POROČILO O SOLVENTNOSTI IN FINANČNEM POLOŽAJU 2024

ZAVEZANI ČLOVEKU IN PLANETU

Poročilo o solventnosti in finančnem položaju

Sava Re, d.d., za leto 2024

Ljubljana, april 2025

Uprava Save Re, d.d.

Marko Jazbec, predsednik uprave

Polona Pirš, članica uprave

Peter Skvarča, član uprave

David Benedek, član uprave

	Povzetek 6
A.	Poslovanje in rezultati 11
A.1	Poslovanje 12
A.2	Rezultati pri sklepanju pozavarovanj 17
A.3	Naložbeni rezultati 19
A.4	Rezultati pri drugih dejavnostih 22
A.5	Druge informacije 23
B.	Sistem upravljanja 24
B.1	Splošne informacije o sistemu upravljanja 25
B.2	Zahteve glede sposobnosti in primernosti 35
B.3	Sistem upravljanja tveganj, vključno z lastno oceno tveganja in solventnosti 38
B.4	Sistem notranjega nadzora 44
B.5	Funkcija notranje revizije 46
B.6	Aktuarska funkcija 48
B.7	Zunanje izvajanje 50
B.8	Druge informacije 51
C.	Profil tveganj 52
C.1	Zavarovalno tveganje 56
C.2	Tržno tveganje 65
C.3	Kreditno tveganje 73
C.4	Likvidnostno tveganje 76
C.5	Operativno tveganje 78
C.6	Druga pomembna tveganja 80
C.7	Druge informacije 85
D.	Vrednotenje za namene solventnosti 86
D.1	Sredstva 90
D.2	Zavarovalno-tehnične rezervacije 96
D.3	Druge obveznosti 100
D.4	Alternativne metode vrednotenja 102
D.5	Druge informacije 103
E.	Upravljanje kapitala104
E.1	Lastna sredstva 106
E.2	Zahtevani solventnostni kapital in zahtevani minimalni kapital 110

POROČILO O SOLVENTNOSTI IN FINANČNEM POLOŽAJU 2024

E.3	Uporaba podmodula tveganja lastniških vrednostnih papirjev, temelječega na trajanju, pri izračunu zahtevanega solventnostnega kapitala 114
E.4	Razlika med standardno formulo in kakršnim koli uporabljenim notranjim modelom 115
E.5	Neskladnost z zahtevanim minimalnim kapitalom in neskladnost z zahtevanim solventnostnim kapitalom 116
E.6	Druge informacije 117
	Priloga – slovar izbranih strokovnih izrazov118
	Kvantitativni obrazci 121
	S.02.01.02 Bilanca stanja 122
	S.04.05.21 Premije, zahtevki in odhodki po državah 124
	S.05.01.02 Premije, zahtevki in odhodki po vrstah poslovanja 126
	S.12.01.02 Zavarovalno-tehnične rezervacije za SLT življenjska in zdravstvena zavarovanja 129
	S.17.01.02 Zavarovalno-tehnične rezervacije za neživljenjska zavarovanja 131
	S.19.01.21 Zavarovalni zahtevki iz neživljenjskih zavarovanj 134
	S.23.01.01 Lastna sredstva 136
	S.25.01.21 Zahtevani solventnostni kapital – za podjetja, ki uporabljajo standardno formulo 138
	S.28.01.01 Zahtevani minimalni kapital – samo življenjska ali samo neživljenjska zavarovanja ali pozavarovanja 140

Splošne informacije

Zneski v poročilu so prikazani v tisoč EUR. Poročilo sta obravnavala in potrdila uprava in nadzorni svet družbe.

Poročilo o solventnosti in finančnem položaju družbe je bilo pregledano tudi s strani revizijske družbe Deloitte revizija d.o.o., ki je pripravila tudi Poročilo neodvisnega revizorja o zagotovilu.

Povzetek

Uvod

V letu 2024 so se nadaljevale zaostrene geopolitične razmere. Vojaški konflikt med Rusijo in Ukrajino se je nadaljeval, stopnjeval se je vojaški konflikt med Izraelom in Hamasom. Napete razmere med Kitajsko in Tajvanom so se v letu 2024 nadaljevale in krepile. Rivalstvo med ZDA in Kitajsko se stopnjuje, zlasti na tehnološkem in vojaškem področju, protekcionizem s strani največjih gospodarstev pa lahko vpliva na svetovne dobavne verige. Leto je minilo v znamenju volitev v večjih in razvitih državah, kar je vplivalo tudi na finančne trge.

Z vidika donosov je bilo leto 2024 za delnice in obveznice ugodno. Zniževanje inflacije je spodbudilo več centralnih bank, vključno z ameriško centralno banko Federal Reserve (Fed) in Evropsko centralno banko (ECB), da so začele zniževati ključne obrestne mere. Pričakuje se, da bosta ECB in Fed nadaljevala trend zniževanja obrestnih mer, negotovost glede gospodarske rasti v Evropi pa bo ostala razmeroma visoka.

Navkljub neugodnim geopolitičnim razmeram so bile razmere na pozavarovalnih trgih ugodne.

Družba je leto 2024 zaključila z dobrimi finančnimi rezultati in solventnostnim položajem. Tudi v prihodnje bo družba skrbno spremljala tveganja, še posebej v povezavi z makroekonomskimi in geopolitičnimi razmerami.

Oktobra 2024 je bonitetna agencija AM Best za Savo Re objavila in potrdila bonitetno oceno »A« (s stabilno srednjeročno napovedjo). Decembra 2024 je bonitetna agencija S&P Global Ratings Savi Re in Zavarovalnici Sava izboljšala srednjeročno napoved na pozitivno in potrdila bonitetno oceno »A«.

Sava Re je oktobra 2024 izdala podrejeno obveznico razreda 3 (Tier 3) z ročnostjo petih let, kar je prispevalo k povečanju primernih lastnih virov sredstev konec leta. Skupna nominalna vrednost celotne izdaje podrejenih obveznic je znašala 50 milijonov EUR.

Predstavitev družbe

Sava Re, ki je v Zavarovalni skupini Sava (v nadaljevanju skupina ali Zavarovalna skupina Sava) obvladujoča družba, se ukvarja z dejavnostjo pozavarovanja. Zavarovalniški del skupine sestavlja še osem zavarovalnic s sedežem v Sloveniji in državah regije Adria: kompozitna zavarovalnica Zavarovalnica Sava (SVN), premoženjske zavarovalnice Sava neživotno osiguranje (SRB), Sava osiguruvanje (MKD), Illyria (RKS) in Sava osiguranje (MNE) ter življenjske zavarovalnice Vita (SVN), Sava životno osiguranje (SRB) in Illyria Life (RKS). Skupino poleg naštetih (po)zavarovalnic sestavljajo še:

Sava pokojninska (SVN): pokojninska družba v Sloveniji;
Sava penzisko društvo (MKD): pokojninska družba v Severni Makedoniji, ki upravlja pokojninske sklade 2. in 3. stebra;
Sava Infond (SVN): odvisna družba, ki se ukvarja z upravljanjem finančnih skladov;
TBS Team 24 (SVN): družba, ki se ukvarja z organizacijo asistence v povezavi z avtomobilskim, zdravstvenim in domskim zavarovanjem;
DCB (SVN): pridružena družba Save Re, ki se ukvarja z bolnišnično zdravstveno dejavnostjo;
Vita S Holding (MKD): odvisna družba, ki se ukvarja z zdravstveno dejavnostjo;
ASP (SRB): odvisna družba, ki opravlja storitve razvoja in vzdrževanja osrednjih IT-sistemov.

Sava Re s svojim znanjem in izkušnjami, zbranimi v več kot 40 letih poslovanja na mednarodnih pozavarovalnih trgih, ponuja celoten nabor pozavarovalnih rešitev. Posluje z več kot 500 strankami v več kot 120 državah sveta in gradi globalno razpršen pozavarovalni portfelj. Vodilo družbe je ustvarjati dolgoročne poslovne odnose s partnerji in jim pomagati ohranjati finančno trdnost skozi vse faze ekonomskega cikla. Družba daje prednost premoženjskim, gradbenim, pomorskim in energetskim skupinam zavarovanj.

Sava Re je javna delniška družba. Po velikosti je srednje velika pozavarovalnica, ki deluje na globalnem trgu. Družba na dan 31. 12. 2024 na svojem sedežu v Ljubljani zaposluje približno 168 zaposlenih. Družba pozavaruje vse zavarovalne vrste, vodi proporcionalne in neproporcionalne pozavarovalne pogodbe in jim sledi ter strankam ponuja:

zmogljivost,
nadomestilo za dodatni kapital,
kritja za primere katastrof.

Sava Re ima bonitetno oceno A bonitetnih agencij S&P Global Ratings in AM Best. S&P Global Ratings je Savi Re konec leta 2024 izboljšal srednjeročno napoved iz stabilne v pozitivno. Njene glavne prednosti so poznavanje trga v širši regiji, zanesljivost, odzivnost, prožnost, predanost delu in finančna moč.

Poslovanje in rezultati

Sava Re je v letu 2024 zbrala 231,8 milijona EUR kosmatih premij (2023: 215,9 milijona EUR), kar je 7,4 % več kot leta 2023. Kosmate premije zunaj skupine so zrasle za 3,9 milijona EUR, kar je posledica podražitve cen na globalnih pozavarovalnih trgih in organskega povečanja obsega poslovanja. Kosmate premije znotraj skupine so se povečale za 12,0 milijona EUR (12,9 %), kar je posledica rasti premij na slovenskem trgu.

Nižji zavarovalni rezultat (za 4,7 milijona EUR) je mogoče pripisati poslovanju znotraj skupine (kjer je bil zavarovalni rezultat nižji za 9,3 milijona EUR), poleg vpliva škod, prenesenih na pozavarovatelje, pa je to tudi posledica višjih stroškov za pozavarovalno zaščito. Zavarovalni rezultat poslovanja zunaj skupine je bil ugodnejši za 4,6 milijona EUR kot posledica ugodnejšega škodnega dogajanja. Kombinirani količnik je znašal 84,6 %, glede na preteklo leto pa se je nekoliko poslabšal zaradi slabšega škodnega količnika posla znotraj skupine (drugačna sestava škod, ki so v letu 2023 v večji meri sprožile pozavarovalno zaščito skupine in bile prenesene na pozavarovatelje, ter dodatno sprememba pozavarovalne zaščite). Višina škodnega količnika zunaj skupine je bila glede na preteklo leto ugodnejša za 5,9 odstotne točke. Manjše povečanje stroškovnega količnika je predvsem posledica višjih razvojnih stroškov IT-projektov.

Finančni rezultat je bil ugodnejši kot posledica ugodnejšega rezultata iz naložbenja. Rezultat iz naložbenja je bil v primerjavi z letom 2023 višji za 3,5 milijona EUR, predvsem zaradi večjih obrestnih prihodkov, ki so bili glede na preteklo leto višji za 2,9 milijona EUR. Večji obrestni prihodki odražajo velik denarni tok iz poslovanja, ki se je pretežno uporabil za investiranje v dolžniške naložbe in zapadanje dolžniških naložb, kupljenih po nižjih donosnostih, ter njihovo reinvestiranje po višjih donosnostih. Donosnost naložbenega portfelja je znašala 2,8 %, vključujoč prihodke in odhodke od naložb v odvisne in pridružene družbe pa 6,9 %.

Poslovni izid pred obdavčitvijo se je v primerjavi z letom 2023 zvišal za 2,7 milijona EUR zaradi ugodnejšega rezultata iz naložbenja in višjih dividend odvisnih družb. Skladno z višjim izidom pred obdavčitvijo se je za 2,8 milijona EUR zvišal tudi čisti poslovni izid obračunskega obdobja. Donosnost lastniškega kapitala je ostala na ravni iz leta 2023.

Sistem upravljanja

Družba ima vzpostavljen sistem upravljanja, ki je dobro opredeljen in vključuje:

ustrezno organiziranost, vključno z organi vodenja, ključnimi funkcijami in odbori,
integriran sistem upravljanja tveganj,

▪ sistem notranjih kontrol.

V družbi delujejo štiri ključne funkcije sistema upravljanja tveganj: aktuarska funkcija, funkcija spremljanja skladnosti poslovanja, funkcija upravljanja tveganj in funkcija notranje revizije. Prav tako v družbi delujeta odbor za upravljanje tveganj in aktuarski odbor.

Družba ima za učinkovito upravljanje tveganj vzpostavljen model treh obrambnih linij z jasno razdelitvijo odgovornosti in nalog med njimi:

Prva obrambna linija vključuje vse organizacijske enote, ki opravljajo poslovno dejavnost (razvoj, prodaja in upravljanje pozavarovanj, zagotavljanje pozavarovalnih storitev, finančno poslovanje, računovodstvo, kontroling, kadrovska služba in druge dejavnosti).
Drugo obrambno linijo predstavljajo funkcija upravljanja tveganj, aktuarska funkcija, funkcija spremljanja skladnosti poslovanja in odbor za upravljanje tveganj.
Tretjo obrambno linijo pokriva funkcija notranje revizije.

Uprava je v letu 2024 delovala v sestavi: Marko Jazbec, predsednik, ter člani Polona Pirš, Peter Skvarča in David Benedek.

Profil tveganj

V profilu tveganj prevladujejo tržna tveganja in tveganja premoženjskih zavarovanj. Izpostavljenost družbe drugim vrstam tveganj (tveganju življenjskih zavarovanj, tveganju zdravstvenih zavarovanj, tveganju neplačila nasprotne stranke in operativnim tveganjem) je manjša. Družba kapitalsko zahtevo izračunava v skladu s standardno formulo Solventnosti II (v nadaljevanju standardna formula), predpisano z Delegirano uredbo Komisije (EU) 2015/35 (v nadaljevanju Delegirana uredba).

Poleg omenjenih tveganj, obravnavanih v standardni formuli, je družba izpostavljena tudi likvidnostnim tveganjem, zaradi zahtevnega notranjega in zunanjega okolja pa tudi različnim strateškim tveganjem.

Spodnja preglednica prikazuje zahtevani solventnostni kapital (SCR) družbe v skladu s standardno formulo po modulih tveganj.

Zahtevani solventnostni kapital po modulih tveganj
(v tisoč EUR)	31. 12. 2024	31. 12. 2023
SCR	258.013	225.927
Prilagoditve za TP in DT	0	0
Operativno tveganje	7.837	6.899
Zahtevani osnovni solventnostni kapital (BSCR)	250.175	219.029
Vpliv razpršitve tveganj	-72.083	-63.091
Vsota posameznih tveganj	322.259	282.119
Tržno tveganje	164.427	150.941
Tveganje neplačila nasprotne stranke	7.695	9.893
Tveganje življenjskih zavarovanj	961	360
Tveganje zdravstvenih zavarovanj	3.008	2.605

Zahtevani solventnostni kapital po modulih tveganj

Vrednotenje za namene solventnosti

Skladno s 174. členom ZZavar-1 se sredstva vrednotijo z zneskom, po katerem bi se sredstvo izmenjalo med dobro obveščenima strankama s pravico razpolaganja v strogo poslovnem odnosu. Prav tako družba vrednoti obveznosti na znesek, po katerem bi se lahko prenesle ali poravnale med dobro obveščenima strankama s pravico razpolaganja v strogo poslovnem odnosu.

Tveganje premoženjskih zavarovanj 146.168 118.320

Spodnja preglednica prikazuje prilagoditve postavk bilance stanja v skladu z mednarodnimi standardi računovodskega poročanja (MSRP), ki jih je družba izvedla pri vrednotenju za namene solventnosti. Prikazani so kapital v skladu z MSRP in lastni viri sredstev v skladu s Solventnostjo II.

Iz preglednice je razvidno, da so lastni viri sredstev v skladu s Solventnostjo II znatno višji od kapitala v skladu z MSRP. Glavni razlog za to so podrejene obveznosti, ki so del osnovnih lastnih virov sredstev.

Prilagoditve kapitala (MSRP) pri vrednotenju bilance stanja v skladu s Solventnostjo II

(v tisoč EUR)	31. 12. 2024	31. 12. 2023
Kapital v skladu z MSRP	458.953	430.897
Razlika pri vrednotenju udeležb	226.001	166.254
Razlika pri vrednotenju drugih sredstev	-14.193	-8.092
Razlika pri vrednotenju zavarovalno-tehničnih rezervacij	18.869	19.838
Razlika pri vrednotenju drugih obveznosti	5.112	11.134
Predvidljive dividende, razdelitve in dajatve	-34.870	-25.571
Podrejene obveznosti, ki so del osnovnih lastnih virov sredstev	114.977	58.703
Skupni osnovni lastni viri sredstev po odbitkih v skladu s Solventnostjo II	774.848	653.163

Upravljanje kapitala

Družba z ustreznim upravljanjem kapitala zagotavlja, da ima vedno na voljo zadostne lastne vire sredstev za pokrivanje svojih obveznosti in izpolnjevanje zakonskih zahtev glede kapitala. Pri tem mora biti struktura primernih lastnih virov sredstev, ki zagotavljajo kapitalsko ustreznost, skladna z zakonodajo ter zadostna tudi za doseganje strateških in operativnih ciljev družbe.

Dodelitev lastnih virov sredstev poslovnim dejavnostim mora biti takšna, da družba zagotavlja ustrezno donosnost lastniškega kapitala.

Družba svoj poslovni in strateški načrt pripravlja skladno s strategijo prevzemanja tveganj in v njej določeno pripravljenostjo za prevzem tveganj, pri čemer strategija med drugim določa tudi spodnjo višino solventnostnega količnika. Med pripravo načrta poslovanja in strateškega načrta družba preveri, ali sta skladna s pripravljenostjo za prevzem tveganj, in ju po potrebi ustrezno prilagodi. Hkrati družba stremi k čim bolj učinkoviti uporabi kapitala.

V spodnji preglednici je prikazana kapitalska ustreznost družbe. Poleg SCR je prikazan tudi minimalni zahtevani kapital (MCR). Prikazani so tudi primerni lastni viri sredstev za pokrivanje SCR oziroma MCR, kjer se upoštevajo zakonske omejitve¹ .

¹ V primernih lastnih virih sredstev za pokrivanje SCR se lahko upoštevajo lastni viri sredstev razreda 3 le v višini 15 % SCR. V primernih lastnih virih sredstev za pokrivanje MCR pa se lahko upoštevajo lastni viri sredstev razreda 2 le v višini 20 % MCR, lastni viri sredstev razreda 3 pa niso primerni za pokrivanje MCR.

POROČILO O SOLVENTNOSTI IN FINANČNEM POLOŽAJU 2024

Kapitalska ustreznost družbe

(v tisoč EUR)	31. 12. 2024	31. 12. 2023
Zahtevani solventnostni kapital (SCR)	258.013	225.927
Primerni lastni viri sredstev za pokrivanje SCR	759.481	653.163
Od tega prvi razred	655.633	591.233
Od tega drugi razred	65.147	58.703
Od tega tretji razred	38.702	3.227
Solventnostni količnik	294 %	289 %
Minimalni zahtevani kapital (MCR)	64.503	56.482
Primerni lastni viri sredstev za pokrivanje MCR	668.534	602.530
Od tega prvi razred	655.633	591.233
Od tega drugi razred	12.901	11.296
Od tega tretji razred	0	0
Količnik MCR	1.036%	1.067 %

Družba ima na dan 31. 12. 2024 večino primernih lastnih virov sredstev uvrščenih v prvi kakovostni razred. Poleg tega ima družba v primernih lastnih virih sredstev tudi podrejene obveznosti, ki se uvrščajo v drugi kakovostni razred (podrejene obveznice, ki so bile izdane oktobra 2019) in podrejene obveznosti, ki se uvrščajo v tretji kakovostni razred (podrejene obveznice, izdane oktobra 2024). V tretji kakovostni razred primernih lastnih virov sredstev se uvrščajo tudi čiste terjatve za odloženi davek.

Na dan 31. 12. 2024 je družba izpolnila zakonske zahteve o višini in kakovosti kapitala za pokrivanje SCR in MCR, saj je njen solventnostni količnik znatno presegal zakonsko zahtevanih 100 % in je znašal 294 %, količnik MCR pa 1.036 %. V strategiji prevzemanja tveganj za obdobje 2023–2027 je spodnja višina solventnostnega količnika družbe določena pri 200 %. Iz tega sledi, da je družba dobro kapitalizirana tudi v skladu z notranjimi merili.

A. Poslovanje in rezultati

POROČILO O SOLVENTNOSTI IN FINANČNEM POLOŽAJU 2024

A.1 Poslovanje

Naziv in pravna oblika družbe

Sava Re, d. d.

Dunajska cesta 56

1000 Ljubljana

Slovenija

Sava Re opravlja dejavnost pozavarovanja. Poleg tega je tudi obvladujoča družba v Zavarovalni skupini Sava. Skupina poleg Save Re obsega eno kompozitno zavarovalnico v Sloveniji (Zavarovalnica Sava), eno življenjsko zavarovalnico v Sloveniji (Vita), dve življenjski zavarovalnici zunaj Slovenije (Sava životno osiguranje (SRB), Illyria Life (RKS)) in štiri premoženjske zavarovalnice zunaj Slovenije (Sava neživotno osiguranje (SRB), Sava osiguruvanje (MKD), Illyria (RKS) in Sava osiguranje (MNE)).

Poleg naštetih (po)zavarovalnic Zavarovalno skupino Sava sestavljajo še:

Sava pokojninska (SVN): pokojninska družba v Sloveniji;
Sava penzisko društvo (MKD): pokojninska družba v Severni Makedoniji, ki upravlja pokojninske sklade 2. in 3. stebra;
Sava Infond (SVN): odvisna družba, ki se ukvarja z upravljanjem finančnih skladov;
TBS Team 24 (SVN): družba, ki se ukvarja z organizacijo asistence v povezavi z avtomobilskim, zdravstvenim in domskim zavarovanjem;
DCB (SVN): pridružena družba Save Re, ki se ukvarja z bolnišnično zdravstveno dejavnostjo;
Vita S Holding (MKD): odvisna družba, ki se ukvarja z zdravstveno dejavnostjo;
ASP (SRB): odvisna družba, ki opravlja storitve razvoja in vzdrževanja osrednjih IT-sistemov.

Na spodnji sliki je prikazan položaj Save Re v pravni strukturi skupine.

V naslednji preglednici so navedeni podatki vseh odvisnih in pridruženih družb Save Re.

Odvisne in pridružene družbe Save Re na dan 31. 12. 2024

	Zavarovalnica Sava (SVN)	Sava neživotno osiguranje (SRB)	Illyria (RKS)	Sava osiguruvanje (MKD)	Sava osiguranje (MNE)
Sedež	Ulica Eve Lovše 7, 2000 Maribor, Slovenija	Bulevar vojvode Mišića 51, 11040 Beograd, Srbija	Sheshi Nëna Terezë 33, 10000 Priština, Kosovo	Železnička 41, Opština Centar, PF 133, 1000 Skopje, Severna Makedonija	Ulica Svetlane Kane Radević br. 1, 81000 Podgorica, Črna gora
Glavna dejavnost	dejavnost zavarovanja	dejavnost zavarovanja (premoženjska zavarovanja)	dejavnost zavarovanja (premoženjska zavarovanja)	dejavnost zavarovanja (premoženjska zavarovanja)	dejavnost zavarovanja (premoženjska zavarovanja)
Osnovni kapital (EUR)	68.417.377	6.314.464	7.228.040	3.820.077	4.033.303
Nominalna vrednost skupnega kapitalskega deleža vseh družb v skupini (EUR)	68.417.377	6.314.464	7.228.040	3.585.524	4.033.303
Delež v kapitalu in/ali glasovalnih pravicah, ki pripada posameznim drugim osebam v skupini	Sava Re: 100,0 %	Sava Re: 100,0 %	Sava Re: 100,0 %	Sava Re: 93,86 %	Sava Re: 100,0 %
Poslovni izid v letu 2024 (EUR)	47.834.593	394.228	1.431.733	512.067	2.474.402
Upravljavske povezave	odvisna zavarovalnica	odvisna zavarovalnica	odvisna zavarovalnica	odvisna zavarovalnica	odvisna zavarovalnica

² Na sliki so prikazani lastniški deleži Save Re oziroma drugih nadrejenih družb. Pri družbah Sava Infond in DCB so deleži glasovalnih pravic drugačni od lastniških deležev. V letnem poročilu so razkritja za vse družbe v skupini, tako za lastniške deleže kot za deleže glasovalnih pravic.

POROČILO O SOLVENTNOSTI IN FINANČNEM POLOŽAJU 2024

	Illyria Life (RKS)	Sava životno osiguranje (SRB)	Sava pokojninska (SVN)	TBS Team 24 (SVN)	Sava penzisko društvo (MKD)
Sedež	Sheshi Nëna Terezë 33, 10000 Priština, Kosovo	Bulevar vojvode Mišića 51, 11040 Beograd, Srbija	Ulica Eve Lovše 7, 2000 Maribor, Slovenija	Ulica Eve Lovše 7, 2000 Maribor, Slovenija	Dimche Mirchev br. 20, 1000 Skopje, Severna Makedonija
Glavna dejavnost	dejavnost zavarovanja (življenjska zavarovanja)	dejavnost zavarovanja (življenjska zavarovanja)	dejavnost pokojninskih skladov	organizacija asistenčnih storitev	dejavnost upravljanja finančnih skladov
Osnovni kapital (EUR)	3.285.893	4.326.664	6.301.109	8.902	2.110.791
Nominalna vrednost skupnega kapitalskega deleža vseh družb v skupini (EUR)	3.285.893	4.326.664	6.301.109	8.012	2.110.791
Delež v kapitalu in/ali glasovalnih pravicah, ki pripada posameznim drugim osebam v skupini	Sava Re: 100,0 %	Sava Re: 100,0 %	Sava Re: 100,0 %	Sava Re: 90,0 %	Sava Re: 100,0 %
Poslovni izid v letu 2024 (EUR)	1.197.426	761.160	550.560	1.838.853	2.709.618
Upravljavske povezave	odvisna zavarovalnica	odvisna zavarovalnica	odvisna pokojninska družba	odvisna družba	odvisna pokojninska družba

	DCB (SVN)	Sava Infond (SVN)	Vita (SVN)	Vita S Holding	ASP (SRB)
Sedež	Pod skalo 4, 4260 Bled, Slovenija	Ulica Eve Lovše 7, 2000 Maribor, Slovenija	Trg republike 3, 1000 Ljubljana, Slovenija	(MKD) Ul. 50-ta Divizija br. 24A, Opština Centar, 1000 Skopje, Severna Makedonija	Bulevar kralja Aleksandra 17, 11000 Beograd, Srbija
Glavna dejavnost	bolnišnična zdravstvena dejavnost	upravljanje finančnih skladov	dejavnost zavarovanja (življenjska zavarovanja)	nespecializirana trgovina na debelo	razvoj programske opreme
Osnovni kapital (EUR)	379.123	1.460.524	7.043.900	1.320.873	1.129
Nominalna vrednost skupnega kapitalskega deleža vseh družb v skupini (EUR)	189.562	1.460.524	7.043.900	1.056.699	1.129
Delež v kapitalu in/ali glasovalnih pravicah, ki pripada posameznim drugim osebam v skupini	Sava Re: 40,1 % / 50,0 %	Sava Re: 84,00 % / 84,85 % Zavarovalnica Sava: 15,00 % / 15,15 %	Sava Re: 100,0 %	Sava Re: 80,0 %	Sava Re: 100,0 %
Poslovni izid v letu 2024 (EUR)	3.562.149	5.151.090	8.434.451	-141.582	60.499

Ime in kontaktni podatki nadzornega organa, odgovornega za finančni nadzor družbe

Agencija za zavarovalni nadzor Trg republike 3 1000 Ljubljana Tel.: + 386 (1) 2528 600 Faks: + 386 (1) 2528 630 E-naslov: [email protected]

Ime in kontaktni podatki zunanjega revizorja družbe

Deloitte revizija d.o.o. Dunajska cesta 165 1000 Ljubljana Slovenija Telefon: +386 1 307 28 00 Faks: +386 1 307 29 00

V letu 2022 je bila z družbo Deloitte revizija, d.o.o., Dunajska cesta 165, 1000 Ljubljana, sklenjena pogodba za revizijo računovodskih izkazov v obdobju 2022–2024.

Družba Deloitte je tako revidirala računovodske izkaze Save Re in Zavarovalne skupine Sava za poslovna leta 2022, 2023 in 2024. Revizijo vseh odvisnih družb so v letih 2022, 2023 in 2024 izvajali lokalni revizorji iste revizijske družbe.

Delničar	Število delnic	Delež v osnovnem kapitalu	Delež v glasovalnih pravicah
Intercapital securities Ltd. – skrbniški račun	3.297.648	19,2 %	21,3 %
SDH, d. d.	3.043.883	17,7 %	19,6 %
Republika Slovenija	2.392.436	13,9 %	15,4 %
Evropska banka za obnovo in razvoj (EBRD)	1.071.429	6,2 %	6,9 %
Modra zavarovalnica, d.d.	714.285	4,1 %	4,6 %

Opis imetnikov kvalificiranih deležev v družbi na dan 31. 12. 2024

Vir: Centralni register vrednostnih papirjev KDD d.d.

Sava Re je na podlagi 235. a člena Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1) aprila 2023 začela s postopkom identifikacije delničarjev, ki so pri posrednikih vpisani kot imetniki delnic in niso posredniki (v nadaljnjem besedilu: končni delničarji). Iz prejetih informacij izhaja, da je bila Adris grupa, d.d., na dan 6. 5. 2024 imetnica 3.278.049 vseh delnic POSR.

Pomembne vrste poslovanja družbe in pomembna geografska območja, na katerih družba posluje

Družba sklepa pozavarovalne pogodbe na trgu Republike Slovenije in na trgih po celotnem svetu. V naslednjih dveh preglednicah so prikazani trgi, na katerih je v letu 2024 prejela največ premije (več kot 10,0 milijona EUR³ ) in pomembne zavarovalne vrste poslovanja družbe. Azijske države so poleg Slovenije največji trgi družbe po premiji (poleg premije odvisnih družb).

Države, v katerih je družba zbrala največ premije

v tisoč EUR	2024	2023	Indeks
Slovenija	101.561	89.853	113,0
Kitajska	12.596	11.542	109,1
Druge države	117.667	114.520	102,7
Skupaj	231.825	215.915	107,4

Delež neproporcionalnih pozavarovanj se je nekoliko zmanjšal, delež proporcionalnih pozavarovanj pa nekoliko povečal. Med vrstami poslovanja so v letu 2024 prevladovala proporcionalna in neproporcionalna premoženjska pozavarovanja (v ožjem smislu), ki so v strukturi predstavljala 61,1 % skupne kosmate premije (2023: 64,2 %). Sledijo proporcionalna avtomobilska pozavarovanja, katerih strukturni delež predstavlja 23,2 % skupne kosmate premije (2023: 20,9 %).

Opomba:

³ Meja pomembnosti družbe na podlagi izračuna kapitalske ustreznosti na dan 31. 12. 2024.

POROČILO O SOLVENTNOSTI IN FINANČNEM POLOŽAJU 2024

Kosmate premije za pomembne vrste poslovanja

v tisoč EUR	2024	2023	Indeks
Požarno proporcionalno pozavarovanje in proporcionalno pozavarovanje druge škode na premoženju	82.885	69.324	119,6
Neproporcionalno premoženjsko pozavarovanje	58.871	69.281	85,0
Proporcionalno pozavarovanje drugih motornih vozil	33.210	27.852	119,2
Proporcionalno pozavarovanje avtomobilske odgovornosti	20.486	17.177	119,3
Ostale vrste poslovanja	36.373	32.280	112,7
Skupaj	231.825	215.915	107,4

Pomembnejši dogodki v letu 2024

Sava Re je 22. 2. 2024 podpisala pogodbo o nakupu 2,5-odstotnega poslovnega deleža v družbi TBS Team 24. Po zaključku transakcije je Sava Re 27. 2. 2024 postala imetnica 90-odstotnega poslovnega deleža.
V skladu s finančnim koledarjem družbe za leto 2024 je zasedanje 40. skupščine delničarjev Save Re potekalo 27. 5. 2024.
Junija 2024 je bonitetna agencija S&P Global Ratings Savi Re in Zavarovalnici Sava potrdila bonitetno oceno »A« (s stabilno srednjeročno napovedjo).
Oktobra 2024 je bonitetna agencija AM Best po rednem letnem pregledu poslovanja za Savo Re objavila in potrdila bonitetno oceno »A« (s stabilno srednjeročno napovedjo).
Sava Re je 4. 10. 2024 izdala podrejeno obveznico razreda 3 (Tier 3) z ročnostjo petih let. Skupna nominalna vrednost celotne izdaje podrejenih obveznic je znašala 50 milijonov EUR. Glavnica obveznice v celoti dospe v izplačilo 4. 10. 2029 in se bo obrestovala po nespremenljivi obrestni meri 5,2 % letno, pri čemer bo kupon plačljiv letno. Povpraševanje po obveznicah (v višini prek 75 milijonov EUR) je preseglo njihovo ponudbo. Pri vpisu obveznic je sodelovalo več kot 20 dobro poučenih vlagateljev. Obveznice so bile uvrščene v trgovanje na Luksemburški borzi. Izdajo je strukturirala in vodila Erste Group Bank AG.
Oktobra 2024 je nadzorni svet Save Re za novo mandatno obdobje za člana uprave Save Re znova imenoval Petra Skvarčo, ki mu petletni mandat poteče 19. 6. 2025. Novi petletni mandat člana uprave začne teči 20. 6. 2025.
Katarina Sitar Šuštar je 22. 10. 2024 dala izjavo o takojšnjem odstopu z mesta zunanje članice revizijske komisije zaradi nastopa enake funkcije v konkurenčni zavarovalnici.
Decembra 2024 je bonitetna agencija S&P Global Ratings Savi Re in Zavarovalnici Sava izboljšala srednjeročno napoved na pozitivno in potrdila bonitetno oceno »A«.

Pomembnejši dogodki po datumu poročanja

Odvisna družba Vita S Holding je v začetku leta 2025 ustanovila zasebno zdravstveno ustanovo PZU Vita S Skopje.
Januarja 2025 je bil vložen predlog za začetek postopka prenehanja družbe Asistim po skrajšanem postopku brez likvidacije.
Davor I. Gjivoje, jr., je 9. 3. 2025 nastopil svoj tretji štiriletni mandat člana nadzornega sveta. Nadzorni svet Save Re ga je tudi v novem mandatu izvolil za predsednika nadzornega sveta.

A.2 Rezultati pri sklepanju pozavarovanj

Poslovni izid pred obdavčitvijo se je v primerjavi z letom 2023 zvišal za 2,7 milijona EUR zaradi ugodnejšega rezultata iz naložbenja in višjih dividend odvisnih družb. Skladno z višjim izidom pred obdavčitvijo se je zvišal tudi čisti poslovni izid obračunskega obdobja, in sicer za 2,8 milijona EUR.

Vplivi na rezultat so opisani v nadaljevanju. Poslovanje Save Re je podrobneje opisano v Revidiranem letnem poročilu Zavarovalne skupine Sava in Save Re, d.d., za leto 2024 (v nadaljevanju letno poročilo družbe).

Povzetek izkaza poslovnega izida

v tisoč EUR	2024	2023	Sprememba	Indeks
Zavarovalni prihodki	171.665	167.804	3.861	102,3
Zavarovalni odhodki	-115.919	-174.491	58.572	66,4
Odhodki za škode	-104.032	-162.708	58.676	63,9
Stroški poslovanja	-11.779	-12.028	249	97,9
Nedobičkonosne pogodbe	-108	245	-353	-
Rezultat pred pozavarovanjem	55.746	-6.687	62.433	-
Rezultat iz pozavarovanja	-23.491	43.669	-67.160	-
Zavarovalni rezultat	32.255	36.982	-4.727	87,2
Rezultat iz naložbenja	11.302	7.828	3.474	144,4
Finančni rezultat iz zavarovalnih poslov	-6.059	-6.816	757	88,9
Čisti prihodki/odhodki iz tečajnih razlik	-416	1.294	-1.710	-
Finančni rezultat	4.827	2.306	2.521	209,3
Prihodki iz nezavarovalnih dejavnosti	4	0	4	-
Drugi stroški	-16.182	-13.806	-2.376	117,2
Čisti prihodki/odhodki od naložb v odvisne in
pridružene družbe	39.036	30.755	8.281	126,9
Drugi čisti prihodki/odhodki	-3.616	-2.649	-967	136,5
Poslovni izid pred obdavčitvijo	56.324	53.589	2.735	105,1
Odhodek za davek	-4.089	-4.114	25	99,4
Čisti poslovni izid obračunskega obdobja	52.234	49.475	2.759	105,6

Zavarovalni prihodki so bili večji za 3,9 milijona EUR oziroma 2,3 %, kar izhaja iz njihove rasti pri pozavarovanju znotraj skupine.

V sestavi zavarovalnih prihodkov po pomembnih vrstah poslovanja so v letu 2024 še vedno prevladovala premoženjska pozavarovanja in pozavarovanja avtomobilskega kaska.

Zavarovalni prihodki za pomembne vrste poslovanja

v tisoč EUR	2024	2023	Indeks
Premoženjska zavarovanja	107.241	109.293	98,1
Avtomobilski kasko	47.625	41.006	116,1
Pomorska zavarovanja	6.501	7.664	84,8
Odgovornostna zavarovanja	3.733	4.080	91,5
Ostale vrste poslovanja	6.565	5.761	114,0
Skupaj	171.665	167.804	102,3

POROČILO O SOLVENTNOSTI IN FINANČNEM POLOŽAJU 2024

Geografska segmentacija zavarovalnih prihodkov

v tisoč EUR	2024	2023	Indeks
Slovenija	68.805	61.537	111,8
Tujina	102.860	106.267	96,8
Skupaj	171.665	167.804	102,3

Zavarovalni odhodki so se zmanjšali za 58,6 milijona EUR predvsem zaradi manjših odhodkov za škode.

Pri poslovanju znotraj skupine so bili odhodki za škode manjši zaradi manj intenzivnih škodnih dogodkov v primerjavi z letom prej, ko so večje odhodke povzročile škode zaradi poletnih neurij in poplav. V letu 2024 pa je bilo škodno dogajanje ugodnejše tudi pri pozavarovanju zunaj skupine. Stroški poslovanja so se v letu 2024 zmanjšali za 0,2 milijona EUR predvsem zaradi nižjih stroškov pridobivanja zunaj skupine.

Zavarovalni odhodki za pomembne vrste poslovanja

v tisoč EUR	2024	2023	Indeks
Premoženjska zavarovanja	-70.413	-128.215	54,9
Avtomobilski kasko	-36.365	-39.184	92,8
Pomorska zavarovanja	-3.820	-4.653	82,1
Odgovornostna zavarovanja	-1.493	-2.428	61,5
Ostale vrste poslovanja	-3.828	-11	34.827,8
Skupaj	-115.919	-174.491	66,4

Geografska segmentacija zavarovalnih odhodkov

v tisoč EUR	2024	2023	Indeks
Slovenija	-54.688	-93.295	58,6
Tujina	-61.230	-81.195	75,4
Skupaj	-115.919	-174.491	66,4

Rezultat iz pozavarovanja odraža situacijo, kjer je v letu 2023 narava škod sprožila večjo pozavarovalno zaščito kot v letu 2024, zaradi česar je bilo pri poslovanju znotraj skupine in zunaj nje več škod prenesenih na pozavarovatelje.

Finančni rezultat je bil ugodnejši kot posledica ugodnejšega rezultata iz naložbenja. Rezultat iz naložbenja je za leto 2024 znašal 11,3 milijona EUR in je bil v primerjavi s preteklim letom višji za 3,5 milijona EUR predvsem zaradi večjih obrestnih prihodkov, ki so bili glede na preteklo leto višji za 2,9 milijona EUR. Večji obrestni prihodki odražajo velik denarni tok iz poslovanja, ki se je pretežno uporabil za investiranje v dolžniške naložbe in zapadanje dolžniških naložb, kupljenih po nižjih donosnostih, ter njihovo reinvestiranje po višjih donosnostih. Donosnost naložbenega portfelja je znašala 2,8 %, vključujoč prihodke in odhodke od naložb v odvisne in pridružene družbe pa 6,9 %.

A.3 Naložbeni rezultati

Prihodki in odhodki naložb po vrstah
--------------------------------------	--	--	--	--

v tisoč EUR	2024	2023
Prihodki od obresti po efektivni obrestni meri	7.680	4.735
Sprememba poštene vrednosti naložb FVTPL	1.202	1.212
Dividende delniških naložb in prihodki alternativnih skladov	1.411	1.226
Drugi prihodki / odhodki od naložb	1.008	655
Prihodki od obresti FVTPL naložb	139	230
Dobički/izgube pri odtujitvah FVTPL naložb	5	-150
Dobički/izgube pri odtujitvah naložb ostale MSRP skupine	45	-120
Sprememba pričakovanih kreditnih izgub (ECL)	97	54
Prihodki/odhodki naložbenih nepremičnin	723	647
Ostali prihodki/odhodki	0	-7
Rezultat iz naložbenja	11.302	7.828
Čisti prihodki in odhodki od naložb v odvisne in pridružene družbe	39.036	30.755
Donos naložbenega portfelja	50.338	38.583

Donos naložbenega portfelja je v letu 2024 znašal 47,7 milijona EUR, donos naložbenega portfelja brez vpliva tečajnih razlik in stroškov podrejenega dolga pa 50,3 milijona EUR. Podatki v tabeli Prihodki in odhodki naložb po vrstah v EUR se razlikujejo od podatkov v tabeli Donos po vrstah naložb zaradi čistih tečajnih razlik (966 tisoč EUR), ki v zgornji tabeli niso upoštevane.

Rezultat iz naložbenja je za leto 2024 znašal 11,3 milijona EUR in je bil v primerjavi s preteklim letom višji za 3,5 milijona EUR predvsem zaradi večjih obrestnih prihodkov, ki so bili glede na preteklo leto večji za 2,9 milijona EUR. Višji obrestni prihodki odražajo velik denarni tok iz poslovanja, ki se je pretežno uporabil za investiranje v dolžniške naložbe in zapadanje dolžniških naložb, kupljenih po nižjih donosnostih ter njihovo reinvestiranje po višjih donosnostih.

Donos po vrstah naložb

v tisoč EUR	Prihodki/ odhodki za obresti	Sprememba poštene vrednosti in dobički/izgube pri odtujitvah FVPL	Dobički/izgube pri odtujitvah naložb ostale MSRP skupine	Prihodki od dividend in deležev ostale naložbe	Slabitve naložb	Pozitivne/ negativne tečajne razlike	Sprememba pričakovanih kreditnih izgub (ECL)	Ostali prihodki/ odhodki	Skupaj	Prihodki/ odhodki pridruženih družb
Naložbe merjene po odplačni vrednosti	493		0 0		0	-597	7	0	-97	0
Dolžniški instrumenti	103		0 0		0	0	0	0	103	0
Denar in denarni ustrezniki	177		0 0		0	-597	0	0	-420	0
Depoziti in potrdila o vlogah	71		0 0		0	0	2	0	73	0
Posojila	142		0 0		0	0	5	0	147	0
Naložbe merjene po pošteni vrednosti preko poslovnega izida	139	1.207	0	141		494	0	1.271	3.251	0
Za trgovanje	0		0 0		0	0	0	0	0	0
Dolžniški instrumenti	0		0 0		0	0	0	0	0	0
Lastniški instrumenti	0		0 0		0	0	0	0	0	0
Ostale naložbe	0		0 0		0	0	0	0	0	0
Razporejeni v to skupino	139	566	0	141		71	0	0	917	0
Dolžniški instrumenti	139	133	0		0	0	0	0	272	0
Lastniški instrumenti	0	433	0	141		71	0	0	645	0
Ostale naložbe	0		0 0		0	0	0	0	0	0
Naložbe v infrastrukturne sklade	0	960	0		0	423	0	1.167	2.550	0
Naložbe v nepremičninske sklade	0	-319	0		0	0	0	103	-216	0
Izvedeni instrumenti	0		0 0		0	0	0	0	0	0
Naložbe merjene po pošteni vrednosti preko drugega vseobsegajočega donosa	7.187		0 45		0	1.069	90	0	8.391	39.036
Dolžniški instrumenti	7.187		0 45		0	1.069	90	0	8.391	0
Lastniški instrumenti	0		0 0		0	0	0	0	0	39.036
Ostale naložbe	0		0 0		0	0	0	0	0	0
Terjatve	0		0 0		0	0	0	0	0	0
Dolžniški instrumenti	0		0 0		0	0	0	0	0	0
Naložbene nepremičnine	0		0 0		0	0	0	723	723	0
Naložbene nepremičnine	0		0 0		0	0	0	723	723	0
Skupaj	7.819	1.207	45	141		966	97	1.993	12.267	39.036

Gibanje akumuliranega drugega vseobsegajočega donosa iz finančnih naložb

v tisoč EUR	2024	2023
Stanje 1. 1.	-11.603	-20.111
Sprememba poštene vrednosti	3.898	8.388
Prenos negativnega akumuliranega drugega vseobsegajočega donosa iz finančnih naložb v IPI zaradi slabitve	0	0
Prenos iz akumuliranega drugega vseobsegajočega donosa iz finančnih naložb v IPI zaradi prodaje	-45	120
Odloženi davek	0	0
Stanje 31. 12.	-7.750	-11.603

Družba nima direktnih naložb v listinjenje.

