PRVA Group

Annual Report • Mar 29, 2017

REVIDIRANO LETNO POROČILO 2016

1.		UVODNA BESEDA UPRAVE 4
2.		DEJAVNOSTI DRUŽBE SKUPINA PRVA IN SKUPINE PRVA GROUP IN NJEN RAZVOJ 5
3.		ORGANI DRUŽBE 5
	3.1. 3.2. 3.3.	POROČILO O DELU NADZORNEGA SVETA IN REVIZIJSKE KOMISIJE PRVE GROUP6 IZJAVA O ODGOVORNOSTI ČLANOV UPRAVE8 IZJAVA O UPRAVLJANJU 9
4.		DELNIŠKI KAPITAL IN DELNIČARJI 11
5.		GOSPODARSKO OKOLJE 12
	5.1	MAKROEKONOMSKO OKOLJE 12
6		KAPITALSKI TRGI 13
	6.1 6.2 6.3 6.4	DENARNI TRGI IN OBRESTNE MERE 13 OBVEZNIŠKI TRGI 14 DELNIŠKI TRGI 15 SUROVINSKI TRGI 17
7		FINANČNI REZULTAT DRUŽBE IN SKUPINE 18
8		INFORMATIKA 18
9		ORGANIZACIJA IN KADRI 18
10		UPRAVLJANJE S TVEGANJI 19
11	10.1. 10.2. 10.3. 10.4. 10.5. 10.6. 10.7. 10.8. 10.9. 10.10.	UPRAVLJANJE S KAPITALOM IN KAPITALSKO USTREZNOSTJO 19 FINANČNO TVEGANJE 19 OBRESTNO TVEGANJE 19 TVEGANJE SPREMEMBE CEN DELNIC 19 LIKVIDNOSTNO TVEGANJE 19 VALUTNO TVEGANJE 20 KREDITNO TVEGANJE 20 OPERATIVNO TVEGANJE 20 PLANI ZA NAPREJ 20 POMEMBNEJŠI DOGODKI PO DATUMU BILANCE 21 REVIZORJEVO POROČILO 22
12		RAČUNOVODSKI IZKAZI DRUŽBE SKUPINA PRVA D.D. IN SKUPINE PRVA GROUP 25
	12.11. 12.12. 12.13. 12.14. 12.15. 12.16.	IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA 25 IZKAZ VSEOBSEGAJOČEGA DONOSA DRUŽBE SKUPINA PRVA D.D. IN SKUPINE PRVA GROUP 26 IZKAZ FINANČNEGA POLOŽAJA DRUŽBE SKUPINA PRVA D.D. IN SKUPINE PRVA GROUP 27 IZKAZ DENARNIH TOKOV DRUŽBE SKUPINA PRVA D.D. IN SKUPINE PRVA GROUP 28 IZKAZ GIBANJA KAPITALA DRUŽBE SKUPINA PRVA D.D. 29 IZKAZ GIBANJA KAPITALA SKUPINE 30
13.		POJASNILA K RAČUNOVODSKIM IZKAZOM DRUŽBE SKUPINA PRVA D.D. IN SKUPINE PRVA GROUP 31
	13.1. 13.2. 13.3. 1. 2. 13.4. 1. 1.1 1.2	POVZETEK POMEMBNIH RAČUNOVODSKIH USMERITEV 31 DODATNA RAZKRITJA K POSTAVKAM IZKAZA FINANČNEGA POLOŽAJA IN IZKAZA POSLOVNEGA IZIDA 48 POROČANJE PO ODSEKIH 49 Območni odseki 49 Področni odseki 49 POJASNILA K IZKAZU POSLOVNEGA IZIDA 50 Prihodki od poslovanja 50 Čisti prihodki od zavarovalnih premij 50 Drugi zavarovalni prihodki 50

15.	KAZALO GRAFOV 83
14.	KAZALO TABEL 82
36.	Pomembnejši dogodki po datumu izdelave bilance stanja 81
35.	Ostala dejstva 81
	34.1 Sredstva in obveznosti po hierarhiji določanja poštene vrednosti 78
34.	Poštena vrednost 77
33.	Tveganje sprememb tržnih cen vrednostnih papirjev 76
32.	Valutno tveganje 75
31.	Obrestno tveganje 75
30.	Likvidnostno tveganje 72
29.	Kreditno tveganje 70
	28.2 Upravljanje s finančnimi tveganji 69 28.3 Upravljanje s kapitalom 69
	28.1 Upravljanje z zavarovalnimi tveganji 69
28.	Finančni inštrumenti in upravljanje s tveganji 69
27.	Prejemki članov organov vodenja ali nadzora ter transakcije s povezanimi osebami 67
26. 13.6.	Izvenbilančne obveznosti družbe 66 OSTALA RAZKRITJA K IZKAZOM DRUŽBE SKUPINA PRVA D.D. IN SKUPINO PRVA GROUP 67
25.	Ostale obveznosti, druge rezervacije in kratkoročne pasivne časovne razmejitve 66
24.	Finančne obveznosti iz prejetih posojil 66
23.	Obveznosti iz finančnih pogodb 65
22.	Zavarovalno tehnične rezervacije 64
	21.2 Predlagane in izplačane dividende 64
	21.1 Rezerve 63
21.	Kapital 63
20.	Denarna sredstva 63
19.	Dana posojila in depoziti 62
18.	Sredstva iz finančnih pogodb 60
17.	Druge terjatve in kratkoročne aktivne časovne razmejitve 60
	16.3 Naložbe v vrednostne papirje izmerjene po pošteni vrednosti prek poslovnega izida 60
	16.2 Naložbe v vrednostne papirje, razpoložljive za prodajo 60
	16.1 Naložbe v vrednostne papirje, vrednotene do dospelosti 59
16.	Naložbe v vrednostne papirje 59
15.	Sredstva zavarovancev, ki prevzemajo naložbeno tveganje 59
	14.1 Deleži v odvisnih družbah 58
14.	Deleži v odvisnih in pridruženih družbah 58
13.	Neopredmetena dolgoročna sredstva 57
12.	Opredmetena osnovna sredstva 56
11. 13.5.	Čisti dobiček na delnico 55 POJASNILA K IZKAZU FINANČNEGA POLOŽAJA 56
10.	Odloženi in tekoči davki 54
9.2	Drugi odhodki 54
9.1	Drugi prihodki 54
9.	Drugi prihodki/odhodki 54
8.	Ostali stroški 53
7.	Stroški dela 53
5.2 6.	Sprememba zavarovalno tehničnih rezervacij 52 Stroški pridobivanja zavarovanj 52
5.1	Čisti odhodki za škode 52
5.	Čisti odhodki za škode in sprememba zavarovalno tehničnih rezervacij 52
4.	Neto dobički/izgube iz naložb 52
3.	Prihodki od dividend 52
2.2	Odhodki od obresti 51
2.1	Prihodki od obresti 51
2.	Prihodki in odhodki od obresti 51

1. UVODNA BESEDA UPRAVE

Prva group je s svojimi družbami eden vodilnih ponudnikov produktov zaščite dohodka v srednji in JV Evropi. Glavna stebra sta pokojninska in življenjska zavarovanja, ki jima dodajamo tudi druge oblike osebnih zavarovanj, varčevanj in izplačila rent.

Trga dodatnih pokojninskih zavarovanj v Makedoniji in Sloveniji predstavljata najpomembnejši del Skupine. V Makedoniji je družba KB Prvo penzisko društvo AD Skopje vodilni ponudnik obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja. Tudi v letu 2016 je družba poslovala v skladu s pričakovanji in obdržala tržni delež 52 odstotkov.

V Sloveniji je Prva osebna zavarovalnica s februarjem na področju prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja začela izvajati naložbeno politiko življenjskega cikla. S tem so naše stranke dobile možnost, da prilagodijo pokojninsko varčevanje njihovi starosti, in tako vplivajo na optimizacijo donosov s ciljem višje pokojnine iz dodatnega pokojninskega zavarovanja. Pri uvedbi smo sledili ciljem spremenjene zakonodaje in postali zavarovalnica z daleč največjim deležem novih vplačil v sklade življenjskega cikla. Uspešnost se kaže v dejstvu, da se 75% tekoče premije vplačuje v sklade z bolj dinamično naložbeno politiko, da je v skladu Prva in Prva+ Dinamični ter Prva in Prva+ Uravnoteženi (torej prvih dveh skladih življenjskega cikla) že 10% zbranih sredstev in da so zavarovanci z bolj dinamično naložbeno politiko zadovoljni. Slednje je tudi odraz visokih donosnosti skladov v letu 2016, saj je Prva in Prva+ Dinamični dosegel preko 15% donosnost, Prva in Prva+ Uravnoteženi preko 11% ter Prva+ Zajamčeni preko 5% donosnost.

Na področju življenjskih zavarovanj smo prav tako beležili rast prodaje v primerjavi z letom poprej na vseh produktnih skupinah. Svoje poslanstvo nudenja produktov zaščite dohodka smo nadgradili še z dodatnimi produkti dolgoročnega varčevanja in tako zagotovili celovit nabor za stranke. Prva osebna zavarovalnica je v letu 2016 prvič, v skladu z direktivo o Solventnosti II, izračunala kapitalske zahteve. Prva je visokim zahtevam Solventnosti II v popolnosti zadostila (solventni kapital znaša preko 160%), kar daje dodatna zagotovila, da je Prva kapitalsko močna, varna in sposobna izpolnjevati vse svoje obveznosti.

Tudi ostale družbe so leto 2016 zaključile z dobičkom in povečevanjem števila zavarovancev, zbrane premije in sredstev v upravljanju. Skupina je izkazala 4,6 mio dobička po davkih, sredstva v upravljanju so zrasla za več kot 92 mio EUR na 752 mio EUR. Število zavarovancev v skupini je preseglo 442 tisoč.

V Skupini Prva planiramo v naslednjem strateškem obdobju 2017-2019 nadaljevanje rasti sredstev v upravljanju in zavarovalnih premij. S tem namenom krepimo prodajne aktivnosti na vseh trgih. Po načrtih bomo z okoli 500.000 uporabniki na vseh segmentih presegli 1 milijardo EUR sredstev v upravljanju. Tudi v nadaljnjih letih bomo v Skupini Prva nadaljevali visok nivo korporativnega upravljanja, ki temelji na Kodeksu skupine in zagotavlja varno in etično poslovanje celotne skupine.

Boštjan Škufca Zaveršek Alenka Žnidaršič Kranjc Član uprave Predsednica uprave

2. DEJAVNOSTI DRUŽBE SKUPINA PRVA IN SKUPINE PRVA GROUP IN NJEN RAZVOJ

Prva Group - Skupina Prva, zavarovalniški holding, d.d. (prej Prva pokojninska družba d.d.) je zavarovalniški holding v katerem so v letu 2016 delovale 3 pokojninske družbe, 1 zavarovalnica in 1 družba, ki je namenjena trženju zavarovalnih produktov sestrske družbe.

Dejavnost družbe obsega holdinško dejavnost na področju zavarovalništva in pokojninskih družb.

Za revizorja je imenovana družba Ernst & Young.

Prva Group - Skupina Prva, zavarovalniški holding, d.d. je delniška družba, ustanovljena za nedoločen čas.

V letu 2016 so v okviru skupine delovale sledeče družbe: Prva osebna zavarovalnica d.d. v Sloveniji, KB Prvo v Makedoniji, DDOR Garant v Srbiji, FSKP na Kosovu, ter Prva zavarovalniško zastopniška družba, d.o.o. v Sloveniji.

Prva Group - Skupina Prva, zavarovalniški holding, d.d. je tudi letos izdelala konsolidirane računovodske izkaze za skupino v skladu z MSRP, kot jih je sprejela EU, kamor sodi pet odvisnih družb. Skupinski računovodski izkazi so sestavljeni na podlagi izvirnih računovodskih izkazov upoštevanih podjetij z ustreznimi uskupinjevalnimi (konsolidacijskimi) popravki, ki pa niso predmet knjiženja v računovodskih razvidih upoštevanih podjetij. Naložbe v odvisna podjetja so v računovodskih izkazih družbe upoštevana po nabavni metodi. V poročilu je predstavljeno tudi delovanje kritnih skladov, ki jih upravljajo odvisne družbe.

Prva Group nima podružnic v Sloveniji niti v tujini.

Skupina Prva d.d. je v letnem poročilu imenovana kot Skupina Prva, Prva Group ali Družba, medtem ko je Skupina Prva Group imenovana kot Skupina Prva Group ali Skupina.

Prva d.d. nima posebne politike raznolikosti, ki bi se izvajala v zvezi z zastopanostjo v organih vodenja ali nadzora družbe glede vidikov, kot so na primer spol, starost ali izobrazba.

3. ORGANI DRUŽBE

Organi Družbe so skupščina, nadzorni svet, uprava in revizijska komisija.

Skupščino Prve Group sestavljajo pravne in fizične osebe, ki imajo v lasti delnice Prve Group.

Nadzorni svet sestavljajo štirje člani. Vsi člani so predstavniki kapitala.

Uprava zastopa in predstavlja družbo. Uprava družbe je sestavljena iz predsednice uprave ga. Alenke Žnidaršič Kranjc in člana uprave g. Boštjana Škufce Zaverška.

Lastniki Družbe imajo pravico do spremembe računovodskih izkazov po njihovi odobritvi s strani uprave.

Sedež družbe:

Skupina Prva d.d. (Prva Group plc.) Ameriška ulica 8 1000 Ljubljana Slovenija

3.1. POROČILO O DELU NADZORNEGA SVETA IN REVIZIJSKE KOMISIJE PRVE GROUP

V letu 2016 je štiri članski nadzorni svet družbe opravljal svoje naloge skladno z določili Zakona o zavarovalništvu, Zakona o gospodarskih družbah, Statuta družbe in Poslovnika o delovanju nadzornega sveta.

NADZORNI SVET

V letu 2016 so bili člani nadzornega sveta družbe Nicholas Andrew Lindsay Stuart (predsednik), Dariga Sambayeva, Tanja Tuš ter Jože Mermal do 16.6.2016, nato pa ga je zamenjala Helena Petrin.

DELOVANJE NADZORNEGA SVETA

Nadzorni svet je v letu 2016 spremljal poslovanje družbe in delo uprave na dveh rednih sejah in treh korespondenčnih sejah. Izvajal je zakonsko določen nadzor nad poslovanjem družbe ter nadziral izvajanje sklepov, sprejetih na predhodnih sejah in skupščini družbe. Na podlagi odločitve nadzornega sveta, je bila za nov mandat Predsednice uprave imenovana Alenka Žnidaršič Kranjc.

Poleg navedenega je delo Nadzornega sveta v letu 2016 obsegalo obravnavo Letnega poročila Prve Group za leto 2015, oblikovanje mnenja Nadzornega sveta k Letnemu poročilu za leto 2015, obravnavo Revizijskega poročila za leto 2015, obravnavo poročil revizijske komisije v letu 2016, predlog skupščini za imenovanje revizorja družbe za leto 2016, obravnavo in sprejem plana poslovanja za leto 2017-2019, ter tekoče spremljanje celotnega poslovanja družbe in primerjavo realiziranih ciljev s planiranimi.

S pogledom na prihodnje poslovanje družbe je nadzorni svet na zadnji seji v letu 2016 sprejel Plan za leto 2017- 2019 in bil informiran o planih za leto 2017-2019 vseh hčerinskih družb.

Nadzorni svet je bil pravočasno seznanjen z odločbami nadzornih organov in je spremljal izvajanje ukrepov družbe v zvezi s temi odločbami.

Nadzorni svet bo 10.5.2017 potrdil Letno poročilo o poslovanju Prve Group za leto 2016 in predlagal skupščini družbe, da ga sprejme.

REVIZIJSKA KOMISIJA

Nadzorni svet je ustanovil revizijsko komisijo in imenoval tričlansko komisijo.

Člani revizijske komisije v letu 2016 so bili:

• Nicholas Andrew Lindsay Stuart (predsednik),
• Dariga Sambayeva (namestnica predsednika),
• Mojca Babnik (neodvisen strokovnjak).

Naloge in pristojnosti revizijske komisije določajo Zakon o gospodarskih družbah, Poslovnik o delu revizijske komisije, Poslovnik o delu nadzornega sveta in sklepi nadzornega sveta.

Revizijska komisija se je v letu 2016 sestala na dveh korespondenčnih in dveh rednih sejah na katerih so njeni člani posvetili pozornost sledečim temam:

• obvladovanju tveganj ter učinkovitosti delovanja notranjih kontrol (spremljala ustreznost obvladovanja tveganj, zagotavljanja zadostne višine kapitala ter spremljala učinkovitost in uspešnost notranjih kontrol);
• učinkovitosti in uspešnosti delovanja notranje revizije v odvisnih družbah (spremljala učinkovitost in uspešnost notranje revizije odvisnih družb skozi kvartalno poročanje notranjih revizorjev odvisnih družb oziroma skozi izjavo notranjih revizorjev);
• računovodskim izkazom in zunanji reviziji (predlagala imenovanja zunanjega revizorja, sodelovala pri pripravi pogodb med revizorjem in zavarovalnico, pregledovala in spremljala revizorjeve neodvisnost, spremljala revizijo letnih izkazov, sodelovala z zunanjim revizorjem, ocenila sestavo letnega poročila);
• neoporečnosti finančnih informacij, ki jih daje zavarovalnica(spremljala postopke računovodskega poročanja in njihovo celovitost);

Revizijska komisija bo o svojem delu pripravila Letno poročilo za 2016, ki med drugim vključuje pozitivno mnenje na Letno poročilo družbe Prva Group plc za 2016, konsolidirano letno poročilo Prva Group plc za 2016 in Poročilo o odnosih do povezanih oseb za 2016.

Revizijska komisija bo dne 10.5.2017 na redni seji obravnavala Letno poročilo o poslovanju Prve Group za leto 2016.

3.2. IZJAVA O ODGOVORNOSTI ČLANOV UPRAVE

Uprava je na dan 28.3.2017 potrdila računovodske izkaze in uporabljene računovodske usmeritve ter pojasnila k računovodskim izkazom za javno objavo.

Uprava je odgovorna za pripravo letnega poročila tako, da le-ta predstavlja resnično in pošteno sliko premoženjskega stanja družbe in skupine in izidov njunega poslovanja za leto 2016.

Člani Uprave in Nadzornega sveta družbe zagotavljajo, da je letno poročilo Skupine in družbe Prva Group z vsemi sestavnimi deli, vključno z izjavo o upravljanju družbe, sestavljeno in objavljeno v skladu z Zakonom o gospodarskih družbah in Mednarodnimi standardi računovodskega poročanja, kot jih je sprejela EU.

Za pripravo letnega poročila Skupine Prva Group z računovodskimi izkazi in pojasnili, ki zainteresirani javnosti dajejo resnično in pošteno sliko premoženjskega stanja in izidov poslovanja tako za skupino kot za družbo, je odgovorna Uprava družbe.

Uprava prav tako izjavlja, da so računovodski izkazi skupine in družbe pripravljeni ob predpostavki nadaljevanja poslovanja v prihodnosti, da se izbrane računovodske usmeritve dosledno uporabljajo in da so razkrite morebitne spremembe le-teh ter da so bile računovodske ocene izdelane po načelu previdnosti in dobrega gospodarjenja.

Uprava je odgovorna za ukrepe za preprečevanje in odkrivanje prevar ter nepravilnosti ter za zagotavljanje ohranjanja vrednosti premoženja Prve Group.

Davčne oblasti lahko kadarkoli v roku 5 let po poteku leta v katerem je bilo potrebno davek odmeriti, preverijo poslovanje družbe, kar lahko posledično povzroči nastanek dodatne obveznosti plačila davka, zamudnih obresti in kazni iz naslova davka iz dohodka pravnih oseb ali drugih davkov ter dajatev. Uprava družbe ni seznanjena z okoliščinami, ki bi lahko povzročile morebitno pomembno obveznost iz tega naslova.

Na osnovi 545. in 546. člena Zakona o gospodarskih družbah je poslovodstvo družbe podalo poročilo o razmerjih z obvladujočo družbo in drugimi odvisnimi družbami v skupini, v katerem je ugotovilo, da družba Prva na osnovi okoliščin, ki so poslovodstvu bile znane v trenutku ko je bil opravljen pravni posel, v navedenih poslih z obvladujočo družbo in z njo povezanimi družbami ni bila prikrajšana oziroma v letu 2016 ni bil opravljen noben pravni posel ali storjeno oziroma opuščeno dejanje, ki bi družbi povzročilo škodo in bi bila to posledica vplivanja obvladujoče družbe.

Ljubljana, 28.3.2017

Boštjan Škufca Zaveršek Alenka Žnidaršič Kranjc Član uprave Predsednica uprave

3.3. IZJAVA O UPRAVLJANJU

Družba na podlagi petega odstavka 70. člena Zakona o gospodarskih družbah (v nadaljevanju: ZGD-1) podaja izjavo o upravljanju družbe za obdobje od 1. 1. 2016 do 31. 12. 2016.

Družba se smatra za javno delniško družbo, za katero se uporablja Kodeks upravljanja javnih delniških družb, ki sta ga dne 27. 10. 2016 sprejeli Ljubljanska borza, d.d., in Združenje nadzornikov Slovenije, in je začel veljati s 1. 1. 2017 ter je javno dostopen na spletni strani Ljubljanske borze, d.d. (www.ljse.si). Uporaba priporočil Kodeksa upravljanja javnih delniških družb (v nadaljevanju: Kodeks) za družbo ni obvezna, obvezno pa je razkriti, katerih priporočil družba ne spoštuje, ter pojasniti zakaj.

Družba je v letu 2015 sprejela Politiko korporativnega upravljanja, ki določa poglavitne usmeritve korporativnega upravljanja odvisnih družb, ob upoštevanju zastavljenih dolgoročnih ciljev družbe in zakonodaje, ki velja za posamezno državo odvisne družbe. Družba se ni prostovoljno odločila uporabljati drugih kodeksov o upravljanju.

Odstopanje od Kodeksa

Družba se je odločila, da bo pri poslovanju smiselno uporabila, ne pa tudi eksplicitno sledila določilom Kodeksa.

Dejavniki, ki so prispevali k navedeni odločitvi so:

• dejavnost družbe je omejena praktično le na upravljanje udeležb v podrejenih družbah. Družba posledično ustvarja prihodke skoraj izključno iz naslova dividend družb v katerih je udeležena. Za zagotovitev ustreznega nivoja korporativnega upravljanja v podrejenih družbah je bila v letu 2015 sprejeta Politika korporativnega upravljanja skupine Prva Group plc, ki je za podrejene družbe zavezujoča,
• obsegu dejavnosti družbe je prilagojena tudi kadrovska struktura družbe, ki je v letu 2016 zaposlovala le 2,2 delavca,
• osnovni kapital družbe je razdeljen na dva razreda delnic (na redne delnice z glasovalno pravico in prednostne delnice brez glasovalne pravice), pri čemer na borzi kotirajo le prednostne delnice brez glasovalne pravice in brez pravice do udeležbe pri upravljanju družbe. Lastniška struktura družbe je za oba razreda delnic že dalj časa stabilna z relativno majhnim številom delničarjem in majhnimi lastniškimi premiki.

Ob upoštevanju omejenega obsega dejavnosti družbe in kadrovskih kapacitet, ob relativno stabilni lastniški strukturi, je družba, po analiziranju stroškov, ki bi bili povezani z spoštovanjem priporočil kodeksa, ocenila, da spoštovanje priporočil kodeksa ne bi bilo stroškovno učinkovito in posledično ne bi prispevalo k maksimiranju vrednosti družbe. Družba sicer upošteva vse obvezujoče določbe relevantne zakonodaje, ki se neposredno nanašajo na sistem upravljanja javnih delniških družb.

Opis glavnih značilnosti sistemov notranjih kontrol in upravljanja tveganj v družbi v povezavi s postopkom računovodskega poročanja

V okviru sistema notranjih kontrol in upravljanja tveganj v družbi, v povezavi s postopkom računovodskega poročanja, je posebna pozornost namenjena:

prepoznavanju pomembnih poslovnih dogodkov, ki neposredno in pomembno vplivajo na računovodsko poročanje;

• računovodskim kategorijam in posameznim računom ter z njimi povezanimi procesi;
• sprotnemu dopolnjevanju dokumentiranja potekov poslovnih procesov;
• vrednotenju rezultatov in odpravljanju slabosti tako pri planiranih, kakor tudi pri delujočih notranjih kontrolah.

Podatki iz 3., 4., 6. in 9. točke šestega odstavka 70. člena ZGD-1

Pravila družbe o imenovanju ter zamenjavi članov organov vodenja ali nadzora so določena v statutu družbe. O spremembah statuta skupščina odloča z večino najmanj 81% pri sklepanju zastopanega osnovnega kapitala. V poglavju »Delniški kapital in delničarji« je pojasnjena struktura osnovnega kapitala družbe. Posebnih omejitev glasovalnih pravic družba ni sprejela, z izjemo prednostnih delnic, katerim, skladno z določili statuta družbe, glasovalna pravica ne pripada. Postopek imenovanja in zamenjave članov organov vodenja in nadzora družbe je

določen v veljavni zakonodaji in statutu, dodatna pravila ne obstajajo. Člani poslovodstva nimajo pooblastila za izdajanje in pridobivanje lastnih delnic.

Skupščino skliče uprava in mora biti sklicana vsaj mesec dni pred dnem, predvidenim za sejo. Praviloma se izvede na sedežu družbe. Pristojnosti skupščine so določene v ZGD-1. Skupščina odloča z večino oddanih glasov pri sklepanju zastopanega osnovnega kapitala. Delničarji uresničujejo svoje pravice na Skupščini osebno ali preko pooblaščencev. Pravice delničarjev so opredeljene s statutom in zakonodajo.

Podatki o organih upravljanja in nadzora

Upravljanje in vodenje družbe deluje po dvotirnem sistemu. Uprava družbe je sestavljena iz predsednice uprave ga. Alenke Žnidaršič Kranjc in člana uprave g. Boštjana Škufce Zaverška. Poslovanje uprave temelji na zakonskih določilih, statutu, internih aktih ter na uveljavljeni ter splošno sprejeti dobri poslovni praksi. Enako velja tudi za nadzorni svet in revizijsko komisijo, katerih sestava in poslovanje sta razvidni iz poglavja »Poročilo o delu nadzornega sveta in revizijske komisije Prve Group«.

Ljubljana, 28.3.2017

Boštjan Škufca Zaveršek Alenka Žnidaršič Kranjc Član uprave Predsednica uprave

4. DELNIŠKI KAPITAL IN DELNIČARJI

Osnovni kapital družbe znaša 13.386.247 EUR in se v letu 2016 ni spreminjal. Sestavine kapitala so podrobno opisane v poglavju 21. Kapital.

Lastniki Prve Group so uspešna slovenska podjetja, tuja banka, člani nadzornega sveta, uprava družbe ter drugi delničarji in gospodarske družbe, ki so svoje zavarovance tudi vključile v enega izmed pokojninskih načrtov Prve osebne zavarovalnice d.d. Najvišja nadrejena družba Prve Group je družba A-Z Finance d.o.o. Družba A-Z Finance je bila ustanovljena leta 1998, 100% lastnik družbe je Alenka Žnidaršič Kranjc.

Tabela 1: Deset največjih delničarjev rednih in prednostnih delnic Prve Group, na dan 31.12.2016

Naziv delničarja/Redne delnice	Delež na 31.12.2016
	v %
DEJ d.o.o.	50,20%
EUROPEAN BANK FOR RECONSTRUCTION AND D.	20,00%
KYMAH LIMITED	12,22%
BTC d.d.	4,16%
KRITNI SKLAD PRVA+ ZAJAMČENI	4,14%
ADRIATIC SLOVENICA D.D. KOPER, KRITNI SK	3,10%
BELIČ DAMJAN	1,34%
KRITNI SKLAD PRVA ZAJAMČENI	0,59%
ENGROTUŠ d.o.o.	0,49%
FAVO d.o.o.	0,42%
NAJVEČJIH 10 DELNIČARJEV	96,65%
OSTALE PRAVNE OSEBE	1,38%
OSTALE FIZIČNE OSEBE	1,98%
SKUPAJ NA DAN 31.12.2016	100,00%

	Delež na 31.12.2016
Naziv delničarja/Prednostne delnice	v %
KRITNI SKLAD PRVA+ ZAJAMČENI	34,52%
KRITNI SKLAD PRVA ZAJAMČENI	11,26%
CIMOS d.d.	7,35%
Alpen.SI, mešani fleksibilni podsklad -	5,88%
OBVEZNIŠKI SKUPNI POKOJNINSKI SKLAD Z ZA	4,71%
Sava Re, d.d.	4,04%
SALONIT ANHOVO, d.d.	3,79%
GEN d.o.o.	2,94%
INFOND d.o.o., PE Infond Global, mešani	2,65%
NOVA KBM d.d.	2,35%
NAJVEČJIH 10 DELNIČARJEV	79,50%
OSTALE PRAVNE OSEBE	10,61%
OSTALE FIZIČNE OSEBE	9,89%
SKUPAJ NA DAN 31.12.2016	100,00%

Vir: Delniška knjiga Prve Group.

43 pravnih oziroma fizičnih oseb je lastnikov rednih delnic razreda A. Največji delež med njimi imajo družba Dej d.o.o. v višini 50,20%, EBRD katerega delež znaša 20% Kymah Limited, v višini 12,22% in BTC d.d. v višini 4,16%. Ostali lastniki imajo skupno 13,43% rednih delnic.

Delnice razreda B ima v lasti 77 pravnih oziroma fizičnih oseb. Največji delež ima Prva osebna zavarovalnica d.d. – Kritni sklad Prva+ Zajamčeni, v višini 34,52%, sledi Prva osebna zavarovalnica d.d. – Kritni sklad Prva Zajamčeni z 11,26%, nato Cimos d.d. z 7,35%. Ostali lastniki imajo skupno 46,87% prednostnih delnic.

Družba konec leta 2016 nima na razpolago odobrenega kapitala za vplačilo delnic.

5. GOSPODARSKO OKOLJE

5.1 MAKROEKONOMSKO OKOLJE

V letu 2016, so se v Evropi nadaljevala razmeroma ugodna gospodarska gibanja, pri čemer je h gospodarski rasti v največji meri prispevala rast zasebne potrošnje, kot posledica izboljšanja razmer na trgu dela. Dovolj zgovoren je bančno bilančni podatek, da so posojila gospodinjstvom v omenjenem letu ob upoštevanju neto vrednosti že presegla posojila podjetjem. V manjši meri, so na gospodarsko rast vplivale še bruto investicije v osnovna sredstva in državna potrošnja, medtem ko je bil prispevek neto izvoza po podatkih Evropske centralne banke rahlo negativen. Slednja, je tekom leta ohranjala nespremenjene obrestne mere, hkrati pa konec leta razkrila namero o podaljšanju izvajanja programa nakupa vrednostnih papirjev, ki bo predvidoma potekal vsaj do konca leta 2017, oziroma dokler se inflacija ne bo približala zastavljenemu cilju dveh odstotkov. Decembra je bila inflacija na letni ravni po poročanju Eurostat-a prvič po več kot dveh letih zopet višja od enega odstotka, pri čemer so na njeno gibanje pomembno vplivale tudi cene energentov in drugih surovin. Napovedi mednarodnih institucij za leto 2017 in 2018 predvidevajo gospodarsko rast evroobmočja v višini 1,5 oziroma 1,7 odstotka. Potencialno negativen vpliv na obete, bi lahko predstavljala geopolitična tveganja, med katerimi lahko izpostavimo gospodarsko negotovost kot posledico izstopa Velike Britanije iz EU, vpliv morebitnih nepredvidenih odločitev ameriške izvršilne oblasti na trgovinske sporazume ter morebitna presenečenja glede razpleta prihajajočih volitev predvsem v Nemčiji in Franciji.

Gospodarstvo v ZDA je v začetku leta 2016 rastlo skromno, predvsem v tretjem kvartalu pa preseglo pričakovanja, saj je rast bruto domačega proizvoda (BDP) na letni ravni znašala 3,5 %, kar je najvišja rast v zadnjih dveh letih. Ameriška centralna banka (FED) je v decembru 2016 podobno kot leto poprej zvišala ključno obrestno mero na 0,75 %, k čemur je poleg širjenja gospodarske aktivnosti prispeval tudi izboljšan položaj na trgu delovne sile ter pričakovanja o gibanju inflacije. Slednjo, bi utegnil s fiskalno politiko in infrastrukturnimi investicijami tudi v prihodnje vzpodbujati predvsem novoizvoljeni ameriški predsednik Donald Trump. Omenimo še, da je vrednost evra glede na ameriški dolar konec leta 2016 dosegla najnižjo vrednost v zadnjih dvanajstih letih, stopnja brezposelnosti, pa se je glede na podatke zadnjega kvartala približala naravni stopnji brezposelnosti.

