Salus — Annual Report 2024

Mar 12, 2025

Konsolidirano LETNO POROČILO

SKUPINE SALUS

in delniške družbe SALUS, Ljubljana, d.d.

za leto 2024

	KAZALO 2
	IZJAVA O ODGOVORNOSTI UPRAVE 5
	NAGOVOR UPRAVE 6
	POROČILO NADZORNEGA SVETA9
I.	POSLOVNO POROČILO13
1	SESTAVA SKUPINE SALUS 13
2	STRATEŠKE USMERITVE IN PLAN POSLOVANJA 14
3	IZJAVA O UPRAVLJANJU DRUŽBE 17
3.1 3.2	Sklicevanje na veljavni kodeks upravljanja 17 Odstopanja od določil Kodeksa 17
3.3	Podatki in pojasnila v zvezi z Zakonom o prevzemih (8. odstavek 70. člena ZGD-1) 20
3.4	Notranje kontrole in upravljanje tveganj v povezavi z računovodskim poročanjem 23
3.5 3.6	Podatki o delovanju skupščine družbe 24 Podatki o sestavi in delovanju organov vodenja ali nadzora 24
4	ANALIZA POSLOVANJA V LETU 2024 30
4.1	Pojasnila izračunov finančnih kazalnikov 30
4.2	Trg v letu 2024 31
4.3	Poslovni izid 32
4.4 4.5	Finančni položaj 32 Denarni tokovi 33
5	POMEMBNEJŠI POSLOVNI DOGODKI V LETU 2024 34
6	SODNI IN UPRAVNI POSTOPKI 36
7	UPRAVLJANJE TVEGANJ 37
8	TVEGANJA POSLOVANJA 37
8.1	Tveganja zunanjega okolja 37
8.2	Tveganja notranjega okolja 39
9	FINANČNA TVEGANJA 42
9.1 9.2	Kreditna tveganja 43 Likvidnostna tveganja 43
9.3	Valutna tveganja 43
9.4	Obrestna tveganja 44
10	DELNICA DRUŽBE 45
10.1	Knjigovodska vrednost delnice in čisti dobiček na delnico 45
10.2 10.3	Tečaji delnice in promet 45 Dividenda 46
11	DEJAVNOSTI NA PODROČJU RAZISKAV IN RAZVOJA 46
12	NEOPREDMETENA SREDSTVA 46
13	POROČILO O DAVČNIH INFORMACIJAH V ZVEZI Z DOHODKI 47
14	POMEMBNI DOGODKI PO KONCU OBRAČUNSKEGA OBDOBJA 47
II.	KONSOLIDIRANO POROČILO O TRAJNOSTNOSTI48
1	POROČILO NEODVISNEGA REVIZORJA 48
2	ESRS 2 SPLOŠNA RAZKRITJA 52
2.1	BP-1: Splošna podlaga za pripravo izjave o trajnostnosti 52
2.2 2.3	BP-2: Razkritja v zvezi s posebnimi okoliščinami 52 GOV-1: Vloga upravnih, poslovodnih in nadzornih organov 53
2.4	GOV-2: Informacije, predložene upravnim, poslovodnim in nadzornim organom podjetja, ter trajnostnostne zadeve, ki jih ti organi obravnavajo 56
2.5	GOV-3: Vključitev s trajnostnostjo povezane uspešnosti v sisteme spodbud 56
2.6 2.7	GOV-4: Izjava o skrbnem pregledu 57 GOV-5: Upravljanje tveganj in notranje kontrole poročanja o trajnostnosti 57
2.8	SBM-1: Strategija, poslovni model in vrednostna veriga 58
2.9	SBM-2: Interesi in stališča deležnikov 60
2.10	SBM-3: Pomembni vplivi, tveganja in priložnosti ter njihova povezanost s strategijo in poslovnim modelom 61
2.11 2.12	IRO-1: Opis postopka za opredelitev ter ocenjevanje pomembnih vplivov, tveganj in priložnosti 67 IRO-2: Zahteve po razkritju iz ESRS, zajete v izjavi podjetja o trajnostnosti 69
2.13	MDR-P: Politike, sprejete za upravljanje pomembnih trajnostnostnih zadev 72
2.14	MDR-A: Ukrepi in viri, povezani s pomembnimi trajnostnostnimi zadevami 73
2.15 2.16	MDR-M: Metrike, povezane s pomembnimi trajnostnimi zadevami 76 MDR-T: Spremljanje učinkovitosti politik in ukrepov na podlagi ciljev 76

datum 3.3.2025 stran 3 od 202

3	E1 PODNEBNE SPREMEMBE 77
3.1 3.2	SBM-3: Pomembni vplivi, tveganja in priložnosti ter njihova povezanost s strategijo in poslovnim modelom 77 IRO-1: Opis postopkov za opredelitev ter ocenjevanje pomembnih s podnebjem povezanih vplivov, tveganj in priložnosti 77
3.3	GOV-3: Vključitev s trajnostnostjo povezane uspešnosti v sisteme spodbud 78
3.4	E1-1: Načrt za prehod za blažitev podnebnih sprememb 78
3.5	E1-2: Politike v zvezi z blažitvijo podnebnih sprememb in prilagajanjem nanje 79
3.6	E1-3: Ukrepi in viri v zvezi s politikami na področju podnebnih sprememb 79
3.7	E1-4: Cilji v zvezi z blažitvijo podnebnih sprememb in prilagajanjem nanje 79
3.8	E1-5: Poraba energije in mešanica virov energije 80
3.9	E1-6: Bruto emisije TGP obsegov 1, 2 in 3 ter skupne emisije TGP 81
3.10 3.11	E1-7: Odvzemi TGP in projekti zmanjševanja emisij TGP, ki se financirajo z ogljičnimi dobropisi 87 E1-8: Oblikovanje interne cene ogljika 87
4	E2 ONESNAŽEVANJE 87
4.1	IRO-1: Opis postopkov za opredelitev ter ocenjevanje pomembnih z onesnaževanjem povezanih vplivov, tveganj in priložnosti 87
4.2	E2-1: Politike v zvezi z onesnaževanjem 87
4.3	E2-2: Ukrepi in viri v zvezi z onesnaževanjem 88
4.4	E2-3: Cilji v zvezi z onesnaževanjem 88
4.5	E2-5: Snovi, ki vzbujajo zaskrbljenost 88
5	E5 RABA VIROV IN KROŽNO GOSPODARSTVO 89
5.1	IRO-1: Opis postopkov za opredelitev ter ocenjevanje pomembnih vplivov, tveganj in priložnosti, povezanih z rabo virov in krožnim gospodarstvom 89
5.2	E5-1: Politike v zvezi z rabo virov in krožnim gospodarstvom 90
5.3	E5-2: Ukrepi in viri v zvezi z rabo virov in krožnim gospodarstvom 91
5.4 5.5	E5-3: Cilji v zvezi z rabo virov in krožnim gospodarstvom 92 E5-4: Pritok virov 93
5.6	E5-5: Odtok virov 93
6	TAKSONOMIJA 94
6.1	Blažitev podnebnih sprememb (BPS) 95
6.2	Krožno gospodarstvo (KG) 96
7	LASTNA DELOVNA SILA 104
7.1	SBM-3: Pomembni vplivi, tveganja in priložnosti ter njihova povezanost s strategijo in poslovnim modelom104
7.2	SBM-2: Interesi in stališča deležnikov 106
7.3	S1-1: Politike v zvezi z lastno delovno silo 107
7.4	S1-2: Postopki za sodelovanje z lastno delovno silo in predstavniki delavcev v zvezi z vplivi111
7.5 7.6	S1-3: Postopki za popravni ukrep v zvezi z negativnimi vplivi in kanali, po katerih lahko člani lastne delovne sile izrazijo pomisleke112 S1-4: Sprejemanje ukrepov v zvezi s pomembnimi vplivi na lastno delovno silo ter pristopi k upravljanju pomembnih tveganj in izkoriščanju pomembnih
	priložnosti v zvezi z lastno delovno silo ter učinkovitost navedenih ukrepov 114
7.7	S1-5: Cilji v zvezi z upravljanjem pomembnih negativnih vplivov, spodbujanjem pozitivnih vplivov ter upravljanjem pomembnih tveganj in priložnosti 114
7.8	S1-6: Značilnosti zaposlenih v podjetju114
7.9	S1-7: Značilnosti delavcev, nezaposlenih v lastni delovni sili podjetja118
7.10	S1-11: Socialna zaščita119
7.11	S1-15: Metrike usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja 120
7.12	S1-17: Incidenti, pritožbe in resni vplivi na človekove pravice 121
8	S2 DELAVCI V VREDNOSTNI VERIGI 121
8.1 8.2	SBM-3: Pomembni vplivi, tveganja in priložnosti ter njihova povezanost s strategijo in poslovnim modelom121 S2-1: Politike v zvezi z delavci v vrednostni verigi 121
8.3	S2-4: Sprejemanje ukrepov v zvezi s pomembnimi vplivi na delavce v vrednostni verigi ter pristopi k upravljanju pomembnih tveganj in izkoriščanju
	pomembnih priložnosti v zvezi z delavci v vrednostni verigi ter učinkovitost navedenih ukrepov 121
8.4	S2-5: Cilji v zvezi z upravljanjem pomembnih negativnih vplivov, spodbujanjem pozitivnih vplivov ter upravljanjem pomembnih tveganj in priložnosti 122
9	S4 POTROŠNIKI IN KONČNI UPORABNIKI 122
9.1	SBM-3: Pomembni vplivi, tveganja in priložnosti ter njihova povezanost s strategijo in poslovnim modelom122
9.2	S4-1: Politike v zvezi s potrošniki in končnimi uporabniki 123
9.3	S4-4: Sprejemanje ukrepov v zvezi s pomembnimi vplivi na potrošnike in končne uporabnike ter pristopi k upravljanju pomembnih tveganj in izkoriščanju
	pomembnih priložnosti v zvezi s potrošniki in končnimi uporabniki ter učinkovitost navedenih ukrepov 124
9.4	S4-5: Cilji v zvezi z upravljanjem pomembnih negativnih vplivov, spodbujanjem pozitivnih vplivov ter upravljanjem pomembnih tveganj in priložnosti 124
10	G1 POSLOVNO RAVNANJE 125
10.1 10.2	IRO-1: Opis postopkov za opredelitev ter ocenjevanje pomembnih vplivov, tveganj in priložnosti 125 G1-1: Politike o poslovnem ravnanju in korporativna kultura127
10.3	G1-2: Upravljanje odnosov z dobavitelji131
10.4	G1-3: Preprečevanje in odkrivanje korupcije in podkupovanja 133
10.5	G1-4: Potrjeni incidenti korupcije ali podkupovanja135
10.6	G1-6: Plačilne prakse 135
III.	RAČUNOVODSKO POROČILO 137
1	POROČILO NEODVISNEGA REVIZORJA137
2	REVIDIRANI LOČENI IN KONSOLIDIRANI RAČUNOVODSKI IZKAZI 142
3	POMEMBNE INFORMACIJE O RAČUNOVODSKIH USMERITVAH148
3.1	Poročajoča družba148
3.2	Podlaga za sestavitev ločenih in konsolidiranih računovodskih izkazov 148
3.3	Podlaga za konsolidacijo (uskupinjevanje)153
3.4	Nepremičnine, naprave in oprema154
3.5	Neopredmetena sredstva 155

3.6	Naložbene nepremičnine 157
3.7	Finančna sredstva 157
3.8	Nekratkoročna sredstva, namenjena prodaji159
3.9	Zaloge160
3.10	Oslabitev sredstev 160
3.11	Kapital 161
3.12	Obveznosti162
3.13	Rezervacije162
3.14	Najemi 163
3.15	Prihodki 164
3.16	Poslovni odhodki165
3.17	Finančni prihodki in odhodki 165
3.18	Davek od dobička in odloženi davki166
3.19	Čisti dobiček na delnico 166
3.20	Izkaz denarnih tokov 166
4	POJASNILA K RAČUNOVODSKIM IZKAZOM167
4.1	Neopredmetena sredstva 167
4.2	Opredmetena osnovna sredstva 170
4.3	Naložbene nepremičnine 173
4.4	Finančne naložbe 175
4.5	Zaloge178
4.6	Kratkoročne poslovne terjatve in terjatve za davek od dohodka 178
4.7	Denar in denarni ustrezniki 178
4.8	Sredstva na podlagi pogodb s kupci 178
4.9	Predujmi in druga kratkoročna sredstva 179
4.10	Kapital 179
4.11	Finančne obveznosti180
4.12	Rezervacije182
4.13	Kratkoročne obveznosti iz poslovanja in obveznosti za davek od dohodka183
4.14	Obveznosti iz pogodb s kupci 183
4.15	Druge kratkoročne obveznosti183
4.16	Davek od dohodka in odloženi davki 183
4.17	Prihodki od prodaje 185
4.18	Stroški po naravnih vrstah186
4.19	Najemi 186
4.20	Znesek, porabljen za revizorja187
4.21	Drugi poslovni prihodki187
4.22	Drugi poslovni odhodki187
4.23	Prihodki iz financiranja187
4.24	Odhodki iz financiranja188
4.25	Čisti dobiček na delnico 189
4.26	Pogojne obveznosti189
4.27	Poročanje po odsekih189
4.28	Finančni instrumenti in obvladovanje tveganj191
4.29	Posli s povezanimi osebami197
5	PRILOGE 200
6	POMEMBNI DOGODKI PO KONCU OBRAČUNSKEGA OBDOBJA202

datum 3.3.2025

stran 5 od 202

IZJAVA O ODGOVORNOSTI UPRAVE

Uprava sprejema in potrjuje letno poročilo Skupine SALUS in družbe SALUS, Ljubljana, d.d. za leto 2024. Uprava zagotavlja, da je letno poročilo Skupine SALUS in družbe SALUS, Ljubljana, d.d. za leto 2024 z vsemi sestavnimi deli sestavljeno in objavljeno v skladu z Zakonom o gospodarskih družbah, Zakonom o trgu finančnih instrumentov in Mednarodnimi standardi računovodskega poročanja, kot jih je sprejela Evropska Unija (v nadaljevanju: »MSRP, kot jih je sprejela EU«).

Uprava izjavlja:

• da so računovodski izkazi, skupaj s pojasnili, izdelani na podlagi predpostavke o nadaljnjem poslovanju Skupine / družbe;
• da so bile pri izdelavi računovodskih izkazov Skupine / družbe dosledno uporabljene ustrezne računovodske usmeritve in da so bile računovodske ocene izdelane po načelu poštene vrednosti, previdnosti in dobrega gospodarjenja;
• da predstavljajo računovodski izkazi Skupine SALUS in družbe SALUS, Ljubljana, d.d. resničen in pošten prikaz premoženjskega stanja Skupine / družbe in izidov njunega poslovanja za leto 2024;
• da vključuje poslovno poročilo Skupine SALUS in družbe SALUS, Ljubljana, d.d. za leto 2024 pošten prikaz razvoja in izidov poslovanja družbe ter njenega finančnega položaja, vključno z opisom bistvenih vrst tveganj, ki so jim družba in druge družbe, vključene v konsolidacijo, kot celota izpostavljene.

Uprava je odgovorna za ustrezno vodenje računovodstva, za sprejem ustreznih ukrepov za zavarovanje in ohranjanje vrednosti premoženja Skupine SALUS in družbe SALUS, Ljubljana, d.d. in za preprečevanje in odkrivanje prevar ter drugih nepravilnosti oziroma nezakonitosti.

Davčne oblasti lahko v petih letih po poteku leta, v katerem je bilo treba odmeriti davek, kadarkoli preverijo poslovanje družbe. To bi lahko povzročilo morebitne dodatne obveznosti za plačilo davka, zamudnih obresti in kazni iz naslova davka od dohodkov pravnih oseb (»DDPO«) ali drugih davkov in dajatev. Uprava družbe ni seznanjena z okoliščinami, ki bi lahko povzročile pomembno obveznost iz tega naslova.

Datum: 3.3.2025

mag. Žiga Hieng, CFA, predsednik uprave Gregor Jenko, univ. dipl. ekon., član uprave

stran 6 od 202

NAGOVOR UPRAVE

Leto 2024 je bilo za Skupino SALUS izjemno uspešno, saj so bili poslovni načrti bistveno preseženi. Čisti prihodki od prodaje so znašali 648.830.142 EUR (+8,24% glede na 2023), poslovni izid iz rednega poslovanja je bil dosežen v višini 16.704.865 EUR (+26,56% glede na 2023), poslovni izid iz rednega poslovanja pred amortizacijo (redni EBITDA) pa 24.409.524 EUR (+29,31% glede na 2023). Čisti poslovni izid obračunskega obdobja je znašal 13.017.104 EUR (+26,16% glede na 2023). Na zadnji dan leta 2024 je družba zaposlovala 618 sodelavcev v osmih državah.

Za največjo družbo v Skupini, družbo SALUS, Veletrgovina, d.o.o., je leto 2024 potekalo v znamenju še nadaljnje utrditve položaja na slovenskem trgu zdravil, medicinskih pripomočkov ter drugih zdravstvenih izdelkov, kjer kljub neprestanim pozivom regulatorju ostajajo marže veletrgovcev še vedno nespremenjene, ne glede na vedno višje regulatorne zahteve, ki zahtevajo visoka investicijska vlaganja v napredno tehnologijo in posledično zvišujejo stroške poslovanja. Veletrgovce z zdravili dodatno bremenijo tudi velike zamude pri plačilih s strani slovenskih bolnišnic, ki so v letu 2024 še bolj narasle kot posledica skrajšanja plačilnih rokov neposrednih uporabnikov državnega proračuna na 30 dni. Tega pa bolnišnice, ki so večinoma v slabi finančni situaciji, niso zmogle realizirati, zato se je delež zapadlih terjatev občutno povečal. Določene bolnišnice zaradi negativnega poslovanja nimajo možnosti dolgoročnega zadolževanja, zato se financirajo v breme dobaviteljev, med katerimi so med največjimi ravno dobavitelji zdravil, kot je družba SALUS, Veletrgovina, d.o.o.

S septembrskim VIP dogodkom, ki ga je organizirala družba SALUS, Veletrgovina, d.o.o. in ki so se ga udeležili najuglednejši strokovnjaki ter je prinesel poglobljeno razpravo o aktualnih trendih in izzivih ter odprl nove možnosti za sodelovanje, je družba dokazala, da zares predstavlja ključni povezovalni element v farmacevtski industriji. Po 17 letih je družba ponovno postala tudi distributer farmacevtskega proizvajalca Eli Lilly in s tem postala resnično celovit distributer vseh pomembnejših proizvajalcev na slovenskem trgu.

Nadaljevale so se investicije v skladiščno tehniko, med drugim je bila kot del priprave na projekt spletne platforme nadgrajena obstoječa strojna oprema, ki sedaj omogoča hkratno pakiranje pošiljk v kartone osmim različnim partnerjem. Na področju trženja je bila mreža digitalnih prikazovalnikov (DiTab), ki predstavljajo nepogrešljiv komunikacijski kanal ter prijetno popestritev nakupovalne izkušnje, razširjena z lekarn in specializiranih prodajaln tudi na veterinarske ambulante.

Družba je nadaljevala tudi z okoljsko trajnostnim delovanjem. Kot komercialni in distribucijski partner je pristopila k programu družbe Pfizer za doseganje ambicioznega cilja doseganja ničelnih neto emisij do leta 2040 in kot prva v širši regiji za dostavo zdravil na ceste poslala električni kombi z vgrajeno enoto za izdelke hladne verige, ki je povezana neposredno z avtomobilsko baterijo. Vozilo je zato bistveno lažje, ohranja veliko prostornino in ne zahteva dodatnih polnilnikov, zato je njegov domet visok.

Leto 2024 je bilo za družbo SANOLABOR, d.d. obdobje dinamične rasti in razvoja. Prav vsa področja poslovanja so zabeležila dvomestno rast prodaje. Na veleprodajnem trgu je družba povečala delež dobljenih javnih naročil ter uspešno pridobila pogodbe za večje enkratne posle, ki jih bo zaključevala v letih 2025 in 2026. Maloprodajna mreža se je dodatno razširila z 2 novima prodajalnama, 2 enoti sta bili preseljeni na novi lokaciji, dodatni 2 pa sta bili prenovljeni. Pod lastno blagovno znamko Sanol Care

datum 3.3.2025

stran 7 od 202

je bilo na trg lansiranih več kot 50 dodatnih izdelkov, ponudba pa je bila razširjena tudi z izdelki največjega ponudnika dermo kozmetike, s čimer je nastal močan tretji steber poslovanja maloprodaje, poleg medicinskih pripomočkov in prehranskih dopolnil. Na področju ZZZS je bila najpomembnejša sprememba uvedena pri izdelkih za merjenje glukoze v medceličnini, saj se je konec leta 2024 trg odprl tudi za oskrbo lekarn s tovrstnimi izdelki z začetkom v letu 2025.

Leto 2024 je v družbi MEDITRADE d.o.o. zaznamovala pripojitev hčerinske družbe TG-MED d.o.o., pri čemer velja izpostaviti, da s pripojitvijo družba ni izgubila nobenega tedaj že obstoječega posla pripojene družbe. Na prodajnem področju so bili narejeni veliki koraki naprej, med drugim je družba na javnem razpisu pridobila posel namestitve laboratorijske opreme pri eni največjih javnih zdravstvenih ustanov in povezala njene številne dislocirane delovne enote v enoten laboratorijski in informacijski sistem. Prav tako je bilo obnovljenih precej obstoječih pogodb na področju specialnih medicinskih programov in laboratorija, pridobljeni pa so bili tudi novi posli na področju operacijskih setov, operacijskega pokrivanja in drugih področjih medicinske opreme. K uspešni prodaji je prispevala tudi vzpostavitev pisarne za javna naročila, ki koordinira postopek priprave ponudbe za javno naročilo, poleg tega pa tudi analizira uspešnost in pripravlja poročila za vodstvo družbe.

Tudi družbe v t.i. »SALUS regiji«, ki aktivno zastopajo mednarodna farmacevtska podjetja, proizvajalce medicinske opreme in prehranskih dopolnil v regiji srednje in vzhodne Evrope, so zabeležile rast prodaje, k čemur sta med drugim prispevala dvomestna rast onkološkega portfelja v Severni Makedoniji in izjemna prodaja portfelja Organon v štirih državah. Na področju zdravil na recept in bolnišničnih zdravil sta bili v Sloveniji in na Hrvaškem lansirani prva intravenozna kombinacija paracetamola in ibuprofena in zdravilo za Wilsonovo bolezen. V Baltskih državah je bila povečana dostopnost zdravil za Fabrijevo in Wilsonovo bolezen ter zagotovljeno financiranje s strani zavarovalnic. Nove pogodbe so bile sklenjene z dobaviteljem za prvo linijo zdravljenja multiple skleroze za več držav srednje in vzhodne Evrope in nekaj dobavitelji v Bosni in Hercegovini ter Črni Gori. Razširjeno je bilo sodelovanje na področju hemostaze v več državah jugovzhodne Evrope z družbo Corza, v Srbiji in Severni Makedoniji pa bila razširjena dostopnost zdravil za epilepsijo in migrensko terapijo. Družbe so nadaljevale s krepitvijo lokalnih partnerstev, intenzivnim sodelovanjem z državnimi in zasebnimi zdravstvenimi ustanovami ter ključnimi deležniki v zdravstvu in tako postavile močne povezave z odločevalci za nadaljnji razvoj. Na področju zdravil brez recepta in prehranskih dopolnil je bila podpisana pogodba za slovenski trg za blagovni znamki Strepsils in Strepfen za lajšanje simptomov gripe in prehlada in pogodba na področju izobraževanja v lekarnah in pri specialistih. Poleg tega je bila odprta nova kategorija ustne nege in okrepljena prisotnost na področju mikrobioma. Blagovna znamka Jamieson je v Sloveniji ohranila primat med prehranskimi dopolnili v lekarniškem kanalu, na Hrvaškem pa je prodaja te znamke občutno porasla. Povečal se je tudi tržni delež družb na področju endoskopskih instrumentov na trgih Črne Gore, Severne Makedonije in segment medicinskih pripomočkov in diagnostike v Bosni in Hercegovini.

V letu 2024 so potekale intenzivne priprave v smeri izdelave poročila o trajnostnosti, skladno z Evropskimi standardi za trajnostno poročanje (»ESRS«). Izvedenih je bilo več delavnic, na katerih je delovna skupina identificirala vplive, prepoznala tveganja in priložnosti, podrobno identificirala gorvodno in dolvodno vrednostno verigo in vse deležnike. Nekaterim deležnikom (zaposleni, dobavitelji in kupci) so bili posredovani anketni vprašalniki za pridobitev informacij, katere trajnostne teme oni prepoznajo kot pomembne. Na podlagi interne analize in rezultatov deležniške ankete so bile identificirane trajnostne teme in podteme, ki so bile nato glede na njihovo dvojno pomembnost vključene v prvo trajnostno poročilo Skupine SALUS, ki je del pričujočega letnega poročila.

datum 3.3.2025

stran 8 od 202

Preteklo leto je bilo zaznamovano z intenzivnim razvojem naših zaposlenih, ki predstavljajo nedvomno naš največji kapital. S številnimi usposabljanji, mentorskimi programi in možnostmi za interno napredovanje smo okrepili njihove kompetence in spodbudili njihovo rast. V ekipo smo vključili znatno število novih sodelavcev, ki so prinesli sveže poglede in inovativne ideje. Rezultati teh prizadevanj so vidni v povečani produktivnosti, izboljšani kakovosti storitev in večjemu zadovoljstvu poslovnih partnerjev.

V decembru je družba SALUS, Ljubljana, d.d. s strani Ljubljanske borze vrednostnih papirjev prejela priznanje za delnico leta standardne kotacije, saj je med drugim v zadnjih petih letih tečaj delnice porastel kar za približno 200 odstotkov. To priznanje je nedvomno odraz strokovnega dela naše ekipe, odličnega sodelovanja s poslovnimi partnerji in zaupanja naših delničarjev, za kar se vsem ponovno iskreno zahvaljujeva. Sodelovanje bomo še naprej gradili in dokazali upravičenost zaupanja, kar odraža tudi poslovni načrt za leto 2025, ki predvideva čiste prihodke od prodaje v višini 690 milijonov EUR, redni poslovni izid iz poslovanja pred amortizacijo 24 milijonov EUR ter čisti poslovni izid v višini 12,2 milijona EUR.

predsednik uprave član uprave

mag. Žiga Hieng, CFA, Gregor Jenko, univ. dipl. ekon.,

datum 3.3.2025

stran 9 od 202

POROČILO NADZORNEGA SVETA

Sestava nadzornega sveta

Nadzorni svet družbe SALUS, Ljubljana, d.d. (»Nadzorni svet«) je v letu 2024 deloval v naslednji zasedbi:

• predsednik Nadzornega sveta: Boris Šefman, imenovan za štiriletno obdobje od 28.4.2022 dalje;
• namestnik predsednika Nadzornega sveta: Peter Jenčič, imenovan za štiriletno obdobje od 28.4.2022 dalje;
• člani nadzornega sveta: Bogomir Kos (predstavnik kapitala, imenovan za štiriletno obdobje od 28.4.2022 dalje), Žiga Zore (predstavnik delavcev, imenovan za štiriletno obdobje od 27.4.2022 dalje), Miha Lebinger (predstavnik delavcev, imenovan za štiriletno obdobje od 27.4.2022 dalje).

Sestava Nadzornega sveta je raznovrstna glede na strokovno znanje, izkušnje, osebnostne značilnosti in kompetence. Člani se tako medsebojno strokovno dopolnjujejo, konstruktivno izmenjujejo stališča ter posledično kompetentno sprejemajo skupne odločitve.

Delo Nadzornega sveta

V letu 2024 so člani Nadzornega sveta delovali skladno s pooblastili in pristojnostmi, določenimi z Zakonom o gospodarskih družbah, statutom družbe, Poslovnikom o delu Nadzornega sveta in Slovenskim kodeksom upravljanja javnih delniških družb. Zagotovljena je bila skoraj popolna udeležba na sejah Nadzornega sveta, ki so potekale učinkovito, saj so se člani na obravnavane teme temeljito pripravili, podajali so konstruktivne predloge ter kompetentno sprejemali odločitve, pri čemer so jih vodila tudi strokovna priporočila Revizijske komisije.

Nadzorni svet stremi k učinkovitemu delovanju prek:

• spoštovanja s Poslovnikom Nadzornega sveta zastavljenih usmeritev;
• zadostnega števila sej, ki omogočajo vpogled v poslovanje in procese družbe in Skupine ter usmeritve njunega prihodnjega razvoja;
• redne udeležbe članov na sejah, temeljite priprave na seje in proaktivnosti v sodelovanju vsakega posameznega člana na sejah;
• transparentnosti delovanja v odnosu do uprave kot tudi do ostalih deležnikov;
• sodelovanja z vsemi ključnimi kadri;
• udejanjanja dobrih praks korporativnega upravljanja ter
• izvajanja rednega samoocenjevanja z namenom ugotoviti odstopanja od priporočene dobre prakse za delo nadzornih svetov.

Nadzorni svet se sproti seznanja o nastopu dejstev, ki bi lahko vplivala na neodvisnost njegovih članov. V letu 2024 relevantna nasprotja interesov niso bila zaznana, niti Nadzorni svet ni bil o kakšnem obveščen.

Nadzorni svet je v letu 2024 izvedel samooceno dela Nadzornega sveta in Revizijske komisije, ki sta pokazali da sta tako Nadzorni svet kot njegova Revizijska komisija delovala uspešno. Oba organa sta na področjih, ki so primerjalno prejela nižje ocene, identificirala potrebne spremembe in ukrepe.

Konsolidirano letno poročilo Skupine SALUS in delniške družbe SALUS, Ljubljana, d.d. za leto 2024

stran 10 od 202

Komuniciranje z javnostjo o ključnih odločitvah in informacijah s pomembnim učinkom na poslovanje družbe ne poteka preko predsednika Nadzornega sveta, saj vse pomembne informacije javnosti sporoči družba brez odlašanja, skladno z zakonodajo, notranjimi pravili in Slovenskim kodeksom upravljanja javnih delniških družb ter sklepom Nadzornega sveta.

Vsi stroški delovanja Nadzornega sveta v poslovnem letu 2024 so razkriti v tem letnem poročilu ter v Poročilu o prejemkih organov vodenja in nadzora družbe SALUS, Ljubljana, d.d.

Najpomembnejše teme sej nadzornega sveta v letu 2024

Nadzorni svet se je v letu 2024 sestal na šestih rednih sejah in eni korespondenčni seji. Obravnaval je rezultate poslovanja družbe SALUS, Ljubljana, d.d. in Skupine SALUS ter vse druge pomembne poslovne dogodke, o katerih ga je uprava redno, sproti in celovito obveščala.

Na prvi korespondenčni seji dne 5.1.2024 je Nadzorni svet na podlagi pooblastila skupščine z dne 5.1.2024 sprejel sklep za sprejem sprememb in dopolnitev statuta družbe zaradi uskladitve njegovega besedila in izvedbo vpisa spremembe v register, skladno s sklepom skupščine, ter se seznanil s postopkom nakupa 100% lastniškega deleža družbe FARMADENT d.o.o. oziroma s sklepom skupščine, s katerim delničarji niso sprejeli predloga potrditve in podaje soglasja k podpisani Prodajni pogodbi in izvedbi z njo povezanih aktivnosti.

Na prvi redni seji dne 7.3.2024 je Nadzorni svet obravnaval in potrdil Revidirano konsolidirano poročilo Skupine SALUS in družbe SALUS, Ljubljana, d.d. in izjavo o upravljanju za leto 2023, Poročilo o prejemkih organov vodenja in nadzor za leto 2023, Poročilo nadzornega sveta družbe za leto 2023, Poročilo revizijske komisije za leto 2023, poročilo o stanju kibernetske varnosti in poročilo o uresničevanju strategije trajnostnega razvoja ter obenem preveril izvajanje Politike trajnostnega poslovanja Skupine SALUS in delniške družbe SALUS, Ljubljana, d.d. (»Politika trajnostnega poslovanja«). Ravno tako je Nadzorni svet potrdil predlog uporabe bilančnega dobička, sklic Skupščine delničarjev, podal predlog nagrade za člane uprave in nadzornega sveta ter zunanjega člana revizijske komisije, preveril izvajanje Politike prejemkov in obravnaval Poročilo o prejemkih za leto 2023.

Druga redna seja dne 14.5.2024 je bila namenjena potrditvi Poročila o poslovanju Skupine SALUS in družbe SALUS, Ljubljana, d.d. v prvem četrtletju leta 2024, Nadzorni svet se je seznanil tudi s seznamom povezanih oseb, vključno z ugotovitvijo komisije, da so bili posli, ki so bili predmet preverbe, sklenjeni med odvisnimi družbami in skladno z zakonodajo ne spadajo med posle s povezanimi strankami. Nadzorni svet je obravnaval in sprejel Pravilnik o zaščiti prijaviteljev družbe SALUS, Ljubljana, d.d.

Na tretji redni seji dne 18.6.2024 je Nadzorni svet potrdil dokumentacijo v postopku dokapitalizacije družbe MS PE d.o.o. z vstopom novih družbenikov (s čimer se je delež družbe SALUS, Ljubljana, d.d. v družbi MS PE d.o.o. znižal iz 30% na 16,33%) in ustanovitev zasebnega investicijskega sklada, katerega upravljalec bo MS PE d.o.o. ter podal soglasje k članstvu Žiga Hienga, predsednika uprave družbe SALUS, Ljubljana, d.d., v naložbenem odboru tega sklada. Nadzorni svet je potrdil tudi maksimalni obseg investicij v ta sklad. Poleg tega je Nadzorni svet zadevo preveril z vidika posla s povezanimi strankami in ocenil, da predmetni posel ne šteje za kvalificirani posel s povezano osebo, zato ni pooblastil revizijske komisije, da izvede predviden notranjega postopek s pripravo predloga. Nadzorni svet je na isti seji potrdil tudi dokapitalizacijo družbe MEDIFIT d.o.o.

datum 3.3.2025

stran 11 od 202

Četrta redna seja dne 27.8.2024 je bila namenjena potrditvi Poročila o poslovanju Skupine SALUS in družbe SALUS, Ljubljana, d.d. v prvem polletju leta 2024 in sprejemu posodobljenega Pravilnika o poslih s povezanimi strankami ter posodobljene Politike trajnostnega poslovanja.

Na peti redni seji dne 8.11.2024 je Nadzorni svet obravnaval in potrdil Poročilo o poslovanju Skupine SALUS in družbe SALUS, Ljubljana, d.d. v prvem tričetrtletju leta 2024. Podal je tudi soglasje k sklenitvi Pogodbe o poslih dajanja zagotovil za poročilo o trajnostnosti z revizijsko družbo BDO Revizija d.o.o. Na tej seji je Nadzorni svet obravnaval tudi prejete ponudbe za revizijo računovodskih izkazov in poročila o trajnosti Skupine SALUS za obdobje 2025 – 2028 in sklenil skupščini na predlog revizijske komisije za revizorja Skupine predlagati mrežo BDO. Nadalje se je Nadzorni svet seznanil z izjavami o neodvisnosti članov Nadzornega sveta in njegove Revizijske komisije ter ugotovil, da imata dva člana Nadzornega sveta potencialno nasprotje interesov (več kot trije mandati), vendar da to nasprotje interesov ni relevantno in ne vpliva na objektivnost članov. Nadzorni svet se je seznanil tudi s Kodeksom ravnanja in Politiko preprečevanja podkupovanja in korupcije delniške družbe SALUS, Ljubljana, d.d. in Skupine SALUS.

Na zadnji, šesti redni seji dne 18.12.2024, se je Nadzorni svet seznanil z oceno poslovanja za leto 2024 in potrdil plan poslovanja za leto 2025 za Skupino in po posameznih družbah v Skupini SALUS ter izplačilo vmesne dividende za leto 2024. Obravnaval in sprejel je posodobljena Poslovnik revizijske komisije in Politiko upravljanja delniške družbe SALUS, Ljubljana, d.d. Člani Nadzornega sveta so se seznanili z informacijami o ponovnem postopku prodaje 100% deleža v družbi Farmadent d.o.o., podali soglasje k sklenitvi pogodbe za nadgradnjo skladiščne tehnike v družbi SALUS, Veletrgovina, d.o.o. in k predlaganim investicijam na področju kibernetske varnosti. Nadalje so bili obravnavani rezultati samoocenjevanja dela Nadzornega sveta, vključno z izvajanjem Politike raznolikosti, pri čemer je bilo ugotovljeno, da je organ vodenja in nadzora ustrezen, kljub temu, da načelo raznolikosti po spolu ni realizirano. Samoocenjevanje je razkrilo prostor za izboljšavo, zato so bili podani predlogi za korektivne ukrepe, kar je prispevalo k izboljšavi delovanja Nadzornega sveta.

Delo Revizijske komisije

Revizijska komisija Nadzornega sveta je v letu 2024 delovala v sestavi:

• Boris Šefman, predsednik;
• Peter Jenčič, član;
• Martin Železnik, neodvisni strokovnjak na področju revidiranja in računovodenja.

Revizijska komisija se je v letu 2024 sestala na petih rednih sejah. Prva redna seja je bila namenjena predvsem obravnavi letnega poročila za leto 2023, na ostalih sejah pa je Revizijska komisija obravnavala četrtletna Poročila o poslovanju Skupine SALUS in družbe SALUS, Ljubljana, d.d. v letu 2024. Na četrti redni seji je Revizijska komisija tudi izvedla razgovor o poteku predrevizije za leto 2024 s predstavniki revizijske družbe BDO Revizija d.o.o. Na peti redni seji se je Revizijska komisija seznanila s stanjem ukrepov na področju kibernetske varnosti s poudarki na tveganjih in sprejela priporočila za Nadzorni svet, ravno tako pa je na tej seji Revizijska komisija obravnavala stanje na področju trajnostnega poročanja in preverila izvajanje Politike trajnostnega poslovanja ter se seznanila s časovnico izdelave Poročila o trajnostnosti.

Revizijska komisija je redno obravnavala obvladovanje tveganj v Skupini SALUS in postopke računovodskega poročanja in nadzorovanja neoporečnosti informacij ter obravnavala Pravilnik o

datum 3.3.2025

stran 12 od 202

računovodstvu Skupine SALUS. Ravno tako je komisija ugotavljala obstoj morebitnih poslov med člani Nadzornega sveta ter družbami, ki jih vodijo ali so v njihovem lastništvu, in družbo SALUS, Ljubljana, d.d., ter člane Nadzornega sveta pozvala k predložitvi izjav, da tovrstni posli ne obstajajo.

V sklopu svojega delovanja je redno in korektno sodelovala z revizorjem Skupine. Nadzornemu svetu je na podlagi analize ponudb predlagala izbor revizorja Skupine za obdobje 2025 – 2028.

Nadzorni svet je na prvi seji potrdil uspešno opravljeno delo komisije v letu 2023 in se na rednih sejah v letu 2024 seznanjal s poročili o delu Revizijske komisije.

Potrditev letnega poročila

Računovodske izkaze Skupine SALUS in družbe SALUS, Ljubljana, d.d., za leto 2024 je pregledal in potrdil neodvisni revizor, družba BDO Revizija d.o.o. Revizor je izdal pozitivno mnenje, s čimer potrjuje, da so izkazi sestavljeni skladno z določili Zakona o gospodarskih družbah (»ZGD-1«) in Mednarodnih standardov računovodskega poročanja, kot jih je sprejela EU (»MSRP«), in predstavljajo resničen in pošten prikaz finančnega položaja družbe in Skupine SALUS na dan 31.12.2024 ter njenega poslovnega izida in denarnih tokov za končano leto. Revizor je opravil tudi pregled Poročila o trajnostnosti, ki je sestavni del Revidiranega letnega poročila Skupine SALUS in družbe SALUS, Ljubljana, d.d., in podal omejeno zagotovilo o skladnosti zajetih razkritij z določili Evropskih standardov poročanja o trajnostnosti (»ESRS«), Direktive EU 2022/2464 o trajnostnem poročanju (»CSRD direktiva«), Uredbe EU 2020/852 o taksonomiji (»Uredba o taksonomiji«) ter ZGD-1. Predstavniki revizijske družbe so se tudi sestali s člani Revizijske komisije in podrobneje predstavili potek zaključne revizije za leto 2024, s čimer je komisija seznanila tudi Nadzorni svet. Nadzorni svet se je strinjal z revizorjevim poročilom in na njegovo mnenje k letnemu poročilu ni imel pripomb.

Nadzorni svet je na podlagi revizorjevega mnenja in lastne preveritve letnega poročila in računovodskih izkazov s pojasnili na Revidirano letno poročilo Skupine SALUS in družbe SALUS, Ljubljana, d.d. za leto 2024 ni imel pripomb in ga je potrdil. Obenem je Nadzorni svet sprejel sklep, da se strinja s predlogom uprave glede delitve bilančnega dobička, ločeno pa je obravnaval tudi Izjavo o upravljanju (ki je sestavni del Revidiranega letnega poročila), vključno z odstopanji od priporočil Kodeksa, in potrdil, da so navedbe v tej izjavi odraz dejanskega stanja upravljanja družbe v letu 2024.

To poročilo je Nadzorni svet izdelal v skladu z določbami 282. člena Zakona o gospodarskih družbah in je namenjeno tudi skupščini delničarjev.

Boris Šefman, univ.dipl.ekon. predsednik nadzornega sveta

Ljubljana, marec 2025

datum 3.3.2025

stran 13 od 202

I. POSLOVNO POROČILO

1 SESTAVA SKUPINE SALUS

Skupina SALUS predstavlja vitalni člen v oskrbi z zdravili, prehranskimi dodatki, medicinskimi pripomočki in kakovostnimi ter inovativnimi storitvami, ki prinašajo zdravje in dobro počutje ljudi, saj je specializirana za ponudbo celostne storitve distribucije, promocije in aktivne prodaje ter spremljajočih storitev, da zdravilo ali medicinski pripomoček pride na trg. Regionalno je prisotna na trgih srednje in vzhodne Evrope, in sicer s svojimi družbami (na območju Slovenije, Hrvaške, Srbije, Bosne in Hercegovine, Črne Gore, Severne Makedonije, Albanije in Litve) ali preko lokalnih partnerjev (na območju Kosova, Romunije in Bolgarije). Dejavnosti družb Skupine SALUS lahko v grobem razdelimo na tri sklope: veleprodajo, storitve in zastopstva ter maloprodajo, pri čemer nekatere družbe v Skupini pokrivajo več zgoraj navedenih dejavnosti poslovanja, medtem ko so druge usmerjene na samo nekatere dejavnosti ali celo ožja poslovna področja znotraj le-teh.

Skupino SALUS so na dan 31.12.2024 sestavljale naslednje družbe:

• SALUS, Ljubljana, d.d., Litostrojska cesta 46 A, Ljubljana, Slovenija, kot obvladujoča družba,
• SALUS, Veletrgovina, d.o.o., Litostrojska cesta 46 A, Ljubljana, Slovenija, kot odvisna družba,
• SALUS International d.o.o., Litostrojska cesta 46 A, Ljubljana, Slovenija, kot odvisna družba,
• SALUS Zagreb d.o.o., Ulica Grada Vukovara 284, Zagreb, Hrvaška, kot odvisna družba,
• CARSO pharm DOOEL Ilinden, Ulica 34 br. 5 a, Ilinden, Skopje, Severna Makedonija, kot odvisna družba,
• SANOL International d.o.o., Beograd, Ustanička 128a , Beograd, Srbija, kot odvisna družba,
• SALUS Podgorica d.o.o. Podgorica, Ulica Svetlane Kane Radević, Poslovna zgrada Europoint, I. sprat, Podgorica, Črna Gora, kot odvisna družba,
• SALUS Vilnius UAB, Jogailos st. 4, Vilnius, Litva, kot odvisna družba,
• SALUS Sarajevo d.o.o., Ul. Milana Preloga 12, Sarajevo, Bosna in Hercegovina, kot odvisna družba,
• SALUS Tirana International SKPK, Rruga Ibrahim Rugova, P. 70 H. 5 Ap. 5, Tirana, Albanija, kot odvisna družba,
• SANOLABOR, d.d., Leskoškova 4, Ljubljana, Slovenija, kot odvisna družba,
• MEDITRADE d.o.o., Brnčičeva ulica 17b, Ljubljana, Slovenija, kot odvisna družba,
• MEDORION d.o.o., Ulica Janka Draškovića 5, Samobor, Hrvaška, kot odvisna družba,
• SANOL H d.o.o., Franje Lučića 32, Zagreb, Hrvaška, kot odvisna družba odvisne družbe SANOLABOR, d.d.,
• Medichem d.o.o., Ul. Bugojanska broj 12, Sarajevo Novo Sarajevo, Bosna in Hercegovina, kot odvisna družba odvisne družbe MEDITRADE d.o.o.

Na dan 31.12.2024 so s Skupino SALUS povezane pridružene družbe:

• NENSI d.o.o., Cesta na Brdo 100, Ljubljana, Slovenija, kot pridružena družba odvisne družbe SALUS, Veletrgovina, d.o.o.,
• ASW d.o.o., Leskoškova cesta 4, Ljubljana, Slovenija, kot pridružena družba odvisne družbe SANOLABOR, d.d.

stran 14 od 202

Skupina SALUS na dan 31.12.2024 ni imela ustanovljenih podružnic.

2 STRATEŠKE USMERITVE IN PLAN POSLOVANJA

Poslanstvo, vizija in vrednote
POSLANSTVO	Izboljšujemo življenja z zagotavljanjem najsodobnejših farmacevtskih izdelkov in medicinskih pripomočkov.
VIZIJA	Prva izbira za komercializacijo in distribucijo farmacevtskih izdelkov in medicinskih pripomočkov v CEE regiji.
VREDNOTE	Povezuje nas ekipni duh Odlikuje nas razvojna miselnost Smo strokovni, drzni in (vz)trajni V delu uživamo in se veselimo dosežkov

Strategija Skupine SALUS za obdobje 2023-2027

V letu 2022 je družba SALUS, Ljubljana, d.d. sprejela strategijo poslovanja Skupine SALUS za obdobje 2023 – 2027, ki je bila zastavljena na podlagi podrobne analize makroekonomskega okolja, trgov, na katerih deluje Skupina SALUS, analize poslovanja družbe in verige vrednosti ter izbranih ključnih strateških iniciativ. Definirana so bila štiri ključna področja za obdobje naslednjih petih let: konsolidacija, internacionalizacija, zaposleni in trajnost. V sklopu teh iniciativ je Skupina SALUS definirala pet strateških ciljev:

• utrditev položaja na slovenskem trgu,
• stroškovna učinkovitost in pospešena digitalizacija,
• širitev poslovanja v CEE regiji,
• kompetentni in zavzeti zaposleni,
• ustvarjanje dolgoročne vrednosti za vse deležnike.

Zgoraj definirani strateški cilji povzemajo definicijo Strategije 2023-2027: V letu 2027 doseči EUR 25 milijonov EBITDA s konsolidacijo položaja na slovenskem trgu in internacionalizacijo poslovanja v CEE regiji. Zastavljeni EBITDA ne vsebuje novih iniciativ na tujih trgih, ampak je odraz organske rasti trenutne strukture Skupine SALUS. Nove iniciative iz internacionalizacije niso kvantificirane.

Ključni strateški usmeritvi za novo razvojno obdobje sta utrditev položaja na slovenskem trgu in internacionalizacija v CEE regiji. Cilji, ki so definirani za obe vsebinski področji, bodo doseženi s kompetentnimi in zavzetimi zaposlenimi, stroškovno učinkovitostjo in pospešeno digitalizacijo. Pomemben poudarek v novi Strategiji je na trajnosti kot ustvarjanju dolgoročne vrednosti za vse deležnike.

Kakovost in popolna skladnost poslovanja še naprej ostajata osnovni načeli poslovanja in konkurenčna prednost Skupine SALUS. Sistem kakovosti Skupine SALUS se redno preverja, nadgrajuje in izboljšuje, spremembe pa obvladujemo skladno s pravili dobrih praks in veljavno zakonodajo, s čimer obvladujemo tveganja in stalno izboljšujemo postopke in procese dela, kar posledično dviguje kakovost naših storitev. Skupina SALUS bo še naprej uveljavljala ničelno toleranco do neskladnega poslovanja, obnašanja in ravnanja, tako zaposlenih kot podizvajalcev, s čimer dokazuje, da je ugleden, zanesljiv in zaupanja vreden partner.

stran 15 od 202

Plan Skupine SALUS za leto 2025

Za poslovno leto 2025 Skupina SALUS načrtuje:

• čiste prihodke od prodaje v višini približno 690 milijonov EUR,
• poslovni izid iz rednega poslovanja v višini 16 milijonov EUR,
• poslovni izid iz rednega poslovanja pred amortizacijo (redni EBITDA) v višini 24 milijonov EUR,
• čisti poslovni izid v višini 12,2 milijona EUR.

Z navedenimi načrti Skupina SALUS sledi svoji strategiji 2023-2027, pri čemer je obsežen del stroškov poslovanja namenjen razvojnim aktivnostim in zagonu novih poslovnih priložnosti.

Skupina SALUS bo v letu 2025 investirala v nadaljnjo širitev skladiščnih kapacitet, nove prodajne enote ter predvsem v informacijsko tehnologijo in digitalizacijo.

Odnos z deležniki

Naše vrednote in poslanstvo lahko živimo in dosegamo le v tesnem sozvočju z našimi deležniki. Družba SALUS, Ljubljana, d.d. in Skupina SALUS gradita odkrito in dvostransko komunikacijo z vsemi deležniki. S prepoznavanjem in usklajevanjem različnih stališč, interesov, vplivov in mnenj deležnikov znotraj in zunaj Skupine SALUS oblikujemo in udejanjamo našo trajnostno strategijo. Zavedamo se, da so vplivi obojestranski, saj ekonomska, okoljska in družbena dogajanja vplivajo na naše poslovanje, hkrati pa tudi mi s svojimi dejanji vplivamo na trajnostni razvoj širše družbe.

Za prepoznana področja komuniciranja s specifičnimi deležniškimi skupinami uporabljamo širok nabor komunikacijskih kanalov in orodij.

datum 3.3.2025

stran 16 od 202

Skupina deležnikov	Vsebina komunikacij	Komunikacijski kanali in orodja
Delničarji, vlagatelji	Pomembne informacije za uresničevanje njihovih pravic: o upravljanju, skladnosti poslovanja in tveganjih, vzdržnosti v kriznih razmerah, ipd.	• javne objave na SEOnetu • spletna stran • skupščina
Kupci: lekarne, bolnišnice, specializirane in veterinarske ambulante, zdravstveni domovi, pacienti/bolniki in drugi končni uporabniki	Pravočasna, kakovostna in varna oskrba z zdravili, medicinskimi pripomočki in drugimi izdelki, visoka raven zaupanja, hitra in strokovna odzivnost, odprt dialog, sodelovanje v postopkih javnih naročil	• osebni kontakti strokovnih sodelavcev • telefon, e-pošta, video in telekonference • oglasne digitalne table • portal za naročanje • strokovne revije in katalogi • B2B in B2C orodja • spletna stran • portal javnega naročanja, portal eJN
Dobavitelji	Varno skladiščenje in rokovanje z izdelki, korektni poslovni odnosi	• osebni kontakti strokovnih sodelavcev (telefon, e-pošta) • telefon, e-pošta, video in telekonference • B2B orodja • letno poročilo
Zaposleni	Delovno–pravni odnos z zaposlenimi in odnosi med zaposlenimi: pripadni, zavzeti, zadovoljni in motivirani sodelavci, osebni in karierni razvoj zaposlenih, zdravje in varnost, dobro počutje, spoštovanje človekovih pravic na delovnem mestu, enake možnosti, pravični zaslužek, usklajevanje poslovnega in osebnega življenja	• interni spletni portal • interni sestanki delovnih skupin • digitalne oglasne deske • nabiralnik • zbor delavcev • razgovori z vodji • dnevi odprtih vrat uprave in poslovodstev • kvartalna srečanja uprave/poslovodstev z zaposlenimi • mesečni Mentimeter: vprašaj upravo/poslovodstvo, podaj mnenje • anketa o zadovoljstvu zaposlenih • družabni dogodki, teambuildingi in dogodki, povezani s promocijo zdravja na delovnem mestu • zaupniki za zaščito prijaviteljev, pooblaščene osebe za varstvo osebnih podatkov, pooblaščena oseba za skladnost poslovanja
Odvisne družbe	Uspešno upravljanje, obvladovanje tveganj, skladnost poslovanja, doseganje poslovnih in strateških ciljev	• obdobni sestanki z vodstvi odvisnih družb • mesečno poročanje • skupščine, seje nadzornih svetov/odborov • interna izobraževanja
Pridružene družbe in druge kapitalske naložbe	Izvajanje pravic družbenika po družbeni pogodbi	• skupščine/nadzorni organi
Državne institucije in regulatorni organi	Obveščanje glede skladnosti z zahtevami zakonodaje (administrativni in drugi postopki), sodelovanje v postopkih javnih naročil in natečajev	• javne objave na SEOnetu, AJPESu • pošta • vložišče • portali (npr. javnega naročanja, e-JN, eRevizija)
Mediji	Odgovori na novinarska vprašanja, objava informacij o poslovanju	• e-pošta • javne objave na SEOnetu • spletna stran

	Konsolidirano letno poročilo Skupine SALUS in delniške družbe SALUS, Ljubljana, d.d. za leto 2024		datum 3.3.2025 stran 17 od 202
Strokovna združenja	Zastopanje interesov družbe in sodelovanje ter podajanje predlogov	srečanja idr.) • e-pošta • portali	• osebno udejstvovanje (okrogle mize,
Ostala zainteresirana javnost	Pomembnejše informacije o skladnosti poslovanja, oskrbi trga in drugih družbeno odgovornih temah	• spletna stran	• javne objave na SEOnetu • sponzorstva in donacije

3 IZJAVA O UPRAVLJANJU DRUŽBE

3.1 Sklicevanje na veljavni kodeks upravljanja

Za obvladujočo družbo SALUS, Ljubljana, d.d. je za obdobje od 1.1.2024 do 31.12.2024 veljal Kodeks upravljanja javnih delniških družb, sprejet 9.12.2021, s pričetkom uporabe z dnem 1.1.2022 (v nadaljevanju: »Kodeks«). Kodeks je javno dostopen v slovenskem jeziku na spletnih straneh Ljubljanske borze, d.d., Ljubljana, tudi na spletni povezavi:

20211206 Slovenski kodeks upravljanja javnih delniskih druzb.indd (ljse.si)

Nadzorni svet in uprava družbe SALUS, Ljubljana, d.d. sta na 6. redni seji Nadzornega sveta v letu 2024 dne 18.12.2024 sprejela posodobljeno Politiko upravljanja delniške družbe SALUS, Ljubljana, d.d., ki je bila 23.12.2024 objavljena v borznem informacijskem sistemu SEOnet Ljubljanske borze.

Družba SALUS, Ljubljana, d.d. pri svojem poslovanju upošteva veljavno zakonodajo, predpise in druge zakonske in podzakonske akte ter interne pravilnike in navodila. Sistem vodenja in upravljanja družbe zagotavlja okvir za postavljanje, doseganje in spremljanje uresničevanja poslovnih ciljev, s čimer je zagotovljeno usmerjanje družbe, postavlja vrednote, načela in standarde poštenega in odgovornega odločanja ter ravnanja, določa razdelitev pravic in odgovornosti med organi vodenja in nadzora in postavlja pravila in postopke za odločanje glede korporativnih zadev.

3.2 Odstopanja od določil Kodeksa

Družba v največji meri sledi določbam Kodeksa, od določenih določil Kodeksa pa odstopa, kot je to obrazloženo v nadaljevanju:

• Določilo Kodeksa 2.1

Nadzorni svet vse aktivnosti, ki so bolj operativne narave, oblikuje in sprejema ločeno (koledar sej primeroma sprejme na svoji prvi redni seji v posameznem letu, postopke oblikovanja predlogov sklepa skupščini za imenovanje članov nadzornega sveta pa ureja v interni politiki za izbor članov nadzornega sveta) in ne ob oblikovanju Politike upravljanja, saj je za družbo Politika upravljanja temeljni dokument, ki opredeljuje ključna področja in usmeritve, kamor pa ne spadajo operativne aktivnosti.

• Določilo Kodeksa 4.1-4.3

Družba ima sprejeto Politiko raznolikosti, vendar se slednja glede ciljev raznolikosti po spolu trenutno ne izvaja. Družba ima v statutu določeno, da je volitve potrebno izvesti tako, da v Nadzornem svetu ostaneta praviloma vsaj dva stara člana, predstavnika delničarjev. Skupščina delničarjev temu načeloma sledi. V letu 2022 so bili vsi trije predlagani kandidati za člane nadzornega sveta moškega spola ponovno izvoljeni za nov mandat. Zbor delavcev voli dva

datum 3.3.2025

stran 18 od 202

predstavnika, pri čemer tako kandidature kot tudi proces volitev potekata neodvisno od družbe, volivcu pa mora biti skladno z Zakonom o sodelovanju delavcev pri upravljanju (ZSDU) zagotovljena svoboda in tajnost volitev. V letu 2022 sta bila izvoljena dva člana nadzornega sveta, prav tako moškega spola. Članom nadzornega sveta mandat izteče aprila 2026. Skladno s Politiko izbora članov uprave, katere osnovno vodilo je zagotavljane kontinuitete dela uprave, je nadzorni svet v letu 2022 ponovno imenoval obstoječa člana uprave za naslednji mandat od 1.1.2023 do 31.12.2027. Zgoraj navedeno predstavlja razloge za 100% zastopanost predstavnikov moškega spola v organih vodenja in nadzora. Družba ima sprejeto Politiko raznolikosti, izvajanje ciljev raznolikosti po spolu pa je odvisno od kandidatur, odločitev skupščine in zbora delavcev ter zakonodaje, na kar družba ne more vplivati. Poleg tega Politika raznolikosti zaenkrat ne določa konkretnih ciljev, meril in razmerij za vsak posamezni vidik raznolikosti in za vsak organ ločeno ter ne določa načina izvajanja teh ciljev in vpliva na kadrovske postopke in druge procese v družbi, saj družba tudi v letu 2024 k temu ni bila zavezana. Kljub temu pa družba pri izboru članov vodenja in nadzora spoštuje raznolikost, ne diskriminira ter zagotavlja možnosti vsem, ne glede na osebne lastnosti, pri čemer pa družba, kot že izpostavljeno, nima vpliva na odločitve skupščine in zbora delavcev.

• Določilo Kodeksa 5.6

Družba pri presoji ustreznosti Izjave o upravljanju ne uporablja zunanje neodvisne institucije. Izjavo pripravi in pregleda več služb znotraj družbe (finančna služba, pravna služba in uprava), periodično pa jo pregleda tudi odvetniška družba. Izjavo o upravljanju v sklopu revizije letnega poročila, pregleda zunanji revizor. Družba na podlagi zgoraj navedenega meni, da dodatna zunanja presoja ustreznosti izjave zaenkrat ni potrebna.

• Določilo Kodeksa 7.4

Družba ima sprejeto Politiko trajnostnega poslovanja, ki pa ne vključuje mehanizmov za nadzor nefinančnih tveganj, vključno s tveganji koruptivnega, neintegritetnega, neetičnega oziroma drugega protipravnega ravnanja, ki izhajajo iz dejavnosti družbe, hčerinskih družb, dobaviteljev in podizvajalcev, saj ima te mehanizme zaradi obsežnosti in sprotnega aktualiziranja opredeljene v drugih aktih in politikah.

• Določilo Kodeksa 10.16

V objavi informacij o izvedeni skupščini družba ne navaja identifikacije petih največjih prisotnih ali zastopanih delničarjev družbe, saj se delnice glasijo na prinosnika in jih družba ne sme oziroma ne more razkriti. Edini delničar družbe, ki je presegel zakonsko določeni prag lastništva, po katerem mora obvestiti družbo in javnost, je razkrit v drugih dokumentih družbe, ki so javno dostopni.

• Določilo Kodeksa 11

Pri sestavi nadzornega sveta, imenovanega v letu 2022, družba ni sledila izvajanju Politike raznolikosti glede na spol, kar je vsebinsko obrazloženo zgoraj, v odstopu od določila Kodeksa 4.1- 4.3.

• Določilo Kodeksa 12

Postopek izbire kandidatov za člane nadzornega sveta, predstavnike delničarjev, je transparenten in v največji možni meri sledi tudi ciljem Politike raznolikosti, pri čemer se politika raznolikosti glede na spol trenutno ne izvaja, kar je vsebinsko obrazloženo zgoraj, v odstopu od določila Kodeksa 4.1- 4.3.

datum 3.3.2025

stran 19 od 202

• Določilo Kodeksa 12.1

Pri presoji ustreznosti kandidata za člana nadzornega sveta se v največji meri upoštevajo cilji Politike raznolikosti in pogoji za delo v nadzornem svetu, pri čemer v večini primerov pretehtajo celovito poslovno znanje in ustrezne delovne izkušnje, tudi če kandidat nima listine, s katero bi dokazoval specializirano usposobljenost za članstvo v nadzornem svetu.

• Določilo Kodeksa 13.1

Družba podpisanih izjav o neodvisnosti članov nadzornega sveta zaradi varstva osebnih podatkov (podpisi) ne objavlja na spletni strani. Pri tem dodaja, da glede na predpostavke iz Priloge B Kodeksa pri dveh članih nadzornega sveta obstaja potencialno nasprotje interesov, in sicer v točki, ki določa, da v istem nadzornem svetu ne sme biti več kot 3 mandate. Delničarji prosto odločajo, za koliko mandatov bodo posameznega predlaganega kandidata za člana nadzornega sveta imenovali. To potencialno nasprotje interesov ni trajno, saj je vezano na časovno opredeljen mandat in ni relevantno, saj v ničemer ne vpliva na objektivno presojo uprave in poslovanje družbe, prav tako pa vse dosedanje odločitve in ravnanja niso v ničemer izkazovala nasprotja interesov.

• Določilo Kodeksa 14.3

Nadzorni svet v Poslovniku o delu nadzornega sveta (»Poslovnik«) ne določa rokov, ki jih pri rednem obveščanju upošteva uprava, saj je Poslovnik temeljna podlaga za delo nadzornega sveta, roki pa so operativne narave in se določajo na začetku koledarskega leta.

• Določilo Kodeksa 14.4

Predstavniki delavcev niso oblikovali sveta delavcev, zato se nadzorni svet do poročil ne more opredeljevati. Delavci uresničujejo svoje pravice preko sindikata in zbora delavcev.

• Določilo Kodeksa 14.10

Družba nima vzpostavljenih procesov za naročanje zunanjih storitev, potrebnih za delo nadzornega sveta, ločeno za storitve, pri katerih družbo zastopa uprava, in storitve, pri katerih družbo zastopa predsednik nadzornega sveta, saj potrebe nadzornega sveta po zunanjih storitvah niso pogoste in se do sedaj ni izkazala potreba po vzpostavitvi ločenih procesov.

• Določilo Kodeksa 15.1

Člani nadzornega sveta se udeležujejo izobraževanj in usposabljanj v lastni oziroma zaposlitveni režiji in preko družbe. Nadzorni svet ne sprejema letnega načrta usposabljanja članov nadzornega sveta, člani pa družbo obvestijo o nameravani udeležbi na s funkcijo povezanem izobraževanju, ki se krije iz namensko zagotovljenih sredstev družbe.

• Določilo Kodeksa 16.4

Nadzorni svet do sedaj zunanje presoje svojega dela ni opravljal, saj bi bile koristi le-te bistveno nižje od povzročenih stroškov.

• Določilo Kodeksa 17.3

Predsednik nadzornega sveta nastopa tudi v vlogi predsednika revizijske komisije, saj je s tem zagotovljena strokovnost, povezovanje, kontinuiteta in lažja koordinacija postopkov.

datum 3.3.2025

stran 20 od 202

• Določilo Kodeksa 18.1

Nadzorni svet je na konstitutivni seji nadzornega sveta imenoval člane revizijske komisije, komisije za imenovanja in/ali kadrovske komisije ni oblikoval, saj se to do sedaj ni izkazalo za potrebno. Naloge komisij, določene v Prilogi A Kodeksa, skladno z določili Kodeksa, opravlja nadzorni svet.

• Določilo Kodeksa 28.1

Nadzorni svet in revizijska komisija pred začetkom postopka izbire revizorja letnega poročila oblikujeta nediskriminatorna merila, med drugim ceno ponujene storitve in ugled revizijske hiše, pri čemer je razkritje morebitnih (ne)revizijskih storitev, ki jih je revizijska družba ali katerakoli druga družba iz njene mreže opravila v letu pričetka postopka izbire revizorja ali v predhodnem letu, obravnavano kot posebno merilo le, če gre za pomemben znesek. Informacije o slednjem revizijska komisija pridobi od računovodske službe družbe SALUS, Ljubljana, d.d.

• Določilo Kodeksa 29.5–29.8

Družba spremlja poslovanje preko drugih oddelkov in z drugimi mehanizmi ter vzvodi notranjih kontrol, primeroma z izvedbami notranjih presoj. Procese redno posodablja ter jih na podlagi rezultatov pregleda stalno izboljšuje. Družba zato nima vzpostavljenega posebnega oddelka notranje revizije, saj se na podlagi dosedanjih kontrol do sedaj ni izkazala potreba po vzpostavitvi notranje revizije.

• Določilo Kodeksa 31.3

Družba objavlja pomembne informacije na svoji spletni strani in straneh Ljubljanske borze v slovenskem jeziku, saj je uvrščena v trgovanje na slovenskem borznem trgu, za kar zahteva po objavah v tujem jeziku ni predpisana. Družba o pomembnih informacijah obvešča tuje partnerje po elektronski pošti.

• Določilo Kodeksa 32.7

Družba ima sprejete poslovnike svojih organov, vendar jih zaradi določenih specifičnih določil o načinu poslovanja in varovanja zaupnih informacij ne objavlja na spletni strani, so pa dostopni vsem, ki jih za svoje delo potrebujejo.

Uprava družbe SALUS, Ljubljana, d.d. je Izjavo o upravljanju, vključno z odstopi od priporočil Kodeksa, obravnavala na seji uprave dne 10.2.2025 in potrdila, da je le-ta odsev dejanskega stanja upravljanja družbe v letu 2024.

3.3 Podatki in pojasnila v zvezi z Zakonom o prevzemih (8. odstavek 70. člena ZGD-1)

• Struktura osnovnega kapitala družbe

Vse delnice družbe so navadne kosovne delnice z glasovalno pravico, ki se glasijo na prinosnika in s katerimi se trguje na organiziranem trgu z oznako SALR. Delnice dajejo njihovim imetnikom pravico do udeležbe pri upravljanju družbe, pravico do glasovanja na skupščini, pravico do sorazmernega dela dobička (dividende) in pravico do ustreznega dela preostalega premoženja po likvidaciji ali stečaju družbe. Vse delnice tvorijo en razred.

Delniško knjigo družbe vodi KDD. Z dnem 24.8.2021, ko je stopil v veljavo 235.a člen Zakona o gospodarskih družbah (»ZGD-1«), je družba pridobila pravico, da identificira svoje delničarje, tj.

stran 21 od 202

pravico pridobiti podatke o lastnikih delnic, ki glasijo na prinosnika. Noben izmed lastnikov družbe nima prevladujočega vpliva.

Osnovni kapital družbe znaša 439.722,87 EUR in je razdeljen na 105.375 navadnih kosovnih delnic na prinosnika.

Na skupščini delničarjev z dne 12.4.2024 je bilo od skupnega števila 105.375 kosovnih delnic z glasovalno pravico prisotnih 28.686 delnic, za katere je potrdila KDD kot izkazane papirje za glasovanje z delnicami na prinosnika predložilo 18 oseb:

18 oseb	Število delnic	Odstotek
14 fizičnih oseb	25.969	24,65%
Studio V d.o.o.	811	0,76%
NLB Skladi - Slovenija mešani	776	0,73%
P&C Velenje d.o.o.	759	0,72%
KD Group d.d.	371	0,35%

Prisotni člani uprave in nadzornega sveta so na skupščini predložili potrdila KDD kot izkazane papirje za glasovanje (vključno s pooblastili) z naslednjim številom delnic:

Število delnic (vključno s pooblastili)	Odstotek
Žiga Hieng, predsednik uprave 2.936	2,78%
Gregor Jenko, član uprave 14.007	13,29%
Boris Šefman, predsednik nadzornega sveta 3.209	3,04%
Peter Jenčič, namestnik predsednika nadzornega sveta 617	0,58%

Navzkrižne lastniške povezanosti z drugimi družbami v Skupini SALUS ni.

• Omejitve prenosa delnic

Vse delnice družbe so prosto prenosljive.

• Kvalificirani deleži po ZPre–1

Po podatkih, ki jih je pridobila družba do 31.12.2024 na podlagi Zakona o prevzemih (glede doseganja kvalificiranega deleža), dosega kvalificiran delež družba JENFIN d.o.o., Štihova ulica 20, Ljubljana, katere edini družbenik je Gregor Jenko, član uprave družbe SALUS, Ljubljana, d.d., in ki je imetnica 11.010 nematerializiranih navadnih kosovnih delnic na prinosnika z oznako SALR, kar predstavlja 10,45% osnovnega kapitala družbe SALUS, Ljubljana, d.d.

Poleg navedenega ima družba obveznost objavljati posle oseb, ki opravljajo poslovodne naloge, in z njimi tesno povezanih oseb, pri čemer ima v družbi SALUS, Ljubljana, d.d. lastniški delež v višini 2,89% družba JH investicije d.o.o., katere dejanska solastnika sta člana uprave družbe SALUS, Ljubljana, d.d., Žiga Hieng in Gregor Jenko, pri čemer ta družba ne dosega kvalificiranega deleža.

datum 3.3.2025

stran 22 od 202

• Imetniki vrednostnih papirjev, ki zagotavljajo posebne kontrolne pravice

Družba ni izdala vrednostnih papirjev, ki bi zagotavljali posebne kontrolne pravice.

• Delniška shema za delavce

Družba nima delniške sheme za delavce.

• Omejitev glasovalnih pravic

Omejitev glasovalnih pravic ni.

• Dogovori med delničarji, ki lahko povzročijo omejitev prenosa delnic ali glasovalnih pravic Družbi tovrstni dogovori niso znani.

• Pravila družbe

• o imenovanju in zamenjavi članov organov vodenja ali nadzora

Predsednika uprave in druge člane uprave imenuje in odpokliče nadzorni svet skladno z določbami ZGD–1, Statuta družbe in Politike izbora članov uprave delniške družbe SALUS, Ljubljana, d.d. Mandat članov uprave traja pet let z možnostjo ponovnega imenovanja. Nadzorni svet družbe je sestavljen iz petih članov, pri čemer so trije člani predstavniki delničarjev, dva pa predstavnika delavcev. Mandat članov nadzornega sveta traja štiri leta z možnostjo ponovne izvolitve. Skladno z določbami ZGD-1 in Statutom družbe člane nadzornega sveta, predstavnike delničarjev, izvolijo delničarji na skupščini z večino glasov navzočih delničarjev, predčasno pa jih lahko odpokličejo na skupščini s tričetrtinsko večino prisotnih glasov delničarjev. Člana nadzornega sveta, predstavnika delavcev, skladno z zakonodajo izvoli ali odpokliče zbor delavcev z večino glasov delavcev, ki imajo v času glasovanja aktivno volilno pravico.

• o spremembah statuta

Skupščina s tričetrtinsko večino pri sklepanju zastopanega osnovnega kapitala odloča o spremembah statuta.

• Pooblastila članov poslovodstva, zlasti glede lastnih delnic

Skupščina družbe je upravo na svoji 38. redni seji dne 14.4.2023 pooblastila za pridobivanje lastnih delnic, pri čemer skupni delež vseh lastnih delnic, skupaj z delnicami, ki jih družba že ima, ne sme preseči 10 (deset) % osnovnega kapitala družbe, torej 10.437 delnic. Pooblastilo za pridobivanje lastnih delnic velja 36 mesecev od dneva sprejetja sklepa skupščine. Družba lahko lastne delnice pridobiva s posli, sklenjenimi na organiziranem trgu vrednostnih papirjev, in sicer po vsakokratni tržni ceni. Lastne delnice lahko pridobiva tudi zunaj organiziranega trga vrednostnih papirjev. Pri pridobivanju delnic na organiziranem ali na neorganiziranem trgu vrednostnih papirjev nakupna cena delnic ne sme biti nižja od 707,51 EUR/delnico in ne višja od 1.881,93 EUR/delnico. Poleg tega lahko uprava te lastne delnice po predhodnem soglasju nadzornega sveta uporabi za zamenjavo za delnice oziroma lastniške deleže v drugih podjetjih, pri čemer se izključi prednostna pravica delničarjev. Če uprava lastnih delnic ne bo uporabila za ta namen, umakne lastne delnice, pridobljene na podlagi tega pooblastila, brez nadaljnjega sklepanja o zmanjšanju osnovnega kapitala, pri čemer ima pooblastilo skupščine za uskladitev besedila statuta družbe z morebitnim zmanjšanjem osnovnega kapitala, ki bi bilo izvedeno zaradi umika lastnih delnic, pridobljenih na podlagi omenjenega pooblastila skupščine. Družba v obdobju od pridobitve pooblastila skupščine za pridobivanje lastnih delnic do 31.12.2024 lastnih delnic ni pridobila.

datum 3.3.2025

stran 23 od 202

• Pomembni dogovori, ki začnejo učinkovati, se spremenijo ali prenehajo na podlagi spremembe kontrole v družbi, ki je posledica javne prevzemne ponudbe

Družbi takšni dogovori niso znani.

• Dogovori med družbo in člani njenega organa vodenja ali nadzora ali delavci, ki predvidevajo nadomestilo, če ti zaradi ponudbe, kot jo določa zakon, ki ureja prevzeme, odstopijo, so odpuščeni brez utemeljenega razloga ali njihovo delovno razmerje preneha

Družba nima dogovorov, na podlagi katerih bi člani vodenja ali nadzora ali delavci prejeli nadomestilo, če bi zaradi ponudbe, ki jo določa zakon, ki ureja prevzeme, odstopili, bili odpuščeni brez utemeljenega razloga ali bi jim delovno razmerje prenehalo.

V primeru odstopa člani uprave niso upravičeni do odpravnine, v primeru odpoklica in odpovedi pogodbe o zaposlitvi brez utemeljenega razloga pa so člani uprave upravičeni do odpravnine v skladu z individualno sklenjenimi poslovodnimi pogodbami in Politiko prejemkov družbe SALUS, Ljubljana, d.d.