A.4 Rezultati pri drugih dejavnostih

Drugi prihodki in drugi odhodki

Družba je v letu 2024 imela 504 tisoč EUR drugih prihodkov in 543 tisoč EUR drugih odhodkov.

Drugi prihodki vključujejo predvsem dobiček od prodaje osnovnih sredstev, izredne prihodke od obresti in prihodke od uporabe počitniških enot. V postavki drugi odhodki izkazujemo popravke in slabitve vrednosti drugih terjatev, neposredne poslovne odhodke iz naložbenih nepremičnin, odhodke iz slabitev opredmetenih osnovnih sredstev, ki niso namenjena neposrednemu izvajanju zavarovalne dejavnosti, ter druge izredne odhodke.

A.5 Druge informacije

Družba v zvezi s poslovanjem nima drugih pomembnih informacij.

B. Sistem upravljanja

POROČILO O SOLVENTNOSTI IN FINANČNEM POLOŽAJU 2024

B.1 Splošne informacije o sistemu upravljanja

B.1.1 Organi upravljanja

Splošno

Sava Re ima dvotirni sistem upravljanja, v katerem družbo vodi uprava, njeno delovanje pa nadzoruje nadzorni svet. Organi upravljanja, skupščina delničarjev družbe, nadzorni svet in uprava, delujejo v skladu z zakoni in drugimi predpisi, statutom in svojimi poslovniki. Statut družbe, poslovnik o delu skupščine in poslovnik o delu nadzornega sveta so objavljeni na spletni strani družbe www.sava-re.si.

Uprava je pri vodenju družbe in sprejemanju odločitev samostojna. Pri sprejemanju odločitev, ki bi lahko pomembno vplivale na poslovno, finančno ali pravno stanje družbe, pa obvesti nadzorni svet, zato da se pri takih vprašanjih doseže medsebojno soglasje. Uprava se z nadzornim svetom posvetuje o poslovanju, strategiji, obvladovanju tveganj in odnosih z javnostmi.

Predsednik uprave obvešča bodisi predsednika nadzornega sveta bodisi celoten nadzorni svet o pomembnih dogodkih, nujnih za oceno položaja in vodenje družbe. Kadar je obveščen le predsednik nadzornega sveta, mora ta o pomembnih dogodkih obvestiti celotni nadzorni svet in po potrebi sklicati sejo nadzornega sveta. Uprava in nadzorni svet, skladno z zakonodajo in dobro prakso v korist družbe, tesno sodelujeta.

Skupščina

Skupščina je najvišji organ v družbi, s katerim delničarji družbe uresničujejo svoje pravice v zadevah družbe. Področje delovanja in pristojnosti skupščine so podrobneje urejeni s Poslovnikom o delu skupščine Pozavarovalnice Sava, d.d., ki je objavljen na spletni strani družbe.

Nadzorni svet

Nadzorni svet nadzoruje vodenje poslov družbe in imenuje člane uprave družbe.

Delo nadzornega sveta poteka v skladu z zakonodajo, predvsem v skladu z zakonoma o gospodarskih družbah in o zavarovalništvu, statutom družbe in poslovnikom o delu nadzornega sveta. Nadzorni svet mora biti v skladu z zakonom sklican najmanj enkrat v četrtletju, navadno po preteku posameznega trimesečja poslovnega leta. Po potrebi se sestaja tudi pogosteje. Področje delovanja in pristojnosti nadzornega sveta so podrobneje urejeni s poslovnikom o delu nadzornega sveta, ki je objavljen na spletni strani družbe.

Skladno s statutom družbe in veljavno zakonodajo sestavlja nadzorni svet šest članov, od katerih štiri člane predstavnike delničarjev izvoli skupščina družbe, dva člana predstavnika delavcev pa izvoli svet delavcev družbe, ki s svojim sklepom seznani skupščino družbe. Člani nadzornega sveta so imenovani za največ štiri leta in so lahko ponovno izvoljeni. Nadzorni svet izmed svojih članov izvoli predsednika in njegovega namestnika.

Nadzorni svet je sestavljen tako, da se zagotovita odgovoren nadzor in sprejemanje odločitev v korist družbe. Pri sestavi je upoštevana razpršenost strokovnega znanja, izkušenj in veščin, ki se med posameznimi člani nadzornega sveta medsebojno dopolnjujejo, tako da je nadzorni svet homogena celota in je zagotovljeno smotrno in preudarno nadziranje družbe. Družba si je v letu 2024 prizadevala, da je nadzorni svet sestavljen v skladu z interno politiko raznolikosti sestave uprave in nadzornega sveta. Ta je objavljena na spletni strani družbe.

Nadzorni svet v letu 2024

V letu 2024 se sestava nadzornega sveta ni spremenila.

Nadzorni svet je v letu 2024 deloval v sestavi: Davor Ivan Gjivoje, jr., predsednik, Keith William Morris, namestnik predsednika, ter člani Klemen Babnik, dr. Matej Gomboši, Edita Rituper in Blaž Garbajs.

Sestava nadzornega sveta v letu 2024

Član	Naziv	Nastop mandata	Trajanje mandata
Davor Ivan Gjivoje, jr.	predsednik	8. 3. 2021	9. 3. 2029
Keith William Morris	namestnik predsednika	17. 7. 2021	17. 7. 2025
Klemen Babnik	član	17. 7. 2021	17. 7. 2025
Matej Gomboši	član	17. 7. 2021	17. 7. 2025
Edita Rituper	članica, predstavnica delavcev	13. 6. 2023	13. 6. 2027
Blaž Garbajs	član, predstavnik delavcev	13. 6. 2023	13. 6. 2027

Komisije nadzornega sveta

Nadzorni svet skladno z zakonodajo, kodeksom in dobro prakso imenuje eno ali več komisij, ki obravnavajo vnaprej določena področja, pripravljajo predloge sklepov nadzornega sveta, skrbijo za njihovo uresničitev in opravljajo druge strokovne naloge, tako pa strokovno podpirajo delo nadzornega sveta.

V družbi so oblikovane naslednje komisije nadzornega sveta:

revizijska komisija,
komisija za tveganja,
komisija za imenovanja in prejemke,
komisija za oceno sposobnosti in primernosti.

Revizijska komisija

Nekatere pomembnejše naloge revizijske komisije so:

nadziranje neoporečnosti finančnih informacij;
spremljanje učinkovitosti in uspešnosti notranjih kontrol, dela notranje revizije in delovanja sistema za obvladovanje tveganj;
spremljanje obvezne revizije samostojnih in konsolidiranih računovodskih izkazov;
opravljanje drugih nalog, določenih z veljavnim sklepom nadzornega sveta, upoštevaje zakonske zahteve in dobro prakso primerljivih družb oziroma zavarovalnih skupin.

Revizijska komisija v letu 2024

Revizijska komisija je v letu 2024 delovala v sestavi: dr. Matej Gomboši, predsednik, ter člani Blaž Garbajs, Dragan Martinović (zunanji član komisije), Katarina Sitar Šuštar (zunanja članica komisije, do 22. 10. 2024) in Simona Korošec Lavrič (zunanja članica komisije, od 21. 11. 2024).

Komisija za tveganja

Nekatere pomembnejše naloge komisije za tveganja so:

presoja vpliva različnih vrst tveganj na ekonomski in zakonodajni kapital;
presoja celovitega okvira upravljanja tveganj v celotni skupini, vključno s politiko upravljanja tveganj in strategijo prevzemanja tveganj, ter spremljanje tveganj;
presoja primernosti in ustreznosti dokumentov s področja upravljanja tveganj, ki jih potrjuje nadzorni svet;

▪ opravljanje drugih nalog, določenih s sklepom nadzornega sveta, upoštevaje zakonske zahteve in dobro prakso primerljivih družb oziroma zavarovalnih skupin.

Komisija za tveganja v letu 2024

Komisija za tveganja je v letu 2024 delovala v sestavi: Keith William Morris, predsednik, ter člani Davor Ivan Gjivoje, jr., dr. Slaven Mićković (zunanji član komisije) in dr. Janez Komelj (zunanji član komisije).

Komisija za imenovanja in prejemke

Nekatere pomembnejše naloge komisije za imenovanja in prejemke so:

priprava predlogov za nadzorni svet na področju meril za članstvo v upravi ter obravnava in priprava predlogov v zvezi z imenovanji, o katerih odloča nadzorni svet;
predhodna obravnava predloga predsednika uprave v zvezi s sestavo uprave in vodenjem družbe ter oblikovanje predloga za nadzorni svet;
izvedba nominacijskega postopka za imenovanje kandidata za člana nadzornega sveta predstavnika delničarjev;
podpora pri oblikovanju in izvajanju sistema plačil, povračil in drugih ugodnosti članov uprave.

Komisija za imenovanja in prejemke v letu 2024

Komisija za imenovanja in prejemke je v letu 2024 delovala v sestavi: Klemen Babnik, predsednik, ter člani Davor Ivan Gjivoje, jr., Keith William Morris, dr. Matej Gomboši, Edita Rituper in Blaž Garbajs.

Začasna sestava komisije za imenovanja in prejemke za potrebe izvedbe nominacijskih postopkov za nova članstva v nadzornem svetu je podrobneje predstavljena v letnem poročilu družbe v razdelku A.5 Izjava o upravljanju.

Komisija za oceno sposobnosti in primernosti

Nekatere pomembnejše naloge komisije za oceno sposobnosti in primernosti so:

izvedba postopkov vrednotenja usposobljenosti nadzornega sveta, komisij nadzornega sveta in uprave kot kolektivnih organov, pa tudi postopkov vrednotenja sposobnosti in primernosti posameznih članov navedenih organov;
na zaprosilo sveta delavcev družbe izvedba presoje sposobnosti in primernosti članov nadzornega sveta – predstavnikov delavcev, ki jih izvoli svet delavcev družbe.

Komisija za oceno sposobnosti in primernosti v letu 2024

Komisija za oceno sposobnosti in primernosti je v letu 2024 delovala v sestavi: Keith William Morris, predsednik, ter člani Klemen Babnik, Rok Saje (nosilec funkcije spremljanja skladnosti) in Klara Hauko (direktorica službe za upravljanje kadrov).

Začasna sestava komisije za oceno sposobnosti in primernosti za potrebe izvedbe nominacijskega postopka za nova članstva v nadzornem svetu je podrobneje predstavljena v letnem poročilu družbe v razdelku A.5 Izjava o upravljanju.

Uprava

Družbo vodi, predstavlja in zastopa uprava, ki ima najmanj dva in največ pet članov, od katerih je eden predsednik uprave. Predsednika in člane uprave imenuje nadzorni svet za pet let z možnostjo neomejenega vnovičnega imenovanja. Predsednik in vsi člani uprave so v družbi v rednem delovnem razmerju, zaposleni za polni delovni čas. Natančno število članov uprave in področja, ki so v pristojnosti posameznega člana, na predlog predsednika uprave določi nadzorni svet z Aktom o upravi Save Re, d.d.

Uprava je sestavljena tako, da se zagotovi odgovorno in učinkovito sprejemanje odločitev v korist družbe. Pri sestavi uprave je upoštevana razpršenost strokovnega znanja, izkušenj in veščin, ki se med posameznimi člani uprave medsebojno dopolnjujejo, tako da je ta homogena celota ter je zagotovljeno smotrno in preudarno vodenje družbe. Družba si je v letu 2024 prizadevala za uresničitev politike raznolikosti sestave uprave in nadzornega sveta. Uresničitev politike raznolikosti sestave uprave v letu 2024 je podrobneje predstavljena v letnem poročilu družbe v razdelku A.5 Izjava o upravljanju.

Politika raznolikosti sestave uprave in nadzornega sveta je objavljena na spletni strani družbe.

Pristojnosti in delovanje uprave

Delo uprave poteka v skladu z veljavnimi predpisi, predvsem v skladu z zakonoma o gospodarskih družbah in o zavarovalništvu, statutom, aktom o upravi in poslovnikom o delu uprave. Operativno delovanje in pristojnosti uprave podrobneje določa poslovnik o delu uprave.

Razmejitev pristojnosti med organoma vodenja in nadzora je podrobneje prikazana v Politiki upravljanja Save Re, d.d., ki je objavljena na spletni strani družbe.

Uprava je v letu 2024 delovala v štiričlanski⁴ sestavi: Marko Jazbec, predsednik, ter člani Polona Pirš, Peter Skvarča in David Benedek.

Povprečna starost članov uprave je 50,8 leta. Vsi člani uprave so državljani Republike Slovenije.

Ime in priimek	Marko Jazbec	Polona Pirš	Peter Skvarča	David Benedek
Funkcija	predsednik	član	član	član
Področje dela v upravi	▪ koordinacija dela uprave ▪ splošne, kadrovsko organizacijske in pravne zadeve ▪ odnosi z javnostmi (PR) ▪ skladnost poslovanja ▪ notranja revizija ▪ upravljanje strateških naložb v zavarovalnih družbah v Sloveniji (od 22. 3. 2023) ▪ informacijska tehnologija ▪ trajnostni razvoj	▪ korporativne finance ▪ strateško načrtovanje in kontroling ▪ računovodstvo ▪ odnosi z vlagatelji (IR) ▪ upravljanje kapitala in tveganj ▪ aktuariat	▪ razvoj in sklepanje pozavarovanj v skupini in zunaj nje ▪ pozavarovalna zaščita (retrocesija) za posle v skupini in zunaj nje ▪ razvoj pozavarovalnih procesov in tehnologije ▪ tehnična obdelava pozavarovanj ▪ upravljanje strateških naložb v odvisne družbe zunaj Slovenije	▪ finančno poslovanje in upravljanje finančnih naložb ▪ upravljanje strateških naložb v pokojninskih družbah in družbah za upravljanje (DZU) ▪ upravljanje strateških naložb v družbah, ki izvajajo zdravstveno dejavnost ▪ upravljanje vseobsegajočega sodelovanja s poslovnimi bankami oziroma bančnimi skupinami na ravni skupine
Prvo imenovanje	12. 5. 2017	14. 1. 2018	19. 6. 2020	22. 3. 2023
Konec mandata	13. 5. 2027	15. 1. 2028	20. 6. 2030	22. 3. 2028

Sestava uprave v letu 2024

Nadzorni svet Save Re je na svoji seji 10. 10. 2024 za novo mandatno obdobje za člana uprave Save Re znova imenoval Petra Skvarčo, ki mu petletni mandat poteče 19. 6. 2025. Novi petletni mandat člana uprave bo začel teči 20. 6. 2025.

Poročanje

Uprava najmanj enkrat v četrtletju izčrpno in točno poroča nadzornemu svetu o:

izvajanju poslovne politike in drugih načelnih vprašanjih poslovanja;
donosnosti družbe, še zlasti donosnosti lastniškega kapitala;
poteku poslov, še zlasti o prometu, finančnem položaju in plačilni sposobnosti;

⁴ ESRS 2 GOV-1, odstavek 21 a.

poslih, ki lahko pomembneje vplivajo na donosnost in plačilno sposobnost družbe;
vseh pomembnih tveganjih, ki so oziroma bi lahko pomembneje vplivala na kapitalsko ustreznost družbe.

B.1.2 Upravljanje tveganj

Sistem upravljanja tveganj je eden ključnih gradnikov sistema upravljanja. Uprava družbe zagotavlja učinkovit sistem upravljanja tveganj, katerega temelj je ustrezna organizacijska struktura. Več o upravljanju tveganj družbe je zapisano v razdelku B.3 Sistem upravljanja tveganj, vključno z lastno oceno tveganj in solventnosti.

B.1.3 Ključne funkcije v sistemu upravljanja tveganj

Splošno

V družbi so v organizacijsko strukturo in procese odločanja vgrajene funkcija upravljanja tveganj, funkcija notranje revizije, aktuarska funkcija in funkcija spremljanja skladnosti poslovanja, ki jih veljavna zakonodaja opredeljuje kot ključne funkcije v sistemu upravljanja (v nadaljevanju ključne funkcije).

V organizacijsko strukturo in procese odločanja so ključne funkcije vgrajene zaradi okrepitve strukture treh obrambnih linij v sistemu upravljanja tveganj družbe. Vse štiri ključne funkcije med seboj sodelujejo in si redno izmenjujejo informacije, ki jih potrebujejo za svoje delo.

Ključne funkcije svoje naloge opravljajo neodvisno druga od druge in od drugih organizacijskih enot družbe. V družbi so organizirane kot službe sistema upravljanja tveganj in so neposredno podrejene upravi, kar prikazuje tudi spodnja shema.

Notranja organizacijska shema družbe na dan 31. 12. 2024

Ključne funkcije obvladujoče družbe v večini primerov opravljajo tudi vlogo ključne funkcije na ravni skupine. Imajo dostop do vseh informacij, podatkov in poročil, potrebnih za nemoteno opravljanje funkcije.

Glavne dejavnosti nosilca posamezne ključne funkcije na ravni družbe so opisane v nadaljevanju razdelka.

Dejavnosti posamezne ključne funkcije

Ključne funkcije opravljajo naloge, ki jih določa zakon, ki ureja zavarovalništvo in na njem temelječi predpisi. Dejavnosti funkcije upravljanja tveganj so podrobno opisane v razdelku B.3.1 Organizacija upravljanja tveganj, dejavnosti aktuarske funkcije v razdelku B.6 Aktuarska funkcija, dejavnosti funkcije spremljanja skladnosti poslovanja v razdelku B.4.2 Funkcija spremljanja skladnosti poslovanja, dejavnosti funkcije notranje revizije pa v razdelku B.5 Funkcija notranje revizije.

Poročanje ključnih funkcij

Nosilec posamezne ključne funkcije poroča upravi in nadzornemu svetu oziroma tudi posameznim komisijam nadzornega sveta in področnim odborom, če je tako določeno z akti družbe.

Podrobnejši obseg, način in pogostost poročanja posamezne ključne funkcije ureja notranji akt, ki ureja njeno delovanje.

Sodelovanje nosilcev ključnih funkcij

Nosilci ključnih funkcij se redno sestajajo (praviloma enkrat mesečno), si izmenjujejo mnenja, obravnavajo aktualno problematiko in posebnosti poslovanja v tekočem obdobju. Prav tako medsebojno usklajujejo letne načrte dela tistih nosilcev, ki so jih dolžni pripraviti v skladu z veljavno zakonodajo ali internimi akti, si izmenjujejo ugotovitve posameznih pregledov poslovanja oziroma ugotovitve in priporočila s področja dela posameznega nosilca funkcije ter letna oziroma druga poročila o delu posameznega nosilca. V skladu z veljavno zakonodajo in internimi akti o ugotovitvah ter o spremljavi danih priporočil poročajo organom vodenja in nadzora.

Nosilci ključnih funkcij skupine enkrat letno podajo skupno izjavo, da z dolžno skrbnostjo in v skladu s pravili stroke izvajajo dejavnosti, ki zagotavljajo, da spremljajo vsa ključna tveganja, ki jim je ali bi jim lahko bila družba izpostavljena pri svojem poslovanju, in da je sistem upravljanja tveganj učinkovit.

B.1.4 Odbori v sistemu upravljanja

Uprava družbe s sklepom oblikuje odbore, ki imajo posvetovalno vlogo. Odbori obravnavajo vnaprej določena področja, pripravljajo predloge sklepov upravi, skrbijo za njihovo uresničitev in opravljajo druge strokovne naloge ter tako strokovno podpirajo delo uprave.

Odbori so sestavni del sistema upravljanja družbe in se ukvarjajo z vprašanji z različnih področij, na primer: upravljanje tveganj, upravljanje naložb in obveznosti, aktuarstvo, upravljanje kakovosti podatkov, informacijska varnost.

Pristojnosti, pooblastila in sestava odborov so opredeljeni v notranjih aktih, sprejetih s strani uprave družbe. Družba ima vzpostavljen odbor za upravljanje tveganj, odbor za upravljanje kakovosti podatkov, odbor za informacijsko varnost in odbor za usmerjanje razvoja in informatike. Na ravni skupine so oblikovani odbor za upravljanje tveganj, aktuarski odbor, odbor za procesne rešitve in projekte v Zavarovalni skupini Sava, odbor za usmerjanje razvoja in informatike, odbor za upravljanje inovacij, odbor za arhitekturo informacijskih sistemov in odbor za rezervacije.

Posamezni odbori so opisani v nadaljevanju, aktuarski odbor in odbor za rezervacije pa sta podrobneje opredeljena v razdelku B.6 Aktuarska funkcija.

Odbor za upravljanje tveganj

Odbor za upravljanje tveganj je predvsem odgovoren za pripravo priporočil in predlogov upravi s področja upravljanja tveganj ter spremljanje profila tveganj družbe. Hkrati ima tudi ključno vlogo pri komuniciranju, saj deluje kot forum za razpravo o elementih sistema upravljanja tveganj. Poleg tega je odgovoren za preverjanje učinkovitosti vzpostavljenih procesov upravljanja tveganj. Glavni cilji odbora so poenotiti upravljanje tveganj v družbi in podajati strokovno mnenje v povezavi z obvladovanjem tveganj upravi družbe z namenom učinkovitega upravljanja.

Glavne naloge odbora za upravljanje tveganj so:

vzpostavljanje in preverjanje delovanja sistema upravljanja tveganj;
redno spremljanje ključnih tveganj in profila tveganj ter preverjanje skladnosti s strategijo prevzemanja tveganj;
priprava priporočil upravi v povezavi z upravljanjem tveganj;
spremljanje kvantitativnih izračunov s področja tveganj in ustrezno odzivanje;
predlaganje aktivnosti in ukrepov za zmanjševanje tveganj;
izdajanje mnenja v povezavi s pomembnimi poslovnimi odločitvami, ki pomembno vplivajo na profil tveganj;
prepoznavanje in spremljanje nastajajočih tveganj.

Odbor za upravljanje kakovosti podatkov

Odbor za upravljanje kakovosti podatkov je predvsem odgovoren za pripravo priporočil s področja kakovosti podatkov. Glavne naloge odbora za upravljanje kakovosti podatkov so:

▪ usklajuje in dopolnjuje politiko upravljanja kakovosti podatkov družbe s krovno politiko Zavarovalne skupine Sava;

sodeluje pri pripravi letnega poročila za upravljanje kakovosti podatkov in potrdi poročilo, preden je posredovano upravi;
sodeluje pri pripravi sprememb sistema upravljanja kakovosti podatkov;
promovira zavedanje o pomembnosti sistema upravljanja kakovosti podatkov med zaposlenimi.

Usmerjevalni odbor informacijske tehnologije

Zaradi zagotavljanja 360 stopinjskega pregleda nad aktivnostmi v informatiki smo vzpostavili usmerjevalni odbor, ki se sestaja najmanj štirikrat letno s ciljem informiranja in seznanitve z aktivnostmi na področju IT razvoja, IT operacij, IT infrastrukture, IT varnosti, IT kontrolinga in organizacije IT procesov. Odbor sestavljajo člani uprave, pooblaščenci uprave in predstavnik službe za upravljanje tveganj, sredstev in obveznosti. Odbor je v funkciji strokovnega in posvetovalnega telesa za področje IT. Vse odločitve odbora se podajo v presojo upravi, s čimer zagotavljamo celovit nadzor uprave nad delovanjem informacijske tehnologije.

Namen odbora je:

razvoj informatike usmerja v usklajevanje informatike in informacijskih projektov/razvojnih nalog z ostalimi poslovnimi področji v skupini;
priprava in izvajanje strategije IT v skladu s poslovnimi cilji skupine;
koordinirano odločanje o razvoju in uporabi IT človeških in finančnih virov v skupini;
učinkovito spremljanje tveganj v IT (v sklopu IT linijskega procesa) v skupini;
usmerjanje razvoja in porabe virov glede na strateške smernice in odločanje o razporejanju virov med različnimi področji v skupini.

Za zagotovitev ustrezne operativne strokovnosti odbor dopolnjujeta dve komisiji:

komisija za IT varnost (za načrtovanje, usmerjanje in izvajanje nalog s področja kibernetske varnosti),
komisija za IT arhitekturo (načrtovanje, izbor in nadzor nad strokovno ustreznim integriranjem sistemskih in poslovnih IT rešitev).

Obe komisiji sta strokovne narave, sestavljeni iz interdisciplinarnih strokovnjakov (notranjih in zunanjih), s čimer zagotavljamo ustrezno stopnjo strokovnosti in ustreznega vnosa zunanjih dobrih praks.

Odbor za procesne rešitve in projekte v Zavarovalni skupini Sava

Odbor za razvoj procesov zavarovalne dejavnosti je bil ustanovljen z namenom spremljanja procesov zavarovalne dejavnosti na ravni skupine, optimizacije procesov zavarovalne dejavnosti v posamezni družbi skupine, usklajevanja razvoja procesov in njihove programske podpore, ki vplivajo na poslovanje več družb v skupini, komunikacije z deležniki v procesu razvoja, prenove ali spremembe procesov zavarovalne dejavnosti in preverjanja ustreznosti programske podpore procesov zavarovalne dejavnosti.

V sklopu procesnih rešitev so cilji in naloge zlasti:

zmanjševanje poslovnih tveganj;
povečevanje kakovosti poslovanja;
nižanje stroškov poslovanja;
povečevanje hitrosti in učinkovitosti poslovanja;
svetovanje o pobudah in predlogih za nove projekte in druge naloge na področju razvoja procesov in informatike;
nadzor nad zahtevnejšimi razvojnimi nalogami na področju razvoja procesov in informatike.

V sklopu vodenja skupne evidence projektov skupine so cilji in naloge zlasti:

skrbništvo nad evidenco projektov;
spremljanje portfelja projektov;
skrbništvo za spremljanje in nadzor porabe projektnih virov sredstev na ravni skupine;
administrativna pomoč in usmerjanje projektnih vodij;
zbiranje podatkov o stanju projektov, stroškov in virov sredstev;
pripravljanje poročil za vodstvo.

V sklopu vzpostavitve in vodenja strateških projektov so cilji in naloge zlasti:

oblikovanje projektnega načrta s poslovnimi koristmi projekta in vzpostavitev organizacije projekta;
analiziranje tveganj;
izvedba projektnega načrta;
komunikacija z deležniki;
svetovanje, koordiniranje in spremljanje projektnega dela;
zaključek projekta in posredovanje rezultatov.

B.1.5 Informacija o politiki prejemkov

Politika prejemkov družbe določa okvir za načrtovanje, izvajanje in spremljanje sistemov in programov prejemkov, ki podpirajo dolgoročno strategijo in politiko obvladovanja tveganj družbe.

Politika prejemkov se v družbi uporablja na vseh organizacijskih ravneh in za vse zaposlene, in sicer za upravo, višje in nižje vodstvo, nosilce ključnih funkcij in druge zaposlene.

Načela politike prejemkov

Politika prejemkov družbe zasleduje konkurenčen in učinkovit ter hkrati pregleden in notranje pravičen sistem prejemkov. Ključna načela te politike so oblikovana na podlagi načel etičnega in trajnostnega ravnanja in poslovanja.

Glavna načela politike prejemkov so:

jasno in pregledno upravljanje,
zanesljivo in učinkovito upravljanje tveganj,
skladnost z zakonskimi zahtevami in načeli dobrega poslovanja,
spremljanje in prilagajanje tržnim trendom in praksam,
trajnostno plačilo za trajnostno poslovanje,
motiviranje in zadržanje zaposlenih.

Struktura prejemkov

V družbi je oblikovana naslednja struktura prejemkov:

osnovna plača,
spremenljivi del plače,
druge ugodnosti in spodbude,
prejemki ob prenehanju pogodbe o zaposlitvi.

Osnovna plača je določena glede na vlogo in položaj zaposlenega, vključno s pridobljenimi znanji, profesionalnimi izkušnjami, odgovornostjo, zahtevnostjo dela in lokalno situacijo na trgu dela.

Spremenljivi del plače je odvisen od poslovne uspešnosti družbe in individualne uspešnosti posameznika oziroma pri vodjih tudi od uspešnosti področja, ki ga vodi. Spremenljivi del plače motivira in nagrajuje najuspešnejše zaposlene, ki izjemno prispevajo k trajnostnemu rezultatu, izpolnjujejo oziroma presegajo dogovorjena pričakovanja, krepijo dolgoročne odnose s strankami in generirajo prihodke. Spremenljivi del plače za delovno uspešnost posameznika je vezan na uresničitev vnaprej predvidenih osebnih ciljev in drugih zadolžitev na način, ki je v skladu s pričakovanim vedenjem oziroma sposobnostmi. Spremenljivi del plače za poslovno uspešnost je vezan na poslovni kazalnik oziroma kombinacijo poslovnih kazalnikov uspešnosti skupine.

Sistem in program spremenljivega dela plače uprave obravnava, določi in odobri nadzorni svet. Spremenljivi del plače uprave temelji na izpolnjevanju ciljev in uspešnosti družbe oziroma skupine kot celote. Izplačilo spremenljivega dela plače člana uprave se realizira po sprejetem sklepu nadzornega sveta, in sicer v višini 50 % dodeljenega spremenljivega dela plače. Izplačilo preostalih 50 % dodeljenega spremenljivega dela plače se odloži za dve leti.

Sistem in program spremenljivega dela plače nosilcev ključnih funkcij obravnava, določi in odobri uprava družbe. Po potrebi nanj poda soglasje nadzorni svet. Spremenljivi del plače nosilcev ključnih funkcij poleg poslovne uspešnosti skupine temelji predvsem na uspešnosti uresničitve ciljev, ki jih imajo ključne funkcije in so strogo ločeni od izpolnjevanja ciljev poslovnih funkcij, ki jih nadzorujejo oziroma so pod njihovim nadzorom.

Sistem in program spremenljivega dela plače višjega in nižjega vodstva obravnava, določi in odobri uprava družbe. Spremenljivi del plače višjega in nižjega vodstva temelji na kombinaciji ocene uspešnosti posameznika, skupine, ki jo ta vodi, in poslovnega rezultata skupine.

Sistem in program spremenljivega dela plače drugih zaposlenih določi in odobri uprava družbe. Pri tem upošteva zakonska določila, vezana na sodelovanje s socialnimi partnerji. Spremenljivi del plače drugih zaposlenih temelji na kombinaciji ocene uspešnosti posameznika in splošnega poslovnega rezultata skupine.

Družba nima vpeljanega sistema nagrajevanja z delnicami in/ali opcijami.

Druge ugodnosti in spodbude: Družba ima oblikovan pokojninski načrt kolektivnega prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja, ki ga financira delodajalec. Sklenjeno ima pogodbo o pristopu k pokojninskemu načrtu pokojninske družbe, vpisano v register pokojninskih načrtov pri Finančni upravi Republike Slovenije (drugi pokojninski steber). Zaposleni so imeli do konca leta 2019 tudi možnost vključitve v tretji pokojninski steber, kjer je bila maksimalna višina zavarovalne premije pokojninskega zavarovanja, ki jo družba plača zavarovalnici, odvisna od vrste pogodbe o zaposlitvi (uprava, zaposleni s posebnimi pooblastili in ostali zaposleni), višine bruto plače in delovne dobe. Zavarovalna premija pokojninskega zavarovanja se obravnava kot boniteta zaposlenemu.

Prejemki ob prenehanju pogodbe o zaposlitvi: Zaposleni ob prenehanju pogodbe o zaposlitvi prejmejo odpravnino v skladu z zakonom in pogodbo o zaposlitvi. Odpravnine, ki niso določene z zakonom, so v pogodbah o zaposlitvi omejene na največ šestkratnik povprečne mesečne plače v zadnjem letu zaposlitve. V izjemnih primerih sporazumnega prenehanja pogodbe o zaposlitvi se lahko izplača dodatna odpravnina, vendar vsota odpravnin ne sme preseči dvanajstkratnika povprečne mesečne plače v zadnjem letu zaposlitve. Ob prenehanju pogodbe o zaposlitvi je pri dodatnih prejemkih izključena možnost izplačila v primeru neuspeha.

Družba nima izdanih posojil v razmerju do zaposlenih niti do članov uprave in nadzornega sveta in iz tega naslova v letu 2024 ni bilo transakcij.

Družba nima dodatne upokojitvene sheme.

Pomembne transakcije s povezanimi osebami

V nadaljevanju navajamo pomembne transakcije s povezanimi osebami, ki so:

lastniki in z njimi povezana podjetja,
ključno vodstveno osebje: uprava, nadzorni svet in komisije nadzornega sveta,

▪ odvisne in pridružene družbe.

Med pomembne transakcije se v letu 2024 uvrščajo:

skupni zaslužki članov uprave, nadzornega sveta in njegovih komisij v višini 1,4 milijona EUR (2023: 1,4 milijona EUR)⁵ in
dana posojila odvisnim družbam, ki so na dan 31. 12. 2024 znašala 2,3 milijona EUR (2023: 2,8 milijona EUR).

Obvladujoča družba je v letu 2024 izplačala dividende v višini 27,1 milijona EUR (2023: 24,8 milijona EUR). Vse transakcije s povezanimi osebami so podrobno razkrite v letnem poročilu družbe v razdelku C.3.9 Razkritja o poslovanju s povezanimi osebami.

B.2 Zahteve glede sposobnosti in primernosti

Splošno

Družba skladno z zahtevami veljavne zakonodaje zagotavlja, da so osebe, ki družbo vodijo in nadzirajo, ustrezno usposobljene in primerne za strokovno vodenje, upravljanje in njeno nadzorovanje. Družba s tem namenom opravlja proces vrednotenja sposobnosti in primernosti zaposlenih: članov uprave, nadzornega sveta, komisij nadzornega sveta, ključnih direktorjev, nosilcev ključnih funkcij v sistemu upravljanja tveganj in osebja, ki nadzira določene dejavnosti, oddane zunanjim izvajalcem. Proces vrednotenja se izvede pred imenovanjem na funkcijo, v rednih časovnih razmikih po imenovanju in v primeru nastanka posebnih okoliščin, zaradi katerih je treba opraviti vnovično vrednotenje sposobnosti in primernosti navedenih oseb.

Poleg tega, da ima zadevno osebje ustrezno usposobljenost, izkušnje in znanje (sposobnost), mora imeti še dober ugled in kazati integriteto v svojih dejanjih (primernost).

Ocena primernosti obsega oceno poštenosti in finančne trdnosti osebe na podlagi ustreznih dokazov o njenem značaju, osebnem vedenju in poslovnem ravnanju, vključno z morebitnimi kazenskimi, finančnimi in nadzornimi vidiki, ne glede na jurisdikcijo.

Za celotno zadevno osebje velja dolžnost obveščanja o novih dejstvih in okoliščinah oziroma spremembah informacij, ki so bile predložene za začetno oceno primernosti. Ustrezno sestavljena komisija za oceno sposobnosti in primernosti oceni, ali so nova dejstva in okoliščine oziroma spremenjene informacije take, da zahtevajo ponoven postopek ocene sposobnosti in primernosti.

Kadrovska funkcija od zadevnih oseb vsaj enkrat letno zahteva pisno lastno izjavo. Izjava, ki jo poda zadevna oseba, potrjuje njeno upoštevanje trenutnih standardov sposobnosti in primernosti, vključno z zavezo, da kadrovsko funkcijo nemudoma obvesti o vseh okoliščinah, ki bi lahko vplivale na oceno njene sposobnosti in primernosti.

V letu 2024 so bili izvedeni celotni postopki ocene sposobnosti in primernosti vseh novih zadevnih oseb in letni pregled, na osnovi letnih izjav že ocenjenih zadevnih oseb.

⁵ Razkritje se nanaša na obvladujočo družbo Savo Re.

Zahteve glede sposobnosti zadevnega osebja

Nadzorni svet in komisije nadzornega sveta

Pri oceni usposobljenosti članov nadzornega sveta družbe in njegovih komisij se upošteva znanje, pridobljeno z izobraževanjem in praktičnimi izkušnjami. V postopku ocenjevanja usposobljenosti se proučijo te zahteve:

izobrazba,
zadostne strokovne izkušnje,
splošno znanje in izkušnje.

Nadzorni svet je sestavljen tako, da se zagotovita odgovoren nadzor in sprejemanje odločitev v korist družbe. Pri sestavi se upoštevajo strokovno znanje, izkušnje in veščine, ki se med posameznimi člani nadzornega sveta med seboj dopolnjujejo. Nadzorni svet, gledan kot celota, mora biti zadostno usposobljen. Njegovi posamezni člani lahko s poglobljenim strokovnim znanjem, zlasti na podlagi dodelitve odgovornosti za posamezno področje, nadomestijo manj poglobljeno znanje drugih članov organa nadzora na tem področju.

Uprava

Pri oceni usposobljenosti članov uprave družbe se upošteva znanje, pridobljeno z izobraževanjem in delovnimi izkušnjami, ocena usposobljenosti pa se izvede na podlagi dodeljene odgovornosti člana in ob upoštevanju teh zahtev:

izobrazba,
zadostne strokovne izkušnje,
znanje in izkušnje na področjih: poznavanje trga, poznavanje poslovne strategije in poslovnega modela, poznavanje sistema upravljanja zavarovalnice, poznavanje finančne in aktuarske analize, poznavanje zakonodajnih okvirov in zahtev regulatorja.

Uprava, gledana kot celota, mora biti zadostno usposobljena. Njeni člani morajo imeti ustrezne izkušnje in znanje z zgoraj navedenih področij, odvisno od svojih delovnih področij. Posamezni člani uprave s poglobljenim strokovnim znanjem lahko, zlasti na podlagi dodelitve odgovornosti za posamezno področje, nadomestijo manj poglobljeno znanje drugih članov na teh področjih.

Nosilci ključnih funkcij v sistemu upravljanja tveganj

Pri oceni usposobljenosti nosilcev ključnih funkcij v sistemu upravljanja tveganj se upošteva znanje, pridobljeno z izobraževanjem in delovnimi izkušnjami. Pri tem se ocena izvede ob upoštevanju dodeljene odgovornosti za posamezno ključno funkcijo. V postopku ocenjevanja usposobljenosti se proučijo te zahteve:

izobrazba, vključno z dodatnimi usposabljanji, pridobljenimi zahtevanimi licencami ali specialističnimi izpiti,
zadostne strokovne izkušnje, pomembne za določeno ključno funkcijo,
splošno znanje in izkušnje.

Ostalo zadevno osebje

Pri oceni usposobljenosti članov ostalega zadevnega osebja se upošteva znanje, pridobljeno z izobraževanjem in delovnimi izkušnjami. Pri tem se ocena izvede ob upoštevanju dodeljene odgovornosti za posamezno področje. V postopku ocenjevanja usposobljenosti se proučijo te zahteve:

▪ izobrazba,

zadostne strokovne izkušnje, pomembne za določeno področje odgovornosti,
splošno znanje in izkušnje.

Zahteve glede primernosti zadevnega osebja

Osebna zanesljivost in ugled

Da je zagotovljeno zanesljivo in preudarno upravljanje družbe, mora imeti zadevno osebje poleg ustrezne usposobljenosti tudi dober ugled in odsevati integriteto v svojih dejanjih. Zadevna oseba se šteje za primerno, če ni razlogov za drugačno domnevo. Okoliščine, ki vzbujajo utemeljen dvom o primernosti, so škodljive za ugled zadevne osebe in posledično za ugled družbe.

Ocena osebne zanesljivosti in ugleda se oblikuje na podlagi informacij, pridobljenih z zbiranjem dokumentacije za izvedbo postopka ocene sposobnosti in primernosti.

Neodvisnost zadevnega osebja

Zadevno osebje je zaradi narave poslovnih odnosov lahko izpostavljeno nasprotju interesov. Če pri delu posamezne zadevne osebe nastopi nasprotje interesov, mora zadevna oseba to razkriti in naprej delovati v interesu družbe. Če to ni mogoče, mora o tem obvestiti poslovodstvo družbe oziroma nadzorni svet, če se nasprotje interesov zazna pri članu uprave ali članu nadzornega sveta.

Časovna razpoložljivost

Člani nadzornega sveta in njegovih komisij morajo poleg celovitega poslovnega znanja, ustrezne osebne integritete, poslovne etičnosti in neodvisnosti izkazovati tudi, da so časovno razpoložljivi oziroma, da bodo med opravljanjem funkcije časovno razpoložljivi.

Postopek ocene

Postopek ocene sposobnosti in primernosti vodijo posebne komisije, katerih podrobno sestavo določa krovni notranji akt (politika). V postopku ocene zadevnega osebja jim kadrovska funkcija družbe pomaga pri izvajanju operativnih nalog, kot so pridobivanje, posredovanje, obdelava in shranjevanje dokumentov ter rezultatov ocene sposobnosti in primernosti.

Komisije na podlagi zbranih dokumentov in izjav opravijo oceno sposobnosti in primernosti ter izdajo oceno za zadevno osebo. Na podlagi ugotovljene ocene lahko določijo tudi potrebne dodatne ukrepe za zagotovitev ustrezne usposobljenosti zadevne osebe. Pri organih vodenja in nadzora komisije presojajo tudi o sposobnosti celotnega organa.

B.3 Sistem upravljanja tveganj, vključno z lastno oceno tveganja in solventnosti

Vodstvo družbe se zaveda, da je upravljanje tveganj ključno za doseganje poslovnih in strateških ciljev ter za dolgoročno zagotavljanje solventnosti družbe. Zato se v družbi stalno nadgrajuje sistem upravljanja tveganj.

Zavedanje o tveganjih, ki jim je družba izpostavljena, je bistveno za njeno varnost, finančno stabilnost in doseganje zastavljenih ciljev. Za vzpostavitev dobrih praks v povezavi z upravljanjem tveganj se v družbi spodbuja kulturo upravljanja tveganj z ustrezno opredeljenim nagrajevanjem zaposlenih, njihovim usposabljanjem in vzpostavljenim notranjim obveščanjem.

Družba ima vzpostavljeno strategijo prevzemanja tveganj, ki opredeljuje pripravljenost za prevzem tveganj, in politike, ki pokrivajo celoten okvir upravljanja tveganj, lastne ocene tveganj in solventnosti (ORSA) ter upravljanja posamezne kategorije tveganj.

B.3.1 Organizacija upravljanja tveganj

Sistematično upravljanje tveganj vključuje ustrezno organizacijsko strukturo in jasno razmejene odgovornosti.

Za učinkovito delovanje sistema upravljanja tveganj je primarno odgovorna uprava družbe. Družba pri upravljanju tveganj uporablja model treh obrambnih linij, ki vključuje jasno razdelitev odgovornosti in naloge posamezne linije:

prva obrambna linija vključuje vse organizacijske enote, ki opravljajo poslovno dejavnost (razvoj, prodaja in upravljanje pozavarovanj, zagotavljanje pozavarovalnih storitev, finančno poslovanje, računovodstvo, kontroling, kadrovska služba in druge dejavnosti);
druga obrambna linija vključuje tri ključne funkcije (funkcija upravljanja tveganj, aktuarska funkcija, funkcija spremljanja skladnosti poslovanja) in odbor za upravljanje tveganj;
tretjo obrambno linijo pokriva funkcija notranje revizije.

