Telekom Slovenije

AGM Information • Dec 21, 2020

MALA ULICA 5, P. P. 139 1001 LJUBLJANA SLOVENIJA

TELEKOM SLOVENIJE, d.d. Uprava

Cigaletova ul. 15 1000 Ljubljana

Številka: 2020/2342 Datum: 4.12.2020

Slovenski državni holding, d.d. (v nadaljevanju: "SDH"), vlaga na podlagi določb:

• 1. odst. 19. člena in 2. alineje 2. odst. 18. člena Zakona o Slovenskem državnem holdingu (Uradni list RS, št.: 25/14, v nadaljevanju: "ZSDH-1");
• 1. odst. 295. člena Zakona o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št.: 42/06, s spremembami, v nadaljevanju: "ZGD-1"); ter
• 1. odst. 36. člena Statuta družbe Telekom Slovenije (v nadaljevanju: "Statut"),

ZAHTEVO ZA SKLIC SKUPŠČINE DRUŽBE TELEKOM SLOVENIJE, d.d.

Obrazložitev zahteve:

SDH skladno z 18. in 19. členom Zakona o Slovenskem državnem holdingu (Uradni list RS, št.: 25/14, v nadaljevanju: "ZSDH-1") upravlja lastne naložbe in naložbe Republike Slovenije, po lastni presoji in v skladu z ZSDH-1 ter internimi akti upravljanja naložb.

SDH je sam neposredno imetnik 277.839 navadnih, imenskih, prosto prenosljivih kosovnih delnic družbe TELEKOM SLOVENIJE, d.d. (v nadaljevanju: "Telekom Slovenije"), z ISIN št.: SI0031104290 in oznako: TLSG (v nadaljevanju: "delnica TLSG"), kar predstavlja 4,2512 % delež v osnovnem kapitalu Telekoma Slovenije, poleg tega pa skladno z 19. členom ZSDH-1 upravlja tudi z delnicami in izvršuje vse pravice delničarja Republike Slovenije, ki je imetnica 4.087.569 delnic TLSG, kar predstavlja 62,5443 % delež v osnovnem kapitalu Telekoma Slovenije. Skupaj SDH torej izvršuje pravice delničarja iz naslova 4.365.408 delnic TLSG, kar predstavlja 66,7955 % delež v osnovnem kapitalu Telekoma Slovenije.

Skladno z ZSDH-1 sodi (med drugim) v sklop dejavnosti SDH v okviru upravljanja naložb tudi: (a) skrb za pravno varovanje pravic delničarja (3. alineja 2. odst. 18. člena ZSDH-1); in (b) skrb za uresničevanje drugih pravic delničarja – med drugim tudi pravice do sklica skupščine (2. alineja 2. odst. 18. člena ZSDH-1).

Na podlagi navedenega in upoštevaje uvodoma citirane določbe ZGD-1 in Statuta, je tako predmetna zahteva delničarja SDH za sklic skupščine Telekom Slovenije upravičena.

* * * * *

Slovenski državni holding, d.d., Mala ulica 5, p.p. 139, 1001 Ljubljana, Slovenija; Telefon: 01 300 91 42; Faks: 01 300 91 41; http://www.sdh.si; Družba je vpisana v sodni register pri Okrožnem sodišču v Ljubljani, številka vložka 1/21883/00; Osnovni kapital: 260.166.917,04 EUR; Predsednica nadzornega sveta: Karmen Dietner; Matična številka: 5727847; ID za DDV: SI46130373

Glede na zgoraj navedeno SDH predlaga, da uprava Telekoma Slovenije na podlagi prejete zahteve, skladno z določbami ZGD-1 in Statuta nemudoma objavi sklic skupščine in slednjo skliče 30. dan po dnevu takšne objave.

SDH predlaga naslednji dnevni red skupščine in predloge sklepov:

1) Otvoritev skupščine in ugotovitve sklepčnosti

2) Izvolitev organov skupščine ter seznanitev s prisotnostjo notarja

Predlog sklepa:

"Za predsednika skupščine se izvoli Stojan Zdolšek, odvetnik v Ljubljani (oziroma po predlogu uprave Telekoma Slovenije).