3.4 Notranje kontrole in upravljanje tveganj v povezavi z računovodskim poročanjem

Za vodenje ustreznih poslovnih knjig, vzpostavitev delovanja sistema notranjih kontrol, varovanje premoženja družbe ter izbiro in uporabo računovodskih usmeritev je odgovorna uprava družbe. Sistem notranjih kontrol zagotavlja, da so računovodske evidence točne, zanesljive in popolne, računovodsko poročanje pa resnično in pošteno. Kontrole so vgrajene v poslovne procese in sisteme, s čimer se zagotavlja usklajenost z zakonodajo in drugimi predpisi, standardi, pogodbami in internimi akti družb, učinkovito in uspešno poslovanje, doseganje zastavljenih strateških ciljev ter obvladovanje ključnih tveganj v zvezi z računovodskim poročanjem. Sistem upravljanja tveganj v zvezi z računovodskim poročanjem je vzpostavljen tako, da zagotavlja prepoznavanje in oceno pomembnih tveganj, opredelitev ukrepov za obvladovanje tveganj ter poročanje o tveganjih. Upravljanje tveganj in kontrolni mehanizmi v povezavi s tveganji so podrobneje predstavljeni v posebnem poglavju tega poročila.

Z namenom zagotovitve učinkovitega sistema notranjih kontrol, ki čim prej opozori na napake ali prevare ter s tem omeji možnost nastanka negativnega dogodka in je hkrati stroškovno sprejemljiv, ima družba zastavljene jasne in enotne računovodske usmeritve (na podlagi MSRP, kot jih je sprejela EU), ki se dosledno uporabljajo v celotni Skupini SALUS za namene izdelave konsolidiranih računovodskih izkazov, ter učinkovito organizirano računovodsko funkcijo znotraj posameznih družb v Skupini in na ravni Skupine. Poleg tega daje Skupina SALUS izreden poudarek skladnosti in transparentnosti na vseh nivojih poslovanja, o čemer redno izobražuje zaposlene in tudi poslovne partnerje, kar predstavlja temeljni kamen učinkovitega nadzora poslovanja in preprečevanja zlorab.

Delovanje sistema notranjih kontrol spremljajo poslovodstvo, zunanji revizorji in drugi neodvisni presojevalci. Nadzor vrši tudi revizijska komisija nadzornega sveta, ki spremlja učinkovitost in pravilnost računovodskega poročanja v povezavi s celotnim sistemom družbe za obvladovanje tveganj. Notranje revizije družba nima.

datum 3.3.2025

stran 24 od 202

Menimo, da je sedanji sistem notranjih kontrol v družbi in Skupini v letu 2024 zagotavljal učinkovito in uspešno doseganje poslovnih ciljev, delovanje v skladu z zakonskimi določili ter pošteno in transparentno poročanje v vseh pomembnih pogledih.

3.5 Podatki o delovanju skupščine družbe

Skupščina delničarjev je najvišji organ družbe. Svoje upravljavske pravice in pristojnosti delničarji uresničujejo na skupščini delničarjev, kjer sprejemajo odločitve. Skupščina poteka v skladu z veljavno zakonodajo in veljavnim statutom družbe SALUS, Ljubljana, d.d. Skupščina delničarjev se skliče na pobudo uprave, nadzornega sveta ali imetnikov navadnih delnic, katerih delnice predstavljajo najmanj 5% osnovnega kapitala. Glede sklica skupščine je od 5.1.2024 dalje določeno, da je sklic skupščine vsaj trideset dni pred zasedanjem objavljen na spletnih straneh Ljubljanske borze, na spletni strani AJPES in na spletni strani družbe. Pravico do udeležbe in glasovanja na skupščini imajo vsi delničarji z delnicami na prinosnika, ki se izkažejo s potrdilom na presečni dan in so svojo udeležbo prijavili najkasneje konec četrtega dne pred skupščino. Morebitni nasprotni predlogi delničarjev morajo biti vloženi pisno najpozneje 7 dni po objavi sklica skupščine.

Dne 5.1.2024 je bila izvedena izredna skupščina družbe SALUS, Ljubljana, d.d., ki je bila sklicana dne 4.12.2023. Skupščina je na izredni seji odločala o (i) podaji soglasja k podpisani Pogodbi o prodaji poslovnih deležev v družbi FARMADENT d.o.o. (»Prodajna pogodba«) in k izvedbi vseh transakcij in dejanj, ki jih predvideva pogodba ter (ii) o spremembi statuta družbe v poglavju »Sklic«. Delničarji so podali soglasje k spremembi in dopolnitvi statuta družbe, predloga o podaji soglasja k podpisani Prodajni pogodbi in z njo povezanimi aktivnostmi pa niso sprejeli.

Sklic 39. redne skupščine delničarjev je bil objavljen v roku in na mestih, kot določa na izredni seji skupščine spremenjen Statut, tj. vsaj trideset dni pred zasedanjem na spletnih straneh Ljubljanske borze in na spletni strani AJPES in na spletni strani družbe. Na skupščini, ki je potekala dne 12.4.2024, so se delničarji seznanili z letnim poročilom družbe SALUS, Ljubljana, d.d. in konsolidiranim letnim poročilom Skupine SALUS za leto 2023 ter mnenjem revizorja k računovodskim izkazom. Nadalje so delničarji potrdili Poročilo o prejemkih organov vodenja in nadzora za leto 2023. Sprejeli so tudi sklep o delitvi bilančnega dobička, podelitvi razrešnice upravi in nadzornemu svetu ter plačilu nagrade članom nadzornega sveta.

3.6 Podatki o sestavi in delovanju organov vodenja ali nadzora

Družba ima dvotirni sistem upravljanja. Družbo vodi dvočlanska uprava, nadzoruje pa jo nadzorni svet. Organi družbe so skupščina delničarjev, nadzorni svet in uprava. Revizijska komisija deluje v okviru nadzornega sveta kot posvetovalno telo. Drugih komisij družba nima.

Uprava

Družbo vodi uprava družbe. Pristojna in odgovorna je za sprejem in izvrševanje vseh upravljavskih odločitev. Uprava družbe je dvočlanska: sestavljata jo predsednik in član uprave, ki zastopata družbo samostojno in brez omejitev. Upravo imenuje in razrešuje nadzorni svet. Uprava deluje v okviru sej uprave, poleg formalnih sej uprave pa izvršuje pristojnosti in odgovornosti v dnevnem poslovanju ter pristojnosti in odgovornosti do skupščine, kot jih opredeljuje ZGD–1.

datum 3.3.2025

stran 25 od 202

Uprava je imenovana za obdobje petih let in je lahko ponovno imenovana. Družba ima sprejeto Politiko izbora članov uprave, v kateri so določena pravila, merila in postopek izbire članov organov vodenja, pri čemer je pomembno zagotavljanje kontinuitete organa vodenja.

Uprava je v letu 2024 delovala v sestavi:

• Žiga Hieng, predsednik uprave,
• Gregor Jenko, član uprave,

oba imenovana na seji nadzornega sveta dne 22.12.2022 za petletni mandat od 1.1.2023 do 31.12.2027.

Nadzorni svet

Družba ima petčlanski nadzorni svet. Tri člane nadzornega sveta imenuje in izvoli skupščina delničarjev na predlog nadzornega sveta. Dva člana sta predstavnika zaposlenih in ju izvolijo zaposleni. Nadzorni svet izmed svojih članov izvoli predsednika in namestnika predsednika nadzornega sveta. Delo nadzornega sveta poteka v skladu z veljavno zakonodajo, Statutom in Poslovnikom o delu nadzornega sveta. Člani nadzornega sveta ob nastopu mandata podpišejo izjavo o neodvisnosti.

Člani nadzornega sveta, predstavniki kapitala, Boris Šefman, Peter Jenčič in Bogomir Kos, so bili izvoljeni dne 22.4.2022 s strani skupščine delničarjev družbe SALUS, Ljubljana, d.d. za štiriletno obdobje od 28.4.2022 dalje. Člana nadzornega sveta, predstavnika delavcev, Miha Lebinger in Žiga Zore, pa sta bila izvoljena s strani zaposlenih za štiriletno obdobje od 27.4.2022 dalje, s čimer se je skupščina delničarjev seznanila.

Nadzorni svet je tako v letu 2024 deloval v sestavi:

• Boris Šefman, predsednik nadzornega sveta,
• Peter Jenčič, namestnik predsednika nadzornega sveta,
• Bogomir Kos, član nadzornega sveta,
• Miha Lebinger, član nadzornega sveta in
• Žiga Zore, član nadzornega sveta.

Revizijska komisija

Nadzorni svet ima oblikovano revizijsko komisijo, ki jo sestavljajo 3 člani. Predsednika in enega člana revizijske komisije imenuje nadzorni svet izmed svojih članov, tretji član pa je neodvisen strokovnjak, usposobljen za revizijo in računovodstvo. Revizijska komisija deluje skladno z določbami ZGD–1 in Poslovnikom o delu revizijske komisije.

Revizijska komisija, imenovana na tretji redni seji Nadzornega sveta dne 5.5.2022 za obdobje od 14.5.2022 dalje, je v letu 2024 delovala v sestavi:

• Boris Šefman, predsednik revizijske komisije
• Peter Jenčič, član revizijske komisije
• Martin Železnik, neodvisni strokovnjak na področju revidiranja in računovodenja

Politika raznolikosti

Družba in nadzorni svet družbe SALUS, Ljubljana, d.d. sta dne 19.12.2023 sprejela posodobljeno Politiko raznolikosti.

datum 3.3.2025

stran 26 od 202

Namen Politike raznolikosti je opredelitev elementov raznolikosti, ki se upoštevajo v zvezi z zastopanostjo v organih vodenja in nadzora družbe s ciljem njenega učinkovitega upravljanja. S to politiko je postavljen okvir zastopanosti v organih vodenja in nadzora družbe ter zagotavljanja enakih možnosti vsem, ne glede na narodnost, raso, spol, starost, vero, prepričanje, gmotno stanje in druge osebne lastnosti. Cilj Politike raznolikosti je spodbuditi raznoliko sestavo organa vodenja in nadzora z namenom doseči njegovo večjo učinkovitost in zagotoviti tak nabor strokovnih znanj in izkušenj, da bo zagotovljeno dolgoročno uspešno poslovanje družbe.

Politika raznolikosti se izvaja s postopkom nabora, izbora in predloga kandidatov za člane nadzornega sveta (predstavnikov delničarjev) skupščini delničarjev družbe, ob imenovanju članov uprave družbe in ob imenovanju članov revizijske komisije nadzornega sveta.

V letu 2024 so bili cilji Politike raznolikosti večinoma ustrezno doseženi. Gre za cilje, ki se nanašajo na različnost izobrazbe, poklica, izkušenj in starosti. Cilj Politike raznolikosti, ki se nanaša na zastopanost z vidika spola pa ni bil dosežen. Tako upravo kot nadzorni svet družbe sestavljajo predstavniki moškega spola, kar je rezultat zadnjih imenovanj v letu 2022, ki so sledila predvsem zagotavljanju kontinuitete na strani predstavnikov delničarjev. Na strani predstavnikov delavcev pa poteka proces izvolitve neodvisno od družbe, saj mora biti volivcu skladno z Zakonom o sodelovanju delavcev pri upravljanju (ZSDU) zagotovljena svoboda in tajnost volitev. Družba si bo pri naslednjih imenovanjih prizadevala v največji možni meri ravnati v skladu s sprejeto Politiko raznolikosti, čeprav družba skladno z 254.b členom ZGD-1 ni zavezanka, saj ne izpolnjuje vseh pogojev (nima več kot 250 zaposlenih).

Politika prejemkov organov vodenja in nadzora

V skladu z določilom 294.a člena ZGD-1 je družba SALUS, Ljubljana, d.d. oblikovala Politiko prejemkov organov vodenja in nadzora (v nadaljevanju: »Politika prejemkov«), ki jo je skupščina odobrila na 38. skupščini družbe. Prejemki, ki so jih posamezni člani uprave in nadzornega sveta prejeli v poslovnem letu 2024, so skladni s Politiko prejemkov in navedeni v tem poročilu, natančneje pa v Poročilu o prejemkih organov vodenja in nadzora v družbi SALUS, Ljubljana, d.d. v letu 2024, ki ga je družba pripravila v skladu z določilom 294.b člena ZGD-1.

Skladno s Politiko prejemkov so člani uprave upravičeni do:

• plače kot fiksnega dela prejemkov članov uprave, ki je namenjen plačilu za opravljanje nalog ter prevzemanje odgovornosti ter se določi skladno s pooblastili, nalogami, izkušnjami in odgovornostmi posameznega člana uprave ter splošnimi pogoji na trgu;
• nagrade za poslovno uspešnost kot variabilnega dela prejemkov članov uprave, ki temelji na uspešnosti poslovanja Skupine SALUS in se presoja na podlagi kvantitativno izbranih ekonomsko-finančnih kazalnikov ter kvalitativnimi merili, ki prispevajo k izpolnjevanju vrednot in ciljev družbe ter doseganju posebnih projektnih ali razvojnih ciljev;
• drugih prejemkov, kot so regres za letni dopust, odpravnina ob upokojitvi in jubilejna nagrada (vse predhodno našteto pod enakimi pogoji in v višini kot velja za zaposlene v družbi), za povečanje vrednosti Skupine SALUS ob zaključku mandata, nadomestilo ob predčasnem odpoklicu ali sporazumnem prenehanju mandata, sofinancirana premija prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja, nadomestilo za opravljanje funkcij v drugih družbah in denarno nadomestilo za spoštovanje konkurenčne prepovedi ter določene bonitete.

Prejemke nadzornega sveta določa skupščina družbe SALUS, Ljubljana, d.d. Na seji skupščine dne 25.4.1998 je bil sprejet sklep, ki je določil plačila sejnin nadzornega sveta, na seji skupščine dne

datum 3.3.2025

stran 27 od 202

20.4.2020 pa je bil sprejet sklep, ki je določil plačila sejnin za člane nadzornega sveta, ki so člani revizijske komisije. Na predlog uprave in nadzornega sveta skupščina sprejme sklep o višini nagrade članom nadzornega sveta za preteklo poslovno leto.

datum 3.3.2025 stran 28 od 202

C.1.: Sestava uprave v poslovnem letu 2024

Ime in priimek, funkcija (spol, državljanstvo, letnica rojstva)	Področje dela v upravi	Prvo imenovanje na funkcijo / Zaključek funkcije	Izobrazba	Strokovni profil	Članstvo v organih nadzora z družbo nepovezanih družb
Žiga Hieng
predsednik uprave/direktor	komerciala, logistika, kakovost,			kompetence iz vseh segmentov
(moški, slovensko, 1980)	kadrovske zadeve	1.1.2018 / v teku	mag., CFA	poslovodenja	ne
Gregor Jenko
član uprave/direktor	finance, pravne zadeve, razvoj			kompetence iz vseh segmentov
(moški, slovensko, 1981)	poslovanja, informatika	1.1.2018 / v teku	univ.dipl.ekon.	poslovodenja	ne

C.2.: Sestava nadzornega sveta in komisij v poslovnem letu 2024

Ime in priimek, funkcija (spol, državljanstvo, letnica rojstva)	Prvo imenovanje na funkcijo / Zaključek funkcije	Predstavnik kapitala / zaposlenih	Udeležba na sejah / skupno število sej nadzornega sveta	Izobrazba	Strokovni profil	Neodvisnost po 25. členu Kodeksa	Obstoj nasprotja interesa v poslovnem letu	Članstvo v organih nadzora z družbo nepovezanih družb	Članstvo v komisijah nadzornega sveta	Udeležba na sejah / skupno število sej komisij
Boris Šefman predsednik nadzornega sveta (moški, slovensko, 1951)	25.4.2002 / v teku	kapitala	6/6	univ. dipl. ekon.	ekonomist	ne*	da*	ne	predsednik revizijske komisije	5/5
Peter Jenčič namestnik predsednika nadzornega sveta (moški, slovensko, 1981)	27.4.2018 / v teku	kapitala	5/6	univ. dipl. ekon.	odnosi z vlagatelji	da	ne	ne	član revizijske komisije	5/5
Bogomir Kos član nadzornega sveta (moški, slovensko, 1951)	22.5.2010 / v teku	kapitala	6/6	univ. dipl. ekon.	ekonomist	ne*	da*	ne	ne	/
Miha Lebinger član nadzornega sveta (moški, slovensko, 1970)	27.4.2022 / v teku	zaposlenih	6/6	dr. vet. med.	komercialni zastopnik za prodajo	da	ne	ne	ne	/
Žiga Zore član nadzornega sveta (moški, slovensko, 1989)	27.4.2022 / v teku	zaposlenih	6/6	mag. sociologije	strokovni sodelavec za razvoj kadrov in organizacije	da	ne	ne	ne	/

* Član več kot 3 mandate, vendar ta okoliščina ni trajna in relevantna.

datum 3.3.2025 stran 29 od 202

Zunanji člani v komisijah nadzornega sveta

Ime in priimek, funkcija (spol, državljanstvo, letnica rojstva)	Komisija	Udeležba na sejah / skupno število sej komisij nadzornega sveta	Izobrazba	Strokovni profil	Članstvo v organih nadzora z družbo nepovezanih družb
Martin Železnik (moški, slovensko, 1981)	revizijska komisija	5/5	univ.dipl.ekon.	pooblaščeni revizor	ne

datum 3.3.2025

stran 30 od 202

4 ANALIZA POSLOVANJA V LETU 2024

4.1 Pojasnila izračunov finančnih kazalnikov

Skupina SALUS meri uspešnost poslovanja z uporabo vrste meril, ki najbolje odražajo njene strateške prioritete rasti, učinkovitosti in donosa za delničarje. Uporaba teh meril, katerih namen ni nadomestiti merila, ki izhajajo iz MSRP, daje dodatne koristne informacije o poslovanju Skupine vsem deležnikom. Ta t.i. alternativna merila uspešnosti poslovanja (»APM«) se v Skupini SALUS uporabljajo tudi pri načrtovanju bodočega poslovanja, internem poročanju ter pri postavljanju ciljev in s tem povezanim sistemom nagrajevanja zaposlenih. Ključni APM so: poslovni izid iz rednega poslovanja, redni EBITDA, neto dolg in neto obratna sredstva.

V nadaljevanju pojasnjujemo izračun in namen uporabe posameznih APM.

Redni EBITDA in poslovni izid iz rednega poslovanja

Definicija	Namen uporabe
Poslovni izid iz rednega poslovanja: poslovni izid iz poslovanja minus drugi odhodki plus drugi prihodki	Skupina SALUS uporablja prilagojeni poslovni izid iz poslovanja za spremljanje uspešnosti poslovanja pred izrednimi, neobičajnimi oziroma enkratnimi postavkami, ki so zajete v kategoriji drugih prihodkov in odhodkov. Uprava meni, da je ta kazalnik uporaben, ker daje indikacijo o dobičkonosnosti rednega poslovanja Skupine SALUS brez upoštevanja vplivov pomembnih dogodkov in/ali odločitev, ki se dogajajo manj pogosto.
Redni EBITDA: poslovni izid iz rednega poslovanja, povečan za amortizacijo	EBITDA je s strani investitorjev in analitikov pogosto uporabljen kazalnik za ovrednotenje uspešnosti poslovanja podjetij. Skupina SALUS uporablja prilagojeni EBITDA, ki ne zajema izrednih, neobičajnih oziroma enkratnih postavk, vključenih v kategoriji drugih prihodkov in odhodkov. Skupina uporablja EBITDA, ker kazalnik zagotavlja dober približek denarnega toka iz rednega poslovanja ter daje uporabno informacijo o sposobnosti Skupine za odplačevanje dolgov in financiranje naložb.

Spodnja tabela prikazuje prevedbo rednega EBITDA Skupine SALUS v poslovni izid iz poslovanja po MSRP:

	SALUS, Ljubljana, d.d.		Skupina SALUS
	2024	2023	2024	2023
Redni EBITDA	-1.177.360	-1.089.996	24.409.523	18.876.111
Amortizacija	-206.018	-165.976	-7.704.658	-5.676.894
Poslovni izid iz rednega poslovanja	-1.383.378	-1.255.972	16.704.865	13.199.217
Drugi prihodki	0	0	0	0
Drugi odhodki	0	0	0	0
Poslovni izid iz poslovanja	-1.383.378	-1.255.972	16.704.865	13.199.217

Kosmati poslovni izid

Definicija Namen uporabe

Kosmati poslovni izid: prihodki od prodaje blaga in storitev minus nabavna vrednost prodanega blaga

Kosmati poslovni izid je za Skupino SALUS pomemben pokazatelj uspešnosti poslovanja, saj neposredno odraža pokritje, ki ga Skupina dosega pri izvajanju svoje osnovne dejavnosti, torej presežek, ustvarjen pri prodaji blaga in storitev nad nabavno vrednostjo prodanega blaga.

datum 3.3.2025

stran 31 od 202

Izračun kosmatega poslovnega izida je prikazan v izkazu poslovnega izida.

Neto dolg

Definicija	Namen uporabe
Neto dolg: dolgoročne finančne obveznosti plus kratkoročne finančne obveznosti minus denarna sredstva in denarni ustrezniki minus kratkoročne finančne naložbe	Neto dolg je mera zadolženosti Skupine, ki neposredno odraža njeno zmožnost poplačati svoje dolgove. Skupina SALUS to mero redno spremlja tudi iz razloga, da so nanjo vezane bančne zaveze po posojilni pogodbi.

Skupina SALUS izračunava neto dolg, kot sledi:

	SALUS, Ljubljana, d.d.		Skupina SALUS
	31.12.2024	31.12.2023	31.12.2024	31.12.2023
Dolgoročne finančne obveznosti	4.898.560	8.882.688	14.141.744	18.207.991
Kratkoročne finančne obveznosti	2.859.099	3.123.037	5.133.433	6.282.033
Kratkoročne finančne naložbe	-107.333	-4.558	-107.441	-53.591
Denar in denarni ustrezniki	-113.025	-595.725	-16.508.399	-22.660.625
Neto dolg	7.537.301	11.405.442	2.659.337	1.775.808

Neto obratna sredstva

Definicija	Namen uporabe
Neto obratna sredstva:	Neto obratna sredstva so za Skupino SALUS pomemben kazalnik, ki je ključen za
kratkoročne poslovne terjatve,	finančno stabilnost in poslovno uspešnost. Uprava meni, da je dober pokazatelj
vključno s terjatvami za davek od	sposobnosti Skupine uporabiti obratna sredstva za ohranjanje ravnotežja med
dohodka, plus zaloge minus	rastjo, dobičkonosnostjo in likvidnostjo. Pri izračunu Skupina SALUS ne vključuje
kratkoročne poslovne obveznosti,	drugih terjatev in drugih kratkoročnih sredstev ter rezervacij in odloženih davkov,
vključno z obveznostmi za davek od	saj je osrednja dejavnost Skupine prodaja blaga in nudenje storitev, na kar
dohodka	navedene postavke ne vplivajo pomembneje.

Skupina SALUS izračunava neto obratna sredstva, kot sledi v spodnji tabeli.

	SALUS, Ljubljana, d.d.		Skupina SALUS
	31.12.2024	31.12.2023	31.12.2024	31.12.2023
Kratkoročne poslovne terjatve in terjatve za davek od dohodka	34.283	209.435	73.414.753	70.390.313
Zaloge	0	0	61.892.411	55.469.175
Kratkoročne poslovne obveznosti in obveznosti za davek od dohodka	-50.294	-39.033	-106.168.711	-105.386.192
Neto obratna sredstva	-16.011	170.402	29.138.453	20.473.296

4.2 Trg v letu 2024

V letu 2024 je na območju Republike Slovenije trg zdravil, zdravil brez recepta in prehranskih dopolnil, na katerem pretežno poslujejo družbe Skupine SALUS, dosegel rast, ki je po internih podatkih iz baze IQVIA znašala 9,26% glede na leto 2023. V tem obdobju je bilo v Sloveniji prodanih za 1.217,60 milijonov EUR zdravil, zdravil brez recepta in prehranskih dopolnil (2023: 1.113,73 milijonov EUR). Glede na prodane količine je trg zdravil, zdravil brez recepta in prehranskih dopolnil v letu 2024 rastel v primerjavi z letom 2023, saj je bilo prodanih za 2,53% več kosov zdravil, zdravil brez recepta in prehranskih dopolnil. Vzrok, da trg vrednostno raste veliko hitreje kot pa količinsko, je posledica dejstva, da se v strukturi prodanih zdravil na slovenskem trgu povečuje delež relativno dražjih zdravil. Vrednost

datum 3.3.2025

stran 32 od 202

prodanih zdravil lekarnam na slovenskem trgu je v letu 2024 znašala 894,44 milijonov EUR, kar pomeni 7,18% več kot v letu 2023, pri čemer je bila prodana količina zdravil večja za 2,38%. Vrednost prodanih zdravil bolnišnicam na slovenskem trgu pa je v letu 2024 znašala 285,26 milijonov EUR, kar pomeni 15,12% več kot v letu 2023, pri čemer je bila prodana količina zdravil manjša za 2,88%.

4.3 Poslovni izid

Skupina SALUS je v letu 2024 ustvarila za 648.830.142 EUR (2023: 599.436.974 € EUR) prihodkov iz poslovanja, kar je 49.393.168 EUR več kot leto poprej. V strukturi ustvarjenih prihodkov imajo najpomembnejši delež prihodki iz prodaje blaga na slovenskem trgu, ki so v letu 2024 znašali 587.625.522 EUR (2023: 551.635.963 EUR). Skupina SALUS je v letu 2024 ustvarila tudi 699.361 EUR (2023: 304.276 EUR) prihodkov iz naslova najemnin ter 727.056 EUR drugih poslovnih prihodkov, predvsem iz naslova odprave slabitev obratnih sredstev.

V letu 2024 je Skupina SALUS ustvarila kosmati poslovni izid v višini 73.519.284 EUR, kar je za 13.347.365 EUR več kot leto prej (2023: 60.171.919 EUR).

Stroški iz poslovanja Skupine SALUS so v letu 2024 znašali 55.938.794 EUR (2023: 46.741.236 EUR). V strukturi stroškov poslovanja skupine predstavljajo stroški plač absolutno in relativno najpomembnejši strošek (52,20%), sledijo stroški storitev (31,27%) in stroški amortizacije (13,77%).

Skupina SALUS je v letu 2024 realizirala poslovni izid iz rednega poslovanja v višini 16.704.865 EUR (2023: 13.200.089 EUR) in redni EBITDA v višini 24.409.524 EUR (2023: 18.876.982 EUR).

Finančni izid kot razlika med prihodki in odhodki iz financiranja je bil v letu 2024 negativen v višini - 37.566 EUR (2023: -107.841 EUR).

Čisti poslovni izid poslovnega leta 2024 je bil dosežen v višini 13.017.104 EUR (2023: 10.399.870 EUR).

4.4 Finančni položaj

Bilančna vsota Skupine SALUS je na dan 31.12.2024 znašala 217.078.431 EUR (31.12.2023: 215.697.961 EUR).

Konsolidirana dolgoročna sredstva so na dan 31.12.2024 znašala 62.617.714 EUR (31.12.2023: 64.389.911 EUR). Opredmetena osnovna sredstva in neopredmetena sredstva so se v primerjavi s preteklim letom znižala kot posledica redne amortizacije, medtem ko so se naložbene nepremičnine znižale zaradi prodaje ene od naložb in redne amortizacije.

Neto obratna sredstva Skupine SALUS so na dan 31.12.2024 znašala 29.138.453 EUR, kar je več kot leto poprej (2023: 20.473.296 EUR) zaradi povečanja terjatev in zalog, pri čemer pa so se obveznosti ohranile na približno enakem nivoju kot leto poprej.

Obveznosti iz financiranja Skupine SALUS na dan 31.12.2024 so znašale 19.275.177 EUR, od tega dolgoročni del 14.141.744 EUR in kratkoročni del 5.133.433 EUR (31.12.2023: 18.207.991 EUR za dolgoročni del, 6.282.033 EUR za kratkoročni del). Obveznosti so se znižale zaradi odplačil posojil in obveznosti iz najemov.

datum 3.3.2025

stran 33 od 202

4.5 Denarni tokovi

Denarni tokovi, ustvarjeni pri poslovanju, so v Skupini SALUS v letu 2024 znašali 12.088.094 EUR, kar predstavlja upad v primerjavi z letom poprej (2023: 21.706.030 EUR). Ustvarjena lastna sredstva je Skupina SALUS uporabila za naložbene aktivnosti, izplačilo dividend in vračanje posojil.

datum 3.3.2025

stran 34 od 202

5 POMEMBNEJŠI POSLOVNI DOGODKI V LETU 2024

• Družba SALUS, Veletrgovina, d.o.o., katere edini družbenik je družba SALUS, Ljubljana, d.d., je dne 5.1.2023 kot kupec s prodajalci Občino Starše, Mestno občino Maribor, Občino Duplek, Občino Hoče-Slivnica, Občino Miklavž na Dravskem polju in Občino Rače-Fram podpisala pogodbo o prodaji oziroma nakupu 100% poslovnega deleža družbe FARMADENT, trgovina, proizvodnja in storitve, d.o.o. (»Farmadent«) za skupno kupnino v višini 8.460.000,00 EUR. Pogodba je bila predmet določenih odložnih pogojev, med drugim pridobitve potrebnih odobritev pristojnih organov za varstvo konkurence, ki dovoljujejo zaključek predvidene transakcije, soglasja občinskih svetov prodajalcev, soglasja skupščine družbe SALUS, Ljubljana, d.d., ipd., pri čemer je bil kot skrajni datum izpolnitve določen na dan 5.1.2024. Na dan 5.1.2024 določeni odložni pogoji niso bili izpolnjeni oziroma so obstajale okoliščine, na podlagi katerih se je dalo sklepati, da slednji niso bili izpolnjeni, med drugimi tudi iz sfere prodajalcev. Pogodba je določala, da v kolikor na skrajni datum izpolnitve (tj. 5.1.2024) niso izpolnjeni vsi pogoji, se šteje, da pogoji niso izpolnjeni, s čimer prenehajo medsebojne pravice in obveznosti pogodbenih strank. Po predstavitvi okoliščin v zvezi s Pogodbo je bil dne 5.1.2024 na izredni skupščini družbe SALUS, Ljubljana, d.d. podan na glasovanje predlog za potrditev in brezpogojno soglasje k podpisani Pogodbi in izvedbi nadaljnjih transakcij, za katerega so delničarji glasovali proti predlaganem sklepu. Kljub prenehanju Pogodbe pa na strani družbe SALUS, Veletrgovina, d.o.o. še vedno ostaja interes za nakup poslovnih deležev v družbi Farmadent.
• Družba SANOL S d.o.o. Beograd se je dne 7.3.2024 preimenovala v SALUS International d.o.o. Beograd. S spremembo nazivov družb v Skupini stremimo k večji prepoznavnosti Skupine SALUS.
• Dne 12.4.2024 je Skupščina delničarjev družbe SALUS, Ljubljana, d.d. sprejela sklep o uporabi dela bilančnega dobička za izplačilo dividend, in sicer v višini 70,00 EUR na navadno kosovno delnico (kar vključuje vmesno dividendo v višini 35,00 EUR, izplačano januarja 2024), preostali del bilančnega dobička pa je ostal nerazporejen. Skupščina je tudi potrdila in odobrila delo predsednika uprave, člana uprave ter vseh članov nadzornega sveta družbe v poslovnem letu 2023 ter jim podelila razrešnico, odločila pa je tudi o plačilu članom nadzornega sveta za leto 2023. Prav tako je Skupščina na zadevni seji potrdila Poročilo o prejemkih za leto 2023.
• Dne 16.6.2023 sta družba SALUS, Ljubljana, d,d, kot kupec, ter g. Rastislav Baričevac, edini družbenik družbe Medorion d.o.o., Ulica Janka Draškovića 5, 10430 Samobor, Republika Hrvaška (»Medorion«), kot prodajalec, sklenila Pogodbo o kupoprodaji poslovnih deležev v družbi Medorion (»Pogodba«). Izpolnitev Pogodbe oz. zaključek transakcije (closing) po Pogodbi je nastopil dne 17.7.2023, s čimer je družba SALUS, Ljubljana, d.d. ob zaključku v prvem koraku pridobila 49% poslovnega deleža v družbi Medorion in na podlagi pridruženih mehanizmov nadzor nad družbo. V odvisnosti od določenih opredeljenih uspehov poslovanja družbe Medorion je Pogodba v prvi fazi predvidevala tudi dodatna izplačila ob izpolnitvi nekaterih pogojev. Ker pogoji niso bili v celoti izpolnjeni, sta dne 14.3.2024 kupec in prodajalec sklenila aneks k Pogodbi (»Aneks«), ki je predvidel prilagojeno plačilo kupca v višini 564.772,50 EUR, z možnostjo nadaljnjih izplačil do skupne maksimalne višine 900.000,00 EUR, v primeru izpolnitve preostalih pogojev, določenih v Pogodbi in Aneksu. Družba Medorion je namreč

datum 3.3.2025

stran 35 od 202

uspešno sklenila zastopniško razmerje z družbo EUSA Pharma (UK) Limited, globalnim farmacevtskim inovativnim podjetjem v okviru Recordati Group, katerega ključna terapevtska področja delovanja družbe so onkologija in onkološka podporna terapija, in sicer za 8 trgov: Hrvaško, Slovenijo, Črno Goro, Bosno in Hercegovino, Severno Makedonijo, Albanijo, Kosovo in Bolgarijo. Julija 2024 je družba Medorion izpolnila še pogoj sklenitve zastopniškega razmerja z družbo EUSA Pharma (UK) Limited za Srbijo, na podlagi česar je prodajalec prejel še 110.227,50 EUR izplačila, decembra leta 2024 pa je bil izpolnjen še pogoj podaljšanja zastopniških pogodb, tako da je družba SALUS, Ljubljana, d.d. prodajalcu izplačala preostalih 225.000 EUR. Pogodba predvideva tudi možnost pridobitve preostalih poslovnih deležev do 100% v naslednjih letih ob izpolnitvi predvidenih pogojev.

• Skladno z določbami Pogodbe o kupoprodaji poslovnih deležev v družbi Medorion d.o.o., Ulica Janka Dražkovića 5, 10430 Samobor, Republika Hrvaška (»Medorion«), sklenjeni med družbo SALUS, Ljubljana, d.d., kot kupcem, ter g. Rastislavom Baričevcem, kot prodajalcem, je dne 17.7.2024 družba SALUS, Ljubljana, d.d. brez dodatnega plačila pridobila dodatna 2% poslovnih deležev v družbi Medorion. Družba SALUS, Ljubljana, d.d. ima trenutno v družbi Medorion 51% lastniški delež.
• Družba TG-med d.o.o. se je z dnem 12.9.2024 pripojila k družbi MEDITRADE d.o.o., ki je univerzalni pravni naslednik družbe TG-med d.o.o. Posledično je družba MEDITRADE d.o.o. postala 100% lastnik družbe Medichem d.o.o. Sarajevo.
• Dne 11.10.2024 je bil v Uradnem listu RS št. 87/2024 s strani Mestne občine Maribor, Občine Duplek, Občine Hoče – Slivnica, Občine Miklavž na Dravskem polju, Občine Rače – Fram in Občine Starše ponovno objavljen poziv za javno zbiranje nezavezujočih ponudb za prodajo 100% poslovnega deleža v družbi FARMADENT d.o.o. Ker je družba SALUS, Veletrgovina, d.o.o. še vedno zainteresirana za nakup deleža v družbi FARMADENT d.o.o., bo v postopku nakupa sodelovala.
• V letu 2024 je bil rok za prejem ponudb po javnem naročilu št. JN001160/2023-B01 »Dobava zdravil brez recepta« naročnika Javni zavod Kraške lekarne Ilirska Bistrica po pooblastilu javnih lekarniških zavodov Gorenjske lekarne, Lekarna Sevnica, Obalne lekarne Koper, Pomurske lekarne Murska Sobota, Zasavske lekarne Trbovlje, Celjske lekarne javni lekarniški zavod, Goriška lekarna Nova Gorica, Lekarna Ajdovščina, Lekarne Ptuj, Javni lekarniški zavod Mariborske lekarne Maribor, Univerzitetni rehabilitacijski inštitut Republike Slovenije Soča večkrat prestavljen, nazadnje na 16.1.2025.
• Dne 24.12.2024 je Državni zbor Republike Slovenije sprejel Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o lekarniški dejavnosti (»ZLD-1D«), ki določa, da se od 1.1.2025 za postopek zagotavljanja ustreznih zalog zdravil, ki jih mora javni lekarniški zavod na primarni ravni zdravstvene dejavnosti zagotavljati, uporabljajo določbe ZLD-1, ter določa način/usmeritve naročanja, obveznost naročanja pri vsaj treh veletrgovcih, omejitev, da lahko z enim veletrgovcem ustvari največ 70% letnega prometa z zdravili ter določa načela, pogoje in obveznosti, ki jih je treba zasledovati pri naročanju zdravil.

datum 3.3.2025

stran 36 od 202

6 SODNI IN UPRAVNI POSTOPKI

Družba SALUS, Ljubljana, d.d. nastopa kot tožena stranka v naslednjih pomembnejših sodnih in upravnih postopkih:

• Javna agencija Republike Slovenije za varstvo konkurence (»Agencija«) je v upravnem postopku dne 14.10.2013 izdala odločbo št. 306–45/2010–224, dne 3.6.2014 pa uvedla prekrškovni postopek, v katerem še ni bila izdana nobena odločitev. V odločbi, izdani v upravnem postopku, je Agencija navedla ugotovitev, da je družba SALUS, Ljubljana, d.d. skupaj z drugimi strankami postopka kršila 6. člen Zakona o preprečevanju omejevanja konkurence (»ZPOmK–1«) in 101. člen Pogodbe o delovanju Evropske unije (»PDEU«). Agencija vsem strankam v postopku očita, da so se pri prodaji zdravil za uporabo v humani medicini na debelo z javnimi lekarniškimi zavodi v Republiki Sloveniji (v nadaljevanju: »RS«) dogovarjale oziroma usklajeno ravnale glede določanja cen zdravil, delitve trga oziroma javnih naročil za dobavo zdravil za uporabo v humani medicini javnim lekarniškim zavodom in oddaje prikrojenih ponudb v postopkih javnega naročanja naročnikov javnih zavodov, katerega cilj je preprečevanje, oviranje ali izkrivljanje konkurence. Družba SALUS, Ljubljana, d.d. je ves čas trajanja upravnega in sodnega postopka odločno zavračala vsa očitana dejanja. Zoper odločitev Agencije je tako najprej vložila tožbo na Upravno sodišče RS, ki jo je zavrnilo, nato revizijo na Vrhovno sodišče RS, ki je prav tako potrdilo odločitev Agencije, in ustavno pritožbo na Ustavno sodišče RS. V letu 2016 je družba SALUS, Ljubljana, d.d. prejela sklep Ustavnega sodišča, s katerim je odločilo, da ustavne pritožbe zoper sodbo Vrhovnega sodišča RS v postopku sodnega varstva zoper odločitev Agencije ne sprejme v obravnavo, ker niso izpolnjeni pogoji iz 55.b člena Zakona o Ustavnem sodišču. Pojasnilo Ustavnega sodišča, skladno z določbo 55.c člena Zakona o Ustavnem sodišču je, da Ustavno sodišče ni dolžno obrazložiti svoje odločitve. S tem so v Sloveniji izčrpane vse pravne možnosti v zvezi z omenjenim postopkom, kljub temu pa družba SALUS, Ljubljana, d.d. še vedno zavrača vsa očitana dejanja.

Družba SALUS, Ljubljana, d.d. ne nastopa kot tožeča stranka v pomembnejših sodnih postopkih.

V primeru bistvenih sprememb v zvezi z odprtimi sodnimi in upravnimi postopki bo družba vse deležnike in zainteresirano javnost obveščala na spletnih straneh Ljubljanske borze (SEOnet) in na svoji spletni strani.

datum 3.3.2025

stran 37 od 202

7 UPRAVLJANJE TVEGANJ

Skupina SALUS redno spremlja izpostavljenost tveganjem in sprejema ukrepe za njihovo obvladovanje. Obvladovanje tveganj je v skladu z zakonodajo in dobro prakso odgovornost uprave, ki o tveganjih ter sprejetih ukrepih poroča Revizijski komisiji in Nadzornemu svetu. Obvladovanje tveganj je vključeno v vse poslovne procese, pri čemer se Skupina SALUS naslanja na vrsto standardnih operativnih postopkov in drugih internih navodil, ki vključujejo z aktivnostmi posameznih procesov povezane kontrole za zagotavljanje nemotenega poslovanja in minimiziranja tveganj.

Za pomoč pri obvladovanju tveganj smo pripravili register tveganj Skupine SALUS, ki vsebuje celovit popis tveganj in je namenjen pravočasnemu prepoznavanju in obvladovanju dejavnikov, ki lahko ogrozijo doseganje ciljev Skupine.

Tveganja Skupina SALUS deli na dve večji kategoriji: tveganja poslovanja in finančna tveganja.

8 TVEGANJA POSLOVANJA

Tveganja poslovanja Skupina SALUS deli v tveganja zunanjega okolja in tveganja notranjega okolja.

Med tveganji zunanjega okolja Skupina spremlja tveganja makroekonomskega in mikroekonomskega okolja, v katerem posluje. Med tveganji notranjega okolja pa Skupina spremlja tveganja, povezana z njenim lastnim poslovanjem.

8.1 Tveganja zunanjega okolja

Med tveganji zunanjega okolja Skupina SALUS spremlja politična tveganja, globalna in panožna ekonomska tveganja, tveganja zakonodaje in regulative, tveganja naravnega okolja in tveganja, vezana na kupce, dobavitelje in konkurente.

8.1.1 Tveganja makroekonomskega okolja

Politična tveganja

Skupina SALUS je prisotna v osmih državah v regiji centralne in južne Evrope, med drugim tudi v nekaterih državah, ki sodijo med države z visokim tveganjem korupcije in politične nestabilnosti. Za omejevanje teh tveganj Skupina SALUS posveča veliko pozornost spremljanju in analizi političnega okolja v dotičnih državah (trenutnih političnih razmer, pa tudi zgodovine politične nestabilnosti). Nadalje je poslovanje Skupine diverzificirano na več trgov, s čimer se zmanjšuje vpliv političnega tveganja posamezne države na poslovanje Skupine kot celote.

Tveganja zakonodaje in regulative

Proti tveganjem sprememb zakonodaje in regulative se Skupina SALUS varuje s sistematičnim spremljanjem dogajanj in takojšnjim odzivom nanje. Skupina proaktivno sodeluje v interesnih združenjih, preko katerih lahko podaja mnenja in poskuša doseči upoštevanje mnenja pri sprejemanju relevantne zakonodaje. Vplive relevantnih novih zakonov Skupina nemudoma analizira, da ugotovi njihove morebitne učinke na poslovanje.

Glavno regulatorno tveganje za družbe v Skupini ki izvajajo dejavnost veletrgovine, predstavlja spreminjanje zakonodaje, vezane na trg zdravil in dejavnost veletrgovcev z zdravili in medicinskimi

datum 3.3.2025

stran 38 od 202

pripomočki. V Sloveniji zaenkrat še vedno ni sprejetih pravilnikov, vezanih na Zakon o zdravilih (»ZZdr-2«), ki naj bi podrobno opredelili okvir delovanja veletrgovcev s polnim obsegom opravljanja dejavnosti, kamor sodi SALUS, Veletrgovina, d.o.o., ter veletrgovcev s kontaktno omejenim in produktno omejenim obsegom opravljanja dejavnosti, kamor spada družba SANOLABOR, d.d. Ne pričakujemo, da bi sprejem pravilnikov poslabšal položaj družb, je pa tveganje v zmernem obsegu prisotno.

V Sloveniji je bila dne 1.12.2021 uveljavljena novela Zakona o lekarniški dejavnosti (ZLD-1C), ki ponovno dovoljuje vertikalno povezovanje v lekarniški dejavnosti, če veledrogerista ustanavlja javna lekarna oz. občina. Za družbo SALUS, Veletrgovina, d.o.o. poslovno sodelovanje z vertikalno integriranimi veletrgovci predstavlja poslovno tveganje, saj vertikalna integracija vodi v neenakopraven položaj na trgu v odnosu do ostalih veletrgovcev. Družba omenjena tveganja obvladuje s konkurenčnim nastopom na trgu in nenehnimi izboljšavami kakovosti storitev.

V letu 2023 so se spremenile zakonske podlage in standardi kakovosti na področju izposoje medicinskih pripomočkov, zaradi česar je bila družba SANOLABOR, d.d. primorana investirati znatna sredstva, kar pa je rezultiralo tudi v okrepitvi njenega položaja na trgu. S strani ZZZS je bil sprejet tudi nov dogovor o preskrbi z medicinskimi pripomočki, ki je začel veljati v letu 2024, zato so se podpisale posodobljene pogodbe o sodelovanju z ZZZS. Položaj družbe se v letu 2024 ni poslabšal, je pa tveganje v zmernem obsegu prisotno.

Dne 17.7.2023 je Državni zbor po nujnem postopku sprejel Zakon o nujnih ukrepih za zagotavljanje nemotene nabave zdravil za leti 2023 in 2024 (»ZNUZNNZ«). Skladno s predmetnim zakonom javnim lekarniškim zavodom za zdravila na zdravniški recept, ki jih morajo slednji zagotavljati najpozneje v 24 urah od naročila oziroma naslednji delovni dan, v obdobju do 31.12.2024 ni bilo potrebno uporabljati določb zakona, ki ureja javno naročanje. Dne 19.12.2024 je državni zbor sprejel Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o lekarniški dejavnosti (»ZLD-1D«), ki določa, da se od 1.1.2025 za postopek zagotavljanja ustreznih zalog zdravil, ki jih mora javni lekarniški zavod na primarni ravni zdravstvene dejavnosti zagotavljati, uporabljajo določbe ZLD-1 (in ne določb zakona, ki ureja javno naročanje). Zakon določa tudi obveznost javnega lekarniškega zavoda, da naroča zdravila vsaj pri treh veletrgovcih, in omejitev, da lahko z enim veletrgovcem ustvari največ 70% letnega prometa z zdravili. Družba SALUS, Veletrgovina, d.o.o. poslabšanja položaja ne pričakuje, je pa tveganje v zmernem obsegu prisotno.

V letu 2024 so družbe v Skupini SALUS, s sedežem v Sloveniji, pozorno spremljale tudi predloge Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o zdravilih in novega Zakona o medicinskih pripomočkih. Postopka sprejemanja omenjenih dveh predpisov se v letu 2024 še nista zaključila, pri čemer se poslabšanje položaja družb ne pričakuje, je pa tveganje v zmernem obsegu prisotno.

V ostalih državah, kjer je prisotna Skupina, prav tako glavno regulatorno tveganje predstavlja spreminjanje zakonodaje, vezane na dejavnost posamezne družbe.

Globalna in panožna ekonomska tveganja

Trenutno ekonomsko okolje še vedno zaznamujejo inflacija, relativno visoke obrestne mere in visoke cene energentov. Navedeno se še posebej izraža v družbi SALUS, Veletrgovina, d.o.o., saj skupaj z dejstvom, da je marža veletrgovcev regulirana in ostaja nespremenjena že več kot 10 let, predstavlja poslovno tveganje, povečanja stroškov na nabavni strani pa ni mogoče prenesti ali vsaj deloma omiliti preko prodaje.

datum 3.3.2025

stran 39 od 202

Rast stroškov na vhodu učinkovito upravljamo predvsem (a ne izključno) prek sklenjenih pogodb in grajenja dolgoročnih odnosov s pogodbenimi partnerji, iskanjem novih poslovnih priložnosti za generiranje prihodkov, vlaganji v izboljšave produktivnosti in s povečevanjem deleža energije iz lastne sončne elektrarne. Posledično vpliva na servisiranje dolgov in likvidnostnih izzivov Skupine ne zaznavamo.

Tveganja naravnega okolja

Tveganja katastrof imajo nizko pojavnost, so pa pomembna.

Družbe MEDITRADE d.o.o., SALUS, Veletrgovina, d.o.o. in SANOLABOR, d.d. so imetnice certifikata ISO 14001 (Sistemi ravnanja z okoljem), tako da so bili v navedenih družbah vzpostavljeni postopki za prepoznavanje morebitnih tveganj, povezanih z varstvom okolja, vključno s tveganji izrednih dogodkov, nesreč in naravnih katastrof zaradi klimatskih sprememb (večje poplave, hujša neurja ipd.). Slednja že obvladujemo z upravljanjem logistične infrastrukture ter zagotavljanjem neprekinjenega poslovanja.

V letu 2024 nismo zabeležili izrednih dogodkov ali nesreč s škodljivim vplivom na okolje.

8.1.2 Tveganja mikroekonomskega okolja

Na področju komercialno-tržnih tveganj družba SALUS, Veletrgovina, d.o.o. zaznava padanje prodanih količin zdravil na določenih segmentih slovenskega trga zdravil in spremembo strukture prodanih zdravil v korist dražjih zdravil. Posledica tega je padec razlike v ceni za določen segment trga, saj je veletrgovska marža regulirana (in od leta 2010 ni bila spremenjena niti za vpliv inflacijskih gibanj), na obseg in višino te marže pa v večjem delu vpliva količina prodanih zdravil, v manjšem pa cena prodanih zdravil. Omenjeno tveganje družba obvladuje s širitvijo nabora ponujenih storitev, z geografsko diverzifikacijo izvajanja obstoječih storitev in obvladovanjem prodanih količin zdravil.

Določeno tveganje je za družbo SALUS, Veletrgovina, d.o.o. prisotno tudi v pričakovani izvedbi naročanja zdravil s strani javnih lekarniških zavodov na podlagi spremenjenega ZLD-1D, ki ureja postopek naročanja zdravil od 1.1.2025 dalje.

Pri družbah v Skupini SALUS, ki ravno tako sodelujejo v postopkih javnega naročanja, se pojavlja tveganje »nezaveze« naročnikov, da razpisane količine blaga po javnem naročanju tudi naročijo oz. kupijo. Pri nekaterih družbah v Skupini, ki imajo sedež v drugih državah, se pojavljajo tveganja zaradi pomanjkljive zakonske ureditve na področju javnih naročil.

8.2 Tveganja notranjega okolja

Med tveganji notranjega okolja Skupina spremlja tveganja logistične infrastrukture, tveganja upravljanja zalog, tveganja zagotavljanja kakovosti, tveganja informacijskih sistemov, tveganja upravljanja človeških virov in tveganja prevar in skladnosti poslovanja.

8.2.1 Tveganja logistične infrastrukture

Med tveganja logistične infrastrukture Skupina uvršča tveganja na področju oskrbe z energijo ter zanesljivost delovanja in razpoložljivosti tehničnih sistemov. Za primer izpada električne energije imajo družbe v Skupini z lastno skladiščno infrastrukturo na voljo oskrbo z dizelskimi električnimi generatorji.

Tveganje zanesljivosti delovanja in razpoložljivosti tehničnih sistemov se zmanjšuje s stalnim nadzorom delovanja z ekipo usposobljenih vzdrževalcev, rednimi pregledi in servisi ter nadgradnjami opreme.

datum 3.3.2025

stran 40 od 202

8.2.2 Tveganja upravljanja zalog

Skupina SALUS posveča veliko pozornost načrtovanju in kontroli zalog. Z optimalnim naročanjem (le-to v družbi SALUS, Veletrgovina, d.o.o. poteka v veliki meri prek sistema umetne inteligence in strojnega učenja), vzdrževanjem varnostnih zalog, avtomatizacijo procesov, strogimi fizičnimi in računovodskimi kontrolami pri upravljanju zalog, učinkovitim upravljanjem z odnosi z dobavitelji in širitvijo nabora dobaviteljev se zagotavlja stalen dostop do blaga, ki ga družba ponuja na trgu, in vzdrževanje primernega nivoja zalog. V ostalih družbah Skupine se prav tako preko računalniškega sistema vzdržujejo varnostne zaloge, avtomatizirajo procesi, širi nabor dobaviteljev, izvajajo kontrole, kar zmanjšuje tveganja na tem področju.

8.2.3 Tveganja zagotavljanja kakovosti

V družbah, ki v Skupini SALUS delujejo na področju veletrgovinske dejavnosti, je obvladovanje tveganj pomemben del učinkovitega sistema upravljanja kakovosti. Družbe tveganja vrednotijo z vidika ohranjanja kakovosti izdelkov in storitev v procesih proizvodnje in prometa z zdravili in medicinskimi pripomočki na debelo. Obvladovanje tveganj je zasnovano na smernici ICH Q9 »Obvladovanje tveganj na področju kakovosti«.

Za zagotavljanje kakovosti izdelkov in storitev družbe v Skupini SALUS vpeljujejo tehnološko podprte procese z vgrajenimi mehanizmi nadzora. Sistem kakovosti se redno preverja, nadgrajuje in izboljšuje, spremembe pa obvladujemo skladno s pravili dobrih praks in veljavno zakonodajo.

Za vse procese periodično izvajamo oceno tveganj in vpeljujemo preventivne oz. korektivne ukrepe, kadar je to potrebno. Dodatno se učinkovitost sistema kakovosti preverja s strani regulatornega organa in s presojami pogodbenih partnerjev. Na ta način preverjamo učinkovitost vzpostavljenega sistema kakovosti, uvajamo potrebne izboljšave in učinkovito obvladujemo tveganja na področju izdelkov in storitev.

8.2.4 Tveganja informacijskih sistemov

Na tveganja informacijskih sistemov pomembno vplivata poslovni model in strategija Skupine, ki temeljita na centraliziranem obvladovanju podatkov v poslovnih aplikacijah, s čimer se zagotavlja večja učinkovitost upravljanja, vendar pa se hkrati povečuje odvisnost od lastne infrastrukture. Tveganja zajemajo tveganja neustrezne vzpostavitve informacijskih sistemov, tveganja nepravilnosti ali prekinitev delovanja, tveganja neustrezne kibernetske zaščite, s podatki povezana tveganja, in tveganja nezadostnega ali neustreznega prilagajanja sistemov poslovnim potrebam.

Tveganja neustrezne vzpostavitve informacijskih sistemov Skupina obvladuje s temeljitim načrtovanjem, izbiro tehnologije in sistemov, ki so prilagojeni poslovnim procesom in dolgoročni strategiji Skupine, ustreznim testiranjem za preverjanje funkcionalnosti pred polno implementacijo, sodelovanjem z izkušenimi izvajalci in svetovalci ter ustreznim usposabljanjem za vse ključne uporabnike pred uvedbo sistemov.

Tveganja nepravilnosti ali prekinitev v delovanju informacijskih sistemov Skupina naslavlja z vzpostavljeno Politiko neprekinjenega poslovanja, ki določa vodenje in izvajanje celovitega sistema upravljanja neprekinjenega poslovanja z vzpostavljeno strategijo in postopki neprekinjenega poslovanja ter načrti okrevanja, ki temeljijo na analizi vpliva na poslovanje, vse z namenom nemotenega delovanja in čim hitrejše ponovne vzpostavitve poslovnih procesov po incidentih večjih razsežnosti. Strategija

datum 3.3.2025

stran 41 od 202

neprekinjenega poslovanja je razdeljena na štiri različne scenarije, ki se razlikujejo po pojavni obliki incidentov večjih razsežnosti, za vsakega od njih pa so opredeljeni postopki za zagotovitev neprekinjenega poslovanja, ukrepi za reševanje in zmanjšanje neposredne škode, načrti za delovanje v izrednih razmerah do vrnitve v normalno poslovanje in načrt okrevanja. Ta tveganja Skupina dodatno znižuje z rednim vzdrževanjem (zagotavljanjem posodobitev in preventivnimi pregledi), zagotavljanjem redundančnih sistemov in varnostnih kopij, stalnim spremljanjem delovanja sistemov za hitro odkrivanje napak ali nepravilnosti ter prek pogodb z zunanjimi izvajalci, ki zagotavljajo ustrezne odzivne čase v primeru napak in ustrezno raven storitve. Največji družbi v Skupini na tem področju spremljata ključne kazalnike poslovanja, kot so delovanje ključnih sistemov (tudi strežniških in mrežnih povezav), ki mora biti zagotovljeno v 99,95% časa, in odzivni časi in stopnja reševanja zahtevkov uporabnikov.

Tveganja neustrezne kibernetske zaščite Skupina SALUS obvladuje skladno s sprejeto Krovno politiko varovanja informacij in neprekinjenega poslovanja ter področnimi varnostnimi politikami za uporabnike, zunanje uporabnike in upravljavce informacijskega sistema, ki temeljijo na metodologiji sistema vodenja varovanja informacij po standardu ISO 27001. V okviru varnostne politike so definirane ocene tveganj ter s tem kritičnost poslovnih procesov in informacijskih virov, ki te poslovne procese podpirajo, na podlagi česar so definirane kontrolne aktivnosti. Na letnem nivoju se v največjih družbah v Skupini izvaja celovit varnostni pregled informacijskih sistemov in dostopov do njih, v okviru katerega se pripravi poročilo s predlaganimi ukrepi za odpravo morebitnih ranljivosti. Te družbe tudi redno, vsaj dvakrat letno, izobražujejo zaposlene na področju informacijske varnosti, ter izvajajo penetracijske teste. Z beleženjem sistemskih zapisov se na dnevni bazi spremlja delovanje sistemov in ugotavlja odstopanja od normalnega delovanja. V skladu z varnostno politiko se sumljive elektronske pošte brišejo ali prestavijo v karanteno. Osveževanje in preverjanje zlonamerne kode se povezuje v oblak, ki zagotavlja najbolj sveže zaščite. Strategija Skupine SALUS je, da se poveže v dodatne SIEM (Upravljanje varnostnih informacij in dogodkov) in SOC (Varnostni operativni center) sisteme, ki zagotavljajo višji nivo zaščite in hitrejše odzive na incidente. Tveganja informacijske varnosti Skupina zmanjšuje tudi z zagotovitvijo varnostnega kopiranja vseh kritičnih podatkov in z uporabo in stalnim nadgrajevanjem sodobnih orodij za zaščito pred kibernetskimi grožnjami in tveganji. Pooblaščenec Skupine za informacijsko varnost ima med drugim nalogo, da izvaja letno oceno tveganj, jih obravnava in koordinira implementacijo korekcij za odpravo pomanjkljivosti. Ključni kazalnik poslovanja na področju informacijske varnosti je število zabeleženih varnostnih incidentov. V letu 2024 ni bilo zaznanih kibernetskih incidentov.

S podatki povezana tveganja so tveganja, ki nastajajo pri zbiranju in obdelavi podatkov, tveganja izgube podatkov ter tveganja nepooblaščenega dostopa in posredovanja podatkov. Za obvladovanje tveganj zbiranja in obdelave podatkov ima Skupina vzpostavljene jasno definirane postopke za zajem in avtomatizirano obdelavo s preverjenimi sistemi, kakovost podatkov pa se redno preverja. Tveganja izgube podatkov se naslavljajo z zagotavljanjem hrambe podatkov z istočasnim beleženjem podatka na več ločenih mestih, z rednim izvajanjem varnostnih kopij (na diske in trakove). Tveganja nepooblaščenega dostopa in posredovanja podatkov se minimirajo prek strogih pravil in kontrol dostopa do podatkov, spremljanjem aktivnosti uporabnikov in zagotavljanjem revizijske sledi ter usposabljanje zaposlenih o pomenu varovanja podatkov. Družbe v Skupini so dolžne ravnati v skladu s predpisi EU oziroma z veljavno lokalno zakonodajo na področju zaščite osebnih podatkov, kar nadzirajo pooblaščenci za varstvo osebnih podatkov.

Tveganja nezadostnega ali neustreznega prilagajanja sistemov poslovnim potrebam so naslovljena s projekti informacijske prenove. Redno se preverja, ali sistemi ustrezajo trenutnim in prihodnjim poslovnim zahtevam uporabnike pa se vključuje v razvoj in prilagoditev sistemov.

datum 3.3.2025

stran 42 od 202

8.2.5 Tveganja upravljanja človeških virov

Pomembnosti človeških virov za uspešnost poslovanja se v Skupini SALUS močno zavedamo. Posebno pozornost zato namenjamo upravljanju tveganja neželene fluktuacije ključnih kadrov in mladih potencialov, ki so pomembni za doseganje zastavljenih ciljev Skupine, tveganja nezadostnih kompetenc, znanja, veščin, izkušenj in motivacije zaposlenih ter tveganju neustreznega vodenja in komunikacije zaposlenim.

Tveganja upravljanja človeških virov Skupina SALUS obvladuje z rednim merjenjem zadovoljstva in drugih internih raziskav, v katerih zaposleni izrazijo svoje mnenje ter opozorijo na morebitne nepravilnosti, in v nekaterih družbah tudi prek sistema osebnih poslovnih načrtov, ki predvidevajo redno izmenjavo informacij o delu in dosežkih posameznega zaposlenega. Izobraževanje in razvoj zaposlenih načrtujemo in redno spremljamo, hkrati pa povečujemo njihovo odgovornost ter spodbujamo prevzemanje novih zadolžitev. Skupaj z drugimi motivacijskimi ukrepi zagotavljamo njihovo pripadnost in s tem zmanjšujemo možnost njihovega odhoda. Vodje se redno izobražujejo tudi na področju upravljanja s človeškimi viri.

Na področju varnosti in zdravja pri delu tveganja ocenjujemo periodično in jih s primernimi varstvenimi ukrepi ohranjamo na sprejemljivi ravni.

8.2.6 Tveganja prevar in skladnosti poslovanja

Med tveganja prevar in neskladnega poslovanja sodijo med drugim kakršne koli prevare poslovodstva, poneverbe, izsiljevanja, goljufije, podkupovanja, nezakonita dejanja, odtujitve, zlorabe zaposlenih in tretjih oseb, nepooblaščena uporaba različnih virov, namerna poškodovanja, ogrožanje varnosti in okolja in nasilna nezakonita dejanja. Upravljanje tveganj prevar zahteva neprekinjen nadzor in kontrolo, ki je vgrajena v vse poslovne procese Skupine SALUS.

Na osnovi Kodeksa ravnanja delniške družbe SALUS, Ljubljana, d.d. in Skupine SALUS (v nadaljevanju: »Kodeks«), Politike preprečevanja podkupovanja delniške družbe SALUS, Ljubljana, d.d. in Skupine SALUS in vseh drugih politik in postopkov, sprejetih za namen preprečevanja neskladnega poslovanja, Skupina SALUS sledi poslovni etiki, ohranjanju dolgoletne tradicije integritete in kredibilnosti ter izvaja politiko ničelne tolerance, ko gre za kakršna koli dejanja posameznikov, ki bi lahko negativno vplivala na ugled Skupine SALUS ali so nedopustna s pravnega, etičnega ali moralnega vidika.

Skupina SALUS ima imenovano pooblaščenko za skladnost poslovanja, ki med drugim nudi strokovno pomoč in svetuje zaposlenim ter upravi pri nadaljnjih korakih in ukrepih na področju korporativne integritete in komisijo za skladnost poslovanja, katere vloga je nepristransko, samostojno in neodvisno spremljanje izvajanja Kodeksa, pripadajočih politik in postopkov ter njihovo redno preverjanje in posodabljanje. Komisija bi v primeru prejema prijave sumov domnevnih kršitev le-te ustrezno obravnavala. Ima tudi svetovalno vlogo na področju skladnosti poslovanja.

9 FINANČNA TVEGANJA

Najpomembnejša in najverjetnejša finančna tveganja za Skupino SALUS so kreditna in likvidnostna tveganja, medtem ko so valutna in obrestna tveganja manj izpostavljena.

datum 3.3.2025

stran 43 od 202

Preučili smo tudi finančna tveganja z vidika nadaljnje rasti cen energentov tudi zaradi rasti cene emisijskih kuponov. Zaradi narave dejavnosti je večina družb v Skupini nizek porabnik energije, večje družbe v Skupini pa so srednje velik porabnik energije, zato ta rast cen ne pomeni pomembnega finančnega tveganja. Kljub temu skrbno upravljamo z energijo in povečujemo energetsko učinkovitost lastne dejavnosti, hkrati pa smo na večjih lokacijah že investirali v proizvodnjo in shranjevanje lastne energije iz sonca. Glede na razmere na trgu bomo tudi preučili nadaljnje investicije v ta segment.

Podrobnejše informacije o izpostavljenosti posameznemu finančnemu tveganju in razkritja v zvezi s finančnimi instrumenti in tveganji se nahajajo v računovodskem poročilu.

9.1 Kreditna tveganja

Skupina SALUS je najbolj izpostavljena kreditnemu tveganju pri prodaji blaga in storitev.

Kreditno tveganje Skupina obvladuje s sistemom upravljanja s terjatvami, ki je dvofazen. Prva faza zajema temeljito preverbo potencialnih novih kupcev, da se ugotovi njihova kreditna sposobnost in se določi dovoljeni kreditni limit. Nekatere terjatve Skupina dodatno zavaruje z bančnimi garancijami in/ali kreditnim zavarovanjem. Za obstoječe kupce se kreditna sposobnost periodično preverja.

Druga faza zajema spremljanje obstoječih terjatev do kupcev in aktivno izterjavo, ki se izvaja dnevno, tako da je možen takojšen odziv na poslabšanje kreditne situacije z namenom, da se izpostavljenost slabim terjatvam ohranja na nizki ravni. Sistem nadzora nad kreditnim tveganjem Skupina stalno izpopolnjuje. Ocenjujemo, da Skupina SALUS zadovoljivo obvladuje kreditno tveganje, kar se kaže tudi v nizkem odstotku odpisov in slabitev terjatev. Kljub vsemu pa se v celoti ni mogoče izogniti tveganjem, ki so posledica stečajev in prisilnih poravnav.

9.2 Likvidnostna tveganja

Skupina SALUS med poslovnimi partnerji velja za zanesljivega partnerja, znanega po plačilni disciplini, majhni zadolženosti in stabilnih denarnih tokovih. Likvidnost Skupina SALUS zagotavlja z enotnim pristopom do bank in prek kratko, srednje in dolgoročnih načrtov denarnih tokov, s čimer lahko pravočasno napove morebitne likvidnostne presežke oziroma primanjkljaje in jih optimalno upravlja. Likvidnostno tveganje je povezano predvsem s plačilno nedisciplino določenih javnih zdravstvenih zavodov (razen lekarniških zavodov), kar pa družbe v Skupini obvladujejo z ustreznimi ukrepi zagotavljanja zadostne likvidnosti, kar jim omogoča prebroditev kratkoročnih likvidnostnih vrzeli.

Skupina presežke denarnih sredstev plasira v bančne depozite in likvidne vrednostne papirje.

9.3 Valutna tveganja

Skupina SALUS je izpostavljena tveganju sprememb deviznih tečajev na nekaterih prodajnih in nabavnih trgih, ki izhaja iz različne vrednosti sredstev in obveznosti v posamezni valuti v izkazu finančnega položaja Skupine ter različne višine poslovnih prihodkov in odhodkov, ki jih Skupina ustvarja v posameznih valutah.

Ključni kategoriji, ki tvorita valutno pozicijo, sta terjatve do kupcev in obveznosti do dobaviteljev. Skupina večino blaga kupuje na evropskem trgu v EUR. Nabava v drugih valutah ni pomembna z vidika valutnega tveganja v primerjavi s celotnim obsegom nabav. Prodaja se vrši pretežno v lokalnih valutah družb v Skupini, kjer je v letu 2024 največji delež predstavljal evro, deleži makedonskega denarja,

datum 3.3.2025

stran 44 od 202

bosanske marke, albanskega leka in srbskega dinarja pa so bili nizki, poleg tega pa so bile te valute v razmerju do evra relativno stabilne. Glede na nizek obseg izpostavljenosti v tujih valutah in zgodovinska nihanja tečajev tujih valut v primerjavi z evrom Skupina SALUS valutno tveganje ocenjuje kot nizko in se tudi ne poslužuje instrumentov zavarovanja valutnega tveganja.

9.4 Obrestna tveganja

Tveganje sprememb obrestnih mer je v Skupini SALUS opredeljeno kot nevarnost, da Skupina zaradi spremenjenih referenčnih tržnih obrestnih mer utrpi zvišanje stroškov financiranja iz naslova dolgoročnih finančnih virov ali znižanje prihodkov iz naslova dolgoročnih finančnih naložb. Tveganje sprememb obrestnih mer pri kratkoročnih finančnih virih in kratkoročnih finančnih naložbah se obvladuje v okviru likvidnostnih tveganj.

Skupina je obrestnemu tveganju izpostavljena v zanemarljivem deležu. Skupina ima tri zunanje vire dolgoročnega financiranja. Dve dolgoročni posojili v zneskih 13.700.000 EUR (za nakup družbe SANOLABOR) in 7.162.193 EUR (za nakup družbe Meditrade d.o.o.), ki ju je najela družba SALUS, Ljubljana, d.d., d.d., sta sklenjeni s fiksno obrestno mero. Eno posojilo v znesku 500.000 EUR pa je najela družba MEDITRADE d.o.o. in je sklenjeno z variabilno obrestno mero na podlagi 3M EURIBOR za financiranje obratnega kapitala. Ker sta obe večji posojili sklenjeni s fiksno obrestno mero, sprememba poslovnega izida zaradi spremembe referenčne obrestne mere nima bistvenega vpliva na poslovanje Skupine.

Dolgoročne finančne naložbe v dana posojila Skupine so sicer vezane na referenčne tržne obrestne mere, je pa njihov obseg zelo nizek.

stran 45 od 202

10 DELNICA DRUŽBE

10.1Knjigovodska vrednost delnice in čisti dobiček na delnico

Čisti dobiček na delnico

Osnovni in popravljeni čisti dobiček na delnico družbe SALUS, Ljubljana, d.d. je na dan 31.12.2024 znašal 103,19 EUR (31.12.2023: 108,15 EUR), osnovni in popravljeni čisti dobiček na delnico Skupine SALUS, ki pripada lastnikom obvladujoče družbe, pa je na dan 31.12.2024 znašal 121,98 EUR (31.12.2023: 97,86 EUR).

Knjigovodska vrednost delnice

Knjigovodska vrednost delnice družbe SALUS, Ljubljana, d.d. je na dan 31.12.2024 znašala 559,46 EUR (31.12.2023: 531,31526,27 EUR). Knjigovodska vrednost delnice Skupine SALUS je na dan 31.12.2024 znašala 804,35 EUR (31.12.2023: 751,45 EUR).

Število delnic

Število izdanih delnic na dan 31.12.2024 je bilo 105.375 (31.12.2023: 105.375), od katerih so vse v celoti vplačane.

10.2Tečaji delnice in promet

Povprečni tečaj delnice družbe SALUS, Ljubljana, d.d. (SALR) je bil v letu 2024 1.980,74 EUR na delnico (2023: 1.486,32 EUR). Zaključni tečaj delnice na 31.12.2024 je bil 2.100,00 EUR na delnico (31.12.2023: 1.750,00 EUR), kar izkazuje precejšen dvig. Kapitalska donosnost delnice, izračunana iz primerjave tečaja delnice konec leta 2024 s tečajem delnice konec leta 2023, je bila 20,00% (2023: 25,90%), pri čemer pa je bil splošni dvig vrednosti delnic družb, ki sestavljajo osrednji borzni indeks SBITOP v enakem obdobju 32,98% (2023: 19,80%). Osrednji borzni indeks SBITOP je v letu 2024 namreč narastel z 1.253,23 na dan 31.12.2023 na 1.666,60 na dan 31.12.2024.

Gibanje tečaja delnice družbe SALUS, Ljubljana, d.d. v primerjavi z gibanjem vrednosti osrednjega slovenskega borznega indeksa SBITOP v letu 2024

datum 3.3.2025

stran 46 od 202

Vrednost vseh poslov, opravljenih z delnico družbe SALUS, Ljubljana, d.d. na Ljubljanski borzi, je v letu 2024 znašala 2.798.860 EUR (2023: 2.204.890 EUR).

10.3Dividenda

Družba SALUS, Ljubljana, d.d. je v mesecu januarju 2024 izplačala vmesno dividendo za leto 2023 v bruto znesku 35,00 EUR na delnico. V mesecu aprilu 2024 pa je družba izplačala še preostalo dividendo za leto 2023 v višini 35,00 EUR na delnico, skupaj torej bruto 70,00 EUR na delnico, kar je enako kot v preteklem letu.

Dividendna donosnost delnice, izračunana kot razmerje med izplačano dividendo v letu 2024 in tečajem delnice na izbrani dan, je na dan 31.12.2024 znašala 3,33% (31.12.2023: 4,00%).

11 DEJAVNOSTI NA PODROČJU RAZISKAV IN RAZVOJA

Družba SALUS, Ljubljana, d.d. in Skupina SALUS na področju raziskav in razvoja ne delujeta.

12 NEOPREDMETENA SREDSTVA

Skupina SALUS Skupina SALUS je identificirala naslednja neopredmetena sredstva, ki so ključna za uspešno poslovanje Skupine in predstavljajo dolgoročno vrednost, ki Skupini omogoča ustvarjanje prihodkov in zagotavljanje konkurenčne prednosti:

Neopredmeteno sredstvo	Vloga v poslovnem modelu in ustvarjanje vrednosti
Blagovne znamke	Močne blagovne znamke so ključni element uspešnega poslovanja družb v Skupini SALUS, saj jasno diferencirajo te družbe in njihove izdelke od konkurence, povečujejo prepoznavnost, ustvarjajo zaupanje in lojalnost kupcev, privabljajo nove poslovne partnerje in pospešujejo graditev dolgoročnih odnosov z obstoječimi partnerji.
Dobro ime in ugled	Z dolgoletno tradicijo, odlično kakovostjo in strokovnostjo so si družbe v Skupini SALUS pridobile ugled zanesljivega partnerja. Ugled je ključna konkurenčna prednost v panogi, kjer je zaupanje ključnega pomena. Vpliva na sposobnost pridobivanja novih strank, sklepanje pogodb s dobavitelji in pridobivanje financiranja.
Odnosi s kupci	Dolgoletni poslovni odnosi, ki temeljijo na zanesljivi dobavi in visoki stopnji kakovosti storitev, v kombinaciji z dobrim poznavanjem kupcev in njihovih preferenc, družbam v Skupini omogočajo povečevanje prodaje in prihodkov ter krepitev tržnega položaja.
Odnosi z dobavitelji	Korektni poslovni odnosi z vodilnimi farmacevtskimi in drugimi proizvajalci zagotavljajo dostop do kakovostnih produktov in stabilnost dobave, zmanjšujejo stroške in tveganja ter omogočajo prilagodljivost pri oskrbi trga.
Licence, dovoljenja in certifikati	Licence in dovoljenja so podlaga za opravljanje osnovne dejavnosti določenih družb v Skupini, s čimer so izpolnjene vse potrebne zakonske in regulatorne zahteve. Certifikati (npr. ISO 9001, 14001, 27001) dokazujejo zavezanost družb imetnic visokim standardom kakovosti in varnosti v izdelkih, storitvah in poslovnih procesih, kar dviguje zaupanje poslovnih partnerjev in predstavlja osnovo za dolgoročno sodelovanje in ustvarjanje konkurenčne prednosti.
Know-how	Gre za visoko specializirana tehnična, trženjska, regulatorna in logistična znanja na področju dejavnosti, kar družbam v Skupini SALUS omogoča hitrejše reševanje problemov, prilagajanje spremembam na trgu ter željam in potrebam kupcev, kar povečuje procesno učinkovitost, ustvarja dodano vrednost za kupce in s tem krepi konkurenčno prednost.
Specializirana programska oprema	Specializirane informacijske rešitve optimizirajo interne procese, znižujejo stroške, zmanjšujejo tveganje napak ter neskladnosti, izboljšujejo uporabniško izkušnjo kupcev in zagotavljajo skladnost s predpisi ter regulatornimi zahtevami.

datum 3.3.2025

stran 47 od 202

13 POROČILO O DAVČNIH INFORMACIJAH V ZVEZI Z DOHODKI

Družba SALUS, Ljubljana, d.d. za leto 2024 ni pripravila poročila o davčnih informacijah v zvezi z dohodki iz 70.f člena ZGD-1, saj Skupina SALUS na podlagi podatkov zadnjih dveh zaporednih poslovnih let na bilančni presečni dan bilance stanja 31.12.2024 ni presegla praga 750 milijonov evrov prihodkov na ravni Skupine.