Uprava ima ključno vlogo in končno odgovornost za učinkovitost vzpostavljenih procesov upravljanja tveganj ter njihovo usklajenost s standardi skupine in veljavno zakonodajo. Pri tem ima predvsem naslednje odgovornosti:

določitev strategije prevzemanja tveganj ter odobritev meja dovoljenega tveganja in operativnih limitov,
sprejetje politik znotraj sistema upravljanja tveganj,
odgovornost za implementacijo učinkovitih procesov upravljanja tveganj,
spremljanje poslovanja z vidika tveganj in upoštevanje tveganj pri sprejemanju poslovnih odločitev.

Nadzorni svet odobri strategijo prevzemanja tveganj, politiko upravljanja tveganj in imenovanje ključnih funkcij v sistemu upravljanja tveganj. Prav tako obravnava tekoča poročila s področja upravljanja tveganj. Znotraj nadzornega sveta je vzpostavljena komisija za tveganja, ki mu zagotavlja strokovno podporo v povezavi z upravljanjem tveganj v družbi.

V prvo obrambno linijo so vključeni vsi zaposleni v družbi, ki so odgovorni za operativno izvajanje delovnih nalog tako, da se tveganja odpravljajo ali zmanjšujejo. Dodatno so za spremljanje in merjenje posameznih tveganj iz registra tveganj odgovorni še skrbniki tveganj. Vodstvo posameznih področij poskrbi, da so procesi, za katere so odgovorni, izvedeni tako, da se tveganja odpravljajo ali zmanjšujejo ter da so upoštevani okviri, določeni v strategiji prevzemanja tveganj. Prva obrambna linija je zadolžena tudi za spremljanje in merjenje tveganj, pripravo podatkov za redno poročilo o tveganjih za posamezno področje tveganj ter prepoznavanje novih tveganj.

V drugi obrambni liniji ima družba vzpostavljen odbor za upravljanje tveganj in tri ključne funkcije: aktuarsko funkcijo, funkcijo upravljanja tveganj in funkcijo spremljanja skladnosti poslovanja. Člane odbora in nosilce ključnih funkcij imenuje uprava, nosilce ključnih funkcij pa potrdi tudi nadzorni svet. Ključne funkcije družbe so neodvisne, organizirane so kot štabne službe in podrejene neposredno upravi. Njihove vloge in odgovornosti so opredeljene v politiki posamezne ključne funkcije oziroma v politiki upravljanja tveganj, kjer je opredeljena funkcija upravljanja tveganj. Funkcija upravljanja tveganj je podrobneje opisana v nadaljevanju tega razdelka, ostale ključne funkcije v sistemu upravljanja tveganj pa so podrobneje opredeljene v razdelkih B.4.2 Funkcija spremljanja skladnosti poslovanja, B.5 Funkcija notranje revizije in B.6 Aktuarska funkcija tega poročila.

Funkcija upravljanja tveganj je predvsem odgovorna za:

vzpostavitev učinkovitih procesov upravljanja tveganj in usklajevanje že vzpostavljenih procesov upravljanja tveganj v družbi,
prepoznavanje, ocenjevanje, spremljanje in upravljanje tveganj ter poročanja o njih,
združevanje tveganj v skupen profil tveganj, vključno z medsebojnimi vplivi,
redno spremljanje profila tveganj,
pripravo strategije prevzemanja tveganj in določanje mej dovoljenih tveganj,
redno poročanje odboru za upravljanje tveganj, upravi, komisiji za tveganja nadzornega sveta in nadzornemu svetu,
podporo upravi pri odločanju (vključno pri odločitvah, povezanih s strateškimi zadevami, kot so na primer strategija družbe, združitve in prevzemi ter večji projekti in naložbe),
poročanje o morebitnih nevarnih okoliščinah.

Naloge, pristojnosti, odgovornosti in pooblastila nosilca funkcije upravljanja tveganj, predvidene postopke dela ter obveznosti, obdobje in naslovnike poročanja podrobneje ureja politika upravljanja tveganj.

V drugi obrambni liniji poleg ključnih funkcij deluje tudi odbor za upravljanje tveganj družbe (podrobneje opredeljen v razdelku B.1.4 Odbori v sistemu upravljanja). V odbor so vključeni predstavniki ključnih področij prve obrambne linije glede na profil tveganj družbe ter uprava družbe. Na seje odbora so vabljeni tudi nosilci drugih ključnih funkcij sistema upravljanja tveganj. Odbor je odgovoren predvsem za spremljanje profila tveganj družbe, analizo poročil o tveganjih in pripravo priporočil upravi.

Tretjo obrambno linijo izvaja funkcija notranje revizije. Ta deluje popolnoma neodvisno od poslovnih področij in drugih funkcij. V sistemu upravljanja tveganj je funkcija notranje revizije odgovorna za neodvisno analizo, preverjanje ter oceno uspešnosti in učinkovitosti delovanja sistema notranjih kontrol in upravljanja tveganj.

B.3.2 Sestavni deli sistema upravljanja tveganj

Upravljanje tveganj je vključeno v vse faze poslovnega upravljanja in je sestavljeno iz naslednjih ključnih elementov:

strategije prevzemanja tveganj,
procesov upravljanja tveganj znotraj prve in druge obrambne linije,
procesa ORSE.

Na naslednji sliki so prikazani sestavni deli sistema upravljanja tveganj v skupini.

POROČILO O SOLVENTNOSTI IN FINANČNEM POLOŽAJU 2024

Strategija prevzemanja tveganj

Družba želi pri poslovanju slediti poslovni strategiji in izpolnjevati ključne strateške cilje ter ob tem ohranjati ustrezno raven kapitala. S tem namenom je bila na ravni skupine sprejeta strategija prevzemanja tveganj Zavarovalne skupine Sava za strateško obdobje 2023–2027. Strategija prevzemanja tveganj opredeljuje:

pripravljenost za prevzem tveganj po poslovnih odsekih,
nabor ključnih kazalnikov in njihovih omejitev ter tolerance,
nabor operativnih kazalnikov, ki se uporabljajo po posameznih poslovnih odsekih za tekoče spremljanje tveganj.

Glavna področja, na katerih temelji pripravljenost za prevzem tveganj družbe, so:

solventnostni količnik,
dobičkovnost poslovnih odsekov ter njihova sprejemljiva nihajnost (toleranca),
kazalniki na področju naložb in likvidnosti .

Na podlagi pripravljenosti za prevzem tveganj družba določi strategijo prevzemanja tveganj, meje dovoljenega tveganja in operativne limite. Meje dovoljenega tveganja so meje posamezne kategorije tveganj, vključene v profil tveganj družbe, in določajo dopustna odstopanja od načrtovanih vrednosti. Te meje so določene na podlagi izsledkov analize občutljivosti, stresnih testov in scenarijev ter strokovne presoje.

Družba določi operativne limite, na primer omejitve pri sklepanju pozavarovanj in naložbene meje, s čimer zagotovi, da se dejavnosti prve obrambne linije opravljajo z upoštevanjem vidika pripravljenosti za prevzem tveganj. Poleg tega družba zagotavlja, da so za kršitve operativnih limitov dobro opredeljene in vzpostavljene eskalacijske poti in ukrepi vodstva.

Za redno spremljanje usklajenosti s strategijo prevzemanja tveganj je družba za vsako kategorijo tveganj določila minimalen sklop mer tveganja, ki omogoča spremljanje trenutnega profila tveganj in kapitalskega položaja družbe. Družba te mere tveganj redno spremlja.

Procesi upravljanja tveganj

Procesi upravljanja tveganj so neločljivo povezani in vključeni v poslovne procese, ki se izvajajo znotraj družbe. V upravljanje tveganj so vključene vse organizacijske enote družbe.

Glavni procesi upravljanja tveganj so:

prepoznavanje tveganj,
ocenjevanje (merjenje) tveganj,
spremljanje tveganj,
določanje ustreznih ukrepov za obvladovanje tveganj (upravljanje tveganj),
poročanje o tveganjih.

Procesi upravljanja tveganj potekajo v vseh treh obrambnih linijah. Vloga posamezne obrambne linije je določena s politiko upravljanja tveganj. Procesi upravljanja tveganj so vključeni tudi v sistem odločanja. Vse pomembne poslovne in strateške odločitve se ovrednotijo tudi z vidika tveganj.

Prepoznavanje tveganj

V procesu prepoznavanja tveganj družba prepozna tveganja, ki jim je izpostavljena. Ključna tveganja so zbrana v registru tveganj in sestavljajo njen profil tveganj. Nabor ključnih tveganj se redno preverja in po potrebi dopolni z novimi tveganji.

Prepoznavanje tveganj v družbi poteka od zgoraj navzdol in tudi obratno. Od zgoraj navzdol poteka prepoznavanje tveganj prek funkcije upravljanja tveganj, odbora za upravljanje tveganj in uprave družbe. Gre za prepoznavanje novih in nastajajočih tveganj na podlagi spremljanja pravnega in poslovnega okolja, tržnega razvoja in gibanja ter strokovnega znanja. Ta pristop družba uporablja predvsem pri strateških tveganjih, kot sta na primer tveganje ugleda in regulatorno tveganje.

Prepoznavanje od spodaj navzgor poteka s strani posameznih organizacijskih enot in skrbnikov tveganj (prve obrambne linije). Prepoznano tveganje družba kategorizira ter ustrezno vključi v procese spremljanja, merjenja, upravljanja in poročanja. Družba vodi tudi register neželenih dogodkov, s pomočjo katerega lahko prepozna nova tveganja, predvsem operativna.

Prepoznavanje tveganj se izvaja ves čas, predvsem pri vseh večjih projektih in poslovnih pobudah, kot so uvedba novega produkta, investiranje v nov razred naložb, prevzemi in drugo. Poleg tega v družbi enkrat letno izvedemo tudi redni pregled celotnega registra tveganj.

Ocenjevanje tveganj

V družbi je vzpostavljeno redno ocenjevanje vseh tveganj, ki jim je ta izpostavljena. Pri njihovem merjenju družba uporablja kvantitativne in kvalitativne metode. Družba razvija lastne kvantitativne modele za vrednotenje tveganj v celotni Zavarovalni skupini Sava.

Tveganja se tako v družbi meri s:

standardno formulo Solventnosti II,
izračunom lastne ocene solventnostnih potreb v lastni oceni tveganj in solventnosti (ORSI),
analiziranjem analiz občutljivosti in scenarijev,
kvalitativnim ocenjevanjem tveganj v registru tveganj,
uporabo različnih mer tveganj, ki omogočajo poenostavljeno merjenje in spremljanje trenutnega profila tveganj.

Spremljanje tveganj

Spremljanje tveganj poteka na več ravneh: na ravni posamezne organizacijske enote in skrbnikov tveganj, v službi za upravljanje tveganj, na odboru za upravljanje tveganj ter na ravni uprave, komisije za tveganja in nadzornega sveta. Pri tem je določen standardni nabor mer tveganj, ki se redno spremljajo. Poleg tveganj se spremljajo in nadzorujejo tudi ukrepi za obvladovanje tveganj. Spremljajo se tudi neželeni dogodki in izvedba korektivnih ukrepov za preprečevanje ponovitve posameznega dogodka.

Obvladovanje tveganj

Uprava družbe je odgovorna za obvladovanje tveganj ter uporabo različnih tehnik in ukrepov v ta namen. Pri svojih odločitvah upošteva vidik stroškov in koristi posameznega ukrepa ter morebitna priporočila odbora za upravljanje tveganj oziroma ključnih funkcij.

Če nastane potreba po sprejetju novega ukrepa, s katerim bi omejili posamezno tveganje, družba izvede analizo tega ukrepa, pri čemer upošteva vidik gospodarnosti. Odpravljanje ali zmanjševanje tveganja mora biti stroškovno ugodnejše od pričakovanih posledic morebitne uresničitve tveganja, ob upoštevanju verjetnosti uresničitve in finančnih posledic.

Družba redno spremlja in nadgrajuje notranje-kontrolno okolje. Spremljanje neželenih dogodkov omogoča zaznavanje pomanjkljivih notranjih kontrol in ugotavljanje potreb po uvedbi novih notranjih kontrol, s čimer se preprečuje uresničevanje tveganj v prihodnje.

Vezano na kapitalsko ustreznost družba že pri poslovnem načrtovanju preveri, kako poslovna strategija vpliva na njen solventnostni položaj, in sicer tako iz zakonodajnega vidika kot z ORSE. Če se znotraj poslovnega leta sprejemajo odločitve, ki bistveno vplivajo na profil tveganj in niso bile ovrednotene z vidika tveganj pri poslovnem načrtovanju, družba ovrednoti vpliv teh odločitev na svoj profil tveganj in kapitalsko ustreznost ter preveri usklajenost s pripravljenostjo za prevzem tveganj. Če bi poslovna odločitev pomembno vplivala tudi na profil tveganj skupine, se ovrednoti še vpliv na profil tveganj in kapitalsko ustreznost skupine. Če poslovna odločitev ni skladna s pripravljenostjo za prevzem tveganj oziroma je meja dovoljenega tveganja presežena, družba odstopanje dokumentira in sprejme ustrezne ukrepe za uskladitev stanja.

Poročanje o tveganjih

Družba ima vzpostavljeno tudi redno poročanje o tveganjih. Skrbniki tveganj funkciji upravljanja tveganj poročajo o posameznih kategorijah tveganj, in sicer vnaprej določen nabor pomembnih mer tveganja in kvalitativne informacije. Na podlagi tega funkcija upravljanja tveganj skupaj s skrbniki tveganj pripravi poročilo o tveganjih, ki prikazuje celoten profil tveganj družbe. Poročilo najprej obravnava odbor za upravljanje tveganj, nato pa še uprava, komisija za tveganja in nadzorni svet družbe.

Lastna ocena tveganj in solventnosti (ORSA)

Poleg navedenih procesov upravljanja tveganj družba izvaja ORSO, ki je opredeljena v politiki o lastni oceni tveganj in solventnosti. ORSA je proces, ki vključuje ugotovitev razlik med profilom tveganj in predpostavkami standardne formule, lastno oceno solventnostnih potreb, projekcije kapitalske ustreznosti, izvedbo analiz občutljivosti in scenarijev ter vzpostavitev povezave med profilom tveganj in upravljanjem kapitala. V ORSI se ocenijo vsa pomembna merljiva in nemerljiva tveganja, ki bi lahko vplivala na delovanje družbe z ekonomskega in zakonodajnega vidika.

Na ravni skupine poteka celovit proces ORSE in enotno poročanje Agenciji za zavarovalni nadzor v okviru skupnega poročila Zavarovalnice Sava, Save Re in Zavarovalne skupine Sava. Družba Vita svoje poročilo ORSA pripravi ločeno.

Osnova za pripravo ORSE je poslovni in strateški načrt družbe, upoštevanje trenutnega profila tveganj ter načrtovanih prihodnjih sprememb. Namen izvedbe ORSE je predvsem razumevanje lastnega profila tveganj in standardne formule ter analiziranje vpliva sprememb profila tveganj v naslednjih treh letih na kapitalsko ustreznost. V času celotne priprave ORSE je dejavno vključena uprava družbe, ki potrdi izhodišča za pripravo ORSE, obravnava ORSO ter jo kritično presoja in formalno odobri.

Rezultate ORSE upoštevamo v ostalih procesih, predvsem v procesih upravljanja kapitala in upravljanja tveganj. ORSA je vključena v proces odločanja in omogoča, da se ključne odločitve in poslovna strategija sprejemajo z upoštevanjem tveganj in z njimi povezanimi kapitalskimi zahtevami. Na podlagi rezultatov ORSE preverjamo tudi skladnost poslovne strategije s strategijo prevzemanja tveganj. Tako je vzpostavljena povezava med poslovno strategijo, prevzetimi kratko-, srednje- in dolgoročnimi tveganji ter kapitalskimi zahtevami, ki izvirajo iz teh tveganj, in upravljanjem kapitala.

Proces ORSE je zelo obsežen in se izvaja velik del leta. Na podlagi vhodnih podatkov iz poslovnega in strateškega načrta ter strategije prevzemanja tveganj, izračunamo SCR ter ovrednotimo bilanco stanja in primerne lastne vire sredstev v skladu s Solventnostjo II v naslednjem triletnem obdobju. Na podlagi projekcij preverimo stalno skladnost z zakonodajnimi zahtevami glede kapitala in zavarovalno-tehničnih rezervacij. Preverimo tudi skladnost s strategijo prevzemanja tveganj.

Na podlagi rezultatov analize primernosti standardne formule za profil tveganj družbe, z uporabo lastnega solventnostnega modela izračunamo lastno oceno solventnostnih potreb za triletno obdobje. Dodatno izvedemo tudi analize občutljivosti in analizo izbranih scenarijev, ki so relevantni za (načrtovan) profil tveganj družbe.

Družba ORSO praviloma izvede najmanj enkrat letno. Del poročila ORSA, ki se nanaša na Savo Re in Zavarovalno skupino Sava, obravnava odbor za upravljanje tveganj in potrdi uprava, z njim se seznani tudi komisija za tveganja nadzornega sveta in nadzorni svet Save Re. Skupno poročilo ORSA se po potrditvi na upravi predloži Agenciji za zavarovalni nadzor.

V primeru večjih sprememb profila tveganj ali primernih lastnih virov sredstev, ki niso bile načrtovane v poslovnem oziroma strateškem načrtu, družba glede na opredeljena merila izvede izredno ORSO.

ORSA je predmet vsakoletnih nadgradenj in izboljšav tako z vidika vrednotenja tveganj kot tudi z vidika integracije ORSE v procese, ki potekajo v družbi in v poslovno odločanje.

B.4 Sistem notranjega nadzora

B.4.1 Sistem notranjih kontrol

Sistem notranjih kontrol družbe je namenjen prepoznavanju, merjenju, spremljanju in obvladovanju tveganj na vseh ravneh poslovanja, vključno s poročanjem o tveganjih, ki jim je ali bi jim lahko bila družba izpostavljena pri svojem poslovanju. Hkrati ta sistem zagotavlja skladnost poslovanja z notranjimi pravili družbe ter izpolnjevanje zakonskih zahtev in zahtev drugih predpisov glede upravljanja tveganj.

Družba stremi k temu, da zaposleni razumejo pomen notranjih kontrol in so dejavno vključeni v postopke njihovega izvajanja. Postopki poročanja ustrezni ravni vodstva glede morebitnih težav, odstopanj, neskladnosti z etičnim kodeksom družbe ali drugih kršitev politik ali nezakonitih dejanj morajo zato biti nedvoumni, predstavljeni vsem zaposlenim in jasno zapisani v dokumentih, razpoložljivih vsem zaposlenim. Ustreznost sistema notranjih kontrol se posredno spremlja tudi s prijavo neželenih dogodkov v družbi. Zaposleni redno poročajo o neželenih dogodkih v register neželenih dogodkov, funkcija upravljanja tveganj pa spremlja njihovo reševanje in uvedbo novih notranjih kontrol, s katero se zmanjšuje uresničitev teh dogodkov.

Družba ima vzpostavljeno politiko notranjih kontrol, katere cilj je učinkovit in zanesljiv sistem notranjih kontrol. Politika določa temeljna načela, strukturo in nosilce nalog tega sistema v družbi kot sestavni del sistema korporativnega upravljanja družbe.

B.4.2 Funkcija spremljanja skladnosti poslovanja

Funkcija spremljanja skladnosti je ena od štirih ključnih funkcij v sistemu upravljanja tveganj. Kot notranja kontrolna funkcija je del druge obrambne linije znotraj treh obrambnih linij v sistemu notranjega upravljanja družbe. Njena glavna naloga je obvladovanje tveganj, ki izhajajo iz neskladij z zakonodajo.

Funkcija spremljanja skladnosti v Savi Re deluje v okviru Kabineta uprave in skladnosti poslovanja. Čeprav se dejavnost funkcije spremljanja skladnosti ne izvaja v okviru samostojne organizacijske enote, je zagotovljeno, da ima nosilec funkcije spremljanja skladnosti vedno neposreden dostop do uprave družbe. Nosilcu funkcije spremljanja skladnosti so dodane druge dejavnosti in naloge, zato so v družbi zagotovljeni ustrezni ukrepi za odpravo morebitnega nasprotja interesov pri izvajanju dejavnosti funkcije spremljanja skladnosti.

Nosilca funkcije spremljanja skladnosti poslovanja pooblasti uprava s soglasjem nadzornega sveta.

Naloge funkcije spremljanja skladnosti poslovanja so predvsem, da:

spremlja in redno ocenjuje primernost in učinkovitost rednih postopkov in ukrepov, sprejetih za odpravljanje morebitnih pomanjkljivosti na področju skladnosti poslovanja družbe s predpisi in drugimi zavezami;
svetuje in pomaga pri uskladitvi poslovanja družbe z obveznostmi, ki jih določajo predpisi, in z drugimi zavezami;
ocenjuje možne vplive sprememb v pravnem okolju na poslovanje družbe z vidika skladnosti poslovanja družbe s predpisi in drugimi zavezami ter o tem obvešča tako poslovodstvo družbe kot tudi posamezne organizacijske enote ter poslovne in ključne funkcije;
opredeljuje in ocenjuje tveganja glede skladnosti poslovanja družbe s predpisi in drugimi zavezami, po potrebi predlaga priporočila in usmeritve za obvladovanja tveganj skladnosti;
seznanja poslovodstvo in organ nadzora družbe s skladnostjo poslovanja družbe s predpisi in drugimi zavezami in oceno tveganja glede skladnosti poslovanja družbe s predpisi in drugimi zavezami;
se povezuje z vodstvenimi delavci in jim svetuje glede vprašanj skladnosti poslovanja;
sodeluje pri izmenjavi vprašanj s področja skladnosti poslovanja, dobrih praks in izkušenj na ravni obvladujoče družbe z drugimi kontrolnimi funkcijami in funkcijo nadzora;
koordinira pripravo in sprejemanje politik in pravilnikov s področja spremljanja skladnosti med obvladujočo in odvisnimi družbami v skupini;
koordinira pripravo pripomb v družbi na spremembe predpisov s področja zavarovalstva;
sodeluje pri vzpostavitvi in dopolnjevanju programov skladnosti poslovanja na določenih zaključenih področjih, vključno z notranjimi kontrolami za skladnost poslovanja, ob upoštevanju potreb in zmožnosti procesov ter razpoložljivih virov, glede na zahteve posebne zakonodaje ali drugih predpisov ter dejavnike širšega poslovnega in strokovnega okolja (npr. sprejetih zavez iz pogodb, deklaracij ter drugih kolektivnih aktivnosti za dvigovanje standardov poštenega poslovanja v širšem okolju);
pripravi predlog letnega načrta spremljanja skladnosti poslovanja za identifikacijo in oceno poglavitnih tveganj skladnosti poslovanja, s katerimi se srečuje, ter ga uskladi z nosilcem funkcije spremljanja skladnosti na ravni skupine in posreduje poslovodstvu in organu nadzora;
pripravi obdobna poročila in jih posreduje poslovodstvu družbe, organu nadzora družbe, nosilcu funkcije v posamezni odvisni družbi pa tudi nosilcu funkcije spremljanja skladnosti na ravni skupine;
pripravi poročila o svojih ugotovitvah v posameznih pregledih skladnosti in jih posreduje poslovodstvu družbe;
spremlja izvajanje priporočil iz poročil o pregledih skladnosti.

B.5 Funkcija notranje revizije

Notranje revidiranje v družbi izvaja samostojna organizacijska enota služba notranje revizije, ki neposredno poroča upravi in revizijski komisiji in je funkcionalno in organizacijsko ločena od drugih organizacijskih delov. S tako organizacijo je zagotovljena samostojnost in organizacijska neodvisnost njenega delovanja. Notranja revizija je sestavni del sistema notranjega nadzora družbe, ki zagotavlja neodvisno, redno in celovito pregledovanje in ocenjevanje ustreznosti upravljanja, upravljanja tveganj in kontrolnih postopkov družbe. Notranja revizija neposredno (pisno in ustno) poroča upravi, revizijski komisiji in nadzornemu svetu.

Funkcija notranje revizije je kot notranja kontrolna funkcija del tretje obrambne linije v sistemu upravljanja tveganj družbe.

Naloge notranje revizije so predvsem, da:

na oceni tveganj vzpostavi stalen in celovit nadzor nad poslovanjem družbe z namenom preverjanja in ocenjevanja, ali so procesi upravljanja tveganj, kontrolnih postopkov in upravljanja družbe ustrezni ter ali delujejo tako, da se zagotavlja doseganje teh pomembnih ciljev družbe:
- uspešno in učinkovito poslovanje družbe,
- poslovna in finančna uspešnost ter varovanje sredstev pred izgubo,
- zanesljivo, pravočasno ter pregledno notranje in zunanje računovodsko in neračunovodsko poročanje,
- skladnost z zakoni in drugimi predpisi ter notranjimi pravili,
presoja, ali upravljanje informacijske tehnologije v družbi podpira ter pomaga strategiji in ciljem družbe,
ocenjuje tveganja prevar in način njihovega obravnavanja v družbi (vendar se ne pričakuje, da bi imel strokovno znanje osebe, katere glavna naloga je odkrivati in raziskovati prevare),
svetuje,
opravlja druge naloge, ki jih notranji reviziji nalaga zakonodaja.

Notranja revizija opravlja notranje revidiranje poslovanja v skladu s hierarhijo pravil notranjega revidiranja, ki jo sprejema Slovenski inštitut za revizijo na podlagi zakona, ki ureja revidiranje, in pisnimi pravili delovanja notranje revizije. Funkcija notranje revizije deluje skladno s sprejeto politiko notranje revizije, ki opredeljuje namen, pristojnost, odgovornost in naloge notranje revizije. Prav tako določa položaj notranje revizije, vključno z naravo razmerja funkcijske odgovornosti vodje notranje revizije organu nadzora, daje pooblastila za dostop do zapisov, zaposlenih, prostorov in opreme, pomembnih za izvajanje posla, ter opredeljuje področje in dejavnosti notranje revizije.

Funkcija notranje revizije predloži upravi, revizijski komisiji nadzornega sveta in nadzornemu svetu letni načrt dela in letno poročilo o delovanju službe notranje revizije.

Nosilko funkcije notranje revizije je imenovala uprava s soglasjem nadzornega sveta družbe ob predhodnem mnenju revizijske komisije in je hkrati direktorica službe notranje revizije.

Notranja revizija mora biti neodvisna, notranji revizorji morajo biti pri svojem delu nepristranski in brez predsodkov, izogibati pa se morajo tudi vsakemu navzkrižju interesov. Direktorica notranje revizije mora organu nadzora najmanj enkrat na leto potrditi organizacijsko neodvisnost notranje revizije v okviru letnega poročanja o delu notranje revizije.

Družba v skladu z Zakonom o zavarovalništvu na podlagi pogodb o izločenem poslu za nedoločen čas izvaja ključne funkcije notranje revizije družb Zavarovalnice Sava, Vite, Save pokojninske in Save Infond.

Z razvojem v službi notranje revizije so se v 2024 še izpopolnile aktivnosti v povezavi z izvajanjem programske podpore celovitemu procesu notranjega revidiranja, podajanja celovitega mnenja na ravni celotne Zavarovalne skupine Sava ter prilagajanja na nove Globalne standarde notranjega revidiranja™. Od leta 2021 dalje je uvedena notranja revizija skupine (Group Internal Audit) na ravni celotne skupine. To predstavlja visoko raven rednega spremljanja razvoja in kakovosti funkcij notranje revizije odvisnih družb, prav tako pa je to podlaga za podajo celovitega mnenja uspešnosti in učinkovitosti delovanja sistema notranjih kontrol in upravljanja tveganj posameznih družb in skupine.

B.6 Aktuarska funkcija

Aktuarska funkcija je administrativni pojem in zajema vse izvajalce, kadar opravljajo aktuarske naloge druge obrambne linije, ki so podrobneje opisane v nadaljevanju. Izvajalci aktuarske funkcije so zaposleni na področjih aktuarske funkcije v aktuariatu družbe. Opravljajo tudi aktuarske naloge prve obrambne linije. Aktuarska funkcija sicer deluje kot druga obrambna linija, zato je organizirana tako, da ena oseba ne sme hkrati izvajati (prva linija) in nadzirati (druga linija) istih delovnih nalog.

Za izvajanje aktuarske funkcije družbe je odgovorna nosilka aktuarske funkcije. Imenovala jo je uprava s soglasjem nadzornega sveta družbe.

Naloge aktuarske funkcije družbe so predvsem, da:

koordinira izračun zavarovalno-tehničnih rezervacij in zagotavlja, da so te v skladu z veljavnimi predpisi;
zagotovi ustreznost metod, modelov in predpostavk za izračun zavarovalno-tehničnih rezervacij tako, da odražajo ključna tveganja in so dovolj stabilni;
oceni ustreznost in kakovost podatkov za izračun zavarovalno-tehničnih rezervacij in daje priporočila za prilagoditve procesov z namenom izboljšanja kakovosti podatkov;
primerja najboljše ocene SII-rezervacij (pri tem in v nadaljnjem besedilu so SII-rezervacije zavarovalno-tehnične rezervacije, oblikovane v skladu z načeli Solventnosti II) z izkustvi ter ob morebitnih odstopanjih predlaga spremembe predpostavk in modelov vrednotenja;
nadzira uporabo približkov pri izračunu SII-rezervacij;
preverja ustreznost politike prevzemanja zavarovalnih tveganj in poda mnenje o ustreznosti višine zavarovalnih premij, ob upoštevanju vseh povezanih tveganj in vplivov sprememb portfelja, opcij in garancij, antiselekcije, inflacije in pravnih tveganj;
preverja ustreznost ureditve pozavarovanja;
sodeluje pri vpeljavi in izvajanju sistema upravljanja tveganj, zlasti pri razvoju, uporabi in spremljanju ustreznosti modelov za izračun kapitalskih zahtev za zavarovalna tveganja ter izvedbi ORSE;
vsaj enkrat letno izdela pisno poročilo, ki ga predloži organu upravljanja (poslovodstvu), organu nadzora in lokalnemu nadzorniku; v poročilu dokumentira izvajanje in rezultate zgoraj navedenih nalog ter jasno opredeli morebitne pomanjkljivosti s priporočili, kako te pomanjkljivosti odpraviti;
za posamezno priporočilo iz pisnega poročila v prejšnji točki predlaga odgovornega nosilca ter rok za odpravo nepravilnosti oziroma uresničitev priporočila, ki je usklajen z odgovornim nosilcem;
sodeluje v odboru za upravljanje tveganj.

V skladu s politiko upravljanja tveganj je aktuarska funkcija v okviru druge obrambne linije dejavno vključena tudi v postavljanje in izvajanje sistema upravljanja tveganj družbe.

Nosilci aktuarskih funkcij družb Zavarovalne skupine Sava delujejo v aktuarskem odboru skupine, članstvo odbora pa je opredeljeno v poslovniku aktuarskega odbora Zavarovalne skupine Sava. Aktuarski odbor skupine v okviru svojih nalog sprejema odločitve v obliki predlogov sklepov in priporočil upravi Save Re, drugim ključnim funkcijam skupine in odboru za upravljanje tveganj skupine, kar izvaja skladno s poslovnikom aktuarskega odbora skupine. Člani aktuarskega odbora so s strani družbe zadolženi, da informacije o zadevnih dogovorih posredujejo ustreznim organom družbe.

V začetku leta 2024 je bil uradno ustanovljen še Odbor za rezervacije z namenom zagotovitve sistematičnega pregleda procesa oblikovanja in gibanja predpostavk, ki se uporabljajo pri izračunu zavarovalno-tehničnih rezervacij posamezne družbe v okviru vseh zavezujočih standardov, t. j. Solventnost II in MSRP, ter podajanja strokovnih mnenj in predlogov poslovodstvu družbe v povezavi z oblikovanjem predpostavk, ki so uporabljene pri izračunu zavarovalno-tehničnih rezervacij.

Vloga odbora za rezervacije je podpora poslovodstvu družbe pri razumevanju ustreznosti uporabljenih predpostavk za izračun rezervacij ter razumevanju vpliva gibanja rezervacij in uporabljenih predpostavk na finančni izkaz družbe.

Naloge, pristojnosti in odgovornosti odbora za rezervacije so podrobneje opredeljene v Poslovniku o delu odbora za rezervacije Save Re d.d.

B.7 Zunanje izvajanje

Družba je v skladu z določili veljavnega zakona o zavarovalništvu sprejela politiko in pravilnik, s katerima ureja zunanje izvajanje ključnih ali pomembnih operativnih funkcij ali dejavnosti družbe. S politiko je določen okvirni način zunanjega izvajanja ključnih ali pomembnih operativnih funkcij – pogodbe o izločenih poslih, pogoji za sklenitev pogodb, njihovo vzdrževanje in dokumentiranje ter zagotovljeno delovanje družbe skladno s predpisanimi smernicami o izločenih poslih. Politika opisuje korake in odgovornosti pri predaji funkcije oziroma dejavnosti kot izločen posel ter določa standarde upravljanja in nadzora procesov prenosa funkcije oziroma dejavnosti v zunanje izvajanje. Opredeljuje tudi register izločenih poslov, ki zajema vse pogodbe, ki so štete kot izločeni posli, in določa način dokumentiranja za celoten proces odločanja, način zbiranja potrebnih dokumentov in podpisovanja pogodb. Politika določa, da ima vsak izločeni posel skrbnika, čigar glavna naloga je nadzor izločene funkcije oziroma dejavnosti. Vsi izvajalci izločenih poslov se s podpisom pogodbe zavežejo poslovati v skladu z veljavno zakonodajo in sodelovati z lokalnim nadzornikom, ki ga družba obvesti o svoji nameri še pred sklenitvijo pogodbe o izločenem poslu.

Družba je 31. 12. 2021 z odvisno družbo Sava Infond, d.o.o., sklenila Pogodbo o gospodarjenju s finančnimi instrumenti (pogodba o izločenem poslu), ki je začela veljati 1. 1. 2022.

Družba na podlagi pogodb o izločenem poslu za nedoločen čas izvaja ključne funkcije notranje revizije odvisnih družb Zavarovalnica Sava, Vita, Sava pokojninska in Sava Infond.

Družba na podlagi pogodbe o izločenem poslu za nedoločen čas izvaja ključno funkcijo spremljanja skladnosti v odvisni družbi Sava pokojninska.

B.8 Druge informacije

Ocena primernosti sistema upravljanja družbe glede na naravo, obseg in kompleksnost tveganj

Družba ima vzpostavljen pregleden in primeren sistem upravljanja, ki temelji na sistemu upravljanja tveganj.

Politika upravljanja Save Re določa poglavitne usmeritve upravljanja ob upoštevanju ciljev, poslanstva, vizije in vrednot družbe. Namen politike je opredeliti temelje sistema upravljanja, osnovna pravila upravljanja v družbi, osnovna pravila korporativnega upravljanja in pregledno organizacijsko strukturo z opredeljenimi, preglednimi in doslednimi notranjimi razmerji glede odgovornosti in pristojnosti v sistemu upravljanja. Upravljanje družbe je kombinacija postopkov in struktur, ki jih uprava in nadzorni svet ter njegove komisije uporabljajo za obveščanje, usmerjanje, upravljanje in spremljanje delovanja družbe za doseganje njenih ciljev. Politika je bila nazadnje dopolnjena oziroma spremenjena v novembru 2023.

Notranja revizija je v letnem poročilu o notranjem revidiranju za leto 2024 na podlagi vseh opravljenih preizkusov in uporabljenih metod po posameznih področjih revidiranja podala mnenje, da so notranje kontrole v družbi Sava Re ustrezne in da je stopnja zanesljivosti njihovega delovanja dobra. Prav tako meni, da je bilo upravljanje Save Re ustrezno in se nenehno izpopolnjuje v želji doseči pomembne cilje poslovanja ter da družba dobro upravlja tveganja, pri čemer je njen namen uspešno in gospodarno poslovanje, obstajajo pa priložnosti za izboljšanje delovanja sistema. Pri izvajanju notranjerevizijskih poslov so bile ugotovljene posamezne nepravilnosti in pomanjkljivosti, na katere je notranja revizija opozorila in h katerim je dala priporočila za odpravo, zato da se kontrolni postopki ter upravljanje družbe in tveganj izboljšajo. Uprava družbe se zaveda možnih vplivov ugotovljenih nepravilnosti in pomanjkljivosti na doseganje ključnih ciljev družbe, zato sprejema ustrezne ukrepe oziroma si prizadeva, da bi te kršitve, nepravilnosti in pomanjkljivosti odpravila. Navedeno vodi k večji učinkovitosti delovanja notranjih kontrol in urejenosti poslovanja.

Da ima družba primeren sistem upravljanja, potrjuje tudi notranja revizija korporativnega upravljanja, ki je bila izvedena v letu 2022. Služba za notranjo revizijo je ocenila ustreznost, uspešnost in učinkovitost upravljanja tveganj ter sistema notranjih kontrol pri korporativnem upravljanju kot dober.

C.Profil tveganj

POROČILO O SOLVENTNOSTI IN FINANČNEM POLOŽAJU 2024

Družba je pri svojem poslovanju izpostavljena različnim vrstam tveganj. Ta dokument ne upošteva izčrpnega seznama vseh možnih tveganj, temveč predstavlja tveganja, ki jih je mogoče razumno predvideti v času priprave tega dokumenta. Družba tveganja prepoznava, meri, upravlja, spremlja in o njih poroča v skladu s procesi, opisanimi v razdelku B.3 Sistem upravljanja tveganj, vključno z lastno oceno tveganj in solventnosti. Kategorije tveganj, katerim je družba izpostavljena, so:

zavarovalna tveganja,
tržna tveganja,
kreditna tveganja,
likvidnostna tveganja,
operativna tveganja,
strateška tveganja.

V podrazdelkih spodaj je vsaka kategorija tveganj obravnavana ločeno razen strateških tveganj, ki so opisana v razdelku C.6 Druga pomembna tveganja.

Nekatera od zgoraj naštetih kategorij tveganj družba redno meri z uporabo standardne formule, druga (predvsem težje merljiva tveganja) pa meri z metodami, opisanimi pri posamezni kategoriji tveganj. Na spodnjem grafu je prikazan profil tveganj družbe v skladu s standardno formulo.

Nediverzificirani SCR po modulih tveganj (v tisoč EUR in % od celote) 6

Tudi konec leta 2024 so še vedno prevladujoča tržna tveganja in tveganja premoženjskih zavarovanj, ostale kategorije tveganj pa so manjše. Kapitalska zahteva za tržna tveganja se je v letu 2024 povišala predvsem zaradi višje vrednosti udeležb v odvisne in pridružene družbe, kar je posledica predvsem dobrih poslovnih rezultatov družb in ugodnejšega vrednotenja naložb. Prav tako se je v letu 2024 zvišala kapitalska zahteva za tveganje premoženjskih zavarovanj, predvsem zaradi višje kapitalske zahteve za tveganje premij in rezervacij ter tveganje katastrof, kar izhaja predvsem iz rasti obsega pozavarovalnega posla. Delež tržnih tveganj se je v letu 2024 nekoliko znižal, delež tveganja premoženjskih zavarovanj pa zvišal.

⁶ Delež posameznega modula tveganja je izračunan kot delež v vsoti vseh modulov tveganj.

Glavni izsledki ORSE 2025

Družba vsakoletno izvede ORSO, ki jo v prvem četrtletju poroča tudi Agenciji za zavarovalni nadzor. ORSA družbe vsebuje analizo vplivov poslovnega načrta in projekcij poslovanja na profil tveganj, pregled ustreznosti merjenja tveganj s standardno formulo, pripravo projekcij kapitalske ustreznosti v skladu s standardno formulo in projekcij lastne ocene solventnostnih potreb, analizo učinkov različnih scenarijev ter določitev možnih ukrepov vodstva. Tveganja, ki jih je težko kvantificirati, so v ORSI kvalitativno obravnavana.

Podlaga za izvedbo ORSE 2025 (o kateri smo regulatorju poročali v marcu 2025) je bil poslovni načrt Save Re, ki je bil potrjen v decembru 2024. Rezultati ORSE 2025 so pokazali robusten solventnostni položaj družbe ter visoko kapitalsko ustreznost. Solventnostni količnik družbe se bo, upoštevajoč finančni načrt in projekcije poslovanja, gibal nad spodnjo višino solventnostnega količnika, določeno s strategijo prevzemanja tveganj (nad 200 %), tako v primeru standardne formule kot v primeru lastne ocene solventnostnih potreb. Metodologija izvedbe lastne ocene solventnostnih potreb je opisana pri posameznem tveganju v nadaljevanju.

Znotraj ORSE 2025 je bilo za Savo Re izvedenih tudi več relevantnih scenarijev. Družba je vpliv povečanih makroekonomskih tveganj na svoje poslovanje in solventnost analizirala s finančnim scenarijem, katerega izsledki so bolj podrobno opisani v razdelku C.2.4 Upravljanje tveganja. Družba je analizirala vpliv tveganj prehoda in fizičnih tveganj zaradi podnebnih sprememb s tremi podnebnimi scenariji, s pomočjo katerih je ocenila vpliv prehoda na bolj zeleno gospodarstvo na naložbeni portfelj ter vpliv povišanja frekvence in jakosti naravnih katastrof na zavarovalni portfelj. Izsledki podnebnih scenarijev so opisani v razdelku C.6.6 Trajnostna tveganja in tveganja podnebnih sprememb. Družba je vpliv katastrofalnih dogodkov testirala tudi s scenarijem potresa v Ljubljani, katerega izsledki so opisani v razdelku C.1.4 Upravljanje tveganja. Posamezni scenarij sicer lahko znatno vpliva na solventnostni položaj družbe, a v nobenem od scenarijev solventnostni količnik družbe ne bi padel pod 200 %.

Vpliv geopolitične negotovosti in makroekonomskega okolja na profil tveganj družbe

Negotove geopolitične razmere so zaznamovale tudi leto 2024. Vojaški konflikt med Rusijo in Ukrajino se je nadaljeval, vojaški konflikt med Izraelom in Hamasom pa se je stopnjeval do te mere, da so se vanj vključile tudi druge države. Napete razmere med Kitajsko in Tajvanom so se v letu 2024 nadaljevale in krepile. Rivalstvo med ZDA in Kitajsko se stopnjuje, zlasti na tehnološkem in vojaškem področju, protekcionizem s strani največjih gospodarstev pa lahko vpliva na svetovne dobavne verige. Trenja vplivajo tudi na prosti pretok blaga in mednarodno trgovino.

Leto je minilo v znamenju volitev v večjih in razvitih državah, kar je vplivalo tudi na finančne trge. Izidi volitev prinašajo dodatno negotovost glede pričakovanj za naslednje leto, saj bodo najverjetneje vplivali na dinamiko odnosov med državami in predstavljali nove izzive za prosti trg. Strateško pozicioniranje uvoza in izvoza pomembnih surovin in izdelkov lahko vpliva na visoko nestanovitnost cen in zastojev v dobavnih verigah v prihodnje. Tveganje predstavljajo tudi strukturni izzivi Evrope ter odvisnost od ruskega plina in njegova znatno manjša dobava v Evropo v zadnjem obdobju. Na poslabšanje gospodarskega okolja vplivata tudi politična nestabilnost v nekaterih evropskih državah in upadajoča gospodarska aktivnost v Nemčiji.

Z vidika donosov je bilo leto 2024 za delnice in obveznice ugodno. To je spodbudilo več centralnih bank, vključno z ameriško centralno banko Federal Reserve (Fed) in Evropsko centralno banko (ECB), da so začele zniževati ključne obrestne mere. V Evropi je ECB septembra izvedla drugo znižanje obrestne mere za 25 bazičnih točk, ki sta ga spodbudila naraščajoče zaupanje v dinamiko inflacije in šibka gospodarska rast. Inflacija v državah evrskega območja je v novembru 2024 upadla na 2,2 %, s čimer se je približala ciljni ravni ECB. Inflacija naj bi v evrskem območju po napovedih ECB v letu 2025 znašala 2,1 % in nato 1,9 % v letu 2026. V letu 2025 se pričakuje, da bosta ECB in FED nadaljevala trend zniževanja obrestnih mer. Negotovost glede gospodarske rasti v Evropi je razmeroma visoka. Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) napoveduje, da bo svetovno gospodarstvo v letu 2025 zraslo za 3,3 %. Za ZDA se pričakuje 2,4-odstotna rast, medtem ko naj bi ta v EU znašala 1,3 % 7 .

