3 %. Družbi sta bili zato upravičeni do nagrade, ki znaša 20 % minimalne plače na mesec za vsakega zaposlenega invalida nad predpisano kvoto. Družbe v tujini tovrstnega sistema nagrad nimajo.

TSinpo je storitveno in invalidsko podjetje, ki omogoča zaposlitev in usposabljanje invalidov ter prilagajanje delovnih

mest zanje. Podjetje zaposluje sodelavce s statusom invalidnosti v okviru Skupine Telekom Slovenije in na prostem trgu dela. V letu 2020 je začasno povečan obseg dela družba reševala tudi z zaposlovanjem invalidov s trga dela, in sicer z zaposlitvijo za določen čas. Družba s 44 zaposlenimi nadaljuje izvajanje programa zaposlitvene rehabilitacije. V sodelovanju z zunanjimi pooblaščenimi organizacijami in ob pomoči lastne mentorske ekipe TSinpo sodelavce z omejitvami pri delu usposobi za njim prilagojeno delo. S tem se v širši družbeni skupnosti povečuje zaposljivost invalidov in odpirajo možnosti nadgradnje njihove poklicne poti.

IZOBRAŽEVANJE IN RAZVOJ ZAPOSLENIH68

Najsodobnejše storitve ter nove poslovne priložnosti lahko razvijamo le z ekipo vrhunskih strokovnjakov, strokovnim znanjem, s skupnimi vrednotami in cilji. Zato veliko pozornosti namenjamo krepitvi kompetenc in pridobivanju novih znanj zaposlenih, ki jih prenašamo v vsakodnevno delo. S stalnim načrtnim izobraževanjem, upravljanjem znanja in njegovim prenosom zagotavljamo rast in razvoj družbe in zaposlenih. Program izobraževanj vsako leto nadgrajujemo z novimi in aktualnimi vsebinami.

Izobraževanja zaposlenih v Telekomu Slovenije izvajamo skladno z letnimi načrti, opredeljuje pa jih Pravilnik o izobraževanju. Načrt razvoja in izobraževanja zaposlenih se pripravi vsako leto ob letnih razvojnih pogovorih, pri tem pa se izhaja iz Programa izobraževanj. Pri načrtovanju opredelimo namen in cilje izobraževanj, ki izhajajo iz ciljev organizacije. Cilji so jasni in merljivi, kar je bistveno za spremljanje učinkovitosti izobraževanj.

Kljub pandemiji COVID-19 smo nadaljevali naše projekte in načrtovana izobraževanja. Pri tem so bila v letu 2020 večinoma vsa mednarodna in domača eksterna izobraževanja, načrtovana v živo, odpovedana oziroma prestavljena v virtualna okolja. Tudi interno smo delavnice, ki smo jih prvotno načrtovali za izvedbo v učilnicah, izpeljali virtualno – v obliki spletnih seminarjev, odziv zaposlenih pa je bil nad pričakovanim. Veliko zanimanje je bilo za strokovne vsebine in za mehke veščine, delavnice za obvladovanje stresa, vzdržljivost na delovnem mestu, delo od doma ipd. Organizirali smo usposabljanje za skoraj 40 internih predavateljev in jim pomagali vsebine pripraviti v virtualni obliki. Zaposleni so v obstoječih razmerah z navdušenjem sprejeli tak način učenja, predvsem zaradi prostorskega in časovnega vidika.

Učinke izobraževanj začnemo meriti že v fazi izvedbe, in sicer z merjenjem zadovoljstva udeležencev. Oceno izvedbe izobraževanj in informacije o njihovi koristnosti pridobimo z elektronskimi anketnimi vprašalniki. S coachingi, mentorstvom na delovnem mestu in fokusnimi skupinami merimo usvojena znanja in vedenja. V

TRŽENJE IN PRODAJA

OMREŽJA, TEHNOLOGIJE IN IT TRAJNOSTNI RAZVOJ

RAČUNOVODSKO POROČILO

letu 2020 izvedena anketa sodelavk in sodelavcev je pokazala, da so za krajša izobraževanja primerne spletne oblike izobraževanj, za daljša pa delavnice v živo. Zaposleni si želijo več vsebin s področja

soočanja s stresom, mehkih veščin (komunikacija, odnosi, osebnostna rast itd.), storitev/produktov in opreme pri uporabniku, programskih jezikov, uporabe internih programov in projektnega vodenja.

KLJUČNI PODATKI O IZOBRAŽEVANJU ZAPOSLENIH V SKUPINI TELEKOM SLOVENIJE IN DRUŽBI TELEKOM SLOVENIJE69

	Skupina Telekom Slovenije				Telekom Slovenije
	2020	2019	2018	Indeks 20/19	2020	2019	2018	Indeks 20/19
Število udeležencev izobraževanj	3.085	3.150	3.286	98	2.170	2.205	2.460	98
Število ur izobraževanja	63.069	91.368	92.821	69	54.635	75.131	79.241	73
Delež zaposlenih, vključenih v izobraževanje	91%	92%	93%	99	100%*	101%*	112%*	99
Število ur izobraževanja na zaposlenega	18,6	26,6	26,3	70	25,2	34,4	36,1	73

* V deležu zaposlenih, vključenih v izobraževanje, so v številu udeležencev izobraževanj všteti tudi posamezniki, ki so bili med letom vključeni v izobraževanja, na 31. december pa niso bili več zaposleni v Skupini Telekom Slovenije.

Zaradi pandemije COVID-19 smo v Skupini Telekom Slovenije opravili 31 % manj ur izobraževanj, v Telekomu Slovenije pa 27 % ur manj kot v letu 2019. Od skupnega števila ur izobraževanj smo 47 % ur izvedli na daljavo, 41 % ur izobraževanj s klasičnimi delavnicami in 12 % ur z e-tečaji v okviru učnega e-portala Znam!. Interni predavatelji so izvedli 39 % ur izobraževanj oziroma 57 % vseh izobraževanj.

V Telekomu Slovenije je bilo v izobraževanje vključenih 65 % moških in 35 % žensk, kar ustreza razmerju zaposlenih po spolu, saj pri izobraževanjih izhajamo iz potreb delovnega mesta in ne razlikujemo med spoloma. V Skupini Telekom Slovenije je bilo v izobraževanje vključenih 70 % moških in 30 % žensk.

Tako v Skupini Telekom Slovenije kot v Telekomu Slovenije so se po številu ur največ izobraževali zaposleni iz tehnike in prodaje, saj so prva stična točka z našimi uporabniki. Povečan indeks je v kategoriji Drugi, kjer so vsa izobraževanja s področja razvoja osebnih in timskih potencialov, uvajalni program za novozaposlene in trende prihodnosti. Od skupnih 63.069 ur izobraževanj je bilo za zaposlene na tehničnem in prodajnem področju izvedenih 66,7 % oziroma 42.096 ur.70

STRUKTURA IZOBRAŽEVANJ PO PODROČJIH

Največji, 28-odstotni delež izobraževanj v Skupini Telekom Slovenije, je bil s področja varnosti in zdravja pri delu. V Telekomu Slovenije smo v okviru projekta Živijo, stres! izobraževali in ozaveščali o obvladovanju stresa in preprečevanju izgorelosti. Obvladovanju in upravljanju stresa smo namenili 1.530 ur izobraževanj. 674 ur smo namenili ukrepom in zagotavljanju varnega dela v času povečanega števila obolenj s COVID-19. Opravili smo tudi e-tečaje o informacijski varnosti, neprekinjenem poslovanju oziroma ravnanju zaposlenih ob izrednem dogodku, varovanju tajnih podatkov, socialnem inženiringu in prepoznavanju nevarnosti, ki nam pretijo, ter obnovili poznavanje Etičnega kodeksa Telekoma Slovenije.

Kot telekomunikacijski operater razpolagamo z različnimi osebnimi in zaupnimi podatki, ki smo jih dolžni skrbno varovati. S tega področja smo v Telekomu Slovenije v letu 2020 opravili 261 ur izobraževanj, na katerih smo predstavili osnove varstva osebnih podatkov, načine njihove zakonite obdelave, izboljšali smo poznavanje pravil o varstvu in obdelavi osebnih podatkov ter povečali ozaveščenost zaposlenih.71

• 69 GRI GS 404-1
• 70 GRI GS 404-1
• 162 71 GRI GS 412-2, 205-2

TEHNOLOGIJE IN IT RAZVOJ

TRAJNOSTNI

RAČUNOVODSKO POROČILO

Struktura izobraževanj po področjih v Skupini Telekom Slovenije v letu 2020

Zaposleni se stalno izobražujejo tudi na področju informacijskokomunikacijskih tehnologij ter zakonodaje, regulative in pravnega področja.

V Telekomu Slovenije imamo portal za e-izobraževanje, ki smo ga poimenovali Znam!.

Portal podpira hitro učenje ter izdelavo gradiv različnih obsegov in zahtevnosti, predvsem pa izvedbo zanimivih krajših tečajev. Najnovejša znanja so tako hitro dostopna vsem zaposlenim v Telekomu Slovenije ter tudi v družbah

TSmedia, Avtenta in TSinpo, pa tudi našim pooblaščenim prodajalcem.

Na učnem e-portalu Znam! je bilo v letu 2020 objavljenih 148 e-tečajev, kar predstavlja 29 % vseh izobraževanj v Telekomu Slovenije.

TRŽENJE IN PRODAJA

OMREŽJA, TEHNOLOGIJE IN IT TRAJNOSTNI RAZVOJ

Z naprednim izobraževalno-razvojnim programom S.M.A.R.T želimo zagotoviti odličnost uporabniške izkušnje na vseh najpomembnejših točkah stika z uporabniki naših storitev. S programom gradimo štiri ključne elemente ob stiku z uporabniki: enoten pristop, dvig vrednot, razvoj kompetenc in timsko delo.

V letu 2020 smo aktivnosti programa S.M.A.R.T. širili na področje tehnične pomoči uporabnikom, kjer smo prav tako najprej opredelili cilje in želena vedenja pri svetovalcih ter pripravili digitalni priročnik odličnosti uporabniške izkušnje. Vsi svetovalci so se udeležili izobraževanj in delavnic za izboljšanje želenih vedenj, hkrati pa smo identificirali dodatnih šest zaposlenih, ki bodo del delovnega časa namenili razvoju in opolnomočenju sodelavcev za doseganje vrhunske uporabniške odličnosti.

VLAGANJE V ZNANJE ZAPOSLENIH

Med aktivnostmi, ki jih na tem področju izvajamo, je tudi financiranje študija ob delu in omogočanje plačane odsotnosti zaposlenim za pripravo na študijske obveznosti. Konec leta 2020 je imelo pogodbo za pridobitev višje stopnje izobrazbe sklenjeno 45 zaposlenih v Skupini Telekom Slovenije, od tega 40 v Telekomu Slovenije, v družbi GVO štirje, v družbi Avtenta pa en zaposleni.

ZNAMKA DELODAJALCA

V letu 2020 smo intenzivno nadgrajevali znamko delodajalca. Naša obljuba – Soustvarjajmo digitalno prihodnost Slovenije – temelji na znanju in razvoju. Ključno besedo #povezani smo dodali korporativnemu logotipu, ki je prepoznaven tako v interni kot zunanji javnosti.

Telekom Slovenije se uvršča med najuglednejše delodajalce v Sloveniji.

KOMPETENČNI CENTER ZA PRENOS ZNANJ

V letu 2020 smo zasnovali Kompetenčni center za prenos znanj. Njegov namen je pospeševanje internega prenosa znanja in s tem zagotavljanje razvoja in rasti tako zaposlenih kot podjetja. Kompetenčni center ima štiri stebre, v okviru vsakega razvijamo prilagojene razvojnoizobraževalne programe, ki ambasadorjem znanja omogočajo razvoj potrebnih veščin, lasten razvoj, medsebojno povezovanje in izmenjavo izkušenj.

MENTORSTVO

Naši zaposleni so zakladnica znanja in izkušenj, zato je pomembno ohranjanje tega v družbi in spodbujanje prenosa med zaposlenimi. Še zlasti to velja za ključno strokovno znanje, ki podjetju zagotavlja konkurenčno prednost in ga je težko oziroma nemogoče dobiti na trgu. Načrten razvoj, ohranjanje in nadgradnjo ključnih znanj zagotavljamo z enotnim mentorskim sistemom. V tem okviru evidentiramo strokovna in ključna znanja ter njihove nosilce, ki jih v mentorskem procesu prenašajo na prevzemnike znanj – naslednike, novozaposlene, sodelavce, ki spreminjajo svoje področje dela, ali sodelavce, ki se po daljši

TRŽENJE IN PRODAJA

OMREŽJA, TEHNOLOGIJE IN IT

TRAJNOSTNI RAZVOJ

RAČUNOVODSKO POROČILO

odsotnosti ponovno vračajo na delovno mesto, dijake in študente na strokovni praksi ali na študentskem delu ter štipendiste. V letu 2020 smo mentorski proces digitalizirali, mentorje pa usposobili za mentoriranje na daljavo.

KLJUČNI IN PERSPEKTIVNI KADRI72

Posameznike, ki nadpovprečno prispevajo k doseganju ciljev podjetja (posebni delovni dosežki), imajo visoko razvite kompetence ali potencial in so motivirani za nadaljnji razvoj, vključujemo v sistem ključnih in perspektivnih kadrov Telekoma Slovenije.

Delimo jih na:

• ∫ ključne kadre ustvarjalce: s svojo kreativnostjo in zavzetostjo dosegajo boljše rezultate ter imajo visok razvojni potencial, da lahko prevzamejo zahtevnejša dela in napredujejo na višja strokovna in vodstvena delovna mesta;
• ∫ ključne kadre eksperte: nosilci ključnega in specifičnega znanja za naše podjetje, ki je pridobljeno z bogatimi izkušnjami in ga je težko pridobiti na trgu;
• ∫ perspektivne kadre: mladi, ki se še razvijajo bodisi v vodstveno bodisi v strokovno smer.

Gre za kontinuiran proces, v katerem identificiramo ključne in perspektivne zaposlene, z načrtnim izobraževanjem razvijamo njihove potenciale, vzgajamo naslednike in se zavzemamo, da jih v podjetju zadržimo.

Po sprejeti metodologiji je 8,9 % zaposlenih opredeljenih kot ključnih in perspektivnih. V sodelovanju z vodji zanje pripravimo individualne razvojne načrte za pridobivanje ustreznih strokovnih znanj in želenih kompetenc.

PRIDOBIVANJE NOVIH KADROV, ZAGOTAVLJANJE STROKOVNEGA USPOSABLJANJA DIJAKOV IN ŠTUDENTOV TER ŠTIPENDIRANJE

Na strateško pomembnih področjih, kot so multimedija, storitve v oblaku, uporabniški vmesniki itd., želimo pridobiti najboljše dijake in študente. V Telekomu Slovenije zato omogočamo opravljanje praktičnega usposabljanja dijakom in praktičnega izobraževanja študentom iz različnih strok. Najboljše kandidate, ki so lahko potencialni zaposlitveni kandidati, vnašamo v bazo kandidatov za zaposlitev.

Kljub izrednim okoliščinam smo v Telekomu Slovenije v letu 2020 omogočili praktično usposabljanje z delom in izobraževanje 60 dijakom in študentom. V Telekomu Slovenije že tretje leto zapored podeljujemo tudi kadrovske štipendije. Za šolsko leto 2019/2020 smo podelili devet kadrovskih štipendij. Zaposlili smo dva štipendista, aktivnih imamo 24 štipendistov.

RAVNANJE S STAREJŠIMI ZAPOSLENIMI73

Ukrepi za ravnanje s starejšimi zaposlenimi in medgeneracijsko sodelovanje so pomemben del strategije upravljanja s kadri 2021–2025 ter so naš odziv na demografske izzive sedanjosti in prihodnosti. Povprečna starost zaposlenih v Telekomu Slovenije je 45,7 leta.

Ukrepi so usmerjeni v krepitev kompetenc, povezanih z vrednotami družbe in štirimi strateškimi stebri. Njihov namen je poiskati celovite rešitve za zmanjševanje tveganj zaradi staranja zaposlenih, kamor spadajo tudi ozaveščanje o pomenu zdravega načina življenja in aktivne skrbi za zdravje in vseživljenjsko učenje. Gre za ukrepe na naslednjih področjih: promocija in ozaveščanje, varovanje zdravja, ergonomija in delovno okolje, delovni čas in narava dela, karierni in osebni razvoj, usposabljanje za dvig kompetenc in medgeneracijsko sodelovanje. Prednostno so bili ukrepi pripravljeni za sodelavce, starejše od 50 let, a so namenjeni prav vsem zaposlenim.

Zavedamo se pomena prenosa znanja in vseživljenjskega učenja, zato te procese spodbujamo pri vseh zaposlenih, še zlasti pri starejših. Starejši zaposleni so zakladnica znanja in izkušenj, zato sta pri njih pomembna spodbujanje inovativnosti ter interni prenos znanja in izkušenj sodelavcem in naslednikom.

TRŽENJE IN PRODAJA

OMREŽJA, TEHNOLOGIJE IN IT TRAJNOSTNI RAZVOJ

RAČUNOVODSKO POROČILO

OBVLADOVANJE STRESA IN PREPREČEVANJE IZGORELOSTI ZAPOSLENIH74

Ozaveščanje o pomenu obvladovanja stresa in preprečevanja izgorelosti izvajamo v okviru aktivnosti Živijo, stres!. V letu 2020 smo nadaljevali izvedbo predavanj in delavnic različnih strokovnjakov s področij psihologije, skupinske (timske) dinamike, ortopedije in antropologije. Poučili smo se, kako se obvarovati pred stresom in tudi o tehnikah samomasaže.

Ozaveščanje zaposlenih smo nadaljevali tudi v okviru rednih izobraževalnih delavnic in s spodbujanjem aktivnih premorov med delovnim časom ter telesne vadbe in športnih dejavnosti, tudi prek lastne mobilne aplikacije FIT.SI. Zaradi ukrepov za preprečevanje širjenja COVID-19 smo začasno prenehali izvajati masaže in vadbo na delovnem mestu, smo pa dvakrat tedensko zagotovili možnost pogovora s psihologom prek Modrega telefona, sicer možnost pogovora omogočamo enkrat na teden. Koristne informacije in nasveti s področja zdravega življenjskega sloga so zaposlenim na voljo tudi na posebnem intranetnem portalu.

MOTIVACIJA ZAPOSLENIH

Zaposlenim poskušamo zagotavljati delovno okolje, v katerem bodo zadovoljni, motivirani, zavzeti in pripadni. V letu 2020, ko smo delali tudi na daljavo z domov po vsej Sloveniji, smo še prav posebno pozornost namenjali aktivnostim, da smo ostajali #povezani. Imamo uveljavljen in natančno razdelan sistem nagrajevanja v obliki denarnih in nedenarnih nagrad, ki jih dodeljujemo v skladu s kolektivno pogodbo in drugimi internimi akti.

Nagrajevanju v Skupini Telekom Slovenije posvečamo vedno več pozornosti, spodbujamo individualne in skupinske uspehe. Nagrade se izplačujejo na podlagi podjetniške kolektivne pogodbe in drugih internih aktov. Najpogostejša oblika nagrajevanja zaposlenih je še vedno v materialni obliki. Skupinsko nagrajevanje temelji na podlagi vnaprej določenih oziroma pričakovanih rezultatov, 13. plačo izplačujemo glede na poslovne rezultate, božičnico izplačujemo v višini 70 % povprečne plače v Republiki Sloveniji, nekatere družbe pa, ob upoštevanju poslovnih rezultatov, izplačujejo tudi nižjo božičnico, stimulacijo ali nagrade za izjemne uspehe. Individualno nagrajevanje je odvisno od ocene doseganja postavljenih osebnih ciljev (stimulacija) in se izplača dvakrat letno.

Nedenarne oblike nagrajevanja zaposlenih izhajajo tudi iz naše dejavnosti (popust v E-trgovini, darilni bon Soline, oddih v Hotelu Tisa ipd.). Zaposlenim ob tem ponujamo tudi druge ugodnosti, kot so dodatni zdravniški pregledi, vplačilo v drugi pokojninski steber, preventivno zdravljenje, fleksibilen delovni čas.

Zaposleni za nedoločen in določen čas imajo enake ugodnosti, razen pri plačevanju premije za prostovoljno pokojninsko zavarovanje, ki ga novozaposlenim omogočimo po enem letu zaposlitve. Premijo po prvem letu delovnega razmerja plačujemo zaposlenim v družbah Telekom Slovenije (97 % zaposlenih), GVO (92 % zaposlenih), TSmedia (96 %), Avtenta (100 %) in TSinpo (100 %).

Zaposleni v Sloveniji ob upokojitvi prejmejo odpravnino, in sicer skladno s kolektivno pogodbo. Na Kosovu IPKO zaposlenim plačuje obvezne prispevke za pokojninsko zavarovanje v skladu z

TRŽENJE IN PRODAJA

OMREŽJA, TEHNOLOGIJE IN IT TRAJNOSTNI RAZVOJ

RAČUNOVODSKO POROČILO

lokalno zakonodajo, premij za dodatno pokojninsko zavarovanje pa ne.75

V Skupini Telekom Slovenije osnovna plača zaposlenega ni odvisna od spola, lokacije ali dejavnosti, temveč je enaka vrednosti plačnega razreda delovnega mesta, za katero je zaposleni sklenil pogodbo o zaposlitvi. Zaposleni v družbah v Sloveniji imajo višjo najnižjo plačo, kot je določena minimalna plača v Sloveniji. V družbi IPKO imajo zaposleni prav tako višjo plačo (indeks 216).76

SODELOVANJE Z RAZISKOVALNIMI INSTITUCIJAMI

V Telekomu Slovenije se zavedamo potrebe po krepitvi znamke delodajalca tudi med mladimi in potrebe po novih strokovnih znanjih, zato aktivno sodelujemo s fakultetami in srednjimi šolami. Že dolga leta smo partner univerzitetnega študijskega programa Multimedija, ki se izvaja na Fakulteti za elektrotehniko Univerze v Ljubljani, tesno sodelujemo tudi s Fakulteto za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani.

V letu 2020 smo okrepili tudi sodelovanje z Ekonomsko fakulteto Univerze v Ljubljani, saj nam je pomembno, da nas mladi kot potencialnega delodajalca prepoznavajo tudi na drugih izobraževalnih področjih, pomembnih za dejavnosti, s katerimi se ukvarjamo.

Na področju izobraževanja zaposlenih in e-izobraževanja sodelujemo z Laboratorijem za telekomunikacije na Fakulteti za elektrotehniko (LTFE) Univerze v Ljubljani in s Fakulteto za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani. Prav tako sodelujemo s Šolskim centrom za pošto, ekonomijo in telekomunikacije. Družba IPKO na različne načine vključuje študente z univerz na Kosovu, kot so American University in Dardania University.

ORGANIZACIJSKA VITALNOST

Merjenje organizacijske vitalnosti, ki vključuje organizacijsko klimo, zadovoljstvo in zavzetost zaposlenih, izvajamo vsaki dve leti. Naslednjo meritev bomo izvedli v letu 2021.

• 75 GRI GS 401-2, 201-3
• 76 GRI GS 202-1, 405-2
• 77 GRI GS 404-3 167

ORGANIZACIJSKA KULTURA

Organizacijsko kulturo v Telekomu Slovenije spreminjamo v kulturo, ki bo temeljila na konstruktivnem slogu obnašanja in vedenj zaposlenih. Konstruktivni slog pozitivno spodbuja vrhunsko kakovost, razvoj, medsebojno sodelovanje in poslovno odličnost. Pri pripravi akcijskega načrta za transformacijo organizacijske kulture smo upoštevali najsodobnejše trende. Aktivnosti potekajo s poudarkom na sodelovanju med organizacijskimi enotami in zaposlenimi ter na spodbujanju inovativnosti in kreativnosti.

OCENJEVALNO-RAZVOJNI POGOVORI77

Ocenjevalne razgovore izvajamo dvakrat letno za vse zaposlene v Telekomu Slovenije po kolektivni pogodbi in individualni pogodbi, ki niso direktorji na prvem in drugem nivoju, za slednje jih izvajamo enkrat letno. V večini drugih odvisnih družb pogovori potekajo enkrat na leto. Ocena delovne uspešnosti je sestavljena iz ocene doseganja ciljev in ocene kompetenc. Ob začetku leta v okviru razvojnega pogovora pripravimo tudi načrt izobraževanj za vsakega zaposlenega v prihajajočem letu.

V večini družb v Sloveniji so bili v letu 2020 ocenjevalno-razvojni pogovori opravljeni z vsemi zaposlenimi, razen s tistimi, ki so dlje odsotni zaradi bolezni ali starševskega dopusta, z novozaposlenimi in prerazporejenimi zaposlenimi ter z zaposlenimi v postopku prenehanja delovnega razmerja.

UPRAVLJANJE INOVACIJ

Sodelavce vseskozi spodbujamo k deljenju idej in razvoju inovacij, predvsem z objavami na intranetu ter z organizacijo posebnih delavnic in dogodkov.

Za zbiranje idej imamo vzpostavljen digitalni nabiralnik idej – Brihta, v katerega zaposleni oddajajo svoje ideje, vzpostavljen je ustaljen postopek in celovit pregled od oddaje predloga do njegove morebitne realizacije oziroma povratne informacije. Za koristno idejo so zaposleni nagrajeni s praktično

TRŽENJE IN PRODAJA

OMREŽJA, TEHNOLOGIJE IN IT TRAJNOSTNI RAZVOJ

RAČUNOVODSKO POROČILO

nagrado. Ideje, ki postanejo inovacije z večjo dodano vrednostjo, so lahko tudi denarno nagrajene.

Možnost oddaje predlogov za izboljšave, ideje in inovacije na posameznih področjih imajo tudi v družbah Avtenta, TSmedia in GVO. V družbi IPKO predloge zbirajo z razpisom, v okviru katerega so najboljši tudi nagrajeni.

SODELOVANJE S PREDSTAVNIKI ZAPOSLENIH78

Konstruktivno sodelujemo s sveti delavcev Telekoma Slovenije, GVO in TSmedie ter skrbimo za stalni socialni dialog s sindikalnimi zaupniki (informiranje, skupna posvetovanja, podajanje soglasij) skladno z Zakonom o sodelovanju delavcev pri upravljanju.

V letu 2020 se je Svet delavcev Telekoma Slovenije sestal na sedmih rednih sejah, dve seji je opravil dopisno. Večina rednih sej je potekala v virtualnem okolju. Največ pobud in vprašanj zaposlenih ter njihovih predstavnikov je bilo predloženih v zvezi s pandemijo COVID-19, poslovanjem družbe in kadrovsko politiko, o čemer so redno poročali člani uprave in direktorica Upravljanja s kadri in splošnih zadev.

V nadzornem svetu Telekoma Slovenije so tudi trije predstavniki zaposlenih, ki zaposlene oziroma njihove predstavnike redno obveščajo o aktivnostih, skladno z veljavno zakonodajo.

SKRB ZA ZAPOSLENE IN NJIHOVE AKTIVNOSTI IZVEN DELOVNEGA OKOLJA

V Skupini Telekom Slovenije različno podporo zaposlenim ponujamo tudi pri prostočasnih dejavnostih, posebno skrbni pa smo do otrok zaposlenih in upokojencev. Pripravljamo srečanja z zaposlenimi, obdarimo prvošolčke in novorojenčke zaposlenih, organiziramo počitniška varstva za otroke zaposlenih, podpiramo klube upokojencev Telekoma Slovenije itd.

V okviru Telekoma Slovenije deluje tudi športno društvo TSsport, ki zaposlenim omogoča udeležbo na rekreativnih vadbah in prvenstvih v različnih

78 GRI GS 103-1, 103-2, GS 102-43, 102-44, GS 402-1

79 GRI GS 103-1, 103-2, 103-3, IO3

športih. Člani društva so vsi zaposleni, ki se lahko prijavijo na redno obveščanje o aktivnostih društva. Društvo zaposlenim omogoča ugodnejše ponudbe za različne športne panoge in nakup opreme. V letu 2020 je bilo organizirano le prvenstvo v smučanju, organizirana rekreacija na lokacijah po Sloveniji pa je bila zelo okrnjena. Smo pa zaposlene z video vsebinami spodbujali k vadbi med delovnim časom in prek platforme #vadidoma, ki smo jo razvili na platformi NEO. Prav tako spodbujamo gibanje; razvili smo mobilno aplikacijo, ki smo jo poimenovali FIT.SI.

VARNOST IN ZDRAVJE PRI DELU79

Zaradi pandemije COVID-19 je bilo leto 2020 na področju varnosti in zdravja pri delu posebej zahtevno. V Skupini Telekom Slovenije smo prednostno, ob upoštevanju navodil strokovnih institucij, zasnovali ukrepe z namenom preprečevanja širjenja okužb, zaposlene ozaveščali o preventivnih aktivnostih v domačem in službenem okolju ter vzpostavili protokol oziroma navodila za zaposlene, kako ravnati v primeru okužbe.

K razmeroma nizkemu odstotku okuženih v družbi je največ pripomoglo pravočasno sprejemanje ukrepov na ravni družbi, med katerimi je bila tudi hitra odločitev za uvedbo dela na domu za pretežen del zaposlenih, ki jim to omogoča narava dela. Večina okužb in karanten zaposlenih je izvirala iz zunanjega okolja oziroma zasebnega življenja. Zaradi dela na daljavo in drugih ukrepov, ki so bili vsem zaposlenim vsakodnevno transparentno komunicirani s strani Skupine za okrevanje poslovanja, se okužbe znotraj družbe niso širile.

Zaposlenim smo redno zagotavljali potrebno zaščitno opremo: zaščitne maske, razkužila za roke, dezinfekcijske robčke, dezinfekcijska razpršila za razkuževanje delovnih površin, zaščitne rokavice ipd. V primerih okužb zaposlenih ali potencialnih stikov zaposlenih z okuženimi

TRŽENJE IN PRODAJA

OMREŽJA, TEHNOLOGIJE IN IT TRAJNOSTNI RAZVOJ

RAČUNOVODSKO POROČILO

smo ves čas pripravljali strokovne odgovore in vzpostavljali ustrezno komunikacijo z vsemi deležniki. Za nujne odhode zaposlenih v tujino smo organizirali možnost testiranj pri strokovnih ustanovah.

Tudi sicer je v Skupini Telekom Slovenije potekalo upravljanje varnosti in zdravja pri delu skladno z zakonodajnimi zahtevami, opredeljenimi za vse zaposlene in vsak segment posebej. V letu 2020 smo izvedli vse ključne ukrepe s področja varnosti in zdravja pri delu ter varstva pred požarom. Opravili smo meritve ekoloških razmer in osvetlitev delovnega okolja na vseh lokacijah, kjer je bilo to potrebno. Identificiranje nevarnosti, povezanih z varnim delom, je potekalo prek rednih usposabljanj s področja varnosti pri delu, prek rednih pregledov lokacij in različnih projektnih skupin.

Usposabljanja s področja varnosti in zdravja pri delu so skladna z zahtevami zakonodaje in so tako teoretična kot praktična. Izvajamo jih v obliki predavanj, v letu 2020 pa večinoma prek e-izobraževanj. V letu 2020 smo izvedli usposabljanja s področja poškodb pri delu, požarne varnosti, dela na višini in usposabljanja odgovornih oseb za izvajanje evakuacije. Redno smo zagotavljali osebno varovalno opremo in nadzirali njeno uporabo. Na večjih lokacijah in v Telekomovih centrih imamo nameščene polavtomatske defibrilatorje za zagotavljanje pomoči v primeru zastoja srca.80

O preventivnih pregledih in cepljenjih proti različnim boleznim ter o aktualnih zdravstvenih vsebinah zaposlene v Telekomu Slovenije obveščamo na portalu za zdravje Modro jabolko. Zdravo življenje promoviramo z objavo

različnih člankov ter informacij o gibanju in zdravi prehrani. Prek portala je zaposlenim omogočen tudi dostop do dodatnih zdravstvenih storitev (ki niso del rednih pregledov medicine dela). Vsako leto v

• 80 GRI GS 403-5
• 81 GRI GS 403-6
• 82 GRI GS 403-1, 403-2
• 83 GRI GS 403-4
• 84 GRI 403-3
• 85 GRI IO3

začetku leta objavimo nabor dodatnih zdravstvenih pregledov, na katere se lahko zaposleni prijavijo.81

V slovenskih družbah Skupine Telekom Slovenije je področje varnosti in zdravja pri delu vsebinsko celovito urejeno (ZVZD-1), prav tako ga urejajo izjave o varnosti z ocenami tveganj. V družbi IPKO je področje urejeno z lokalno zakonodajo in s sprejetim sistemom nadzora zdravja, varnosti in kakovosti. V letu 2020 so tako opravili meritve mikroklimatskih razmer, opredelili možna tveganja na delovnem mestu ter sprejeli ukrepe in priporočila. Prav tako so izvedli izobraževanje za vse zaposlene.82

Zaposlene v Telekomu Slovenije na usposabljanjih aktivno spodbujamo k sodelovanju pri razvoju, implementaciji in evalvaciji varnosti in zdravja pri delu. Odgovornost je opredeljena z zakonodajo in pooblastili, odločitve sprejemajo vodje na vseh ravneh v sodelovanju z zaposlenimi. Zaposlene prav tako spodbujamo, naj opozarjajo na morebitne nevarnosti, s čimer preprečimo ali ublažimo morebitne negativne vplive na zdravje in varnost. GVO ima odbor za varnost pri delu, ki ga je imenoval svet delavcev. Vsako poškodbo pri delu analiziramo in prijavimo pristojnim organom (ER-8). Družba IPKO je ustanovila Skupino za zdravje in varnost, ki jo sestavljajo predstavniki zaposlenih iz različnih enot ter ki spremljajo izvajanje zastavljenega programa s tega področja.83

ZDRAVSTVENO VARSTVO84

Preventivne zdravstvene preglede izvajamo skladno z zakonodajo za vse zaposlene v Telekomu Slovenije in v slovenskih družbah skupine. Zdravniki medicine dela si po potrebi ogledajo delovne prostore, delovne pogoje in delovne procese v podjetju. Na podlagi ogledov in ugotovljenih posameznih zdravstvenih pokazateljev predlagajo ukrepe za izboljšanje. Storitve medicine dela so dostopne prek predhodnih obdobnih ali kontrolnih zdravstvenih pregledov. Za zaposlene, ki se pri delu zadržujejo v gozdovih, smo izvedli cepljenje proti klopnemu meningoencefalitisu, 85 zaposlenim v Sloveniji pa omogočamo tudi cepljenje proti gripi.

Družba IPKO izvaja preventivne zdravstvene preglede zaposlenih v skladu z delovno zakonodajo Kosova in posebna izobraževanja za zaposlene na terenu.

ZDRAVSTVENO VARSTVO IN POŠKODBE PRI DELU V SKUPINI TELEKOM SLOVENIJE86

Varstvo pri delu in zdravstveno varstvo	2020	2019	2018	Indeks 20/19
Število poškodb	34	44	36	77
Število izgubljenih delovnih dni	1.345	1.536	1.265	88
Število izgubljenih delovnih ur	10.719	11.138	10.125	96
Število zdravstvenih pregledov	835	998	957	84
– predhodni pregledi	114	135	160	84
– obdobni pregledi	721	863	797	84
Število smrtnih primerov	0	0	0	-

V Skupini Telekom Slovenije nimamo zaposlenih z visoko stopnjo poklicnih bolezni.

POŽARNA VARNOST

Nove požarne rede ter revizijo načrtov evakuacije in požarne načrte smo izdelali za tiste objekte, v katerih so nastale pomembnejše spremembe. Usposabljanje za požarno varnost smo izvedli v okviru

izobraževanj iz varnosti pri delu. V vseh objektih smo pregledali in servisirali gasilnike in hidrantne mreže, izvedli smo tudi več vaj evakuacij iz objektov. Izvajali smo redna vzdrževanja in servise na sistemih aktivne požarne zaščite

po objektih po vsej Sloveniji, v celoti smo prenovili tudi varnostno razsvetljavo v objektih Cigaletova 15 in 17, Golovec in Vilharjeva 23. V družbah Skupine Telekom Slovenije v letu 2020 nismo imeli požara.

USTANOVA SRČNI SKLAD

Zaposleni v Skupini Telekom Slovenije imamo veliko srce, ob dogodkih, ki nas pretresejo, stopimo skupaj in

pomagamo po najboljših

močeh. V letu 2019 smo tako ustanovili Srčni sklad, ki je namenjen pomoči otrokom sodelavk in sodelavcev iz slovenskih družb Skupine Telekom Slovenije, ki so ostali brez enega od staršev ali pa so huje bolni in potrebujejo daljše zdravljenje. V sklad trenutno vsak mesec donira 1.230 sodelavk in sodelavcev.

V Srčni sklad lahko zaposleni prispevamo 2, 4 ali 6 evrov mesečno, doniramo lahko tudi prek sporočil SMS, in sicer v obliki enkratne donacije ali kot periodični prispevek. V letu 2020 smo z mesečno donacijo pomagali 33 otrokom. Z enkratnimi donacijami pa smo pomagali sedmim huje bolnim otrokom.

CERTIFIKAT DRUŽINI PRIJAZNO PODJETJE87

8 DOSTOJNO DELO IN GOSPODARSKA RAST

Polni certifikat Družini prijazno podjetje je pomemben del organizacijske kulture in družbene odgovornosti Telekoma Slovenije, s katerim spodbujamo zavedanje o pomembnosti usklajevanja družinskega in poklicnega življenja. Z ukrepi zagotavljamo kratkoročne in dolgoročne učinke uspešnosti ravnanja z zaposlenimi, omogočamo prijazno delovno okolje in konkurenčno prednost pri zaposlovanju. Dobre prakse, ki se kažejo v aktivnostih posameznih ukrepov, se prepletajo z vrednotami podjetja, zato je certifikat Družini prijazno podjetje naložba, ki prinaša pozitivne rezultate za podjetje in za zaposlene.

TRŽENJE IN PRODAJA

OMREŽJA, TEHNOLOGIJE IN IT TRAJNOSTNI RAZVOJ

RAČUNOVODSKO POROČILO

STARŠEVSKI DOPUST88

Del usklajevanja poklicnega in družinskega življenja v okviru certifikata Družini prijazno podjetje je tudi koriščenje starševskega dopusta. Glavni delež predstavljajo mame, ki v celoti koristijo

porodniško odsotnost ter odsotnost za nego in varstvo otroka. Odsotnost za skrb za otroka v najzgodnejši otrokovi dobi pa koristijo tudi očetje, ki koristijo očetovski dopust. Po končanem

starševskem dopustu se zaposleni v Sloveniji v vrnejo na delovno mesto, saj jim s sprejetimi ukrepi ponujamo veliko možnosti za lažje usklajevanje družinskega in poklicnega življenja.

		Skupina Telekom Slovenije			Telekom Slovenije
	2020	2019	2018	2020	2019	2018
Število zaposlenih, ki so izkoristili starševski dopust	101	132	109	22	45	48
Od tega: ženske	82	102	106	22	43	47
moški	19	30	3	0	2	1
Zaposleni, ki so se po izkoriščenem starševskem dopustu vrnili na delovno mesto:
število	84	109	82	22	45	45
delež v %	83	83	75	100	100	94
Od tega: ženske	65	80	79	22	43	44
delež v %	79	78	74	100	100	94
moški	19	29	3	0	2	1
delež v %	100	97	100	0	100	100

KOMUNICIRANJE Z ZAPOSLENIMI89

V Skupini Telekom Slovenije z zaposlenimi skozi vse leto komuniciramo proaktivno po različnih komunikacijskih kanalih. Osrednje orodje komuniciranja z zaposlenimi je intranetni novičarski portal, kjer so zaposlenim dostopne vse aktualne informacije o dogajanju v podjetjih v skupini. Do njega lahko dostopajo vsi zaposleni in omogoča tudi varno prenašanje internih dokumentov, kot so priročniki, pravilniki, navodila, obrazci ipd. Z zaposlenimi komuniciramo tudi prek drugih kanalov, kot so digitalni zasloni, e-sporočila, e-glasila, za prenos informacij pa uporabljamo tudi različne oblike srečanj, kot so

priložnostni dogodki, kolegiji, delovna srečanja, delavnice itd.

Pandemija je bila za Telekom Slovenije in naše zaposlene priložnost, da dokažemo, da smo tudi velika podjetja hitra, agilna, učinkovita, ustvarjalna ter usmerjena v podporo družbi, v kateri delujemo. Z zaposlenimi smo aktivno komunicirali vsak dan, tako interno kot eksterno pa smo jasno izkazali tudi svojo družbeno odgovornost. Pri tem je bil naš ključni izziv, kako poskrbeti za povezanost zaposlenih, ko je 70 % zaposlenih, ki jim je to omogočala narava dela, delalo z domov po vsej Sloveniji. Pri zasnovi komunikacijske strategije je bilo

naše vodilo poiskati preprosto sidrišče vseh komunikacijskih aktivnosti, ki bo sinergično nagovarjalo emotivno plat in nas ob izrednih okoliščinah združilo v skupen najmočnejši tim. Sidrišče smo našli v besedi #POVEZANI. Ta izhaja iz naše osnovne dejavnosti zagotavljanja povezav, hkrati pa gradi skupnost močnejših, prepletenih in uspešnejših v izzivih. V obdobju, ko je večina zaposlenih delala na daljavo, smo prek e-sporočil Skupine za okrevanje poslovanja in drugih aktivnosti (e-sporočila predsednika uprave, preventivni ukrepi, video komunikacija itd.) z zaposlenimi komunicirali vsak dan. Komunicirali smo vse, kar se

POSLOVNO POROČILO

TRŽENJE IN PRODAJA

OMREŽJA, TEHNOLOGIJE IN IT TRAJNOSTNI RAZVOJ

RAČUNOVODSKO POROČILO

je v podjetju dogajalo, v sporočila pa vključevali tudi vsebine, ki so jih prispevali sami zaposleni. Krepili smo zaupanje, zmanjševali negotovost, povečevali pripadnost in gradili povezanost. V raziskavi, ki smo jo med zaposlenimi izvedli v maju, je sodelovalo 70,14 % sodelavk in sodelavcev. V njej so izpostavili, da se s podjetjem še niso počutili tako #povezani

2.9.7 KAKOVOSTNO VODENJE

S kakovostnim vodenjem zaobsežemo celoten življenjski cikel naših storitev – od zasnove in razvoja, zagotavljanja virov in logistike, vzdrževanja kakovosti storitev do obvladovanega zaključka življenjskega cikla posameznih izdelkov oziroma storitev.

kot v teh izjemnih okoliščinah in da so ponosni na način, na katerega se je Telekom Slovenije ob razglašeni epidemiji odzval.

Vsaka izmed družb v Skupini Telekom Slovenije ima vzpostavljene tudi svoje kanale komuniciranja z zaposlenimi.

Spremljamo jih celostno z:

• ∫ meritvami ključnih kazalnikov uspešnosti;
• ∫ meritvami zadovoljstva uporabnikov in deležnikov;
• ∫ pobudami za dvig zadovoljstva (npr. CEX odličnost uporabniške izkušnje)90;
• ∫ vpeljanimi orodji za kakovostno vodenje.

SISTEMI KAKOVOSTNEGA VODENJA

V letu 2020 smo v Telekomu Slovenije in v odvisnih družbah uspešno vzdrževali vse do zdaj vpeljane sisteme vodenja.

PREGLED POTRDIL O SKLADNOSTI ZA SISTEME VODENJA, KI TEMELJIJO NA STANDARDIH ISO, IEC, EN IN SIST

Družba – potrdilo o skladnosti	Veljavnost:	Obseg veljavnosti certifikacije
Telekom Slovenije
SIST EN ISO 22301	11. 4. 2022	Storitve in procesi Telekoma Slovenije
SIST EN ISO/IEC 27001	28. 4. 2023	Operativni center kibernetske varnosti, finančne storitve, poslovne IKT-storitve, nadzor omrežja in storitev, tehnična podpora za poslovne rešitve
SIST EN ISO 50001	31. 1. 2023	Energetske storitve Telekoma Slovenije za lastne potrebe
SIST EN 50518	27. 10. 2022	Varnostno-nadzorni center Telekoma Slovenije
SIST EN ISO 14001	31. 1. 2023	Razvoj, načrtovanje, izgradnja in upravljanje telekomunikacijskega omrežja in storitev
GVO
SIST EN ISO 9001	31. 12. 2023	Projektiranje, gradnja in vzdrževanje telekomunikacijskih in elektroenergetskih omrežij
SIST EN ISO 14001	31. 12. 2023	Projektiranje, gradnja in vzdrževanje telekomunikacijskih in elektroenergetskih omrežij
Avtenta
SIST EN ISO 9001	30. 6. 2022	Razvoj in integracija poslovnih rešitev, zagotavljanje storitev in svetovanje uporabnikom, sistemska integracija, izvajanje projektov in prodaja
IPKO
SIST EN ISO 9001	24. 12. 2023	Digitalna kabelska TV, internetne storitve, fiksna in mobilna telefonija
SIST EN IEC/ISO 27001	24.12. 2023	Digitalna kabelska TV, internetne storitve, fiksna in mobilna telefonija

TRŽENJE IN PRODAJA

OMREŽJA, TEHNOLOGIJE IN IT TRAJNOSTNI RAZVOJ

RAČUNOVODSKO POROČILO

Uspešno so bile izvedene tudi druge presoje za ohranjanje certifikatov proizvajalcev, kot so MS Partner, Cisco, Oracle, HP, o čemer podrobneje poročamo v poglavju 2.7.3 Prodaja v Skupini Telekom Slovenije, ter za sisteme, ki temeljijo na drugih priporočilih (Notranja pravila, Družini prijazno podjetje, sistem vodenja ECS-PPT/DARSGo itd.).

Sistem upravljanja neprekinjenega poslovanja (SUNP/skladen z zahtevami ISO 22301) je bil ključni mehanizem kakovostnega vodenja v času ukrepov zaradi pandemije.

V družbi IPKO so na novo vpeljali in certificirali sistem vodenja kakovosti (skladno z zahtevami ISO 9001) in sistem vodenja informacijske varnosti (skladnega z zahtevami ISO/IEC 27001). Potrdili o skladnosti teh dveh sistemov vodenja bosta IPKU omogočili, da se bo v prihodnje lahko prijavljal na tamkajšnje javne razpise.

V Telekomu Slovenije smo ob uspešni obnovitveni presoji ponovno razširili obseg področja certificiranja po standardu ISO/IEC 27001. Oba sistema v okviru svojega integriranega sistema vodenja (skladnega z zahtevami ISO 9001 in ISO 14001) je recertificirala tudi družba GVO.

Pri vseh sistemih smo pozornost namenjali meritvam objektivnih kazalnikov napredka ter spodbujali še večjo integracijo sistemov vodenja v vsakodnevno trajnostno poslovanje in vodenje družbe. Konec leta smo začeli tudi pripravljalne aktivnosti za izvedbo samoocene odličnosti poslovanja po modelu EFQM 2020. Z uporabo smernic GRI v letnem poročilu še naprej izpolnjujemo zahteve direktive o nefinančnem poročanju in Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1).

razvoj

TRŽENJE IN PRODAJA

OMREŽJA, TEHNOLOGIJE IN IT TRAJNOSTNI RAZVOJ

2.9.8 NARAVNO OKOLJE91

Trajnostno poslovanje je eden ključnih strateških ciljev Skupine Telekom Slovenije, saj se zavedamo, da naše delovanje vpliva tudi na naravno in družbeno okolje. S svojimi ravnanji in poslovnimi procesi zato poskušamo prispevati k varovanju okolja in ohranjanju naravnih virov povsod, kjer smo prisotni, vplive, ki pri tem nastajajo, pa v največji možni meri zmanjševati.

Z načrtnim spremljanjem rabe energije in drugih virov ter s postavljanjem konkretnih ciljev smo usmerjeni k nenehnemu izboljševanju okoljske in energetske učinkovitosti. Zaradi zavedanja odgovornosti na tem področju smo v letu 2020 sprejeli novo okoljsko izjavo Telekoma Slovenije (https://www.telekom.si/o-podjetju/trajnostnirazvoj/okoljska-odgovornost).

Svoje storitve in izdelke prilagajamo svetovnim smernicam energetskega in okoljskega razvoja. Zavezani smo k spremljanju in izpolnjevanju vseh slovenskih ter evropskih zakonodajnih zahtev na tem področju. Dodatno spremljamo in izpolnjujemo tudi druge zahteve, povezane z energetskimi in okoljskimi vidiki IKT-storitev in poslovanja. K odgovornemu ravnanju z energijo in okoljem spodbujamo tudi svoje uporabnike. Napredek na tem področju spremljamo z merljivimi kazalniki.

Ključne usmeritve so:

• ∫ redno spremljanje porabe virov, zlasti energije in stroškov na tem področju;
• ∫ strateški in izvedbeni energetski cilji, skladni z našim poslovanjem in razvojem;
• ∫ spremljanje in izpolnjevanje zahtev slovenskega in evropskega pravnega reda;
• ∫ načrtno preprečevanje in zmanjševanje vplivov dejavnosti na okolje in življenjski prostor.

Energetske in okoljske storitve za družbe v Sloveniji operativno večinoma izvaja Telekom Slovenije, odgovornost za svoje energetske in okoljske vplive pa krepijo tudi družbe same. Skupni stroški energije v Skupini Telekom Slovenije so v letu 2020 znašali 11,5 milijona evrov, kar je za 1 % manj kot v

predhodnem letu. Večino, 9,1 milijona evrov oziroma 79,5 %, predstavljajo stroški Telekoma Slovenije, 5,7 % stroški odvisnih družb v Sloveniji in 14,7 % družba IPKO, v kateri so bili stroški v letu 2019 višji za 3 %.

TELEKOM SLOVENIJE

ENERGETSKO POROČILO

Med večjimi vplivi na okolje Telekoma Slovenije je raba energentov. K izboljševanju energetske učinkovitosti prispevamo predvsem z uresničevanjem strateških in operativnih ciljev, ki so skladni s poslovnimi potrebami in pričakovanji naših deležnikov. Smernice energetske učinkovitosti v celotnem življenjskem ciklu upoštevamo tudi v nabavnem procesu in pri razvoju storitev.

Za doseganje energetske učinkovitosti v naše aktivnosti vključujemo zaposlene, dobavitelje, zunanje izvajalce in poslovne partnerje. Zavedanje o pomenu tega področja med zaposlenimi širimo z usposabljanji in komuniciranjem na vseh ravneh poslovanja družbe. K odgovornemu ravnanju z energijo in okoljem spodbujamo tudi uporabnike, ki lahko z našimi e-storitvami zmanjšajo svoj ogljični odtis. Regulatorjem s tega področja in drugim državnim organom (MzI, ARSO, SURS, FURS, AKOS) poročamo skladno z zakonodajo.

Sistem učinkovitega ravnanja z energijo (SURE) smo začeli uvajati leta 2009 in z njim že vsa leta uspešno zmanjšujemo skupno porabo energije. Ker imamo neodvisno zunanje preverjen sistem učinkovite rabe energije, izpolnjujemo pogoje za izvajanje energetskih pregledov z lastnimi

strokovnjaki. S skupno več kot 140 zaključenimi energetskimi pregledi smo med vodilnimi v Sloveniji, letno pa to pomeni prihranek v višini približno 40 tisoč evrov. Tudi v letu 2020 smo energetske preglede za vse objekte, ki jim je veljavnost potekla, obnovili sami.

TRŽENJE IN PRODAJA

OMREŽJA, TEHNOLOGIJE IN IT

TRAJNOSTNI RAZVOJ POROČILO

RAČUNOVODSKO

ELEKTRIČNA ENERGIJA92

Energetski stroški Skupine Telekom Slovenije so pred vzpostavitvijo projekta ISO 50001 v letu 2009 znašali dobrih 18 milijonov evrov, v Telekomu Slovenije pa 11,5 milijona evrov letno. Kljub rasti cen energentov na trgu smo skupni strošek energentov v letu 2020 zmanjšali za 112,8 tisoč evrov glede na predhodno leto, v primerjavi z izhodiščnim letom 2009 pa smo stroške zmanjšali za 2,4 milijona evrov.

Električna energija je naš količinsko in stroškovno največji energent. Njeno porabo smo v letu 2020 v primerjavi z letom 2019 zmanjšali za približno 0,4 %, strošek pa je večji za 0,9 %. Večala se je predvsem poraba energije na baznih postajah zaradi nadgradenj kapacitet na novejše mobilne generacije, zaradi povečane rasti prometa in porabe naprav drugih uporabnikov v naših prostorih. Petino porabe električne energije obsega poraba drugih uporabnikov naših nepremičnin. Proizvodnja lastnih sončnih elektrarn dosega približno četrt odstotka skupne porabe električne energije (207 tisoč kilovatnih ur).

Sistem energetskega upravljanja Telekoma Slovenije omogoča učinkovit nadzor rabe energije in vključuje 2.380 merilnih mest, 85 lokacij z ogrevalnimi napravami in več kot 12 tisoč podatkovnih entitet. Sistem z razvojem omrežja neprestano nadgrajujemo in dopolnjujemo.

V spodnjih slikah prikazujemo porabo in strošek električne energije po letih v primerjavi z gibanjem bruto stroška energije.

Poraba električne energije in povprečni strošek kWh

Energetski stroški Telekoma Slovenije v milijonih evrov

STROŠKI IN PORABA ENERGENTOV V TELEKOMU SLOVENIJE

Telekom Slovenije	2020	2019	2018	Indeks 20/19
Strošek električne energije v tisoč EUR	7.728,5	7.660,4	7.584,1	101
Skupaj poraba električne energije v GWh*	73,5	73,8	75,0	100
Strošek goriva za vozni park v tisoč EUR	755,4	953,7	1.151,8	79
Strošek goriva za ogrevanje v tisoč EUR	633,5	616,1	628,5	103

Vir: SAP; razen poraba električne energije – sistem energetskega managementa.

* Vključuje porabo električne energije Telekoma Slovenije, odvisnih družb v naših prostorih in drugih najemnikov (kolokacij ipd.). Konverzijski količnik terajoule/GWh = 3,6; GWh = milijon kWh.

REALIZACIJA ENERGETSKIH CILJEV

Krovni energetski cilj – znižati skupno porabo električne energije – je integriran v osebne cilje celotne nosilne organizacijske enote. Prav tako je v redne delovne procese integriran tudi sam sistem učinkovite rabe energije. Ob tem upoštevamo tudi druge cilje (izboljšanje učinkovite rabe energije za vozni park, zmanjšanje emisij hrupa in emisij v ozračje s posodabljanjem tehnoloških naprav itd.).

Strateške in tudi izvedbene cilje s področja učinkovite rabe energije smo izpolnili, na več segmentih tudi presegli. Z optimizacijo opreme in prostorov na funkcijskih lokacijah nam je uspelo preseči večino zastavljenih ciljev zmanjšanja porabe električne energije na fiksnem segmentu omrežja, kljub temu pa je bil zaradi višje cene energentov njihov strošek v letu 2020 nekoliko višji kot v letu 2019. Trend za leto 2021 je tudi zaradi možnih vplivov pandemije težko napovedati, dolgoročne napovedi pa so, da bo cena energentov še

naprej rasla. Zaradi rasti kapacitet podatkovnih centrov ter širitve in razvoja mobilnega omrežja je v letu 2021 na teh segmentih predvidena rast rabe električne energije.

Na več objektih smo zamenjali klimatske naprave s tehnološko naprednejšimi in energetsko učinkovitejšimi ter na objektih

fiksnega in mobilnega omrežja posodobili enosmerne in izmenične sisteme za zagotavljanje brezprekinitvenega in rezervnega napajanja.

Pomemben del energetskih prihrankov predstavlja prehod k novim generacijam IKT-opreme in ukinjanje prejšnjih generacij opreme.

PRODAJA

OMREŽJA, TRŽENJE IN

TEHNOLOGIJE IN IT RAZVOJ

TRAJNOSTNI

RAČUNOVODSKO POROČILO

ELEKTROMAGNETNA SEVANJA (EMS)93

Zaradi širitve mobilnega omrežja četrte in pete generacije smo v Telekomu Slovenije v letu 2020 izvedli 267 meritev EMS (261 v letu 2019), od tega smo za tehnologijo 5G izvedli 92 meritev EMS. Vse meritve so izvedle pooblaščene institucije za opravljanje meritev EMS v Sloveniji. Sevanje se je na baznih postajah, ki jih nadgrajujemo s tehnologijo LTE/4G in NR5G, sicer nekoliko povečalo, vendar pa so vse bazne postaje okoljsko sprejemljive in delujejo v mejah slovenske zakonodaje, ki je v določenih vidikih strožja od

evropske. Skladno z Uredbo o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju vsa poročila meritev EMS predamo Agenciji Republike Slovenije za okolje. Agencija podatke spremlja in vanje omogoča javni vpogled. Meritve EMS so dostopne tudi na povezavi http://www.arso.gov.si/ varstvo%20okolja/sevanja/.

V letu 2020 nismo zabeležili nobenih formalnih pritožbenih postopkov glede EMS v okolju.

O sevanjih in preostalih vplivih na okolje v sodelovanju s

Forumom EMS prebivalce in uporabnike ozaveščamo z brošurami na prodajnih mestih. Ob tem je Forum EMS v okviru projekta e-karta EMS razvil tudi mobilno aplikacijo, ki vsem zainteresiranim omogoča dostop do podatkov o sevalnih obremenitvah okolja z visokofrekvenčnimi EMS in izpostavljenosti zaradi uporabe mobitela:

http://www.inis.si/index. php?id=348&no_cache=1, http:// www.inis.si/index.php?id=347#. WEfua3kzW70.

SLOVENIJE

SKUPINA TELEKOM POSLOVNO POROČILO

TRŽENJE IN PRODAJA

OMREŽJA, TEHNOLOGIJE IN IT TRAJNOSTNI RAZVOJ

RAČUNOVODSKO POROČILO

VOZNI PARK94

Zaradi okoljskih izzivov, hitrega tehnološkega razvoja in potrebe po izboljševanju kakovosti življenja so tudi spremembe na področju mobilnosti hitre. V Telekomu Slovenije smo v letu 2020 tudi zaradi vpliva pandemije in dela na daljavo prevozili 1.535.380 km manj kot v letu 2019. S tem je bila tudi skupna poraba goriva manjša za 11 %. Za prehod na električno mobilnost gradimo ustrezno infrastrukturo polnilnih postaj. Zaradi pridobitve nove uporabniške izkušnje in ustrezne umestitve e-vozil v redni delovni proces smo kupili dve tovorni vozili na električni pogon.

