Poročilo o solventnosti in finančnem položaju Save Re, d.d., za leto 2021

Ljubljana, april 2022

Uprava Save Re, d.d.

Marko Jazbec, predsednik uprave

Jošt Dolničar, član uprave

mag. Polona Pirš Zupančič, članica uprave

Peter Skvarča, član uprave

Povzetek 7
A.	Poslovanje in rezultati 12
	Poslovanje 12
	Rezultati pri sklepanju pozavarovanj 19
	Naložbeni rezultati 22
	Rezultati pri drugih dejavnostih 26
	Druge informacije 27
B.	Sistem upravljanja	28
	Splošne informacije o sistemu upravljanja 28
B.1.1	Organi upravljanja 28
B.1.2	Upravljanje tveganj 33
B.1.3	Ključne funkcije v sistemu upravljanja tveganj 33
B.1.4	Odbori v sistemu upravljanja 34
B.1.5	Informacija o politiki prejemkov 36
B.1.6	Pomembne transakcije s povezanimi osebami 37
	Zahteve glede sposobnosti in primernosti 38
B.2.1	Splošno 38
B.2.2	Zahteve glede sposobnosti zadevnega osebja 38
B.2.3	Zahteve glede primernosti zadevnega osebja 39
B.2.4	Postopek ocene 40
	Sistem upravljanja tveganj, vključno z lastno oceno tveganja in solventnosti 41
B.3.1	Organizacija upravljanja tveganj 41
B.3.2	Sestavni deli sistema upravljanja tveganj 42
	Sistem notranjega nadzora 47
B.4.1	Sistem notranjih kontrol 47
B.4.2	Funkcija spremljanja skladnosti poslovanja 47
	Funkcija notranje revizije 49
	Aktuarska funkcija 51
	Zunanje izvajanje 52
	Druge informacije 53
C.	Profil tveganja	54
	Zavarovalno tveganje 56
C.1.1	Izpostavljenost tveganju 57
C.1.2	Merjenje tveganja 59
C.1.3	Koncentracija tveganja 60
C.1.4	Upravljanje tveganja 61
	Tržno tveganje 66
C.2.1	Izpostavljenost tveganju 66
C.2.2	Merjenje tveganja 67
C.2.3	Koncentracija tveganja 70
C.2.4	Upravljanje tveganja 70
	Kreditno tveganje 74
C.3.1	Izpostavljenost tveganju 74
C.3.2	Merjenje tveganja 74
C.3.3	Upravljanje tveganja 76
Likvidnostno tveganje 77
C.4.1	Izpostavljenost tveganju 77
C.4.2	Merjenje tveganja 77
C.4.3	Koncentracija tveganja 77
C.4.4	Upravljanje tveganja 77

	Operativno tveganje 79
C.5.1	Izpostavljenost tveganju 79
C.5.2	Merjenje tveganja 79
C.5.3	Koncentracija tveganja 79
C.5.4	Upravljanje tveganja 80
	Druga pomembna tveganja 81
C.6.1	Izpostavljenost tveganju 81
C.6.2	Merjenje tveganja 81
C.6.3	Koncentracija tveganja 81
C.6.4	Upravljanje tveganja 81
	Druge informacije 84
D.	Vrednotenje za namene solventnosti	85
	Sredstva 88
D.1.1	Odloženi stroški pridobivanja zavarovanj 88
D.1.2	Neopredmetena sredstva 88
D.1.3	Odložene terjatve in obveznosti za davek 88
D.1.4	Opredmetena osnovna sredstva, namenjena lastni uporabi 90
D.1.5	Naložbe 90
D.1.6	Posojila in hipotekarni krediti 91
D.1.7	Znesek zavarovalno-tehničnih rezervacij, prenesen pozavarovateljem 91
D.1.8	Depoziti pri cedentih 92
D.1.9	Terjatve do zavarovancev in zavarovalnih posrednikov 92
D.1.10	Terjatve iz pozavarovanja in sozavarovanja 92
D.1.11	Druge terjatve 93
D.1.12	Lastne delnice 93
D.1.13	Denar in denarni ustrezniki 93
D.1.14	Druga sredstva, ki niso izkazana drugje 93
	Zavarovalno-tehnične rezervacije 94
D.2.1	Vrednosti SII-zavarovalno-tehničnih rezervacij 95
D.2.2	Opis ravni negotovosti, povezane z vrednostjo SII-zavarovalno-tehničnih rezervacij 97
	Druge obveznosti 98
D.3.1	Druge rezervacije razen zavarovalno-tehničnih rezervacij 98
D.3.2	Obveznosti do zavarovancev in zavarovalnih posrednikov 98
D.3.3	Obveznosti iz pozavarovanja in sozavarovanja 98
D.3.4	Ostale obveznosti 98
D.3.5	Podrejene obveznosti 98
D.3.6	Druge obveznosti, ki niso izkazane drugje 99
	Alternativne metode vrednotenja 100
	Druge informacije 101
E.	Upravljanje kapitala	102
	Lastna sredstva 103
	Zahtevani solventnostni kapital in zahtevani minimalni kapital 107
E.2.1	Zahtevani solventnostni kapital (SCR) 107
E.2.2	Zahtevani minimalni kapital 109
	Uporaba podmodula tveganja lastniških vrednostnih papirjev, temelječega na trajanju, pri
	izračunu zahtevanega solventnostnega kapitala 111
	Razlika med standardno formulo in kakršnim koli uporabljenim notranjim modelom 112
	Neskladnost z zahtevanim minimalnim kapitalom in neskladnost z zahtevanim
	solventnostnim kapitalom 113
	Druge informacije 114
Priloga –	slovar izbranih strokovnih izrazov	115

Kvantitativni obrazci	118
S.02.01.02 Bilanca stanja 118
S.05.01.02 Premije, zahtevki in odhodki po vrstah poslovanja 120
S.05.02.01 Premije, zahtevki in odhodki po državah 123
S.12.01.02 Zavarovalno-tehnične rezervacije za SLT življenjska in zdravstvena zavarovanja 124
S.17.01.02 Zavarovalno-tehnične rezervacije za neživljenjska zavarovanja 126
S.19.01.21 Zavarovalni zahtevki iz neživljenjskih zavarovanj 129
S.23.01.01 Lastna sredstva 131
S.25.01.21 Zahtevani solventnostni kapital – za podjetja, ki uporabljajo standardno formulo 133
S.28.01.01 Zahtevani minimalni kapital – samo življenjska ali samo neživljenjska zavarovanja ali
pozavarovanja 135

Splošne informacije

Vse vrednosti, prikazane v poročilu, se ujemajo z vrednostmi, poročanimi v okviru kvantitativnega poročanja Agenciji za zavarovalni nadzor. Zneski v poročilu so prikazani v tisoč EUR. Poročilo sta obravnavala in potrdila uprava in nadzorni svet družbe.

Poročilo o solventnosti in finančnem položaju družbe je bilo pregledano tudi s strani revizijske družbe KPMG, ki je pripravila tudi Poročilo neodvisnega revizorja o zagotovilu.

Povzetek

Covid-19 in z njim povezana pandemija je tudi v letu 2021 vplivala na povečano negotovost, tako z vidika nemotenega poslovanja kot tudi z vidika doseganja načrtovanih poslovnih rezultatov in strateških ciljev Save Re. Družba je leto 2021 finančno dobro prestala, večjih negativnih učinkov zaradi covida-19 na poslovne rezultate ni bilo. Družba je v celotnem obdobju od začetka pandemije pokazala tudi odpornost solventnostnega položaja na razmere na trgu.

Spremljanje tveganj povezanih s covidom-19 je integrirano v redno spremljanje tveganj in poročanje v poročilih o tveganjih. Izvedeno je bilo spremljanje z vidika kapitalske ustreznosti ter vpliva na posamezna tveganja, tekoče rezultate poslovanja in likvidnost. Izvedene analize in poročila je vodstvo upoštevalo kot podlago pri sprejemanju poslovnih odločitev.

Glede na to, da je po datumu poročanja prišlo do vojnih razmer v Ukrajini, je družba proučila vpliv na poslovanje in ocenjuje, da zaradi majhnega obsega poslovanja z Rusijo in Ukrajino ter nizke naložbene izpostavljenosti do njiju,spremenjene okoliščine neposredno ne bodo pomembno vplivale na rezultate njenega poslovanja.

Predstavitev družbe

Sava Re, ki je v Zavarovalni skupini Sava (v nadaljevanju: skupina ali Zavarovalna skupina Sava) obvladujoča družba, se ukvarja z dejavnostjo pozavarovanja. Zavarovalniški del skupine sestavlja še osem zavarovalnic s sedežem v Sloveniji in državah regije Adria: kompozitna zavarovalnica Zavarovalnica Sava (SVN), premoženjske zavarovalnice Sava neživotno osiguranje (SRB), Sava osiguruvanje (MKD), Illyria (RKS) in Sava osiguranje (MNE) ter življenjske zavarovalnice Vita (SVN), Sava životno osiguranje (SRB) in Illyria Life (RKS). Poleg naštetih (po)zavarovalnic sestavljajo skupino še:

Sava pokojninska (SVN): pokojninska družba v Sloveniji;
Sava penzisko društvo (MKD): pokojninska družba v Severni Makedoniji, ki upravlja pokojninske sklade 2. in 3. stebra;
Sava Infond (SVN): odvisna družba skupine, ki se ukvarja z upravljanjem finančnih skladov;
TBS Team 24 (SVN): družba, ki se ukvarja z organizacijo asistence v povezavi z avtomobilskimi, zdravstvenimi in domskimi zavarovanji;
DCB (SVN)¹ : pridružena družba Save Re, ki se ukvarja z dejavnostjo holdingov in ima v lasti Diagnostični center Bled;
G2I (GBR): pridružena družba Save Re, ki se ukvarja s prodajo avtomobilskih zavarovanj na spletu;
S Estate (RKS): družba na Kosovu, ki ima v lasti zemljišče in trenutno miruje.

Sava Re s svojim znanjem in izkušnjami, zbranimi v več kot 40 letih poslovanja na mednarodnih pozavarovalnih trgih, ponuja celotno paleto pozavarovalnih rešitev. Posluje z več kot 350 strankami v več kot 100 državah sveta in gradi globalno razpršen pozavarovalni portfelj. Vodilo družbe je ustvarjanje dolgoročnih poslovnih odnosov z njenimi partnerji, katerim pomaga ohranjati finančno trdnost skozi vse faze ekonomskega cikla. Družba daje prednost premoženjskim, gradbenim, pomorskim in energetskim skupinam zavarovanj.

Sava Re je javna delniška družba. Po velikosti smo srednje velika pozavarovalnica, ki deluje na globalnem trgu. Imamo približno 140 zaposlenih, ki se nahajajo v Ljubljani. Pozavarujemo vse

¹ Prej ZTSR.

zavarovalne vrste, vodimo in sledimo proporcionalne in tudi neproporcionalne pozavarovalne pogodbe ter strankam ponujamo:

zmogljivost,
nadomestilo za dodatni kapital ter
kritja za primere katastrof.

Imamo bonitetno oceno A bonitetnih agencij S&P Global Ratings in AM Best. Naše glavne prednosti so poznavanje trga v širši regiji, zanesljivost, odzivnost, prožnost, predanost delu in finančna moč.

Poslovanje in rezultati

Sava Re je v letu 2021 zbrala 190,1 milijona EUR kosmatih premij (2020: 191,7 milijona EUR), kar je 0,9 % manj kot leta 2020. Kosmate premije zunaj skupine so se povečale za 5,3 milijona EUR. Premija za pretekla pogodbena leta je bila v 2021 višja za 7,3 milijona EUR, in sicer predvsem za proporcionalna pozavarovanja, premija za tekoče pogodbeno leto pa je bila malenkost nižja (za 2,1 % oziroma 2,0 milijona EUR). Po izbruhu pandemije covida-19 v letu 2020 smo v lanskem bilančnem letu, zaradi pričakovanj padcev bruto družbenega proizvoda (v nadaljevanju: BDP) držav, v katerih poslujemo, predpostavili, da bo zbrana premija tega pogodbenega leta za 10 % nižja od predvidene ob sklenitvi pogodb na podlagi informacij cedentov. V letu 2021 smo to predpostavko na podlagi ekonomskih razmer opustili, in premijo pogodbenega leta 2020 obravnavali enako kot pri ostalih pogodbenih letih. Podobno so se odzvali tudi ostali pozavarovatelji na mednarodnih trgih. Kosmate premije znotraj skupine so se v 2021 zmanjšale za 6,9 milijona EUR kot posledica prekinitve FOS-poslov ² zaradi poslabšanja tržnih pogojev in strožjih meril družbe.

Tečajne razlike so v 2021 povečale čiste odhodke za škode za 4,4 milijona EUR, v letu 2020 pa so jih zmanjšale za 6,9 milijona EUR. Čisti odhodki za škode brez vpliva tečajnih razlik so bili v primerjavi z 2020 manjši za 12,7 % in so v letu 2021 znašali 107,1 milijona EUR. Kosmate škode so se v 2021 povečale zaradi neurij in poplav v Zahodni Evropi (predvsem v Nemčiji, Belgiji in Avstriji) in na Kitajskem ter zaradi požarne škode v Surinamu. Kljub visokim kosmatim škodam iz naslova poplav v Zahodni Evropi je bil vpliv teh na čiste odhodke za škode zaradi delovanja pozavarovalne zaščite relativno manjši. V 2021 je na gibanje odhodkov za škode pozitivno vplival tudi razvoj starejših pogodbenih let. Znižanje glede na leto 2020 je tudi posledica dejstva, da je bil v 2020 precejšen negativni učinek zaradi covida-19 in FOS-poslov.

Ob izločitvi tečajnih razlik (2021: 3,7 milijona EUR) je znašal donos naložbenega portfelja 54 milijonov EUR in je bil za 51,5 milijona EUR višji kakor v letu 2020. Največji delež v sestavi prihodkov so v letu 2021 dosegali prihodki odvisnih in pridruženih družb v višini 50,4 milijona EUR in so bili v primerjavi s predhodnim letom višji za 47,8 milijona EUR. Višja razlika v prihodkih odvisnih in pridruženih družb v primerjavi z letom 2020 je nastala zaradi priporočil regulatornih organov, da zavarovalnice, pozavarovalnice in pokojninske družbe zaradi vplivov covida-19 na poslovanje odložijo izplačilo dividend. Prihodki od obresti so znašali 2,9 milijona EUR in so bili v primerjavi s predhodnim letom nižji za 0,5 milijona EUR. Dobički pri odtujitvah naložb so bili glede na leto 2020 višji za 0,9 milijona EUR.

V primerjavi z letom 2020 so bili odhodki naložbenega portfelja nižji za 8,1 milijona EUR. Odhodki za obresti, ki se nanašajo na izdano podrejeno obveznico Save Re, so v letu 2021 znašali 2,9 milijona EUR (2020: 2,9 milijona EUR). V primerjavi z enakim obdobjem lani so bili za 0,5 milijona EUR nižji odhodki iz naslova spremembe poštene vrednosti FVPL in so znašali 0,3 milijona EUR. V primerjavi z letom 2020

² Neposredni posli iz tujine, sklenjeni na podlagi načela svobode opravljanja storitev (angl. Freedom of service)

družba ni realizirala odhodkov odvisnih in pridruženih družb (2020: 2,6 milijona EUR) ter slabitev finančnih naložb (2020: 0,4 milijona EUR).

Čisti poslovni izid družbe je v letu 2021 znašal 52,8 milijona EUR (2020: -11,0 milijona EUR). Boljši poslovni izid je posledica zgoraj opisanih vplivov.

Sistem upravljanja

Družba ima vzpostavljen sistem upravljanja, ki je dobro definiran in vključuje:

ustrezno organiziranost, vključno z organi vodenja, ključnimi funkcijami in odbori,
integriran sistem upravljanja tveganj,
sistem notranjih kontrol.

V družbi delujejo štiri ključne funkcije sistema upravljanja tveganj: aktuarska funkcija, funkcija spremljanja skladnosti poslovanja, funkcija upravljanja tveganj in funkcija notranje revizije. Prav tako v družbi delujeta odbor za upravljanje tveganj in aktuarski odbor.

Z namenom učinkovitega upravljanja tveganj ima družba vzpostavljen model treh obrambnih linij z jasno razdelitvijo odgovornosti in nalog med njimi:

prva obrambna linija vključuje vse organizacijske enote, ki opravljajo poslovno dejavnost (razvoj, prodaja in upravljanje pozavarovanj, zagotavljanje pozavarovalnih storitev, finančno poslovanje, računovodstvo, kontroling, kadrovska služba in druge dejavnosti);
drugo obrambno linijo predstavljajo funkcija upravljanja tveganj, aktuarska funkcija, funkcija spremljanja skladnosti poslovanja in odbor za upravljanje tveganj;
tretjo obrambno linijo pokriva funkcija notranje revizije.

V družbi je v letu 2021 prišlo do sprememb v sestavi nadzornega sveta družbe. Podrobnosti so navedene v razdelku B.1.1 Organi upravljanja.

Profil tveganj

V profilu tveganj prevladujejo tržna tveganja in tveganja premoženjskih zavarovanj. V manjši meri je družba izpostavljena tudi drugim vrstam tveganj: tveganju zdravstvenih zavarovanj, tveganju neplačila nasprotne stranke in operativnim tveganjem. Družba kapitalsko zahtevo za ta tveganja izračunava v skladu s standardno formulo Solventnosti II (v nadaljevanju: standardna formula), predpisano z Delegirano Uredbo Komisije (EU) 2015/35 (v nadaljevanju: Delegirana Uredba).

Poleg omenjenih tveganj, obravnavanih v standardni formuli, je družba izpostavljena tudi likvidnostnim tveganjem; zaradi zahtevnega notranjega in zunanjega okolja pa tudi različnim strateškim tveganjem.

Spodnja preglednica prikazuje zahtevani solventnostni kapital družbe v skladu s standardno formulo (v nadaljevanju: SCR) po modulih tveganj.

Zahtevani solventnostni kapital po modulih tveganj

(v tisoč EUR)	31.12.2021	31.12.2020
SCR	218.039	219.399
Prilagoditve za TP in DT	-346	-1.555
Operativno tveganje	6.405	5.671
Zahtevani osnovni solventnostni kapital (BSCR)	211.980	215.283
Vsota posameznih tveganj	272.780	276.379
Vpliv diverzifikacije tveganj	-60.799	-61.096
Tržno tveganje	148.038	157.492
Tveganje neplačila nasprotne stranke	8.900	11.655
Tveganje življenjskih zavarovanj	501	558
Tveganje zdravstvenih zavarovanj	2.723	2.722
Tveganje premoženjskih zavarovanj	112.618	103.953

Vrednotenje za namene solventnosti

Skladno s 174. členom ZZavar-1 se sredstva vrednotijo z zneskom, po katerem bi se sredstvo izmenjalo med dobro obveščenima strankama s pravico razpolaganja v strogo poslovnem odnosu. Prav tako družba vrednoti obveznosti na znesek, po katerem bi se lahko prenesle ali poravnale med dobro obveščenima strankama s pravico razpolaganja v strogo poslovnem odnosu.

Spodnja preglednica prikazuje prilagoditve postavk bilance stanja v skladu z mednarodnimi standardi računovodskega poročanja (v nadaljevanju: MSRP), ki jih je družba izvedla pri vrednotenju za namene solventnosti. Prikazan je kapital v skladu z MSRP in primerni lastni viri sredstev v skladu s Solventnostjo II.

Iz tabele je razvidno, da so primerni lastni viri sredstev v skladu s Solventnostjo II znatno višji od kapitala v skladu z MSRP ter od primernih lastnih virov sredstev na dan 31. 12. 2021.

Prilagoditve kapitala (MSRP) pri vrednotenju SII-bilance stanja

(v tisoč EUR)	31. 12. 2021	31. 12. 2020
Kapital v skladu z MSRP	371.166	333.869
Razlika pri vrednotenju udeležb	172.276	182.490
Razlika pri vrednotenju drugih sredstev	-78.082	-75.796
Razlika pri vrednotenju zavarovalno-tehničnih rezervacij	83.537	86.815
Razlika pri vrednotenju drugih obveznosti	8.219	9.278
Predvidljive dividende, razdelitve in dajatve	-19.527	-16.300
Podrejene obveznosti, ki so del osnovnih lastnih virov sredstev	78.065	75.681
Primerni lastni viri sredstev v skladu s Solventnostjo II	615.653	596.036

Upravljanje kapitala

Z ustreznim upravljanjem kapitala družba zagotavlja, da ima vedno na voljo zadostno višino lastnih virov sredstev za pokrivanje svojih obveznosti in zadoščanje zakonskim zahtevam glede kapitala. Pri tem mora biti struktura primernih lastnih virov sredstev, ki zagotavljajo kapitalsko ustreznost, skladna z zakonodajo ter zadostna tudi za doseganje strateških in operativnih ciljev družbe.

Dodelitev lastnih virov sredstev na poslovne dejavnosti mora biti takšna, da družba zagotavlja ustrezno donosnost lastniškega kapitala.

Družba svoj poslovni in strateški načrt pripravlja na podlagi strategije prevzemanja tveganj in v njej določene pripravljenosti za prevzem tveganj, ki med drugim določa tudi ciljno raven solventnosti. Med pripravo poslovnega in strateškega načrta družba preveri, ali je načrt skladen s pripravljenostjo za prevzem tveganj, ter načrt po potrebi ustrezno prilagodi. Hkrati družba stremi k čimbolj učinkoviti uporabi kapitala.

V spodnji preglednici je prikazana kapitalska ustreznost družbe.

Kapitalska ustreznost družbe

(v tisoč EUR)	31. 12. 2021	31. 12. 2020
Zahtevani solventnostni kapital (SCR)	218.039	219.399
Primerni lastni viri sredstev za pokrivanje SCR	615.653	596.036
Od tega prvi razred	537.588	520.356
Od tega drugi razred	78.065	75.681
Od tega tretji razred	0	0
Solventnostni količnik	282 %	272 %
Minimalni zahtevani kapital (MCR)	54.510	54.850
Primerni lastni viri sredstev za pokrivanje MCR	548.490	531.326
Od tega prvi razred	537.588	520.356
Od tega drugi razred	10.902	10.970
Od tega tretji razred	0	0
MCR količnik	1.006 %	969 %

Družba ima na dan 31. 12. 2021 večino primernih lastnih virov sredstev uvrščenih v prvi kakovostni razred. Poleg tega ima v primernih lastnih virih sredstev tudi podrejene obveznosti, ki se uvrščajo v drugi kakovostni razred primernih lastnih virov sredstev. Na dan 31. 12. 2021 je družba izpolnila zakonske zahteve o višini in kakovosti kapitala za pokrivanje SCR in MCR, saj je njen solventnostni količnik znatno presegal zakonsko zahtevanih 100 % in je znašal 282 %, MCR količnik pa 1.006 %.

Družba je zadostnost primernih lastnih virov sredstev za pokrivanje SCR in MCR preverjala tudi med letom in je bila ves čas skladna z zakonodajnimi zahtevami.

V strategiji prevzemanja tveganj za obdobje 2020–2022 je določena ciljna raven solventnostnega količnika družbe nad 200 %. Iz tega sledi, da je družba dobro kapitalizirana tudi v skladu z notranjimi merili.

A. Poslovanje in rezultati

Poslovanje

Naziv in pravna oblika družbe

Sava Re, d. d. Dunajska cesta 56 1000 Ljubljana Slovenija

Sava Re opravlja dejavnost pozavarovanja. Poleg tega je tudi obvladujoča družba v Zavarovalni skupini Sava. Skupina poleg Save Re obsega eno kompozitno zavarovalnico v Sloveniji (Zavarovalnica Sava), eno življenjsko zavarovalnico v Sloveniji (Vita), dve življenjski zavarovalnici zunaj Slovenije (Sava životno osiguranje (SRB), Illyria Life (RKS)) in štiri premoženjske zavarovalnice zunaj Slovenije (Sava neživotno osiguranje (SRB), Sava osiguruvanje (MKD), Illyria (RKS) in Sava osiguranje (MNE)).

Poleg naštetih (po)zavarovalnic Zavarovalno skupino Sava sestavljajo še:

Sava pokojninska (SVN): pokojninska družba v Sloveniji;
Sava penzisko društvo (MKD): pokojninska družba v Severni Makedoniji, ki upravlja pokojninske sklade 2. in 3. stebra;
Sava Infond (SVN): odvisna družba skupine, ki se ukvarja z upravljanjem finančnih skladov;
TBS Team 24 (SVN): družba, ki se ukvarja z organizacijo asistence v povezavi z avtomobilskimi, zdravstvenimi in domskimi zavarovanji;
DCB (SVN)³ : pridružena družba Save Re, ki se ukvarja z dejavnostjo holdingov in ima v lasti Diagnostični center Bled;
G2I (GBR): pridružena družba Save Re, ki se ukvarja s prodajo avtomobilskih zavarovanj na spletu;
S Estate (RKS): družba na Kosovu, ki ima v lasti zemljišče in trenutno miruje.

Na spodnji sliki je prikazan položaj Save Re v pravni strukturi skupine.

³ Prej ZTSR.

Položaj Save Re na dan 31. 12. 2021 4

V naslednji preglednici so navedeni podatki vseh odvisnih in pridruženih družb Save Re.

		Odvisne in pridružene	družbe Save Re		na dan 31.	12.	2021
--	--	-----------------------	-------------------	--	------------	-----	------

	Zavarovalnica Sava (SVN)	Sava neživotno osiguranje (SRB)	Illyria (RKS)	Sava osiguruvanje (MKD)	Sava osiguranje (MNE)
Sedež	Cankarjeva ulica 3, 2000 Maribor, Slovenija	Bulevar vojvode Mišića 51, 11040 Beograd, Srbija	Sheshi Nëna Terezë 33, 10000 Priština, Kosovo	Zagrebska br. 28A, 1000 Skopje, Severna Makedonija	Ulica Svetlane Kane Radević br. 1, 81000 Podgorica, Črna gora
Glavna dejavnost	dejavnost zavarovanja	dejavnost zavarovanja (premoženjska zavarovanja)	dejavnost zavarovanja (premoženjska zavarovanja)	dejavnost zavarovanja (premoženjska zavarovanja)	dejavnost zavarovanja (premoženjska zavarovanja)
Osnovni kapital (EUR)	68.417.377	6.314.464	7.228.040	3.820.077	4.033.303
Nominalna vrednost kapitalskega deleža (EUR)	68.417.377	6.314.464	7.228.040	3.585.524	4.033.303

⁴ V sliki so prikazani lastniški deleži. Pri družbah G2i, Sava Infond in DCB so deleži glasovalnih pravic drugačni od lastniških deležev. V letnem poročilu so razkritja za vse družbe v skupini, tako za lastniške deleže kot za deleže glasovalnih pravic.

	Zavarovalnica Sava (SVN)	Sava neživotno osiguranje (SRB)	Illyria (RKS)	Sava osiguruvanje (MKD)	Sava osiguranje (MNE)
Delež v kapitalu in/ali glasovalnih pravicah, ki pripada posameznim drugim osebam v skupini	Sava Re: 100,0 %	Sava Re: 100,0 %	Sava Re: 100,0 %	Sava Re: 93,86 %	Sava Re: 100,0 %
Poslovni izid v letu 2021 (EUR)	58.087.630	558.440	815.729	-266.161	1.741.085
Upravljavske povezave	odvisna zavarovalnica	odvisna zavarovalnica	odvisna zavarovalnica	odvisna zavarovalnica	odvisna zavarovalnica
	Illyria Life (RKS)	Sava životno	S Estate (RKS)	Sava pokojninska	TBS Team 24
Sedež	Sheshi Nëna Terezë 33, 10000 Priština, Kosovo dejavnost	osiguranje (SRB) Bulevar vojvode Mišića 51, 11040 Beograd, Srbija dejavnost	Sheshi Nëna Terezë 33, 10000 Priština, Kosovo	(SVN) Ulica Vita Kraigherja 5, 2103 Maribor, Slovenija	(SVN) Ljubljanska ulica 42, 2000 Maribor, Slovenija
Glavna dejavnost	zavarovanja (življenjska zavarovanja)	zavarovanja (življenjska zavarovanja)	trenutno ne opravlja nobene dejavnosti	dejavnost pokojninskih skladov	organizacija asistenčnih storitev
Osnovni kapital (EUR)	3.285.893	4.326.664	1.800.000	6.301.109	8.902
Nominalna vrednost kapitalskega deleža (EUR)	3.285.893	4.326.664	1.800.000	6.301.109	7.789
Delež v kapitalu in/ali glasovalnih pravicah, ki pripada posameznim drugim osebam v skupini	Sava Re: 100,0 %	Sava Re: 100,0 %	Sava Re: 100,0 %	Sava Re: 100,0 %	Sava Re: 87,5 %
Poslovni izid v letu 2021 (EUR)	354.074	27.312	-68	616.287	883.684
Upravljavske povezave	odvisna zavarovalnica	odvisna zavarovalnica	odvisna družba	odvisna pokojninska družba	odvisna družba
	Sava penzisko društvo (MKD)	DCB (SVN)	G2I (GBR)	Sava Infond (SVN)	Vita (SVN)
Sedež	Majka Tereza 1, 1000 Skopje, Severna Makedonija	Pod skalo 4, 4260 Bled, Slovenija	Bailey House, 4–10 Barttelot Road, Horsham, West Sussex, RH12 1DQ, Združeno kraljestvo	Ulica Vita Kraigherja 5, 2000 Maribor, Slovenija	Trg republike 3, 1000 Ljubljana, Slovenija
Glavna dejavnost	dejavnost upravljanja finančnih skladov	bolnišnična zdravstvena dejavnost	dejavnost zavarovalniških agentov	upravljanje finančnih skladov	dejavnost zavarovanja (življenjska zavarovanja)
Osnovni kapital (EUR)	2.110.791	379.123	152.958	1.460.524	7.043.900
Nominalna vrednost kapitalskega deleža (EUR)	2.110.791	189.562	26.768	1.460.524	7.043.900
Delež v kapitalu in/ali glasovalnih pravicah, ki pripada posameznim drugim osebam v skupini	Sava Re: 100,0 %	Sava Re: 40,1 % / 50,0 %	Sava Re: 17,5 % / 25,0 %	Sava Re: 84,00 % / 84,85 % Zavarovalnica Sava: 15,00 % / 15,15 %	Sava Re: 100,0 %
Poslovni izid v letu 2021 (EUR)	1.776.572	1.675.127	-369.588	2.957.166	7.728.173
Upravljavske povezave	odvisna pokojninska družba	pridružena družba pridružena družba		odvisna družba	odvisna zavarovalnica

Ime in kontaktni podatki nadzornega organa, odgovornega za finančni nadzor družbe

Agencija za zavarovalni nadzor Trg republike 3 1000 Ljubljana Tel.: + 386 (1) 2528 600 Faks: + 386 (1) 2528 630 E-naslov: [email protected]

Ime in kontaktni podatki zunanjega revizorja družbe

KPMG Slovenija, podjetje za revidiranje, d.o.o. Železna cesta 8A 1000 Ljubljana Slovenija Telefon: +386 1 420 11 70 Faks: +386 1 420 11 58 E-naslov: [email protected]

Revizijo računovodskih izkazov obvladujoče družbe izvaja revizijska družba KPMG Slovenija, podjetje za revidiranje, ki je pregledalo računovodske izkaze Save Re in Zavarovalne skupine Sava za poslovno leto 2021. Revizijo večine odvisnih družb so v letu 2021 izvajali lokalni revizorji iste revizijske družbe. V treh družbah v skupini so revizijo računovodskih izkazov 2020 in 2021 opravile druge revizijske družbe. V letu 2019 je bila z družbo KPMG sklenjena pogodba za revizijo računovodskih izkazov za obdobje 2019–2021. Sava Re upošteva določila o menjavi zunanjega revizorja v skladu z Zakonom o zavarovalništvu.

	Opis imetnikov kvalificiranih deležev v družbi na dan		31. 12. 2021
--	-------------------------------------------------------	--	--------------------

Delničar	Število delnic	Delež v osnovnem kapitalu	Delež glasovalnih pravic
SDH, d. d.	3.043.883	17,7 %	19,6 %
Intercapital securities Ltd. – skrbniški račun	2.565.981	14,9 %	16,6 %

Vir: Centralni register vrednostnih papirjev KDD d.d.

Sava Re ima 1.721.966 lastnih delnic, ki nimajo glasovalnih pravic.

Sava Re je 2. 6. 2016 od skupine Adris grupa, d. d., Vladimira Nazora 1, 52210 Rovinj, Hrvaška (v nadaljevanju: Adris grupa), prejela obvestilo o spremembi pomembnega deleža v družbi Sava Re. Adris grupa ima na dan 2. 6. 2016 skupaj s svojimi odvisnimi družbami na skrbniških računih hranjenih 3.278.049 delnic z oznako POSR, kar je 19,04 % delnic v osnovnem kapitalu izdajatelja in 21,15 % vseh delnic z glasovalno pravico družbe Sava Re. Poznejših obvestil o spremembah lastništva iz Adris grupe, d.d., družba ni prejela.

Pomembne vrste poslovanja družbe in pomembna geografska območja, na katerih družba posluje

Družba sklepa pozavarovalne pogodbe na trgu Republike Slovenije in na trgih po celotnem svetu. V naslednjih dveh preglednicah so prikazani trgi, na katerih je v letu 2021 prejela največ premije (več kot 8,0 milijona EUR ⁵ in pomembne zavarovalne vrste poslovanja družbe. Kot je razvidno iz prve preglednice, Sava Re prejme (poleg premije odvisnih družb) največ premije iz azijskih držav.

Opombe:

⁵ Meja pomembnosti družbe na podlagi izračuna kapitalske ustreznosti na dan 31. 12. 2021.

Države, v katerih je družba zbrala največ premije

v tisoč EUR	Premija v letu 2021	Premija v letu 2020	Indeks
Slovenija	73.380	79.642	92,1
Južna Koreja	14.034	13.967	100,5
Kitajska	8.750	10.599	82,6
Druge države	93.888	87.476	107,3
Skupaj	190.052	191.683	99,1

Med vrstami poslovanja so v letu 2021 prevladovala proporcionalna in neproporcionalna premoženjska pozavarovanja, ki so v strukturi predstavljala 64,7 % skupne kosmate premije (2020: 60,7 %). Sledijo proporcionalna avtomobilska pozavarovanja, katerih strukturni delež predstavlja 19,2 % skupne kosmate premije (2020: 17,4 %).

Premija po vrstah poslovanja

v tisoč EUR	Premija v letu 2021	Premija v letu 2020	Indeks
Požarno proporcionalno pozavarovanje in proporcionalno pozavarovanje druge škode na premoženju	75.935	70.120	108,3
Neproporcionalno premoženjsko pozavarovanje	47.046	46.272	101,7
Proporcionalno pozavarovanje drugih motornih vozil	21.525	18.522	116,2
Proporcionalno pozavarovanje avtomobilske odgovornosti	14.944	14.810	100,9
Pomorsko, letalsko in transportno proporcionalno pozavarovanje	8.124	13.465	60,3
Proporcionalno pozavarovanje splošne odgovornosti	5.812	10.400	55,9
Proporcionalno pozavarovanje izpada dohodka	5.727	5.544	103,3
Neproporcionalno pozavarovanje odgovornosti	5.042	4.664	108,1
Neproporcionalno pomorsko, letalsko in transportno pozavarovanje	3.286	4.077	80,6
Kreditno in kavcijsko proporcionalno pozavarovanje	751	633	118,6
Neproporcionalno zdravstveno pozavarovanje	551	544	101,1
Proporcionalno pozavarovanje različnih finančnih izgub	525	1.741	30,1
Proporcionalno pozavarovanje pomoči	26	0	-
Proporcionalno pozavarovanje stroškov postopka	9	9	100,0
Proporcionalno pozavarovanje za stroške zdravljenja	0	296	0,0
Življenjsko pozavarovanje	749	585	128,0
Skupaj	190.052	191.683	99,1

Pomembnejši dogodki v letu 2021

• Sava Re je 5. 3. 2021 prejela dopis Agencije za zavarovalni nadzor (AZN), v katerem je sporočila, da zaradi negotove situacije glede širjenja pandemije covida-19 in posledično negotovih posledic na gospodarstvo in zavarovalniški sektor, od zavarovalnic, pozavarovalnic in pokojninskih družb pričakuje, da do 30. 9. 2021 zadržijo izplačilo dividend. Priporočilo agencije je postavljalo tudi določena merila, ki jih je morala družba izpolnjevati, če sta uprava in nadzorni svet vseeno predlagala uporabo bilančnega dobička pred navedenim datumom, ter je predvideval dokazovanje upoštevanja načela previdnosti pri sprejetju odločitve. Sava Re je 2. 4. 2021 prejela dodaten dopis AZN, s katerim je agencija dopolnila in kvantificirala merila glede izplačila dividend z dne 5. 3. 2021. Sava Re je za potrebe utemeljitve izplačila dividend v letu 2021 pristopila k dokazovanju finančne stabilnosti in odpornosti, solventnosti ter likvidnosti na stresne scenarije (tudi na učinke covida-19) ter v ta namen pripravila dokumentacijo za AZN. Glede na njeno najostrejše merilo je bil najvišji znesek dividende enak povprečju izplačanih dividend v letih 2017–2019, kar je za Savo Re znašalo 0,85 EUR na delnico. Sava Re je 9. 9. 2021 prejela dopis

AZN, v katerem je sporočila, da se je na podlagi polletnih podatkov o poslovanju (po)zavarovalnic in pokojninskih družb ter ob izboljšanju gospodarskih razmer v Sloveniji in evrskem območju v prvi polovici leta 2021 odločila, da priporočila o zadržanju izplačila dividend (ki je veljajo do 30. 9. 2021) ne podaljša. Ne glede na navedeno AZN v tem zadnjem dopisu navaja, da bo še naprej na individualni ravni okrepljeno spremljala kapitalske in dividendne plane subjektov nadzora ter da pričakuje, da bodo družbe še naprej zasledovale načela previdnosti pri predlogih izplačila dividend.

Maja 2021 je zasedala 37. skupščina delničarjev.
Julija 2021 je trem članom nadzornega sveta Save Re, Mateji Lovšin Herič, Keithu Williamu Morrisu in Andreju Krenu potekel štiriletni mandat. Podatki o spremembah v sestavi nadzornega sveta in njegovih komisij so predstavljeni v poglavju B.1.1.
Septembra 2021 je bonitetna agencija S&P Global Ratings Savi Re in Zavarovalnici Sava potrdila bonitetno oceno »A« (odlično), pri čemer ima bonitetna ocena stabilno srednjeročno napoved.
Septembra 2021 je Mateja Živec podala izjavo o odstopu z mesta članice nadzornega sveta Save Re. Odstopna izjava je učinkovala s 1. 1. 2022. Novembra 2021 je svet delavcev po opravljenem internem izbirnem postopku imenoval Edito Rituper za novo predstavnico zaposlenih v nadzornem svetu Save Re. Mandat traja od 1. 1. 2022 do 12. 6. 2023.
Oktobra 2021 je nadzorni svet za novo mandatno obdobje za predsednika uprave Save Re znova imenoval Marka Jazbeca, ki mu petletni mandat poteče 12. 5. 2022. Novi petletni mandat predsednika uprave začne teči 13. 5. 2022.
Oktobra 2021 je bonitetna agencija AM Best potrdila bonitetno oceno Save Re »A« (odlično), pri čemer ima bonitetna ocena stabilno srednjeročno napoved.
Decembra 2021 je nadzorni svet Zavarovalnice Sava za novega predsednika uprave Zavarovalnice Sava imenoval Jošta Dolničarja, trenutnega člana uprave Save Re. Jošt Dolničar bo mandat nastopil naslednji delovni dan po pridobitvi dovoljenja za opravljanje funkcije člana uprave pri Agenciji za zavarovalni nadzor, vendar ne prej kot 5. 5. 2022. Sklep o imenovanju Jošta Dolničarja velja pod odložnim pogojem. Odložni pogoj je pridobitev dovoljenja za opravljanje funkcije člana uprave, ki ga izda Agencija za zavarovalni nadzor. Jošt Dolničar je zaradi imenovanja v upravo Zavarovalnice Sava podal odstopno izjavo s funkcije člana uprave Save Re, ki bo učinkovala z dnem pridobitve dovoljenja Agencija za zavarovalni nadzor za opravljanje funkcije člana uprave Zavarovalnice Sava, vendar ne prej kot 5. 5. 2022.

Vpliv pandemije covid-19

Covid-19 je prisoten že več kot leto in pol in ostaja vir določenih neposrednih in posrednih negotovosti pri doseganju poslovnih rezultatov in strateških ciljev družbe. Makroekonomske razmere in razmere na finančnih trgih so se v letu 2021 precej izboljšale, družba je finančno to obdobje zelo dobro prestala in ni beležila pomembnih negativnih učinkov iz naslova covida-19 na poslovne rezultate.

Spremljanje tveganj povezanih s covidom-19 smo v letu 2021 integrirali v redno spremljanje tveganj ter o njih poročali v poročilih o tveganjih. Izvedeno je bilo spremljanje tako z vidika vpliva na posamezna tveganja, tekoče rezultate poslovanja, likvidnost kot tudi na kapitalsko ustreznost. Izvedene analize in poročila je vodstvo upoštevalo kot podlago pri sprejemanju poslovnih odločitev.

Ne pričakujemo, da bi covid-19 v prihodnje pomembno negativno vplival na ključna tveganja, saj je družba aktivno pristopila k upravljanju teh tveganj. Odprto ostaja pravno regulatorno tveganje, da bi se zavarovalni pogoji za kritje obratovalnega zastoja na določenih trgih neugodno interpretirali in bi bilo potrebno izplačati dodatne škodne zahtevke v povezavi s covidom-19.

V lastni oceni tveganj in solventnosti za leto 2022 smo se osredotočili tudi na izvedbo stresnih scenarijev ter analizo njihovih vplivov. Izvedli smo dva scenarija z večjim učinkom in sicer inflacijski scenarij in EIOPA scenarij, pri katerem smo uporabili šoke iz stresnega testa EIOPE, izvedenega v letu 2021. V obeh scenarijih smo upoštevali tudi potencialne učinke na zavarovalni portfelj. Scenarija smo izvedli na dan 31. 12. 2022 (ob upoštevanju finančnih projekcij), oba scenarija pa sta potrdila robustnost kapitalske ustreznosti družbe, ki je znatno nad regulatorno višino tudi v primeru realizacije tovrstnih scenarijev.

Podrobnosti so zapisane v letnem poročilu Zavarovalne skupine Sava in Save Re, d.d., za leto 2021 (v nadaljevanju: letno poročilo družbe), v razdelku 17.6.1 Vpliv pandemije covid-19, objavljenem na spletni strani družbe.

Pomembnejši dogodki po datumu poročanja

• Družba je proučila vpliv vojnih razmer v Ukrajini na poslovanje in ocenjuje, da zaradi majhnega obsega poslovanja z Rusijo in Ukrajino ter nizke naložbene izpostavljenosti do njiju spremenjene okoliščine neposredno ne bodo pomembno vplivale na rezultate njenega poslovanja. Družba ima sklenjene pozavarovalne pogodbe z ruskimi in ukrajinskimi partnerji v obsegu letne premije, ki predstavlja samo 1,6 % celotnih načrtovanih poslovnih prihodkov Save Re za leto 2022. Vse pogodbe vključujejo tudi t. i. sankcijsko klavzulo. Ta v primeru uvedbe sankcij Evropske unije in Združenih narodov omeji obveznosti Save Re, ki so določene v pogodbi in so v nasprotju z veljavnimi sankcijami. Obenem sklenjene pozavarovalne pogodbe izključujejo kritja, povezana z vojno. Zaradi usklajevanja z obveznosti ima družba nekaj izpostavljenosti iz naložb in denarnih sredstev v rubljih (0,9 % naložbenega portfelja družbe). Družba se zaveda možnih neugodnih posrednih vplivov na makroekonomsko okolje in posledično na njeno poslovanje, ki jih v tem trenutku še ni mogoče ustrezno oceniti. Nekateri možni finančni učinki so predstavljeni z analizami občutljivosti v letnem poročilu družbe v pojasnilih k računovodskim izkazom v poglavjih 17.6.4.1.1 Tveganje obrestne mere in 17.6.4.1.3 Tveganje spremembe lastniških vrednostih papirjev.