Za preštevalca/ko glasov se izvoli _________________ (po predlogu uprave Telekoma Slovenije).

Skupščini prisostvuje vabljeni/a notar/ka _________________ (po predlogu uprave Telekoma Slovenije)."

3) Spremembe in dopolnitve besedila statuta družbe Telekom Slovenije

Predlog sklepa:

Skupščina sprejme spremembe in dopolnitve Statuta družbe, in sicer:

1. Besedili 19. in 29. člena Statuta se spremenita tako, da se sedaj glasita:

»19. člen

Predsednika uprave imenuje nadzorni svet, druge člane uprave pa imenuje nadzorni svet na predlog predsednika uprave, razen delavskega direktorja, ki ga imenuje na podlagi predloga sveta delavcev.

Predsednik uprave ima pravico nadzornemu svetu podati predlog kandidata(-ov) za člana(-e) uprave v roku 15 dni od poziva nadzornega sveta. Nadzorni svet odloča o predlogih kandidatov. Če predsednik uprave v predvidenem roku ne poda predloga kandidata(-ov) ali če nadzorni svet ne imenuje s strani predsednika uprave predlaganega(-ih) kandidata(-ov), lahko nadzorni svet po lastni presoji za posameznega kandidata za člana uprave ponovno pozove predsednika uprave na podajo predloga in/ali uporabi tudi druge naborne poti za iskanje kandidatov (javni razpis, direktno iskanje).

Mandat predsednika in ostalih članov uprave traja štiri leta z možnostjo ponovnega imenovanja.

Člani uprave naj poleg pogojev, ki so določeni s predpisi, izpolnjujejo še naslednje pogoje: - univerzitetna izobrazba;

• - najmanj 5 (pet) let delovnih izkušenj na vodilnih delovnih mestih;
• - aktivno znanje najmanj enega tujega svetovnega jezika;
• - morebitne druge pogoje, ki jih določi nadzorni svet.

Pogoji iz prejšnjega odstavka ne veljajo za delavskega direktorja kot člana uprave. Za slednjega pogoje in merila skupaj določita nadzorni svet in svet delavcev.

29. člen

Nadzorni svet odloča na sejah.

Nadzorni svet je sklepčen, če je pri sklepanju navzočih vsaj 6 članov, od tega vsaj štirje člani - predstavniki delničarjev in vsaj dva člana - predstavnika delavcev.

Ne glede na prejšnji odstavek, pa nadzorni svet lahko veljavno sklepa tudi brez prisotnosti članov, ki so predstavniki delavcev, če:

(a) ti niso bili imenovani; ali

(b) če nadzorni svet s posebnim sklepom ugotovi, da so bili vsi člani nadzornega sveta – predstavniki delavcev pravilno in pravočasno vabljeni na sejo, a se seje niso udeležili. V tem primeru je nadzorni svet sklepčen, če je navzočih vsaj 5 članov, od tega vsaj štirje člani - predstavniki delničarjev, preostali član pa je lahko bodisi predstavnik delničarjev ali predstavnik delavcev.»

2. Za 39. členom Statuta se doda nov 39.a člen, ki glasi:

»39.a člen

Uprava lahko s soglasjem nadzornega sveta v sklicu skupščine določi, da se lahko delničarji udeležijo skupščine ter glasujejo na skupščini s pomočjo elektronskih sredstev brez fizične prisotnosti (elektronska skupščina).

Člani organov vodenja ali nadzora lahko sodelujejo na skupščini prek prenosa slike in tona, če gre za elektronsko skupščino v skladu s četrtim odstavkom 297. člena ZGD-1 in v drugih primerih, ki jih določa poslovnik skupščine.