Telekom Slovenije	Dizel, število vozil	Dizel, poraba v litrih	Bencin, število vozil	Bencin, poraba v litrih	Skupaj število vozil	Skupaj poraba v litrih
2020	380	519.741	278	268.803	658	788.544
2019	387	556.543	296	326.801	683	883.344
2018	381	559.162	308	397.140	689	956.302

ŠTEVILO VOZIL PO VRSTI GORIVA IN PORABA V LITRIH V TELEKOMU SLOVENIJE

Vir: SAP/BI.

OGLJIČNI ODTIS95

Skoraj štiri petine ogljičnega odtisa Telekoma Slovenije sestavlja poraba električne energije (Scope 2). Celoten ogljični odtis Telekoma Slovenije je v zadnjih treh letih ocenjen na okoli 50.000 ton CO2ekv, od česar približno 39.300 ton predstavljajo emisije zaradi električne energije. Neposredne emisije (Scope 1), ki vključujejo porabo oziroma emisije tudi drugih najemnikov na naših lokacijah, predstavljajo okoli 2.200, ostale posredne (Scope 3) pa dobrih 8.000 ton CO2ekv. 96

OKOLJSKO POROČILO UPRAVLJANJE NEPREMIČNIN

Pri upravljanju nepremičnin dosledno sledimo optimizaciji in obvladovanju stroškov nadomestil, energije, vzdrževanja, zavarovanja, amortizacije in naložb. Tehnološki prostori so pomemben element zagotavljanja stabilnega in varnega omrežja. Večina je umeščenih na podlagi sklenjenih služnostnih ali najemnih pogodb, zato posebno pozornost namenjamo zagotavljanju pravne urejenosti. Prav tako skrbimo za čim bolj smotrno in racionalno uporabo.

GOSPODARJENJE Z ODPADKI97

V Telekomu Slovenije smo v letu 2020 oddali skupno 8.900 ton odpadkov oziroma 7 % več kot v predhodnem letu, kar je posledica povečanja količine oddanih gradbenih odpadkov ter odpadne električne in elektronske opreme (OEEO). Pri tem je nastalo 8.347 ton gradbenih odpadkov oziroma 93,8 % vseh odpadkov. Večina predanih odpadkov (72,1 %), predvsem zaradi količinske prevlade gradbenih odpadkov, gre v recikliranje oziroma ponovno uporabo (postopek R_05).

O odgovornosti do naravnega okolja in pomenu ločevanja odpadkov zaposlene v Telekomu Slovenije ozaveščamo prek internih medijev ter izobražujemo skrbnike sistema za ravnanje z okoljem.

Na lokacijah, kjer zaposleni niso stalno prisotni, zmanjšujemo število odvozov oziroma prostornino zabojnikov. V Telekomovih centrih imamo na vidnem mestu nameščene posebne posode za odpadne baterije. Na prodajnih mestih lahko uporabniki oddajo tudi odpadno embalažo kupljenih izdelkov in rabljene elektronske naprave, za kar prejmejo posebne ugodnosti. V letu 2020 smo tako zbrali 2.028 kg opreme OEEO, od tega 1.901 kg modemov, telefonov in adapterjev, 97 kg monitorjev in tablic ter 30 kg baterij, s čimer nadaljujemo pot proti modelu krožnega gospodarstva.

⁹⁴ GRI GS 302-1

⁹⁵ GRI GS 103-1, 103-2, GS 305-1, 305-2, 305-3

⁹⁶ Absolutni rezultat (v kg CO2ekv) je odvisen od konverzijskih količnikov, ki za preteklo leto niso znani pred tretjim četrtletjem naslednjega leta, od dobavitelja do dobavitelja pa se ti količniki razlikujejo. Za Telekom Slovenije zato podajamo le grobo oceno po načelu »ceterus paribus«, in sicer na podlagi javno dostopnih emisijskih faktorjev.

SKUPINA TELEKOM

OMREŽJA, TEHNOLOGIJE IN IT

TRAJNOSTNI RAZVOJ

RAČUNOVODSKO POROČILO

KOLIČINE LOČENO ZBRANIH ODPADKOV V TELEKOMU SLOVENIJE V TONAH

TRŽENJE IN PRODAJA

Vrsta odpadkov v tonah	2020	2019	2018	Indeks 20/19
Kovine, OEEO, baterije in akumulatorji	302	208	175	145
Odpadna embalaža	150	177	148	85
Ostalo	100	134	78	70
Gradbeni odpadki	8.347	7.815	3.295	107
Skupaj	8.900	8.333	3.697	107

RAVNANJE Z VODO

Voda za Telekom Slovenije ni med pomembnejšimi okoljskimi vidiki, saj ni njen večji porabnik in je ne potrebuje za opravljanje svoje osnovne dejavnosti. Zaradi razpršenosti lastniških lokacij družbe po Sloveniji (le nekaj na vodovarstvenih območjih) in različnih občinskih odlokov o zagotavljanju komunalnih storitev, podatke spremljamo ročno. Porabo pitne vode spremljamo prek prejetih obračunov in je za zdaj ne moremo prikazovati v količinski porabi. Večino lastniških lokacij družbe predstavljajo nepremičnine, v katerih ni stalno prisotnih zaposlenih, zato je na teh lokacijah poraba vode majhna.

BREZPAPIRNO POSLOVANJE98

Tudi v letu 2020 smo v Telekomu Slovenije soustvarjali skrbno in okolju prijazno družbo s postopnim ukinjanjem papirnatega poslovanja. Ker

skrbimo za okolje in ekološko poslovanje, izvajamo številne spodbude in aktivnosti za zmanjšanje števila tiskanih računov. Z aktivnostmi smo v letu 2020 dosegli, da se je število računov v eni izmed elektronskih oblik v primerjavi s številom tiskanih računov glede na leto 2019 razmeroma povečalo.

V letu 2020 smo v elektronski obliki prejeli 46,9 % računov, kar je za 4 odstotne točke več kot v letu 2019.

Poraba pisarniškega papirja je bila za 24 % nižja kot v letu 2019, na kar sta vplivala digitalizacija in delo na daljavo.

PORABA PISARNIŠKEGA PAPIRJA V TELEKOMU SLOVENIJE V EVRIH

2020	2019	2018	Indeks 20/19
14.759	19.533	17.366	76

Za podpis naročniških dokumentov uporabljamo digitalni kvalificirani certifikat, uporabnikom omogočamo podpis dokumentov z digitalno tablico, tako da vedno večji delež dokumentov ne spreminja izvorne oblike in ostaja celoten življenjski cikel v elektronski obliki. Prav tako se dokumenti elektronsko podpisujejo tudi pri delu naših tehnikov na terenu. Velik delež pogodb in drugih dokumentov po podpisu pošiljamo uporabnikom v elektronski obliki. Digitaliziramo tudi vhodne dokumente, tako da jih je digitaliziranih že več kot 70 %.

Uporabniki, ki so dali soglasje za direktno bremenitev, prejemajo mesečni račun za storitve le še v elektronski obliki. Prav tako jih spodbujamo k prejemanju elektronske oblike računa v e-banko.

Arhivsko gradivo družbe je pomemben del dokumentarnega gradiva ter ima trajen pomen za njeno zgodovino, širše okolje, znanost, kulturo in pravno varnost. Konec leta 2018 smo prejeli certifikat – odločbo Arhiva Republike Slovenije, da so notranja pravila družbe Telekom Slovenije skladna z zakonodajo, ki ureja varstvo dokumentarnega in arhivskega gradiva.

E-račune uporabljajo tudi v TSmedii, prav tako elektronske obrazce za nabavo in rezervacije službenih vozil, dobaviteljem naročilnice pošiljajo v elektronski obliki. V elektronski obliki izhaja

razvoj

POSLOVNO POROČILO

TRŽENJE IN PRODAJA

OMREŽJA, TEHNOLOGIJE IN IT TRAJNOSTNI RAZVOJ

RAČUNOVODSKO POROČILO

telefonski imenik, ki je dostopen na DVD-ju in spletni strani itis.si.

ZMANJŠEVANJE VPLIVOV NA OKOLJE Z UČINKOVITO NABAVO IN LOGISTIKO

Dobavitelje zavezujemo, da pri izvajanju naročil upoštevajo vse veljavne zakonske zahteve in najboljše prakse s področij ravnanja z energijo in okoljem in drugimi povezanimi področji, še zlasti varstva in zdravja pri delu, ravnanja s kemikalijami in drugimi nevarnimi snovmi, prevozi nevarnega blaga, varstva pred požarom in energetske učinkovitost.

Prav tako morajo dobavitelji upoštevati okoljsko in energetsko izjavo Telekoma Slovenije, načrt gospodarjenja z odpadki in navodila za ločeno zbiranje odpadkov po lokacijah. Pri delu morajo upoštevati najboljše prakse in tehnologije (BAT – Best Available Technologies

and Practices) ter imeti sproti urejeno poslovanje z embalažo, odpadno embalažo, električno in elektronsko opremo, odpadno električno in elektronsko opremo, baterijami, akumulatorji ter odpadnimi baterijami in akumulatorji v skladu z veljavnimi uredbami, ki urejajo ta področja.

Pri naročanju energetskih storitev, izdelkov in opreme imajo prednost energetsko učinkovite storitve, izdelki in oprema. Pri tem upoštevamo oceno energetske učinkovitosti v celotni predvideni življenjski dobi storitve, izdelka ali opreme.

KLJUČNI ENERGETSKI IN OKOLJSKI KAZALNIKI V DRUGIH DRUŽBAH SKUPINE TELEKOM SLOVENIJE

Energetske in okoljske storitve za družbe v Sloveniji operativno večinoma izvaja Telekom Slovenije, odgovornost za svoje

energetske in okoljske vplive pa krepijo tudi družbe same.

Skupni stroški energije v Skupini Telekom Slovenije so v letu 2020 znašali 11,5 milijona evrov, kar je za 1 % manj kot v predhodnem letu. Večino, 79,2 %, predstavljajo stroški Telekoma Slovenije, 6,1 % stroški odvisnih družb v Sloveniji in 14,7 % v družbi IPKO, kjer so bili stroški v letu 2019 višji za 3 %.

GVO je med odvisnimi družbami v Sloveniji največji porabnik goriv zaradi prevozov in delovnih strojev. V družbi so nadaljevali posodabljanje voznega parka, optimizacijo pri načrtovanju resursov in vozil v lastni aplikaciji ter ozaveščanje zaposlenih o varčni in varni vožnji.

Skupna poraba goriva v letu 2020 je bila za 5 % večja kot v letu 2019, in sicer predvsem zaradi večjega obsega dela na terenu. Strošek goriva je bil v primerjavi z letom 2019 nižji za 13 % zaradi nižjih cen goriva. Učinkovitost prevožene razdalje na liter goriva se je minimalno zmanjšala.

Skladno s postavljenimi programi za uresničitev okoljskih ciljev v letu 2020 so v družbi GVO z lastnim znanjem pripravili idejno zasnovo in projektno dokumentacijo ter na štirih lokacijah (Ljubljana, Maribor, Celje in Nova Gorica) zgradili električne polnilnice za električna vozila. V vozni park so uvedli tudi dve električni vozili. S tem GVO nadaljuje z uresničevanjem zastavljene strategije trajnostnega razvoja, s čimer bo 180 nadaljeval tudi prihodnjih letih.

STROŠKI IN PORABA ENERGENTOV V DRUŽBI GVO99

	2020	2019	2018	Indeks 20/19
Strošek goriv v EUR	464.438	533.000	530.000	87
Gorivo v litrih	532.273	507.289	493.895	105
Strošek električne energije v EUR	47.872	45.577	40.670	105
Skupaj porabljena električna energija v kWh	438.779	417.575	357.905	105

Avtenta v okviru najema prostorov izvaja stalne ukrepe za varčno rabo električne energije in razvrščanje odpadkov.

TSinpo sistematično spremlja in nadzoruje porabo energentov. V lasti ima dve službeni vozili.

STROŠKI IN PORABA ENERGENTOV V DRUŽBI TSINPO100

	2020	2019	2018	Indeks 20/19
Električna energija v kWh	10.909	10.363	11.595	105
Gorivo v litrih	5.614	5.449	4.338	103
Stroški električne energije v EUR	1.430	1.438	1.484	100
Stroški goriva v EUR	4.717	5.547	4.462	85

IPKO101

Družba IPKO je v letu 2020 porabila 15,4 GWh električne energije. S projekti za izboljšanje energetske učinkovitosti in postopki integracije, je zmanjšala skupno porabo električne energije za 1,6%. Če upoštevano porast števila lokacij za 101, pa je zmanjšanje porabe na lokacijo skoraj osem odstotno.

Prihranki so bili tudi rezultat posodobitev GSM baznih postaj z 3G in 4G tehnologijami. Družba ima skupno 454 baznih postaj, od katerih je 21 v souporabi z družbo Vala. Ocenjeni prihranek električne energije zaradi souporabe baznih postaj je 309.600 kWh letno. IPKO ima tudi sončno elektrarno na strehi skladišča.

Porabo goriv za agregate (generatorje) je družba zmanjšala za 10 odstotkov. Z izboljšanim nadzorom in upravljanjem generatorjev ter souporabo baznih postaj z družbo Vala, je IPKO prihranil skoraj 10.500 litrov goriva.

v EUR	2020	2019	2018	Indeks 20/19
Stroški električne energije	1.471.136	1.386.125	1.369.938	101
Stroški goriva	212.401	255.007	300.857	94

TRŽENJE IN PRODAJA

OMREŽJA, TEHNOLOGIJE IN IT TRAJNOSTNI RAZVOJ

RAČUNOVODSKO POROČILO

SOLINE

Družba Soline upravlja državno zavarovano območje Krajinski park Sečoveljske soline (KPSS). Upravlja ga na podlagi koncesijske pogodbe, sklenjene z Republiko Slovenijo, ključni upravljavski cilji za obdobje 2011–2021 pa so določeni z Načrtom upravljanja za KPSS, ki ga je sprejela Vlada RS. Med pomembnejšimi cilji so ohranitev mokriščnega značaja solinskega ekosistema, njegove biodiverzitete ter ekonomskih in kulturnih vrednosti območja. Ministrstvu za okolje in prostor vsako leto v potrditev predložimo letni načrt in poročilo o upravljanju parka. Vsak poseg v okolje, ki presega običajne vplive, morajo potrditi pristojne službe varstva narave in kulturne dediščine.102

Upravljavske cilje dosegamo z naslednjimi aktivnostmi:

• ∫ vzdrževanje solinskega ekosistema;
• ∫ ohranjanje tradicionalnih postopkov pridelave soli in stoletja starih tehnoloških postopkov;
• ∫ izvajanje solinarske dejavnosti, ki je sestavni del gospodarskega razvoja kraja še iz zgodovine.

Območje parka meri 700 ha, zemljišča in druge nepremičnine v parku pa so v lasti Republike Slovenije. V okviru podnebnega sklada smo v letu 2020 obnovili okoli 400 m nasipov na pridelovalnem območju Lere.103

102 GRI GS 103-1, 103-2, 103-3 103 GRI GS 304-1, 304-3

Solinski ekosistem je specifično obalno mokrišče. V celotnem procesu pridelave soli ne nastajajo okolju škodljivi stranski produkti, saj proces temelji le na tradicionalnih, 700 let starih postopkih in sestavinah iz lokalnega okolja. Koncesijska pogodba nas obvezuje k nadaljnjemu izvajanju tradicionalne pridelave soli, saj je ta ključna za vzdrževanje kulturne krajine in obstoj biodiverzitete. Uporaba grajene in prometne infrastrukture je omejena na minimum.

Raziskave so potrdile, da proces pridelave soli v prostor ne vnaša invazivnih tujerodnih vrst. Njihov obseg in število za zdaj nista tolikšna, da bi to imelo bistvene posledice za ekosisteme in združbe. Število in številčnost vrst v KPSS se v zadnjih desetih letih nista zmanjšala, nasprotno, opažamo stalno rast populacij. Z dodatnimi ukrepi, namenjenimi stanju hidrološkega režima, se povečuje tudi obseg naravnih habitatov, za katere so značilne slanoljubne rastline. Večjih sprememb ekoloških procesov v letu 2020 nismo zaznali.

Za ozaveščanje in ohranjanje kulturne dediščine na tem območju je ključna vključenost lokalne skupnosti. V upravljanje parka jo vključujemo v okviru sodelovanja v Odboru KPSS. Sodelovanje prav tako poteka prek organizacije skupnih

dogodkov in predstavitev, ki jih pripravljajo v kraju.

V KPSS sicer ni ogroženih živalskih in rastlinskih vrst z globalnega seznama ogroženih vrst IUCN.104 Okoli 20 vrst ptic je vključenih v dodatke k Direktivi o pticah, dve ribi, štiri vrste dvoživk in ena vrsta plazilca pa v dodatke k Direktivi o habitatih. Vsaj 45 rastlin je uvrščenih na nacionalni seznam ogroženih rastlinskih vrst. Sečoveljske soline so vključene v evropsko omrežje Natura 2000, območje je prepoznano kot eno od dveh, ki sta na državni ravni pomembni za selitev ptic po Direktivi o pticah. Soline so opredeljene tudi kot mokrišče mednarodnega pomena po Ramsarski konvenciji.

Zaradi pandemije COVID-19 in s tem povezanega upada turistov in domačih obiskovalcev smo v letu 2020 zabeležili drastično znižanje obiska parka KPSS. Park je obiskalo 24.457 obiskovalcev, kar je za 51 % manj kot leta 2019. Na Leri smo z vodniki opravili 79 vodenih ogledov, kar je 80 % ogledov manj kot leto pred tem. Vodenih ogledov v Muzeju solinarstva ni bilo, saj je bil muzej zaprt za obiskovalce.

Občutljivo naravno okolje, v katerega je umeščen park, narekuje naši družbi nenehno izboljševanje okoljske in energetske učinkovitosti. S spremembami v režimu uravnavanja klimatskih naprav in ogrevanja v objektu za

POSLOVNO POROČILO

OMREŽJA, TRŽENJE IN PRODAJA

TEHNOLOGIJE IN IT RAZVOJ

TRAJNOSTNI

RAČUNOVODSKO POROČILO

obiskovalce smo že v prejšnjih letih zmanjšali porabo električne energije. Za komunikacijo na področju mednarodnega

sodelovanja pri upravljanju parka uporabljamo spletne konference in mobilno telefonijo, s čimer zmanjšujemo službene poti.

V družbi Soline ob tem nismo prejeli nobene kazni zaradi nespoštovanja okoljskih zakonov in predpisov.105

PORABA ENERGENTOV IN NARAVNIH VIROV V DRUŽBI SOLINE106

Soline	2020	2019	2018	Indeks 20/19
Poraba plina v m3	4.006	4.129	3.958	97
Poraba elektrike v MWh	401,43	392,12	393,28	102
Poraba goriva v litrih	25.970	35.295	30.809	74
Poraba sanitarne vode v m3	1.582	6.292	7.421	25
Poraba morske vode v m3 :	184.050	196.210	181.658	94
∫ pridelava soli	182.000	194.000	180.000	94
∫ Thalasso Spa Lepa Vida	2.050	2.210	1.658	93
Odpadki v m3	117	135	120	87
Poraba papirja v tonah	4	9	10	44

¹⁰⁶ GRI GS 302-1, 303-3, 306-2 183

TRŽENJE IN PRODAJA

OMREŽJA, TEHNOLOGIJE IN IT TRAJNOSTNI RAZVOJ

RAČUNOVODSKO POROČILO

Glede na predhodno leto smo porabo plina in električne energije ohranili na podobni ravni, porabo goriva pa bistveno znižali zaradi prekinitve gradbenih del iz podnebnega sklada in manj poslovnih potovanj.

Morska voda je za poslovanje družbe Soline bistvenega pomena, saj jo potrebujemo za pridelavo soli in za delovanje Thalasso Spa Lepa Vida. Pri pridelavi soli se morska voda ne kontaminira in jo vrnemo nazaj v morje. Kot odpadno vodo obravnavamo le porabljeno sanitarno vodo, ki jo odvedemo v javno kanalizacijsko omrežje. V letu 2020 smo zaradi sanacije vodovodnega omrežja znotraj proizvodnega področja soli – Lera zmanjšali porabo sanitarne vode za kar 75 %, poraba skupne količine

morske vode pa je bila nižja za 6 %. Za obratovanje Thalasso Spa Lepa Vida smo porabili 7 % manj morske vode, ki jo sicer potrebujemo za delovanje bazena in slanih tušev, kjer je prepovedana uporaba šamponov in mil. Morska voda, ki se uporablja za tuširanje in spiranje solinskega blata s telesa, gre skozi dve lovilni posodi za sedimente, kjer se blato izloči iz vode, voda pa gre s prostim izpustom nazaj v morje. Morska voda, ki se uporablja v kopalnem bazenu, se pri pranju filtra pretoči v zbirni rezervoar, kjer se deklorira in pretoči v sistem za odvodnjavanje ter prečrpa v morje.107

Odpadke prav tako dosledno ločujemo in imamo organiziran odvoz s strani pristojne komunalne službe.

184

TRAJNOSTNI RAZVOJ

RAČUNOVODSKO POROČILO

2.9.9 OSKRBNA VERIGA108

NABAVNA FUNKCIJA

Nabavna funkcija je centralizirana, kar nam omogoča bolj gospodarno, učinkovito in transparentno porabo sredstev. Iz centralne nabave so zaradi lažjega obvladovanja izvzete nabave specifičnega blaga in storitev, kjer postopek izvedejo strokovnjaki s področja naročila. Nabavo tega blaga in storitev izvajajo decentralizirane nabavne enote v družbi, ki so jim dodeljene ustrezne pristojnosti za izvedbo nabavnih postopkov.

razvoj

TRŽENJE IN PRODAJA

OMREŽJA, TEHNOLOGIJE IN IT TRAJNOSTNI RAZVOJ

RAČUNOVODSKO POROČILO

V družbi imamo uveljavljen standardiziran nabavni postopek, ki omogoča transparentno in enakopravno obravnavo potencialnih dobaviteljev. Pri novih dobaviteljih preverjamo tveganje sodelovanja z njimi in tako preprečimo višje stroške ali izgubo ugleda. Obstoječe strateške dobavitelje redno pregledujemo, jih ocenjujemo in opredeljujemo ukrepe za izboljšanje sodelovanja.

Poslovne partnerje delimo na dobavitelje, operaterje ter posrednike pri prodaji blaga in sklepanju naročniških razmerij. V Telekomu Slovenije sodelujemo s 3.000 dobavitelji iz 38 držav. Večina, 97 %, dobaviteljev je iz Evropske unije.

Obseg sodelovanja Telekoma Slovenije in njegovih slovenskih odvisnih družb s poslovnimi partnerji je v letu 2020 znašal več kot 638 milijonov evrov z DDV. V navedeni obseg so vključena tudi sponzorstva in donacije.

Od dobaviteljev pričakujemo spoštovanje Kodeksa ravnanja za dobavitelje Skupine Telekom Slovenije, ki določa temeljna načela ravnanja in standarde. V primeru suma njegove kršitve družba preverja skladnosti ravnanja dobavitelja s tem kodeksom.

V splošnih nabavnih pogojih in v pogodbah z dobavitelji imamo vključene protikorupcijske klavzule. V nabavnem postopku s podpisom izjave izključujemo konflikt interesov med sodelujočimi v postopku. Prav tako morebitno navzkrižje interesov preverjamo na strani dobaviteljev.

V nepredvidljivih razmerah razglašene pandemije smo za nemoteno dobavo opreme in izvedbo storitev v Telekomu Slovenije poskrbeli s stalno komunikacijo z dobavitelji in rednim spremljanjem vpliva na zagotovitev dobave. Povečali smo zaloge strateškega materiala in skrbeli za dosledno zagotavljanje varnostnih zalog. Z izjemo nekaj manjših zamud, ki niso vplivale na poslovanje, večjih težav pri dobavah nismo imeli.

Za nemoteno dobavo smo poskrbeli tudi s pozivanjem dobaviteljev, ki imajo vzpostavljen sistem upravljanja neprekinjenega poslovanja oziroma imajo pridobljen certifikat ISO 22301, da poročajo o tem, kako imajo sistem vzpostavljen, in kakšne aktivnosti načrtujejo na področju zagotavljanja dobav.

LOGISTIČNA FUNKCIJA

Razmere na trgu zahtevajo agilno logistično funkcijo z nenehnimi izboljšavami optimizacij logističnih procesov z uporabo IT-tehnologije in deležnikov, vključenih v logistično verigo. Vseskozi veliko pozornosti namenjamo višini zalog, kar spremljamo prek sistema poročanja. Naše osnovno vodilo je, da z optimalnimi logističnimi stroški in deležniki zadovoljimo notranje in zunanje uporabnike storitev. V letu 2020 smo zaradi ukrepov, povezanih s COVID-19, zaznali občutno povečanje aktivnosti E-trgovine in izvedli potrebne prilagoditve za dostavo blaga do vseh deležnikov.

2.9.10 VAROVANJE DRUŽBE, OMREŽIJ, SISTEMOV IN STORITEV

Zagotavljanje varnega delovnega okolja in celovito varovanje premoženja družbe ostajata med glavnimi prednostnimi nalogami korporativne varnosti v Skupini Telekom Slovenije. S celostnim upravljanjem korporativne varnosti omogočamo hiter odziv na evidentirane varnostne dogodke in zmanjševanje varnostnih tveganj. Z nenehnim spremljanjem razvoja na področju korporativne varnosti in vpeljavo inovativnih rešitev za preprečevanje varnostnih dogodkov ter hitrim prepoznavanjem novih groženj zagotavljamo varnost in kakovost omrežja in storitev, kar pomeni pomembno konkurenčno prednost skupine.

Leto 2020 je zahtevalo takojšne prilagoditve in spremembe procesov družbe. S pomočjo 186 komunikacij smo ozaveščali tudi uporabnike.

vzpostavljenega sistema SUNP smo hitro in učinkovito prilagodili procese, s SVVI pa prilagodili varnostne ukrepe. Še večji poudarek smo namenili kibernetski zaščiti, kjer je ključna vloga Operativnega centra kibernetske varnosti. Tako smo hitreje prepoznali in se ustrezno odzvali na kibernetske grožnje. Z neprestanim izobraževanjem in testiranjem prepoznavanja varnostnih groženj predvsem na področju kibernetske varnosti smo pomembno vplivali na visoko raven varnostne kulture in zavedanje o pomenu varnosti zaposlenih v celotni skupini. O varnostnih grožnjah in varni uporabi elektronskih

TRŽENJE IN PRODAJA

Kazalo po standardu poročanja GRI GS (Global Standards) – osnovna opcija.

OMREŽJA, TEHNOLOGIJE IN IT

TRAJNOSTNI RAZVOJ

RAČUNOVODSKO POROČILO

2.10 VSEBINSKO KAZALO PO STANDARDU POROČANJA GRI109

»This report has been prepared in accordance with the GRI Standards: Core option.« SPLOŠNA STANDARDNA RAZKRITJA GRIstandard in razkritje Opis Meje poročanja (znotraj in zunaj organizacije) Poglavje/stran Opombe/zunanja preveritev110 GRI 101: Osnova 2016 GRI 102: Splošna razkritja 2016 Predstavitev organizacije 102-1 Ime organizacije Skupina Telekom Slovenije 1.1/str. 8 102-2 Blagovne znamke, produkti in storitve Skupina Telekom Slovenije - blagovne znamke in produkti: 1.1/str. 9, 2.7.2/str. 109–110, - vrste storitev: 2.7.3/str. 111–121 Za storitve, ki jih tržijo družbe v Skupini Telekom Slovenije, nimamo omejitev. 102-3 Sedež organizacije Skupina Telekom Slovenije 1.1/str. 8 102-4 Države, v katerih organizacija deluje Skupina Telekom Slovenije 1.6/str. 23 102-5 Lastništvo in pravna oblika Skupina Telekom Slovenije 1.1/str. 8 1.11/str. 59 102-6 Trgi (geografska, sektorska razdelitev in tipi odjemalcev) Skupina Telekom Slovenije - geografska razdelitev: 1.6/str. 23, - storitveni segmenti: 2.7.1/str. 102–108, - tipi odjemalcev: 2.7.3/str. 111 102-7 Velikost organizacije Skupina Telekom Slovenije – število zaposlenih: 2.9.6/str. 159, – prihodki od prodaje, obveznosti/kapital: 2.1/str. 64 – število produktov in storitev: 2.7.2/str. 109–110, 2.7.3/str. 111 Ne poročamo o številu poslovnih enot in o številu produktov. Razen IPKA, družbe v tujini in obvladujoče družbe GVO, nimajo zaposlenih. 102-8 Zaposleni po vrsti zaposlitve, vrsti pogodbe, regiji in spolu Skupina Telekom Slovenije 2.9.6/str. 159, 160 Pri podatkih o številu zaposlenih glede na pogodbo (stalno/začasno) ne poročamo po spolu, prav tako ne pri podatkih o številu zaposlenih glede na način zaposlitve (polni/krajši delovni čas). Ne poročamo o aktivnostih pogodbenih delavcev. Podatke o zaposlenih zbiramo z vprašalnikom, ki ga izpolnijo

vse družbe v skupini. 102-9 Opis oskrbne verige organizacije Telekom Slovenije 2.9.9/str. 185 Poročamo o tipih dobaviteljev in obsegu sodelovanja z njimi.

102-10	Pomembnejše spremembe v zvezi z velikostjo	Skupina Telekom Slovenije, Telekom	– velikost in struktura organizacije: 1.6/str.	Bistvenih sprememb v oskrbni verigi v letu 2020 ni bilo.
	organizacije, strukturo, lastništvom in oskrbno verigo	Slovenije	23, 2.1/str. 64 – lastništvo: 1.11/str. 57, – oskrbna veriga: 2.9.9/str. 185
102-11	Pojasnilo, ali in kako organizacija upošteva previdnostno načelo	Telekom Slovenije, lokalno in širše okolje	2.9.8/str. 177
102-12	Zunanje listine, načela in druge ekonomske, okoljske in družbene pobude, katerih podpisnica in podpornica je organizacija	Skupina Telekom Slovenije	1.7/str. 25
102-13	Članstvo v organizacijah	Skupina Telekom Slovenije	1.7/str. 25
Strategija in analiza
102-14	Izjava najvišjega nosilca odločanja v organizaciji o pomenu trajnostnega razvoja za organizacijo in strategija	Skupina Telekom Slovenije	1.3/str. 16–18	Cilji s področja trajnostnega razvoja skupine so opredeljeni v Strateškem poslovnem načrtu za obdobje (SPN) 2020–2023 in SPN 2021–2025, ki ju je sprejela uprava Telekoma Slovenije. Strateške usmeritve so dostopne tudi na spletni strani družbe http://www.telekom.si/o podjetju/predstavitev/strateske usmeritve.
Etika in integriteta
102-16	Vrednote, načela in standardi ravnanja, kot so kodeksi ravnanja in etični kodeks	Skupina Telekom Slovenije, dobavitelji, lokalna in širša skupnost	- vrednote: 1.8.1/str. 27, - kodeksi ravnanja: 2.5.1/str. 82, - etični kodeks: 2.9.6 /str. 158
Upravljanje
102-18	Upravljavska struktura organizacije, vključno s komisijami najvišjega organa upravljanja	Skupina Telekom Slovenije	1.6/str. 23 1.10.3/ str. 46, 49
Vključevanje deležnikov
102-40	Seznam skupin deležnikov, s katerimi organizacija sodeluje	Skupina Telekom Slovenije	2.9.2/str. 147–149
102-41	Delež zaposlenih po kolektivni pogodbi	Skupina Telekom Slovenije	2.9.6/str. 160
102-42	Izhodišča za izbor in prepoznavanje deležnikov, s katerimi organizacija sodeluje oziroma jih vključuje	Skupina Telekom Slovenije	2.9.2/str. 147, 148	Strategija komuniciranja z deležniki je sestavni del Politika upravljana Telekoma Slovenije, d. d., ki je dostopna na spletni strani družbe.
102-43	Pristopi k vključevanju deležnikov in pogostost sodelovanja po skupinah deležnikov	Skupina Telekom Slovenije	Ključne informacije: 2.9.2/str. 147–149, dodatno pa še v poglavjih: - delničarji: 1.11/str. 61, - uporabniki: 2.7.4/str. 122–126 , 2.9.5/str. 155, - mediji in regulatorji: 2.9.2/str. 147, 149 -zaposleni:

OMREŽJA, TEHNOLOGIJE IN IT

TRŽENJE IN PRODAJA

TRAJNOSTNI RAZVOJ

RAČUNOVODSKO POROČILO

2.9.6/ str. 168, 171

SKUPINA TELEKOM SLOVENIJE

POSLOVNO POROČILO

102-44	Ključne teme in vprašanja, poudarjena v procesu sodelovanja z deležniki, in odziv organizacije nanje (tudi s sporočanjem)	Skupina Telekom Slovenije	dodatno pa še v poglavjih: - delničarji: 1.11/str. 61 , - uporabniki: 2.9.5/str. 155, -zaposleni: 2.9.6/str. 168, 171	Ključne informacije: 2.9.2/str. 147, 149, 2.7.4/str. 122–126, - mediji in regulatorji: 2.9.2/str. 147, 149,
Podatki o poročilu
102-45	Seznam subjektov, vključenih v konsolidirane računovodske izkaze	Skupina Telekom Slovenije	Pojasnilo 5 Računovodskega poročila (Sestava Skupine Telekom Slovenije, str. 233–234)
102-46	Proces definiranja vsebine poročila in zamejitev tem	Skupina Telekom Slovenije	2.9.1/str. 143
102-47	Seznam vseh bistvenih tem	Skupina Telekom Slovenije	2.9/str. 142, 2.10/str. 187–196		Bistvene teme, ki jih je Skupina Telekom Slovenije prepoznala, so navedene v tem kazalu GRI. O nebistvenih temah ne poročamo.
102-48	Učinki sprememb podatkov iz predhodnih poročil in razlogi za spremembe	Skupina Telekom Slovenije	2.9.1/str. 143
102-49	Pomembnejše spremembe v primerjavi s predhodnimi obdobji poročanja v zvezi z zamejitvijo obsega in tem	Skupina Telekom Slovenije	2.9.1/str. 143		V primerjavi s predhodnimi poročili se obseg tem ni bistveno spremenil.
102-50	Obdobje poročanja	Skupina Telekom Slovenije	2.9.1/str. 143
102-51	Datum zadnjega predhodnega poročila	Skupina Telekom Slovenije	2.9.1/str. 143
102-52	Cikel poročanja (letno, četrtletno)	Skupina Telekom Slovenije	2.9.1/str. 143
102-53	Kontaktni podatki za vprašanja v zvezi s poročilom	Skupina Telekom Slovenije	1.1/str. 8
102-54	Sklic glede poročanja v skladu s standardi GRI		2.10/str. 187
102-55	Kazalo po smernicah GRI		2.10/str. 187–196
102-56	Zunanja preveritev poročanja	Skupina Telekom Slovenije	2.10/str. 187 2.11/str. 197		Letna poročila redno predajamo v zunanjo preveritev od leta 2009, ko smo v poročilo vpeljali smernice trajnostnega poročanja GRI. Obseg in podlaga zunanje preveritve sta razvidna iz izjave o preverjanju trajnostnega poročila.

Upravljavski pristopi in razkritja	Bistvene teme	Meje poročanja	Stran	Opombe/zunanja preveritev
EKONOMSKI VPLIVI
	GRI 201: Ekonomska uspešnost 2016
103-1 103-2 103-3	Obrazložitev bistvene teme in njenih mej		1.8.3/str. 30–31
201-1	Neposredno ustvarjena in distribuirana ekonomska vrednost	Skupina Telekom Slovenije, delničarji, lokalna in širša skupnost	– prihodki, stroški dela, izplačila delničarjem: 1.2/str. 10–15, – prihodki: 2.1/str. 66 , 2.7.3 /str. 112 – donacije in druga vlaganja v skupnost: 2.9.4/str. 152, 153	O davkih poročamo samo za Skupino Telekom Slovenije.
201-2	Finančni vplivi in druga tveganja ter priložnosti za dejavnosti organizacije, povezane s podnebnimi spremembami	Skupina Telekom Slovenije, uporabniki		V Skupini Telekom Slovenije so zaradi izpostavljenosti naše telekomunikacijske opreme med ključnimi tveganji opredeljena tveganja iz zunanjega okolja oziroma tveganja podnebnih sprememb, prav tako so ta tveganja prisotna pri družbi Soline ter vplivajo na pridelavo soli in obiskanost term Lepa Vida. Pri investicijah v nova omrežja tovrstna tveganja preprečujemo z gradnjo pod zemljo. Ne poročamo o finančnih posledicah.
201-3	Obveznosti iz pokojninskega načrta	Skupina Telekom Slovenije (zaposleni)	2.9.6/str. 166
	GRI 202: Prisotnost na trgu 2016
103-1 103-2 103-3	Obrazložitev bistvene teme in njenih mej		1.8.3/str. 30–31
202-1	Razmerje med najnižjo plačo v družbi in minimalno plačo v državi, po spolu	Skupina Telekom Slovenije	2.9.6/str. 167	O razmerju ne poročamo.
	GRI 203: Posredni ekonomski vplivi 2016
103-1, 103-2 103-3	Obrazložitev bistvene teme in njenih mej	Skupina Telekom Slovenije	– 103-1, 103-2: 2.3/str. 69, – 103-3: 2.8.1/str. 134
203-1	Razvoj in vpliv pomembnejših infrastrukturnih vlaganj in storitev, ki jih organizacija podpira	Skupina Telekom Slovenije, uporabniki, lokalna in širša skupnost	2.3/str. 69, 2.8.1/str. 134
	GRI 205: Protikorupcijsko ravnanje 2016
103-1 103-2 103-3	Obrazložitev bistvene teme in njenih mej	Skupina Telekom Slovenije	2.5.1/str. 82	Področje protikorupcijskega ravnanja v povezavi z upravljavskim pristopom GRI GS 103-3 preverja in ustrezno prilagaja pooblaščenec za

POSLOVNO POROČILO

OMREŽJA,

TRŽENJE IN PRODAJA

TEHNOLOGIJE IN IT

TRAJNOSTNI RAZVOJ

RAČUNOVODSKO POROČILO

205-1	Število in delež aktivnosti,	Skupina Telekom	2.5.1/str. 83
	pri katerih so bila preverjena tveganja, povezana s korupcijo, ter pri katerih so bila tovrstna tveganja potrjena	Slovenije
205-2	Komuniciranje in izobraževanje o protikorupcijskih politikah in praksah	Telekom Slovenije	2.9.6/str. 162	Ne poročamo o številu ur izobraževanj zaposlenih.
	GRI 206: Varstvo konkurence 2016
103-1 103-2 103-3	Obrazložitev bistvene teme in njenih mej	Skupina Telekom Slovenije	2.5.1/str. 82	Osnovno izhodišče za upravljavski pristop GRI GS 103-3 so Smernice zagotavljanja skladnosti poslovanja s konkurenčnim pravom, ki jih preverja in ustrezno prilagaja pooblaščenec za skladnost poslovanja in integriteto.
206-1	Število pravnih postopkov s področja varstva konkurence, monopolnih praks in izidi zaključenih postopkov	Telekom Slovenije	2.5.2/str. 85
GRI 207: Davki 2019
103-1 103-2 103-3 207-1	Pristop k davkom	Skupina Telekom Slovenije	2.5.1/str. 82	Ne poročamo o evalvaciji pristopa k upravljanju z davki ter povezavi obvladovanja davčnih obveznosti s trajnostnim razvojem.
207-2	Davčno upravljanje, nadzor in obvladovanje tveganj	Skupina Telekom Slovenije	2.5.1/str. 84
207-3	Vključevanje deležnikov	Skupina Telekom Slovenije	2.5.1/str. 84	Deležnike, regulatorne organe s področja davkov, vključujemo v procesu izpolnjevanja davčnih obveznosti.
207-4	Poročanje o davkih po državah	Skupina Telekom Slovenije	Pojasnilo 5 Računovodskega poročila (Sestava Skupine Telekom Slovenije, str. 233 –234) in 13. Davek iz dobička, odložene terjatve in obveznosti, str. 244	Poročamo o davčnih stopnjah.
OKOLJSKI VPLIVI
GRI 302: Energija 2016
103-1 103-2 103-3	Obrazložitev bistvene teme in njenih mej	Skupina Telekom Slovenije	2.9.8/str. 174	Področje energije v Sloveniji ureja energetski zakon. Vzpostavljen imamo sistem v skladu z mednarodnima standardoma ISO 50001 (sistem učinkovite rabe energije) in ISO 14001 (sistem ravnanja z okoljem).
302-1	Poraba energije v organizaciji	Telekom Slovenije, TSmedia, Avtenta, GVO, TSinpo, IPKO, Soline	2.9.8/str. 175, 176, 181, 183, 184	Za družbe v Sloveniji poročamo o porabi električne energije v kWh. O porabi goriva za ogrevanje poročamo v evrih. Ne poročamo po virih porabljene energije (obnovljivi, neobnovljivi viri).
302-4	Zmanjšanje porabe energije	Telekom Slovenije, IPKO	2.9.8/str. 175, 181

	GRI 303: Voda in odpadne vode 2018
103-1 103-2 103-3 303-1	Odnos do vode, kot skupnega vira	Soline	103-1, 103-2, 103-3; 2.9.8/ str. 179, 303-1: 2.9.8/str. 184	Poročamo le o načinu zajema vode in njenega izpusta.
303-2	Upravljanje vplivov, povezanih z odvajanjem vod	Soline	2.9.8/str. 184	Ne poročamo o metodologiji/ standardih ugotavljanja porabe vode in kakovosti njenega izpusta.
303-3	Zajem vode	Soline	2.9.8/str. 184
	GRI 304: Biodiverziteta 2016
103-1 103-2 103-3	Obrazložitev bistvene teme in njenih mej	Soline	2.9.8/str. 182
304-1	Lokacija in velikost zemljišča, ki ga podjetje upravlja in leži na zaščitenih naravovarstvenih območjih	Soline, lokalna in širša skupnost	2.9.8/str. 182	Poročamo o lokaciji in velikosti zemljišča, ki ga podjetje upravlja in leži na zaščitenih naravovarstvenih območjih.
304-3	Zaščiteni in obnovljeni habitati	Soline, lokalna in širša skupnost	2.9.8/str. 182	Ne poročamo o metodologijah, ki so bile pri tem uporabljene.
304-4	Število vrst z rdečega seznama IUCN in nacionalnega seznama zaščitenih vrst, ki živijo na območjih vpliva dejavnosti podjetja	Soline, lokalna in širša skupnost	2.9.8/str. 182
	GRI 305: Emisije v zrak 2016
103-1 103-2 103-3	Obrazložitev bistvene teme in njenih mej	Telekom Slovenije, lokalna in širša skupnost	2.9.8/str. 178	Skupina Telekom Slovenije večino izpustov toplogrednih plinov povzroči posredno s porabo električne energije in voznega parka. Na področju izpustov toplogrednih plinov smo v Sloveniji zavezani k spoštovanju Uredbe (ES) št. 1005/2009 o snoveh, ki tanjšajo ozonski plašč, Uredbe (ES) št. 842/2006 o določenih fluoriranih toplogrednih plinih ter Uredbe o uporabi ozonu škodljivih snovi in fluoriranih toplogrednih plinov. Evalvacijo pristopa obvladujemo v okviru standarda ISO 14001.
305-1	Neposredne emisije toplogrednih plinov (Scope 1)	Telekom Slovenije	2.9.8/str. 178	Poročamo samo o skupni ocenjeni količini emisij.
305-2	Posredne emisije toplogrednih plinov zaradi energije (Scope 2)	Telekom Slovenije	2.9.8/str. 178	Poročamo samo o skupni ocenjeni količini emisij.
305-3	Druge posredne emisije toplogrednih plinov (Scope 3)	Telekom Slovenije	2.9.8/str. 178	Poročamo samo o skupni ocenjeni količini emisij.
	GRI 306: Odpadne vode in odpadki 2016
103-1 103-2 103-3	Obrazložitev bistvene teme in njenih mej	Telekom Slovenije	2.9.8/str. 178	Evalvacijo pristopa obvladujemo v okviru standarda ISO 14001:2015.
306-2	Celotna količina odpadkov po vrsti in načinu odstranjevanja	Telekom Slovenije, Soline	2.9.8/str. 178, 183	Kvantitativni podatki o načinih odstranjevanja so vključeni delno. Prikazani podatki izhajajo iz evidenčnih listov.

SLOVENIJE

OMREŽJA, TEHNOLOGIJE IN IT TRAJNOSTNI RAZVOJ

RAČUNOVODSKO POROČILO

	GRI 307: Okoljska skladnost 2016
103-1 103-2 103-3	Obrazložitev bistvene teme in njenih mej	Telekom Slovenije	2.5.1/str. 83	Redno in pregledno poročanje regulatorjem in drugim državnim organom (ARSO, SURS, FURS, AKOS, ETNO) je pomemben del naših energetskih in okoljskih aktivnosti.
307-1	Vrednost pomembnejših glob in nedenarnih sankcij zaradi nespoštovanja okoljske zakonodaje in regulative	Telekom Slovenije, Soline	2.5.2/str. 85 , 2.9.8 /str. 183	V Telekomu Slovenije in družbi Soline ni bilo nobenih denarnih ali nedenarnih sankcij s področja okolja.
	DRUŽBENI (SOCIALNI) VPLIVI
	GRI 401: Zaposlovanje 2016
103-1 103-2 103-3	Obrazložitev bistvene teme in njenih mej	Skupina Telekom Slovenije	2.9.6/str. 158	103-3: Etični kodeks se spreminja na podlagi perio - dičnih pregledov, ki jih opravi pooblaščenec za skladnost poslovanja in integriteto.
401-1	Število in delež novih zaposlenih in fluktuacija	Skupina Telekom Slovenije	2.9.6/str. 159, 160	Podatkov ne prikazujemo po spolu.
401-2	Ugodnosti za zaposlene za polni delovni čas, ki niso na voljo zaposlenim za določen ali skrajšan delovni čas	Telekom Slovenije, GVO, TSmedia, Avtenta	2.9.6/str. 166
401-3	Vrnitev na delo in stopnja zadržanja zaposlenih po izkoriščenem starševskem dopustu (po spolu)	Skupina Telekom Slovenije, Telekom Slovenije	2.9.6/str. 171, 172	Ne poročamo o številu upravičencev do starševskega dopusta, o številu zaposlenih, ki so bili še zaposleni 12 mesecev po zaključku starševskega dopusta, in o deležu zadržanja zaposlenih, ki so koristili starševski dopust.
	GRI 402: Odnosi med zaposlenimi in vodstvom 2016
103-1 103-2 103-3	Obrazložitev bistvene teme in njenih mej	Telekom Slovenije	2.9.6/str. 168
402-1	Najkrajše obdobje vnaprejšnjega obveščanja o pomembnih spremembah v poslovanju, vključno s podatkom, ali je to opredeljeno v kolektivni pogodbi	Telekom Slovenije	2.9.6/str. 168	Roki za obveščanje zaposlenih so skladni z veljavno zakonodajo in niso v kolektivni pogodbi.
	GRI 403: Varstvo in zdravje pri delu 2018
103-1 103-2 103-3	Obrazložitev bistvene teme in njenih mej	Skupina Telekom Slovenije	2.9.6/str. 168
403-1	Sistem upravljanja varnosti in zdravja pri delu	Za vse družbe v Sloveniji, razen Solin.	2.9.6/str. 169
403-2	Proces identificiranja nevarnosti, povezanih z delom	Za vse družbe v Sloveniji, razen Solin	2.9.6/str. 169	Vsako nezgodo analiziramo z obrazcem ER-8.
403-3	Storitve medicine dela	Za vse družbe v Sloveniji, razen Solin	2.9.6/str. 169
403-4	Zastopanost zaposlenih v razvoju, implementaciji in evaluaciji sistema varnosti in zdravja pri delu	Za vse družbe v Slovenije, razen Solin	2.9.6/str. 169
403-5	Usposabljanja s področja varnosti in zdravja pri delu	Za vse družbe v Sloveniji, razen Solin	2.9.6/str. 169
403-6	Promocija zdravja	Za vse družbe v Sloveniji, razen Solin	2.9.6/str. 166, 169

OMREŽJA, TEHNOLOGIJE IN IT

TRŽENJE IN PRODAJA

TRAJNOSTNI RAZVOJ

RAČUNOVODSKO POROČILO

SKUPINA TELEKOM SLOVENIJE

POSLOVNO POROČILO

403-7	Preprečevanje in ublažitev vplivov na zdravje in varnost pri delu, neposredno povezanih s storitvami in produkti podjetja	Telekom Slovenije		Kot pomembnejši vpliv naših storitev opredeljujemo elektromagnetna sevanja, o čemer zaposlene ozaveščamo na intranetu, uporabnike pa z brošurami na prodajnih mestih.
403-9	Število in stopnja poškodb pri delu	Skupina Telekom Slovenije	2.9.6/str. 170	Poročanje se nanaša na število poškodb.
	GRI 404: Izobraževanje 2016
103-1 103-2 103-3	Obrazložitev bistvene teme in njenih mej	Skupina Telekom Slovenije	2.9.6/str. 161	103-3: Evalvacijo izobraževanj izvedemo z anketnim vprašalnikom po vsakem izobraževanju.
404-1	Povprečno število ur izobraževanja na zaposlenega po spolu in kategorijah zaposlenih	Skupina Telekom Slovenije, Telekom Slovenije	2.9.6/str. 167	Ne poročamo o številu ur izobraževanja po kategorijah in po spolu.
404-2	Programi za usposabljanje in vseživljenjsko učenje	Telekom Slovenije	2.9.6/str. 160, 165
404-3	Delež zaposlenih, vključenih v redne preglede uspešnosti in razvoja poklicne kariere po spolu	Skupina Telekom Slovenije	2.9.6/str. 167	Ne poročamo po kategorijah zaposlenih. Po spolu ne poročamo, ker ne delamo razlik.
	GRI: 405: Različnost in enake možnosti 2016
103-1 103-2 103-3	Obrazložitev bistvene teme in njenih mej	Skupina Telekom Slovenije	2.9.6/str. 158	103-3: Etični kodeks se spreminja na podlagi periodičnih pregledov, ki jih opravi pooblaščenec za skladnost poslovanja in integriteto.
405-1	Struktura organov upravljanja in struktura zaposlenih po kategorijah (spol, starost, pripadniki manjšin, drugi relevantni kazalniki različnosti)	Skupina Telekom Slovenije	1.10.3/str. 46–49, 2.9.6/str. 160	Pri podatkih za zaposlene ne poročamo po starosti. Ne poročamo niti po pripadnikih manjšin, saj ne delamo razlik.
405-2	Stopnja osnovne plače žensk v primerjavi z moškimi, po pomembnejših lokacijah in dejavnostih	Skupina Telekom Slovenije	2.9.6/str. 167
	GRI 406: Nediskriminacija 2016
103-1 103-2 103-3	Obrazložitev bistvene teme in njenih mej	Skupina Telekom Slovenije	2.9.6/str. 158	103-3: Etični kodeks se spreminja na podlagi periodičnih pregledov, ki jih opravi pooblaščenec za skladnost poslovanja in integriteto.
406-1	Število primerov diskriminacije in ukrepi za njeno odpravo	Skupina Telekom Slovenije	2.9.6/str. 158
	GRI 412: Pregled človekovih pravic 2016
103-1 103-2 103-3		Skupina Telekom Slovenije	2.9.6/str. 158	103-3: Etični kodeks se spreminja na podlagi periodičnih pregledov, ki jih opravi pooblaščenec za skladnost poslovanja in integriteto.

OMREŽJA,

TRŽENJE IN

TRAJNOSTNI

RAČUNOVODSKO

SKUPINA TELEKOM

POSLOVNO

412-2	Število ur izobraževanja zaposlenih o politiki človekovih pravic in postopkih v zvezi z njihovimi temami, pomembnimi za dejavnost podjetja, ter delež zaposlenih, vključenih v tako izobraževanje	Telekom Slovenije	2.9.6/str. 162	Na področju izobraževanja o človekovih pravicah smo se osredotočili na varovanje osebnih podatkov in Etični kodeks. Ne poročamo o deležu vključenih.
	GRI 415: Javne politike 2016
103-1 103-2 103-3	Obrazložitev bistvene teme in njenih mej	Skupina Telekom Slovenije	103-3: 2.5.1/str. 82	Na področju javnih politik za Telekom Slovenije obstaja tveganje pritiska regulatorja z vidika cenovnih, tehničnih in tehnoloških obveznosti. Telekom Slovenije proaktivno sodeluje v vseh regulatornih postopkih s podajanjem pripomb, stališč in ustreznih analiz. O spoštovanju korporativne integritete in preprečevanju nasprotja interesov članov nadzornega sveta ter uprave je Telekom Slovenije podal izjavo v poglavju 1.10 Izjava o upravljanju.
415-1	Vrednost prispevkov organizacije v politične namene	Skupina Telekom Slovenije	2.5.1/str. 82	Ni bilo prispevkov v politične namene.
	GRI 417: Trženje in označevanje izdelkov
103-1 103-2 103-3	Obrazložitev bistvene teme in njenih mej	Telekom Slovenije, TSmedia, IPKO, uporabniki	2.7.5/str. 131	Ne poročamo o označevanju izdelkov.
417-3	Število kršitev zaradi neskladnosti z regulativo in s kodeksi na področju trženjskega komuniciranja, vključno z oglaševanjem, promocijami in sponzorstvi, po vrstah kršitev in izidih postopkov	Telekom Slovenije, TSmedia. IPKO, uporabniki	2.7.5/str. 131
GRI 419: Družbeno-ekonomska skladnost 2016
103-1 103-2 103-3	Obrazložitev bistvene teme in njenih mej	Skupina Telekom Slovenije	2.5.1/str. 82	Področje družbeno ekonomskih skladnosti v povezavi z upravljavskim pristopom GRI GS 103-3 preverja in ustrezno prilagaja pooblaščenec za skladnost poslovanja in integriteto.
419-1	Vrednost denarnih kazni ter število nedenarnih sankcij zaradi neskladnosti z zakonodajo in regulativo na družbenem in ekonomskem področju	Skupina Telekom Slovenije	2.5.2/str. 86	Ne poročamo o celotni vrednosti prejetih glob in nedenarnih sankcij.
SPECIFIČNI SEKTORSKI KAZALNIKI – MEDIJI
	Dostopnost medijskih vsebin
DMA		Telekom Slovenije, TSmedia, uporabniki, lokalna in širša skupnost	2.9.5/str. 156
G4-M4	Ukrepi za izboljšanje dostopnosti medijskih vsebin in zaščito ranljivega občinstva	Telekom Slovenije, TSmedia, uporabniki, lokalna in širša skupnost	2.9.5/str. 156

POSLOVNO POROČILO

	SPECIFIČNI SEKTORSKI KAZALNIKI – TELEKOMUNIKACIJE
Notranje delovanje
IO1	Infrastrukturne investicije v telekomunikacijsko omrežje po regijah	Skupina Telekom Slovenije, uporabniki, lokalna in širša skupnost	2.3/str. 69, 2.8.1/str. 134
IO3	Ukrepi za zdravje in varnost terenskega osebja	Telekom Slovenije,	2.9.6/str. 168, 169
	Zagotavljanje dostopa do IKT-produktov in storitev
PA1	Politike in prakse zagotavljanja dostopa do telekomunikacijske infrastrukture, produktov ter storitev prebivalcem oddaljenih in manj naseljenih območij	Telekom Slovenije, IPKO, uporabniki, lokalna in širša skupnost	2.9.5/str. 157
PA2	Politike in prakse za premagovanje ovir pri dostopu in uporabi telekomunikacijskih produktov in storitev v zvezi z jezikom, kulturo, nepismenostjo, pomanjkljivo izobrazbo, prihodki, posebnimi potrebami in starostjo	Telekom Slovenije, uporabniki	2.9.5/str. 157
PA4	Kvantitativna raven razpoložljivosti telekomunikacijskih produktov in storitev na območjih delovanja	Telekom Slovenije, IPKO	2.7.3/str. 111, 2.9.5/str. 157
PA6	Programi za zagotavljanje in vzdrževanje telekomunikacijskih povezav in storitev v izrednih razmerah ter v primeru naravnih katastrof	Telekom Slovenije	2.8.3/str. 137	Tudi odzivi na izredne razmere so del načrta neprekinjenega poslovanja.
PA8	Politike in prakse komuniciranja z javnostmi o vsebinah, povezanih z EMS	Telekom Slovenije, uporabniki, lokalna in širša skupnost	2.9.8/str. 177
PA10	Pobude za zagotavljanje preglednosti stroškov in tarif	Telekom Slovenije, uporabniki	2.9.5/str. 156	Preglednost računov smo izboljšali z njihovo prenovo v letu 2019.
	Tehnološke aplikacije
TA2	Primeri telekomunikacijskih produktov, storitev in aplikacij, ki lahko nadomestijo neko	Telekom Slovenije, TSmedia, uporabniki	2.7.3/str. 120 2.9.8/str. 179

OMREŽJA, TEHNOLOGIJE IN IT

TRŽENJE IN PRODAJA

TRAJNOSTNI RAZVOJ

RAČUNOVODSKO POROČILO

fizično obliko uporabe (npr. telefonski imenik na spletu, videokonference)

TRŽENJE IN PRODAJA

OMREŽJA, TEHNOLOGIJE IN IT TRAJNOSTNI RAZVOJ

RAČUNOVODSKO POROČILO

2.11 IZJAVA O PREVERJANJU TRAJNOSTNEGA POROČILA111

poro

čila

TRŽENJE IN PRODAJA

OMREŽJA, TEHNOLOGIJE IN IT TRAJNOSTNI RAZVOJ

RAČUNOVODSKO POROČILO

RAČUNOVODSKO POROČILO

Telekom Slovenije @TelekomSlo

Hkrati s tehnologijo se razvijajo družba, gospodarstvo in naša življenja.

#Povezani #PrvoOmrežje

#POVEZANI SMO PRIPRAVLJENI NA PRIHODNOST

Ponosno lahko pogledamo nazaj, vendar smo hkrati usmerjeni v prihodnost. Vrhunska tehnologija, inovativne rešitve in nenehen razvoj odgovarjajo potrebam sodobne družbe. Digitalizacija prinaša še večjo povezanost, uporabnikom še več zabave, podjetjem pa še večjo fleksibilnost, učinkovitost in neomejene priložnosti. Z vse širšim in celovitejšim ekosistemom inovativnih rešitev soustvarjamo digitalno prihodnost Slovenije.