Rezultati pri sklepanju pozavarovanj

V letu 2021 je družba realizirala boljši čisti poslovni izid kot v letu 2020. Vplivi na rezultat so opisani v nadaljevanju. Poslovanje Save Re je podrobneje opisano v letnem poročilu družbe.

Premije, škode, stroški in poslovni izid

v tisoč EUR	2021	2020	Indeks
Kosmate premije	190.052	191.683	99,1
Kosmate škode	99.243	90.303	109,9
Čisti obratovalni stroški6	27.432	24.472	112,1
Čisti poslovni izid7	52.840	-10.991	480,8

Kosmate premije za pomembne vrste poslovanja

v tisoč EUR	2021	2020	Indeks
Požarno proporcionalno pozavarovanje in proporcionalno pozavarovanje druge škode na premoženju	75.935	70.120	108,3
Neproporcionalno premoženjsko pozavarovanje	47.046	46.272	101,7
Proporcionalno pozavarovanje drugih motornih vozil	21.525	18.522	116,2
Proporcionalno pozavarovanje avtomobilske odgovornosti	14.944	14.810	100,9
Ostale vrste poslovanja	30.603	41.958	72,9
Skupaj	190.052	191.683	99,1

Geografska segmentacija kosmatih premij

v tisoč EUR	2021	2020	Indeks
Slovenija	73.380	79.642	92,1
Tujina	116.672	112.041	104,1
Skupaj	190.052	191.683	99,1

Kosmate premije iz Slovenije so se v 2021 znižale za 7,9 % oziroma 6,3 milijona EUR (prekinitev FOSposlov zaradi poslabšanja tržnih pogojev in strožjih meril družbe). Kosmate premije iz tujine so se povečale za 4,1 % oziroma 4,6 milijona EUR – premija za pretekla pogodbena leta je bila v 2021 višja za 7,3 milijona EUR, in sicer predvsem za proporcionalna pozavarovanja, premija za tekoče pogodbeno leto pa je bila malenkost nižja (za 2,1 % oziroma 2,0 milijona EUR). Po izbruhu pandemije covida-19 v letu 2020 smo v lanskem bilančnem letu, zaradi pričakovanj padcev BDP-ja držav, v katerih poslujemo, predpostavili, da bo zbrana premija tega pogodbenega leta za 10 % nižja od predvidene ob sklenitvi pogodb na podlagi informacij cedentov. V letu 2021 smo to predpostavko na podlagi ekonomskih razmer opustili, in premijo pogodbenega leta 2020 obravnavali enako kot pri ostalih pogodbenih letih. Podobno so se odzvali tudi ostali pozavarovatelji na mednarodnih trgih.

V sestavi kosmate premije po pomembnih vrstah poslovanja so v letu 2021 še vedno prevladovala premoženjska pozavarovanja v ožjem pomenu (požarna in druga škodna zavarovanja in povezana zavarovanja obratovalnega zastoja; v nadaljevanju: v ožjem pomenu).

⁶ Iz stroškov so izvzeti stroški, ki se nanašajo na upravljanje odvisnih družb.

⁷ Prikazan je čisti poslovni izid Save Re, ki vključuje tudi čisti poslovni izid holdinške dejavnosti družbe.

Kosmate škode za pomembne vrste poslovanja

v tisoč EUR	2021	2020	Indeks
Požarno proporcionalno pozavarovanje in proporcionalno pozavarovanje druge škode na premoženju	38.238	33.692	113,5
Neproporcionalno premoženjsko pozavarovanje	20.596	15.462	133,2
Proporcionalno pozavarovanje drugih motornih vozil	10.803	10.960	98,6
Proporcionalno pozavarovanje avtomobilske odgovornosti	8.717	9.337	93,4
Ostale vrste poslovanja	20.890	20.853	100,2
Skupaj	99.243	90.303	109,9

Geografska segmentacija kosmatih škod

v tisoč EUR	2021	2020	Indeks
Slovenija	37.768	31.331	120,5
Tujina	61.475	58.972	104,2
Skupaj	99.243	90.303	109,9

Kosmate škode Save Re so bile v letu 2021 višje za 9,9 % (kosmate premije so bile nižje za 0,9 %).

Čisti odhodki za škode so bili v primerjavi z 2020 manjši za 12,7 %. Kosmate škode so se v 2021 povečale zaradi neurij in poplav v Zahodni Evropi (predvsem v Nemčiji, Belgiji in Avstriji) in na Kitajskem ter zaradi požarne škode v Surinamu. Kljub visokim kosmatim škodam iz naslova poplav v Zahodni Evropi je bil vpliv teh na čiste odhodke za škode zaradi delovanja pozavarovalne zaščite relativno manjši. V 2021 je na gibanje odhodkov za škode pozitivno vplival tudi razvoj starejših pogodbenih let. Znižanje glede na leto 2020 je tudi posledica dejstva, da je bil v 2020 precejšen negativni učinek zaradi covida-19 in FOS-poslov.

Posledično je bil čisti merodajni škodni količnik Save Re brez vpliva tečajnih razlik v 2021 boljši za 12,7 odstotnih točk v primerjavi z 2020 in je znašal 65,3 %.

Čisti obratovalni stroški

v tisoč EUR	2021	2020	Indeks
Stroški pridobivanja zavarovanj, vključno s spremembo v razmejenih stroških pridobivanja zavarovanj	45.244	40.498	111,7
Sprememba v razmejenih stroških pridobivanja zavarovanj (+/-)	968	717	135,0
Drugi obratovalni stroški	15.055	13.423	112,2
Prihodki od pozavarovalnih provizij	-4.871	-4.140	117,6
Skupaj	56.397	50.496	111,7

Čisti obratovalni stroški za pomembne vrste poslovanja

v tisoč EUR	2021	2020	Indeks
Požarno proporcionalno pozavarovanje in proporcionalno pozavarovanje druge škode na premoženju	13.976	12.683	110,2
Neproporcionalno premoženjsko pozavarovanje	6.388	5.610	113,9
Pomorsko, letalsko in transportno proporcionalno pozavarovanje	1.948	1.308	148,9
Proporcionalno pozavarovanje drugih motornih vozil	1.361	816	166,8
Ostale vrste poslovanja	3.759	4.054	92,7
Skupaj	27.432	24.472	112,1
Stroški upravljanja odvisnih družb	28.965	26.025	111,3
Skupaj	56.397	50.496	111,7

Stroški pridobivanja (provizije) so bili v 2021 višji za 11,7 %, kar izhaja iz višjih provizij za slovenski del portfelja, ki so odvisne od rezultata, pri čemer opazujemo ugoden razvoj starejših let in zelo dobre pričakovane rezultate novejših let. Posledično je bil delež stroškov pridobivanja v kosmati premiji glede na leto prej večji za 2,7 odstotne točke in je znašal 23,8 %.

Drugi obratovalni stroški Save Re so sestavljeni iz stroškov, ki se nanašajo na dejavnost pozavarovanja (51 %) in stroškov, ki so povezani z upravljanjem skupine (49 %). V izračune kombiniranih količnikov dejavnosti pozavarovanja so vključeni zgolj prvi izmed navedenih stroškov. Celotni drugi obratovalni stroški so bili v primerjavi z letom 2020 višji za 12,2 % zaradi višjih stroškov dela in storitev, povezanih s korporativnim upravljanjem skupine, uvajanja mednarodnih računovodskih standardov MSRP 17 in MSRP 9, nadgradnje in uvajanja novih IT-rešitev in storitev, ki so povezane z uredbo o razkritjih, katere namen je povečati preglednost nad trajnostnimi značilnostmi in vlaganji za končne potrošnike (SFDR⁸ ). Stroški po naravnih vrstah so prikazani v računovodskem delu poročila, v razkritju 36.

Višji prihodki od pozavarovalnih provizij so nastali predvsem zaradi višjih provizij, ki jih je Sava Re prejela od retrocesionarjev, udeleženih v pozavarovalnih programih slovenskih cedentov.

Drugi zavarovalni prihodki in drugi zavarovalni odhodki

Družba je v letu 2021 realizirala 4,9 milijona EUR (2020: 4,1 milijona EUR) prihodkov iz naslova pozavarovalnih provizij. Čisti učinek tečajnih razlik znotraj drugih zavarovalnih prihodkov je znašal 0,4 milijona EUR (2020: učinek znotraj drugih zavarovalnih odhodkov v višini 2,8 milijona EUR).

⁸ Uredba o trajnostnih finančnih razkritjih (Delegirana uredba 2019/2088).

Naložbeni rezultati

Družba spremlja naložbeni rezultat iz naslova portfeljskih finančnih naložb in naložbenih nepremičnin po registrih naložb in tudi za družbo kot celoto. Donos in donosnost spremljamo po vrstah naložb, pa tudi po vrstah prihodkov in odhodkov. V spodnjih preglednicah so prikazani prihodki, odhodki in donos po tipih naložb ter po vrstah prihodkov in odhodkov.

Prihodki in odhodki naložb po vrstah
--------------------------------------	--	--	--	--

	1.1. –31.12
Vrsta prihodka (v tisoč EUR)	2021	2020
Prihodki od obresti po efektivni obrestni meri	2.570	3.047
Prihodki iz naslova spremembe poštene vrednosti - FVPL	481	1.029
Dobički pri odtujitvah FVPL	2	0
Dobički pri odtujitvah naložb ostale MSRP skupine	1.928	1.054
Prihodki odvisnih in pridruženih družb	50.418	2.590
Prihodki od dividend in deležev ostale naložbe	519	234
Pozitivne tečajne razlike	3.706	0
Drugi prihodki	874	1.173
Drugi prihodki alternativnih skladov	607	311
Skupaj prihodki naložbenega portfelja	61.104	9.437
Prihodki naložbenega portfelja brez vpliva tečajnih razlik	57.398	9.437
Vrsta odhodka (v tisoč EUR)	1.1. –31.12
	2021	2020

Odhodki za obresti	2.899	2.896
Odhodki iz naslova spremembe poštene vrednosti - FVPL	308	773
Izgube pri odtujitvah FVPL	3	0
Izgube pri odtujitvah naložb ostale MSRP skupine	29	7
Odhodki odvisnih in pridruženih družb	0	2.570
Slabitve naložb	0	429
Negativne tečajne razlike	0	4.632
Drugo	206	284
Drugi odhodki alternativnih skladov	0	0
Skupaj odhodki naložbenega portfelja	3.444	11.591
Odhodki naložbenega portfelja brez vpliva tečajnih razlik	3.444	6.959
Donos naložbenega portfelja	57.660	-2.154

Prihodki/odhodki vključujejo prihodke/odhodke naložbenih nepremičnin.

Prihodki naložbenega portfelja v letu 2021 znašajo 61,1 milijona EUR in so v primerjavi z enakim obdobjem lani višji za 51,7 milijona EUR, ob izločitvi tečajnih razlik pa so višji za 48,0 milijona EUR. Največji delež v sestavi prihodkov so imeli v letu 2021 prihodki odvisnih in pridruženih družb v skupni višini 50,4 milijona EUR in so bili v primerjavi z enakim obdobjem lani višji za 47,8 milijona EUR. Višja razlika v prihodkih odvisnih in pridruženih družb v primerjavi z letom 2020 je posledica priporočil regulatornih organov, da zavarovalnice, pozavarovalnice in pokojninske družbe zaradi vplivov covida-19 na poslovanje odložijo izplačilo dividend. Prihodki od obresti so znašali 2,9 milijona EUR in so bili v primerjavi s predhodnim letom nižji za 0,5 milijona EUR. Dobički pri odtujitvah naložb so bili glede na leto 2020 višji za 0,9 milijona EUR. V letu 2021 smo zabeležili čiste pozitivne tečajne razlike v višini 3,7 milijona EUR (2020: čiste negativne tečajne razlike v višini 4,6 milijona EUR).

Donos po tipih naložb

v tisoč EUR	Prihodki/ odhodki za obresti	Sprememba poštene vrednosti in dobički/izgube pri odtujitvah FVPL	Dobički/izgube pri odtujitvah naložb ostale MSRP skupine	Prihodki od dividend in deležev ostale naložbe	Pozitivne/ negativne tečajne razlike	Ostali prihodki/ odhodki	Skupaj	Prihodki/ odhodki pridruženih družb
V posesti do zapadlosti	145	0	0	0	0	0	145	0
Dolžniški instrumenti	145	0	0	0	0	0	145	0
Ostale naložbe	0	0	0	0	0	0	0	0
Po pošteni vrednosti preko IPI	300	172	0	36	0	-1	506	0
Za trgovanje	0	0	0	0	0	0	0	0
Dolžniški instrumenti	0	0	0	0	0	0	0	0
Lastniški instrumenti	0	0	0	0	0	0	0	0
Ostale naložbe	0	0	0	0	0	0	0	0
Razporejeni v to skupino	300	172	0	36	0	-1	506	0
Dolžniški instrumenti	300	22	0	0	0	0	322	0
Lastniški instrumenti	0	150	0	36	0	-1	184	0
Ostale naložbe	0	0	0	0	0	0	0	0
Naložbe v infrastrukturne sklade	0	0	0	0	0	0	0	0
Izvedeni instrumenti	0	0	0	0	0	0	0	0
Razpoložljivo za prodajo	1.994	0	1.899	483	3.449	697	8.522	50.418
Dolžniški instrumenti	1.994	0	334	0	3.449	90	5.867	0
Lastniški instrumenti	0	0	1.566	483	0	0	2.049	50.418
Ostale naložbe	0	0	0	0	0	0	0	0
Naložbe v infrastrukturne sklade	0	0	0	0	0	507	507	0
Naložbe v nepremičninske sklade	0	0	0	0	0	101	101	0
Krediti in terjatve	79	0	0	0	257	0	336
Dolžniški instrumenti	79	0	0	0	0	0	79	0
Ostale naložbe	0	0	0	0	257	0	257	0
Finančne naložbe pozavarovateljev iz naslova pozavarovalnih pogodb pri cedentih	24	0	0	0	0	0	24	0
Podrejene obveznosti	-2.871	0	0	0	0	0	-2.871	0
Skupaj	-329	172	1.899	519	3.706	696	6.662	50.418

Gibanje presežka iz prevrednotenja

v tisoč EUR	2021	2020
Stanje 1. 1. 2021	6.040	5.218
Sprememba poštene vrednosti	-2.988	1.015
Prenos negativnega presežka iz prevrednotenja v IPI zaradi slabitve	0	0
Prenos iz presežka iz prevrednotenja v IPI zaradi prodaje	0	0
Odloženi davek	568	-193
Stanje 31. 12. 2021	3.620	6.040

Družba nima naložb v listinjenje.

Rezultati pri drugih dejavnostih

Drugi prihodki in drugi odhodki

Družba je v letu 2021 realizirala 834 tisoč EUR drugih prihodkov (2020: 861 tisoč EUR) in 269 tisoč EUR drugih odhodkov (2020: 242 tisoč EUR).

Drugi prihodki vključujejo predvsem prejete najemnine in druge finančne prihodke od naložbenih nepremičnin ter prihodke od izterjanih odpisanih drugih terjatev, ter prihodke od uporabe počitniških enot. V postavki drugi odhodki izkazujemo predvsem odhodke, ki se nanašajo na amortizacijo sredstev, ki niso potrebna za obratovanje, odhodke iz naložbenih nepremičnin, denarne kazni in odškodnine ter davčno nepriznane odhodke.

Druge informacije

Družba v zvezi s poslovanjem nima drugih pomembnih informacij.

B. Sistem upravljanja

Splošne informacije o sistemu upravljanja

B.1.1 Organi upravljanja

Splošno

Sava Re ima dvotirni sistem upravljanja, v katerem družbo vodi uprava, njeno delovanje pa nadzoruje nadzorni svet. Organi upravljanja, skupščina delničarjev družbe, nadzorni svet in uprava, delujejo v skladu z zakoni in drugimi predpisi, statutom in svojimi poslovniki. Statut družbe, poslovnik o delu skupščine in poslovnik o delu nadzornega sveta so objavljeni na spletni strani družbe www.sava-re.si.

Uprava je pri vodenju družbe in sprejemanju odločitev samostojna. Pri sprejemanju odločitev, ki bi lahko pomembno vplivale na poslovno, finančno ali pravno stanje družbe, pa obvesti nadzorni svet, zato da se pri takih vprašanjih doseže medsebojno soglasje. Uprava se z nadzornim svetom posvetuje o poslovanju, strategiji, obvladovanju tveganj in odnosih z javnostmi.

Predsednik uprave obvešča bodisi predsednika nadzornega sveta bodisi celoten nadzorni svet o pomembnih dogodkih, nujnih za oceno položaja in vodenje družbe. Kadar je obveščen le predsednik nadzornega sveta, mora ta o pomembnih dogodkih obvestiti celotni nadzorni svet in po potrebi sklicati sejo nadzornega sveta. Uprava in nadzorni svet, skladno z zakonodajo in dobro prakso v korist družbe, tesno sodelujeta.

Skupščina

Skupščina je najvišji organ v družbi, s katerim delničarji družbe uresničujejo svoje pravice v zadevah družbe. Področje delovanja in pristojnosti skupščine so podrobneje urejeni s Poslovnikom o delu skupščine Pozavarovalnice Sava, d.d., ki je objavljen na spletni strani družbe.

Nadzorni svet

Nadzorni svet nadzoruje vodenje poslov družbe in imenuje člane uprave družbe.

Delo nadzornega sveta poteka v skladu z zakonodajo, predvsem v skladu z zakonoma o gospodarskih družbah in o zavarovalništvu, statutom družbe in poslovnikom o delu nadzornega sveta. Nadzorni svet mora biti v skladu z zakonom sklican najmanj enkrat v četrtletju, navadno po preteku posameznega trimesečja poslovnega leta. Po potrebi se sestaja tudi pogosteje. Področje delovanja in pristojnosti nadzornega sveta so podrobneje urejeni s poslovnikom o delu nadzornega sveta, ki je objavljen na spletni strani družbe.

Skladno s statutom družbe in veljavno zakonodajo sestavlja nadzorni svet šest članov, od katerih štiri člane predstavnike delničarjev izvoli skupščina družbe, dva člana predstavnika delavcev pa izvoli svet delavcev družbe, ki s svojim sklepom seznani skupščino družbe. Člani nadzornega sveta so imenovani za največ štiri leta in so lahko ponovno izvoljeni. Nadzorni svet izmed svojih članov izvoli predsednika in njegovega namestnika.

Nadzorni svet je sestavljen, tako da se zagotovita odgovoren nadzor in sprejemanje odločitev v korist družbe. Pri sestavi je upoštevana razpršenost strokovnega znanja, izkušenj in veščin, ki se med posameznimi člani nadzornega sveta medsebojno dopolnjujejo, tako da je nadzorni svet homogena celota ter je zagotovljeno smotrno in preudarno nadziranje družbe. Družba si je v letu 2021

prizadevala, da je nadzorni svet sestavljen v skladu z interno politiko raznolikosti sestave uprave in nadzornega sveta. Ta je objavljena na spletni strani družbe.

Nadzorni svet v letu 2021

Vse spremembe v sestavi nadzornega sveta v letu 2021 so podrobno razkrite v letnem poročilu družbe v razdelku 4 Poročilo nadzornega sveta.

Sestava nadzornega sveta v letu 2021 (do 16. 7. 2021)

Član	Naziv	Nastop mandata	Trajanje mandata
Mateja Lovšin Herič	predsednica	16. 7. 2017	16. 7. 2021
Keith William Morris	namestnik predsednice	16. 7. 2017	16. 7. 2021
Davor Ivan Gjivoje, jr.	član	8. 3. 2021	8. 3. 2025
Andrej Kren	član	16. 7. 2017	16. 7. 2021
Andrej Gorazd Kunstek	član, predstavnik delavcev	12. 6. 2019	12. 6. 2023
Mateja Živec	članica, predstavnica delavcev	12. 6. 2019	31. 12. 2021

Sestava nadzornega sveta v letu 2021 (od 17. 7. 2021)

Član	Naziv	Nastop mandata	Trajanje mandata
Davor Ivan Gjivoje, jr.	predsednik	8. 3. 2021	8. 3. 2025
Keith William Morris	namestnik predsednice	17. 7. 2021	17. 7. 2025
Klemen Babnik	član	17. 7. 2021	17. 7. 2025
Matej Gomboši	član	17. 7. 2021	17. 7. 2025
Andrej Gorazd Kunstek	član, predstavnik delavcev	12. 6. 2019	12. 6. 2023
Mateja Živec	članica, predstavnica delavcev	12. 6. 2019	31. 12. 2021

Dogodki po datumu poročanja

Mateji Živec je na podlagi odstopne izjave mandat članice nadzornega sveta prenehal 31. 12. 2021. Za novo članico je svet delavcev Save Re imenoval Edito Rituper, in sicer za mandatno obdobje od 1. 1. 2022 do 12. 6. 2023.

Komisije nadzornega sveta

Nadzorni svet skladno z zakonodajo, kodeksom in dobro prakso imenuje eno ali več komisij, ki obravnavajo vnaprej določena področja, pripravljajo predloge sklepov nadzornega sveta, skrbijo za njihovo uresničitev in opravljajo druge strokovne naloge, tako pa strokovno podpirajo delo nadzornega sveta.

V družbi so oblikovane te komisije nadzornega sveta:

revizijska komisija,
komisija za tveganja,
komisija za imenovanja in prejemke,
komisija za oceno sposobnosti in primernosti.

Revizijska komisija

Nekatere pomembnejše naloge revizijske komisije so:

nadziranje neoporečnosti finančnih informacij;
spremljanje učinkovitosti in uspešnosti notranjih kontrol, dela notranje revizije in delovanja sistema za obvladovanje tveganj;
spremljanje obvezne revizije samostojnih in konsolidiranih računovodskih izkazov;

• opravljanje drugih nalog, določenih z veljavnim sklepom nadzornega sveta, upoštevaje zakonske zahteve in dobro prakso primerljivih družb oziroma zavarovalnih skupin.

Revizijska komisija v letu 2021

Revizijska komisija je v letu 2021 delovala v sestavi:

do 16. 7. 2021: Andrej Kren, predsednik, ter člana Mateja Lovšin Herič in Ignac Dolenšek (zunanji član komisije);
od 17. 7. 2021 dalje: Matej Gomboši, predsednik, ter člani Andrej Gorazd Kunstek, Katarina Sitar Šuštar (zunanja članica komisije) in Dragan Martinović (zunanji član komisije).

Vse spremembe v sestavi revizijske komisije v letu 2021 so podrobno razkrite v letnem poročilu družbe v razdelku 4 Poročilo nadzornega sveta.

Komisija za tveganja

Nekatere pomembnejše naloge komisije za tveganja so:

presoja vpliva različnih vrst tveganj na ekonomski in zakonodajni kapital;
presoja celovitega okvira upravljanja tveganj v celotni skupini, vključno s politiko upravljanja tveganj in strategijo prevzemanja tveganj, ter spremljanje tveganj;
presoja primernosti in ustreznosti dokumentov s področja upravljanja tveganj, ki jih potrjuje nadzorni svet;
opravljanje drugih nalog, določenih s sklepom nadzornega sveta, upoštevaje zakonske zahteve in dobro prakso primerljivih družb oziroma zavarovalnih skupin.

Komisija za tveganja v letu 2021

Komisija za tveganja je v letu 2021 delovala v sestavi:

do 16. 7. 2021: Keith William Morris, predsednik, ter člana Davor Ivan Gjivoje, jr., in Slaven Mićković (zunanji član komisije);
od 17. 7. 2021 dalje: Keith William Morris, predsednik, ter člani Davor Ivan Gjivoje, jr., Slaven Mićković (zunanji član komisije) in Janez Komelj (zunanji član komisije).

Vse spremembe v sestavi komisije za tveganja v letu 2021 so podrobno razkrite v letnem poročilu družbe v razdelku 4 Poročilo nadzornega sveta.

Komisija za imenovanja in prejemke

Nekatere pomembnejše naloge komisije za imenovanja in prejemke so:

priprava predlogov za nadzorni svet na področju meril za članstvo v upravi ter obravnava in priprava predlogov v zvezi z imenovanji, o katerih odloča nadzorni svet;
predhodna obravnava predloga predsednika uprave v zvezi s sestavo uprave in vodenjem družbe ter oblikovanje predloga za nadzorni svet,
izvedba nominacijskega postopka za imenovanje kandidata za člana nadzornega sveta predstavnika delničarjev;
podpora pri oblikovanju in izvajanju sistema plačil, povračil in drugih ugodnosti članov uprave.

Komisija za imenovanja in prejemke v letu 2021

Komisija za imenovanja in prejemke je v letu 2021 delovala v sestavi:

do 16. 7. 2021: Mateja Lovšin Herič, predsednica, ter člani Keith William Morris, Davor Ivan Gjivoje jr., in Andrej Kren;
od 17. 7. 2021 dalje: Klemen Babnik, predsednik, ter člani Davor Ivan Gjivoje, jr., Keith William Morris, Matej Gomboši in Andrej Gorazd Kunstek (slednji od 9. 9. 2021 dalje).

Vse spremembe v sestavi komisije za tveganja v letu 2021 so podrobno razkrite v letnem poročilu družbe v razdelku 4 Poročilo nadzornega sveta.

Komisija za oceno sposobnosti in primernosti

Nekatere pomembnejše naloge komisije za oceno sposobnosti in primernosti so:

izvedba postopkov vrednotenja usposobljenosti nadzornega sveta, komisij nadzornega sveta in uprave kot kolektivnih organov, pa tudi postopkov vrednotenja sposobnosti in primernosti posameznih članov navedenih organov;
na zaprosilo sveta delavcev družbe izvedba presoje sposobnosti in primernosti članov nadzornega sveta – predstavnikov delavcev, ki jih izvoli svet delavcev družbe.

Komisija za oceno sposobnosti in primernosti v letu 2021

Komisija za oceno sposobnosti in primernosti je v letu 2021 delovala v sestavi:

do 16. 7. 2021: Mateja Živec, predsednica, in člana Keith William Morris, Rok Saje (zunanji član komisije) ter Andrej Kren (nadomestni član komisije);
od 17. 7. 2021 dalje: Keith William Morris, predsednik, ter člani Klemen Babnik, Rok Saje (zunanji član) in Klara Hauko (zunanja članica).

Vse spremembe v sestavi komisije za oceno sposobnosti in primernosti v letu 2021 so podrobno razkrite v letnem poročilu družbe v razdelku 4 Poročilo nadzornega sveta.

Uprava

Družbo vodi, predstavlja in zastopa uprava, ki ima najmanj dva in največ pet članov, od katerih je eden predsednik uprave. Predsednika in člane uprave imenuje nadzorni svet za pet let z možnostjo neomejenega vnovičnega imenovanja. Predsednik in vsi člani uprave so v družbi v rednem delovnem razmerju, zaposleni za polni delovni čas. Natančno število članov uprave in področja, ki so v pristojnosti posameznega člana, na predlog predsednika uprave določi nadzorni svet z Aktom o upravi Save Re, d.d..

Uprava je sestavljena tako, da se zagotovi odgovorno in učinkovito sprejemanje odločitev v korist družbe. Pri sestavi uprave je upoštevana razpršenost strokovnega znanja, izkušenj in veščin, ki se med posameznimi člani uprave medsebojno dopolnjujejo, tako da je ta homogena celota ter je zagotovljeno smotrno in preudarno vodenje družbe. Družba si je v letu 2021 prizadevala za uresničitev politike raznolikosti sestave uprave.

Politika raznolikosti sestave uprave in nadzornega sveta je objavljena na spletni strani družbe.

Pristojnosti in delovanje uprave

Delo uprave poteka v skladu z veljavnimi predpisi, predvsem v skladu z zakonoma o gospodarskih družbah in o zavarovalništvu, statutom, aktom o upravi in poslovnikom o delu uprave. Operativno delovanje in pristojnosti uprave podrobneje določa poslovnik o delu uprave.

Razmejitev pristojnosti med organoma vodenja in nadzora je podrobneje prikazana v Politiki upravljanja Save Re, d.d., ki je objavljena na spletni strani družbe.

Uprava v letu 2021

Uprava je v letu 2021 delovala v sestavi: Marko Jazbec, predsednik, ter člani Jošt Dolničar, Polona Pirš Zupančič in Peter Skvarča.

Povprečna starost članov uprave je 48 let. Vsi člani uprave so državljani Republike Slovenije.

Ime in priimek	Marko Jazbec	Jošt Dolničar	Polona Pirš Zupančič	Peter Skvarča
Funkcija	predsednik	član	član	član
Področje dela v upravi	• koordinacija dela uprave • finance • splošne, kadrovsko organizacijske in pravne zadeve • odnosi z javnostmi • skladnost poslovanja • notranja revizija • upravljanje vzajemnih skladov • zdravstvena dejavnost • projekti • modeliranje	• upravljanje strateških naložb v odvisne družbe z dejavnostjo premoženjskih, življenjskih in pokojninskih zavarovanj • informacijska tehnologija • inovacije	• korporativne finance • kontroling • računovodstvo • odnosi z vlagatelji • upravljanje tveganj • aktuariat	• razvoj in sklepanje pozavarovanj v skupini in zunaj nje • pozavarovalna zaščita • retrocesija za posle v skupini in zunaj nje • razvoj pozavarovalnih procesov in tehnologije • tehnična obdelava pozavarovanj
Prvo imenovanje	12. 5. 2017, obnova mandata 13. 5. 2022	31. 12. 2008	14. 1. 2018	19. 6. 2020
Konec mandata	13. 5. 2027	5. 5. 2022	14. 1. 2023	19. 6. 2025

Sestava uprave v letu 2021

Nadzorni svet Save Re je 7. 10. 2021 za novo mandatno obdobje za predsednika uprave Save Re znova imenoval Marka Jazbeca. Novi petletni mandat predsednika uprave začne teči 13. 5. 2022.

Jošt Dolničar je zaradi imenovanja v upravo odvisne družbe Zavarovalnica Sava 30. 12. 2021 podal odstopno izjavo s funkcije člana uprave Save Re, ki učinkuje z dnem pridobitve dovoljenja Agencija za zavarovalni nadzor za opravljanje funkcije člana uprave Zavarovalnice Sava, vendar ne prej kot 5. 5. 2022.

Poročanje

Uprava najmanj enkrat v četrtletju izčrpno in točno poroča nadzornemu svetu o:

izvajanju poslovne politike in drugih načelnih vprašanjih poslovanja,
donosnosti družbe, še zlasti donosnosti lastniškega kapitala,
poteku poslov, še zlasti o prometu, finančnem položaju in plačilni sposobnosti,
poslih, ki lahko pomembneje vplivajo na donosnost in plačilno sposobnost družbe, ter

• vseh pomembnih tveganjih, ki so oziroma bi lahko pomembneje vplivala na kapitalsko ustreznost družbe.

B.1.2 Upravljanje tveganj

Sistem upravljanja tveganj je eden ključnih gradnikov sistema upravljanja. Uprava družbe zagotavlja učinkovit sistem upravljanja tveganj, katerega temelj je ustrezna organizacijska struktura. Več o upravljanju tveganj družbe je zapisano v razdelku B.3 Sistem upravljanja tveganj, vključno z lastno oceno tveganj in solventnosti.

B.1.3 Ključne funkcije v sistemu upravljanja tveganj

Splošno

V družbi so v organizacijsko strukturo in procese odločanja vgrajene funkcija upravljanja tveganj, funkcija notranje revizije, aktuarska funkcija in funkcija spremljanja skladnosti poslovanja, ki jih veljavna zakonodaja opredeljuje kot ključne funkcije v sistemu upravljanja (v nadaljevanju: ključne funkcije).

V organizacijsko strukturo in procese odločanja so ključne funkcije vgrajene zaradi okrepitve strukture treh obrambnih linij v sistemu upravljanja tveganj družbe. Vse štiri ključne funkcije med seboj sodelujejo in si redno izmenjujejo informacije, ki jih potrebujejo za svoje delo.

Ključne funkcije svoje naloge opravljajo neodvisno druga od druge in od drugih organizacijskih enot družbe. V družbi so organizirane kot službe sistema upravljanja tveganj in so neposredno podrejene upravi, kar prikazuje tudi spodnja shema.

UPRAVA
Službe, ki pokrivajo funkcijo upravljanja tveganj	Poslovni centri	Službe, ki pokrivajo podporno funkcijo
Kabinet uprave in skladnost poslovanja	Finančno poslovanje in upravljanje finančnih naložb	Upravljanje kadrov
Notranja revizija	Pozavarovanje	Razvojni center za modeliranje
Upravljanje tveganj, sredstev in obveznosti	Premoženjska zavarovanja	Informacijska tehnologija
Aktuariat	Življenjska in pokojninska zavarovanja	Korporativne finance
	Prodaja in odnos s stranko	Strateško načrtovanje in kontroling
		Računovodstvo
		Pozavarovanje v skupini in retrocesija
		Tehnična obdelava pozavarovanj

Notranja organizacijska shema družbe na dan 31. 12. 2021

Ključne funkcije obvladujoče družbe praviloma opravljajo tudi vlogo ključne funkcije na ravni skupine. Imajo dostop do vseh informacij, podatkov in poročil, potrebnih za nemoteno opravljanje funkcije.

Glavne dejavnosti nosilca posamezne ključne funkcije na ravni družbe so opisane v nadaljevanju razdelka.

Dejavnosti posamezne ključne funkcije

Ključne funkcije opravljajo naloge, ki jih določa zakon, ki ureja zavarovalništvo in na njem temelječi predpisi. Dejavnosti funkcije upravljanja tveganj so podrobno opisane v razdelku B.3.1, dejavnosti aktuarske funkcije v razdelku B.6, dejavnosti funkcije spremljanja skladnosti poslovanja v razdelku B.4.2, dejavnosti funkcije notranje revizije pa v razdelku B.5.

Poročanje ključnih funkcij

Nosilec posamezne ključne funkcije poroča upravi in nadzornemu svetu oziroma tudi posameznim komisijam nadzornega sveta in področnim odborom, če je tako določeno z akti družbe.

Podrobnejši obseg, način in pogostost poročanja posamezne ključne funkcije ureja notranji akt, ki ureja njeno delovanje.

Sodelovanje nosilcev ključnih funkcij

Nosilci ključnih funkcij se redno sestajajo (praviloma enkrat mesečno), si izmenjujejo mnenja, obravnavajo aktualno problematiko in posebnosti poslovanja v tekočem obdobju. Prav tako medsebojno usklajujejo letne načrte dela tistih nosilcev, ki so jih dolžni pripraviti v skladu z veljavno zakonodajo ali internimi akti, si izmenjujejo ugotovitve posameznih pregledov poslovanja oziroma ugotovitve ter priporočila s področja dela posameznega nosilca funkcije ter letna oziroma druga poročila o delu posameznega nosilca. V skladu z veljavno zakonodajo in internimi akti o ugotovitvah ter o spremljavi danih priporočil poročajo organom vodenja in nadzora.

Nosilci ključnih funkcij skupine enkrat letno podajo skupno izjavo, da z dolžno skrbnostjo in v skladu s pravili stroke izvajajo dejavnosti, ki zagotavljajo, da spremljajo vsa ključna tveganja, ki jim je ali bi jim lahko bila družba izpostavljena pri svojem poslovanju, in da je sistem upravljanja tveganj učinkovit.

B.1.4 Odbori v sistemu upravljanja

Uprava družbe s sklepom oblikuje odbore, ki imajo posvetovalno vlogo. Odbori obravnavajo vnaprej določena področja, pripravljajo predloge sklepov upravi, skrbijo za njihovo uresničitev in opravljajo druge strokovne naloge ter tako strokovno podpirajo delo uprave.

Odbori so sestavni del sistema upravljanja družbe in se ukvarjajo z vprašanji z različnih področij, na primer: upravljanje tveganj, upravljanje naložb in obveznosti, aktuarstvo, upravljanje kakovosti podatkov, informacijska varnost.

Pristojnosti, pooblastila in sestava odborov so opredeljeni v notranjih aktih, sprejetih s strani uprave družbe. Družba ima vzpostavljena odbor za upravljanje tveganj, odbor za upravljanje kakovosti podatkov in odbor za informacijsko varnost. Na ravni skupine sta oblikovana odbor za upravljanje tveganj in aktuarski odbor, slednji je podrobneje opredeljen v razdelku B.6 Aktuarska funkcija. Posamezni odbori so opisani v nadaljevanju.

Odbor za upravljanje tveganj

Odbor za upravljanje tveganj je predvsem odgovoren za pripravo priporočil in predlogov upravi s področja upravljanja tveganj ter spremljanje profila tveganj družbe. Hkrati ima tudi ključno vlogo pri komuniciranju, saj deluje kot forum za razpravo o elementih sistema upravljanja tveganj. Poleg tega je odgovoren za preverjanje učinkovitosti vzpostavljenih procesov upravljanja tveganj. Glavni cilji odbora so poenotiti upravljanje tveganj v družbi in podajati strokovno mnenje v povezavi z obvladovanjem tveganj upravi družbe z namenom učinkovitega upravljanja.

Glavne naloge odbora za upravljanje tveganj so:

vzpostavljanje in preverjanje delovanja sistema upravljanja tveganj,
redno spremljanje ključnih tveganj, profila tveganj ter preverjanje skladnosti s strategijo prevzemanja tveganj,
priprava priporočil upravi v povezavi z upravljanjem tveganj,
spremljanje kvantitativnih izračunov s področja tveganj in ustrezno odzivanje,
predlaganje aktivnosti in ukrepov za zmanjševanje tveganj,
izdajanje mnenja v povezavi s pomembnimi poslovnimi odločitvami, ki močneje vplivajo na profil tveganj,
prepoznavanje in spremljanje morebitnih nastajajočih se novih tveganj.

Odbor za upravljanje kakovosti podatkov

Odbor za upravljanje kakovosti podatkov je predvsem odgovoren za pripravo priporočil s področja kakovosti podatkov. Glavne naloge odbora za upravljanje kakovosti podatkov so:

usklajuje in dopolnjuje politiko upravljanja kakovosti podatkov družbe s krovno politiko Zavarovalne skupine Sava,
sodeluje pri pripravi letnega poročila za upravljanje kakovosti podatkov in potrdi poročilo, preden ga posreduje upravi,
sodeluje pri pripravi sprememb sistema upravljanja kakovosti podatkov,
promovira zavedanje o pomembnosti sistema upravljanja kakovosti podatkov med zaposlenimi.

Odbor za informacijsko varnost

Odbor za informacijsko varnost je bil ustanovljen z namenom učinkovitega zagotavljanja varovanja in zaščite informacij v Savi Re. Informacije so ena najpomembnejših poslovnih dobrin, ki imajo neposreden vpliv na poslovni uspeh družbe, na njeno vrednost in njeno podobo v javnosti. Odbor sestavlja interdisciplinarna strokovna skupina v stalni sestavi in občasnih dodatnih specialistih, ki se sestaja vsaj dvakrat letno, ob sprejemu varnostnih politik in drugih dokumentov informacijske varnosti, ter ob ostalih izrednih dogodkih.

Glavne naloge odbora za informacijsko varnost so:

deliti in izmenjevati izkušnje, informacije in vire med organizacijskimi enotami z vidika informacijske varnosti in implementacije,
pomoč pri razvoju in vzdrževanju politik in drugih internih aktov, ki so implementirani v družbi s področja informacijskega sistema,
podpora razvoju, uvajanju in vzdrževanju visoke ravni zavesti informacijske varnosti v družbi,
potrditev in sprejem varnostnih politik,
ugotavljanje in ocenjevanje kršitev določil informacijskih varnostnih politik,
v primeru ugotovitve kršitev določil informacijskih varnostnih politik, opozoriti vodstvo družbe in funkcijo skladnosti,
sodelovati pri analizi tveganj in pri izbiri ustreznih varnostnih kontrol,
spremljanje upravljanja tveganj informacijskega sistema.

Za izpeljavo nalog lahko odbor po potrebi ustanovi ločene komisije.

B.1.5 Informacija o politiki prejemkov

Politika prejemkov družbe določa okvir za načrtovanje, izvajanje in spremljanje sistemov in programov prejemkov, ki podpirajo dolgoročno strategijo in politiko obvladovanja tveganj družbe.

Politika prejemkov se v družbi uporablja na vseh organizacijskih ravneh in za vse zaposlene, in sicer za upravo, višje in nižje vodstvo, nosilce ključnih funkcij in druge zaposlene.

Načela politike prejemkov

Politika prejemkov družbe zasleduje konkurenčen in učinkovit ter hkrati pregleden in notranje pravičen sistem prejemkov. Ključna načela te politike so oblikovana na podlagi načel etičnega in trajnostnega ravnanja in poslovanja.

Glavna načela politike prejemkov so:

jasno in pregledno upravljanje,
zanesljivo in učinkovito upravljanje tveganj,
skladnost z zakonskimi zahtevami in načeli dobrega poslovanja,
spremljanje in prilagajanje tržnim trendom in praksam,
trajnostno plačilo za trajnostno poslovanje,
motiviranje in zadržanje zaposlenih.

Struktura prejemkov

V družbi je oblikovana struktura prejemkov:

osnovna plača,
variabilni del plače,
druge ugodnosti in spodbude,
prejemki ob prenehanju pogodbe o zaposlitvi.

Osnovna plača je določena glede na vlogo in pozicijo zaposlenega, vključno s pridobljenimi znanji, profesionalnimi izkušnjami, odgovornostjo, zahtevnostjo dela in lokalno situacijo na trgu dela.

Variabilni del plače je odvisen od poslovne uspešnosti družbe in individualne uspešnosti posameznika oziroma pri vodjih tudi od uspešnosti področja, ki ga vodi. Variabilni del plače motivira in nagrajuje najuspešnejše zaposlene, ki izjemno prispevajo k trajnostnemu rezultatu, izpolnjujejo oziroma presegajo dogovorjena pričakovanja, krepijo dolgoročne odnose s strankami in generirajo prihodke. Variabilni del plače za delovno uspešnost posameznika je vezan na uresničitev vnaprej predvidenih osebnih ciljev in drugih zadolžitev na način, ki je v skladu s pričakovanim vedenjem oziroma sposobnostmi. Variabilni del plače za poslovno uspešnost je vezan na poslovni kazalnik oziroma kombinacijo poslovnih kazalnikov uspešnosti skupine. Skupni variabilni del plače se praviloma giblje med 0 in 30 % skupnih letnih prejemkov.

Sistem in program variabilnega dela plače uprave obravnava, določi in odobri nadzorni svet. Variabilni del plače uprave temelji na izpolnjevanju ciljev in uspešnosti družbe oziroma skupine kot celote, h kateri družba spada.

Sistem in program variabilnega dela plače nosilcev ključnih funkcij obravnava, določi in odobri uprava družbe. Po potrebi nanj poda soglasje nadzorni svet. Variabilni del plače nosilcev ključnih funkcij poleg poslovne uspešnosti skupine temelji predvsem na uspešnosti uresničitve ciljev, ki jih imajo ključne funkcije in so strogo ločeni od izpolnjevanja ciljev poslovnih funkcij, ki jih nadzorujejo oziroma so pod njihovim nadzorom.