Družba je pri sklepanju pozavarovanj v 2024 sledila ključnim strateško zastavljenim ciljem s poudarkom na zagotavljanju zmerne a kakovostne rasti in primerni razpršitvi portfelja. Navkljub negotovemu geopolitičnemu okolju, je v drugi polovici leta prišlo do sprememb na pozavarovalnih trgih in se je zaradi ugodnih rezultatov na pozavarovalnih trgih sprostila dodatna kapaciteta in povečal interes sproščanja dodatnih kapacitet v pozavarovalni industriji. To je vodilo v dodatno rahljanje pogojev s cenovnega vidika in trge pripeljalo do večje konkurenčnosti. Tovrstne spremembe so se odrazile tudi v obdobju zadnjega četrtletja in pričakujemo, da se bodo tudi v letu 2025.

Morebitna sistemska tveganja se nenehno spremljajo z namenom sprejetja pravočasnih ukrepov. Izpostavljenost tovrstnim tveganjem se zmanjšuje med drugim z zagotavljanjem razpršitve naložbenega portfelja in zadostnega deleža visoko likvidnih sredstev za zagotavljanje izrednih potreb po likvidnosti. V okviru ORSE se proučuje tudi učinke posameznih scenarijev.

Podnebne spremembe in prehod na trajnostno poslovanje

Znotraj trajnostnih tveganj so za družbo zelo pomembna tveganja podnebnih sprememb, ki smo jim zaradi opravljanja svojih dejavnosti neposredno in posredno izpostavljeni, zato je njihovo spremljanje in upravljanje ključnega pomena za dolgoročno poslovanje.

V zadnjih letih se je povečalo število in jakost katastrofalnih škodnih dogodkov, zato se na ravni družbe še naprej spremlja tveganja podnebnih sprememb. Tveganja bolj podrobno obravnavamo v razdelku C.6.6 Trajnostna tveganja in tveganja podnebnih sprememb.

Kibernetska tveganja

Kibernetska tveganja so bila v letu 2024 med ključnimi operativnimi tveganji, pomembna pa so tudi s strateškega vidika. Spremljanje in upravljanje teh tveganj bo za družbo pomembno tudi v prihodnje. Uresničitev kibernetskih tveganj lahko vodi v popolno prekinitev poslovanja in visoko finančno škodo, hkrati pa vpliva na ugled skupine. Zato na ravni skupine poleg že vzpostavljenih ukrepov za preprečevanje tveganj na tem področju načrtujemo in izvajamo še dodatne aktivnosti. Varnostne grožnje in incidente redno spremljamo tudi v okviru storitev varnostno-operativnega centra (angl. Security Operation Center).

V letu 2024 smo za vse družbe v skupini izvedli aktivnosti za doseganje skladnosti z novo uredbo DORA⁸ , ki določa nove zahteve glede varnosti omrežnih in informacijskih sistemov finančnih subjektov. Aktivnosti, ki smo jih izvedli na ravni skupine, zajemajo upravljanje tveganj informacijskokomunikacijske tehnologije (IKT), poročanje o incidentih IKT, testiranje digitalne operativne odpornosti, upravljanje IKT-tveganj tretjih strank in vzpostavitev procesov za izmenjavo informacij.

⁷ OECD (2024), OECD Economic Outlook, https://www.oecd.org/en/publications/oecd-economic-outlook-volume-2024-issue-2_d8814e8ben.html.

⁸ Akt o digitalni operativni odpornosti (angl. Digital Operational Resilience Act).

C.1 Zavarovalno tveganje

Izpostavljenost družbe zavarovalnemu tveganju izvira iz pogodb sprejetega pozavarovanja. Tveganje je povezano z zavarovanimi nevarnostmi in s spremljajočimi postopki ter izvira iz negotovosti, neločljivo povezanimi s pojavom, obsegom in časom nastanka obveznosti.

Zavarovalna tveganja v splošnem delimo na:

tveganja premoženjskih zavarovanj,
tveganja življenjskih zavarovanj (v okviru katerih se obravnavajo tudi rente, ki izvirajo iz premoženjskih pozavarovanj),
tveganja zdravstvenih zavarovanj (sem uvrščamo tudi pozavarovanje nezgodnih zavarovanj).

Družba je izpostavljena vsem trem vrstam zavarovalnih tveganj. Med tveganja življenjskih zavarovanj družba uvršča večino tveganj sprejetih življenjskih pozavarovanj znotraj Zavarovalne skupine Sava, medtem ko so sprejeta življenjska pozavarovanja cedentov zunaj Zavarovalne skupine Sava skupaj s pozavarovanji nezgodnih zavarovanj obravnavana v okviru tveganj zdravstvenih zavarovanj. Tovrstna življenjska pozavarovanja so namreč zaradi enoletnega trajanja in po vsebini kritja tehnično primerljiva s sprejetimi pozavarovanji nezgodnih zavarovanj.

V nadaljevanju je prikazana struktura kosmate premije glede na tri različna merila – geografsko območje, obliko pozavarovanja in zavarovalno skupino.

Struktura kosmate premije po geografskih območjih (v tisoč EUR in % od celote)

Kot je razvidno, je družba najbolj izpostavljena na trgih znotraj EU (predvsem v Sloveniji) ter v Aziji, za razpršitev pa si prizadeva še s prisotnostjo na ostalih trgih.

Struktura kosmate premije po skupinah zavarovanj (v tisoč EUR in % od celote)

Glavnina premije izvira iz proporcionalnih pozavarovanj ter iz zavarovalne skupine premoženjskih pozavarovanj (v ožjem pomenu). Ostale pomembne zavarovalne skupine so precej enakomerno zastopane.

C.1.1 Izpostavljenost tveganju

Družba je izpostavljena predvsem naslednjim tveganjem premoženjskih zavarovanj in tveganjem zdravstvenih zavarovanj, ki se izvajajo na podobnih osnovah kot premoženjsko zavarovanje (v nadaljevanju NSLT zdravstvena zavarovanja):

Premijsko tveganje je tveganje, da obračunana premija ne zadostuje za kritje obveznosti, ki bodo nastale s sklenitvijo pozavarovalne pogodbe. To tveganje je odvisno od številnih dejavnikov, kot so na primer neustrezna ocena dogajanja na trgu, slaba ocena škodnega dogajanja, uporaba neustreznih statističnih podatkov, zavestna določitev prenizke premije za posamezne zavarovalne vrste poslovanja zaradi pričakovanih kompenzacijskih učinkov pri drugih zavarovalnih vrstah poslovanja oziroma neustrezna ocena vpliva zunanjih makroekonomskih dejavnikov, ki se med trajanjem lahko bistveno spremenijo. Sem uvrščamo:
- tveganje pri sprejemu rizikov v pozavarovanje,
- cenovno tveganje,
- tveganje nastanka nepričakovanega obsega škod.

V skladu s sestavo portfelja k premijskemu tveganju največ prispevajo premoženjska pozavarovanja (v ožjem pomenu) in sicer proporcionalna, ki so največja po obsegu, in tudi neproporcionalna pozavarovanja, ki so zaradi nestanovitnosti škodnega dogajanja bolj tvegana.

Tveganje nezadostnosti zavarovalno-tehničnih rezervacij je tveganje, da zavarovalno-tehnične rezervacije bodisi ne zadoščajo za pokrivanje vseh obveznosti, ki izhajajo iz zavarovalnih pogodb zaradi neustreznih metod, neustreznih, nepopolnih in netočnih podatkov, neučinkovitih postopkov in kontrol ali neustrezne strokovne presoje, bodisi pride do napake pri poročanju, posledica katere so nezanesljive informacije o finančnem položaju družbe. Sem uvrščamo naslednja tveganja:
- tveganje razpoložljivosti in točnosti podatkov,
- tveganje uporabe nerazumnih metod ali predpostavk,
- tveganje napake v izračunu,
- tveganje kompleksnosti uporabljenih orodij v procesu, ki vodijo k zavajajočim rezultatom.

Podobno kot pri premijskem tveganju k tveganju nezadostnosti rezervacij največ prispevajo premoženjska pozavarovanja (v ožjem pomenu), pri katerih je zaradi večletne usmerjenosti družbe k tem poslom tudi obseg najboljših ocen rezervacij strukturno najobsežnejši.

Tveganje katastrof vključuje pojav katastrofalnih dogodkov, ki se pojavljajo redko, vendar so finančni učinki posledic previsoki, da bi jih lahko pokrili s sicer ustrezno visoko premijo in dotlej ustrezno visoko oblikovanimi rezervacijami. Uresničilo bi se lahko ob ekstremnih dogodkih oziroma večjem številu katastrofalnih škod v krajšem obdobju. Tveganje vključuje tudi preveliko geografsko koncentracijo rizikov. Družba ima geografsko dobro razpršen portfelj, kar dodatno uravnava s programom retrocesije, zato razmeroma visoka kapitalska zahteva izhaja iz agregacije velikega števila zahtev za različne manjše naravne nevarnosti in regije ter različne katastrofalne dogodke, ki jih povzroči človek, ter je posledica dejstva, da je kritje pred katastrofalnimi dogodki osnovna in najpomembnejša dejavnost družbe. Program retrocesije je podrobneje opisan v razdelku C.1.4 Upravljanje tveganja.
Tveganje predčasne prekinitve pogodb je tveganje izgube ali neugodne spremembe v vrednosti zavarovalnih obveznosti, ki izhajajo iz sprememb v ravni ali nepredvidljivosti stopnje predčasne prekinitve polic. Družba ni pomembno izpostavljena tej vrsti tveganja.

Družba je v manjši meri izpostavljena naslednjim tveganjem življenjskih zavarovanj:

biometrična tveganja, ki se delijo na:
- tveganje umrljivosti,
tveganje dolgoživosti,
tveganje invalidnosti in obolevnosti.
tveganje stroškov servisiranja pogodb življenjskih zavarovanj,
tveganje revizije,
tveganje predčasne prekinitve pogodb življenjskih zavarovanj, ki vključuje prekinitve zaradi odkupov, kapitalizacij in prekinitev zavarovanj zaradi neplačila,
tveganje katastrofe življenjskih zavarovanj.

Druga zavarovalna tveganja, na primer tveganje ekonomskega okolja in tveganje obnašanja zavarovalcev, so lahko pomembna, se pa njihov vpliv posredno upošteva že v zgoraj naštetih tveganjih premoženjskih in življenjskih zavarovanj.

C.1.2 Merjenje tveganja

Družba za kvantitativno oceno zavarovalnih tveganj uporablja standardno formulo. Pri tem ne uporablja parametrov, specifičnih za posamezno podjetje, v skladu s členom 104(7) Direktive 2009/138/ES.

Na dan 31. 12. 2024 je bila družba izpostavljena tveganju premoženjskih zavarovanj v višini 146,2 milijona EUR (31. 12. 2023: 118,3 milijona EUR), tveganju zdravstvenih zavarovanj v višini 3,0 milijona EUR (31. 12. 2023: 2,6 milijona EUR) ter tveganju življenjskih zavarovanj v višini 1,0 milijona EUR (31. 12. 2023: 0,4 milijona EUR). Kapitalska zahteva za tveganje premoženjskih zavarovanj predstavlja 44,3 %, kapitalska zahteva za tveganje zdravstvenih zavarovanj 0,9 %, kapitalska zahteva za tveganje življenjskih zavarovanj pa 0,3 % vsote SCR vseh modulov tveganj⁹ . Največji delež v nediverzificiranem tveganju premoženjskih zavarovanj ima tveganje premij in rezervacij, visok delež pa ima tudi tveganje katastrof.

Kapitalska zahteva za tveganja premoženjskih zavarovanj se je na dan 31. 12. 2024 pomembno povečala, pomembno sta se povečali tako tveganje premij in rezervacij kot tveganje katastrof, tveganje predčasnih prekinitev pogodb pa je ostalo na podobni ravni kot v letu 2023. Kapitalska zahteva za tveganje premij in rezervacij se je povečala zaradi rasti obsega premij, ki je posledica rasti cen na pozavarovalnih trgih in povečanja obsega posla, prav tako pa se je povečal tudi obseg rezervacij, kar je posledica spremembe izračuna najboljše ocene škodnih rezervacij ter rasti obsega posla. Kapitalska zahteva za tveganje katastrof je v letu 2024 višja kot v letu 2023 predvsem zaradi rasti portfelja na različnih regijah.

Kapitalski zahtevi za tveganja zdravstvenih zavarovanj in tveganja življenjskih zavarovanj ostajata v letu 2024 na podobni ravni kot v letu 2023 in sta relativno majhni.

Spodnja slika prikazuje strukturo tveganj premoženjskih zavarovanj kot najpomembnejše postavke zavarovalnih tveganj.

⁹ Upoštevana je vsota SCR vseh modulov tveganj, vključno z operativnim tveganjem.

Nediverzificirano tveganje premoženjskih zavarovanj po podmodulih tveganja (v tisoč EUR in % od celote) 10

Družba za kvantitativno oceno zavarovalnih tveganj uporablja tudi lastno oceno (v okviru ORSE), kjer tveganje premij in rezervacij ocenjuje z uporabo parametrov, specifičnih za posamezno podjetje (USP). Lastna ocena je za tveganje premij in rezervacij znatno nižja od izračuna v skladu s standardno formulo, posledično je lastna ocena kapitalskih zahtev za tveganje premoženjskih zavarovanj glede na standardno formulo nižja.

Poleg kvantitativnega merjenja tveganj družba izpostavljenost tveganju premoženjskih zavarovanj četrtletno spremlja še z analizo kombiniranih količnikov posameznih pogodb in homogenih skupin tveganja, s preverjanjem ustreznosti zavarovalno-tehničnih rezervacij, spremljanjem agregatnih izpostavljenosti naravnim nesrečam po geografskih območjih ter večjih novo sklenjenih pogodb. Na podlagi teh medletnih informacij, družba spremlja profil zavarovalnih tveganj in zaznava morebitne spremembe, kar vodstvu omogoča pravočasno ukrepanje.

C.1.3 Koncentracija tveganja

Kot največje tveganje premoženjskih zavarovanj družbe ocenjujemo tveganje naravnih nesreč. Družba ima največjo izpostavljenost naravnim nesrečam v Sloveniji (temu sledi tudi kapaciteta pozavarovalne zaščite), izpostavljenosti na drugih območjih pa so razmeroma dobro razpršene po vsem svetu.

V spodnji preglednici so navedene kosmate izpostavljenosti naravnim nesrečam družbe za 10 držav z največjo izpostavljenostjo na dan 31. 12. 2024.

¹⁰ Delež posameznega podmodula tveganja je izračunan kot delež v vsoti vseh podmodulov tveganja.

POROČILO O SOLVENTNOSTI IN FINANČNEM POLOŽAJU 2024

Država	31. 12. 2024	Država	31. 12. 2023
Slovenija	468.546	Slovenija	472.942
Kitajska	44.674	Kitajska	48.184
Grčija	31.160	Grčija	36.075
Ciper	30.262	Tajvan	32.530
Tajvan	29.951	Vietnam	30.843
Združeno kraljestvo	28.922	Nemčija	30.300
Srbija	28.753	Indija	30.298
Vietnam	27.792	Avstrija	29.726
Avstrija	27.405	Srbija	29.543
Poljska	26.757	Romunija	28.616
Skupaj	744.220	Skupaj	769.057

	Največje kosmate izpostavljenosti Save Re naravnim nesrečam po državah (v tisoč EUR)11

Izpostavljenost do Slovenije je bila v primerjavi s preteklim letom nižja za 4,4 milijona EUR, nekoliko pa so se znižale tudi izpostavljenosti na drugih trgih. Med države z največjo kosmato izpostavljenostjo so se v letu 2024 uvrstile tudi Ciper, Združeno kraljestvo in Poljska.

C.1.4 Upravljanje tveganja

Družba svoja zavarovalna tveganja upravlja predvsem s pomočjo ustaljenih postopkov za prevzem v kritje, zapisanih v notranjih smernicah za sklepanje pozavarovanj. Te opredeljujejo zahteve za partnerje, določajo minimalno zahtevano raven informacij o poslu in določajo okvir za pričakovani rezultat posla. Hkrati določajo tudi postopek prevzema v kritje in ravni pristojnosti tako, da so v proces vgrajene primerne kontrole. Družba zavarovalno tveganje obvladuje tudi z geografsko razpršitvijo, omejitvami agregatne izpostavljenosti in ga zmanjšuje z ustreznim programom pozavarovanja (retrocesije).

Družba vsako leto pregleda in določi prevzemne limite. Ti omejujejo višino limita zavarovalne vsote oziroma največje verjetne škode (PML) posamezne pogodbe in pozavarovalne premije, oboje za prevzeti delež v lastni izravnavi družbe, ter višino pričakovane agregatne izpostavljenosti katastrofalnemu dogodku po geografskih območjih. Prevzemne limite potrdi tudi nosilec aktuarske funkcije, tako se zagotovi njihova skladnost s pripravljenostjo za prevzem tveganj. Prevzemni limiti so sestavni del smernic za sklepanje pozavarovanj. Družba ima v smernicah za sklepanje pozavarovanj opredeljen postopek odobritve prevzemanja pozavarovanj v odvisnosti od kompleksnosti posla, vključno s pristojnostmi in odgovornostmi ter načrti posredovanja v nadaljnjo obravnavo.

Poleg navedenega družba analizira tudi vpliv različnih analiz občutljivosti na višino tveganja. V izračunu na dan 31. 12. 2024 smo testirali vpliv povečanja mere obsega za tveganje premije premoženjskih in NSLT zdravstvenih zavarovanj za 10 % na višino tveganja premij in rezervacij ter na višino celotnega SCR. Ob 10-odstotnem povečanju mere obsega premij se tveganje premij in rezervacij premoženjskih zavarovanj poveča za 4,8 %, tveganje premij in rezervacij NSLT zdravstvenih zavarovanj pa za 6,8 %. Povišanje ne vpliva pomembno na solventnost družbe.

Analizirali smo tudi vpliv povečanja mere obsega za tveganje rezervacij premoženjskih in NSLT zdravstvenih zavarovanj za 10 % na višino tveganja premij in rezervacij ter na višino celotnega SCR. Ob 10-odstotnem povečanju mere obsega rezervacij se tveganje premij in rezervacij premoženjskih zavarovanj poveča za 5,2 %, tveganje premij in rezervacij NSLT zdravstvenih zavarovanj pa za 3,2 %. Povišanje ne vpliva pomembno na solventnost družbe.

¹¹ Ko govorimo o izpostavljenosti se v državah, kjer so na voljo podatki o modelirani izpostavljenosti uporabi PML predpostavke (250-letni dogodek), kjer pa ti podatki niso na voljo se kot maksimalna izpostavljenost upošteva zavarovalna vsota.

Vpliv analiz občutljivosti na primerne lastne vire sredstev, SCR in solventnostni količnik družbe (skupaj za premoženjska in NSLT zdravstvena zavarovanja)

v tisoč EUR	Primerni lastni viri sredstev	Razlika glede na osnovno vrednost	SCR	Razlika glede na osnovno vrednost	Solventnostni količnik	Razlika glede na osnovno vrednost
Osnovne vrednosti na dan 31. 12. 2024	759.481		258.013		294 %
Povečanje mere obsega za tveganje premij	759.481	0	260.906	2.893	291 %	-3 o. t.
Povečanje mere obsega za tveganje rezervacij	759.481	0	261.164	3.151	291 %	-3 o. t.
Osnovne vrednosti na dan 31. 12. 2023	653.163		225.927		289 %
Povečanje mere obsega za tveganje premij	653.163	0	228.480	2.553	286 %	-3 o. t.
Povečanje mere obsega za tveganje rezervacij	653.163	0	228.749	2.822	286 %	-3 o. t.

Spodaj podrobneje navajamo obvladovanje tveganj za posamezno tveganje premoženjskih zavarovanj in NSLT zdravstvenih zavarovanj ter združeno za življenjska zavarovanja.

Premijsko tveganje

Postopki za obvladovanje premijskega tveganja zajemajo predvsem ustrezen prevzem rizikov v pozavarovanje in redno četrtletno spremljanje rezultatov posameznih zavarovalnih vrst, po potrebi pa tudi pogodb ali partnerjev, ter ustrezen odziv na rezultate.

Tveganje pri sprejemu rizikov v pozavarovanje obvladujemo z dodatnimi izobraževanji prevzemnikov rizika, s pripravo čimbolj razumljivih, nedvoumnih in podrobnih navodil ter z določitvijo primernih prevzemnih limitov, usklajenih s pripravljenostjo za prevzem tveganj, določeno v strategiji prevzemanja tveganj, poslovnimi strategijami in programom retrocesije. Poleg tega posebno pozornost posvečamo temu, da pogodbe sklepamo s preverjenimi in zaupanja vrednimi cedenti ter da so vzpostavljene primerne omejitve koncentracije izpostavljenosti po geografskih regijah in homogenih skupinah tveganja, ki ohranjajo potrebno razpršenost rizikov. Veliko tveganje pri sprejemu rizikov v pozavarovanje je tudi napačno ocenjevanje PML, predvsem s strani cedentov Zavarovalne skupine Sava. Za zmanjševanje tega tveganja družba postavlja smernice za določanje PML, sodeluje s prevzemno službo cedentov pri prevzemu največjih posameznih rizikov, organizira izobraževanja in si prizadeva, da retrocesijski program krije tudi napake pri postavljanju PML.

Cenovno tveganje lahko družba večinoma obvladuje le posredno, saj pri proporcionalnih pozavarovanjih deli usodo s svojimi cedenti. Prav zato je preverjanje cedentov glavni sestavni del prevzemanja tveganj. Neposredno lahko družba obvladuje povezano neustreznost pogodbenih določil, ki je tveganje, da družba sklene pogodbe s spremljajočimi tveganji, ki se jih ob sklenitvi ni zavedala in jih ni upoštevala pri določanju premije. To se lahko zgodi zaradi slabih in pomanjkljivih informacij s strani cedenta ali zaradi neustreznega tolmačenja pogojev. Za ustrezno presojo vseh tveganj je potrebno popolno razumevanje vseh pozitivnih in negativnih strani sklenjenih pogodb in z njimi povezanih tveganj. Tveganje poskuša družba omejevati tako, da pred sklenitvijo pogodbe naredi podrobno analizo partnerja in tržišča, spremlja informacije iz okolja (mediji, konkurenca, stranke), zakonodajo in njene zahteve, opazuje trend gibanja škod v preteklosti (celotnega trga) in napovedi za prihodnost. Dodatno lahko družba uporabi posebna določila pozavarovalnih pogodb za omejitev nestanovitnosti rezultatov, kot so določila o drseči in profitni proviziji ter omejitvi škodnega količnika.

Tveganje nastanka nepričakovanega obsega škod je lahko posledica napačne ocene rizika pri sklepanju, pojava novih vrst škod, spremembe prakse sodišč, povečanja ozaveščenosti ljudi o pravicah, ki jih imajo iz zavarovalnih pogodb, sprememb makroekonomskih okoliščin, neustreznih človeških posegov v okolje in tudi neustreznega programa retrocesije. Tveganje poskušamo nadzorovati s poglobljenim ocenjevanjem rizikov pri sprejemanju v pozavarovanje in skrbnim dodeljevanjem pooblastil za sklepanje pogodb. Kot tveganje neustreznega načrtovanja produkta lahko tudi to tveganje družba obvladuje s posebnimi določili proporcionalnih pozavarovalnih pogodb, ki omejujejo udeležbo pozavarovatelja na nepričakovanih škodah, pri neproporcionalnih pogodbah pa družba ne prevzema neomejenih intervalov kritja. Velikega pomena pri zmanjševanju tega tveganja sta tudi vsakoletno preverjanje ustreznosti retrocesijske zaščite z uporabo različnih stresnih testov in scenarijev ter ustrezno določanje samopridržajev.

Tveganje nezadostnosti zavarovalno-tehničnih rezervacij

Družba ima za obvladovanje tveganja zavarovalno-tehničnih rezervacij vzpostavljene dobre postopke in učinkovite kontrole za izračun zavarovalno-tehničnih rezervacij v skladu z MSRP in predpisi Solventnosti II. Poleg tega vsako leto izvede analizo ustreznosti oblikovanih zavarovalno-tehničnih rezervacij v predhodnih letih, na podlagi katere analizira vse glavne vzroke za morebitne neustrezne višine rezervacij. Vse tako pridobljene izkušnje se nato uporabijo pri oblikovanju zavarovalno-tehničnih rezervacij v prihodnosti. Učinkovit postopek za izračun zavarovalno-tehničnih rezervacij je vzpostavljen na podlagi več ključnih korakov. Na podlagi dokumentiranja in razumevanja postopka izračuna zavarovalno-tehničnih rezervacij se opredelijo in opišejo morebitna tveganja, kot so:

razpoložljivost in točnost podatkov,
primernost metod in predpostavk,
napake v izračunu,
podpora procesa v informacijskem sistemu in orodjih.

Za vsako opredeljeno tveganje se vzpostavi kontrola za njegovo ublažitev. Opišejo se vzpostavljene kontrole, ki zagotavljajo kakovost podatkov in zmanjšujejo tveganja, povezana z izračuni zavarovalno-tehničnih rezervacij. Zasnovo in operativno učinkovitost kontrol preverimo najmanj enkrat letno oziroma ob večjih spremembah postopka ali metod in modelov, uporabljenih za izračun zavarovalno-tehničnih rezervacij.

Primeri kontrol vključujejo:

uskladitev podatkov o zavarovalno-tehničnih postavkah s finančnimi evidencami družbe,
medsebojni strokovni pregled aktuarskih metod in predpostavk,
opredeljene kontrole o upravljanju sprememb za IT orodja, uporabljena v postopku,
pregled aktuarske funkcije in potrditev zabeleženih zneskov zavarovalno-tehničnih rezervacij.

Postopek izračuna zavarovalno-tehničnih rezervacij se redno potrjuje. Pri bistvenih spremembah v postopku, metodologiji ali modelih, uporabljenih za oblikovanje zavarovalno-tehničnih rezervacij, se potrjevanje izvede v skladu s časovnim razporedom poročanja.

Tveganje predčasne prekinitve pogodb

Ocenjujemo, da je tveganje predčasne prekinitve pogodb za družbo manj pomembno, saj je velika večina sklenjenih pozavarovalnih pogodb enoletnih, dodatno pa tveganje obvladujemo tudi z negovanjem dobrih poslovnih odnosov z dolgoletnimi in novimi cedenti in podrobnim proučevanjem tržnih razmer.

Tveganje katastrof

Družba obvladuje tveganje katastrof s premišljenim sprejemanjem rizikov v pozavarovanje, geografsko razpršitvijo in ustrezno retrocesijsko zaščito za naravne nesreče in nesreče, ki jih povzroči človek.

Družba ima za morebitno naravno katastrofo sklenjeno neproporcionalno zaščito samopridržaja (CAT XL), posebej za posle v skupini in posebej za sprejete pozavarovalne posle zunaj nje. Še pred delovanjem neproporcionalne zaščite je portfelj v Sloveniji zaščiten s proporcionalno retrocesijo, in sicer ekscedentnim kritjem, ki zagotavlja zaščito na ravni posameznih rizikov (vključno z napako PML), in s kvotnim kritjem potresnih zavarovanj. Tako bi družba ob hujšem dogodku utrpela škodo največ v višini prioritete CAT XL kritja, povečano za premijo za obnovitev kritja. V primeru nadaljnjih koriščenj kritja se upoštevajo pogodbena določila o obnovitvah kritja oziroma bi se družba zaščitila z novim kritjem za preostalo dobo trajanja, kar je običajen instrument, razpoložljiv na mednarodnem pozavarovalnem trgu, katerega cena je zaradi krajšega obdobja izpostavljenosti praviloma nižja od prvotnega kritja. Na ta način solventnost družbe niti ob morebitnem večjem številu katastrofalnih dogodkov v enem letu ne bi bila ogrožena.

Družba je obravnavala tudi različne scenarije in njihov vpliv na poslovanje in njen solventnostni položaj. Pri določitvi scenarijev smo izhajali iz lastnega profila tveganj ter poskušali prepoznati, kateri dogodki bi lahko pomembno vplivali na poslovanje in kapitalsko ustreznost, pri čemer smo upoštevali tudi verjetnost uresničitve.

Tveganje katastrof je za družbo zelo pomembno tveganje. Zato družba v procesu ORSE vsako leto testira scenarij katastrof ter njihov vpliv na solventnost. Družba je v okviru ORSE 2025 tveganje katastrof obravnavala s scenarijem potresa v Ljubljani ter srednjeročnim in dolgoročnim podnebnim scenarijem. Prvi je opisan v nadaljevanju, podnebna scenarija pa sta opisana v razdelku C.6.6 Trajnostna tveganja in tveganja podnebnih sprememb.

V scenariju potresa predpostavimo, da se v Ljubljani v začetku leta 2025 zgodi potres z visoko intenziteto, ki ima vpliv na premoženjsko škodo in odškodninske zahtevke iz nezgodnih zavarovanj. Na podlagi scenarija so bili preračunani učinki na primerne lastne vire sredstev in solventnostni količnik ob koncu leta 2025. Scenarij ima zaradi ustrezne pozavarovalne zaščite omejen neugoden vpliv. Solventnostni količnik družbe v scenariju nekoliko pade vendar ostaja visoko nad ciljno ravnjo kapitaliziranosti. V prihodnje si bo družba prizadevala za ustrezno razpršenost portfelja, omejevala svojo geografsko izpostavljenost, vzpodbujala preventivne ukrepe (predvsem na domačem portfelju), in skrbela za ustrezno retrocesijsko zaščito.

Tveganje življenjskih zavarovanj

Ocenjujemo, da je tveganje življenjskih zavarovanj za družbo manj pomembno. Tveganje obvladujemo s poenotenim pristopom ob prevzemu tveganj v Zavarovalni skupini Sava, dobrimi poslovnimi odnosi z dolgoletnimi cedenti zunaj skupine ter podrobnim proučevanjem tržnih razmer. Postopki za obvladovanje tveganja predčasne prekinitve pogodb so spremljanje števila in deleža prekinjenih zavarovanj in spremljanje ukrepov cedenta za omejevanje prekinitve pogodb. Postopki za obvladovanje tveganja umrljivosti so dosledna uporaba protokolov za sprejem v zavarovanje, v katerih se natančno določi odstopanje od običajnega rizika umrljivosti, uporaba ustreznih tablic umrljivosti ter ustrezna retrocesijska zaščita. Postopki za obvladovanje tveganja stroškov servisiranja pogodb so spremljanje stroškov servisiranja pogodb življenjskih zavarovanj, opazovanje makroekonomske situacije (npr. inflacije) ter načrtovanje stroškov servisiranja pogodb v prihodnjih letih.

C.2 Tržno tveganje

Tržno tveganje je nevarnost izgube ali neugodne spremembe v finančnem položaju, ki lahko neposredno ali posredno nastane zaradi nihanj v stopnji in nepredvidljivosti tržnih cen sredstev, obveznosti in finančnih instrumentov. V sklop tržnih tveganj spadajo naslednja tveganja:

Tveganje obrestne mere je tveganje, da bo sprememba tržnih obrestnih mer neugodno vplivala na vrednost obrestno občutljivih sredstev in obveznosti. Med obrestno občutljive naložbe spadajo obveznice, depoziti, posojila, obvezniški in mešani vzajemni skladi ter dolžniški alternativni skladi. Pri obveznostih so obrestno občutljive predvsem zavarovalno-tehnične rezervacije. V izračunu kapitalske zahteve za tveganje obrestne mere se pri sredstvih upošteva vrednost obrestno občutljivih sredstev, pri obveznostih pa najboljša ocena zavarovalno-tehničnih rezervacij in rezervacije za zaposlence.
Tveganje spremembe cen lastniških vrednostnih papirjev je tveganje, da bi se ob padcu cen znižala vrednost lastniških vrednostnih papirjev. Temu tveganju so izpostavljene udeležbe v odvisne in pridružene družbe, naložbe v lastniške alternativne sklade, naložbe v delnice ter delniške in mešane vzajemne sklade. Na višino tveganja v izračunu kapitalskih zahtev vpliva tudi raven simetrične prilagoditve, ki je določena na podlagi preteklega gibanja delniškega indeksa.
Tveganje nepremičnin je tveganje zmanjšanja vrednosti nepremičnin zaradi sprememb v ravni ali nestanovitnosti njihovih cen. Temu tveganju so izpostavljene nepremičnine namenjene lastni uporabi, naložbene nepremičnine, nepremičninski skladi in pravice do uporabe sredstev v najemu.
Valutno tveganje je tveganje, da se bo zaradi sprememb tečajev zmanjšala vrednost sredstev ali povečala vrednost obveznosti v tujih valutah.
Tveganje kreditnih pribitkov je tveganje občutljivosti sredstev na spremembe vrednosti ali nestanovitnost kreditnih pribitkov nad netvegano obrestno mero. Temu tveganju so izpostavljene obveznice, depoziti, posojila, obvezniški in mešani vzajemni skladi ter dolžniški alternativni skladi.
Tveganje tržne koncentracije je tveganje pomanjkljive razpršenosti portfelja sredstev ali večje izpostavljenosti tveganju neplačila enega izdajatelja vrednostnih papirjev ali skupine povezanih izdajateljev.

C.2.1 Izpostavljenost tveganju

Družba ima na datum poročanja spodaj navedeno sestavo naložb, ki vpliva na višino tržnih tveganj.

(v tisoč EUR)	31. 12. 2024	Struktura 31. 12. 2024	31. 12. 2023	Struktura 31. 12. 2023
Naložbeni razred
Obveznice	404.354	40,0 %	317.774	37,0 %
Državne obveznice	276.188	27,4 %	229.684	26,7 %
Podjetniške obveznice	128.166	12,7 %	88.090	10,2 %
Investicijski skladi	33.296	3,3 %	29.427	3,4 %
Depoziti	1.042	0,1 %	1.042	0,1 %
Delniške naložbe	554.615	54,9 %	495.035	57,6 %
Udeležbe v odvisne in pridružene družbe	551.410	54,6 %	491.496	57,2 %
Kotirajoče delnice	828	0,1 %	813	0,1 %
Nekotirajoče delnice	2.377	0,2 %	2.726	0,3 %
Nepremičnine	13.847	1,4 %	13.967	1,6 %
Nepremičnine za lastno rabo	3.588	0,4 %	3.691	0,4 %
Druge nepremičnine	10.259	1,0 %	10.276	1,2 %
Posojila in hipoteke	2.603	0,3 %	2.744	0,3 %
Skupaj	1.009.756	100 %	859.989	100 %

Sestava naložb, zajetih v tržna tveganja (v skladu s Solventnostjo II)

Vrednost naložb, ki jih družba upošteva pri izračunu tržnih tveganj, je na dan 31. 12. 2024 znašala 1.009,8 milijona EUR (31. 12. 2023: 860,0 milijona EUR). Povečanje vrednosti naložb v letu 2024 je posledica višje vrednosti udeležb v odvisne in pridružene družbe in izdaja podrejene obveznice v oktobru 2024. Glede ne preteklo obdobje so se povečale naložbe v državne obveznice in podjetniške obveznice, na kar je vplivala izdaja podrejene obveznice, investiranje prostega denarnega toka in izboljšano vrednotenje teh naložb. Na povišanje naložb v investicijske sklade je v veliki meri vplival pozitiven razvoj vrednotenja v 2024. Vrednost udeležb v odvisne družbe se je v primerjavi s preteklim letom povišala, kar je posledica dobrih poslovnih rezultatov odvisnih družb.

Iz sestave naložb je razvidno, da glavnino finančnih naložb družbe predstavljajo strateške udeležbe in finančni instrumenti s stalnim donosom. Struktura portfeljskih naložb, v kateri prevladujejo finančni instrumenti s stalnim donosom, je posledica usmeritev družbe, ki si pri upravljanju finančnih naložb prizadeva predvsem za usklajevanje narave naložb z obveznostmi, ki jih te pokrivajo.

Delež portfeljskih naložb12 v finančnih instrumentih s spremenljivim donosom je razmeroma majhen, glavnino delniških naložb družbe predstavljajo udeležbe. Glavnina tržnih tveganj portfeljskih naložb izhaja iz naslova obrestnega in kreditnega tveganja.

C.2.2 Merjenje tveganja

Družba za kvantitativno oceno tržnih tveganj uporablja standardno formulo in lastno oceno tržnih tveganj.

Zahtevani solventnostni kapital v skladu s standardno formulo za tržna tveganja je na dan 31. 12. 2024 znašal 164,4 milijona EUR (31. 12. 2023: 150,9 milijona EUR), kar predstavlja 49,8 % vsote SCR vseh modulov tveganj13 . Povišanje kapitalske zahteve je v veliki meri posledica višje vrednosti udeležb v odvisne in pridružene družbe, kar vpliva na višje tveganje spremembe cen lastniških vrednostnih papirjev ter višje tveganje koncentracije. Družba ima naložbe v udeležbe v zavarovalnice znotraj Evropske unije v višini 432,5 milijona EUR (31. 12. 2023: 379,2 milijona EUR), v zavarovalnice zunaj Evropske unije v višini 65,0 milijona EUR (31. 12. 2023: 63,5 milijona EUR), v preostale odvisne in

¹² Sredstva, upoštevana pri izračunu tržnih tveganj, zmanjšana za udeležbe v odvisne družbe.

¹³ Upoštevana je vsota SCR vseh modulov tveganj, vključno z operativnim tveganjem.

pridružene družbe pa v višini 53,9 milijona EUR (31. 12. 2023: 48,7 milijona EUR). Izpostavljenost družbe udeležbam v odvisne in pridružene družbe tako predstavlja pomemben delež kapitalske zahteve za tveganje spremembe cen lastniških vrednostnih papirjev in tveganja tržne koncentracije. Vrednost udeležb v zavarovalnice znotraj in zunaj Evropske unije se je glede na lani precej povišala, kar je predvsem posledica dobrih poslovnih rezultatov družb in ugodnejšega vrednotenja naložb. Prav tako se je zaradi dobrih poslovnih rezultatov družb povišala vrednost udeležb v preostale odvisne in pridružene družbe.

Nediverzificirano tržno tveganje po podmodulih tveganja (v tisoč EUR in % od celote) 14

Tveganje obrestne mere predstavlja razmeroma majhen delež v kapitalski zahtevi tržnih tveganj. Tveganje se je v letu 2024 nekoliko povišalo, kar je posledica višje krivulje netveganih obrestnih mer. Družba tekoče spremlja, analizira in obravnava obseg prevzetega obrestnega tveganja. Zaradi dejavnosti, ki jih izvaja z namenom obvladovanja obrestnega tveganja in vzpostavljenih notranjih kontrol, menimo, da je tveganje dobro obvladovano.

Tveganje spremembe cen lastniških vrednostnih papirjev z 54,0-odstotnim deležem v tržnih tveganjih predstavlja največje posamično tržno tveganje. Glavnina kapitalske zahteve izhaja iz udeležb v odvisne in pridružene družbe. Tveganje spremembe cen lastniških vrednostnih papirjev, ki izhaja iz portfeljskih naložb, je zaradi manjše izpostavljenosti razmeroma nizko. Tveganje se je v letu 2024 povišalo, kar je predvsem posledica višje vrednosti udeležb v odvisne in pridružene družbe. Dodatno je vplivala tudi nekoliko višja (s strani EIOPE) predpisana simetrična prilagoditev15 .

Tveganje nepremičnin je majhno, saj je delež nepremičnin v strukturi naložbenega portfelja omejen z limitnim sistemom družbe in je v celotnem portfelju razmeroma majhen. Tveganje je v letu 2024 ostalo na podobni ravni kot v preteklem letu.

Tveganje kreditnih pribitkov je razmeroma majhno in v strukturi tržnih tveganj predstavlja 3,3 % kapitalske zahteve. Kljub znatnemu povečanju obsega dolžniških vrednostnih papirjev je tveganje v letu 2024 ostalo na podobni ravni kot v prejšnjem letu, predvsem zaradi povečanja deleža naložb z boljšo

¹⁴ Delež posameznega podmodula tveganja je izračunan kot delež v vsoti vseh podmodulov tveganja.

¹⁵ Šok se prilagodi glede na (ne)stanovitnost trga lastniških vrednostnih papirjev.

bonitetno oceno. Družba ima za obvladovanje kreditnega tveganja postavljen limitni sistem, ki določa maksimalne izpostavljenosti do posameznega izdajatelja, regije, panoge in bonitetnega razreda, s katerim preprečuje prevzemanje tveganj, ki presegajo pripravljenost za prevzem tveganj družbe.

Valutno tveganje predstavlja 10,4 % tržnih tveganj. Temu tveganju so izpostavljena tako sredstva kot obveznosti. Tveganje se je v letu 2024 nekoliko znižalo.

Tveganje tržne koncentracije z 28,1-odstotnim deležem predstavlja drugo največje posamično tržno tveganje družbe. Višina tveganja je posledica udeležb v odvisne družbe, ki niso zavarovalnice v Evropski uniji, ki se v skladu s standardno formulo upoštevajo kot ena izpostavljenost. Na višino tveganja vplivajo tudi udeležbe v pridružene družbe, ki se obravnavajo kot ločena izpostavljenost, ter zato presegajo prag izpostavljenosti v tveganju koncentracije. Tveganje se je glede na 31. 12. 2023 zvišalo, predvsem zaradi višje vrednosti udeležb v odvisne družbe, ki niso zavarovalnice v Evropski uniji. V okviru portfeljskih naložb je tveganje koncentracije majhno, saj družba spremlja in uravnava izpostavljenost oziroma koncentracije portfeljskih naložb do posamezne regije, panoge in vrste naložb. S tem preprečuje velike koncentracije v naložbenem portfelju in omejuje višino tveganja.

Pri ocenjevanju tveganj, povezanih z naložbenim portfeljem, družba redno spremlja tudi druge mere tveganj oziroma uspešnosti naložbenega portfelja:

trajanje,
poraba kapitala,
tržni in knjigovodski donos ter donosnost,
nihajnost donosov.

Pri upravljanju sredstev in obveznosti družba za posamezen portfelj sredstev in obveznosti četrtletno izračunava in spremlja:

modificirano trajanje, konveksnost in ključno stopnjo trajanja,
napoved denarnih tokov,
spremembo poštene vrednosti,
valutno strukturo sredstev in obveznosti.

Družba za spremljanje in ocenjevanje tržnih tveganj poleg standardne formule uporablja tudi lastni solventnostni model, ki ga uporabi v okviru ORSE. V lastnem izračunu tveganj med finančnimi tveganji ocenjujemo tveganje spremembe cen lastniških vrednostnih papirjev, obrestno tveganje in kreditno tveganje finančnih naložb. Za vrednotenje lastniških vrednostnih papirjev uporabljamo model vrednotenja dolgoročnih naložb CAPM (angl. Capital Asset Pricing Model), pri katerem za vsak lastniški vrednostni papir posebej določimo delniški indeks, ki predstavlja tržni donos v modelu (za osnovo uporabljamo ustrezne scenarije ekonomskega generatorja). V lastnem modelu upoštevamo vse tržne lastniške vrednostne papirje, ki so dovolj likvidni, da smo lahko na zgodovinskih podatkih z ustrezno zanesljivostjo ocenili parametre modela. Za ostale naložbe upoštevamo šok, ki ga predpisuje standardna formula. Tveganje obrestne mere v lastni oceni ocenimo za vse obrestno občutljive naložbe in obveznosti, pri čemer valute z manjšim deležem v portfelju pretvorimo v tisto izmed modeliranih valut, s katero je imela v zadnjem petletnem obdobju najstabilnejši menjalni tečaj16. V lastnem modelu ocenjujemo tudi kreditno tveganje finančnih naložb, v katerem sta zajeti tudi tveganje tržne koncentracije in tveganje kreditnih pribitkov. V lastnem modelu so obravnavane le finančne naložbe brez udeležb v odvisne in pridružene družbe. Te pri izračunu tveganja lastniških vrednostnih papirjev upoštevamo enako kot v standardni formuli, pri izračunu tveganja tržne koncentracije pa izpostavljenosti iz naslova udeležb v odvisne družbe, ki niso zavarovalnice v Evropski uniji obravnavamo kot posamezne izpostavljenosti. V lastni oceni je kapitalska zahteva za tržna tveganja nižja kot v standardni formuli, kar je predvsem posledica nižje kapitalske zahteve za udeležbe v lastnem modelu, lastna ocena, ki se nanaša na portfeljske naložbe pa je nekoliko višja kot v standardni formuli, kar je

¹⁶ Modelirane valute so evro, ameriški dolar, kitajski juan, indijska rupija in južnokorejski von.

predvsem posledica obravnave državnih obveznic znotraj EU, ki jih standardna formula obravnava kot netvegane, v lastnem modelu pa ocenimo tudi tveganje teh naložb.