Upočasnjevanje kitajske rasti, povezano z zmanjšanjem obsega trgovine in investicij, pa je predvsem v začetku leta 2016 med investitorji podkrepilo negotovost, ki se je med drugim odrazila tudi v visokem upadu svetovnih borznih tečajev. V primerjavi s predhodnimi leti, rast kitajskega gospodarstva še naprej upada. Kljub omenjenemu, lahko vzroke za letno rast gospodarstva v višini 6,7 %, ki je na koncu presegla pričakovanja, iščemo predvsem v rasti potrošnje, ki se je tekom leta okrepila, poleg izvoza pa po mnenju analitikov ostaja glavno gonilo gospodarske rasti tudi v bodoče. Rast zadolževanja po drugi strani predstavlja eno največjih tveganj, poleg omenjenega pa se Kitajska ubada tudi z velikimi odlivi kapitala, ki se utegnejo kot posledica določenih protekcionističnih odločitev novoizvoljenega ameriškega predsednika še povečati. Tudi v letu 2016 so cene na nepremičninskem trgu še naprej rastle, ugibanja o napihovanju nepremičninskega balona pa so vse glasnejša.

Kljub ukrepom za spodbuditev gospodarstva in ohlapni monetarni politiki s strani centralne banke, pa je japonsko gospodarstvo z nazadujočo industrijsko proizvodnjo in stagnirajočim BDP v preteklem letu zaostalo za pričakovanji. Pričakovana letna rast bruto domačega proizvoda za leto 2016 je pod 1 %, pričakovana letna inflacija s -0,1 % še daleč od želene ravni 2 %, na japonsko izvozno aktivnost pa je negativno vplivala tudi dražitev jena v primerjavi z dolarjem. Glede na nedelujočo monetarno politiko, bo morala država za izboljšanje svoje makroekonomske slike poseči po več fiskalnih ukrepih, med katerimi so dvig davkov, zmanjšanje izdatkov, pri čemer utegnejo restriktivni ukrepi na kratek rok povzročiti zmanjšanje gospodarske aktivnosti. Dežela je po drugi strani presenetila s podatki o brezposelnosti, saj je ta konec leta 2016 znašala blizu 3 %, glede na pomanjkanje delovne sile in vedno večje demografsko breme ki ga predstavljajo starostniki, pa počasi odpira vrata tudi tujim delavcem.

Velika Britanija je v preteklem letu z nekaj več kot 2 % rastjo BDP, rastla najhitreje med državami skupine G7 in s tem vsaj za nekaj časa zasenčila nekatere napovedi, da utegne v primeru nepričakovane ločitve od EU, zapasti v recesijo. Večji padec britanskega funta v primerjavi z drugimi pomembnimi valutami v drugi polovici leta, je vplival na povečanje inflacije, znižale pa so se tudi napovedi nekaterih podjetij glede stopenj dobička, saj so depreciacijo valute občutila predvsem skozi zmanjšanje prihodkov ter skozi večje izdatke za uvoz surovin iz tujine. Po drugi strani, pa se je delno tudi na račun cenejšega funta zmanjšal trgovinski primanjkljaj Velike Britanije, povečalo pa se je število nočitev tujih turistov. Po zadnjih podatkih, Velika Britanija ne želi delnega ali pridruženega članstva v EU, oči pa so uprte na pogajanja po sprožitvi 50. člena Lizbonske pogodbe, s katerim se izstop iz EU tudi uradno začne.

Po večletnem negativnem trendu, so trgi v razvoju v preteklem letu presenetili s svojo rastjo, ki pa je iz vidika sestave krhka. Razlog za rast najdemo predvsem v zvišanju cen surovin ter v okrevanju povpraševanja razvitih gospodarstev, katerega nadaljevanje se pričakuje tudi v letu 2017. Amerika za trge v razvoju ostaja »dvorezni meč«, saj naj bi predvidene fiskalne vzpodbude prinesle pozitivne učinke prelivanja, po drugi strani pa zaostrovanje mednarodnih trgovinskih odnosov, močnejši dolar in napovedano dvigovanje obrestnih mer ter posledična podražitev zadolževanja v dolarjih, za omenjene države predstavlja dodatno breme.

Trenutno ocenjena globalna rast za leto 2016 je 3,1 %, za leto 2017 pa mednarodni denarni sklad ocenjuje gospodarsko rast 3,4 % oziroma 3,6 % v letu 2018. Brez dejstva, da globalna rast ostaja šibka pri napovedih ne gre, hkrati pa znakov opaznega nazadovanja ni videti. Predvsem na račun pospeška rasti v drugi polovici preteklega leta, so obeti izboljšani za območje evra, znotraj katerega lahko izpostavimo Nemčijo, ki naj bi v letu 2017 rastla s podobnim tempom kot evroobmočje. Slabše napovedi pestijo Italijo, katere rast naj v omenjenem letu ne bi dosegla 1%. Krepka rast preko 4 % je predvidena za države v razvoju, katerih gonilna sila je Indija s predvideno 6,6 % rastjo, dobri obeti pa so tudi za veliki izvoznici energentov Brazilijo, kjer naj bi se krčenje BDP postopoma zmanjševalo ter Rusijo, za katero pa je v letu 2017 predvidena skoraj 1 % rast BDP. Omenimo še, da so nizke oziroma v nekaterih primerih celo negativne obrestne mere tako podjetja, kot tudi države po svetu dodobra izkoristile, saj naj bi bilo po podatkih svetovne banke leto 2016 po vrednosti izdanih dolžniških vrednostnih papirjev rekordno.

Slovenija je glede na zadnje objavljene podatke tekom leta beležila rast bruto domačega proizvoda (BDP) v višini 2,5 %, pri čemer je zasebno trošenje gospodinjstev, kot posledica izboljšanja razmer na trgu dela (stopnja brezposelnosti je novembra znašala 10,4 %) in rasti razpoložljivega dohodka, še naprej ugodno vplivalo na gospodarsko aktivnost. Predvsem na račun tujega povpraševanja in izboljšanja konkurenčnosti se je krepil izvoz, zaradi prehoda v novo finančno perspektivo, pa je v letu 2016 upadla državna investicijska aktivnost. Splošno gospodarsko ozračje v Sloveniji se izboljšuje, prav tako tudi zaupanje potrošnikov, nekoliko presenečajo le ocene Evropske komisije, da naj bi se slovensko gospodarstvo v letu 2017 začelo pregrevati. Komisija oceno pojasnjuje preko koncepta proizvodne vrzeli, pri čemer naj bi v letu 2017 raven dejanskega BDP že presegla potencialnega, kar kaže na omenjeno pregrevanje. V letu 2017 in 2018 je napovedana gospodarska rast v višini 3 %, kar presega povprečno rast tako evroobmočja kot tudi v celotne EU, ključni »motor« omenjene rasti pa ostaja zasebna potrošnja, skupaj z okrevajočim trgom dela ter izvozom.

	2013	2014	2015					2016 Ocena			2017 Napoved
				4Q 15	Q1 16	Q2 16	Q3 16	UMAR	BS	MDS	EK	UMAR	BS	MDS	EK
Real . BDP (YoY %)	-1,0	3,0	2,9	3,3	2,5	2,7	2,7	2,3	2,2	2,3	2,5	2,9	2,5	1,8	3,0
Tek. račun (% BDP)	5,6	7,0	7,3	7,2	6,2	6,6	7,4	6,7	7,6	7,7	6,3	5,6	7,0	7,2	5,5
Dolg/ BDP	70, 3	80, 9	83, 1	83, 0	83, 8	82,3	82, 6		78, 7	80, 4	80, 9		79, 6	81, 6	78, 9
				09 16	10 16	11 16	12 16
CPI (YoY %)	1,8	0,2	-0,5	0,2	0,6	0,6	0,5	1,1	-0,1	-0,3	-0,2	1,4	1,4	1,0	1,1
Brezposel . (%)	13, 1	13, 1	12, 3	10, 3	10, 5	10,4		11, 2	8,1	8,2	7,9	10, 2	7,4	7,9	7,0
Budget (% BDP)	- 15,0	-5,0	-2,7	-1,1						-2,5	-2,0			-2,7	-1,7

Tabela 2: Zbrani kazalniki za Slovenijo z napovedmi:

6 KAPITALSKI TRGI

6.1 DENARNI TRGI IN OBRESTNE MERE

Denarna politika je v letu 2016 tako v ZDA kot tudi v Evropi ostala ohlapna in spodbujevalna, vendar manj kot v letu pred tem. V mesecu decembru je ameriška centralna banka (Fed), natanko po enem letu, ponovno zvišala ključno obrestno mero za 25 bazičnih točk; v območje med 0,5% in 0,75%. Če je bil omenjen dvig pričakovan s strani vlagateljev pa je Fed za rahlo presenečenje poskrbel z napovedanimi tremi namesto dvema dvigoma referenčne obrestne mere v tekočem letu. Slednje je vplivalo na dvig zahtevane donosnost na ameriške državne obveznice oziroma je dvignilo naklon krivulje donosnosti. Sicer je Fed v svoji komunikaciji poudaril, da si lahko v prihodnje privošči hitrejši tempo dvigovanja obrestnih mer, predvsem zaradi večjih inflacijskih pričakovanj in hitrejše gospodarske rasti.

Po drugi strani je ECB konec leta 2016 ohranila obrestne mere nespremenjene (ključna in depozitna obrestna mera ostajajta pri 0,00 % in -0,40 %) in z namenom zagotavljanja cenovne stabilnosti podaljšala izvajanje programa nakupa vrednostnih papirjev. Trenutni program, ki se izteče marca, bo z zmanjšanim mesečnim obsegom odkupov (z 80 mrd EUR na 60 mrd EUR) potekal do konca leta 2017 oziroma dokler se inflacija ne bo približala srednjeročnemu inflacijskemu cilju. Za vlagatelje je bila posebej spodbudna novica, da je ECB v primeru neugodnih gospodarskih gibanj pripravljena razširiti obseg mesečnih odkupov oziroma program podaljšati tudi v leto 2018, razširili pa so tudi možni nabor obveznic z nakupi pod -0,40% donosnostjo do dospetja.

Graf 1: Gibanje ključne obrestne mere ECB, FED in 3-mesečnega Euriborja v letu 2016

6.2 OBVEZNIŠKI TRGI

V preteklem letu so na vrednosti pridobile tudi obvezniške naložbe. Ob nadaljevanju ohlapne denarne politike najpomembnejših centralnih bank so tečaji najbolj varnih obveznic zabeležili manjšo letno spremembo. Kombinacija gospodarskega okrevanja v razvitem svetu in ukrepov Evropske centralne banke, ki od junija posega tudi na trg podjetniških obveznic, pa je po drugi strani vplivala na znižanje pribitkov obveznic z nižjo bonitetno oceno. Porast cen surovin in energentov pa je poleg počasnejšega dvigovanja ključne obrestne mere s strani Feda, pomembno vplival na znižanje zahtevane donosnosti obveznic izdajateljev iz surovinsko bogatih razvijajoče se držav.

Veliki razmiki v donosnosti v kolikor ga gledamo iz zgodovinskega vidika pa je v lanskem letu nastal med 10 letnimi nemškimi in ameriškimi državnimi obveznicami. To lahko razlagamo kot posledico prej opisanih razhajajočih se denarnih politik. Letna donosnost do dospetja 10-letne ameriške državne obveznice se je v decembru dvignila na 2,6 %, kar predstavlja najvišjo raven v zadnjih 2 letih. Hkrati je do premika obrestnih mer prišlo tudi v evroobmočju, vendar je bil ta precej manjši. Razmiki v donosnosti državnih obveznic evroobmočja so se sicer najbolj povečali v Italiji, kar je bilo povezano predvsem s politično negotovostjo zaradi ustavnega referenduma, ki je v tej državi potekal v začetku decembra.

Sredi septembra je bonitetna hiša Moody's izboljšala svoje mnenje o varnosti slovenskih državnih obveznic. Tako imenovane »izglede« je dvignila na pozitivne in s tem le potrdila junijski dvig bonitetne ocene Slovenije z A- na A s strani bonitetne agencije Standard & Poor's.

Graf 2: Gibanje donosnosti slovenske in nemške 9-letne državne obveznice v letu 2016

6.3 DELNIŠKI TRGI

ZDA so v letu 2016 nadaljevale z gospodarskim okrevanjem, osrednji ameriški borzni indeksi pa so podlagi dobre kondicije tamkajšnjega gospodarstva in nižjih obrestnih mer od prvotno pričakovanih dosegli 15,4% rast (merjeno z indeksom S&P 500 v EUR). K rasti tečajev delnic so v zadnjih dveh mesecih prispevale tudi napovedi ameriškega predsednika Donalda Trumpa o bolj ekspanzivni fiskalni politiki in nižjih davkih, ki bi lahko v prihodnjih letih dodatno spodbudile rast največjega svetovnega gospodarstva. Po drugi strani so zgolj 1,7% donosnost v minulem letu dosegle delnice izdajateljev iz Evrope (merjeno z indeksom STOXX 600), ki so bile najprej podvržene vplivu ohlajanja kitajskega gospodarstva, nato Brexit-u ter težavam italijanskih bank.

Občutno rast so v preteklem letu dosegli tudi trgi v razvoju. Kitajska se je na ohlajanje tamkajšnje gospodarske rasti odzvala z novimi fiskalnimi in denarnimi spodbudami, s čimer je želela okrepiti domače gospodarstvo. Omenjeni ukrepi pa so se odrazili tudi na rasti cen surovin, saj je Kitajska kot drugo največje svetovno gospodarstvo pomembna porabnica vseh osnovnih industrijskih kovin. Posledično so med razvijajočimi se državami največjo rast borznih indeksov zabeležile tiste, ki so bogate s surovinami in energenti.

Tečaji najpomembnejših delnic na Ljubljanski borzi so se v letu 2016 v povprečju podražili, indeks SBI TOP je pridobil 3,1 %, skupni promet na borzi pa je znašal 333,7 milijona evrov.

Vir: Bloomberg

Graf 4: Gibanje indeksa DAX v letu 2016

Vir: Bloomberg

Graf 5: Gibanje indeksa S&P 500 v letu 2016

Vir: Bloomberg

6.4 SUROVINSKI TRGI

Cena nafte se je od 20. januarja 2016, potem ko je pri 26 dolarjih za sod zabeležila najnižjo večletno točko, leto zaključila nad 50 dolarjev za sodček. Ključen razlog za takšno rast cene je ob sicer rastočem povpraševanju na strani ponudbe, saj se je proizvodnja nafte iz skrilavca v ZDA občutno znižala. Dodatno je na rast cene nafte vplivala tudi odločitev Organizacije držav izvoznic nafte (OPEC) in posameznih držav nečlanic OPEC o zmanjšanju proizvodnje nafte, skupaj za 1,8 milijona sodčkov na dan, kar je razlog za skoraj 20% povečanje cene v mesecu decembru preteklega leta.

V letu 2016 so na vrednosti pridobivale tudi cene ostalih surovin; predvsem kovin, ki so se odzvale na rast kitajskega povpraševanja in na napoved ZDA o povečanju investicij v infrastrukturo. Zaradi povečane negotovosti glede politično gospodarskih dogodkov (Brexit) pa je v letu 2016 na vrednosti pridobilo tudi zlato. Cene surovin, merjeno z rastjo Bloomberg Commodity Index-a (v EUR) so v preteklem letu tako porastle za 13,7%.

Graf 6: Gibanje cene nafte v letu 2016

Vir: Bloomberg

7 FINANČNI REZULTAT DRUŽBE IN SKUPINE

Družba je leto 2016 zaključila s čistim dobičkom v višini 1.220.429 EUR, ki pretežno izhaja iz naložbenega dela poslovanja. Skupina je leto 2016 zaključila s čistim dobičkom v višini 4.595.966 EUR.

Tabela 3: Ključni finančni kazalci družbe Prva Group in Skupine
-----------------------------------------------------------------	--	--	--	--	--	--	--	--	--	--	--	--	--	--

		Prva Group		Skupina
	2016	2015	2016	2015
Čisti prihodki od zavarovalnih premij	0	0	11.674.718	12.208.790
Čisti odhodki za škode	0	0	-4.621.049	-4.745.911
Stroški pridobivanja zavarovanj	0	0	-2.824.468	-2.950.038
Dobiček pred davki	1.355.080	1.143.753	5.259.272	5.495.811
Čisti dobiček	1.220.492	1.083.553	4.595.966	5.028.218
Davek na dobiček in drugi davki	-134.588	-60.200	-663.307	-467.594
Premoženje v upravljanju*	-	-	751.692.765	659.377.277
Število zavarovancev	-	-	443.042	437.822
Neto povečanje zavarovancev	-	-	5.220	24.884
Povprečna letna premija	-	-	170	195
Upravljavska provizija	-	-	0,76%	0,85%
Donosnost skladov (pripisano tehtano povprečje)	-	-	5,87%	4,85%
Kapital
ROE iz poslovanja			8,37%	11,50%
ROE iz naložb			6,16%	6,10%
Skupni ROE			14,53%	17,60%
Število zaposlenih na zadnji dan leta			138	116

*Številka predstavlja seštevek zneskov v razkritju Sredstva iz finančnih pogodb (razkritje 18, tabela 36) v višini 255.323.586 EUR, sredstev iz naslova pokojninskih rent v višini 12.648.397 EUR, izvenbilančnih obveznosti skupine (razkritje 26, tabela 53) v višini 481.227.369 EUR in sredstev, kjer zavarovanec prevzema naložbeno tveganje v višini 2.493.414 EUR (izkaz finančnega položaja družbe).

8 INFORMATIKA

Z nadaljnim razvijanjem in izpopolnjevanjem novih informacijskih rešitev smo izboljševali delovne procese.

9 ORGANIZACIJA IN KADRI

Prva Group - Skupina Prva, zavarovalniški holding, d.d. je v letu 2016 na podlagi delovnih ur zaposlovala povprečno 2,2 zaposlencev. Število zaposlenih se giblje glede na trenutne potrebe, ki se pojavijo v določenem obdobju, na zadnji dan leta 2016 pa je bilo zaposlenih 2,2 oseb. Skupina zaposluje 138 ljudi na 31.12.2016.

Tabela 4: Število zaposlenih v družbi Prva glede na stopnjo izobrazbe na 31.12.2016

Organizacijska enota	Št. zaposlenih		Stopnja izobrazbe	Št. zaposlenih
Uprava	1,2		VIII.	1,1
Analitika	1	VII.		1,1
Skupaj	2,2		Skupaj	2,2

10 UPRAVLJANJE S TVEGANJI

• Upravljanje s tveganji je sestavni del vseh poslovnih procesov Skupine in Družbe
• O upravljanju s tveganji poročamo tudi v poglavjih 28 30 računovodskega dela poročila.

Upravljanje s tveganji je sestavni del vseh poslovnih procesov. Zasnovan je na jasni in natančno določeni organiziranosti ter premišljeno opredeljenih procesih, pristojnostih in pooblastilih funkcij ter odborov. Omogoča obvladovanje in nadzor negotovosti v poslovnih priložnostih, kar je temeljnega pomena za kakovostnejše poslovne odločitve in posledično boljše poslovne rezultate.

10.1. UPRAVLJANJE S KAPITALOM IN KAPITALSKO USTREZNOSTJO

Prvi cilj pri upravljanju s kapitalom je zagotavljanje zadostne in primerne kapitalske ustreznosti družb v Skupini.

V skladu z veljavno zakonodajo redno merimo znesek razpoložljivega kapitala za pokrivanje regulatorne kapitalske zahteve na ravni posameznih družb in na ravni Skupine.

10.2. FINANČNO TVEGANJE

Pri upravljanju s sredstvi kritnih skladov zavarovalnice, financiranju svojega poslovanja v sklopu upravljanja s kapitalom smo izpostavljeni naslednjim osrednjim finančnim tveganjem:

• tveganju spremembe cen delnic in tveganju spremembe obrestnih mer,
• kreditnemu tveganju in
• likvidnostnemu tveganju.

Pri oblikovanju naložbenih politik za posamezne portfelje ter naravo in značilnosti obveznosti zavarovalnice stremimo k optimalni razpršitvi sredstev in doseganju optimalne donosnosti.

10.3. OBRESTNO TVEGANJE

Obrestno tveganje je tveganje, da bo sprememba tržnih obrestnih mer vplivala na vrednost obrestno občutljivih sredstev, obveznice in druge dolžniške vrednostne papirje, katerih vrednost se spreminja glede na gibanje obrestnih mer. V primeru dviga obrestnih mer, vrednost dolžniških naložb praviloma pade. Na drugi strani v primeru padca obrestnih mer vrednost dolžniških naložb praviloma zraste. Obrestna občutljivost dolžniških vrednostnih papirjev se praviloma veča z daljšanjem zapadlosti posamezne naložbe, manjši absolutni ravni obrestnih mer v gospodarstvu ter nižjim kuponom instrumenta.

Obrestno tveganje se obvladuje predvsem preko uravnavanja strukture ročnosti naložb (dolžniški finančni instrumenti), prestrukturiranja naložb iz dolžniških finančnih instrumentov s fiksno obrestno mero v dolžniške finančne instrumente s spremenljivo obrestno mero, prilagajanja ročnosti ter povprečnega modificiranega trajanja dolžniških finančnih instrumentov glede na pričakovane spremembe ravni obrestnih mer in uporabe izvedenih finančnih instrumentov.

10.4. TVEGANJE SPREMEMBE CEN DELNIC

Družba in Skupina obvladuje tveganje spremembe cen delnic lastniških vrednostnih papirjev v svojem portfelju prek limitov dovoljene izpostavljenosti in z geografsko ter s sektorsko razpršenostjo naložb. Portfelj je v večini sestavljen iz dolžniških vrednostnih papirjev, posledica te diverzifikacije je še nekoliko nižje tveganje sprememb cen delnic. Dejavniki naših investicijskih odločitev zajemajo tudi likvidnost delnic.

10.5. LIKVIDNOSTNO TVEGANJE

Likvidnostno tveganje je tveganje, da družba ali skupina zaradi omejene likvidnosti naložb na trgu vrednostnih papirjev s posamezno naložbo ne morejo trgovati oziroma lahko z njo trgujejo le po občutno slabših pogojih (zlasti cenovnih), kot so bili tisti, po katerih so bile te naložbe ovrednotene. Likvidnostno tveganje je tudi tveganje ali nevarnost neusklajene likvidnosti oziroma neusklajenosti med dospelimi sredstvi in obveznostmi do virov sredstev v podjetju, kar lahko povzroči likvidnostne probleme, torej pomanjkanje denarnih sredstev za poravnavanje zapadlih obveznosti.

Likvidnostno tveganje se minimizira preko uravnavanja likvidnosti naložb (likvidnost se meri z velikostjo izdaje in razmikom med nakupno in prodajno ceno), upoštevanja likvidnosti kapitalskega trga, hkrati pa se spremlja tudi dinamiko prilivov in odlivov sredstev iz portfeljev in uravnava potrebna dodatna likvidna sredstva po principu ALM.

10.6. VALUTNO TVEGANJE

Valutno tveganje je tveganje, da lahko spremembe deviznega tečaja pozitivno ali negativno vplivajo na v domači valuti izraženo vrednost naložb, ki so denominirane v tujih valutah.

Valutnemu tveganju se izpostavljamo le v manjši meri, saj imamo večino sredstev naloženih v evrih.

Od ostalih valutnih izpostavljenosti so najbolj pomembne izpostavljenosti proti valutam držav bivše Jugoslavije.

Valutno tveganje se obvladuje predvsem preko uskladitve valutne strukture sredstev z obveznostmi, z izbiro naložb v tujih valutah, katerih tečaji se v primerjavi z domačo valuto v povprečju gibljejo v nasprotnih si smereh (ustrezna valutna razpršitev) in z uporabo izvedenih finančnih instrumentov.

10.7. KREDITNO TVEGANJE

Kreditno tveganje kot eno izmed najpomembnejših virov finančnih tveganj predstavlja tveganje, da nasprotna stranka ali izdajatelj finančnega instrumenta, ki je v lasti kritnih skladov ali družbe, ne bo poravnal svoje obveznosti v polnem znesku, bodisi ko zapade v plačilo, bodisi kadarkoli po tem datumu. To tveganje vključuje tudi tveganje znižanja vrednosti vrednostnega papirja kot posledice večje verjetnosti neplačila zapadle obveznosti, kar se največkrat odrazi preko znižanja bonitetne ocene dolžniških instrumentov takega izdajatelja.

Podzvrst kreditnega tveganja je tudi poravnalno tveganje ki predstavlja tveganje izgube, ki nastane, če se postopek plačil med dvema ali več strankami v poravnalnih sistemih ne odvije po pričakovanjih oziroma dogovoru. Najpogosteje se to zgodi ob izmenjavi sredstev, ko ena izmed strani, vključenih v poravnavo, ne poravna svojih obveznosti do enega ali več upnikov, za tem, ko ti že izpolnijo svoj del obveznosti.

Kreditno tveganje se meri preko redne dnevne spremljave poslovanja izdajateljev vrednostnih papirjev oziroma nasprotnih strank, v katerih imajo skladi ali družba izpostavljenost v obliki depozitov in terjatev iz naslova izvedenih finančnih instrumentov. Znotraj poslovanja se še posebej pozorno preverjajo bonitetne ocene institucij, smer sprememb bonitetnih ocen, velikost lastniškega kapitala družb, rezultati njihovega poslovanja ipd.

Zraven tega so osnova za ugotavljanje tveganj neizpolnitve nasprotne stranke tudi pogodbeno razmerje med družbo ter nasprotno stranko ali izdajateljem, zakonska določila, pravila delovanja Klirinško depotne družbe v zvezi s poravnavo poslov in pravila izpolnitve obveznosti na organiziranih trgih, na katerih se trguje s finančnimi instrumenti.

Poravnalno tveganje se obvladuje tako, da se zasleduje visoke standarde kakovosti poslovnih partnerjev, njihovih storitev in njihove plačilne discipline, ki jih spremlja med trajanjem poslovnega razmerja.

10.8. OPERATIVNO TVEGANJE

Operativno tveganje je tveganje nastanka izgube, vključno s pravnim tveganjem, zaradi naslednjih okoliščin:

• zaradi neustreznosti ali nepravilnega izvajanja notranjih procesov;
• zaradi drugih nepravilnih ravnanj ljudi, ki spadajo v notranjo poslovno sfero pravne osebe;
• zaradi neustreznosti ali nepravilnega delovanja sistemov, ki spadajo v notranjo poslovno sfero pravne osebe, ali
• zaradi zunanjih dogodkov ali dejanj.

Primeri operativnega tveganja so: zunanje kriminalne dejavnosti, strateško tveganje, naravne nesreče, sistem notranjih kontrol, vodenje procesov, teroristični napadi in vojne, infrastruktura informacijske tehnologije, programska oprema, pravno tveganje, tveganje izgube ugleda, človeške napake itd. Operativno tveganje se obvladuje preko procesov in kontrol, ki minimizirajo verjetnost izgub iz naslova operativnega tveganja.

10.9. PLANI ZA NAPREJ

V Skupini Prva bomo v prihodnjih letih utrjevali svojo vizijo postati najmočnejši izvajalec pokojninskega zavarovanja v regiji z najmanj 25-odstotnim tržnim deležem na vseh trgih, kjer smo prisotni. Z rastjo pokojninskih zavarovanj se bomo širili na področje življenjskih zavarovanj in dodatnih varčevalnih produktov na tistih trgih, kjer imamo zaradi pokojninskih zavarovanj komparativne prednosti. Razvoj življenjskih zavarovanj bo slonel na razvoju pokojninskih rent in inovativnih produktov življenjskih zavarovanj, ki so dostopni čim širšemu krogu posameznikov.

V Skupini Prva planiramo konec leta 2017 imeti že preko 470 tisoč zavarovancev. Celotna sredstva v upravljanju bodo presegla 800 mio EUR, pri čemer predvidevamo preko 85 mio EUR premije. Planiran konsolidiran dobiček za leto 2017 znaša 4,1 mio EUR. Skladno s sprejetim planom za leta 2017-2019 pa pričakujemo v prihodnjih treh letih doseči 550 tisoč zavarovancev ter prelomno 1 milijardo EUR sredstev v upravljanju.

V prihodnjih letih bomo osredotočili svoje poslovanje na obstoječe trge. Največjo rast sredstev v upravljanju pričakujemo v hčerinski družbi KB Prvo, Makedonija, kjer bomo poleg drugega stebra dosegali rast tudi v prostovoljnem pokojninskem zavarovanju. V Prvi osebni zavarovalnici d.d., Slovenija pričakujemo nadaljevanje prodaje klasičnih življenjskih zavarovanj in s tem rast deleža v celotnem poslovanju. V družbah DDOR Garant iz Srbije in FSKP iz Kosova planiramo stabilno rast poslovanja ter povečevanje pozitivnega poslovnega rezultata.

Na vseh trgih bomo okrepili aktivnosti pri interakcijah s stranko z namenom povečanja zadovoljstva in posledično prodaje.

10.10. POMEMBNEJŠI DOGODKI PO DATUMU BILANCE

Skladno z objavljenim obvestilom na internetni strani http://seonet.ljse.si/, dne 1.3.2017, številka INI-139/17 bo v primeru izpolnjenih pogojev prišlo do pomembne spremembe lastništva. Delež rednih delnic PPDM Evropske banke za obnovo in razvoj v višini 20,0% bo na podlagi opcijske pogodbe odkupila družba Dej d.o.o., ki bo posledično povečala svoj delež v družbi iz obstoječih 50,2% na 70,2%.