Pri izvedbi elektronske skupščine je treba upoštevati naslednja pravila:

• tehnična rešitev mora zagotavljati prenos slike in tona celotne skupščine v realnem času,
• družba mora zagotoviti pogoje in način za ugotavljanje identitete delničarjev ali njihovih pooblaščencev na način, ki je sorazmeren s ciljem elektronske skupščine, ki je delničarjem olajšati izvrševanje glasovalne pravice na varen način,
• tehnična rešitev mora biti takšna, da omogoča delničarjem glasovanje o skupščinskih predlogih, vlagati nasprotne predloge (vključno s procesnimi) ter podati izjavo o napovedi izpodbijanja sklepov v realnem času,
• tehnična rešitev mora delničarjem omogočati postavljanje vprašanj ter sodelovanje v razpravi v realnem času. Uprava družbe lahko v pravilih postopka iz četrtega odstavka tega člena statuta pogojuje uresničevanje pravic iz te alineje s tem, da delničar vsaj 1 dan pred zasedanjem skupščine družbi najavi uresničevanje teh pravic,
• tehnična rešitev mora zagotavljati varno elektronsko komuniciranje.

Upravo družbe se pooblašča, da določi podrobnejša pravila postopka za udeležbo in glasovanje na elektronski skupščini ter druge vidike izvedbe elektronske skupščine ter jih objavi na spletni strani družbe in/ali objavi v sklicu skupščine.«

Obrazložitev:

Delničarji delniške družbe so skladno z njihovo korporacijsko – člansko pravico upravičeni, da na skupščini odločajo o spremembah statuta družbe. Glede na navedeno SDH zahteva, da uprava družbe na dnevni red sklicane skupščine skladno z določbo 296. člena v zvezi s 3. odst. 295. člena ZGD-1 uvrsti tudi predlog za sprejem predlaganih sprememb statuta Telekoma Slovenije.

SDH meni, da bodo predlagane spremembe Statuta izboljšale upravljanje Telekoma Slovenije, saj se s spremembami uvaja mandatarski sistem oblikovanja uprave družbe, v okvirjih, ki jih dopušča veljavna zakonodaja, kar pomeni, da se predsedniku uprave omogoča izbira in predlaganje preostalih članov uprave in s tem lažje oblikovanje ustrezne ekipe poslovodstva družbe. Ker je potrebno zagotoviti nemoteno poslovanje družbe in ker je nadzorni svet po samem zakonu še vedno pristojen in odgovoren za imenovanje uprave, je predlagana določba vsebinsko oblikovana tako, da omogoča nadzornemu svetu pravočasno izvedbo njegovih odgovornosti, torej imenovanje uprave, ki izpolnjuje zahtevane pogoje.

Glede predloga za spremembo določbe 2. odst. 29. člena Statuta, je SDH mnenja, da je ta potrebna zaradi upoštevanja paritetne sestave nadzornega sveta družbe, kot jo sicer predvideva Statut. Ta določa, da ima nadzorni svet 9 članov, od katerih je 6 členov predstavnikov delničarjev, 3 člani pa predstavniki delavcev. Po mnenju SDH je navedeno pariteto med predstavniki delničarjev in predstavniki delavcev treba upoštevati tudi pri dejanskem delovanju nadzornega sveta. Skladno z določbo 3. odst. 257. člena ZGD-1 je nadzorni svet sklepčen, če je pri sklepanju navzoča vsaj polovica članov, razen če statut ne dopušča drugače. Upoštevaje predvideno število članov nadzornega sveta in omenjeno zakonsko zahtevo, se torej pariteta sestave nadzornega sveta lahko ustrezno odseva tudi pri sprejemanju njegovih odločitev le v primeru, če je prisotnih najmanj 6 njegovih članov.