C.2.3 Koncentracija tveganja

Največjo izpostavljenost med finančnimi naložbami v odvisne in pridružene družbe predstavlja naložba v Zavarovalnico Sava, katere vrednost predstavlja 58,9 % celotne vrednosti finančnih naložb v odvisne in pridružene družbe (31. 12. 2023: 56,3 %). Celotna izpostavljenost Save Re tveganju finančnih naložb v odvisne in pridružene družbe na dan 31. 12. 2024 znaša 551,4 milijona EUR (31. 12. 2023: 491,5 milijona EUR).

Izpostavljenost do Zvezne republike Nemčije predstavlja največjo koncentracijo do posameznega izdajatelja. Največjo regijsko koncentracijo ima družba do področja Evropske unije.

Tveganj, povezanih s koncentracijo, se družba zaveda in jih dejavno obvladuje z ustrezno postavljenimi limiti najvišje dovoljene izpostavljenosti znotraj svojega limitnega sistema.

C.2.4 Upravljanje tveganja

Okvir za upravljanje tržnega tveganja družbe predstavljata politika upravljanja sredstev in obveznosti ter politika upravljanja naložbenega tveganja. V njima so opredeljene:

osnovne naložbene usmeritve,
mere za spremljanje uspešnosti upravljanja naložb,
mere za spremljanje naložbenih tveganj,
spremljanje skladnosti portfelja z veljavnim limitnim sistemom,
odgovorne osebe v naložbenem procesu.

Pri upravljanju in spremljanju tržnih tveganj družba upošteva:

pripravljenost za prevzem tveganj, določeno v strategiji prevzemanja tveganj,
operativne limite za finančne naložbe,
mere uspešnosti in tveganosti naložb ter obveznosti.

Tveganja, ki izhajajo iz portfelja finančnih naložb, družba obvladuje s tekočim spremljanjem in analiziranjem finančnih podatkov izdajateljev, spremljanjem tržnih cen finančnih instrumentov, rednim analiziranjem upravljanja sredstev in obveznosti, ki jih obravnava odbor za upravljanje tveganj ter analizami občutljivosti na pomembne parametre tržnih tveganj.

Družba tveganja, ki izhajajo iz udeležb v odvisne družbe, upravlja predvsem z jasno določeno poslovno strategijo in strategijo prevzemanja tveganj skupine, ki jo morajo družbe v skupini upoštevati, ter z aktivnim upravljanjem odvisnih družb.

V okviru tržnih tveganj smo izvedli pet analiz občutljivosti različnih parametrov, ki vplivajo na višino zahtevanega solventnostnega kapitala tržnih tveganj in višino primernih lastnih virov sredstev družbe ter posledično na njen solventnostni položaj. V spodnji preglednici so prikazani rezultati posameznih analiz občutljivosti.

v tisoč EUR	Primerni lastni viri sredstev	Razlika glede na osnovno vrednost	SCR	Razlika glede na osnovno vrednost	Solventnostn i količnik	Razlika glede na osnovno vrednost
Osnovne vrednosti na dan 31. 12. 2024	759.481		258.013		294 %
Zvišanje obrestnih mer za 100 bazičnih točk	754.980	-4.502	257.197	-816	294 %	0 o. t.
Znižanje obrestnih mer za 100 bazičnih točk	763.891	4.409	259.034	1.022	295 %	1 o. t.
Padec vrednosti lastniških vrednostnih papirjev za 20 %	755.835	-3.647	256.748	-1.264	294 %	0 o. t.
Znižanje vrednosti nepremičnin za 15 %	756.551	-2.930	257.610	-402	294 %	0 o. t.
Znižanje vrednosti udeležbe v Zavarovalnico Sava za 20 %	692.963	-66.519	247.818	-10.195	280 %	-14 o. t.
Znižanje vrednosti udeležbe v zavarovalnico Vita za 20 %	737.460	-22.022	254.589	-3.424	290 %	-4 o. t.
Povišanje kreditnih pribitkov za 100 bazičnih točk	749.153	-10.328	257.627	-386	291 %	-3 o. t.
Osnovne vrednosti na dan 31. 12. 2023	653.163		225.927		289 %
Zvišanje obrestnih mer za 100 bazičnih točk	650.466	-2.697	224.931	-996	289 %	0 o. t.
Znižanje obrestnih mer za 100 bazičnih točk	655.914	2.751	227.077	1.150	289 %	0 o. t.
Padec vrednosti lastniških vrednostnih papirjev za 20 %	650.334	-2.829	224.881	-1.046	289 %	0 o. t.
Znižanje vrednosti nepremičnin za 15 %	650.700	-2.463	225.513	-414	289 %	0 o. t.
Znižanje vrednosti udeležbe v Zavarovalnico Sava za 20 %	597.862	-55.302	217.130	-8.797	275 %	-14 o. t.
Znižanje vrednosti udeležbe v zavarovalnico Vita za 20 %	632.619	-20.544	222.617	-3.311	284 %	-5 o. t.
Povišanje kreditnih pribitkov za 100 bazičnih točk	646.228	-6.935	225.474	-453	287 %	-2 o. t.

Vpliv analiz občutljivosti na primerne lastne vire sredstev, SCR in solventnostni količnik družbe

Prva analiza občutljivosti je zvišanje oziroma znižanje obrestnih mer. Analizo smo izvedli tako, da smo osnovno krivuljo netvegane obrestne mere za vse ročnosti povečali oziroma zmanjšali za 100 bazičnih točk. Nato smo izvedli nov izračun primernih lastnih virov sredstev ter zahtevanega solventnostnega kapitala za vsa obrestno občutljiva sredstva in obveznosti. Primerni lastni viri sredstev družbe se ob povišanju obrestnih mer za 100 bazičnih točk znižajo manj kot znaša meja pomembnosti17 družbe, hkrati pa se zniža tudi SCR družbe. Tako je vpliv analize občutljivosti na solventnostni količnik zelo majhen. V analizi občutljivosti znižanja obrestnih mer za 100 bazičnih točk je vpliv na primerne lastne vire sredstev in SCR ravno obraten. Vpliv analize občutljivosti na solventnostni količnik je zelo majhen.

Druga je analiza občutljivosti padca vrednosti lastniških vrednostnih papirjev družbe, ki smo jo izvedli tako, da smo na dan poročanja znižali vrednost lastniških vrednostnih papirjev za 20 %. Vrednosti udeležb v odvisne in pridružene družbe nismo znižali. Vpliv padca vrednosti lastniških vrednostnih papirjev je sorazmeren z višino analize občutljivosti. Analiza občutljivosti vpliva predvsem na znižanje primernih lastnih virov sredstev, zmanjša pa se tudi kapitalska zahteva za tržna tveganja. Znižanje primernih lastnih virov sredstev in znižanje SCR je manjše od meje pomembnosti družbe, vpliv na solventnostni količnik pa je zelo majhen.

¹⁷ Meja pomembnosti je mera družbe, vezana na višino njenih primernih lastnih virov sredstev in zahtevanega solventnostnega kapitala. Dne 31. 12. 2024 je meja pomembnosti družbe znašala 10,0 milijona EUR.

Tretja je analiza občutljivosti padca cen nepremičnin, ki smo jo izvedli tako, da smo vrednosti nepremičnin znižali za 15 %. Osnova za izračun je stanje nepremičnin na datum poročanja. Analiza občutljivosti vpliva predvsem na znižanje primernih lastnih virov sredstev, zniža pa tudi kapitalsko zahtevo tveganja nepremičnin. Vpliv znižanja vrednosti nepremičnin na primerne lastne vire sredstev in SCR je manjši od meje pomembnosti. Vpliv analize občutljivosti na solventnostni količnik je posledično majhen.

Omenili smo že, da vrednost udeležb v odvisne družbe pomembno vpliva na bilanco stanja in višino tržnih tveganj družbe, zato smo v četrti analize občutljivosti testirali, kako 20 % padec vrednosti dveh največjih udeležb v odvisni družbi, Zavarovalnice Sava in zavarovalnice Vita, vpliva na naš solventnostni položaj. Naložbe v odvisne zavarovalne družbe se v bilanci stanja v skladu s Solventnostjo II izkazujejo z uporabo prilagojene kapitalske metode, ki pomeni razliko med sredstvi in obveznostmi odvisne družbe, vrednotenimi v skladu s Solventnostjo II. Vrednost udeležbe v Zavarovalnico Sava je v bilanci stanja v skladu s Solventnostjo II na dan 31. 12. 2024 znašala 324,9 milijona EUR (31. 12. 2023: 276,5 milijona EUR) in je predstavljala 58,9 % (31. 12. 2023: 56,3 %) celotne vrednosti finančnih naložb v odvisne in pridružene družbe. Analiza občutljivosti 20 % padca udeležbe v Zavarovalnico Sava pomembno zniža primerne lastne vire sredstev in SCR Save Re. Ker se primerni lastni viri sredstev znižajo bolj, kot se zniža SCR, občutno pade tudi solventnostni količnik družbe, vendar še vedno ostaja visok. Vrednost udeležbe v zavarovalnico Vita je v bilanci stanja v skladu s Solventnostjo II na dan 31. 12. 2024 znašala 107,5 milijona EUR (31. 12. 2023: 102,7 milijona EUR) in je predstavljala 19,5 % (31. 12. 2023: 20,9 %) celotne vrednosti finančnih naložb v odvisne in pridružene družbe. Analiza občutljivosti 20 % padca udeležbe v zavarovalnico Vita pomembno zniža primerne lastne vire sredstev Save Re, zniža pa se tudi SCR. Ker se primerni lastni viri sredstev znižajo bolj, kot se zniža SCR, pade tudi solventnostni količnik, vendar še vedno ostaja visok.

Peta je analiza občutljivosti povišanja kreditnih pribitkov. Analizo smo izvedli tako, da smo kreditne pribitke povečali za 100 bazičnih točk, nato pa smo izvedli nov izračun primernih lastnih virov sredstev in zahtevanega solventnostnega kapitala. Primerni lastni viri sredstev družbe se ob povišanju kreditnih pribitkov znižajo nekoliko več kot znaša meja pomembnosti družbe, hkrati pa se nekoliko zniža tudi SCR družbe, tako je vpliv analize občutljivosti na solventnostni količnik razmeroma majhen.

Analiza scenarijev v ORSI

Družba je v ORSI analizirala vpliv povečanih makroekonomskih tveganj na svoje poslovanje in solventnost s finančnim scenarijem, v okviru podnebnih scenarijev pa je analizirala prehod na bolj zeleno gospodarstvo z nižjimi in višjimi učinki na naložbeni portfelj ter dolgoročni vpliv fizičnih tveganj na naložbeni portfelj. Finančni scenarij je opisan v nadaljevanju, podnebni scenariji pa so opisani v razdelku C.6.6 Trajnostna tveganja in tveganja podnebnih sprememb.

V okviru finančnega scenarija je družba uporabila zavarovalniški stresni test, predpisan s strani EIOPE za leto 2024. Scenarij predpostavlja povišanje netveganih obrestnih mer, povečanje kreditnih pribitkov dolžniških vrednostnih papirjev ter padec vrednosti ostalih naložbenih razredov. Dodano scenarij predpostavlja povečanje predčasnih prekinitev življenjskih zavarovanj, višje škode premoženjskih zavarovanj ter višje stroške premoženjskih in življenjskih zavarovanj. Na podlagi scenarija so bili preračunani učinki na načrtovani portfelj naložb in načrtovane zavarovalne obveznosti ob koncu leta 2025. Tak scenarij bi imel velik vpliv na primerne lastne vire sredstev družbe (vpliv znatno presega mejo pomembnosti družbe). Zaradi znižanja vrednosti naložb, bi se hkrati znižala tudi kapitalska zahteva za tržno tveganje in posledično tudi SCR družbe. Spremenjene predpostavke na zavarovalnem delu bi imele manjši vpliv na kapitalske zahteve. Solventnost bi se v primeru realizacije finančnega scenarija precej znižala, vendar bi družba še vedno ostala nad spodnjo višino optimalnega solventnostnega količnika iz strategije prevzemanja tveganj (200 %) ter znatno nad regulatorno višino 100 %. Družba tovrstne scenarije uporablja tudi za določitev morebitnih ukrepov vodstva v primeru realizacije scenarija.

Načelo preudarne osebe

Pri naložbenih odločitvah družba upošteva vsa tveganja povezana z naložbami in ne le tveganja, ki so upoštevana v izračunu kapitalskih zahtev. Strateška alokacija naložb je določena s pomočjo procesa optimizacije, ki temelji na historičnih podatkih posameznih naložbenih razredov in upošteva pripravljenost družbe za prevzem tržnih tveganj.

Osebe, odgovorne za sprejemanje naložbenih odločitev prevzemajo in upravljajo naložbeno tveganje v skladu s smernicami, opredeljenimi v politiki upravljanja naložbenega tveganja, ki je zasnovana na podlagi načela preudarne osebe.

Vsa sredstva družba nalaga tako, da so zagotovljene varnost, kakovost, likvidnost in donosnost portfelja kot celote. Poleg tega zagotavlja tako lokalizacijo teh sredstev, da je zagotovljena njihova razpoložljivost.

Sredstva za kritje zavarovalno-tehničnih rezervacij družba nalaga na način, ki ustreza naravi in trajanju pozavarovalnih obveznosti. Ta sredstva so naložena v najboljšem interesu vseh imetnikov polic in upravičencev.

Družba ima vzpostavljen limitni sistem, ki upošteva maksimalne pričakovane izgube posameznega izdajatelja, omejitve, ki jih iz naslova tveganja tržne koncentracije predpisuje standardna formula, in omejitve, ki izhajajo iz pripravljenosti za prevzem tveganj in sprejemljive nihajnosti donosa finančnih naložb. Poleg limitov po tipih naložb, sektorjih, regijah in izdajateljih, ima družba opredeljene tudi limite v povezavi z bonitetnimi ocenami naložb, s čimer dodatno omeji kreditno tveganje.

V primeru konflikta interesov družba zagotovi, da se naložba izvede v najboljšem interesu zavarovalcev in upravičencev.

C.3 Kreditno tveganje

Kreditno tveganje je tveganje izgube ali neugodne spremembe v finančnem položaju družbe zaradi nihanj v kreditnem položaju izdajateljev, nasprotnih strank in morebitnih dolžnikov, ki jim je družba izpostavljena.

C.3.1 Izpostavljenost tveganju

Družba je v okviru kreditnega tveganja izpostavljena:

tveganju neplačila nasprotne stranke,
tveganju kreditnih pribitkov,
tveganju tržne koncentracije.

Tveganje kreditnih pribitkov in tveganje tržne koncentracije sta, skladno z razvrščanjem in merjenjem tveganj v standardni formuli obravnavani in prikazani v razdelku C.2 Tržno tveganje. V nadaljevanju tega razdelka pa navajamo podrobnosti, povezane s tveganjem neplačila nasprotne stranke.

Tveganje neplačila nasprotne stranke vključuje izgube zaradi nepričakovanega neplačila ali poslabšanja kreditnega položaja nasprotnih strank in dolžnikov v prihodnjih 12 mesecih. Tveganje zajema pogodbe za zmanjševanje tveganja, predvsem pozavarovalne pogodbe in terjatve do zavarovalnih posrednikov, pa tudi druge kreditne izpostavljenosti, ki jih ne zajema tveganje kreditnih pribitkov znotraj standardne formule (denar in denarni ustrezniki ter depoziti pri cedentih). Kreditno tveganje terjatev iz poslovanja izhaja iz zamud pri poplačilu terjatev, ki se v družbi pojavljajo na področju terjatev iz aktivnih pozavarovalnih poslov in regresnih terjatev. V izogib zamudam pri plačilih družba natančno spremlja cedente ter dejavno izterjuje zapadle in neplačane terjatve. Zato je izpostavljenost družbe tveganju neplačila nasprotne stranke majhna.

C.3.2 Merjenje tveganja

Družba za kvantitativno oceno kreditnega tveganja uporablja standardno formulo. Kot je zapisano zgoraj, sta tveganji kreditnih pribitkov in tržne koncentracije vključeni v modulu tržnih tveganj, tveganje neplačila nasprotne stranke pa v ločenem modulu tveganja neplačila nasprotne stranke. V nadaljevanju so tako prikazani rezultati za tveganje neplačila nasprotne stranke, medtem ko so tržna tveganja obravnavana v razdelku C.2 Tržno tveganje.

Kapitalska zahteva družbe v skladu s standardno formulo za tveganje neplačila nasprotne stranke je na dan 31. 12. 2024 znašala 7,7 milijona EUR (31. 12. 2023: 9,9 milijona EUR), kar predstavlja 2,3 % vsote SCR vseh modulov tveganj18 .

V spodnjem grafu je prikazana sestava modula tveganja neplačila nasprotne stranke v skladu s standardno formulo.

¹⁸ Upoštevana je vsota SCR vseh modulov tveganj, vključno z operativnim tveganjem.

Nediverzificirano tveganje neplačila nasprotne stranke po podmodulih tveganja (v tisoč EUR in % od celote) 19

Tveganje tipa 1 vključuje izpostavljenosti v povezavi s pozavarovalnimi in sozavarovalnimi pogodbami, denar in denarne ustreznike ter depozite pri cedentih. Tveganje je na dan 31. 12. 2024 nekoliko nižje kot na dan 31. 12. 2023. Izpostavljenost do retrocesionarjev in depozitov pri cedentih se je v primerjavi s preteklim letom znižala, izpostavljenost do bank iz naslova denarnih ustreznikov pa se je nekoliko povišala.

V tveganju tipa 2 so upoštevane vse terjatve SII-bilance stanja, ki niso zajete v tveganju tipa 1, iz njih so izločene le terjatve za davek od dohodkov pravnih oseb in odložene terjatve za davek. Tveganje je na dan 31. 12. 2024 na podobni ravni kot na 31. 12. 2023.

Poleg izračuna zahtevanega solventnostnega kapitala v skladu s standardno formulo družba v ORSI uporablja lasten solventnostni model za oceno kreditnega tveganja finančnih naložb. V tem modelu pri vseh naložbah v dolžniške instrumente upoštevamo tveganje kreditnih pribitkov, tveganje migracij in tveganje neplačila. Tako je kreditno tveganje, povezano s finančnimi naložbami, obravnavano kot celota, saj se upošteva sprememba vrednosti naložb tako zaradi spremembe višine pribitkov na netvegano krivuljo obrestnih mer (tveganje kreditnih pribitkov), spremembe bonitetnih ocen (tveganje migracij) kot tudi spremembe zaradi propada izdajatelja (tveganje neplačil). Ker so omenjena tveganja med seboj tesno povezana, so v ORSI obravnavana v skupnem modelu. Več o lastnem modelu za vrednotenje tržnih in kreditnih tveganj je navedeno v razdelku C.2.2 Merjenje tveganja. Za del tveganja neplačila nasprotne stranke v povezavi s pozavarovatelji in sozavarovatelji ter depoziti pri cedentih menimo, da standardna formula ustrezno ovrednoti tveganje, zato lastnega izračuna na tem delu ne izvajamo, denar in denarne ustreznike pa obravnavamo kot netvegane naložbe.

Pri tveganju neplačila nasprotne stranke družba nima večjih koncentracij tveganja.

¹⁹ Delež posameznega podmodula tveganja je izračunan kot delež v vsoti vseh podmodulov tveganja.

C.3.3 Upravljanje tveganja

V izogib preveliki koncentraciji v določen tip naložb, preveliki koncentraciji pri določenemu pogodbenemu partnerju oziroma sektorju in tudi drugim možnim oblikam koncentracije, ima družba v skladu z limitnim sistemom svoj naložbeni portfelj razmeroma dobro razpršen.

Kreditno tveganje sredstev iz po(so)zavarovalnih pogodb družba obvladuje predvsem z omejevanjem izpostavljenosti do posameznega po(so)zavarovalnega partnerja in sklepanjem pogodb s partnerji z visoko bonitetno oceno.

V izogib zamudam pri plačilih družba natančno spremlja cedente ter dejavno izterjuje zapadle in neplačane terjatve.

V družbi četrtletno spremljamo in poročamo o izpostavljenosti kreditnemu tveganju, kar omogoča pravočasno sprejetje ukrepov, če so ti potrebni. Spremljamo tudi bonitetne ocene partnerjev in morebitne kazalnike poslabšanja te ocene. S tem namenom je vzpostavljen tudi proces preverjanja zunanjih bonitetnih ocen s strani bonitetne komisije, ki deluje v okviru odbora za upravljanje tveganj.

Družba je v okviru preverjanja ustreznosti uporabljenih bonitetnih ocen v izračunu kapitalske ustreznosti testirala vpliv poslabšanja bonitetnih ocen retrocesionarjev in cedentov, kjer imamo izpostavljenosti v obliki depozitov pri cedentih. Predpostavili smo, da se vsem partnerjem zniža bonitetna ocena za eno stopnjo kreditne kvalitete in na podlagi tega izračunali vpliv na SCR in solventnostni količnik. Vpliv na solventnost družbe je majhen.

v tisoč EUR	Primerni lastni viri sredstev	Razlika glede na osnovno vrednost	SCR	Razlika glede na osnovno vrednost	Solventnostni količnik	Razlika glede na osnovno vrednost
Osnovne vrednosti na dan 31. 12. 2024	759.481		258.013		294 %
Poslabšanje bonitetne ocene partnerjev	759.482	0	260.762	2.749	291 %	-3 o. t.
Osnovne vrednosti na dan 31. 12. 2023	653.163		225.927		289 %
Poslabšanje bonitetne ocene partnerjev	652.984	-179	227.213	1.286	287 %	-2 o. t.

Vpliv analize občutljivosti na primerne lastne vire sredstev, SCR in solventnostni količnik

C.4 Likvidnostno tveganje

Likvidnostno tveganje je tveganje, da družba v nekem trenutku ni sposobna poravnati svojih obveznosti oziroma je zaradi pomanjkanja likvidnih sredstev primorana prodajati manj likvidna sredstva z diskontom oziroma najemati nova posojila. Likvidnostno tveganje je tveganje, ki izhaja iz kratkoročnih denarnih tokov, in ne tveganje, ki izhaja iz dolgoročne neusklajenosti sredstev in obveznosti.

C.4.1 Izpostavljenost tveganju

Družba ima precejšnje denarne obveznosti (ki izhajajo predvsem iz obveznosti do cedentov, zato je treba denarne tokove ustrezno upravljati in tako zagotoviti primerno raven likvidnosti). Družba zato skrbno načrtuje in spremlja uresničitev denarnih tokov (denarne prilive in odlive). Prav tako redno spremlja strukturo terjatev po zapadlosti in upošteva vpliv poplačila terjatev na tekočo likvidnost.

C.4.2 Merjenje tveganja

Likvidnostno tveganje spada med tveganja, ki so težko merljiva in ga standardna formula ne ovrednoti. V družbi ga redno spremljamo in obvladujemo.

Za določitev izpostavljenosti likvidnostnemu tveganju družba izvaja, analizira in spremlja naslednje mere tveganja:

denar na bančnih računih,
odstotek visoko likvidnih finančnih naložb, glede na skupni znesek finančnih naložb,
vrednost nelikvidnih naložb,
vse druge zakonske predpisane mere.

C.4.3 Koncentracija tveganja

Družba ni izpostavljena koncentraciji likvidnostnih tveganj, lahko pa v nekaterih primerih nastanejo izredne likvidnostne potrebe.

C.4.4 Upravljanje tveganja

Družba v strategiji prevzemanja tveganj opredeljuje likvidnostno tveganje kot eno ključnih. Za obvladovanje likvidnostnih tveganj ima vzpostavljeno politiko upravljanja likvidnostnega tveganja, ki opredeljuje upravljanje likvidnosti, mere likvidnostnega tveganja in postopke ob izrednih likvidnostnih potrebah. Zaradi narave likvidnostnega tveganja, ga družba ne upravlja z dodatnim kapitalom, temveč z ustrezno strategijo zagotavljanja zadostne likvidnosti.

Ocenjena likvidnostna potreba družbe je sestavljena iz ocene potrebe po normalni tekoči likvidnosti (izvira iz poslovanja in zapadlosti naložb v portfelju) in likvidnostne rezerve (ocenjene na podlagi maksimalnih tedenskih odlivov glede na zgodovinske podatke).

Družba izvaja oceno normalne tekoče likvidnosti v obdobju do enega leta na podlagi analize predvidenih denarnih tokov v mesečnih in tedenskih načrtih, ki upoštevajo predvideno dinamiko zapadlosti naložb ter druge prilive in odlive iz poslovanja, in sicer tako, da se uporabijo historični podatki poslovanja družbe, zajeti v preteklih mesečnih in tedenskih likvidnostnih načrtih, ter pričakovanja glede poslovanja v prihodnje.

Likvidnostne potrebe se zagotavljajo z alokacijo sredstev v instrumente denarnega trga v odstotku, ki je skladen z ocenjeno normalno tekočo potrebo po likvidnosti. Sredstva za pokrivanje ocenjene likvidnostne rezerve družba zagotavlja tako, da ima vsaj 20 % portfeljskih finančnih naložb investiranih v visoko likvidna sredstva (kategorija L1A po ECB metodologiji, naložbe v ameriške državne obveznice, državni in nadnacionalni izdajatelji z bonitetnima ocenama AAA in AA+, denar in denarni ustrezniki in skladi denarnega trga za upravljanje KNPVP20). Odstotek naložbenega portfelja družbe, investiran v visoko likvidna sredstva, je na dan 31. 12. 2024 znašal 51 % (31. 12. 2023: 52 %), kar kaže na zelo likviden naložbeni portfelj.

Zaradi vsega navedenega menimo, da je likvidnostno tveganje družbe majhno in dobro obvladovano.

Pričakovani dobiček, vključen v prihodnje premije

Pričakovani dobiček, vključen v prihodnje premije (EPIFP), družba v skladu z drugo točko 260. člena Delegirane uredbe izračuna kot razliko med zavarovalno-tehničnimi rezervacijami brez dodatka za tveganje, izračunanimi v skladu s Solventnostjo II, in izračunom zavarovalno-tehničnih rezervacij brez dodatka za tveganje z upoštevanjem predpostavke, da premije v povezavi z obstoječimi zavarovalnimi in pozavarovalnimi pogodbami, za katere se pričakuje, da bodo prejete v prihodnosti, iz različnih vzrokov niso prejete ne glede na pravne ali pogodbene pravice imetnika police, da prekine polico, med katerimi pa ni tega, da se je zgodil zavarovani dogodek. Pri slednjem izračunu se predvideva 100-odstotna stopnja prekinitev polic, pri življenjskih zavarovanjih pa se vse police obravnavajo kot kapitalizirane.

Izračun EPIFP se od konca leta 2024 za premoženjska in NSLT zdravstvena zavarovanja izvaja na ravni posamezne pogodbe in je enak višini pričakovanih prihodnjih premij, zmanjšanih za pripadajoče prihodnje pričakovane škode, provizije in druge stroške, ki so upoštevani pri izračunu najboljših ocen rezervacij. Prav tako se ločeno izračunava tudi EPIFP za življenjska zavarovanja.

Znesek EPIFP družbe na dan 31. 12. 2024 znaša 11,0 milijona EUR (31. 12. 2023: 7,7 milijona EUR). Povečanje EPIFP odraža prilagoditev metodologije izračuna, ki se od konca leta 2024 izvaja na ravni posamezne pogodbe.

²⁰ Kolektivni naložbeni podjem, ki vlaga v prenosljive vrednostne papirje.

C.5 Operativno tveganje

Operativno tveganje je tveganje izgube zaradi neprimernega ali neuspešnega izvajanja notranjih procesov, ravnanja ljudi, delovanja sistemov ali zaradi zunanjih dogodkov.

C.5.1 Izpostavljenost tveganju

Operativna tveganja ne spadajo med največja tveganja Save Re. Kljub temu je med njimi kar nekaj tveganj, ki so pomembna za družbo. Spodaj so navedena ključna operativna tveganja družbe v letu 2024, razvrščena glede na višino ocene iz registra tveganj (od najvišje ocene proti nižji navzdol):

tveganje kršitve varstva osebnih podatkov,
tveganja, povezana s kibernetskimi napadi,
tveganja, povezana z osrednjim sistemom za pozavarovanja,
tveganja, povezana s skladnostjo z zakoni in predpisi na področju IT-sistemov,
tveganje sankcijske klavzule,
tveganja, povezana z IT-sistemi.

C.5.2 Merjenje tveganja

Družba vsaj enkrat letno izvede izračun kapitalske zahteve za operativna tveganja na podlagi standardne formule. Tak izračun višine operativnega tveganja ima le omejeno uporabno vrednost, saj izračun ne temelji na dejanski izpostavljenosti družbe operativnim tveganjem temveč na približku, izračunanem predvsem na podlagi premij, rezervacij in stroškov družbe.

Kapitalska zahteva za operativna tveganja v skladu s standardno formulo je na dan 31. 12. 2024 znašala 7,8 milijona EUR (31. 12. 2023: 6,9 milijona EUR), kar predstavlja 2,4 % vsote SCR vseh modulov tveganj21 (31. 12. 2023: 2,4 %).

Iz navedenega razloga družba za ocenjevanje operativnih tveganj uporablja predvsem kvalitativno ocenjevanje verjetnosti nastanka in finančnega vpliva v okviru registra tveganj ter analizo posameznih scenarijev. Z rednim četrtletnim ocenjevanjem tveganj si družba ustvari aktualno sliko o svoji izpostavljenosti tovrstnim tveganjem.

C.5.3 Koncentracija tveganja

Družba ni bila izpostavljena pomembni koncentraciji operativnih tveganj, so pa bila določena tveganja povečana zaradi tekočih razvojnih projektov (na primer tveganja v povezavi z osrednjim sistemom) in novih zakonodajnih zahtev.

C.5.4 Upravljanje tveganja

Za učinkovito upravljanje operativnih tveganj ima družba vzpostavljene procese prepoznavanja, merjenja, spremljanja, upravljanja in poročanja o operativnih tveganjih. Podrobnejšo opredelitev odgovornosti in procesov upravljanja operativnih tveganj določata politika upravljanja operativnih tveganj in pravilnik o upravljanju tveganj.

Glavni ukrepi za obvladovanje operativnih tveganj, ki jih družba izvaja, so predvsem:

²¹ Upoštevana je vsota SCR vseh modulov tveganj, vključno z operativnim tveganjem.

vzdrževanje učinkovitega sistema vodenja poslovnih procesov in ustreznosti ter učinkovitosti delovanja sistema notranjih kontrol,
ozaveščanje in izobraževanje vseh zaposlenih o njihovi pomembnosti pri izvajanju sistema notranjih kontrol in obvladovanju operativnih tveganj,
vzdrževanje evidence in spremljanje neželenih dogodkov ter sprejem potrebnih ukrepov,
izvajanje varnostnih politik v zvezi z informacijsko varnostjo,
razvoj IT na področju zmanjševanja kibernetskih tveganj,
načrt neprekinjenega poslovanja za vse kritične procese (tako družba zmanjšuje tveganje nepripravljenosti na incidente in zunanje dogodke, posledično pa prekinitve poslovanja),
informacijsko podprti postopki in kontrole za najpomembnejša področja poslovanja,
spremljanje kazalnikov operativnih tveganj (kazalniki so določeni v strategiji prevzemanja tveganj in se uporabljajo tudi za posredno merjenje tveganja ugleda),
ohranjanje dobre poslovne kulture in vlaganje v zaposlene,
ozaveščanje zaposlenih, vključenih v postopke obdelav osebnih podatkov, za učinkovito obvladovanje tveganj glede varstva osebnih podatkov,
stalno izobraževanje in ozaveščanje zaposlenih.

Vse pomembnejše notranje kontrole operativnih tveganj so povezane s tveganji in vključene v register tveganj. Družba spremlja pomanjkljivosti in novo uvedene izboljšave na področju notranjih kontrol.

Ocene operativnih tveganj družba redno poroča v poročilu o tveganjih, ki ga obravnavajo odbor za upravljanje tveganj, uprava, komisija za tveganja nadzornega sveta in nadzorni svet. Funkcija upravljanja tveganj in odbor za upravljanje tveganj, če je potrebno, upravi podata priporočila za nadaljnje ukrepanje in izboljšavo procesov upravljanja operativnih tveganj.

Kibernetska tveganja so bila tudi v letu 2024 med ključnimi operativnimi tveganji. Njihovo spremljanje in upravljanje je ključnega pomena za družbo, zato redno nadgrajujemo aktivnosti za preprečevanje in upravljanje teh tveganj. Družba poleg že vzpostavljenih ukrepov za preprečevanje, načrtuje in izvaja dodatne aktivnosti. Varnostne grožnje in incidenti se redno spremljajo v okviru storitev varnostno operativnega centra (angl. Security Operation Centre). V letu 2024 je potekal projekt za implementacije zahtev regulative DORA, kateri bo morala slediti tudi Sava Re. Nova zakonodaja, ki je začela veljati januarja 2025, določa nove zahteve glede varnosti omrežnih in informacijskih sistemov finančnih subjektov. Aktivnosti, ki so bile v letu 2024 izvedene, zajemajo upravljanje tveganj informacijskokomunikacijske tehnologije (IKT), poročanje o incidentih IKT, testiranje digitalne operativne odpornosti, upravljanje IKT-tveganj tretjih strank in vzpostavitev procesov za izmenjavo informacij.

C.6 Druga pomembna tveganja

Med druga pomembna tveganja družba uvršča predvsem strateška tveganja. Gre za tveganje nepričakovanega znižanja vrednosti družbe zaradi neugodnega učinka odločitev vodstva, sprememb poslovnega in pravnega okolja ali tržnega razvoja. Negativen vpliv teh dogodkov lahko vpliva na poslovne rezultate ali kapitalsko ustreznost družbe. V nadaljevanju zato obravnavamo strateška tveganja, v okviru teh pa tudi nastajajoča in trajnostna tveganja.

C.6.1 Izpostavljenost tveganju

Družba je izpostavljena različnim notranjim in zunanjim strateškim tveganjem. Spodaj so navedena ključna strateška tveganja družbe v letu 2024, razvrščena glede na višino ocene iz registra tveganj (od najvišje ocene proti nižji):

tveganja, povezana s slabšimi pogoji za pridobitev ustreznega pozavarovanja,
tveganja poslabšanja makroekonomskih razmer in geopolitičnega položaja, kar lahko oteži možnost sklepanja pozavarovanj oziroma nedoseganje načrtovanih donosov naložbenega portfelja,
tveganje, da cene pozavarovalnih kritij na trgu zaradi viška kapitala ne sledijo škodam (angl. soft market),
tveganja, povezana s predpostavkami za načrtovanje,
tveganja, povezana s spremembami zakonodaje na področju pozavarovalnih poslov.

V letu 2024 ostajajo visoko ocenjena tveganja, povezana s poslabšanjem makroekonomskih razmer. Visoke ocene tveganj so se obdržale zaradi nadaljevanja negotovih geopolitičnih razmer. Kljub nestabilnim razmeram so se v letu 2024 pokazali prvi znaki umiritve cen pridobitve pozavarovalnega kritja, zlasti na škodno neintenzivnih trgih. Nižje pozavarovalne cene bodo sicer omogočile lažje pridobivanje primerne retrocesije, vendar bodo zahtevale večjo pozornost, da bodo prevzeta pozavarovanja sklenjena z ustreznimi premijami. Družba ocenjuje, da bodo strateška tveganja, kljub umiritvi pozavarovalnih cen, povečana tudi v prihodnjem letu.

C.6.2 Merjenje tveganja

Strateška tveganja so po svoji naravi zelo raznolika in močno odvisna od različnih (tudi zunanjih) dejavnikov, zato jih težko kvantitativno ovrednotimo. Poleg tega niso vključena v izračun zahtevanega kapitala v skladu s standardno formulo.

Družba zato strateška tveganja ocenjuje kvalitativno v registru tveganj, pri čemer se ocenjuje verjetnost nastanka in finančni vpliv posameznega dogodka. Poleg tega poskuša družba ključna strateška tveganja ovrednotiti z uporabo kvalitativne analize različnih scenarijev. Na podlagi kombinacije obeh vrst analiz družba dobi sliko o stanju in spremembah izpostavljenosti tej vrsti tveganj.

C.6.3 Koncentracija tveganja

Družba strateška tveganja obvladuje in ni izpostavljena pomembni koncentraciji tveganj.

C.6.4 Upravljanje tveganja

Družba za preprečitev uresničitve posameznega strateškega tveganja izvaja predvsem preventivne dejavnosti.

Pri prepoznavanju in upravljanju strateških tveganj poleg posameznih organizacijskih enot dejavno sodelujejo tudi uprava, odbor za upravljanje tveganj in funkcija upravljanja tveganj. Strateška tveganja družba upravlja tudi na podlagi sprotnega spremljanja uresničitve kratkoročnih in dolgoročnih ciljev ter s spremljanjem prihodnjih regulatornih sprememb in dogajanj na trgu.

Družba bo v prihodnje stremela k temu, da bodo višine kritij in premij v sklenjenih pozavarovalnih pogodbah ustrezno vključevale učinke škodne inflacije in škodnega dogajanja ter da bo pridobila optimalno retrocesijsko kritje v danih razmerah. Prav tako bo družba skrbno pretehtala vplive razmer na naložbeni portfelj in prilagajala naložbene usmeritve razmeram na trgu.

Strateška tveganja, ki izhajajo iz udeležb v odvisnih in pridruženih družbah, sodijo med največja tovrstna tveganja. Družba tveganja dejavno upravlja z/s:

sistemom vodenja in nadzora ter jasnim razmejevanjem odgovornosti na vseh ravneh,
politikami s področja upravljanja tveganj,
sistematičnim upravljanjem tveganj v okviru treh obrambnih linij (podrobneje opisano v razdelku B.3 Sistem upravljanja tveganj, vključno z lastno oceno tveganja in solventnosti),
s poslovno strategijo in strategijo prevzemanja tveganj, ki sta postavljeni od zgoraj navzdol, pri čemer se upoštevajo vidiki skupine kot celote in tudi vidiki posamezne družbe v skupini,
celovitim sistemom spremljanja poslovanja in poročanja o poslovanju in povezanih tveganjih na vseh ravneh.

Družba se zaveda, da je ugled pomemben za izpolnjevanje poslovnih ciljev in doseganje strateških načrtov na dolgi rok. Zato je tveganje ugleda v strategiji prevzemanja tveganj opredeljeno kot eno ključnih. Družba si prizadeva, da kar najbolj omeji možnost dejanj, ki bi lahko pomembno vplivala na ugled. Najpomembnejši dejavnik zagotavljanja dobrega ugleda in uspešnega poslovanja družbe je ustrezna kakovost storitev, zato je skrb za dvig kakovosti storitev in zadovoljstva strank stalna in izjemno pomembna naloga vseh zaposlenih. Poleg tega družba uvaja postopke, ki zmanjšujejo tveganje ugleda, na primer postopke za ugotavljanje sposobnosti in primernosti zaposlenih na ključnih delovnih mestih, sistematično delovanje funkcije spremljanja skladnosti poslovanja, načrtovanje neprekinjenega poslovanja, testiranje stresnih dogodkov in scenarijev ter načrtovanje ukrepov in odziva v primeru uresničitve tveganja. Tveganja v povezavi z ugledom družba obvladuje tudi s pravočasnim in točnim poročanjem nadzornim ustanovam ter dobro načrtovanim obveščanjem javnosti. Dodatno družba spremlja še operativne kazalnike, s katerimi se posredno meri tudi tveganje ugleda.

Regulatorno tveganje družba upravlja in zmanjšuje z rednim spremljanjem predvidenih sprememb zakonodaje ter merjenjem morebitnih učinkov teh sprememb na njeno poslovanje na krajši in daljši rok. V skladu z zakonodajo ima družba vzpostavljeno tudi funkcijo spremljanja skladnosti poslovanja, ki spremlja in ocenjuje primernost in učinkovitost rednih postopkov in ukrepov, sprejetih za odpravljanje morebitnih pomanjkljivosti glede skladnosti poslovanja družbe s predpisi in drugimi zavezami.

Med strateška tveganja družba uvršča tudi projektna tveganja. Družba tveganja na vsakem od ključnih projektov sistematično spremlja, analizira in obvladuje z namenom pravočasnega sprejema potrebnih ukrepov. Tveganja ključnih projektov se vodijo in ocenjujejo s strani udeležencev projektne skupine in drugih deležnikov tudi v registru tveganj.

C.6.5 Nastajajoča tveganja

Za zagotovitev uspešnega poslovanja na dolgi rok je za družbo zelo pomembno tudi napovedovanje in prepoznavanje novih tveganj. Družba poskuša slediti trendom, tehnološkemu razvoju in dogodkom, ki lahko vplivajo na razvoj tveganj v prihodnje. Ker je pojav tovrstnih tveganj težko natančno predvideti, družba pridobiva informacije iz zunanjih virov in poskuša opredeliti, kaj bi lahko pomembno vplivalo na poslovanje v naslednjih obdobjih.

V letu 2024 je Sava Re izvedela anketo, s katero je pridobila ocene katera nastajajoča tveganja bodo najbolj vplivala na poslovanje družbe. Na podlagi pridobljenih ocen in števila ocenjevalcev je bil izveden izračun povprečne ocene za vsako tveganje. Najvišje ocenjeno tveganje do leta 2027 je bilo tveganje geopolitične nestabilnosti in njenih posledic, sledijo fizična podnebna tveganja in tveganje večjega kibernetskega napada in kibernetske prevare. Ta tveganja so bila izpostavljena kot ključna tudi po letu 2027.

Družba bo tudi v naprej analizirala tovrstna tveganja, jih upoštevala pri načrtovanju poslovnih aktivnosti in sprejemala potrebne ukrepe za zagotovitev stabilnega poslovanja na daljši rok.

C.6.6 Trajnostna tveganja in tveganja podnebnih sprememb

V strateškem obdobju 2023–2027 daje družba velik pomen trajnostnemu razvoju, zato je bila v sodelovanju z vsemi odvisnimi družbami v skupini pripravljena in sprejeta strategija trajnostnega razvoja. Družba tudi vse več pozornosti namenja tveganjem, povezanimi s trajnostnim razvojem.

Tako kot ostale družbe, je tudi Sava Re izpostavljena tveganju prehoda na bolj trajnostno poslovanje. Na podlagi zahtev delegirane uredbe Solventnosti II in IDD22 se v družbi v sistem upravljanja tveganj integrirajo trajnostna tveganja. Družba pri prevzemanju individualnih tveganj v pozavarovanje upošteva smernice Zavarovalne skupine Sava za odgovoren prevzem okoljskih, družbenih in upravljavskih tveganj na področju premoženjskih zavarovanj. Na ravni skupine je vzpostavljena tudi Trajnostna naložbena politika Zavarovalne skupine Sava, ki med drugim opredeljuje dejavnosti, v katere skupina ne bo vlagala (panoge, opredeljene kot netrajnostne). Družba ima vzpostavljen tudi sistem tekočega spremljanja novosti na področju zakonodaje.

V naslednjih letih si bo družba še naprej prizadevala prispevati k trajnostnemu razvoju ter spremljala in upravljala tveganja, povezana s prehodom na trajnostno poslovanje.

Tveganja podnebnih sprememb

Družba se zaveda pomembnosti tveganja podnebnih sprememb za njeno dolgoročno delovanje zato spremlja tako fizična tveganja kot tveganja prehoda. Sava Re tveganja prehoda aktivno upravlja s sprejemanjem ustreznih internih aktov in upoštevanjem zakonodajnih zahtev na področju podnebnih tveganj. Vpliv fizičnih tveganj na poslovanje se posredno spremlja s spremljanjem škodnih dogodkov, spremljanjem dobičkovnosti in poslovnih rezultatov.