REVIZORJEVO POROČILO

-

12 RAČUNOVODSKI IZKAZI DRUŽBE SKUPINA PRVA D.D. IN SKUPINE PRVA GROUP

12.11. IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA

			Prva Group		Skupina Prva Group
v EUR	Pojasnilo	2016	2015	2016	2015
Čisti prihodki od zavarovalnih premij	1.1	0	0	11.674.718	12.208.790
Drugi zavarovalni prihodki	1.2	216.745	281.911	7.613.667	7.802.653
Prihodki od finančnih sredstev
Prihodki od obresti	2.1	92.226	85.134	1.330.120	1.495.955
Odhodki od obresti	2.2	0	0	-20	-183
Prihodki od dividend	3	1.662.314	1.184.961	114.923	34.649
Neto tečajne razlike	4	0	0	67.893	5.000
Neto dobički/izgube pri odtujitvah naložb	4	-56.159	20.365	548.780	544.278
Prevrednotovalni finančni prihodki (neto)	4	0	0	168.712	32.875
Odhodki iz slabitev naložb	4		-134.005	-3	-134.007
Čisti odhodki za škode	5.1	0	0	-4.621.049	-4.745.911
Sprememba zavarovalno-tehničnih rezervacij	5.2	0	0	-1.440.507	-2.476.333
Obratovalni stroški
Stroški pridobivanja zavarovanj	6			-2.824.468	-2.950.038
Stroški dela	7	-411.338	-173.833	-4.032.734	-3.162.577
Amortizacija	12,13	-10.433	-24.868	-277.273	-270.507
Ostali stroški	8	-140.376	-99.895	-2.739.547	-2.463.234
Drugi prihodki	9.1	2.101	3.983	117.817	111.932
Drugi odhodki	9.2			-441.758	-537.529
Dobiček pred davki		1.355.080	1.143.753	5.259.272	5.495.811
Davek iz dobička in odloženi davek	10	-134.588	-60.200	-663.307	-467.594
Čisti dobiček		1.220.492	1.083.553	4.595.966	5.028.218
- večinskega lastnika				3.768.510	4.328.638
- neobvladujočega deleža				827.456	699.580
Čisti/popravljeni dobiček na delnico	11	-	-	11,55	13,47

EUR			Prva Group		Skupina Prva Group
		Pojasnilo	2016	2015	2016	2015
I.	ČISTI DOBIČEK/IZGUBA POSLOVNEGA LETA PO OBDAVČITVI		1.220.492	1.083.553	4.595.966	5.028.218
II.	DRUGI VSEOBSEGAJOČI DONOS PO OBDAVČITVI (1 + 2 + 3 + 4 + 5 + 6 + 7 + 8 + 9)		124.856	-24.402	660.373	-774.794
4	Čisti dobički/izgube iz ponovne izmere finančnega sredstva razpoložljivega za prodajo		117.124	-24.402	716.867	-870.224
4.1.	Dobički/izgube pripoznani v presežku iz prevrednotenja		126.088	-11.207	1.324.682	-338.916
4.2.	Prenos dobičkov/izgub iz presežka iz prevrednotenja v poslovni izid		-8.964	-13.195	-607.815	-531.307
5	Tečajne razlike		0	0	-25.149	-12.477
6	Davek od drugega vseobsegajočega donosa	10	7.732	0	-31.345	107.906
III.	VSEOBSEGAJOČI DONOS POSLOVNEGA LETA PO OBDAVČITVI (I + II)		1.345.348	1.059.151	5.256.339	4.253.423
	od tega pripadajoč večinskemu lastniku		-	-	4.414.696	3.559.625
	od tega pripadajoč neobvladujočemu deležu		-	-	841.643	693.799

12.12. IZKAZ VSEOBSEGAJOČEGA DONOSA DRUŽBE SKUPINA PRVA D.D. IN SKUPINE PRVA GROUP

		Prva Group		Skupina Prva Group
v EUR	Pojasnilo	31.12.2016	31.12.2015	31.12.2016	31.12.2015
SREDSTVA
Opredmetena osnovna sredstva	12	65.135	45.023	613.030	649.590
Neopredmetena dolgoročna sredstva	13	0	1.088	617.778	591.189
Odložene terjatve za davek	10	162.725	289.581	284.219	553.514
Deleži v odvisnih družbah	14.1	16.660.326	16.660.326	0	0
Finančna sredstva
Sredstva zavarovancev ki prevzemajo naložbeno tveganje	15	0	0	2.493.414	1.808.137
Naložbe v vrednostne papirje		1.996.732	2.242.177	44.322.395	37.550.876
1. Naložbe vrednotene do dospelosti	16.1	0	0	0	0
2. Naložbe razpoložljive za prodajo	16.2	1.996.732	2.242.177	43.170.285	36.677.178
3. Naložbe izmerjene po pošteni vrednosti prek poslovnega izida	16.3	0	0	1.152.110	873.698
Kratkoročne aktivne časovne razmejitve	17	3.668	1.110	310.987	252.125
Sredstva iz finančnih pogodb	18			255.323.586	240.788.639
Dana posojila in depoziti	19	1.678.268	1.273.848	6.080.570	8.235.180
Druge terjatve	17	30.516	18.591	2.281.561	2.098.900
Denarna sredstva	20	230.522	41.606	1.388.208	653.785
SKUPAJ SREDSTVA		20.827.891	20.573.349	313.715.747	293.181.935
KAPITAL in OBVEZNOSTI
Kapital
1. Vpoklicani kapital		13.386.247	13.386.247	13.386.247	13.386.247
2. Rezerve		6.021.220	6.021.220	6.021.220	6.021.220
3. Presežek iz prevrednotenja		48.427	-76.429	249.038	-397.148
4. Nerazdeljeni dobiček		1.220.954	1.201.359	12.399.699	9.832.085
5. Lastne delnice		-1.110	-1.110	-1.110	-1.110
6. Kapital neobvladujočega deleža		0	0	4.184.759	3.691.078
Skupaj kapital	21	20.675.738	20.531.287	36.239.853	32.532.372
Zavarovalno-tehnične rezervacije	22	0	0	19.050.835	17.076.402
Od tega: Kosmate rezervacije v korist življenjskih zavarovancev, ki prevzemajo naložbeno tveganje		0	0	2.493.414	1.808.137
Obveznosti iz finančnih pogodb	23	0	0	255.323.586	240.788.638
Finančne obveznosti iz prejetih posojil	24	0	0	6.729	9476
Ostale obveznosti	25	27.425	38.049	1.349.468	2.009.348
Odložene obveznosti za davek		0	0	133.591	117.167
Druge rezervacije	25	0	0	113.925	59.698
Kratkoročne pasivne časovne razmejitve	25	124.728	4.014	1.497.761	588.834
SKUPAJ KAPITAL in OBVEZNOSTI		20.827.891	20.573.349	313.715.747	293.181.935

12.13. IZKAZ FINANČNEGA POLOŽAJA DRUŽBE SKUPINA PRVA D.D. IN SKUPINE PRVA GROUP

12.14. IZKAZ DENARNIH TOKOV DRUŽBE SKUPINA PRVA D.D. IN SKUPINE PRVA GROUP

	Skupina Prva		Skupina Prva Group
v EUR	2016	2015	2016	2015
Denarni tokovi pri poslovanju
Celotni poslovni izid pred davki	1.355.080	1.143.753	6.921.807	6.457.581
Popravki za:	-1.744.107	-1.090.857	-1.091.364	-1.057.469
Dobiček /izguba pri spremembi vrednosti naložb merjene po pošteni vrednosti	0	0	-168.953	-1.358
Neto prihodki od obresti	-92.226	-85.134	-1.091.645	-1.254.827
Prihodki od dividend	-1.662.314	-1.184.961	-1.777.087	-34.649
Odhodki od oslabitve naložb	0	134.005	21.278	134.007
Amortizacija osnovnih sredstev	10.433	24.868	169.385	170.254
Dobiček/izguba pri odtujitvah naložb	0	20.365	0	20.365
Neto tečajne razlike	0	0	-75.376	-91.262
Sprememba zavarovalno tehničnih rezervacij	0	0	1.831.033	0
Dobiček iz rednega delovanja pred spremembami v obratnem kapitalu	-389.027	52.896	5.830.443	5.400.113
Povečanje terjatev / obveznosti	222.464	212.486	1.333.985	1.822.856
Denarni tok iz poslovanja	-166.563	265.382	7.164.428	7.222.969
Prejemki od obresti	112.033	85.963	1.488.126	3.437.518
Plačane obresti		0	0	0
Plačan davek		0	-205.273	0
Neto denarni tok iz rednega delovanja	-54.530	1.531.495	8.447.280	10.660.487
Denarni tokovi pri naložbenju
Prejemki/Izdatki za nakupe novih opredmetenih osnovnih sredstev	-29.457	-40.896	-135.122	-116.056
Prejemki/izdatki za nakupe neopredmetenih dolgoročnih sredstev	0	0	-174.754	5.907
Prejemki/izdatki od prodaj za prodajo razpoložljivih finančnih naložb	434.916	646.875	20.441.386	646.875
Izdatki za nakupe za finančnih naložb merjene po pošteni vrednosti	-201.422	-1.651.489	-25.242.341	-9.515.209
Prejemki/Izdatki za dolgoročne naložbe	0	0	0	-20.809
Prejemki/Izdatki za dolgoročne naložbe HTM	0	0	-949.727	-794.573
Neto prejemkov od vračil ter izdatkov za dana posojila in depozite	-422.010	711.567	-217.973	-384.946
Prejemki/izdatki za ustanovitev novih družb, dokapitalizacije		0	0	0
Prejete dividende	1.662.314	1.184.961	114.772	29.688
Neto denarni tokovi pri naložbenju	1.444.342	851.018	-6.163.757	-10.149.123
Denarni tokovi pri financiranju
Izplačilo prednostnih in navadnih dividend ter vračilo kapitala	-1.200.897	-1.202.538	-1.200.897	-1.202.538
Dividende izplačane manjšincem		0	-347.962	-165.629
Neto denarni tokovi pri financiranju	-1.200.897	-1.202.538	-1.548.858	-1.368.167
Neto pritoki denarnih sredstev	188.916	-175	734.665	-856.803
Neto tečajne razlike	0	0	-315	125
Denarna sredstva na 1 januar	41.606	41.782	653.858	1.510.462
Končno stanje denarnih sredstev in njihovih ustreznikov na 31 december	230.522	41.607	1.388.208	653.784

12.15. IZKAZ GIBANJA KAPITALA DRUŽBE SKUPINA PRVA D.D.

v EUR	Osnovni kapital	Kapitalske rezerve	Lastne delnice	Rezerve iz dobička -druge rezerve	Presežek iz prevred.	Zadržani poslovni izid	Skupaj kapital
Začetno stanje 01.01.2015	13.386.247	6.017.833	-1.110	3.386	-52.028	1.320.344	20.674.673
Vseobsegajoči donos poslovnega	0	0	0	0	-24.402	1.083.553	1.059.151
leta a.) Čisti poslovni izid	0	0	0	0	0	1.083.553	1.083.553
b.) Drugi vseobsegajoči donos	0	0	0	0	-24.402	0	-24.402
Dividende rednih delnic	0	0	0	0	0	-801.581	-801.581
Dividende prednostnih delnic	0	0	0	0	0	-400.825	-400.825
Povečanje osnovnega kapitala iz sredstev družbe	0	0	0	0	0	0	0
Vračilo kapitala	0	0	0	0	0	0	0
Končno stanje 31.12.2015	13.386.247	6.017.833	-1.110	3.386	-76.429	1.201.359	20.531.286
Začetno stanje 01.01.2016	13.386.247	6.017.833	-1.110	3.386	-76.429	1.201.359	20.531.286
Vseobsegajoči donos poslovnega leta	0	0	0	0	124.856	1.220.492	1.345.348
a.) Čisti poslovni izid	0	0	0	0	0	1.220.492	1.220.492
b.) Drugi vseobsegajoči donos	0	0	0	0	124.856	0	124.856
Dividende rednih delnic	0	0	0	0	0	-800.072	-800.072
Dividende prednostnih delnic	0	0	0	0	0	-400.825	-400.825
Povečanje osnovnega kapitala iz sredstev družbe	0	0	0	0	0	0	0
Vračilo kapitala	0	0	0	0	0	0	0
Končno stanje 31.12.2016	13.386.247	6.017.833	-1.110	3.386	48.427	1.220.954	20.675.737

12.16. IZKAZ GIBANJA KAPITALA SKUPINE

v EUR	Osnovni kapital	Kapitalske rezerve in rezerve iz dobička	Presežek iz prevred.	Čisti posl.izid in preneseni čisti izid	Skupaj kapital večinskega lastnika	Kapital manjšinskih lastnikov	Skupaj
Začetno stanje
01.01.2015	13.386.247	6.020.110	371.865	6.705.854	26.484.076	3.162.908	29.646.984
Vseobsegajoči donos poslovnega leta	0	0	-769.013	4.328.638	3.559.625	693.799	4.253.423
a) Čisti poslovni izid	0	0	0	4.328.638	4.328.638	699.580	5.028.218
b) Drugi vseobsegajoči donos	0	0	-769.013	0	-769.013	-5.782	-774.794
Dividende rednih delnic - Skupina Prva	0	0	0	-801.581	-801.581	0	-801.581
Dividende prednostnih delnic - Skupina Prva	0	0	0	-400.825	-400.825	0	-400.825
Dividende izplačane manjšincem	0	0	0	0	0	-165.629	-165.629
Vračilo kapitala Skupina Prva	0	0	0	0	0	0	0
Končno stanje 31.12.2015	13.386.247	6.020.110	-397.148	9.832.086	28.841.295	3.691.078	32.532.372
Začetno stanje 01.01.2016	13.386.247	6.020.110	-397.148	9.832.086	28.841.295	3.691.078	32.532.372
Vseobsegajoči donos poslovnega leta	0	0	646.186	3.768.510	4.414.696	841.643	5.256.339
a) Čisti poslovni izid	0	0	0	3.768.510	3.768.510	827.456	4.595.966
b) Drugi vseobsegajoči donos	0	0	646.186	0	646.186	14.187	660.373
Dividende rednih delnic - Skupina Prva	0	0	0	-800.072	-800.072	0	-800.072
Dividende prednostnih delnic - Skupina Prva	0	0	0	-400.825	-400.825	0	-400.825
Dividende izplačane manjšincem	0	0	0	0	0	-347.962	-347.962
Vračilo kapitala Skupina Prva	0	0	0	0	0	0	0
Končno stanje 31.12.2016	13.386.247	6.020.110	249.038	12.399.699	32.055.093	4.184.759	36.239.852

13.POJASNILA K RAČUNOVODSKIM IZKAZOM DRUŽBE SKUPINA PRVA D.D. IN SKUPINE PRVA GROUP

13.1. POVZETEK POMEMBNIH RAČUNOVODSKIH USMERITEV

Za sestavo računovodskih izkazov Družbe in skupine jo odgovorna uprava. Računovodski izkazi Družbe in Skupine Prva Group za leto, ki se je končalo 31. decembra 2016, so bili potrjeni s strani Uprave dne 28.3.2017. Prva Group je delniška družba, ustanovljena v Republiki Sloveniji. Prednostne delnice družbe so uvrščene na prostem trgu Ljubljanske borze.

Prva Group je v skladu z Zakonom o zavarovalništvu mešani zavarovalni holding, saj ima pomemben delež v vsaj eni zavarovalnici. Glede na omenjeno dejavnost družba izvaja holdinške aktivnosti v svojih odvisnih družbah. Družba je imela ob koncu leta 2016 2,2 zaposlenih (2015: 2,2).

Družba je pravna naslednica Prve pokojninske družbe, ki se je preoblikovala že leta 2007. Ustanovljena je bila nova družba, Prva osebna zavarovalnica d.d., na katero se je s 1. septembrom 2007 prenesla vso dejavnost prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja, Prva Group pa je spremenila ime družbe (prejšnji naziv družbe je bil Prva pokojninska družba d.d.) ter dejavnost.

Družbe v Skupini so poleg Skupina Prva d.d. še:

Prva osebna zavarovalnica d.d.

Družba je nastala v letu 2007, ko so bili nanjo preneseni zavarovanci iz prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja Prve pokojninske družbe d.d.. Prva Group - Skupina Prva, zavarovalniški holding, d.d. je 100% lastnik Prve osebne zavarovalnice d.d.. Poslovanje družbe je bilo v letu 2014 vezano v pretežni meri na področje dodatnega pokojninskega zavarovanja iz naslova tretjega stebra v Sloveniji. Poleg dodatnega pokojninskega zavarovanja, ki sodi v skupino zavarovanja s kapitalizacijo izplačil, je zavarovalnica v letu 2009 pričela s trženjem nezgodnih zavarovanj, življenjskih zavarovanj iz zavarovalne vrste 19, življenjskih zavarovanj z naložbenim tveganjem (zavarovalna vrsta 21) in zdravstvenih zavarovanj. Prva osebna zavarovalnica je upravljalec štirih pokojninskih kritnih skladov ( v dveh pokojninskih načrtih), treh kritnih skladov naložbenih zavarovanj z različno naložbeno politiko, štirih kritnih skladov ostalih zavarovalnih vrst in portfelja kritnega premoženja. Družba je v letu 2016 ponujala dva pokojninska načrta življenjskega cikla, ki sta razdeljena na 4 sklade. V družbi je bilo na 31.12.2016 82 redno zaposlenih (2014: 64).

KB Prvo penzisko društvo AD Skopje

Poslovanje KB Prvo penzisko društvo AD Skopje je vezano na dodatno pokojninsko zavarovanje iz naslova drugega in tretjega stebra v Makedoniji. Družba je bila ustanovljena v letu 2005.

Prva Group - Skupina Prva, zavarovalniški holding, d.d. je 51% lastnik KB Prvo penzisko društvo AD Skopje. Preostalih 49% je v lasti največje makedonske banke Komercijalna banka a.d. Skopje. V družbi je bilo na 31.12.2016 30 redno zaposlenih (2015: 29).

DDOR-GARANT društvo za upravljnanje dobrovoljnim penzijskim fondom AD Beograd

Poslovanje DDOR-GARANT AD Beograd je vezano na dodatno pokojninsko zavarovanje iz naslova tretjega stebra v Srbiji.

Družba, v kateri je bila Prva Group - Skupina Prva, zavarovalniški holding, d.d. na dan 31.12.2015 60% lastnik, je bila ustanovljena maja 2006. V družbi je bilo na 31.12.2016 19 redno zaposlenih (2015: 17).

Fondi Slloveno-Kosovar I Pensioneve Sh.A Pristhine Kosovo

Poslovanje Fondi Slloveno-Kosovar I Pensioneve Sh.A Pristhine Kosovo je vezano na dodatno pokojninsko zavarovanje iz naslova tretjega stebra na Kosovu.

Družba, v kateri je Prva Group - Skupina Prva, zavarovalniški holding, d.d. 67,4% lastnik, je bila ustanovljena 4. septembra 2006. Preostalih 32,6% je v lasti Dukagjini Sh.p.k.. Z izvajanjem poslov pokojninskega zavarovanja je družba pričela v letu 2007. V družbi je bilo na 31.12.2016 5 redno zaposlenih (2015: 4).

Prva zavarovalniško zastopniška družba d.o.o., Slovenija

Družba je bila ustanovljena ob koncu leta 2010 in je v 100% lasti Prve Group Osnovna vloga družbe je prodaja zavarovalnih storitev in produktov Prve osebne zavarovalnice d.d. obstoječim in novim strankam ter povečanje tržnih deležev Prve osebne zavarovalnice d.d. v skupini osebnih zavarovanj. Na dan 31.12.2016 družba nima zaposlenih (2015: 0).

Tabela 5: Naložbe v odvisne in pridružene družbe na dan 31.12.2016

v EUR	Lastništvo	Knjigovodska vrednost naložbe	Celotni kapital družbe	Poslovni izid družbe za 2016
Odvisne družbe
Prva osebna zavarovalnica d.d.	100%	12.730.000	23.182.668	3.290.574
Ameriška ulica 8, 1000 Ljubljana
KB Prvo penzisko društvo AD Skopje	51%	918.272	6.866.400	1.448.097
Blv.Ilinden 1, 1000 Skopje
Fondi Slloveno- Kosovar I Pensioneve Sh.A Pristhine Kosovo	67,40%	511.985	494.065	24.931
Rr.UCK, nr.50/2, 10000 Prishtine
DDOR GARANT Beograd	60%	2.435.768	1.578.447	274.401
Maršala Birjuzova 3-5, 11000 Beograd
PRVA zavarovalniško zastopniška družba, d.o.o.	100%	64.300	6.451	-366
Ameriška ulica 8, 1000 Ljubljana
Skupaj		16.660.325	32.128.031	5.037.638

Najvišja nadrejena družba

A-Z Finance d.o.o.

Najvišja nadrejena družba družbi Prva Group je družba A-Z Finance d.o.o. s sedežem na Devinska 1 v Ljubljani. Družba A-Z Finance je bila ustanovljena leta 1998, 100% lastnik družbe je Alenka Žnidaršič Kranjc. Družba ima v lasti 62,5% družbe DEJ d.o.o., ki ima v lasti 50,20% delež družbe Prve Group. Družba A-Z Finance d.o.o. sestavlja konsolidirano letno poročilo, ki ga je moč dobiti na sedežu družbe. Družba DEJ d.o.o. ne sestavlja konsolidiranega letnega poročila in je vključena v konsolidirano letno poročilo družbe A-Z Finance d.o.o.

Povzetek pomembnih računovodskih usmeritev

Izjava o skladnosti

Priloženi posamični in skupinski računovodski izkazi Prve Group so sestavljeni v skladu z Mednarodnimi standardi računovodskega poročanja (MSRP), ki jih je sprejel Svet za mednarodne računovodske standarde (IASB) ter pojasnili, ki jih sprejema Odbor za pojasnjevanje mednarodnih standardov računovodskega poročanja (OPMSRP), in kot jih je sprejela Evropska unija.

Na dan bilance stanja, glede na proces potrjevanja standardov v EU, ni razlik v računovodskih usmeritvah družbe Prva Group ter Mednarodnimi standardi računovodskega poročanja (MSRP), ki jih je sprejela EU.

Računovodski izkazi so pripravljeni v skladu z veljavnimi predpisi, ki regulirajo poročanje zavarovalnic in pokojninskih družb veljavnih v 2016.

Osnove za pripravo

Računovodski izkazi družbe Skupina Prva d.d. in Skupino Prva Group so pripravljeni na osnovi računovodskih usmeritev prikazanih v nadaljevanju.

Računovodske usmeritve, uporabljene pri pripravi skupinskih računovodskih izkazov, so enake kot v preteklih letih, z izjemo novo sprejetih ali spremenjenih standardov in pojasnil, ki so stopili v veljavo s 1.1.2016 in so navedeni v nadaljevanju.

Osnovne usmeritve

Skupinski računovodski izkazi in izkazi družbe so pripravljeni na podlagi izvirnih vrednosti, razen za sredstva vrednotena po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida in sredstva namenjena za prodajo, ki so vrednotena po pošteni vrednosti preko izkaza vseobsegajočega donosa. Računovodski izkazi so prikazani v evrih. Vse vrednosti so zaokrožene na en euro, razen v primeru, ko je to posebej navedeno.

Pomembne računovodske presoje in ocene

Pomembne računovodske ocene

Priprava računovodskih izkazov zahteva od poslovodstva določene ocene in predpostavke, ki vplivajo na neodpisano vrednost sredstev in obveznosti družbe oziroma skupine ter razkritje potencialnih obveznosti na dan bilance stanja ter zneskov prihodkov in odhodkov družbe oziroma skupine v obdobju, ki se konča na dan bilance stanja.

Poslovodske ocene zajemajo, med drugim, naslednje postavke: amortizacijsko dobo in preostalo vrednost opredmetenih osnovnih sredstev in neopredmetenih dolgoročnih sredstev, popravke vrednosti zalog in dvomljivih terjatev in tožbene zahtevke. Bodočih dogodkov in njihovega vpliva ni možno določiti z gotovostjo. Prav zaradi tega je potrebno pri računovodskih ocenah uporabiti presojo saj se računovodske ocene spreminjajo glede na nove dogodke, izkušnje, dodatne informacije ter kot posledica sprememb poslovnega okolja v katerem družba deluje. Dejanske posledice se lahko razlikujejo od ocenjenih.

Glavne ocene in predpostavke na dan bilance stanja, ki se nanašajo na prihodnje poslovanje, in lahko povzročijo pomembne popravke knjigovodskih vrednosti sredstev in obveznosti v naslednjem poslovnem letu, so navedene v nadaljevanju.

Naložbene nepremičnine – pokojninski skladi

Naložbene nepremičnine (zemljišča in zgradbe) se vodijo ločeno od ostalih opredmetenih osnovnih sredstev. Merila za uvrstitev nepremičnin v to skupino so naslednja:

• naložbene nepremičnine morajo ustvarjati gospodarske koristi. Uporabljajo se za dajanje v najem prinašajo najemnino ali povečujejo njihovo nabavno vrednost,
• niso namenjene za prodajo v bližnji prihodnosti v rednem poslovanju,
• nabavno vrednost je mogoče zanesljivo izmeriti.

Ob pridobitvi se naložbena nepremičnina izmeri po nabavni vrednosti, ki vključuje stroške posla, nato pa se naložbene nepremičnine merijo po modelu poštene vrednosti. Poštena vrednost naložbene nepremičnine se izmeri na podlagi tržne vrednosti na dan bilance stanja, ki se jo ugotavlja s pomočjo uveljavljenih metod ocenjevanja tržnih vrednosti nepremičnin (primerljive tržne cene, cene zadnje transakcije). Prevrednotenje naložbenih nepremičnin podjetje opravi vsaj ob zaključku poslovnega leta, v primeru večjih tržnih sprememb pa se prevrednotenje lahko opravi tudi večkrat znotraj poslovnega leta.

Netržne naložbe – pokojninski skladi

Poštena vrednost finančnih sredstev, katerih cene ni mogoče ugotoviti na delujočem kapitalskem trgu, je ocenjena na osnovi več predpostavk. Potencialne spremembe teh predpostavk se odražajo v višini in lahko tudi v oslabitvah teh sredstev. Zaradi finančne krize je pri ocenjevanju poštene vrednosti ta negotovost povečana.

Če za finančni instrument ni delujočega trga, družba ugotovi pošteno vrednost z uporabo metode vrednotenja. Metode vrednotenja obsegajo uporabo zadnjega posla med obveščenima in voljnima strankama, če so na voljo, primerjavo s trenutno pošteno vrednostjo drugega instrumenta, ki ima podobne bistvene značilnosti, proučitev diskontiranih denarnih tokov in modele za določanje cen opcij. Če obstaja metoda vrednotenja, ki jo udeleženci na trgu običajno uporabljajo za določanje cene instrumenta in je dokazala zanesljivost pri oceni cen, dobljenih pri dejanskih tržnih poslih, uporabi Zavarovalnica to metodo.

Pri metodi diskontiranega denarnega toka se uporabi s strani poslovodstva ocenjene bodoče denarne tokove in diskontne stopnje, ki odražajo obrestne mere za primerljive instrumente.

Če poštene vrednosti ni mogoče izmeriti, se finančni instrumenti vrednotijo po nabavni vrednosti (plačani ali prejeti znesek), povečani za vse stroške, ki so nastali zaradi te transakcije.

Zavarovalno tehnične rezervacije – Prva osebna zavarovalnica d.d.

Oblikovanje dolgoročnih zavarovalno – tehničnih rezervacij je predpisano z Zakonom o zavarovalništvu (ZZavar-1), njegovimi podzakonskimi akti in MSRP 4.

Zavarovalnica oblikuje ustrezne zavarovalno-tehnične rezervacije namenjene kritju bodočih obveznosti iz zavarovanj in kritju morebitnih izgub zaradi tveganj, ki izhajajo iz zavarovalnih poslov.

Zavarovalnica oblikuje rezervacije za prenosne premije, škodne rezervacije in matematične rezervacije na podlagi zakona o zavarovalništvu. Za zavarovanja pri katerih zavarovalec prevzema naložbeno tveganje povezano s spremembo vrednosti enot premoženja investicijskih skladov, zavarovalnica oblikuje posebne rezervacije, ki imajo status matematičnih rezervacij.

Zadostnost višine rezervacij zavarovalnica preverja s testom ustreznosti (LAT-om) vsaj enkrat letno. Nosilec aktuarske funkcije nadzorni svet in upravo zavarovalnice obvešča o ugotovitvah zanesljivosti in ustreznosti uporabljenih metod, modelov ter predpostavk, uporabljenih v izračunu zavarovalno-tehničnih rezervacij, in o tem, ali so oblikovane zavarovalno-tehnične rezervacije primerne za pokrivanje vseh obveznosti iz prevzetih zavarovanj.

Pomembne poslovodske presoje

Pri uporabi računovodskih usmeritev je moralo poslovodstvo poleg ocen, ki najbolj vplivajo na vrednosti v računovodskih izkazih, presoditi o naslednjih postavkah.

Najpomembnejše presoje se nanašajo na:

• Razvrstitev finančnih inštrumentov, to je ločevanje med finančnimi inštrumenti, ki jih namerava družba obdržati do zapadlosti in tistimi, ki so namenjeni za trgovanje oziroma za prodajo.
• Zavarovalno-tehnične rezervacije: Rezervacije so izračunane na podlagi zavarovalnih pogodb in na podlagi razvoja škodnih dogodkov v preteklosti in pričakovanega razvoja v prihodnosti.
• Izračun poštene vrednosti finančnih sredstev in oslabitve finančnih sredstev: Poštena vrednost finančnih sredstev, katerih cene ni mogoče ugotoviti na delujočem kapitalskem trgu, je ocenjena na osnovi več predpostavk. Potencialne spremembe teh predpostavk se odražajo v višini in lahko tudi v oslabitvah teh sredstev. Zaradi finančne krize je pri ocenjevanju poštene vrednosti ta negotovost povečana.

Naložbe v podjetja v skupini in pridružene družbe v samostojnih izkazih Prve Group

Naložbe v podjetja v skupini, odvisne družbe, in v pridružene družbe so v samostojnih izkazih Prve Group pripoznane po nabavni vrednosti, zmanjšani za oslabitve. Odvisne družbe so družbe, kjer ima matična družba prevladujoči vpliv. Pridružene družbe so družbe, kjer ima matična družba pomemben vpliv in niso odvisne družbe.

Osnove za uskupinjevanje

Skupinski računovodski izkazi so sestavljeni iz računovodskih izkazov skupine in njenih odvisnih družb na dan 31.12.2016 in primerjalni za leto 2015.

Za vse odvisne družbe se uporablja metoda popolnega uskupinjevanja od dne, ko skupina obvladuje odvisno družbo. Iz skupine so odvisne družbe izključene v trenutku, ko preneha kontrolni vpliv matične družbe ali družbe v skupini. Računovodski izkazi družb v skupini so pripravljeni za isto poročevalsko obdobje kot računovodski izkazi matične družbe, z uporabo istih računovodskih usmeritev. Ob pripravi skupinskih računovodskih izkazov so izločeni vsi posli, stanja in nerealizirani dobički in izgube, ki so posledica notranjih poslov znotraj skupine, in dividende med povezanimi družbami.

Izguba odvisne družbe se pripiše neobvladujočemu deležu tudi če je posledica tega primanjkljaj. Sprememba v lastniškem deležu odvisne družbe, pri kateri ne pride do izgube vpliva, se obračuna v kapitalu. Ob izgubi vpliva v odvisni družbi mora skupina:

• odpraviti pripoznanje sredstev (vključno z dobrim imenom) in obveznosti odvisne družbe
• odpraviti pripoznanje knjigovodske vrednosti vseh neobvladujočih deležev
• odpraviti celotni znesek tečajnih razlik, ki so bile pripoznane v kapitalu
• pripoznati pošteno vrednost prejetega nadomestila
• pripoznati pošteno vrednost vseh preostalih naložb
• pripoznati vse presežke ali primanjkljaje v izkazu poslovnega izida
• ustrezno prerazvrstiti delež matične družbe v postavkah, ki so bile predhodno pripoznane v drugem vseobsegajočem donosu, v izkaz poslovnega izida ali zadržani dobiček.

Osnove za uskupinjevanje pred 1.1.2010

Določene zgoraj navedene zahteve je družba upoštevala za bodoča obdobja. Vendar so bile v nekaterih primerih spodaj navedene razlike prenesene v prihodnje obdobje iz predhodne osnove za uskupinjevanje:

• prevzem neobvladujočih deležev pred 01.01.2010 je družba pripoznala po metodi dodatka matične družbe, pri čemer je bila razlika med nadomestilom in knjigovodsko vrednostjo deleža v čisti vrednosti pridobljenih sredstev, pripoznana v kapitalu.
• Izguba skupine se je pripisala neobvladujočemu deležu vse dokler neobvladujoči delež ni dosegel vrednost nič. Vsi kasnejši presežki izgube so bili pripisani matični družbi razen v primeru zavezujoče obveze, da se le-ti poračunajo z neobvladujočim deležem. Izgub, ki so nastale pred 01.01.2010 družba ni porazdelila med neobvladujočim deležem in delničarji matične družbe.
• Ob izgubi vpliva je preostalo naložbo skupina obračunala po sorazmernem delu čistih sredstev na datum izgube vpliva. Na dan 01.01.2010 družba ni naredila preračuna knjigovodske vrednosti teh naložb.

Poslovne združitve

Poslovne združitve se obračunajo z uporabo prevzemne metode. Stroški v zvezi s prevzemom se določijo v skupni višini nadomestila po pošteni vrednosti na dan prevzema, povečani za znesek vseh neobvladujočih deležev v prevzeti družbi. Za vsako poslovno združitev mora prevzemna družba izmeriti višino neobvladujočega deleža v prevzeti družbi bodisi po pošteni vrednosti bodisi po sorazmernem delu opredeljivih čistih sredstev prevzete družbe. Prevzemna družba pripozna stroške povezane s prevzemom med odhodki v postavki splošni administrativni stroški.

Ob prevzemu skupina oceni, ali je razporeditev pridobljenih finančnih sredstev in prevzetih obveznosti skladna s pogodbenimi določili, gospodarskim položajem in pomembnimi okoliščinami na datum prevzema. Poleg tega mora prevzeta družba ločiti vstavljene izpeljane instrumente od gostiteljske pogodbe.

Pri poslovni združitvi izvedeni na več stopnjah, se poštena vrednost prejšnjega prevzemnikovega deleža v lastniškem kapitalu prevzete družbe ponovno izmeri na pošteno vrednost na datum prevzema skozi izkaz poslovnega izida. Znesek pogojnega nadomestila, ki bo predvidoma preneseno na prevzemno družbo se pripozna po pošteni vrednosti na datum prevzema. Kasnejše spremembe poštene vrednosti pogojnega nadomestila, ki se šteje za sredstvo ali obveznost, se po MRS 39 pripoznajo bodisi v izkazu poslovnega izida bodisi kot sprememba drugega vseobsegajočega donosa. Če se pogojno nadomestilo pripozna v kapitalu, se ne sme ponovno izmeriti vse dokler ni poračunano s kapitalom.

Dobro ime se pri prvotnem merjenju pripozna po nabavni vrednosti, ki je presežek skupnega zneska prenesenega nadomestila in pripoznanega zneska neobvladujočega deleža nad zneskom opredeljivih pridobljenih sredstev in prevzetih obveznosti. Če je nadomestilo nižje od poštene vrednosti čistih sredstev prevzete odvisne družbe, se razlika pripozna v izkazu poslovnega izida.

Po prvotnem pripoznanju se dobro ime izmeri po nabavni vrednosti zmanjšani za nabrano izgubo iz oslabitve. Zaradi preizkusa dobrega imena zaradi oslabitve, se od dneva prevzema dobro ime, pridobljeno pri poslovni združitvi, razporedi na vsako denar ustvarjajočo enoto skupine, za katero se pričakuje, da bodo k njej pritekale koristi od poslovne združitve ne glede na to, ali so druga sredstva in obveznosti prevzete družbe dodeljena tem enotam.

