Poročilo o solventnosti in finančnem položaju Save Re, d.d., za leto 2022

Ljubljana, april 2023

Uprava Save Re, d.d.

Marko Jazbec, predsednik uprave

mag. Polona Pirš Zupančič, članica uprave

Peter Skvarča, član uprave

David Benedek

Povzetek		7
A.	Poslovanje in rezultati	12
	Poslovanje 12
	Rezultati pri sklepanju pozavarovanj 18
	Naložbeni rezultati 21
	Rezultati pri drugih dejavnostih 25
	Druge informacije 26
B.	Sistem upravljanja	27
	Splošne informacije o sistemu upravljanja 27
B.1.1	Organi upravljanja 27
B.1.2	Upravljanje tveganj 32
B.1.3	Ključne funkcije v sistemu upravljanja tveganj 32
B.1.4	Odbori v sistemu upravljanja 34
B.1.5	Informacija o politiki prejemkov 36
B.1.6	Pomembne transakcije s povezanimi osebami 38
	Zahteve glede sposobnosti in primernosti 39
B.2.1	Splošno 39
B.2.2	Zahteve glede sposobnosti zadevnega osebja 39
B.2.3	Zahteve glede primernosti zadevnega osebja 40
B.2.4	Postopek ocene 41
	Sistem upravljanja tveganj, vključno z lastno oceno tveganja in solventnosti 42
B.3.1	Organizacija upravljanja tveganj 42
B.3.2	Sestavni deli sistema upravljanja tveganj 43
	Sistem notranjega nadzora 48
B.4.1	Sistem notranjih kontrol 48
B.4.2	Funkcija spremljanja skladnosti poslovanja 48
	Funkcija notranje revizije 50
	Aktuarska funkcija 52
	Zunanje izvajanje 53
	Druge informacije 54
C.	Profil tveganja	55
	Zavarovalno tveganje 58
C.1.1	Izpostavljenost tveganju 59
C.1.2	Merjenje tveganja 61
C.1.3	Koncentracija tveganja 62
C.1.4	Upravljanje tveganja 63
	Tržno tveganje 68
C.2.1	Izpostavljenost tveganju 68
C.2.2	Merjenje tveganja 69
C.2.3	Koncentracija tveganja 72
C.2.4	Upravljanje tveganja 72
	Kreditno tveganje 76
C.3.1	Izpostavljenost tveganju 76
C.3.2	Merjenje tveganja 76
C.3.3	Upravljanje tveganja 78
	Likvidnostno tveganje 79
C.4.1	Izpostavljenost tveganju 79
C.4.2	Merjenje tveganja 79
C.4.3	Koncentracija tveganja 79
C.4.4	Upravljanje tveganja 79

		Operativno tveganje 81
C.5.1		Izpostavljenost tveganju 81
C.5.2		Merjenje tveganja 81
C.5.3		Koncentracija tveganja 82
C.5.4		Upravljanje tveganja 82
		Druga pomembna tveganja 83
C.6.1		Izpostavljenost tveganju 83
C.6.2		Merjenje tveganja 84
C.6.3		Koncentracija tveganja 84
C.6.4		Upravljanje tveganja 84
C.6.5		Novonastajajoča tveganja 85
C.6.6		Trajnostna tveganja in tveganja podnebnih sprememb 85
		Druge informacije 88
D.		Vrednotenje za namene solventnosti	89
		Sredstva 92
D.1.1		Odloženi stroški pridobivanja zavarovanj 92
D.1.2		Neopredmetena sredstva 92
D.1.3		Odložene terjatve in obveznosti za davek 92
D.1.4		Opredmetena osnovna sredstva, namenjena lastni uporabi 93
D.1.5		Naložbe 94
D.1.6		Posojila in hipotekarni krediti 95
D.1.7		Znesek zavarovalno-tehničnih rezervacij, prenesen pozavarovateljem 95
D.1.8		Depoziti pri cedentih 96
D.1.9		Terjatve do zavarovancev in zavarovalnih posrednikov 96
	D.1.10	Terjatve iz pozavarovanja in sozavarovanja 96
	D.1.11	Druge terjatve 96
	D.1.12	Lastne delnice 96
	D.1.13	Denar in denarni ustrezniki 97
	D.1.14	Druga sredstva, ki niso izkazana drugje 97
		Zavarovalno-tehnične rezervacije 98
D.2.1		Vrednosti SII-zavarovalno-tehničnih rezervacij 99
D.2.2		Opis ravni negotovosti, povezane z vrednostjo SII-zavarovalno-tehničnih rezervacij 101
		Druge obveznosti 103
D.3.1		Druge rezervacije razen zavarovalno-tehničnih rezervacij 103
D.3.2		Obveznosti do zavarovancev in zavarovalnih posrednikov 103
D.3.3		Obveznosti iz pozavarovanja in sozavarovanja 103
D.3.4		Ostale obveznosti 103
D.3.5		Podrejene obveznosti 103
D.3.6		Druge finančne obveznosti razen finančnih obveznosti do finančnih institucij 104
D.3.7		Druge obveznosti, ki niso izkazane drugje 104
		Alternativne metode vrednotenja 105
		Druge informacije 106
E.		Upravljanje kapitala	107

		Lastna sredstva 108
		Zahtevani solventnostni kapital in zahtevani minimalni kapital 112
E.2.1		Zahtevani solventnostni kapital (SCR) 112
E.2.2		Zahtevani minimalni kapital 113
		Uporaba podmodula tveganja lastniških vrednostnih papirjev, temelječega na trajanju, pri
		izračunu zahtevanega solventnostnega kapitala 116
		Razlika med standardno formulo in kakršnim koli uporabljenim notranjim modelom 117

	Neskladnost z zahtevanim	zahtevanim
	solventnostnim kapitalom 118
	Druge informacije 119
Priloga –	slovar izbranih strokovnih izrazov	120
	Kvantitativni obrazci	123
	S.02.01.02 Bilanca stanja 123
	S.05.01.02 Premije, zahtevki in odhodki po vrstah poslovanja 125
	S.05.02.01 Premije, zahtevki in odhodki po državah 128
	S.12.01.02 Zavarovalno-tehnične rezervacije za SLT življenjska in zdravstvena zavarovanja 129
	S.17.01.02 Zavarovalno-tehnične rezervacije za neživljenjska zavarovanja 131
	S.19.01.21 Zavarovalni zahtevki iz neživljenjskih zavarovanj 134
	S.23.01.01 Lastna sredstva 136
	S.25.01.21 Zahtevani solventnostni kapital – za podjetja, ki uporabljajo standardno formulo 138
	S.28.01.01 Zahtevani minimalni kapital – samo življenjska ali samo neživljenjska zavarovanja ali
	pozavarovanja 140

Splošne informacije

Zneski v poročilu so prikazani v tisoč EUR. Poročilo sta obravnavala in potrdila uprava in nadzorni svet družbe.

Poročilo o solventnosti in finančnem položaju družbe je bilo pregledano tudi s strani revizijske družbe Deloitte revizija d.o.o., ki je pripravila tudi Poročilo neodvisnega revizorja o zagotovilu.

Povzetek

Leto 2022 so zaznamovale zaostrene geopolitične razmere. Februarja 2022 se je začela ruska vojaška agresija proti Ukrajini, ki se je nadaljevala vse leto. Neposredna izpostavljenost Save Re do ruskih in ukrajinskih partnerjev iz naslova pozavarovalnih pogodb je majhna. Pogodbe imajo sankcijsko klavzulo, ki omejuje obveznosti Save Re, ki so določene v pogodbi in so v nasprotju z veljavnimi sankcijami. Obenem sklenjene pozavarovalne pogodbe izključujejo kritja, povezana z vojno. Kreditna in valutna izpostavljenost finančnih naložb do Rusije, Ukrajine in Belorusije je bila 31. 12. 2022 zanemarljiva.

Ruska vojaška agresija proti Ukrajini je vplivala na kapitalske trge in zviševanje cen energentov, kar je povzročilo visoko rast inflacije. Povečane netvegane obrestne mere so vplivale na pomembno znižanje vrednosti naložbenega portfelja družbe. V letu 2022 se je tudi znatno povečalo tveganje upada dobičkonosnosti pozavarovanj zaradi škodne inflacije. Iz tega naslova so se povečale zavarovalnotehnične rezervacije, pri obnovi pozavarovalnih pogodb pa je bila pozornost namenjena predvsem določitvi ustrezne premije.

Razmere v povezavi s covidom-19 so se v letu 2022 postopoma umirjale. V prvi polovici leta 2022 je pandemija covida-19 zaradi ukrepov nekoliko vplivala na operativno delovanje družbe, v drugi polovici leta pa so se razmere večinoma normalizirale. V letu 2022 zaradi covida-19 ni bilo pomembnih negativnih učinkov na poslovne rezultate.

Kljub zaostrenim razmeram je družba leto zaključila z dobrimi finančnimi rezultati in solventnostnim položajem. Družba bo tudi v prihodnje skrbno spremljala tveganja, še posebej v povezavi z makroekonomskimi in geopolitičnimi razmerami.

Predstavitev družbe

Sava Re, ki je v Zavarovalni skupini Sava (v nadaljevanju skupina ali Zavarovalna skupina Sava) obvladujoča družba, se ukvarja z dejavnostjo pozavarovanja. Zavarovalniški del skupine sestavlja še osem zavarovalnic s sedežem v Sloveniji in državah regije Adria: kompozitna zavarovalnica Zavarovalnica Sava (SVN), premoženjske zavarovalnice Sava neživotno osiguranje (SRB), Sava osiguruvanje (MKD), Illyria (RKS) in Sava osiguranje (MNE) ter življenjske zavarovalnice Vita (SVN), Sava životno osiguranje (SRB) in Illyria Life (RKS). Skupino poleg naštetih (po)zavarovalnic sestavljajo še:

Sava pokojninska (SVN): pokojninska družba v Sloveniji;
Sava penzisko društvo (MKD): pokojninska družba v Severni Makedoniji, ki upravlja pokojninske sklade 2. in 3. stebra;
Sava Infond (SVN): odvisna družba skupine, ki se ukvarja z upravljanjem finančnih skladov;
TBS Team 24 (SVN): družba, ki se ukvarja z organizacijo asistence v povezavi z avtomobilskimi, zdravstvenimi in domskimi zavarovanji;
DCB (SVN)¹ : pridružena družba Save Re, ki se ukvarja z bolnišnično zdravstveno dejavnostjo;
G2I (GBR): pridružena družba Save Re, ki se ukvarja s prodajo avtomobilskih zavarovanj na spletu.

Sava Re s svojim znanjem in izkušnjami, zbranimi v več kot 40 letih poslovanja na mednarodnih pozavarovalnih trgih, ponuja celoten nabor pozavarovalnih rešitev. Posluje z več kot 350 strankami v več kot 100 državah sveta in gradi globalno razpršen pozavarovalni portfelj. Vodilo družbe je ustvarjati dolgoročne poslovne odnose s partnerji in jim pomagati ohranjati finančno trdnost skozi vse faze

¹ Prej ZTSR.

ekonomskega cikla. Družba daje prednost premoženjskim, gradbenim, pomorskim in energetskim skupinam zavarovanj.

Sava Re je javna delniška družba. Po velikosti je srednje velika pozavarovalnica, ki deluje na globalnem trgu. Družba na dan 31. 12. 2022 na sedežu družbe v Ljubljani zaposluje približno 140 zaposlenih. Pozavarujemo vse zavarovalne vrste, vodimo in sledimo proporcionalne in tudi neproporcionalne pozavarovalne pogodbe ter strankam ponujamo:

zmogljivost,
nadomestilo za dodatni kapital ter
kritja za primere katastrof.

Imamo bonitetno oceno A bonitetnih agencij S&P Global Ratings in AM Best. Naše glavne prednosti so poznavanje trga v širši regiji, zanesljivost, odzivnost, prožnost, predanost delu in finančna moč.

Poslovanje in rezultati

Sava Re je v letu 2022 zbrala 199,4 milijona EUR kosmatih premij (2021: 190,1 milijona EUR), kar je 4,9 % več kot leta 2021. Kosmate premije zunaj skupine so se povečale za 8,8 milijona EUR, kar je posledica pozitivnega gibanja cen na globalnih pozavarovalnih trgih ter izkoriščanja novih poslovnih priložnosti. Kosmate premije znotraj skupine so ostale približno na enaki ravni kot v letu pred tem.

Tečajne razlike so v 2022 zmanjšale čiste odhodke za škode za 0,1 milijona EUR, v letu 2021 pa so jih povečale za 4,4 milijona EUR. Čisti odhodki za škode brez vpliva tečajnih razlik so bili v primerjavi z letom 2021 manjši za 0,8 % in so v letu 2022 znašali 106,3 milijona EUR. Višje kosmate škode so posledica izplačil škod iz starih pogodbenih let za posel zunaj skupine. Ker so se te izplačevale iz v preteklosti oblikovanih škodnih rezervacij, niso bistveno vplivale na končni rezultat. Skupno sta na gibanje čistih odhodkov za škode vplivala ugoden razvoj sklenjenih pogodb in ustrezna pozavarovalna zaščita, s katero so pozavarovane večje škode, zato te nimajo bistvenega vpliva na rezultat.

Ob izločitvi tečajnih razlik (2022: 1,6 milijona EUR) je znašal donos naložbenega portfelja 52,6 milijona EUR in je bil za 1,4 milijona EUR slabši kakor v letu 2021. Največji delež v sestavi prihodkov so v letu 2022 dosegali prihodki odvisnih in pridruženih družb v višini 51,9 milijona EUR in so bili v primerjavi s predhodnim letom večji za 1,5 milijona EUR. Prihodki naložbenega portfelja so bili večji tudi zaradi višjih obresti. Odhodki naložbenega portfelja so bili v primerjavi z letom 2021 večji za 2,8 milijona EUR zaradi spremembe poštene vrednosti naložb, vrednotenih po tržni vrednosti prek poslovnega izida, ter odhodkov finančnih naložb v odvisne in pridružene družbe. Posledično je bil donos naložbenega portfelja manjši za 1,4 milijona EUR.

Čisti poslovni izid družbe je v letu 2022 znašal 56,0 milijona EUR (2021: 52,8 milijona EUR). Boljši poslovni izid je posledica zgoraj opisanih vplivov.

Sistem upravljanja

Družba ima vzpostavljen sistem upravljanja, ki je dobro opredeljen in vključuje:

ustrezno organiziranost, vključno z organi vodenja, ključnimi funkcijami in odbori,
integriran sistem upravljanja tveganj,
sistem notranjih kontrol.

V družbi delujejo štiri ključne funkcije sistema upravljanja tveganj: aktuarska funkcija, funkcija spremljanja skladnosti poslovanja, funkcija upravljanja tveganj in funkcija notranje revizije. Prav tako v družbi delujeta odbor za upravljanje tveganj in aktuarski odbor.

Družba ima za učinkovito upravljanje tveganj vzpostavljen model treh obrambnih linij z jasno razdelitvijo odgovornosti in nalog med njimi:

prva obrambna linija vključuje vse organizacijske enote, ki opravljajo poslovno dejavnost (razvoj, prodaja in upravljanje pozavarovanj, zagotavljanje pozavarovalnih storitev, finančno poslovanje, računovodstvo, kontroling, kadrovska služba in druge dejavnosti);
drugo obrambno linijo predstavljajo funkcija upravljanja tveganj, aktuarska funkcija, funkcija spremljanja skladnosti poslovanja in odbor za upravljanje tveganj;
tretjo obrambno linijo pokriva funkcija notranje revizije.

V družbi je v letu 2022 prišlo do sprememb v sestavi nadzornega sveta družbe. Podrobnosti so navedene v razdelku B.1.1 Organi upravljanja.

Profil tveganj

V profilu tveganj prevladujejo tržna tveganja in tveganja premoženjskih zavarovanj. Manj je družba izpostavljena tudi drugim vrstam tveganj: tveganju zdravstvenih zavarovanj, tveganju neplačila nasprotne stranke in operativnim tveganjem. Družba kapitalsko zahtevo za ta tveganja izračunava v skladu s standardno formulo Solventnosti II (v nadaljevanju standardna formula), predpisano z Delegirano uredbo Komisije (EU) 2015/35 (v nadaljevanju Delegirana uredba).

Poleg omenjenih tveganj, obravnavanih v standardni formuli, je družba izpostavljena tudi likvidnostnim tveganjem, zaradi zahtevnega notranjega in zunanjega okolja pa tudi različnim strateškim tveganjem.

Spodnja preglednica prikazuje zahtevani solventnostni kapital družbe v skladu s standardno formulo (v nadaljevanju SCR) po modulih tveganj.

(v tisoč EUR)	31. 12. 2022	31. 12. 2021
SCR	213.829	218.039
Prilagoditve za TP in DT	0	-346
Operativno tveganje	6.638	6.405
Zahtevani osnovni solventnostni kapital (BSCR)	207.191	211.980
Vsota posameznih tveganj	267.947	272.780
Vpliv diverzifikacije tveganj	-60.757	-60.799
Tržno tveganje	135.717	148.038
Tveganje neplačila nasprotne stranke	9.519	8.900
Tveganje življenjskih zavarovanj	346	501
Tveganje zdravstvenih zavarovanj	2.851	2.723
Tveganje premoženjskih zavarovanj	119.515	112.618

Zahtevani solventnostni kapital po modulih tveganj

Vrednotenje za namene solventnosti

Skladno s 174. členom ZZavar-1 se sredstva vrednotijo z zneskom, po katerem bi se sredstvo izmenjalo med dobro obveščenima strankama s pravico razpolaganja v strogo poslovnem odnosu. Prav tako družba vrednoti obveznosti na znesek, po katerem bi se lahko prenesle ali poravnale med dobro obveščenima strankama s pravico razpolaganja v strogo poslovnem odnosu.

Spodnja preglednica prikazuje prilagoditve postavk bilance stanja v skladu z mednarodnimi standardi računovodskega poročanja (v nadaljevanju MSRP), ki jih je družba izvedla pri vrednotenju za namene solventnosti. Prikazan je kapital v skladu z MSRP in primerni lastni viri sredstev v skladu s Solventnostjo II.

Iz preglednice je razvidno, da so primerni lastni viri sredstev v skladu s Solventnostjo II znatno višji od kapitala v skladu z MSRP, so pa nižji od primernih lastnih virov sredstev na dan 31. 12. 2021, kar je predvsem posledica neugodnih razmer na finančnih trgih, ki najbolj vplivajo na vrednost finančnih naložb.

Prilagoditve kapitala (MSRP) pri vrednotenju bilance stanja	v skladu s Solventnostjo II

(v tisoč EUR)	31. 12. 2022	31. 12. 2021
Kapital v skladu z MSRP	381.861	371.166
Razlika pri vrednotenju udeležb	120.124	172.276
Razlika pri vrednotenju drugih sredstev	-21.033	-12.899
Razlika pri vrednotenju zavarovalno-tehničnih rezervacij	47.016	36.420
Razlika pri vrednotenju drugih obveznosti	9.785	-9.847
Predvidljive dividende, razdelitve in dajatve	-24.796	-19.527
Podrejene obveznosti, ki so del osnovnih lastnih virov sredstev	56.290	78.065
Primerni lastni viri sredstev v skladu s Solventnostjo II	569.247	615.653

Upravljanje kapitala

Družba z ustreznim upravljanjem kapitala zagotavlja, da ima vedno na voljo zadostno višino lastnih virov sredstev za pokrivanje svojih obveznosti in izpolnjevanje zakonskih zahtev glede kapitala. Pri tem mora biti struktura primernih lastnih virov sredstev, ki zagotavljajo kapitalsko ustreznost, skladna z zakonodajo ter zadostna tudi za doseganje strateških in operativnih ciljev družbe.

Dodelitev lastnih virov sredstev poslovnim dejavnostim mora biti takšna, da družba zagotavlja ustrezno donosnost lastniškega kapitala.

Družba svoj poslovni in strateški načrt pripravlja skladno s strategijo prevzemanja tveganj in v njej določeno pripravljenostjo za prevzem tveganj, pri čemer strategija med drugim določa tudi spodnjo višino solventnostnega količnika. Med pripravo poslovnega in strateškega načrta družba preveri, ali je ta skladen s pripravljenostjo za prevzem tveganj, ter načrt po potrebi ustrezno prilagodi. Hkrati družba stremi k čim bolj učinkoviti uporabi kapitala.

V spodnji preglednici je prikazana kapitalska ustreznost družbe. Poleg SCR je prikazan tudi minimalni zahtevani kapital (v nadaljevanju MCR).

(v tisoč EUR)	31. 12. 2022	31. 12. 2021
Zahtevani solventnostni kapital (SCR)	213.829	218.039
Primerni lastni viri sredstev za pokrivanje SCR	569.247	615.653
Od tega prvi razred	509.137	537.588
Od tega drugi razred	56.290	78.065
Od tega tretji razred	3.820	0
Solventnostni količnik	266 %	282 %
Minimalni zahtevani kapital (MCR)	53.457	54.510
Primerni lastni viri sredstev za pokrivanje MCR	519.828	548.490
Od tega prvi razred	509.137	537.588
Od tega drugi razred	10.691	10.902
Od tega tretji razred	0	0
MCR količnik	972 %	1.006 %

Kapitalska ustreznost družbe

Družba ima na dan 31. 12. 2022 večino primernih lastnih virov sredstev uvrščenih v prvi kakovostni razred. Poleg tega ima v primernih lastnih virih sredstev tudi podrejene obveznosti, ki se uvrščajo v drugi kakovostni razred, ter neto terjatve za odloženi davek, ki se uvrščajo v tretji kakovostni razred primernih lastnih virov sredstev.

Na dan 31. 12. 2022 je družba izpolnila zakonske zahteve o višini in kakovosti kapitala za pokrivanje SCR in MCR, saj je njen solventnostni količnik znatno presegal zakonsko zahtevanih 100 % in je znašal 266 %, MCR količnik pa 972 %. V strategiji prevzemanja tveganj za obdobje 2020–2022 je spodnja višina solventnostnega količnika družbe določena na 200 %. Iz tega sledi, da je družba dobro kapitalizirana tudi v skladu z notranjimi merili.

A. Poslovanje in rezultati

Poslovanje

Naziv in pravna oblika družbe

Sava Re, d. d. Dunajska cesta 56 1000 Ljubljana Slovenija

Sava Re opravlja dejavnost pozavarovanja. Poleg tega je tudi obvladujoča družba v Zavarovalni skupini Sava. Skupina poleg Save Re obsega eno kompozitno zavarovalnico v Sloveniji (Zavarovalnica Sava), eno življenjsko zavarovalnico v Sloveniji (Vita), dve življenjski zavarovalnici zunaj Slovenije (Sava životno osiguranje (SRB), Illyria Life (RKS)) in štiri premoženjske zavarovalnice zunaj Slovenije (Sava neživotno osiguranje (SRB), Sava osiguruvanje (MKD), Illyria (RKS) in Sava osiguranje (MNE)).

Poleg naštetih (po)zavarovalnic Zavarovalno skupino Sava sestavljajo še:

Sava pokojninska (SVN): pokojninska družba v Sloveniji;
Sava penzisko društvo (MKD): pokojninska družba v Severni Makedoniji, ki upravlja pokojninske sklade 2. in 3. stebra;
Sava Infond (SVN): odvisna družba skupine, ki se ukvarja z upravljanjem finančnih skladov;
TBS Team 24 (SVN): družba, ki se ukvarja z organizacijo asistence v povezavi z avtomobilskimi, zdravstvenimi in domskimi zavarovanji;
DCB (SVN)² : pridružena družba Save Re, ki se ukvarja z bolnišnično zdravstveno dejavnostjo;
G2I (GBR): pridružena družba Save Re, ki se ukvarja s prodajo avtomobilskih zavarovanj na spletu.

Na spodnji sliki je prikazan položaj Save Re v pravni strukturi skupine.

² Prej ZTSR.

Položaj Save Re na dan 31. 12. 2022 3

V naslednji preglednici so navedeni podatki vseh odvisnih in pridruženih družb Save Re.

Odvisne in pridružene družbe Save Re na dan 31. 12. 2022
-------------------------------------------------------------------------	--

	Zavarovalnica Sava (SVN)	Sava neživotno osiguranje (SRB)	Illyria (RKS)	Sava osiguruvanje (MKD)	Sava osiguranje (MNE)
Sedež	Ulica Eve Lovše 7, 2000 Maribor, Slovenija	Bulevar vojvode Mišića 51, 11040 Beograd, Srbija	Sheshi Nëna Terezë 33, 10000 Priština, Kosovo	Zagrebska br. 28A, 1000 Skopje, Severna Makedonija	Ulica Svetlane Kane Radević br. 1, 81000 Podgorica, Črna gora
Glavna dejavnost	dejavnost zavarovanja	dejavnost zavarovanja (premoženjska zavarovanja)	dejavnost zavarovanja (premoženjska zavarovanja)	dejavnost zavarovanja (premoženjska zavarovanja)	dejavnost zavarovanja (premoženjska zavarovanja)
Osnovni kapital (EUR)	68.417.377	6.314.464	7.228.040	3.820.077	4.033.303
Nominalna vrednost skupnega kapitalskega deleža vseh družb v skupini (EUR)	68.417.377	6.314.464	7.228.040	3.585.524	4.033.303
Delež v kapitalu in/ali glasovalnih pravicah, ki pripada posameznim drugim osebam v skupini	Sava Re: 100,0 %	Sava Re: 100,0 %	Sava Re: 100,0 %	Sava Re: 93,86 %	Sava Re: 100,0 %
Poslovni izid v letu 2022 (EUR)	46.525.330	1.216.985	1.054.391	1.636.953	2.100.234
Upravljavske povezave	odvisna zavarovalnica	odvisna zavarovalnica	odvisna zavarovalnica	odvisna zavarovalnica	odvisna zavarovalnica

³ V sliki so prikazani lastniški deleži. Pri družbah G2I, Sava Infond in DCB so deleži glasovalnih pravic drugačni od lastniških deležev. V letnem poročilu so razkritja za vse družbe v skupini, tako za lastniške deleže kot za deleže glasovalnih pravic.

	Illyria Life (RKS)	Sava životno osiguranje (SRB)	Sava pokojninska (SVN)	TBS Team 24 (SVN)	Sava penzisko društvo (MKD)
Sedež	Sheshi Nëna Terezë 33, 10000 Priština, Kosovo	Bulevar vojvode Mišića 51, 11040 Beograd, Srbija	Ulica Eve Lovše 7, 2000 Maribor, Slovenija	Ljubljanska ulica 42, 2000 Maribor, Slovenija	Majka Tereza 1, 1000 Skopje, Severna Makedonija
Glavna dejavnost	dejavnost zavarovanja (življenjska zavarovanja)	dejavnost zavarovanja (življenjska zavarovanja)	dejavnost pokojninskih skladov	organizacija asistenčnih storitev	dejavnost upravljanja finančnih skladov
Osnovni kapital (EUR)	3.285.893	4.326.664	6.301.109	8.902	2.110.791
Nominalna vrednost skupnega kapitalskega deleža vseh družb v skupini (EUR)	3.285.893	4.326.664	6.301.109	7.789	2.110.791
Delež v kapitalu in/ali glasovalnih pravicah, ki pripada posameznim drugim osebam v skupini	Sava Re: 100,0 %	Sava Re: 100,0 %	Sava Re: 100,0 %	Sava Re: 87,5 %	Sava Re: 100,0 %
Poslovni izid v letu 2022 (EUR)	610.116	31.262	-538.699	960.992	1.962.201
Upravljavske povezave	odvisna zavarovalnica	odvisna zavarovalnica	odvisna pokojninska družba	odvisna družba	odvisna pokojninska družba
	DCB (SVN)	G2I (GBR)	Sava Infond (SVN)	Vita (SVN)
Sedež	Pod skalo 4, 4260 Bled, Slovenija	First Floor Ridgeland House 15 Carfax, Horsham, West Sussex, RH12 1DY, Združeno kraljestvo	Ulica Eve Lovše 7, 2000 Maribor, Slovenija	Trg republike 3, 1000 Ljubljana, Slovenija
Glavna dejavnost	bolnišnična zdravstvena dejavnost	dejavnost zavarovalniških agentov	upravljanje finančnih skladov	dejavnost zavarovanja (življenjska zavarovanja)
Osnovni kapital (EUR)	379.123	152.958	1.460.524	7.043.900
Nominalna vrednost skupnega kapitalskega deleža vseh družb v skupini (EUR)	189.562	26.768	1.460.524	7.043.900
Delež v kapitalu in/ali glasovalnih pravicah, ki pripada posameznim drugim osebam v skupini	Sava Re: 40,1 % / 50,0 %	Sava Re: 17,5 % / 25,0 %	Sava Re: 84,00 % / 84,85 % Zavarovalnica Sava: 15,00 % / 15,15 %	Sava Re: 100,0 %
Poslovni izid v letu 2022 (EUR)	2.752.760	-517.993	3.290.258	9.260.677
Upravljavske povezave	pridružena družba	pridružena družba	odvisna družba	odvisna zavarovalnica

Ime in kontaktni podatki nadzornega organa, odgovornega za finančni nadzor družbe

Agencija za zavarovalni nadzor Trg republike 3 1000 Ljubljana Tel.: + 386 (1) 2528 600 Faks: + 386 (1) 2528 630 E-naslov: [email protected]

Ime in kontaktni podatki zunanjega revizorja družbe

Deloitte revizija d.o.o. Dunajska cesta 165 1000 Ljubljana Slovenija Telefon: +386 1 307 28 00 Faks: +386 1 307 29 00

Revizijo računovodskih izkazov obvladujoče družbe izvaja revizijska družba Deloitte revizija d.o.o., ki je pregledala računovodske izkaze Save Re in Zavarovalne skupine Sava za poslovno leto 2022. Revizijo odvisnih družb so v letu 2022 izvajali lokalni revizorji Združenja Deloitte. V letu 2022 je bila z družbo Deloitte revizija d.o.o. sklenjena pogodba za revizijo računovodskih izkazov za obdobje 2022–2024. Sava Re upošteva določila o menjavi zunanjega revizorja v skladu z Zakonom o revidiranju (47. člen, peti odstavek) in Zakonom o zavarovalništvu (258. člen, četrti odstavek).

Opis imetnikov kvalificiranih deležev v družbi na dan 31. 12. 2022

Delničar	Število delnic	Delež v osnovnem kapitalu	Delež v glasovalnih pravicah
SDH, d. d.	3.043.883	17,7 %	19,6 %
Intercapital securities Ltd. – skrbniški račun	2.538.773	14,7 %	16,4 %
Republika Slovenija	2.392.436	13,9 %	15,4 %
Evropska banka za obnovo in razvoj (EBRD)	1.071.429	6,2 %	6,9 %
Raiffeisen Bank Austria, d.d. – skrbniški račun	795.206	4,6 %	5,1 %

Vir: Centralni register vrednostnih papirjev KDD d.d.

Opomba:

Sava Re je na podlagi 235. a člena Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1) aprila 2022 začela s postopkom identifikacije delničarjev, ki so pri posrednikih vpisani kot imetniki delnic in niso posredniki (v nadaljnjem besedilu: končni delničarji). Iz prejetih informacij izhaja, da je bila Adris grupa d.d. na dan 26. 4. 2022 imetnica 3.278.049 vseh delnic POSR.

Pomembne vrste poslovanja družbe in pomembna geografska območja, na katerih družba posluje

Družba sklepa pozavarovalne pogodbe na trgu Republike Slovenije in na trgih po celotnem svetu. V naslednjih dveh preglednicah so prikazani trgi, na katerih je v letu 2022 prejela največ premije (več kot 7,0 milijona EUR⁴ ) in pomembne zavarovalne vrste poslovanja družbe. Kot je razvidno iz spodnje preglednice, so azijske države največji trgi družbe po premiji (poleg premije odvisnih družb).

v tisoč EUR	Premija v letu 2022	Premija v letu 2021	Indeks
Slovenija	76.227	73.380	103,9
Južna Koreja	12.324	14.034	87,8
Kitajska	11.909	8.750	136,1
Druge države	98.945	93.888	105,4
Skupaj	199.405	190.052	104,9

Države, v katerih je družba zbrala največ premije

Med vrstami poslovanja so v letu 2022 prevladovala proporcionalna in neproporcionalna premoženjska pozavarovanja, ki so v strukturi predstavljala 66,2 % skupne kosmate premije

⁴ Meja pomembnosti družbe na podlagi izračuna kapitalske ustreznosti na dan 31. 12. 2022.

(2021: 64,7 %). Sledijo proporcionalna avtomobilska pozavarovanja, katerih strukturni delež predstavlja 18,3 % skupne kosmate premije (2021: 19,2 %).

Kosmate premije za pomembne vrste poslovanja

v tisoč EUR	2022	2021	Indeks
Požarno proporcionalno pozavarovanje in proporcionalno pozavarovanje druge škode na premoženju	78.458	75.935	103,3
Neproporcionalno premoženjsko pozavarovanje	53.460	47.046	113,6
Proporcionalno pozavarovanje drugih motornih vozil	22.724	21.525	105,6
Proporcionalno pozavarovanje avtomobilske odgovornosti	13.792	14.944	92,3
Ostale vrste poslovanja	30.972	30.603	101,2
Skupaj	199.405	190.052	104,9

Pomembnejši dogodki v letu 2022

• Leto 2022 so zaznamovale zaostrene geopolitične razmere. Februarja 2022 se je začela ruska vojaška agresija na Ukrajino in se nadaljevala celo leto. Sava Re je imela sklenjene pozavarovalne pogodbe z ruskimi in ukrajinskimi partnerji v obsegu letne premije, ki predstavlja samo 0,1 % celotnih poslovnih prihodkov skupine za leto 2022. Vse pogodbe vključujejo tudi t. i. sankcijsko klavzulo. Ta v primeru uvedbe sankcij Evropske unije in Združenih narodov omeji obveznosti Save Re, ki so določene v pogodbi in so v nasprotju z veljavnimi sankcijami. Obenem sklenjene pozavarovalne pogodbe izključujejo kritja, povezana z vojno. Kreditna in valutna izpostavljenost finančnih naložb do Rusije, Ukrajine in Belorusije je bila na dan 31. 12. 2022 zanemarljiva. Ruska vojaška agresija na Ukrajino je vplivala na kapitalske trge in zviševanje cen energentov, kar je povzročilo visoko rast inflacije. Na inflacijo so se odzvale centralne banke s spremembo denarne politike ter hitro in pomembno zvišale ključne obrestne mere na raven izpred 15 let. Povečane netvegane obrestne mere so vplivale na znižanje vrednosti naložbenega portfelja družbe. V letu 2022 se je tudi znatno povečalo tveganje upada dobičkonosnosti pozavarovanj zaradi škodne inflacije. Iz tega naslova so bile povečane zavarovalno-tehnične rezervacije, pri obnovi pozavarovalnih pogodb pa je bila pozornost posvečena predvsem določitvi ustrezne premije.

Dodatno negotovost so prinesle povečana napetost glede Tajvana in težave kitajskega gospodarstva, ki se srečuje z vse večjo verjetnostjo poka nepremičninskega balona, negativne posledice za gospodarstvo pa izhajajo tudi iz ničelne tolerance do covida-19. V razdelku C Profil tveganja ter v Letnem poročilu Zavarovalne skupine Sava in Save Re, d.d., za leto 2022 (v nadaljevanju letno poročilo družbe) v poglavju 17.7 Upravljanje tveganj podrobneje obravnavamo tveganja, ki izhajajo iz neugodnih makroekonomskih in geopolitičnih razmer.

V prvi polovici leta 2022 je imela pandemija zaradi ukrepov nekaj vpliva na operativno delovanje družbe, v drugi polovici leta pa so se razmere v veliki meri normalizirale. Hibridni način delovanja je že dobro utečen. Skladno z novim načinom delovanja so bile izvedene tudi tehnične prilagoditve za povečanje zaščite delovanja informacijskih sistemov, ki so zaradi tovrstnega načina dela postali bolj izpostavljeni. V letu 2022 zaradi covida-19 ni bilo pomembnih negativnih učinkov na poslovne rezultate. Zaradi covida-19 v prihodnje ne pričakujemo večjih učinkov na poslovanje in operativno delovanje družb v skupini. Tveganja se spremljajo v okviru rednega spremljanja in poročanja o tveganjih. Tveganja sedaj precej bolje razumemo kot na začetku pandemije in ocenjujemo, da so tveganja družbe dobro obvladovana.
Jošt Dolničar, ki ga je nadzorni svet Zavarovalnice Sava 30. 12. 2021 imenoval na mesto predsednika uprave Zavarovalnice Sava, je 3. 5. 2022 pridobil dovoljenje Agencije za zavarovalni nadzor za opravljanje te funkcije. Funkcija člana uprave v Savi Re je Joštu Dolničarju prenehala 4. 5. 2022, vodenje uprave Zavarovalnice Sava pa je prevzel 5. 5. 2022 s petletnim mandatom.
Maja 2022 je zasedala 38. skupščina delničarjev.
V maju 2022 je Višje sodišče v Dublinu izdalo sodbo v prid Zavarovalnice Sava, s katero je potrdilo njeno mnenje, da zavarovalna polica Zavarovalnice Sava za zavarovanje obratovalnega zastoja in izgube licence ne krije škod, ki so posledica pandemije covida-19.
Septembra 2022 sta bonitetni agenciji S&P Global Ratings in AM Best potrdili Savi Re in Zavarovalnici Sava bonitetno oceno »A« (s stabilno srednjeročno napovedjo).
Decembra 2022 je bila objavljena nova strategija Zavarovalne skupine Sava za obdobje 2023–2027 in načrt za poslovno leto 2023.

Pomembnejši dogodki po datumu poročanja

1. 1. 2023 je bil v sodni register vpisan nov petletni mandat dosedanje članice uprave Save Re Polone Pirš Zupančič.
Marca 2023 je bila podpisana pogodba za prodajo družbe G2I (GBR). Po preknjižbi poslovnega deleža v angleškem poslovnem registru Sava Re ne bo več lastnica družbe.
Decembra 2022 je nadzorni svet Save Re za dodatnega člana uprave imenoval Davida Benedeka. 22. 3. 2023 je David Benedek po prejemu odločbe nastopil funkcijo člana uprave.
Zavarovalnica Sava in Sava Infond sta v začetku leta 2023 prodali nepremičnini v Mariboru, ki sta bili na poročevalski datum izkazani med sredstvi, razpoložljivimi za prodajo. Skupna vrednost prodaje nepremičnin je bila 4,2 milijona EUR. Prodaja ne bo imela pomembnega vpliva na konsolidirani izkaz poslovnega izida Zavarovalne skupine Sava za leto 2023.

Rezultati pri sklepanju pozavarovanj

V letu 2022 je družba realizirala boljši čisti poslovni izid kot v letu 2021. Vplivi na rezultat so opisani v nadaljevanju. Poslovanje Save Re je podrobneje opisano v letnem poročilu družbe.

Premije, škode, stroški in poslovni izid

v tisoč EUR	2022	2021	Indeks
Kosmate premije	199.405	190.052	104,9
Kosmate škode	129.236	99.243	130,2
Čisti obratovalni stroški5	27.931	27.432	101,8
Čisti poslovni izid6	55.967	52.840	105,9

Kosmate premije za pomembne vrste poslovanja

v tisoč EUR	2022	2021	Indeks
Požarno proporcionalno pozavarovanje in proporcionalno pozavarovanje druge škode na premoženju	78.458	75.935	103,3
Neproporcionalno premoženjsko pozavarovanje	53.460	47.046	113,6
Proporcionalno pozavarovanje drugih motornih vozil	22.724	21.525	105,6
Proporcionalno pozavarovanje avtomobilske odgovornosti	13.792	14.944	92,3
Ostale vrste poslovanja	30.972	30.603	101,2
Skupaj	199.405	190.052	104,9

Geografska segmentacija kosmatih premij

v tisoč EUR	2022	2021	Indeks
Slovenija	76.227	73.380	103,9
Tujina	123.178	116.672	105,6
Kosmate premije	199.405	190.052	104,9

Kosmate premije iz Slovenije so se v 2022 povečale za 3,9 % oziroma 2,8 milijona EUR (več prejete premije Zavarovalnice Sava zaradi zvišanja povprečne premije in večjega števila prodanih zavarovanj), iz tujine pa za 5,6 % oziroma 6,5 milijona EUR (pozitivno gibanje cen na globalnih pozavarovalnih trgih in izkoriščanje novih poslovnih priložnosti).

V sestavi kosmate premije po pomembnih vrstah poslovanja so v letu 2022 še vedno prevladovala premoženjska pozavarovanja v ožjem pomenu (požarna in druga škodna zavarovanja in povezana zavarovanja obratovalnega zastoja; v nadaljevanju: v ožjem pomenu).

Kosmate škode za pomembne vrste poslovanja

v tisoč EUR	2022	2021	Indeks
Požarno proporcionalno pozavarovanje in proporcionalno pozavarovanje druge škode na premoženju	55.642	38.238	145,5
Neproporcionalno premoženjsko pozavarovanje	32.862	20.596	159,6
Proporcionalno pozavarovanje drugih motornih vozil	13.483	10.803	124,8
Proporcionalno pozavarovanje avtomobilske odgovornosti	11.569	8.717	132,7
Ostale vrste poslovanja	15.680	20.890	75,1
Skupaj	129.236	99.243	130,2

⁵ Iz stroškov so izvzeti stroški, ki se nanašajo na upravljanje odvisnih družb.

⁶ Prikazan je čisti poslovni izid Save Re, ki vključuje tudi čisti poslovni izid holdinške dejavnosti družbe.

Geografska segmentacija kosmatih škod

v tisoč EUR	2022	2021	Indeks
Slovenija	56.617	37.768	149,9
Tujina	72.619	61.475	118,1
Skupaj	129.236	99.243	130,2

Kosmate škode Save Re so bile v letu 2022 višje za 30,2 % (kosmate premije so bile višje za 4,9 %).

Čisti odhodki za škode brez vpliva tečajnih razlik so bili v primerjavi z 2021 manjši za 0,8 %. Višje kosmate škode so posledica izplačil škod iz starih pogodbenih let za posel zunaj skupine. Ker so bile te izplačevane iz v preteklosti oblikovanih škodnih rezervacij, na končni rezultat niso imele bistvenega vpliva. Skupno sta na gibanje čistih odhodkov za škode vplivala ugoden razvoj sklenjenih pogodb in ustrezna pozavarovalna zaščita, s katero so pozavarovane večje škode, in tako te nimajo bistvenega vpliva na rezultat.

Posledično je bil čisti merodajni škodni količnik Save Re brez vpliva tečajnih razlik v 2022 boljši za 0,8 odstotnih točk v primerjavi z 2021 in je znašal 64,5 %.

Čisti obratovalni stroški

v tisoč EUR	2022	2021	Indeks
Stroški pridobivanja zavarovanj, vključno s spremembo v razmejenih stroških pridobivanja zavarovanj	44.150	46.213	95,5
Drugi obratovalni stroški	16.015	15.055	106,4
Prihodki od pozavarovalnih provizij	-5.231	-4.871	107,4
Čisti obratovalni stroški	54.933	56.397	97,4

Čisti obratovalni stroški za pomembne vrste poslovanja

v tisoč EUR	2022	2021	Indeks
Požarno proporcionalno pozavarovanje in proporcionalno pozavarovanje druge škode na premoženju	14.480	13.976	103,6
Neproporcionalno premoženjsko pozavarovanje	6.198	6.388	97,0
Pomorsko, letalsko in transportno proporcionalno pozavarovanje	2.242	1.948	115,1
Proporcionalno pozavarovanje drugih motornih vozil	1.236	1.361	90,8
Ostale vrste poslovanja	3.776	3.759	100,4
Skupaj	27.931	27.432	101,8
Stroški upravljanja odvisnih družb	27.003	28.965	93,2
Skupaj	54.933	56.397	97,4

Stroški pridobivanja so bili v 2022 nižji zaradi nižjega obsega portfelja znotraj skupine in povečanja strukturnega deleža neproporcionalnih pozavarovanj v portfelju zunaj skupine, za katera se plačujejo nižji stroški pridobivanja. Zaradi tega so se ob povečanju kosmatih premijskih prihodkov za 8,6 % stroški pridobivanja povečali le za 2,1 %. Delež stroškov pridobivanja v kosmatih premijskih prihodkih se je tako znižal za 1,6 odstotne točke in znaša 22,2 %.

Drugi obratovalni stroški Save Re so sestavljeni iz stroškov, ki se nanašajo na dejavnost pozavarovanja (50 %) in stroškov, ki so povezani z upravljanjem skupine (50 %). V izračune kombiniranih količnikov dejavnosti pozavarovanja so vključeni zgolj prvi izmed navedenih stroškov. Celotni drugi obratovalni stroški so bili v primerjavi z letom 2021 višji za 6,4 % zaradi stroškov storitev, povezanih z uvajanjem novih informacijskih rešitev. Stroški po naravnih vrstah so prikazani v računovodskem delu letnega poročila družbe, v razkritju 17.8.35.

Višji prihodki od pozavarovalnih provizij so nastali predvsem zaradi višjih provizij, ki jih je Sava Re prejela od retrocesionarjev, udeleženih v pozavarovalnih programih slovenskih cedentov.