Sistem in program variabilnega dela plače višjega in nižjega vodstva obravnava, določi in odobri uprava družbe. Variabilni del plače višjega in nižjega vodstva temelji na kombinaciji ocene uspešnosti posameznika, skupine, ki jo ta vodi in poslovnega rezultata skupine.

Sistem in program variabilnega dela plače drugih zaposlenih določi in odobri uprava družbe. Pri tem upošteva zakonska določila, vezana na sodelovanje s socialnimi partnerji. Variabilni del plače drugih zaposlenih temelji na kombinaciji ocene uspešnosti posameznika in splošnega poslovnega rezultata skupine.

Družba nima vpeljanega sistema nagrajevanja z delnicami in/ali opcijami.

Druge ugodnosti in spodbude: Družba ima oblikovan pokojninski načrt kolektivnega prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja, ki ga financira delodajalec. Sklenjeno ima pogodbo o pristopu k pokojninskemu načrtu pokojninske družbe, vpisano v register pokojninskih načrtov pri Finančni upravi Republike Slovenije (drugi pokojninski steber). Zaposleni so imeli do konca leta 2019 tudi možnost vključitve v tretji pokojninski steber, kjer je bila maksimalna višina zavarovalne premije pokojninskega zavarovanja, ki jo družba plača zavarovalnici, odvisna od vrste pogodbe o zaposlitvi (uprava, zaposleni s posebnimi pooblastili in ostali zaposleni), višine bruto plače in delovne dobe. Zavarovalna premija pokojninskega zavarovanja se obravnava kot boniteta zaposlenemu.

Prejemki ob prenehanju pogodbe o zaposlitvi: Zaposleni ob prenehanju pogodbe o zaposlitvi prejmejo odpravnino v skladu z zakonom in pogodbo o zaposlitvi. Odpravnine, ki niso določene z zakonom, so v pogodbah o zaposlitvi omejene na največ šestkratnik povprečne mesečne plače v zadnjem letu zaposlitve. V izjemnih primerih sporazumnega prenehanja pogodbe o zaposlitvi se lahko izplača dodatna odpravnina, vendar vsota odpravnin ne sme preseči dvanajstkratnika povprečne mesečne plače v zadnjem letu zaposlitve. Ob prenehanju pogodbe o zaposlitvi je pri dodatnih prejemkih izključena možnost izplačila v primeru neuspeha.

Družba nima izdanih posojil v razmerju do zaposlenih niti do članov uprave in nadzornega sveta in iz tega naslova v letu 2021 ni bilo transakcij.

Družba nima dodatne upokojitvene sheme.

B.1.6 Pomembne transakcije s povezanimi osebami

V nadaljevanju so prikazane pomembne transakcije s povezanimi osebami, ki so:

lastniki in z njimi povezana podjetja,
uprava, nadzorni svet, komisije nadzornega sveta in zaposleni, za katere ne velja tarifni del kolektivne pogodbe,
odvisne družbe,
pridružene družbe.

Med pomembne transakcije se v letu 2021 uvrščajo:

skupni zaslužki članov uprave, nadzornega sveta in njegovih komisij ter zaposlenih, za katere ne velja tarifni del kolektivne pogodbe v višini 4,4 milijona EUR (2020: 3,2 milijona EUR) in
dana posojila odvisnim družbam, ki so na dan 31. 12. 2021 znašala 1,4 milijona EUR (2020: 3,4 milijona EUR).

Družba je v letu 2021 izplačala dividende v višini 13,2 milijona EUR (v letu 2020 skladno s priporočili Agencije za zavarovalni nadzor zaradi morebitnih negativnih vplivov pandemije covida-19 na poslovanje družba ni izplačala dividend). Vse transakcije s povezanimi osebami so podrobno razkrite v letnem poročilu družbe v razdelku 17.10 Razkritja o poslovanju s povezanimi osebami.

Zahteve glede sposobnosti in primernosti

B.2.1 Splošno

Družba skladno z zahtevami veljavne zakonodaje zagotavlja, da so osebe, ki družbo vodijo in nadzirajo, ustrezno usposobljene in primerne za strokovno vodenje, upravljanje in njeno nadzorovanje. Družba s tem namenom opravlja proces vrednotenja sposobnosti in primernosti zaposlenih: članov uprave, nadzornega sveta, komisij nadzornega sveta, ključnih direktorjev, nosilcev ključnih funkcij v sistemu upravljanja tveganj in osebja, ki nadzira določene dejavnosti, oddane zunanjim izvajalcem. Proces vrednotenja se izvede pred imenovanjem na funkcijo, v rednih časovnih razmikih po imenovanju in v primeru nastanka posebnih okoliščin, zaradi katerih je treba opraviti vnovično vrednotenje sposobnosti in primernosti navedenih oseb.

Poleg tega, da ima zadevno osebje ustrezno usposobljenost, izkušnje in znanje (sposobnost), mora imeti še dober ugled in kazati integriteto v svojih dejanjih (primernost).

Ocena primernosti obsega oceno poštenosti in finančne trdnosti osebe na podlagi ustreznih dokazov o njenem značaju, osebnem vedenju in poslovnem ravnanju, vključno z morebitnimi kazenskimi, finančnimi in nadzornimi vidiki, ne glede na jurisdikcijo.

Za celotno zadevno osebje velja dolžnost obveščanja o novih dejstvih in okoliščinah oziroma spremembah informacij, ki so bile predložene za začetno oceno primernosti. Ustrezno sestavljena komisija za oceno sposobnosti in primernosti oceni, ali so nova dejstva in okoliščine oziroma spremenjene informacije take, da zahtevajo ponoven postopek ocene sposobnosti in primernosti.

Kadrovska funkcija od zadevnih oseb vsaj enkrat letno zahteva pisno lastno izjavo. Izjava, ki jo poda zadevna oseba, potrjuje njeno upoštevanje trenutnih standardov sposobnosti in primernosti, vključno z zavezo, da kadrovsko funkcijo nemudoma obvesti o vseh okoliščinah, ki bi lahko vplivale na oceno njene sposobnosti in primernosti.

V letu 2021 so bili izvedeni celotni postopki ocene sposobnosti in primernosti vseh novih zadevnih oseb in letni pregled, na osnovi letnih izjav že ocenjenih zadevnih oseb.

B.2.2 Zahteve glede sposobnosti zadevnega osebja

Nadzorni svet in komisije nadzornega sveta

Pri oceni usposobljenosti članov nadzornega sveta družbe in njegovih komisij se upošteva znanje, pridobljeno z izobraževanjem in praktičnimi izkušnjami. V postopku ocenjevanja usposobljenosti se proučijo te zahteve:

izobrazba,
zadostne strokovne izkušnje,
splošno znanje in izkušnje.

Nadzorni svet je sestavljen tako, da se zagotovita odgovoren nadzor in sprejemanje odločitev v korist družbe. Pri sestavi se upoštevajo strokovno znanje, izkušnje in veščine, ki se med posameznimi člani nadzornega sveta med seboj dopolnjujejo. Nadzorni svet, gledan kot celota, mora biti zadostno usposobljen. Njegovi posamezni člani lahko s poglobljenim strokovnim znanjem, zlasti na podlagi dodelitve odgovornosti za posamezno področje, nadomestijo manj poglobljeno znanje drugih članov organa nadzora na tem področju.

Uprava

Pri oceni usposobljenosti članov uprave družbe se upošteva znanje, pridobljeno z izobraževanjem in delovnimi izkušnjami, ocena usposobljenosti pa se izvede na podlagi dodeljene odgovornosti člana in ob upoštevanju teh zahtev:

izobrazba,
zadostne strokovne izkušnje,
znanja in izkušnje na področjih: poznavanje trga, poznavanje poslovne strategije in poslovnega modela, poznavanje sistema upravljanja zavarovalnice, poznavanje finančne in aktuarske analize, poznavanje zakonodajnih okvirov in regulatornih zahtev.

Uprava gledana kot celota, mora biti zadostno usposobljena. Njeni člani morajo imeti ustrezne izkušnje in znanje z zgoraj navedenih področjih, odvisno od svojih delovnih področij. Posamezni člani uprave s poglobljenim strokovnim znanjem lahko, zlasti na podlagi dodelitve odgovornosti za posamezno področje, nadomestijo manj poglobljeno znanje drugih članov na teh področjih.

Nosilci ključnih funkcij v sistemu upravljanja tveganj

Pri oceni usposobljenosti nosilcev ključnih funkcij v sistemu upravljanja tveganj se upošteva znanje, pridobljeno z izobraževanjem in delovnimi izkušnjami. Pri tem se ocena izvede ob upoštevanju dodeljene odgovornosti za posamezno ključno funkcijo. V postopku ocenjevanja usposobljenosti se proučijo te zahteve:

izobrazba, vključno z dodatnimi usposabljanji, pridobljenimi zahtevanimi licencami ali specialističnimi izpiti,
zadostne strokovne izkušnje, pomembne za določeno ključno funkcijo,
splošno znanje in izkušnje.

Ostalo zadevno osebje

Pri oceni usposobljenosti članov ostalega zadevnega osebja se upošteva znanje, pridobljeno z izobraževanjem in delovnimi izkušnjami. Pri tem se ocena izvede ob upoštevanju dodeljene odgovornosti za posamezno področje. V postopku ocenjevanja usposobljenosti se proučijo te zahteve:

izobrazba,
zadostne strokovne izkušnje, pomembne za določeno področje odgovornosti,
• splošno znanje in izkušnje.

B.2.3 Zahteve glede primernosti zadevnega osebja

Osebna zanesljivost in ugled

Da je zagotovljeno zanesljivo in preudarno upravljanje družbe, mora imeti zadevno osebje poleg ustrezne usposobljenosti tudi dober ugled in odsevati integriteto v svojih dejanjih. Zadevna oseba se šteje za primerno, če ni razlogov za drugačno domnevo. Okoliščine, ki vzbujajo utemeljen dvom o primernosti, so škodljive za ugled zadevne osebe in posledično za ugled družbe.

Ocena osebne zanesljivosti in ugleda se oblikuje na podlagi informacij, pridobljenih z zbiranjem dokumentacije za izvedbo postopka ocene sposobnosti in primernosti.

Neodvisnost zadevnega osebja

Zadevno osebje je zaradi narave poslovnih odnosov lahko izpostavljeno nasprotju interesov. Če pri delu posamezne zadevne osebe nastopi nasprotje interesov, mora zadevna oseba to razkriti in naprej delovati v interesu družbe. Če to ni mogoče, mora o tem obvestiti poslovodstvo družbe oziroma nadzorni svet, če se nasprotje interesov zazna pri članu uprave ali članu nadzornega sveta.

Časovna razpoložljivost

Člani nadzornega sveta in njegovih komisij morajo poleg celovitega poslovnega znanja, ustrezne osebne integritete, poslovne etičnosti in neodvisnosti izkazovati tudi, da so časovno razpoložljivi oziroma, da bodo med opravljanjem funkcije časovno razpoložljivi.

B.2.4 Postopek ocene

Postopek ocene sposobnosti in primernosti vodijo posebne komisije, katerih podrobno sestavo določa krovni notranji akt (politika). V postopku ocene zadevnega osebja jim kadrovska funkcija družbe pomaga pri izvajanju operativnih nalog, kot so pridobivanje, posredovanje, obdelava in shranjevanje dokumentov ter rezultatov ocene sposobnosti in primernosti.

Komisije na podlagi zbranih dokumentov in izjav opravijo oceno sposobnosti in primernosti ter izdajo oceno za zadevno osebo. Na podlagi ugotovljene ocene lahko določijo tudi potrebne dodatne ukrepe za zagotovitev ustrezne usposobljenosti zadevne osebe. Pri organih vodenja in nadzora komisije presojajo tudi o sposobnosti celotnega organa.

Sistem upravljanja tveganj, vključno z lastno oceno tveganja in solventnosti

Vodstvo družbe se zaveda, da je upravljanje tveganj ključno za doseganje poslovnih in strateških ciljev ter za dolgoročno zagotavljanje solventnosti družbe. Zato v družbi stalno nadgrajujemo sistem upravljanja tveganj.

Zavedanje družbe o tveganjih, ki jim je izpostavljena, je bistveno za njeno varnost, finančno stabilnost in doseganje zastavljenih ciljev. Za vzpostavitev dobrih praks v povezavi z upravljanjem tveganj družba spodbuja kulturo upravljanja tveganj z ustrezno opredeljenim nagrajevanjem zaposlenih, njihovim usposabljanjem in vzpostavljenim notranjim obveščanjem.

Družba ima vzpostavljeno strategijo prevzemanja tveganj, ki opredeljuje pripravljenost za prevzem tveganj, in politike, ki pokrivajo celoten okvir upravljanja tveganj, lastne ocene tveganj in solventnosti (v nadaljevanju: ORSA) ter upravljanja posamezne kategorije tveganj.

B.3.1 Organizacija upravljanja tveganj

Sistematično upravljanje tveganj vključuje ustrezno organizacijsko strukturo in jasno razmejene odgovornosti.

Za učinkovito delovanje sistema upravljanja tveganj je primarno odgovorna uprava družbe. Družba pri upravljanju tveganj uporablja model treh obrambnih linij, ki vključuje jasno razdelitev odgovornosti in nalog posamezne linije:

Prva obrambna linija vključuje vse organizacijske enote, ki opravljajo poslovno dejavnost (razvoj, prodaja in upravljanje pozavarovanj, zagotavljanje pozavarovalnih storitev, finančno poslovanje, računovodstvo, kontroling, kadrovska služba in druge dejavnosti).
Druga obrambna linija vključuje tri ključne funkcije (funkcija upravljanja tveganj, aktuarska funkcija, funkcija spremljanja skladnosti poslovanja) in odbor za upravljanje tveganj.
Tretjo obrambno linijo pokriva funkcija notranje revizije.

Uprava ima ključno vlogo in končno odgovornost za učinkovitost vzpostavljenih procesov upravljanja tveganj ter njihovo usklajenost s standardi skupine in veljavno zakonodajo. Pri tem ima predvsem naslednje odgovornosti:

določitev strategije prevzemanja tveganj ter odobritev meja dovoljenega tveganja in operativnih limitov,
sprejetje politik znotraj sistema upravljanja tveganj,
odgovornost za implementacijo učinkovitih procesov upravljanja tveganj,
spremljanje poslovanja z vidika tveganj in upoštevanje tveganj pri sprejemanju poslovnih odločitev.

Nadzorni svet odobri strategijo prevzemanja tveganj, politiko upravljanja tveganj in imenovanje ključnih funkcij v sistemu upravljanja tveganj. Prav tako obravnava tekoča poročila s področja upravljanja tveganj. Znotraj nadzornega sveta je vzpostavljena komisija za tveganja, ki mu zagotavlja strokovno podporo v povezavi z upravljanjem tveganj v družbi.

V prvo obrambno linijo so vključeni vsi zaposleni v družbi, ki so odgovorni za operativno izvajanje delovnih nalog tako, da se tveganja odpravljajo ali zmanjšujejo. Dodatno so za spremljanje in merjenje posameznih tveganj iz registra tveganj odgovorni še skrbniki tveganj. Vodstvo posameznih področij poskrbi, da so procesi, za katere so odgovorni, izvedeni tako, da se tveganja odpravljajo ali zmanjšujejo ter da so upoštevani okviri, določeni v strategiji prevzemanja tveganj. Prva obrambna linija je zadolžena tudi za spremljanje in merjenje tveganj, pripravo podatkov za redno poročilo o tveganjih za posamezno področje tveganj ter prepoznavanje novih tveganj.

V drugi obrambni liniji ima družba vzpostavljen odbor za upravljanje tveganj in tri ključne funkcije: aktuarsko funkcijo, funkcijo upravljanja tveganj in funkcijo spremljanja skladnosti poslovanja. Člane tega odbora in nosilce ključnih funkcij imenuje uprava, nosilce ključnih funkcij pa potrdi tudi nadzorni svet. Ključne funkcije družbe so neodvisne, organizirane so kot štabne službe in podrejene neposredno upravi. Njihove vloge in odgovornosti so opredeljene v politiki posamezne ključne funkcije oziroma v politiki upravljanja tveganj, kjer je opredeljena funkcija upravljanja tveganj.

Funkcija upravljanja tveganj je predvsem odgovorna za:

vzpostavitev učinkovitih procesov upravljanja tveganj in usklajevanje že vzpostavljenih procesov upravljanja tveganj v družbi,
prepoznavanje, ocenjevanje, spremljanje in upravljanje tveganj ter poročanja o njih,
združevanje tveganj v skupen profil tveganj, vključno z medsebojnimi vplivi,
redno spremljanje profila tveganj,
pripravo strategije prevzemanja tveganj in določanje mej dovoljenih tveganj,
redno poročanje odboru za upravljanje tveganj, upravi, komisiji za tveganja nadzornega sveta in nadzornemu svetu,
podporo upravi pri odločanju (vključno pri odločitvah, povezanih s strateškimi zadevami, kot so na primer strategija družbe, združitve in prevzemi ter večji projekti in naložbe),
poročanje o morebitnih nevarnih okoliščinah.

Naloge, pristojnosti, odgovornosti in pooblastila nosilca funkcije upravljanja tveganj, predvidene postopke dela ter obveznosti, obdobje in naslovnike poročanja podrobneje ureja politika upravljanja tveganj.

V drugi obrambni liniji poleg ključnih funkcij deluje tudi odbor za upravljanje tveganj družbe (podrobneje opredeljen v razdelku B.1.4 Odbori v sistemu upravljanja). V odbor so vključeni predstavniki ključnih področij prve obrambne linije in uprave glede na profil tveganj družbe. Na seje odbora so vabljeni tudi nosilci drugih ključnih funkcij sistema upravljanja tveganj. Odbor je odgovoren predvsem za spremljanje profila tveganj družbe, analizo poročil o tveganjih in pripravo priporočil upravi.

Tretjo obrambno linijo izvaja funkcija notranje revizije. Ta deluje popolnoma neodvisno od poslovnih področij in drugih funkcij. V sistemu upravljanja tveganj je funkcija notranje revizije odgovorna za neodvisno analizo, preverjanje ter oceno uspešnosti in učinkovitosti delovanja sistema notranjih kontrol in upravljanja tveganj.

B.3.2 Sestavni deli sistema upravljanja tveganj

Upravljanje tveganj je vključeno v vse faze poslovnega upravljanja in je sestavljeno iz naslednjih ključnih elementov:

strategije prevzemanja tveganj,
procesov upravljanja tveganj znotraj prve in druge obrambne linije ter
procesa ORSE.

Na naslednji sliki so prikazani sestavni deli sistema upravljanja tveganj.

Strategija prevzemanja tveganj

Družba želi pri poslovanju slediti poslovni strategiji in izpolnjevati ključne strateške cilje ter ob tem ohranjati ustrezno raven kapitala. S tem namenom je uprava, s soglasjem nadzornega sveta družbe, v letu 2020 potrdila strategijo prevzemanja tveganj Zavarovalne skupina Sava za obdobje 2020–2022, upoštevajoč kapaciteto za prevzem tveganj. Strategija prevzemanja tveganj opredeljuje:

pripravljenost za prevzem tveganj,
ključne kazalnike tveganj,
tolerance, ki opredeljujejo meje dovoljenega tveganja.

Glavna področja, na katerih temelji pripravljenost za prevzem tveganj družbe, so:

solventnostni količnik,
dobičkovnost poslovnih segmentov,
nihajnost (volatilnost) poslovnih izidov po segmentih poslovanja in
kazalniki likvidnosti.

Na podlagi pripravljenosti za prevzem tveganj družba določi strategijo prevzemanja tveganj, meje dovoljenega tveganja in operativne limite. Meje dovoljenega tveganja so meje posamezne kategorije tveganj, vključene v profil tveganj družbe, in določajo dopustna odstopanja od načrtovanih vrednosti. Te meje so določene na podlagi izsledkov analize občutljivosti, stresnih testov in scenarijev ter strokovne presoje.

Družba določi operativne limite, na primer omejitve pri sklepanju pozavarovanj in naložbene meje, s čimer zagotovi, da se dejavnosti prve obrambne linije opravljajo z upoštevanjem vidika pripravljenosti za prevzem tveganj. Poleg tega družba zagotavlja, da so za kršitve operativnih limitov dobro opredeljene in vzpostavljene eskalacijske poti in ukrepi vodstva.

Za redno spremljanje usklajenosti s strategijo prevzemanja tveganj je družba za vsako kategorijo tveganj določila minimalen sklop mer tveganja, ki omogoča spremljanje trenutnega profila tveganj in kapitalskega položaja družbe. Družba te mere tveganj redno spremlja.

Procesi upravljanja tveganj

Procesi upravljanja tveganj so neločljivo povezani in vključeni v poslovne procese, ki se izvajajo znotraj družbe. V upravljanje tveganj so vključene vse organizacijske enote družbe.

Glavni procesi upravljanja tveganj so:

prepoznavanje tveganj,
ocenjevanje (merjenje) tveganj,
spremljanje tveganj,
določanje ustreznih ukrepov za obvladovanje tveganj (upravljanje tveganj) in
poročanje o tveganjih.

Procesi upravljanja tveganj potekajo v vseh treh obrambnih linijah. Vloga posamezne obrambne linije je določena s politiko upravljanja tveganj. Procesi upravljanja tveganj so vključeni tudi v sistem odločanja; vse pomembne poslovne in strateške odločitve se ovrednotijo tudi z vidika tveganj.

Prepoznavanje tveganj

V procesu prepoznavanja tveganj družba prepozna tveganja, ki jim je izpostavljena. Ključna tveganja so zbrana v registru tveganj in sestavljajo njen profil tveganj. Nabor ključnih tveganj se redno preverja in po potrebi dopolni z novimi tveganji.

Prepoznavanje tveganj v družbi poteka od zgoraj navzdol in tudi obratno. Od zgoraj navzdol poteka prepoznavanje tveganj preko funkcije upravljanja tveganj, odbora za upravljanje tveganj in uprave družbe. Gre za prepoznavanje novih in nastajajočih tveganj na podlagi spremljanja pravnega in poslovnega okolja, tržnega razvoja in gibanja ter strokovnega znanja. Ta pristop družba uporablja predvsem pri strateških tveganjih, kot sta na primer tveganje ugleda in regulatorno tveganje.

Prepoznavanje od spodaj navzgor poteka s strani posameznih organizacijskih enot in skrbnikov tveganj (prve obrambne linije). Prepoznano tveganje družba kategorizira ter ustrezno vključi v procese spremljanja, merjenja, upravljanja in poročanja.

Prepoznavanje tveganj se izvaja ves čas, predvsem pri vseh večjih projektih in poslovnih pobudah, kot so uvedba novega produkta, investiranje v nov razred naložb, prevzemi in drugo. Poleg tega v družbi enkrat letno izvedemo tudi redni pregled celotnega registra tveganj.

Ocenjevanje tveganj

V družbi je vzpostavljeno redno ocenjevanje vseh tveganj, ki jim je ta izpostavljena. Pri njihovem merjenju uporabljamo kvantitativne in kvalitativne metode. V družbi deluje tudi razvojni center za modeliranje z namenom razvoja lastnih kvantitativnih modelov za vrednotenje tveganj v celotni Zavarovalni skupini Sava.

Tveganja tako v družbi merimo s/z:

standardno formulo Solventnosti II,
izračunom lastne ocene solventnostnih potreb v lastni oceni tveganj in solventnosti (ORSI),
analiziranjem analiz občutjivosti in scenarijev,
kvalitativnim ocenjevanjem tveganj v registru tveganj,

• uporabo različnih mer tveganj, ki omogočajo poenostavljeno merjenje in spremljanje trenutnega profila tveganj.

Spremljanje tveganj

Spremljanje tveganj poteka na več ravneh: na ravni posamezne organizacijske enote in skrbnikov tveganj, v službi za upravljanje tveganj, na odboru za upravljanje tveganj ter na ravni uprave, komisije za tveganja in nadzornega sveta. Pri tem je določen standardni nabor mer tveganj, ki se redno spremljajo. Poleg tveganj se spremljajo in nadzorujejo tudi ukrepi za obvladovanje tveganj. Spremljajo se tudi neželeni dogodki in izvedba ustreznih korektivnih ukrepov za preprečevanje ponovitve posameznega dogodka.

Obvladovanje tveganj

Uprava družbe je odgovorna za obvladovanje tveganj ter uporabo različnih tehnik in ukrepov v ta namen. Pri svojih odločitvah upošteva vidik stroškov in koristi posameznega ukrepa ter morebitna priporočila odbora za upravljanje tveganj oziroma ključnih funkcij.

Če nastane potreba po sprejetju novega ukrepa, s katerim bi omejili posamezno tveganje, družba izvede analizo tega ukrepa, pri čemer upošteva vidik gospodarnosti. Odpravljanje ali zmanjševanje tveganja mora biti stroškovno ugodnejše od pričakovanih posledic morebitne uresničitve tveganja, ob upoštevanju verjetnosti uresničitve in finančnih posledic.

V družbi redno spremljamo in nadgrajujemo notranje kontrolno okolje. V letu 2021 smo nadaljevali z pregledom izboljšav na ključnih procesih in vzpostavljenih notranjih kontrol ter določili nadaljnje nadgradnje notranjih kontrol na teh procesih.

Vezano na kapitalsko ustreznost družba že pri poslovnem načrtovanju preveri, kako poslovna strategija vpliva na njen kapitalski položaj, in sicer tako z regulatornega vidika kot z ORSE. Če se znotraj poslovnega leta sprejemajo odločitve, ki bistveno vplivajo na profil tveganj in niso bile ovrednotene z vidika tveganj pri poslovnem načrtovanju, družba ovrednoti vpliv teh odločitev na svoj profil tveganj in kapitalsko ustreznost ter preveri usklajenost s pripravljenostjo za prevzem tveganj. Če bi poslovna odločitev pomembno vplivala tudi na profil tveganj skupine, se ovrednoti še vpliv na profil tveganj in kapitalsko ustreznost skupine. Če poslovna odločitev ni skladna s pripravljenostjo za prevzem tveganj oziroma je meja dovoljenega tveganja presežena, družba odstopanje dokumentira in sprejme ustrezne ukrepe za uskladitev stanja.

Poročanje o tveganjih

Družba ima vzpostavljeno tudi redno poročanje o tveganjih. Skrbniki tveganj poročajo o posameznih kategorijah tveganj funkciji upravljanja tveganj, in sicer vnaprej določen nabor pomembnih mer tveganja in kvalitativne informacije. Na podlagi tega funkcija upravljanja tveganj skupaj s skrbniki tveganj pripravi poročilo o tveganjih, ki prikazuje celoten profil tveganj družbe. Poročilo najprej obravnava odbor za upravljanje tveganj, nato pa še uprava, komisija za tveganja in nadzorni svet.

Lastna ocena tveganj in solventnosti (ORSA)

Poleg navedenih procesov upravljanja tveganj družba izvaja ORSO, ki je opredeljena v politiki o lastni oceni tveganj in solventnosti. ORSA je proces, ki vključuje ugotovitev razlik med profilom tveganj in predpostavkami standardne formule, lastno oceno solventnostnih potreb, projekcije kapitalske ustreznosti, izvedbo analiz občutljivosti in scenarijev ter vzpostavitev povezave med profilom tveganj in upravljanjem kapitala. V ORSI se ocenijo vsa pomembna merljiva in nemerljiva tveganja, ki bi lahko vplivala na delovanje družbe z ekonomskega in zakonodajnega vidika.

Na ravni skupine poteka celovit proces ORSE in enotno poročanje v okviru skupnega poročila Zavarovalnice Sava, Save Re in Zavarovalne skupine Sava.

Osnova za pripravo ORSE je poslovni in strateški načrt družbe, upoštevanje trenutnega profila tveganj ter načrtovanih prihodnjih sprememb. Namen izvedbe ORSE je predvsem razumevanje lastnega profila tveganj in standardne formule ter analiziranje vpliva sprememb profila tveganj v naslednjih treh letih na kapitalsko ustreznost. V času celotne priprave ORSE je dejavno vključena uprava družbe, ki potrdi izhodišča za pripravo ORSE, obravnava ORSO ter jo kritično presoja in formalno odobri.

Rezultate ORSE upoštevamo v ostalih procesih, predvsem v procesih upravljanja kapitala in upravljanja tveganj. ORSA je vključena v proces odločanja in omogoča, da se ključne odločitve in poslovna strategija sprejemajo z upoštevanjem tveganj in z njimi povezanimi kapitalskimi zahtevami. Na podlagi rezultatov ORSE preverjamo tudi skladnost poslovne strategije s strategijo prevzemanja tveganj. Tako je vzpostavljena povezava med poslovno strategijo, prevzetimi kratko-, srednje- in dolgoročnimi tveganji ter kapitalskimi zahtevami, ki izvirajo iz teh tveganj, in upravljanjem kapitala.

Proces ORSE je zelo obsežen in se izvaja velik del leta. Na podlagi vhodnih podatkov iz poslovnega in strateškega načrta ter strategije prevzemanja tveganj, izračunamo SCR ter ovrednotimo bilanco stanja in primerne lastne vire sredstev v skladu s Solventnostjo II v obdobju celotnega strateškega načrta. Na podlagi projekcij preverimo stalno skladnost z zakonodajnimi zahtevami glede kapitala in zavarovalno-tehničnih rezervacij. Preverimo tudi skladnost s strategijo prevzemanja tveganj.

Na podlagi rezultatov analize primernosti standardne formule za profil tveganj družbe, z uporabo lastnega solventnostnega modela izračunamo lastno oceno solventnostnih potreb za triletno obdobje. Dodatno izvedemo tudi analize občutljivosti in analizo izbranih scenarijev, ki so relevantni za (načrtovan) profil tveganj družbe.

Družba ORSO praviloma izvede najmanj enkrat letno. Poročilo ORSA obravnava odbor za upravljanje tveganj in potrdi uprava, obravnavano je tudi na komisiji za tveganja nadzornega sveta, z njim pa se seznani tudi nadzorni svet. V primeru večjih sprememb profila tveganj ali primernih lastnih virov sredstev, ki niso bile načrtovane v poslovnem oziroma strateškem načrtu, pa družba izvede tudi izredno ORSO. Družba o izvedeni ORSI (najmanj) enkrat letno poroča tudi regulatorju. Po potrditvi rezultatov se z njimi seznani tudi vodstvo organizacijskih enot.

ORSA je predmet vsakoletnih nadgradenj in izboljšav tako z vidika vrednotenja tveganj kot tudi z vidika integracije ORSE v procese, ki potekajo v družbi in v poslovno odločanje.

Sistem notranjega nadzora

B.4.1 Sistem notranjih kontrol

Sistem notranjih kontrol družbe je namenjen prepoznavanju, merjenju, spremljanju in obvladovanju tveganj na vseh ravneh poslovanja, vključno s poročanjem o tveganjih, ki jim je ali bi jim lahko bila družba izpostavljena pri svojem poslovanju. Hkrati ta sistem zagotavlja skladnost poslovanja z notranjimi pravili družbe ter izpolnjevanje zakonskih zahtev in zahtev drugih predpisov glede upravljanja tveganj.

Družba stremi k temu, da zaposleni razumejo pomen notranjih kontrol in so dejavno vključeni v postopke njihovega izvajanja. Postopki poročanja ustrezni ravni vodstva glede morebitnih težav, odstopanj, neskladnosti z etičnim kodeksom družbe ali drugih kršitev politik ali nezakonitih dejanj morajo zato biti nedvoumni, predstavljeni vsem zaposlenim in jasno zapisani v dokumentih, razpoložljivih vsem zaposlenim.

Družba ima vzpostavljeno politiko notranjih kontrol, katere cilj je učinkovit in zanesljiv sistem notranjih kontrol. Politika določa temeljna načela, strukturo in nosilce nalog tega sistema v družbi kot sestavni del sistema korporativnega upravljanja družbe.

B.4.2 Funkcija spremljanja skladnosti poslovanja

Funkcija spremljanja skladnosti je ena od štirih ključnih funkcij v sistemu upravljanja tveganj. Kot notranja kontrolna funkcija je del druge obrambne linije v sistemu treh obrambnih linij v sistemu notranjega upravljanja družbe. Njena glavna naloga je obvladovanje tveganj, ki izhajajo iz neskladij z zakonodajo.

Funkcija spremljanja skladnosti v Savi Re deluje v okviru Kabineta uprave in skladnosti poslovanja. Čeprav se dejavnost funkcije spremljanja skladnosti ne izvaja v okviru samostojne organizacijske enote, je zagotovljeno, da ima nosilec funkcije spremljanja skladnosti vedno neposreden dostop do uprave družbe. Nosilcu funkcije spremljanja skladnosti so dodane druge dejavnosti in naloge, zato so v družbi zagotovljeni ustrezni ukrepi za odpravo morebitnega nasprotja interesov pri izvajanju dejavnosti funkcije spremljanja skladnosti.

Nosilca funkcije spremljanja skladnosti poslovanja pooblasti uprava s soglasjem nadzornega sveta.

Naloge funkcije spremljanja skladnosti poslovanja so predvsem, da:

spremlja in redno ocenjuje primernost in učinkovitost rednih postopkov in ukrepov, sprejetih za odpravljanje morebitnih pomanjkljivosti na področju skladnosti poslovanja družbe s predpisi in drugimi zavezami,
svetuje in pomaga pri uskladitvi poslovanja družbe z obveznostmi, ki jih določajo predpisi, in z drugimi zavezami,
ocenjuje možne vplive sprememb v pravnem okolju na poslovanje družbe z vidika skladnosti poslovanja družbe s predpisi in drugimi zavezami ter o tem obvešča upravo družbe, kot tudi posamezne organizacijske enote ter poslovne in ključne funkcije,
opredeljuje in ocenjuje tveganja glede skladnosti poslovanja družbe s predpisi in drugimi zavezami, po potrebi predlaga priporočila in usmeritve za obvladovanja tveganj skladnosti,
seznanja upravo in nadzorni svet o skladnosti poslovanja družbe s predpisi in drugimi zavezami in o oceni tveganja glede skladnosti poslovanja družbe s predpisi in drugimi zavezami,
se pri vprašanjih skladnosti poslovanja povezuje z vodstvenimi delavci in jim svetuje,
sodeluje pri izmenjavi vprašanj s področja skladnosti poslovanja, najboljših praks in izkušenj na ravni obvladujoče družbe z drugimi kontrolnimi funkcijami in funkcijo nadzora,
koordinira pripravo in sprejemanje politik in pravilnikov med obvladujočo družbo in odvisnimi družbami v skupini,
koordinira pripravo pripomb v družbi na spremembe predpisov s področja zavarovalstva,
sodeluje pri vzpostavitvi in dopolnjevanju programov skladnosti poslovanja na določenih zaključenih področjih, vključno z notranjimi kontrolami za skladnost poslovanja, upoštevaje potrebe in zmožnosti procesov ter razpoložljive vire, glede na zahteve posebne zakonodaje ali drugih predpisov ter dejavnike širšega poslovnega in strokovnega okolja (npr. sprejetih zavez iz pogodb, deklaracij ter drugih kolektivnih aktivnosti za dvigovanje standardov poštenega poslovanja v širšem okolju),
pripravi predlog letnega načrta spremljanja skladnosti poslovanja za identifikacijo in oceno poglavitnih tveganj skladnosti poslovanja, s katerimi se sooča in ga posreduje upravi in nadzornemu svetu,
pripravi obdobna poročila in jih posreduje upravi družbe in nadzornemu svetu,
pripravi poročila o svojih ugotovitvah v posameznih pregledih skladnosti in jih posreduje upravi družbe.

Funkcija notranje revizije

Notranje revidiranje v družbi izvaja samostojna organizacijska enota služba notranje revizije, ki je organizacijsko neposredno podrejena upravi ter funkcionalno in organizacijsko ločena od drugih organizacijskih delov. S tako organizacijo je zagotovljena samostojnost in organizacijska neodvisnost njenega delovanja. Notranja revizija je sestavni del sistema notranjega nadzora družbe, ki zagotavlja neodvisno, redno in celovito pregledovanje in ocenjevanje ustreznosti upravljanja, upravljanja tveganj in kontrolnih postopkov družbe. Notranja revizija neposredno (pisno in ustno) poroča upravi, revizijski komisiji in nadzornemu svetu.

Funkcija notranje revizije je kot notranja kontrolna funkcija del tretje obrambne linije v sistemu upravljanja tveganj družbe.

Naloge notranje revizije so predvsem, da:

na oceni tveganj vzpostavi stalen in celovit nadzor nad poslovanjem družbe z namenom preverjanja in ocenjevanja, ali so procesi upravljanja tveganj, kontrolnih postopkov in upravljanja družbe ustrezni ter ali delujejo tako, da se zagotavlja doseganje teh pomembnih ciljev družbe:
- o uspešno in učinkovito poslovanje družbe,
- o poslovna in finančna uspešnost ter varovanje sredstev pred izgubo,
- o zanesljivo, pravočasno ter pregledno notranje in zunanje računovodsko in neračunovodsko poročanje,
- o skladnost z zakoni in drugimi predpisi ter notranjimi pravili,
presoja ali upravljanje informacijske tehnologije v družbi podpira ter pomaga strategiji in ciljem družbe,
ocenjuje tveganja prevar in način njihovega obravnavanja v družbi (vendar se ne pričakuje, da bi imel strokovno znanje osebe, katere glavna naloga je odkrivati in raziskovati prevare),
svetuje,
opravlja druge naloge, ki jih notranji reviziji nalaga zakonodaja.

Notranja revizija opravlja notranje revidiranje poslovanja v skladu s hierarhijo pravil notranjega revidiranja, ki jo sprejema Slovenski inštitut za revizijo na podlagi zakona, ki ureja revidiranje, in pisnimi pravili delovanja notranje revizije. Funkcija notranje revizije deluje skladno s sprejeto politiko notranje revizije, ki opredeljuje namen, pristojnost, odgovornost in naloge notranje revizije. Prav tako določa položaj notranje revizije, vključno z naravo razmerja funkcijske odgovornosti vodje notranje revizije organu nadzora, daje pooblastila za dostop do zapisov, zaposlenih, prostorov in opreme, pomembnih za izvajanje posla, ter opredeljuje področje in dejavnosti notranje revizije.

Funkcija notranje revizije letno predloži upravi, revizijski komisiji nadzornega sveta in nadzornemu svetu letni načrt dela in letno poročilo o delovanju službe notranje revizije.

Nosilko funkcije notranje revizije je imenovala uprava s soglasjem nadzornega sveta družbe ob predhodnem mnenju revizijske komisije in je hkrati direktorica službe notranje revizije.

Notranja revizija mora biti neodvisna, notranji revizorji morajo biti pri svojem delu nepristranski in brez predsodkov, izogibati pa se morajo tudi vsakemu navzkrižju interesov. Direktorica notranje revizije mora organu nadzora najmanj enkrat na leto potrditi organizacijsko neodvisnost notranje revizije v okviru letnega poročanja o delu notranje revizije.

Sava Re, d.d., v skladu z Zakonom o zavarovalništvu na podlagi pogodb o izločenem poslu za nedoločen čas izvaja ključne funkcije notranje revizije družb Zavarovalnica Sava, d.d., Sava pokojninska družba, d.d., in Sava Infond, družba za upravljanje, d.o.o. V januarju 2021 je Sava Re z družbo Življenjska zavarovalnica Vita, d.d., v skladu z Zakonom o zavarovalništvu sklenila pogodbo o izločenem poslu ključne funkcije notranje revizije, na podlagi katere je s 22. 1. 2021 izvajanje te ključne funkcije v družbi Življenjska zavarovalnica Vita, d.d., za nedoločen čas preneseno na družbo Sava Re.

Z razvojem v službi notranje revizije so se v 2021 še izpopolnile aktivnosti v povezavi z izvajanjem nove programske podpore celovitemu procesu notranjega revidiranja tudi na ravni Zavarovalne skupine Sava. V letu 2021 je bila uvedena notranja revizija celotne skupine (Group Internal Audit), tudi v družbah Zavarovalne skupine Sava zunaj EU. Služba notranje revizije redno spremlja razvoj in kakovost notranjerevizijskih služb v odvisnih družbah, pri čemer jim daje potrebno strokovno pomoč, kar bo v 2022 z vidika nadaljnjega razvoja notranje revizije skupine še izpopolnjeno.

Aktuarska funkcija

Aktuarska funkcija je administrativni pojem in zajema vse izvajalce, kadar opravljajo aktuarske naloge druge obrambne linije, ki so podrobneje opisane v nadaljevanju. Izvajalci aktuarske funkcije so zaposleni na področjih aktuarske funkcije v aktuariatu družbe. Opravljajo tudi aktuarske naloge prve obrambne linije. Aktuarska funkcija sicer deluje kot druga obrambna linija, zato je organizirana tako, da ena oseba ne sme hkrati izvajati (prva linija) in nadzirati (druga linija) istih delovnih nalog.

Za izvajanje aktuarske funkcije družbe je odgovorna nosilka aktuarske funkcije. Imenovala jo je uprava s soglasjem nadzornega sveta družbe.

Naloge aktuarske funkcije družbe so predvsem, da:

koordinira izračun zavarovalno-tehničnih rezervacij in zagotavlja, da so te v skladu z veljavnimi predpisi,
zagotovi ustreznost metod, modelov in predpostavk za izračun zavarovalno-tehničnih rezervacij tako, da odražajo ključna tveganja in so dovolj stabilni,
oceni ustreznost in kakovost podatkov za izračun zavarovalno-tehničnih rezervacij in daje priporočila za prilagoditve procesov z namenom izboljšanja kakovosti podatkov,
primerja najboljše ocene SII-rezervacij (pri tem in v nadaljnjem besedilu so SII-rezervacije zavarovalno-tehnične rezervacije, oblikovane v skladu z načeli Solventnosti II) z izkustvi ter ob morebitnih odstopanjih predlaga spremembe predpostavk in modelov vrednotenja,
nadzira uporabo približkov pri izračunu SII-rezervacij,
preverja ustreznost politike prevzemanja zavarovalnih tveganj in poda mnenje o ustreznosti višine zavarovalnih premij, ob upoštevanju vseh povezanih tveganj in vplivov sprememb portfelja, opcij in garancij, antiselekcije, inflacije in pravnih tveganj,
preverja ustreznost ureditve pozavarovanja,
sodeluje pri vpeljavi in izvajanju sistema upravljanja tveganj, zlasti pri razvoju, uporabi in spremljanju ustreznosti modelov za izračun kapitalskih zahtev za zavarovalna tveganja ter izvedbi ORSE,
vsaj enkrat letno izdela pisno poročilo, ki ga predloži organu upravljanja (poslovodstvu), organu nadzora in lokalnemu nadzorniku; v poročilu dokumentira izvajanje in rezultate zgoraj navedenih nalog ter jasno opredeli morebitne pomanjkljivosti s priporočili, kako te pomanjkljivosti odpraviti,
sodeluje v odboru za upravljanje tveganj.

V skladu s politiko upravljanja tveganj je aktuarska funkcija v okviru druge obrambne linije dejavno vključena tudi v postavljanje in izvajanje sistema upravljanja tveganj družbe.

Nosilci aktuarskih funkcij družb Zavarovalne skupine Sava delujejo v aktuarskem odboru skupine, članstvo odbora pa je opredeljeno v poslovniku aktuarskega odbora Zavarovalne skupine Sava. Aktuarski odbor skupine v okviru svojih nalog sprejema odločitve v obliki predlogov sklepov in priporočil upravi Save Re, drugim ključnim funkcijam skupine in odboru za upravljanje tveganj skupine, kar izvaja skladno s poslovnikom aktuarskega odbora skupine. Člani aktuarskega odbora so s strani družbe zadolženi, da informacije o zadevnih dogovorih posredujejo ustreznim organom družbe.

