Pozavarovalnica Sava

Regulatory Filings • Apr 8, 2020

Poročilo o solventnosti in finančnem položaju Save Re, d.d., za leto 2019

Ljubljana, april 2020

Uprava Save Re, d.d.

Marko Jazbec, predsednik uprave

Srečko Čebron, član uprave

Jošt Dolničar, član uprave

mag. Polona Pirš Zupančič, članica uprave

Povzetek 7
A. Poslovanje in rezultati 12
A.1	Poslovanje 12
A.2	Rezultati pri sklepanju zavarovanj 22
A.3	Naložbeni rezultati 25
A.4	Rezultati pri drugih dejavnostih 28
A.5	Druge informacije 29
B.	Sistem upravljanja	30
B.1	Splošne informacije o sistemu upravljanja 30
B.1.1	Organi upravljanja 30
B.1.2	Upravljanje tveganj 35
B.1.3	Ključne funkcije v sistemu upravljanja tveganj 35
B.1.4	Odbori v sistemu upravljanja 38
B.1.5	Informacija o politiki prejemkov 38
B.1.6	Pomembne transakcije s povezanimi osebami 40
B.2	Zahteve glede sposobnosti in primernosti 41
B.2.1	Splošno 41
B.2.2	Zahteve glede sposobnosti zadevnega osebja 41
B.2.3	Zahteve glede primernosti zadevnega osebja 43
B.2.4	Postopek ocene 43
B.3	Sistem upravljanja tveganj, vključno z lastno oceno tveganja in solventnosti 44
B.3.1	Organizacija upravljanja tveganj 44
B.3.2	Sestavni deli sistema upravljanja tveganj 45
B.4	Sistem notranjega nadzora 51
B.4.1	Sistem notranjih kontrol 51
B.4.2	Funkcija spremljanja skladnosti poslovanja 51
B.5	Funkcija notranje revizije 53
B.6	Aktuarska funkcija 55
B.7	Zunanje izvajanje 56
B.8	Druge informacije 57
C.	Profil tveganja	58
C.1	Zavarovalno tveganje 59
C.1.1	Izpostavljenost tveganju 60
C.1.2	Merjenje tveganja 62
C.1.3	Koncentracija tveganja 63
C.1.4	Upravljanje tveganja 63
C.2	Tržno tveganje 68
C.2.1	Izpostavljenost tveganju 68
C.2.2	Merjenje in koncentracija tržnih tveganj 69
C.2.3	Upravljanje tveganja 71
C.3	Kreditno tveganje 75
C.3.1	Izpostavljenost tveganju 75
C.3.2	Merjenje tveganja 75
C.3.3	Upravljanje tveganja 76
C.4	Likvidnostno tveganje 78
C.4.1	Izpostavljenost tveganju 78
C.4.2	Merjenje tveganja 78
C.4.3	Koncentracija tveganja 78
C.4.4	Upravljanje tveganja 78
C.5	Operativno tveganje 80

C.5.1	Izpostavljenost tveganju 80
C.5.2	Merjenje tveganja 80
C.5.3	Koncentracija tveganja 80
C.5.4	Upravljanje tveganja 80
C.6	Druga pomembna tveganja 82
C.6.1	Izpostavljenost tveganju 82
C.6.2	Merjenje tveganja 82
C.6.3	Koncentracija tveganja 82
C.6.4	Upravljanje tveganja 82
C.7	Druge informacije 84
D.	Vrednotenje za namene solventnosti	85
D.1	Sredstva 89
D.1.1	Odloženi stroški pridobivanja zavarovanj 89
D.1.2	Neopredmetena sredstva 89
D.1.3	Odložene terjatve in obveznosti za davek 89
D.1.4	Opredmetena osnovna sredstva, namenjena lastni uporabi 90
D.1.5	Naložbe 90
D.1.6	Posojila in hipotekarni krediti 92
D.1.7	Znesek zavarovalno-tehničnih rezervacij, prenesen pozavarovateljem 92
D.1.8	Depoziti pri cedentih 93
D.1.9	Terjatve do zavarovancev in zavarovalnih posrednikov 93
D.1.10	Terjatve iz pozavarovanja in sozavarovanja 93
D.1.11	Druge terjatve 93
D.1.12	Lastne delnice 93
D.1.13	Denar in denarni ustrezniki 94
D.1.14	Druga sredstva, ki niso izkazana drugje 94
D.2	Zavarovalno-tehnične rezervacije 95
D.2.1	Vrednosti SII zavarovalno-tehničnih rezervacij 96
D.2.2	Opis ravni negotovosti, povezane z vrednostjo SII zavarovalno-tehničnih rezervacij 98
D.3	Druge obveznosti 99
D.3.1	Druge rezervacije razen zavarovalno-tehničnih rezervacij 99
D.3.2	Obveznosti do zavarovancev in zavarovalnih posrednikov 99
D.3.3	Obveznosti iz pozavarovanja in sozavarovanja 99
D.3.4	Ostale obveznosti 99
D.3.5	Podrejene obveznosti 100
D.3.6	Druge obveznosti, ki niso izkazane drugje 100
D.4	Alternativne metode vrednotenja 101
D.5	Druge informacije 102
E.	Upravljanje kapitala	103
E.1	Lastna sredstva 104
E.2	Zahtevani solventnostni kapital in zahtevani minimalni kapital 108
E.2.1	Zahtevani solventnostni kapital (SCR) 108
E.2.2	Zahtevani minimalni kapital 110
E.3	Uporaba podmodula tveganja lastniških vrednostnih papirjev, temelječega na trajanju, pri
	izračunu zahtevanega solventnostnega kapitala 112
E.4	Razlika med standardno formulo in kakršnim koli uporabljenim notranjim modelom 113
E.5	Neskladnost z zahtevanim minimalnim kapitalom in neskladnost z zahtevanim
	solventnostnim kapitalom 114
E.6	Druge informacije 115
Priloga –	slovar izbranih strokovnih izrazov	116
	Kvantitativni obrazci	118

S.02.01.02 Bilanca stanja 118
S.05.01.02 Premije, zahtevki in odhodki po vrstah poslovanja 120
S.05.02.01 Premije, zahtevki in odhodki po državah 123
S.12.01.02 Zavarovalno-tehnične rezervacije za SLT življenjska in zdravstvena zavarovanja 124
S.17.01.02 Zavarovalno-tehnične rezervacije za neživljenjska zavarovanja 126
S.19.01.21 Zavarovalni zahtevki iz neživljenjskih zavarovanj 129
S.23.01.01 Lastna sredstva 131
S.25.01.21 Zahtevani solventnostni kapital – za podjetja, ki uporabljajo standardno formulo 133
S.28.01.01 Zahtevani minimalni kapital – samo življenjska ali samo neživljenjska zavarovanja ali
pozavarovanja 135

Splošne o informacije

Vse vrednosti, prikazane v poročilu, se ujemajo z vrednostmi, poročanimi v okviru kvantitativnega poročanja Agenciji za zavarovalni nadzor. Zneski v poročilu so prikazani v tisoč EUR. Poročilo sta obravnavala in potrdila uprava in nadzorni svet družbe.

Poročilo o solventnosti in finančnem položaju družbe je bilo pregledano tudi s strani revizijske družbe KPMG, ki je pripravila tudi Poročilo neodvisnega revizorja o zagotovilu.

Povzetek

Predstavitev družbe

Sava Re je največja pozavarovalnica s sedežem v centralni in vzhodni Evropi. Družba je hkrati tudi obvladujoča družba Zavarovalne skupine Sava. Zavarovalniški del skupine sestavlja še sedem zavarovalnic s sedežem v Sloveniji in državah Adria regije: kompozitna zavarovalnica Zavarovalnica Sava, premoženjske zavarovalnice Sava neživotno osiguranje (SRB), Sava osiguruvanje (MKD), Illyria in Sava osiguranje (MNE) ter življenjski zavarovalnici Sava životno osiguranje (SRB) in Illyria Life. Poleg naštetih (po)zavarovalnic sestavljajo skupino še:

• Sava pokojninska: pokojninska družba v Sloveniji;
• Sava penzisko društvo: pokojninska družba v Severni Makedoniji, ki upravlja pokojninske sklade 2. in 3. stebra;
• Sava Infond: odvisna družba skupine, ki se ukvarja z upravljanjem finančnih skladov;
• TBS Team 24: družba iz Slovenije, ki se ukvarja z organizacijo asistence v povezavi z avtomobilskimi, zdravstvenimi in domskimi zavarovanji;
• ZTSR: pridružena družba Save Re, ki se ukvarja z raziskavo trga;
• G2I: pridružena družba Save Re, ki se ukvarja s prodajo avtomobilskih zavarovanj prek spleta;
• Illyria Hospital: družba na Kosovu, ki ima v lasti zemljišče in je trenutno mirujoča družba.

Sava Re je javna delniška družba, v 17,7-odstotni lasti Slovenskega državnega holdinga.

Po velikosti smo srednje velika pozavarovalnica, ki deluje na globalnem trgu. Imamo približno 130 zaposlenih, ki se nahajajo v Ljubljani. Pozavarujemo vse zavarovalne vrste, vodimo in sledimo proporcionalne in tudi neproporcionalne pozavarovalne pogodbe ter strankam ponujamo:

• zmogljivost,
• nadomestilo za dodatni kapital,
• kritja za primere katastrof.

Imamo bonitetno oceno A bonitetnih agencij S&P in A.M. Best. Naše glavne prednosti so poznavanje trga v širši regiji, zanesljivost, odzivnost, prožnost, predanost delu in finančna moč.

Na mednarodnih trgih smo prisotni že več kot 40 let in nudimo celoten nabor pozavarovalnih kritij. Naše glavno vodilo je dolgoročno sodelovanje z našimi partnerji, da v dobrem in slabem skupaj dosežemo cilje, ki smo si jih zastavili.

Sprejeta tveganja so razpršena globalno, saj delujemo na vseh celinah. Trenutno imamo prek 300 strank v več kot 100 državah. Pri tem se osredotočamo na tiste države in zavarovatelje, ki svojo pozavarovalno zaščito gradijo na podlagi dolgoročnega sodelovanja in s katerimi nas povezujejo skupne značilnosti. Prednost dajemo premoženjskim, gradbenim, pomorskim in energetskim skupinam zavarovanj.

Poslovanje in rezultati

Sava Re je v letu 2019 zbrala 9,8 % več kosmatih premij kot leta 2018, kar je predvsem posledica več prejete premije od Zavarovalnice Sava (rast pri avtomobilskih zavarovanjih, pridobitev nekaj novih zavarovancev in povečanje portfelja neposrednih poslov iz tujine po načelu FOS (angl. Freedom of service)). Največ premije iz tujine je družba prejela iz azijskih trgov, najpomembnejši zavarovalni vrsti pa še naprej ostajata proporcionalna in neproporcionalna premoženjska pozavarovanja. Kombinirani količnik (brez vpliva tečajnih razlik) je bil 10,9 odstotnih točk slabši kot posledica več večjih škodnih dogodkov glede na isto obdobje lani. Na nižji rezultat 2019 je vplival tudi pozitiven enkratni dogodek v letu 2018 - pozitivno rešen sodni spor v višini 1,5 milijona EUR. Donos naložbenega portfelja Save Re je v letu 2019 znašal 41,9 milijona EUR (2018: 32,4 milijona EUR), od česar je bil donos finančnih naložb z vključenimi naložbenimi nepremičninami 6,8 milijona EUR, donos finančnih naložb v odvisne družbe pa 35,1 milijona EUR. Ob izločitvi tečajnih razlik (2019: 1,4 milijona EUR) je znašal donos naložbenega portfelja 40,5 milijona EUR in je bil za 8,0 milijona EUR višji kakor v letu 2018. Na višji donos je vplival predvsem višji znesek dividend odvisnih družb, kar je vplivalo na višje prihodke od naložb v povezane družbe. V letu 2019 družba ni realizirala slabitev finančnih naložb (2018: 1,9 milijona EUR). Čisti poslovni izid družbe pa je bil nižji za 12,1 %.

Sistem upravljanja

Družba ima vzpostavljen sistem upravljanja, ki je dobro definiran in vključuje:

• ustrezno organiziranost, vključno z organi vodenja, ključnimi funkcijami in odbori,
• integriran sistem upravljanja tveganj,
• sistem notranjih kontrol.

V družbi delujejo štiri ključne funkcije sistema upravljanja tveganj: aktuarska funkcija, funkcija spremljanja skladnosti poslovanja, funkcija upravljanja tveganj in funkcija notranje revizije. Prav tako v družbi delujeta odbor za upravljanje tveganj in aktuarski odbor.

Z namenom učinkovitega upravljanja tveganj ima družba vzpostavljen model treh obrambnih linij z jasno razdelitvijo odgovornosti in nalog med njimi:

• Prva obrambna linija vključuje vse organizacijske enote, ki opravljajo poslovno dejavnost (razvoj, prodaja in upravljanje pozavarovanj, zagotavljanje pozavarovalnih storitev, finančno poslovanje, računovodstvo, kontroling, kadrovska služba in druge dejavnosti).
• Drugo obrambno linijo predstavljajo funkcija upravljanja tveganj, aktuarska funkcija, funkcija spremljanja skladnosti poslovanja in odbor za upravljanje tveganj.
• Tretjo obrambno linijo pokriva funkcija notranje revizije.

V družbi je v letu 2019 prišlo do spremembe v sestavi uprave družbe. Podrobnosti so navedene v razdelku B.1.1.

Strateške usmeritve Zavarovalne skupine Sava

Strategija Zavarovalne skupine Sava temelji na stebrih, kakor prikazuje spodnja slika:

STEBRI POSLOVANJA
		CELOVITO UPRAVLIANJE TVEGANJ
ZAVAROVANJE IN POKOJNINE	POZAVAROVANJE	DRUGE DEJAVNOSTI	UPRAVLJANJE NALOŽB	RAST IN IZRABA KAPITALA
Premoženje Slovenija Življenje Slovenija Premoženje tujina Življenje tujina FOS posli* Asistenca in druge podporne dejavnosti Pokojnine	Zunaj skupine Znotraj skupine	Prodaja vzajemnih skladov Zdravstvo Drugo	Zavarovalniški portfelji Upravljanje sredstev vzajemnih skladov Pokojninski portfelji	Organska rast Prevzemi Dividendna politika
PODPORNE DEJAVNOSTI POSLOVANJA * FOS (Freedom of Services). Posli, sklenjeni na področju EU na podlagi načela svobode opravljanja storitev.

Ključne usmeritve, opredeljene v strategiji:

• Digitalna preobrazba in postavitev stranke v središče: Zavarovancem želimo olajšati sklepanje zavarovanj, njihovo upravljanje in vlaganje zahtevkov, kar vključuje tudi prilagoditev storitev željam in potrebam strank. Nova generacija digitalnih strank je vajena spletnega nakupovanja po načelu »hitro in preprosto« s čim manj klikov. Temu bomo sledili tudi v Zavarovalni skupini Sava, zato smo si digitalno preobrazbo in stranko v središče postavili za osrednjo strateško usmeritev.
• IT-transformacija: S prenovo osrednjih sistemov, ki vključuje zamenjave, nadgradnje in uvajanje novih IT-rešitev, bomo razvili sodoben in prožen IT-sistem, kar nam bo omogočilo konkurenčno prednost v prihodnosti.
• Rast s prevzemi: Zavarovalna skupina Sava bo v strateškem obdobju ob učinkoviti organski rasti nadaljevala tudi s prevzemnimi aktivnostmi v dejavnostih in na trgih, kjer je že prisotna, iskala pa bo tudi priložnosti za rast v zavarovalni dejavnosti v drugih državah EU.

Profil tveganj

Družba kapitalsko zahtevo izračunava v skladu s standardno formulo Solventnosti II. V profilu tveganj prevladujejo tržna tveganja in tveganja premoženjskih zavarovanj. V manjši meri je družba izpostavljena tudi drugim vrstam tveganj: tveganju zdravstvenih zavarovanj, tveganju neplačila nasprotne stranke in operativnim tveganjem. Poleg omenjenih tveganj, obravnavanih v standardni formuli, je družba izpostavljena tudi likvidnostnim tveganjem; zaradi zahtevnega notranjega in zunanjega okolja pa tudi različnim strateškim tveganjem.

Spodnja preglednica prikazuje zahtevani solventnostni kapital družbe v skladu s standardno formulo Solventnosti II (v nadaljevanju: SCR) po modulih tveganj.

Zahtevani solventnostni kapital po modulih tveganj

(v tisoč EUR)	31.12.2019	31.12.2018
SCR	187.820	162.522
Prilagoditve za TP in DT	-2.669	-4.269
Operativno tveganje	4.778	4.568
Zahtevani osnovni solventnostni kapital (BSCR)	185.711	162.223
Vsota posameznih tveganj	241.860	208.911
Vpliv diverzifikacije tveganj	-56.149	-46.687
Tržno tveganje	125.198	113.799
Tveganje neplačila nasprotne stranke	14.256	6.422
Tveganje življenjskih zavarovanj	388	444
Tveganje zdravstvenih zavarovanj	2.711	2.537
Tveganje premoženjskih zavarovanj	99.307	85.708

Vrednotenje za namene solventnosti

Skladno s 174. členom ZZavar-1 se sredstva vrednotijo z zneskom, po katerem bi se sredstvo izmenjalo med dobro obveščenima strankama s pravico razpolaganja v strogo poslovnem odnosu. Prav tako družba vrednoti obveznosti na znesek, po katerem bi se lahko prenesle ali poravnale med dobro obveščenima strankama s pravico razpolaganja v strogo poslovnem odnosu.

Spodnja preglednica prikazuje prilagoditve postavk bilance stanja v skladu z mednarodnimi standardi računovodskega poročanja (v nadaljevanju: MSRP), ki jih je družba izvedla pri vrednotenju za namene solventnosti. Prikazan je kapital v skladu z MSRP in primerni lastni viri sredstev v skladu s Solventnostjo II.

Iz tabele je razvidno, da so primerni lastni viri sredstev v skladu s Solventnostjo II znatno višji od kapitala v skladu z MSRP ter od primernih lastnih virov sredstev na dan 31. 12. 2018. Za pospešitev razvojnih aktivnosti in optimizacijo kapitalske sestave je namreč Sava Re oktobra 2019 izdala 20-letne podrejene obveznice z možnostjo prvega odpoklica po desetih letih od izdaje v višini 75 milijonov EUR. Obveznice so bile uvrščene na organizirani trg Luksemburške borze. Podrejene obveznice so del primernih lastnih virov sredstev v skladu s Solventnostjo II.

(v tisoč EUR)	31.12.2019	31.12.2018
Kapital v skladu z MSRP	343.921	319.355
Razlika pri vrednotenju udeležb	124.504	145.124
Razlika pri vrednotenju drugih sredstev	-83.413	-77.683
Razlika pri vrednotenju zavarovalno-tehničnih rezervacij	83.372	92.651
Razlika pri vrednotenju drugih obveznosti	16.934	11.194
Predvidljive dividende1 , razdelitve in dajatve	-16.195	-14.723
Podrejene obveznosti, ki so del osnovnih lastnih virov sredstev	73.847	0
Primerni lastni viri sredstev v skladu s Solventnostjo II	542.969	475.918

Prilagoditve kapitala (MSRP) pri vrednotenju SII bilance stanja

¹ Družba bo zaradi dogodkov v začetku leta 2020 (koronavirus) in poziva regulatorja k zadržanju izplačila dividend do 1. oktobra 2020, po tem datumu ponovno izvedla oceno finančnega stanja in se opredelila glede predloga izplačila dividend.

Upravljanje kapitala

Z ustreznim upravljanjem kapitala želi družba zagotoviti, da ima vedno na voljo zadostno višino lastnih virov sredstev za pokrivanje svojih obveznosti in zadoščanje zakonskim zahtevam glede kapitala. Pri tem mora biti struktura primernih lastnih virov sredstev, ki zagotavljajo kapitalsko ustreznost, skladna z zakonodajo ter biti zadostna tudi za doseganje strateških in operativnih ciljev družbe.

Dodelitev lastnih virov sredstev na poslovne dejavnosti mora biti takšna, da družba zagotavlja ustrezno donosnost lastniškega kapitala.

Družba svoj poslovni in strateški načrt pripravlja na podlagi strategije prevzemanja tveganj in v njej določene pripravljenosti za prevzem tveganj. Med pripravo poslovnega in strateškega načrta družba preveri, ali je načrt skladen s pripravljenostjo za prevzem tveganj, ter načrt po potrebi ustrezno prilagodi. Hkrati družba stremi k čimbolj optimalni uporabi kapitala.

V spodnji preglednici je prikazana kapitalska ustreznost družbe na 31. 12. 2019.

(v tisoč EUR)	31. 12. 2019	31. 12. 2018
Zahtevani solventnostni kapital (SCR)	187.820	162.522
Primerni lastni viri sredstev za pokrivanje SCR	542.969	475.918
Od tega prvi razred	469.123	475.918
Od tega drugi razred	73.847	0
Od tega tretji razred	0	0
Solventnostni količnik	289%	293%
Minimalni zahtevani kapital (MCR)	46.955	40.630
Primerni lastni viri sredstev za pokrivanje MCR	478.514	475.918
Od tega prvi razred	469.123	475.918
Od tega drugi razred	9.391	0
Od tega tretji razred	0	0
MCR količnik	1.019%	1.171%

Kapitalska ustreznost družbe

Družba ima na dan 31. 12. 2019 večino primernih lastnih virov sredstev uvrščenih v prvi kakovostni razred. Družba je v zadnjem četrtletju leta 2019 izdala podrejene obveznice, vrednost katerih je na dan 31. 12. 2019 73,8 milijona EUR, ki se v skladu s Solventnostjo II upoštevajo v primernih lastnih vire sredstev in sicer se uvrščajo v drugi kakovostni razred primernih lastnih virov sredstev. Na dan 31. 12. 2019 je družba izpolnila zakonske zahteve o višini in kakovosti kapitala za pokrivanje SCR in MCR, saj je njen solventnostni količnik znatno presegal zakonsko zahtevanih 100 % in je znašal 289 %, MCR količnik pa 1.019 %.

Družba je zadostnost primernih lastnih virov sredstev za pokrivanje SCR in MCR preverjala tudi med letom in je bila ves čas skladna z zakonodajnimi zahtevami.

Še sprejemljiva raven solventnostnega količnika v skladu s strategijo prevzemanja tveganj za obdobje 2017–2019 družbe je 180 %, spodnja meja za optimalno kapitaliziranost pa 220 %. Iz tega sledi, da je družba odlično kapitalizirana tudi v skladu z notranjimi merili.

A. Poslovanje in rezultati

A.1 Poslovanje

Naziv in pravna oblika družbe

Sava Re, d. d. Dunajska cesta 56 1000 Ljubljana Slovenija

Sava Re opravlja dejavnost pozavarovanja. Poleg tega je tudi obvladujoča družba v Zavarovalni skupini Sava. Skupina poleg Save Re obsega eno kompozitno zavarovalnico v Sloveniji (Zavarovalnica Sava), dve življenjski zavarovalnici zunaj Slovenije (Sava životno osiguranje (SRB), Illyria Life) in štiri premoženjske zavarovalnice zunaj Slovenije (Sava neživotno osiguranje (SRB), Sava osiguruvanje (MKD), Illyria in Sava osiguranje (MNE)).

Poleg naštetih (po)zavarovalnic skupino Sava Re sestavljajo še:

• Sava pokojninska: pokojninska družba v Sloveniji;
• Sava penzisko društvo: pokojninska družba v Severni Makedoniji, ki upravlja pokojninske sklade 2. in 3. stebra;
• Sava Infond: odvisna družba skupine, ki se ukvarja z upravljanjem finančnih skladov;
• TBS Team 24: družba iz Slovenije, ki se ukvarja z organizacijo asistence v povezavi z avtomobilskimi, zdravstvenimi in domskimi zavarovanji;
• ZTSR: pridružena družba Save Re, ki se ukvarja z raziskavo trga;
• G2I: pridružena družba Save Re, ki se ukvarja s prodajo avtomobilskih zavarovanj prek spleta;
• Illyria Hospital: družba na Kosovu, ki ima v lasti zemljišče in je trenutno mirujoča družba.

Na spodnji sliki je prikazan položaj Save Re v pravni strukturi skupine.

Položaj Save Re na dan 31. 12. 2019

V naslednji preglednici so navedeni podatki vseh odvisnih družb Save Re.

Odvisne družbe na dan 31. 12. 2019

	Zavarovalnica Sava	Sava pokojninska	Sava neživotno osiguranje (SRB)	Sava životno osiguranje (SRB)
Sedež	Cankarjeva ulica 3,	Ulica Vita Kraigherja	Bulevar vojvode	Bulevar vojvode
	2000 Maribor,	5, 2103 Maribor,	Mišića 51, 11040	Mišića 51, 11040
	Slovenija	Slovenija	Beograd, Srbija	Beograd, Srbija
Vrsta dejavnosti	kompozitna		premoženjska	življenjska
	pokojninska družba zavarovalnica		zavarovalnica	zavarovalnica
Osnovni kapital (EUR)	68.417.377	6.301.109	6.314.464	4.326.664
Nominalna vrednost	68.417.377	6.301.109	6.314.464	4.326.664
kapitalskega deleža (EUR)
Delež v kapitalu in/ali glasovalnih pravicah, ki pripada posameznim drugim osebam v skupini	Sava Re: 100,0 %	Sava Re: 100,0 %	Sava Re: 100,0 %	Sava Re: 100,0 %
Poslovni izid v letu 2019 (EUR)	38.477.268	735.098	1.079.603	16.199
Upravljavske povezave	odvisna	odvisna pokojninska	odvisna	odvisna
	zavarovalnica	družba	zavarovalnica	zavarovalnica

	Illyria	Illyria Life	Sava osiguruvanje (MKD)	Sava osiguranje (MNE)	Illyria Hospital
Sedež	Sheshi Nëna Terezë 33, 10000 Priština, Kosovo	Sheshi Nëna Terezë 33, 10000 Priština, Kosovo	Zagrebska br.28 A, 1000 Skopje, Severna Makedonija	Ulica Svetlane Kane Radević br. 1, 81000 Podgorica, Črna gora	Sheshi Nëna Terezë 33, 10000 Priština, Kosovo
Vrsta dejavnosti	premoženjska zavarovalnica	življenjska zavarovalnica	premoženjska zavarovalnica	premoženjska zavarovalnica	trenutno ne opravlja nobene dejavnosti
Osnovni kapital (EUR)	5.428.040	3.285.893	3.820.077	4.033.303	1.800.000
Nominalna vrednost kapitalskega deleža (EUR)	5.428.040	3.285.893	3.536.245	4.033.303	1.800.000
Delež v kapitalu in/ali glasovalnih pravicah, ki pripada posameznim drugim osebam v skupini	Sava Re: 100,0 %	Sava Re: 100,0 %	Sava Re: 92,57 %	Sava Re: 100,0 %	Sava Re: 100,0 %
Poslovni izid v letu 2019 (EUR)	-2.267.470	290.251	201.857	1.233.918	-1.790.246
Upravljavske povezave	odvisna zavarovalnica	odvisna zavarovalnica	odvisna zavarovalnica	odvisna zavarovalnica	odvisna družba

	Sava penzisko društvo	TBS Team 24	ZTSR	G2I	Sava Infond
Sedež	Majka Tereza 1, 1000 Skopje, Severna Makedonija	Ljubljanska ulica 42, 2000 Maribor, Slovenija	Dunajska cesta 22, 1000 Ljubljana, Slovenija	Bailey House, 4- 10 Barttelot Road, Horsham, West Sussex, RH12 1DQ, Združeno kraljestvo	Ulica Vita Kraigherja 5, 2000 Maribor, Slovenija
Vrsta dejavnosti	dejavnost upravljanja skladov	organizacija asistenčnih storitev in komunikacija s strankami	raziskovanje trga in javnega mnenja	zavarovalna dejavnost	upravljanje finančnih skladov
Osnovni kapital (EUR)	2.110.791	8.902	250.000	121.300	1.460.524
Nominalna vrednost kapitalskega deleža (EUR)	2.110.791	6.677	125.000	21.228	1.460.524
Delež v kapitalu in/ali glasovalnih pravicah, ki pripada posameznim drugim osebam v skupini	Sava Re: 100,0 %	Sava Re: 75,0 %	Sava Re: 50,0 %	Sava Re: 17,5 % / 25,0 %	Sava Re: 84,00 % / 84,85 % Zavarovalnica Sava: 15,00 % / 15,15 %
Poslovni izid v letu 2019 (EUR)	1.343.277	858.888	-122.515	37.405	653.378
Upravljavske povezave	odvisna pokojninska družba	odvisna družba	pridružena družba	pridružena družba	odvisna družba

Ime in kontaktni podatki nadzornega organa, odgovornega za finančni nadzor družbe

Agencija za zavarovalni nadzor Trg republike 3 1000 Ljubljana E-naslov: agencija@a-zn.si

Ime in kontaktni podatki zunanjega revizorja družbe

KPMG Slovenija, podjetje za revidiranje, d.o.o. Železna cesta 8A 1000 Ljubljana Slovenija Telefon: +386 1 420 11 70 Faks: +386 1 420 11 58 E-naslov: kpmg.lj@kpmg.si

Revizijo računovodskih izkazov obvladujoče družbe izvaja revizijska družba KPMG Slovenija, podjetje za revidiranje, d.o.o., Železna cesta 8A, Ljubljana, ki prvo leto pregleduje računovodske izkaze Save Re in Zavarovalne skupine Sava za poslovno leto 2019. Revizijo večine odvisnih družb so v letu 2019 izvajali lokalni revizorji iste revizijske družbe. V treh družbah v skupini so revizijo računovodskih izkazov 2019 opravile druge revizijske družbe. V letu 2019 je bila z družbo KPMG sklenjena pogodba za revizijo računovodskih izkazov v obdobju 2019–2021. Sava Re upošteva določila zakona o zavarovalništvu o menjavi zunanjega revizorja.

Opis imetnikov kvalificiranih deležev v družbi na dan 31. 12. 2019

Delničar	Število delnic	Delež v osnovnem kapitalu	Delež glasovalnih pravic
SDH, d. d.	3.043.883	17,7 %	19,6 %
Zagrebačka banka d. d. – skrbniški račun	2.439.852	14,2 %	15,7 %

Vir: Centralni register vrednostnih papirjev KDD d.d. in lastni preračuni.

Opombe:

Sava Re ima 1.721.966 lastnih delnic, ki nimajo glasovalnih pravic.

Sava Re je 2. 6. 2016 od skupine Adris grupa, d. d., Vladimira Nazora 1, 52210 Rovinj, Hrvaška (v nadaljevanju: Adris grupa) prejela obvestilo o spremembi pomembnega deleža v družbi Sava Re. Adris grupa ima skupaj s svojimi odvisnimi družbami na skrbniških računih hranjenih 3.278.049 delnic z oznako POSR, kar predstavlja 19,04 % delnic v osnovnem kapitalu izdajatelja in 21,15 % vseh delnic z glasovalno pravico družbe Sava Re.

Pomembne vrste poslovanja družbe in pomembna geografska območja, na katerih družba posluje

Družba sklepa pozavarovalne pogodbe na trgu Republike Slovenije in na trgih po celotnem svetu. V naslednjih dveh preglednicah so prikazani trgi, na katerih je v letu 2019 prejela največ premije (več kot 7 milijonov EUR) in pomembne zavarovalne vrste poslovanja družbe. Kot je razvidno iz prve preglednice, Sava Re prejme (poleg premije odvisnih družb) največ premije iz azijskih držav.

Pomembne države, v katerih družba posluje
-------------------------------------------	--	--	--	--

(v tisoč EUR)	Premija v letu 2019	Premija v letu 2018	Indeks
Slovenija	71.210	58.214	122,3
Južna Koreja	12.907	14.219	90,8
Kitajska	7.981	8.332	95,8
Druge države	74.431	70.872	105,0
Skupaj	166.528	151.636	109,8

Med vrstami poslovanja so v letu 2019 prevladovala proporcionalna in neproporcionalna premoženjska pozavarovanja, ki so v strukturi predstavljala 61,2 % skupne kosmate premije. Sledijo proporcionalna avtomobilska pozavarovanja, katerih strukturni delež predstavlja 18,8 % skupne kosmate premije.

Premija po vrstah poslovanja

(v tisoč EUR)	Kosmata premija v	Kosmata premija v
Požarno proporcionalno pozavarovanje in	letu 2019	letu 2018
proporcionalno pozavarovanje druge škode na	59.017	61.246
premoženju
Neproporcionalno premoženjsko pozavarovanje	42.975	31.331
Proporcionalno pozavarovanje drugih motornih vozil	17.042	16.753
Proporcionalno pozavarovanje avtomobilske	14.289	13.418
odgovornosti
Pomorsko, letalsko in transportno proporcionalno	8.744	6.476
pozavarovanje
Proporcionalno pozavarovanje izpada dohodka	997	6.168
Proporcionalno pozavarovanje splošne odgovornosti	7.266	6.077
Neproporcionalno pozavarovanje odgovornosti	5.109	4.973
Neproporcionalno pomorsko, letalsko in transportno pozavarovanje	8.173	3.233
Proporcionalno pozavarovanje za stroške zdravljenja	430	807
Proporcionalno pozavarovanje različnih finančnih izgub	385	335
Kreditno in kavcijsko proporcionalno pozavarovanje	1.517	159
Neproporcionalno zdravstveno pozavarovanje	1	107
Proporcionalno pozavarovanje stroškov postopka	9	0
Življenjsko pozavarovanje	576	553
Skupaj	166.529	151.636

Pomembnejši dogodki v letu 2019

• Zavarovalnica Sava je 27. 2. 2019 izpolnila vse odložne pogoje in tako postala 100-odstotna lastnica družb ERGO osiguranje, d.d., in ERGO životno osiguranje, d.d., Hrvaška.
• Aprila 2019 je Sava Re objavila Poročilo o solventnosti in finančnem položaju Save Re, d.d., za leto 2018. Solventnostni količnik družbe za leto 2018 je znašal 293 %.
• Maja 2019 je zasedala 35. skupščina delničarjev družbe.
• Junija 2019 je Sava Re objavila Poročilo o solventnosti in finančnem položaju Zavarovalne skupine Sava za leto 2018. Solventnostni količnik Zavarovalne skupine Sava za leto 2018 je znašal 218 %.
• Sava Re je 7. 6. 2019 po izpolnitvi vseh odložnih pogojev v skladu s kupoprodajno pogodbo z dne 24. 12. 2018 kupila 77-odstotni delež in s kupoprodajno pogodbo z dne 15. 1. 2019 dodaten 7 odstotni delež v osnovnem kapitalu družbe Infond, d.o.o., tako pa skupaj pridobila 84-odstotni delež v osnovnem kapitalu, kar je ob upoštevanju lastnega deleža 85 % glasovalnih pravic. Skupaj z deležem, ki ga je njena odvisna družba Zavarovalnica Sava že imela v lasti (15 %), so družbe Zavarovalne skupine Sava s tem nakupom pridobile 100 % glasovalnih pravic v družbi Infond, d.o.o.
• Bonitetna agencija Standard & Poor's je po rednem letnem pregledu julija 2019 Savi Re in Zavarovalnici Sava potrdila bonitetno oceno finančne moči A (odlično), pri čemer ima bonitetna ocena stabilno srednjeročno napoved.
• Avgusta 2019 je bila med kupcem Sava Re in prodajalcem Cinxro Holdings Ltd. podpisana kupoprodajna pogodba za nakup 80-odstotnega deleža v osnovnem kapitalu družbe Diagnostični center Bled, d.o.o., kar je 100 % glasovalnih pravic. Sočasno je bil med Zavarovalnico Triglav, d.d., in Savo Re podpisan sporazum o načinu sodelovanja pri pridobivanju udeležbe v družbi Diagnostični center Bled, d.o.o. S tem sporazumom sta se pogodbeni stranki dogovorili o ključnih

korakih, katerih končni cilj je pridobitev skupnega nadzora nad družbo Diagnostični center Bled, d.o.o., preko družbe ZTSR, d.o.o., ki je v skupni lasti obeh družb.

• Bonitetna agencija AM Best je po rednem letnem pregledu oktobra 2019 Savi Re potrdila bonitetno oceno finančne moči A (odlično), pri čemer ima bonitetna ocena stabilno srednjeročno napoved.
• Sava Re je oktobra 2019 izdala podrejeno obveznico z dospelostjo leta 2039 in možnostjo prvega odpoklica 7. 11. 2029. Tako pridobljeni kapital ustreza 2. kakovostnemu razredu po ureditvi Solventnost II. Sava Re namerava uporabiti izkupiček za splošne korporativne potrebe Zavarovalne skupine Sava in za izboljšanje svoje kapitalske sestave. Skupna velikost izdaje je 75 milijonov EUR. Izdaja obveznic je namenjena dobro poučenim vlagateljem in uvrščena v trgovanje na organizirani trg Luksemburške borze.
• Oktobra 2019 je Japonsko prizadel tajfun Hagibis, ki velja za enega najsilovitejših viharjev na tem območju v zadnjih desetletjih. Negativni vpliv škode na rezultat skupine v letu 2019 je presegel 5 milijonov EUR.
• Nadzorni svet Save Re se je na decembrski seji seznanil z izjavo Srečka Čebrona o predčasnem prenehanju svojega mandata člana v upravi Save Re in sprejel njegov predlog za sporazumno prenehanje pogodbe o zaposlitvi kot član uprave z 31. 5. 2020. Nadzorni svet je na isti seji soglasno podprl predlog predsednika uprave Marka Jazbeca in za novega člana uprave imenoval Petra Skvarčo, ki prihaja iz kolektiva družbe.
• Decembra 2019 je bila med kupcem Savo Re ter prodajalcema NLB, d.d., in KBC Insurance NV podpisana Pogodba o prodaji in nakupu ter prenosu 100-odstotnega deleža v osnovnem kapitalu družbe NLB Vita, d.d. Prevzem družbe NLB Vita je za Zavarovalno skupino Sava pomemben korak pri utrjevanju tržnega položaja življenjskih zavarovanj v Sloveniji. NLB Vita bo tudi v prihodnje nadaljevala partnerstvo z NLB, saj bo NLB zagotavljala primarno prodajno pot (ang. bancassurance). Za Zavarovalno skupino Sava sta krepitev partnerstev z bankami in razvoj zmogljivosti te prodajne poti za trženje zavarovalnih produktov prav tako pomembna strateška usmeritev. Zaključek transakcije je odvisen od izpolnitve nekaterih odložnih pogojev in pridobitve soglasja pristojnih regulatornih organov. Pričakuje se, da bo transakcija končana predvidoma do konca prvega polletja 2020.

Pomembnejši dogodki po datumu poročanja

Analizo učinkov epidemije koronavirusa je družba razkrila že v letnem poročilu za leto 2019 v razdelku 2.3 – Pomembnejši dogodki po datumu poročanja² . Analiza je bila pripravljena tako za Zavarovalno skupino Sava kot za Savo Re in jo ponovno navajamo v nadaljevanju:

Svetovna zdravstvena organizacija je 11. marca 2020 izbruh koronavirusa razglasila za pandemijo. V Sloveniji je vlada 12. marca 2020 razglasila epidemijo. Sava Re (»družba«) in ostale družbe v Zavarovalni skupini Sava (»skupina«) pri omejevanju posledic tega uresničenega operativnega tveganja postopajo po protokolih za neprekinjeno poslovanje. Pri tem nam je skrb za zdravje zaposlenih in strank na prvem mestu. Občutljivost solventnostnega količnika družbe na dogajanja na trgu je predstavljena v razdelku C.2. tega poročila. Glede na mnoge javno objavljene makroekonomske napovedi je zelo verjetno, da bo prišlo do upočasnitve gospodarske rasti, in možno je, da bo temu sledil prehod v recesijo. Manjša splošna potrošnja se bo odrazila tudi na manjšem povpraševanju po zavarovalnih storitvah, saj je soodvisnost med rastjo BDP in zbrano zavarovalno premijo velika. Ohlajanju svetovnega gospodarstva in nihanjem na finančnih trgih so bolj kot druge izpostavljene dejavnosti upravljanja investicijskih skladov, pokojninskih družb in osebnih zavarovanj. Družba pri tem ne izključuje, da bodo prizadete tudi druge zavarovalne vrste.

² https://www.sava-re.si/media/objave/dokumenti/2019/Revidirano-letno-porocilo-2019.pdf

Epidemija koronavirusa kot zunanji dejavnik bo močno vplivala na gospodarsko aktivnost. Zelo pomembna predpostavka pri naših ocenah je bila, da bo trajala eno četrtletje (do vključno junija 2020). V treh četrtletjih, ki bodo sledila, naj bi se gospodarska aktivnost postopoma vrnila na območje rasti, saj bo njena upočasnitev posledica virusa in ne strukturnih problemov ali neravnovesij v lokalnem ali svetovnem gospodarstvu.

S strani regulatorja so vse (po)zavarovalnice dobile poziv k zadržanju izplačila dividend do 1. oktobra 2020, prav tako je podaljšal določene roke za poročanje. Drugih ukrepov regulator zaenkrat še ni sprejel, organ EIOPA (Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine) pa je naznanila, da bi lahko sprejel dodatne ukrepe v pomoč zavarovalnicam v trenutnih razmerah. Pri oceni posledic epidemije nismo predpostavili, da bi morali uporabiti oziroma da bi potrebovali pomoč regulatorja ali države.

Do datuma potrditve poročila o solventnosti in finančnem položaju Save Re za leto 2019 je vodstvo družbe ocenilo, da bi bile posledice epidemije na naše poslovanje in rezultate lahko naslednje:

• zmanjšanje vrednosti naložbenega portfelja zaradi upočasnitve gospodarske rasti in padcev delniških trgov;
• povečanje škod v odseku življenjskih zavarovanj zaradi negativnega vpliva predvsem na zavarovalna tveganja pri vseživljenjskih produktih zaradi povečane obolevnosti in smrtnosti;
• zmanjšanje premij od novosklenjenih življenjskih zavarovanj zaradi omejitve osebnih stikov zavarovalnih agentov in zaprtja poslovalnic;
• zmanjšanje premoženjskih premij zaradi omejitve osebnih stikov zavarovalnih agentov in zaprtja poslovalnic;
• povečanje škod iz naslova zavarovanj v zvezi s turistično panogo iz naslova turističnih zavarovanj z asistenco v tujini in zavarovanji obratovalnih zastojev;
• povečanje kreditnega tveganja in izgub zaradi oslabitev/odpisov terjatev za premije.

Med zavarovalnimi vrstami, kjer skupina pričakuje relativno največje zmanjšanje zbrane premije, so turistična zavarovanja zaradi odpovedi potovanj, poslovna premoženjska zavarovanja zaradi upada gospodarske aktivnosti in avtomobilska zavarovanja, kjer je pričakovan tako zamik pri obnovi zavarovanj kot tudi zmanjšanje zbrane premije v segmentih rent a car, tovorna vozila in osebna vozila, kjer bo na podlagi ocen zaradi zmanjšanja splošne potrošnje prišlo tudi do upada prodaje novih vozil.