Drugi zavarovalni prihodki in drugi zavarovalni odhodki

Družba med drugimi zavarovalnimi prihodki in odhodki izkazuje predvsem prihodke iz naslova pozavarovalnih provizij in čisti učinek tečajnih razlik znotraj teh postavk. V letu 2022 je družba realizirala 5,2 milijona EUR (2021: 4,9 milijona EUR) prihodkov iz naslova pozavarovalnih provizij. Čisti učinek tečajnih razlik znotraj drugih zavarovalnih odhodkov je znašal 1,0 milijona EUR (2021: učinek znotraj drugih zavarovalnih prihodkov v višini 0,4 milijona EUR).

Naložbeni rezultati

Družba spremlja naložbeni rezultat iz naslova portfeljskih finančnih naložb in naložbenih nepremičnin po registrih naložb in tudi za družbo kot celoto. Donos in donosnost spremljamo po vrstah naložb, pa tudi po vrstah prihodkov in odhodkov. V spodnjih preglednicah so prikazani prihodki, odhodki in donos po tipih naložb ter po vrstah prihodkov in odhodkov.

Prihodki in odhodki naložb po vrstah
--------------------------------------	--	--	--	--

	1.1. –31.12
Vrsta prihodka (v tisoč EUR)	2022	2021
Prihodki od obresti po efektivni obrestni meri	3.005	2.570
Prihodki iz naslova spremembe poštene vrednosti - FVPL	254	481
Dobički pri odtujitvah FVPL	55	2
Dobički pri odtujitvah naložb ostale MSRP skupine	1.582	1.928
Prihodki odvisnih in pridruženih družb	51.923	50.418
Prihodki od dividend in deležev ostale naložbe	458	519
Pozitivne tečajne razlike	1.574	3.706
Drugi prihodki	832	874
Drugi prihodki alternativnih skladov	654	607
Skupaj prihodki naložbenega portfelja	60.337	61.104
Prihodki naložbenega portfelja brez vpliva tečajnih razlik	58.763	57.398
Vrsta odhodka (v tisoč EUR)	1.1. –31.12
	2022	2021
Odhodki za obresti	2.905	2.899
Odhodki iz naslova spremembe poštene vrednosti - FVPL	1.679	308
Izgube pri odtujitvah FVPL	15	3
Izgube pri odtujitvah naložb ostale MSRP skupine	205	29
Odhodki odvisnih in pridruženih družb	1.188	0
Slabitve naložb	0	0
Negativne tečajne razlike	0	0
Drugo	215	206
Drugi odhodki alternativnih skladov	0	0
Skupaj odhodki naložbenega portfelja	6.207	3.444
Odhodki naložbenega portfelja brez vpliva tečajnih razlik	6.207	3.444

Donos naložbenega portfelja	54.130	57.660

Prihodki/odhodki vključujejo prihodke/odhodke naložbenih nepremičnin.

Donos naložbenega portfelja v letu 2022 znaša 54,1 milijona EUR, donos naložbenega portfelja brez vpliva tečajnih razlik pa 52,6 milijona EUR.

Prihodki naložbenega portfelja v letu 2022 znašajo 60,3 milijona EUR in so v primerjavi z enakim obdobjem lani nižji za 0,8 milijona EUR, ob izločitvi tečajnih razlik pa so višji za 1,4 milijona EUR. Največji delež v sestavi prihodkov so imeli v letu 2022 prihodki odvisnih in pridruženih družb v skupni višini 51,9 milijona EUR in so bili v primerjavi z enakim obdobjem lani višji za 1,5 milijona EUR. Prihodki od obresti so znašali 3,0 milijona EUR in so bili v primerjavi s predhodnim letom višji za 0,4 milijona EUR. Dobički pri odtujitvah naložb so bili glede na leto 2021 nižji za 0,3 milijona EUR. V letu 2022 smo zabeležili čiste pozitivne tečajne razlike v višini 1,6 milijona EUR (2021: čiste negativne tečajne razlike v višini 3,7 milijona EUR).

V primerjavi z letom 2021 so bili odhodki naložbenega portfelja višji za 2,8 milijona EUR. Odhodki za obresti, ki se nanašajo na izdano podrejeno obveznico Save Re, so v letu 2022 znašali 2,9 milijona EUR (2021: 2,9 milijona EUR). V primerjavi z enakim obdobjem lani so bili za 1,5 milijona EUR višji odhodki iz naslova spremembe poštene vrednosti FVPL in so znašali 1,7 milijona EUR. Družba je realizirala 1,2 milijona EUR odhodkov odvisnih in pridruženih družb (2021: ni bilo odhodkov odvisnih in pridruženih družb). Slabitev v letu 2022 ni bilo, prav tako kot v letu 2021.

Donos po tipih naložb

v tisoč EUR	Prihodki/ odhodki za obresti	Sprememba poštene vrednosti in dobički/izgube pri odtujitvah FVPL	Dobički/izgube pri odtujitvah naložb ostale MSRP skupine	Prihodki od dividend in deležev ostale naložbe	Pozitivne/ negativne tečajne razlike	Ostali prihodki/ odhodki	Skupaj	Prihodki/ odhodki pridruženih družb
V posesti do zapadlosti	134	0	0	0	0	0	134	0
Dolžniški instrumenti	134	0	0	0	0	0	134	0
Ostale naložbe	0	0	0	0	0	0	0	0
Po pošteni vrednosti preko IPI	291	-1.385	0	6	0	0	-1.088	0
Za trgovanje	0	0	0	0	0	0	0	0
Dolžniški instrumenti	0	0	0	0	0	0	0	0
Lastniški instrumenti	0	0	0	0	0	0	0	0
Ostale naložbe	0	0	0	0	0	0	0	0
Razporejeni v to skupino	291	-1.385	0	6	0	0	-1.088	0
Dolžniški instrumenti	291	-1.357	0	0	0	0	-1.066	0
Lastniški instrumenti	0	-28	0	6	0	0	-22	0
Ostale naložbe	0	0	0	0	0	0	0	0
Naložbe v infrastrukturne sklade	0	0	0	0	0	0	0	0
Izvedeni instrumenti	0	0	0	0	0	0	0	0
Razpoložljivo za prodajo	2.436	0	1.378	452	1.984	655	6.905	51.923
Dolžniški instrumenti	2.436	0	-189	0	1.982	1	4.230	0
Lastniški instrumenti	0	0	1.566	452	2	0	2.021	51.923
Ostale naložbe	0	0	0	0	0	0	0	0
Naložbe v infrastrukturne sklade	0	0	0	0	0	602	602	0
Naložbe v nepremičninske sklade	0	0	0	0	0	51	51	0
Krediti in terjatve	84	0	0	0	-411	0	-327	0
Dolžniški instrumenti	86	0	0	0	0	0	86	0
Ostale naložbe	-2	0	0	0	-411	0	-413	0
Finančne naložbe pozavarovateljev iz naslova pozavarovalnih pogodb pri cedentih	26	0	0	0	0	0	26	0
Podrejene obveznosti	-2.873	0	0	0	0	0	-2.873	0
Skupaj	98	-1.385	1.378	458	1.574	655	2.777	51.923

Gibanje presežka iz prevrednotenja

v tisoč EUR	2022	2021
Stanje 1. 1. 2022	3.620	6.040
Sprememba poštene vrednosti	-27.261	-2.988
Prenos negativnega presežka iz prevrednotenja v IPI zaradi slabitve	0	0
Prenos iz presežka iz prevrednotenja v IPI zaradi prodaje	5.179	0
Odloženi davek	0	568
Stanje 31. 12. 2022	-18.461	3.620

Družba nima naložb v listinjenje.

Rezultati pri drugih dejavnostih

Drugi prihodki in drugi odhodki

Družba je v letu 2022 realizirala 995 tisoč EUR drugih prihodkov (2021: 834 tisoč EUR) in 319 tisoč EUR drugih odhodkov (2021: 269 tisoč EUR).

Drugi prihodki vključujejo predvsem prejete najemnine in druge finančne prihodke od naložbenih nepremičnin ter prihodke od izterjanih odpisanih drugih terjatev, ter prihodke od uporabe počitniških enot. V postavki drugi odhodki izkazujemo predvsem odhodke, ki se nanašajo na amortizacijo sredstev, ki niso potrebna za obratovanje, odhodke iz naložbenih nepremičnin, denarne kazni in odškodnine ter davčno nepriznane odhodke.

Druge informacije

Družba v zvezi s poslovanjem nima drugih pomembnih informacij.

B. Sistem upravljanja

Splošne informacije o sistemu upravljanja

B.1.1 Organi upravljanja

Splošno

Sava Re ima dvotirni sistem upravljanja, v katerem družbo vodi uprava, njeno delovanje pa nadzoruje nadzorni svet. Organi upravljanja, skupščina delničarjev družbe, nadzorni svet in uprava, delujejo v skladu z zakoni in drugimi predpisi, statutom in svojimi poslovniki. Statut družbe, poslovnik o delu skupščine in poslovnik o delu nadzornega sveta so objavljeni na spletni strani družbe www.sava-re.si.

Uprava je pri vodenju družbe in sprejemanju odločitev samostojna. Pri sprejemanju odločitev, ki bi lahko pomembno vplivale na poslovno, finančno ali pravno stanje družbe, pa obvesti nadzorni svet, zato da se pri takih vprašanjih doseže medsebojno soglasje. Uprava se z nadzornim svetom posvetuje o poslovanju, strategiji, obvladovanju tveganj in odnosih z javnostmi.

Predsednik uprave obvešča bodisi predsednika nadzornega sveta bodisi celoten nadzorni svet o pomembnih dogodkih, nujnih za oceno položaja in vodenje družbe. Kadar je obveščen le predsednik nadzornega sveta, mora ta o pomembnih dogodkih obvestiti celotni nadzorni svet in po potrebi sklicati sejo nadzornega sveta. Uprava in nadzorni svet, skladno z zakonodajo in dobro prakso v korist družbe, tesno sodelujeta.

Skupščina

Skupščina je najvišji organ v družbi, s katerim delničarji družbe uresničujejo svoje pravice v zadevah družbe. Področje delovanja in pristojnosti skupščine so podrobneje urejeni s Poslovnikom o delu skupščine Pozavarovalnice Sava, d.d., ki je objavljen na spletni strani družbe.

Nadzorni svet

Nadzorni svet nadzoruje vodenje poslov družbe in imenuje člane uprave družbe.

Delo nadzornega sveta poteka v skladu z zakonodajo, predvsem v skladu z zakonoma o gospodarskih družbah in o zavarovalništvu, statutom družbe in poslovnikom o delu nadzornega sveta. Nadzorni svet mora biti v skladu z zakonom sklican najmanj enkrat v četrtletju, navadno po preteku posameznega trimesečja poslovnega leta. Po potrebi se sestaja tudi pogosteje. Področje delovanja in pristojnosti nadzornega sveta so podrobneje urejeni s poslovnikom o delu nadzornega sveta, ki je objavljen na spletni strani družbe.

Skladno s statutom družbe in veljavno zakonodajo sestavlja nadzorni svet šest članov, od katerih štiri člane predstavnike delničarjev izvoli skupščina družbe, dva člana predstavnika delavcev pa izvoli svet delavcev družbe, ki s svojim sklepom seznani skupščino družbe. Člani nadzornega sveta so imenovani za največ štiri leta in so lahko ponovno izvoljeni. Nadzorni svet izmed svojih članov izvoli predsednika in njegovega namestnika.

Nadzorni svet je sestavljen, tako da se zagotovita odgovoren nadzor in sprejemanje odločitev v korist družbe. Pri sestavi je upoštevana razpršenost strokovnega znanja, izkušenj in veščin, ki se med posameznimi člani nadzornega sveta medsebojno dopolnjujejo, tako da je nadzorni svet homogena celota ter je zagotovljeno smotrno in preudarno nadziranje družbe. Družba si je v letu 2021

prizadevala, da je nadzorni svet sestavljen v skladu z interno politiko raznolikosti sestave uprave in nadzornega sveta. Ta je objavljena na spletni strani družbe.

Nadzorni svet v letu 2022

V letu 2022 se je spremenila sestava nadzornega sveta. Mateji Živec je na podlagi odstopne izjave mandat članice nadzornega sveta prenehal 31. 12. 2021. Za novo članico je svet delavcev Save Re imenoval Edito Rituper, in sicer za mandatno obdobje od 1. 1. 2022 do 12. 6. 2023.

Sestava nadzornega sveta v letu 2022

Član	Naziv	Nastop mandata	Trajanje mandata
Davor Ivan Gjivoje, jr.	predsednik	8. 3. 2021	8. 3. 2025
Keith William Morris	namestnik predsednika	17. 7. 2021	17. 7. 2025
Klemen Babnik	član	17. 7. 2021	17. 7. 2025
Matej Gomboši	član	17. 7. 2021	17. 7. 2025
Andrej Gorazd Kunstek	član, predstavnik delavcev	12. 6. 2019	12. 6. 2023
Edita Rituper	članica, predstavnica delavcev	1. 1. 2022	12. 6. 2023

Komisije nadzornega sveta

Nadzorni svet skladno z zakonodajo, kodeksom in dobro prakso imenuje eno ali več komisij, ki obravnavajo vnaprej določena področja, pripravljajo predloge sklepov nadzornega sveta, skrbijo za njihovo uresničitev in opravljajo druge strokovne naloge, tako pa strokovno podpirajo delo nadzornega sveta.

V družbi so oblikovane naslednje komisije nadzornega sveta:

revizijska komisija,
komisija za tveganja,
komisija za imenovanja in prejemke,
komisija za oceno sposobnosti in primernosti.

Revizijska komisija

Nekatere pomembnejše naloge revizijske komisije so:

nadziranje neoporečnosti finančnih informacij;
spremljanje učinkovitosti in uspešnosti notranjih kontrol, dela notranje revizije in delovanja sistema za obvladovanje tveganj;
spremljanje obvezne revizije samostojnih in konsolidiranih računovodskih izkazov;
opravljanje drugih nalog, določenih z veljavnim sklepom nadzornega sveta, upoštevaje zakonske zahteve in dobro prakso primerljivih družb oziroma zavarovalnih skupin.

Revizijska komisija v letu 2022

Revizijska komisija je v letu 2022 delovala v sestavi: Matej Gomboši, predsednik, ter člani Andrej Gorazd Kunstek, Katarina Sitar Šuštar (zunanja članica komisije) in Dragan Martinović (zunanji član komisije).

Komisija za tveganja

Nekatere pomembnejše naloge komisije za tveganja so:

• presoja vpliva različnih vrst tveganj na ekonomski in zakonodajni kapital;

presoja celovitega okvira upravljanja tveganj v celotni skupini, vključno s politiko upravljanja tveganj in strategijo prevzemanja tveganj, ter spremljanje tveganj;
presoja primernosti in ustreznosti dokumentov s področja upravljanja tveganj, ki jih potrjuje nadzorni svet;
opravljanje drugih nalog, določenih s sklepom nadzornega sveta, upoštevaje zakonske zahteve in dobro prakso primerljivih družb oziroma zavarovalnih skupin.

Komisija za tveganja v letu 2022

Komisija za tveganja je v letu 2022 delovala v sestavi Keith William Morris, predsednik, ter člani Davor Ivan Gjivoje, jr., Slaven Mićković (zunanji član komisije) in Janez Komelj (zunanji član komisije). Članstvo Slavena Mićkovića v komisiji za tveganja je zaradi kratkotrajne pogodbe o delu na specifičnem projektu v letu 2022 mirovalo.

Komisija za imenovanja in prejemke

Nekatere pomembnejše naloge komisije za imenovanja in prejemke so:

priprava predlogov za nadzorni svet na področju meril za članstvo v upravi ter obravnava in priprava predlogov v zvezi z imenovanji, o katerih odloča nadzorni svet;
predhodna obravnava predloga predsednika uprave v zvezi s sestavo uprave in vodenjem družbe ter oblikovanje predloga za nadzorni svet;
izvedba nominacijskega postopka za imenovanje kandidata za člana nadzornega sveta predstavnika delničarjev;
podpora pri oblikovanju in izvajanju sistema plačil, povračil in drugih ugodnosti članov uprave.

Komisija za imenovanja in prejemke v letu 2022

Komisija za imenovanja in prejemke je v letu 2022 delovala v sestavi: Klemen Babnik, predsednik, ter člani Davor Ivan Gjivoje, jr., Keith William Morris, Matej Gomboši in Andrej Gorazd Kunstek.

Komisija za oceno sposobnosti in primernosti

Nekatere pomembnejše naloge komisije za oceno sposobnosti in primernosti so:

izvedba postopkov vrednotenja usposobljenosti nadzornega sveta, komisij nadzornega sveta in uprave kot kolektivnih organov, pa tudi postopkov vrednotenja sposobnosti in primernosti posameznih članov navedenih organov;
na zaprosilo sveta delavcev družbe izvedba presoje sposobnosti in primernosti članov nadzornega sveta – predstavnikov delavcev, ki jih izvoli svet delavcev družbe.

Komisija za oceno sposobnosti in primernosti v letu 2022

Komisija za oceno sposobnosti in primernosti je v letu 2022 delovala v sestavi: Keith William Morris, predsednik, ter člani Klemen Babnik, Rok Saje (nosilec funkcije spremljanja skladnosti) in Klara Hauko (direktorica službe za upravljanje kadrov).

Uprava

Družbo vodi, predstavlja in zastopa uprava, ki ima najmanj dva in največ pet članov, od katerih je eden predsednik uprave. Predsednika in člane uprave imenuje nadzorni svet za pet let z možnostjo neomejenega vnovičnega imenovanja. Predsednik in vsi člani uprave so v družbi v rednem delovnem razmerju, zaposleni za polni delovni čas. Natančno število članov uprave in področja, ki so v pristojnosti posameznega člana, na predlog predsednika uprave določi nadzorni svet z Aktom o upravi Save Re, d.d.

Uprava je sestavljena tako, da se zagotovi odgovorno in učinkovito sprejemanje odločitev v korist družbe. Pri sestavi uprave je upoštevana razpršenost strokovnega znanja, izkušenj in veščin, ki se med posameznimi člani uprave medsebojno dopolnjujejo, tako da je ta homogena celota ter je zagotovljeno smotrno in preudarno vodenje družbe. Družba si je v letu 2022 prizadevala za uresničitev politike raznolikosti sestave uprave. Uresničitev politike raznolikosti sestave uprave v letu 2022 je podrobneje predstavljena v letnem poročilu družbe v razdelku 5 Izjava o upravljanju.

Politika raznolikosti sestave uprave in nadzornega sveta je objavljena na spletni strani družbe.

Pristojnosti in delovanje uprave

Delo uprave poteka v skladu z veljavnimi predpisi, predvsem v skladu z zakonoma o gospodarskih družbah in o zavarovalništvu, statutom, aktom o upravi in poslovnikom o delu uprave. Operativno delovanje in pristojnosti uprave podrobneje določa poslovnik o delu uprave.

Razmejitev pristojnosti med organoma vodenja in nadzora je podrobneje prikazana v Politiki upravljanja Save Re, d.d., ki je objavljena na spletni strani družbe.

Uprava v letu 2022

Uprava je v letu 2022 delovala v sestavi: Marko Jazbec, predsednik, ter člani Polona Pirš Zupančič, Peter Skvarča in Jošt Dolničar (slednji do 4. 5. 2022).

Povprečna starost članov uprave je 49 let. Vsi člani uprave so državljani Republike Slovenije

Ime in priimek	Marko Jazbec	Polona Pirš Zupančič	Peter Skvarča	Jošt Dolničar
Funkcija	predsednik	član	član	član (do 4. 5. 2022)
Področje dela v upravi	• koordinacija dela uprave • finance • splošne, kadrovsko organizacijske in pravne zadeve • odnosi z javnostmi (PR) • skladnost poslovanja • notranja revizija • upravljanje strateških naložb v odvisne družbe v Sloveniji (od 5. 5. 2022) • informacijska tehnologija (od 5. 5. 2022) • trajnostni razvoj (od 2. 8. 2022)	• korporativne finance • kontroling • računovodstvo • odnosi z vlagatelji (IR) • upravljanje tveganj • aktuariat • modeliranje (od 5. 5. 2022)	• razvoj in sklepanje pozavarovanj v skupini in zunaj nje • pozavarovalna zaščita (retrocesija) za posle v skupini in zunaj nje • razvoj pozavarovalnih procesov in tehnologije • tehnična obdelava pozavarovanj • upravljanje strateških naložb v odvisne družbe zunaj Slovenije (od 5. 5. 2022)	• upravljanje strateških naložb v odvisne družbe z dejavnostjo premoženjskih, življenjskih in pokojninskih zavarovanj • informacijska tehnologija • inovacije
Prvo imenovanje	12. 5. 2017	14. 1. 2018	19. 6. 2020	31. 12. 2008
Konec mandata	13. 5. 2027	15. 1. 2028	19. 6. 2025	4. 5. 2022

Sestava uprave v letu 2022

Nadzorni svet Save Re je 25. 4. 2022 za novo mandatno obdobje za članico uprave Save Re znova imenoval Poloni Pirš Zupančič, ki ji je petletni mandat potekel 14. 1. 2023. Novi petletni mandat članice uprave je začel teči 15. 1. 2023.

Joštu Dolničarju je zaradi nastopa funkcije predsednika uprave odvisne družbe Zavarovalnica Sava 4. 5. 2022 prenehala funkcija člana uprave Save Re.

Nadzorni svet Save Re je 15. 12. 2022 soglasno podprl predlog komisije za imenovanja in prejemke ter za četrtega člana uprave imenoval Davida Benedeka. David Benedek je bil imenovan za petletni mandat, ki začne teči naslednji delovni dan po prejemu odločbe o izdaji dovoljenja za opravljanje funkcije člana uprave, izdanega pri Agenciji za zavarovalni nadzor.

Poročanje

Uprava najmanj enkrat v četrtletju izčrpno in točno poroča nadzornemu svetu o:

izvajanju poslovne politike in drugih načelnih vprašanjih poslovanja;
donosnosti družbe, še zlasti donosnosti lastniškega kapitala;
poteku poslov, še zlasti o prometu, finančnem položaju in plačilni sposobnosti;
poslih, ki lahko pomembneje vplivajo na donosnost in plačilno sposobnost družbe;
• vseh pomembnih tveganjih, ki so oziroma bi lahko pomembneje vplivala na kapitalsko ustreznost družbe.

B.1.2 Upravljanje tveganj

Sistem upravljanja tveganj je eden ključnih gradnikov sistema upravljanja. Uprava družbe zagotavlja učinkovit sistem upravljanja tveganj, katerega temelj je ustrezna organizacijska struktura. Več o upravljanju tveganj družbe je zapisano v razdelku B.3 Sistem upravljanja tveganj, vključno z lastno oceno tveganj in solventnosti.

B.1.3 Ključne funkcije v sistemu upravljanja tveganj

Splošno

V družbi so v organizacijsko strukturo in procese odločanja vgrajene funkcija upravljanja tveganj, funkcija notranje revizije, aktuarska funkcija in funkcija spremljanja skladnosti poslovanja, ki jih veljavna zakonodaja opredeljuje kot ključne funkcije v sistemu upravljanja (v nadaljevanju ključne funkcije).

V organizacijsko strukturo in procese odločanja so ključne funkcije vgrajene zaradi okrepitve strukture treh obrambnih linij v sistemu upravljanja tveganj družbe. Vse štiri ključne funkcije med seboj sodelujejo in si redno izmenjujejo informacije, ki jih potrebujejo za svoje delo.

Ključne funkcije svoje naloge opravljajo neodvisno druga od druge in od drugih organizacijskih enot družbe. V družbi so organizirane kot službe sistema upravljanja tveganj in so neposredno podrejene upravi, kar prikazuje tudi spodnja shema.

Notranja organizacijska shema družbe na dan 31. 12. 2022

Ključne funkcije obvladujoče družbe v večini primerov opravljajo tudi vlogo ključne funkcije na ravni skupine. Imajo dostop do vseh informacij, podatkov in poročil, potrebnih za nemoteno opravljanje funkcije.

Glavne dejavnosti nosilca posamezne ključne funkcije na ravni družbe so opisane v nadaljevanju razdelka.

Dejavnosti posamezne ključne funkcije

Ključne funkcije opravljajo naloge, ki jih določa zakon, ki ureja zavarovalništvo in na njem temelječi predpisi. Dejavnosti funkcije upravljanja tveganj so podrobno opisane v razdelku B.3.1, dejavnosti aktuarske funkcije v razdelku B.6, dejavnosti funkcije spremljanja skladnosti poslovanja v razdelku B.4.2, dejavnosti funkcije notranje revizije pa v razdelku B.5.

Poročanje ključnih funkcij

Nosilec posamezne ključne funkcije poroča upravi in nadzornemu svetu oziroma tudi posameznim komisijam nadzornega sveta in področnim odborom, če je tako določeno z akti družbe.

Podrobnejši obseg, način in pogostost poročanja posamezne ključne funkcije ureja notranji akt, ki ureja njeno delovanje.

Sodelovanje nosilcev ključnih funkcij

Nosilci ključnih funkcij se redno sestajajo (praviloma enkrat mesečno), si izmenjujejo mnenja, obravnavajo aktualno problematiko in posebnosti poslovanja v tekočem obdobju. Prav tako medsebojno usklajujejo letne načrte dela tistih nosilcev, ki so jih dolžni pripraviti v skladu z veljavno zakonodajo ali internimi akti, si izmenjujejo ugotovitve posameznih pregledov poslovanja oziroma ugotovitve ter priporočila s področja dela posameznega nosilca funkcije ter letna oziroma druga poročila o delu posameznega nosilca. V skladu z veljavno zakonodajo in internimi akti o ugotovitvah ter o spremljavi danih priporočil poročajo organom vodenja in nadzora.

Nosilci ključnih funkcij skupine enkrat letno podajo skupno izjavo, da z dolžno skrbnostjo in v skladu s pravili stroke izvajajo dejavnosti, ki zagotavljajo, da spremljajo vsa ključna tveganja, ki jim je ali bi jim lahko bila družba izpostavljena pri svojem poslovanju, in da je sistem upravljanja tveganj učinkovit.

B.1.4 Odbori v sistemu upravljanja

Uprava družbe s sklepom oblikuje odbore, ki imajo posvetovalno vlogo. Odbori obravnavajo vnaprej določena področja, pripravljajo predloge sklepov upravi, skrbijo za njihovo uresničitev in opravljajo druge strokovne naloge ter tako strokovno podpirajo delo uprave.

Odbori so sestavni del sistema upravljanja družbe in se ukvarjajo z vprašanji z različnih področij, na primer: upravljanje tveganj, upravljanje naložb in obveznosti, aktuarstvo, upravljanje kakovosti podatkov, informacijska varnost.

Pristojnosti, pooblastila in sestava odborov so opredeljeni v notranjih aktih, sprejetih s strani uprave družbe. Družba ima vzpostavljen odbor za upravljanje tveganj, odbor za upravljanje kakovosti podatkov, odbor za informacijsko varnost ter odbor za usmerjanje razvoja in informatike. Na ravni skupine so oblikovani odbor za upravljanje tveganj, aktuarski odbor, odbor za razvoj procesov zavarovalne dejavnosti, odbor za upravljanje inovacij in odbor za arhitekturo informacijskih sistemov.

Posamezni odbori so opisani v nadaljevanju, aktuarski odbor pa je podrobneje opredeljen v razdelku B.6 Aktuarska funkcija.

Odbor za upravljanje tveganj

Odbor za upravljanje tveganj je predvsem odgovoren za pripravo priporočil in predlogov upravi s področja upravljanja tveganj ter spremljanje profila tveganj družbe. Hkrati ima tudi ključno vlogo pri komuniciranju, saj deluje kot forum za razpravo o elementih sistema upravljanja tveganj. Poleg tega je odgovoren za preverjanje učinkovitosti vzpostavljenih procesov upravljanja tveganj. Glavni cilji odbora so poenotiti upravljanje tveganj v družbi in podajati strokovno mnenje v povezavi z obvladovanjem tveganj upravi družbe z namenom učinkovitega upravljanja.

Glavne naloge odbora za upravljanje tveganj so:

vzpostavljanje in preverjanje delovanja sistema upravljanja tveganj;
redno spremljanje ključnih tveganj, profila tveganj ter preverjanje skladnosti s strategijo prevzemanja tveganj;
priprava priporočil upravi v povezavi z upravljanjem tveganj;
spremljanje kvantitativnih izračunov s področja tveganj in ustrezno odzivanje;
predlaganje aktivnosti in ukrepov za zmanjševanje tveganj;
izdajanje mnenja v povezavi s pomembnimi poslovnimi odločitvami, ki pomembno vplivajo na profil tveganj;
prepoznavanje in spremljanje novonastajajočih tveganj.

Odbor za upravljanje kakovosti podatkov

Odbor za upravljanje kakovosti podatkov je predvsem odgovoren za pripravo priporočil s področja kakovosti podatkov. Glavne naloge odbora za upravljanje kakovosti podatkov so:

usklajuje in dopolnjuje politiko upravljanja kakovosti podatkov družbe s krovno politiko Zavarovalne skupine Sava;
sodeluje pri pripravi letnega poročila za upravljanje kakovosti podatkov in potrdi poročilo, preden je posredovano upravi;
sodeluje pri pripravi sprememb sistema upravljanja kakovosti podatkov;
promovira zavedanje o pomembnosti sistema upravljanja kakovosti podatkov med zaposlenimi.

Odbor za informacijsko varnost

Odbor za informacijsko varnost je bil ustanovljen z namenom učinkovitega zagotavljanja varovanja in zaščite informacij v Savi Re. Informacije so ena najpomembnejših poslovnih dobrin, ki imajo neposreden vpliv na poslovni uspeh družbe, na njeno vrednost in njeno podobo v javnosti. Odbor sestavlja interdisciplinarna strokovna skupina v stalni sestavi in občasno dodatni specialisti. Sestaja se vsaj dvakrat letno, ob sprejemu varnostnih politik in drugih dokumentov informacijske varnosti, ter ob ostalih izrednih dogodkih.

Glavne naloge odbora za informacijsko varnost so:

deliti in izmenjevati izkušnje, informacije in vire med organizacijskimi enotami z vidika informacijske varnosti in implementacije;
pomoč pri razvoju in vzdrževanju politik in drugih internih aktov, ki so implementirani v družbi s področja informacijskega sistema;
podpora razvoju, uvajanju in vzdrževanju visoke ravni zavesti informacijske varnosti v družbi,
potrditev in sprejem varnostnih politik;
ugotavljanje in ocenjevanje kršitev določil informacijskih varnostnih politik;
v primeru ugotovitve kršitev določil informacijskih varnostnih politik, opozoriti vodstvo družbe in funkcijo skladnosti;
sodelovanje pri analizi tveganj in pri izbiri ustreznih varnostnih kontrol;
spremljanje upravljanja tveganj informacijskega sistema.

Za izpeljavo nalog lahko odbor po potrebi ustanovi ločene komisije.

Odbor za razvoj procesov zavarovalne dejavnosti

Odbor za razvoj procesov zavarovalne dejavnosti je bil ustanovljen z namenom spremljanja procesov zavarovalne dejavnosti na ravni skupine, optimizacije procesov zavarovalne dejavnosti v posamezni družbi skupine, usklajevanja razvoja procesov in njihove programske podpore, ki vplivajo na poslovanje več družb v skupini, komunikacije z deležniki v procesu razvoja, prenove ali spremembe procesov zavarovalne dejavnosti in preverjanja ustreznosti programske podpore procesov zavarovalne dejavnosti.

Glavne naloge odbora za razvoj procesov zavarovalne dejavnosti so:

zmanjševanje poslovnih tveganj,
povečevanje kakovosti poslovanja,
nižanje stroškov poslovanja,
povečevanje hitrosti in učinkovitosti poslovanja,
svetovanje o pobudah in predlogih za nove projekte in druge naloge na področju razvoja procesov zavarovalne dejavnosti in informatike,
nadzor nad zahtevnejšimi razvojnimi nalogami na področju razvoja procesov zavarovalne dejavnosti in informatike.

Odbor za upravljanje inovacij

Odbor za upravljanje inovacij je ustanovljen z namenom, da operativno skrbi za izvajanje ciljev Politike upravljanja inovacij.

Glavne naloge odbora za upravljanje inovacij so:

priprava in usklajevanje strategije inoviranja na ravni skupine,
usklajevanje inovacijskih procesov med družbami,
nadziranje strateških in operativnih ciljev inoviranja družb,
spremljanje lokalnega in globalnega okolja inoviranja,
usmerjanje inovacijskih iniciativ skupine,
spremljanje ključnih inovacijskih iniciativ na ravni družb.

Odbor za arhitekturo informacijskih sistemov

Odbor za arhitekturo informacijskih sistemov je ustanovljen z namenom vzpostavitve enotne arhitekture informacijskih sistemov v družbah in s tem obvladovanja tveganj, povezanih s pridobivanjem, razvojem in uporabo informacijskih sistemov.

Glavne naloge odbora za arhitekturo informacijskih sistemov so:

izdelava in vzdrževanje modela ciljne arhitekture informacijskih sistemov v družbah;
vzpostavitev in vodenje popisa obstoječega stanja informacijskih sistemov v družbah;
določanje standardov za izbiro, razvoj in uporabo informacijskih sistemov z vidika doseganja ciljne arhitekture in obvladovanja informacijskih tveganj;
• presoja večjih posegov v informacijske sisteme kot na primer izbira tehnologij, izbira novih sistemov in nameščanje posameznih sistemov.

B.1.5 Informacija o politiki prejemkov

Politika prejemkov družbe določa okvir za načrtovanje, izvajanje in spremljanje sistemov in programov prejemkov, ki podpirajo dolgoročno strategijo in politiko obvladovanja tveganj družbe.

Politika prejemkov se v družbi uporablja na vseh organizacijskih ravneh in za vse zaposlene, in sicer za upravo, višje in nižje vodstvo, nosilce ključnih funkcij in druge zaposlene.

Načela politike prejemkov

Politika prejemkov družbe zasleduje konkurenčen in učinkovit ter hkrati pregleden in notranje pravičen sistem prejemkov. Ključna načela te politike so oblikovana na podlagi načel etičnega in trajnostnega ravnanja in poslovanja.

Glavna načela politike prejemkov so:

jasno in pregledno upravljanje,
zanesljivo in učinkovito upravljanje tveganj,
skladnost z zakonskimi zahtevami in načeli dobrega poslovanja,
spremljanje in prilagajanje tržnim trendom in praksam,
trajnostno plačilo za trajnostno poslovanje,
motiviranje in zadržanje zaposlenih.

Struktura prejemkov

V družbi je oblikovana struktura prejemkov:

osnovna plača,
variabilni del plače,
druge ugodnosti in spodbude,
prejemki ob prenehanju pogodbe o zaposlitvi.

Osnovna plača je določena glede na vlogo in pozicijo zaposlenega, vključno s pridobljenimi znanji, profesionalnimi izkušnjami, odgovornostjo, zahtevnostjo dela in lokalno situacijo na trgu dela.

Variabilni del plače je odvisen od poslovne uspešnosti družbe in individualne uspešnosti posameznika oziroma pri vodjih tudi od uspešnosti področja, ki ga vodi. Variabilni del plače motivira in nagrajuje najuspešnejše zaposlene, ki izjemno prispevajo k trajnostnemu rezultatu, izpolnjujejo oziroma presegajo dogovorjena pričakovanja, krepijo dolgoročne odnose s strankami in generirajo prihodke. Variabilni del plače za delovno uspešnost posameznika je vezan na uresničitev vnaprej predvidenih osebnih ciljev in drugih zadolžitev na način, ki je v skladu s pričakovanim vedenjem oziroma sposobnostmi. Variabilni del plače za poslovno uspešnost je vezan na poslovni kazalnik oziroma kombinacijo poslovnih kazalnikov uspešnosti skupine. Skupni variabilni del plače se praviloma giblje med 0 in 30 % skupnih letnih prejemkov.

Sistem in program variabilnega dela plače uprave obravnava, določi in odobri nadzorni svet. Variabilni del plače uprave temelji na izpolnjevanju ciljev in uspešnosti družbe oziroma skupine kot celote, h kateri družba spada. Skupni variabilni del plače uprave se lahko giblje tudi med 0 in 50 % skupnih letnih prejemkov. V primeru, da določena višina variabilnega dela plače presega 30 % letne plače člana uprave, se izplačilo dela variabilnega dela plače, ki presega 30 % letne plače člana uprave, v poslovnem letu na katerega se nanaša variabilni del nagrade, odloži za tri leta.

Sistem in program variabilnega dela plače nosilcev ključnih funkcij obravnava, določi in odobri uprava družbe. Po potrebi nanj poda soglasje nadzorni svet. Variabilni del plače nosilcev ključnih funkcij poleg poslovne uspešnosti skupine temelji predvsem na uspešnosti uresničitve ciljev, ki jih imajo ključne funkcije in so strogo ločeni od izpolnjevanja ciljev poslovnih funkcij, ki jih nadzorujejo oziroma so pod njihovim nadzorom.

Sistem in program variabilnega dela plače višjega in nižjega vodstva obravnava, določi in odobri uprava družbe. Variabilni del plače višjega in nižjega vodstva temelji na kombinaciji ocene uspešnosti posameznika, skupine, ki jo ta vodi in poslovnega rezultata skupine.

Sistem in program variabilnega dela plače drugih zaposlenih določi in odobri uprava družbe. Pri tem upošteva zakonska določila, vezana na sodelovanje s socialnimi partnerji. Variabilni del plače drugih zaposlenih temelji na kombinaciji ocene uspešnosti posameznika in splošnega poslovnega rezultata skupine.

Družba nima vpeljanega sistema nagrajevanja z delnicami in/ali opcijami.

Druge ugodnosti in spodbude: Družba ima oblikovan pokojninski načrt kolektivnega prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja, ki ga financira delodajalec. Sklenjeno ima pogodbo o pristopu k pokojninskemu načrtu pokojninske družbe, vpisano v register pokojninskih načrtov pri Finančni upravi Republike Slovenije (drugi pokojninski steber). Zaposleni so imeli do konca leta 2019 tudi možnost vključitve v tretji pokojninski steber, kjer je bila maksimalna višina zavarovalne premije pokojninskega zavarovanja, ki jo družba plača zavarovalnici, odvisna od vrste pogodbe o zaposlitvi (uprava, zaposleni s posebnimi pooblastili in ostali zaposleni), višine bruto plače in delovne dobe. Zavarovalna premija pokojninskega zavarovanja se obravnava kot boniteta zaposlenemu.

Prejemki ob prenehanju pogodbe o zaposlitvi: Zaposleni ob prenehanju pogodbe o zaposlitvi prejmejo odpravnino v skladu z zakonom in pogodbo o zaposlitvi. Odpravnine, ki niso določene z zakonom, so v pogodbah o zaposlitvi omejene na največ šestkratnik povprečne mesečne plače v zadnjem letu zaposlitve. V izjemnih primerih sporazumnega prenehanja pogodbe o zaposlitvi se lahko izplača dodatna odpravnina, vendar vsota odpravnin ne sme preseči dvanajstkratnika povprečne mesečne plače v zadnjem letu zaposlitve. Ob prenehanju pogodbe o zaposlitvi je pri dodatnih prejemkih izključena možnost izplačila v primeru neuspeha.

Družba nima izdanih posojil v razmerju do zaposlenih niti do članov uprave in nadzornega sveta in iz tega naslova v letu 2022 ni bilo transakcij.

Družba nima dodatne upokojitvene sheme.

B.1.6 Pomembne transakcije s povezanimi osebami

V nadaljevanju so prikazane pomembne transakcije s povezanimi osebami, ki so:

lastniki in z njimi povezana podjetja,
uprava, nadzorni svet, komisije nadzornega sveta in zaposleni, za katere ne velja tarifni del kolektivne pogodbe,
odvisne družbe,
pridružene družbe.

V nadaljevanju navajamo pomembne transakcije s povezanimi osebami, ki so:

lastniki in z njimi povezana podjetja,
ključno vodstveno osebje: uprava, nadzorni svet, komisije nadzornega sveta ter zaposleni, za katere ne velja tarifni del kolektivne pogodbe,
odvisne in pridružene družbe.

Med pomembne transakcije se v letu 2022 uvrščajo:

skupni zaslužki članov uprave, nadzornega sveta in njegovih komisij ter zaposlenih, za katere ne velja tarifni del kolektivne pogodbe v višini 3,7 milijona EUR (2021: 4,4 milijona EUR)[1] in
dana posojila odvisnim družbam, ki so na dan 31. 12. 2022 znašala 1,5 milijona EUR (2021: 1,4 milijona EUR).

Obvladujoča družba je v letu 2022 izplačala dividende v višini 23,2 milijona EUR (2021: 13,2 milijona EUR). Vse transakcije s povezanimi osebami so podrobno razkrite v letnem poročilu skupine za leto 2022, v razdelku 17.10 Razkritja o poslovanju s povezanimi osebami.

^[1] Razkritje se nanaša na obvladujočo družbo Savo Re.

Zahteve glede sposobnosti in primernosti

B.2.1 Splošno

Družba skladno z zahtevami veljavne zakonodaje zagotavlja, da so osebe, ki družbo vodijo in nadzirajo, ustrezno usposobljene in primerne za strokovno vodenje, upravljanje in njeno nadzorovanje. Družba s tem namenom opravlja proces vrednotenja sposobnosti in primernosti zaposlenih: članov uprave, nadzornega sveta, komisij nadzornega sveta, ključnih direktorjev, nosilcev ključnih funkcij v sistemu upravljanja tveganj in osebja, ki nadzira določene dejavnosti, oddane zunanjim izvajalcem. Proces vrednotenja se izvede pred imenovanjem na funkcijo, v rednih časovnih razmikih po imenovanju in v primeru nastanka posebnih okoliščin, zaradi katerih je treba opraviti vnovično vrednotenje sposobnosti in primernosti navedenih oseb.

Poleg tega, da ima zadevno osebje ustrezno usposobljenost, izkušnje in znanje (sposobnost), mora imeti še dober ugled in kazati integriteto v svojih dejanjih (primernost).

Ocena primernosti obsega oceno poštenosti in finančne trdnosti osebe na podlagi ustreznih dokazov o njenem značaju, osebnem vedenju in poslovnem ravnanju, vključno z morebitnimi kazenskimi, finančnimi in nadzornimi vidiki, ne glede na jurisdikcijo.

Za celotno zadevno osebje velja dolžnost obveščanja o novih dejstvih in okoliščinah oziroma spremembah informacij, ki so bile predložene za začetno oceno primernosti. Ustrezno sestavljena komisija za oceno sposobnosti in primernosti oceni, ali so nova dejstva in okoliščine oziroma spremenjene informacije take, da zahtevajo ponoven postopek ocene sposobnosti in primernosti.

Kadrovska funkcija od zadevnih oseb vsaj enkrat letno zahteva pisno lastno izjavo. Izjava, ki jo poda zadevna oseba, potrjuje njeno upoštevanje trenutnih standardov sposobnosti in primernosti, vključno z zavezo, da kadrovsko funkcijo nemudoma obvesti o vseh okoliščinah, ki bi lahko vplivale na oceno njene sposobnosti in primernosti.

V letu 2022 so bili izvedeni celotni postopki ocene sposobnosti in primernosti vseh novih zadevnih oseb in letni pregled, na osnovi letnih izjav že ocenjenih zadevnih oseb.

B.2.2 Zahteve glede sposobnosti zadevnega osebja

Nadzorni svet in komisije nadzornega sveta

Pri oceni usposobljenosti članov nadzornega sveta družbe in njegovih komisij se upošteva znanje, pridobljeno z izobraževanjem in praktičnimi izkušnjami. V postopku ocenjevanja usposobljenosti se proučijo te zahteve:

izobrazba,
zadostne strokovne izkušnje,
splošno znanje in izkušnje.

Nadzorni svet je sestavljen tako, da se zagotovita odgovoren nadzor in sprejemanje odločitev v korist družbe. Pri sestavi se upoštevajo strokovno znanje, izkušnje in veščine, ki se med posameznimi člani nadzornega sveta med seboj dopolnjujejo. Nadzorni svet, gledan kot celota, mora biti zadostno usposobljen. Njegovi posamezni člani lahko s poglobljenim strokovnim znanjem, zlasti na podlagi dodelitve odgovornosti za posamezno področje, nadomestijo manj poglobljeno znanje drugih članov organa nadzora na tem področju.

Uprava

Pri oceni usposobljenosti članov uprave družbe se upošteva znanje, pridobljeno z izobraževanjem in delovnimi izkušnjami, ocena usposobljenosti pa se izvede na podlagi dodeljene odgovornosti člana in ob upoštevanju teh zahtev:

izobrazba,
zadostne strokovne izkušnje,
znanja in izkušnje na področjih: poznavanje trga, poznavanje poslovne strategije in poslovnega modela, poznavanje sistema upravljanja zavarovalnice, poznavanje finančne in aktuarske analize, poznavanje zakonodajnih okvirov in regulatornih zahtev.

Uprava gledana kot celota, mora biti zadostno usposobljena. Njeni člani morajo imeti ustrezne izkušnje in znanje z zgoraj navedenih področjih, odvisno od svojih delovnih področij. Posamezni člani uprave s poglobljenim strokovnim znanjem lahko, zlasti na podlagi dodelitve odgovornosti za posamezno področje, nadomestijo manj poglobljeno znanje drugih članov na teh področjih.