Kadar je dobro ime del denar ustvarjajoče enote in se del poslovanja te denar ustvarjajoče enote odtuji, se pri določanju dobička in izgube ob odtujitvi poslovanja dobro ime, ki je povezano s to odtujeno denar ustvarjajočo enoto, pripozna v knjigovodski vrednosti poslovanja odtujene enote. Dobro ime, ki je odsvojeno v teh okoliščinah se meri na osnovi relativne vrednosti odtujene dejavnosti in dela denar ustvarjajoče enote, ki jo skupina obdrži.

Naložbe v pridružene družbe in skupne podvige

Naložbe v pridružene družbe in skupne podvige so pripoznane na podlagi kapitalske metode. Pridružene družbe so družbe, kjer ima matična družba pomemben vpliv in ki ni ne odvisna družba ne skupni podvig. Skupni podvig je naložba v skupaj obvladovane družbe na osnovi ustanovitvene pogodbe. Računovodski izkazi pridruženih družb in skupnih podvigov so osnova za uporabo kapitalske metode. Datum poročanja pridruženih družb in skupnih podvigov je enak datumu poročanja Skupine. Pridružene družbe in skupni podvigi uporabljajo enotne računovodske usmeritve, kot jih uporablja Skupina.

Naložbe v pridružene družbe in skupne podvige so pripoznane v bilanci stanja po nabavni vrednosti, povečani za spremembe (po nakupu) v kapitalu pridružene družbe oziroma skupnega podviga ter zmanjšane za morebitno oslabitev vrednosti. Izkaz poslovnega izida izkazuje delež rezultata pridružene družbe oziroma skupnega podviga. V primeru, da so spremembe pripoznane neposredno v izkazu vseobsegajočega donosa ali v kapitalu pridružene družbe oziroma skupnega podviga, pripozna Skupina delež teh sprememb, in razkrije pomembne spremembe v izkazu vseobsegajočega donosa ali v izkazu gibanja kapitala.

Preračun tujih valut

Izkazi Družbe ter Skupine so predstavljeni v evrih (EUR), ki so funkcijska in predstavitvena valuta, ki jo uporablja matična družba in njeni odvisni družbi v Sloveniji. Transakcije, izražene v tuji valuti, so preračunane v funkcijsko valuto po tečaju Evropske centralne banke z dnevnim tečajem menjave na dan transakcije.

Monetarna sredstva in obveznosti so na dan bilance stanja preračunana v funkcijsko valuto z uporabo dnevnega tečaja menjave na dan bilance stanja. Vse tečajne razlike so pripoznane v izkazu poslovnega izida. Nemonetarna sredstva in obveznosti v tuji valuti, ki so merjena po izvirni vrednosti, so preračunana z uporabo tečaja, veljavnega na dan transakcije. Nemonetarna sredstva in obveznosti, izražena v tuji valuti, merjena po pošteni vrednosti, so preračunana z uporabo tečaja na dan, ko je bila določena poštena vrednost.

Funkcijske valute tujih odvisnih podjetij so:

makedonski denar za KB Prvo penzisko drustvo Skopje,

• evro za Fondi Slloveno- Kosovar I Pensioneve Sh.A Pristhine Kosovo,
• srbski dinar za DDOR GARANT Beograd,

Na dan poročanja so izkazi navedenih odvisnih podjetij preračunani v predstavitveno valuto skupinskih računovodskih izkazov. Za izkaz finančnega položaja je uporabljen enotni tečaj Evropske centralne banke na dan poročanja, medtem ko je za izkaz poslovnega izida uporabljen povprečni tečaj skozi celotno poslovno leto.

Tečajne razlike, ki izhajajo iz preračuna funkcijske valute v predstavitveno valuto se pripoznajo neposredno v izkazu drugega vseobsegajočega donosa do trenutka odprodaje odvisne družbe, ko se te tečajne razlike prenesejo v izkaz poslovnega izida.

Zemljišča, zgradbe in oprema

Oprema je vrednotena po nabavni vrednosti, povečani za direktne stroške, zmanjšani za obračunano amortizacijo in morebitno oslabitev vrednosti. Zavarovalnica obračunava amortizacijo na podlagi enakomerne časovne razmejitve v skladu z ocenjeno dobo koristnosti. Amortizacijske stopnje se niso spreminjale in so v letu 2016 enake stopnjam leta 2015.

Sredstvo	amortizacijska stopnja v %
Zemljišča in zgradbe	2,50%
Oprema	10 – 33,33

Test slabitve knjigovodske vrednosti opreme se izvede, ko dogodki in spremembe okoliščin nakazujejo na to, da knjigovodska vrednost presega nadomestljivo vrednost. V primeru, ko nastopijo dogodki, ki kažejo na to, da je knjigovodska vrednost sredstva višja od ocenjene nadomestljive vrednosti, je vrednost sredstva oslabljena na nadomestljivo vrednost sredstva. Nadomestljiva vrednost sredstva je čista prodajna vrednost oziroma vrednost v uporabi in sicer večja od njih. Vrednost v uporabi se določi tako, da se pričakovani bodoči denarni tokovi, diskontirajo na neto sedanjo vrednost z uporabo diskontne stopnje (pred davki), ki odraža sedanjo tržno oceno časovne vrednosti denarja in morebitno tveganje povezano s posameznim sredstvom. Pri sredstvu, kjer so bodoči denarni tokovi odvisni tudi od ostalih sredstev v posamezni denar ustvarjajoči enoti, se vrednost v uporabi izračuna na podlagi bodočih denarnih tokov te denar ustvarjajoče enote. Izgube, ki nastanejo na podlagi oslabitve, se pripoznajo med prevrednotovalnimi poslovnimi odhodki.

Odprava pripoznanja opreme se izvede v primeru, ko se sredstvo proda ali ko zavarovalnica ne pričakuje več ekonomskih koristi, ki bi lahko pritekale ob nadaljnji uporabi posameznega sredstva. Dobički in izgube zaradi odprave pripoznanja sredstva se vključijo v izkaz poslovnega izida v letu, ko se posamezno sredstvo izknjiži.

Preostala vrednost sredstev, ocenjena doba koristnosti sredstev oziroma metoda amortizacije je pregledana oziroma spremenjena, če je potrebno, letno pri pripravi letnih računovodskih izkazov.

Nadaljnja vlaganja, ki povečujejo prihodnje gospodarske koristi, povečujejo vrednost opredmetenih osnovnih sredstev.

Stroški izposojanja

Stroški izposojanja so obresti in drugi stroški, ki nastajajo v Skupini in Družbi v zvezi z izposojanjem finančnih sredstev. Stroški izposojanja lahko vključujejo obresti od prekoračitev na bančnih računih ter dobljenih posojil, tečajne razlike, ki nastajajo iz dobljenih posojil v tujih valutah in finančne stroške v zvezi s finančnimi najemi. Stroški izposojanja se pripoznajo kot odhodki v obdobju, v katerem nastanejo in so izkazani med odhodki od finančnih sredstev in obveznosti.

Neopredmetena sredstva

Neopredmetena sredstva pridobljena posamezno so pripoznana po nabavni vrednosti, medtem ko se neopredmetena sredstva pridobljena na podlagi poslovnih združitev pripoznajo po pošteni vrednosti na dan prevzema. Po začetnem pripoznanju se uporablja model nabavne vrednosti. Uporabna vrednost posameznega neopredmetenega sredstva je omejena. Ko se obračunava amortizacija neopredmetenega sredstva se pripozna v izkazu poslovnega izida.

Neopredmetena sredstva se enakomerno časovno amortizirajo glede na dobo koristnosti po amortizacijski stopnji 10,0% do 33,3% letno.

Neopredmetena sredstva ustvarjena znotraj Skupine se ne usredstvijo. Stroški predstavljajo odhodek obdobja v katerem nastanejo.

Neopredmetena sredstva so preverjena letno za oslabitev in to ali posamezno ali kot del denar ustvarjajoče enote. Doba uporabnosti posameznega neopredmetenega sredstva je ocenjena enkrat na leto in se prilagodi, če je to potrebno.

Nadaljnja vlaganja, ki povečujejo prihodnje gospodarske koristi, povečujejo vrednost neopredmetenih sredstev.

Naložbe

Družba in Skupina razporedi naložbe v naslednje kategorije:

• naložbe po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida,
• naložbe razpoložljive za prodajo,
• naložbe do zapadlosti
• posojila in terjatve.

Razporeditev je odvisna od namena pridobitve.

Pripoznavanje finančnih sredstev

Družba in Skupina na začetku pripozna vse naložbe, razen naložb razporejenih v skupino po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida, po pošteni vrednosti vključno s stroški nakupa, ki so direktno povezani s tem nakupom. Naložbe razporejenih v skupino po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida so pripoznane po pošteni vrednosti (direktni stroški nakupa niso vključeni v nabavno vrednost).

Finančna sredstva po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida

Finančna sredstva razporejena v skupino po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida se merijo po pošteni vrednosti. Dobički in izgube naložb razporejenih v skupino po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida, se pripoznajo neposredno v izkazu poslovnega izida.

Poštena vrednost naložb, s katerimi se aktivno trguje na organiziranih trgih, je določena v višini objavljene ponudbene cene borzne kotacije ob zaključku trgovanja na dan bilance stanja. Za naložbe, kjer tržna cena ni objavljena na finančnih trgih se poštena vrednost določi na podlagi podobnega inštrumenta ali pa je poštena vrednost določena, kot neto sedanja vrednost bodočih denarnih tokov, ki jih lahko Družba oziroma Skupina pričakuje iz določene finančne naložbe.

Nabave in prodaje posameznih finančnih naložb razporejenih v skupino finančna sredstva po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida so pripoznane na dan trgovanja; to je dan, ko se je Družba oziroma Skupina zavezala, da bo posamezno sredstvo nabavila ali prodala.

Naložbe razpoložljive za prodajo

Po začetnem pripoznanju so vse naložbe, ki jih Družba oziroma Skupina opredeli kot naložbe razpoložljive za prodajo vrednotene po pošteni vrednosti. Dobički in izgube naložb, ki so razpoložljive za prodajo, se pripoznajo v izkazu drugega vseobsegajočega donosa kot neto nerealizirani kapitalski dobički oz. izgube iz finančnih naložb za prodajo dokler naložba ni prodana ali kakorkoli drugače odtujena. V primeru, da je naložba oslabljen-a se trajna oslabitev pripozna v izkazu poslovnega izida.

Nabave in prodaje posameznih finančnih naložb razporejenih v skupino razpoložljive za prodajo so pripoznane na dan trgovanja; to je dan, ko se je Družba zavezala, da bo posamezno sredstvo nabavila ali prodala.

Družba na dan bilance stanja oceni, ali obstaja kak nepristranski dokaz o morebitni oslabljenosti finančne naložbe ali skupine finančnih naložb, razpoložljivih za prodajo. V primeru finančnih naložb, pridobljenih za prodajo, se presoja, ali gre za pomembno ali dolgotrajnejše padanje poštene vrednosti ter se na tej osnovi presoja, ali so sredstva precenjena. Pri presoji dolgotrajnejšega zmanjšanja poštene vrednosti za lastniške vrednostne papirje pod njihovo nabavno vrednostjo se upošteva obdobje največ 9 mesecev od dneva, ko se je kapitalskim inštrumentom poštena vrednost prvič zmanjšala pod nabavno vrednost in je ostala nižja celotno obdobje 9 mesecev, medtem ko pri presoji pomembnega zmanjšanja poštene vrednosti poslovodstvo upošteva najmanj 40 odstotno znižanje poštene vrednosti glede na nabavno vrednost.

Če obstajajo takšni znaki oslabitve pri sredstvih, namenjenih prodaji, se kumulativna izguba, izmerjena na osnovi razlike med ocenjenimi stroški in sedanjo pošteno vrednostjo, zmanjšano za že pripoznane izgube zaradi oslabitve sredstva v dobičku ali izgubi, pripozna, odhodki pa se pripoznajo v izkazu poslovnega izida.

Naložbe do zapadlosti

Družba oziroma Skupina pripozna finančna sredstva s stalnimi ali določljivimi plačili in določeno zapadlost, ki niso izvedeni finančni inštrumenti, kot finančne naložbe v posesti do zapadlosti, v primeru pozitivnega namena in zmožnosti držati naložbo do zapadlosti. Naložbe, ki jih ima Družba za nedoločen čas, niso razvrščene v to skupino.

Naložbe, ki so pripoznane kot finančne naložbe v posesti do zapadlosti se vrednotijo po metodi odplačne vrednosti z uporabo metode efektivne obrestne mere. Odplačna vrednost je izračunana z razmejitvijo premije ali diskonta ob pridobitvi skozi dobo do zapadlosti naložbe. Vsi dobički in izgube iz naložb, ki so vrednotene po odplačni vrednosti, se pripoznajo v izkazu poslovnega izida (odtujitev, oslabitev ali učinki amortiziranja diskonta/premije).

Naložbe, razporejene v skupino do zapadlosti, so pripoznane na dan sklenitve posla.

Posojila in terjatve

Posojila in terjatve so finančna sredstva z določenimi ali določljivimi plačili, s katerimi se ne trguje na organiziranem trgu. Ta skupina vključuje tako posojila in terjatve, ki jih pridobi Družba kot tudi posojila in terjatve, ki izvirajo iz družbe. Posojila in terjatve se merijo po metodi odplačne vrednosti z uporabo metode efektivne obrestne mere. Naložbe razporejene v skupino posojila in terjatve so pripoznane na dan poravnave.

Načela merjenja po pošteni vrednosti

Poštena vrednost je cena, ki bi se prejela za prodajo sredstev ali plačala za prenos obveznosti v redni transakciji med udeleženci na trgu na datum merjenja. Pri merjenju poštene vrednosti sredstev ali obveznosti se upošteva njihove značilnosti in predpostavlja, da se sredstvo ali obveznost izmenja v redni transakciji pod trenutnimi tržnimi pogoji, na glavnem trgu ali na najugodnejšem trgu za ta sredstva ali obveznosti.

Pri merjenju poštene vrednosti nefinančnih sredstev se upošteva sposobnost udeleženca na trgu, da proizvede gospodarske koristi z uporabo sredstva v skladu z njegovo največjo in najboljšo uporabo ali s prodajo sredstva drugemu udeležencu na trgu, ki bi to sredstvo uporabil v skladu z njegovo največjo in najboljšo uporabo.

Poštena vrednost finančnih instrumentov, s katerimi se trguje na organiziranih finančnih trgih, se določa na podlagi objavljenih cen na datum poročanja. Če cena ni na razpolago, se kot referenčna cena uporabi ponujena cena borznih posrednikov. Če za finančni instrument ni delujočega trga, Družba/Skupina ugotovi pošteno vrednost z uporabo metode vrednotenja. Metode vrednotenja obsegajo uporabo zadnjega posla med obveščenima in voljnima strankama, če so na voljo, primerjavo s trenutno pošteno vrednostjo drugega instrumenta, ki ima podobne bistvene značilnosti, proučitev diskontiranih denarnih tokov in modele za določanje cen opcij. Če obstaja metoda vrednotenja, ki jo udeleženci na trgu običajno uporabljajo za določanje cene instrumenta in je dokazala zanesljivost pri oceni cen, dobljenih pri dejanskih tržnih poslih, uporabi Družba/Skupina to metodo.

Pri metodi diskontiranega denarnega toka se uporabi s strani poslovodstva ocenjene bodoče denarne tokove in diskontne stopnje, ki odražajo obrestne mere za primerljive instrumente.

Če poštene vrednosti ni mogoče izmeriti, se finančni instrumenti vrednotijo po nabavni vrednosti (plačani ali prejeti znesek), povečani za vse stroške, ki so nastali zaradi te transakcije.

Za potrebe razkrivanja načina ugotavljanja poštenih vrednosti finančnih sredstev je uporabljena sledeča hierarhija poštene vrednosti:

Raven 1: vrednotenje na podlagi tržnih cen, pridobljenih na delujočem trgu za identična sredstva (borzne cene).

Raven 2: vrednotenje z uporabo primerljivih tržnih podatkov (razen kotirajočih cen identičnih sredstev), pridobljenih posredno ali neposredno za identično ali podobno.

Raven 3: vrednotenje na podlagi modelov vrednotenja z uporabo pretežno netržnih podatkov (»unobservable market inputs«).

Prekinitev pripoznavanja finančnih inštrumentov

Finančno sredstvo se izknjiži, ko so prenesena tveganja in koristi in kontrola nad pogodbenimi pravicami, povezanimi s finančnim inštrumentov. Finančna obveznost se izknjiži, ko je poplačana, ukinjena ali zastarana.

Naložbene nepremičnine – pokojninski skladi

Naložbene nepremičnine (zemljišča in zgradbe) se vodijo ločeno od ostalih opredmetenih osnovnih sredstev. Merila za uvrstitev nepremičnin v to skupino so naslednja:

• 1. naložbene nepremičnine morajo ustvarjati gospodarske koristi. Uporabljajo se za dajanje v najem prinašajo najemnino ali povečujejo njihovo nabavno vrednost,
• 1. niso namenjene za prodajo v bližnji prihodnosti v rednem poslovanju,
• 1. nabavno vrednost je mogoče zanesljivo izmeriti.

Ob pridobitvi se naložbena nepremičnina izmeri po nabavni vrednosti, ki vključuje stroške posla, nato pa se naložbene nepremičnine merijo po modelu poštene vrednosti. Poštena vrednost naložbene nepremičnine se izmeri na podlagi tržne vrednosti na dan bilance stanja, ki se jo ugotavlja s pomočjo uveljavljenih metod ocenjevanja tržnih vrednosti nepremičnin ( primerljive tržne cene, cene zadnje transakcije). Prevrednotenje naložbenih nepremičnin podjetje opravi vsaj ob zaključku poslovnega leta, v primeru večjih tržnih sprememb pa se prevrednotenje lahko opravi tudi večkrat znotraj poslovnega leta.

Poslovne in druge terjatve

Poslovne terjatve so pripoznane v vrednosti izdanih računov zmanjšane za morebitne popravke vrednosti. Ocena popravkov vrednosti je zasnovana na podlagi razumnega pričakovanja družbe, da poplačilo ni več verjetno v celoti oziroma določenem znesku.

Denar in denarni ustrezniki

Denar in denarni ustrezniki vključujejo denar pri banki in v blagajni ter depoziti z rokom dospelosti do treh mesecev.

Kapital

Kapital družbe sestavljajo navadne in prednostne delnice.

Direktni dodatni stroški izdaje novih delnic, zmanjšani za davčne učinke, bremenijo kapital. V primeru, da katerakoli družba iz skupine kupi delnice matične družbe, plačilo vključujoč direktne transakcijske stroške, zmanjšane za davčne učinke, bremeni kapital kot postavka lastne delnice do trenutka ko te delnice niso ponovno izdane, prodane ali umaknjene. V primeru kasnejše prodaje ali izdaje teh delnic so vsi učinki prodaje ali izdaje vključeni v kapital.

Navadne delnice

Navadne delnice dajejo imetniku glasovalno pravico in na podlagi sklepa skupščine pravico do dividende.

Prednostne delnice

Prednostne delnice so kumulativne delnice brez glasovalne pravice, ki lastnikom prinašajo fiksno 6% dividendo na leto. O izplačilu dividende sklepa skupščina na svoji seji na predlog uprave. Prednostne delnice se smatrajo kot del kapitala, ker navadni delničarji na skupščini odločajo ali bodo dividende prednostnim delničarjem izplačane.

Prejeti krediti in posojila

Vsi krediti in posojila so v začetku pripoznani po pošteni vrednosti, zmanjšani za stroške pridobitve posameznega posojila. Po začetnem pripoznanju se posojila merijo po metodi odplačne vrednosti z uporabo metode efektivne obrestne mere skozi izkaz poslovnega izida. Pri tem se upoštevajo stroški pridobitve in kakršnikoli diskonti ali premije pri pridobitvi.

Pri izločitvi teh obveznosti se dobički ali izgube pripoznanju v izkazu poslovnega izida.

Zaslužki zaposlencev

Zaslužki zaposlencev vključujejo plače in ostale dodatke v skladu s kolektivno pogodbo. Prispevki v pokojninski sklad na ravni države, socialno zavarovanje, zdravstveno zavarovanje in zavarovanje za brezposelnost pripoznava Družba kot tekoče stroške obdobja. Družba pripoznava tudi morebitne bodoče stroške na podlagi kolektivne pogodbe v zvezi z zaposlenimi v skladu z MRS19. Omenjeni stroški so preračunani na podlagi aktuarske metode in so pripoznani čez celotno obdobje posameznih zaposlenih, na katere se nanaša kolektivna pogodba.

Predpostavke izračuna so naslednje:

• popolna tablica umrljivosti za Slovenija 2007,
• upokojitvena starost in pokojninska doba skladno z 27. členom ZPIZ-2,
• rast osebnih dohodkov 1,0%,
• višina odpravnine ob upokojitvi skladno z zakonom enaka višji vednosti dveh povprečnih plač zaposlenega v podjetju ali dveh povprečnih plač v RS,
• višina jubilejnih nagrad so enake višinam, ki so določene s Sklepom o določitvi višine povračila stroškov v zvezi z delom in drugih prejemkov
• diskontna obrestna mera je 1,1%.

V letu 2016 so predpostavke ostale enake kot v 2015 z izjemo diskontne obrestne mere, ki znaša v letu 2016 1,9% (2015 je bila 1,9%) in rast dohodkov, ki znaša v letu 2016 1,0% (2015 je bila 1,5%). Učinek spremembe diskontne stopnje in spremembe v rasti osebnih dohodkov predstavlja zmanjšanje rezervacij v višini 1.596 EUR. Za družbo izračun za 2016 ni pomemben, zato zneski v izkazu vseobsegajočega donosa niso posebej razkriti. Tudi za 2015, družba ni naredila posebnega razkritja v izkazu vseobsegajočega donosa.

Operativni najem in finančni najem

Najem je pogodbeno razmerje, v katerem najemodajalec prenese na najemnika v zameno za plačilo pravico do uporabe sredstva za dogovorjen čas.

V primeru, ko je Družba ali Skupina najemodajalec, se najem razvrsti kot finančni najem, če se pri njem prenesejo skoraj vsa tveganja in koristi, povezani z lastništvom. Ko so sredstva predmet finančnega najema, je sedanja vrednost najema pripoznana kot terjatev in vključena v postavko »posojila«. Razlika med bruto vrednostjo in sedanjo vrednostjo terjatve je pripoznana kot pridobljen finančni prihodek. Prihodek najema je pripoznan v času trajanja najema ob uporabi neto investicijske metode (pred obdavčitvijo), ki odraža stalno periodično stopnjo zaslužka in je vključena v obrestne prihodke.

V primeru, ko je Družba ali Skupina najemnik, se opredmeteno osnovno sredstvo, pridobljeno na finančni najem, izkaže po pošteni vrednosti ali sedanji vrednosti minimalnih plačil do konca najema, zmanjšani za nabrano amortizacijo in izgubo zaradi slabitev, in sicer po tisti, ki je nižja. Ta sredstva se amortizirajo v dobi koristnosti sredstva. Če ni utemeljenega zagotovila, da bo najemnik prevzel lastništvo do konca trajanja finančnega najema, je treba takšno opredmeteno osnovno sredstvo amortizirati med trajanjem finančnega najema, ali v dobi njegove koristnosti in sicer v dobi, ki je krajša.

Najem, ki ni finančni najem, je poslovni najem. Pri poslovnem najemu se knjigovodska vrednost najetega sredstva poveča za začetne direktne stroške, nastale pri posredovanju poslovnega najema in se pripozna v obdobju najema na enaki osnovi kot prihodki od najema. Najemnine so pripoznane kot prihodek v obdobju, v katerem nastanejo.

Klasifikacija zavarovalnih pogodb

Klasifikacija zavarovalnih pogodb odvisne družbe Prva osebna zavarovalnica je narejena na podlagi:

• mednarodnega standarda računovodskega poročanja 4 (MSRP 4)
• mednarodnega aktuarskega standarda št. 3 (IASP 3)

Zavarovalna pogodba je pogodba, po kateri ena stranka (zavarovatelj) prevzame precejšnje zavarovalno tveganje od druge stranke (imetnika police) tako, da se strinja, da bo imetniku police povrnila škodo, ki bi jo imetnik police utrpel v določenem bodočem dogodku (zavarovani dogodek), katerega nastop je negotov.

Po MSRP 4 se šteje, da je dogodek negotov, če ob sklenitvi pogodbe ni jasno:

• ali se bo zavarovalni dogodek pojavil,
• kdaj se bo pojavil oziroma,
• kolikšna bo zavarovalnina.

Zavarovalno tveganje je pomembno, če bi lahko zavarovalni dogodek povzročil, da bi moral zavarovatelj plačati pomembne dodatne zneske, po kakršnemkoli scenariju razen tistih, ki ne vključujejo trgovalne sestavine (t.j. nimajo očitnega učinka na gospodarnost posla). Če je treba po scenarijih, ki vključujejo trgovalno sestavino, plačati pomembne dodatne zneske, je lahko izpolnjen pogoj iz prejšnjega stavka tudi v primeru, ko obstaja izjemno mala verjetnost, da se bo zgodil zavarovalni dogodek, ali kadar je pričakovana (t.j. z verjetnostjo tehtana) sedanja vrednost pogojnih finančnih tokov majhen delež pričakovane sedanje vrednosti vseh preostalih pogodbenih finančnih tokov.

Zavarovatelj oceni pomembnost zavarovalnega tveganja v vsakem primeru posebej in ne na podlagi sklicevanja na pomembnost računovodskih izkazov. Tako je lahko zavarovalno tveganje pomembno tudi v primerih, ko obstaja minimalna verjetnost materialne škode za celotno skupino pogodb. Takšno ocenjevanje posameznih primerov pogodb olajša opredelitev pogodb kot zavarovalnih pogodb. Če pa je relativno homogena skupina malih pogodb sestavljena le iz takšnih pogodb, ki prenašajo zavarovalno tveganje, zavarovatelju ni treba preverjati vsake pogodbe v tej homogeni skupini in tako ugotavljati tistih nekaj neizpeljanih pogodb, ki prenašajo nepomembno zavarovalno tveganje.

Zavarovalnica Prva osebna zavarovalnica d.d. in posledično skupina razvrsti zavarovalne pogodbe v homogene skupine, za katere nato oceni pomembnost zavarovalnega tveganja. Pogodbam v posamezni skupini so skupni predvsem zavarovalna vrsta, zavarovalni pogoji, vrste kritja ter način plačevanja premije (enkratna premija oziroma redno plačevanje premije).

Zavarovalne pogodbe, ki prinašajo pomembno zavarovalno tveganje, se knjigovodsko obravnavajo v skladu z MSRP 4. Če zavarovalne pogodbe ne prinašajo pomembnega zavarovalnega tveganja, kot je opredeljeno v tem členu oz. v klasifikaciji zavarovalnih pogodb, se računovodsko obravnavajo kot finančne pogodbe po MRS 39.

Podrobnejša računovodska obravnava posameznih zgoraj navedenih kategorij je opisana v nadaljevanju.

Obveznosti iz zavarovalnih pogodb - zavarovalno tehnične rezervacije

Oblikovanje dolgoročnih zavarovalno – tehničnih rezervacij za zavarovalne pogodbe je predpisano z Zakonom o zavarovalništvu, njegovimi podzakonskimi akti in MSRP 4.

Zavarovalnica Prva osebna zavarovalnica d.d. in posledično skupina mora z vsemi zavarovalnimi posli, ki jih opravlja, oblikovati ustrezne zavarovalno-tehnične rezervacije (v nadaljevanju ZTR), namenjene kritju bodočih obveznosti iz zavarovanj in morebitnih izgub zaradi tveganj, ki izhajajo iz zavarovalnih poslov, ki jih opravlja. Zavarovalnica mora oblikovati naslednje vrste ZTR:

• rezervacije za prenosne premije,
• rezervacije za bonuse, popuste in storno,
• škodne rezervacije,
• druge ZTR,
• matematične rezervacije,
• rezervacije v korist življenjskih zavarovancev, ki prevzemajo naložbeno tveganje.

Izračuni ZTR se sestavljajo na stanje na zadnji dan obračunskega obdobja oziroma poslovnega leta.

Zavarovalnica Prva osebna zavarovalnica d.d. in posledično skupina najmanj enkrat letno preverja ustreznost višine oblikovanih zavarovalno-tehničnih rezervacij. V primeru, da rezervacije niso zadostne, se dodatno oblikovanje izvede v breme dobička tekočega leta.

Prihodki in odhodki iz naslova naložb se pripoznajo v izkazu poslovnega izida. Obračunana premija in obračunani kosmati zneski škod so prav tako vključeni v izkaz poslovnega izida zavarovalnice. Enako velja za vstopne in izstopne stroške ter upravljavsko provizijo.

Računovodsko izkazovanje ZTR je razčlenjeno po vrstah rezervacij in predpisano s kontnim načrtom za zavarovalnice.

Sredstva in obveznosti iz finančnih pogodb

Ta postavka predstavlja premoženje pokojninskih skladov, ki zagotavljajo izpolnitev obveznosti do zavarovancev. Odvisna družba Prva osebna zavarovalnica upravlja štiri pokojninske sklade v skladu z Zakonom o invalidskem in pokojninskem zavarovanju (ZPIZ-2).

Med premoženje pod to postavko sodijo naložbe ter denarna sredstva. Naložbe na skladih so razdeljene na:

• naložbe po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida,
• naložbe do zapadlosti,
• posojila in terjatve ter
• naložbene nepremičnine.

Prihodki in odhodki iz naslova naložb se direktno pripoznajo zavarovancem. Vplačila premij, realizirani in nerealizirani kapitalski dobički in izgube so vključene v to postavko in niso vključene v izkaz poslovnega izida družbe. Vstopni, izstopni stroški in upravljavska provizija so v izkazu poslovnega izida Skupine pripoznani kot prihodki.

Obveznosti iz naslova prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja predstavljajo matematične rezervacije in se delijo na matematične rezervacije iz naslova vplačila čiste premije, ter na rezervacije za zajamčen donos in donos nad zajamčenim. Vsi pokojninski načrti družbe namreč vsebujejo garantirani donos, ki se giblje od 40% do 60% zajamčenega donosa v skladu z ZPIZ-1.

Matematične rezervacije se vodijo ločeno za posamezni kritni sklad in predstavljajo čiste obveznosti do pokojninskih zavarovancev. Matematične rezervacije morajo biti v skladu s Sklepom o podrobnejših pravilih in minimalnih standardih za izračun zavarovalno-tehničnih rezervacij v vsakem trenutku oblikovane vsaj v višini odkupne vrednosti zavarovanja. Na posameznem kritnem skladu so tako oblikovane rezervacije, ki zajemajo zajamčena sredstva na osebnem računu zavarovancev in rezervacije za donose višje od zajamčenega donosa.

Zajamčeno vrednost sklada sestavljajo vplačila čiste premije in predpisani zajamčeni donos. Za garantirane obveznosti in zajamčen donos jamči družba.

Matematične rezervacije iz naslova prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja niso pozavarovane na nobenem kritnem skladu.

Pozavarovanje

S pozavarovanjem zavarovalnica del tveganja prenese na pozavarovalnico, kot nadomestilo pa ji plača pozavarovalno premijo.

Prva osebna zavarovalnica naredi pozavarovalni obračun vsak konec kvartala na podlagi izračuna aktuarske službe. Pozavarovalno premijo pripozna kot obveznost do pozavarovalnic za pozavarovalne premije. Prav tako zavarovalnica vsak konec kvartala naredi obračun pozavarovalne škode. Pozavarovalne škode pripozna kot terjatve do pozavarovalnic za deleže v zneskih pozavarovalnih škod iz pozavarovanja. Spremembo prenosne premije za pozavarovalni del ter spremembo škodne rezervacije za pozavarovalni del Prva osebna zavarovalnica ugotavlja na koncu vsakega meseca na dan izračuna prenosne premije oziroma škodne rezervacije.

V bilanci stanja se pozavarovalni del zavarovalno-tehničnih rezervacij izkazuje med sredstvi.

Prihodki

Prihodki so pripoznani, če je verjetno, da bodo družbi pritekale gospodarske koristi in jih je mogoče zanesljivo izmeriti. Prihodki družbe izvirajo iz storitev, ki jih nudi družba svojim odvisnim družbam in sicer storitve predvsem s področja naložbenja, notranje revizije ter oddajo v najem strojne in programske opreme.

Med prihodke Skupine v pretežni meri sodijo:

Prihodki iz zavarovalnih premij

Čisti prihodki od zavarovalnih premij so izračunani iz kosmatih zavarovalnih premij, zmanjšanih za pozavarovalni del in so popravljeni za spremembo kosmate prenosne premije, ki je korigirana za delež pozavarovateljev v prenosni premiji. Obračunana kosmata zavarovalna premija pri zavarovalnih pogodbah pomeni v obdobju obračunano zavarovalno premijo.

Kosmate obračunane zavarovalne premije se v računovodskih evidencah pripoznajo na dan obračuna in ne na dan plačila.