Zunanje izvajanje

Družba je v skladu z določili veljavnega zakona o zavarovalništvu sprejela politiko in pravilnik, s katerima ureja zunanje izvajanje ključnih ali pomembnih operativnih funkcij ali dejavnosti družbe. S politiko je določen okvirni način zunanjega izvajanja ključnih ali pomembnih operativnih funkcij pogodbe o izločenih poslih, pogoji za sklenitev pogodb, njihovo vzdrževanje in dokumentiranje ter zagotovljeno delovanje družbe skladno s predpisanimi smernicami o izločenih poslih. Politika opisuje korake in odgovornosti pri predaji funkcije oziroma dejavnosti kot izločen posel ter določa standarde upravljanja in nadzora procesov prenosa funkcije oziroma dejavnosti v zunanje izvajanje. Opredeljuje tudi register izločenih poslov, ki zajema vse pogodbe, ki so štete kot izločeni posli, in določa način dokumentiranja za celoten proces odločanja, način zbiranja potrebnih dokumentov in podpisovanja pogodb. Politika določa, da ima vsak izločeni posel skrbnika, čigar glavna naloga je nadzor izločene funkcije oziroma dejavnosti. Vsi izvajalci izločenih poslov se s podpisom pogodbe zavežejo poslovati v skladu z veljavno zakonodajo in sodelovati z lokalnim nadzornikom, ki ga družba obvesti o svoji nameri še pred sklenitvijo pogodbe o izločenem poslu.

Družba v letu 2021 ni imela izločenih poslov. Družba je 31. 12. 2021 z odvisno družbo Sava Infond, d.o.o., sklenila Pogodbo o gospodarjenju s finančnimi instrumenti (pogodba o izločenem poslu), ki je začela veljati 1. 1. 2022.

Druge informacije

Družba ima vzpostavljen pregleden in primeren sistem upravljanja, ki temelji na sistemu upravljanja tveganj.

Politika upravljanja Save Re določa poglavitne usmeritve upravljanja ob upoštevanju ciljev, poslanstva, vizije in vrednot družbe. Namen politike je opredeliti temelje sistema upravljanja, osnovna pravila upravljanja v družbi, osnovna pravila korporativnega upravljanja in pregledno organizacijsko strukturo z opredeljenimi, preglednimi in doslednimi notranjimi razmerji glede odgovornosti in pristojnosti v sistemu upravljanja. Upravljanje družbe je kombinacija postopkov in struktur, ki jih uprava in nadzorni svet ter njegove komisije uporabljajo za obveščanje, usmerjanje, upravljanje in spremljanje delovanja družbe za doseganje njenih ciljev. Politika je bila nazadnje dopolnjena oziroma spremenjena v avgustu 2021.

Notranja revizija je v letnem poročilu o notranjem revidiranju za leto 2021 na podlagi vseh opravljenih preizkusov in uporabljenih metod po posameznih področjih revidiranja podala mnenje, da so notranje kontrole v družbi Sava Re ustrezne in da je stopnja zanesljivosti njihovega delovanja dobra. Prav tako meni, da je bilo upravljanje Save Re ustrezno in se nenehno izpopolnjuje v želji doseči pomembne cilje poslovanja ter da družba dobro upravlja tveganja, pri čemer je njen namen uspešno in gospodarno poslovanje; obstajajo pa še priložnosti za izboljšanje delovanja sistema. Pri opravljanju revizijskih poslov so bile ugotovljene posamezne nepravilnosti in pomanjkljivosti, na katere je notranja revizija opozorila in h katerim je dala priporočila za odpravo, zato da se kontrolni postopki ter upravljanje družbe in tveganj izboljšajo. Navedeno vodi k večji učinkovitosti delovanja notranjih kontrol in urejenosti poslovanja.

C. Profil tveganja

Družba je pri svojem poslovanju izpostavljena različnim vrstam tveganj. Tveganja prepoznava, meri, upravlja, spremlja in o njih poroča v skladu s procesi, opisanimi v razdelku B.3 Sistem upravljanja tveganj, vključno z lastno oceno tveganj in solventnosti. Kategorije tveganj, katerim je družba izpostavljena, so:

zavarovalna tveganja,
tržna tveganja,
kreditna tveganja,
likvidnostna tveganja,
operativna tveganja in
strateška tveganja.

V podrazdelkih spodaj je vsaka kategorija tveganj obravnavana ločeno razen strateških tveganj, ki so opisana v podrazdelku C.6 Druga pomembna tveganja.

Nekatera od zgoraj naštetih kategorij tveganj družba redno meri z uporabo standardne formule, druga (predvsem težje merljiva tveganja) pa z ostalimi metodami, opisanimi v razdelku B.3 Sistem upravljanja tveganj, vključno z lastno oceno tveganj in solventnosti. Na spodnjem grafu je prikazan profil tveganj družbe v skladu s standardno formulo.

Nediverzificiran SCR po modulih tveganj (v tisoč EUR)⁹

Tudi konec leta 2021 so še vedno prevladujoča tveganja premoženjskih zavarovanj in tržna tveganja, ostale kategorije tveganj pa so manjše. Tržna tveganja so se v letu 2021 znižala, kar je predvsem posledica znižanja vrednosti udeležb v odvisne in pridružene družbe zaradi metodološke spremembe vrednotenja družb, ki niso zavarovalnice (več o tem je pojasnjeno v razdelku D.1 Sredstva – Naložbe). Tveganje premoženjskih zavarovanj pa se je v letu 2021 nekoliko povišalo, predvsem zaradi višje najboljše ocene škodnih rezervacij, kar povečuje tveganje premij in rezervacij. Delež tržnih tveganj se posledično nekoliko zniža, delež tveganja premoženjskih zavarovanj pa zviša.

⁹ Delež posameznega modula tveganja je izračunan kot delež v vsoti vseh modulov tveganj.

Vpliv covida-19 na profil tveganj družbe

Covid-19 in z njim povezana pandemija je prisotna že več kot leto in pol in ostaja vir določenih neposrednih in posrednih negotovosti pri doseganju poslovnih rezultatov in strateških ciljev družbe. Spremljanje tveganj povezanih s covidom-19 smo v letu 2021 integrirali v redno spremljanje tveganj ter o njih poročali v poročilih o tveganjih. Izvedeno je bilo spremljanje tako z vidika vpliva na kapitalsko ustreznost, posamezna tveganja, tekoče rezultate poslovanja in likvidnost. Izvedene analize in poročila je vodstvo upoštevalo kot podlago pri sprejemanju poslovnih odločitev. Tveganja sedaj precej bolje razumemo kot na začetku pandemije in ocenjujemo, da so tveganja družbe dobro obvladovana. Ne pričakujemo, da bi covid-19 v prihodnje pomembno negativno vplival na ključna tveganja, saj je družba aktivno pristopila k upravljanju teh tveganj. Odprto ostaja pravno regulatorno tveganje, da bi se zavarovalni pogoji za kritje obratovalnega zastoja na določenih trgih neugodno interpretirali in bi bilo potrebno izplačati dodatne škodne zahtevke v povezavi s covid-19. Družba tveganja povezana s covidom-19 stalno prepoznava, spremlja, analizira in upravlja.

Zavarovalno tveganje

Izpostavljenost družbe zavarovalnemu tveganju izvira iz pogodb sprejetega pozavarovanja. Tveganje je povezano z zavarovanimi nevarnostmi in s spremljajočimi postopki ter izvira iz negotovosti, neločljivo povezanih s pojavom, obsegom in časom nastanka obveznosti.

Zavarovalna tveganja v splošnem delimo na:

tveganja premoženjskih zavarovanj,
tveganja življenjskih zavarovanj (v okviru katerih se obravnavajo tudi rente, ki izvirajo iz premoženjskih pozavarovanj),
tveganja zdravstvenih zavarovanj (sem uvrščamo tudi pozavarovanje nezgodnih zavarovanj).

Družba je izpostavljena vsem trem vrstam zavarovalnih tveganj. Med tveganja življenjskih zavarovanj družba uvršča večino tveganja sprejetih življenjskih pozavarovanj znotraj Zavarovalne skupine Sava, medtem ko so sprejeta življenjska pozavarovanja cedentov zunaj Zavarovalne skupine Sava skupaj s pozavarovanji nezgodnih zavarovanj obravnavana v okviru tveganj zdravstvenih zavarovanj. Tovrstna življenjska pozavarovanja so namreč zaradi enoletnega trajanja in po vsebini kritja tehnično primerljiva s sprejetimi pozavarovanji nezgodnih zavarovanj.

V nadaljevanju je prikazana struktura kosmate premije glede na tri različna merila – geografsko območje, obliko pozavarovanja in zavarovalno skupino.

Struktura kosmate premije po geografskih območjih (v tisoč EUR)

Kot je razvidno, je družba najbolj izpostavljena na trgih znotraj EU (predvsem v Sloveniji) ter v Aziji, poskuša pa doseči nekaj diverzifikacije še z izpostavljenostjo na ostalih trgih.

Struktura kosmate premije po obliki pozavarovanj (v tisoč EUR)

Struktura kosmate premije po zavarovalnih skupinah (v tisoč EUR)

Glavnina premije izvira iz proporcionalnih pozavarovanj ter iz zavarovalne skupine premoženjskih pozavarovanj (v ožjem pomenu). Ostale pomembne zavarovalne skupine so precej enakomerno zastopane.

C.1.1 Izpostavljenost tveganju

Družba je izpostavljena predvsem naslednjim tveganjem premoženjskih zavarovanj in tveganjem zdravstvenih zavarovanj, ki se izvajajo na podobnih osnovah kot premoženjsko zavarovanje (v nadaljevanju: NSLT-zdravstvena zavarovanja):

• Premijsko tveganje je tveganje, da obračunana premija ne zadostuje za kritje obveznosti, ki bodo nastale s sklenitvijo pozavarovalne pogodbe. To tveganje je odvisno od številnih dejavnikov, kot so na primer neustrezna ocena dogajanja na trgu, slaba ocena škodnega dogajanja, uporaba neustreznih statističnih podatkov, zavestna določitev prenizke premije za posamezne zavarovalne vrste poslovanja zaradi pričakovanih kompenzacijskih učinkov pri drugih zavarovalnih vrstah poslovanja oziroma neustrezna ocena vpliva zunanjih makroekonomskih dejavnikov, ki se med trajanjem lahko bistveno spremenijo. Sem uvrščamo:

o tveganje pri sprejemu rizikov v pozavarovanje,
o cenovno tveganje in
o tveganje nastanka nepričakovanega obsega škod.

V skladu s sestavo portfelja k premijskemu tveganju največ prispevajo premoženjska pozavarovanja (v ožjem pomenu) in sicer proporcionalna, ki so največja po obsegu, in tudi neproporcionalna pozavarovanja, ki so zaradi nestanovitnosti škodnega dogajanja razmeroma bolj tvegana.

Tveganje nezadostnosti zavarovalno-tehničnih rezervacij je tveganje, da zavarovalno-tehnične rezervacije bodisi ne zadoščajo za pokrivanje vseh obveznosti, ki izhajajo iz zavarovalnih pogodb zaradi neustreznih metod, neustreznih, nepopolnih in netočnih podatkov, neučinkovitih postopkov in kontrol ali neustrezne strokovne presoje, bodisi pride do napake pri poročanju, posledica katere so nezanesljive informacije o finančnem položaju družbe. Sem uvrščamo naslednja tveganja:
- o tveganje razpoložljivosti in točnosti podatkov,
- o tveganje uporabe nerazumnih metod ali predpostavk,
- o tveganje napake v izračunu,
- o tveganje kompleksnosti uporabljenih orodij v procesu, ki vodijo k zavajajočim rezultatom.

Podobno kot pri premijskem tveganju k tveganju nezadostnosti rezervacij največ prispevajo premoženjska pozavarovanja (v ožjem pomenu), pri katerih je zaradi večletne usmerjenosti družbe k tem poslom tudi obseg najboljših ocen rezervacij strukturno najobsežnejši.

Tveganje katastrof vključuje pojav katastrofalnih dogodkov, ki se pojavljajo redko, vendar so finančni učinki posledic previsoki, da bi jih lahko pokrili s sicer ustrezno visoko premijo in dotlej ustrezno visoko oblikovanimi rezervacijami. Uresničilo bi se lahko ob ekstremnih dogodkih oziroma večjem številu katastrofalnih škod v krajšem obdobju. Tveganje vključuje tudi preveliko geografsko koncentracijo rizikov. Družba ima geografsko dobro razpršen portfelj, kar dodatno uravnava s programom retrocesije, zato razmeroma visoka kapitalska zahteva izhaja iz agregacije velikega števila zahtev za različne manjše naravne nevarnosti in regije ter različne katastrofalne dogodke, ki jih povzroči človek, ter je posledica dejstva, da je kritje pred katastrofalnimi dogodki osnovna in najpomembnejša dejavnost družbe.
Tveganje predčasne prekinitve pogodb je tveganje izgube ali neugodne spremembe v vrednosti zavarovalnih obveznosti, ki izhajajo iz sprememb v ravni ali nepredvidljivosti stopnje predčasne prekinitve polic. Družba ni pomembno izpostavljena tej vrsti tveganja.

Družba je v manjši meri izpostavljena naslednjim tveganjem življenjskih zavarovanj:

biometrična tveganja, ki se delijo na:
- o tveganje umrljivosti,
- o tveganje dolgoživosti,
- o tveganje invalidnosti in obolevnosti.
tveganje stroškov servisiranja pogodb življenjskih zavarovanj,
tveganje revizije,
tveganje predčasne prekinitve pogodb življenjskih zavarovanj, ki vključuje prekinitve zaradi odkupov, kapitalizacij in prekinitev zavarovanj zaradi neplačila,
tveganje katastrofe življenjskih zavarovanj.

Druga zavarovalna tveganja, na primer tveganje ekonomskega okolja in tveganje obnašanja zavarovalcev, so lahko pomembna, se pa njihov vpliv posredno upošteva že v zgoraj naštetih tveganjih premoženjskih in življenjskih zavarovanj.

C.1.2 Merjenje tveganja

Družba za kvantitativno oceno zavarovalnih tveganj uporablja standardno formulo. Pri tem ne uporablja parametrov, specifičnih za posamezno podjetje, v skladu s členom 104(7) Direktive 2009/138/ES. Družba za kvantitativno oceno zavarovalnih tveganj uporablja tudi lastno oceno (v okviru ORSE).

Na dan 31. 12. 2021 je bila družba izpostavljena tveganju premoženjskih zavarovanj v višini 112,6 milijona EUR (31. 12. 2020: 104,0 milijona EUR),tveganju NSLT-zdravstvenih zavarovanj v višini 2,7 milijona EUR (31. 12. 2020: 2,7 milijona EUR) ter tveganju življenjskih zavarovanj v višini 0,5 milijona EUR (31. 12. 2020: 0,6 milijona EUR). Kapitalska zahteva za tveganje premoženjskih zavarovanj predstavlja 40,3 %, kapitalska zahteva za tveganje NSLT-zdravstvenih zavarovanj 1,0 %, kapitalska zahteva za tveganje življenjskih zavarovanj pa 0,2 % vsote SCR vseh modulov tveganj¹⁰ . Največji delež v nediverzificiranem tveganju premoženjskih zavarovanj ima tveganje premij in rezervacij, visok delež pa ima tudi tveganje katastrof.

Modul tveganja premoženjskih zavarovanj se je na dan 31. 12. 2021 povečal, predvsem zaradi povečanja podmodula tveganja premij in rezervacij, kar je posledica rasti najboljše ocene škodnih rezervacij, predvsem zaradi škod katastrofalnih dogodkov v 2021. Prav tako se je nekoliko povečal podmodul tveganja katastrof, kar je predvsem posledica spremembe pozavarovalnega kritja za posle cedentov zunaj skupine, kjer smo zaščito za frekvenco dogodkov zamenjali z znižanjem prioritete na katastrofalnih škodah tega portfelja. Podmodul tveganja predčasne prekinitve se je nekoliko zmanjšal in je relativno majhen.

Spodnja slika prikazuje strukturo tveganj premoženjskih zavarovanj kot najpomembnejše postavke zavarovalnih tveganj.

¹⁰ Upoštevana je vsota SCR vseh modulov tveganj vključno z operativnim tveganjem.

Nediverzificirano tveganje premoženjskih zavarovanj po podmodulih tveganja (v tisoč EUR)¹¹

V družbi kvantitativno merimo zavarovalna tveganja tudi v okviru ORSE. Tveganje premij in rezervacij v ORSI ocenjujemo z uporabo parametrov, specifičnih za posamezno podjetje (v nadaljevanju: USP). Lastna ocena je za tveganje premij in rezervacij znatno nižja od izračuna v skladu s standardno formulo. Posledično je lastna ocena kapitalskih zahtev za tveganje premoženjskih zavarovanj glede na standardno formulo nižja.

Poleg kvantitativnega merjenja tveganj družba izpostavljenost tveganju premoženjskih zavarovanj četrtletno spremlja še z analizo kombiniranih količnikov posameznih pogodb in homogenih skupin tveganja, s preverjanjem ustreznosti zavarovalno-tehničnih rezervacij, spremljanjem agregatnih izpostavljenosti naravnim nesrečam po geografskih območjih ter večjih novo sklenjenih pogodb. Na podlagi teh medletnih informacij, družba spremlja profil zavarovalnih tveganj in zaznava morebitne spremembe, kar vodstvu omogoča pravočasno ukrepanje.

C.1.3 Koncentracija tveganja

Kot največje tveganje premoženjskih zavarovanj družbe ocenjujemo tveganje naravnih nesreč. Družba ima največjo izpostavljenost naravnim nesrečam v Sloveniji, izpostavljenosti na drugih območjih pa so razmeroma dobro razpršene po vsem svetu.

V spodnji preglednici so navedene kosmate izpostavljenosti naravnim nesrečam družbe za 10 držav z največjo izpostavljenostjo na dan 31. 12. 2021.

¹¹ Delež posameznega podmodula tveganja je izračunan kot delež v vsoti vseh podmodulov tveganja.

Kosmate izpostavljenosti naravnim nesrečam po državah¹²

v tisoč EUR	31. 12. 2021	31. 12. 2020
Slovenija	465.535	276.415
Hrvaška	45.868	49.999
Kitajska	45.109	38.233
Indija	35.302	29.616
Nemčija	33.133	32.353
Severna Makedonija	32.192	28.184
Srbija	32.126	33.469
Turčija	30.725	31.046
Velika Britanija	30.219	31.142
Tajvan	29.771	25.867
Skupaj	779.980	576.324

Izpostavljenost do Slovenije je v primerjavi s preteklim letom višja zaradi večje izpostavljenosti iz naslova kvotnega pozavarovanja sklenjenega z Zavarovalnico Sava.

Družba ima za pokrivanje katastrofalnih tveganj sklenjen pozavarovalni program. Po posameznem dogodku krije največ 5 milijonov EUR, ostalo pa je preneseno na pozavarovatelje.

C.1.4 Upravljanje tveganja

Družba svoja zavarovalna tveganja upravlja predvsem s pomočjo ustaljenih postopkov za prevzem v kritje, zapisanih v notranjih smernicah za sklepanje pozavarovanj. Te opredeljujejo zahteve za partnerje, določajo minimalno zahtevano raven informacij o poslu in določajo okvir za pričakovani rezultat posla. Hkrati določajo tudi postopek prevzema v kritje in ravni pristojnosti tako, da so v proces vgrajene primerne kontrole. Družba zavarovalno tveganje obvladuje tudi z geografsko razpršitvijo, omejitvami agregatne izpostavljenosti in ga zmanjšuje z ustreznim programom pozavarovanja (retrocesije).

Družba vsako leto pregleda in določi prevzemne limite. Ti omejujejo višino limita zavarovalne vsote oziroma največje verjetne škode (v nadaljevanju: PML) posamezne pogodbe in pozavarovalne premije, oboje za prevzeti delež v lastni izravnavi družbe, ter višino pričakovane agregatne izpostavljenosti katastrofalnemu dogodku po geografskih območjih. Prevzemne limite potrdi tudi nosilec aktuarske funkcije, tako se zagotovi njihova skladnost s pripravljenostjo za prevzem tveganj. Prevzemni limiti so sestavni del smernic za sklepanje pozavarovanj. Družba ima v smernicah za sklepanje pozavarovanj opredeljen postopek odobritve prevzemanja pozavarovanj v odvisnosti od kompleksnosti posla, vključno s pristojnostmi in odgovornostmi ter načrti posredovanja v nadaljnjo obravnavo.

Poleg navedenega družba analizira tudi vpliv različnih analiz občutljivosti na višino tveganja. V izračunu na dan 31. 12. 2021 smo testirali vpliv povečanja mere obsega za tveganje premije premoženjskih in NSLT-zdravstvenih zavarovanj za 10 % na višino tveganja premij in rezervacij ter na višino celotnega SCR. Ob 10-odstotnem povečanju mere obsega premij se tveganje premij in rezervacij premoženjskih zavarovanj poveča za 4,5 % (31. 12. 2020: 4,9 %), tveganje premij in rezervacij NSLT-zdravstvenih zavarovanj pa za 6,5 % (31. 12. 2020: 6,5 %). Povišanje ne vpliva

¹² Stanja na 31. 12. 2020 so prikazana za primerjavo in niso nujno tudi največje izpostavljenosti tega leta.

pomembno na solventnost družbe. Učinek analize občutljivosti je primerljiv z vplivom na dan 31. 12. 2020.

Analizirali smo tudi vpliv povečanja mere obsega za tveganje rezervacij premoženjskih in NSLTzdravstvenih zavarovanj za 10 % na višino tveganja premij in rezervacij ter na višino celotnega SCR. Ob 10-odstotnem povečanju mere obsega rezervacij se tveganje premij in rezervacij premoženjskih zavarovanj poveča za 5,5 % (31. 12. 2020: 5,1 %), tveganje premij in rezervacij NSLT-zdravstvenih zavarovanj pa za 3,5 % (31. 12. 2020: 3,5 %). Povišanje ne vpliva pomembno na solventnost družbe. Učinek analize občutljivosti je primerljiv z vplivom na dan 31. 12. 2020.

Vpliv analiz občutljivosti na primerne lastne vire sredstev, SCR in solventnostni količnik družbe (skupaj za premoženjska in NSLT-zdravstvena zavarovanja)

v tisoč EUR	Primerni lastni viri sredstev	Razlika glede na osnovno vrednost	SCR	Razlika glede na osnovno vrednost	Solventnostni količnik	Razlika glede na osnovno vrednost
Osnovne vrednosti na dan 31. 12. 2021	615.653		218.039		282 %
Povečanje mere obsega za tveganje premij	615.653	0	220.329	2.290	279 %	-3 o.t.
Povečanje mere obsega za tveganje rezervacij	615.653	0	220.853	2.814	279 %	-3 o.t.
Osnovne vrednosti na dan 31. 12. 2020	596.036		219.399		272 %
Povečanje mere obsega za tveganje premij	596.036	0	221.476	2.076	269 %	-3 o.t.
Povečanje mere obsega za tveganje rezervacij	596.036	0	221.574	2.174	269 %	-3 o.t.

Spodaj podrobneje navajamo obvladovanje tveganj za posamezno tveganje premoženjskih zavarovanj in NSLT-zdravstvenih zavarovanj ter združeno za življenjska zavarovanja.

Premijsko tveganje

Postopki za obvladovanje premijskega tveganja zajemajo predvsem ustrezen prevzem rizikov v pozavarovanje in redno četrtletno spremljanje rezultatov posameznih zavarovalnih vrst, po potrebi pa tudi pogodb ali partnerjev, ter ustrezen odziv na rezultate.

Tveganje pri sprejemu rizikov v pozavarovanje obvladujemo z dodatnimi izobraževanji prevzemnikov rizika, s pripravo čimbolj razumljivih, nedvoumnih in podrobnih navodil ter z določitvijo primernih prevzemnih limitov, usklajenih s pripravljenostjo za prevzem tveganj, določeno v strategiji prevzemanja tveganj, poslovnimi strategijami in programom retrocesije. Poleg tega posebno pozornost posvečamo temu, da pogodbe sklepamo s preverjenimi in zaupanja vrednimi cedenti ter da so vzpostavljene primerne omejitve koncentracije izpostavljenosti po geografskih regijah in homogenih skupinah tveganja, ki ohranjajo potrebno razpršenost rizikov. Veliko tveganje pri sprejemu rizikov v pozavarovanje je tudi napačno ocenjevanje PML, predvsem s strani cedentov Zavarovalne skupine Sava. Za zmanjševanje tega tveganja družba postavlja smernice za določanje PML, sodeluje s prevzemno službo cedentov pri prevzemu največjih posameznih rizikov, organizira izobraževanja in si prizadeva, da retrocesijski program krije tudi napake pri postavljanju PML.

Cenovno tveganje lahko družba večinoma obvladuje le posredno, saj pri proporcionalnih pozavarovanjih deli usodo s svojimi cedenti. Prav zato je preverjanje cedentov glavni sestavni del prevzemanja tveganj. Neposredno lahko družba obvladuje povezano neustreznost pogodbenih določil, ki je tveganje, da družba sklene pogodbe s spremljajočimi tveganji, ki se jih ob sklenitvi ni zavedala in jih ni upoštevala pri določanju premije. To se lahko zgodi zaradi slabih in pomanjkljivih informacij s strani cedenta ali zaradi neustreznega tolmačenja pogojev. Za ustrezno presojo vseh tveganj je potrebno popolno razumevanje vseh pozitivnih in negativnih strani sklenjenih pogodb in z njimi povezanih tveganj. Tveganje poskuša družba omejevati tako, da pred sklenitvijo pogodbe naredi podrobno analizo partnerja in tržišča, spremlja informacije iz okolja (mediji, konkurenca, stranke), zakonodajo in njene zahteve, opazuje trend gibanja škod v preteklosti (celotnega trga) in napovedi za prihodnost. Dodatno lahko družba uporabi posebna določila pozavarovalnih pogodb za omejitev nestanovitnosti rezultatov, kot so določila o drseči in profitni proviziji ter omejitvi škodnega količnika.

Tveganje nastanka nepričakovanega obsega škod je lahko posledica napačne ocene rizika pri sklepanju, pojava novih vrst škod, spremembe prakse sodišč, povečanja ozaveščenosti ljudi o pravicah, ki jih imajo iz zavarovalnih pogodb, sprememb makroekonomskih okoliščin, neustreznih človeških posegov v okolje in tudi neustreznega programa retrocesije. Tveganje poskušamo nadzorovati s poglobljenim ocenjevanjem rizikov pri sprejemanju v pozavarovanje in skrbnim dodeljevanjem pooblastil za sklepanje pogodb. Kot tveganje neustreznega načrtovanja produkta lahko tudi to tveganje družba obvladuje s posebnimi določili proporcionalnih pozavarovalnih pogodb, ki omejujejo udeležbo pozavarovatelja na nepričakovanih škodah, pri neproporcionalnih pogodbah pa družba ne prevzema neomejenih intervalov kritja. Velikega pomena pri zmanjševanju tega tveganja sta tudi vsakoletno preverjanje ustreznosti retrocesijske zaščite z uporabo različnih stresnih testov in scenarijev ter ustrezno določanje samopridržajev.

Tveganje nezadostnosti zavarovalno-tehničnih rezervacij

Družba ima za obvladovanje tveganja zavarovalno-tehničnih rezervacij vzpostavljene dobre postopke in učinkovite kontrole za izračun zavarovalno-tehničnih rezervacij v skladu z MSRP in predpisi Solventnosti II. Poleg tega vsako leto izvede analizo ustreznosti oblikovanih zavarovalno-tehničnih rezervacij v predhodnih letih, na podlagi katere analizira vse glavne vzroke za morebitne neustrezne višine rezervacij. Vse tako pridobljene izkušnje se nato uporabijo pri oblikovanju zavarovalnotehničnih rezervacij v prihodnosti. Učinkovit postopek za izračun zavarovalno-tehničnih rezervacij je

vzpostavljen na podlagi več ključnih korakov. Na podlagi dokumentiranja in razumevanja postopka izračuna zavarovalno-tehničnih rezervacij se opredelijo in opišejo morebitna tveganja, kot so:

razpoložljivost in točnost podatkov,
primernost metod in predpostavk,
napake v izračunu,
podpora procesa v informacijskem sistemu in orodjih.

Za vsako opredeljeno tveganje se vzpostavi kontrola za njegovo ublažitev. Opišejo se vzpostavljene kontrole, ki zagotavljajo kakovost podatkov in zmanjšujejo tveganja, povezana z izračuni zavarovalno-tehničnih rezervacij. Zasnovo in operativno učinkovitost kontrol preverimo najmanj enkrat letno oziroma ob večjih spremembah postopka ali metod in modelov, uporabljenih za izračun zavarovalno-tehničnih rezervacij.

Primeri kontrol vključujejo:

uskladitev podatkov o zavarovalno-tehničnih postavkah s finančnimi evidencami družbe,
medsebojni strokovni pregled aktuarskih metod in predpostavk,
opredeljene kontrole o upravljanju sprememb za IT-orodja, uporabljena v postopku,
pregled aktuarske funkcije in potrditev zabeleženih zneskov zavarovalno-tehničnih rezervacij.

Postopek izračuna zavarovalno-tehničnih rezervacij se redno potrjuje. Pri bistvenih spremembah v postopku, metodologiji ali modelih, uporabljenih za oblikovanje zavarovalno-tehničnih rezervacij, se potrjevanje izvede v skladu s časovnim razporedom poročanja.

Tveganje predčasne prekinitve pogodb

Ocenjujemo, da je tveganje predčasne prekinitve pogodb za družbo manj pomembno, saj je velika večina sklenjenih pozavarovalnih pogodb enoletnih, dodatno pa tveganje obvladujemo tudi z negovanjem dobrih poslovnih odnosov z dolgoletnimi in novimi cedenti in podrobnim proučevanjem tržnih razmer.

Tveganje katastrof

Družba obvladuje tveganje katastrof s premišljenim sprejemanjem rizikov v pozavarovanje, geografsko razpršitvijo in ustrezno retrocesijsko zaščito za naravne nesreče in nesreče, ki jih povzroči človek.

Družba ima za morebitno naravno katastrofo sklenjeno neproporcionalno zaščito samopridržaja (CAT XL), posebej za posle v skupini in posebej za sprejete pozavarovalne posle zunaj nje. Še pred delovanjem neproporcionalne zaščite je portfelj v Sloveniji zaščiten s proporcionalno retrocesijo, in sicer ekcedentnim kritjem, ki zagotavlja zaščito na ravni posameznih rizikov (vključno z napako PML), in s kvotnim kritjem potresnih zavarovanj. Tako bi družba ob hujšem dogodku utrpela škodo največ v višini prioritete CAT XL kritja, povečano za premijo za obnovitev kritja. Prioriteta CAT programa za posle v skupini je v letu 2021 ostala nespremenjena in znaša 5 milijonov EUR, prioriteta CAT programa za posle za sprejete pozavarovalne posle zunaj skupine pa se je v letu 2021 znižala na 4 milijone EUR. V primeru nadaljnjih koriščenj kritja delujejo pogodbena določila o obnovitvah kritja oziroma bi se družba zaščitila z novim kritjem za preostalo dobo trajanja, kar je običajen instrument, razpoložljiv na mednarodnem pozavarovalnem trgu, katerega cena je zaradi krajšega obdobja izpostavljenosti praviloma nižja od prvotnega kritja. Za večjo frekvenco naravnih katastrof je portfelj v Sloveniji zaščiten še z agregatnim kritjem, zato bi v primeru več dogodkov nad prioriteto družba utrpela nižjo škodo od vsote prioritet. Na ta način solventnost družbe niti ob morebitnem večjem številu katastrofalnih dogodkov v enem letu ne bi bila ogrožena.

Družba je obravnavala tudi različne scenarije in njihov vpliv na poslovanje in njen solventnostni položaj. Pri določitvi scenarijev smo izhajali iz lastnega profila tveganj ter poskušali prepoznati, kateri dogodki bi lahko pomembno vplivali na poslovanje in kapitalsko ustreznost, pri čemer smo upoštevali tudi verjetnost uresničitve.

Tveganje katastrof je za družbo zelo pomembno tveganje. Zato družba v procesu ORSE vsako leto testira scenarij katastrof ter njihov vpliv na solventnost. Do sedaj smo preverili naslednje: 1000-letni potres v Ljubljani (tudi z neplačilom glavnega retrocesionarja), orkan tipa Kyrill (2007), orkan tipa Andrew (1990), potres na Kitajskem, potres v Turčiji, scenarij treh slovenskih katastrofalnih dogodkov v enem letu (dve nevihti s točo in ena poplava), vpliv ponovitve dveh orkanov v Karibskem otočju iz leta 2017,scenarij dveh hudih japonskih tajfunov v enem letu,scenarij velikega terorističnega napada v Franciji, ki sproži množične izgrede, katerih posledica je vrsta nadaljnjih srednje velikih škod ter scenarij dveh zaporednih orkanov s poplavami podobnega obsega, kot je bil v 2021 najhujši dogodek v zahodni Evropi (Bernd). Primerni lastni viri sredstev bi se v primeru vsakega od naštetih scenarijev spremenili za nastalo škodo, zmanjšano za delež, ki ga krije pozavarovanje, kar bi pomembno vplivalo na rezultat poslovanja v letu dogodka, vendar pa bi Sava Re še vedno izkazovala visok presežek primernih lastnih virov sredstev nad SCR. Solventnostni količnik bi se tako znižal za nekaj odstotnih točk in bi ostal na visoki ravni in v skladu s ciljno kapitaliziranostjo družbe¹³ .

Tveganje življenjskih zavarovanj

Ocenjujemo, da je tveganje življenjskih zavarovanj za družbo manj pomembno. Tveganje obvladujemo s poenotenim pristopom ob prevzemu tveganj v Zavarovalni skupini Sava, negovanjem dobrih poslovnih odnosov z dolgoletnimi cedenti zunaj skupine ter podrobnim proučevanjem tržnih razmer. Postopki za obvladovanje tveganja predčasne prekinitve pogodb so spremljanje števila in deleža prekinjenih zavarovanj in spremljanje ukrepov cedenta za omejevanje prekinitve pogodb. Postopki za obvladovanje tveganja umrljivosti so dosledna uporaba protokolov za sprejem v zavarovanje, v katerih se natanko določi odstopanje od običajnega rizika umrljivosti, uporaba ustreznih tablic umrljivosti ter ustrezna retrocesijska zaščita. Postopki za obvladovanje tveganja stroškov servisiranja pogodb so spremljanje stroškov servisiranja pogodb življenjskih zavarovanj, opazovanje makroekonomske situacije (npr. inflacije) ter načrtovanje stroškov servisiranja pogodb v prihodnjih letih.

¹³ Ciljni solventnostni količnik družbe je za obdobje 2020–2022 nad 200 %.

Tržno tveganje

Tržno tveganje je nevarnost izgube ali neugodne spremembe v finančnem položaju, ki lahko neposredno ali posredno nastane zaradi nihanj v stopnji in nepredvidljivosti tržnih cen sredstev, obveznosti in finančnih instrumentov. V sklop tržnih tveganj spadajo naslednja tveganja:

Tveganje obrestne mere je tveganje, da bo sprememba tržnih obrestnih mer neugodno vplivala na vrednost obrestno občutljivih sredstev in obveznosti. Med obrestno občutljive naložbe spadajo obveznice, depoziti, posojila, obvezniški in mešani vzajemni skladi ter skladi zasebnega in infrastrukturnega dolga. Pri obveznostih so obrestno občutljive predvsem zavarovalnotehnične rezervacije. V izračunu kapitalske zahteve za tveganje obrestne mere se pri sredstvih upošteva vrednost obrestno občutljivih sredstev, pri obveznostih pa najboljša ocena zavarovalno-tehničnih rezervacij in rezervacije za zaposlence.
Tveganje spremembe cen lastniških vrednostnih papirjev je tveganje, da bi se ob padcu cen znižala vrednost lastniških vrednostnih papirjev. Temu tveganju so izpostavljene udeležbe v odvisne in pridružene družbe, naložbe v delnice ter delniške in mešane vzajemne sklade.
Tveganje nepremičnin je tveganje zmanjšanja vrednosti nepremičnin zaradi sprememb v ravni ali nestanovitnosti njihovih cen. Temu tveganju so izpostavljene nepremičnine namenjene lastni uporabi, naložbene nepremičnine, nepremičninski skladi in pravice do uporabe sredstev v najemu.
Valutno tveganje je tveganje, da se bo zaradi sprememb tečajev zmanjšala vrednost sredstev ali povečala vrednost obveznosti v tujih valutah.
Tveganje kreditnih pribitkov je tveganje občutljivosti sredstev na spremembe vrednosti ali nestanovitnost kreditnih pribitkov nad netvegano obrestno mero. Temu tveganju so izpostavljene obveznice, depoziti, posojila, obvezniški in mešani vzajemni skladi ter skladi zasebnega in infrastrukturnega dolga.
Tveganje tržne koncentracije je tveganje pomanjkljive razpršenosti portfelja sredstev ali večje izpostavljenosti tveganju neplačila enega izdajatelja vrednostnih papirjev ali skupine povezanih izdajateljev.

C.2.1 Izpostavljenost tveganju

Družba ima na datum poročanja spodaj navedeno sestavo naložb, ki vpliva na višino tržnih tveganj.

(v tisoč EUR)	31. 12. 2021	Struktura 31. 12. 2021	31. 12. 2020	Struktura 31. 12. 2020
Naložbeni razred
Obveznice	284.229	34,3 %	232.260	29,9 %
Državne obveznice	180.187	21,8 %	133.452	17,2 %
Podjetniške obveznice	104.042	12,6 %	98.807	12,7 %
Investicijski skladi	24.990	3,0 %	16.387	2,1 %
Depoziti	0	0,0 %	0	0,0 %
Delniške naložbe	503.257	60,8 %	510.844	65,8 %
Udeležbe v odvisne družbe	496.406	60,0 %	501.587	64,6 %
Kotirajoče delnice	5.536	0,7 %	7.942	1,0 %
Nekotirajoče delnice	1.314	0,2 %	1.314	0,2 %
Nepremičnine	12.501	1,5 %	12.236	1,6 %
Nepremičnine za lastno rabo	3.181	0,4 %	3.155	0,4 %
Druge nepremičnine	9.320	1,1 %	9.080	1,2 %
Posojila in hipoteke	2.573	0,3 %	4.968	0,6 %
Skupaj	827.550	100 %	776.694	100 %

Sestava naložb, zajetih v tržna tveganja (vrednotenih v skladu s Solventnostjo II)

Vrednost naložb, ki jih družba upošteva pri izračunu tržnih tveganj, je na dan 31. 12. 2021 znašala 827,6 milijona EUR (31. 12. 2020: 776,7 milijona EUR). Povečanje naložb v letu 2021 je v veliki meri posledica povečanja vrednosti naložb v državne obveznice. Na povišanje naložb v investicijske sklade so vplivali predvsem vpoklici kapitala, iz naslova sklenjenih zavez z alternativnimi skladi (infrastrukturni, nepremičninski skladi). Vrednost udeležb v odvisne družbe se je v primerjavi s preteklim letom znižala, razlog je metodološka spremembe za vrednotenje udeležb, vrednotenih po kapitalski metodi (podrobneje v razdelku D.1 Sredstva – Naložbe).

Iz sestave naložb je razvidno, da glavnino finančnih naložb družbe predstavljajo strateške udeležbe in finančni instrumenti s stalnim donosom. Struktura portfeljskih naložb, v kateri prevladujejo finančni instrumenti s stalnim donosom, je posledica usmeritev družbe, ki si pri upravljanju finančnih naložb prizadeva predvsem za usklajevanje narave naložb z obveznostmi, ki jih te pokrivajo.

Delež portfeljskih naložb¹⁴ v finančnih instrumentih s spremenljivim donosom je razmeroma majhen, glavnino delniških naložb družbe predstavljajo udeležbe. Portfeljski del naložb kaže razmeroma veliko izpostavljenost družbe obrestnemu in kreditnemu tveganju.

C.2.2 Merjenje tveganja

Družba za kvantitativno oceno tržnih tveganj uporablja standardno formulo in lastno oceno tržnih tveganj.

Zahtevani solventnostni kapital v skladu s standardno formulo za tržna tveganja je na dan 31. 12. 2021 znašal 148,0 milijona EUR (31. 12. 2020: 157,5 milijona EUR), kar predstavlja 53,0 % vsote SCR vseh modulov tveganj¹⁵ . Znižanje kapitalske zahteve je v veliki meri posledica znižanja

¹⁴ Sredstva, upoštevana pri izračunu tržnih tveganj, zmanjšana za udeležbe v odvisne družbe.

¹⁵ Upoštevana je vsota SCR vseh modulov tveganj vključno z operativnim tveganjem.

izpostavljenosti do odvisnih in pridruženih družb, kar vpliva na nižje tveganje lastniških vrednostnih papirjev in nižje tveganje tržne koncentracije. Družba ima naložbe v udeležbe v zavarovalnice znotraj Evropske unije v višini 405,3 milijona EUR (31. 12. 2020: 381,1 milijona EUR), v zavarovalnice zunaj Evropske unije v višini 48,4 milijona EUR (31. 12. 2020: 45,3 milijona EUR), v preostale odvisne in pridružene družbe pa v višini 42,7 milijona EUR (31. 12. 2020: 75,2 milijona EUR). Izpostavljenost družbe udeležbam v odvisne in pridružene družbe tako predstavlja pomemben delež kapitalske zahteve za tveganje lastniških vrednostnih papirjev in tveganja tržne koncentracije. Vrednost udeležb v zavarovalnice se je glede na lani povišala zaradi dobrih poslovnih rezultatov odvisnih družb, vrednost udeležb v preostale odvisne in pridružene družbe pa se je znižala, razlog je metodološka spremembe za vrednotenje udeležb, vrednotenih po kapitalski metodi (podrobneje v razdelku D.1 Sredstva – Naložbe). Iz tega naslova je vrednost udeležb v preostale odvisne in pridružene družbe nižja za 36,2 milijona EUR.

Nediverzificirano tržno tveganje po podmodulih tveganja (v tisoč EUR)¹⁶

Tveganje obrestne mere predstavlja razmeroma majhen delež v kapitalski zahtevi tržnih tveganj. Tveganje se v letu 2021 nekoliko poviša, kar je posledica spremembe metodologije obravnave podrejenega dolga (podrobneje v razdelku E.2 Zahtevani solventnostni kapital). Družba tekoče spremlja, analizira in obravnava obseg prevzetega obrestnega tveganja. Zaradi dejavnosti, ki jih izvaja z namenom obvladovanja obrestnega tveganja in vzpostavljenih notranjih kontrol, menimo, da je tveganje dobro obvladovano.

Tveganje spremembe cen lastniških vrednostnih papirjev z 54-odstotnim deležem v tržnih tveganjih predstavlja največje posamično tržno tveganje. Glavnina kapitalske zahteve izhaja iz udeležb v odvisne in pridružene družbe. Tveganje lastniških vrednostnih papirjev, ki izhaja iz portfeljskih naložb, je zaradi manjše izpostavljenosti razmeroma nizko.

Tveganje nepremičnin. Delež nepremičnin je v strukturi naložbenega portfelja omejen z limitnim sistemom družbe in je v celotnem portfelju razmeroma majhen. Posledično je tveganje nepremičnin družbe majhno.

¹⁶ Delež posameznega podmodula tveganja je izračunan kot delež v vsoti vseh podmodulov tveganja.