Nosilci ključnih funkcij v sistemu upravljanja tveganj

Pri oceni usposobljenosti nosilcev ključnih funkcij v sistemu upravljanja tveganj se upošteva znanje, pridobljeno z izobraževanjem in delovnimi izkušnjami. Pri tem se ocena izvede ob upoštevanju dodeljene odgovornosti za posamezno ključno funkcijo. V postopku ocenjevanja usposobljenosti se proučijo te zahteve:

izobrazba, vključno z dodatnimi usposabljanji, pridobljenimi zahtevanimi licencami ali specialističnimi izpiti,
zadostne strokovne izkušnje, pomembne za določeno ključno funkcijo,
splošno znanje in izkušnje.

Ostalo zadevno osebje

Pri oceni usposobljenosti članov ostalega zadevnega osebja se upošteva znanje, pridobljeno z izobraževanjem in delovnimi izkušnjami. Pri tem se ocena izvede ob upoštevanju dodeljene odgovornosti za posamezno področje. V postopku ocenjevanja usposobljenosti se proučijo te zahteve:

izobrazba,
zadostne strokovne izkušnje, pomembne za določeno področje odgovornosti,
• splošno znanje in izkušnje.

B.2.3 Zahteve glede primernosti zadevnega osebja

Osebna zanesljivost in ugled

Da je zagotovljeno zanesljivo in preudarno upravljanje družbe, mora imeti zadevno osebje poleg ustrezne usposobljenosti tudi dober ugled in odsevati integriteto v svojih dejanjih. Zadevna oseba se šteje za primerno, če ni razlogov za drugačno domnevo. Okoliščine, ki vzbujajo utemeljen dvom o primernosti, so škodljive za ugled zadevne osebe in posledično za ugled družbe.

Ocena osebne zanesljivosti in ugleda se oblikuje na podlagi informacij, pridobljenih z zbiranjem dokumentacije za izvedbo postopka ocene sposobnosti in primernosti.

Neodvisnost zadevnega osebja

Zadevno osebje je zaradi narave poslovnih odnosov lahko izpostavljeno nasprotju interesov. Če pri delu posamezne zadevne osebe nastopi nasprotje interesov, mora zadevna oseba to razkriti in naprej delovati v interesu družbe. Če to ni mogoče, mora o tem obvestiti poslovodstvo družbe oziroma nadzorni svet, če se nasprotje interesov zazna pri članu uprave ali članu nadzornega sveta.

Časovna razpoložljivost

Člani nadzornega sveta in njegovih komisij morajo poleg celovitega poslovnega znanja, ustrezne osebne integritete, poslovne etičnosti in neodvisnosti izkazovati tudi, da so časovno razpoložljivi oziroma, da bodo med opravljanjem funkcije časovno razpoložljivi.

B.2.4 Postopek ocene

Postopek ocene sposobnosti in primernosti vodijo posebne komisije, katerih podrobno sestavo določa krovni notranji akt (politika). V postopku ocene zadevnega osebja jim kadrovska funkcija družbe pomaga pri izvajanju operativnih nalog, kot so pridobivanje, posredovanje, obdelava in shranjevanje dokumentov ter rezultatov ocene sposobnosti in primernosti.

Komisije na podlagi zbranih dokumentov in izjav opravijo oceno sposobnosti in primernosti ter izdajo oceno za zadevno osebo. Na podlagi ugotovljene ocene lahko določijo tudi potrebne dodatne ukrepe za zagotovitev ustrezne usposobljenosti zadevne osebe. Pri organih vodenja in nadzora komisije presojajo tudi o sposobnosti celotnega organa.

Sistem upravljanja tveganj, vključno z lastno oceno tveganja in solventnosti

Vodstvo družbe se zaveda, da je upravljanje tveganj ključno za doseganje poslovnih in strateških ciljev ter za dolgoročno zagotavljanje solventnosti družbe. Zato v družbi stalno nadgrajujemo sistem upravljanja tveganj.

Zavedanje družbe o tveganjih, ki jim je izpostavljena, je bistveno za njeno varnost, finančno stabilnost in doseganje zastavljenih ciljev. Za vzpostavitev dobrih praks v povezavi z upravljanjem tveganj družba spodbuja kulturo upravljanja tveganj z ustrezno opredeljenim nagrajevanjem zaposlenih, njihovim usposabljanjem in vzpostavljenim notranjim obveščanjem.

Družba ima vzpostavljeno strategijo prevzemanja tveganj, ki opredeljuje pripravljenost za prevzem tveganj, in politike, ki pokrivajo celoten okvir upravljanja tveganj, lastne ocene tveganj in solventnosti (v nadaljevanju ORSA) ter upravljanja posamezne kategorije tveganj.

B.3.1 Organizacija upravljanja tveganj

Sistematično upravljanje tveganj vključuje ustrezno organizacijsko strukturo in jasno razmejene odgovornosti.

Za učinkovito delovanje sistema upravljanja tveganj je primarno odgovorna uprava družbe. Družba pri upravljanju tveganj uporablja model treh obrambnih linij, ki vključuje jasno razdelitev odgovornosti in nalog posamezne linije:

Prva obrambna linija vključuje vse organizacijske enote, ki opravljajo poslovno dejavnost (razvoj, prodaja in upravljanje pozavarovanj, zagotavljanje pozavarovalnih storitev, finančno poslovanje, računovodstvo, kontroling, kadrovska služba in druge dejavnosti).
Druga obrambna linija vključuje tri ključne funkcije (funkcija upravljanja tveganj, aktuarska funkcija, funkcija spremljanja skladnosti poslovanja) in odbor za upravljanje tveganj.
Tretjo obrambno linijo pokriva funkcija notranje revizije.

Uprava ima ključno vlogo in končno odgovornost za učinkovitost vzpostavljenih procesov upravljanja tveganj ter njihovo usklajenost s standardi skupine in veljavno zakonodajo. Pri tem ima predvsem naslednje odgovornosti:

določitev strategije prevzemanja tveganj ter odobritev meja dovoljenega tveganja in operativnih limitov,
sprejetje politik znotraj sistema upravljanja tveganj,
odgovornost za implementacijo učinkovitih procesov upravljanja tveganj,
spremljanje poslovanja z vidika tveganj in upoštevanje tveganj pri sprejemanju poslovnih odločitev.

Nadzorni svet odobri strategijo prevzemanja tveganj, politiko upravljanja tveganj in imenovanje ključnih funkcij v sistemu upravljanja tveganj. Prav tako obravnava tekoča poročila s področja upravljanja tveganj. Znotraj nadzornega sveta je vzpostavljena komisija za tveganja, ki mu zagotavlja strokovno podporo v povezavi z upravljanjem tveganj v družbi.

V prvo obrambno linijo so vključeni vsi zaposleni v družbi, ki so odgovorni za operativno izvajanje delovnih nalog tako, da se tveganja odpravljajo ali zmanjšujejo. Dodatno so za spremljanje in merjenje posameznih tveganj iz registra tveganj odgovorni še skrbniki tveganj. Vodstvo posameznih področij poskrbi, da so procesi, za katere so odgovorni, izvedeni tako, da se tveganja odpravljajo ali zmanjšujejo ter da so upoštevani okviri, določeni v strategiji prevzemanja tveganj. Prva obrambna linija je zadolžena tudi za spremljanje in merjenje tveganj, pripravo podatkov za redno poročilo o tveganjih za posamezno področje tveganj ter prepoznavanje novih tveganj.

V drugi obrambni liniji ima družba vzpostavljen odbor za upravljanje tveganj in tri ključne funkcije: aktuarsko funkcijo, funkcijo upravljanja tveganj in funkcijo spremljanja skladnosti poslovanja. Člane odbora in nosilce ključnih funkcij imenuje uprava, nosilce ključnih funkcij pa potrdi tudi nadzorni svet. Ključne funkcije družbe so neodvisne, organizirane so kot štabne službe in podrejene neposredno upravi. Njihove vloge in odgovornosti so opredeljene v politiki posamezne ključne funkcije oziroma v politiki upravljanja tveganj, kjer je opredeljena funkcija upravljanja tveganj. Funkcija upravljanja tveganj je podrobneje opisana v nadaljevanju tega razdelka, ostale ključne funkcije v sistemu upravljanja tveganj pa so podrobneje opredeljene v razdelkih B.4.2 Funkcija spremljanja skladnosti, B.5 Funkcija notranje revizije in B.6 Aktuarska funkcija tega poročila.

Funkcija upravljanja tveganj je predvsem odgovorna za:

vzpostavitev učinkovitih procesov upravljanja tveganj in usklajevanje že vzpostavljenih procesov upravljanja tveganj v družbi,
prepoznavanje, ocenjevanje, spremljanje in upravljanje tveganj ter poročanja o njih,
združevanje tveganj v skupen profil tveganj, vključno z medsebojnimi vplivi,
redno spremljanje profila tveganj,
pripravo strategije prevzemanja tveganj in določanje mej dovoljenih tveganj,
redno poročanje odboru za upravljanje tveganj, upravi, komisiji za tveganja nadzornega sveta in nadzornemu svetu,
podporo upravi pri odločanju (vključno pri odločitvah, povezanih s strateškimi zadevami, kot so na primer strategija družbe, združitve in prevzemi ter večji projekti in naložbe),
poročanje o morebitnih nevarnih okoliščinah.

Naloge, pristojnosti, odgovornosti in pooblastila nosilca funkcije upravljanja tveganj, predvidene postopke dela ter obveznosti, obdobje in naslovnike poročanja podrobneje ureja politika upravljanja tveganj.

V drugi obrambni liniji poleg ključnih funkcij deluje tudi odbor za upravljanje tveganj družbe (podrobneje opredeljen v razdelku B.1.4 Odbori v sistemu upravljanja). V odbor so vključeni predstavniki ključnih področij prve obrambne linije glede na profil tveganj družbe ter uprava družbe. Na seje odbora so vabljeni tudi nosilci drugih ključnih funkcij sistema upravljanja tveganj. Odbor je odgovoren predvsem za spremljanje profila tveganj družbe, analizo poročil o tveganjih in pripravo priporočil upravi.

Tretjo obrambno linijo izvaja funkcija notranje revizije. Ta deluje popolnoma neodvisno od poslovnih področij in drugih funkcij. V sistemu upravljanja tveganj je funkcija notranje revizije odgovorna za neodvisno analizo, preverjanje ter oceno uspešnosti in učinkovitosti delovanja sistema notranjih kontrol in upravljanja tveganj.

B.3.2 Sestavni deli sistema upravljanja tveganj

Upravljanje tveganj je vključeno v vse faze poslovnega upravljanja in je sestavljeno iz naslednjih ključnih elementov:

strategije prevzemanja tveganj,
procesov upravljanja tveganj znotraj prve in druge obrambne linije ter
procesa ORSE.

Na naslednji sliki so prikazani sestavni deli sistema upravljanja tveganj.

Strategija prevzemanja tveganj

Družba želi pri poslovanju slediti poslovni strategiji in izpolnjevati ključne strateške cilje ter ob tem ohranjati ustrezno raven kapitala. S tem namenom je uprava, s soglasjem nadzornega sveta družbe, v letu 2020 potrdila strategijo prevzemanja tveganj Zavarovalne skupina Sava za obdobje 2020–2022, upoštevajoč kapaciteto za prevzem tveganj. V letu 2022 je bila potrjena nova strategija prevzemanja tveganj Zavarovalne skupina Sava za naslednje strateško obdobje 2023–2027. Strategija prevzemanja tveganj opredeljuje:

pripravljenost za prevzem tveganj po poslovnih segmentih,
nabor ključnih kazalnikov in njihovih omejitev ter tolerance ter
nabor operativnih pokazateljev, ki se uporabljajo po posameznih poslovnih segmentih za tekoče spremljanje tveganj.

Glavna področja, na katerih temelji pripravljenost za prevzem tveganj družbe, so:

solventnostni količnik,
dobičkovnost poslovnih segmentov ter njihova sprejemljiva nihajnost (toleranca),
kazalniki likvidnosti.

Na podlagi pripravljenosti za prevzem tveganj družba določi strategijo prevzemanja tveganj, meje dovoljenega tveganja in operativne limite. Meje dovoljenega tveganja so meje posamezne kategorije tveganj, vključene v profil tveganj družbe, in določajo dopustna odstopanja od načrtovanih vrednosti. Te meje so določene na podlagi izsledkov analize občutljivosti, stresnih testov in scenarijev ter strokovne presoje.

Družba določi operativne limite, na primer omejitve pri sklepanju pozavarovanj in naložbene meje, s čimer zagotovi, da se dejavnosti prve obrambne linije opravljajo z upoštevanjem vidika pripravljenosti za prevzem tveganj. Poleg tega družba zagotavlja, da so za kršitve operativnih limitov dobro opredeljene in vzpostavljene eskalacijske poti in ukrepi vodstva.

Za redno spremljanje usklajenosti s strategijo prevzemanja tveganj je družba za vsako kategorijo tveganj določila minimalen sklop mer tveganja, ki omogoča spremljanje trenutnega profila tveganj in kapitalskega položaja družbe. Družba te mere tveganj redno spremlja.

Procesi upravljanja tveganj

Procesi upravljanja tveganj so neločljivo povezani in vključeni v poslovne procese, ki se izvajajo znotraj družbe. V upravljanje tveganj so vključene vse organizacijske enote družbe.

Glavni procesi upravljanja tveganj so:

prepoznavanje tveganj,
ocenjevanje (merjenje) tveganj,
spremljanje tveganj,
določanje ustreznih ukrepov za obvladovanje tveganj (upravljanje tveganj) in
poročanje o tveganjih.

Procesi upravljanja tveganj potekajo v vseh treh obrambnih linijah. Vloga posamezne obrambne linije je določena s politiko upravljanja tveganj. Procesi upravljanja tveganj so vključeni tudi v sistem odločanja. Vse pomembne poslovne in strateške odločitve se ovrednotijo tudi z vidika tveganj.

Prepoznavanje tveganj

V procesu prepoznavanja tveganj družba prepozna tveganja, ki jim je izpostavljena. Ključna tveganja so zbrana v registru tveganj in sestavljajo njen profil tveganj. Nabor ključnih tveganj se redno preverja in po potrebi dopolni z novimi tveganji.

Prepoznavanje tveganj v družbi poteka od zgoraj navzdol in tudi obratno. Od zgoraj navzdol poteka prepoznavanje tveganj preko funkcije upravljanja tveganj, odbora za upravljanje tveganj in uprave družbe. Gre za prepoznavanje novih in nastajajočih tveganj na podlagi spremljanja pravnega in poslovnega okolja, tržnega razvoja in gibanja ter strokovnega znanja. Ta pristop družba uporablja predvsem pri strateških tveganjih, kot sta na primer tveganje ugleda in regulatorno tveganje.

Prepoznavanje od spodaj navzgor poteka s strani posameznih organizacijskih enot in skrbnikov tveganj (prve obrambne linije). Prepoznano tveganje družba kategorizira ter ustrezno vključi v procese spremljanja, merjenja, upravljanja in poročanja. Družba vodi tudi register neželenih dogodkov, s pomočjo katerega lahko prepozna nova tveganja, predvsem operativna.

Prepoznavanje tveganj se izvaja ves čas, predvsem pri vseh večjih projektih in poslovnih pobudah, kot so uvedba novega produkta, investiranje v nov razred naložb, prevzemi in drugo. Poleg tega v družbi enkrat letno izvedemo tudi redni pregled celotnega registra tveganj.

Ocenjevanje tveganj

V družbi je vzpostavljeno redno ocenjevanje vseh tveganj, ki jim je ta izpostavljena. Pri njihovem merjenju uporabljamo kvantitativne in kvalitativne metode. V družbi deluje tudi razvojni center za modeliranje z namenom razvoja lastnih kvantitativnih modelov za vrednotenje tveganj v celotni Zavarovalni skupini Sava.

Tveganja tako v družbi merimo s/z:

standardno formulo Solventnosti II,
izračunom lastne ocene solventnostnih potreb v lastni oceni tveganj in solventnosti (ORSI),
analiziranjem analiz občutjivosti in scenarijev,
kvalitativnim ocenjevanjem tveganj v registru tveganj,
uporabo različnih mer tveganj, ki omogočajo poenostavljeno merjenje in spremljanje trenutnega profila tveganj.

Spremljanje tveganj

Spremljanje tveganj poteka na več ravneh: na ravni posamezne organizacijske enote in skrbnikov tveganj, v službi za upravljanje tveganj, na odboru za upravljanje tveganj ter na ravni uprave, komisije za tveganja in nadzornega sveta. Pri tem je določen standardni nabor mer tveganj, ki se redno spremljajo. Poleg tveganj se spremljajo in nadzorujejo tudi ukrepi za obvladovanje tveganj. Spremljajo se tudi neželeni dogodki in izvedba korektivnih ukrepov za preprečevanje ponovitve posameznega dogodka.

Obvladovanje tveganj

Uprava družbe je odgovorna za obvladovanje tveganj ter uporabo različnih tehnik in ukrepov v ta namen. Pri svojih odločitvah upošteva vidik stroškov in koristi posameznega ukrepa ter morebitna priporočila odbora za upravljanje tveganj oziroma ključnih funkcij.

Če nastane potreba po sprejetju novega ukrepa, s katerim bi omejili posamezno tveganje, družba izvede analizo tega ukrepa, pri čemer upošteva vidik gospodarnosti. Odpravljanje ali zmanjševanje tveganja mora biti stroškovno ugodnejše od pričakovanih posledic morebitne uresničitve tveganja, ob upoštevanju verjetnosti uresničitve in finančnih posledic.

V družbi redno spremljamo in nadgrajujemo notranje kontrolno okolje. Spremljanje neželenih dogodkov omogoča zaznavanje pomanjkljivih notranjih kontrol in ugotavljanje potreb po uvedbi novih notranjih kontrol, s čimer se preprečuje uresničevanje tveganj v prihodnje.

Vezano na kapitalsko ustreznost družba že pri poslovnem načrtovanju preveri, kako poslovna strategija vpliva na njen solventnostni položaj, in sicer tako z regulatornega vidika kot z ORSE. Če se znotraj poslovnega leta sprejemajo odločitve, ki bistveno vplivajo na profil tveganj in niso bile ovrednotene z vidika tveganj pri poslovnem načrtovanju, družba ovrednoti vpliv teh odločitev na svoj profil tveganj in kapitalsko ustreznost ter preveri usklajenost s pripravljenostjo za prevzem tveganj. Če bi poslovna odločitev pomembno vplivala tudi na profil tveganj skupine, se ovrednoti še vpliv na profil tveganj in kapitalsko ustreznost skupine. Če poslovna odločitev ni skladna s pripravljenostjo za prevzem tveganj oziroma je meja dovoljenega tveganja presežena, družba odstopanje dokumentira in sprejme ustrezne ukrepe za uskladitev stanja.

Poročanje o tveganjih

Družba ima vzpostavljeno tudi redno poročanje o tveganjih. Skrbniki tveganj poročajo o posameznih kategorijah tveganj funkciji upravljanja tveganj, in sicer vnaprej določen nabor pomembnih mer tveganja in kvalitativne informacije. Na podlagi tega funkcija upravljanja tveganj skupaj s skrbniki tveganj pripravi poročilo o tveganjih, ki prikazuje celoten profil tveganj družbe. Poročilo najprej obravnava odbor za upravljanje tveganj, nato pa še uprava, komisija za tveganja in nadzorni svet družbe.

Lastna ocena tveganj in solventnosti (ORSA)

Poleg navedenih procesov upravljanja tveganj družba izvaja ORSO, ki je opredeljena v politiki o lastni oceni tveganj in solventnosti. ORSA je proces, ki vključuje ugotovitev razlik med profilom tveganj in predpostavkami standardne formule, lastno oceno solventnostnih potreb, projekcije kapitalske ustreznosti, izvedbo analiz občutljivosti in scenarijev ter vzpostavitev povezave med profilom tveganj in upravljanjem kapitala. V ORSI se ocenijo vsa pomembna merljiva in nemerljiva tveganja, ki bi lahko vplivala na delovanje družbe z ekonomskega in zakonodajnega vidika.

Na ravni skupine poteka celovit proces ORSE in enotno poročanje Agenciji za zavarovalni nadzor v okviru skupnega poročila Zavarovalnice Sava, Save Re in Zavarovalne skupine Sava. Družba Vita svoje ORSA poročilo poroča ločeno.

Osnova za pripravo ORSE je poslovni in strateški načrt družbe, upoštevanje trenutnega profila tveganj ter načrtovanih prihodnjih sprememb. Namen izvedbe ORSE je predvsem razumevanje lastnega profila tveganj in standardne formule ter analiziranje vpliva sprememb profila tveganj v naslednjih treh letih na kapitalsko ustreznost. V času celotne priprave ORSE je dejavno vključena uprava družbe, ki potrdi izhodišča za pripravo ORSE, obravnava ORSO ter jo kritično presoja in formalno odobri.

Rezultate ORSE upoštevamo v ostalih procesih, predvsem v procesih upravljanja kapitala in upravljanja tveganj. ORSA je vključena v proces odločanja in omogoča, da se ključne odločitve in poslovna strategija sprejemajo z upoštevanjem tveganj in z njimi povezanimi kapitalskimi zahtevami. Na podlagi rezultatov ORSE preverjamo tudi skladnost poslovne strategije s strategijo prevzemanja tveganj. Tako je vzpostavljena povezava med poslovno strategijo, prevzetimi kratko-, srednje- in dolgoročnimi tveganji ter kapitalskimi zahtevami, ki izvirajo iz teh tveganj, in upravljanjem kapitala.

Proces ORSE je zelo obsežen in se izvaja velik del leta. Na podlagi vhodnih podatkov iz poslovnega in strateškega načrta ter strategije prevzemanja tveganj, izračunamo SCR ter ovrednotimo bilanco stanja in primerne lastne vire sredstev v skladu s Solventnostjo II v naslednjem triletnem obdobju. Na podlagi projekcij preverimo stalno skladnost z zakonodajnimi zahtevami glede kapitala in zavarovalno-tehničnih rezervacij. Preverimo tudi skladnost s strategijo prevzemanja tveganj.

Na podlagi rezultatov analize primernosti standardne formule za profil tveganj družbe, z uporabo lastnega solventnostnega modela izračunamo lastno oceno solventnostnih potreb za triletno obdobje. Dodatno izvedemo tudi analize občutljivosti in analizo izbranih scenarijev, ki so relevantni za (načrtovan) profil tveganj družbe.

Družba ORSO praviloma izvede najmanj enkrat letno. Del poročila ORSA, ki se nanaša na Savo Re in Zavarovalno skupino Sava, obravnava odbor za upravljanje tveganj in potrdi uprava, z njim se seznani tudi komisija za tveganja nadzornega sveta in nadzorni svet Save Re. Skupno poročilo ORSA se po potrditvi na upravi poroča Agenciji za zavarovalni nadzor.

V primeru večjih sprememb profila tveganj ali primernih lastnih virov sredstev, ki niso bile načrtovane v poslovnem oziroma strateškem načrtu, družba glede na opredeljene kriterije izvede izredno ORSO.

ORSA je predmet vsakoletnih nadgradenj in izboljšav tako z vidika vrednotenja tveganj kot tudi z vidika integracije ORSE v procese, ki potekajo v družbi in v poslovno odločanje.

Sistem notranjega nadzora

B.4.1 Sistem notranjih kontrol

Sistem notranjih kontrol družbe je namenjen prepoznavanju, merjenju, spremljanju in obvladovanju tveganj na vseh ravneh poslovanja, vključno s poročanjem o tveganjih, ki jim je ali bi jim lahko bila družba izpostavljena pri svojem poslovanju. Hkrati ta sistem zagotavlja skladnost poslovanja z notranjimi pravili družbe ter izpolnjevanje zakonskih zahtev in zahtev drugih predpisov glede upravljanja tveganj.

Družba stremi k temu, da zaposleni razumejo pomen notranjih kontrol in so dejavno vključeni v postopke njihovega izvajanja. Postopki poročanja ustrezni ravni vodstva glede morebitnih težav, odstopanj, neskladnosti z etičnim kodeksom družbe ali drugih kršitev politik ali nezakonitih dejanj morajo zato biti nedvoumni, predstavljeni vsem zaposlenim in jasno zapisani v dokumentih, razpoložljivih vsem zaposlenim.

Družba ima vzpostavljeno politiko notranjih kontrol, katere cilj je učinkovit in zanesljiv sistem notranjih kontrol. Politika določa temeljna načela, strukturo in nosilce nalog tega sistema v družbi kot sestavni del sistema korporativnega upravljanja družbe.

B.4.2 Funkcija spremljanja skladnosti poslovanja

Funkcija spremljanja skladnosti je ena od štirih ključnih funkcij v sistemu upravljanja tveganj. Kot notranja kontrolna funkcija je del druge obrambne linije znotraj treh obrambnih linij v sistemu notranjega upravljanja družbe. Njena glavna naloga je obvladovanje tveganj, ki izhajajo iz neskladij z zakonodajo.

Funkcija spremljanja skladnosti v Savi Re deluje v okviru Kabineta uprave in skladnosti poslovanja. Čeprav se dejavnost funkcije spremljanja skladnosti ne izvaja v okviru samostojne organizacijske enote, je zagotovljeno, da ima nosilec funkcije spremljanja skladnosti vedno neposreden dostop do uprave družbe. Nosilcu funkcije spremljanja skladnosti so dodane druge dejavnosti in naloge, zato so v družbi zagotovljeni ustrezni ukrepi za odpravo morebitnega nasprotja interesov pri izvajanju dejavnosti funkcije spremljanja skladnosti.

Nosilca funkcije spremljanja skladnosti poslovanja pooblasti uprava s soglasjem nadzornega sveta.

Naloge funkcije spremljanja skladnosti poslovanja so predvsem, da:

spremlja in redno ocenjuje primernost in učinkovitost rednih postopkov in ukrepov, sprejetih za odpravljanje morebitnih pomanjkljivosti na področju skladnosti poslovanja družbe s predpisi in drugimi zavezami;
svetuje in pomaga pri uskladitvi poslovanja družbe z obveznostmi, ki jih določajo predpisi, in z drugimi zavezami;
ocenjuje možne vplive sprememb v pravnem okolju na poslovanje družbe z vidika skladnosti poslovanja družbe s predpisi in drugimi zavezami ter o tem obvešča upravo družbe, kot tudi posamezne organizacijske enote ter poslovne in ključne funkcije;
opredeljuje in ocenjuje tveganja glede skladnosti poslovanja družbe s predpisi in drugimi zavezami, po potrebi predlaga priporočila in usmeritve za obvladovanje tveganj skladnosti;
seznanja upravo in nadzorni svet o skladnosti poslovanja družbe s predpisi in drugimi zavezami in o oceni tveganja glede skladnosti poslovanja družbe s predpisi in drugimi zavezami;
se pri vprašanjih skladnosti poslovanja povezuje z vodstvenimi delavci in jim svetuje;
sodeluje pri izmenjavi vprašanj s področja skladnosti poslovanja, najboljših praks in izkušenj na ravni obvladujoče družbe z drugimi kontrolnimi funkcijami in funkcijo nadzora;
koordinira pripravo in sprejemanje politik in pravilnikov med obvladujočo družbo in odvisnimi družbami v skupini;
koordinira pripravo pripomb v družbi na spremembe predpisov s področja zavarovalstva;
sodeluje pri vzpostavitvi in dopolnjevanju programov skladnosti poslovanja na določenih zaključenih področjih, vključno z notranjimi kontrolami za skladnost poslovanja. Pri tem upošteva potrebe in zmožnosti procesov ter razpoložljive vire, glede na zahteve posebne zakonodaje ali drugih predpisov ter dejavnike širšega poslovnega in strokovnega okolja (npr. sprejetih zavez iz pogodb, deklaracij ter drugih kolektivnih aktivnosti za dvigovanje standardov poštenega poslovanja v širšem okolju);
pripravi predlog letnega načrta spremljanja skladnosti poslovanja za identifikacijo in oceno poglavitnih tveganj skladnosti poslovanja, s katerimi se sooča in ga posreduje upravi in nadzornemu svetu;
pripravi obdobna poročila in jih posreduje upravi družbe in nadzornemu svetu;
pripravi poročila o svojih ugotovitvah v posameznih pregledih skladnosti in jih posreduje upravi družbe.

Funkcija notranje revizije

Notranje revidiranje v družbi izvaja samostojna organizacijska enota služba notranje revizije, ki neposredno poroča upravi in revizijski komisiji ter funkcionalno in organizacijsko ločena od drugih organizacijskih delov. S tako organizacijo je zagotovljena samostojnost in organizacijska neodvisnost njenega delovanja. Notranja revizija je sestavni del sistema notranjega nadzora družbe, ki zagotavlja neodvisno, redno in celovito pregledovanje in ocenjevanje ustreznosti upravljanja, upravljanja tveganj in kontrolnih postopkov družbe. Notranja revizija neposredno (pisno in ustno) poroča upravi, revizijski komisiji in nadzornemu svetu.

Funkcija notranje revizije je kot notranja kontrolna funkcija del tretje obrambne linije v sistemu upravljanja tveganj družbe.

Naloge notranje revizije so predvsem, da:

na oceni tveganj vzpostavi stalen in celovit nadzor nad poslovanjem družbe z namenom preverjanja in ocenjevanja, ali so procesi upravljanja tveganj, kontrolnih postopkov in upravljanja družbe ustrezni ter ali delujejo tako, da se zagotavlja doseganje teh pomembnih ciljev družbe:
- o uspešno in učinkovito poslovanje družbe,
- o poslovna in finančna uspešnost ter varovanje sredstev pred izgubo,
- o zanesljivo, pravočasno ter pregledno notranje in zunanje računovodsko in neračunovodsko poročanje,
- o skladnost z zakoni in drugimi predpisi ter notranjimi pravili,
presoja ali upravljanje informacijske tehnologije v družbi podpira ter pomaga strategiji in ciljem družbe,
ocenjuje tveganja prevar in način njihovega obravnavanja v družbi (vendar se ne pričakuje, da bi imel strokovno znanje osebe, katere glavna naloga je odkrivati in raziskovati prevare),
svetuje,
opravlja druge naloge, ki jih notranji reviziji nalaga zakonodaja.

Notranja revizija opravlja notranje revidiranje poslovanja v skladu s hierarhijo pravil notranjega revidiranja, ki jo sprejema Slovenski inštitut za revizijo na podlagi zakona, ki ureja revidiranje, in pisnimi pravili delovanja notranje revizije. Funkcija notranje revizije deluje skladno s sprejeto politiko notranje revizije, ki opredeljuje namen, pristojnost, odgovornost in naloge notranje revizije. Prav tako določa položaj notranje revizije, vključno z naravo razmerja funkcijske odgovornosti vodje notranje revizije organu nadzora, daje pooblastila za dostop do zapisov, zaposlenih, prostorov in opreme, pomembnih za izvajanje posla, ter opredeljuje področje in dejavnosti notranje revizije.

Funkcija notranje revizije predloži upravi, revizijski komisiji nadzornega sveta in nadzornemu svetu letni načrt dela in letno poročilo o delovanju službe notranje revizije.

Nosilko funkcije notranje revizije je imenovala uprava s soglasjem nadzornega sveta družbe ob predhodnem mnenju revizijske komisije in je hkrati direktorica službe notranje revizije.

Notranja revizija mora biti neodvisna, notranji revizorji morajo biti pri svojem delu nepristranski in brez predsodkov, izogibati pa se morajo tudi vsakemu navzkrižju interesov. Direktorica notranje revizije mora organu nadzora najmanj enkrat na leto potrditi organizacijsko neodvisnost notranje revizije v okviru letnega poročanja o delu notranje revizije.

Sava Re, d.d., v skladu z Zakonom o zavarovalništvu na podlagi pogodb o izločenem poslu za nedoločen čas izvaja ključne funkcije notranje revizije družb Zavarovalnica Sava, Vita, Sava pokojninska in Sava Infond.

Z razvojem v službi notranje revizije so se v 2022 še izpopolnile aktivnosti v povezavi z izvajanjem programske podpore celovitemu procesu notranjega revidiranja ter podaje celovitega mnenja na ravni celotne Zavarovalne skupine Sava. Od leta 2021 dalje je uvedena notranja revizija skupine (Group Internal Audit) na ravni celotne skupine. To predstavlja visoko raven rednega spremljanja razvoja in kakovosti funkcij notranje revizije odvisnih družb, prav tako pa je to podlaga za podajo celovitega mnenja uspešnosti in učinkovitosti delovanja sistema notranjih kontrol in upravljanja tveganj posameznih družb in skupine.

Aktuarska funkcija

Aktuarska funkcija je administrativni pojem in zajema vse izvajalce, kadar opravljajo aktuarske naloge druge obrambne linije, ki so podrobneje opisane v nadaljevanju. Izvajalci aktuarske funkcije so zaposleni na področjih aktuarske funkcije v aktuariatu družbe. Opravljajo tudi aktuarske naloge prve obrambne linije. Aktuarska funkcija sicer deluje kot druga obrambna linija, zato je organizirana tako, da ena oseba ne sme hkrati izvajati (prva linija) in nadzirati (druga linija) istih delovnih nalog.

Za izvajanje aktuarske funkcije družbe je odgovorna nosilka aktuarske funkcije. Imenovala jo je uprava s soglasjem nadzornega sveta družbe.

Naloge aktuarske funkcije družbe so predvsem, da:

koordinira izračun zavarovalno-tehničnih rezervacij in zagotavlja, da so te v skladu z veljavnimi predpisi,
zagotovi ustreznost metod, modelov in predpostavk za izračun zavarovalno-tehničnih rezervacij tako, da odražajo ključna tveganja in so dovolj stabilni,
oceni ustreznost in kakovost podatkov za izračun zavarovalno-tehničnih rezervacij in daje priporočila za prilagoditve procesov z namenom izboljšanja kakovosti podatkov,
primerja najboljše ocene SII-rezervacij (pri tem in v nadaljnjem besedilu so SII-rezervacije zavarovalno-tehnične rezervacije, oblikovane v skladu z načeli Solventnosti II) z izkustvi ter ob morebitnih odstopanjih predlaga spremembe predpostavk in modelov vrednotenja,
nadzira uporabo približkov pri izračunu SII-rezervacij,
preverja ustreznost politike prevzemanja zavarovalnih tveganj in poda mnenje o ustreznosti višine zavarovalnih premij, ob upoštevanju vseh povezanih tveganj in vplivov sprememb portfelja, opcij in garancij, antiselekcije, inflacije in pravnih tveganj,
preverja ustreznost ureditve pozavarovanja,
sodeluje pri vpeljavi in izvajanju sistema upravljanja tveganj, zlasti pri razvoju, uporabi in spremljanju ustreznosti modelov za izračun kapitalskih zahtev za zavarovalna tveganja ter izvedbi ORSE,
vsaj enkrat letno izdela pisno poročilo, ki ga predloži organu upravljanja (poslovodstvu), organu nadzora in lokalnemu nadzorniku; v poročilu dokumentira izvajanje in rezultate zgoraj navedenih nalog ter jasno opredeli morebitne pomanjkljivosti s priporočili, kako te pomanjkljivosti odpraviti,
sodeluje v odboru za upravljanje tveganj.

V skladu s politiko upravljanja tveganj je aktuarska funkcija v okviru druge obrambne linije dejavno vključena tudi v postavljanje in izvajanje sistema upravljanja tveganj družbe.

Nosilci aktuarskih funkcij družb Zavarovalne skupine Sava delujejo v aktuarskem odboru skupine, članstvo odbora pa je opredeljeno v poslovniku aktuarskega odbora Zavarovalne skupine Sava. Aktuarski odbor skupine v okviru svojih nalog sprejema odločitve v obliki predlogov sklepov in priporočil upravi Save Re, drugim ključnim funkcijam skupine in odboru za upravljanje tveganj skupine, kar izvaja skladno s poslovnikom aktuarskega odbora skupine. Člani aktuarskega odbora so s strani družbe zadolženi, da informacije o zadevnih dogovorih posredujejo ustreznim organom družbe.

Zunanje izvajanje

Družba je v skladu z določili veljavnega zakona o zavarovalništvu sprejela politiko in pravilnik, s katerima ureja zunanje izvajanje ključnih ali pomembnih operativnih funkcij ali dejavnosti družbe. S politiko je določen okvirni način zunanjega izvajanja ključnih ali pomembnih operativnih funkcij pogodbe o izločenih poslih, pogoji za sklenitev pogodb, njihovo vzdrževanje in dokumentiranje ter zagotovljeno delovanje družbe skladno s predpisanimi smernicami o izločenih poslih. Politika opisuje korake in odgovornosti pri predaji funkcije oziroma dejavnosti kot izločen posel ter določa standarde upravljanja in nadzora procesov prenosa funkcije oziroma dejavnosti v zunanje izvajanje. Opredeljuje tudi register izločenih poslov, ki zajema vse pogodbe, ki so štete kot izločeni posli, in določa način dokumentiranja za celoten proces odločanja, način zbiranja potrebnih dokumentov in podpisovanja pogodb. Politika določa, da ima vsak izločeni posel skrbnika, čigar glavna naloga je nadzor izločene funkcije oziroma dejavnosti. Vsi izvajalci izločenih poslov se s podpisom pogodbe zavežejo poslovati v skladu z veljavno zakonodajo in sodelovati z lokalnim nadzornikom, ki ga družba obvesti o svoji nameri še pred sklenitvijo pogodbe o izločenem poslu.

Družba je 31. 12. 2021 z odvisno družbo Sava Infond, d.o.o., sklenila Pogodbo o gospodarjenju s finančnimi instrumenti (pogodba o izločenem poslu), ki je začela veljati 1. 1. 2022.

Sava Re, d.d., na podlagi pogodb o izločenem poslu za nedoločen čas izvaja ključne funkcije notranje revizije odvisnih družb Zavarovalnica Sava, Vita, Sava pokojninska in Sava Infond.

Sava Re, d.d., na podlagi pogodbe o izločenem poslu za nedoločen čas izvaja ključno funkcijo spremljanja skladnosti v odvisni družbi Sava pokojninska.

Druge informacije

Ocena primernosti sistema upravljanja družbe glede na naravo, obseg in kompleksnost tveganj

Družba ima vzpostavljen pregleden in primeren sistem upravljanja, ki temelji na sistemu upravljanja tveganj.

Politika upravljanja Save Re določa poglavitne usmeritve upravljanja ob upoštevanju ciljev, poslanstva, vizije in vrednot družbe. Namen politike je opredeliti temelje sistema upravljanja, osnovna pravila upravljanja v družbi, osnovna pravila korporativnega upravljanja in pregledno organizacijsko strukturo z opredeljenimi, preglednimi in doslednimi notranjimi razmerji glede odgovornosti in pristojnosti v sistemu upravljanja. Upravljanje družbe je kombinacija postopkov in struktur, ki jih uprava in nadzorni svet ter njegove komisije uporabljajo za obveščanje, usmerjanje, upravljanje in spremljanje delovanja družbe za doseganje njenih ciljev. Politika je bila nazadnje dopolnjena oziroma spremenjena v avgustu 2021.

Notranja revizija je v letnem poročilu o notranjem revidiranju za leto 2022 na podlagi vseh opravljenih preizkusov in uporabljenih metod po posameznih področjih revidiranja podala mnenje, da so notranje kontrole v družbi Sava Re ustrezne in da je stopnja zanesljivosti njihovega delovanja dobra. Prav tako meni, da je bilo upravljanje Save Re ustrezno in se nenehno izpopolnjuje v želji doseči pomembne cilje poslovanja ter da družba dobro upravlja tveganja, pri čemer je njen namen uspešno in gospodarno poslovanje, obstajajo pa priložnosti za izboljšanje delovanja sistema. Pri izvajanju notranjerevizijskih poslov so bile ugotovljene posamezne nepravilnosti in pomanjkljivosti, na katere je notranja revizija opozorila in h katerim je dala priporočila za odpravo, zato da se kontrolni postopki ter upravljanje družbe in tveganj izboljšajo. Uprava družbe se zaveda možnih vplivov ugotovljenih nepravilnosti in pomanjkljivosti na doseganje ključnih ciljev družbe, zato sprejema ustrezne ukrepe oziroma si prizadeva, da bi te kršitve, nepravilnosti in pomanjkljivosti odpravila. Navedeno vodi k večji učinkovitosti delovanja notranjih kontrol in urejenosti poslovanja.

Da ima družba primeren sistem upravljanja, potrjuje tudi notranja revizija korporativnega upravljanja, ki je bila izvedena v letu 2022. Služba za notranjo revizijo je ocenila ustreznost, uspešnost in učinkovitost upravljanja tveganj ter sistema notranjih kontrol pri korporativnem upravljanju kot dober.

C. Profil tveganja

Družba je pri svojem poslovanju izpostavljena različnim vrstam tveganj. Tveganja prepoznava, meri, upravlja, spremlja in o njih poroča v skladu s procesi, opisanimi v razdelku B.3 Sistem upravljanja tveganj, vključno z lastno oceno tveganj in solventnosti. Kategorije tveganj, katerim je družba izpostavljena, so:

zavarovalna tveganja,
tržna tveganja,
kreditna tveganja,
likvidnostna tveganja,
operativna tveganja in
strateška tveganja.

V podrazdelkih spodaj je vsaka kategorija tveganj obravnavana ločeno razen strateških tveganj, ki so opisana v podrazdelku C.6 Druga pomembna tveganja.

Nekatera od zgoraj naštetih kategorij tveganj družba redno meri z uporabo standardne formule, druga (predvsem težje merljiva tveganja) pa merimo z metodami, opisanimi pri posamezni kategoriji tveganj. Na spodnjem grafu je prikazan profil tveganj družbe v skladu s standardno formulo.

Nediverzificiran SCR po modulih tveganj (v tisoč EUR)⁷

Tudi konec leta 2022 so še vedno prevladujoča tržna tveganja in tveganja premoženjskih zavarovanj, ostale kategorije tveganj pa so manjše. Kapitalska zahteva za tržna tveganja se je v letu 2022 znižala predvsem zaradi padca vrednosti udeležb v odvisne družbe in naložb, kar je posledica neugodnega gibanja na finančnih trgih. Tveganje premoženjskih zavarovanj pa se je v letu 2022 nekoliko povišalo, predvsem zaradi rasti portfelja, ki vpliva tako na višje tveganje premij in rezervacij, kot na višje tveganje katastrof. Deležtržnih tveganj se je posledično nekoliko znižal, delež tveganja premoženjskih zavarovanj pa zvišal.

⁷ Delež posameznega modula tveganja je izračunan kot delež v vsoti vseh modulov tveganj.

Glavni izsledki ORSE 2023

Družba vsakoletno izvede ORSO, ki jo v prvem četrtletju poroča tudi Agenciji za zavarovalni nadzor. ORSA družbe vsebuje analizo vplivov poslovnega načrta in projekcij poslovanja na profil tveganj, pregled ustreznosti merjenja tveganj s standardno formulo, pripravo projekcij kapitalske ustreznosti v skladu s standardno formulo in projekcij lastne ocene solventnostnih potreb, analizo učinkov različnih scenarijev ter določitev možnih ukrepov vodstva. Tveganja, ki jih je težko kvantificirati, so v ORSI kvalitativno obravnava.

Podlaga za izvedbo ORSE 2023 (o kateri smo regulatorju poročali v marcu 2023) sta bila poslovni in strateški načrt Save Re, ki sta bila potrjena v decembru 2022. Rezultati ORSE 2023 so pokazali robusten solventnostni položaj družbe ter visoko kapitalsko ustreznost. Solventnostni količnik družbe se bo, upoštevajoč finančni načrt in projekcije poslovanja, gibal nad spodnjo višino solventnostnega količnika, določeno s strategijo prevzemanja tveganj (nad 200 %), tako v primeru standardne formule kot v primeru lastne ocene solventnostnih potreb. Metodologija izvedbe lastne ocene solventnostnih potreb je opisana pri posameznem tveganju v nadaljevanju.

Znotraj ORSE 2023 je bilo za Savo Re izvedenih tudi več relevantnih scenarijev. Družba je vpliv povečanih makroekonomskih in geopolitičnih tveganj na svoje poslovanje in solventnost analizirala z inflacijskim scenarijem in scenarijem vojaškega konflikta v Aziji. Scenarija imata med izbranimi scenariji največje učinke na poslovanje in solventnostni položaj družbe, vendar je solventnostni položaj družbe dovolj robusten, solventnost družbe pa v primeru realizacije scenarijev znatno nad regulatorno višino. Izsledki omenjenih scenarijev so bolj podrobno opisani v razdelku C.2.4 tega poročila. V ORSI 2023 smo vključili tudi scenarij CAT dogodka, izsledki pa so opisani v poglavju C.1.4. Poleg že omenjenih scenarijev smo vključili tudi dva scenarija na področju tveganj prehoda in fizičnih tveganj zaradi podnebnih sprememb. Posamezni scenarij sicer lahko znatno vpliva na solventnostni položaj družbe, a se nobeden od izvedenih scenarije ni izkazal za tako hudega, da bi solventnostni količnik družbe padel pod 200 %.