Glede na neugodno škodno dogajanje lahko pričakujemo vpliv na rezultate vseživljenjskih ter naložbenih in riziko življenjskih zavarovanj. V zvezi z omejitvijo osebnih stikov zastopnikov ter omejitvijo delovanja poslovalnic in agencij pričakujemo zmanjšanje premij novosklenjenih življenjskih zavarovanj. Pričakovane so tudi določene izgube pri zavarovanjih insolventnosti in obratovalnih zastojev v gospodarskih družbah.

Ocenjujemo, da epidemija lahko povzroči kratkotrajen, a velik padec gospodarske aktivnosti, čemur bi sledil padec netveganih obrestnih mer, povečanje kreditnih pribitkov dolžniških instrumentov ter padec vrednosti delniških, infrastrukturnih in nepremičninskih naložb.

Padec na kapitalskih trgih in dogajanja v zavarovalništvu bodo vplivali tudi na primerne lastne vire sredstev ter zahtevani solventnostni kapital in s tem solventnostni položaj skupine oziroma družbe. V tej zgodnji fazi dogajanja je težko ustrezno domnevati o posledicah epidemije, zato smo se pri tem oprli na scenarije, ki smo jih uporabili v okviru lastne ocene tveganj in solventnosti za leto 2020 (v nadaljevanju ORSA) in v nadaljevanju predstavljamo korelacijo. Kot že navedeno, je zaradi koronavirusa pričakovati različne vplive na poslovanje, ki izhajajo iz naložbenega in zavarovalnega portfelja ter ostalih področij poslovanja.

Zavarovalna skupina Sava in Sava Re sta v ORSI uporabili posamične scenarije in kombinacijo scenarijev ter ocenili njihov vpliv na poslovanje in kapitalsko ustreznost. Pri določanju scenarijev smo izhajali iz

lastnega profila tveganj skupine in družbe ter poskusili ugotoviti, kateri dogodki bi lahko pomembno vplivali na naše poslovanje in kapitalsko ustreznost. Predpostavke, ki smo jih uporabili v scenarijih iz ORSE, smo primerjali s tveganji, povezanimi s koronavirusom. Ocenjujemo, da scenariji iz ORSE vključujejo glavna tveganja, povezana s koronavirsuom, pri čemer smo v ORSI posledice uresničitve takšnih tveganj ocenili celo bolj konservativno, kot pričakujemo, da bodo posledice epidemije (zlasti v primeru finančnega scenarija, kot je pojasnjeno v nadaljevanju). Posledic koronavirusa še nismo količinsko opredelili, vendar menimo, da daje kombinirani scenarij iz ORSE njihov konservativen približek.

V ORSI, katere rezultate smo torej uporabili kot približek ocene posledic koronavirusa, smo solventnostni položaj izračunali v skladu s standardno formulo. Pri tem nismo upoštevali ukrepov regulatorja.

Kombinirani scenarij za Zavarovalno skupino Sava je vključeval naslednje scenarije:

• premoženjski scenarij, ki vključuje poslabšanje škodnega količnika v določenem segmentu premoženjskega portfelja za 10 odstotnih točk,
• življenjski scenarij, ki upošteva zvišanje stroškov na posamezno polico življenjskega zavarovanja za 10 odstotnih točk, kar bi se zgodilo zaradi zmanjšanja portfelja življenjskih zavarovanj ali zmanjšanja obsega novega posla. To bi poslabšalo rezultate življenjskega portfelja in zmanjšalo primerne lastne vire sredstev,
• finančni scenarij, ki predpostavlja padec vrednosti naložb zaradi zmanjšanja gospodarske aktivnosti, višje brezposelnosti in večjega števila stečajev. Scenarij simulira razmere ob finančni krizi v letih 2008–2009,
• scenarij naravne katastrofe (CAT), ki predvideva dva večja katastrofalna dogodka na območju, kjer je Sava Re znatno izpostavljena.

Za Savo Re smo uporabili enako metodologijo kot za Skupino, vendar je kombinirani scenarij vključeval zgolj dva scenarija, finančnega in naravne katastrofe. Življenjski in premoženjski scenarij za družbo namreč nista relevantna.

Učinek finančnega scenarija na naložbeni portfelj smo ocenili s simulacijo vpliva, ki bi ga finančna kriza iz let 2008–2009 imela na naložbeni portfelj konec leta 2019 (kot ocenjen). Za potrebe simulacije smo uporabili naslednje predpostavke:

• pribitek za tveganje državnih obveznic investicijskega bonitetnega razreda ostane nespremenjen oziroma se nekoliko zniža,
• pribitek za tveganje finančnih obveznic se poveča v razponu od 150 do 620 b. t.,
• pribitek za tveganje podjetniških obveznic naložbenega razreda se poveča v razponu od 320 do 750 b. t.,
• pribitek za tveganje obveznic nenaložbenega razreda se poveča v razponu od 190 b. t. do 1600 b. t.,
• vrednost lastniških vrednostnih papirjev pade za 40 % do 80 %,
• vrednost naložbenih nepremičnin in infrastrukturnih naložb pade za 22 % (izkazane so kot naložbe v sklade).

Ocenjujemo, da bi morali te predpostavke iz ORSE v primeru koronavirusa prilagoditi, kot sledi:

Državne obveznice: učinek koronavirusa na državne obveznice bo zelo verjetno podoben tistemu iz let 2008–2009, pri čemer na podlagi znanih informacij o gibanju državnih obveznic lahko pričakujemo bistveno večje povečanje vrednosti tege segmenta naložbenega portfelja Save Re, saj so se donosi najbolj varnih naložb precej povečali.

Podjetniške obveznice in posojila: učinek koronavirusa na podjetniške obveznice naj bi bil 40 % do 60 % padca, predpostavljenega v ORSI v okviru finančnega scenarija. Menimo, da je verjetnost ponovitve povečanja kreditnih pribitkov z intenzivnostjo, ki jo predvideva finančni scenarij, v primeru koronavirusa relativno majhna zaradi naslednjih okoliščin:

• regulatorni okvir, v katerem delujejo finančne institucije in podjetja, je danes bistveno bolj stabilen,
• obstajajo mehanizmi zagotavljanja pomoči in likvidnosti,
• kapitaliziranost finančnega sistema je bistveno višja,
• izkušnje iz preteklih kriz bodo pripomogle k hitrejšemu in bolj usklajenemu ukrepanju.

Lastniški vrednostni papirji in nepremičnine: učinek koronavirusa na tovrstne naložbe naj bi bil 60 % do 90 % padca, predpostavljenega v ORSI v okviru finančnega scenarija. Naša ocena temelji na naslednjih okoliščinah:

• delniški trgi beležijo izredno visoko rast v zadnjih 10 letih,
• do dneva poročanja se je realiziralo več kot 50 % predvidene korekcije,
• trajanje in obseg epidemije ter vpliv na ekonomsko aktivnost je nemogoče oceniti.

Na splošno verjamemo, da bo učinek epidemije na dobiček manjši, kot je bil predviden v okviru finančnega scenarija (ponovitve finančne krize iz let 2008 in 2009) v ORSI. To lahko pojasnimo s pričakovanji, da bo okrevanje po epidemiji hitrejše, kot je bilo po finančni krizi. Za razliko od takrat, ko se je gospodarska rast upočasnila zaradi strukturnih dejavnikov (podkapitaliziranosti finančnega sektorja in prezadolženosti gospodarstva), se bo tokrat upočasnila zaradi sicer resnega, vendar po ocenah relativno kratkotrajnega (manj kot enoletnega) zunanjega dejavnika.

Skupni učinek zgoraj opisanega kombiniranega scenarija bi bil znatno zmanjšanje primernih lastnih sredstev Zavarovalne skupine Sava in Save Re. To bi nekoliko ublažilo zmanjšanje zahtevanega solventnostnega kapitala, kar bi bilo zlasti posledica zmanjšanja vrednosti naložbenega portfelja.

Predvidevamo, da bi se solventnostni količnik skupine poslabšal, a ocenjujemo, da bi bil še vedno znatno nad zahtevanimi 100 % in nad najnižjo ravnjo iz strategije prevzemanja tveganj skupine za obdobje 2020–2022, ki znaša 150 %. Za Savo Re ocenjujemo, da bi bil njen solventnostni količnik nekoliko nižji, a še vedno nad 200 %. Iz vsega navedenega poslovodstvo ocenjuje, da bi celo v primeru uresničitve vseh predpostavk kombiniranega scenarija, kapital tako Zavarovalne skupine Sava kot tudi Save Re ostal ustrezen.

Posledično, na podlagi kombiniranega scenarija ocenjujemo, da bi lahko koronavirus sicer vplival na doseganje poslovnih rezultatov Zavarovalne skupine Sava in Save Re, da pa po oceni vodstva ne bo ogrozil njune solventnosti, saj sta njuna solventnostna količnika na visoki ravni.

Primerjalno s solventnostnim količnikom družbe na dan 31. 12. 2019, objavljenim v tem poročilu, bo solventnostni količnik zaradi koronavirusa sicer nižji, a še vedno znatno višji od zakonsko zahtevane višine kar pomeni, da družba ostaja dobro kapitalizirana.

Prav tako menimo, da likvidnostno tveganje v naslednjih 12 mesecih ne bo visoko in da bosta skupina in družba lahko nadaljevali s poslovanjem, kar pomeni, da načelo neomejenosti delovanja velja. To lahko pojasnimo z zelo likvidnim naložbenim portfeljem ter z denarnimi tokovi, ki jih lahko pričakujemo glede na ocenjene rezultate osnovnih dejavnosti. Ti denarni tokovi bi nam zagotavljali likvidnost tudi v daljšem obdobju stresnih razmer.

Obvladovanje operativnih tveganj

Skladno z ukrepi Vlade republike Slovenije o omejevanju vseh nenujnih storitev in skladno s priporočili stroke za ustavitev javnega življenja smo tudi v Zavarovalni skupini Sava izvedli ukrepe, ki v največji možni meri ščitijo zdravje ljudi in preprečujejo širjenje koronavirusa.

Zavarovalna skupina Sava pri omejevanju posledic tega uresničenega operativnega tveganja postopa po protokolih za neprekinjeno poslovanje. Pri tem nam je skrb za zdravje zaposlenih in strank na prvem mestu. S tem namenom so družbe v Zavarovalni skupini Sava v Sloveniji svoje poslovanje od ponedeljka, 16. marca 2020, organizirale na hibriden način (deloma v pisarnah, deloma od doma) s težiščem dela preko oddaljenega dostopa.

Skladno s protokoli za neprekinjeno poslovanje in priporočili skupine za krizno upravljanje so družbe izvedle popise najbolj kritičnih in nujnih procesov in zagotovile, da nemoteno potekajo na način, da jih zaposleni opravljajo od doma. Zaposleni so na varen način v domače okolje prestavili nujno potrebna sredstva za delo. Glede obravnave škodnih zahtevkov družbe v skupini upoštevajo ukrepe, ki jih izvajajo države, in delovanje drugih subjektov na trgu. Za nujne primere, ki terjajo takojšen odziv in jih ni mogoče rešiti na daljavo, je predvidena dežurna ekipa, ki bo odšla na teren in opravila ogled, pri tem pa uporabila potrebno zaščitno opremo.

Dnevno se zbirajo podatki o zdravstvenem stanju zaposlenih, ki delajo na ključnih procesih. Tudi informacije o hibridnem načinu poslovanja se zbirajo dnevno.

A.2 Rezultati pri sklepanju zavarovanj

Premije, škode, stroški in poslovni izid

(v tisoč EUR)	2019	2018	Indeks
Kosmate premije	166.529	151.636	109,8
Kosmate škode	86.984	82.688	105,2
Čisti obratovalni stroški	23.946	25.698	93,2
Čisti poslovni izid	36.787	41.867	87,9

Kosmate premije za pomembne vrste poslovanja

(v tisoč EUR)	2019	2018	Indeks
Požarno proporcionalno pozavarovanje in proporcionalno pozavarovanje druge škode na premoženju	59.017	61.246	96,4
Neproporcionalno premoženjsko pozavarovanje	42.975	31.331	137,2
Proporcionalno pozavarovanje drugih motornih vozil	17.042	16.753	101,7
Proporcionalno pozavarovanje avtomobilske odgovornosti	14.289	13.418	106,5
Ostale vrste poslovanja	33.207	28.888	115,0
Skupaj	166.529	151.636	109,8

Geografska segmentacija kosmatih premij

(v tisoč EUR)	2019	2018	Indeks
Slovenija	71.210	58.214	122,3
Tujina	95.319	93.423	102,0
Kosmate premije	166.529	151.636	109,8

Kosmate premije iz Slovenije so se v 2019 povišale za 22,3 % oziroma 12,3 milijona EUR (več prejete premije od Zavarovalnice Sava). Ugodna rast premij Zavarovalnice Sava je posledica rasti pri avtomobilskih zavarovanjih (dvig povprečne premije in večje število zavarovanj), pridobitve nekaj novih zavarovancev in povečanja portfelja neposrednih poslov iz tujine po načelu FOS. Kosmate premije iz tujine so se povišale za 2,0 % oziroma 1,9 milijona EUR zaradi rasti neproporcionalnega posla zunaj skupine.

V sestavi kosmate premije po pomembnih vrstah poslovanja so v letu 2019 še vedno prevladovala premoženjska pozavarovanja (v ožjem smislu). Strukturni delež proporcionalnih požarnih pozavarovanj se je v primerjavi z letom 2018 znižal za 5,0 odstotne točke, delež neproporcionalnih premoženjskih pozavarovanj pa se je povečal za 5,1 odstotne točke.

Kosmate škode za pomembne vrste poslovanja

(v tisoč EUR)	2019	2018	Indeks
Požarno proporcionalno pozavarovanje in proporcionalno pozavarovanje druge škode na premoženju	33.135	31.121	106,5
Neproporcionalno premoženjsko pozavarovanje	17.943	14.751	121,6
Proporcionalno pozavarovanje drugih motornih vozil	11.324	11.946	94,8
Proporcionalno pozavarovanje avtomobilske odgovornosti	9.643	7.552	127,7
Ostale vrste poslovanja	14.938	17.317	86,3
Skupaj	86.984	82.688	105,2

Geografska segmentacija kosmatih škod

(v tisoč EUR)	2019	2018	Indeks
Slovenija	29.863	28.900	103,3
Tujina	57.121	53.788	106,2
Skupaj	86.984	82.688	105,2

Kosmate škode Save Re so bile v letu 2019 višje za 5,2 %, in sicer predvsem zaradi več katastrofalnih škod (tajfuna na Japonskem, orkan na Bahamih, požar v Veliki Britaniji in Katarju) kakor leto prej (tajfun na Japonskem, poplave v Indiji). Sestava kosmatih škod po večjih pomembnih vrstah poslovanja se v primerjavi z letom 2018 ni pomembno spremenila.

Čisti odhodki za škode so bili v primerjavi z 2018 višji za 22,9 %. V 2019 so imele na višje čiste odhodke za škode poleg katastrofalnih škod vpliv tudi tečajne razlike; v 2019 so imele negativen vpliv v višini 1,7 milijona EUR, v letu 2018 pa pozitiven vpliv v višini 0,3 milijona EUR.

Posledično je bil čisti merodajni škodni količnik Save Re v 2019 slabšiza 11,6 odstotnih točk v primerjavi z 2018 in je znašal 69,0 %. Količnik brez vpliva tečajnih razlik je bil slabši za 10,1 odstotne točke.

Čisti obratovalni stroški

(v tisoč EUR)	2019	2018	Indeks
Stroški pridobivanja zavarovanj, vključno s spremembo v razmejenih stroških pridobivanja zavarovanj	35.724	34.848	102,5
Sprememba v razmejenih stroških pridobivanja zavarovanj (+/-)	1.267	-43	2.917,9
Drugi obratovalni stroški	13.467	12.759	105,6
Prihodki od pozavarovalnih provizij	-3.063	-2.530	121,1
Čisti obratovalni stroški	47.396	45.033	105,2

Čisti obratovalni stroški za pomembne vrste poslovanja³

(v tisoč EUR)	2019	2018	Indeks
Požarno proporcionalno pozavarovanje in proporcionalno pozavarovanje druge škode na premoženju	12.550	14.223	88,2
Neproporcionalno premoženjsko pozavarovanje	5.604	4.631	121,0
Pomorsko, letalsko in transportno proporcionalno pozavarovanje	1.636	1.817	90,1
Proporcionalno pozavarovanje za stroške zdravljenja	911	1.451	62,8
Ostale vrste poslovanja	3.245	3.576	90,7
Skupaj	23.946	25.698	93,2
Stroški upravljanja odvisnih družb	23.449	19.335	121,3
Skupaj	47.395	45.033	105,2

Stroški pridobivanja (provizije) so bili v 2019 višji za 2,5 %, kosmate premije pa so porasle za 9,8 %. Delež stroškov pridobivanja v kosmati premiji je bil zato glede na isto obdobje lani manjši za 1,5 o. t. in je znašal 21,5 %. Sprememba v razmejenih stroških pridobivanja (v 2019 zvišanje stanja, v 2018 znižanje stanja) je bila v 2019 večja kakor v 2018 zaradi več zbrane kosmate premije in posledično nižjih prenosnih premij.

Drugi obratovalni stroški Save Re so sestavljeni iz stroškov pozavarovanja (50,1 %) in stroškov upravljanja skupine (49,7 %). Stroški Save Re so bili v primerjavi z letom 2018 višji za 5,6 %, in sicer predvsem zaradi rasti stroškov dela ter stroškov intelektualnih in osebnih storitev. Slednji stroški so nastali pretežno zaradi računalniških storitev in zaradi prevzemov strateških naložb v letu 2019. Narasli

³ Iz stroškov so izvzeti stroški, ki se nanašajo na upravljanje odvisnih družb.

so tudi stroški amortizacije zaradi višjih stroškov programske opreme. Stroški po naravnih vrstah so prikazani v računovodskem delu letnega poročila, v razkritju 36.

Višji prihodki od pozavarovalnih provizij so predvsem posledica višjih provizij, ki jih je Sava Re prejela od retrocesionarjev, udeleženih v pozavarovalnih programih slovenskih cedentov. Gre za vpliv več prejetih provizij za ekscedenčno pozavarovalno pogodbo, kar pomeni, da je Sava Re zaradi dobrih rezultatov 2018 od retrocesionarjev v letu 2019 dobila več provizije.

Drugi zavarovalni prihodki in drugi zavarovalni odhodki

Družba je v letu 2019 realizirala 3,1 milijona EUR (2018: 2,5 milijona EUR) prihodkov iz naslova pozavarovalnih provizij. Čisti učinek tečajnih razlik znotraj drugih zavarovalnih prihodkov je znašal 0,2 milijona EUR (2018: 41.886 EUR).

A.3 Naložbeni rezultati

Družba spremlja naložbeni rezultat iz naslova portfeljskih finančnih naložb in naložbenih nepremičnin po registrih naložb in tudi za družbo kot celoto. Donos in donosnost spremljamo po vrstah naložb, pa tudi po vrstah prihodkov in odhodkov. V spodnjih preglednicah so prikazani prihodki, odhodki in donos po tipih naložb ter po vrstah prihodkov in odhodkov. Družba ločeno spremlja in izkazuje finančne prihodke in odhodke iz naslova strateških naložb v odvisne družbe.

Prihodki in odhodki naložb po vrstah
--------------------------------------

Vrsta prihodka	1. 1.–31. 12
(v tisoč EUR)	2019	2018
Prihodki od obresti	3.463	3.590
Sprememba poštene vrednosti in dobički pri odtujitvah FVPL	628	92
Dobički pri odtujitvah naložb ostale MSRP skupine	294	478
Prihodki od dividend in deležev družbe v skupini in pridružene družbe	36.948	33.558
Prihodki od dividend in deležev ostale naložbe	830	676
Pozitivne tečajne razlike4	1.413	0
Ostali prihodki	1.232	698
Prihodki naložbenega portfelja	44.808	39.092
Prihodki naložbenega portfelja brez vpliva tečajnih razlik	43.395	39.092
Vrsta odhodka	1.1.–31. 12
(v tisoč EUR)	2019	2018
Odhodki za obresti	495	0
Sprememba poštene vrednosti in izgube pri odtujitvah FVPL	255	218
Izgube pri odtujitvah naložb ostale MSRP skupine	140	125
Slabitve družbe v skupini in pridružene družbe	0	4.021
Slabitve naložb	0	1.944
Negativne tečajne razlike	0	97
Ostalo	202	256
Odhodki naložbenega portfelja	1.092	6.660
Odhodki naložbenega portfelja brez vpliva tečajnih razlik	1.092	6.563

Prihodki naložb v letu 2019 znašajo 44,8 milijona EUR in so v primerjavi z enakim obdobjem lani višjiza 5,1 milijona EUR, ob izločitvi tečajnih razlik pa so višji za 4,3 milijona EUR. Najvišji delež v strukturi prihodkov v letu 2019 predstavljajo prejete dividende odvisnih družb v skupni višini 36,9 milijona EUR (82 % skupnih prihodkov naložbenega portfelja), in so v primerjavi s preteklim letom višje za 3,4 milijona EUR. Glede na preteklo obdobje so se za 0,2 milijona EUR znižali kapitalski dobički, le ti so v 2019 znašali 0,3 milijona EUR. Obrestni prihodki so se glede na preteklo obdobje znižali za 0,1 milijona EUR in predstavljajo 8 % finančnih prihodkov. V letu 2019 so bile realizirane neto pozitivne tečajne razlike v višini 1,4 milijona EUR (2018: -0,1 milijona EUR).

V primerjavi z enakim obdobjem lani so odhodki naložbenega portfelja nižji za 5,6 milijona EUR, ob izločitvi tečajnih razlik pa so višji za 5,5 milijona EUR. Največji delež v strukturi odhodkov naložb v letu 2019 predstavljajo odhodki obresti v višini 0,5 milijona EUR.

⁴ Podatki za leto 2018 se razlikujejo od podatkov, poročanih v PSFP za leto 2018, ker so odhodki in prihodki iz naslova tečajnih razlik prikazani po neto principu.

Donos po tipih naložb

(v tisoč EUR)	Prihodki/ odhodki za obresti	Sprememba poštene vrednosti in dobički/izgube pri odtujitvah FVPL	Dobički/izgube pri odtujitvah naložb ostale MSRP skupine	Prihodki od dividend in deležev ostale naložbe	Slabitve naložb	Pozitivne/ negativne tečajne razlike	Ostali prihodki/ odhodki	Skupaj	Prihodki/ odhodki pridruženih družb
V posesti do zapadlosti	103							103
Dolžniški instrumenti	103							103
Ostale naložbe
Po pošteni vrednosti preko IPI	174	374		23				570
Za trgovanje
Dolžniški instrumenti
Lastniški instrumenti
Ostale naložbe
Razporejeni v to skupino	174	374		23				570
Dolžniški instrumenti	174	263						437
Lastniški instrumenti		111		23				133
Ostale naložbe
Naložbe v infrastrukturne sklade
Izvedeni instrumenti
Razpoložljivo za prodajo	3.015		154	807		1.413	447	5.836	36.948
Dolžniški instrumenti	3.015		282			1.413	447	5.158
Lastniški instrumenti			-111	626				515	36.948
Ostale naložbe
Naložbe v infrastrukturne sklade			-18	171				154
Naložbe v nepremičninske sklade				9				9
Krediti in terjatve	148						-2	146
Dolžniški instrumenti	141						-2	139
Ostale naložbe	7							7
Finančne naložbe pozavarovateljev iz naslova pozavarovalnih pogodb pri cedentih	23							23
Podrejene obveznosti	-495							-495
Skupaj	2.968	374	154	830		1.413	445	6.184	36.948

Najpomembnejša postavka v strukturi donosa družbe je donos iz naslova družb v skupini in pridruženih družb, ki znaša 36,9 milijona EUR. Donos obrestnih prihodkov znaša 3,0 milijona EUR.

		Presežek iz prevrednotenja – gibanje
--	--	--------------------------------------	--	--

(v tisoč EUR)	2019	2018
Stanje 1. 1.	2.697	3.805
Sprememba poštene vrednosti	5.048	-1.165
Prenos negativnega presežka iz prevrednotenja v IPI zaradi slabitve	-1.794	0
Prenos iz presežka iz prevrednotenja v IPI zaradi prodaje	-142	-202
Odloženi davek	-591	260
Stanje 31. 12.	5.218	2.697

Družba nima naložb v listinjenje.

A.4 Rezultati pri drugih dejavnostih

Drugi prihodki in drugi odhodki

Družba je v letu 2019 realizirala 805 tisoč EUR drugih prihodkov (2018: 701 tisoč EUR) in 289 tisoč EUR drugih odhodkov (2018: 279 tisoč EUR).

Drugi prihodki vključujejo predvsem prejete najemnine in druge finančne prihodke od naložbenih nepremičnin ter prihodke od izterjanih odpisanih drugih terjatev, ter prihodke od uporabe počitniških enot. V postavki drugi odhodki izkazujemo predvsem odhodke, ki se nanašajo na amortizacijo sredstev, ki niso potrebna za obratovanje, odhodke iz naložbenih nepremičnin ter denarne kazni in odškodnine in davčno nepriznane odhodke.

A.5 Druge informacije

Družba v zvezi s poslovanjem nima drugih pomembnih informacij.

B. Sistem upravljanja

B.1 Splošne informacije o sistemu upravljanja

B.1.1 Organi upravljanja

Splošno

Sava Re ima dvotirni sistem upravljanja, v katerem družbo vodi uprava, njeno delovanje pa nadzoruje nadzorni svet. Organi upravljanja, skupščina delničarjev družbe, nadzorni svet in uprava, delujejo v skladu z zakoni in drugimi predpisi, statutom in svojimi poslovniki. Statut družbe, poslovnik o delu skupščine in poslovnik o delu nadzornega sveta so objavljeni na spletni strani družbe www.sava-re.si.

Organi upravljanja opravljajo svoje naloge skladno z zakonodajno ureditvijo, notranjimi pravili družbe in splošnimi usmeritvami, ki jih določajo politika upravljanja družbe, druge politike družbe in drugi notranji akti.

Uprava vodi posle družbe, njeno delo pa nadzira nadzorni svet. Uprava in nadzorni svet opravljata svoje delo v dobro družbe. Statut, zakon o gospodarskih družbah, zakon o zavarovalništvu, poslovnik o delu uprave in poslovnik o delu nadzornega sveta določajo razdelitev pristojnosti in odgovornosti med upravo in nadzornim svetom ter opredeljujejo njuno sodelovanje.

Uprava je pri vodenju družbe in sprejemanju odločitev samostojna. Pri sprejemanju odločitev, ki bi lahko pomembno vplivale na poslovno, finančno ali pravno stanje družbe, pa obvesti nadzorni svet, zato da se pri takih vprašanjih doseže medsebojno soglasje. Uprava se z nadzornim svetom posvetuje o poslovanju, strategiji, obvladovanju tveganj in odnosih z javnostmi.

Predsednik uprave obvešča bodisi predsednika nadzornega sveta bodisi celoten nadzorni svet o pomembnih dogodkih, nujnih za oceno položaja in vodenje družbe. Kadar je obveščen le predsednik nadzornega sveta, mora ta o pomembnih dogodkih obvestiti celotni nadzorni svet in po potrebi sklicati sejo nadzornega sveta. Uprava in nadzorni svet tesno sodelujeta, skladno z zakonodajo in dobro prakso v korist družbe.

Skupščina

Skupščina je najvišji organ v družbi, s katerim delničarji družbe uresničujejo svoje pravice v zadevah družbe. Skupščina odloča o:

• sprejetju letnega poročila, če nadzorni svet letnega poročila ni potrdil ali če uprava in nadzorni svet prepustita odločitev o sprejetju letnega poročila skupščini,
• uporabi bilančnega dobička na predlog uprave in na podlagi poročila nadzornega sveta,
• imenovanju in odpoklicu članov nadzornega sveta,
• podelitvi razrešnice članom uprave in nadzornega sveta,
• spremembah statuta,
• ukrepih za povečanje in zmanjšanje kapitala,
• prenehanju poslovanja družbe in statusnem preoblikovanju,
• imenovanju revizorja na predlog nadzornega sveta,
• drugih zadevah v skladu z zakonom in statutom.

Področje delovanja in pristojnosti skupščine so podrobneje urejeni s Poslovnikom o delu skupščine Pozavarovalnice Sava, d.d., ki je objavljen na spletni strani družbe www.sava-re.si.

Nadzorni svet

Nadzorni svet nadzoruje vodenje poslov družbe in imenuje člane uprave družbe.

Nekatere pomembnejše naloge nadzornega sveta so, da:

• spremlja in nadzoruje vodenje in poslovanje družbe ter v primeru ugotovljenih pomanjkljivosti ali nepravilnosti naloži upravi, da predlaga ukrepe za njihovo odpravo,
• daje soglasje upravi k določitvi poslovne politike in finančnega načrta skupine Sava Re in Save Re,
• daje soglasje upravi k določitvi strategije razvoja skupine Sava Re in Save Re,
• daje soglasja upravi k pisnim pravilom sistema upravljanja, upravljanja tveganj, spremljanja skladnosti, notranje revizije, aktuarske funkcije, notranjih kontrol in izločenih poslov,
• daje soglasje upravi k podelitvi in odvzemu pooblastil nosilcem ključnih funkcij,
• daje soglasje upravi k poročilu o solventnosti in finančnem položaju družbe in skupine,
• daje soglasje upravi k strategiji prevzemanja tveganj družbe in skupine,
• obravnava poročilo o lastni oceni tveganj in solventnosti ter četrtletna poročila o tveganjih družbe in skupine,
• obravnava poročila nosilca funkcije spremljanja skladnosti poslovanja,
• obravnava poročila nosilca aktuarske funkcije,
• daje soglasje upravi k določitvi okvirnega letnega in večletnega programa dela notranje revizije,
• nadzira primernost postopkov in učinkovitost delovanja notranje revizije in obravnava poročila funkcije notranje revizije,
• izdela mnenje za skupščino delničarjev k letnemu poročilu o notranjem revidiranju,
• daje soglasje k imenovanju, razrešitvi in nagrajevanju vodje službe notranje revizije,
• preveri letna in medletna poročila o poslovanju skupine Sava Re in Save Re,
• preveri letno poročilo, ki ga je predložila uprava, zavzame stališče do revizijskega mnenja in o tem sestavi poročilo za skupščino ter v njem navede morebitne pripombe ali ga potrdi,
• preveri predlog za uporabo bilančnega dobička, ki ga je predložila uprava, in o tem sestavi pisno poročilo za skupščino,
• imenuje in odpokliče predsednika in člane uprave,
• odloča o merilih za določitev prejemkov in sistemu nagrajevanja predsednika in članov uprave,
• sprejema poslovnik o svojem delu,
• pripravlja predloge za skupščino, ki so v njegovi pristojnosti, in izvršuje naloge, ki mu jih je določila skupščina,
• obravnava ugotovitve Agencije za zavarovalni nadzor in drugih organov nadzora v postopkih nadzora nad družbo.

Skladno s statutom družbe in veljavno zakonodajo sestavlja nadzorni svet šest članov, od katerih štiri člane predstavnike delničarjev izvoli skupščina družbe, dva člana predstavnika delavcev pa izvoli svet delavcev družbe, ki s svojim sklepom seznani skupščino družbe. Člani nadzornega sveta so imenovani za največ štiri leta in so lahko ponovno izvoljeni. Nadzorni svet izmed svojih članov izvoli predsednika in njegovega namestnika.

Nadzorni svet je sestavljen, tako da se zagotovita odgovoren nadzor in sprejemanje odločitev v korist družbe. Pri sestavi je upoštevana razpršenost strokovnega znanja, izkušenj in veščin, ki se med posameznimi člani nadzornega sveta medsebojno dopolnjujejo, tako da je nadzorni svet homogena celota in je zagotovljeno smotrno in preudarno nadziranje družbe. Družba si je v letu 2019 prizadevala, da je nadzorni svet sestavljen v skladu z interno politiko raznolikosti sestave uprave in nadzornega sveta.

Politika raznolikosti sestave uprave in nadzornega sveta je objavljena na spletni strani družbe www.sava-re.si.

Pristojnosti in delovanje nadzornega sveta

Delo nadzornega sveta poteka v skladu z zakonodajo, predvsem zakonom o gospodarskih družbah in o zavarovalništvu, statutom družbe in poslovnikom o delu nadzornega sveta. Nadzorni svet mora biti v skladu z zakonom sklican najmanj enkrat v četrtletju, navadno po preteku posameznega trimesečja poslovnega leta. Po potrebi se nadzorni svet sestaja tudi pogosteje. Področje delovanja in pristojnosti nadzornega sveta so podrobneje urejeni s Poslovnikom o delu nadzornega sveta, ki je objavljen na spletni strani družbe www.sava-re.si.

Nadzorni svet v letu 2019

Sestava nadzornega sveta v letu 2019

Član	Naziv	Nastop mandata	Trajanje mandata
Mateja Lovšin Herič	predsednica	16. 7. 2017	16. 7. 2021
Keith William Morris	namestnik predsednice	16. 7. 2017	16. 7. 2021
Davor Ivan Gjivoje	član	7. 3. 2017	7. 3. 2021
Andrej Kren	član	16. 7. 2017	16. 7. 2021
Andrej Gorazd Kunstek	član, predstavnik delavcev	12. 6. 2019	12. 6. 2023
Mateja Živec	članica, predstavnica delavcev	12. 6. 2019	12. 6. 2023

Komisije nadzornega sveta

Nadzorni svet skladno z zakonodajo, kodeksom in dobro prakso imenuje eno ali več komisij, ki obravnavajo vnaprej določena področja, pripravljajo predloge sklepov nadzornega sveta, skrbijo za njihovo uresničitev in opravljajo druge strokovne naloge, tako pa strokovno podpirajo delo nadzornega sveta.

V družbi so oblikovane te komisije nadzornega sveta:

• revizijska komisija,
• komisija za tveganja,
• komisija za imenovanja in prejemke,
• komisija za oceno sposobnosti in primernosti.

Revizijska komisija

Nekatere pomembnejše naloge revizijske komisije so:

• nadziranje neoporečnosti finančnih informacij;
• spremljanje učinkovitosti in uspešnosti notranjih kontrol, dela notranje revizije in delovanja sistemov za obvladovanje tveganj;
• spremljanje obvezne revizije samostojnih in konsolidiranih računovodskih izkazov,
• opravljanje drugih nalog, določenih z veljavnim sklepom nadzornega sveta, upoštevaje zakonske zahteve in dobro prakso primerljivih družb oziroma zavarovalnih skupin.

Revizijska komisija je v letu 2019 delovala v sestavi Andrej Kren, predsednik, ter člana Mateja Lovšin Herič in Ignac Dolenšek (zunanji član komisije).

Komisija za tveganja

Nekatere pomembnejše naloge komisije za tveganja so:

• presoja vpliva različnih vrst tveganj na ekonomski in regulatorni kapital;
• presoja celovitega okvira upravljanja tveganj v celotni skupini, vključno s politiko upravljanja tveganj in strategijo prevzemanja tveganj ter spremlja operativna tveganja;
• presoja primernosti in ustreznosti dokumentov s področja upravljanja tveganj, ki jih potrjuje nadzorni svet;
• opravljanje drugih nalog, določenih s sklepom nadzornega sveta, upoštevaje zakonske zahteve in dobro prakso primerljivih družb oziroma zavarovalnih skupin.

Komisija za tveganja je v letu 2019 delovala v sestavi Keith William Morris, predsednik, ter člana Davor Ivan Gjivoje in Slaven Mićković (zunanji član komisije).

Komisija za imenovanja in prejemke

Nekatere pomembnejše naloge komisije za imenovanja in prejemke so:

• priprava predlogov za nadzorni svet na področju meril za članstvo v upravi ter obravnava in priprava predlogov v zvezi z imenovanji, o katerih odloča nadzorni svet;
• predhodna obravnava predloga predsednika uprave v zvezi s sestavo uprave in z vodenjem družbe ter oblikovanje predloga za nadzorni svet,
• izvedba nominacijskega postopka za imenovanje kandidata/-ov za člana oziroma člane nadzornega sveta – predstavnike delničarjev;
• podpora pri oblikovanju in izvajanju sistema plačil, povračil in drugih ugodnosti članov uprave.

Komisija za imenovanja in prejemke je v letu 2019 delovala v sestavi Mateja Lovšin Herič, predsednica, ter člani Keith William Morris, Davor Ivan Gjivoje, Jr., in Andrej Kren.

Komisija za oceno sposobnosti in primernosti

Nekatere pomembnejše naloge komisije za oceno sposobnosti in primernosti so:

• izvedba postopkov vrednotenja usposobljenosti nadzornega sveta, komisij nadzornega sveta in uprave kot kolektivnih organov, pa tudi postopkov vrednotenja sposobnosti in primernosti posameznih članov navedenih organov;
• na zaprosilo sveta delavcev družbe izvedba presoje sposobnosti in primernosti članov nadzornega sveta – predstavnikov delavcev, ki jih izvoli svet delavcev družbe.

Komisija za oceno sposobnosti in primernosti je v letu 2019 delovala v sestavi Mateja Živec, predsednica, ter člana Keith William Morris, Rok Saje (zunanji član komisije) ter Andrej Kren (nadomestni član komisije).

Uprava

Družbo vodi, predstavlja in zastopa uprava, ki ima najmanj dva in največ pet članov, od katerih je eden predsednik uprave, preostali pa so člani uprave. Predsednika in člane uprave imenuje nadzorni svet za pet let z možnostjo neomejenega vnovičnega imenovanja.

Nekatere pomembnejše naloge uprave so, da:

• vodi in organizira poslovanje družbe,
• zastopa in predstavlja družbo,
• odgovarja za zakonitost poslovanja družbe,
• sprejema strategijo razvoja družbe in skupine ter jo predloži nadzornemu svetu v soglasje,
• sprejema poslovno politiko in finančni načrt družbe in skupine ter jo predloži nadzornemu svetu v soglasje,
• sprejema notranje akte družbe,
• odobri in redno preverja strategije in pisna pravila o upravljanju tveganj, sistemu notranjih kontrol, notranji reviziji, aktuarski funkciji in izločenih poslih ter zagotovi njihovo izvajanje,
• sprejme poročilo o solventnosti in finančnem položaju ter ga predloži nadzornemu svetu v soglasje,
• s soglasjem nadzornega sveta podeli pooblastilo nosilcem ključnih funkcij družbe,
• daje poročila nadzornemu svetu o poslovanju družbe in skupine,
• pripravlja predlog letnega poročila s poslovnim poročilom in ga skupaj z revizorjevim mnenjem in predlogom uporabe bilančnega dobička predloži nadzornemu svetu v potrditev,
• sklicuje skupščino,
• izvaja sklepe skupščine in nadzornega sveta.

Predsednik in vsi člani uprave so v družbi v rednem delovnem razmerju, zaposleni za polni delovni čas. Natančno število članov uprave in področja, ki so v pristojnosti njenega posameznega člana, na predlog predsednika uprave določi nadzorni svet z Aktom o upravi Save Re, d.d. Uprava je sestavljena tako, da se zagotovita odgovorno in učinkovito sprejemanje odločitev v korist družbe. Pri tej sestavi uprave je upoštevana razpršenost strokovnega znanja, izkušenj in veščin, ki se med posameznimi člani uprave medsebojno dopolnjujejo, tako da je ta homogena celota ter je zagotovljeno smotrno in preudarno vodenje družbe. Družba si je v letu 2019 prizadevala za uresničitev politike raznolikosti sestave uprave in nadzornega sveta.

Politika raznolikosti sestave uprave in nadzornega sveta je objavljena na spletni strani družbe www.sava-re.si.

Pristojnosti in delovanje uprave

Delo uprave poteka v skladu z veljavnimi predpisi, predvsem v skladu z zakonoma o gospodarskih družbah in o zavarovalništvu, statutom, aktom o upravi in poslovnikom o delu uprave. Operativno delovanje in pristojnosti uprave podrobneje določa Poslovnik o delu uprave.

Razmejitev pristojnosti med organoma vodenja in nadzora je podrobneje prikazana v Politiki upravljanja Save Re, d.d., ki je objavljena na spletni strani družbe www.sava-re.si.

Uprava v letu 2019

Uprava je v letu 2019 delovala v naslednji sestavi Marko Jazbec, predsednik, ter člani Srečko Čebron, Jošt Dolničar in Polona Pirš Zupančič.

Nadzorni svet Save Re, d.d., se je na svoji seji 19. 12. 2019 seznanil z izjavo Srečka Čebrona o predčasnem prenehanju mandata člana v upravi Save Re in sprejel njegov predlog za sporazumno prenehanje pogodbe o zaposlitvi člana uprave z 31. 5. 2020. Nadzorni svet je na isti seji soglasno podprl predlog predsednika uprave Marka Jazbeca in za novega člana uprave imenoval Petra Skvarčo, ki prihaja iz kolektiva družbe. Peter Skvarča, ki bo po upokojitvi Srečka Čebrona v upravi odgovoren za pozavarovanje, je bil imenovan za petletni mandat, ki se začne naslednji delovni dan po prejemu odločbe o izdaji dovoljenja za opravljanje funkcije člana uprave, izdanega pri Agenciji za zavarovalni nadzor.

Sestava uprave v letu 2019

Ime in priimek	Marko Jazbec	Srečko Čebron	Jošt Dolničar	Polona Pirš Zupančič
Funkcija	predsednik	član	član	član

Področje dela v upravi	koordinacija dela uprave finance splošne, kadrovsko organizacijske in pravne zadeve odnosi z javnostmi (PR) skladnost poslovanja notranja revizija upravljanje vzajemnih skladov zdravstvena dejavnost projekti in inovacije modeliranje	poslovanje družbe na področju pozavarovanja individualni prevzem pozavarovanj aktuariat	upravljanje strateških naložb v odvisne družbe z dejavnostjo direktnega zavarovanja vključno s pokojninskimi zavarovanji procesno informacijska tehnologija nadzor in razvoj premoženjskih, življenjskih in pokojninskih zavarovanj prodaja in odnos s stranko	korporativne finance in kontroling računovodstvo odnosi z vlagatelji (IR) upravljanje tveganj
Prvo imenovanje	12. 5. 2017	9. 2. 2009	31. 12. 2008	14. 1. 2018
Konec mandata	12. 5. 2022	31. 5. 2020	1. 6. 2023	14. 1. 2023

Poročanje

Uprava najmanj enkrat v četrtletju izčrpno in točno poroča nadzornemu svetu o:

• izvajanju poslovne politike in drugih načelnih vprašanjih poslovanja,
• donosnosti družbe, še zlasti donosnosti lastniškega kapitala,
• poteku poslov, še zlasti o prometu, finančnem položaju in plačilni sposobnosti,
• poslih, ki lahko pomembneje vplivajo na donosnost in plačilno sposobnost družbe, ter
• vseh pomembnih tveganjih, ki so oziroma bi lahko pomembneje vplivala na kapitalsko ustreznost družbe.

B.1.2 Upravljanje tveganj

Sistem upravljanja tveganj je eden ključnih gradnikov sistema upravljanja. Uprava družbe zagotavlja učinkovit sistem upravljanja tveganj, katerega temelj je ustrezna organizacijska struktura. Več o upravljanju tveganj družbe je zapisano v razdelku B.3.