Prihodki iz naslova provizij

o Vstopna provizija

Skupina si za opravljanje svoje dejavnosti skladno s pokojninskim načrtom in splošnimi pogoji zaračunava vstopno provizijo, kar pomeni, da se zbrana sredstva, ki se prenašajo v posamezni kritni sklad zmanjšajo za vstopne stroške, kritni sklad pa upravlja s sredstvi v okviru čiste premije. Prihodki iz vstopnih provizij se v celoti priznajo ob obračunu.

o Upravljalska provizija

Skupina upravlja z dvanajstimi kritnimi skladi, ki se jim zaračunava upravljalsko provizijo, kar pomeni, da se mesečno vrednost sredstev posameznih kritnih skladov zmanjša za upravljalske stroške.

o Izstopna provizija

Skupini v skladu s pokojninskim načrtom in splošnimi pogoji pripada izstopna provizija, kar pomeni, da se odkupna vrednost zmanjša za izstopne stroške, in takšno čisto vrednost nato dobi posameznik, ki je prekinil zavarovanje.

Obresti

Prihodki od obresti se obračunavajo in pripoznajo na osnovi efektivne obrestne mere.

Dividende

Dividende se pripoznajo, ko Družba oziroma Skupina pridobi pravico do izplačila.

Drugi finančni prihodki

Prihodki zaradi spremembe poštene vrednosti finančnih sredstev se nanašajo na rezultate kasnejšega merjenja poštene vrednosti finančnih sredstev, vrednotenih po pošteni vrednosti prek poslovnega izida. Dobički od prodaje se nanašajo na odpravo pripoznanja finančnih sredstev, razen finančnih sredstev, vrednotenih po pošteni vrednosti preko poslovnega izida. Dobiček predstavlja razliko med knjigovodsko vrednostjo finančnega sredstva in njegovo prodajno vrednostjo.

Odhodki in stroški

Čisti odhodki za škode

Čisti odhodki za škode so kosmati zneski škod (odškodnine in cenilni stroški), zmanjšani za pozavarovalni del ter popravljeni za spremembo kosmatih škodnih rezervacij, ki so korigirane za deleže pozavarovateljev v teh rezervacijah. Cenilni stroški vsebujejo zunanje in notranje stroške ocenitve upravičenosti in zneskov odškodninskih zahtevkov za škodne primere.

Čisti obratovalni stroški in stroški pridobivanja zavarovanj

Čisti obratovalni stroški obsegajo posredne in neposredne stroške pridobivanja zavarovanj ter druge obratovalne stroške, t.j. amortizacijo sredstev potrebnih za obratovanje, stroške dela, stroške storitev fizičnih oseb, ki ne opravljajo dejavnosti in ostale obratovalne stroške v delu, ki ni bil izkazan v okviru drugih postavk stroškov.

Skladno z MSRP, BC 116, razmejevanje stroškov pridobivanja zavarovanj pri zavarovalnih pogodbah ni ne prepovedano ne zahtevano. Standard prav tako ne predpisuje, kateri stroški se lahko razmejujejo, obdobje, na katerega se lahko razmejujejo ali metodo amortizacije. Pri večini zavarovanj so direktni in indirektni stroški pridobivanja zavarovanj strošek obdobja. Pri naložbenih zavarovanjih, ki se tržijo preko zunanje mreže pa zavarovalnica direktne stroške pridobivanja zavarovanj razmeji na daljše časovno obdobje. Navedeni razmejeni stroški se prikažejo v aktivi bilance stanja, spremembe v stanju razmejitev na začetku in koncu obračunskega obdobja pa se izkažejo kot posebna postavka v izkazu poslovnega izida v okviru stroškov pridobivanja zavarovanj. Stopnjo amortizacije določi aktuar na podlagi dinamike črpanja pripadajočih prihodkov.

Finančni odhodki

Odhodki od finančnih sredstev so odhodki zaradi spremembe poštene vrednosti, izgube pri prodaji finančnih sredstev, odhodki iz naslova trajnih oslabitev in drugi finančni odhodki.

Odhodki zaradi spremembe poštene vrednosti finančnih sredstev se nanašajo na rezultate kasnejšega merjenja poštene vrednosti finančnih sredstev, vrednotenih po pošteni vrednosti prek poslovnega izida.

Izgube pri prodaji se nanašajo na odpravo pripoznanja finančnih sredstev, razen finančnih sredstev, vrednotenih po pošteni vrednosti prek poslovnega izida. Izguba predstavlja razliko med knjigovodsko vrednostjo finančnega sredstva in njegovo prodajno vrednostjo.

Davki

Tekoči davki

Obveznost oziroma terjatev za tekoče davke za sedanje in pretekla obdobja se izmeri v znesku, ki ga Družba oziroma Skupina pričakuje da ga bo plačala oziroma dobila od davčne uprave. Obveznosti ali terjatve za tekoče davke se izmerijo na podlagi davčnih stopenj veljavnih na dan bilance stanja.

Odloženi davki

Odložene terjatve in obveznosti za davek iz dobička se obračunavajo po metodi obveznosti v bilanci stanja. Pripoznavajo se samo odložene terjatve in obveznosti, ki izhajajo iz začasnih razlik.

Odložena terjatev za davek se pripozna tudi za neizkoriščene davčne izgube in neizkoriščene davčne dobropise, ki se prenašajo v naslednje obdobje, v kolikor je verjetno, da bo v prihodnje na razpolago obdavčljivi dobiček v breme katerega bo mogoče uporabiti neizkoriščene davčne izgube in neizkoriščene davčne dobropise.

Terjatve za odložene davke se pregledujejo na dan bilance stanja in se oslabijo za tisti del terjatev, za katerega ni več mogoče pričakovati, da bo v prihodnosti obstajal ustrezen obdavčljivi dobiček v breme katerega bo mogoče uporabiti neizkoriščene davčne izgube.

Obveznosti ali terjatve za odložene davke se izmerijo na podlagi davčnih stopenj za katere se pričakuje, da bodo uporabljene ko bo sredstvo realizirano ali obveznost plačana. Pri tem se upoštevajo davčne stopnje (in davčni predpisi), veljavni ali blizu sprejetja na dan bilance stanja.

Odloženi davek se pripozna neposredno v breme ali dobro izkaza vseobsegajočega donosa, če se davek nanaša na postavke, pripoznane neposredno v breme ali dobro izkaza vseobsegajočega donosa.

Družba pobota odložene terjatve za davek in odložene obveznosti za davek če:

• ima zakonsko izterljivo pravico pobotati odmerjene terjatve za davek in odmerjene obveznosti za davek, ter
• se odložene terjatve za davek in odložene obveznosti za davek nanašajo na davek iz dobička, nanašajoč se na isto davčno oblast v zvezi z:
  • o isto obdavčljivo enoto, ali
  • o različnimi obdavčljivimi enotami, ki nameravajo bodisi poravnati odmerjene obveznosti za davek in terjatve za davek z razliko bodisi hkrati povrniti terjatve in poravnati obveznosti, v vsakem prihodnjem obdobju, v katerem je pričakovati, da bodo poravnani ali povrnjeni pomembni zneski odloženih obveznosti za davek ali terjatev za davek.

Oslabitve

Izguba zaradi oslabitve v zvezi s finančnim sredstvom, razpoložljivim za prodajo, se izračuna glede na njegovo trenutno pošteno vrednost. V primeru obstoja nepristranskega dokaza o oslabitvi finančnega sredstva, razpoložljivega za prodajo, se nabrana izguba, predhodno pripoznana v drugem vseobsegajočem donosu, prenese v izkaz poslovnega izida. Pri lastniških vrednostnih papirjih nepristranski dokaz o oslabitvi predstavljajo statusne spremembe izdajatelja (stečaj, likvidacija itd.), pomembno znižanje poštene vrednosti vrednostnega papirja (40 odstotkov in več) ali dolgotrajno zmanjšanje poštene vrednosti vrednostnega papirja (več kot 9 mesecev nepretrgoma). Pri dolžniških vrednostnih papirjih nepristranski dokaz o oslabitvi predstavljajo statutarne spremembe izdajatelja (stečaj, likvidacija itd.), zamuda pri plačevanju ali drugi pomembni negativni dogodki, povezani s kreditno sposobnostjo izdajatelja.

Odprava oslabitve lastniških vrednostnih papirjev, razvrščenih v finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo, se izkaže v drugem vseobsegajočem donosu.

Izguba zaradi oslabitve v zvezi s finančnim sredstvom, izkazanim po odplačni vrednosti, se izračuna kot razlika med njegovo knjigovodsko vrednostjo in sedanjo vrednostjo pričakovanih prihodnjih denarnih tokov, ugotovljeno na podlagi izvirne efektivne obrestne mere.

Pri finančnih sredstvih, izkazanih po odplačni vrednosti, in finančnih sredstvih, razpoložljivih za prodajo, ki so dolgovni instrumenti, se odprava oslabitve izkaže v poslovnem izidu. Izguba zaradi oslabitve se odpravi, če je odpravo izgube zaradi oslabitve mogoče nepristransko povezati z dogodkom, ki je nastal po pripoznanju oslabitve.

Znaki oslabitev naložbenih nepremičnin se preverjajo letno. Če obstajajo kakršnikoli znaki oslabitve naložbenih nepremičnin, se oceni njihova nadomestljiva vrednost, ki predstavlja višjo izmed čiste prodajne vrednosti, zmanjšane za stroške prodaje, in vrednosti v uporabi. Če knjigovodska vrednost naložbenih nepremičnin presega njihovo nadomestljivo vrednost, se za razliko v vrednosti pripozna izguba zaradi oslabitve.

Spremembe standardov in pojasnil

Računovodske usmeritve, uporabljene pri pripravi skupinskih računovodskih izkazov, so enake kot pri pripravi skupinskih računovodskih izkazov za poslovno leto, ki se je končalo 31. 12. 2015. Izjema so na novo sprejeti oziroma spremenjeni standardi in pojasnila, ki so v veljavi za letna obdobja z začetkom 1. 1. 2016 ali kasneje in, ki so predstavljeni v nadaljevanju.

Novo sprejeti standardi in pojasnila

Dopolnitve MSRP 11 Skupni aranžmaji: Obračunavanje pridobitev deležev v skupnih dejavnostih

Skladno z dopolnili MSRP 11 mora podjetje, ki je stranka v skupnem obvladovanju, pri obračunu nakupa deleža v skupaj obvladovanem podjetju, katerega dejavnost predstavlja poslovanje, uporabiti ustrezne računovodske usmeritve standarda MSRP 3 Poslovne združitve, ki veljajo za obračunavanje poslovnih združitev. Dopolnitve dodatno pojasnjujejo, da ob nakupu dodatnih deležev v istem skupaj obvladovanem podjetju, podjetje svojih obstoječih deležev ne sme ponovno izmeriti, vse dokler obstaja skupno obvladovanje. Poleg tega je Odbor v obseg standarda MSRP 11 vključil izjeme, ki določajo, da dopolnila ne veljajo v primeru, da stranke, ki so udeležene v skupnem obvladovanju (vključno s podjetjem, ki poroča), obvladuje isto matično podjetje.

Dopolnila veljajo za obračunavanje nakupa tako prvotnih deležev v skupaj obvladovanem podjetju kakor tudi vseh dodatnih deležev v istem skupaj obvladovanem podjetju. Dopolnila veljajo za prihodnja obdobja.

Dopolnila standarda ne vplivajo na skupinske računovodske izkaze, saj v obravnavanem obdobju skupina ni izvedla nobenih pridobitev v skupnem delovanju.

Dopolnila standardov MRS 16 in MRS 38: Pojasnilo o sprejemljivih metodah amortizacije

S temi dopolnitvami Odbor pojasnjuje računovodske usmeritve standardov MRS 16 Opredmetena osnovna sredstva in MRS 38 Neopredmetena dolgoročna sredstva, ki določajo, da prihodki odražajo vzorec ekonomskih koristi, ki jih podjetje ustvarja pri poslovanju (katerega del je tudi sredstvo), in ne ekonomske koristi, ki jih podjetje izkoristi z uporabo sredstva. Glede na to za obračun amortizacije opredmetenih osnovnih sredstev podjetje ne more uporabiti prihodkovne metode, lahko pa jo v zelo omejenih okoliščinah uporabi za obračun amortizacije neopredmetenih dolgoročnih sredstev.

Dopolnila standarda, ki veljajo za prihodnja letna obdobja, ne vplivajo računovodske izkaze skupine, saj za amortizacijo sredstev skupina ne uporablja prihodkovne metode.

Spremembe MRS 27: Uporaba kapitalske metode v ločenih računovodskih izkazih

Dopolnitve standarda MRS 27 podjetjem omogočajo, da v svojih ločenih računovodskih izkazih naložbe v odvisne družbe, skupaj obvladovana in pridružena podjetja pripoznajo po kapitalski metodi. Podjetja, ki svoje računovodske izkaze že pripravljajo v skladu z mednarodnimi standardi računovodskega poročanja MSRP in, ki želijo narediti prehod na kapitalsko metodo, morajo te dopolnitve upoštevati tudi v ločenih računovodskih izkazih predhodnega obdobja.

Dopolnitve ne vplivajo na računovodske izkaze skupine. Družba ocenjuje morebiten vpliv teh dopolnil na njene računovodske izkaze

Dopolnila MRS 1 Pobuda za razkritja

Dopolnila standarda MRS 1 Predstavljanje računovodskih izkazov pojasnjujejo, ne pa pomembno spreminjajo obstoječih zahtev standarda. Med drugim dopolnila pojasnjujejo:

• zahteve MRS 1 v zvezi s pomembnostjo,

• da lahko podjetje posamezne postavke v izkazu poslovnega izida, vseobsegajočega dobička in izkazu finančnega položaja zanemari,

• da lahko podjetje prosto izbere vrstni red predstavitve pojasnil k računovodskim izkazom in
• da mora podjetje pripoznanje deleža v vseobsegajočem dobičku pridruženega ali skupaj obvladovanega podjetja po kapitalski metodi prikazati v skupnem znesku v eni postavki in ga razporediti med postavke, ki ne bodo naknadno prerazvrščena v izkaz poslovnega izida.

Poleg tega dopolnila pojasnjujejo zahteve pri dodatni predstavitvi vmesnih zneskov v izkazu finančnega položaja, izkazu poslovnega izida in izkazu vseobsegajočega dobička.

Dopolnila ne vplivajo na računovodske izkaze skupine ali družbe.

Dopolnila standardov MSRP 10, MSRP 12 in MRS 28 Naložbena podjetja: Uporaba izjeme od zahtev konsolidacije

Dopolnila pojasnjujejo vprašanja, s katerimi se podjetja srečujejo pri uporabi izjeme od konsolidacije pri naložbenih podjetjih na podlagi določil MSRP 10 Konsolidirani računovodski izkazi. Dopolnila pojasnjujejo, da izjeme od predstavitve konsolidiranih računovodskih izkazov veljajo za matično družbo, ki je odvisna družba investicijskega podjetja, kadar investicijsko podjetje svoje deleže v vseh svojih odvisnih družbah izmeri po pošteni vrednosti. Poleg tega dopolnila tudi pojasnjujejo, da je v konsolidacijo vključena samo odvisna družba, ki ni obenem investicijsko podjetje in, ki investicijskemu podjetju nudi podporne storitve. Vse ostale odvisne družbe investicijskega podjetja se izmerijo po pošteni vrednosti. Dopolnila standarda MRS 28 Finančne naložbe v pridružena in skupaj obvladovana podjetja omogočajo investitorju da, pri uporabi kapitalske metode, ohrani metodo poštene vrednosti, ki jo pridružena in skupaj obvladovana podjetja investicijskega podjetja uporabijo pri merjenju svojih deležev v odvisnih družbah.

Dopolnila, ki jih morajo podjetja upoštevati za pretekla obdobja, ne vplivajo na računovodske izkaze skupine, saj le-ta ne uporablja izjem od zahtev konsolidacije.

Novi MSRP Standardi in pojasnila, ki jih Evropska unija še ni sprejela

MSRP 16 Najemi

Januarja 2016 je Upravni odbor za mednarodne računovodske standarde objavil standard MSRP 16, ki nadomešča mednarodni računovodski standard MRS 17 Najemi, pojasnilo OPMSRP 4 Določanje, ali dogovor vsebuje najem, ter pojasnili strokovnega odbora za pojasnjevanje SOP-15 Poslovni najemi-spodbude in SOP-27 Ocenjevanje vsebine poslov, ki vključujejo pravno obliko najema. MSRP 16 tako določa usmeritve za pripoznavanje, merjenje, predstavitev in razkrivanje najema. Standard od najemnika zahteva, da pripozna vse najeme v okviru enotnega modela bilance stanja, podobno kot pri obračunu finančnega najema v skladu z MRS 17. Standard vključuje dve izjemi od pripoznanja s strani najemnika in sicer, pri najemu sredstev "nizke vrednosti" (npr. osebnih računalnikov) in pri kratkoročnih zakupih (kadar traja najem 12 mesecev ali manj). Na dan začetka najema mora tako najemnik pripoznati obveznost za plačilo najemnine (obveznost iz naslova zakupa) in sredstvo, ki predstavlja pravico do uporabe sredstva med trajanjem najema (pravica do uporabe sredstva). Obenem mora najemnik ločeno pripoznati stroške obresti najema in stroške amortizacije pravice do uporabe sredstva.

Novi standard tudi določa, da mora najemnik ob pojavu določenih dogodkov (kot je na primer sprememba najemne dobe, sprememba višine prihodnjih najemnin zaradi sprememb indeksa ali stopnje, ki se uporablja za določanje teh plačil), ponovno izmeriti obveznost iz naslova najema. Praviloma bo moral najemnik pripoznati znesek prevrednotenja najemne obveznosti kot prilagoditev pravice do uporabe sredstva.

V skladu z MSRP 16 ostaja računovodska obravnava najema s strani najemodajalca v bistvu enaka kot je v obstoječem MRS 17. Najemodajalec bo tudi v prihodnje vse zakupe razvrstil po enakem principu kot je določeno v MRS 17 in ločil med dvema vrstama najema: operativni in finančni najem.

MSRP 16 zahteva tako od najemnika kot od najemodajalca obsežnejša razkritja kot dozdajšnji MRS 17.

MSRP 16 stopi v veljavo za letna obdobja z začetkom 1 januarja 2019 ali kasneje. Zgodnja uporaba standarda je dovoljena, v kolikor skupina že poroča v skladu z zahtevami MSRP 15 . Pri uporabi standarda se lahko najemnik odloči bodisi za popoln ali prilagojen pristop za pretekla obdobja. Obenem prehodne določbe standarda dovoljujejo podjetjem uporabo določenih olajšav.

Skupina bo v poslovnem letu 2017 ocenila morebitni vpliv standarda MSRP 16 na njene računovodske izkaze.

MSRP 14 Razmejitve, ki izhajajo iz regularnih storitev

MSRP 14 je neobvezen standard, ki podjetjem omogoča, da ob prvi uporabi Mednarodnih standardov računovodskega poročanja, v večji meri nadaljujejo z obračunavanjem razmejitev, ki izhajajo iz reguliranih storitev, v skladu s predhodno splošno sprejetimi računovodskimi usmeritvami. Podjetja, ki se odločijo za uporabo novega standarda, morajo regulirane postavke časovnih razmejitev pripoznati ločeno v izkazu finančnega položaja, v ločenih postavkah v izkazu uspeha in izkazu drugega vseobsegajočega dobička, pa razkriti vse spremembe na teh kontih. Standard od podjetij zahteva razkritje značilnosti reguliranja in s tem povezanih tveganj ter njegov vpliv na računovodske izkaze podjetij.

Dopolnila standardov MSRP 10 in MRS 28: Prodaja ali prispevek sredstev med naložbenikom in njegovo pridruženo družbo ali skupnim podvigom

Dopolnilo obravnava navzkrižje med MSRP 10 in MRS 28, pri obračunavanju izgube obvladovanja odvisnega podjetja zaradi njegove prodaje ali prispevka k pridruženi družbi ali skupnemu podvigu. Dopolnila pojasnjujejo, da mora podjetje v celoti pripoznati dobiček ali izgubo iz prodaje ali prispevka sredstev, ki predstavljajo poslovanje kot je opredeljeno v MSRP 3, med vlagateljem in njegovo pridruženo družbo ali skupnim podvigom. Dobiček ali izgubo iz prodaje ali prispevka sredstev, ki ne predstavljajo poslovanja, mora podjetje pripoznati le do višine deleža nepovezanih naložbenikov v pridruženi družbi ali skupnem podvigu. Odbor za mednarodne računovodske standarde je datum začetka veljavnosti odložil za nedoločen čas. Podjetje, ki se odloči za zgodnjo uporabo teh dopolnitev, jih mora uporabiti za prihodnja obdobja.

Skupina ocenjuje, da dopolnitve ne bodo imele nikakršnega vpliva na računovodske izkaze.

MRS 12 Pripoznavanje odloženih davkov za nerealizirane izgube - Dopolnila MRS 12

Dopolnila pojasnjujejo, da mora podjetje preučiti, ali davčna zakonodaja omejuje vire obdavčljivega dobička, v dobro katerega lahko odpravi odbitne začasne razlike. Poleg tega dopolnila pojasnjujejo, kako naj podjetje določi prihodnje obdavčljive dobičke in opisujejo okoliščine, v katerih lahko podjetje dobiček pri izterjavi nekaterih sredstev nad njihovo neodpisano vrednostjo, vključi v postavko obdavčljivi dobiček.

Podjetje mora ta dopolnila uporabiti za nazaj, pri čemer pa lahko ob njihovi začetni uporabi, spremembe začetnega stanja kapitala prvega primerjalnega obdobja, pripozna v začetnem stanju zadržanega dobička (ali drugih ustreznih sestavinah kapitala), brez porazdelitve učinka spremembe med začetnim stanjem zadržanega dobička in drugimi sestavinami kapitala. Podjetje mora razkriti uporabo te olajšave.

Dopolnila veljajo za letna obdobja z začetkom 1 januarja 2017 ali kasneje. Zgodnja uporaba dopolnil je dovoljena. Če podjetje uporabi dopolnila za zgodnejše obdobje, mora to dejstvo razkriti.

Skupina ocenjuje, da dopolnitve ne bodo imele nikakršnega vpliva na njene računovodske izkaze.

MRS 7 Spodbuda razkritja - Dopolnila MRS 7

Upravni odbor za mednarodne računovodske standarde (IASB) je dopolnila MRS 7 Izkaz denarnih tokov, objavil v okviru svojih prizadevanj za spodbujanje razkritij. Dopolnila MRS 7 tako od podjetja zahtevajo, da v svoje računovodske izkaze vključi razkritja, ki uporabnikom računovodskih izkazov omogočajo oceno višine sprememb obveznosti podjetja iz naslova financiranja in, ki vključujejo spremembe, ki so posledica denarnih tokov in negotovinskih sprememb. Pri začetni uporabi dopolnil standarda podjetju ni treba predložiti primerjalnih podatkov za prejšnja obdobja.

Dopolnila veljajo za letna obdobja z začetkom 1 januarja 2017 ali kasneje. Zgodnja uporaba dopolnil je dovoljena.

V skladu z dopolnili standarda, bo skupina v svoje poročilo vključila dodatna razkritja.

Pojasnila k MSRP 15 -Prihodki iz pogodb s strankami

Odbor za mednarodne računovodske standarde je aprila 2016 objavil dopolnila MSRP 15, ki obravnavajo več zadev, ki so bile predmet presoje strokovne skupine "Joint Transition Resource Group for Revenue Recognition". Dopolnila pojasnjujejo:

• kdaj obljubljeno blago ali storitev ni skladno z vsebino pogodbe,
• kako naj podjetje uporabi usmeritev in ne navodil za uporabo sredstva, vključno z obračunsko enoto ocene, kako lahko podjetje uporabi načelo nadzora pri storitvenih transakcijah in preoblikuje kazalnike,
• kdaj dejavnosti podjetja pomembno vplivajo na intelektualno lastnino (IP), do katere ima pravico kupec, kateri je dejavnik presoje pri odločanju o tem, ali podjetje pripozna prihodke iz naslova licenčnin v daljšem časovnem obdobju ali v točno določenem trenutku,
• področje uporabe izjeme za avtorske honorarje iz naslova prodaje ali uporabe licenc za intelektualno lastnino (omejitev avtorskih honorarjev), v zvezi z drugom obljubljenim blagom ali storitvijo iz pogodbe.
• Poleg tega dopolnitve vsebujejo dva praktična pripomočka za izpolnjevanje prehodnih določb MSRP 15 za:

(a) zaključene pogodbe v okviru pristopa polnega prehoda in pripoznanja za pretekla obdobja; in (b) prilagoditev pogodb ob prehodu na novi standard

Dopolnila standarda začnejo veljati 1. januarja 2018, ki je datum začetka veljavnosti MSRP 15. Dopolnila dodatno pojasnjujejo, ne pa spreminjajo zahtev MSRP 15.

Skupina mora ta dopolnila uporabiti za nazaj. Predčasna uporaba je dovoljena in jo mora podjetje razkriti.

Skupina trenutno ocenjuje vpliv pojasnil, ki jih bo upoštevala od datuma začetka njihove veljavnosti.

MSRP 2 Razvrščanje in merjenje plačilnih transakcij z delnicami - Dopolnila MSRP 2

Upravni odbor za mednarodne računovodske standarde je v okviru dopolnil MSRP 2 Plačilo z delnicami, obravnaval tri glavna področja, in sicer:

• vpliv odmernih pogojev pri merjenju z denarjem poravnane plačilne transakcije z delnicami;
• razvrstitev plačilnih transakcij z delnicami na podlagi sodil za neto poravnavo davčnega odtegljaja; in
• računovodsko obravnavo sprememb pogojev plačilne transakcije z delnicami, ki imajo za posledico prerazvrstitev postavke v kapital.

Dopolnila mora podjetje uporabiti brez preračuna postavk preteklih obdobij, pri čemer je uporaba za nazaj dovoljena le, če podjetje upošteva vsa tri dopolnila in, če so izpolnjeni vsi drugi kriteriji. Dopolnila veljajo za letna obdobja z začetkom 1 januarja 2018 ali kasneje. Zgodnja uporaba dopolnil je dovoljena.

Skupina ocenjuje morebiten vpliv teh dopolnil na njene računovodske izkaze.

MSRP 4 - Uporaba MSRP 9 Finančni instrumenti v povezavi z MSRP 4 Zavarovalne pogodbe - Dopolnila MSRP 4

Dopolnila obravnavajo pomisleke, ki izhajajo iz uporabe novega standardna o finančnih instrumentih, MSRP 9, pred uvedbo novega standarda, ki je trenutno v pripravi in, ki obravnava zavarovalne pogodbe. Novi standard bo nadomestil MSRP 4. Dopolnila uvajajo dve možnosti, med katerimi lahko izbirajo podjetja, ki izdajajo zavarovalne pogodbe: začasno izjemo od uporabe MSRP 9 in prekrivni pristop.

Dopolnila veljajo za letna obdobja z začetkom 1 januarja 2018 ali kasneje.

Skupina ocenjuje morebiten vpliv teh dopolnil na njene računovodske izkaze.

Novi standardi in pojasnila, ki jih je sprejela EU, a še niso veljavna

V nadaljevanju je predstavitev standardov in pojasnil, ki jih je sprejela EU, vendar do datuma računovodskih izkazov, še niso stopila v veljavo. Skupina namerava te standarde in pojasnila upoštevati pri pripravi svojih računovodskih izkazov, ob njihovi uveljavitvi. Skupina ni sprejela nobenega od spodaj navedenih standardov pred začetkom njihove uporabe.

MSRP 9 Finančni instrumenti

Upravni odbor za mednarodne računovodske standarde je julija 2014 objavil končno različico MSRP 9 Finančni instrumenti, ki vsebuje zahteve vseh posameznih faz projekta prenove MSRP 9 in nadomešča standard MRS 39 Finančni instrumenti: Pripoznavanje in merjenje ter vse predhodne različice MSRP 9. Prenovljeni standard uvaja nove zahteve glede razvrščanja in merjenja finančnih sredstev in obveznosti, pripoznanja njihove oslabitve in računovodskega varovanja pred tveganjem. Prenovljeni MSRP 9 velja za letna obdobja z začetkom 1 januarja 2018 ali kasneje. Zgodnja uporaba je dovoljena. Podjetja morajo prenovljeni standard uporabiti za pretekla obdobja, pri čemer pa razkritje primerjalnih podatkov ni obvezno.

Sprejem prenovljenega standarda MSRP 9 vpliva na razporeditev in merjenje finančnih sredstev skupine, ne vpliva pa na razvrstitev in merjenje njenih finančnih obveznosti.

Skupina bo novi standard uporabila z datumom njegove veljavnosti.

Dopolnitve za standarde in pojasnila, sprejeta v obdobju 2014-2016

V obdobju 2014-2016 je Upravni odbor za mednarodne računovodske standarde objavil sklop sprememb spodaj Izpopolnitve vključujejo dopolnila treh standardov:

• MSRP 12 Razkrivanje deležev v drugih družbah: standard velja za letna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2017 ali kasneje. Dopolnila pojasnjujejo obseg standarda in določajo, da zahteve v zvezi z razkritji (razen tistih iz odstavkov B10 do B16), veljajo za deleže podjetja iz odstavka 5, ki so razvrščena med sredstva za prodajo, sredstva za razdelitev, ali so pripoznana kot ustavljeno poslovanje v skladu z MSRP 5 Nekratkoročna sredstva za prodajo in ustavljeno poslovanje.
• MSRP 1 Prva uporaba Mednarodnih standardov računovodskega poročanja. Standard velja za letna obdobja z začetkom 1 januarja 2018 ali kasneje. Dopolnila odpravljajo kratkoročne izjeme standarda MSRP 1 iz odstavkov E3-E7, saj so že služile svojemu namenu in niso več potrebne.
• MRS 28 Finančne naložbe v pridružena podjetja in skupne podvige. Standard velja za letna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2018 ali kasneje. Dopolnila pojasnjujejo, da lahko podjetje ob začetnem pripoznanju naložbe, vsako naložbo v pridruženo podjetje ali skupno podjetje, ki je v lasti podjetja, ki je kapitalska organizacija ali druga kvalificirana oseba, izmeri po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida.

Skupina ocenjuje morebiten vpliv teh dopolnil na njene računovodske izkaze.

Pojasnilo OPMSRP 22 Transakcije v tuji valuti in predplačilo kupnine

Pojasnilo obravnava uporabo menjalnega tečaja pri poslih, ki vključujejo plačilo ali prejem predplačila v tuji valuti.

Pojasnilo zadeva transakcije v tuji valuti, kadar podjetje pripozna nedenarno sredstvo ali nedenarno obveznost iz naslova plačila ali prejema predplačila, pred pripoznanjem s tem povezanih sredstev, odhodkov ali prihodkov. To pa ne velja v primeru, ko podjetje pri prvotnem pripoznanju nedenarnega sredstva ali nedenarne obveznosti, s tem povezana sredstva, odhodke ali prihodke izmeri po pošteni vrednosti, ali po pošteni vrednosti prejete ali plačane kupnine na datum, ki ni datum začetnega pripoznanja teh nedenarnih sredstev ali nedenarnih obveznosti. Prav tako pojasnilo ne velja za obračun davka od dobička, za zavarovalne pogodbe, ali pozavarovalne pogodbe.

OPMSRP 22 velja za letna obdobja z začetkom 1 januarja 2018 ali kasneje. Zgodnja uporaba je dovoljena. Pojasnilo lahko podjetja uporabijo bodisi za prihodnja obdobja za vsa sredstva, odhodke in prihodke v tuji valuti, ki so, v skladu s pojasnilom, pri začetnem merjenju pripoznana na dan začetka obdobja poročanja ali kasneje, ko podjetje prvič uporabi pojasnilo, ali na začetku predhodnega obdobja poročanja, in te podatke predstavi v okviru primerjalnih informacij.

Skupina ocenjuje morebiten vpliv teh dopolnil na njene računovodske izkaze.

Spremembe MRS 40: Prenos naložbenih nepremičnin

Dopolnila pojasnjujejo zahteve ob prenosu na, ali iz naložbenih nepremičnin.

Dopolnila veljajo za letna obdobja z začetkom 1 januarja 2018 ali kasneje. Zgodnja uporaba dopolnil je dovoljena.

Dopolnila se nanašajo na spremembe v uporabi, ki se pojavijo ob ali po začetku letnega obdobja poročanja, v katerem podjetje prvič uporabi ta pojasnila. Uporaba za nazaj je tudi dovoljena, vendar brez upoštevanja okoliščin ali posledic dogodka po njegovem nastanku.

Skupina ocenjuje morebiten vpliv teh dopolnil na njene računovodske izkaze.