OMREŽJA, TEHNOLOGIJE IN IT TRAJNOSTNI RAZVOJ

RAČUNOVODSKO POROČILO

OMREŽJA, TEHNOLOGIJE IN IT

3 RAČUNOVODSKO POROČILO SKUPINE TELEKOM SLOVENIJE IN DRUŽBE TELEKOM SLOVENIJE, D. D., ZA LETO 2020

KAZALO

3.1		Računovodski izkazi Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije	202
3.2		Pojasnila h konsolidiranim računovodskim izkazom Skupine Telekom Slovenije in
		ločenim računovodskim izkazom družbe Telekom Slovenije	210
	1.	Poročevalska družba	210
	2.	Podlaga za sestavo	210
	3.	Povzetek pomembnih računovodskih usmeritev	216
	4.	Določanje poštene vrednosti	231
	5.	Sestava Skupine Telekom Slovenije	233
	6.	Poročanje po segmentih	236
	7.	Prihodki od prodaje	239
	8.	Drugi prihodki iz poslovanja	240
	9.	Nabavna vrednost prodanega blaga, stroški materiala, energije in stroški storitev	241
	10.	Stroški dela	242
	11.	Drugi odhodki poslovanja	243
	12.	Finančni prihodki in finančni odhodki	244
	13.	Davek iz dobička, odložene terjatve in obveznosti za davek	244
	14.	Dobiček na delnico	248
	15.	Neopredmetena sredstva	248
	16.	Opredmetena osnovna sredstva	254
	17.	Sredstva v najemu	257
	18.	Naložbe v odvisne družbe	260
	19.	Druge finančne naložbe	260
	20.	Dolgoročna pogodbena sredstva	261
	21.	Dolgoročno odloženi stroški	262
	22.	Naložbene nepremičnine	262
	23.	Sredstva za odtujitev	263

201

POSLOVNO POROČILO

PRODAJA

TRŽENJE IN

OMREŽJA, TEHNOLOGIJE IN IT

1. Zaloge 263 25. Poslovne in druge terjatve 264 26. Kratkoročna pogodbena sredstva 266 27. Kratkoročno odloženi stroški 266 28. Denar in denarni ustrezniki 266 29. Kapital in rezerve 267 30. Dolgoročne pogodbene obveznosti 269 31. Rezervacije 270 32. Dolgoročne poslovne obveznosti 274 33. Posojila in krediti 274 34. Dolgoročne in kratkoročne obveznosti iz najemov 275 35. Druge dolgoročne in kratkoročne finančne obveznosti 276 36. Poslovne in druge obveznosti 277 37. Kratkoročne pogodbene obveznosti 278 38. Kratkoročno vnaprej vračunani stroški 278 39. Knjigovodske in poštene vrednosti 279 40. Pogojne obveze 281 41. Popravek napake iz preteklega leta 282 42. Posli s povezanimi strankami 284 43. Stroški revizorja 289 44. Kategorije finančnih instrumentov 290 45. Obvladovanje finančnih tveganj 290 46. Splošno pooblastilo ter pravica do uporabe radijske frekvence in številk 297 47. Dogodki po datumu bilance 298

3.3 Poročilo neodvisnega revizorja za Skupino Telekom Slovenije in družbo Telekom Slovenije 301

3.4 Poročilo revizorja o skladnosti z uredbo ESEF 308

TRAJNOSTNI RAZVOJ

RAČUNOVODSKO POROČILO

TRŽENJE IN PRODAJA

OMREŽJA, TEHNOLOGIJE IN IT TRAJNOSTNI RAZVOJ

RAČUNOVODSKO POROČILO

3.1 RAČUNOVODSKI IZKAZI SKUPINE TELEKOM SLOVENIJE IN DRUŽBE TELEKOM SLOVENIJE

Konsolidirani in ločeni izkaz poslovnega izida

		Skupina Telekom Slovenije		Telekom Slovenije
v tisoč EUR	Pojasnilo	I - XII 2020	I - XII 2019 Popravljeno	I - XII 2020	I - XII 2019
Prihodki od prodaje	7	647.177	664.892	591.693	602.231
Drugi prihodki iz poslovanja	8	7.694	5.938	5.254	2.954
Nabavna vrednost prodanega blaga	9	-90.427	-87.000	-98.493	-92.604
Stroški materiala in energije	9	-14.546	-15.303	-10.752	-10.646
Stroški storitev	9	-226.036	-236.945	-217.367	-228.123
Stroški dela	10	-111.101	-109.633	-93.320	-91.770
Amortizacija	15, 16, 17, 22	-167.279	-173.791	-137.351	-141.651
Drugi odhodki poslovanja	11	-2.879	-6.955	-2.734	-6.575
Skupaj odhodki poslovanja		-612.268	-629.627	-560.017	-571.369
Dobiček iz poslovanja		42.603	41.203	36.930	33.816
Finančni prihodki*	12	2.177	2.905	5.724	6.497
Finančni odhodki*	12	-10.173	-13.843	-18.501	-38.457
Dobiček pred obdavčitvijo		34.607	30.265	24.153	1.856
Davek iz dobička	13	-636	-705	0	0
Odloženi davki	13	113	-1.016	21	-1.271
Čisti dobiček iz delujočega poslovanja		34.084	28.544	24.174	585
Izguba iz ustavljenega poslovanja	5	-9.219	-27.603	0	0
Čisti dobiček poslovnega leta		24.865	941	24.174	585
Dobiček na delnico - iz delujočega poslovanja v EUR	14	5,24	4,39	3,72	0,09
Dobiček na delnico - skupaj v EUR	14	3,82	0,14	3,72	0,09

*Finančni prihodki družbe Telekom Slovenije vključujejo prejete dividende in obresti od danih posojil odvisnim družbam. Finančni odhodki družbe Telekom Slovenije vključujejo učinke prodaje družbe Planet TV. Več v pojasnilu 12.

Popravek je podrobneje predstavljen v pojasnilu 41.

TRAJNOSTNI RAZVOJ

RAČUNOVODSKO POROČILO

Konsolidirani in ločeni izkaz drugega vseobsegajočega donosa

		Skupina Telekom Slovenije		Telekom Slovenije
v tisoč EUR	Pojasnilo	I - XII 2020	I - XII 2019 Popravljeno	I - XII 2020	I - XII 2019
Čisti dobiček obdobja		24.865	941	24.174	585
Drugi vseobsegajoči donos, ki se v prihodnosti sme prenesti v izkaz poslovnega izida
Prevedbene rezerve	29	-18	-22	0	0
Sprememba poštene vrednosti finančnih instrumentov za varovanje pred tveganjem	29	283	137	283	137
Odloženi davek	13	-54	-26	-54	-26
Sprememba poštene vrednosti finančnih instrumentov za varovanje pred tveganjem v neto znesku		229	111	229	111
Drugi vseobsegajoči donos, ki se v prihodnosti ne bo smel prenesti v izkaz poslovnega izida
Sprememba poštene vrednosti za aktuarske primanjkljaje in presežke	29	-638	9	-662	304
Sprememba poštene vrednosti finančnih naložb v kapitalske instrumente, merjene po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa	29	-1.716	195	-1.716	195
Odloženi davek	13	326	-37	326	-37
Sprememba poštene vrednosti finančnih naložb v kapitalske instrumente merjene po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa		-1.390	158	-1.390	158
Drugi vseobsegajoči donos poslovnega obdobja po davkih		-1.817	256	-1.823	573
Celotni vseobsegajoči donos poslovnega obdobja		23.048	1.197	22.351	1.158
Vseobsegajoči donos, ki pripada lastnikom obvladujoče družbe		23.048	1.197	0	0
Delujoče poslovanje		32.267	28.796	0	0
Ustavljeno poslovanje		-9.219	-27.599	0	0

Popravek je podrobneje predstavljen v pojasnilu 41.

SKUPINA TELEKOM
SLOVENIJE

OMREŽJA, TEHNOLOGIJE IN IT TRAJNOSTNI RAZVOJ

RAČUNOVODSKO POROČILO

Konsolidirana in ločena bilanca stanja

			Skupina Telekom Slovenije	Telekom Slovenije
v tisoč EUR	Pojasnilo	31. 12. 2020	31. 12. 2019	31. 12. 2020	31. 12. 2019
			Popravljeno
SREDSTVA Neopredmetena sredstva	15	190.033	194.945	141.451	132.692
Opredmetena osnovna sredstva	16	664.644	656.383	600.532	584.117
Sredstva v najemu	17	77.420	79.300	86.506	86.402
Naložbe v odvisne družbe	18	0	0	37.001	37.001
Druge finančne naložbe	19	3.068	4.860	63.951	90.421
Pogodbena sredstva	20	2.668	3.646	2.337	3.280
Poslovne terjatve	25	17.081	24.405	17.081	24.405
Odloženi stroški	21	1.438	7.603	1.636	1.247
Naložbene nepremičnine	22	1.258	1.030	4.230	4.002
Odložene terjatve za davek	13	44.448	44.044	43.929	43.545
Skupaj dolgoročna sredstva		1.002.058	1.016.216	998.654	1.007.112
Sredstva za odtujitev	23	214	500	214	500
Zaloge	24	26.175	24.620	21.811	20.579
Poslovne in druge terjatve	25	162.936	153.559	158.367	145.644
Pogodbena sredstva	26	23.527	22.780	23.309	22.813
Odloženi stroški	27	4.250	18.638	4.740	15.509
Finančne naložbe	19	512	679	17.385	10.226
Denar in denarni ustrezniki	28	8.167	13.219	2.086	1.153
Skupaj kratkoročna sredstva		225.781	233.995	227.912	216.424
Skupaj sredstva		1.227.839	1.250.211	1.226.566	1.223.536
KAPITAL IN OBVEZNOSTI
Vpoklicani kapital	29	272.721	272.721	272.721	272.721
Kapitalske rezerve	29	181.489	181.488	180.956	180.956
Rezerve iz dobička	29	106.479	106.479	104.978	104.978
Zakonske rezerve	29	51.612	51.612	50.434	50.434
Rezerve za lastne delnice in lastne poslovne deleže	29	3.671	3.671	3.671	3.671
Lastne delnice in lastni poslovni deleži	29	-3.671	-3.671	-3.671	-3.671
Statutarne rezerve	29	54.854	54.854	54.544	54.544
Druge rezerve iz dobička	29	13	13	0	0
Zadržani čisti poslovni izid	29	33.305	31.589	50.359	48.886
Zadržani poslovni izid preteklih let		8.440	30.648	26.185	48.301
Poslovni izid tekočega leta		24.865	941	24.174	585
Rezerve za poštene vrednosti	29	-497	664	-497	664
Rezerve za aktuarske dobičke/izgube	29	-2.988	-2.347	-2.733	-2.069
Prevedbene rezerve	29	-25	-6	0	0
Skupaj kapital		590.484	590.588	605.784	606.136
Pogodbene obveznosti	30	15.772	16.691	14.974	15.655
Rezervacije	31	20.407	23.293	16.184	19.138
Poslovne obveznosti	32	38.896	40.469	20.856	10.722
Posojila in krediti	33	184.221	214.802	184.221	214.802
Obveznosti iz najemov	34	59.092	60.068	67.093	66.351
Druge finančne obveznosti	35	244	100.641	244	100.608
Odložene obveznosti za davek	13	1.563	1.676	235	274
Skupaj dolgoročne obveznosti		320.195	457.640	303.807	427.550
Poslovne obveznosti	36	119.058	113.342	109.755	99.945
Obveznost za davek iz dobička	13	90	354	0	0
Posojila in krediti	33	32.080	31.038	45.083	38.008
Obveznosti iz najemov	34	10.180	8.986	11.660	10.031
Druge finančne obveznosti	35	101.239	1.224	101.237	1.181
Pogodbene obveznosti	37	12.721	9.103	8.869	5.412
Vnaprej vračunani stroški	38	41.792	37.936	40.371	35.273
Skupaj kratkoročne obveznosti		317.160	201.983	316.975	189.850
Skupaj obveznosti		637.355	659.623	620.782	617.400
Skupaj kapital in obveznosti		1.227.839	1.250.211	1.226.566	1.223.536

Popravek je podrobneje predstavljen v pojasnilu 41.

		Rez e iz dob ička erv						Zad rža ni č isti	lovn i izi d pos
oč E v tis UR	Vpo klic ani kap ital	Kap ital ske reze rve	Zak ke ons reze rve	Rez erv e za l ast ne deln ice	Las tne deln ice	Sta tuta rne reze rve	Dru ge iz reze rve dob ička	Zad rža ni lovn i izi d pos tek lih l et pre	lovn i izi d Pos tek oče ga leta	Rez erv e za poš ten e dno sti vre fina nčn ih inst ent rum ov	poš Rez ten erv e za e čnih dno sti fi vre nan inst ent rum ov z a nje d var ova pre ji v tve net gan o sku zne	Rez erv e za akt ske uar prim anjk ljaje in p ežk res e	ved ben Pre a reze rva	Sku paj
Sta nje 1. 1. 2 02 0	27 2.7 21	18 1.4 88	51 .61 2	3.6 71	-3. 67 1	54 .85 4	13	30 .64 8	94 1	1.1 71	-50 7	-2. 34 7	-6	59 0.5 88
Čis ti p osl i ovn izid ob do bja									24 .86 5					24 .86 5
Dru i vs eob ajo či g seg lov ni i zid ob do bja pos										-1. 39 0	22 9	-63 8	-18	-1. 81 7
Vs bse jo či eo ga slo i do po vn no s ob do bja sk aj up	0	0	0	0	0	0	0	0	24 .86 5	-1. 39 0	22 9	-63 8	-18	23 .04 8
lač ilo div ide nd Izp								-22 .76 9						-22 .76 9
Tra kci je z las tni ki nsa	0	0	0	0	0	0	0	-22 .76 9	0	0	0	0	0	-22 .76 9
Pre slo nos po vne ga izid ekl let ret a p ega a ad rža ni p osl i iz id ovn v z								94 1	-94 1					0
Dru go		1						-38 0				-3	-1	-38 3
nje 31 . 12 Sta . 20 20	21 27 2.7	18 1.4 89	51 .61 2	71 3.6	1 -3. 67	54 .85 4	13	8.4 40	24 .86 5	-21 9	-27 8	-2. 98 8	-25	59 0.4 84

Konsolidiran izkaz gibanja kapitala Skupine Telekom Slovenije

Pojasnila na straneh od 210 do 300 so sestavni del teh konsolidiranih računovodskih izkazov.

Več v pojasnilu 29.

Konsolidiran izkaz gibanja kapitala Skupine Telekom Slovenije

		Rez e iz dob ička erv				Zad rža ni č isti lovn i izi d pos			Rez erv e za poš ten e
v tis oč E UR	Vpo klic ani kap ital	Kap ital ske reze rve	Zak ke ons reze rve	Rez erv e za l ast ne deln ice	Las tne deln ice	Sta tuta rne reze rve	Dru ge iz reze rve dob ička	Zad rža ni lovn i izi d pos tek lih l et pre	Pos lovn i izi d tek oče ga l eta	Rez erv e za poš ten e dno sti vre fina nčn ih inst ent rum ov	dno sti vre fina nčn ih inst ent rum ov je za v aro van d tv nji pre ega ku to z v ne nes	Rez erv e za akt ske uar prim anjk ljaje in p ežk res e	Pre ved ben a reze rva	Sku paj	Neo bvla dujo či dele ž	Sku paj
nje Sta 1. 1. 2 01 9	27 2.7 21	18 1.4 88	51 .61 2	3.6 71	-3. 67 1	54 .85 4	17. 02 6	30 .32 4	17. 614	1.0 13	-61 8	-2. 35 6	16	62 3.6 94	-4. 06 6	61 9.6 28
Čis ti p osl i iz id ovn obd obj ljen a - pop rav o									94 1					94 1	0	94 1
i vs eob ajo či Dru g seg lov ni i zid ob dob ja pos										15 8	11 1	9	-22	25 6		25 6
Vse obs jo či ega lov ni d pos ono s obd obj kup aj a s	0	0	0	0	0	0	0	0	94 1	15 8	11 1	9	-22	1.1 97	0	1.1 97
Izp lač ilo div ide nd								-29 .21 8						-29 .21 8		-29 .21 8
Tra kci je z las tni ki nsa	0	0	0	0	0	0	0	-29 .21 8	0	0	0	0	0	-29 .21 8	0	-29 .21 8
Pre slo nos po vne ga izid ekl ret a p ega leta adr žan i v z lov ni i zid pos								17. 614	-17 .61 4					0		0
Spr itev ost dru ih r g eze rv							-17 .01 3	17. 01 3						0		0
Spr be em em * avi sk ine est v s up								06 6 -4.						06 6 -4.	4.0 66	0
Dru go								-1. 01 9						-1. 01 9		-1. 01 9
Sta nje 31 . 12 . 20 19	27 2.7 21	18 1.4 88	51 .61 2	3.6 71	-3. 67 1	54 .85 4	13	30 .64 8	94 1	1.1 71	-50 7	-2. 34 7	-6	59 0.5 88	0	59 0.5 88

*Družba Telekom Slovenije je v letu 2019 postala lastnica 100 % deleža družbe Planet TV in odpravila pripoznanje neobvladujočega deleža.

Popravek je podrobneje predstavljen v pojasnilu 41.

Ločeni izkaz gibanja kapitala družbe Telekom Slovenije

			ička Rez e iz dob erv				rža ni č Zad isti	lovn i izi d pos
v tis oč E UR	Vpo klic ani kap ital	Kap ital ske reze rve	Zak ke ons reze rve	Rez erv e za l ast ne deln ice	Las tne deln ice	Sta tuta rne reze rve	Dru ge iz reze rve dob ička	Zad rža ni lovn i izi d pos tek lih l et pre	Pos lovn i izi d tek oče ga leta	Rez erv e za poš ten e dno sti vre fina nčn ih inst ent rum ov	Rez poš ten erv e za e dno sti fi čnih vre nan inst ent rum ov z a nje d var ova pre ji v tve net gan o sku zne	Rez erv e za akt ske uar prim anjk ljaje in p ežk res e	Sku paj
Sta nje 1. 1. 2 02 0	27 2.7 21	18 0.9 56	50 .43 4	3.6 71	-3. 67 1	54 .54 4	0	48 .30 1	58 5	1.1 71	-50 7	-2. 06 9	60 6.1 36
Čis ti p osl i ovn izid ob do bja									24 .17 4				24 .17 4
i vs eob ajo či Dru g seg lov ni i zid ob do bja pos										-1. 39 0	22 9	-66 2	-1. 82 3
bse jo či p osl i Vs eo ga ovn do bd obj ku j no s o a s pa	0	0	0	0	0	0	0	0	24 .17 4	-1. 39 0	22 9	-66 2	22 .35 1
Izp lač ilo div ide nd								-22 .76 9					-22 .76 9
Tra kci je z las tni ki nsa	0	0	0	0	0	0	0	-22 .76 9	0	0	0	0	-22 .76 9
Pre slo nos po vne ga izid ekl let ret a p ega a ad rža ni p osl i iz id v z ovn								58 5	-58 5				0
Dru go								68				-2	66
Sta nje 31 . 12 . 20 20	27 2.7 21	18 0.9 56	50 .43 4	3.6 71	-3. 67 1	54 .54 4	0	26 .18 5	24 .17 4	-21 9	-27 8	-2. 73 3	60 5.7 84

Pojasnila na straneh od 210 do 300 so sestavni del teh konsolidiranih računovodskih izkazov.

Več v pojasnilu 29.

Ločeni izkaz gibanja kapitala družbe Telekom Slovenije

				Rez	e iz dob erv	ička		Zad rža ni č isti	lovn i izi d pos		Rez poš ten erv e za e dno sti fi čnih vre nan
v tis oč E UR	Vpo klic ani kap ital	Kap ital ske reze rve	Zak ke ons reze rve	Rez erv e za l ast ne deln ice	Las tne deln ice	Sta tuta rne reze rve	Dru ge iz reze rve dob ička	Zad rža ni lovn i izi d pos tek lih l et pre	Pos lovn i izi d tek oče ga l eta	Rez poš ten erv e za e dno sti fi čnih vre nan inst ent rum ov	inst ent rum ov z a nje d var ova pre ji v tve net gan o sku zne	Rez erv e za akt ske uar prim anjk ljaje in p ežk res e	Sku paj
Sta nje 1. 1. 2 01 9	27 2.7 21	18 0.9 56	50 .43 4	3.6 71	-3. 67 1	54 .54 4	17. 01 3	43 .49 3	17. 01 3	1.0 13	-61 8	-2. 37 3	63 4.1 96
Čis ti p osl i iz id o bdo bja ovn									58 5				58 5
či Dru i vs eob ajo g seg lov ni i zid ob dob ja pos										15 8	11 1	30 4	57 3
Vse obs jo či p osl i ega ovn don obd obj kup aj os a s	0	0	0	0	0	0	0	0	58 5	15 8	11 1	30 4	1.1 58
Izp lač ilo div ide nd								-29 .21 8					-29 .21 8
Tra kci je z las tni ki nsa	0	0	0	0	0	0	0	-29 .21 8	0	0	0	0	-29 .21 8
Pre slo nos po vne ga izid ekl let ret a p ega a adr žan i po slo vni izi d v z								17. 01 3	-17 .01 3				0
Spr itev dr ih r ost ug eze rv skl po epu up rav e							-17 .01 3	17. 01 3					0
Sta nje 31 . 12 . 20 19	27 2.7 21	18 0.9 56	50 .43 4	3.6 71	-3. 67 1	54 .54 4	0	48 .30 1	58 5	1.1 71	-50 7	-2. 06 9	60 6.1 36

Pojasnila na straneh od 210 do 300 so sestavni del teh konsolidiranih računovodskih izkazov.

RAZVOJ TRAJNOSTNI

Konsolidirani in ločeni izkaz denarnega toka

	Skupina Telekom Slovenije		Telekom Slovenije
v tisoč EUR	I - XII 2020	I - XII 2019 Popravljeno	I - XII 2020	I - XII 2019
Denarni tokovi pri poslovanju
Čisti dobiček poslovnega leta	24.865	941	24.174	585
Prilagoditve za:
Amortizacija	167.279	173.791	137.351	141.651
Slabitve in odpisi opredmetenih osnovnih	222	0	59	0
sredstev in neopredmetenih sredstev Dobiček/izguba pri prodaji opredmetenih osnovnih sredstev	285	-130	369	-95
Prilagoditev za ustavljeno poslovanje	5.688	17.595	0	0
Oslabitev in odpisi zalog	1.231	1.991	1.000	1.063
Neto popravek vrednosti terjatev	2.491	1.498	2.038	1.281
Sprememba rezervacij in druge spremembe	-4.344	276	-4.500	0
Finančni prihodki	-2.177	-2.905	-5.724	-6.497
Finančni odhodki	10.173	13.843	18.501	38.457
Davek iz dobička z odloženimi davki	523	1.721	-21	1.271
Denarni tok iz poslovanja pred spremembami ObK in rezervacij	206.236	208.621	173.247	177.716
Spremembo zalog	-5.421	-349	-4.867	-301
Spremembo poslovnih in drugih terjatev	-13.466	1.739	-14.761	2.674
Spremembo aktivnih časovnih razmejitev in pogodbenih sredstev	19.069	15.600	19.818	8.976
Spremembo rezervacij	1.538	1.241	1.546	707
Spremembo poslovnih in drugih obveznosti	6.077	-6.051	19.592	-33.884
Spremembo pasivnih časovnih razmejitev in pogodbenih obveznosti	7.565	-5.416	7.518	-8.432
Plačani davek iz dobička	-848	56	0	0
Čista denarna sredstva iz poslovanja	220.750	215.441	202.093	147.456
Denarni tokovi iz naložbenja
Prejemki pri naložbenju	5.569	39.564	17.129	55.705
Prejemki od prodaje osnovnih sredstev	322	1.721	322	1.659
Prejemki od dividend	6	159	840	159
Prejemki od obresti	1	8	2.420	2.989
Prejemki od naložb v odvisne družbe	5.000	37.593	5.000	37.593
Prejemki od vrnjenih posojil in depozitov	240	83	8.547	13.305
Izdatki pri naložbenju	-160.279	-170.100	-153.932	-147.031
Izdatki pri opredmetenih osnovnih sredstvih	-97.475	-92.887	-89.013	-84.549
Izdatki pri neopredmetenih dolgoročnih sredstvih	-62.798	-77.110	-63.464	-33.756
Naložbe v odvisne in pridružene družbe	0	0	0	-18.060
Izdatki za dana posojila in depozite	-6	-103	-1.455	-10.666
Čista denarna sredstva, porabljena pri naložbenju	-154.710	-130.536	-136.803	-91.326
Denarni tokovi iz financiranja
Prejemki pri financiranju	1.000	35.000	7.000	35.000
Prejemki od dolgoročnih posojil	0	35.000	0	35.000
Prejemki od kratkoročnih posojil	1.000	0	7.000	0
Izdatki pri financiranju	-72.136	-117.429	-71.401	-92.047
Glavni elementi plačil najemnin	-9.819	-10.896	-9.113	-9.829
Odplačila kratkoročnih posojil	0	-27.500	0	-21.000
Odplačila dolgoročnih posojil	-30.801	-23.139	-30.769	-23.077
Izdatki za obresti	-8.747	-9.012	-8.750	-8.866
Naložbe v odvisne in pridružene družbe	0	-17.607	0	0
Izplačilo dividend	-22.769	-29.275	-22.769	-29.275
Čista denarna sredstva, porabljena pri financiranju	-71.136	-82.429	-64.401	-57.047
Čisto povečanje/zmanjšanje denarnih sredstev in njihovih ustreznikov	-5.096	2.476	889	-917
Začetno stanje denarnih sredstev	13.219	10.684	1.153	2.011
Učinki sprememb deviznih tečajev na denar in denarne ustreznike	44	59	44	59
Končno stanje denarnih sredstev	8.167	13.219	2.086	1.153

Popravek je podrobneje predstavljen v pojasnilu 41.

3.2 POJASNILA H KONSOLIDIRANIM RAČUNOVODSKIM IZKAZOM SKUPINE TELEKOM SLOVENIJE IN LOČENIM RAČUNOVODSKIM IZKAZOM DRUŽBE TELEKOM SLOVENIJE

1. POROČEVALSKA DRUŽBA

Telekom Slovenije, d. d., (v nadaljevanju: »Telekom Slovenije« ali »družba«) in njene odvisne družbe predstavljajo Skupino Telekom Slovenije (v nadaljevanju: »Skupina Telekom Slovenije« ali »skupina«). Podrobnejši pregled sestave skupine je prikazan v poslovnem delu letnega poročila.

Telekom Slovenije je delniška družba. Naslov družbe je:

TELEKOM SLOVENIJE, d. d. Cigaletova 15, Ljubljana Slovenija

Družba je ustanovljena in delujoča v Sloveniji. Delnice obvladujoče družbe so uvrščene v prvo kotacijo Ljubljanske borze vrednostnih papirjev.

Končni lastnik družbe je Republika Slovenija, ki ima 62,54-odstotni delež v družbi Telekom Slovenije (pojasnilo 29 spodaj).

Glavna dejavnost skupine je prodaja telekomunikacijskih storitev in izdelkov, v okviru katerih ponuja fiksne in mobilne storitve, internet in televizijo, gradnjo in vzdrževanje telekomunikacijskih omrežij, sistemske integracije poslovnih komunikacij, digitalne vsebine in oglaševanje. Skupina Telekom Slovenije deluje v naslednjih državah: Slovenija, Hrvaška, Bosna in Hercegovina, Srbija, Kosovo in Severna Makedonija.

2. PODLAGA ZA SESTAVO

a. IZJAVA O SKLADNOSTI

Konsolidirani računovodski izkazi Skupine Telekom Slovenije in ločeni računovodski izkazi družbe Telekom Slovenije, so sestavljeni v skladu z Mednarodnimi standardi računovodskega poročanja (MSRP), kot jih je sprejela EU, in v skladu z zahtevami Zakona o gospodarskih družbah (ZGD).

Konsolidirane računovodske izkaze Skupine Telekom Slovenije in ločene izkaze družbe Telekom Slovenije je uprava odobrila 25. februarja 2021.

b. PODLAGE ZA MERJENJE

Računovodski izkazi skupine in družbe so pripravljeni ob predpostavki, da bosta v prihodnosti nadaljevali poslovanje (računovodska predpostavka časovne neomejenosti delovanja). Poslovanje ni sezonske narave. Kratkoročne obveznosti so zaradi zapadlosti obveznic v juniju 2021 sicer večje od kratkoročnih sredstev, vendar družba razpolaga z zadostno likvidnostno rezervo (pojasnilo 45), prav tako pa je v celoti nečrpano dolgoročno posojilo po pogodbi podpisani z Evropsko investicijsko banko (pojasnilo 33). V prvem kvartalu leta 2021 so se pričele aktivnosti za zagotovitev novih dolgoročnih virov za poplačilo obveznic.

Računovodski izkazi so pripravljeni na podlagi izvirnih vrednosti, razen:

• ∫ izvedeni finančni instrumenti merjeni po pošteni vrednosti, in
• ∫ kapitalske naložbe merjene po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa.

TRŽENJE IN PRODAJA

OMREŽJA, TEHNOLOGIJE IN IT

TRAJNOSTNI RAZVOJ

RAČUNOVODSKO POROČILO

c. FUNKCIJSKA IN PREDSTAVITVENA VALUTA

Predstavitvena valuta Skupine Telekom Slovenije je evro, ki je tudi funkcijska in predstavitvena valuta obvladujoče družbe Telekom Slovenije. Vse računovodske informacije so predstavljene v tisoč evrih, če ni navedeno drugače.

d. UPORABA POMEMBNIH OCEN IN PRESOJ

Priprava računovodskih izkazov od poslovodstva zahteva določene ocene, presoje in predpostavke, ki vplivajo na neodpisano vrednost sredstev in obveznosti ter na razkritje možnih obveznosti na dan bilance stanja ter zneskov prihodkov in odhodkov v obdobju, ki se konča na dan bilance stanja.

Prihodnjih dogodkov in njihovega vpliva ni mogoče določiti z gotovostjo. Zato se pri računovodskih ocenah uporabi presoja, ki se spreminja glede na nove dogodke, izkušnje, dodatne informacije in kot posledica sprememb poslovnega okolja. Dejanske vrednosti se lahko razlikujejo od ocenjenih.

Ocene in predpostavke se redno pregledujejo. Spremembe računovodskih ocen se pripoznajo za obdobje, v katerem se ocene spremenijo, in za vsa prihodnja obdobja, na katera spremembe vplivajo.

Ocene in predpostavke, ki najbolj vplivajo na zneske v računovodskih izkazih, so:

DOLOČITEV DOB KORISTNOSTI OPREDMETENIH, NEOPREDMETENIH SREDSTEV IN SREDSTEV V NAJEMU

Skupina in družba pri ocenjevanju dob koristnosti sredstev upoštevata pričakovano fizično izrabljanje, tehnično in gospodarsko staranje. Ustreznost dob koristnosti spremlja delovna skupina, ki letno preverja dobe koristnosti in preostalo vrednost, ter jih, če so pričakovanja bistveno drugačna od ocen amortizacijske stopnje, preračuna za sedanje in prihodnja obdobja.

Za sredstva v najemu skupina in družba določita dobo koristnosti na podlagi trajanja pogodbe o najemu, če je le ta krajša od dobe koristnosti. Če je pogodba sklenjena za nedoločen čas ali se letno podaljšuje, se uporabijo pričakovane dobe amortiziranja za posamezno skupino sredstev. Ocenjene dobe koristnosti sredstev so prikazane v pojasnilih 3.c, 3.d in 3.e.

Družba Telekom Slovenije je v obravnavanem obdobju spremenila dobe koristnosti modemom in GPON vmesnikom, vključenim na optičnem omrežju. Pred spremembo je bila doba koristnosti omenjene opreme štiri leta, nova doba koristnosti je pet let. Zaradi spremembe dob koristnosti je v poročanem obdobju strošek amortizacije nižji za 399 tisoč evrov. Za spremembo ocene dobe koristnosti se je družba odločila zaradi manjšega števila okvar modemov in GPON vmesnikov na optičnem omrežju, saj je stopnja odpovedi, ki je posledica prenapetostnega udara, pred iztekom obdobja amortizacije na optičnem omrežju občutno nižja kot na bakrenem omrežju.

Na podlagi pripravljene analize povprečne dobe pogodb sodelovanja z naročniki, je družba Telekom Slovenije spremenila tudi dobo koristnosti neopredmetenih osnovnih sredstev, vezanih na stroške pridobivanja pogodb s kupci (provizije posrednikom), in sicer:

Stroški pridobivanja pogodb s kupci	Dosedanja doba koristnosti v mesecih	Nova doba koristnosti v mesecih
- mobilne pogodbe		30
- fiksne pogodbe	12- 24	42
- konvergenčne pogodbe		30

RAČUNOVODSKO POROČILO

Do 1. januarja 2020 je družba kot neopredmeteno sredstvo pripoznavala le provizije posrednikom za sklenitev pogodb z vezavo naročnika. Od leta 2020 dalje pa se kot neopredmeteno sredstvo evidentirajo tudi provizije posrednikom za sklenitev pogodbe brez vezave. V obravnavanem obdobju je amortizacija iz teh sredstev višja za 58 tisoč evrov.

Zaradi spremembe dob koristnosti neopredmetenih sredstev iz stroškov pridobivanja pogodb s kupci je v obravnavanem obdobju skupna amortizacija nižja za 2.179 tisoč evrov.

OSLABITEV SREDSTEV

SKUPINA TELEKOM SLOVENIJE

OPREDMETENA IN NEOPREDMETENA SREDSTVA

POSLOVNO POROČILO

Skupina in družba letno preverjata knjigovodsko vrednost pri pomembnejših opredmetenih in neopredmetenih sredstvih, da bi ugotovili ali obstajajo pokazatelji, da je treba katero od sredstev oslabiti. Pri ocenjevanju ali ti pokazatelji obstajajo, se preveri, ali je prišlo do pomembnih tehnoloških sprememb ali sprememb trga oziroma bistvenega padca obrestnih mer. Če taki pokazatelji obstajajo, se ugotovi nadomestljiva vrednost sredstva. Slabitev sredstev se izvede, če knjigovodska vrednost sredstva presega njegovo ocenjeno nadomestljivo vrednost.

Slabitev dobrega imena se ugotavlja vsaj enkrat letno. Skupina je za ta namen pridobila oceno vrednosti pooblaščenega ocenjevalca vrednosti podjetij na 30. november 2020, iz katere izhaja, da je nadomestljiva vrednost dobrega imena višja od njegove knjigovodske vrednosti.

Podatki o drugih pomembnih ocenah negotovosti, ki jih je poslovodstvo upoštevalo v primeru slabitev sredstev so opisani v pojasnilih:

• ∫ Neopredmetena sredstva in dobro ime pojasnilo 3.c in pojasnilo 15,
• ∫ Opredmetena osnovna sredstva pojasnilo 3.d in pojasnilo 16.

NALOŽBE V ODVISNE DRUŽBE

Za slabitev naložb v odvisne družbe skupina preveri znamenja slabitev predvsem za družbe, ki so poslovale z negativnim poslovnim izidom in/ali izkazovale negativni kapital oziroma če so obstajali drugi znaki slabitev. V tem primeru družba pridobi oceno nadomestljive vrednosti naložb v odvisne družbe, ki jih pripravi pooblaščeni ocenjevalec vrednosti podjetij. Denar ustvarjajoča enota na ravni skupine je posamezna družba v skupini.

Za leto 2020 je skupina na podlagi preverbe znamenj slabitve in zaradi posledic vpliva epidemije COVID-19 na posamezne družbe, pristopila k oceni nadomestljive vrednosti za vse svoje odvisne družbe, razen GVO GmbH in Srčni sklad. Oceno nadomestljive vrednosti 100 % lastniškega deleža in vrednosti dolgoročnih sredstev v posamezni družbi je pripravil pooblaščeni ocenjevalec vrednosti podjetij. Poročila o ocenah vrednosti niso pokazala potrebe po slabitvi naložb, saj je pri vseh družbah nadomestljiva vrednost višja od njihove knjigovodske vrednosti. Podrobnosti ugotavljanja nadomestljive vrednosti so opisane v pojasnilu 3.f.

NALOŽBE V DELEŽE IN DELNICE DRUGIH DRUŽB

Družba naložbe v delnice in deleže drugih družb vodi med finančnimi naložbami, izmerjenimi po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa. Za leto 2020 je družba preverjala znamenja slabitve pomembnejših finančnih naložb, in sicer delež v družbi IEDC- Poslovna šola Bled, d. o. o. in ABCITI, Družba za investiranje, d.o.o. Oceni vrednosti je izvedel pooblaščeni ocenjevalec vrednosti podjetij. Vplivi ocene vrednosti za namen računovodskega poročanja so opisani v pojasnilu 4 in 19.

TRŽENJE IN PRODAJA

OMREŽJA, TEHNOLOGIJE IN IT TRAJNOSTNI RAZVOJ

RAČUNOVODSKO POROČILO

DANA POSOJILA

Družba in skupina presojata potrebe po slabitvi skladno z zahtevami računovodskih standardov tudi za dana posojila. Način presoje je opisan v pojasnilu 3.f.

POSLOVNE TERJATVE

Skupina in družba za vrednotenje terjatev, skladno z MSRP 9, uporabljata poenostavljen model s pričakovanimi doživljenjskimi kreditnimi izgubami v celotni dobi uporabe. Verjetnost neplačila predstavlja ključni vhodni podatek pri merjenju pričakovane kreditne izgube. Verjetnost neplačila se oceni na podlagi izkušenj iz preteklih let in pričakovanja v prihodnosti. Podrobnosti o politikah skupine so navedene v pojasnilih 3.f, 25 in 45.

ODLOŽENE TERJATVE ZA DAVEK

Odloženi davki se izkažejo ob uporabi metode obveznosti po bilanci stanja za vse začasne razlike, ki se pojavijo med knjigovodskimi in davčnimi vrednostmi sredstev in obveznosti. Znesek odloženega davka se ugotovi na podlagi pričakovanega načina plačila oziroma poravnave knjigovodske vrednosti sredstev in obveznosti z uporabo pričakovane davčne stopnje v naslednjih letih. Ob morebitni spremembi davčne stopnje bi skupina in družba ustrezno preračunali tudi terjatve iz naslova odloženih davkov. Skupina in družba odložene terjatve za davek pripoznata, če je verjetno, da se bo v prihodnosti pojavil zadosten obdavčljivi dobiček, v breme katerega bo mogoče uporabiti odbitne začasne razlike. Podrobnejše razkritje oblikovanja odloženih terjatev in obveznosti za davek je v pojasnilih 3.q in 13.

REZERVACIJE ZA TOŽBE

Rezervacije se pripoznajo, če zaradi preteklega dogodka obstaja sedanja obveza (pravna ali posredna) in je verjetno, da bo pri poravnavi obveze potreben odtok dejavnikov, ki omogočajo pritekanje gospodarskih koristi, ter je mogoče znesek obveze zanesljivo izmeriti. Rezervacije se pripoznajo glede na oceno poslovodstva o višini in časovnem nastanku obveznosti ter verjetnosti odtoka sredstev, ki bi bila potrebna za poravnavo pravnih in posrednih obveznosti. Poslovodstvo posamezne družbe v skupini redno mesečno preverja, ali so se spremenile okoliščine glede oblikovanja višine rezervacije. V primeru spremembe, se ocena višine rezervacije lahko spremeni glede na ocenjeni pričakovani datum in znesek poravnave. Podrobneje glede oblikovanja posameznih rezervacij je opisano v pojasnilih 3.l in 31.

DOGOVORI O KONCESIJI STORITEV V DRUŽBI SOLINE

Skupina je presojala pomembnost uporabe določil OPMSRP 12 Dogovori o koncesiji storitev ter SOP 29 Dogovori o koncesiji storitev: Razkritja ter ocenila, da so postavke iz računovodskih izkazov družbe Soline na 31. december 2020 nematerialne in da prilagoditev posameznih postavk v konsolidiranih računovodskih izkazih Skupine Telekom Slovenije ni potrebna.

e. NAPAKE IZ PRETEKLIH LET

Skupina je v letu 2020 popravila napako iz leta 2019, ki izhaja iz pripoznavanja pogodbe o nakupu TV kanalov na Kosovu. Pogodba je bila sklenjena v maju 2019, zato je skupina v računovodskih izkazih za leto 2019 povečala sredstva in poslovne obveznosti za diskontirana prihodnja plačila na podlagi te pogodbe.

Popravek napake je podrobneje opisan v razkritju 41. Popravek napake iz preteklega leta.

POSLOVNO POROČILO

TRŽENJE IN PRODAJA

OMREŽJA, TEHNOLOGIJE IN IT TRAJNOSTNI RAZVOJ

RAČUNOVODSKO POROČILO

f. NOVI RAČUNOVODSKI STANDARDI IN SPREMEMBE OBSTOJEČIH

V tekočem poročevalskem obdobju veljajo naslednji novi računovodski standardi, spremembe obstoječih standardov in nova pojasnila, ki jih je izdal Odbor za mednarodne računovodske standarde (OMRS) ter sprejela EU, vendar na 1. januar 2020 še niso veljali ter veljajo za tekoče ali prihodnja obdobja:

Sprememba MSRP 16 Najemi z naslovom Prilagoditve najemnin v zvezi s COVID-19, izdana 28. maja 2020 in veljavna za letna obdobja od vključno 1. junija 2020 naprej. Sprememba najemnikom zagotavlja razbremenitev v obliki neobvezne oprostitve presoje, ali prilagoditev najemnine v zvezi s COVID-19 predstavlja spremembo najema. Najemniki se lahko odločijo, da bodo prilagoditve najemnin obračunavali enako, kot če spremembe najema ne bi bilo. Praktična rešitev se uporablja samo za prilagoditve najemnin, do katerih pride neposredno zaradi pandemije virusa COVID-19, in samo, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji: posledica spremembe najemnine je spremenjeno nadomestilo za najem, ki je skoraj enako ali nižje kot nadomestilo za najem neposredno pred spremembo; znižanje najemnin vpliva samo na plačila, ki bi prvotno zapadla 30. junija 2021 ali pred tem; ter ni bistvene spremembe drugih pogojev najema.

Spremembe MSRP 16 Najemi: Najemnine povezane s COVID-19, po 30. juniju 2021 (izdano 31. marca 2021).

Odbor za mednarodne računovodske standarde je za eno leto podaljšal obdobje uporabe praktične olajšave iz MSRP 16 Najemi, da bi najemnikom pomagal pri obračunu najemnin, povezanih s COVID-19. V odgovor na pozive zainteresiranih strani in ker je pandemija COVID-19 še vedno na vrhuncu, je odbor podaljšal oprostitev za eno leto za najemnine, ki zapadejo 30. junija 2022 ali pred tem. Dopolnilo velja za letna poročevalna obdobja, ki se začnejo 1. aprila 2021 ali pozneje.

Družba in skupina v letu 2020 nista imeli pomembnih prilagoditev najemnin v zvezi s COVID-19.

Spremembe ožjega obsega MRS 1, Izjava o praksi 2 in MRS 8 (izdan 12. februarja 2021) in sicer sprememba:

• ∫ razkritje računovodskih usmeritev, MRS 1 in Izjavo o praksi MSRP 2; ter
• ∫ Opredelitev računovodskih ocen, MRS 8.

Namen sprememb je izboljšati razkritja računovodskih usmeritev in uporabnikom računovodskih izkazov pomagati ločiti med spremembami računovodskih ocen in spremembami računovodskih usmeritev. Spremembe in dopolnila veljajo za letna poročevalna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2023 ali pozneje. Uporaba pred tem datumom je dovoljena.

Naslednji spremenjeni računovodski standardi so stopili v veljavo s 1. januarjem 2020, vendar niso bistveno vplivali na družbo in skupino:

• ∫ Spremembe Temeljnega okvira za finančno poročanje (izdane 29. marca 2018 in veljavne za letna obdobja od vključno 1. januarja 2020 naprej).
• ∫ Opredelitev poslovnega subjekta Spremembe MSRP 3 (izdane 22. oktobra 2018 in veljavne za pridobitve od začetka letnega poročevalskega obdobja od vključno 1. januarja 2020 naprej).
• ∫ Opredelitev bistvenosti Spremembe MRS 1 in MRS 8 (izdane 31. oktobra 2018 in veljavne za letna obdobja od vključno 1. januarja 2020).
• ∫ Reforma referenčnih obrestnih mer Spremembe MSRP 9, MRS 39 in MSRP 7 (izdane 26. septembra 2019 in veljavne za letna obdobja od vključno 1. januarja 2020 naprej).

Izdani so bili določeni novi računovodski standardi in pojasnila, ki so obvezni za letna obdobja od vključno 1. januarja 2021 naprej in jih družba ni predčasno sprejela.

Prodaja ali prispevanje sredstev med vlagateljem in njegovim pridruženim podjetjem ali skupnim podvigom – Spremembe MSRP 10 in MRS 28 (izdane 11. septembra 2014 in veljavne za letna obdobja od vključno datuma, ki ga določi Upravni odbor za mednarodne računovodske standarde). Te spremembe se nanašajo na nedoslednost med zahtevami MSRP 10 in zahtevami MRS 28 v zvezi s prodajo in prispevanjem sredstev med vlagateljem in njegovim pridruženim podjetjem ali skupnim podvigom.

OMREŽJA, TEHNOLOGIJE IN IT TRŽENJE IN

PRODAJA

TRAJNOSTNI RAZVOJ

RAČUNOVODSKO POROČILO

Glavna posledica sprememb je, da se dobiček ali izguba pripoznata v celoti, če se posel med vlagateljem in pridruženim podjetjem ali skupnim podvigom nanaša na prenos sredstva ali sredstev, ki predstavljajo poslovni subjekt. Dobiček ali izguba se pripoznata delno, če se posel med vlagateljem in pridruženim podjetjem ali skupnim podvigom nanaša na sredstva, ki ne predstavljajo poslovnega subjekta, tudi če so v lasti odvisnega podjetja.

Razvrstitev obveznosti med kratkoročne ali nekratkoročne – Spremembe MRS 1 (izdane 23. januarja 2020 in veljavne za letna obdobja od vključno 1. januarja 2022 naprej). Te spremembe ozkega področja uporabe pojasnjujejo, da obveznosti razvrščamo kot kratkoročne ali nekratkoročne, odvisno od pravic, ki obstajajo ob koncu poročevalskega obdobja. Obveznosti so nekratkoročne, če ima podjetje ob koncu poročevalskega obdobja materialno pravico do odloga poravnave za vsaj dvanajst mesecev. Smernice ne zahtevajo več brezpogojnosti take pravice. Pričakovanja poslovodstva glede tega, ali bo naknadno uveljavljalo pravico do odloga poravnav, ne vpliva na razvrstitev obveznosti. Pravica do odloga obstaja le, če podjetje ob koncu poročevalskega obdobja ravna v skladu s kakršnimi koli relevantnimi pogoji. Obveznost je razvrščena kot kratkoročna, če je na datum poročanja ali pred njim prekršen pogoj, tudi če je od posojilodajalca pridobljena odpoved temu pogoju po koncu poročevalskega obdobja. Nasprotno je posojilo razvrščeno kot nekratkoročno, če je posojilna zaveza prekršena šele po datumu poročanja. Poleg tega spremembe vključujejo pojasnilo zahtev glede razvrščanja dolga, ki ga družba utegne poravnati tako, da ga pretvori v kapital. »Poravnava« je opredeljena kot poravnava obveznosti z gotovino, drugimi dejavniki, ki omogočajo gospodarske koristi ali lastnimi kapitalskimi instrumenti podjetja. Izjema obstaja za zamenljive instrumente, ki jih je mogoče pretvoriti v lastniški kapital, a le za tiste instrumente, kjer je možnost zamenjave razvrščena kot kapitalski instrument kot ločena sestavina sestavljenega finančnega instrumenta.

Razvrstitev obveznosti med kratkoročne ali nekratkoročne, odlog datuma začetka veljavnosti – Spremembe MRS 1 (izdane 15. julija 2020 in veljavne za letna obdobja od vključno 1. januarja 2023

naprej). Sprememba MRS 1 o razvrščanju obveznosti med kratkoročne ali nekratkoročne je bila izdana januarja 2020, s prvotnim datumom začetka veljavnosti 1. januarja 2022. Vendar pa je bil zaradi pandemije virusa COVID-19 datum začetka veljavnosti odložen za eno leto, da bi imela podjetja več časa za vpeljavo sprememb pri razvrščanju, ki so posledica spremenjenih napotkov.

Dobički pred nameravano uporabo, Kočljive pogodbe - stroški izpolnjevanja pogodbe, Temeljni okvir za računovodsko poročanje – spremembe ozkega področja uporabe MRS 16, MRS 37 in MSRP 3, in Letne izboljšave MSRP 2018–2020 – spremembe MSPR 1, MSPR 9, MSRP 16 in MRS 41 (izdane 14. maja 2020 in veljavne za letna obdobja od vključno 1. januarja 2022). Sprememba MRS 16 podjetju prepoveduje odštetje kakršnih koli prihodkov od prodaje predmetov od stroška opredmetenega osnovnega sredstva, medtem ko podjetje pripravlja sredstvo za nameravano uporabo. Prihodki od prodaje takih predmetov so, skupaj s stroški njihove proizvodnje, zdaj pripoznani v poslovnem izidu. Podjetje bo uporabilo MRS 2 za izmero stroška teh predmetov. Strošek ne bo vključeval amortizacije preizkušanega sredstva, ker ni pripravljeno za nameravano uporabo. Sprememba MRS 16 pojasnjuje tudi, da podjetje »preizkuša, ali sredstvo pravilno deluje«, ko ocenjuje tehnično in fizično delovanje sredstva.

Finančna uspešnost sredstva za to ocenjevanje ni relevantna. Sredstvo utegne biti torej zmožno delovanja v skladu z namerami poslovodstva in predmet amortizacije, preden doseže raven operativne učinkovitosti, ki jo pričakuje poslovodstvo.

Sprememba MRS 37 pojasnjuje pomen »stroškov izpolnitve pogodbe«. Sprememba pojasnjuje, da neposredni stroški izpolnitve pogodbe obsegajo dodatne stroške izpolnitve zadevne pogodbe ter razporeditev drugih stroškov, ki se nanašajo neposredno na izpolnitev. Sprememba pojasnjuje tudi, da podjetje, preden se oblikuje posebna rezervacija za kočljivo pogodbo, pripozna izgubo zaradi oslabitve sredstev, uporabljenih za izpolnitev takšne pogodbe, namesto sredstev, povezanih s takšno pogodbo.

MSRP 3 je bil spremenjen tako, da se nanaša na Temeljni okvir za računovodsko poročanje iz leta 2018 za določitev, kaj predstavlja sredstvo ali obveznost v poslovni združitvi. Pred spremembo se je MSRP 3 nanašal 215

TRŽENJE IN PRODAJA

OMREŽJA, TEHNOLOGIJE IN IT

na Temeljni okvir za računovodsko poročanje iz leta 2001. Poleg tega je bila v MSRP 3 dodana nova izjema za obveznosti in pogojne obveznosti. Izjema navaja, da bi se moralo za nekatere vrste obveznosti in pogojnih obveznosti podjetje, ki uporablja MSRP 3, sklicevati na MRS 37 ali OPMSRP 21, in ne na Temeljni okvir 2018. Brez te nove izjeme bi podjetje pripoznalo nekatere obveznosti v poslovni združitvi, ki jih ne bi pripoznalo po MRS 37. Zato bi moralo podjetje takoj po pridobitvi odpraviti pripoznanje takih obveznosti in pripoznati dobiček, ki ne prikazuje gospodarskega dobička. Pojasnjeno je bilo tudi, da pridobitelj ne bi smel pripoznati pogojnih sredstev, kot so opredeljena v MRS 37, na datum pridobitve.

Sprememba MSRP 9 obravnava, katera plačila bi bilo treba vključiti v 10 % test za odpravo pripoznanja finančnih obveznosti. Stroški ali plačila bi bili lahko plačani bodisi tretjim osebam bodisi posojilodajalcu. V sklopu spremembe stroški ali plačila tretjim osebam ne bodo vključeni v 10 % test.

Ponazorilni zgled 13, priložen MSRP 15, je bil spremenjen tako, da je odstranjena ponazoritev plačil najemnika v zvezi z izboljšanji sredstev v najemu. Razlog za spremembo je odstranitev vsakršne morebitne zmede glede obravnave spodbud za najem.

MSRP 1 omogoča oprostitev, če odvisna družba sprejme MSRP kasneje kot njena obvladujoča družba. Odvisna družba lahko izmeri svoja sredstva in obveznosti po neodpisanih vrednostih, ki bi bile vključene v konsolidirane računovodske izkaze njene obvladujoče družbe, na podlagi datuma prehoda obvladujoče družbe na MSRP, če ne bi bilo izvedenih prilagoditev za konsolidacijske postopke in učinke poslovne združitve, v kateri je obvladujoča družba pridobila odvisno družbo. MSRP 1 je bil spremenjen, da bi podjetjem, ki so se odločila za to izjemo iz MSRP 1, omogočil tudi merjenje kumulativnih razlik pri prevedbi z rabo zneskov, o katerih poroča obvladujoča družba, na podlagi datuma prehoda obvladujoče družbe na MSRP. Sprememba MSRP 1 razširja gornjo izjemo na kumulativne razlike pri prevedbi, da bi zmanjšala stroške za podjetja, ki prvikrat uporabljajo MSRP. Ta sprememba bo veljala tudi za pridružena podjetja in skupne podvige, ki so se odločili izkoristiti to izjemo iz MSRP 1.

Zahteva, da podjetja pri merjenju poštene vrednosti v sklopu MRS 41 izločijo denarne tokove za obdavčenje, je bila odstranjena. Ta sprememba je namenjena usklajevanju z zahtevo v standardu po diskontiranju denarnih tokov na podlagi po obdavčitvi.

Reforma referenčnih obrestnih mer (IBOR) – druga faza sprememb MSRP 9, MRS 39, MSRP 7, MSRP 4 in MSRP 16 (izdane 27. avgusta 2020 in veljavne za letna obdobja od vključno 1. januarja 2021 naprej).

Spremembe druge faze obravnavajo vprašanja, ki izhajajo iz vpeljave reform, vključno z zamenjavo obstoječe referenčne obrestne mere z alternativno referenčno obrestno mero. Spremembe zajemajo naslednja področja:

∫ Obračunavanje spremembe osnove za določitev pogodbenih denarnih tokov zaradi reforme referenčnih obrestnih mer: za instrumente, za katere velja merjenje po odplačni vrednosti, spremembe od podjetij zahtevajo, da kot praktično rešitev za obračunavanje spremembe osnove za določitev pogodbenih denarnih tokov, ki jo zahteva reforma referenčnih obrestnih mer, posodobijo efektivno obrestno mero ob upoštevanju navodila odstavka B5.4.5 iz MSRP 9. Posledično se ne prepozna nikakršnega takojšnjega dobička ali izgube. Ta praktična rešitev velja le za tako spremembo in le kolikor je nujna kot neposredna posledica reforme referenčnih obrestnih mer, nova podlaga pa je ekonomsko enakovredna prejšnji. Zavarovatelji, ki uveljavljajo začasno oprostitev od MSRP 9, morajo uporabiti enako praktično rešitev. MSRP 16 je bil spremenjen tako, da od najemnikov zahteva, da uporabijo podobno praktično rešitev pri obračunavanju sprememb najema, ki spreminjajo podlago za določanje prihodnjih plačil najemnin zaradi reforme referenčnih obrestnih mer.

Skupina Telekom Slovenije in družba Telekom Slovenije predvidevata, da uvedba novih računovodskih standardov in sprememb obstoječih standardov v obdobju začetne uporabe ne bo imela pomembnega vpliva na računovodske izkaze skupine in družbe. Spremembe drugih računovodskih standardov, ki ne zavezujejo skupine in družbe, ne bodo imeli vpliva na računovodske izkaze, zato jih ne razkrivamo.

TRAJNOSTNI RAZVOJ

RAČUNOVODSKO POROČILO

3. POVZETEK POMEMBNIH RAČUNOVODSKIH USMERITEV

TRŽENJE IN PRODAJA

a. PODLAGA ZA KONSOLIDACIJO

Konsolidirani računovodski izkazi so sestavljeni na podlagi računovodskih izkazov obvladujoče družbe Telekom Slovenije in njenih odvisnih družb za poslovno leto 2020. Računovodski izkazi posameznih družb v skupini so pripravljeni za isto poročevalsko obdobje kot računovodski izkazi obvladujoče družbe in z uporabo istih računovodskih usmeritev. V primeru različnih računovodskih usmeritev posamezne družbe pripravijo potrebne prilagoditve svojih računovodskih izkazov, ki so podlaga za pripravo konsolidiranih računovodskih izkazov.

POSLOVNE ZDRUŽITVE

Poslovne združitve se obračunavajo po prevzemni metodi na datum prevzema oziroma od dne, ko obvladujoča družba ali družba v skupini obvladuje odvisno družbo. Prevzeta sredstva in obveznosti se v konsolidiranih izkazih pripoznajo po pošteni vrednosti, ocenjeni na dan nakupa.

Presežek kupnine nad neto pošteno vrednostjo pridobljenih sredstev se izkaže v okviru neopredmetenih sredstev kot dobro ime. Če je presežek kupnine negativen, se pripozna neposredno v poslovnem izidu kot finančni prihodek.

ODVISNE DRUŽBE

Odvisne družbe so tiste družbe, ki jih družba Telekom Slovenije obvladuje neposredno ali posredno prek svojih odvisnih družb. Družba obvladuje podjetje, če je izpostavljena spremenljivemu donosu ali ima pravico do donosa iz svoje udeležbe v tej družbi. Obvladovanje obstaja, ko ima obvladujoča družba Telekom Slovenije zmožnost vplivati na finančne in poslovne odločitve družbe za pridobivanje koristi iz njenega delovanja.

Računovodski izkazi odvisnih družb so vključeni v konsolidirane računovodske izkaze od datuma, ko se tako obvladovanje začne. Iz konsolidiranih računovodskih izkazov so odvisne družbe izključene v trenutku, ko preneha kontrolni vpliv obvladujoče družbe ali druge družbe v skupini. Če pomemben vpliv nad odvisno družbo preneha med letom, konsolidirani računovodski izkazi vsebujejo rezultat družbe vse do dne, ko je še obstajal nadzor nad odvisno družbo. Po izgubi nadzora se odpravijo vsa sredstva in obveznosti odvisne družbe ter se dobiček ali izguba zaradi izločitve družbe pripozna v konsolidiranem izkazu poslovnega izida. Če skupina zadrži kakšen delež v prejšnji odvisni družbi, se ta delež izmeri po pošteni vrednosti na datum izgube obvladovanja. Pozneje se ta delež glede na stopnjo obvladovanja v kapitalu obračuna kot finančna naložba v pridruženo družbo (obračunana po kapitalski metodi) ali kot finančna naložba v kapitalske instrumente po MSRP 9.