Tveganje kreditnih pribitkov je razmeroma majhno in v strukturi tržnih tveganj predstavlja 5 % kapitalske zahteve. V letu 2021 se tveganje nekoliko poviša zaradi višje izpostavljenosti do obveznic ter skladov zasebnega in infrastrukturnega dolga. Družba ima za obvladovanje kreditnega tveganja postavljen limitni sistem, ki določa maksimalne izpostavljenosti do posameznega izdajatelja, regije, panoge in bonitetnega razreda, s katerimi preprečuje prevzemanje tveganj, ki presegajo pripravljenost za prevzem tveganj družbe.

Valutno tveganje predstavlja 12 % tržnih tveganj. Temu tveganju so izpostavljena sredstva in obveznosti. Sistem spremljanja in obvladovanja valutnega tveganja je natančneje predstavljen v letnem poročilu družbe v razdelku 17.6.4.2.1.3 Valutno tveganje. Družba je v skladu z MSRP na dan 31. 12. 2021 izkazovala visoko stopnjo valutne usklajenosti sredstev in obveznosti. Ne glede na to, družba izkazuje delno valutno neusklajenost v skladu z metodologijo Solventnosti II, ki je posledica nižjih SII-rezervacij v primerjavi z MSRP-rezervacijami.

Tveganje tržne koncentracije z 24-odstotnim deležem predstavlja drugo največje posamično tržno tveganje družbe. Višina tveganja je posledica udeležb v odvisne družbe, ki niso zavarovalnice v Evropski uniji, ki se v skladu s standardno formulo upoštevajo kot ena izpostavljenost. Na višino tveganja vplivajo tudi udeležbe v pridružene družbe, kise obravnavajo kot ločena izpostavljenost, ter presegajo prag izpostavljenosti v tveganju koncentracije. Tveganje se je glede na 31. 12. 2020 znižalo zaradi spremenjene metodologije vrednotenja udeležb v družbe, ki niso zavarovalnice. V okviru portfeljskih naložb je tveganje koncentracije majhno, saj družba izpostavljenost oziroma koncentracije portfeljskih naložb do posamezne regije, panoge in vrste naložb spremlja in uravnava. S tem preprečuje velike koncentracije v naložbenem portfelju in omejuje višino tveganja. Prikaz portfelja družbe po naštetih parametrih in bonitetna slika naložbenega portfelja družbe sta prikazana v letnem poročilu družbe v razdelku 17.6.4.2.3 Kreditno tveganje.

Pri ocenjevanju tveganj, povezanih z naložbenim portfeljem, družba redno spremlja tudi druge mere tveganj oziroma uspešnosti naložbenega portfelja:

trajanje,
tržni in knjigovodski donos ter donosnost ter
nihajnost donosov.

Pri upravljanju sredstev in obveznosti družba za posamezen portfelj sredstev in obveznosti četrtletno izračunava in spremlja:

mere tveganj: modificirano trajanje, konveksnost in ključno stopnjo trajanja,
napoved denarnih tokov,
spremembo poštene vrednosti ter
valutno strukturo sredstev in obveznosti.

Družba za spremljanje in ocenjevanje tržnih tveganj poleg standardne formule uporablja tudi lastni solventnostni model. V lastnem izračunu tveganj med finančnimi tveganji ocenjujemo tveganje lastniških vrednostnih papirjev, obrestno tveganje in kreditno tveganje finančnih naložb. Za vrednotenje lastniških vrednostnih papirjev uporabljamo model CAPM (angl. Capital Asset Pricing Model), pri katerem za vsak lastniški vrednostni papir posebej določimo delniški indeks, ki predstavlja tržni donos v modelu (za osnovo uporabljamo ustrezne scenarije ekonomskega generatorja). V lastnem modelu upoštevamo vse tržne lastniške vrednostne papirje, ki so dovolj likvidni, da smo lahko na zgodovinskih podatkih z ustrezno zanesljivostjo ocenili parametre modela. Za ostale naložbe upoštevamo šok, ki ga predpisuje standardna formula. Tveganje obrestne mere v lastni oceni ocenimo za vse naložbe in obveznosti, pri čemer valute z manjšim deležem v portfelju pretvorimo v tisto izmed modeliranih valut, s katero je imela v zadnjem petletnem obdobju najstabilnejši menjalni tečaj¹⁷. V lastnem modelu ocenjujemo tudi kreditno tveganje finančnih naložb, v katerem sta zajeti tudi tveganje tržne koncentracije in tveganje kreditnega razpona. V lastnem modelu so obravnavane le finančne naložbe brez udeležb v odvisne in pridružene družbe. Te pri izračunu tveganja lastniških vrednostnih papirjev upoštevamo enako kot v standardni formuli, pri izračunu tveganja tržne koncentracije pa izpostavljenosti iz naslova udeležb v odvisne družbe, ki niso zavarovalnice v Evropski uniji obravnavamo kot posamezne izpostavljenosti.

C.2.3 Koncentracija tveganja

Največjo izpostavljenost med finančnimi naložbami v odvisne in pridružene družbe predstavlja naložba v Zavarovalnico Sava, katere vrednost predstavlja 60,7 % celotne vrednosti finančnih naložb v odvisne in pridružene družbe (31. 12. 2020: 58,1 %). Celotna izpostavljenost Save Re tveganju finančnih naložb v odvisne in pridružene družbe na dan 31. 12. 2021 znaša 496,4 milijona EUR (31. 12. 2020: 501,6 milijona EUR). Zvezna republika Nemčija predstavlja največjo koncentracijo do posameznega izdajatelja. Največjo regijsko koncentracijo ima družba do področja Evropske unije. Tveganja omenjenih koncentracij se družba zaveda in jih dejavno obvladuje z ustrezno postavljenimi limiti najvišje dovoljene izpostavljenosti znotraj svojega limitnega sistema.

C.2.4 Upravljanje tveganja

Okvir za upravljanje tržnega tveganja družbe predstavljata politika upravljanja sredstev in obveznosti ter politika upravljanja naložbenega tveganja. V njima so opredeljene:

osnovne naložbene usmeritve,
mere za spremljanje uspešnosti upravljanja naložb,
mere za spremljanje naložbenih tveganj,
spremljanje skladnosti portfelja z veljavnim limitnim sistemom,
odgovorne osebe v naložbenem procesu.

Pri upravljanju in spremljanju tržnih tveganj družba upošteva:

pripravljenost za prevzem tveganj, določeno v strategiji prevzemanja tveganj,
operativne limite za finančne naložbe,
mere uspešnosti in tveganosti naložb ter obveznosti.

Neusklajenost sredstev in obveznosti družba upravlja predvsem z usklajevanjem in varovanjem. Če je mogoče in stroškovno učinkovito, družba neusklajenost zmanjšuje z usklajevanjem sredstev z denarnimi tokovi obveznosti. Pri upravljanju tržnih tveganj, ki izhajajo iz strukture in lastnosti sredstev in obveznosti, družba ne uporablja izvedenih finančnih instrumentov.

Tveganja, ki izhajajo iz portfelja finančnih naložb, družba obvladuje s tekočim spremljanjem in analiziranjem finančnih podatkov izdajateljev, spremljanjem tržnih cen finančnih instrumentov, rednim analiziranjem upravljanja sredstev in obveznosti, ki jih obravnava odbor za upravljanje tveganj ter analizo testov občutljivosti na pomembne parametre tržnih tveganj.

Družba tveganja, ki izhajajo iz udeležb v odvisne družbe, upravlja predvsem z jasno določeno poslovno strategijo in strategijo prevzemanja tveganj skupine, ki jo morajo družbe v skupini upoštevati, ter z aktivnim upravljanjem odvisnih družb.

¹⁷ Modelirane valute so evro, ameriški dolar, kitajski juan, indijska rupija, južnokorejski won, ruski rubelj.

V okviru tržnih tveganj smo izvedli štiri analize občutljivosti različnih parametrov, ki vplivajo na višino zahtevanega solventnostnega kapitala tržnih tveganj in višino primernih lastnih virov sredstev družbe ter posledično na njen solventnostni položaj. V spodnji preglednici so prikazani rezultati posameznih analiz občutljivosti.

v tisoč EUR	Primerni lastni viri sredstev	Razlika glede na osnovno vrednost	SCR	Razlika glede na osnovno vrednost	Solventnostni količnik	Razlika glede na osnovno vrednost
Osnovne vrednosti na dan 31. 12. 2021	615.653		218.039		282 %
Zvišanje obrestnih mer za 100 bazičnih točk	612.123	-3.531	217.037	-1.003	282 %	0 o.t.
Znižanje obrestnih mer za 100 bazičnih točk	618.578	2.924	218.938	898	283 %	1 o.t.
Padec vrednosti lastniških vrednostnih papirjev za 20 %	612.530	-3.123	217.056	-984	282 %	0 o.t.
Znižanje vrednosti nepremičnin za 25 %	611.647	-4.007	217.702	-337	281 %	-1 o.t.
Znižanje vrednosti udeležbe v Zavarovalnico Sava za 20 %	555.423	-60.231	207.994	-10.046	267 %	-15 o.t.
Znižanje vrednosti udeležbe v zavarovalnico Vita za 20 %	594.828	-20.826	214.522	-3.518	277 %	-5 o.t.
Osnovne vrednosti na dan 31. 12. 2020	596.036		219.399		272 %
Zvišanje obrestnih mer za 100 bazičnih točk	594.305	-1.731	218.888	-511	272 %	0 o.t.
Znižanje obrestnih mer za 100 bazičnih točk	597.136	1.099	220.097	698	271 %	-1 o.t.
Padec vrednosti lastniških vrednostnih papirjev za 20 %	593.636	-2.400	219.137	-262	271 %	-1 o.t.
Znižanje vrednosti nepremičnin za 25 %	592.434	-3.602	219.610	211	270 %	-2 o.t.
Znižanje vrednosti udeležbe v Zavarovalnico Sava za 20 %	537.714	-58.322	209.935	-9.465	256 %	-16 o.t.
Znižanje vrednosti udeležbe v Zavarovalnico Vita za 20%	578.143	-17.893	216.454	-2.946	267 %	-5 o.t.

Vpliv analiz občutljivosti na primerne lastne vire sredstev, SCR in solventnostni količnik družbe

Prva analiza občutljivosti je zvišanje oziroma znižanje obrestnih mer. Analizo smo izvedli tako, da smo osnovno krivuljo netvegane obrestne mere za vse ročnosti povečali oziroma zmanjšali za 100 bazičnih točk. Nato smo izvedli nov izračun primernih lastnih virov sredstev ter zahtevanega solventnostnega kapitala za vsa obrestno občutljiva sredstva in obveznosti. Primerni lastni viri sredstev družbe se ob povišanju obrestnih mer za 100 bazičnih točk znižajo manj kot znaša meja pomembnosti¹⁸ družbe, hkrati pa se zniža tudi SCR družbe. Tako je vpliv analize občutljivosti na solventnostni količnik razmeroma majhen in primerljiv z izračunom vpliva analize občutljivosti na dan 31. 12. 2020. V analizi občutljivosti znižanja obrestnih mer za 100 bazičnih točk je vpliv na primerne lastne vire sredstev in SCR ravno obraten. Vpliv analize občutljivosti na solventnostni količnik je razmeroma majhen in primerljiv z izračunom vpliva analize občutljivosti na dan 31. 12. 2020.

Druga je analiza občutljivosti padca vrednosti lastniških vrednostnih papirjev družbe, ki smo jo izvedli tako, da smo na dan poročanja znižali vrednost lastniških vrednostnih papirjev za 20 %. Vrednosti udeležb v odvisne in pridružene družbe nismo znižali. Vpliv padca vrednosti lastniških

¹⁸ Meja pomembnosti je mera družbe, vezana na višino njenih primernih lastnih virov sredstev in zahtevanega solventnostnega kapitala. Dne 31. 12. 2021 je meja pomembnosti družbe znašala 8 milijonov EUR.

vrednostnih papirjev je sorazmeren z višino analize občutljivosti. Analiza občutljivosti vpliva predvsem na znižanje primernih lastnih virov sredstev, zmanjša pa se tudi kapitalska zahteva za tržna tveganja. Znižanje primernih lastnih virov sredstev in znižanje SCR je manjše od meje pomembnosti družbe, vpliv na solventnostni količnik pa je zelo majhen in primerljiv z izračunom vpliva analize občutljivosti na dan 31. 12. 2020.

Tretja je analiza občutljivosti padca cen nepremičnin, ki smo jo izvedli tako, da smo vrednosti nepremičnin znižali za 25 %. Osnova za izračun je stanje nepremičnin na datum poročanja. Analiza občutljivosti vpliva predvsem na znižanje primernih lastnih virov sredstev, zniža pa tudi kapitalsko zahtevo podmodula tveganja nepremičnin. Vpliv znižanja vrednosti nepremičnin na primerne lastne vire sredstev in SCR je manjši od meje pomembnosti. Vpliv analize občutljivosti na solventnostni količnik je posledično majhen. Vpliv je primerljiv z izračunom vpliva na dan 31. 12. 2020.

Omenili smo že, da vrednost udeležb v odvisne družbe pomembno vpliva na bilanco stanja in višino tržnih tveganj družbe, zato smo v četrti analize občutljivosti testirali, kako 20 % padec vrednosti dveh največjih udeležb v odvisni družbi, Zavarovalnico Sava in zavarovalnico Vita, vpliva na naš solventnostni položaj. Naložbe v odvisne zavarovalne družbe se v bilanci stanja v skladu s Solventnostjo II izkazujejo z uporabo prilagojene kapitalske metode, ki pomeni razliko med sredstvi in obveznostmi odvisne družbe, vrednotenimi v skladu s Solventnostjo II. Vrednost udeležbe v Zavarovalnico Sava je v bilanci stanja v skladu s Solventnostjo II na dan 31. 12. 2021 znašala 301,2 milijona EUR (31. 12. 2020: 291,6 milijona EUR) in je predstavljala 60,7 % (31. 12. 2020: 58,1 %) celotne vrednosti finančnih naložb v odvisne in pridružene družbe. Analiza občutljivosti 20 % padca udeležbe v Zavarovalnico Sava pomembno zniža primerne lastne vire sredstev in SCR Save Re. Ker se primerni lastni viri sredstev znižajo bolj, kot se zniža SCR, občutno pade tudi solventnostni količnik družbe, vendar pa solventnost zaradi še vedno visokega solventnostnega količnika ni ogrožena. Vpliv na solventnost družbe je primerljiv z vplivom analize občutljivosti na dan 31. 12. 2020. Vrednost udeležbe v zavarovalnico Vita je v bilanci stanja v skladu s Solventnostjo II na dan 31. 12. 2021 znašala 104,1 milijona EUR (31. 12. 2020: 89,5 milijona EUR) in je predstavljala 21,0 % (31. 12. 2020: 17,8 %) celotne vrednosti finančnih naložb v odvisne in pridružene družbe. Analiza občutljivosti 20 % padca udeležbe v zavarovalnico Vita pomembno zniža primerne lastne vire sredstev Save Re, zniža pa se tudi SCR. Ker se primerni lastni viri sredstev znižajo bolj, kot se zniža SCR, pade tudi solventnostni količnik, vendar solventnost Save Re zaradi visokega solventnostnega količnika ni ogrožena. Vpliv na solventnost družbe je primerljiv z vplivom analize občutljivosti na dan 31. 12. 2020.

Družba je poleg analize občutljivosti v ORSI obravnavala tudi različne scenarije ter njihov vpliv na poslovanje in solventnostni položaj. Pri določitvi scenarijev smo izhajali iz lastnega profila tveganj ter poskušali prepoznati, kateri dogodki bi lahko pomembno vplivali na poslovanje in kapitalsko ustreznost, pri čemer smo upoštevali tudi verjetnost uresničitve. V okviru tržnih tveganj smo testirali inflacijskiscenarij, ki predvideva inflacijski šok in povečanje kreditnih pribitkov dolžniških vrednostnih papirjev. Na podlagi scenarija so bili preračunani učinki na portfelj naložb in sicer na dan 31. 12. 2022. Tak scenarij bi imel zelo velik vpliv na primerne lastne vire sredstev družbe (vpliv znatno presega mejo pomembnosti družbe). Zaradi znižanja vrednosti naložb, bi se hkrati znižala tudi kapitalska zahteva za tržno tveganje in posledično tudi SCR družbe. Solventnost bi se v primeru realizacije takega scenarija znižala, vendar bi še vedno ostala v višini ciljne kapitaliziranosti iz strategije prevzemanja tveganj za strateško obdobje 2020–2022.

Testirali smo tudi scenarij predpisan s strani EIOPE v zavarovalnem stresnem testu 2021, ki smo ga preračunali na dan 31. 12. 2022. Scenarij predvideva padec netvegane obrestne mere, povečanje pribitkov za tveganje, padec cen delnic, padec vrednosti naložb v nepremičnine in zmanjšanje vrednosti alternativnih naložb. Tudi tak scenarij bi imel zelo velik vpliv na primerne lastne vire sredstev družbe (vpliv znatno presega mejo pomembnosti družbe). Zaradi znižanja vrednosti naložb,

bi se hkrati znižala tudi kapitalska zahteva za tržno tveganje in posledično tudi SCR družbe. Solventnost bi se v primeru realizacije takega scenarija znižala, vendar bi še vedno ostala v višini ciljne kapitaliziranosti iz strategije prevzemanja tveganj za strateško obdobje 2020–2022. Učinek tega scenarija na solventnostni količnik je nekoliko manjši kot pri inflacijskem scenariju.

Načelo preudarne osebe

Pri naložbenih odločitvah družba upošteva vsa tveganja povezana z naložbami in ne le tveganja, ki so upoštevana v izračunu kapitalskih zahtev. Strateška alokacija naložb se določi s pomočjo procesa optimizacije, ki temelji na historičnih podatkih posameznih naložbenih razredov in upošteva pripravljenost družbe za prevzem tržnih tveganj.

Osebe, odgovorne za sprejemanje naložbenih odločitev prevzemajo in upravljajo naložbeno tveganje v skladu s smernicami, opredeljenimi v politiki upravljanja naložbenega tveganja, ki je zasnovana na podlagi načela preudarne osebe.

Vsa sredstva družba nalaga tako, da so zagotovljene varnost, kakovost, likvidnost in donosnost portfelja kot celote. Poleg tega zagotavlja tako lokalizacijo teh sredstev, da je zagotovljena njihova razpoložljivost.

Sredstva za kritje zavarovalno-tehničnih rezervacij družba nalaga na način, ki ustreza naravi in trajanju pozavarovalnih obveznosti. Ta sredstva nalagamo v najboljšem interesu vseh imetnikov polic in upravičencev.

Družba ima vzpostavljen limitni sistem, ki upošteva maksimalne pričakovane izgube posameznega izdajatelja, omejitve, ki jih iz naslova tveganja tržne koncentracije predpisuje standardna formula, in omejitve, ki izhajajo iz pripravljenosti za prevzem tveganj in sprejemljive nihajnosti donosa finančnih naložb. Poleg limitov po tipih naložb, sektorjih, regijah in izdajateljih, ima družba opredeljene tudi limite v povezavi z bonitetnimi ocenami naložb, s čimer dodatno omeji kreditno tveganje.

V primeru konflikta interesov družba zagotovi, da se naložba izvede v najboljšem interesu zavarovalcev in upravičencev.

Kreditno tveganje

Kreditno tveganje je tveganje izgube ali neugodne spremembe v finančnem položaju družbe zaradi nihanj v kreditnem položaju izdajateljev, nasprotnih strank in morebitnih dolžnikov, ki jim je družba izpostavljena.

C.3.1 Izpostavljenost tveganju

Družba je v okviru kreditnega tveganja izpostavljena:

tveganju neplačila nasprotne stranke,
tveganju kreditnih pribitkov,
tveganju tržne koncentracije.

Tveganje kreditnih pribitkov in tveganje tržne koncentracije sta,skladno z razvrščanjem in merjenjem tveganj v standardni formuli obravnavani in prikazani v razdelku C.2 Tržno tveganje. V nadaljevanju tega razdelka pa navajamo podrobnosti, povezane s tveganjem neplačila nasprotne stranke.

Tveganje neplačila nasprotne stranke vključuje izgube zaradi nepričakovanega neplačila ali poslabšanja kreditnega položaja nasprotnih strank in dolžnikov v prihodnjih 12 mesecih. Tveganje zajema pogodbe za zmanjševanje tveganja, predvsem pozavarovalne pogodbe in terjatve do zavarovalnih posrednikov, pa tudi druge kreditne izpostavljenosti, ki jih ne zajema podmodul tveganja kreditnih pribitkov znotraj standardne formule (denar in denarni ustrezniki ter depoziti pri cedentih). Kreditno tveganje terjatev iz poslovanja izhaja iz zamud pri poplačilu terjatev, ki se v družbi pojavljajo na področju terjatev iz aktivnih pozavarovalnih poslov in regresnih terjatev. V izogib zamudam pri plačilih družba natančno spremlja cedente ter dejavno izterjuje zapadle in neplačane terjatve. Zato je izpostavljenost družbe tveganju neplačila nasprotne stranke majhna.

Izpostavljenost tveganju je bolj podrobno obravnavana v letnem poročilu družbe v razdelku 17.6.4.3 Kreditno tveganje.

C.3.2 Merjenje tveganja

Družba za kvantitativno oceno kreditnega tveganja uporablja standardno formulo. Kot je zapisano zgoraj, sta tveganji kreditnih pribitkov in tržne koncentracije vključeni v modulu tržnih tveganj, tveganje neplačila nasprotne stranke pa v ločenem modulu tveganja neplačila nasprotne stranke. V nadaljevanju so tako prikazani rezultati za tveganje neplačila nasprotne stranke, medtem ko so tržna tveganja obravnavana v razdelku C.2 Tržno tveganje.

Kapitalska zahteva družbe v skladu s standardno formulo za tveganje neplačila nasprotne stranke je na dan 31. 12. 2021 znašala 8,9 milijona EUR (31. 12. 2020: 11,7 milijona EUR), kar predstavlja 3,3 % vsote SCR vseh modulov tveganj¹⁹ .

V spodnjem grafu je prikazana sestava modula tveganja neplačila nasprotne stranke v skladu s standardno formulo.

¹⁹ Upoštevana je vsota SCR vseh modulov tveganj vključno z operativnim tveganjem.

Nediverzificirano tveganje neplačila nasprotne stranke po podmodulih tveganja (v tisoč EUR)²⁰

Tveganje tipa 1 vključuje izpostavljenosti v povezavi s pozavarovalnimi in sozavarovalnimi pogodbami, denar in denarne ustreznike ter depozite pri cedentih. Kljub temu, da se izpostavljenost do retrocesionarjev kot tudi do bank iz naslova denarnih ustreznikov v primerjavi s preteklim letom poveča, se v letu 2021 tveganje tipa 1 zniža, kar je predvsem posledica izboljšanih bonitetnih ocen bank NLB d. d. in Nove KBM d. d..

V tveganju tipa 2 so upoštevane vse terjatve SII-bilance stanja, ki niso zajete v tveganju tipa 1, iz njih so izločene le terjatve za davek od dohodkov pravnih oseb in odložene terjatve za davek. Tveganje se v letu 2021 nekoliko zmanjša zaradi nekoliko nižje višine terjatev v SII-bilanci stanja.

Poleg izračuna zahtevanega solventnostnega kapitala v skladu s standardno formulo družba v ORSI razvija lasten solventnostni model za oceno kreditnega tveganja finančnih naložb. V modelu pri vseh naložbah v dolžniške instrumente upoštevamo tveganje kreditnih pribitkov, tveganje migracij in tveganje neplačila. Ker so omenjena tveganja med seboj tesno povezana, so v ORSI obravnavana v skupnem modelu. Več o lastnem modelu za vrednotenje tržnih in kreditnih tveganj je navedeno v razdelku C.2.2 Merjenje tveganja.

Za del tveganja neplačila nasprotne stranke v povezavi s pozavarovatelji in sozavarovatelji ter depoziti pri cedentih menimo, da standardna formula ustrezno ovrednoti tveganje, zato lastnega izračuna na tem delu ne izvajamo, denar in denarne ustreznike pa obravnavamo kot netvegane naložbe. V izračunu lastne ocene kreditnega tveganja upoštevamo tudi učinek diverzifikacije.

Pri tveganju neplačila nasprotne stranke družba nima večjih koncentracij tveganja.

²⁰ Delež posameznega podmodula tveganja je izračunan kot delež v vsoti vseh podmodulov tveganja.

C.3.3 Upravljanje tveganja

V izogib preveliki koncentraciji v določen tip naložb, preveliki koncentraciji pri določenemu pogodbenemu partnerju oziroma sektorju in tudi drugim možnim oblikam koncentracije, ima družba v skladu z limitnim sistemom svoj naložbeni portfelj razmeroma dobro razpršen.

Kreditno tveganje sredstev iz po(so)zavarovalnih pogodb družba obvladuje predvsem z omejevanjem izpostavljenosti do posameznega po(so)zavarovalnega partnerja in sklepanjem pogodb s partnerji z visoko bonitetno oceno.

V izogib zamudam pri plačilih družba natančno spremlja cedente ter dejavno izterjuje zapadle in neplačane terjatve.

V družbi četrtletno spremljamo in poročamo o izpostavljenosti kreditnemu tveganju, kar omogoča pravočasno sprejetje ukrepov, če so ti potrebni. Spremljamo tudi bonitetne ocene partnerjev in morebitne kazalnike poslabšanja te ocene. S tem namenom je vzpostavljen tudi proces preverjanja zunanjih bonitetnih ocen s strani bonitetne komisije, ki deluje v okviru odbora za upravljanje tveganj.

Družba je v okviru preverjanja ustreznosti uporabljenih bonitetnih ocen v izračunu kapitalske ustreznosti testirala vpliv poslabšanja bonitetnih ocen retrocesionarjev in cedentov, kjer imamo izpostavljenosti v obliki depozitov pri cedentih. Predpostavili smo, da se vsem partnerjem zniža bonitetna ocena za eno stopnjo kreditne kvalitete in na podlagi tega izračunali vpliv na SCR in solventnostni količnik. Vpliv je majhen in se glede na 31.12.2020 ni spremenil.

v tisoč EUR	Primerni lastni viri sredstev	Razlika glede na osnovno vrednost	SCR	Razlika glede na osnovno vrednost	Solventnostni količnik	Razlika glede na osnovno vrednost
Osnovne vrednosti na dan 31. 12. 2021	615.653		218.039		282%
Poslabšanje bonitetne ocene pozavarovateljev	615.535	-118	219.018	978	281%	-1 o.t.
Osnovne vrednosti na dan 31. 12. 2020	596.036		219.399		272%
Poslabšanje bonitetne ocene pozavarovateljev	595.936	-100	219.985	586	271%	-1 o.t.

Vpliv analize občutljivosti na primerne lastne vire sredstev, SCR in solventnostni količnik

Likvidnostno tveganje

Likvidnostno tveganje je tveganje, da družba v nekem trenutku ni sposobna poravnati svojih obveznosti oziroma je zaradi pomanjkanja likvidnih sredstev primorana prodajati manj likvidna sredstva z diskontom oziroma najemati nova posojila. Likvidnostno tveganje je tveganje, ki izhaja iz kratkoročnih denarnih tokov, in ne tveganje, ki izhaja iz dolgoročne neusklajenosti sredstev in obveznosti.

C.4.1 Izpostavljenost tveganju

Družba ima precejšnje denarne obveznosti (ki izhajajo predvsem iz obveznosti do zavarovalcev), zato je treba denarne tokove ustrezno upravljati in tako zagotoviti primerno raven likvidnosti. Družba zato skrbno načrtuje in spremlja uresničitev denarnih tokov (denarne prilive in odlive). Prav tako redno spremlja strukturo terjatev po zapadlosti in upošteva vpliv poplačila terjatev na tekočo likvidnost.

C.4.2 Merjenje tveganja

Likvidnostno tveganje spada med tveganja, ki so težko merljiva in ga standardna formula ne ovrednoti. V družbi ga redno spremljamo in obvladujemo.

Za določitev izpostavljenosti likvidnostnemu tveganju družba izvaja, analizira in spremlja mere tveganja:

denar na bančnih računih,
odstotek visoko likvidnih finančnih naložb, glede na skupni znesek finančnih naložb,
vrednost nelikvidnih naložb ter
• vse druge zakonske predpisane mere.

C.4.3 Koncentracija tveganja

Družba ni izpostavljena koncentraciji likvidnostnih tveganj, lahko pa v nekaterih primerih nastanejo izredne likvidnostne potrebe.

C.4.4 Upravljanje tveganja

Družba v strategiji prevzemanja tveganj opredeljuje likvidnostno tveganje kot eno ključnih. Za obvladovanje likvidnostnih tveganj ima vzpostavljeno politiko upravljanja likvidnostnega tveganja, ki opredeljuje upravljanje likvidnosti, mere likvidnostnega tveganja in postopke ob izrednih likvidnostnih potrebah. Zaradi narave likvidnostnega tveganja, ga družba ne upravlja z dodatnim kapitalom, temveč z ustrezno strategijo zagotavljanja zadostne likvidnosti.

Ocenjena likvidnostna potreba družbe je sestavljena iz ocene potrebe po normalni tekoči likvidnosti (izvira iz poslovanja in zapadlosti naložb v portfelju) in likvidnostne rezerve (ocenjene na podlagi maksimalnih tedenskih odlivov glede na zgodovinske podatke).

Družba izvaja oceno normalne tekoče likvidnosti v obdobju do enega leta na podlagi analize predvidenih denarnih tokov v mesečnih in tedenskih načrtih, ki upoštevajo predvideno dinamiko zapadlosti naložb ter druge prilive in odlive iz poslovanja, in sicer tako, da se uporabijo historični

podatki poslovanja družbe, zajeti v preteklih mesečnih in tedenskih likvidnostnih načrtih, ter pričakovanja glede poslovanja v prihodnje.

Likvidnostne potrebe se zagotavljajo z alokacijo sredstev v instrumente denarnega trga v odstotku, ki je skladen z ocenjeno normalno tekočo potrebo po likvidnosti. Sredstva za pokrivanje ocenjene likvidnostne rezerve družba zagotavlja tako, da ima vsaj 20 % portfeljskih finančnih naložb investiranih v visoko likvidna sredstva (kategorija L1A po ECB metodologiji, naložbe v ameriške državne obveznice, državni in nadnacionalni izdajatelji z bonitetnima ocenama AAA in AA+, denar in denarni ustrezniki in skladi denarnega trga za upravljanje KNPVP²¹). Odstotek naložbenega portfelja družbe, investiran v visoko likvidna sredstva, je na dan 31. 12. 2021 znašal 46 % (31. 12. 2020: 45 %), kar kaže na zelo likviden naložbeni portfelj.

Zaradi vsega navedenega menimo, da je likvidnostno tveganje družbe majhno in dobro obvladovano.

Pričakovani dobiček, vključen v prihodnje premije

Pričakovani dobiček, vključen v prihodnje premije (v nadaljevanju: EPIFP), družba v skladu z drugo točko 260. člena Delegirane uredbe izračuna kot razliko med zavarovalno-tehničnimi rezervacijami brez dodatka za tveganje, izračunanimi v skladu s Solventnostjo II, in izračunom zavarovalnotehničnih rezervacij brez dodatka za tveganje z upoštevanjem predpostavke, da premije v povezavi z obstoječimi zavarovalnimi in pozavarovalnimi pogodbami, za katere se pričakuje, da bodo prejete v prihodnosti, iz različnih vzrokov niso prejete ne glede na pravne ali pogodbene pravice imetnika police, da prekine polico, med katerimi pa ni tega, da se je zgodil zavarovani dogodek. Pri slednjem izračunu se predvideva 100-odstotna stopnja prekinitev polic, pri življenjskih zavarovanjih pa se vse police obravnavajo kot kapitalizirane.

EPIFP se za premoženjska in NSLT-zdravstvena zavarovanja izračuna ločeno za vsako homogeno skupino tveganj ter vsako pogodbeno leto, in sicer v višini pričakovanih prihodnjih premij, zmanjšanih za pripadajoče pričakovane škode, provizije in druge stroške, kot so upoštevani pri izračunu najboljših ocen rezervacij. Prav tako se ločeno izračunava tudi EPIFP za življenjska zavarovanja.

Znesek EPIFP družbe na dan 31. 12. 2021 znaša 9.613 tisoč EUR (31. 12. 2020: 8.161 tisoč EUR).

²¹ Kolektivni naložbeni podjem, ki vlaga v prenosljive vrednostne papirje.

Operativno tveganje

Operativno tveganje je tveganje izgube zaradi neprimernega ali neuspešnega izvajanja notranjih procesov, ravnanja ljudi, delovanja sistemov ali zaradi zunanjih dogodkov.

C.5.1 Izpostavljenost tveganju

Operativna tveganja ne spadajo med največja tveganja Save Re. Kljub temu je med njimi kar nekaj tveganj, ki so pomembna, predvsem:

tveganja, povezana z računalniškim in komunikacijskim sistemom,
tveganje napak pri vrednotenju in poročanju,
tveganje kršitev varstva osebnih podatkov,
tveganje vdora v informacijski sistem,
tveganje odhoda ključnih, strokovnih in perspektivnih kadrov,
tveganje napačnega vnosa podatkov in neustrezne dokumentacije,
tveganje skladnosti z zakoni in predpisi.

Med pomembna tveganja družbe spadajo tudi kibernetska tveganja. Zmanjševanje tovrstnih tveganj je za družbo ključnega pomena, saj lahko realizacija tveganja vodi v popolno prekinitev poslovanja in visoko finančno škodo. Prav zato družba redno nadgrajuje upravljanje in omejuje izpostavljenosti kibernetskim tveganjem.

C.5.2 Merjenje tveganja

Družba vsaj enkrat letno izvede izračun kapitalske zahteve za operativna tveganja na podlagi standardne formule. Tak izračun višine operativnega tveganja ima le omejeno uporabno vrednost, saj formula ne temelji na dejanski izpostavljenosti družbe operativnim tveganjem temveč na približku, izračunanem predvsem na podlagi premij, rezervacij in stroškov družbe.

Kapitalska zahteva za operativna tveganja v skladu s standardno formulo je na dan 31. 12. 2021 znašala 6,4 milijona EUR (31. 12. 2020: 5,7 milijona EUR), kar predstavlja 2,3 % vsote SCR vseh modulov tveganj²² (31. 12. 2020: 2,0 %).

Iz navedenega razloga družba za ocenjevanje operativnih tveganj uporablja predvsem kvalitativno ocenjevanje verjetnosti nastanka in finančnega vpliva v okviru registra tveganj ter analizo posameznih scenarijev. Z rednim četrtletnim ocenjevanjem tveganj si družba ustvari aktualno sliko o svoji izpostavljenosti tovrstnim tveganjem.

C.5.3 Koncentracija tveganja

Družba ni izpostavljena pomembni koncentraciji operativnih tveganj, so pa določena tveganja zaradi razvojnih projektov, ki so v teku, povečana (na primer IT tveganja).

²² Upoštevana je vsota SCR vseh modulov tveganj vključno z operativnim tveganjem.

C.5.4 Upravljanje tveganja

Za učinkovito upravljanje operativnih tveganj ima družba vzpostavljene procese prepoznavanja, merjenja, spremljanja, upravljanja in poročanja o operativnih tveganjih. Podrobnejša opredelitev odgovornosti in procesov upravljanja operativnih tveganj določata politika upravljanja operativnih tveganj in pravilnik o upravljanju tveganj.

Glavni ukrepi za obvladovanje operativnih tveganj, ki jih družba izvaja, so predvsem:

vzdrževanje učinkovitega sistema vodenja poslovnih procesov in sistema notranjih kontrol,
ozaveščanje in izobraževanje vseh zaposlenih o njihovi pomembnosti pri izvajanju sistema notranjih kontrol in obvladovanju operativnih tveganj,
ocenjevanje ustreznosti in učinkovitosti notranjih kontrol,
vodenje registra neželenih dogodkov za ugotavljanje pomanjkljivosti v procesih,
ohranjanje pozitivnega ozračja, dobre poslovne kulture in vlaganje v zaposlene,
izvajanje varnostnih politik v zvezi z informacijsko varnostjo in razvoj IT na področju zmanjševanja kibernetskih tveganj,
vzpostavitev načrta neprekinjenega poslovanja za vse kritične procese (tako zmanjšujemo tveganje nepripravljenosti na morebitne incidente in zunanje dogodke, posledično pa prekinitve poslovanja),
vzpostavitev informacijsko podprtih postopkov in kontrol za najpomembnejša področja poslovanja.

Vse pomembnejše notranje kontrole operativnih tveganj so povezane s tveganji in vključene v register tveganj. Družba spremlja pomanjkljivosti in novo uvedene izboljšave na področju notranjih kontrol.

Ocene operativnih tveganj družba redno poroča v poročilu o tveganjih, ki ga obravnavajo odbor za upravljanje tveganj, uprava, komisija za tveganja nadzornega sveta in nadzorni svet. Funkcija upravljanja tveganj in odbor za upravljanje tveganj, če je potrebno, upravi podata priporočila za nadaljnje ukrepanje in izboljšavo procesov upravljanja operativnih tveganj.

Druga pomembna tveganja

Med druga pomembna tveganja družba uvršča predvsem strateška tveganja. Gre za tveganje nepričakovanega znižanja vrednosti družbe zaradi škodljivega učinka odločitev vodstva, sprememb poslovnega in pravnega okolja ali tržnega razvoja. Negativen vpliv teh dogodkov lahko vpliva na prihodke ali kapitalsko ustreznost družbe.

C.6.1 Izpostavljenost tveganju

Družba je izpostavljena različnim notranjim in zunanjim strateškim tveganjem. Med ključna strateška tveganja družbe uvrščamo:

tveganja, povezana s strateškimi naložbami,
tveganje neustreznih strateških usmeritev poslovanja družbe,
tveganje tržnih in ekonomskih pogojev ter ravnanja konkurence,
tveganje vpliva zakonodajnih sprememb na poslovanje,
tveganje neustrezne razvojne strategije,
politično tveganje,
tveganje ugleda,
• projektna tveganja.

C.6.2 Merjenje tveganja

Strateška tveganja so po svoji naravi zelo raznolika, težko jih kvantitativno ovrednotimo, prav tako so močno odvisna od različnih (tudi zunanjih) dejavnikov. Poleg tega niso vključena v izračun zahtevanega kapitala v skladu s standardno formulo.

Družba zato strateška tveganja ocenjuje kvalitativno v registru tveganj, pri čemer se ocenjuje pogostost in morebitni finančni vpliv posameznega dogodka. Poleg tega poskušamo ključna strateška tveganja ovrednotiti z uporabo kvalitativne analize različnih scenarijev. Na podlagi kombinacije obeh vrst analiz družba dobi sliko o stanju in spremembah izpostavljenosti tej vrsti tveganj.

C.6.3 Koncentracija tveganja

Družba strateška tveganja obvladuje in ni izpostavljena pomembni koncentraciji tveganj.

C.6.4 Upravljanje tveganja

Družba za preprečitev uresničitve posameznega strateškega tveganja izvaja predvsem preventivne dejavnosti.

Pri prepoznavanju in upravljanju strateških tveganj poleg posameznih organizacijskih enot dejavno sodelujejo tudi uprava, odbor za upravljanje tveganj in funkcija upravljanja tveganj.

Strateška tveganja družba upravlja tudi s sprotnim spremljanjem uresničitve svojih kratkoročnih in dolgoročnih ciljev ter s spremljanjem pripravljajočih se regulatornih sprememb in dogajanj na trgu.

Strateška tveganja, ki izhajajo iz udeležb v odvisnih in pridruženih družbah, sodijo med največja tovrstna tveganja. Družba tveganja dejavno upravlja z/s:

sistemom vodenja in nadzora ter jasnim razmejevanjem odgovornosti na vseh ravneh,
politikami s področja upravljanja tveganj,
sistematičnim upravljanjem tveganj v okviru treh obrambnih linij (podrobneje opisano v razdelku B.3 Sistem upravljanja tveganj, vključno z lastno oceno tveganja in solventnosti),
s poslovno strategijo in strategijo prevzemanja tveganj, ki sta postavljeni od zgoraj navzdol, pri čemer se upoštevajo vidiki skupine kot celote in tudi vidiki posamezne družbe v skupini,
celovitim sistemom spremljanja poslovanja in poročanja o poslovanju in povezanih tveganjih na vseh ravneh.

V družbi se zavedamo, da je ugled pomemben za izpolnjevanje naših poslovnih ciljev in doseganje strateških načrtov na dolgi rok. Zato je tveganje ugleda v strategiji prevzemanja tveganj opredeljeno kot eno ključnih. Družba si prizadeva, da kar najbolj omeji možnost dejanj, ki bi lahko pomembno vplivala na ugled posamezne družbe v skupini ali skupine. Poleg tega družba uvaja postopke, ki zmanjšujejo tveganje ugleda, na primer postopke za ugotavljanje sposobnosti in primernosti zaposlenih na ključnih delovnih mestih, sistematično delovanje funkcije spremljanja skladnosti poslovanja, načrtovanje neprekinjenega poslovanja, testiranje stresnih dogodkov in scenarijev ter načrtovanje ukrepov in odziva v primeru uresničitve tveganja. Tveganja v povezavi z ugledom družba obvladuje s stalno skrbjo za izboljšanje storitev, pravočasnim in točnim poročanjem nadzornim ustanovam ter dobro načrtovanim obveščanjem javnosti. Najpomembnejši dejavnik zagotavljanja dobrega ugleda in uspešnega poslovanja družbe je ustrezna kakovost storitev, zato je skrb za dvig kakovosti storitev in zadovoljstva strank stalna in izjemno pomembna naloga vseh zaposlenih.

Regulatorno tveganje družba upravlja in zmanjšuje z rednim spremljanjem predvidenih sprememb zakonodaje ter merjenjem morebitnih učinkov teh sprememb na njeno poslovanje na krajši in daljši rok. V skladu z zakonodajo ima družba vzpostavljeno tudi funkcijo spremljanja skladnosti poslovanja, ki spremlja in ocenjuje primernost in učinkovitost rednih postopkov in ukrepov, sprejetih za odpravljanje morebitnih pomanjkljivosti glede skladnosti poslovanja družbe s predpisi in drugimi zavezami.

Med strateška tveganja uvrščamo tudi projektna tveganja. Družba tveganja na vsakem od ključnih projektov sistematično spremlja, analizira in obvladuje z namenom pravočasnega sprejema potrebnih ukrepov. Tveganja ključnih projektov se vodijo in ocenjujejo s strani udeležencev projektne skupine in drugih deležnikov tudi v registru tveganj.

Družba vse več pozornosti namenja tveganjem, povezanimi s trajnostnim razvojem. Trajnostnemu razvoju dajemo velik pomen v strateškem obdobju 2020–2022, zato je bila v sodelovanju z vsemi odvisnimi družbami v skupini pripravljena in sprejeta strategija trajnostnega razvoja, ki določa razkrivanje nefinančnih informacij glede okoljskih, socialnih in kadrovskih zadev, spoštovanja človekovih pravic in zadev v povezavi z bojem proti korupciji in podkupovanju. V povezavi s trajnostnim razvojem, spremljanjem trajnostnih tveganj in novo zakonodajo na področju trajnosti je na ravni Zavarovalne skupine Sava oblikovana delovna skupina za trajnostna tveganja, ki tekoče spremlja zakonodajo s področja trajnostnih tveganj in razvoj na tem področju. Prihajajoče spremembe delegirane uredbe Solventnosti II in IDD²³ že predvidevajo integriranje trajnostnih tveganj v sistem upravljanja tveganj. Na družbi je bil vzpostavljen sistem tekočega spremljanja novosti na področju zakonodaje, ki se nanaša na trajnostna vprašanja v obliki četrtletnih kolegijev s predstavniki organizacijskih enot. V naslednjih letih si bomo še naprej prizadevali prispevati k trajnostnemu razvoju, izziv pa bo predstavljalo tudi spremljanje tveganj v povezavi s trajnostnim razvojem in družbeno odgovornostjo, prav tako pa bo veliko pozornosti namenjene učinkoviti

²³ Direktiva o distribuciji zavarovalnih produktov (angl. Insurance Distribution Directive).

implementaciji zakonodaje v povezavi s SFDR²⁴ . Več v povezavi s trajnostnim razvojem ter o izvedenih aktivnostih na tem področju je navedeno v letnem poročilu družbe v razdelku 14 Trajnostno poročilo Zavarovalne skupine Sava.