B.1.3 Ključne funkcije v sistemu upravljanja tveganj

Splošno

V družbi so v organizacijsko strukturo in procese odločanja vgrajene funkcija upravljanja tveganj, funkcija notranje revizije, aktuarska funkcija in funkcija spremljanja skladnosti poslovanja, ki jih veljavna zakonodaja opredeljuje kot ključne funkcije v sistemu upravljanja (v nadaljevanju: ključne funkcije).

V organizacijsko strukturo in procese odločanja so ključne funkcije vgrajene zaradi okrepitve strukture treh obrambnih linij v sistemu upravljanja tveganj družbe. Vse štiri ključne funkcije med seboj sodelujejo in si redno izmenjujejo informacije, ki jih potrebujejo za svoje delo.

Ključne funkcije svoje naloge opravljajo neodvisno druga od druge in od drugih organizacijskih enot družbe. V družbi so organizirane kot službe sistema upravljanja tveganj in so neposredno podrejene upravi, kar prikazuje tudi spodnja shema.

Notranja organizacijska shema družbe 31. 12. 2019

Ključne funkcije obvladujoče družbe praviloma opravljajo tudi vlogo ključne funkcije na ravni skupine. Imajo dostop do vseh informacij, podatkov in poročil, potrebnih za nemoteno opravljanje funkcije.

Glavne dejavnosti nosilca posamezne ključne funkcije na ravni družbe so opisane v nadaljevanju razdelka, glavne dejavnosti nosilca posamezne ključne funkcije na ravni skupine pa so:

• usklajevanje razvoja enotne metodologije dela ključne funkcije v vseh družbah v Zavarovalni skupini Sava,
• skrb za pripravo ustreznih krovnih politik za posamezno ključno funkcijo ter praviloma tudi za pripravo strokovnih usmeritev za sprejemanje posameznih področnih operativnih predpisov v obvladujoči in njenih odvisnih družbah,
• skrb za dosledno zasledovanje enotnih standardov delovanja posamezne ključne funkcije v vseh družbah v skupini,
• usklajevanje in opravljanje skupnih dejavnosti v skupini,
• usmerjanje in nadzor nad izvajanjem ključne funkcije v vseh družbah v skupini,
• izobraževanje in izmenjava dobrih praks s področja posamezne ključne funkcije znotraj skupine.

Dejavnosti posamezne ključne funkcije

Ključne funkcije opravljajo naloge, ki jih določa zakon, ki ureja zavarovalništvo in na njem temelječi predpisi.

Funkcija upravljanja tveganj zlasti skrbi za:

• delovanje sistema upravljanja tveganj,
• prepoznavanje in oceno prevzetih tveganj,
• združevanje tveganj v skupen profil tveganj, vključno z medsebojnimi vplivi,
• redno spremljanje profila tveganj,
• poročanje o morebitnih nevarnih okoliščinah.

Naloge, pristojnosti, odgovornosti in pooblastila nosilca funkcije upravljanja tveganj, predvidene postopke dela ter obveznosti, obdobje in naslovnike poročanja podrobneje ureja politika upravljanja tveganj.

Aktuarska funkcija zlasti:

• skrbi za koordinacijo in nadzor oblikovanja zavarovalno-tehničnih rezervacij, vključno z zagotavljanjem ustreznosti in kakovosti metodologij, predpostavk in uporabljenih podatkov,
• podaja mnenje o politiki prevzemanja zavarovalnih tveganj,
• podaja mnenje o ustreznosti pozavarovanja,
• prispeva k učinkovitemu sistemu obvladovanja tveganj ter sodeluje pri njihovem modeliranju.

Naloge, pristojnosti, odgovornosti in pooblastila nosilca aktuarske funkcije, predvidene postopke dela ter obveznosti, obdobje in naslovnike poročanja podrobneje ureja politika aktuarske funkcije družbe.

Funkcija notranje revizije zlasti:

• daje nepristranska in ustrezna zagotovila ter svetuje upravi z namenom, da se ustvarja dodana vrednost ter prispeva k učinkovitosti in uspešnosti poslovanja,
• pomaga družbi pri uresničevanju njenih ciljev s sistematičnim in metodičnim ocenjevanjem ter izboljševanjem uspešnosti in učinkovitosti upravljanja družbe, upravljanja tveganj in kontrolnih postopkov,
• poroča upravi in organu nadzora o namenu, pristojnostih in nalogah notranje revizije ter izvajanju njenega načrta, o ugotovitvah izvedenih revizij in predlaga priporočila za izboljšave.

Naloge, pristojnosti, odgovornosti in pooblastila nosilca funkcije notranje revizije, predvidene postopke dela ter obveznosti, obdobje in naslovnike poročanja podrobneje ureja politika funkcije notranje revizije družbe.

Funkcija spremljanja skladnosti poslovanja zlasti:

• skrbi za spremljanje skladnosti poslovanja družbe s predpisi in drugimi zavezami,
• seznanja upravo o skladnosti poslovanja z zakoni, podzakonskimi predpisi in notranjimi akti,
• ocenjuje možne vplive sprememb v pravnem okolju na poslovanje družbe,
• opredeljuje in ocenjuje tveganja v povezavi s skladnostjo poslovanja ter pomaga pri njihovem obvladovanju.

Naloge, pristojnosti, odgovornosti in pooblastila nosilca funkcije spremljanja skladnosti poslovanja, predvidene postopke dela ter obveznosti, obdobje in naslovnike poročanja podrobneje ureja politika skladnosti poslovanja družbe.

Poročanje ključnih funkcij

Nosilec posamezne ključne funkcije poroča upravi in nadzornemu svetu oziroma tudi posameznim komisijam nadzornega sveta in področnim odborom, če je tako določeno z akti družbe.

Podrobnejši obseg, način in pogostost poročanja posamezne ključne funkcije ureja notranji akt, ki ureja njeno delovanje.

B.1.4 Odbori v sistemu upravljanja

Uprava družbe s sklepom oblikuje odbore, ki imajo posvetovalno vlogo. Odbori obravnavajo vnaprej določena področja, pripravljajo predloge sklepov upravi, skrbijo za njihovo uresničitev in opravljajo druge strokovne naloge ter tako strokovno podpirajo delo uprave.

Odbori so sestavni del sistema upravljanja družbe in se ukvarjajo z vprašanji z različnih področij, na primer: upravljanje tveganj, upravljanje naložb in obveznosti, aktuarstvo.

Odbori, oblikovani v obvladujoči družbi, poleg vloge odbora obvladujoče družbe, opravljajo tudi vlogo odbora na ravni skupine.

Pristojnosti, pooblastila in sestava odborov so opredeljeni v notranjih aktih, sprejetih na upravi družbe.

Družba ima vzpostavljen odbor za upravljanje tveganj in aktuarski odbor, podrobneje opredeljen v razdelku B.6.

Odbor za upravljanje tveganj

Odbor za upravljanje tveganj je predvsem odgovoren za pripravo priporočil in predlogov upravi ter spremljanje profila tveganj družbe. Hkrati ima tudi ključno vlogo pri komuniciranju, saj deluje kot forum za razpravo o elementih sistema upravljanja tveganj. Poleg tega je odgovoren za preverjanje učinkovitosti vzpostavljenih procesov upravljanja tveganj. Glavni cilji odbora so poenotiti upravljanje tveganj v družbi in podajati strokovno mnenje v povezavi z obvladovanjem tveganj upravi družbe z namenom učinkovitega upravljanja.

Glavne naloge odbora za upravljanje tveganj so:

• vzpostavljanje in preverjanje delovanja sistema upravljanja tveganj,
• redno spremljanje ključnih tveganj, profila tveganj ter preverjanje skladnosti s strategijo prevzemanja tveganj,
• priprava priporočil upravi v povezavi z upravljanjem tveganj,
• spremljanje kvantitativnih izračunov s področja tveganj in ustrezno odzivanje,
• izdajanje mnenja v povezavi s pomembnimi poslovnimi odločitvami, ki močneje vplivajo na profil tveganj,
• prepoznavanje in spremljanje morebitnih nastajajočih se novih tveganj.

B.1.5 Informacija o politiki prejemkov

Politika prejemkov družbe določa okvir za načrtovanje, izvajanje in spremljanje sistemov in programov prejemkov, ki podpirajo dolgoročno strategijo in politiko obvladovanja tveganj družbe.

Politika prejemkov se v družbi uporablja na vseh organizacijskih ravneh in za vse zaposlene, in sicer za upravo, višje in nižje vodstvo, nosilce ključnih funkcij in druge zaposlene.

Načela politike prejemkov

Politika prejemkov družbe zasleduje konkurenčen in učinkovit ter hkrati pregleden in notranje pravičen sistem prejemkov. Ključna načela te politike so oblikovana na podlagi načel etičnega in trajnostnega ravnanja in poslovanja.

Glavna načela politike prejemkov so:

• jasno in pregledno upravljanje,
• zanesljivo in učinkovito upravljanje tveganj,
• skladnost z zakonskimi zahtevami in načeli dobrega poslovanja,
• spremljanje in prilagajanje tržnim trendom in praksam,
• trajnostno plačilo za trajnostno poslovanje,
• motiviranje in zadržanje zaposlenih.

Struktura prejemkov

V družbi je oblikovana struktura prejemkov:

• osnovna plača,
• variabilni del plače,
• druge ugodnosti in spodbude,
• prejemki ob prenehanju pogodbe o zaposlitvi.

Osnovna plača je določena glede na vlogo in pozicijo zaposlenega, vključno s pridobljenimi znanji, profesionalnimi izkušnjami, odgovornostjo, zahtevnostjo dela in lokalno situacijo na trgu dela.

Variabilni del plače je odvisen od poslovne uspešnosti družbe in individualne uspešnosti posameznika oziroma pri vodjih tudi od uspešnosti področja, ki ga vodi. Variabilni del plače motivira in nagrajuje najuspešnejše zaposlene, ki izjemno prispevajo k trajnostnemu rezultatu, izpolnjujejo oziroma presegajo dogovorjena pričakovanja, krepijo dolgoročne odnose s strankami in generirajo prihodke. Variabilni del plače za delovno uspešnost posameznika je vezan na uresničitev vnaprej predvidenih osebnih ciljev in drugih zadolžitev na način, ki je v skladu s pričakovanim vedenjem oziroma sposobnostmi. Variabilni del plače za poslovno uspešnost je vezan na poslovni kazalnik oziroma kombinacijo poslovnih kazalnikov uspešnosti skupine. Skupni variabilni del plače se praviloma giblje med 0 in 30 % skupnih letnih prejemkov.

Sistem in program variabilnega dela plače uprave obravnava, določi in odobri nadzorni svet. Variabilni del plače uprave temelji na izpolnjevanju ciljev in uspešnosti družbe oziroma skupine kot celote, h kateri družba spada.

Sistem in program variabilnega dela plače nosilcev ključnih funkcij obravnava, določi in odobri uprava družbe. Po potrebi nanj poda soglasje nadzorni svet. Variabilni del plače nosilcev ključnih funkcij poleg poslovne uspešnosti skupine temelji predvsem na uspešnosti uresničitvi ciljev, ki jih imajo ključne funkcije in so strogo ločeni od izpolnjevanja ciljev poslovnih funkcij, ki jih nadzorujejo oziroma so pod njihovim nadzorom.

Sistem in program variabilnega dela plače višjega in nižjega vodstva obravnava, določi in odobri uprava družbe. Variabilni del plače višjega in nižjega vodstva temelji na kombinaciji ocene uspešnosti posameznika, skupine, ki jo ta vodi in poslovnega rezultata skupine.

Sistem in program variabilnega dela plače drugih zaposlenih določi in odobri uprava družbe. Pri tem upošteva zakonska določila, vezana na sodelovanje s socialnimi partnerji. Variabilni del plače drugih zaposlenih temelji na kombinaciji ocene uspešnosti posameznika in splošnega poslovnega rezultata skupine.

Družba nima vpeljanega sistema nagrajevanja z delnicami in/ali opcijami.

Druge ugodnosti in spodbude: Družba ima oblikovan pokojninski načrt kolektivnega prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja, ki ga financira delodajalec. Sklenjeno ima pogodbo o pristopu k pokojninskemu načrtu pokojninske družbe, vpisano v register pokojninskih načrtov pri Finančni upravi Republike Slovenije (drugi pokojninski steber). Zaposleni so imeli do konca leta 2019 tudi možnost vključitve v tretji pokojninski steber, kjer je maksimalna višina zavarovalne premije pokojninskega zavarovanja, ki jo družba plača zavarovalnici, odvisna od vrste pogodbe o zaposlitvi (uprava, zaposleni s posebnimi pooblastili in ostali zaposleni), višine bruto plače in delovne dobe. Zavarovalna premija pokojninskega zavarovanja se obravnava kot boniteta zaposlenemu.

Prejemki ob prenehanju pogodbe o zaposlitvi: zaposleni ob prenehanju pogodbe o zaposlitvi prejmejo odpravnino v skladu z zakonom in pogodbo o zaposlitvi. Odpravnine, ki niso določene z zakonom, so v pogodbah o zaposlitvi omejene na največ šestkratnik povprečne mesečne plače v zadnjem letu zaposlitve. V izjemnih primerih sporazumnega prenehanja pogodbe o zaposlitvi se lahko izplača dodatna odpravnina, vendar vsota odpravnin ne sme preseči dvanajstkratnika povprečne mesečne plače v zadnjem letu zaposlitve. Ob prenehanju pogodbe o zaposlitvi je pri dodatnih prejemkih izključena možnost izplačila v primeru neuspeha.

Družba nima izdanih posojil v razmerju do zaposlenih niti do članov uprave in nadzornega sveta in iz tega naslova v letu 2019 ni bilo transakcij.

Družba nima dodatne upokojitvene sheme.

B.1.6 Pomembne transakcije s povezanimi osebami

V nadaljevanju so prikazane pomembne transakcije s povezanimi osebami, ki so:

• lastniki in z njimi povezana podjetja,
• uprava, nadzorni svet, revizijska komisija ter zaposleni, za katere ne velja tarifni del kolektivne pogodbe,
• odvisne družbe.

Med pomembne transakcije se v letu 2019 uvrščajo:

• skupni zaslužki članov uprave, nadzornega sveta in njegovih komisij ter zaposlenih, za katere ne velja tarifni del kolektivne pogodbe v višini 4,0 milijona EUR (lani 3,7 milijona EUR),
• dana posojila do odvisnih družb, ki so na dan 31. 12. 2019 znašala 3,6 milijona EUR (lani 2,5 milijona EUR) in
• izplačilo dividend v višini 16,3 milijona EUR (lani 14,7 milijona EUR).

Vse transakcije s povezanimi osebami so podrobno razkrite v letnem poročilu družbe v razdelku 17.10 Razkritja o poslovanju s povezanimi osebami, objavljenem na spletni strani družbe Save Re.

B.2 Zahteve glede sposobnosti in primernosti

B.2.1 Splošno

Družba skladno z zahtevami veljavne zakonodaje zagotavlja, da so osebe, ki družbo vodijo in nadzirajo, ustrezno usposobljene in primerne za strokovno vodenje, upravljanje in nadzorovanje družbe.

Družba s tem namenom opravlja proces vrednotenja sposobnosti in primernosti zaposlenih: članov uprave, članov nadzornega sveta, članov komisij nadzornega sveta, ključnih direktorjev, nosilcev ključnih funkcij v sistemu upravljanja tveganj in osebja, ki nadzira določene dejavnosti, oddane zunanjim izvajalcem. Proces vrednotenja se izvede pred imenovanjem na funkcijo, v rednih časovnih razmikih po imenovanju in v primeru, nastanka posebnih okoliščin, zaradi katerih je treba opraviti vnovično vrednotenje sposobnosti in primernosti navedenih oseb.

Poleg tega, da ima zadevno osebje ustrezno usposobljenost, izkušnje in znanje (sposobnost), mora imeti še dober ugled in kazati integriteto v svojih dejanjih (primernost).

Ocena primernosti obsega oceno poštenosti in finančne trdnosti osebe na podlagi ustreznih dokazov o njenem značaju, osebnem vedenju in poslovnem ravnanju, vključno z morebitnimi kazenskimi, finančnimi in nadzornimi vidiki, ne glede na jurisdikcijo.

Za celotno zadevno osebje velja dolžnost obveščanja o novih dejstvih in okoliščinah oziroma spremembah informacij, ki so bile predložene za začetno oceno primernosti. Ustrezno sestavljena komisija za oceno sposobnosti in primernosti oceni, ali so nova dejstva in okoliščine oziroma spremenjene informacije take, da zahtevajo ponoven postopek ocene sposobnosti in primernosti.

Kadrovska funkcija od zadevnih oseb vsaj enkrat letno zahteva pisno lastno izjavo. Izjava, ki jo poda zadevna oseba, potrjuje njeno upoštevanje trenutnih standardov sposobnosti in primernosti, vključno z zavezo, da kadrovsko funkcijo nemudoma obvesti o vseh okoliščinah, ki bi lahko vplivale na oceno njene sposobnosti in primernosti.

V letu 2019 so bili izvedeni celotni postopki ocene sposobnosti in primernosti vseh novih zadevnih oseb in letni pregled, na osnovi letnih izjav že ocenjenih zadevnih oseb.

B.2.2 Zahteve glede sposobnosti zadevnega osebja

Nadzorni svet in komisije nadzornega sveta

Pri oceni usposobljenosti članov nadzornega sveta družbe in njegovih komisij se upošteva znanje, pridobljeno z izobraževanjem in praktičnimi izkušnjami. V postopku ocenjevanja usposobljenosti se proučijo te zahteve:

• izobrazba,
• zadostne strokovne izkušnje,
• splošno znanje in izkušnje.

Nadzorni svet je sestavljen tako, da se zagotovita odgovoren nadzor in sprejemanje odločitev v korist družbe. Pri sestavi se upoštevajo strokovno znanje, izkušnje in veščine, ki se med posameznimi člani nadzornega sveta med seboj dopolnjujejo. Nadzorni svet, gledan kot celota, mora biti zadostno usposobljen. Posamezni njegovi člani lahko s poglobljenim strokovnim znanjem, zlasti na podlagi dodelitve odgovornosti za posamezno področje, nadomestijo manj poglobljeno znanje drugih članov organa nadzora na tem področju.

Uprava

Pri oceni usposobljenosti članov uprave družbe se upošteva znanje, pridobljeno z izobraževanjem in delovnimi izkušnjami, ocena usposobljenosti pa se izvede na podlagi dodeljene odgovornosti člana in ob upoštevanju teh zahtev:

• izobrazba,
• zadostne strokovne izkušnje,
• znanja in izkušnje na področjih: poznavanje trga, poznavanje poslovne strategije in poslovnega modela, poznavanje sistema upravljanja zavarovalnice, poznavanje finančne in aktuarske analize, poznavanje zakonodajnih okvirov in regulatornih zahtev.

Uprava gledana kot celota, mora biti zadostno usposobljena. Njeni člani morajo imeti ustrezne izkušnje in znanje z zgoraj navedenih področjih, odvisno od svojih delovnih področij. Posamezni člani uprave s poglobljenim strokovnim znanjem lahko, zlasti na podlagi dodelitve odgovornosti za posamezno področje, nadomestijo manj poglobljeno znanje drugih članov na teh področjih.

Nosilci ključnih funkcij v sistemu upravljanja tveganj

Pri oceni usposobljenosti nosilcev ključnih funkcij v sistemu upravljanja tveganj se upošteva znanje, pridobljeno z izobraževanjem in delovnimi izkušnjami. Pri tem se ocena izvede ob upoštevanju dodeljene odgovornosti za posamezno ključno funkcijo. V postopku ocenjevanja usposobljenosti se proučijo te zahteve:

• izobrazba, vključno z dodatnimi usposabljanji, pridobljenimi zahtevanimi licencami ali specialističnimi izpiti,
• zadostne strokovne izkušnje, pomembne za določeno ključno funkcijo,
• splošno znanje in izkušnje.

Ostalo zadevno osebje

Pri oceni usposobljenosti članov ostalega zadevnega osebja se upošteva znanje, pridobljeno z izobraževanjem in delovnimi izkušnjami. Pri tem se ocena izvede ob upoštevanju dodeljene odgovornosti za posamezno področje. V postopku ocenjevanja usposobljenosti se proučijo te zahteve:

• izobrazba,
• zadostne strokovne izkušnje, pomembne za določeno področje odgovornosti,
• splošno znanje in izkušnje.

B.2.3 Zahteve glede primernosti zadevnega osebja

Osebna zanesljivost in ugled

Da je zagotovljeno zanesljivo in preudarno upravljanje družbe, mora imeti zadevno osebje poleg ustrezne usposobljenosti tudi dober ugled in odsevati integriteto v svojih dejanjih. Zadevna oseba se šteje za primerno, če ni razlogov za drugačno domnevo. Okoliščine, ki vzbujajo utemeljen dvom o primernosti, so škodljive za ugled zadevne osebe in posledično za ugled družbe.

Ocena osebne zanesljivosti in ugleda se oblikuje na podlagi informacij, pridobljenih z zbiranjem dokumentacije za izvedbo postopka ocene sposobnosti in primernosti.

Neodvisnost zadevnega osebja

Zadevno osebje je zaradi narave poslovnih odnosov lahko izpostavljeno nasprotju interesov. Če pri delu posamezne zadevne osebe nastopi nasprotje interesov, mora zadevna oseba to razkriti in naprej delovati v interesu družbe. Če to ni mogoče, mora o tem obvestiti poslovodstvo družbe oziroma nadzorni svet, če se nasprotje interesov zazna pri članu uprave ali članu nadzornega sveta.

Časovna razpoložljivost

Člani nadzornega sveta in njegovih komisij morajo poleg celovitega poslovnega znanja, ustrezne osebne integritete, poslovne etičnosti in neodvisnosti izkazovati tudi, da so časovno razpoložljivi oziroma bodo med opravljanjem funkcije časovno razpoložljivi.

B.2.4 Postopek ocene

Postopek ocene sposobnosti in primernosti vodijo posebne komisije, katerih podrobno sestavo določa krovni notranji akt (politika). V postopku ocene zadevnega osebja jim kadrovska funkcija družbe pomaga pri izvajanju operativnih nalog, kot so pridobivanje, posredovanje, obdelava in shranjevanje dokumentov ter rezultatov ocene sposobnosti in primernosti.

Komisije na podlagi zbranih dokumentov in izjav opravijo oceno sposobnosti in primernosti ter izdajo oceno za zadevno osebo. Na podlagi ugotovljene ocene lahko določijo tudi potrebne dodatne ukrepe za zagotovitev ustrezne usposobljenosti zadevne osebe. Pri organih vodenja in nadzora komisije presojajo tudi o sposobnosti celotnega organa.

B.3 Sistem upravljanja tveganj, vključno z lastno oceno tveganja in solventnosti

Vodstvo družbe se zaveda, da je upravljanje tveganj ključno za doseganje poslovnih in strateških ciljev ter dolgoročno zagotavljanje njene solventnosti. Zato v zadnjih letih v družbi stalno nadgrajujemo sistem upravljanja tveganj.

Zavedanje družbe o tveganjih, ki jim je izpostavljena, je bistveno za njeno varnost, finančno stabilnost in doseganje zastavljenih ciljev. Za vzpostavitev dobrih praks v povezavi z upravljanjem tveganj družba spodbuja kulturo upravljanja tveganj z ustrezno opredeljenim nagrajevanjem zaposlenih, njihovim usposabljanjem in vzpostavljenim notranjim obveščanjem.

Družba ima vzpostavljeno strategijo prevzemanja tveganj, ki opredeljuje pripravljenost za prevzem tveganj, in politike, ki pokrivajo celoten okvir upravljanja tveganj, lastne ocene tveganj in solventnosti (v nadaljevanju: ORSA) ter upravljanja posamezne kategorije tveganj. Družba je na podlagi usmeritev strategije prevzemanja tveganj v skupini in politik skupine vzpostavila lastno strategijo prevzemanja tveganj in politike, ki upoštevajo njene posebnosti.

B.3.1 Organizacija upravljanja tveganj

Sistematično upravljanje tveganj vključuje ustrezno organizacijsko strukturo in jasno razmejene odgovornosti.

Za učinkovito delovanje sistema upravljanja tveganj je primarno odgovorna uprava družbe. Družba pri upravljanju tveganj uporablja model treh obrambnih linij, ki vključuje jasno razdelitev odgovornosti in nalog posamezne linije:

• Prva obrambna linija vključuje vse organizacijske enote, ki opravljajo poslovno dejavnost (razvoj, prodaja in upravljanje pozavarovanj, zagotavljanje pozavarovalnih storitev, finančno poslovanje, računovodstvo, kontroling, kadrovska služba in druge dejavnosti).
• Druga obrambna linija vključuje tri ključne funkcije (funkcija upravljanja tveganj, aktuarska funkcija, funkcija spremljanja skladnosti poslovanja) in odbor za upravljanje tveganj.
• Tretjo obrambno linijo pokriva funkcija notranje revizije.

Uprava ima ključno vlogo in končno odgovornost za učinkovitost vzpostavljenih procesov upravljanja tveganj ter njihovo usklajenost s standardi skupine in veljavno zakonodajo. Pri tem ima predvsem naslednje odgovornosti:

• določitev strategije prevzemanja tveganj ter odobritev meja dovoljenega tveganja in operativnih limitov,
• sprejetje politik znotraj sistema upravljanja tveganj,
• odgovornost za procese upravljanja tveganj,
• spremljanje poslovanja z vidika tveganj in upoštevanje tveganj pri sprejetju poslovnih odločitev.

Nadzorni svet odobri strategijo prevzemanja tveganj, politiko upravljanja tveganj in imenovanje ključnih funkcij v sistemu upravljanja tveganj. Prav tako obravnava tekoča poročila s področja upravljanja tveganj. Znotraj nadzornega sveta je vzpostavljena komisija za tveganja, ki mu nudi strokovno podporo v povezavi z upravljanjem tveganj v družbi.

V prvo obrambno linijo so vključeni vsi zaposleni v družbi, ki so odgovorni za operativno izvajanje delovnih nalog tako, da se tveganja odpravljajo ali zmanjšujejo. Dodatno so za posamezna tveganja iz registra tveganj zadolženi še skrbniki tveganj. Izvršni direktorji sektorjev, direktorji področij in direktorji služb so zadolženi, da je operativna izvedba procesov, za katere so odgovorni, izvedena tako, da se tveganja odpravljajo ali zmanjšujejo ter da so upoštevani okviri, določeni v strategiji prevzemanja tveganj. Prva obrambna linija je zadolžena tudi za spremljanje in merjenje tveganj, pripravo podatkov za redno poročilo o tveganjih za posamezno področje tveganj ter prepoznavanje novih tveganj.

Pri drugi obrambni liniji ima družba vzpostavljen odbor za upravljanje tveganj in tri ključne funkcije: aktuarsko funkcijo, funkcijo upravljanja tveganj in funkcijo spremljanja skladnosti poslovanja. Člane tega odbora in nosilce ključnih funkcij imenuje uprava, ključne funkcije pa potrdi tudi nadzorni svet. Ključne funkcije družbe so organizirane kot štabne službe in so podrejene neposredno upravi. Njihove vloge in odgovornosti so opredeljene v politiki posamezne ključne funkcije in politiki upravljanja tveganj, kjer je opredeljena funkcija upravljanja tveganj.

Funkcija upravljanja tveganj je odgovorna predvsem za vzpostavitev učinkovitega okvira upravljanja tveganj in usklajevanje že vzpostavljenih procesov upravljanja tveganj v družbi. Vključena je v vse faze procesa prepoznavanja, ocenjevanja, spremljanja in upravljanja tveganj ter poročanja o njih. Prav tako je vključena v pripravo strategije prevzemanja tveganj in v določanje mej dovoljenih tveganj. Funkcija upravljanja tveganj o tveganjih redno poroča odboru za upravljanje tveganj, upravi, komisiji za tveganja nadzornega sveta in nadzornemu svetu. Poleg tega daje podporo upravi pri odločanju (vključno pri odločitvah, povezanih s strateškimi zadevami, kot so na primer strategija družbe, združitve in prevzemi ter večji projekti in naložbe).

V drugi obrambni liniji poleg ključnih funkcij deluje tudi odbor za upravljanje tveganj družbe. V odboru so vključeni predstavniki ključnih področij prve obrambne linije glede na profil tveganj družbe. Na seje odbora so vabljeni tudi nosilci drugih ključnih funkcij sistema upravljanja tveganj. Odbor je odgovoren predvsem za spremljanje profila tveganj družbe, analizo poročil o tveganjih in pripravo priporočil upravi.

Tretjo obrambno linijo izvaja funkcija notranje revizije. Ta deluje popolnoma neodvisno od poslovnih področij in drugih funkcij. V sistemu upravljanja tveganj je funkcija notranje revizije odgovorna za neodvisno analizo in preverjanje učinkovitosti vzpostavljenih procesov upravljanja tveganj in notranjih kontrol.

B.3.2 Sestavni deli sistema upravljanja tveganj

Upravljanje tveganj je vključeno v vse faze poslovnega upravljanja in je sestavljeno iz naslednjih ključnih elementov:

• strategije prevzemanja tveganj,
• procesov upravljanja tveganj znotraj prve in druge obrambne linije ter
• procesa ORSE.

Na naslednji sliki so prikazani sestavni deli sistema upravljanja tveganj.

Strategija prevzemanja tveganj

Z namenom postavitve trdnih okvirov za upravljanje tveganj je uprava, s soglasjem nadzornega sveta družbe, v letu 2016 potrdila strategijo prevzemanja tveganj za obdobje 2017–2019, ki na podlagi kapacitete za prevzem tveganj opredeljuje:

• pripravljenost za prevzem tveganj,
• sprejemljivost višine posameznih kazalnikov poslovanja in tveganj,
• meje dovoljenega tveganja.

Nadzorni svet družbe je v decembru 2019 hkrati s strateškim načrtom Zavarovalne skupine Sava za obdobje 2020–2022 potrdil tudi strategijo prevzemanja tveganj za to obdobje, ki na novo opredeljuje pripravljenost za prevzem tveganj, kazalnike in meje dovoljenega tveganja.

Osnovno načelo družbe je slediti poslovni strategiji in izpolnjevati ključne strateške cilje ter ob tem ohranjati ustrezno raven kapitala.

Glavna področja, na katerih temelji pripravljenost za prevzem tveganj družbe, so:

• kapital,
• likvidnost,
• dobičkovnost produktov in
• ugled družbe.

Na podlagi pripravljenosti za prevzem tveganj družba določi strategijo prevzemanja tveganj, meje dovoljenega tveganja in operativne limite. Meje dovoljenega tveganja so meje posamezne kategorije tveganj, vključene v profil tveganj družbe, in določajo dopustna odstopanja od načrtovanih vrednosti. Te meje so določene na podlagi izsledkov analize občutljivosti, stresnih testov in scenarijev ter strokovne presoje.

Na podlagi pripravljenosti za prevzem tveganj in na podlagi meja dovoljenega tveganja, družba določi operativne limite, na primer omejitve pri sklepanju pozavarovanj in naložbene meje, s čimer zagotovi, da se dejavnosti prve obrambne linije opravljajo z upoštevanjem vidika pripravljenosti za prevzem tveganj. Poleg tega družba zagotavlja, da so za kršitve operativnih limitov dobro opredeljene in vzpostavljene eskalacijske poti in ukrepi vodstva.

Za redno spremljanje usklajenosti s strategijo prevzemanja tveganj je družba za vsako kategorijo tveganj določila minimalen sklop mer tveganja, ki omogoča poenostavljeno spremljanje trenutnega profila tveganj in kapitalskega položaja družbe, ne da bi bilo za to treba opraviti celoten izračun zahtevanega solventnostnega kapitala. Družba te mere tveganj redno spremlja.

Procesi upravljanja tveganj

Procesi upravljanja tveganj so neločljivo povezani in vključeni v poslovne procese, ki se izvajajo znotraj družbe. V upravljanje tveganj so vključene vse organizacijske enote družbe.

Glavni procesi upravljanja tveganj so:

• prepoznavanje tveganj,
• ocenjevanje (merjenje) tveganj,
• spremljanje tveganj,
• določanje ustreznih ukrepov za obvladovanje tveganj (upravljanje tveganj) in
• poročanje o tveganjih.

Prepoznavanje tveganj

Procesi upravljanja tveganj potekajo v vseh treh obrambnih linijah. Vloga posamezne obrambne linije je določena s politiko upravljanja tveganj. Procesi upravljanja tveganj so vključeni tudi v sistem odločanja; vse pomembne poslovne in strateške odločitve se ovrednotijo tudi z vidika tveganj.

V procesu prepoznavanja tveganj družba prepozna tveganja, ki jim je izpostavljena. Ključna tveganja so zbrana v registru tveganj in sestavljajo njen profil tveganj, se redno preverjajo in po potrebi dopolnijo z novimi tveganji.

Prepoznavanje tveganj v družbi poteka od zgoraj navzdol in tudi obratno. Od zgoraj navzdol poteka prepoznavanje tveganj preko funkcije upravljanja tveganj, odbora za upravljanje tveganj in uprave družbe. Gre za prepoznavanje novih in nastajajočih tveganj na podlagi spremljanja pravnega in poslovnega okolja, tržnega razvoja in gibanja ter strokovnega znanja. Ta pristop družba uporablja predvsem pri strateških tveganjih, kot sta na primer tveganje ugleda in regulatorno tveganje.

Prepoznavanje od spodaj navzgor poteka s strani posameznih organizacijskih enot in skrbnikov tveganj (prve obrambne linije). Prepoznano tveganje družba kategorizira ter ustrezno vključi v procese spremljanja, merjenja in poročanja.

Prepoznavanje tveganj se izvaja ves čas, predvsem v procesu poslovnega načrtovanja ter pri vseh večjih projektih in poslovnih pobudah, kot so uvedba novega produkta, investiranje v nov razred naložb, prevzemi in drugo.

Ocenjevanje tveganj

V družbi je vzpostavljeno redno ocenjevanje vseh tveganj, ki jim je ta izpostavljena. Pri njihovem merjenju se uporabljajo kvantitativne in kvalitativne metode. V družbi deluje tudi razvojni center za modeliranje z namenom razvoja lastnih kvantitativnih modelov za vrednotenje tveganj v celotni Zavarovalni skupini Sava.

Tveganja tako v družbi merimo s/z:

• standardno formulo Solventnosti II,
• izračunom skupnih solventnostnih potreb v lastni oceni tveganj in solventnosti (ORSA),
• analiziranjem stresnih testov in scenarijev,
• kvalitativnim ocenjevanjem tveganj v registru tveganj,
• uporabo različnih mer tveganj, ki omogočajo poenostavljeno merjenje in spremljanje trenutnega profila tveganj.

Spremljanje tveganj

Spremljanje tveganj poteka na več ravneh: na ravni posamezne organizacijske enote in skrbnikov tveganj, v službi za upravljanje tveganj, na odboru za upravljanje tveganj ter na ravni uprave, komisije za tveganja in nadzornega sveta. Pri tem je določen standardni nabor mer tveganj, ki se redno spremljajo. Poleg tveganj se spremljajo in nadzorujejo tudi ukrepi za obvladovanje tveganj.

Obvladovanje tveganj

Uprava družbe je odgovorna za obvladovanje tveganj ter uporabo različnih tehnik in ukrepov pri obvladovanju tveganj. Pri svojih odločitvah upošteva vidik stroškov in koristi posameznega ukrepa ter morebitna priporočila odbora za upravljanje tveganj oziroma ključnih funkcij.

Če nastane potreba po sprejetju novega ukrepa, s katerim bi omejili posamezno tveganje, družba izvede analizo tega ukrepa, pri čemer upošteva vidik gospodarnosti. Odpravljanje ali zmanjševanje tveganja mora biti stroškovno ugodnejše od pričakovanih posledic morebitne uresničitve tveganja, ob upoštevanju verjetnosti uresničitve in finančnih posledic.

V praksi družba že pri poslovnem načrtovanju preveri, kako poslovna strategija vpliva na njen kapitalski položaj, in sicer tako z regulatornega vidika kot z ORSE. Če se znotraj poslovnega leta sprejemajo odločitve, ki bistveno vplivajo na profil tveganj in niso bile ovrednotene z vidika tveganj pri poslovnem načrtovanju, družba ovrednoti vpliv odločitev na svoj profil tveganj in kapitalsko ustreznost ter preveri usklajenost s pripravljenostjo za prevzem tveganj. Če poslovna odločitev ni skladna s pripravljenostjo za prevzem tveganj oziroma je meja dovoljenega tveganja presežena, družba odstopanje dokumentira in sprejme ustrezne ukrepe za uskladitev stanja.

Poročanje o tveganjih

Družba ima vzpostavljeno tudi redno poročanje o tveganjih. Skrbniki tveganj poročajo o posameznih kategorijah tveganj funkciji upravljanja tveganj, in sicer vnaprej določen nabor pomembnih mer tveganja in kvalitativne informacije. Na podlagi tega funkcija upravljanja tveganj skupaj s skrbniki tveganj pripravi poročilo o tveganjih, ki prikazuje celoten profil tveganj družbe. Poročilo najprej obravnava odbor za upravljanje tveganj, nato pa še uprava, komisija za tveganja in nadzorni svet.

Lastna ocena tveganj in solventnosti (ORSA)

Poleg navedenih procesov upravljanja tveganj družba izvaja ORSO, ki je opredeljena v politiki o lastni oceni tveganj in solventnosti. ORSA je proces, ki vključuje ugotovitev razlik med profilom tveganj in predpostavkami standardne formule, lastno oceno solventnostnih potreb, projekcije kapitalske ustreznosti, izvedbo stresnih testov in scenarijev ter vzpostavitev povezave med profilom tveganja in upravljanjem kapitala. V ORSI se ocenijo vsa pomembna merljiva in nemerljiva tveganja, ki bi lahko vplivala na delovanje družbe z ekonomskega in zakonodajnega vidika.

V letu 2019 je Zavarovalna skupina Sava uvedla celovit proces ORSE, v katerem se obravnavajo tveganja tako na ravni skupine kot tveganja posamezne družbe v skupini. Zavarovalna skupina Sava je od Agencije za zavarovalni nadzor pridobila tudi dovoljenje za poročanje skupnega poročila ORSA za Zavarovalnico Sava, Savo Re in skupino. ORSA Save Re se tako pripravlja v okviru ORSE skupine.

Osnova za pripravo ORSE je poslovni in strateški načrt, upoštevanje trenutnega profila tveganj ter načrtovanih prihodnjih sprememb profila. Namen izvedbe ORSE je predvsem razumevanje lastnega profila tveganj in standardne formule ter analiziranje vpliva sprememb profila tveganj v naslednjih treh letih na kapitalsko ustreznost.

Rezultati ORSE so upoštevani v ostalih procesih, predvsem v procesih upravljanja kapitala in upravljanja tveganj. ORSA je vključena v proces odločanja in omogoča, da se ključne odločitve in poslovna strategija sprejemajo z upoštevanjem tveganj in z njimi povezanimi kapitalskimi zahtevami. Na podlagi rezultatov ORSA preverjamo tudi skladnost poslovne strategije s strategijo prevzemanja tveganj. Tako je vzpostavljena povezava med poslovno strategijo, prevzetimi kratko-, srednje- in dolgoročnimi tveganji ter kapitalskimi zahtevami, ki izvirajo iz teh tveganj, in upravljanjem kapitala.

Družba celotno ORSO praviloma izvede najmanj enkrat letno, poročilo ORSA pa obravnava in potrdi uprava, obravnavana je na komisiji za tveganja nadzornega sveta, z njo pa se seznani tudi nadzorni svet. V primeru večjih sprememb profila tveganj ali primernih lastnih virov sredstev, ki niso bile načrtovane v poslovnem oziroma strateškem načrtu, pa družba izvede tudi izredno ORSO. Družba o izvedeni ORSI (najmanj) enkrat letno poroča tudi regulatorju.

Proces ORSE je zelo obsežen in se izvaja velik del leta. Na podlagi vhodnih podatkov iz poslovnega in strateškega načrta ter strategije prevzemanja tveganj, se izračuna SCR ter ovrednoti bilanco stanja in primerne lastne vire sredstev v skladu s Solventnostjo II v obdobju celotnega strateškega načrta. Na podlagi projekcij se preveristalna skladnost z zakonodajnimi zahtevami glede kapitala in zavarovalnotehničnih rezervacij. Preveri se tudi skladnost s strategijo prevzemanja tveganj.

Na podlagi rezultatov analize primernosti standardne formule za profil tveganj družbe, se z uporabo lastnega solventnostnega modela izračuna lastna ocena solventnostnih potreb za triletno obdobje. Dodatno se izvedejo tudi stresni testi in analiza scenarijev, ki so relevantni za (načrtovan) profil tveganj družbe.

V času celotne priprave ORSE je dejavno vključena uprava družbe, ki potrdi izhodišča za pripravo ORSE, obravnava ORSO ter jo kritično presoja in formalno odobri.

Na podlagi izvedene ORSE se pripravi skupno poročilo Zavarovalne skupine Sava, ki je obravnavano na več ravneh; najprej na odboru za upravljanje tveganj, nato pa še na upravi, komisiji za tveganja nadzornega sveta in nadzornemu svetu. Po potrditvi rezultatov se z njimi seznani tudi vodstvo organizacijskih enot. Poročilo je nato posredovano Agenciji za zavarovalni nadzor. Rezultate ORSE vodstvo upošteva pri sprejemanju poslovnih odločitev, upravljanju kapitala in razvoju produktov.

ORSA je predmet vsakoletnih nadgradenj in izboljšav tako z vidika vrednotenja tveganj kot tudi z vidika integracije ORSE v procese, ki potekajo v družbi in v poslovno odločanje.

B.4 Sistem notranjega nadzora

B.4.1 Sistem notranjih kontrol

Sistem notranjih kontrol družbe je namenjen prepoznavanju, merjenju, spremljanju in obvladovanju tveganj na vseh ravneh poslovanja, vključno s poročanjem o tveganjih, ki jim je ali bi jim lahko bila družba izpostavljena pri svojem poslovanju. Hkrati ta sistem zagotavlja skladnost poslovanja z notranjimi pravili družbe ter izpolnjevanje zakonskih zahtev in zahtev drugih predpisov glede upravljanja tveganj.

Družba stremi k temu, da zaposleni razumejo pomen notranjih kontrol in so dejavno vključeni v postopke njihovega izvajanja. Postopki poročanja ustrezni ravni vodstva glede morebitnih težav, odstopanj, neskladnosti z etičnim kodeksom družbe ali drugih kršitev politik ali nezakonitih dejanj morajo zato biti nedvoumni, predstavljeni vsem zaposlenim in jasno zapisani v dokumentih, razpoložljivih vsem zaposlenim.

Družba ima vzpostavljeno politiko notranjih kontrol, katere cilj je učinkovit in zanesljiv sistem notranjih kontrol. Politika določa temeljna načela, strukturo in nosilce nalog tega sistema v družbi kot sestavni del sistema korporativnega upravljanja družbe.