Vpliv spremenjenih makroekonomskih in geopolitičnih razmer na profil tveganj družbe

Leto 2022 so zaznamovale nepredvidljive makroekonomske in geopolitične razmere. Vojna v Ukrajini, ki se je začela v prvem delu leta, je pomembno vplivala na odnose med državami, predvsem pa povečala negotovost v evrskem območju in celotni Evropi. Družba je v začetku leta 2022 proučila neposredni vpliv vojnih razmer v Ukrajini na poslovanje in ocenila, da zaradi zelo nizke naložbene izpostavljenosti do držav, prizadetih zaradi vojnih dogodkov, in omejenih izpostavljenosti iz sklenjenih pozavarovalnih poslov, spremenjene okoliščine ne vplivajo znatno na rezultate poslovanja. Večji so bili posredni vplivi vojne, saj so povečane cene surovin (zlasti energentov), visoka stopnja inflacije in povečevanje obrestnih mer pomembno zaznamovali poslovanje družbe v letu 2022. Dodatno negotovost so prinesle povečana napetost glede Tajvana in težave kitajskega gospodarstva, ki se srečuje z vse večjo verjetnostjo poka nepremičninskega balona, negativne posledice za gospodarstvo pa izhajajo tudi iz ničelne tolerance do covida-19. Zaradi omenjenih dejavnikov se je bistveno povečala možnost gospodarskega ohlajevanja ali celo recesije. Vse skupaj je odsevalo v dvigu netvegane obrestne krivulje, odpiranju kreditnih pribitkov in negativnih trendih na delniških trgih.

Razmere so imele posledično neugoden vpliv na vrednost naložb družbe. Največji učinek je posledica višjih netveganih obrestnih mer, ki so vplivale na znižanje vrednosti dolžniških vrednostnih naložb.

Nadaljnja gibanja na kapitalskih trgih bodo še naprej močno odvisna od aktivnosti centralnih bank, usmerjenih v zniževanje rasti inflacije, pa tudi od vse večje verjetnosti upada gospodarske aktivnosti.

Družba je v 2022 sprejela ukrepe za zniževanje tveganj v naložbenem portfelju ter bo makroekonomske, geopolitične razmere in dogajanja na kapitalskih trgih še naprej pozorno spremljala in razmeram ustrezno tudi ukrepala.

V povezavi z inflacijo je bilo v letu 2022 možno zaznati inflacijske pritiske tudi na segmentu pozavarovanj, zato bo to v prihodnje eden večjih izzivov. Pozavarovalni trgi so že odreagirali z višanjem premij, kar je ugodno za sklepanje aktivnih pozavarovalnih pogodb, ki jih sklepa Sava Re. Hkrati pa to oteži pridobivanje ustreznega pozavarovalnega kritja za prenos tveganj oziroma so cene teh kritij znatno višje.

Kljub neugodnim makroekonomskim in geopolitičnim razmeram družba ni imela težav z likvidnostjo in izkazuje primeren likvidnostni položaj. Solventnostni količnik družbe je bil kljub spremenjenim razmeram med letom 2022 visok in v skladu tako z regulatornimi kot z notranjimi merili, družba prav tako na 31. 12. 2022 izkazuje ustrezen solventnostni količnik (bolj podroben opis kapitalske ustreznosti je v razdelku E Upravljanje Kapitala).

Podnebne spremembe in z njimi povezana tveganja

Podnebne spremembe so resno tveganje za družbo in gospodarstvo, hkrati pa tudi za dejavnost zavarovalnic in pozavarovalnic. Spremljanje tveganj podnebnih sprememb je za družbo, predvsem na daljši rok, ključnega pomena, saj je družba zaradi značilnosti in narave poslovanja (kritje škod kot posledica naravnih nesreč, vlaganje v finančne naložbe) tem tveganjem neizogibno izpostavljena.

Družba spremlja tveganja podnebnih sprememb, kar vključuje fizična tveganja in tveganja prehoda. Fizična tveganja so tista, ki se pojavijo zaradi fizičnih učinkov podnebnih sprememb. Tveganja prehoda pa so tista, ki se pojavijo pri prehodu na nizkoogljično in proti podnebnim spremembam odporno gospodarstvo. Tveganja bolj podrobno obravnavamo v razdelku C.6.6 Trajnostna tveganja in tveganja podnebnih sprememb.

Vpliv covida-19 na profil tveganj družbe

V prvi polovici leta 2022 je imela pandemija zaradi ukrepov nekaj vpliva na operativno delovanje družbe, v drugi polovici leta pa so se razmere v veliki meri normalizirale. Hibridni način delovanja je že dobro utečen. Skladno z novim načinom delovanja so bile izvedene tudi tehnične prilagoditve za povečanje zaščite delovanja informacijskih sistemov, ki so zaradi tovrstnega načina dela postali bolj izpostavljeni.

V letu 2022 zaradi covida-19 ni bilo pomembnih negativnih učinkov na poslovne rezultate. Zaradi covida-19 v prihodnje ne pričakujemo večjih učinkov na poslovanje in operativno delovanje družb v skupini. Tveganja se spremljajo v okviru rednega spremljanja in poročanja o tveganjih. Tveganja sedaj precej bolje razumemo kot na začetku pandemije in ocenjujemo, da so tveganja skupine dobro obvladovana.

Vezano na škode iz obratovalnega zastoja v povezavi s covidom-19 na trgu Republike Irske je višje sodišče pritrdilo stališču Zavarovalnice Sava, da zavarovalna polica za zavarovanje obratovalnega zastoja in/ali izgube licence ne krije škod, ki so posledica pandemije covida-19. Pritrditev pomembno vpliva na nadaljnje zavarovalne zahtevke zoper Zavarovalnico Sava iz tega naslova ter posledično na Savo Re kot pozavarovatelja.

Zavarovalno tveganje

Izpostavljenost družbe zavarovalnemu tveganju izvira iz pogodb sprejetega pozavarovanja. Tveganje je povezano z zavarovanimi nevarnostmi in s spremljajočimi postopki ter izvira iz negotovosti, neločljivo povezanimi s pojavom, obsegom in časom nastanka obveznosti.

Zavarovalna tveganja v splošnem delimo na:

tveganja premoženjskih zavarovanj,
tveganja življenjskih zavarovanj (v okviru katerih se obravnavajo tudi rente, ki izvirajo iz premoženjskih pozavarovanj),
tveganja zdravstvenih zavarovanj (sem uvrščamo tudi pozavarovanje nezgodnih zavarovanj).

Družba je izpostavljena vsem trem vrstam zavarovalnih tveganj. Med tveganja življenjskih zavarovanj družba uvršča večino tveganj sprejetih življenjskih pozavarovanj znotraj Zavarovalne skupine Sava, medtem ko so sprejeta življenjska pozavarovanja cedentov zunaj Zavarovalne skupine Sava skupaj s pozavarovanji nezgodnih zavarovanj obravnavana v okviru tveganj zdravstvenih zavarovanj. Tovrstna življenjska pozavarovanja so namreč zaradi enoletnega trajanja in po vsebini kritja tehnično primerljiva s sprejetimi pozavarovanji nezgodnih zavarovanj.

V nadaljevanju je prikazana struktura kosmate premije glede na tri različna merila – geografsko območje, obliko pozavarovanja in zavarovalno skupino.

Struktura kosmate premije po geografskih območjih (v tisoč EUR)

Kot je razvidno, je družba najbolj izpostavljena na trgih znotraj EU (predvsem v Sloveniji) ter v Aziji, za diverzifikacijo pa si prizadeva še s prisotnostjo na ostalih trgih.

Struktura kosmate premije po obliki pozavarovanj (v tisoč EUR)

Struktura kosmate premije po zavarovalnih skupinah (v tisoč EUR)

Glavnina premije izvira iz proporcionalnih pozavarovanj ter iz zavarovalne skupine premoženjskih pozavarovanj (v ožjem pomenu). Ostale pomembne zavarovalne skupine so precej enakomerno zastopane.

C.1.1 Izpostavljenost tveganju

Družba je izpostavljena predvsem naslednjim tveganjem premoženjskih zavarovanj in tveganjem zdravstvenih zavarovanj, ki se izvajajo na podobnih osnovah kot premoženjsko zavarovanje (v nadaljevanju NSLT-zdravstvena zavarovanja):

• Premijsko tveganje je tveganje, da obračunana premija ne zadostuje za kritje obveznosti, ki bodo nastale s sklenitvijo pozavarovalne pogodbe. To tveganje je odvisno od številnih dejavnikov, kot so na primer neustrezna ocena dogajanja na trgu, slaba ocena škodnega dogajanja, uporaba neustreznih statističnih podatkov, zavestna določitev prenizke premije za posamezne zavarovalne vrste poslovanja zaradi pričakovanih kompenzacijskih učinkov pri

drugih zavarovalnih vrstah poslovanja oziroma neustrezna ocena vpliva zunanjih makroekonomskih dejavnikov, ki se med trajanjem lahko bistveno spremenijo. Sem uvrščamo:

o tveganje pri sprejemu rizikov v pozavarovanje,
o cenovno tveganje in
o tveganje nastanka nepričakovanega obsega škod.

V skladu s sestavo portfelja k premijskemu tveganju največ prispevajo premoženjska pozavarovanja (v ožjem pomenu) in sicer proporcionalna, ki so največja po obsegu, in tudi neproporcionalna pozavarovanja, ki so zaradi nestanovitnosti škodnega dogajanja bolj tvegana.

Tveganje nezadostnosti zavarovalno-tehničnih rezervacij je tveganje, da zavarovalno-tehnične rezervacije bodisi ne zadoščajo za pokrivanje vseh obveznosti, ki izhajajo iz zavarovalnih pogodb zaradi neustreznih metod, neustreznih, nepopolnih in netočnih podatkov, neučinkovitih postopkov in kontrol ali neustrezne strokovne presoje, bodisi pride do napake pri poročanju, posledica katere so nezanesljive informacije o finančnem položaju družbe. Sem uvrščamo naslednja tveganja:
- o tveganje razpoložljivosti in točnosti podatkov,
- o tveganje uporabe nerazumnih metod ali predpostavk,
- o tveganje napake v izračunu,
- o tveganje kompleksnosti uporabljenih orodij v procesu, ki vodijo k zavajajočim rezultatom.

Podobno kot pri premijskem tveganju k tveganju nezadostnosti rezervacij največ prispevajo premoženjska pozavarovanja (v ožjem pomenu), pri katerih je zaradi večletne usmerjenosti družbe k tem poslom tudi obseg najboljših ocen rezervacij strukturno najobsežnejši.

Tveganje katastrof vključuje pojav katastrofalnih dogodkov, ki se pojavljajo redko, vendar so finančni učinki posledic previsoki, da bi jih lahko pokrili s sicer ustrezno visoko premijo in dotlej ustrezno visoko oblikovanimi rezervacijami. Uresničilo bi se lahko ob ekstremnih dogodkih oziroma večjem številu katastrofalnih škod v krajšem obdobju. Tveganje vključuje tudi preveliko geografsko koncentracijo rizikov. Družba ima geografsko dobro razpršen portfelj, kar dodatno uravnava s programom retrocesije, zato razmeroma visoka kapitalska zahteva izhaja iz agregacije velikega števila zahtev za različne manjše naravne nevarnosti in regije ter različne katastrofalne dogodke, ki jih povzroči človek, ter je posledica dejstva, da je kritje pred katastrofalnimi dogodki osnovna in najpomembnejša dejavnost družbe.
Tveganje predčasne prekinitve pogodb je tveganje izgube ali neugodne spremembe v vrednosti zavarovalnih obveznosti, ki izhajajo iz sprememb v ravni ali nepredvidljivosti stopnje predčasne prekinitve polic. Družba ni pomembno izpostavljena tej vrsti tveganja.

Družba je v manjši meri izpostavljena naslednjim tveganjem življenjskih zavarovanj:

biometrična tveganja, ki se delijo na:
- o tveganje umrljivosti,
- o tveganje dolgoživosti,
- o tveganje invalidnosti in obolevnosti.
tveganje stroškov servisiranja pogodb življenjskih zavarovanj,
tveganje revizije,
tveganje predčasne prekinitve pogodb življenjskih zavarovanj, ki vključuje prekinitve zaradi odkupov, kapitalizacij in prekinitev zavarovanj zaradi neplačila,
tveganje katastrofe življenjskih zavarovanj.

Druga zavarovalna tveganja, na primer tveganje ekonomskega okolja in tveganje obnašanja zavarovalcev, so lahko pomembna, se pa njihov vpliv posredno upošteva že v zgoraj naštetih tveganjih premoženjskih in življenjskih zavarovanj.

C.1.2 Merjenje tveganja

Družba za kvantitativno oceno zavarovalnih tveganj uporablja standardno formulo. Pri tem ne uporablja parametrov, specifičnih za posamezno podjetje, v skladu s členom 104(7) Direktive 2009/138/ES.

Na dan 31. 12. 2022 je bila družba izpostavljena tveganju premoženjskih zavarovanj v višini 119,5 milijona EUR (31. 12. 2021: 112,6 milijona EUR),tveganju NSLT-zdravstvenih zavarovanj v višini 2,9 milijona EUR (31. 12. 2021: 2,7 milijona EUR) ter tveganju življenjskih zavarovanj v višini 0,3 milijona EUR (31. 12. 2021: 0,5 milijona EUR). Kapitalska zahteva za tveganje premoženjskih zavarovanj predstavlja 43,5 %, kapitalska zahteva za tveganje NSLT-zdravstvenih zavarovanj 1,0 %, kapitalska zahteva za tveganje življenjskih zavarovanj pa 0,1 % vsote SCR vseh modulov tveganj⁸ . Največji delež v nediverzificiranem tveganju premoženjskih zavarovanj ima tveganje premij in rezervacij, visok delež pa ima tudi tveganje katastrof.

Modul tveganja premoženjskih zavarovanj se je na dan 31. 12. 2022 povečal deloma zaradi višjega tveganja premij in rezervacij, deloma zaradi višjega tveganja katastrof. Povečanje podmodula tveganja premij in rezervacij je predvsem posledica rasti najboljše ocene škodnih rezervacij, ki so se povečale zaradi rasti portfelja, nekaj večjih škod v letu 2022 ter inflacije. Prav tako se je povečal podmodul tveganja katastrof, kar je predvsem posledica rasti portfelja. Povečanje tveganje katastrof pa je omilila krepitev pozavarovalnega programa (zmanjšan lastni delež na zaščiti portfelja zunaj skupine pred katastrofalnimi dogodki). Relativno majhen ostaja podmodul tveganja predčasne prekinitve, ki se je nekoliko povečal zaradi rasti portfelja.

Modul tveganj NSLT zdravstvenih zavarovanj in modul tveganj življenjskih zavarovanj ostajata v letu 2022 na podobnem nivoju kot v letu 2021 in sta relativno majhna.

Spodnja slika prikazuje strukturo tveganj premoženjskih zavarovanj kot najpomembnejše postavke zavarovalnih tveganj.

⁸ Upoštevana je vsota SCR vseh modulov tveganj vključno z operativnim tveganjem.

Nediverzificirano tveganje premoženjskih zavarovanj po podmodulih tveganja (v tisoč EUR)⁹

Družba za kvantitativno oceno zavarovalnih tveganj uporablja tudi lastno oceno (v okviru ORSE), kjer tveganje premij in rezervacij ocenjuje z uporabo parametrov, specifičnih za posamezno podjetje (v nadaljevanju USP). Lastna ocena je za tveganje premij in rezervacij znatno nižja od izračuna v skladu s standardno formulo, posledično je lastna ocena kapitalskih zahtev za tveganje premoženjskih zavarovanj glede na standardno formulo nižja.

Poleg kvantitativnega merjenja tveganj družba izpostavljenost tveganju premoženjskih zavarovanj četrtletno spremlja še z analizo kombiniranih količnikov posameznih pogodb in homogenih skupin tveganja, s preverjanjem ustreznosti zavarovalno-tehničnih rezervacij, spremljanjem agregatnih izpostavljenosti naravnim nesrečam po geografskih območjih ter večjih novo sklenjenih pogodb. Na podlagi teh medletnih informacij, družba spremlja profil zavarovalnih tveganj in zaznava morebitne spremembe, kar vodstvu omogoča pravočasno ukrepanje.

C.1.3 Koncentracija tveganja

Kot največje tveganje premoženjskih zavarovanj družbe ocenjujemo tveganje naravnih nesreč. Družba ima največjo izpostavljenost naravnim nesrečam v Sloveniji (ki pa zato tudi zaščitena z bistveno višjimi kapacitetami pozavarovalne zaščite), izpostavljenosti na drugih območjih pa so razmeroma dobro razpršene po vsem svetu.

V spodnji preglednici so navedene kosmate izpostavljenosti naravnim nesrečam družbe za 10 držav z največjo izpostavljenostjo na dan 31. 12. 2022.

⁹ Delež posameznega podmodula tveganja je izračunan kot delež v vsoti vseh podmodulov tveganja.

Kosmate izpostavljenosti naravnim nesrečam po državah¹⁰

v tisoč EUR	31. 12. 2022	31. 12. 2021
Slovenija	672.500	627.500
Hrvaška	36.157	45.868
Grčija	27.100	29.477
Turčija	27.036	30.725
Ciper	26.811	26.645
Srbija	26.095	32.126
Nemčija	26.063	33.133
Madžarska	23.966	27.938
Vietnam	22.498	22.129
Kitajska	21.378	45.109
Skupaj	909.604	920.649

Izpostavljenost do Slovenije je v primerjavi s preteklim letom višja. Večje znižanje je pri izpostavljenosti do Hrvaške in Kitajske.

Družba ima za pokrivanje katastrofalnih tveganj sklenjen pozavarovalni program. Po posameznem dogodku krije največ 5 milijonov EUR, ostalo pa je preneseno na pozavarovatelje.

C.1.4 Upravljanje tveganja

Družba svoja zavarovalna tveganja upravlja predvsem s pomočjo ustaljenih postopkov za prevzem v kritje, zapisanih v notranjih smernicah za sklepanje pozavarovanj. Te opredeljujejo zahteve za partnerje, določajo minimalno zahtevano raven informacij o poslu in določajo okvir za pričakovani rezultat posla. Hkrati določajo tudi postopek prevzema v kritje in ravni pristojnosti tako, da so v proces vgrajene primerne kontrole. Družba zavarovalno tveganje obvladuje tudi z geografsko razpršitvijo, omejitvami agregatne izpostavljenosti in ga zmanjšuje z ustreznim programom pozavarovanja (retrocesije).

Družba vsako leto pregleda in določi prevzemne limite. Ti omejujejo višino limita zavarovalne vsote oziroma največje verjetne škode (v nadaljevanju PML) posamezne pogodbe in pozavarovalne premije, oboje za prevzeti delež v lastni izravnavi družbe, ter višino pričakovane agregatne izpostavljenosti katastrofalnemu dogodku po geografskih območjih. Prevzemne limite potrdi tudi nosilec aktuarske funkcije, tako se zagotovi njihova skladnost s pripravljenostjo za prevzem tveganj. Prevzemni limiti so sestavni del smernic za sklepanje pozavarovanj. Družba ima v smernicah za sklepanje pozavarovanj opredeljen postopek odobritve prevzemanja pozavarovanj v odvisnosti od kompleksnosti posla, vključno s pristojnostmi in odgovornostmi ter načrti posredovanja v nadaljnjo obravnavo.

Poleg navedenega družba analizira tudi vpliv različnih analiz občutljivosti na višino tveganja. V izračunu na dan 31. 12. 2022 smo testirali vpliv povečanja mere obsega za tveganje premije premoženjskih in NSLT-zdravstvenih zavarovanj za 10 % na višino tveganja premij in rezervacij ter na višino celotnega SCR. Ob 10-odstotnem povečanju mere obsega premij se tveganje premij in rezervacij premoženjskih zavarovanj poveča za 4,4 % (31. 12. 2021: 4,5 %), tveganje premij in rezervacij NSLT-zdravstvenih zavarovanj pa za 6,3 % (31. 12. 2021: 6,5 %). Povišanje ne vpliva

¹⁰ Stanja na 31. 12. 2021 so prikazana za primerjavo in niso nujno tudi največje izpostavljenosti tega leta.

pomembno na solventnost družbe. Učinek analize občutljivosti je primerljiv z vplivom na dan 31. 12. 2021.

Analizirali smo tudi vpliv povečanja mere obsega za tveganje rezervacij premoženjskih in NSLTzdravstvenih zavarovanj za 10 % na višino tveganja premij in rezervacij ter na višino celotnega SCR. Ob 10-odstotnem povečanju mere obsega rezervacij se tveganje premij in rezervacij premoženjskih zavarovanj poveča za 5,6 % (31. 12. 2021: 5,5 %), tveganje premij in rezervacij NSLT-zdravstvenih zavarovanj pa za 3,7 % (31. 12. 2021: 3,5 %). Povišanje ne vpliva pomembno na solventnost družbe. Učinek analize občutljivosti je primerljiv z vplivom na dan 31. 12. 2021.

Vpliv analiz občutljivosti na primerne lastne vire sredstev, SCR in solventnostni količnik družbe (skupaj za premoženjska in NSLT-zdravstvena zavarovanja)

v tisoč EUR	Primerni lastni viri sredstev	Razlika glede na osnovno vrednost	SCR	Razlika glede na osnovno vrednost	Solventnostni količnik	Razlika glede na osnovno vrednost
Osnovne vrednosti na dan 31. 12. 2022	569.247		213.829		266 %
Povečanje mere obsega za tveganje premij	569.247	0	216.272	2.443	263 %	-3 o. t.
Povečanje mere obsega za tveganje rezervacij	569.247	0	216.895	3.066	262 %	-4 o. t.
Osnovne vrednosti na dan 31. 12. 2021	615.653		218.039		282 %
Povečanje mere obsega za tveganje premij	615.653	0	220.329	2.290	279 %	-3 o. t.
Povečanje mere obsega za tveganje rezervacij	615.653	0	220.853	2.814	279 %	-3 o. t.

Spodaj podrobneje navajamo obvladovanje tveganj za posamezno tveganje premoženjskih zavarovanj in NSLT-zdravstvenih zavarovanj ter združeno za življenjska zavarovanja.

Premijsko tveganje

Postopki za obvladovanje premijskega tveganja zajemajo predvsem ustrezen prevzem rizikov v pozavarovanje in redno četrtletno spremljanje rezultatov posameznih zavarovalnih vrst, po potrebi pa tudi pogodb ali partnerjev, ter ustrezen odziv na rezultate.

Tveganje pri sprejemu rizikov v pozavarovanje obvladujemo z dodatnimi izobraževanji prevzemnikov rizika, s pripravo čimbolj razumljivih, nedvoumnih in podrobnih navodil ter z določitvijo primernih prevzemnih limitov, usklajenih s pripravljenostjo za prevzem tveganj, določeno v strategiji prevzemanja tveganj, poslovnimi strategijami in programom retrocesije. Poleg tega posebno pozornost posvečamo temu, da pogodbe sklepamo s preverjenimi in zaupanja vrednimi cedenti ter da so vzpostavljene primerne omejitve koncentracije izpostavljenosti po geografskih regijah in homogenih skupinah tveganja, ki ohranjajo potrebno razpršenost rizikov. Veliko tveganje pri sprejemu rizikov v pozavarovanje je tudi napačno ocenjevanje PML, predvsem s strani cedentov Zavarovalne skupine Sava. Za zmanjševanje tega tveganja družba postavlja smernice za določanje PML, sodeluje s prevzemno službo cedentov pri prevzemu največjih posameznih rizikov, organizira izobraževanja in si prizadeva, da retrocesijski program krije tudi napake pri postavljanju PML.

Cenovno tveganje lahko družba večinoma obvladuje le posredno, saj pri proporcionalnih pozavarovanjih deli usodo s svojimi cedenti. Prav zato je preverjanje cedentov glavni sestavni del prevzemanja tveganj. Neposredno lahko družba obvladuje povezano neustreznost pogodbenih določil, ki je tveganje, da družba sklene pogodbe s spremljajočimi tveganji, ki se jih ob sklenitvi ni zavedala in jih ni upoštevala pri določanju premije. To se lahko zgodi zaradi slabih in pomanjkljivih informacij s strani cedenta ali zaradi neustreznega tolmačenja pogojev. Za ustrezno presojo vseh tveganj je potrebno popolno razumevanje vseh pozitivnih in negativnih strani sklenjenih pogodb in z njimi povezanih tveganj. Tveganje poskuša družba omejevati tako, da pred sklenitvijo pogodbe naredi podrobno analizo partnerja in tržišča, spremlja informacije iz okolja (mediji, konkurenca, stranke), zakonodajo in njene zahteve, opazuje trend gibanja škod v preteklosti (celotnega trga) in napovedi za prihodnost. Dodatno lahko družba uporabi posebna določila pozavarovalnih pogodb za omejitev nestanovitnosti rezultatov, kot so določila o drseči in profitni proviziji ter omejitvi škodnega količnika.

Tveganje nastanka nepričakovanega obsega škod je lahko posledica napačne ocene rizika pri sklepanju, pojava novih vrst škod, spremembe prakse sodišč, povečanja ozaveščenosti ljudi o pravicah, ki jih imajo iz zavarovalnih pogodb, sprememb makroekonomskih okoliščin, neustreznih človeških posegov v okolje in tudi neustreznega programa retrocesije. Tveganje poskušamo nadzorovati s poglobljenim ocenjevanjem rizikov pri sprejemanju v pozavarovanje in skrbnim dodeljevanjem pooblastil za sklepanje pogodb. Kot tveganje neustreznega načrtovanja produkta lahko tudi to tveganje družba obvladuje s posebnimi določili proporcionalnih pozavarovalnih pogodb, ki omejujejo udeležbo pozavarovatelja na nepričakovanih škodah, pri neproporcionalnih pogodbah pa družba ne prevzema neomejenih intervalov kritja. Velikega pomena pri zmanjševanju tega tveganja sta tudi vsakoletno preverjanje ustreznosti retrocesijske zaščite z uporabo različnih stresnih testov in scenarijev ter ustrezno določanje samopridržajev.

Tveganje nezadostnosti zavarovalno-tehničnih rezervacij

Družba ima za obvladovanje tveganja zavarovalno-tehničnih rezervacij vzpostavljene dobre postopke in učinkovite kontrole za izračun zavarovalno-tehničnih rezervacij v skladu z MSRP in predpisi Solventnosti II. Poleg tega vsako leto izvede analizo ustreznosti oblikovanih zavarovalno-tehničnih rezervacij v predhodnih letih, na podlagi katere analizira vse glavne vzroke za morebitne neustrezne višine rezervacij. Vse tako pridobljene izkušnje se nato uporabijo pri oblikovanju zavarovalnotehničnih rezervacij v prihodnosti. Učinkovit postopek za izračun zavarovalno-tehničnih rezervacij je

vzpostavljen na podlagi več ključnih korakov. Na podlagi dokumentiranja in razumevanja postopka izračuna zavarovalno-tehničnih rezervacij se opredelijo in opišejo morebitna tveganja, kot so:

razpoložljivost in točnost podatkov,
primernost metod in predpostavk,
napake v izračunu,
podpora procesa v informacijskem sistemu in orodjih.

Za vsako opredeljeno tveganje se vzpostavi kontrola za njegovo ublažitev. Opišejo se vzpostavljene kontrole, ki zagotavljajo kakovost podatkov in zmanjšujejo tveganja, povezana z izračuni zavarovalno-tehničnih rezervacij. Zasnovo in operativno učinkovitost kontrol preverimo najmanj enkrat letno oziroma ob večjih spremembah postopka ali metod in modelov, uporabljenih za izračun zavarovalno-tehničnih rezervacij.

Primeri kontrol vključujejo:

uskladitev podatkov o zavarovalno-tehničnih postavkah s finančnimi evidencami družbe,
medsebojni strokovni pregled aktuarskih metod in predpostavk,
opredeljene kontrole o upravljanju sprememb za IT-orodja, uporabljena v postopku,
pregled aktuarske funkcije in potrditev zabeleženih zneskov zavarovalno-tehničnih rezervacij.

Postopek izračuna zavarovalno-tehničnih rezervacij se redno potrjuje. Pri bistvenih spremembah v postopku, metodologiji ali modelih, uporabljenih za oblikovanje zavarovalno-tehničnih rezervacij, se potrjevanje izvede v skladu s časovnim razporedom poročanja.

Tveganje predčasne prekinitve pogodb

Ocenjujemo, da je tveganje predčasne prekinitve pogodb za družbo manj pomembno, saj je velika večina sklenjenih pozavarovalnih pogodb enoletnih, dodatno pa tveganje obvladujemo tudi z negovanjem dobrih poslovnih odnosov z dolgoletnimi in novimi cedenti in podrobnim proučevanjem tržnih razmer.

Tveganje katastrof

Družba obvladuje tveganje katastrof s premišljenim sprejemanjem rizikov v pozavarovanje, geografsko razpršitvijo in ustrezno retrocesijsko zaščito za naravne nesreče in nesreče, ki jih povzroči človek.

Družba ima za morebitno naravno katastrofo sklenjeno neproporcionalno zaščito samopridržaja (CAT XL), posebej za posle v skupini in posebej za sprejete pozavarovalne posle zunaj nje. Še pred delovanjem neproporcionalne zaščite je portfelj v Sloveniji zaščiten s proporcionalno retrocesijo, in sicer ekcedentnim kritjem, ki zagotavlja zaščito na ravni posameznih rizikov (vključno z napako PML), in s kvotnim kritjem potresnih zavarovanj. Tako bi družba ob hujšem dogodku utrpela škodo največ v višini prioritete CAT XL kritja, povečano za premijo za obnovitev kritja. Prioriteta CAT programa za posle v skupini je v letu 2022 ostala nespremenjena in znaša 5 milijonov EUR, prioriteta CAT programa za posle za sprejete pozavarovalne posle zunaj skupine pa se je v letu 2022 znižala na 3 milijone EUR. V primeru nadaljnjih koriščenj kritja delujejo pogodbena določila o obnovitvah kritja oziroma bi se družba zaščitila z novim kritjem za preostalo dobo trajanja, kar je običajen instrument, razpoložljiv na mednarodnem pozavarovalnem trgu, katerega cena je zaradi krajšega obdobja izpostavljenosti praviloma nižja od prvotnega kritja. Za večjo frekvenco naravnih katastrof je portfelj v Sloveniji zaščiten še z agregatnim kritjem, zato bi v primeru več dogodkov nad prioriteto družba utrpela nižjo škodo od vsote prioritet. Na ta način solventnost družbe niti ob morebitnem večjem številu katastrofalnih dogodkov v enem letu ne bi bila ogrožena.

Družba je obravnavala tudi različne scenarije in njihov vpliv na poslovanje in njen solventnostni položaj. Pri določitvi scenarijev smo izhajali iz lastnega profila tveganj ter poskušali prepoznati, kateri dogodki bi lahko pomembno vplivali na poslovanje in kapitalsko ustreznost, pri čemer smo upoštevali tudi verjetnost uresničitve.

Tveganje katastrof je za družbo zelo pomembno tveganje. Zato družba v procesu ORSE vsako leto testira scenarij katastrof ter njihov vpliv na solventnost. V ORSI 2023 smo vključili tudi CAT scenarij, v katerem smo predpostavili, da se zgodi večji potres v Indoneziji, ki povzroči še cunami na Tajskem in Šrilanki. Ocenjen vpliv scenarija je predstavljala vsota škod obeh dogodkov (zmanjšano za delež, ki ga krije pozavarovanje), za znesek katerega smo znižali lastne vire sredstev. Sava Re bi v primeru scenarija še vedno izkazovala visok presežek primernih lastnih virov sredstev nad SCR. Solventnostni količnik bi se tako znižal za nekaj odstotnih točk in bi ostal na visoki ravni in v skladu s spodnjo višino solventnostnega količnika iz strategije prevzemanja tveganj¹¹ .

Družba je v okviru ORSE vključila tudi podnebni scenarij v povezavi s fizičnimi tveganji, ki je opisan v podrazdelku C.6.6 Trajnostna tveganja in tveganja podnebnih sprememb.

Tveganje življenjskih zavarovanj

Ocenjujemo, da je tveganje življenjskih zavarovanj za družbo manj pomembno. Tveganje obvladujemo s poenotenim pristopom ob prevzemu tveganj v Zavarovalni skupini Sava, dobrimi poslovnimi odnosi z dolgoletnimi cedenti zunaj skupine ter podrobnim proučevanjem tržnih razmer. Postopki za obvladovanje tveganja predčasne prekinitve pogodb so spremljanje števila in deleža prekinjenih zavarovanj in spremljanje ukrepov cedenta za omejevanje prekinitve pogodb. Postopki za obvladovanje tveganja umrljivosti so dosledna uporaba protokolov za sprejem v zavarovanje, v katerih se natanko določi odstopanje od običajnega rizika umrljivosti, uporaba ustreznih tablic umrljivosti ter ustrezna retrocesijska zaščita. Postopki za obvladovanje tveganja stroškov servisiranja pogodb so spremljanje stroškov servisiranja pogodb življenjskih zavarovanj, opazovanje makroekonomske situacije (npr. inflacije) ter načrtovanje stroškov servisiranja pogodb v prihodnjih letih.

¹¹ Višina solventnostnega količnika družbe je za obdobje 2020–2022 nad spodnjo višino 200 %.

Tržno tveganje

Tržno tveganje je nevarnost izgube ali neugodne spremembe v finančnem položaju, ki lahko neposredno ali posredno nastane zaradi nihanj v stopnji in nepredvidljivosti tržnih cen sredstev, obveznosti in finančnih instrumentov. V sklop tržnih tveganj spadajo naslednja tveganja:

Tveganje obrestne mere je tveganje, da bo sprememba tržnih obrestnih mer neugodno vplivala na vrednost obrestno občutljivih sredstev in obveznosti. Med obrestno občutljive naložbe spadajo obveznice, depoziti, posojila, obvezniški in mešani vzajemni skladi ter alternativni dolžniški skladi. Pri obveznostih so obrestno občutljive predvsem zavarovalno-tehnične rezervacije. V izračunu kapitalske zahteve za tveganje obrestne mere se pri sredstvih upošteva vrednost obrestno občutljivih sredstev, pri obveznostih pa najboljša ocena zavarovalnotehničnih rezervacij in rezervacije za zaposlence.
Tveganje spremembe cen lastniških vrednostnih papirjev je tveganje, da bi se ob padcu cen znižala vrednost lastniških vrednostnih papirjev. Temu tveganju so izpostavljene udeležbe v odvisne in pridružene družbe, naložbe v lastniške alternativne sklade, naložbe v delnice ter delniške in mešane vzajemne sklade.
Tveganje nepremičnin je tveganje zmanjšanja vrednosti nepremičnin zaradi sprememb v ravni ali nestanovitnosti njihovih cen. Temu tveganju so izpostavljene nepremičnine namenjene lastni uporabi, naložbene nepremičnine, nepremičninski skladi in pravice do uporabe sredstev v najemu.
Valutno tveganje je tveganje, da se bo zaradi sprememb tečajev zmanjšala vrednost sredstev ali povečala vrednost obveznosti v tujih valutah.
Tveganje kreditnih pribitkov je tveganje občutljivosti sredstev na spremembe vrednosti ali nestanovitnost kreditnih pribitkov nad netvegano obrestno mero. Temu tveganju so izpostavljene obveznice, depoziti, posojila, obvezniški in mešani vzajemni skladi ter dolžniški alternativni skladi.
• Tveganje tržne koncentracije je tveganje pomanjkljive razpršenosti portfelja sredstev ali večje izpostavljenosti tveganju neplačila enega izdajatelja vrednostnih papirjev ali skupine povezanih izdajateljev.

C.2.1 Izpostavljenost tveganju

Družba ima na datum poročanja spodaj navedeno sestavo naložb, ki vpliva na višino tržnih tveganj.

(v tisoč EUR)	31. 12. 2022	Struktura 31. 12. 2022	31. 12. 2021	Struktura 31. 12. 2021
Naložbeni razred
Obveznice	288.333	37,0 %	284.229	34,3 %
Državne obveznice	214.340	27,5 %	180.187	21,8 %
Podjetniške obveznice	73.993	9,5 %	104.042	12,6 %
Investicijski skladi	27.362	3,5 %	24.990	3,0 %
Depoziti	0	0,0 %	0	0,0 %
Delniške naložbe	448.660	57,5 %	503.257	60,8 %
Udeležbe v odvisne in pridružene družbe	443.060	56,8 %	496.406	60,0 %
Kotirajoče delnice	4.285	0,5 %	5.536	0,7 %
Nekotirajoče delnice	1.314	0,2 %	1.314	0,2 %
Nepremičnine	13.854	1,8 %	12.501	1,5 %
Nepremičnine za lastno rabo	3.570	0,5 %	3.181	0,4 %
Druge nepremičnine	10.284	1,3 %	9.320	1,1 %
Posojila in hipoteke	1.840	0,2 %	2.573	0,3 %
Skupaj	780.049	100 %	827.550	100 %

Sestava naložb, zajetih v tržna tveganja (vrednotenih v skladu s Solventnostjo II)

Vrednost naložb, ki jih družba upošteva pri izračunu tržnih tveganj, je na dan 31. 12. 2022 znašala 780,0 milijona EUR (31. 12. 2021: 827,6 milijona EUR). Zmanjšanje naložb v letu 2022 je v veliki meri posledica neugodnih razmer na finančnih trgih, ki so vplivale tako na padec vrednosti udeležb v odvisne in pridružene družbe, kot na padec ostalih naložb. Glede ne preteklo obdobje so se povečale predvsem naložbe v državne vrednostne papirje, ki so se povečale predvsem na račun zmanjšanja naložb v podjetniške obveznice. Na povišanje naložb v investicijske sklade so vplivali predvsem vpoklici kapitala, iz naslova sklenjenih zavez z alternativnimi skladi (infrastrukturni, nepremičninski skladi). Vrednost udeležb v odvisne družbe se je v primerjavi s preteklim letom znižala, kar je posledica poslabšanja razmer na finančnih trgih in z njimi povezanega znižanja primernih lastnih sredstev odvisnih družb.

Iz sestave naložb je razvidno, da glavnino finančnih naložb družbe predstavljajo strateške udeležbe in finančni instrumenti s stalnim donosom. Struktura portfeljskih naložb, v kateri prevladujejo finančni instrumenti s stalnim donosom, je posledica usmeritev družbe, ki si pri upravljanju finančnih naložb prizadeva predvsem za usklajevanje narave naložb z obveznostmi, ki jih te pokrivajo.

Delež portfeljskih naložb¹² v finančnih instrumentih s spremenljivim donosom je razmeroma majhen, glavnino delniških naložb družbe predstavljajo udeležbe. Portfeljski del naložb kaže razmeroma veliko izpostavljenost družbe obrestnemu in kreditnemu tveganju.

C.2.2 Merjenje tveganja

Družba za kvantitativno oceno tržnih tveganj uporablja standardno formulo in lastno oceno tržnih tveganj.

Zahtevani solventnostni kapital v skladu s standardno formulo za tržna tveganja je na dan 31. 12. 2022 znašal 135,7 milijona EUR (31. 12. 2021: 148,0 milijona EUR), kar predstavlja 49,4 %

¹² Sredstva, upoštevana pri izračunu tržnih tveganj, zmanjšana za udeležbe v odvisne družbe.

vsote SCR vseh modulov tveganj¹³ . Znižanje kapitalske zahteve je v veliki meri posledica znižanja vrednosti udeležb v odvisnih in pridruženih družbah, kar vpliva na nižje tveganje lastniških vrednostnih papirjev. Družba ima naložbe v udeležbe v zavarovalnice znotraj Evropske unije v višini 346,0 milijona EUR (31. 12. 2021: 405,3 milijona EUR), v zavarovalnice zunaj Evropske unije v višini 54,2 milijona EUR (31. 12. 2021: 48,4 milijona EUR), v preostale odvisne in pridružene družbe pa v višini 42,9 milijona EUR (31. 12. 2021: 42,7 milijona EUR). Izpostavljenost družbe udeležbam v odvisne in pridružene družbe tako predstavlja pomemben delež kapitalske zahteve za tveganje lastniških vrednostnih papirjev in tveganja tržne koncentracije. Vrednost udeležb v zavarovalnice znotraj Evropske unije se je zaradi neugodnih razmer na finančnih trgih glede na lani precej znižala, saj so razmere povzročile pomemben padec primernih lastnih virov sredstev Zavarovalnice Sava in Vite. Vrednost udeležb v zavarovalnice zunaj Evropske unije ter vrednost udeležb v preostale odvisne in pridružene družbe pa se je glede na lani povišala zaradi dobrih poslovnih rezultatov odvisnih družb.

Nediverzificirano tržno tveganje po podmodulih tveganja (v tisoč EUR)¹⁴

Tveganje obrestne mere predstavlja razmeroma majhen delež v kapitalski zahtevi tržnih tveganj. Tveganje se je v letu 2022 nekoliko povišalo, kar je posledica višje krivulje netveganih obrestnih mer. Družba tekoče spremlja, analizira in obravnava obseg prevzetega obrestnega tveganja. Zaradi dejavnosti, ki jih izvaja z namenom obvladovanja obrestnega tveganja in vzpostavljenih notranjih kontrol, menimo, da je tveganje dobro obvladovano.

Tveganje spremembe cen lastniških vrednostnih papirjev z 51-odstotnim deležem v tržnih tveganjih predstavlja največje posamično tržno tveganje. Glavnina kapitalske zahteve izhaja iz udeležb v odvisne in pridružene družbe. Tveganje lastniških vrednostnih papirjev, ki izhaja iz portfeljskih naložb, je zaradi manjše izpostavljenosti razmeroma nizko. Tveganje se je v letu 2022 nekoliko znižalo, kar je predvsem posledica padca vrednosti udeležb v zavarovalnice znotraj Evropske unije.

Tveganje nepremičnin. Delež nepremičnin je v strukturi naložbenega portfelja omejen z limitnim sistemom družbe in je v celotnem portfelju razmeroma majhen. Posledično je tveganje nepremičnin družbe majhno. Tveganje se je v letu 2022 nekoliko povišalo, kar je posledica izvedene cenitve nepremičnin in višje vrednosti nepremičninskih skladov.

¹³ Upoštevana je vsota SCR vseh modulov tveganj vključno z operativnim tveganjem.

¹⁴ Delež posameznega podmodula tveganja je izračunan kot delež v vsoti vseh podmodulov tveganja.

Tveganje kreditnih pribitkov je razmeroma majhno in v strukturi tržnih tveganj predstavlja 4 % kapitalske zahteve. V letu 2022 se je tveganje nekoliko znižalo zaradi padca vrednosti obveznic (predvsem poslovnih), ki je posledica neugodnih razmer na finančnih trgih. Družba ima za obvladovanje kreditnega tveganja postavljen limitni sistem, ki določa maksimalne izpostavljenosti do posameznega izdajatelja, regije, panoge in bonitetnega razreda, s katerimi preprečuje prevzemanje tveganj, ki presegajo pripravljenost za prevzem tveganj družbe.

Valutno tveganje predstavlja 12 % tržnih tveganj. Temu tveganju so izpostavljena sredstva in obveznosti. Družba je v skladu z MSRP na dan 31. 12. 2022 izkazovala visoko stopnjo valutne usklajenosti sredstev in obveznosti. Ne glede na to, družba izkazuje delno valutno neusklajenost v skladu z metodologijo Solventnosti II, ki je posledica nižjih SII-rezervacij v primerjavi z MSRP-rezervacijami. Tveganje se je v letu 2022 nekoliko znižalo.

Tveganje tržne koncentracije z 27-odstotnim deležem predstavlja drugo največje posamično tržno tveganje družbe. Višina tveganja je posledica udeležb v odvisne družbe, ki niso zavarovalnice v Evropski uniji, ki se v skladu s standardno formulo upoštevajo kot ena izpostavljenost. Na višino tveganja vplivajo tudi udeležbe v pridružene družbe, ki se obravnavajo kot ločena izpostavljenost, ter presegajo prag izpostavljenosti v tveganju koncentracije. Tveganje se je glede na 31. 12. 2021 nekoliko zvišalo, predvsem zaradi višje vrednosti zavarovalnic zunaj Evropske unije. V okviru portfeljskih naložb je tveganje koncentracije majhno, saj družba izpostavljenost oziroma koncentracije portfeljskih naložb do posamezne regije, panoge in vrste naložb spremlja in uravnava. S tem preprečuje velike koncentracije v naložbenem portfelju in omejuje višino tveganja.

Pri ocenjevanju tveganj, povezanih z naložbenim portfeljem, družba redno spremlja tudi druge mere tveganj oziroma uspešnosti naložbenega portfelja:

trajanje,
poraba kapitala izračunana s standardno formulo,
tržni in knjigovodski donos ter donosnost ter
nihajnost donosov.

Pri upravljanju sredstev in obveznosti družba za posamezen portfelj sredstev in obveznosti četrtletno izračunava in spremlja:

modificirano trajanje, konveksnost in ključno stopnjo trajanja,
napoved denarnih tokov,
spremembo poštene vrednosti ter
valutno strukturo sredstev in obveznosti.