Tveganja podnebnih sprememb so vključena tudi v register tveganj in so periodično ocenjena. Ključna podnebna tveganja družbe, razvrščena glede na višino ocene iz registra tveganj (od najvišje ocene proti nižji), so:

tveganje povečevanja odškodninskih zahtevkov zaradi večje pogostosti in koncentracije izrednih vremenskih pojavov in naravnih nesreč (vročinskih valov, zemeljskih plazov, poplav, požarov v naravi in neviht, toče),
tveganje manjše razpoložljivosti in nedosegljive cene retrocesije zaradi povečane pogostosti, vzročne povezanosti in moči naravnih nesreč,
tveganje povečanja stroška kapitala zaradi večje pogostosti in moči izrednih vremenskih dogodkov.

Tveganja podnebnih sprememb in njihov vpliv na poslovanje družbe in skupine so podrobneje prikazana tudi v letnem poročilu družbe v poglavju B.ESRS E1 Podnebne spremembe SBM-3 – Pomembni vplivi, tveganja in priložnosti ter njihova povezanost s strategijo in poslovnim modelom.

V aktualni ORSI so bila tovrstna tveganja obravnavana kvalitativno in kvantitativno. V kvalitativni oceni sta zajeta verjetnost in vpliv teh tveganj v dolgoročnem obdobju. Analizirana je bila materialnost

²² Direktiva o distribuciji zavarovalnih produktov (angl. Insurance Distribution Directive).

izpostavljenosti fizičnim tveganjem in tveganjem prehoda, in sicer v naložbenem portfelju in portfelju premoženjskih zavarovanj, pri katerih je kvalitativna analiza pokazala, da bi lahko družba zaradi podnebnih sprememb doživela največje učinke. Vključeni so bili tudi trije scenariji podnebnih sprememb v izbranih SSP scenarijih in časovnih horizontih, ki so bili vsi izvedeni na načrtovanih podatkih za leto 2025, analizirajo pa učinke v srednjeročnem oziroma dolgoročnem obdobju. SSP (angl. Shared Socioeconomic Pathways) scenariji so bili definirani s strani Medvladnega sveta za podnebne spremembe (angl. IPCC) in vključujejo poleg projekcij emisij toplogrednih plinov, definiranih z RCP scenariji (uporabljeni v prejšnji ORSI) različna predvidevanja glede družbenoekonomskih globalnih sprememb do leta 2100.

V podnebnem scenariju SSP1-1.923 je družba analizirala vpliv tveganj prehoda z nižjimi učinki na naložbenem portfelju v srednjeročnem obdobju (med 2030 in 2050). Scenarij predpostavlja znižanje vrednosti naložb v odvisnosti od pripravljenosti in ranljivosti države na podnebne spremembe. Preračunani so bili vplivi na primerne lastne vire sredstev ter SCR. V primeru realizacije scenarija bi na znižanje vrednosti primernih lastnih virov najbolj vplival padec vrednosti udeležb v odvisne družbe.

V podnebnem scenariju SSP2-4.524 je družba poleg vpliva tveganj prehoda z višjimi učinki na naložbenem portfelju analizirala tudi vpliv povečane frekvence naravnih katastrof na zavarovalni portfelj v srednjeročnem obdobju (med 2030 in 2050). Uporabljeni šoki na naložbah so nekoliko višji kot v scenariju SSP1-1.9. Hkrati scenarij predpostavlja, da se v Sloveniji tekom leta zgodijo trije katastrofalni dogodki, prav tako pa se v istem letu zgodi še evropska nevihta, ki prizadene nekatere zahodne in severne države Evrope. Scenarij bi imel velik vpliv na lastne vire sredstev, SCR pa bi se nekoliko znižal.

V podnebnem scenariju SSP5-8.525 pa je družba analizirala vpliv fizičnih tveganj zaradi podnebnih sprememb na naložbeni portfelj ter vpliv dolgoročnega povišanja frekvence in jakosti naravnih katastrof na zavarovalni portfelj v dolgoročnem obdobju (med 2071 in 2100). Scenarij poleg učinkov na naložbah (določenih glede na ranljivost posamezne države) predpostavlja, da se v Sloveniji tekom leta zgodi pet katastrofalnih dogodkov z višjo jakostjo, prav tako pa se v istem letu zgodi še evropska nevihta z višjo jakostjo, ki prizadene še nekoliko več držav zahodne in severne Evrope. Scenarij bi imel velik vpliv na lastne vire sredstev, SCR pa bi se nekoliko znižal.

V vseh treh scenarijih solventnost znatno pade, a družba še vedno ostane nad spodnjo ravnjo optimalne kapitaliziranosti (200 %). Družba bo v prihodnje izvajala različne ukrepe za zmanjševanje učinkov tovrstnih scenarijev (prizadevala si bo za ustrezno razpršenost pozavarovalnega portfelja, omejevala svojo geografsko izpostavljenost, skrbela za ustrezno retrocesijsko zaščito, upoštevala trajnostne politike, spremljala pokazatelje tveganj, prilagajala politike na spremenjene okoliščine itd.).

Druga trajnostna tveganja

Sava Re poleg podnebnih tveganj spremlja še druga trajnostna tveganja. Ta so vključena tudi v register tveganj, v katerem so periodično ocenjena.

V letu 2024 so bila na ravni družbe in skupine med ključna trajnostna tveganja z najvišjo oceno uvrščena regulativna tveganja. V sklopu teh tveganj so se v primerjavi z letom 2023 povečala naslednja tveganja:

▪ tveganje neustreznega ali nepravočasnega izvajanja zakonodaje na področju trajnostnosti,

²³ SSP1-1.9 je scenarij prehoda na bolj zeleno gospodarstvo, ki je skladen z omejitvijo dviga globalne povprečne temperature na 1,5°C (z vsaj 50 % verjetnostjo) in doseganjem podnebne nevtralnosti do leta 2050 (Net Zero 2050).

²⁴ SSP2-4.5 oziroma scenarij poznega prehoda (»delayed transition«) predvideva, da se izpusti toplogrednih plinov sprva še počasi povečujejo, nato pa se sredi in proti koncu 21. stoletja zmanjšujejo, vendar ostanejo sorazmerno veliki. Zaradi poznega prehoda se predpostavijo nagle in večje spremembe politik, ki zasledujejo podnebno nevtralnost.

²⁵ SSP5-8.5 ne predvideva večjih uspehov pri omejevanju izpustov, upoštevane so trenutne politike (brez sprememb v prihodnje), zato se pri tem scenariju izpusti skozi celotno 21. stoletje hitro povečujejo, kar vodi v visoka fizična tveganja (»hot house world«).

tveganje oportunitetnih izgub družb v skupini zaradi upoštevanja omejitev trajnostnih politik in druge zakonodaje,
tveganje višjih stroškov zaradi prilagoditve politike ali okolju prijaznega poslovanja (skladno z uredbo SFDR, direktivo CSRD in drugo zakonodajo).

Na ravni družbe je bilo ocenjeno, da bodo nekatera zgoraj navedena tveganja v strateškem obdobju povečana, predvsem zaradi večjega obsega in zahtevnosti nove zakonodaje s področja trajnosti.

Poleg tveganj, povezanih z zakonodajo, spremljamo tudi druga tveganja s področja trajnostnosti, kot so tveganje nepravočasnega prepoznavanja sprememb v okolju (pri deležnikih) zaradi prilagajanja novi zakonodaji in novim strategijam, tveganje neustreznega protokola žvižgaštva in tveganje, povezano z ugledom (vključuje tudi tveganje lažnega zelenega oglaševanja, neustrezne ponudbe trajnostnih produktov ipd.). Ocenjen učinek tovrstnih preostalih tveganj je bil v letu 2024 manjši v primerjavi s tveganji, povezanimi z zakonodajo.

C.7 Druge informacije

Družba v zvezi s profilom tveganj nima drugih pomembnih informacij.

D. Vrednotenje za namene solventnosti

POROČILO O SOLVENTNOSTI IN FINANČNEM POLOŽAJU 2024

V skladu s 174. členom ZZavar-1 se sredstva ovrednotijo z zneskom, po katerem bi se sredstvo izmenjalo med dobro obveščenima strankama s pravico razpolaganja v strogo poslovnem odnosu. Obveznosti pa se vrednotijo z zneskom, po katerem bi se lahko prenesle ali poravnale med dobro obveščenima strankama s pravico razpolaganja v strogo poslovnem odnosu. Vrednost obveznosti se ne prilagaja kreditni sposobnosti družbe.

Vrednotenje sredstev se izvaja skladno z določili MSRP, ki jih je sprejela EU, razen v primeru, kjer Delegirana uredba in podzakonski akti določajo uporabo več načinov vrednotenja in je to skladno z načeli Solventnosti II. Pri večini primerov drugih sredstev in obveznosti (razen pri zavarovalno-tehničnih rezervacijah; ZTR) MSRP zagotavljajo vrednotenje, ki je v skladu z načeli Solventnosti II.

Izhodišče za bilanco stanja v skladu s Solventnostjo II (v nadaljevanju SII-bilanca stanja), kjer so sredstva in obveznosti vrednotena v skladu z načeli vrednotenja iz členov 174 do 190 ZZavar-1, je izkaz finančnega položaja, kot je pripravljen za namene poročanja družbe v skladu z MSRP, in je v tem dokumentu opredeljen kot bilanca stanja v skladu z MSRP. V dokumentu za obveznosti in sredstva iz zavarovalnih pogodb v skladu z MSRP 17 uporabljamo izraz kosmate MSRP rezervacije, za obveznosti in sredstva iz pozavarovalnih pogodb pa izraz pozavarovalni del MSRP rezervacij.

Glede na bilanco stanja v skladu z MSRP so izvedene prerazporeditve in prevrednotenja postavk za namene SII bilance stanja. V tem razdelku je opisana izvedba tovrstnih prerazporeditev in prevrednotenj samo za tiste postavke, kjer se vrednost v skladu s Solventnostjo II (v nadaljevanju SIIvrednost) razlikuje od vrednosti v skladu z MSRP. Pri vseh preostalih postavkah velja, da MSRP zagotavljajo vrednotenje, ki je skladno z načeli Solventnosti II.

V spodnji preglednici je prikazana bilanca stanja na dan 31. 12. 2024, kjer so prikazane vrednosti sredstev in obveznosti v skladu z MSRP (bilanca stanja v skladu z MSRP), pa tudi sredstva in obveznosti v skladu z načeli vrednotenja iz členov 174 do 190 ZZavar-1 ob upoštevanju prevrednotenja in prerazporeditev postavk sredstev in obveznosti (SII-bilanca stanja).

Bilanca stanja v skladu z MSRP in v skladu z SII na dan 31. 12. 2024
----------------------------------------------------------------------	--	--	--

v tisoč EUR		MSRP	Prevrednotenje	Prerazporeditve	Solventnost II
Sredstva
1.	Odloženi stroški pridobivanja zavarovanj (D.1.1)	0	0	0	0
2.	Neopredmetena sredstva (D.1.2)	6.482	-6.482	0	0
3.	Odložene terjatve za davek (D.1.3)	4.155	5.053	0	9.209
4.	Opredmetena sredstva, namenjena lastni uporabi (nepremičnine in oprema) (D.1.4)	2.595	993	0	3.588
5.	Opredmetena sredstva, ki niso namenjena lastni uporabi (nepremičnine in oprema) (D.1.5)	7.643	2.616	0	10.259
6.	Naložbe v odvisne in pridružene družbe (D.1.5)	325.410	226.001	0	551.410
7.	Delnice (D.1.5)	3.205	0	0	3.205
8.	Obveznice (D.1.5)	404.284	70	0	404.354
9.	Naložbeni skladi (D.1.5)	33.296	0	0	33.296
10.	Depoziti razen denarnih ustreznikov (D.1.5)	1.023	19	0	1.042
11.	Posojila in hipotekarni krediti (D.1.6)	2.579	24	0	2.603
12.	Znesek ZTR prenesen pozavarovateljem (D.1.7)	63.770	-15.492	441	48.719
13.	Depoziti pri cedentih (D.1.8)	0	0	11.779	11.779
14.	Terjatve do zavarovancev in zavarovalnih posrednikov (D.1.9)	0	0	21.704	21.704
15.	Terjatve iz pozavarovanja in sozavarovanja (D.1.10)	0	0	416	416
16.	Druge terjatve (D.1.11)	1.032	0	0	1.032
17.	Lastne delnice (D.1.12)	24.939	43.940	0	68.879
18.	Denar in denarni ustrezniki (D.1.13)	14.724	0	0	14.724
19.	Druga sredstva (D.1.14)	995	-995	0	0
	Skupaj sredstva	896.130	255.748	34.340	1.186.218
	Obveznosti
20.	Kosmate zavarovalno-tehnične rezervacije – premoženjska in NSLT zdravstvena zavarovanja (D.2)	265.384	-11.076	28.435	282.744
21.	Kosmate zavarovalno-tehnične rezervacije – življenjska zavarovanja (brez zdravstvenih zavarovanj in zavarovanj, kjer zavarovanci prevzemajo naložbeno tveganje) (D.2)	15.022	-7.793	0	7.228
22.	Druge rezervacije razen ZTR (D.3.1)	474	0	0	474
23.	Odložene obveznosti za davek (D.1.3)	0	4.970	0	4.970
24.	Finančne obveznosti, razen finančnih obveznosti do finančnih institucij	261	0	0	261
25.	Obveznosti do zavarovancev in zavarovalnih posrednikov (D.3.2)	0	0	5.047	5.047
26.	Obveznosti iz pozavarovanja in sozavarovanja (D.3.3)	0	0	857	857
27.	Ostale obveznosti do dobaviteljev (D.3.4)	3.372	0	0	3.372
28.	Podrejene obveznosti (D.3.5)	125.058	-10.082	0	114.977
29.	Druge obveznosti (D.3.6)	2.668	0	0	2.668
	Skupaj obveznosti	412.239	-23.981	34.340	422.598
	Presežek sredstev nad obveznostmi	483.891	279.728	0	763.620

Bilanca stanja v skladu z MSRP in v skladu z SII na dan 31. 12. 2023
----------------------------------------------------------------------	--	--

v tisoč EUR		MSRP	Prevrednotenje	Prerazporeditve	Solventnost II
Sredstva
1.	Odloženi stroški pridobivanja zavarovanj (D.1.1)	0	0	0	0
2.	Neopredmetena sredstva (D.1.2)	4.675	-4.675	0	0
3.	Odložene terjatve za davek (D.1.3)	5.087	3.290	0	8.378
4.	Opredmetena sredstva, namenjena lastni uporabi (nepremičnine in oprema) (D.1.4)	2.731	960	0	3.691
5.	Opredmetena sredstva, ki niso namenjena lastni uporabi (nepremičnine in oprema) (D.1.5)	7.803	2.473	0	10.276
6.	Naložbe v odvisne in pridružene družbe (D.1.5)	325.242	166.254	0	491.496
7.	Delnice (D.1.5)	3.539	0	0	3.539
8.	Obveznice (D.1.5)	317.682	92	0	317.774
9.	Naložbeni skladi (D.1.5)	29.427	0	0	29.427
10.	Depoziti razen denarnih ustreznikov (D.1.5)	1.021	20	0	1.042
11.	Posojila in hipotekarni krediti (D.1.6)	2.715	29	0	2.744
12.	Znesek ZTR prenesen pozavarovateljem (D.1.7)	95.316	-9.567	-27.014	58.735
13.	Depoziti pri cedentih (D.1.8)	0	0	13.212	13.212
14.	Terjatve do zavarovancev in zavarovalnih posrednikov (D.1.9)	0	0	19.743	19.743
15.	Terjatve iz pozavarovanja in sozavarovanja (D.1.10)	0	0	30.148	30.148
16.	Druge terjatve (D.1.11)	198	0	0	198
17.	Lastne delnice (D.1.12)	24.939	23.276	0	48.215
18.	Denar in denarni ustrezniki (D.1.13)	12.260	0	0	12.260
19.	Druga sredstva (D.1.14)	715	-715	0	0
	Skupaj sredstva	833.351	181.439	36.089	1.050.879
	Obveznosti
20.	Kosmate zavarovalno-tehnične rezervacije – premoženjska in NSLT zdravstvena zavarovanja (D.2)	290.568	-28.111	-12.008	250.449
21.	Kosmate zavarovalno-tehnične rezervacije – življenjska zavarovanja (brez zdravstvenih zavarovanj in zavarovanj, kjer zavarovanci prevzemajo naložbeno tveganje) (D.2)	89	8.273	0	8.362
22.	Druge rezervacije razen ZTR (D.3.1)	420	0	0	420
23.	Odložene obveznosti za davek (D.1.3)	0	5.151	0	5.151
24.	Finančne obveznosti, razen finančnih obveznosti do finančnih institucij	280	0	0	280
25.	Obveznosti do zavarovancev in zavarovalnih posrednikov (D.3.2)	0	0	44.963	44.963
26.	Obveznosti iz pozavarovanja in sozavarovanja (D.3.3)	0	0	3.133	3.133
27.	Ostale obveznosti do dobaviteljev (D.3.4)	9.218	0	0	9.218
28.	Podrejene obveznosti (D.3.5)	74.988	-16.285	0	58.703
29.	Druge obveznosti (D.3.6)	1.952	0	0	1.952
	Skupaj obveznosti	377.515	-30.972	36.089	382.632
	Presežek sredstev nad obveznostmi	455.836	212.411	0	668.247

Družba med zunajbilančnimi postavkami na dan 31. 12. 2024 izkazuje 10,0 milijona EUR (31. 12. 2023: 10,0 milijona EUR) potencialne terjatve v višini nominalne vrednosti izbrisanih podrejenih instrumentov, za katere družba nadaljuje aktivnosti za zaščito svojih interesov. Poleg tega so med zunajbilančnimi postavkami na dan 31. 12. 2024 izkazane tudi pogojne obveznosti iz naslova danih zavez za vplačila v alternativne sklade in sicer v višini 3,5 milijona EUR (31. 12. 2023: 2,4 milijona EUR).

D.1 Sredstva

V nadaljevanju so predstavljene posamezne kategorije sredstev skupaj z opisom načina vrednotenja pomembnejših kategorij, v kolikor se vrednotenje razlikuje od MSRP vrednotenja.

D.1.1 Odloženi stroški pridobivanja zavarovanj

Časovno razmejevanje stroškov pridobivanja zavarovanj se v skladu z določili MSRP 17 upošteva pri vrednotenju obveznosti iz zavarovalnih pogodb, zato družba v bilanci stanja v skladu z MSRP ločeno ne izkazuje odloženih stroškov pridobivanja zavarovanj.

Odloženi stroški pridobivanja zavarovanj so v SII-bilanci stanja družbe ovrednoteni z ničelno vrednostjo.

D.1.2 Neopredmetena sredstva

Neopredmetena sredstva so v okviru Solventnosti II vrednotena z vrednostjo nič, vendar se jih lahko pripozna in meri po vrednosti, ki je večja od nič, če jih je mogoče prodati ločeno in če obstaja objavljena tržna cena na delujočem trgu za enaka ali podobna neopredmetena sredstva.

Družba nima neopredmetenih sredstev, ki bi se lahko prodala ločeno, in ne more dokazati, da obstaja tržna vrednost za enaka ali podobna sredstva. SII-vrednost neopredmetenih osnovnih sredstev je ovrednotena z ničelno vrednostjo.

D.1.3 Odložene terjatve in obveznosti za davek

Podlaga za opredelitev obveznosti in terjatev za odloženi davek je prepoznavanje začasnih razlik. To so razlike med davčno vrednostjo posameznega sredstva ali obveznosti in knjigovodsko vrednostjo posameznega sredstva ali obveznosti. Začasne razlike so lahko obdavčljive začasne razlike oziroma zneski, ki se prištejejo k obdavčljivemu dobičku v prihodnjih obdobjih, ali pa zneski, ki se odštejejo od obdavčljivega dobička v prihodnjih obdobjih. Odloženi davki se tako pripoznajo kot terjatve ali obveznosti za odloženi davek, kot posledica obračunavanja sedanjih in prihodnjih davčnih posledic.

V SII-bilanci stanja se odložene terjatve in obveznosti za davek oblikujejo iz vrednosti terjatev in obveznosti za odloženi davek v bilanci stanja v skladu z MSRP in iz dodatno obračunanih terjatev in obveznosti za odloženi davek iz prevrednotenj v SII-bilanci stanja ter se prikazujejo ločeno (bruto princip).

V SII-bilanci stanja se terjatve in obveznosti za odloženi davek obračunavajo od vseh prevrednotenj razen od:

prevrednotenja postavke udeležb v odvisnih in pridruženih družbah, ker imajo te udeležbe značaj strateških naložb – v tem primeru se razlike pri prevrednotenju obravnavajo kot stalne razlike ter ne izpolnjujejo pogoja začasnih razlik in s tem osnove za obračun odloženih davkov iz te postavke,
prevrednotenja postavke lastnih delnic, ki kotirajo na borzi, ker ta ne predstavlja obdavčljive začasne razlike,
prevrednotenja postavke podrejenih obveznosti, ker ta ne predstavlja obdavčljive začasne razlike.

Davčna stopnja, po kateri so bile v letu 2023 obračunane odložene terjatve in obveznosti za davek, znaša 22 % (2023: 22 %). Družba je iz naslova prevrednotenja skladno z načeli Solventnosti II oblikovala dodatne neto terjatve za odloženi davek v višini 4,2 milijona EUR (2023: 3,2 milijona EUR). V spodnji preglednici je prikazan podrobnejši pregled po posameznih postavkah.

v tisoč EUR		31. 12. 2024			31. 12. 2023
	MSRP vrednost	Prevrednotenje	SII-vrednost	MSRP vrednost	Prevrednotenje	SII-vrednost
Odložene terjatve za davek	4.155	5.053	9.209	5.087	3.290	8.378
Finančne naložbe	3.727	0	3.727	4.835	0	4.835
Kosmate ZTR	27	0	27	-589	0	-589
Znesek ZTR prenesen pozavarovateljem	-241	3.408	3.167	122	2.105	2.226
Druge postavke odloženih terjatev za davek	643	1.645	2.288	720	1.186	1.906
Odložene obveznosti za davek	0	4.970	4.970	0	5.151	5.151
Finančne naložbe	0	601	601	0	575	575
Kosmate ZTR	0	4.151	4.151	0	4.364	4.364
Druge postavke odloženih obveznosti za davek	0	219	219	0	211	211

Odložene terjatve in obveznosti za davek

Največji učinek odloženih terjatev za davek je na finančnih naložbah, ki izhaja že iz bilance stanja v skladu z MSRP in je posledica prevrednotenja naložb. Dodatno na SII-bilanci stanja izhaja učinek odloženih terjatev za davek še iz prevrednotenja ZTR prenesenih pozavarovateljem ter iz prevrednotenja neopredmetenih sredstev.

Največji učinek na višino odloženih obveznosti za davek izhaja iz naslova prevrednotenja kosmatih ZTR.

D.1.4 Opredmetena osnovna sredstva, namenjena lastni uporabi

Družba od neodvisnega zunanjega ocenjevalca vrednosti nepremičnin vsaka tri leta pridobi oceno poštene vrednosti nepremičnin, namenjenih za lastno uporabo. Cenitev je bila opravljena v letu 2022. Oprema za neposredno opravljanje zavarovalne dejavnosti predstavlja nepomemben znesek in ga družba v SII-bilanci stanja prikazuje v enaki višini kot v bilanci stanja v skladu z MSRP. Pravica do uporabe sredstev v najemu se v SII-bilanci stanja prikazuje enako kot v bilanci stanja v skladu z MSRP.

D.1.5 Naložbe

Opredmetena sredstva, ki niso namenjena lastni uporabi

Metodologija je skladna z metodologijo, ki se uporablja za opredmetena osnovna sredstva, namenjena lastni uporabi, ki je podrobno opisana v razdelku D.1.4 Opredmetena osnovna sredstva, namenjena lastni uporabi.

Udeležbe

Metodologijo vrednotenja ločimo na vrednotenje udeležb v zavarovalnicah in vrednotenje udeležb v družbah, ki niso zavarovalnice.

Udeležbe v zavarovalnicah

V SII-bilanci stanja se deleži udeležb v zavarovalnice vrednotijo po pošteni vrednosti. Te je mogoče pridobiti prek:

tržne cene, ki jo je mogoče neposredno opazovati, ali
vrednotenja z uporabo prilagojene kapitalske metode (čista vrednost sredstev deleža udeležbe, kjer se sredstva in obveznosti prilagodijo na SII-vrednosti).

Za kapitalske naložbe v odvisne družbe Save Re, ki so zavarovalnice in ne kotirajo na organiziranem trgu, se tržna vrednost za potrebe izračuna kapitalskih zahtev v skladu s standardno formulo izračuna na podlagi vrednotenja z uporabo prilagojene kapitalske metode – presežka SII-vrednosti sredstev nad obveznostmi posamezne zavarovalnice, saj nobena od odvisnih družb v skupini ne kotira na borzi.

Kjer je delež Save Re v odvisni družbi manjši od 100 % izvedemo sorazmerne prilagoditve.

Udeležbe v družbe, ki niso zavarovalnice

Družba v SII-bilanci stanja vrednoti pošteno vrednost deležev udeležb v družbah, ki niso zavarovalnice, z uporabo kapitalske metode MSRP v skladu s 13(5) členom Delegirane uredbe, pri čemer nabavno vrednost, ki je osnova za izračun kapitalske metode, zmanjša za dobro ime, ki je bilo del nabavne vrednosti. Vrednost dobrega imena in drugih neopredmetenih sredstev, ki bi bila v skladu z metodologijo vrednotenja sredstev ovrednotena z ničelno vrednostjo, družba odšteje od dobljene vrednosti družbe.

Delnice

Delnice, ki kotirajo

Delnice, ki kotirajo, so tako v bilanci stanja v skladu z MSRP kot v SII-bilanci stanja vrednotene po tržni vrednosti na podlagi zadnje objavljene tržne cene.

Delnice, ki ne kotirajo

Netržne delnice so tako v bilanci stanja v skladu z MSRP kot v SII-bilanci stanja vrednotene po tržni vrednosti, pri čemer se tržna cena izračuna s pomočjo modela. V primeru, da naložbe niso modelsko vrednotene, se zaradi nematerialnosti predpostavi, da je nabavna vrednost zadosten približek tržni vrednosti.

Obveznice

Vse obveznice se v SII-bilanci vrednotijo po pošteni vrednosti. Obveznice, ki so sicer v bilanci stanja v skladu z MSRP vrednotene po odplačni vrednosti, se v SII-bilanci stanja prevrednotijo na pošteno vrednost ob upoštevanju tržne cene na datum poročanja.

Investicijski skladi

Družba naložbe v vzajemne sklade in ETF26 -je vrednoti na podlagi zadnjega objavljenega tečaja tako v bilanci stanja v skladu z MSRP kot v SII-bilanci stanja.

Družba tudi naložbe v alternativne sklade (nepremičninski in infrastrukturni skladi, skladi zasebnega dolga, skladi zasebnega kapitala ipd.) tako v bilanci stanja v skladu z MSRP kot v SII-bilanci stanja vrednoti tržno na podlagi vrednosti, prejete s strani upravljalcev skladov.

²⁶ Zaprti investicijski sklad (angl. Exchange Traded Fund).

Depoziti, ki niso denarni ustrezniki

Družba razvršča depozite, ki niso denarni ustrezniki, v skupino naložb vrednotenih po odplačni vrednosti. Za potrebo sestave SII-bilance stanja se predpostavi, da je odplačna vrednost dovolj dober približek tržne vrednosti.

V primerjavi s prikazano vrednostjo v bilanci stanja v skladu z MSRP se vrednost depozitov v SII-bilanci prikaže brez vpliva pričakovanih kreditnih izgub (ECL), kar je prikazano kot prevrednotenje.

Depoziti z originalno zapadlostjo do treh mesecev se v SII-bilanci prerazporedijo iz postavke denarja in denarnih ustreznikov v postavko depozitov, ki niso denarni ustrezniki.

D.1.6 Posojila in hipotekarni krediti

Družba razvršča posojila v skupino naložb vrednotenih po odplačni vrednosti. Za potrebo sestave SIIbilance stanja se predpostavi, da je odplačna vrednost dovolj dober približek tržne vrednosti.

V primerjavi s prikazano vrednostjo v bilanci stanja v skladu z MSRP se vrednost posojil v SII-bilanci prikaže brez vpliva pričakovanih kreditnih izgub (ECL), kar je prikazano kot prevrednotenje.

D.1.7 Znesek zavarovalno-tehničnih rezervacij, prenesen pozavarovateljem

Družba v bilanci stanja v skladu z MSRP znotraj zneska ZTR prenesenega pozavarovateljem izkazuje neto vrednost pozavarovalnih pogodb, ki so sredstva (knjigovodska vrednost portfeljev pozavarovalnih pogodb, ki so sredstva) in pozavarovalnih pogodb, ki so obveznosti (knjigovodska vrednost portfeljev pozavarovalnih pogodb, ki so obveznosti). Sredstva in obveznosti iz pozavarovalnih pogodb družba oblikuje v skladu z MSRP 17.

Osnovni posel družbe predstavljajo sprejeta pozavarovanja, zato zaradi jasnosti zaščito tega posla z nadaljnjim pozavarovanjem oziroma oddano pozavarovanje imenujemo retrocesija.

V SII-bilanci stanja se v postavko znesek ZTR, prenesen pozavarovateljem, ne prerazporedi nobenih postavk.

V SII-bilanci stanja družba iz postavke znesek ZTR, prenesen pozavarovateljem, prerazporedi zapadle obveznosti za retrocedirano premijo, ki so v SII-bilanci stanja uvrščene v postavko obveznosti iz pozavarovanja in sozavarovanja, ter zapadle terjatve za provizijo iz naslova retrocediranega posla, ki so v SII-bilanci stanja uvrščene v postavko terjatve iz pozavarovanja in sozavarovanja.

Prevrednotenje izhaja iz razlik med metodologijama vrednotenja MSRP rezervacij in SII rezervacij.

Osnovo za izračun najboljše ocene rezervacij oddanih v retrocesijo, ki se nanašajo na posel zunaj skupine, predstavljajo projekcije nediskontiranih denarnih tokov za potrebe priprave zakonske bilance stanja v skladu z MSRP 17. Ob tem se iz MSRP 17 denarnih tokov izločijo kategorije, ki glede na določila Delegirane uredbe niso sestavni del najboljše ocene rezervacij, nato pa se ti denarni tokovi razdelijo po vrstah poslovanja ter valutah in diskontirajo z uporabo krivulj netveganih obrestnih mer.

Pri izračunu najboljše ocene rezervacij, oddanih v retrocesijo, za posel v skupini družba izhaja iz denarnih tokov, ki nastopajo pri izračunu kosmate najboljše ocene rezervacij, in iz uporabe predpostavk, ki so usklajene z uporabljenimi predpostavkami pri izračunu kosmate najboljše ocene rezervacij.

Upoštevanje časovne vrednosti denarja je enako kakor pri kosmatih najboljših ocenah rezervacij. Prilagoditev za pričakovana neplačila nasprotne stranke se izvede na podlagi delitve zneska najboljše ocene rezervacij, prenesenega pozavarovateljem po bonitetnih ocenah nasprotnih strank in s temi bonitetnimi ocenami povezanimi verjetnostmi neplačila.

D.1.8 Depoziti pri cedentih

Skladno z nekaterimi pozavarovalnimi pogodbami del pozavarovalne premije cedenti zadržijo kot garancijo za izplačilo bodočih škod in plačajo praviloma po preteku enega leta. Denarni tokovi, vezani na te depozite, se v skladu z določili MSRP 17 vključujejo v vrednotenju obveznosti iz zavarovalnih pogodb, zato družba v bilanci stanja v skladu z MSRP ločeno ne izkazuje depozitov pri cedentih.

V SII-bilanci stanja družba v to postavko prerazporedi znesek depozitov pri cedentih iz kosmatih MSRP rezervacij.

D.1.9 Terjatve do zavarovancev in zavarovalnih posrednikov

Denarni tokovi, vezani na terjatve iz naslova sprejetega pozavarovanja, se v skladu z določili MSRP 17 vključujejo v vrednotenju obveznosti iz zavarovalnih pogodb, zato družba v bilanci stanja v skladu z MSRP ločeno ne izkazuje terjatev iz naslova prejetih pozavarovanj.

V SII-bilanci stanja družba v postavko terjatev do zavarovancev in zavarovalnih posrednikov iz kosmatih MSRP rezervacij prerazporedi zapadle terjatve za premijo prejetega pozavarovanja in sozavarovanja.

D.1.10 Terjatve iz pozavarovanja in sozavarovanja

Denarni tokovi vezani na terjatve iz naslova oddanih pozavarovanj se v skladu z določili MSRP 17 vključujejo v vrednotenje obveznosti iz pozavarovalnih pogodb, zato družba v bilanci stanja v skladu z MSRP ločeno ne izkazuje terjatev iz naslova oddanih pozavarovanj.

V SII-bilanci stanja družba iz pozavarovalnega dela MSRP rezervacij prerazporedi v postavko terjatev iz pozavarovanja in sozavarovanja zapadle terjatve za provizijo iz oddanega pozavarovanja.

D.1.11 Druge terjatve

V postavki druge terjatve izkazujemo kratkoročne terjatve državnih in drugih institucij, kratkoročne terjatve iz oddaje prostorov in opreme in podobno.

Vrednotenje v SII-bilanci stanja je enako kakor za bilanco stanja v skladu z MSRP.

D.1.12 Lastne delnice

Lastne delnice kotirajo na organiziranem trgu, zato se za namene SII-bilance stanja prevrednotijo na zaključno ceno na borzi na dan vrednotenja SII-bilance stanja.

D.1.13 Denar in denarni ustrezniki

Vrednotenje v SII-bilanci stanja je enako kakor v bilanci stanja v skladu z MSRP. Depoziti z izvirno zapadlostjo do treh mesecev se v SII-bilanci stanja obravnavajo enako kot depoziti z daljšo zapadlostjo, zato se izvede prerazporeditev v postavko depozitov, ki niso denarni ustrezniki.

D.1.14 Druga sredstva, ki niso izkazana drugje

Druga sredstva sestavljajo kratkoročne časovne razmejitve (kratkoročno odloženi stroški in kratkoročno nezaračunani prihodki). Med kratkoročno odloženimi stroški izkazujemo vnaprej plačane stroške zavarovanj, licenc, zakupnin in podobno. Druga sredstva se v SII-bilanci stanja pripoznajo v enaki višini kakor za bilanco stanja v skladu z MSRP, razen vnaprej plačanih stroškov, ki so ovrednoteni z ničelno vrednostjo.

D.2 Zavarovalno-tehnične rezervacije

Družba v bilanci stanja v skladu z MSRP znotraj zavarovalno-tehničnih rezervacij izkazuje neto vrednost zavarovalnih pogodb, ki so sredstva (knjigovodska vrednost portfeljev zavarovalnih pogodb, ki so sredstva) in zavarovalnih pogodb, ki so obveznosti (knjigovodska vrednost portfeljev zavarovalnih pogodb, ki so obveznosti). Sredstva in obveznosti iz zavarovalnih pogodb družba oblikuje v skladu z MSRP 17.

V SII-bilanci stanja se v postavko zavarovalno-tehničnih rezervacij ne prerazporedi nobenih postavk.

V SII-bilanci stanja družba iz postavke zavarovalno-tehničnih rezervacij prerazporedi:

zapadle terjatve za premijo prejetega pozavarovanja v postavko Terjatve iz naslova zavarovanj in do zavarovalnih posrednikov,
zapadle obveznosti za provizijo prejetega pozavarovanja v postavko Obveznosti do zavarovancev in zavarovalnih posrednikov,
premijske depozite pri cedentih v postavko Depoziti pri cedentih,
škodne depozite pri cedentih v postavko Depoziti pri cedentih.

Prevrednotenje pa izhaja iz razlik med metodologijama vrednotenja MSRP rezervacij in SII rezervacij.

Vrednotenje pozavarovalnega dela zavarovalno-tehničnih rezervacij je opisano pri vrednotenju sredstev v razdelku D.1.7 Znesek zavarovalno-tehničnih rezervacij, prenesen pozavarovateljem.

Izračuni najboljše ocene rezervacij se izvajajo na ravni pogodbe, končne vrednosti pa družba poroča na ravni vrst poslovanja. Zaradi zanemarljivega obsega in narave obveznosti sprejetih življenjskih pozavarovanj zunaj skupine, je metodologija za vrednotenje teh obveznosti enaka kot za premoženjska in NSLT zdravstvena zavarovanja, zato so obveznosti sprejetih življenjskih pozavarovanj razporejene k NSLT zdravstvenim zavarovanjem.

Najboljša ocena rezervacij je sestavljena iz najboljše ocene premijskih rezervacij in najboljše ocene škodnih rezervacij.

Osnovo za izračun najboljše ocene rezervacij, ki se nanašajo na posel zunaj skupine, predstavljajo projekcije nediskontiranih denarnih tokov za potrebe priprave zakonske bilance stanja v skladu z MSRP 17. Ti denarni tokovi so ločeni na denarne tokove, ki se nanašajo na preteklo kritje, in denarne tokove, ki se nanašajo na bodoče kritje. Prvi predstavljajo osnovo za izračun najboljše ocene škodnih rezervacij, drugi pa osnovo za izračun najboljše ocene premijskih rezervacij.

Ob tem se iz MSRP 17 denarnih tokov izločijo kategorije, ki glede na določila Delegirane uredbe niso sestavni del najboljše ocene rezervacij, nato pa se ti denarni tokovi razdelijo po vrstah poslovanja ter valutah in diskontirajo z uporabo krivulj netveganih obrestnih mer.

Najpomembnejši predpostavki pri izračunu najboljše ocene rezervacij sta ocena premije za posamezno pogodbo ter uporabljeni ultimativni količniki, predvsem za zadnje pogodbeno leto, kjer je zaradi neznanih škod in še neizteklega kritja največ negotovosti. Za sprejeta pozavarovanja zunaj skupine je zaradi večjega obsega katastrofalnih dogodkov delež pričakovanih ultimativnih škod v pričakovanih ultimativnih premijah zadnjega pogodbenega leta nekoliko višji kot leto poprej, kar pa zaradi dobrega pozavarovalnega programa ni znatno vplivalo na rezultate tega poslovnega odseka skupine.

Najboljša ocena rezervacij, ki se nanašajo na posel v skupini, se prevzame s strani odvisnih družb, njihovim denarnim tokovom se dodajo zgolj še pričakovani bodoči interni stroški, povezani s servisiranjem teh pogodb.

Dodatek za tveganje družba izračunava v skladu z Delegirano uredbo. Pri tem uporabljamo poenostavljeno metodo za projekcijo prihodnjih zneskov SCR, in sicer upoštevamo raven (2) hierarhije iz 77. člena Sklepa o podrobnejših navodilih za vrednotenje zavarovalno-tehničnih rezervacij: za določanje celotnega zahtevanega solventnostnega kapitala za vsako prihodnje leto se uporabi razmerje najboljše ocene za navedeno prihodnje leto in najboljše ocene zavarovalno-tehničnih rezervacij na datum vrednotenja. Izračunan dodatek za tveganje se dodeli na posamezne vrste poslovanja v razmerju izračunanih kapitalskih zahtev.

D.2.1 Vrednosti SII-zavarovalno-tehničnih rezervacij

V spodnjih preglednicah so prikazane vrednosti kosmate najboljše ocene rezervacij, pozavarovalnega dela najboljše ocene rezervacij in dodatka za tveganje po posameznih vrstah poslovanja.

	Kosmati	Pozavarovalni	Dodatek za
(v tisoč EUR)	znesek	del	tveganje
Proporcionalno pozavarovanje za stroške zdravljenja	-5	0	5
Proporcionalno pozavarovanje izpada dohodka	2.878	-36	275
Proporcionalno nezgodno pozavarovanje zaposlenih	0	0	0
Proporcionalno pozavarovanje avtomobilske odgovornosti	20.376	170	1.044
Druga proporcionalna pozavarovanja motornih vozil	15.528	1.678	1.134
Proporcionalno pomorsko, letalsko in transportno pozavarovanje	9.246	719	878
Proporcionalno požarno pozavarovanje in proporcionalno pozavarovanje druge škode na premoženju	86.360	15.698	5.590
Splošno proporcionalno pozavarovanje odgovornosti	16.455	-60	1.046
Kreditno in kavcijsko proporcionalno pozavarovanje	288	0	281
Proporcionalno pozavarovanje stroškov postopka	0	0	1
Proporcionalno pozavarovanje pomoči	-1	0	2
Različne finančne izgube	2.321	735	135
Neproporcionalno zdravstveno pozavarovanje	307	0	73
Neproporcionalno pozavarovanje odgovornosti	12.258	4.296	794
Neproporcionalno pomorsko, letalsko in transportno pozavarovanje	5.595	-664	994
Neproporcionalno premoženjsko pozavarovanje	88.575	21.407	10.312
Sprejeto življenjsko pozavarovanje	7.092	4.776	137
Celoten portfelj	267.272	48.719	22.701

Najboljša ocena rezervacij po vrstah poslovanja na dan 31. 12. 2024

(v tisoč EUR)	Kosmati	Pozavarovalni	Dodatek za
	znesek	del	tveganje
Proporcionalno pozavarovanje za stroške zdravljenja	20	0	1
Proporcionalno pozavarovanje izpada dohodka	2.397	48	273
Proporcionalno nezgodno pozavarovanje zaposlenih	0	0	0
Proporcionalno pozavarovanje avtomobilske odgovornosti	15.837	3	987
Druga proporcionalna pozavarovanja motornih vozil	9.721	4.244	1.010
Proporcionalno pomorsko, letalsko in transportno pozavarovanje	8.700	875	817
Proporcionalno požarno pozavarovanje in proporcionalno pozavarovanje druge škode na premoženju	67.855	14.953	4.991
Splošno proporcionalno pozavarovanje odgovornosti	16.043	1.362	1.240
Kreditno in kavcijsko proporcionalno pozavarovanje	570	0	198
Proporcionalno pozavarovanje stroškov postopka	-2	0	1
Proporcionalno pozavarovanje pomoči	0	0	0
Različne finančne izgube	3.867	2.065	187
Neproporcionalno zdravstveno pozavarovanje	398	1	60
Neproporcionalno pozavarovanje odgovornosti	13.549	5.925	792
Neproporcionalno pomorsko, letalsko in transportno pozavarovanje	9.278	-645	1.372
Neproporcionalno premoženjsko pozavarovanje	80.475	24.663	9.812
Sprejeto življenjsko pozavarovanje	8.287	5.241	75
Celoten portfelj	236.997	58.735	21.815

Najboljša ocena rezervacij po vrstah poslovanja na dan 31. 12. 2023

Kosmate najboljše ocene rezervacij so se v 2024 povečale za 30,3 milijona EUR, medtem ko so se čiste povečale za 40,3 milijona EUR. V letu 2024 je bila metodologija izračuna najboljše ocene rezervacij po SII spremenjena z namenom čim večjega poenotenja MSRP in SII rezervacij, tako vsebinsko kot postopkovno. Zaradi te spremembe primerjava s stanjem na koncu leta 2023 ne odraža dejanskega trenda. V letu 2023 smo bili priča velikim škodnim dogodkom, ki so bili med letom 2024 poplačani in v veliki meri oddani v retrocesijo. Leto 2024 je bilo bolj škodno ugodno, manjše škode pa niso presegale praga retrocesijske zaščite. Višina premijske rezervacije je usklajena z obsegom posla ter gibanjem nezapadlih terjatev.

Čiste MSRP rezervacije so nižje kot čiste SII rezervacije za 24,6 milijona EUR oziroma 10 %.

Glavne razlike pri vrednotenju čistih SII in MSRP rezervacij so:

Za diskontiranje se uporabi drugačna krivulja obrestnih mer, saj se pri SII uporabi krivulja netveganih obrestnih mer, ki jo objavlja EIOPA, pri MSRP pa se tej krivulji doda tudi likvidnostna premija.
V MSRP se v izračun zajamejo vse terjatve in obveznosti, pri vrednotenju SII rezervacij pa se vključi le nezapadli del terjatev in obveznosti iz pozavarovalnih poslov.
Prilagoditev za nefinančno tveganje je specifika MSRP standarda, v SII je ekvivalent temu dodatek za tveganje, se pa metodologiji izračuna nekoliko razlikujeta.
Pri SII izračunih je ves prihodnji dobiček obstoječih poslov pripoznan v primernih lastnih virih sredstev, v MSRP pa se le-ta razmejuje v pogodbeni storitveni marži (CSM27).