B.4.2 Funkcija spremljanja skladnosti poslovanja

Funkcija spremljanja skladnosti je ena od štirih ključnih funkcij v sistemu upravljanja tveganj. Kot notranja kontrolna funkcija je del druge obrambne linije v sistemu treh obrambnih linij v sistemu notranjega upravljanja družbe. Njena glavna naloga je obvladovanje tveganj, ki izhajajo iz neskladij z zakonodajo.

Funkcija spremljanja skladnosti v Savi Re deluje v okviru Kabineta uprave in skladnosti poslovanja. Čeprav se dejavnost funkcije spremljanja skladnosti ne izvaja v okviru samostojne organizacijske enote, je zagotovljeno, da ima nosilec funkcije spremljanja skladnosti vedno neposreden dostop do uprave družbe. Nosilcu funkcije spremljanja skladnosti so dodane druge dejavnosti in naloge, zato so v družbi zagotovljeni ustrezni interni ukrepi za odpravo morebitnega nasprotja interesov pri izvajanju dejavnosti funkcije spremljanja skladnosti.

Nosilca funkcije spremljanja skladnosti poslovanja pooblasti uprava s soglasjem nadzornega sveta.

Naloge funkcije spremljanja skladnosti poslovanja so predvsem, da:

• spremlja in redno ocenjuje primernost in učinkovitost rednih postopkov in ukrepov, sprejetih za odpravljanje morebitnih pomanjkljivosti na področju skladnosti poslovanja družbe s predpisi in drugimi zavezami,
• svetuje in pomaga pri uskladitvi poslovanja družbe z obveznostmi, ki jih določajo predpisi, in z drugimi zavezami,
• ocenjuje možne vplive sprememb v pravnem okolju na poslovanje družbe z vidika skladnosti poslovanja družbe s predpisi in drugimi zavezami ter o tem obvešča upravo družbe, kot tudi posamezne organizacijske enote ter poslovne in ključne funkcije,
• opredeljuje in ocenjuje tveganja glede skladnosti poslovanja družbe s predpisi in drugimi zavezami, po potrebi predlaga priporočila in usmeritve za obvladovanja tveganj skladnosti,
• seznanja upravo in nadzorni svet o skladnosti poslovanja družbe s predpisi in drugimi zavezami in o oceni tveganja glede skladnosti poslovanja družbe s predpisi in drugimi zavezami,
• se pri vprašanjih skladnosti poslovanja povezuje z vodstvenimi delavci in jim svetuje,
• sodeluje pri izmenjavi vprašanj s področja skladnosti poslovanja, najboljših praks in izkušenj na ravni obvladujoče družbe z drugimi kontrolnimi funkcijami in funkcijo nadzora,
• koordinira pripravo in sprejemanje politik in pravilnikov med obvladujočo in odvisnimi družbami v skupini,
• koordinira pripravo pripomb v družbi na spremembe predpisov s področja zavarovalstva,
• sodeluje pri vzpostavitvi in dopolnjevanju programov skladnosti poslovanja na določenih zaključenih področjih, vključno z notranjimi kontrolami za skladnost poslovanja, upoštevaje potrebe in zmožnosti procesov ter razpoložljive vire, glede na zahteve posebne zakonodaje ali drugih predpisov ter dejavnike širšega poslovnega in strokovnega okolja (npr. sprejetih zavez iz pogodb, deklaracij ter drugih kolektivnih aktivnosti za dvigovanje standardov poštenega poslovanja v širšem okolju),
• pripravi predlog letnega načrta spremljanja skladnosti poslovanja za identifikacijo in oceno poglavitnih tveganj skladnosti poslovanja, s katerimi se sooča in ga posreduje upravi in nadzornemu svetu,
• pripravi obdobna poročila in jih posreduje upravi družbe in nadzornemu svetu,
• pripravi poročila o svojih ugotovitvah v posameznih pregledih skladnosti in jih posreduje upravi družbe.

B.5 Funkcija notranje revizije

Notranje revidiranje v družbi izvaja samostojna organizacijska enota služba notranje revizije, ki je organizacijsko neposredno podrejena upravi ter funkcionalno in organizacijsko ločena od drugih organizacijskih delov. S tako organizacijo je zagotovljena samostojnost in organizacijska neodvisnost njenega delovanja. Notranja revizija je sestavni del sistema notranjega nadzora družbe, ki zagotavlja neodvisno, redno in celovito pregledovanje in ocenjevanje ustreznosti upravljanja, upravljanja tveganj in kontrolnih postopkov družbe. Notranja revizija neposredno (pisno in ustno) poroča upravi, revizijski komisiji in nadzornemu svetu.

Funkcija notranje revizije je kot notranja kontrolna funkcija del tretje obrambne linije notranjega nadzora družbe.

Naloge notranje revizije so predvsem, da:

• na oceni tveganj vzpostavi stalen in celovit nadzor nad poslovanjem družbe z namenom preverjanja in ocenjevanja, ali so procesi upravljanja tveganj, kontrolnih postopkov in upravljanja družbe ustrezni ter ali delujejo tako, da se zagotavlja doseganje teh pomembnih ciljev družbe:
  • o uspešno in učinkovito poslovanje družbe,
  • o poslovna in finančna uspešnost ter varovanje sredstev pred izgubo,
  • o zanesljivo, pravočasno ter pregledno notranje in zunanje računovodsko in neračunovodsko poročanje,
  • o skladnost z zakoni in drugimi predpisi ter notranjimi pravili,
• presoja ali upravljanje informacijske tehnologije v družbi podpira ter pomaga strategiji in ciljem družbe,
• ocenjuje tveganja prevar in način njihovega obravnavanja v družbi (vendar se ne pričakuje, da bi imel strokovno znanje osebe, katere glavna naloga je odkrivati in raziskovati prevare),
• svetuje,
• opravlja druge naloge, ki jih notranji reviziji nalaga zakonodaja.

Notranja revizija opravlja notranje revidiranje poslovanja v skladu s hierarhijo pravil notranjega revidiranja, ki jo sprejema Slovenski inštitut za revizijo na podlagi zakona, ki ureja revidiranje, in pisnimi pravili delovanja notranje revizije. Funkcija notranje revizije deluje skladno s sprejeto politiko notranje revizije, ki opredeljuje namen, pristojnost, odgovornost in naloge notranje revizije. Prav tako določa položaj notranje revizije, vključno z naravo razmerja funkcijske odgovornosti vodje notranje revizije organu nadzora, daje pooblastila za dostop do zapisov, zaposlenih, prostorov in opreme, pomembnih za izvajanje posla, ter opredeljuje področje in dejavnosti notranje revizije.

Funkcija notranje revizije letno predloži upravi, revizijski komisiji nadzornega sveta in nadzornemu svetu letni načrt dela in letno poročilo o delovanju službe notranje revizije.

Nosilko funkcije notranje revizije je imenovala uprava s soglasjem nadzornega sveta družbe ob predhodnem mnenju revizijske komisije in je hkrati direktorica službe notranje revizije.

Notranja revizija mora biti neodvisna, notranji revizorji morajo biti pri svojem delu nepristranski in brez predsodkov, izogibati pa se morajo tudi vsakemu navzkrižju interesov. Direktorica notranje revizije mora organu nadzora najmanj enkrat na leto potrditi organizacijsko neodvisnost notranje revizije v okviru letnega poročanja o delu notranje revizije.

Sava Re, d.d. v skladu z Zakonom o zavarovalništvu na podlagi pogodb o izločenem poslu od 1. 2. 2018 dalje za nedoločen čas izvaja ključne funkcije notranje revizije družb Zavarovalnica Sava, d.d. in Sava pokojninska družba, d.d. V letu 2019 je Sava Re tudi z družbo Sava Infond, družbo za upravljanje,

d.o.o. v skladu z ZISDU-3 sklenila pogodbo o prenosu funkcije notranje revizije, na podlagi katere je s 1. 1. 2020 izvajanje funkcije notranje revizije družbe Sava Infond, družbo za upravljanje, d.o.o. za nedoločen čas prenešeno na družbo Sava Re.

B.6 Aktuarska funkcija

Aktuarska funkcija je administrativni pojem in zajema vse izvajalce, kadar opravljajo aktuarske naloge druge obrambne linije, ki so podrobneje opisane v nadaljevanju. Izvajalci aktuarske funkcije so zaposleni na področjih aktuarske funkcije v aktuariatu družbe. Opravljajo tudi aktuarske naloge prve obrambne linije. Aktuarska funkcija sicer deluje kot druga obrambna linija, zato je organizirana tako, da ena oseba ne sme hkrati izvajati (prva linija) in nadzirati (druga linija) istih delovnih nalog.

Za izvajanje aktuarske funkcije družbe je odgovoren nosilec aktuarske funkcije.

Naloge aktuarske funkcije družbe so predvsem, da:

• koordinira izračun zavarovalno-tehničnih rezervacij in zagotavlja, da so te v skladu z veljavnimi predpisi,
• zagotovi ustreznost metod, modelov in predpostavk za izračun zavarovalno-tehničnih rezervacij tako, da odražajo ključna tveganja in so dovolj stabilni,
• oceni ustreznost in kakovost podatkov za izračun zavarovalno-tehničnih rezervacij in daje priporočila za prilagoditve procesov z namenom izboljšanja kakovosti podatkov,
• primerja najboljše ocene SII rezervacij z izkustvi ter ob morebitnih odstopanjih predlaga spremembe predpostavk in modelov vrednotenja (pri tem in v nadaljnjem besedilu so SII rezervacije zavarovalno-tehnične rezervacije, oblikovane v skladu z načeli Solventnosti II),
• nadzira uporabo približkov pri izračunu SII rezervacij,
• preverja ustreznost politike prevzemanja zavarovalnih tveganj in poda mnenje o ustreznosti višine zavarovalnih premij, ob upoštevanju vseh povezanih tveganj in vplivov sprememb portfelja, opcij in garancij, antiselekcij, inflacije in pravnih tveganj,
• preverja ustreznost ureditve pozavarovanja,
• sodeluje pri vpeljavi in izvajanju sistema upravljanja tveganj, zlasti pri razvoju, uporabi in spremljanju ustreznosti modelov za izračun kapitalskih zahtev ter izvedbi ORSE,
• vsaj enkrat letno izdela pisno poročilo, ki ga predloži organu upravljanja (poslovodstvu), organu nadzora in lokalnemu nadzorniku; v poročilu dokumentira izvajanje in rezultate zgoraj navedenih nalog ter jasno opredeli morebitne pomanjkljivosti s priporočili, kako te pomanjkljivosti odpraviti.

V skladu s politiko upravljanja tveganj je aktuarska funkcija v okviru druge obrambne linije dejavno vključena tudi v postavljanje in izvajanje sistema upravljanja tveganj družbe.

Nosilci aktuarskih funkcij družb Zavarovalne skupine Sava delujejo v aktuarskem odboru skupine. Aktuarski odbor skupine v okviru svojih nalog sprejema odločitve v obliki predlogov sklepov in priporočil upravi Save Re, drugim ključnim funkcijam skupine in odboru za upravljanje tveganj skupine, kar izvaja skladno s poslovnikom, ki je priložen politiki aktuarske funkcije Zavarovalne skupine Sava. Člani aktuarskega odbora so s strani družbe zadolženi, da informacije o zadevnih dogovorih posredujejo ustreznim organom družbe.

B.7 Zunanje izvajanje

Družba je v skladu z določili veljavnega zakona o zavarovalništvu sprejela politiko in pravilnik, s katerima ureja zunanje izvajanje ključnih ali pomembnih operativnih funkcij ali dejavnosti družbe. S politiko je določen okvirni način zunanjega izvajanja ključnih ali pomembnih operativnih funkcij pogodbe o izločenih poslih, pogoji za sklenitev pogodb, njihovo vzdrževanje in dokumentiranje ter zagotovljeno delovanje družbe skladno s predpisanimi smernicami o izločenih poslih. Politika opisuje korake in odgovornosti pri predaji funkcije oziroma dejavnosti kot izločen posel ter določa standarde upravljanja in nadzora procesov prenosa funkcije oziroma dejavnosti v zunanje izvajanje. Opredeljuje tudi register izločenih poslov, ki zajema vse pogodbe, štete kot izločeni posli, in določa način dokumentiranja za celoten proces odločanja, način zbiranja potrebnih dokumentov in podpisovanja pogodb. Politika določa, da ima vsak izločeni posel skrbnika, čigar glavna naloga je nadzor izločene funkcije oziroma dejavnosti. Vsi izvajalci izločenih poslov se s podpisom pogodbe zavežejo poslovati v skladu z veljavno zakonodajo in sodelovati z lokalnim nadzornikom, ki ga družba obvesti o svoji nameri še pred sklenitvijo pogodbe o izločenem poslu.

Družba v letu 2019 ni imela izločenih poslov.

B.8 Druge informacije

Družba ima vzpostavljen pregleden in primeren sistem upravljanja, ki temelji na sistemu upravljanja tveganj.

Politika upravljanja Save Re določa poglavitne usmeritve upravljanja ob upoštevanju ciljev, poslanstva, vizije in vrednot družbe. Namen politike je opredeliti temelje sistema upravljanja, osnovna pravila upravljanja v družbi, osnovna pravila korporativnega upravljanja in pregledno organizacijsko strukturo z opredeljenimi, preglednimi in doslednimi notranjimi razmerji glede odgovornosti in pristojnosti v sistemu upravljanja. Upravljanje družbe je kombinacija postopkov in struktur, ki jih uprava in nadzorni svet ter njegove komisije uporabljajo za obveščanje, usmerjanje, upravljanje in spremljanje delovanja družbe za doseganje njenih ciljev. Politika je bila nazadnje dopolnjena oziroma spremenjena v decembru 2017, zadnji pregled politike pa je bil izveden decembra 2019.

Da ima družba primeren sistem upravljanja, potrjuje tudi poročilo službe za notranjo revizijo o notranje revizijskem pregledu korporativnega upravljanja, ki je bil izveden v decembru 2017 in januarju 2018. Na podlagi opravljenega preverjanja uresničevanja priporočil, danih v reviziji korporativnega upravljanja v letu 2016, je služba za notranjo revizijo ocenila prilagoditev sistema korporativnega upravljanja kot dobro, saj je pri izvedbi ponovne revizije ugotovila, da je sistem korporativnega upravljanja v pregledanem obsegu skladen z ZGD-1, ZZavar-1 in podrejenimi akti in ostalimi zahtevami Solventnosti II. Sistem jasno določa razmejitve nalog na vseh področjih upravljanja skupine in posameznih družb.

C. Profil tveganja

Družba je pri svojem poslovanju izpostavljena različnim vrstam tveganja. Ta prepoznava, meri, upravlja, spremlja in o njih poroča v skladu s procesi, opisanimi v razdelku B.3. Kategorije tveganj, ki jim je družba izpostavljena so:

• zavarovalna tveganja,
• tržna tveganja,
• kreditna tveganja,
• likvidnostna tveganja,
• operativna tveganja in
• strateška tveganja.

V podrazdelkih spodaj je vsaka kategorija tveganj obravnavana ločeno razen strateških tveganj, ki so opisana v podrazdelku C.6 Druga pomembna tveganja.

Nekatera od zgoraj naštetih kategorij tveganj družba redno meri z uporabo standardne formule Solventnosti II, druga (predvsem težje merljiva tveganja) pa z ostalimi metodami, opisanimi v razdelku B.3. Na spodnjem grafu je prikazan profil tveganj družbe v skladu s standardno formulo.

Nediverzificiran SCR po modulih tveganj (v tisoč EUR)

Tudi konec leta 2019 so še vedno prevladujoča tveganja premoženjskih zavarovanj in tržna tveganja, ostale kategorije tveganj pa so manjše. Tržna tveganja so se v letu 2019 povečala, kar je predvsem posledica novih strateških naložb ter alternativnih naložb. Delež tveganja premoženjskih zavarovanj ostaja na podobni ravni kot konec leta 2018. Na povečanje tega tveganja vpliva povečano tveganje premij in rezervacij zaradi rasti portfelja in višje najboljše ocene škodnih rezervacij kot posledica večjih škod v letu 2019, večje pa je tudi tveganje katastrofe premoženjskih zavarovanj kar je posledica zakonodajnih sprememb (spremembe Delegirane uredbe).

C.1 Zavarovalno tveganje

Izpostavljenost družbe zavarovalnemu tveganju izvira iz pogodb sprejetega pozavarovanja. Povezano je z nevarnostmi, ki so krite s pozavarovalnimi pogodbami, pa tudi s spremljajočimi postopki, in izvira iz negotovosti, neločljivo povezani s pojavom, obsegom in časom nastanka obveznosti.

Zavarovalna tveganja v splošnem delimo na:

• tveganja premoženjskih zavarovanj,
• tveganja življenjskih zavarovanj (v okviru katerih se obravnavajo tudi rente, ki izvirajo iz premoženjskih zavarovanj),
• tveganja zdravstvenih zavarovanj (sem uvrščamo tudi pozavarovanje nezgodnih zavarovanj).

Družba prodaja vse tri vrste pozavarovanj. Med tveganja življenjskih zavarovanj družba uvršča večino tveganja sprejetih življenjskih pozavarovanj znotraj Zavarovalne skupine Sava, medtem ko so sprejeta življenjska pozavarovanja cedentov zunaj Zavarovalne skupine Sava skupaj s pozavarovanji nezgodnih zavarovanj obravnavana v okviru tveganj zdravstvenih zavarovanj. Tovrstna življenjska pozavarovanja so namreč zaradi enoletnega trajanja ter po vsebini kritja tehnično primerljiva s sprejetimi pozavarovanji nezgodnih zavarovanj.

V nadaljevanju je prikazana struktura kosmate premije glede na tri različna merila – geografsko območje, obliko pozavarovanja in zavarovalno skupino.

Struktura kosmate premije po geografskih območjih (v tisoč EUR)

Struktura kosmate premije po obliki pozavarovanj (v tisoč EUR)

Struktura kosmate premije po zavarovalnih skupinah (v tisoč EUR)

C.1.1 Izpostavljenost tveganju

Družba je izpostavljena predvsem naslednjim tveganjem premoženjskih zavarovanj in tveganjem zdravstvenih zavarovanj, ki se izvajajo na podobnih osnovah kot premoženjsko zavarovanje (v nadaljevanju: NSLT zdravstvena zavarovanja):

Premijsko tveganje – tveganje, da obračunana premija ne zadostuje za kritje obveznosti, ki bodo nastale s sklenitvijo pozavarovalne pogodbe. To tveganje je odvisno od številnih dejavnikov, kot so na primer neustrezna ocena dogajanja na trgu, slaba ocena škodnega dogajanja, uporaba neustreznih statističnih podatkov, zavestna določitev prenizke premije za posamezne zavarovalne vrste poslovanja zaradi pričakovanih kompenzacijskih učinkov pri drugih zavarovalnih vrstah poslovanja oziroma neustrezna ocena vpliva zunanjih makroekonomskih dejavnikov, ki se med trajanjem lahko bistveno spremenijo. Sem uvrščamo:

• o tveganje pri sprejemu rizikov v pozavarovanje,
• o tveganje, da je produkt neustrezno načrtovan in
• o tveganje nastanka nepričakovanega obsega škod.

V skladu s sestavo portfelja imajo največji doprinos k premijskemu tveganju premoženjska pozavarovanja (v ožjem smislu), in sicer proporcionalna, ki so največja po obsegu, in tudi neproporcionalna, ki so zaradi nestanovitnosti škodnega dogajanja razmeroma bolj tvegana.

Tveganje nezadostnosti zavarovalno-tehničnih rezervacij – tveganje, da zavarovalno-tehnične rezervacije bodisi ne zadoščajo za pokrivanje vseh obveznosti, ki izhajajo iz zavarovalnih pogodb zaradi neustreznih metod, neustreznih, nepopolnih in netočnih podatkov, neučinkovitih postopkov in kontrol ali neustrezne strokovne presoje, bodisi pride do napake pri poročanju, posledica katere so nezanesljive informacije o finančnem položaju družbe. Sem uvrščamo naslednja tveganja:

• o tveganje razpoložljivosti in točnosti podatkov,
• o tveganje uporabe nerazumnih metod ali predpostavk,
• o tveganje napake v izračunu,
• o tveganje kompleksnosti uporabljenih orodij v procesu, ki vodijo k zavajajočim rezultatom.

Podobno kot pri premijskem tveganju k tveganju nezadostnosti rezervacij največ prispevajo premoženjska zavarovanja (v ožjem smislu), pri katerih je zaradi večletne usmerjenosti družbe k tem poslom tudi obseg najboljših ocen rezervacij strukturno najobsežnejši.

Tveganje katastrof vključuje pojav katastrofalnih dogodkov, ki se pojavljajo redko, vendar so finančni učinki posledic previsoki, da bi jih lahko pokrili s sicer ustrezno visoko premijo in dotlej ustrezno visoko oblikovanimi rezervacijami. Uresničilo bi se lahko ob ekstremnih dogodkih oziroma večjem številu katastrofalnih škod v krajšem obdobju. Tveganje vključuje tudi preveliko geografsko koncentracijo rizikov. Družba ima geografsko dobro razpršen portfelj, kar dodatno uravnava s programom retrocesije, zato razmeroma visoka kapitalska zahteva izhaja iz agregacije velikega števila zahtev za različne manjše naravne nevarnosti in regije ter različne katastrofalne dogodke, ki jih povzroči človek, ter je posledica dejstva, da je kritje pred katastrofalnimi dogodki osnovna in najpomembnejša dejavnost družbe.

Tveganje predčasne prekinitve pogodb – tveganje izgube ali neugodne spremembe v vrednosti zavarovalnih obveznosti, ki izhajajo iz sprememb v ravni ali nepredvidljivosti stopnje predčasne prekinitve polic.

Družba je izpostavljena naslednjim tveganjem življenjskih zavarovanj:

• biometrična tveganja, ki se delijo na tveganje umrljivosti, tveganje dolgoživosti, tveganje invalidnosti in obolevnosti,
• tveganje stroškov servisiranja pogodb življenjskih zavarovanj,
• tveganje revizije,
• tveganje predčasne prekinitve pogodb življenjskih zavarovanj, ki zajema prekinitve iz naslova odkupov, kapitalizacij in prekinitev zavarovanj zaradi neplačila,
• tveganje katastrofe življenjskih zavarovanj.

Druga zavarovalna tveganja, na primer tveganje ekonomskega okolja in tveganje obnašanja zavarovalcev, so lahko pomembna, se pa njihov vpliv posredno upošteva že v zgoraj naštetih tveganjih premoženjskih in življenjskih zavarovanj.

C.1.2 Merjenje tveganja

Družba za kvantitativno oceno zavarovalnih tveganj uporablja standardno formulo Solventnosti II. Pri tem ne uporablja parametrov, specifičnih za posamezno podjetje, v skladu s členom 104(7) Direktive 2009/138/ES. Družba za kvantitativno oceno zavarovalnih tveganj uporablja tudi lastno oceno (v okviru ORSE).

Na dan 31. 12. 2019 je bila tako družba izpostavljena tveganju premoženjskih zavarovanj v višini 99,3 milijona EUR (31. 12. 2018: 85,7 milijona EUR), tveganju NSLT zdravstvenih zavarovanj v višini 2,7 milijona EUR (31. 12. 2018: 2,5 milijona EUR) ter tveganju življenjskih zavarovanj v višini 0,4 milijona EUR (31. 12. 2018: 0,4 milijona EUR). Kapitalska zahteva za tveganje premoženjskih zavarovanj predstavlja 40,4 % nediverzificiranega zahtevanega osnovnega solventnostnega kapitala, kapitalska zahteva za tveganje NSLT zdravstvenih zavarovanj 1,0 %, kapitalska zahteva za tveganje življenjskih zavarovanj pa 0,2 %. Največji, skoraj enak delež v nediverzificiranem tveganju premoženjskih zavarovanj imata tveganje katastrof in tveganje premij in rezervacij.

Spodnja slika prikazuje strukturo tveganj premoženjskih zavarovanj kot najpomembnejše postavke zavarovalnih tveganj.

Nediverzificirano tveganje premoženjskih zavarovanj po podmodulih tveganja (v tisoč EUR)

V družbi kvantitativno merimo zavarovalna tveganja tudi v okviru ORSE. Tveganje premij in rezervacij v ORSI ocenjujemo z uporabo parametrov, specifičnih za posamezno podjetje (v nadaljevanju: USP). Lastna ocena je znatno nižja za tveganje premij in rezervacij. Posledično je lastna ocena kapitalskih zahtev za tveganje premoženjskih zavarovanj glede na standardno formulo nižja.

Poleg kvantitativnega merjenja tveganj družba izpostavljenost tveganju premoženjskih zavarovanj četrtletno spremlja še z analizo kombiniranih količnikov posameznih pogodb in homogenih skupin tveganja, s preverjanjem ustreznosti zavarovalno-tehničnih rezervacij, spremljanjem agregatnih izpostavljenosti naravnim nesrečam po geografskih območjih ter večjih novo sklenjenih pogodb. Na podlagi teh medletnih informacij, družba spremlja profil zavarovalnih tveganj in zaznava morebitne spremembe, kar vodstvu omogoča pravočasno ukrepanje.

C.1.3 Koncentracija tveganja

Kot največje tveganje premoženjskih zavarovanj družbe ocenjujemo tveganje naravnih nesreč. Največjo izpostavljenost naravnim nesrečam imamo v Sloveniji; izpostavljenosti na drugih območjih so razmeroma dobro razpršene po vsem svetu.

V spodnji preglednici so navedene vsote desetih največjih kosmatih izpostavljenosti naravnim nesrečam po državah na dan 31. 12. 2019.

Deset največjih kosmatih izpostavljenosti naravnim nesrečam (v tisoč EUR)⁵

(v tisoč EUR)	31. 12. 2019	31. 12. 2018
Slovenija	276.769	276.886
Hrvaška	53.282	52.290
Indija	46.045	32.258
Kitajska	44.318	34.082
Združeno kraljestvo	37.011	14.546
Srbija	34.179	34.638
Japonska	30.573	26.203
Severna Makedonija	26.956	25.430
Grčija	24.276	27.744
Vietnam	23.550	23.526
Skupaj	596.957	547.604

C.1.4 Upravljanje tveganja

Družba svoja zavarovalna tveganja upravlja predvsem s pomočjo ustaljenih postopkov za prevzem v kritje, zapisanih v notranjih smernicah za sklepanje pozavarovanj. Te opredeljujejo zahteve za partnerje, določajo minimalno zahtevano raven informacij o poslu in določajo okvire za pričakovani rezultat posla. Hkrati določajo tudi postopek prevzema v kritje in ravni pristojnosti tako, da so v proces vgrajene primerne kontrole. Družba zavarovalno tveganje obvladuje tudi z geografsko razpršitvijo, omejitvami agregatne izpostavljenosti in tveganje zmanjšuje z ustreznim programom pozavarovanja (retrocesije).

Družba vsako leto pregleda in določi prevzemne limite. Ti omejujejo višino limita zavarovalne vsote oziroma največje verjetne škode posamezne pogodbe in pozavarovalne premije, oboje za prevzeti delež v lastni izravnavi družbe, ter višino pričakovane agregatne izpostavljenosti katastrofalnemu dogodku po geografskih območjih. Prevzemne limite potrdi tudi nosilec aktuarske funkcije; tako se zagotovi njihova skladnost s pripravljenostjo za prevzem tveganj. Prevzemni limiti so sestavni del smernic za sklepanje pozavarovanj. Družba ima v smernicah za sklepanje pozavarovanj opredeljen postopek odobritve prevzemanja zavarovanj v odvisnosti od kompleksnosti posla, vključno s pristojnostmi in odgovornostmi ter načrti posredovanja v nadaljnjo obravnavo.

Poleg navedenega družba analizira tudi vpliv različnih stresnih testov na višino tveganja. V izračunu na dan 31. 12. 2019 smo testirali vpliv povečanja mere obsega za tveganje premije premoženjskih in NSLT zdravstvenih zavarovanj za 10 % na višino tveganja premij in rezervacij ter na višino celotnega SCR. Ob 10-odstotnem povečanju mere obsega premij se tveganje premij in rezervacij

⁵ Stanja na 31. 12. 2018 so prikazana za primerjavo in niso nujno tudi največje izpostavljenosti tistega leta.

premoženjskih zavarovanj poveča za 5,3 % (31. 12. 2018: 5,5 %), tveganje premij in rezervacij NSLT zdravstvenih zavarovanj pa za 6,4 % (31. 12. 2018: 6,4 %). Celoten SCR družbe se poveča manj od meje pomembnosti⁶ , povišanje pa ne vpliva pomembno na solventnost družbe. Učinek stresnega testa je na enaki ravni kot na dan 31. 12. 2018.

Analizirali smo tudi vpliv povečanja mere obsega za tveganje rezervacij premoženjskih in NSLT zdravstvenih zavarovanj za 10 % na višino tveganja premij in rezervacij ter na višino celotnega SCR. Ob 10-odstotnem povečanju mere obsega rezervacij se tveganje premij in rezervacij premoženjskih zavarovanj poveča za 4,7 % (31. 12. 2018: 4,5 %), tveganje premij in rezervacij NSLT zdravstvenih zavarovanj pa za 3,6 % (31. 12. 2018: 3,6 %). Celotni SCR se poveča manj kot znaša meja pomembnosti; stresni test pa ne vpliva na solventnost družbe. Učinek stresnega testa je na enaki ravni kot na dan 31. 12. 2018.

Spodaj podrobneje navajamo obvladovanje tveganj za posamezno tveganje premoženjskih zavarovanj in NSLT zdravstvenih zavarovanj ter združeno za življenjska zavarovanja.

Premijsko tveganje

Postopki za obvladovanje premijskega tveganja zajemajo predvsem ustrezen prevzem rizikov v pozavarovanje in redno četrtletno spremljanje rezultatov posameznih zavarovalnih vrst, po potrebi pa tudi pogodb ali partnerjev, ter ustrezen odziv na rezultate.

Tveganje pri sprejemu rizikov v pozavarovanje obvladujemo z dodatnimi izobraževanji prevzemnikov rizika, s pripravo čimbolj razumljivih, nedvoumnih in podrobnih navodil ter z določitvijo primernih prevzemnih limitov, usklajenih s pripravljenostjo za prevzem tveganj, določeno v strategiji prevzemanja tveganj, poslovnimi strategijami in programom retrocesije. Poleg tega posebno pozornost posvečamo temu, da pogodbe sklepamo s preverjenimi in zaupanja vrednimi cedenti ter da so vzpostavljene primerne omejitve koncentracije izpostavljenosti po geografskih regijah in homogenih skupinah tveganja, ki ohranjajo potrebno razpršenost rizikov. Veliko tveganje pri sprejemu rizikov v pozavarovanje je tudi napačno ocenjevanje največje pričakovane škode (v nadaljevanju: PML), predvsem s strani cedentov Zavarovalne skupine Sava. Za zmanjševanje tega tveganja družba postavlja smernice o določanju PML, sodeluje s prevzemno službo cedentov pri prevzemu največjih posameznih rizikov, organizira izobraževanja in si prizadeva, da retrocesijski program krije tudi napake pri postavljanju PML.

Tveganje, da je produkt neustrezno načrtovan, lahko družba večinoma obvladuje le posredno, saj pri proporcionalnih pozavarovanjih deli usodo s svojimi cedenti. Prav zato je preverjanje cedentov glavnisestavni del prevzemanja tveganj. Neposredno lahko družba obvladuje povezano neustreznost pogodbenih določil, ki je tveganje, da družba sklene pogodbe s spremljajočimi tveganji, ki se jih ob sklenitvi ni zavedala in jih ni upoštevala pri določanju premije. To se lahko zgodi zaradi slabih in pomanjkljivih informacij s strani cedenta ali zaradi neustreznega tolmačenja pogojev. Za ustrezno presojo vseh tveganj je potrebno popolno razumevanje vseh pozitivnih in negativnih strani sklenjenih pogodb in z njimi povezanih tveganj. Tveganje poskuša družba omejevati tako, da pred sklenitvijo pogodbe naredi podrobno analizo partnerja in tržišča, spremlja informacije iz okolja (mediji, konkurenca, stranke), zakonodajo in njene zahteve, opazuje trend gibanja škod v preteklosti (celotnega trga) in napovedi za prihodnost. Dodatno družba lahko uporabi posebna določila

⁶ Meja pomembnosti je mera družbe, vezana na višino primernih lastnih virov sredstev in zahtevanega solventnostnega kapitala družbe. Dne 31. 12. 2019 je meja pomembnosti za družbo znašala 7 milijonov EUR.

pozavarovalnih pogodb za omejitev nestanovitnosti rezultatov, kot so določila o drseči in profitni proviziji ter omejitvi škodnega količnika.

Tveganje nastanka nepričakovanega obsega škod je lahko posledica napačne ocene rizika pri sklepanju, pojava novih vrst škod, spremembe prakse sodišč, povečanja ozaveščenosti ljudi o pravicah, ki jih imajo iz zavarovalnih pogodb, sprememb makroekonomskih okoliščin, neustreznih človeških posegov v okolje in tudi neustreznega programa retrocesije. Tveganje poskušamo nadzorovati s poglobljenim ocenjevanjem rizikov pri sprejemanju v pozavarovanje in skrbnim dodeljevanjem pooblastil za sklepanje pogodb. Kot tveganje neustreznega načrtovanja produkta lahko tudi to tveganje družba obvladuje s posebnimi določili proporcionalnih pozavarovalnih pogodb, ki omejujejo udeležbo pozavarovatelja na nepričakovanih škodah, pri neproporcionalnih pogodbah pa družba ne prevzema neomejenih intervalov kritja. Velikega pomena pri zmanjševanju tega tveganja sta tudi vsakoletno preverjanje ustreznosti retrocesijske zaščite z uporabo različnih stresnih testov in scenarijev ter ustrezno določanje samopridržajev.

Tveganje nezadostnosti zavarovalno-tehničnih rezervacij

Družba ima za obvladovanje tveganja zavarovalno-tehničnih rezervacij vzpostavljene dobre postopke in učinkovite kontrole za izračun zavarovalno-tehničnih rezervacij v skladu z MSRP in predpisi Solventnosti II. Poleg tega vsako leto izvede analizo ustreznosti oblikovanih zavarovalno-tehničnih rezervacij v predhodnih letih, na podlagi katere analizira vse glavne vzroke za morebitne neustrezne višine rezervacij. Vse tako pridobljene izkušnje se nato uporabijo pri oblikovanju zavarovalnotehničnih rezervacij v prihodnosti. Učinkovit postopek za izračun zavarovalno-tehničnih rezervacij je vzpostavljen na podlagi več ključnih korakov. Na podlagi dokumentiranja in razumevanja postopka izračuna zavarovalno-tehničnih rezervacij se opredelijo in opišejo morebitna tveganja, kot so:

• razpoložljivost in točnost podatkov,
• primernost metod in predpostavk,
• napake v izračunu,
• podpora procesa v informacijskem sistemu in orodjih.

Za vsako opredeljeno tveganje se vzpostavi kontrola za njegovo ublažitev. Opišejo se vzpostavljene kontrole, ki zagotavljajo kakovost podatkov in zmanjšujejo tveganja, povezana z izračuni zavarovalno-tehničnih rezervacij. Zasnova in operativna učinkovitost kontrol se preverita najmanj enkrat letno oziroma ob večjih spremembah postopka ali metod in modelov, uporabljenih za izračun zavarovalno-tehničnih rezervacij.

Primeri kontrol vključujejo:

• uskladitev podatkov o zavarovalno-tehničnih postavkah s finančnimi evidencami družbe,
• medsebojni strokovni pregled aktuarskih metod in predpostavk,
• opredeljene kontrole o upravljanju sprememb za IT-orodja, uporabljena v postopku,
• aktuarski pregled in potrditev zabeleženih zneskov zavarovalno-tehničnih rezervacij.

Postopek izračuna zavarovalno-tehničnih rezervacij se redno potrjuje. Če pride do bistvenih sprememb v postopku, metodologiji ali modelih, uporabljenih za oblikovanje zavarovalno-tehničnih rezervacij, se potrjevanje izvede v skladu s časovnim razporedom poročanja.

Tveganje predčasne prekinitve pogodb

Ocenjujemo, da je tveganje predčasne prekinitve pogodb za družbo manj pomembno, saj je velika večina sklenjenih pozavarovalnih pogodb enoletnih, dodatno pa tveganje obvladujemo tudi z negovanjem dobrih poslovnih odnosov z dolgoletnimi in novimi cedenti in podrobnim proučevanjem tržnih razmer.

Tveganje katastrof

Družba obvladuje tveganje katastrof s premišljenim sprejemanjem rizikov v pozavarovanje, geografsko razpršitvijo in ustrezno retrocesijsko zaščito za naravne nesreče in nesreče, ki jih povzroči človek.

Družba ima za morebitno naravno katastrofo sklenjeno neproporcionalno zaščito samopridržaja (CAT XL), posebej za posle v skupini in posebej za sprejete pozavarovalne posle zunaj nje. Še pred delovanjem neproporcionalne zaščite je portfelj v Sloveniji zaščiten s proporcionalno retrocesijo, in sicer ekcedentnim kritjem, ki zagotavlja zaščito na ravni posameznih rizikov (vključno z napako PML), in s kvotnim kritjem potresnih zavarovanj. Tako bi družba ob hujšem dogodku utrpela škodo največ v višini prioritete CAT XL kritja, povečanega za premijo za obnovitev kritja. V primeru nadaljnjih koriščenj kritja delujejo pogodbena določila o obnovitvah kritja oziroma bi se družba zaščitila z novim kritjem za preostalo dobo trajanja, kar je običajen instrument, razpoložljiv na mednarodnem pozavarovalnem trgu, katerega cena je zaradi krajšega obdobja izpostavljenosti praviloma nižja od prvotnega kritja. Za večjo frekvenco naravnih katastrof je portfelj v Sloveniji zaščiten še z agregatnim kritjem, zato bi v primeru več dogodkov nad prioriteto družba utrpela nižjo škodo od vsote prioritet. Portfelj zunaj skupine je s podlimitom dodatno zavarovan za primer večje frekvence katastrofalnih dogodkov. Na ta način solventnost družbe niti ob morebitnem večjem številu katastrofalnih dogodkov v enem letu ne bi bila ogrožena.

Družba je obravnavala tudi scenarije in njihov vpliv na poslovanje in solventnostni položaj. Pri določitvi scenarijev smo izhajali iz lastnega profila tveganj ter poskušali prepoznati, kateri dogodki bi lahko pomembno vplivali na poslovanje in kapitalsko ustreznost, pri čemer smo upoštevali tudi verjetnost uresničitve.

Tveganje naravnih katastrof je za družbo zelo pomembno tveganje. Zato družba v procesu ORSE vsako leto testira scenarij naravnih katastrof ter njihov vpliv na solventnost. Do sedaj smo preverili naslednje: 1000-letni potres v Ljubljani (tudi z neplačilom glavnega retrocesionarja), orkan tipa Kyrill (2007), orkan tipa Andrew (1990), potres na Kitajskem, potres v Turčiji, scenarij 3 slovenskih katastrofalnih dogodkov v enem letu (2 nevihti s točo in 1 poplava), vpliv ponovitve dveh orkanov v Karibskem otočju iz leta 2017 ter scenarij dveh hudih japonskih tajfunov v enem letu. Primerni lastni viri sredstev bi se v primeru vsakega od naštetih dogodkov spremenili za nastalo škodo, kar bi pomembno vplivalo na rezultat poslovanja v letu dogodka, vendar pa bi Sava Re še vedno izkazovala visok presežek primernih lastnih virov sredstev nad SCR. Solventnostni količnik bi se tako znižal za nekaj odstotnih točk in bi ostal na visoki ravni in nad ravnjo optimalne kapitaliziranosti družbe.

Tveganje življenjskih zavarovanj

Ocenjujemo, da je tveganje življenjskih zavarovanj za družbo manj pomembno. Tveganje obvladujemo tudi s poenotenim pristopom ob prevzemu tveganj v Zavarovalni skupini Sava, negovanjem dobrih poslovnih odnosov z dolgoletnimi cedenti izven skupine ter podrobnim proučevanjem tržnih razmer. Postopki za obvladovanje tveganja predčasne prekinitve pogodb so spremljanje števila in deleža prekinjenih zavarovanj in spremljanje ukrepov cedenta za omejevanj prekinitve pogodb. Postopki za obvladovanje tveganja umrljivosti so dosledna uporaba protokolov za sprejem v zavarovanje, v katerih se natanko določi odstopanje od običajnega rizika umrljivosti, uporaba ustreznih tablic umrljivosti ter ustrezna retrocesijska zaščita. Postopki za obvladovanje tveganja stroškov servisiranja pogodb so spremljanje stroškov servisiranja pogodb življenjskih

zavarovanj, opazovanje makroekonomske situacije (npr. inflacija) ter načrtovanje stroškov servisiranja pogodb v prihodnjih letih.

C.2 Tržno tveganje

Tržno tveganje je nevarnost izgube ali neugodne spremembe v finančnem položaju, ki lahko neposredno ali posredno nastane zaradi nihanj v stopnji in nepredvidljivosti tržnih cen sredstev, obveznosti in finančnih instrumentov. V sklop tržnih tveganj spadajo naslednja tveganja:

• Tveganje obrestne mere je tveganje, da bo sprememba tržnih obrestnih mer neugodno vplivala na vrednost obrestno občutljivih sredstev in obveznosti. Med obrestno občutljive naložbe spadajo obveznice, depoziti in posojila. V izračunu kapitalske zahteve za tveganje obrestne mere se pri sredstvih upošteva vrednost obrestno občutljivih sredstev, pri obveznostih pa najboljša ocena zavarovalno-tehničnih rezervacij, podrejeni dolg in rezervacije za zaposlence.
• Tveganje spremembe cen lastniških vrednostnih papirjev je tveganje, da bi se ob padcu cen znižala vrednost lastniških vrednostnih papirjev. Temu tveganju so izpostavljene udeležbe v odvisne družbe, naložbe v delnice, delniške in mešane vzajemne sklade.
• Tveganje nepremičnin je tveganje zmanjšanja vrednosti nepremičnin zaradi sprememb v ravni ali nestanovitnosti njihovih cen.
• Valutno tveganje je tveganje, da se bo zaradi sprememb tečajev zmanjšala vrednost sredstev ali povečala vrednost obveznosti v tujih valutah.
• Tveganje kreditnih pribitkov je tveganje občutljivosti sredstev in finančnih instrumentov na spremembe vrednosti ali nestanovitnost kreditnih pribitkov nad netvegano obrestno mero.
• Tveganje tržne koncentracije je tveganje pomanjkljive razpršenosti portfelja sredstev ali večje izpostavljenosti tveganju neplačila enega izdajatelja vrednostnih papirjev ali skupine povezanih izdajateljev.

C.2.1 Izpostavljenost tveganju

Družba ima na datum poročanja spodaj navedeno strukturo naložb, ki vpliva na višino tržnih tveganj.