Nadalje pa SDH predlaga, da se v izogib možnosti "blokade" dela nadzornega sveta s strani predstavnikov delavcev in s tem posledično tudi onemogočanja normalnega rednega poslovanja družbe, določba 2. odst. 29. člena Statuta dopolni še z dostavkom, ki nadzornemu svetu omogoča izvedbo sklepčne seje tudi v kolikor so na seji prisotni zgolj predstavniki delničarjev, a le, v kolikor se pred odločanjem izrecno ugotovi, da zahtevanih pogojev za sklepčnost nadzornega sveta ni mogoče zagotoviti zaradi dejstva da: (a) vsaj dva od treh članov nadzornega sveta - predstavnikov delavcev, niso bili ustrezno imenovani; ali (b) so bili vsi predstavniki delavcev pravočasno in pravilno vabljeni na sejo nadzornega sveta, pa se te (prostovoljno) niso udeležili. V tem primeru bo nadzorni svet sklepčen in bo lahko veljavno odločal, v kolikor je na seji navzočih vsaj 5 njegovih članov, od katerih morajo biti (da se omogoči/zagotovi vsaj minimalen odsev paritete sestave nadzornega sveta) vsaj 4 člani - predstavniki delničarjev, en član nadzornega sveta pa je lahko bodisi predstavnik delničarjev bodisi predstavnik delavcev.

Dodatni 39.a člen Statuta je vezan na zakonsko možnost in sicer v četrtem odstavku 297. člena ZGD-1 je določeno, da lahko statut družbe določi, da se delničarji lahko udeležijo skupščine ali glasujejo pred skupščino ali na njej s pomočjo elektronskih sredstev brez fizične prisotnosti in uredi postopek za to, pri čemer sta lahko taka udeležba in glasovanje odvisna samo od zahtev in omejitev, ki so potrebne za ugotavljanje identitete delničarjev ter varnega elektronskega komuniciranja in do mere, sorazmerne za uresničitev tega cilja. V času vedno večje digitalizacije je primerno, da se družbi omogoči izvedbo elektronskih skupščin, tako da se ji zagotovi ustrezno podlago v statutu. Elektronska skupščina je lahko tudi eden od preventivnih ukrepov proti širjenju virusa COVID-19. V statutu se določijo temeljna pravila za izvedbo elektronskih skupščin, podrobnejša pravila pa bo v skladu s pooblastilom sprejela uprava in jih javno objavila. V praksi se za elektronsko skupščino uporablja tudi izraz hibridna skupščina, saj je skupščina v osnovi organizirana

kot skupščina s fizično prisotnostjo članov uprave, predsednika skupščine, članov nadzornega sveta, notarja ter delničarjev v kraju zasedanja skupščine, hkrati pa se delničarjem nudi opcijo (možnost), da se skupščine po svoji izbiri ne udeležijo fizično na kraju zasedanja, ampak z uporabo elektronskih sredstev na daljavo. Možnost udeležbe z uporabo elektronskih sredstev na daljavo pa je smotrno omogočiti tudi članom vodenja ali nadzora, zato predlagana nova določba statuta vključuje tudi to možnost. V praksi bo fizično navzoč na kraju zasedanja skupščine vsaj predsednik uprave, ki bo praviloma otvoril skupščino.

4) Sprejetje čistopisa statuta Telekoma Slovenije

Predlog sklepa:

Sprejme se čistopis statuta družbe Telekom Slovenije d.d.

5) Odpoklic in imenovanje članov nadzornega sveta družbe

Predlog sklepa:

• a) Z dnem [•] se odpokliče član nadzornega sveta predstavnik delničarjev:
  • Igor Rozman, izvoljen na 30. skupščini družbe, dne 30. 8. 2019;
• b) Za člane nadzornega sveta družbe predstavnike delničarjev se za mandatno obdobje štirih (4) let, ki začne teči prvi naslednji dan po izvolitvi na skupščini družbe, t.j. dne [•], izvolijo:
  • Boštjan Koler
  • Aleksander Igličar
  • Marko Kerin
  • Radovan Cerjak

Obrazložitev:

Nadzorni svet Telekoma Slovenije skladno s Statutom družbe šteje devet članov, od katerih je šest članov izvoljenih na predlog delničarjev, trije člani pa so predstavniki zaposlenih skladno z Zakonom o sodelovanju delavcev pri upravljanju.