Ob pripravi konsolidiranih računovodskih izkazov so izločeni vsi medsebojni posli, sredstva in obveznosti znotraj skupine, kapital, prihodki in odhodki ter denarni tokovi med družbami v skupini.

b. TUJE VALUTE

POSLI V TUJI VALUTI

Posli, izraženi v tuji valuti, se preračunajo v funkcionalno valuto po menjalnem tečaju na dan posla. Denarna sredstva, terjatve in obveznosti ter druga denarna sredstva se na dan bilance stanja preračunajo v funkcionalno valuto z uporabo dnevnega tečaja menjave na dan bilance stanja. Nedenarna sredstva in obveznosti v tuji valuti, merjene po izvirni vrednosti, se preračunajo z uporabo tečaja, veljavnega na dan transakcije. Nedenarna sredstva in obveznosti, izražene v tuji valuti in merjene po pošteni vrednosti, se preračunajo z uporabo tečaja na dan, ko je bila določena poštena vrednost. Vse tečajne razlike se pripoznajo v izkazu poslovnega izida, kar pa ne velja za razlike, ki nastanejo pri preračunu vrednosti naložb v kapitalske instrumente, razvrščene v skupino merjeni po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa, ki se pripoznajo neposredno v drugem vseobsegajočem donosu. 217

DRUŽBE, KI POSLUJEJO V TUJI VALUTI

Na poročevalski dan odvisne družbe v tujini, katerih funkcionalna valuta ni evro, svoja sredstva in obveznosti preračunajo v evro z uporabo tečaja Evropske centralne banke (ECB) na dan poročanja, za izkaz poslovnega izida pa uporabijo povprečni tečaj poročevalskega obdobja.

Tečajne razlike, ki nastanejo pri preračunu iz funkcionalnih v predstavitveno valuto, se izkažejo v konsolidiranem izkazu drugega vseobsegajočega donosa, v postavki prevedbena rezerva znotraj kapitala, vse dokler odvisna družba v tujini ni odtujena. Takrat se znesek tečajnih razlik prenese iz drugega vseobsegajočega donosa v konsolidirani izkaz poslovnega izida.

c. NEOPREDMETENA SREDSTVA

Neopredmeteno sredstvo se pripozna, ko je verjetno, da bodo v skupino ali družbo pritekale z njimi povezane gospodarske koristi, in ko je mogoče zanesljivo izmeriti njihovo nabavno vrednost.

Neopredmetena sredstva s končno dobo koristnosti se po začetnem pripoznanju izkažejo po nabavni vrednosti, zmanjšani za nabrani amortizacijski popravek vrednosti in za morebitno izgubo iz oslabitve. Za neopredmetena sredstva z nedoločeno dobo koristnosti se najmanj enkrat letno ugotavlja ali jih je potrebno oslabiti v skladu z MRS 36.

Vsa neopredmetena sredstva, razen dobrega imena, imajo končno dobo koristnosti.

Skupina in družba Telekom Slovenije spremljata dobe koristnosti pomembnejših neopredmetenih sredstev po skrbnikih teh sredstev in v delovni skupini, ki letno preverja dobe koristnosti in preostalo vrednost. Če so ocenjena pričakovanja bistveno drugačna od veljavnih ocen amortizacijske stopnje, se vpliv preračuna za sedanje in prihodnja obdobja. Učinek take spremembe se opiše v pojasnilih k računovodskim izkazom v obračunskem obdobju, v katerem je sprememba nastala. Skupina je v letu 2020 spremenila dobe koristnosti nekaterim sredstvom, kar je opisano v poglavju 2.d.

Amortizacija neopredmetenih sredstev se obračunava na podlagi enakomernega časovnega amortiziranja skozi celotno ocenjeno dobo koristnosti sredstva in se začne obračunavati ko je sredstvo razpoložljivo za uporabo.

	2020	2019
Skupine neopredmetenih sredstev	Dobe koristnosti v letih	Dobe koristnosti v letih
– koncesije	15 do 20	15 do 20
– blagovne znamke	10	10
– licence	1 do 7	1 do 7
– programske pravice za TV-vsebine	1 do 6	1 do 6
– stroški pridobitev pogodb s kupci	2 do 3,5	1 do 2
– lista kupcev	3 do 5	3 do 5
– računalniški programi	3 do 7	3 do 7
– druge premoženjske pravice	3 do 20	3 do 20

Ocenjene dobe koristnosti skupin neopredmetenih sredstev v letih 2020 in 2019

Stroški pridobljenih koncesij za uporabo radiofrekvenčnega spektra se usredstvijo po nabavni vrednosti ter se enakomerno časovno amortizirajo v dobi trajanja koncesijske pogodbe, kar je med 3 in 20 leti pojasnilo 46.

Stroški za pridobitev pogodb s kupci so stroški, ki so neposredno povezani s pridobivanjem naročnikov in predstavljajo dodatne stroške, ki jih ima skupina s tem da pridobi pogodbe s kupci in ki ne bi nastali, če skupina pogodb ne bi pridobila.

TRŽENJE IN PRODAJA

OMREŽJA, TEHNOLOGIJE IN IT

TRAJNOSTNI RAZVOJ

RAČUNOVODSKO POROČILO

Prodajne provizije se evidentirajo kot stroški pridobivanja pogodb s kupci in se amortizirajo skladno s prenosom gospodarskih koristi kupcu, tj. v dobi pričakovanega trajanja pogodbe. Če bi prekinjena razmerja in naknadni poračuni prodajnih provizij presegali 5 % vrednosti letne višine usredstvenih provizij, bi skupina neopredmetena sredstva iz naslova prodajnih provizij ustrezno znižala. Ocena prekinitev se letno preverja.

Usredstveni stroški vključujejo stroške materiala, neposredne stroške dela in druge stroške, ki jih je mogoče neposredno pripisati usposobitvi sredstva za nameravano uporabo. Skupina po skrbnikih projektov nadzoruje, da se usredstvijo le stroški, ki sledijo opredeljenim kriterijem.

Stroški razvijanja se med neopredmetenimi sredstvi pripoznajo, če se lahko zanesljivo izmerijo, če je izdelek ali postopek strokovno in poslovno izvedljiv, če bo njegova uporaba prinašala bodoče gospodarske koristi, če so na razpolago ustrezni viri za dokončanje razvijanja in kadar obstaja namen sredstvo uporabiti ali prodati.

Neopredmeteno sredstvo se odpravi pri odtujitvi ali kadar se od uporabe ali odtujitve sredstva ne pričakujejo nikakršne prihodnje gospodarske koristi. Dobički ali izgube, ki izhajajo iz odprave neopredmetenega sredstva in so merjeni kot razlika med čistimi prihodki od odtujitve in knjigovodsko vrednostjo sredstva, se pripoznajo v poslovnem izidu, ko se neopredmeteno sredstvo odpravi.

Najmanj enkrat na leto na dan računovodskih izkazov se preveri knjigovodska vrednost pomembnejših neopredmetenih sredstev, da bi ugotovili, ali obstajajo pokazatelji, da je treba katero od neopredmetenih sredstev oslabiti. Pomembnejše neopredmeteno sredstvo je tisto, katerega knjigovodska vrednost presega 5 % knjigovodske vrednosti vseh neopredmetenih dolgoročnih sredstev. Pri ocenjevanju, ali ti pokazatelji obstajajo, se preveri, ali je prišlo do pomembnih tehnoloških sprememb, spremembe trga oziroma bistvenega padca obrestnih mer. Če taki pokazatelji obstajajo, se ugotovi nadomestljiva vrednost sredstva. Slabitev se izvede, če knjigovodska vrednost neopredmetenega sredstva presega njegovo nadomestljivo vrednost. Skupina in družba v tekočem in prihodnjih letih načrtujeta pozitiven rezultat in denarne tokove iz gospodarskih koristnosti neopredmetenih sredstev, zato slabitve sredstev nista ugotavljali.

DOBRO IME

Dobro ime nastane ob prevzemu odvisne družbe in se meri po nabavni vrednosti, zmanjšani za nabrano izgubo zaradi oslabitve. Slabitev dobrega imena se ugotavlja za denar ustvarjajočo enoto vsaj enkrat letno. Določitev sedanje vrednosti od poslovodstva zahteva oceno pričakovanih denarnih tokov iz denar ustvarjajoče enote in tudi določitev primerne diskontne stopnje. Slabitev se izkaže v izkazu poslovnega izida med drugimi odhodki poslovanja v postavki slabitev neopredmetenih in opredmetenih osnovnih sredstev.

d. OPREDMETENA OSNOVNA SREDSTVA

Opredmetena osnovna sredstva v lasti družb v skupini se ob pridobitvi izkažejo po njihovi nabavni vrednosti. V nabavno vrednost se vključijo vsi stroški, ki jih je mogoče neposredno pripisati usposobitvi opredmetenega sredstva za nameravano uporabo.

Ocenjeni stroški vzpostavitve lokacij za sprejemno-oddajne postaje v prvotno stanje se izkažejo kot sestavni del nabavne vrednosti sredstva in se amortizirajo v njegovi preostali dobi koristnosti. Znesek rezervacij, potrebnih za vzpostavitev prvotnega stanja, diskontiran na sedanjo vrednost, se izkaže med dolgoročnimi rezervacijami.

Nabavna vrednost opredmetenega osnovnega sredstva, zgrajenega ali izdelanega v družbah v skupini vključuje stroške materiala in neposredne stroške dela. Stroški gradnje ali izdelave opredmetenih osnovnih sredstev, vključenih v nabavno vrednost, se pripoznajo kot znižanje stroškov v poslovnem izidu.

Kadar so posamezne postavke sredstev sestavljene iz delov, ki imajo različne dobe koristnosti, se ti deli obravnavajo kot posamezne postavke opredmetenih osnovnih sredstev.

Poznejši stroški v zvezi z opredmetenimi osnovnimi sredstvi povečajo njihovo nabavno vrednost, če je verjetno, da bodo njihove prihodnje gospodarske koristi pritekale v skupino ali družbo. 219

TRŽENJE IN PRODAJA

Skupina in družba po skrbnikih projektov mesečno spremljata potek projektov in investicij. Če se ugotovi, da se določeni projekt ne bo dokončal, se izvede odpis.

Opredmetena osnovna sredstva se po začetnem pripoznanju merijo po njihovi nabavni vrednosti in se vrednostno zmanjšujejo zaradi amortiziranja ali morebitnih slabitev.

Letno se preverja doba koristnosti in preostala vrednost pri pomembnejših postavkah opredmetenih osnovnih sredstev, amortizacijska stopnja pa se glede na to preračuna za sedanja in prihodnja obdobja, če so pričakovanja bistveno drugačna od ocen. Učinek spremembe ocene skupina opiše v pojasnilih v obračunskem obdobju, v katerem se je spremenila.

Amortizacija opredmetenih osnovnih sredstev se obračunava posamično na podlagi enakomernega časovnega amortiziranja skozi celotno ocenjeno dobo koristnosti sredstev.

Ocenjene dobe koristnosti skupin opredmetenih osnovnih sredstev v letih

Skupine opredmetenih osnovnih sredstev	Dobe koristnosti v letih
– zgradbe	50
– elektro in strojne instalacije	15 do 30
– kabelska kanalizacija	33,3
– kabelsko omrežje – zračno	10
– kabelsko omrežje – zemeljsko	20 do 25
– centrale	5 do 12,5
– druga oprema	1 do 15

Ocenjene dobe koristnosti se glede na preteklo leto niso spremenile. Opredmetena osnovna sredstva v gradnji ali izdelavi se pripoznajo po njihovi do tedaj oblikovani nabavni vrednosti. Zemljišča in opredmetena osnovna sredstva v gradnji ali izdelavi se ne amortizirajo. Amortizacija se začne obračunavati, ko so sredstva razpoložljiva za uporabo.

Opredmeteno osnovno sredstvo se odpravi pri odtujitvi ali kadar se od uporabe ali odtujitve sredstva ne pričakujejo nikakršne prihodnje gospodarske koristi. Dobički ali izgube, ki izhajajo iz odprave opredmetenega osnovnega sredstva in so merjeni kot razlika med čistimi prihodki od odtujitve in knjigovodsko vrednostjo sredstva, se pripoznajo v poslovnem izidu, ko se opredmeteno osnovno sredstvo odpravi.

Skrbniki osnovnih sredstev letno preverjajo zunanje in notranje okoliščine (pomembne tehnološke spremembe, spremembe trga, zastarelost ali fizično stanje posameznega opredmetenega sredstva), ki bi lahko bile pomemben pokazatelj (ne)ustreznosti dobe koristnosti ali potrebe po slabitvi opredmetenih osnovnih sredstev. Opredmeteno osnovno sredstvo je oslabljeno, če njegova knjigovodska vrednost presega nadomestljivo vrednost. Nadomestljiva vrednost je poštena vrednost, zmanjšana za ocenjene stroške pri prodaji, ali vrednost pri uporabi, in sicer tista, ki je večja. Vrednost pri uporabi se oceni kot sedanja vrednost pričakovanih bodočih denarnih tokov, pri čemer so ti diskontirani na sedanjo vrednost z uporabo diskontne stopnje pred davkom iz dobička.

Slabitev opredmetenih osnovnih sredstev se pripozna v izkazu poslovnega izida med drugimi odhodki iz poslovanja med slabitvami neopredmetenih in opredmetenih sredstev.

e. NAJEMI

SKUPINA KOT NAJEMNIK

Ob podpisu najemne pogodbe skupina presoja, ali pogodba vsebuje najem v skladu s standardom MSRP 16. Za najem se po tem standardu šteje pogodba, ki za določeno obdobje najemniku daje pravico do uporabe določenega sredstva v zameno za plačilo najemnine. Skupina Telekom Slovenije in družba Telekom Slovenije nista uporabili izjem, ki jih predvideva standard, za najeme pogodb z majhnimi vrednostmi, in za najeme, katerih trajanje najema se konča prej kot v 12 mesecih od začetne uporabe. ²²⁰

OMREŽJA, TEHNOLOGIJE IN IT TRŽENJE IN PRODAJA

TRAJNOSTNI RAZVOJ

RAČUNOVODSKO POROČILO

Standard za take pogodbe določa, da najemnik na začetku najema pripozna pravico do uporabe sredstva (sredstvo v najemu) in obveznost iz najema.

Sredstvo s pravico do uporabe se pripozna na dan začetka najema, to je, ko je sredstvo na voljo za uporabo. Začetno merjenje sredstva zajema znesek začetnega merjenja obveznosti iz najema (diskontirana sedanja vrednost najemnin, ki na ta datum še niso plačane), plačila najemnin, ki so bila izvedena na datum začetka najema ali pred njim, zmanjšana za prejete spodbude na najem in oceno morebitnih stroškov, ki bodo nastali v družbi pri odstranitvi sredstva. Spremenljive najemnine, ki niso odvisne od inflacije ali obrestne mere, niso vključene v merjenje obveznosti iz najema in pravice do uporabe sredstev. S tem povezana plačila se pripoznajo v obdobju nastanka dogodka kot poslovni odhodek.

Sredstva v najemu se nato merijo po nabavni vrednosti, zmanjšani za nabrano amortizacijo in za izgube zaradi oslabitve, ter se prilagodijo za vsako ponovno merjenje obveznosti iz najema. Sredstvo se amortizira od začetka najema do konca njegove dobe koristnosti oz. do konca trajanja najema, če je to krajše od dobe koristnosti. Če je pogodba sklenjena za nedoločen čas ali se letno podaljšuje, se uporabijo pričakovane dobe amortiziranja za posamezno skupino sredstev.

Sredstva s pravico do uporabe se razvrstijo v naslednje skupine. Če gre za pogodbe z nedoločeno dobo, se uporabljajo naslednje dobe koristnosti:

Naziv skupine sredstev v najemu	Dobe koristnosti v letih
Bazne postaje – služnost in najem	15
Najem prostorov	10
Tehnološki prostori – služnost in najem	15
Najem vodov	15
Drugo	5

Ocenjene dobe koristnosti se glede na preteklo leto niso spremenile.

Letno se preverjajo znamenja slabitve in v primeru njihovega nastanka se ugotavlja nadomestljiva vrednost teh sredstev. V primeru slabitve se ta pripozna v izkazu poslovnega izida v skladu z MRS 36.

Obveznosti iz najema se pripoznajo na datum začetka najema sredstva po sedanji vrednosti najemnin, ki še niso plačane. Obveznosti večinoma predstavljajo pogodbeno določene najemnine, nekatere pogodbe vključujejo tudi prilagoditev obveznosti za spremembo indeksa življenjskih stroškov. Te najemnine se diskontirajo. Za določitev diskontne stopnje se uporabi obrestna mera, ki izhaja iz stroškov zadolževanja in temelji na obrestni meri po kateri skupina in družba, ob upoštevanju bonitetne ocene, lahko pridobita posojilo za nakup opredmetenega osnovnega sredstva primerljivega zneska (vrednosti) in zapadlosti. Pri poznejšem merjenju obveznosti iz najemov se le te povečajo za vrednost, ki odraža obresti na obveznosti iz najema, zmanjšajo za vrednost plačil najemnine in ob spremembi pogojev najema se ponovno izmeri sedanja vrednost na podlagi ponovne ocene prihodnjih najemnin ali spremembe najema (trajanje najema ali cene najema).

Po datumu začetka najema se finančne obveznosti iz najemov ponovno izmerijo z uporabo nove diskontne stopnje, če se je spremenilo trajanje najema ali vrednost prihodnjih najemnin. Ob odpovedi najema ali zmanjšanju, se dobiček ali izguba, ki sta povezana z delno ali popolno odpovedjo najema, pripoznata v izkazu poslovnega izida.

Obveznosti iz najema se izkazujejo med dolgoročnimi obveznostmi, razen obveznosti, ki bodo poravnane v obdobju naslednjih 12 mesecev od datuma bilance stanja in so v bilanci stanja izkazane kot kratkoročne obveznosti iz najema.

Najemi zajemajo najem vodov, najeme poslovnih in tehnoloških prostorov, ustanovitev služnosti oziroma najem zemljišč ali prostorov za bazne postaje oziroma funkcijskih lokacij. Medoperaterski zakupi v Sloveniji so v večini storitev regulirani z javno objavljenimi ceniki. Za dolgoročne najeme se sklepajo pogodbe s točno določenim obdobjem, večinoma za 15 let. 221

Za poslovne prostore, bazne postaje in funkcijske lokacije je nadomestilo za služnost ali najemnina določena glede na dogovore, cenitve in cenike lastnikov. Najemne pogodbe so sklenjene za določen oziroma nedoločen čas, služnostne pogodbe pa za čas obratovanja elektronskega komunikacijskega omrežja in pripadajoče infrastrukture ali določen čas z možnostjo podaljšanja na podlagi novih pogajanj. Pri pogodbah, sklenjenih za nedoločen čas in čas obratovanja, obstajajo pogoji prekinitve. Ti pogoji so lahko sledeči:

• ∫ najemnik oziroma služnostni upravičenec lahko pisno odpove pogodbo v roku 3 mesecev, če se predmetna nepremičnina izkaže za tehnično neustrezno ali ni potrebe po njej;
• ∫ lastnik lahko prekine pogodbo brez odpovednega roka, če najemnik uniči objekt;
• ∫ od 3- do 12-mesečni odpovedni rok, če najemnik krši določbe sklenjene pogodbe;
• ∫ možnost odpovedi v roku 1 leta s strani lastnika nepremičnine po določbah Obligacijskega zakonika ter Zakona o poslovnih stavbah in poslovnih prostorih.

Do prekinitev pogodb pride le izjemoma.

SKUPINA KOT NAJEMODAJALEC

Skupina Telekom Slovenije vse najeme razvršča med poslovne najeme, saj se z najemom ne prenesejo vsa pomembna tveganja in koristi, povezana z lastništvom sredstva, ki so predmet najema. Najemnine iz poslovnega najema se v izkazu poslovnega izida pripoznajo kot prihodek enakomerno v obdobju trajanja najema. Najemi se nanašajo predvsem na kolokacije, najem prostorov in najem baznih postaj. Podlaga za opredelitev možnih plačil najemnin so za regulirane storitve vzorčne pogodbe, za neregulirane pa komercialni ceniki storitev. Podlage za plačila najemnin se oblikujejo pod enakimi pogoji, kot če skupina nastopa kot najemojemalec. Najemne pogodbe za uporabo prostorov, kolokacij in baznih postaj so v večini sklenjene za nedoločen čas. Odpovedni rok je od 2 do 12 mesecev. Pravico do odpovedi pogodbe nosi kupec pod pogoji določenimi v sami pogodbi. V primeru izrednih okoliščin (neplačilo) lahko pogodbo odpove tudi skupina. Do prekinitev pogodb pride le izjemoma.

f. FINANČNI INSTRUMENTI

FINANČNA SREDSTVA

Finančno sredstvo se pripozna, ko družba oziroma skupina postane stranka v pogodbenih določbah finančnega instrumenta.

Ko skupina finančno sredstvo prvič pripozna, ga na podlagi poslovnega modela za upravljanje s finančnimi sredstvi in na podlagi značilnosti pogodbenih denarnih tokov pridobljenega finančnega sredstva razvrsti v eno izmed naslednjih skupin:

• ∫ finančna sredstva, merjena po odplačni vrednosti ali
• ∫ finančna sredstva, merjena po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa.

Finančna sredstva, merjena po odplačni vrednosti, so finančni instrumenti, ki jih skupina poseduje v okviru poslovnega modela, katerega cilj se dosega s prejemanjem pogodbenih denarnih tokov ter na določene datume prihaja do denarnih tokov, ki so izključno odplačila glavnice in obresti. V tej kategoriji se vodijo dana posojila, poslovne in druge terjatve, depoziti ter denar in denarni ustrezniki.

Dana posojila in terjatve se pripoznajo na dan poravnave in se na začetku izmerijo po pošteni vrednosti, povečani za morebitne neposredne stroške posla. Po začetnem pripoznanju se izmerijo po odplačni vrednosti po metodi efektivnih obresti, zmanjšani za pričakovane kreditne izgube.

Nastali dobički in izgube se pripoznajo v poslovnem izidu:

• ∫ če se odpravi pripoznanje finančnega sredstva;
• ∫ če se sredstvo prerazporedi v kategorijo, ki se meri po pošteni vrednosti prek poslovnega izida;
• ∫ zaradi pripoznanja oslabitev.

Finančna sredstva, izmerjena po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa

PRODAJA

V tej skupini se vodijo naložbe v dolžniške in kapitalske finančne instrumente oziroma v delnice in deleže drugih družb.

Skupina se ob začetnem pripoznanju naložb v kapitalske instrumente, ki niso v posesti za trgovanje, nepreklicno odloči, da te naložbe vodi kot sredstva, izmerjena po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa. Ta odločitev se sprejme posamično za vsako naložbo posebej.

Poštena vrednost naložb, ki kotirajo na borzi, se izmeri po zaključnem borznem tečaju na vsak datum poročanja.

Naložbe se pripoznajo oziroma se pripoznanje odpravi na dan sklenitve nakupa oziroma prodaje.

Dobički ali izgube iz spremembe poštene vrednosti finančnega sredstva se pripoznajo v drugem vseobsegajočem donosu in so prikazani neposredno v kapitalu kot rezerve za poštene vrednosti finančnih instrumentov v neto znesku. Zneski, predstavljeni v drugem vseobsegajočem donosu, se ne smejo naknadno prenesti v poslovni izid, vendar pa lahko skupina prenaša kumulativni dobiček ali izgubo znotraj postavk kapitala.

Prejete dividende se pripoznajo v poslovnem izidu samo:

• ∫ ob vzpostavitvi pravice podjetja do izplačila dividende;
• ∫ če je verjetno, da bodo gospodarske koristi, povezane z dividendo, pritekale v podjetje, in
• ∫ če je znesek dividende mogoče zanesljivo izmeriti,

razen če dividenda očitno predstavlja povračilo dela nabavne vrednosti naložbe.

Izpeljani finančni instrumenti se uporabljajo za varovanje izpostavljenosti družb pred tveganji, ki izhajajo iz dejavnosti financiranja in investiranja. Način pripoznanja dobičkov ali izgub iz spremembe poštene vrednosti teh instrumentov je odvisen od vrste varovanja pred tveganjem: ali gre za računovodsko varovanje pred tveganjem ali ne. Obveznosti iz obrestne zamenjave se merijo po pošteni vrednosti, ki jo družba pridobi od udeleženih bank v poslu. Družba najmanj trimesečno preverja ali je varovanje obrestne mere še uspešno in v tem primeru učinke vrednotenja izkazuje v drugem vseobsegajočem donosu. Poštena vrednost je v bilanci stanja v primeru pozitivnega vrednotenja izkazana med finančnimi sredstvi oziroma finančnimi obveznostmi v primeru negativnega vrednotenja.

TERJATVE DO KUPCEV IN DRUGE TERJATVE

Terjatve do kupcev so zneski terjatev do poslovnih partnerjev iz naslova prodaje blaga in storitev v okviru rednega poslovanja.

Za merjenje pričakovanih kreditnih izgub skladno z MSRP 9 skupina uporablja poenostavljen pristop. Popravek vrednosti terjatev se izračunava kot znesek, ki je enak pričakovanim kreditnim izgubam v celotnem obdobju trajanja terjatve. Za merjenje pričakovanih kreditnih izgub so bile terjatve združene v skupine na podlagi skupnih značilnosti kreditnega tveganja in zapadlosti. Pričakovane stopnje izgub temeljijo na podatkih o plačilih v zadnjih 36 mesecih in preteklih kreditnih izgubah, nastalih v tem obdobju. Učinek v prihodnost usmerjenih makroekonomskih podatkov na pričakovane kreditne izgube se je štel kot nepomemben.

Izguba zaradi oslabitve terjatev se pripozna med poslovnimi odhodki v izkazu poslovnega izida in kot zmanjšanje (popravek) vrednosti terjatev.

POSLOVNO POROČILO

OSLABITEV FINANČNIH SREDSTEV

Skupina in družba uporabljata model pričakovanih izgub, skladno z MSRP 9, in morata poleg nastalih izgub pripoznati tudi izgube, za katere se pričakuje, da bodo nastale v prihodnosti. V ta namen skupina in družba ocenita dokaze o slabitvi finančnih sredstev.

Na vsak datum poročanja morata skupina in družba pripoznati pričakovane kreditne izgube v celotnem obdobju trajanja za vsa finančna sredstva, pri katerih je od začetnega pripoznanja prišlo do povečanja kreditnega tveganja. Pri tem upoštevata vse primerne in dokazljive informacije, vključno z informacijami, usmerjenimi v prihodnost.

Skupina in družba za oceno slabitev uporablja metodologijo ocenjevanja pričakovanih kreditnih izgub, ki temelji na parametrih tveganja:

• ∫ izpostavljenost ob neplačilu (angl. Exposure at Default EAD),
• ∫ verjetnost neplačila (angl. Probability of Default PD) in
• ∫ izguba ob neplačilu (angl. Loss Given Default LGD).

Ocene parametrov tveganja, ki jih upoštevata pri ocenjevanju pričakovanih kreditnih izgub, temeljijo na kombinaciji lastnih in zunanjih (tržnih) podatkov.

Finančna sredstva se za namen morebitne oslabitve ocenijo posamično.

Če se na datum poročanja kreditno tveganje pri finančnem instrumentu od začetnega pripoznanja ni znatno povečalo, skupina izmeri zmanjšanje (popravek) vrednosti za izgubo za navedeni finančni instrument kot znesek, enak pričakovanim kreditnim izgubam v prihodnjem 12-mesečnem obdobju.

Za terjatve do kupcev in kratkoročna pogodbena sredstva, ki ne vsebujejo pomembne sestavine financiranja, se uporabi poenostavljen pristop, ki zahteva, da se popravek vrednosti za izgubo vedno meri kot znesek, enak pričakovanim kreditnim izgubam v celotnem obdobju trajanja.

Skupina in družba Telekom Slovenije v letu 2020 nista spremenili tehnike ocenjevanja ali pomembnih predpostavk pri ocenjevanju popravka vrednosti za ta finančna sredstva.

ODPRAVA PRIPOZNANJA FINANČNIH SREDSTEV

Pripoznanje finančnega sredstva se odpravi, kadar:

• ∫ se prenesejo pogodbene pravice do prejemanja denarnih tokov iz finančnega sredstva;
• ∫ se obdržijo pogodbene pravice do prejemanja denarnih tokov, vendar pa se prevzame pogodbena obveza za izplačilo navedenih denarnih tokov enemu ali več podjetjem (končnim prejemnikom) in ni obveze izplačati zneskov, razen če se prejmejo ustrezni zneski iz izvirnega sredstva.

Ob odpravi pripoznanja celotnega finančnega sredstva se razlika med njegovo knjigovodsko vrednostjo (merjeno na dan odprave pripoznanja) in prejetim nadomestilom (vključno z vsakim novim pridobljenim sredstvom, zmanjšanim za na novo prevzeto obveznost) pripozna v poslovnem izidu, razen naložb v delnice in deleže drugih družb, za katere se skupina nepreklicno odloči, da bo poznejše spremembe poštene vrednosti predstavila v drugem vseobsegajočem donosu.

FINANČNE OBVEZNOSTI

Finančne obveznosti skupine in družbe predstavljajo predvsem prejeta posojila in finančne obveznosti v zvezi z obveznicami ter obrestne zamenjave.

Prejeta posojila se ob začetnem pripoznanju izkažejo po pošteni vrednosti, zmanjšani za morebitno nastale stroške. Po začetnem pripoznanju se prejeta posojila izkažejo po odplačni vrednosti z uporabo efektivne obrestne mere.

PRODAJA

RAČUNOVODSKO POROČILO

Obveznosti v zvezi z obveznicami in obveznosti iz obrestne zamenjave se ob pripoznanju izmerijo po pošteni vrednosti, zmanjšani za morebitne stroške posla. Obveznice se po začetnem pripoznanju merijo po odplačni vrednosti z uporabo efektivne obrestne mere.

Med finančnimi obveznosti so pripoznane tudi obveznosti v zvezi z razdelitvijo poslovnega izida (dividende) dokler niso izplačane. Dividende se pripoznajo kot obveznost v obdobju in višini, v kateri so potrjene na skupščini lastnikov.

Pripoznanje posojil se odpravi, ko so pogodbene obveznosti izpolnjene, razveljavljene ali zastarane.

POSLOVNE IN DRUGE OBVEZNOSTI

Obveznosti do dobaviteljev in druge poslovne obveznosti se ob začetnem pripoznanju izkažejo po pošteni vrednosti, po začetnem pripoznanju pa so izkazane po odplačni vrednosti. Med dolgoročnimi poslovnimi obveznostim so evidentirane predvsem obveznosti za programske pravice in frekvenčnine ter druge obveznosti, ki izhajajo iz poslovanja.

NALOŽBE DRUŽBE TELEKOM SLOVENIJE V ODVISNE DRUŽBE

Naložbe v odvisne družbe se v ločenih računovodskih izkazih družbe Telekom Slovenije vodijo po nabavni vrednosti, zmanjšani za morebitne izgube iz oslabitve. Naložbe v odvisne družbe se pripoznajo na dan, ko je izvršen prenos tveganj in koristi na obvladujočo družbo Telekom Slovenije – ko dobi kontrolni vpliv.

Skupina nima naložb v pridružene družbe in skupne podvige.

Znamenja slabitve finančnih naložb v odvisne družbe se preverjajo predvsem po dveh kriterijih, in sicer:

• ∫ primerjava knjigovodske vrednosti finančne naložbe na presečni dan s sorazmernim delom knjigovodske vrednosti celotnega kapitala odvisne družbe. Kot znamenje slabitve se šteje preseganje knjigovodske vrednosti finančne naložbe na presečni dan za več kot 20 % od sorazmernega dela kapitala odvisne družbe;
• ∫ primerjava realizacije ključnih kazalnikov poslovnega leta s projekcijami poslovanja odvisne družbe.

Družba Telekom Slovenije je konec leta 2020 pripravila ocene nadomestljive vrednosti dolgoročnih finančnih naložb v svoje odvisne družbe z namenom preizkusa znamenj oslabitev za potrebe računovodskega poročanja. Vsaka odvisna družba predstavlja svojo denar ustvarjajočo enoto. Skladno s priporočili ESMA, ki je izpostavila pomembnost ocene slabitev kot posledice vpliva COVID-19, je pooblaščeni ocenjevalec vrednosti podjetij ocenil še nadomestljive vrednosti dolgoročnih sredstev Telekoma Slovenije in njegovih odvisnih družb kot denar ustvarjajočih enot.

Vse ocene nadomestljive vrednosti 100-odstotnih deležev lastniškega kapitala družb za namen računovodskega poročanja presegajo knjigovodske vrednosti naložb v posamezne odvisne družbe, zato slabitev naložb v odvisne družbe, v letu 2020 ni potrebna. Prav tako ni znamenj slabitev, ki bi vplivale na konsolidirane izkaze Skupine Telekom Slovenije.

g. NALOŽBENE NEPREMIČNINE

Naložbene nepremičnine se ob začetnem pripoznanju izmerijo po nabavni vrednosti. Nabavna vrednost naložbene nepremičnine obsega njeno nakupno ceno in vse njej neposredno pripisljive stroške (transakcijski stroški). Po začetnem pripoznanju se naložbene nepremičnine vrednotijo po nabavni vrednosti, zmanjšani za nabrani amortizacijski popravek vrednosti in izgubo zaradi oslabitve.

Amortizacija naložbenih nepremičnin se obračunava posamično na podlagi enakomernega časovnega amortiziranja skozi celotno ocenjeno dobo koristnosti sredstev. Zemljišča se ne amortizirajo. Doba koristnosti naložbenih nepremičnin je enaka kot za istovrstna opredmetena osnovna sredstva.

Znamenja slabitve se preverjajo enako kot pri opredmetenih osnovnih sredstvih.

Naložbena nepremičnina se odpravi ob odtujitvi ali ko se naložbena nepremičnina trajno umakne iz uporabe ter se ne pričakujejo prihodnje gospodarskih koristi. Vsak dobiček ali izguba, ki izhaja iz odprave pripoznanja nepremičnine, izračunane kot razlika med čistim prihodkom od odtujitve in knjigovodsko vrednostjo sredstva, se vključi v poslovni izid v obdobju, v katerem se naložbena nepremičnina odpravi.

h. SREDSTVA ZA ODTUJITEV

Sredstva za odtujitev so sredstva, za katera se pričakuje, da bo njihova vrednost poravnana s prodajo in ne z nadaljnjo uporabo. Prodaja teh sredstev mora biti zelo verjetna in predvidena v naslednjih 12 mesecih. Prodaja je zelo verjetna v primeru, ko skupina ali družba prejme zavezujočo ponudbo kupca za nakup sredstev.

Družba Telekom Slovenije je septembra 2020 začela s postopki za izvedbo procesa prodaje družbe TSmedia, medijske vsebine in storitve, d.o.o. Na 31. december 2020 je bila opravljena presoja potrebe po prerazvrstitvi družbe TSmedia med sredstva za prodajo. Glede na opredeljeno usmeritev in fazo prodajnega postopka, družba TSmedia ne izpolnjuje pogojev za prerazporeditev med sredstva za odtujitev, saj obvladujoča družba še ni prejela zavezujočih ponudb in nima na voljo ključnih informacij, na podlagi katerih bi lahko presodila, da je prodaja družbe zelo verjetna.

Sredstva se prerazvrstijo med sredstva za odtujitev po knjigovodski vrednosti ali po pošteni vrednosti, zmanjšani za stroške prodaje, in sicer po tisti, ki je nižja. Sredstva, razvrščena med sredstva za odtujitev, se ne amortizirajo.

Izguba zaradi oslabitve sredstev za odtujitev se pripozna v izkazu poslovnega izida v postavki drugi odhodki poslovanja, slabitev neopredmetenih in opredmetenih osnovnih sredstev (pojasnilo 11).

Skupina periodično preverja, ali sredstva še izpolnjujejo sodila za izkazovanje med sredstvi za odtujitev. Če ne, se prerazvrstijo nazaj med opredmetena osnovna sredstva. Taka sredstva se izmerijo po nižji izmed naslednjih vrednosti:

• ∫ knjigovodski vrednosti pred razvrstitvijo sredstva med sredstva za odtujitev, prilagojena za morebitno amortizacijo, ki bi bila pripoznana v primeru, da nepremičnina ne bi bila razvrščena med nepremičnine, namenjene prodaji;
• ∫ nadomestljivi vrednosti na datum naknadne odločitve, da sredstvo ne bo odtujeno.

Prilagoditve knjigovodske vrednosti sredstev, ki ne spadajo več med sredstva za odtujitev, se vključijo v poslovni izid v obdobju, v katerem ta sodila niso več izpolnjena.

i. ZALOGE

Ob začetnem pripoznanju se zaloge ovrednotijo po nabavni ceni, ki jo sestavljajo nakupna cena, v kateri so upoštevani na računu pripoznani popusti, uvozne in druge nevračljive nakupne dajatve ter neposredni stroški nabave.

Zaloge se vrednotijo po metodi drsečih povprečnih cen.

Zaloge z malo gibanja, zastarele ali poškodovane zaloge se slabijo na čisto iztržljivo vrednost, ki je nižja od knjigovodske vrednosti ali ocenjene prodajne vrednosti, dosežene v okviru rednega poslovanja ter zmanjšane za stroške dokončanja in stroške prodaje količinske enote.

j. ODLOŽENI STROŠKI

Predstavljajo pretežno vnaprej plačane stroške zakupa kapacitet na vodih, ki niso opredeljeni kot najem po MSRP 16 in druga sredstva, ki se časovno razmejujejo in se časovno enakomerno prenašajo med stroške,

pri čemer se prenos začne z začetkom veljavnosti pogodbe. Glede na trajanje so razvrščena med dolgoročne (nad 12 mesecev) in kratkoročna sredstva (do 12 mesecev).

Odloženi stroški se nanašajo predvsem na stroške mednarodnega obračuna.

k. DENAR IN DENARNI USTREZNIKI

Denar in denarni ustrezniki vključujejo denarna sredstva v blagajni, prosto razpoložljiva sredstva na računih pri bankah in kratkoročne depozite do treh mesecev zapadlosti, pri katerih je tveganje spremembe poštene vrednosti minimalno.

l. REZERVACIJE

Rezervacije se pripoznajo, če zaradi preteklega dogodka obstaja sedanja obveza (pravna ali posredna) in je verjetno, da bo pri poravnavi obveze potreben odtok dejavnikov, ki omogočajo pritekanje gospodarskih koristi, ter je mogoče znesek obveze zanesljivo izmeriti. V primeru pomembnega učinka se rezervacije določijo na podlagi diskontiranih pričakovanih bodočih denarnih tokov.

Obveznosti z nedoločeno višino in nedoločenim časovnim nastankom se obravnavajo glede na oceno poslovodstva o višini in časovnem nastanku obveznosti ter verjetnosti odtoka sredstev, ki bi bila potrebna za poravnavo pravnih in posrednih obveznosti.

Pogojne obveznosti v računovodskih izkazih niso pripoznane, saj njihovega zneska ni bilo mogoče zanesljivo izmeriti ali pa bo njihov dejanski obstoj potrjen z nastopom ali nenastopom dogodkov šele v nenapovedljivi prihodnosti, na kar pa skupina ne more vplivati.

Poslovodstvo posamezne družbe v skupini redno mesečno preverja, ali je za poravnavo možne obveznosti verjeten odliv sredstev, ki omogočajo ekonomske koristi. Če ta postane verjeten, se možna obveznost prerazporedi tako, da se zanjo v računovodskih izkazih oblikuje rezervacija v trenutku, ko se spremeni stopnja verjetnosti.

Rezervacije se zmanjšujejo neposredno za stroške oziroma odhodke, za pokrivanje katerih so bile oblikovane.

Rezervacije za obveznosti za tožbe se oblikujejo na podlagi ocen strokovnih služb ali zunanjih sodelavcev o verjetnem izidu tožb. Primernost oblikovanja rezervacij se preverja za vsak tožbeni postopek posebej glede na višino tožbenega zahtevka, predmet tožbe, navedbe tožeče stranke in glede na potek posameznega postopka. Zaradi negotovosti so lahko dejanske obveznosti drugačne od prvotno ocenjenih. Poslovodske ocene se lahko spremenijo, če se pridobijo nove informacije. Popravki teh ocen lahko bistveno vplivajo na rezultate poslovanja. Višina oblikovanih rezervacij za obveznosti za tožbe je razkrita v pojasnilu 31.

Rezervacije za odpravnine ob upokojitvi in jubilejne nagrade so oblikovane na podlagi zakonskih predpisov, kolektivnih pogodb in internih aktov, po katerih obstaja zaveza k plačilu odpravnin ob upokojitvi in jubilejnih nagrad zaposlenim. Rezervacije so oblikovane na podlagi aktuarskega izračuna, ki ga pripravi pooblaščeni aktuar. Oblikovane so v višini ocenjenih prihodnjih izplačil za odpravnine in jubilejne nagrade, diskontirane na dan bilance stanja. Izračun se naredi za vsakega zaposlenega, ob upoštevanju stroškov odpravnine ob upokojitvi in stroška vseh pričakovanih jubilejnih nagrad do upokojitve. Ob zaključku vsakega poslovnega leta se preveri višina tako oblikovanih rezervacij in se ustrezno povečajo ali zmanjšajo. To velja predvsem za določitev diskontne stopnje, ocene fluktuacije zaposlenih in ocene rasti plač. Ocena obveznosti za te rezervacije se zaradi kompleksnosti aktuarskega izračuna in dolgoročnosti v prihodnosti lahko spremeni. Uporabljene predpostavke so razkrite v pojasnilu 31.

Rezervacije za stroške odstranitve baznih postaj se nanašajo na stroške odstranitve sprejemnobaznih postaj in vzpostavitve najetih nepremičnin v prvotno stanje. Znesek rezervacije je najboljša ocena stroškov odstranitve baznih postaj. Evidentira se v višini diskontirane vrednosti za čas trajanja koncesijske

POSLOVNO POROČILO

RAČUNOVODSKO POROČILO

pogodbe. Uporabljena diskontna stopnja temelji na dolgoročni stopnji donosa netveganih vrednostnih papirjev. Podlaga za evidentiranje ocene je analiza dejanskih stroškov razgradnje baznih postaj, ki se pripravi praviloma vsaka tri leta. Konec vsakega leta skupina oceni, ali so oblikovane rezervacije zadostne, in ustrezno prilagodi višino rezervacije.

Rezervacije za prestrukturiranje podjetja se nanašajo na odpravnine zaposlenim ob kadrovskem prestrukturiranju ter se oblikujejo, ko so del strateškega poslovnega načrta ter sta znana število in dinamika odhodov delavcev.

m.DOLGOROČNE POSLOVNE OBVEZNOSTI

Med dolgoročnimi poslovnimi obveznostim so evidentirane predvsem obveznosti za programske pravice in frekvenčnine ter druge obveznosti, ki izhajajo iz poslovanja.

n. VNAPREJ VRAČUNANI STROŠKI

Kot vnaprej vračunani stroški so evidentirani stroški za neizkoriščene letne dopuste, stroški iz obračuna za mednarodne storitve, ovrednoteni po opravljenem prometu, za katere še ni bilo prejetega računa in drugi vračunani stroški. Razlike do dejanskih stroškov se vključijo v poslovni izid po prejemu računov. Če se račun za že vnaprej vračunane stroške ne prejme v roku treh let po pripoznanju, se jih po preteku tega časa odpravi. Izjema so stroški iz obračuna za mednarodne storitve, katerih odprava se presoja individualno.

o. PRIHODKI OD PRODAJE

Prihodki od prodaje se pripoznajo le na podlagi sklenjene pogodbe s kupcem. Pripoznajo se, ko se prenesejo blago in storitve na kupca v znesku, ki odraža nadomestilo, ki se pričakuje v zameno za to prodano blago in storitve.

Vsak obljubljeni proizvod ali storitev je obravnavan kot samostojna izvršitvena obveza, če je različen. Različen je takrat, ko ima lahko kupec koristi od proizvoda ali storitve. Izvršitvena obveza je obljuba kupcu zagotoviti proizvode ali storitve. Skupina je identificirala naslednje izvršitvene obveze:

• ∫ storitev,
• ∫ blago.

Pri pogodbah s kupci, ki so vezani na 12 ali 24 mesecev in ki vključujejo več izvršitvenih obvez (npr. delno subvencionirani mobilni telefon ali druga telekomunikacijska oprema skupaj s storitvijo), se razporedi cena celotnega posla na posamezne izvršitvene obveze na podlagi relativnih samostojnih prodajnih cen aparata in storitve. Prihodki od prodaje blaga se pripoznajo takoj, prihodki iz storitev se pripoznajo v dobi trajanja vezave. Ob tem se pripoznajo pogodbena sredstva, ki se nanašajo na pravico do nadomestila za prodano blago ali storitve, ki so bile opravljene na datum poročanja, ne pa tudi zaračunane. Plačilni roki so do 90 dni.

Vrednost celotnega posla je znesek nadomestila, ki se ga pričakuje v zameno za predajo obljubljenih proizvodov ali storitev. Vrednost je lahko fiksna ali spremenljiva.

Prihodki se pripoznajo v trenutku, ko se izpolni izvršitvena obveza. To je takrat, ko se na kupca prenese obvladovanje nad proizvodom ali storitvijo. Obvladovanje pomeni, da kupec lahko usmerja uporabo sredstva in prejema vse bistvene koristi iz sredstva ter lahko tudi prepreči drugim uporabo in prejemanje koristi iz sredstva. Pri storitvah, pri katerih se izvršitvene obveze izpolnijo postopoma, skupina prihodke pripoznava mesečno v znesku, ki neposredno ustreza vrednosti do tistega trenutka izpolnjenega dela obveze. Na podlagi opravljenih storitev ali prenosa blaga na kupca, skupina pripozna prihodke v obračunskem obdobju v katerem se opravijo storitve oziroma prenos blaga in v znesku, ki ga je upravičena zaračunati.

PRODAJA

TRAJNOSTNI RAZVOJ

RAČUNOVODSKO POROČILO

Popusti, odobreni ob podpisu pogodbe, se razporedijo na vse izvršitvene obveze in se razmejijo v dobi trajanja pogodbe. Vsi naknadno odobreni popusti se pripoznajo v obdobju, za katero so odobreni, kot znižanje prihodkov.

Prihodki so pripoznani v neto vrednosti brez davka na dodano vrednost, drugih davkov in s prodajo povezanih morebitnih popustov.

Prihodki mobilnega segmenta vključujejo prihodke od priključnin, naročnin, pogovorov, sporočil, prenosa podatkov, »roaming out« in dodatnih storitev (npr. storitve z dodano vrednostjo, M-vrata) ter prihodke od prodaje mobilnih telefonov in dodatne opreme.

Prihodki od prodaje predplačniških kartic se odložijo in se pripoznajo v obdobju, ko naročnik koristi predplačniške storitve. Če jih naročnik ne opravi (koristi), se prihodek pripozna, ko poteče veljavnost posameznega predplačniškega računa.

Prihodki fiksnega segmenta vključujejo prihodke od priključnin, naročnin, pogovorov in prihodke od prodaje trgovskega blaga. Fiksne storitve zajemajo prihodke širokopasovnih storitev, klasične govorne fiksne telefonije in Centreksa, fiksnih podatkovnih storitev (storitve z dodano vrednostjo), podatkovne komunikacije, IT-storitev in blaga ter prihodke drugih telekomunikacijskih storitev.

Priključnine v mobilnem in fiksnem segmentu se evidentirajo v obdobju, ko je opravljena priključitev uporabnika. Naročnine se zaračunavajo mesečno. Prihodki storitev z dodano vrednostjo se izkazujejo na neto osnovi v višini pogodbene provizije. Prihodki IT-storitev in blaga (sistemska integracija, računalništvo v oblaku, upravljanje celostnih IT-rešitev) se evidentirajo v odvisnosti od pogodbenega razmerja s kupcem. Ob zagotavljanju in vzdrževanja storitev se prihodki zaračunavajo mesečno ali se razmejijo v pogodbeni dobi. Če se licence ali IT-produkti prodajo, se prihodki pripoznajo v obdobju prodaje.

Prihodki z veleprodajnega trga vključujejo prihodke širokopasovnega dostopa, razvezanega dostopa, medomrežnega povezovanja, zakupa omrežja, nacionalnega sledenja domačih in tujih medoperaterskih storitev.

Prihodki od mednarodnega povezovanja so pripoznani na podlagi ocene pričakovane vrednosti glede na promet, opravljen v preteklem mesecu. Mesečne razlike med ocenami in dejanskimi prihodki nastajajo predvsem zaradi dovoljenega odstopanja pri podatkih o mesečnem prometu in sprememb v ceni. Dovoljeno odstopanje je po pogodbah različno, največ 2 % pogodbene vrednosti. Razlike se vključijo v poslovni izid, ko se ugotovijo dejanski prihodki. Prihodki so pripoznani na bruto osnovi, saj skupina storitve zagotavlja z lastnim omrežjem in opremo na podlagi pogodbeno dogovorjenih cen. Prihodki se pripoznajo v obdobju, ko so storitve opravljene.

Drugi prihodki in drugo trgovsko blago Skupine Telekom Slovenije vključujejo predvsem prihodke od gradnje in vzdrževanja omrežja družbe GVO, poslovnih IT-rešitev družbe Avtenta, soli in povezanih proizvodov družbe Soline ter multimedijskih vsebin družbe TSmedia.

Pri storitvah, pri katerih se izvršitvene obveze izpolnijo postopoma (npr. gradnja in vzdrževanje telekomunikacijskih omrežij), skupina prihodke pripoznava mesečno v znesku, ki neposredno ustreza vrednosti do tistega trenutka izpolnjenega dela obveze podjetja. Skupina pri merjenju postopnega napredka v smeri popolne izpolnitve izvršitvene obveze uporablja metodo izložkov (output metoda). Skupina ima sklenjene pogodbe, pri katerih se mesečno ugotavlja vmesna situacija glede na opravljeno delo. Na podlagi zaključenih situacij, ki jih potrdi kupec, se izda mesečni prodajni račun in pripoznajo prihodki.

Drugi prihodki in drugo trgovsko blago družbe Telekom Slovenije vključujejo prihodke od izvajanja storitev podpore odvisnim družbam, najema prostorov in opreme, turizma, drugih netelekomunikacijskih storitev, prodaje materiala in drugega trgovskega blaga.

TRŽENJE IN PRODAJA

OMREŽJA, TEHNOLOGIJE IN IT RAČUNOVODSKO POROČILO

Prihodki iz novih storitev obsegajo predvsem prihodke od električne energije in finančnih storitev (VALÚ Moneta). Skupina in družba pri prodaji električne energije nastopata kot principal, zato se prihodki pripoznajo po bruto osnovi. Trošarina, prispevki in uporaba omrežja za električno energijo se ne prištevajo k prihodkom od prodaje.

Skupina in družba v vseh primerih sledita usmeritvi hkratnega pripoznanja prihodkov in stroškov v obdobju opravljene storitve ali prodaje blaga ne glede na to, kdaj je plačilo realizirano.

POGODBENA SREDSTVA IN POGODBENE OBVEZNOSTI

Pogodbeno sredstvo iz pogodb s kupci je pravica skupine in družbe do nadomestila v zameno za blago ali storitve, ki jih sta jih tako skupina kot družba že prenesli na kupca, če je ta pravica odvisna od česa drugega kot zgolj minevanja časa (npr. izpolnjevanja obvez v prihodnosti). Pogodbeno sredstvo nastane, ko se izvede prenos blaga ali storitev kupcu, preden kupec plača nadomestilo za ta prenos. Glede na čas so sredstva razvrščena na dolgoročna in kratkoročna pogodbena sredstva.

Na dan poročanja se preveri, ali je treba pogodbena sredstva oslabiti. Za potrebe ugotavljanja oslabitve pogodbenih sredstev, ki ne vsebujejo pomembne sestavine financiranja, se uporabi poenostavljen pristop, ki zahteva, da se popravek vrednosti za izgubo vedno meri kot znesek, ki je enak pričakovanim kreditnim izgubam v celotnem obdobju trajanja.

Skupina in družba pogodbena sredstva oslabita za pričakovane izgube. Pripoznanje pogodbenega sredstva se odpravi ob prekinitvi pogodbe ter se pripozna odhodek iz odpisa pogodbenih sredstev.

Pogodbene obveznosti so obveze za prenos blaga ali storitev kupcu, za katere je skupina od kupca že prejela nadomestilo. Pogodbene obveznosti, za katere se pričakuje, da bo prenos blaga ali storitev na kupca prenesen v obdobju, daljšem od 12 mesecev, se evidentirajo kot dolgoročne obveznosti.

Pogodbene obveznosti se nanašajo predvsem na vnaprej zaračunane kolokacije, ki so opredeljene kot storitev v skladu z MSRP 15 in se prenašajo med poslovne prihodke glede na pogodbeno določen čas kolokacije. Pri pogodbenih obveznostih gre za oceno izdanih dobropisov iz obračuna za mednarodne storitve, ovrednotene po opravljenem prometu ter obveznosti iz prodaje predplačniških kartic in programa zvestobe kupcev. Pri sofinanciranih projektih gre za prejeta denarna sredstva za te projekte.

Ob prekinitvi pogodbe s kupci, ki je povzročila pripoznanje obveznosti, se obveznosti odpravi in pripoznajo prihodki iz odpisa obveznosti iz pogodb s kupci.

DRŽAVNE PODPORE IN SOFINANCIRANI PROJEKTI

Državne podpore iz sofinanciranih projektov so pripoznane v bilanci stanja glede na pogodbo in dokumentacijo posameznega projekta, ko obstaja zagotovilo, da bo družba podporo prejela in da bo izpolnila pogoje v zvezi z njimi. Kot odloženi prihodki se pripoznajo prejeta denarna sredstva projektov, ki še niso prihodki, ker stroški, pokrivanju katerih so prejeti zneski namenjeni, še niso nastali. Pripoznanje tovrstnih razmejitev družba in skupina dosledno odpravita z obračunom upravičenih stroškov. Vračunani prihodki nastanejo, ko so stroški v zvezi s projektom že nastali, vendar pogoji za izdajo računa še niso izpolnjeni.

Družba in skupina v skladu z MRS 20 - Obračunavanje državnih podpor in razkrivanje državne pomoči, za predstavljanje s prihodki povezanih podpor uporabljata metodo, po kateri se izkazujejo med drugimi prihodki.

p. FINANČNI PRIHODKI IN ODHODKI

Finančni prihodki in odhodki od obresti se pripoznajo v izkazu poslovnega izida v obdobju, v katerem so nastali na podlagi pogodbene obrestne mere.

Prihodki od prejetih dividend se pripoznajo na dan, ko skupina pridobi pravico do dividende.

TRŽENJE IN PRODAJA

OMREŽJA, TEHNOLOGIJE IN IT

RAZVOJ

TRAJNOSTNI

RAČUNOVODSKO POROČILO

q. DAVEK IZ DOBIČKA

Davek iz dobička poslovnega leta vključuje davek tekočega leta in odloženi davek.

Davek iz dobička se pripozna v izkazu poslovnega izida, razen če se nanaša na postavke, neposredno pripoznane v drugem vseobsegajočem donosu ali kapitalu. V tem primeru je pripoznan v drugem vseobsegajočem donosu. Davek tekočega leta je pričakovani znesek davka iz dobička, ki ga je treba poravnati glede na obdavčljivi dobiček v posameznem letu ob uporabi davčnih stopenj, veljavnih na bilančni datum in vseh prilagoditev, pripoznanih v obdobju za davek za prejšnja obdobja.

Odloženi davki se izkažejo ob uporabi metode obveznosti po bilanci stanja za vse začasne razlike, ki se pojavijo med knjigovodskimi in davčnimi vrednostmi sredstev in obveznosti. Znesek odloženega davka se ugotovi na podlagi pričakovanega načina plačila oziroma poravnave knjigovodske vrednosti sredstev in obveznosti z uporabo pričakovane davčne stopnje davka iz dobička v naslednjih letih. Odložene terjatve za davek se pripoznajo, če je verjetno, da se bo v prihodnosti pojavil zadosten obdavčljivi dobiček, v breme katerega bo mogoče uporabiti odbitne začasne davčne razlike.

Odložene terjatve za davek in odložene obveznosti za davek se pobotajo, če obstaja zakonska pravica pobotati odmerjene terjatve za davek in odmerjene obveznosti za davek od dobička ter so odloženi davki vezani na isto obdavčljivo pravno osebo in isti davčni organ. Odloženi davek se evidentira neposredno v kapitalu ali drugem vseobsegajočem donosu, če se davek nanaša na postavke, evidentirane v istem ali drugem obdobju neposredno v breme ali dobro drugega vseobsegajočega donosa.

r. IZKAZ DENARNIH TOKOV

Izkaz denarnih tokov je sestavljen po posredni metodi na podlagi postavk v bilanci stanja na 31. december 2020 in 31. december 2019, izkaza poslovnega izida za leto 2020 ter dodatnih podatkov, potrebnih za prilagoditev pritokov in odtokov.

4. DOLOČANJE POŠTENE VREDNOSTI

Glede na računovodske usmeritve in razčlenitve je v nekaterih primerih potrebna določitev poštene vrednosti tako finančnih kot tudi nefinančnih sredstev in obveznosti. Skupina in družba za določanje poštenih vrednosti upoštevata naslednjo hierarhijo ravni določanja poštene vrednosti:

1. nivo: določanje poštene vrednosti neposredno s sklicevanjem na uradno objavljeno ceno na aktivnem trgu;

2. nivo: druge tehnike ugotavljanja poštene vrednosti na podlagi predpostavk s pomembnim vplivom na pošteno vrednost, ki so v skladu z opaznimi trenutnimi tržnimi transakcijami z istimi instrumenti, bodisi neposredno bodisi posredno;

3. nivo: druge tehnike ugotavljanja poštene vrednosti na podlagi predpostavk s pomembnim vplivom na pošteno vrednost, ki niso v skladu z opaznimi trenutnimi tržnimi transakcijami z istimi instrumenti.

Poštene vrednosti posameznih skupin sredstev za potrebe merjenja oziroma poročanja so določene po metodah, opisanih v nadaljevanju. Kjer so v zvezi s predpostavkami za določitev poštenih vrednosti potrebna dodatna pojasnila, so ta navedena v razčlenitvah k posameznim postavkam sredstev oziroma obveznosti. Več v pojasnilu 39.