Družba se zaveda pomembnosti tveganja podnebnih sprememb za njeno dolgoročno delovanje zato so bila v ORSI 2022 tovrstna tveganja kvalitativno obravnavana in ocenjena. V procesu priprave ORSE so bila najprej identificirana pomembna tveganja prehoda in fizična tveganja v strateškem obdobju. Nato so bila tveganja kvalitativno vrednotena na enak način kot ostala tveganja v registru tveganj. Glede na ocene je družba pri tveganjih prehoda najbolj izpostavljena tržnim tveganjem, visoka pa je tudi izpostavljenost do tveganj premoženjskih zavarovanj. Pri fizičnih tveganjih je družba najbolj izpostavljena tveganjem premoženjskih zavarovanj, visoko ocenjena pa so tudi strateška tveganja.

V ORSO 2022 sta bila vključena tudi dva podnebna scenarija – zmerno optimistični scenarij, ki predstavlja scenarij hitrega prehoda in manj fizičnih tveganj, in pesimistični scenarij, ki predpostavlja malo ukrepov na področju preprečevanja podnebnih sprememb in veliko fizičnih tveganj. Družba je v primeru pesimističnega scenarija najbolj izpostavljena učinkom povečanja škod premoženjskih (po)zavarovanj, nezavarovaljivosti določenih območij pri premoženjskih (po)zavarovanjih, slabšim pogojem pri pridobivanju pozavarovalnega kritja, posrednim učinkom na finančne trge in vrednosti naložb in padcu BDP. Tveganja so v primeru scenarija hitrega prehoda nižje ocenjena.

V naslednji ORSI bomo učinke posameznih scenarijev v okviru možnosti tudi kvantitativno ovrednotili.

²⁴ Sustainable Finance Disclosure Regulation (SFDR).

Druge informacije

Družba v zvezi s profilom tveganj nima drugih pomembnih informacij.

D. Vrednotenje za namene solventnosti

V skladu s 174. členom ZZavar-1 se sredstva ovrednotijo z zneskom, po katerem bi se sredstvo izmenjalo med dobro obveščenima strankama s pravico razpolaganja v strogo poslovnem odnosu. Obveznosti pa se vrednotijo z zneskom, po katerem bi se lahko prenesle ali poravnale med dobro obveščenima strankama s pravico razpolaganja v strogo poslovnem odnosu. Vrednost obveznosti se ne prilagaja kreditni sposobnosti družbe.

Vrednotenje sredstev se izvaja skladno z določili MSRP, ki jih je sprejela Komisija EU. Če MSRP dovoljujejo uporabo več načinov vrednotenja, je treba izbrati metodo, ki je skladna z načeli Solventnosti II, predpisanimi v Delegirani uredbi in podzakonskih aktih, ki urejajo področje Solventnosti II. Pri večini primerov drugih sredstev in obveznosti (razen pri zavarovalno-tehničnih rezervacijah; ZTR) MSRP zagotavljajo vrednotenje, ki je v skladu z načeli Solventnosti II.

Izhodišče za bilanco stanja v skladu s Solventnostjo II (v nadaljevanju: SII-bilanca stanja), kjer so sredstva in obveznosti vrednotena v skladu z načeli vrednotenja iz členov 174 do 190 ZZavar-1, je izkaz bilance stanja, kot je pripravljen za namene poročanja družbe v skladu z MSRP, in je v tem dokumentu opredeljen kot bilanca stanja v skladu z MSRP.

Glede na bilanco stanja v skladu z MSRP so izvedene prerazporeditve in prevrednotenja postavk SII-bilance stanja. V tem razdelku je opisana izvedba tovrstnih prerazporeditev in prevrednotenj samo za tiste postavke, kjer se vrednost v skladu s Solventnostjo II (v nadaljevanju: SII-vrednost) razlikuje od vrednosti v skladu z MSRP. Pri vseh preostalih postavkah velja, da MSRP zagotavljajo vrednotenje, ki je skladno z načeli Solventnosti II.

V spodnjih preglednicah sta prikazani bilanci stanja na dan 31. 12. 2021 in 31. 12. 2020, kjer so prikazane vrednosti sredstev in obveznosti v skladu z MSRP (bilanca stanja v skladu z MSRP), pa tudi sredstva in obveznosti v skladu z načeli vrednotenja iz členov 174 do 190 ZZavar-1 (SII-bilanca stanja) ob upoštevanju prevrednotenja in prerazporeditev postavk sredstev in obveznosti.

Bilanca stanja v skladu z MSRP in v skladu z SII na dan 31.		12. 2021
-------------------------------------------------------------	--	-------------

	v tisoč EUR	MSRP		Prevrednotenje Prerazporeditve	Solventnost II
	Sredstva
1.	Odloženi stroški pridobivanja zavarovanj (D.1.1)	4.869	-4.869	0	0
2.	Neopredmetena sredstva (D.1.2)	3.194	-3.194	0	0
3.	Odložene terjatve za davek (D.1.3)	3.689	3.589	0	7.278
4.	Opredmetena sredstva, namenjena lastni uporabi (nepremičnine in oprema) (D.1.4)	2.403	777	0	3.181
5.	Opredmetena sredstva, ki niso namenjena lastni uporabi (nepremičnine in oprema) (D.1.5)	8.166	1155	0	9.320
6.	Naložbe v odvisne in pridružene družbe (D.1.5)	324.130	172.276	0	496.406
7.	Delnice (D.1.5)	6.851	0	0	6.851
8.	Obveznice (D.1.5)	283.761	469	0	284.229
9.	Naložbeni skladi (D.1.5)	24.990	0	0	24.990
10.	Depoziti razen denarnih ustreznikov (D.1.5)	0	0	0	0
11.	Posojila in hipotekarni krediti (D.1.6)	2.573	0	0	2.573
12.	Znesek ZTR prenesen pozavarovateljem (D.1.7)	48.486	-10.079	-6.020	32.388
13.	Depoziti pri cedentih (D.1.8)	9.610	0	0	9.610
14.	Terjatve do zavarovancev in zavarovalnih posrednikov (D.1.9)	74.410	0	-58.619	15.791
15.	Terjatve iz pozavarovanja in sozavarovanja (D.1.10)	5.126	0	-544	4.582
16.	Druge terjatve (D.1.11)	267	0	0	267
17.	Lastne delnice (D.1.12)	24.939	23.104	0	48.043
18.	Denar in denarni ustrezniki (D.1.13)	28.807	0	0	28.807
19.	Druga sredstva (D.1.14)	747	-747	0	0
	Skupaj sredstva	857.017	182.481	-65.183	974.316
	Obveznosti
20.	Kosmate zavarovalno-tehnične rezervacije – premoženjska in NSLT-zdravstvena zavarovanja (D.2)	314.973	-32.118	-46.935	235.920
21	Kosmate zavarovalno-tehnične rezervacije – življenjska zavarovanja (brez zdravstvenih zavarovanj in zavarovanj, kjer zavarovanci prevzemajo naložbeno tveganje) (D.2)	16.840	-4.302	-182	12.356
22.	Druge rezervacije razen ZTR (D.3.1)	422	0	0	422
23.	Odložene obveznosti za davek (D.1.3)	76	7.547	0	7.624
24.	Finančne obveznosti, razen finančnih obveznosti do finančnih institucij	0	0	0	0
25.	Obveznosti do zavarovancev in zavarovalnih posrednikov (D.3.2)	39.556	0	-11.503	28.054
26.	Obveznosti iz pozavarovanja in sozavarovanja (D.3.3)	6.593	0	-6.563	30
27.	Ostale obveznosti do dobaviteljev (D.3.4)	4.105	0	0	4.105
28.	Podrejene obveznosti (D.3.5)	74.864	3202	0	78.065
29.	Druge obveznosti (D.3.6)	3.485	-902	0	2.583
	Skupaj obveznosti	460.913	-26.573	-65.183	369.158
	Presežek sredstev nad obveznostmi	396.105	209.054	0	605.158

v tisoč EUR		MSRP	Prevrednotenje	Prerazporeditve	Solventnost II
Sredstva
1.	Odloženi stroški pridobivanja zavarovanj (D.1.1)	5.837	-5.837	0	0
2.	Neopredmetena sredstva (D.1.2)	1.947	-1.947	0	0
3.	Odložene terjatve za davek (D.1.3)	3.487	2.944	0	6.431
4.	Opredmetena sredstva, namenjena lastni uporabi (nepremičnine in oprema) (D.1.4)	2.411	745	0	3.155
5.	Opredmetena sredstva, ki niso namenjena lastni uporabi (nepremičnine in oprema) (D.1.5)	8.067	1.013	0	9.080
6.	Naložbe v odvisne in pridružene družbe (D.1.5)	319.097	182.490	0	501.587
7.	Delnice (D.1.5)	9.257	0	0	9.257
8.	Obveznice (D.1.5)	231.665	594	0	232.260
9.	Naložbeni skladi (D.1.5)	16.387	0	0	16.387
10.	Depoziti razen denarnih ustreznikov (D.1.5)	0	0	0	0
11.	Posojila in hipotekarni krediti (D.1.6)	4.968	0	0	4.968
12.	Znesek ZTR prenesen pozavarovateljem (D.1.7)	31.935	-7.220	-3.495	21.219
13.	Depoziti pri cedentih (D.1.8)	7.261	0	0	7.261
14.	Terjatve do zavarovancev in zavarovalnih posrednikov (D.1.9)	79.663	0	-61.518	18.144
15.	Terjatve iz pozavarovanja in sozavarovanja (D.1.10)	4.461	0	-585	3.876
16.	Druge terjatve (D.1.11)	2.629	0	0	2.629
17.	Lastne delnice (D.1.12)	24.939	6.918	0	31.856
18.	Denar in denarni ustrezniki (D.1.13)	27.080	0	0	27.080
19.	Druga sredstva (D.1.14)	487	-487	0	0
	Skupaj sredstva	781.579	179.211	-65.599	895.191
Obveznosti
20.	Kosmate zavarovalno-tehnične rezervacije – premoženjska in NSLT-zdravstvena zavarovanja (D.2)	282.627	-34.727	-48.471	199.429
21	Kosmate zavarovalno-tehnične rezervacije – življenjska zavarovanja (brez zdravstvenih zavarovanj in zavarovanj, kjer zavarovanci prevzemajo naložbeno tveganje) (D.2)	15.256	-3.555	-62	11.639
22.	Druge rezervacije razen ZTR (D.3.1)	424	0	0	424
23.	Odložene obveznosti za davek (D.1.3)	76	7.910	0	7.986
24.	Finančne obveznosti, razen finančnih obveznosti do finančnih institucij	0	0	0	0
25.	Obveznosti do zavarovancev in zavarovalnih posrednikov (D.3.2)	40.566	0	-12.986	27.580
26.	Obveznosti iz pozavarovanja in sozavarovanja (D.3.3)	4.824	0	-4.081	743
27.	Ostale obveznosti do dobaviteljev (D.3.4)	1.509	0	0	1.509
28.	Podrejene obveznosti (D.3.5)	74.805	876	0	75.681
29.	Druge obveznosti (D.3.6)	2.685	-997	0	1.688
	Skupaj obveznosti	422.772	-30.493	-65.599	326.679
	Presežek sredstev nad obveznostmi	358.808	209.704	0	568.512

Bilanca stanja v skladu z MSRP in v skladu z SII na dan 31. 12. 2020

Družba med zunajbilančnimi postavkami na dan 31. 12. 2021 izkazuje 10,0 milijona EUR potencialne terjatve v višini nominalne vrednosti izbrisanih podrejenih instrumentov, za katere družba nadaljuje aktivnosti za zaščito svojih interesov. Poleg tega so med zunajbilančnimi postavkami na dan

1. 2021 izkazane tudi pogojne obveznosti iz naslova danih zavez za vplačila v alternativne sklade in sicer v višini 8,5 milijona EUR (31. 12. 2020: 13,2 milijona EUR).

Sredstva

V nadaljevanju so predstavljene posamezne kategorije sredstev skupaj z opisom načina vrednotenja pomembnejših kategorij.

D.1.1 Odloženi stroški pridobivanja zavarovanj

Odloženi stroški pridobivanja zavarovanj so v SII-bilanci stanja družbe ovrednoteni z ničelno vrednostjo.

D.1.2 Neopredmetena sredstva

Družba nima neopredmetenih sredstev, ki bi se lahko prodala ločeno, in ne more dokazati, da obstaja tržna vrednost za enaka ali podobna sredstva. SII-vrednost neopredmetenih osnovnih sredstev je ovrednotena z ničelno vrednostjo.

D.1.3 Odložene terjatve in obveznosti za davek

Podlaga za opredelitev obveznosti in terjatev za odloženi davek je prepoznavanje začasnih razlik. To so razlike med davčno vrednostjo posameznega sredstva ali obveznosti in knjigovodsko vrednostjo posameznega sredstva ali obveznosti. Začasne razlike so lahko obdavčljive začasne razlike oziroma zneski, ki se prištejejo k obdavčljivemu dobičku v prihodnjih obdobjih, ali pa zneski, ki se odštejejo od obdavčljivega dobička v prihodnjih obdobjih. Odloženi davki se tako pripoznajo kot terjatve ali obveznosti za odloženi davek, kot posledica obračunavanja sedanjih in prihodnjih davčnih posledic.

Odložene obveznosti za davek so zneski davka iz dobička, ki jih bo treba poravnati v prihodnjih obdobjih glede na obdavčljive začasne razlike. V obdobjih pripoznanja povečujejo postavko odhodkov za davek od dohodkov pravnih oseb in znižujejo čisti poslovni izid.

Odložene terjatve za davek so zneski davka iz dobička, ki bodo povrnjeni v prihodnjih obdobjih glede na:

odbitne začasne razlike,
prenos neizrabljenih davčnih izgub v naslednja obdobja in
prenos izrabljenih dobropisov v naslednja obdobja.

Če družba v davčnem izkazu uspeha ugotovi davčno izgubo, lahko do pokritja davčne izgube (skladno z ZDDPO-2 v Sloveniji ni časovne omejitve za pokrivanje izgube) ne plačuje davka od dohodka pravnih oseb razen do minimalne osnove, lahko pa oblikuje terjatve za odložene davke in zniža odhodke iz odloženih davkov.

Splošno pravilo je, da se morajo obveznosti za odloženi davek obvezno pripoznati, terjatve za odloženi davek pa samo, če družba upravičeno pričakuje, da bo v prihodnosti ustvarila dovolj visoke dobičke za poračun terjatev za odložene davke.

V SII-bilanci stanja se odložene terjatve in obveznosti za davek oblikujejo iz vrednosti terjatev in obveznosti za odloženi davek v bilanci stanja v skladu z MSRP in iz dodatno obračunanih terjatev in obveznosti za odloženi davek iz prevrednotenj v SII-bilanci stanja ter se prikazujejo ločeno (bruto princip).

V SII-bilanci stanja se terjatve in obveznosti za odloženi davek obračunavajo od vseh prevrednotenj razen od:

prevrednotenja postavke udeležb v odvisnih in pridruženih družbah, ker imajo te udeležbe značaj strateških naložb – v tem primeru se razlike pri prevrednotenju obravnavajo kot stalne razlike ter ne izpolnjujejo pogoja začasnih razlik in s tem osnove za obračun odloženih davkov iz te postavke,
prevrednotenja postavke lastnih delnic, ki kotirajo na borzi, ker ta ne predstavlja obdavčljive začasne razlike,
prevrednotenja postavke podrejenih obveznosti, ker ta ne predstavlja obdavčljive začasne razlike.

Davčna stopnja, po kateri so bile v letu 2021 obračunane odložene terjatve in obveznosti za davek, znaša 19 %. Družba je iz naslova prevrednotenja skladno z načeli Solventnosti II oblikovala dodatno neto obveznost za odloženi davek v višini 346 tisoč EUR (2020: 1,6 milijona EUR). V spodnji preglednici je prikazan podrobnejši pregled po posameznih postavkah.

v tisoč EUR		31. 12. 2021			31. 12. 2020
	MSRP vrednost	Prevrednotenje	SII vrednost	MSRP vrednost	Prevrednotenje	SII vrednost
Odložene terjatve za davek	3.689	3.589	7.278	3.487	2.944	6.431
Odloženi stroški pridobivanja zavarovanj	0	925	925	0	1.109	1.109
Neopredmetena sredstva	0	607	607	0	370	370
Finančne naložbe	677	0	677	677	0	677
Znesek ZTR prenesen pozavarovateljem	0	1.915	1.915	0	1.372	1.372
Druge postavke odloženih terjatev za davek	3.012	142	3.154	2.810	93	2.903
Odložene obveznosti za davek	76	7.547	7.624	76	7.910	7.986
Opredmetena sredstva namenjena lastni uporabi (nepremičnine in oprema)	0	148	148	0	141	141
Opredmetena sredstva, ki niso namenjena lastni uporabi (nepremičnine in oprema)	0	219	219	0	192	192
Finančne naložbe	0	89	89	0	113	113
Kosmate ZTR	0	6.920	6.920	0	7.274	7.274
Druge postavke odloženih obveznosti za davek	76	171	248	76	189	266

Odložene terjatve in obveznosti za davek

Največji učinek na višino odloženih terjatev za davek izhaja iz prevrednotenja zavarovalno-tehničnih rezervacij, ki so prenesene pozavarovateljem. Iz tega naslova je bilo na 31. 12. 2021 oblikovanih 1,9 milijona EUR terjatev za odloženi davek (31. 12. 2020: 1,4 milijona EUR).

Največji učinek na višino odloženih obveznosti za davek izhaja iz naslova prevrednotenja kosmatih zavarovalno-tehničnih rezervacij. Iz tega naslova je bilo na dan 31. 12. 2021 oblikovanih 6,9 milijona EUR obveznosti za odloženi davek (31. 12. 2020: 7,3 milijona EUR).

D.1.4 Opredmetena osnovna sredstva, namenjena lastni uporabi

Družba od neodvisnega zunanjega ocenjevalca vrednosti nepremičnin vsaka tri leta pridobi oceno poštene vrednosti nepremičnin, namenjenih za lastno uporabo. Oprema za neposredno opravljanje zavarovalne dejavnosti predstavlja nepomemben znesek in ga družba v SII-bilanci stanja prikazuje v enaki višini kot v bilanci stanja v skladu z MSRP. Pravica do uporabe sredstev v najemu se v SII-bilanci stanja prikazuje enako kot v bilanci stanja v skladu z MSRP.

D.1.5 Naložbe

Opredmetena sredstva, ki niso namenjena lastni uporabi

Metodologija je skladna z metodologijo, ki se uporablja za opredmetena osnovna sredstva, namenjena lastni uporabi, ki je podrobno opisana v podrazdelku D.1.4 Opredmetena osnovna sredstva, namenjena lastni uporabi.

Udeležbe

Metodologijo vrednotenja ločimo na vrednotenje udeležb v zavarovalnicah in vrednotenje udeležb v družbah, ki niso zavarovalnice.

Udeležbe v zavarovalnicah

V SII-bilanci stanja se deleži udeležb v zavarovalnice vrednotijo po tržno usklajeni vrednosti. Te je mogoče pridobiti prek:

tržne cene, ki jo je mogoče neposredno opazovati, ali
vrednotenja z uporabo prilagojene kapitalske metode (čista vrednost sredstev deleža udeležbe, kjer se sredstva in obveznosti prilagodijo na SII-vrednosti).

Za kapitalske naložbe v odvisne družbe Save Re, ki so zavarovalnice in ne kotirajo na organiziranem trgu, se tržna vrednost za potrebe izračuna kapitalskih zahtev v skladu s standardno formulo izračuna na podlagi vrednotenja z uporabo prilagojene kapitalske metode – presežka SII-vrednosti sredstev nad obveznostmi posamezne zavarovalnice, saj nobena od odvisnih družb v skupini ne kotira na borzi.

Kjer je delež Save Re v odvisni družbi manjši od 100 % izvedemo sorazmerne prilagoditve.

Udeležbe v družbe, ki niso zavarovalnice

Družba v SII-bilanci stanja vrednoti deleže udeležb v družbah, ki niso zavarovalnice z uporabo kapitalske metode MSRP v skladu s 13(5) členom Delegirane uredbe. Na dan 31. 12. 2021 smo metodologijo prilagodili tako, da nabavno vrednost, ki je osnova za izračun kapitalske metode, zmanjšamo za dobro ime, ki je bilo del nabavne vrednosti. Vrednost dobrega imena in drugih neopredmetenih sredstev, ki bi bila v skladu z metodologijo vrednotenja sredstev ovrednotena z ničelno vrednostjo, odštejemo od dobljene vrednosti družbe.

Delnice

Metodologija vrednotenja v skladu z zahtevami Solventnosti II je za delnice, ki kotirajo, skladna z metodologijo, ki je uporabljena za vrednotenje bilance stanja v skladu z MSRP.

Ker lastniški vrednostni papirji, ki niso uvrščeni na borzo, predstavljajo nepomemben delež naložbenega portfelja Save Re, v SII-bilanci stanja niso vrednoteni po pošteni vrednosti, temveč so izkazani v enaki višini kot v bilanci stanja v skladu z MSRP.

Obveznice

Vse obveznice, razen obveznic, ki so razvrščene v računovodsko skupino »v posesti do zapadlosti« se v SII-bilanci vrednotijo v skladu z računovodskim standardom MRS 39. Obveznice razvrščene v računovodsko skupino »v posesti do zapadlosti« se v SII-bilanci stanja prevrednotijo na pošteno vrednost ob upoštevanju tržne cene na datum poročanja.

Naložbeni skladi

Glede na to, da so naložbeni skladi v bilanci stanja v skladu z MSRP tržno vrednoteni, prevrednotenje za SII-bilanco ni potrebno.

Alternativni skladi

Vrednost alternativnih skladov (nepremičninski in infrastrukturni skladi, skladi zasebnega dolga, skladi zasebnega kapitala) je v bilanci stanja v skladu z MSRP prikazana na podlagi VEP-a, podanega s strani upravljalca sklada ali kot vrednost vplačane naložbe. Upravljalci skladov pri vrednotenju običajno uporabijo metode, ki so v skladu z mednarodnimi IPEV²⁵ standardi vrednotenja alternativnih naložb, kot je diskontiranje denarnih tokov in metoda večkratnikov.

Za oba pristopa uporabljena v bilanci stanja v skladu z MSRP predpostavljamo, da sta najboljši približek tržnemu vrednotenju, zato je vrednost teh naložb v SII-bilanci stanja skladna s prikazom v bilanci stanja v skladu z MSRP.

Depoziti, ki niso denarni ustrezniki

Depoziti, ki niso denarni ustrezniki, se ne prevrednotijo, temveč se predpostavi, da je vrednost v skladu z MSRP dovolj dober približek SII-vrednosti.

Pri oblikovanju SII-bilance se v kategoriji depozitov, ki niso denarni ustrezniki, upošteva prerazporeditev depozitov z originalno zapadlostjo do treh mesecev iz postavke denarja in denarnih ustreznikov v postavko depozitov, ki niso denarni ustrezniki.

D.1.6 Posojila in hipotekarni krediti

Družba med sredstvi nima posojil in hipotekarnih kreditov do posameznikov, temveč le druga posojila, ki predstavljajo dana posojila odvisnim družbam. Vrednotenje v SII-bilanci stanja je enako vrednotenju v bilanci stanja v skladu z MSRP.

D.1.7 Znesek zavarovalno-tehničnih rezervacij, prenesen pozavarovateljem

Vrednotenje zneska zavarovalno-tehničnih rezervacij, prenesenih pozavarovateljem, se izvaja v aktuariatu družbe. V tem dokumentu le povzemamo metodologijo, ki je podrobneje opredeljena v

²⁵ Angl. International Private Equity and Venture Capital Valuation.

pravilniku o oblikovanju najboljših ocen rezervacij družbe. Ta upošteva tudi usmeritve iz politike upravljanja zavarovalnih tveganj družbe.

Osnovni posel družbe predstavljajo prevzeta pozavarovanja, zato zaščito tega posla z nadaljnjim pozavarovanjem oziroma oddano pozavarovanje zaradi jasnosti imenujemo retrocesija.

Družba pri izračunu retrocedirane premijske rezervacije upošteva prerazporeditev postavk za obračunane, nezapadle terjatve za provizijo iz naslova retrocediranega posla in za obračunane, nezapadle obveznosti za retrocedirano premijo.

Zaradi razmeroma majhnega obsega retrocesije za izračun retrocediranih rezervacij ni mogoča uporaba enakih aktuarskih metod kakor za kosmate rezervacije. Uporabljajo se poenostavitve, s katerimi se na podlagi podatkov o retrocesiji za vsako homogeno skupino in vsako pogodbeno leto izračuna delež retrocesije, pri čemer se upošteva oblika retrocesije. Z dobljenim deležem retrocesije se pri premoženjskih vrstah poslovanja iz tehnične kosmate najboljše ocene premijske in škodne rezervacije (pred upoštevanjem stroškov, prihodnjih denarnih tokov iz premij in provizij ter brez upoštevanja časovne vrednosti denarja) izračuna retrocedirana tehnična najboljša ocena premijske in škodne rezervacije, pri življenjskih vrstah poslovanja pa se s pomočjo deleža retrocesije izračuna retrocedirana nediskontirana najboljša ocena rezervacije. Deleža retrocesionarjev v rezervacijah za stroške se ne obračunava. Upoštevanje valutne strukture in časovne vrednosti denarja poteka enako kakor pri kosmatih najboljših ocenah rezervacij. Pri oblikovanju denarnih tokov se na podlagi preteklih podatkov o plačanih škodah preveri morebiten pričakovani časovni zamik plačil iz retrocesije v primerjavi s kosmatimi izplačili. Prilagoditev za pričakovana neplačila nasprotne stranke se izvede na podlagi delitve zneska ZTR, prenesenega pozavarovateljem (za vrednotenje bilance stanja v skladu z MSRP), po bonitetnih ocenah nasprotnih strank (retrocesionarjev) in s temi bonitetnimi ocenami povezanimi verjetnostmi neplačila.

D.1.8 Depoziti pri cedentih

Pri depozitih pri cedentih se zaradi kratkoročnosti naložbe šteje, da je vrednost v bilanci stanja v skladu z MSRP dovolj dober približek tržne vrednosti. Zato za tovrstne depozite tržne vrednosti v modelu ne izračunavamo, v SII-bilanci stanja pa za tržno vrednost privzamemo vrednost iz bilance stanja v skladu z MSRP.

D.1.9 Terjatve do zavarovancev in zavarovalnih posrednikov

Vrednotenje terjatev na SII-vrednost se ne razlikuje od vrednotenja bilance stanja v skladu z MSRP.

Družba iz postavke terjatve iz neposrednih zavarovalnih poslov izloči nezapadle terjatve na bilančni datum, in sicer nezapadle terjatve za premijo iz sprejetega pozavarovanja. Omenjeno postavko družba upošteva kot prihodnje denarne tokove pri izračunu kosmate najboljše ocene premijske rezervacije, kjer jo prav tako izkazuje kot prerazporeditev.

D.1.10 Terjatve iz pozavarovanja in sozavarovanja

SII-vrednost terjatev se ne razlikuje od vrednotenja v bilanci stanja v skladu z MSRP.

Družba iz postavke terjatve iz pozavarovanja in sozavarovanja izloči nezapadle terjatve na bilančni datum, in sicer nezapadle terjatve za provizijo retrocediranega posla. Omenjeno postavko družba upošteva kot prihodnje denarne tokove pri izračunu pozavarovalnega deleža najboljše ocene premijske rezervacije, kjer jo prav tako izkazuje kot prerazporeditev.

D.1.11 Druge terjatve

V postavki druge terjatve izkazujemo kratkoročne terjatve državnih in drugih institucij, kratkoročne terjatve iz oddaje prostorov in opreme in podobno.

Vrednotenje v SII-bilanci stanja je enako kakor za bilanco stanja v skladu z MSRP.

D.1.12 Lastne delnice

Lastne delnice kotirajo na organiziranem trgu, zato se za namene SII-bilance stanja prevrednotijo na zaključno ceno na borzi na dan vrednotenja SII-bilance stanja.

D.1.13 Denar in denarni ustrezniki

Vrednotenje v SII-bilanci stanja je enako kakor v bilanci stanja v skladu z MSRP. Depoziti z izvirno zapadlostjo do treh mesecev se v SII-bilanci stanja obravnavajo enako kot depoziti z daljšo zapadlostjo, zato se izvede prerazporeditev v postavko depozitov, ki niso denarni ustrezniki.

D.1.14 Druga sredstva, ki niso izkazana drugje

Druga sredstva sestavljajo kratkoročne časovne razmejitve (kratkoročno odloženi stroški in kratkoročno nezaračunani prihodki). Med kratkoročno odloženimi stroški izkazujemo vnaprej plačane stroške zavarovanj, licenc, zakupnin in podobno. Druga sredstva se v SII-bilanci stanja pripoznajo v enaki višini kakor za bilanco stanja v skladu z MSRP, razen vnaprej plačanih stroškov, ki so ovrednoteni z ničelno vrednostjo.

Zavarovalno-tehnične rezervacije

Družba pri izračunu kosmate premijske rezervacije upošteva prerazporeditve postavk za obračunane, nezapadle terjatve za premijo za prejeto pozavarovanje in za obračunane nezapadle obveznosti za provizije za prejeto pozavarovanje.

Vrednotenje kosmatih zavarovalno-tehničnih rezervacij se izvaja v aktuariatu družbe. V tem dokumentu le povzemamo metodologijo za izračun najboljših ocen rezervacij pri vrednotenju postavk SII-bilanca stanja, ki je podrobneje opredeljena v pravilniku o oblikovanju najboljših ocen rezervacij družbe. Ta upošteva tudi usmeritve, podane v politiki upravljanja zavarovalnih tveganj družbe. Vrednotenje pozavarovalnega dela zavarovalno-tehničnih rezervacij je opisano pri vrednotenju sredstev v razdelku D.1.7 Znesek zavarovalno-tehničnih rezervacij, prenesen pozavarovateljem.

Izračuni potekajo na ravni vrst poslovanja, pri čemer družba loči posle z družbami Zavarovalne skupine Sava in posle zunaj skupine. Sprejeta življenjska zavarovanja poslov skupine (ki predstavljajo glavnino obveznosti sprejetih življenjskih zavarovanj družbe) se praviloma vrednotijo s tehnikami življenjskih zavarovanj na podlagi pričakovanih denarnih tokov. Za portfelj družbe zunaj skupine se sprejeta življenjska zavarovanja skladno z naravo obveznosti, razpoložljivimi podatki ter po principu proporcionalnosti vrednotijo s tehnikami premoženjskih in NSLT-zdravstvenih zavarovanj, zato družba te obveznosti razporedi k NSLT-zdravstvenim zavarovanjem.

Zavarovalno-tehnične rezervacije vključujejo najboljšo oceno rezervacij in dodatek za tveganje.

Družba za življenjska zavarovanja na podlagi pričakovanih denarnih tokov za sprejeto pozavarovanje, pridobljenih od cedentov, ločeno oblikuje najboljšo oceno rezervacij življenjskih zavarovanj (vključno z najboljšo oceno škodne rezervacije) in najboljšo oceno rezervacij za prijavljene rente iz premoženjskih zavarovanj.

Najboljša ocena rezervacij premoženjskih vrst poslovanja (vključno z NSLT-zdravstvenimi zavarovanji) je sestavljena iz najboljše ocene premijskih rezervacij in najboljše ocene škodnih rezervacij. Osnova za izračune je razporeditev poslov po pogodbenih letih.

Izračun najboljše ocene rezervacij premoženjskih zavarovanj je sestavljen iz naslednjih korakov:

izračun tehnične kosmate rezervacije, ki vključuje najboljšo oceno rezervacije za škodne dogodke, povezane s sklenjenimi posli (že nastale in bodoče) ter od njih odvisnih plačil (provizije cedentom, odvisne od rezultata, pogodbeno dogovorjene premije za ponovno vzpostavitev kritja po dogodku), in sicer pred upoštevanjem časovne vrednosti denarja (diskontiranjem),
delitev tehnične kosmate rezervacije na tehnično premijsko rezervacijo (za še ne nastale škode aktivnega portfelja oziroma nepoteklo kritje) in tehnično škodno rezervacijo (za že nastale, a še ne plačane škode oziroma že poteklo kritje),
upoštevanje bodočih internih stroškov, povezanih z veljavnimi pogodbami,
upoštevanje bodočih denarnih tokov iz premij in provizij (neodvisnih od rezultata), vključno z že obračunanimi, a še ne zapadlimi in neplačanimi premijami in provizijami,
priprava denarnih tokov, upoštevanje valutne strukture denarnih tokov in diskontiranje.

Pri tehnični kosmati rezervaciji uporabljamo metodo veriženja na trikotnikih kumulativnih obračunanih škod z Bornhütter-Fergusonovo (v nadaljevanju: BF) prilagoditvijo. Kjer so škodni trikotniki preveč razpršeni, ultimativne škode ocenimo na podlagi škodnih količnikov. Pri tem se pričakovani merodajni škodni količnik vsakega pogodbenega leta določi kot izbrano povprečje med vnaprej ocenjenim naivnim količnikom, določenim na podlagi strokovne presoje, večletnih povprečij, na podlagi informacij oddelka za prevzem pozavarovanj, ter realiziranim merodajnim MSRP-škodnim količnikom (brez rezervacij na ravni portfelja). Za starejša leta z znanim razvojem ima večjo utež realizirani količnik, za novejša leta pa naivni. Za razvoj izplačil oziroma denarni tok uporabimo vzorec, pridobljen iz trikotniškega razvoja. V združenem pregledu nato povzamemo rezultate vseh metod in izberemo najboljšo oceno ultimativnih škod, na podlagi katere izračunamo tehnično kosmato rezervacijo. V deležih stroškov upoštevamo prihodnje cenilne in administrativne stroške, povezane s sklenjenimi pogodbami. Osnova za delitev dobljenih denarnih tokov po valutah je valutna struktura za vrednotenje bilance stanja v skladu z MSRP, in sicer struktura vsote škodnih rezervacij in prenosnih premij, zmanjšanih za razmejene provizije. Prihodnje denarne tokove, razdeljeni po tem ključu, diskontiramo z uporabo ustreznih krivulj netveganih obrestnih mer, pri čemer družba ne uporablja uskladitvene prilagoditve, prilagoditve za nestanovitnost, prehodnih prilagoditev zadevne strukture netveganih obrestnih mer in prehodnega odbitka (vse prilagoditve iz Direktive 2009/138/ES).

Dodatek za tveganje družba izračunava v skladu z Delegirano uredbo. Pri tem uporabljamo poenostavljeno metodo za projekcijo prihodnjih zneskov SCR, in sicer upoštevamo raven (2) hierarhije iz 61. člena Sklepa o podrobnejših navodilih za vrednotenje zavarovalno-tehničnih rezervacij: za določanje celotnega zahtevanega solventnostnega kapitala za vsako prihodnje leto se uporabi razmerje najboljše ocene za navedeno prihodnje leto in najboljše ocene zavarovalnotehničnih rezervacij na datum vrednotenja. Izračunan dodatek za tveganje se dodeli na posamezne vrste poslovanja v razmerju izračunanih kapitalskih zahtev.

D.2.1 Vrednosti SII-zavarovalno-tehničnih rezervacij

V spodnjih preglednicah so prikazane vrednosti kosmate najboljše ocene rezervacij, pozavarovalnega dela najboljše ocene rezervacij in dodatka za tveganje po posameznih vrstah poslovanja.

Najboljša ocena rezervacij po vrstah poslovanja na dan 31.			12.	2021

(v tisoč EUR)	Kosmati znesek	Pozavarovalni del	Dodatek za tveganje
Proporcionalno pozavarovanje za stroške zdravljenja	1	0	0
Proporcionalno pozavarovanje izpada dohodka	2.555	40	323
Proporcionalno nezgodno pozavarovanje zaposlenih	0	0	0
Proporcionalno pozavarovanje avtomobilske odgovornosti	11.564	3	877
Druga proporcionalna pozavarovanja motornih vozil	9.800	72	924
Proporcionalno pomorsko, letalsko in transportno pozavarovanje	13.274	2.254	1.113
Proporcionalno požarno pozavarovanje in proporcionalno pozavarovanje druge škode na premoženju	66.965	8.061	5.811
Splošno proporcionalno pozavarovanje odgovornosti	12.190	631	1.389
Kreditno in kavcijsko proporcionalno pozavarovanje	884	0	282
Proporcionalno pozavarovanje stroškov postopka	-2	0	0
Proporcionalno pozavarovanje pomoči	-11	-5	1
Različne finančne izgube	4.068	576	320
Neproporcionalno zdravstveno pozavarovanje	668	1	84
Neproporcionalno pozavarovanje odgovornosti	16.709	2.879	1.484
Neproporcionalno pomorsko, letalsko in transportno pozavarovanje	9.224	-217	1.400
Neproporcionalno premoženjsko pozavarovanje	63.761	11.773	10.260
Sprejeto življenjsko pozavarovanje	12.243	6.319	114

(v tisoč EUR)	Kosmati	Pozavarovalni	Dodatek za
	znesek	del	tveganje
Celoten portfelj	223.893	32.388	24.383

Najboljša ocena rezervacij po vrstah poslovanja na dan 31.					12.	2020
------------------------------------------------------------	--	--	--	--	-----	------

v tisoč EUR	Kosmati	Pozavarovalni	Dodatek za
	znesek	del	tveganje
Proporcionalno pozavarovanje za stroške zdravljenja	38	0	9
Proporcionalno pozavarovanje izpada dohodka	2.815	28	354
Proporcionalno nezgodno pozavarovanje zaposlenih	0	0	0
Proporcionalno pozavarovanje avtomobilske odgovornosti	12.118	3	986
Druga proporcionalna pozavarovanja motornih vozil	7.298	36	928
Proporcionalno pomorsko, letalsko in transportno pozavarovanje	11.095	1.472	1.238
Proporcionalno požarno pozavarovanje in proporcionalno pozavarovanje druge škode na premoženju	62.368	4.927	6.729
Splošno proporcionalno pozavarovanje odgovornosti	8.328	385	1.544
Kreditno in kavcijsko proporcionalno pozavarovanje	1.007	0	310
Proporcionalno pozavarovanje stroškov postopka	-3	0	1
Proporcionalno pozavarovanje pomoči	0	0	0
Različne finančne izgube	3.520	173	414
Neproporcionalno zdravstveno pozavarovanje	679	1	92
Neproporcionalno pozavarovanje odgovornosti	17.571	7.487	1.236
Neproporcionalno pomorsko, letalsko in transportno pozavarovanje	5.755	-91	1.370
Neproporcionalno premoženjsko pozavarovanje	41.888	933	9.741
Sprejeto življenjsko pozavarovanje	11.505	5.864	134
Celoten portfelj	185.982	21.219	25.087

Kosmate najboljše ocene rezervacij so se v 2021 povečale za 37,9 milijona EUR, od tega za posel skupine za 5,7 milijona EUR, za posel zunaj skupine pa za 32,2 milijona EUR. Pri poslu skupine povečanje izvira predvsem iz rasti portfelja in poslabšanja pričakovanj škodnega dogajanja (popuščanje ugodnih učinkov Covid-19, škodna inflacija). Pri poslu zunaj skupine je povečanje kosmate najboljše ocene rezervacij v največji meri posledica oblikovanja rezervacij za katastrofalne naravne nesreče v 2021 (v okviru neproporcionalnih premoženjskih pozavarovanj), ki pa so tudi v velikem delu pozavarovane, kar se odraža v povečanju pozavarovalnega dela najboljše ocene rezervacij.

Glavne razlike pri vrednotenju (kosmatih) SII in MSRP-zavarovalno-tehničnih rezervacij so (pri izračunih razlik za MSRP-rezervacije upoštevamo kosmate rezervacije, zmanjšane za razmejene provizije):

SII-rezervacije temeljijo na principu denarnih tokov, medtem ko MSRP-rezervacije temeljijo na principu že zasluženih prihodkov, zmanjšanih za odhodke. Tako so SII-rezervacije znižane za nezapadle premijske terjatve (in povečane za pripadajoče nezapadle obveznosti za provizijo), ki so v MSRP-bilanci evidentirane v okviru terjatev (oziroma obveznosti) iz zavarovalnih poslov. Na dan 31. 12. 2021 izvira 59,9 % razlike (2020: 59,9 %) med kosmatimi SII in MSRP-rezervacijami iz prerazporeditve nezapadlih terjatev in obveznosti (kar ne vpliva na višino primernih lastnih virov sredstev).
SII-rezervacije naj bi zadoščale za poplačilo obveznosti le v tehtanem povprečju vseh možnih scenarijev (slučajna nihanja naj bi deloma pokrival dodatek za tveganje), MSRP-rezervacije pa

praktično v skoraj vseh primerih. Dne 31. 12. 2021 izvira 17,3 % (2020: 25,5 %) razlike med kosmatimi MSRP in SII-rezervacijami iz drugačne ravni previdnosti pri določanju predpostavk ter iz podrobnejše segmentacije izračunov MSRP-rezervacij.

Predpostavke pri upoštevanih deležih škod v izpostavljenosti, merjeni s premijami, zmanjšanimi za provizije, pri vrednotenju MSRP in SII-rezervacij, v dveh najpomembnejših vrstah poslovanja za zadnje pogodbeno leto, ki je zaradi nepoteklega kritja podvrženo največji negotovosti: pri proporcionalnem požarnem pozavarovanju in proporcionalnem pozavarovanju druge škode na premoženju znaša omenjeni delež v skladu z MSRP-izračuni 105,8 %, v skladu z SII-izračuni pa 84,3 % (2020: MSRP 105,6 %, SII 89,4 %); pri neproporcionalnem premoženjskem pozavarovanju znaša delež v skladu z MSRP-izračuni 141,3 %, v skladu z SII-izračuni pa 109,5 % (2020: MSRP 87,6 %, SII 64,8 %).
V SII-rezervacijah so v izračun zajeti tudi vsi prihodnji pričakovani dobički (EPIFP), ki izhajajo iz aktivnega portfelja. Med kosmatimi MSRP in SII-rezervacijami iz naslova prihodnjih dobičkov aktivnega portfelja, ki so v skladu z SII-načeli že pripoznani in zmanjšujejo SII-rezervacije, na dan 31. 12. 2021 izvira 14,9 % (2020: 10,7 %) razlike (kar se nanaša na kosmate prihodnje dobičke pred retrocesijo in davkom za dobiček).
V SII-rezervacijah se tudi pri premoženjskih vrstah poslovanja upošteva časovna vrednost denarja, medtem ko se MSRP-rezervacije praviloma ne diskontirajo. Na dan 31. 12. 2021 med kosmatimi MSRP in SII-rezervacijami izvira iz diskontiranja premoženjskih vrst poslovanja 7,9 % (2020: 3,9 %) razlike.