Družba za spremljanje in ocenjevanje tržnih tveganj poleg standardne formule uporablja tudi lastni solventnostni model, ki ga uporabi v okviru ORSE. V lastnem izračunu tveganj med finančnimi tveganji ocenjujemo tveganje lastniških vrednostnih papirjev, obrestno tveganje in kreditno tveganje finančnih naložb. Za vrednotenje lastniških vrednostnih papirjev uporabljamo model CAPM (angl. Capital Asset Pricing Model), pri katerem za vsak lastniški vrednostni papir posebej določimo delniški indeks, ki predstavlja tržni donos v modelu (za osnovo uporabljamo ustrezne scenarije ekonomskega generatorja). V lastnem modelu upoštevamo vse tržne lastniške vrednostne papirje, ki so dovolj likvidni, da smo lahko na zgodovinskih podatkih z ustrezno zanesljivostjo ocenili parametre modela. Za ostale naložbe upoštevamo šok, ki ga predpisuje standardna formula. Tveganje obrestne mere v lastni oceni ocenimo za vse obrestno občutljive naložbe in obveznosti, pri čemer valute z manjšim deležem v portfelju pretvorimo v tisto izmed modeliranih valut, s katero je imela v zadnjem

petletnem obdobju najstabilnejši menjalni tečaj ¹⁵ . V lastnem modelu ocenjujemo tudi kreditno tveganje finančnih naložb, v katerem sta zajeti tudi tveganje tržne koncentracije in tveganje kreditnih pribitkov. V lastnem modelu so obravnavane le finančne naložbe brez udeležb v odvisne in pridružene družbe. Te pri izračunu tveganja lastniških vrednostnih papirjev upoštevamo enako kot v standardni formuli, pri izračunu tveganja tržne koncentracije pa izpostavljenosti iz naslova udeležb v odvisne družbe, ki niso zavarovalnice v Evropski uniji obravnavamo kot posamezne izpostavljenosti. V lastni oceni je kapitalska zahteva za tržna tveganja nižja kot v standardni formuli, kar je predvsem zaradi nižje kapitalske zahteve za udeležbe v lastnem modelu, lastna ocena, ki se nanaša na portfeljske naložbe pa je nekoliko višja kot v standardni formuli, kar je predvsem posledica obravnave državnih obveznic znotraj EU, ki jih standardna formula obravnava kot netvegane, v lastnem modelu pa ocenimo tveganje tudi za te naložbe.

C.2.3 Koncentracija tveganja

Največjo izpostavljenost med finančnimi naložbami v odvisne in pridružene družbe predstavlja naložba v Zavarovalnico Sava, katere vrednost predstavlja 56,9 % celotne vrednosti finančnih naložb v odvisne in pridružene družbe (31. 12. 2021: 60,7 %). Celotna izpostavljenost Save Re tveganju finančnih naložb v odvisne in pridružene družbe na dan 31. 12. 2022 znaša 443,1 milijona EUR (31. 12. 2021: 496,4 milijona EUR).

Izpostavljenost do Zvezne republike Nemčije predstavlja največjo koncentracijo do posameznega izdajatelja. Največjo regijsko koncentracijo ima družba do področja Evropske unije.

Tveganj, povezanih s koncentracijo, se družba zaveda in jih dejavno obvladuje z ustrezno postavljenimi limiti najvišje dovoljene izpostavljenosti znotraj svojega limitnega sistema.

C.2.4 Upravljanje tveganja

Okvir za upravljanje tržnega tveganja družbe predstavljata politika upravljanja sredstev in obveznosti ter politika upravljanja naložbenega tveganja. V njima so opredeljene:

osnovne naložbene usmeritve,
mere za spremljanje uspešnosti upravljanja naložb,
mere za spremljanje naložbenih tveganj,
spremljanje skladnosti portfelja z veljavnim limitnim sistemom,
odgovorne osebe v naložbenem procesu.

Pri upravljanju in spremljanju tržnih tveganj družba upošteva:

pripravljenost za prevzem tveganj, določeno v strategiji prevzemanja tveganj,
operativne limite za finančne naložbe,
mere uspešnosti in tveganosti naložb ter obveznosti.

Tveganja, ki izhajajo iz portfelja finančnih naložb, družba obvladuje s tekočim spremljanjem in analiziranjem finančnih podatkov izdajateljev, spremljanjem tržnih cen finančnih instrumentov, rednim analiziranjem upravljanja sredstev in obveznosti, ki jih obravnava odbor za upravljanje tveganj ter analizami občutljivosti na pomembne parametre tržnih tveganj.

¹⁵ Modelirane valute so evro, ameriški dolar, kitajski juan, indijska rupija, južnokorejski won ter ruski rubelj.

Družba tveganja, ki izhajajo iz udeležb v odvisne družbe, upravlja predvsem z jasno določeno poslovno strategijo in strategijo prevzemanja tveganj skupine, ki jo morajo družbe v skupini upoštevati, ter z aktivnim upravljanjem odvisnih družb.

V okviru tržnih tveganj smo izvedli štiri analize občutljivosti različnih parametrov, ki vplivajo na višino zahtevanega solventnostnega kapitala tržnih tveganj in višino primernih lastnih virov sredstev družbe ter posledično na njen solventnostni položaj. V spodnji preglednici so prikazani rezultati posameznih analiz občutljivosti.

v tisoč EUR	Primerni lastni viri sredstev	Razlika glede na osnovno vrednost	SCR	Razlika glede na osnovno vrednost	Solventnostni količnik	Razlika glede na osnovno vrednost
Osnovne vrednosti na dan 31. 12. 2022	569.247		213.829		266 %
Zvišanje obrestnih mer za 100 bazičnih točk	567.001	-2.246	212.876	-953	266 %	0 o. t.
Znižanje obrestnih mer za 100 bazičnih točk	571.148	1.901	214.869	1.040	266 %	0 o. t.
Padec vrednosti lastniških vrednostnih papirjev za 20 %	566.514	-2.733	212.948	-881	266 %	0 o. t.
Znižanje vrednosti nepremičnin za 25 %	564.849	-4.398	213.124	-705	265 %	-1 o. t.
Znižanje vrednosti udeležbe v Zavarovalnico Sava za 20 %	518.818	-50.429	205.952	-7.877	252 %	-14 o. t.
Znižanje vrednosti udeležbe v zavarovalnico Vita za 20 %	550.478	-18.770	210.858	-2.971	261 %	-5 o. t.
Osnovne vrednosti na dan 31. 12. 2021	615.653		218.039		282 %
Zvišanje obrestnih mer za 100 bazičnih točk	612.123	-3.531	217.037	-1.003	282 %	0 o. t.
Znižanje obrestnih mer za 100 bazičnih točk	618.578	2.924	218.938	898	283 %	1 o. t.
Padec vrednosti lastniških vrednostnih papirjev za 20 %	612.530	-3.123	217.056	-984	282 %	0 o. t.
Znižanje vrednosti nepremičnin za 25 %	611.647	-4.007	217.702	-337	281 %	-1 o. t.
Znižanje vrednosti udeležbe v Zavarovalnico Sava za 20 %	555.423	-60.231	207.994	-10.046	267 %	-15 o. t.
Znižanje vrednosti udeležbe v zavarovalnico Vita za 20%	594.828	-20.826	214.522	-3.518	277 %	-5 o. t.

Vpliv analiz občutljivosti na primerne lastne vire sredstev, SCR in solventnostni količnik družbe

Prva analiza občutljivosti je zvišanje oziroma znižanje obrestnih mer. Analizo smo izvedli tako, da smo osnovno krivuljo netvegane obrestne mere za vse ročnosti povečali oziroma zmanjšali za 100 bazičnih točk. Nato smo izvedli nov izračun primernih lastnih virov sredstev ter zahtevanega solventnostnega kapitala za vsa obrestno občutljiva sredstva in obveznosti. Primerni lastni viri sredstev družbe se ob povišanju obrestnih mer za 100 bazičnih točk znižajo manj kot znaša meja pomembnosti¹⁶ družbe, hkrati pa se zniža tudi SCR družbe. Tako je vpliv analize občutljivosti na solventnostni količnik razmeroma majhen in primerljiv z izračunom vpliva analize občutljivosti na dan 31. 12. 2021. V analizi občutljivosti znižanja obrestnih mer za 100 bazičnih točk je vpliv na primerne lastne vire sredstev in SCR ravno obraten. Vpliv analize občutljivosti na solventnostni količnik je razmeroma majhen in primerljiv z izračunom vpliva analize občutljivosti na dan 31. 12. 2021.

¹⁶ Meja pomembnosti je mera družbe, vezana na višino njenih primernih lastnih virov sredstev in zahtevanega solventnostnega kapitala. Dne 31. 12. 2022 je meja pomembnosti družbe znašala 7 milijonov EUR.

Druga je analiza občutljivosti padca vrednosti lastniških vrednostnih papirjev družbe, ki smo jo izvedli tako, da smo na dan poročanja znižali vrednost lastniških vrednostnih papirjev za 20 %. Vrednosti udeležb v odvisne in pridružene družbe nismo znižali. Vpliv padca vrednosti lastniških vrednostnih papirjev je sorazmeren z višino analize občutljivosti. Analiza občutljivosti vpliva predvsem na znižanje primernih lastnih virov sredstev, zmanjša pa se tudi kapitalska zahteva za tržna tveganja. Znižanje primernih lastnih virov sredstev in znižanje SCR je manjše od meje pomembnosti družbe, vpliv na solventnostni količnik pa je zelo majhen in primerljiv z izračunom vpliva analize občutljivosti na dan 31. 12. 2021.

Tretja je analiza občutljivosti padca cen nepremičnin, ki smo jo izvedli tako, da smo vrednosti nepremičnin znižali za 25 %. Osnova za izračun je stanje nepremičnin na datum poročanja. Analiza občutljivosti vpliva predvsem na znižanje primernih lastnih virov sredstev, zniža pa tudi kapitalsko zahtevo podmodula tveganja nepremičnin. Vpliv znižanja vrednosti nepremičnin na primerne lastne vire sredstev in SCR je manjši od meje pomembnosti. Vpliv analize občutljivosti na solventnostni količnik je posledično majhen. Vpliv je primerljiv z izračunom vpliva na dan 31. 12. 2021.

Omenili smo že, da vrednost udeležb v odvisne družbe pomembno vpliva na bilanco stanja in višino tržnih tveganj družbe, zato smo v četrti analize občutljivosti testirali, kako 20 % padec vrednosti dveh največjih udeležb v odvisni družbi, Zavarovalnice Sava in zavarovalnice Vita, vpliva na naš solventnostni položaj. Naložbe v odvisne zavarovalne družbe se v bilanci stanja v skladu s Solventnostjo II izkazujejo z uporabo prilagojene kapitalske metode, ki pomeni razliko med sredstvi in obveznostmi odvisne družbe, vrednotenimi v skladu s Solventnostjo II. Vrednost udeležbe v Zavarovalnico Sava je v bilanci stanja v skladu s Solventnostjo II na dan 31. 12. 2022 znašala 252,1 milijona EUR (31. 12. 2021: 301,2 milijona EUR) in je predstavljala 56,9 % (31. 12. 2021: 60,7 %) celotne vrednosti finančnih naložb v odvisne in pridružene družbe. Analiza občutljivosti 20 % padca udeležbe v Zavarovalnico Sava pomembno zniža primerne lastne vire sredstev in SCR Save Re. Ker se primerni lastni viri sredstev znižajo bolj, kot se zniža SCR, občutno pade tudi solventnostni količnik družbe, vendar pa solventnost zaradi še vedno visokega solventnostnega količnika ostaja visoka. Vpliv na solventnost družbe je primerljiv z vplivom analize občutljivosti na dan 31. 12. 2021. Vrednost udeležbe v zavarovalnico Vita je v bilanci stanja v skladu s Solventnostjo II na dan 31. 12. 2022 znašala 93,8 milijona EUR (31. 12. 2021: 104,1 milijona EUR) in je predstavljala 21,2 % (31. 12. 2021: 21,0 %) celotne vrednosti finančnih naložb v odvisne in pridružene družbe. Analiza občutljivosti 20 % padca udeležbe v zavarovalnico Vita pomembno zniža primerne lastne vire sredstev Save Re, zniža pa se tudi SCR. Ker se primerni lastni viri sredstev znižajo bolj, kot se zniža SCR, pade tudi solventnostni količnik, vendar solventnost Save Re zaradi visokega solventnostnega količnika ostaja visoka. Vpliv na solventnost družbe je primerljiv z vplivom analize občutljivosti na dan 31. 12. 2021.

Analiza scenarijev v ORSI

Družba je v ORSI analizirala vpliv povečanih makroekonomskih in geopolitičnih tveganj na svoje poslovanje in solventnost z inflacijskim scenarijem in scenarijem vojaškega konflikta v Aziji.

Inflacijski scenarij predvideva inflacijski šok in dlje časa povečane stopnje inflacije. Scenarij predpostavlja povečanje kreditnih pribitkov dolžniških vrednostnih papirjev ter padec vrednosti ostalih naložbenih razredov. Na podlagi scenarija so bili preračunani učinki na portfelj naložb pa tudi na zavarovalne obveznosti in sicer na dan 31. 12. 2023. Tak scenarij bi imel velik vpliv na primerne lastne vire sredstev družbe (vpliv znatno presega mejo pomembnosti družbe). Zaradi znižanja vrednosti naložb, bi se hkrati znižala tudi kapitalska zahteva za tržno tveganje in posledično tudi SCR družbe. Solventnost bi se v primeru realizacije inflacijskega scenarija precej znižala, vendar bi še vedno ostala nad spodnjo višino solventnostnega količnika iz strategije prevzemanja tveganj ter

precej nad regulatorno višino 100 %. Učinek scenarija na solventnostni količnik je manjši kot pri ekstremnem scenariju vojaškega konflikta v Aziji.

Scenarij vojaškega konflikta v Aziji predvideva tako agresijo Kitajske na Tajvan kot tudi Severne Koreje na Južno Korejo. Scenarij predvideva precejšen dvig netvegane obrestne mere, povečanje pribitkov za tveganje ter padec vrednosti ostalih naložbenih razredov. Na podlagi scenarija so bili preračunani učinki na portfelj naložb in zavarovalne obveznosti na dan 31. 12. 2023. Scenarij bi imel izjemno neugoden vpliv na primerne lastne vire sredstev družbe (vpliv znatno presega mejo pomembnosti družbe). Zaradi znižanja vrednosti naložb, bi se hkrati znižala tudi kapitalska zahteva za tržno tveganje in posledično tudi SCR družbe. Ob upoštevanju predpostavk scenarija bi solventnost še vedno ostala nad spodnjo višino solventnostnega količnika iz strategije prevzemanja tveganj ter precej nad regulatorno višino 100 %. Pri tem je potrebno poudariti, da gre za zelo ekstremen scenarij, s katerim smo želeli testirati robustnost kapitalske ustreznosti družbe.

Načelo preudarne osebe

Pri naložbenih odločitvah družba upošteva vsa tveganja povezana z naložbami in ne le tveganja, ki so upoštevana v izračunu kapitalskih zahtev. Strateška alokacija naložb je določena s pomočjo procesa optimizacije, ki temelji na historičnih podatkih posameznih naložbenih razredov in upošteva pripravljenost družbe za prevzem tržnih tveganj.

Osebe, odgovorne za sprejemanje naložbenih odločitev prevzemajo in upravljajo naložbeno tveganje v skladu s smernicami, opredeljenimi v politiki upravljanja naložbenega tveganja, ki je zasnovana na podlagi načela preudarne osebe.

Vsa sredstva družba nalaga tako, da so zagotovljene varnost, kakovost, likvidnost in donosnost portfelja kot celote. Poleg tega zagotavlja tako lokalizacijo teh sredstev, da je zagotovljena njihova razpoložljivost.

Sredstva za kritje zavarovalno-tehničnih rezervacij družba nalaga na način, ki ustreza naravi in trajanju pozavarovalnih obveznosti. Ta sredstva nalagamo v najboljšem interesu vseh imetnikov polic in upravičencev.

Družba ima vzpostavljen limitni sistem, ki upošteva maksimalne pričakovane izgube posameznega izdajatelja, omejitve, ki jih iz naslova tveganja tržne koncentracije predpisuje standardna formula, in omejitve, ki izhajajo iz pripravljenosti za prevzem tveganj in sprejemljive nihajnosti donosa finančnih naložb. Poleg limitov po tipih naložb, sektorjih, regijah in izdajateljih, ima družba opredeljene tudi limite v povezavi z bonitetnimi ocenami naložb, s čimer dodatno omeji kreditno tveganje.

V primeru konflikta interesov družba zagotovi, da se naložba izvede v najboljšem interesu zavarovalcev in upravičencev.

Kreditno tveganje

Kreditno tveganje je tveganje izgube ali neugodne spremembe v finančnem položaju družbe zaradi nihanj v kreditnem položaju izdajateljev, nasprotnih strank in morebitnih dolžnikov, ki jim je družba izpostavljena.

C.3.1 Izpostavljenost tveganju

Družba je v okviru kreditnega tveganja izpostavljena:

tveganju neplačila nasprotne stranke,
tveganju kreditnih pribitkov,
tveganju tržne koncentracije.

Tveganje kreditnih pribitkov in tveganje tržne koncentracije sta,skladno z razvrščanjem in merjenjem tveganj v standardni formuli obravnavani in prikazani v razdelku C.2 Tržno tveganje. V nadaljevanju tega razdelka pa navajamo podrobnosti, povezane s tveganjem neplačila nasprotne stranke.

Tveganje neplačila nasprotne stranke vključuje izgube zaradi nepričakovanega neplačila ali poslabšanja kreditnega položaja nasprotnih strank in dolžnikov v prihodnjih 12 mesecih. Tveganje zajema pogodbe za zmanjševanje tveganja, predvsem pozavarovalne pogodbe in terjatve do zavarovalnih posrednikov, pa tudi druge kreditne izpostavljenosti, ki jih ne zajema podmodul tveganja kreditnih pribitkov znotraj standardne formule (denar in denarni ustrezniki ter depoziti pri cedentih). Kreditno tveganje terjatev iz poslovanja izhaja iz zamud pri poplačilu terjatev, ki se v družbi pojavljajo na področju terjatev iz aktivnih pozavarovalnih poslov in regresnih terjatev. V izogib zamudam pri plačilih družba natančno spremlja cedente ter dejavno izterjuje zapadle in neplačane terjatve. Zato je izpostavljenost družbe tveganju neplačila nasprotne stranke majhna.

C.3.2 Merjenje tveganja

Družba za kvantitativno oceno kreditnega tveganja uporablja standardno formulo. Kot je zapisano zgoraj, sta tveganji kreditnih pribitkov in tržne koncentracije vključeni v modulu tržnih tveganj, tveganje neplačila nasprotne stranke pa v ločenem modulu tveganja neplačila nasprotne stranke. V nadaljevanju so tako prikazani rezultati za tveganje neplačila nasprotne stranke, medtem ko so tržna tveganja obravnavana v razdelku C.2 Tržno tveganje.

Kapitalska zahteva družbe v skladu s standardno formulo za tveganje neplačila nasprotne stranke je na dan 31. 12. 2022 znašala 9,5 milijona EUR (31. 12. 2021: 8,9 milijona EUR), kar predstavlja 3,5 % vsote SCR vseh modulov tveganj¹⁷ .

V spodnjem grafu je prikazana sestava modula tveganja neplačila nasprotne stranke v skladu s standardno formulo.

¹⁷ Upoštevana je vsota SCR vseh modulov tveganj vključno z operativnim tveganjem.

Nediverzificirano tveganje neplačila nasprotne stranke po podmodulih tveganja (v tisoč EUR)¹⁸

Tveganje tipa 1 vključuje izpostavljenosti v povezavi s pozavarovalnimi in sozavarovalnimi pogodbami, denar in denarne ustreznike ter depozite pri cedentih. Tveganje je na dan 31. 12. 2022 na podobnem nivoju kot 31. 12. 2021. Izpostavljenost do bank iz naslova denarnih ustreznikov se v primerjavi s preteklim letom nekoliko zniža, izpostavljenost do depozitov pri cedentih in izpostavljenost do retrocesionarjev pa nekoliko zviša.

V tveganju tipa 2 so upoštevane vse terjatve bilance stanja v skladu s Solventnostjo II, ki niso zajete v tveganju tipa 1, iz njih so izločene le terjatve za davek od dohodkov pravnih oseb in odložene terjatve za davek. Tveganje se v letu 2022 nekoliko poveča zaradi nekoliko višje višine terjatev v bilanci stanja v skladu s Solventnostjo II.

Poleg izračuna zahtevanega solventnostnega kapitala v skladu s standardno formulo družba v ORSI uporablja lasten solventnostni model za oceno kreditnega tveganja finančnih naložb. V tem modelu pri vseh naložbah v dolžniške instrumente upoštevamo tveganje kreditnih pribitkov, tveganje migracij in tveganje neplačila. Tako je kreditno tveganje, povezano s finančnimi naložbami, obravnavano kot celota, saj se upošteva sprememba vrednosti naložb tako zaradi spremembe višine pribitkov na netvegano krivuljo obrestnih mer (tveganje kreditnih pribitkov), spremembe bonitetnih ocen (tveganje migracij) kot tudi spremembe zaradi propada izdajatelja (tveganje neplačil). Ker so omenjena tveganja med seboj tesno povezana, so v ORSI obravnavana v skupnem modelu. Več o lastnem modelu za vrednotenje tržnih in kreditnih tveganj je navedeno v razdelku C.2.2 Merjenje tveganja. Za del tveganja neplačila nasprotne stranke v povezavi s pozavarovatelji in sozavarovatelji ter depoziti pri cedentih menimo, da standardna formula ustrezno ovrednoti tveganje, zato lastnega izračuna na tem delu ne izvajamo, denar in denarne ustreznike pa obravnavamo kot netvegane naložbe. V izračunu lastne ocene kreditnega tveganja upoštevamo tudi učinek diverzifikacije.

Pri tveganju neplačila nasprotne stranke družba nima večjih koncentracij tveganja.

¹⁸ Delež posameznega podmodula tveganja je izračunan kot delež v vsoti vseh podmodulov tveganja.

C.3.3 Upravljanje tveganja

V izogib preveliki koncentraciji v določen tip naložb, preveliki koncentraciji pri določenemu pogodbenemu partnerju oziroma sektorju in tudi drugim možnim oblikam koncentracije, ima družba v skladu z limitnim sistemom svoj naložbeni portfelj razmeroma dobro razpršen.

Kreditno tveganje sredstev iz po(so)zavarovalnih pogodb družba obvladuje predvsem z omejevanjem izpostavljenosti do posameznega po(so)zavarovalnega partnerja in sklepanjem pogodb s partnerji z visoko bonitetno oceno.

V izogib zamudam pri plačilih družba natančno spremlja cedente ter dejavno izterjuje zapadle in neplačane terjatve.

V družbi četrtletno spremljamo in poročamo o izpostavljenosti kreditnemu tveganju, kar omogoča pravočasno sprejetje ukrepov, če so ti potrebni. Spremljamo tudi bonitetne ocene partnerjev in morebitne kazalnike poslabšanja te ocene. S tem namenom je vzpostavljen tudi proces preverjanja zunanjih bonitetnih ocen s strani bonitetne komisije, ki deluje v okviru odbora za upravljanje tveganj.

Družba je v okviru preverjanja ustreznosti uporabljenih bonitetnih ocen v izračunu kapitalske ustreznosti testirala vpliv poslabšanja bonitetnih ocen retrocesionarjev in cedentov, kjer imamo izpostavljenosti v obliki depozitov pri cedentih. Predpostavili smo, da se vsem partnerjem zniža bonitetna ocena za eno stopnjo kreditne kvalitete in na podlagi tega izračunali vpliv na SCR in solventnostni količnik. Vpliv je majhen in se glede na 31.12.2021 ni spremenil.

v tisoč EUR	Primerni lastni viri sredstev	Razlika glede na osnovno vrednost	SCR	Razlika glede na osnovno vrednost	Solventnostni količnik	Razlika glede na osnovno vrednost
Osnovne vrednosti na dan 31. 12. 2022	569.247		213.829		266 %
Poslabšanje bonitetne ocene pozavarovateljev	569.121	-126	214.999	1.170	265 %	-1 o. t.
Osnovne vrednosti na dan 31. 12. 2021	615.653		218.039		282 %
Poslabšanje bonitetne ocene pozavarovateljev	615.535	-118	219.018	978	281 %	-1 o. t.

Vpliv analize občutljivosti na primerne lastne vire sredstev, SCR in solventnostni količnik

Likvidnostno tveganje

Likvidnostno tveganje je tveganje, da družba v nekem trenutku ni sposobna poravnati svojih obveznosti oziroma je zaradi pomanjkanja likvidnih sredstev primorana prodajati manj likvidna sredstva z diskontom oziroma najemati nova posojila. Likvidnostno tveganje je tveganje, ki izhaja iz kratkoročnih denarnih tokov, in ne tveganje, ki izhaja iz dolgoročne neusklajenosti sredstev in obveznosti.

C.4.1 Izpostavljenost tveganju

Družba ima precejšnje denarne obveznosti (ki izhajajo predvsem iz obveznosti do cedentov, zato je treba denarne tokove ustrezno upravljati in tako zagotoviti primerno raven likvidnosti). Družba zato skrbno načrtuje in spremlja uresničitev denarnih tokov (denarne prilive in odlive). Prav tako redno spremlja strukturo terjatev po zapadlosti in upošteva vpliv poplačila terjatev na tekočo likvidnost.

C.4.2 Merjenje tveganja

Likvidnostno tveganje spada med tveganja, ki so težko merljiva in ga standardna formula ne ovrednoti. V družbi ga redno spremljamo in obvladujemo.

Za določitev izpostavljenosti likvidnostnemu tveganju družba izvaja, analizira in spremlja naslednje mere tveganja:

denar na bančnih računih,
odstotek visoko likvidnih finančnih naložb, glede na skupni znesek finančnih naložb,
vrednost nelikvidnih naložb ter
• vse druge zakonske predpisane mere.

C.4.3 Koncentracija tveganja

Družba ni izpostavljena koncentraciji likvidnostnih tveganj, lahko pa v nekaterih primerih nastanejo izredne likvidnostne potrebe.

C.4.4 Upravljanje tveganja

Družba v strategiji prevzemanja tveganj opredeljuje likvidnostno tveganje kot eno ključnih. Za obvladovanje likvidnostnih tveganj ima vzpostavljeno politiko upravljanja likvidnostnega tveganja, ki opredeljuje upravljanje likvidnosti, mere likvidnostnega tveganja in postopke ob izrednih likvidnostnih potrebah. Zaradi narave likvidnostnega tveganja, ga družba ne upravlja z dodatnim kapitalom, temveč z ustrezno strategijo zagotavljanja zadostne likvidnosti.

Ocenjena likvidnostna potreba družbe je sestavljena iz ocene potrebe po normalni tekoči likvidnosti (izvira iz poslovanja in zapadlosti naložb v portfelju) in likvidnostne rezerve (ocenjene na podlagi maksimalnih tedenskih odlivov glede na zgodovinske podatke).

Družba izvaja oceno normalne tekoče likvidnosti v obdobju do enega leta na podlagi analize predvidenih denarnih tokov v mesečnih in tedenskih načrtih, ki upoštevajo predvideno dinamiko zapadlosti naložb ter druge prilive in odlive iz poslovanja, in sicer tako, da se uporabijo historični

podatki poslovanja družbe, zajeti v preteklih mesečnih in tedenskih likvidnostnih načrtih, ter pričakovanja glede poslovanja v prihodnje.

Likvidnostne potrebe se zagotavljajo z alokacijo sredstev v instrumente denarnega trga v odstotku, ki je skladen z ocenjeno normalno tekočo potrebo po likvidnosti. Sredstva za pokrivanje ocenjene likvidnostne rezerve družba zagotavlja tako, da ima vsaj 20 % portfeljskih finančnih naložb investiranih v visoko likvidna sredstva (kategorija L1A po ECB metodologiji, naložbe v ameriške državne obveznice, državni in nadnacionalni izdajatelji z bonitetnima ocenama AAA in AA+, denar in denarni ustrezniki in skladi denarnega trga za upravljanje KNPVP¹⁹). Odstotek naložbenega portfelja družbe, investiran v visoko likvidna sredstva, je na dan 31. 12. 2022 znašal 51 % (31. 12. 2021: 45 %), kar kaže na zelo likviden naložbeni portfelj.

Zaradi vsega navedenega menimo, da je likvidnostno tveganje družbe majhno in dobro obvladovano.

Pričakovani dobiček, vključen v prihodnje premije

Pričakovani dobiček, vključen v prihodnje premije (v nadaljevanju EPIFP), družba v skladu z drugo točko 260. člena Delegirane uredbe izračuna kot razliko med zavarovalno-tehničnimi rezervacijami brez dodatka za tveganje, izračunanimi v skladu s Solventnostjo II, in izračunom zavarovalnotehničnih rezervacij brez dodatka za tveganje z upoštevanjem predpostavke, da premije v povezavi z obstoječimi zavarovalnimi in pozavarovalnimi pogodbami, za katere se pričakuje, da bodo prejete v prihodnosti, iz različnih vzrokov niso prejete ne glede na pravne ali pogodbene pravice imetnika police, da prekine polico, med katerimi pa ni tega, da se je zgodil zavarovani dogodek. Pri slednjem izračunu se predvideva 100-odstotna stopnja prekinitev polic, pri življenjskih zavarovanjih pa se vse police obravnavajo kot kapitalizirane.

EPIFP se za premoženjska in NSLT-zdravstvena zavarovanja izračuna ločeno za vsako homogeno skupino tveganj ter vsako pogodbeno leto, in sicer v višini pričakovanih prihodnjih premij, zmanjšanih za pripadajoče pričakovane škode, provizije in druge stroške, kot so upoštevani pri izračunu najboljših ocen rezervacij. Prav tako se ločeno izračunava tudi EPIFP za življenjska zavarovanja.

Znesek EPIFP družbe na dan 31. 12. 2022 znaša 7.242 tisoč EUR (31. 12. 2021: 9.613 tisoč EUR).

¹⁹ Kolektivni naložbeni podjem, ki vlaga v prenosljive vrednostne papirje.

Operativno tveganje

Operativno tveganje je tveganje izgube zaradi neprimernega ali neuspešnega izvajanja notranjih procesov, ravnanja ljudi, delovanja sistemov ali zaradi zunanjih dogodkov.

C.5.1 Izpostavljenost tveganju

Operativna tveganja ne spadajo med največja tveganja Save Re. Kljub temu je med njimi kar nekaj tveganj, ki so pomembna za družbo. Spodaj so navedena ključna operativna tveganja družbe Save Re v letu 2022, razvrščena glede na višino ocene iz registra tveganj (od najvišje ocene proti nižji navzdol):

tveganje kršitve varstva osebnih podatkov,
tveganje kibernetskega napada,
tevganje neustreznosti IT podpore za pozavarovanje,
tveganje neustreznega zunanjega izvajanja IT storitev (interne ali komercialne oblačne storitve),
tveganje sankcijske klavzule,
tveganje neupoštevanja pomembnega tveganja v ORSI Save Re,
tveganje nepopolnih podatkov za aktuarske izračune.

Glede na preteklo leto so se nekatera operativna tveganja nekoliko povečala.

Tveganje kršitve varstva osebnih podatkov se je glede na preteklo leto povečal zaradi glob, določenih s strani nadzornega organa. Tveganje kibernetskega napada se je povečalo zaradi vojne v Ukrajini in s tem povezanega povečanja kibernetskih groženj. Kibernetska tveganja spadajo med pomembna tveganja, zmanjševanje tovrstnih tveganj pa je za družbo ključnega pomena, saj lahko realizacija tveganja vodi v popolno prekinitev poslovanja in visoko finančno škodo, hkrati pa vpliva na ugled družbe. Prav zato družba redno nadgrajuje upravljanje in omejuje izpostavljenosti kibernetskim tveganjem. Tveganje neustreznega zunanjega izvajanja IT storitev (interne ali komercialne oblačne storitve), se je nekoliko povečalo zaradi začetka uporabe oblačne storitve na področju osrednjega sistema Save Re (poteka faza implementacije projekta), povečano pa je tudi zaradi višje verjetnosti kibernetskega napada in strožjih regulatornih zahtev. Tveganje nepopolnih podatkov za aktuarske izračune pa se je glede na prejšnje leto povečalo zaradi prehoda na nov IT sistem.

C.5.2 Merjenje tveganja

Družba vsaj enkrat letno izvede izračun kapitalske zahteve za operativna tveganja na podlagi standardne formule. Tak izračun višine operativnega tveganja ima le omejeno uporabno vrednost, saj izračun ne temelji na dejanski izpostavljenosti družbe operativnim tveganjem temveč na približku, izračunanem predvsem na podlagi premij, rezervacij in stroškov družbe.

Kapitalska zahteva za operativna tveganja v skladu s standardno formulo je na dan 31. 12. 2022 znašala 6,6 milijona EUR (31. 12. 2021: 6,4 milijona EUR), kar predstavlja 2,4 % vsote SCR vseh modulov tveganj²⁰ (31. 12. 2021: 2,3 %).

Iz navedenega razloga družba za ocenjevanje operativnih tveganj uporablja predvsem kvalitativno ocenjevanje verjetnosti nastanka in finančnega vpliva v okviru registra tveganj ter analizo

²⁰ Upoštevana je vsota SCR vseh modulov tveganj vključno z operativnim tveganjem.

posameznih scenarijev. Z rednim četrtletnim ocenjevanjem tveganj si družba ustvari aktualno sliko o svoji izpostavljenosti tovrstnim tveganjem.

C.5.3 Koncentracija tveganja

Družba ni izpostavljena pomembni koncentraciji operativnih tveganj, so pa določena tveganja zaradi razvojnih projektov, ki so v teku, povečana (na primer IT tveganja).

C.5.4 Upravljanje tveganja

Za učinkovito upravljanje operativnih tveganj ima družba vzpostavljene procese prepoznavanja, merjenja, spremljanja, upravljanja in poročanja o operativnih tveganjih. Podrobnejša opredelitev odgovornosti in procesov upravljanja operativnih tveganj določata politika upravljanja operativnih tveganj in pravilnik o upravljanju tveganj.

Glavni ukrepi za obvladovanje operativnih tveganj, ki jih družba izvaja, so predvsem:

vzdrževanje učinkovitega sistema vodenja poslovnih procesov in ustreznosti ter učinkovitosti delovanja sistema notranjih kontrol,
ozaveščanje in izobraževanje vseh zaposlenih o njihovi pomembnosti pri izvajanju sistema notranjih kontrol in obvladovanju operativnih tveganj,
vzdrževanje evidence in spremljanje neželenih dogodkov ter sprejem potrebnih ukrepov,
izvajanje varnostnih politik v zvezi z informacijsko varnostjo,
razvoj IT na področju zmanjševanja kibernetskih tveganj,
načrt neprekinjenega poslovanja za vse kritične procese (tako zmanjšujemo tveganje nepripravljenosti na incidente in zunanje dogodke, posledično pa prekinitve poslovanja),
informacijsko podprti postopki in kontrole za najpomembnejša področja poslovanja,
ohranjanje dobre poslovne kulture in vlaganje v zaposlene,
ozaveščanje zaposlenih, vključenih v postopke obdelav osebnih podatkov, za učinkovito obvladovanje tveganj glede varstva osebnih podatkov,
stalno izobraževanje in ozaveščanje zaposlenih.

Vse pomembnejše notranje kontrole operativnih tveganj so povezane s tveganji in vključene v register tveganj. Družba spremlja pomanjkljivosti in novo uvedene izboljšave na področju notranjih kontrol.

Ocene operativnih tveganj družba redno poroča v poročilu o tveganjih, ki ga obravnavajo odbor za upravljanje tveganj, uprava, komisija za tveganja nadzornega sveta in nadzorni svet. Funkcija upravljanja tveganj in odbor za upravljanje tveganj, če je potrebno, upravi podata priporočila za nadaljnje ukrepanje in izboljšavo procesov upravljanja operativnih tveganj.

Zaradi vse večjega pomena kibernetskih tveganj je njihovo upravljanje ključnega pomena za družbo, zato Sava Re redno nadgrajuje aktivnosti za preprečevanje in upravljanje teh tveganj, kot na primer integracija sistema za večnivojsko avtentikacijo uporabnikov in definiranje načrta odzivanja na kibernetski incident. Varnostne grožnje in incidenti se redno spremljajo v okviru storitev varnostno operativnega centra (angl. Security Operation Center). Med ključna kibernetska tveganja sodi tudi socialni inženiring, zato so bila v letu 2022 izvedena izobraževanja za zaposlene z namenom krepitve ozaveščenosti zaposlenih. Družba v prihodnje načrtuje implementacijo nekaterih dodatnih sistemov, ki bodo omogočili večjo stopnjo kontrolnih mehanizmov pri zaščiti, integriteti in dostopnosti podatkov, razvoj dodatnih metod zaznavanja anomalij ter kontinuirano izvajanje neodvisnih varnostnih testov.

Druga pomembna tveganja

Med druga pomembna tveganja družba uvršča predvsem strateška tveganja. Gre za tveganje nepričakovanega znižanja vrednosti družbe zaradi neugodnega učinka odločitev vodstva, sprememb poslovnega in pravnega okolja ali tržnega razvoja. Negativen vpliv teh dogodkov lahko vpliva na poslovne rezultate ali kapitalsko ustreznost družbe. V nadaljevanju zato obravnavamo strateška tveganja, v okviru teh pa tudi novonastajajoča in trajnostna tveganja.

C.6.1 Izpostavljenost tveganju

Družba je izpostavljena različnim notranjim in zunanjim strateškim tveganjem. Med ključna strateška tveganja družbe Save Re v letu 2022, razvrščena glede na višino ocene iz registra tveganj (od najvišje ocene proti nižji), uvrščamo:

tveganje slabših pogojev za pridobitev pozavarovanja in nezmožnost pridobitve ustreznega pozavarovanja,
tveganje poslabšanja makroekonomskih pogojev in geopolitične situacije, kar bi otežilo možnost sklepanja pozavarovanj,
tveganje spremembe oziroma interpretacije zakonodaje v povezavi z višino SCR in lastnimi viri sredstev,
tveganje sprememb v makroekonomskem okolju in sprememb na kapitalskih trgih, ki bi povzročile nedoseganje načrtovanih donosov naložbenega portfelja,
tveganje, povezano s spremembami pravnih regulatornih praks in posledično z vplivom na poslovanje družbe oziroma sklepanje zavarovalnih poslov,
tveganje, da cene pozavarovalnih kritij na trgu zaradi viška kapitala ne sledijo škodam,
tveganje neustrezne razvojne strategije,
tveganje napačne odločitve v zvezi z novimi strateškimi naložbami,
tveganje poslabšanja odnosov s pomembnimi poslovnimi partnerji na področju pozavarovanja,
tveganje odločitve za napačen IT-rešitev.

Glede na preteklo leto so se ocene nekaterih strateških tveganj povečale. Na spremembo višine tveganj so vplivale predvsem negotove razmere na makroekonomskih trgih in geopolitična trenja, predvsem vojna v Ukrajini in visoka rast cen, predvsem energentov. Odraz tega smo videli zlasti v povečani oceni tveganja sprememb v makroekonomskem okolju in sprememb na kapitalskih trgih, ki bi povzročile nedoseganje načrtovanih donosov naložbenega portfelja. Učinek covida-19 na tveganja se je v 2022 močno zmanjšal.

Dvig cen je povzročil tudi škodno inflacijo, kar se odseva tudi pri pozavarovalnih pogodbah, saj zaradi inflacije njihova struktura ne sledi dvigu zavarovalnih vsot na originalnih policah, to pa zvišuje verjetnost škod na neproporcionalnih zavarovanjih (CAT XL). Zaradi tega se je napram prejšnjemu letu povečala ocena tveganja, da cene pozavarovalnih kritij na trgu ne sledijo škodam. Poleg tega pa se je povečala tudi ocena tveganja slabših pogojev za pridobitev pozavarovanja in nezmožnost pridobitve ustreznega pozavarovanja. V prihodnjem letu je namreč za pričakovati podražitve in pritiske na dvig retencije na trgu pozavarovanj, kot posledica škodne inflacije in škodnega dogajanja. Družba bo stremela k temu, da bodo višine kritij in premije v sklenjenih pozavarovalnih pogodbah ustrezno vključevale učinke škodne inflacije in škodnega dogajanja ter da bo pridobila optimalno retrocesijsko kritje v danih razmerah.

Ocenjujemo, da bodo strateška tveganja povečana tudi v prihodnjem letu.

C.6.2 Merjenje tveganja

Strateška tveganja so po svoji naravi zelo raznolika, težko jih kvantitativno ovrednotimo, prav tako so močno odvisna od različnih (tudi zunanjih) dejavnikov. Poleg tega niso vključena v izračun zahtevanega kapitala v skladu s standardno formulo.

Družba zato strateška tveganja ocenjuje kvalitativno v registru tveganj, pri čemer se ocenjuje verjetnost nastanka in finančni vpliv posameznega dogodka. Poleg tega poskušamo ključna strateška tveganja ovrednotiti z uporabo kvalitativne analize različnih scenarijev. Na podlagi kombinacije obeh vrst analiz družba dobi sliko o stanju in spremembah izpostavljenosti tej vrsti tveganj.

C.6.3 Koncentracija tveganja

Družba strateška tveganja obvladuje in ni izpostavljena pomembni koncentraciji tveganj.

C.6.4 Upravljanje tveganja

Družba za preprečitev uresničitve posameznega strateškega tveganja izvaja predvsem preventivne dejavnosti.

Pri prepoznavanju in upravljanju strateških tveganj poleg posameznih organizacijskih enot dejavno sodelujejo tudi uprava, odbor za upravljanje tveganj in funkcija upravljanja tveganj. Strateška tveganja družba upravlja tudi s sprotnim spremljanjem uresničitve svojih kratkoročnih in dolgoročnih ciljev ter s spremljanjem prihodnjih regulatornih sprememb in dogajanj na trgu.

Družba je v letu 2022 sprejela ukrepe za prilagoditev poslovanja na spremenjene makroekonomske in geopolitične razmere. Ocenjujemo, da bodo iz tega naslova tveganja povečana tudi v prihodnjem letu. Družba bo zato tudi v prihodnje stremela k temu, da bodo višine kritij in premije v sklenjenih pozavarovalnih pogodbah ustrezno vključevale učinke škodne inflacije in škodnega dogajanja ter da bo pridobila optimalno retrocesijsko kritje v danih razmerah.

Strateška tveganja, ki izhajajo iz udeležb v odvisnih in pridruženih družbah, sodijo med največja tovrstna tveganja. Družba tveganja dejavno upravlja z/s:

sistemom vodenja in nadzora ter jasnim razmejevanjem odgovornosti na vseh ravneh,
politikami s področja upravljanja tveganj,
sistematičnim upravljanjem tveganj v okviru treh obrambnih linij (podrobneje opisano v razdelku B.3 Sistem upravljanja tveganj, vključno z lastno oceno tveganja in solventnosti),
s poslovno strategijo in strategijo prevzemanja tveganj, ki sta postavljeni od zgoraj navzdol, pri čemer se upoštevajo vidiki skupine kot celote in tudi vidiki posamezne družbe v skupini,
celovitim sistemom spremljanja poslovanja in poročanja o poslovanju in povezanih tveganjih na vseh ravneh.

V družbi se zavedamo, da je ugled pomemben za izpolnjevanje naših poslovnih ciljev in doseganje strateških načrtov na dolgi rok. Zato je tveganje ugleda v strategiji prevzemanja tveganj opredeljeno kot eno ključnih. Družba si prizadeva, da kar najbolj omeji možnost dejanj, ki bi lahko pomembno vplivala na ugled posamezne družbe v skupini ali skupine. Poleg tega družba uvaja postopke, ki zmanjšujejo tveganje ugleda, na primer postopke za ugotavljanje sposobnosti in primernosti zaposlenih na ključnih delovnih mestih, sistematično delovanje funkcije spremljanja skladnosti poslovanja, načrtovanje neprekinjenega poslovanja, testiranje stresnih dogodkov in scenarijev ter načrtovanje ukrepov in odziva v primeru uresničitve tveganja. Tveganja v povezavi z ugledom družba obvladuje s stalno skrbjo za izboljšanje storitev, pravočasnim in točnim poročanjem nadzornim ustanovam ter dobro načrtovanim obveščanjem javnosti. Najpomembnejši dejavnik zagotavljanja dobrega ugleda in uspešnega poslovanja družbe je ustrezna kakovost storitev, zato je skrb za dvig kakovosti storitev in zadovoljstva strank stalna in izjemno pomembna naloga vseh zaposlenih.

Regulatorno tveganje družba upravlja in zmanjšuje z rednim spremljanjem predvidenih sprememb zakonodaje ter merjenjem morebitnih učinkov teh sprememb na njeno poslovanje na krajši in daljši rok. V skladu z zakonodajo ima družba vzpostavljeno tudi funkcijo spremljanja skladnosti poslovanja, ki spremlja in ocenjuje primernost in učinkovitost rednih postopkov in ukrepov, sprejetih za odpravljanje morebitnih pomanjkljivosti glede skladnosti poslovanja družbe s predpisi in drugimi zavezami.

Med strateška tveganja uvrščamo tudi projektna tveganja. Družba tveganja na vsakem od ključnih projektov sistematično spremlja, analizira in obvladuje z namenom pravočasnega sprejema potrebnih ukrepov. Tveganja ključnih projektov se vodijo in ocenjujejo s strani udeležencev projektne skupine in drugih deležnikov tudi v registru tveganj.

C.6.5 Novonastajajoča tveganja

Za zagotovitev uspešnega poslovanja na dolgi rok je za družbo Savo Re zelo pomembno tudi napovedovanje in prepoznavanje novih tveganj. Poskušamo slediti trendom, tehnološkemu razvoju in dogodkom, ki lahko vplivajo na razvoj tveganj v prihodnje. Ker je pojav tovrstnih tveganj težko natančno predvideti, pridobivamo informacije iz zunanjih virov in poskušamo opredeliti, kaj bi lahko pomembno vplivalo na poslovanje v naslednjih obdobjih.