Struktura naložb, zajetih v tržna tveganja (vrednotenih v skladu s Solventnostjo II)

(v tisoč EUR)	31. 12. 2019	Struktura	31. 12. 2018	Struktura
		31. 12. 2019		31. 12. 2018
Naložbeni razred
Obveznice	246.097	36,9%	221.895	36,0%
Državne obveznice	137.915	20,7%	121.483	19,7%
Podjetniške obveznice	108.182	16,2%	100.412	16,3%
Vzajemni skladi	9.655	1,4%	4.964	0,8%
Depoziti	22.001	3,3%	0	0,0%
Delniške naložbe	372.373	55,9%	374.064	60,7%
Udeležbe v odvisne družbe	362.682	54,4%	365.343	59,3%
Kotirajoče delnice	8.056	1,2%	7.086	1,1%
Nekotirajoče delnice	1.635	0,2%	1.635	0,3%
Nepremičnine	12.349	1,9%	12.189	2,0%
Nepremičnine za lastno rabo	3.310	0,5%	3.585	0,6%
Druge nepremičnine	9.040	1,4%	8.604	1,4%
Posojila in hipoteke	4.216	0,6%	3.090	0,5%
Skupaj	666.691	100,0%	616.201	100,0%

Vrednost sredstev, ki jih družba upošteva pri izračunu tržnih tveganj, je na dan 31. 12. 2019 znašala 666,7 milijona EUR (31. 12. 2018: 616,2 milijona EUR). Povečanje naložb v letu 2019 je v veliki meri posledica izdaje podrejenega dolga (povečanje naložb za 73,8 milijona EUR).

Iz strukture naložb je razvidno, da glavnino finančnih naložb družbe predstavljajo strateške udeležbe in finančni instrumenti s stalnim donosom. Struktura portfeljskih naložb, v kateri prevladujejo finančni instrumenti s stalnim donosom, je posledica usmeritev družbe, ki si pri upravljanju finančnih naložb prizadeva predvsem za usklajevanje narave naložb z obveznostmi, ki jih te pokrivajo.

Delež portfeljskih naložb⁷ v finančne instrumente s spremenljivim donosom je razmeroma majhen, glavnino delniških naložb družbe predstavljajo udeležbe. Portfeljski del naložb kaže razmeroma veliko izpostavljenost družbe obrestnemu in kreditnemu tveganju.

C.2.2 Merjenje in koncentracija tržnih tveganj

Družba za kvantitativno oceno tržnih tveganj uporablja standardno formulo Solventnosti II in lastno oceno tržnih tveganj.

Zahtevani solventnostni kapital v skladu s standardno formulo za tržna tveganja je na dan 31. 12. 2019 znašal 125,2 milijona EUR (31. 12. 2018: 113,8 milijona EUR), kar je enako 51 % celotnega nediverzificiranega zahtevanega osnovnega solventnostnega kapitala.

Povečanje kapitalske zahteve je v veliki meri posledica povečanja izpostavljenosti do družb v skupini, ki so povečale tveganje koncentracije.

Družba ima naložbe v udeležbe v zavarovalnice znotraj Evropske unije v višini 260,8 milijona EUR, zunaj Evropske unije pa v višini 42,4 milijona EUR. Izpostavljenost družbe zaradi udeležb v odvisne družbe tako obsega pomemben delež kapitalske zahteve za tveganje lastniških vrednostnih papirjev in koncentracije.

Nediverzificirano tržno tveganje po podmodulih tveganja (v tisoč EUR)

⁷ Sredstva, upoštevana pri izračunu tržnih tveganj in zmanjšana za udeležbe.

• Tveganje obrestne mere predstavlja razmeroma majhen delež v kapitalski zahtevi tržnih tveganj. Med obrestno občutljive naložbe se uvrščajo obveznice, depoziti in posojila. Pri obveznostih so obrestno občutljive predvsem zavarovalno-tehnične rezervacije in podrejeni dolg. Družba tekoče spremlja, analizira in obravnava obseg prevzetega obrestnega tveganja. Zaradi dejavnosti, ki jih izvaja z namenom obvladovanja obrestnega tveganja in vzpostavljenih notranjih kontrol, menimo, da je tveganje dobro obvladovano.
• Tveganje spremembe cen lastniških vrednostnih papirjev z 44-odstotnim deležem v tržnih tveganjih predstavlja največje posamično tržno tveganje. Glavnina kapitalske zahteve izhaja iz udeležb v odvisne družbe. Tveganje lastniških vrednostnih papirjev, ki izhaja iz portfeljskih naložb je zaradi manjše izpostavljenosti razmeroma nizko.
• Tveganje nepremičnin. Delež nepremičnin je v strukturi naložbenega portfelja omejen z limitnim sistemom družbe in je v celotnem portfelju razmeroma majhen. Posledično je tveganje nepremičnin družbe majhno.
• Valutno tveganje predstavlja 11 % tržnih tveganj. Temu tveganju so izpostavljena sredstva in obveznosti. Sistem spremljanja in obvladovanja valutnega tveganja je natančneje predstavljen v letnem poročilu družbe v razdelku o valutnem tveganju (razdelek 17.6.3.2.4 Valutno tveganje). Družba je v skladu z MSRP na dan 31. 12. 2019 izkazovala visoko stopnjo valutne usklajenosti sredstev in obveznosti. Ne glede na to, družba izkazuje delno valutno neusklajenost v skladu z metodologijo Solventnosti II, ki je posledica nižje najboljše ocene zavarovalno-tehničnih rezervacij. Valutno tveganje se je v primerjavi s preteklim letom povečalo predvsem zaradi spremenjene valutne strukture sredstev in obveznosti odvisnih družb.
• Tveganje kreditnih pribitkov je razmeroma majhno in v strukturi tržnih tveganj predstavlja 5 % kapitalske zahteve. Družba ima za obvladovanje kreditnega tveganja postavljen limitni sistem, ki določa maksimalne izpostavljenosti do posameznega izdajatelja, regije, panoge in bonitetnega razreda, s katerimi preprečuje prevzemanje tveganj, ki presegajo pripravljenost za prevzem tveganj družbe.
• Tveganje tržne koncentracije s 38-odstotnim deležem predstavlja drugo največje posamično tržno tveganje. Višina tveganja je posledica udeležb v družbe zunaj Evropske unije, ki se v skladu s standardno formulo upoštevajo kot ena izpostavljenost. V okviru portfeljskih naložb je tveganje koncentracije majhno, saj družba izpostavljenost oziroma koncentracije portfeljskih naložb do posamezne regije, panoge in vrste naložb spremlja in uravnava. S tem preprečuje velike koncentracije v naložbenem portfelju in omejuje višino tveganja. Prikaz portfelja družbe po naštetih parametrih in bonitetna slika naložbenega portfelja družbe sta prikazana v letnem poročilu v razdelku 17.6.3.2.6 Kreditno tveganje.

Pri ocenjevanju tveganj, povezanih z naložbenim portfeljem, družba redno spremlja tudi druge mere tveganj oziroma uspešnosti naložbenega portfelja:

• nihajnost donosov,
• tržni in knjigovodski donos in donosnost.

Pri upravljanju sredstev in obveznosti družba za posamezen portfelj sredstev in obveznosti četrtletno izračunava in spremlja:

• mere tveganj: modificirano trajanje, konveksnost in ključno stopnjo trajanja,
• napoved denarnih tokov,
• valutno strukturo sredstev in obveznosti.

Družba za spremljanje in ocenjevanje tržnih tveganj poleg standardne formule uporablja tudi lastni solventnostni model za ocenjevanje tveganj v ORSI. V lastnem izračunu tveganj med finančnimi tveganji ocenjujemo tveganje lastniških vrednostnih papirjev, obrestno tveganje in kreditno tveganje finančnih naložb. Za vrednotenje lastniških vrednostnih papirjev uporabljamo model CAPM, pri katerem za vsak lastniški vrednostni papir posebej določimo delniški indeks, ki predstavlja tržni donos v modelu (za osnovo uporabljamo ustrezni scenariji ekonomskega generatorja). V lastnem modelu upoštevamo vse tržne lastniške vrednostne papirje, ki so dovolj likvidni, da smo lahko na zgodovinskih podatkih z ustrezno zanesljivostjo ocenili parametre modela. Za ostale naložbe upoštevamo šok, ki ga predpisuje standardna formula. Tveganje obrestne mere v ORSI ocenimo za vse naložbe in obveznosti, pri čemer valute z manjšim deležem v portfelju pretvorimo v tisto izmed modeliranih valut, s katero je imela v zadnjem petletnem obdobju najstabilnejši menjalni tečaj⁸ . V lastnem modelu ocenjujemo tudi kreditno tveganje finančnih naložb, v katerem sta zajeti tudi tveganji tržne koncentracije in tveganje kreditnega razpona.

V lastnem modelu so obravnavane le finančne naložbe brez udeležb v odvisne družbe, ki so v ORSI v tveganju lastniških vrednostnih papirjev upoštevane enako kot v standardni formuli, v tveganju koncentracije pa izpostavljenosti iz naslova udeležb v odvisne družbe zunaj Evropske unije obravnavamo kot posamezne izpostavljenosti.

Sava Re ima med finančnimi naložbami v odvisne in pridružene družbe eno večjo izpostavljenost in sicer do Zavarovalnice Sava, katere vrednost predstavlja 71,9 % (2018: 77,3 %) celotne vrednosti finančnih naložb v odvisne in pridružene družbe. Združene države Amerike predstavljajo največjo koncentracijo do posameznega izdajatelja. Največjo regijsko koncentracijo ima družba do Republike Slovenije. Tveganja omenjenih koncentracij se družba zaveda in jih dejavno obvladuje s postopnim zmanjševanjem izpostavljenosti in ustrezno postavljenimi limiti najvišje dovoljene izpostavljenosti znotraj limitnega sistema družbe.

C.2.3 Upravljanje tveganja

Okvir za upravljanje tržnega tveganja družbe predstavljata politika upravljanja sredstev in obveznosti ter politika upravljanja naložbenega tveganja. V njih so opredeljene:

• osnovne naložbene usmeritve,
• mere za spremljanje uspešnosti upravljanja naložb,
• mere za spremljanje naložbenih tveganj,
• spremljanje skladnosti portfelja z veljavnim limitnim sistemom,
• odgovorne osebe v naložbenem procesu.

Pri upravljanju in spremljanju tržnih tveganj družba upošteva:

• pripravljenost za prevzem tveganj, določeno v strategiji prevzemanja tveganj,
• operativne limite za finančne naložbe,
• mere uspešnosti in tveganosti naložb ter obveznosti.

Neusklajenost sredstev in obveznosti družba upravlja predvsem z usklajevanjem in varovanjem. Če je mogoče in stroškovno učinkovito, družba neusklajenost zmanjšuje z usklajevanjem sredstev z denarnimi tokovi obveznosti. Pri upravljanju sredstev in obveznosti družba ne uporablja izvedenih finančnih instrumentov.

Družba tveganja, ki izhajajo iz portfelja finančnih naložb, obvladuje s tekočim spremljanjem in analiziranjem finančnih podatkov izdajateljev, spremljanjem tržnih cen finančnih instrumentov, rednim analiziranjem upravljanja sredstev in obveznosti, ki jih obravnava odbor za upravljanje tveganj ter analizo testov občutljivosti na pomembne parametre tržnih tveganj.

⁸ Modelirane valute so evro, ameriški dolar, kitajski juan, indijska rupija, južnokorejski won, ruski rubelj.

Družba tveganja, ki izhajajo iz udeležb v odvisne družbe, upravlja predvsem z jasno določeno poslovno strategijo in strategijo prevzemanja tveganj skupine, ki jo morajo družbe v skupini upoštevati ter z aktivnim upravljanjem odvisnih družb.

Izvedli smo štiri stresne teste različnih parametrov, ki vplivajo na višino zahtevanega solventnostnega kapitala tržnih tveganj in višino primernih lastnih virov sredstev družbe ter posledično na njen solventnostni položaj. V spodnji tabeli so prikazani rezultati posameznih stresnih testov.

Vpliv stresnih testov na primerne lastne vire sredstev, SCR in solventnostni količnik družbe
----------------------------------------------------------------------------------------------	--	--

v tisoč EUR	Primerni lastni viri sredstev	Razlika glede na osnovno vrednost	SCR	Razlika glede na osnovno vrednost	Solventnostni količnik	Razlika glede na osnovno vrednost
Osnovne vrednosti na dan 31. 12. 2019	542.969		187.820		289%
Zvišanje obrestnih mer za 100 bazičnih točk	541.339	-1.631	187.366	-455	289%	0 o.t.
Znižanje obrestnih mer za 100 bazičnih točk	544.001	1.031	188.936	1.115	288%	-1 o.t.
Padec vrednosti lastniških VP za 20%	540.856	-2.113	187.663	-157	288%	-1 o.t.
Znižanje vrednosti nepremičnin za 25%	540.191	-2.779	188.054	234	287%	-2 o.t.
Znižanje vrednosti udeležbe v Zavarovalnico Sava za 20%	490.806	-52.163	180.469	-7.352	272%	-17 o.t.
	Primerni lastni viri sredstev	Razlika glede na osnovno vrednost	SCR	Razlika glede na osnovno vrednost	Solventnostni količnik	Razlika glede na osnovno vrednost
Osnovne vrednosti na dan 31. 12. 2018	475.918		162.522		293%
Zvišanje obrestnih mer za 100 bazičnih točk	474.282	-1.636	162.398	-124	292%	-1 o.t.
Znižanje obrestnih mer za 100 bazičnih točk	477.459	1.541	162.712	190	293%	1 o.t.
Padec vrednosti lastniških VP za 20%	474.142	-1.776	162.462	-60	292%	-1 o.t.
Znižanje vrednosti nepremičnin za 25%	473.462	-2.456	162.694	172	291%	-2 o.t.

Prvi test občutljivosti je zvišanje oziroma znižanje obrestnih mer. Test smo izvedli tako, da smo osnovno krivuljo netvegane obrestne mere za vse ročnosti povečali oziroma zmanjšali za 100 bazičnih točk. Nato smo izvedli nov izračun primernih lastnih virov sredstev ter zahtevanega solventnostnega kapitala za vsa obrestno občutljiva sredstva in obveznosti. Primerni lastni viri sredstev družbe se ob povišanju obrestnih mer za 100 bazičnih točk znižajo manj kot znaša meja pomembnosti⁹ družbe, hkrati pa se zniža tudi SCR družbe. Tako je vpliv stresnega testa na solventnostni količnik razmeroma majhen in primerljiv z izračunom vpliva stresnega testa na dan 31. 12. 2018. V stresnem testu znižanja obrestnih mer za 100 bazičnih točk je vpliv na primerne lastne vire sredstev in SCR ravno obraten, vpliv na solventnostni količnik je večji kot v primeru zvišanja obrestnih mer, vendar prav tako razmeroma majhen in primerljiv z izračunom vpliva na dan 31. 12. 2018.

Drugi je test občutljivosti padca vrednosti lastniških vrednostnih papirjev družbe, ki smo ga izvedli tako, da smo na dan poročanja znižali vrednost lastniških vrednostnih papirjev za 20 %. Vrednosti udeležb v odvisne družbe nismo znižali. Vpliv padca vrednosti lastniških vrednostnih papirjev je sorazmeren z višino stresnega testa. Stresni test vpliva predvsem na znižanje primernih lastnih virov sredstev, zmanjša pa se tudi kapitalska zahteva podmodula tveganja lastniških vrednostnih papirjev. Znižanje primernih lastnih virov sredstev in tudi znižanje SCR je manjše od meje pomembnosti

⁹ Meja pomembnosti je mera družbe, vezana na višino primernih lastnih virov sredstev in zahtevanega solventnostnega kapitala družbe. Dne 31. 12. 2019 je meja pomembnosti za družbo znašala 7 milijonov EUR.

družbe, vpliv na solventnostni količnik pa je zelo majhen in primerljiv z izračunom vpliva stresnega testa na dan 31. 12. 2018.

Vpliv spremembe cen nepremičnin na solventnost družbe smo analizirali s stresnim testom padca cen nepremičnin za 25 %. Osnova za izračun je stanje nepremičnin na datum poročanja. Stresni test vpliva predvsem na znižanje primernih lastnih virov sredstev, zniža pa tudi kapitalsko zahtevo podmodula tveganja nepremičnin. Vpliv znižanja vrednosti nepremičnin na primerne lastne vire sredstev in SCR je manjši od meje pomembnosti. Vpliv stresnega testa na solventnostni količnik je posledično majhen in primerljiv z izračunom vpliva na dan 31. 12. 2018.

Omenili smo že, da vrednost udeležb v odvisne družbe pomembno vpliva na bilanco stanja in višino tržnih tveganj družbe, zato smo testirali kako 20 % padec vrednosti največje udeležbe v odvisno družbo, Zavarovalnico Sava, vpliva na naš solventnostni položaj. Naložbe v odvisne zavarovalne družbe se v bilanci stanja v skladu s Solventnostjo II izkazujejo z uporabo prilagojene kapitalske metode – kot razlika med sredstvi in obveznostmi odvisne družbe, vrednotenimi v skladu s Solventnostjo II. Vrednost udeležbe v Zavarovalnico Sava je v bilanci stanja v skladu s Solventnostjo II na dan 31. 12. 2019 znašala 260,8 milijona EUR (31. 12. 2018: 282,6 milijona EUR) in je predstavljala 71,9 % (31. 12. 2018: 77,3 %) celotne vrednosti finančnih naložb v odvisne in pridružene družbe. Stresni test 20 % padca udeležbe v Zavarovalnico Sava pomembno zniža primerne lastne vire sredstev in SCR Save Re. Ker se primerni lastni viri sredstev znižajo bolj, kot se zniža SCR, občutno pade tudi solventnostni količnik družbe, vendar pa njena solventnost zaradi še vedno visokega solventnostnega količnika ni ogrožena. Vpliv stresnega testa na solventnost družbe je primerljiv z vplivom stresnega testa na dan 31. 12. 2018.

Družba je poleg testov občutljivosti in stresnih testov v ORSI obravnavala tudi različne scenarije ter njihov vpliv na poslovanje in solventnostni položaj. Pri določitvi scenarijev smo izhajali iz lastnega profila tveganj ter poskušali prepoznati, kateri dogodki bi lahko pomembno vplivali na poslovanje in kapitalsko ustreznost, pri čemer smo upoštevali tudi verjetnost uresničitve. V okviru tržnih tveganj smo testirali finančni scenarij, določen na podlagi razmer na finančnih trgih v času finančne krize v obdobju 31. 8. 2008–31. 7. 2009. Na podlagi scenarija so bili preračunani učinki na portfelj naložb in sicer na dan 31. 12. 2019 ter 31. 12. 2022. Tak scenarij bi imel zelo velik vpliv na primerne lastne vire sredstev družbe (vpliv znatno presega mejo pomembnosti družbe). Zaradi znižanja vrednosti naložb, bi se hkrati znižala tudi kapitalska zahteva za tržno tveganje in posledično tudi SCR družbe. Solventnost bi se v primeru realizacije takega scenarija znižala, vendar bi še vedno ostala v višini nad ciljno kapitaliziranostjo¹⁰ iz strategije prevzemanja tveganj za strateško obdobje 2020–2022.

Testirali smo tudi scenarij padca lastniških vrednostnih papirjev in alternativnih naložb. Scenarij predvideva padec vrednosti tržnih delnic za 20 %, padec netržnih delnic za 25 % in 10 % zmanjšanje vrednosti naložb v nepremičnine in infrastrukturne sklade. Na solventnostni položaj scenarij nima znatnega učinka in povzroči znižanje solventnostnega količnika za nekaj odstotnih točk. Pomembnejša je informacija, ki smo jo dobili o vplivu scenarija na izkaz poslovnega izida v okolju MRS 39 ter v okolju novega standarda MSRP 9.

Načelo preudarne osebe

Pri naložbenih odločitvah družba upošteva vsa tveganja povezana z naložbami in ne le tveganja, ki so upoštevana v kapitalskih zahtevah. Strateška alokacija naložb je v procesu optimizacije opredeljena na osnovi pripravljenosti za prevzem tveganj.

¹⁰ Ciljna kapitaliziranost je za obdobje 2020–2022 določena v višini 200 %.

Osebe odgovorne za sprejemanje naložbenih odločitev prevzemajo in upravljajo naložbeno tveganje v skladu s smernicami, opredeljenimi v politiki upravljanja naložbenega tveganja, ki je zasnovana na podlagi principa preudarnega vlagatelja.

Vsa sredstva se nalagajo tako, da so zagotovljene varnost, kakovost, likvidnost in donosnost portfelja kot celote. Poleg tega se zagotavlja taka lokalizacija teh sredstev, da je zagotovljena njihova razpoložljivost.

Sredstva za kritje zavarovalno-tehničnih rezervacij se nalagajo na način, ki ustreza naravi in trajanju pozavarovalnih obveznosti. Ta sredstva se nalagajo v najboljšem interesu vseh imetnikov polic in upravičencev.

Družba ima vzpostavljen limitni sistem, ki temelji na izračunu maksimalnih pričakovanih izgub posameznega izdajatelja, omejitvah, ki jih iz naslova tveganja koncentracije predpisuje standardna formula Solventnosti 2 in omejitvah, ki izhajajo iz pripravljenosti za prevzem tveganj in sprejemljive nihajnosti donosa finančnih naložb. Poleg limitov po tipih naložb, sektorju, regiji in izdajatelju, ima družba opredeljen minimalni delež naložb z bonitetno oceno vsaj A-, ki mora znašati vsaj 40 % vrednosti naložbenega portfelja in omejitev ročnosti dolžniških instrumentov, katerih bonitetna ocena ne presega ravni naložbenega razreda.

V primeru konflikta interesov družba zagotovi, da se naložba izvede v najboljšem interesu zavarovalcev in upravičencev.

C.3 Kreditno tveganje

Kreditno tveganje je tveganje izgube ali neugodne spremembe v finančnem položaju družbe zaradi nihanj v kreditnem položaju izdajateljev, nasprotnih strank in morebitnih dolžnikov, ki jim je družba izpostavljena.

C.3.1 Izpostavljenost tveganju

Družba je izpostavljena:

• tveganju neplačila nasprotne stranke,
• tveganju kreditnih pribitkov, in
• tveganju tržne koncentracije.

Tveganje kreditnih pribitkov in tveganje koncentracije je skladno z razvrščanjem in merjenjem tveganj v standardni formuli obravnavano in prikazano v razdelku o tržnih tveganjih. V nadaljevanju pa navajamo podrobnosti, povezane s tveganjem neplačila nasprotne stranke.

Tveganje neplačila nasprotne stranke vključuje izgube zaradi nepričakovanega neplačila ali poslabšanja kreditnega položaja nasprotnih strank in dolžnikov v prihodnjih 12 mesecih. Tveganje zajema pogodbe za zmanjševanje tveganja, predvsem pozavarovalne pogodbe in terjatve do zavarovalnih posrednikov, pa tudi druge kreditne izpostavljenosti, ki jih ne zajema podmodul tveganja kreditnih pribitkov znotraj standardne formule (denar in denarni ustrezniki). Kreditno tveganje terjatev iz poslovanja izhaja iz zamud pri poplačilu terjatev, ki se v družbi pojavljajo na področju terjatev iz aktivnih pozavarovalnih poslov in regresnih terjatev. V izogib zamudam pri plačilih družba natančno spremlja cedente ter dejavno izterjuje zapadle in neplačane terjatve. Zato je izpostavljenost družbe tveganju neplačila nasprotne stranke majhna.

Izpostavljenost tveganju je bolj podrobno obravnavana v letnem poročilu za leto 2019 v razdelku 17.6.3.2.6 – Kreditno tveganje.

C.3.2 Merjenje tveganja

Družba za kvantitativno oceno kreditnega tveganja uporablja standardno formulo Solventnosti II. Kot je bilo že omenjeno, sta tveganji kreditnih pribitkov in tržne koncentracije vključeni v modulu tržnih tveganj, tveganje neplačila nasprotne stranke pa v ločenem modulu tveganja neplačila nasprotne stranke. V nadaljevanju so tako prikazani rezultati za tveganje neplačila nasprotne stranke, medtem ko so tržna tveganja obravnavana v razdelku C.2.

Zahtevani solventnostni kapital družbe v skladu s standardno formulo Solventnosti II za tveganje neplačila nasprotne stranke je na dan 31. 12. 2019 znašal 14,3 milijona EUR (31. 12. 2018: 6,4 milijona EUR), kar je 5,8 % celotnega nediverzificiranega zahtevanega osnovnega solventnostnega kapitala.

V spodnjem grafu je prikazana struktura modula tveganja neplačila nasprotne stranke v skladu s standardno formulo.

Nediverzificirano tveganje neplačila nasprotne stranke po podmodulih tveganja (v tisoč EUR)

Izpostavljenost tipa 1 vključuje izpostavljenosti v povezavi s pozavarovalnimi in sozavarovalnimi pogodbami, denar in denarne ustreznike ter depozite pri cedentih. V izpostavljenosti tipa 2 so upoštevane vse terjatve, ki niso zajete v izpostavljenosti tipa 1, iz njih so izločene samo nezapadle terjatve za premije, nezapadle terjatve za provizije ter terjatve za davek od dohodkov pravnih oseb in odložene terjatve za davek. Konec leta 2019 se je glede na 31. 12. 2018 povečal predvsem SCR iz naslova denarja in denarnih ustreznikov, medtem ko zavarovalni del tveganja neplačila nasprotne stranke ostaja na primerljivi ravni kot na dan 31. 12. 2018.

Poleg izračuna zahtevanega solventnostnega kapitala v skladu s standardno formulo družba v ORSI razvija lasten solventnostni model za oceno kreditnega tveganja finančnih naložb. V modelu je pri vseh naložbah v dolžniške instrumente upoštevano tveganje razpona, tveganje migracij in tveganje neplačila. Ker so omenjena tveganja med seboj tesno povezana, so v ORSI obravnavana v skupnem modelu. Več o lastnem modelu za vrednotenje tržnih in kreditnih tveganj je navedeno v poglavju C.2.2.

Za del tveganja neplačila nasprotne stranke v povezavi s pozavarovatelji in sozavarovatelji menimo, da standardna formula ustrezno ovrednoti tveganje, zato lastni izračun na tem delu ni bil izveden. V izračunu lastne ocene kreditnega tveganja upoštevamo tudi učinek diverzifikacije.

Pri tveganju neplačila nasprotne stranke družba nima večjih koncentracij tveganja.

C.3.3 Upravljanje tveganja

V izogib preveliki koncentraciji v določen tip naložb, preveliki koncentraciji pri določenemu pogodbenemu partnerju oziroma sektorju in tudi drugim možnim oblikam koncentracije, ima družba v skladu limitnim sistemom svoj naložbeni portfelj razmeroma dobro razpršen.

Kreditno tveganje sredstev iz po(so)zavarovalnih pogodb družba obvladuje predvsem z omejevanjem izpostavljenosti do posameznega po(so)zavarovalnega partnerja in sklepanjem pogodb s partnerji z visoko bonitetno oceno.

V izogib zamudam pri plačilih družba natančno spremlja cedente ter dejavno izterjuje zapadle in neplačane terjatve.

V družbi četrtletno spremljamo in poročamo o izpostavljenosti kreditnemu tveganju, kar omogoča pravočasno sprejetje ukrepov, če so potrebni. Spremljamo tudi bonitetne ocene partnerjev in morebitne kazalnike poslabšanja te ocene. S tem namenom je vzpostavljen tudi proces preverjanja zunanjih bonitetnih ocen s strani bonitetne komisije, ki deluje v okviru odbora za upravljanje tveganj.

Družba je v okviru preverjanja ustreznosti uporabljenih bonitetnih ocen v izračunu kapitalske ustreznosti, testirala vpliv poslabšanja bonitetnih ocen pozavarovateljev na tveganje neplačila nasprotne stranke. Predpostavili smo, da se vsem partnerjem zniža bonitetna ocena za en razred in na podlagi tega izračunali vpliv na SCR in solventnostni količnik. Vpliv je majhen in primerljiv z 31. 12. 2018.

C.4 Likvidnostno tveganje

Likvidnostno tveganje je tveganje, da družba v nekem trenutku ni sposobna poravnati svojih obveznosti oziroma je zaradi pomanjkanja likvidnih sredstev primorana prodajati manj likvidna sredstva z diskontom oziroma najemati nova posojila. Likvidnostno tveganje je tveganje, ki izhaja iz kratkoročnih denarnih tokov, in ne tveganje, ki izhaja iz dolgoročne neusklajenosti sredstev in obveznosti.

C.4.1 Izpostavljenost tveganju

Družba ima precejšnje denarne obveznosti (ki izhajajo predvsem iz obveznosti do zavarovalcev), zato je treba denarne tokove ustrezno upravljati in tako zagotoviti primerno raven likvidnosti. Družba zato skrbno načrtuje in spremlja uresničitev denarnih tokov (denarne prilive in odlive). Prav tako redno spremlja strukturo terjatev po zapadlosti in upošteva vpliv poplačila terjatev na tekočo likvidnost.

C.4.2 Merjenje tveganja

Likvidnostno tveganje spada med tveganja, ki so težko merljiva in ga standardna formula Solventnosti II ne ovrednoti. V družbi ga redno spremljamo in obvladujemo.

Za določitev izpostavljenosti likvidnostnemu tveganju družba izvaja, analizira in spremlja mere tveganja:

• denar na bančnih računih,
• odstotek visoko likvidnostnih sredstev in višino odbitka pri vrednotenju v skladu z metodologijo ECB glede na skupni znesek finančnih naložb,
• likvidnostno rezervo,
• razliko med načrtovanimi odlivi in prilivi za naslednje četrtletje ter njen delež v vrednosti likvidnostne rezerve,
• vse druge zakonsko predpisane mere.

C.4.3 Koncentracija tveganja

Družba ni izpostavljena koncentraciji likvidnostnih tveganj, lahko pa v nekaterih primerih nastanejo izredne likvidnostne potrebe.

C.4.4 Upravljanje tveganja

Družba v strategiji prevzemanja tveganj opredeljuje likvidnostno tveganje kot eno ključnih. Za obvladovanje likvidnostnih tveganj ima vzpostavljeno politiko upravljanja likvidnostnega tveganja, ki opredeljuje upravljanje likvidnosti, mere likvidnostnega tveganja in postopke ob izrednih likvidnostnih potrebah. Zaradi narave likvidnostnega tveganja, ga družba ne upravlja z dodatnim kapitalom, temveč z ustrezno strategijo zagotavljanja zadostne likvidnosti.

Ocenjena likvidnostna potreba družbe je sestavljena iz ocene potrebe po normalni tekoči likvidnosti (izvira iz poslovanja in zapadlosti naložb v portfelju) in likvidnostne rezerve (ocenjene na podlagi maksimalnih tedenskih odlivov glede na zgodovinske podatke).

Družba izvaja oceno normalne tekoče likvidnosti v obdobju do enega leta na podlagi analize predvidenih denarnih tokov v mesečnih in tedenskih načrtih, ki upoštevajo predvideno dinamiko zapadlosti naložb ter druge prilive in odlive iz poslovanja, in sicer tako, da se uporabijo historični podatki poslovanja družbe, zajeti v preteklih mesečnih in tedenskih likvidnostnih načrtih, ter pričakovanja glede poslovanja v prihodnje.

Likvidnostne potrebe se zagotavljajo z alokacijo sredstev v instrumente denarnega trga v odstotku, ki je skladen z ocenjeno normalno tekočo potrebo po likvidnosti. Sredstva za pokrivanje ocenjene likvidnostne rezerve družba zagotavlja tako, da ima vsaj 15 % portfelja investiranega v visoko likvidnih sredstvih. Odstotek naložbenega portfelja Save Re, investiran v visoko likvidnih sredstvih, je na dan 31. 12. 2019 znašal 20 % (31. 12. 2018: 25 %), kar je precej nad ravnjo, določeno v strategiji prevzemanja tveganj.

Zaradi znatnega deleža visoko likvidnih sredstev in načina upravljanja tega tveganja menimo, da likvidnostno tveganje družbe dobro obvladujemo.

Pričakovani dobiček, vključen v prihodnje premije

Pričakovani dobiček, vključen v prihodnje premije (v nadaljevanju: EPIFP), družba v skladu z drugo točko 260. člena Delegirane uredbe Komisije (EU) (2015/35) (v nadaljevanju: Delegirana uredba) izračuna kot razliko med zavarovalno-tehničnimi rezervacijami brez dodatka za tveganje, izračunanimi v skladu s Solventnostjo II, in izračunom zavarovalno-tehničnih rezervacij brez dodatka za tveganje z upoštevanjem predpostavke, da premije v povezavi z obstoječimi zavarovalnimi in pozavarovalnimi pogodbami, za katere se pričakuje, da bodo prejete v prihodnosti, iz različnih vzrokov niso prejete ne glede na pravne ali pogodbene pravice imetnika police, da prekine polico, med katerimi pa ni tega, da se je zgodil zavarovani dogodek. Pri slednjem izračunu se predvideva 100-odstotna stopnja prekinitev polic, pri življenjskih zavarovanjih pa se vse police obravnavajo kot kapitalizirane.

EPIFP se za premoženjska in NSLT zdravstvena zavarovanja izračuna ločeno za vsako homogeno skupino tveganj ter vsako pogodbeno leto, in sicer v višini pričakovanih bodočih premij, zmanjšanih za pripadajoče pričakovane škode, provizije in druge stroške, kot so upoštevani pri izračunu najboljših ocen rezervacij. Prav tako se ločeno izračunava tudi EPIFP za življenjska zavarovanja.

Znesek pričakovanega dobička, vključenega v prihodnjih premijah na dan 31. 12. 2019, znaša 5.184 tisoč EUR (31. 12. 2018: 5.792 tisoč EUR).

C.5 Operativno tveganje

Operativno tveganje je tveganje izgube zaradi neprimernega ali neuspešnega izvajanja notranjih procesov, ravnanja ljudi, delovanja sistemov ali zaradi zunanjih dogodkov.

C.5.1 Izpostavljenost tveganju

Operativna tveganja ne spadajo med največja tveganja Save Re. Kljub temu je med njimi kar nekaj tveganj, ki so pomembna, predvsem:

• tveganja, povezana z računalniškim in komunikacijskim sistemom,
• tveganja, povezana z nadzorom in poročanjem,
• tveganja napačnega vnosa podatkov, nepopolnih podatkov in neustrezne dokumentacije,
• tveganje skladnosti z zakoni in predpisi,
• tveganje nepooblaščenega dostopa do podatkov, kraje ali goljufije,
• tveganja, povezana z zunanjimi izvajalci.

C.5.2 Merjenje tveganja

Družba vsaj enkrat letno izvede izračun kapitalske zahteve za operativna tveganja na podlagi standardne formule Solventnosti II. Tak izračun višine operativnega tveganja ima le omejeno uporabno vrednost, saj formula ne temelji na dejanski izpostavljenosti družbe operativnim tveganjem temveč na približku, izračunanem predvsem na podlagi premij, rezervacij in stroškov družbe.

V skladu s standardno formulo je na dan 31. 12. 2019 višina operativnega tveganja 4,8 milijona EUR (31. 12. 2018: 4,6 milijona EUR).

Iz navedenega razloga družba za ocenjevanje operativnih tveganj uporablja predvsem kvalitativno ocenjevanje verjetnosti nastanka in finančnega vpliva v okviru registra tveganj ter analizo posameznih scenarijev (tudi v okviru ORSE). Z rednim četrtletnim ocenjevanjem tveganj si družba ustvari aktualno sliko o svoji izpostavljenosti tovrstnim tveganjem.

C.5.3 Koncentracija tveganja

Družba ni izpostavljena pomembni koncentraciji operativnih tveganj, so pa določena tveganja zaradi razvojnih projektov, ki so v teku, povečana (na primer IT tveganja).

C.5.4 Upravljanje tveganja

Za učinkovito upravljanje operativnih tveganj ima družba vzpostavljene procese prepoznavanja, merjenja, spremljanja, upravljanja in poročanja o operativnih tveganjih. Podrobnejša opredelitev odgovornosti in procesov upravljanja operativnih tveganj določata politika upravljanja operativnih tveganj in pravilnik o upravljanju tveganj.

Glavni ukrepi za obvladovanje operativnih tveganj, ki jih družba izvaja, so predvsem:

• izpopolnjevanje sistema vodenja poslovnih procesov in sistema notranjih kontrol,
• ozaveščanje in izobraževanje vseh zaposlenih o njihovi pomembnosti pri izvajanju sistema notranjih kontrol in obvladovanju operativnih tveganj,
• ocenjevanje ustreznosti in učinkovitosti notranjih kontrol,
• vodenje registra incidentov za ugotavljanje pomanjkljivosti v procesih,
• pozitivno ozračje, dobra poslovna kultura in vlaganje v zaposlene,
• izvajanje varnostnih politik v zvezi z informacijsko varnostjo in razvoj IT na področju zmanjševanja kibernetskih tveganj,
• načrt neprekinjenega poslovanja za vse kritične procese (tako se zmanjšuje tveganje nepripravljenosti na morebitne incidente in zunanje dogodke, posledično pa prekinitve poslovanja),
• razvoj informacijsko podprtih postopkov in kontrol za najpomembnejša področja poslovanja.

Dodatno družba obvladuje tovrstno tveganje tudi z nadzorom, ki ga opravlja notranja revizija.

Vse pomembnejše notranje kontrole operativnih tveganj so povezane s tveganji in vključene v register tveganj. Družba spremlja pomanjkljivosti in novo uvedene izboljšave na področju notranjih kontrol.

Ocene operativnih tveganj družba redno poroča v poročilu o tveganjih, ki ga obravnavajo odbor za upravljanje tveganj, uprava družbe, komisija za tveganja nadzornega sveta in nadzorni svet. Funkcija upravljanja tveganj in odbor za upravljanje tveganj, če je potrebno, upravi podata priporočila za nadaljnje ukrepanje in izboljšavo procesov upravljanja operativnih tveganj.

C.6 Druga pomembna tveganja

Med druga pomembna tveganja družba uvršča predvsem strateška tveganja. Gre za tveganje nepričakovanega znižanja vrednosti družbe zaradi škodljivega učinka odločitev vodstva, sprememb poslovnega in pravnega okolja ali tržnega razvoja. Negativen vpliv teh dogodkov lahko vpliva tako na prihodke kot tudi na kapitalsko ustreznost družbe.

C.6.1 Izpostavljenost tveganju

Družba je izpostavljena različnim notranjim in zunanjim strateškim tveganjem. Med ključna strateška tveganja družbe v letu 2019 uvrščamo predvsem:

• regulatorno tveganje,
• tveganje vpliva globalne politične negotovosti na sklepanje poslov,
• tveganje vpliva tržnih in makroekonomskih pogojev na sklepanje poslov,
• tveganje napačne razvojne strategije,
• tveganja, povezana s strateškimi naložbami,
• projektna tveganja in
• tveganje ugleda.

C.6.2 Merjenje tveganja

Strateška tveganja so po svoji naravi zelo raznolika, težko jih kvantitativno ovrednotimo, prav tako so močno odvisna od različnih (tudi zunanjih) dejavnikov. Poleg tega niso vključena v izračun zahtevanega kapitala v skladu s standardno formulo Solventnosti II.

Družba zato strateška tveganja ocenjuje kvalitativno v registru tveganj, pri čemer se ocenjuje pogostost in morebitni finančni vpliv posameznega dogodka. Poleg tega se poskuša ključna strateška tveganja ovrednotiti z uporabo kvalitativne analize različnih scenarijev (tudi v ORSI). Na podlagi kombinacije obeh vrst analiz družba dobi sliko o stanju in spremembah izpostavljenosti tej vrsti tveganj.

C.6.3 Koncentracija tveganja

Družba strateška tveganja obvladuje in ni izpostavljena pomembni koncentraciji tveganj.

C.6.4 Upravljanje tveganja

Družba za preprečitev uresničitve posameznega strateškega tveganja izvaja predvsem preventivne dejavnosti.

Pri prepoznavanju in upravljanju strateških tveganj poleg posameznih organizacijskih enot dejavno sodelujejo tudi uprava, odbor za upravljanje tveganj in funkcija upravljanja tveganj.

Strateška tveganja družba upravlja tudi s sprotnim spremljanjem uresničitve svojih kratkoročnih in dolgoročnih ciljev ter s spremljanjem pripravljajočih se regulatornih sprememb in dogajanj na trgu.

Strateška tveganja, ki izhajajo iz udeležb v odvisnih in pridruženih družbah, sodijo med največja tovrstna tveganja. Družba tveganja dejavno upravlja z/s:

• sistemom vodenja in nadzora ter jasnim razmejevanjem odgovornosti na vseh ravneh,
• politikami s področja upravljanja tveganj,
• sistematičnim upravljanjem tveganj v okviru treh obrambnih linij (podrobneje opisano v razdelku B.3),
• s poslovno strategijo in strategijo prevzemanja tveganj, ki sta postavljeni od zgoraj navzdol, pri čemer se upoštevajo vidiki skupine kot celote in tudi vidiki posamezne družbe v skupini,
• celovitim sistemom spremljanja poslovanja in poročanja o poslovanju in povezanih tveganjih na vseh ravneh.

V družbi se zavedamo, da je ugled pomemben za izpolnjevanje naših poslovnih ciljev in doseganje strateških načrtov na dolgi rok. Zato je tveganje ugleda v strategiji prevzemanja tveganj opredeljeno kot eno ključnih. Družba si prizadeva, da kar najbolj omeji možnost dejanj, ki bi lahko pomembno vplivala na ugled posamezne družbe v skupini ali skupine. Poleg tega družba uvaja postopke, ki zmanjšujejo tveganje ugleda, na primer postopke za ugotavljanje sposobnosti in primernosti zaposlenih na ključnih delovnih mestih, sistematično delovanje funkcije spremljanja skladnosti poslovanja, načrtovanje neprekinjenega poslovanja, testiranje stresnih dogodkov in scenarijev ter načrtovanje ukrepov in odziva v primeru uresničitve tveganja. Tveganja v povezavi z ugledom družba obvladuje s stalno skrbjo za izboljšanje storitev, pravočasnim in točnim poročanjem nadzornim ustanovam ter dobro načrtovanim obveščanjem javnosti. Najpomembnejši dejavnik zagotavljanja dobrega ugleda in uspešnega poslovanja družbe je ustrezna kakovost storitev, zato je skrb za dvig kakovosti storitev in zadovoljstva strank stalna in izjemno pomembna naloga vseh zaposlenih.

Regulatorno tveganje družba upravlja in zmanjšuje z rednim spremljanjem predvidenih sprememb zakonodaje ter merjenjem morebitnih učinkov teh sprememb na njeno poslovanje na krajši in daljši rok. V skladu z zakonodajo ima družba vzpostavljeno tudi funkcijo spremljanja skladnosti poslovanja, ki spremlja in ocenjuje primernost in učinkovitost rednih postopkov in ukrepov, sprejetih za odpravljanje morebitnih pomanjkljivosti glede skladnosti poslovanja družbe s predpisi in drugimi zavezami.

Za družbo so pomembna tudi tveganja, povezana s trajnostnim razvojem. Trajnostni razvoj je bila ena od temeljnih usmeritev v poslovni strategiji 2017–2019, trajnostnemu razvoju pa se daje velik pomen tudi v naslednjem strateškem obdobju 2020–2022, zato je bila v sodelovanju z vsemi odvisnimi družbami v skupini pripravljena in sprejeta Strategija trajnostnega razvoja. Več v povezavi s trajnostnim razvojem je navedeno v letnem poročilu za leto 2019 v razdelku 13 – Trajnostni razvoj v Zavarovalni skupini Sava, objavljenem na spletni strani družbe Save Re.