²⁷ Pogodbena storitvena marža (angl. CSM Contractual Service Margin). Predstavlja oceno nezasluženega dobička skupin zavarovalnih pogodb, ki na vsako poročevalsko obdobje še ni prepoznan v izkazu poslovnega izida, ker se nanaša na prihodnje storitve.

D.2.2 Opis ravni negotovosti, povezane z vrednostjo SII-zavarovalnotehničnih rezervacij

Ker raven negotovosti SII-rezervacij v največji meri izhaja iz uporabljenih predpostavk v samem izračunu najboljše ocene, smo testirali občutljivost ravni rezervacij na ključne parametre izračuna.

Pri najboljši oceni premijskih in škodnih rezervacij smo testirali vpliv naslednjih sprememb:

povečanje škodnega količnika v zadnjem pogodbenem letu za 10 %, saj je negotovost v tem obdobju največja zaradi težje predvidljivega razvoja že nastalih škod,
zmanjšanje upoštevanih že obračunanih, a še ne zapadlih premij in provizij iz naslova ocenjevanja nepravočasno prejetih obračunov za 10 %,
povečanje upoštevanih internih stroškov za 50 %.

Pri najboljši oceni rezervacij za življenjsko zavarovanje smo testirali vpliv naslednjih sprememb:

povečanje dolgoživosti oziroma znižanje stopenj smrtnosti za 20 %,
povečanje zneska rent za 3 %.

Pri celotni najboljši oceni rezervacij pa smo testirali vpliv naslednjih sprememb:

dvig krivulje netveganih obrestnih mer za 100 bazičnih točk,
padec krivulje netveganih obrestnih mer za 100 bazičnih točk.

Vpliv teh sprememb na višino čiste najboljše ocene rezervacij je prikazan v spodnji preglednici.

Testiranje občutljivosti rezervacij

v tisoč EUR	Vpliv šoka	Vpliv šoka v %
Najboljša ocena premijskih in škodnih rezervacij
povečanje škodnega količnika za 10 %	12.225	5,7 %
zmanjšanje nezapadlih premij in provizij za 10 %	4.124	1,9 %
povečanje internih stroškov za 50 %	2.580	1,2 %
Najboljša ocena rezervacij za življenjsko zavarovanje
znižanje stopenj smrtnosti za 20 %	180	7,8 %
povečanje zneska rent za 3 %	137	5,9 %
Celotna najboljša ocena rezervacij
dvig krivulje netveganih obrestnih mer za 100 bazičnih točk	-4.296	-2,0 %
padec krivulje netveganih obrestnih mer za 100 bazičnih točk	4.636	2,1 %

Drugih pomembnih področij negotovosti družba ni zaznala. Na podlagi predstavljenih izračunov občutljivosti je razvidno, da so SII-rezervacije zmerno občutljive do neobčutljive na spremembo navedenih predpostavk. Analiza občutljivosti torej ni odkrila področja oziroma predpostavk, ki bi povzročile večjo negotovost oblikovanih SII-rezervacij.

D.3 Druge obveznosti

D.3.1 Druge rezervacije razen zavarovalno-tehničnih rezervacij

Med drugimi rezervacijami družba izkazuje neto sedanjo vrednost za ugodnosti zaposlenih, ki vključujejo odpravnine ob upokojitvi in jubilejne nagrade.

Vrednost drugih rezervacij je po metodologiji SII enaka kot v bilanci stanja v skladu z MSRP.

D.3.2 Obveznosti do zavarovancev in zavarovalnih posrednikov

Denarni tokovi, vezani na obveznosti iz naslova prejetih pozavarovanj, se v skladu z določili MSRP 17 vključujejo v vrednotenje obveznosti iz zavarovalnih pogodb, zato družba v bilanci stanja v skladu z MSRP ločeno ne izkazuje obveznosti iz naslova prejetih pozavarovanj.

V SII-bilanci stanja družba iz kosmatih MSRP rezervacij v postavko obveznosti iz naslova zavarovanj in do zavarovalnih posrednikov prerazporedi zapadle obveznosti za provizijo prejetega pozavarovanja.

D.3.3 Obveznosti iz pozavarovanja in sozavarovanja

Denarni tokovi vezani na obveznosti iz naslova oddanih pozavarovanj se v skladu z določili MSRP 17 vključujejo v vrednotenju obveznosti iz pozavarovalnih pogodb, zato družba v bilanci stanja v skladu z MSRP ločeno ne izkazuje obveznosti iz naslova oddanih pozavarovanj.

V SII-bilanci stanja družba iz pozavarovalnega dela MSRP rezervacij v postavko obveznosti iz pozavarovanja in sozavarovanja prerazporedi zapadle obveznosti za premijo iz oddanega pozavarovanja.

D.3.4 Ostale obveznosti

Med ostalimi obveznostmi družba izkazuje kratkoročne obveznosti do zaposlenih iz naslova obračunanih plač in povračil stroškov, obveznosti za davke, obveznosti do dobaviteljev za obratovalne stroške in preostale obveznosti.

Vrednotenje v SII-bilanci stanja ne odstopa od vrednotenja v bilanci stanja v skladu z MSRP.

D.3.5 Podrejene obveznosti

Podrejeni obveznici družbe sta uvrščeni v trgovanje na organizirani trg Luksemburške borze.

Obveznosti iz naslova izdanih podrejenih obveznic so v skladu z MSRP vrednotene po odplačni vrednosti, zato se za namene SII-bilance stanja prevrednotijo na pošteno vrednost ob upoštevanju zaključne objavljene cene na Bloombergu na dan vrednotenja SII-bilance stanja.

D.3.6 Druge finančne obveznosti razen finančnih obveznosti do finančnih institucij

Med drugimi finančnimi obveznostmi izkazujemo dolgoročne obveznosti iz najemov, ki izpolnjujejo pogoje za vrednotenje po MSRP 16.

Vrednotenje v SII-bilanci stanja ne odstopa od vrednotenja v bilanci stanja v skladu z MSRP.

D.3.7 Druge obveznosti, ki niso izkazane drugje

Med drugimi obveznostmi družba izkazuje predvsem vnaprej vračunane stroške. Vrednotenje v SII-bilanci stanja ne odstopa od vrednotenja v bilanci stanja v skladu z MSRP.

D.4 Alternativne metode vrednotenja

Družba obdobno (vsaka tri leta) od neodvisnega zunanjega ocenjevalca vrednosti nepremičnin pridobi oceno tržne vrednosti nepremičnin, namenjenih lastni uporabi in naložbenih nepremičnin. Ocenjujemo, da tako pridobljena vrednost predstavlja najbolj reprezentativno oceno zneska, za katerega bi se lahko med dobro obveščenima strankama s pravico razpolaganja v strogo poslovnem odnosu izmenjale ocenjene nepremičnine. S strani zunanjega pooblaščenega ocenjevalca vrednosti nepremičnin je bila cenitev pridobljena v letu 2022, na podlagi katere je bila posodobljena ocenjena poštene vrednosti nepremičnin, namenjenih za lastno uporabo in naložbenih nepremičnin.

Pri naložbah v odvisne družbe Save Re, ki so zavarovalnice in ne kotirajo na organiziranem trgu, se za potrebe izračuna kapitalskih zahtev v skladu s standardno formulo SII-vrednost izračuna na podlagi vrednotenja s prilagojeno kapitalsko metodo kot presežek sredstev nad obveznostmi v SII-bilanci stanja posamezne zavarovalnice (v skladu s 13(4) členom Delegirane uredbe). Kjer je delež Save Re v odvisni družbi manjši kot 100 %, izvedemo sorazmerne prilagoditve.

Družba v SII-bilanci stanja vrednoti deleže v družbah, ki niso zavarovalnice, z uporabo kapitalske metode MSRP v skladu s členom 13(5) Delegirane uredbe. Pri tem se nabavna vrednost, ki je osnova za izračun kapitalske metode, zmanjša za dobro ime, ki je bilo del nabavne vrednosti. Vrednost dobrega imena in drugih neopredmetenih sredstev, ki bi bila v skladu z metodologijo vrednotenja sredstev ovrednotena z ničelno vrednostjo, se odšteje od dobljene vrednosti družbe.

Nekotirajoče delnice so vrednotene po nabavni vrednosti. Tržna vrednost, izračunana z notranjim modelom, ki v večji meri upošteva neopazovane vložke, se uporablja le za ugotavljanje potrebe po slabitvi.

D.5 Druge informacije

Družba v povezavi z vrednotenjem nima drugih pomembnih informacij.

E.Upravljanje kapitala

POROČILO O SOLVENTNOSTI IN FINANČNEM POLOŽAJU 2024

104

Družba upravljanje kapitala opredeljuje v politiki upravljanja kapitala Zavarovalne skupine Sava in družbe. Ta opredeljuje cilje in ključne dejavnosti, povezane z upravljanjem kapitala. Upravljanje kapitala je neločljivo povezano s strategijo prevzemanja tveganj, ki določa pripravljenost za prevzem tveganj.

Cilji upravljanja kapitala v družbi so:

solventnost v razponu optimalne kapitaliziranosti na daljši rok v skladu z določili v strategiji prevzemanja tveganj;
ustrezna mera prožnosti financiranja;
sprejemljiva stopnja nestanovitnosti razpoložljivega kapitala in solventostnega količnika;
usmerjanje poslovnih odsekov, ki vežejo kapital, k doseganju ustrezne dobičkovnosti;
usmerjanje poslovanja k doseganju ustreznega donosa na kapital oziroma ustreznega dividendnega donosa za delničarje.

Z ustreznim upravljanjem kapitala želi družba zagotoviti, da ima vedno na voljo zadostno višino virov za pokrivanje svojih obveznosti in izpolnjevanje zakonskih zahtev glede kapitala. Pri tem mora biti struktura lastnih virov sredstev, ki zagotavljajo kapitalsko ustreznost, skladna z zakonodajo ter zagotavljati optimalno razmerje med dolžniškim in lastniškim virom financiranja. Višina lastnih virov sredstev mora biti vedno zadostna vsaj za pokrivanje zakonodajnega zahtevanega solventnostnega kapitala ter tudi za doseganje ciljne bonitetne ocene in drugih ciljev družbe.

Pomemben vhodni element pri upravljanju kapitala in poslovnem načrtovanju je strategija prevzemanja tveganj in v njej določena pripravljenost za prevzem tveganj. Strategija prevzemanja tveganj v povezavi s kapitalom in kapitalsko ustreznostjo določa spodnjo višino solventnostnega količnika. Pripravljenost za prevzem tveganj družbe v povezavi s kapitalsko ustreznostjo je določena tako, da zadosti tudi zakonodajnim zahtevam in zahtevam bonitetnih agencij.

Družba vsako leto pripravi finančni načrt za naslednje triletno obdobje. V prvi fazi vsakoletnega preverjanja potenciala za optimizacijo kapitala oziroma za dodatno dodelitev kapitala se pregledajo rezultati zadnjega izračuna višine in strukture primernih lastnih virov sredstev in SCR. Na podlagi izhodišč se nato pripravita poslovni načrt za prihodnje triletno obdobje in načrt upravljanja kapitala, vključno z dejavnostmi, potrebnimi za doseganje ciljev dodelitve kapitala.

Osnova za izračun primernih lastnih virov sredstev, SCR in posledično solventnostnega količnika družbe so triletne finančne projekcije. Z izračunom se preveri skladnost s pripravljenostjo za prevzem tveganj in po potrebi izvedejo prilagoditve poslovnega načrta. V načrtovano uporabo kapitala so ustrezno vključene tudi postavke njegove načrtovane potrošnje, kot so redne dividende, lastne delnice in projekti, za katere je potreben dodatni kapital.

Pri dodelitvi kapitala na poslovne dejavnosti je treba zagotoviti ustrezno donosnost lastniškega kapitala. Tako se znotraj kapitala, namenjenega pokrivanju tveganj, ob upoštevanju poslovnega vidika, iščejo možnosti za največje vrednosti razmerja med donosom odseka, ki veže kapital in dodeljenim kapitalom (optimalno razmerje med donosom in tveganjem).

E.1 Lastna sredstva

Družba na dan 31. 12. 2024 izkazuje presežek sredstev nad obveznostmi v višini 763,6 milijona EUR (31. 12. 2023: 668,2 milijona EUR).

Osnovni lastni viri sredstev oziroma presežek sredstev nad obveznostmi družbe se v nadaljevanju zmanjšajo za:

lastne delnice v višini 68,9 milijona EUR (31. 12. 2023: 48,2 milijona EUR),
predvidljive dividende v višini 34,9 milijona EUR (31. 12. 2023: 25,6 milijona EUR), katerih višina je določena s predlogom uprave in nadzornega sveta družbe skupščini delničarjev,
druge postavke v skladu z določili ZZavar-1.

Presežek sredstev nad obveznostmi družbe se poveča za podrejene obveznosti v višini 115,0 milijona EUR (31. 12. 2023: 58,7 milijona EUR), saj te predstavljajo del osnovnih lastnih virov sredstev družbe. Podrejene obveznosti so se v letu 2024 povišale zaradi nove podrejene obveznice, izdane v oktobru 2024.

Osnovni lastni viri sredstev se morajo dodatno zmanjšati za celotno vrednost udeležb v drugih finančnih in kreditnih institucijah (razen v zavarovalnici), ki presega 10 % postavk lastnih virov sredstev družbe (vplačanega osnovnega kapitala skupaj z uskladitvenimi rezervami). Poleg tega se zmanjšajo tudi za del vrednosti vseh udeležb v finančnih in kreditnih institucijah (razen tistih, ki že same presegajo 10 % in so zato izločene), ki presega 10 % postavk lastnih virov sredstev družbe. Družba na dan 31. 12. 2024 nima tovrstnih izločitev iz lastnih virov sredstev.

Družba na dan 31. 12. 2024 ne izkazuje prilagoditev za druge postavke v skladu z ZZavar-1.

Pomožni lastni viri sredstev so postavke, ki ne spadajo med osnovne lastne vire sredstev in jih družba lahko vpokliče za pokritje svojih izgub. Mednje spadajo nevplačani osnovni kapital ali ustanovni kapital, ki ni bil vpoklican, akreditivi in jamstva ter katerekoli druge pravne zaveze, ki jih je družba prejela. Družba na dan 31. 12. 2024 ne izkazuje pomožnih lastnih virov sredstev.

V spodnji preglednici je prikazana struktura lastnih virov sredstev družbe.

v tisoč EUR	31. 12. 2024	31. 12. 2023
Navadne delnice (skupaj z lastnimi delnicami)	71.856	71.856
Vplačani presežek kapitala v zvezi z navadnimi delnicami	54.240	54.240
Ustanovni kapital, prispevki članov ali enakovredna postavka
osnovnih lastnih virov sredstev družb za vzajemno	0	0
zavarovanje ali družb, ki delujejo po načelu vzajemnosti
Sredstva na podrejenih računih članov družbe za vzajemno zavarovanje	0	0
Presežek sredstev	0	0
Prednostne delnice	0	0
Vplačani presežek kapitala v zvezi s prednostnimi delnicami	0	0
Uskladitvene rezerve (= (1) - (2) - (3) - (4) - (5))	529.537	465.137
(1) Presežek sredstev nad obveznostmi	763.620	668.247
(2) Lastne delnice (v posesti neposredno in posredno)	68.879	48.215
(3) Prilagoditev za omejene postavke lastnih sredstev v zvezi s portfelji uskladitvenih prilagoditev in omejenimi skladi	0	0
(4) Predvidljive dividende, razdelitve in dajatve	34.870	25.571
(5) Druge postavke osnovnih lastnih sredstev	130.335	129.323
Podrejene obveznosti	114.977	58.703
Znesek neto odloženih terjatev za davek	4.238	3.227
Skupni osnovni lastni viri sredstev po odbitkih	774.848	653.163

Skupni osnovni lastni viri sredstev po odbitkih so se v primerjavi s stanjem na dan 31. 12. 2023 zvišali za 121,7 milijona EUR. Največji vpliv na rast lastnih virov sredstev imata višja vrednost udeležb v odvisne in pridružene družbe, kar je posledica predvsem dobrih poslovnih rezultatov družb in ugodnejšega vrednotenja naložb ter izdaja novega podrejenega dolga v oktobru 2024. Dodatno na rast lastnih virov sredstev vpliva tudi ugoden tekoči poslovni rezultat družbe.

Družba v okviru lastnih virov sredstev na dan 31. 12. 2024 izkazuje tudi neto odložene terjatve za davek, ki so podrobnejše opisane v razdelku D Vrednotenje za namene solventnosti.

V spodnji preglednici so prikazane izvedene prilagoditve kapitala, izkazanega v skladu z MSRP, pri vrednotenju bilance stanja v skladu s Solventnostjo II.

Prilagoditve kapitala v skladu z MSRP pri vrednotenju SII-bilance stanja

v tisoč EUR	31. 12. 2024	31. 12. 2023
Kapital v skladu z MSRP	458.953	430.897
Razlika pri vrednotenju udeležb	226.001	166.254
Razlika pri vrednotenju drugih sredstev	-14.193	-8.092
Razlika pri vrednotenju zavarovalno-tehničnih rezervacij	18.869	19.838
Razlika pri vrednotenju drugih obveznosti	5.112	11.134
Predvidljive dividende, razdelitve in dajatve	-34.870	-25.571
Podrejene obveznosti, ki so del osnovnih lastnih virov sredstev	114.977	58.703
Skupni osnovni lastni viri sredstev po odbitkih v skladu s Solventnostjo II	774.848	653.163
Od tega prvi razred	655.633	591.233
Od tega drugi razred	65.147	58.703
Od tega tretji razred	54.068	3.227

Kot je razvidno iz preglednice, glavnina razlik na sredstvih izvira iz prevrednotenja udeležb v odvisne in pridružene družbe, pri čemer glavnina razlik izhaja iz prevrednotenja zavarovalnic. Pri obveznostih je največja razlika iz prevrednotenja zavarovalno-tehničnih rezervacij v skladu z zahtevami zakonodaje Solventnost II. Podrobni opis uporabljene metodologije vrednotenja se nahaja v razdelku D Vrednotenje za namene solventnosti.

MCR in SCR družba pokriva z lastnimi viri sredstev. Družba za pokrivanje kapitalskih zahtev v skladu z zakonodajo ne sme uporabiti vsakršnih lastnih virov sredstev. S tem namenom zakonodaja Solventnost II lastne vire sredstev razvršča v tri kakovostne razrede. Ti se med seboj razlikujejo glede na trajanje in zmožnost absorbiranja tveganja. V prvi razred se tako vključujejo lastni viri sredstev, ki večinoma zadoščajo pogojem iz prve in druge točke prvega odstavka 196. člena ZZavar-1, kar pomeni, da je postavka v vsakem trenutku na voljo za pokrivanje izgub (stalna razpoložljivost) in da je ob morebitnem prenehanju družbe na voljo imetniku šele po tem, ko so izpolnjene oziroma poplačane vse druge obveznosti družbe. Pri tem se upošteva, ali ima postavka lastnih virov sredstev rok zapadlosti, ali je potrjena odsotnost spodbud za plačilo in ali je postavka prosta obremenitev.

V prvi razred lastnih virov sredstev družba vključuje:

vplačane navadne delnice,
vplačane kapitalske rezerve,
uskladitvene rezerve, ki so določene kot presežek sredstev nad obveznostmi, zmanjšane za vplačane navadne delnice in kapitalske rezerve ter vrednost lastnih delnic in predvidljivih dividend.

Družba v prvem kakovostnem razredu lastnih virov sredstev ne izkazuje postavk lastnih virov sredstev, ki bi imele omejeno trajanje, postavke pa nimajo statusa podrejenosti in zanje ni mogoče zahtevati predčasnega poplačila.

V drugi razred se vključujejo lastni viri sredstev, ki večinoma vsebujejo značilnosti druge točke prvega odstavka 196. člena ZZavar-1, kar pomeni, da so ob morebitnem prenehanju delovanja družbe na voljo imetniku šele po tem, ko so izpolnjene oziroma poplačane vse druge obveznosti družbe. Pri tem se upošteva, ali ima postavka lastnih virov sredstev rok zapadlosti, ali je potrjena odsotnost spodbud za plačilo in ali je postavka prosta obremenitev.

V drugi razred lastnih virov sredstev družba vključuje podrejene obveznosti oziroma podrejeni dolg izdan v oktobru 2019, ki zapade po obdobju 20 let po izdaji in ima možnost predčasnega odpoklica po obdobju 10 let. Podrejene obveznosti imajo status podrejenosti.

V tretjem razredu so postavke lastnih virov sredstev, ki se ne razvrstijo v prvi in drugi razred. V tretji razred lastnih virov sredstev družba vključuje podrejene obveznosti oziroma podrejeni dolg izdan v oktobru 2024, ki zapade v plačilo po obdobju 5 let po izdaji. Družba ima v tretji kakovostni razred razporejene tudi neto terjatve za odloženi davek, ki so podrobneje opisane v razdelku D Vrednotenje za namene solventnosti.

Zakonske omejitve pokrivanja SCR in MCR, na podlagi katerih se določi višina primernih lastnih virov sredstev, so zapisane v spodnji preglednici.

Omejitve za lastne vire sredstev, namenjene pokrivanju SCR in MCR
-------------------------------------------------------------------	--	--

	Razred 1	Razred 2	Razred 3
Pokrivanje SCR	najmanj 50 % SCR	ni dodatnih omejitev28	največ 15 % SCR
Pokrivanje MCR	najmanj 80 % MCR	največ 20 % MCR	ni primeren za pokrivanje

V spodnjih dveh preglednicah so prikazani zneski primernih lastnih virov sredstev za pokrivanje SCR in MCR. Ti so razvrščeni v zgoraj opisane in zakonsko predpisane razrede.

Primerni lastni viri sredstev za pokrivanje SCR
-------------------------------------------------	--

v tisoč EUR	Skupaj	Razred 1	Razred 2	Razred 3
na dan 31. 12. 2024	759.481	655.633	65.147	38.702
na dan 31. 12. 2023	653.163	591.233	58.703	3.227

²⁸ Razred 2 in razred 3 lahko skupaj znašata največ 50 % SCR.

Primerni lastni viri sredstev za pokrivanje MCR

v tisoč EUR	Skupaj	Razred 1	Razred 2	Razred 3
na dan 31. 12. 2024	668.534	655.633	12.901	0
na dan 31. 12. 2023	602.530	591.233	11.296	0

Glavnina primernih lastnih virov sredstev družbe je na dan 31. 12. 2024 uvrščena v prvi razred in med postavkami primernih lastnih virov sredstev nima pomožnih lastnih virov sredstev. V drugi razred družbe so razvrščene podrejene obveznosti oziroma podrejeni dolg, izdan v letu 2019, v tretji razred pa ima družba razvrščene podrejene obveznosti oziroma podrejeni dolg, izdan v letu 2024, ter neto terjatve za odloženi davek. Glede na zakonske omejitve je družba za pokrivanje SCR upoštevala lastne vire sredstev tretjega kakovostnega razreda le v višini 15 % SCR.

Med primernimi lastnimi viri sredstev za pokrivanje MCR je družba glede na zakonske omejitve upoštevala podrejene obveznosti, ki so razvrščene v drugi kakovostni razred, le v višini 20 % višine MCR, lastni viri družbe v tretjem kakovostnem razredu pa niso primerni za pokrivanje MCR.

V okviru izkazanih primernih lastnih virov sredstev družba ne izkazuje postavk, za katere bi veljale prehodne ureditve zakonodaje.

E.2 Zahtevani solventnostni kapital in zahtevani minimalni kapital

E.2.1 Zahtevani solventnostni kapital (SCR)

Družba SCR in MCR izračunava v skladu s standardno formulo.

V spodnji preglednici je prikazan skupni znesek SCR, znesek SCR posameznih modulov tveganj, znesek primernih lastnih virov sredstev in solventnostni količnik družbe.

Zahtevani solventnostni kapital po modulih tveganj

v tisoč EUR	31. 12. 2024	31. 12. 2023
SCR	258.013	225.927
Prilagoditve za TP in DT	0	0
Operativno tveganje	7.837	6.899
Zahtevani osnovni solventnostni kapital (BSCR)	250.175	219.029
Vsota posameznih tveganj	322.259	282.119
Vpliv razpršitve tveganj	-72.083	-63.091
Tržno tveganje	164.427	150.941
Tveganje neplačila nasprotne stranke	7.695	9.893
Tveganje življenjskih zavarovanj	961	360
Tveganje zdravstvenih zavarovanj	3.008	2.605
Tveganje premoženjskih zavarovanj	146.168	118.320
Primerni lastni viri sredstev	759.481	653.163
Solventnostni količnik	294 %	289 %

Največji delež SCR na dan 31. 12. 2024 izvira iz tržnega tveganja, ki se je glede na dan 31. 12. 2023 povečalo predvsem zaradi rasti vrednosti udeležb v odvisne družbe, kar je predvsem posledica dobrih tekočih rezultatov odvisnih družb in ugodnejšega vrednotenja naložb. Glede na 31. 12. 2023 se je precej povečalo tudi tveganje premoženjskih zavarovanj, kjer se je zaradi rasti portfelja povečalo tako tveganje premij in rezervacij kot tveganje katastrof. Podrobnosti sprememb posameznega modula so navedene v razdelku C Profil tveganj.

Družba ima razmeroma majhen portfelj sprejetih življenjskih pozavarovanj (iz rent, ki izhajajo iz premoženjskih zavarovanj ter iz riziko življenjskih zavarovanj). Družba ločeno izračunava tveganje sprejetih življenjskih pozavarovanj večine cedentov znotrajskupine. Za ta pozavarovanja izračunava SCR v modulu tveganj življenjskih zavarovanj na podlagi izračunov družb skupine. Kapitalske zahteve za sprejeta življenjska pozavarovanja zunaj skupine pa se v skladu z naravo posla izračunavajo v modulu za NSLT zdravstvena zavarovanja.

Družba pri izračunu SCR ne uporablja poenostavitev iz členov 88–112 Delegirane uredbe. Prav tako družba v izračunu SCR za premoženjska zavarovanja in NSLT zdravstvena zavarovanja ne uporablja parametrov, specifičnih za posamezno podjetje.

Prilagoditev zaradi absorpcijske zmožnosti odloženih davkov družba izračunava v skladu z Delegirano uredbo in 23. členom Sklepa o pogojih in načinu pokrivanja izgub z zmanjševanjem zavarovalnotehničnih rezervacij in odloženih davkov. Prilagoditve so oblikovane v višini najvišje možne prilagoditve za absorpcijske zmožnosti odloženih davkov, ki jo lahko upoštevamo brez dokazovanja, to je do višine neto obveznosti za odložene davke v SII-bilanci stanja. Ker so terjatve za odložene davke višje od obveznosti za odložene davke v SII-bilanci stanja, je na 31. 12. 2024 upoštevana prilagoditev SCR za odložene davke enaka 0 EUR.

Na spodnji sliki so prikazani posamezni moduli tveganj standardne formule, SCR in primerni lastni viri sredstev družbe na dan 31. 12. 2024.

Zahtevani solventnostni kapital po modulih tveganj na dan 31. 12. 2024 (v milijonih EUR)

Kot lahko vidimo iz zgornje slike, je stanje primernih lastnih virov sredstev znatno višje od SCR, kar potrjuje tudi visok solventnostni količnik družbe, ki na dan 31. 12. 2024 znaša 294 % (31. 12. 2023: 289 %).

V strategiji prevzemanja tveganj Zavarovalne skupine Sava je eno od glavnih meril pripravljenosti za prevzem tveganj višina solventnostnega količnika. V skladu z veljavno strategijo prevzemanja tveganj mora biti solventnostni količnik nad 200 %, iz česar izhaja, da je družba tudi glede na notranja merila na 31. 12. 2024 dobro kapitalizirana.

V decembru 2024 so bile potrjene tudi finančne projekcije in izračun primernih lastnih virov sredstev, SCR in solventnostnega količnika za naslednje triletno obdobje. Višina solventnostnega količnika družbe je v naslednjem triletnem obdobju načrtovana na ravni, ki je skladna s strategijo prevzemanja tveganj.

E.2.2 Zahtevani minimalni kapital

Sava Re izračunava MCR v skladu s členi 248–251 Delegirane uredbe. MCR se za premoženjska zavarovanja izračuna kot linearna kombinacija obračunanih premij po odbitku premij za pozavarovalne pogodbe in zavarovalno-tehničnih rezervacij brez dodatka za tveganje po odbitku izterljivih zneskov iz pozavarovalnih pogodb. Linearna kombinacija vključuje vse segmente premoženjskih zavarovanj. Vhodni podatki za izračun so prikazani v naslednji preglednici.

v tisoč EUR 31. 12. 2024	Čista najboljša	Čiste obračunane
	ocena ZTR	premije
Zavarovanje in proporcionalno pozavarovanje za stroške zdravljenja	0	122
Zavarovanje in proporcionalno pozavarovanje izpada dohodka	2.914	5.973
Nezgodno zavarovanje in nezgodno proporcionalno pozavarovanje zaposlenih	0	0
Zavarovanje in proporcionalno pozavarovanje avtomobilske odgovornosti	20.206	20.486
Drugo zavarovanje in proporcionalno pozavarovanje motornih vozil	13.850	29.033
Pomorsko, letalsko in transportno zavarovanje ter proporcionalno pozavarovanje	8.527	8.571
Požarno zavarovanje in proporcionalno pozavarovanje ter zavarovanje in proporcionalno pozavarovanje druge škode na premoženju	70.662	65.528
Splošno zavarovanje in proporcionalno pozavarovanje odgovornosti	16.515	5.222
Kreditno in kavcijsko zavarovanje in proporcionalno pozavarovanje	288	74
Zavarovanje in proporcionalno pozavarovanje stroškov postopka	0	2
Zavarovanje in proporcionalno pozavarovanje pomoči	0	39
Zavarovanje in proporcionalno pozavarovanje različnih finančnih izgub	1.586	447
Neproporcionalno zdravstveno pozavarovanje	307	861
Neproporcionalno pozavarovanje odgovornosti	7.962	4.747
Neproporcionalno pomorsko, letalsko in transportno pozavarovanje	6.259	2.801
Neproporcionalno premoženjsko pozavarovanje	67.168	37.206

Vhodni podatki, ki jih družba uporablja za izračun MCR

v tisoč EUR 31. 12. 2023	Čista najboljša ocena ZTR	Čiste obračunane premije
Zavarovanje in proporcionalno pozavarovanje za stroške zdravljenja	20	17
Zavarovanje in proporcionalno pozavarovanje izpada dohodka	2.349	5.154
Nezgodno zavarovanje in nezgodno proporcionalno pozavarovanje zaposlenih	0	0
Zavarovanje in proporcionalno pozavarovanje avtomobilske odgovornosti	15.834	17.177
Drugo zavarovanje in proporcionalno pozavarovanje motornih vozil	5.478	25.817
Pomorsko, letalsko in transportno zavarovanje ter proporcionalno pozavarovanje	7.825	9.242
Požarno zavarovanje in proporcionalno pozavarovanje ter zavarovanje in proporcionalno pozavarovanje druge škode na premoženju	52.902	55.162
Splošno zavarovanje in proporcionalno pozavarovanje odgovornosti	14.681	4.209
Kreditno in kavcijsko zavarovanje in proporcionalno pozavarovanje	570	447
Zavarovanje in proporcionalno pozavarovanje stroškov postopka	0	9
Zavarovanje in proporcionalno pozavarovanje pomoči	0	1
Zavarovanje in proporcionalno pozavarovanje različnih finančnih izgub	1.802	582
Neproporcionalno zdravstveno pozavarovanje	398	712
Neproporcionalno pozavarovanje odgovornosti	7.624	2.678
Neproporcionalno pomorsko, letalsko in transportno pozavarovanje	9.923	1.669
Neproporcionalno premoženjsko pozavarovanje	55.812	47.350

Zahtevani minimalni kapital za življenjska zavarovanja se izračuna kot linearna kombinacija zavarovalnotehničnih rezervacij brez dodatka za tveganje ter tveganega kapitala.

Vhodni podatki, ki jih družba uporablja za izračun MCR za življenjska pozavarovanja

v tisoč EUR	31. 12. 2024	31. 12. 2023
Druge obveznosti iz življenjskih in zdravstvenih pozavarovanj	2.316	3.046
Tvegani kapital za vse obveznosti iz življenjskega pozavarovanja	448.456	456.864

V spodnji preglednici je prikazan znesek MCR družbe.

Zahtevani minimalni kapital

v tisoč EUR	31. 12. 2024	31. 12. 2023
Linearni zahtevani MCR	46.998	42.322
Absolutni prag za MCR	3.900	3.900
Združeni MCR	64.503	56.482
MCR	64.503	56.482
Primerni lastni viri sredstev za pokrivanje MCR	668.534	602.530
Količnik MCR	1.036 %	1.067 %

E.3 Uporaba podmodula tveganja lastniških vrednostnih papirjev, temelječega na trajanju, pri izračunu zahtevanega solventnostnega kapitala

Pri izračunu zahtevanega solventnostnega kapitala družba ne uporablja podmodula tveganja lastniških vrednostnih papirjev, temelječega na trajanju.

E.4 Razlika med standardno formulo in kakršnim koli uporabljenim notranjim modelom

Družba za izračunavanje kapitalske ustreznosti ne uporablja notranjih modelov.

E.5 Neskladnost z zahtevanim minimalnim kapitalom in neskladnost z zahtevanim solventnostnim kapitalom

Družba je na dan 31. 12. 2024 skladna z zakonodajo, saj izkazuje visok solventnostni količnik, ki je znatno višji od zahtevanih 100 %. Prav tako ima družba na dan 31. 12. 2024 visok presežek primernih lastnih virov sredstev nad zahtevanim minimalnim kapitalom.

Iz opravljenih projekcij zahtevanega solventnostnega kapitala in primernih lastnih virov sredstev ocenjujemo, da bo solventnosti količnik Save Re v obdobju triletnih projekcij višji od 100 %, kot zahteva zakonodajni okvir. Zato družba ne pričakuje dodatnih dejanj oziroma ukrepov v smislu izpolnjevanja kapitalskih zahtev.

E.6 Druge informacije

Družba v zvezi z upravljanjem kapitala nima drugih pomembnih informacij.

Priloga – slovar izbranih strokovnih izrazov

Slovenski izraz	Angleški izraz	Pomen
Analiza občutljivosti	Sensitivity analysis	Analiza občutljivosti se nanaša na spremembo posameznega parametra, ki vpliva na vrednost sredstev, obveznosti in/ali lastnih virov sredstev družbe, ter na ugotavljanje učinka teh sprememb na njihovo vrednost.
CAPM	Capital asset pricing model	Model, ki opisuje odnos med tveganjem in pričakovanim donosom sredstev.
EPIFP	Expected profits included in future premiums	Prihodnji pričakovani dobički vključeni v prihodnje premije.
Fizična tveganja podnebnih sprememb	Physical risks of climate change	Tveganja, ki se pojavijo zaradi fizičnih učinkov podnebnih sprememb. Vključujejo pereča fizična tveganja, ki se pojavijo zaradi vremenskih dogodkov in negativno vplivajo na poslovanje in kronična fizična tveganja, ki se pojavijo zaradi dolgoročnih podnebnih sprememb in negativno vplivajo na poslovanje družbe.
Kakovostni razred kapitala	Tier of capital	Postavke lastnih virov sredstev se na podlagi meril (na primer: trajanje, ali gre za osnovni ali pomožni lastni vir sredstev) razvrstijo v tri razrede.
Kombinirani količnik	Combined ratio	Seštevek škodnega in stroškovnega količnika. Količnik za skupino je izračunan za poslovna odseka pozavarovanje in premoženjska zavarovanja. Količnik za Savo Re ne vključuje holdinških stroškov. Pri prehodu na MSRP 17 je skupina ostala pri obstoječi neto/neto metodologiji za izračun kombiniranega količnika. Med letom 2023 se je skupina skladno s pristopom drugih primerljivih zavarovalnic odločila za spremembo metodologije na neto/bruto izračun kombiniranega količnika, ki tudi sledi logiki prikaza izkaza poslovnega izida po MSRP 17. Spremenjena metodologija je bila prvič uporabljena v letnem poročilu za leto 2023. Po novi metodologiji se strošek pozavarovanja v neto znesku upošteva v števcu, v imenovalec pa se vključijo zavarovalni prihodki brez odštetega dela, ki je prenesen v pozavarovanje. Na ta način se kombinirani količnik za malenkost poslabša, je pa za realno primerjavo ustrezno preračunan tudi kombinirani količnik za predhodno leto.
Kosmate premije	Gross premiums written	Premije, ki so obračunane po vseh policah, sklenjenih in obnovljenih v danem obdobju, ne glede na to, ali so bile zaslužene ali ne.
Lastna ocena tveganj in solventnosti – ORSA	Own risk and solvency assessment – ORSA	Lastna ocena tveganj, povezanih s poslovnim in strateškim načrtom družbe, ter ocena ustreznosti lastnih virov sredstev za pokrivanje tveganj.
Meje dovoljenega tveganja	Risk tolerance limits	Meje za posamezne kategorije tveganj, vključene v profil tveganj družbe, in meje za mere tveganj, ki se spremljajo pri vsakodnevnem upravljanju tveganj. Določijo se enkrat letno in v skladu s pripravljenostjo za prevzem tveganj, določeno v strategiji prevzemanja tveganj družbe, temeljiti pa morajo na analizah občutljivosti, stresnih testih in scenarijih ali strokovni presoji.
Modificirano trajanje	Modified duration	Modificirano trajanje meri občutljivost portfelja na vzporedne premike na krivulji obrestnih mer. Sprememba obrestnih mer za +/-1 % ima na portfelj aproksimativno vpliv -/+MD %.
MSRP	IFRS	Mednarodni standardi računovodskega poročanja. V Evropski uniji poenotena zbirka predpisov, ki urejajo računovodsko evidentiranje poslovanja.

Slovenski izraz	Angleški izraz	Pomen
Načrt neprekinjenega poslovanja	Business continuity procedures	Dokument, ki vključuje postopke zagotavljanja neprekinjenega delovanja ključnih delovnih procesov in sistemov. Krizni načrt je sestavni del načrta neprekinjenega poslovanja ter določa tehnične in organizacijske ukrepe za ponovno vzpostavitev delovanja in zmanjšanja posledic hudih motenj poslovanja.
Največja verjetna škoda – PML	Probable maximum loss – PML	To je maksimalni znesek škode, ki po oceni zavarovalnice lahko nastane na zavarovanem riziku v enem škodnem dogodku. Običajno je izražen v odstotku od zavarovalne vsote, v skrajnem primeru je enak celotni zavarovalni vsoti (PML predstavlja v tem primeru 100 odstotkov zavarovalne vsote).
Naložbe FVTPL	Investments at Fair Value Through Profit or Loss	Finančne naložbe, merjene po pošteni vrednosti prek poslovnega izida.
Nastajajoča tveganja	Emerging risk	Nova ali že zaznana tveganja, ki se pojavijo v novih oziroma neznanih okoliščinah in katerih vpliv ni v celoti znan.
NSLT zdravstvena zavarovanja	NSLT health business	Zdravstvena zavarovanja, ki se izvajajo na podobnih osnovah kot premoženjska zavarovanja.
Operativni limiti	Operational limits	Na podlagi izraženih mej dovoljenega tveganja se postavijo operativne omejitve za posamezna področja: na primer meje pri sklepanju zavarovanj ali naložbene meje, ki jih zaposleni prve obrambne linije uporabljajo pri vsakodnevnem upravljanju tveganj in omogočajo, da družba ostane znotraj pripravljenosti za prevzem tveganj.
Osnovni zahtevani solventnostni kapital – BSCR	Basic solvency capital requirement – BSCR	Osnovni zahtevani solventnostni kapital po standardni formuli je znesek, ki temelji na zakonsko predpisanem izračunu teh tveganj: tveganje premoženjskih zavarovanj, tveganje življenjskih zavarovanj, tveganje zdravstvenih zavarovanj, tržno tveganje in tveganje neplačila nasprotne stranke.
Parametri, specifični za posamezno podjetje – USP	Undertaking specific parameters – USP	V okviru standardne formule lahko (po)zavarovalnice standardne odklone za tveganje premije in rezervacije NSLT zdravstvenih zavarovanj za posle, za katere se uporablja sistem za izravnavo zdravstvenega tveganja, nadomestijo s parametri, specifičnimi za zavarovalnico in pozavarovalnico, v skladu s členom 104(7) Direktive 2009/138/ES.
Poročilo o solventnosti in finančnem položaju – PSFP	Solvency and financial condition report – SFCR	Zavarovalnice in pozavarovalnice najmanj enkrat letno javno objavijo poročilo o solventnosti in finančnem položaju. Poročilo vsebuje opis poslov in delovanja družbe, sistema upravljanja, profila tveganj, vrednotenja za namene Solventnosti II, strukture in kakovosti lastnih virov ter znesek zahtevanega in minimalnega solventnostnega kapitala družbe.
Primerni lastni viri sredstev	Eligible own funds	Lastni viri sredstev, primerni za pokrivanje zahtevanega solventnostnega kapitala.
Prilagoditve za TP in DT	Adjustment for the loss-absorbing capacity of technical provisions and deferred taxes	Prilagoditev zaradi možnosti pokrivanja izgub s hkratnim zmanjšanjem zavarovalno-tehničnih rezervacij in zaradi odloženih davkov.
Pripravljenost za prevzem tveganj	Risk appetite	Stopnja tveganja, ki jo je družba pripravljena prevzeti v skladu s svojimi strateškimi cilji. V Savi Re je opredeljena s sprejemljivim solventnostnim količnikom, stopnjo likvidnosti sredstev, dobičkovnostjo zavarovalnih produktov in tveganjem ugleda.
Profil tveganj	Risk profile	Vsa tveganja, ki jim je družba izpostavljena, in količinska opredelitev te izpostavljenosti za vse kategorije tveganj.

Slovenski izraz	Angleški izraz	Pomen
SSP scenarij29	Shared Socioeconomic Pathways	Različni poteki vsebnosti in izpustov toplogrednih plinov.
Register tveganj	Risk register	Seznam vseh prepoznanih tveganj, ki ga družba vodi in redno posodablja.
Scenarij	Scenario	Scenarij se nanaša na ugotavljanje učinka hkratne spremembe več parametrov, na primer istočasne spremembe v različnih skupinah tveganj, ki vplivajo na zavarovalne posle, vrednosti finančnih naložb in spremembo obrestnih mer.
Sistem upravljanja tveganj	Risk management system	Sistem upravljanja tveganj je skupek vseh ukrepov, ki jih sprejme zavarovalnica za upravljanje (tj. prepoznavanje, spremljanje, merjenje, upravljanje, poročanje) pomembnih tveganj, izhajajočih iz dejavnosti družbe in zunanjega okolja, zato da čimbolj izboljša izpolnjevanje strateških ciljev in čimbolj omeji možnost izgube lastnih virov sredstev.
Solventnostni količnik	Solvency ratio	Količnik primernih lastnih virov sredstev in zahtevanega solventnostnega kapitala, ki predstavlja kapitalsko ustreznost družbe skladno z načeli Solventnosti II. Količnik, ki presega 100 odstotkov, kaže, da ima družba dovolj virov za kritje zahtevanega solventnostnega kapitala.
Standardna formula	Standard formula	Niz izračunov, ki so določeni s predpisi Solventnost II in se uporabljajo za določitev zahtevanega solventnostnega kapitala.
Zavarovalno-tehnične rezervacije – ZTR	Technical provisions	Rezervacije izračunane v skladu z zakonodajo Solventnost 2 (najboljša ocena rezervacij).
MSRP rezervacije	IFRS provisions	Obveznosti in sredstva iz zavarovalnih in pozavarovalnih pogodb, izračunane v skladu z MSRP.
Stresni test	Stress test	Stresni test se nanaša na spremembo posameznega ali več parametrov zaradi možnega prihodnjega finančnega dogodka, kar vpliva na vrednost sredstev, obveznosti in/ali lastnih virov sredstev družbe, ter na ugotavljanje učinka teh sprememb na njihovo vrednost.
Tržna vrednost	Market value	Vrednost, po kateri se sredstva oziroma obveznosti vrednotijo z zneskom, po katerem bi se sredstvo izmenjalo oziroma obveznosti prenesle/poravnale med dobro obveščenima strankama s pravico razpolaganja v strogo poslovnem odnosu. Zneski temeljijo na cenah aktivnih in likvidnih trgov, ki so podjetju na voljo in se običajno uporabljajo.
Tveganja prehoda	Transition risk of	Tveganja prehoda so tveganja, ki se pojavijo pri prehodu na nizko-ogljično in na klimatske spremembe odporno gospodarstvo. Tovrstna
podnebnih sprememb	climate change	tveganja vključujejo tveganja novih pravil, zahtev in usmeritev, pravna tveganja, tveganja tehnologije, tržna tveganja in tveganja ugleda.
Zahtevani minimalni	Minimum capital	Zahtevani minimalni kapital je enak znesku lastnih virov sredstev, pod katerim bi bili zavarovalci, zavarovanci ali drugi upravičenci zavarovalnih
kapital – MCR	requirement – MCR	pogodb izpostavljeni nesprejemljivi stopnji tveganja, če se zavarovalnici dovoli nadaljnje poslovanje.
Zahtevani solventnostni kapital – SCR	Solvency capital requirement – SCR	Zahtevani solventnostni kapital je znesek, ki temelji na zakonsko predpisanem izračunu vseh merljivih tveganj, vključujoč tveganja premoženjskih zavarovanj, tveganja življenjskih zavarovanj, tveganja zdravstvenih zavarovanj, tržna tveganja, tveganja neplačila nasprotne stranke in operativna tveganja.