14 POMEMBNI DOGODKI PO KONCU OBRAČUNSKEGA OBDOBJA

Naročnik Javni zavod Kraške lekarne Ilirska Bistrica je v svojem imenu in za svoj račun ter v imenu in na račun pooblastiteljev Gorenjske lekarne, Lekarna Sevnica, Obalne lekarne Koper, Pomurske lekarne Murska Sobota, Zasavske lekarne Trbovlje, Celjske lekarne javni lekarniški zavod, Goriška lekarna Nova Gorica, Lekarna Ajdovščina, Lekarne Ptuj, Javni lekarniški zavod Mariborske lekarne Maribor, Univerzitetni inštitut Republike Slovenije Soča na portalu javnih naročil za javno naročilo št. JN001160/2023-B01 »Dobava zdravil brez recepta« dne 10.1.2025 objavil sklep o ustavitvi postopka oddaje javnega naročila z obrazložitvijo, da se za nakup zdravil (od 1.1.2025 dalje) uporablja postopek po ZLD-1D in ne več postopki, ki jih določajo predpisi s področja javnega naročanja.

Drugih pomembnejših poslovnih dogodkov po datumu poročanja ni bilo.

stran 48 od 202

II. KONSOLIDIRANO POROČILO O TRAJNOSTNOSTI

1 POROČILO NEODVISNEGA REVIZORJA

-

-

-

-

-

datum 3.3.2025

stran 49 od 202

-

-

-

datum 3.3.2025

stran 50 od 202

-

• -
  -

-

-

-

datum 3.3.2025

stran 51 od 202

-

-

stran 52 od 202

2 ESRS 2 Splošna razkritja

2.1 BP-1: Splošna podlaga za pripravo izjave o trajnostnosti

Trajnostno poročilo Skupine SALUS je pripravljeno na podlagi analize dvojne pomembnosti, v okviru katere so bili prepoznani in ocenjeni vsi pomembni vplivi, tveganja in priložnosti, povezani z lastnimi dejavnostmi Skupine SALUS kot celote, kot tudi z dejavnostmi vrednostne verige navzgor (dobavitelji) in navzdol (kupci).

Poročilo je, skladno z obdobjem poročanja v računovodskem delu letnega poročila, pripravljeno za obdobje od 1.1.2024 do 31.12.2024 in se nanaša na vse družbe v Skupini SALUS, kot so upoštevane v računovodskem delu letnega poročila.

2.2 BP-2: Razkritja v zvezi s posebnimi okoliščinami

Vključitev s sklicevanjem:

• ESRS 2 GOV-1: sestava in delovanje upravnih, poslovodnih in nadzornih organov je razkrita v točki 3.6 »Podatki o sestavi in delovanju organov vodenja ali nadzora« v računovodskem delu letnega poročila
• ESRS 2 SBM-2: skupina deležnikov, komunikacijski kanali ter vsebine komunikacij je razkrito v poslovnem delu letnega poročila v poglavju 2 »Strateške usmeritve in plan poslovanja«
• E1 GOV-3: vključitev s trajnostnostjo povezane uspešnosti v sisteme spodbud je opisano v ESRS 2 GOV-3
• E1-6: seznam družb, ki so bile zajete v izračunu TGP emisij obsega 1 in 2 je prikazan v I. poglavju »Sestava Skupine SALUS« v 1. točki poslovnega dela letnega poročila
• E2 IRO-1: postopek za opredelitev pomembnih vplivov, tveganj in priložnosti, povezanih z onesnaževanjem, je opisan v ESRS 2 IRO-1
• E2-3: cilji v zvezi z onesnaževanjem; glejte opis v ESRS 2 MDR-T
• E5 IRO-1: postopek za opredelitev pomembnih vplivov, tveganj in priložnosti, povezanih z rabo virov in krožnim gospodarstvom, je opisan v ESRS 2 IRO-1
• S1 SBM-3: povezava vplivov s strategijo in poslovnim modelom je na splošno naslovljena v ESRS 2 SBM-3
• S1 SBM-2: načini komuniciranja z zaposlenimi so navedeni v ESRS 2 SBM-2

• S1-2: načini komuniciranja z zaposlenimi so navedeni v ESRS 2 SBM-2

• S1-4: ukrepi v zvezi s pomembnimi vplivi na lastno delovno silo; glejte opis v ESRS 2 MDR-A

• S1-5: cilji v zvezi z upravljanjem pomembnih negativnih vplivov, spodbujanjem pozitivnih vplivov ter upravljanjem pomembnih tveganj in priložnosti; glejte opis v ESRS 2 MDR-T
• S2 SBM-3: povezava vplivov s strategijo in poslovnim modelom; glejte opis v ESRS 2 SBM-3 in ESRS 2 MDR-T
• S4 SBM-3: povezava vplivov s strategijo in poslovnim modelom; glejte opis v ESRS 2 SBM-3
• G1-2: mreža dobaviteljev v vrednostni verigi je razvidna iz grafičnega prikaza vrednostne verige v ESRS 2 SBM-1
• G1-3: postopki za prijave kršitev, tudi v povezavi s korupcijo in podkupovanjem so opisani v G1- 1 Politike o poslovnem ravnanju in korporativna kultura

datum 3.3.2025

stran 53 od 202

Uporaba določb glede postopne uvedbe v skladu z Dodatkom C k ESRS 1

Skupina SALUS je za teme iz standardov S2 »Delavci v vrednostni verigi« in S4 »Potrošniki in končni uporabniki«, ki so bile prepoznane kot pomembne, izkoristila možnost odloga poročanja v prvem letu, saj v obdobju poročanja ne presega povprečnega števila 750 zaposlenih. Kljub temu je v razdelkih za S2 in S4 razkrila podatke, zahtevane v skladu z odstavkom 17, ESRS 2.

2.3 GOV-1: Vloga upravnih, poslovodnih in nadzornih organov

Podatki o sestavi in delovanju organov vodenja in nadzora družbe SALUS, Ljubljana, d.d. so opisani v točki 3.6 »Podatki o sestavi in delovanju organov vodenja ali nadzora« računovodskega dela letnega poročila za leto 2024.

Upravni in poslovodni organi oziroma organi vodenja v družbah v Skupini SALUS zastopajo družbo, v kateri so imenovani, izvajajo naloge skladno z zakonodajo, statutom družbe oziroma družbeno pogodbo, pogodbo o zaposlitvi in internimi pravilniki, pri čemer so njihove ključne naloge:

• samostojno zastopanje in predstavljanje družbe,
• organiziranje in vodenje delovnih procesov in poslovanja družbe,
• zagotavljanje nemotenega delovnega procesa,
• predlaganje poslovne politike družbe,
• sprejemanje ukrepov za izvedbo sprejetih delovnih načrtov in skrb za njihovo uresničitev,
• predlaganje notranje organizacije družbe,
• podajanje mnenj in soglasij,
• koordinacija in nadzor nad delom zaposlenih,
• poročanje nadzornemu organu v družbah, kjer je nadzorni organ oblikovan,
• druge naloge skladno z zakonodajo in akti družbe.

Uprava obvladujoče družbe poleg zakonsko določenih in zgoraj opredeljenih nalog sprejema in izvršuje upravljavske odločitve, s strateškim upravljanjem in korporativno komunikacijo spodbuja korporativno kulturo Skupine SALUS, saj izvaja storitve upravljanja, s katerimi zagotavlja podporo in usmeritve za vse družbe v Skupini SALUS, ki vključujejo dolgoročno načrtovanje, razvoj in implementacijo strategije, koordinacijo aktivnosti prek učinkovite komunikacije in s spodbujanjem medsebojnega sodelovanja ter iskanjem sinergijskih učinkov, vodenje projektov širitve poslovanja in usklajevanja poslovnih ciljev s strategijo Skupine SALUS, gradnjo ugleda Skupine SALUS in enotne korporativne identitete, merjenje napredka pri uresničevanju strategije na področju financ, upravljanja tveganj, trajnostnosti, itd., in sprotno optimizacijo s korektivnimi ukrepi, ki omogočajo učinkovit nadzor nad poslovanjem in spoštovanjem zakonodaje.

V družbah v Skupini SALUS, kjer je oblikovan nadzorni organ, slednji skladno z zakonskimi določbami, aktom o ustanovitvi in internimi pravilniki nadzoruje poslovanje družbe, pripravlja predloge za skupščino, poroča skupščini, daje predlog za uporabo bilančnega dobička, imenuje in odpokliče člane organa vodenja ali pa jih predlaga skupščini v izvolitev, pregleduje in preverja poslovne listine, podaja soglasje za nekatere vnaprej določene pravne posle in daje soglasje k sprejemu ali sprejema nekatere splošne akte.

Nadzorni svet obvladujoče družbe poleg zgoraj naštetih nalog pregleduje poslovanje družbe in povezanih družb, preverja konsolidirano letno poročilo družbe in Skupine SALUS in sestavi pisno poročilo za skupščino, v katerem navede način in obseg preverjanja vodenja družbe med poslovnim

datum 3.3.2025

stran 54 od 202

letom ter zavzame stališče tudi do revizorjevega poročila. Predsednik nadzornega sveta zastopa družbo pri sklenitvi pogodbe z izvedencem ali revizorjem letnega in konsolidiranega letnega poročila ter poročila o trajnostnosti. Nadzorni svet ima oblikovano tudi revizijsko komisijo, ki skladno z zakonodajo in internimi akti spremlja postopek računovodskega poročanja in poročanja o trajnostnosti, spremlja učinkovitost sistemov za oblikovanje tveganj, obvezne revizije računovodskih in konsolidiranih računovodskih izkazov, pregleduje in spremlja neodvisnost revizorjev, odgovarja za postopek izbire revizorja, poroča nadzornemu svetu, ipd.

Člani organa vodenja in nadzora morajo pri opravljanju svojih nalog ravnati v dobro družbe s skrbnostjo vestnega in poštenega gospodarstvenika, varovati poslovne skrivnosti družb ter varovati ugled družbe in Skupine SALUS.

Mandat upravnih organov v družbah v Skupini SALUS, ki sta oblikovani kot delniški družbi, traja 5 let. V družbah z omejeno odgovornostjo je mandat poslovodnih oseb v večini primerov opredeljen za nedoločen čas. Mandatna doba nadzornih organov v družbah, kjer je vzpostavljen dvotirni sistem, znaša praviloma 4 leta.

Uprava in nadzorni svet obvladujoče družbe sprejemata ali pa uprava sprejme in nadzorni svet poda soglasje h krovnim politikam in pravilnikom, ki veljajo za družbo ali Skupino SALUS.

Obvladujoča družba je sprejela Politiko raznolikosti delniške družbe SALUS, Ljubljana, d.d., s katero je postavila okvir zastopanosti v organih vodenja in nadzora in pogoje ter merila za izbor (npr. izobrazba, znanja, veščine, izkušnje, ugled, ipd.), pri čemer se v največji meri zasledujejo cilji raznolikosti. Člani vodenja in nadzora imajo za opravljanje svojih nalog ustrezno strokovno znanje, kompetence in večletne izkušnje za opravljanje funkcij. Predsednik uprave obvladujoče družbe je po izobrazbi magister ekonomskih znanosti in CFA (Chartered Financial Analyst oziroma Pooblaščeni finančni analitik). Obenem je tudi predsednik sekcije za veletrgovce z zdravili v Trgovinski zbornici Slovenije in član Združenja Manager. Član uprave in trije člani nadzornega sveta so po izobrazbi univerzitetni diplomirani ekonomisti, en član nadzornega sveta je doktor veterinarske medicine in eden magister sociologije. Tudi člani organov vodenja in nadzora v drugih družbah imajo ustrezno izobrazbo (med drugim imata članstvo v nadzornem organu tudi dva odvetnika). Člani vodenja in nadzora se udeležujejo tudi različnih konferenc, kongresov, okroglih miz, ipd. na temo dejavnosti posameznih družb v Skupini SALUS (na primer v letu 2024 organizacija dogodka VIP EVENT Building Bridges, kjer so vodilni iz farmacevtskega področja delili svoje izkušnje; udeležba na Annual J.P. Morgan Healthcare Conference, Jefferies London Heathcare Conference, ipd.).

Na področju skladnosti poslovanja je uprava obvladujoče družbe sprejela Kodeks ravnanja delniške družbe SALUS, Ljubljana, d.d. in Skupine SALUS (v nadaljevanju: »Kodeks«). Uprava aktivno udejanja načela Kodeksa s svojimi ravnanji, vključevanjem Kodeksa v vse pomembne poslovne odločitve ter aktivnim spodbujanjem etične kulture v Skupini SALUS.

Uprava in nadzorni svet imata ključno vlogo pri spodbujanju etičnega vedenja v družbi. Uprava s sprejemanjem in uveljavljanjem Kodeksa postavlja jasne standarde integritete in kredibilnosti ter vodi z zgledom, saj njena dejanja odražajo vrednote družbe. Aktivno podpira vzpostavitev varnih in zaupnih kanalov ter sistemov za prijavo kršitev ter zagotavlja, da ni povračilnih ukrepov za prijavitelje. Prav tako spodbuja kulturo odprte komunikacije, redno spremlja izvajanje etičnih smernic ter zagotavlja ustrezna

stran 55 od 202

izobraževanja, s katerimi krepi zavedanje o pomenu skladnosti in odgovornosti na vseh ravneh organizacije.

Na področju trajnostnosti sta uprava in nadzorni svet obvladujoče družbe sprejela Politiko trajnostnega poslovanja Skupine SALUS (v nadaljevanju: »Politika«), ki temelji na integraciji trajnostnih praks v vse vidike poslovanja s ciljem ustvariti dolgoročno vrednost za vse deležnike ter prispevati k okoljski, družbeni in gospodarski trajnosti.

Za trajnostno upravljanje je v Skupini SALUS odgovorna uprava obvladujoče družbe, ki preveri in odobri trajnostne zaveze Skupine SALUS.

Za celostno izvajanje strategije trajnostnega razvoja je odgovorna pooblaščenka za skladnost poslovanja v obvladujoči družbi, ki spremlja napredek pri doseganju zavez in sodeluje z upravo ter izvajalci trajnostnih zavez pri zagotavljanju, da je strategija usklajena s poslovnimi prioritetami.

Za operativno izvajanje zavez trajnosti so odgovorne vse poslovodne osebe družb v Skupini SALUS, skupaj s posameznimi kolegiji direktorjev in njihovimi ekipami zaposlenih oziroma pooblaščenci za trajnostno področje (v nadaljevanju: »izvajalci trajnostnih zavez«). Izvajalci trajnostnih zavez predlagajo strateške zaveze in priložnosti trajnostnega razvoja poročajo upravi, s pooblaščenko za skladnost poslovanja pa koordinirajo njihovo izvajanje.

V družbah SALUS, Veletrgovina, d.o.o., SANOLABOR, d.d. in MEDITRADE d.o.o. se enkrat letno izvede vodstveni pregled za spremljanje napredka pri zastavljenih ciljih in strategijah v povezavi z interno politiko kakovosti, vezano na okolje, z namenom preveriti skladnost sistema vodenja in ravnanja z okoljem, ki je skladen z zahtevami regulative in standardi. Cilj je zagotoviti njegovo primernost, ustreznost in učinkovitost ter identificirati in oceniti trende, tveganja in priložnosti za izboljšave procesov ter posledično tudi rezultatov poslovanja.

Učinkovito upravljanje trajnostnih zadev zahteva strokovno znanje in veščine na področju trajnostnega razvoja, zato je vsem vpletenim v implementacijo omogočeno izobraževanje in usposabljanje (na področju sistemov upravljanja, kot na primer standard ISO 14001 »Ravnanje z okoljem«, trajnostne mobilnosti, človekovih pravic, upravljanja sončne elektrarne, energetskega upravljanja podjetij, ipd.) prek spleta ali v živo, prek posvetovanj, izmenjav mnenj in drugih usposabljanj, ki jih organizirajo izobraževalne organizacije, univerze, združenja, inštituti, ipd.

Poleg tega Skupina SALUS sodeluje z zunanjimi strokovnjaki za trajnostnost, ki nudijo svetovanje in podporo pri prepoznavanju ključnih trajnostnih tveganj in priložnosti, specifičnih za naš sektor, in s strokovnjaki s področja okoljskih standardov in upravljanja ogljičnih emisij.

Pooblaščenka za skladnost poslovanja in uprava enkrat letno, običajno ob potrditvi letnega poročila Skupine SALUS, nadzornemu svetu predstavita stanje na področju uresničevanja trajnostne politike, zapisane v Politiki, ter doseganja zastavljenih trajnostnih zavez.

Nadzorni svet obvladujoče družbe nadzoruje izvajanje Politike, in sicer:

• ali Politika spodbuja doseganje dolgoročno uspešnega poslovanja Skupine SALUS na trajnosten način, torej ne le z upoštevanjem ekonomskega, ampak tudi okoljskega, družbenega in upravljavskega vidika,

• stran 56 od 202
• ali Skupina SALUS deluje v skladu s sprejeto Politiko,
• ali je stopnja doseganja zavez na pričakovani ravni.

Če na podlagi letnega pregleda izhaja, da se Politika ne izvaja, kot je bilo načrtovano ali predpisano, nadzorni svet skupaj z upravo poskrbi za:

• analizo temeljnih vzrokov neskladij,
• določitev odgovornih oseb za odpravo pomanjkljivosti in
• uvedbo načrta za odpravo pomanjkljivosti z določeno časovnico.

2.4 GOV-2: Informacije, predložene upravnim, poslovodnim in nadzornim organom podjetja, ter trajnostnostne zadeve, ki jih ti organi obravnavajo

Ker gre za prvo poročilo Skupine SALUS v skladu z Direktivo CSRD (angl. Corporate Sustainability Reporting Directive) in se je postopek dvojne pomembnosti ter prepoznavanja pomembnih vplivov, tveganj in priložnosti šele zaključil, je uprava prepoznane pomembne teme zgolj potrdila.

Revizijski komisiji nadzornega sveta obvladujoče družbe so bili predstavljeni vplivi in tveganja s poudarkom, da bodo le-ti osnova za nadaljnje priprave strategij in ciljev ter sprejetih ukrepov za preprečitev, obvladovanje ali zmanjšanje negativnih tveganj za vsa področja okolja, sociale in upravljanja (v nadaljevanju: »ESG«).

2.5 GOV-3: Vključitev s trajnostnostjo povezane uspešnosti v sisteme spodbud

SALUS, Ljubljana, d.d. je družba, s katere vrednostnimi papirji se trguje na organiziranem trgu, zato je skladno z določili Zakona o gospodarskih družbah dolžna oblikovati politiko prejemkov. Politiko prejemkov organov vodenja in nadzora delniške družbe SALUS, Ljubljana, d.d. (v nadaljevanju: »Politika prejemkov«) je oblikoval nadzorni svet obvladujoče družbe. Družba je Politiko prejemkov predložila v glasovanje na skupščini ter jo objavila na spletni strani družbe in borznem informacijskem sistemu SEOnet Ljubljanske borze. Družba SALUS, Ljubljana, d.d. predloži Politiko prejemkov v glasovanje skupščini ob vsaki pomembni spremembi, v vsakem primeru pa vsaj vsaka štiri leta.

Trenutno ima uprava obvladujoče družbe v Politiki prejemkov opredeljeno izredno nagrado za poslovno uspešnost, ki je vezana na presojo nadzornega sveta družbe, ali je član uprave dosegel cilje na področjih, za katera je odgovoren, ter konstruktivno pozitivno prispeval k ciljem družbe in Skupine SALUS, ki so zapisani v potrjenih poslovnih načrtih in strategiji družbe, kot npr. ustvarjanje novih zaposlitev, izboljšanje odnosov med zaposlenimi, izboljšanje odnosov z dobavitelji in kupci, ipd. Kot izpostavljeno so nagrade oziroma spodbude, vezane na doseganje ciljev, povezanih s prepoznanimi trajnostnostnimi temami, v določeni meri postavljene, niso pa podrobneje razdelane.

datum 3.3.2025

stran 57 od 202

2.6 GOV-4: Izjava o skrbnem pregledu

Tabela 1: Skrbni pregled

Osrednji elementi skrbnega pregleda	Odstavki v izjavi o trajnostnosti
Vključevanje skrbnega pregleda v upravljanje, strategijo in poslovni model	ESRS 2 GOV-2; ESRS 2 GOV-3; ESRS 2 SBM-3
Sodelovanje s prizadetimi deležniki v vseh ključnih korakih skrbnega pregleda	ESRS 2 GOV-2; ESRS 2 SBM-2; ESRS 2 IRO-1; ESRS 2 MDR-P; S1 SBM-2; S1-2
Prepoznavanje in ocenjevanje škodljivih vplivov	ESRS 2 IRO-1; ESRS 2 SBM-3; E1 IRO-1; E2 IRO-1; E5 IRO-1; S1 SBM-3; S2 SBM-3; G1 IRO-1
Sprejemanje ukrepov za odpravo teh škodljivih vplivov	ESRS 2 MDR-A; E1-1; E1-3; E2-2; E5-2; S1-3; S2-4; S4-4; G1-2; G1-3
Sledenje učinkovitosti teh prizadevanj in komuniciranje	ESRS 2 MDR-M; ESRS 2 MDR-T; E1-4; E1-5; E1-6; E2-5; E5-3; E5-4; E5-5; S1- 6; S1-7; S1-15; S1-17; S2-5; S4-5; G1-4

2.7 GOV-5: Upravljanje tveganj in notranje kontrole poročanja o trajnostnosti

Skupina SALUS upravlja tveganja, med drugim tudi s področja ESG z metodo analize možnih napak in njihovih posledic (metoda FMEA, angl. Failure Modes and Effects Analysis) za prepoznavanje, ocenjevanje ter preprečevanje nastanka tveganj oziroma zmanjševanja posledic morebitnih nastalih tveganj, na vseh stopnjah vrednostne verige in tudi znotraj poslovanja. V procesu upravljanja tveganj si Skupina SALUS prizadeva odpraviti, zmanjšati ali ublažiti negativne vplive tveganj.

Zaradi nenehno spreminjajočega se poslovnega okolja, dejavnosti konkurentov, novih tehnologij in sprememb regulatornih zahtev in zakonodaje se način upravljanja tveganj stalno prilagaja z namenom odkrivanja in upravljanja potencialnih novih tveganj. ESG tveganja niso nova kategorija tveganj, ampak se upravljajo znotraj uveljavljenega okvira upravljanja tveganj, ki jih Skupina SALUS spremlja, upravlja ter sistematično in celovito blaži. Vodstva posameznih družb v Skupini SALUS so operativno odgovorna za obvladovanje tveganj kot del svojih vsakodnevnih aktivnosti in obveznosti.

Tveganja okolja zmanjšujemo s spoštovanjem veljavne zakonodaje, implementacijo navodil in postopkov, z usposabljanjem in ozaveščanjem zaposlenih, s poslovanjem, skladnim s standardoma ISO 9001:2015 (»Vodenje kakovosti«) in ISO 14001:2015 (»Ravnanje z okoljem«), s standardi varnosti in zdravja pri delu, ter z rednim monitoringom in presojami navedenega.

Družbena tveganja v Skupini SALUS zmanjšujemo z zagotavljanjem spoštovanja osebnih pravic, osebnosti zaposlenih, varovanja osebnih podatkov, prepovedjo vseh oblik diskriminacije, humano in spoštljivo komunikacijo, plačilom za delo skladno s standardi delovne zakonodaje, doslednim spoštovanjem zakonodaje s področja varnosti in meril kakovosti ter zagotavljanjem neprekinjenega poslovanja.

Tveganja upravljanja zmanjšujemo z vzpostavljanjem in udejanjanjem močne kulture skladnosti in etičnosti na vseh ravneh poslovanja, rednim izobraževanjem zaposlenih na tem področju in vzpostavljenimi kontrolnimi mehanizmi v vseh procesih poslovanja.

stran 58 od 202

2.8 SBM-1: Strategija, poslovni model in vrednostna veriga

Tabela 2: Tržni položaj in splošna strategija

Ime družbe	Glavni produkti/storitve	Trgi/stranke, ki jih oskrbuje	Lokacije zaposlenih	Prepovedani izdelki/storitve
SALUS, Veletrgovina, d.o.o.	Zdravila in medicinski pripomočki, storitve skladiščenja, regulatorne storitve in farmakovigilanca	Slovenija, EU, drugi trgi	Slovenija	N/A
SANOLABOR, d.d.	Prehranska dopolnila, medicinski pripomočki	Slovenija, Hrvaška	Slovenija	N/A
Meditrade, d.o.o.	Medicinska oprema, pripomočki in potrošni materiali	Slovenija, Bosna in Hercegovina, Črna Gora	Slovenija	N/A
Druge družbe v Skupini SALUS v EU	Regulatorne storitve, farmakovigilanca, storitve vstopa proizvodov na trg, oblikovanje cen	Lokalni trgi	Slovenija, Hrvaška, Litva	N/A
Druge družbe v Skupini SALUS izven EU	Zdravila in medicinski pripomočki, regulatorne storitve, farmakovigilanca, storitve vstopa proizvodov na trg, oblikovanje cen	Lokalni trgi	Bosna in Hercegovina, Črna Gora, Srbija, Severna Makedonija, Albanija	N/A

Na osnovi izvedbe koncepta verige vrednosti in izbranih ključnih strateških iniciativ, so bila v Strategiji Skupine SALUS za obdobje 2023 – 2027 (v nadaljevanju; »Strategija«) definirana štiri ključna področja, in sicer konsolidacija, internacionalizacija, zaposleni ter trajnost, v sklopu katerih je Skupina SALUS za naslednje petletno obdobje definirala 5 strateških ciljev:

• 1. Utrditev položaja na slovenskem trgu
• 1. Stroškovna učinkovitost in pospešena digitalizacija
• 1. Širitev poslovanja v CEE regiji
• 1. Kompetentni in zavzeti zaposleni
• 1. Ustvarjanje dolgoročne vrednosti za vse deležnike

Značilnosti zaposlenih razkrivamo v standardu S1-6, in sicer skupno število zaposlenih na podlagi števila oseb ter razčlenitev po spolu in državi za države, v katerih ima Skupina SALUS 50 zaposlenih ali več, ki predstavljajo vsaj 10% skupnega števila zaposlenih.

Skupina SALUS ne prodaja lastnih izdelkov, zato posebnih ciljev v povezavi s tem nima. Kupcev, potrošnikov in končnih uporabnikov ne izbira.

stran 59 od 202

Ker gre za prvo leto poročanja in so pomembne trajnostne zadeve šele prepoznane, bodo podrobni cilji zastavljeni v prihodnjem obdobju.

Poslovni modeli in ključne vrednostne verige

Skupina SALUS predstavlja vitalni člen v oskrbi z zdravili, prehranskimi dodatki, medicinskimi pripomočki in kakovostnimi ter inovativnimi storitvami, ki prinašajo zdravje in dobro počutje ljudi, saj je specializirana za ponudbo celostne storitve distribucije, promocije in aktivne prodaje ter spremljajočih storitev, da zdravilo, prehranski dodatek ali medicinski pripomoček pride na trg. Regionalno je prisotna na trgih srednje in vzhodne Evrope (v nadaljevanju »CEE regija«), in sicer s svojimi družbami (na območju Slovenije, Hrvaške, Srbije, Bosne in Hercegovine, Črne Gore, Severne Makedonije, Albanije in Litve) oziroma preko lokalnih partnerjev (na območju Kosova, Romunije in Bolgarije).

Dejavnosti družb Skupine SALUS lahko v grobem razdelimo na tri sklope:

Veleprodaja

• opravljamo zanesljivo, varno in nemoteno dobavo kakovostnih in varnih zdravil, cepiv, medicinskih pripomočkov, diagnostičnih izdelkov, sanitetnega materiala, prehranskih dopolnil, kozmetičnih izdelkov, farmacevtske ovojnine in drugih izdelkov, ki pripomorejo k zdravju in dobremu počutju ljudi in živali

Maloprodaja

• nudimo dostop do razvejane mreže specializiranih prodajaln z medicinskimi pripomočki, zdravili brez recepta, prehranskimi dopolnili in drugimi izdelki za zdravje in dobro počutje ljudi

Storitve in zastopstva

• zagotavljamo skladiščno-logistične storitve s celovito informacijsko podporo ter storitve na področju zastopanja, medicinskega marketinga, trženja in prodaje

Skupina SALUS je deležnike v vrednosti verigi razdelila na naslednje skupine:

• notranji deležniki (lastniki, delničarji, zaposleni, odvisne družbe),
• deležniki v vrednostni verigi navzgor nabavna veriga (dobavitelji, zaposleni v vrednostni verigi, ostali deležniki v nabavni verigi),
• deležniki v vrednostni verigi navzdol (kupci, uporabniki in končni uporabniki, potrošniki ter deležniki pri odpadkih in recikliranju),
• ostali deležniki (regulatorni organi in zakonodajalec, zavodi, razna združenja in društva, mediji, konkurenca, finančne inštitucije in strokovna javnost).

Grafični prikaz vrednostne verige Skupine SALUS je prikazan v spodnji sliki.

datum 3.3.2025

stran 60 od 202

Slika 1: Grafični prikaz vrednostne verige

			Dobavitelji dobaviteljem			Ostali dobavitelji	Dobavitelji farmacevtskih
				Proizvajalci različnih			in medicinskih izdelkov
			Kmetje in			Dobavitelji različnih podpornih storitev	Dobavitelji zdravil
	Akterji veriga	Proizvajalci Dobavitelji farmacevtskih mineralov in	gojitelji rastlin, kultur, bakterij,				Dobavitelji medicinskega potrošnega materiala
		učinkovin kovin	gliv	polizdelkov			Dobavitelji medicinske opreme in pripomočkov
						parka	Dobavitelji transporta in voznega Dobavitelji prehranskih dopolnil in kozmetičnih izdelkov
							Dobavitelji laboratorijske diagnostike
		Alkohol, anestetiki, bombaž, curen ščetine, embalaža plastika, eterična olia, guma, indikatorii, karton, kemikalije, keramika, koruzni				Dobavitelji embalaže	Dobavitelji in proizvajalci veterinarskih izdelkov
Vrednostna		škrob, kovina, kozmetični pripravki, laktoza, lateks, les, magnezijev stearat, metilceluloza, mleko, nitril, papir, plastika, poliester, steklo,					Dobavitelji framacevtske embalaže
	Aktivnosti		tekstil, usnje, voda, zlato				Dobavitelji EKO izdelkov
		Pridobivanje materialov in surovin in proizvodnja polizdelkov					Aktivnosti dobaviteljev

					SKUPINA SALUS
	SALUS, Ljubljana, D.D.
ODVISNE DRUŽBE
					PRIDRUŽENE DRUŽBE
Poslovne aktivnosti Skupine SALUS
							Glavna dejavnost: Trgovina s farmacevtskimi izdelki ter medicinskimi potrebščinami in materiali
Nabava	Skladiščenje, Tržno komuniciranje Druge aktivnosti družbe						transport in
	Preverjanje avtentičnost i zdravil	Sekundarno pakiranje	Farmakoekon ómika	Poročanje o neželenih učinkih (farmakovigilanca, vigilanca medicinskih pripomočkov)	Regulatorne storitve	Uničenje	Veleprodaja	Maloprodaja	distribucija

2.9 SBM-2: Interesi in stališča deležnikov

Skupina SALUS redno vključuje ključne deležnike v oblikovanje strategij in poslovnih praks. Med najpomembnejše deležnike Skupine SALUS uvrščamo prvenstveno zaposlene, kupce in dobavitelje,

stran 61 od 202

delničarje in vlagatelje, odvisne družbe, regulatorne organe in državne inštitucije ter strokovna združenja in medije.

Komunikacija z deležniki poteka na različne načine. Povratni podatki, pridobljeni s strani deležnikov, se analizirajo in uporabljajo za prilagoditev strategije, zlasti na področjih trajnostnosti, kakovosti storitev in skladnosti z zakonodajo.

Z namenom dodatnega preverjanja, katere trajnostne teme deležniki prepoznavajo kot pomembne, pa so kot del postopka izvedbe dvojne pomembnosti deležniki prejeli v izpolnitev anketne vprašalnike. V izvedbo ankete so bili vključeni zaposleni, kupci in dobavitelji družb SALUS, Veletrgovina, d.o.o., SANOLABOR, d.d. in MEDITRADE d.o.o.

V prihodnje bomo nadaljevali z aktivnim vključevanjem deležnikov za zagotavljanje dolgoročnega uspeha in trajnostnega razvoja.

Deležniki so pomembnost posameznih trajnostnih zadev ocenjevali na lestvici od 1 do 5. Glede na rezultate, so bile trajnostnostne zadeve opredeljene kot »srednje pomembne«, »pomembne« in »zelo pomembne«. Nobena trajnostnostna tema, ki so jo deležniki ocenili kot zelo pomembno, pri internem ocenjevanju ni izpadla kot nepomembna.

Rezultate analize dvojne pomembnosti s končnimi ocenami, pri katerih so upoštevane tudi ocene deležnikov, je potrdila uprava.

Podroben opis skupin deležnikov, kanalov in orodij za komunikacijo z njimi ter vsebin komunikacij je opisan v poslovnem poročilu, v poglavju 2 »Strateške usmeritve in plan poslovanja«.

2.10SBM-3: Pomembni vplivi, tveganja in priložnosti ter njihova povezanost s strategijo in poslovnim modelom

Vse pomembne vplive, tveganja in priložnosti razkrivamo bodisi na nivoju teme, podteme ali podpodteme na način, da se ne prekrije materialnost vsebine.

V prvem postopku analize dvojne pomembnosti pričakovana časovna obdobja vplivov ter časovni učinki tveganj in priložnosti še niso bili opredeljeni, a nameravamo to dopolniti v prihodnje, ko bomo revidirali rezultate dvojne pomembnosti.

Slika 2: Pomembne trajnostnostne teme oziroma rezultat analize dvojne pomembnosti

datum 3.3.2025

stran 62 od 202

Tabela 3: E1: Podnebne spremembe

Pomemben vpliv, tveganje, priložnost
Blažitev podnebnih sprememb
NEGATIVEN VPLIV (Skupina SALUS, vrednostna veriga navzgor in navzdol)	Dejanski negativen vpliv preko transporta, distribucije in skladiščenja zdravil ter medicinskih pripomočkov, porabe električne energije in energije za ogrevanje in hlajenje stavb.
TVEGANJA	Logistični center na Litostrojski cesti 46a v Ljubljani leži na obrobju vodovarstvenega območja, kar onemogoča pridobitev soglasja za prehod na ogrevanje s sistemom voda-voda, ki bi sicer predstavljalo energetsko manj potratno rešitev.
	Morebitno zaostrovanje regulative na področju izpustov TGP. Morebitne negativne posledice v primeru nedoseganja ciljev razogljičenja.
	Nove, okolju bolj prijazne tehnološke rešitve, bi bile lahko tudi dražje, kar bi lahko imelo negativen vpliv na povpraševanje in razpoložljivost takšnih izdelkov.
	Deležniki v vrednostni verigi (predvsem dobavitelji) imajo preko emisij in porabe energije pomembne vplive na podnebne spremembe. Strožja regulativa na tem področju bi zanje pomenila pomembno tveganje in nezanemarljive finančne posledice. Tveganja dobaviteljev Skupine SALUS bi lahko pomenila povečanje cen izdelkov.

Tabela 4: E2: Onesnaževanje

Pomemben vpliv, tveganje, priložnost

Snovi, ki vzbujajo zaskrbljenost

NEGATIVEN VPLIV (Skupina SALUS in vrednostna veriga navzgor) Dejanski negativen vpliv zaradi snovi, ki vzbujajo zaskrbljenost, in sicer preko svoje ponudbe izdelkov.

datum 3.3.2025

stran 63 od 202

Tabela 5: E5: Raba virov in krožno gospodarstvo

Pomemben vpliv, tveganje, priložnost
Pritoki virov, vključno z rabo virov
NEGATIVEN VPLIV Dejanski negativen vpliv zaradi velike količine porabe virov in materialov pri dobaviteljih. (vrednostna veriga navzgor)
	Odtoki virov, povezani s proizvodi in storitvami
NEGATIVEN VPLIV (vrednostna veriga navzdol)	Dejanski negativen vpliv zaradi distribucije velike količine izdelkov za enkratno uporabo in naprav, ki se ne vrnejo v proces ponovne uporabe ali reciklaže.
	Odpadki
NEGATIVEN VPLIV (Skupina SALUS in vrednostna veriga navzdol)	Dejanski negativen vpliv zaradi plastične embalaže, papirne in kartonske embalaže, odpadne električne in elektronske opreme, odpadnih kemikalij in zdravil.
TVEGANJA	Močna zakonodajna regulacija področja medicinskih pripomočkov in zdravil, saj se pričakuje čedalje bolj restriktivno zakonodajo na področju ravnanja z viri in odpadki.
	Finančno tveganje zaradi prehoda na bolj zelene surovine, večjega deleža ponovne uporabe in recikliranja izdelkov.
	Tveganja izhajajo tudi iz nabavne verige Skupine SALUS. Morebitna neprilagojenost trajnostnim zahtevam dobaviteljev Skupine SALUS ali pa tveganja, povezana z disrupcijami v nabavni verigi in dostopnostjo materialov in surovin.
PRILOŽNOSTI	Iskanje načinov za recikliranje embalaže in popolno zmanjšanje količine embalaže. To lahko dodatno pomaga proizvajalcem zmanjšati porabo energije.
	Zmanjševanje nastajanja odpadkov zaradi pretečenega roka uporabe kemikalij in zdravil.

V fazi prepoznavanja so bili obravnavani tudi vplivi, tveganja in priložnosti na področju vodnih in morskih virov (morebiten negativen vpliv zaradi velike porabe vode v proizvodnji pri dobaviteljih in dobaviteljih dobaviteljem Skupine SALUS ter tveganja morebitnih motenj v dobavni verigi) ter biotske raznovrstnosti in ekosistemov (morebiten negativen vpliv zaradi raziskovalnih in razvojnih programov farmacevtske industrije in s tem povezan morebiten negativen vpliv zaradi uporabe določenih izdelkov; priložnost postati zgodnji uporabnik inovacij na področju zelene kemije), vendar so bili ocenjeni kot nizko in srednje pomembni.

datum 3.3.2025

stran 64 od 202

Tabela 6: S1: Zaposleni

Pomemben vpliv, tveganje, priložnost
Varnost zaposlitve
POZITIVEN VPLIV (Skupina SALUS)	Dejanski pozitiven vpliv na varnost in stabilnost zaposlitve, kar se kaže v velikem deležu zaposlenih za nedoločen čas in zmerni fluktuaciji.
PRILOŽNOST	Varnost in stabilnost zaposlitve v Skupini SALUS lahko privabi nove zaposlene in zmanjša fluktuacijo zaposlenih.
	Usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja
NEGATIVEN VPLIV (Skupina SALUS)	Dejanski negativen vpliv, povezan z delovnim časom, predvsem dvoizmenskim delom, delom med vikendi, nadurnim delom in dosegljivostjo določenih skupin zaposlenih tudi izven delovnega časa.
PRILOŽNOST	Povečana motivacija zaposlenih zaradi vzpostavitve ravnovesja med poklicnim in zasebnim življenjem.
	Ukrepi proti nasilju in nadlegovanju na delovnem mestu
NEGATIVEN VPLIV (Skupina SALUS)	Morebitni negativni vplivi na zaposlene zaradi nasilja in nadlegovanja na delovnem mestu. Prepoznana tveganja in sprejeti ukrepi v zvezi s temi tveganji.

Izvedli smo analizo delovnega okolja in delovnih procesov z namenom prepoznavanja morebitnih skupin oseb v lastni delovni sili, ki bi lahko bile izpostavljene večjemu tveganju škode zaradi posebnih značilnosti, okoliščin ali dejavnosti. Na podlagi te analize nismo identificirali takih zaposlenih, saj delovni pogoji, postopki in varnostni ukrepi zagotavljajo enako raven zaščite za vse zaposlene. Kljub temu redno spremljamo tveganja in izvajamo preventivne ukrepe za varovanje zdravja in varnosti vseh zaposlenih.

Tabela 7: S2: Delavci v vrednostni verigi

Pomemben vpliv, tveganje, priložnost
Varnost zaposlitve
NEGATIVEN VPLIV (vrednostna veriga navzgor in navzdol)	Morebiten negativen vpliv zaradi nestabilnosti zaposlitve, slabših delovnih pogojev, delovnega časa ipd.
Delovni čas
NEGATIVEN VPLIV Morebitni negativni vplivi, povezani z delovnim časom, nadurnim delom, daljšo odsotnostjo od (vrednostna veriga navzgor in doma, večizmenskim delom, itd. predvsem v panogi transporta in skladiščenja. navzdol)
Zdravje in varnost
NEGATIVEN VPLIV (vrednostna veriga navzgor in navzdol)	Morebiten negativen vpliv zaradi nevarnosti in nesreče pri delu deležnikov v vrednostni verigi (transport in skladiščenje, dobavitelji dobaviteljem in komunalne službe).

Skupina SALUS še nima razvite strategije za sistematično vključevanje upravljanja delavcev v vrednostni verigi v poslovni model in dolgoročne cilje.

datum 3.3.2025

stran 65 od 202

Tabela 8: S4: Potrošniki in končni uporabniki

Pomemben vpliv, tveganje, priložnost
	Dostop do (kakovostnih) informacij
NEGATIVEN VPLIV (podjetje)	Morebitni negativni vplivi zaradi označevanja izdelkov, prepakiranja, neposrednega komuniciranja s kupci in končnimi uporabniki, dostopa do vseh pomembnih informacij v zvezi z izdelki pri dobaviteljih, in preko neposredne komunikacije kupcev (zdravstvenega osebja) s končnimi uporabniki.
TVEGANJA	Nepravilne prakse v zvezi z označevanjem izdelkov bi lahko vodile v tožbe, poslabšanje ugleda Skupine SALUS in tudi drugače omajale zaupanje strank in uporabnikov. Nepravilne prakse v zvezi z označevanjem in netransparentnost izdelkov pri dobaviteljih Skupine SALUS bi lahko imele resne posledice za Skupino SALUS v obliki tožb, poslabšanega ugleda ter omajanega zaupanja strank in uporabnikov.
Zdravje in varnost
POZITIVEN VPLIV (vrednostna veriga navzgor)	Dejanski pozitiven vpliv zaradi vpeljave tehnološko podprtih procesov vgrajevanja mehanizma nadzora. Redno preverjanje, nadgrajevanje in izboljševanje sistema kakovosti.
NEGATIVEN VPLIV (podjetje in vrednostna veriga navzgor)	Morebiten negativen vpliv v primeru neželenih učinkov zdravil, napak ali okvar medicinske opreme ali drugih odstopanj izdelkov, ki lahko povzročijo tveganje za zdravje in varnost končnih uporabnikov.
TVEGANJA	Družbe, ki delujejo v zdravstvenem sektorju, se ocenjuje glede na njihovo izpostavljenost morebitnim odpoklicem ali pomislekom glede varnosti izdelkov, moč njihove nabavne verige in nabavnih sistemov, njihova prizadevanja za upravljanje kakovosti v proizvodnji in njihove odgovorne tržne prakse. Informacije o varnosti izdelka in stranskih učinkih se lahko naknadno izpostavijo po nadzorovanih kliničnih preskušanjih in odobritvah. Če so družbe netransparentne glede tega, so lahko izpostavljene finančnim posledicam odpoklicev in drugih neželenih dogodkov. Vprašanja v zvezi z varnostjo izdelkov, kot so okvare opreme, napake pri izdelavi, napake pri načrtovanju ali neustrezno razkritje tveganj, povezanih z izdelkom, lahko povzročijo znatne zahtevke glede odgovornosti za izdelke. Družbe, ki ustrezno upravljajo s kakovostjo in varnostjo izdelkov, se morda lahko izognejo takšnim tveganjem ter povečujejo vrednost za delničarje. Tveganja, povezana z možnostjo napačno označenih izdelkov, in tveganja ponarejenih zdravil.
	Zmanjšanje zaupanja pacientov/uporabnikov v izdelke zaradi zakonskih ali drugih prekrškov, kršitev zasebnosti ali morebitnega neporočanja o farmakovigilančnih in vigilančnih dogodkih. Zaustavitev informacijskih sistemov zaradi varnostnih incidentov oziroma skladiščnih sistemov zaradi mehanskih in drugih okvar.
PRILOŽNOSTI	Zagotovitev prepoznavnosti Skupine SALUS in širitev regijske prisotnosti za pridobitev zastopstev za nove oziroma inovativne izdelke. Krepitev vloge v družbi kot del socialne infrastrukture in dodatno pridobljeno zaupanje deležnikov.
	Dostop do proizvodov in storitev
NEGATIVEN VPLIV (vrednostna veriga navzdol)	Morebitni negativni vplivi v zvezi s cenovno dostopnostjo in dostopnostjo do inovativnih zdravil.
TVEGANJE	Skupina SALUS opaža, da veletrgovska marža, ki je vezana na količino, stagnira, kljub vrednostni rasti prodaje, saj se povečuje delež dražjih zdravil na recept in prodaja večjih pakiranj.

datum 3.3.2025

stran 66 od 202

Tabela 9: G1: Poslovno ravnanje

Pomemben vpliv, tveganje, priložnost
	Zaščita žvižgačev
NEGATIVEN VPLIV (podjetje)	Morebitni negativni vplivi, ki bi lahko nastali ob nezaščiti prijaviteljev in tudi ne prijavi kršitev zaradi strahu pred povračilnimi ukrepi.
TVEGANJE	V primeru nezaščite prijaviteljev bi lahko prišlo do zasebne tožbe ali pa do javne izpostavljenosti, če bi se prijavitelj obrnil na medije ali pristojne (civilne) organizacije, ki bi obravnavali njegovo prijavo (na primer KPK, Transparency International ). Negativne finančne posledice bi se kazale v zmanjšanem ugledu, sodnih stroških, globah in kaznih.
	Dobrobit živali
NEGATIVEN VPLIV (vrednostna veriga navzgor)	Morebiten negativen vpliv dobaviteljev pri proizvodnji izdelkov, ki so testirani na živalih, ali pri proizvodnji izdelkov, katerih sestavine so tudi sestavine živalskega izvora.
	Korupcija in podkupovanje
NEGATIVNI VPLIVI (Skupina SALUS in vrednostna veriga navzgor)	Morebitni negativni vplivi, ki bi lahko nastali ob nastanku korupcije in podkupovanja s strani zaposlenih, predstavnikov družb ali drugih povezanih oseb Skupine SALUS. Morebitni negativni vplivi, ki bi lahko nastali ob nastanku korupcije in podkupovanja v vrednostni verigi Skupine SALUS.
	Podkupovanje, goljufije, korupcija, kršenje temeljnih človekovih pravic v zvezi s poslovnimi partnerji ali zaposlenimi ter neskladno ali neetično ravnanje lahko vplivajo na ugled Skupine SALUS in njen finančni položaj.
TVEGANJA	Za družbe, ki se ukvarjajo z medicinsko opremo in potrebščinami, velja različna mednarodna in državna zakonodaja, ki se nanaša na zdravstvene goljufije in zlorabe. Sposobnost podjetij za zagotovitev skladnosti v celotnem njihovem globalnem in domačem operativnem odtisu ima lahko pomembne posledice. Korporacijska razkritja pravnih in regulativnih kazni ter etičnih kodeksov, ki urejajo interakcije z zdravstvenimi delavci, lahko omogočijo delničarjem spremljanje uspešnosti na tem področju.
	Stabilnost in integriteta nabavne verige
POZITIVEN VPLIV (Skupina SALUS in vrednostna veriga navzgor)	Dejanski pozitivni vplivi, povezani s prizadevanjem za pravočasno zagotavljanje varnih, učinkovitih in kakovostnih proizvodov za potrošnike.
TVEGANJA	Ustavljena dobava izdelkov zaradi naravnih katastrof, vojn in drugih primerov višje sile. Ukrep, sprejet v zvezi s tem, je opažanje, da je nabavna veriga dovolj široka, da se zagotovi nadomestke/alternative izdelkov. Zaustavitev informacijskih sistemov zaradi varnostnih incidentov oziroma skladiščnih sistemov zaradi mehanskih in drugih okvar. Ukrep Skupine SALUS: izobraževanja na področju informacijske varnosti, farmakovigilance, dobrih distribucijskih praks in načrt
	Panoga trgovcev z zdravili se sooča s tveganji, povezanimi s ponarejenimi zdravili. Učinkovito upravljanje dobavne verige je bistveno za ublažitev teh izzivov. Trgovci z zdravili, ki ne upravljajo svojih dobavnih verig, imajo lahko stroške, povezane z odpoklici zdravil. Takšni incidenti lahko predstavljajo veliko tveganje pri izgubi strank.
PRILOŽNOSTI	Dobro upravljanje z nabavno verigo lahko zmanjša tveganja in gradi zaupanje med partnerji ter pri kupcih. Zagotovitev prepoznavnosti Skupine SALUS in širitev regijske prisotnosti za pridobitev zastopstev za nove oziroma inovativne izdelke.
	Krepitev vloge v družbi kot del socialne infrastrukture in dodatno pridobljeno zaupanje deležnikov. ESG vplivi v nabavni verigi
NEGATIVEN VPLIV
(vrednostna veriga navzgor)	Morebitni negativni vplivi ob uresničitvi tveganj v nabavni verigi in netransparentnem delovanju.
TVEGANJE	ESG negativni vplivi (predvsem podkupovanje, goljufije, kršenje temeljnih človekovih pravic) v nabavni verigi lahko vplivajo na ugled in finančni položaj Skupine SALUS. Odpoved distributerskih in drugih pogodb zaradi kršitev temeljnih človekovih pravic, nespoštovanja standardov kakovosti in neetičnih praks.
	Stabilna preskrba in dobri odnosi z dobavitelji zaradi strogega spoštovanja etičnih poslovnih praks, temeljnih človekovih pravic, skrbi za okolje in skladnega ravnanja. Boljša bonitetna ocena finančnih inštitucij in dobaviteljev, lažji dostop do cenejšega financiranja.
PRILOŽNOSTI	Priložnosti v nabavni verigi so na vseh področjih ESG, kjer bi Skupina SALUS s sodelovanjem in aktivacijo v ESG pobudah lahko naslovila svoje ESG izzive (na primer zmanjšanje emisij, priložnosti na področju krožnega gospodarstva, varnosti in sledljivosti izdelkov ipd.) in s tem povečala svojo prepoznavnost in ugled.

Skupina SALUS si nenehno prizadeva za poslovanje v skladu z ESG, internimi politikami, strategijami ter zastavljenimi cilji na področju ESG. Z analizo dvojne pomembnosti bomo ta področja še dodatno

datum 3.3.2025

stran 67 od 202

izpostavili kot prioritetna, saj se zavedamo, da je trajnostnostno poslovanje in razvoj ključnega pomena za nadaljevanje dolgega in uspešnega poslovanja, ki ga po več kot 55. letih uspešnega poslovanja načrtujemo in pričakujemo.

Ker so pomembni vplivi, tveganja in priložnosti, ki smo jih identificirali v sklopu prve izvedbe postopka analize dvojne pomembnosti, povezani z glavnimi poslovnimi dejavnostmi (poslovnim modelom) in strateškimi cilji Skupine SALUS, so naše pobude za ublažitev vplivov in tveganj, okrepitev pozitivnih vplivov ter izkoriščanje priložnosti vgrajene v že vzpostavljene strukture upravljanja Skupine SALUS. Posledično naša skupina internih strokovnjakov ocenjuje, da je odpornost strategije in poslovnega modela Skupine SALUS v časovnih obdobjih, uporabljenih v prvi analizi dvojne pomembnosti, visoka.

2.11 IRO-1: Opis postopka za opredelitev ter ocenjevanje pomembnih vplivov, tveganj in priložnosti

Osrednji element priprave Skupine SALUS na poročanje o trajnostnosti skladno z Direktivo CSRD je bila izvedba analize dvojne pomembnosti in s tem opredelitev pomembnih trajnostnostnih tem, kar predstavlja tudi osrednji del našega prvega trajnostnostnega poročila skladnega z ESRS standardi.

V procesu analize dvojne pomembnosti smo sodelovali z zunanjimi strokovnjaki. Aktivnosti je koordinirala pooblaščenka za skladnost poslovanja v tesnem sodelovanju s predstavniki zaposlenih iz različnih oddelkov odvisnih družb (nabava, prodaja, HR oddelek, pravna služba, poslovodstvo, finance, logistika in kakovost ter regulativa).

Proces opredelitve pomembnih vplivov, tveganj in priložnosti je del postopka skrbnega pregleda, v okviru katerega smo prepoznavali in ocenjevali vplive, tveganja in priložnosti, povezane tako z lastnimi dejavnostmi Skupine SALUS kot vrednostno verigo navzgor in navzdol. V proces so bili aktivno vključeni tudi deležniki.

V nadaljevanju so opisane ključne faze procesa, ki so nas pripeljale do visoko pomembnih trajnostnih tem (na osnovi ocenjevanja resnosti in verjetnosti vplivov ter obsega in verjetnosti finančnih tveganj in priložnosti), okrog katerih bomo v prihodnje intenzivno sprejemali ukrepe in cilje ter spremljali učinkovitost naših prizadevanj.

Prepoznavanje vplivov, tveganj in priložnosti

V prvem koraku je bila narejena analiza stanja in dosedanjih aktivnosti na področju trajnostnega razvoja Skupine SALUS, saj so bile le-te skupaj z ESG temami ESRS standardov izhodišče za prepoznavanje vplivov, tveganj in priložnosti.

Vplive, tveganja in priložnosti smo prepoznavali iz obstoječih internih dokumentov s področij ESG, javno dostopnih dokumentov konkurentov, strokovne literature in nekaterih drugih sektorskih standardov in okvirov, kot so MSCI, SASB, CSR Risk Check idr. Sledile so delavnice s predstavniki odvisnih družb Skupine SALUS, ki so aktivno identificirali vse vplive, tveganja in priložnosti, ne glede na velikost posamezne odvisne družbe.

Ocenjevanje vplivov, tveganj in priložnosti

Proces ocenjevanja smo izvedli predvsem z vidika treh največjih družb, ki skupaj predstavljajo večino prometa Skupine SALUS, pri tem pa smo upoštevali morebitna odstopanja manjših družb, ki bi lahko vplivala na skupno oceno. Rezultat delavnic so bile tako prepoznane in ocenjene trajnostnostne teme

datum 3.3.2025

stran 68 od 202

z vidika vplivov, tveganj in priložnosti. Po delavnicah smo ocene pregledali in jih ustrezno prilagodili, upoštevajoč tudi ocene pomembnih deležniških skupin (zaposlenih, dobaviteljev in kupcev), ki so jih lete posredovale preko anketnih vprašalnikov. Na vprašalnik je odgovorilo 283 zaposlenih ter 280 kupcev in dobaviteljev. Poleg tega smo upoštevali tudi prepoznane pomembne teme preko obstoječih načinov komuniciranja z deležniki, kot so pritožbeni mehanizmi, mnenjske raziskave ter druge analize in reden dialog z deležniki v podjetju.

Potrditev rezultatov

Rezultate analize dvojne pomembnosti s končnimi ocenami je potrdila uprava obvladujoče družbe.

Metoda ocenjevanja vplivov, tveganj in priložnosti

• Vplivi

Prepoznavali in ocenjevali smo dejanske in morebitne ter pozitivne in negativne vplive Skupine SALUS na ljudi in okolje (vidik od znotraj navzven). Zajeti so vplivi, ki so povezani z lastnim delovanjem Skupine SALUS in njeno vrednostno verigo navzgor in navzdol.

Pomembnost vplivov smo ocenjevali na podlagi resnosti, in sicer pri pozitivnih vplivih s pomočjo dveh kazalnikov, to sta razsežnost in obseg, pri negativnih vplivih pa dodatno še z merilom nepopravljivega značaja.

Pomembnost dejanskih vplivov smo ocenjevali samo na podlagi resnosti, pomembnost morebitnih vplivov pa dodatno še z verjetnostjo.

Kvalitativne deskriptorje ocen smo natančno opredelili glede na temo ali podtemo, znotraj katere so bili vplivi ocenjeni.

• Tveganja in priložnosti

Tveganja in priložnosti smo ocenjevali glede na njihovo verjetnost pojava in potencialen obseg njihovih kratkoročnih, srednjeročnih in dolgoročnih finančnih učinkov (vidik od zunaj navznoter). Obseg smo ocenjevali kvantitativno, glede na odstotek zmanjšanja oziroma povečanja čistega dobička od prodaje.

Ocenjevanje je potekalo na podlagi ocen od 1 do 5 in upoštevanja dodatnih zahtev in izjem, ki jih za ocenjevanje dvojne pomembnosti določajo standardi ESRS (ESRS 1, poglavje 3.4, 3.5, AR 9.- AR 11., ESRS 2, poglavje 4.1.). Ocene smo pretvorili v trostopenjske lestvice, tako da so bili na koncu vplivi, tveganja in priložnosti ocenjeni kot »visoko«, »srednje« ali »nizko« pomembni.

Prag opredelitve pomembnih trajnostnih tem

Namen ocenjevanja dvojne pomembnosti oziroma pomembnosti vplivov, tveganj in priložnosti je bil prepoznati tiste trajnostne teme, ki so za Skupino SALUS bistvene bodisi z vidika vplivov bodisi z vidika finančne pomembnosti ali obeh (dvojna pomembnost). Kot pomembne smo prepoznali teme z visoko oceno pomembnosti vplivov, visoko oceno finančne pomembnosti ali visoko dvojno pomembnostjo. Tema je z vidika dvojne pomembnosti pomembna, če sta tako vpliv kot finančna pomembnost ocenjena kot visoko pomembna ali pa je eden od njiju ocenjen kot visoko, drugi pa kot srednje pomemben.

stran 69 od 202

2.12IRO-2: Zahteve po razkritju iz ESRS, zajete v izjavi podjetja o trajnostnosti

Tabela 10: Seznam podatkovnih točk iz medsektorskih in tematskih standardov, ki izhajajo iz druge zakonodaje EU

Zahteva po razkritju in povezana podatkovna točka	Sklic na SFDR	Sklic na steber 3	Sklic na uredbo o referenčnih vrednostih	Sklic na podnebna pravila EU	Stran / relevantnost
ESRS 2 GOV-1 Zastopanost spolov v odborih, odstavek 21(d)	X		X		54-57
ESRS 2 GOV-1 Delež neodvisnih
članov upravnega odbora, odstavek			X		54-57
21(e)
ESRS 2 GOV-4 Izjava o skrbnem
pregledu, odstavek 30	X				57
ESRS 2 SBM-1 Sodelovanje pri
dejavnostih, povezanih s fosilnimi	X	X	X		Ni relevantno
gorivi, odstavek 40(d)(i)
ESRS 2 SBM-1 Sodelovanje pri
dejavnostih, povezanih s proizvodnjo	X		X		Ni relevantno
kemikalij, odstavek 40(d)(ii)
ESRS 2 SBM-1 Sodelovanje pri
dejavnostih, povezanih s spornim	X		X		Ni relevantno
orožjem, odstavek 40(d)(iii)
ESRS 2 SBM-1 Sodelovanje pri
dejavnostih, povezanih s pridelavo in
proizvodnjo tobaka, odstavek			X		Ni relevantno
40(d)(iv)
ESRS E1-1 Načrt za prehod na
podnebno nevtralnost do leta 2050,
odstavek 14				X	77
ESRS E1-1 Podjetja, izključena iz
referenčnih vrednosti, usklajenih s		X	X		77
Pariškim sporazumom, odstavek
16(g)
ESRS E1-4 Cilji glede zmanjšanja	X	X	X		78
emisij TGP, odstavek 34
ESRS E1-5 Poraba energije iz fosilnih
virov, razčlenjena po virih (samo	X				78-80
sektorji z velikim vplivom na okolje),
odstavek 38
ESRS E1-5 Poraba energije in	X				78-80
mešanica virov energije, odstavek 37
ESRS E1-5 Energijska intenzivnost,
povezana z dejavnostmi v podnebnih	X				78-80
sektorjih z velikim vplivom, odstavki
40 do 43
ESRS E1-6 Bruto emisije TGP obsegov
1, 2 in 3 ter skupne emisije TGP,	X	X	X		80-85
odstavek 44
ESRS E1-6 Intenzivnost bruto emisij	X	X	X		80-85
TGP, odstavki 53 do 55
ESRS E1-7 Odvzemi TGP in ogljični				X	Ni relevantno
dobropisi, odstavek 56

datum 3.3.2025

stran 70 od 202

Zahteva po razkritju in povezana podatkovna točka	Sklic na SFDR	Sklic na steber 3	Sklic na uredbo o referenčnih vrednostih	Sklic na podnebna pravila EU	Stran / relevantnost
ESRS E1-9 Izpostavljenost portfelja
referenčne vrednosti s podnebjem					Predmet postopnega
povezanim fizičnim tveganjem			X		uvajanja
odstavek 66
ESRS E1-9 Razčlenitev denarnih
zneskov po akutnih in kroničnih fizičnih		X			Predmet postopnega
tveganjih, odstavek 66(a)					uvajanja
ESRS E1-9 Lokacija pomembnih
sredstev, pri katerih obstaja					Predmet postopnega
pomembno fizično tveganje, odstavek		X			uvajanja
66(c)
ESRS E1-9 Razčlenitev knjigovodske
vrednosti njegovih nepremičninskih
sredstev glede na energijske razrede,			X		Ni relevantno
odstavek 67(c)
ESRS E1-9 Stopnja izpostavljenosti
portfelja priložnostim v zvezi s	X				Ni relevantno
podnebjem, odstavek 69
ESRS E2-4 Količina vsakega
onesnaževala iz Priloge II k uredbi o
Evropskem registru izpustov in
prenosov onesnaževal (Evropski	X				Ni relevantno
register izpustov in prenosov
onesnaževal), izpuščenega v zrak, vodo
in tla, odstavek 28
ESRS E3-1 Vodni in morski viri,	X				Ni relevantno
odstavek 9
ESRS E3-1 Namenska politika,	X				Ni relevantno
odstavek 13
ESRS E3-1 Trajnostni oceani in morja,	X				Ni relevantno
odstavek 14
ESRS E3-4 Skupna količina reciklirane
in ponovno uporabljene vode, odstavek	X				Ni relevantno
28(c)
ESRS E3-4 Skupna poraba vode v m3
na neto prihodke iz lastnih dejavnosti,	X				Ni relevantno
odstavek 29
ESRS 2 – SBM-3 – E4, odstavek 16(a),
točka (i)	X				Ni relevantno
ESRS 2 – SBM-3 – E4, odstavek 16(b)	X				Ni relevantno
ESRS 2 – SBM-3 – E4, odstavek 16(c)	X				Ni relevantno
ESRS E4-2 Trajnostne prakse ali
politike v zvezi z zemljišči/kmetijstvom,	X				Ni relevantno
odstavek 24(b)
ESRS E4-2 Trajnostne prakse ali
politike v zvezi z oceani/morji, odstavek	X				Ni relevantno
24(c)
ESRS E4-2 Politike za obravnavanje	X				Ni relevantno
krčenja gozdov, odstavek 24(d)
ESRS E5-5 Nereciklirani odpadki,
odstavek 37(d)	X				91-92

datum 3.3.2025

stran 71 od 202

Zahteva po razkritju in povezana podatkovna točka	Sklic na SFDR	Sklic na steber 3	Sklic na uredbo o referenčnih vrednostih	Sklic na podnebna pravila EU	Stran / relevantnost
ESRS E5-5 Nevarni odpadki in radioaktivni odpadki, odstavek 39	X				91-92
ESRS 2 – SBM-3 – S1 Tveganje incidentov prisilnega dela, odstavek 14(f)	X				65
ESRS 2 – SBM-3 – S1 Tveganje incidentov dela otrok, odstavek 14(g)	X				65
ESRS S1-1 Zaveze glede politike za področje človekovih pravic, odstavek 20	X				106-110
ESRS S1-1 Politike skrbnega pregleda glede vprašanj, ki jih obravnavajo temeljne konvencije Mednarodne			X		106-110
organizacije dela 1 do 8, odstavek 21 ESRS S1-1 Postopki in ukrepi za
preprečevanje trgovine z ljudmi, odstavek 22	X				Ni relevantno
ESRS S1-1 Politika ali sistem upravljanja za preprečevanje nezgod na delovnem mestu, odstavek 23	X				106-110
ESRS S1-3 Mehanizmi za obravnavanje pritožb, odstavek 32(c)	X				112-114
ESRS S1-14 Število smrtnih žrtev ter število in stopnja nezgod, povezanih z delom, odstavek 88(b) in (c)	X		X		Ni relevantno
ESRS S1-14 Število izgubljenih dni zaradi poškodb, nezgod, smrtnih žrtev ali bolezni, odstavek 88(e)	X				Ni relevantno
ESRS S1-16 Neprilagojena plačna vrzel odstavek 97(a)	X		X		Ni relevantno
ESRS S1-16 Pretirana plača izvršnega direktorja, odstavek 97(b)	X				Ni relevantno
ESRS S1-17 Incidenti diskriminacije, odstavek 103(a)	X				120
ESRS S1-17 Nespoštovanje vodilnih načel ZN o podjetništvu in človekovih pravicah ter OECD, odstavek 104(a)	X		X		120
ESRS 2 – SBM-3 – S2 Veliko tveganje dela otrok ali prisilnega dela v vrednostni verigi, odstavek 11(b)	X				65
ESRS S2-1 Zaveze glede politike za področje človekovih pravic, odstavek 17	X				120
ESRS S2-1 Politike v zvezi z delavci v vrednostni verigi, odstavek 18	X				120
ESRS S2-1 Nespoštovanje vodilnih načel ZN o podjetništvu in človekovih pravicah ter smernic OECD, odstavek 19	X		X		120

datum 3.3.2025

stran 72 od 202

Zahteva po razkritju in povezana podatkovna točka	Sklic na SFDR	Sklic na steber 3	Sklic na uredbo o referenčnih vrednostih	Sklic na podnebna pravila EU	Stran / relevantnost
ESRS S2-1 Politike skrbnega pregleda
glede vprašanj, ki jih obravnavajo
temeljne konvencije Mednarodne			X		120
organizacije dela 1 do 8, odstavek 19
ESRS S2-4 Težave in incidenti v zvezi s
človekovimi pravicami, povezani z
višjim in nižjim delom njegove	X				121
vrednostne verige, odstavek 36
ESRS S3-1 Zaveze glede politike za
področje človekovih pravic, odstavek	X				Ni relevantno
16
ESRS S3-1 Nespoštovanje vodilnih
načel ZN o podjetništvu in človekovih	X
pravicah, načel MOD in/ali smernic			X		Ni relevantno
OECD, odstavek 17
ESRS S3-4 Težave in incidenti v zvezi s	X
človekovimi pravicami, odstavek 36					Ni relevantno
ESRS S4-1 Politike v zvezi s potrošniki
in končnimi uporabniki, odstavek 16	X				122-123
ESRS S4-1 Nespoštovanje vodilnih
načel ZN o podjetništvu in človekovih			X		122-123
pravicah ter smernic OECD, odstavek	X
17
ESRS S4-4 Težave in incidenti v zvezi s					123
človekovimi pravicami, odstavek 35	X
ESRS G1-1 Konvencija Združenih	X
narodov proti korupciji, odstavek 10(b)					126-130
ESRS G1-1 Zaščita žvižgačev, odstavek	X
10(d)					126-130
ESRS G1-4 Denarne kazni za kršitve
zakonodaje o korupciji in	X		X		134
podkupovanju, odstavek 24(a)
ESRS G1-4 Standardi za boj proti
korupciji in podkupovanju, odstavek	X				134
24(b)

2.13 MDR-P: Politike, sprejete za upravljanje pomembnih trajnostnostnih zadev

Politika je sprejeta na nivoju Skupine SALUS in velja za vse družbe v Skupini SALUS, ne glede na lokacijo ali državo, v kateri se družba nahaja.

Politika zaobjema vsa tri ESG področja, ki so razdeljena v tri ključne stebre, ki predstavljajo smernice in temelje za trajnostno upravljanje in razvoj Skupine SALUS z namenom pridobivanja in ohranjanja zaupanja relevantnih deležnikov in širše skupnosti.

Stebre trajnostnega razvoja povezuje vodilo Skupine SALUS, ki se že od leta 1969 glasi: »Salus populi est suprema lex« oziroma »Zdravje ljudi je najvišji zakon«.

Stebri trajnostnega poslovanja v povezavi z ESG dejavniki so:

1. steber: Poslujemo okolju prijazno (E)

datum 3.3.2025

stran 73 od 202

Osredotočeni smo na zmanjševanje negativnih vplivov na okolje, izboljšanje energetske učinkovitosti, uporabo trajnostnih virov in zmanjševanje ogljičnega odtisa ter količin odpadkov.

2. steber: Smo družbeno odgovorni (S)

Krepimo socialno odgovornost, ustvarjamo delovna mesta in dobre delovne pogoje, omogočamo enake možnosti, ki prispevajo k ekonomski blaginji Skupine SALUS in njenih deležnikov.

3. steber: Upravljamo z integriteto (G)

Spodbujamo dolgoročno in učinkovito gospodarsko rast, poslujemo odgovorno in vzpostavljamo transparentne in etične prakse upravljanja.

Slika 3: Grafični prikaz ESG stebrov

Politika sicer obravnava vsa ESG področja, zaenkrat pa še ne v celoti vseh tem, ki so bile prepoznane kot dvojno pomembne, in sicer so to teme v povezavi s snovmi, ki vzbujajo zaskrbljenost s področja okolja ter ESG vplivi v nabavni verigi na področju upravljanja.

V letu 2025 nameravamo Politiko posodobiti ter jo prilagoditi področjem in temam, ki so bile v analizi dvojne pomembnosti prepoznane kot visoko pomembne.

Glede na prepoznane dvojno pomembne vplive v Skupini SALUS še nismo oblikovali celovitih politik. Pri tem želimo zagotoviti, da bodo politike usklajene z našimi poslovnimi strategijami, zakonodajnimi zahtevami ter pričakovanji ključnih deležnikov, kot so dobavitelji, kupci in regulatorji.

Razvoj in sprejetje politik načrtujemo v naslednjih fazah trajnostne strategije, pri čemer bomo sledili dolgoročnim ciljem družbe na področju trajnostnosti in družbene odgovornosti.

Prav tako še nismo sprejeli posebnih politik v povezavi s potrošniki in končnimi uporabniki, saj želimo zagotoviti, da bodo celovite, skladne z zakonodajo ter prilagojene našemu poslovnemu modelu in interesom deležnikov.

2.14 MDR-A: Ukrepi in viri, povezani s pomembnimi trajnostnostnimi zadevami

Do sedaj še nismo uvedli specifičnih ukrepov, ki bi neposredno naslavljali vse trajnostnostne zadeve, prepoznane v postopku ocenjevanja vplivov, tveganj in priložnosti, saj je proces poročanja šele v začetni

stran 74 od 202

fazi. Kljub temu pa že izvajamo ukrepe, sprejete na podlagi prej zastavljenih zavez, ki deloma naslavljajo nekatere od prepoznanih pomembnih vplivov, tveganj in priložnosti.

V letu 2024 smo nadaljevali s trajnostnostnimi zavezami zastavljenimi v preteklih letih, pri čemer smo jih z novo Politiko delno preoblikovali.

Naše zaveze po posameznih stebrih ESG so:

• okolje

Dejavnosti Skupine SALUS same po sebi nimajo visokih vplivov na okolje in visokih izpustov CO₂, vseeno pa z optimiziranjem distribucijskih poti, uvedbo zelenih transportnih sredstev, večanjem lastne proizvodnje elektrike iz sonca ter preprečevanjem nastajanja odpadkov lahko prispevamo k varovanju okolja.

• družba

Pri socialnih vidikih želimo skupaj z deležniki v vrednostni verigi soustvarjati boljšo družbo. Osredotočeni smo predvsem na zaposlene, pri čemer dajemo poudarek nediskriminaciji, enakosti, raznolikosti in vključenosti, varnosti, zdravju in dobremu počutju zaposlenih, njihovem izobraževanju, opolnomočenju in realizaciji potencialov. V sinergiji s partnerji pa dvigujemo vrednost in vračamo tudi širšemu družbenemu okolju s skrbjo za zdravje pacientov, ki jih nenehno oskrbujemo z medicinskimi izdelki. Širši družbi pomagamo tudi z različnimi donacijami ter sponzorstvi, predvsem, a ne izključno, v povezavi z zdravjem ljudi in živali.

• upravljanje

Upravljavski vidik trajnostnostnega poslovanja zajema zavezo za transparentno, etično in skladno poslovanje, ki je vpeto v vse ravni od poslovodstva do zaposlenih v vseh družbah v Skupini SALUS. Zahtevamo ničeno toleranco do neskladnih in neetičnih poslov. Ravnamo in poslujemo odgovorno in učinkovito.

Naše zaveze na vseh treh področjih smo uresničevali skozi celo leto.

Na področju okolja

Tri največje družbe iz Skupine SALUS, to so SALUS, Veletrgovina, d.o.o., SANOLABOR, d.d. in MEDITRADE d.o.o., so imetnice certifikata ISO 14001, kar dokazuje naše odgovorno ravnanje z okoljem kakor tudi zavezo k nadaljevanju takega ravnanja, nenehnemu izboljševanju okoljskih praks, skladnosti z zakonodajo in drugimi zahtevami ter zmanjševanju vplivov našega poslovanja na okolje.