NALOŽBENE NEPREMIČNINE

Pri naložbenih nepremičninah se letno razkriva pošteno vrednost. Zato se ta ugotavlja enkrat letno s pomočjo pooblaščenih ocenjevalcev vrednosti nepremičnin. Za podlago ocene vrednosti se upošteva poštena vrednost definirana kot cena, ki bi bila prejeta za prodajo sredstva ali plačana za prenos v urejenem poslu med tržnimi udeleženci na dan merjenja. Pri oceni vrednosti je preverjena primernost uporabe 231

metod za ocenjevanje vrednosti lastninskih pravic v okviru vseh treh načinov: tržnega načina, na donosu zasnovanega načina in nabavnovrednostnega načina.

NALOŽBE V KAPITALSKE INSTRUMENTE

Poštena vrednost finančnih naložb v kapitalske instrumente, ki kotirajo na borzi, je določena na podlagi zaključnega borznega tečaja na datum poročanja.

Poštena vrednost finančnih naložb v naložbe, ki ne kotirajo na borzi, je določena na podlagi ocene vrednosti, ki jo je opravil pooblaščeni ocenjevalec vrednosti podjetij za pomembnejši naložbi in sicer naložbi v družbo IEDC – Poslovna šola Bled, d.o.o. in družbo ABCITI, Družba za investiranje, d.o.o. Vplivi ocen vrednosti so opisani v pojasnilu 19.

POSLOVNE IN DRUGE TERJATVE

Kratkoročne poslovne terjatve niso diskontirane zaradi kratkoročnosti. Po začetnem pripoznanju je njihova vrednost zmanjšana za pričakovane kreditne izgube.

FINANČNE OBVEZNOSTI

Finančne obveznosti iz naslova obveznic se za potrebe poročanja določijo na podlagi borznega tečaja na dan poročanja.

Pri finančnih obveznostih iz prejetih posojil poštena vrednost ne odstopa od odplačne vrednosti.

5. SESTAVA SKUPINE TELEKOM SLOVENIJE

ODVISNE DRUŽBE112

Skupino Telekom Slovenije na dan poročanja sestavljajo obvladujoča družba Telekom Slovenije in naslednje odvisne družbe:

Odvisne družbe

					vč Da na ja sto pn dav ka iz	De lež v k ita lu ap	lež De las lni h g ova vic % pra v	lež De las lni h g ova vic % pra v	Knj igo dsk red st vo a v no kap ita la v tis oč EU R		Po slo i iz id vn iso č E UR v t
	Na ziv	Na slo v	Drž ava	Dej ost avn	do bič ka	% v	20 20	20 19	20 20	20 19	20 20	20 19
	S L O V E N I J A
1	G V O, dn j g ra a in v dr že j z va n e le ko i ka i j k i h te mu n c s ž i j, d.o om re .o.	C ig let a ov a 1 0, L j b l j u an a	S lov i j en a	dn j dr že j g ra a, v z va n e in l j j up rav an e le ko i ka i j ke ž j te mu n c s g a o mr e a	1 9 %	1 0 0 %	1 0 0 %	1 0 0 %	3 0. 8 2 4	2 7. 7 3 9	2. 9 1 5	3. 1 8 4
2	dn Av ten ta, na p re e š lov itv d.o p os ne re e, .o.	St 9, 1 eg ne L j b l j an a u	S lov i j en a	ist k i int rat s em s eg or	1 9 %	1 0 0 %	1 0 0 %	1 0 0 %	2. 9 1 5	2. 7 3 8	2 4 0	2 5 3
3	T Sm d ia, d i j ke e me s b ine in vs e itv d.o sto r e, .o.	St 1 9, eg ne j b l j L u an a	S lov i j en a	lt im d i j ke in mu e s int b ine etn ern e v se	1 9 %	1 0 0 %	1 0 0 %	1 0 0 %	-1 2 1 5	-7 0 8	-4 5 3	-3 1 8
4	S O i de lav L I N E Pr a l i, d.o so .o.	Se ča 1 1 5, ž Po rto ro	S lov i j en a	i de lav l i te hra j j in p r a s o r o n an e l j j kra j ins ke ka up rav an e g a p ar	1 9 %	1 0 0 %	1 0 0 %	1 0 0 %	1. 4 7 0	2. 5 0 1	-1 0 1 2	-1 1 4
5	P lan T V, d.o * et .o.	St 1 9, eg ne j b l j L u an a	S lov i j en a	lev iz i j ka de j te st s av no	1 9 %	1 0 0 %	1 0 0 %	1 0 0 %	1 0. 6 3 5	-2 0. 6 7 8	-2 4 8 0	-8 6 9 1
6	T S inp d.o o, .o.	L ito j ka str o s 8 5 A sta ce	S lov i j en a	irn lan i j ter p ap a g a a	1 9 %	1 0 0 %	1 0 0 %	1 0 0 %	1 6	6	1 9	2
7	Op ic- Te l, d.o t .o.	C ig let a ov a 1 0, L j b l j u an a	S lov i j en a	le ko i ka i j ke itv te sto mu n c s r e	1 9 %	1 0 0 %	1 0 0 %	1 0 0 %	5. 1 3 7	5. 1 1 7	2 0	1
8	fra In l, d.o te .o.	C ig let a ov a 1 0, L j b l j u an a	S lov i j en a	le ko i ka i j ke itv te sto mu n c s r e	1 9 %	1 0 0 %	1 0 0 %	1 0 0 %	9 8 1 4.	9 6 4. 7	6	2
9	U S T A N O V A Č S R N I S K L A D	ig let C a ov a 1 5, L j b l j an a u	lov i j S en a	hu ita iza i j ma n rna or g an c a	1 9 %	1 0 0 %	1 0 0 %	1 0 0 %	2 3	1 1	1 2	8

*Vključeno v skupino do 30. 9. 2020.

112 GRI GS 102-45

Odvisne družbe

				Dej ost avn	Da vč na ja sto pn dav ka iz do bič ka	De lež v k ita lu ap % v	lež De las lni h g ova vic % pra v 20 20	lež De las lni h g ova vic % pra v	Knj igo dsk red st vo a v no kap ita la v tis oč EU R		Po slo i iz id vn iso č E UR v t
	Na ziv	Na slo v	Drž ava					20 19	20 20	20 19	20 20	20 19
	T U J I N A
1 0	I P K O Te lec ica ion t om mu n s L L C	La i j U lp ian g a a, Rr Z i j ug a » a he iu« S Nr ms , 3 4, Pr is ht ina	Ko so vo	le ko i ka i j ke te mu n c s itv sto r e	1 0 %	1 0 0 %	1 0 0 %	1 0 0 %	2. 9 9 5	4. 9 9 8	-1 6 0 1	-1 1 5 4
1 1	S O d.o b I L, Za .o., g re	ka 3, Ma ts rg are Za b g re	š ka Hrv a	le ko i ka i j ke te mu n c s itv sto r e	2 0 %	1 0 0 %	1 0 0 %	1 0 0 %	8 3 9	8 0 0	5 8	1 3
1 2	S i O L d.o Sa j .o., ra ev o	Fra An đe la iz do i ća Zv 1, v Sa j ra ev o	Bo in sn a ina He rce g ov	le ko i ka i j ke te mu n c s itv sto r e	1 0 %	1 0 0 %	1 0 0 %	1 0 0 %	1. 7 6 2	1. 7 7 9	-2 0	1 5
1 3	S O d.o I L, .o., dg ica Po or	žo d ža D r š ing Va ton a 1 0 8 / 3 6 A, T he Ca ita l P laz p a, dg ica Po or	Črn a g ora	le ko i ka i j ke te mu n c s itv sto r e	9 %	1 0 0 %	1 0 0 %	1 0 0 %	2. 6 9 5	2. 9 3 5	7 5	7 6
1 4	S I O L, d.o S ko j .o., p e	D im itr ie C hu k i p ov s 2 2 / 3, A- 1 1 no S ko j p e	Se ve rna ke do i j Ma n a	le ko i ka i j ke te mu n c s itv sto r e	0 % 1	0 0 % 1	0 0 % 1	0 0 % 1	3 6 3 1.	8 2 1. 5	8 7	2 7 7
1 5	S I O L D O O B E O G R A D P A L I L U L A	U l ica 2 7. Ma 1 1, rta d l i lu la Be Pa og ra	Sr b i j a	le ko i ka i j ke te mu n c s itv sto r e	1 5 %	1 0 0 %	1 0 0 %	1 0 0 %	4 2 4	4 2 5	-4	5 9
1 6	G V O lec i ka ion Te t om mu n Gm b H	Sc ho lem r er St ße 8, ha 4 A ra us	Ne č i j m a	d be in g ra na dr že lna de la vz va na le ko i ka i j ke te mu n c s m ž j om re u	1 5 %	1 0 0 %	1 0 0 %	1 0 0 %	2 7	2 8	-1	8 3
1 7	d.o is ht ina S I O L, Pr .o.	j j Pe St Mu ton r. o , U lq ina ku 5 / 1, 1 0 0 0 0 Pr i št ina	Ko so vo	le ko i ka i j ke te mu n c s itv sto r e	1 0 %	1 0 0 %	1 0 0 %	1 0 0 %	1 8 2	2 0 7	-2 7	7

OMREŽJA, TEHNOLOGIJE IN IT TRAJNOSTNI RAZVOJ

RAČUNOVODSKO POROČILO

SPREMEMBE V SESTAVI SKUPINE

DRUŽBA PLANET TV

Družba Telekom Slovenije je 30. septembra 2020, po izpolnitvi vseh odložnih pogojev iz pogodbe o prodaji poslovnih deležev v družbi Planet TV, televizijska dejavnost, d.o.o. (v nadaljevanju: Planet TV), sklenjene 7. julija. 2020, prenesla svoje poslovne deleže v družbi Planet TV, na družbo TV2 ADRIA, d. o. o. Kupnina za poslovne deleže Planet TV je znašala 5,0 milijona evrov.

Družba Telekom Slovenije je pred prenosom poslovnih deležev izvedla dokapitalizacijo družbe Planet TV, in sicer s konverzijo svojih terjatev v kapital družbe.

Izkaz poslovnega izida ustavljenega poslovanja - družba Planet TV

v tisoč EUR	2020	2019
Prihodki od prodaje	5.205	10.525
Drugi prihodki iz poslovanja	14	70
Skupaj odhodki poslovanja	-14.491	-20.524
Izguba iz poslovanja	-9.272	-9.929
Finančni prihodki	63	6
Finančni odhodki	-10	-17.680
Dobiček pred obdavčitvijo	-9.219	-27.603
Davki	0	0
Čisti poslovni izid ustavljenega poslovanja, ki pripada lastniku	-9.219	-27.603

V prikazu čistega poslovnega izida ustavljenega poslovanja je poleg prihodkov, odhodkov in poslovnega izida ustavljenega poslovanja po obdavčitvi vključen tudi učinek pripoznane izgube ob merjenju poštene vrednosti in prodaje družbe Planet TV v višini 5.635 tisoč evrov, v postavki odhodki poslovanja.

Izguba pri prodaji ustavljenega poslovanja – družba Planet TV

v tisoč EUR	Vrednosti čistih sredstev
SREDSTVA
Neopredmetena sredstva	94
Opredmetena osnovna sredstva	277
Druga dolgoročna sredstva	7.154
Kratkoročna sredstva	6.134
- od tega denar in denarni ustrezniki	207
Skupaj sredstva	13.659
Dolgoročne obveznosti	376
Kratkoročne obveznosti	2.648
Skupaj obveznosti	3.024
Vrednost neto sredstev	10.635
Prejeto nadomestilo	5.000
Izguba od prodaje ustavljenega poslovanja	-5.635

TRŽENJE IN PRODAJA

POSLOVNO POROČILO

v tisoč EUR	I - IX 2020	I - XII 2019
Neto denarni tok pri poslovanju	-3.661	-6.123
Neto denarni tok pri naložbenju	-14	-87
Neto denarni tok pri financiranju	-42	-113
Neto zmanjšanje denarnih sredstev	-3.718	-6.323

OMREŽJA, TEHNOLOGIJE IN IT TRAJNOSTNI RAZVOJ

POROČILO

V letu 2019 je družba Telekom Slovenije ustanovila novo odvisno družbo SIOL Prishtina in ustanovo Srčni Sklad. Družba Telekom Slovenije je postala lastnica 100 % deleža družbe Planet TV in odpravila pripoznanje neobvladujočega deleža, ter zaključila prodajni postopek 100% deleža v družbi Blicnet d. o. o., Banja Luka.

6. POROČANJE PO SEGMENTIH

Razkritja poslovanja po segmentih temeljijo na sistemu notranjega poročanja, ki ga poslovodstvo uporablja pri odločanju. Za poročanje po segmentih je kot merilo uporabljena država, v kateri ima družba sedež opravljanja dejavnosti – tako skupina poslovanje predstavlja v dveh segmentih, in sicer Slovenija in druge države.

Slovenija – v ta segment so zajete vse družbe v skupini, katerih sedež je v Sloveniji, zajema pa predvsem dejavnost na področju telekomunikacijskih storitev fiksne in mobilne telefonije, izgradnjo in vzdrževanje telekomunikacijskega omrežja, ponudbo multimedijskih ter internetnih storitev in vsebin ter digitalno televizijo. V ta segment so zajete naslednje družbe: Telekom Slovenije, GVO, Avtenta, TSmedia, Soline, TSinpo, OPTIC-TEL in družba Infratel ter Ustanova Srčni sklad, katere dejavnost je organiziranje in zbiranje donacij, subvencij in drugih denarnih in nedenarnih sredstev za uresničevanje dobrodelnega namena ustanove. Družba Planet TV, ki je zaradi prodaje izkazana kot ustavljeno poslovanje, se v segmentih ne izkazuje.

Druge države – zajete so vse preostale družbe v skupini, in sicer IPKO, SiOL Zagreb, SiOL Sarajevo, SiOL Podgorica, SiOL Skopje, SiOL Beograd, SiOL Prishtina in GVO Telekommunikation GmbH. Glavna dejavnost tega segmenta je ponujanje telekomunikacijskih storitev.

Prodaja med segmenti se opravlja po tržnih pogojih. V postopku konsolidiranja so izločeni vsi medsebojni posli, zajeti med izločitvami in prilagoditvami.

Skupina ne razkriva finančnih prihodkov in odhodkov po segmentih, saj financiranje skupine poteka centralno, na ravni obvladujoče družbe. Razkritje o prihodkih zunanjih strank po posameznih vrstah prihodkov je opisano v pojasnilu 7.

Računovodske usmeritve segmentov so enake računovodskim usmeritvam skupine, opisanim v poglavju 3.

RACUNOVODSKO POSLOVNO TRZENJE IN OMREŽJA. TRA.INOSTNI SKUPINA TELEKOM SLOVENIJE POROČILO PRODAJA POROČILO TEHNOLOGIJE IN IT RAZVOJ
---------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------	--	--	--	--	--	--	--	--

Poslovna segmenta 2020

v tisoč EUR	Slovenija	Druge države	Izločitve in prilagoditve*	Skupaj
Prodaja kupcem	592.883	54.294		647.177
Prodaja med segmenti	79.074	5.771	-84.845	0
Prihodki od prodaje po segmentih skupaj	671.957	60.065	-84.845	647.177
Drugi prihodki	7.167	527		7.694
Nabavna vrednost prodanega blaga in materiala	-88.488	-1.939		-90.427
Stroški materiala in energije	-12.709	-1.837		-14.546
Stroški storitev	-210.340	-15.696		-226.036
Stroški dela	-105.340	-5.761		-111.101
Amortizacija	-138.417	-28.862		-167.279
Drugi odhodki poslovanja	-1.479	-1.400		-2.879
Skupaj odhodki poslovanja	-556.773	-55.495		-612.268
Dobiček iz poslovanja za posamezni segment	122.351	5.097	-84.845	42.603
Finančni prihodki				2.177
Finančni odhodki				-10.173
Dobiček pred obdavčitvijo				34.607
Davek iz dobička				-636
Odloženi davki				113
Čisti dobiček poslovnega leta				34.084

*Znesek iz medsebojnih razmerij med družbami, izločen iz konsolidiranih izkazov.

Drugi podatki po segmentih 31. 12. 2020	Slovenija	Druge države	Izločitve in prilagoditve*	Skupaj
Sredstva segmenta poročanja	1.315.843	132.105	-220.109	1.227.839
Neodpisana vrednost dobrega imena	3.718	0	0	3.718
Investicije v neopredmetena sredstva	61.208	1.590	0	62.798
Investicije v opredmetena osnovna sredstva	91.571	7.945	0	99.516
Obveznosti segmenta poročanja	655.272	121.819	-139.736	637.355

*Znesek iz medsebojnih razmerij med družbami, izločen iz konsolidiranih izkazov.

Prihodki po odsekih

v tisoč EUR	Slovenija	Druge države	Skupaj
Mobilni segment končni trg	207.521	31.889	239.410
Fiksni segment končni trg	207.893	21.276	229.169
Novi viri prihodkov	7.209	0	7.209
Veleprodajni trg	143.963	1.128	145.091
Drugi prihodki in trgovsko blago	26.297	1	26.298
Skupaj prihodki od prodaje	592.883	54.294	647.177

v tisoč EUR	Slovenija	Druge države	Skupaj
Prihodki od prodaje storitev	500.260	53.216	553.476
Prihodki od prodaje blaga	92.623	1.078	93.701
Skupaj prihodki od prodaje	592.883	54.294	647.177

	SKUPINA TELEKOM
SLOVENIJE

Poslovna segmenta 2019

v tisoč EUR	Slovenija	Druge države	Izločitve in prilagoditve*	Skupaj
Prodaja kupcem	607.816	57.076		664.892
Prodaja med segmenti	79.798	6.522	-86.320	0
Prihodki po segmentih skupaj	687.614	63.598	-86.320	664.892
Drugi prihodki	3.728	2.210		5.938
Nabavna vrednost prodanega blaga in materiala	-84.614	-2.386		-87.000
Stroški materiala in energije	-13.486	-1.817		-15.303
Stroški storitev	-218.817	-18.128		-236.945
Stroški dela	-103.900	-5.733		-109.633
Amortizacija	-143.382	-30.409		-173.791
Drugi odhodki poslovanja	-5.820	-1.135		-6.955
Skupaj odhodki poslovanja	-570.019	-59.608		-629.627
Dobiček iz poslovanja za posamezni segment	121.323	6.200	-86.320	41.203
Finančni prihodki				2.905
Finančni odhodki				-13.843
Dobiček pred obdavčitvijo				30.265
Davek iz dobička				-705
Odloženi davki				-1.016
Čisti dobiček poslovnega leta				28.544

*Znesek iz medsebojnih razmerij med družbami, izločen iz konsolidiranih izkazov.

Drugi podatki po segmentih 31. 12. 2019	Slovenija	Druge države	Izločitve in prilagoditve*	Skupaj
Sredstva segmenta poročanja	1.316.094	154.337	-220.220	1.250.211
Slabitve in odpisi nefinančnih sredstev segmenta	3.438	141	0	3.579
Neodpisana vrednost dobrega imena	3.718	0	0	3.718
Investicije v neopredmetena sredstva	34.344	42.766	0	77.110
Investicije v opredmetena osnovna sredstva	85.596	8.496	0	94.092
Obveznosti segmenta poročanja	688.256	141.313	-169.946	659.623

*Znesek iz medsebojnih razmerij med družbami, izločen iz konsolidiranih izkazov.

Prihodki po odsekih

v tisoč EUR	Slovenija	Druge države	Skupaj
Mobilni segment končni trg	216.015	32.631	248.646
Fiksni segment končni trg	207.583	23.467	231.050
Novi viri prihodkov	6.483	0	6.483
Veleprodajni trg	148.949	978	149.927
Drugi prihodki in trgovsko blago	28.786	0	28.786
Skupaj prihodki od prodaje	607.816	57.076	664.892
v tisoč EUR	Slovenija	Druge države	Skupaj
Prihodki od prodaje storitev	519.630	55.686	575.316
Prihodki od prodaje blaga	88.186	1.390	89.576
Skupaj prihodki od prodaje	607.816	57.076	664.892

7. PRIHODKI OD PRODAJE

	Skupina Telekom Slovenije		Telekom Slovenije
v tisoč EUR	I - XII 2020	I - XII 2019	I - XII 2020	I - XII 2019
Mobilni segment končni trg	239.410	248.646	207.727	216.629
Fiksni segment končni trg	229.169	231.050	209.839	209.069
Novi viri prihodkov	7.209	6.483	7.209	6.483
Veleprodajni trg	145.091	149.927	144.654	151.243
Drugi prihodki in trgovsko blago	26.298	28.786	22.264	18.807
Skupaj prihodki od prodaje	647.177	664.892	591.693	602.231

Prihodki od prodaje predstavljajo prihodke od prodaje iz pogodb s kupci. Skupina in družba prihodke pripoznavata na podlagi sklenjene pogodbe s kupcem ter ko se blago in storitve prenesejo na kupca v znesku, ki odraža nadomestilo, za katero skupina pričakuje, da je do njega upravičena.

Pri pogodbah s kupci, ki so vezani na 12 ali 24 mesecev in ki vključujejo več izvršitvenih obvez (npr. delno subvencionirani mobilni telefon ali druga telekomunikacijska oprema skupaj s storitvijo), se razporedi cena celotnega posla na posamezne izvršitvene obveze na podlagi relativnih samostojnih prodajnih cen aparata in storitve. Prihodki od prodaje blaga se pripoznajo takoj, prihodki iz storitev pa se pripoznajo v dobi trajanja vezave. Ob tem se pripoznajo pogodbena sredstva, ki se nanašajo na pravico do nadomestila za prodano blago ali storitve, ki so bile opravljene na datum poročanja, ne pa tudi zaračunane.

Poslovodstvo pričakuje, da bo 75 % transakcijske cene dodeljene neizpolnjenim obveznostim na 31. decembra 2020 v naslednjem poročevalnem obdobju pripoznanih kot prihodek v višini 61.604 tisoč evrov. Preostalih 25 % oziroma 20.349 tisoč evrov pa bo priznanih v poslovnem letu 2022. Vse druge naročniške pogodbe veljajo za obdobje enega leta ali manj ali se zaračunavajo glede na čas. Skupina in družba sta uporabili praktično rešitev skladno z MSRP 15.121 in za te pogodbe ne razkrivata informacij o preostalih izvršitvenih obvezah.

	Skupina Telekom Slovenije		Telekom Slovenije
v tisoč EUR	I - XII 2020	I - XII 2019	I - XII 2020	I - XII 2019
Prihodki od prodaje storitev	553.476	575.308	491.855	508.374
Prihodki od prodaje blaga	93.701	89.584	99.838	93.857
Skupaj prihodki od prodaje	647.177	664.892	591.693	602.231

Skupina je v letu 2020 med prihodki pripoznala za 5.034 tisoč evrov prihodkov, ki so bili vključeni na začetku obdobja v stanje obveznosti iz pogodb s kupci.

Prihodki od prodaje v Skupini Telekom Slovenije so v letu 2020 znašali 647,2 milijona evrov, kar je za 3 % manj kot v letu 2019.

V letu 2020 so na prihodke vplivali ukrepi, povezani z razglasitvijo dveh valov epidemije COVID-19 na ravni države, kot so zaprtje Telekomovih prodajnih centrov, ustavitev javnega življenja in omejitev prehoda državnih meja.

Na mobilnem segmentu končni trg so prihodki nižji predvsem zaradi omejitev povezanih s prehodom državnih meja zaradi razglašenih dveh valov epidemije COVID-19 in posledično nižjih prihodkov iz naslova gostovanja uporabnikov v omrežjih tujih operaterjev. To je vplivalo tako na nižje prihodke Telekoma Slovenije kot tudi na nižje prihodke družbe IPKO. Na nižje prihodke družbe IPKO je dodatno vplival tudi neprihod zdomcev na Kosovo. Prihodki se zmanjšujejo tudi zaradi optimizacije naročnikov, ki imajo v mesečno naročnino vključeno večje število storitev.

Na fiksnem segmentu končni trg so prihodki nižji zaradi upada prihodkov klasične govorne telefonije, ki je posledica upadanja klasičnih priključkov ter nadomeščanja z mobilno in IP-telefonijo, ter zaradi nižjih prihodkov v IPKU, kar je predvsem posledica omejitve v zvezi z razglašeno epidemijo COVID-19 in ne prihoda zdomcev.

Med novimi viri prihodkov evidentiramo prihodke finančnih storitev, energetike, eZdravja in zavarovanj. V letu 2020 so vsi beležili porast, z izjemo finančnih storitev, ki ostajajo na ravni iz leta 2019.

Prihodki na veleprodajnem trgu so nižji od doseženih v letu 2019, predvsem zaradi nižjih prihodkov gostovanja tujih uporabnikov v naših mobilnih omrežjih.

Drugi prihodki in trgovsko blago so nižji glede na dosežene v letu 2019 zaradi nižjih prihodkov odvisnih družb zunaj telekomunikacijske dejavnosti, kar je posledica razglašenih dveh valov epidemije COVID-19. V primerjavi s preteklim letom so se za 55 % povečali prihodki E-commerca, ki so evidentirani glede na prodano blago (mobilno, fiksno ali drugo blago).

PRIHODKI IZ NAJEMNIN

Skupina Telekom Slovenije je v letu 2020 ustvarila za 9.468 tisoč evrov prihodkov iz najemnin, v letu 2019 pa 10.983 tisoč evrov prihodkov iz najemnin.

Družba Telekom Slovenije je v letu 2020 ustvarila za 10.392 tisoč evrov prihodkov iz najemnin, v letu 2019 pa 11.711 tisoč evrov prihodkov iz najemnin.

	Skupina Telekom Slovenije		Telekom Slovenije
Rok zapadlosti v tisoč EUR	2020	2019	2020	2019
- do 1 leta	6.377	6.654	7.168	7.535
- od 1 do 2 leta	10.790	6.049	11.581	6.930
- od 2 do 3 leta	5.964	10.448	6.681	11.295
- od 3 do 4 leta	5.814	5.776	6.530	6.329
- od 4 do 5 leta	5.723	5.632	5.921	6.170
- nad 5 let	34.928	34.737	35.509	34.143

Analiza zapadlosti najemnin - nediskontirane najemnine, ki bodo prejete v obdobju

8. DRUGI PRIHODKI IZ POSLOVANJA

	Skupina Telekom Slovenije		Telekom Slovenije
v tisoč EUR	I - XII 2020	I - XII 2019	I - XII 2020	I - XII 2019
Prihodki od prejetih državnih in drugih pomoči	2.910	964	1.228	318
Dobiček pri prodaji opredmetenih osnovnih sredstev	278	680	182	628
Prevrednotovalni poslovni prihodki	101	184	1	6
Prihodki od odpisa obveznosti iz pogodb s kupci	22	9	14	8
Prihodki humanitarni sklad	60	35	0	0
Drugi prihodki	4.323	4.066	3.829	1.994
Skupaj drugi prihodki iz poslovanja	7.694	5.938	5.254	2.954

RAČUNOVODSKO POROČILO

Drugi prihodki se nanašajo predvsem na prejete odškodnine s strani zavarovalnice v višini 3.256 tisoč evrov (1.120 tisoč evrov v letu 2019). Prihodki od prejetih državnih in drugih pomoči v večji meri predstavljajo ukrepe državne pomoči za omilitev posledic epidemije COVID-19. V Skupini Telekom Slovenije so nekatere družbe v skladu z Zakonom o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo koristile posamezne ukrepe državne pomoči:

• ∫ delne oprostitev plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje so koristile naslednje družbe: Telekom Slovenije, GVO, Avtenta, TSinpo, Soline v skupni vrednosti 1.444 tisoč evrov.
• ∫ povračila nadomestila med začasno zadržanostjo od dela zaradi bolezni ali poškodbe v breme delodajalca so koristile naslednje družbe: Telekom Slovenije, GVO, Avtenta, TSinpo, TSmedia, Soline v skupni vrednosti 134 tisoč evrov.
• ∫ povračila nadomestila plače delavcev za čas čakanja na delo in za čas, ko delavec zaradi višje sile ni opravljal dela, so koristile naslednje družbe: Telekom Slovenije, GVO, Avtenta, TSmedia, TSinpo, Soline v skupni vrednosti 174 tisoč evrov.
• ∫ povračila nadomestila za čas karantene so koristile naslednje družbe: Telekom Slovenije, GVO, Soline v skupni vrednosti 22 tisoč evrov.
• ∫ povračilo fiksnih stroškov je koristila družba Soline v višini 89 tisoč evrov.
• ∫ povračilo dodatno izplačanega kriznega dodatka so koristile naslednje družbe: Telekom Slovenije, Avtenta, TSmedia, TSinpo, Soline, v skupni vrednosti 25 tisoč evrov.

Družbe, ki so koristile oprostitev plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, so zaposlenim izplačale krizni dodatek v skupni vrednosti 797 tisoč evrov (pojasnilo 10).

9. NABAVNA VREDNOST PRODANEGA BLAGA, STROŠKI MATERIALA, ENERGIJE IN STROŠKI STORITEV

NABAVNA VREDNOST PRODANEGA BLAGA

Nabavna vrednost prodanega blaga zajema vrednosti za mobilno blago, fiksno blago in drugo blago. Med mobilno blago spadajo mobilni aparati, med fiksno blago pa spadajo TV aparati, tablice, prenosni računalniki, IT blago. Med drugim blagom pa je zajeta oprema za dom in gospodinjstvo, material, elektrika. V letu 2020 je v Skupini Telekom Slovenije nabavna vrednost prodanega blaga znašala 90.427 tisoč evrov (v letu 2019 87.000 tisoč evrov), v družbi Telekom Slovenije pa 98.493 tisoč evrov (v letu 2019: 92.604 tisoč evrov).

STROŠKI MATERIALA IN ENERGIJE

	Skupina Telekom Slovenije		Telekom Slovenije
v tisoč EUR	I - XII 2020	I - XII 2019	I - XII 2020	I - XII 2019
Stroški materiala	3.092	3.703	1.635	1.415
Stroški energije	11.454	11.600	9.117	9.231
Skupaj stroški materiala in energije	14.546	15.303	10.752	10.646

Stroški materiala zajemajo predvsem material za vzdrževanje omrežja, pisarniški material in računalniške potrebščine, material za pospeševanje prodaje, strokovno literaturo in drobni inventar. Pri stroških energije pa največji delež predstavljajo stroški elektrike in goriva.

TRŽENJE IN PRODAJA

OMREŽJA, TEHNOLOGIJE IN IT TRAJNOSTNI RAZVOJ

RAČUNOVODSKO POROČILO

STROŠKI STORITEV

	Skupina Telekom Slovenije		Telekom Slovenije
v tisoč EUR	I - XII 2020	I - XII 2019	I - XII 2020	I - XII 2019
Stroški telekomunikacijskih storitev	110.722	115.096	109.705	115.870
Stroški zakupi vodov, omrežij in platform	5.819	6.273	8.365	8.752
Stroški multimedijskih vsebin	16.559	18.432	17.845	20.020
Stroški storitev podizvajalcev	34.067	35.403	28.409	28.058
Stroški vzdrževanja opredmetenih osnovnih sredstev	21.335	22.407	21.912	23.624
Stroški drugih storitev	37.534	39.334	31.131	31.799
Skupaj stroški storitev	226.036	236.945	217.367	228.123

Stroški storitev v skupini so v letu 2020 v primerjavi z letom 2019 nižji za 10.909 tisoč evrov. V letu 2020 so bili zaradi razglasitve epidemije nižjih prihodki iz gostovanja uporabnikov v omrežjih tujih operaterjev in gostovanja tujih uporabnikov v naših mobilnih omrežjih, kar je vplivalo tudi na nižje stroške telekomunikacijskih storitev. Nižji so tudi stroški zakupov vodov, omrežij in platform.

Stroški vzdrževanja opredmetenih osnovnih sredstev so nižji zaradi optimizacije stroškov dostopovnega in jedrnega omrežja ter IT-rešitev.

Stroški drugih storitev zajemajo predvsem stroške oglaševanja in sponzoriranja v višini 7.271 tisoč evrov (v letu 2019: 9.106 tisoč evrov) stroške intelektualnih in osebnih storitev v višini 7.480 tisoč evrov (v letu 2019: 7.794 tisoč evrov), stroške zavarovalnih premij v višini 2.825 tisoč evrov (v letu 2019: 2.976 tisoč evrov) in stroške drugih storitev v višini 10.191 tisoč evrov (v letu 2019: 10.371 tisoč evrov).

Znotraj stroškov zakupa vodov, omrežij in platform (ki ne zapadejo pod MSRP 16 – Najemi) so zajeti tudi stroški povezani s spremenljivimi najemninami v letu 2020 znašajo za Skupino Telekom Slovenije 159 tisoč evrov (v letu 2019 so znašali 113 tisoč evrov), za družbo Telekom Slovenije znašajo 41 tisoč evrov (v letu 2019 pa 76 tisoč evrov).

10. STROŠKI DELA

	Skupina Telekom Slovenije		Telekom Slovenije
v tisoč EUR	I - XII 2020	I - XII 2019	I - XII 2020	I - XII 2019
Plače in nadomestila plač	96.077	93.346	74.529	72.170
Prispevki za socialno varnost	18.696	18.291	15.179	14.915
- od tega prispevki za pokojninsko zavarovanje	11.996	11.901	9.663	9.650
Drugi stroški dela	12.429	12.452	8.903	8.901
Rezervacije za jubilejne nagrade	82	28	382	369
Rezervacije za odpravnine	734	539	47	0
- od tega rezervacije za reorganizacijo	273	103	0	0
Usredstveni lastni proizvodi in storitve	-16.917	-15.023	-5.720	-4.585
Skupaj stroški dela	111.101	109.633	93.320	91.770

V Skupini Telekom Slovenije je od skupne vrednosti usredstvenih lastnih proizvodov in storitev v višini 19.037 tisoč evrov (v letu 2019: 16.837 tisoč evrov) v stroških dela izkazanih 16.917 tisoč evrov (v letu 2019: 15.023 tisoč evrov). Preostala vrednost je izkazana v drugih odhodkih poslovanja (pojasnilo 11). Storitve, opravljene za potrebe skupine, so usredstvene med neopredmetenimi in opredmetenimi 242 osnovnimi sredstvi (pojasnili 15 in 16).

OMREŽJA, TEHNOLOGIJE IN IT TRŽENJE IN PRODAJA

TRAJNOSTNI RAZVOJ

RAČUNOVODSKO POROČILO

Drugi stroški dela vključujejo tudi izplačan krizni dodatek v skupni vrednosti 797 tisoč evrov, ki so ga izplačale družbe, ki so koristile oprostitev plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (pojasnilo 8).

Povprečno število zaposlenih v Skupini Telekom Slovenije na podlagi delovnih ur v letu 2020 je bilo 3.176 zaposlenih (v letu 2019: 3.286 zaposlenih).

V družbi Telekom Slovenije je od skupne vrednosti usredstvenih lastnih proizvodov in storitev v višini 6.629 tisoč evrov (v letu 2019: 5.345 tisoč evrov) v stroških dela izkazanih 5.720 tisoč evrov (v letu 2019: 4.585 tisoč evrov). Preostala vrednost je izkazana v drugih odhodkih poslovanja (pojasnilo 11). Storitve, opravljene za potrebe skupine, so usredstvene med neopredmetenimi in opredmetenimi osnovnimi sredstvi (pojasnili 15 in 16).

Povprečno število zaposlenih v družbi Telekom Slovenije na podlagi delovnih ur v letu 2020 je bilo 2.103 (v letu 2019: 2.102 zaposlenih).

	Skupina Telekom Slovenije		Telekom Slovenije
Stopnja/število zaposlenih	31. 12. 2020	31. 12. 2019	31. 12. 2020	31. 12. 2019
I.–IV. stopnja	312	324	116	120
V. stopnja	1.022	1.049	722	740
VI. stopnja	706	708	384	386
VII. stopnja	1.191	1.181	829	817
VIII. stopnja	161	167	114	119
Skupaj	3.392	3.429	2.165	2.182

Struktura zaposlenih po dejanski stopnji izobrazbe

11. DRUGI ODHODKI POSLOVANJA

	Skupina Telekom Slovenije		Telekom Slovenije
v tisoč EUR	I - XII 2020	I - XII 2019	I - XII 2020	I - XII 2019
Stroški rezervacije	-4.587	-9	-4.500	0
Izguba pri prodaji in izločitvi neopredmetenih in opredmetenih osnovnih sredstev	564	550	552	533
Slabitev in odpisi zalog	1.231	1.991	1.000	1.063
Slabitev in odpisi poslovnih in drugih terjatev	2.487	1.463	2.038	1.281
Popravek in odpis pogodbenih sredstev	795	1.011	769	990
Slabitev neopredmetenih in opredmetenih osnovnih sredstev	222	0	59	0
Slabitev sredstev v najemu	35	5	39	4
Usredstveni lastni proizvodi in storitve	-2.120	-1.814	-909	-760
Drugi humanitarni odhodki - Srčni sklad	63	37	0	0
Ostali odhodki	4.189	3.721	3.686	3.464
Skupaj drugi odhodki poslovanja	2.879	6.955	2.734	6.575

Odhodki za rezervacije so v letu 2020 v skupini in tudi v družbi negativni zaradi odprave rezervacije za verjetne obveznosti po tožbah (pojasnilo 31).

RAČUNOVODSKO POROČILO

Ostali odhodki se nanašajo predvsem na dane odškodnine iz poravnav, nadomestil in drugih stroškov v višini 1.056 tisoč evrov (v letu 2019: 920 tisoč evrov), nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča v višini 610 tisoč evrov (v letu 2019: 601 tisoč evrov) in drugi stroški.

12. FINANČNI PRIHODKI IN FINANČNI ODHODKI

	Skupina Telekom Slovenije		Telekom Slovenije
v tisoč EUR	I - XII 2020	I - XII 2019	I - XII 2020	I - XII 2019
Prihodki iz dividend	8	159	841	159
Drugi prihodki iz deležev	0	1.292	0	1.292
Prihodki od obresti	1.375	1.435	4.087	5.026
Neto pozitivne tečajne razlike	688	0	691	1
Odpis finančnih obveznosti za sredstva v najemu	75	15	75	15
Drugi finančni prihodki	31	4	30	4
Skupaj finančni prihodki	2.177	2.905	5.724	6.497
Odhodki za obresti izdanih obveznic	1.992	1.992	1.992	1.992
Odhodki za obresti	4.825	7.898	4.804	7.872
Neto negativne tečajne razlike	0	91	1	90
Slabitev finančnih naložb	0	108	8.888	17.703
Slabitev in odpisi danih posojil	0	0	0	7.723
Odhodki za obresti od sredstev v najemu	2.348	2.331	2.352	2.188
Drugi finančni odhodki	1.008	1.423	464	889
Skupaj finančni odhodki	10.173	13.843	18.501	38.457
Finančni izid	-7.996	-10.938	-12.777	-31.960

Družba Telekom Slovenije je v letu 2020 prodala 100-odstotni delež v svoji odvisni družbi Planet TV. Kupnina je znašala 5.000 tisoč evrov. Družba je iz prodaje naložbe v družbo Planet TV pripoznala izgubo v višini 8.888 tisoč evrov (slabitev finančnih naložb).

V letu 2019 je družba na podlagi presoje ocenjenih razpoložljivih denarnih tokov za poplačilo posojil oslabila dana posojila družbi Planet TV v višini 7.723 tisoč evrov (slabitev in odpisi danih posojil). Na podlagi odločitve Arbitražnega sodišča Mednarodne trgovinske zbornice v arbitražnem postopku med družbama Telekom Slovenije in Antenna Slovenia B.V. je bila določena vrednost opcije za 34 % poslovni delež v družbi Planet TV v višini 17.595 tisoč evrov (slabitev in odpisi finančnih naložb).

13. DAVEK IZ DOBIČKA, ODLOŽENE TERJATVE IN OBVEZNOSTI ZA DAVEK

	Skupina Telekom Slovenije		Telekom Slovenije
v tisoč EUR	I - XII 2020	I - XII 2019	I - XII 2020	I - XII 2019
Davek tekočega leta	-636	-705	0	0
Odložene terjatve/obveznosti za davek	244	-875	152	-1.130
Drugi davki, ki niso izkazani v drugih postavkah	-131	-141	-131	-141
Skupaj davek	-523	-1.721	21	-1.271

Med drugimi davki, ki niso izkazani v drugih postavkah, je zajet tudi odpis davčnega odtegljaja v tujini plačanega davka, ki ga ni mogoče uveljaviti, saj družba Telekom Slovenije v letu 2020 izkazuje davčno izgubo in nima davčne obveznosti. ²⁴⁴

PRODAJA

TEHNOLOGIJE IN IT TRAJNOSTNI RAZVOJ

RAČUNOVODSKO POROČILO

Uskladitev med dejanskim in izračunanim odhodkom za davek z upoštevanjem efektivne davčne stopnje

	Skupina Telekom Slovenije		Telekom Slovenije
v tisoč EUR	2020	2019	2020	2019
Dobiček pred obdavčitvijo	34.607	30.265	24.153	1.856
Davek iz dobička ob upoštevanju predpisane davčne stopnje	-6.575	-561	-4.589	-353
Neobdavčene prejete dividende	154	96	154	96
Koriščenje davčne olajšave v tekočem obdobju	240	885	0	657
Odprava davčnih olajšav, koriščenih v prejšnjih letih	-1.034	-4	-1.034	-3
Davčno nepriznani odhodki	-3.356	-6.991	-3.242	-6.892
Priznani odhodki/prihodki, ki so bili nepriznani v preteklih letih	13.472	1.270	13.473	1.270
Davčna izguba	-6.061	0	-6.061	0
Neizkoriščene olajšave	1.450	4.095	1.450	4.095
Ostale postavke (popravki napak, WHT…)	1.187	-511	-130	-141
Skupaj davek	-523	-1.721	21	-1.271
Efektivna davčna stopnja	1,5 %	5,7 %	0,0 %	68,5 %

Stanje davčne izgube Skupine Telekom Slovenije na 31. decembra 2020 znaša 116.606 tisoč evrov (31. 12. 2019: 141.450 tisoč evrov).

Stanje davčne izgube družbe Telekom Slovenije na 31. decembra 2020 znaša 91.967 tisoč evrov (31. 12. 2019: 60.069 tisoč evrov). V letu 2020 ima družba v davčnem obračunu izkazanih 31.898 tisoč evrov davčne izgube.

Stanje neizkoriščenih davčnih olajšav skupine je 66.508 tisoč evrov za leto 2020, za leto 2019 je 55.700 tisoč evrov.

Stanje neizkoriščenih davčnih olajšav družbe Telekom Slovenije na 31. decembra 2020 znaša 65.771 tisoč evrov (31. 12. 2019: 54.551 tisoč evrov).

Odložene terjatve in obveznosti za davek so izračunane na podlagi začasnih razlik po metodi obveznosti po bilanci stanja glede na stopnjo obdavčitve dohodka pravnih oseb v naslednjih letih.

V Sloveniji je obravnavanem obdobju dohodek pravnih oseb obdavčen z 19-odstotno davčno stopnjo (v letu 2019: 19 %). Davčne stopnje v drugih družbah so opredeljene v tabeli odvisnih družb v pojasnilu 5.

Odložene terjatve za davek

	Skupina Telekom Slovenije				Telekom Slovenije
v tisoč EUR	2020	2019	Prek poslovnega izida	Prek vseob segajočega donosa	2020	2019	Prek poslovnega izida	Prek vseob segajočega donosa
Neopredmetena in opredmetena osnovna sredstva	17.000	17.914	-914		16.990	17.903	-913
Finančne naložbe	1.232	999		233	1.232	999		233
Terjatve iz poslovanja	2.493	2.431	62		2.371	2.262	109
Davčna izgube in neizkoriščene davčne olajšave	23.156	21.778	1.377		23.155	21.778	1.377
Rezervacije	567	922	-355		181	603	-422
Odložene terjatve za davek	44.448	44.044	170	233	43.929	43.545	151	233

Odložene terjatve za davek iz naslova neopredmetenih in opredmetenih osnovnih sredstev izhajajo iz naslova razlike med poslovno in davčno amortizacijo.

Na 31. december 2020 imata skupina in družba 11.742 tisoč evrov odloženih terjatev za davek iz neizkoriščenih investicijskih davčnih olajšav. V letu 2020 sta skupina in družba oblikovali odložene terjatve za davek samo za del, ki se bo koristil glede na projekcijo do leta 2025. Skladno s poslovnim načrtom se bodo oblikovane odložene terjatve za davek iz investicijskih olajšav v celoti koristile v načrtovanem obdobju.

Koriščenje odloženih terjatev za davek iz prenesenih neizrabljenih davčnih izgub temelji na kriteriju časovne neomejenosti koriščenja davčne izgube in možnosti znižanja davčne osnove za največ 50%. Na 31. decembra 2020 imata skupina in družba 11.413 tisoč evrov odloženih terjatev za davek od davčne izgube. Od davčne izgube, ustvarjene v letu 2020 v višini 31.828 tisoč evrov, skupina in družba nista oblikovali odloženih terjatev za davek. Glede na načrtovani dobiček v planskem obdobju bosta skupina in družba od leta 2025, poleg investicijskih olajšav, koristili tudi preneseno davčno izgubo in odložene terjatve za davek od davčnih izgub.

Skupina in družba pri davčnem načrtovanju upoštevata dva kriterija: strateški poslovni načrt in veljavno davčno zakonodajo. Skupina in družba imata potrjen strateški poslovni načrt za naslednjih pet let, iz katerega izhajajo prihodnji obdavčljivi dobički. Pri davčnem načrtovanju sta skupina in družba pripravili več scenarijev koriščenja davčnih olajšav v naslednjem 10-letnem obdobju, iz katerih izhaja da bodo odložene terjatve za davek iz naslova investicijskih olajšav v načrtovanem obdobju petih let v celoti koriščene, odložene terjatve za davek od davčne izgube, ki zakonsko ni omejena, pa se z različno dinamiko začnejo koristiti v letu 2025.

Za obdobje nad 10 let zaradi nezanesljivosti ocene skupina in družba nista pripravljali simulacije koriščenja davčnih olajšav.

SKUPINA TELEKOM	POSLOVNO	TRZENJE IN	OMREŽJA.	TRAJNOSTNI	RAČUNOVODSKO
SLOVENIJE	POROČILO	PRODAJA	TEHNOLOGIJE IN IT	RAZVOJ	POROČILO

Odložene obveznosti za davek

		Skupina Telekom Slovenije		Telekom Slovenije
v tisoč EUR	2020	2019	Prek poslovnega izida	Prek vseob segajočega donosa	2020	2019	Prek poslovnega izida	Prek vseob segajočega donosa
Neopredmetena in opredmetena osnovna sredstva	1.328	1.402	-74	0	0	0	0	0
Finančne naložbe	235	274	0	-39	235	274	0	-39
Odložene obveznosti za davek	1.563	1.676	-74	-39	235	274	0	-39

Gibanje odloženih terjatev za davek

v tisoč EUR	Skupina Telekom Slovenije	Telekom Slovenije
Stanje 1. 1. 2019	45.215	44.701
Črpanje	-10.074	-10.030
Odprava	-990	-837
Oblikovanje	9.893	9.711
Stanje 31. 12. 2019	44.044	43.545
Črpanje	-5.704	-5.662
Odprava	-1.957	-1.806
Oblikovanje	8.065	7.852
Stanje 31. 12. 2020	44.448	43.929

Gibanje odloženih obveznosti za davek

v tisoč EUR	Skupina Telekom Slovenije	Telekom Slovenije
Stanje 1. 1. 2019	1.910	238
Odprava	-270	0
Oblikovanje	36	36
Stanje 31. 12. 2019	1.676	274
Odprava	-113	-39
Stanje 31. 12. 2020	1.563	235

Znesek odbitnih začasnih razlik, neizrabljenih davčnih izgub in neizrabljenih davčnih dobropisov za katere niso bile oblikovane odložene terjatve za davek, v družbi Telekom Slovenije znašajo:

• ∫ za leto 2019 24.338 tisoč evrov, odložene terjatve za davek bi bile 4.624 tisoč evrov;
• ∫ za leto 2020 46.203 tisoč evrov, odložene terjatve za davek bi bile 8.778 tisoč evrov.

V Skupini Telekom Slovenije znesek odbitnih začasnih razlik, neizrabljenih davčnih izgub in neizrabljenih davčnih dobropisov za katere niso bile oblikovane odložene terjatve za davek znaša:

• ∫ za leto 2019 32.959 tisoč evrov, odložene terjatve za davek bi bile 6.262 tisoč evrov:
• ∫ za leto 2020 47.634 tisoč evrov, odložene terjatve za davek bi bile 9.050 tisoč evrov.

POSLOVNO POROČILO

14. DOBIČEK NA DELNICO

Osnovni čisti dobiček na delnico je izračunan tako, da čisti dobiček obračunskega obdobja, ki pripada navadnim delničarjem, delimo s tehtanim povprečnim številom v obračunskem obdobju uveljavljajočih se navadnih delnic.

Tehtano povprečno število uveljavljajočih se navadnih delnic se izračuna iz podatkov o številu uveljavljajočih se navadnih delnic ob upoštevanju morebitnih odkupov in prodaj znotraj obdobja ter ob upoštevanju časa, v katerem so bile delnice udeležene pri ustvarjanju dobička.

Popravljeni čisti dobiček na delnico se ne izračunava, saj družba nima popravljalnih potencialnih rednih delnic.

		Skupina Telekom Slovenije	Telekom Slovenije
v tisoč EUR	I - XII 2020	I - XII 2019 Popravljeno	I - XII 2020	I - XII 2019
Čisti poslovni izid delujočega poslovanja	34.084	28.544	24.174	585
Tehtano povprečno število navadnih delnic za dobiček na delnico	6.505.478	6.505.478	6.505.478	6.505.478
Dobiček na delnico iz delujočega poslovanja	5,24	4,39	3,72	0,09
Čisti poslovni izid ustavljenega poslovanja	-9.219	-27.603
Dobiček na delnico iz ustavljenega poslovanja	-1,42	-4,24	0,00	0,00
Čisti poslovni izid skupaj	24.865	941	24.174	585
Dobiček na delnico skupaj	3,82	0,14	3,72	0,09

Tehtano povprečno število navadnih delnic

		Skupina Telekom Slovenije	Telekom Slovenije
	2020	2019	2020	2019
Tehtano povprečno število navadnih delnic za dobiček na delnico	6.535.478	6.535.478	6.535.478	6.535.478
Zmanjšano za lastne delnice družbe	-30.000	-30.000	-30.000	-30.000
Skupaj število delnic	6.505.478	6.505.478	6.505.478	6.505.478

15. NEOPREDMETENA SREDSTVA

Koncesije predstavljajo pravice do uporabe frekvence spektra GSM, UMTS in LTE na območju Republike Slovenije in GSM na Kosovu v skupnem znesku 65.910 tisoč evrov (31. 12. 2019: 75.282 tisoč evrov). Dobe trajanja posameznih koncesij so razkrite v pojasnilu 46, v tabeli Koncesije za storitve mobilne telefonije. Med koncesijami in licencami skupina izkazuje tudi programske pravice in licence za uporabo računalniških programov.

Med neopredmetenimi sredstvi so izkazane tudi vrednosti liste kupcev Intell v višini 133 tisoč evrov (v 31. 12. 2019: 369 tisoč evrov) in lista kupcev IZImobil v višini 186 tisoč evrov (31. 12. 2019: 2.410 tisoč evrov). Za liste kupcev so bile opravljene ocene vrednosti, ki so pokazale, da ni potrebe po slabitvi.

OMREŽJA, TEHNOLOGIJE IN IT TRŽENJE IN

PRODAJA

TRAJNOSTNI RAZVOJ

RAČUNOVODSKO POROČILO

Dobro ime v Skupini Telekom Slovenije v višini 3.718 tisoč evrov je nastalo pri prevzemu družb TSinpo (v višini 115 tisoč evrov) v letu 2017 ter iz prevzema in pripojitve družbe Debitel v letu 2015 (v višini 3.603 tisoč evrov). Skupina in družba sta konec leta 2020 ocenili nadomestljive vrednosti dobrega imena, nastalega s prevzemom družbe Debitel. Oceno vrednosti je izvedel pooblaščeni ocenjevalec vrednosti podjetij. Za oceno nadomestljive vrednosti dolgoročnih sredstev denar ustvarjajoče enote Debitel je bil uporabljen na donosu zasnovan način ocenjevanja vrednosti in znotraj tega metoda diskontiranih denarnih tokov. Ugotovljeno je bilo, da nadomestljiva vrednost dolgoročnih sredstev denar ustvarjajoče enote Debitel presega njeno knjigovodsko vrednost, zato ni potrebe po oslabitvi dobrega imena.

SKUPINA TELEKOM SLOVENIJE

Na 31. december 2020 skupina izkazuje pogodbene obveze za neopredmetena sredstva v višini 6.057 tisoč evrov (31. 12. 2019: 7.074 tisoč evrov), ki se nanašajo na vzpostavitev računalniških sistemov in na licence za računalniške programe.

Gibanje neopredmetenih sredstev Skupine Telekom Slovenije v letu 2020

		Koncesije	Stroški pridobitev pogodb	Računalniški	Druga neopredmetena	Neopredmetena sredstva
v tisoč EUR Nabavna vrednost	Dobro ime	in licence	s kupci	programi	sredstva	v izgradnji	Skupaj
Stanje 1. 1. 2020	107.654	359.630	16.683	265.574	66.740	14.612	830.894
Povečanja	0	614	0	114	269	59.954	60.951
Sredstva ustvarjena v skupini	0	0	0	193	0	1.654	1.847
Prenosi v uporabo	0	36.066	7.775	16.443	244	-60.528	0
Zmanjšanja	0	-31.744	-3.558	-4.017	-89	0	-39.408
Drugi prenosi*	0	1	0	1.484	-3	-172	1.310
Stanje 31. 12. 2020	107.654	364.567	20.900	279.791	67.161	15.520	855.594
Popravek vrednosti
Stanje 1. 1. 2020	103.936	254.855	7.944	228.473	40.473	267	635.948
Zmanjšanja	0	-31.562	-3.558	-3.991	-89	0	-39.200
Drugi prenosi*	0	-1	-1	1.189	-2	0	1.185
Amortizacija	0	32.500	6.069	23.370	5.688	0	67.627
Stanje 31. 12. 2020	103.936	255.792	10.454	249.041	46.070	267	665.560
Neodpisana vrednost
Stanje 1. 1. 2020	3.718	104.775	8.739	37.101	26.267	14.345	194.945
Stanje 31. 12. 2020	3.718	108.775	10.446	30.750	21.091	15.253	190.033

* V okviru drugih prenosov so zajeti prenosi med neopredmetenimi sredstvi in opredmetenimi osnovnimi sredstvi, prenosi med skupinami sredstev.

POSLOVNO POROČILO

v tisoč EUR	Dobro ime	Koncesije in licence	pridobitev pogodb s kupci	Računalniški programi	Druga neopredmetena sredstva	Neopredmetena sredstva v izgradnji	Skupaj
Nabavna vrednost
Stanje 1. 1. 2019	107.654	322.548	18.423	252.655	65.920	15.904	783.104
Povečanja	0	38.889	0	757	27	35.885	75.558
Sredstva ustvarjena v skupini	0	82	0	105	0	1.365	1.552
Prenosi v uporabo	0	6.603	8.131	19.662	791	-35.187	0
Zmanjšanja	0	-8.126	-9.871	-7.065	0	0	-25.062
Drugi prenosi*	0	-553	0	-539	0	-3.355	-4.447
Stanje 31. 12. 2019	107.654	359.447	16.683	265.575	66.738	14.612	830.709

Gibanje neopredmetenih sredstev Skupine Telekom Slovenije v letu 2019

TRŽENJE IN PRODAJA

Stroški

OMREŽJA, TEHNOLOGIJE IN IT

Popravek vrednosti Stanje 1. 1. 2019 103.936 228.031 9.188 213.058 39.617 267 594.097 Zmanjšanja 0 -8.126 -9.871 -7.018 0 0 -25.015 Drugi prenosi* 0 9 0 0 -4.766 0 -4.757 Amortizacija 0 34.760 8.627 22.429 5.623 0 71.439 Stanje 31. 12. 2019 103.936 254.674 7.944 228.469 40.474 267 635.764 Neodpisana vrednost Stanje 1. 1. 2019 3.718 94.517 9.235 39.597 26.303 15.637 189.007 Stanje 31. 12. 2019 3.718 104.773 8.739 37.106 26.264 14.345 194.945

*V okviru drugih prenosov so zajeti prenosi med neopredmetenimi sredstvi in opredmetenimi osnovnimi sredstvi, prenosi med skupinami sredstev.

Pomembnejša povečanja neopredmetenih sredstev se nanašajo predvsem na nakup in razvoj programske opreme.

DRUŽBA TELEKOM SLOVENIJE

Na 31. december 2020 družba izkazuje pogodbene obveze za neopredmetena sredstva v višini 6.585 tisoč evrov (31. 12. 2019: 7.924 tisoč evrov), ki se nanašajo na vzpostavitev računalniških sistemov in na licence za računalniške programe.

Gibanje neopredmetenih sredstev družbe Telekom Slovenije v letu 2020

v tisoč EUR	Dobro ime	Koncesije in licence	Stroški pridobitev pogodb s kupci	Računalniški programi	Druga neopredmetena sredstva	Neopredmetena sredstva v izgradnji	Skupaj
Nabavna vrednost
Stanje 1. 1. 2020	3.602	216.896	16.683	253.812	18.649	14.111	523.753
Povečanja	0	0	0	0	0	61.858	61.858
Sredstva ustvarjena v družbi	0	0	0	0	0	1.606	1.606
Prenosi v uporabo	0	38.695	7.775	16.317	244	-63.031	0
Zmanjšanja	0	-31.583	-3.558	-3.926	0	0	-39.067
Drugi prenosi*	0	0	0	1.277	0	-1	1.276
Stanje 31. 12. 2020	3.602	224.008	20.900	267.480	18.893	14.543	549.426
Popravek vrednosti
Stanje 1. 1. 2020	0	156.875	7.944	215.028	11.214	0	391.061
Zmanjšanja	0	-31.469	-3.558	-3.926	0	0	-38.953
Drugi prenosi*	0	-3	-1	1.187	0	0	1.183
Amortizacija	0	22.462	6.069	21.993	4.160	0	54.684
Stanje 31. 12. 2020	0	147.865	10.454	234.282	15.374	0	407.975
Neodpisana vrednost
Stanje 1. 1. 2020	3.602	60.021	8.739	38.784	7.435	14.111	132.692
Stanje 31. 12. 2020	3.602	76.143	10.446	33.198	3.519	14.543	141.451

*V okviru drugih prenosov so zajeti prenosi med neopredmetenimi sredstvi in opredmetenimi osnovnimi sredstvi, prenosi med 250 skupinami sredstev.