D.2.2 Opis ravni negotovosti, povezane z vrednostjo SII-zavarovalno-tehničnih rezervacij

Pri izvedbi testiranja občutljivosti je družba od vplivov na najboljšo oceno premijskih in škodnih rezervacij izbrala občutljivost na predpostavke o škodnem količniku. Pri 5 % povečanju BF količnikov ter naivnih škodnih količnikov v vseh homogenih skupinah in letih, kjer metode uporabljajo te količnike, bi se kosmate najboljše ocene rezervacij 2021 povečale za 4,4 % (2020: 6,0 %). Družba je izvedla tudi test občutljivosti na zmanjšanje obračunanih, a še nezapadlih premij in provizij v premijah in provizijah za 10 %; kosmate najboljše ocene rezervacij bi se povečale za 2,2 % (2020: 2,7 %), kar sicer ne vpliva na spremembo primernih lastnih virov sredstev (prerazporeditev). Poleg tega je družba testirala tudi občutljivost na povečanje upoštevanih ostalih stroškov (razen provizij, ki so upoštevane neposredno) za 50 %; kosmate najboljše ocene rezervacij bi se povečale za 0,4 % (2020: 0,5 %).

Za testiranje občutljivosti najboljše ocene rezervacij za življenjsko zavarovanje je družba izbrala dva najbolj materialna šoka za portfelj teh obveznosti v skladu s standardno formulo. Pri šoku dolgoživosti se najboljša ocena rezervacij 2021 poveča za 4,6 % (2020: 4,7 %), pri šoku revizije rent pa za 3,4 % (2020: 3,9 %).

Dodatno navajamo še vpliv spremenjenih obrestnih mer za diskontiranje. S šokom standardne formule navzdol se kosmate najboljše ocene rezervacij povečajo za 1,6 % (2020: 1,1 %), s šokom standardne formule navzgor pa se kosmate najboljše ocene rezervacij zmanjšajo za 3,5 % (2020: 3,7 %).

Drugih področij negotovosti družba ni zaznala. Na podlagi predstavljenih izračunov občutljivosti je razvidno, da so SII-zavarovalno-tehnične rezervacije zmerno občutljive do neobčutljive na spremembo navedenih predpostavk. Analiza občutljivosti torej ni odkrila področja oziroma predpostavk, ki bi povzročile večjo negotovost oblikovanih SII-zavarovalno-tehničnih rezervacij.

Druge obveznosti

D.3.1 Druge rezervacije razen zavarovalno-tehničnih rezervacij

Med drugimi rezervacijami družba izkazuje neto sedanjo vrednost za ugodnosti zaposlenih, ki vključujejo odpravnine ob upokojitvi in jubilejne nagrade.

Vrednost drugih rezervacij je po metodologiji SII enaka kot v bilanci stanja v skladu z MSRP.

D.3.2 Obveznosti do zavarovancev in zavarovalnih posrednikov

Med obveznosti do zavarovancev in zavarovalnih posrednikov uvrščamo obveznosti za škode in provizije iz aktivnih pozavarovalnih poslov.

Vrednotenje na SII-vrednost obveznosti do zavarovancev in zavarovalnih posrednikov ne odstopa od vrednotenja v bilanci stanja v skladu z MSRP.

Družba iz te postavke obveznosti izloči nezapadle obveznosti za provizijo aktivnega pozavarovalnega posla na bilančni datum in jo izkazuje kot prerazporeditev. Omenjeno postavko družba upošteva kot prihodnje denarne tokove pri izračunu kosmate najboljše ocene premijske rezervacije, kjer jo prav tako izkazuje kot prerazporeditev.

D.3.3 Obveznosti iz pozavarovanja in sozavarovanja

Med obveznosti iz pozavarovanja in sozavarovanja uvrščamo obveznosti za premije iz pasivne retrocesije.

Vrednotenje na SII-vrednost obveznosti iz pozavarovanja in sozavarovanja ne odstopa od vrednotenja v bilanci stanja v skladu z MSRP.

Družba iz postavke obveznosti iz pozavarovanja in sozavarovanja izloči nezapadle obveznosti za premijo iz naslova retrocediranega posla na dan sestave bilance stanja v skladu z MSRP in jo izkazuje kot prerazporeditev. Omenjeno postavko družba upošteva kot prihodnje denarne tokove pri izračunu pozavarovalnega deleža najboljše ocene premijske rezervacije, kjer jo prav tako izkazuje kot prerazporeditev.

D.3.4 Ostale obveznosti

Med ostalimi obveznostmi družba izkazuje kratkoročne obveznosti do zaposlenih iz naslova obračunanih plač in povračil stroškov, obveznosti za davke, obveznosti do dobaviteljev za obratovalne stroške in preostale obveznosti.

Vrednotenje na SII-vrednost ne odstopa od vrednotenja v bilanci stanja v skladu z MSRP.

D.3.5 Podrejene obveznosti

Podrejena obveznica družbe je uvrščena v trgovanje na organizirani trg Luksemburške borze. Obveznosti iz naslova izdane podrejene obveznice se v SII-bilanci stanja vrednotijo po pošteni vrednosti na podlagi objavljene cene obveznice na Bloombergu.

D.3.6 Druge obveznosti, ki niso izkazane drugje

Med drugimi obveznostmi družba izkazuje predvsem vnaprej vračunane stroške ter dolgoročne obveznosti iz najemov, ki izpolnjujejo pogoje za vrednotenje po MSRP 16.

Med drugimi obveznostmi znotraj te postavke v SII-bilanci stanja z ničelno vrednostjo vrednotimo razmejene provizije prejetega sozavarovanja in pozavarovanja ter druge razmejene prihodke. Pri preostalih obveznostih pa vrednotenje na SII-vrednost ne odstopa od vrednotenja v bilanci stanja v skladu z MSRP.

Alternativne metode vrednotenja

Družba obdobno (vsaka tri leta) od neodvisnega zunanjega ocenjevalca vrednosti nepremičnin pridobi oceno tržne vrednosti nepremičnin, namenjenih lastni uporabi in naložbenih nepremičnin. Ocenjujemo, da tako pridobljena vrednost predstavlja najbolj reprezentativno oceno zneska, za katerega bi se lahko med dobro obveščenima strankama s pravico razpolaganja v strogo poslovnem odnosu izmenjale ocenjene nepremičnine.

Pri kapitalskih naložbah v odvisne družbe Save Re, ki so zavarovalnice in ne kotirajo na organiziranem trgu, se za potrebe izračuna kapitalskih zahtev v skladu s standardno formulo SII-vrednost izračuna na podlagi vrednotenja s prilagojeno kapitalsko metodo kot presežek sredstev nad obveznostmi v SII-bilanci stanja posamezne zavarovalnice (v skladu s 13(4) členom Delegirane uredbe). Kjer je delež Save Re v odvisni družbi manjši kot 100 %, izvedemo sorazmerne prilagoditve.

Družba v SII-bilanci stanja vrednoti deleže v družbah, ki niso zavarovalnice z uporabo kapitalske metode MSRP v skladu s členom 13(5) Delegirane uredbe. Na dan 31. 12. 2021 smo metodologijo prilagodili tako, da nabavno vrednost, ki je osnova za izračun kapitalske metode,zmanjšamo za dobro ime, ki je bilo del nabavne vrednosti. Vrednost dobrega imena in drugih neopredmetenih sredstev, ki bi bila v skladu z metodologijo vrednotenja sredstev ovrednotena z ničelno vrednostjo, odštejemo od dobljene vrednosti družbe.

Nekotirajoče delnice so vrednotene po nabavni vrednosti. Tržna vrednost, izračunana z notranjim modelom, ki v večji meri upošteva neopazovane vložke, se uporablja le za ugotavljanje potrebe po slabitvi.

Druge informacije

Družba v povezavi z vrednotenjem nima drugih pomembnih informacij.

E. Upravljanje kapitala

Družba upravljanje kapitala opredeljuje v politiki upravljanja kapitala Zavarovalne skupine Sava in družbe Sava Re. Ta opredeljuje cilje in ključne dejavnosti, povezane z upravljanjem kapitala. Upravljanje kapitala je neločljivo povezano s strategijo prevzemanja tveganj, ki določa pripravljenost za prevzem tveganj.

Cilji upravljanja kapitala v družbi so:

optimalna kapitaliziranost na daljši rok v skladu s strategijo prevzemanja tveganj,
ustrezna mera fleksibilnosti financiranja,
sposobnost doseganja ustrezne dobičkovnosti poslovnih odsekov, ki vežejo kapital,
sposobnost doseganja ustrezne donosnosti lastniškega kapitala oziroma ustreznega dividendnega donosa za delničarje.

Z ustreznim upravljanjem kapitala želi družba zagotoviti, da ima vedno na voljo zadostno višino virov za pokrivanje svojih obveznosti in izpolnjevanje zakonskih zahtev glede kapitala. Pri tem mora biti struktura lastnih virov sredstev, ki zagotavljajo kapitalsko ustreznost, skladna z zakonodajo ter zagotavljati optimalno razmerje med dolžniškim in lastniškim virom financiranja. Višina lastnih virov sredstev mora biti vedno zadostna vsaj za pokrivanje zakonodajnega zahtevanega solventnostnega kapitala ter tudi za doseganje ciljne bonitetne ocene in drugih ciljev družbe.

Pomemben vhodni element pri upravljanju kapitala in poslovnem načrtovanju je strategija prevzemanja tveganj in v njej določena pripravljenost za prevzem tveganj. Strategija prevzemanja tveganj v povezavi s kapitalom in kapitalsko ustreznostjo določa ciljno višino solventnostnega količnika. Pripravljenost za prevzem tveganj družbe v povezavi s kapitalsko ustreznostjo je določena tako, da zadosti tudi zakonodajnim zahtevam in zahtevam bonitetnih agencij.

Družba vsako leto pripravi finančni načrt za naslednje triletno obdobje. V prvi fazi vsakoletnega preverjanja potenciala za optimizacijo kapitala oziroma za dodatno dodelitev kapitala se pregledajo rezultati zadnjega izračuna višine in strukture primernih lastnih virov sredstev in SCR. Na podlagi izhodišč se nato pripravita poslovni načrt za prihodnje triletno obdobje in načrt upravljanja kapitala, vključno z dejavnostmi, potrebnimi za doseganje ciljev dodelitve kapitala.

Osnova za izračun primernih lastnih virov sredstev, SCR in posledično solventnostnega količnika družbe so triletne projekcije finančnih parametrov. Z izračunom se preveri skladnost s pripravljenostjo za prevzem tveganj in po potrebi izvedejo prilagoditve poslovnega načrta. V načrtovano uporabo kapitala so ustrezno vključene tudi postavke njegove potrošnje, kot so redne dividende, lastne delnice in projekti, za katere je potreben dodatni kapital.

Pri dodelitvi kapitala na poslovne dejavnosti je treba zagotoviti ustrezno donosnost lastniškega kapitala. Tako se znotraj kapitala, namenjenega pokrivanju tveganj, ob upoštevanju poslovnega vidika, iščejo možnosti za največje vrednosti razmerja med donosom segmenta, ki veže kapital in dodeljenim kapitalom (optimalno razmerje med donosom in tveganjem).

Lastna sredstva

Družba na dan 31. 12. 2021 izkazuje presežek sredstev nad obveznostmi v višini 605,2 milijona EUR (31. 12. 2020: 568,5 milijona EUR).

Osnovni lastni viri sredstev oziroma presežek sredstev nad obveznostmi družbe se v nadaljevanju zmanjšajo za:

lastne delnice v višini 48,0 milijona EUR,
predvidljive dividende v višini 19,5 milijona EUR, katerih višina je bila potrjena v okviru poslovnega načrta,
druge postavke v skladu z določili ZZavar-1.

Presežek sredstev nad obveznostmi družbe se poveča za podrejene obveznosti, saj te predstavljajo del osnovnih lastnih virov sredstev družbe.

Osnovni lastni viri sredstev se dodatno zmanjšajo za celotno vrednost udeležb v drugi finančni in kreditni instituciji (razen v zavarovalnici), ki presega 10 % postavk lastnih virov sredstev družbe (vplačanega osnovnega kapitala skupaj s kapitalskimi rezervami). Poleg tega se zmanjšajo tudi za del vrednosti vseh udeležb v finančnih in kreditnih institucijah (razen tistih, ki že same presegajo 10 % in so zato izločene), ki presega 10 % postavk lastnih virov sredstev družbe. Družba na dan 31. 12. 2021 nima tovrstnih izločitev iz lastnih virov sredstev.

Družba na dan 31. 12. 2021 ne izkazuje prilagoditev za druge postavke v skladu z ZZavar-1.

Pomožni lastni viri sredstev so postavke, ki ne spadajo med osnovne lastne vire sredstev in jih družba lahko vpokliče za pokritje svojih izgub. Mednje spadajo nevplačani osnovni kapital ali ustanovni kapital, ki ni bil vpoklican, akreditivi in jamstva ter katerekoli druge pravne zaveze, ki jih je družba prejela. Družba na dan 31. 12. 2021 ne izkazuje pomožnih lastnih virov sredstev.

V spodnji preglednici je prikazana struktura lastnih virov sredstev družbe.

Struktura lastnih virov sredstev

(v tisoč EUR)	31. 12. 2021	31. 12. 2020
Navadne delnice (skupaj z lastnimi delnicami)	71.856	71.856
Vplačani presežek kapitala v zvezi z navadnimi delnicami	54.240	54.240
Ustanovni kapital, prispevki članov ali enakovredna postavka osnovnih lastnih
virov sredstev družb za vzajemno zavarovanje ali družb, ki delujejo po načelu vzajemnosti	0	0
Sredstva na podrejenih računih članov družbe za vzajemno zavarovanje	0	0
Presežek sredstev	0	0
Prednostne delnice	0	0
Vplačani presežek kapitala v zvezi s prednostnimi delnicami	0	0
Uskladitvene rezerve (= (1)-(2)-(3)-(4)-(5))	411.492	394.259
(1) Presežek sredstev nad obveznostmi	605.158	568.512
(2) Lastne delnice (v posesti neposredno in posredno)	48.043	31.856
(3) Prilagoditev za omejene postavke lastnih sredstev v zvezi s portfelji uskladitvenih prilagoditev in omejenimi skladi	0	0
(4) Predvidljive dividende, razdelitve in dajatve	19.527	16.300
(5) Druge postavke osnovnih lastnih sredstev	126.096	126.096
Podrejene obveznosti	78.065	75.681
Znesek neto odloženih terjatev za davek	0	0
Skupni osnovni lastni viri sredstev po odbitkih	615.653	596.036

Skupni osnovni lastni viri sredstev po odbitkih so se v primerjavi s stanjem na dan 31. 12. 2020 povečali za 19,6 milijona EUR. Največji vpliv na rast lastnih virov sredstev ima tekoči poslovni rezultat, ki je predvsem posledica prejetih dividend s strani odvisnih družb.

V spodnji preglednici so prikazane izvedene prilagoditve kapitala, izkazanega v skladu z MSRP, pri vrednotenju bilance stanja v skladu s Solventnostjo II.

Prilagoditve kapitala v skladu z MSRP pri vrednotenju SII-bilance stanja

(v tisoč EUR)	31. 12. 2021	31. 12. 2020
Kapital v skladu z MSRP	371.166	333.869
Razlika pri vrednotenju udeležb	172.276	182.490
Razlika pri vrednotenju drugih sredstev	-78.082	-75.796
Razlika pri vrednotenju zavarovalno-tehničnih rezervacij	83.537	86.815
Razlika pri vrednotenju drugih obveznosti	8.219	9.278
Predvidljive dividende, razdelitve in dajatve	-19.527	-16.300
Podrejene obveznosti, ki so del osnovnih lastnih virov sredstev	78.065	75.681
Primerni lastni viri sredstev v skladu s Solventnostjo II	615.653	596.036
Od tega prvi razred	537.588	520.356
Od tega drugi razred	78.065	75.681
Od tega tretji razred	0	0

Kot je razvidno iz preglednice, glavnina razlik na sredstvih izvira iz prevrednotenja udeležb v odvisne in pridružene družbe, pri čemer glavnina razlik izhaja iz prevrednotenja zavarovalnic. Na nižjo razliko pri vrednotenju udeležb glede na 2020 vpliva tudi metodološka sprememba vrednotenja udeležb v družbe, ki so vrednotene s kapitalsko metodo. Pri obveznostih je največja razlika iz prevrednotenja zavarovalno-tehničnih rezervacij v skladu z zahtevami zakonodaje Solventnost II. Podrobni opis uporabljene metodologije vrednotenja se nahaja v razdelku D Vrednotenje za namene solventnosti.

Zahtevani minimalni kapital (v nadaljevanju: MCR) in SCR družba pokriva s primernimi lastnimi viri sredstev. Družba za pokrivanje kapitalskih zahtev v skladu z zakonodajo ne sme uporabiti vsakršnih lastnih virov sredstev. S tem namenom zakonodaja Solventnost II lastne vire sredstev razvršča v tri kakovostne razrede. Ti se med seboj razlikujejo glede na trajanje in zmožnost absorbiranja tveganja. V prvi razred se tako vključujejo lastni viri sredstev, ki večinoma zadoščajo pogojem iz prve in druge točke prvega odstavka 196. člena ZZavar-1, kar pomeni, da je postavka v vsakem trenutku na voljo za pokrivanje izgub (stalna razpoložljivost) in da je ob morebitnem prenehanju družbe na voljo imetniku šele po tem, ko so izpolnjene oziroma poplačane vse druge obveznosti družbe. Pri tem se upošteva, ali ima postavka lastnih virov sredstev rok zapadlosti, ali je potrjena odsotnost spodbud za plačilo in ali je postavka prosta obremenitev.

V prvi razred lastnih virov sredstev družba vključuje:

vplačane navadne delnice,
vplačane kapitalske rezerve,
uskladitvene rezerve, ki so določene kot presežek sredstev nad obveznostmi, zmanjšane za vplačane navadne delnice in kapitalske rezerve ter vrednost lastnih delnic in predvidljivih dividend.

Družba v prvem kakovostnem razredu primernih lastnih virov sredstev ne izkazuje postavk primernih lastnih virov sredstev, ki bi imele omejeno trajanje, postavke pa nimajo statusa podrejenosti in zanje ni mogoče zahtevati predčasnega poplačila.

V drugi razred se vključujejo lastni viri sredstev, ki večinoma vsebujejo značilnosti druge točke prvega odstavka 196. člena ZZavar-1, kar pomeni, da so ob morebitnem prenehanju delovanja družbe na voljo imetniku šele po tem, ko so izpolnjene oziroma poplačane vse druge obveznosti družbe. Pri tem se upošteva, ali ima postavka lastnih virov sredstev rok zapadlosti, ali je potrjena odsotnost spodbud za plačilo in ali je postavka prosta obremenitev.

V drugi razred lastnih virov sredstev družba vključuje podrejene obveznosti oziroma podrejeni dolg, ki zapade po obdobju 20 let po izdaji in ima možnost predčasnega odpoklica po obdobju 10 let. Podrejene obveznosti imajo status podrejenosti.

V tretjem razredu so postavke lastnih virov sredstev, ki se ne razvrstijo v prvi in drugi razred. Med njimi so tudi akreditivi in jamstva, ki jih ima neodvisni skrbnik v skrbništvu za zavarovalne upnike in ki jih družbi zagotovijo kreditne institucije. V tretji razred se razporedijo tudi lastni viri sredstev iz neto terjatev za odloženi davek.

Družba nima lastnih virov sredstev v tretjem kakovostnem razredu.

Zakonske omejitve pokrivanja SCR in MCR so zapisane v spodnji preglednici.

Omejitve za lastne vire sredstev, namenjene pokrivanju SCR in MCR

	Razred 1	Razred 2	Razred 3
Pokrivanje SCR	najmanj 50 % SCR	ni dodatnih omejitev26	največ 15 % SCR
Pokrivanje MCR	najmanj 80 % MCR	največ 20 % MCR	ni primeren za pokrivanje

V spodnjih dveh preglednicah so prikazani zneski primernih lastnih virov sredstev za pokrivanje SCR in MCR. Ti so razvrščeni v zgoraj opisane in zakonsko predpisane razrede.

²⁶ Razred 2 in razred 3 lahko skupaj znašata največ 50 % SCR.

Primerni lastni viri sredstev za pokrivanje SCR

(v tisoč EUR)	Skupaj	Razred 1	Razred 2	Razred 3
na dan 31.12.2021	615.653	537.588	78.065	0
na dan 31.12.2020	596.036	520.356	75.681	0

Primerni lastni viri sredstev za pokrivanje MCR

(v tisoč EUR)	Skupaj	Razred 1	Razred 2	Razred 3
na dan 31.12.2021	548.490	537.588	10.902	-
na dan 31.12.2020	531.326	520.356	10.970	-

Družba ima na dan 31. 12. 2021 glavnino primernih lastnih virov sredstev uvrščeno v prvi razred in med postavkami primernih lastnih virov sredstev nima pomožnih lastnih virov sredstev. V drugi razred družba razvršča podrejene obveznosti oziroma podrejeni dolg, katerega je izdala v letu 2019. Med primernimi lastnimi viri sredstev za pokrivanje MCR družba glede na zakonske omejitve lahko upošteva podrejene obveznosti le v višini 20 % višine MCR. V okviru izkazanih primernih lastnih virov sredstev družba ne izkazuje postavk, za katere bi veljale prehodne ureditve zakonodaje.

Zahtevani solventnostni kapital in zahtevani minimalni kapital

E.2.1 Zahtevani solventnostni kapital (SCR)

Družba SCR in MCR izračunava v skladu s standardno formulo.

Glede na izračun na 31. 12. 2020 smo v izračunu na 31. 12. 2021 v izračunu obrestnega tveganja metodologijo uskladili z Delegirano uredbo in sedaj podrejenega dolga ne upoštevamo v izračunu obrestnega tveganja, saj sprememba višine podrejenega dolga ne vpliva na višino primernih lastnih virov sredstev. Udeležba v družbo DCB izpolnjuje pogoje za obravnavo kot strateška naložba v skladu s Solventnostjo II, zato jo obravnavamo kot strateško naložbo (do sedaj je bila obravnavana kot nestrateška naložba).

V spodnji preglednici je prikazan skupni znesek SCR, znesek SCR posameznih modulov tveganj, znesek primernih lastnih virov sredstev in solventnostni količnik družbe.

(v tisoč EUR)	31. 12. 2021	31. 12. 2020
SCR	218.039	219.399
Prilagoditve za TP in DT	-346	-1.555
Operativno tveganje	6.405	5.671
Zahtevani osnovni solventnostni kapital (BSCR)	211.980	215.283
Vsota posameznih tveganj	272.780	276.379
Vpliv diverzifikacije tveganj	-60.799	-61.096
Tržno tveganje	148.038	157.492
Tveganje neplačila nasprotne stranke	8.900	11.655
Tveganje življenjskih zavarovanj	501	558
Tveganje zdravstvenih zavarovanj	2.723	2.722
Tveganje premoženjskih zavarovanj	112.618	103.953
Primerni lastni viri sredstev	615.653	596.036
Solventnostni količnik	282 %	272 %

Največji delež SCR na dan 31. 12. 2021 izvira iz tržnega tveganja, ki se je glede na dan 31. 12. 2020 zmanjšalo, kar je predvsem posledica metodološke spremembe vrednotenja udeležb v družbe, ki niso zavarovalnice, saj se zaradi nižje vrednosti zniža tako tveganje lastniških vrednostnih papirjev kot tveganje koncentracije. Glede na 31. 12. 2020 se poviša tveganje premoženjskih zavarovanj, v največji meri zaradi povečanja najboljših ocen rezervacij kot posledica neugodnega škodnega dogajanja. Podrobnosti sprememb posameznega modula so opredeljene v razdelku C Profil tveganj.

Zaradi narave pozavarovalnega posla ima družba omejitve predvsem pri vhodnih podatkih za določene izračune in je primorana narediti določene poenostavitve. Družba tako nima podatkov o vseh posameznih zavarovalnih pogodbah, ki bi bili potrebni za izračun predpisanega šoka za tveganje odstopov od zavarovalnih pogodb, zato je pri izračunu uporabila poenostavitev, pri kateri se šok izvaja na ravni posameznih vrst poslovanja ter pogodbenih let, ločeno za portfelj skupine in zunaj nje.

Pri izračunu modula tveganja katastrof so potrebne predpostavke o scenarijih, na podlagi katerih se izračuna vpliv pozavarovalnega programa.

Družba ima tudi razmeroma majhen portfelj sprejetih življenjskih pozavarovanj (iz rent, ki izhajajo iz premoženjskih zavarovanj ter iz riziko življenjskih zavarovanj). Družba ločeno izračunava tveganje sprejetih življenjskih pozavarovanj večine cedentov znotraj skupine. Za ta pozavarovanja izračunava SCR v modulu tveganj življenjskih zavarovanj na podlagi izračunov družb skupine. Kapitalske zahteve za sprejeta življenjska pozavarovanja zunaj skupine pa se v skladu z naravo posla izračunavajo v modulu za NSLT-zdravstvena zavarovanja.

Družba pri izračunu SCR ne uporablja poenostavitev iz členov 88–112 Delegirane uredbe. Prav tako družba v izračunu SCR za premoženjska zavarovanja in NSLT-zdravstvena zavarovanja ne uporablja parametrov, specifičnih za posamezno podjetje.

Družba je na dan 31. 12. 2021 upoštevala prilagoditev SCR za odložene davke v višini 0,3 milijona EUR. Prilagoditev zaradi absorpcijske zmožnosti odloženih davkov izračunavamo v skladu z Delegiramo uredbo in 23. členom Sklepa o pogojih in načinu pokrivanja izgub z zmanjševanjem zavarovalno-tehničnih rezervacij in odloženih davkov. Prilagoditve so oblikovane v višini najvišje možne prilagoditve za absorpcijske zmožnosti odloženih davkov, ki jo lahko upoštevamo brez dokazovanja, to je do višine neto obveznosti za odložene davke v SII-bilanci stanja.

Na spodnji sliki so prikazani posamezni moduli tveganj standardne formule, SCR in primerni lastni viri sredstev družbe na dan 31. 12. 2021.

Zahtevani solventnostni kapital po modulih tveganj na dan 31. 12. 2021 (v milijonih EUR)

Kot lahko vidimo iz zgornje slike, je stanje primernih lastnih virov sredstev znatno višje od SCR, kar potrjuje tudi visok solventnostni količnik družbe, ki na dan 31. 12. 2021 znaša 282 % (31. 12. 2020: 272 %).

V strategiji prevzemanja tveganj Zavarovalne skupine Sava je eno od glavnih meril pripravljenosti za prevzem tveganj višina solventnostnega količnika. V skladu s politiko upravljanja kapitala družba na daljši rok zasleduje kapitaliziranost, določeno v strategiji prevzemanja tveganj. V skladu z veljavno strategijo prevzemanja tveganj mora biti solventnostni količnik nad 200 %, iz česar izhaja, da je družba tudi glede na notranja merila na 31. 12. 2021 dobro kapitalizirana.

V decembru 2021 so bile potrjene tudi finančne projekcije in izračun primernih lastnih virov sredstev, SCR in solventnostnega količnika za obdobje 2021–2024. Višina solventnostnega količnika družbe je za obdobje 2021–2024 načrtovana na ravni, ki je skladna s strategijo prevzemanja tveganj.

E.2.2 Zahtevani minimalni kapital

Sava Re izračunava MCR v skladu s členi 248–251 Delegirane uredbe. MCR se za premoženjska zavarovanja izračuna kot linearna kombinacija obračunanih premij po odbitku premij za pozavarovalne pogodbe in zavarovalno-tehničnih rezervacij brez dodatka za tveganje po odbitku izterljivih zneskov iz pozavarovalnih pogodb. Linearna kombinacija vključuje vse segmente premoženjskih zavarovanj. Vhodni podatki za izračun so prikazani v naslednji preglednici.

Vhodni podatki, ki jih družba uporablja za izračun MCR

Čista najboljša	Čiste obračunane
	premije 0
2.515	5.610
0	0
11.561	14.944
9.729	21.525
11.019	7.703
58.904	60.607
11.560	5.380
884	751
0	9
0	16
3492	48
667	551
13.830	2.631
9.441	2637
51.988	38.213
	ocena ZTR 1

Vhodni podatki, ki jih družba uporablja za izračun MCR

v tisoč EUR	Čista	Čiste
31. 12. 2020	najboljša	obračunane
	ocena ZTR	premije
Zavarovanje in proporcionalno pozavarovanje za stroške zdravljenja	38	296
Zavarovanje in proporcionalno pozavarovanje izpada dohodka	2.787	5.425
Nezgodno zavarovanje in nezgodno proporcionalno pozavarovanje zaposlenih	0	0
Zavarovanje in proporcionalno pozavarovanje avtomobilske odgovornosti	12.115	14.810
Drugo zavarovanje in proporcionalno pozavarovanje motornih vozil	7.262	18.522
Pomorsko, letalsko in transportno zavarovanje ter proporcionalno pozavarovanje	9.623	8.331
Požarno zavarovanje in proporcionalno pozavarovanje ter zavarovanje in proporcionalno pozavarovanje druge škode na premoženju	57.441	57.326
Splošno zavarovanje in proporcionalno pozavarovanje odgovornosti	7.942	10.058
Kreditno in kavcijsko zavarovanje in proporcionalno pozavarovanje	1.007	633
Zavarovanje in proporcionalno pozavarovanje stroškov postopka	0	9
Zavarovanje in proporcionalno pozavarovanje pomoči	0	0
Zavarovanje in proporcionalno pozavarovanje različnih finančnih izgub	3.347	1.265
Neproporcionalno zdravstveno pozavarovanje	678	544

v tisoč EUR 31. 12. 2020	Čista najboljša ocena ZTR	Čiste obračunane premije
Neproporcionalno pozavarovanje odgovornosti	10.084	2.593
Neproporcionalno pomorsko, letalsko in transportno pozavarovanje	5.846	3.428
Neproporcionalno premoženjsko pozavarovanje	40.955	38.308

Zahtevani minimalni kapital za življenjska zavarovanja se izračuna kot linearna kombinacija zavarovalno-tehničnih rezervacij brez dodatka za tveganje ter tveganega kapitala.

Vhodni podatki, ki jih družba uporablja za izračun MCR za življenjska pozavarovanja

v tisoč EUR	31. 12. 2021	31. 12. 2020
Druge obveznosti iz življenjskih in zdravstvenih pozavarovanj	5.924	5.642
Tvegani kapital za vse obveznosti iz življenjskega pozavarovanja	269.050	172.011

V spodnji preglednici je prikazan znesek zahtevanega minimalnega kapitala družbe.

Zahtevani minimalni kapital

v tisoč EUR	31. 12. 2021	31. 12. 2020
Linearni zahtevani MCR	42.064	38.297
Absolutni prag za MCR	3.600	3.600
Združeni MCR	54.510	54.850
MCR	54.510	54.850
Primerni lastni viri sredstev za pokrivanje MCR	548.490	531.326
MCR količnik	1.006%	969%

Uporaba podmodula tveganja lastniških vrednostnih papirjev, temelječega na trajanju, pri izračunu zahtevanega solventnostnega kapitala

Pri izračunu zahtevanega solventnostnega kapitala družba ne uporablja podmodula tveganja lastniških vrednostnih papirjev, temelječega na trajanju.

Razlika med standardno formulo in kakršnim koli uporabljenim notranjim modelom

Razlik med standardno formulo in notranjim modelom ni, saj družba za izračun zahtevanega solventnostnega kapitala ne uporablja notranjega modela.

Neskladnost z zahtevanim minimalnim kapitalom in neskladnost z zahtevanim solventnostnim kapitalom

Družba je na dan 31. 12. 2021 skladna z zakonodajo, saj izkazuje visok solventnostni količnik, ki je znatno višji od zahtevanih 100 %. Prav tako ima družba na dan 31. 12. 2021 visok presežek primernih lastnih virov sredstev nad zahtevanim minimalnim kapitalom.

Iz opravljenih projekcij zahtevanega solventnostnega kapitala in primernih lastnih virov sredstev ocenjujemo, da bo solventnosti količnik Save Re v obdobju triletnih projekcij višji od 100 %, kot zahteva zakonodajni okvir. Zato družba ne pričakuje dodatnih dejanj oziroma ukrepov v smislu izpolnjevanja kapitalskih zahtev.

Druge informacije

Družba v zvezi z upravljanjem kapitala nima drugih pomembnih informacij.

Priloga – slovar izbranih strokovnih izrazov

Slovenski izraz	Angleški izraz	Pomen
Analiza občutljivosti	Sensitivity analysis	Analiza občutljivosti se nanaša na spremembo posameznega parametra, ki vpliva na vrednost sredstev, obveznosti in/ali lastnih virov sredstev družbe, ter na ugotavljanje učinka teh sprememb na njihovo vrednost.
CAPM	Capital asset pricing model	Model, ki opisuje odnos med tveganjem in pričakovanim donosom sredstev.
Fizična tveganja podnebnih sprememb	Physical risks of climate change	Tveganja, ki se pojavijo zaradi fizičnih učinkov podnebnih sprememb. Vključujejo pereča fizična tveganja, ki se pojavijo zaradi vremenskih dogodkov in negativno vplivajo na poslovanje in kronična fizična tveganja, ki se pojavijo zaradi dolgoročnih podnebnih sprememb in negativno vplivajo na poslovanje družbe.
FOS	Freedom of service	Posli, sklenjeni na podlagi načela svobode opravljanja storitev.
Kakovostni razred kapitala	Tier of capital	Postavke lastnih virov sredstev se na podlagi meril (na primer: trajanje, ali gre za osnovni ali pomožni lastni vir sredstev) razvrstijo v tri razrede.
Lastna ocena tveganj in solventnosti – ORSA	Own risk and solvency assessment – ORSA	Lastna ocena tveganj, povezanih s poslovnim in strateškim načrtom družbe, ter ocena ustreznosti lastnih virov sredstev za pokrivanje tveganj.
Meje dovoljenega tveganja	Risk tolerance limits	Meje za posamezne kategorije tveganj, vključene v profil tveganj družbe, in meje za mere tveganj, ki se spremljajo pri vsakodnevnem upravljanju tveganj. Določijo se enkrat letno in v skladu s pripravljenostjo za prevzem tveganj, določeno v strategiji prevzemanja tveganj družbe, temeljiti pa morajo na analizah občutljivosti, stresnih testih in scenarijih ali strokovni presoji.
Modificirano trajanje	Modified duration	Modificirano trajanje meri občutljivost portfelja na vzporedne premike na krivulji obrestnih mer. Sprememba obrestnih mer za +/-1 % ima na portfelj aproksimativno vpliv -/+MD %.
MSRP	IFRS	Mednarodni standardi računovodskega poročanja. V Evropski uniji poenotena zbirka predpisov, ki urejajo računovodsko evidentiranje poslovanja.
Načrt neprekinjenega poslovanja	Business continuity procedures	Dokument, ki vključuje postopke zagotavljanja neprekinjenega delovanja ključnih delovnih procesov in sistemov. Krizni načrt je sestavni del načrta neprekinjenega poslovanja ter določa tehnične in organizacijske ukrepe za ponovno vzpostavitev delovanja in zmanjšanja posledic hudih motenj poslovanja.
Največja verjetna škoda – PML	Probable maximum loss – PML	To je maksimalni znesek škode, ki po oceni zavarovalnice lahko nastane na zavarovanem riziku v enem škodnem dogodku. Običajno je izražen v odstotku od zavarovalne vsote, v skrajnem primeru je enak celotni zavarovalni vsoti (PML predstavlja v tem primeru 100 odstotkov zavarovalne vsote).
Operativni limiti	Operational limits	Na podlagi izraženih mej dovoljenega tveganja se postavijo operativne omejitve za posamezna področja: na primer meje pri sklepanju zavarovanj ali naložbene meje, ki jih zaposleni prve obrambne linije uporabljajo pri vsakodnevnem upravljanju tveganj in omogočajo, da družba ostane znotraj pripravljenosti za prevzem tveganj.
Osnovni zahtevani solventnostni kapital – BSCR	Basic solvency capital requirement – BSCR	Osnovni zahtevani solventnostni kapital po standardni formuli je znesek, ki temelji na zakonsko predpisanem izračunu teh tveganj: tveganje premoženjskih zavarovanj, tveganje življenjskih zavarovanj, tveganje zdravstvenih zavarovanj, tržno tveganje in tveganje neplačila nasprotne stranke.

Slovenski izraz	Angleški izraz	Pomen
Parametri, specifični za posamezno podjetje – USP	Undertaking specific parameters – USP	V okviru standardne formule lahko (po)zavarovalnice standardne odklone za tveganje premije in rezervacije NSLT-zdravstvenih zavarovanj za posle, za katere se uporablja sistem za izravnavo zdravstvenega tveganja, nadomestijo s parametri, specifičnimi za zavarovalnico in pozavarovalnico, v skladu s členom 104(7) Direktive 2009/138/ES.
Poročilo o solventnosti in finančnem položaju – PSFP	Solvency and financial condition report – SFCR	Zavarovalnice in pozavarovalnice najmanj enkrat letno javno objavijo poročilo o solventnosti in finančnem položaju. Poročilo vsebuje opis poslov in delovanja družbe, sistema upravljanja, profila tveganj, vrednotenja za namene Solventnosti II, strukture in kakovosti lastnih virov ter znesek zahtevanega in minimalnega solventnostnega kapitala družbe.
Primerni lastni viri sredstev	Eligible own funds	Lastni viri sredstev, primerni za pokrivanje zahtevanega solventnostnega kapitala.
Prilagoditve za TP in DT	Adjustment for the loss-absorbing capacity of technical provisions and deferred taxes	Prilagoditev zaradi možnosti pokrivanja izgub s hkratnim zmanjšanjem zavarovalno-tehničnih rezervacij in zaradi odloženih davkov.
Pripravljenost za prevzem tveganj	Risk appetite	Stopnja tveganja, ki jo je družba pripravljena prevzeti v skladu s svojimi strateškimi cilji. V Savi Re je opredeljena s sprejemljivim solventnostnim količnikom, stopnjo likvidnosti sredstev, dobičkovnostjo zavarovalnih produktov in tveganjem ugleda.
Profil tveganj	Risk profile	Vsa tveganja, ki jim je družba izpostavljena, in količinska opredelitev te izpostavljenosti za vse kategorije tveganj.
Register tveganj	Risk Register	Seznam vseh prepoznanih tveganj, ki ga družba vodi in redno posodablja.
Scenarij	Scenario	Scenarij se nanaša na ugotavljanje učinka hkratne spremembe več parametrov, na primer istočasne spremembe v različnih skupinah tveganj, ki vplivajo na zavarovalne posle, vrednosti finančnih naložb in spremembo obrestnih mer.
Sistem upravljanja tveganj	Risk management system	Sistem upravljanja tveganj je skupek vseh ukrepov, ki jih sprejme zavarovalnica za upravljanje (tj. prepoznavanje, spremljanje, merjenje, upravljanje, poročanje) pomembnih tveganj, izhajajočih iz dejavnosti družbe in zunanjega okolja, zato da čimbolj izboljša izpolnjevanje strateških ciljev in čimbolj omeji možnost izgube lastnih virov sredstev.
Solventnostni količnik	Solvency ratio	Količnik primernih lastnih virov sredstev in zahtevanega solventnostnega kapitala, ki predstavlja kapitalsko ustreznost družbe skladno z načeli Solventnosti II. Količnik, ki presega 100 odstotkov, kaže, da ima družba dovolj virov za kritje zahtevanega solventnostnega kapitala.
Standardna formula	Standard formula	Niz izračunov, ki so določeni s predpisi Solventnost II in se uporabljajo za določitev zahtevanega solventnostnega kapitala.
Stresni test	Stress test	Stresni test se nanaša na spremembo posameznega ali več parametrov zaradi možnega prihodnjega finančnega dogodka, kar vpliva na vrednost sredstev, obveznosti in/ali lastnih virov sredstev družbe, ter na ugotavljanje učinka teh sprememb na njihovo vrednost.
Trg OTC	Over the counter market	Transakcija prek trga OTC je transakcija med strankama z vrednostnimi papirji ali drugimi finančnimi instrumenti zunaj organiziranega trga.
Tržna vrednost	Market value	Vrednost, po kateri se sredstva oziroma obveznosti vrednotijo z zneskom, po katerem bi se sredstvo izmenjalo oziroma obveznosti prenesle/poravnale med dobro obveščenima strankama s pravico razpolaganja v strogo poslovnem odnosu. Zneski temeljijo na cenah aktivnih in likvidnih trgov, ki so podjetju na voljo in se običajno uporabljajo.
Tveganja prehoda	Transition risk of	Tveganja prehoda so tveganja, ki se pojavijo pri prehodu na nizko-ogljično in na klimatske spremembe odporno gospodarstvo. Tovrstna
podnebnih sprememb	climate change	tveganja vključujejo tveganja novih pravil, zahtev in usmeritev, pravna tveganja, tveganja tehnologije, tržna tveganja in tveganja ugleda.
Vrednost enote premoženja – VEP	Unit value	Vrednost enote premoženja ali vrednost točke nam pove, koliko je vredna posamezna enota premoženja podsklada krovnega sklada, in se redno objavlja.

Slovenski izraz	Angleški izraz	Pomen
Zahtevani minimalni	Minimum capital	Zahtevani minimalni kapital je enak znesku lastnih virov sredstev, pod katerim bi bili zavarovalci, zavarovanci ali drugi upravičenci zavarovalnih
kapital – MCR	requirement – MCR	pogodb izpostavljeni nesprejemljivi stopnji tveganja, če se zavarovalnici dovoli nadaljnje poslovanje.
Zahtevani		Zahtevani solventnostni kapital je znesek, ki temelji na zakonsko predpisanem izračunu vseh merljivih tveganj, vključujoč tveganja
solventnostni kapital –	Solvency capital	premoženjskih zavarovanj, tveganja življenjskih zavarovanj, tveganja zdravstvenih zavarovanj, tržna tveganja, tveganja neplačila nasprotne
SCR	requirement – SCR	stranke in operativna tveganja.

Kvantitativni obrazci

Vsi zneski v kvantitativnih obrazcih so v tisoč EUR.