SDH je bil preko sistema elektronskega obveščanja Ljubljanske borze vrednostnih papirjev SEONET, dne 19. 10. 2020 seznanjen z odstopom dveh članic in predsednika nadzornega sveta Telekoma Slovenije, in sicer: Bernarde Babič, Barbare Cerovšek Zupančič in predsednika Aleša Šabedra. Vsi omenjeni člani so učinkovanje svojih odstopnih izjav vezali na dan imenovanja novih članov nadzornega sveta Telekoma Slovenije.

Iz javne objave Telekoma Slovenije o odstopih¹ je razvidno, da sta članici in predsednik nadzornega sveta odstopili »zaradi trenutnih razmer, nesoglasij in različnih naziranj vloge nadzornega sveta družbe Telekom Slovenije, d.d., in je njihovo delo postalo nemogoče oziroma zaradi trenutnih razmer v nadzornem svetu družbe Telekom Slovenije, d. d., ne morejo več opravljati svojih dolžnosti z zadostno mero dolžne skrbnosti nadzornika družbe.«

¹ objava na spletni strani družbe: https://www.telekom.si/o-podjetju/za-vlagatelje/javneobjave/Odstop\predsednika\_in\%C4%8Dlanice\_Nadzornega\_sveta\_Telekoma\_Slovenije

Z odstopom navedenih treh članov nadzornega sveta, kar torej predstavlja polovico vseh predstavnikov delničarjev, je prišlo do situacije, ko je potrebno skladno s 26. členom Statuta, po katerem mora imeti nadzorni svet devet članov, imenovati tri nove člane nadzornega sveta.

Ena izmed ključnih nalog SDH pri upravljanju kapitalskih naložb države je zagotavljanje primerne sestave organov nadzora družb v upravljanju predlagatelja. Določba 21. člena ZSDH-1 tako v drugem odstavku SDH celo izrecno nalaga, da mora na skupščinah družb glasovati tako, da so nadzorni sveti družb s kapitalsko naložbo države kot celote sestavljeni iz članov, ki se medsebojno dopolnjujejo po strokovnem znanju in kompetencah (t.i. resorna sestava nadzornega sveta). SDH mora glasovati na način, ki omogoča, da so v nadzorne svete imenovani strokovnjaki za finance, korporativno upravljanje, poslovanje družbe in drugi strokovni profili, ki so potrebni za učinkovit nadzor glede na dejavnost, obseg poslovanja in druge lastnosti družb.

V posledici zgoraj navedenega je SDH dne 29. 10. 2020 na Okrožno sodišče v Ljubljani vložil predlog na podlagi 276. člena ZGD-1 za imenovanje nadomestnih (začasnih) članov nadzornega sveta, na podlagi omenjenega predloga pa je Okrožno sodišče dne 3. 11. 2020 izdalo sklep, opr. št.: Ng 49/2020 (omenjeni sklep je postal pravnomočen že istega dne, t.j. 3. 11. 2020), s katerim je predlogu SDH v celoti ugodilo in:

(a) z dnem izdaje sklepa ter za obdobje do izvolitve novih članov nadzornega sveta Telekoma Slovenije na skupščini delničarjev, a najdlje za obdobje enega leta, za člane nadzornega sveta Telekoma Slovenije – predstavnike delničarjev imenovalo Boštjana Kolerja, Dimitrija Marjanoviča in Štefana Belingarja, ob tem pa tudi ugotovilo; (b) da z dnem izdaje omenjenega sklepa preneha funkcija članom nadzornega sveta, ki so predhodno podali odstopne izjave.²

S tem je SDH zagotovil takojšnje imenovanje novih, začasnih članov nadzornega sveta – predstavnikov delničarjev, ki bodo svojo funkcijo opravljali do imenovanja novih članov nadzornega sveta na skupščini družbe in s tem preprečil blokade nadaljnjega delovanja Telekoma Slovenije.