V letu 2022 je Sava Re izvedela anketo, s katero smo pridobili ocene katera novonastajajoča tveganja bodo najbolj vplivala na poslovanje družbe. Na podlagi dobljenih ocen in števila ocenjevalcev smo izračunali povprečno oceno za vsako tveganje. Najvišje ocenjena tveganja do leta 2027 so tveganje geopolitične nestabilnosti in njenih posledic, ekonomsko tveganje²¹, in tveganje v povezavi z novimi regulatornimi zahtevami. Po letu 2027 pa so bila kot ključna izpostavljena tveganja podnebnih sprememb, tveganje digitalizacije (kjer je bilo izpostavljeno tveganje večjega kibernetskega napada), ter tveganje demografskih in družbenih sprememb.

Družba bo tudi v naprej analizirala tovrstna tveganja, jih upoštevala pri načrtovanju poslovnih aktivnosti in sprejemala potrebne ukrepe za zagotovitev stabilnega poslovanja na daljši rok.

C.6.6 Trajnostna tveganja in tveganja podnebnih sprememb

Trajnostnemu razvoju dajemo velik pomen v strateškem obdobju 2023–2027, zato je bila v sodelovanju z vsemi odvisnimi družbami v skupini pripravljena in sprejeta strategija trajnostnega razvoja, ki določa razkrivanje nefinančnih informacij glede okoljskih, socialnih in kadrovskih zadev, spoštovanja človekovih pravic in zadev v povezavi z bojem proti korupciji in podkupovanju. Družba tudi vse več pozornosti namenja tveganjem, povezanimi s trajnostnim razvojem.

²¹ Tveganje finančne nestabilnosti, makroekonomska tveganja, tveganje prekomerne stopnje zadolženosti, tveganje poka premoženjskega balona.

Tako kot ostale družbe, je tudi Sava Re izpostavljena tveganju prehoda na bolj trajnostno poslovanje. Na podlagi zahtev delegirane uredbe Solventnosti II in IDD²² se v družbi integrirajo trajnostna tveganja v sistem upravljanja tveganj. Potrjene so bile Smernice Zavarovalne skupine Sava za odgovoren prevzem okoljskih, družbenih in upravljavskih tveganj na področju premoženjskih zavarovanj, ki jih Sava Re upošteva pri prevzemanju individualnih tveganj v pozavarovanje. Na ravni skupine je vzpostavljena tudi Trajnostna naložbena politika Zavarovalne skupine Sava, ki med drugim opredeljuje dejavnosti, v katere skupina ne bo vlagala (panoge, opredeljene kot netrajnostne). Družba ima vzpostavljen tudi sistem tekočega spremljanja novosti na področju zakonodaje.

V naslednjih letih si bomo še naprej prizadevali prispevati k trajnostnemu razvoju ter spremljali in upravljali tveganja, povezana s prehodom na trajnostno poslovanje.

Več v povezavi s trajnostnim razvojem ter o izvedenih aktivnostih na tem področju je navedeno v letnem poročilu družbe v razdelku 14 Trajnostno poročilo.

Tveganja podnebnih sprememb

Družba se zaveda pomembnosti tveganja podnebnih sprememb za njeno dolgoročno delovanje zato spremlja tako fizična tveganja kot tveganja prehoda. Sava Re tveganja prehoda aktivno upravlja s sprejemanjem ustreznih internih aktov in upoštevanjem zakonodajnih zahtev na področju podnebnih tveganj. Vpliv fizičnih tveganj na poslovanje se posredno spremlja s spremljanjem škodnih dogodkov, spremljanjem dobičkovnosti in poslovnih rezultatov. Sava Re je v letu 2022 beležila 4 dogodke, katerih škode za delež Save Re so presegle 1 milijon EUR.

Tveganja podnebnih sprememb so vključena tudi v register tveganj in so periodično ocenjena. Ključna podnebna tveganja družbe, razvrščena glede na višino ocene iz registra tveganj (od najvišje ocene proti nižji), so:

tveganje povečevanja odškodninskih zahtevkov zaradi povečane pogostosti in koncentracije izrednih vremenskih pojavov in naravnih nesreč (vročinskih valov, zemeljskih plazov, poplav, požarov v naravi in neviht, toča),
tveganje manjše razpoložljivosti in nedosegljive cene retrocesije zaradi povečane pogostosti, vzročne povezanosti in moči naravnih nesreč,
tveganje povečanja stroška kapitala zaradi večje pogostosti in moči izrednih vremenskih dogodkov,
tveganje negativnih vplivov na naložbe v družbe, ki neugodno vplivajo na podnebne spremembe.

V aktualni ORSI so bila tovrstna tveganja obravnavana kvalitativno in kvantitativno. V procesu priprave ORSE so bila najprej identificirana pomembna tveganja prehoda in fizična tveganja v strateškem obdobju. Poleg kvalitativnih ocen tveganj iz registra tveganj smo vključili tudi oceno materialnosti za naložben portfelj, s katero smo ovrednotili izpostavljenost naložb družbe fizičnim tveganjem in tveganjem prehoda na presečni datum (30. 6. 2022). Naložbeni portfelj družbe ob upoštevanju izbrane metodologije in tako dobljene ocene izpostavljenosti fizičnim tveganjem ni materialno izpostavljen. Naložbeni portfelj družbe je zmerno izpostavljen tveganjem prehoda, saj bi v primeru upoštevane metodologije in šokiranja naložb večji del portfelja (90 %) utrpel znižanje vrednosti do 15 %.

V ORSI 2023 sta bila vključena tudi dva kvantitativna podnebna scenarija.

²² Direktiva o distribuciji zavarovalnih produktov (angl. Insurance Distribution Directive).

V prvem scenariju smo predpostaviliscenarij izpustov toplogrednih plinov RCP 4,5 in hitrega prehoda z oceno tveganj v srednjeročnem obdobju (do 2050). Scenarij je osnovan na podnebnem stresnem testu EIOPA za pokojninske družbe²³ (upoštevanje enakih šokov) in predpostavlja, da se zaradi dviga cen emisijskih kuponov znižajo vrednosti naložb, z njim pa analiziramo vpliv tveganj prehoda. Scenarij smo izvedli z upoštevanjem podatkov na 30. 6. 2022, izračunali pa smo vpliv na primerne lastne vire sredstev in SCR. V primeru realizacije scenarija bi se vrednost naložbenega portfelja pomembno zmanjšala, kar bi vplivalo na znižanje vrednosti primernih lastnih virov. Solventnost tudi v primeru tega scenarija ostaja nad spodnjo višino solventnostnega količnika v skladu s strategijo prevzemanja tveganj. Družba bo v prihodnje izvajala različne ukrepe za zmanjševanje učinkov (upoštevanje trajnostnih politik, izvedba analize scenarijev v ORSI, spremljanje pokazateljev tveganj, analize zunanjih partnerjev itd.).

V drugem scenariju smo analizirali vpliv fizičnih tveganj na poslovanje družbe, scenarij pa je osnovan na scenariju izpustov toplogrednih plinov RCP 8,5 (scenarij brez prehoda) z oceno tveganj v dolgoročnem obdobju (do leta 2100). V scenariju je poudarek na tveganju poplave, za katere se v podnebnih projekcijah za Slovenijo predvideva znatno povečanje tveganja, in tveganju toče, kjer smo upoštevali efekt močnih konvekcijskih neviht. Scenarij je bil izveden na izpostavljenosti v Sloveniji, kjer imamo največjo koncentracijo tveganj, izračunali pa smo vpliv na primerne lastne vire sredstev. V primeru realizacije scenarija (upoštevanje povečanega tveganja poplave in toče hkrati) se vrednost primernih lastnih virov ne spremeni pomembno, solventnostni količnik družbe pa ostaja skladen s strategijo prevzemanja tveganj. V prihodnje si bo družba prizadevala za ustrezno razpršenost portfelja, omejevala svojo geografsko izpostavljenost, vzpodbujala preventivne ukrepe (predvsem na domačem portfelju), in skrbela za ustrezno retrocesijsko zaščito.

Druga trajnostna tveganja

Sava Re poleg podnebnih tveganj spremlja še druga trajnostna tveganja. Ta so vključena tudi v register tveganj, v katerem so periodično ocenjena. Ključna tveganja družbe v letu 2022, povezana s trajnostjo, razvrščena glede na višino ocene iz registra tveganj (od največje ocene proti nižji), so:

tveganje spremembe zakonodaje v povezavi s trajnostjo in posledično vpliv na poslovanje,
tveganje višjih stroškov zaradi prilagoditve politike ali poslovanja, ki je okolju prijazno (skladno s SFDR, CSRD in drugo zakonodajo),
tveganje neustrezne ali nepravočasne implementacije regulative na področju trajnosti in
tveganje neustreznega ali nepravočasnega poročanja v skladu z regulativo na področju trajnosti.

Ocenjujemo, da bodo na ravni družbe nekatera zgoraj navedena tveganja v strateškem obdobju povečana, predvsem zaradi večjega obsega in zahtevnosti nove zakonodaje na področju.

V okviru trajnostnih tveganj redno spremljamo tudi tveganja socialne in/ali finančne neenakosti med spoloma v družbi, tveganje neskladnosti ali neustreznosti internih predpisov in politik z načeli o odgovornemu naložbenju (PRI), tveganje neobstoječega ali neustreznega protokola žvižgaštva in tveganje sprememb zakonodaje, povezane s trajnostjo, ki vpliva na poslovanje družbe in na sklepanje pozavarovalnih poslov.

²³ https://www.eiopa.europa.eu/browse/financial-stability/occupational-pensions-stress-test/climate-stress-test-occupational-pensions sector-2022\_en

Druge informacije

Družba v zvezi s profilom tveganj nima drugih pomembnih informacij.

D. Vrednotenje za namene solventnosti

V skladu s 174. členom ZZavar-1 se sredstva ovrednotijo z zneskom, po katerem bi se sredstvo izmenjalo med dobro obveščenima strankama s pravico razpolaganja v strogo poslovnem odnosu. Obveznosti pa se vrednotijo z zneskom, po katerem bi se lahko prenesle ali poravnale med dobro obveščenima strankama s pravico razpolaganja v strogo poslovnem odnosu. Vrednost obveznosti se ne prilagaja kreditni sposobnosti družbe.

Vrednotenje sredstev se izvaja skladno z določili MSRP, ki jih je sprejela EU, razen v primeru, kjer Delegirana uredba in podzakonski akti določajo uporabo več načinov vrednotenja in je to skladno z načeli Solventnosti II. Pri večini primerov drugih sredstev in obveznosti (razen pri zavarovalnotehničnih rezervacijah; ZTR) MSRP zagotavljajo vrednotenje, ki je v skladu z načeli Solventnosti II.

Izhodišče za bilanco stanja v skladu s Solventnostjo II (v nadaljevanju SII-bilanca stanja), kjer so sredstva in obveznosti vrednotena v skladu z načeli vrednotenja iz členov 174 do 190 ZZavar-1, je izkaz bilance stanja, kot je pripravljen za namene poročanja družbe v skladu z MSRP, in je v tem dokumentu opredeljen kot bilanca stanja v skladu z MSRP.

Glede na bilanco stanja v skladu z MSRP so izvedene prerazporeditve in prevrednotenja postavk SII-bilance stanja. V tem razdelku je opisana izvedba tovrstnih prerazporeditev in prevrednotenj samo za tiste postavke, kjer se vrednost v skladu s Solventnostjo II (v nadaljevanju SII-vrednost) razlikuje od vrednosti v skladu z MSRP. Pri vseh preostalih postavkah velja, da MSRP zagotavljajo vrednotenje, ki je skladno z načeli Solventnosti II.

V spodnjih preglednicah sta prikazani bilanci stanja na dan 31. 12. 2022 in 31. 12. 2021, kjer so prikazane vrednosti sredstev in obveznosti v skladu z MSRP (bilanca stanja v skladu z MSRP), pa tudi sredstva in obveznosti v skladu z načeli vrednotenja iz členov 174 do 190 ZZavar-1 (SII-bilanca stanja) ob upoštevanju prevrednotenja in prerazporeditev postavk sredstev in obveznosti.

Bilanca stanja v skladu z MSRP in v skladu z SII na dan 31. 12. 2022

	v tisoč EUR	MSRP	Prevrednotenje	Prerazporeditve	Solventnost II
	Sredstva
1.	Odloženi stroški pridobivanja zavarovanj (D.1.1)	12.185	-12.185	0	0
2.	Neopredmetena sredstva (D.1.2)	4.068	-4.068	0	0
3.	Odložene terjatve za davek (D.1.3)	8.610	5.731	0	14.341
4.	Opredmetena sredstva, namenjena lastni uporabi (nepremičnine in oprema) (D.1.4)	2.643	927	0	3.570
5.	Opredmetena sredstva, ki niso namenjena lastni uporabi (nepremičnine in oprema) (D.1.5)	7.953	2.331	0	10.284
6.	Naložbe v odvisne in pridružene družbe (D.1.5)	322.936	120.124	0	443.060
7.	Delnice (D.1.5)	5.600	0	0	5.600
8.	Obveznice (D.1.5)	288.192	141	0	288.333
9.	Naložbeni skladi (D.1.5)	27.362	0	0	27.362
10.	Depoziti razen denarnih ustreznikov (D.1.5)	0	0	0	0
11.	Posojila in hipotekarni krediti (D.1.6)	1.840	0	0	1.840
12.	Znesek ZTR prenesen pozavarovateljem (D.1.7)	55.484	-13.211	-5.905	36.369
13.	Depoziti pri cedentih (D.1.8)	10.335	0	0	10.335
14.	Terjatve do zavarovancev in zavarovalnih posrednikov (D.1.9)	82.026	0	-62.496	19.530
15.	Terjatve iz pozavarovanja in sozavarovanja (D.1.10)	8.976	0	-483	8.494
16.	Druge terjatve (D.1.11)	269	0	0	269
17.	Lastne delnice (D.1.12)	24.939	13.633	0	38.572
18.	Denar in denarni ustrezniki (D.1.13)	23.926	0	0	23.926
19.	Druga sredstva (D.1.14)	700	-700	0	0
	Skupaj sredstva	888.044	112.725	-68.884	931.886
	Obveznosti
20.	Kosmate zavarovalno-tehnične rezervacije – premoženjska in NSLT-zdravstvena zavarovanja (D.2)	332.448	-41.279	-49.795	241.374
21	Kosmate zavarovalno-tehnične rezervacije – življenjska zavarovanja (brez zdravstvenih zavarovanj in zavarovanj, kjer zavarovanci prevzemajo naložbeno tveganje) (D.2)	14.552	-5.737	-161	8.655
22.	Druge rezervacije razen ZTR (D.3.1)	393	0	0	393
23.	Odložene obveznosti za davek (D.1.3)	772	9.750	0	10.522
24.	Finančne obveznosti, razen finančnih obveznosti do finančnih institucij	320	0	0	320
25.	Obveznosti do zavarovancev in zavarovalnih posrednikov (D.3.2)	41.726	0	-12.540	29.186
26.	Obveznosti iz pozavarovanja in sozavarovanja (D.3.3)	7.878	0	-6.387	1.491
27.	Ostale obveznosti do dobaviteljev (D.3.4)	2.015	0	0	2.015
28.	Podrejene obveznosti (D.3.5)	74.924	-18.634	0	56.290
29.	Druge obveznosti (D.3.6)	6.217	-901	0	5.316
	Skupaj obveznosti	481.244	-56.800	-68.884	355.560
	Presežek sredstev nad obveznostmi	406.800	169.525	0	576.325

Bilanca stanja v skladu z MSRP in v skladu z SII na dan 31. 12. 2021

	v tisoč EUR	MSRP	Prevrednotenje	Prerazporeditve	Solventnost II
Sredstva
1.	Odloženi stroški pridobivanja zavarovanj (D.1.1)	4.869	-4.869	0	0
2.	Neopredmetena sredstva (D.1.2)	3.194	-3.194	0	0
3.	Odložene terjatve za davek (D.1.3)	3.689	3.589	0	7.278
4.	Opredmetena sredstva, namenjena lastni uporabi (nepremičnine in oprema) (D.1.4)	2.403	777	0	3.181
5.	Opredmetena sredstva, ki niso namenjena lastni uporabi (nepremičnine in oprema) (D.1.5)	8.166	1155	0	9.320
6.	Naložbe v odvisne in pridružene družbe (D.1.5)	324.130	172.276	0	496.406
7.	Delnice (D.1.5)	6.851	0	0	6.851
8.	Obveznice (D.1.5)	283.761	469	0	284.229
9.	Naložbeni skladi (D.1.5)	24.990	0	0	24.990
10.	Depoziti razen denarnih ustreznikov (D.1.5)	0	0	0	0
11.	Posojila in hipotekarni krediti (D.1.6)	2.573	0	0	2.573
12.	Znesek ZTR prenesen pozavarovateljem (D.1.7)	48.486	-10.079	-6.020	32.388
13.	Depoziti pri cedentih (D.1.8)	9.610	0	0	9.610
14.	Terjatve do zavarovancev in zavarovalnih posrednikov (D.1.9)	74.410	0	-58.619	15.791
15.	Terjatve iz pozavarovanja in sozavarovanja (D.1.10)	5.126	0	-544	4.582
16.	Druge terjatve (D.1.11)	267	0	0	267
17.	Lastne delnice (D.1.12)	24.939	23.104	0	48.043
18.	Denar in denarni ustrezniki (D.1.13)	28.807	0	0	28.807
19.	Druga sredstva (D.1.14)	747	-747	0	0
	Skupaj sredstva	857.017	182.481	-65.183	974.316
	Obveznosti
20.	Kosmate zavarovalno-tehnične rezervacije – premoženjska in NSLT zdravstvena zavarovanja (D.2)	314.973	-32.118	-46.935	235.920
21	Kosmate zavarovalno-tehnične rezervacije – življenjska zavarovanja (brez zdravstvenih zavarovanj in zavarovanj, kjer zavarovanci prevzemajo naložbeno tveganje) (D.2)	16.840	-4.302	-182	12.356
22.	Druge rezervacije razen ZTR (D.3.1)	422	0	0	422
23.	Odložene obveznosti za davek (D.1.3)	76	7.547	0	7.624
24.	Finančne obveznosti, razen finančnih obveznosti do finančnih institucij	0	0	0	0
25.	Obveznosti do zavarovancev in zavarovalnih posrednikov (D.3.2)	39.556	0	-11.503	28.054
26.	Obveznosti iz pozavarovanja in sozavarovanja (D.3.3)	6.593	0	-6.563	30
27.	Ostale obveznosti do dobaviteljev (D.3.4)	4.105	0	0	4.105
28.	Podrejene obveznosti (D.3.5)	74.864	3202	0	78.065
29.	Druge obveznosti (D.3.6)	3.485	-902	0	2.583
	Skupaj obveznosti	460.913	-26.573	-65.183	369.158
	Presežek sredstev nad obveznostmi	396.105	209.054	0	605.158

Družba med zunajbilančnimi postavkami na dan 31. 12. 2022 izkazuje 10,0 milijona EUR (31. 12. 2021: 10,0 milijona EUR) potencialne terjatve v višini nominalne vrednosti izbrisanih podrejenih instrumentov, za katere družba nadaljuje aktivnosti za zaščito svojih interesov. Poleg tega so med zunajbilančnimi postavkami na dan 31. 12. 2022 izkazane tudi pogojne obveznosti iz naslova danih zavez za vplačila v alternativne sklade in sicer v višini 4,4 milijona EUR (31. 12. 2021: 8,5 milijona EUR).

Sredstva

V nadaljevanju so predstavljene posamezne kategorije sredstev skupaj z opisom načina vrednotenja pomembnejših kategorij, v kolikor se vrednotenje razlikuje od MSRP vrednotenja.

D.1.1 Odloženi stroški pridobivanja zavarovanj

Odloženi stroški pridobivanja zavarovanj so v SII-bilanci stanja družbe ovrednoteni z ničelno vrednostjo.

D.1.2 Neopredmetena sredstva

Družba nima neopredmetenih sredstev, ki bi se lahko prodala ločeno, in ne more dokazati, da obstaja tržna vrednost za enaka ali podobna sredstva. SII-vrednost neopredmetenih osnovnih sredstev je ovrednotena z ničelno vrednostjo.

D.1.3 Odložene terjatve in obveznosti za davek

Podlaga za opredelitev obveznosti in terjatev za odloženi davek je prepoznavanje začasnih razlik. To so razlike med davčno vrednostjo posameznega sredstva ali obveznosti in knjigovodsko vrednostjo posameznega sredstva ali obveznosti. Začasne razlike so lahko obdavčljive začasne razlike oziroma zneski, ki se prištejejo k obdavčljivemu dobičku v prihodnjih obdobjih, ali pa zneski, ki se odštejejo od obdavčljivega dobička v prihodnjih obdobjih. Odloženi davki se tako pripoznajo kot terjatve ali obveznosti za odloženi davek, kot posledica obračunavanja sedanjih in prihodnjih davčnih posledic.

V SII-bilanci stanja se odložene terjatve in obveznosti za davek oblikujejo iz vrednosti terjatev in obveznosti za odloženi davek v bilanci stanja v skladu z MSRP in iz dodatno obračunanih terjatev in obveznosti za odloženi davek iz prevrednotenj v SII-bilanci stanja ter se prikazujejo ločeno (bruto princip).

V SII-bilanci stanja se terjatve in obveznosti za odloženi davek obračunavajo od vseh prevrednotenj razen od:

prevrednotenja postavke udeležb v odvisnih in pridruženih družbah, ker imajo te udeležbe značaj strateških naložb – v tem primeru se razlike pri prevrednotenju obravnavajo kot stalne razlike ter ne izpolnjujejo pogoja začasnih razlik in s tem osnove za obračun odloženih davkov iz te postavke,
prevrednotenja postavke lastnih delnic, ki kotirajo na borzi, ker ta ne predstavlja obdavčljive začasne razlike,
prevrednotenja postavke podrejenih obveznosti, ker ta ne predstavlja obdavčljive začasne razlike.

Davčna stopnja, po kateri so bile v letu 2022 obračunane odložene terjatve in obveznosti za davek, znaša 19 %. Družba je iz naslova prevrednotenja skladno z načeli Solventnosti II oblikovala dodatne neto terjatve za odloženi davek v višini 3,8 milijona EUR (2021 dodatne neto obveznosti za odloženi davek: 346 tisoč EUR). V spodnji preglednici je prikazan podrobnejši pregled po posameznih postavkah.

v tisoč EUR		31. 12. 2022		31. 12. 2021
	MSRP vrednost	Prevrednotenje	SII vrednost	MSRP vrednost	Prevrednotenje	SII vrednost
Odložene terjatve za davek	8.610	5.731	14.341	3.689	3.589	7.278
Odloženi stroški pridobivanja zavarovanj	0	2.315	2.315	0	925	925
Neopredmetena sredstva	0	773	773	0	607	607
Finančne naložbe	6.634	0	6.634	677	0	677
Znesek ZTR prenesen pozavarovateljem	0	2.510	2.510	0	1.915	1.915
Druge postavke odloženih terjatev za davek	1.977	133	2.110	3.012	142	3.154
Odložene obveznosti za davek	772	9.750	10.522	76	7.547	7.624
Opredmetena sredstva namenjena lastni uporabi (nepremičnine in oprema)	0	176	176	0	148	148
Opredmetena sredstva, ki niso namenjena lastni uporabi (nepremičnine in oprema)	0	443	443	0	219	219
Finančne naložbe	0	27	27	0	89	89
Kosmate ZTR	0	8.933	8.933	0	6.920	6.920
Druge postavke odloženih obveznosti za davek	772	171	943	76	171	248

Odložene terjatve in obveznosti za davek

Največji učinek odloženih terjatev za davek je na finančnih naložbah, ki izhaja že iz MSRP bilance stanja in je posledica negativnega prevrednotenja naložb. Dodatno na SII-bilanci stanja izhaja učinek odloženih terjatev za davek še iz prevrednotenja ZTR prenesenih pozavarovateljem ter iz prevrednotenja odloženih stroškov pridobivanja zavarovanj.

Največji učinek na višino odloženih obveznosti za davek izhaja iz naslova prevrednotenja kosmatih zavarovalno-tehničnih rezervacij. Iz tega naslova je bilo na dan 31. 12. 2022 oblikovanih 8,9 milijona EUR obveznosti za odloženi davek (31. 12. 2021: 6,9 milijona EUR).

D.1.4 Opredmetena osnovna sredstva, namenjena lastni uporabi

Družba od neodvisnega zunanjega ocenjevalca vrednosti nepremičnin vsaka tri leta pridobi oceno poštene vrednosti nepremičnin, namenjenih za lastno uporabo. V letu 2022 je bila opravljena cenitev. Oprema za neposredno opravljanje zavarovalne dejavnosti predstavlja nepomemben znesek in ga družba v SII-bilanci stanja prikazuje v enaki višini kot v bilanci stanja v skladu z MSRP. Pravica do uporabe sredstev v najemu se v SII-bilanci stanja prikazuje enako kot v bilanci stanja v skladu z MSRP.

D.1.5 Naložbe

Opredmetena sredstva, ki niso namenjena lastni uporabi

Metodologija je skladna z metodologijo, ki se uporablja za opredmetena osnovna sredstva, namenjena lastni uporabi, ki je podrobno opisana v podrazdelku D.1.4 Opredmetena osnovna sredstva, namenjena lastni uporabi.

Udeležbe

Metodologijo vrednotenja ločimo na vrednotenje udeležb v zavarovalnicah in vrednotenje udeležb v družbah, ki niso zavarovalnice.

Udeležbe v zavarovalnicah

V SII-bilanci stanja se deleži udeležb v zavarovalnice vrednotijo po pošteni vrednosti. Te je mogoče pridobiti prek:

tržne cene, ki jo je mogoče neposredno opazovati, ali
vrednotenja z uporabo prilagojene kapitalske metode (čista vrednost sredstev deleža udeležbe, kjer se sredstva in obveznosti prilagodijo na SII-vrednosti).

Za kapitalske naložbe v odvisne družbe Save Re, ki so zavarovalnice in ne kotirajo na organiziranem trgu, se tržna vrednost za potrebe izračuna kapitalskih zahtev v skladu s standardno formulo izračuna na podlagi vrednotenja z uporabo prilagojene kapitalske metode – presežka SII-vrednosti sredstev nad obveznostmi posamezne zavarovalnice, saj nobena od odvisnih družb v skupini ne kotira na borzi.

Kjer je delež Save Re v odvisni družbi manjši od 100 % izvedemo sorazmerne prilagoditve.

Udeležbe v družbe, ki niso zavarovalnice

Družba v SII-bilanci stanja vrednoti pošteno vrednost deležev udeležb v družbah, ki niso zavarovalnice z uporabo kapitalske metode MSRP v skladu s 13(5) členom Delegirane uredbe, pri čemer nabavno vrednost, ki je osnova za izračun kapitalske metode, zmanjša za dobro ime, ki je bilo del nabavne vrednosti. Vrednost dobrega imena in drugih neopredmetenih sredstev, ki bi bila v skladu z metodologijo vrednotenja sredstev ovrednotena z ničelno vrednostjo, družba odšteje od dobljene vrednosti družbe.

Delnice

Metodologija vrednotenja v skladu z zahtevami Solventnosti II je za delnice, ki kotirajo, skladna z metodologijo, ki je uporabljena za vrednotenje bilance stanja v skladu z MSRP.

Ker lastniški vrednostni papirji, ki niso uvrščeni na borzo, predstavljajo nepomemben delež naložbenega portfelja Save Re, v SII-bilanci stanja niso vrednoteni po pošteni vrednosti, temveč so izkazani v enaki višini kot v bilanci stanja v skladu z MSRP.

Obveznice

Vse obveznice se v SII-bilanci vrednotijo po pošteni vrednosti. Obveznice, ki so sicer razvrščene v računovodsko skupino »v posesti do zapadlosti« se v SII-bilanci stanja prevrednotijo na pošteno vrednost ob upoštevanju tržne cene na datum poročanja.

Naložbeni skladi

Glede na to, da so naložbeni skladi v bilanci stanja v skladu z MSRP vrednoteni po pošteni vrednosti, prevrednotenje za SII-bilanco ni potrebno.

Alternativni skladi

Vrednost alternativnih skladov (nepremičninski in infrastrukturni skladi, skladi zasebnega dolga, skladi zasebnega kapitala) je v bilanci stanja v skladu z MSRP prikazana na podlagi VEP-a, podanega s strani upravljalca sklada ali kot vrednost vplačane naložbe.

Za oba pristopa uporabljena v bilanci stanja v skladu z MSRP predpostavljamo, da sta najboljši približek tržnemu vrednotenju, zato je vrednost teh naložb v SII-bilanci stanja skladna s prikazom v bilanci stanja v skladu z MSRP.

Depoziti, ki niso denarni ustrezniki

Depoziti, ki niso denarni ustrezniki, se ne prevrednotijo, temveč se predpostavi, da je odplačna vrednost v skladu z MSRP dovolj dober približek SII-vrednosti.

Pri oblikovanju SII-bilance se v kategoriji depozitov, ki niso denarni ustrezniki, upošteva prerazporeditev depozitov z originalno zapadlostjo do treh mesecev iz postavke denarja in denarnih ustreznikov v postavko depozitov, ki niso denarni ustrezniki. Na 31.12.2022 družba nima depozitov, ki niso denarni ustrezniki.

D.1.6 Posojila in hipotekarni krediti

Družba med sredstvi nima posojil in hipotekarnih kreditov do posameznikov, temveč le druga posojila, ki predstavljajo dana posojila odvisnim družbam. Vrednotenje v SII-bilanci stanja je enako vrednotenju v bilanci stanja v skladu z MSRP po odplačni vrednosti.

D.1.7 Znesek zavarovalno-tehničnih rezervacij, prenesen pozavarovateljem

Vrednotenje zneska zavarovalno-tehničnih rezervacij, prenesenih pozavarovateljem, se izvaja v aktuariatu družbe. Metodologija je podrobneje opredeljena v Pravilniku o oblikovanju najboljših ocen rezervacij družbe Sava Re, d.d. Ta upošteva tudi usmeritve iz politike upravljanja zavarovalnih tveganj družbe.

Osnovni posel družbe predstavljajo prevzeta pozavarovanja, zato zaščito tega posla z nadaljnjim pozavarovanjem oziroma oddano pozavarovanje zaradi jasnosti imenujemo retrocesija.

Družba pri izračunu retrocedirane premijske rezervacije upošteva prerazporeditev postavk za obračunane, nezapadle terjatve za provizijo iz naslova retrocediranega posla in za obračunane, nezapadle obveznosti za retrocedirano premijo.

Zaradi razmeroma majhnega obsega retrocesije za izračun retrocediranih rezervacij ni mogoča uporaba enakih aktuarskih metod kakor za kosmate rezervacije. Uporabljajo se poenostavitve, s katerimi se na podlagi podatkov o retrocesiji za vsako homogeno skupino in vsako pogodbeno leto izračuna delež retrocesije, pri čemer se upošteva oblika retrocesije. Z dobljenim deležem retrocesije se pri premoženjskih vrstah poslovanja iz tehnične kosmate najboljše ocene premijske in škodne rezervacije (pred upoštevanjem stroškov, prihodnjih denarnih tokov iz premij in provizij ter brez upoštevanja časovne vrednosti denarja) izračuna retrocedirana tehnična najboljša ocena premijske in škodne rezervacije, pri življenjskih vrstah poslovanja pa se s pomočjo deleža retrocesije izračuna retrocedirana nediskontirana najboljša ocena rezervacije. Deleža retrocesionarjev v rezervacijah za stroške se ne obračunava. Upoštevanje inflacije, valutne strukture in časovne vrednosti denarja poteka enako kakor pri kosmatih najboljših ocenah rezervacij. Prilagoditev za pričakovana neplačila nasprotne stranke se izvede na podlagi delitve zneska ZTR, prenesenega pozavarovateljem (za vrednotenje bilance stanja v skladu z MSRP), po bonitetnih ocenah nasprotnih strank (retrocesionarjev) in s temi bonitetnimi ocenami povezanimi verjetnostmi neplačila.

D.1.8 Depoziti pri cedentih

Pri depozitih pri cedentih se zaradi kratkoročnosti naložbe šteje, da je vrednost v bilanci stanja v skladu z MSRP dovolj dober približek tržne vrednosti. Zato za tovrstne depozite tržne vrednosti v modelu ne izračunavamo, v SII-bilanci stanja pa za tržno vrednost privzamemo vrednost iz bilance stanja v skladu z MSRP.

D.1.9 Terjatve do zavarovancev in zavarovalnih posrednikov

Vrednotenje terjatev na SII-vrednost se ne razlikuje od vrednotenja terjatev v skladu z MSRP.

Družba iz postavke terjatve iz neposrednih zavarovalnih poslov izloči nezapadle terjatve na bilančni datum, in sicer nezapadle terjatve za premijo iz sprejetega pozavarovanja. Omenjeno postavko družba upošteva kot prihodnje denarne tokove pri izračunu kosmate najboljše ocene premijske rezervacije, kjer jo prav tako izkazuje kot prerazporeditev.

D.1.10 Terjatve iz pozavarovanja in sozavarovanja

SII-vrednost terjatev se ne razlikuje od vrednotenja v bilanci stanja v skladu z MSRP.

Družba iz postavke terjatve iz pozavarovanja in sozavarovanja izloči nezapadle terjatve na bilančni datum, in sicer nezapadle terjatve za provizijo retrocediranega posla. Omenjeno postavko družba upošteva kot prihodnje denarne tokove pri izračunu pozavarovalnega deleža najboljše ocene premijske rezervacije, kjer jo prav tako izkazuje kot prerazporeditev.

D.1.11 Druge terjatve

V postavki druge terjatve izkazujemo kratkoročne terjatve državnih in drugih institucij, kratkoročne terjatve iz oddaje prostorov in opreme in podobno.

Vrednotenje v SII-bilanci stanja je enako kakor za bilanco stanja v skladu z MSRP.

D.1.12 Lastne delnice

Lastne delnice kotirajo na organiziranem trgu, zato se za namene SII-bilance stanja prevrednotijo na zaključno ceno na borzi na dan vrednotenja SII-bilance stanja.

D.1.13 Denar in denarni ustrezniki

Vrednotenje v SII-bilanci stanja je enako kakor v bilanci stanja v skladu z MSRP. Depoziti z izvirno zapadlostjo do treh mesecev se v SII-bilanci stanja obravnavajo enako kot depoziti z daljšo zapadlostjo, zato se izvede prerazporeditev v postavko depozitov, ki niso denarni ustrezniki.

D.1.14 Druga sredstva, ki niso izkazana drugje

Druga sredstva sestavljajo kratkoročne časovne razmejitve (kratkoročno odloženi stroški in kratkoročno nezaračunani prihodki). Med kratkoročno odloženimi stroški izkazujemo vnaprej plačane stroške zavarovanj, licenc, zakupnin in podobno. Druga sredstva se v SII-bilanci stanja pripoznajo v enaki višini kakor za bilanco stanja v skladu z MSRP, razen vnaprej plačanih stroškov, ki so ovrednoteni z ničelno vrednostjo.

Zavarovalno-tehnične rezervacije

Družba pri izračunu kosmate premijske rezervacije upošteva prerazporeditve postavk za obračunane, nezapadle terjatve za premijo za prejeto pozavarovanje in za obračunane nezapadle obveznosti za provizije za prejeto pozavarovanje.

Vrednotenje kosmatih zavarovalno-tehničnih rezervacij se izvaja v aktuariatu družbe. V tem dokumentu le povzemamo metodologijo za izračun najboljših ocen rezervacij pri vrednotenju postavk SII-bilanca stanja, ki je podrobneje opredeljena v pravilniku o oblikovanju najboljših ocen rezervacij družbe. Ta upošteva tudi usmeritve, podane v politiki upravljanja zavarovalnih tveganj družbe. Vrednotenje pozavarovalnega dela zavarovalno-tehničnih rezervacij je opisano pri vrednotenju sredstev v razdelku D.1.7 Znesek zavarovalno-tehničnih rezervacij, prenesen pozavarovateljem.

Izračuni potekajo na ravni vrst poslovanja, pri čemer družba loči posle z družbami Zavarovalne skupine Sava in posle zunaj skupine. Sprejeta življenjska zavarovanja poslov skupine (ki predstavljajo glavnino obveznosti sprejetih življenjskih zavarovanj družbe) se praviloma vrednotijo s tehnikami življenjskih zavarovanj na podlagi pričakovanih denarnih tokov. Za portfelj družbe zunaj skupine se sprejeta življenjska zavarovanja skladno z naravo obveznosti, razpoložljivimi podatki ter po principu proporcionalnosti vrednotijo s tehnikami premoženjskih in NSLT-zdravstvenih zavarovanj, zato družba te obveznosti razporedi k NSLT-zdravstvenim zavarovanjem.

Zavarovalno-tehnične rezervacije vključujejo najboljšo oceno rezervacij in dodatek za tveganje.

Družba za življenjska zavarovanja na podlagi pričakovanih denarnih tokov za sprejeto pozavarovanje, pridobljenih od cedentov, ločeno oblikuje najboljšo oceno rezervacij življenjskih zavarovanj (vključno z najboljšo oceno škodne rezervacije) in najboljšo oceno rezervacij za prijavljene rente iz premoženjskih zavarovanj.

Najboljša ocena rezervacij premoženjskih vrst poslovanja (vključno z NSLT-zdravstvenimi zavarovanji) je sestavljena iz najboljše ocene premijskih rezervacij in najboljše ocene škodnih rezervacij. Osnova za izračune je razporeditev poslov po pogodbenih letih.

Izračun najboljše ocene rezervacij premoženjskih zavarovanj je sestavljen iz naslednjih korakov:

izračun tehnične kosmate rezervacije, ki vključuje najboljšo oceno rezervacije za škodne dogodke, povezane s sklenjenimi posli (že nastale in bodoče) ter od njih odvisnih plačil (provizije cedentom, odvisne od rezultata, pogodbeno dogovorjene premije za ponovno vzpostavitev kritja po dogodku), in sicer pred upoštevanjem časovne vrednosti denarja (diskontiranjem),
delitev tehnične kosmate rezervacije na tehnično premijsko rezervacijo (za še ne nastale škode aktivnega portfelja oziroma nepoteklo kritje) in tehnično škodno rezervacijo (za že nastale, a še ne plačane škode oziroma že poteklo kritje),
upoštevanje bodočih internih stroškov, povezanih z veljavnimi pogodbami,
upoštevanje bodočih denarnih tokov iz premij in provizij (neodvisnih od rezultata), vključno z že obračunanimi, a še ne zapadlimi in neplačanimi premijami in provizijami,
priprava denarnih tokov, upoštevanje bodoče presežne inflacije škodnih denarnih tokov, valutne strukture denarnih tokov in diskontiranje.

Pri tehnični kosmati rezervaciji uporabljamo metodo veriženja na trikotnikih kumulativnih obračunanih škod z Bornhütter-Fergusonovo (v nadaljevanju BF) prilagoditvijo. Kjer so škodni trikotniki preveč razpršeni, ultimativne škode ocenimo na podlagi škodnih količnikov. Pri tem se pričakovani merodajni škodni količnik vsakega pogodbenega leta določi kot izbrano povprečje med vnaprej ocenjenim naivnim količnikom, določenim na podlagi strokovne presoje, večletnih povprečij, na podlagi informacij oddelka za prevzem pozavarovanj, ter realiziranim merodajnim MSRP-škodnim količnikom (brez rezervacij na ravni portfelja). Za starejša leta z znanim razvojem ima večjo utež realizirani količnik, za novejša leta pa naivni. Za razvoj izplačil oziroma denarni tok uporabimo vzorec, pridobljen iz trikotniškega razvoja. V združenem pregledu nato povzamemo rezultate vseh metod in izberemo najboljšo oceno ultimativnih škod, na podlagi katere izračunamo tehnično kosmato rezervacijo. V deležih stroškov upoštevamo prihodnje cenilne in administrativne stroške, povezane s sklenjenimi pogodbami. Denarne tokove bodočih izplačil (nastalih in še ne nastalih škod) glede na pričakovano zapadlost povečamo za pričakovano bodočo presežno inflacijo. Osnova za delitev dobljenih denarnih tokov po valutah je valutna struktura za vrednotenje bilance stanja v skladu z MSRP, in sicer struktura vsote škodnih rezervacij in prenosnih premij, zmanjšanih za razmejene provizije. Prihodnje denarne tokove, razdeljene po tem ključu, diskontiramo z uporabo ustreznih krivulj netveganih obrestnih mer, pri čemer družba ne uporablja uskladitvene prilagoditve, prilagoditve za nestanovitnost, prehodnih prilagoditev zadevne strukture netveganih obrestnih mer in prehodnega odbitka (vse prilagoditve iz Direktive 2009/138/ES).

Dodatek za tveganje družba izračunava v skladu z Delegirano uredbo. Pri tem uporabljamo poenostavljeno metodo za projekcijo prihodnjih zneskov SCR, in sicer upoštevamo raven (2) hierarhije iz 61. člena Sklepa o podrobnejših navodilih za vrednotenje zavarovalno-tehničnih rezervacij: za določanje celotnega zahtevanega solventnostnega kapitala za vsako prihodnje leto se uporabi razmerje najboljše ocene za navedeno prihodnje leto in najboljše ocene zavarovalnotehničnih rezervacij na datum vrednotenja. Izračunan dodatek za tveganje se dodeli na posamezne vrste poslovanja v razmerju izračunanih kapitalskih zahtev.

D.2.1 Vrednosti SII-zavarovalno-tehničnih rezervacij

V spodnjih preglednicah so prikazane vrednosti kosmate najboljše ocene rezervacij, pozavarovalnega dela najboljše ocene rezervacij in dodatka za tveganje po posameznih vrstah poslovanja.

Najboljša ocena rezervacij po vrstah poslovanja na dan 31.		12. 2022

v tisoč EUR	Kosmati	Pozavarovalni	Dodatek za
	znesek	del	tveganje
Proporcionalno pozavarovanje za stroške zdravljenja	8	0	8
Proporcionalno pozavarovanje izpada dohodka	3.358	48	293
Proporcionalno nezgodno pozavarovanje zaposlenih	0	0	0
Proporcionalno pozavarovanje avtomobilske odgovornosti	13.803	2	785
Druga proporcionalna pozavarovanja motornih vozil	10.323	1.198	796
Proporcionalno pomorsko, letalsko in transportno pozavarovanje	12.431	1.726	876
Proporcionalno požarno pozavarovanje in proporcionalno pozavarovanje druge škode na premoženju	73.994	11.180	5.066
Splošno proporcionalno pozavarovanje odgovornosti	10.087	714	1.011
Kreditno in kavcijsko proporcionalno pozavarovanje	553	0	208
Proporcionalno pozavarovanje stroškov postopka	-2	0	0
Proporcionalno pozavarovanje pomoči	0	0	2
Različne finančne izgube	1.926	472	124
Neproporcionalno zdravstveno pozavarovanje	499	1	68
Neproporcionalno pozavarovanje odgovornosti	15.747	5.969	933
Neproporcionalno pomorsko, letalsko in transportno pozavarovanje	10.697	-395	1.611
Neproporcionalno premoženjsko pozavarovanje	66.561	10.716	9.607

Sprejeto življenjsko pozavarovanje	8.584	4.739	70
Celoten portfelj	228.570	36.369	21.459

Najboljša ocena rezervacij po vrstah poslovanja na dan 31. 12. 2021

(v tisoč EUR)	Kosmati znesek	Pozavarovalni del	Dodatek za tveganje
Proporcionalno pozavarovanje za stroške zdravljenja	1	0	0
Proporcionalno pozavarovanje izpada dohodka	2.555	40	323
Proporcionalno nezgodno pozavarovanje zaposlenih	0	0	0
Proporcionalno pozavarovanje avtomobilske odgovornosti	11.564	3	877
Druga proporcionalna pozavarovanja motornih vozil	9.800	72	924
Proporcionalno pomorsko, letalsko in transportno pozavarovanje	13.274	2.254	1.113
Proporcionalno požarno pozavarovanje in proporcionalno pozavarovanje druge škode na premoženju	66.965	8.061	5.811
Splošno proporcionalno pozavarovanje odgovornosti	12.190	631	1.389
Kreditno in kavcijsko proporcionalno pozavarovanje	884	0	282
Proporcionalno pozavarovanje stroškov postopka	-2	0	0
Proporcionalno pozavarovanje pomoči	-11	-5	1
Različne finančne izgube	4.068	576	320
Neproporcionalno zdravstveno pozavarovanje	668	1	84
Neproporcionalno pozavarovanje odgovornosti	16.709	2.879	1.484
Neproporcionalno pomorsko, letalsko in transportno pozavarovanje	9.224	-217	1.400
Neproporcionalno premoženjsko pozavarovanje	63.761	11.773	10.260
Sprejeto življenjsko pozavarovanje	12.243	6.319	114
Celoten portfelj	223.893	32.388	24.383

Kosmate najboljše ocene rezervacij so se v 2022 povečale za 4,7 milijona EUR, od tega za posel skupine za 1,1 milijona EUR in za posel zunaj skupine za 3,6 milijona EUR. Pri poslu skupine povečanje izvira predvsem iz oblikovanja za večje (tudi pozavarovane) škode in povečanja pričakovane bodoče inflacije, kar je bilo ublaženo z zmanjšanjem zaradi prekinitve in izplačevanja FOS poslov ter opustitve dela kvotnega pozavarovanja skupine. Pri poslu zunaj skupine je povečanje kosmate najboljše ocene rezervacij v največji meri posledica rasti portfelja, povečanje na račun večjih škod pa se je uravnalo z izplačilom iz predhodno oblikovane rezervacije. Enako velja tudi za pozavarovanje tega portfelja.