Pričeli smo z izračuni emisij toplogrednih plinov (v nadaljevanju: »TGP«) v vseh družbah v Skupini SALUS, kar bo najboljša osnova za postavitev konkretnih in merljivih ciljev zmanjšanja emisij v prihodnjih letih. Samo za družbo SALUS, Veletrgovina, d.o.o. imamo izračun ogljičnega odtisa za vse tri obsege že narejen za leta od 2020 do 2022.

Na področju okolja smo na več načinov uresničevali naše okoljske zaveze. Tako je družba SALUS, Veletrgovina, d.o.o. na primer kupila električni kombi za dostave po Ljubljani, kar bo pripomoglo k zmanjšanju emisij v mestu, več službenih vozil z notranjim zgorevanjem je bilo zamenjanih za vozila na električni pogon, zgradili smo polnilnice za električna vozila, uredili smo kolesarnico in pokrit prostor za električna kolesa ter skiroje z možnostjo polnjenja. Družbe na lokaciji Litostrojska cesta v Ljubljani so zaključile s prehodom na varčnejšo LED razsvetljavo, na lokaciji Leskoškova cesta v Ljubljani pa se je optimiziral sistem hlajenja v skladišču.

datum 3.3.2025

stran 75 od 202

Družba SALUS, Veletrgovina, d.o.o. je s pomembnim dobaviteljem zdravil podpisala zavezo o pomoči pri pospešitvi dekarbonizacije do leta 2040. Slednje kaže na našo zavzetost in resnost povezovanja z deležniki v vrednostni verigi ter maksimalni skrbi za okolje in planet.

Na družbenem področju

Skupina SALUS za zdravje ljudi skrbi z zagotavljanjem možnosti usklajevanja zasebnega in poslovnega življenja, z možnostjo fleksibilnega prihoda na delo in z dela ter delom od doma. Zaposlenim še naprej omogočamo vrsto športnih programov za krepitev zdravja (startnine na športnih prireditvah, fitnes, pilates ipd.). Zaposleni se vključujemo tudi v različne dobrodelne akcije. Nenehno povečujemo število izobraževalnih ur in sredstva namenjena izobraževanju. Skrbimo za razvoj in dvig kompetenc zaposlenih preko razvojnih pogovorov, s čimer identificiramo potrebe in definiramo cilje posameznikov.

Izvajamo politiko »odprtih vrat« in spodbujamo odprto komunikacijo. Imamo vzpostavljene sisteme in mehanizme za prijave kršitev, ki so na voljo vsem vse dni v letu, in prijaviteljem zagotavljamo popolno zaščito. Spodbujamo nediskriminacijo, enakost ter raznolikost in vključenost z iniciativami za dvig ozaveščenosti z vseh področij, rednim merjenjem organizacijske klime ter izvajanjem kadrovskih politik, ki temeljijo na kulturi spodbujanja enakosti.

Skupina SALUS trenutno še ni vzpostavila formalnih akcijskih načrtov in opredeljenih virov za upravljanje pomembnih vplivov, tveganj in priložnosti v zvezi z lastno delovno silo. V prihodnje nameravamo razviti sistematičen pristop, ki bo vključeval identifikacijo ključnih tveganj, določitev ukrepov za njihovo obvladovanje ter mehanizmov za spremljanje in poročanje o izvajanju teh ukrepov.

Skupina SALUS prav tako še ni sprejela ukrepov v povezavi s potrošniki in končnimi uporabniki, ker še ni sprejela ciljev in metrik zanje.

Na področju upravljanja

Družbe v Skupini SALUS poslujejo transparentno, etično in skladno. Naše plačilne prakse ne diferencirajo med velikimi in majhnimi dobavitelji. Vsem plačujemo redno in na datume zapadlosti obveznosti.

Nismo davčni dolžniki in vse davčne obveznosti plačujemo sproti. Naša politika prevzemanja davčnih tveganj je konzervativna. Ne poslužujemo se shem za namene izogibanja davkom, agresivnega davčnega načrtovanja in ne prilagajamo poslovnih ciljev davčnim ciljem. Davčno odgovornost zagotavljamo s stalnim usposabljanjem internih strokovnjakov za boljše razumevanje davčnih tveganj, vzpostavljanjem močnega kontrolnega okolja, rednim spremljanjem sprememb davčne zakonodaje ter predhodno oceno davčnih posledic novih poslovnih priložnosti pred njihovo izvedbo.

Poslovanje med povezanimi družbami poteka v skladu z neodvisnim tržnim načelom in na podlagi sprejete Politike določanja transfernih cen Skupine SALUS, pri čemer se za določanje transfernih cen uporablja eno izmed petih priznanih metod OECD. Skupina SALUS si prizadeva zagotoviti, da ne prihaja do prelivanja davčne osnove, temveč se ustrezni delež obdavčljivega dobička upošteva v tistih državah, kjer je ustvarjena vrednost.

Etično poslovanje in preprečevanje korupcije zagotavljamo z izvajanjem skrbnih pregledov in ocenjevanji poslovnih partnerjev ter sprejetjem Kodeksa ravnanja za tretje osebe družb iz Skupine SALUS, s čimer želimo preprečiti ali onemogočiti škodljive prakse.

stran 76 od 202

V družbah SALUS, Veletrgovina, d.o.o. in SANOLABOR, d.d. merimo zamude pri dostavah, ki so minimalne.

Vse morebitne reklamacije in odpoklice izvedemo pravočasno in celovito.

Nimamo ponovitev neskladnosti pri inšpekcijskih in drugih podobnih presojah.

2.15 MDR-M: Metrike, povezane s pomembnimi trajnostnimi zadevami

Nekatere kazalnike imamo že definirane in jih spremljamo, celovito pa bomo metrike, povezane z opredeljenimi pomembnimi trajnostnostnimi zadevami, še opredelili v prihodnje, predvidoma v letu 2025.

Najpomembnejši kazalniki, ki jih že spremljamo, so: ogljični odtis obsega 1 in obsega 2, poraba energije, količina odpadkov, število in vrsta zaposlenih, fluktuacija zaposlenih.

2.16 MDR-T: Spremljanje učinkovitosti politik in ukrepov na podlagi ciljev

Ker gre za prvo leto poročanja in so bile pomembne teme šele identificirane, konkretni cilji za njihovo upravljanje še niso bili sprejeti. Te cilje bomo predvidoma določili v letu 2025 oziroma ko bomo imeli zadostne podatke, ki bodo predstavljali osnovo za določitev ciljev (npr. izračuni emisij TGP za vse tri obsege za vse družbe v Skupini SALUS).

Prav tako še nismo sprejeli politik in ukrepov v zvezi s pomembnimi s trajnostnostjo povezanimi vplivi, tveganji in priložnosti v povezavi s potrošniki in končnimi uporabniki.

Kljub odsotnosti formalnih ciljev že spremljamo učinkovitost obstoječih politik in ukrepov pri reševanju pomembnih vprašanj trajnostnosti. To vključuje predvsem postopke spremljanja učinkovitosti, kot so notranje revizije, ocene skladnosti, redni pregledi trajnostnostnih politik ipd. ter sprejemanje ustreznih ukrepov.

Naš pristop k oblikovanju trajnostnostnih ciljev in spremljanju politik bomo nadalje razvijali, da zagotovimo transparentnost in zanesljivost v skladu z najboljšimi praksami.

Cilj je v naslednjem obdobju formalizirati načrte za določitev merljivih ciljev in vzpostaviti ustrezen sistem spremljanja napredka. To bomo dosegli s kombinacijo pristopa usmerjenega v podatke in z vključitvijo deležnikov v proces oblikovanja ter izvajanja trajnostnostnih ukrepov. S tem želimo doseči dolgoročno izboljšanje naših okoljskih in družbenih učinkov ter odgovorno upravljati tveganja in priložnosti, povezane z našim poslovanjem. Vse prihodnje cilje in načrte bomo pravočasno razkrili v skladu z ustreznimi standardi in zakonskimi zahtevami.

stran 77 od 202

3 E1 Podnebne spremembe

3.1 SBM-3: Pomembni vplivi, tveganja in priložnosti ter njihova povezanost s strategijo in poslovnim modelom

Na osnovi analize dvojne pomembnosti je bila prepoznana naslednja najpomembnejša tema ter znotraj nje naslednji vpliv:

3.1.1 Blažitev podnebnih sprememb

Dejanski negativen vpliv preko transporta, distribucije in skladiščenja zdravil ter medicinskih pripomočkov, porabe električne energije in energije za ogrevanje in hlajenje stavb.

Vezano na izpostavljen pomemben vpliv smo prepoznali tudi pomembna tveganja. Tveganja je ocenjevala interna skupina zaposlenih Skupine SALUS skupaj z zunanjo strokovnjakinjo, pri čemer je bila izhodišče ocena vplivov okolja na Skupino SALUS iz standarda ISO 14001. Slednja je bila zgolj usmeritev, v samem postopku pa so se presojala vsa fizična in prehodnostna podnebna tveganja.

Kot visoko pomembna smo prepoznali naslednja tveganja, ki so vsa prehodnostna:

• Logistični center na Litostrojski cesti 46a v Ljubljani leži na obrobju vodovarstvenega območja, kar onemogoča pridobitev soglasja za prehod na ogrevanje s sistemom voda-voda, kar bi sicer predstavljalo energetsko manj potratno rešitev.
• Morebitno zaostrovanje regulative na področju izpustov TGP. Morebitne negativne posledice v primeru nedoseganja ciljev razogljičenja.
• Nove, okolju bolj prijazne tehnološke rešitve, bi bile lahko tudi dražje, kar bi lahko imelo negativen vpliv na povpraševanje in razpoložljivost takšnih izdelkov.
• Deležniki v vrednostni verigi, predvsem dobavitelji, imajo preko emisij in porabe energije pomembne vplive na podnebne spremembe. Strožja regulativa na tem področju bi zanje pomenila pomembno tveganje in nezanemarljive finančne posledice. Tveganja dobaviteljev Skupine SALUS bi lahko pomenila povečanje cen izdelkov.

Glede na lokacijo dejavnosti je bilo prepoznano tudi fizično tveganje močnih padavin in posledično poplav skladišč in poslovnih stavb, vendar je bilo opredeljeno kot manj pomembno, saj tri največje družbe Skupine SALUS (SALUS, Veletrgovina, d.o.o., MEDITRADE d.o.o., SANOLABOR, d.d.) ne ležijo na poplavnih območjih.

Skupina SALUS vidike blažitve podnebnih sprememb postopno vključuje v svoje politike, poslovni model, strategije in ukrepe. Podrobnejša analiza odpornosti strategije in poslovnega modela Skupine SALUS v zvezi s podnebnimi spremembami bo pripravljena v prihodnje.

3.2 IRO-1: Opis postopkov za opredelitev ter ocenjevanje pomembnih s podnebjem povezanih vplivov, tveganj in priložnosti

Podnebne spremembe so vsebina, ki je bila v analizi potreb in pričakovanj s strani večine deležnikov prepoznana kot pomembna. Med drugim so posamezni dobavitelji oziroma kupci tudi izpostavili, da zmanjševanje ogljičnega odtisa postaja vse pomembnejša tema.

datum 3.3.2025

stran 78 od 202

Skupina SALUS neposredno s svojimi dejavnostmi vpliva na podnebne spremembe preko transporta, distribucije, skladiščenja zdravil ter medicinskih pripomočkov, v kar je zajeto tudi hlajenje in vzdrževanje hladne verige (fluorirani TGP, imenovani tudi F-plini) in ogrevanje/hlajenje poslovnih prostorov:

• Neposreden vpliv preko transporta ima Skupina SALUS sicer v manjšem obsegu, saj izvaja transport le do kupcev v Sloveniji in CEE regiji, medtem ko ostale transportne storitve potekajo preko pogodbenih izvajalcev (posreden vpliv).
• Posredni vplivi obsega 2 so zaradi porabe električne energije in energije za ogrevanje ter hlajenje stavb v lasti družb Skupine SALUS.

Na pomembnost teh vplivov nakazuje tudi izračun ogljičnega odtisa za obsega 1 in 2, ki je bil narejen za vse družbe Skupine SALUS po GHG protokolu za leto 2024. Za družbo SALUS, Veletrgovina, d.o.o. je bil ogljični odtis že izračunan tudi za leta 2020 do 2022, in sicer za vse tri obsege.

Za vse družbe Skupine SALUS izračuna obsega 3 še nismo izvedli, vendar se je Skupina SALUS zaradi pomembnosti emisij TGP in potrebe po postavljanju ciljev za zmanjšanje negativnih vplivov na podnebne spremembe zavezala, da bo ta izračun prvič izvedla v letu 2025.

V spodnji tabeli navajamo prepoznana, s podnebjem povezana prehodnostna tveganja v lastnih dejavnostih in vzdolž vrednostne verige po področjih.

Tabela 11: S podnebjem povezani prehodnostni dogodki

Politika in pravo	Tehnologija	Trg	Ugled
Morebitno zaostrovanje regulative na področju izpustov	Logistični center na Litostrojski cesti 46a v Ljubljani	Tveganja	/
TGP. Morebitne negativne posledice v primeru	leži na obrobju vodovarstvenega območja, kar	dobaviteljev
nedoseganja ciljev razogljičenja.	onemogoča pridobitev soglasja za prehod na	Skupine SALUS
Deležniki v vrednostni verigi (predvsem dobavitelji) imajo	ogrevanje s sistemom voda-voda, ki bi sicer	(vezano na vpliv
preko emisij in porabe energije pomembne vplive na	predstavljalo energetsko manj potratno rešitev.	regulative) bi lahko
podnebne spremembe. Strožja regulativa na tem	Nove, okolju bolj prijazne tehnološke rešitve, bi bile	pomenila
področju bi zanje pomenila pomembno tveganje in	lahko tudi dražje, kar bi lahko imelo negativen vpliv	povečanje cen
nezanemarljive finančne posledice.	na povpraševanje in razpoložljivost takšnih izdelkov.	izdelkov.

3.3 GOV-3: Vključitev s trajnostnostjo povezane uspešnosti v sisteme spodbud

Glejte opis v ESRS 2 GOV-3.

3.4 E1-1: Načrt za prehod za blažitev podnebnih sprememb

Konkretne merljive cilje zmanjšanja emisij TGP bomo sprejeli v letu 2025, ko bomo imeli narejene izračune emisij TGP tudi za emisije obsega 3.

stran 79 od 202

3.5 E1-2: Politike v zvezi z blažitvijo podnebnih sprememb in prilagajanjem nanje

V Politiki imamo zapisano, da aktivno zmanjšujemo naš vpliv na okolje med drugim z večanjem uporabe energije iz obnovljivih virov ter uvajanjem trajnostne mobilnosti v poslovne procese.

V okviru Politike smo se zavezali k zmanjševanju emisij TGP z optimiziranjem distribucijskih poti, uvedbo zelenih transportnih sredstev ter večanjem lastne proizvodnje elektrike iz sonca. Stremimo k uporabi zelenih energentov. Prav tako stremimo k čim večji energetski samozadostnosti, čemur prilagajamo lastno investicijsko politiko. Spodbujamo uporabo električnih vozil, delitve prevoza (car-pooling) ter druge alternativne prihode zaposlenih na delo in z dela. Omogočamo delo od doma, kjer narava dela to dopušča.

3.6 E1-3: Ukrepi in viri v zvezi s politikami na področju podnebnih sprememb

Ker gre za prvo leto poročanja, na nivoju Skupine SALUS še niso bili sprejeti konkretni ukrepi, ki bi naslavljali prepoznan pomemben vpliv na področju podnebnih sprememb. Se je pa Skupina SALUS že lotila izračuna ogljičnega odtisa obsegov 1 in 2, za leto 2025 pa načrtuje izračun obsega 3, kar bo omogočilo definiranje ciljev ter ukrepov.

V povezavi s standardom ISO 14001 so posamezne družbe medtem že sprejele in tudi izvedle določene ukrepe, ki blažijo tudi prepoznan pomemben vpliv na področju podnebnih sprememb.

Ukrepi družbe SALUS, Veletrgovina, d.o.o.:

• postopen prehod na LED razsvetljavo: v celoti izvedeno,
• vpeljava električnega vozila za razvoz zdravil: v celoti izvedeno,
• postopna elektrifikacija službenih vozil, nakup službenih skirojev: delno izvedeno,
• postopna postavitev polnilnic za električna vozila: v celoti izvedeno.

Ukrepi, sprejeti v družbi SANOLABOR, d.d.:

• postopen prehod na LED razsvetljavo: delno izvedeno,
• zmanjšanje porabe električne energije za 5% v 2024 glede na 2023: v celoti izvedeno,
• postavitev pokrite kolesarnice: v celoti izvedeno,
• izvedba dveh akcij kolesarjenja na delovno mesto, s ciljem narediti 1200 km v sklopu ene enomesečne akcije: v celoti izvedeno.

3.7 E1-4: Cilji v zvezi z blažitvijo podnebnih sprememb in prilagajanjem nanje

Osnova za postavitev realnih ciljev zmanjšanja emisij TGP je pridobitev informacij o obsegu emisij za obsege 1, 2 in 3, ki jih Skupina SALUS skupaj z deležniki v vrednostni verigi ustvarja v okviru svojega poslovanja.

V letu 2024 smo zato začeli z izračunom emisij TGP za vse družbe. Izračune za obseg 1 in 2 smo naredili za leto 2024 (za leto 2023 proces izračuna še poteka), medtem ko bomo za obseg 3 izračune prvič

stran 80 od 202

izvedli leta 2025. Cilje za zmanjšanje emisij in strategije kako jih doseči bomo sprejeli, ko bodo na voljo podatki za vse tri obsege.

3.8 E1-5: Poraba energije in mešanica virov energije

Skupna poraba energije Skupine SALUS v letu 2024 je bila 5.946,6 MWh.

Tabela 12: Neobnovljivi viri in skupna poraba energije

Neobnovljivi viri	Skupna poraba energije v MWh
Poraba goriva iz premoga in proizvodov iz premoga	/
Poraba goriva iz surove nafte in naftnih proizvodov	1.964,4
Poraba goriva iz zemeljskega plina	115,8
Poraba goriva iz drugih neobnovljivih virov	/
Poraba energije iz jedrskih produktov	508,1
Poraba kupljene ali pridobljene električne energije, toplote, pare ali hlajenja iz neobnovljivih virov	/
Poraba kupljene električne energije, toplote, pare ali hlajenja brez potrdil o izvoru, certifikatov ali pogodb*	2.988,6

*Kupljena električna energija, toplota, para ali hlajenje brez zagotovil o izvoru, certifikatov ali pogodb se nanaša na električno energijo, za katero Skupina SALUS nima posebnih sporazumov z dobavitelji glede mešanice energentov. Električna energija in toplota, ki ju Skupina SALUS kupuje, sta proizvedeni iz različnih fosilnih, jedrskih in obnovljivih virov. Dobavitelji električne energije na računih zagotavljajo informacije o strukturi virov, vendar teh virov ne ločujemo v različne kategorije, temveč jih poročamo kot ločeno kategorijo.

Kot jedrska in obnovljiva energija se poroča samo kupljena električna energija in toplota, ki je v celoti podprta s sporazumi (tj. jamstva o izvoru, pogodbe ipd.).

V skupni porabi, ki je bila 5.946,6 MWh, je bilo 5.576,9 MWh oziroma 93,8% energije iz neobnovljivih virov. Sestava neobnovljivih virov je precej razvejana. Delež fosilnih goriv v celotni porabi energije je bil 85,3% oziroma 5.068,8 MWh, znotraj teh pa največji delež predstavlja poraba kupljene električne energije, toplote, pare ali hlajenja brez potrdil o izvoru, certifikatov ali pogodb (2.988,6 MWh), sledi poraba goriv iz surove nafte in naftnih derivatov (1.964,4 MWh) ter zemeljskega plina (115,8 MWh). Poraba iz jedrskih produktov je 508,0 MWh kar predstavlja 8,5% porabe celotne energije.

Tabela 13: Obnovljivi viri in skupna poraba energije

Obnovljivi viri	Skupna poraba energije v MWh
Poraba goriva za obnovljive vire (vključno z biomaso,
bioplinom, odpadki biološkega izvora, vodikom iz	/
obnovljivih virov itd.)
Poraba kupljene ali pridobljene električne energije,	/
toplote, pare in hlajenja iz obnovljivih virov
Poraba samoproizvedene energije iz negorivnih obnovljivih virov	369,7

stran 81 od 202

Skupna poraba energije iz obnovljivih virov je bila 369,7 MWh, kar predstavlja 6,2% vse porabljene energije.

Energijska intenzivnost na podlagi neto prihodkov

Skupina SALUS izvaja dejavnosti, ki po klasifikacijskih kodah NACE spadajo v kategorijo G46.460 – Trgovina na debelo s farmacevtskimi izdelki ter medicinskimi potrebščinami in materiali. Sektorji, ki se po Uredbi EU 2022/1288 štejejo kot sektorji z velikim vplivom na podnebje, pa so tisti, ki so navedeni v področjih A do H in v oddelku L, kar pomeni, da tudi dejavnosti Skupine SALUS spadajo med dejavnosti z večjim vplivom na podnebje.

Energijska intenzivnost za Skupino SALUS za leto 2024 znaša 9,17 MWh na 1 milijon EUR neto prihodkov. Izračunana je kot skupna poraba energije iz dejavnosti v podnebnih sektorjih z velikim vplivom na neto prihodke iz dejavnosti v podnebnih sektorjih z velikim vplivom (MWh/MioEUR).

V spodnji tabeli je prikazan podatek o čistem prihodku od prodaje, ki je bil uporabljen za izračun energijske intenzivnosti.

Tabela 14: Energijska intenzivnost

Finančno navzkrižno sklicevanje	EUR
Neto prihodki iz dejavnosti v podnebnih sektorjih z velikim vplivom, ki se uporabljajo za izračun energijske intenzivnosti	648.830.142,09
Neto prihodki (drugo)	/
Skupni neto prihodki (računovodski izkazi)	648.830.142,09

3.9 E1-6: Bruto emisije TGP obsegov 1, 2 in 3 ter skupne emisije TGP

V izračun ogljičnega odtisa sta vključena obseg 1 in obseg 2. Obseg 3 še ni bil obravnavan.

Skupina SALUS je za leto 2024 pripravila izračun ogljičnega odtisa za obsega 1 in 2. Sledenje emisijam zaenkrat še ni možno oziroma bo možno, ko bo zaključen izračun za referenčno leto 2023, ki je zaenkrat še v procesu priprave.

Ogljični odtis je podan po tržni in lokacijski metodi, kot to zapovedujejo standardi. Za predstavitev rezultatov je bil izbran tržni pristop. Pri izračunu ogljičnega odtisa Skupine SALUS je v skladu z ESRS in GHG protokolom zajet skupni učinek vseh TGP, ki zajema vse TGP, določene s Kjotskim protokolom (CO₂, CH₄, N₂O, SF₆, ter skupine plinov PFC-jev in HFC-jev), ter plin NF₃, ki ga je Medvladni odbor za podnebne spremembe (angl. Intergovernmental Panel on Climate Change – IPCC1) naknadno opredelil kot TGP.

V letu 2024 je ogljični odtis Skupine SALUS v obsegu 1 in 2 znašal 1.648,4 t CO2ekv. po tržnem pristopu, kjer je 624,5 t CO2ekv. oziroma 37,9% emisij neposrednega izvora iz obsega 1. Kupljena električna energija in toplota (posredne emisije, obseg 2) pa predstavljata 1.023,9 t CO2ekv. oziroma 62,1 %.

V obsegu 1, ki predstavlja 37,9% emisij Skupine SALUS, imajo največji vpliv službena vozila, ki predstavljalo 82,4% vseh emisij v obsegu 1 in 31,2% emisij v obsegih 1 in 2 skupaj. Od celotnih emisij

¹ IPCC — Intergovernmental Panel on Climate Change

datum 3.3.2025

stran 82 od 202

v Skupini SALUS v tej kategoriji povzročajo največ emisij službeni avtomobili na dizelsko gorivo (17,7% emisij celotne Skupine SALUS). Pomemben delež pri odtisu podjetja v obsegih 1 in 2 predstavljajo tudi emisije ubežnih plinov s 5,1% deležem. Emisije zaradi zgorevanja goriv v stacionarnih enotah so majhne in predstavljajo zgolj 1,5% celotnih emisij.

V obsegu 2 imata poraba električne energije (32,7%) in toplote (29,4%) podoben doprinos h končnim emisijam, in skupaj predstavljata kar 62,1% celotnih emisij v obsegih 1 in 2.

Rezultate izračuna ogljičnega odtisa oziroma emisij TGP Skupine SALUS prikazuje spodnja tabela.

Tabela 15: Ogljični odtis Skupine SALUS v obsegu 1 in 2 za leto 2024

Kategorija	Ogljični odtis	Delež
	(t CO2 ekv.)	(tržni pristop)
Neposredne emisije (Obseg 1)	624,50	37,9%
Zgorevanje goriv v stacionarnih enotah	25,20	1,5%
Dizel	1,60	0,1%
Zemeljski plin	23,60	1,4%
Transport	514,70	31,2%
Bencin - službeni avtomobil	167,30	10,1%
Dizel - službeni avtomobil	292,40	17,7%
Dizel - transportno vozilo/kombi	55,10	3,3%
Emisije ubežnih plinov	84,60	5,1%
R410a	16,20	1,0%
R407c	38,20	2,3%
R32	1,50	0,1%
R448a	14,90	0,9%
R404a	13,70	0,8%
Posredne emisije (Obseg 2) - lokacijsko	992,30	/
Posredne emisije (Obseg 2) - tržno	1.023,90	62,1%
Elektrika
Kupljena elektrika - lokacijsko	507,20	/
Kupljena elektrika - tržno	538,90	32,7%
Toplota
Kupljena toplota	485,00	29,4%
SKUPAJ obseg 1 in 2 – lokacijsko	1.616,80	/
SKUPAJ obseg 1 in 2 - tržno	1.648,40	100,0%

Emisije obsega 1

Emisije obsega 1 zajemajo neposredne emisije, ki so posledica aktivnosti podjetja iz virov v lasti ali pod nadzorom podjetja. Aktivnosti, ki generirajo emisije obsega 1, lahko v splošnem razdelimo v štiri kategorije:

• emisije zaradi zgorevanja fosilnih goriv v stacionarnih napravah za proizvodnjo elektrike, toplote ali pare (npr. bojlerji, turbine, peči, itd.),
• procesne emisije zaradi fizikalnih ali kemijskih postopkov pri proizvodnji izdelkov (npr. izpusti CO² zaradi žganja apna ipd.),
• emisije zaradi zgorevanja goriv v vozilih v lasti ali pod kontrolo podjetja (npr. tovornjaki, viličarji, avtomobili, itd.),

datum 3.3.2025

stran 83 od 202

• ubežne emisije, ki so posledica namernih ali nenamernih izpustov TGP v okolico (npr. puščanje naprav iz sklopov, tesnil, pakiranja; emisije metana iz rudnikov premoga; HFC emisije iz klimatskih in hladilnih sistemov; puščanje metana iz dovodnih transportnih cevi; itd.).

V okviru obsega 1 smo v Skupini SALUS identificirali neposredne emisije TGP zgolj v naslednjih kategorijah:

• zgorevanje goriv v stacionarnih enotah,
• zgorevanje goriv v vozilih in
• ubežne emisije.

Tabela 16: Bruto emisije obsega 1

	Izhodiščno leto	Primerjalno leto	2024 (N)	% N/N-1		Mejnik 2025Mejnik 2030Mejnik 2050		Letni cilj v % / izhodiščno leto
Bruto emisije TGP obsega 1	/	/	624,50	/	/	/	/	/
Odstotek emisij TGP obsega 1 iz reguliranih sistemov trgovanja z emisijami	/	/	/	/	/	/	/	/

V letu 2024 Skupina SALUS ni posegala v spremembe rabe zemljišč.

Emisije obsega 2

Emisije obsega 2 zajemajo posredne emisije, ki so posledica proizvodnje kupljene električne energije in toplote ali pare preko sistema daljinskega ogrevanja, ki jih podjetje porabi za aktivnosti v svoji lasti ali pod svojo kontrolo. Emisije obsega 2 sicer fizično nastajajo na lokaciji, kjer poteka proizvodnja električne energije, toplote ali pare, zato jih tretiramo kot posredne.

V okviru obsega 2 smo v Skupini SALUS identificirali posredne emisije TGP v kategorijah:

• kupljena električna energija in
• kupljena toplota.

Tabela 17: Bruto emisije obsega 2

	Izhodiščno leto	Primerjalno leto	2024 (N)	% N/N-1	Mejnik 2025 Mejnik 2030 Mejnik 2050			Letni cilj v % / izhodiščno leto
Bruto lokacijske emisije TGP obsega 2	/	/	992,3	/	/	/	/	/
Bruto tržne emisije TGP obsega 2	/	/	1.023,9	/	/	/	/	/

Emisije obsega 3

Skupina SALUS namerava izračune za emisije TGP obseg 3 prvič izvesti v letu 2025.

stran 84 od 202

Skupne emisije

Skupina SALUS zaposluje manj kot 750 oseb, zato za prvo leto poročanja podatkov o emisijah obsega 3 in skupnih emisijah ter posledično tudi o intenzivnosti emisij TGP ne navajamo.

Metodologija za izračun emisij obsegov 1 in 2

Skupino SALUS, katere obvladujoča družba je SALUS, Ljubljana, d.d., je dne 31.12.2024 sestavljalo 15 družb, katerih dejavnosti potekajo na več lokacijah in v več državah.

Dne 1.1.2024 je Skupino sicer sestavljalo 16 družb, vendar se je z dnem 12.9.2024 družba TG-MED d.o.o. pripojila k družbi MEDITRADE d.o.o. Družba MEDITRADE d.o.o. je univerzalni pravni naslednik družbe TG-MED d.o.o. Ogljični odtis družbe TG-MED d.o.o je pri izračunu ogljičnega odtisa obravnavan pod družbo MEDITRADE d.o.o., ker tako glede pripojitev in prevzemov predvideva GHG protokol.

Seznam družb, ki so bile obravnavane v izračunu, je prikazan v I. poglavju »Sestava Skupine SALUS« v 1. točki poslovnega dela letnega poročila.

Pri metodologiji izračuna emisij TGP smo sledili zahtevam naslednjih standardov:

• Evropski standardi trajnostnega poročanja2 (angl. ESRS European Sustainability Reporting Standards),
• GHG Protocol The Corporate Accounting and Reporting Standard3,
• GHG Protocol Scope 2 Guidance4.

Dostopnost podatkov o porabi (virov emisij) in virih emisijskih faktorjev, je bila različna od družbe do družbe. Pri pridobivanju podatkov smo primarno vzeli podatke z najnižjo ocenjeno negotovostjo. Negotovost podatkov je v tabeli označena številčno (1 predstavlja podatek z najnižjo negotovostjo, višje številke pa predstavljajo višjo negotovost).

Pri izračunu ogljičnega odtisa Skupine SALUS so bili uporabljeni emisijski faktorji:

• pridobljeni iz prosto dostopnih in preverjenih baz (npr. IPCC, UK GOV, idr.), ki uporabljajo različne GWP vrednosti (iz IPCC AR4, AR5 ali AR6 poročil),
• pridobljeni s strani dobaviteljev (npr. GEN-I idr.).
• izračunani s strani izvajalca izračuna na podlagi značilnosti analiziranih aktivnosti posameznih družb.

Pri izračunih emisijskih faktorjev smo sledili vsem relevantnim smernicam in navodilom GHG Protokola.

Tabela 18 prikazuje splošen popis metodologije za izračun ogljičnega odtisa za obseg 1 in 2. Opis metodologije ne zajema nekaterih dodatnih preračunov, ki so bili potrebni za pridobitev podatkov o porabah ali emisijskih faktorjih. Veljavna je izključno za leto 2024.

² Delegirana uredba Komisije (EU) 2023/2772 z dne 31. julija 2023 o dopolnitvi Direktive 2013/34/EU Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi s standardi trajnostnega poročanja

³ https://ghgprotocol.org/corporate-standard

⁴ https://ghgprotocol.org/scope-2-guidance

Konsolidirano letno poročilo Skupine SALUS in delniške družbe SALUS, Ljubljana, d.d. za leto 2024

datum 3.3.2025

stran 85 od 202

Tabela 18: Popis metodologije za izračun ogljičnega odtisa za obsega 1 in 2

Obseg	Kategorija	Podatki aktivnosti	Podatek o porabi	Vir emisijskega faktorja	Metodologija izračuna
1	Zgorevanje goriv v stacionarnih enotah	Volumen (litri) dizla Volumen (m3) ali poraba (kWh) zemeljskega plina	Zaporedje pridobitve podatka o porabi: 1. Podatki z računov 2. Podatki o porabi od najemodajalca	Zaporedje pridobitve emisijskega faktorja: 1. Splošni emisijski faktor v generični data bazah na enoto goriva	Porabljen energent X emisijski faktor na enoto goriva
		Volumen (litri) dizla/bencina	Zaporedje pridobitve podatka o porabi: 1. Podatki z računov	Zaporedje pridobitve emisijskega faktorja: 1. Splošni emisijski faktor v generični data bazah na enoto goriva	Porabljen energent X emisijski faktor na enoto goriva
1	Transport/ službena vozila	Količina porabljene elektrike v kWh (Upoštevano pri porabi električne energije v obsegu 2)	Zaporedje pridobitve podatka o porabi: 1. Beleženje iz aplikacij vozil ali podatki z računov	Zaporedje pridobitve emisijskega faktorja: 1. Če se vozila polnijo le na eni lokaciji (npr. polnilnica v lasti podjetja ali Petrol polnilnice) je vzet EF za specifično polnilnico) 2. Če se vozila polnijo na več lokacijah ali za specifično lokacijo EF ni znan (npr. podjetje, Petrol polnilnice, doma, ) je vzet faktor preostale sestave proizvodnih virov države (residual mix), ki ga objavlja AIB.	Količina porabljene elektrike X emisijski faktor na kWh elektrike
1	Emisije ubežnih plinov	Masa ubežnih emisij (hladiva nadomeščena v klimatskih sistemih)	Zaporedje pridobitve podatka o porabi: 1. Podatki iz računov serviserja 2. Ocena izpustov	Zaporedje pridobitve emisijskega faktorja: 1. Specifični emisijski faktor za posamezno hladivo izračunan glede na njegovo sestavo. Vzeti podatki za IPCC AR6.	Masa ubežnih emisij X emisijski faktor
2	Elektrika - lokacijsko Elektrika - tržno	Količina porabljene elektrike v kWh	Zaporedje pridobitve podatka o porabi: 1. Podatki iz računov 2. Ocena porabe s strani družbe 3. Ocena glede na površino prostorov in faktorjev porabe na m2	Zaporedje pridobitve emisijskega faktorja: 1. Specifični lokacijski emisijski faktor države, ki ga objavljajo druge inštitucije za različne države. Zaporedje pridobitve emisijskega faktorja: 1. Specifični emisijski faktor, ki ga objavi dobavitelj. 2. Specifični emisijski faktor dobavitelja izračunan glede na celotne emisije dobavitelja za proizvodnjo električne energije in celotno proizvodnjo električne energije dobavitelja. 3. Faktor preostale sestave proizvodnih virov države (residual mix), ki ga objavlja AIB za različne države. 4. Državno povprečje porabljene električne energije brez upoštevanja tržnih inštrumentov	Količina porabljene elektrike X emisijski faktor
2	Daljinsko ogrevanje in hlajenje	Količina porabljene toplote v kWh	Zaporedje pridobitve podatka o porabi: 1. Podatki iz računov 2. Ocena porabe s strani posamezne družbe 3. Ocena glede na površino prostorov in faktorjev porabe na m2	Zaporedje pridobitve emisijskega faktorja: 1. Specifični emisijski faktor, ki ga objavi dobavitelj. 2. Specifični emisijski faktor dobavitelja izračunan glede na celoletne emisije proizvodnje toplote in celoletno proizvedeno toplotno energijo dobavitelja. 3. Emisijski faktor izračunan glede na podatke o sestavi virov za proizvodnjo toplote v posamezni državi/regiji/mestu. 4. Drugi viri podatkov in preračuni izvajalca izračuna	Količina porabljene toplote X emisijski faktor

stran 86 od 202

Metodologija za izračun ogljičnega odtisa za maloprodajne trgovine družbe SANOLABOR d.d.

Družba SANOLABOR d.d. ima poleg poslovne stavbe tudi večje število maloprodajnih trgovin (v nadaljevanju: »MP trgovine«) po celi Sloveniji. Izračun njihovih emisij je bil obravnavan ločeno od poslovne stavbe in je sledil svoji metodologiji.

Za izračun emisij TGP vseh MP trgovin smo uporabili naslednjo metodologijo:

• obseg 1:

V obsegu 1 za nobeno izmed MP trgovin ni identificiranih aktivnosti in emisij v kategorijah zgorevanje goriv v stacionarnih enotah, procesnih emisij in transportu. Identificirani so bili potencialni viri emisij v obliki klimatskih naprav, vendar so iz izračuna izvzeti, saj bi bilo pridobivanje podatkov o tovrstnih emisijah izredno težavno in zamudno.

• obseg 2:

Za vse MP trgovine se upošteva emisije zaradi nakupa električne energije in toplote:

• a) SANOLABOR d.d. je sam na podlagi svoje metodologije pridobil podatke in preračunal porabo električne energije in toplote za vse MP trgovine.
• b) Za vse MP trgovine je bil vzet povprečni emisijski faktor za Slovenijo:
  • i. Tržni pristop elektrika: emisijski faktor za »Residual mix« od Association of Issuing Bodies5,
  • ii. Lokacijski pristop elektrika in toplota: emisijski faktor Inštituta Jožef Stefan6.

Metodologija za izračun emisij biogenega CO2 – poročanje izven obsegov

GHG Protokol navaja, da morajo biti neposredne emisije ogljikovega dioksida, ki izhajajo iz biološko zajetega ogljika, poročane ločeno od obsegov (v obsegu 1 ne smejo biti upoštevane). Primer takšnih emisij je CO2, ki nastaja pri zgorevanju biomase in biogoriv.

Biološko zajet ogljik je ogljik, ki ga rastline s fotosintezo izločijo iz atmosfere in shranijo v sebi. Ta ogljik je mnoga leta shranjen v nadzemni vegetaciji (npr. gozdovi), pod zemljo (npr. korenine) in v izdelkih iz biomase (npr. lesene deske). Ogljik stopi nazaj v atmosfero šele pri razkroju ali zgorevanju. Celoten cikel se obravnava kot neto ogljično nevtralen, vendar lahko traja tudi več 100 let. V trenutnih podnebnih načrtih, ki predvidevajo znatna znižanja emisij CO² do leta 2050, je časovno okno do 2050 krajše, kot je dolžina nekaterih ciklov.

Za Skupino SALUS emisije biogenega CO² niso bile identificirane v nobeni aktivnosti. Nekatere aktivnosti (npr. zgorevanje goriv v službenih vozilih) sicer lahko vključujejo biogene emisije zaradi zgorevanja biogoriv ali biomase, vendar brez ustreznih potrdil ali 100% zagotovil o porabi biogoriv in biomase, izračun tovrstnih emisij ni bil obravnavan.

Če bi Skupina SALUS v prihodnje pridobila ustrezna potrdila o porabi biogoriv in biomase, se lahko vzpostavi metodologija ter izvedeta izračun in poročanje biogenih emisij.

5 European Residual Mix | AIB

⁶ CEU | Izpusti CO2/TGP na enoto električne energije in daljinske toplote

stran 87 od 202

3.10 E1-7: Odvzemi TGP in projekti zmanjševanja emisij TGP, ki se financirajo z ogljičnimi dobropisi

Skupina SALUS se ne poslužuje odvzemov TGP ter v zvezi s temi in s projekti zmanjševanja emisij TGP ne uporablja niti ne trguje z ogljičnimi dobropisi ali drugimi podobnimi instrumenti. Vse aktivnosti za zmanjševanje emisij TGP izvajamo neposredno prek internih ukrepov in projektov, ki so skladni z našimi trajnostnimi cilji in strategijo zmanjševanja emisij.

3.11 E1-8: Oblikovanje interne cene ogljika

Skupina SALUS nima uvedene interne cene ogljika kot dela svojega sistema upravljanja emisij TGP. Namesto tega se osredotočamo na druge strategije za zmanjševanje emisij, vključno z izboljšanjem energetske učinkovitosti, optimizacijo procesov in uvajanjem nizkoogljičnih tehnologij.

Za zdaj ni načrtov za uvedbo interne cene ogljika, vendar bomo to možnost preučili v prihodnosti, skladno z razvojem trga in regulatornih zahtev ter cilji na področju trajnostnosti.

4 E2 Onesnaževanje

4.1 IRO-1: Opis postopkov za opredelitev ter ocenjevanje pomembnih z onesnaževanjem povezanih vplivov, tveganj in priložnosti

Na osnovi analize dvojne pomembnosti je bila prepoznana naslednja najpomembnejša tema ter znotraj nje naslednji vpliv:

4.1.1 Snovi, ki vzbujajo zaskrbljenost

Dejanski negativen vpliv zaradi snovi, ki vzbujajo zaskrbljenost, in sicer preko lastne ponudbe izdelkov.

Tabela 19: Snovi, ki vzbujajo zaskrbljenost

Lokacija mesta	Poslovne dejavnosti na lokaciji	Vpliv onesnaževanja
SALUS, Veletrgovina, d.o.o., Litostrojska cesta 46A, 1000, Ljubljana SANOLABOR, d.d., Leskoškova cesta 4, 1000, Ljubljana	Trgovina na debelo s farmacevtskimi izdelki ter medicinskimi potrebščinami in materiali	Prepoznan je bil visok dejanski negativni vpliv zaradi snovi, ki
MEDITRADE, d.o.o., Brnčičeva ulica 17B, 1231, Ljubljana-Črnuče	Nespecializirano posredništvo pri prodaji raznovrstnih izdelkov	vzbujajo zaskrbljenost, in
Druge družbe v Skupini SALUS	Trgovina na debelo z zdravili in medicinskimi pripomočki, regulatorne storitve, farmakovigilanca, storitve vstopa proizvodov na trg, oblikovanje cen	sicer preko lastne ponudbe izdelkov.

Postopek za opredelitev pomembnih vplivov, tveganj in priložnosti, povezanih z onesnaževanjem, je opisan v ESRS 2 IRO-1.

4.2 E2-1: Politike v zvezi z onesnaževanjem

To področje, zlasti nadomestitev in zmanjšanje uporabe snovi, ki vzbujajo zaskrbljenost, ter njihova postopna opustitev, trenutno ni vključeno v politike Skupine SALUS. Načrtujemo pa, da bomo to uredili in vključili v širši okvir naših okoljskih politik, skladno z načeli trajnostnega razvoja in veljavno zakonodajo.

datum 3.3.2025

stran 88 od 202

V Skupini SALUS trenutno ravnanje z onesnaževali in škodljivimi snovmi urejamo preko ločenih delovnih dokumentov, specifičnih za posamezno družbo, ki določajo postopke za njihovo pravilno uporabo, skladiščenje in odstranjevanje. Pri družbi MEDITRADE d.o.o. so to dokumenti: Varno delo z nevarnimi kemikalijami, Obvladovanje izrednih razmer, Okoljski vidiki in vplivi ter cilji in ukrepi in Načrt gospodarjenja z odpadki.

V družbi SALUS, Veletrgovina, d.o.o. so v povezavi z onesnaževali in škodljivimi snovmi sprejeti naslednji delovni dokumenti: Načrt gospodarjenja z odpadki, Nevarne snovi in pripravki, Prostori in oprema za skladiščenje nevarnih snovi in pripravkov ter Zagotavljanje ustreznosti prostorov in opreme v skladišču.

V družbi SANOLABOR, d.d. pa so to dokumenti: Delo s citostatiki in nevarnimi kemikalijami, Načrt gospodarjenja z odpadki družbe SANOLABOR, d.d. ter Skladiščenje kemikalij.

Zaposleni, ki rokujejo s tovrstnimi snovmi, so se dolžni seznaniti s temi dokumenti, v katerih so opisani postopki pri ravnanju s temi snovmi, poleg tega pa se morajo na tem področju tudi redno izobraževati.

4.3 E2-2: Ukrepi in viri v zvezi z onesnaževanjem

Ker gre za prvo leto poročanja in so bile pomembne teme, med katere so uvrščene tudi teme v povezavi s snovmi, ki vzbujajo zaskrbljenost, šele identificirane, konkretni ukrepi za njihovo upravljanje še niso bili sprejeti.

Tri največje družbe v Skupini SALUS imajo sicer pridobljen certifikat ISO 14001 za ravnanje z okoljem, kar potrjuje zavezanost k obvladovanju okoljskih vidikov, ki jih poslovanje prinaša za okolje.

4.4 E2-3: Cilji v zvezi z onesnaževanjem

Glejte opis v ESRS 2 MDR-T.

4.5 E2-5: Snovi, ki vzbujajo zaskrbljenost

Družbe v Skupini SALUS, ki poslujejo tudi s snovmi, ki vzbujajo zaskrbljenost, trenutno še ne spremljajo in zbirajo podatkov, povezanih z zahtevami po razkritju glede snovi, ki vzbujajo zaskrbljenost, zato teh informacij trenutno ne moremo vključiti v poročilo.

Zavedamo se pomembnosti spremljanja in razkrivanja teh podatkov, saj so ključni za zagotavljanje preglednosti, skladnosti z zakonodajnimi zahtevami in odgovorno ravnanje na področju varovanja okolja in zdravja.

Čeprav tovrstni procesi trenutno še niso vzpostavljeni, v prihodnjih letih načrtujemo postopno določitev kriterijev spremljanja ter sprejetje ustreznih sistemov in procesov za zbiranje, spremljanje in razkrivanje podatkov o snoveh, ki vzbujajo zaskrbljenost. Če bo to mogoče, bomo vključili tudi naše dobavitelje, ki bodo imeli ključno vlogo pri zagotavljanju ustreznih informacij o uporabljenih snoveh.

Cilj je razviti robusten sistem, ki bo omogočal učinkovito identifikacijo tovrstnih snovi, spremljanje njihove uporabe in oceno njihovega vpliva, in ki bo zagotovil skladnost z zahtevami ter prispeval k večji trajnostnostni naravnanosti našega poslovanja.

stran 89 od 202

5 E5 Raba virov in krožno gospodarstvo

5.1 IRO-1: Opis postopkov za opredelitev ter ocenjevanje pomembnih vplivov, tveganj in priložnosti, povezanih z rabo virov in krožnim gospodarstvom

Na osnovi analize dvojne pomembnosti so bile prepoznane naslednje najpomembnejše teme ter znotraj njih naslednji vplivi:

5.1.1 Pritoki virov, vključno z rabo virov

Skupina SALUS ima dejanski negativen vpliv zaradi velike količine porabe virov in materialov pri dobaviteljih.

Prav tako ima preko svoje nabavne verige prepoznan pomemben vpliv na rabo virov in krožno gospodarstvo, saj dobavitelji pri svojih dejavnostih porabijo velike količine virov in materialov. Nekateri dobavitelji so se že vključili v sodelovanje na področju uvajanja brezpapirnega poslovanja, ki ga uvajajo posamezne družbe v Skupini SALUS.

5.1.2 Odtoki virov, povezani s proizvodi in storitvami

Tema ima dejanski negativen vpliv zaradi distribucije velike količine izdelkov za enkratno uporabo in naprav, ki se ne vrnejo v proces ponovne uporabe ali reciklaže.

Odtoki virov Skupine SALUS se nanašajo na materiale ter izdelke, ki jih uporabljamo. Naš vpliv je negativen, ker distribuiramo veliko izdelkov za enkratno uporabo in naprav, ki se ne vrnejo v proces ponovne uporabe ali reciklaže, medtem ko pri izdelkih postajajo vse bolj ključni trpežnost, možnost ponovne uporabe, popravljivost, razstavljivost za ponovno uporabo, obnova ali recikliranje.

5.1.3 Odpadki

Dejanski negativen vpliv v povezavi z odpadki nastaja zaradi plastične embalaže, papirne in kartonske embalaže, odpadne električne in elektronske opreme, baterij in akumulatorjev, odpadnih kemikalij in zdravil.

Skupina SALUS ima negativen vpliv, ker pri svojih dejavnostih porabi precej embalaže, kot so LDPE folija, karton, papir, plastika in elastika. Embalažo se uporablja v procesu ponovnega pakiranja izdelkov in pri samem izvajanju osnovnih dejavnosti družb. Največje tri družbe v Skupini ločeno zbirajo odpadke in jih oddajajo pooblaščenim prevzemnikom odpadkov, spremljajo količino in vrsto odpadkov ter način odlaganja.

Embalaža (LDPE folija, karton, papir, plastika, elastika) se uporablja v procesu ponovnega pakiranja izdelkov in pri samem izvajanju osnovnih dejavnosti družb v Skupini SALUS. Odpadna električna in elektronska oprema, odpadne baterije in akumulatorji ter odpadne kemikalije in zdravila pa nastajajo zaradi izdelkov, ki jih Skupina SALUS prodaja na trgu, ob poteku njihove življenjske dobe oziroma roka uporabe ali ob okvari. Družba SALUS, Veletrgovina, d.o.o. je zavezana k varnemu odstranjevanju odpadnih zdravil iz poslovnih enot, ki jih oskrbuje (lekarne, bolnišnice), pri čemer odpadna zdravila prevzame ob dostavi, da ne prihaja do dodatnih voženj.

Znotraj teme odpadkov so bila prepoznana naslednja tveganja in priložnosti:

datum 3.3.2025

stran 90 od 202

Tabela 20: Pomembna tveganja in priložnosti

	Pomembna tveganja	Pomembne priložnosti
V družbi	Močna zakonodajna regulacija področja medicinskih pripomočkov in zdravil, saj se pričakuje čedalje bolj restriktivno zakonodajo na področju ravnanja z odpadki.	Iskanje načinov za recikliranje embalaže in popolno zmanjšanje količine embalaže. To lahko dodatno pomaga proizvajalcem zmanjšati porabo energije.
	Finančno tveganje zaradi prehoda na bolj zelene surovine, večjega deleža ponovne uporabe in recikliranja izdelkov.	Zmanjševanje nastajanja odpadkov zaradi pretečenega roka uporabe kemikalij in zdravil.
V vrednostni verigi	Tveganja izhajajo iz nabavne verige Skupine SALUS. Morebitna neprilagojenost trajnostnim zahtevam dobaviteljev Skupine SALUS ali pa tveganja, povezana z disrupcijami v nabavni verigi in dostopnostjo materialov in surovin.	/

Postopek za opredelitev pomembnih vplivov, tveganj in priložnosti, povezanih z rabo virov in krožnim gospodarstvo je opisan v ESRS 2 IRO-1.

5.2 E5-1: Politike v zvezi z rabo virov in krožnim gospodarstvom

Tabela 21: Politike v zvezi z rabo virov in krožno gospodarstvo

Ime politike	Fokus politike
Politika trajnostnega poslovanja	Politika je usmerjena v vse tri ESG stebre. Na področju okolja se je Skupina SALUS s tem dokumentom med drugim zavezala k zmanjšanju in preprečevanju nastajanja odpadkov.
Metodologija ravnanja z okoljem	Izhodišča za vzpostavitev nadzorovalnega spremljanja in merjenja so zastavljeni okoljski cilji in zakonske zahteve. Merjenje okoljskih vidikov se izvaja periodično, spremljamo pa jih preko prejetih računov, evidenčnih listov ter prodajnih podatkov. Evidence vodimo različno po družbah. Izbrane podatke (kazalnike) imamo urejene tako, da predstavljajo relativne vrednosti in so primerljivi tudi v primeru spremenjenega obsega poslovanja / delovanja družbe.
Načrt gospodarjenja z odpadki	Pregled in evidenca konkretnih podatkov vseh vrst odpadkov, ki nastanejo v posamezni družbi v določenem obdobju (najmanj enkrat letno).

V Skupini SALUS trenutno upravljanje virov urejamo preko ločenih delovnih dokumentov, specifičnih za posamezno družbo. Trenutno to področje ni vključeno v krovne politike Skupine SALUS, vendar načrtujemo, da bomo to uredili in ga vključili v širši okvir naših okoljskih politik, skladno z načeli trajnostnostnega razvoja in zahtevami zakonodaje.

Posamezne družbe v Skupini SALUS morebitne negativne učinke in tveganja, povezana z rabo virov in ustvarjanjem odpadkov, obravnavajo preko sprejetih načrtov za gospodarjenje z odpadki.

Konsolidirano letno poročilo Skupine SALUS in delniške družbe SALUS, Ljubljana, d.d. za leto 2024

stran 91 od 202

Podrobni ukrepi se sprejemajo in izvajajo glede na specifične dejavnosti posamezne družbe.

Hierarhija ravnanja z odpadki	Ukrepi Skupine SALUS
Preprečevanje	Brezpapirno poslovanje.
Ponovna uporaba	Možnost odkupa zastarele elektronske opreme s strani zaposlenih.
	Izposoja medicinskih pripomočkov končnim uporabnikom, uporaba vračljive transportne embalaže.
	Ponovna uporaba transportne kartonske embalaže in embalaže iz stiropora v hladni verigi.
	Ponovna uporaba plastičnih transportnih zabojev za pakiranje zdravil (lekarne in bolnice jih vrnejo).
Recikliranje	Recikliramo vse vrste embalaže (kartonska, plastična), tudi nevarne odpadke, elektronsko opremo (tudi tisto, ki jo prejmemo od končnih uporabnikov)
Predelava	Vso prevzeto električno in elektronsko opremo od končnih uporabnikov predajamo v predelavo.
Odstranjevanje	Namestitev otokov za ločeno zbiranje odpadkov, v prostorih družb in zunaj, z namenom zmanjšanja nastanka mešanih komunalnih odpadkov, ki bi se odstranili na odlagališču.

Tabela 22: Ravnanje z odpadki in ukrepi

Pri našem poslovanju upoštevamo naslednje strategije krožnega gospodarstva:

• optimizacija virov: uporaba manj materialov in energije pri poslovanju ter izraba obnovljivih virov;
• podaljševanje življenjske dobe izdelkov: spodbujanje popravil, ponovne uporabe in obnove izdelkov;
• ponovna uporaba in redistribucija: preusmeritev izdelkov ali materialov, ki uradno niso več v uporabi, k novim uporabnikom;
• recikliranje in predelava: pretvorba odpadkov nazaj v uporabne surovine za proizvodnjo novih izdelkov;
• delitvena ekonomija: spodbujanje skupne rabe izdelkov, storitev ali virov (na primer carsharing);
• uporaba obnovljivih virov energije: prehod na vire energije, ki ne izčrpavajo naravnih virov in zmanjšujejo emisije (sončna energija);
• digitalizacija in pametne rešitve: uporaba tehnologij za optimizacijo procesov, spremljanje porabe virov in zmanjšanje odpadkov.

5.3 E5-2: Ukrepi in viri v zvezi z rabo virov in krožnim gospodarstvom

V tem trenutku še nimamo uradne politike na ravni Skupine SALUS, ki bi naslavljala specifične vplive in ukrepe za izvajanje načel krožnega gospodarstva.

Kljub temu pa posamezne družbe že izvajajo ukrepe v smeri krožnega gospodarstva, vključno s cilji v okviru ISO 14001, ki se nanašajo na racionalno rabo virov, in sicer:

stran 92 od 202

• Nekatere družbe zagotavljajo servise in redna preventivna vzdrževanja aparatov ter dobavo originalnih delov tekom celotnega življenjskega cikla. Svoje uporabnike izobražujejo in ozaveščajo. Vse to vpliva na daljšo življenjsko dobo aparatov.
• Družbi SANOLABOR, d.d. in SALUS, Veletrgovina, d.o.o. uporabljata povratno embalažo za svoje stranke. Povratna embalaža so plastični zabojniki, ki se uporabljajo kot povratna embalaža pri dostavah za segment kupcev – lekarne.
• V maloprodaji ter prodaji bolnišnicam, ki jo izvaja družba SANOLABOR, d.d., se povratna embalaža uporablja le deloma, in sicer kjer je to možno..
• V družbi SANOLABOR, d.d. zagotavljajo vzdrževanje in servis aparatov s strani proizvajalcev (garancijsko ali izven garancijsko) ter skrbijo za demontažo in odvoz izrabljenih aparatov. Po končani življenjski dobi, so večji aparati zanimivi za določena podjetja, da jih razstavijo in dele ponovno uporabijo, manjši aparati pa gredo na uničenje.
• Pozitiven vpliv predstavlja tudi program družbe SANOLABOR, d.d. za izposojo medicinskih pripomočkov. Stroške izposoje medicinskih pripomočkov krije Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (v nadaljevanju: »ZZZS«), družba SANOLABOR, d.d. pa je dodatno vzpostavila še lastni nadstandardni sistem komercialne izposoje medicinskih pripomočkov.
• Vse tri zgoraj navedene družbe v svojih skladiščih zagotavljajo stalen nadzor nad pogoji skladiščenja, posebej za izdelke, ki potrebujejo hladno verigo. Za primer morebitnega izpada električnega toka so zagotovljeni agregati. Na ta način se zagotavlja kakovostno blago in posledično minimalna količina odpadkov, ki bi nastali zaradi neustreznih pogojev v procesu skladiščenja (pokvarjeno blago kot odpadek).
• Poleg tega družbe tudi ozaveščajo in sodelujejo z odjemalci medicinske opreme v smislu okoljskih informacij o uporabi, življenjski dobi, in sicer do končnega uničenja izdelka, kar vključuje:
  • o vključitev strokovne podpore in servisa,
  • o izobraževanje uporabnikov ob inštalaciji opreme,
  • o določitev življenjskega cikla vseh aparatov,
  • o določitev datumov rednega preventivnega vzdrževanja tekom celotnega življenjskega cikla,
  • o zagotavljanje originalnih rezervnih delov tekom celotnega življenjskega cikla,
  • o demontaža izrabljenih aparatov in odvoz,
  • o odstranjevanje delov namenjenih obnovi,
  • o izpolnjevanje proizvajalčeve razširjene odgovornosti za odpadne opreme ter odpadne električne in elektronske opreme (v nadaljevanju: »OEEO«),
  • o klasifikacija in odlaganje OEEO ter pridobitev evidenčnega lista.

5.4 E5-3: Cilji v zvezi z rabo virov in krožnim gospodarstvom

Čeprav na ravni Skupine SALUS še nismo zastavili ciljev za spremljanje učinkovitosti politik in ukrepov, vezanih na prepoznane pomembne teme v tem sklopu, imajo tri največje družbe v Skupini SALUS certifikat ISO 14001 in v zvezi s tem zastavljene lastne cilje, ki se nanašajo na tretji vpliv (odpadke).

Na splošno so ti cilji povezani z:

• nadaljnjo uporabo povratne transportne embalaže za večkratno uporabo,
• nadaljnjim izvajanjem storitev izposoje medicinskih pripomočkov za večkratno uporabo.

stran 93 od 202

Tukaj navajamo še nekaj konkretnih ciljev.

Tabela 23: Cilji v zvezi z rabo virov in krožnim gospodarstvom

Ime cilja	Fokus cilja, povezan z rabo virov in krožnim gospodarstvom	Stopnja hierarhije ravnanja z odpadki	Faza življenjskega cikla izdelka
SANOLABOR, d.d.: ukinitev tiskalnikov znotraj pisarn in vzpostavitev tiskarskih otokov	Zmanjšanje porabe pisarniškega papirja za 5 % v letu 2024 v primerjavi z letom 2023	Preprečevanje	Uporaba
MEDITRADE d.o.o.: zmanjšanje količin predane odpadne embalaže v družbe za ravnanje z odpadno embalažo	Dosledno ločevanje odpadne embalaže Povečanje nasipne teže zabojnika za zbiranje odpadne kartonske embalaže za 10 % do konca 2025	Odstranjevanje	Uporaba

Cilji, ki smo si jih zastavili v okviru standarda ISO 14001, presegajo zakonske zahteve, saj predstavljajo naše prostovoljne zaveze. Z njimi aktivno prispevamo k trajnostnemu razvoju in spodbujamo prehod na krožno gospodarstvo. Ti cilji niso zgolj odraz skladnosti z zakonodajo, temveč izražajo našo odgovornost do okolja in željo po uvedbi naprednih praks, ki dolgoročno omogočajo zmanjševanje okoljskega odtisa ter učinkovitejše upravljanje virov.

Cilji, ki so določeni s standardom ISO 14001, morajo biti merljivi, kar zagotavljamo s postavitvijo ključnih kazalnikov poslovanja ter letnimi pregledi in poročanji poslovodstvom družb o doseganju zastavljenih ciljev.

5.5 E5-4: Pritok virov

Vpliv, vezan na pritok virov, se nanaša na velike količine porabe virov in materialov pri dobaviteljih. V Skupini SALUS podatkov o količini porabe virov in materialov pri dobaviteljih nimamo. Z namenom boljšega naslavljanja pritokov virov se nameravamo v prihodnosti povezati tudi z dobavitelji.

5.6 E5-5: Odtok virov

Količine odpadkov v največjih treh družbah Skupine SALUS so naslednje:

Tabela 24: Količina odpadkov

Opis	Količina odpadkov v kg
Skupna količina nastalih odpadkov	335.180,0
Količina odpadkov, preusmerjenih stran od
odstranjevanja (i. priprava za ponovno rabo; ii.	Nimamo podatkov
recikliranje; iii. drugi postopki predelave) z
razčlenitvijo po nevarnih in nenevarnih odpadkih)
Količina odpadkov, predvidenih za odstranjevanje
(i. sežig; ii. odlaganje na odlagališču; iii. drugi	Nimamo podatkov
postopki odstranjevanja) z razčlenitvijo po
nevarnih in nenevarnih odpadkih
Količina in odstotek nerecikliranih odpadkov	Nimamo podatkov
Skupna količina nastalih nevarnih odpadkov	9.450,9
Skupna količina nastalih radioaktivnih odpadkov	Nimamo takih odpadkov

V skladu z 29. členom Uredbe o odpadkih (Uradni list RS, št. 77/22 z dne 31.5.2022) moramo družbe do 31.3. tekočega leta poročati o nastalih odpadkih in ravnanju z njimi za preteklo koledarsko leto.

stran 94 od 202

Poročilo je treba oddati elektronsko, in sicer javni Agenciji Republike Slovenije za okolje. Poročilo ne zajema podatkov razdeljenih po kategorijah, ki jih zahteva razkritje E5-5 Odtok virov, zato s temi podatki ne razpolagamo.

V načrtu gospodarjenja z odpadki je spisek vseh nastalih odpadkov. Vsaka družba ima narejen svoj načrt zato je tudi sestava odpadkov po družbah različna.

Za odvoz vseh vrst odpadkov imajo družbe sklenjene pogodbe z družbami, ki so pooblaščene za zbiranje, prevoz, predelavo ali odstranjevanje različnih vrst odpadkov. Njihovo delovanje je skladno z veljavno zakonodajo in zahtevami, kar vključuje ravnanje z odpadno embalažo, električno in elektronsko opremo ter odpadnimi zdravili. Ta ureditev zagotavlja odgovorno ravnanje z odpadki v skladu z okoljskimi standardi in cilji trajnostnostnega razvoja.

Družbe pri ravnanju z odpadki upoštevajo metodologijo, ki jo določa zakonodaja in izvajajo svoje aktivnosti v skladu z načrti gospodarjenja z odpadki, skladno s 27. členom Uredbe o odpadkih (Uradni list RS, št. 77/2022). Omenjene metodologije so vezane predvsem na:

• hierarhijo ravnanja z odpadki (preprečevanja nastajanja odpadkov, ponovna uporaba),
• ravnanje z nevarnimi odpadki,
• ravnanje z elektronskimi odpadki,
• spodbujanje krožnega gospodarstva,
• uredbo o odpadkih,
• ARSO aplikacijo IS-Odpadki,
• evidenčne liste in poročanja o odpadkih.

Proizvod oziroma material, ki se v praksi vrača v obtok, je transportna kartonska embalaža.

6 Taksonomija

Evropska komisija je z Uredbo (EU) 2020/852 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18.6.2020 o vzpostavitvi okvira za spodbujanje trajnostnih naložb in spremembi Uredbe (EU) 2019/2088 (»Uredba o EU taksonomiji«) vzpostavila sistem razvrščanja, ki zagotavlja enoten klasifikacijski okvir za opredelitev gospodarskih dejavnosti, ki so prepoznane kot okoljsko trajnostne.

Namen tega sistema razvrščanja je zagotavljanje preglednih in primerljivih informacij o skladnosti gospodarskih dejavnosti z merili za trajnostnostne naložbe, poudarjanje pomena trajnostnostnih praks ter spodbujanje njihovega financiranja v finančnem sektorju. V skladu z Uredbo o EU aksonomiji Skupina SALUS za leto 2024 poroča o:

• deležu čistih prihodkov, ustvarjenih z dejavnostmi, ki so trajnostnostne v skladu z EU taksonomijo,
• deležu kapitalskih izdatkov (»CapEx«), ki so povezani s trajnostnostnimi dejavnostmi,
• deležu operativnih izdatkov (»OpEx«) za ohranjanje ali pridobitev trajnostnostnih lastnosti,
• skladnosti svojih dejavnosti z merili za okoljske cilje, določenimi v členih 10 do 15 Uredbe o EU taksonomiji in
• uporabi tehničnih meril, ki jih določajo Delegirana uredba (EU) 2021/2139, Delegirana uredba (EU) 2023/2485 in Delegirana uredba (EU) 2023/2486, ki za vsako gospodarsko dejavnost

stran 95 od 202

opredeljujejo posebne pogoje, vključno z mejami emisij, standardi učinkovitosti in drugimi zahtevami.

Pri tem je Skupina SALUS upoštevala naslednja načela:

• načelo povezave, kjer so finančni kazalniki (čisti prihodki, CapEx, OpEx), ki jih je možno neposredno povezati z dejavnostmi, skladnimi s taksonomijo, vključeni v števec ustreznih ključnih kazalnikov uspešnosti in
• načelo preprečevanja dvojnega štetja, kjer je bila vrednost finančnih kazalnikov razdeljena z uporabo specifičnih dejavnostnih faktorjev, ki ne presegajo 100%.

Pri presoji, ali je gospodarska dejavnost okoljsko trajnostnostna, je Skupina SALUS upoštevala naslednja merila:

• dejavnost bistveno prispeva vsaj k enemu ali več okoljskim ciljem, določenim v Uredbi o EU taksonomiji,
• dejavnost ne škoduje bistveno nobenemu od teh okoljskih ciljev,
• dejavnost se izvaja v skladu z minimalnimi zaščitnimi ukrepi, določenimi v Uredbi o EU taksonomiji, ter
• dejavnost izpolnjuje tehnična merila za pregled skladno z uredbami o tehničnih merilih.

Skupina SALUS je specializirana za ponudbo celostne storitve distribucije, promocije in aktivne prodaje ter spremljajočih storitev, da zdravila in medicinski pripomočki pridejo na trg. Te dejavnosti kot poglavitne dejavnosti družb v Skupini SALUS niso presojane z vidika doseganja podnebnih ciljev in s tem upravičenosti ali skladnosti z EU taksonomijo. Kljub temu je Skupina SALUS zavezana visokim okoljskim standardom, družbeni odgovornosti in prizadevanjem za zeleni prehod.

Na podlagi skrbnega pregleda vseh šestih okoljskih ciljev, ki jih opredeljuje taksonomija, se dejavnosti lahko kvalificirajo kot trajnostnostne, če bistveno prispevajo k enemu ali več okoljskim ciljem, bistveno ne škodujejo preostalim okoljskim ciljem ter izpolnjujejo minimalne zaščitne ukrepe, določene v 18. členu Uredbe (EU) 2020/852. Skupina SALUS je identificirala več taksonomsko sprejemljivih gospodarskih dejavnosti, in sicer:

6.1 Blažitev podnebnih sprememb (BPS)

6.1.1 BPS 4.1 Proizvodnja energije z uporabo fotovoltaične tehnologije

Z uporabo fotovoltaične tehnologije se proizvaja električna energija, s čimer je zadoščeno cilju, da dejavnost bistveno prispeva k blaženju podnebnih sprememb. Menimo, da objekt na Litostrojski cesti v Ljubljani, kjer je nameščena sončna elektrarna, ni podvržen bistvenim fizičnim tveganjem in bistveno ne škoduje okoljskemu cilju »krožno gospodarstvo«. V letu 2024 so naložbe v osnovna sredstva dejavnosti znašale 11.196,00 EUR, kar predstavlja le 0,34% vseh naložb v osnovna sredstva Skupine SALUS. Čisti prihodki so v letu 2024 znašali 66.941,07 EUR (0,01% vseh prihodkov Skupine SALUS), OpEx pa je znašal 3.355,78 EUR.

6.1.2 BPS 5.5 Zbiranje in prevoz frakcij nenevarnih odpadkov, ki se ločujejo pri viru

Skupina SALUS ima z zunanjimi izvajalci sklenjene pogodbe za ločeno zbiranje in odvoz nenevarnih odpadkov, ki se ločujejo pri viru in so namenjeni pripravi za ponovno uporabo ali recikliranje. Ločeno

stran 96 od 202

zbrane frakcije odpadkov se ne mešajo z drugimi odpadki ali materiali z drugačnimi lastnostmi, zato dejavnost bistveno ne škoduje okoljskemu cilju »krožno gospodarstvo«. Prav tako dejavnost ni podvržena fizičnim tveganjem. V letu 2024 je OpEx, povezan z odpadki, znašal 63.681,78 EUR.

6.1.3 BPS 6.5 Prevoz z motornimi kolesi, osebnimi avtomobili in gospodarskimi vozili

Skupina SALUS se pospešeno dekarbonizira z nabavo vozil na električni pogon, ki imajo ničelne emisije TGP, zato bistveno prispevajo k cilju »blaženje podnebnih sprememb«. Skupna vrednost nabav električnih osebnih vozil in lahkih tovornih vozil za dostavo zdravil je v letu 2024 znašala 305.321,45 EUR (9,31% vseh naložb v osnovna sredstva). OpEx v povezavi s to dejavnostjo pa je znašal 7.308,08 EUR.

6.1.4 BPS 7.4 Namestitev, vzdrževanje in popravilo polnilnih postaj za električna vozila v stavbah (in na parkirnih prostorih, povezanih s stavbami)

V letu 2024 je Skupina SALUS nadgradila mrežo polnilnic za električna vozila, zato ta vlaganja pripomorejo k cilju blažitve podnebnih sprememb. Vrednost tovrstnih naložb v osnovna sredstva je znašala 10.933,40 EUR (0,33% vseh naložb v osnovna sredstva).

6.1.5 BPS 7.6 Namestitev, vzdrževanje in popravilo tehnologij za energijo iz obnovljivih virov

V letu 2024 je Skupina SALUS vlagala v hranilnike energije, toplotne črpalke in zamenjavo svetil z do 40% ali več bolj varčnimi svetili. Naložbe v osnovna sredstva so v letu 2024 znašale 134.378,13 EUR kar predstavlja 4,1% vseh naložb v osnovna sredstva.

6.2 Krožno gospodarstvo (KG)

6.2.1 KG 5.1 Popravilo, obnova in ponovna izdelava

Med dejavnosti Skupine SALUS sodi tudi podaljševanje življenjske dobe izdelkov z njihovim popravilom in obnovo, potem ko so jih stranke, to so fizične ali pravne osebe, že uporabile za predvideni namen. Skupaj z izpolnjevanjem drugih kriterijev dejavnost bistveno prispeva k cilju krožnega gospodarstva, menimo pa tudi, da ne vpliva negativno na druge okoljske cilje. Skupina SALUS je imela v povezavi s to dejavnostjo čiste prihodke v višini 160.478,94 EUR (0,02% vseh prihodkov), OpEx pa je znašal 127.555,66 EUR.

6.2.2 KG 5.5 Modeli »izdelek kot storitev« in drugi krožni modeli storitev, osredotočenih na rabo in rezultate

Skupina SALUS ponuja tudi modele storitev, kjer daje strankam na voljo izdelke v uporabo prek najema oziroma souporabe. Gre za izposojo medicinskih pripomočkov, ki jo izvaja družba SANOLABOR, d.d. Izdelki sami so v lasti družbe, ki skupaj s podizvajalci skrbi za redno servisiranje in čiščenje teh izdelkov. Ta dejavnost bistveno prispeva k cilju krožnega gospodarstva. Delež naložb v osnovna sredstva iz te dejavnosti je v letu 2024 znašal 11,71% vseh naložb v osnovna sredstva oziroma 384.008,00 EUR. V povezavi s temi proizvodi je nastalo 2.723.598,93 EUR čistih prihodkov (0,42% vseh prihodkov) in OpEx 35.487,77 EUR.

datum 3.3.2025

stran 97 od 202

Dejavnosti 5.1 in 5.5. sodita med omogočitvene dejavnosti, kar pomeni, da omogočata drugim dejavnostim zmanjšanje njihovih vplivov na okolje.

Kazalniki so izračunani na podlagi opredelitev v Prilogi I Uredbe o razkritjih. Podatki števcev posameznih kazalnikov so pridobljeni iz informacijskih sistemov in računovodskih evidenc družb v Skupini SALUS, podatki imenovalcev kazalnikov, pa izhajajo (i) za prihodke: iz izkaza poslovnega izida iz postavke »Čisti prihodki od prodaje«, kot so podrobneje razkriti v pojasnilu 4.17 tega letnega poročila in (ii) za osnovna sredstva: iz tabel gibanj neopredmetenih in opredmetenih sredstev, kot so razkrite v pojasnilih 4.1 in 4.2 tega letnega poročila.