V zvezi s tem pa SDH ugotavlja, da je iz vsebine odstopnih izjav članov nadzornega sveta jasno razvidno, da je bil glavni razlog odstopa teh članov nadzornega sveta ta, da je med člani nadzornega sveta prišlo do sporov in nezaupanja, ki jih očitno ni bilo mogoče razrešiti med samimi člani nadzornega sveta. Spori in nezaupanje pa se očitno ne navezujejo zgolj na tri člane, ki so odstopili. Zaradi tega je posledično prišlo do situacije, ko nadzorni svet zaradi notranjih nesoglasij ne more več izvajati primernega nadzora nad poslovanjem družbe. Glede na navedeno SDH zato predlaga odpoklic enega člana nadzornega sveta – predstavnika delničarjev in imenovanje štirih novih članov nadzornega sveta – predstavnikov delničarjev, ki bodo s svojo neobremenjenostjo, heterogenostjo in različnimi izkušnjami ter konstruktivnim delovanjem lahko zagotovili ustrezno delovanje novega nadzornega sveta. V novi kadrovski sestavi nadzornega sveta so na strani predstavnikov delničarjev predlagani štirje novi člani, dve obstoječi članici nadzornega sveta pa bosta zagotovili kontinuiteto delovanja in raznolikost sestave nadzornega sveta. Z izvolitvijo novih članov nadzornega sveta bo (na podlagi določbe 256. člena ZGD-1) prenehala funkcija (začasnim) članom nadzornega sveta Telekoma Slovenije, ki so bili imenovani z zgoraj omenjenim sklepom sodišča z dne 3. 11. 2020. Poseben sklep skupščine o razrešitvi teh članov nadzornega sveta tako po mnenju SDH ni potreben.

² Celotno besedilo sklepa Okrožnega sodišča v Ljubljani, opr. št.: Ng 49/2020, z dne 2. 11. 2020 je bilo objavljeno v sistemu elektronskega obveščanja Ljubljanske borze vrednostnih papirjev (SEOnet) in je na voljo na naslednji povezavi: https://seonet.ljse.si/file.aspx?AttachmentID=45030.

Delničarji delniške družbe so skladno z njihovo korporacijsko – člansko pravico upravičeni, da na skupščini odpokličejo in volijo člane nadzornega sveta, ki zastopajo delničarje. Glede na navedeno SDH v svojstvu delničarja Telekoma Slovenije in upravljavca naložb Republike Slovenije (ki je večinski delničar Telekoma Slovenije) zahteva, da uprava družbe skliče izredno skupščino in skladno z določbami 274. in 275. člena v zvezi z 3. odst. 295. člena ZGD-1 na dnevni red skupščine uvrsti tudi (a) odpoklic enega člana nadzornega sveta – predstavnika delničarjev; in (b) imenovanje štirih novih članov nadzornega sveta – predstavnikov delničarjev, za mandatno obdobje štirih let.

SDH skladno z 2. točko drugega odstavka 297.a člena ZGD-1 navaja podatke o kandidatih za člane nadzornega sveta družbe – predstavnike delničarjev, ki jih predlaga v izvolitev:

Boštjan Koler je od 1. 12. 2018 član uprave SDH. Po izobrazbi je univerzitetni diplomirani pravnik. V svoji poslovni karieri je pridobil ogromno izkušenj v finančnem sektorju. V času vodenja in nadzora v bankah in podjetjih bančnih skupin je bil v začetnem obdobju sanacije Ljubljanske banke imenovan za svetovalca uprave NLB, nato za direktorja kreditiranja malega gospodarstva in direktorja projekta zavarovalnice za življenjska zavarovanja. Vodil je tudi prenovo procesov v poslovni mreži LB banke Zagreb.

Kasneje je svojo poslovno pot nadaljeval v banki SKB, kjer je bil izvršni direktor poslovne mreže in po vključitvi banke v Societe Generale Group direktor podjetja, ki je v tem obdobju izvajalo procesiranje kartičnega poslovanja v Sloveniji in Srbiji. Bil je tudi član upravnega odbora Tehnološkega parka Ljubljana. V letu 2002 je bil povabljen v prenovljeno upravo SIB banke, kjer je bil odgovoren za poslovanje s komitenti, pravno in kadrovsko ter področje informacijske tehnologije.