OMREŽJA, TRŽENJE IN PRODAJA

TEHNOLOGIJE IN IT TRAJNOSTNI RAZVOJ

RAČUNOVODSKO POROČILO

Gibanje neopredmetenih sredstev družbe Telekom Slovenije v letu 2019

			Stroški pridobitev		Druga	Neopredmetena
v tisoč EUR	Dobro ime	Koncesije in licence	pogodb s kupci	Računalniški programi	neopredmetena sredstva	sredstva v izgradnji	Skupaj
Nabavna vrednost
Stanje 1. 1. 2019	3.602	213.039	18.423	234.491	17.981	14.808	502.344
Povečanja	0	0	0	0	0	32.582	32.582
Sredstva ustvarjena v družbi	0	0	0	0	0	1.174	1.174
Prenosi v uporabo	0	6.332	8.131	19.322	668	-34.453	0
Zmanjšanja	0	-2.518	-9.871	0	0	0	-12.389
Drugi prenosi*	0	43	0	-1	0	0	42
Stanje 31. 12. 2019	3.602	216.896	16.683	253.812	18.649	14.111	523.753
Popravek vrednosti
Stanje 1. 1. 2019	0	136.551	9.188	194.075	7.159	0	346.973
Zmanjšanja	0	-2.518	-9.871	0	0	0	-12.389
Drugi prenosi*	0	9	0	0	0	0	9
Amortizacija	0	22.833	8.627	20.953	4.055	0	56.468
Stanje 31. 12. 2019	0	156.875	7.944	215.028	11.214	0	391.061
Neodpisana vrednost
Stanje 1. 1. 2019	3.602	76.488	9.235	40.416	10.822	14.808	155.371
Stanje 31. 12. 2019	3.602	60.021	8.739	38.784	7.435	14.111	132.692

*V okviru drugih prenosov so zajeti prenosi med neopredmetenimi sredstvi in opredmetenimi osnovnimi sredstvi, prenosi med skupinami sredstev.

Družbe v skupini na neopredmetenih sredstvih nimajo omejene lastninske pravice, prav tako sredstva niso predmet obremenitve.

Skupina in družba kot usredstvene dolgoročno odložene stroške razvijanja izkazuje notranje in zunanje razvijanje pri projektih oziroma razvojnih aktivnostih ali dejavnostih, ki izpolnjujejo merila pripoznavanja med neopredmetenimi sredstvi. Pri presoji so ključni strokovna izvedljivost projekta, namen dokončanja ter sposobnost uporabe ali prodaje in s tem ustvarjanja prihodnjih gospodarskih koristi. Pri razvojnih projektih gre za strateške projekte, ki so vnaprej načrtovani ter se jim zagotovijo zadostni tehnični, finančni in človeški resursi, ključni za dokončanje projekta, rezultati teh projektov pa so bistveno izboljšani produkti, procesi, sistemi ali storitve pred samo uporabo.

Dolgoročno odloženi stroški razvijanja na 31. decembra 2020 znašajo 16.025 tisoč evrov za Skupino Telekom Slovenije in 15.377 tisoč evrov za družbo Telekom Slovenije ter se večinoma nanašajo na razvoj računalniških programov. Dobe koristnosti za dolgoročno odložene stroške razvijanja so končne in sledijo ocenjenim dobam koristnosti neopredmetenih osnovnih sredstev z enakomernim letnim amortiziranjem. Stanje dolgoročno odloženih stroškov razvijanja je odbitna postavka pri izračunu bilančnega dobička.

POSLOVNO POROČILO

TRAJNOSTNI RAZVOJ

Gibanje dolgoročno odloženih stroškov razvijanja Skupine Telekom Slovenije v letu 2020

OMREŽJA, TEHNOLOGIJE IN IT

TRŽENJE IN PRODAJA

v tisoč EUR	Računalniški programi Lastno delo - razvoj	Druga neopr. dolgoročna sredstva Lastno delo - razvoj	Računalniški programi Zunanji - razvoj	Druga neopr. dolgoročna sredstva Zunanji - razvoj	Investicije v teku	Skupaj
Nabavna vrednost
Stanje 1. 1. 2020	10.100	4	31.456	318	3.670	45.548
Povečanja zunanji razvoj	0	0	0	0	3.212	3.212
Povečanje z lastnim razvojem	0	0	0	0	307	307
Prenos iz sredstev v izgradnji	440	0	3.261	0	-3.701	0
Zmanjšanja	-63	0	-23	0	0	-86
Stanje 31. 12. 2020	10.477	4	34.694	318	3.488	48.981
Popravek vrednosti
Stanje 1. 1. 2020	7.491	2	18.411	64	0	25.968
Zmanjšanja	-22	0	-22	0	0	-44
Amortizacija	1.338	1	5.677	16	0	7.032
Stanje 31. 12. 2020	8.807	3	24.066	80	0	32.956
Neodpisana vrednost
Stanje 1. 1. 2020	2.609	2	13.045	254	3.670	19.580
Stanje 31. 12. 2020	1.670	1	10.628	238	3.488	16.025

Gibanje dolgoročno odloženih stroškov razvijanja Skupine Telekom Slovenije v letu 2019

v tisoč EUR	Računalniški programi Lastno delo - razvoj	Druga neopr. dolgoročna sredstva Lastno delo - razvoj	Računalniški programi Zunanji - razvoj	Druga neopr. dolgoročna sredstva Zunanji - razvoj	Investicije v teku	Skupaj
Nabavna vrednost
Stanje 1. 1. 2019	9.550	4	27.927	318	3.711	41.510
Povečanja zunanji razvoj	0	0	0	0	3.583	3.583
Povečanje z lastnim razvojem	0	0	0	0	458	458
Prenos iz sredstev v izgradnji	550	0	3.532	0	-4.082	0
Zmanjšanja	0	0	-3	0	0	-3
Stanje 31. 12. 2019	10.100	4	31.456	318	3.670	45.548
Popravek vrednosti
Stanje 1 .1. 2019	6.179	1	12.812	47	0	19.039
Zmanjšanja	0	0	-3	0	0	-3
Amortizacija	1.312	1	5.602	17	0	6.932
Stanje 31. 12. 2019	7.491	2	18.411	64	0	25.968
Neodpisana vrednost
Skupaj 1.1.2019	3.371	3	15.115	271	3.711	22.471
Stanje 31.12.2019	2.609	2	13.045	254	3.670	19.580

Gibanje dolgoročno odloženih stroškov razvijanja družbe Telekom Slovenije v letu 2020

v tisoč EUR	Računalniški programi Lastno delo - razvoj	Druga neopr. dolgoročna sredstva Lastno delo - razvoj	Računalniški programi Zunanji - razvoj	Druga neopr. dolgoročna sredstva Zunanji - razvoj	Investicije v teku	Skupaj
Nabavna vrednost
Stanje 1. 1. 2020	8.264	4	29.904	318	3.404	41.894
Povečanja zunanji razvoj	0	0	0	0	3.105	3.105
Povečanje z lastnim razvojem	0	0	0	0	259	259
Prenos iz sredstev v izgradnji	424	0	3.154	0	-3.578	0
Zmanjšanja	-49	0	-3	0	0	-52
Stanje 31. 12. 2020	8.639	4	33.055	318	3.190	45.206
Popravek vrednosti
Stanje 1. 1. 2020	5.984	2	17.122	64	0	23.172
Zmanjšanja	-7	0	-2	0	0	-9
Amortizacija	1.144	1	5.505	16	0	6.666
Stanje 31. 12. 2020	7.121	3	22.625	80	0	29.829
Neodpisana vrednost
Stanje 1. 1. 2020	2.280	2	12.782	254	3.404	18.722
Stanje 31. 12. 2020	1.518	1	10.430	238	3.190	15.377

Gibanje dolgoročno odloženih stroškov razvijanja družbe Telekom Slovenije v letu 2019

v tisoč EUR	Računalniški programi Lastno delo - razvoj	Druga neopr. dolgoročna sredstva Lastno delo - razvoj	Računalniški programi Zunanji - razvoj	Druga neopr. dolgoročna sredstva Zunanji - razvoj	Investicije v teku	Skupaj
Nabavna vrednost
Stanje 1. 1. 2019	7.873	4	26.547	318	3.395	38.137
Povečanja zunanji razvoj	0	0	0	0	3.453	3.453
Povečanje z lastnim razvojem	0	0	0	0	303	303
Prenos iz sredstev v izgradnji	391	0	3.357	0	-3.747	1
Stanje 31. 12. 2019	8.264	4	29.904	318	3.404	41.894
Popravek vrednosti
Stanje 1. 1. 2019	4.872	1	11.698	47	0	16.618
Amortizacija	1.112	1	5.424	17	0	6.554
Stanje 31. 12. 2019	5.984	2	17.122	64	0	23.172
Neodpisana vrednost
Stanje 1. 1. 2019	3.001	3	14.849	271	3.395	21.519
Stanje 31. 12. 2019	2.280	2	12.782	254	3.404	18.722

TRŽENJE IN PRODAJA

16. OPREDMETENA OSNOVNA SREDSTVA

Pomembnejša povečanja opredmetenih osnovnih sredstev v uporabi v letu 2020 se nanašajo predvsem na izgradnjo in posodobitev kabelskega omrežja, pridobitev kabelske kanalizacije ter telekomunikacijske in druge opreme. Med drugo opremo so zajeti modemi, druga oprema pri naročnikih, računalniška oprema, pohištvo, vozila in ostala oprema.

Osnovna sredstva, ustvarjena v skupini in družbi, se nanašajo na storitve, opravljene v skupini in družbi, ter se nanašajo predvsem na montažo opreme baznih postaj, klim, elektroenergetskih naprav in terminalne opreme pri naročnikih.

Stroški izposojanja, ki jih je mogoče neposredno pripisati nakupu, gradnji ali proizvodnji sredstva v pripravi, so del nabavne vrednosti takega sredstva. Stroški izposojanja v zvezi z nabavo in izgradnjo sredstev se usredstvijo, če so povezani z nabavo pomembnega sredstva, katerega izgradnja bi trajala več kot 24 mesecev. V letu 2020 je več kot 80 % investicij bilo zaključeno v obdobju krajšem od 24 mesecev (več kot 70 % v obdobju do 12 mesecev), tudi na segmentu izgradnje kabelskih omrežij, saj gre pretežno za nadgradnje obstoječih omrežij. Skupina v letu 2020 ni črpala namenskih posojil za nakup ali izgradnjo sredstev. Stroške izposojanja nenamenskih posojil je skupina v letu 2020 evidentirala kot stroške obdobja, ker je bila večina sredstev dana v uporabo v roku krajšem od 12 mesecev.

SKUPINA TELEKOM SLOVENIJE

Pogodbene obveze za opredmetena osnovna sredstva 31. decembra 2020 znašajo 5.273 tisoč evrov (31. 12. 2019: 5.582 tisoč evrov) in se večinoma nanašajo na gradnjo telekomunikacijskega omrežja.

v tisoč EUR	Zemljišča, zgradbe in kabelska kanalizacija	Kabelsko omrežje	Telefonske centrale	Oprema za mobilno omrežje	Druga oprema	Sredstva v izgradnji	Drugo	Skupaj
Nabavna vrednost
Stanje 1. 1. 2020	466.622	1.130.374	111.950	506.633	407.157	34.727	23	2.657.486
Razlika iz preračuna na predstavitveno valuto	0	-7	0	0	-3	-23	0	-33
Povečanja	20	3.066	4	1.377	4.138	74.916	0	83.521
Osnovna sredstva ustvarjena v skupini	0	47	0	39	0	15.909	0	15.995
Prenosi v uporabo	12.912	33.471	1.649	9.462	29.114	-86.607	0	1
Zmanjšanja	-327	-4.432	-8.075	-186.735	-57.997	-26	0	-257.592
Drugi prenosi*	401	3.682	0	-4.196	-40	-2.494	88	-2.559
Stanje 31. 12. 2020	479.628	1.166.201	105.528	326.580	382.369	36.402	111	2.496.819
Popravek vrednosti
Stanje 1. 1. 2020	193.284	911.852	101.077	447.344	336.156	11.390	0	2.001.103
Razlika iz preračuna na predstavitveno valuto	0	-22	0	4	-728	0	0	-746
Povečanja	0	0	0	20	16	0	0	36
Zmanjšanja	-275	-4.347	-8.057	-186.611	-54.521	0	0	-253.811
Amortizacija	12.950	22.634	4.219	16.922	30.380	0	0	87.105
Drugi prenosi*	320	20	0	-1.761	-91	0	0	-1.512
Stanje 31. 12. 2020	206.279	930.137	97.239	275.918	311.212	11.390	0	1.832.175
Neodpisana vrednost
Stanje 1. 1. 2020	273.338	218.522	10.873	59.289	71.001	23.337	23	656.383
Stanje 31. 12. 2020	273.349	236.064	8.289	50.662	71.157	25.012	111	664.644

Gibanje opredmetenih osnovnih sredstev Skupine Telekom Slovenije v letu 2020

*V okviru drugih prenosov so zajeti prenosi med neopredmetenimi sredstvi in opredmetenimi osnovnimi sredstvi ter prenosi med 254 skupinami sredstev.

TRŽENJE IN PRODAJA

Gibanje opredmetenih osnovnih sredstev Skupine Telekom Slovenije v letu 2019

v tisoč EUR	Zemljišča, zgradbe in kabelska kanalizacija	Kabelsko omrežje	Telefonske centrale	Oprema za mobilno omrežje	Druga oprema	Sredstva v izgradnji	Drugo	Skupaj
Nabavna vrednost
Stanje 1. 1. 2019	449.929	1.099.127	125.008	518.677	404.568	37.035	167	2.634.511
Razlika iz preračuna na predstavitveno valuto	0	3	0	0	5	-4	0	4
Povečanja	35	2.551	3	1.170	3.822	72.236	0	79.817
Osnovna sredstva ustvarjena v skupini	0	53	0	65	0	14.157	0	14.275
Prenosi v uporabo	14.682	29.374	4.280	8.779	27.695	-84.810	0	0
Zmanjšanja	-1.042	-5.619	-17.341	-25.039	-29.349	-5	0	-78.395
Drugi prenosi*	3.013	4.885	0	2.982	416	-3.881	-144	7.271
Stanje 31.12.2019	466.617	1.130.374	111.950	506.634	407.157	34.728	23	2.657.483
Popravek vrednosti
Stanje 1. 1. 2019	180.391	891.639	113.667	456.267	325.517	11.390	0	1.978.871
Razlika iz preračuna na predstavitveno valuto	0	1	0	0	0	0	0	1
Povečanja	0	0	0	6	72	0	0	78
Zmanjšanja	-185	-2.290	-17.323	-27.369	-26.035	0	0	-73.202
Amortizacija	13.074	22.505	4.735	18.441	31.082	0	0	89.837
Drugi prenosi*	0	-2	0	0	5.517	0	0	5.515
Stanje 31.12.2019	193.280	911.853	101.079	447.345	336.153	11.390	0	2.001.100
Neodpisana vrednost
Stanje 1. 1. 2019	269.538	207.488	11.341	62.410	79.051	25.645	167	655.640
Stanje 31.12.2019	273.337	218.521	10.871	59.289	71.004	23.338	23	656.383

*V okviru drugih prenosov so zajeti prenosi med neopredmetenimi sredstvi in opredmetenimi osnovnimi sredstvi ter prenosi med skupinami sredstev.

Od skupnih sredstev je Skupina Telekom Slovenije dala v najem sredstva v (neodpisani) vrednosti:

V letu 2020

v tisoč EUR	Zemljišča, zgradbe in kabelska kanalizacija	Kabelsko omrežje	Telefonske centrale	Oprema za mobilno omrežje	Druga oprema	Sredstva v izgradnji	Drugo	Skupaj
Sredstva dana v poslovni najem	4.491	6.040	0	0	321	0	0	10.851

V letu 2019

v tisoč EUR	Zemljišča, zgradbe in kabelska kanalizacija	Kabelsko omrežje	Telefonske centrale	Oprema za mobilno omrežje	Druga oprema	Sredstva v izgradnji	Drugo	Skupaj
Sredstva dana v poslovni najem	3.856	5.811	0	0	224	0	0	9.891

DRUŽBA TELEKOM SLOVENIJE

Na 31. december 2020 družba izkazuje pogodbene obveze za opredmetena osnovna sredstva v višini 22.862 tisoč evrov (31. 12. 2019: 21.686 tisoč evrov), ki se nanašajo na izgradnjo omrežja, nakup telekomunikacijske opreme, nakup in gradnjo nepremičnin ter nakup strojne in druge opreme.

Gibanje opredmetenih osnovnih sredstev družbe Telekom Slovenije v letu 2020

v tisoč EUR	Zemljišča, zgradbe in kabelska kanalizacija	Kabelsko omrežje	Telefonske centrale	Oprema za mobilno omrežje	Druga oprema	Sredstva v izgradnji	Skupaj
Nabavna vrednost
Stanje 1. 1. 2020	438.151	1.059.317	110.774	391.394	385.997	37.112	2.422.745
Povečanja	0	0	4	0	2.049	83.990	86.043
Osnovna sredstva ustvarjena v družbi	0	0	0	0	0	5.024	5.024
Prenosi v uporabo	12.882	33.471	1.649	9.461	27.685	-85.148	0
Zmanjšanja	-276	-42	-8.075	-185.840	-52.514	-22	-246.769
Drugi prenosi*	-234	-2	0	-1.257	-41	0	-1.534
Stanje 31. 12. 2020	450.523	1.092.744	104.352	213.758	363.176	40.956	2.265.509
Popravek vrednosti
Stanje 1. 1. 2020	186.304	868.180	99.863	363.312	320.969	0	1.838.628
Povečanja	0	0	0	20	14	0	34
Zmanjšanja	-236	-39	-8.057	-185.775	-49.344	0	-243.451
Amortizacija	12.393	18.232	4.218	9.352	27.014	0	71.209
Drugi prenosi*	-253	0	0	-1.176	-14	0	-1.443
Stanje 31. 12. 2020	198.208	886.373	96.024	185.733	298.639	0	1.664.977
Neodpisana vrednost
Stanje 1. 1. 2020	251.847	191.137	10.911	28.082	65.028	37.112	584.117
Stanje 31. 12. 2020	252.315	206.371	8.328	28.025	64.537	40.956	600.532

*V okviru drugih prenosov so zajeti prenosi med neopredmetenimi sredstvi in opredmetenimi osnovnimi sredstvi ter prenosi med skupinami sredstev.

Gibanje opredmetenih osnovnih sredstev družbe Telekom Slovenije v letu 2019

v tisoč EUR	Zemljišča, zgradbe in kabelska kanalizacija	Kabelsko omrežje	Telefonske centrale	Oprema za mobilno omrežje	Druga oprema	Sredstva v izgradnji	Skupaj
Nabavna vrednost
Stanje 1. 1. 2019	424.562	1.030.001	123.842	394.657	385.229	35.670	2.393.961
Povečanja	0	0	3	0	1.202	80.378	81.583
Osnovna sredstva ustvarjena v družbi	0	0	0	0	0	4.171	4.171
Prenosi v uporabo	14.581	29.374	4.270	8.779	26.103	-83.107	0
Zmanjšanja	-992	-6	-17.341	-12.042	-26.547	0	-56.928
Drugi prenosi*	0	-52	0	0	10	0	-42
Stanje 31. 12. 2019	438.151	1.059.317	110.774	391.394	385.997	37.112	2.422.745
Popravek vrednosti
Stanje 1. 1. 2019	173.923	849.268	112.452	365.654	315.768	0	1.817.065
Povečanja	0	0	0	6	69	0	75
Zmanjšanja	-145	-1	-17.323	-11.993	-22.956	0	-52.418
Drugi prenosi*	0	-2	0	0	-7	0	-9
Amortizacija	12.526	18.915	4.734	9.645	28.095	0	73.915
Stanje 31. 12. 2019	186.304	868.180	99.863	363.312	320.969	0	1.838.628
Neodpisana vrednost
Stanje 1. 1. 2019	250.639	180.733	11.390	29.003	69.461	35.670	576.896
Stanje 31. 12. 2019	251.847	191.137	10.911	28.082	65.028	37.112	584.117

*V okviru drugih prenosov so zajeti prenosi med neopredmetenimi sredstvi in opredmetenimi osnovnimi sredstvi ter prenosi med 256 skupinami sredstev.

RAČUNOVODSKO POROČILO

POSLOVNO POROČILO

PRODAJA

OMREŽJA, TEHNOLOGIJE IN IT TRŽENJE IN

TRAJNOSTNI RAZVOJ

RAČUNOVODSKO POROČILO

Družba in skupina na opredmetenih osnovnih sredstvih nimata omejene lastninske pravice, prav tako sredstva niso predmet obremenitve.

Od skupnih sredstev je družba Telekom Slovenije dala v najem sredstva v (neodpisani) vrednosti:

V letu 2020

v tisoč EUR	Zemljišča, zgradbe in kabelska kanalizacija	Kabelsko omrežje	Telefonske centrale	Oprema za mobilno omrežje	Druga oprema	Sredstva v izgradnji	Drugo	Skupaj
Sredstva dana v poslovni najem	10.041	404	0	0	36	0	0	10.481

V letu 2019

v tisoč EUR	Zemljišča, zgradbe in kabelska kanalizacija	Kabelsko omrežje	Telefonske centrale	Oprema za mobilno omrežje	Druga oprema	Sredstva v izgradnji	Drugo	Skupaj
Sredstva dana v poslovni najem	9.952	400	0	0	78	0	0	10.430

17. SREDSTVA V NAJEMU

Skupina in družba imata sklenjene najemne pogodbe za različna sredstva, kot so bazne postaje, prostori, najem vodov, vozil in drugo. Najemne pogodbe so večinoma sklenjene za obdobje od 10 do 15 let.

Gibanje sredstev v najemu (pravica do uporabe) Skupine Telekom Slovenije v letu 2020

	Bazne postaje - najem in	Tehnološki prostori - najem in	Najem prostorov in
v tisoč EUR	služnost	služnost	zemljišč	Vozila	Najem vodov	Drugo	Skupaj
Nabavna vrednost
Stanje 1. 1. 2020	52.656	7.493	8.236	2.541	18.492	2.401	91.819
Spremembe pogodb	1.583	445	403	-167	-40	97	2.321
Prenos v uporabo - nove pogodbe	6.282	690	614	755	1.022	253	9.616
Zmanjšanja	-217	-207	-376	-585	-648	-464	-2.497
Drugi prenosi	0	0	0	43	0	67	110
Stanje 31. 12. 2020	60.304	8.421	8.877	2.587	18.826	2.354	101.369
Popravek vrednosti
Stanje 1. 1. 2020	6.999	863	1.592	925	1.568	572	12.519
Spremembe pogodb	0	0	16	-68	0	-297	-349
Zmanjšanja	-83	-35	-58	-535	-121	-464	-1.296
Amortizacija	7.356	937	1.587	846	1.592	520	12.838
Drugi prenosi	0	0	-14	17	14	220	237
Stanje 31. 12. 2020	14.272	1.765	3.123	1.185	3.053	551	23.949
Neodpisana vrednost
Stanje 1. 1. 2020	45.657	6.630	6.644	1.616	16.924	1.829	79.300
Stanje 31. 12. 2020	46.032	6.656	5.754	1.402	15.773	1.803	77.420

	SKUPINA TELEKOM
SLOVENIJE

Gibanje sredstev v najemu (pravica do uporabe) Skupine Telekom Slovenije v letu 2019

v tisoč EUR	Bazne postaje - najem in služnost	Tehnološki prostori - najem in služnost	Najem prostorov in zemljišč	Vozila	Najem vodov	Drugo	Skupaj
Nabavna vrednost
Stanje 1. 1. 2019	46.055	5.287	5.560	2.674	16.137	2.700	78.413
Spremembe pogodb	452	233	2.587	-189	27	234	3.344
Prenos v uporabo - nove pogodbe	6.473	1.925	133	157	2.557	335	11.580
Zmanjšanja	-324	-93	-48	-101	-229	-4	-799
Drugi prenosi	0	141	4	0	0	-864	-719
Stanje 31. 12. 2019	52.656	7.493	8.236	2.541	18.492	2.401	91.819
Popravek vrednosti
Stanje 1. 1. 2019	0	0	0	0	0	0	0
Zmanjšanja	-117	-29	-48	-81	-3	-1	-279
Amortizacija	7.116	892	1.640	1.006	1.571	573	12.798
Stanje 31. 12. 2019	6.999	863	1.592	925	1.568	572	12.519
Neodpisana vrednost
Stanje 1. 1. 2019	46.055	5.287	5.560	2.674	16.137	2.700	78.413
Stanje 31. 12. 2019	45.657	6.630	6.644	1.616	16.924	1.829	79.300

Gibanje sredstev v najemu (pravica do uporabe - ROU) družbe Telekom Slovenije v letu 2020

v tisoč EUR	Bazne postaje - najem in služnost	Tehnološki prostori - najem in služnost	Najem prostorov in zemljišč	Vozila	Najem vodov	Drugo	Skupaj
Nabavna vrednost
Stanje 1. 1. 2020	46.491	6.900	3.250	2.080	38.335	333	97.389
Spremembe pogodb	1.501	694	273	-17	159	446	3.056
Prenos v uporabo - nove pogodbe	6.282	401	614	724	1.022	90	9.134
Zmanjšanja	-193	-171	-253	-435	-230	-209	-1.491
Stanje 31.12.2020	54.081	7.824	3.884	2.352	39.285	661	108.088
Popravek vrednosti
Stanje 1. 1. 2020	5.474	728	576	767	3.226	217	10.987
Zmanjšanja	-71	-21	-28	-423	-79	-209	-830
Amortizacija	5.805	784	580	711	3.396	148	11.424
Stanje 31.12.2020	11.208	1.491	1.128	1.055	6.543	156	21.581
Neodpisana vrednost
Stanje 1. 1. 2020	41.017	6.172	2.674	1.314	35.108	117	86.402
Stanje 31.12.2020	42.872	6.333	2.756	1.298	32.742	505	86.506

Gibanje sredstev v najemu (pravica do uporabe - ROU) družbe Telekom Slovenije v letu 2019

v tisoč EUR	Bazne postaje - najem in služnost	Tehnološki prostori - najem in služnost	Najem prostorov in zemljišč	Vozila	Najem vodov	Drugo	Skupaj
Nabavna vrednost
Stanje 1. 1. 2019	39.942	4.905	2.187	2.280	33.436	163	82.913
Povečanja - spremembe pogodb	775	136	1.087	72	66	106	2.242
Prenos v uporabo - nove pogodbe	6.473	1.925	0	87	5.117	70	13.672
Zmanjšanja - spremembe pogodb	-387	-3	-24	-259	-40	-1	-714
Zmanjšanja	-311	-63	0	-100	-245	-4	-723
Stanje 31. 12. 2019	46.492	6.900	3.250	2.080	38.334	334	97.390
Popravek vrednosti
Stanje 1. 1. 2019	0	0	0	0	0	0	0
Zmanjšanja	-116	-26	0	-80	-3	-1	-226
Amortizacija	5.590	754	576	847	3.229	218	11.214
Stanje 31. 12. 2019	5.474	728	576	767	3.226	217	10.988
Neodpisana vrednost
Stanje 1. 1. 2019	39.942	4.905	2.187	2.280	33.436	163	82.913
Stanje 31. 12. 2019	41.018	6.172	2.674	1.313	35.108	117	86.402

Zneski pripoznani v izkazu poslovnega izida

		Skupina Telekom Slovenije	Telekom Slovenije
v tisoč EUR	31. 12. 2020	31. 12. 2019	31. 12. 2020	31. 12. 2019
Stroški amortizacije pravice do uporabe sredstev v najemu	12.838	12.798	11.424	11.214
Odhodki za obresti iz obveznosti iz najema	2.348	2.331	2.352	2.188
Odhodki v zvezi s spremenljivimi najemninami, ki niso vključeni v merjenje obveznosti iz najema	159	113	41	76
Skupaj	15.345	15.242	13.817	13.478

POSLOVNO POROČILO

TRŽENJE IN PRODAJA

OMREŽJA, TEHNOLOGIJE IN IT TRAJNOSTNI RAZVOJ

RAČUNOVODSKO POROČILO

18. NALOŽBE V ODVISNE DRUŽBE

Družba Telekom Slovenije ima v naslednjih odvisnih družbah 100-odstotne deleže, ki na 31. december 2020 vrednostno znašajo:

v tisoč EUR	31. 12. 2019	Povečanje	Zmanjšanje	Slabitev	31. 12. 2020
GVO	5.758	0	0	0	5.758
Avtenta	1.323	0	0	0	1.323
TSmedia	2.485	0	0	0	2.485
IPKO	20.730	0	0	0	20.730
Soline	147	0	0	0	147
SIOL Zagreb	501	0	0	0	501
SIOL Podgorica	2.620	0	0	0	2.620
SIOL Sarajevo	1.710	0	0	0	1.710
SIOL Skopje	1.005	0	0	0	1.005
SIOL Beograd	100	0	0	0	100
TSinpo	419	0	0	0	419
Ustanova Srčni sklad	3	0	0	0	3
SIOL Prishtina	200	0	0	0	200
Vrednost naložb v odvisne družbe	37.001	0	0	0	37.001

Naložba v družbo Planet TV na 31. 12. 2019 ni imela vrednosti in je bila v letu 2020 prodana. Podrobneje v poglavju 5.

19. DRUGE FINANČNE NALOŽBE

Dolgoročne finančne naložbe

		Skupina Telekom Slovenije	Telekom Slovenije
v tisoč EUR	31. 12. 2020	31. 12. 2019	31. 12. 2020	31. 12. 2019
Naložbe v druge delnice in deleže	2.965	4.681	2.963	4.679
Posojila podjetjem	0	0	60.885	85.573
- od tega do družb v skupini	0	0	60.885	85.573
Posojila zaposlencem	103	172	103	169
Druga dolgoročna finančna sredstva	0	7	0	0
Skupaj dolgoročne finančne naložbe	3.068	4.860	63.951	90.421

Druge finančne naložbe v delnice in deleže so razporejene kot finančne naložbe, merjene po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa. Od skupne vrednosti v znesku 2.965 tisoč evrov v Skupini Telekom Slovenije in od skupne vrednosti v višini 2.963 tisoč evrov v družbi Telekom Slovenije se 1.854 tisoč evrov (31. 12. 2019: 2.062 tisoč evrov) nanaša na finančne naložbe, ki kotirajo na borzi vrednostnih papirjev. Finančne naložbe se ne uporabljajo kot zavarovanje in so proste bremen.

Konec leta 2020 je družba preverjala znamenja slabitve pomembnejših finančnih naložb, in sicer 11,7% delež v družbi IEDC – Poslovna šola Bled, d.o.o. in 11,94 % lastniški delež v ABCITI, Družba za investiranje, d.o.o. Oceni vrednosti je izvedel pooblaščeni ocenjevalec vrednosti podjetij.

Na podlagi pridobljenih ocen vrednosti je skupina oslabila naložbo v IEDC – Poslovna šola Bled, d.o.o. za 171 tisoč evrov, naložbo v družbo ABCITI, Družba za investiranje, pa za 1.337 tisoč evrov. Učinki slabitev so izkazani v izkazu drugega vseobsegajočega donosa kot sprememba rezerv za pošteno vrednost finančnih ²⁶⁰ instrumentov (pojasnilo 29).

POSLOVNO POROČILO

TRŽENJE IN PRODAJA

OMREŽJA, TEHNOLOGIJE IN IT RAZVOJ

TRAJNOSTNI POROČILO

RAČUNOVODSKO

Kratkoročne finančne naložbe

		Skupina Telekom Slovenije	Telekom Slovenije
v tisoč EUR	31. 12. 2020	31. 12. 2019	31. 12. 2020	31. 12. 2019
Kratkoročna posojila	0	0	17.324	10.154
* od tega do družb v skupini	0	0	17.324	10.154
Posojila zaposlencem	61	77	61	72
Depoziti pri bankah	451	602	0	0
Skupaj kratkoročne finančne naložbe	512	679	17.385	10.226

Dana posojila

		Skupina Telekom Slovenije	Telekom Slovenije
v tisoč EUR	31. 12. 2020	31. 12. 2019	31. 12. 2020	31. 12. 2019
Dolgoročna dana posojila	103	172	60.988	85.742
Dana posojila	0	0	60.885	85.573
Posojila zaposlenim	103	172	103	169
Kratkoročna dana posojila	61	77	17.385	10.226
Del dolgoročnega posojila, ki zapade v 12 mesecih - dana posojila	0	0	15.241	6.771
Del dolgoročnega posojila, ki zapade v 12 mesecih - posojila zaposlencem	61	77	61	72
Kratkoročna dana posojila in obresti	0	0	2.083	3.383
Skupaj dana posojila	164	249	78.373	95.968

Zapadlost dolgoročnih in kratkoročnih posojil ter drugi podatki so razkriti v pojasnilu 45.

Obrestna mera posojil, danih zaposlenim je med 3,72 % in 6,23 %.

V družbi Telekom Slovenije so dolgoročna posojila predvsem posojila, dana odvisnim družbam. Obrestna mera posojil, danih odvisnim družbam, se giblje med 0,513 % in 3,032 %. Več v pojasnilu 42.

20. DOLGOROČNA POGODBENA SREDSTVA

		Skupina Telekom Slovenije	Telekom Slovenije
v tisoč EUR	31. 12. 2020	31. 12. 2019	31. 12. 2020	31. 12. 2019
Dolgoročna pogodbena sredstva	2.668	3.646	2.337	3.280
Dolgoročna pogodbena sredstva	2.668	3.646	2.337	3.280

Dolgoročna pogodbena sredstva nastanejo, kadar skupina izvede prenos blaga ali storitev kupcu, preden kupec plača nadomestilo za ta prenos. Kupci telekomunikacijskega blaga in storitev se za pridobitev popustov na storitve in/ali blago lahko vežejo za določeno obdobje (npr. 24 mesecev). Zaradi razporeditve prihodkov na podlagi relativne samostojne cene se prihodki od prodaje blaga pripoznajo prej, kot posledica pa nastanejo pogodbena sredstva.

Dolgoročna pogodbena sredstva se oslabijo v primeru ko kupec pogodbo predčasno prekine. V tem primeru se odpravi pogodbena sredstva in se pripozna slabitev. V letu 2020 je skupina pripoznala za 795 tisoč evrov slabitev pogodbenih sredstev (v letu 2019: 1.011 tisoč evrov), družba Telekom Slovenije pa 769 tisoč evrov (v letu 2019: 990 tisoč evrov).

	SKUPINA TELEKOM
SLOVENIJE

21. DOLGOROČNO ODLOŽENI STROŠKI

		Skupina Telekom Slovenije	Telekom Slovenije
v tisoč EUR	31. 12. 2020	31. 12. 2019	31. 12. 2020	31. 12. 2019
Vnaprej plačane najemnine	194	234	194	234
Druga dolgoročna sredstva	1.244	1.108	1.442	1.013
Programske pravice (TV vsebine, TV kanali)	0	6.261	0	0
Skupaj odloženi stroški	1.438	7.603	1.636	1.247

Vnaprej plačane najemnine predstavljajo stanje stroškov zakupa kapacitet na vodih. Druga dolgoročna sredstva predstavljajo stanje varščin in podobnih stroškov. Programske pravice (TV vsebine, TV kanali) v letu 2019 se nanašajo na odvisno družbo Planet TV, ki je bila v letu 2020 prodana.

22. NALOŽBENE NEPREMIČNINE

	Skupina Telekom Slovenije			Telekom Slovenije
v tisoč EUR	Zemljišče	Zgradbe	Skupaj	Zemljišče	Zgradbe	Skupaj
Nabavna vrednost
Stanje 1. 1. 2020	1.893	1.914	3.807	4.865	1.914	6.779
Povečanja	31	235	266	31	235	266
Stanje 31. 12. 2020	1.924	2.149	4.073	4.896	2.149	7.045
Popravek vrednosti
Stanje 1. 1. 2020	1.689	1.088	2.777	1.689	1.088	2.777
Povečanja	0	2	2	0	2	2
Amortizacija	0	36	36	0	36	36
Stanje 31. 12. 2020	1.689	1.126	2.815	1.689	1.126	2.815
Neodpisana vrednost
Stanje 1. 1. 2020	204	826	1.030	3.176	826	4.002
Stanje 31. 12. 2020	235	1.023	1.258	3.207	1.023	4.230

	Skupina Telekom Slovenije				Telekom Slovenije
v tisoč EUR	Zemljišče	Zgradbe	Skupaj	Zemljišče	Zgradbe	Skupaj
Nabavna vrednost
Stanje 1. 1. 2019	4.865	1.897	6.762	4.865	1.897	6.762
Povečanja	0	17	17	0	17	17
Zmanjšanja	-2.972	0	-2.972	0	0	0
Stanje 31. 12. 2019	1.893	1.914	3.807	4.865	1.914	6.779
Popravek vrednosti
Stanje 1. 1. 2019	1.689	1.034	2.723	1.689	1.034	2.723
Amortizacija	0	54	54	0	54	54
Stanje 31. 12. 2019	1.689	1.088	2.777	1.689	1.088	2.777
Neodpisana vrednost
Stanje 1. 1. 2019	3.176	863	4.039	3.176	863	4.039
Stanje 31. 12. 2019	204	826	1.030	3.176	826	4.002

Skupina in družba vodita naložbene nepremičnine po nabavni vrednosti, zmanjšani za nabrani amortizacijski popravek vrednosti in izgubo zaradi slabitve. Poštena vrednost naložbenih nepremičnin je prikazana v pojasnilu 39.

Na 31. december 2020 Skupina Telekom Slovenije med naložbenimi nepremičninami izkazuje zemljišče, zunanjo ureditev in zgradbo hotela Tisa na Pohorju v višini 1.016 tisoč evrov, zemljišče in zgradbo Rakovnik v višini 185 tisoč evrov ter stanovanja v višini 57 tisoč evrov.

Družba Telekom Slovenije dodatno med naložbenimi nepremičninami izkazuje še zemljišče in zgradbo v Sečoveljskih solinah v višini 2.972 tisoč evrov in ima skupaj 31. decembra 2020 4.230 tisoč evrov naložbenih nepremičnin.

Prihodki od naložbenih nepremičnin, pripoznani v poslovnem izidu skupine v letu 2020, znašajo 283 tisoč evrov (v letu 2019: 326 tisoč evrov). Stroške, povezane z naložbenimi nepremičninami, je skupina v izkazu poslovnega izida v letu 2020 pripoznala v višini 138 tisoč evrov (v letu 2019: 139 tisoč evrov) ter jih izkazuje v stroških materiala in energije ter stroških storitev, pod postavkama stroški vzdrževanja opredmetenih osnovnih sredstev in stroški drugih storitev (pojasnilo 9) ter v postavki ostali odhodki (pojasnilo 11) v drugih odhodkih poslovanja.

Družba Telekom Slovenije na naložbenih nepremičninah nima nobene omejene lastninske pravice, prav tako naložbe niso predmet obremenitve.

23. SREDSTVA ZA ODTUJITEV

Sredstva za odtujitev na 31. decembra 2020 zajemajo vrednost zemljišč in zgradb, ki jih družbe v skupini ne nameravajo uporabljati v poslovne namene in za katere so poslovodstva družb sprejela sklep o njihovi prodaji, ki je predvidena v naslednjih 12 mesecih.

v tisoč EUR	Skupina Telekom Slovenije	Telekom Slovenije
Stanje 1. 1. 2019	526	526
Povečanja	26	26
Prodaja	-52	-52
Stanje 31. 12. 2019	500	500
Povečanja	12	12
Prodaja	-12	-12
Prenos na opredmetena osnovna sredstva	-286	-286
Stanje 31. 12. 2020	214	214

V letu 2020 sta družba in skupina ob presoji ustreznosti razvrstitve sredstev, prenesle iz sredstev za odtujitev na naložbene nepremičnine sredstva v višini 286 tisoč evrov in sicer zemljišče in zgradbo Rakovnik ter stanovanja.

Družba je s prodajo sredstev za odtujitev ustvarila 2,5 tisoč evrov dobička od prodaje, ki ga je pripoznala v izkazu poslovnega izida v postavki dobiček pri prodaji opredmetenih osnovnih sredstev (pojasnilo 8).

24. ZALOGE

		Skupina Telekom Slovenije	Telekom Slovenije
v tisoč EUR	31. 12. 2020	31. 12. 2019	31. 12. 2020	31. 12. 2019
Material	13.663	11.139	11.362	9.827
Proizvodi	764	831	0	0
Trgovsko blago	11.748	12.650	10.449	10.752
Skupaj zaloge	26.175	24.620	21.811	20.579

Po čisti iztržljivi vrednosti je 31. decembra 2020 med zalogami vrednotenih za 1.754 tisoč evrov (31. 12. 2019: 1.695 tisoč evrov) materiala in 255 tisoč evrov (31. 12. 2019: 290 tisoč evrov) trgovskega blaga. Ostale zaloge so vrednotene po prvotni nabavni vrednosti, saj je bila njihova nabavna vrednost nižja od čiste iztržljive vrednosti. Skupina med svojimi zalogami nima zalog, zastavljenih kot jamstvo za obveznosti.

V letu 2020 je Skupina Telekom Slovenije slabila in odpisala 1.231 tisoč evrov zalog (v letu 2019: 1.991 tisoč evrov), ter pri popisu ugotovila za 63 tisoč evrov primanjkljajev (v letu 2019 za 40 tisoč evrov) ter 47 tisoč evrov presežkov zalog (v letu 2019 za 18 tisoč evrov).

Družba Telekom Slovenije je v letu 2020 odpisala ali slabila za 1.000 tisoč evrov zalog (v letu 2019: 1.063 tisoč evrov). Pri popisu zalog je družba v letu 2020 ugotovila za 19 tisoč evrov primanjkljaja zaloge (8 tisoč v letu 2019) in 5 tisoč evrov presežka (v letu 2019 za 1 tisoč evrov).

25. POSLOVNE IN DRUGE TERJATVE

Med dolgoročnimi poslovnimi terjatvami skupina in družba izkazujeta terjatve iz prodaje blaga, katerih zapadlost je daljša od enega leta. Popravki vrednosti terjatev se nanašajo na pričakovane kreditne izgube. Analiza starosti terjatev je predstavljena v pojasnilu 45.

SKUPINA TELEKOM SLOVENIJE

		31. 12. 2019
v tisoč EUR	Bruto vrednost	Popravek vrednosti	Neto vrednost	Neto vrednost
Dolgoročne poslovne terjatve	17.167	-86	17.081	24.405

Kratkoročne poslovne terjatve

	31. 12. 2020 31. 12. 2019
v tisoč EUR	Bruto vrednost	Popravek vrednosti	Neto vrednost	Neto vrednost
Poslovne terjatve	133.130	-11.935	121.195	126.917
Poslovne terjatve do tujih operaterjev	18.818	-1.893	16.925	14.610
Poslovne terjatve do domačih operaterjev	20.697	-2.046	18.651	4.167
Skupaj poslovne terjatve	172.645	-15.874	156.771	145.694
Dani predujmi	646	0	646	1.103
Terjatve za DDV in druge davke	4.232	0	4.232	5.112
Terjatve za davek iz dobička	94	0	94	684
Druge terjatve	1.201	-8	1.193	966
Skupaj druge terjatve	6.173	-8	6.165	7.865
Skupaj poslovne in druge terjatve	178.818	-15.882	162.936	153.559

Poslovne terjatve se ne obrestujejo.

SKUPINA TELEKOM	POSLOVNO	TRZENJE IN	OMREŽJA.	TRAJNOSTNI	RAČUNOVODSKO
SLOVENIJE	POROČII O	PRODAJA	TEHNOLOGIJE IN IT	RAZVOJ	POROČILO

Gibanje popravka vrednosti terjatev

v tisoč EUR	2020	2019
Stanje 1. 1.	-18.344	-21.177
Spremembe v skupini	91	0
Popravki v letu	-6.520	-6.287
Odprava popravkov	4.502	4.718
Odpisi	4.303	4.402
Stanje 31. 12.	-15.968	-18.344

Zmanjšanje stanja popravka vrednosti terjatev je posledica spremembe strukture terjatev v korist nezapadlih terjatev. Več o strukturi terjatev po starosti v pojasnilu 45.

TELEKOM SLOVENIJE

	31. 12. 2020 31. 12. 2019
v tisoč EUR	Bruto vrednost	Popravek vrednosti	Neto vrednost	Neto vrednost
Dolgoročne poslovne terjatve	17.167	-86	17.081	24.405

Kratkoročne poslovne terjatve

	31. 12. 2020 31. 12. 2019
v tisoč EUR	Bruto vrednost	Popravek vrednosti	Neto vrednost	Neto vrednost
Poslovne terjatve	123.351	-8.486	114.865	121.386
Terjatve do tujih operaterjev	19.577	-1.897	17.680	15.005
Terjatve do domačih operaterjev	23.206	-2.063	21.143	4.169
Skupaj terjatve do kupcev	166.134	-12.446	153.688	140.560
Dani predujmi in varščine	460	0	460	285
Terjatve za DDV in druge davke	3.398	0	3.398	4.066
Druge terjatve	821	0	821	733
Skupaj druge terjatve	4.679	0	4.679	5.084
Skupaj poslovne in druge terjatve	170.813	-12.446	158.367	145.644

Gibanje popravka vrednosti terjatev

v tisoč EUR	2020	2019
Stanje 1. 1.	-11.985	-14.814
Popravki v letu	-6.090	-5.738
Odprava popravkov	3.975	4.269
Odpisi	1.568	4.298
Stanje 31. 12.	-12.532	-11.985

Način oblikovanja popravka vrednosti terjatev v letu 2020 ni spremenjen.

Zmanjšanje stanja popravka vrednosti terjatev je posledica spremembe strukture terjatev v korist nezapadlih terjatev. Več o strukturi terjatev po starosti v pojasnilu 45.

POSLOVNO POROČILO

TRŽENJE IN PRODAJA

OMREŽJA, TEHNOLOGIJE IN IT TRAJNOSTNI RAZVOJ

RAČUNOVODSKO POROČILO

26. KRATKOROČNA POGODBENA SREDSTVA

	Skupina Telekom Slovenije		Telekom Slovenije
v tisoč EUR	31. 12. 2020	31. 12. 2019	31. 12. 2020	31. 12. 2019
Kratkoročna pogodbena sredstva	12.652	14.896	12.492	14.849
Vnaprej vračunani prihodki in odloženi stroški – roaming	10.764	7.745	10.677	7.745
Vnaprej vračunani prihodki za že opravljene storitve in dobavljeno blago (še ni računa)	111	139	140	219
Skupaj kratkoročna pogodbena sredstva	23.527	22.780	23.309	22.813

Kratkoročna pogodbena sredstva nastanejo ob prodaji predvsem telekomunikacijskih storitev in blaga, kjer pogodbe s kupci vsebujejo naročnino in subvencionirano storitev ali blago ter se kupci vežejo na 12 mesecev, ter kratkoročni del dolgoročnih pogodbenih sredstev.

27. KRATKOROČNO ODLOŽENI STROŠKI

	Skupina Telekom Slovenije		Telekom Slovenije
v tisoč EUR	31. 12. 2020	31. 12. 2019	31. 12. 2020	31. 12. 2019
Odloženi stroški	3.243	17.585	3.747	14.548
Drugo	1.007	1.053	993	961
Skupaj kratkoročno odloženi stroški	4.250	18.638	4.740	15.509

Med kratkoročnimi odloženimi stroški se evidentirajo predvsem odloženi stroški mednarodnega obračuna.

28. DENAR IN DENARNI USTREZNIKI

	Skupina Telekom Slovenije		Telekom Slovenije
v tisoč EUR	31. 12. 2020	31. 12. 2019	31. 12. 2020	31. 12. 2019
Denarna sredstva v blagajni in na računih v banki	8.160	13.212	2.086	1.153
Kratkoročni depoziti pri bankah z zapadlostjo do treh mesecev	7	7	0	0
Skupaj denar in denarni ustrezniki	8.167	13.219	2.086	1.153

Skupina in družba imata za uravnavanje kratkoročne likvidnosti pri bankah odprte posojilne linije oziroma revolving posojila v skupni višini 100 milijonov evrov ter limit na transakcijskem računu 5 milijonov evrov. Na 31. december 2020 so bila kratkoročna revolving posojila oziroma posojilne linije črpane v višini 1,5 milijona evrov (v letu 2019: 0,5 milijona evrov). Posojilne linije skupina prikazuje v pojasnilu 33.

29. KAPITAL IN REZERVE

	Skupina Telekom Slovenije		Telekom Slovenije
v tisoč EUR	31. 12. 2020	31. 12. 2019	31. 12. 2020	31. 12. 2019
KAPITAL IN REZERVE
Vpoklicani kapital	272.721	272.721	272.721	272.721
Kapitalske rezerve	181.489	181.488	180.956	180.956
Rezerve iz dobička	106.479	106.479	104.978	104.978
Zakonske rezerve	51.612	51.612	50.434	50.434
Rezerve za lastne delnice in lastne poslovne deleže	3.671	3.671	3.671	3.671
Lastne delnice in lastni poslovni deleži	-3.671	-3.671	-3.671	-3.671
Statutarne rezerve	54.854	54.854	54.544	54.544
Druge rezerve iz dobička	13	13	0	0
Zadržani čisti poslovni izid	33.305	31.589	50.359	48.886
Zadržani poslovni izid preteklih let	8.440	30.648	26.185	48.301
Poslovni izid tekočega leta	24.865	941	24.174	585
Rezerve za poštene vrednosti finančnih instrumentov	-219	1.171	-219	1.171
Rezerve za poštene vrednosti finančnih instrumentov za varovanje pred tveganji v neto znesku	-278	-507	-278	-507
Presežek iz prevrednotenja za aktuarske primanjkljaje in presežke	-2.988	-2.347	-2.733	-2.069
Prevedbene rezerve	-25	-6	0	0
Skupaj kapital in rezerve	590.484	590.588	605.784	606.136

Odobreni, izdani in v celoti vplačani vpoklicani kapital znaša 272.721 tisoč evrov in je razdeljen na 6.535.478 navadnih imenskih kosovnih delnic. Vsaka kosovna delnica ima enak delež in pripadajoč znesek v osnovnem kapitalu.

Lastniška struktura

	31. 12. 2020		31. 12. 2019
Delničar	Število delnic	Delež v %	Število delnic	Delež v %
Republika Slovenija	4.087.569	62,54	4.087.569	62,54
Slovenski državni holding d. d. (SDH)	277.839	4,25	277.839	4,25
Individualni delničarji (domači in tuji)	897.734	13,74	865.862	13,25
Druge domače pravne osebe	254.874	3,90	241.336	3,69
Kapitalska družba d. d.	365.175	5,59	365.175	5,59
Finančne družbe in skladi	205.218	3,14	258.652	3,96
Tuje pravne osebe	417.069	6,38	409.045	6,26
Lastne delnice	30.000	0,46	30.000	0,46
Skupaj	6.535.478	100,00	6.535.478	100,00

Stanje in gibanje postavk kapitala sta predstavljena v izkazu gibanja kapitala. V letu 2020 ni bilo sprememb v številu izdanih delnic.

Kapitalske rezerve se smejo uporabiti pod pogoji in za namen, ki jih določa zakon. Na 31. december 2020 so kapitalske rezerve družbe Telekom Slovenije znašale 180.956 tisoč evrov, od tega 126.135 tisoč evrov kapitalskih rezerv izhaja iz postopka lastninskega preoblikovanja družbe. Kapitalske rezerve višini 54.821 tisoč evrov vsebinsko predstavljajo presežke iz prevrednotenja. Kapitalske rezerve se v letu 2020 niso spremenile.

Zakonske rezerve družbe oblikujejo tako, da skupaj s kapitalskimi rezervami znašajo 20 % njihovega osnovnega kapitala.

Kapitalske in zakonske rezerve se v skladu z Zakonom o gospodarskih družbah lahko v presežnem znesku porabijo za povečanje osnovnega kapitala iz sredstev družbe ter za kritje čiste in prenesene izgube, če se hkrati ne uporabijo rezerve iz dobička za izplačilo dobička delničarjem.

Na 31. december 2020 je imela družba Telekom Slovenije 30.000 lastnih delnic, kar predstavlja 0,46 % vseh delnic. Njihovo število je nespremenjeno od pridobitve v letu 2003. Vrednost lastnih delnic v višini 3.671 tisoč evrov se izkazujejo kot odbitna postavka kapitala in je izkazana po nabavni vrednosti kupljenih lastnih delnic. V enaki višini se skladno z zakonskimi zahtevami oblikujejo tudi rezerve za lastne delnice.

Lastne delnice sme skupina pridobivati le po določbah 247. člena Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1).

Statutarne rezerve se uporabljajo za oblikovanje rezerv za lastne delnice, za kritje izgube, za povečanje osnovnega kapitala ter za kritje vseh vrst poslovnih in drugih tveganj. Te rezerve se lahko porabijo v skladu s statutom za povečanje osnovnega kapitala, za pokrivanje tekoče in prenesene izgube, če te izgube ni mogoče pokriti z drugimi viri, in za oblikovanje lastnih delnic, če niso na razpolago drugi viri.

Ob sestavitvi letnega poročila lahko skupina oblikuje druge rezerve iz dobička do višine 50 % čistega poslovnega izida poslovnega leta, zmanjšanega za oblikovane statutarne ali zakonske rezerve. Druge rezerve iz dobička se lahko uporabijo za katere koli namene skladno z zakonom, statutom, poslovno politiko in sklepi skupščine.

ZADRŽANI ČISTI POSLOVNI IZID

Zadržani čisti poslovni izid vključuje prenesene čiste poslovne izide prejšnjih let in čisti poslovni izid tekočega leta.

Na podlagi sklepa skupščine delničarjev s 5. junija 2020 se je bilančni dobiček za leto 2019 v znesku 30.165 tisoč evrov uporabil za izplačilo dividend v višini 22.769 tisoč evrov, kar predstavlja 3,50 evra bruto na delnico (v letu 2019 so bile izplačane dividende za leto 2018 v znesku 29.275 tisoč evrov, kar znaša 4,50 evra bruto na delnico.) Preostali del bilančnega dobička v vrednosti 7.395 tisoč evrov ni bil razporejen in povečuje zadržani čisti poslovni izid prejšnjih let.

Dividende so bile izplačane delničarjem, ki so bili na presečni dan 18. junija 2020 vpisani v delniško knjigo kot imetniki delnic, oziroma drugim upravičencem s pravico do dividend. Dividende so bile izplačane 19. junija 2020.

Ugotovitev bilančnega dobička družbe Telekom Slovenije za leto 2020

	v EUR
Čisti poslovni izid leta 2020	24.173.581,24
Preneseni čisti poslovni izid	26.184.504,15
Zmanjšanje za znesek dolgoročno odloženih stroškov razvijanja	-15.377.034,91
Skupaj	34.981.050,48
Predlagano izplačilo dividend za leto 2020	v EUR
Znesek za izplačilo dividend	26.021.912,00
Dividenda na navadno delnico	4,00

REZERVE ZA POŠTENE VREDNOSTI FINANČNIH INSTRUMENTOV

Rezerve za poštene vrednosti finančnih instrumentov vključujejo spremembe poštene vrednosti finančnih naložb v kapitalske instrumente, merjene po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa, in spremembe poštene vrednosti finančnih instrumentov za varovanje pred tveganji.

Spremembe rezerv za pošteno vrednost finančnih instrumentov so vidne iz izkaza drugega vseobsegajočega donosa.

Konec leta 2020 je družba preverjala znamenja slabitve pomembnejših finančnih naložb in sicer delež v družbi IEDC - Poslovna šola Bled, d.o.o. in ABCITI, Družba za investiranje, d.o.o. Učinki ocen vrednosti in slabitve so razkriti v pojasnilu 19.

REZERVE ZA AKTUARSKE PRIMANJKLJAJE IN PRESEŽKE

Kot rezerva za aktuarski presežek ali primanjkljaj se izkazujejo spremembe sedanje vrednosti obveznosti do zaposlenih zaradi sprememb v aktuarskih predpostavkah in na podlagi izkustvenih prilagoditev. Gibanje rezerv za aktuarske presežke in primanjkljaje je prikazano v izkazu gibanja kapitala.

30. DOLGOROČNE POGODBENE OBVEZNOSTI

		Skupina Telekom Slovenije	Telekom Slovenije
v tisoč EUR	31. 12. 2020	31. 12. 2019	31. 12. 2020	31. 12. 2019
Dolgoročne pogodbene obveznosti	451	528	318	108
Druge dolgoročne pogodbene obveznosti	617	581	98	62
Prejete državne pomoči in brezplačni prevzem OOS	596	529	459	524
Dolgoročno odloženi prihodki - najem baznih postaj in vodov	13.887	13.583	13.886	13.583
Drugi dolgoročno odloženi prihodki - mednarodni obračun	221	1.470	213	1.378
Skupaj dolgoročne pogodbene obveznosti	15.772	16.691	14.974	15.655

Dolgoročne pogodbene obveznosti predstavljajo obvezo skupine, da bodisi prenese blago ali storitve v prihodnosti kupcu bodisi vrne prejeto nadomestilo. V obeh primerih se obveznost meri kot znesek nadomestila, prejetega od kupca.