13.2. DODATNA RAZKRITJA K POSTAVKAM IZKAZA FINANČNEGA POLOŽAJA IN IZKAZA POSLOVNEGA IZIDA

Razkritja, ki jih je podjetje po Zakonu o gospodarskih družbah in Mednarodnih standardih računovodskega poročanja dolžno vključiti v svoje letno poročilo, se nahajajo v posameznih poglavjih in pri postavkah, na katera se nanašajo.

13.3. POROČANJE PO ODSEKIH

1. OBMOČNI ODSEKI

Skupina ima oz. je imela razširjeno svoje poslovanje na dveh glavnih geografskih območjih. Glavno območje poslovanja Skupine je Slovenija. Skupina posluje še v državah jugovzhodne Evrope (države izven EU).

Naslednja tabela prikazuje prihodke, podatke o dobičkih, o sredstvih in določenih obveznostih kot se le ti razdeljujejo po območjih.

Tabela 6: Območni odseki

Leto končano 31 December 2016	Slovenija	Države izven EU	Skupaj
Prihodki odseka v 2016	18.661.266	4.874.436	23.535.703
Drugi podatki po segmentih
Sredstva po odsekih	320.888.100	9.395.292	330.283.392
Vlaganja:
Opredmetena osnovna sredstva	94.044	33.733	127.777
Neopredmetena osnovna sredstva	163.324	18.691	182.015
Skupaj vlaganja:	257.368	52.423	309.791

* pred uskupinjevalnimi izločitvami

Leto končano 31 December 2015	Slovenija	Države izven EU	Skupaj
Prihodki odseka v 2015	19.343.123	4.397.148	23.740.271
Drugi podatki po segmentih
Sredstva po odsekih	301.510.045	8.317.289	309.827.334
Vlaganja:
Opredmetena osnovna sredstva	97.896	43.400	141.295
Neopredmetena osnovna sredstva	484.268	13.911	498.178
Skupaj vlaganja:	582.164	57.310	639.474

Prihodki po odsekih za Slovenijo predstavljajo prihodke Prve Osebne zavarovalnice d.d., družbe Skupina Prva ter Prva zavarovalno zastopniške družbe. Zneski po odsekih za države izven EU obsegajo odvisne družbe v Kosovu, Makedoniji in Srbiji. Zneski v tabeli ne vsebujejo konsolidacijskih knjižb.

2. PODROČNI ODSEKI

Glavne dejavnosti Skupine oziroma področni odseki so naslednji:

• premoženjska zavarovanja,
• življenjska zavarovanja,
• ostalo

Tabela 7: Področni odseki

Leto končano 31 December 2016	Premoženjska zavarovanja	Življenjska zavarovanja	Ostalo	Skupaj
Prihodki odseka	2.140.169	14.693.338	6.770.366	15.717.700
Čisti poslovni izid poslovnega leta	680.705	2.609.873	2.967.921	6.258.499
Skupaj sredstva	5.217.530	294.836.228	30.223.183	330.276.941

* pred uskupinjevalnimi izločitvami

Leto končano 31 December 2015	Premoženjska zavarovanja	Življenjska zavarovanja	Ostalo	Skupaj
Prihodki odseka	709.515	13.781.336	1.226.849	15.717.700
Čisti poslovni izid poslovnega leta	506.857	4.199.058	1.482.973	6.188.887
Skupaj sredstva	4.493.027	277.273.918	28.084.345	309.851.290

Premoženjska zavarovanja predstavljajo zneski iz naslova Prve osebne zavarovalnice, Ostalo predstavljajo zneski družbe Skupina Prva, med življenjskimi zavarovanji pa je vključen delež Prve osebne zavarovalnice v življenjskih zavarovanjih, ter zneski ostalih pokojninskih skladov ki se konsolidirajo v Skupino Prva Group. Zneski v tabeli ne vsebujejo konsolidacijskih knjižb.

13.4. POJASNILA K IZKAZU POSLOVNEGA IZIDA

1. PRIHODKI OD POSLOVANJA

Na Družbi se prihodki od poslovanja nanašajo izključno na storitve, ki jih družba zaračunava odvisnim družbam za opravljene storitve. Ti prihodki so v konsolidiranih prihodkih izvzeti.

Prihodki Skupine so sestavljeni iz :

• Čistih prihodkov iz zavarovalnih premij
• Drugih zavarovalnih prihodkov

1.1 Čisti prihodki od zavarovalnih premij

Tabela 8: Čisti prihodki od zavarovalnih premij

	Prva Group		Skupina
v EUR	leto 2016	leto 2015	leto 2016	leto 2015
Obračunane kosmate zavarovalne premije	0	0	12.397.862	12.857.675
Pozavarovalni delež v kosmati zavarovalni premiji	0	0	-716.461	-637.104
Sprememba kosmate prenosne premije	0	0	-6.683	-11.781
Skupaj	0	0	11.674.718	12.208.790

1.2 Drugi zavarovalni prihodki

Drugi zavarovalni prihodki so sestavljeni iz:

• vstopnih stroškov,
• upravljavske provizije,
• izstopnih stroškov,
• drugih storitev.

Tabela 9: Drugi zavarovalni prihodki

	Prva Group		Skupina
v EUR	leto 2016	leto 2015	leto 2016	leto 2015
Vstopna provizija	0	0	2.029.122	1.971.717
Upravljavska provizija	0	0	5.371.143	5.651.279
Izstopna provizija	0	0	152.463	179.657
Prihodki iz poslovanja	216.745	281.911	60.939	0
Skupaj	216.745	281.911	7.613.667	7.802.654

Pretežni del drugih zavarovalnih prihodkov predstavljajo vstopne in upravljavske provizije iz naslova dodatnega pokojninskega zavarovanja.

Skupina je upravičena do povračila vstopnih stroškov od vplačane premije, ki je v letu 2016znašala največ 2,95% (2015: 2,95%) od vplačane premije.

Skupina si za vodenje in upravljanje vseh kritnih skladov zaračunava upravljavsko provizijo v višini od 0,5 do 1,0% (2015: od 1,0 do 1,5%) na letni ravni.

Izvajalec pokojninskega načrta je ob prenehanju prostovoljnega dodatnega zavarovanja po pokojninskem načrtu upravičen do povračila izstopnih stroškov, ki znašajo 1% (2015: 1%) odkupne vrednosti ob prenehanju zavarovanja.

2. PRIHODKI IN ODHODKI OD OBRESTI

V postavki prihodki od obresti so vključene večinoma obresti od danih depozitov in obresti naložb v letu 2016.

2.1 Prihodki od obresti

Tabela 10: Prihodki od obresti

	Prva Group		Skupina
v EUR	leto 2016	leto 2015	leto 2016	leto 2015
Od naložb	92.226	85.134	1.202.962	1.330.604
1. Vrednotene do dospelosti	0	0	0	0
2. Razpoložljivih za prodajo	92.226	85.134	1.171.990	1.308.713
3. Izmerjena po pošteni vrednosti prek poslovnega izida	0	0	30.971	21.891
Od danih posojil in depozitov	0	0	127.159	165.351
Ostalo	0	0		0
Skupaj prihodki od obresti	92.226	85.134	1.330.121	1.495.955

2.2 Odhodki od obresti

Tabela 11: Odhodki od obresti

	Prva Group		Skupina
v EUR	leto 2016	leto 2015	leto 2016	leto 2015
Ostali obrestni odhodki	0	0	-20	-183
Skupaj	0	0	-20	-183

3. PRIHODKI OD DIVIDEND

Tabela 12: Prihodki od dividend

	Prva Group		Skupina
v EUR	leto 2016	leto 2015	leto 2016	leto 2015
Prihodki od dividend od naložb, razpoložljivih za prodajo	1.662.314	1.184.961	85.698	34.649
Prihodki od dividend od naložb, izmerjenih po pošteni prek poslovnega izida	0	0	29.225	0
Skupaj	1.662.314	1.184.961	114.923	34.649

4. NETO DOBIČKI/IZGUBE IZ NALOŽB

Tabela 13: Neto dobički/ izgube iz naložb

v EUR		Prva Group		Skupina
		leto 2015	leto 2016	leto 2015
Prevrednotovalni finančni prihodki (neto) pri naložbah vrednotenih po pošteni vrednosti skozi IPI	0	0	168.712	32.875
Neto dobički/izgube iz prodaj VP	-56.159	20.365	548.780	544.279
Oslabitev naložb, ki niso vrednotene po pošteni vrednosti skozi IPI	0	-134.005	3	-134.007
Neto tečajne razlike	0	0	67.894	5.000
Skupaj	-56.159	-113.640	785.389	448.147

5. ČISTI ODHODKI ZA ŠKODE IN SPREMEMBA ZAVAROVALNO TEHNIČNIH REZERVACIJ

5.1 Čisti odhodki za škode

Tabela 14: Čisti odhodki za škode

v EUR		Prva Group		Skupina
	leto 2016	leto 2015	leto 2016	leto 2015
Obračunani kosmati zneski škod	0	0	-4.676.978	-4.611.578
Obračunani deleži pozavarovateljev v škodah	0	0	292.870	254.962
Sprememba kosmatih škodnih rezervacij	0	0	-499.049	-717.577
Sprememba škodnih rezervacij za pozavarovalni del	0	0	262.109	328.282
Skupaj	0	0	-4.621.048	-4.745.911

5.2 Sprememba zavarovalno tehničnih rezervacij

Tabela 15: Sprememba zavarovalno tehničnih rezervacij

	Prva Group		Skupina
	leto 2016	leto 2015	leto 2016	leto 2015
Sprememba kosmatih matematičnih rezervacij	0	0		0
Kritni sklad življenjskih zavarovanj	0	0	-1.393.438	-2.474.583
Kritni sklad neživljenjskih zavarovanj	0	0	-47.070	-1.750
Skupaj	0	0	-1.440.508	-2.476.333

6. STROŠKI PRIDOBIVANJA ZAVAROVANJ

Med stroške pridobivanja zavarovanj so šteti stroški provizij posrednikov in stroški marketinških akcij, ki so neposredno povezani s pridobivanjem zavarovanj. Stroški provizij posrednikov se nanašajo na provizijo, ki je plačana zunanjim sodelavcem in agencijam kot nagrada za uspešno zbiranje zavarovancev. V prikazani postavki so zajete tudi spremembe v razmejenih stroških pridobivanja zavarovanj.

Tabela 16: Stroški pridobivanja zavarovanj

v EUR	leto 2016	leto 2015	leto 2016	leto 2015
Stroški posredniških provizij	0	0	-2.432.060	-2.792.609
Stroški marketinških akcij	0	0	-392.408	-157.429
Skupaj	0	0	-2.824.468	-2.950.038

7. STROŠKI DELA

V stroške dela za leto 2016 so vključeni stroški plač, regres, nadomestilo za prehrano in prevoz na delo, prispevki delodajalca na izplačane plače in izplačila dodatnega pokojninskega zavarovanja.

V družbi Prva Group je bilo konec leta 2016 zaposlenih 2,2 oseb (v letu 2015 2,2 osebi), medtem ko je bilo v Skupini konec leta 2016 zaposlenih 138 oseb (2015: 116).

Tabela 17: Stroški dela

	Prva Group		Skupina
v EUR	leto 2016	leto 2015	leto 2016	leto 2015
Plače zaposlenih	-236.737	-145.202	-2.904.337	-2.365.613
Regres	-1.600	-800	-70.480	-56.569
Nadomestila za prehrano med delom in prevoz na delo	-2.211	-1.818	-138.942	-104.449
Prispevki in davki delodajalca na izplačane plače	-41.542	-24.104	-592.197	-513.728
– pokojninska zavarovanja	-22.835	-13.254	-261.776	-254.487
– socialna zavarovanja	-18.707	-10.850	-330.421	-259.240
Plačilo delavcem za dodatno pokojninsko zavarovanje	-4.084	-1.910	-109.240	-94.779
Drugi stroški dela	-125.164	0	-217.537	-27.440
Skupaj	-411.338	-173.833	-4.032.733	-3.162.577

8. OSTALI STROŠKI

Ostali stroški zajemajo stroške storitev fizičnih oseb, obratovalne materialne stroške, obratovalne stroške storitev, stroške za marketing, stroške nadzornega organa, stroške najemnin, odložene obveznosti do zaposlenih in druge stroške.

Tabela 18: Ostali stroški

v EUR		Prva Group		Skupina
	leto 2016	leto 2015	leto 2016	leto 2015
Povračila stroškov v zvezi z delom	-2.201	-1.185	-64.197	-112.132
Stroški intelektualnih in osebnih storitev	-37.250	-19.154	-471.617	-499.482
Stroški najemnin	-24.514	-15.291	-424.321	-398.834
Stroški ostalih storitev	-66.163	-62.544	-792.915	-610.818
Drugi stroški	-10.248	-1.719	-1.248.606	-1.170.251
Prihodki iz pozavarovanja	0	0	262.109	328.282
Skupaj	-140.376	-99.893	-2.739.546	-2.463.234

Tabela 19: Stroški revizijskih storitev

	Prva Group		Skupina
v EUR	leto 2016	leto 2015	leto 2016	leto 2015
Revidiranje letnega poročila	-9.442	-7.017	-59.582	-62.525
Druge nerevizijske storitve	0	0	0	0
Druge storitve revidiranja	-7.600	0	-18.723	0
Storitve davčnega svetovanja	0	0	0	0
Skupaj	-17.042	-7.017	-78.305	-62.525

9. DRUGI PRIHODKI/ODHODKI

9.1 Drugi prihodki

Drugi prihodki se nanašajo na obratovalne stroške nepremičnin, razlike pri prodaj osnovnih sredstev ter storitev med povezanimi osebami.

9.2 Drugi odhodki

Tabela 20: Drugi odhodki

v EUR	leto 2016	leto 2015	leto 2016	leto 2015
Drugi odhodki	0	0	-441.758	-537.529
Skupaj	0	0	-441.758	-537.529

Drugi zavarovalni odhodki predstavljajo večinoma postavke iz Prve osebne zavarovvalnice in zajemajo stroške, ki bremenijo družbo in jih ni možno umestiti v druge postavke izkaza poslovnega izida. V letu 2016 so znašali 392.224 EUR (2015: 569.367 EUR). Večina predstavlja vplačila bonus premij s strani zavarovalnice, odpise terjatev ter opredmetenih in neopredmetenih osnovnih sredstev.

10. ODLOŽENI IN TEKOČI DAVKI

Tabela 21: Odloženi davki Prve Group

	Bilanca stanja		Pripoznani preko izkaza vseobseg. donosa	Pripoznani v izkazu uspeha
V EUR	31.12.2016	31.12.2015	leto 2016	leto 2016
Odložen davek od dobička - terjatev	154.993	289.581	0	0
Prevrednotenje naložb do zapadlosti	0	0	0	0
Amortizacija OS	0	0	0	0
Oslabitev naložbe in terjatev	33.094	117.682	0	-84.588
Rezervacije za zaposlene	0	0	0	0
Iz neizrabljenih davčnih izgub	121.899	171.899	0	-50.000
Prevrednotenje za prodajo razpoložljivih finančnih naložb na pošteno vrednost	0	0	0	0
Celotne Terjatve (+) / Obveznosti (-) iz odloženega davka od dobička	154.993	289.581	0	-134.588

Tabela 22: Odloženi davki Skupine

v EUR	Bilanca stanja		Pripoznani preko izkaza vseobseg. donosa	Pripoznani v izkazu uspeha
	31.12.2016	31.12.2015	leto 2016	leto 2016
Odložen davek od dobička – terjatve	237.468	553.514	-22.653	-293.014
Amortizacija OS	3.234	3.358	0	-124
Oslabitev naložbe in terjatev	58.256	149.313	-22.653	-68.026
Rezervacije za zaposlene	4.172	3.465	0	707
Iz neizrabljenih davčnih izgub	171.806	397.377	0	-225.571
Odložen davek od dobička - obveznosti	120.129	117.167	2.962	0
Prevrednotenje za prodajo razpoložljivih finančnih naložb na pošteno vrednost	120.129	117.167	2.962	0
Celotne Terjatve (+) / Obveznosti (-) iz odloženega davka od dobička	117.339	436.347	-25.615	-293.014

Odloženi davki so na dan bilance stanja 31.12.2016 preračunani po davčni stopnji po kateri družba pričakuje, da bo ta sredstva lahko realizirala, to je 19% (2015: 17%).

Tabela 23: Uskladitev davčnega in računovodskega dobička pomnoženega z davčno stopnjo v Slovenji

v EUR	Prva Group		Skupina
	2016	2015	2016	2015
Poslovni izid obračunskega obdobja pred davki	1.355.080	1.143.753	5.259.272	5.495.811
Neto povečanje / zmanjšanje davčne osnove	-1.579.199	-1.043.472	-1.530.861	-932.334
Davčno nepriznani odhodki	19.985	141.488	178.222	173.979
Davčne olajšave	0	14.578	92.042	62.058
Koriščenje davčne izgube	0	74.577	1.063.676	744.286
Odbitek tujega davka	0	0	0	0
Odloženi davek	-134.588	-50.000	-293.014	-199.738
Davek od dobička	0	-10.200	-370.293	-267.856
Skupaj davek	-134.588	-60.200	-663.307	-467.594
Efektivna davčna stopnja	9,93%	5,26%	12,61%	8,51%

Družba je v letošnjem obračunala tekoči davek na osnovi veljavne davčne stopnje v Sloveniji, to je 17% (2015: 17%).

11. ČISTI DOBIČEK NA DELNICO

Osnovni čisti dobiček na delnico je izračunan, če čisti dobiček obračunskega obdobja, ki pripada navadnim delničarjem, delimo s tehtanim povprečnim številom v obračunskem obdobju uveljavljajočih se navadnih delnic. Tehtano povprečno število uveljavljajočih se navadnih delnic se izračuna iz podatkov o številu uveljavljajočih se navadnih delnic ob upoštevanju morebitnih odkupov in prodaj znotraj obdobja ter upoštevani čas, v katerem so bile delnice udeležene pri ustvarjanju dobička. Popravljeni čisti dobiček na delnico upošteva tudi vse potencialne navadne delnice. Družba nima potencialnih navadnih delnic zato je čisti dobiček na navadno delnico enak prilagojenem dobičku na navadno delnico.

Tabela 24: Čisti dobiček na delnico

	Skupina
	2016	2015
Čisti poslovni izid, ki pripada družbi / skupini	3.768.510	4.328.638
Zmanjšanje za dividende imetnikom prednostnih delnic	-400.825	-400.825
Čisti poslovni izid, ki pripada imetnikom navadnih delnic matičnega podjetja (v EUR)	3.367.685	3.927.813
Tehtano povprečno število navadnih delnic za osnovni čisti dobiček na delnico	291.484	291.484
Čisti dobiček na navadno delnico (v EUR)	11,55	13,48

13.5. POJASNILA K IZKAZU FINANČNEGA POLOŽAJA

12. OPREDMETENA OSNOVNA SREDSTVA

	Prva Group		Skupina
V EUR	Oprema	SKUPAJ	Zgradbe in oprema	SKUPAJ
NABAVNA VREDNOST
Stanje 31.12.2015	164.193	164.193	1.660.998	1.660.998
Povečanja	29.457	29.457	127.777	127.777
Odtujitve	0	0	-58.362	-58.362
Tečajne razlike	0	0	-385	-385
Stanje 31.12.2016	193.650	193.650	1.730.027	1.730.027
POPRAVEK VREDNOSTI
Stanje 31.12.2015	119.170	119.170	1.011.408	1.011.408
Amortizacija v 2016	9.345	9.345	127.073	127.073
Odtujitve	0	0	-21.074	-21.074
Tečajne razlike	0	0	-409	-409
Stanje 31.12.2016	128.515	128.515	1.116.998	1.116.998
NEODPISANA VREDNOST
Stanje 31.12.2015	45.023	45.023	649.590	649.590
Stanje 31.12.2016	65.135	65.135	613.030	613.030

Skupina nima kot jamstvo za dolgove zastavljenih opredmetenih osnovnih sredstev.

		Tabela 26: Gibanje opredmetenih osnovnih sredstev v letu 2015
--	--	---------------------------------------------------------------	--	--	--

	Prva Group		Skupina
V EUR	Oprema	SKUPAJ	Zgradbe in oprema	SKUPAJ
NABAVNA VREDNOST
Stanje 31.12.2014	152.283	152.283	1.591.390	1.591.390
Povečanja	41051	41051	141.295	141.295
Odtujitve	-28.986	-28.986	-71.688	-71.688
Stanje 31.12.2015	164.193	164.193	1.660.998	1.660.998
POPRAVEK VREDNOSTI
Stanje 31.12.2014	134.069	134.069	948.543	948.543
Amortizacija v 2015	4.716	4.716	113.023	113.023
Odtujitve	-19.615	-19.615	-50.157	-50.157
Stanje 31.12.2015	119.170	119.170	1.011.408	1.011.408
NEODPISANA VREDNOST
Stanje 31.12.2014	18.214	18.214	642.848	642.848
Stanje 31.12.2015	45.023	45.023	649.590	649.590

13. NEOPREDMETENA DOLGOROČNA SREDSTVA

		Tabela 27: Gibanje neopredmetenih dolgoročnih sredstev v 2016
--	--	---------------------------------------------------------------	--	--	--	--

	Prva Group				Skupina
V EUR	Računalniški programi	Investicije v teku	Dolgoročno odloženi stroški pridobivanja zavarovanj	SKUPAJ	Računalniški programi	Investicije v teku	Dolgoročno odloženi stroški pridobivanja zavarovanj	SKUPAJ
NABAVNA VREDNOST
Stanje 31.12.2015	178.858	0	0	178.858	1.880.469	15.275	97.698	1.993.441
Povečanja	0	0	0	0	17.077	163.324	125.404	305.805
Prenosi	0	0	0	0	163.324	-163.324	-101.619	-101.619
Odtujitve	0	0	0	0		-5.834	0	-5.834
Tečajne razlike					-2.437	11	-3.108	-5.534
Stanje 31.12.2016	178.858	0	0	178.858	2.058.433	9.452	118.375	2.186.260
POPRAVEK VREDNOSTI
Stanje 31.12.2015	177.770	0	0	177.770	1.401.692	0	560	1.402.252
Amortizacija v 2016	1.088			1.088	140.767	0	4.130	144.897
Zmanjšanja				0	0	0	24.382	24.382
Tečajne razlike					-2.387	0	-662	-3.049
Stanje 31.12.2016	178.858			178.858	1.540.072	0	28.410	1.568.482
NEODPISANA VREDNOST
Stanje 31.12.2015	1.088	0	0	1.088	478.777	15.275	97.138	591.189
Stanje 31.12.2016	0	0	0	0	518.360	9.452	89.965	617.778

Tabela 28: Gibanje neopredmetenih dolgoročnih sredstev v 2015

	Prva Group				Skupina
V EUR	Računalni ški programi	Investicije v teku	Dolgoročno odloženi stroški pridobivanja zavarovanj	SKUPAJ	Računalniški programi	Investicije v teku	Dolgoročno odloženi stroški pridobivanja zavarovanj	SKUPAJ
NABAVNA VREDNOST
Stanje 31.12.2014	178.858	0	0	178.858	1.676.305	27.426	126.215	1.829.945
Povečanja	0	0	0	0	159.878	220.814	117.487	498.178
Prenosi	0	0	0	0	44.286	-232.965	-146.004	-334.683
Odtujitve	0	0	0	0	0	0	0	0
Stanje 31.12.2015	178.858	0	0	178.858	1.880.469	15.275	97.698	1.993.441
POPRAVEK VREDNOSTI
Stanje 31.12.2014	157.618	0	0	157.618	1.244.771	0	0	1.244.771
Amortizacija v 2015	20.152	0	0	20.152	156.921	0	560	157.481
Zmanjšanja	0	0	0	0	0	0	0	0
Stanje 31.12.2015	177.770	0	0	177.770	1.401.692	0	560	1.402.252
NEODPISANA VREDNOST
Stanje 31.12.2014	21.240	0	0	21.240	494.039	41.140	202.330	563.124
Stanje 31.12.2015	1.088	0	0	1.088	478.777	15.275	97.138	591.189

14. DELEŽI V ODVISNIH IN PRIDRUŽENIH DRUŽBAH

14.1 Deleži v odvisnih družbah

Deleži v odvisnih družbah predstavljajo naložbe Prve Group v družbe: Prva osebna zavarovalnica d.d., KB Prvo penzisko društvo AD, Skopje, Fondi Slloveno-Kosovar I Pensioneve sh.A Pristhine Kosovo, DDOR GARANT Beograd, PRVA zavarovalniško zastopniška družba, d.o.o.. Navedene družbe skupaj s Prvo Group d.d. sestavljajo Skupino.

Tabela 29: Deleži v odvisnih družbah

		Prva Group
v EUR	Lastništvo	31.12.2016	31.12.2015
Prva osebna zavarovalnica d.d.	100%	12.730.000	12.730.000
KB Prvo penzisko društvo AD Skopje	51%	918.272	918.272
Fondi Slloveno- Kosovar I Pensioneve Sh.A Pristhine Kosovo	67%	511.985	511.985
DDOR GARANT Beograd	60%	2.435.768	2.435.768
PRVA zavarovalniško zastopniška družba, d.o.o.	100%	64.300	64.300
Skupaj		16.660.326	16.660.326

Glasovalne pravice v odvisnih družbah so enake lastniškemu deležu.

15. SREDSTVA ZAVAROVANCEV, KI PREVZEMAJO NALOŽBENO TVEGANJE

Tabela 30: Sredstva zavarovancev, ki prevzemajo naložbeno tveganje
--------------------------------------------------------------------	--

	Prva Group		Skupina
V EUR	31.12.2016	31.12.2015	31.12.2016	31.12.2015
Sredstva zavarovancev, ki prevzemajo naložbeno tveganje	0	0	2.493.414	1.808.137
Skupaj	0	0	2.493.414	1.808.137

16. NALOŽBE V VREDNOSTNE PAPIRJE

Naložbe v vrednostne papirje predstavljajo naložbe v delnice in obveznice.

Tabela 31: Naložbe v vrednostne papirje

	Prva Group		Skupina
V EUR	31.12.2016	31.12.2015	31.12.2016	31.12.2015
Naložbe v VP, vrednotene do dospelosti	0	0	0	0
Naložbe v VP, razpoložljive za prodajo	1.996.732	2.242.177	43.170.285	36.677.178
Naložbe v VP izmerjene po pošteni vrednosti prek poslovnega izida	0	0	1.152.110	873.698
Skupaj	1.996.732	2.242.177	44.322.395	37.550.876

Tabela 32: Struktura papirjev glede na obliko obrestne mere

	Prva Group		Skupina
V EUR	31.12.2016	31.12.2015	31.12.2016	31.12.2015
Naložbe v VP, vrednotene do dospelosti:	0	0	0	0
- dolžniški VP fiksna obrestna mera	0	0	0	0
- dolžniški VP variabilna obrestna mera	0	0	0	0
Naložbe v VP, razpoložljive za prodajo	1.996.732	2.242.177	43.170.285	36.677.178
- dolžniški VP fiksna obrestna mera	1.996.732	1.801.454	34.925.074	36.236.456
- dolžniški VP variabilna obrestna mera	0	440.722	48.557	440.722
- lastniški VP	0	0	8.196.654	0
Naložbe v VP izmerjene po pošteni vrednosti prek poslovnega izida	0	0	1.152.110	0
- dolžniški VP fiksna obrestna mera	0	0	1.152.110	873.698
- dolžniški VP variabilna obrestna mera	0	0	0	0
- lastniški VP	0	0	0	0
Skupaj	1.996.732	2.242.177	44.322.395	37.550.876

Efektivna obrestna mera pri dolžniških vrednostnih papirjih znaša od 0,2% do 7,03% (2015: 1,1% do 6,9%).

16.1 Naložbe v vrednostne papirje, vrednotene do dospelosti

Skupina na 31.12.2016 in 31.12.2015 nima naložb v posesti do zapadlosti.

16.2 Naložbe v vrednostne papirje, razpoložljive za prodajo

Tabela 33: Naložbe v vrednostne papirje, razpoložljive za prodajo

V EUR	Prva Group		Skupina
	31.12.2016	31.12.2015	31.12.2016	31.12.2015
Naložbe, ki kotirajo na organiziranem trgu	1.996.732	1.453.377	42.703.734	37.550.876
Naložbe, ki ne kotirajo na organiziranem trgu	0	0	466.551
Skupaj	1.996.732	1.453.377	43.170.285	37.550.876

Naložbe, s katerim se trguje na organiziranem trgu, so vrednotene na podlagi tržnih cen.

16.3 Naložbe v vrednostne papirje izmerjene po pošteni vrednosti prek poslovnega izida

Tabela 34: Naložbe v vrednostne papirje izmerjene po pošteni vrednosti prek poslovnega izida

V EUR	Prva Group		Skupina
	31.12.2016	31.12.2015	31.12.2016	31.12.2015
Naložbe, ki kotirajo na organiziranem trgu	0	0	1.152.110	873.698
Naložbe, ki ne kotirajo na organiziranem trgu	0	0	0	0
Skupaj	0	0	1.152.110	873.698

Naložbe s katerim se trguje na organiziranem trgu so vrednotene na podlagi tržnih cen.

17. DRUGE TERJATVE IN KRATKOROČNE AKTIVNE ČASOVNE RAZMEJITVE

Tabela 35: Druge terjatve in kratkoročne aktivne časovne razmejitve

	Prva Group		Skupina
V EUR	31.12.2016	31.12.2015	31.12.2016	31.12.2015
Terjatve iz neposrednih zavarovalnih poslov	0	0	1.343.737	1.066.006
Kratkoročne terjatve do kupcev	16.219	16.600	168.621	438.388
Kratkoročno dani avansi	1.312	1.312	196.913	2.890
Terjatve za davek od dohodkov pravnih oseb	9.350	0	109.892	27.950
Druge terjatve in sredstva	3.635	679	477.090	563.667
Razmejeni stroški in vračunani prihodki	3.668	1.110	295.714	252.125
Skupaj	34.183	19.700	2.591.968	2.351.026

18. SREDSTVA IZ FINANČNIH POGODB

Sredstva iz finančnih pogodb se nanašajo na pokojninske sklade Prve osebne zavarovalnice d.d.

Tabela 36: Sredstva iz finančnih pogodb

	Knjigovodska vrednost		Tržna vrednost
v EUR	31.12.2016	31.12.2015	31.12.2016	31.12.2015
Naložbe v vrednostne papirje:	208.420.291	183.244.827	208.231.409	183.244.827
1. Vrednotene do dospelosti	17.039.748	0	16.850.867	0
2. Za prodajo	0	0	0	0
3. Izmerjena po pošteni vrednosti prek poslovnega izida	191.380.543	183.244.827	191.380.543	183.244.827
Naložbene nepremičnine	16.331.950	17.547.954	16.331.950	17.547.954
Dana posojila in depoziti	25.361.047	35.938.832	25.361.047	35.938.832
Terjatve do kupcev (zavarovancev)	0	0	0	0
Druge terjatve (sredstva)	3.663.277	730.586	3.663.277	730.586
Denarna sredstva	1.547.021	3.326.440	1.547.021	3.326.440
Skupaj sredstva	255.323.586	240.788.639	255.134.705	240.788.639
Obveznosti iz neposrednih zavarovalnih poslov	254.855.618	240.453.955	254.855.618	240.453.956
Druge obveznosti	467.967	334.683	467.967	334.683
Skupaj obveznosti	255.323.586	240.788.637	255.323.586	240.788.638

Tabela 37: Naložbe na računih pokojninskih zavarovancev

		31.12.2016	31.12.2015
Kritni sklad Prva in Prva+ Dinamični	Naložbe v VP, vrednotene do dospelosti	0	0
	Naložbe v VP, izmerjena po pošteni vrednosti	8.822.645	0
	Dana posojila in depoziti	100.093	0
	Nepremičnine	0	0
	Denarna sredstva	199.935	0
	Naložbe v VP, vrednotene do dospelosti	0	0
	Naložbe v VP, izmerjena po pošteni vrednosti	11.281.166	0
Kritni sklad Prva in Prva+ Uravnoteženi	Dana posojila in depoziti	550.316	0
	Nepremičnine	0	0
	Denarna sredstva	322.670	0
	Naložbe v VP, vrednotene do dospelosti	2.339.672	0
	Naložbe v VP, izmerjena po pošteni vrednosti	20.231.574	19.660.031
Kritni sklad Prva Zajamčeni	Dana posojila in depoziti	3.910.874	6.881.446
	Nepremičnine	1.425.710	1.595.950
	Denarna sredstva	138.818	1.012.116
Kritni sklad Prva+ Zajamčeni	Naložbe v VP, vrednotene do dospelosti	14.700.076	0
	Naložbe v VP, izmerjena po pošteni vrednosti	151.045.159	163.584.795
	Dana posojila in depoziti	20.799.764	29.057.386
	Nepremičnine	14.906.240	15.952.003
	Denarna sredstva	885.598	2.314.325

Naložbe kritnih skladov v depozite pri bankah in hranilnicah predstavljajo dolgoročne in kratkoročne depozite nominirane v evrih. Obrestne mere depozitov se gibljejo od 0,45% - 8,20% letno (2015: od 1,30% - 8,20% letno).