S.02.01.02 Bilanca stanja

		Vrednost po
		Solventnosti II
Sredstva		C0010
Dobro ime	R0010
Odloženi stroški pridobitve	R0020
Neopredmetena sredstva	R0030	0
Odložene terjatve za davek	R0040	7.278
Presežek iz naslova pokojninskih shem	R0050	0
Opredmetena osnovna sredstva v posesti za lastno uporabo	R0060	3.181
Naložbe (razen sredstev v posesti v zvezi s pogodbami, vezanimi na indeks ali enoto premoženja)	R0070	821.797
Nepremičnine (razen za lastno uporabo)	R0080	9.320
Deleži v povezanih podjetjih, vključno z udeležbami	R0090	496.406
Lastniški vrednostni papirji	R0100	6.851
Lastniški vrednostni papirji, ki kotirajo na borzi	R0110	5.536
Lastniški vrednostni papirji, ki ne kotirajo na borzi	R0120	1.314
Obveznice	R0130	284.229
Državne obveznice	R0140	180.187
Podjetniške obveznice	R0150	104.042
Strukturirani vrednostni papirji	R0160	0
Vrednostni papirji, zavarovani s premoženjem	R0170	0
Kolektivni naložbeni podjemi	R0180	24.990
Izvedeni finančni instrumenti	R0190	0
Depoziti, ki niso denarni ustrezniki	R0200	0
Druge naložbe	R0210	0
Sredstva v posesti v zvezi s pogodbami, vezanimi na indeks ali enoto premoženja	R0220	0
Krediti in hipoteke	R0230	2.573
Posojila, vezana na police	R0240	0
Krediti in hipoteke posameznikom	R0250	0
Drugi krediti in hipoteke	R0260	2.573
Izterljivi zneski iz pozavarovanj iz naslova:	R0270	32.388
neživljenjskih zavarovanj in zdravstvenih zavarovanj, podobnih neživljenjskim	R0280	26.069
neživljenjskih zavarovanj brez zdravstvenih zavarovanj	R0290	26.028
zdravstvenih zavarovanj, podobnih neživljenjskim	R0300	41
življenjskih zavarovanj in zdravstvenih zavarovanj, podobnih življenjskim, razen zdravstvenih zavarovanj in zavarovanj, vezanih na indeks ali enoto premoženja	R0310	6.319
zdravstvenih zavarovanj, podobnih življenjskim	R0320	0
življenjskih zavarovanj, razen zdravstvenih zavarovanj in zavarovanj, vezanih na indeks ali enoto premoženja	R0330	6.319
življenjskih zavarovanj, vezanih na indeks ali enoto premoženja	R0340	0
Depoziti pri cedentih	R0350	9.610
Terjatve iz naslova zavarovanj in terjatve do posrednikov	R0360	15.791
Terjatve iz naslova pozavarovanj	R0370	4.582
Terjatve (do kupcev, nepovezane z zavarovanjem)	R0380	267
Lastne delnice (v posesti neposredno)	R0390	48.043
Zneski, dolgovani podjetju v zvezi s postavkami lastnih sredstev ali ustanovnim kapitalom, ki je bil vpoklican in še ni vplačan	R0400	0
Denar in denarni ustrezniki	R0410	28.807
Vsa druga sredstva, ki niso prikazana drugje	R0420	0
Sredstva skupaj	R0500	974.316

		Vrednost po
		Solventnosti II
Obveznosti		C0010
Zavarovalno-tehnične rezervacije – neživljenjska zavarovanja	R0510	235.920
Zavarovalno-tehnične rezervacije – neživljenjska zavarovanja (brez zdravstvenih zavarovanj)	R0520	232.289
Zavarovalno-tehnične rezervacije, izračunane kot celota	R0530	0
Najboljša ocena	R0540	208.427
Marža za tveganje	R0550	23.863
Zavarovalno-tehnične rezervacije – zdravstvena zavarovanja (podobna
neživljenjskim)	R0560	3.631
Zavarovalno-tehnične rezervacije, izračunane kot celota	R0570	0
Najboljša ocena	R0580	3.224
Marža za tveganje	R0590	407
Zavarovalno-tehnične rezervacije – življenjska zavarovanja (razen zavarovanj, vezanih na indeks ali enoto premoženja)	R0600	12.356
Zavarovalno-tehnične rezervacije – zdravstvena zavarovanja (podobna življenjskim)	R0610	0
Zavarovalno-tehnične rezervacije, izračunane kot celota	R0620	0
Najboljša ocena	R0630	0
Marža za tveganje	R0640	0
Zavarovalno-tehnične rezervacije – življenjska zavarovanja (razen zdravstvenih zavarovanj in zavarovanj, vezanih na indeks ali enoto premoženja)	R0650	12.356
Zavarovalno-tehnične rezervacije, izračunane kot celota	R0660	0
Najboljša ocena	R0670	12.243
Marža za tveganje	R0680	114
Zavarovalno-tehnične rezervacije – zavarovanja, vezana na indeks ali enoto
premoženja	R0690	0
Zavarovalno-tehnične rezervacije, izračunane kot celota	R0700	0
Najboljša ocena	R0710	0
Marža za tveganje	R0720	0
Druge zavarovalno-tehnične rezervacije	R0730
Pogojne obveznosti	R0740	0
Rezervacije, razen zavarovalno-tehničnih rezervacij	R0750	422
Obveznosti iz naslova pokojninskih shem	R0760	0
Depoziti pozavarovateljev	R0770	0
Odložene obveznosti za davek	R0780	7.624
Izvedeni finančni instrumenti	R0790	0
Zneski, dolgovani kreditnim institucijam	R0800	0
Finančne obveznosti, razen zneskov, dolgovanih kreditnim institucijam	R0810	0
Obveznosti iz naslova zavarovanja in obveznosti do posrednikov	R0820	28.054
Obveznosti iz naslova pozavarovanja	R0830	30
Obveznosti (do kupcev, nepovezane z zavarovanjem)	R0840	4.105
Podrejene obveznosti	R0850	78.065
Podrejene obveznosti, ki niso del osnovnih lastnih sredstev	R0860	0
Podrejene obveznosti, ki so del osnovnih lastnih sredstev	R0870	78.065
Vse druge obveznosti, ki niso prikazane drugje	R0880	2.583
Obveznosti skupaj	R0900	369.158
Presežek sredstev nad obveznostmi	R1000	605.158

S.05.01.02 Premije, zahtevki in odhodki po vrstah poslovanja

		Vrsta poslovanja za: zavarovalne in pozavarovalne obveznosti iz neživljenjskega zavarovanja (neposredni posli in sprejeto
		proporcionalno pozavarovanje)
		Zavarovanje za stroške zdravljenja	Zavarovan je izpada dohodka	Nezgodno zavarovanje zaposlenih	Zavarovanje avtomobilske odgovornosti	Druga zavarovanja motornih vozil	Pomorsko, letalsko in transportno zavarovanje	Požarno in drugo škodno zavarovanje	Splošno zavarovanje odgovornost i	Kreditno in kavcijsko zavarovanje
		C0010	C0020	C0030	C0040	C0050	C0060	C0070	C0080	C0090
Obračunane premije
bruto – neposredni posli	R0110	0	0	0	0	0	0	0	0	0
bruto – sprejeto proporcionalno pozavarovanje	R0120	0	5.727	0	14.944	21.525	8.124	75.935	5.812	751
bruto – sprejeto neproporcionalno pozavarovanje	R0130
delež pozavarovateljev	R0140	0	118	0	0	0	422	15.328	432	0
neto	R0200	0	5.610	0	14.944	21.525	7.703	60.607	5.380	751
Prihodki od premije
bruto – neposredni posli	R0210	0	0	0	0	0	0	0	0	0
bruto – sprejeto proporcionalno pozavarovanje	R0220	0	5.705	0	15.072	20.599	10.395	75.677	8.071	1.073
bruto – sprejeto neproporcionalno pozavarovanje	R0230
delež pozavarovateljev	R0240	0	108	0	0	0	1.880	14.558	406	0
neto	R0300	0	5.596	0	15.072	20.599	8.515	61.119	7.665	1.073
Odhodki za škode
bruto – neposredni posli	R0310	0	0	0	0	0	0	0	0	0
bruto – sprejeto proporcionalno pozavarovanje	R0320	266	1.638	0	6.861	12.390	11.008	44.622	6.848	10
bruto – sprejeto neproporcionalno pozavarovanje	R0330
delež pozavarovateljev	R0340	0	5	0	2	2	3.086	7.719	7	0
neto	R0400	266	1.634	0	6.859	12.392	7.922	36.903	6.856	10
Spremembe drugih zavarovalno-tehničnih rezervacij
bruto – neposredni posli	R0410	0	0	0	0	0	0	0	0	0
bruto – sprejeto proporcionalno pozavarovanje	R0420	0	1	0	1	9	765	34	2	0
bruto – sprejeto neproporcionalno pozavarovanje	R0430
delež pozavarovateljev	R0440	0	0	0	0	0	0	0	0	0
neto	R0500	0	1	0	1	9	765	34	2	0
Odhodki	R0550	66	640	0	634	1.361	1.948	13.976	1.226	353
Drugi odhodki	R1200
Odhodki skupaj	R1300

Vrsta poslovanja za: zavarovalne in pozavarovalne obveznosti iz neživljenjskega zavarovanja (neposredni posli in sprejeto proporcionalno pozavarovanje)	Vrsta poslovanja za:	Skupaj
		Zavarovanje stroškov postopka	Zavarovanje pomoči	Različne finančne izgube	Zdravstveno	Pozavarovanje odgovornosti	Pomorsko, letalsko in transportno	Premoženjsko
		C0100	C0110	C0120	C0130	C0140	C0150	C0160	C0200
Obračunane premije
bruto – neposredni posli	R0110	0	0	0					0
bruto – sprejeto proporcionalno pozavarovanje	R0120	9	26	525					133.378
bruto – sprejeto neproporcionalno pozavarovanje	R0130				551	5.042	3.286	47.046	55.924
delež pozavarovateljev	R0140	0	11	477	0	2.411	649	11.302	31.149
neto	R0200	9	16	48	551	2.631	2.637	35.744	158.154
Prihodki od premije
bruto – neposredni posli	R0210	0	0	0					0
bruto – sprejeto proporcionalno pozavarovanje	R0220	9	26	717					137.344
bruto – sprejeto neproporcionalno pozavarovanje	R0230				556	5.587	3.307	47.196	56.646
delež pozavarovateljev	R0240	0	4	469	0	2.577	645	11.014	31.660
neto	R0300	9	22	249	556	3.010	2.663	36.181	162.330
Odhodki za škode
bruto – neposredni posli	R0310	0	0	0					0
bruto – sprejeto proporcionalno pozavarovanje	R0320	3	0	2.266					85.360
bruto – sprejeto neproporcionalno pozavarovanje	R0330				244	1.477	4.623	45.161	51.505
delež pozavarovateljev	R0340	0	0	244	0	815	172	16.047	26.106
neto	R0400	3	0	2.022	244	2.292	4.795	29.114	110.759
Spremembe drugih zavarovalno-tehničnih rezervacij
bruto – neposredni posli	R0410	0	0	0					0
bruto – sprejeto proporcionalno pozavarovanje	R0420	0	0	3					-725
bruto – sprejeto neproporcionalno pozavarovanje	R0430				0	0	0	0	0
delež pozavarovateljev	R0440	0	0	0	0	0	0	0	0
neto	R0500	0	0	3	0	0	0	0	-725
Odhodki	R0550	6	1	171	94	564	472	6.388	27.424
Drugi odhodki	R1200								0
Odhodki skupaj	R1300								27.424

			Vrsta poslovanja za: obveznosti iz življenjskih zavarovanj	Obveznosti iz življenjskih pozavarovanj	Skupaj
		Zdravstveno zavarovanje	Zavarovanje z udeležbo pri dobičku	Zavarovanje z udeležbo pri dobičku	Druga življenjska zavarovanja	Rente, ki izhajajo iz pogodb o neživljenjskem zavarovanju in se nanašajo na obveznosti iz zdravstvenih zavarovanj	Rente, ki izhajajo iz pogodb o neživljenjskem zavarovanju in se nanašajo na zavarovalne obveznosti, ki niso obveznosti iz zdravstvenih zavarovanj	Zdravstveno pozavarovanje	Življenjsko pozavarovanje
		C0210	C0220	C0230	C0240	C0250	C0260	C0270	C0280	C0300
Obračunane premije
bruto	R1410	0	0	0	0	0	0	0	749	749
delež pozavarovateljev	R1420	0	0	0	0	0	0	0	340	340
neto	R1500	0	0	0	0	0	0	0	410	410
Prihodki od premije
bruto	R1510	0	0	0	0	0	0	0	698	698
delež pozavarovateljev	R1520	0	0	0	0	0	0	0	291	291
neto	R1600	0	0	0	0	0	0	0	407	407
Odhodki za škode
bruto	R1610	0	0	0	0	0	0	0	1.669	1.669
delež pozavarovateljev	R1620	0	0	0	0	0	0	0	835	835
neto	R1700	0	0	0	0	0	0	0	834	834
Spremembe drugih zavarovalno tehničnih rezervacij
bruto	R1710	0	0	0	0	0	0	0	0	0
delež pozavarovateljev	R1720	0	0	0	0	0	0	0	0	0
neto	R1800	0	0	0	0	0	0	0	0	0
Odhodki	R1900	0	0	0	0	0	0	0	8	8
Drugi odhodki	R2500									0
Odhodki skupaj	R2600									8

S.05.02.01 Premije, zahtevki in odhodki po državah

		Matična država	Najpomembnejših 5 držav (po znesku bruto obračunanih premij) –	obveznosti iz	Najpomembnejših 5 in matična država, skupaj
		C0010						C0070
	R0010		CN	CZ	JP	KR	GB
		C0080	Kitajska	Češka	Japonska	Koreja (Republika)	Velika Britanija	C0140
Obračunane premije
bruto – neposredni posli	R0110
bruto – sprejeto proporcionalno pozavarovanje	R0120	64.966	4.082	3.748	2.676	11.010	3.316	89.799
bruto – sprejeto neproporcionalno pozavarovanje	R0130	8.414	4.668	306	2.495	3.024	1.645	20.552
delež pozavarovateljev	R0140	21.728	91	0	0	22	6.505	28.346
neto	R0200	51.652	8.659	4.055	5.171	14.012	-1.544	82.005
Prihodki od premije
bruto – neposredni posli	R0210
bruto – sprejeto proporcionalno pozavarovanje	R0220	68.712	5.152	3.731	2.615	10.759	3.241	94.209
bruto – sprejeto neproporcionalno pozavarovanje	R0230	8.903	4.583	303	2.449	3.106	1.593	20.938
delež pozavarovateljev	R0240	22.401	91	0	0	22	6.316	28.831
neto	R0300	55.214	9.644	4.034	5.065	13.843	-1.483	86.316
Odhodki za škode
bruto – neposredni posli	R0310
bruto – sprejeto proporcionalno pozavarovanje	R0320	39.875	3.231	3.466	1.328	3.742	-886	50.757
bruto – sprejeto neproporcionalno pozavarovanje	R0330	853	3.454	771	285	4.342	3.898	13.603
delež pozavarovateljev	R0340	9.058	0	0	0	0	17.419	26.478
neto	R0400	31.670	6.685	4.237	1.613	8.084	-14.407	37.882
Spremembe drugih zavarovalno-tehničnih rezervacij
bruto – neposredni posli	R0410
bruto – sprejeto proporcionalno pozavarovanje	R0420	-1	-23	-21	-15	-60	-18	-137
bruto – sprejeto neproporcionalno pozavarovanje	R0430	0	0	0	0	0	0	0
delež pozavarovateljev	R0440	0	0	0	0	0	0	0
neto	R0500	-1	-23	-21	-15	-60	-18	-137
Odhodki	R0550	19.567	2.444	1.502	1.238	4.104	640	29.495
Drugi odhodki	R1200							0
Odhodki skupaj	R1300							29.495

S.12.01.02 Zavarovalno-tehnične rezervacije za SLT življenjska in zdravstvena zavarovanja

		Zavarov anje z udeležb		Zavarovanje, vezano na indeks ali enoto premoženja			Druga življenjska zavarovanja		Rente, ki izhajajo iz pogodb o neživljenjskem zavarovanju in se nanašajo na zavarovalne obveznosti, ki niso obveznosti iz zdravstvenih zavarovanj	Sprejeto pozavarova nje
		o pri dobičku		Pogodb e brez opcij in jamstev	Pogodbe z opcijami ali jamstvi		Pogodbe brez opcij in jamstev	Pogodbe z opcijami ali jamstvi
		C0020	C0030	C0040	C0050	C0060	C0070	C0080	C0090	C0100
Zavarovalno-tehnične rezervacije, izračunane kot celota	R0010									0
Skupaj izterljivi zneski iz pozavarovanj/namenskih družb ter končnega pozavarovanja po prilagoditvi za pričakovane izgube zaradi neplačila nasprotne stranke pri ZTR, izračunanih kot celoti	R0020									0
Zavarovalno-tehnične rezervacije, izračunane kot vsota najboljše ocene in marže za tveganje
Najboljša ocena
Bruto najboljša ocena	R0030									12.243
Skupaj izterljivi zneski iz pozavarovanj/namenskih družb ter končnega pozavarovanja po prilagoditvi za pričakovane izgube zaradi neplačila nasprotne stranke	R0080									6.319
Najboljša ocena, zmanjšana za izterljive zneske iz pozavarovanj/namenskih družb ter končnega pozavarovanja, skupaj	R0090									5.924
Marža za tveganje	R0100									114
Znesek prehodnega odbitka pri zavarovalno-tehničnih rezervacijah
Zavarovalno-tehnične rezervacije, izračunane kot celota	R0110									0
Najboljša ocena	R0120									0
Marža za tveganje	R0130									0
Zavarovalno-tehnične rezervacije skupaj	R0200									12.356

			Življenjsko zavarovanje
		Skupaj (življenjska		(neposredni posli)		izhajajo iz
		zavarovanja razen zdravstvenih, vključno z na enoto premoženja vezanimi zavarovanji)		Pogodbe brez opcij in jamstev	Pogodbe z opcijami ali jamstvi	pogodb o neživljenjskem zavarovanju in se nanašajo na obveznosti iz zdravstvenih zavarovanj	Zdravstveno pozavarovanje (sprejeto pozavarovanje)	Skupaj (zdravstvena zavarovanja, podobna življenjskim)
		C0150	C0160	C0170	C0180	C0190	C0200	C0210
Zavarovalno-tehnične rezervacije, izračunane kot celota	R0010	0
Skupaj izterljivi zneski iz pozavarovanj/namenskih družb ter končnega pozavarovanja po prilagoditvi za pričakovane izgube zaradi neplačila nasprotne stranke pri ZTR, izračunanih kot celoti	R0020	0
Zavarovalno-tehnične rezervacije, izračunane kot vsota najboljše ocene in marže za tveganje
Najboljša ocena
Bruto najboljša ocena	R0030	12.243
Skupaj izterljivi zneski iz pozavarovanj/namenskih družb ter končnega pozavarovanja po prilagoditvi za pričakovane izgube zaradi neplačila nasprotne stranke	R0080	6.319
Najboljša ocena, zmanjšana za izterljive zneske iz pozavarovanj/namenskih družb ter končnega pozavarovanja, skupaj	R0090	5.924
Marža za tveganje	R0100	114
Znesek prehodnega odbitka pri zavarovalno-tehničnih rezervacijah
Zavarovalno-tehnične rezervacije, izračunane kot celota	R0110	0
Najboljša ocena	R0120	0
Marža za tveganje	R0130	0
Zavarovalno-tehnične rezervacije skupaj	R0200	12.356

S.17.01.02 Zavarovalno-tehnične rezervacije za neživljenjska zavarovanja

		Neposredni posli in sprejeto proporcionalno pozavarovanje
		Zavarovanje za stroške zdravljenja	Zavarovanje izpada dohodka	Nezgodno zavarovanje zaposlenih	Zavarovanje avtomobilske odgovornosti	Druga zavarovanja motornih vozil	Pomorsko, letalsko in transportno zavarovanje
		C0020	C0030	C0040	C0050	C0060	C0070
Zavarovalno-tehnične rezervacije, izračunane kot celota	R0010	0	0	0	0	0	0
Skupaj izterljivi zneski iz pozavarovanj/namenskih družb ter končnega pozavarovanja po
prilagoditvi za pričakovane izgube zaradi neplačila nasprotne stranke pri ZTR, izračunanih kot celoti	R0050	0	0	0	0	0	0
Zavarovalno-tehnične rezervacije, izračunane kot vsota najboljše ocene in marže za
tveganje
Najboljša ocena
Zavarovalno-tehnične rezervacije za prenosne premije
Bruto	R0060	0	-77	0	1.366	2.784	342
Skupaj izterljivi zneski iz pozavarovanj/namenskih družb ter končnega pozavarovanja po prilagoditvi za pričakovane izgube zaradi neplačila nasprotne stranke	R0140	0	-17	0	0	22	-6
Neto najboljša ocena ZTR za prenosne premije	R0150	0	-59	0	1.366	2.762	349
Škodne rezervacije
Bruto	R0160	1	2.632	0	10.199	7.016	12.932
Skupaj izterljivi zneski iz pozavarovanj/namenskih družb ter končnega pozavarovanja po prilagoditvi za pričakovane izgube zaradi neplačila nasprotne stranke	R0240	0	57	0	3	50	2.261
Neto najboljša ocena škodnih rezervacij	R0250	1	2.575	0	10.195	6.966	10.671
Najboljša ocena skupaj – bruto	R0260	1	2.555	0	11.564	9.800	13.274
Najboljša ocena skupaj – neto	R0270	1	2.515	0	11.561	9.729	11.019
Marža za tveganje	R0280	0	323	0	877	924	1.113
Znesek prehodnega odbitka pri zavarovalno-tehničnih rezervacijah
Zavarovalno-tehnične rezervacije, izračunane kot celota	R0290	0	0	0	0	0	0
Najboljša ocena	R0300	0	0	0	0	0	0
Marža za tveganje	R0310	0	0	0	0	0	0
Zavarovalno-tehnične rezervacije skupaj
Zavarovalno-tehnične rezervacije skupaj	R0320	1	2.878	0	12.441	10.724	14.387
Izterljivi zneski iz pozavarovanj/namenskih družb ter končnega pozavarovanja po prilagoditvi za pričakovane izgube zaradi neplačila nasprotne stranke, skupaj	R0330	0	40	0	3	72	2.254
Zavarovalno-tehnične rezervacije, zmanjšane za izterljive zneske iz	R0340
pozavarovanj/namenskih družb ter končnega pozavarovanja, skupaj		1	2.838	0	12.438	10.653	12.133

Požarno in drugo škodno zavarovanje C0080 R0010 0 R0050 0 R0060 -1.982 R0140 162 R0150 -2.144	Splošno zavarovanje odgovornosti C0090 0 0 102 144 -43	Kreditno in kavcijsko zavarovanje C0100 0 0 -121 0 -121	Zavarovanje stroškov postopka C0110 0 0 -3 0	Zavarovanje pomoči C0120 0 0 -11 -5	Različne finančne izgube C0130 0 0 -166 13












			-3	-7	-179

R0160 68.947	12.089	1.005	1	0	4.234
					563
					3.671
					4.068
					3.492
					320

					0
					0
					0

					4.388
					576
64.715	12.949	1.166	-2	-6	3.812
	R0240 7.899 R0250 61.048 R0260 66.965 R0270 58.904 R0280 5.811 R0290 0 R0300 0 R0310 0 R0320 72.776 R0330 8.061 R0340	486 11.602 12.190 11.560 1.389 0 0 0 13.580 631	0 1.005 884 884 282 0 0 0 1.166 0	0 1 -2 -2 0 0 0 0 -2 0	0 0 -11 -7 1 0 0 0 -10 -5

		Sprejeto neproporcionalno pozavarovanje	Obveznosti iz neživljenjskih zavarovanj skupaj
		Neproporcion alno zdravstveno pozavarovanje	Neproporcion alno pozavarovanje odgovornosti	Neproporcionalno pomorsko, letalsko in transportno pozavarovanje	Neproporcional no premoženjsko pozavarovanje
		C0140	C0150	C0160	C0170	C0180
Zavarovalno-tehnične rezervacije, izračunane kot celota	R0010	0	0	0	0	0
Skupaj izterljivi zneski iz pozavarovanj/namenskih družb ter končnega pozavarovanja
po prilagoditvi za pričakovane izgube zaradi neplačila nasprotne stranke pri ZTR,	R0050
izračunanih kot celoti		0	0	0	0	0
Zavarovalno-tehnične rezervacije, izračunane kot vsota najboljše ocene in marže za
tveganje
Najboljša ocena
Zavarovalno-tehnične rezervacije za prenosne premije Bruto	R0060
Skupaj izterljivi zneski iz pozavarovanj/namenskih družb ter končnega pozavarovanja		-36	-944	-124	-17.434	-16.304
po prilagoditvi za pričakovane izgube zaradi neplačila nasprotne stranke	R0140	0	-12	-261	-3.240	-3.200
Neto najboljša ocena ZTR za prenosne premije	R0150	-36	-932	137	-14.195	-13.105
Škodne rezervacije
Bruto	R0160	704	17.654	9.348	81.195	227.955
Skupaj izterljivi zneski iz pozavarovanj/namenskih družb ter končnega pozavarovanja po prilagoditvi za pričakovane izgube zaradi neplačila nasprotne stranke	R0240	1	2.891	44	15.013	29.268
Neto najboljša ocena škodnih rezervacij	R0250	703	14.762	9.304	66.182	198.686
Najboljša ocena skupaj – bruto	R0260	668	16.709	9.224	63.761	211.650
Najboljša ocena skupaj – neto	R0270	667	13.830	9.441	51.988	185.582
Marža za tveganje	R0280	84	1.484	1.400	10.260	24.270
Znesek prehodnega odbitka pri zavarovalno-tehničnih rezervacijah
Zavarovalno-tehnične rezervacije, izračunane kot celota	R0290	0	0	0	0	0
Najboljša ocena	R0300	0	0	0	0	0
Marža za tveganje	R0310	0	0	0	0	0
Zavarovalno-tehnične rezervacije skupaj
Zavarovalno-tehnične rezervacije skupaj	R0320	752	18.194	10.624	74.021	235.920
Izterljivi zneski iz pozavarovanj/namenskih družb ter končnega pozavarovanja po prilagoditvi za pričakovane izgube zaradi neplačila nasprotne stranke, skupaj	R0330	1	2.879	-217	11.773	26.069
Zavarovalno-tehnične rezervacije, zmanjšane za izterljive zneske iz pozavarovanj/namenskih družb ter končnega pozavarovanja, skupaj	R0340	751	15.315	10.841	62.248	209.851

S.19.01.21 Zavarovalni zahtevki iz neživljenjskih zavarovanj

Leto nezgode/ pogodbeno leto			Z0020	2
	Leto	0	1	2	3	4	Razvojno leto 5	6	7	8	9	10 & +			V tekočem letu	Vsota posameznih let (kumulativno)
		C0010	C0020	C0030	C0040	C0050	C0060	C0070	C0080	C0090	C0100	C0110			C0170	C0180
Predhodno	R0100											1.406		R0100	1.406	1.406
N-9		R0160 17.908 39.032		11.512	5.835	2.460	1.420	1.826	700	835	933			R0160	933	82.461
N-8		R0170 14.830 29.319		13.345	6.486	2.325	1.280	2.018	1.121	968				R0170	968	71.692
N-7		R0180 19.140 46.004		10.458	4.638	2.335	1.010	454	359					R0180	359	84.397
N-6		R0190 20.423 42.986		12.717	5.221	2.618	2.691	1.090						R0190	1.090	87.746
N-5		R0200 17.600 40.036		13.651	6.093	3.068	2.677							R0200	2.677	83.126
N-4		R0210 18.641	42.340	10.682	7.377	3.126								R0210	3.126	82.166
N-3		R0220 15.563	45.027	13.481	6.731									R0220	6.731	80.802
N-2		R0230 17.262	45.911	16.505										R0230	16.505	79.677
N-1		R0240 14.294	43.138											R0240	43.138	57.432
N		R0250 22.159												R0250	22.159	22.159
													Skupaj	R0260	99.091	733.065

Bruto nediskontirana najboljša ocena škodnih rezervacij

(absolutni znesek)

Razvojno leto													Konec leta
	Leto	0	1	2	3	4	5	6	7	8	9	10 & +		(diskontirani podatki)
		C0200	C0210	C0220	C0230	C0240	C0250	C0260	C0270	C0280	C0290	C0300		C0360
Predhodno	R0100											11.184	R0100	10.774
N-9	R0160	0	0	0	6.023	4.948	5.121	3.047		2.879 2.318	1.952		R0160	1.880
N-8	R0170	0	0	14.093	8.040	5.378	5.247	4.371		2.980 3.028			R0170	2.906
N-7	R0180	0	21.694	10.912	6.595	5.586	3.975	3.418	2.819				R0180	2.687
N-6	R0190	60.808	28.857	14.399	9.219	6.507	4.511	3.967					R0190	3.821
N-5	R0200	60.818	29.078	16.829	10.551	7.298	6.475						R0200	6.257
N-4	R0210	66.657	33.019	20.905	17.066	9.774							R0210	9.441
N-3	R0220	50.227	41.985	23.285	17.217								R0220	16.655
N-2	R0230	58.280	52.006	41.329									R0230	40.206
N-1	R0240	64.775	62.593										R0240	61.285
N	R0250	73.622											R0250	72.043
												Skupaj	R0260	227.955

		C0010	C0020	C0030	C0040	C0050
Osnovna lastna sredstva pred odbitkom za udeležbe v drugih subjektih finančnega sektorja, kot je predvideno v členu 68 Delegirane uredbe (EU) 2015/35
Navadne delnice (skupaj z lastnimi delnicami)	R0010	71.856	71.856		0
Vplačani presežek kapitala v zvezi z navadnimi delnicami	R0030	54.240	54.240		0
Ustanovni kapital, prispevki članov ali enakovredna postavka osnovnih lastnih sredstev družb za vzajemno zavarovanje ali družb, ki delujejo po načelu vzajemnosti	R0040	0	0		0
Sredstva na podrejenih računih članov družbe za vzajemno zavarovanje	R0050	0		0	0	0
Presežek sredstev	R0070	0	0
Prednostne delnice	R0090	0		0	0	0
Vplačani presežek kapitala v zvezi s prednostnimi delnicami	R0110	0		0	0	0
Uskladitvene rezerve	R0130	411.492	411.492
Podrejene obveznosti	R0140	78.065		0	78.065	0
Znesek neto odloženih terjatev za davek	R0160	0				0
Druge postavke lastnih sredstev, ki jih je nadzorni organ odobril kot osnovna lastna sredstva in ki niso navedene zgoraj	R0180	0	0	0	0	0
Lastna sredstva iz računovodskih izkazov, ki ne bi smela biti predstavljena v okviru uskladitvenih rezerv in ne izpolnjujejo meril za razvrstitev kot lastna sredstva po Solventnosti II
Lastna sredstva iz računovodskih izkazov, ki ne bi smela biti predstavljena v okviru uskladitvenih rezerv in ne izpolnjujejo meril za razvrstitev kot lastna sredstva po Solventnosti II	R0220	0
Odbitki
Odbitki za udeležbe v finančnih in kreditnih institucijah	R0230	0	0	0	0	0
Skupna osnovna lastna sredstva po odbitkih	R0290	615.653	537.588	0	78.065	0
Pomožna lastna sredstva
Nevplačane in nevpoklicane navadne delnice, ki se jih lahko vpokliče na zahtevo	R0300	0			0
Nevplačan in nevpoklican ustanovni kapital, prispevki članov ali enakovredna postavka osnovnih lastnih sredstev družb za vzajemno zavarovanje ali družb, ki delujejo po načelu vzajemnosti, ki se jih lahko vpokliče na zahtevo	R0310	0			0
Nevplačane in nevpoklicane prednostne delnice, ki se jih lahko vpokliče na zahtevo	R0320	0			0	0
Pravno zavezujoča zaveza vpisa in plačila podrejenih obveznosti na zahtevo	R0330	0			0	0
Akreditivi in jamstva v skladu s členom 96(2) Direktive 2009/138/ES	R0340	0			0
Akreditivi in jamstva, razen tistih v skladu s členom 96(2) Direktive 2009/138/ES	R0350	0			0	0
Pozivi članom za dodatne prispevke v skladu s prvim pododstavkom člena 96(3) Direktive 2009/138/ES	R0360	0			0

Skupaj	Stopnja 1 – neomejene postavke	Stopnja 1 – omejene postavke	Stopnja 2	Stopnja 3
C0010	C0020	C0030	C0040	C0050

Pozivi članom za dodatne prispevke, razen tistih v skladu s prvim pododstavkom člena 96(3) Direktive 2009/138/ES R0370 0 0 0 Druga pomožna lastna sredstva R0390 0 0 0

R0370
R0390

			postavke	postavke
		C0010	C0020	C0030	C0040
Skupaj pomožna lastna sredstva	R0400	0			0
Razpoložljiva in primerna lastna sredstva
Skupna razpoložljiva lastna sredstva za izpolnjevanje SCR	R0500	615.653	537.588	0	78.065
Skupna razpoložljiva lastna sredstva za izpolnjevanje MCR	R0510	615.653	537.588	0	78.065
Skupna primerna lastna sredstva za izpolnjevanje SCR	R0540	615.653	537.588	0	78.065
Skupna primerna lastna sredstva za izpolnjevanje MCR	R0550	548.490	537.588	0	10.902
SCR	R0580	218.039
MCR	R0600	54.510
Razmerje med primernimi lastnimi sredstvi in SCR	R0620	282,3588%
Razmerje med primernimi lastnimi sredstvi in MCR	R0640	1.006,2222

	Skupaj	Stopnja 1 – neomejene postavke	Stopnja 1 – omejene postavke	Stopnja 2	Stopnja 3
	C0010	C0020	C0030	C0040	C0050
Skupaj pomožna lastna sredstva R0400	0			0	0
Razpoložljiva in primerna lastna sredstva
Skupna razpoložljiva lastna sredstva za izpolnjevanje SCR R0500	615.653	537.588	0	78.065	0
Skupna razpoložljiva lastna sredstva za izpolnjevanje MCR R0510	615.653	537.588	0	78.065
Skupna primerna lastna sredstva za izpolnjevanje SCR R0540	615.653	537.588	0	78.065	0
Skupna primerna lastna sredstva za izpolnjevanje MCR R0550	548.490	537.588	0	10.902
SCR R0580	218.039
MCR R0600	54.510
Razmerje med primernimi lastnimi sredstvi in SCR R0620	282,3588%
Razmerje med primernimi lastnimi sredstvi in MCR R0640	1.006,2222 %

		C0060
Uskladitvene rezerve
Presežek sredstev nad obveznostmi	R0700	605.158
Lastne delnice (v posesti neposredno in posredno)	R0710	48.043
Predvidljive dividende, razdelitve in dajatve	R0720	19.527
Druge postavke osnovnih lastnih sredstev	R0730	126.096
Prilagoditev za omejene postavke lastnih sredstev v zvezi s portfelji uskladitvenih prilagoditev in omejenimi skladi	R0740	0
Uskladitvene rezerve	R0760	411.492
Pričakovani dobički
Pričakovani dobički, vključeni v prihodnje premije (EPIFP) – življenjska zavarovanja	R0770	1.223
Pričakovani dobički, vključeni v prihodnje premije (EPIFP) – neživljenjska zavarovanja	R0780	8.391
Skupni pričakovani dobički, vključeni v prihodnje premije (EPIFP)	R0790	9.613

Uskladitvene rezerve

Pričakovani dobički

S.25.01.21 Zahtevani solventnostni kapital – za podjetja, ki uporabljajo standardno formulo

Tržno tveganie

Izračun zahtevanega solventnostnega kapitala C0100

Druge informacije o SCR

		Bruto zahtevani solventnostni kapital	Za podjetje specifični parametri	Poenostavitve
		C0110	C0090	C0100
Tržno tveganje	R0010	148.038
Tveganje neplačila nasprotne stranke	R0020	8.900
Tveganje iz pogodb življenjskega zavarovanja	R0030	501	None
Tveganje zdravstvenega zavarovanja	R0040	2.723	None
Tveganje iz pogodb neživljenjskega zavarovanja	R0050	112.618	None
Razpršenost	R0060	-60.799
Tveganje neopredmetenih sredstev	R0070	0
Osnovni zahtevani solventnostni kapital	R0100	211.980

Izračun zahtevanega solventnostnega kapitala		C0100
Operativno tveganje	R0130	6.405
Absorpcijske kapacitete zavarovalno-tehničnih rezervacij	R0140	0
Absorpcijske kapacitete odloženih davkov	R0150	-346
Kapitalske zahteve za posle, ki se izvajajo v skladu s členom 4 Direktive 2003/41/ES	R0160	0
Zahtevani solventnostni kapital brez kapitalskega pribitka	R0200	218.039
Že določen kapitalski pribitek	R0210	0
Zahtevani solventnostni kapital	R0220	218.039
Druge informacije o SCR
Kapitalske zahteve za podmodul tveganja lastniških vrednostnih papirjev, ki temelji na trajanju	R0400	0
Skupni znesek teoretičnega zahtevanega solventnostnega kapitala za preostali del	R0410	0
Skupni znesek teoretičnega zahtevanega solventnostnega kapitala za omejene sklade	R0420	0
Skupni znesek teoretičnega zahtevanega solventnostnega kapitala za portfelje uskladitvenih prilagoditev	R0430	0
Učinki razpršenosti zaradi združevanja teoretičnega SCR omejenih skladov za potrebe člena 304	R0440	0

Pristop pri davčni stopnji

		Da/Ne
		C0109
Pristop na podlagi povprečne davčne stopnje	R0590	1

Izračun prilagoditve zaradi absorpcijskih kapacitet odloženih davkov

LAC DT	R0640	346
LAC DT, utemeljene z razveljavitvijo odloženih obveznosti za davek	R0650	346
LAC DT, utemeljene s sklicevanjem na verjeten prihodnji obdavčljivi gospodarski dobiček	R0660	0
LAC DT, utemeljene s prenosom v pretekla obdobja, tekoče leto	R0670	0
LAC DT, utemeljene s prenosom v pretekla obdobja, prihodnja leta	R0680	0
Največje LAC DT	R0690	22.400

LAC DT
C0130

S.28.01.01 Zahtevani minimalni kapital – samo življenjska ali samo neživljenjska zavarovanja ali pozavarovanja

Komponenta linearne formule za obveznosti iz neživljenjskih zavarovanj in pozavarovanj

		C0010
Rezultat MCRNL	R0010	41.751

		Neto (brez pozavarovanja/namenskih družb) najboljša ocena in ZTR,	Neto (brez pozavarovanja) obračunane premije v zadnjih 12
		izračunane kot celota	mesecih
		C0020	C0030
Zavarovanje in proporcionalno pozavarovanje za stroške zdravljenja	R0020	1	0
Zavarovanje in proporcionalno pozavarovanje izpada dohodka	R0030	2.515	5.610
Nezgodno zavarovanje in nezgodno proporcionalno pozavarovanje zaposlenih	R0040	0	0
Zavarovanje in proporcionalno pozavarovanje avtomobilske odgovornosti	R0050	11.561	14.944
Drugo zavarovanje in proporcionalno pozavarovanje motornih vozil	R0060	9.729	21.525
Pomorsko, letalsko in transportno zavarovanje ter proporcionalno pozavarovanje	R0070	11.019	7.703
Požarno zavarovanje in proporcionalno pozavarovanje ter zavarovanje in proporcionalno pozavarovanje druge škode na premoženju	R0080	58.904	60.607
Splošno zavarovanje in proporcionalno pozavarovanje odgovornosti	R0090	11.560	5.380
Kreditno in kavcijsko zavarovanje in proporcionalno pozavarovanje	R0100	884	751
Zavarovanje in proporcionalno pozavarovanje stroškov postopka	R0110	0	9
Zavarovanje in proporcionalno pozavarovanje pomoči	R0120	0	16
Zavarovanje in proporcionalno pozavarovanje različnih finančnih izgub	R0130	3.492	48
Neproporcionalno zdravstveno pozavarovanje	R0140	667	551
Neproporcionalno pozavarovanje odgovornosti	R0150	13.830	2.631
Neproporcionalno pomorsko, letalsko in transportno pozavarovanje	R0160	9.441	2.637
Neproporcionalno premoženjsko pozavarovanje	R0170	51.988	38.213

Komponenta linearne formule za obveznosti iz življenjskih zavarovanj in pozavarovanj

		C0040
Rezultat MCRL	R0200	313

		Neto (brez pozavarovanja/namenskih	Neto (brez pozavarovanja/namenskih
		družb) najboljša ocena in ZTR,	družb) skupni rizični kapital
		izračunane kot celota
		C0050	C0060
Zavarovalne obveznosti z udeležbo pri dobičku – zajamčena upravičenja	R0210	0
Zavarovalne obveznosti z udeležbo pri dobičku – prihodnja diskrecijska upravičenja	R0220	0
Obveznosti iz zavarovanj, vezanih na indeks ali enoto premoženja	R0230	0
Druge obveznosti iz življenjskih in zdravstvenih (po)zavarovanj	R0240	5.924
Skupni rizični kapital za vse obveznosti iz življenjskega (po)zavarovanja	R0250		269.050

Izračun skupnega minimalnega zahtevanega kapitala (MCR)

		C0070
Linearni MCR	R0300	42.064
SCR	R0310	218.039
Zgornja meja MCR	R0320	98.118
Spodnja meja MCR	R0330	54.510
Kombinirani MCR	R0340	54.510
Absolutna spodnja meja (absolutni prag) MCR	R0350	3.600
		C0070
Zahtevani minimalni kapital	R0400	54.510

AI Terminal

Pozavarovalnica Sava

1987_rns_2022-04-28_4f1bcdc3-8f32-490b-a9f5-fd352db11b67.pdf

Poročilo o solventnosti in finančnem položaju Save Re, d.d., za leto 2021

Uprava Save Re, d.d.

Splošne informacije

Povzetek

Predstavitev družbe

Poslovanje in rezultati

Sistem upravljanja

Profil tveganj

Zahtevani solventnostni kapital po modulih tveganj

Vrednotenje za namene solventnosti

Upravljanje kapitala

A. Poslovanje in rezultati

Poslovanje

Naziv in pravna oblika družbe

Ime in kontaktni podatki nadzornega organa, odgovornega za finančni nadzor družbe

Ime in kontaktni podatki zunanjega revizorja družbe

Pomembne vrste poslovanja družbe in pomembna geografska območja, na katerih družba posluje

Države, v katerih je družba zbrala največ premije

Premija po vrstah poslovanja

Pomembnejši dogodki v letu 2021

Vpliv pandemije covid-19

Pomembnejši dogodki po datumu poročanja

Rezultati pri sklepanju pozavarovanj

Kosmate premije za pomembne vrste poslovanja

Geografska segmentacija kosmatih premij

Kosmate škode za pomembne vrste poslovanja

Geografska segmentacija kosmatih škod

Čisti obratovalni stroški

Čisti obratovalni stroški za pomembne vrste poslovanja

Drugi zavarovalni prihodki in drugi zavarovalni odhodki

Naložbeni rezultati

Donos po tipih naložb

Rezultati pri drugih dejavnostih

Drugi prihodki in drugi odhodki

Druge informacije

B. Sistem upravljanja

Splošne informacije o sistemu upravljanja

B.1.1 Organi upravljanja

Splošno

Skupščina

Nadzorni svet

Nadzorni svet v letu 2021

Sestava nadzornega sveta v letu 2021 (do 16. 7. 2021)

Sestava nadzornega sveta v letu 2021 (od 17. 7. 2021)

Dogodki po datumu poročanja

Komisije nadzornega sveta

Revizijska komisija

Revizijska komisija v letu 2021

Komisija za tveganja

Komisija za tveganja v letu 2021

Komisija za imenovanja in prejemke

Komisija za imenovanja in prejemke v letu 2021

Komisija za oceno sposobnosti in primernosti

Komisija za oceno sposobnosti in primernosti v letu 2021

Uprava

Pristojnosti in delovanje uprave

Uprava v letu 2021

Sestava uprave v letu 2021

Poročanje

B.1.2 Upravljanje tveganj

B.1.3 Ključne funkcije v sistemu upravljanja tveganj

Splošno

Dejavnosti posamezne ključne funkcije

Poročanje ključnih funkcij

Sodelovanje nosilcev ključnih funkcij

B.1.4 Odbori v sistemu upravljanja

Odbor za upravljanje tveganj

Odbor za upravljanje kakovosti podatkov

Odbor za informacijsko varnost

B.1.5 Informacija o politiki prejemkov

Načela politike prejemkov

Struktura prejemkov

B.1.6 Pomembne transakcije s povezanimi osebami

Zahteve glede sposobnosti in primernosti

B.2.1 Splošno

B.2.2 Zahteve glede sposobnosti zadevnega osebja

Nadzorni svet in komisije nadzornega sveta

Nediverzificiran SCR po modulih tveganj (v tisoč EUR)⁹

Kosmate izpostavljenosti naravnim nesrečam po državah¹²