Glavne razlike pri vrednotenju (kosmatih) SII in MSRP-zavarovalno-tehničnih rezervacij so (pri izračunih razlik za MSRP-rezervacije upoštevamo kosmate rezervacije, zmanjšane za razmejene provizije):

• SII-rezervacije temeljijo na principu denarnih tokov, medtem ko MSRP-rezervacije temeljijo na principu že zasluženih prihodkov, zmanjšanih za odhodke. Tako so SII-rezervacije znižane za nezapadle premijske terjatve (in povečane za pripadajoče nezapadle obveznosti za provizijo), ki so v MSRP-bilanci evidentirane v okviru terjatev (oziroma obveznosti) iz zavarovalnih poslov. Na dan 31. 12. 2022 izvira 57,3 % razlike (2021: 59,9 %) med kosmatimi SII in MSRP-rezervacijami iz prerazporeditve nezapadlih terjatev in obveznosti (kar ne vpliva na višino primernih lastnih virov sredstev).

SII-rezervacije naj bi zadoščale za poplačilo obveznosti le v tehtanem povprečju vseh možnih scenarijev (slučajna nihanja naj bi deloma pokrival dodatek za tveganje), MSRP-rezervacije pa praktično v skoraj vseh primerih. Dne 31. 12. 2022 izvira 13,2 % (2021: 17,3 %) razlike med kosmatimi MSRP in SII-rezervacijami iz drugačne ravni previdnosti pri določanju predpostavk pred eksplicitnim upoštevanjem bodoče inflacije, ki zmanjšuje razliko med MSRP in SII rezervacijami za 7,8 %.
Predpostavke pri upoštevanih deležih škod in provizij v premiji (ultimativne postavke), pri vrednotenju MSRP in SII-rezervacij, v dveh najpomembnejših vrstah poslovanja za zadnje pogodbeno leto, ki je zaradi nepoteklega kritja podvrženo največji negotovosti (pred upoštevanjem bodoče inflacije in diskontiranjem): pri proporcionalnem požarnem pozavarovanju in proporcionalnem pozavarovanju druge škode na premoženju znaša omenjeni delež v skladu z MSRP-izračuni 120,4 %, v skladu z SII-izračuni pa 108,0 % (2021: MSRP 104,2 %, SII 88,5 %; visok količnik za 2022 izvira iz večje, skoraj v celoti pozavarovane posamične škode); pri neproporcionalnem premoženjskem pozavarovanju znaša delež v skladu z MSRP-izračuni 95,0 %, v skladu z SII-izračuni pa 77,7 % % (2021: MSRP 137,6 %, SII 108,6 %).
V SII-rezervacijah so v izračun zajeti tudi vsi prihodnji pričakovani dobički (EPIFP), ki izhajajo iz aktivnega portfelja. Med kosmatimi MSRP in SII-rezervacijami iz naslova prihodnjih dobičkov aktivnega portfelja, ki so v skladu z SII-načeli že pripoznani in zmanjšujejo SII-rezervacije, na dan 31. 12. 2022 izvira 12,5 % (2021: 14,9 %) razlike (kar se nanaša na kosmate prihodnje dobičke pred retrocesijo in davkom za dobiček).
• V SII-rezervacijah se tudi pri premoženjskih vrstah poslovanja upošteva časovna vrednost denarja, medtem ko se MSRP-rezervacije praviloma ne diskontirajo. Na dan 31. 12. 2022 med kosmatimi MSRP in SII-rezervacijami izvira iz diskontiranja premoženjskih vrst poslovanja 24,8 % (2021: 7,9 %) razlike; obrestne mere za diskontiranje so se namreč občutno povečale.

D.2.2 Opis ravni negotovosti, povezane z vrednostjo SII-zavarovalnotehničnih rezervacij

Pri izvedbi testiranja občutljivosti je družba od vplivov na najboljšo oceno premijskih in škodnih rezervacij izbrala občutljivost na predpostavke o škodnem količniku. Pri 5 % povečanju BF količnikov ter naivnih škodnih količnikov v vseh homogenih skupinah in letih, kjer metode uporabljajo te količnike, bi se kosmate najboljše ocene rezervacij 2022 povečale za 4,4 % (2021: 4,4 %). Družba je izvedla tudi test občutljivosti na zmanjšanje obračunanih, a še nezapadlih premij in provizij v premijah in provizijah za 10 %; kosmate najboljše ocene rezervacij bi se povečale za 2,2 % (2021: 2,2 %), kar sicer ne vpliva na primerne lastne vire sredstev (prerazporeditev). Poleg tega je družba testirala tudi občutljivost na povečanje upoštevanih ostalih stroškov (razen provizij, ki so upoštevane neposredno) za 50 %; kosmate najboljše ocene rezervacij bi se povečale za 0,3 % (2021: 0,4 %).

Za testiranje občutljivosti najboljše ocene rezervacij za življenjsko zavarovanje je družba izbrala dva najbolj materialna šoka za portfelj teh obveznosti v skladu s standardno formulo. Pri šoku dolgoživosti se najboljša ocena rezervacij 2022 poveča za 4,5 % (2021: 4,6 %), pri šoku revizije rent pa za 3,9 % (2021: 3,4 %).

Dodatno navajamo še vpliv spremenjenih obrestnih mer za diskontiranje. S šokom standardne formule navzdol se kosmate najboljše ocene rezervacij povečajo za 5,2 % (2021: 1,6 %), s šokom standardne formule navzgor pa se kosmate najboljše ocene rezervacij zmanjšajo za 5,3 % (2021: 3,5 %).

Drugih področij negotovosti družba ni zaznala. Na podlagi predstavljenih izračunov občutljivosti je razvidno, da so SII-zavarovalno-tehnične rezervacije zmerno občutljive do neobčutljive na spremembo navedenih predpostavk. Analiza občutljivosti torej ni odkrila področja oziroma predpostavk, ki bi povzročile večjo negotovost oblikovanih SII-zavarovalno-tehničnih rezervacij.

Druge obveznosti

D.3.1 Druge rezervacije razen zavarovalno-tehničnih rezervacij

Med drugimi rezervacijami družba izkazuje neto sedanjo vrednost za ugodnosti zaposlenih, ki vključujejo odpravnine ob upokojitvi in jubilejne nagrade.

Vrednost drugih rezervacij je po metodologiji SII enaka kot v bilanci stanja v skladu z MSRP.

D.3.2 Obveznosti do zavarovancev in zavarovalnih posrednikov

Med obveznosti do zavarovancev in zavarovalnih posrednikov uvrščamo obveznosti za škode in provizije iz aktivnih pozavarovalnih poslov.

Vrednotenje v SII-bilanci stanja obveznosti do zavarovancev in zavarovalnih posrednikov ne odstopa od vrednotenja v bilanci stanja v skladu z MSRP.

Družba iz te postavke obveznosti izloči nezapadle obveznosti za provizijo aktivnega pozavarovalnega posla na bilančni datum in jo izkazuje kot prerazporeditev. Omenjeno postavko družba upošteva kot prihodnje denarne tokove pri izračunu kosmate najboljše ocene premijske rezervacije, kjer jo prav tako izkazuje kot prerazporeditev.

D.3.3 Obveznosti iz pozavarovanja in sozavarovanja

Med obveznosti iz pozavarovanja in sozavarovanja uvrščamo obveznosti za premije iz pasivne retrocesije.

Vrednotenje v SII-bilanci stanja obveznosti iz pozavarovanja in sozavarovanja ne odstopa od vrednotenja v bilanci stanja v skladu z MSRP.

Družba iz postavke obveznosti iz pozavarovanja in sozavarovanja izloči nezapadle obveznosti za premijo iz naslova retrocediranega posla na dan sestave bilance stanja v skladu z MSRP in jo izkazuje kot prerazporeditev. Omenjeno postavko družba upošteva kot prihodnje denarne tokove pri izračunu pozavarovalnega deleža najboljše ocene premijske rezervacije, kjer jo prav tako izkazuje kot prerazporeditev.

D.3.4 Ostale obveznosti

Med ostalimi obveznostmi družba izkazuje kratkoročne obveznosti do zaposlenih iz naslova obračunanih plač in povračil stroškov, obveznosti za davke, obveznosti do dobaviteljev za obratovalne stroške in preostale obveznosti.

Vrednotenje v SII-bilanci stanja ne odstopa od vrednotenja v bilanci stanja v skladu z MSRP.

D.3.5 Podrejene obveznosti

Podrejena obveznica družbe je uvrščena v trgovanje na organizirani trg Luksemburške borze.

Podrejena obveznica je v skladu z MSRP vrednotena po odplačni vrednosti, zato se za namene SIIbilance stanja prevrednoti na pošteno vrednost ob upoštevanju zaključne objavljene cene na Bloombergu na dan vrednotenja SII-bilance stanja.

D.3.6 Druge finančne obveznosti razen finančnih obveznosti do finančnih institucij

Med drugimi finančnimi obveznostmi izkazujemo dolgoročne obveznosti iz najemov, ki izpolnjujejo pogoje za vrednotenje po MSRP 16. Do vključno 31. 12. 2021 smo dolgoročne obveznosti iz najemov izkazovali znotraj drugih obveznosti, ki niso izkazane drugje.

Vrednotenje v SII-bilanci stanja ne odstopa od vrednotenja v bilanci stanja v skladu z MSRP.

D.3.7 Druge obveznosti, ki niso izkazane drugje

Med drugimi obveznostmi družba izkazuje predvsem vnaprej vračunane stroške.

Med drugimi obveznostmi znotraj te postavke v SII-bilanci stanja z ničelno vrednostjo vrednotimo razmejene provizije prejetega sozavarovanja in pozavarovanja ter druge razmejene prihodke. Pri preostalih obveznostih pa vrednotenje v SII-bilanci stanja ne odstopa od vrednotenja v bilanci stanja v skladu z MSRP.

Alternativne metode vrednotenja

Družba obdobno (vsaka tri leta) od neodvisnega zunanjega ocenjevalca vrednosti nepremičnin pridobi oceno tržne vrednosti nepremičnin, namenjenih lastni uporabi in naložbenih nepremičnin. Ocenjujemo, da tako pridobljena vrednost predstavlja najbolj reprezentativno oceno zneska, za katerega bi se lahko med dobro obveščenima strankama s pravico razpolaganja v strogo poslovnem odnosu izmenjale ocenjene nepremičnine.

V letu 2022 je bila s strani zunanjega pooblaščenega ocenjevalca vrednosti nepremičnin pridobljena cenitev, na podlagi katere je bila posodobljena ocenjena poštene vrednosti nepremičnin, namenjenih za lastno uporabo in naložbenih nepremičnin. Ocenjena poštena vrednost nepremičnin ne odstopa pomembno od predhodno ocenjene.

Pri naložbah v odvisne družbe Save Re, ki so zavarovalnice in ne kotirajo na organiziranem trgu, se za potrebe izračuna kapitalskih zahtev v skladu s standardno formulo SII-vrednost izračuna na podlagi vrednotenja s prilagojeno kapitalsko metodo kot presežek sredstev nad obveznostmi v SII-bilanci stanja posamezne zavarovalnice (v skladu s 13(4) členom Delegirane uredbe). Kjer je delež Save Re v odvisni družbi manjši kot 100 %, izvedemo sorazmerne prilagoditve.

Družba v SII-bilanci stanja vrednoti deleže v družbah, ki niso zavarovalnice, z uporabo kapitalske metode MSRP v skladu s členom 13(5) Delegirane uredbe. Pri tem nabavno vrednost, ki je osnova za izračun kapitalske metode, zmanjšamo za dobro ime, ki je bilo del nabavne vrednosti. Vrednost dobrega imena in drugih neopredmetenih sredstev, ki bi bila v skladu z metodologijo vrednotenja sredstev ovrednotena z ničelno vrednostjo, odštejemo od dobljene vrednosti družbe.

Nekotirajoče delnice so vrednotene po nabavni vrednosti. Tržna vrednost, izračunana z notranjim modelom, ki v večji meri upošteva neopazovane vložke, se uporablja le za ugotavljanje potrebe po slabitvi.

Druge informacije

Družba v povezavi z vrednotenjem nima drugih pomembnih informacij.

E. Upravljanje kapitala

Družba upravljanje kapitala opredeljuje v politiki upravljanja kapitala Zavarovalne skupine Sava in družbe Sava Re. Ta opredeljuje cilje in ključne dejavnosti, povezane z upravljanjem kapitala. Upravljanje kapitala je neločljivo povezano s strategijo prevzemanja tveganj, ki določa pripravljenost za prevzem tveganj.

Cilji upravljanja kapitala v družbi so:

solventnost v razponu optimalne kapitaliziranosti na daljši rok v skladu z določili v strategiji prevzemanja tveganj;
ustrezna mera prožnosti financiranja;
sprejemljiva stopnja nestanovitnosti razpoložjivega kapitala in solventostnega količnika;
usmerjanje poslovnih odsekov, ki vežejo kapital, k doseganju ustrezne dobičkovnosti;
usmerjanje poslovanja k doseganju ustreznega donosa na kapital oziroma ustreznega dividendnega donosa za delničarje.

Z ustreznim upravljanjem kapitala želi družba zagotoviti, da ima vedno na voljo zadostno višino virov za pokrivanje svojih obveznosti in izpolnjevanje zakonskih zahtev glede kapitala. Pri tem mora biti struktura lastnih virov sredstev, ki zagotavljajo kapitalsko ustreznost, skladna z zakonodajo ter zagotavljati optimalno razmerje med dolžniškim in lastniškim virom financiranja. Višina lastnih virov sredstev mora biti vedno zadostna vsaj za pokrivanje zakonodajnega zahtevanega solventnostnega kapitala ter tudi za doseganje ciljne bonitetne ocene in drugih ciljev družbe.

Pomemben vhodni element pri upravljanju kapitala in poslovnem načrtovanju je strategija prevzemanja tveganj in v njej določena pripravljenost za prevzem tveganj. Strategija prevzemanja tveganj v povezavi s kapitalom in kapitalsko ustreznostjo določa spodnjo višino solventnostnega količnika. Pripravljenost za prevzem tveganj družbe v povezavi s kapitalsko ustreznostjo je določena tako, da zadosti tudi zakonodajnim zahtevam in zahtevam bonitetnih agencij.

Družba vsako leto pripravi finančni načrt za naslednje triletno obdobje. V prvi fazi vsakoletnega preverjanja potenciala za optimizacijo kapitala oziroma za dodatno dodelitev kapitala se pregledajo rezultati zadnjega izračuna višine in strukture primernih lastnih virov sredstev in SCR. Na podlagi izhodišč se nato pripravita poslovni načrt za prihodnje triletno obdobje in načrt upravljanja kapitala, vključno z dejavnostmi, potrebnimi za doseganje ciljev dodelitve kapitala.

Osnova za izračun primernih lastnih virov sredstev, SCR in posledično solventnostnega količnika družbe so triletne finančne projekcije. Z izračunom se preveri skladnost s pripravljenostjo za prevzem tveganj in po potrebi izvedejo prilagoditve poslovnega načrta. V načrtovano uporabo kapitala so ustrezno vključene tudi postavke njegove načrtovane potrošnje, kot so redne dividende, lastne delnice in projekti, za katere je potreben dodatni kapital.

Pri dodelitvi kapitala na poslovne dejavnosti je treba zagotoviti ustrezno donosnost lastniškega kapitala. Tako se znotraj kapitala, namenjenega pokrivanju tveganj, ob upoštevanju poslovnega vidika, iščejo možnosti za največje vrednosti razmerja med donosom segmenta, ki veže kapital in dodeljenim kapitalom (optimalno razmerje med donosom in tveganjem).

Lastna sredstva

Družba na dan 31. 12. 2022 izkazuje presežek sredstev nad obveznostmi v višini 576,3 milijona EUR (31. 12. 2021: 605,2 milijona EUR).

Osnovni lastni viri sredstev oziroma presežek sredstev nad obveznostmi družbe se v nadaljevanju zmanjšajo za:

lastne delnice v višini 38,6 milijona EUR (31. 12. 2021: 48,0 milijona EUR),
predvidljive dividende v višini 24,8 milijona EUR (31. 12. 2021: 19,5 milijona EUR), katerih višina je bila potrjena v okviru poslovnega načrta,
druge postavke v skladu z določili ZZavar-1.

Presežek sredstev nad obveznostmi družbe se poveča za podrejene obveznosti v višini 56,3 milijona EUR (31. 12. 2021: 78,1 milijona EUR), saj te predstavljajo del osnovnih lastnih virov sredstev družbe.

Osnovni lastni viri sredstev se dodatno zmanjšajo za celotno vrednost udeležb v drugi finančni in kreditni instituciji (razen v zavarovalnici), ki presega 10 % postavk lastnih virov sredstev družbe (vplačanega osnovnega kapitala skupaj s kapitalskimi rezervami). Poleg tega se zmanjšajo tudi za del vrednosti vseh udeležb v finančnih in kreditnih institucijah (razen tistih, ki že same presegajo 10 % in so zato izločene), ki presega 10 % postavk lastnih virov sredstev družbe. Družba na dan 31. 12. 2022 nima tovrstnih izločitev iz lastnih virov sredstev.

Družba na dan 31. 12. 2022 ne izkazuje prilagoditev za druge postavke v skladu z ZZavar-1.

Pomožni lastni viri sredstev so postavke, ki ne spadajo med osnovne lastne vire sredstev in jih družba lahko vpokliče za pokritje svojih izgub. Mednje spadajo nevplačani osnovni kapital ali ustanovni kapital, ki ni bil vpoklican, akreditivi in jamstva ter katerekoli druge pravne zaveze, ki jih je družba prejela. Družba na dan 31. 12. 2022 ne izkazuje pomožnih lastnih virov sredstev.

V spodnji preglednici je prikazana struktura lastnih virov sredstev družbe.

Struktura lastnih virov sredstev

(v tisoč EUR)	31. 12. 2022	31. 12. 2021
Navadne delnice (skupaj z lastnimi delnicami)	71.856	71.856
Vplačani presežek kapitala v zvezi z navadnimi delnicami	54.240	54.240
Ustanovni kapital, prispevki članov ali enakovredna postavka osnovnih lastnih virov sredstev družb za vzajemno zavarovanje ali družb, ki delujejo po načelu vzajemnosti	0	0
Sredstva na podrejenih računih članov družbe za vzajemno zavarovanje	0	0
Presežek sredstev	0	0
Prednostne delnice	0	0
Vplačani presežek kapitala v zvezi s prednostnimi delnicami	0	0
Uskladitvene rezerve (= (1)-(2)-(3)-(4)-(5))	383.041	411.492
(1) Presežek sredstev nad obveznostmi	576.325	605.158
(2) Lastne delnice (v posesti neposredno in posredno)	38.572	48.043
(3) Prilagoditev za omejene postavke lastnih sredstev v zvezi s portfelji uskladitvenih prilagoditev in omejenimi skladi	0	0
(4) Predvidljive dividende, razdelitve in dajatve	24.796	19.527
(5) Druge postavke osnovnih lastnih sredstev	129.916	126.096
Podrejene obveznosti	56.290	78.065
Znesek neto odloženih terjatev za davek	3.820	0
Skupni osnovni lastni viri sredstev po odbitkih	569.247	615.653

Skupni osnovni lastni viri sredstev po odbitkih so se v primerjavi s stanjem na dan 31. 12. 2021 znižali za 46,4 milijona EUR. Največji vpliv na padec lastnih virov sredstev ima nižja vrednost naložb ter udeležb v odvisne in pridružene družbe zaradi neugodnih razmer na finančnih trgih.

Družba v okviru lastnih virov sredstev na dan 31. 12. 2022 izkazuje tudi neto odložene terjatve za davek, ki so podrobnejše opisane v razdelku D Vrednotenje za namene solventnosti.

V spodnji preglednici so prikazane izvedene prilagoditve kapitala, izkazanega v skladu z MSRP, pri vrednotenju bilance stanja v skladu s Solventnostjo II.

Prilagoditve kapitala v skladu z MSRP pri vrednotenju SII-bilance stanja

(v tisoč EUR)	31. 12. 2022	31. 12. 2021
Kapital v skladu z MSRP	381.861	371.166
Razlika pri vrednotenju udeležb	120.124	172.276
Razlika pri vrednotenju drugih sredstev	-21.033	-12.899
Razlika pri vrednotenju zavarovalno-tehničnih rezervacij	47.016	36.420
Razlika pri vrednotenju drugih obveznosti	9.785	-9.847
Predvidljive dividende, razdelitve in dajatve	-24.796	-19.527
Podrejene obveznosti, ki so del osnovnih lastnih virov sredstev	56.290	78.065
Primerni lastni viri sredstev v skladu s Solventnostjo II	569.247	615.653
Od tega prvi razred	509.137	537.588
Od tega drugi razred	56.290	78.065
Od tega tretji razred	3.820	0

Kot je razvidno iz preglednice, glavnina razlik na sredstvih izvira iz prevrednotenja udeležb v odvisne in pridružene družbe, pri čemer glavnina razlik izhaja iz prevrednotenja zavarovalnic. Pri obveznostih je največja razlika iz prevrednotenja zavarovalno-tehničnih rezervacij v skladu z zahtevami

zakonodaje Solventnost II. Podrobni opis uporabljene metodologije vrednotenja se nahaja v razdelku D Vrednotenje za namene solventnosti.

MCR in SCR družba pokriva s primernimi lastnimi viri sredstev. Družba za pokrivanje kapitalskih zahtev v skladu z zakonodajo ne sme uporabiti vsakršnih lastnih virov sredstev. S tem namenom zakonodaja Solventnost II lastne vire sredstev razvršča v tri kakovostne razrede. Ti se med seboj razlikujejo glede na trajanje in zmožnost absorbiranja tveganja. V prvi razred se tako vključujejo lastni viri sredstev, ki večinoma zadoščajo pogojem iz prve in druge točke prvega odstavka 196. člena ZZavar-1, kar pomeni, da je postavka v vsakem trenutku na voljo za pokrivanje izgub (stalna razpoložljivost) in da je ob morebitnem prenehanju družbe na voljo imetniku šele po tem, ko so izpolnjene oziroma poplačane vse druge obveznosti družbe. Pri tem se upošteva, ali ima postavka lastnih virov sredstev rok zapadlosti, ali je potrjena odsotnost spodbud za plačilo in ali je postavka prosta obremenitev.

V prvi razred lastnih virov sredstev družba vključuje:

vplačane navadne delnice,
vplačane kapitalske rezerve,
uskladitvene rezerve, ki so določene kot presežek sredstev nad obveznostmi, zmanjšane za vplačane navadne delnice in kapitalske rezerve ter vrednost lastnih delnic in predvidljivih dividend.

Družba v prvem kakovostnem razredu primernih lastnih virov sredstev ne izkazuje postavk primernih lastnih virov sredstev, ki bi imele omejeno trajanje, postavke pa nimajo statusa podrejenosti in zanje ni mogoče zahtevati predčasnega poplačila.

V drugi razred se vključujejo lastni viri sredstev, ki večinoma vsebujejo značilnosti druge točke prvega odstavka 196. člena ZZavar-1, kar pomeni, da so ob morebitnem prenehanju delovanja družbe na voljo imetniku šele po tem, ko so izpolnjene oziroma poplačane vse druge obveznosti družbe. Pri tem se upošteva, ali ima postavka lastnih virov sredstev rok zapadlosti, ali je potrjena odsotnost spodbud za plačilo in ali je postavka prosta obremenitev.

V drugi razred lastnih virov sredstev družba vključuje podrejene obveznosti oziroma podrejeni dolg, ki zapade po obdobju 20 let po izdaji in ima možnost predčasnega odpoklica po obdobju 10 let. Podrejene obveznosti imajo status podrejenosti.

V tretjem razredu so postavke lastnih virov sredstev, ki se ne razvrstijo v prvi in drugi razred. Med njimi so tudi akreditivi in jamstva, ki jih ima neodvisni skrbnik v skrbništvu za zavarovalne upnike in ki jih družbi zagotovijo kreditne institucije. V tretji razred se razporedijo tudi lastni viri sredstev iz neto terjatev za odloženi davek.

Družba ima v tretji kakovostni razred razporejene neto terjatve za odloženi davek, ki so podrobnejše opisane v razdelku D Vrednotenje za namene solventnosti.

Zakonske omejitve pokrivanja SCR in MCR so zapisane v spodnji preglednici.

Omejitve za lastne vire sredstev, namenjene pokrivanju SCR in MCR

	Razred 1	Razred 2	Razred 3
Pokrivanje SCR	najmanj 50 % SCR	ni dodatnih omejitev24	največ 15 % SCR
Pokrivanje MCR	najmanj 80 % MCR	največ 20 % MCR	ni primeren za pokrivanje

V spodnjih dveh preglednicah so prikazani zneski primernih lastnih virov sredstev za pokrivanje SCR in MCR. Ti so razvrščeni v zgoraj opisane in zakonsko predpisane razrede.

Primerni lastni viri sredstev za pokrivanje SCR

(v tisoč EUR)	Skupaj	Razred 1	Razred 2	Razred 3
na dan 31.12.2022	569.247	509.137	56.290	3.820
na dan 31.12.2021	615.653	537.588	78.065	0

Primerni lastni viri sredstev za pokrivanje MCR

(v tisoč EUR)	Skupaj	Razred 1	Razred 2	Razred 3
na dan 31.12.2022	519.828	509.137	10.691	0
na dan 31.12.2021	548.490	537.588	10.902	0

Družba ima na dan 31. 12. 2022 glavnino primernih lastnih virov sredstev uvrščeno v prvi razred in med postavkami primernih lastnih virov sredstev nima pomožnih lastnih virov sredstev. V drugi razred družba razvršča podrejene obveznosti oziroma podrejeni dolg, katerega je izdala v letu 2019, v tretji kakovostni razred pa ima družba razvrščene neto terjatve za odloženi davek. Med primernimi lastnimi viri sredstev za pokrivanje MCR družba glede na zakonske omejitve lahko upošteva podrejene obveznosti le v višini 20 % višine MCR, lastni viri v tretjem kakovostnem razredu pa niso primerni za pokrivanje MCR. V okviru izkazanih primernih lastnih virov sredstev družba ne izkazuje postavk, za katere bi veljale prehodne ureditve zakonodaje.

²⁴ Razred 2 in razred 3 lahko skupaj znašata največ 50 % SCR.

Zahtevani solventnostni kapital in zahtevani minimalni kapital

E.2.1 Zahtevani solventnostni kapital (SCR)

Družba SCR in MCR izračunava v skladu s standardno formulo.

V spodnji preglednici je prikazan skupni znesek SCR, znesek SCR posameznih modulov tveganj, znesek primernih lastnih virov sredstev in solventnostni količnik družbe.

Zahtevani solventnostni kapital po modulih tveganj

(v tisoč EUR)	31. 12. 2022	31. 12. 2021
SCR	213.829	218.039
Prilagoditve za TP in DT	0	-346
Operativno tveganje	6.638	6.405
Zahtevani osnovni solventnostni kapital (BSCR)	207.191	211.980
Vsota posameznih tveganj	267.947	272.780
Vpliv diverzifikacije tveganj	-60.757	-60.799
Tržno tveganje	135.717	148.038
Tveganje neplačila nasprotne stranke	9.519	8.900
Tveganje življenjskih zavarovanj	346	501
Tveganje zdravstvenih zavarovanj	2.851	2.723
Tveganje premoženjskih zavarovanj	119.515	112.618
Primerni lastni viri sredstev	569.247	615.653
Solventnostni količnik	266 %	282 %

Največji delež SCR na dan 31. 12. 2022 izvira iz tržnega tveganja, ki se je glede na dan 31. 12. 2021 zmanjšalo predvsem zaradi padca vrednosti udeležb v odvisne družbe in naložb, kar je posledica neugodnega gibanja na finančnih trgih. Glede na 31. 12. 2021 se je tveganje premoženjskih zavarovanj nekoliko povišalo, predvsem zaradi rasti portfelja, ki vpliva tako na višje tveganje premij in rezervacij, kot na višje tveganje katastrof. Podrobnosti sprememb posameznega modula so navedene v razdelku C Profil tveganj.

Zaradi narave pozavarovalnega posla ima družba omejitve predvsem pri vhodnih podatkih za določene izračune in je primorana narediti določene poenostavitve. Družba tako nima podatkov o vseh posameznih zavarovalnih pogodbah, ki bi bili potrebni za izračun predpisanega šoka za tveganje odstopov od zavarovalnih pogodb, zato je pri izračunu uporabila poenostavitev, pri kateri se šok izvaja na ravni posameznih vrst poslovanja ter pogodbenih let, ločeno za portfelj skupine in zunaj nje.

Pri izračunu modula tveganja katastrof so potrebne predpostavke o scenarijih, na podlagi katerih se izračuna vpliv pozavarovalnega programa.

Družba ima tudi razmeroma majhen portfelj sprejetih življenjskih pozavarovanj (iz rent, ki izhajajo iz premoženjskih zavarovanj ter iz riziko življenjskih zavarovanj). Družba ločeno izračunava tveganje sprejetih življenjskih pozavarovanj večine cedentov znotraj skupine. Za ta pozavarovanja izračunava SCR v modulu tveganj življenjskih zavarovanj na podlagi izračunov družb skupine. Kapitalske zahteve za sprejeta življenjska pozavarovanja zunaj skupine pa se v skladu z naravo posla izračunavajo v modulu za NSLT-zdravstvena zavarovanja.

Družba pri izračunu SCR ne uporablja poenostavitev iz členov 88–112 Delegirane uredbe. Prav tako družba v izračunu SCR za premoženjska zavarovanja in NSLT-zdravstvena zavarovanja ne uporablja parametrov, specifičnih za posamezno podjetje.

Prilagoditev zaradi absorpcijske zmožnosti odloženih davkov izračunavamo v skladu z Delegiramo uredbo in 23. členom Sklepa o pogojih in načinu pokrivanja izgub z zmanjševanjem zavarovalnotehničnih rezervacij in odloženih davkov. Prilagoditve so tako oblikovane v višini najvišje možne prilagoditve za absorpcijske zmožnosti odloženih davkov, ki jo lahko upoštevamo brez dokazovanja, to je do višine neto obveznosti za odložene davke v SII-bilanci stanja. Ker so terjatve za odložene davke višje od obveznosti za odložene davke v SII-bilanci stanja, je na 31. 12. 2022 upoštevana prilagoditev SCR za odložene davke enaka 0 EUR.

Na spodnji sliki so prikazani posamezni moduli tveganj standardne formule, SCR in primerni lastni viri sredstev družbe na dan 31. 12. 2022.

Zahtevani solventnostni kapital po modulih tveganj na dan 31. 12. 2022 (v milijonih EUR)

Kot lahko vidimo iz zgornje slike, je stanje primernih lastnih virov sredstev znatno višje od SCR, kar potrjuje tudi visok solventnostni količnik družbe, ki na dan 31. 12. 2022 znaša 266 % (31. 12. 2021: 282 %).

V strategiji prevzemanja tveganj Zavarovalne skupine Sava je eno od glavnih meril pripravljenosti za prevzem tveganj višina solventnostnega količnika. V skladu z veljavno strategijo prevzemanja tveganj mora biti solventnostni količnik nad 200 %, iz česar izhaja, da je družba tudi glede na notranja merila na 31. 12. 2022 dobro kapitalizirana.

V decembru 2022 so bile potrjene tudi finančne projekcije in izračun primernih lastnih virov sredstev, SCR in solventnostnega količnika za strateško obdobje. Višina solventnostnega količnika družbe je v strateškem obdobju načrtovana na ravni, ki je skladna s strategijo prevzemanja tveganj.

E.2.2 Zahtevani minimalni kapital

Sava Re izračunava MCR v skladu s členi 248–251 Delegirane uredbe. MCR se za premoženjska zavarovanja izračuna kot linearna kombinacija obračunanih premij po odbitku premij za pozavarovalne pogodbe in zavarovalno-tehničnih rezervacij brez dodatka za tveganje po odbitku izterljivih zneskov iz pozavarovalnih pogodb. Linearna kombinacija vključuje vse segmente premoženjskih zavarovanj. Vhodni podatki za izračun so prikazani v naslednji preglednici.

Vhodni podatki, ki jih družba uporablja za izračun MCR

v tisoč EUR 31. 12. 2022	Čista najboljša	Čiste obračunane
	ocena ZTR	premije
Zavarovanje in proporcionalno pozavarovanje za stroške zdravljenja	8	21
Zavarovanje in proporcionalno pozavarovanje izpada dohodka	3.310	5.319
Nezgodno zavarovanje in nezgodno proporcionalno pozavarovanje zaposlenih	0	0
Zavarovanje in proporcionalno pozavarovanje avtomobilske odgovornosti	13.801	13.792
Drugo zavarovanje in proporcionalno pozavarovanje motornih vozil	9.125	21.483
Pomorsko, letalsko in transportno zavarovanje ter proporcionalno pozavarovanje	10.706	7.612
Požarno zavarovanje in proporcionalno pozavarovanje ter zavarovanje in proporcionalno pozavarovanje druge škode na premoženju	62.815	62.466
Splošno zavarovanje in proporcionalno pozavarovanje odgovornosti	9.373	5.117
Kreditno in kavcijsko zavarovanje in proporcionalno pozavarovanje	553	562
Zavarovanje in proporcionalno pozavarovanje stroškov postopka	0	10
Zavarovanje in proporcionalno pozavarovanje pomoči	0	0
Zavarovanje in proporcionalno pozavarovanje različnih finančnih izgub	1.454	475
Neproporcionalno zdravstveno pozavarovanje	498	736
Neproporcionalno pozavarovanje odgovornosti	9.778	2.648
Neproporcionalno pomorsko, letalsko in transportno pozavarovanje	11.092	2.779
Neproporcionalno premoženjsko pozavarovanje	55.845	40.951

Vhodni podatki, ki jih družba uporablja za izračun MCR

v tisoč EUR 31. 12. 2021	Čista najboljša ocena ZTR	Čiste obračunane premije
Zavarovanje in proporcionalno pozavarovanje za stroške zdravljenja	1	0
Zavarovanje in proporcionalno pozavarovanje izpada dohodka	2.515	5.610
Nezgodno zavarovanje in nezgodno proporcionalno pozavarovanje zaposlenih	0	0
Zavarovanje in proporcionalno pozavarovanje avtomobilske odgovornosti	11.561	14.944
Drugo zavarovanje in proporcionalno pozavarovanje motornih vozil	9.729	21.525
Pomorsko, letalsko in transportno zavarovanje ter proporcionalno pozavarovanje	11.019	7.703
Požarno zavarovanje in proporcionalno pozavarovanje ter zavarovanje in proporcionalno pozavarovanje druge škode na premoženju	58.904	60.607
Splošno zavarovanje in proporcionalno pozavarovanje odgovornosti	11.560	5.380
Kreditno in kavcijsko zavarovanje in proporcionalno pozavarovanje	884	751
Zavarovanje in proporcionalno pozavarovanje stroškov postopka	0	9
Zavarovanje in proporcionalno pozavarovanje pomoči	0	16
Zavarovanje in proporcionalno pozavarovanje različnih finančnih izgub	3.492	48
Neproporcionalno zdravstveno pozavarovanje	667	551
Neproporcionalno pozavarovanje odgovornosti	13.830	2.631
Neproporcionalno pomorsko, letalsko in transportno pozavarovanje	9.441	2.637
Neproporcionalno premoženjsko pozavarovanje	51.988	38.213

Zahtevani minimalni kapital za življenjska zavarovanja se izračuna kot linearna kombinacija zavarovalno-tehničnih rezervacij brez dodatka za tveganje ter tveganega kapitala.

Vhodni podatki, ki jih družba uporablja za izračun MCR za življenjska pozavarovanja

v tisoč EUR	31. 12. 2022	31. 12. 2021
Druge obveznosti iz življenjskih in zdravstvenih pozavarovanj	3.846	5.924
Tvegani kapital za vse obveznosti iz življenjskega pozavarovanja	339.261	269.050

V spodnji preglednici je prikazan znesek MCR družbe.

Zahtevani minimalni kapital

v tisoč EUR	31. 12. 2022	31. 12. 2021
Linearni zahtevani MCR	42.707	42.064
Absolutni prag za MCR	3.600	3.600
Združeni MCR	53.457	54.510
MCR	53.457	54.510
Primerni lastni viri sredstev za pokrivanje MCR	519.828	548.490
MCR količnik	972 %	1.006 %

Uporaba podmodula tveganja lastniških vrednostnih papirjev, temelječega na trajanju, pri izračunu zahtevanega solventnostnega kapitala

Pri izračunu zahtevanega solventnostnega kapitala družba ne uporablja podmodula tveganja lastniških vrednostnih papirjev, temelječega na trajanju.

Razlika med standardno formulo in kakršnim koli uporabljenim notranjim modelom

Razlik med standardno formulo in notranjim modelom ni, saj družba za izračun zahtevanega solventnostnega kapitala ne uporablja notranjega modela.

Neskladnost z zahtevanim minimalnim kapitalom in neskladnost z zahtevanim solventnostnim kapitalom

Družba je na dan 31. 12. 2022 skladna z zakonodajo, saj izkazuje visok solventnostni količnik, ki je znatno višji od zahtevanih 100 %. Prav tako ima družba na dan 31. 12. 2022 visok presežek primernih lastnih virov sredstev nad zahtevanim minimalnim kapitalom.

Iz opravljenih projekcij zahtevanega solventnostnega kapitala in primernih lastnih virov sredstev ocenjujemo, da bo solventnosti količnik Save Re v obdobju triletnih projekcij višji od 100 %, kot zahteva zakonodajni okvir. Zato družba ne pričakuje dodatnih dejanj oziroma ukrepov v smislu izpolnjevanja kapitalskih zahtev.

Druge informacije

Družba v zvezi z upravljanjem kapitala nima drugih pomembnih informacij.

Priloga – slovar izbranih strokovnih izrazov

Slovenski izraz	Angleški izraz	Pomen
Analiza občutljivosti	Sensitivity analysis	Analiza občutljivosti se nanaša na spremembo posameznega parametra, ki vpliva na vrednost sredstev, obveznosti in/ali lastnih virov sredstev družbe, ter na ugotavljanje učinka teh sprememb na njihovo vrednost.
CAPM	Capital asset pricing model	Model, ki opisuje odnos med tveganjem in pričakovanim donosom sredstev.
EPIFP	Expected profits included in future premiums	Prihodnji pričakovani dobički vključeni v prihodnje premije.
Fizična tveganja podnebnih sprememb	Physical risks of climate change	Tveganja, ki se pojavijo zaradi fizičnih učinkov podnebnih sprememb. Vključujejo pereča fizična tveganja, ki se pojavijo zaradi vremenskih dogodkov in negativno vplivajo na poslovanje in kronična fizična tveganja, ki se pojavijo zaradi dolgoročnih podnebnih sprememb in negativno vplivajo na poslovanje družbe.
FOS	Freedom of services	Posli, sklenjeni na podlagi načela svobode opravljanja storitev.
Kakovostni razred kapitala	Tier of capital	Postavke lastnih virov sredstev se na podlagi meril (na primer: trajanje, ali gre za osnovni ali pomožni lastni vir sredstev) razvrstijo v tri razrede.
Lastna ocena tveganj in solventnosti – ORSA	Own risk and solvency assessment – ORSA	Lastna ocena tveganj, povezanih s poslovnim in strateškim načrtom družbe, ter ocena ustreznosti lastnih virov sredstev za pokrivanje tveganj.
Meje dovoljenega tveganja	Risk tolerance limits	Meje za posamezne kategorije tveganj, vključene v profil tveganj družbe, in meje za mere tveganj, ki se spremljajo pri vsakodnevnem upravljanju tveganj. Določijo se enkrat letno in v skladu s pripravljenostjo za prevzem tveganj, določeno v strategiji prevzemanja tveganj družbe, temeljiti pa morajo na analizah občutljivosti, stresnih testih in scenarijih ali strokovni presoji.
Modificirano trajanje	Modified duration	Modificirano trajanje meri občutljivost portfelja na vzporedne premike na krivulji obrestnih mer. Sprememba obrestnih mer za +/-1 % ima na portfelj aproksimativno vpliv -/+MD %.
MSRP	IFRS	Mednarodni standardi računovodskega poročanja. V Evropski uniji poenotena zbirka predpisov, ki urejajo računovodsko evidentiranje poslovanja.
Načrt neprekinjenega poslovanja	Business continuity procedures	Dokument, ki vključuje postopke zagotavljanja neprekinjenega delovanja ključnih delovnih procesov in sistemov. Krizni načrt je sestavni del načrta neprekinjenega poslovanja ter določa tehnične in organizacijske ukrepe za ponovno vzpostavitev delovanja in zmanjšanja posledic hudih motenj poslovanja.
Največja verjetna škoda – PML	Probable maximum loss – PML	To je maksimalni znesek škode, ki po oceni zavarovalnice lahko nastane na zavarovanem riziku v enem škodnem dogodku. Običajno je izražen v odstotku od zavarovalne vsote, v skrajnem primeru je enak celotni zavarovalni vsoti (PML predstavlja v tem primeru 100 odstotkov zavarovalne vsote).
Operativni limiti	Operational limits	Na podlagi izraženih mej dovoljenega tveganja se postavijo operativne omejitve za posamezna področja: na primer meje pri sklepanju zavarovanj ali naložbene meje, ki jih zaposleni prve obrambne linije uporabljajo pri vsakodnevnem upravljanju tveganj in omogočajo, da družba ostane znotraj pripravljenosti za prevzem tveganj.

Slovenski izraz	Angleški izraz	Pomen
Osnovni zahtevani solventnostni kapital – BSCR	Basic solvency capital requirement – BSCR	Osnovni zahtevani solventnostni kapital po standardni formuli je znesek, ki temelji na zakonsko predpisanem izračunu teh tveganj: tveganje premoženjskih zavarovanj, tveganje življenjskih zavarovanj, tveganje zdravstvenih zavarovanj, tržno tveganje in tveganje neplačila nasprotne stranke.
Parametri, specifični za posamezno podjetje – USP	Undertaking specific parameters – USP	V okviru standardne formule lahko (po)zavarovalnice standardne odklone za tveganje premije in rezervacije NSLT-zdravstvenih zavarovanj za posle, za katere se uporablja sistem za izravnavo zdravstvenega tveganja, nadomestijo s parametri, specifičnimi za zavarovalnico in pozavarovalnico, v skladu s členom 104(7) Direktive 2009/138/ES.
Poročilo o solventnosti in finančnem položaju – PSFP	Solvency and financial condition report – SFCR	Zavarovalnice in pozavarovalnice najmanj enkrat letno javno objavijo poročilo o solventnosti in finančnem položaju. Poročilo vsebuje opis poslov in delovanja družbe, sistema upravljanja, profila tveganj, vrednotenja za namene Solventnosti II, strukture in kakovosti lastnih virov ter znesek zahtevanega in minimalnega solventnostnega kapitala družbe.
Primerni lastni viri sredstev	Eligible own funds	Lastni viri sredstev, primerni za pokrivanje zahtevanega solventnostnega kapitala.
Prilagoditve za TP in DT	Adjustment for the loss-absorbing capacity of technical provisions and deferred taxes	Prilagoditev zaradi možnosti pokrivanja izgub s hkratnim zmanjšanjem zavarovalno-tehničnih rezervacij in zaradi odloženih davkov.
Pripravljenost za prevzem tveganj	Risk appetite	Stopnja tveganja, ki jo je družba pripravljena prevzeti v skladu s svojimi strateškimi cilji. V Savi Re je opredeljena s sprejemljivim solventnostnim količnikom, stopnjo likvidnosti sredstev, dobičkovnostjo zavarovalnih produktov in tveganjem ugleda.
Profil tveganj	Risk profile	Vsa tveganja, ki jim je družba izpostavljena, in količinska opredelitev te izpostavljenosti za vse kategorije tveganj.
RCP scenarij25	Representative Concentration Pathways	Različni poteki vsebnosti in izpustov toplogrednih plinov.
Register tveganj	Risk register	Seznam vseh prepoznanih tveganj, ki ga družba vodi in redno posodablja.
Scenarij	Scenario	Scenarij se nanaša na ugotavljanje učinka hkratne spremembe več parametrov, na primer istočasne spremembe v različnih skupinah tveganj, ki vplivajo na zavarovalne posle, vrednosti finančnih naložb in spremembo obrestnih mer.
Sistem upravljanja tveganj	Risk management system	Sistem upravljanja tveganj je skupek vseh ukrepov, ki jih sprejme zavarovalnica za upravljanje (tj. prepoznavanje, spremljanje, merjenje, upravljanje, poročanje) pomembnih tveganj, izhajajočih iz dejavnosti družbe in zunanjega okolja, zato da čimbolj izboljša izpolnjevanje strateških ciljev in čimbolj omeji možnost izgube lastnih virov sredstev.
Solventnostni količnik	Solvency ratio	Količnik primernih lastnih virov sredstev in zahtevanega solventnostnega kapitala, ki predstavlja kapitalsko ustreznost družbe skladno z načeli Solventnosti II. Količnik, ki presega 100 odstotkov, kaže, da ima družba dovolj virov za kritje zahtevanega solventnostnega kapitala.
Standardna formula	Standard formula	Niz izračunov, ki so določeni s predpisi Solventnost II in se uporabljajo za določitev zahtevanega solventnostnega kapitala.
Stresni test	Stress test	Stresni test se nanaša na spremembo posameznega ali več parametrov zaradi možnega prihodnjega finančnega dogodka, kar vpliva na vrednost sredstev, obveznosti in/ali lastnih virov sredstev družbe, ter na ugotavljanje učinka teh sprememb na njihovo vrednost.