RAČUNOVODSKO POROČILO SKUPINE TELEKOM SLOVENIJE IN DRUŽBE TELEKOM SLOVENIJE

SKUPINA TELEKOM

31. REZERVACIJE

Gibanje rezervacij Skupine Telekom Slovenije v letu 2020

v tisoč EUR	31. 12. 2019	Povečanje v poslovnih združitvah	Črpanje	Odprava	Oblikovanje	Sprememba diskontne stopnje	31. 12. 2020
Rezervacije za verjetne obveznosti po tožbah	4.666	0	0	-4.536	119	3	251
Rezervacije za odpravnine ob upokojitvi	10.920	-66	-14	-182	1.283	111	12.052
Rezervacije za jubilejne nagrade	2.298	-22	-140	-1	90	126	2.351
Rezervacije za ocenjene stroške odstranitve sprejemno-oddajnih postaj	3.868	0	-13	-5	119	263	4.232
Druge rezervacije	1.438	0	-649	-47	505	0	1.248
Rezervacije za reorganizacijo podjetja	103	0	-103	0	273	0	273
Skupaj rezervacije	23.293	-88	-919	-4.771	2.389	502	20.407

Gibanje rezervacij Skupine Telekom Slovenije v letu 2019

v tisoč EUR	31. 12. 2018	Povečanje v poslovnih združitvah	Črpanje	Odprava	Oblikovanje	Sprememba diskontne stopnje	31. 12. 2019
Rezervacije za verjetne obveznosti po tožbah	4.674	0	-7	-16	15	0	4.666
Rezervacije za odpravnine ob upokojitvi	10.100	0	-49	-307	932	244	10.920
Rezervacije za jubilejne nagrade	2.126	0	-171	-4	321	26	2.298
Rezervacije za ocenjene stroške odstranitve sprejemno-oddajnih postaj	3.411	0	-30	0	67	420	3.868
Druge rezervacije	1.352	0	-168	-271	525	0	1.438
Rezervacije za reorganizacijo podjetja	113	0	-113	0	103	0	103
Skupaj rezervacije	21.776	0	-538	-598	1.963	690	23.293

Gibanje rezervacij družbe Telekom Slovenije v letu 2020

v tisoč EUR	31. 12. 2019	Črpanje	Odprava	Oblikovanje	Sprememba diskontne stopnje	31. 12. 2020
Rezervacije za verjetne obveznosti po tožbah	4.500	0	-4.500	0	0	0
Rezervacije za odpravnine ob upokojitvi	8.916	0	0	1.044	90	10.050
Rezervacije za jubilejne nagrade	1.847	-104	0	47	107	1.897
Rezervacije za ocenjene stroške odstranitve sprejemno-oddajnih postaj	3.868	-13	-5	119	263	4.232
Druge rezervacije	7	-14	0	12	0	5
Rezervacije za reorganizacijo podjetja	0	0	0	0	0	0
Skupaj rezervacije	19.138	-131	-4.505	1.222	460	16.184

TRAJNOSTNI RAZVOJ

RAČUNOVODSKO POROČILO

Gibanje rezervacij družbe Telekom Slovenije v letu 2019

PRODAJA

v tisoč EUR	31. 12. 2018	Črpanje	Odprava	Oblikovanje	Sprememba diskontne stopnje	31. 12. 2019
Rezervacije za verjetne obveznosti po tožbah	4.500	0	0	0	0	4.500
Rezervacije za odpravnine ob upokojitvi	8.655	-16	-303	369	211	8.916
Rezervacije za jubilejne nagrade	1.728	-136	0	255	0	1.847
Rezervacije za ocenjene stroške odstranitve sprejemno-oddajnih postaj	3.411	-30	0	67	420	3.868
Druge rezervacije	24	-40	0	23	0	7
Rezervacije za reorganizacijo podjetja	113	-113	0	0	0	0
Skupaj rezervacije	18.431	-335	-303	714	631	19.138

REZERVACIJE ZA VERJETNE OBVEZNOSTI PO TOŽBAH

Rezervacije za verjetne obveznosti za tožbe so oblikovane na podlagi ocene verjetnega izida, ki je opravljena z visoko stopnjo previdnosti. Datuma zapadlosti obveznosti ni mogoče določiti. Tožbe, za katere so oblikovane rezervacije, so v različnih fazah postopka. V do zdaj pravnomočno zaključenih zadevah je bila Skupina Telekom Slovenije večinoma uspešna, kar skladno s pravili borze tekoče objavlja.

Skupina Telekom Slovenije in družba Telekom Slovenije v letu 2020 nista imeli bistvenih črpanj oziroma oblikovanj rezervacij za verjetne obveznosti po tožbah. Družba Telekom Slovenije je v letu 2020 v celoti odpravila rezervacije, ki so bile oblikovane na 31. 12. 2019.

Rezervacije oblikovane na podlagi ocene poslovodstva in pridobljenih pravnih mnenj v Skupini Telekom Slovenije na 31. decembra 2020 znašajo 251 tisoč evrov, medtem ko družba Telekom Slovenije nima oblikovanih rezervacij za obveznosti za tožbe.

Proti družbam Skupine Telekom Slovenije so vložene tožbe v skupnem znesku 43.136 tisoč evrov (v letu 2019: 72.677 tisoč evrov). Proti družbi Telekom Slovenije so vložene tožbe v skupnem znesku 40.691 tisoč evrov (v letu 2019: 44.526 tisoč evrov). Več v pojasnilu 40.

REZERVACIJE ZA ODPRAVNINE IN JUBILEJNE NAGRADE

Rezervacije za odpravnine in jubilejne nagrade so oblikovane na podlagi aktuarskih izračunov.

SKUPINA TELEKOM
SLOVENIJE

Oblikovanje rezervacij za odpravnine in jubilejne nagrade

	Skupina Telekom Slovenije			Telekom Slovenije
v tisoč EUR	Rezervacije za jubilejne nagrade	Rezervacije za odpravnine	Skupaj	Rezervacije za jubilejne nagrade	Rezervacije za odpravnine	Skupaj
Rezervacije na dan 1. 1. 2019	2.156	10.292	12.448	1.728	8.655	10.383
Stroški obresti	50	244	294	41	211	252
Stroški tekočega službovanja	138	441	579	103	369	472
Aktuarski dobički (+) in izgube (-)	125	-8	117	111	-303	-192
Plačila med letom	-171	-49	-220	-136	-16	-152
Rezervacije na dan 31. 12. 2019	2.298	10.920	13.218	1.847	8.916	10.763
Stroški obresti	25	112	137	19	90	109
Stroški tekočega službovanja	155	476	631	114	382	496
Stroški preteklega službovanja	-2	-15	-17	0	0	0
Aktuarski dobički (+) in izgube (-)	38	638	676	21	662	683
- zaradi sprememb v finančnih predpostavkah	111	579	690	89	639	728
- zaradi izkustvenih prilagoditev	-73	59	-14	-68	23	-45
Spremembe v skupini	-22	-66	-88	0	0	0
Plačila med letom	-141	-13	-154	-104	0	-104
Rezervacije na dan 31. 12. 2020	2.351	12.052	14.403	1.897	10.050	11.947

Družba Telekom Slovenije in Skupina Telekom Slovenije sta izpostavljeni tveganjem iz dolgoročnih zaslužkov zaposlenih, predvsem na podlagi:

• ∫ sprememb zakonodaje, ki ureja zaposlovanje, upokojitve, prispevke in davke,
• ∫ sprememb kolektivnih pogodb in poslovnih dogovorov ter drugih notranjih aktov, ki vplivajo na vrsto in raven zaslužkov,
• ∫ bistvenih sprememb zneskov, na katere se nanašajo zaslužki: povprečne plače v Republiki Sloveniji, plač zaposlencev, stalnih zneskov nagrad in neobdavčenih zneskov nagrad,
• ∫ sprememb gospodarskega okolja, npr. odpravnina ob prenehanju zaposlitve.

Sedanje vrednosti dolgoročnih zaslužkov zaposlenih so izpostavljene naslednjim tveganjem:

• ∫ vsa tveganja, katerim so izpostavljeni dolgoročni zaslužki zaposlenih,
• ∫ razlika med dejansko izkušnjo in aktuarsko predpostavko (umrljivost, fluktuacija zaposlenih, predčasna ali pozna upokojitev, stopnja rasti plač in neobdavčeni zneski nagrad),
• ∫ spremembe diskontnih mer, uporabljenih pri merjenju, glede na različne datume bilance stanja.

Naslednje aktuarske predpostavke so bile upoštevane pri izračunu rezervacij za jubilejne nagrade in pozaposlitvene zaslužke:

• ∫ demografske predpostavke:
  • pričakovana umrljivost se določa na podlagi tablic umrljivosti prebivalstva v Republiki Sloveniji (objavljena za leto 2007),
• fluktuacija, ki označuje zapustitev podjetja po lastni odločitvi, se določa linearno padajoče glede na starost zaposlenca in znaša povprečno 2,1 % za družbo Telekom Slovenije za leto 2020, v Skupini Telekom Slovenije pa povprečno 2,5 % za leto 2020, tehtano s številom zaposlenih v posamezni družbi, medtem ko se ocenjen datum upokojitve določi kot dan, ko je izpolnjen prvi pogoj za upokojitev, ob upoštevanju zakonodaje v Republiki Sloveniji.

OMREŽJA, TRŽENJE IN PRODAJA

TEHNOLOGIJE IN IT TRAJNOSTNI RAZVOJ

RAČUNOVODSKO POROČILO

• ∫ finančne predpostavke:
  • pričakovana rast povprečnih plač v Republiki Sloveniji upošteva projekcije urada UMAR: Jesenska napoved gospodarskih gibanj 2020 in se določi kot 2,5% dolgoročno letno rast,
  • pričakovano povečanje plač zaposlencev v Skupini Telekom Slovenije upošteva rast zaradi inflacije, napredovanja in dodatek na skupno delovno dobo in znaša po družbah:

Dolgoročna rast plač v podjetju	od 2021 dalje	od 2023 dalje
Telekom Slovenije	0,76 %
GVO	1,24 %
Avtenta	1,50 %
TSmedia	1,50 %
Soline	0,45 %	2,00 %
TSinpo	2,80 %

∫ izbrana diskontna obrestna mera znaša 0,44 % letno, kolikor je konec decembra 2020 znašala donosnost 10-letnih podjetniških obveznic z visoko boniteto v evro območju za družbe Telekom Slovenije, Soline, GVO in TSinpo ter 0,72 % letno, kolikor je konec decembra 2020 znašala donosnost 15-letnih podjetniških obveznic z visoko boniteto v Evro območju za družbe Avtenta in TSmedia.

Analiza občutljivosti sprememb aktuarskih predpostavk v Skupini Telekom Slovenije

Predpostavka	Odmik	Opis	Skupaj	Odpravnine	Jubilejne nagrade
Centralni scenarij	0,00 %	stanje	14.403	12.052	2.351
Diskontna obrestna mera		stanje	15.300	12.843	2.458
	-0,50 %	(razlika)	898	791	107
		stanje	13.582	11.331	2.251
	0,50 %	(razlika)	-821	-722	-99
Rast plač		stanje	13.586	11.333	2.253
	-0,50 %	(razlika)	-817	-719	-98
		stanje	15.286	12.831	2.455
	0,50 %	(razlika)	883	779	104

Analiza občutljivosti sprememb aktuarskih predpostavk v družbi Telekom Slovenije

Predpostavka	Odmik	Opis	Skupaj	Odpravnine	Jubilejne nagrade
Centralni scenarij	0,00 %	stanje	11.947	10.050	1.897
Diskontna obrestna mera		stanje	12.695	10.713	1.982
	-0,50 %	(razlika)	748	663	85
		stanje	11.262	9.443	1.818
	0,50 %	(razlika)	-685	-606	-79
Rast plač	-0,50 %	stanje	11.265	9.446	1.819
		(razlika)	-682	-604	-78
		stanje	12.683	10.704	1.980
	0,50 %	(razlika)	736	654	83

TRŽENJE IN PRODAJA

REZERVACIJE ZA OCENJENE STROŠKE ODSTRANITVE SPREJEMNO-ODDAJNIH POSTAJ

Rezervacije so oblikovane v višini predvidenih stroškov odstranitve, diskontirane z diskontno stopnjo 0,72 % letno (v letu 2019: 1,34 % letno), kolikor je konec decembra 2020 znašala donosnost 15-letnih podjetniških obveznic z visoko boniteto v evrskem območju.

REZERVACIJE ZA PRESTRUKTURIRANJE PODJETJA

Skupina in družba sta v letu 2020 črpali rezervacije za prestrukturiranje podjetja v višini 103 tisoč evrov, ki so bile oblikovane v preteklem poročevalskem obdobju. V Skupini Telekom Slovenije so bile dodatno oblikovane rezervacije v višini 273 tisoč evrov.

V družbi Telekom Slovenije ni bilo novih oblikovanj rezervacij za prestrukturiranje podjetja.

32. DOLGOROČNE POSLOVNE OBVEZNOSTI

V Skupini Telekom Slovenije je med drugimi poslovnimi obveznostmi zajeta obveznost plačila frekvenčnine na Kosovu v višini 7.124 tisoč evrov.

		Skupina Telekom Slovenije	Telekom Slovenije
v tisoč EUR	31. 12. 2020	31. 12. 2019	31. 12. 2020	31. 12. 2019
Poslovne obveznosti za programske pravice	31.074	4.425	20.302	1.500
Drugo	7.822	36.044	554	9.222
Skupaj dolgoročne poslovne obveznosti	38.896	40.469	20.856	10.722

33. POSOJILA IN KREDITI

To pojasnilo vsebuje informacijo o pogodbenih pogojih, ki veljajo za prejeta posojila. Več informacij o izpostavljenosti obrestnemu in tečajnemu tveganju je navedenih v pojasnilu 45.

	Skupina Telekom Slovenije		Telekom Slovenije
v tisoč EUR	31. 12. 2020	31. 12. 2019	31. 12. 2020	31. 12. 2019
Prejeta dolgoročna posojila
Bančna posojila	214.801	245.340	214.801	245.310
- tekoča zapadlost dolgoročnih posojil	-30.580	-30.538	-30.580	-30.508
- dolgoročni del posojil	184.221	214.802	184.221	214.802
Skupaj dolgoročni del	184.221	214.802	184.221	214.802
Prejeta kratkoročna posojila
Bančna posojila – revolving posojilo	1.500	500	1.500	500
Posojila družb v skupini	0	0	13.000	7.000
Tekoča zapadlost dolgoročnih bančnih posojil	30.580	30.538	30.580	30.508
Obresti od posojil	0	0	3	0
Skupaj kratkoročni del	32.080	31.038	45.083	38.008

Skupina Telekom Slovenije ima prek obvladujoče družbe Telekom Slovenije dolgoročne finančne obveznosti do bank v obliki prejetega dolgoročnega sindiciranega posojila. Sindicirano posojilo sestavljajo tri tranše, od katerih zapadeta dve v letu 2023 in ena v letu 2025. Posojilo je vezano na spremenljivo obrestno mero s pribitki na posamezne tranše, ki se gibljejo od 1,35 % do 1,65 % in je zavarovano z bianko menicami. Kratkoročne finančne obveznosti do banke, ki jih ima družba Telekom Slovenije v obliki kratkoročnega 274

TRŽENJE IN PRODAJA

TEHNOLOGIJE IN IT TRAJNOSTNI RAZVOJ

POROČILO

RAČUNOVODSKO

revolving posojila za uravnavanje likvidnosti, je obrestovano s fiksno obrestno mero v višini 0,67 %. Kratkoročno posojilo je prav tako zavarovano z bianko menicami.

Družba Telekom Slovenije ima poleg črpanih tudi odprte nečrpane kratkoročne posojilne linije oziroma revolving posojila pri bankah, ki so zavarovana z bianko menicami. Kratkoročna revolving posojila zapadejo v letu 2021 in imajo fiksno ali spremenljivo obrestno mero s pribitki od 0,67 % do 2,50 %. Z eno od bank je podpisana tudi pogodba o limitu na transakcijskem računu z obrestno mero 2,9 %.

OMREŽJA,

V decembru 2020 je družba Telekom Slovenije z Evropsko investicijsko banko (EIB) podpisala pogodbo za dolgoročno posojilo v višini 100 milijonov evrov. Posojilo je možno črpati v naslednjih treh letih, v letu 2020 še ni bilo črpano.

Banke, ki so odobrile posojila, zahtevajo vzdrževanje v posojilnih pogodbah opredeljenih vrednosti finančnih zavez na ravni Skupine Telekom Slovenije: razmerje med neto finančnim dolgom in EBITDA, delež kapitala v vsoti vseh obveznosti in kapitala ter razmerje med EBITDA in finančnimi odhodki. Nedoseganje predpisane vrednosti zavez je lahko razlog za predčasno zapadlost posojil v plačilo. Na 31. december 2020 so bile vse finančne zaveze na ravni skupine dosežene.

Družba Telekom Slovenije ima poleg zgoraj opisanega tudi obveznosti do družb v skupini v obliki kratkoročnih revolving posojil, ki zapadejo v plačilo v letu 2021 in imajo obrestno mero od 0,513 % do 0,558 %.

Gibanje prejetih posojil

	Skupina Telekom Slovenije		Telekom Slovenije
v tisoč EUR	2020	2019	2020	2019
Stanje 1. 1.	245.840	261.238	252.810	261.645
Črpanja	1.000	35.000	7.000	35.000
Vračila	-30.801	-50.639	-30.769	-44.077
Ostalo	262	241	263	242
Stanje 31. 12.	216.301	245.840	229.304	252.810

Ostale spremembe se nanašajo na nedenarne postavke in sicer prenose vnaprej plačanih stroškov povezanih z odobritvijo posojila v finančne odhodke ter prenose med posameznimi kategorijami.

34. DOLGOROČNE IN KRATKOROČNE OBVEZNOSTI IZ NAJEMOV

Skupina in družba sta v letu 2019 začeli uporabljati novi standard MSRP 16 za najeme in tako pripoznali finančne obveznosti iz najema.

Obveznosti iz najemov

	Skupina Telekom Slovenije		Telekom Slovenije
v tisoč EUR	31. 12. 2020	31. 12. 2019	31. 12. 2020	31. 12. 2019
Dolgoročne obveznosti iz sredstev v najemu	59.092	60.068	67.093	66.351
Kratkoročne obveznosti iz sredstev v najemu	10.180	8.986	11.660	10.031
Skupaj obveznosti iz sredstev v najemu	69.272	69.054	78.753	76.382

Kratkoročne finančne obveznosti iz najemov predstavljajo obveznosti za sredstva v najemu, katerih poravnava se pričakuje v naslednjih 12 mesecih.

Gibanje obveznosti iz najemov

POSLOVNO POROČILO

SKUPINA TELEKOM SLOVENIJE

v tisoč EUR	Skupina Telekom Slovenije		Telekom Slovenije
Stanje 1. 1. 2019	67.238		71.700
Povečanja	12.712		14.511
Obresti	2.331		2.188
Plačilo najemnin	-13.227		-12.017
Stanje 31. 12. 2019	69.054		76.382
Povečanja	10.038		11.484
Obresti	2.348		2.352
Plačilo najemnin	-12.168		-11.465
Stanje 31. 12. 2020	69.272		78.753
Stanje 31. 12. 2020
Kratkoročne obveznosti iz najemov	8.986		10.031
Dolgoročne obveznosti iz najemov	60.068		66.351
Skupaj obveznosti iz najemov	69.054		76.382
Stanje 31. 12. 2020
Kratkoročne obveznosti iz najemov	10.180		11.660
Dolgoročne obveznosti iz najemov	59.092		67.093
Skupaj obveznosti iz najemov	69.272		78.753

OMREŽJA, TEHNOLOGIJE IN IT

TRŽENJE IN PRODAJA

TRAJNOSTNI RAZVOJ

RAČUNOVODSKO POROČILO

Skupni denarni tok iz najemnin za skupino Telekom Slovenije znaša 12.168 tisoč evrov, za družbo Telekom Slovenije pa 11.465 tisoč evrov in je izkazan kot denarni tok iz dejavnosti financiranja. Glavni elementi najemnin, podani v izkazu denarnih tokov obsegajo le odplačilo glavnice najema, plačila obresti pa so vključena v vrstici o plačanih obrestih.

35. DRUGE DOLGOROČNE IN KRATKOROČNE FINANČNE OBVEZNOSTI

Dolgoročne finančne obveznosti

	Skupina Telekom Slovenije		Telekom Slovenije
v tisoč EUR	31. 12. 2020	31. 12. 2019	31. 12. 2020	31. 12. 2019
Obveznice	0	99.983	0	99.983
Obveznosti za obrestno zamenjavo	244	625	244	625
Drugo	0	33	0	0
Skupaj druge dolgoročne finančne obveznosti	244	100.641	244	100.608

Kratkoročne finančne obveznosti

	Skupina Telekom Slovenije		Telekom Slovenije
v tisoč EUR	31. 12. 2020	31. 12. 2019	31. 12. 2020	31. 12. 2019
Obveznice	101.078	1.053	101.078	1.053
Obveznosti za obrestno zamenjavo	98	0	98	0
Drugo	63	171	61	128
Skupaj druge kratkoročne finančne obveznosti	101.239	1.224	101.237	1.181

PRODAJA

Telekom Slovenije je v juniju 2016 izdal obveznice v nominalni vrednosti 100.000 tisoč evrov z nespremenljivo letno obrestno mero 1,95 % in rokom dospelosti 10. junij 2021. Celotna izdaja obsega 100.000 apoenov po 1.000 evrov. Obresti dospevajo v plačilo letno, nominalna vrednost pa dospe v izplačilo v enkratnem znesku ob dospelosti. Obveznice so vrednotene po metodi odplačne vrednosti po 1,994-odstotni efektivni obrestni meri. V letu 2020 so bile obveznice v celotni vrednosti prenesene na kratkoročne obveznosti.

V februarju 2017 je bila sklenjena obrestna zamenjava z namenom varovanja obrestne mere, katere poštena vrednost znaša na 31. decembra 2020 342 tisoč evrov (31. 12. 2019: 625 tisoč evrov). Skupina zaradi nematerialnosti višine obrestne zamenjave dodatnih razkritij glede obvladovanja tveganj ni pripravljala.

	Skupina Telekom Slovenije		Telekom Slovenije
v tisoč EUR	Obveznice	Drugo	Obveznice	Drugo
Stanje 1. 1. 2019	100.993	1.028	100.993	948
Plačila obresti	-1.950	-465	-1.950	-465
Ostalo	1.993	266	1.993	270
Stanje 31. 12. 2019	101.036	829	101.036	753
Plačila obresti	-1.950	-444	-1.950	-444
Ostalo	1.992	20	1.992	94
Stanje 31. 12. 2020	101.078	405	101.078	403

Gibanje drugih finančnih obveznosti

Ostalo se nanaša na nedenarne postavke in sicer na vračunane obresti v višini 1.950 tisoč evrov (2019: 1.950 tisoč evrov), prenose vnaprej plačanih stroškov, povezanih z izdajo obveznic v finančne odhodke, in na spremembo poštene vrednosti izvedenih finančnih instrumentov.

36. POSLOVNE IN DRUGE OBVEZNOSTI

	Skupina Telekom Slovenije Telekom Slovenije
v tisoč EUR	31. 12. 2020	31. 12. 2019	31. 12. 2020	31. 12. 2019
Obveznosti do dobaviteljev	64.003	70.269	52.939	64.090
Obveznosti do domačih operaterjev	1.887	2.349	7.489	2.337
Obveznosti do tujih operaterjev	11.161	10.028	11.335	10.280
Obveznost za DDV in druge davčne obveznosti	7.745	7.249	7.105	5.468
Obveznosti do zaposlenih	8.329	8.278	6.655	6.636
Obveznosti za predujme in varščine	2.861	3.991	430	495
Druge obveznosti	23.072	11.178	23.802	10.639
Skupaj poslovne in druge obveznosti	119.058	113.342	109.755	99.945

Poslovne obveznosti niso obrestovane in so običajno poravnane v dogovorjenem roku od 8 do 120 dni. Enako velja za obveznosti do operaterjev, ki prav tako niso obrestovane in so običajno poravnane v dogovorjenem roku od 10 do 90 dni od dneva izstavitve računa.

Druge obveznosti v skupini in družbi so predvsem obveznosti iz cesij, asignacij v višini 3.030 tisoč evrov (v letu 2019: 5.980 tisoč evrov), programskih pravic za TV vsebine v višini 9.968 tisoč evrov (v letu 2019: 2.824 tisoč evrov) in obveznosti iz naslova odredb in odločb v višini 8.671 tisoč evrov (v letu 2019: 3 tisoč evrov).

Skupina Telekom Slovenije Telekom Slovenije v tisoč EUR 31. 12. 2020 31. 12. 2019 31. 12. 2020 31. 12. 2019 Nezaračunani stroški in odhodki za že opravljene storitve in dobavo blaga 19.087 14.184 18.297 12.041 Vnaprej vračunane plače in nagrade 3.823 2.712 3.636 2.497 Vnaprej vračunani stroški za neizkoriščene letne dopuste 4.477 4.106 3.723 3.416 Drugi vnaprej vračunani stroški iz mednarodnega obračuna 14.405 16.934 14.715 17.319 Skupaj vnaprej vračunani stoški 41.792 37.936 40.371 35.273

37. KRATKOROČNE POGODBENE OBVEZNOSTI

POSLOVNO POROČILO

		Skupina Telekom Slovenije	Telekom Slovenije
v tisoč EUR	31. 12. 2020	31. 12. 2019	31. 12. 2020	31. 12. 2019
Kratkoročno odloženi prihodki - najem baznih postaj in vodov	1.714	1.682	1.714	1.682
Pogodbene obveznosti iz programa zvestobe in predplačila za mobilne storitve	10.090	6.547	6.644	3.298
Drugi odloženi prihodki	917	874	511	432
Skupaj kratkoročne pogodbene obveznosti	12.721	9.103	8.869	5.412

38. KRATKOROČNO VNAPREJ VRAČUNANI STROŠKI

	2.0 C			1100
D	1	10	(00)

RAČUNOVODSKO POROČILO

TRŽENJE IN PRODAJA

TRAJNOSTNI RAZVOJ

KNJIGOVODSKE IN POŠTENE VREDNOSTI	39.
-----------------------------------	-----	--	--	--

Tabela vsebuje podatke o razvrstitvi v ravni hierarhije poštene vrednosti le za sredstva in finančne obveznosti, ki so merjene po pošteni vrednosti in za katere se poštena vrednost razkriva.

Knjigovodske in poštene vrednosti finančnih instrumentov Skupine Telekom Slovenije na 31. 12. 2020

v tisoč EUR	Knjigovodska vrednost	Poštena vrednost	1. nivo	2. nivo	3. nivo
Dolgoročna finančna sredstva
Naložbe v delnice in deleže vrednotene po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa, ki kotirajo na trgu vrednostnih papirjev	1.854	1.854	1.854
Naložbe v delnice in deleže vrednotene po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa, ki ne kotirajo na trgu vrednostnih papirjev	1.111	1.111			1.111
Dana posojila	103	103		103
Poslovne terjatve	17.081	17.081		17.081
Kratkoročna finančna sredstva
Dana posojila	61	61		61
Druga kratkoročna finančna sredstva	451	451		451
Poslovne in druge terjatve	162.936	162.936		162.936
Denar in denarni ustrezniki	8.167	8.167		8.167
Dolgoročne finančne obveznosti
Prejeta posojila	184.221	184.221		184.221
Obveznosti za obrestno zamenjavo	244	244		244
Poslovne obveznosti	38.896	38.896		38.896
Kratkoročne finančne obveznosti
Obveznice	101.078	100.500	100.500
Prejeta posojila	32.080	32.080		32.080
Obveznosti za obrestno zamenjavo	98	98		98
Druge finančne obveznosti	63	63		63
Poslovne obveznosti	119.058	119.058		119.058

Knjigovodske in poštene vrednosti finančnih instrumentov Skupine Telekom Slovenije na 31. 12. 2019

v tisoč EUR	Knjigovodska vrednost	Poštena vrednost	1. nivo	2. nivo	3. nivo
Dolgoročna finančna sredstva
Naložbe v delnice in deleže vrednotene po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa, ki kotirajo na trgu vrednostnih papirjev	2.062	2.062	2.062
Naložbe v delnice in deleže vrednotene po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa, ki ne kotirajo na trgu vrednostnih papirjev	2.619	2.619			2.619
Dana posojila	172	172		172
Druga dolgoročna finančna sredstva	7	7		7
Poslovne terjatve	24.405	24.405		24.405
Kratkoročna finančna sredstva
Dana posojila	77	77		77
Druga kratkoročna finančna sredstva	602	602		602
Poslovne in druge terjatve	153.559	153.559		153.559
Denar in denarni ustrezniki	13.219	13.219		13.219
Dolgoročne finančne obveznosti
Obveznice	99.983	101.800	101.800
Prejeta posojila	214.802	214.802		214.802
Obveznosti za obrestno zamenjavo	625	625		625
Poslovne obveznosti	40.469	40.469		40.469
Kratkoročne finančne obveznosti
Obveznice	1.053	1.053		1.053
Prejeta posojila	31.038	31.038		31.038
Druge finančne obveznosti	171	171		171
Poslovne obveznosti	113.342	113.342		113.342

Knjigovodske in poštene vrednosti finančnih instrumentov družbe Telekom Slovenije na dan 31. 12. 2020

v tisoč EUR	Knjigovodska vrednost	Poštena vrednost	1. nivo	2. nivo	3. nivo
Dolgoročna finančna sredstva
Naložbe v delnice in deleže vrednotene po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa, ki kotirajo na trgu vrednostnih papirjev	1.854	1.854	1.854
Naložbe v delnice in deleže vrednotene po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa, ki ne kotirajo na trgu vrednostnih papirjev	1.109	1.109			1.109
Dana posojila	60.988	60.988		60.988
Poslovne terjatve	17.081	17.081		17.081
Kratkoročna finančna sredstva
Dana posojila	17.385	17.385		17.385
Poslovne in druge terjatve	158.367	158.367		158.367
Denar in denarni ustrezniki	2.086	2.086		2.086
Dolgoročne finančne obveznosti
Prejeta posojila	184.221	184.221		184.221
Obveznosti za obrestno zamenjavo	244	244		244
Poslovne obveznosti	20.856	20.856		20.856
Kratkoročne finančne obveznosti
Obveznice	101.078	100.500	100.500
Prejeta posojila	45.083	45.083		45.083
Obveznosti za obrestno zamenjavo	98	98		98
Druge finančne obveznosti	61	61		61
Poslovne obveznosti	109.755	109.755		109.755

Knjigovodske in poštene vrednosti finančnih instrumentov družbe Telekom Slovenije na dan 31. 12. 2019

v tisoč EUR	Knjigovodska vrednost	Poštena vrednost	1. nivo	2. nivo	3. nivo
Dolgoročna finančna sredstva
Naložbe v delnice in deleže vrednotene po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa, ki kotirajo na trgu vrednostnih papirjev	2.062	2.062	2.062
Naložbe v delnice in deleže vrednotene po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa, ki ne kotirajo na trgu vrednostnih papirjev	2.617	2.617			2.617
Dana posojila	85.742	85.742		85.742
Poslovne terjatve	24.405	24.402		24.405
Kratkoročna finančna sredstva
Dana posojila	10.226	10.226		10.226
Poslovne in druge terjatve	145.644	145.644		145.644
Denar in denarni ustrezniki	1.153	1.153		1.153
Dolgoročne finančne obveznosti
Obveznice	99.983	101.800	101.800
Prejeta posojila	214.802	214.802		214.802
Obveznosti za obrestno zamenjavo	625	625		625
Poslovne obveznosti	10.722	10.722		10.722
Kratkoročne finančne obveznosti
Obveznice	1.053	1.053		1.053
Prejeta posojila	38.008	38.008		38.008
Druge finančne obveznosti	128	128		128
Poslovne obveznosti	99.945	99.945		99.945

Poštene vrednosti na 2. in 3. nivoju hierarhije so bile ocenjene z uporabo tehnike vrednotenja diskontiranih denarnih tokov.

Skupina in družba v letu 2020 in 2019 ni imela prehodov med nivoji poštene vrednosti.

PRODAJA

TRAJNOSTNI RAZVOJ

RAČUNOVODSKO POROČILO

SREDSTVA, KI NISO IZMERJENA PO POŠTENI VREDNOSTI V BILANCI STANJA, RAZKRITA PA JE NJIHOVA POŠTENA VREDNOST

Družba in Skupina Telekom Slovenije vodita naložbene nepremičnine v svojih knjigah po nabavni vrednosti in pošteno vrednost le razkrivata. Oceno vrednosti naložbenih nepremičnin je pripravil pooblaščeni ocenjevalec nepremičnin na 30. novembra 2020. Za oceno poštene vrednosti, zmanjšane za stroške uporabe je bil uporabljen način tržnih primerjav.

Knjigovodske in poštene vrednosti na 31. 12. 2020

Skupina Telekom Slovenije v tisoč EUR	Knjigovodska vrednost	Poštena vrednost	1. nivo	2. nivo	3. nivo
Naložbene nepremičnine	1.258	1.704			1.704

Telekom Slovenije v tisoč EUR	Knjigovodska vrednost	Poštena vrednost	1. nivo	2. nivo	3. nivo
Naložbene nepremičnine	4.230	4.849			4.849

Knjigovodske in poštene vrednosti na 31. 12. 2019

Skupina Telekom Slovenije v tisoč EUR	Knjigovodska vrednost	Poštena vrednost	1. nivo	2. nivo	3. nivo
Naložbene nepremičnine	1.030	1.033			1.033
Telekom Slovenije v tisoč EUR	Knjigovodska vrednost	Poštena vrednost	1. nivo	2. nivo	3. nivo
Naložbene nepremičnine	4.002	4.180			4.180

40. POGOJNE OBVEZE

VIŠINA TOŽBENIH ZAHTEVKOV

Skupina Telekom Slovenije

v tisoč EUR	2020	2019
Višina tožbenih zahtevkov	43.136	72.677

Znižanje tožbenih zahtevkov v letu 2020 je predvsem zaradi zaključene tožbe proti družbi TSmedia v višini 25.000 tisoč evrov.

Na dan bilance stanja je proti skupini vloženih 91 tožb (31. 12. 2019: 94 tožb), od katerih je največja SKY NET v višini 33.047 tisoč evrov.

Na podlagi ocene poslovodstva in pridobljenih pravnih mnenj so oblikovane rezervacije iz tožb v višini 251 tisoč evrov (pojasnilo 31).

Družba Telekom Slovenije

v tisoč EUR	2020	2019
Višina tožbenih zahtevkov	40.691	44.526

Na dan bilance stanja je proti družbi vloženih 51 tožb (31. 12. 2019: 47 tožb), od katerih je največja SKY NET v višini 33.047 tisoč evrov.

Tožbe so v različnih fazah postopkov, in sicer:

∫ Telekom Slovenije je 2. marca 2020 prejel sodbo in sklep Okrožnega sodišča v Ljubljani v gospodarskem sporu SKY NET zoper Telekom Slovenije (prej Mobitel) zaradi izpolnitve pogodbe po dveh tožbah. Sodišče je zavrglo tako del podrednega tožbenega zahtevka družbe SKY NET glede gradnje baznih postaj in priprave dokumentacije, ki se nanaša na leto 2007, ter tudi preostali del podrednega tožbenega zahtevka glede izdaje naročil za gradnjo 414 baznih postaj in naročil za pridobivanje dokumentacije za 434 baznih postaj. Sodišče je tudi odločilo, da je družba SKY NET dolžna Telekomu Slovenije povrniti pravdne stroške.

Na podlagi ocene poslovodstva in pridobljenih pravnih mnenj družba nima oblikovanih rezervacij iz tožb.

Glede na potek postopkov je težko z zadostno stopnjo verjetnosti napovedati čas zaključka posameznih zadev.

Telekom Slovenije je po datumu bilance stanja prejel dve tožbi, in sicer 1. februarja 2021 tožbo zaradi domnevnih pogodbenih kršitev in 2. marca 2021 tožbo zaradi plačila navadne škode, izgubljenega dobička in ugotovitve neobstoja terjatev. Več v pojasnilu 47.

GARANCIJE

		Skupina Telekom Slovenije	Telekom Slovenije
v tisoč EUR	31. 12. 2020	31. 12. 2019	31. 12. 2020	31. 12. 2019
Garancije za dobro opravljeno delo in za odpravo napak	9.292	7.369	7.587	5.176
Garancije za zavarovanje pogodbenih obveznosti	0	0	431	1.019
Druga jamstva	405	800	162	411
Skupaj garancije	9.698	8.169	8.180	6.606

Večji del garancij se nanaša na garancije za dobro opravljeno delo in za odpravo napak.

Garancije med povezanimi družbami znašajo 431 tisoč evrov. Nanašajo se na zavarovanje pogodbenih obveznosti in predstavljajo garancije družbe Telekom Slovenije za zavarovanje obveznosti odvisnih družb. Nobena od naštetih obveznosti ne izpolnjuje pogojev za pripoznanje med bilančne postavke, skupina pa iz tega naslova ne pričakuje materialnih posledic.

41. POPRAVEK NAPAKE IZ PRETEKLEGA LETA

Družba IPKO je v letu 2020 popravila napako iz leta 2019, ki izhaja iz pripoznanja pogodbe o nakupu TV kanalov za predvajanje na Kosovu. Pogodba je bila sklenjena v maju 2019, zato je skupina v računovodskih izkazih za leto 2019 povečala sredstva in poslovno obveznost za diskontirana prihodnja plačila na podlagi te pogodbe.

Pogodba je bila sklenjena 1. maja 2019 za obdobje petih let v zameno za določeno letno plačilo, pri čemer družba ne more odstopiti od pogodbe v prvih treh letih.

Glede na zavezujoče pogoje iz pogodbe za prva tri leta bi družba morala pripoznati neopredmeteno sredstvo v višini diskontiranih bodočih plačila za tri leta.

Skupina je preračunala računovodske izkaze za poslovno leto 2019 in pripoznala neopredmeteno sredstvo v višini 17.351 tisoč evrov z dobo koristnosti treh let. Hkrati je pripoznala tudi obveznost v višini 17.641 tisoč evrov, kolikor znašajo diskontirana prihodnja plačila. Popravek napake je vplival na povečanje finančnih odhodkov za obresti v višini 475 tisoč evrov in zmanjšanje amortizacije v višini 185 tisoč evrov. Vpliv popravka napake je v zmanjšanju poslovnega izida družbe IPKO in Skupine Telekom Slovenije v letu 2019 v višini 290 tisoč evrov.

PRODAJA

Izkaz poslovnega izida Skupine Telekom Slovenije I – XII 2019 - popravljeno

v tisoč EUR	Prvotno poročano I - XII 2019	Napaka I -XII 2019	Popravljeno I -XII 2019
Prihodki od prodaje	664.892	0	664.892
Drugi prihodki iz poslovanja	6.223	0	6.223
Amortizacija	-173.976	185	-173.791
Skupaj odhodki poslovanja	-456.121	0	-456.121
Dobiček iz poslovanja	41.018	185	41.203
Finančni prihodki	2.905	0	2.905
Finančni odhodki	-13.368	-475	-13.843
Dobiček pred obdavčitvijo	30.555	-290	30.265
Davki	-1.721	0	-1.721
Čisti poslovni izid	28.834	-290	28.544

Bilanca stanja Skupine Telekom Slovenije 31. 12. 2019 - popravljeno

v tisoč EUR	Prvotno poročano 2019	Napaka	Popravljeno 2019
SREDSTVA
Neopredmetena sredstva	177.594	17.351	194.945
Opredmetena osnovna sredstva	656.383	0	656.383
Druga dolgoročna sredstva	164.888	0	164.888
Kratkoročna sredstva	233.995	0	233.995
Skupaj sredstva	1.232.860	17.351	1.250.211
Vpoklicani kapital	272.721	0	272.721
Kapitalske rezerve	181.488	0	181.488
Rezerve iz dobička	106.479	0	106.479
Zadržani čisti poslovni izid	31.879	-290	31.589
Zadržani poslovni izid preteklih let	30.648	0	30.648
Poslovni izid tekočega leta	1.231	-290	941
Rezerve za poštene vrednosti	664	0	664
Rezerve za aktuarske dobičke/izgube	-2.347	0	-2.347
Prevedbene rezerve	-6	0	-6
Kapital skupaj	590.878	-290	590.588
Poslovne obveznosti	22.828	17.641	40.469
Dolgoročne obveznosti	417.171	0	417.171
Kratkoročne obveznosti	201.983	0	201.983
Skupaj obveznosti	1.232.860	17.351	1.250.211

42. POSLI S POVEZANIMI STRANKAMI

Povezane osebe so posamezniki ali družbe, povezani s Skupino Telekom Slovenije.

POSLI S FIZIČNIMI OSEBAMI

Povezane fizične osebe (namestnik predsednika nadzornega sveta in člani nadzornega sveta) imajo 31. decembra 2020 skupaj v lasti 306 delnic družbe, kar predstavlja 0,00468-odstotni lastniški delež.

V letu 2020 ni bilo odobrenih posojil povezanim fizičnim osebam.

Podatki o skupinah oseb v letu 2020

			Posojila
v tisoč EUR	Skupni bruto znesek vseh prejemkov	Izplačila kot udeležba v dobičku na podlagi sklepa skupščine	Neodplačan del 31. 12. 2020	Odplačila v letu 2020
Člani uprave skupaj	934	-	-	-
Člani nadzornega sveta	262	-	-	-
Člani komisij nadzornega sveta	20	-	-	-
Drugi vodstveni delavci družbe, zaposleni na podlagi pogodbe, za katero ne velja tarifni del kolektivne pogodbe	4.621	-	7	6

Podatki o skupinah oseb v letu 2019

			Posojila
v tisoč EUR	Skupni bruto znesek vseh prejemkov	Izplačila kot udeležba v dobičku na podlagi sklepa skupščine	Neodplačan del 31. 12. 2019	Odplačila v letu 2019
Člani uprave skupaj	1.033	-	-	-
Člani nadzornega sveta	258	-	-	-
Člani komisij nadzornega sveta	17	-	-	-
Drugi vodstveni delavci družbe, zaposleni na podlagi pogodbe, za katero ne velja tarifni del kolektivne pogodbe	5.616	-	12	9

Posojila drugim vodilnim delavcem družb v skupini, zaposlenim na podlagi pogodbe, za katero ne velja tarifni del kolektivne pogodbe, so odobrena z od 4,13 do 4,24-odstotno letno obrestno mero in z odplačilno dobo do 20 let.

Skupina ni nobeni od skupin oseb odobrila predujmov ali poroštev niti ne izkazuje obveznosti do teh oseb. Prav tako omenjenim skupinam ni odpisala ali odpustila nobenih zneskov.

		์

Prejemki članov uprave za leto 2020 – razčlenjeno

v EUR	Plača	Spremenljivi prejemek*	Drugi osebni prejemki	Povračila stroškov	Regres	Zavarovalne premije	Bonitete	PDPZ	Skupaj bruto**	Skupaj neto***
Tomaž Seljak (1. 1. - 31. 12.)	157.783	28.715	0	1.433	1.481	795	9.213	2.819	202.239	87.185
Vida Žurga (1. 1. - 31. 12.)	130.615	11.195	0	1.394	1.481	795	14.381	2.819	162.680	62.568
Matjaž Beričič (1. 1. - 31. 12.)	155.995	780	0	1.383	1.481	795	5.906	2.819	169.159	79.336
Tomaž Jontes (22. 6.-31. 12.)	82.134	0	0	734	0	218	4.622	1.484	89.192	37.078
Špela Fortin (1. 1. - 31. 12.)	110.456	2.594	0	1.322	1.481	795	7.431	2.819	126.898	57.084
Ranko Jelača (1. 1.-14. 03.)	31.908	58.703	77.999	166	247	461	1.074	470	171.028	72.313
Rudolf Skobe (za leto 2019)	0	6.949	0	0	0	0	0	0	6.949	3.962
Dean Žigon (za leto 2019)	0	5.891	0	0	0	0	0	0	5.891	2.843
Skupaj	668.891	114.827	77.999	6.432	6.171	3.859		42.627 13.230	934.036	402.369

*Spremenljivi prejemek predstavlja del plačila za uspešnost poslovanja za leta 2017, 2018 in 2019.

**Skupaj bruto predstavlja vsoto vseh vrst stroškov dela, vključujoč neto prejemke (povračila stroškov), zavarovalne premije, bonitete in PDPZ (prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje).

***Skupaj neto predstavlja vsoto neto prejemkov članov uprave, vključujoč zavarovalne premije in bonitete, ki dejansko zmanjšujejo neto prejemek članov uprave, vendar brez PDPZ, ki ga član uprave ne prejme osebno temveč se nakaže pokojninski družbi.

Člani Uprave niso prejeli udeležbe v dobičku, opcij, provizij, drugih prejemkov.

Prejemki članov uprave za leto 2019 – razčlenjeno

v EUR	Plača	Spremenljivi prejemek*	Drugi osebni prejemki	Povračila stroškov	Regres	Zavarovalne premije	Bonitete	PDPZ	Skupaj bruto**	Skupaj neto***
Tomaž Seljak (1. 1.- 31. 12.)	154.721	33.474		1.444	1.200	710	11.154	2.819	205.522	85.328
Ranko Jelača (1. 1. - 31. 12.)	154.720	30.439		1.672	1.200	840	5.781	2.819	197.471	91.103
Vida Žurga (1. 2.- 31. 12.)	142.146	0		1.510	1.100	670	9.074	2.584	157.084	65.101
Špela Fortin (14. 9.- 31. 12.)	32.067	0		374	0	122	1.045	864	34.472	16.567
Matjaž Beričič (10. 12.-31. 12.)	9.454	0		73	0	0	396	171	10.094	4.818
Rudolf Skobe (1. 1. - 30. 11.)	141.721	67.422	77.999	423	1.200	670	13.148	2.819	305.402	122.622
Matjaž Merkan (16. 9.-15. 11.)	26.619	0		250	304	122	1.444	470	29.209	13.383
Dean Žigon (1. 1. - 13. 9.)	76.241	8.521		948	1.200	588	4.878	1.991	94.367	42.389
Skupaj	737.689	139.856	77.999	6.694	6.204	3.722		46.920 14.537	1.033.621	441.311

*Spremenljivi prejemek prestavlja nagrado za uspešnost poslovanja za leta 2016, 2017 in 2018.

**Skupaj bruto predstavlja vsoto vseh vrst stroškov dela, vključujoč neto prejemke (povračila stroškov), zavarovalne premije,

bonitete in PDPZ (prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje).

***Skupaj neto predstavlja vsoto neto prejemkov članov uprave, vključujoč zavarovalne premije in bonitete, ki dejansko zmanjšujejo neto prejemek članov uprave, vendar brez PDPZ, ki ga član uprave ne prejme osebno temveč se nakaže pokojninski družbi.

Člani uprave niso prejeli udeležbe v dobičku, opcij, provizij, drugih prejemkov.

izplačani in znašajo:

SKUPINA TELEKOM SLOVENIJE

Člani uprave skupaj		285
Drugi vodstveni delavci družbe, zaposleni na podlagi pogodbe, za katero ne velja tarifni del kolektivne pogodbe		429
Prejemki članov nadzornega sveta za leto 2020 - razčlenjeno
Mesečno v EUR Seje plačilo Komisije				Potni stroški	Zavarovanje odgovornosti	Skupaj bruto*	Skupaj neto**
Zunanji člani
Boštjan Koler (3. 11.-31. 12.)	1.045	4.539	660	0	0	6.244	4.541
Barbara Gorjup (1. 1.-31. 12.)	4.950	21.514	5.328	0	409	32.201	23.122
Barbara Kürner Čad (1. 1.-31. 12.)	4.950	22.463	5.302	0	409	33.124	23.794
Bernarda Babič (1. 1.-3. 11.)	3.658	16.766	814	264	409	21.911	15.638

Dimitrij Marjanović (1. 1.-13. 5., 3. 11.-31. 12.)	2.008	9.828	1.236	0	409	13.481	9.507
Aleš Šabeder (5. 6.-3. 11.)	1.925	11.200	660	0	0	13.785	10.026
Barbara Cerovšek Zupančič (1. 1.-3. 11.)	3.905	18.163	4.448	0	409	26.925	19.285
Rozman Igor (1. 1.-31. 12.)	4.950	20.394	2.838	0	409	28.591	20.497
Štefan Belingar (3. 11.-31. 12.)	1.045	4.195	440	0	0	5.680	4.131
Notranji člani
Drago Kijevčanin (1. 1.-31. 12.)	4.950	21.432	5.328	0	409	32.119	23.063
Dušan Pišek (1. 1.-31. 12.)	4.675	17.695	2.002	0	409	24.781	17.726
Jana Žižek Kuhar (1. 1.-31.12)	4.675	16.742	880	0	409	22.706	16.217
Skupaj	42.736	184.931	29.936	264	3.681	261.548	187.547

*Skupaj bruto predstavlja vsoto vseh vrst stroškov sejnin, osnovnih plačil za opravljanje funkcij, komisij vključujoč neto prejemke (potni stroški) in zavarovanje odgovornosti.

**Skupaj neto predstavlja vsoto neto prejemkov, vključujoč zavarovanje odgovornosti, ki dejansko zmanjšujejo neto prejemek članov nadzornega sveta, skupaj s potnimi stroški.

Drugih prejemkov člani nadzornega sveta niso prejeli.

Prejemki članov nadzornega sveta za leto 2019 - razčlenjeno

v EUR	Seje	Mesečno plačilo	Komisije	Potni stroški	Zavarovanje odgovornosti	Skupaj bruto*	Skupaj neto**
Zunanji člani
Lidija Glavina (1. 1.-31. 8.)	3.685	20.125	2.860	454	296	27.420	19.727
Barbara Gorjup (1. 1.-31. 12.)	5.225	21.107	1.775	0	296	28.403	20.442
Barbara Kürner Čad (1. 1.-31. 12.)	3.700	23.333	3.300	0	296	30.629	22.061
Bernarda Babič (1. 1.-31. 12.)	5.225	20.465	1.775	0	296	27.761	19.975
Dimitrij Marjanović (1. 1.-31. 12.)	3.304	21.000	3.696	0	296	28.296	20.364
Ljubomir Rajšić (1. 1.-18. 6.)	1.650	10.617	440	3.188	296	16.191	9.931
Barbara Cerovšek Zupančič (1. 9.-31. 12.)	1.815	7.267	1.100	0	0	10.182	7.406
Igor Rozman (1. 9.-31. 12.)	1.815	7.802	1.100	0	0	10.717	7.795
Notranji člani
Drago Kijevčanin (1. 1. - 31. 12.)	3.084	21.894	3.916	107	296	29.297	21.093
Dušan Pišek (1. 1. - 31. 12.)	5.225	17.500	1.540	0	296	24.561	17.648
Jana Žižek Kuhar (1. 1. - 31. 12.)	5.500	17.500	880	0	296	24.176	17.368
Skupaj	40.228	188.610	22.382	3.749	2.664	257.633	183.810

*Skupaj bruto predstavlja vsoto vseh vrst stroškov sejnin, osnovnih plačil za opravljanje funkcij, komisij vključujoč neto prejemke (potni stroški) in zavarovanje odgovornosti.

**Skupaj neto predstavlja vsoto neto prejemkov, vključujoč zavarovanje odgovornosti, ki dejansko zmanjšujejo neto prejemek članov nadzornega sveta, skupaj s potnimi stroški.

RAČUNOVODSKO

POROČILO

Skupni znesek vseh obveznosti 31. 12. 2019

OBVEZNOSTI SKUPINE TELEKOM SLOVENIJE DO POVEZANIH OSEB

POSLOVNO POROČILO

v tisoč EUR Skupni znesek vseh

Skupina Telekom Slovenije ima do povezanih oseb obveznosti iz naslova obračunanih stroškov, ki še niso bili

obveznosti 31. 12. 2020

POSLOVNO POROČILO

Člani nadzornega sveta so se v letu 2020 izobraževali na raznih področjih delovanja nadzornega sveta. Skupni stroški izobraževanja so znašali 1.139,12 evra (v letu 2019 2.202,50 evra). Drugih prejemkov člani nadzornega sveta niso prejeli.

Prejemki članov komisij nadzornega sveta za leto 2020 (razčlenjeno)

PRODAJA

v EUR	Seje	Mesečno plačilo	Komisije	Potni stroški	Zavarovanje odgovornosti	Skupaj bruto*	Skupaj neto**
Zunanji člani komisij
Barbara Nose (1. 1.-31. 12.)	0	9.713	4.096	0	0	13.809	10.043
Melita Malgaj (9. 12.-31. 12.)	0	216	440	0	0	656	477
Boštjan Koler (12. 2.-1. 4.)	0	805	616	0	0	1.421	1.033
Alenka Stanič (12. 2.-1. 4., 9. 12.-31. 12.)	0	1.021	1.056	0	0	2.077	1.511
Gregor Rajšp (12. 2.-1. 4., 9. 12.-31. 12.)	0	1.021	1.056	0	0	2.077	1.511
Skupaj	0	12.776	7.264	0	0	20.040	14.575

* Skupaj bruto predstavlja vsoto osnovnega plačila za opravljanje funkcije in plačilo komisij.

** Skupaj neto predstavlja neto prejemek članov komisije nadzornega sveta.

Prejemki članov komisij nadzornega sveta za leto 2019 (razčlenjeno)

v EUR	Seje	Mesečno plačilo	Komisije	Potni stroški	Zavarovanje odgovornosti	Skupaj bruto*	Skupaj neto**
Zunanji člani komisij
Barbara Nose (1. 1.-31. 12.)	0	10.500	2.376	0	0	12.876	9.365
Slavko Ovčina (1. 1.-16. 4.)	0	2.061	0	0	0	2.061	1.499
Boštjan Koler (4. 7.-23. 7.)	0	583	220	0	0	803	584
Alenka Stanič (4. 7.-23. 7.)	0	583	220	0	0	803	584
Gregor Rajšp (8. 7.-23. 7.)	0	583	220	0	0	803	584
Skupaj	0	14.310	3.036	0	0	17.346	12.616

* Skupaj bruto predstavlja vsoto osnovnega plačila za opravljanje funkcije in plačilo komisij.

** Skupaj neto predstavlja neto prejemek članov komisije nadzornega sveta.

Člani uprave in nadzornega sveta družbe Telekom Slovenije so člani nadzornih svetov ali uprav drugih družb ali lastniki drugih družb, s katerimi posluje družba Telekom Slovenije. Vse transakcije s temi povezanimi strankami potekajo po tržnih pogojih.

SKUPINA TELEKOM SLOVENIJE

Vse transakcije s podjetji v skupini so opravljene na podlagi tržnih pogojev, ki veljajo za transakcije z nepovezanimi osebami.

TRŽENJE IN PRODAJA

OMREŽJA, TEHNOLOGIJE IN IT TRAJNOSTNI RAZVOJ

RAČUNOVODSKO POROČILO

DRUŽBA TELEKOM SLOVENIJE

v tisoč EUR	31. 12. 2020	31. 12. 2019
Terjatve do podjetij v skupini
Odvisne družbe - bruto znesek	3.872	5.925
Odvisne družbe - popravek vrednosti	-22	-17
Odvisne družbe - neto znesek	3.850	5.908
Posojila do podjetij v skupini
Odvisne družbe - bruto znesek	78.209	115.637
Odvisne družbe - popravek vrednosti	0	19.910
Odvisne družbe - neto znesek	78.209	95.727
Obveznosti do podjetij v skupini
Odvisne družbe	41.810	35.544

v tisoč EUR	I - XII 2020	I - XII 2019
Prihodki od prodaje v skupini	14.551	15.887
Odvisne družbe	14.551	15.887
Nakup materiala in storitev v skupini	18.361	22.610
Odvisne družbe	18.361	22.610

Družba ustvarja prihodke s prodajo materiala družbi GVO, z dajanjem poslovnih prostorov in opredmetenih osnovnih sredstev v najem ter z opravljanjem telekomunikacijskih storitev in izvajanjem storitev poslovne podpore. Telekom Slovenije poravnava družbi GVO stroške investicijskih gradenj, vzdrževanja in odprave napak.

TSmedia plačuje družbi Telekom Slovenije opravljanje telekomunikacijskih storitev in storitev klicnega centra, vzdrževanje, razvoj in nabavo multimedijskih platform in vsebin, storitev poslovne podpore ter najemnino za zunanje digitalne zaslone in poslovne prostore. Obvladujoči družbi zaračunava prodajo ter upravljanje multimedijskih storitev in vsebin, uporabo poslovne aplikacije BiziPro, storitve v zvezi z izvajanjem univerzalne imeniške službe in storitve 1977 ter upravljanje, urejanje oglasov in prodajo oglasnega prostora. Hkrati zaračunava tudi prihodke iz telefonskega imenika, poslovnega imenika Bizi.si in izvajanja storitev klicnega centra, ki jih Telekom Slovenije prek skupnega računa fakturira končnim uporabnikom.

Družba zaračunava odvisni družbi Avtenta najem poslovnih prostorov, komunikacijske storitve na lokaciji in storitve podpornih dejavnosti, poravnava pa ji stroške IKT-storitev.

Telekom Slovenije zaračunava odvisni družbi IPKO IP-storitve v mednarodnem prometu, storitev gostovanja njenih uporabnikov, storitev tranzitiranja prometa in storitve najema sistemov. Odvisna družba zaračunava obvladujoči družbi zakupe vodov in telekomunikacijske storitve v mednarodnem prometu ter tudi storitve, vezane na gostovanje uporabnikov.

Medsebojne cene so oblikovane na enakih osnovah kot za druge uporabnike.

Telekom Slovenije je na datum poročanja svojim odvisnim družbam za zavarovanje pogodbenih obveznosti dal garancije v višini 431 tisoč evrov (31. 12. 2019: 1.019 tisoč evrov).

Družba v letu 2020 ni oblikovala popravka vrednosti danih posojil, saj so ocenjene pričakovane kreditne izgube nepomembne. ²⁸⁸

SKUPINA TELEKOM SLOVENIJE	POSLOVNO POROCII O	TRZENJE IN PRODAJA	OMREŽJA. TEHNOLOGIJE IN IT	TRA.INOSTNI RAZVOJ	RAČUNOVODSKO POROČII O

Dana posojila odvisnim družbam

v tisoč EUR	31. 12. 2020	31. 12. 2019
TSmedia	1.556	1.621
IPKO	65.650	71.649
SOLINE	1.998	1.419
SIOL Zagreb	150	350
SIOL Sarajevo	5.290	5.790
SIOL BEOGRAD	240	170
Planet TV	0	10.523
SIOL Priština	3.325	4.205
Skupaj do povezanih družb	78.209	95.727

POSLI Z LASTNIKI IN NJIHOVIMI POVEZANIMI DRUŽBAMI

Največji lastnik družbe Telekom Slovenije je Republika Slovenija, ki ima skupaj s Slovenskim državnim holdingom 66,79-odstotni lastniški delež v družbi Telekom Slovenije.

Z lastniki povezane družbe so tiste, v katerih imata Republika Slovenija in SDH skupno neposredno najmanj 20-odstotni lastniški delež. Seznam teh družb je objavljen na spletni strani SDH (http://www.sdh.si/sl-si/ upravljanje-nalozb/seznam-nalozb).

Skupna vrednost poslov je prikazana v spodnji tabeli.

	Skupina Telekom Slovenije		Telekom Slovenije
v tisoč EUR	31. 12. 2020	31. 12. 2019	31. 12. 2020	31. 12. 2019
Odprte poslovne terjatve	3.480	4.414	3.336	3.056
Odprte poslovne obveznosti	2.156	2.269	2.060	1.982
Obveznosti za DDV	5.845	4.400	6.026	4.370
Obveznosti za davek iz dobička	75	320	0	0
v tisoč EUR	2020	2019	2020	2019
Prihodki od prodaje	19.346	24.674	16.860	17.222
Stroški za nakup materiala in storitev	9.300	10.075	8.363	8.892
v tisoč EUR	2020	2019	2020	2019
Plačilo DDV	55.249	57.880	55.278	58.201
Plačilo DDPO	794	-105	0	0
Izplačilo dividend	15.312	19.687	15.312	19.687

Vse transakcije med povezanimi osebami potekajo po tržnih pogojih.