Vse navedene dejavnosti so bile v celoti ocenjene kot taksonomsko sprejemljive, vendar pa ne okoljsko trajnostne, saj kriteriji z vidika prilagajanja podnebnim spremembam niso bili v celoti izpolnjeni.

datum 3.3.2025

stran 98 od 202

Tabela 25: Delež prihodkov od proizvodov ali storitev, povezanih z gospodarskimi dejavnostmi, usklajenimi s taksonomijo

Poslovno leto N	2024		Merila za bistven prispevek
Gospodarske dejavnosti	Ozna ka	Abso lutni EUR prih odki v	Dele spre ž pri leto mem hodk N ov % b ,	Blaž spre podn itev mem podn ebni bam m ebni h	Prila gaja nje	Vodn gosp i in m odar orsk stvo i viri	Krož no	razn Ones ekos ovrs naže istem tnos vanj t in i e	Biots ka
Besedilo		Valuta	%	DA; N E; NS P	DA; N E; NS P	DA; N E; NS P	DA; N E; NS P	DA; N E; NS P	DA; N E; NS P
A. DEJAVNOSTI, SPREJEMLJIVE ZA TAKSONOMIJO
A.1 Okoljsko trajnostne dejavnosti (usklajene s taksonomijo)
Prihodki od okoljsko trajnostnih dejavnosti (usklajenih s taksonomijo) (A.1)		0	0%	0%	0%	0%	0%	0%	0%
Od tega omogočitvenih		0	0%	0%	0%	0%	0%	0%	0%
Od tega prehodnih		0	0%	0%
A.2 Dejavnosti, ki so sprejemljive za taksonomijo, vendar niso okoljsko trajnostne (dejavnosti, neusklajene s taksonomijo)
							SP; NSP SP; NSP SP; NSP SP; NSP SP; NSP SP; NSP
4.1 Proizvodnja električne energije z uporabo fotovoltaične tehnologije	BPS 4.1	66.941	0,01%	SP	NSP	NSP	NSP	NSP	NSP
5.5 Zbiranje in prevoz frakcij nenevarnih odpadkov, ki se ločujejo pri viru	BPS 5.5	0	0%	SP	NSP	NSP	NSP	NSP	NSP
6.5 Prevoz z motornimi kolesi, osebnimi avtomobili in lahkimi gospodarskimi vozili	BPS 6.5	0	0%	SP	NSP	NSP	NSP	NSP	NSP
7.4 Namestitev, vzdrževanje in popravilo polnilnih postaj za električna vozila v stavbah in parkirnih prostorih, povezanih s stavbami	BPS 7.4	0	0%	SP	NSP	NSP	NSP	NSP	NSP
7.6 Namestitev, vzdrževanje in popravilo tehnologij za energijo iz obnovljivih virov	BPS 7.6	0	0%	SP	NSP	NSP	NSP	NSP	NSP
5.1 Popravilo, obnova in ponovna izdelava	KG 5.1	160.479	0,02%	NSP	NSP	NSP	SP	NSP	NSP
5.5 Modeli »izdelek kot storitev« in drugi krožni modeli storitev, osredotočenih na rabo in rezultate		KG 5.5 2.723.599 0,42%		NSP	NSP	NSP	SP	NSP	NSP
Prihodki od dejavnosti, ki so sprejemljive za taksonomijo, vendar niso okoljsko trajnostne (dejavnosti, neusklajene s taksonomijo) (A.2)		2.951.019 0,45% 0,01%			0%	0%	0,44%	0%	0%
Prihodki pri dejavnostih, sprejemljivih za taksonomijo (A.1 + A.2)		2.951.019 0,45% 0,01%			0%	0%	0,44%	0%	0%
B. DEJAVNOSTI, NESPREJEMLJIVE ZA TAKSONOMIJO

Prihodki od dejavnosti, nesprejemljivih za taksonomijo (B)	645.879.123 99,55%
Skupaj (A+B)	648.830.142 100%

datum 3.3.2025

stran 99 od 202

Merila za nebistveno škodovanje
Blaž spre spre podn itev mem mem podn ebni bam ebni m b h	Prila gaja nje	Vodn gosp i in m odar orsk stvo i viri	Krož no	razn Ones ekos ovrs naže istem vanj i e	Biots tnos ka t in	Minimalni zaščitni ukrepi	Delež prihodkov, usklajen s taksonomijo, leto N-1	Kategorija (omogočitvena dejavnost)	Kategorija (prehodna dejavnost)
DA; N E	DA; N E	DA; N E	DA; N E	DA; N E	DA; N E	DA; N E	%	O	P
DA	DA	DA	DA	DA	DA	DA	%
DA	DA	DA	DA	DA	DA	DA	%	O
DA	DA	DA	DA	DA	DA	DA	%		P
							%
							%
							%
							%
							%
							%
							%
							%
							%

BPS - blažitev podnebnih sprememb; KG - krožno gospodarstvo; DA - dejavnost je usklajena in sprejemljiva za taksonomijo glede zadevnega okoljskega cilja; NE - dejavnost je sprejemljiva vendar ni usklajena s taksonomijo glede zadevnega okoljskega cilja; SP - dejavnost sprejemljiva za taksonomijo za zadevni cilj; NSP - dejavnost ni sprejemljiva za taksonomijo za zadevni okoljski cilj

Tabela 25A: Delež prihodkov / skupni prihodki

	Delež prihodkov/skupni prihodki
	Usklajenih s taksonomijo glede na cilje	Sprejemljivih za taksonomijo glede na cilje
BPS	%	0,01%
PPS	%	%
VMV	%	%
KG	%	0,44%
PNO	%	%
BRE	%	%

datum 3.3.2025

stran 100 od 202

Tabela 26: Delež naložb v osnovna sredstva pri proizvodih ali storitvah, povezanih z gospodarskimi dejavnostmi, usklajenimi s taksonomijo

Poslovno leto N		2024					Merila za bistven prispevek
Gospodarske dejavnosti	Ozna ka	Abso lutni leto EUR prih N odki v	Dele spre ž pri mem hodk ov % b ,	Blaž spre podn itev mem podn ebni bam m ebni h	Prila gaja nje	Vodn gosp i in m odar orsk stvo i viri	Krož no	razn Ones ekos ovrs naže istem tnos vanj t in i e	Biots ka
Besedilo		Valuta	%	DA; N E; NS P	DA; N E; NS P	DA; N E; NS P	DA; N E; NS P	DA; N E; NS P	DA; N E; NS P
A. DEJAVNOSTI, SPREJEMLJIVE ZA TAKSONOMIJO
A.1 Okoljsko trajnostne dejavnosti (usklajene s taksonomijo)
Prihodki od okoljsko trajnostnih dejavnosti (usklajenih s taksonomijo) (A.1)		0	0%	0%	0%	0%	0%	0%	0%
Od tega omogočitvenih		0	0%	0%	0%	0%	0%	0%	0%
Od tega prehodnih		0	0%	0%
A.2 Dejavnosti, ki so sprejemljive za taksonomijo, vendar niso okoljsko trajnostne (dejavnosti, neusklajene s taksonomijo)
				SP; NSPSP; NSPSP; NSPSP; NSPSP; NSPSP; NSP
4.1 Proizvodnja električne energije z uporabo fotovoltaične tehnologije		BPS 4.1 11.196 0,34%		SP	NSP	NSP	NSP	NSP	NSP
5.5 Zbiranje in prevoz frakcij nenevarnih odpadkov, ki se ločujejo pri viru	BPS 5.5	0	0%	SP	NSP	NSP	NSP	NSP	NSP
6.5 Prevoz z motornimi kolesi, osebnimi avtomobili in lahkimi gospodarskimi vozili		BPS 6.5 305.321	9%	SP	NSP	NSP	NSP	NSP	NSP
7.4 Namestitev, vzdrževanje in popravilo polnilnih postaj za električna vozila v stavbah in parkirnih prostorih, povezanih s stavbami		BPS 7.4 10.933	0%	SP	NSP	NSP	NSP	NSP	NSP
7.6 Namestitev, vzdrževanje in popravilo tehnologij za energijo iz obnovljivih virov		BPS 7.6 134.378	4%	SP	NSP	NSP	NSP	NSP	NSP
5.1 Popravilo, obnova in ponovna izdelava	KG 5.1	0	0,00%	NSP	NSP	NSP	SP	NSP	NSP
5.5 Modeli »izdelek kot storitev« in drugi krožni modeli storitev, osredotočenih na rabo in rezultate		KG 5.5 384.008 11,71% NSP			NSP	NSP	SP	NSP	NSP
Naložbe v osnovna sredstva pri dejavnostih, ki so sprejemljive za taksonomijo, vendar niso okoljsko trajnostne (dejavnosti, neusklajene s taksonomijo) (A.2)		845.837 25,79% 14,08% 0%					0% 11,71% 0%		0%
Naložbe v osnovna sredstva pri dejavnostih, sprejemljivih za taksonomijo (A.1 + A.2)		845.837 25,79% 14,08% 0%					0% 11,71% 0%		0%
B. DEJAVNOSTI, NESPREJEMLJIVE ZA TAKSONOMIJO
Naložbe v osnovna sredstva pri dejavnostih, nesprejemljivih za taksonomijo (B)		2.434.49574,21%

Skupaj (A+B) 3.280.332 100%

Konsolidirano letno poročilo Skupine SALUS in delniške družbe SALUS, Ljubljana, d.d. za leto 2024

datum 3.3.2025

stran 101 od 202

				Merila za nebistveno škodovanje
Blaž spre spre itev mem podn mem bam ebni b h	Prila podn gaja ebni nje m	Vodn i in m orsk i viri	gosp Krož odar no stvo	Ones ekos naže istem vanj i e	razn ovrs Biots tnos ka t in	Minimalni zaščitni ukrepi	Delež prihodkov, usklajen s taksonomijo, leto N-1	Kategorija (omogočitvena dejavnost)	Kategorija (prehodna dejavnost)
DA; N E	DA; N E	DA; N E	DA; N E	DA; N E	DA; N E	DA; N E	%	O	P

DA	DA	DA	DA	DA	DA	DA	%
DA	DA	DA	DA	DA	DA	DA	%	O
DA	DA	DA	DA	DA	DA	DA	%		P

% % % % % % %
%
	%

BPS - blažitev podnebnih sprememb; KG - krožno gospodarstvo; DA - dejavnost je usklajena in sprejemljiva za taksonomijo glede zadevnega okoljskega cilja; NE - dejavnost je sprejemljiva vendar ni usklajena s taksonomijo glede zadevnega okoljskega cilja; SP - dejavnost sprejemljiva za taksonomijo za zadevni cilj; NSP - dejavnost ni sprejemljiva za taksonomijo za zadevni okoljski cilj

Tabela 26A: Delež naložb v osnovna sredstva / skupne naložbe v osnovna sredstva

Delež naložb v osnovna sredstva/skupne naložbe v osnovna sredstva

Usklajenih s taksonomijo glede na cilje Sprejemljivih za taksonomijo glede na cilje

BPS	%	14,08%
PPS	%	%
VMV	%	%
KG	%	11,71%
PNO	%	%
BRE	%	%

datum 3.3.2025

stran 102 od 202

Tabela 27: Delež naložb v obratna sredstva pri proizvodih ali storitvah, povezanih z gospodarskimi dejavnostmi, usklajenimi s taksonomijo

Poslovno leto N		2024		Merila za bistven prispevek
Gospodarske dejavnosti	Ozna ka	Abso lutni leto EUR prih N odki v	Dele spre ž pri mem hodk b ov % ,	Blaž spre podn itev mem podn ebni bam ebni m h	Prila gaja nje	Vodn gosp i in m odar orsk stvo i viri	Krož no	razn Ones ekos ovrs naže istem tnos vanj t in i e	Biots ka
Besedilo		Valuta	%	DA; N E; NS P	DA; N E; NS P	DA; N E; NS P	DA; N E; NS P	DA; N E; NS P	DA; N E; NS P
A. DEJAVNOSTI, SPREJEMLJIVE ZA TAKSONOMIJO
A.1 Okoljsko trajnostne dejavnosti (usklajene s taksonomijo)
Prihodki od okoljsko trajnostnih dejavnosti (usklajenih s taksonomijo) (A.1)		0	0%	0%	0%	0%	0%	0%	0%
Od tega omogočitvenih		0	0%	0%	0%	0%	0%	0%	0%
Od tega prehodnih		0	0%	0%
A.2 Dejavnosti, ki so sprejemljive za taksonomijo, vendar niso okoljsko trajnostne (dejavnosti, neusklajene s taksonomijo)
							SP; NSPSP; NSPSP; NSPSP; NSPSP; NSPSP; NSP
4.1 Proizvodnja električne energije z uporabo fotovoltaične tehnologije		BPS 4.1 3.356	0,15%	SP	NSP	NSP	NSP	NSP	NSP
5.5 Zbiranje in prevoz frakcij nenevarnih odpadkov, ki se ločujejo pri viru		BPS 5.5 63.682 2,87%		SP	NSP	NSP	NSP	NSP	NSP
6.5 Prevoz z motornimi kolesi, osebnimi avtomobili in lahkimi gospodarskimi vozili		BPS 6.5 7.308	0%	SP	NSP	NSP	NSP	NSP	NSP
7.4 Namestitev, vzdrževanje in popravilo polnilnih postaj za električna vozila v stavbah in parkirnih prostorih, povezanih s stavbami	BPS 7.4	0	0%	SP	NSP	NSP	NSP	NSP	NSP
7.6 Namestitev, vzdrževanje in popravilo tehnologij za energijo iz obnovljivih virov	BPS 7.6	0	0%	SP	NSP	NSP	NSP	NSP	NSP
5.1 Popravilo, obnova in ponovna izdelava		KG 5.1 127.556 5,76%		NSP	NSP	NSP	SP	NSP	NSP
5.5 Modeli »izdelek kot storitev« in drugi krožni modeli storitev, osredotočenih na rabo in rezultate		KG 5.5 35.488 1,60%		NSP	NSP	NSP	SP	NSP	NSP
Naložbe v obratna sredstva pri dejavnostih, ki so sprejemljive za taksonomijo, vendar niso okoljsko trajnostne (dejavnosti, neusklajene s taksonomijo) (A.2)		237.389 10,72% 3,36%			0%	0%	7,36%	0%	0%
Naložbe v obratna sredstva pri dejavnostih, sprejemljivih za taksonomijo (A.1 + A.2)		237.389 10,72% 3,36%			0%	0%	7,36%	0%	0%
B. DEJAVNOSTI, NESPREJEMLJIVE ZA TAKSONOMIJO
Naložbe v obratna sredstva pri dejavnostih, nesprejemljivih za taksonomijo (B)		1.978.03389,28%

Skupaj (A+B) 2.215.422 100%

* V letu 2023 je bil delež naložb v obratna sredstva 1,47 % zaradi dejavnosti 7.7 Nakup in lastništvo stavb, ki v letu 2024 ni relevantna.

Konsolidirano letno poročilo Skupine SALUS in delniške družbe SALUS, Ljubljana, d.d. za leto 2024

datum 3.3.2025

stran 103 od 202

		Merila za nebistveno škodovanje
Blaž spre spre podn itev mem podn mem ebni bam ebni m b h	Prila gaja nje	Vodn gosp i in m odar orsk stvo i viri	Krož no	razn Ones ekos ovrs naže istem vanj i e	Biots tnos ka t in	Minimalni zaščitni ukrepi	Delež prihodkov, usklajen s taksonomijo, leto N-1	Kategorija (omogočitvena dejavnost)	Kategorija (prehodna dejavnost)
DA; N E	DA; N E	DA; N E	DA; N E	DA; N E	DA; N E	DA; N E	%	O	P
DA	DA	DA	DA	DA	DA	DA	1,47%*
DA	DA	DA	DA	DA	DA	DA	%	O
DA	DA	DA	DA	DA	DA	DA	%		P
							%
							%
							%
							%
							%
							%
							%
							%

BPS - blažitev podnebnih sprememb; KG - krožno gospodarstvo; DA - dejavnost je usklajena in sprejemljiva za taksonomijo glede zadevnega okoljskega cilja; NE - dejavnost je sprejemljiva vendar ni usklajena s taksonomijo glede zadevnega okoljskega cilja; SP - dejavnost sprejemljiva za taksonomijo za zadevni cilj; NSP - dejavnost ni sprejemljiva za taksonomijo za zadevni okoljski cilj

Tabela 27A: Delež naložb v obratna sredstva / skupne naložbe v obratna sredstva

%

	Delež naložb v obratna sredstva/skupne naložbe v obratna sredstva
	Usklajenih s taksonomijo glede na cilje	Sprejemljivih za taksonomijo glede na cilje
BPS	%	3,36%
PPS	%	%
VMV	%	%
KG	%	7,36%
PNO	%	%
BRE	%	%

stran 104 od 202

7 Lastna delovna sila

7.1 SBM-3: Pomembni vplivi, tveganja in priložnosti ter njihova povezanost s strategijo in poslovnim modelom

Pri obravnavi standarda S1 Lastna delovna sila smo vključili vse zaposlene v vseh družbah Skupine SALUS. Samozaposleni in delavci, zaposleni preko agencij za zaposlovanje, niso zajeti, razen kjer je to izrecno navedeno.

Na osnovi analize dvojne pomembnosti so bile prepoznane naslednje najpomembnejše teme ter podteme in znotraj njih naslednji vplivi:

7.1.1 Delovni pogoji

• Varnost zaposlitve

Dejanski pozitiven vpliv na varnost in stabilnost zaposlitve, kar se kaže v velikem deležu zaposlenih za nedoločen čas in zmerni fluktuaciji.

V Skupini SALUS je bilo na dan 31.12.2024 92,9% zaposlenih za nedoločen čas, kar je skupaj 574 zaposlenih.

V odvisnih družbah beležimo zmerno fluktuacijo, stopnja fluktuacije na ravni Skupine SALUS je 10%. V letu 2024 je odšlo 60 zaposlenih.

Skupina SALUS ima manjši delež zaposlenih tudi preko zaposlitvenih agencij, in sicer 19 ter dva samozaposlena.

• Usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja

Dejanski negativen vpliv, povezan z delovnim časom, se kaže predvsem v dvoizmenskem delu, delu med vikendi, nadurnem delu in dosegljivostjo določenih skupin zaposlenih tudi izven delovnega časa.

Delo v Skupini SALUS večinoma poteka v dopoldanskem času (enoizmensko delo). Določeno število zaposlenih v družbi SANOLABOR, d.d., tj. 142 oseb oziroma 44,9% zaposlenih, dela v maloprodajnih trgovinah, kjer delo poteka dvoizmensko in ob sobotah, na nivoju Skupine SALUS pa ta delež predstavlja 23% vseh zaposlenih. V nekaterih družbah je potrebna dostopnost določenih zaposlenih izven delovnega časa (npr. vzdrževanje, nujna popravila, ipd.), v skladiščih pa včasih delo poteka tudi med vikendi.

7.1.2 Enaka obravnava in enake možnosti za vse

• Ukrepi proti nasilju in nadlegovanju na delovnem mestu

Morebiten negativen vpliv na zaposlene zaradi nasilja in nadlegovanja na delovnem mestu.

Skupina SALUS ima večje število zaposlenih, kjer ne glede na panogo, v kateri deluje, ali na število zaposlenih oziroma druge okoliščine, vedno obstaja možnost prisotnosti nasilja ali nadlegovanja na delovnem mestu. Do slednjega bi lahko prišlo tudi v stresnih situacijah, v času preobremenjenosti ali ko se zaradi različnih razlogov prevzema delo drugih oseb. V takšnih situacijah bi lahko prišlo tudi do trenja oziroma neprimernih odnosov med sodelavci, v odnosu nadrejeni-podrejeni ali tudi obratno.

datum 3.3.2025

stran 105 od 202

Ker so bili dejanski in morebitni vplivi na zaposlene šele opredeljeni, jih še nismo povezali s strategijo in poslovnim modelom Skupine SALUS.

Tema povezave vplivov s strategijo in poslovnim modelom je na splošno naslovljena v ESRS 2 SBM-3.

Pojav pomembnih negativnih vplivov

Tabela 28: Negativni vplivi

Negativen vpliv	Vrsta delavca, na katerega Skupina SALUS vpliva negativno
Dejanski negativen vpliv, povezan z delovnim časom, predvsem dvoizmenskim	Zaposleni v maloprodaji (poslovodje in prodajalci/ke).
delom, delom med vikendi, nadurnim delom in dosegljivostjo določenih skupin zaposlenih tudi izven delovnega časa.	Posamezniki, ki opravljajo specifične naloge s posebnimi odgovornostmi, ki morajo biti dosegljivi izven uradnega delovnega časa (zadolženi za poročanje neželenih učinkov zdravil ali medicinskih pripomočkov) ter servisni inženirji in vzdrževalci (dežurstva).
Morebitni negativni vplivi na zaposlene zaradi nasilja in nadlegovanja na delovnem mestu.	Vsi zaposleni, vključno s samozaposlenimi in agencijskimi delavci

V postopku analize dvojne pomembnosti smo naredili pregled različnih delovnih mest, da bi ugotovili, kakšen je lahko vpliv na različne vrste zaposlenih.

V sklopu tega smo določili delo glede na tri različne kategorije delovnih mest: režija, prodajalne/ maloprodaja in skladišče.

V primeru režije smo ugotovili, da je v nekaterih družbah pri določenih funkcijah potrebna dostopnost izven delovnega časa, ob vikendih in dela prostih dnevih, v primeru maloprodaje pa se izvaja delo med vikendi (sobota) ter dvoizmensko delo. V skladišču izjemoma, na primer v času inventur, poteka delo tudi med vikendi.

Verjetnost incidentov, povezanih s pomembnim negativnim vplivom

Verjetnost incidenta obstaja, pri čemer incidenta nasilja ali nadlegovanja na delovnem mestu nobena družba v Skupini SALUS v letu 2024 ni zabeležila.

Odnos med pomembnimi priložnostmi in lastno delovno silo

Tabela 29: Priložnosti

Priložnost	Opis odnosa do lastne delovne sile
Varnost in stabilnost zaposlitve v Skupini SALUS lahko privabi nove zaposlene in zmanjša fluktuacijo zaposlenih.	Poudarek na dolgoročnih pogodbah, ustvarjanju spodbudnega delovnega okolja, fleksibilnosti, razvoju in rasti ter transparentni komunikaciji. Skupina SALUS ima urejen delovni čas, 92,9 % zaposlenih je zaposlenih za nedoločen čas.
Poudarek na dolgoročnih pogodbah, ustvarjanju spodbudnega delovnega okolja, fleksibilnosti, razvoju in rasti ter transparentni komunikaciji. Skupina SALUS ima urejen delovni čas, 92,9 % zaposlenih je zaposlenih za nedoločen čas.	Če zaposleni želijo delati krajši delovni čas, jim je to omogočeno. Delo v glavnini poteka v dopoldanskem času (enoizmensko delo), le določeno število zaposlenih v družbi SANOLABOR, d.d. dela v prodajalnah, kjer delo poteka dvoizmensko in ob sobotah.

datum 3.3.2025

stran 106 od 202

Tabela 30: Pozitivni vplivi

Pozitiven vpliv	Vrsta delavca, na katerega Skupina SALUS vpliva pozitivno
Dejanski pozitiven vpliv na varnost in stabilnost zaposlitve, kar se kaže v velikem deležu zaposlenih za nedoločen čas in zmerni fluktuaciji.	Vsi delavci

Tveganja in priložnosti, ki izhajajo iz odvisnosti od lastne delovne sile

Finančne priložnosti v povezavi z lastno delovno silo so:

• Varnost in stabilnost zaposlitve v Skupini SALUS lahko privabi nove zaposlene in zmanjša fluktuacijo zaposlenih

Nizka fluktuacija zmanjšuje stroške povezane z iskanjem, zaposlovanjem in uvajanjem novih zaposlenih. Poleg tega stabilna in zadovoljna delovna sila prispeva k višji produktivnosti in kakovosti dela, kar pozitivno vpliva na prihodke. Privabljanje in zadrževanje talentiranih zaposlenih krepi konkurenčnost na trgu, kar lahko dolgoročno izboljša finančno stabilnost in sposobnost investiranja v razvoj. Nenazadnje znižanje stroškov zaradi manjše fluktuacije pomeni manjši odliv denarnih sredstev. V strategiji je eden od strateških ciljev vezan na zaposlene, in sicer »kompetentni in zavzeti zaposleni«.

• Povečana motivacija zaposlenih zaradi vzpostavitve ravnovesja med poklicnim in zasebnim življenjem

Vzpostavitev ravnovesja med poklicnim in zasebnim življenjem zmanjšuje tveganja za izgorelost in absentizem, kar pomeni nižje stroške za nadomeščanje, zdravstveno oskrbo in izgubljeno delovno učinkovitost. Bolj zdravi in zadovoljni zaposleni pozitivno vplivajo na dolgoročno stabilnost Skupine SALUS. Motivirani zaposleni so bolj produktivni, ustvarjalni in predani svojemu delu, kar posledično prispeva k povečanju prihodkov. Poleg tega motivacija zmanjšuje število napak in izboljšuje sodelovanje znotraj ekip, kar vodi k večji učinkovitosti. Ustvarja se pozitivna organizacijska kultura, krepi zaupanje in sodelovanje ter poveča pripadnost zaposlenih.

Tveganj, ki izhajajo iz odvisnosti od lastne delovne sile nismo prepoznali.

Vpliv na lastno delovno silo zaradi načrtov za prehod za zmanjšanje negativnih vplivov na okolje

Tveganja zaradi načrtov za prehod za zmanjšanje negativnih vplivov na okolje so vezana na prestrukturiranje in posledično izgubo delovnih mest. Vplivov na lastno delovno silo, ki bi bili posledica načrtov za prehod za zmanjšanje negativnih vplivov na okolje, nismo prepoznali.

7.2 SBM-2: Interesi in stališča deležnikov

Skupina SALUS se zaveda, da so zaposleni ključni deležniki, katerih interesi in pričakovanja pomembno vplivajo na dolgoročno uspešnost. V luči tega v strategijo in poslovni model vključujemo različne ukrepe, ki zagotavljajo varne in spodbudne delovne pogoje, spoštovanje pravic in spodbujanje profesionalnega razvoja zaposlenih. Obenem s stalnim dialogom z zaposlenimi Skupina SALUS skrbi, da se njihove potrebe in pričakovanja odražajo v delovanju Skupine SALUS, kar prispeva k boljši usklajenosti in doseganju skupnih ciljev.

Načini komuniciranja z zaposlenimi so navedeni v ESRS 2 SBM-2.

datum 3.3.2025

stran 107 od 202

Redno, odprto in transparentno komuniciranje je temelj za vzpostavitev in ohranjanje zaupanja med zaposlenimi, kar omogoča, da so sprejeti ukrepi usklajeni z njihovimi potrebami in pričakovanji. Tak pristop prispeva k ustvarjanju pozitivnega delovnega okolja, kjer so zaposleni bolj motivirani in vključeni, kar vodi k obojestranskemu zadovoljstvu ter večji učinkovitosti.

Z rednimi razgovori, osredotočenimi na specifične cilje in potrebe zaposlenih, ne le utrjujemo komunikacijo, temveč tudi prepoznavamo talente, njihove kompetence in ključne kadre. Na ta način omogočamo njihovo usmerjanje v bolj zahtevne in odgovorne naloge, ki ustrezajo njihovim sposobnostim in ambicijam. S tem spodbujamo njihov profesionalni razvoj ter povečujemo njihovo pripadnost Skupini SALUS.

To ima tudi širši vpliv na poslovno rast Skupine SALUS, saj vključevanje kompetentnih posameznikov v strateške naloge pripomore k doseganju boljših rezultatov, večji inovativnosti in dolgoročni stabilnosti. Posledično se ustvarja dodana vrednost tako za Skupino SALUS kot za vse ključne deležnike, vključno z lastniki, partnerji in širšo skupnostjo, kar prispeva k trajnostnemu razvoju in večji konkurenčnosti.

7.3 S1-1: Politike v zvezi z lastno delovno silo

Splošni pristop

Skupina SALUS je zavezana k zagotavljanju človekovih pravic in pravic delavcev preko veljavne zakonodaje in različnih politik, ki temeljijo na spoštovanju dostojnega dela, enakosti in transparentnosti.

Preko stalnega, odprtega in transparentnega dialoga z zaposlenimi se trudimo zagotavljati varno, vključujoče in podporno delovno okolje, kjer se vsak posameznik počuti cenjenega in spoštovanega. Cilj je vzpostaviti delovne pogoje, kjer so osebne pravice spoštovane, vlada medsebojno zaupanje, komunikacija je humana in spoštljiva, delovne razmere in plačilo za delo sta dostojna, ni diskriminacije, možnosti pa so enake za vse, saj se s tem krepita pripadnost in motivacija zaposlenih.

Kodeks ravnanja delniške družbe SALUS, Ljubljana, d.d. in Skupine SALUS (v nadaljevanju: »Kodeks«) zajema ključne vrednote Skupine SALUS, med katerimi so spodbujanje enakih možnosti, preprečevanje diskriminacije in nadlegovanja ter načini za podporo raznolikosti in vključevanja na vseh ravneh. Kodeks velja za vse zaposlene v lastni delovni sili, kakor tudi za ostale delavce (agencijske delavce, samozaposlene), s čimer zagotavljamo enoten standard etičnega in odgovornega ravnanja.

Skupina SALUS je z navodilom Opozarjanje in prijave kršitev vzpostavila transparentne in dostopne pritožbene mehanizme, ki zaposlenim omogočajo, da anonimno ali javno izrazijo pomisleke glede kršitev, zapisanih v Kodeksu.

Ob prejemu morebitne prijave je naš cilj čim prej raziskati okoliščine in ustrezno ukrepati. Postopke za reševanje prijav izvajamo na način, ki zagotavlja pravičnost in zaupnost, pri čemer vključujemo tudi zunanjo podporo in strokovnjake, kadar je to potrebno. Vsak primer obravnavamo skrbno in z mislijo na zagotavljanje ustrezne podpore vsem prizadetim.

Večina družb v Skupini SALUS ima sprejet pravilnik o delovnih razmerjih in delovnem času, ki ureja posebnosti dela, kot so nadurno delo, dvoizmensko delo in pripravljenost, kar prispeva k boljši uskladitvi

datum 3.3.2025

stran 108 od 202

dela in osebnega življenja zaposlenih. Nadalje imajo te družbe tudi pravilnike, vezane na plačno politiko, ki opredeljujejo sistemizacijo delovnih mest ter določajo pravičnost in preglednost pri plačilu za delo.

V drugih družbah v Skupini SALUS, predvsem v nekaterih izven območja Slovenije, so pravice zaposlenih urejene v skladu z veljavno lokalno zakonodajo, pri čemer se dodatno spodbuja spoštovanje standardov in dobrih praks na področju delovnih pravic.

Z navedenimi politikami in pristopi Skupina SALUS ne le spoštuje zakonodajne zahteve, temveč aktivno prispeva k ustvarjanju varnega, pravičnega in vključujočega delovnega okolja, kjer so pravice zaposlenih zaščitene in upoštevane.

Politike izvajamo na različne načine, z rednim izobraževanjem, zahtevo po seznanjenosti s politikami, bodisi preko elektronskega sistema DNA ali pa z uporabo drugih komunikacijskih kanalov. Izvajamo redne ankete o zadovoljstvu zaposlenih, imamo jasno postavljena pravila in mehanizme za prijave morebitne diskriminacije, sankcije za kršitelje, programe mentorstva, kariernega razvoja itd. V primeru prijave kakršnih koli kršitev bi se nemudoma sestala Komisija za skladnost poslovanja (v nadaljevanju: »Komisija«) oziroma bi zaupniki prijaviteljev, ki so imenovani v družbah SALUS, Ljubljana, d.d., SALUS, Veletrgovina, d.o.o. in SANOLABOR, d.d., nemudoma pričeli z obravnavo prijave.

Tveganja v povezavi z lastno delovno silo upravljamo na različne načine, na primer z rednimi obdobnimi ocenami tveganj delovnih mest, varnostnimi politikami, programi za duševno zdravje, spodbujanje športnih aktivnosti (npr. Športno kulturno društvo Sanolabor), nabavo pripomočkov za zdravo delo v pisarni, družabnimi dogodki za vzpodbujanje dobrih odnosov med zaposlenimi, itd.

Priložnosti za izboljšave pa so predvsem pri razvoju kadrov, dodatnih izobraževalnih programih, ustvarjanju novih kariernih priložnosti in možnosti napredovanj, prepoznavanju ključnih talentov in posameznikov, ipd.

Povzetek politik v zvezi z lastno delovno silo

Tabela 31: Politike v zvezi z lastno delovno silo

Ime politike	Teme, zajete v politiki	Politika velja za
Kodeks	Spodbujanje enakih možnosti, odpravljanje diskriminacije in nadlegovanja, načini za spodbujanje raznolikosti in vključenosti itd.	Vse delavce, tudi samozaposlene in agencijske delavce.
Pravilnik o delovnih razmerjih in delovnem času	Nadurno delo, dvoizmensko delo, pripravljenost.	Vse zaposlene, tudi samozaposlene in agencijske delavce v treh največjih družbah s sedežem v Sloveniji.
Opozarjanje in prijave kršitev	Nadurno delo, dvoizmensko delo, pripravljenost.	Vse delavce, tudi samozaposlene in agencijske delavce.
Zaščita prijaviteljev	Zaščita prijaviteljev, ki prijavijo kršitev v povezavi s predpisi držav znotraj EU.	Vse delavce, tudi samozaposlene in agencijske delavce, v družbah SALUS, Veletrgovina, d.o.o. in SANOLABOR, d.d., ki sta po Zakonu o zaščiti prijaviteljev dolžni vzpostaviti sistem za prijavo kršitev, in v obvladujoči družbi SALUS, Ljubljana, d.d.
Ocena tveganja	Nevarnosti v prometu, nesreče pri delu, delo z nevarnimi snovmi.	Vse zaposlene, tudi samozaposlene in agencijske delavce.

datum 3.3.2025

stran 109 od 202

Politike v zvezi s pomembnimi vplivi na lastno delovno silo

Tabela 32: Politike v zvezi s pomembnimi vplivi na lastno delovno silo

Pomemben vpliv	Ime politike	Politika velja za
Dejanski pozitiven vpliv na varnost in stabilnost zaposlitve, kar se kaže v velikem deležu zaposlenih za nedoločen čas in zmerni fluktuaciji.	Politike, ki bi vplivala na varnost in stabilnost zaposlitve, nimamo.	Skupina SALUS nima vzpostavljene formalne politike, saj varnost in stabilnost zaposlitve uspešno zagotavlja skozi obstoječe prakse, ki vključujejo visok delež zaposlitev za nedoločen čas in zmerno fluktuacijo. Kljub temu bomo v prihodnje preučili možnost oblikovanja dokumenta, ki bi dodatno podprl naše dosežke in zavezanost temu področju.
Dejanski negativen vpliv, povezan z delovnim časom, predvsem dvoizmenskim delom, delom med vikendi, nadurnim delom in dosegljivostjo določenih skupin zaposlenih tudi izven delovnega časa.	Pravilniki o delovnih razmerjih in delovnem času v posameznih družbah.	Vse zaposlene v družbah s sedežem v Sloveniji.
Morebitni negativni vplivi na zaposlene zaradi nasilja in nadlegovanja na delovnem mestu.	Kodeks, pravilniki o ukrepih za preprečevanje nadlegovanja in trpinčenja na delovnem mestu	Vse delavce, tudi samozaposlene in agencijske delavce.

Zaveze glede politike za področje človekovih pravic za lastno delovno silo

Skupina SALUS odnose z zaposlenimi ureja tako, da zagotavlja spoštovanje osebnih pravic in osebnosti zaposlenih, varovanje osebnih podatkov, prepoved vseh oblik diskriminacije, humano in spoštljivo komunikacijo, plačilo za delo skladno s standardi delovne zakonodaje in sporazumno reševanje morebitnih nesoglasij. Skupina SALUS zagotavlja varno delovno okolje.

Kot resne oblike diskriminacije razumemo pretežno, a ne izključno, diskriminacijo zoper:

• spol in spolno usmerjenost

V Skupini SALUS imamo zaposlene osebe ženskega in moškega spola, drugih spolnih identitet ni bilo poročanih. Družbe ne diskriminirajo na podlagi spola, vsi zaposleni imajo pravico do enakega plačila za enako delo, enake možnosti napredovanja, ne izvajajo se nikakršne neprimerne obravnave ter se ne dovoljuje nadlegovanje zaposlenih zaradi morebitne drugačne spolne usmerjenosti.

• starost

Družbe v Skupini SALUS ne diskriminirajo na podlagi starosti, kot bi bilo na primer nezaposlovanje starejših delavcev zaradi stereotipa, da so manj prilagodljivi, mlajših delavcev zaradi domneve, da nimajo dovolj izkušenj, ali omejitve pri dostopu do usposabljanj ali napredovanj zaradi starosti ali prisilnega upokojevanja.

• raso, narodnost ali etnično poreklo

Skupina SALUS posluje v 8 državah in zaposluje osebe različnih ras, narodnosti in etničnega porekla, pri čemer se vse zaposlene obravnava enako, se jih ne omejuje pri napredovanju, ne ustvarja sovražnega delovnega okolja in ne favorizira določene etnične skupine.

• versko prepričanje ali politično pripadnost

Versko prepričanje ali politična pripadnost sta stvar vsakega posameznika in družbe v Skupini SALUS ne diskriminirajo zaposlenih v povezavi s to osebno okoliščino.

datum 3.3.2025

stran 110 od 202

• invalidnost ali zdravstveno stanje

V Skupini SALUS imajo vsi zaposleni enake možnosti zaposlitve, napredovanja, izobraževanja ali kar koli drugega, ne glede na zdravstveno stanje zaposlenega, pri čemer spoštujemo njihove individualne omejitve in zmožnosti.

V Skupini SALUS je bilo na dan 31.12.2024 zaposlenih 6 oseb s statusom invalida, in sicer v treh družbah, kar predstavlja 1,0% vseh zaposlenih v Skupini SALUS.

• družinski status

Družbe zaposlenim, ki so do tega upravičeni, omogočajo izrabo dopusta iz družinskih razlogov, kot na primer materinski, očetovski in starševski dopust, skrb za družinskega člana ipd. Prav tako družbe v Skupini SALUS ne izvajajo diskriminacije zaradi družinskega statusa v povezavi z možnostjo napredovanja, vključevanja v pomembne projekte, ali z načrtovanjem družine, ipd.

• socialni status

Družbe v Skupini SALUS ne diskriminirajo oseb z nižjim socialno-ekonomskim statusom ali tistih, ki živijo v revščini, temveč se jim nudi enake možnosti pri zaposlovanju, izobraževanju, nagrajevanju ter napredovanju.

Družbe v Skupini SALUS zagotavljajo izvajanje politike nediskriminatornosti tudi skozi kadrovske postopke, ki so zasnovani tako, da preprečujejo neenako obravnavo in omogočajo objektivno presojanje kandidatov in zaposlenih.

V delovnem okolju zaposlenega v Skupini SALUS ni prostora za nadlegovanje, neželene komentarje, neprimerno vedenje, dejanja ali ravnanja, ki lahko očrnijo ali izkažejo sovražnost do zaposlenega. Prepovedano je ravnanje, ki ustvarja zastrašujoče, sovražno ali žaljivo poseganje v delovno okolje zaposlenega. Skupina SALUS si prizadeva za uporabo načel poštenosti, enakosti in pozitivnega pristopa pri ocenjevanju, nagrajevanju, motivaciji ter kariernem razvoju zaposlenih.

Pri selekcijskih postopkih se uporabljajo standardizirani in objektivni kriteriji za ocenjevanje kandidatov, kar preprečuje subjektivnost in morebitno pristranskost.

Vzpostavljen imamo mehanizem anonimnega prijavljanja neprimernega ravnanja, kjer zaposleni lahko varno in brez posledic poročajo o morebitnih kršitvah. Zaščita prijaviteljev je zagotovljena. V primeru zaznane ali prijavljene diskriminacije se sproži interni postopek preiskave. Spremljanje učinkovitosti ukrepov se izvaja s pomočjo rednih notranjih analiz in anket o zadovoljstvu na delovnem mestu, ki omogočajo zgodnje prepoznavanje morebitnih težav.

Zgoraj izpostavljene vrednote zajema Kodeks, ki med drugim preprečuje nadlegovanje. Družbe v Skupini SALUS s sedežem v Sloveniji so uvedle tudi zakonsko določeno pravico delavcev do odklopa, ki zagotavlja, da v času upravičenih odsotnosti z dela zaposleni niso na razpolago delodajalcu.

Mehanizmi za spremljanje skladnosti z vodilnimi načeli Združenih narodov o podjetništvu in človekovih pravicah ter smernicami OECD za večnacionalna podjetja v družbah v Skupini SALUS še niso formalno sprejeti.

stran 111 od 202

7.4 S1-2: Postopki za sodelovanje z lastno delovno silo in predstavniki delavcev v zvezi z vplivi

Splošni postopek za sodelovanje z lastno delovno silo glede pomembnih vplivov na delovno silo

Ker gre za prvo leto poročanja in so bili vplivi šele opredeljeni, Skupina SALUS še nima vzpostavljenega korporativnega postopka vključevanja stališč zaposlenih v upravljanje pomembnih vplivov. Vsekakor pa nameravamo tudi v prihodnje z zaposlenimi sodelovati na vseh pomembnih področjih, na načine kot to izvajamo že sedaj.

Načini komuniciranja z zaposlenimi so opisani v ESRS 2 SBM-2.

Družbe v Skupini SALUS nimajo oblikovanih svetov delavcev, imajo pa družbe na lokaciji Litostrojska cesta, Ljubljana, dejaven sindikat, kjer socialni dialog poteka zgledno. Najpogosteje obravnavane teme v socialnem dialogu s sindikatom so povezane z delovnopravnimi in organizacijskimi spremembami. Družba SANOLABOR, d.d. ima prav tako oblikovan lasten sindikat. V drugih, manjših družbah v Skupini SALUS število zaposlenih ne dosega zakonskega praga za oblikovanje delavskih svetov.

Ocenjuje se, da dodatni ukrepi, kot sta predstavnik zaposlenih ali svet delavcev, v tem trenutku niso potrebni. Ne glede na zgoraj navedeno se delavcem omogoča sodelovanje tudi na druge, spodaj določene, načine.

Skupina SALUS sledi politiki odprtih vrat in politiki odprtega dialoga. Temelj prizadevanj Skupine SALUS je odprtost, dostopnost in možnost, da zaposleni lahko izrazijo svoje mnenje, predstavijo ideje, postavljajo vprašanja, podajajo ugotovitve in pomisleke, opozorijo na nepravilnosti ter prijavijo morebitne kršitve.

Vsi vodilni in vodstveni delavci posameznih družb v Skupini SALUS so odgovorni za sodelovanje z vsemi zaposlenimi in podpori politiki odprtih vrat, tako da so zaposlenim dostopni in dosegljivi, jih aktivno poslušajo, spodbujajo dialog ter konstruktivno in učinkovito komunikacijo, hkrati pa odprto sprejemajo povratne informacije ali kritiko.

Skupina SALUS si prizadeva in vzpodbuja, da zaposleni o vseh zadevah razpravljajo s svojimi nadrejenimi in/ali njihovimi nadrejenimi.

Politiko odprtih vrat in politiko odprtega dialoga se promovira in uresničuje v vseh družbah v Skupini SALUS. V večjih družbah se organizirajo tudi redna srečanja vodstva z zaposlenimi.

Konkretnejše faze in oblike sodelovanja za opredeljene pomembne vplive bodo razkrite v nadaljnjih poročilih, ko bodo vplivi bolj podrobno opredeljeni, strategije blažitve pa prilagojene njihovim specifičnostim.

Učinkovitost sodelovanja z lastno delovno silo

Večje družbe v Skupini SALUS redno izvajajo različne ankete o zadovoljstvu zaposlenih, katerih namen je prejeti povratne informacije o uspešnosti izvedenih ukrepov z vidika zaposlenih. Na podlagi anket in izražanju želja zaposlenih se družbe odločijo za izvedbo ukrepov.

datum 3.3.2025

stran 112 od 202

7.5 S1-3: Postopki za popravni ukrep v zvezi z negativnimi vplivi in kanali, po katerih lahko člani lastne delovne sile izrazijo pomisleke

Splošni pristop

Skupina SALUS k popravljanju negativnih vplivov v povezavi z delovnim časom, dvoizmenskim delom in delom med vikendi, nadurnim delom ter potrebno dosegljivostjo določenih zaposlenih izven delovnega časa pristopa z ukrepi glede zakonsko določene pravice do odklopa. Z uvedbo ukrepov smo zagotovili, da do negativnih vplivov, vsaj kar zadeva režijo, ne bo prihajalo. Poleg tega se število nadur in preobremenjenost zaposlenih zmanjšujeta z najemanjem dodatne delovne sile ter z optimizacijo delovnih procesov. Ukrep najemanja dodatne delovne sile se je izkazal za uspešnega, vendar v bodoče zaradi razmer, vezanih na rast poslovanja, pričakujemo, da bodo potrebni dodatni oziroma tudi drugačni ukrepi za zajezitev tovrstnih negativnih vplivov.

Večina zaposlenih (476 oziroma 77% vseh zaposlenih) opravlja enoizmensko delo, kar jim omogoča boljše usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja. Kljub temu so potrebne prilagoditve za določene segmente zaposlenih, kot so ukrepi za zmanjševanje negativnih vplivov dvoizmenskega dela ali dela med vikendi (sobotno delo). Skladno z veljavno zakonodajo zaposlenim v Sloveniji za delo ob vikendih in dela prostih dneh pripada dodatno plačilo. Zaposlenim kljub morebitnemu povečanemu obsegu dela zagotavljamo zakonsko predpisan počitek.

Vezano na morebiten negativen vpliv na zaposlene zaradi nasilja in nadlegovanja na delovnem mestu ima Skupina SALUS sprejet proces in navodilo »Opozarjanje in prijave kršitev«. Vse prijave domnevnih kršitev jemljemo resno in se v celoti zavzemamo za njihovo učinkovito in pravočasno preiskavo, oceno dejstev in po potrebi sprejetje ustreznih ukrepov in sankcij.

Za obravnavo prejetih prijav s področja skladnosti poslovanja, na podlagi Kodeksa, je odgovorna Komisija, ki obravnava prijavljena opozorila na nepravilnosti oziroma domnevne kršitve in posreduje ugotovitve. Komisija mora v skladu s svojimi zmožnostmi in kompetencami preučiti vsa dejstva, ki so navedena v prijavi in se do njih opredeliti. Če ugotovi, da je kršitev najverjetneje bila storjena, ugotovitve skupaj s prijavo posreduje vodstvu družbe iz Skupine SALUS, v kateri je kršitelj zaposlen ali je izvajalec storitev tej družbi, in upravi družbe SALUS, Ljubljana, d.d., ki pretehtata in odločita o nadaljnjih ukrepih zoper kršitelja oziroma kršitelje.

Dve največji družbi, SANOLABOR, d.d. in SALUS, Veletrgovina, d.o.o. (obe s sedežem v Sloveniji), sta skladno z Zakonom o zaščiti prijaviteljev (v nadaljevanju: »ZZPri«) zavezani k sprejetju internega pravilnika, zato imata poleg zgoraj omenjenega navodila, sprejet tudi vsaka svoj interni pravilnik o notranjih postopkih za podajanje prijav skladno z zakonskimi zahtevami.

Postopek za prijavo kršitev po zakonu je vzpostavila tudi obvladujoča družba SALUS, Ljubljana, d.d., čeprav po ZZPri k temu ni zavezana.

Družbe SALUS, Ljubljana, d.d., SALUS, Veletrgovina, d.o.o. in MEDITRADE d.o.o. imajo sprejet vsaka svoj pravilnik o prepovedi spolnega in drugega nadlegovanja ali trpinčenja na delovnem mestu ter ukrepih delodajalca za zaščito delavcev v povezavi s tem.

datum 3.3.2025

stran 113 od 202

Na področju nasilja in nadlegovanja na delovnem mestu ne beležimo prijav kršitev.

Kanal za izražanje pomislekov

Vzpostavili smo interne komunikacijske kanale znotraj družb, ki so namenjeni izključno opozarjanjem in prijavam kršitev. Ti kanali vključujejo e-pošto, naslov za pisno prijavo ter anonimno telefonsko številko. Poleg tega imamo za družbe, ki imajo sedež na Litostrojski cesti v Ljubljani tudi fizični predalčnik, ki je zaklenjen in kamor lahko zaposleni fizično oddajo pomisleke, morebitne prijave kršitve ali sume nanjo.

Komunikacijski kanali za prijave oziroma sporočanje kršitev so dostopni vse dni v letu.

Kot že izpostavljeno, družbe nimajo sveta delavcev, vendar sta v Skupini SALUS oblikovana dva sindikata, in sicer Sindikat SANOLABOR, d.d. in Sindikat družbe SALUS, Ljubljana, d.d. Sindikata delujeta kot socialna partnerja in primarna predstavnika zaposlenih ter prevzemata tudi določene naloge sveta delavcev. Sindikatu družbe SALUS je bila s strani družbe SALUS, Veletrgovina, d.o.o. priznana tudi reprezentativnost sindikata. V drugih družbah v Skupini SALUS število zaposlenih ne dosega zakonskega praga za oblikovanje sveta delavcev.

Mehanizmi za obravnavanje pritožb

V Skupini SALUS imamo vzpostavljene mehanizme za obravnavo pritožb glede zadev v zvezi z zaposlenimi, ki med drugim omogočajo tudi anonimno in zaupno prijavo morebitnih kršitev ali nepravilnosti.

Ob prijavi morajo vse službe ali posamezniki, ki so za to zadolženi, prijavo zabeležiti, obravnavati in posredovati ugotovitev, skladno s predpisanimi navodili.

Skupina SALUS do sedaj ni zabeležila prijav.

Spremljanje učinkovitosti

Družbi SALUS, Veletrgovina, d.o.o. in SANOLABOR, d.d. sta sprejeli pravilnik o vzpostavitvi notranje poti za prijavo kršitev, kjer so med drugim določeni postopek prejema prijave in njene obravnave ter kontaktni podatki zaupnika in njegovega namestnika.

Obe družbi morata prijavljene kršitve, skladno z zakonskimi zahtevami, na letnem nivoju poročati Komisiji za preprečevanje korupcije, in sicer na predpisanem obrazcu. Obrazec je treba izpolniti v vsakem primeru, tudi če prijav v preteklem letu ni bilo.

Prijave kršitev, podane na podlagi Kodeksa, mora obravnavati Komisija, pri čemer vodi zapisnik iz katerega je razvidna tudi sledljivost prejetih prijav.

Zaposleni, ki pri svojem delu uporabljajo sistem DNA, tj. elektronski sistem vodenja kakovosti (angl. EQMS – Electronic Quality Management System), se morajo s pravilniki in navodili, ki vključujejo tudi mehanizme za prijave kršitev in postopke obravnave ter poročanje, seznaniti v tem sistemu.

Zaposleni v družbah, ki ne uporabljajo sistema DNA, pa prejmejo kopije dokumentov preko e-pošte ali na drugačen način ter svojo seznanjenost z dokumenti o postopkih in mehanizmih za prijavo kršitev, potrdijo s podpisom izjave.

stran 114 od 202

Spremljanje učinkovitosti mehanizmov za prijavo kršitev do sedaj ni bilo možno izmeriti, saj prijav kršitev nismo prejeli.

Zaščita posameznikov, ki uporabljajo mehanizme za obravnavanje pritožb

Zaščita prijaviteljev je opredeljena in opisana v:

• Kodeksu,

• navodilu »Opozarjanje in prijave kršitev«,
• internih pravilnikih o notranjih postopkih za podajanje prijav skladno z zakonskimi zahtevami.

Kodeks zajema ključne vrednote Skupine SALUS, med katerimi so spodbujanje enakih možnosti, preprečevanje diskriminacije in nadlegovanja ter načini za podporo raznolikosti in vključevanja na vseh ravneh.

Navodilo »Opozarjanje in prijave kršitev«, sprejeto na podlagi Kodeksa, določa način opozarjanja na nepravilnosti in poročanja suma domnevnih kršitev Kodeksa ter zagotovilo, da Skupina SALUS posameznikom v primeru prijave zagotavlja popolno zaščito, vključno z anonimnostjo in potrjuje, da bo ustrezno raziskala vsako prijavo suma, domnevne kršitve ali že storjene kršitve.

Zaščita posameznikov, ki uporabljajo mehanizme za obravnavanje pritožb, je opredeljena tudi v ZZPri, ki velja v Republiki Sloveniji in na podlagi katerega sta družbi SANOLABOR, d.d. in SALUS, Veletrgovina, d.o.o. vzpostavili notranje poti in proces za prijave kršitev. Slednje je vzpostavila tudi družba SALUS, Ljubljana, d.d. kljub temu, da ni zavezanka po ZZPri.

7.6 S1-4: Sprejemanje ukrepov v zvezi s pomembnimi vplivi na lastno delovno silo ter pristopi k upravljanju pomembnih tveganj in izkoriščanju pomembnih priložnosti v zvezi z lastno delovno silo ter učinkovitost navedenih ukrepov

Glejte opis v ESRS 2 MDR-A.

7.7 S1-5: Cilji v zvezi z upravljanjem pomembnih negativnih vplivov, spodbujanjem pozitivnih vplivov ter upravljanjem pomembnih tveganj in priložnosti

Glejte opis v ESRS 2 MDR-T.

7.8 S1-6: Značilnosti zaposlenih v podjetju

Metodologija zbiranja podatkov za razkritje S1-6 Značilnosti zaposlenih v podjetju je potekala na naslednji način:

• zbiranje podatkov:
  • o Podatki so bili zbrani na podlagi internih evidenc družb o zaposlenih, ki jih navadno vodijo oddelki za razvoj kadrov in/ali finančni oddelki.
  • o Zbrane podatke so družbe posredovale preko e-pošte v enotni tabeli, ki je omogočala lažjo konsolidacijo podatkov na nivoju Skupine SALUS.

• stran 115 od 202
• o Vse družbe so posredovale podatke na dan 31.12. oziroma za potrebe izračuna fluktuacije tudi na dan 1.1. poročanega obdobja.
• o Vsi zajeti podatki zajemajo število oseb in ne ekvivalenta polnega delovnega časa.
• konsolidacija podatkov:
  • o Prejete podatke smo združili v eno tabelo, pri čemer smo izvedli kontrolo dvoumnosti, za kar smo družbe zaprosili za pojasnila.

Tabela 33: Število zaposlenih po spolu

Spol	Število zaposlenih na dan 31.12.2024
Moški	199
Ženski	419
Drugo	/
Ni sporočeno	/
Skupno število zaposlenih	618

Struktura zaposlenih glede na spol je bila konec leta 2024 raznolika. Poleg ženskega in moškega spola ni bilo opredeljenih drugih spolnih identitet; število zaposlenih je navedeno tudi v točki 4.18 Stroški po naravnih vrstah v računovodskem delu letnega poročila.

V skupnem številu zaposlenih na dan 31.12.2024, ki je znašalo 618 zaposlenih, je bilo 199 moških, kar predstavlja slabo tretjino vseh zaposlenih, in 419 žensk, kar predstavlja 67,8% vseh zaposlenih v Skupini SALUS.

Tabela 34: Število zaposlenih po spolu v državah, v katerih ima podjetje vsaj 50 zaposlenih

Država	moški	ženske	Število zaposlenih s kupaj
Slovenija	173	394	567

Družbe v Skupini SALUS imajo svoje sedeže na več lokacijah v 8 državah vzhodne in srednje Evrope.

Država, v kateri število zaposlenih presega število 50, je Slovenija, kjer je bilo po podatkih na dan 31.12.2024 zaposlenih kar 567 oseb (91,7% vseh zaposlenih). Od tega je bilo 173 moških (30,5%) in 394 žensk (69,5%).

V družbah s sedežem v drugih 7 državah je bilo na dan 31.12.2024 skupno število zaposlenih 51, kar predstavlja 8,3% vseh zaposlenih Skupine SALUS.

datum 3.3.2025

stran 116 od 202

Tabela 35: Zaposleni po vrsti pogodbe, razčlenjeni po spolu (število oseb)

ženske	moški	drugi	ni podatkov	skupaj
Število zaposlenih (število oseb)
419	199	/	/	618
Število zaposlenih za nedoločen čas (število oseb)
388	186	/	/	574
Število začasno zaposlenih (število oseb)
31	13	/	/	44
	Število zaposlenih brez zagotovljenega števila delovnih ur (število oseb)
/	/	/	/	0
	Število zaposlenih s polnim delovnim časom (število oseb)
414	198	/	/	612
	Število zaposlenih s krajšim delovnim časom (število oseb)
5	1	/	/	6

V Skupini SALUS je večina (574 oseb oziroma 92,9%) zaposlenih za nedoločen čas. Od tega je 388 žensk (92,6% od vseh zaposlenih žensk) in 186 moških (93,5% od vseh zaposlenih moških).

Število začasno zaposlenih delavcev na dan 31.12.2024 je bilo 44, od tega 31 žensk in 13 moških. Začasno zaposleni delavci predstavljajo 7,1% vseh zaposlenih.

Velik delež predstavljajo zaposleni s polnim delovnim časom, in sicer 99%, medtem ko 6 zaposlenih, od tega 5 žensk in 1 moški, delajo krajši delovni čas. Vseh 6 zaposlenih s krajšim delovnim časom je zaposlenih v družbi SALUS, Veletrgovina, d.o.o.

Tabela 36: Število zaposlenih, ki so zapustili organizacijo

Spol	Število zaposlenih
Moški	30
Ženski	30
Drugo	/
Ni sporočeno	/
Skupno število zaposlenih, ki so zapustili organizacijo	60

V letu 2024 je družbe iz Skupine SALUS zapustilo 30 žensk in 30 moških, od tega 31 zaposlenih iz družbe SANOLABOR, d.d., 16 iz družbe SALUS, Veletrgovina, d.o.o., 5 iz družbe MEDITRADE d.o.o., po dva iz družbe SALUS International d.o.o. in MEDICHEM d.o.o. Sarajevo ter po en zaposlen iz družb SALUS Zagreb d.o.o., SALUS International d.o.o. Beograd, SALUS Podgorica d.o.o. PODGORICA in Sanol H d.o.o.

Stopnja fluktuacije zaposlenih

Stopnja fluktuacije v Skupini SALUS je bila v poročanem obdobju 10,0%.

Metodologija in predpostavke

Metodologija:

• zbiranje podatkov

stran 117 od 202

• o Podatki o številu zaposlenih so bili pridobljeni od vseh družb preko e-pošte.
• o Podatke smo pridobili za začetek poročanega obdobja (1.1.) in za konec obdobja (31.12.).
• o Podatki o številu odhodov zajemajo celotno poročano obdobje od 1.1. do 31.12.
• konsolidacija podatkov
  • o Pridobljene podatke iz posameznih družb smo združili v konsolidiran nabor podatkov.
  • o Pri konsolidaciji smo preverili skladnost posredovanih podatkov in odpravili morebitna odstopanja (na primer pomanjkljive ali napačne vnose).
• izračun stopnje fluktuacije
  • o Stopnja fluktuacije je izračunana z uporabo naslednje formule:

stopnja fluktuacije ⁼ število odhodov v obdobju x 100 povprečno število zaposlenih v obdobju

o Povprečno število zaposlenih je izračunano kot aritmetična sredina števila zaposlenih na začetku in koncu obdobja:

$$\begin{array}{rcl} \text{povprečno število} &=& \frac{\text{št. zap. } \texttt{1.1.} + \texttt{št. zap. } \texttt{31.12.}}{2} \\hline & & 2 \end{array}$$

Predpostavke:

• popolnost podatkov
  • o Predpostavljamo, da so vsi posredovani podatki popolni in točni ter tako primerljivi.
• časovna natančnost
  • o Podatki o številu zaposlenih zajemajo stanje na točno določene datume (1.1. in 31.12.), brez upoštevanja začasnih sprememb števila zaposlenih znotraj obdobja.
  • o Podatki o odhodih zajemajo obdobje od 1.1 do 31.12.
• definicija fluktuacije
  • o Pri odhodih so upoštevani vsi zaposleni, ki so zapustili organizacijo iz kakršnega koli razloga.

stran 118 od 202

7.9 S1-7: Značilnosti delavcev, nezaposlenih v lastni delovni sili podjetja

Tabela 39: Skupno število delavcev, nezaposlenih v lastni delovni sili na dan 31.12.2024

Vrsta delavcev, nezaposlenih v lastni delovni sili	Razmerje s Skupino SALUS	Vrsta dela, ki ga opravljajo	Skupno število (število oseb)
Samozaposleni	MEDICHEM d.o.o.: pogodba	MEDICHEM d.o.o. (dostava/prevoz blaga) SALUS Podgorica d.o.o.	2
	SALUS Podgorica d.o.o.: pogodba	(čiščenje prostorov)
Zaposleni, ki jih zagotovijo podjetja, ki opravljajo predvsem zaposlovalne dejavnosti	SALUS, Veletrgovina, d.o.o.: zaposleni preko zaposlitvene agencije	SALUS, Veletrgovina, d.o.o. (delo v sektorju logistika)	19

V okviru tega kazalnika sta opredeljeni dve skupini takih zaposlenih, in sicer samozaposleni delavci in zaposleni, ki jih zagotovijo podjetja, ki opravljajo predvsem zaposlovalne dejavnosti (zaposlitvene in podobne agencije).

• Samozaposleni delavci

Samozaposleni delavci so tisti, ki za družbe opravljajo določene storitve, vendar so poslovno in pravno neodvisni od teh družb. V poročanem obdobju smo imeli dva samozaposlena delavca, ki opravljata delo na podlagi pogodbe o sodelovanju. En delavec, ki je bil samozaposlen v družbi MEDICHEM d.o.o., je opravljal dostave oziroma prevoze blaga do kupcev, medtem ko je ena delavka samozaposlena v družbi SALUS Podgorica d.o.o. opravljala čiščenje poslovnih prostorov. Pri samozaposlenih delavcih nismo upoštevali tistih, ki delajo le občasno, npr. občasna dostava hrane (catering).

• Delavci, ki jih zagotavljajo zaposlitvene agencije

Ti delavci so formalno zaposleni pri zaposlitveni agenciji, vendar opravljajo delo za družbe na podlagi pogodbenih dogovorov med družbo in agencijo. Vseh delavcev, ki so bili zaposleni preko zaposlitvene agencije, je bilo 19, vsi pa so opravljali delo v družbi SALUS, Veletrgovina, d.o.o., in sicer v sektorju logistike, to je v skladišču.

Metodologija in predpostavke

Postopek zbiranja podatkov smo opravili na sledeč način:

• zbiranje podatkov
  • o Podatki so bili zbrani na podlagi internih evidenc družb iz Skupine SALUS o zaposlenih, ki jih zagotovijo podjetja, ki opravljajo predvsem zaposlovalne dejavnosti (zaposlitvene in podobne agencije).
  • o Vse družbe so posredovale podatke na dan 31.12. poročanega obdobja.
• oddaja podatkov
  • o Zbrane podatke so družbe posredovale preko e-pošte v enotni tabeli, ki je omogočala lažjo konsolidacijo vseh prejetih podatkov na nivoju Skupine SALUS.
  • o Predloga je vključevala polja za vnos številčnih podatkov ter polja z opisom za vnos vrste dela, ki ga ti delavci opravljajo, in vrsto razmerja z družbo.
• konsolidacija podatkov
  • o Prejete podatke smo združili v eno tabelo, pri čemer smo izvedli kontrolo dvoumnosti, za kar smo družbe zaprosili za pojasnila.

stran 119 od 202

Predpostavke:

• popolnost podatkov
  • o Predpostavljamo, da so vse družbe poročale točne in popolne podatke.
• doslednost definicij
  • o Pri opredelitvi kategorij zaposlenih, ki so nezaposleni v lastni delovni sili družbe, smo predpostavili, da so vse družbe upoštevale enake definicije, kot so bile določene v pripravljeni tabeli.
• razpoložljivost evidenc
  • o Predpostavljamo, da vse družbe vodijo interne evidence o delavcih, ki niso zaposleni v lastni delovni sili na način, ki omogoča ustrezno in pravočasno poročanje.
• skladnost poročanja
  • o Vse družbe so za vnos podatkov uporabile standardizirano pripravljeno tabelo, kar nam je zagotovilo pomoč pri konsolidaciji prejetih podatkov na nivoju Skupine SALUS.

7.10 S1-11: Socialna zaščita

V vseh državah, kjer smo prisotni s svojimi družbami, imajo zaposleni zagotovljeno socialno zaščito, ki vključuje naslednja področja:

• bolezen: vsi zaposleni imajo pravico do nadomestila za čas odsotnosti z dela zaradi bolezni, skladno z lokalno zakonodajo in internimi politikami družb;
• brezposelnost: zaposleni so vključeni v sisteme socialne varnosti, ki zagotavljajo nadomestila za primer brezposelnosti, pri čemer družbe spoštujejo nacionalne predpise;
• poškodbe in invalidnost pri delu: družbe spoštujejo lokalno zakonodajo za primer poškodb pri delu in potencialne invalidnosti v zvezi s tem;
• materinski, očetovski in starševski dopust: zaposleni pridobijo zagotovljene pravice do plačanega dopusta ob rojstvu ali posvojitvi otroka, skladno z zakonodajo posamezne države in internimi politikami družbe;
• upokojitev: vsi zaposleni so vključeni v nacionalne pokojninske sisteme, nekatere družbe pa v določenih primerih zagotavljajo tudi dodatne kolektivne pokojninske ugodnosti ali prispevke v zasebne pokojninske sheme.

Skladno z navedenim družbe v Skupini SALUS zagotavljajo celovito socialno varnost zaposlenih in prispevajo k zaščiti v ključnih življenjskih obdobjih.

Konsolidirano letno poročilo Skupine SALUS in delniške družbe SALUS, Ljubljana, d.d. za leto 2024

stran 120 od 202

7.11 S1-15: Metrike usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja

Tabela 40: Zaposleni, ki so upravičeni do dopusta iz družinskih razlogov

Ni sporočeno Skupno število zaposlenih	/ 618
Drugo	/
Ženski	13,6%
Moški	6,0%
Spol	Odstotek upravičenih zaposlenih, ki so izkoristili dopust iz družinskih razlogov (%)

Ta metrika spremlja delež zaposlenih, ki so upravičeni do koriščenja dopusta iz družinskih razlogov, in je namenjena oceni uspešnosti ukrepov za podporo usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja. Upravičenost do tovrstnih dopustov je pomemben kazalnik organizacijske kulture, ki podpira zaposlene pri obvladovanju družinskih obveznosti in hkrati prispeva k dolgoročni vzdržnosti zaposlenih ter večjemu zadovoljstvu na delovnem mestu.

V poročanem obdobju je bilo ugotovljeno, da je odstotek zaposlenih moških, upravičenih do dopusta iz družinskih razlogov glede na skupno število vseh zaposlenih na 31.12.2024, znašal 6,0%, (37 moških), medtem ko je bil odstotek žensk, upravičenih do navedenega dopusta, precej višji, in sicer 13,6% (84 žensk).

Pri upravičenosti do dopusta iz družinskih razlogov smo upoštevali predvsem materinski, očetovski, starševski in oskrbovalni dopust, odvisno od zakonodaje države, v kateri se nahaja posamezna družba pa tudi druge, specifične vrste dopusta, kot na primer v Sloveniji, kjer je zakonsko urejen dopust za spremstvo otroka, učenca prvega razreda, v šolo na prvi šolski dan.

Spol	Odstotek upravičenih zaposlenih, ki so izkoristili dopust iz družinskih razlogov (%)
Moški	5,8%
Ženski	13,1%
Drugo	/
Ni sporočeno	/
Skupno število zaposlenih	618

Tabela 41: Zaposleni, ki so izkoristili dopust iz družinskih razlogov

Metrika spremlja delež zaposlenih, ki so dejansko izkoristili dopust iz družinskih razlogov, in omogoča vpogled v uporabo ukrepov, namenjenih usklajevanju poklicnih in družinskih obveznosti.

datum 3.3.2025

stran 121 od 202

V poročanem obdobju je bilo ugotovljeno, da delež zaposlenih, ki so izkoristili tovrstni dopust, odraža potrebo po podpornih mehanizmih v družbah, saj zaposleni ob različnih življenjskih situacijah potrebujejo možnost prilagoditve delovnih obveznosti. Takšni mehanizmi so pri nas že vzpostavljeni, saj imajo zaposleni ob različnih življenjskih situacijah možnost prilagoditve delovnih obveznosti.

V poročanem obdobju je dopust iz družinskih razlogov izkoristilo 117 oseb (18,9% vseh zaposlenih), od tega 36 moških in 81 žensk. Število oseb, ki so izkoristile dopust iz družinskih razlogov predstavlja 96,7% vseh oseb, ki so bile upravičene do tovrstnega dopusta. Dopusta niso izkoristili en moški in tri ženske. Razlogov zakaj tega dopusta upravičenci niso izkoristili, nismo ugotavljali.

7.12 S1-17: Incidenti, pritožbe in resni vplivi na človekove pravice

V Skupini SALUS incidentov in/ali pritožb, vezanih na prepoznane pomembne vplive ter v zvezi s človekovimi pravicami, nismo prejeli.

8 S2 Delavci v vrednostni verigi

8.1 SBM-3: Pomembni vplivi, tveganja in priložnosti ter njihova povezanost s strategijo in poslovnim modelom

V okviru tega standarda je bila na podlagi dvojne pomembnosti kot visoko pomembna prepoznana naslednja tema s podtemami:

8.1.1 Delovni pogoji

• varnost zaposlitve
• delovni čas
• zdravje in varnost

Za opis, kako Skupina SALUS v svojem poslovnem modelu in strategiji upošteva svoje vplive, povezane s pomembnimi zadevami, glejte ESRS 2 SBM-3 in ESRS 2 MDR-T.

8.2 S2-1: Politike v zvezi z delavci v vrednostni verigi

Skupina SALUS trenutno nima formalno sprejete politike v zvezi z delavci v vrednostni verigi, ker se to področje doslej ni obravnavalo kot prednostno glede na specifičnost naše dejavnosti. Kljub temu se zavedamo pomembnosti te teme in bomo v prihodnje preučili možnosti za razvoj ustreznih smernic.

8.3 S2-4: Sprejemanje ukrepov v zvezi s pomembnimi vplivi na delavce v vrednostni verigi ter pristopi k upravljanju pomembnih tveganj in izkoriščanju pomembnih priložnosti v zvezi z delavci v vrednostni verigi ter učinkovitost navedenih ukrepov

Skupina SALUS ni sprejela posebnih ukrepov za obravnavo vplivov na delavce v vrednostni verigi oziroma za upravljanje povezanih tveganj in priložnosti, saj to področje doslej ni bilo identificirano kot prednostno glede na naravo našega poslovanja. V prihodnje pa načrtujemo analizo teh vprašanj in možnost razvoja ustreznih rešitev za učinkovitejše upravljanje teh tematik.

stran 122 od 202

8.4 S2-5: Cilji v zvezi z upravljanjem pomembnih negativnih vplivov, spodbujanjem pozitivnih vplivov ter upravljanjem pomembnih tveganj in priložnosti

Trenutno še nismo določili ciljev, ki bi celovito zajemali upravljanje pomembnih vplivov v povezavi z delavci v vrednostni verigi.

V prihodnje načrtujemo:

• identifikacijo ključnih področij, kjer so delavci v vrednostni verigi izpostavljeni pomembnim negativnim vplivom, tveganjem in priložnostim, ter analizo teh vplivov,
• določitev specifičnih ciljev za izboljšanje delovnih pogojev, zmanjšanje negativnih vplivov in spodbujanje pozitivnih sprememb za delavce v vrednostni verigi.

Z izpolnjevanjem teh korakov želimo zagotoviti odgovoren pristop k obravnavi pomembnih izzivov v vrednostni verigi, povezanih z delavci.

9 S4 Potrošniki in končni uporabniki

9.1 SBM-3: Pomembni vplivi, tveganja in priložnosti ter njihova povezanost s strategijo in poslovnim modelom

V okviru tega standarda so bile na podlagi dvojne pomembnosti kot visoko pomembne prepoznane naslednje teme s podtemami:

9.1.1 Vplivi na potrošnike in/ali končne uporabnike, povezani z informacijami

• Dostop do (kakovostnih) informacij

9.1.2 Osebna varnost potrošnikov in/ali končnih uporabnikov

• Zdravje in varnost

9.1.3 Socialna vključenost potrošnikov in/ali končnih uporabnikov

• Dostop do proizvodov in storitev

Za opis, kako Skupina SALUS v svojem poslovnem modelu in strategiji upošteva svoje vplive, povezane s pomembnimi zadevami, glejte ESRS 2 SBM-3.

Skupina SALUS vpliva na širok spekter kupcev in končnih uporabnikov (na primer bolnišnice, lekarne, specializirane in veterinarske ambulante, zdravstveni domovi), vključno z individualnimi kupci v MP enotah družbe SANOLABOR, d.d. ter specifičnimi ranljivimi skupinami (na primer s pacienti in bolniki, starejšimi, otroki, osebami z omejenim dostopom do virov).

Ključni vplivi na potrošnike in končne uporabnike izhajajo iz distribucije in uporabe izdelkov/storitev zaradi morebitnega napačnega označevanja izdelkov, prepakiranja, neposrednega komuniciranja s kupci in končnimi uporabniki ter dostopa do pomembnih informacij v zvezi z izdelki. Morebitni negativni vplivi lahko nastanejo tudi v primeru neželenih učinkov zdravil, napak ali okvar medicinske opreme ali drugih odstopanj izdelkov, ki lahko povzročijo tveganje za zdravje in varnost končnih uporabnikov.

datum 3.3.2025

stran 123 od 202

Pojava pomembnih negativnih vplivov nismo zaznali, saj imamo vzpostavljene mehanizme, ki zagotavljajo učinkovito obveščanje potrošnikov in končnih uporabnikov. Naše kupce redno obveščamo preko B2B portala, e-pošte in telefonskega obveščanja. Poleg tega imamo vzpostavljeno službo za kakovost, ki redno komunicira z Javno agencijo za zdravila in medicinske pripomočke (JAZMP) ter Ministrstvom za zdravje, od koder prejemamo informacije o morebitnih tveganjih in možnostih napak. V sodelovanju z njimi preverjamo prisotnost izdelkov na trgu, ki bi lahko imeli potencialno negativen vpliv in zato pravočasno poskrbimo za umik takih izdelkov s trga.

Kljub temu se zavedamo pomena formalizacije politik in jih načrtujemo razviti v prihodnjih fazah naše trajnostne strategije.

Tveganja so vezana na nepravilna označevanja izdelkov, ki bi posledično lahko vodila v tožbe, poslabšanje ugleda Skupine SALUS in drugače omajala zaupanje uporabnikov. Tveganja so prisotna tudi zaradi izpostavljenosti morebitnim odpoklicem ali pomislekom glede varnosti izdelkov, ki bi sicer nastale pri proizvajalcih in dobaviteljih kakor tudi v primeru ponarejenih zdravil. Med tveganja lahko uvrščamo tudi zmanjšanje zaupanja pacientov/uporabnikov v izdelke zaradi zakonskih ali drugih prekrškov, kršitev zasebnosti ali ne poročanja o farmakovigilančnih in vigilančnih dogodkih. Prav tako je tveganje lahko tudi neetično trženje izdelkov ter morebitne neskladnosti z regulatornimi zahtevami.