V družbi je v teku projekt implementacije novih mednarodnih računovodskih standardov MSRP 9 in MSRP 17. Zaradi dejstva, da so tveganja izvedbe aktivnosti visoka in zahtevajo veliko mero upravljanja z obstoječimi viri, smo že v letu 2017 vzpostavili projektno skupino za implementacijo na ravni skupine. V teku je tudi več pomembnih IT projektov, v letu 2020 je predvidena tudi izbira novega ERP (angl. Enterprise Resource planning) sistema za podporo poslovanju. Tveganja ključnih projektov se vodijo in ocenjujejo s strani udeležencev projektne skupine in drugih deležnikov tudi v registru tveganj.

C.7 Druge informacije

Družba v zvezi s profilom tveganj nima drugih pomembnih informacij.

D. Vrednotenje za namene solventnosti

V skladu s 174. členom ZZavar-1 se sredstva ovrednotijo z zneskom, po katerem bi se sredstvo izmenjalo med dobro obveščenima strankama s pravico razpolaganja v strogo poslovnem odnosu. Obveznosti pa se vrednotijo z zneskom, po katerem bi se lahko prenesle ali poravnale med dobro obveščenima strankama s pravico razpolaganja v strogo poslovnem odnosu. Vrednost obveznosti se ne prilagaja kreditni sposobnosti družbe.

Vrednotenje sredstev se izvaja skladno z določili MSRP, ki jih je sprejela Komisija EU. Če MSRP dovoljujejo uporabo več načinov vrednotenja, je treba izbrati metodo, ki je skladna z načeli Solventnosti II, predpisanimi v Delegirani uredbi in podzakonskih aktih, ki urejajo področje Solventnosti II. Pri večini primerov drugih sredstev in obveznosti (razen pri zavarovalno-tehničnih rezervacijah; ZTR) MSRP zagotavljajo vrednotenje, ki je v skladu z načeli Solventnost II.

Družba razen depozitov, delnic, ki ne kotirajo na organiziranem trgu in posojil (za katere predpostavlja, da je knjigovodska vrednost hkrati tudi razumen približek poštene vrednosti) meri vse finančne instrumente po pošteni vrednosti. Poštene vrednosti naložbenih nepremičnin ter zemljišč in zgradb za opravljanje dejavnosti izkazuje na podlagi cenitev neodvisnih zunanjih ocenjevalcev vrednosti nepremičnin (način tržne primerjave in na donosu zasnovan način (uteženo 50 % : 50 %)), novi nakupi nepremičnin v letu pa so izkazani po kupoprodajni vrednosti.

Družba na dan vrednotenja ugotavlja pošteno vrednost finančnih naložb tako, da kot ceno na glavnem trgu določi:

• v primeru borze: objavljeno zaključno ceno na borzi na dan vrednotenja ali na zadnji dan delovanja borze, na kateri naložba kotira,
• v primeru trga OTC: objavljeno zaključno BID CBBT oziroma, če ta ne obstaja, ceno BID BVAL sistema Bloomberg na dan vrednotenja ali na zadnji dan delovanja trga OTC,
• ceno, izračunano na podlagi notranjega modela vrednotenja.

Finančne naložbe, merjene po pošteni vrednosti, so prikazane v skladu z ravnmi poštene vrednosti v skladu z MSRP 13, ki kategorizira vhodne podatke za merjenje poštene vrednosti v tri ravni hierarhije poštene vrednosti, in sicer:

• raven 1 predstavljajo finančne naložbe, pri katerih je poštena vrednost določena na podlagi kotirane cene (neprilagojene) na delujočih trgih za finančno naložbo, do katerih lahko družba dostopa na datum merjenja,
• raven 2 predstavljajo finančne naložbe, katerih poštena vrednost se določa z uporabo podatkov, ki jih je mogoče neposredno ali posredno opazovati, razen kotiranih cen, vključenih v raven 1,
• raven 3 predstavljajo finančne naložbe, pri katerih opazovani tržni podatki niso dosegljivi. Poštena vrednost se tako določa na podlagi metod vrednotenja z uporabo vložkov, ki niso posredno ali neposredno opazovani na trgu.

Tip naložbe/glavni trg	Raven 1	Raven 2	Raven 3
		Dolžniški VP
		Dolžniški VP vrednoteni na podlagi CBBT
	Dolžniški VP	cene na nedelujočem trgu.
	vrednoteni na podlagi CBBT cene na	Dolžniški VP vrednoteni po BVAL ceni, če	Dolžniški VP vrednoteni z
OTC trg		CBBT cena ne obstaja.	internim modelom, ki ne
	delujočem trgu.	Dolžniški VP vrednoteni z internim	upošteva vložkov 2. ravni.
		modelom na osnovi vložkov 2. ravni.
		Dolžniški VP vrednoteni na podlagi cene na
	Dolžniški VP	borzi na nedelujočem trgu.
	vrednoteni na podlagi cene na borzi	Dolžniški VP vrednoteni po BVAL ceni,	Dolžniški VP vrednoteni z
Borza		kadar borzna cena ne obstaja.	internim modelom, ki ne
	na delujočem trgu.	Dolžniški VP vrednoteni z internim	upošteva vložkov 2. ravni.
		modelom na osnovi vložkov 2. ravni.
Delnice
		Delnice vrednotene na podlagi cene na
	Delnice vrednotene	borzi na nedelujočem trgu.	Delnice vrednotene z internim
Borza	na podlagi cene na	Delnice, za katere borzna cena ne obstaja in	modelom, ki ne upošteva
	borzi na delujočem	se vrednotijo z internim modelom na	vložkov ravni 2.
	trgu.	osnovi vložkov ravni 2.
		Nekotirajoče delnice in deleži
			Nekotirajoče delnice
			vrednotene po nabavni
			vrednosti. Poštena vrednost za
			potrebe razkritij izračunana na
			osnovi internega modela,
			uporabljenega za ugotavljanje
			potrebe po slabitvi, ki v večji
			meri upošteva neopazovane
			vložke.
		Vzajemni skladi
	Vzajemni skladi
	vrednoteni po javno
	objavljeni vrednosti
	enote premoženja na
	dan vrednotenja.
		Alternativni skladi
			Poštena vrednost se določa
			na podlagi vrednotenja
			posameznih projektov, kjer
			se uporabljajo metode
			diskontiranja bodočih
			denarnih tokov
		Depoziti in posojila
			Vrednoteni po odplačni
		Vrednoteni po odplačni vrednosti, poštena	vrednosti, poštena vrednost za
		vrednost za potrebe razkritij izračunana po	potrebe razkritij, izračunana po
– z ročnostjo		internem modelu, ki upošteva vložke 2.	internem modelu, ki ne
		ravni.	upošteva vložkov 2. ravni.

Izhodišče za bilanco stanja v skladu s Solventnostjo II (v nadaljevanju: SII bilanca stanja), kjer so sredstva in obveznosti vrednotena v skladu z načeli vrednotenja iz členov 174 do 190 ZZavar-1, je izkaz bilance stanja, kot je pripravljen za namene poročanja družbe v skladu z MSRP, in je v tem dokumentu opredeljen kot bilanca stanja v skladu z MSRP.

Glede na bilanco stanja v skladu z MSRP so izvedene prerazporeditve in prevrednotenja postavk SII bilance stanja. V tem razdelku je opisana izvedba tovrstnih prerazporeditev in prevrednotenj samo za tiste postavke, kjer se vrednost v skladu s Solventnostjo II (v nadaljevanju: SII-vrednost) razlikuje od vrednosti v skladu z MSRP. Pri vseh preostalih postavkah velja, da MSRP zagotavljajo vrednotenje, ki je skladno z načeli Solventnosti II.

V spodnjih preglednicah sta prikazani bilanci stanja na dan 31. 12. 2018 in 31. 12. 2019, kjer so prikazane vrednosti sredstev in obveznosti v skladu z MSRP (bilanca stanja v skladu z MSRP), pa tudi sredstva in obveznosti v skladu z načeli vrednotenja iz členov 174 do 190 ZZavar-1 (SII bilanca stanja) ob upoštevanju prevrednotenja in prerazporeditev postavk sredstev in obveznosti.

Bilanca stanja v skladu z MSRP in v skladu z SII na dan 31. 12. 2019

	(v tisoč EUR)	MSRP		Prevrednotenje Prerazporeditve	Solventnost II
	Sredstva
1.	Odloženi stroški pridobivanja zavarovanj (D.1.1)	6.555	-6.555	0	0
2.	Neopredmetena sredstva (D.1.2)	1.294	-1.294	0	0
3.	Odložene terjatve za davek (D.1.3)	1.065	2.634	0	3.699
4.	Opredmetena sredstva, namenjena lastni uporabi (nepremičnine in oprema) (D.1.4)	2.586	724	0	3.310
5.	Opredmetena sredstva, ki niso namenjena lastni uporabi (nepremičnine in oprema) (D.1.5)	8.180	860	0	9.040
6.	Naložbe v odvisne in pridružene družbe (D.1.5)	238.178	124.504	0	362.682
7.	Delnice (D.1.5)	9.691	0	0	9.691
8.	Obveznice (D.1.5)	243.106	653	2.338	246.097
9.	Naložbeni skladi (D.1.5)	9.655	0	0	9.655
10.	Depoziti razen denarnih ustreznikov (D.1.5)	22.339	0	-338	22.001
11.	Posojila in hipotekarni krediti (D.1.6)	4.216	0	0	4.216
12.	Znesek ZTR prenesen pozavarovateljem (D.1.7)	31.159	-5.575	-5.612	19.972
13.	Depoziti pri cedentih (D.1.8)	7.089	0	0	7.089
14.	Terjatve do zavarovancev in zavarovalnih posrednikov (D.1.9)	89.538	0	-68.134	21.404
15.	Terjatve iz pozavarovanja in sozavarovanja (D.1.10)	4.215	0	-673	3.542
16.	Druge terjatve (D.1.11)	3.271	0	0	3.271
17.	Lastne delnice (D.1.12)	24.939	6.057	0	30.995
18.	Denar in denarni ustrezniki (D.1.13)	52.931	0	-2.000	50.931
19.	Druga sredstva (D.1.14)	441	-441	0	0
	SKUPAJ SREDSTVA	760.448	121.566	-74.418	807.596
	Obveznosti
20.	Kosmate zavarovalno-tehnične rezervacije – premoženjska in NSLT zdravstvena zavarovanja (D.2)	252.951	-33.189	-52.882	166.880
21	Kosmate zavarovalno-tehnične rezervacije – življenjska zavarovanja (brez zdravstvenih zavarovanj in zavarovanj, kjer zavarovanci prevzemajo naložbeno tveganje) (D.2)	8.388	2.709	-11	11.087
22.	Druge rezervacije razen ZTR (D.3.1)	467	0	0	467
23.	Odložene obveznosti za davek (D.1.3)	0	6.368	0	6.368
24.	Finančne obveznosti, razen finančnih obveznosti do finančnih institucij	88	0	0	88
25.	Obveznosti do zavarovancev in zavarovalnih posrednikov (D.3.2)	44.374	0	-15.241	29.133
26.	Obveznosti iz pozavarovanja in sozavarovanja (D.3.3)	6.713	0	-6.285	428
27.	Ostale obveznosti do dobaviteljev (D.3.4)	1.680	0	0	1.680
28.	Podrejene obveznosti (D.3.5)	74.823	-976	0	73.847
29.	Druge obveznosti (D.3.6)	2.107	-800	0	1.307
	SKUPAJ OBVEZNOSTI	391.589	-25.888	-74.418	291.283
	Presežek sredstev nad obveznostmi	368.859	147.454	0	516.313

Bilanca stanja v skladu z MSRP in v skladu z SII na dan 31. 12. 2018

	(v tisoč EUR)	MSRP	Prevrednotenje	Prerazporeditve	Solventnost II
Sredstva
1.	Odloženi stroški pridobivanja zavarovanj	7.822	-7.822	0	0
2.	Neopredmetena sredstva	893	-893	0	0
3.	Odložene terjatve za davek	1.867	2.095	0	3.962
4.	Opredmetena sredstva, namenjena lastni uporabi (nepremičnine in oprema)	2.618	966	0	3.585
5.	Opredmetena sredstva, ki niso namenjena lastni uporabi (nepremičnine in oprema)	8.322	282	0	8.604
6.	Naložbe v odvisne in pridružene družbe	220.219	145.124	0	365.343
7.	Delnice	8.721	0	0	8.721
8.	Obveznice	218.910	654	2.332	221.895
9.	Naložbeni skladi	4.964	0	0	4.964
10.	Depoziti razen denarnih ustreznikov	2.332	0	-2.332	0
11.	Posojila in hipotekarni krediti	3.090	0	0	3.090
12.	Znesek ZTR prenesen pozavarovateljem	21.437	-1.931	-2.288	17.218
13.	Depoziti pri cedentih	6.275	0	0	6.275
14.	Terjatve do zavarovancev in zavarovalnih posrednikov	82.519	0	-68.037	14.482
15.	Terjatve iz pozavarovanja in sozavarovanja	4.842	0	-330	4.512
16.	Druge terjatve	469	0	0	469
17.	Lastne delnice	24.939	1.407	0	26.346
18.	Denar in denarni ustrezniki	10.651	0	0	10.651
19.	Druga sredstva	379	-379	0	0
	SKUPAJ SREDSTVA	631.270	139.503	-70.655	700.118
	Obveznosti
20.	Kosmate zavarovalno-tehnične rezervacije – premoženjska in NSLT zdravstvena zavarovanja	224.727	-39.740	-51.744	133.243
21.	Druge rezervacije razen ZTR	9.447	-1.167	0	8.280
22.	Odložene obveznosti za davek	377	0	0	377
23.	Finančne obveznosti, razen finančnih obveznosti do finančnih institucij	0	8.231	0	8.231
24.	Obveznosti do zavarovancev in zavarovalnih posrednikov	88	0	0	88
25.	Obveznosti iz pozavarovanja in sozavarovanja	44.039	0	-16.293	27.746
26.	Ostale obveznosti do dobaviteljev	3.149	0	-2.618	531
27.	Podrejene obveznosti	1.365	0	0	1.365
28.	Druge obveznosti	0	0	0	0
	SKUPAJ OBVEZNOSTI	286.976	-33.190	-70.655	183.131
	Presežek sredstev nad obveznostmi	344.294	172.693	0	516.987

Družba med zunajbilančnimi postavkami izkazuje potencialne terjatve v višini nominalne vrednosti izbrisanih podrejenih instrumentov (10,0 milijonov EUR), za katere družba nadaljuje aktivnosti za zaščito svojih interesov. Poleg tega so med zunajbilančnimi postavkami na dan 31. 12. 2019 izkazane tudi pogojne obveznosti iz naslova danih zavez za vplačila v alternativne sklade in sicer v višini 13,7 milijona EUR.

D.1 Sredstva

V nadaljevanju so predstavljene posamezne kategorije sredstev skupaj z opisom načina vrednotenja pomembnejših kategorij.

D.1.1 Odloženi stroški pridobivanja zavarovanj

Odloženi stroški pridobivanja zavarovanj so v SII bilanci stanja družbe ovrednoteni z ničelno vrednostjo.

D.1.2 Neopredmetena sredstva

Družba ni ugotovila nobenih neopredmetenih sredstev, ki bi se lahko prodala ločeno, in ne more dokazati, da obstaja tržna vrednost za enaka ali podobna sredstva. SII-vrednost neopredmetenih osnovnih sredstev je ovrednotena z ničelno vrednostjo.

D.1.3 Odložene terjatve in obveznosti za davek

Podlaga za opredelitev obveznosti in terjatev za odloženi davek je prepoznavanje začasnih razlik. To so razlike med davčno vrednostjo posameznega sredstva ali obveznosti in knjigovodsko vrednostjo posameznega sredstva ali obveznosti. Začasne razlike so lahko obdavčljive začasne razlike oziroma zneski, ki se prištejejo k obdavčljivemu dobičku v prihodnjih obdobjih, ali pa zneski, ki se odštejejo od obdavčljivega dobička v prihodnjih obdobjih. Odloženi davki se tako pripoznajo kot terjatve ali obveznosti za odloženi davek, kot posledica obračunavanja sedanjih in prihodnjih davčnih posledic.

Odložene obveznosti za davek so zneski davka iz dobička, ki bodo povrnjeni v prihodnjih obdobjih glede na:

• odbitne začasne razlike,
• prenos neizrabljenih davčnih izgub v naslednja obdobja in
• prenos izrabljenih dobropisov v naslednja obdobja.

Če družba v davčnem izkazu uspeha ugotovi davčno izgubo, lahko do pokritja davčne izgube (skladno z ZDDPO-2 v Sloveniji ni časovne omejitve za pokrivanje izgube) ne plačuje davka od dohodka pravnih oseb, lahko pa oblikuje terjatve za odložene davke in zniža odhodke iz odloženih davkov. V izkazih za davčne namene družba ne izkazuje nepokritih davčnih izgub.

Splošno pravilo je, da se morajo obveznosti za odloženi davek obvezno pripoznati, terjatve za odloženi davek pa samo, če družba upravičeno pričakuje, da bo v prihodnosti ustvarila dovolj visoke dobičke za poračun terjatev za odložene davke. V SII bilanci stanja se terjatve in obveznosti za odloženi davek obračunavajo od vseh prevrednotenj razen od:

• prevrednotenja postavke udeležbe v odvisnih in pridruženih družbah, ker imajo te udeležbe značaj strateških naložb – v tem primeru se razlike pri prevrednotenju obravnavajo kot stalne razlike ter ne izpolnjujejo pogoja začasnih razlik in s tem osnove za obračun odloženih davkov iz te postavke,
• prevrednotenja postavke lastnih delnic, ki kotirajo na borzi, ker ta ne predstavlja obdavčljive začasne razlike.

Davčna stopnja, po kateri so bile v letu 2019 obračunane odložene terjatve in obveznosti za davek, znaša 19 %. Družba je iz naslova prevrednotenja skladno z načeli Solventnosti II oblikovala dodatno neto obveznost za odloženi davek v višini 2,7 milijona EUR (2018: 4,3 milijona EUR).

Največji učinek na odložene terjatve za davek izhaja iz naslova prevrednotenja odloženih stroškov pridobivanja zavarovanj na ničelno vrednost. Iz tega naslova je bilo oblikovanih 1,2 milijona EUR (2018: 1,5 milijona EUR) terjatev za odloženi davek.

Največji učinek na odložene obveznosti za davek izhaja iz naslova prevrednotenja kosmatih zavarovalno-tehničnih rezervacij. Iz tega naslova je bilo oblikovanih za 5,8 milijona EUR (2018: 7,8 milijona EUR) obveznosti za odloženi davek.

D.1.4 Opredmetena osnovna sredstva, namenjena lastni uporabi

Družba od neodvisnega zunanjega ocenjevalca vrednosti nepremičnin vsaka tri leta pridobi oceno poštene vrednosti nepremičnin, namenjenih za lastno uporabo. Oprema za neposredno opravljanje zavarovalne dejavnosti predstavlja nepomemben znesek in ga družba v SII bilanci prikazuje v enaki višini kot v bilanci stanja v skladu z MSRP. Pravica do uporabe sredstev v najemu se v MVBS prikazuje enako kot v zakonski bilanci stanja.

Pooblaščeni ocenjevalec vrednosti nepremičnin pri oceni poštene vrednosti in oceni poštene vrednosti, zmanjšani za stroške prodaje, upošteva mednarodne standarde ocenjevanja vrednosti in mednarodne računovodske standarde. Pri oceni vrednosti se preveri primernost uporabe vseh načinov vrednotenja nepremičninskih pravic. Glede na namen ocenjevanja vrednosti in obseg razpoložljivih podatkov se pri oceni tržne vrednosti uporabi način tržnih primerjav in na donosu zasnovan način.

D.1.5 Naložbe

Opredmetena sredstva, ki niso namenjena lastni uporabi

Metodologija je skladna z metodologijo, ki se uporablja za opredmetena osnovna sredstva, namenjena lastni uporabi, ki je podrobno opisana v podrazdelku D.1.4 (Opredmetena osnovna sredstva, namenjena lastni uporabi).

Udeležbe

Udeležbe v zavarovalnicah in pokojninskih družbah

Metodologijo prevrednotenja ločimo na prevrednotenje udeležb v zavarovalnicah in prevrednotenje udeležb v družbah, ki niso zavarovalnice.

Udeležbe v zavarovalnicah

V bilanci stanja se deleži udeležb v zavarovalnice vrednotijo po tržno usklajeni vrednosti. Te je mogoče pridobiti prek:

• tržne cene, ki jo je mogoče neposredno opazovati, ali
• vrednotenja z uporabo prilagojene kapitalske metode (čista vrednost sredstev deleža udeležbe, kjer se sredstva in obveznosti prilagodijo na SII-vrednosti).

Za kapitalske naložbe v odvisne družbe Save Re, ki so zavarovalnice in ne kotirajo na organiziranem trgu, se tržna vrednost za potrebe izračuna kapitalskih zahtev v skladu s standardno formulo izračuna na podlagi vrednotenja z uporabo prilagojene kapitalske metode – presežka SII-vrednosti sredstev nad obveznostmi posamezne zavarovalnice, saj nobena od odvisnih družb v skupini ne kotira na borzi.

Kjer je delež Save Re v odvisni družbi manjši od 100 %, se izvedejo sorazmerne prilagoditve.

Udeležbe v družbe, ki niso zavarovalnice

Družba vrednoti deleže v strateških družbah, ki niso zavarovalnice z uporabo kapitalske metode MSRP v skladu s 13(5) členom Delegirane uredbe. Vrednost dobrega imena in drugih neopredmetenih sredstev, ki bi bila v skladu z metodologijo vrednotenja sredstev ovrednotena na nič se odšteje od dobljene vrednosti družbe.

Delnice

Metodologija prevrednotenja v skladu z zahtevami Solventnosti II je za delnice, ki kotirajo, skladna z metodologijo, ki je uporabljena za vrednotenje bilance stanja v skladu z MSRP.

Lastniški vrednostni papirji, ki niso uvrščeni na borzo, se na začetku pripoznajo po njihovi nakupni vrednosti. Na dan vrednotenja bilance stanja se njihova vrednost določi s pomočjo modela. Tako se ugotovi ali nakupna cena še vedno predstavlja njihovo pošteno vrednost. Če iz modela izhaja, da je nakupna cena previsoka, se izvede oslabitev lastniškega vrednostnega papirja v višini razlike med vrednostjo iz modela in njegovo nabavno vrednostjo.

Ker lastniški vrednostni papirji, ki niso uvrščeni na borzo, predstavljajo nepomemben delež naložbenega portfelja Save Re, v SII bilanci stanja niso vrednoteni po pošteni vrednosti, temveč so izkazani v enaki višini kot v bilanci stanja v skladu z MSRP.

Obveznice

Obveznice se v bilanci stanja v skladu z MSRP vrednotijo v skladu z mednarodnimi računovodskimi standardi MRS 39. Vrednotenje se izvaja glede na MRS-kategorijo in raven poštene vrednosti, v katero so obveznice razporejene.

Tudi za obveznice, razporejene v skupino v posesti do zapadlosti, se izračuna tržna vrednost.

Družba pridobiva tržne cene iz sistema Bloomberg, z lokalne borze ali morebitnega drugega trga, na katerem obveznica kotira.

Podjetniške obveznice se vrednotijo na enak način kot državne obveznice, v SII bilanci stanja pa se v to postavko iz postavke depozitov, ki niso denarni ustrezniki, prerazporedijo podrejeni depoziti.

Naložbeni skladi

Vrednost za poročanje v skladu z MSRP se izračuna na podlagi zadnje objavljene vrednosti enote premoženja (v nadaljevanju: VEP). Vrednost pri MSRP poročanju predstavlja pošteno vrednost (tržno vrednost) naložbenih skladov. Pri teh skladih je, ne glede na razvrstitev, knjigovodska vrednost enaka tržni vrednosti in se izračuna po formuli: VEP na dan vrednotenja * število lotov. Podatki o VEP-ih so pridobljeni od upravljavcev naložbenih skladov.

Depoziti, ki niso denarni ustrezniki

Navedeni depoziti se merijo na podlagi odplačne oziroma nabavne vrednosti, povečane za natečene obresti. V skladu z MRS 39 jih družba v bilanci stanja v skladu z MSRP razporeja v skupino Posojila in terjatve. V SII bilanci stanja se podrejeni depoziti prerazporedijo iz postavke depozitov v postavko podjetniških obveznic.

D.1.6 Posojila in hipotekarni krediti

Posojila in hipotekarni krediti se na začetku vrednotijo po pogodbeni vrednosti.

Na dan poročanja se vrednotijo po preostali vrednosti v skladu z načrtom odplačevanja ter v skladu z dejanskimi plačili obresti in glavnice. Če plačila ne potekajo po načrtu odplačevanja, je treba zneske oslabiti.

Družba med sredstvi nima posojil in hipotekarnih kreditov do posameznikov, temveč le druga posojila, ki predstavljajo dana posojila odvisnim družbam.

D.1.7 Znesek zavarovalno-tehničnih rezervacij, prenesen pozavarovateljem

Družba prerazporedi postavke iz retrocedirane premijske rezervacije za obračunane, nezapadle terjatve za provizijo iz naslova retrocediranega posla in za obračunane, nezapadle obveznosti za retrocedirano premijo.

Vrednotenje zneska zavarovalno-tehničnih rezervacij, prenesenih pozavarovateljem, se izvaja v aktuariatu družbe. V tem dokumentu le povzemamo metodologijo, ki je podrobneje opredeljena v pravilniku o oblikovanju najboljših ocen rezervacij družbe. Ta upošteva tudi usmeritve iz politike upravljanja zavarovalnih tveganj družbe.

Osnovni posel družbe predstavljajo prevzeta pozavarovanja, zato zaščito tega posla z nadaljnjim pozavarovanjem oziroma oddano pozavarovanje zaradi jasnosti imenujemo retrocesija.

Zaradi razmeroma majhnega obsega retrocesije za izračun retrocediranih rezervacij ni mogoča uporaba enakih aktuarskih metod kakor za kosmate rezervacije. Uporabljajo se poenostavitve, s katerimi se na podlagi podatkov o retrocesiji za vsako homogeno skupino in vsako pogodbeno leto izračuna delež retrocesije, pri čemer se upošteva oblika retrocesije. Z dobljenim deležem retrocesije se pri premoženjskih vrstah poslovanja iz kosmate tehnične najboljše ocene premijske in škodne rezervacije (pred upoštevanjem stroškov, prihodnjih denarnih tokov iz premij in provizij ter brez upoštevanja časovne vrednosti denarja) izračuna retrocedirana tehnična najboljša ocena premijske in škodne rezervacije, pri življenjskih vrstah poslovanja pa se s pomočjo deleža retrocesije izračuna retrocedirana nediskontirana najboljša ocena rezervacije. Deleža retrocesionarjev v rezervacijah za stroške se ne obračunava. Upoštevanje valutne strukture in časovne vrednosti denarja poteka enako kakor pri kosmatih najboljših ocenah rezervacij. Pri oblikovanju denarnih tokov se na podlagi preteklih podatkov o plačanih škodah preveri morebiten pričakovani časovni zamik plačil iz retrocesije v primerjavi s kosmatimi izplačili. Prilagoditev za pričakovana neplačila nasprotne stranke se izvede na podlagi delitve zneska ZTR, prenesenega pozavarovateljem (za vrednotenje bilance stanja v skladu z MSRP), po bonitetnih ocenah nasprotnih strank (retrocesionarjev) in s temi bonitetnimi ocenami povezanimi verjetnostmi neplačila.

D.1.8 Depoziti pri cedentih

Skladno z nekaterimi pozavarovalnimi pogodbami cedenti zadržijo del pozavarovalne premije kot garancijo za izplačilo prihodnjih škod in jo plačajo praviloma po enem letu. Navedeni depoziti se skladno s pogodbo obrestujejo. Zadržani depoziti se izkazujejo po nabavni vrednosti, zmanjšani za morebitne slabitve.

Pri depozitih pri cedentih se zaradi kratkoročnosti naložbe šteje, da je vrednost v bilanci stanja v skladu z MSRP dovolj dober približek tržne vrednosti. Zato se za tovrstne depozite tržna vrednost v modelu ne izračunava, v izračunu SCR pa se za tržno vrednost prevzame vrednost iz računovodskih izkazov.

D.1.9 Terjatve do zavarovancev in zavarovalnih posrednikov

Vrednotenje terjatev na SII-vrednost se ne razlikuje od vrednotenja bilance stanja v skladu z MSRP.

Družba iz postavke terjatve iz neposrednih zavarovalnih poslov izloči nezapadle terjatve na dan sestave SII bilance stanja, in sicer nezapadle terjatve za premijo iz sprejetega pozavarovanja.

Omenjeno postavko družba upošteva kot prihodnje denarne tokove pri izračunu kosmate najboljše ocene premijske rezervacije, kjer jo prav tako izkazuje kot prerazporeditev.

D.1.10 Terjatve iz pozavarovanja in sozavarovanja

Vrednotenje terjatev na SII-vrednost se ne razlikuje od vrednotenja bilance stanja v skladu z MSRP.

Družba iz postavke terjatve iz pozavarovanja in sozavarovanja izloči nezapadle terjatve na dan sestave SII bilance stanja, in sicer nezapadle terjatve za provizijo retrocediranega posla.

Omenjeno postavko družba upošteva kot prihodnje denarne tokove pri izračunu pozavarovalnega deleža najboljše ocene premijske rezervacije, kjer jo prav tako izkazuje kot prerazporeditev.

D.1.11 Druge terjatve

V postavki druge terjatve izkazujemo kratkoročne terjatve državnih in drugih institucij, kratkoročne terjatve iz naslova oddaje prostorov in opreme ter podobno.

Vrednotenje je enako kakor za bilanco stanja v skladu z MSRP, saj je knjigovodska vrednost zadosten približek poštene vrednosti.

D.1.12 Lastne delnice

Lastne delnice kotirajo na organiziranem trgu, zato se za namene SII bilance stanja prevrednotijo na zaključno ceno na borzi na dan vrednotenja SII bilance stanja.

D.1.13 Denar in denarni ustrezniki

Vrednotenje je enako kakor za bilanco stanja v skladu z MSRP. Depoziti s prvotno zapadlostjo do treh mesecev se v SII bilanci stanja obravnavajo enako kot depoziti z daljšo zapadlostjo, zato se jih prerazporedi v postavko depozitov, ki niso denarni ustrezniki.

D.1.14 Druga sredstva, ki niso izkazana drugje

Druga sredstva sestavljajo kratkoročne časovne razmejitve (kratkoročno odloženi stroški in kratkoročno nezaračunani prihodki). Med kratkoročno odloženimi stroški se izkazujejo vnaprej plačani stroški zavarovanj, licenc in zakupnin in podobno. Druga sredstva se v SII bilanci stanja pripoznajo v enaki višini kakor za bilanco stanja v skladu z MSRP, razen vnaprej plačanih stroškov, ki se ovrednotijo z ničelno vrednostjo.

D.2 Zavarovalno-tehnične rezervacije

Družba izvede prerazporeditve postavk iz kosmate premijske rezervacije za obračunane, nezapadle terjatve za premijo za prejeto pozavarovanje in za obračunane nezapadle obveznosti za provizije za prejeto pozavarovanje.

Vrednotenje kosmatih zavarovalno-tehničnih rezervacij se izvaja v aktuariatu družbe. V tem dokumentu le povzemamo metodologijo za izračun najboljših ocen rezervacij pri vrednotenju postavk bilance stanja za potrebe izračuna kapitalskih zahtev v skladu s Solventnostjo II, ki je podrobneje opredeljena v pravilniku o oblikovanju najboljših ocen rezervacij družbe. Ta upošteva tudi usmeritve, podane v politiki upravljanja zavarovalnih tveganj družbe. Vrednotenje pozavarovalnega dela zavarovalno-tehničnih rezervacij je opisano pri vrednotenju sredstev v razdelku D.1.7.

Izračuni potekajo na ravni vrst poslovanja, pri čemer družba loči posle z družbami Zavarovalne skupine Sava in posle zunaj skupine. Sprejeta življenjska zavarovanja poslov skupine (ki predstavljajo glavnino obveznosti sprejetih življenjskih zavarovanj družbe) se praviloma vrednotijo s tehnikami življenjskih zavarovanj na podlagi pričakovanih denarnih tokov. Za portfelj zunaj skupine se sprejeta življenjska zavarovanja skladno z naravo obveznosti, razpoložljivimi podatki ter po principu proporcionalnosti vrednotijo s tehnikami premoženjskih in zdravstvenih zavarovanj, ki niso podobna življenjskim zavarovanjem (v nadaljevanju NSLT zdravstvena zavarovanja), zato družba te obveznosti razporedi k NSLT zdravstvenim zavarovanjem.

Zavarovalno-tehnične rezervacije vključujejo najboljšo oceno rezervacij in dodatek za tveganje.

Družbe za življenjska zavarovanja na podlagi pričakovanih denarnih tokov za sprejeto pozavarovanje, pridobljenih od cedentov, ločeno oblikuje najboljšo oceno rezervacij življenjskih zavarovanj (vključno z najboljšo oceno škodne rezervacije) in najboljšo oceno rezervacij za prijavljene rente iz premoženjskih zavarovanj.

Najboljša ocena rezervacij premoženjskih vrst poslovanja (vključno z NSLT zdravstvenimi zavarovanji) je sestavljena iz najboljše ocene premijskih rezervacij in najboljše ocene škodnih rezervacij. Osnova za izračune je razporeditev poslov po pogodbenih letih.

Izračun najboljše ocene rezervacij premoženjskih zavarovanj je razdeljen na:

• izračun tehnične kosmate rezervacije, ki vključuje najboljšo oceno rezervacije za škodne dogodke, povezane s sklenjenimi posli (že nastale in prihodnje), pred upoštevanjem časovne vrednosti denarja,
• delitev tehnične kosmate rezervacije na tehnično premijsko rezervacijo (za prihodnje škode) in tehnično škodno rezervacijo (za že nastale, a še ne plačane škode),
• upoštevanje prihodnjih stroškov, povezanih z veljavnimi pogodbami,
• upoštevanje prihodnjih denarnih tokov iz premij in provizij, vključno z že obračunanimi, a še ne zapadlimi in neplačanimi premijami in provizijami,
• priprava pričakovanih bodočih denarnih tokov, upoštevanje valutne strukture denarnih tokov in diskontiranje.

Pri tehnični kosmati rezervaciji se uporablja metodo veriženja na trikotnikih kumulativnih obračunanih škod z Bornhütter-Fergusonovo (v nadaljevanju: BF) prilagoditvijo. Kjer so škodni trikotniki preveč razpršeni, se ultimativne škode ocenijo na podlagi škodnih količnikov. Pri tem se pričakovani merodajni škodni količnik vsakega pogodbenega leta določi kot izbrano povprečje med vnaprej ocenjenim naivnim količnikom, določenim na podlagi strokovne presoje, večletnih povprečij in na podlagi informacij oddelka za prevzem pozavarovanj, ter realiziranim merodajnim MSRP

škodnim količnikom (brez rezervacij na ravni portfelja). Za starejša leta z znanim razvojem ima večjo utež realizirani količnik, za novejša leta pa naivni. Za razvoj izplačil oziroma denarni tok se uporabi vzorec, pridobljen iz trikotniškega razvoja. V združenem pregledu se nato povzamejo rezultati vseh metod in izbere najboljša ocena ultimativnih škod, na podlagi katere se izračuna tehnična kosmata rezervacija. V deležih stroškov se upoštevajo prihodnji cenilni in administrativni stroški, povezani s sklenjenimi pogodbami. Osnova za delitev dobljenih denarnih tokov po valutah je valutna struktura za vrednotenje bilance stanja v skladu z MSRP, in sicer struktura vsote škodnih rezervacij in prenosnih premij, zmanjšanih za razmejene provizije. Prihodnji denarni tokovi, razdeljeni po tem ključu, se diskontirajo z uporabo ustreznih krivulj netveganih obrestnih mer, pri čemer družba ne uporablja uskladitvene prilagoditve, prilagoditve za nestanovitnost, prehodnih prilagoditev zadevne strukture netveganih obrestnih mer in prehodnega odbitka (vse prilagoditve iz Direktive 2009/138/ES).

Dodatek za tveganje družba izračunava v skladu z Delegirano uredbo. Pri tem se uporablja poenostavljena metoda za projekcijo prihodnjih zneskov zahtevanega solventnostnega kapitala, in sicer se upošteva raven (2) hierarhije iz 61. člena Sklepa o podrobnejših navodilih za vrednotenje zavarovalno-tehničnih rezervacij: Za določanje celotnega zahtevanega solventnostnega kapitala za vsako prihodnje leto se uporabi razmerje najboljše ocene za navedeno prihodnje leto in najboljše ocene zavarovalno-tehničnih rezervacij na datum vrednotenja. Izračunan dodatek za tveganje se dodeli na posamezne vrste poslovanja v razmerju izračunanih kapitalskih zahtev.

D.2.1 Vrednosti SII zavarovalno-tehničnih rezervacij

V spodnjih preglednicah so prikazane vrednosti kosmate najboljše ocene rezervacij, pozavarovalnega dela najboljše ocene rezervacij in dodatka za tveganje po posameznih vrstah poslovanja.

(v tisoč EUR)	Kosmati	Pozavarovalni	Dodatek za
	znesek	del	tveganje
Proporcionalno pozavarovanje za stroške zdravljenja	30	0	4
Proporcionalno pozavarovanje izpada dohodka	2.779	43	374
Proporcionalno nezgodno pozavarovanje zaposlenih	0	0	0
Proporcionalno pozavarovanje avtomobilske odgovornosti	11.333	11	1.078
Druga proporcionalna pozavarovanja motornih vozil	7.157	53	916
Proporcionalno pomorsko, letalsko in transportno pozavarovanje	5.360	-721	1.469
Proporcionalno požarno pozavarovanje in proporcionalno pozavarovanje druge škode na premoženju	47.892	3.647	7.183
Splošno proporcionalno pozavarovanje odgovornosti	6.837	228	1.461
Kreditno in kavcijsko proporcionalno pozavarovanje	817	0	243
Proporcionalno pozavarovanje stroškov postopka	-1	0	0
Proporcionalno pozavarovanje pomoči	0	0	0
Različne finančne izgube	-278	52	95
Neproporcionalno zdravstveno pozavarovanje	542	2	85
Neproporcionalno pozavarovanje odgovornosti	16.594	8.731	1.248
Neproporcionalno pomorsko, letalsko in transportno pozavarovanje	5.053	148	1.227
Neproporcionalno premoženjsko pozavarovanje	38.126	2.052	9.255
Sprejeto življenjsko pozavarovanje	10.982	5.727	104
Celoten portfelj	153.223	19.972	24.743

Najboljša ocena rezervacij po vrstah poslovanja na dan 31. 12. 2019

(v tisoč EUR)	Kosmati	Pozavarovalni	Dodatek za
	znesek	del	tveganje
Proporcionalno pozavarovanje za stroške zdravljenja	22	0	6
Proporcionalno pozavarovanje izpada dohodka	2.765	48	331
Proporcionalno nezgodno pozavarovanje zaposlenih	0	0	0
Proporcionalno pozavarovanje avtomobilske odgovornosti	10.070	47	809
Druga proporcionalna pozavarovanja motornih vozil	6.380	80	763
Proporcionalno pomorsko, letalsko in transportno pozavarovanje	5.646	86	743
Proporcionalno požarno pozavarovanje in proporcionalno pozavarovanje druge škode na premoženju	36.913	3.641	4.293
Splošno proporcionalno pozavarovanje odgovornosti	5.305	242	1.218
Kreditno in kavcijsko proporcionalno pozavarovanje	881	0	550
Proporcionalno pozavarovanje stroškov postopka	1	0	0
Proporcionalno pozavarovanje pomoči	0	0	0
Različne finančne izgube	-4	4	60
Neproporcionalno zdravstveno pozavarovanje	324	1	59
Neproporcionalno pozavarovanje odgovornosti	14.778	7.171	950
Neproporcionalno pomorsko, letalsko in transportno pozavarovanje	5.789	238	1.610
Neproporcionalno premoženjsko pozavarovanje	24.953	1.827	8.026
Sprejeto življenjsko pozavarovanje	8.181	3.834	99
Celoten portfelj	122.004	17.218	19.519

Najboljša ocena rezervacij po vrstah poslovanja na dan 31. 12. 2018

Kosmate najboljše ocene rezervacij so se v 2019 povečale za 31,2 milijona EUR, od tega za posel skupine za 7,8 milijona EUR, za posel zunaj skupine pa za 23,4 milijona EUR. Pri poslu skupine je povečanje posledica večjih rasti portfelja v zadnjih letih, novo prijavljenih premoženjskih rent (v okviru rezervacij sprejetega življenjskega pozavarovanja) ter oblikovanja rezervacije za neprijavljene premoženjske rente. Pri poslu zunaj skupine povečanje izvira iz rasti portfelja in neugodnega škodnega dogajanja, predvsem iz naslova japonskih tajfunov (na proporcionalnih požarnih ter neproporcionalnih premoženjskih pozavarovanjih), kjer smo razen novih katastrofalnih dogodkov v 2019 občutili tudi neugoden razvoj dogodkov iz leta 2018, pri katerih je dejanska višina škode presegla prvotno ocenjeno.

Glavne razlike pri vrednotenju (kosmatih) SII in MSRP zavarovalno-tehničnih rezervacij so (pri izračunih razlik za MSRP rezervacije upoštevamo kosmate rezervacije, zmanjšane za razmejene provizije):

• SII rezervacije temeljijo na principu denarnih tokov, medtem ko MSRP rezervacije temeljijo na principu že zasluženih prihodkov, zmanjšanih za odhodke. Tako so SII rezervacije znižane za nezapadle premijske terjatve (in povečane za pripadajoče nezapadle obveznosti za provizijo), ki so v MSRP bilanci evidentirane v okviru terjatev (oziroma obveznosti) iz zavarovalnih poslov. Na dan 31. 12. 2019 izvira 68,9 % razlike (2018: 61,0 %) med kosmatimi SII in MSRP rezervacijami iz prerazporeditve nezapadlih terjatev in obveznosti (kar ne vpliva na višino primernih lastnih virov sredstev).
• SII najboljše ocene rezervacij naj bi zadoščale za poplačilo obveznosti le v tehtanem povprečju vseh možnih scenarijev (slučajna nihanja naj bi deloma pokrival dodatek za tveganje), MSRP rezervacije pa praktično v skoraj vseh primerih. Dne 31. 12. 2019 izvira 14,6 % (2018: 21,5 %) razlike med kosmatimi MSRP in SII rezervacijami iz drugačne ravni previdnosti pri določanju predpostavk ter iz podrobnejše segmentacije izračunov MSRP rezervacij.
• Predpostavke pri upoštevanih deležih škod v izpostavljenosti, merjeni s premijami, zmanjšanimi za provizije, pri vrednotenju MSRP in SII rezervacij, v dveh najpomembnejših vrstah poslovanja za zadnje pogodbeno leto, ki je zaradi neizteklega kritja podvrženo največji negotovosti: pri proporcionalnem požarnem pozavarovanju in proporcionalnem pozavarovanju druge škode na premoženju znaša omenjeni delež v skladu z MSRP izračuni 94,1 %, v skladu z SII izračuni pa 91,8 % (2018: MSRP 82,6 %, SII 75,4 %); pri neproporcionalnem premoženjskem pozavarovanju znaša delež v skladu z MSRP izračuni 86,7%, v skladu z SII izračuni pa 77,8 % (2018: MSRP 87,7 %, SII 82,4 %).
• V SII rezervacijah so v izračun zajeti tudi vsi prihodnji pričakovani dobički (EPIFP), ki izhajajo iz aktivnega portfelja. Med kosmatimi MSRP in SII rezervacijami iz naslova prihodnjih dobičkov aktivnega portfelja, ki so v skladu s SII načeli že pripoznani in zmanjšujejo SII rezervacije, na dan 31. 12. 2019 izvira 9,7 % (2018: 11,0 %) razlike (kar se nanaša na kosmate prihodnje dobičke pred retrocesijo in davkom za dobiček).
• V SII rezervacijah se tudi pri premoženjskih vrstah poslovanja upošteva časovna vrednost denarja, medtem ko se MSRP rezervacije praviloma ne diskontirajo. Na dan 31. 12. 2019 med kosmatimi MSRP in SII rezervacijami izvira iz diskontiranja premoženjskih vrst poslovanja 6,9 % (2018: 6,6 %) razlike.