43. STROŠKI REVIZORJA

	Skupina Telekom Slovenije			Telekom Slovenije
v tisoč EUR	2020	2019	2020	2019
Storitve revidiranja	225	138	181	92
Druge storitve dajanja zagotovil	13	3	13	3
Druge nerevizijske storitve	14	28	0	24
Skupaj stroški revizorja	252	169	194	119

44. KATEGORIJE FINANČNIH INSTRUMENTOV

Skupina je finančne instrumente razvrstila v skupine, kot je prikazano v spodnji tabeli.

	Skupina Telekom Slovenije		Telekom Slovenije
v tisoč EUR	31. 12. 2020	31. 12. 2019	31. 12. 2020	31. 12. 2019
Finančna sredstva merjena po odplačni vrednosti
Denar in denarni ustrezniki	8.167	13.219	2.086	1.153
Depoziti pri bankah	451	602	0	0
Dana posojila	164	249	78.373	95.968
Poslovne in druge terjatve	180.017	177.964	175.448	170.049
Finančna sredstva merjena po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa
Naložbe v delnice in deleže družb	2.965	4.688	2.963	4.679
Finančne obveznosti po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa
Obveznosti za obrestno zamenjavo	244	625	244	625
Finančne obveznosti merjene po odplačni vrednosti
Poslovne obveznosti	157.954	153.811	130.611	110.667
Prejeta posojila	216.301	245.840	229.304	252.810
Obveznosti iz izdanih obveznic	101.078	101.036	101.078	101.036
Obveznosti iz dividend	63	204	61	128

Skupina in družba med letom teh instrumentov nista prerazvrstili v druge skupine.

45. OBVLADOVANJE FINANČNIH TVEGANJ

Finančna tveganja, ki jim je Skupina Telekom Slovenije pri svojem poslovanju najbolj izpostavljena, so kreditno tveganje, tveganje kratkoročne in dolgoročne plačilne sposobnosti ter obrestno tveganje. Izpostavljenost posameznim vrstam finančnih tveganj ter ukrepe za njihovo obvladovanje Skupina Telekom Slovenije izvaja in presoja na podlagi učinkov na denarne tokove in izkaz poslovnega izida.

V nadaljevanju so podrobneje prikazana najpomembnejša finančna tveganja, ki jih skupina skladno s sprejeto politiko redno ocenjuje in preverja ustreznost ukrepov za njihovo obvladovanje.

KREDITNO TVEGANJE

Kreditno tveganje je tveganje finančne izgube, če naročnik ali pogodbena stranka svojih obveznosti ne plača v celoti ali jih sploh ne poravna.

Maksimalno izpostavljenost kreditnemu tveganju predstavlja knjigovodska vrednost finančnih sredstev.

	Skupina Telekom Slovenije		Telekom Slovenije
v tisoč EUR	31. 12. 2020	31. 12. 2019	31. 12. 2020	31. 12. 2019
Dana posojila	164	249	78.373	95.968
Finančne naložbe	451	602	0	0
Poslovne in druge terjatve	162.936	153.559	158.367	145.644
- od tega terjatve do kupcev	156.771	145.694	153.688	140.560
Denar in denarni ustrezniki	8.167	13.219	2.086	1.153
SKUPAJ	171.718	167.629	238.826	242.765

OMREŽJA, TEHNOLOGIJE IN IT TRŽENJE IN

PRODAJA

TRAJNOSTNI RAZVOJ

POROČILO

RAČUNOVODSKO

Skupina pri plasiranju finančnih naložb skrbi za njihovo ustrezno razpršenost, zato je tveganje koncentracije nizko.

Kreditno tveganje oziroma tveganje neizpolnitve obveznosti nasprotne stranke izhaja predvsem iz neplačevanja obveznosti s strani naročnikov (maloprodaja) in s strani operaterjev (veleprodaja). Najvišjo izpostavljenost kreditnemu tveganju predstavljajo terjatve do kupcev. Te so 31. decembra 2020 znašale 156.771 tisoč evrov in so se v primerjavi s koncem leta 2019 zvišale za 11.077 tisoč evrov. Večino poslovnih in drugih terjatev skupine predstavljajo terjatve Telekoma Slovenije. Večina terjatev je nezavarovanih. Skupina ima terjatve do velikega števila fizičnih in pravnih oseb. Največji kupci skupine so operaterji, pri katerih pa je promet praviloma obojestranski, kar zmanjšuje neto kreditno izpostavljenost. Ocenjujemo, da ni pomembne koncentracije kreditnega tveganja do posamezne stranke oziroma posamezne gospodarske panoge.

V družbah v skupini so uvedeni postopki upravljanja terjatev, ki obsegajo spremljanje bonitete poslovnih partnerjev, spremljanje visokega prometa naročnikov in izterjavo. Izterjava se izvaja v družbi po vnaprej postavljenem terminskem načrtu (opominjanje in izklopi) ter prek specializiranih zunanjih izvajalcev. V Telekomu Slovenije je za sklenitev in spremembo naročniškega razmerja ter nakup blaga na odlog plačila potrebna predhodna avtorizacija. Kot dodaten ukrep za obvladovanje kreditnega tveganja imajo večje družbe v skupini implementirane sisteme za preprečevanje zlorab (FMS – Fraud Management System), Telekom Slovenije, ki ima večino »postpaid« plačnikov, pa ima tudi bonitetni modul (CMS – Credit Management System).

Kreditno tveganje je zaradi uvedenih postopkov upravljanja terjatev ocenjeno kot obvladljivo.

Skupina Telekom Slovenije in Telekom Slovenije spremljata kreditna tveganja tudi v preostalih segmentih poslovanja. Denar na TRR se razporeja po načelih minimizacije tveganj in zasledovanja ustrezne razpršenosti po bankah. Tveganje je majhno, saj zaradi stabilnosti bančnega sistema in visoke likvidnosti bank ni večjega tveganja z vidika držanja denarnih sredstev na TRR. Za denar in denarne ustreznike pričakovane kreditne izgube niso evidentirane, glede na zneske denarnih sredstev in njihovo razpršenost po bankah so ocenjene kot nepomembne.

Tveganju je skupina izpostavljena tudi pri terjatvah iz naslova posojil, danih zaposlencem, in pri naložbah v kratkoročne depozite. Tveganje je pri danih posojilih majhno, saj se njihova odplačila večinoma poravnavajo ob izplačilu plač zaposlenim, pri ostalih naložbah pa se tveganje omejuje z zasledovanjem ustrezne razpršenosti naložb in spremljanjem bonitete posamezne banke. Za naložbe v kratkoročne depozite pričakovane kreditne izgube niso evidentirane, saj so glede na višino sredstev in njihovo razpršenost po bankah ocenjene kot nepomembne.

Telekom Slovenije je kreditnemu tveganju izpostavljen tudi pri terjatvah iz posojil, danih odvisnim družbam. Za dana posojila je družba ocenila, da pri njih ni prišlo do pomembnega povečanja kreditnega tveganja, zato se popravki vrednosti za kreditne izgube izmerijo na podlagi pričakovanih kreditnih izgub v 12-mesečnem obdobju (faza 1). Družba v letu 2020 ni oblikovala popravka vrednosti iz tega naslova, saj so ocenjene pričakovane kreditne izgube nepomembne.

Družba obvladuje tveganje neizpolnitve obveznosti s strani posojilojemalcev z različnimi instrumenti zavarovanj v posojilnih pogodbah, kot so ustanovitev zastavne pravice na nepremičninah in premičninah, odstop obstoječih in bodočih terjatev, zastavne pravice, poroštvene izjave ali druge ustrezne oblike zavarovanj. Družba hkrati redno spremlja in nadzoruje poslovanje odvisnih družb, s čimer dodatno omejuje kreditno tveganje iz tega naslova. Podrobneje so dana posojila razkrita v poglavju 19.

Nezapadle terjatve
- od vključno 31 do
- od vključno 61 do
- od vključno 91 do
- od vključno 181 do

POSLOVNO POROČILO

Analiza zapadlosti terjatev na datum poročanja v Skupini Telekom Slovenije

TRŽENJE IN PRODAJA

OMREŽJA, TEHNOLOGIJE IN IT TRAJNOSTNI RAZVOJ

RAČUNOVODSKO POROČILO

		31. 12. 2020			31. 12. 2019
v tisoč EUR	Bruto vrednost	Pričakovan % kreditnih izgub	Popravek vrednosti	Neto vrednost	Bruto vrednost	Pričakovan % kreditnih izgub	Popravek vrednosti	Neto vrednost
Skupaj terjatve do kupcev	172.645		-15.874	156.771	163.981		-18.287	145.694
Nezapadle terjatve do kupcev	139.425	0,5 %	-697	138.728	128.095	0,5 %	-664	127.431
Zapadle
- do vključno 30 dni	11.726	2,9 %	-341	11.385	12.155	3,0 %	-359	11.796
- od vključno 31 do vključno 60 dni	3.492	8,4 %	-293	3.199	3.596	7,6 %	-273	3.323
- od vključno 61 do vključno 90 dni	607	9,2 %	-56	551	488	8,2 %	-40	448
- od vključno 91 do vključno 180 dni	1.433	51,3 %	-735	698	1.370	48,5 %	-665	705
- od vključno 181 do vključno 365 dni	2.546	54,1 %	-1.378	1.168	2.104	56,4 %	-1.186	918
- od vključno 366 dni do dveh let	4.387	78,9 %	-3.461	926	7.251	85,8 %	-6.222	1.029
- nad dve leti	4.894	97,8 %	-4.786	108	4.396	99,0 %	-4.352	44
- terjatve do kupcev v insolvenčnih postopkih	4.135	99,8 %	-4.127	8	4.526	100,0 %	-4.526	0
Skupaj zapadle terjatve do kupcev	33.220		-15.177	18.043	35.886		-17.623	18.263
Druge poslovne terjatve	6.173		-8	6.165	7.873		-8	7.865
Skupaj terjatve	178.818		-15.882	162.936	171.854	0	-18.295	153.559

Analiza zapadlosti terjatev na datum poročanja v družbi Telekom Slovenije

	31. 12. 2020			31. 12. 2019
v tisoč EUR	Bruto vrednost	Pričakovan % kreditnih izgub	Popravek vrednosti	Neto vrednost	Bruto vrednost	Pričakovan % kreditnih izgub	Popravek vrednosti	Neto vrednost
Skupaj terjatve do kupcev	166.134		-12.446	153.688	152.496	0	-11.936	140.560
Nezapadle terjatve do kupcev	139.929	0,5%	-712	139.217	124.804	0,5%	-663	124.144
Zapadle
- do vključno 30 dni	8.512	4,0%	-340	8.172	9.045	4,0%	-359	8.686
- od vključno 31 do vključno 60 dni	3.276	9,0%	-295	2.981	3.056	8,8%	-270	2.786
- od vključno 61 do vključno 90 dni	647	9,0%	-58	589	533	7,5%	-40	493
- od vključno 91 do vključno 180 dni	1.284	49,0%	-629	655	1.506	37,6%	-566	940
- od vključno 181 do vključno 365 dni	2.279	49,0%	-1.117	1.162	2.570	33,2%	-852	1.718
- od vključno 366 dni do dveh let	2.047	60,0%	-1.228	819	3.116	43,8%	-1.365	1.751
- nad dve leti	4.617	98,0%	-4.524	93	4.167	98,9%	-4.122	42
- terjatve do kupcev v insolvenčnih postopkih	3.543	100,0%	-3.543	0	3.699	100,0%	-3.699	0
Skupaj zapadle terjatve do kupcev	26.205		-11.734	14.471	27.692		-11.273	16.416
Druge poslovne terjatve	4.679		0	4.679	5.084		0	5.084
Skupaj terjatve	170.813		-12.446	158.367	157.580		-11.936	145.644

Terjatve do kupcev v skupini so razvrščene v ustrezne razrede zapadlosti. V letu 2019 so pričakovane kreditne izgube za terjatve znotraj skupine upoštevane s stopnjo, ki velja za nezapadle terjatve, zaradi česar so pričakovani odstotki kreditnih izgub v 2019 nižji od 2020.

Dolgoročne poslovne terjatve do kupcev so v celoti nezapadle. Pričakovane kreditne izgube za njih so ocenjene v višini 0,50 % (v letu 2019; 0,30 %). 292

SKUPINA TELEKOM SLOVENIJE	POSLOVNO POROČILO	TRZENJE IN PRODAJA	OMREŽJA. TEHNOLOGIJE IN IT	TRA.INOSTNI RAZVOJ	RAČUNOVODSKO POROČII O
------------------------------	----------------------	-----------------------	-------------------------------	-----------------------	---------------------------	--	--

Roki zapadlosti danih posojil

	Skupina Telekom Slovenije Telekom Slovenije
v tisoč EUR	31. 12. 2020	31. 12. 2019	31. 12. 2020	31. 12. 2019
Zapadle	6	7	6	403
Nezapadle:	158	242	78.367	95.565
- v manj kot 3 mesecih	15	18	323	1.175
- od 3 do 12 mesecev	40	52	17.056	8.648
- od 1 do 2 let	40	59	9.582	6.947
- od 2 do 5 let	53	84	44.358	43.615
- več kot 5 let	10	29	7.049	35.180
Skupaj	164	249	78.373	95.968

Analiza zapadlosti danih posojil na 31. 12. 2020

Skupina Telekom Slovenije

			Zapadle
v tisoč EUR	Nezapadle	Manj kot 3 mesece	Od 3 do 12 mesecev	Od 1 do 2 let	Od 2 do 5 let	Več kot 5 let	Skupaj
Dana posojila	158	6	0	0	0	0	164

Telekom Slovenije

		Zapadle
v tisoč EUR	Nezapadle	Manj kot 3 mesece	Od 3 do 12 mesecev	Od 1 do 2 let	Od 2 do 5 let	Več kot 5 let	Skupaj
Dana posojila	78.367	6	0	0	0	0	78.373

Analiza zapadlosti danih posojil na 31. 12. 2019

Skupina Telekom Slovenije

			Zapadle
v tisoč EUR	Nezapadle	Manj kot 3 mesece	Od 3 do 12 mesecev	Od 1 do 2 let	Od 2 do 5 let	Več kot 5 let	Skupaj
Dana posojila	242	7	0	0	0	0	249

Telekom Slovenije

			Zapadle
v tisoč EUR	Nezapadle	Manj kot 3 mesece	Od 3 do 12 mesecev	Od 1 do 2 let	Od 2 do 5 let	Več kot 5 let	Skupaj
Dana posojila	95.565	35	368	0	0	0	95.968

TVEGANJE PLAČILNE SPOSOBNOSTI

Plačilna sposobnost skupine je rezultat aktivnega načrtovanja in uravnavanja denarnih tokov, zagotavljanja ustrezne ročnosti ter razpršitve finančnega dolga, financiranja v okviru skupine, optimiziranja obratnega kapitala in denarnih sredstev. Likvidnostno tveganje na ravni skupine se obvladuje v obvladujoči družbi, ki načrtuje in spremlja potrebe po finančnih sredstvih odvisnih družb ter jim zagotavlja potrebne finančne vire.

TRŽENJE IN PRODAJA

OMREŽJA, TEHNOLOGIJE IN IT

Na ravni skupine in družbe se izkazuje relativno nizka zadolženost. Večina finančnih obveznosti skupine se nanaša na dolgoročno sindicirano posojilo v višini 215,4 milijona evrov, na izdajo 5-letnih obveznic v višini 100 milijonov evrov in na obveznosti iz naslova finančnega najema v višini 69,3 milijona evrov na ravni skupine oziroma 78,8 milijona evrov na ravni družbe. Skupina in družba redno odplačujeta svoje obveznosti iz naslova financiranja; v letu 2020 je bilo odplačanih 30,8 milijona evrov dolgoročnih posojil.

Skupina ima za namen zagotavljanja visoke ravni likvidnosti pri bankah odprte kratkoročne kreditne linije, ki se obnavljajo glede na potrebe. Skupna likvidnostna rezerva v obliki odobrenih, neizkoriščenih kratkoročnih revolving linij je ob koncu leta 2020 znašala 98,5 milijona evrov. Družba Telekom Slovenije ima odprte revolving linije tudi pri odvisnih družbah v višini 16,5 milijona evrov, tako da je likvidnostna rezerva družbe v obliki neizkoriščenih kreditnih linij ob koncu leta znašala 102 milijona evrov.

Zapadlost obveznosti Skupine Telekom Slovenije na 31. 12. 2020 in 31. 12. 2019

					Nezapadle
v tisoč EUR	Zapadle	Na vpoklic	Do 3 mesece	Od 3 do 12 mesecev	Od 1 do 2 let	Od 2 do 5 let	Nad 5 let	Skupaj
31. 12. 2020
Posojila in krediti	0	0	1	32.269	30.769	153.846	0	216.885
Predvidene obresti od posojil	0	0	16	3.202	2.725	2.756	0	8.699
Druge finančne obveznosti	61	0	98	101.097	244	0	0	101.500
Predvidene obresti od obveznic	0	0	0	1.950	0	0	0	1.950
Obveznosti do dobaviteljev in druge poslovne obveznosti	2.593	2.727	103.519	10.220	9.313	18.988	10.594	157.954
Finančne obveznosti iz najemov	120	14	5.023	5.023	7.044	18.059	33.989	69.272
Skupaj	2.774	2.741	108.657	153.761	50.095	193.649	44.583	556.260
31. 12. 2019
Posojila in krediti	0	0	0	31.300	30.769	169.231	15.384	246.684
Predvidene obresti od posojil	0	0	0	3.679	3.201	5.328	158	12.366
Druge finančne obveznosti	128	0	2	1.136	100.347	312	0	101.925
Predvidene obresti od obveznic	0	0	0	1.950	1.950	0	0	3.900
Obveznosti do dobaviteljev in druge poslovne obveznosti	2.397	2.497	95.802	12.737	10.248	17.862	12.268	153.811
Finančne obveznosti iz najemov	46	0	3.935	5.006	6.710	18.371	34.986	69.054
Skupaj	2.571	2.497	99.739	55.808	153.225	211.104	62.796	587.740

Zapadlost obveznosti družbe Telekom Slovenije na dan 31. 12. 2020 in 31. 12. 2019

			Nezapadle
v tisoč EUR	Zapadle	Na vpoklic	Do 3 mesece	Od 3 do 12 mesecev	Od 1 do 2 let	Od 2 do 5 let	Nad 5 let	Skupaj
31. 12. 2020
Posojila in krediti	0	0	0	45.272	30.769	153.846	0	229.887
Predvidene obresti od posojil	0	0	28	3.250	2.725	2.756	0	8.759
Druge finančne obveznosti	61	0	98	101.095	244	0	0	101.498
Predvidene obresti od obveznic	0	0	0	1.950	0	0	0	1.950
Obveznosti do dobaviteljev in druge poslovne obveznosti	1.845	1.376	96.548	9.986	10.551	10.045	260	130.611
Finančne obveznosti iz najemov	27	14	5.463	6.155	8.837	22.726	35.531	78.753
Skupaj	1.933	1.390	102.137	167.708	53.126	189.373	35.791	551.458
31. 12. 2019
Posojila in krediti	0	0	0	38.269	30.769	169.231	15.385	253.654
Predvidene obresti od posojil	0	0	0	3.679	3.201	5.328	158	12.366
Druge finančne obveznosti	128	0	0	1.095	100.316	310	0	101.849
Predvidene obresti od obveznic	0	0	0	1.950	1.950	0	0	3.900
Obveznosti do dobaviteljev in druge poslovne obveznosti	1.693	1.401	93.224	3.627	10.286	258	178	110.667
Finančne obveznosti iz najemov	46	0	4.203	5.782	8.415	22.556	35.380	76.382
Skupaj	1.867	1.401	97.427	54.402	154.937	197.683	51.101	558.818

OBRESTNO TVEGANJE

Obrestno tveganje je tveganje negativnega vpliva spremembe tržnih obrestnih mer na poslovanje skupine. Izpostavljenost obrestnemu tveganju skupine in družbe na 31. december 2020 izhaja iz potencialne spremembe referenčne obrestne mere Euribor, vezane na obrestno občutljive obveznosti. V skupini in družbi se zasleduje ciljno razmerje med variabilno obrestovanimi in fiksno obrestovanimi oziroma varovanimi finančnimi obveznostmi, ki naj bi znašalo 50 % dolga s fiksno oziroma varovano obrestno mero.

V strukturi obrestovanih finančnih obveznosti skupine 31. december 2020 predstavljajo obveznosti iz naslova prejetih posojil, ki se obrestujejo po spremenljivih obrestnih merah, vezanih na 3- in 6-mesečni Euribor, 56,2-odstotni delež (na ravni družbe 53,1 %). Preostale obveznosti so iz naslova črpanih kratkoročnih revolving posojil (na ravni družbe), izdanih obveznic in finančnega najema s fiksno obrestno mero.

Z namenom varovanja obrestne izpostavljenosti iz naslova dolgoročnega sindiciranega posojila, katerega končni rok vračila je 31. december 2025, ima skupina oziroma družba sklenjeno obrestno zamenjavo v višini 50 % dveh, od skupno treh tranš posojila. Višina varovane glavnice je na dan 31. decembra 2020 znašala 69,2 milijona evrov. Z zavarovanjem obrestne izpostavljenosti preko uporabe obrestne zamenjave (IRS swap) skupina oziroma družba zavaruje prihodnje denarne tokove pred tveganjem porasta obrestne mere. Glavnica je varovana za rast referenčne obrestne mere, če je slednja večja ali enaka nič. Na ravni skupine ima fiksno oziroma varovano obrestno mero 61,8 % obrestovanega finančnega dolga, na ravni družbe pa 63,9 %.

SKUPINA TELEKOM

POSLOVNO POROČILO

TRŽENJE IN PRODAJA

OMREŽJA, TEHNOLOGIJE IN IT

Skupina in družba za sklenjene obrestne zamenjave uporabljata računovodsko obračunavanje varovanja pred tveganji, t. i. »hedge accounting«. Varovane postavke in instrumenti varovanja tvorijo učinkovito varovalno razmerje (uspešnost varovanja se giblje v razponu 80-125 %), zato so učinki vrednotenja izkazani v drugem vseobsegajočem donosu.

Izpostavljenost obrestnemu tveganju

		Skupina Telekom Slovenije	Telekom Slovenije
v tisoč EUR	31. 12. 2020	31. 12. 2019	31. 12. 2020	31. 12. 2019
Finančni instrumenti po variabilni obrestni meri
Finančne terjatve	0	0	0	29.652
Finančne obveznosti	147.654	169.299	147.654	169.231
Neto finančne obveznosti	147.654	169.299	147.654	139.579

Pri finančnih terjatvah je upoštevan bruto znesek danih posojil, brez upoštevanja oslabitev.

V tabelo niso vključeni neobrestovani finančni instrumenti in instrumenti, obrestovani po fiksni obrestni meri, saj niso izpostavljeni obrestnemu tveganju. Prav tako niso vključene finančne obveznosti, kjer je varovana obrestna mera za rast Euribor.

ANALIZA OBČUTLJIVOSTI

V spodnji tabeli je predstavljena analiza občutljivosti spremembe obrestne mere na dobiček skupine in družbe na dan poročanja, pri čemer so vse druge spremenljivke konstantne.

Tabela obrestnega tveganja

		Učinek na dobiček pred obdavčitvijo v tisoč EUR
2020	Zvišanje/znižanje obrestne mere	Skupina Telekom Slovenije	Telekom Slovenije
EURO	+100 bt	-202	-202
EURO	-100 bt	-692	-692

		Učinek na dobiček pred obdavčitvijo v tisoč EUR
2019	Zvišanje/znižanje obrestne mere	Skupina Telekom Slovenije	Telekom Slovenije
EURO	+100 bt	-588	-388
EURO	-100 bt	-769	-769

Vrednosti obrestne mere EURIBOR

EURIBOR	Vrednost na 31. 12. 2020	Vrednost na 31. 12. 2019	Sprememba v %
3-mesečni	-0,538	-0,390	-37,95
6-mesečni	-0,523	-0,325	-60,92

TRŽENJE IN PRODAJA

OMREŽJA, TEHNOLOGIJE IN IT TRAJNOSTNI RAZVOJ POROČILO

RAČUNOVODSKO

Ključni cilji upravljanja kapitala skupine in družbe so kapitalska ustreznost ter posledično dolgoročna plačilna sposobnost in finančna stabilnost, s čimer se skuša zagotoviti čim boljša kreditna boniteta za financiranje poslovanja ter nadaljnjega razvoja skupine in družbe, s tem pa tudi doseganje čim višje vrednosti za delničarje.

V skupini in družbi se gibanje kapitala spremlja z uporabo kazalnika neto finančne zadolženosti v kapitalu in kazalnika deleža kapitala v bilančni vsoti. V okviru neto finančnih obveznosti skupina vključuje prejeta posojila in druge finančne obveznosti, znižane za znesek kratkoročnih finančnih naložb in denarnih sredstev. Pri sprejemanju odločitev o upravljanju kapitala skupina sledi tudi finančnim zavezam iz kreditnih pogodb.

	Skupina Telekom Slovenije		Telekom Slovenije
v tisoč EUR	31. 12. 2020	31. 12. 2019	31. 12. 2020	31. 12. 2019
Prejeta posojila in druge finančne obveznosti	387.056	416.759	409.538	430.981
Manj kratkoročne finančne naložbe in denarna sredstva s kratkoročnimi depoziti	-8.679	-13.898	-19.471	-11.379
Neto obveznosti	378.377	402.861	390.067	419.602
Kapital	590.484	590.588	605.784	606.136
Bilančna vsota	1.227.839	1.250.211	1.226.566	1.223.536
Neto dolg v kapitalu	64,1 %	68,2 %	64,4 %	69,2 %
Kapital v bilančni vsoti	48,1 %	47,2 %	49,4 %	49,5 %

46. SPLOŠNO POOBLASTILO TER PRAVICA DO UPORABE RADIJSKE FREKVENCE IN ŠTEVILK

STORITVE FIKSNE IN MOBILNE TELEFONIJE

Skupina in družba imata splošno pooblastilo za posredovanje elektronskega komunikacijskega omrežja oziroma storitev elektronskih komunikacij. Pred začetkom opravljanja storitve javnega komunikacijskega omrežja v Sloveniji mora družba pisno obvestiti Agencijo za komunikacijska omrežja in storitve (v nadaljevanju: agencija). Pred začetkom opravljanja storitve na podlagi obvestila družbi ni treba pridobiti nikakršne izključne odločbe ali zagotoviti administrativnega dejanja lokalnega upravnega organa.

Družba Telekom Slovenije je plačala letno nadomestilo za naslednje pomembnejše storitve elektronskih komunikacij:

• ∫ nadomestilo za uporabo radijskih frekvenc;
• ∫ nadomestilo za uporabo elementov oštevilčenja;
• ∫ nadomestilo na podlagi odločbe iz leta 2013 do leta 2021;
• ∫ nadomestilo na podlagi obvestila o zagotavljanju storitev in omrežij;
• ∫ nadomestilo za vpis v uradno evidenco avdiovizualnih medijskih storitev.

Znesek nadomestila je določen na podlagi zakona in tarife iz splošnega akta agencije.

Družbe v skupini letno plačujejo nadomestila tudi za pravico do uporabe radijske frekvence, pravico do uporabe številskega prostora ter druge pravice za opravljanje fiksne in mobilne telefonije.

V letu 2020 je skupni znesek nadomestil znašal za Skupino Telekom Slovenije 3.434 tisoč evrov (v letu 2019: 3.059 tisoč evrov), za družbo Telekom Slovenije pa 2.034 tisoč evrov (v letu 2019: 1.766 tisoč evrov).

Koncesije za storitve mobilne telefonije v Skupini Telekom Slovenije

Koncesijska pogodba	Datum podelitve pooblastila	Obdobje	Nadomestilo v tisoč EUR
Koncesijska pogodba za uporabo radiofrekvenčnega spektra za opravljanje storitev UMTS/IMT-2000	27. 11. 2001	do 21. 9. 2021	91.870
Odločba o dodelitvi radijskih frekvenc za LTE 800 MHz, UMTS 210 MHz	26. 05. 2014	od 31. 5. 2014 do 31. 5. 2029	26.769
Odločba o dodelitvi radijskih frekvenc za GSM 900 in 1800 MHz, LTE 2600 MHz	26. 05. 2014	od 4. 1. 2016 do 4. 1. 2031	37.705
Koncesijska pogodba za izgradnjo, vzdrževanje in delovanje druge generacije GSM v mobilnem omrežju na območju Kosova	6. 3. 2007	do 5. 3. 2022	75.000
Koncesija za fekvenco 900 dhe 1800 MHz na območju Kosova	30. 07. 2019	do 30. 7. 2039	11.734

Koncesije prikazane v tabeli, ki se nanašajo na Slovenijo, pripradajo družbi Telekom Slovenije, koncesije na Kosovu pa pripadajo družbi IPKO.

47. DOGODKI PO DATUMU BILANCE

JANUAR

∫ 21. januarja 2021 je potekala 32. Skupščina delničarjev Telekoma Slovenije, na kateri so delničarji sprejeli predlagane spremembe in dopolnitve besedila Statuta družbe Telekom Slovenije ter sprejeli njegov čistopis. Delničarji so z dnem skupščine odpoklicali Igorja Rozmana, člana nadzornega sveta – predstavnika delničarjev, za nove člane nadzornega sveta – predstavnike delničarjev pa izvolili Iztoka Černošo, mag. Aleksandra Igličarja, Marka Kerina in Radovana Cerjaka, in sicer za mandatno obdobje štirih let, ki je začelo teči 22. januarja 2021. Z izvolitvijo novih članov nadzornega sveta – predstavnikov delničarjev je prenehala funkcija članom nadzornega sveta – predstavnikom delničarjev Boštjanu Kolerju, Dimitriju Marjanoviću in mag. Štefanu Belingarju, imenovanim s sklepom Okrožnega sodišča v Ljubljani 3. novembra 2020.

FEBRUAR

• ∫ Telekom Slovenije je 1. februarja 2021 prejel tožbo zaradi domnevnih pogodbenih kršitev. Vrednost vložene tožbe je manj kot 5 % kapitala, kar predstavlja pogojno obveznost brez vpliva na računovodske izkaze družbe in skupine. Telekom Slovenije je na tožbo pravočasno odgovoril in ocenjuje, da tožeča stranka v sporu ne bo uspela.
• ∫ Po tem, ko so bila prodajna mesta Telekoma Slovenije od 24. oktobra 2020 do 9. februarja 2021 zaprta, so se 10. februarja 2021 ponovno odprla, pri tem pa skrbimo za redno tedensko testiranje zaposlenih v Telekomovih centrih, kjer izvajamo tudi vse zaščitne ukrepe. Na ravni družbe aktivnosti še naprej izvajamo skladno z Načrtom ukrepov in delovanja za primer pandemije, ki smo ga sprejeli v okviru Sistema upravljanja neprekinjenega poslovanja (SUNP), ki je certificiran po standardu ISO/IEC 22301. Izvajamo številne ukrepe, ki so usmerjeni v zaščito človeških virov, in sicer tako zaposlenih kot uporabnikov naših storitev. Skladno s tem že od novembra 2020 približno 65 % sodelavk in sodelavcev delo opravlja na daljavo, 35 % pa na lokacijah družbe in na terenu. Posebno pozornost namenjamo zagotavljanju nemotenega delovanja storitev, varnosti omrežja in storitev ter delovanju, kakor je predpisano za primer izrednih dogodkov, in skladno s tem še posebej kibernetski varnosti. Uporabnikom zagotavljamo tehnično podporo, podjetjem pa dodatne kapacitete in storitve. Ukrepi za omejitev širjenja COVID-19, ki so sprejeti

OMREŽJA, TEHNOLOGIJE IN IT TRŽENJE IN

PRODAJA

TRAJNOSTNI RAZVOJ

RAČUNOVODSKO POROČILO

na ravni države, imajo negativen vpliv na poslovanje Skupine Telekom Slovenije, in sicer predvsem na nižje prihodke iz naslova gostovanja uporabnikov v omrežjih tujih operaterjev in gostovanja tujih uporabnikov v naših mobilnih omrežjih, pa tudi zastoja oz. nižjega obsega poslov na poslovnem trgu. Skladno s tem na ravni skupine izvajamo dodatne ukrepe za doseganje plana.

• ∫ Prve napovedi gospodarskih gibanj za leto 2021 so še dokaj negotove, pričakovanja za delniške trge pa so večinoma pozitivna, in sicer tudi glede na pričakovano visoko likvidnost finančnega sistema, ležarine in negativne obrestne mere. Na ravni Skupine Telekom Slovenije smo v letu 2020 sprejeli številne ukrepe za omilitev negativnih vplivov koronavirusa predvsem na stroškovni in investicijski strani, kar bo tudi v letu 2021 prispevalo k uresničevanju zastavljene strategije.
• ∫ Člani nadzornega sveta Telekoma Slovenije so 11. februarja 2021 na svoji 1. redni seji po skupščini družbe za predsednika nadzornega sveta izvolili Iztoka Černošo. Njegova namestnika ostajata Barbara Kürner Čad kot predstavnica kapitala in Drago Kijevčanin kot predstavnik zaposlenih. Glede na spremenjeno članstvo je nadzorni svet na novo imenoval tudi komisije nadzornega sveta.
• ∫ Telekom Slovenije je 10. decembra 2020 najavil začetek postopka pripojitve odvisne družbe Avtenta, napredne poslovne rešitve, d.o.o., k Telekomu Slovenije s predvidenim zaključkom aktivnosti 1. aprila 2021. Pripojitev v predvidenem roku ni bila izvedena, družba bo delničarje o nadaljnjih aktivnostih obveščala.

MAREC

• ∫ Telekom Slovenije je od Okrožnega sodišča v Ljubljani 2. marca 2021 prejel tožbo družbe T-2, zaradi plačila navadne škode v višini pcto. 12.195.656 evrov, plačilo izgubljenega dobička v višini pcto. 35.760.909 evrov in ugotovitev neobstoja terjatev pcto. 1.778.033 evrov s spp. Vtoževani zahtevek naj bi predstavljal škodo, ki naj bi jo tožeča stranka utrpela v obdobju od 1. septembra 2018 do 31. julija 2020. Telekom Slovenije ocenjuje, da bo tožbeni zahtevek v celoti zavrnjen.
• ∫ Nadzorni svet Telekoma Slovenije je na svoji 3. redni seji, ki je potekala 10. marca 2021, s predsednikom in tremi člani uprave družbe sklenil dogovor o prenehanju pogodbe o zaposlitvi in razrešitvi z mesta predsednika uprave oz. člana uprave družbe. Predsedniku uprave, mag. Tomažu Seljaku, in članom uprave dr. Vidi Žurga, mag. Matjažu Beričiču in Tomažu Jontesu je skladno s tem mandat prenehal z 10. marcem 2021. Nadzorni svet je za novega predsednika uprave družbe imenoval Cvetka Sršena, za člana uprave pa dr. Mitjo Štularja in Tomaža Jontesa. Vsi so štiriletni mandat nastopili 10. marca 2021. V upravi družbe ostaja članica uprave – delavska direktorica, Špela Fortin.
• ∫ Nadzorni svet Telekoma Slovenije je na svoji 4. redni seji, ki je potekala 22. marca 2021, na mesto članice uprave imenoval Barbaro Galičič Drakslar. Štiriletni mandat članice uprave Telekoma Slovenije je nastopila 31. marca 2021.

APRIL

∫ Telekom Slovenije je s strani Vrhovnega sodišča RS prejel sodbo, izdano 24. marca 2021, in sicer v upravnem sporu zoper Javno agencijo RS za varstvo konkurence (AVK) zaradi zlorabe prevladujočega položaja na medoperaterskem trgu. Vrhovno sodišče je s sodbo odločilo, da se reviziji Telekoma Slovenije delno ugodi in izpodbijano sodbo Upravnega sodišča z dne 9. januarja 2018 razveljavi v delu, s katerim je bila tožba Telekoma Slovenije zavrnjena. V tem delu je vrhovno sodišče zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Gre za zadevo zaradi odprave odločbe AVK, opr. št. 306-23/2013-151 z dne 2. februarja 2015. Skladno z odločitvijo vrhovnega sodišča navedena odločba ni več delno pravnomočna.

POSLOVNO POROČILO

TRŽENJE IN PRODAJA

OMREŽJA, TEHNOLOGIJE IN IT

• ∫ Od 1. do 11. aprila, ko so na ravni države veljali ostrejši ukrepi z namenom preprečevanja širjenja koronavirusa, so bila naša prodajna mesta, ob rednem tedenskem testiranju zaposlenih, odprta. Pri tem so imeli nekateri Telekomovi centri prilagojen oz. skrajšan delovni čas. Od vključno 12. aprila dalje so Telekomovi centri ponovno odprti po običajnem urniku.
• ∫ Telekom Slovenije je na javni dražbi za dodelitev radijskih frekvenc za zagotavljanje javnih komunikacijskih storitev končnim uporabnikom pridobil radiofrekvenčni spekter v 700 MHz FDD pasu, 700 MHz SDL pasu, 1500 MHz pasu, 2100 MHz pasu, 3600 MHz pasu in 26 GHz pasu, za kar bo skupno odštel 52.078.177,00 evrov. V Telekomu Slovenije smo zadovoljni, da je dražba zaključena, saj nam pridobljeni frekvenčni spekter omogoča nadaljevanje načrtovanega razvoja. V postopku dražbe smo pridobili ves potreben in načrtovan frekvenčni spekter, s katerim bomo tako zasebnim uporabnikom in podjetjem kot operaterjem, ki gostujejo v našem omrežju, tudi v prihodnje zagotavljali najnaprednejše storitve in rešitve z najboljšo uporabniško izkušnjo. Nadgradili bomo naše obstoječe nacionalno 5G omrežje, ki smo ga kot prvi v Sloveniji vzpostavili oktobra lani, in s katerim pokrivamo že prek 32 % prebivalstva. 5G je pomemben temelj sodobne digitalne družbe, ki jo aktivno soustvarjamo v Telekomu Slovenije. Uporabniki in podjetja imajo v našem omrežju zagotovljeno najbolj napredno in varno prihodnost, pridobljeni spekter pa bo omogočil nadaljnji razvoj tudi vsem deležnikom v ekosistemu Skupine Telekom Slovenije.
• ∫ Po 31. decembru 2020 se ni zgodil noben drug pomembnejši dogodek, ki bi zahteval pripoznanje ali razkritje v teh računovodskih izkazih.

RAČUNOVODSKO POROČILO

3.3 POROČILO NEODVISNEGA REVIZORJA ZA SKUPINO TELEKOM SLOVENIJE IN DRUŽBO TELEKOM SLOVENIJE

-

-

-

TRŽENJE IN PRODAJA

OMREŽJA, TEHNOLOGIJE IN IT TRAJNOSTNI RAZVOJ

RAČUNOVODSKO POROČILO

Pomembnost Skupine in družbe	Skupina: 5.931 tisoč EUR Družba: 5.931 tisoč EUR
Določitev pomembnosti	Skupina: približno 0,9 % skupnih prihodkov od prodaje Skupine Družba: približno 1 % skupnih prihodkov od prodaje družbe
Utemeljitev uporabljenih primerjalnih meril pri določitvi pomembnosti	Kot primerjalno merilo smo izbrali skupne prihodke od prodaje, ker menimo, da je to primerjalno merilo, s katerim uporabniki najpogosteje merijo uspešnost Skupine in družbe, v smislu njihovega tržnega deleža. Poleg tega je bil poslovni izid v preteklih letih nestanoviten, medtem ko so skupni prihodki predstavljali doslednejše merilo uspešnosti. Izbrali smo prag 1 %, ki je v razponu sprejemljivih kvantitativnih pragov pomembnosti za to primerjalno merilo.

Ključna revizijska zadeva	Kako je bila ključna revizijska zadeva obravnavana v naši reviziji
Pripoznavanje prihodkov v konsolidiranih in ločenih izkazih poslovnega izida	Na podlagi dejstva, da visoka stopnja
	kompleksnosti ter ocen in predpostavk povečuje tveganje za napačne računovodske navedbe, smo v okviru revizije ocenili postopke in kontrole Skupine in družbe v zvezi s pripoznavanjem
Glej pojasnilo 3. o. Povzetek pomembnih računovodskih usmeritev - Prihodki od prodaje.
Skupna vrednost prihodkov od prodaje na dan	prihodkov od prodaje. Naš pristop k revidiranju je vključeval postopke preizkusa kontrol in
31. 12. 2020 je razkrita v pojasnilu 7:	bistvene revizijske postopke, vključno z:
· 647.177 tisoč EUR skupnih prihodkov od prodaje za Skupino in	· Oceno okolja IT sistemov, povezanih z izdajanjem računov in merjenjem prihodkov od prodaje, pa tudi drugih ustreznih
· 591.693 tisoč EUR skupnih prihodkov od
prodaje za družbo.	sistemov, ki podpirajo obračunavanje prihodkov od prodaje, vključno z izvedenimi

-

POSLOVNO POROČILO

OMREŽJA, TEHNOLOGIJE IN IT

-

-

-

TRŽENJE IN PRODAJA

OMREŽJA, TEHNOLOGIJE IN IT TRAJNOSTNI RAZVOJ

RAČUNOVODSKO POROČILO

-

-

-

-

POSLOVNO POROČILO

TRŽENJE IN PRODAJA

OMREŽJA, TEHNOLOGIJE IN IT TRAJNOSTNI RAZVOJ

RAČUNOVODSKO POROČILO

POROČILO

TRAJNOSTNI RAZVOJ

3.4 POROČILO REVIZORJA O SKLADNOSTI Z UREDBO ESEF

OMREŽJA, TEHNOLOGIJE IN IT

TRŽENJE IN PRODAJA

SKUPINA TELEKOM SLOVENIJE

POSLOVNO POROČILO

-

OMREŽJA, TEHNOLOGIJE IN IT TRAJNOSTNI RAZVOJ

RAČUNOVODSKO POROČILO

-

-

POSLOVNO POROČILO

OMREŽJA, TEHNOLOGIJE IN IT TRAJNOSTNI RAZVOJ

OMREŽJA, TEHNOLOGIJE IN IT TRAJNOSTNI RAZVOJ

RAČUNOVODSKO POROČILO

4 PRILOGA

4.1 DRUŽBE V SKUPINI TELEKOM SLOVENIJE

Telekom Slovenije, d. d., je obvladujoča družba v Skupini Telekom Slovenije.

Družba:	Telekom Slovenije, d. d.
Sedež:	Ljubljana
Naslov:	Cigaletova ulica 15, 1000 Ljubljana
Enotna identifikacijska številka:	5014018000
Davčna številka:	SI98511734
Številka vpisa v sodni register:	vložna številka 1/24624/00, Okrožno sodišče v Ljubljani
Število delnic:	6.535.478
Kosovne delnice – oznaka:	TLSG
Telefon:	+ 386 1 234 10 00
Telefaks:	+ 386 1 231 47 36
Spletna stran:	http://www.telekom.si
Elektronski naslov:	info@telekom.si
LinkedIn:	telekom-slovenije
Facebook:	TelekomSlovenije
Twitter:	@TelekomSlo
Instagram:	Telekom_Slovenije
YouTube:	TelekomSlovenije

Odvisne družbe v skupini

Družbe v Sloveniji

	VC	P
( F

GVO, gradnja in vzdrževanje telekomunikacijskih omrežij, d. o. o.
Ljubljana
Cigaletova ulica 10, 1000 Ljubljana
+ 386 1 234 1950
www.gvo.si
gvo@telekom.si
GVO Telekommunikation GmbH
DE 48683 Ahaus, Nemčija
Schorlemer Straße 48
OPTIC-TEL telekomunikacije d. o. o
Ljubljana
Cigaletova 10, Ljubljana
Logotipi - pozitiv in negativ INFRATEL, telekomunikacijska infrastruktura, d. o. o.
Ljubljana
Cigaletova 10, Ljubljana

Družba:	AVTENTA, napredne poslovne rešitve, d. o. o.
Sedež:	Ljubljana
Naslov:	Stegne 19, 1000 Ljubljana
Telefon:	+ 386 1 583 68 00
Spletna stran:	www.avtenta.si
Elektronski naslov:	prodaja@avtenta.si, marketing@avtenta.si

TSmedia, medijske vsebine in storitve, d. o. o.
Ljubljana
Stegne 19, 1000 Ljubljana
+ 386 1 473 00 10
www.tsmedia.si
info@tsmedia.si

Sedež: Seča Telefon: + 386 5 672 13 43 Spletna stran: www.soline.si Elektronski naslov: info@soline.si

Družba: SOLINE Pridelava soli, d. o. o. Naslov: Seča 115, 6320 Portorož/Portorose

Sedež: Ljubljana Spletna stran: www.tsinpo.si Elektronski naslov: info@tsinpo.si 312

Družba: TSinpo, storitveno in invalidsko podjetje, d. o. o. Naslov: Litostrojska cesta 58A, 1000 Ljubljana Telefon: + 386 1 500 60 60

TRŽENJE IN PRODAJA

OMREŽJA, TEHNOLOGIJE IN IT TRAJNOSTNI RAZVOJ

RAČUNOVODSKO POROČILO

Družbe v tujini

Družba:	IPKO Telecommunications LLC
Sedež:	Priština, Kosovo
Naslov:	Lagija Ulpiana
	Rruga »Zija Shemsiu« Nr. 34, Prishtinë
Telefon:	+ 381 38 700 700,
Spletna stran:	www.ipko.com
Elektronski naslov:	info@ipko.com
SIOL
Družba:	SIOL d. o. o.
Sedež:	Zagreb, Hrvaška
Naslov:	Margaretska 3
Spletna stran:	http://www.siol.com/
SIOL
Družba:	SiOL d. o. o. Sarajevo
Sedež:	Sarajevo, Bosna in Hercegovina
Naslov:	Fra Anđela Zvizdovića 1
SIO L
Družba:	SIOL d. o. o. Podgorica
Sedež:	Podgorica, Črna gora
Naslov:	Džordža Vašingtona 108/36A, The Capital Plaza
SIO L
Družba:	SIOL DOOEL Skopje
Sedež:	Skopje, Severna Makedonija
Naslov:	Dmitrie Chupovski 22A-1/13
SIO L
Družba:	SIOL d. o. o. Beograd-Palilula
Sedež:	Beograd, Srbija
Naslov:	Ulica 27. marta 11
SIO L
Družba:	SIOL Prishtina L.L.C
Sedež:	Priština, Kosovo
Naslov:	Pejton, Str. Mujo Ulqinaku 5/1

SKUPINA TELEKOM
SLOVENIJE

TRŽENJE IN PRODAJA

OMREŽJA, TEHNOLOGIJE IN IT TRAJNOSTNI RAZVOJ

RAČUNOVODSKO POROČILO

4.2 SLOVAR KRATIC, TUJK IN STROKOVNIH IZRAZOV

Kratica	Angleški izraz	Slovenski prevod
AKOS	Agency for Communication Networks and Services of the Republic of Slovenia	Agencija za komunikacijska omrežja in storitve Republike Slovenije
APM	Alternative Performance Measures	alternativna merila uspešnosti poslovanja
ARKEP	Regulatory Authority of Electronic and Postal Communications of Kosovo	Agencija za elektronske in poštne komunikacije Kosova
ARPU	Average Revenue Per User	povprečni prihodek na uporabnika
ARPL	Average Revenue Per Line	povprečni prihodek na linijo
AR	Augmented Reality	obogatena resničnost
ASPU	Average Spend Per User	povprečna poraba na uporabnika
AVK	Slovenian Competition Protection Agency	Javna agencija Republike Slovenije za varstvo konkurence
BB	BroadBand	širokopasovni dostop
BI/DW	Business Intelligence / Data Warehouse	poslovna inteligenca / podatkovno skladišče
BDP		bruto domači proizvod
	Big data	velepodatki
-	Billing	sistem za zaračunavanje
	Bundle (packet)	skupek v paket povezanih storitev
BSS	Business Support System	sistem za podporo poslovanju
BSS/OSS	Business/Operational Support System	sistem za podporo poslovnega procesa / sistemi za operativni podporni proces
-	BusinessConnect	sodobna rešitev za upravljanje dokumentarnega gradiva
CAGR	Compound Annual Growth Rate	povprečni letni prirast
CAPEX	Capital Expenditure	vrednost investicij
CATV	Cable Television	kabelska televizija
CSCC	Cyber security control center	nadzorni center za kibernetsko varnost
CEM	Customer Experience Management	upravljanje uporabniške izkušnje
COSO ERM	Committiee of Sponsoring Organizations of the Treadway Commision, Enterprise risk management Integrated Framework	Odbor sponzorskih organizacij Treadwayeve komisije, Upravljanje tveganj v organizaciji v povezavi s strategijo in delovanjem organizacije
	Cloud services	storitve v oblaku
CRM	Customer relationship management	sistemi za upravljanje uporabnikov
-	Cross-sale	navzkrižna prodaja
FURS	Financial administration of the Republic of Slovenia	Finančna uprava RS
DCaaS	Data Center as a Service	podatkovni center kot storitev
-	Data offload	razbremenjevanje mobilnih podatkovnih omrežij na druge tehnologije
DDOS	Distributed Denial of Services	porazdeljena zavrnitev storitve
DTV	Digital television	digitalna televizija
DVB-x/IP	Digital Video Broadcast – IP over x (C, S, T)	digitalna videoradiodifuzija s podporo prenosa IP-podatkovnih paketov prek MPEG-transportnega toka

TRŽENJE IN PRODAJA

OMREŽJA, TEHNOLOGIJE IN IT TRAJNOSTNI RAZVOJ

RAČUNOVODSKO > POROČILO	>
a videoradiodifuzija
ka/satelitska diodifuzija
tipleks
anja pred obrestmi in davki
anja pred a amortizacijo
ja za poslovno odličnost
i organ za je in trge
cijski sistem
je telekomunikacijskih za energetske cilje
) hiše/stanovanja
djetja/vozlišča
na) trgovina
varstvu osebnih podatkov
širokopasovnega omrežja ncionirano s sredstvi EU)

Kratica	Angleški izraz	Slovenski prevod
DVB-T	Digital Video Broadcasting-Terrestrial	prizemna digitalna videoradiodifuzija
DVB-T/C/S	Digital Video Broadcasting Terrestrial/Cable/Satelite	prizemna/kabelska/satelitska digitalna videoradiodifuzija
DWDM	Dense Wavelength Division Multiplex	gosti valovni multipleks
EBIT	Earnings before interest, taxes	dobiček iz poslovanja pred obrestmi in davki
EBITDA	Earnings before interest, taxes, depreciation and amortization	dobiček iz poslovanja pred obrestmi, davki in amortizacijo
EFQM	European Foundation for Quality Management	evropska fundacija za poslovno odličnost
ESMA	European Securities and Markets Authority	Evropski nadzorni organ za vrednostne papirje in trge
ERP	Enterprise Resource Planning	poslovni informacijski sistem
ETNO ETT	Europe's telecommunication network operators Energy Task Team	Evropsko združenje telekomunikacijskih operaterjev – tim za energetske cilje
EU	European Union	Evropska unija
FC	Fiber channel	optični kanal
FTTH	Fiber To The Home	optično vlakno do hiše/stanovanja
FTTH/B/N	Fiber To The Home / Business / Node	optika do hiše/podjetja/vozlišča
FTTx	Fiber To The Exchange	optika do X
	Flagship	vodilna (referenčna) trgovina
GDPR	General Data Protection Regulation	splošna uredba o varstvu osebnih podatkov
GOŠO	Construction of Open Broadband network	gradnja odprtega širokopasovnega omrežja (bele lise – subvencionirano s sredstvi EU)
GPON	Gigabit Pasive Optical Network	gigabitno pasivno optično omrežje
GRI	Global reporting initiative	model trajnostnega poročanja
HFC	Hybrid Fiber Coax	hibridno optično koaksialno omrežje
IaaS	Infrastructure as a Service	infrastruktura kot storitev
IFRS/MSRP	International Financial Reporting Standards	Mednarodni standardi računovodskega poročanja
IoT	Internet of Things	internet stvari
IKT	Information and Communication Technologies	informacijsko-komunikacijske tehnologije
ISO	International Organization for Standardization	Mednarodna organizacija za standardizacijo
ISP	Internet Service provider	ponudnik internetnih storitev
IT	Information Technology	informacijska tehnologija
ITIL	Information Technology Infrastructure Library
IP	Internet Protocol	internetni protokol
IMS	Internet protocol Multymedia System
IMS/VOLTE	IP Multimedia Core Network Subsystem Voice over LTE (Long-Term Evolution)	IP-multimedijski sistem / govor prek LTE-omrežja
IMF WEO	International Monetary Fund World Economic Outlook
IPTV	IP television	televizija prek internetnega protokola
KFI	Key Financial Indicators	ključni finančni indikatorji poslovanja
KPI	Key Performance Indicators	ključni kazalniki poslovanja
KPSS	Sečovlje Salina Nature park	Krajinski park Sečoveljske soline

SKUPINA TELEKOM
SLOVENIJE

TRŽENJE IN PRODAJA

OMREŽJA, TEHNOLOGIJE IN IT TRAJNOSTNI RAZVOJ

RAČUNOVODSKO POROČILO

Kratica	Angleški izraz	Slovenski prevod
LPWA	Low Power Wide Area	omrežja z nizko porabo in velikim dosegom
LTE	Long Term Evolution	LTE/4G, post LTE/4G, po 3 GPP mobilnem standardu
LTE-A	Long Term Evolution Advanced	LTE/4G z višjo prenosno hitrostjo podatkov (več kot 300 Mb/s)
M2M	Machine to Machine	komunikacijska povezava med napravami
MBB	Mobile Broadband	mobilni širokopasovni dostop
MMDS	Multichannel Multipoint Distribution Service	večpredstavnostni večtočkovni distribucijski sistemi
MMS	Multimedia Messaging Service	multimedijski sporočilni sistem
MVNO	Mobile Virtual Network Operator	mobilni operater navideznega omrežja
MPLS	Multiprotocol label switching	tehnologija za posredovanje, usmerjanje in preklapljanje prometnih tokov skozi omrežje
MPLS VPN	MPLS Virtual private network	navidezno zasebno omrežje
NOC	Network Operations Center
NGA	Next Generation Access	hitro dostopovno omrežje
NGN	Next Generation Networks	širokopasovna omrežja naslednje generacije
NFV	Network Functions Virtualization
NPS	Net Promotor Score	merilo za spremljanje uporabniške izkušnje, v eni številki pa združuje indikacijo uporabnikove pripravljenosti priporočanja, njegovega zadovoljstva, zaznav odličnosti uporabniške izkušnje in izražanja pripadnosti ponudniku
OCKV	Operational center of cyber security	Operativni center kibernetske varnosti
OPEX	Operational Expenditure	stroški poslovanja brez amortizacije
OMS	Order management system	sistem upravljanja naročil
OPEX	Operational Expenditure	stroški poslovanja brez amortizacije
OSC	Operating Service Center	operativno storitveni center
OSS	Operations Support system	sistem za podporo delovanja
OŠO	Construction of Open Broadband	odprta širokopasovna omrežja
OTN	Optical Transport Network	optični prenosni sistem
OTT	Over-the-top content	storitve, ki delujejo neodvisno od omrežja – distribucija video- in avdiovsebin prek interneta
P2P	Point to Point	povezava točka–točka (medtočkovna povezava)
P2MP	Point to Multiple Point	povezava točka–več točk
PaaS	Platform as a Service	platforma kot storitev
PDH	Plesiochronous digital hierarchy	plesiohrona digitalna hierarhija
PLM	Product lifecycle management	upravljanje življenjskega cikla produkta
POP	Point Of Presence	dostopovno vozlišče
RAN	Radio Access Network	radijsko mobilno dostopovno omrežje
RAS	Revenue Assurance System	sistem za preprečevanje odtekanja prihodkov
-	Resale	preprodaje maloprodajnih produktov
ROA	Return on Assets	dobičkonosnost sredstev

TRŽENJE IN PRODAJA

OMREŽJA, TEHNOLOGIJE IN IT TRAJNOSTNI RAZVOJ

RAČUNOVODSKO POROČILO

Kratica	Angleški izraz	Slovenski prevod
ROADM	Reconfigurable Optical Add-Drop Multiplexer	nastavljiv optični multipleksor za dodajanje in odvzemanje
ROE	Return on Equity	dobičkonosnost kapitala
ROO	Regional Optical Network	regionalno optično omrežje
RNO	Access cable network	razvodno naročniško omrežje
SaaS	Software as a Service	programska oprema kot storitev
SDG	Sustainable Development Goals	cilji trajnostnega razvoja
SDH	Synchronous Digital Hierarchy	sinhrona digitalna hierarhija
SDV/VAS	Value Added Services	storitve z dodano vrednostjo
SeKV		Sekcija za kibernetsko varnost pri GZS
SME/SOHO	Small and Medium Eneterprises / Small Office Home Office	mala in srednja podjetja
SMS	Short Message Service	storitev kratkih sporočil
SMB	Small and medium size business	mali in srednje veliki poslovni uporabniki
SLA	Service Level Agreement	Sporazum o ravni zagotavljanja storitve
	Up-sale	nadgradnja storitev
SURS	Statistical office of Republic Slovenia	Statistični urad Republike Slovenije
TDM	Time Division Multiplex	časovni multipleks, sistem s porazdeljevanjem časa
ULR		usredstvena lastna režija
UMTS/HSPA	Universal Mobile Telecommunications System/High Speed Packet Access	univerzalni mobilni telekomunikacijski sistem/protokol 3G, ki pomeni nadgradnjo omrežja UMTS in omogoča večje prenosne hitrosti
UMAR		Urad za makroekonomske analize in razvoj
USO	Universal Service Obligation	obveznost zagotavljanja univerzalnih storitev
VULA	Virtual Unbundled Local Access	virtualna lokalna razvezana zanka
VR	Virtual Reality	navidezna resničnost
VoIP	Voice over IP	govor prek IP-protokola
VDSL	Very High Speed Digital Subscriber Line	digitalni naročniški vod z zelo visokimi hitrosti
Wi-Fi	Wireless Fidelity	brezžično omrežje po standardih IEEE 802.11
WFM	Workforce Management	sistem za optimizacijo terenskega dela
XaaS storitve	Anything as a Service	ponudba celostne palete storitev v oblaku

Izdajatelj: Telekom Slovenije, d. d., Cigaletova 15, 1000 Ljubljana Priprava besedil, uredništvo: Skupina Telekom Slovenije in Studio Kernel d.o.o. Lektoriranje: Amidas d.o.o. Idejna in grafična zasnova: Pristop, Ljubljana, d. o. o. Fotografije: Skupina Telekom Slovenije Ljubljana, april 2021