Družbe iz Skupine SALUS razumejo vplive na potrošnike in končne uporabnike skozi upoštevanje veljavne zakonodaje, ki določa zahteve za izdelke namenjene potrošnikom, vključno s šibkejšimi skupinami le-teh.

V Skupini SALUS nimamo posebej opredeljenih tveganj za ranljive skupine, saj je naš asortima izdelkov že prilagojen specifičnim potrebam bolnikov, starostnikov, invalidov in drugih. Pri distribuciji izdelkov dosledno upoštevamo veljavno zakonodajo ter regulativne zahteve, ki določajo varnost, kakovost in dostopnost za vse uporabnike.

9.2 S4-1: Politike v zvezi s potrošniki in končnimi uporabniki

Čeprav trenutno še nimamo formalno sprejetih politik, ki bi celovito obravnavale vplive, tveganja in priložnosti na potrošnike in končne uporabnike, so v praksi naši postopki usmerjeni v zagotavljanje teh vrednot. Določene družbe v Skupini SALUS imajo na primer sprejete politike kakovosti kot ključni del sistema upravljanja, s čimer posredno zagotavljajo varnost in kakovost izdelkov, zanesljivo oskrbo, ter prilagajanje in odzivanje na povratne informacije s strani kupcev.

Poleg tega te družbe sodelujejo s certificiranimi proizvajalci in skladno s predpisi skrbijo za ustrezno označevanje, shranjevanje in distribucijo izdelkov. Tveganja napačnih ali zavajajočih informacij družbe obvladujejo z doslednim upoštevanjem zakonskih določil.

V prihodnosti bomo področje vrednostne verige navzdol še bolj podrobno analizirali, v analizo vključili tudi deležnike in na osnovi tega sprejeli ustrezne politike in mehanizme za izvajanje teh politik, s čimer želimo zagotoviti odgovoren pristop k obravnavi potreb in pričakovanj potrošnikov ter končnih uporabnikov.

V povezavi s politikami v zvezi s potrošniki in končnimi uporabniki glejte ESRS 2 MDR-P.

datum 3.3.2025

stran 124 od 202

9.3 S4-4: Sprejemanje ukrepov v zvezi s pomembnimi vplivi na potrošnike in končne uporabnike ter pristopi k upravljanju pomembnih tveganj in izkoriščanju pomembnih priložnosti v zvezi s potrošniki in končnimi uporabniki ter učinkovitost navedenih ukrepov

Ker gre za prvo leto poročanja, Skupina SALUS še ni sprejela celovitih ukrepov za naslavljanje prepoznanih pomembnih tem znotraj standarda ESRS S4. Kljub temu pa v Skupini SALUS že izvajamo določene ukrepe, ki pokrivajo to področje.

Družbe v Skupini SALUS, ki distribuirajo zdravila in medicinske pripomočke, na primer strogo nadzirajo pogoje okolja, v katerem le-te shranjujejo in distribuirajo, saj je to ključno za zagotavljanje kakovostnih izdelkov, namenjenih potrošnikom in končnim uporabnikom. Redno spremljajo temperaturo in pogoje skladiščenja. Družbe nadalje tudi zagotavljajo, da so vsi izdelki ustrezno označeni in spremljani z ustrezno dokumentacijo, ki je skladna z zakonodajo in standardi kakovosti, za boljšo ozaveščenost potrošnikov pa skrbijo z zagotavljanjem informacij, kot so navodila za uporabo izdelkov in opozorila ter priporočila glede njihove varne uporabe.

V teh družbah je vzpostavljen tudi vigilančni in farmakovigilančni sistem za spremljanje in poročanje o neželenih učinkih pri uporabi zdravil in medicinskih pripomočkov. Vsako prejeto informacijo o neželenem učinku je potrebno čimprej, vendar najkasneje v roku treh delovnih dni, posredovati dobavitelju oziroma nacionalnim agencijam za zdravila in medicinske pripomočke.

V povezavi z ukrepi vezanimi na pomembne trajnostnostne zadeve v povezavi s potrošniki in končnimi uporabniki glejte ESRS 2 MDR-A in ESRS 2 MDR-T

9.4 S4-5: Cilji v zvezi z upravljanjem pomembnih negativnih vplivov, spodbujanjem pozitivnih vplivov ter upravljanjem pomembnih tveganj in priložnosti

Trenutno na nivoju Skupine SALUS še nismo sprejeli dokončnih načrtov za določitev merljivih ciljev, povezanih z upravljanjem pomembnih vplivov v povezavi s potrošniki in končnimi uporabniki. Kljub temu posamezne družbe v okviru pristopa k trajnostnostnemu razvoju že opredeljujejo in izvajajo nekatere ukrepe.

Dve največji družbi v Skupini, SALUS, Veletrgovina, d.o.o. in SANOLABOR, d.d., na primer redno izvajata in spremljata zadovoljstvo kupcev ter uporabnikov. Pri teh pregledih posebno pozornost posvečata dejavnikom, kot so varnost, dostopnost in pravilna uporaba izdelkov, saj so ključnega pomena za obvladovanje morebitnih negativnih vplivov in nenehno izboljševanje postopkov za zagotavljanje varnosti in kakovosti izdelkov ter učinkovito obvladovanje tveganj.

stran 125 od 202

10 G1 Poslovno ravnanje

10.1IRO-1: Opis postopkov za opredelitev ter ocenjevanje pomembnih vplivov, tveganj in priložnosti

Na osnovi analize dvojne pomembnosti so bile prepoznane naslednje najpomembnejše teme ter znotraj njih naslednji vplivi:

10.1.1 Zaščita žvižgačev

Gre za morebitne negativne vplive, ki bi lahko nastali ob nezaščiti prijaviteljev in tudi neprijavi kršitev zaradi strahu pred povračilnimi ukrepi.

Skupina SALUS je sprejela ukrepe za zaščito prijaviteljev, kot to za družbe v Sloveniji zahteva ZZPri, za družbe v EU pa tudi Direktiva (EU) 2019/1937 Evropskega parlamenta in Sveta o zaščiti oseb, ki prijavijo kršitve prava Unije. Omenjena direktiva ne velja za družbe Skupine SALUS izven EU, torej družbe, ki delujejo v Bosni in Hercegovini, Albaniji, Srbiji, Severni Makedoniji in Črni gori, vendar pa zanje veljajo ukrepi za zaščito prijaviteljev, ki jih je sprejela Skupina SALUS. V posameznih družbah s sedežem izven Slovenije je zaposleno manjše število oseb (do 15), zato je tudi ocenjeno tveganje zanje manjše.

10.1.2 Dobrobit živali

Morebiten negativen vpliv dobaviteljev pri proizvodnji izdelkov, ki so testirani na živalih ali pri proizvodnji izdelkov, katerih sestavine so tudi sestavine živalskega izvora.

Skupina SALUS ima večji vpliv na izdelke, ki so izdelani pod blagovno znamko družb v Skupini SALUS (SANOLABOR, d.d., SALUS International d.o.o.).

Posebne politike, ki bi celovito obravnavala in izpostavljala dobrobit živali, nimamo formalno sprejete.

10.1.3 Korupcija in podkupovanje

Gre za morebitne negativne vplive, povezane s korupcijo in podkupovanjem s strani zaposlenih, predstavnikov ali drugih povezanih oseb Skupine SALUS, ter morebitne negativne vplive korupcije in podkupovanja v vrednostni verigi Skupine SALUS.

Skupina SALUS bi lahko imela višje tveganje nastanka korupcije v Sloveniji, saj tukaj ustvari največ prometa in ima največje število zaposlenih.

Skupina SALUS deluje tudi v državah, kjer je stopnja zaznavanja korupcije višja od povprečja EU. Največja možnost nastanka korupcije je ocenjena v Bosni in Hercegovini zaradi najslabše ocene zaznane korupcije v tej državi po podatkih Transparency International, najmanjša pa v Litvi (podatki za leto 2023 so na voljo na povezavi 2023 Corruption Perceptions Index: Explore the… - Transparency.org).

10.1.4 Stabilnost in integriteta nabavne verige

Gre za dejanske pozitivne vplive, povezane s prizadevanjem za pravočasno zagotavljanje varnih, učinkovitih in kakovostnih proizvodov za potrošnike.

stran 126 od 202

Skupina SALUS izvaja aktivnosti s ciljem, da od dobavitelja/proizvajalca do končnega kupca zagotovi proizvode varno, pravočasno in kakovostno.

10.1.5 ESG vplivi v nabavni verigi

Gre za morebitne negativne vplive ob uresničitvi tveganj v nabavni verigi in netransparentnem delovanju.

Skupina SALUS ima razvejano mrežo dobaviteljev, od manjših do večjih (ti. principali). Principali so velike mednarodne korporacije, ki imajo večji vpliv na Skupino SALUS kot obratno. Neposredno ima Skupina SALUS vpliv na dobavitelje ter njihovo oceno ESG preko nabavnih ter drugih pogojev poslovanja, ki so povezani z okoljskimi, socialnimi in upravljavskimi dejavniki. Skupina SALUS nima posebnih skupnih ESG kriterijev pri nabavi blaga ali pri sodelovanju z dobavitelji.

Znotraj teme o zaščiti žvižgačev smo prepoznali naslednje pomembno tveganje:

• V primeru nezaščite prijaviteljev bi lahko prišlo do zasebne tožbe ali pa do javne izpostavljenosti, če bi se prijavitelj obrnil na medije ali pristojne (civilne) organizacije, ki bi obravnavale njegovo prijavo (na primer Komisija za preprečevanje korupcije, Transparency International, itd.). Negativne finančne posledice bi se kazale v zmanjšanem ugledu Skupine SALUS, sodnih stroških, globah in kaznih.

Znotraj teme korupcija in podkupovanje smo prepoznali naslednji pomembni tveganji:

• Podkupovanje, goljufije, korupcija, kršenje temeljnih človekovih pravic v zvezi s poslovnimi partnerji ali zaposlenimi ter neskladno ali neetično ravnanje lahko vplivajo na ugled Skupine SALUS in njen finančni položaj.
• Za družbe, ki se ukvarjajo z medicinsko opremo in potrebščinami, velja različna mednarodna in državna zakonodaja, ki se nanaša na zdravstvene goljufije in zlorabe. Sposobnost družb za zagotovitev skladnosti v celotnem njihovem globalnem in domačem operativnem poslovanju ima lahko pomembne posledice. Korporacijska razkritja pravnih in regulativnih kazni ter etičnih kodeksov, ki urejajo interakcije z zdravstvenimi delavci, lahko omogočijo delničarjem spremljanje uspešnosti na tem področju.

Znotraj teme v povezavi s stabilnostjo in integriteto nabavne verige smo prepoznali naslednja pomembna tveganja in priložnosti:

• ustavljena dobava izdelkov zaradi naravnih katastrof, vojn in drugih primerov višje sile,
• zaustavitev informacijskih sistemov zaradi varnostnih incidentov oziroma skladiščnih sistemov zaradi mehanskih in drugih okvar,
• tveganja ponarejenih zdravil, pri čemer je učinkovito upravljanje dobavne verige bistveno za njihovo ublažitev,
• stroški odpoklica izdelkov, ki predstavljajo veliko tveganje izgube strank,
• dobro upravljanje z nabavno verigo lahko zmanjša tveganja in gradi zaupanje med partnerji ter pri kupcih,
• zagotovitev prepoznavnosti Skupine SALUS in širitev regijske prisotnosti za pridobitev zastopstev za nove oziroma inovativne izdelke,
• krepitev vloge v družbi kot del socialne infrastrukture in dodatno pridobljeno zaupanje deležnikov.

stran 127 od 202

Znotraj teme ESG vplivi v nabavni verigi smo kot pomembna prepoznali naslednja tveganja in priložnosti:

• ESG negativni vplivi (predvsem podkupovanje, goljufije, neetične prakse, nespoštovanje standardov kakovosti, kršenje temeljnih človekovih pravic) v nabavni verigi lahko vplivajo na ugled in finančni položaj Skupine SALUS, vodijo pa tudi do odpovedi distribucijskih in drugih pogodb,
• priložnost zaradi stabilne preskrbe in dobrih odnosov z dobavitelji zaradi strogega spoštovanja etičnih poslovnih praks, temeljnih človekovih pravic, skrbi za okolje in skladnega ravnanja,
• boljša bonitetna ocena finančnih inštitucij in dobaviteljev, lažji dostop do cenejšega financiranja,
• priložnosti v nabavni verigi so na vseh področjih ESG, kjer bi Skupina SALUS s sodelovanjem in aktivacijo v ESG pobudah lahko naslovila svoje ESG izzive (na primer zmanjšanje emisij, priložnosti na področju krožnega gospodarstva, varnosti in sledljivosti izdelkov ipd.) in s tem povečala svojo prepoznavnost in ugled, kar nameravamo urediti v prihodnje.

10.2G1-1: Politike o poslovnem ravnanju in korporativna kultura

Organiziranost, korporativno upravljanje in odgovornost izvajanja politik

Politika upravljanja delniške družbe SALUS, Ljubljana, d.d., ki sta jo sprejela nadzorni svet in uprava družbe SALUS, Ljubljana, d.d., se nanaša tako na obvladujočo družbo SALUS, Ljubljana, d.d., kakor tudi na njene odvisne družbe, ki skupaj z obvladujočo družbo sestavljajo Skupino SALUS. Politika upravljanja predstavlja korporativni okvir upravljanja družbe, ki ga oblikujeta nadzorni svet in uprava družbe z namenom vodenja in nadziranja družb v Skupini SALUS.

Korporativno upravljanje v Skupini SALUS temelji na veljavni zakonodaji, pravilih in priporočilih Ljubljanske borze vrednostnih papirjev, kjer kotirajo delnice družbe SALUS, Ljubljana, d.d., ter na priporočilih Kodeksa upravljanja javnih delniških družb. Vse družbe znotraj Skupine SALUS so zavezane k poslovanju, ki je v skladu z najvišjimi etičnimi standardi in zakonskimi ter regulatornimi zahtevami, ki veljajo v posameznih državah kjer poslujejo. Poleg tega poslovanje urejajo tudi interni akti, oblikovani v družbah v Skupini SALUS, ki zagotavljajo skladnost na vseh ravneh delovanja.

Kodeks ravnanja delniške družbe SALUS, Ljubljana, d.d. in Skupine SALUS

Temeljne vrednote Skupine SALUS so natančno opredeljene v Kodeksu. Kodeks je oblikovan z namenom ohranjanja dolgoletne tradicije integritete, verodostojnosti in visoke poslovne etike, ki je značilna za Skupino SALUS. V njem so jasno definirani vrednote, principi in načela, ki odražajo prepričanja Skupine SALUS, ter poslovna kultura, iz katere izhaja. Hkrati Kodeks predstavlja tudi pomembno orodje za upravljanje in vodenje ter je sestavni del širše strategije družbene in okoljske odgovornosti, ki jo Skupina SALUS dosledno uresničuje skozi svojo zavezo k trajnostnemu razvoju.

Kodeks je temeljni dokument, ki opredeljuje osnovna načela sprejemljivega obnašanja in vedenja posameznikov znotraj vseh družb Skupine SALUS. S tem predstavlja zavezujoče smernice za vse zaposlene na vseh hierarhičnih in organizacijskih ravneh. Skupina SALUS se s Kodeksom zavezuje k ničelni toleranci do nesprejemljivih ravnanj, kar velja tako za medsebojne odnose znotraj posameznih družb kot tudi za odnose med družbami znotraj Skupine SALUS in do zunanjih deležnikov. Kodeks še posebej poudarja visoke standarde poslovnega obnašanja v odnosu do vseh partnerjev, s katerimi sodelujemo v verigi vrednosti.

datum 3.3.2025

stran 128 od 202

Politika ničelne tolerance jasno prepoveduje vsa dejanja, ki bi lahko negativno vplivala na ugled Skupine SALUS oziroma so pravno, moralno ali etično nesprejemljiva. To vključuje ravnanja, ki bi lahko ogrozila verodostojnost Skupine SALUS ali povzročila škodo njenim deležnikom. Upoštevanje teh smernic je ključnega pomena za ohranitev visoke stopnje ugleda Skupine SALUS ter za nemoteno in uspešno opravljanje poslovnih dejavnosti. Smernice, ki so zapisane v Kodeksu, uresničujemo z rednimi letnimi izobraževanji ter preverjanjem znanja, zahtevo po obvezni seznanjenosti zaposlenih s Kodeksom ter z vzpostavljenimi mehanizmi, kot na primer mehanizmom prijave kršitev Kodeksa.

Skupina SALUS se v Kodeksu zavezuje k odgovornemu ravnanju v vseh vidikih svojega poslovanja, kar vključuje tudi skrb za dobro počutje živali. Poleg spoštovanja lokalnih zakonov in predpisov, ki se nanašajo na področje skrbi za dobro počutje živali, si Skupina SALUS prizadeva tudi za spodbujanje najboljših praks, ki presegajo zakonsko določene okvire. S tem prispeva k trajnostnemu razvoju in odgovornemu poslovnemu delovanju, ki temelji na etičnih načelih tudi v povezavi z živalmi.

Politika preprečevanja podkupovanja in korupcije družbe SALUS, Ljubljana, d.d. in Skupine SALUS

Politika preprečevanja podkupovanja in korupcije družbe SALUS, Ljubljana, d.d. in Skupine SALUS (v nadaljevanju: »Politika preprečevanja podkupovanja in korupcije«), oblikovana na podlagi Kodeksa, podrobneje določa načela in pravila, ki zagotavljajo, da družbe iz Skupine SALUS poslujejo v skladu z veljavno zakonodajo na področju preprečevanja podkupovanja in korupcije. Politika preprečevanja podkupovanja in korupcije velja za vse zaposlene in vsa poslovodstva družb v Skupini SALUS.

Ta politika vključuje jasna pravila o tem, kaj šteje za podkupovanje, in smernice, kako se izogibati tveganjem. V skladu s to politiko je zaposlenim strogo prepovedano, da v imenu in/ali za račun Skupine SALUS dajejo, ponujajo, obljubljajo, prejemajo ali nagovarjajo ter spodbujajo druge k tovrstnim dejanjem, kakršne koli oblike daril, nagrad ali drugih ugodnosti, bodisi premoženjske ali nepremoženjske narave, ki bi se poskušale uporabiti kot sredstvo za vplivanje na odločitve ali dolžna ravnanja nosilcev javnih pooblastil, javnih uslužbencev ali oseb zasebnega prava. Cilj teh ravnanj bi bil pridobitev ali ohranitev neprimerne poslovne ali konkurenčne prednosti oziroma koristi, kar je v popolnem nasprotju s politiko Skupine SALUS.

Skupina SALUS je zavezana k ničelni toleranci do kakršne koli oblike podkupovanja in korupcije, ne glede na vlogo ali status prejemnika ali tistega, ki ponuja, daje, obljublja ali spodbuja takšna dejanja. Ta prepoved velja enako za nosilce javnih pooblastil, javne uslužbence ter osebe zasebnega prava. V vseh primerih, ko bi bili zaposleni soočeni s situacijami, ki bi lahko vodile v katero koli obliko korupcije, morajo takoj ukrepati skladno z internimi postopki, ki vključujejo takojšnje poročanje ustreznim nadzornim organom znotraj Skupine SALUS ter sodelovanje pri preiskovanju tovrstnih primerov.

Politika preprečevanja podkupovanja in korupcije je sestavni del širše zaveze Skupine SALUS k etičnemu in odgovornemu poslovanju, ki temelji na integriteti, poštenosti in transparentnosti. Zavezani smo k dolgoročnemu uspehu, ki temelji na poštenem poslovanju, skladnosti z zakoni ter na doslednem uresničevanju visokih etičnih standardov v vseh vidikih poslovanja.

O Politiki preprečevanja podkupovanja in korupcije redno izobražujemo zaposlene, pri čemer posebno pozornost namenjamo tistim, ki delujejo na področjih z večjim tveganjem (vodilni in vodstveni kader, komerciala, prodajni oddelki, itd.), saj slednji prihajajo v stik s kupci in drugimi deležniki, kjer bi lahko potencialno prišlo do kršitve.

datum 3.3.2025

stran 129 od 202

Za preverjanje seznanjenosti in razumevanja zapisanih pravil v Politiki preprečevanja podkupovanja in korupcije zaposleni periodično izpolnijo vprašalnik, na katerem mora biti vsaj 80% pravilnih odgovorov, kar se šteje kot dokazilo, da je zaposleni z dotično politiko seznanjen in jo razume.

Navodilo »Opozarjanje in prijave kršitev«

Skupina SALUS sledi politiki odprtih vrat, vrednotam integritete, zahtevam po odgovornosti vsakega posameznika in vseh družb iz Skupine SALUS za skladno poslovanje, odpravi pomislekov glede neskladnega delovanja in prijavi kakršnih koli kršitev le-teh.

Kakršna koli dejanja posameznikov, ki lahko negativno vplivajo na ugled katere koli družbe iz Skupine SALUS ali so nedopustna s pravnega, moralnega ali etičnega vidika, kadar gre za rušenje in negativen vpliv na integriteto in kredibilnost družb in/ali kadar gre za druge kršitve, so nedopustna.

Navodilo je namenjeno posameznikom, to so zaposleni v družbah, delavci, ki delajo preko zaposlitvenih agencij, študentje, ki delajo preko študentskega servisa in izvajalci storitev.

Družbe iz Skupine SALUS želijo, da so vse domnevne kršitve pravočasno zaznane z namenom, da preprečimo ali omilimo morebitno že nastalo škodo ali morebitne prihodnje kršitve. Družbe iz Skupine SALUS vzpodbujajo posameznike k dobronamerni prijavi domnevnih kršitev Kodeksa, ogrožanja varnosti, morebitnih povračilnih ukrepov kot posledice dobrovernega opozarjanja na domnevno kršitev in drugih kršitev, vezanih na skladnost poslovanja.

Skupina SALUS ima vzpostavljene tudi mehanizme za ravnanje v primeru zaznave suma ali že izvedene kršitve posameznika/ov. Prijavitelj lahko kršitev prijavi preko anonimne telefonske številke, elektronske pošte, do katere imajo dostop le člani Komisije za skladnost, ali navadne pošte. Prijavitelji v družbah, ki poslujejo na naslovu Litostrojska cesta v Ljubljani, lahko prijavo podajo tudi preko fizičnega predalčnika.

Vse prijave domnevnih kršitev jemljemo resno in se v celoti zavzemamo za njihovo učinkovito in pravočasno preiskavo, oceno dejstev in po potrebi sprejetje ustreznih ukrepov in sankcij.

Vsi posamezniki se moramo počutiti varno in neobremenjeno tudi kadar vzbujamo pomisleke, opozarjamo na nepravilnosti ali poročamo domnevne kršitve.

Skupina SALUS posameznikom v primeru prijave zagotavlja popolno zaščito, vključno z anonimnostjo in potrjuje, da bo ustrezno raziskala vsako prijavo.

Kakršna koli diskriminacija, poskus razkritja identitete prijavitelja, šikaniranje, maščevalni ukrepi, kazni, povračilni ukrepi ali negativne posledice zoper prijavitelja so strogo prepovedani, razen v primeru, da je prijavitelj podal lažno prijavo.

Vse prijave se morajo obravnavati nemudoma, skladno z internimi postopki za pravočasno, neodvisno in objektivno preiskovanje incidentov v zvezi s poslovnim ravnanjem.

Vzpostavitev sistema za zaščito žvižgačev

Skladno z direktivo (EU) 2019/1937 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23.10.2019 o zaščiti oseb, ki prijavijo kršitve prava Unije (UL L št. 305 z dne 26.11.2019), je bil v Sloveniji sprejet ZZPri z datumov

datum 3.3.2025

stran 130 od 202

veljavnosti od 22.2.2023, ki določa, da mora družba, ki izpolnjuje pogoje iz omenjenega zakona, vzpostaviti sistem opozarjanja na nepravilnosti in nezakonitosti, s čimer zaposlenim in drugim deležnikom omogoči, da v ustrezni in zaupni obliki prijavijo resne kršitve ali sume nanje. Učinkovit notranji sistem za prijavo kršitev in zaščito prijaviteljev podpira tudi ozaveščanje deležnikov in dviguje nivo zakonitega poslovanja družbe ter daje možnost za izboljšavo poslovnega okolja. ZZPri določa načine in postopke za prijavo kršitev predpisov, za katere so posamezniki izvedeli v delovnem okolju, in njihovo obravnavo ter zaščito posameznikov, ki prijavijo ali javno razkrijejo informacije o kršitvi.

Na podlagi določil ZZPri se za zavezanki štejeta družbi SALUS, Veletrgovina, d.o.o. in SANOLABOR, d.d., ki sta skladno z zakonom vzpostavili notranje poti za prijavo kršitev in zaščito prijaviteljev.

Omenjeni družbi morata do 1. marca tekočega leta za prejšnje leto Komisiji za preprečevanje korupcije na predpisanem obrazcu poročati o številu prejetih, anonimnih in utemeljenih prijav ter o številu obravnavanih povračilnih ukrepov, v poročilu pa navesti tudi podatek o zaupniku. Obrazec morata posredovati tudi v primeru, če prijav v prejšnjem letu ni bilo.

V letu 2025 bosta družbi prvič poročali Komisiji za preprečevanje korupcije, pri čemer v obravnavanem letu prijav kršitev ni bilo.

Ne glede na to, da družba SALUS, Ljubljana, d.d. ni zavezanka na podlagi 9. člena ZZPri, je vzpostavila notranje poti za prijavo kršitev in zaščito žvižgačev, saj zanjo kot javno delniško družbo velja Kodeks upravljanja javnih delniških družb, ki v točki 29.1 določa, da družba vzpostavi sistem opozarjanja na nepravilnosti in nezakonitosti, s čimer zaposlenim in drugim deležnikom omogoči, da v ustrezni in zaupni obliki prijavijo resne kršitve ali sume nanje.

Vse tri omenjene družbe so imenovale svoje zaupnike prijaviteljev ter določile načine prejema in postopek obravnave prijav.

Imenovani zaupniki se usposabljajo na različne načine, preko spletnih ali zunanjih izobraževanj.

Načini podajanja prijav kršitev se med družbami delno razlikujejo, vključujejo pa anonimno telefonsko številko, elektronsko pošto, navadno pošto ali osebno prijavo pri zaupniku.

Družba SALUS, Veletrgovina, d.o.o. ima telefonsko številko za prejem prijav objavljeno tudi na spletni strani Skupine SALUS.

Identiteta prijavitelja se ne sme razkriti brez njegovega pisnega soglasja, niti je ni dovoljeno ugotavljati. Poskus ali razkritje identitete po ZZPri velja za prekršek, za katerega je predpisana globa. Izjeme so:

• razkritje organu za zunanjo prijavo, če do tega pride,
• razkritje državnemu tožilcu za potrebe preiskovanja kaznivih dejanj ali sodišču za sodne postopke, tudi zaradi zaščite pravic zadevne osebe.

Pred razkritjem mora zaupnik obvestiti prijavitelja in navesti razloge, razen če državni tožilec ali sodišče ocenita, da bi obvestilo ogrozilo preiskave ali postopke.

Razkritje ni dovoljeno, če bi ogrozilo življenje, javni interes, varnost ali obrambo države.

datum 3.3.2025

stran 131 od 202

Zaupnik prične z obravnavo prejete prijave takoj oziroma mora najkasneje v 7 dneh po prejeti prijavi prijavitelju sporočiti, da je prijavo sprejel v obravnavo. Zaupnik praviloma obravnava prijave po vrstnem redu prejema. Izjemoma prednostno obravnava kasneje prejete prijave, na primer v primeru velike premoženjske škode, velikega vpliva na ugled družbe, ogroženosti zdravja, ipd.

Druge družbe iz Skupine SALUS zaradi manjšega števila zaposlenih ali iz razloga, da imajo sedež v državah, ki niso članice EU, niso zavezane k vzpostavitvi sistema, skladnega z direktivo (EU) 2019/1937 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23.10.2019 o zaščiti oseb, ki prijavijo kršitve prava Unije.

10.3G1-2: Upravljanje odnosov z dobavitelji

Tabela 42: Odnosi z dobavitelji

Upravljanje odnosov z dobavitelji	Kako odnos vpliva na njihovo (dobaviteljevo) dobavno verigo	Strategija sodelovanja z dobavitelji	Upoštevanje socialnih in okoljskih dejavnikov pri izbiri dobaviteljev	Izvajanje praks za podporo ranljivim dobaviteljem
MEDITRADE d.o.o. ima opisane postopke izbire in ocene dobaviteljev, odnose določajo tudi vrednote družbe in politika kakovosti ter krovni dokumenti Skupine SALUS	dolgoročno sodelovanje, kvalitetni in transparentni odnosi, finančna disciplina, zagotavljajo stabilnost dobavne verige	dolgoročno sodelovanje, kvalitetni in transparentni odnosi, finančna disciplina	ne upošteva	ne izvaja
SANOLABOR, d.d. ima opredeljene kriterije za izbor dobaviteljev, jasno opredeljen je proces sklepanja novih pogodb, izvaja se spremljanje upoštevanja dobavnih rokov, kvalitete izdelkov, konkurenčnosti cen.	ni zaznanega bistvenega vpliva, v večini primerov je dobavitelj tudi proizvajalec	določitev pogodbenih okvirov, skupno načrtovanje, analiza uspešnosti, iskanje sinergij, nagrajevanje dobrega sodelovanja	ne upošteva	ne izvaja
SALUS, Veletrgovina, d.o.o. Gradi dolgoročno sodelovanje, kvalitetne in transparentne odnose, sodelovanje je urejeno preko pogodb.	odnos vpliva na dobavno verigo vezano na skupno upravljanje zalog da zadosti potrebam trga	enako kot SANOLABOR, d.d.	ne upošteva	ne izvaja

Skupina SALUS v okviru Politike zasleduje strateški cilj »Upravljamo z integriteto«, ki se nanaša tudi na graditev odgovorne verige vrednosti. Skupina SALUS izvaja aktivnosti s ciljem, da od dobavitelja do končnega kupca zagotovi proizvode varno, pravočasno in kakovostno. Te aktivnosti so vezane na preverjanje kakovosti, učinkovitost sistema odpoklicev in nadzora, izobraževanja zaposlenih in optimizacije procesov, pravočasno in dosledno reševanje reklamacij, spoštovanje dogovorov, kakor tudi na izvajanje skrbnih pregledov in ocenjevanje partnerjev prek vprašalnikov ali z izvedbo samoocenjevanja, zagotavljanje odlične uporabniške izkušnje z rednim merjenjem zadovoljstva, osebnim pristopom, nudenjem širokega nabora ponudbenega portfelja in tudi dostopnostjo in varnostjo.

Kodeks ravnanja za tretje osebe družb iz Skupine SALUS

Vsaka od družb v Skupini SALUS si prizadeva poslovati s poslovnimi partnerji (tretjimi osebami), ki upoštevajo lokalno zakonodajo, vse relevantne predpise, smernice, standarde in prakse, kakor tudi načela, ki jih je Skupina SALUS zbrala in zapisala v Kodeksu ravnanja za tretje osebe družb iz Skupine SALUS, ki je objavljen tudi na spletni strani Skupine SALUS.

Skupina SALUS vselej posluje pošteno in spoštljivo, dosledno upošteva etične vidike in najvišje standarde osebne in poslovne integritete in od tretjih oseb s katerimi sodelujejo družbe iz Skupine SALUS prav tako pričakuje, da tretje osebe izvajajo vse ukrepe s katerimi zagotavljajo, da tako oni kakor tudi njihovi poslovni partnerji in podizvajalci smiselno sledijo enakim principom.

datum 3.3.2025

stran 132 od 202

Skladnost z vsem zgoraj naštetim je tudi eden od kriterijev, ki jih Skupina SALUS upošteva tako pri izboru tretjih oseb, s katerimi bo poslovno sodelovala, kakor tudi pri nadaljnjem sodelovanju z njimi.

Pošteno ravnanje z dobavitelji

Tabela 43: Ravnanje z dobavitelji

Preprečevanje zamude pri plačilih malim in srednje velikim podjetjem	Soočanje z motnjami v dobavni verigi	Usposabljanje delovne sile, pristojne za naročanje, da sodeluje z dobavitelji in jih spodbuja na podlagi dejavnikov cene, kakovosti in trajnostnosti	Rezultati praks (z obiski dobaviteljev, revizijami ali anketami)
	MEDITRADE d.o.o.: vodje programov spremljajo aktualne globalne in lokalne razmere in ustrezne zaloge	Poudarjamo pomen dolgoročnega sodelovanja in gradimo odnose, ki temeljijo na kakovosti in medsebojnem zaupanju	Z obiski in srečanji z dobavitelji gradimo obojestransko zaupanje
Razlike v plačilih pri malih in velikih ne delamo, vse plačujemo redno in na datum valute.	SALUS, Veletrgovina, d.o.o.: poišče nove alternativne artikle ali nove dobavitelje, skladno s predpisi in regulativo, saj je farmacevtski sektor strogo nadzorovan	Z mentorstvom in uvajalnim obdobjem ter rednimi obveznimi izobraževanji	Z obiski in srečanji z dobavitelji gradimo obojestransko zaupanje ter sproti iščemo skupne rešitve za nastale izzive
	SANOLABOR, d.d.: vodje programov spremljajo globalne in lokalne razmere ter zagotavljajo ustrezne zaloge, po potrebi pa poiščemo tudi alternativne artikle ali dobavitelje v skladu s predpisi	Delovno silo usposabljamo z mentorstvom, uvajalnim obdobjem in rednimi izobraževanji, pri čemer poudarjamo pomen dolgoročnega sodelovanja	Rezultate praks ocenjujemo z obiski in srečanji z dobavitelji, kjer gradimo obojestransko zaupanje in sproti iščemo skupne rešitve. Poleg tega izvajamo letno ocenjevanje dobaviteljev, kar nam omogoča spremljanje trendov kakovosti posameznega dobavitelja in lažje prilagajanje

Skupina SALUS je vitalni povezovalni člen v verigi vrednosti med proizvajalci, kupci in končnimi potrošniki. Zaradi zagotavljanja varnih, pravočasnih, učinkovitih in kakovostnih proizvodov in storitev je nujna stabilnost in integriteta (kakovost, varnost in sledljivost/transparentnost) v nabavni verigi. Kakovost produktov in neprekinjeno poslovanje imata pomemben vpliv na zdravje ljudi in stabilnost zdravstvenega sistema, kar vpliva na posameznike in trg v celoti. Pri tem sta pomembna sledljivost izdelkov na nivoju proizvodne serije v celotni nabavni verigi in zagotavljanje varnostnih in temperaturnih pogojev in izobraženosti osebja, vključenega v procese.

Skupina SALUS je pri upravljanju z nabavno verigo močno odvisna tudi od dobaviteljev ter njihovega upravljanja z nabavno verigo. Kakovost upravljanja dobavne verige je prav tako pomembna tudi zanje, saj to lahko vpliva na zdravje potrošnikov in vrednost družbe.

Skupina SALUS ima razvejano mrežo dobaviteljev, ki je razvidna iz grafičnega prikaza vrednostne verige v ESRS 2 SBM-1. Dobavitelji so raznoliki po velikosti. Na večje ima Skupina SALUS lahko le manjši vpliv, bolj le-ti vplivajo na Skupino SALUS. Skupina SALUS nima sprejetih posebnih politik glede podpore manjših dobaviteljev, slovenskih dobaviteljev ali drugih ranljivih dobaviteljev. V Skupini SALUS na prvem mestu prevladuje kriterij kakovosti. V tem smislu velikost dobavitelja ni pomembna. Skupina SALUS nima sprejetih posebnih politik, ki bi podrobneje urejale področje plačevanja, vključno z roki plačil, zamudami ter morebitnimi ukrepi v primeru neizpolnjevanja plačilnih obveznosti.

Dobro upravljanje z nabavno verigo lahko zmanjša tveganja in gradi zaupanje med partnerji. Stremimo k graditvi in ohranjanju dobrih odnosov z dobavitelji, vezano na strogo spoštovanje etičnih poslovnih praks, temeljnih človekovih pravic, skrbi za okolje in skladnosti ravnanja.

stran 133 od 202

Motnje v dobavi izdelkov zaradi različnih vzrokov poskušamo odpraviti z ukrepi kot na primer, da imamo dovolj široko paleto alternativnih izdelkov oziroma substitutov, kjer je to možno.

Zaustavitev informacijskih sistemov zaradi varnostnih incidentov oziroma skladiščnih sistemov zaradi mehanskih in drugih okvar lahko prav tako začasno zaustavi dobavo izdelkov. Ukrepi, ki jih izvajamo za preprečevanje so predvsem nenehno nadgrajevanje ukrepov informacijske varnosti, izobraževanje zaposlenih na področju informacijske varnosti, vigilance in farmakovigilance ter dobrih distribucijskih praks.

10.4G1-3: Preprečevanje in odkrivanje korupcije in podkupovanja

Do sedaj še nismo prejeli prijav v povezavi s korupcijo in/ali podkupovanjem.

V zvezi s korupcijo in podkupovanjem bi lahko nastali morebitni negativni vplivi s strani zaposlenih oziroma predstavnikov Skupine SALUS. Skupina SALUS ima vzpostavljene različne politike, pravilnike in postopke, ki so namenjeni predvsem učinkovitemu preprečevanju takšnih dejanj.

Postopki za prijave kršitev, tudi v povezavi s korupcijo in podkupovanjem, so opisani v G1-1 Politike o poslovnem ravnanju in korporativna kultura. Z jasno določenimi pravili in smernicami si Skupina SALUS prizadeva ustvariti okolje, kjer je tveganje za korupcijo in podkupovanje minimalno. Skupina SALUS se zaveda, da je ključ do uspešnega obvladovanja tovrstnih tveganj proaktivno delovanje, zato daje prednost preventivnemu ukrepanju, ozaveščanju zaposlenih in vzpostavljanju kulture ničelne tolerance do vseh oblik neetičnega ravnanja. S tem spodbuja odgovorno in skladno ravnanje na vseh ravneh poslovanja.

Če bi kljub vsem prizadevanjem do korupcije vseeno prišlo, pa ima Skupina SALUS vzpostavljene mehanizme ter postopke za prijave, preiskovanje in odzivanje na kršitve. Skupina SALUS ima tudi ustrezne resurse.

Eden takih resursov je Komisija, ki je zadolžena za sprejem prijave opozoril na nepravilnosti, predvsem v povezavi s Kodeksom ravnanja, in sumov domnevnih kršitev, njihovo obravnavo in posredovanje ugotovitev.

Komisijo sestavlja pet članov iz treh družb Skupine SALUS. Člani Komisije delujejo samostojno in neodvisno in niso vodilni delavci družb kršitelja, ki jim je treba posredovati ugotovitve kršitve. Če bi se zgodilo, da bi bila prijava podana zoper katerega od članov Komisije, se člana izloči iz obravnavane zadevne prijave.

Komisija bi vse prejete prijave obravnavala nepristransko, ne glede na to, na koga bi se domnevna kršitev nanaša oziroma kdo bi bil prijavitelj, če bi le-ta razkril svojo identiteto.

Če bi šlo za takšno vsebino prijave, za katero zakonodaja predvideva, da je opustitev prijave domnevne kršitve kaznivo dejanje ali prekršek, je Komisija prijavo dolžna naznaniti tudi pristojnim organom.

Postopek obravnave prijave omogoča popolnost, celovitost in zaupnost informacij ter zagotovitev zaščite in nerazkrivanja identitet posameznikov, ki so v delovnem ali podobnem razmerju in so prijavili notranjo kršitev.

Konsolidirano letno poročilo Skupine SALUS in delniške družbe SALUS, Ljubljana, d.d. za leto 2024

datum 3.3.2025

stran 134 od 202

Po prejemu prijave se sestane Komisija, ki prijave pregleda in preuči vsa dejstva, ki so navedena v prijavi, in se do njih opredeli. Če je teh dejstev ali domnevnih kršitev več, potem mora Komisija vsako dejstvo ali kršitev obravnavati posebej, in sicer na način, da pri tem ne razkrije prijavitelja, razen če se prijavitelj želi razkriti ali se razkrije sam. Kdor je vključen v obravnavo prijave o obravnavi ne sme razpravljati z nikomer razen s člani Komisije razen, če mu to Komisija izrecno dovoli ali če to veleva lokalna zakonodaja. Po zaključku preiskave mora Komisija vsa zbrana dejstva ter zaključke preiskave, skupaj s prijavo posredovati vodstvu družbe iz Skupine SALUS, v kateri je kršitelj zaposlen ali je izvajalec storitev tej družbi, in upravi družbe SALUS, Ljubljana, d.d., ki pretehtata in se odločita o nadaljnjih ukrepih zoper kršitelja oziroma kršitelje. Če je prijavitelj razkril svojo identiteto, Komisija ugotovitve obravnave prijave domnevne kršitve posreduje ali izroči tudi prijavitelju, in sicer v zaprti ovojnici z oznako »zaupno« ali na kakšen drug primeren način, na primer po e-pošti z oznako »zaupno«. Kanali za prijavo kršitev so na voljo vse dni v letu.

Obvladujoča družba SALUS, Ljubljana, d.d. ter dve največji družbi v Skupini SALUS imata sprejet tudi pravilnik in vzpostavljen sistem ter mehanizme za prijavo kršitev po ZZPri. Sistem je celovit in zaobjema celoten proces, od prejema in obravnave prijave do morebitnih ukrepov.

Pravilniki, ki se uporabljajo za prijave kršitev predpisov, ki veljajo v Republiki Sloveniji, opisujejo notranjo pot za prijavo, zlasti postopek prejema notranje prijave in njene obravnave, kontaktne podatke za prejem prijav, ukrepe za preprečitev dostopa nepooblaščenim osebam do informacij o prijavitelju in drugih vsebin iz prijav, obveščanje notranjih organizacijskih enot, način seznanitve vodstva o obravnavi prijave, način informiranja zaposlenih in drugih oseb v delovnem okolju o načinu uporabe notranjih poti za prijavo ter informacijah o postopkih za zunanjo prijavo organom za zunanjo prijavo.

stran 135 od 202

Usposabljanje zaposlenih

Usposabljanja in izobraževanja zaposlenih za boj proti korupciji in podkupovanju potekajo periodično, načeloma vsaj enkrat na leto. Namen usposabljanj je nenehno opozarjati zaposlene na pomembnost razumevanja v skladu s protikorupcijskimi politikami in pravilniki ter delovanja v skladu s tem.

Z izobraževanjem in usposabljanjem zagotavljamo, da zaposleni na vseh ravneh širijo, poglabljajo in dopolnjujejo svoja strokovna znanja, veščine in kompetence, ter razvijajo svoje sposobnosti za odgovorno in skladno delovanje. Poseben poudarek namenjamo seznanjanju z različnimi tematikami, povezanimi s preprečevanjem podkupovanja in korupcije, kar vključuje razumevanje zahtev, organizacijskih politik ter etičnih standardov. Zaposleni pridobijo vpogled v možne oblike in pojavne vzorce korupcije, metode njenega prepoznavanja ter učinkovite pristope za obvladovanje tveganj, povezanih s koruptivnimi praksami, s čimer krepimo kulturo integritete in skladnosti znotraj Skupine SALUS.

Izobraževanja iz skladnosti in etike poslovanja so organizirana redno, na različne načine, in sicer v živo ali preko spleta. Izobraževanjem navadno sledijo tudi vprašalniki, ki jih morajo zaposleni izpolniti pravilno vsaj v določenem odstotku, navadno je prag za uspešno opravljen test 80%.

Vprašalnike morajo izpolniti zaposleni na tistih funkcijah, ki jih osebe za skladnost poslovanja prepoznajo kot funkcije s povečanim tveganjem za korupcijo (to so na primer vsi člani upravnih in poslovodnih organov, komerciala, prodajni oddelki. itd.). Med manj rizične se na primer uvrščajo zaposleni, ki delajo v skladiščih. Nekatere družbe, na primer SANOLABOR, d.d., pa vprašalnike pošlje vsem zaposlenim ne glede na delovno mesto oziroma funkcijo zaposlenega.

Zaenkrat še nimamo formalno sprejetih in točno določenih kriterijev, katere funkcije imajo povečano tveganje za korupcijo, vendar načrtujemo vzpostavitev ustrezne analize tveganj in določitev teh kriterijev, imamo pa narejen pregled delovnih mest oziroma funkcij, pri katerih ocenjujemo, da je tveganje pojava korupcije večje, zato morajo ti zaposleni po končanem usposabljanju izpolniti še vprašalnik iz skladnosti poslovanja in preprečevanja korupcije.

10.5G1-4: Potrjeni incidenti korupcije ali podkupovanja

Skupina SALUS se še ni soočila s primerom korupcije ali podkupovanja.

Evidence so razvidne iz zapisnikov Komisije za skladnost poslovanja ter evidenc zaupnikov, ki prijave posredujejo Komisiji za preprečevanje korupcije, kot zakonsko obvezo poročanja o prijavah kršitev.

10.6G1-6: Plačilne prakse

Skupina SALUS pri sodelovanju z dobavitelji upošteva transparentne in poštene plačilne prakse, ki temeljijo na dogovorjenih pogojih in pogodbenih obveznostih. Pri tem zagotavljamo pravočasno poravnavo finančnih obveznosti ter spoštujemo plačilne roke, določene v pogodbah ali skladne z zakonodajo.

Naša politika plačil vključuje odgovoren odnos, tako do velikih kakor manjših in srednje velikih dobaviteljev, saj se zavedamo pomena likvidnosti in stabilnosti vseh poslovnih partnerjev. Prizadevamo si za jasne in poštene pogoje sodelovanja ter spodbujamo poslovno etiko v celotni dobavni verigi.

datum 3.3.2025

stran 136 od 202

Zamud pri plačilih nimamo, saj vse račune plačujemo na dan zapadlosti. S tem zagotavljamo upoštevanje dogovorjenih pogojev poslovanja, skladnost z zakonodajo, zmanjšamo finančna tveganja in krepimo dolgoročne odnose z zanesljivimi dobavitelji.

Povprečni plačilni rok v družbi SALUS, Veletrgovina, d.o.o. znaša 55 dni, po analizi izvedeni na vzorcu 15 največjih dobaviteljev, ki skupaj predstavljajo 59% celotne vrednosti prejetih računov. Večina plačil je izvedena v skladu s standardnimi plačilnimi roki. V primerih posebnih naročil lahko na podlagi dogovora z dobaviteljem plačilni rok ustrezno podaljšamo.

Kar zadeva blagovni promet, družba MEDITRADE d.o.o. ustvari 85% letnega prometa z največjimi 14 dobavitelji, ki so vsi iz tujine. Z največjim dobaviteljem, s katerim družba ustvari približno 41% blagovnega prometa ima dogovorjen plačilni rok 90 dni. Temu sledi dobavitelj, s katerim ustvarijo približno 11% blagovnega prometa in ima dogovorjen plačilni rok 120 dni, medtem ko imata naslednja dva dobavitelja po velikosti, ki ustvarita skupaj približno 17% prometa, dogovorjen plačilni rok 60 dni. Ostali blagovni dobavitelji imajo različne plačilne roke, od 30 do 60 dni. Stroškovni dobavitelji imajo različne plačilne roke, od 30 do 60 dni, običajni plačilni rok pa je 30 dni. Prav tako se izvajajo tudi plačila v obliki avansov.

Družba SANOLABOR, d.d. je kot reprezentativni vzorec za izračun povprečnih plačilnih rokov vzel največjih 20 dobaviteljev, katerih skupni promet predstavlja več kot 50%. Izračunan povprečni plačilni rok je 53 dni. Družba opravi tudi nekaj predčasnih plačil, pri čemer sta razloga za predčasno plačilo prejeti dodatni popust in če dan zapadlosti nastopi na dela prosti dan, kadar gre za čezmejna plačila. Zamude pri plačilih, ki so res minimalne, so vezane na dneve zapadlosti računov na dela prosti dan, kadar gre za dobavitelje iz Slovenije.

zadeva

Konsolidirano letno poročilo Skupine SALUS in delniške družbe SALUS, Ljubljana, d.d. za leto 2024

Datum 3.3.2025

stran 137 od 202

III. RAČUNOVODSKO POROČILO

1 POROČILO NEODVISNEGA REVIZORJA

• -
  -
  -
  -
  -

zadeva

Konsolidirano letno poročilo Skupine SALUS in delniške družbe SALUS, Ljubljana, d.d. za leto 2024

Datum 3.3.2025

stran 138 od 202

-

-

-

-

Datum 3.3.2025

stran 139 od 202

-

-

-

Datum 3.3.2025

stran 140 od 202

zadeva

Konsolidirano letno poročilo Skupine SALUS in delniške družbe SALUS, Ljubljana, d.d. za leto 2024

Datum 3.3.2025

stran 141 od 202

-

-

stran 142 od 202

2 REVIDIRANI LOČENI IN KONSOLIDIRANI RAČUNOVODSKI IZKAZI

Revidiran izkaz finančnega položaja družbe SALUS, Ljubljana, d.d. in Skupine SALUS

zadeva

	Pojasnila		SALUS, Ljubljana, d.d.		Skupina SALUS
		31.12.2024	31.12.2023	31.12.2024	31.12.2023
Dobro ime	4.1	0	0	7.661.094	6.691.904
Druga neopredmetena sredstva	4.1	35.698	70.285	9.289.029	10.791.505
Opredmetena osnovna sredstva	4.2	168.411	242.220	42.085.920	43.358.550
Naložbene nepremičnine	4.3	1.595.911	1.691.935	1.595.911	1.691.935
Naložbe v odvisne družbe	4.4	64.218.745	64.218.745	0	0
Naložbe v pridružene družbe	4.4	0	2.250	92.702	76.300
Finančna sredstva po pošteni vrednosti prek IPI	4.4	857.519	966.630	992.344	1.115.269
Finančna sredstva po odplačni vrednosti	4.4	385.000	175.000	487.739	434.544
Druga dolgoročna sredstva		49.465	47.650	217.685	120.999
Terjatve za odloženi davek	4.16	0	0	195.290	108.905
Skupaj dolgoročna sredstva		67.310.749	67.414.715	62.617.714	64.389.911
Zaloge	4.5	0	0	61.892.411	55.469.175
Kratkoročne finančne naložbe	4.4	107.333	4.558	107.441	53.591
Kratkoročne poslovne terjatve	4.6	34.056	32.747	73.365.756	69.487.149
Terjatve za davek od dohodka	4.6	227	176.688	48.997	903.164
Denarna sredstva in denarni ustrezniki	4.7	113.025	595.725	16.508.399	22.660.625
Sredstva na podlagi pogodb s kupci	4.8	0	0	206.265	234.980
Dani predujmi in druga kratkoročna sredstva	4.9	51.456	29.893	2.331.448	2.499.366
Skupaj kratkoročna sredstva		306.097	839.611	154.460.717	151.308.050
Skupaj sredstva		67.616.846	68.254.326	217.078.431	215.697.961
Osnovni kapital	4.10	439.723	439.723	439.723	439.723
Rezerve	4.10	10.632.472	10.632.472	10.104.821	10.104.822
Rezerva za pošteno vrednost	4.10	0	0	82.665	155.894
Prevedbena rezerva	4.10	0	0	–21.595	–20.424
Dobiček preteklih let	4.10	37.007.146	33.031.410	59.538.984	56.572.158
Dobiček tekočega leta	4.10	10.874.033	11.351.986	12.854.012	10.271.385
Neobvladujoči delež	4.10	0	0	1.759.882	1.660.287
Skupaj kapital		58.953.374	55.455.591	84.758.492	79.183.845
Dolgoročne finančne obveznosti	4.11	4.879.952	7.702.428	14.141.744	18.207.991
Rezervacije	4.12	0	0	1.272.063	1.267.302
Obveznosti za odloženi davek	4.16	0	0	1.445.178	938.270
Druge dolgoročne obveznosti		0	0	10.854	11.776
Skupaj dolgoročne obveznosti		4.879.952	7.702.428	16.869.839	20.425.339
Kratkoročne poslovne obveznosti	4.13	50.294	39.033	104.865.122	105.062.322
Obveznosti za davek od dohodka	4.13	0	0	1.303.589	323.870
Kratkoročne finančne obveznosti	4.11	2.877.707	4.303.297	5.133.433	6.282.033
Obveznosti na podlagi pogodb s kupci	4.14	4.322	14.947	707.805	1.464.702
Druge kratkoročne obveznosti	4.15	851.197	739.030	3.440.151	2.955.850
Skupaj kratkoročne obveznosti		3.783.520	5.096.307	115.450.100	116.088.777
Skupaj obveznosti in kapital		67.616.846	68.254.326	217.078.431	215.697.961

Računovodske usmeritve in pojasnila so sestavni del računovodskih izkazov in jih je potrebno brati skupaj z njimi.

zadeva

Konsolidirano letno poročilo Skupine SALUS in delniške družbe SALUS, Ljubljana, d.d. za leto 2024

Datum 3.3.2025

stran 143 od 202

Revidiran izkaz poslovnega izida družbe SALUS, Ljubljana, d.d. in Skupine SALUS

	Pojasnila	SALUS, Ljubljana, d.d.		Skupina SALUS
		2024	2023	2024	2023
Čisti prihodki od prodaje	4.17	312.215	299.835	648.830.142	599.436.974
Nabavna vrednost prodanega blaga		0	0	-575.310.858	-539.265.055
Kosmati poslovni izid		312.215	299.835	73.519.284	60.171.919
Stroški prodajanja	4.18	–401.279	–351.096	-40.567.627	-33.289.695
Stroški splošnih dejavnosti	4.18	–1.364.139	–1.193.542	-15.371.167	-13.451.541
Drugi poslovni prihodki	4.21	85.944	177	727.056	894.789
Izgube zaradi oslabitve	4.22	0	0	-32.204	-138.793
Drugi poslovni odhodki	4.22	–16.119	–11.346	-1.570.477	-987.462
Poslovni izid iz rednega poslovanja		-1.383.378	-1.255.972	16.704.865	13.199.217
Prihodki iz financiranja	4.23	12.931.241	12.934.884	1.468.900	853.462
Odhodki iz financiranja	4.24	–673.830	–327.937	-1.506.466	-961.303
Poslovni izid po financiranju		10.874.033	11.350.975	16.667.299	13.091.376
Poslovni izid pred davki		10.874.033	11.350.975	16.667.299	13.091.376
Davek iz dobička	4.16	0	1.011	-4.192.804	-2.594.016
Odloženi davki	4.16	0	0	542.609	-97.490
Čisti poslovni izid poslovnega leta		10.874.033	11.351.986	13.017.104	10.399.870
Čisti poslovni izid poslovnega leta, ki pripada:
- lastnikom obvladujoče družbe		10.874.033	11.351.986	12.854.012	10.271.385
- neobvladujočemu deležu		0	0	163.092	128.485
Osnovni in popravljeni dobiček na delnico, ki pripada lastnikom obvladujoče družbe	4.25	103,19	108,15	121,98	97,86

Računovodske usmeritve in pojasnila so sestavni del računovodskih izkazov in jih je potrebno brati skupaj z njimi.

Revidiran izkaz drugega vseobsegajočega donosa družbe SALUS, Ljubljana, d.d. in Skupine SALUS

	SALUS, Ljubljana, d.d.		Skupina SALUS
	2024	2023	2024	2023
Čisti dobiček/(izguba) poslovnega leta	10.874.033	11.351.986	13.017.104	10.399.870
Tečajne razlike	0	0	–1.172	2.996
Drugi vseobsegajoči donos, ki bo v prihodnje pripoznan
v izkazu poslovnega izida	0	0	–1.172	2.996
Spremembe rezerve za pošteno vrednost	0	0	–71.088	–11.582
Vpliv odloženih davkov	0	0	6.053	3.879
Skupaj drugi vseobsegajoči donos, ki v prihodnje ne bo
pripoznan v izkazu poslovnega izida	0	0	–65.035	–7.703
Celotni vseobsegajoči donos poslovnega leta	10.874.033	11.351.986	12.950.897	10.395.163
Celotni vseobsegajoči donos poslovnega leta, ki pripada:
- lastnikom obvladujoče družbe	10.874.033	11.351.986	12.950.897	10.395.163
- neobvladujočemu deležu	0	0	0	0

Računovodske usmeritve in pojasnila so sestavni del računovodskih izkazov in jih je potrebno brati skupaj z njimi.

Datum 3.3.2025

stran 144 od 202

Revidiran izkaz denarnih tokov družbe SALUS, Ljubljana, d.d. in Skupine SALUS

	SALUS, Ljubljana, d.d.		Skupina SALUS
	2024	2023	2024	2023
DENARNI TOKOVI PRI POSLOVANJU
Čisti poslovni izid	10.874.033	11.351.986	13.017.104	10.399.870
Davki od dobička in odloženi davki	0	-1.011	3.650.195	2.691.506
Amortizacija	507.685	166.049	8.006.325	5.676.967
Prevrednotovalni izid obratnih sredstev	0	0	-70.389	-420.213
(Dobiček)/izguba pri prodaji sredstev	-84.679	0	-185.633	-80.920
Neto sprememba rezervacij	0	0	-66.332	-273.037
Neto finančni (prihodki)/odhodki	-12.559.216	-12.606.820	635.080	688.594
Denarni tok iz poslovanja pred spremembo obratnega kapitala	-1.262.177	-1.089.796	24.986.350	18.682.767
Sprememba terjatev in zalog	-24.690	-21.368	-9.994.392	-15.228.179
Sprememba poslovnih in drugih obveznosti ter obveznosti na podlagi pogodb s kupci	112.804	407.052	-545.024	21.418.290
Spremembe poslovnih sredstev in obveznosti	88.114	385.684	-10.539.416	6.190.111
Izdatki za davek iz dobička	176.461	-353.376	-2.358.840	-3.166.848
Čisti denarni tok iz poslovanja	-997.602	-1.057.488	12.088.094	21.706.030
DENARNI TOKOVI PRI NALOŽBENJU
Izdatki za nakup neopredmetenih sredstev	-8.919	-17.422	-547.834	-482.914
Izdatki za nakup opredmetenih sredstev in naložbenih nepremičnin	0	-201.250	-3.562.391	-5.723.986
Izdatki za pridobitev finančnih naložb	0	0	-86.080	0
Izdatki za nakup odvisnih družb	-86.080	-9.487.193	0	-9.462.193
Izdatki za dana posojila	-370.000	-140.000	-250.000	-340.000
Prejemki od odtujitve neopredmetenih sredstev	0	0	0	6.412
Prejemki od odtujitve opredmetenih sredstev in naložbenih nepremičnin	92.000	0	206.489	354.651
Prejemki od danih posojil	60.000	40.000	145.845	405.407
Denarna sredstva iz poslovne združitve	0	0	0	320.953
Prejemki za obresti	14.825	6.649	90.614	40.703
Prejete dividende	12.623.389	12.826.146	34.855	33.125
Čisti denarni tok iz naložbenja	12.325.215	3.026.930	-3.968.502	-14.847.842
DENARNI TOKOVI PRI FINANCIRANJU
Izdatki iz finančnih obveznosti	-4.081.291	-2.568.206	-156.082.904	-25.728.306
Izdatki za obresti iz finančnih obveznosti	-344.068	-243.500	-465.700	-266.376
Izdatki za najeme	-8.273	-8.110	-1.921.831	-1.660.283
Izdatki za obresti pri najemih	-431	-595	-504.965	-472.508
Prejemki iz finančnih obveznosti	0	7.162.193	152.079.465	30.755.038
Plačane dividende	-7.376.250	-7.306.250	-7.376.250	-7.306.250
Prejemki iz vplačanega kapitala	0	1.363.490	0	1.363.490
Čisti denarni tok iz financiranja	-11.810.313	-1.600.978	-14.272.185	-3.315.195
ZAČETNO STANJE DENARNIH SREDSTEV	595.725	227.261	22.660.625	19.115.345
Tečajne razlike	0	0	367	2.287
DENARNI IZID V OBDOBJU	-482.700	368.464	-6.152.593	3.542.993
KONČNO STANJE DENARNIH SREDSTEV	113.025	595.725	16.508.399	22.660.625

Računovodske usmeritve in pojasnila so sestavni del računovodskih izkazov in jih je potrebno brati skupaj z njimi.

3.3.2025 stran 145 od 202

Revidiran izkaz gibanja lastniškega kapitala za družbo SALUS, Ljubljana, d.d. za leto 2024

2024	Osnovni kapital	Kapitalske rezerve	Zakonske rezerve	Druge rezerve iz dobička	Rezerve za pošteno vrednost	Preneseni čisti dobiček	Čisti dobiček poslovnega leta	Skupaj kapital
Stanje 1.1.	439.723	9.739.518	56.335	836.620		0 33.031.410	11.351.986	55.455.592
Transakcije z lastniki	0	0		0 0		0 -7.376.250	0	-7.376.250
Izplačilo dividend	0	0		0 0		0 –7.376.250	0	–7.376.250
Spremembe v celotnem vseobsegajočem donosu poročevalskega obdobja	0	0		0 0		0 0	10.874.033	10.874.033
Čisti poslovni izid obdobja	0	0		0 0		0 0	10.874.033	10.874.033
Spremembe v kapitalu	0	0		0 0		0 11.351.986	-11.351.986	0
Prenos preostalega dela čistega dobička primerjalnega obdobja	0	0		0 0		0 11.351.986	–11.351.986	0
Stanje 31.12.	439.723	9.739.518	56.335	836.620		0 37.007.146	10.874.033	58.953.375

Revidiran izkaz gibanja lastniškega kapitala za družbo SALUS, Ljubljana, d.d. za leto 2023

2023	Osnovni kapital	Kapitalske rezerve	Zakonske rezerve	Druge rezerve iz dobička	Rezerve za pošteno vrednost	Preneseni čisti dobiček	Čisti dobiček poslovnega leta	Skupaj kapital
Stanje 1.1.	435.550	8.380.201	56.335	836.620		0 32.170.003	8.167.657	50.046.366
Transakcije z lastniki	4.173	1.359.316		0 0		0 -7.306.250	0	-5.942.761
Povečanje osnovnega kapitala	4.173	1.359.316		0 0		0 0	0	1.363.489
Izplačilo dividend	0	0		0 0		0 –7.306.250	0	–7.306.250
Spremembe v celotnem vseobsegajočem donosu poročevalskega obdobja	0	0		0 0		0 0	11.351.986	11.351.986
Čisti poslovni izid obdobja	0	0		0 0		0 0	11.351.986	11.351.986
Spremembe v kapitalu	0	0		0 0		0 8.167.657	-8.167.657	0
Prenos preostalega dela čistega dobička primerjalnega obdobja	0	0		0 0		0 8.167.657	–8.167.657	0
Stanje 31.12.	439.723	9.739.517	56.335	836.620		0 33.031.410	11.351.986	55.455.591

3.3.2025 stran 146 od 202

datum

Revidiran izkaz gibanja lastniškega kapitala za Skupino SALUS za leto 2024

2024	Osnovni kapital	Kapitalske rezerve	Zakonske rezerve	Druge rezerve iz dobička	Prevedbena rezerva	Rezerve za pošteno vrednost	Preneseni čisti dobiček	Čisti dobiček poslovnega leta	Skupaj	Kapital manjšinskih lastnikov	Skupaj kapital
Stanje 1.1.	439.723	9.739.519	175.102	190.201	-20.424	155.894	56.572.158	10.271.385	77.523.558	1.660.287	79.183.845
Transakcije z lastniki	0	0		0 0	0	0	-7.312.753	0	-7.312.753	-63.497	-7.376.250
Izplačilo dividend	0	0		0 0	0	0	–7.376.250	0	–7.376.250	0	–7.376.250
Transakcije z manjšinskimi lastniki	0	0		0 0	0	0	63.497	0	63.497	–63.497	0
Druge spremembe v kapitalu	0	0		0 0	0	0	0	0	0	0	0
Spremembe v celotnem vseobsegajočem donosu
poročevalskega obdobja	0	0		0 0	-1.172	-65.035	0	12.854.012	12.787.805	163.092	12.950.897
Čisti poslovni izid obdobja	0	0		0 0	0	0	0	12.854.012	12.854.012	163.092	13.017.104
Spremembe prevedbene rezerve	0	0		0 0	–1.172	0	0	0	–1.172	0	–1.172
Sprememba rezerve za pošteno vrednost	0	0		0 0	0	–65.035	0	0	–65.035	0	–65.035
Spremembe v kapitalu	0	0		0 0	0	-8.194	10.279.579	-10.271.385	0	0	0
Prenos preostalega dela čistega dobička primerjalnega
obdobja	0	0		0 0	0	0	10.271.385	-10.271.385	0	0	0
Druge spremembe v kapitalu	0	0		0 0	0	–8.194	8.194	0	0	0	0
Stanje 31.12.	439.723	9.739.519	175.102	190.201	-21.596	82.665	59.538.984	12.854.012	82.998.610	1.759.882	84.758.492

3.3.2025 stran 147 od 202

datum

Revidiran izkaz gibanja lastniškega kapitala za Skupino SALUS za leto 2023

2023	Osnovni kapital	Kapitalske rezerve	Zakonske rezerve	Druge rezerve iz dobička	Prevedbena rezerva	Rezerve za pošteno vrednost	Preneseni čisti dobiček	Čisti dobiček poslovnega leta	Skupaj	Kapital manjšinskih lastnikov	Skupaj kapital
Stanje 1.1.	435.550	8.380.202	175.083	836.620	-23.420	81.758	50.868.876	13.091.390	73.846.059	0	73.846.059
Transakcije z lastniki	4.173	1.359.317		0 -646.419	0	0	-7.306.250	0	-6.589.179	1.531.802	-5.057.377
Izplačilo dividend	0	0		0 0	0	0	–7.306.250	0	–7.306.250	0	–7.306.250
Transakcije z manjšinjskimi lastniki	0	0		0 0	0	0	0	0	0	1.531.802	1.531.802
Povečanje osnovnega kapitala	4.173	1.359.317		0 0	0	0	0	0	1.363.490	0	1.363.490
Druge spremembe v kapitalu	0	0		0 –646.419	0	0	0	0	–646.419	0	–646.419
Spremembe v celotnem vseobsegajočem donosu
poročevalskega obdobja	0	0		0 0	2.996	-7.703	0	10.271.385	10.266.678	128.485	10.395.163
Čisti poslovni izid obdobja	0	0		0 0	0	0	0	10.271.385	10.271.385	128.485	10.399.870
Spremembe prevedbene rezerve	0	0		0 0	2.996	0	0	0	2.996	0	2.996
Sprememba rezerve za pošteno vrednost	0	0		0 0	0	–7.703	0	0	–7.703	0	–7.703
Spremembe v kapitalu	0	0	19	0	0	81.839	13.009.532	-13.091.390	0	0	0
Prenos preostalega dela čistega dobička primerjalnega
obdobja	0	0		0 0	0	0	13.091.390	-13.091.390	0	0	0
Druge spremembe v kapitalu	0	0	19	0	0	81.839	–81.858	0	0	0	0
Stanje 31.12.	439.723	9.739.519	175.102	190.201	-20.424	155.894	56.572.158	10.271.385	77.523.558	1.660.287	79.183.845

stran 148 od 202

3 Pomembne informacije o računovodskih usmeritvah

3.1 Poročajoča družba

SALUS, Ljubljana, d.d. ( »družba«) je delniška družba s sedežem v Sloveniji. Naslov registriranega sedeža je Litostrojska cesta 46 A, Ljubljana.

Konsolidirani računovodski izkazi Skupine SALUS za obdobje od 1.1.2024 do 31.12.2024, ki vključujejo obvladujočo družbo SALUS, Ljubljana, d.d. in njene odvisne družbe, so dostopni na spletni strani Ljubljanske borze vrednostnih papirjev in na spletni strani www.salus.eu.

Spodaj navedene računovodske usmeritve so usmeritve Skupine SALUS in družbe SALUS, Ljubljana, d.d.

3.2 Podlaga za sestavitev ločenih in konsolidiranih računovodskih izkazov

Računovodski izkazi so pripravljeni na podlagi predpostavke o delujočem podjetju, kar pomeni, da se sredstva pridobivajo in prodajajo in da se obveznosti poravnavajo v pogojih normalnega poslovanja.

3.2.1 Izjava o skladnosti

Uprava družbe je računovodske izkaze družbe in konsolidirane računovodske izkaze Skupine SALUS potrdila dne 27.2.2025.

Računovodski izkazi družbe SALUS, Ljubljana, d.d. in konsolidirani računovodski izkazi Skupine SALUS so sestavljeni v skladu z zahtevami MSRP, kot jih je sprejela EU, ter s pojasnili, ki jih sprejema Odbor za mednarodne računovodske standarde (»OMRS«) in jih je sprejela tudi Evropska unija, in v skladu z določili Zakona o gospodarskih družbah (»ZGD–1«).

V tekočem poročevalskem obdobju veljajo naslednje spremembe obstoječih standardov, ki jih je izdal OMRS in jih je sprejela EU:

• Spremembe MRS 1 Predstavitev računovodskih izkazov:
  • o Razvrstitev obveznosti kot kratkoročne ali nekratkoročne: Sprememba zahteva, da mora imeti pravica družbe do odloga izpolnitve poravnave obveznosti za najmanj 12 mesecev po datumu poročanja vsebino in mora obstajati na dan zaključka poročevalskega obdobja. Razvrstitev obveznosti se ne spremeni zaradi verjetnosti, da bo družba izkoristila svojo pravico do odloga obveznosti za najmanj 12 mesecev po datumu poročanja. Standard je bil naknadno ponovno spremenjen.
  • o Nekratkoročne obveznosti z zavezami: Če je pravica družbe do odloga odvisna od tega, ali družba izpolnjuje določene pogoje, ti pogoji vplivajo na to, ali je pravica do odloga obstajala ob zaključku poročevalskega obdobja, če se od družbe zahteva, da izpolnjuje pogoje na ali pred koncem poročevalskega obdobja in ne če se od družbe zahteva, da izpolnjuje pogoje po zaključku poročevalskega obdobja. Sprememba prav tako vsebuje pojasnilo termina »poravnava« za namen razvrstitve obveznosti kot kratkoročne ali nekratkoročne.

datum 3.3.2025

stran 149 od 202

• Spremembe MSRP 16 Najemi, obveznost iz najema v transakciji prodaje in povratnega najema: Sprememba vsebuje zahtevo, da prodajalec – najemnik določi »plačilo najemnin« ali »spremenjeno plačilo najemnin« tako, da prodajalec – najemnik ne bi pripoznal dobička ali izgube, ki se nanaša na pravico do uporabe, ki jo zadrži prodajalec – najemnik.
• Spremembe MRS 7 Izkaz denarnih tokov in MSRP 7 Finančni inštrumenti: razkritja, v zvezi z dogovori o financiranju dobaviteljev. Spremembe zahtevajo, da družbe zagotovijo nekatera posebna razkritja (kvalitativna in kvantitativna) v zvezi z dogovori o financiranju dobaviteljev. Spremembe dajejo tudi napotke o značilnostih dogovorov o financiranju dobaviteljev.

Sprejetje navedenih sprememb k obstoječim standardom ni privedlo do pomembnih sprememb računovodskih izkazov družbe in Skupine.

Na datum odobritve teh računovodskih izkazov naslednje spremembe obstoječih standardov, ki jih je izdal OMRS in jih je sprejela EU, še niso stopili v veljavo (v veljavo stopijo dne 1.1.2025):

• Spremembe MRS 21 – Vplivi sprememb deviznih tečajev: pomanjkanje zamenljivosti. Spremembe uvajajo zahteve za presojo, kdaj je valuta zamenljiva v drugo valuto in kdaj ne. Spremembe zahtevajo, da družba oceni promptni (spot) menjalni tečaj, če ugotovi, da valuta ni zamenljiva v drugo valuto.

Sprejetje teh novih standardov, sprememb k obstoječim standardom in pojasnil, ne bo imelo pomembnega vpliva na računovodske izkaze družbe.

Trenutno se MSRP, kot jih je sprejela EU, bistveno ne razlikujejo od predpisov, ki jih je sprejel OMRS z izjemo naslednjih novih standardov in sprememb obstoječih standardov, ki stopijo v veljavo za poročevalsko obdobje, ki se začne 1.1.2026 oz. 1.1.2027 in jih EU še ni sprejela:

• Spremembe razvrščanja in merjenja finančnih instrumentov (spremembe MSRP 9 in MSRP 7). Spreminjajo se naslednje zahteve v MSRP 7 in MSRP 9:
  • o Odprava pripoznanja finančnih obveznosti: odprava finančnih obveznosti, poravnanih z elektronskimi prenosi;
  • o Razvrstitev finančnih sredstev: elementi obresti v osnovni posojilni pogodbi (ocena plačila izključno glavnice in obresti (»SPPI test«); pogodbeni pogoji, ki spreminjajo čas ali znesek pogodbenih denarnih tokov; finančna sredstva brez regresa; naložbe v pogodbeno vezane inštrumente;
  • o Razkritja: naložbe v lastniške inštrumente po pošteni vrednosti čez drugi vseobsegajoči donos; pogodbeni pogoji, ki lahko spremenijo čas ali znesek pogodbenih denarnih tokov.

Spremembe lahko pomembno vplivajo na to, kako družbe obračunavajo odpravo pripoznanja finančnih obveznosti in kako razvrščajo finančna sredstva. Spremembe omogočajo družbi, da predčasno sprejme le spremembe, ki se nanašajo na razvrščanje finančnih sredstev in s tem povezanih razkritij, preostale spremembe pa uporabijo pozneje. To bi bilo zlasti koristno za družbe, ki želijo spremembe predčasno uporabiti za finančne instrumente, povezane z ESG (okolje, družba in upravljanje) ali podobnimi značilnostmi.