D.2.2 Opis ravni negotovosti, povezane z vrednostjo SII zavarovalno-tehničnih rezervacij

Pri izvedbi testiranja občutljivosti je družba od vplivov na najboljšo oceno premijskih in škodnih rezervacij izbrala občutljivost na predpostavke o škodnem količniku. Pri 5 % povečanju BF količnikov ter naivnih škodnih količnikov v vseh homogenih skupinah in letih, kjer metode uporabljajo te količnike, bi se kosmate najboljše ocene rezervacij 2019 povečale za 5,8 % (2018: 7,3 %). Družba je izvedla tudi test občutljivosti na zmanjšanje obračunanih, a še ne zapadlih premij in provizij v premijah in provizijah za 10 %; kosmate najboljše ocene rezervacij bi se povečale za 3,6 % (2018: 4,4 %), kar sicer ne vpliva na spremembo primernih lastnih virov sredstev (prerazporeditev). Poleg tega je družba testirala tudi občutljivost na povečanje upoštevanih ostalih stroškov (razen provizij, ki so upoštevane neposredno) za 50 %; kosmate najboljše ocene rezervacij bi se povečale za 0,5 % (2018: 0,5 %).

Za testiranje občutljivosti najboljše ocene rezervacij za življenjsko zavarovanje je družba izbrala dva najbolj materialna šoka za portfelj teh obveznosti v skladu s standardno formulo. Pri šoku dolgoživosti se najboljša ocena rezervacij 2019 poveča za 3,8 % (2018: 4,2 %), pri šoku revizije rent pa za 3,2 % (2018: 3,1 %).

Dodatno navajamo še vpliv spremenjenih obrestnih mer za diskontiranje. S šokom standardne formule navzdol se kosmate najboljše ocene rezervacij povečajo za 1,9 % (2018: 2,5 %), s šokom standardne formule navzgor pa se kosmate najboljših ocene rezervacij zmanjšajo za 4,1 % (2018: 4,2 %).

Drugih področij negotovosti družba ni zaznala. Na podlagi predstavljenih izračunov občutljivosti je razvidno, da so najboljše ocene rezervacij zmerno občutljive do neobčutljive na spremembo navedenih predpostavk. Občutljivostna analiza torej ni odkrila področja oziroma predpostavk, ki bi povzročile večjo negotovost oblikovanih najboljših ocen rezervacij.

D.3 Druge obveznosti

D.3.1 Druge rezervacije razen zavarovalno-tehničnih rezervacij

Med drugimi rezervacijami družba izkazuje neto sedanjo vrednost za ugodnosti zaposlenih, ki vključujejo odpravnine ob upokojitvi in jubilejne nagrade. Izračunavajo se v skladu z MRS 19, in sicer z uporabo razmerja natečene delovne dobe v družbi.

Vrednost drugih rezervacij je tudi po metodologiji SII enaka kot v bilanci stanja v skladu z MSRP. V okviru teh obveznosti družba ne izvaja prerazporeditev.

D.3.2 Obveznosti do zavarovancev in zavarovalnih posrednikov

Med obveznosti do zavarovancev in zavarovalnih posrednikov uvrščamo obveznosti za škode in provizije iz aktivnih pozavarovalnih poslov. Vrednosti se v bilanci stanja v skladu z MSRP pripoznajo v obračunanih zneskih na podlagi pozavarovalnih obračunov. Obveznosti v tuji valuti so v bilanci stanja v skladu z MSRP prevrednotene po tečaju ECB na dan priprave bilance stanja.

Vrednotenje na SII-vrednost obveznosti do zavarovancev in zavarovalnih posrednikov ne odstopa od vrednotenja v bilanci stanja v skladu z MSRP.

Družba iz te postavke obveznosti izloči nezapadle obveznosti za provizijo aktivnega pozavarovalnega posla na dan sestave SII bilance stanja in jo izkazuje kot prerazporeditev.

Omenjeno postavko družba upošteva kot prihodnje denarne tokove pri izračunu kosmate najboljše ocene premijske rezervacije, kjer jo prav tako izkazuje kot prerazporeditev.

D.3.3 Obveznosti iz pozavarovanja in sozavarovanja

Med obveznosti iz pozavarovanja in sozavarovanja uvrščamo obveznosti za premije iz pasivne retrocesije. Vrednosti se v bilanci stanja v skladu z MSRP pripoznajo v obračunanih zneskih na podlagi pozavarovalnih obračunov. Obveznosti v tuji valuti so v bilanci stanja v skladu z MSRP prevrednotene po tečaju ECB na dan priprave bilance stanja.

Vrednotenje na SII-vrednost obveznosti iz pozavarovanja in sozavarovanja ne odstopa od vrednotenja v bilanci stanja v skladu z MSRP.

Družba iz postavke obveznosti iz pozavarovanja izloči nezapadle obveznosti za premijo iz naslova retrocediranega posla na dan sestave bilance stanja v skladu z MSRP in jo izkazuje kot prerazporeditev.

Omenjeno postavko družba upošteva kot prihodnje denarne tokove pri izračunu pozavarovalnega deleža najboljše ocene premijske rezervacije, kjer jo prav tako izkazuje kot prerazporeditev.

D.3.4 Ostale obveznosti

Med ostalimi obveznostmi se izkazujejo kratkoročne obveznosti do zaposlenih iz naslova obračunanih plač in povračil stroškov, obveznosti za davke, obveznosti do dobaviteljev za obratovalne stroške in preostale obveznosti. Družba jih pripoznava v bilanci stanja v skladu z MSRP v obračunanih zneskih na podlagi verodostojnih listin.

Prevrednotenje se ne izvaja, prav tako te postavke niso predmet prerazporeditev glede na zahteve SII.

D.3.5 Podrejene obveznosti

Obveznosti iz naslova izdane podrejene obveznice se v MSRP bilanci stanja izkazujejo po odplačni vrednosti. Ob izdaji pripoznana vrednost podrejene obveznice predstavlja nominalno vrednost izdaje, zmanjšano za stroške, ki jih je bilo mogoče neposredno pripisati izdaji obveznice. Za izračun odplačne vrednosti se upošteva datum, na katerega lahko Sava Re predčasno poplača obveznosti.

Obveznica je uvrščena v trgovanje na organizirani trg Luksemburške borze. Obveznosti iz naslova izdane podrejene obveznice se vrednotijo po pošteni vrednosti na podlagi objavljene cene obveznice na Bloombergu.

D.3.6 Druge obveznosti, ki niso izkazane drugje

Med drugimi obveznostmi družba izkazuje predvsem vnaprej vračunane stroške ter dolgoročne obveznosti iz najemov, ki izpolnjujejo pogoje za vrednotenje po MSRP 16.

Med drugimi obveznostmi znotraj te postavke v SII bilanci stanja z ničelno vrednostjo vrednotimo razmejene provizije prejetega sozavarovanja in pozavarovanja ter druge razmejene prihodke. Pri preostalih obveznostih pa vrednotenje na SII-vrednost ne odstopa od vrednotenja v bilanci stanja v skladu z MSRP.

D.4 Alternativne metode vrednotenja

Družba obdobno (vsaka tri leta) od neodvisnega zunanjega ocenjevalca vrednosti nepremičnin pridobi oceno tržne vrednosti nepremičnin, namenjenih lastni uporabi in naložbenih nepremičnin. Družba ocenjuje, da tako pridobljena vrednost predstavlja najbolj reprezentativno oceno zneska, za katerega bi se lahko med dobro obveščenima strankama s pravico razpolaganja v strogo poslovnem odnosu izmenjale ocenjene nepremičnine.

Pri kapitalskih naložbah v odvisne družbe Save Re, ki so zavarovalnice in ki ne kotirajo na organiziranem trgu, se za potrebe izračuna kapitalskih zahtev v skladu s standardno formulo SII-vrednost izračuna na podlagi vrednotenja s prilagojeno kapitalsko metodo kot presežek sredstev nad obveznostmi posamezne zavarovalnice (v skladu s 13(4) členom Delegirane uredbe). Kjer je delež Save Re v odvisni družbi manjši kot 100 %, se izvedejo sorazmerne prilagoditve.

Družba v SII bilanci stanja vrednoti deleže v strateških družbah, ki niso zavarovalnice z uporabo kapitalske metode MSRP v skladu s členom 13(5) Delegirane uredbe. Vrednost dobrega imena in drugih neopredmetenih sredstev, ki bi bila skladno z metodologijo vrednotenja sredstev ovrednotena z ničelno vrednostjo, se odšteje od dobljene vrednosti družbe.

Nekotirajoče delnice so vrednotene po nabavni vrednosti. Tržna vrednost, izračunana z notranjim modelom, ki v večji meri upošteva neopazovane vložke, se uporablja le za ugotavljanje potrebe po slabitvi.

D.5 Druge informacije

Družba v povezavi z vrednotenjem nima drugih pomembnih informacij.

E. Upravljanje kapitala

Družba upravljanje kapitala opredeljuje v politiki upravljanja kapitala Zavarovalne skupine Sava in družbe Sava Re. Ta opredeljuje cilje in ključne dejavnosti, povezane z upravljanjem kapitala. Upravljanje kapitala je neločljivo povezano s strategijo prevzemanja tveganj, ki določa pripravljenost za prevzem tveganj.

Cilji upravljanja kapitala v družbi so:

• optimalna kapitaliziranosti na daljši rok v skladu s strategijo prevzemanja tveganj,
• ustrezna mera fleksibilnosti financiranja,
• sposobnost doseganja ustrezne dobičkovnosti poslovnih odsekov, ki vežejo kapital,
• sposobnost doseganja ustrezne donosnosti lastniškega kapitala oziroma ustreznega dividendnega donosa za delničarje.

Z ustreznim upravljanjem kapitala želi družba zagotoviti, da ima vedno na voljo zadostno višino virov za pokrivanje svojih obveznosti in izpolnjevanje zakonskih zahtev glede kapitala. Pri tem mora biti struktura lastnih virov sredstev, ki zagotavljajo kapitalsko ustreznost, skladna z zakonodajo ter zagotavljati optimalno razmerje med dolžniškim in lastniškim virom financiranja. Višina lastnih virov sredstev mora biti vedno zadostna vsaj za pokrivanje zakonodajnega zahtevanega solventnostnega kapitala ter tudi za doseganje ciljne bonitetne ocene in drugih ciljev družbe.

Pomemben vhodni element pri upravljanju kapitala in poslovnem načrtovanju je strategija prevzemanja tveganj in v njej določena pripravljenost za prevzem tveganj. Strategija prevzemanja tveganj v povezavi s kapitalom in kapitalsko ustreznostjo določa ciljno višino solventnostnega količnika. Strategija prevzemanja tveganj družbe v povezavi s kapitalsko ustreznostjo je določena tako, da zadosti zahtevam strategije prevzemanja tveganj skupine ter hkrati tudi zakonodajnim zahtevam in zahtevam bonitetnih agencij.

Družba vsako leto pripravi finančni načrt za naslednje triletno obdobje. V prvi fazi vsakoletnega preverjanja potenciala za optimizacijo kapitala oziroma za dodatno dodelitev kapitala (dividende, lastne delnice, akvizicije in podobno) se pregledajo rezultati zadnjega izračuna višine in strukture primernih lastnih virov sredstev in SCR. Na podlagi izhodišč se nato pripravita poslovni načrt za prihodnje triletno obdobje in načrt upravljanja kapitala, vključno z dejavnostmi, potrebnimi za doseganje ciljev dodelitve kapitala.

Osnova za izračun primernih lastnih virov sredstev, SCR in posledično solventnostnega količnika družbe so triletne projekcije finančnih parametrov. Z izračunom se preveri skladnost s pripravljenostjo za prevzem tveganj in po potrebi izvedejo prilagoditve poslovnega načrta. V načrtovano uporabo kapitala so ustrezno vključene tudi postavke njegove potrošnje, kot so redne dividende, lastne delnice in projekti, za katere je potreben dodatni kapital.

Pri dodelitvi kapitala na poslovne dejavnosti je treba zagotoviti ustrezno donosnost lastniškega kapitala. Tako se znotraj kapitala, namenjenega pokrivanju tveganj, ob upoštevanju poslovnega vidika, iščejo možnosti za največje vrednosti razmerja med donosom segmenta, ki veže kapital in dodeljenim kapitalom (optimalno razmerje med donosom in tveganjem).

E.1 Lastna sredstva

Družba 31. 12. 2019 izkazuje presežek sredstev nad obveznostmi v višini 516,3 milijona EUR (31. 12. 2018: 517 milijonov EUR).

Osnovni lastni viri sredstev oziroma presežek sredstev nad obveznostmi družbe se v nadaljevanju zmanjšajo za:

• lastne delnice v višini 31,0 milijona EUR,
• predvidljive dividende ¹¹ v višini 16,2 milijona EUR, katerih višina je predvidena s predlogom skupščini s strani uprave in nadzornega sveta,
• druge postavke v skladu z določili ZZavar-1.

Presežek sredstev nad obveznostmi družbe se poveča za podrejene obveznosti, saj te predstavljajo del osnovnih lastnih virov sredstev.

Za namene določitve osnovnih lastnih virov sredstev se osnovni lastni viri sredstev družbe zmanjšajo za celotno vrednost udeležb v drugi finančni in kreditni instituciji (razen v zavarovalnici), ki presega 10 % postavk lastnih virov sredstev družbe (vplačanega osnovnega kapitala skupaj s kapitalskimi rezervami). Prav tako se za namene določitve osnovnih lastnih virov sredstev, osnovna lastna sredstva zmanjšajo za del vrednosti vseh udeležb v finančnih in kreditnih institucijah (razen tistih, ki že same presegajo 10 % in so zato izločene), ki presega 10 % postavk lastnih virov sredstev družbe. Družba na dan 31. 12. 2019 nima tovrstnih izločitev iz lastnih virov sredstev.

Družba na dan 31. 12. 2019 ne izkazuje prilagoditev za druge postavke v skladu z ZZavar-1.

Pomožni lastni viri sredstev so postavke, ki ne spadajo med osnovne lastne vire sredstev in jih družba lahko vpokliče za pokritje svojih izgub. Mednje spadajo nevplačani osnovni kapital ali ustanovni kapital, ki ni bil vpoklican, akreditivi in jamstva ter katerekoli druge pravne zaveze, ki jih je družba prejela. Družba na dan 31. 12. 2019 ne izkazuje pomožnih lastnih virov sredstev.

V spodnji preglednici je prikazana struktura lastnih virov sredstev družbe.

¹¹ Družba bo zaradi dogodkov v začetku leta 2020 (koronavirus) in poziva regulatorja k zadržanju izplačila dividend do 1. oktobra 2020, po tem datumu ponovno izvedla oceno finančnega stanja in se opredelila glede predloga izplačila dividend.

Struktura lastnih virov sredstev

(v tisoč EUR)	31.12.2019	31.12.2018
Navadne delnice (skupaj z lastnimi delnicami)	71.856	71.856
Vplačani presežek kapitala v zvezi z navadnimi delnicami	54.240	54.240
Ustanovni kapital, prispevki članov ali enakovredna
postavka osnovnih lastnih virov sredstev družb za
vzajemno zavarovanje ali družb, ki delujejo po načelu	0	0
vzajemnosti
Sredstva na podrejenih računih članov družbe za vzajemno
zavarovanje	0	0
Presežek sredstev	0	0
Prednostne delnice	0	0
Vplačani presežek kapitala v zvezi s prednostnimi delnicami	0	0
Uskladitvene rezerve (= (1)-(2)-(3)-(4)-(5))	343.027	349.822
(1) Presežek sredstev nad obveznostmi	516.313	516.987
(2) Lastne delnice (v posesti neposredno in posredno)	30.995	26.346
(3) Prilagoditev za omejene postavke lastnih sredstev v
zvezi s portfelji uskladitvenih prilagoditev in omejenimi	0	0
skladi
(4) Predvidljive dividende, razdelitve in dajatve	16.195	14.723
(5) Druge postavke osnovnih lastnih sredstev	126.096	126.096
Podrejene obveznosti	73.847	0
Znesek neto odloženih terjatev za davek	0	0
Skupni osnovni lastni viri sredstev po odbitkih	542.969	475.918

Skupni osnovni lastni viri sredstev po odbitkih so se v primerjavi s stanjem na dan 31. 12. 2018 povečali za 67,1 milijona EUR, kar je predvsem posledica izdaje podrejenih obveznic v zadnjem četrtletju leta 2019, ki se kot podrejene obveznosti upoštevajo v primernih lastnih virih sredstev za pokrivanje kapitalskih zahtev in sicer v drugem kakovostnem razredu.

V spodnji preglednici so prikazane izvedene prilagoditve kapitala, izkazanega v skladu z MSRP, pri vrednotenju bilance stanja v skladu s Solventnostjo II.

Prilagoditve kapitala (v skladu z MSRP pri vrednotenju SII bilance stanja)

(v tisoč EUR)	31.12.2019	31.12.2018
Kapital v skladu z MSRP	343.921	319.355
Razlika pri vrednotenju udeležb	124.504	145.124
Razlika pri vrednotenju drugih sredstev	-83.413	-77.683
Razlika pri vrednotenju zavarovalno-tehničnih rezervacij	83.372	92.651
Razlika pri vrednotenju drugih obveznosti	16.934	11.194
Predvidljive dividende, razdelitve in dajatve	-16.195	-14.723
Podrejene obveznosti, ki so del osnovnih lastnih virov sredstev	73.847	0
Primerni lastni viri sredstev v skladu s Solventnostjo II	542.969	475.918
Od tega prvi razred	469.123	475.918
Od tega drugi razred	73.847	0
Od tega tretji razred	0	0

Kot je razvidno iz preglednice, glavnina razlik na sredstvih izvira iz prevrednotenja udeležb v odvisne družbe, pri čemer glavnina razlik izhaja iz prevrednotenja zavarovalnic. Pri obveznostih je največja razlika iz prevrednotenja zavarovalno-tehničnih rezervacij v skladu z zahtevami zakonodaje Solventnost II. Podrobni opis uporabljene metodologije vrednotenja se nahaja v razdelku D.

Zahtevani minimalni kapital (v nadaljevanju: MCR) in SCR družba pokriva s primernimi lastnimi viri sredstev. Družba za pokrivanje kapitalskih zahtev v skladu z zakonodajo ne sme uporabiti vsakršnih lastnih virov sredstev. S tem namenom zakonodaja Solventnost II lastne vire sredstev razvršča v tri kakovostne razrede. Ti se med seboj razlikujejo glede na trajanje in zmožnost absorbiranja tveganja. V prvi razred se tako vključujejo lastni viri sredstev, ki večinoma zadoščajo pogojem iz prve in druge točke prvega odstavka 196. člena ZZavar-1, kar pomeni, da je postavka v vsakem trenutku na voljo za pokrivanje izgub (stalna razpoložljivost) in da je ob morebitnem prenehanju družbe na voljo imetniku šele po tem, ko so izpolnjene oziroma poplačane vse druge obveznosti družbe. Pri tem se upošteva, ali ima postavka lastnih virov sredstev rok zapadlosti, ali je potrjena odsotnost spodbud za plačilo in ali je postavka prosta obremenitev.

V prvi razred lastnih virov sredstev družba vključuje:

• vplačane navadne delnice,
• vplačane kapitalske rezerve,
• uskladitvene rezerve, ki so določene kot presežek sredstev nad obveznostmi, zmanjšane za vplačane navadne delnice in kapitalske rezerve ter vrednost lastnih delnic in predvidljivih dividend.

V drugi razred se vključujejo lastni viri sredstev, ki večinoma vsebujejo značilnosti druge točke prvega odstavka 196. člena ZZavar-1, kar pomeni, da so ob morebitnem prenehanju delovanja družbe na voljo imetniku šele po tem, ko so izpolnjene oziroma poplačane vse druge obveznosti družbe. Pri tem se upošteva, ali ima postavka lastnih virov sredstev rok zapadlosti, ali je potrjena odsotnost spodbud za plačilo in ali je postavka prosta obremenitev.

V drugi razred lastnih virov sredstev družba vključuje podrejene obveznosti.

V tretjem razredu so postavke lastnih virov sredstev, ki se ne razvrstijo v prvi in drugi razred. Med njimi so tudi akreditivi in jamstva, ki jih ima neodvisni skrbnik v skrbništvu za zavarovalne upnike in ki jih družbi zagotovijo kreditne institucije. V tretji razred se razporedijo tudi lastni viri sredstev iz neto terjatev za odloženi davek.

Družba nima lastnih virov sredstev v tretjem kakovostnem razredu.

Zakonske omejitve pokrivanja SCR in MCR so zapisane v spodnji preglednici.

Omejitve za lastne vire sredstev, namenjene pokrivanju SCR in MCR

	Razred 1	Razred 2	Razred 3
SCR	najmanj 50 %	ni omejitev	največ 15 %
MCR	najmanj 80 %	največ 20 %	ni primeren za pokrivanje

V spodnjih dveh preglednicah so prikazani zneski primernih lastnih virov sredstev za kritje SCR in MCR. Ti so razvrščeni v zgoraj opisane in zakonsko predpisane razrede.

(v tisoč EUR)	Skupaj	Razred 1	Razred 2	Razred 3
na dan 31.12.2019	542.969	469.123	73.847	0
na dan 31.12.2018	475.918	475.918	0	0

Primerni lastni viri sredstev za kritje SCR

Primerni lastni viri sredstev za kritje MCR

(v tisoč EUR)	Skupaj	Razred 1	Razred 2	Razred 3
na dan 31.12.2019	478.514	469.123	9.391	0
na dan 31.12.2018	475.918	475.918	0	0

Družba ima na dan 31. 12. 2019 glavnino primernih lastnih virov sredstev uvrščeno v prvi razred in med postavkami primernih lastnih virov sredstev nima pomožnih lastnih virov sredstev. V drugi razred družba razvršča podrejene obveznosti oziroma podrejeni dolg, katerega je izdala v letu 2019. Med primernimi lastnimi viri sredstev za kritje MCR družba glede na zakonske omejitve lahko upošteva podrejene obveznosti, kamor se uvršča podrejeni dolg, le v višini 20 % višine MCR. V okviru izkazanih primernih lastnih virov sredstev družba ne izkazuje postavk, za katere bi veljale prehodne ureditve zakonodaje.

Družba v prvem kakovostnem razredu primernih lastnih virov sredstev ne izkazuje postavk primernih lastnih virov sredstev, ki bi imele omejeno trajanje, postavke pa nimajo statusa podrejenosti in zanje ni mogoče zahtevati predčasnega poplačila. V drugi kakovostni razred primernih lastnih virov družba uvršča podrejene obveznosti oziroma podrejeni dolg, ki zapade po obdobju 20 let po izdaji in ima možnost predčasnega odpoklica po obdobju 10 let. Podrejene obveznosti imajo status podrejenosti.

E.2 Zahtevani solventnostni kapital in zahtevani minimalni kapital

E.2.1 Zahtevani solventnostni kapital (SCR)

Družba SCR in MCR izračunava v skladu s standardno formulo Solventnosti II.

V izračunu SCR na dan 31. 12. 2019 smo izvedli nekaj prilagoditev metodologije izračuna v primerjavi z izračunom na dan 31. 12. 2018. V izračunih so bile upoštevane spremembe Delegirane uredbe 2015/35, ki določa način izračuna kapitalske ustreznosti s standardno formulo, spremembe pa so opredeljene v Delegirani uredbi 2019/981. Glavna sprememba za družbo je upoštevanje največjih čistih posameznih izpostavljenosti pri tveganju katastrof, ki jih povzroči človek, ter dodaten izračun tveganja viharja in toče za Slovenijo, kjer sicer ni bistvenih vplivov zaradi razpršenega portfelja ter zaradi pozavarovalnega programa. Pri izračunu tveganja naravnih katastrof se je izboljšal proces priprave podatkov za regije izven EU, spremenjeno pa je bilo tudi upoštevanje pozavarovanja.

V spodnji preglednici je prikazan skupni znesek SCR, znesek SCR posameznih modulov tveganj, znesek primernih lastnih virov sredstev in solventnostni količnik družbe.

Zahtevani solventnostni kapital po modulih tveganj

(v tisoč EUR)	31.12.2019	31.12.2018
	(poročano)	(poročano)
SCR	187.820	162.522
Prilagoditve za TP in DT	-2.669	-4.269
Operativno tveganje	4.778	4.568
Zahtevani osnovni solventnostni kapital (BSCR)	185.711	162.223
Vsota posameznih tveganj	241.860	208.911
Vpliv diverzifikacije tveganj	-56.149	-46.687
Tržno tveganje	125.198	113.799
Tveganje neplačila nasprotne stranke	14.256	6.422
Tveganje življenjskih zavarovanj	388	444
Tveganje zdravstvenih zavarovanj	2.711	2.537
Tveganje premoženjskih zavarovanj	99.307	85.708
Primerni lastni viri sredstev	542.969	475.918
Solventnostni količnik	289%	293%

Največji delež SCR na dan 31. 12. 2019 izvira iz tržnih tveganj kar je predvsem posledica rasti portfeljskih naložb ter nove strateške naložbe Sava Infond. Prav tako so glede na 31. 12. 2018 višja tudi tveganja premoženjskih zavarovanj kot posledica rasti portfelja, povečanja najboljših ocen rezervacij ter nove Delegirane uredbe 2019/981.

Zaradi narave pozavarovalnega posla ima družba omejitve predvsem pri vhodnih podatkih za določene izračune in je primorana narediti določene poenostavitve. Družba tako nima podatkov o vseh posameznih zavarovalnih pogodbah, ki bi bili potrebni za izračun predpisanega šoka za tveganje odstopov od zavarovalnih pogodb, zato je pri izračunu uporabila poenostavitev, pri kateri se šok izvaja na ravni posameznih vrst poslovanja ter pogodbenih let, ločeno za portfelj skupine in zunaj nje; zaradi povečanja omenjene segmentacije (dodajanje pogodbenih let) se je izračunano tveganje v zadnjem letu povečalo.

Pri izračunu modula tveganja katastrof so potrebne predpostavke o scenarijih, na podlagi katerih se izračuna vpliv pozavarovalnega programa.

Družba ima tudi razmeroma majhen portfelj sprejetih življenjskih pozavarovanj (iz rent, ki izhajajo iz premoženjskih zavarovanj ter iz riziko življenjskih zavarovanj). Družba ločeno izračunava tveganje sprejetih življenjskih pozavarovanj večine cedentov znotraj skupine. Za ta pozavarovanja izračunava SCR v modulu tveganj življenjskih zavarovanj na podlagi izračunov družb skupine. Kapitalske zahteve za sprejeta življenjska pozavarovanja zunaj skupine pa se v skladu z naravo posla izračunavajo v modulu za NSLT zdravstvena zavarovanja.

Družba pri izračunu SCR ne uporablja poenostavitev iz členov 88–112 Delegirane uredbe. Prav tako družba v izračunu SCR za premoženjska zavarovanja in NSLT zdravstvena zavarovanja ne uporablja parametrov, specifičnih za posamezno podjetje.

Družba je na dan 31. 12. 2019 upoštevala prilagoditev SCR za odložene davke v višini 2,7 milijona EUR. Prilagoditve so oblikovane v višini najvišje možne prilagoditve za absorbcijske zmožnosti odloženih davkov, ki jo lahko upoštevamo brez dokazovanja (do višine neto obveznosti za odložene davke v SII bilanci stanja). Vpliv upoštevanja odloženih davkov na dan 31. 12. 2019 je povečanje solventnostnega količnika za 4,1 odstotne točke.

Na spodnji sliki so prikazani posamezni moduli tveganj standardne formule, SCR in primerni lastni viri sredstev družbe na dan 31. 12. 2019.

Zahtevani solventnostni kapital po modulih tveganj na dan 31. 12. 2019 (v milijonih EUR)

Kot lahko vidimo iz zgornje slike, je stanje primernih lastnih virov sredstev znatno višje od SCR, kar potrjuje tudi visok solventnostni količnik družbe, ki na dan 31. 12. 2019 znaša 289 % (31. 12. 2018: 293 %).

V strategiji prevzemanja tveganj Zavarovalne skupine Sava je eno od glavnih meril pripravljenosti za prevzem tveganj višina solventnostnega količnika. V skladu s politiko upravljanja kapitala družba na daljši rok zasleduje kapitaliziranost, določeno v strategiji prevzemanja tveganj. Poleg tega zaradi zagotavljanja želene bonitetne ocene v skladu s strategijo prevzemanja tveganj vzdržuje raven kapitala, ki ni nižja od kapitala, potrebnega za bonitetno oceno v območju A. Glede na to, da je Sava Re tudi obvladujoča družba v skupini, je strategija družbe, da razpolaga z zadostno višino primernih

lastnih virov sredstev, da lahko pokrije morebitne kapitalske potrebe odvisnih družb, če se v kateri izmed njih uresniči večji stresni scenarij. S tem namenom ima družba določen varnostni presežek primernih lastnih virov sredstev nad zakonsko zahtevanimi. Sprejemljiva meja solventnostnega količnika v skladu s strategijo prevzemanja tveganj, veljavno na dan 31. 12. 2019, je 180 %, optimalna kapitaliziranost družbe pa je od 220 % do 260 %. Iz tega izhaja, da je na dan 31. 12. 2019 družba tudi glede na notranja merila dobro kapitalizirana. Nadzorni svet družbe je v decembru 2019 potrdil strateški načrt družbe in Zavarovalne skupine Sava za leta 2020–2022, vključno s finančnimi projekcijami ter izračunom primernih lastnih virov sredstev, SCR in solventnostnega količnika za obdobje 2020–2022. Poleg tega je bila potrjena strategija prevzemanja tveganj za obdobje 2020-2022, ki določa ciljno višino solventnostnega količnika družbe v višini 200 %. Višina solventnostnega količnika družbe je za obdobje 2020–2022 načrtovana na ravni, ki je višja od ciljne višine 200 %.

E.2.2 Zahtevani minimalni kapital

Sava Re izračunava MCR v skladu s členi 248–251 Delegirane uredbe. MCR se za premoženjska zavarovanja izračuna kot linearna kombinacija obračunanih premij po odbitku premij za pozavarovalne pogodbe in zavarovalno-tehničnih rezervacij brez dodatka za tveganje po odbitku izterljivih zneskov iz pozavarovalnih pogodb. Linearna kombinacija vključuje vse segmente premoženjskih zavarovanj. Vhodni podatki za izračun so prikazani v naslednji preglednici.

Vhodni podatki, ki jih družba uporablja za izračun MCR

31.12.2019 (v tisoč EUR)	Čista najboljša ocena ZTR	Čiste obračunane premije
Zavarovanje in proporcionalno pozavarovanje za stroške zdravljenja	30	1
Zavarovanje in proporcionalno pozavarovanje izpada dohodka	2.736	4.988
Nezgodno zavarovanje in nezgodno proporcionalno pozavarovanje zaposlenih	0	0
Zavarovanje in proporcionalno pozavarovanje avtomobilske odgovornosti	11.322	14.289
Drugo zavarovanje in proporcionalno pozavarovanje motornih vozil	7.104	17.041
Pomorsko, letalsko in transportno zavarovanje ter proporcionalno pozavarovanje	6.081	6.703
Požarno zavarovanje in proporcionalno pozavarovanje ter zavarovanje in proporcionalno pozavarovanje druge škode na premoženju	44.245	47.925
Splošno zavarovanje in proporcionalno pozavarovanje odgovornosti	6.609	7.132
Kreditno in kavcijsko zavarovanje in proporcionalno pozavarovanje	817	430
Zavarovanje in proporcionalno pozavarovanje stroškov postopka	0	9
Zavarovanje in proporcionalno pozavarovanje pomoči	0	0
Zavarovanje in proporcionalno pozavarovanje različnih finančnih izgub	0	1.099
Neproporcionalno zdravstveno pozavarovanje	540	385
Neproporcionalno pozavarovanje odgovornosti	7.863	3.365
Neproporcionalno pomorsko, letalsko in transportno pozavarovanje	4.906	435
Neproporcionalno premoženjsko pozavarovanje	36.074	36.059

Vhodni podatki, ki jih družba uporablja za izračun MCR

31. 12. 2018 (v tisoč EUR)	Čista najboljša ocena ZTR	Čiste obračunane premije
Zavarovanje in proporcionalno pozavarovanje za stroške zdravljenja	22	107
Zavarovanje in proporcionalno pozavarovanje izpada dohodka	2.717	4.843
Nezgodno zavarovanje in nezgodno proporcionalno pozavarovanje zaposlenih	0	0
Zavarovanje in proporcionalno pozavarovanje avtomobilske odgovornosti	10.022	13.418
Drugo zavarovanje in proporcionalno pozavarovanje motornih vozil	6.300	16.750
Pomorsko, letalsko in transportno zavarovanje ter proporcionalno pozavarovanje	5.560	6.385
Požarno zavarovanje in proporcionalno pozavarovanje ter zavarovanje in proporcionalno pozavarovanje druge škode na premoženju	33.272	51.417
Splošno zavarovanje in proporcionalno pozavarovanje odgovornosti	5.063	5.951
Kreditno in kavcijsko zavarovanje in proporcionalno pozavarovanje	882	807
Zavarovanje in proporcionalno pozavarovanje stroškov postopka	1	0
Zavarovanje in proporcionalno pozavarovanje pomoči	0	0
Zavarovanje in proporcionalno pozavarovanje različnih finančnih izgub	0	0
Neproporcionalno zdravstveno pozavarovanje	323	335
Neproporcionalno pozavarovanje odgovornosti	7.607	2.287
Neproporcionalno pomorsko, letalsko in transportno pozavarovanje	5.550	5.570
Neproporcionalno premoženjsko pozavarovanje	23.126	25.293

Zahtevani minimalni kapital za življenjska zavarovanja se izračuna kot linearna kombinacija zavarovalno-tehničnih rezervacij brez dodatka za tveganje ter tveganega kapitala.

Vhodni podatki, ki jih družba uporablja za izračun MCR na 31. 12. 2019 za življenjska pozavarovanja. (v tisoč EUR) 31.12.2019

Druge obveznosti iz življenjskih in zdravstvenih pozavarovanj	5.256
Tvegani kapital za vse obveznosti iz življenjskega pozavarovanja	121.040

V spodnji preglednici je prikazan znesek zahtevanega minimalnega kapitala družbe.

(v tisoč EUR)	31.12.2019	31.12.2018
Linearni zahtevani MCR	31.940	26.923
Absolutni prag za MCR	3.600	3.600
Združeni MCR	46.955	40.630
MCR	46.955	40.630
Primerni lastni viri sredstev za pokrivanje MCR	478.514	475.918
MCR količnik	1.019%	1.171%

E.3 Uporaba podmodula tveganja lastniških vrednostnih papirjev, temelječega na trajanju, pri izračunu zahtevanega solventnostnega kapitala

Pri izračunu zahtevanega solventnostnega kapitala družba ne uporablja podmodula tveganja lastniških vrednostnih papirjev, temelječega na trajanju.

E.4 Razlika med standardno formulo in kakršnim koli uporabljenim notranjim modelom

Razlik med standardno formulo in notranjim modelom ni, saj družba za izračun zahtevanega solventnostnega kapitala ne uporablja notranjega modela.

E.5 Neskladnost z zahtevanim minimalnim kapitalom in neskladnost z zahtevanim solventnostnim kapitalom

Družba je na dan 31. 12. 2019 skladna z zakonodajo, saj izkazuje visok solventnostni količnik, ki je znatno višji od zahtevanih 100 %. Prav tako ima družba na dan 31. 12. 2019 visok presežek primernih lastnih virov sredstev nad zahtevanim minimalnim kapitalom.

Iz opravljenih projekcij zahtevanega solventnostnega kapitala in primernih lastnih virov sredstev ocenjujemo, da bo solventnosti količnik Save Re v obdobju celotnega strateškega načrta višji od 100 %, kot zahteva zakonodajni okvir. Zato družba ne pričakuje dodatnih dejanj oziroma ukrepov v smislu izpolnjevanja kapitalskih zahtev.

E.6 Druge informacije

Družba v zvezi z upravljanjem kapitala nima drugih pomembnih informacij.

Priloga – slovar izbranih strokovnih izrazov

Slovenski izraz	Angleški izraz	Pomen
CAPM	Capital asset pricing model	Model, ki opisuje odnos med tveganjem in pričakovanim donosom sredstev.
Cena BVAL	Bloomberg valuation	Cena, pridobljena iz informacijskega sistema Bloomberg.
Cena CBBT	Composite Bloomberg bond trader	Je zaključna cena, objavljena v sistemu Bloomberg, ki temelji na zavezujočih ponudbah.
EIOPA	European insurance and occupational pensions authority	Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine.
FOS	Freedom of service	Posli, sklenjeni po načelu svobode opravljanja storitev.
Kakovostni razred kapitala	Tier of capital	Postavke lastnih virov sredstev se na podlagi meril (na primer: trajanje, ali gre za osnovni ali pomožni lastni vir sredstev) razvrstijo v tri razrede.
Lastna ocena tveganj in solventnosti – ORSA	Own risk and solvency assessment – ORSA	Lastna ocena tveganj, povezanih s poslovnim in strateškim načrtom družbe, ter ocena ustreznosti lastnih virov sredstev za pokrivanje tveganj.
Meje dovoljenega tveganja	Risk tolerance limits	Meje za posamezne kategorije tveganj, vključene v profil tveganj družbe, in meje za mere tveganj, ki se spremljajo pri vsakodnevnem upravljanju tveganj. Določijo se enkrat letno in v skladu s pripravljenostjo za prevzem tveganj, določeno v strategiji prevzemanja tveganj družbe, temeljiti pa morajo na analizah občutljivosti, stresnih testih in scenarijih ali strokovni presoji.
Modificirano trajanje	Modified duration	Modificirano trajanje meri občutljivost portfelja na vzporedne premike na krivulji obrestnih mer. Sprememba obrestnih mer za +/-1 % ima na portfelj aproksimativno vpliv -/+MD %.
MSRP	IFRS	Mednarodni standardi računovodskega poročanja. V Evropski uniji poenotena zbirka predpisov, ki urejajo računovodsko evidentiranje poslovanja.
Načrt neprekinjenega delovanja	Business continuity procedures	Dokument, ki vključuje postopke zagotavljanja neprekinjenega delovanja ključnih delovnih procesov in sistemov. Krizni načrt je sestavni del načrta neprekinjenega poslovanja ter določa tehnične in organizacijske ukrepe za ponovno vzpostavitev delovanja in zmanjšanja posledic hudih motenj poslovanja.
Največja verjetna škoda – PML	Probable maximum loss – PML	To je maksimalni znesek škode, ki po oceni zavarovalnice lahko nastane na zavarovanem riziku v enem škodnem dogodku. Običajno je izražen v odstotku od zavarovalne vsote, v skrajnem primeru je enak celotni zavarovalni vsoti (PML predstavlja v tem primeru 100 odstotkov zavarovalne vsote).
Operativni limiti	Operational limits	Na podlagi izraženih mej dovoljenega tveganja se postavijo operativne omejitve za posamezna področja: na primer meje pri sklepanju zavarovanj ali naložbene meje, ki jih zaposleni prve obrambne linije uporabljajo pri vsakodnevnem upravljanju tveganj in omogočajo, da družba ostane znotraj pripravljenosti za prevzem tveganj.