Od leta 2004 dalje je preko 10 let deloval kot član in predsednik uprav podjetij v Skupini NLB v Sloveniji, Bosni in Hercegovini ter Črni Gori. V tem obdobju je vodil nadzorne organe hčerinskih družb Skupine NLB v Sloveniji in na Balkanu.

Aleksander Igličar je magister poslovne politike in organizacije in od leta 2009 višji predavatelj na Katedri za računovodstvo in revizijo na Ekonomski fakulteti v Ljubljani. Ima bogate managerske izkušnje, saj je bil direktor CISEF-a na Ekonomski fakulteti (2006 – 2009), direktor računovodstva v družbi Merkur, d. d., član uprave družbe Iskraemeco, d.d. (1999 - 2004) in tudi direktor financ, računovodstva in kontrolinga v družbi Iskraemeco, d.d. (od leta 1995 – 1999). Poleg navedenega ima tudi številne izkušnje s članstvi v nadzornih svetih in revizijskih komisijah. Deloval je v revizijski komisiji v Mercatorju, Pivovarni Laško, Gorenju in NKBM, od leta 2014 je tudi član delovne skupine za revizijske komisije pri ZNS. Bil je tudi član v organih nadzora javnih ustanov in zavodov. Kandidat je tudi avtor strokovnih knjig in učbenikov s področja računovodstva.

Marko Kerin je vodja službe za spremljanje in nadzor medsebojnega poslovanja družb skupine Slovenske železnice (od 1. 10. 2019) in vodja projekta za vzpostavitev nabavnega kontrolinga (od 1. 5. 2018 dalje) v družbi Slovenske železnice, d.o.o., kjer je zaposlen od leta 2012. Najprej je bil vodja notranje revizije (2012 - 2016), nato koordinator za upravljanje tveganj ter sodelovanje pri vzpostavljanju korporativne integritete (2016 - 2018), bil pa je tudi vodja projekta za spremljanje in nadzor medsebojnega poslovanja družb skupine Slovenske železnice (2019). V obdobju 2008 - 2012 je bil zunanji revizor državni revizor pri Računskem sodišču RS, pred tem pa finančni kontrolor v Službi Vlade RS (2005 – 2008) in finančnik na Ministrstvu za gospodarstvo (2004 – 2005). Po izobrazbi je univerzitetni diplomirani ekonomist, področje poslovne finance, opravljen pa ima tudi magisterij davčnega prava (Pravna fakulteta Univerze v Mariboru). Dodatno se je izobraževal na področju revizije, državne revizije in notranje revizije in pridobil nazive

preizkušeni notranji revizor pri SIR (2015), državni notranji revizor (2011) in preizkušeni državni notranji revizor (2013) pri MF ter državni revizor (2011) in preizkušeni državni revizor (2013) pri Računskem sodišču RS. Je član nadzornega sveta RTV Slovenija, predsednik Odbora za spremljanje investicij, javnih naročil in poslovnih pogodb RTV, predsednik Odbora za nadzor ekonomike poslovanja in planiranja (od 1. 11. 2019) ter član Odbora za pravne in kadrovske zadeve (od 1. 2. 2018).

Radovan Cerjak je po izobrazbi univerzitetni diplomiran pravnik, od leta 1999 je odvetnik v lastni Odvetniški pisarni Radovan Cerjak Ljubljana, pred tem pa je delovne izkušnje pridobival tudi na Ministrstvu za notranje zadeve, v Odvetniški pisarni Stražar Belopavlovič in na Višjem sodišču v Kopru.

SLOVENSKI DRŽAVNI HOLDING, D.D.

Predsednik uprave dr. Janez Žlak Član uprave Boris Medica Janez Žlak Digitalno podpisal Janez Žlak Datum: 2020.12.04 14:49:46 +01'00' BORIS MEDICA Digitalno podpisal BORIS MEDICA Datum: 2020.12.04 14:59:20 +01'00'