• Letne izboljšave računovodskih izkazov MSRP. Letne izboljšave so omejene na spremembe, ki bodisi pojasnjujejo besedilo računovodskega standarda MSRP bodisi odpravljajo sorazmerno majhne nenamerne posledice, spregled ali nasprotja med zahtevami računovodskih

stran 150 od 202

standardov. Predlagane izboljšave so zbrane v enem dokumentu. Cikel letnih izboljšav obravnava naslednje:

• o Obračunavanje varovanja pred tveganjem pri uporabniku, ki prvič uporablja MSRP (spremembe MSRP 1: Prva uporaba mednarodnih standardov računovodskega poročanja);
• o Razkritje odloženih razlik med pošteno vrednostjo in transakcijsko ceno (spremembe Smernic za izvajanje MSRP 7);
• o Dobiček ali izguba ob odpravi pripoznanja (spremembe MSRP 7);
• o Uvod in razkritja kreditnega tveganja (spremembe Smernic za izvajanje MSRP 7);
• o Odprava pripoznanja obveznosti iz najema (spremembe MSRP 9);
• o Cena posla (spremembe MSRP 9);
• o Določitev »dejanskega zastopnika« (spremembe MSRP 10);
• o Metoda nabavne vrednosti (spremembe MRS 7);
• Pogodbe, ki se nanašajo na od narave odvisno električno energijo (prej Pogodbe o nakupu električne energije) (spremembe MSRP 9 in MSRP 7). OMRS je izdal spremembe za izboljšanje poročanja družb o finančnih učinkih pogodb o dobavi električne energije, ki je odvisna od narave in so pogosto sestavljene kot pogodbe o nakupu električne energije (PNE). Pogodbe o dobavi električne energije, ki je odvisna od narave, pomagajo družbam zagotoviti dobavo električne energije iz vetrnih in sončnih virov. Ker se količina električne energije, proizvedene na podlagi teh pogodb, lahko spreminja odvisno od neobvladljivih dejavnikov, povezanih z vremenskimi razmerami, trenutne računovodske zahteve morda ne bodo ustrezno zajele, kako te pogodbe vplivajo na uspešnost družbe. V odgovor na to je OMRS pripravil ciljno usmerjene spremembe MSRP 9 Finančni instrumenti in MSRP 7 Finančni instrumenti: razkritja, da bi izboljšali razkritje teh pogodb v računovodskih izkazih. Spremembe vključujejo:
  • o pojasnitev uporabe zahtev v zvezi z »lastno uporabo«;
  • o dovolitev obračunavanja varovanja pred tveganjem, če se te pogodbe uporabljajo kot instrumenti za varovanje pred tveganjem, in
  • o dodajanje novih zahtev po razkritju, ki vlagateljem omogočajo razumevanje vpliva teh pogodb na finančno uspešnost in denarne tokove družbe;
• MSRP 18: Predstavljanje in razkrivanje v računovodskih izkazih. MSRP 18 določa pomembne nove zahteve glede načina predstavitve računovodskih izkazov, s posebnim poudarkom na:
  • o Izkaz poslovnega izida, vključno z zahtevami po obveznih vmesnih seštevkih, ki jih je treba predstaviti. MSRP 18 uvaja zahteve za razvrščanje postavk prihodkov in odhodkov v eno od petih kategorij v izkazu poslovnega izida. Zaradi te razvrstitve je treba predstaviti nekatere vmesne seštevke, kot je na primer vsota vseh postavk prihodkov in odhodkov v poslovni kategoriji, ki sestavlja nov obvezni vmesni seštevek »poslovni izid iz poslovanja«;
  • o Združevanje in razčlenjevanje informacij, vključno z uvedbo splošnih načel za združevanje in razčlenjevanje informacij v računovodskih izkazih;
  • o Razkritja v zvezi z merami uspešnosti, ki jih določi poslovodstvo (MPM), ki so mere finančne uspešnosti na podlagi skupne ali vmesne vsote, ki jih zahtevajo računovodski standardi MSRP, z opravljenimi prilagoditvami (npr. »prilagojeni poslovni izid«). Družbe bodo morale razkriti MPM v računovodskih izkazih z razkritji, vključno z uskladitvami MPM z najbližjo skupno ali vmesno vsoto, izračunano v z računovodskimi standardi MSRP.

datum 3.3.2025

stran 151 od 202

• MSRP 19: Odvisne družbe brez odgovornosti do javnosti: Razkritja. Zainteresirane strani so od IASB zahtevale, da odvisni družbi, ki poroča obvladujoči družbi, ki v svojih konsolidiranih računovodskih izkazih uporablja računovodske standarde MSRP, dovoli uporabo računovodskih standardov MSRP z zmanjšanimi zahtevami po razkritju v svojih računovodskih izkazih. Upoštevajoč te povratne informacije je OMRS v svoj raziskovalni načrt dodal projekt za zagotovitev zmanjšanih zahtev po razkritju za odvisne družbe brez odgovornosti do javnosti. Projekt se je končal z izdajo MSRP 19, ki upravičenim odvisnim družbam dovoljuje uporabo zmanjšanih zahtev po razkritju ob uporabi zahtev po pripoznavanju, merjenju in predstavitvi iz računovodskih standardov MSRP. Merila za upravičenost podjetja do uporabe MSRP 19 so:
  • o družba je odvisna družba kot je opredeljena Dodatku A MSRP 10 Konsolidirani računovodski izkazi);
  • o družba je družba brez odgovornosti do javnosti (družba z odgovornostjo do javnosti je družba, če se z njegovimi vrednostnimi papirji trguje na organiziranem trgu ali je v postopku izdaje takih instrumentov ali kot eno od svojih glavnih dejavnosti hrani premoženje v fiduciarnem smislu za široko skupino tretjih oseb, pri čemer je to ena od njegovih glavnih dejavnosti); in
  • o družba ima končno ali vmesno obvladujočo družbo, ki pripravlja konsolidirane računovodske izkaze, ki so na voljo za javno uporabo in so skladni z računovodskimi standardi MSRP.

Družba in Skupina predvidevata, da uvedba teh novih standardov in sprememb obstoječih standardov v obdobju začetne uporabe ne bo imela pomembnega vpliva na računovodske izkaze.

3.2.2 Podlaga za merjenje

Računovodski izkazi so pripravljeni na osnovi izvirnih vrednosti, razen v primeru finančnih sredstev, vrednotenih po pošteni vrednosti. Metode, uporabljene pri merjenju poštene vrednosti, so opisane v nadaljevanju.

3.2.3 Funkcionalna in predstavitvena valuta

Računovodski izkazi so sestavljeni v evrih (EUR) brez centov, evro pa je tudi funkcionalna valuta. Zaradi zaokroževanja lahko pri seštevanju prihaja do nepomembnih odstopanj v seštevkih v preglednicah (zaokrožitvene napake).

3.2.4 Uporaba ocen ali presoj

Pri sestavi računovodskih izkazov mora poslovodstvo na podlagi predpostavk podati ocene oziroma izvesti presoje, ki vplivajo na izkazane vrednosti sredstev, obveznosti, prihodkov in odhodkov. Ocene, presoje in predpostavke se redno pregledujejo, najmanj enkrat letno ob zaključku poslovnega leta. Ker so ocene podvržene subjektivni presoji in določeni stopnji negotovosti, se poznejši dejanski rezultati lahko razlikujejo od ocen. Spremembe računovodskih ocen, presoj in predpostavk se pripoznajo v obdobju, v katerem so bile ocene spremenjene, če sprememba vpliva samo na to obdobje, ali v obdobju spremembe in v prihodnjih obdobjih, če sprememba vpliva na prihodnja obdobja.

Oblikovanje ocen ter izvedba presoj in s tem povezane predpostavke in negotovosti so razkrite v pojasnilih k posameznim postavkam.

Ocene in predpostavke so prisotne predvsem pri presojah, navedenih v nadaljevanju:

datum 3.3.2025

stran 152 od 202

• Oslabitev sredstev: Skupina/družba redno preverja knjigovodsko vrednost pri pomembnejših opredmetenih osnovnih sredstvih (knjigovodska vrednost na dan 31.12.2024: Skupina 32.136.848 EUR), neopredmetenih sredstvih (knjigovodska vrednost na dan 31.12.2024: Skupina 9.289.029 EUR) in naložbenih nepremičninah (knjigovodska vrednost na dan 31.12.2024: družba in Skupina 1.595.911 EUR) ter pri dobrem imenu (knjigovodska vrednost na dan 31.12.2024: Skupina 7.661.094 EUR) in naložbah v odvisne družbe (knjigovodska vrednost na dan 31.12.2024: družba 64.218.745 EUR) z namenom ugotoviti, ali obstajajo znaki slabitve. Če so znaki slabitve ugotovljeni, se ugotovi nadomestljiva vrednost sredstva, do katere se sredstvo slabi. Podatki o pomembnih ocenah in presojah, uporabljenih pri presoji vrednosti sredstev, so navedeni v Pojasnilih 4.1, 4.2 in 4.3.
• Poštena vrednost finančnih instrumentov: Pri merjenju poštene vrednosti finančnih sredstev, merjenih po pošteni vrednosti preko poslovnega izida (knjigovodska vrednost na dan 31.12.2024: družba 857.519 EUR, Skupina 992.345 EUR), Skupina/družba uporablja metode vrednotenja, ki so primerne v danih okoliščinah in za katere so na voljo zadostni podatki, pri čemer, če je le mogoče, uporablja ustrezne tržne vhodne podatke. Sredstva in obveznosti, merjene po pošteni vrednosti, so razvrščena v hierarhijo poštene vrednosti na treh ravneh glede na raven vhodnih podatkov, ki so pomembni za merjenje poštene vrednosti: (i) 1. raven: tržne cene z delujočega trga za podobna sredstva in obveznosti, (ii) 2. raven: model vrednotenja, ki neposredno ali posredno temelji na tržnih podatkih, (iii) 3. raven: model vrednotenja, ki ne temelji na tržnih podatkih. Hierarhija poštenih vrednosti sredstev in obveznosti Skupine/družbe je predstavljena v Pojasnilu 4.28.
• Rezervacije za jubilejne nagrade in odpravnine ob upokojitvi: Skupina/družba pripoznava odpravnine ob upokojitvi in jubilejne nagrade na osnovi aktuarskega izračuna, ki temelji na predpostavkah in ocenah, veljavnih v času nastanka njihovega izračuna (diskontna stopnja, ocena fluktuacije zaposlenih, ocena smrtnosti in ocena rasti plač). Nastale obveznosti (knjigovodska vrednost na dan 31.12.2024: Skupina 1.272.063 EUR) so zaradi kompleksnosti aktuarskega izračuna in dolgoročnega značaja občutljive za spremembe navedenih ocen. Predpostavke so podrobneje navedene v okviru Pojasnila 4.12.
• Odložene terjatve za davek iz naslova davčnih izgub: Odložene terjatve za davek za prenesene davčne izgube (knjigovodska vrednost na dan 31.12.2024: Skupina 67.134 EUR) so pripoznane, če je verjetno, da bo v bodoče na voljo čisti dobiček, v breme katerega jih bo mogoče uporabiti. Znesek nepripoznane odložene terjatve za davek in iz nje izhajajoč učinek na povečanje čistega poslovnega izida in kapitala sta navedena v Pojasnilu 4.16.

3.2.5 Prevedba tujih valut

Posli v tuji valuti

Posli, izraženi v tuji valuti, so preračunani v funkcionalno valuto po menjalnem tečaju na dan posla. Denarna sredstva in obveznosti, izraženi v tuji valuti na dan bilance stanja, so preračunani v funkcionalno valuto po takrat veljavnem referenčnem tečaju Evropske centralne banke (»ECB«). Pozitivne ali negativne tečajne razlike so razlike med odplačno vrednostjo v funkcionalni valuti na začetku obdobja, popravljene za višino efektivnih obresti in plačil v obdobju, in odplačno vrednostjo v tuji valuti, preračunani po referenčnem tečaju ECB na koncu obdobja. Nedenarna sredstva in obveznosti, izražene v tuji valuti in izmerjene po pošteni vrednosti, se pretvorijo v funkcionalno valuto po menjalnem tečaju na dan, ko je določena višina poštene vrednosti. Nedenarne postavke, izražene v tuji valuti in izmerjene po izvirni vrednosti, se pretvorijo v funkcionalno valuto po menjalnem tečaju na dan posla. Tečajne razlike se pripoznajo v izkazu poslovnega izida.

stran 153 od 202

Računovodski izkazi družb v tujini

Sredstva in obveznosti družb v tujini se preračunajo v evre po menjalnem tečaju, ki velja na datum poročanja. Prihodki in odhodki družb v tujini se preračunajo v evre po povprečnem letnem tečaju. Tečajne razlike, ki nastanejo pri preračunu, se neposredno pripoznajo v drugem vseobsegajočem donosu.

3.2.6 Sprememba računovodskih usmeritev

Sprejete računovodske usmeritve so se uporabljale konsistentno v obeh poročevalskih obdobjih, predstavljenih v teh računovodskih izkazih, razen kot je razkrito pod točko 3.11.

3.3 Podlaga za konsolidacijo (uskupinjevanje)

Skupinski računovodski izkazi so sestavljeni iz računovodskih izkazov obvladujoče družbe in njenih odvisnih družb.

3.3.1 Poslovne združitve

Poslovne združitve se obračunajo z uporabo prevzemne metode na dan prevzema, ko prevzemnik pridobi obvladovanje, to je, ko je obvladujoča družba izpostavljena spremenljivemu donosu ali ima pravice do spremenljivega donosa iz svoje udeležbe v podjetju, v katero naloži, ter lahko preko svojega vpliva na to podjetje vpliva na ta donos.

Dobro ime se vrednoti po pošteni vrednosti prenesene kupnine, povečani za pripoznano vrednost neobvladujočega deleža v prevzeti družbi, povečano za pošteno vrednost morebitnega obstoječega deleža v kapitalu prevzete družbe (postopna združitev), zmanjšano za čisto pripoznano vrednost prevzetih sredstev in obveznosti, vrednotenih na dan prevzema. Če je presežek negativen, se razlika pripozna neposredno v izkazu poslovnega izida. Dobro ime se ne amortizira, se ga pa preizkuša zaradi oslabitve v sklopu denar ustvarjajoče enote, za katero se pričakuje, da bodo k njej pritekale koristi od poslovne združitve.

Nakupe neobvladujočih deležev, pri katerih ne prihaja do spremembe v obvladovanju družbe, Skupina obračunava kot posle z lastniki, zaradi česar se dobro ime ne pripozna. Sprememba neobvladujočih deležev temelji na sorazmernem deležu čistih sredstev odvisne družbe. Vsi presežki nad knjigovodsko vrednostjo sredstev se pripoznajo v kapitalu.

3.3.2 Odvisne družbe

Odvisne družbe so podjetja, ki jih obvladuje obvladujoča družba. Obvladovanje obstaja, ko je obvladujoča družba izpostavljena spremenljivemu donosu ali ima pravice do spremenljivega donosa iz svoje udeležbe v podjetju, v katero naloži, ter lahko preko svojega vpliva na to podjetje vpliva na ta donos.

Računovodski izkazi odvisnih družb so vključeni v konsolidirane računovodske izkaze po metodi popolnega uskupinjevanja. Računovodski izkazi družb v Skupini za namene konsolidacije so pripravljeni za isto poročevalsko obdobje kot računovodski izkazi obvladujoče družbe in z uporabo istih računovodskih usmeritev.

Kapital lastnikov neobvladujočega deleža je v izkazu finančnega položaja prikazan v posebni postavki, ločeno od kapitala lastnikov obvladujoče družbe.

datum 3.3.2025

stran 154 od 202

Iz Skupine so odvisne družbe izključene v trenutku, ko preneha kontrolni vpliv obvladujoče družbe ali družbe v Skupini. Po izgubi obvladovanja Skupina odpravi pripoznanje sredstev in obveznosti odvisnega podjetja, neobvladujočih deležev ter tudi pripoznanje drugih sestavin kapitala, ki se nanašajo na odvisno družbo. Presežki ali primanjkljaji, ki se pojavijo pri izgubi obvladovanja, se pripoznajo v poslovnem izidu. Če Skupina zadrži kakšen delež v prejšnji odvisni družbi, se ta delež izmeri po pošteni vrednosti na datum, ko se obvladovanje izgubi. Kasneje se ta delež obračuna kot naložba v pridruženo družbo po kapitalski metodi ali kot finančno sredstvo, vrednoteno prek izkaza poslovnega izida, odvisno od stopnje obvladovanja.

Spremembe deleža v lastniškem kapitalu obvladujoče družbe v odvisni družbi, ki ne povzročijo izgube obvladovanja, se obračunajo kot transakcije z lastniki.

Primerjalni podatki se zaradi vključitve nove odvisne družbe v konsolidirane računovodske izkaze ne preračunajo.

3.3.3 Pridružene družbe

Pridružene družbe so družbe, v katerih ima Skupina pomemben vpliv, jih pa ne obvladuje. Ob začetnem pripoznanju se merijo po nabavni vrednosti, nato pa se obračunavajo po kapitalski metodi, če je učinek pomemben. Če je delež Skupine v izgubah pridružene družbe večji od njenega deleža, se knjigovodska vrednost deleža Skupine zmanjša na nič, delež v nadaljnjih izgubah pa se preneha pripoznavati.

3.3.4 Posli, izločeni v postopku uskupinjevanja

Pri sestavi konsolidiranih računovodskih izkazov so izločena medsebojna stanja, dobički in izgube, ki izhajajo iz poslov znotraj Skupine. Izločijo se nerealizirani dobički in izgube, ki izhajajo iz poslov znotraj Skupine in so pripoznani v sredstvih, če je njihov znesek pomemben.

Nerealizirani dobički iz poslov s pridruženimi podjetji (obračunani po kapitalski metodi) se izločijo le do obsega deleža Skupine v pridruženem podjetju. Pomembne nerealizirane izgube se izločijo na enak način kot dobički, pod pogojem, da ne obstaja dokaz o oslabitvi.

3.4 Nepremičnine, naprave in oprema

Nepremičnine, naprave in oprema so osnovna sredstva, ki se uporabljajo za opravljanje dejavnosti v povezavi z ustvarjanjem prihodkov ter za administrativne namene.

Merjenje ob pripoznavanju

Ob začetnem pripoznanju se nepremičnine, naprave in oprema izmerijo po nabavni vrednosti, ki jo sestavljajo nakupna cena, uvozne in nevračljive nakupne dajatve ter stroški, ki jih je mogoče pripisati neposredno usposobitvi sredstva za nameravano uporabo. Nabavno vrednost sredstev, pri katerih je potreben daljši rok do usposobitve za uporabo, sestavljajo tudi stroški izposojanja (obresti) do usposobitve za uporabo.

Poznejši izdatki

Stroški zamenjave dela osnovnega sredstva se pripoznajo v knjigovodski vrednosti tega sredstva, če je verjetno, da bodo bodoče gospodarske koristi, povezane z delom tega sredstva, pritekale in če je nabavno vrednost mogoče zanesljivo izmeriti. Popravila ali vzdrževanje za obnavljanje ali ohranjanje

datum 3.3.2025

stran 155 od 202

vrednosti sredstva se na podlagi prvotno ocenjene stopnje učinkovitosti sredstev in dobe koristnosti izkazujejo kot stroški vzdrževanja v poslovnem izidu, ko nastanejo.

Kasnejše vrednotenje

Po začetnem pripoznavanju se nepremičnine, naprave in oprema izkazujejo po modelu nabavne vrednosti, zmanjšane za poznejše amortizacijske popravke vrednosti in nabrane izgube zaradi oslabitve (glej točko 3.10).

Amortizacija

Nepremičnine, naprave in oprema se začnejo amortizirati, ko so razpoložljiva za uporabo oziroma prvi dan naslednjega meseca, ki temu sledi (učinek uporabljenega zamika obračunavanja je zanemarljiv). Amortizacija se obračuna po metodi enakomernega časovnega amortiziranja ob upoštevanju dobe koristnosti vsakega posameznega sredstva in se pripozna v izkazu poslovnega izida. V letu 2024 ni bilo sprememb amortizacijskih stopenj.

Ocenjene dobe koristnosti so naslednje:

Skupina nepremičnin, naprav in opreme	Doba koristnosti
Zgradbe	20 – 40 let
Zgradbe-pravica do uporabe	glede na trajanje najema oz 5 let
Oprema	5 – 15 let
Transportna sredstva	4 – 8 let
Strojna računalniška oprema	2 leti

Zemljišča in sredstva v gradnji oziroma pridobivanju se ne amortizirajo.

Amortizacijske metode in dobe koristnosti se preverijo ob koncu vsakega poslovnega leta in po potrebi prilagodijo.

Odprava pripoznanja

Ko je pripoznanje sredstva odpravljeno (sredstvo je odtujeno ali izločeno iz uporabe, ker se ne pričakuje več nobena gospodarska korist iz njegove uporabe ali odtujitve), razlika med prodajno vrednostjo in knjigovodsko bremeni poslovni izid.

3.5 Neopredmetena sredstva

Dobro ime

Dobro ime nastane ob poslovnih združitvah. Za usmeritve v zvezi z merjenjem dobrega imena ob začetnem pripoznanju glej točko 3.3.1.

Dobro ime je izkazano po nabavni vrednosti, zmanjšani za morebitno nabrano izgubo zaradi oslabitve (glej točko 3.10). V primeru naložb po kapitalski metodi se knjigovodska vrednost dobrega imena vključi v knjigovodsko vrednost naložbe, izguba zaradi oslabitve naložbe pa se ne pripiše nobenemu sredstvu.

Druga neopredmetena sredstva

Kot neopredmetena sredstva z omejeno dobo koristnosti se pripoznavajo nedenarna sredstva brez fizičnega obstoja, kot so na primer programska oprema in rešitve, patenti, licence, blagovne znamke, odnosi s kupci in pogodbe z dobavitelji.

datum 3.3.2025

stran 156 od 202

Blagovna znamka Sanolabor je nastala ob razporeditvi kupnine na identificirana pridobljena sredstva iz naslova poslovnih povezav ob prevzemu družbe SANOLABOR, d.d. na dan 31.12.2018. Blagovna znamka Sanolabor se nanaša na maloprodajno dejavnost in predstavlja pomemben element prihodnje poslovne strategije tega segmenta in gradnik pri realizaciji ciljev. Ovrednotena je bila po metodi presežnega donosa za dobo koristnosti 20 let.

Blagovna znamka Algea je bila pridobljena z nakupom in se amortizira v dobi koristnosti do 31.12.2025.

Neopredmeteno sredstvo, ki predstavlja odnose s kupci, je nastalo ob razporeditvi kupnine na identificirana pridobljena sredstva iz naslova poslovnih povezav ob prevzemu družbe MEDITRADE d.o.o. na dan 31.5.2023. Sredstvo je bilo ovrednoteno po metodi diskontiranih denarnih tokov za dobo koristnosti 5 let.

Neopredmeteno sredstvo, ki predstavlja pogodbo z dobaviteljem, je nastalo ob razporeditvi kupnine na identificirana pridobljena sredstva iz naslova poslovnih povezav ob prevzemu družbe MEDORION d.o.o. na dan 31.7.2023. Sredstvo je bilo ovrednoteno po metodi presežnega donosa za dobo koristnosti 8 let.

Neopredmetena sredstva so izkazana po nabavni vrednosti, zmanjšani za nabrano amortizacijo in nabrane izgube iz oslabitev. Nabavna vrednost vključuje stroške, ki se lahko neposredno pripišejo pridobitvi posameznega sredstva. Stroški izposojanja, ki se lahko pripišejo neposredno nakupu ali izdelavi sredstva v pripravi, se pripoznajo kot del nabavne vrednosti takega sredstva. Za poznejše merjenje neopredmetenih sredstev se uporablja model nabavne vrednosti.

Poznejši izdatki

Poznejši izdatki v zvezi z neopredmetenimi sredstvi se pripoznajo v knjigovodski vrednosti tega sredstva, če je verjetno, da bodo prihodnje gospodarske koristi, povezane z delom tega sredstva, pritekale v Skupino/družbo, in če je nabavno vrednost mogoče zanesljivo izmeriti. Vsi drugi izdatki so pripoznani v poslovnem izidu kot stroški, takoj ko nastanejo.

Amortizacija

Amortizacija neopredmetenih sredstev z določljivo dobo koristnosti se obračuna po metodi enakomernega časovnega amortiziranja ob upoštevanju dobe koristnosti sredstev in se pripozna v izkazu poslovnega izida. Amortizacija neopredmetenih sredstev prične s prvim dnem naslednjega meseca, ko je sredstvo na razpolago za uporabo. V letu 2024 ni bilo sprememb amortizacijskih stopenj.

Skupina neodpredmetenih sredstev	Doba koristnosti
Programska oprema	5 – 10 let
Odnosi s kupci	5 let
Pogodba z dobaviteljem	8 let
Blagovna znamka Algea	10 let
Blagovna znamka Sanolabor	20 let

Ocenjene dobe koristnosti so naslednje:

datum 3.3.2025

stran 157 od 202

Amortizacijske metode in dobe koristnosti se preverijo ob koncu vsakega poslovnega leta in po potrebi prilagodijo. Vsa neopredmetena sredstva, razen dobrega imena, imajo končno dobo koristnosti.

Odprava pripoznanja

Ko je pripoznanje sredstva odpravljeno (sredstvo je odtujeno ali izločeno iz uporabe, ker se ne pričakuje več nobena gospodarska korist iz njegove uporabe ali odtujitve), razlika med vrednostjo in knjigovodsko vrednostjo bremeni poslovni izid.

3.6 Naložbene nepremičnine

Naložbene nepremičnine so nepremičnine, ki so v lasti Skupine/družbe zato, da bi prinašale najemnino, povečevale vrednost dolgoročne naložbe ali oboje.

Merjenje ob pripoznavanju

Naložbena nepremičnina se na začetku izmeri po nabavni vrednosti, sestavljeni iz nakupne cene in stroškov, ki jih je mogoče pripisati neposredno nakupu (stroški pravnih storitev, davki od prenosa nepremičnine in drugi stroški posla).

Kasnejše vrednotenje

Naložbene nepremičnine se po začetnem pripoznavanju izkazujejo po modelu nabavne vrednosti, ki se zmanjšuje za amortizacijo in potrebne oslabitve (glej točko 3.10).

Amortizacija

Amortizacija naložbenih nepremičnin se obračuna po metodi enakomernega časovnega amortiziranja ob upoštevanju dobe koristnosti, ki se giblje med 14 in 50 leti.

Odprava pripoznanja

Ko je pripoznanje sredstva odpravljeno (sredstvo je odtujeno ali izločeno iz uporabe, ker se ne pričakuje več nobena gospodarska korist iz njegove uporabe ali odtujitve), razlika med prodajno vrednostjo in knjigovodsko bremeni poslovni izid.

3.7 Finančna sredstva

Skupina/družba ima naslednje vrste finančnih sredstev:

• finančne naložbe (dana posojila, lastniški vrednostni papirji, dolžniški vrednostni papirji),
• terjatve iz poslovanja,
• denar in denarni ustrezniki.

Poleg zgoraj navedenih finančnih sredstev so v posamičnih računovodskih izkazih prikazane tudi naložbe v odvisne družbe, ki se računovodijo po nabavni vrednosti, zmanjšani za morebitne izgube zaradi oslabitve v skladu z MRS 27, in naložbe v pridružene družbe, ki se računovodijo po kapitalski metodi.

V skladu z MSRP 9 je razvrščanje in merjenje finančnih sredstev v računovodskih izkazih določeno s poslovnim modelom, v okviru katerega se finančna sredstva upravljajo, in značilnostmi njihovih pogodbenih denarnih tokov (ali le-ti izhajajo izključno iz naslova plačil glavnice in obresti od neporavnanega zneska glavnice). Ob začetnem pripoznanju se vsako finančno sredstvo razvrsti v enega izmed naslednjih poslovnih modelov:

stran 158 od 202

• model z namenom pridobivanja pogodbenih denarnih tokov (merjenje po odplačni vrednosti),
• model z namenom prodaje in pridobivanja pogodbenih denarnih tokov (merjenje po pošteni vrednosti preko drugega vseobsegajočega donosa),
• ostali modeli (merjenje po pošteni vrednosti preko izkaza poslovnega izida).

Do spremembe poslovnega modela lahko pride le v izjemnih primerih.

Ob začetnem pripoznanju lastniškega vrednostnega papirja, ki ni namenjeno trgovanju, lahko družba izbere nepreklicno opcijo in meri to sredstvo po pošteni vrednosti preko izkaza vseobsegajočega donosa. V tem primeru se samo prihodki iz dividend pripoznajo v izkazu poslovnega izida, vsi dobički in izgube, ki izhajajo iz sprememb poštene vrednosti ali prodaje teh sredstev, pa niso nikdar pripoznani v izkazu poslovnega izida.

Denar in denarni ustrezniki

Denar in denarni ustrezniki obsegajo gotovino, denar na transakcijskih računih in depozite na odpoklic.

Finančna sredstva po odplačni vrednosti

Med finančna sredstva po odplačni vrednosti Skupina/družba razvršča finančna sredstva, ki jih poseduje v okviru poslovnega modela za pridobivanje pogodbenih denarnih tokov, če denarni tokovi predstavljajo izključno plačila glavnice in obresti od neporavnane glavnice.

Skupina/družba med finančna sredstva po odplačni vrednosti razvršča posojila, terjatve in nekotirajoče dolžniške vrednostne papirje. Glede na zapadlost so razvrščena med kratkoročna (zapadlost do 12 mesecev po datumu izkaza finančnega položaja) ali dolgoročna finančna sredstva.

Finančna sredstva po odplačni vrednosti so na začetku pripoznana po pošteni vrednosti, povečani za neposredne stroške posla, razen terjatev iz poslovanja, ki ne vsebujejo pomembne komponente financiranja in se merijo po transakcijski ceni, skladno z MSRP 15. Po začetnem pripoznanju se izmerijo po odplačni vrednosti po metodi efektivne obrestne mere. Izkazana so v višini neodplačane glavnice, povečane za neodplačane obresti in nadomestila ter zmanjšane za znesek oslabitve.

Finančna sredstva po pošteni vrednosti prek izkaza poslovnega izida

Skupina/družba med finančna sredstva po pošteni vrednosti prek izkaza poslovnega izida razvršča sredstva, pridobljena za namen trgovanja, instrumente za varovanje pred tveganji, finančna sredstva, ki ustvarjajo denarne tokove, ki niso izključno plačila glavnice in obresti, ter lastniške vrednostne papirje, za katere ob začetnem pripoznanju ne izbere možnosti nepreklicne opcije merjenja preko drugega vseobsegajočega donosa.

Finančna sredstva, izmerjena po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida, se začetno izmerijo po pošteni vrednosti, transakcijski stroški pa se ob nakupu izkažejo v izkazu poslovnega izida. Po začetnem pripoznanju se izmerijo po pošteni vrednosti prek izkaza poslovnega izida.

Skupina/družba je opredelila, da je za kapitalske instrumente, ki ne kotirajo na borzi, nabavna vrednost dober približek poštene vrednosti v primeru, da so naložbe nepomembne oziroma stroški, pridobljeni s cenitvijo, presegajo uporabno vrednost določanja poštene vrednosti. V nasprotnem primeru se uporablja ena od tehnik določanja poštene vrednosti skladno z MSRP 13.

stran 159 od 202

Odprava pripoznanja

Skupina/družba odpravi pripoznanje finančnega sredstva, ko ugasnejo pogodbene pravice do denarnih tokov iz tega sredstva ali ko Skupina/družba prenese pravice do pogodbenih denarnih tokov iz finančnega sredstva na podlagi posla, v katerem se prenesejo vsa tveganja in koristi iz lastništva finančnega sredstva.

Določanje poštene vrednosti

Skupina/družba pri določanju poštene vrednosti finančnih instrumentov upošteva naslednjo hierarhijo ravni določanja poštene vrednosti:

• prva raven zajema kotirane cene na delujočih trgih za enaka sredstva ali obveznosti;
• druga raven zajema vrednosti, ki niso enake kotiranim cenam v smislu prve ravni, a jih je klub temu mogoče pridobiti neposredno s trga (cene za enaka ali podobna sredstva ali obveznosti na manj aktivnih ali neaktivnih trgih) ali posredno (npr. vrednosti, ki so izpeljane iz kotiranih cen na aktivnem trgu, na podlagi obrestnih mer in krivulj donosa, implicitnih nestanovitnosti in kreditnih razponov);
• tretja raven zajema vhodne podatke za sredstvo ali obveznost, ki ne temeljijo na zaznavnih tržnih podatkih, pri tem pa morajo neopazovani podatki izražati predpostavke, ki bi jih udeleženci na trgu uporabili pri določanju cene sredstva ali obveznosti, vključno s predpostavkami o tveganjih.

Kot osnovo za pošteno vrednost finančnih instrumentov Skupina/družba uporablja kotirane cene. Če finančni instrument ne kotira na organiziranem trgu ali je trg nedelujoč, se uporabi vhodne podatke druge in tretje ravni.

3.8 Nekratkoročna sredstva, namenjena prodaji

Nekratkoročna sredstva, namenjena prodaji, so sredstva, za katera se pričakuje, da bo njihova vrednost poravnana s prodajo in ne z nadaljnjo uporabo.

Prodaja teh sredstev mora biti zelo verjetna in predvidena v naslednjih 12 mesecih. Prodaja je zelo verjetna v primeru, ko Skupina/družba prejme zavezujočo ponudbo kupca za nakup sredstev.

Sredstva se prerazvrstijo med sredstva, namenjena prodaji, po knjigovodski vrednosti ali po pošteni vrednosti, zmanjšani za stroške prodaje, in sicer po tisti, ki je nižja. Ta sredstva se ne amortizirajo. Izguba zaradi oslabitve sredstev, namenjenih prodaji, se pripozna v izkazu poslovnega izida med drugimi odhodki poslovanja. Skupina/družba periodično preverja, ali sredstva še izpolnjujejo sodila za izkazovanje med sredstvi, namenjenimi prodaji. Če sodila niso izpolnjena, se sredstva prerazvrstijo nazaj v prvotno kategorijo in se izmerijo po nižji izmed naslednjih vrednosti:

• knjigovodski vrednosti pred razvrstitvijo sredstva med sredstva, namenjena prodaji, prilagojeni za morebitno amortizacijo, ki bi bila pripoznana v primeru, da sredstvo ne bi bilo razvrščeno med sredstva, namenjena prodaji, ali
• nadomestljivi vrednosti na datum naknadne odločitve, da sredstvo ne bo odtujeno.

Prilagoditve knjigovodske vrednosti sredstev, ki ne spadajo več med sredstva, namenjena prodaji, se vključijo v poslovni izid v obdobju, v katerem ta sodila niso več izpolnjena.

stran 160 od 202

3.9 Zaloge

Zaloge trgovskega blaga in materiala se vrednotijo po nabavni vrednosti ali čisti iztržljivi vrednosti, in sicer po manjši izmed njiju.

Nabavno vrednost sestavljajo nakupna cena, zmanjšana za dobljene takojšnje ali naknadne popuste, uvozne dajatve in neposredni stroški nabave (prevozni stroški, stroški nakladanja, prekladanja in razkladanja in podobni stroški do prvega skladišča kupca).

Čista iztržljiva vrednost je ocenjena prodajna cena, dosežena v rednem poslovanju, zmanjšana za ocenjene stroške prodaje.

Na dan izkaza finančnega položaja Skupina/družba preveri čisto iztržljivo vrednost zalog. Če je nižja od knjigovodske vrednosti zalog, se opravi slabitev zalog. Odpisi poškodovanih, pretečenih, neuporabnih zalog se opravljajo redno med letom ali ob inventuri po posameznih postavkah.

Skupina/družba za zmanjševanje zalog trgovskega blaga in njegovo obračunavanje uporablja metodo zaporednih cen (»FIFO«). Ko so zaloge prodane, se njihova knjigovodska vrednost pripozna kot odhodek obdobja, v katerem je bil ustrezen prihodek obračunan.

Drobni inventar, dan v uporabo, se takoj prenese med stroške.

3.10Oslabitev sredstev

Finančna sredstva

V skladu z MSRP 9 Skupina/družba uporablja model pričakovanih izgub, v skladu s katerim se pripoznava ne samo nastale kreditne izgube v zvezi s finančnim sredstvom, temveč tudi izgube, za katere se na podlagi primernih in dokazljivih informacij pričakuje, da bodo nastale v prihodnosti. Pričakovane kreditne izgube predstavljajo razliko med pogodbenimi denarnimi tokovi, ki so zapadli po pogodbi in vsemi denarnimi tokovi, za katere Skupina/družba pričakuje, da jih bo prejela. Ta pristop Skupina/družba uporablja za nekotirajoče dolžniške instrumente in posojila, če predstavljajo pomemben znesek.

Kreditne izgube se priznavajo v dveh fazah. Skupina/družba ob začetnem pripoznanju oceni izgubo zaradi oslabitve z upoštevanjem kreditnih izgub, ki se pričakujejo v obdobju 12 mesecev ter nato spremlja, ali je prišlo do pomembnega povečanja kreditnega tveganja. Če pride do pomembnega povečanja kreditnega tveganja, Skupina/družba prične ocenjevati izgube zaradi oslabitve z upoštevanjem pričakovanih kreditnih izgub v preostali življenjski dobi izpostavljenosti, ne glede na obdobje neplačila.

Kreditno tveganje sredstva se šteje za nizko, če je tveganje neplačila nizko, posojilojemalec pa ima dobro kratkoročno sposobnost za izpolnjevanje obveznosti iz naslova pogodbenih denarnih tokov. Do neplačila pride takrat, ko je finančno sredstvo v zaostanku s plačili 90 dni, razen če je mogoče dokazati, da nastopi neplačilo kasneje. Obstaja predpostavka, da se je kreditno tveganje finančnega sredstva od začetnega pripoznanja znatno povečalo, če pogodbena plačila zaostajajo za več kot 30 dni, ki pa se lahko ovrže z ustreznimi dokazi in informacijami.

datum 3.3.2025

stran 161 od 202

Za terjatve iz poslovanja Skupina/družba uporablja poenostavljen pristop za izračun pričakovane kreditne izgube. Skupina/družba ne ugotavlja sprememb kreditnega tveganja, temveč pri oceni oslabitve upošteva vseživljenjske pričakovane izgube na dan poročanja. Podlaga za oblikovanje popravka vrednosti terjatev je matrika popravkov vrednosti po prodajnih kanalih, ki temelji na oceni neizpolnitve plačila s strani kupcev glede na pretekle izkušnje s kreditno izgubo, prilagojene za morebitne prihodnje dejavnike iz gospodarskega okolja, pri čemer so izvzete terjatve, ki so bodisi zavarovane, se pobotajo z obveznostmi do istega partnerja ali pa zanje jamči država. Vse pomembne terjatve se za namen oslabitve presoja posamezno, druge pa skupno po segmentih kupcev, pri čemer se terjatve, zapadle nad 150 dni, slabi v celoti.

Podlaga za izračun popravka je enotna metodologija, ki velja za Skupino/družbo in temelji na verjetnosti oziroma oceni neizpolnitve kupca. Vse pomembne terjatve se za namen oslabitve izmeri posamezno, druge pa skupno po segmentih kupcev.

Izgube zaradi oslabitev so izkazane v izkazu poslovnega izida.

Nefinančna sredstva

Sredstvo je oslabljeno, če njegova knjigovodska vrednost presega nadomestljivo vrednost. Na datum poročanja Skupina/družba preveri knjigovodsko vrednost pomembnih nefinančnih sredstev z namenom ugotoviti, ali so prisotni znaki slabitve. Če znaki slabitve obstajajo, se oceni nadomestljivo vrednost sredstva. Če ni mogoče oceniti oslabitve na nivoju posameznega osnovnega sredstva, se oceni oslabitev na ravni denar ustvarjajoče enote, ki ji sredstvo pripada (to je najmanjša skupina sredstev, ki ustvarjajo finančne pritoke, v veliki meri neodvisne od finančnih pritokov iz drugih sredstev ali skupin sredstev). Za potrebe preizkusa oslabitve se dobro ime, pridobljeno v poslovni združitvi, razporedi na denar ustvarjajoče enote, za katere se pričakuje, da bodo od združitve imele koristi.

Nadomestljiva vrednost je poštena vrednost, zmanjšana za stroške prodaje, ali vrednost v uporabi, in sicer tista, ki je višja. Vrednosti v uporabi se določi z diskontiranjem ocenjenih denarnih tokov na sedanjo vrednost z uporabo diskontne stopnje pred obdavčitvijo, ki odraža časovno vrednost denarja in tveganost sredstva.

Če je nadomestljiva vrednost nižja od knjigovodske vrednosti, se pripozna izguba zaradi slabitve v izkazu poslovnega izida. Izguba zaradi oslabitve pri denar ustvarjajoči enoti se razporedi tako, da se najprej zmanjša morebitna knjigovodska vrednost enoti pripisanega dobrega imena, nato pa na druga sredstva enote sorazmerno z njihovo knjigovodsko vrednostjo. Izguba zaradi oslabitve dobrega imena se ne odpravlja. Ko se nadomestljiva vrednost poveča, se knjigovodska vrednost sredstva poveča do nadomestljive vrednosti, ki ne sme presegati prvotne knjigovodske vrednosti (pred slabitvijo sredstva).

3.11Kapital

Celotni kapital je obveznost do lastnikov, ki zapade v plačilo, če Skupina/družba preneha delovati. Opredeljen je z zneski, ki so jih vložili lastniki, in z zneski, ki so se pojavili pri poslovanju in pripadajo lastnikom. Zmanjšujejo ga izguba pri poslovanju, odkupljene lastne delnice in dvigi (izplačila).

Celotni kapital sestavljajo osnovni kapital, kapitalske rezerve, rezerve iz dobička (zakonske in druge), preneseni čisti dobiček, dobiček tekočega leta in rezerve za pošteno vrednost, ki vsebujejo aktuarske dobičke in izgube, vezane na rezervacije za pozaposlitvene in druge dolgoročne zaslužke zaposlencev.

stran 162 od 202

Dividende se pripoznajo kot obveznosti v obdobju, v katerem so bile odobrene na skupščini.

3.12Obveznosti

Med obveznosti Skupina/družba vključuje prejeta posojila in obveznosti iz poslovanja.

Obveznosti iz poslovanja se ob začetnem pripoznanju ovrednotijo z zneski iz ustreznih listin o njihovem nastanku, ki pri poslovnih obveznostih dokazujejo prejem kakega proizvoda ali storitve ali opravljeno delo oziroma obračunani strošek, odhodek ali delež v poslovnem izidu. Merijo se po odplačni vrednosti z uporabo veljavne obrestne mere. Kratkoročne poslovne obveznosti se ne diskontirajo.

Prejeta posojila se merijo po odplačni vrednosti z uporabo veljavne obrestne mere. Glede na zapadlost so posojila razvrščena med kratkoročne (zapadlost do 12 mesecev po datumu izkaza finančnega položaja) ali dolgoročne finančne obveznosti. Vsi dobički in izgube se pripoznajo v izkazu poslovnega izida ob odpravi pripoznanja finančne obveznosti in v okviru amortizacije veljavne obrestne mere.

Finančne obveznosti za pogojno nadomestilo iz poslovnega združevanja se merijo po pošteni vrednosti prek izkaza poslovnega izida.

Skupina/družba odpravi pripoznanje obveznosti, če so obveze, določene v pogodbi, izpolnjene, razveljavljene ali zastarane. Razlika med knjigovodsko vrednostjo obveznosti, za katero se odpravi pripoznanje, in plačilom se pripozna v izkazu poslovnega izida.

3.13Rezervacije

Rezervacije se izkažejo, če ima Skupina/družba zaradi preteklega dogodka zdajšnjo pravno ali posredno obvezo, ki jo je mogoče zanesljivo izmeriti, in obstaja verjetnost, da bo za poravnavo te obveze potreben odtok dejavnikov, ki omogočajo gospodarske koristi.

Rezervacija je najboljši približek, ki bo potreben za poravnavo sedanje obveze na zadnji dan poročevalskega obdobja in upošteva vsa tveganja in negotovosti v povezavi z obvezo. V primeru, da se rezervacija meri kot ocenjeni denarni tok, potreben za poravnavo sedanje obveze, je knjigovodska vrednost pripoznana kot sedanja vrednost teh denarnih tokov (v kolikor je učinek časovne vrednosti denarno pomemben).

Kadar je pričakovati, da bo del ali celotna obveza, za katero je oblikovana rezervacija, poravnana s strani tretje družbe, se oblikuje terjatev, vendar zgolj v primeru, ko je mogoče z gotovostjo pričakovati poravnavo in je znesek mogoče zanesljivo izmeriti.

Rezervacije za odpravnine in jubilejne nagrade

Skupina/družba je v skladu z zakonskimi predpisi in kolektivnimi pogodbami zavezana k izplačilu jubilejnih nagrad in odpravnin ob upokojitvi, za kar oblikuje dolgoročne rezervacije. Druge obveznosti iz pozaposlitvenih zaslužkov ne obstajajo.

Rezervacije so oblikovane v višini ocenjenih prihodnjih izplačil za odpravnine in jubilejne nagrade, diskontirane na konec poročevalskega obdobja. Izračun je narejen za vsakega zaposlenega tako, da upošteva stroške odpravnin ob upokojitvi in stroške pričakovanih jubilejnih nagrad do upokojitve.

stran 163 od 202

Izračun z uporabo projicirane enote pripravi pooblaščeni aktuar. Plačila za odpravnine ob upokojitvi in izplačila jubilejnih nagrad zmanjšujejo oblikovane rezervacije.

V izkazu poslovnega izida se pripoznajo stroški dela in stroški obresti, preračun pozaposlitvenih zaslužkov oziroma nerealiziranih aktuarskih dobičkov ali izgub iz naslova odpravnin pa se pripoznajo v drugem vseobsegajočem donosu.

Rezervacije za tožbe in druge verjetne obveze

Skupina/družba izkazuje rezervacije za tožbe, v katerih nastopa kot tožena stranka. Vsako leto preveri potrebnost oblikovanja rezervacij glede na stanje spora in pričakovano rešitev spora.

Druge rezervacije

Skupina/družba izkazuje tudi rezervacije za druge obveze, pri katerih obstaja verjetnost, da bo v prihodnosti prišlo do poravnave, in sicer iz naslova danih poroštev in podobno.

3.14Najemi

Skladno z MSRP 16 Skupina/družba uporablja enoten model najema, ki od najemnikov zahteva pripoznavanje sredstev in obveznosti za vse najemne pogodbe. Skupina/družba uporablja dve izjemi pri pripoznanju poslovnih najemov, in sicer za najeme sredstev s posamično vrednostjo, manjšo od 5.000 EUR, in za kratkoročne najeme s trajanjem do 12 mesecev. Najemnine pri najemih manjše vrednosti in kratkoročnih najemih Skupina/družba izkazuje kot strošek obdobja, na katerega se najem nanaša.

Skupina/družba ob sklenitvi pogodbe oceni, ali gre za najemno pogodbo oziroma ali pogodba vsebuje najem. Pogodba je najemna pogodba oziroma vsebuje najem, če se z njo prenaša pravica do obvladovanja uporabe identificiranega sredstva za določeno obdobje v zameno za nadomestilo.

Skupina/družba je opredelila trajanje najema kot obdobje, navedeno v pogodbi, v katerem najema ni mogoče odpovedati, upoštevajoč obdobje, za katero velja možnost podaljšanja najema, in obdobje, za katero velja možnost odpovedi najema. Ob tem Skupina/družba presoja verjetnost izrabe navedenih možnosti. Če trajanje najema ni določeno ali je najem sklenjen za nedoločen čas, Skupina/družba obravnava kot trajanje najema obdobje 5 let.

Skupina/družba pripozna pravico do uporabe na dan začetka najema. Pravica do uporabe najetih sredstev se izmeri po nabavni vrednosti, zmanjšani za popravek vrednosti in izgubo zaradi oslabitve, s prilagoditvijo nabavne vrednosti ob vsakem ponovnem merjenju obveznosti iz najema. Nabavna vrednost pravice do uporabe najetih sredstev zajema znesek začetnega merjenja obveznosti iz najema, začetne neposredne stroške in plačila najemnine, ki so bila izvedena na datum začetka najema ali pred njim, zmanjšana za prejete spodbude za najem. Pravice do uporabe najetih sredstev se amortizirajo v času trajanja najema oziroma, če se ob zaključku najema lastništvo nad najetim sredstvom prenese na Skupino/družbo ali če Skupina/družba izrabi opcijo nakupa, v ocenjeni dobi koristnosti najetega sredstva.

Obveznosti za najeta sredstva se pripoznajo v višini sedanje vrednosti preostalih najemnin v celotnem trajanju najemne pogodbe. Ta je izračunana kot diskontirana vrednost najemnin, ki jih bo Skupina/družba v skladu z najemno pogodbo plačala v obdobju trajanja najema in upoštevajoč predpostavljeno obrestno mero Skupine/družbe. To je obrestna mera, po kateri se bi lahko obvladujoča

datum 3.3.2025

stran 164 od 202

družba dodatno zadolžila v trenutku sklenitve najema za ročnost, ki odraža čas trajanja najema (»osnovna obrestna mera«), povečano za pribitek za tveganost posamezne družbe v Skupini in povečano za pribitek za tveganost države, v kateri posamezna družba posluje. Osnovna obrestna mera se vsako leto ponovno preverja. Najemnine vključujejo nespremenljive najemnine, zmanjšane za vse terjatve za spodbude za najem, in spremenljive najemnine. V najemnine je vključena tudi izpolnitvena cena možnosti nakupa, če je precej gotovo, da bo Skupina/družba izrabila to možnost, in plačila kazni za odpoved najema, če trajanje najema kaže, da bo Skupina/družba izrabila možnost odpovedi najema.

Po datumu začetka najema se znesek obveznosti iz najema poveča za natečene obresti in zmanjša za vsa izvršena plačila najemnin. Obračunani stroški obresti bremenijo finančne odhodke obdobja.

Knjigovodska vrednost obveznosti iz najema se ponovno oceni v primeru prilagoditve ali spremembe obdobja trajanja najema, spremembe višine najemnine (npr. sprememba prihodnjih zneskov najemnine kot posledica spremembe indeksa ali stopnje za določanje višine najemnin) ali spremembe ocene opcije nakupa najetega sredstva.

3.15Prihodki

Prihodki iz pogodb s kupci

Skupina/družba se ukvarja s prodajo zdravil, prehranskih dodatkov in medicinskih pripomočkov ter storitvami aktivne prodaje in promocije. Prihodki iz pogodb s kupci se pripoznajo, ko pride do prenosa obvladovanja blaga na kupca ali v trenutku pridobitve koristi iz opravljenih storitev s strani kupca, in sicer v znesku nadomestila, za katerega Skupina/družba meni, da bo do njega v zameno upravičena. Prihodki iz pogodb s kupci se pripoznajo po pošteni vrednosti prejetega poplačila ali terjatve iz tega naslova, in sicer zmanjšani za vračila in popuste, rabate ter količinske popuste. V primeru vračil (v veliki meri v posledici poškodb blaga pri transportu) družba/Skupina izstavi dobropis kupcu, ki se evidentira kot zmanjšanje terjatev do kupca v obdobju, ko do vračila pride, pri čemer so reklamacijski postopki praviloma rešeni v istem obdobju kot pride do prodaje blaga.

Prodaja blaga se pripozna v odvisnosti od določil kupoprodajne pogodbe, praviloma pa pride do prenosa obvladovanja blaga na kupca v trenutku, ko kupec blago prevzame, izterljivost povezanih terjatev pa je razumno zagotovljena.

Prodaja storitev se pripozna v obračunskem obdobju, v katerem se storitve opravijo. Skupina/družba je kot prednostno metodo za merjenje postopnega napredka v smeri popolne izpolnitve izvršitvene obveze izbrala metodo izložkov glede na kupcu dostavljene enote opravljene storitve. V primeru rutinskih oziroma ponavljajočih storitev, kot je na primer skladiščenje, kjer se prenos obvladovanja nad storitvijo na kupca prenaša takoj, ko je storitev opravljena, po enakem vzorcu in je nadomestilo za storitev za določeno časovno obdobje fiksno, Skupina/družba pripoznava prihodke enakomerno v času trajanja pogodbe.

Plačilni roki so po distribucijskih kanalih in kupcih različni, običajni rok plačila je od 30 do 60 dni.

Če je poplačilo, ki ga Skupina/družba prejema v zameno za svoje blago in storitve, spremenljivo, se prihodki pripoznajo samo, kadar je zelo verjetno, da ne bo prišlo do znatnega preobrata glede pričakovanih spremenljivih poplačil. Spremenljivo nadomestilo so predvsem prodajni bonusi na podlagi doseženega letnega prometa kupca na podlagi sklenjenih pogodb s kupci, ki so evidentirani kot znižanje povezanih prihodkov v izkazu poslovnega izida ter kot obveznost v izkazu finančnega položaja. Zneski

datum 3.3.2025

stran 165 od 202

prodajnih bonusov so ocenjeni z metodo najverjetnejšega zneska na osnovi preteklih izkušenj in specifičnih pogojev v posameznih pogodbah.

Sredstvo iz pogodb s kupci je pravica do nadomestila v zameno za blago ali storitve, ki so prenesene na kupca. Med sredstvi iz pogodb s kupci Skupina/družba izkazuje nezaračunane prihodke za dobavljeno blago in storitve kupcem. Terjatev predstavlja pravico Skupine/družbe do brezpogojnega zneska nadomestila, tj. nadomestilo, ki zapade v plačilo v določenem roku.

Obveznost iz pogodb s kupci je obveznost prenosa blaga ali storitev na kupca v zameno za nadomestilo, ki ga je Skupina/družba prejela od kupca. V okviru obveznosti iz pogodb s kupci Skupina/družba izkazuje obveznosti za prejete predujme kupcev in odobrene popuste. Obveznosti iz pogodb s kupci se pripoznajo kot prihodki, ko Skupina/družba izpolni svojo izvršitveno obvezo po pogodbi.

Drugi poslovni prihodki

Drugi poslovni prihodki so prihodki, ki se pojavljajo ob odtujitvi nepremičnin, naprav, opreme in naložbenih nepremičnin kot presežki njihove prodajne vrednosti nad njihovo knjigovodsko vrednostjo.

3.16Poslovni odhodki

Poslovni odhodki zajemajo nabavno vrednost prodanega blaga, stroške prodajanja z amortizacijo in stroške splošnih dejavnosti (nabave in uprave s podpornimi dejavnostmi) z amortizacijo ter druge poslovne odhodke.

Stroški se po naravnih vrstah delijo na stroške materiala in stroške storitev (po računih dobaviteljev, zmanjšani za popuste ob prodaji ali pozneje), stroške dela (bruto plače zaposlencev, prispevke delodajalca in druge stroške dela) ter amortizacijo.

Drugi poslovni odhodki se pojavljajo v zvezi z oslabitvijo vrednosti ali odpisom sredstev ter pri odtujitvi nepremičnin, naprav, opreme in naložbenih nepremičnin zaradi izgube pri prodaji.

3.17Finančni prihodki in odhodki

Finančni prihodki

Finančni prihodki obsegajo prihodke iz obresti od naložb in poslovnih terjatev, pozitivne tečajne razlike, spremembe poštene vrednosti finančnih sredstev po pošteni vrednosti preko poslovnega izida, prihodke od dividend in prihodke od odsvojitve finančnih sredstev.

Prihodki iz obresti se pripoznajo v poslovnem izidu ob njihovem nastanku z uporabo metode efektivne obrestne mere. Prihodki od dividend se v izkazu poslovnega izida pripoznajo na dan, ko je uveljavljena delničarjeva pravica do plačila.

Finančni odhodki

Finančni odhodki obsegajo stroške izposojanja (če se ti ne usredstvijo), negativne tečajne razlike, spremembe poštene vrednosti finančnih sredstev po pošteni vrednosti preko poslovnega izida, izgube zaradi oslabitve vrednosti in odpisov finančnih sredstev.

Stroški izposojanja se pripoznajo v izkazu poslovnega izida ob obračunu ne glede na plačila, ki so povezana z njimi.

datum 3.3.2025

stran 166 od 202

3.18Davek od dobička in odloženi davki

Davki vključujejo obveznosti za obračunani davek in odloženi davek. Davki se izkažejo v izkazu poslovnega izida, razen v tistem delu, kjer se nanaša na postavke, ki se izkazujejo neposredno v drugem vseobsegajočem donosu.

Odmerjeni davek je davek, ki bo plačan od obdavčljivega dobička za poslovno leto ob uporabi davčnih stopenj, uveljavljenih na dan poročanja, upoštevajoč morebitne prilagoditve davčnih obveznosti v povezavi s preteklimi poslovnimi leti. Obdavčljivi dobiček se razlikuje od čistega dobička, poročanega v izkazu poslovnega izida, ker izključuje postavke prihodkov ali odhodkov, ki so obdavčljive ali odbitne v drugih poslovnih letih, in tudi postavke, ki nikoli niso obdavčljive ali odbitne.

Odloženi davek je izkazan z uporabo metode obveznosti po izkazu finančnega položaja za začasne razlike, ki nastajajo med davčnimi vrednostmi sredstev in obveznosti ter njihovimi knjigovodskimi vrednostmi v posamičnih računovodskih izkazih družb v Skupini. Odloženi davek se določi z uporabo davčnih stopenj (in zakonov), za katere se pričakuje, da bodo uporabljeni, ko se bo odložena terjatev za davek realizirala ali se bo odložena obveznost za davek poravnala.

Odložena terjatev za davek se pripozna v primeru verjetnega razpoložljivega prihodnjega čistega dobička, v breme katerega bo v prihodnje mogoče uporabiti odloženo terjatev.

Odložene terjatve za davek in odložene obveznosti za davek se pobotajo, če obstaja zakonska pravica pobotati odmerjene terjatve za davek in odmerjene obveznosti za davek od dohodka ter so odloženi davki vezani na isto obdavčljivo pravno osebo in isti davčni organ.

3.19Čisti dobiček na delnico

Skupina/družba izkazuje osnovni in popravljeni dobiček na delnico. Osnovni dobiček na delnico se izračuna tako, da se dobiček oziroma izguba, ki pripada lastnikom obvladujoče družbe, deli s tehtanim povprečnim številom navadnih delnic brez lastnih delnic v poslovnem letu. Popravljeni dobiček na delnico se izračuna s prilagoditvijo za učinek vseh možnostnih navadnih delnic, ki predstavljajo zamenljive obveznice in delniške opcije za zaposlene. Ker Skupina/družba nima zamenljivih obveznic ali delniških opcij za zaposlene, je osnovni dobiček na delnico enak popravljenemu dobičku na delnico.

3.20Izkaz denarnih tokov

Izkaz denarnih tokov je sestavljen po posredni metodi iz podatkov izkaza finančnega položaja na dan 31.12.2024 in 31.12.2023, podatkov izkaza poslovnega izida za obdobje januar–december 2024 in dodatnih podatkov za prilagoditev denarnega toka.

datum 3.3.2025

stran 167 od 202

4 POJASNILA K RAČUNOVODSKIM IZKAZOM

4.1 Neopredmetena sredstva

Neopredmetena sredstva po vrstah

	SALUS, Ljubljana, d.d.		Skupina SALUS
	31.12.2024	31.12.2023	31.12.2024	31.12.2023
Programska oprema in druge premoženjske pravice	35.698	70.285	1.680.352	1.921.937
Blagovne znamke	0	0	3.795.043	4.274.437
Odnosi s kupci	0	0	768.917	1.106.490
Pogodba z dobaviteljem	0	0	2.806.821	3.477.107
Sredstva v pripravi	0	0	237.896	11.534
Dobro ime	0	0	7.661.094	6.691.904
Skupaj	35.698	70.285	16.950.123	17.483.409

Blagovne znamke zajemajo blagovno znamko ALGEA v vrednosti 224.344 EUR, ki je bila pridobljena kot del že obstoječih sredstev ob nakupu družbe CARSO trgovina d.o.o. (zdaj SALUS International d.o.o., Slovenija), in blagovno znamko SANOLABOR v vrednosti 3.570.699 EUR, ki je nastala s prevzemom družbe SANOLABOR, d.d. Blagovna znamka ALGEA se amortizira v dobi koristnosti do 31.12.2025, blagovna znamka SANOLABOR pa v dobi koristnosti 20 let. Za obe blagovni znamki je bil opravljen test slabitve, ki ni pokazal potrebe po slabitvi. V primeru blagovne znake ALGEA razumna sprememba WACC ali dejstvo, da plani prodaje s to znamko povezanih proizvodov ne bi bili uresničeni, ne bi povzročili slabitve.

Programsko opremo predstavljajo premoženjske pravice za uporabo računalniških programov, ki jih Skupina amortizira glede na ocenjeno dobo koristnosti.

Dobra imena pri družbah SANOLABOR, d.d. (2.839.277 EUR), MEDITRADE d.o.o. (3.093.549 EUR) in Medorion d.o.o. (1.728.268 EUR) so bila na dan 31.12.2024 preizkušena za morebitno oslabitev, pri čemer potreba po slabitvi ni bila ugotovljena. Kot denar ustvarjajoče enote so bile upoštevane posamezne družbe kot celote. Kot nadomestljiva vrednost je bila upoštevana vrednost pri uporabi. Uporabljena je bila metoda sedanje vrednosti pričakovanih prostih denarnih tokov in zahtevana stopnja donosa po davkih 6,97% (SANOLABOR, d.d.), 11,84% (MEDITRADE d.o.o.) oziroma 22,17% (Medorion d.o.o.). Uporabljene predpostavke pri izračunu čistih denarnih tokov so temeljile na preteklem poslovanju družb in planu poslovanja za leto 2025, nadgrajenim za obdobje 5 let s padajočo stopnjo rasti (od 5% do 1%). Razumna sprememba diskontne stopnje po davkih oziroma stopnje rasti preostalega prostega denarnega toka ne bi povzročila slabitve dobrih imen.

Neopredmetena sredstva Skupine niso zastavljena. Skupina nima obvez iz naslova nakupa neopredmetenih sredstev.

datum 3.3.2025

stran 168 od 202

Gibanje neopredmetenih sredstev družbe SALUS, Ljubljana, d.d. v letu 2024

2024	PROGRAMS KA OPREMA	V PRIPRAVI	DRUGA NEOPREDMETENA SREDSTVA	SKUPAJ
NABAVNA VREDNOST
Stanje 1.1.	80.668	0	0	80.668
Nove pridobitve	0	8.919	0	8.919
Prenos iz priprave	8.919	-8.919	0	0
Stanje 31.12.	89.587	0	0	89.587
POPRAVEK VREDNOSTI
Stanje 1.1.	10.383	0	0	10.383
Amortizacija	43.506	0	0	43.506
Stanje 31.12.	53.889	0	0	53.889
NEODPISANA VREDNOST
Stanje 1.1.2024	70.285	0	0	70.285
Stanje 31.12.2024	35.698	0	0	35.698

Gibanje neopredmetenih sredstev družbe SALUS, Ljubljana, d.d. v letu 2023

2023	PROGRAMS KA OPREMA	V PRIPRAVI	DRUGA NEOPREDMETENA SREDSTVA	SKUPAJ
NABAVNA VREDNOST
Stanje 1.1.	5.500	57.746	0	63.246
Nove pridobitve	0	17.422	0	17.422
Prenos iz priprave	75.168	-75.168	0	0
Stanje 31.12.	80.668	0	0	80.668
POPRAVEK VREDNOSTI
Stanje 1.1.	2.567	0	0	2.567
Amortizacija	7.816	0	0	7.816
Stanje 31.12.	10.383	0	0	10.383
NEODPISANA VREDNOST
Stanje 1.1.2023	2.933	57.746	0	60.679
Stanje 31.12.2023	70.285	0	0	70.285

datum 3.3.2025

stran 169 od 202

Gibanje neopredmetenih sredstev Skupine SALUS v letu 2024

2024	PROGRAMSKA OPREMA IN PREMOŽENJSKE PRAVICE	BLAGOVNE ZNAMKE	ODNOSI S KUPCI	POGODBA Z DOBAVITELJEM	DOBRO IME	V PRIPRAVI	SKUPAJ
NABAVNA VREDNOST
Stanje 1.1.	7.002.786	6.019.366	1.125.244	3.519.000	6.691.904	11.533	24.369.833
Povečanja	0	0	0	0	969.190	0	969.190
Nove pridobitve	28.991	0	0	0	0	511.541	540.532
Prenos iz priprave	285.160	0	0	0	0	-285.160	0
Zmanjšanja	-317.812	0	0	0	0	0	-317.812
Tečajne razlike	24	0	0	0	0	-19	5
Stanje 31.12.	6.999.149	6.019.366	1.125.244	3.519.000	7.661.094	237.895	25.561.748
POPRAVEK VREDNOSTI
Stanje 1.1.	5.080.849	1.744.929	18.754	41.893	0	0	6.886.425
Amortizacija	555.757	479.394	337.573	670.286	0	0	2.043.010
Zmanjšanja	-317.821	0	0	0	0	0	-317.821
Tečajne razlike	11	0	0	0	0	0	11
Stanje 31.12.	5.318.796	2.224.323	356.327	712.179	0	0	8.611.625
NEODPISANA VREDNOST
Stanje 1.1.2024	1.921.937	4.274.437	1.106.490	3.477.107	6.691.904	11.533	17.483.408
Stanje 31.12.2024	1.680.353	3.795.043	768.917	2.806.821	7.661.094	237.895	16.950.123

datum 3.3.2025

stran 170 od 202

Gibanje neopredmetenih sredstev Skupine SALUS v letu 2023

2023	PROGRAMSKA OPREMA IN PREMOŽENJSKE PRAVICE	BLAGOVNE ZNAMKE	ODNOSI S KUPCI	POGODBA Z DOBAVITELJEM	DOBRO IME	V PRIPRAVI	SKUPAJ
NABAVNA VREDNOST
Stanje 1.1.	6.227.169	6.019.366	0	0	1.870.087	86.143	14.202.765
Povečanja iz poslovne združitve	158.829	0	1.125.244	3.519.000	4.821.817	0	9.624.890
Nove pridobitve	14.368	0	0	0	0	468.876	483.244
Prenos iz priprave	543.470	0	0	0	0	-543.470	0
Zmanjšanja	-61.194	0	0	0	0	0	-61.194
Tečajne razlike	-7	0	0	0	0	-18	-25
Stanje 31.12.	6.882.635	6.019.366	1.125.244	3.519.000	6.691.904	11.531	24.249.680
POPRAVEK VREDNOSTI
Stanje 1.1.	4.421.731	1.359.995	0	0	0	0	5.781.726
Povečanja iz poslovne združitve	121.142	0	0	0	0	0	121.142
Amortizacija	472.612	384.933	18.754	41.893	0	0	918.192
Zmanjšanja	-54.782	0	0	0	0	0	-54.782
Tečajne razlike	-7	0	0	0	0	0	-7
Stanje 31.12.	4.960.696	1.744.928	18.754	41.893	0	0	6.766.271
NEODPISANA VREDNOST
Stanje 1.1.2023	1.805.438	4.659.371	0	0	1.870.087	86.143	8.421.039
Stanje 31.12.2023	1.921.939	4.274.438	1.106.490	3.477.107	6.691.904	11.531	17.483.409

4.2 Opredmetena osnovna sredstva

Opredmetena osnovna sredstva po vrstah

	SALUS, Ljubljana, d.d.		Skupina SALUS
	31.12.2024	31.12.2023	31.12.2024	31.12.2023
Zemljišča	0	0	3.295.339	3.295.339
Zgradbe	0	0	18.005.537	18.135.120
Druge naprave in oprema	154.664	221.600	10.699.888	9.033.380
Pravica do uporabe sredstva	13.747	20.620	9.949.072	11.169.773
Osnovna sredstva v izgradnji ali pripravi	0	0	136.084	1.724.938
Skupaj	168.411	242.220	42.085.920	43.358.550

datum 3.3.2025

stran 171 od 202

Gibanje opredmetenih osnovnih sredstev družbe SALUS, Ljubljana, d.d. v letu 2024

2024	DRUGE NAPRAVE IN OPREMA	PRAVICA DO UPORABE SREDSTVA	V PRIPRAVI	SKUPAJ
NABAVNA VREDNOST
Stanje 1.1.	1.047.788	55.262	0	1.103.050
Zmanjšanja	-5.080	0	0	-5.080
Stanje 31.12.	1.042.708	55.262	0	1.097.970
POPRAVEK VREDNOSTI
Stanje 1.1.	826.188	34.642	0	860.830
Amortizacija	66.755	6.874	0	73.629
Zmanjšanja	-4.900	0	0	-4.900
Stanje 31.12.	888.043	41.516	0	929.559
NEODPISANA VREDNOST
Stanje 1.1.2024	221.600	20.620	0	242.220
Stanje 31.12.2024	154.665	13.746	0	168.411

Gibanje opredmetenih osnovnih sredstev družbe SALUS, Ljubljana, d.d. v letu 2023

2023	DRUGE NAPRAVE IN OPREMA	PRAVICA DO UPORABE SREDSTVA	V PRIPRAVI	SKUPAJ
NABAVNA VREDNOST
Stanje 1.1.	995.983	55.262	0	1.051.245
Nove pridobitve	0	0	63.250	63.250
Prenos iz priprave	63.250	0	-63.250	0
Zmanjšanja	-11.445	0	0	-11.445
Stanje 31.12.	1.047.788	55.262	0	1.103.050
POPRAVEK VREDNOSTI
Stanje 1.1.	777.467	27.769	0	805.236
Amortizacija	60.165	6.874	0	67.039
Zmanjšanja	-11.445	0	0	-11.445
Stanje 31.12.	826.187	34.643	0	860.830
NEODPISANA VREDNOST
Stanje 1.1.2023	218.516	27.493	0	246.009
Stanje 31.12.2023	221.601	20.619	0	242.220

datum 3.3.2025

stran 172 od 202

Gibanje opredmetenih osnovnih sredstev Skupine SALUS v letu 2024

2024	ZEMLJIŠČA	ZGRADBE	PRAVICA DO UPORABE SREDSTVA	DRUGE NAPRAVE IN OPREMA	V PRIPRAVI	SKUPAJ
NABAVNA VREDNOST
Stanje 1.1.	3.295.339	24.860.768	15.275.282	29.060.561	1.724.938	74.216.888
Povečanja	0	0	848.527	228.566	3.280.332	4.357.425
Prenos iz priprave	0	680.309	0	4.188.877	-4.869.186	0
Prenos med kategorijami	0	0	-80.278	80.278	0	0
Zmanjšanja/odtujitve	0	-10.666	-981.031	-911.464	0	-1.903.161
Tečajne razlike	0	0	822	139	0	961
Stanje 31.12.	3.295.339	25.530.411	15.063.322	32.646.957	136.084	76.672.113
POPRAVEK VREDNOSTI
Stanje 1.1.	0	6.725.648	4.105.510	20.027.181	0	30.858.339
Amortizacija	0	809.892	2.042.759	2.599.255	0	5.451.906
Slabitev	0	0	0	121.311	0	121.311
Prenos med kategorijami	0	0	-80.278	80.278	0	0
Zmanjšanja/odtujitve	0	-10.666	-953.965	-880.979	0	-1.845.610
Tečajne razlike	0	0	223	24	0	247
Stanje 31.12.	0	7.524.874	5.114.249	21.947.070	0	34.586.193
NEODPISANA VREDNOST
Stanje 1.1.2024	3.295.339	18.135.120	11.169.772	9.033.380	1.724.938	43.358.549
Stanje 31.12.2024	3.295.339	18.005.537	9.949.073	10.699.887	136.084	42.085.920

Gibanje opredmetenih osnovnih sredstev Skupine SALUS v letu 2023

2023	ZEMLJIŠČA	ZGRADBE	PRAVICA DO UPORABE SREDSTVA	DRUGE NAPRAVE IN OPREMA	V PRIPRAVI	SKUPAJ
NABAVNA VREDNOST
Stanje 1.1.	3.295.339	24.202.720	12.775.201	21.851.136	227.846	62.352.242
Povečanja iz poslovne združitve	0	19.441	877.445	3.161.718	0	4.058.604
Popravek začetnega stanja	0	0	0	-10.533	0	-10.533
Povečanja	0	1.150	1.796.036	696.324	4.889.734	7.383.244
Prenos iz priprave	0	699.504	0	2.692.279	-3.391.783	0
Zmanjšanja	0	-62.946	-458.543	-1.252.344	-859	-1.774.692
Tečajne razlike	0	0	-354	-136	0	-490
Stanje 31.12.	3.295.339	24.859.869	14.989.785	27.138.444	1.724.938	72.008.375
POPRAVEK VREDNOSTI
Stanje 1.1.	0	6.008.912	2.100.356	15.153.839	0	23.263.107
Povečanja iz poslovne združitve	0	0	152.306	1.872.563	0	2.024.869
Popravek začetnega stanja	0	0	0	-10.533	0	-10.533
Amortizacija	0	771.352	1.749.645	2.140.706	0	4.661.703
Zmanjšanja	0	-55.515	-182.154	-1.051.464	0	-1.289.133
Tečajne razlike	0	0	-138	-50	0	-188
Stanje 31.12.	0	6.724.749	3.820.015	18.105.061	0	28.649.825
NEODPISANA VREDNOST
Stanje 1.1.2023	3.295.339	18.193.808	10.674.845	6.697.297	227.846	39.089.135
Stanje 31.12.2023	3.295.339	18.135.120	11.169.770	9.033.383	1.724.938	43.358.550

Družba in Skupina nimata zastavljenih opredmetenih osnovnih sredstev niti obvez za nakup opredmetenih osnovnih sredstev.

datum 3.3.2025

stran 173 od 202

Poslovodstva družb v Skupini so preverila kriterije slabitve za osnovna sredstva. Nastop dejavnikov, ki zahtevajo slabitev (negotovost glede prihodnjih ekonomskih koristi iz uporabe opreme, ki je vezana na specifičnega kupca), je bil v enem segmentu sredstev ugotovljen v eni družbi, kjer je bila pripoznana slabitev v znesku 123.373 EUR. Slabitev je v izkazu poslovnega izida izkazana v postavki Stroški prodajanja.

Skupina SALUS v letu 2024 ni imela naložb v osnovna sredstva (brez naložb v sredstva v najemu), usklajenih s taksonomijo.

4.3 Naložbene nepremičnine

Naložbene nepremičnine po vrstah

	SALUS, Ljubljana, d.d.		Skupina SALUS
	31.12.2024	31.12.2023	31.12.2024	31.12.2023
Zemljišča	1.330.444	1.419.328	1.330.444	1.419.328
Zgradbe	265.467	272.607	265.467	272.607
Skupaj	1.595.911	1.691.935	1.595.911	1.691.935

Naložbene nepremičnine predstavljajo poslovni prostori s pripadajočimi zemljišči, ki jih družba/Skupina oddaja v najem.