Naložbe v vrednostne papirje vrednotene do dospelosti, predstavljajo obveznice Republike Slovenije, držav ES/OECD in tujine, podjetniške obveznice iz organiziranega trga Republike Slovenije in držav ES in OECD ter tujine.

Naložbe v vrednostne papirje, izmerjene po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, predstavljajo delnice, s katerimi se trguje na trgu vrednostnih papirjev, delnice, s katerimi se ne trguje na trgu vrednostnih papirjev, podjetniške obveznice iz organiziranega trga Republike Slovenije in držav ES in OECD ter tujine.

Naložbe v nepremičnine predstavljajo naložbo v naložbene nepremičnine, ki se vrednotijo po modelu poštene vrednosti. V letu 2016 je bilo skupaj za 1.216.003 EUR slabitev .

Tabela 38: Naložbe na računih pokojninskih zavarovancev - gibanje

v EUR	31.12.2016	31.12.2015
Stanje 1.1.	240.058.052	237.110.927
Povečanje	120.785.883	79.720.897
Prevrednotenje	14.546.192	5.516.497
Zmanjšanje	-123.729.819	-82.290.269
Stanje 31.12.	251.660.309	240.058.052

Tabela 39: Struktura papirjev glede na obliko obrestne mere na računih pokojninskih zavarovancev

v EUR	31.12.2016	31.12.2015
Dolžniški vrednostni papirji	157.413.928	170.186.433
- Fiksna obrestna mera	153.859.150	167.809.574
- Variabilna obrestna mera	3.554.779	2.376.859
Lastniški papirji	51.006.362	13.058.394
Skupaj	208.420.291	183.244.827

Efektivna obrestna mera vrednostnih papirjev na skladih znaša od 0,0 do 8,0% (2015: 0,7 do 8,2%).

19. DANA POSOJILA IN DEPOZITI

Tabela 40: Dana posojila in depoziti

		Prva Group		Skupina
V EUR	31.12.2016	31.12.2015	31.12.2016	31.12.2015
Dana posojila in depoziti	1.678.268	1.273.848	6.080.570	8.235.180
Skupaj	1.678.268	1.273.848	6.080.570	8.235.180

Dana posojila in depoziti Prve Group predstavljajo depozite pri bankah. Obrestna mera znaša pri novih depozitih med 0,5% – 1,45% nominalno (1,3% – 1,8% v 2015). Obrestne mere na vseh depozitih so fiksne.

Na družbi zapade 88% depozitov v letu 2017. Skupini v plačilo zapade v obdobju enega leta 56% depozitov.

Vsi depoziti družbe so nominirani v evrih. V Skupini je 12% depozitov nominiranih v MKD, vsi ostali depoziti so nominirani v evrih.

20. DENARNA SREDSTVA

Tabela 41: Denarna sredstva

	Prva Group		Skupina
V EUR	31.12.2016	31.12.2015	31.12.2016	31.12.2015
Denarna sredstva v blagajni	0	0	402	510
Denarna sredstva na TRR (lokalna valuta)	229.483	2.993	997.766	201.884
Denarna sredstva na TRR (tuja valuta)	0	0	171.075	8.639
Depoziti do treh mesecev pri bankah	1.039	38.613	218.966	442.751
Skupaj	230.522	41.606	1.388.209	653.785

Depoziti do treh mesecev pri bankah se izkazujejo skupaj s pripadajočimi obrestmi, ki se obračunavajo skladno s pogodbenimi določili.

21. KAPITAL

Na dan 31.12.2016 znaša osnovni kapital družbe 13.386.247 EUR, pri čemer 6.704.638 EUR izvira iz rednih delnic, razlika v višini 6.681.609 EUR pa iz prednostnih delnic.

Kapital Skupine predstavlja kapital Prve Group in kapital neobvladujočega deleža.

Tabela 42: Osnovni kapital

v EUR	31.12.2016	31.12.2015
Odobreni osnovni kapital (navadne delnice po 23,00 EUR)	6.704.638	6.704.638
Odobreni osnovni kapital (prednostne delnice po 33,00 EUR)	6.681.609	6.681.609
Osnovni kapital (navadne delnice po 23,00 EUR)	6.704.638	6.704.638
Osnovni kapital (prednostne delnice po 33,00 EUR)	6.681.609	6.681.609
Skupaj osnovni kapital (delnice izdane in vplačane)	13.386.247	13.386.247

Tabela 43: Število izdanih in vplačanih delnic

v EUR	Navadne delnice		Prednostne delnice
	2016	2015	2016	2015
Na dan 1. januar	291.484	291.484	202.437	291.484
Izdane	0	0	0	0
Na dan 31. december	291.484	291.484	202.437	291.484

Družba/Skupina ima lastne delnice in sicer na 31.12.2016 ima 18 rednih in 51 prednostnih delnic.

21.1 Rezerve

Kapitalske rezerve vključujejo vplačan presežek kapitala (vplačila nad najmanjšimi emisijskimi zneski delnic oziroma deležev) v višini 6.017.833 EUR (2015: 6.017.833 EUR) in se ne morejo deliti. Druge rezerve iz dobička znašajo 3.388 EUR (2015: 3.388 EUR).

Rezerve za tečajne razlike, ki izhajajo iz preračuna funkcijske valute v predstavitveno valuto, se pripoznajo neposredno v izkazu vseobsegajočega donosa do trenutka odprodaje odvisne družbe, ko se te tečajne razlike prenesejo v izkaz poslovnega izida. Te rezerve se ne delijo.

Nerazdeljeni dobički so nenamenski in se jih lahko nameni za izplačila dividend v naslednjih letih.

Tabela 44: Struktura in gibanje rezerv v letu 2016

v EUR	Prva Group Skupina
	Kapitalske rezerve in druge rezerve iz dobička	Presežek iz prevrednotenja	Nerazdeljeni dobiček	Skupaj	Kapitalske rezerve in druge rezerve iz dobička	Presežek iz prevrednotenja	Nerazdeljeni dobiček	Skupaj
1.1.2016	6.021.220	-76.429	1.201.359	7.146.150	6.021.220	-397.148	9.832.085	15.456.157
Sprememba	0	124.856	19.595	144.451	0	646.186	2.567.614	3.213.800
31.12.2016	6.021.220	48.427	1.220.954	7.290.601	6.021.220	249.038	12.399.699	18.669.957

Tabela 45: Struktura in gibanje rezerv v letu 2015

v EUR	Prva Group				Skupina
	Kapitalske rezerve in druge rezerve iz dobička	Presežek iz prevrednoten ja	Nerazdeljeni dobiček	Skupaj	Kapitalske rezerve in druge rezerve iz dobička	Presežek iz prevrednotenja	Nerazdelje ni dobiček	Skupaj
1.1.2015	6.021.220	-52.028	1.320.343	7.289.535	6.021.220	371.865	6.705.854	13.098.939
Sprememba	0	-24.401	-118.984	-143.385	0	-769.013	3.126.231	2.357.218
31.12.2015	6.021.220	-76.429	1.201.359	7.146.150	6.021.220	-397.148	9.832.085	15.456.157

21.2 Predlagane in izplačane dividende

Na dan 31.12.2016 znaša bilančni dobiček družbe Prva Group 1.220.954 EUR, in sicer je sestavljen iz prenešenega dobička iz preteklih let v višini 462 EUR in tekočega dobička v višini 1.220.492 EUR.

Družba namerava za poslovno leto 2016 izplačati dividendo rednim in prednostnim delničarjem. V potrditev skupščini, ki bo junija 2017, predlaga, da se izplačajo dividende v skupni vrednosti 1,2 mio EUR. Te dividende, ki so objavljene po zaključku poročevalskega obdobja, niso vključene v postavko obveznosti v bilanci stanja.

Družba je izplačevala dividende tudi v preteklih letih. V letu 2016 je bilo izplačanih za 1,2 mio EUR dividend prednostnim in navadnim delničarjem.

22. ZAVAROVALNO TEHNIČNE REZERVACIJE

Tabela 46: Zavarovalno tehnične rezervacije

v EUR	31.12.2016	31.12.2015
Premoženjska zavarovanja	1.054.030	821.884
Kosmate prenosne premije	90.379	89.622
Kosmata škodna rezervacija	902.823	718.505
Kosmate matematične rezervacije	60.827	13.757
Življenjska zavarovanja	17.996.805	16.254.516
Kosmate prenosne premije	89.648	83.722
Kosmate matematične rezervacije	13.563.357	12.973.768
Rezervacija za primanjkljaj, ugotovljen pri preverjanju ustreznosti rezervacij	224.766	78.000
Kosmate rezervacije v korist življenjskih zavarovancev, ki prevzemajo naložbeno tveganje	2.493.414	1.808.137
Kosmata škodna rezervacija	1.625.620	1.310.889
Skupaj	19.050.835	17.076.400

23. OBVEZNOSTI IZ FINANČNIH POGODB

Obveznosti iz finančnih pogodb Prva Group nima, pač pa jih imajo le njene odvisne družbe in sicer jih le Prva osebna zavarovalnica d.d. v skladu z MSRP prikazuje kot del bilance stanja.

Tabela 47: Obveznosti iz finančnih pogodb

v EUR	31.12.2016	31.12.2015
Ostale obveznosti iz PDPZ	467.967	334.683
Čiste obveznosti do pokojninskih zavarovancev	254.855.618	240.453.956
Skupaj	255.323.586	240.788.638

Obveznosti iz finančnih pogodb družb v tujini, ki so del skupine Prva, se zaradi drugačne pravne ureditve družb prikazujejo izvenbilančno v skladu z MSRP. Prav tako so izvenbilančno izkazane navedene obveznosti v konsolidiranih računovodskih izkazih v skladu z MSRP.

Prva osebna zavarovalnica vodi finančne pogodbe bilančno v skladu z MSRP, zato so v skupinskih izkazih prikazane v bilanci stanja.

Tabela 48: Ostale obveznosti iz finančnih pogodb

v EUR	31.12.2016	31.12.2015
Obveznosti iz zavarovalnih poslov	423.809	315.794
Ostale obveznosti	44.159	18.889
Skupaj	467.967	334.683

Obveznosti iz zavarovalnih poslov predstavljajo obveznosti iz naslova provizij in obveznosti do zavarovancev Prve osebne zavarovalnice d.d.

Tabela 49: Čiste obveznosti do pokojninskih zavarovancev

v EUR	31.12.2016	31.12.2015
Matematične rezervacije za vplačane čiste premije	187.186.348	209.835.810
Matematične rezervacije za pripisan donos kritnega sklada	43.803.363	30.618.146
Zajamčen donos	21.180.314	14.775.801
Donos nad zajamčenim	22.623.049	15.842.345
Rezervacije za zavarovanja, kjer je premoženje kritnega sklada razdeljeno na enote (VEP)	23.865.907	0
Skupaj	254.855.618	240.453.956

Čiste obveznosti do pokojninskih zavarovancev predstavljajo matematične rezervacije in jih vodimo ločeno za posamezni kritni sklad.

Matematične rezervacije morajo biti v skladu s Sklepom o podrobnejših pravilih in minimalnih standardih za izračun zavarovalno-tehničnih rezervacij v vsakem trenutku oblikovane vsaj v višini odkupne vrednosti zavarovanja.

Na posameznem kritnem skladu z zajamčenim donosom so tako oblikovane rezervacije, ki zajemajo zajamčena sredstva na osebnem računu zavarovancev in rezervacije za donose višje od zajamčenega donosa. Zajamčeno vrednost sklada sestavljajo vplačila čiste premije in predpisani zajamčeni donos.

V letu 2016 sta bila v skladu z upravljanjem naložb po načelu življenjskega cikla, v katerem se nahaja zavarovanec, ustanovljena kritna sklada Dinamični in Uravnoteženi, za katera se oblikujejo rezervacije glede na vrednost enote premoženja.

Tabela 50: Gibanje obveznosti do pokojninskih zavarovancev v letih 2015 in 2016

v EUR	2015
Stanje 1.1.2015	237.435.508
Vplačila	19.679.461
Odkupi in neto prenosi	-19.496.540
Neto učinek naložb	6.681.448
Provizije	-3.845.922
Stanje 31.12.2015	240.453.956
v EUR	2016
Stanje 1.1.2016	240.453.956
Vplačila	20.313.944
Odkupi in neto prenosi	-17.840.437
Neto učinek naložb	14.961.864
Provizije	-3.033.710
Stanje 31.12.2016	254.855.618

24. FINANČNE OBVEZNOSTI IZ PREJETIH POSOJIL

Družba Prva Group nima finančnih obveznosti iz prejetih posojil. Skupina pa ima 6.729 EUR posojil na Kosovu (9.476 EUR v 2015).

25. OSTALE OBVEZNOSTI, DRUGE REZERVACIJE IN KRATKOROČNE PASIVNE ČASOVNE RAZMEJITVE

Tabela 51: Obveznosti

	Prva Group		Skupina
V EUR	31.12.2016	31.12.2015	31.12.2016	31.12.2015
Druge rezervacije	0	0	124.441	59.698
Ostale obveznosti	27.425	38.049	678.509	2.009.348
Kratkoročne pasivne časovne razmejitve	124.728	4.014	2.157.624	588.834
Skupaj	152.153	42.062	2.960.574	2.657.880

Družbe v skupini svoje obveznosti poravnavajo ob zapadlosti. Obveznosti nad 100.000 EUR izkazujejo le večje družbe, to sta KB Prvo, Makedonija in Prva osebna zavarovalnica, Slovenija za obveznosti do dobaviteljev, do zaposlenih, ter obveznosti iz naslova nakupa vrednostnih papirjev. Kratkoročne pasivne časovne razmejitve skupine se nanašajo na odložene prihodke iz naslova zavarovalne premije.

26. IZVENBILANČNE OBVEZNOSTI DRUŽBE

Izvenbilačne postavke družbe in Skupine predstavljajo obveznosti po najemni pogodbi za poslovne prostore ter sredstva po kritnih skladih družb v tujini.

	Prva Group			Skupina
Zapadanje zneskov	2016	2015	2016	2015
V enem letu	21.484	15.291	33.509	265.207
V enem do 5 let	50.724	23.711	360.035	1.023.373
V več kot 5 letih	0	0	0	0
SKUPAJ	72.208	39.002	393.544	1.288.580

Tabela 52: Gibanje obveznosti za najemnine (v EUR)

V Obveznosti iz finančnih pogodb družb v tujini, ki so del skupine Prva, zaradi drugačne pravne ureditve družb se prikazujejo izvenbilančno v skladu z MSRP.

Tabela 53: Sredstva po kritnih skladih družb v tujini, ki so vključeni v izvenbilančne postavke (razkritje za Skupino)

v EUR	31.12.2016	31.12.2015
Fondi Kosovo	6.490.690	6.054.148
KB Prvo Makedonija	426.904.761	354.017.523
DDOR Garant Srbija	47.831.918	44.371.036
Skupaj	481.227.369	404.442.706

13.6. OSTALA RAZKRITJA K IZKAZOM DRUŽBE SKUPINA PRVA D.D. IN SKUPINO PRVA GROUP

27. PREJEMKI ČLANOV ORGANOV VODENJA ALI NADZORA TER TRANSAKCIJE S POVEZANIMI OSEBAMI

Upravi in članom nadzornega sveta Prve Group je bilo v letu 2016 skupaj izplačano 233.475 EUR (2015: 128.817 EUR), kar pomeni 81% povečanje v primerjavi z letom 2015.

Tabela 54: Stroški uprave in nadzornega sveta (vključno s sejninami odvisnih družb) v Prvi Group

	leto 2016	leto 2015
Uprava	219.361	114.703
Nadzorni svet	14.114	14.114
Skupaj izplačila	233.475	128.817

V letu 2016 Prva Group ni odobrila članom uprave in nadzornega sveta predplačil ali posojil, niti ni prevzela nobenih obveznosti v njihovem imenu. Spodaj so prikazana izplačila v letu 2016.

Tabela 55: Izplačila članom uprave in nadzornega sveta v družbi Skupina Prva d.d. v letu 2016

		plača	PDPZ boniteta	regres	Sejnina	nagrada	skupaj
Alenka Žnidaršič Kranjc		36.000	0	319 0		0 67.000	103.319
Boštjan Škufca Zaveršek	102.000		2.819 5.422	800		5.000	116.042
Skupaj	138.000		2.819 5.741	800		0 72.000	219.361
člani	opravljanje funkcije	delo za sejnino	skupaj bruto	dohodnina	neto	prispevki za PIZ 8,85%+0,53%pavš.prisp.
TANJA TUŠ	2.500	716	3.216	336	2.880		302
JOŽE MERMAL	1.250	358	1.608	336	1.272		151
HELENA PETRIN	1.250	358	1.608	336	1.272		151
LINDSAY STUART	3.750	716	4.466	934	3.532		419
DARIGA SAMBAYEVA -EBRD	3.216	0	0	0	0		0
Skupaj	11.966	2.148	10.898	1.943	8.955		1.022

Tabela 56: Izplačila članom uprave in nadzornega sveta v družbi Skupina Prva d.d. v letu 2015

	plača	PDPZ	boniteta	regres	Sejnina	nagrada	skupaj
Alenka Žnidaršič Kranjc	36.000	0	306	0	0	60.000	96.306
Boštjan Škufca Zaveršek	17.000	470	927	0	0	0	18.397
Skupaj	53.000	470	1.233	0	0	60.000	114.703

člani	opravljanje funkcije	delo za sejnino	skupaj bruto	dohodnina	neto	prispevki za PIZ 8,85% + 0,53% pavš. prisp.
Tanja Tuš	2.500	716	3.216	672	2.544	302
Jože Mermal	2.500	716	3.216	672	2.544	302
Lindsay Stuart	3.750	716	4.466	934	3.532	419
Skupaj	8.750	2.148	10.898	2.278	8.620	1.023

Ostale povezane osebe z družbo Prva Group ter Skupino so:

• A-Z Finance d.o.o.
• AZ Nepremičnine d.o.o.
• EBRD, Velika Britanija
• Dej d.o.o.
• MPN, d.o.o.
• Deos, d.d.

Tabela 57: Posli družbe Prva Group z odvisnimi družbami v letu 2016

PG - povezane	Stroški - nakupi od povezanih oseb	Prihodki - prodaja povezanim	Terjatve do povezanih oseb	Obveznosti do povezanih oseb
POZ	20.163	10.842	0	1.378
KB Prvo	0	165.373	13.750	0
DDOR	0	27.573	2.267	0
FONDI	0	12.957	203	0
Skupaj	20.163	216.745	16.219	1.378

Tabela 58: Posli s povezanimi osebami v letu 2016 - dividende in obresti

PG - povezane	Prihodki od dividend	Prihodki od obresti	Odhodki za obresti
POZ	1.300.000	0	0
KB Prvo	362.164	0	0
DDOR	0	0	0
FONDI	0	0	0
Skupaj	1.662.164	0	0

Tabela 59: Posli družbe Prva Group z odvisnimi družbami v letu 2015

PG – povezane	Stroški - nakupi od povezanih oseb	Prihodki - prodaja povezanim	Terjatve do povezanih oseb	Obveznosti do povezanih oseb
POZ	20.809	65.934	0	1.607
KB Prvo	0	165.000	13.750	0
DDOR	0	40.977	2.850	0
FONDI	0	12.000	0	0
Skupaj	20.809	283.911	16.600	1.607

PG - povezane	Prihodki od dividend	Prihodki od obresti	Odhodki za obresti
POZ	1.000.000	0	0
KB Prvo	120.709	0	0
DDOR	59.291	0	0
FONDI	0	0	0
Skupaj	1.180.000	0	0

Tabela 60: Posli s povezanimi osebami v letu 2015 - dividende in obresti

Družba Skupina Prva ter posamezne odvisne družbe v letu 2016 niso imele drugih pomembnih transakcij s povezanimi osebami.

Družbam v Skupini je družba zaračunala stroške storitve predvsem s področja naložbenja, notranje revizije ter oddaje v najem strojne in programske opreme.

Vsi posli s povezanimi osebami so narejeni pod tržnimi pogoji.

28. FINANČNI INŠTRUMENTI IN UPRAVLJANJE S TVEGANJI

28.1 Upravljanje z zavarovalnimi tveganji

Vsaka zavarovalna pogodba je izpostavljena negotovostim ali se bo zavarovalni dogodek pojavil, kdaj se bo pojavil ter kolikšna bo zavarovalnina. Po naravi zavarovalnih pogodb so tveganja, ki izhajajo iz pogodb, naključna in zato nepredvidljiva.

Zavarovalna tveganja se nanašajo na negotovost zavarovalnega posla. Najpomembnejši komponenti zavarovalnega tveganja sta:

• tveganje neustrezne višine premije (v nadaljevanju: premijsko tveganje) ter
• tveganje neustrezno oblikovane višine zavarovalno tehničnih rezervacij (v nadaljevanju: rezervacijsko tveganje)

Pri premijskem tveganju se soočamo z rizikom, da bodo stroški in nastale škode višje od obračunane premije. Do tega lahko pride kadar je frekvenca oziroma višina škod višja od pričakovane. Škodni dogodki so slučajne spremenljivke, kar pomeni, da dejansko število in zneski odstopajo od statističnega povprečja. Pri rezervacijskem tveganju pa obstaja tveganje neustreznega oblikovanja zavarovalno tehničnih rezervacij.

Izkušnje kažejo, da se z velikostjo in razpršenostjo portfelja odstopanja zmanjšujejo. Zavarovalnica Prva osebna zavarovalnica ima izdelan proces sprejema v zavarovanje s katerim razlikuje med različnimi tipi v zavarovanje sprejetih rizikov, znotraj kategorij pa želi doseči dovolj velike portfelje rizikov in s tem zmanjšati variabilnost pričakovanih škod.

Zavarovalnica ta tveganja upravlja s s pomočjo kriterijev za sprejem v zavarovanje (glede na višino zavarovalne vsote ter vrsto rizika ima zavarovalnica postavljen proces sprejema v zavarovanje), z ustreznim razvojem produktov, z oblikovanjem cenikov ter s pozavarovanjem.

28.2 Upravljanje s finančnimi tveganji

Osnovni finančni inštrumenti Družbe in Skupine so finančne naložbe v vrednostne papirje, denarni depoziti in denar na računu. Glavni namen teh finančnih inštrumentov je doseganje dolgoročnih donosov. Družba in Skupina ima tudi druge finančne inštrumente, kot na primer terjatve do kupcev in obveznosti do dobaviteljev, ki nastajajo iz poslovanja.

Glavna tveganja, ki izhajajo iz finančnih inštrumentov so tržno tveganje, likvidnostno tveganje in kreditno tveganje.

28.3 Upravljanje s kapitalom

Prva Group upravlja svoj kapital z namenom zagotovitve nemotenega poslovanja Družbe in Skupine ob hkratnem maksimiranju donosnosti za svoje delničarje z zagotavljanjem optimalne kapitalske ustreznosti.

Skupina spremlja stanje kapitala odvisnih družb in zagotavlja zadostno višino kapitala. Nobena odvisna družba nima težav s kapitalsko ustreznostjo oziroma zahtevo.

29. KREDITNO TVEGANJE

Družba in Skupina poslujeta samo s priznanimi, zaupanja vrednimi strankami. Kreditnemu tveganju sta izpostavljeni na naložbeni strani in sicer na področju naložb v vrednostne papirje, danih posojil in depozitov, denarnih sredstev ter ostalih terjatev. Tveganje, ki mu je zavarovalnica izpostavljena, je možnost insolventnosti nasprotne strani pred izpolnitvijo njihove obveznosti, pri čemer je najvišja izpostavljenost enaka knjigovodski vrednosti teh finančnih instrumentov.

Spodnji tabeli prikazujeta razvrstitev naložb izpostavljenih kreditnemu tveganju v različne skupine na podlagi bonitetnih ocen, pri čemer se pri določitvi bonitetne ocene posamezne naložbe upošteva bonitetno oceno izdano s strani bonitetnih agencij Moody's, S&P ter Fitch. V kolikor je bonitetna ocena izdana od več kot ene navedene agencije se upošteva drugo najboljšo. Tabelo tvorijo dolžniški vrednostni papirji, dana posojila in depoziti, denarna sredstva ter ostale terjatve. V tabeli niso prikazane naložbe v lastniške vrednostne papirje, ker te niso izpostavljene kreditnemu tveganju.

Tabela 61: Kreditna kvaliteta finančnih sredstev Prve Group

Prva Group plc.	31.12.2016	%	31.12.2015	%
1. Rating - AAA	0	0,00%	0	0,00%
2. Rating - AA	0	0,00%	0	0,00%
3. Rating - A	0	0,00%	0	0,00%
4. Rating - BBB	508.021	25,44%	718.722	20,10%
5. Nižje od BBB	448.902	22,48%	673.603	18,84%
6. Brez ratinga	1.039.809	52,08%	2.183.896	61,07%
Skupaj	1.996.732	100,00%	3.576.221	100,00%

Bonitetno skupino nižjo od BBB v letu 2016 sestavljajo v največji meri vrednostni papirji domačih izdajateljev Družbe oziroma posameznih družb v Skupini ter depoziti lokalnih bank z bonitetno oceno. Skupino brez bonitete pa sestavljajo predvsem depoziti lokalnih bank brez bonitetne ocene ter vrednostni papirji domačih izdajateljev Družbe oziroma posameznih družb v Skupini.

Tabela 62: Kreditna kvaliteta finančnih sredstev Skupine

Skupina	31.12.2016	%	31.12.2015	%
1. Rating - AAA	0	0,00%	0	0,00%
2. Rating - AA	909.831	2,05%	542.231	1,10%
3. Rating - A	7.646.291	17,25%	2.221.680	4,70%
4. Rating - BBB	10.871.995	24,53%	16.242.794	34,10%
5. Nižje od BBB	4.882.416	11,02%	15.171.229	31,80%
6. Brez ratinga	20.011.863	45,15%	13.487.109	28,30%
Skupaj	44.322.395	100,00%	47.665.043	100,00%

V nadaljevanju je prikazana struktura naložb glede na vrsto finančnega instrumenta, ki so obravnavane v zgornji analizi kreditnega tveganja.

Tabela 63: Struktura naložb glede na vrsto finančnega instrumenta Prve Group

v EUR	31.12.2016	31.12.2015
Finančne naložbe:	3.675.000	3.516.024
v posojila in depozite	1.678.268	1.273.848
v posesti do zapadlosti	0	0
razpoložljiva za prodajo	1.996.732	2.242.177
po pošteni vrednosti prek poslovnega izida	0	0
Terjatve in druga sredstva	30.516	18.591
Denar in denarni ustrezniki	230.522	41.606
Skupaj	3.936.038	3.576.221

Tabela 64: Struktura naložb glede na vrsto finančnega instrumenta Skupine

3	31.12.2016	31.12.2015
Finančne naložbe:	50.402.964	44.912.358
v posojila in depozite	6.080.570	8.235.180
v posesti do zapadlosti	0	0
razpoložljiva za prodajo	43.170.285	36.677.178
po pošteni vrednosti prek poslovnega izida	1.152.110	873.698
Terjatve in druga sredstva	2.280.981	2.098.900
Denar in denarni ustrezniki	1.388.208	653.785
Skupaj	54.072.154	47.665.043

Naložbe so visoko razpršene zato Družba in Skupina nista pomembno izpostavljen do enega posameznega izdajatelja. Naložbe niso zastavljene.

Tabela 65: Kreditna kvaliteta finančnih naložb pokojninskih skladov

PDPZ	31.12.2016	%	31.12.2015	%
1. Rating - AAA	3.618.528	1,42%	2.523.706	1,20%
2. Rating - AA	6.463.784	2,53%	1.043.753	0,50%
3. Rating - A	40.812.217	15,98%	7.143.979	3,40%
4. Rating - BBB	65.177.881	25,53%	85.716.450	40,78%
5. Nižje od BBB	47.161.008	18,47%	57.365.447	27,29%
6. Brez ratinga	92.090.169	36,07%	56.388.953	26,83%
Skupaj	255.323.587	100,00%	210.182.288	100,00%

Naložbe so razpršene v skladu z ZZavar-1 zato kritni skladi niso pomembno izpostavljeni do enega posameznega izdajatelja. V razredu brez ratinga so zajete predvsem naložbe v depozite domačih bank in dolžniški vrednostni papirji domačih izdajateljev. V razred 5-nižje od BBB so zajete predvsem obveznice domačih izdajateljev in podjetniške obveznice podjetij iz cikličnih panog, katerim se je bonitetna ocena zaradi gospodarske krize poslabšala. Lastniški vrednostni papirji in nepremičnine so izvzeti iz analize, ker ne nosijo neposrednega kreditnega tveganja.

Družba in skladi nimajo neporavnanih zapadlih terjatev. Navedene naložbe na skladih in družbi niso zastavljene.

Družba / Skupina redno ocenjuje kreditno tveganje depozitov pri bankah, ter v skladu s konzervativno politiko naložbenja investira presežna sredstva v depozite domačih bank za katere ocenjuje, da ne obstaja tveganje poplačila oziroma pomembno kreditno tveganje.

Tabela 66: Struktura kreditnega tveganja pokojninskih skladov glede na vrsto naložbe

	31.12.2016	31.12.2015
Finančne naložbe:	216.741.590	206.125.264
v posojila in depozite	25.361.047	35.938.831
v posesti do zapadlosti	17.039.748	0
izmerjena po pošteni vrednosti prek poslovnega izida	191.380.543	170.186.433
Terjatve in druga sredstva	3.663.277	730.586
Denar in denarni ustrezniki	1.547.021	3.326.440
Skupaj	238.991.636	210.182.290

Tabela 67: Starostna struktura terjatev

Bruto vrednost terjate		Prva Group		Skupina
(v EUR)	31.12.2016	31.12.2015	31.12.2016	31.12.2015
Nezapadle terjatve	30.516	18.591	2.192.192	1.995.351
Zapadle terjatve do 90 dni	0	0	101.835	110.220
Zapadle terjatve nad 90 dni	0	0	19.122	42.926
Skupaj	30.516	18.591	2.313.150	2.148.497

Popravek vrednosti terjatev	Prva Group		Skupina
(v EUR)	31.12.2016	31.12.2015	31.12.2016	31.12.2015
Nezapadle terjatve	0	0	0	0
Zapadle terjatve do 90 dni	0	0	14.958	29.341
Zapadle terjatve nad 90 dni	0	0	17.210	20.256
Skupaj	0	0	32.168	49.597

Knjigovodska vrednost terjatev	Prva Group		Skupina
(v EUR)	31.12.2016	31.12.2015	31.12.2016	31.12.2015
Nezapadle terjatve	30.516	18.591	2.192.192	1.995.351
Zapadle terjatve do 90 dni	0	0	86.877	80.879
Zapadle terjatve nad 90 dni	0	0	1.912	22.670
Skupaj	30.516	18.591	2.280.981	2.098.900

30. LIKVIDNOSTNO TVEGANJE

Družba in Skupina upravlja z likvidnostnim tveganjem s pomočjo načrtovanja denarnih tokov. S tem orodjem družba upošteva dospelost finančnih naložb in investicij skupaj z načrtovanimi odlivi, ki so posledica poslovanja družbe.

Finančne naložbe družbe in Skupine so sicer financirane s kapitalom družbe. Družba in Skupina ob koncu leta izkazuje le obveznosti za tekoče stroške z zapadlostjo do 3 mesecev. V nadaljevanju je prikazana struktura sredstev in obveznosti po zapadlosti.