²⁵ RCP scenariji so definirani s strani Medvladnega odbora za podnebne spremembe (IPCC). Definicija scenarijev je na voljo na povezavi https://ar5-syr.ipcc.ch/topic\_futurechanges.php.

Slovenski izraz	Angleški izraz	Pomen
Tržna vrednost	Market value	Vrednost, po kateri se sredstva oziroma obveznosti vrednotijo z zneskom, po katerem bi se sredstvo izmenjalo oziroma obveznosti prenesle/poravnale med dobro obveščenima strankama s pravico razpolaganja v strogo poslovnem odnosu. Zneski temeljijo na cenah aktivnih in likvidnih trgov, ki so podjetju na voljo in se običajno uporabljajo.
Tveganja prehoda	Transition risk of	Tveganja prehoda so tveganja, ki se pojavijo pri prehodu na nizko-ogljično in na klimatske spremembe odporno gospodarstvo. Tovrstna
podnebnih sprememb	climate change	tveganja vključujejo tveganja novih pravil, zahtev in usmeritev, pravna tveganja, tveganja tehnologije, tržna tveganja in tveganja ugleda.
Vrednost enote		Vrednost enote premoženja ali vrednost točke nam pove, koliko je vredna posamezna enota premoženja podsklada krovnega sklada, in se
premoženja – VEP	Unit value	redno objavlja.
Zahtevani minimalni	Minimum capital	Zahtevani minimalni kapital je enak znesku lastnih virov sredstev, pod katerim bi bili zavarovalci, zavarovanci ali drugi upravičenci zavarovalnih
kapital – MCR	requirement – MCR	pogodb izpostavljeni nesprejemljivi stopnji tveganja, če se zavarovalnici dovoli nadaljnje poslovanje.
Zahtevani		Zahtevani solventnostni kapital je znesek, ki temelji na zakonsko predpisanem izračunu vseh merljivih tveganj, vključujoč tveganja
solventnostni kapital –	Solvency capital	premoženjskih zavarovanj, tveganja življenjskih zavarovanj, tveganja zdravstvenih zavarovanj, tržna tveganja, tveganja neplačila nasprotne
SCR	requirement – SCR	stranke in operativna tveganja.

Kvantitativni obrazci

Vsi zneski v kvantitativnih obrazcih so v tisoč EUR.

S.02.01.02 Bilanca stanja

		Vrednost po
		Solventnosti II
Sredstva		C0010
Dobro ime	R0010
Odloženi stroški pridobitve	R0020
Neopredmetena sredstva	R0030	0
Odložene terjatve za davek	R0040	14.341
Presežek iz naslova pokojninskih shem	R0050	0
Opredmetena osnovna sredstva v posesti za lastno uporabo	R0060	3.570
Naložbe (razen sredstev v posesti v zvezi s pogodbami, vezanimi na indeks ali enoto premoženja)	R0070	774.639
Nepremičnine (razen za lastno uporabo)	R0080	10.284
Deleži v povezanih podjetjih, vključno z udeležbami	R0090	443.060
Lastniški vrednostni papirji	R0100	5.600
Lastniški vrednostni papirji, ki kotirajo na borzi	R0110	4.285
Lastniški vrednostni papirji, ki ne kotirajo na borzi	R0120	1.314
Obveznice	R0130	288.333
Državne obveznice	R0140	214.340
Podjetniške obveznice	R0150	73.993
Strukturirani vrednostni papirji	R0160	0
Vrednostni papirji, zavarovani s premoženjem	R0170	0
Kolektivni naložbeni podjemi	R0180	27.362
Izvedeni finančni instrumenti	R0190	0
Depoziti, ki niso denarni ustrezniki	R0200	0
Druge naložbe	R0210	0
Sredstva v posesti v zvezi s pogodbami, vezanimi na indeks ali enoto premoženja	R0220	0
Krediti in hipoteke	R0230	1.840
Posojila, vezana na police	R0240	0
Krediti in hipoteke posameznikom	R0250	0
Drugi krediti in hipoteke	R0260	1.840
Izterljivi zneski iz pozavarovanj iz naslova:	R0270	36.369
neživljenjskih zavarovanj in zdravstvenih zavarovanj, podobnih neživljenjskim	R0280	31.630
neživljenjskih zavarovanj brez zdravstvenih zavarovanj	R0290	31.581
zdravstvenih zavarovanj, podobnih neživljenjskim	R0300	49
življenjskih zavarovanj in zdravstvenih zavarovanj, podobnih življenjskim, razen zdravstvenih zavarovanj in zavarovanj, vezanih na indeks ali enoto premoženja	R0310	4.739
zdravstvenih zavarovanj, podobnih življenjskim	R0320	0
življenjskih zavarovanj, razen zdravstvenih zavarovanj in zavarovanj, vezanih na indeks ali enoto premoženja	R0330	4.739
življenjskih zavarovanj, vezanih na indeks ali enoto premoženja	R0340	0
Depoziti pri cedentih	R0350	10.335
Terjatve iz naslova zavarovanj in terjatve do posrednikov	R0360	19.530
Terjatve iz naslova pozavarovanj	R0370	8.494
Terjatve (do kupcev, nepovezane z zavarovanjem)	R0380	269
Lastne delnice (v posesti neposredno)	R0390	38.572
Zneski, dolgovani podjetju v zvezi s postavkami lastnih sredstev ali ustanovnim kapitalom, ki je bil vpoklican in še ni vplačan	R0400	0
Denar in denarni ustrezniki	R0410	23.926
Vsa druga sredstva, ki niso prikazana drugje	R0420	0
Sredstva skupaj	R0500	931.886

		Vrednost po
		Solventnosti II
Obveznosti		C0010
Zavarovalno-tehnične rezervacije – neživljenjska zavarovanja	R0510	241.374
Zavarovalno-tehnične rezervacije – neživljenjska zavarovanja (brez zdravstvenih		237.140
zavarovanj)	R0520
Zavarovalno-tehnične rezervacije, izračunane kot celota	R0530	0
Najboljša ocena	R0540	216.120
Marža za tveganje	R0550	21.020
Zavarovalno-tehnične rezervacije – zdravstvena zavarovanja (podobna	R0560	4.234
neživljenjskim)
Zavarovalno-tehnične rezervacije, izračunane kot celota	R0570	0
Najboljša ocena	R0580	3.865
Marža za tveganje	R0590	369
Zavarovalno-tehnične rezervacije – življenjska zavarovanja (razen zavarovanj, vezanih	R0600	8.655
na indeks ali enoto premoženja)
Zavarovalno-tehnične rezervacije – zdravstvena zavarovanja (podobna življenjskim)	R0610	0
Zavarovalno-tehnične rezervacije, izračunane kot celota	R0620	0
Najboljša ocena	R0630	0
Marža za tveganje	R0640	0
Zavarovalno-tehnične rezervacije – življenjska zavarovanja (razen zdravstvenih	R0650	8.655
zavarovanj in zavarovanj, vezanih na indeks ali enoto premoženja)
Zavarovalno-tehnične rezervacije, izračunane kot celota	R0660	0
Najboljša ocena	R0670	8.584
Marža za tveganje	R0680	70
Zavarovalno-tehnične rezervacije – zavarovanja, vezana na indeks ali enoto	R0690	0
premoženja
Zavarovalno-tehnične rezervacije, izračunane kot celota	R0700	0
Najboljša ocena	R0710	0
Marža za tveganje	R0720	0
Druge zavarovalno-tehnične rezervacije	R0730	0
Pogojne obveznosti	R0740	0
Rezervacije, razen zavarovalno-tehničnih rezervacij	R0750	393
Obveznosti iz naslova pokojninskih shem	R0760	0
Depoziti pozavarovateljev	R0770	0
Odložene obveznosti za davek	R0780	10.522
Izvedeni finančni instrumenti	R0790	0
Zneski, dolgovani kreditnim institucijam	R0800	0
Finančne obveznosti, razen zneskov, dolgovanih kreditnim institucijam	R0810	320
Obveznosti iz naslova zavarovanja in obveznosti do posrednikov	R0820	29.186
Obveznosti iz naslova pozavarovanja	R0830	1.491
Obveznosti (do kupcev, nepovezane z zavarovanjem)	R0840	2.015
Podrejene obveznosti	R0850	56.290
Podrejene obveznosti, ki niso del osnovnih lastnih sredstev	R0860	0
Podrejene obveznosti, ki so del osnovnih lastnih sredstev	R0870	56.290
Vse druge obveznosti, ki niso prikazane drugje	R0880	5.316
Obveznosti skupaj	R0900	355.560
Presežek sredstev nad obveznostmi	R1000	576.325

S.05.01.02 Premije, zahtevki in odhodki po vrstah poslovanja

		Vrsta poslovanja za: zavarovalne in pozavarovalne obveznosti iz neživljenjskega zavarovanja (neposredni posli in sprejeto
		proporcionalno pozavarovanje)
		Zavarovanje za stroške zdravljenja	Zavarovan je izpada dohodka	Nezgodno zavarovanje zaposlenih	Zavarovanje avtomobilske odgovornosti	Druga zavarovanja motornih vozil	Pomorsko, letalsko in transportno zavarovanje	Požarno in drugo škodno zavarovanje	Splošno zavarovanje odgovornost i	Kreditno in kavcijsko zavarovanje
		C0010	C0020	C0030	C0040	C0050	C0060	C0070	C0080	C0090
Obračunane premije
bruto – neposredni posli	R0110
bruto – sprejeto proporcionalno pozavarovanje	R0120	21	5.424	0	13.792	22.724	8.156	78.458	5.655	562
bruto – sprejeto neproporcionalno pozavarovanje	R0130
delež pozavarovateljev	R0140	0	105	0	0	1.240	543	15.992	538	0
neto	R0200	21	5.319	0	13.792	21.483	7.612	62.466	5.117	562
Prihodki od premije
bruto – neposredni posli	R0210	0	0	0	0	0	0	0	0	0
bruto – sprejeto proporcionalno pozavarovanje	R0220	18	5.437	0	14.061	21.785	8.034	78.903	5.759	657
bruto – sprejeto neproporcionalno pozavarovanje	R0230
delež pozavarovateljev	R0240	0	107	0	0	661	360	16.518	510	0
neto	R0300	18	5.331	0	14.061	21.124	7.673	62.385	5.249	657
Odhodki za škode
bruto – neposredni posli	R0310	0	0	0	0	0	0	0	0	0
bruto – sprejeto proporcionalno pozavarovanje	R0320	27	1.095	0	10.010	14.257	1.858	65.973	2.242	-2
bruto – sprejeto neproporcionalno pozavarovanje	R0330
delež pozavarovateljev	R0340	0	5	0	-4	424	-68	22.560	-97	0
neto	R0400	27	1.090	0	10.014	13.833	1.926	43.413	2.339	-2
Spremembe drugih zavarovalno-tehničnih rezervacij
bruto – neposredni posli	R0410	0	0	0	0	0	0	0	0	0
bruto – sprejeto proporcionalno pozavarovanje	R0420	0	0	0	2	3	-1	267	7	0
bruto – sprejeto neproporcionalno pozavarovanje	R0430
delež pozavarovateljev	R0440	0	0	0	0	0	0	0	0	0
neto	R0500	0	0	0	2	3	-1	267	7	0
Odhodki	R0550	6	678	0	496	1.236	2.242	14.480	1.224	195
Drugi odhodki	R1200
Odhodki skupaj	R1300

Vrsta poslovanja za: zavarovalne in pozavarovalne obveznosti iz neživljenjskega zavarovanja (neposredni posli in sprejeto proporcionalno pozavarovanje)						Vrsta poslovanja za: sprejeto neproporcionalno pozavarovanje
		Zavarovanje stroškov postopka	Zavarovanje pomoči	Različne finančne izgube	Zdravstveno	Pozavarovanje odgovornosti	Pomorsko, letalsko in transportno	Premoženjsko
		C0100	C0110	C0120	C0130	C0140	C0150	C0160	C0200
Obračunane premije
bruto – neposredni posli	R0110								0
bruto – sprejeto proporcionalno pozavarovanje	R0120	10	-25	1.027					135.803
bruto – sprejeto neproporcionalno pozavarovanje	R0130				736	4.560	3.926	53.460	62.681
delež pozavarovateljev	R0140	0	-10	552	0	1.912	1.147	12.509	34.528
neto	R0200	10	-15	475	736	2.648	2.779	40.951	163.956
Prihodki od premije
bruto – neposredni posli	R0210	0	0	0					0
bruto – sprejeto proporcionalno pozavarovanje	R0220	10	-25	1.062					135.702
bruto – sprejeto neproporcionalno pozavarovanje	R0230				642	4.765	3.956	53.216	62.579
delež pozavarovateljev	R0240	0	0	559	0	2.062	927	11.627	33.332
neto	R0300	10	-24	503	642	2.703	3.028	41.589	164.949
Odhodki za škode
bruto – neposredni posli	R0310	0	0	0					0
bruto – sprejeto proporcionalno pozavarovanje	R0320	2	0	511					95.973
bruto – sprejeto neproporcionalno pozavarovanje	R0330				396	3.386	3.996	39.559	47.336
delež pozavarovateljev	R0340	0	0	1.882	0	1.903	-6	10.850	37.449
neto	R0400	2	0	-1.371	396	1.482	4.002	28.708	105.860
Spremembe drugih zavarovalno-tehničnih rezervacij
bruto – neposredni posli	R0410	0	0	0					0
bruto – sprejeto proporcionalno pozavarovanje	R0420	0	0	0					279
bruto – sprejeto neproporcionalno pozavarovanje	R0430				0	0	0	0	0
delež pozavarovateljev	R0440	0	0	0	0	0	0	0	0
neto	R0500	0	0	0	0	0	0	0	279
Odhodki	R0550	4	0	-95	105	569	552	6.198	27.890
Drugi odhodki	R1200								0
Odhodki skupaj	R1300								27.890

						Vrsta poslovanja za: obveznosti iz življenjskih zavarovanj		pozavarovanj	Obveznosti iz življenjskih	Skupaj
		Zdravstveno zavarovanje	Zavarovanje z udeležbo pri dobičku	Zavarovanje z udeležbo pri dobičku	Druga življenjska zavarovanja	Rente, ki izhajajo iz pogodb o neživljenjskem zavarovanju in se nanašajo na obveznosti iz zdravstvenih zavarovanj	Rente, ki izhajajo iz pogodb o neživljenjskem zavarovanju in se nanašajo na zavarovalne obveznosti, ki niso obveznosti iz zdravstvenih zavarovanj	Zdravstveno pozavarovanje	Življenjsko pozavarovanje
		C0210	C0220	C0230	C0240	C0250	C0260	C0270	C0280	C0300
Obračunane premije
bruto	R1410								921	921
delež pozavarovateljev	R1420								421	421
neto	R1500	0	0	0	0	0	0	0	500	500
Prihodki od premije
bruto	R1510								907	907
delež pozavarovateljev	R1520								376	376
neto	R1600	0	0	0	0	0	0	0	532	532
Odhodki za škode
bruto	R1610								619	619
delež pozavarovateljev	R1620								261	261
neto	R1700	0	0	0	0	0	0	0	357	357
Spremembe drugih zavarovalno tehničnih rezervacij
bruto	R1710								0	0
delež pozavarovateljev	R1720								0	0
neto	R1800	0	0	0	0	0	0	0	0	0
Odhodki	R1900								41	41
Drugi odhodki	R2500									0
Odhodki skupaj	R2600									41

S.05.02.01 Premije, zahtevki in odhodki po državah

		Matična država	Najpomembnejših 5 držav (po znesku bruto obračunanih premij) – obveznosti iz neživljenjskih zavarovanj
		C0010						C0070
	R0010		CN	CZ	JP	KR	GB
		C0080	Kitajska	Češka	Japonska	Koreja (Republika)	Velika Britanija	C0140
Obračunane premije
bruto – neposredni posli	R0110
bruto – sprejeto proporcionalno pozavarovanje	R0120	67.871	5.950	46	2.850	9.275	3.133	89.125
bruto – sprejeto neproporcionalno pozavarovanje	R0130	8.356	5.959	4.069	2.643	3.048	1.642	25.717
delež pozavarovateljev	R0140	24.255	-55	0	0	0	8.434	32.634
neto	R0200	51.973	11.964	4.115	5.492	12.324	-3.659	82.208
Prihodki od premije
bruto – neposredni posli	R0210
bruto – sprejeto proporcionalno pozavarovanje	R0220	65.509	5.341	46	2.812	9.908	3.178	86.794
bruto – sprejeto neproporcionalno pozavarovanje	R0230	8.545	5.822	4.405	2.582	2.963	1.701	26.016
delež pozavarovateljev	R0240	24.149	-55	0	0	0	7.583	31.677
neto	R0300	49.904	11.218	4.451	5.394	12.871	-2.704	81.133
Odhodki za škode
bruto – neposredni posli	R0310
bruto – sprejeto proporcionalno pozavarovanje	R0320	51.801	3.305	-14	823	7.865	1.351	65.132
bruto – sprejeto neproporcionalno pozavarovanje	R0330	5.647	2.146	-404	56	4.222	23	11.691
delež pozavarovateljev	R0340	32.135	0	0	0	0	5.265	37.400
neto	R0400	25.314	5.451	-418	879	12.087	-3.891	39.423
Spremembe drugih zavarovalno-tehničnih rezervacij
bruto – neposredni posli	R0410
bruto – sprejeto proporcionalno pozavarovanje	R0420	93	12	0	6	19	6	135
bruto – sprejeto neproporcionalno pozavarovanje	R0430	0	0	0	0	0	0	0
delež pozavarovateljev	R0440	0	0	0	0	0	0	0
neto	R0500	93	12	0	6	19	6	135
Odhodki	R0550	17.106	2.799	586	1.294	3.604	745	26.135
Drugi odhodki	R1200							0
Odhodki skupaj	R1300							26.135

S.12.01.02 Zavarovalno-tehnične rezervacije za SLT življenjska in zdravstvena zavarovanja

		Zavarov anje z udeležb		Zavarovanje, vezano na indeks ali enoto premoženja			Druga življenjska zavarovanja		Rente, ki izhajajo iz pogodb o neživljenjskem zavarovanju in se nanašajo na zavarovalne obveznosti, ki niso obveznosti iz zdravstvenih zavarovanj	Sprejeto pozavarova nje
		o pri dobičku		Pogodb e brez opcij in jamstev	Pogodbe z opcijami ali jamstvi		Pogodbe brez opcij in jamstev	Pogodbe z opcijami ali jamstvi
		C0020	C0030	C0040	C0050	C0060	C0070	C0080	C0090	C0100
Zavarovalno-tehnične rezervacije, izračunane kot celota	R0010									0
Skupaj izterljivi zneski iz pozavarovanj/namenskih družb ter končnega pozavarovanja po prilagoditvi za pričakovane izgube zaradi neplačila nasprotne stranke pri ZTR, izračunanih kot celoti	R0020									0
Zavarovalno-tehnične rezervacije, izračunane kot vsota najboljše ocene in marže za tveganje
Najboljša ocena
Bruto najboljša ocena	R0030									8.584
Skupaj izterljivi zneski iz pozavarovanj/namenskih družb ter končnega pozavarovanja po prilagoditvi za pričakovane izgube zaradi neplačila nasprotne stranke	R0080									4.739
Najboljša ocena, zmanjšana za izterljive zneske iz pozavarovanj/namenskih družb ter končnega pozavarovanja, skupaj	R0090									3.846
Marža za tveganje	R0100									70
Znesek prehodnega odbitka pri zavarovalno-tehničnih rezervacijah
Zavarovalno-tehnične rezervacije, izračunane kot celota	R0110									0
Najboljša ocena	R0120									0
Marža za tveganje	R0130									0
Zavarovalno-tehnične rezervacije skupaj	R0200									8.655

				Življenjsko zavarovanje		Rente, ki
		Skupaj (življenjska zavarovanja razen zdravstvenih, vključno z na enoto premoženja vezanimi zavarovanji)		(neposredni posli) Pogodbe brez opcij in jamstev	Pogodbe z opcijami ali jamstvi	izhajajo iz pogodb o neživljenjskem zavarovanju in se nanašajo na obveznosti iz zdravstvenih zavarovanj	Zdravstveno pozavarovanje (sprejeto pozavarovanje)	Skupaj (zdravstvena zavarovanja, podobna življenjskim)
		C0150	C0160	C0170	C0180	C0190	C0200	C0210
Zavarovalno-tehnične rezervacije, izračunane kot celota	R0010	0
Skupaj izterljivi zneski iz pozavarovanj/namenskih družb ter končnega pozavarovanja po prilagoditvi za pričakovane izgube zaradi neplačila nasprotne stranke pri ZTR, izračunanih kot celoti	R0020	0
Zavarovalno-tehnične rezervacije, izračunane kot vsota najboljše ocene in marže za tveganje
Najboljša ocena
Bruto najboljša ocena	R0030	8.584
Skupaj izterljivi zneski iz pozavarovanj/namenskih družb ter končnega pozavarovanja po prilagoditvi za pričakovane izgube zaradi neplačila nasprotne stranke	R0080	4.739
Najboljša ocena, zmanjšana za izterljive zneske iz pozavarovanj/namenskih družb ter končnega pozavarovanja, skupaj	R0090	3.846
Marža za tveganje	R0100	70
Znesek prehodnega odbitka pri zavarovalno-tehničnih rezervacijah
Zavarovalno-tehnične rezervacije, izračunane kot celota	R0110	0
Najboljša ocena	R0120	0
Marža za tveganje	R0130	0
Zavarovalno-tehnične rezervacije skupaj	R0200	8.655

S.17.01.02 Zavarovalno-tehnične rezervacije za neživljenjska zavarovanja

		Neposredni posli in sprejeto proporcionalno pozavarovanje
		Zavarovanje za stroške zdravljenja	Zavarovanje izpada dohodka	Nezgodno zavarovanje zaposlenih	Zavarovanje avtomobilske odgovornosti	Druga zavarovanja motornih vozil	Pomorsko, letalsko in transportno zavarovanje
		C0020	C0030	C0040	C0050	C0060	C0070
Zavarovalno-tehnične rezervacije, izračunane kot celota	R0010	0	0	0	0	0	0
Skupaj izterljivi zneski iz pozavarovanj/namenskih družb ter končnega pozavarovanja po
prilagoditvi za pričakovane izgube zaradi neplačila nasprotne stranke pri ZTR, izračunanih kot celoti	R0050	0	0	0	0	0	0
Zavarovalno-tehnične rezervacije, izračunane kot vsota najboljše ocene in marže za
tveganje
Najboljša ocena
Zavarovalno-tehnične rezervacije za prenosne premije
Bruto	R0060	4	18	0	1.774	3.231	322
Skupaj izterljivi zneski iz pozavarovanj/namenskih družb ter končnega pozavarovanja po prilagoditvi za pričakovane izgube zaradi neplačila nasprotne stranke	R0140	0	-14	0	0	243	86
Neto najboljša ocena ZTR za prenosne premije	R0150	4	32	0	1.774	2.988	236
Škodne rezervacije
Bruto	R0160	4	3.340	0	12.029	7.092	12.110
Skupaj izterljivi zneski iz pozavarovanj/namenskih družb ter končnega pozavarovanja po prilagoditvi za pričakovane izgube zaradi neplačila nasprotne stranke	R0240	0	62	0	2	955	1.640
Neto najboljša ocena škodnih rezervacij	R0250	4	3.278	0	12.027	6.137	10.470
Najboljša ocena skupaj – bruto	R0260	8	3.358	0	13.803	10.323	12.431
Najboljša ocena skupaj – neto	R0270	8	3.310	0	13.801	9.125	10.706
Marža za tveganje	R0280	8	293	0	785	796	876
Znesek prehodnega odbitka pri zavarovalno-tehničnih rezervacijah
Zavarovalno-tehnične rezervacije, izračunane kot celota	R0290	0	0	0	0	0	0
Najboljša ocena	R0300	0	0	0	0	0	0
Marža za tveganje	R0310	0	0	0	0	0	0
Zavarovalno-tehnične rezervacije skupaj
Zavarovalno-tehnične rezervacije skupaj	R0320	16	3.650	0	14.588	11.119	13.308
Izterljivi zneski iz pozavarovanj/namenskih družb ter končnega pozavarovanja po prilagoditvi za pričakovane izgube zaradi neplačila nasprotne stranke, skupaj	R0330	0	48	0	2	1.198	1.726
Zavarovalno-tehnične rezervacije, zmanjšane za izterljive zneske iz pozavarovanj/namenskih družb ter končnega pozavarovanja, skupaj	R0340	16	3.603	0	14.586	9.921	11.582

Požarno in drugo škodno zavarovanje C0080 0 0 -3.849 922 -4.771 77.843	Splošno zavarovanje odgovornosti C0090 0 0 -375 175 -549 10.461	Kreditno in kavcijsko zavarovanje C0100 0 0 -352 0 -352	Neposredni posli in sprejeto proporcionalno pozavarovanje Zavarovanje stroškov postopka C0110 0 0 -3 0 -3	Zavarovanje pomoči C0120 0 0 0 0 0	Različne finančne izgube C0130 0 0 -112 40 -152












		905	1	0	2.038
10.257	539	0	0	0	433
					1.606
					1.926
					1.454
					124

					0
					0
					0

					2.050
11.180	714	0	0	0	472
67.881	10.384	761	-2	2	1.578
	67.586 73.994 62.815 5.066 0 0 0 79.061	9.922 10.087 9.373 1.011 0 0 0 11.098	905 553 553 208 0 0 0 761	1 -2 -2 0 0 0 0 -2	0 0 0 2 0 0 0 2

				Sprejeto neproporcionalno pozavarovanje		Obveznosti iz neživljenjskih zavarovanj skupaj
		Neproporcion alno zdravstveno pozavarovanje	Neproporcion alno pozavarovanje odgovornosti	Neproporcionalno pomorsko, letalsko in transportno pozavarovanje	Neproporcional no premoženjsko pozavarovanje
		C0140	C0150	C0160	C0170	C0180
Zavarovalno-tehnične rezervacije, izračunane kot celota	R0010	0	0	0	0	0
Skupaj izterljivi zneski iz pozavarovanj/namenskih družb ter končnega pozavarovanja po prilagoditvi za pričakovane izgube zaradi neplačila nasprotne stranke pri ZTR, izračunanih kot celoti	R0050	0	0	0	0	0
Zavarovalno-tehnične rezervacije, izračunane kot vsota najboljše ocene in marže za
tveganje
Najboljša ocena
Zavarovalno-tehnične rezervacije za prenosne premije
Bruto	R0060	-59	-823	-315	-18.225	-18.763
Skupaj izterljivi zneski iz pozavarovanj/namenskih družb ter končnega pozavarovanja po prilagoditvi za pričakovane izgube zaradi neplačila nasprotne stranke	R0140	0	-78	-421	-2.855	-1.903
Neto najboljša ocena ZTR za prenosne premije	R0150	-59	-744	105	-15.370	-16.861
Škodne rezervacije
Bruto	R0160	558	16.570	11.012	84.786	238.749
Skupaj izterljivi zneski iz pozavarovanj/namenskih družb ter končnega pozavarovanja po prilagoditvi za pričakovane izgube zaradi neplačila nasprotne stranke	R0240	1	6.047	25	13.571	33.533
Neto najboljša ocena škodnih rezervacij	R0250	557	10.523	10.986	71.215	205.216
Najboljša ocena skupaj – bruto	R0260	499	15.747	10.697	66.561	219.985
Najboljša ocena skupaj – neto	R0270	498	9.778	11.092	55.845	188.355
Marža za tveganje	R0280	68	933	1.611	9.607	21.388
Znesek prehodnega odbitka pri zavarovalno-tehničnih rezervacijah
Zavarovalno-tehnične rezervacije, izračunane kot celota	R0290	0	0	0	0	0
Najboljša ocena	R0300	0	0	0	0	0
Marža za tveganje	R0310	0	0	0	0	0
Zavarovalno-tehnične rezervacije skupaj
Zavarovalno-tehnične rezervacije skupaj	R0320	567	16.680	12.308	76.168	241.374
Izterljivi zneski iz pozavarovanj/namenskih družb ter končnega pozavarovanja po prilagoditvi za pričakovane izgube zaradi neplačila nasprotne stranke, skupaj	R0330	1	5.969	-395	10.716	31.630
Zavarovalno-tehnične rezervacije, zmanjšane za izterljive zneske iz pozavarovanj/namenskih družb ter končnega pozavarovanja, skupaj	R0340	566	10.711	12.703	65.452	209.744

S.19.01.21 Zavarovalni zahtevki iz neživljenjskih zavarovanj

Leto nezgode/ pogodbeno leto			Z0020	2
	Leto	0	1	2	3	4	Razvojno leto 5	6	7	8	9	10 & +		V tekočem letu	Vsota posameznih let (kumulativno)
		C0010	C0020	C0030	C0040	C0050	C0060	C0070	C0080	C0090	C0100	C0110		C0170	C0180
Predhodno	R0100											3.021	R0100	3.021	3.021
N-9	R0160	14.830	29.319	13.345	6.486	2.325	1.280	2.018	1.121	968	725		R0160	725	72.417
N-8	R0170	19.140	46.004	10.458	4.638	2.335	1.010	454	359	589			R0170	589	84.986
N-7	R0180	20.423	42.986	12.717	5.221	2.618	2.691	1.090	703				R0180	703	88.449
N-6	R0190	17.600	40.036	13.651	6.093	3.068	2.677	2.381					R0190	2.381	85.507
N-5	R0200	18.641	42.340	10.682	7.377	3.126	2.612						R0200	2.612	84.778
N-4	R0210	15.563	45.027	13.481	6.731	2.878							R0210	2.878	83.680
N-3	R0220	17.262	45.911	16.505	12.072								R0220	12.072	91.749
N-2	R0230	14.294	43.138	21.403									R0230	21.403	78.835
N-1	R0240	22.159	52.787										R0240	52.787	74.946
N	R0250	29.780											R0250	29.780	29.780
												Skupaj	R0260	128.952	778.149

Bruto nediskontirana najboljša ocena škodnih rezervacij

(absolutni znesek)

	Razvojno leto											Konec leta
	Leto	0	1	2	3	4	5	6	7	8	9	10 & +		(diskontirani podatki)
		C0200	C0210	C0220	C0230	C0240	C0250	C0260	C0270	C0280	C0290	C0300		C0360
Predhodno	R0100											12.972	R0100	11.689
N-9	R0160	0	0	14.093	8.040	5.378	5.247	4.371	2.980	3.028	2.947		R0160	2.663
N-8	R0170	0	21.694	10.912	6.595	5.586	3.975	3.418	2.819	2.223			R0170	1.990
N-7	R0180	60.808	28.857	14.399	9.219	6.507	4.511	3.967	3.852				R0180	3.478
N-6	R0190	60.818	29.078	16.829	10.551	7.298	6.475	5.546					R0190	5.030
N-5	R0200	66.657	33.019	20.905	17.066	9.774	7.175						R0200	6.428
N-4	R0210	50.227	41.985	23.285	17.217	10.830							R0210	9.808
N-3	R0220	58.280	52.006	41.329	28.145								R0220	25.554
N-2	R0230	64.775	62.593	39.532									R0230	36.117
N-1	R0240	73.622	71.988										R0240	66.342
N	R0250	74.482											R0250	69.651
													Skupaj R0260	238.749

S.23.01.01 Lastna sredstva

Osnovna lastna sredstva pred odbitkom za udeležbe v drugih subjektih finančnega sektorja, kot je predvideno v
členu 68 Delegirane uredbe (EU) 2015/35
Navadne delnice (skupaj z lastnimi delnicami)	R0010	71.856	71.856		0
Vplačani presežek kapitala v zvezi z navadnimi delnicami	R0030	54.240	54.240		0
Ustanovni kapital, prispevki članov ali enakovredna postavka osnovnih lastnih sredstev družb za vzajemno zavarovanje ali družb, ki delujejo po načelu vzajemnosti	R0040	0	0		0
Sredstva na podrejenih računih članov družbe za vzajemno zavarovanje	R0050	0
Presežek sredstev	R0070	0	0
Prednostne delnice	R0090	0		0	0	0
Vplačani presežek kapitala v zvezi s prednostnimi delnicami	R0110	0		0	0	0
Uskladitvene rezerve	R0130	383.041	383.041
Podrejene obveznosti	R0140	56.290		0	56.290	0
Znesek neto odloženih terjatev za davek	R0160	3.820				3.820
Druge postavke lastnih sredstev, ki jih je nadzorni organ odobril kot osnovna lastna sredstva in ki niso navedene zgoraj	R0180	0	0	0	0	0
Lastna sredstva iz računovodskih izkazov, ki ne bi smela biti predstavljena v okviru uskladitvenih rezerv in ne izpolnjujejo meril za razvrstitev kot lastna sredstva po Solventnosti II
Lastna sredstva iz računovodskih izkazov, ki ne bi smela biti predstavljena v okviru uskladitvenih rezerv in ne izpolnjujejo meril za razvrstitev kot lastna sredstva po Solventnosti II	R0220	0
Odbitki
Odbitki za udeležbe v finančnih in kreditnih institucijah	R0230	0	0	0	0	0
Skupna osnovna lastna sredstva po odbitkih	R0290	569.247	509.137	0	56.290	3.820
Pomožna lastna sredstva
Nevplačane in nevpoklicane navadne delnice, ki se jih lahko vpokliče na zahtevo	R0300
Nevplačan in nevpoklican ustanovni kapital, prispevki članov ali enakovredna postavka osnovnih lastnih sredstev družb za vzajemno zavarovanje ali družb, ki delujejo po načelu vzajemnosti, ki se jih lahko vpokliče na zahtevo	R0310	0			0
Nevplačane in nevpoklicane prednostne delnice, ki se jih lahko vpokliče na zahtevo	R0320	0			0
Pravno zavezujoča zaveza vpisa in plačila podrejenih obveznosti na zahtevo	R0330	0			0
Akreditivi in jamstva v skladu s členom 96(2) Direktive 2009/138/ES	R0340	0			0
Akreditivi in jamstva, razen tistih v skladu s členom 96(2) Direktive 2009/138/ES	R0350	0			0

Skupaj	Stopnja 1 – neomejene postavke	Stopnja 1 – omejene postavke	Stopnja 2	Stopnja 3
C0010	C0020	C0030	C0040	C0050

Pozivi članom za dodatne prispevke v skladu s prvim pododstavkom člena 96(3) Direktive 2009/138/ES R0360 0 0 Pozivi članom za dodatne prispevke, razen tistih v skladu s prvim pododstavkom člena 96(3) Direktive 2009/138/ES R0370 0 0 0 Druga pomožna lastna sredstva R0390 0 0 0

R0360		C
R0370		C D
R0390		C D

		Skupaj	Stopnja 1 – neomejene postavke	Stopnja 1 – omejene postavke	Stopnja 2	Stopnja 3
		C0010	C0020	C0030	C0040	C0050
Skupaj pomožna lastna sredstva	R0400	0			0	0
Razpoložljiva in primerna lastna sredstva
Skupna razpoložljiva lastna sredstva za izpolnjevanje SCR	R0500	569.247	509.137	0	56.290	3.820
Skupna razpoložljiva lastna sredstva za izpolnjevanje MCR	R0510	565.427	509.137	0	56.290
Skupna primerna lastna sredstva za izpolnjevanje SCR	R0540	569.247	509.137	0	56.290	3.820
Skupna primerna lastna sredstva za izpolnjevanje MCR	R0550	519.828	509.137	0	10.691
SCR	R0580	213.829
MCR	R0600	53.457
Razmerje med primernimi lastnimi sredstvi in SCR	R0620	266%
Razmerje med primernimi lastnimi sredstvi in MCR	R0640	972%

Razpoložljiva in primerna lastna sredstva

Uskladitvene rezerve
Presežek sredstev nad obveznostmi	R0700	576.325
Lastne delnice (v posesti neposredno in posredno)	R0710	38.572
Predvidljive dividende, razdelitve in dajatve	R0720	24.796
Druge postavke osnovnih lastnih sredstev	R0730	129.916
Prilagoditev za omejene postavke lastnih sredstev v zvezi s portfelji uskladitvenih prilagoditev in omejenimi skladi	R0740	0
Uskladitvene rezerve	R0760	383.041
Pričakovani dobički
Pričakovani dobički, vključeni v prihodnje premije (EPIFP) – življenjska zavarovanja	R0770	854
Pričakovani dobički, vključeni v prihodnje premije (EPIFP) – neživljenjska zavarovanja	R0780	6.388
Skupni pričakovani dobički, vključeni v prihodnje premije (EPIFP)	R0790	7.242

C0060

Uskladitvene rezerve

Pričakovani dobički

S.25.01.21 Zahtevani solventnostni kapital – za podjetja, ki uporabljajo standardno formulo

		Tržno tveganie

-

Izračun zahtevanega solventnostnega kapitala C0100

Zahtevani solventnostni kapital brez kapitalskega pribitka R0200 213.829

Druge informacije o SCR

Za podjetje Bruto zahtevani solventnostni specifični Poenostavitve kapital parametri C0110 C0090 C0100 Tržno tveganje R0010 135.717 Tveganje neplačila nasprotne stranke R0020 9.519 Tveganje iz pogodb življenjskega zavarovanja R0030 346 None Tveganje zdravstvenega zavarovanja R0040 2.851 None Tveganje iz pogodb neživljenjskega zavarovanja R0050 119.515 None Razpršenost R0060 -60.757 Tveganje neopredmetenih sredstev R0070 0 Osnovni zahtevani solventnostni kapital R0100 207.191




			0
			0
			0

Izračun zahtevanega solventnostnega kapitala		C0100
Operativno tveganje	R0130	6.638
Absorpcijske kapacitete zavarovalno-tehničnih rezervacij	R0140	0
Absorpcijske kapacitete odloženih davkov	R0150	0
Kapitalske zahteve za posle, ki se izvajajo v skladu s členom 4 Direktive 2003/41/ES	R0160	0
Zahtevani solventnostni kapital brez kapitalskega pribitka	R0200	213.829
Že določen kapitalski pribitek	R0210	0
Zahtevani solventnostni kapital	R0220	213.829
Druge informacije o SCR
Kapitalske zahteve za podmodul tveganja lastniških vrednostnih papirjev, ki temelji na trajanju	R0400	0
Skupni znesek teoretičnega zahtevanega solventnostnega kapitala za preostali del	R0410	0
Skupni znesek teoretičnega zahtevanega solventnostnega kapitala za omejene sklade	R0420	0
Skupni znesek teoretičnega zahtevanega solventnostnega kapitala za portfelje uskladitvenih prilagoditev	R0430	0
Učinki razpršenosti zaradi združevanja teoretičnega SCR omejenih skladov za potrebe člena 304	R0440	0

Pristop pri davčni stopnji

Izračun prilagoditve zaradi absorpcijskih kapacitet odloženih davkov

		LAC DT
		C0130
LAC DT	R0640	0
LAC DT, utemeljene z razveljavitvijo odloženih obveznosti za davek	R0650	0
LAC DT, utemeljene s sklicevanjem na verjeten prihodnji obdavčljivi gospodarski dobiček	R0660	0
LAC DT, utemeljene s prenosom v pretekla obdobja, tekoče leto	R0670	0
LAC DT, utemeljene s prenosom v pretekla obdobja, prihodnja leta	R0680	0
Največje LAC DT	R0690	-23.865

S.28.01.01 Zahtevani minimalni kapital – samo življenjska ali samo neživljenjska zavarovanja ali pozavarovanja

Komponenta linearne formule za obveznosti iz neživljenjskih zavarovanj in pozavarovanj

		C0010
Rezultat MCRNL	R0010	42.389

	Neto (brez pozavarovanja/namenskih	Neto (brez pozavarovanja)
		obračunane premije v zadnjih 12
		mesecih
		C0030
	8	21
R0030	3.310	5.319
	0	0
	13.801	13.792
	9.125	21.483
		7.612

R0080		62.466
R0090	9.373	5.117
R0100	553	562
R0110	0	10
R0120	0	0
R0130	1.454	475
		736
	9.778	2.648
	11.092	2.779
		40.951
	R0020 R0040 R0050 R0060 R0070 R0140 R0150 R0160 R0170	družb) najboljša ocena in ZTR, izračunane kot celota C0020 10.706 62.815 498 55.845

Komponenta linearne formule za obveznosti iz življenjskih zavarovanj in pozavarovanj

			C0040
Rezultat MCRL		R0200	318

		Neto (brez pozavarovanja/namenskih	Neto (brez pozavarovanja/namenskih
		družb) najboljša ocena in ZTR,	družb) skupni rizični kapital
		izračunane kot celota
		C0050	C0060
Zavarovalne obveznosti z udeležbo pri dobičku – zajamčena upravičenja	R0210	0
Zavarovalne obveznosti z udeležbo pri dobičku – prihodnja diskrecijska upravičenja	R0220	0
Obveznosti iz zavarovanj, vezanih na indeks ali enoto premoženja	R0230	0
Druge obveznosti iz življenjskih in zdravstvenih (po)zavarovanj	R0240	3.846
Skupni rizični kapital za vse obveznosti iz življenjskega (po)zavarovanja	R0250		339.261

Izračun skupnega minimalnega zahtevanega kapitala (MCR)

Linearni MCR R0300 42.707 213.829 SCR R0310 96.223 Zgornja meja MCR R0320 Spodnja meja MCR R0330 53.457 Kombinirani MCR R0340 53.457 3.600 Absolutna spodnja meja (absolutni prag) MCR R0350 C0070 Zahtevani minimalni kapital R0400 53.457		C0070

AI Terminal

Pozavarovalnica Sava

1987_rns_2023-04-07_2b6007b9-ea13-43db-b562-877140758d8e.pdf

Poročilo o solventnosti in finančnem položaju Save Re, d.d., za leto 2022

Uprava Save Re, d.d.

Splošne informacije

Povzetek

Predstavitev družbe

Poslovanje in rezultati

Sistem upravljanja

Profil tveganj

Vrednotenje za namene solventnosti

Upravljanje kapitala

Kapitalska ustreznost družbe

A. Poslovanje in rezultati

Poslovanje

Naziv in pravna oblika družbe

Ime in kontaktni podatki nadzornega organa, odgovornega za finančni nadzor družbe

Ime in kontaktni podatki zunanjega revizorja družbe

Opis imetnikov kvalificiranih deležev v družbi na dan 31. 12. 2022

Pomembne vrste poslovanja družbe in pomembna geografska območja, na katerih družba posluje

Pomembnejši dogodki v letu 2022

Pomembnejši dogodki po datumu poročanja

Rezultati pri sklepanju pozavarovanj

Kosmate premije za pomembne vrste poslovanja

Geografska segmentacija kosmatih premij

Čisti obratovalni stroški

Čisti obratovalni stroški za pomembne vrste poslovanja

Drugi zavarovalni prihodki in drugi zavarovalni odhodki

Naložbeni rezultati

Donos po tipih naložb

Rezultati pri drugih dejavnostih

Drugi prihodki in drugi odhodki

Druge informacije

B. Sistem upravljanja

Splošne informacije o sistemu upravljanja

B.1.1 Organi upravljanja

Splošno

Skupščina

Nadzorni svet

Nadzorni svet v letu 2022

Sestava nadzornega sveta v letu 2022

Komisije nadzornega sveta

Revizijska komisija

Revizijska komisija v letu 2022

Komisija za tveganja

Komisija za tveganja v letu 2022

Komisija za imenovanja in prejemke

Komisija za imenovanja in prejemke v letu 2022

Komisija za oceno sposobnosti in primernosti

Komisija za oceno sposobnosti in primernosti v letu 2022

Uprava

Pristojnosti in delovanje uprave

Uprava v letu 2022

Sestava uprave v letu 2022

Poročanje

B.1.2 Upravljanje tveganj

B.1.3 Ključne funkcije v sistemu upravljanja tveganj

Splošno

Notranja organizacijska shema družbe na dan 31. 12. 2022

Dejavnosti posamezne ključne funkcije

Poročanje ključnih funkcij

Sodelovanje nosilcev ključnih funkcij

B.1.4 Odbori v sistemu upravljanja

Odbor za upravljanje tveganj

Odbor za upravljanje kakovosti podatkov

Odbor za informacijsko varnost

Odbor za razvoj procesov zavarovalne dejavnosti

Odbor za upravljanje inovacij

Odbor za arhitekturo informacijskih sistemov

B.1.5 Informacija o politiki prejemkov

Načela politike prejemkov

Struktura prejemkov

B.1.6 Pomembne transakcije s povezanimi osebami

Zahteve glede sposobnosti in primernosti

B.2.1 Splošno

B.2.2 Zahteve glede sposobnosti zadevnega osebja

Nadzorni svet in komisije nadzornega sveta

Uprava

Nosilci ključnih funkcij v sistemu upravljanja tveganj

Nediverzificirano tveganje premoženjskih zavarovanj po podmodulih tveganja (v tisoč EUR)⁹

Kosmate izpostavljenosti naravnim nesrečam po državah¹⁰