Gibanje naložbenih nepremičnin družbe SALUS, Ljubljana, d.d. in Skupine SALUS v letu 2024

2024	ZEMLJIŠČA	ZGRADBE	SKUPAJ
NABAVNA VREDNOST
Stanje 1.1.	272.607	3.540.082	3.812.689
Zmanjšanja	-7.140	-187.600	-194.740
Stanje 31.12.	265.467	3.352.482	3.617.949
POPRAVEK VREDNOSTI
Stanje 1.1.	0	2.120.754	2.120.754
Amortizacija	0	88.884	88.884
Zmanjšanja	0	-187.600	-187.600
Stanje 31.12.	0	2.022.038	2.022.038
NEODPISANA VREDNOST
Stanje 1.1.2024	272.607	1.419.328	1.691.935
Stanje 31.12.2024	265.467	1.330.444	1.595.911

datum 3.3.2025

stran 174 od 202

Gibanje naložbenih nepremičnin družbe SALUS, Ljubljana, d.d. in Skupine SALUS v letu 2023

2023	ZEMLJIŠČA	ZGRADBE	SKUPAJ
NABAVNA VREDNOST
Stanje 1.1.	272.607	3.402.082	3.674.689
Nove pridobitve	0	138.000	138.000
Stanje 31.12.	272.607	3.540.082	3.812.689
POPRAVEK VREDNOSTI
Stanje 1.1.	0	2.029.632	2.029.632
Amortizacija	0	91.122	91.122
Stanje 31.12.	0	2.120.754	2.120.754
NEODPISANA VREDNOST
Stanje 1.1.2023	272.607	1.372.450	1.645.057
Stanje 31.12.2023	272.607	1.419.328	1.691.935

Prihodki in stroški naložbenih nepremičnin

	SALUS, Ljubljana, d.d.		Skupina SALUS
	2024	2023	2024	2023
Prihodki od najemnin	151.412	148.586	151.412	148.586
Neposredni stroški iz naložbenih nepremičnin, ki
ustvarjajo prihodke od najemnin	-114.686	-108.055	-114.686	-108.055
Skupaj	36.726	40.531	36.726	40.531

Minimalne najemnine

	SALUS, Ljubljana, d.d.		Skupina SALUS
	2024	2023	2024	2023
V roku 1 leta	154.369	153.114	154.369	153.114
V roku 1 do 2 leti	154.369	153.114	154.369	153.114
V roku 2 do 5 let	463.107	459.343	463.107	459.343

Poštena vrednost naložbenih nepremičnin

Poslovodstvo družbe ocenjuje, da poštena vrednost naložbenih nepremičnin Skupine/družbe na dan 31.12.2024 znaša 2.227.324 EUR (31.12.2023: 2.277.441 EUR). Poštena vrednost je določena na osnovi sedanje vrednosti prihodnjih najemnin, ki izhajajo iz sklenjenih najemnih pogodb oziroma pričakovanih najemnin v primeru, da naložbene nepremičnine nimajo najemnika. Uporabljena je bila diskontna stopnja med 7% in 9% ter stopnja rasti med +1% in +2%. Stopnja rasti višine najemnine je bila opredeljena glede na razmere na trgu in pričakovana obnašanja najemnikov glede bodočih najemnin. Ocene vrednosti ni pripravil pooblaščeni ocenjevalec vrednosti nepremičnin.

Poštena vrednost naložbenih nepremičnin je izmerjena po hierarhiji ugotavljanja poštene vrednosti v nivoju 3.

Zastava

Naložbene nepremičnine niso zastavljene, Skupina tudi nima omejitve lastninske pravice.

datum 3.3.2025

stran 175 od 202

4.4 Finančne naložbe

Dolgoročne finančne naložbe po vrstah

	SALUS, Ljubljana, d.d.		Skupina SALUS
	31.12.2024	31.12.2023	31.12.2024	31.12.2023
Deleži v odvisnih podjetjih	64.218.745	64.218.745	0	0
Deleži v pridruženih podjetjih	0	2.250	92.702	76.300
Finančna sredstva po PV preko IPI	857.519	966.630	992.344	1.115.269
Finančna sredstva po odplačni vrednosti	385.000	175.000	487.739	434.544
Skupaj	65.461.264	65.362.625	1.572.785	1.626.113

Kratkoročni del dolgoročno danih posojil (del, ki zapade v letu dni po datumu bilance stanja) je izkazan med kratkoročnimi finančnimi naložbami. Skupina na dan 31.12.2024 nima zapadlih kratkoročno danih posojil.

Konsolidirano letno poročilo Skupine SALUS in delniške družbe SALUS, Ljubljana, d.d. za leto 2024

datum 3.3.2025

stran 176 od 202

Pregled deležev v odvisnih in pridruženih družbah

	Relacija do obvladujoče	Delež v družbi	Vrednost naložbe	Poslovni izid	Osnovni kapital
Družba	družbe SALUS, Ljubljana, d.d.	31.12.2024	31.12.2024	2024	31.12.2024
a. Neposredne naložbe SALUS, Ljubljana, d.d.
SALUS, Veletrgovina, d.o.o. (SI)	odvisna	100%	33.845.855	7.786.401	30.000.000
SALUS International d.o.o. (SI)	odvisna	100%	1.298.786	130.542	1.082.549
CARSO pharm DOOEL, Ilinden
(MKD)	odvisna	100%	75.000	645.394	75.000
SALUS Zagreb d.o.o. (HR)	odvisna	100%	10.122	-40.766	10.122
SALUS International d.o.o.,
Beograd (SRB)	odvisna	100%	1.000	-21.081	800
SALUS Podgorica d.o.o. Podgorica (ČG)	odvisna	100%	7.500	-42.680	7.500
SALUS Vilnius UAB (LT)	odvisna	100%	30.000	889	30.000
SALUS Sarajevo d.o.o. (BiH)	odvisna	100%	50.000	-24.477	50.000
SALUS Tirana International SHPK (ALB)	odvisna	100%	25.000	-56.544	25.000
SANOLABOR, d.d. (SI)	odvisna	100%	17.737.065	6.111.747	468.024
MEDITRADE d.o.o. (SI)	odvisna	100%	7.938.418	502.046	1.100.544
Medorion d.o.o. (HR)	odvisna	51%	3.200.000	873.465	3.000
Skupaj neposredne naložbe
SALUS, Ljubljana, d.d.			64.218.746
b. Posredne naložbe SALUS, Ljubljana, d.d.
	odvisna družba
SANOL H d.o.o. (HR)	SANOLABOR, d.d.	100%	83.028	426.655	82.288
	odvisna družba
	MEDITRADE
Medichem d.o.o. (BiH)	d.o.o.	100%	55.200	-221.922	55.088
Skupaj posredne naložbe SALUS,
Ljubljana, d.d.			138.228
c. Naložbe v pridružene družbe
	pridružena družba SALUS, Veletrgovina,
NENSI d.o.o. (SI)	d.o.o.	35%	9.095	2.844	50.000
	pridružena
	družba
ASW d.o.o. (SI)	SANOLABOR, d.d.	50%	83.607	29.161	24.763
Skupaj naložbe v pridružene
družbe			92.702

Na dan 31.12.2024 je aktiva družbe Medorion d.o.o., v kateri ima obvladujoča družba 51% delež, znašala 3.730.955 EUR (31.12.2023: 1.715.146 EUR). V letu 2024 je družba dosegla čisti poslovni izid v znesku 873.465 EUR (avgust – december 2023: 286.283 EUR), denarni tokovi pa so znašali 1.286.447 EUR (avgust – december 2023: 35.595 EUR).

datum 3.3.2025

stran 177 od 202

Finančna sredstva po pošteni vrednosti prek izkaza poslovnega izida

Med finančnimi naložbami po pošteni vrednosti prek izkaza poslovnega izida Skupina izkazuje naložbe v delnice družb, ki kotirajo v prvi kotaciji Ljubljanske borze in na Frankfurtski borzi vrednostnih papirjev, ter naložbe v druge delnice in deleže.

Stanje finančnih naložb po pošteni vrednosti prek izkaza poslovnega izida po vrstah

	SALUS, Ljubljana, d.d.		Skupina SALUS
	31.12.2024	31.12.2023	31.12.2024	31.12.2023
Delnice podjetij - kotirajoče	526.490	422.264	651.259	560.847
Delnice podjetij - ostale	154.866	154.866	164.571	164.572
Deleži podjetij	176.163	389.500	176.514	389.850
Skupaj	857.519	966.630	992.344	1.115.269

Delnice družb, ki kotirajo na borzah, so vrednotene po objavljeni borzni ceni na dan 31.12.2024. Naložbe v druge delnice in deleže družba vrednoti po pošteni vrednosti, ugotovljeni po ustrezni metodi vrednotenja.

Naložbe niso zastavljene, Skupina ima neomejeno razpolagalno pravico z njimi.

Gibanje finančnih naložb po pošteni vrednosti prek izkaza poslovnega izida

	SALUS, Ljubljana, d.d.		Skupina SALUS
	2024	2023	2024	2023
Stanje 1.1.	966.630	909.146	1.115.269	1.084.817
Pridobitve	86.080	0	86.080	0
Zmanjšanje poštene vrednosti	-299.701	0	-299.701	0
Povečanje poštene vrednosti	104.225	57.484	90.411	30.452
Prerazporeditve	285	0	285	0
Stanje 31.12.	857.519	966.630	992.344	1.115.269

Prihodki in odhodki iz naložb po pošteni vrednosti prek izkaza poslovnega izida

	SALUS, Ljubljana, d.d.		Skupina SALUS
	2024	2023	2024	2023
Dividende	27.485	26.222	34.855	33.125
Prihodki iz povečanja poštene vrednosti	111.414	98.653	160.253	127.464
Odhodki iz zmanjšanja poštene vrednosti	-306.889	-41.169	-352.031	-88.506
Skupaj	-167.990	83.706	-156.923	72.083

Finančna sredstva po odplačni vrednosti

Med finančnimi sredstvi po odplačni vrednosti vodi Skupina naložbe v dolgoročno dana posojila.

Stanje finančnih sredstev po odplačni vrednosti po vrstah

	SALUS, Ljubljana, d.d.		Skupina SALUS
	31.12.2024	31.12.2023	31.12.2024	31.12.2023
Dana posojila (dolgoročni del)	385.000	175.000	487.739	434.544
Skupaj	385.000	175.000	487.739	434.544

datum 3.3.2025

stran 178 od 202

Dolgoročno dana posojila Skupine SALUS so dana tretjim, nepovezanim osebam. Tri dana posojila v skupni višini 700.000 EUR so zavarovana s hipotekami.

4.5 Zaloge

Zaloge po vrstah

	SALUS, Ljubljana, d.d.		Skupina SALUS
	31.12.2024	31.12.2023	31.12.2024	31.12.2023
Material in surovine	0	0	198.338	172.557
Trgovsko blago	0	0	61.694.073	55.296.618
Skupaj	0	0	61.892.411	55.469.175

Znesek slabitve zalog znaša 375.168 EUR (31.12.2023: 346.054 EUR).

4.6 Kratkoročne poslovne terjatve in terjatve za davek od dohodka

Kratkoročne poslovne terjatve po vrstah

	SALUS, Ljubljana, d.d.		Skupina SALUS
	31.12.2024	31.12.2023	31.12.2024	31.12.2023
Kratkoročne terjatve do kupcev na domačem trgu	21.382	25.851	62.989.367	60.503.340
Kratkoročne terjatve do kupcev na tujih trgih	7.078	1.216	9.174.757	7.841.738
Terjatve za davek od dohodka	227	176.688	48.997	903.164
Druge kratkoročne terjatve	5.596	5.680	1.273.823	1.284.349
Popravek vrednosti terjatev	0	0	-72.191	-142.278
Skupaj	34.283	209.435	73.414.753	70.390.313

4.7 Denar in denarni ustrezniki

Denar in denarni ustrezniki po vrstah

	SALUS, Ljubljana, d.d.		Skupina SALUS
	31.12.2024	31.12.2023	31.12.2024	31.12.2023
Gotovina v blagajni	0	0	199.794	183.903
Denarna sredstva na računih	113.025	595.725	16.308.605	22.476.722
Skupaj	113.025	595.725	16.508.399	22.660.625

4.8 Sredstva na podlagi pogodb s kupci

Sredstva na podlagi pogodb s kupci predstavljajo kratkoročno nezaračunane prihodke za trgovsko blago in storitve. Vrednost nezaračunanih prihodkov je na dan 31.12.2024 v Skupini SALUS znašala 206.265 EUR (31.12.2023: 234.980 EUR), družba pa ni imela nezaračunanih prihodkov na ta dan. Sredstva na podlagi pogodb s kupci niso bila slabljena.

datum 3.3.2025

stran 179 od 202

4.9 Predujmi in druga kratkoročna sredstva

Predujmi in druga kratkoročna sredstva po vrstah

	SALUS, Ljubljana, d.d.		Skupina SALUS
	31.12.2024	31.12.2023	31.12.2024	31.12.2023
Predujmi	1.980	127	756.967	1.106.142
Odloženi stroški	49.476	29.766	1.574.481	1.393.224
Skupaj	51.456	29.893	2.331.448	2.499.366

4.10Kapital

Vpoklicani kapital

Osnovni kapital družbe SALUS, Ljubljana, d.d. kot obvladujoče družbe znaša 439.722,87 EUR. Družba ima 105.375 delnic, ki glasijo na prinosnika. Delniško knjigo vodi KDD. Vse delnice so v celoti vplačane. Delnica daje imetniku pravico do:

• udeležbe in enega glasu na skupščini,
• sorazmerne dividende iz dobička, namenjenega izplačilu dividend,
• v primeru prenehanja družbe sorazmernega deleža iz ostanka, ki ostane lastnikom.

Neobvladujoči delež

Neobvladujoči delež se nanaša na 49% delež v družbi Medorion d.o.o., ki je sestavljen iz neobvladujočega deleža v trenutku poslovne združitve v znesku 1.531.802 EUR (51%) in poslovnih izidov posameznih obdobij, ki pripadajo neobvladujočemu deležu. Zaradi povečanja deleža, ki pripada lastnikom obvladujoče družbe z 49% na 51% v juliju 2024, se je neobvladujoči delež znižal za 63.497 EUR, v istem znesku pa se je povečal kapital lastnikov obvladujoče družbe.

Kapitalske rezerve

Kapitalske rezerve družbe SALUS, Ljubljana, d.d. in Skupine SALUS se lahko uporabijo pod pogoji in za namene, kot jih določa zakon. Na dan 31.12.2024 so znašale 9.739.519 EUR in so vključevale:

• vplačani presežek kapitala v višini 3.931.677 EUR;
• vplačilo nad knjigovodsko vrednostjo odtujenih lastnih delnic v višini 1.184.404 EUR;
• rezerve, nastale iz poenostavljenega zmanjšanja kapitala z umikom lastnih delnic v višini 3.123.444 EUR in
• splošni prevrednotovalni popravek kapitala v višini 1.499.993 EUR.

Rezerve iz dobička

Zakonske in druge rezerve iz dobička so zneski, ki so namensko zadržani iz dobička iz predhodnih let, predvsem za poravnavo potencialnih prihodnjih izgub. Na dan 31.12.2024 so zakonske rezerve Skupine SALUS znašale 175.102 EUR (31.12.2023: 175.102 EUR), družbe pa 56.335 EUR (31.12.2023: 56.335 EUR). Druge rezerve iz dobička Skupine so na dan 31.12.2024 znašale 190.201 EUR (31.12.2023: 190.201 EUR), družbe pa 836.619 EUR (31.12.2023: 836.619 EUR).

Druge rezerve

Druge rezerve so sestavljene iz:

• iz prevedbene rezerve (Skupina SALUS) in
• rezerve za pošteno vrednost.

Konsolidirano letno poročilo Skupine SALUS in delniške družbe SALUS, Ljubljana, d.d. za leto 2024

datum 3.3.2025

stran 180 od 202

Vrednost prevedbene rezerve Skupine SALUS je na dan 31.12.2024 znašala -21.596 EUR (31.12.2023: -20.424 EUR). Sprememba je posledica negativnega učinka tečajnih razlik, ki so nastale pri preračunu posameznih postavk računovodskih izkazov odvisnih družb v tujini iz lokalnih valut v valuto poročanja.

Rezerva za pošteno vrednost Skupine SALUS se nanaša na aktuarske dobičke/izgube za pozaposlitvene zaslužke ob upokojitvi. Rezerva se je v posledici aktuarskega preračuna znižala na 82.665 EUR (31.12.2023: 155.893 EUR). V družbi rezerva za pošteno vrednost ni pripoznana.

Knjigovodska vrednost delnice

Knjigovodska vrednost delnice družbe SALUS, Ljubljana, d.d. je na dan 31.12.2024 znašala 559,46 EUR (31.12. 2023: 526,27 EUR). Knjigovodska vrednost delnice Skupine SALUS je na dan 31.12.2024 znašala 804,35 EUR (31.12.2023: 751,45 EUR).

Ugotovitev bilančnega dobička družbe SALUS, Ljubljana, d.d. po ZGD-1

	SALUS, Ljubljana, d.d.
	31.12.2024	31.12.2023
Čisti poslovni izid poslovnega tekočega leta	10.874.033	11.351.986
Preneseni čisti dobiček in druge rezerve	37.843.765	33.868.030
Skupaj	48.717.798	45.220.016

4.11Finančne obveznosti

Dolgoročne finančne obveznosti po vrstah

	SALUS, Ljubljana, d.d.		Skupina SALUS
	31.12.2024	31.12.2023	31.12.2024	31.12.2023
Dolgoročno prejeto posojilo	4.604.267	7.169.903	4.835.031	7.449.315
Dolgoročne finančne obveznosti iz pravice do uporabe sredstev	8.611	17.051	8.325.385	9.577.551
Druge dolgoročne finančne obveznosti	267.074	515.474	981.328	1.181.125
Skupaj	4.879.952	7.702.428	14.141.744	18.207.991

Dolgoročno prejeto posojilo se nanaša na dolgoročni del bančnih posojil, kot sledi:

• posojilo, najeto septembra 2018 z ročnostjo 7 let za nakup družbe SANOLABOR, d.d. v znesku 13.700.000 EUR (družba in Skupina);
• posojilo, najeto maja 2023 z ročnostjo 7 let za nakup družbe MEDITRADE d.o.o. v znesku 7.162.193 EUR (družba in Skupina);
• posojilo, najeto septembra 2023 z ročnostjo 3 leta v znesku 500.000 EUR za financiranje nakupa opreme (Skupina).

Posojila so zavarovana z bianco menicami.

V letu 2024 je družba odplačala 3.079.791 EUR glavnic navedenih posojil, Skupina pa 3.256.262 EUR.

Druge obveznosti družbe (v skupnem znesku 542.339 EUR) in Skupine (v skupnem znesku 1.265.592 EUR) se nanašajo na preostala dva obroka po 270.000 EUR za leti 2025 in 2026, usklajena z inflacijo

datum 3.3.2025

stran 181 od 202

v višini polovice indeksa cen življenjskih potrebščin (omejeno navzgor s kapico) ob uporabi diskontne stopnje 7,25% letno za pogojno kupnino prodajalcu v poslovni združitvi (nakup družbe MEDITRADE d.o.o.) in pri Skupini še na obveznost iz naslova prodajne opcije, nastale s podpisom opcijske pogodbe za nakup 17% deleža v družbi Medorion d.o.o., ki daje prodajalcu pogodbe možnost prodaje poslovnega deleža v obdobju treh let med leti 2027 in 2029.

Obveznost Skupine v znesku 714.253 EUR na dan 31.12.2024 (31.12.2023: 665.652 EUR) iz naslova prodajne opcije je vrednotena po sedanji vrednosti odkupnega zneska, izračunanega kot multiplikator poslovnega izida iz poslovanja pred obrestmi, davki in amortizacijo družbe Medorion d.o.o. ob predpostavki tretjinske verjetnosti izpolnitve opcije v posameznem od navedenih treh let in z uporabo diskontne stopnje 7,25% letno.

Kratkoročne finančne obveznosti po vrstah

	SALUS, Ljubljana, d.d.		Skupina SALUS
	31.12.2024	31.12.2023	31.12.2024	31.12.2023
Kratkoročno prejeto posojilo	2.594.002	3.114.763	2.908.841	3.292.547
Kratkoročne finančne obveznosti iz najemov	8.440	8.274	1.949.327	1.809.226
Druge kratkoročne finančne obveznosti	275.265	1.180.260	275.265	1.180.260
Skupaj	2.877.707	4.303.297	5.133.433	6.282.033

Tabela gibanja prejetih posojil

	SALUS, Ljubljana, d.d.		Skupina SALUS
	2024	2023	2024	2023
Stanje 1.1.	10.284.666	5.667.591	10.741.438	5.667.594
Povečanje iz poslovne združitve	0	0	0	23.138
Povečanja	0	6.648.038	152.079.889	30.755.038
Odplačila	-3.079.791	-2.054.051	-155.081.404	-25.728.306
Sprememba obveznosti za obresti	-6.606	23.086	3.949	23.950
Tečajne razlike	0	0	0	24
Stanje 31.12.	7.198.269	10.284.664	7.743.872	10.741.438

Tabela gibanja finančnih obveznosti iz pravice do uporabe sredstev

	SALUS, Ljubljana, d.d.		Skupina SALUS
	2024	2023	2024	2023
Stanje 1.1.	25.327	33.436	11.387.200	10.729.483
Povečanje iz poslovne združitve	0	0	0	728.001
Povečanja	0	0	809.470	1.590.214
Odplačila	-8.704	-8.704	-2.426.796	-2.132.790
Obresti	427	595	504.966	472.508
Tečajne razlike	0	0	-128	-216
Stanje 31.12.	17.050	25.327	10.274.712	11.387.200

stran 182 od 202

4.12Rezervacije

Rezervacije po vrstah

	SALUS, Ljubljana, d.d.		Skupina SALUS
	31.12.2024	31.12.2023	31.12.2024	31.12.2023
Rezervacije za pokojnine in jubilejne nagrade	0	0	1.272.063	1.153.302
Druge rezervacije	0	0	0	114.000
Skupaj	0	0	1.272.063	1.267.302

Skupina ima rezervacije oblikovane za izplačilo jubilejnih nagrad in odpravnin ob upokojitvi. Pri izračunu so bile uporabljene naslednje predpostavke:

• fluktuacija zaposlenih je določena s podatki o številu zaposlenih na začetku leta in številu prenehanj delovnega razmerja po volji zaposlenega; giblje se med 7,5% in 0%;
• izplačila so upoštevana v višini, kot je predvideno z internimi akti;
• dolgoročna rast povprečnih plač po posameznih državah je upoštevana v višini med 2,6% in 6%;
• smrtnost je upoštevana z uporabo tablic smrtnosti lokalne populacije;
• diskontna obrestna mera znaša med 2,9% in 6% letno.

Gibanje rezervacij za jubilejne nagrade in odpravnine ob upokojitvi

	Skupina SALUS 2024			Skupina SALUS 2023
	Odpravnine	Jubilejne nagrade	Skupaj	Odpravnine	Jubilejne nagrade	Skupaj
Stanje 1.1.	890.042	263.260	1.153.302	709.549	219.765	929.314
Popravek začetnega stanja	0	0	0	-19.759	19.759	0
Povečanje iz poslovne združitve	0	0	0	113.452	0	113.452
Stroški sprotnega službovanja	61.330	28.301	89.631	50.602	27.582	78.184
Stroški obresti	28.755	9.070	37.825	30.982	9.213	40.195
Izplačani pozaposlitveni zaslužki	-69.217	-20.203	-89.420	-5.914	-16.074	-21.988
Aktuarski presežek/prim anjkljaj	71.088	9.637	80.725	11.126	3.021	14.147
Tečajne razlike	0	0	0	4	-6	-2
Stanje 31.12.	981.998	290.065	1.272.063	890.042	263.260	1.153.302

Analiza občutljivosti

	Skupina SALUS
	Diskontna stopnja		Rast plač
Sprememba v odstotnih točkah	+0,5	-0,5	+0,5	-0,5
Vpliv na stanje obveznosti (EUR)	-66.985	68.741	70.784	-65.463

datum 3.3.2025

stran 183 od 202

Planirana izplačila

	Odpravnine	Jubilejne nagrade	Skupaj
Do 1 leta	143.569	18.284	161.853
1 do 5 let	188.732	131.581	320.313
5 do 10 let	319.181	157.110	476.291
Več kot 10 let	1.344.798	370.770	1.715.568
Skupaj	1.996.280	677.745	2.674.025

4.13Kratkoročne obveznosti iz poslovanja in obveznosti za davek od dohodka

Kratkoročne obveznosti iz poslovanja po vrstah

	SALUS, Ljubljana, d.d.		Skupina SALUS
	31.12.2024	31.12.2023	31.12.2024	31.12.2023
Kratkoročne obveznosti do dobaviteljev na domačem trgu	27.381	18.665	34.659.201	35.988.862
Kratkoročne obveznosti do dobaviteljev na tujem trgu	413	4.973	63.953.975	63.478.918
Obveznosti do zaposlencev	19.973	10.493	2.944.192	2.577.805
Obveznosti za davek od dohodka	0	0	1.303.589	323.870
Druge obveznosti do države in drugih inštitucij	1.365	4.604	3.214.065	2.753.184
Druge kratkoročne poslovne obveznosti	1.162	298	93.689	263.553
Skupaj	50.294	39.033	106.168.711	105.386.192

4.14Obveznosti iz pogodb s kupci

Obveznosti iz pogodb s kupci po vrstah

	SALUS, Ljubljana, d.d.		Skupina SALUS
	31.12.2024	31.12.2023	31.12.2024	31.12.2023
Prejeti predujmi in varščine	4.322	4.322	216.664	455.101
Odloženi prihodki	0	10.625	491.141	1.009.601
Skupaj	4.322	14.947	707.805	1.464.702

V letu 2024 so bili kot prihodki pripoznani vsi zneski, ki so bili odloženi na dan 31.12.2023.

4.15Druge kratkoročne obveznosti

Druge kratkoročne obveznosti prestavljajo kratkoročno vnaprej vračunane stroške, ki se nanašajo predvsem na vračunane neizkoriščene dopuste zaposlenih, okoljske dajatve, nagrade zaposlenim za poslovno uspešnost in druge vračunane stroške.

4.16Davek od dohodka in odloženi davki

Davek od dohodka pravnih oseb je izračunan po zakonski stopnji 22% za rezidente Republike Slovenije, 10% za rezidente Severne Makedonije, 9% za rezidente Črne Gore, 15% za rezidente Srbije, Albanije in Litve, 18% oz. 10% za rezidente Hrvaške ter 10% za rezidente Bosne in Hercegovine.

datum 3.3.2025

stran 184 od 202

V Sloveniji je bila z dnem 1.1.2024 uveljavljena višja davčna stopnja davka od dohodka pravnih oseb, in sicer 22% (prej 19%). Tekoči davek Skupine je posledično višji v primerjavi z letom poprej.

Na odložene davke v letu 2024 je vplivalo predvsem pripoznavanje odložene obveznosti za davek iz naslova poslovne združitve pri prevzemu družbe SANOLABOR, d.d. v višini 969.190 EUR, ki se zmanjšuje z amortizacijo pri prevzemu identificirane blagovne znamke. Učinek zmanjševanja je v celoti zaveden v leto 2024 v znesku 242.298 EUR za pretekla leta in 48.459 EUR za tekoče poslovno leto.

Davek od dohodka SALUS, Ljubljana, d.d. in Skupina SALUS

	SALUS, Ljubljana, d.d.		Skupina SALUS
	2024	2023	2024	2023
Poslovni izid pred davki	10.874.033	11.350.975	16.667.299	13.091.376
Izračunani davek po veljavni davčni stopnji	2.392.287	2.156.685	3.666.806	2.487.361
Davčni učinek povečanja priznanih odhodkov	0	0	-7.075	-4.400
Davčni učinek nepriznanih odhodkov	20.741	32.312	383.745	375.692
Davčni učinek povečanja obdavčljivih prihodkov	138.857	122.010	1.251	2.766
Davčni učinek zmanjšanja obdavčljivih prihodkov	-2.777.145	-2.436.967	-15.762	-6.304
Davčni učinek olajšav	0	0	-408.317	-396.827
Nepripoznani odloženi davek iz davčne izgube	225.260	125.960	257.583	156.193
Drugo	0	0	-39.992	157.041
Davčni učinek pokrivanja davčne izgube	0	0	-650	0
Učinek višje/nižje davčne stopnje družb v tujini	0	0	-187.394	-80.016
Davek	0	0	3.650.195	2.691.506
Efektivna davčna stopnja	0,00%	0,00%	21,90%	20,56%

Odloženi davek po vrstah

	SALUS, Ljubljana, d.d.		Skupina SALUS
	31.12.2024	31.12.2023	31.12.2024	31.12.2023
Iz naslova davčne izgube	0	0	67.134	0
Iz aktuarskih dobičkov/izgub za jubilejne nagrade in odpravnine ob upokojitvi	0	0	-35.682	83.805
Iz popravkov vrednosti	0	0	8.564	9.537
Iz amortizacije	0	0	-1.289.903	-922.707
Iz drugih naslovov	0	0	0	0
Skupaj	0	0	-1.249.887	-829.365

Družba SALUS, Ljubljana, d.d. terjatev za odloženi davek iz naslova prenesenih davčnih izgub ne pripoznava, ker je napovedovanje potencialnih obdavčljivih dobičkov, ki bi lahko pokrivali izgubo, zelo nepredvidljivo. Davčne izgube na dan 31.12.2024, za katere odložena terjatev za davek ni oblikovana, znašajo 3.153.090 EUR (31.12.2023: 2.129.180 EUR), njihov prenos pa je časovno omejen na 5 let.

Davčne izgube na ostalih družbah v Skupini SALUS, za katere odložena terjatev za davek ni oblikovana, na dan 31.12.2024 znašajo 719.920 EUR (31.12.2023: 470.974 EUR) in se lahko večinoma koristijo v 5 letih po nastanku, razen v Litvi, kjer prenos ni časovno omejen. Znesek nepripoznane odložene terjatve za davek iz naslova davčnih izgub in iz nje izhajajoč učinek na povečanje čistega poslovnega izida in kapitala je EUR v letu 87.501 2024 (2023: 63.566 EUR).

datum 3.3.2025

stran 185 od 202

Gibanje odloženih terjatev za davek Skupine SALUS

	DAVČNA IZGUBA	REZERVACIJE	POPRAVEK TERJATEV	AMORTIZACIJA	DRUGO	SKUPAJ
Stanje 1.1.2023	0	93.805	0	0	0	93.805
Nove pridobitve zaradi pridobitve kontrole nad družbo	0	0	0	-829.559	0	-829.559
V breme/dobro izkaza poslovnega izida	0	-13.879	9.537	-93.148	0	-97.490
V breme/dobro vseobsegajočega donosa	0	3.879	0	0	0	3.879
Stanje 31.12.2023	0	83.805	9.537	-922.707	0	-829.365
Stanje 1.1.2024	0	83.805	9.537	-922.707	0	-829.365
Pripoznanje odloženega davka	0	0	0	-969.189	0	-969.189
V breme/dobro izkaza poslovnega izida	9.101	1.943	-974	474.506	58.033	542.609
V breme/dobro vseobsegajočega donosa	0	6.058	0	0	0	6.058
Stanje 31.12.2024	9.101	91.806	8.563	-1.417.390	58.033	-1.249.887

4.17Prihodki od prodaje

Prihodki od prodaje po vrstah

	SALUS, Ljubljana, d.d.		Skupina SALUS
	2024	2023	2024	2023
Prihodki od prodaje blaga na domačem trgu	0	0	587.625.522	551.635.963
Prihodki od prodaje blaga na tujih trgih	0	0	50.228.857	39.250.635
Prihodki od prodaje storitev na domačem trgu	124.967	117.015	7.188.583	5.757.825
Prihodki od prodaje storitev na tujih trgih	35.836	34.211	3.087.819	2.488.274
Prihodki od najemnin	151.412	148.609	699.361	304.277
Skupaj	312.215	299.835	648.830.142	599.436.974

Prihodki iz naslova pogodb s kupci so za Skupino SALUS v letu 2024 znašali 648.130.781 EUR (2023: 599.132.697 EUR), za družbo pa 160.803 EUR (2023: 151.226 EUR).

Skupina SALUS v letu 2024 ni imela prihodkov iz dejavnosti, usklajenih s taksonomijo.

datum 3.3.2025

stran 186 od 202

4.18Stroški po naravnih vrstah

Stroški po naravnih vrstah

	SALUS, Ljubljana, d.d.		Skupina SALUS
	2024	2023	2024	2023
Stroški materiala	-1.081	-2.386	-1.540.294	-1.422.800
Stroški storitev	-1.251.919	-996.096	-17.492.839	-14.756.144
Stroški amortizacije	-206.018	-165.976	-7.704.658	-5.676.894
Stroški dela:	-306.400	-380.180	-29.201.003	-24.885.398
stroški plač	-238.052	-309.677	-22.247.562	-18.756.124
stroški pokojninskih zavarovanj	-20.358	-27.145	-2.053.412	-1.671.007
stroški drugih socialnih zavarovanj	-17.661	-22.556	-1.425.357	-1.258.462
drugi stroški dela	-30.329	-20.802	-3.474.672	-3.199.805
Skupaj	-1.765.418	-1.544.638	-55.938.794	-46.741.236

Skupina SALUS je na 31.12.2024 zaposlovala 618 oseb (31.12.2023: 582), povprečno število zaposlenih v letu 2024 po delovnih urah pa je bilo 586,6 (2023: 553,4). Družba SALUS, Ljubljana, d.d. je na 31.12.2024 zaposlovala 3 osebe (31.12.2023: 2), povprečno število zaposlenih v letu 2024 po delovnih urah pa je bilo 2,97 (2023: 2).

Skupina SALUS v letu 2024 ni imela naložb v obratna sredstva pri sredstvih ali procesih, povezanih z gospodarskimi dejavnostmi, usklajenimi s taksonomijo, po definiciji iz Priloge I k Uredbi o razkritjih.

4.19Najemi

Povečanja pravice do uporabe, amortizacija in neodpisane vrednosti pravic do uporabe sredstev so razkriti v pojasnilu 4.2. Družba in Skupina najemata poslovne prostore, prodajne prostore in vozila. Določene najemne pogodbe Skupine za poslovne prostore vsebujejo opcijo podaljšanja.

Med stroški najema Skupina/družba izkazuje stroške kratkoročnih najemov, stroške najemov sredstev majhne vrednosti in stroške najemov s spremenljivo najemnino. V letu 2024 so ti stroški znašali 0 EUR (2023: 0 EUR) za družbo SALUS, Ljubljana, d,d. in 210.088 EUR (2023: 188.259 EUR) za Skupino SALUS. Denarni tok iz najemov za Skupino je v letu 2024 znašal -2.597.619 EUR (2023: -2.321.049 EUR), za družbo pa -8.704 EUR (2023: -8.704 EUR).

Zneski spremenljivih najemnin, ki bi jim bila lahko družba/Skupina izpostavljeni in se ne odražajo v merjenju obveznosti iz najema, nimajo pomembnega vpliva na merjenje obveznosti iz najema.

Skupina nima zavez v zvezi z najemi, ki so še niso začeli. Povratnih najemov Skupina/družba nimata.

datum 3.3.2025

stran 187 od 202

4.20Znesek, porabljen za revizorja

	SALUS, Ljubljana, d.d.		Skupina SALUS
	2024	2023	2024	2023
Revidiranje letnega poročila	-16.120	-17.290	-73.191	-42.804
Storitve dajanja zagotovil	-17.600	-600	-22.585	-5.936
Skupaj	-33.720	-17.890	-95.776	-48.740

4.21Drugi poslovni prihodki

Drugi poslovni prihodki po vrstah

	SALUS, Ljubljana, d.d.		Skupina SALUS
	2024	2023	2024	2023
Prihodki pri neopredmetenih sredstvih, opredmetenih osnovnih sredstvih in naložbenih nepremičninah	84.860	0	190.218	123.106
Prihodki pri obratnih sredstvih	0	0	303.416	509.617
Drugi poslovni prihodki	1.084	177	233.422	262.066
Skupaj	85.944	177	727.056	894.789

Drugi poslovni prihodki Skupine SALUS se nanašajo na realiziran dobiček pri prodaji osnovnih sredstev in naložbenih nepremičnin, prihodke iz odprave popravka vrednosti terjatev do kupcev in druge prihodke.

4.22Drugi poslovni odhodki

Drugi poslovni odhodki po vrstah

	SALUS, Ljubljana, d.d.		Skupina SALUS
	2024	2023	2024	2023
Odhodki pri neopredmetenih sredstvih, opredmetenih osnovnih sredstvih in naložbenih nepremičninah	-181	0	-214.827	-45.013
Odhodki pri obratnih sredstvih	0	0	-27.948	-138.793
Izgube zaradi oslabitve	0	0	-32.204	0
Drugi poslovni odhodki	-15.938	-11.346	-1.327.702	-942.449
Skupaj	-16.119	-11.346	-1.602.681	-1.126.255

4.23Prihodki iz financiranja

Prihodki iz financiranja po vrstah

	SALUS, Ljubljana, d.d.		Skupina SALUS
	2024	2023	2024	2023
Prihodki od dividend	12.623.389	12.826.146	35.998	34.244
Drugi prihodki iz financiranja	307.852	108.738	1.432.902	819.218
Skupaj	12.931.241	12.934.884	1.468.900	853.462

Družba SALUS, Ljubljana, d.d. je v letu 2024 prejela 12.623.689 EUR prihodkov od dividend (2023: 12.826.146 EUR). Znesek 12.595.904 EUR (2023: 12.799.924 EUR) je družba prejela od odvisnih

datum 3.3.2025

stran 188 od 202

družb (SALUS, Veletrgovina, d.o.o., SALUS International d.o.o. (SI), CARSO pharm DOOEL, Ilinden (NMK) in SANOLABOR, d.d.), preostali znesek pa iz naslova naložb v druge delnice.

Drugi prihodki iz financiranja Skupine SALUS zajemajo zamudne obresti v znesku 930.606 EUR (2023: 578.388 EUR), prihodke iz vrednotenja finančnih sredstev po pošteni vrednosti prek poslovnega izida v znesku 160.253 EUR (2023: 127.464 EUR), prihodke iz delne odprave pripoznavanja prvega obroka pogojnega nadomestila iz poslovne združitve (nakup družbe MEDITRADE d.o.o.) v znesku 178.760 EUR in druge finančne prihodke.

Drugi prihodki iz financiranja družbe SALUS, Ljubljana, d.d. pa zajemajo prihodke iz vrednotenja finančnih sredstev po pošteni vrednosti prek poslovnega izida v znesku 111.414 EUR (2023: 98.653 EUR), prihodke iz delne odprave pripoznavanja prvega obroka pogojnega nadomestila iz poslovne združitve (nakup družbe MEDITRADE d.o.o.) v znesku 178.760 EUR in druge finančne prihodke.

4.24Odhodki iz financiranja

Odhodki iz financiranja po vrstah

	SALUS, Ljubljana, d.d.		Skupina SALUS
	2024	2023	2024	2023
Obresti za prejeta posojila	-337.461	-266.585	-442.349	-277.592
Obresti iz finančnega najema/pravice do uporabe	-431	-595	-506.150	-474.756
Drugi odhodki iz financiranja	-335.938	-60.757	-557.967	-208.955
Skupaj	-673.830	-327.937	-1.506.466	-961.303

Obresti za prejeta posojila družbe in Skupine so v 2024 višji zaradi višjega povprečnega stanja kratkoročnega stanja zadolževaja (revolving) za uravnavanje likvidnostnih vrzeli, ki izhaja predvsem iz poslabšanja plačilnih navad slovenskih bolnišnic.

Drugi odhodki iz financiranja družbe SALUS, Ljubljana, d.d. se nanašajo predvsem na slabitev finančnih sredstev po pošteni vrednosti prek poslovnega izida (299.701 EUR), drugi odhodki iz financiranja Skupine pa dodatno še na prevrednotenje finančnih naložb, vrednotenih po pošteni vrednosti prek izkaza poslovnega izida, negativne tečajne razlike in naobrestenje vrednosti prodajne opcije za nakup 17% deleža v družbi Medorion d.o.o.

datum 3.3.2025

stran 189 od 202

4.25Čisti dobiček na delnico

	SALUS, Ljubljana, d.d.		Skupina SALUS
	2024	2023	2024	2023
Čisti poslovni izid	10.874.033	11.351.986	13.017.104	10.400.742
- ki pripada lastnikom obvladujoče družbe	10.874.033	11.351.986	12.854.012	10.272.257
- ki pripada neobvladujočemu deležu	0	0	163.092	128.485
Število izdanih delnic	105.375	105.375	105.375	105.375
Število lastnih delnic	0	0	0	0
Tehtano povprečno število izdanih navadnih delnic	105.375	104.961	105.375	104.961
Popravljeno povprečno število izdanih navadnih delnic	105.375	104.961	105.375	104.961
Osnovni in popravljeni dobiček na delnico (EUR/delnico)	103,19	108,15	123,53	98,70
Osnovni in popravljeni dobiček na delnico, ki pripada lastnikom obvladujoče družbe (EUR/delnico)	103,19	108,15	121,98	97,87

Osnovni dobiček na delnico je izračunan tako, da se čisti dobiček lastnikov deli s tehtanim povprečnim številom navadnih delnic, pri čemer se izključijo lastne delnice. Družba/Skupina nimata lastnih delnic. Družba/Skupina nimata potencialnih popravljalnih navadnih delnic, zato sta osnovni in popravljeni dobiček na delnico enaka.

4.26Pogojne obveznosti

Možne obveznosti v računovodskih izkazih niso pripoznane, ker bo njihov dejanski obstoj potrjen z nastopom ali nenastopom dogodkov šele v nenapovedljivi prihodnosti, na kar pa Skupina ne more vplivati. Skupina redno preverja, ali je za poravnavo možne obveznosti verjeten odliv sredstev, ki omogočajo ekonomske koristi. Če postane verjeten, se možna obveznost prerazporedi tako, da se v računovodskih izkazih zanjo oblikuje rezervacija v trenutku, ko se spremeni stopnja verjetnosti.

Dane garancije se nanašajo na družbe v Skupini (med drugim SALUS, Veletrgovina, d.o.o. in SANOLABOR, d.d.), ki so za dobljene posle na podlagi javnih naročil dolžne predložiti zavarovanje za dobro izvedbo pogodbenih del. Pogoji za pripoznavanje pogojnih obveznosti iz tega naslova niso izpolnjeni.

Skupina navaja, da bi lahko obstajale pogojne obveznosti v skladu s točko 6 poslovnega dela letnega poročila, ki jih ni možno zanesljivo izmeriti.

4.27Poročanje po odsekih

Odseki poročanja

Podatki, ki jih Skupina SALUS poroča upravi, ki sprejema odločitve, so ločeni v tri odseke, ki sestavljajo ločene računovodske izkaze odvisnih družb. Dejavnosti, s katerimi se ukvarjajo te družbe, so smiselno zaokrožene dejavnosti, ki jih zagotavlja Skupina, in sicer:

• dejavnost holdinga in naložbenja (zajema oddajo nepremičnin v najem in upravljanje finančnih naložb),
• dejavnost trgovine in storitev (zajema veleprodajo zdravil ter veleprodajo in maloprodajo medicinskih pripomočkov),

Konsolidirano letno poročilo Skupine SALUS in delniške družbe SALUS, Ljubljana, d.d. za leto 2024

stran 190 od 202

• dejavnost trženja (zajema storitve trženja in aktivne prodaje).

Ni razlike med poslovnimi odseki in odseki poročanja.

Računovodske usmeritve poročajočih poslovnih odsekov so enake, kot veljajo za Skupino SALUS.

Iz prevzemov izhajajoči učinki so izkazani ločeno med nerazporejenimi zneski.

Poslovni odseki Skupine SALUS za leti 2024 in 2023

31.12.2024	Holding in naložbenje	Trgovina in storitve	Trženje	Izločitve v Skupini	Nerazporejeni zneski	Uskupinjeno
Sredstva odseka	67.616.847	197.483.222	8.648.021	-64.040.441	7.370.782	217.078.431
naložbe v opredmetena osnovna sredstva (brez učinka MSRP 16 in
učinka poslovnih združitev)	0	3.060.639	447.816	0	0	3.508.455
Obveznosti odseka	8.663.473	121.584.134	5.368.546	-3.296.214	0	132.319.939
31.12.2023	Holding in naložbenje	Trgovina in storitve	Trženje	Izločitve v Skupini	Nerazporejeni zneski	Uskupinjeno
Sredstva odseka	68.254.325	195.652.069	7.838.702	-64.905.169	8.858.034	215.697.961
naložbe v opredmetena osnovna sredstva (brez učinka MSRP 16 in učinka poslovnih združitev)	63.250	5.405.981	116.755	0	0	5.585.986

2024	Holding in naložbenje	Trgovina in storitve	Trženje	Izločitve v Skupini	Nerazporejeni zneski	Uskupinjeno
Prihodki od prodaje	312.215	650.020.260	14.270.017	-15.772.350	0	648.830.142
od tega med segmenti	99.079	12.311.976	3.361.295	-15.772.350	0	0
Poslovni izid iz rednega poslovanja	-1.383.378	18.522.805	833.519	-5.172	-1.262.909	16.704.865
od tega amortizacija	-206.018	-5.751.084	-522.749	38.102	-1.262.909	-7.704.658
Redni EBITDA	-1.177.360	24.273.889	1.356.268	-43.274	0	24.409.523
Finančni prihodki	12.931.241	1.619.597	8.422	-13.090.360	0	1.468.900
Finančni odhodki	-372.163	-728.332	-84.466	-19.838	0	-1.204.799
Davki	0	-3.974.652	-145.793	0	470.250	-3.650.195
Čisti poslovni izid	10.874.033	15.439.417	611.682	-13.908.028	0	13.017.104
2023	Holding in naložbenje	Trgovina in storitve	Trženje	Izločitve v Skupini	Nerazporejeni zneski	Uskupinjeno
Prihodki od prodaje	299.835	598.826.449	11.293.337	-10.982.647	0	599.436.974
od tega med segmenti	97.454	8.345.375	2.539.818	-10.982.647	0	0
Poslovni izid iz rednega poslovanja	-1.255.972	14.177.484	599.164	-5.762	-315.697	13.199.217
od tega amortizacija	-165.976	-4.882.638	-350.619	38.036	-315.697	-5.676.894
Redni EBITDA	-1.089.996	19.060.122	949.783	-43.798	0	18.876.111
Finančni prihodki	12.934.884	717.945	13.243	-12.812.610	0	853.462
Finančni odhodki	-327.864	-572.051	-60.091	-1.223	0	-961.229
Davki	1.011	-2.587.510	-115.816	0	10.809	-2.691.506

datum 3.3.2025

stran 191 od 202

Dodatni podatki glede na geografsko območje za Skupino SALUS

	Prihodki od prodaje		Dolgoročna sredstva (brez finančnih naložb, dobrega imena in odloženih terjatev za davek)
	2024	2023	2024	2023
Slovenija	595.571.625	557.698.065	48.411.264	51.042.800
Druge države	53.258.517	41.738.909	4.777.281	4.920.189
Skupaj	648.830.142	599.436.974	53.188.545	55.962.989

V prikazu geografskih območij so prihodki območja določeni na osnovi geografske lokacije kupcev, medtem ko so sredstva določena na podlagi geografske lokacije sredstev.

4.28Finančni instrumenti in obvladovanje tveganj

Finančni instrumenti, ki jih Skupina uporablja, so denarna sredstva in denarni ustrezniki, terjatve in obveznosti iz poslovanja, prejeta bančna posojila, dani depoziti in dana posojila ter vrednostni papirji. Skupina ne uporablja izpeljanih finančnih instrumentov. Glavna tveganja, ki izvirajo iz finančnih instrumentov, so obrestno, valutno, cenovno, kreditno ter likvidnostno tveganje. Skupina ugotovi in vsako leto ponovno ocenjuje izpostavljenost posameznim tveganjem.

Obrestno tveganje

Tveganje sprememb obrestnih mer je v Skupini SALUS opredeljeno kot nevarnost, da Skupina zaradi spremenjenih referenčnih tržnih obrestnih mer utrpi zvišanje stroškov financiranja iz naslova dolgoročnih finančnih virov ali znižanje prihodkov iz naslova dolgoročnih finančnih naložb. Tveganje sprememb obrestnih mer pri kratkoročnih finančnih virih in kratkoročnih finančnih naložbah se obvladuje v okviru likvidnostnih tveganj.

Skupina je obrestnemu tveganju izpostavljena v zanemarljivem deležu. Skupina ima tri zunanje vire dolgoročnega financiranja. Dve dolgoročni posojili v zneskih 13.700.000 EUR (za nakup družbe SANOLABOR, d.d.) in 7.162.193 EUR (za nakup družbe MEDITRADE d.o.o.) je najela družba SALUS, Ljubljana, d.d. in sta sklenjeni s fiksno obrestno mero. Eno posojilo v znesku 500.000 EUR pa je najela družba MEDITRADE d.o.o. in je sklenjeno z variabilno obrestno mero na podlagi 3M EURIBOR za financiranje obratnega kapitala. Ker sta obe večji posojili sklenjeni s fiksno obrestno mero, sprememba poslovnega izida zaradi spremembe referenčne mere nima bistvenega vpliva na poslovanje Skupine. Sprememba obrestne mere pri posojilu, vezanem na variabilno obrestno mero, bi imela na izkaz poslovnega izida Skupine zanemarljiv vpliv, zato analiza občutljivosti ni prikazana v tabelarični obliki. Dolgoročne finančne naložbe Skupine niso vezane na referenčne tržne obrestne mere.

Valutno tveganje

Skupina SALUS je izpostavljena tveganju sprememb deviznih tečajev na nekaterih prodajnih in nabavnih trgih, ki izhaja iz različne vrednosti sredstev in obveznosti v posamezni valuti v izkazu finančnega položaja Skupine ter različne višine poslovnih prihodkov in odhodkov, ki jih Skupina ustvarja v posameznih valutah.

Ključni kategoriji, ki tvorita valutno pozicijo, sta terjatve do kupcev in obveznosti do dobaviteljev. Skupina večino blaga kupuje na evropskem trgu v EUR. Nabava v drugih valutah (USD, GBP) ni pomembna z vidika valutnega tveganja v primerjavi s celotnim obsegom nabav. Prodaja se vrši pretežno v lokalnih valutah družb v Skupini. Skupina valutno tveganje zato ocenjuje kot nizko.

stran 192 od 202

Izpostavljenost tveganju sprememb ključnih deviznih tečajev Skupine SALUS je predstavljena v spodnji tabeli. Zneski so preračunani v EUR po tečaju na dan bilance stanja. Družba SALUS, Ljubljana, d.d. posluje samo v domači valuti in tveganju sprememb deviznih tečajev ni izpostavljena.

	BAM		MKD		USD
	31.12.2024	31.12.2023	31.12.2024	31.12.2023	31.12.2024	31.12.2023
Kratkoročne poslovne terjatve do kupcev	864.021	900.669	2.225.632	1.882.502	0	0
Denar in denarni ustrezniki	79.702	45.994	847.741	461.717	112	107
Kratkoročne poslovne obveznosti do dobaviteljev	-44.358	-1.218	-4.743	-13.838	22.702	-204
Neto izpostavljenost	899.365	945.445	3.068.630	2.330.381	22.814	-97

Največji delež v valutni poziciji imata severno-makedonski denar in bosanska konvertibilna marka, kar izvira iz naslova terjatev do kupcev na trgih Severne Makedonije in Bosne in Hercegovine. V nasprotju z ostalimi valutami izkazuje Skupina SALUS v ameriških dolarjih presežek obveznosti nad sredstvi, to je kratko valutno pozicijo.

Vrednost makedonskega denarja se je v letu 2024 gibala v stabilnem pasu med 61,0 in 62,5 MKD/EUR. Za bosansko konvertibilno marko po uvedbi evra velja vrednost 1 EUR = 1,95583 BAM. Ameriški dolar je v letu 2024 v primerjavi z evrom izgubljal vrednost, tako da je bilo menjalno razmerje konec leta 0,91 EUR za 1 USD.

Sprememba vrednosti navedenih valut za 1% glede na EUR na dan 31.12.2024 oziroma 31.12.2023 bi poslovni izid pred davki Skupine SALUS spremenila v vrednosti, navedene v tabeli v nadaljevanju:

	Vpliv na poslovni izid pred davki
	2024		2023
Sprememba valute za %	1%	-1%	1%	-1%
BAM	-8.905	8.994	-9.361	9.454
MKD	-30.382	30.686	-23.073	23.304
USD	-217	219	1	-1

Analiza predpostavlja, da razen tečaja vse spremenljivke ostanejo nespremenjene. Pri izračunu vpliva je upoštevano stanje terjatev in obveznosti, ki so nominirane v lokalnih valutah.

Glede na nizek obseg izpostavljenosti v tujih valutah in zgodovinska nihanja tečajev tujih valut v primerjavi z evrom se Skupina SALUS ne poslužuje instrumentov zavarovanja.

Kreditno tveganje

Ključno kreditno tveganje finančnih sredstev Skupine SALUS izhaja iz nevarnosti neizpolnitve nasprotne stranke (t.j. da nasprotna stranka ne bi poravnala svojih obveznosti).

Maksimalno izpostavljenost kreditnemu tveganju predstavlja knjigovodska vrednost finančnih sredstev, kot sledi:

datum 3.3.2025

stran 193 od 202

	SALUS, Ljubljana, d.d.		Skupina SALUS
	31.12.2024	31.12.2023	31.12.2024	31.12.2023
Finančna sredstva po pošteni vrednosti prek izkaza
poslovnega izida	857.519	966.630	992.344	1.115.269
Kratkoročna posojila	107.333	4.558	107.441	53.591
Kratkoročne terjatve do kupcev	28.460	27.067	72.091.934	68.202.801
Druge kratkoročne poslovne terjatve	5.823	182.368	1.322.819	2.187.512
Dolgoročna posojila	385.000	175.000	487.739	434.544
Denar in denarni ustrezniki	113.025	595.725	16.508.399	22.660.625
Skupaj	1.497.160	1.951.348	91.510.676	94.654.342

Največji in kreditnemu tveganju najbolj izpostavljen del finančnih sredstev so terjatve do kupcev.

Skupina posluje le s priznanimi in kreditno sposobnimi kupci, pred izvedbo posla z odloženim plačilom pa preveri njihovo kreditno sposobnost ter jim dodeli ustrezen kreditni limit. Kreditni limit se vsaj enkrat letno revidira. Terjatve do kupca glede na zapadlost in interni kreditni limit se redno dnevno spremlja, tako da je možen takojšen odziv na poslabšanje kreditne situacije z namenom, da se izpostavljenost slabim terjatvam ohranja na nizki ravni. Nekatere terjatve so dodatno zavarovane z bančnimi garancijami in/ali kreditnim zavarovanjem. Sistem nadzora nad kreditnim tveganjem Skupina stalno izpopolnjuje. Rezultat procesa kreditne kontrole je majhen odstotek odpisov in slabitev terjatev v Skupini SALUS.

Kratkoročne terjatve do kupcev so se glede na konec leta 2024 v Skupini SALUS povečale za 26,26% odstotka kot posledica poslovnega združevanja (prevzemi družb) in zaradi povečanega obsega fakturirane realizacije v zadnjem kvartalu oziroma v letu nasploh.

Skupina ima dva kupca, ki predstavljata pomemben obseg terjatev na dan 31.12.2024. Pomembno kopičenje kreditnega tveganja ni prisotno.

	SALUS, Ljubljana, d.d.		Skupina SALUS
	31.12.2024	31.12.2023	31.12.2024	31.12.2023
nezapadle	21.317	24.463	49.768.406	59.018.415
do 30 dni	1.835	2.604	9.031.411	7.034.640
od 31–60 dni	885	0	7.061.859	818.485
od 61–90 dni	885	0	4.742.377	583.635
od 91–150 dni	3.538	0	838.434	414.701
nad 150 dni	0	0	649.446	332.924
Skupaj	28.460	27.067	72.091.933	68.202.800

Zapadlost kratkoročnih terjatev do kupcev

datum 3.3.2025

stran 194 od 202

Gibanje popravka vrednosti terjatev do kupcev

	SALUS, Ljubljana, d.d.		Skupina SALUS
	2024	2023	2024	2023
Stanje 1.1.	0	0	142.278	562.434
Poplačila oslabljenih terjatev	0	0	-78.290	-506.213
Odpisi	0	0	-201	0
Dodatne oslabitve v letu	0	0	8.421	86.000
Tečajne razlike	0	0	-17	57
Stanje 31.12.	0	0	72.191	142.278

Manjši del finančnih sredstev predstavljajo denar in denarni ustrezniki (pri prvovrstnih bankah), obveznice, naložbe v kapitalske instrumente (kotirajoče in nekotirajoče) ter dana posojila tretjim osebam, ki so v celoti zavarovana s hipotekami.

Likvidnostno tveganje

Likvidnost se zagotavlja z enotnim pristopom do bank in prek kratko, srednje in dolgoročnih načrtov denarnih tokov, s čimer se lahko pravočasno napove morebitne likvidnostne presežke oziroma primanjkljaje in se jih optimalno upravlja. Skupina presežke denarnih sredstev plasira v bančne depozite in netvegane vrednostne papirje, ki so likvidni in jih je mogoče brez večjih stroškov spremeniti v likvidna sredstva. Nekatere družbe v Skupini imajo sklenjene revolving pogodbe ali pogodbe za samodejno zadolžitev na transakcijskem računu, da lahko prebrodijo kratkoročne likvidnostne vrzeli.

Finančne obveznosti Skupine predstavljata v glavnini prejeti bančni posojili za nakupa družba SANOLABOR, d.d. (najeto septembra 2018 v znesku 13.700.000 EUR za 7 let) in MEDITRADE d.o.o. (najeto maja 2023 v znesku 7.162.193 EUR za 7 let). Posojili se odplačujeta v enakih kvartalnih obrokih in sta zavarovani s podpisanimi bianco menicami, posojilo za nakup družbe MEDITRADE d.o.o. pa tudi z zastavo poslovnega deleža v družbi MEDITRADE d.o.o. Kreditni pogodbi vključujeta bančne zaveze, in sicer spoštovanje naslednjih kazalnikov:

• neto dolg / EBITDA < 3,0 in
• neto dolg / kapital < 0,6.

Finančne zaveze se preverjajo enkrat letno. Za leto 2024 je Skupina spoštovala bančne zaveze, in sicer sta kazalnika znašala:

• neto dolg / EBITDA: 0,09
• neto dolg / kapital: 0,11

Finančne obveznosti iz posojil po zapadlosti

	SALUS, Ljubljana, d.d.		Skupina SALUS
	31.12.2024	31.12.2023	31.12.2024	31.12.2023
do 1 meseca	0	0	25.927	14.706
od 1 do 3 mesecev	843.175	863.105	872.587	892.517
od 3 mesece do 1 leta	1.986.516	2.560.754	2.118.869	2.693.107
od 1 do 5 let	5.125.064	6.357.878	5.368.582	6.638.603
več kot 5 let	0	1.597.238	0	1.597.238
Skupaj	7.954.755	11.378.975	8.385.965	11.836.171

datum 3.3.2025

stran 195 od 202

Finančne obveznosti iz najema po zapadlosti

	SALUS, Ljubljana, d.d.		Skupina SALUS
	31.12.2024	31.12.2023	31.12.2024	31.12.2023
do 1 meseca	725	725	199.210	187.872
od 1 do 3 mesecev	1.451	1.451	394.904	383.014
od 3 mesece do 1 leta	6.528	6.528	1.775.898	1.715.581
od 1 do 5 let	8.704	17.409	6.429.254	7.042.229
več kot 5 let	0	0	3.040.080	4.204.590
Skupaj	17.408	26.113	11.839.346	13.533.286

Druge finančne obveznosti po zapadlosti

	SALUS, Ljubljana, d.d.		Skupina SALUS
	31.12.2 024	31.12.2023	31.12.2024	31.12.2023
do 1 meseca	0	0	0	0
od 1 do 3 mesecev	0	900.000	0	900.000
od 3 mesece do 1 leta	280.260	280.260	280.260	280.260
od 1 do 5 let	280.260	550.530	280.260	1.451.955
več kot 5 let	0	0	0	0
Skupaj	560.520	1.730.790	560.520	2.632.215

Druge finančne obveznosti vsebujejo obveznosti za pogojna nadomestila iz poslovnih združitev (družba in Skupina).

Izvedeni finančni inštrumenti po zapadlosti

	SALUS, Ljubljana, d.d.		Skupina SALUS
	31.12.2 024	31.12.2023	31.12.2024	31.12.2023
do 1 meseca	0	0	0	0
od 1 do 3 mesecev	0	0	0	0
od 3 mesece do 1 leta	0	0	0	0
od 1 do 5 let	0	0	901.425	901.425
več kot 5 let	0	0	0	0
Skupaj	0	0	901.425	901.425

Gre za obveznost iz naslova prodajne opcije (samo Skupina).

Tabele so pripravljene na osnovi nediskontiranih denarnih tokov za finančne obveznosti in prikazujejo prvi možni trenutek, ko lahko obveznosti zapadejo v plačilo.

datum 3.3.2025

stran 196 od 202

Knjigovodske in poštene vrednosti finančnih instrumentov

		SALUS, Ljubljana, d.d.		Skupina SALUS
	Nivo poštene vrednosti	knjigovodska vrednost 31.12.2024	poštena vrednost 31.12.2024	knjigovodska vrednost 31.12.2024	poštena vrednost 31.12.2024
Finančna sredstva po odplačni vrednosti:		492.333	492.333	595.180	595.180
Posojila drugim (dolgoročni in kratkoročni del)	3	492.333	492.333	595.180	595.181
Finančna sredstva po pošteni vrednosti preko izkaza
poslovnega izida:		857.519	857.519	992.344	992.344
Finančne naložbe – tržne	1	526.490	526.490	651.259	651.259
Finančne naložbe – netržne	3	331.029	331.029	341.085	341.084
Finančne obveznosti po pošteni vrednosti preko izkaza
poslovnega izida:		542.340	542.340	542.340	542.340
Finančne obveznosti za pogojna nadomestila	3	542.340	542.340	542.340	542.340
Finančne obveznosti po odplačni
vrednosti:		7.757.659	7.757.659	19.275.177	19.275.177
Dolgoročne finančne obveznosti	3	4.879.952	4.879.952	14.141.744	14.141.744
Kratkoročne finančne obveznosti	3	2.877.707	2.877.707	5.133.433	5.133.433

		SALUS, Ljubljana, d.d.		Skupina SALUS
	Nivo poštene vrednosti	knjigovodska vrednost 31.12.2023	poštena vrednost 31.12.2023	knjigovodska vrednost 31.12.2023	poštena vrednost 31.12.2023
Finančna sredstva po odplačni vrednosti:		179.558	179.558	488.135	488.135
Posojila drugim (dolgoročni in kratkoročni del)	3	179.558	179.558	488.135	488.135
Finančna sredstva po pošteni vrednosti preko izkaza poslovnega izida:		966.630	966.630	1.115.269	1.115.269
Finančne naložbe – tržne	1	422.264	422.264	560.846	560.846
Finančne naložbe – netržne	3	544.366	544.366	554.423	554.423
Finančne obveznosti po pošteni vrednosti preko izkaza poslovnega izida:		1.695.734	1.695.734	1.695.734	1.695.734
Finančne obveznosti za pogojna nadomestila	3	1.695.734	1.695.734	1.695.734	1.695.734
Finančne obveznosti po odplačni vrednosti:		12.005.725	12.005.725	24.490.024	24.490.024
Dolgoročne finančne obveznosti	3	7.702.428	7.702.428	18.207.991	18.207.991
Kratkoročne finančne obveznosti	3	4.303.297	4.303.297	6.282.033	6.282.033

Skupina SALUS ocenjuje, da poštena vrednost posojil drugim in obveznic ne odstopa pomembno od njihove knjigovodske vrednosti. Prav tako Skupina SALUS ocenjuje, da je poštena vrednost kratkoročnih terjatev in obveznosti zaradi njihove ročnosti in posledično nediskontiranja enaka njihovi knjigovodski vrednosti.

datum 3.3.2025

stran 197 od 202

Za kapitalske instrumente, ki ne kotirajo na borzi, Skupina redno izračunava pošteno vrednosti in jih ustrezno prevrednotuje. Poštena vrednost se izračunava glede na vrsto kapitalske naložbe in stopnjo njene zrelosti. Za naložbe v zagonske družbe se v začetnih fazah poslovanja uporabljata metoda realizirane tržne cene ali metoda nabavne vrednosti z diskontom 25% za vsako obdobje od vstopa v lastništvo, ko je družba dosegla negativne denarne tokove, v kasnejših fazah poslovanja pa se uporabljata metoda diskontiranih denarnih tokov ali metoda tveganega kapitala. Za naložbe v ostale družbe se uporablja metoda diskontiranih denarnih tokov. V letu 2024 se je poštena vrednost teh inštrumentov znižala glede na vrednost na 31.12.2023, zaradi česar sta družba in Skupina pripoznali za 299.701 EUR finančnih odhodkov.

Dolgoročne in kratkoročne finančne obveznosti predstavljajo na trgu najeta bančna posojila. Ker se finančni položaj Skupine SALUS ni pomembno spremenil, Skupina ocenjuje, da je knjigovodska vrednost najboljša ocena njihove poštene vrednosti na dan 31.12.2024.

Upravljanje s kapitalsko ustreznostjo

Skupina SALUS kot kapital opredeljuje lastniški in dolžniški kapital. Skupina ni podvržena s strani tretjih naloženim kapitalskim zahtevam.

Primarni cilji upravljanja kapitala Skupine so zagotoviti kapitalsko ustreznost, finančno stabilnost in dolgoročno plačilno sposobnost za zagotovitev razvoja poslovanja in čim višje vrednosti za delničarje, ki se uresničuje prek rasti tečaja delnice in politike stabilnih dividend. Politika upravljanja s kapitalom se v letu 2024 ni spremenila glede na preteklo leto.

4.29Posli s povezanimi osebami

Obvladujoča družba SALUS, Ljubljana, d.d. ima nepomemben obseg poslovanja z družbami v Skupini, ravno tako pa je nepomemben tudi obseg poslov med posameznimi družbami v Skupini. Posli s povezanimi strankami so opravljeni pod primerljivimi tržnimi pogoji, ki jih družba sklepa s tretjimi, nepovezanimi osebami.

	2024	2023
Prihodki od prodaje	15.771.710	8.012.226
Odvisne družbe	15.771.710	8.012.121
Pridružene družbe	0	105
Nabavna vrednost prodanega blaga	12.535.626	5.699.811
Odvisne družbe	12.535.626	5.699.811
Pridružene družbe	0	0
Stroški poslovanja	3.307.294	2.376.568
Odvisne družbe	3.192.801	2.269.402
Pridružene družbe	114.493	107.166
Prihodki iz financiranja	13.090.359	12.810.731
Odvisne družbe	13.090.359	12.810.731
Pridružene družbe	0	0
Odhodki iz financiranja	24.456	10.807
Odvisne družbe	24.456	10.807
Pridružene družbe	0	0

Posli z družbami v Skupini SALUS

datum 3.3.2025

stran 198 od 202

Del prometa v višini -162.532 EUR, ki se nanaša na posredovane postavke tretjih oseb in druge transakcije, ki se ne vključujejo v izkaz poslovnega izida prodajalca, je izključen iz zgornje tabele.

Terjatve in obveznosti do družb v Skupini SALUS

	31.12.2024	31.12.2023
Terjatve iz poslovanja	3.485.595	1.610.291
Odvisne družbe	3.485.595	1.610.291
Pridružene družbe	0	0
Obveznosti iz poslovanja	3.486.949	1.613.801
Odvisne družbe	3.485.595	1.610.291
Pridružene družbe	1.354	3.510
Dana posojila	842.358	529.558
Odvisne družbe	842.358	529.558
Pridružene družbe	0	0
Prejeta posojila	842.358	529.558
Odvisne družbe	842.358	529.558
Pridružene družbe	0	0
Sredstva iz poslovnega najema	76.205	114.307
Odvisne družbe	76.205	114.307
Pridružene družbe	0	0
Obveznosti iz poslovnega najema	82.932	121.899
Odvisne družbe	82.932	121.899
Pridružene družbe	0	0

Bruto prejemki skupin zaposlenih

	2024	2023
Uprava	700.833	775.043
Nadzorni svet	87.676	85.454

V letu 2024 ni bilo odobrenih posojil ali danih predplačil upravi in nadzornemu svetu, niti prevzema obveznosti v njihovem imenu.

Strošek, povezan z delom uprave, je v letu 2024 znašal 1.452.072 EUR (2023: 1.392.282 EUR) in se v celoti nanaša na kratkoročne zaslužke zaposlencev. Strošek nadzornega sveta je v letu 2024 znašal 95.267 EUR (2023: 93.762 EUR).

Konsolidirano letno poročilo Skupine SALUS in delniške družbe SALUS, Ljubljana, d.d. za leto 2024 datum 3.3.2025 stran

199 od 202

C.3.: Sestava in višina prejemkov članov uprave družbe SALUS, Ljubljana, d.d. v poslovnem letu 2024

Ime in priimek, funkcija	Fiksni prejemki (bruto)	Variabilni prejemki (bruto) - kvantitativna merila	Variabilni prejemki (bruto) - kvalitativna merila	Variabilni prejemki (bruto) - skupaj	Odloženi prejemki	Odpravnine	Bonitete	Vračilo izplačane nagrade	Skupaj bruto	Skupaj neto
Žiga Hieng predsednik uprave/direktor	367.180,00	0,00	343.303,39	343.303,39	0,00	0,00	7.024,96	0,00	0,00	394.760,30
Gregor Jenko član
uprave/direktor	271.912,57	0,00	257.038,16	257.038,16	0,00	0,00	837,46	0,00	0,00	306.072,52

C.4.: Sestava in višina prejemkov članov nadzornega sveta in komisij družbe SALUS, Ljubljana, d.d. v poslovnem letu 2024

Ime in priimek, funkcija	Plačilo za opravljanje funkcije – bruto letno	Sejnine nadzornega sveta in komisij – bruto letno	Skupaj bruto	Skupaj neto	Potni stroški
Boris Šefman
predsednik nadzornega sveta	14.500,00	9.859,88	24.360,00	17.631,08	0,00
Peter Jenčič
namestnik predsednika nadzornega sveta	11.500,00	5.590,95	17.091,00	12.309,75	0,00
Bogomir Kos
član nadzornega sveta	8.000,00	4.258,51	12.259,00	8.772,06	0,00
Miha Lebinger
član nadzornega sveta	8.000,00	3.982,56	11.983,00	8.772,06	0,00
Žiga Zore
član nadzornega sveta	8.000,00	3.982,56	11.983,00	8.772,06	0,00
Martin Železnik
član revizijske komisije	6.000,00	4.000,00	10.000,00	7.320,72	0,00

stran 200 od 202

5 PRILOGE

V skladu s tretjim odstavkom 10. člena Akta o ustanovitvi družbe SALUS, Veletrgovina, d.o.o. in sprejete zaveze družbe SALUS, Ljubljana, d.d. na 28. redni skupščini družbe dne 26.4.2013 poslovodstvo objavlja tudi računovodske izkaze odvisne družbe SALUS, Veletrgovina, d.o.o. Pojasnila k računovodskim izkazom so objavljena v letnem poročilu družbe SALUS, Veletrgovina, d.o.o.

Izkaz poslovnega izida družbe SALUS, Veletrgovina, d.o.o.

		SALUS, Veletrgovina, d.o.o.
	2024	2023
Čisti prihodki od prodaje	509.117.553	485.064.639
Nabavna vrednost prodanega blaga	–479.890.608	–459.469.376
Kosmati poslovni izid	29.226.945	25.595.263
Stroški prodajanja z amortizacijo	–10.229.043	–9.195.106
Stroški splošnih dejavnosti	–9.292.032	–8.352.806
Drugi poslovni prihodki	53.825	67.912
Izgube zaradi oslabitve	0	–13.958
Drugi poslovni odhodki	–530.549	–529.441
Poslovni izid iz poslovanja	9.229.146	7.571.864
Prihodki iz financiranja	873.264	502.741
Odhodki iz financiranja	–146.705	–41.634
Poslovni izid po financiranju	9.955.705	8.032.971
Davek iz dobička	–2.170.603	–1.449.483
Odloženi davki	1.299	3.153
Čisti dobiček / (izguba) poslovnega leta	7.786.401	6.586.641

datum 3.3.2025

stran 201 od 202

Izkaz finančnega položaja SALUS, Veletrgovina, d.o.o.

	SALUS, Veletrgovina, d.o.o.
	31.12.2024	31.12.2023
Neopredmetena sredstva	1.173.527	1.356.552
Opredmetena osnovna sredstva	25.270.746	25.942.124
Naložbe v pridružene družbe	9.095	7.951
Finančne terjatve	485.338	432.143
Druga dolgoročna sredstva	122.049	0
Terjatve za odloženi davek	43.700	37.502
Skupaj dolgoročna sredstva	27.104.455	27.776.272
Zaloge	42.760.377	38.020.503
Kratkoročne finančne naložbe	103.064	53.141
Kratkoročne poslovne terjatve	52.233.352	48.337.057
Denarna sredstva in denarni ustrezniki	4.928.473	14.963.315
Sredstva na podlagi pogodb s kupci	8.867	0
Dani predujmi in druga sredstva	1.330.043	1.251.798
Skupaj kratkoročna sredstva	101.364.176	102.625.814
Skupaj sredstva	128.468.631	130.402.086
Osnovni kapital	30.000.000	30.000.000
Rezerve	3.845.855	3.845.855
Rezerva za pošteno vrednost	–32.671	13.035
Dobiček preteklih let	657.254	1.571.581
Dobiček tekočega leta	7.786.401	6.586.641
Skupaj kapital	42.256.839	42.017.112
Rezervacije	460.005	394.756
Druge dolgoročne obveznosti	2.601	3.284
Skupaj dolgoročne obveznosti	462.606	398.040
Kratkoročne poslovne obveznosti	83.865.040	86.065.779
Obveznosti za davek od dohodka	492.028	224.908
Kratkoročne finančne obveznosti	11.221	0
Obveznosti na podlagi pogodb s kupci	169.366	666.723
Druge kratkoročne obveznosti	1.211.531	1.029.524
Skupaj kratkoročne obveznosti	85.749.186	87.986.934
Skupaj obveznosti in kapital	128.468.631	130.402.086

datum 3.3.2025

stran 202 od 202

6 POMEMBNI DOGODKI PO KONCU OBRAČUNSKEGA OBDOBJA

Naročnik Javni zavod Kraške lekarne Ilirska Bistrica je v svojem imenu in za svoj račun ter v imenu in na račun pooblastiteljev Gorenjske lekarne, Lekarna Sevnica, Obalne lekarne Koper, Pomurske lekarne Murska Sobota, Zasavske lekarne Trbovlje, Celjske lekarne javni lekarniški zavod, Goriška lekarna Nova Gorica, Lekarna Ajdovščina, Lekarne Ptuj, Javni lekarniški zavod Mariborske lekarne Maribor, Univerzitetni inštitut Republike Slovenije Soča na portalu javnih naročil za javno naročilo št. JN001160/2023-B01 »Dobava zdravil brez recepta« dne 10.1.2025 objavil sklep o ustavitvi postopka oddaje javnega naročila z obrazložitvijo, da se za nakup zdravil (od 1.1.2025 dalje) uporablja postopek po ZLD-1D in ne več postopki, ki jih določajo predpisi s področja javnega naročanja.

Drugih pomembnejših poslovnih dogodkov po datumu poročanja ni bilo.