Tabela 68: Prikaz pogodbenih zapadlosti finančnih sredstev in obveznosti Prve Group

v EUR	31.12.2016			31.12.2015
	SKUPAJ	Zapadlost do 12 mesecev	Zapadlost nad 12 mesecev	SKUPAJ	Zapadlost do 12 mesecev	Zapadlost nad 12 mesecev
SREDSTVA
Naložbe	20.565.848	2.007.055	18.558.792	20.217.957	1.151.595	19.066.361
Deleži v odvisnih družbah	16.660.326	0	16.660.326	16.660.326	0	16.660.326
Deleži v pridruženi družbi	0	0	0	0	0	0
Naložbe v vrednostne papirje	1.996.732	198.589	1.798.144	2.242.177	208.501	2.033.675
1. Vrednotene do dospelosti	0	0	0	0	0	0
2. Razpoložljive za prodajo	1.996.732	198.589	1.798.144	2.242.177	208.501	2.033.675
Dana posojila in depoziti	1.678.268	1.577.945	100.323	1.273.848	901.488	372.360
Denarna sredstva	230.522	230.522	0	41.606	41.606	0
Druge terjatve	30.516	30.516	0	18.591	18.591	0
SKUPAJ SREDSTVA	22.593.096	2.236.159	20.356.936	20.236.547	1.170.186	19.066.361
OBVEZNOSTI
Ostale obveznosti	27.425	27.425	0	38.049	38.049	0
SKUPAJ OBVEZNOSTI	27.425	27.425	0	38.049	38.049	0

v EUR	31.12.2016				31.12.2015
	SKUPAJ	Zapadlost do 12 mesecev	Zapadlost nad 12 mesecev	SKUPAJ	Zapadlost do 12 mesecev	Zapadlost nad 12 mesecev
SREDSTVA
Naložbe	46.815.808	6.603.310	40.212.499	39.359.013	7.112.327	32.246.686
Deleži v pridruženi družbi	0	0	0	0	0	0
Sredstva zavar., ki prevzemajo nal. tveganje	2.493.414	16.471	2.476.943	1.808.137	0	1.808.137
Naložbe v vrednostne papirje	44.322.395	6.586.839	37.735.556	37.550.876	7.112.327	30.438.549
1. Vrednotene do dospelosti	0	0	0	0	0	0
2. Za prodajo	43.170.285	5.434.729	37.735.556	36.677.178	7.087.502	29.589.676
3. Izmerjena po pošteni vrednosti prek posl. izida	1.152.110	1.152.110	0	873.698	24.825	848.873
Dana posojila in depoziti	6.080.570	4.396.754	1.683.815	8.235.180	4.842.752	3.392.428
Denarna sredstva	1.388.208	1.388.208	0	653.785	653.785	0
Druge terjatve	2.280.981	2.280.981	0	2.098.900	2.098.900	0
Sredstva iz finančnih pogodb	255.323.586	92.895.833	162.427.753	240.788.639	47.986.435	192.802.204
SKUPAJ SREDSTVA	311.889.153	107.565.087	204.324.067	291.135.517	62.694.199	228.441.318
OBVEZNOSTI
Ostale obveznosti	2.280.981	2.280.981	0	2.009.348	2.009.348	0
Obveznosti iz finančnih pogodb	255.323.586	28.294.018	227.029.567	240.788.639	15.358.419	225.430.220
SKUPAJ OBVEZNOSTI	257.604.567	30.575.000	227.029.567	242.797.987	17.367.767	225.430.220

Tabela 70: Prikaz strukture sredstev in obveznosti Prve Group glede na pričakovane nediskontirane denarne tokove v letu 2016

v EUR	Zapadlost 1 leto	Zapadlost 1 - 5 let	Zapadlost nad 5 let	Sredstva in obveznosti brez zapadlosti	Skupaj	Knjigovodska vrednost
SREDSTVA
Odložene terjatve za davek	0	162.725	0	0	162.725	162.725
Naložbe v vrednostne papirje	198.589	1.798.144	0	0	1.996.732	1.996.732
1. Naložbe vrednotene do dospelosti	0	0	0	0	0	0
2. Naložbe razpoložljive za prodajo	198.589	1.798.144	0	0	1.996.732	1.996.732
3. Naložbe izmerjene po pošteni vrednosti prek poslovnega izida	0	0	0	0	0	0
Kratkoročne aktivne časovne razmejitve	3.668	0	0	0	0	3.668
Sredstva iz finančnih pogodb	0	0	0	0	0	0
Dana posojila in depoziti	1.577.945	100.323	0	0	1.678.267	1.678.267
Druge terjatve	30.516	0	0	0	30.516	30.516
Denarna sredstva	0	0	0	230.522	230.522	230.522
SKUPAJ SREDSTVA	1.810.717	2.061.192	0	230.522	4.098.762	4.102.430
OBVEZNOSTI
Ostale obveznosti in pasivne časovne razmejitve	152.153	0	0	0	152.153	152.153
SKUPAJ OBVEZNOSTI	152.153	0	0	0	152.153	152.153

Tabela 71: Prikaz strukture sredstev in obveznosti Prve Group glede na pričakovane nediskontirane denarne tokove v letu 2015

Prva Group	31.12.2015
v EUR	Zapadlost 1 leto	Zapadlost 1 - 5 let	Zapadlost nad 5 let	Sredstva in obveznosti brez zapadlosti	Skupaj	Knjigovodska vrednost
SREDSTVA
Odložene terjatve za davek	0	289.581	0	0	289.581	289.581
Naložbe v vrednostne papirje	1.032.479	2.737.514	204.500	0	3.974.493	2.242.177
1. Naložbe vrednotene do dospelosti	0	0	0	0	0	0
2. Naložbe razpoložljive za prodajo	1.032.479	2.737.514	204.500	0	3.974.493	2.242.177
3. Naložbe izmerjene po pošteni vrednosti prek poslovnega izida	0	0	0	0	0	0
Kratkoročne aktivne časovne razmejitve	1.110	0	0	0	1.110	1.110
Sredstva iz finančnih pogodb	0	0	0	0	0	0
Dana posojila in depoziti	905.598	380.139	0	0	1.285.737	1.273.848
Druge terjatve	18.591	0	0	0	18.591	18.591
Denarna sredstva	0	0	0	41.606	41.606	41.606
SKUPAJ SREDSTVA	1.957.777	3.407.235	204.500	41.606	5.321.537	3.866.912
OBVEZNOSTI
Ostale obveznosti in pasivne časovne razmejitve	4.013	0	0	0	4.013	4.013
SKUPAJ OBVEZNOSTI	4.013	0	0	0	4.013	4.013

Tabela 72: Prikaz strukture sredstev in obveznosti Skupine glede na pričakovane nediskontirane denarne tokove v letu 2016

Skupina	31.12.2016
v EUR	Zapadlost 1 leto	Zapadlost 1 - 5 let	Zapadlost nad 5 let	Sredstva in obveznosti brez zapadlosti	Skupaj	Knjigovodsk a vrednost
SREDSTVA
Naložbe v vrednostne papirje	3.984.138	15.050.067	17.012.365	10.346.019	46.392.589	44.322.395
1. Naložbe vrednotene do dospelosti	1.175.123	2.248.827	2.950.983	0	6.374.932	0
2. Naložbe razpoložljive za prodajo	1.640.434	12.738.226	14.018.585	8.196.654	36.593.900	43.170.285
3. Naložbe izmerjene po pošteni vrednosti prek poslovnega izida	1.168.581	63.014	42.797	2.149.365	3.423.756	1.152.110
Kratkoročne aktivne časovne razmejitve	310.987	0	0	0	310.987	310.987
Sredstva iz finančnih pogodb	25.157.234	79.350.797	83.477.243	67.338.312	255.323.586	255.323.586
Dana posojila in depoziti	4.265.423	1.647.770	0	0	5.913.193	6.080.570
Druge terjatve	2.452.911	0	0	0	2.452.911	2.280.981
Denarna sredstva	0	0	0	1.388.208	1.388.208	1.388.208
SKUPAJ SREDSTVA	36.170.694	96.048.634	100.489.608	79.072.540	311.781.475	309.706.727
OBVEZNOSTI
Ostale obveznosti	2.280.981	0	0	0	2.280.981	2.280.981
Obveznosti iz finančnih pogodb	27.826.051	55.321.508	171.708.059	0	254.855.618	255.323.586
SKUPAJ OBVEZNOSTI	30.107.033	55.321.508	171.708.059	0	257.136.599	257.604.567

Tabela 73: Prikaz strukture sredstev in obveznosti Skupine glede na pričakovane nediskontirane denarne tokove v letu 2015

Skupina	31.12.2015
v EUR	Zapadlost 1 leto	Zapadlost 1 - 5 let	Zapadlost nad 5 let	Sredstva in obveznosti brez zapadlosti	Skupaj	Knjigovodska vrednost
SREDSTVA
Naložbe v vrednostne papirje	7.112.327	22.009.257	12.665.826	0	41.787.411	37.550.876
1. Vrednotene do dospelosti	0	0	0	0	0	0
2. Razpoložljivo za prodajo	7.087.502	21.930.924	12.623.406	0	41.641.833	36.677.178
3. Namenjeni trgovanju	24.825	78.333	42.420	0	145.578	873.698
Sredstva zavar., ki prevzemajo nal. Tveganje	0	0	1.808.137	0	1.808.137	1.808.137
Dana posojila in depoziti	4.842.752	3.492.438	0	0	8.335.190	8.235.180
Denarna sredstva	653.785	0	0	0	653.785	653.785
Druge terjatve	2.098.900	0	0	0	2.098.900	2.098.900
Sredstva iz finančnih pogodb	47.986.435	117.060.354	75.069.846	672.004	240.788.639	240.788.639
SKUPAJ SREDSTVA	62.694.199	142.562.049	89.543.809	672.004	295.472.062	291.135.517
OBVEZNOSTI
Ostale obveznosti	2.009.348	0	0	0	2.009.348	2.009.348
Obveznosti iz finančnih pogodb	15.358.419	30.115.051	195.314.878	0	240.788.348	240.788.348
SKUPAJ OBVEZNOSTI	17.367.767	30.115.051	195.314.878	0	242.797.696	242.797.696

31. OBRESTNO TVEGANJE

Izpostavljenost Družbe in Skupine spremembi tržnih obrestnih mer je nizka, saj na dan 31.12.2016 (kot tudi na 31.12.2015) nista imele naložb s spremenljivo obrestno mero.

Modificirano trajanje tržno občutljivega dela sredstev družbe je na datum poročila znašalo 2,23.

Družba in Skupina z aktivnim spremljanjem razvoja dogodkov na mednarodnih trgih kapitala sprejema odločitve, ki zmanjšujejo obrestno tveganje. Hkrati se obrestno tveganje pri skladih v upravljanju Prve osebne zavarovalnice nanaša na garantirani donos, ki jih po pokojninskih načrtih mora sklad pripisovati zavarovancem. Skupina z aktivnim upravljanjem naložb zmanjšuje obrestno tveganje iz tega naslova.

Tabela 74: Obrestno tveganje – pokojninski skladi

	leto 2016	leto 2015
Sprememba tržne obrestne mere	Vpliv na ZTR	Vpliv na ZTR
	(v EUR)	(v EUR)
+/-10 bt	3.555	2.377

32. VALUTNO TVEGANJE

Obveznosti in terjatve skupine so na dan 31.12.2016 preračunane po referenčnem tečaju Evropske centralne banke. Zaradi uravnavanja izpostavljenosti po valutah na individualnem nivoju družb v skupini, skupina ni izpostavljena večjemu valutnemu tveganju. Prevedbene rezerve zaradi deviznih tečajev so pripoznane preko vseobsegajočega donosa.

Naslednja tabela prikazuje občutljivost na spremembe najpomembnejših valut katerim je izpostavljena skupina, če vsi ostali parametri ostanejo enaki.

Valuta MKD predstavlja volatilnost sredstev odvisne družbe v Makedoniji, enako velja za RSD obveznice, ki jih v portfelju vodi odvisna družba v Beogradu.

Tabela 75: Valutno tveganje Skupine

	2016	2015
Valuta	sprememba tečaja	Vpliv na dobiček pred obdavčitvijo	sprememba tečaja	Vpliv na dobiček pred obdavčitvijo
BAM	5%	0	5%	0
	-5%	0	-5%	0
MKD	5%	10.581	5%	27.865
	-5%	-10.581	-5%	-27.865
RSD	5%	488	5%	1.849
	-5%	-488	-5%	-1.849

Družba na dan poročanja nima finančnih sredstev izraženih v tuji valuti.

Tabela 76: Stanja tujih valut v Skupini

v EUR	31.12.2016	31.12.2015
MKD	211.620	557.301
RSD	9.750	36.982

33. TVEGANJE SPREMEMB TRŽNIH CEN VREDNOSTNIH PAPIRJEV

Spremembi vrednosti tržnih vrednostnih papirjev je družba izpostavljena pri lastniškem kapitalu, ki je tržno vrednoten. Na 31.12.2016 družba izkazuje za 0,00 EUR navedenih naložb (2015: 124.718 EUR).

Tabela 77: Vpliv spremembe tržne cene lastniških vrednostnih papirjev Družbe

		leto 2016	leto 2015
	Sprememba indeksa v %	Vpliv na kapital	Vpliv na kapital
		(v EUR)	(v EUR)
Ostalo	+/-10	0	12.472

Spremembi vrednosti tržnih vrednostnih papirjev je Skupina izpostavljena pri lastniškem kapitalu, ki je tržno vrednoten. Na 31.12.2016 Skupina izkazuje za 0,00 EUR navedenih naložb (2015: 124.718 EUR).

Tabela 78: Vpliv spremembe tržne cene lastniških vrednostnih papirjev Skupine

	Sprememba indeksa v %	leto 2016 Vpliv na kapital (v EUR)	leto 2015 Vpliv na kapital (v EUR)
Ostalo	+/-10	0	12.472

Spremembi vrednosti tržnih vrednostnih papirjev sta družba in skupina izpostavljeni tudi pri vrednostnih papirjih s fiksnim donosom. V primeru, da bi tržna obrestna mera narasla za 100 bt, bi se kapital družbe zmanjšal za 44.527 EUR, kapital skupine pa za 2.240.046 EUR kot prikazuje spodnja tabela.

Tabela 79: Vpliv spremembe tržne cene vrednostnih papirjev družbe, katerih vrednost je odvisna od tržnih obrestnih mer

Sprememba tržne	leto 2016	leto 2015
obrestne mere	Vpliv na kapital	Vpliv na kapital
	(v EUR)	(v EUR)
+/-100 bt	44.527	71.063

Tabela 80: Vpliv spremembe tržne cene vrednostnih papirjev skupine, katerih vrednost je odvisna od tržnih obrestnih mer

Sprememba tržne	leto 2016	leto 2015
obrestne mere	Vpliv na kapital	Vpliv na kapital
	(v EUR)	(v EUR)
+/-100 bt	2.240.046	1.495.737

V obeh prikazih niso zajeti vrednostni papirji kritnega sklada z naložbenim tveganjem, pri katerih, zaradi načina upravljanja, zavarovalnica ni izpostavljena tržnemu tveganju.

34. POŠTENA VREDNOST

Tabela 81: Prikaz finančnih inštrumentov družbe med knjigovodsko in pošteno vrednostjo Družbe

v EUR	Knjigovodska vrednost		Poštena vrednost
	31.12.2016	31.12.2015	31.12.2016	31.12.2015
Skupaj finančna sredstva	3.936.038	3.576.222	3.936.038	3.576.222
Naložbe v vrednostne papirje:	1.996.732	2.242.177	1.996.732	2.242.177
1. Vrednotene do dospelosti	0	0	0	0
2. Za prodajo	1.996.732	2.242.177	1.996.732	2.242.177
Dana posojila in depoziti	1.678.268	1.273.848	1.678.268	1.273.848
Terjatve do kupcev (zavarovancev)	0	0	0	0
Druge terjatve (sredstva)	30.516	18.591	30.516	18.591
Denarna sredstva	230.522	41.606	230.522	41.606
Premoženje na računih pokojninskih zavarovancev	0	0	0	0

Tabela 82: Prikaz finančnih inštrumentov Skupine med knjigovodsko in pošteno vrednostjo

v EUR	Knjigovodska vrednost		Poštena vrednost
	31.12.2016	31.12.2015	31.12.2016	31.12.2015
Skupaj finančna sredstva	311.889.153	291.135.518	311.700.272	291.135.518
Naložbe v vrednostne papirje:	44.322.395	37.550.876	44.322.395	37.550.876
1. Vrednotene do dospelosti	0	0	0	0
2. Za prodajo	43.170.285	36.677.178	43.170.285	36.677.178
3. Izmerjena po pošteni vrednosti prek poslovnega izida	1.152.110	873.698	1.152.110	873.698
Dana posojila in depoziti	6.080.570	8.235.180	6.080.570	8.235.180
Terjatve do kupcev (zavarovancev)	180.151	438.388	180.151	438.388
Druge terjatve (sredstva)	2.100.830	1.660.513	2.100.830	1.660.513
Denarna sredstva	1.388.208	653.785	1.388.208	653.785
Naložbe v korist zavarovancev, ki prevzemajo naložbeno tveganje	2.493.414	1.808.137	2.493.414	1.808.137
Premoženje na računih pokojninskih zavarovancev	255.323.586	240.788.639	255.134.705	240.788.639
Skupaj finančne obveznosti	257.816.999	240.788.638	257.816.999	240.788.638
Obveznosti do računov pokojninskih zavarovancev	255.323.586	240.788.638	255.323.586	240.788.638
ZTR v korist zavarovancev, ki prevzemajo naložbeno tveganje	2.493.414	1.808.137	2.493.414	1.808.137

34.1 Sredstva in obveznosti po hierarhiji določanja poštene vrednosti

Skupina in Družba so pri merjenju poštene vrednosti sredstev in obveznosti sledile naslednji hierarhiji poštene vrednosti:

• Nivo 1: vrednotenje na podlagi tržnih cen, pridobljenih na delujočem trgu za identična sredstva (borzne cene)
• Nivo 2: vrednotenje z uporabo primerljivih tržnih podatkov (razen kotirajočih cen identičnih sredstev), pridobljenih posredno ali neposredno za identično ali podobno.
• Nivo 3: vrednotenje na podlagi modelov vrednotenja z uporabo pretežno netržnih podatkov (»unobservable market inputs«).

Tabela 83: Sredstva in obveznosti glede na raven določanja poštene vrednosti za družbo Prva Group v letu 2016

v EUR	Nivo 1	Nivo 2	Nivo 3	Skupaj
SREDSTVA, merjena po pošteni vrednosti				0
Naložbe	956.923	0	1.039.809	1.996.732
Naložbe v vrednostne papirje	956.923	0	1.039.809	1.996.732
Za prodajo	956.923	0	1.039.809	1.996.732
SREDSTVA, pri katerih je poštena vrednost razkrita
Terjatve	0	0	30.516	30.516
Dana posojila in depoziti	0	0	1.678.268	1.678.268
Denarna sredstva	0	0	230.522	230.522
OBVEZNOSTI, pri katerih je poštena vrednost razkrita
Ostale obveznosti	0	0	27.425	27.425

V letu 2016 ni bilo prenosov iz ravni 1 v raven 2 ali raven 3.

Tabela 84: Sredstva in obveznosti glede na raven določanja poštene vrednosti za družbo Prva Group v letu 2015

v EUR	Nivo 1	Nivo 2	Nivo 3	Skupaj
SREDSTVA, merjena po pošteni vrednosti
Naložbe	1.035.261	0	1.206.916	2.242.177
Naložbe v vrednostne papirje	1.035.261	0	1.206.916	2.242.177
Za prodajo	1.035.261	0	1.206.916	2.242.177
SREDSTVA, pri katerih je poštena vrednost razkrita
Terjatve	0	0	18.591	18.591
Dana posojila in depoziti	0	0	1.273.848	1.273.848
Denarna sredstva	41.606	0	0	41.606
OBVEZNOSTI, pri katerih je poštena vrednost razkrita
Ostale obveznosti	0	0	38.049	38.049

Tabela 85: Sredstva in obveznosti glede na raven določanja poštene vrednosti za Skupino v letu 2016
-----------------------------------------------------------------------------------------------------	--	--	--

v EUR	Nivo 1	Nivo 2	Nivo 3	Skupaj
SREDSTVA, merjena po pošteni vrednosti
Naložbe	34.483.127	126.438	12.049.323	46.658.888
Sredstva zavarovancev ki prevzemajo nal. tveganje	2.213.192	0	123.301	2.336.493
Naložbe v vrednostne papirje	32.269.935	126.438	11.926.022	44.322.395
Izmerjena po pošteni vrednosti prek poslovnega izida	0	0	1.152.110	1.152.110
Za prodajo	32.269.935	126.438	10.773.912	43.170.285
Sredstva iz finančnih pogodb	151.134.278	4.239.216	52.338.998	207.712.492
Naložbe v vrednostne papirje:	151.134.278	4.239.216	36.007.048	191.380.542
Izmerjena po pošteni vrednosti prek poslovnega izida	151.134.278	4.239.216	36.007.048	191.380.542
Naložbene nepremičnine	0	0	16.331.950	16.331.950
SREDSTVA, pri katerih je poštena vrednost razkrita
Terjatve	0	0	2.281.561	2.281.561
Sredstva iz finančnih pogodb	1.547.021	0	29.024.324	30.571.345
Naložbe, vrednotene do dospelosti	0	0	16.850.867	16.850.867
Dana posojila in depoziti	0	0	25.361.047	25.361.047
Druge terjatve (sredstva)	0	0	3.663.277	3.663.277
Denarna sredstva	1.547.021	0	0	1.547.021
Dana posojila in depoziti	0	0	6.080.570	6.080.570
Denarna sredstva	1.388.208	0	0	1.388.208
OBVEZNOSTI, pri katerih je poštena vrednost razkrita
Zavarovalno-tehnične rezervacije	0	0	16.557.421	16.557.421
ZTR v korist življenjskih zavarovancev, ki prevzemajo naložbeno tveganje	0	0	2.493.414	2.493.414
Ostale obveznosti	0	0	2.281.561	2.281.561
Obveznosti iz finančnih pogodb	0	0	207.712.492	207.712.492

Skupina je na 31.12.2016 imela finančne naložbe vrednotene po pošteni vrednosti v višini 238.039.431 EUR (2015: 222.603.840 EUR) od tega 48.056.371 EUR (2015: 60.645.032 EUR) klasificirane v raven 3.

Tabela 86: Sredstva in obveznosti glede na raven določanja poštene vrednosti za Skupino v letu 2015

v EUR	Nivo 1	Nivo 2	Nivo 3	Skupaj
SREDSTVA, merjena po pošteni vrednosti
Naložbe	26.809.308	207.627	12.342.078	39.359.013
Sredstva zavarovancev ki prevzemajo nal. tveganje	1.709.984	80.391	17.762	1.808.137
Naložbe v vrednostne papirje	25.099.324	127.236	12.324.316	37.550.876
Izmerjena po pošteni vrednosti prek poslovnega izida	0		873.698	873.698
Za prodajo	25.099.324	127.236	11.450.618	36.677.178
Sredstva iz finančnih pogodb	129.931.002	5.010.871	65.850.908	200.792.781
Naložbe v vrednostne papirje:	129.931.002	5.010.871	48.302.954	183.244.827
Izmerjena po pošteni vrednosti prek poslovnega izida	129.931.002	5.010.871	48.302.954	183.244.827
Naložbene nepremičnine	0	0	17.547.954	17.547.954
SREDSTVA, pri katerih je poštena vrednost razkrita
Terjatve	0	0	2.098.900	2.098.900
Sredstva iz finančnih pogodb	3.326.440	0	36.669.418	39.995.858
Dana posojila in depoziti	0	0	35.938.832	35.938.832
Druge terjatve (sredstva)	0	0	730.586	730.586
Denarna sredstva	3.326.440	0	0	3.326.440
Dana posojila in depoziti		0	8.235.180	8.235.180
Denarna sredstva	653.785	0	0	653.785
OBVEZNOSTI, pri katerih je poštena vrednost razkrita
Zavarovalno-tehnične rezervacije	0	0	17.076.402	17.076.402
ZTR v korist življenjskih zavarovancev, ki prevzemajo naložbeno tveganje	0	0	1.808.137	1.808.137
Ostale obveznosti	0	0	2.009.348	2.009.348
Obveznosti iz finančnih pogodb	0	0	240.788.639	240.788.639

Tabela 87: Model vrednotenja za Raven 3

Naložbe v vrednostne papirje – Raven 3	Metoda vrednotenja	Pomembne predpostavke	Občutljivost modela vrednotenja na vhodne podatke in vpliv tržno vrednost
Tržni vrednostni papirji	Bloomberg vrednotenje (BVAL)	/	/
Netržni lastniški vrednostni papirji	Model, ki upošteva mediano razmerij med tržno in knjigovodsko ceno (kazalnik P/B) ter mediano razmerij med celotno vrednostjo podjetja in tržno ceno in dobičkom na delnico (kazalnik P/E) za primerljiva podjetja.	Vhodni podatki podjetij iz primerljivega sektorja temeljijo na zadnjih dostopnih objavljenih podatkih o poslovanju (Letna poročila za leto 2015).	/
		Likvidnostni diskont pri netržnih vrednostnih papirjih znaša med 10 in 20%.	/
		Sprememba cen oz. vrednotenja primerljivih podjetij ter posledična sprememba kazalcev P/E in P/B).	V primeru padca delniških trgov oz. padca cen v višini 20%, ter posledično nižjih kazalcev ter ob enakosti vseh ostalih predpostavk, bi se tržna vrednost celotnega portfelja v povprečju znižala za 0,3%.

35. OSTALA DEJSTVA

Prva Group ni izdala listin o pravicah do udeležbe, zamenljivih obveznicah in podobnih vrednotnicah ali izdanih pravicah.

36. POMEMBNEJŠI DOGODKI PO DATUMU IZDELAVE BILANCE STANJA

Skladno z objavljenim obvestilom na internetni strani http://seonet.ljse.si/, dne 1.3.2017, številka INI-139/17 bo v primeru izpolnjenih pogojev prišlo do pomembne spremembe lastništva. Delež rednih delnic PPDM Evropske banke za obnovo in razvoj v višini 20,0% bo na podlagi opcijske pogodbe odkupila družba Dej d.o.o., ki bo posledično povečala svoj delež v družbi iz obstoječih 50,2% na 70,2%.

14. KAZALO TABEL

Tabela 1: Deset največjih delničarjev rednih in prednostnih delnic Prve Group, na dan 31.12.2016 11
Tabela 2: Zbrani kazalniki za Slovenijo z napovedmi: 13
Tabela 3: Ključni finančni kazalci družbe Prva Group in Skupine 18
Tabela 4: Število zaposlenih v družbi Prva glede na stopnjo izobrazbe na 31.12.2016 19
Tabela 5: Naložbe v odvisne in pridružene družbe na dan 31.12.201632
Tabela 6: Območni odseki 49
Tabela 7: Področni odseki50
Tabela 8: Čisti prihodki od zavarovalnih premij 50
Tabela 9: Drugi zavarovalni prihodki51
Tabela 10: Prihodki od obresti51
Tabela 11: Odhodki od obresti 51
Tabela 12: Prihodki od dividend 52
Tabela 13: Neto dobički/ izgube iz naložb52
Tabela 14: Čisti odhodki za škode52
Tabela 15: Sprememba zavarovalno tehničnih rezervacij 52
Tabela 16: Stroški pridobivanja zavarovanj53
Tabela 17: Stroški dela53
Tabela 18: Ostali stroški 53
Tabela 19: Stroški revizijskih storitev 54
Tabela 20: Drugi odhodki 54
Tabela 21: Odloženi davki Prve Group54
Tabela 22: Odloženi davki Skupine 55
Tabela 23: Uskladitev davčnega in računovodskega dobička pomnoženega z davčno stopnjo v Slovenji55
Tabela 24: Čisti dobiček na delnico56 Tabela 25: Gibanje opredmetenih osnovnih sredstev v letu 201656
Tabela 26: Gibanje opredmetenih osnovnih sredstev v letu 201557
Tabela 27: Gibanje neopredmetenih dolgoročnih sredstev v 201657
Tabela 28: Gibanje neopredmetenih dolgoročnih sredstev v 201558
Tabela 29: Deleži v odvisnih družbah58
Tabela 30: Sredstva zavarovancev, ki prevzemajo naložbeno tveganje59
Tabela 31: Naložbe v vrednostne papirje59
Tabela 32: Struktura papirjev glede na obliko obrestne mere59
Tabela 33: Naložbe v vrednostne papirje, razpoložljive za prodajo60
Tabela 34: Naložbe v vrednostne papirje izmerjene po pošteni vrednosti prek poslovnega izida 60
Tabela 35: Druge terjatve in kratkoročne aktivne časovne razmejitve 60
Tabela 36: Sredstva iz finančnih pogodb 61
Tabela 37: Naložbe na računih pokojninskih zavarovancev61
Tabela 38: Naložbe na računih pokojninskih zavarovancev - gibanje62
Tabela 39: Struktura papirjev glede na obliko obrestne mere na računih pokojninskih zavarovancev 62
Tabela 40: Dana posojila in depoziti 62
Tabela 41: Denarna sredstva 63
Tabela 42: Osnovni kapital 63
Tabela 43: Število izdanih in vplačanih delnic 63
Tabela 44: Struktura in gibanje rezerv v letu 2016 64
Tabela 45: Struktura in gibanje rezerv v letu 2015 64
Tabela 46: Zavarovalno tehnične rezervacije 64
Tabela 47: Obveznosti iz finančnih pogodb65
Tabela 48: Ostale obveznosti iz finančnih pogodb 65
Tabela 49: Čiste obveznosti do pokojninskih zavarovancev 65
Tabela 50: Gibanje obveznosti do pokojninskih zavarovancev v letih 2015 in 201666
Tabela 51: Obveznosti66
Tabela 52: Gibanje obveznosti za najemnine (v EUR)66
Tabela 53: Sredstva po kritnih skladih družb v tujini, ki so vključeni v izvenbilančne postavke (razkritje za
Skupino) 67
Tabela 54: Stroški uprave in nadzornega sveta (vključno s sejninami odvisnih družb) v Prvi Group 67
Tabela 55: Izplačila članom uprave in nadzornega sveta v družbi Skupina Prva d.d. v letu 201667
Tabela 56: Izplačila članom uprave in nadzornega sveta v družbi Skupina Prva d.d. v letu 201568
Tabela 57: Posli družbe Prva Group z odvisnimi družbami v letu 201668
Tabela 58: Posli s povezanimi osebami v letu 2016 - dividende in obresti68
Tabela 59: Posli družbe Prva Group z odvisnimi družbami v letu 201568
Tabela 60: Posli s povezanimi osebami v letu 2015 - dividende in obresti69
Tabela 61: Kreditna kvaliteta finančnih sredstev Prve Group 70 Tabela 62: Kreditna kvaliteta finančnih sredstev Skupine 70

Tabela 63: Struktura naložb glede na vrsto finančnega instrumenta Prve Group 70
Tabela 64: Struktura naložb glede na vrsto finančnega instrumenta Skupine 71
Tabela 65: Kreditna kvaliteta finančnih naložb pokojninskih skladov 71
Tabela 66: Struktura kreditnega tveganja pokojninskih skladov glede na vrsto naložbe 71
Tabela 67: Starostna struktura terjatev72
Tabela 68: Prikaz pogodbenih zapadlosti finančnih sredstev in obveznosti Prve Group72
Tabela 69: Prikaz pogodbenih zapadlosti finančnih sredstev in obveznosti Skupine73
Tabela 70: Prikaz strukture sredstev in obveznosti Prve Group glede na pričakovane nediskontirane denarne
tokove v letu 2016 73
Tabela 71: Prikaz strukture sredstev in obveznosti Prve Group glede na pričakovane nediskontirane denarne
tokove v letu 2015 74
Tabela 72: Prikaz strukture sredstev in obveznosti Skupine glede na pričakovane nediskontirane denarne tokove v
letu 201674
Tabela 73: Prikaz strukture sredstev in obveznosti Skupine glede na pričakovane nediskontirane denarne tokove v
letu 201575
Tabela 74: Obrestno tveganje – pokojninski skladi75
Tabela 75: Valutno tveganje Skupine76
Tabela 76: Stanja tujih valut v Skupini76
Tabela 77: Vpliv spremembe tržne cene lastniških vrednostnih papirjev Družbe76
Tabela 78: Vpliv spremembe tržne cene lastniških vrednostnih papirjev Skupine76
Tabela 79: Vpliv spremembe tržne cene vrednostnih papirjev družbe, katerih vrednost je odvisna od tržnih
obrestnih mer 76
Tabela 80: Vpliv spremembe tržne cene vrednostnih papirjev skupine, katerih vrednost je odvisna od tržnih
obrestnih mer 77
Tabela 81: Prikaz finančnih inštrumentov družbe med knjigovodsko in pošteno vrednostjo Družbe77
Tabela 82: Prikaz finančnih inštrumentov Skupine med knjigovodsko in pošteno vrednostjo77
Tabela 83: Sredstva in obveznosti glede na raven določanja poštene vrednosti za družbo Prva Group v letu 2016
78
Tabela 84: Sredstva in obveznosti glede na raven določanja poštene vrednosti za družbo Prva Group v letu 2015
78
Tabela 85: Sredstva in obveznosti glede na raven določanja poštene vrednosti za Skupino v letu 201679
Tabela 86: Sredstva in obveznosti glede na raven določanja poštene vrednosti za Skupino v letu 201580
Tabela 87: Model vrednotenja za Raven 380

15. KAZALO GRAFOV

Graf 1: Gibanje ključne obrestne mere ECB, FED in 3-mesečnega Euriborja v letu 2016 14
Graf 2: Gibanje donosnosti slovenske in nemške 9-letne državne obveznice v letu 2016 15
Graf 3: Gibanje indeksa SBITOP v letu 201616
Graf 4: Gibanje indeksa DAX v letu 2016 16
Graf 5: Gibanje indeksa S&P 500 v letu 2016 17
Graf 6: Gibanje cene nafte v letu 2016 17