Osnovni zahtevani solventnostni kapital – BSCR	Basic solvency capital requirement – BSCR	Osnovni zahtevani solventnostni kapital po standardni formuli je znesek, ki temelji na zakonsko predpisanem izračunu teh tveganj: tveganje premoženjskih zavarovanj, tveganje življenjskih zavarovanj, tveganje zdravstvenih zavarovanj, tržno tveganje in tveganje neplačila nasprotne stranke.
Parametri, specifični za posamezno podjetje – USP	Undertaking specific parameters – USP	V okviru standardne formule lahko (po)zavarovalnice standardne odklone za tveganje premije in rezervacije NSLT zdravstvenih zavarovanj za posle, za katere se uporablja sistem za izravnavo zdravstvenega tveganja, nadomestijo s parametri, specifičnimi za zavarovalnico in pozavarovalnico, v skladu s členom 104(7) Direktive 2009/138/ES.
Poročilo o solventnosti in finančnem položaju – PSFP	Solvency and financial condition report – SFCR	Zavarovalnice in pozavarovalnice najmanj enkrat letno javno objavijo poročilo o solventnosti in finančnem položaju. Poročilo vsebuje opis poslov in delovanja družbe, sistema upravljanja, profila tveganj, vrednotenja za namene Solventnosti II, strukture in kakovosti lastnih virov ter znesek zahtevanega in minimalnega solventnostnega kapitala družbe.
Primerni lastni viri sredstev	Eligible own funds	Lastni viri sredstev, primerni za pokrivanje zahtevanega solventnostnega kapitala.
Pripravljenost za prevzem tveganj	Risk appetite	Stopnja tveganja, ki jo je družba pripravljena prevzeti v skladu s svojimi strateškimi cilji. V Savi Re je opredeljena s sprejemljivim solventnostnim količnikom, stopnjo likvidnosti sredstev, dobičkovnostjo zavarovalnih produktov in tveganjem ugleda.
Profil tveganj	Risk profile	Vsa tveganja, ki jim je družba izpostavljena, in količinska opredelitev te izpostavljenosti za vse kategorije tveganj.
Register tveganj	Risk Register	Seznam vseh prepoznanih tveganj, ki ga družba vodi in redno posodablja.
Scenarijski test	Scenario test	Scenarijski test se nanaša na ugotavljanje učinka hkratne spremembe več parametrov, na primer istočasne spremembe v različnih skupinah tveganj, ki vplivajo na zavarovalne posle, vrednosti finančnih naložb in spremembo obrestnih mer.
Sedanja vrednost	Present value	Vrednost prihodnjih denarnih tokov, preračunana na današnji dan. Pri tem uporabimo diskontiranje.
Sistem upravljanja tveganj	Risk management system	Sistem upravljanja tveganj je skupek vseh ukrepov, ki jih sprejme zavarovalnica za upravljanje (tj. prepoznavanje, spremljanje, merjenje, upravljanje, poročanje) pomembnih tveganj, izhajajočih iz dejavnosti družbe in zunanjega okolja, zato da čimbolj izboljša izpolnjevanje strateških ciljev in čimbolj omeji možnost izgube lastnih virov sredstev.
Solventnostni količnik	Solvency ratio	Količnik primernih lastnih virov sredstev in zahtevanega solventnostnega kapitala, ki predstavlja kapitalsko ustreznost družbe skladno z načeli Solventnosti II. Količnik, ki presega 100 odstotkov, kaže, da ima družba dovolj virov za kritje zahtevanega solventnostnega kapitala.
Standardna formula	Standard formula	Niz izračunov, ki so določeni s predpisi Solventnost II in se uporabljajo za določitev zahtevanega solventnostnega kapitala.
Stresni test	Stress test	Stresni test se nanaša na spremembo posameznega parametra, ki vpliva na vrednost sredstev, obveznosti in/ali lastnih virov sredstev družbe, ter na ugotavljanje učinka teh sprememb na njihovo vrednost.
Trg OTC	Over the counter	Transakcija prek trga OTC je transakcija med strankama z vrednostnimi papirji ali drugimi finančnimi instrumenti zunaj organiziranega trga.
Tržna vrednost	Market value	Vrednost, po kateri se sredstva oziroma obveznosti vrednotijo z zneskom, po katerem bi se sredstvo izmenjalo oziroma obveznosti prenesle/poravnale med dobro obveščenima strankama s pravico razpolaganja v strogo poslovnem odnosu. Zneski temeljijo na cenah aktivnih in likvidnih trgov, ki so podjetju na voljo in se običajno uporabljajo.
Vrednost enote premoženja – VEP	Unit value	Vrednost enote premoženja ali vrednost točke nam pove, koliko je vredna posamezna enota premoženja podsklada krovnega sklada, in se redno objavlja.
Zahtevani minimalni kapital – MCR	Minimum capital requirement – MCR	Zahtevani minimalni kapital je enak znesku lastnih virov sredstev, pod katerim bi bili zavarovalci, zavarovanci ali drugi upravičenci zavarovalnih pogodb izpostavljeni nesprejemljivi stopnji tveganja, če se zavarovalnici dovoli nadaljnje poslovanje.
Zahtevani solventnostni kapital – SCR	Solvency capital requirement – SCR	Zahtevani solventnostni kapital je znesek, ki temelji na zakonsko predpisanem izračunu vseh merljivih tveganj, vključujoč tveganja premoženjskih zavarovanj, tveganja življenjskih zavarovanj, tveganja zdravstvenih zavarovanj, tržna tveganja, tveganja neplačila nasprotne stranke in operativna tveganja.

Kvantitativni obrazci

Vsi zneski v kvantitativnih obrazcih so v tisoč EUR.

S.02.01.02 Bilanca stanja

		Vrednost po
		Solventnosti II
Sredstva		C0010
Dobro ime	R0010
Odloženi stroški pridobitve	R0020
Neopredmetena sredstva	R0030	0
Odložene terjatve za davek	R0040	3.699
Presežek iz naslova pokojninskih shem	R0050	0
Opredmetena osnovna sredstva v posesti za lastno uporabo	R0060	3.310
Naložbe (razen sredstev v posesti v zvezi s pogodbami, vezanimi na indeks ali enoto	R0070	659.166
premoženja)
Nepremičnine (razen za lastno uporabo)	R0080	9.040
Deleži v povezanih podjetjih, vključno z udeležbami	R0090	362.682
Lastniški vrednostni papirji	R0100	9.691
Lastniški vrednostni papirji, ki kotirajo na borzi	R0110	8.056
Lastniški vrednostni papirji, ki ne kotirajo na borzi	R0120	1.635
Obveznice	R0130	246.097
Državne obveznice	R0140	137.915
Podjetniške obveznice	R0150	108.182
Strukturirani vrednostni papirji	R0160	0
Vrednostni papirji, zavarovani s premoženjem	R0170	0
Kolektivni naložbeni podjemi	R0180	9.655
Izvedeni finančni instrumenti	R0190	0
Depoziti, ki niso denarni ustrezniki	R0200	22.001
Druge naložbe	R0210	0
Sredstva v posesti v zvezi s pogodbami, vezanimi na indeks ali enoto premoženja	R0220	0
Krediti in hipoteke	R0230	4.216
Posojila, vezana na police	R0240	0
Krediti in hipoteke posameznikom	R0250	0
Drugi krediti in hipoteke	R0260	4.216
Izterljivi zneski iz pozavarovanj iz naslova:	R0270	19.972
neživljenjskih zavarovanj in zdravstvenih zavarovanj, podobnih neživljenjskim	R0280	14.246
neživljenjskih zavarovanj brez zdravstvenih zavarovanj	R0290	14.201
zdravstvenih zavarovanj, podobnih neživljenjskim	R0300	44
življenjskih zavarovanj in zdravstvenih zavarovanj, podobnih življenjskim, razen	R0310	5.727
zdravstvenih zavarovanj in zavarovanj, vezanih na indeks ali enoto premoženja
zdravstvenih zavarovanj, podobnih življenjskim	R0320	0
življenjskih zavarovanj, razen zdravstvenih zavarovanj in zavarovanj, vezanih na indeks	R0330	5.727
ali enoto premoženja
življenjskih zavarovanj, vezanih na indeks ali enoto premoženja	R0340	0
Depoziti pri cedentih	R0350	7.089
Terjatve iz naslova zavarovanj in terjatve do posrednikov	R0360	21.404
Terjatve iz naslova pozavarovanj	R0370	3.542
Terjatve (do kupcev, nepovezane z zavarovanjem)	R0380	3.271
Lastne delnice (v posesti neposredno)	R0390	30.995
Zneski, dolgovani podjetju v zvezi s postavkami lastnih sredstev ali ustanovnim	R0400	0
kapitalom, ki je bil vpoklican in še ni vplačan
Denar in denarni ustrezniki	R0410	50.931
Vsa druga sredstva, ki niso prikazana drugje	R0420	0
Sredstva skupaj	R0500	807.596

		Vrednost po Solventnosti II
Obveznosti		C0010
Zavarovalno-tehnične rezervacije – neživljenjska zavarovanja	R0510	166.880
Zavarovalno-tehnične rezervacije – neživljenjska zavarovanja (brez zdravstvenih zavarovanj)	R0520	163.066
Zavarovalno-tehnične rezervacije, izračunane kot celota	R0530	0
Najboljša ocena	R0540	138.891
Marža za tveganje	R0550	24.175
Zavarovalno-tehnične rezervacije – zdravstvena zavarovanja (podobna
neživljenjskim)	R0560	3.814
Zavarovalno-tehnične rezervacije, izračunane kot celota	R0570	0
Najboljša ocena	R0580	3.351
Marža za tveganje	R0590	463
Zavarovalno-tehnične rezervacije – življenjska zavarovanja (razen zavarovanj, vezanih
na indeks ali enoto premoženja)	R0600	11.087
Zavarovalno-tehnične rezervacije – zdravstvena zavarovanja (podobna življenjskim)	R0610	0
Zavarovalno-tehnične rezervacije, izračunane kot celota	R0620	0
Najboljša ocena	R0630	0
Marža za tveganje	R0640	0
Zavarovalno-tehnične rezervacije – življenjska zavarovanja (razen zdravstvenih	R0650	11.087
zavarovanj in zavarovanj, vezanih na indeks ali enoto premoženja)
Zavarovalno-tehnične rezervacije, izračunane kot celota	R0660	0
Najboljša ocena	R0670	10.982
Marža za tveganje	R0680	104
Zavarovalno-tehnične rezervacije – zavarovanja, vezana na indeks ali enoto	R0690	0
premoženja
Zavarovalno-tehnične rezervacije, izračunane kot celota	R0700	0
Najboljša ocena	R0710	0
Marža za tveganje Druge zavarovalno-tehnične rezervacije	R0720 R0730	0
Pogojne obveznosti	R0740	0
Rezervacije, razen zavarovalno-tehničnih rezervacij	R0750	467
Obveznosti iz naslova pokojninskih shem	R0760	0
Depoziti pozavarovateljev	R0770	0
Odložene obveznosti za davek	R0780	6.368
Izvedeni finančni instrumenti	R0790	0
Zneski, dolgovani kreditnim institucijam	R0800	0
Finančne obveznosti, razen zneskov, dolgovanih kreditnim institucijam	R0810	88
Obveznosti iz naslova zavarovanja in obveznosti do posrednikov	R0820	29.133
Obveznosti iz naslova pozavarovanja	R0830	428
Obveznosti (do kupcev, nepovezane z zavarovanjem)	R0840	1.680
Podrejene obveznosti	R0850	73.847
Podrejene obveznosti, ki niso del osnovnih lastnih sredstev	R0860	0
Podrejene obveznosti, ki so del osnovnih lastnih sredstev	R0870	73.847
Vse druge obveznosti, ki niso prikazane drugje	R0880	1.307
Obveznosti skupaj	R0900	291.283
Presežek sredstev nad obveznostmi	R1000	516.313

S.05.01.02 Premije, zahtevki in odhodki po vrstah poslovanja

		Vrsta poslovanja za: zavarovalne in pozavarovalne obveznosti iz neživljenjskega zavarovanja (neposredni posli in sprejeto
		proporcionalno pozavarovanje)
		Zavarovanj e za stroške zdravljenja	Zavarovan je izpada dohodka	Nezgodno zavarovanje zaposlenih	Zavarovanje avtomobilske odgovornosti	Druga zavarovanja motornih vozil	Pomorsko, letalsko in transportno zavarovanje	Požarno in drugo škodno zavarovanje	Splošno zavarovanje odgovornosti	Kreditno in kavcijsko zavarovanje
		C0010	C0020	C0030	C0040	C0050	C0060	C0070	C0080	C0090
Obračunane premije
bruto – neposredni posli	R0110
bruto – sprejeto proporcionalno pozavarovanje	R0120	1	5.109	0	14.289	17.042	8.744	59.017	7.266	430
bruto – sprejeto neproporcionalno pozavarovanje	R0130
delež pozavarovateljev	R0140	0	121	0	0	1	2.041	11.091	134	0
neto	R0200	1	4.988	0	14.289	17.041	6.703	47.925	7.132	430
Prihodki od premije
bruto – neposredni posli	R0210
bruto – sprejeto proporcionalno pozavarovanje	R0220	1	5.173	0	13.759	16.756	6.894	58.430	6.771	844
bruto – sprejeto neproporcionalno pozavarovanje	R0230
delež pozavarovateljev	R0240	0	119	0	0	1	288	10.827	115	0
neto	R0300	1	5.054	0	13.759	16.755	6.606	47.603	6.656	844
Odhodki za škode
bruto – neposredni posli	R0310
bruto – sprejeto proporcionalno pozavarovanje	R0320	62	2.081	0	9.161	10.881	7.007	36.505	4.573	-42
bruto – sprejeto neproporcionalno pozavarovanje	R0330
delež pozavarovateljev	R0340	6	0	12	0	123	4.925	-3	0	0
neto	R0400	56	2.081	-12	9.161	10.757	2.082	36.507	4.573	-42
Spremembe drugih zavarovalno-tehničnih rezervacij
bruto – neposredni posli	R0410
bruto – sprejeto proporcionalno pozavarovanje	R0420	0	-1	0	0	-6	783	-115	-2	0
bruto – sprejeto neproporcionalno pozavarovanje	R0430
delež pozavarovateljev	R0440	0	0	0	0	0	0	0	0	0
neto	R0500	0	-1	0	0	-6	783	-115	-2	0
Odhodki	R0550	4	615	0	501	911	1.636	12.550	1.074	169
Drugi odhodki	R1200
Odhodki skupaj	R1300

posli in sprejeto proporcionalno pozavarovanje)	Vrsta poslovanja za: zavarovalne in pozavarovalne obveznosti iz neživljenjskega zavarovanja (neposredni					Vrsta poslovanja za: sprejeto neproporcionalno pozavarovanje
		Zavarovanje stroškov postopka	Zavarovanje pomoči	Različne finančne izgube	Zdravstveno	Pozavarovanje odgovornosti	Pomorsko, letalsko in transportno	Premoženjsko
		C0100	C0110	C0120	C0130	C0140	C0150	C0160	C0200
Obračunane premije
bruto – neposredni posli	R0110
bruto – sprejeto proporcionalno pozavarovanje	R0120	9	0	1.517					113.423
bruto – sprejeto neproporcionalno pozavarovanje	R0130				385	8.173	997	42.975	52.530
delež pozavarovateljev	R0140	0	0	419	0	4.808	561	6.917	26.094
neto	R0200	9	0	1.099	385	3.365	435	36.059	139.859
Prihodki od premije
bruto – neposredni posli	R0210
bruto – sprejeto proporcionalno pozavarovanje	R0220	8	0	1.461					110.097
bruto – sprejeto neproporcionalno pozavarovanje	R0230				391	4.796	1.342	41.912	48.441
delež pozavarovateljev	R0240	0	0	419	0	2.106	539	6.970	21.384
neto	R0300	8	0	1.043	391	2.689	803	34.942	137.154
Odhodki za škode
bruto – neposredni posli	R0310
bruto – sprejeto proporcionalno pozavarovanje	R0320	1	0	163					70.390
bruto – sprejeto neproporcionalno pozavarovanje	R0330				326	7.520	112	28.517	36.475
delež pozavarovateljev	R0340	0	9	0	5.757	133	1.478	0	12.440
neto	R0400	1	-9	163	-5.431	7.387	-1.366	28.517	94.425
Spremembe drugih zavarovalno-tehničnih rezervacij
bruto – neposredni posli	R0410								0
bruto – sprejeto proporcionalno pozavarovanje	R0420	0	0	-10					649
bruto – sprejeto neproporcionalno pozavarovanje	R0430				0	0	0	0	0
delež pozavarovateljev	R0440	0	0	0	0	0	0	0	0
neto	R0500	0	0	-10	0	0	0	0	649
Odhodki	R0550	3	0	14	75	498	298	5.604	23.952
Drugi odhodki	R1200								0
Odhodki skupaj	R1300								23.952

				Vrsta poslovanja za: obveznosti iz življenjskih zavarovanj		Obveznosti iz življenjskih pozavarovanj	Skupaj
		Zdravstveno zavarovanje	Zavarovanje z udeležbo pri dobičku	Zavarovanje z udeležbo pri dobičku	Druga življenjska zavarovanja	Rente, ki izhajajo iz pogodb o neživljenjskem zavarovanju in se nanašajo na obveznosti iz zdravstvenih zavarovanj	Rente, ki izhajajo iz pogodb o neživljenjskem zavarovanju in se nanašajo na zavarovalne obveznosti, ki niso obveznosti iz zdravstvenih zavarovanj	Zdravstveno pozavarovanje	Življenjsko pozavarovanje
		C0210	C0220	C0230	C0240	C0250	C0260	C0270	C0280	C0300
Obračunane premije
bruto	R1410	0	0	0	0	0	0	0	576	576
delež pozavarovateljev	R1420	0	0	0	0	0	0	0	267	267
neto	R1500	0	0	0	0	0	0	0	308	308
Prihodki od premije
bruto	R1510	0	0	0	0	0	0	0	550	550
delež pozavarovateljev	R1520	0	0	0	0	0	0	0	258	258
neto	R1600	0	0	0	0	0	0	0	293	293
Odhodki za škode
bruto	R1610	0	0	0	0	0	0	0	-806	-806
delež pozavarovateljev	R1620	0	0	0	0	0	0	0	-499	-499
neto	R1700	0	0	0	0	0	0	0	-306	-306
Spremembe drugih zavarovalno tehničnih rezervacij
bruto	R1710	0	0	0	0	0	0	0	0	0
delež pozavarovateljev	R1720	0	0	0	0	0	0	0	0	0
neto	R1800	0	0	0	0	0	0	0	0	0
Odhodki	R1900	0	0	0	0	0	0	0	-6	-6
Drugi odhodki	R2500									0
Odhodki skupaj	R2600									-6

S.05.02.01 Premije, zahtevki in odhodki po državah

		Matična država	Najpomembnejših 5 držav (po znesku bruto obračunanih premij) –	Najpomembnejših 5 in matična država, skupaj
		C0010						C0070
	R0010		CN	IN	JP	KR	RU
		C0080	Kitajska	Indija	Japonska	Koreja (Republika)	Ruska Federacija	C0140
Obračunane premije
bruto – neposredni posli	R0110
bruto – sprejeto proporcionalno pozavarovanje	R0120	60.970	3.551	510	2.825	10.463	131	78.449
bruto – sprejeto neproporcionalno pozavarovanje	R0130	10.240	4.430	3.905	2.001	2.444	4.172	27.192
delež pozavarovateljev	R0140	20.665	0	0	0	0	0	20.665
neto	R0200	50.544	7.981	4.415	4.826	12.907	4.303	84.976
Prihodki od premije
bruto – neposredni posli	R0210
bruto – sprejeto proporcionalno pozavarovanje	R0220	57.449	3.743	426	2.806	10.931	158	75.514
bruto – sprejeto neproporcionalno pozavarovanje	R0230	6.794	4.179	3.810	1.850	2.372	4.315	23.320
delež pozavarovateljev	R0240	16.377		0	0	0	0	16.377
neto	R0300	47.865	7.922	4.236	4.656	13.304	4.473	82.456
Odhodki za škode
bruto – neposredni posli	R0310
bruto – sprejeto proporcionalno pozavarovanje	R0320	30.104	2.755	500	3.986	6.767	-211	43.902
bruto – sprejeto neproporcionalno pozavarovanje	R0330	4.411	2.896	586	9.722	2.392	2.551	22.559
delež pozavarovateljev	R0340	9.159		0	0	0	0	9.159
neto	R0400	25.356	5.652	1.086	13.708	9.159	2.340	57.302
Spremembe drugih zavarovalno-tehničnih rezervacij
bruto – neposredni posli	R0410
bruto – sprejeto proporcionalno pozavarovanje	R0420	-130	24	3	19	71	1	-11
bruto – sprejeto neproporcionalno pozavarovanje	R0430	0	0	0	0	0	0	0
delež pozavarovateljev	R0440	0	0	0	0	0	0	0
neto	R0500	-130	24	3	19	71	1	-11
Odhodki	R0550	16.451	1.983	456	1.436	4.699	640	25.665
Drugi odhodki	R1200							0
Odhodki skupaj	R1300							25.665

S.12.01.02 Zavarovalno-tehnične rezervacije za SLT življenjska in zdravstvena zavarovanja

		Zavarov anje z udeležb	Zavarovanje, vezano na indeks ali enoto premoženja				Druga življenjska zavarovanja		Rente, ki izhajajo iz pogodb o neživljenjskem zavarovanju in se nanašajo na zavarovalne obveznosti, ki niso obveznosti iz zdravstvenih zavarovanj	Sprejeto pozavarova nje
		o pri dobičku		Pogodb e brez opcij in jamstev	Pogodbe z opcijami ali jamstvi		Pogodbe brez opcij in jamstev	Pogodbe z opcijami ali jamstvi
		C0020	C0030	C0040	C0050	C0060	C0070	C0080	C0090	C0100
Zavarovalno-tehnične rezervacije, izračunane kot celota	R0010
Skupaj izterljivi zneski iz pozavarovanj/namenskih družb ter končnega pozavarovanja po prilagoditvi za pričakovane izgube zaradi neplačila nasprotne stranke pri ZTR, izračunanih kot celoti	R0020
Zavarovalno-tehnične rezervacije, izračunane kot vsota najboljše ocene in marže za tveganje
Najboljša ocena
Bruto najboljša ocena	R0030									10.982
Skupaj izterljivi zneski iz pozavarovanj/namenskih družb ter končnega pozavarovanja po prilagoditvi za pričakovane izgube zaradi neplačila nasprotne stranke	R0080									5.727
Najboljša ocena, zmanjšana za izterljive zneske iz pozavarovanj/namenskih družb ter končnega pozavarovanja, skupaj	R0090									5.256
Marža za tveganje	R0100									104
Znesek prehodnega odbitka pri zavarovalno-tehničnih rezervacijah
Zavarovalno-tehnične rezervacije, izračunane kot celota	R0110									0
Najboljša ocena	R0120									0
Marža za tveganje	R0130									0
Zavarovalno-tehnične rezervacije skupaj	R0200									11.087

		Skupaj (življenjska zavarovanja razen zdravstvenih, vključno z na enoto premoženja vezanimi zavarovanji)		Življenjsko zavarovanje (neposredni posli) Pogodbe brez opcij in jamstev	Pogodbe z opcijami ali jamstvi	Rente, ki izhajajo iz pogodb o neživljenjskem zavarovanju in se nanašajo na obveznosti iz zdravstvenih zavarovanj	Zdravstveno pozavarovanje (sprejeto pozavarovanje)	Skupaj (zdravstvena zavarovanja, podobna življenjskim)
		C0150	C0160	C0170	C0180	C0190	C0200	C0210
Zavarovalno-tehnične rezervacije, izračunane kot celota	R0010
Skupaj izterljivi zneski iz pozavarovanj/namenskih družb ter končnega pozavarovanja po prilagoditvi za pričakovane izgube zaradi neplačila nasprotne stranke pri ZTR, izračunanih kot celoti	R0020
Zavarovalno-tehnične rezervacije, izračunane kot vsota najboljše ocene in marže za tveganje
Najboljša ocena
Bruto najboljša ocena	R0030	10.982
Skupaj izterljivi zneski iz pozavarovanj/namenskih družb ter končnega pozavarovanja po prilagoditvi za pričakovane izgube zaradi neplačila nasprotne stranke	R0080	5.727
Najboljša ocena, zmanjšana za izterljive zneske iz pozavarovanj/namenskih družb ter končnega pozavarovanja, skupaj	R0090	5.256
Marža za tveganje	R0100	104
Znesek prehodnega odbitka pri zavarovalno-tehničnih rezervacijah
Zavarovalno-tehnične rezervacije, izračunane kot celota	R0110	0
Najboljša ocena	R0120	0
Marža za tveganje	R0130	0
Zavarovalno-tehnične rezervacije skupaj	R0200	11.087

S.17.01.02 Zavarovalno-tehnične rezervacije za neživljenjska zavarovanja

Zavarovalno-tehnične rezervacije, izračunane kot celota R0010

Najboljša ocena

Zavarovalno-tehnične rezervacije skupaj

					Neposredni posli in sprejeto proporcionalno pozavarovanje
		Zavarovanje za stroške zdravljenja	Zavarovanje izpada dohodka	Nezgodno zavarovanje zaposlenih	Zavarovanje avtomobilske odgovornosti	Druga zavarovanja motornih vozil	Pomorsko, letalsko in transportno zavarovanje
		C0020	C0030	C0040	C0050	C0060	C0070
Zavarovalno-tehnične rezervacije, izračunane kot celota	R0010
Skupaj izterljivi zneski iz pozavarovanj/namenskih družb ter končnega pozavarovanja
po prilagoditvi za pričakovane izgube zaradi neplačila nasprotne stranke pri ZTR, izračunanih kot celoti	R0050
Zavarovalno-tehnične rezervacije, izračunane kot vsota najboljše ocene in marže za
tveganje
Najboljša ocena
Zavarovalno-tehnične rezervacije za prenosne premije
Bruto	R0060	8	-107	0	1.418	1.728	-1.988
Skupaj izterljivi zneski iz pozavarovanj/namenskih družb ter končnega pozavarovanja po prilagoditvi za pričakovane izgube zaradi neplačila nasprotne stranke	R0140	0	-7	0	0	17	-933
Neto najboljša ocena ZTR za prenosne premije	R0150	8	-100	0	1.418	1.712	-1.055
Škodne rezervacije
Bruto	R0160	22	2.886	0	9.915	5.429	7.348
Skupaj izterljivi zneski iz pozavarovanj/namenskih družb ter končnega pozavarovanja po prilagoditvi za pričakovane izgube zaradi neplačila nasprotne stranke	R0240	0	49	0	11	37	212
Neto najboljša ocena škodnih rezervacij	R0250	22	2.836	0	9.904	5.392	7.136
Najboljša ocena skupaj – bruto	R0260	30	2.779	0	11.333	7.157	5.360
Najboljša ocena skupaj – neto	R0270	30	2.736	0	11.322	7.104	6.081
Marža za tveganje	R0280	4	374	0	1.078	916	1.469
Znesek prehodnega odbitka pri zavarovalno-tehničnih rezervacijah
Zavarovalno-tehnične rezervacije, izračunane kot celota	R0290	0	0	0	0	0	0
Najboljša ocena	R0300	0	0	0	0	0	0
Marža za tveganje	R0310	0	0	0	0	0	0
Zavarovalno-tehnične rezervacije skupaj
Zavarovalno-tehnične rezervacije skupaj	R0320	35	3.153	0	12.411	8.073	6.828
Izterljivi zneski iz pozavarovanj/namenskih družb ter končnega pozavarovanja po prilagoditvi za pričakovane izgube zaradi neplačila nasprotne stranke, skupaj	R0330	0	43	0	11	53	-721
Zavarovalno-tehnične rezervacije, zmanjšane za izterljive zneske iz pozavarovanj/namenskih družb ter končnega pozavarovanja, skupaj	R0340	35	3.110	0	12.400	8.020	7.549

Zavarovalno-tehnične rezervacije, izračunane kot celota R0010

Najboljša ocena

Škodne rezervacije

Znesek prehodnega odbitka pri zavarovalno-tehničnih rezervacijah

Zavarovalno-tehnične rezervacije skupaj

		Neposredni posli in sprejeto proporcionalno pozavarovanje
		Požarno in drugo škodno	Splošno zavarovanje	Kreditno in kavcijsko	Zavarovanje stroškov	Zavarovanje pomoči	Različne finančne
		zavarovanje	odgovornosti	zavarovanje	postopka		izgube
		C0080	C0090	C0100	C0110	C0120	C0130
Zavarovalno-tehnične rezervacije, izračunane kot celota	R0010
Skupaj izterljivi zneski iz pozavarovanj/namenskih družb ter končnega pozavarovanja
po prilagoditvi za pričakovane izgube zaradi neplačila nasprotne stranke pri ZTR, izračunanih kot celoti	R0050
Zavarovalno-tehnične rezervacije, izračunane kot vsota najboljše ocene in marže za
tveganje
Najboljša ocena
Zavarovalno-tehnične rezervacije za prenosne premije
Bruto	R0060	-6.845	78	252	-3	0	-546
Skupaj izterljivi zneski iz pozavarovanj/namenskih družb ter končnega pozavarovanja po prilagoditvi za pričakovane izgube zaradi neplačila nasprotne stranke	R0140	281	24	0	0	0	2
Neto najboljša ocena ZTR za prenosne premije	R0150	-7.126	55	252	-3	0	-548
Škodne rezervacije
Bruto	R0160	54.736	6.758	566	2	0	269
Skupaj izterljivi zneski iz pozavarovanj/namenskih družb ter končnega pozavarovanja
po prilagoditvi za pričakovane izgube zaradi neplačila nasprotne stranke	R0240	3.366	204	0	0	0	50
Neto najboljša ocena škodnih rezervacij	R0250	51.370	6.555	566	2	0	218
Najboljša ocena skupaj – bruto	R0260	47.892	6.837	817	-1	0	-278
Najboljša ocena skupaj – neto	R0270	44.245	6.609	817	-1	0	-330
Marža za tveganje	R0280	7.183	1.461	243	0	0	95
Znesek prehodnega odbitka pri zavarovalno-tehničnih rezervacijah
Zavarovalno-tehnične rezervacije, izračunane kot celota	R0290	0	0	0	0	0	0
Najboljša ocena	R0300	0	0	0	0	0	0
Marža za tveganje	R0310	0	0	0	0	0	0
Zavarovalno-tehnične rezervacije skupaj
Zavarovalno-tehnične rezervacije skupaj	R0320	55.075	8.298	1.060	-1	0	-182
Izterljivi zneski iz pozavarovanj/namenskih družb ter končnega pozavarovanja po prilagoditvi za pričakovane izgube zaradi neplačila nasprotne stranke, skupaj	R0330	3.647	228	0	0	0	52
Zavarovalno-tehnične rezervacije, zmanjšane za izterljive zneske iz pozavarovanj/namenskih družb ter končnega pozavarovanja, skupaj	R0340	51.428	8.070	1.060	-1	0	-234

		Sprejeto neproporcionalno pozavarovanje	Obveznosti iz neživljenjskih zavarovanj skupaj
		Neproporcion alno zdravstveno pozavarovanje	Neproporcion alno pozavarovanje odgovornosti	Neproporcionalno pomorsko, letalsko in transportno pozavarovanje	Neproporcional no premoženjsko pozavarovanje
		C0140	C0150	C0160	C0170	C0180
Zavarovalno-tehnične rezervacije, izračunane kot celota	R0010
Skupaj izterljivi zneski iz pozavarovanj/namenskih družb ter končnega pozavarovanja
po prilagoditvi za pričakovane izgube zaradi neplačila nasprotne stranke pri ZTR, izračunanih kot celoti	R0050
Zavarovalno-tehnične rezervacije, izračunane kot vsota najboljše ocene in marže za
tveganje
Najboljša ocena
Zavarovalno-tehnične rezervacije za prenosne premije
Bruto	R0060	-29	-1.027	-593	-9.352	-17.006
Skupaj izterljivi zneski iz pozavarovanj/namenskih družb ter končnega pozavarovanja	R0140
po prilagoditvi za pričakovane izgube zaradi neplačila nasprotne stranke		0	369	-206	-504	-957
Neto najboljša ocena ZTR za prenosne premije	R0150	-29	-1.396	-387	-8.847	-16.048
Škodne rezervacije
Bruto	R0160	571	17.621	5.646	47.478	159.247
Skupaj izterljivi zneski iz pozavarovanj/namenskih družb ter končnega pozavarovanja po prilagoditvi za pričakovane izgube zaradi neplačila nasprotne stranke	R0240	2	8.362	353	2.556	15.203
Neto najboljša ocena škodnih rezervacij	R0250	569	9.259	5.293	44.921	144.044
Najboljša ocena skupaj – bruto	R0260	542	16.594	5.053	38.126	142.241
Najboljša ocena skupaj – neto	R0270	540	7.863	4.906	36.074	127.995
Marža za tveganje	R0280	85	1.248	1.227	9.255	24.639
Znesek prehodnega odbitka pri zavarovalno-tehničnih rezervacijah
Zavarovalno-tehnične rezervacije, izračunane kot celota	R0290	0	0	0	0	0
Najboljša ocena	R0300	0	0	0	0	0
Marža za tveganje	R0310	0	0	0	0	0
Zavarovalno-tehnične rezervacije skupaj
Zavarovalno-tehnične rezervacije skupaj	R0320	626	17.842	6.280	47.381	166.880
Izterljivi zneski iz pozavarovanj/namenskih družb ter končnega pozavarovanja po prilagoditvi za pričakovane izgube zaradi neplačila nasprotne stranke, skupaj	R0330	2	8.731	148	2.052	14.246
Zavarovalno-tehnične rezervacije, zmanjšane za izterljive zneske iz pozavarovanj/namenskih družb ter končnega pozavarovanja, skupaj	R0340	625	9.111	6.133	45.330	152.634

S.19.01.21 Zavarovalni zahtevki iz neživljenjskih zavarovanj

Leto nezgode/ pogodbeno leto			Z0020	2
							Razvojno leto									Vsota
	Leto	0	1	2	3	4	5	6	7	8	9	10 & +			V tekočem letu	posameznih let
																(kumulativno)
		C0010	C0020	C0030	C0040	C0050	C0060	C0070	C0080	C0090	C0100	C0110			C0170	C0180
Predhodno	R0100											604		R0100	604	604
N-9	R0160	19.217	37.076	14.202	5.757	2.609	-25	1.274	1.027	298	422			R0160	422	81.858
N-8	R0170	16.672	36.952	15.465	5.416	2.160	1.594	815	565	441				R0170	441	80.080
N-7	R0180	17.908	39.032	11.512	5.835	2.460	1.420	1.826	700					R0180	700	80.693
N-6	R0190	14.830	29.319	13.345	6.486	2.325	1.280	2.018						R0190	2.018	69.604
N-5	R0200	19.140	46.004	10.458	4.638	2.335	1.010							R0200	1.010	83.585
N-4	R0210	20.423	42.986	12.717	5.221	2.618								R0210	2.618	83.965
N-3	R0220	17.600	40.036	13.651	6.093									R0220	6.093	77.380
N-2	R0230	18.641	42.340	10.682										R0230	10.682	71.663
N-1	R0240	15.563	45.027											R0240	45.027	60.590
N	R0250	17.262												R0250	17.262	17.262
													Skupaj	R0260	86.878	707.284

Bruto nediskontirana najboljša ocena škodnih rezervacij

(absolutni znesek)

Razvojno leto												Konec leta
	Leto	0	1	2	3	4	5	6	7	8	9	10 & +		(diskontirani podatki)
		C0200	C0210	C0220	C0230	C0240	C0250	C0260	C0270	C0280	C0290	C0300		C0360
Predhodno	R0100											8.071	R0100	7.857
N-9	R0160	0	0	0	0	0	4.551	3.771	2.965	3.361	3.054		R0160	2.911
N-8	R0170	0	0	0	0	4.346	3.844	3.104	3.544	3.874			R0170	3.633
N-7	R0180	0	0	0	6.023	4.948	5.121	3.047	2.879				R0180	2.690
N-6	R0190	0	0	14.093	8.040	5.378	5.247	4.371					R0190	4.091
N-5	R0200	0	21.694	10.912	6.595	5.586	3.975						R0200	3.747
N-4	R0210	60.808	28.857	14.399	9.219	6.507							R0210	6.154
N-3	R0220	60.818	29.078	16.829	10.551								R0220	10.106
N-2	R0230	66.657	33.019	20.905									R0230	20.227
N-1	R0240	50.227	41.985										R0240	40.841
N	R0250	58.280											R0250	56.990

		(diskontirani
Skupaj	R0260	159.247

S.23.01.01 Lastna sredstva

71.856 54.240	0 0
0	0
0	0 0
0
0	0 0
0	0 0
343.027
0 73.847	0
	0
0 0	0 0
469.123 73.847
	0
	0
	0 0
	0 0
	0
	0 0
	0
	0 0
	0 0

Stopnja 2 Stopnja 3

Skupaj

Stopnja 1 – neomejene postavke

Stopnja 1 – omejene postavke

C0010 C0020 C0030 C0040 C0050

		Skupaj	Stopnja 1 – neomejene postavke	Stopnja 1 – omejene postavke	Stopnja 2	Stopnja 3
		C0010	C0020	C0030	C0040	C0050
Skupaj pomožna lastna sredstva	R0400	0
Razpoložljiva in primerna lastna sredstva
Skupna razpoložljiva lastna sredstva za izpolnjevanje SCR	R0500	542.969	469.123	0	73.847	0
Skupna razpoložljiva lastna sredstva za izpolnjevanje MCR	R0510	542.969	469.123	0	73.847
Skupna primerna lastna sredstva za izpolnjevanje SCR	R0540	542.969	469.123	0	73.847	0
Skupna primerna lastna sredstva za izpolnjevanje MCR	R0550	478.514	469.123	0	9.391
SCR	R0580	187.820
MCR	R0600	46.955
Razmerje med primernimi lastnimi sredstvi in SCR	R0620	289,09%
Razmerje med primernimi lastnimi sredstvi in MCR	R0640	1.019,09%

Uskladitvene rezerve

Pričakovani dobički

Pričakovani dobički, vključeni v prihodnje premije (EPIFP) – življenjska zavarovanja R0770 1.136 Pričakovani dobički, vključeni v prihodnje premije (EPIFP) – neživljenjska zavarovanja R0780 4.047 Skupni pričakovani dobički, vključeni v prihodnje premije (EPIFP) R0790 5.184

		C0060
Uskladitvene rezerve
Presežek sredstev nad obveznostmi	R0700	516.313
Lastne delnice (v posesti neposredno in posredno)	R0710	30.995
Predvidljive dividende, razdelitve in dajatve	R0720	16.195
Druge postavke osnovnih lastnih sredstev	R0730	126.096
Prilagoditev za omejene postavke lastnih sredstev v zvezi s portfelji uskladitvenih prilagoditev in omejenimi skladi	R0740	0
Uskladitvene rezerve	R0760	343.027
Pričakovani dobički
Pričakovani dobički, vključeni v prihodnje premije (EPIFP) – življenjska zavarovanja	R0770	1.136
Pričakovani dobički, vključeni v prihodnje premije (EPIFP) – neživljenjska zavarovanja	R0780	4.047
Skupni pričakovani dobički, vključeni v prihodnje premije (EPIFP)	R0790	5.184

S.25.01.21 Zahtevani solventnostni kapital – za podjetja, ki uporabljajo standardno formulo

T V -

-

-

Osnovni zahtevani solventnostni kapital

Izračun zahtevanega solventnostnega kapitala C0100

Druge informacije o SCR

		Bruto zahtevani solventnostni kapital	Za podjetje specifični parametri	Poenostavitve
		C0110	C0090	C0100
Tržno tveganje	R0010	125.198
Tveganje neplačila nasprotne stranke	R0020	14.256
Tveganje iz pogodb življenjskega zavarovanja	R0030	388	None
Tveganje zdravstvenega zavarovanja	R0040	2.711	None
Tveganje iz pogodb neživljenjskega zavarovanja	R0050	99.307	None
Razpršenost	R0060	-56.149
Tveganje neopredmetenih sredstev	R0070	0
Osnovni zahtevani solventnostni kapital	R0100	185.711

Izračun zahtevanega solventnostnega kapitala		C0100
Operativno tveganje	R0130	4.778
Absorpcijske kapacitete zavarovalno-tehničnih rezervacij	R0140	0
Absorpcijske kapacitete odloženih davkov	R0150	-2.669
Kapitalske zahteve za posle, ki se izvajajo v skladu s členom 4 Direktive 2003/41/ES	R0160	0
Zahtevani solventnostni kapital brez kapitalskega pribitka	R0200	187.820
Že določen kapitalski pribitek	R0210	0
Zahtevani solventnostni kapital	R0220	187.820
Druge informacije o SCR
Kapitalske zahteve za podmodul tveganja lastniških vrednostnih papirjev, ki temelji na trajanju	R0400	0
Skupni znesek teoretičnega zahtevanega solventnostnega kapitala za preostali del	R0410	0
Skupni znesek teoretičnega zahtevanega solventnostnega kapitala za omejene sklade	R0420	0
Skupni znesek teoretičnega zahtevanega solventnostnega kapitala za portfelje uskladitvenih prilagoditev	R0430	0
Učinki razpršenosti zaradi združevanja teoretičnega SCR omejenih skladov za potrebe člena 304	R0440	0

Pristop pri davčni stopnji

Da/Ne
C0109

LAC DT

Pristop na podlagi povprečne davčne stopnje R0590 2

Izračun prilagoditve zaradi absorpcijskih kapacitet odloženih davkov

C0130

S.28.01.01 Zahtevani minimalni kapital – samo življenjska ali samo neživljenjska zavarovanja ali pozavarovanja

Komponenta linearne formule za obveznosti iz neživljenjskih zavarovanj in pozavarovanj

			C0010
Rezultat MCRNL		R0010	31.745

Požarno zavarovanje in proporcionalno pozavarovanje ter zavarovanje in proporcionalno

Komponenta linearne formule za obveznosti iz življenjskih zavarovanj in pozavarovanj

družb) najboljša ocena in ZTR, obračunane premije v zadnjih 12 izračunane kot celota mesecih C0020 C0030 Zavarovanje in proporcionalno pozavarovanje za stroške zdravljenja R0020 30 1 R0030 2.736 4.988 R0040 0 0 11.322 14.289 R0050 R0060 7.104 17.041 R0070 6.081 6.703 44.245 47.925 pozavarovanje druge škode na premoženju R0080 R0090 6.609 7.132 817 430 R0100 0 9 R0110 R0120 0 0 R0130 0 1.099 540 385 R0140 R0150 7.863 3.365 R0160 4.906 435 R0170 36.074 36.059		Neto (brez pozavarovanja/namenskih	Neto (brez pozavarovanja)
	Zavarovanje in proporcionalno pozavarovanje izpada dohodka
	Nezgodno zavarovanje in nezgodno proporcionalno pozavarovanje zaposlenih
	Zavarovanje in proporcionalno pozavarovanje avtomobilske odgovornosti
	Drugo zavarovanje in proporcionalno pozavarovanje motornih vozil
	Pomorsko, letalsko in transportno zavarovanje ter proporcionalno pozavarovanje
	Požarno zavarovanje in proporcionalno pozavarovanje ter zavarovanje in proporcionalno
	Splošno zavarovanje in proporcionalno pozavarovanje odgovornosti
	Kreditno in kavcijsko zavarovanje in proporcionalno pozavarovanje
	Zavarovanje in proporcionalno pozavarovanje stroškov postopka
	Zavarovanje in proporcionalno pozavarovanje pomoči
	Zavarovanje in proporcionalno pozavarovanje različnih finančnih izgub
	Neproporcionalno zdravstveno pozavarovanje
	Neproporcionalno pozavarovanje odgovornosti
	Neproporcionalno pomorsko, letalsko in transportno pozavarovanje
	Neproporcionalno premoženjsko pozavarovanje

			C0040
Rezultat MCRL		R0200	195

Zavarovalne obveznosti z udeležbo pri dobičku – zajamčena upravičenja	R0210	0
Zavarovalne obveznosti z udeležbo pri dobičku – prihodnja diskrecijska upravičenja	R0220	0
Obveznosti iz zavarovanj, vezanih na indeks ali enoto premoženja	R0230	0
Druge obveznosti iz življenjskih in zdravstvenih (po)zavarovanj	R0240	5.256

		Neto (brez pozavarovanja/namenskih	Neto (brez pozavarovanja/namenskih
		družb) najboljša ocena in ZTR,	družb) skupni rizični kapital
		izračunane kot celota
		C0050	C0060
Zavarovalne obveznosti z udeležbo pri dobičku – zajamčena upravičenja	R0210	0
Zavarovalne obveznosti z udeležbo pri dobičku – prihodnja diskrecijska upravičenja	R0220	0
Obveznosti iz zavarovanj, vezanih na indeks ali enoto premoženja	R0230	0
Druge obveznosti iz življenjskih in zdravstvenih (po)zavarovanj	R0240	5.256
Skupni rizični kapital za vse obveznosti iz življenjskega (po)zavarovanja	R0250		121.040

Izračun skupnega minimalnega zahtevanega kapitala (MCR)

		C0070
Linearni MCR	R0300	31.940
SCR	R0310	187.820
Zgornja meja MCR	R0320	84.519
Spodnja meja MCR	R0330	46.955
Kombinirani MCR	R0340	46.955
Absolutna spodnja meja (absolutni prag) MCR	R0350	3.600
		C0070
Zahtevani minimalni kapital	R0400	46.955