120

²⁹ SSP scenariji so definirani s strani Medvladnega odbora za podnebne spremembe (IPCC) in so nadgradnja predhodnih RCP (angl. Representative Concentration Pathways) scenarijev. Definicija scenarijev je na voljo na povezavi https://www.ipcc.ch/report/ar6/syr/downloads/report/IPCC_AR6_SYR_LongerReport.pdf

Kvantitativni obrazci

S.02.01.02 Bilanca stanja S.04.05.21 Premije, zahtevki in odhodki po državah S.05.01.02 Premije, zahtevki in odhodki po vrstah poslovanja S.12.01.02 Zavarovalno-tehnične rezervacije za SLT življenjska in zdravstvena zavarovanja S.17.01.02 Zavarovalno-tehnične rezervacije za neživljenjska zavarovanja S.19.01.21 Zavarovalni zahtevki iz neživljenjskih zavarovanj S.23.01.01 Lastna sredstva S.25.01.21 Zahtevani solventnostni kapital – za podjetja, ki uporabljajo standardno formulo S.28.01.01 Zahtevani minimalni kapital – samo življenjska ali samo neživljenjska zavarovanja ali pozavarovanja Vsi zneski v kvantitativnih obrazcih so v tisoč EUR.

S.02.01.02 Bilanca stanja

		Vrednost po
		Solventnosti II
Sredstva		C0010
Dobro ime	R0010
Odloženi stroški pridobitve	R0020
Neopredmetena sredstva	R0030	0
Odložene terjatve za davek	R0040	9.209
Presežek iz naslova pokojninskih shem	R0050	0
Opredmetena osnovna sredstva v posesti za lastno uporabo	R0060	3.588
Naložbe (razen sredstev v posesti v zvezi s pogodbami, vezanimi na indeks ali enoto premoženja)	R0070	1.003.566
Nepremičnine (razen za lastno uporabo)	R0080	10.259
Deleži v povezanih podjetjih, vključno z udeležbami	R0090	551.410
Lastniški vrednostni papirji	R0100	3.205
Lastniški vrednostni papirji, ki kotirajo na borzi	R0110	828
Lastniški vrednostni papirji, ki ne kotirajo na borzi	R0120	2.377
Obveznice	R0130	404.354
Državne obveznice	R0140	276.188
Podjetniške obveznice	R0150	128.166
Strukturirani vrednostni papirji	R0160	0
Vrednostni papirji, zavarovani s premoženjem	R0170	0
Kolektivni naložbeni podjemi	R0180	33.296
Izvedeni finančni instrumenti	R0190	0
Depoziti, ki niso denarni ustrezniki	R0200	1.042
Druge naložbe	R0210	0
Sredstva v posesti v zvezi s pogodbami, vezanimi na indeks ali enoto premoženja	R0220	0
Krediti in hipoteke	R0230	2.603
Posojila, vezana na police	R0240	0
Krediti in hipoteke posameznikom	R0250	0
Drugi krediti in hipoteke	R0260	2.603
Izterljivi zneski iz pozavarovanj iz naslova:	R0270	48.719
neživljenjskih zavarovanj in zdravstvenih zavarovanj, podobnih neživljenjskim	R0280	43.943
neživljenjskih zavarovanj brez zdravstvenih zavarovanj	R0290	43.979
zdravstvenih zavarovanj, podobnih neživljenjskim	R0300	-36
življenjskih zavarovanj in zdravstvenih zavarovanj, podobnih življenjskim, razen zdravstvenih
zavarovanj in zavarovanj, vezanih na indeks ali enoto premoženja	R0310	4.776
zdravstvenih zavarovanj, podobnih življenjskim	R0320	0
življenjskih zavarovanj, razen zdravstvenih zavarovanj in zavarovanj, vezanih na indeks ali	R0330	4.776
enoto premoženja
življenjskih zavarovanj, vezanih na indeks ali enoto premoženja	R0340	0
Depoziti pri cedentih	R0350	11.779
Terjatve iz naslova zavarovanj in terjatve do posrednikov	R0360	21.704
Terjatve iz naslova pozavarovanj	R0370	416
Terjatve (do kupcev, nepovezane z zavarovanjem)	R0380	1.032
Lastne delnice (v posesti neposredno)	R0390	68.879
Zneski, dolgovani podjetju v zvezi s postavkami lastnih sredstev ali ustanovnim kapitalom, ki je bil	R0400	0
vpoklican in še ni vplačan
Denar in denarni ustrezniki	R0410	14.724
Vsa druga sredstva, ki niso prikazana drugje	R0420	0
Sredstva skupaj	R0500	1.186.218

POROČILO O SOLVENTNOSTI IN FINANČNEM POLOŽAJU 2024

		Vrednost po
Obveznosti		Solventnosti II C0010
Zavarovalno-tehnične rezervacije – neživljenjska zavarovanja	R0510	282.744
Zavarovalno-tehnične rezervacije – neživljenjska zavarovanja (brez zdravstvenih zavarovanj)	R0520	279.211
Zavarovalno-tehnične rezervacije, izračunane kot celota	R0530	0
Najboljša ocena	R0540	257.000
Marža za tveganje	R0550	22.211
Zavarovalno-tehnične rezervacije – zdravstvena zavarovanja (podobna neživljenjskim)	R0560	3.532
Zavarovalno-tehnične rezervacije, izračunane kot celota	R0570	0
Najboljša ocena	R0580	3.180
Marža za tveganje	R0590	353
Zavarovalno-tehnične rezervacije – življenjska zavarovanja (razen zavarovanj, vezanih na indeks
ali enoto premoženja)	R0600	7.228
Zavarovalno-tehnične rezervacije – zdravstvena zavarovanja (podobna življenjskim)	R0610	0
Zavarovalno-tehnične rezervacije, izračunane kot celota	R0620	0
Najboljša ocena	R0630	0
Marža za tveganje	R0640	0
Zavarovalno-tehnične rezervacije – življenjska zavarovanja (razen zdravstvenih zavarovanj in	R0650	7.228
zavarovanj, vezanih na indeks ali enoto premoženja)
Zavarovalno-tehnične rezervacije, izračunane kot celota	R0660	0
Najboljša ocena	R0670	7.092
Marža za tveganje	R0680	137
Zavarovalno-tehnične rezervacije – zavarovanja, vezana na indeks ali enoto premoženja	R0690	0
Zavarovalno-tehnične rezervacije, izračunane kot celota	R0700	0
Najboljša ocena	R0710	0
Marža za tveganje	R0720	0
Druge zavarovalno-tehnične rezervacije	R0730
Pogojne obveznosti	R0740	0
Rezervacije, razen zavarovalno-tehničnih rezervacij	R0750	474
Obveznosti iz naslova pokojninskih shem	R0760	0
Depoziti pozavarovateljev	R0770	0
Odložene obveznosti za davek	R0780	4.970
Izvedeni finančni instrumenti	R0790	0
Zneski, dolgovani kreditnim institucijam	R0800	0
Finančne obveznosti, razen zneskov, dolgovanih kreditnim institucijam	R0810	261
Obveznosti iz naslova zavarovanja in obveznosti do posrednikov	R0820	5.047
Obveznosti iz naslova pozavarovanja	R0830	857
Obveznosti (do kupcev, nepovezane z zavarovanjem)	R0840	3.372
Podrejene obveznosti	R0850	114.977
Podrejene obveznosti, ki niso del osnovnih lastnih sredstev	R0860	0
Podrejene obveznosti, ki so del osnovnih lastnih sredstev	R0870	114.977
Vse druge obveznosti, ki niso prikazane drugje	R0880	2.668
Obveznosti skupaj	R0900	422.598
Presežek sredstev nad obveznostmi	R1000	763.620

S.04.05.21 Premije, zahtevki in odhodki po državah

		Matična država	Najpomembnejših 5 držav (po znesku bruto obračunanih premij) – obveznosti iz neživljenjskih zavarovanj
		C0010	C0020	C0020 C0020		C0020	C0020
	R0010		CN	KR	TR	GB	DE
			Kitajska	Koreja (Republika)	Turčija	Velika Britanija	Nemčija
Obračunane premije
bruto – neposredni posli	R0020
bruto – proporcionalno pozavarovanje	R0021	86.949	6.879	6.227	4.644	3.408	2.213
bruto – neproporcionalno pozavarovanje	R0022	13.500	5.717	3.636	2.369	1.640	2.342
Prihodki od premije
bruto – neposredni posli	R0030
bruto – sprejeto proporcionalno pozavarovanje	R0031	82.817	6.727	6.247	4.469	3.512	2.213
bruto – sprejeto neproporcionalno pozavarovanje	R0032	12.918	5.729	3.560	2.369	1.581	2.342
Odhodki za škode
bruto – neposredni posli	R0040
bruto – proporcionalno pozavarovanje	R0041	45.920	3.053	-435	1.489	1.120	557
bruto – neproporcionalno pozavarovanje	R0042	16.345	3.180	-453	1.551	1.511	580
Odhodki
bruto – neposredni posli	R0050
bruto – proporcionalno pozavarovanje	R0051	23.830	1.705	1.339	691	833	634
bruto – neproporcionalno pozavarovanje	R0052	455	337	184	85	110	132

		Matična država	Najpomembnejših 5 držav (po znesku bruto obračunanih premij) – obveznosti iz življenjskih zavarovanj
		C0030	C0040	C0040	C0040	C0040	C0040
	R1010		CN	KR	TR	GB
			Kitajska	Koreja (Republika)	Turčija	Velika Britanija	Nemčija
Obračunane premije – bruto	R1020	1.112	0	0	0	0	0
Prihodki od premije – bruto	R1030	1.074	0	0	0	0	0
Odhodki za škode – bruto	R1040	852	0	0	0	0	0
Odhodki – bruto	R1050	65	0	0	0	0	0

S.05.01.02 Premije, zahtevki in odhodki po vrstah poslovanja

		Vrsta poslovanja za: zavarovalne in pozavarovalne obveznosti iz neživljenjskega zavarovanja (neposredni posli in sprejeto proporcionalno pozavarovanje)
	Zavarovanje za stroške zdravljenja	Zavarovanj e izpada dohodka	Nezgodno zavarovanje zaposlenih	Zavarovanje avtomobilske odgovornosti	Druga zavarovanja motornih vozil	Pomorsko, letalsko in transportno zavarovanje	Požarno in drugo škodno zavarovanje	Splošno zavarovanje odgovornosti	Kreditno in kavcijsko zavarovanje
		C0010	C0020	C0030	C0040	C0050	C0060	C0070	C0080	C0090
Obračunane premije
bruto – neposredni posli	R0110
bruto – sprejeto proporcionalno pozavarovanje	R0120	122	6.112	0	20.486	33.210	9.047	82.885	5.408	74
bruto – sprejeto neproporcionalno pozavarovanje	R0130
delež pozavarovateljev	R0140	0	139	0	0	4.177	476	17.358	186	0
neto	R0200	122	5.973	0	20.486	29.033	8.571	65.528	5.222	74
Prihodki od premije
bruto – neposredni posli	R0210	0	0	0	0	0	0	0	0	0
bruto – sprejeto proporcionalno pozavarovanje	R0220	101	6.019	0	19.231	31.337	8.951	81.816	5.335	139
bruto – sprejeto neproporcionalno pozavarovanje	R0230
delež pozavarovateljev	R0240	0	124	0	0	3.213	478	16.419	199	0
neto	R0300	101	5.895	0	19.231	28.124	8.473	65.397	5.136	139
Odhodki za škode
bruto – neposredni posli	R0310	0	0	0	0	0	0	0	0	0
bruto – sprejeto proporcionalno pozavarovanje	R0320	2	1.748	0	13.496	7.411	3.603	38.224	10.869	214
bruto – sprejeto neproporcionalno pozavarovanje	R0330
delež pozavarovateljev	R0340	0	265	0	10	540	354	7.452	10	0
neto	R0400	2	1.483	0	13.486	6.871	3.249	30.772	10.860	214
Odhodki	R0550	36	2.468	0	5.525	7.846	2.337	26.887	1.855	223
Stanje – drugi zavarovalno-tehnični odhodki/prihodki	R1210
Skupaj zavarovalno-tehnični odhodki	R1300

POROČILO O SOLVENTNOSTI IN FINANČNEM POLOŽAJU 2024

			Vrsta poslovanja za: zavarovalne in pozavarovalne obveznosti iz neživljenjskega zavarovanja (neposredni posli in sprejeto proporcionalno pozavarovanje)		Vrsta poslovanja za: sprejeto neproporcionalno pozavarovanje	Skupaj
		Zavarovanje stroškov postopka	Zavarovanje pomoči	Različne finančne izgube	Zdravstveno	Pozavarovanje odgovornosti	Pomorsko, letalsko in transportno	Premoženjsko
		C0100	C0110	C0120	C0130	C0140	C0150	C0160	C0200
Obračunane premije
bruto – neposredni posli	R0110								0
bruto – sprejeto proporcionalno pozavarovanje	R0120	2	50	1.275					158.672
bruto – sprejeto neproporcionalno pozavarovanje	R0130				861	7.627	4.520	58.871	71.879
delež pozavarovateljev	R0140	0	11	828	0	2.879	1.719	21.665	49.438
neto	R0200	2	39	447	861	4.747	2.801	37.206	181.112
Prihodki od premije
bruto – neposredni posli	R0210								0
bruto – sprejeto proporcionalno pozavarovanje	R0220	3	45	1.323					154.300
bruto – sprejeto neproporcionalno pozavarovanje	R0230				908	7.033	4.554	58.246	70.741
delež pozavarovateljev	R0240	0	10	850	0	2.879	1.579	21.714	47.465
neto	R0300	3	35	473	908	4.155	2.974	36.532	177.576
Odhodki za škode
bruto – neposredni posli	R0310								0
bruto – sprejeto proporcionalno pozavarovanje	R0320	0	0	1.273					76.840
bruto – sprejeto neproporcionalno pozavarovanje	R0330				197	6.583	2.038	38.251	47.069
delež pozavarovateljev	R0340	0	0	354	0	605	0	12.082	21.672
neto	R0400	0	0	920	197	5.977	2.038	26.169	102.236
Odhodki	R0550	0	23	563	44	425	252	3.220	51.705
Drugi odhodki	R1200								16.182
Skupaj zavarovalno-tehnični odhodki	R1300								67.887

			Vrsta poslovanja za: obveznosti iz življenjskih zavarovanj	Obveznosti iz življenjskih pozavarovanj
		Zdravstveno zavarovanje	Zavarovanje z udeležbo pri dobičku	Zavarovanje z udeležbo pri dobičku	Druga življenjska zavarovanja	Rente, ki izhajajo iz pogodb o neživljenjskem zavarovanju in se nanašajo na obveznosti iz zdravstvenih zavarovanj	Rente, ki izhajajo iz pogodb o neživljenjskem zavarovanju in se nanašajo na zavarovalne obveznosti, ki niso obveznosti iz zdravstvenih zavarovanj	Zdravstveno pozavarovanje	Življenjsko pozavarovanje	Skupaj
		C0210	C0220	C0230	C0240	C0250	C0260	C0270	C0280	C0300
Obračunane premije
bruto	R1410								1.275	1.275
delež pozavarovateljev	R1420								921	921
neto	R1500	0	0	0	0	0	0	0	354	354
Prihodki od premije
bruto	R1510								1.206	1.206
delež pozavarovateljev	R1520								718	718
neto	R1600	0	0	0	0	0	0	0	488	488
Odhodki za škode
bruto	R1610								936	936
delež pozavarovateljev	R1620								675	675
neto	R1700	0	0	0	0	0	0	0	261	261
Odhodki	R1900								78	78
Stanje – drugi zavarovalno-tehnični odhodki/prihodki	R2510									0
Skupaj zavarovalno-tehnični odhodki	R2600									78
Skupni znesek odkupov	R2700									0

S.12.01.02 Zavarovalno-tehnične rezervacije za SLT življenjska in zdravstvena zavarovanja

		Zavarova nje z	Zavarovanje, vezano na indeks ali enoto premoženja			Druga življenjska zavarovanja			Rente, ki izhajajo iz pogodb o neživljenjskem zavarovanju in
		udeležbo pri dobičku		Pogodbe brez opcij in jamstev	Pogodbe z opcijami ali jamstvi		Pogodbe brez opcij in jamstev	Pogodbe z opcijami ali jamstvi	se nanašajo na zavarovalne obveznosti, ki niso obveznosti iz zdravstvenih zavarovanj	Sprejeto pozavarovanje
		C0020	C0030	C0040	C0050	C0060	C0070	C0080	C0090	C0100
Zavarovalno-tehnične rezervacije, izračunane kot celota	R0010									0
Skupaj izterljivi zneski iz pozavarovanj/namenskih družb ter končnega pozavarovanja po prilagoditvi za pričakovane izgube zaradi neplačila nasprotne stranke pri ZTR, izračunanih kot celoti	R0020									0
Zavarovalno-tehnične rezervacije, izračunane kot vsota najboljše ocene in marže za tveganje
Najboljša ocena
Bruto najboljša ocena	R0030									7.092
Skupaj izterljivi zneski iz pozavarovanj/namenskih družb ter končnega pozavarovanja po prilagoditvi za pričakovane izgube zaradi neplačila nasprotne stranke	R0080									4.776
Najboljša ocena, zmanjšana za izterljive zneske iz pozavarovanj/namenskih družb ter končnega pozavarovanja, skupaj	R0090									2.316
Marža za tveganje	R0100									137
Zavarovalno-tehnične rezervacije skupaj	R0200									7.228

	Skupaj (življenjska		posli)	Življenjsko zavarovanje (neposredni	Rente, ki izhajajo iz pogodb o
		zavarovanja razen zdravstvenih, vključno z na enoto premoženja vezanimi zavarovanji)		Pogodbe brez opcij in jamstev	Pogodbe z opcijami ali jamstvi	neživljenjskem zavarovanju in se nanašajo na obveznosti iz zdravstvenih zavarovanj	Zdravstveno pozavarovanje (sprejeto pozavarovanje)	Skupaj (zdravstvena zavarovanja, podobna življenjskim)
		C0150	C0160	C0170	C0180	C0190	C0200	C0210
Zavarovalno-tehnične rezervacije, izračunane kot celota	R0010	0
Skupaj izterljivi zneski iz pozavarovanj/namenskih družb ter končnega pozavarovanja po prilagoditvi za pričakovane izgube zaradi neplačila nasprotne stranke pri ZTR, izračunanih kot celoti	R0020	0
Zavarovalno-tehnične rezervacije, izračunane kot vsota najboljše ocene in marže za tveganje
Najboljša ocena
Bruto najboljša ocena Skupaj izterljivi zneski iz pozavarovanj/namenskih družb ter končnega pozavarovanja po prilagoditvi za pričakovane izgube zaradi neplačila nasprotne stranke	R0030 R0080	7.092 4.776
Najboljša ocena, zmanjšana za izterljive zneske iz pozavarovanj/namenskih družb ter končnega pozavarovanja, skupaj	R0090	2.316
Marža za tveganje	R0100	137
Zavarovalno-tehnične rezervacije skupaj	R0200	7.228

S.17.01.02 Zavarovalno-tehnične rezervacije za neživljenjska zavarovanja

		Neposredni posli in sprejeto proporcionalno pozavarovanje
		Zavarovanje za stroške zdravljenja	Zavarovanje izpada dohodka	Nezgodno zavarovanje zaposlenih	Zavarovanje avtomobilske odgovornosti	Druga zavarovanja motornih vozil	Pomorsko, letalsko in transportno zavarovanje
		C0020	C0030	C0040	C0050	C0060	C0070
Zavarovalno-tehnične rezervacije, izračunane kot celota	R0010	0	0	0	0	0	0
Skupaj izterljivi zneski iz pozavarovanj/namenskih družb ter končnega pozavarovanja po prilagoditvi za pričakovane izgube zaradi neplačila nasprotne stranke pri ZTR, izračunanih kot celoti	R0050	0	0	0	0	0	0
Zavarovalno-tehnične rezervacije, izračunane kot vsota najboljše ocene in marže za tveganje
Najboljša ocena
Zavarovalno-tehnične rezervacije za prenosne premije
Bruto	R0060	-11	-201	0	3.145	4.245	-1.724
Skupaj izterljivi zneski iz pozavarovanj/namenskih družb ter končnega pozavarovanja po prilagoditvi za pričakovane izgube zaradi neplačila nasprotne stranke	R0140	0	-73	0	158	604	-1
Neto najboljša ocena ZTR za prenosne premije	R0150	-11	-128	0	2.987	3.641	-1.723
Škodne rezervacije
Bruto	R0160	5	3.079	0	17.231	11.283	10.970
Skupaj izterljivi zneski iz pozavarovanj/namenskih družb ter končnega pozavarovanja po prilagoditvi za pričakovane izgube zaradi neplačila nasprotne stranke	R0240	0	36	0	12	1.074	720
Neto najboljša ocena škodnih rezervacij	R0250	5	3.043	0	17.220	10.209	10.250
Najboljša ocena skupaj – bruto	R0260	-5	2.878	0	20.376	15.528	9.246
Najboljša ocena skupaj – neto	R0270	-6	2.914	0	20.206	13.850	8.527
Marža za tveganje	R0280	5	275	0	1.044	1.134	878
Zavarovalno-tehnične rezervacije skupaj
Zavarovalno-tehnične rezervacije skupaj	R0320	0	3.153	0	21.420	16.662	10.125
Izterljivi zneski iz pozavarovanj/namenskih družb ter končnega pozavarovanja po prilagoditvi za pričakovane izgube zaradi neplačila nasprotne stranke, skupaj	R0330	0	-36	0	170	1.678	719
Zavarovalno-tehnične rezervacije, zmanjšane za izterljive zneske iz pozavarovanj/namenskih družb ter končnega pozavarovanja, skupaj	R0340	0	3.189	0	21.250	14.984	9.405

		Neposredni posli in sprejeto proporcionalno pozavarovanje
		Požarno in	Splošno	Kreditno in	Zavarovanje	Zavarovanje	Različne
		drugo škodno	zavarovanje	kavcijsko	stroškov	pomoči	finančne
		zavarovanje	odgovornosti	zavarovanje	postopka		izgube
		C0080	C0090	C0100	C0110	C0120	C0130
Zavarovalno-tehnične rezervacije, izračunane kot celota Skupaj izterljivi zneski iz pozavarovanj/namenskih družb ter končnega pozavarovanja po prilagoditvi	R0010	0	0	0	0	0	0
za pričakovane izgube zaradi neplačila nasprotne stranke pri ZTR, izračunanih kot celoti	R0050	0	0	0	0	0	0
Zavarovalno-tehnične rezervacije, izračunane kot vsota najboljše ocene in marže za tveganje
Najboljša ocena
Zavarovalno-tehnične rezervacije za prenosne premije
Bruto	R0060	-11.929	-893	-120	0	-1	-14
Skupaj izterljivi zneski iz pozavarovanj/namenskih družb ter končnega pozavarovanja po prilagoditvi za pričakovane izgube zaradi neplačila nasprotne stranke	R0140	-620	-72	0	0	0	68
Neto najboljša ocena ZTR za prenosne premije	R0150	-11.309	-820	-120	0	-1	-82
Škodne rezervacije
Bruto	R0160	98.290	17.347	408	0	0	2.335
Skupaj izterljivi zneski iz pozavarovanj/namenskih družb ter končnega pozavarovanja po prilagoditvi za pričakovane izgube zaradi neplačila nasprotne stranke	R0240	16.318	13	0	0	0	666
Neto najboljša ocena škodnih rezervacij	R0250	81.971	17.335	408	0	0	1.668
Najboljša ocena skupaj – bruto	R0260	86.360	16.455	288	0	-1	2.321
Najboljša ocena skupaj – neto	R0270	70.662	16.515	288	0	-1	1.586
Marža za tveganje	R0280	5.590	1.046	281	1	2	135
Zavarovalno-tehnične rezervacije skupaj
Zavarovalno-tehnične rezervacije skupaj	R0320	91.950	17.501	569	2	1	2.455
Izterljivi zneski iz pozavarovanj/namenskih družb ter končnega pozavarovanja po prilagoditvi za pričakovane izgube zaradi neplačila nasprotne stranke, skupaj	R0330	15.698	-60	0	0	0	735
Zavarovalno-tehnične rezervacije, zmanjšane za izterljive zneske iz pozavarovanj/namenskih družb ter končnega pozavarovanja, skupaj	R0340	76.252	17.561	569	2	1	1.721

		Neproporcional no zdravstveno pozavarovanje	Neproporcional no pozavarovanje odgovornosti	Neproporcionalno pomorsko, letalsko in transportno pozavarovanje	Neproporcionalno premoženjsko pozavarovanje	Obveznosti iz neživljenjskih zavarovanj skupaj
		C0140	C0150	C0160	C0170	C0180
Zavarovalno-tehnične rezervacije, izračunane kot celota	R0010	0	0	0	0	0
Skupaj izterljivi zneski iz pozavarovanj/namenskih družb ter končnega pozavarovanja po prilagoditvi za pričakovane izgube zaradi neplačila nasprotne stranke pri ZTR, izračunanih kot celoti	R0050	0	0	0	0	0
Zavarovalno-tehnične rezervacije, izračunane kot vsota najboljše ocene in marže za tveganje
Najboljša ocena
Zavarovalno-tehnične rezervacije za prenosne premije
Bruto	R0060	-226	-2.306	-1.223	-16.580	-27.838
Skupaj izterljivi zneski iz pozavarovanj/namenskih družb ter končnega pozavarovanja po prilagoditvi za pričakovane izgube zaradi neplačila nasprotne stranke	R0140	0	-1.372	-645	-11.208	-13.161
Neto najboljša ocena ZTR za prenosne premije	R0150	-226	-934	-578	-5.372	-14.677
Škodne rezervacije
Bruto	R0160	533	14.564	6.817	105.155	288.018
Skupaj izterljivi zneski iz pozavarovanj/namenskih družb ter končnega pozavarovanja po prilagoditvi za pričakovane izgube zaradi neplačila nasprotne stranke	R0240	0	5.669	-19	32.615	57.105
Neto najboljša ocena škodnih rezervacij	R0250	533	8.896	6.837	72.540	230.913
Najboljša ocena skupaj – bruto	R0260	307	12.258	5.595	88.575	260.180
Najboljša ocena skupaj – neto	R0270	307	7.962	6.259	67.168	216.236
Marža za tveganje	R0280	73	794	994	10.312	22.564
Zavarovalno-tehnične rezervacije skupaj
Zavarovalno-tehnične rezervacije skupaj	R0320	380	13.052	6.589	98.887	282.744
Izterljivi zneski iz pozavarovanj/namenskih družb ter končnega pozavarovanja po prilagoditvi za pričakovane izgube zaradi neplačila nasprotne stranke, skupaj	R0330	0	4.296	-664	21.407	43.943
Zavarovalno-tehnične rezervacije, zmanjšane za izterljive zneske iz pozavarovanj/namenskih družb ter končnega pozavarovanja, skupaj	R0340	380	8.756	7.253	77.480	238.800

S.19.01.21 Zavarovalni zahtevki iz neživljenjskih zavarovanj

		Leto nezgode/ pogodbeno leto	Z0020		2
	Leto	0	1		2	3	Razvojno leto 4	5	6	7	8	9	10 & +		V tekočem letu	Vsota posameznih let (kumulativno)
		C0010	C0020	C0030	C0040	C0050	C0060	C0070	C0080	C0090	C0100	C0110			C0170	C0180
Predhodno	R0100											-852		R0100	-852	-852
N-9	R0160	20.423	42.986	12.717	5.221	2.618	2.691	1.090	703	483	202			R0160	202	89.134
N-8	R0170	17.600	40.036	13.651	6.093	3.068	2.677	2.381	971	862				R0170	862	87.340
N-7	R0180	18.641	42.340	10.682	7.377	3.126	2.612	1.102	1.809					R0180	1.809	87.689
N-6	R0190	15.563	45.027	13.481	6.731	2.878	1.800	2.095						R0190	2.095	87.575
N-5	R0200	17.262	45.911	16.505	12.072	6.506	3.375							R0200	3.375	101.630
N-4	R0210	14.294	43.138	21.403	8.808	6.211								R0210	6.211	93.854
N-3	R0220	22.159	52.787	25.022	10.088									R0220	10.088	110.056
N-2	R0230	29.780	58.061	15.259										R0230	15.259	103.101
N-1	R0240	56.191	67.403											R0240	67.403	123.595
N	R0250	26.420												R0250	26.420	26.420
													Skupaj	R0260	132.871	909.541

Bruto nediskontirana najboljša ocena škodnih rezervacij

(absolutni znesek)

Razvojno leto												Konec leta
	Leto	0	1	2	3	4	5	6	7	8	9	10 & +		(diskontirani podatki)
		C0200	C0210	C0220	C0230	C0240	C0250	C0260	C0270	C0280	C0290	C0300		C0360
Predhodno	R0100											20.453	R0100	19.955
N-9	R0160	60.808	28.857	14.399	9.219	6.507	4.511	3.967	3.852	3.428	2.054		R0160	2.338
N-8	R0170	60.818	29.078	16.829	10.551	7.298	6.475	5.546	4.704	3.638			R0170	3.422
N-7	R0180	66.657	33.019	20.905	17.066	9.774	7.175	8.624	7.160				R0180	6.705
N-6	R0190	50.227	41.985	23.285	17.217	10.830	7.165	6.081					R0190	5.792
N-5	R0200	58.280	52.006	41.329	28.145	15.465	14.174						R0200	13.460
N-4	R0210	64.775	62.593	39.532	25.533	16.427							R0210	15.598
N-3	R0220	73.622	71.988	37.859	29.371								R0220	27.683
N-2	R0230	74.482	45.082	31.682									R0230	29.531
N-1	R0240	102.258	58.497										R0240	55.047
N	R0250	139.068											R0250	126.911
												Skupaj	R0260	306.443

S.23.01.01 Lastna sredstva

		Skupaj	Stopnja 1 – neomejene postavke	Stopnja 1 – omejene postavke	Stopnja 2	Stopnja 3
		C0010	C0020	C0030	C0040	C0050
Osnovna lastna sredstva pred odbitkom za udeležbe v drugih subjektih finančnega sektorja, kot je predvideno v členu 68 Delegirane uredbe (EU) 2015/35
Navadne delnice (skupaj z lastnimi delnicami)	R0010	71.856	71.856		0
Vplačani presežek kapitala v zvezi z navadnimi delnicami	R0030	54.240	54.240		0
Ustanovni kapital, prispevki članov ali enakovredna postavka osnovnih lastnih sredstev družb za vzajemno zavarovanje ali družb, ki delujejo po načelu vzajemnosti	R0040	0	0		0
Sredstva na podrejenih računih članov družbe za vzajemno zavarovanje	R0050	0		0	0	0
Presežek sredstev	R0070	0	0
Prednostne delnice	R0090	0		0	0	0
Vplačani presežek kapitala v zvezi s prednostnimi delnicami	R0110	0		0	0	0
Uskladitvene rezerve	R0130	529.537	529.537
Podrejene obveznosti	R0140	114.977		0	65.147	49.830
Znesek neto odloženih terjatev za davek	R0160	4.238				4.238
Druge postavke lastnih sredstev, ki jih je nadzorni organ odobril kot osnovna lastna sredstva in ki niso navedene zgoraj	R0180	0	0	0	0	0
Lastna sredstva iz računovodskih izkazov, ki ne bi smela biti predstavljena v okviru uskladitvenih rezerv in ne izpolnjujejo
meril za razvrstitev kot lastna sredstva po Solventnosti II
Lastna sredstva iz računovodskih izkazov, ki ne bi smela biti predstavljena v okviru uskladitvenih rezerv in ne izpolnjujejo meril	R0220	0
za razvrstitev kot lastna sredstva po Solventnosti II
Odbitki
Odbitki za udeležbe v finančnih in kreditnih institucijah	R0230	0	0	0	0	0
Skupna osnovna lastna sredstva po odbitkih	R0290	774.848	655.633	0	65.147	54.068
Pomožna lastna sredstva
Nevplačane in nevpoklicane navadne delnice, ki se jih lahko vpokliče na zahtevo	R0300	0			0
Nevplačan in nevpoklican ustanovni kapital, prispevki članov ali enakovredna postavka osnovnih lastnih sredstev družb za vzajemno zavarovanje ali družb, ki delujejo po načelu vzajemnosti, ki se jih lahko vpokliče na zahtevo	R0310	0			0
Nevplačane in nevpoklicane prednostne delnice, ki se jih lahko vpokliče na zahtevo	R0320	0			0
Pravno zavezujoča zaveza vpisa in plačila podrejenih obveznosti na zahtevo	R0330	0			0
Akreditivi in jamstva v skladu s členom 96(2) Direktive 2009/138/ES	R0340	0			0
Akreditivi in jamstva, razen tistih v skladu s členom 96(2) Direktive 2009/138/ES	R0350	0			0

POROČILO O SOLVENTNOSTI IN FINANČNEM POLOŽAJU 2024

Pozivi članom za dodatne prispevke v skladu s prvim pododstavkom člena 96(3) Direktive 2009/138/ES	R0360	0		0
Pozivi članom za dodatne prispevke, razen tistih v skladu s prvim pododstavkom člena 96(3) Direktive 2009/138/ES	R0370	0		0	0
Druga pomožna lastna sredstva	R0390	0		0	0

		Skupaj	Stopnja 1 – neomejene postavke	Stopnja 1 – omejene postavke	Stopnja 2	Stopnja 3
		C0010	C0020	C0030	C0040	C0050
Skupaj pomožna lastna sredstva	R0400	0			0	0
Razpoložljiva in primerna lastna sredstva
Skupna razpoložljiva lastna sredstva za izpolnjevanje SCR	R0500	774.848	655.633	0	65.147	54.068
Skupna razpoložljiva lastna sredstva za izpolnjevanje MCR	R0510	720.780	655.633	0	65.147
Skupna primerna lastna sredstva za izpolnjevanje SCR	R0540	759.481	655.633	0	65.147	38.702
Skupna primerna lastna sredstva za izpolnjevanje MCR	R0550	668.534	655.633	0	12.901
SCR	R0580	258.013
MCR	R0600	64.503
Razmerje med primernimi lastnimi sredstvi in SCR	R0620	294%
Razmerje med primernimi lastnimi sredstvi in MCR	R0640	1.036%

		C0060
Uskladitvene rezerve
Presežek sredstev nad obveznostmi	R0700	763.620
Lastne delnice (v posesti neposredno in posredno)	R0710	68.879
Predvidljive dividende, razdelitve in dajatve	R0720	34.870
Druge postavke osnovnih lastnih sredstev	R0730	130.335
Prilagoditev za omejene postavke lastnih sredstev v zvezi s portfelji uskladitvenih prilagoditev in omejenimi skladi	R0740	0
Uskladitvene rezerve	R0760	529.537
Pričakovani dobički
Pričakovani dobički, vključeni v prihodnje premije (EPIFP) – življenjska zavarovanja	R0770	2.090
Pričakovani dobički, vključeni v prihodnje premije (EPIFP) – neživljenjska zavarovanja	R0780	8.902
Skupni pričakovani dobički, vključeni v prihodnje premije (EPIFP)	R0790	10.992

138

S.25.01.21 Zahtevani solventnostni kapital – za podjetja, ki uporabljajo standardno formulo

		Bruto zahtevani solventnostni kapital	Poenostavitve
		C0110	C0120
Tržno tveganje	R0010	164.427
Tveganje neplačila nasprotne stranke	R0020	7.695
Tveganje iz pogodb življenjskega zavarovanja	R0030	961	0
Tveganje zdravstvenega zavarovanja	R0040	3.008	0
Tveganje iz pogodb neživljenjskega zavarovanja	R0050	146.168	0
Razpršenost	R0060	-72.083
Tveganje neopredmetenih sredstev	R0070	0
Osnovni zahtevani solventnostni kapital	R0100	250.175

		Za podjetje specifični parametri
		C0090
Tveganje iz pogodb življenjskega zavarovanja	R0030	Brez
Tveganje zdravstvenega zavarovanja	R0040	Brez
Tveganje iz pogodb neživljenjskega zavarovanja	R0050	Brez

Izračun zahtevanega solventnostnega kapitala		C0100
Operativno tveganje	R0130	7.837
Absorpcijske kapacitete zavarovalno-tehničnih rezervacij	R0140	0
Absorpcijske kapacitete odloženih davkov	R0150	0
Kapitalske zahteve za posle, ki se izvajajo v skladu s členom 4 Direktive 2003/41/ES	R0160	0
Zahtevani solventnostni kapital brez kapitalskega pribitka	R0200	258.013
Že določen kapitalski pribitek	R0210	0
Od tega že določeni kapitalski pribitki – člen 37(1), vrsta a	R0211	0
Od tega že določeni kapitalski pribitki – člen 37(1), vrsta b	R0212	0
Od tega že določeni kapitalski pribitki – člen 37(1), vrsta c	R0213	0
Od tega že določeni kapitalski pribitki – člen 37(1), vrsta d	R0214	0
Zahtevani solventnostni kapital	R0220	258.013

Druge informacije o SCR
Kapitalske zahteve za podmodul tveganja lastniških vrednostnih papirjev, ki temelji na trajanju	R0400	0
Skupni znesek teoretičnega zahtevanega solventnostnega kapitala za preostali del	R0410	0
Skupni znesek teoretičnega zahtevanega solventnostnega kapitala za omejene sklade	R0420	0
Skupni znesek teoretičnega zahtevanega solventnostnega kapitala za portfelje uskladitvenih prilagoditev	R0430	0
Učinki razpršenosti zaradi združevanja teoretičnega SCR omejenih skladov za potrebe člena 304	R0440	0

Pristop pri davčni stopnji

		Da/Ne
		C0109
Pristop na podlagi povprečne davčne stopnje	R0590	1 – da

Izračun prilagoditve zaradi absorpcijskih kapacitet odloženih davkov

		LAC DT
		C0130
LAC DT	R0640	0
LAC DT, utemeljene z razveljavitvijo odloženih obveznosti za davek	R0650	0
LAC DT, utemeljene s sklicevanjem na verjeten prihodnji obdavčljivi gospodarski dobiček	R0660	0
LAC DT, utemeljene s prenosom v pretekla obdobja, tekoče leto	R0670	0
LAC DT, utemeljene s prenosom v pretekla obdobja, prihodnja leta	R0680	0
Največje LAC DT	R0690	-32.213

S.28.01.01 Zahtevani minimalni kapital – samo življenjska ali samo neživljenjska zavarovanja ali pozavarovanja

Komponenta linearne formule za obveznosti iz neživljenjskih zavarovanj in pozavarovanj

		C0010
Rezultat MCRNL	R0010	46.635

		Neto (brez pozavarovanja/namenskih družb) najboljša ocena in ZTR, izračunane kot celota	Neto (brez pozavarovanja) obračunane premije v zadnjih 12 mesecih
		C0020	C0030
Zavarovanje in proporcionalno pozavarovanje za stroške zdravljenja	R0020	0	122
Zavarovanje in proporcionalno pozavarovanje izpada dohodka	R0030	2.914	5.973
Nezgodno zavarovanje in nezgodno proporcionalno pozavarovanje zaposlenih	R0040	0	0
Zavarovanje in proporcionalno pozavarovanje avtomobilske odgovornosti	R0050	20.206	20.486
Drugo zavarovanje in proporcionalno pozavarovanje motornih vozil	R0060	13.850	29.033
Pomorsko, letalsko in transportno zavarovanje ter proporcionalno pozavarovanje	R0070	8.527	8.571
Požarno zavarovanje in proporcionalno pozavarovanje ter zavarovanje in proporcionalno pozavarovanje druge škode na premoženju	R0080	70.662	65.528
Splošno zavarovanje in proporcionalno pozavarovanje odgovornosti	R0090	16.515	5.222
Kreditno in kavcijsko zavarovanje in proporcionalno pozavarovanje	R0100	288	74
Zavarovanje in proporcionalno pozavarovanje stroškov postopka	R0110	0	2
Zavarovanje in proporcionalno pozavarovanje pomoči	R0120	0	39
Zavarovanje in proporcionalno pozavarovanje različnih finančnih izgub	R0130	1.586	447
Neproporcionalno zdravstveno pozavarovanje	R0140	307	861
Neproporcionalno pozavarovanje odgovornosti	R0150	7.962	4.747
Neproporcionalno pomorsko, letalsko in transportno pozavarovanje	R0160	6.259	2.801
Neproporcionalno premoženjsko pozavarovanje	R0170	67.168	37.206

Komponenta linearne formule za obveznosti iz življenjskih zavarovanj in pozavarovanj

		C0040
Rezultat MCRL	R0200	363

		Neto (brez pozavarovanja/namenskih družb) najboljša ocena in ZTR, izračunane kot celota	Neto (brez pozavarovanja/namenskih družb) skupni rizični kapital
		C0050	C0060
Zavarovalne obveznosti z udeležbo pri dobičku – zajamčena upravičenja	R0210	0
Zavarovalne obveznosti z udeležbo pri dobičku – prihodnja diskrecijska upravičenja	R0220	0
Obveznosti iz zavarovanj, vezanih na indeks ali enoto premoženja	R0230	0
Druge obveznosti iz življenjskih in zdravstvenih (po)zavarovanj	R0240	2.316
Skupni rizični kapital za vse obveznosti iz življenjskega (po)zavarovanja	R0250		448.456

Izračun skupnega minimalnega zahtevanega kapitala (MCR)

		C0070
Linearni MCR	R0300	46.998
SCR	R0310	258.013
Zgornja meja MCR	R0320	116.106
Spodnja meja MCR	R0330	64.503
Kombinirani MCR	R0340	64.503
Absolutna spodnja meja (absolutni prag) MCR	R0350	3.900
		C0070
Zahtevani minimalni kapital	R0400	64.503

POROČILO O SOLVENTNOSTI IN FINANČNEM POLOŽAJU 2024

AI Terminal

Pozavarovalnica Sava

1987_rns_2025-04-07_8819d27a-d995-4499-862f-bb272e4ea7b2.pdf

ZAVEZANI ČLOVEKU IN PLANETU

Poročilo o solventnosti in finančnem položaju

POROČILO O SOLVENTNOSTI IN FINANČNEM POLOŽAJU 2024

Splošne informacije

Povzetek

Uvod

Predstavitev družbe

Poslovanje in rezultati

Sistem upravljanja

Profil tveganj

Vrednotenje za namene solventnosti

Upravljanje kapitala

POROČILO O SOLVENTNOSTI IN FINANČNEM POLOŽAJU 2024

Kapitalska ustreznost družbe

A. Poslovanje in rezultati

A.1 Poslovanje

Naziv in pravna oblika družbe

Odvisne in pridružene družbe Save Re na dan 31. 12. 2024

POROČILO O SOLVENTNOSTI IN FINANČNEM POLOŽAJU 2024

Ime in kontaktni podatki nadzornega organa, odgovornega za finančni nadzor družbe

Ime in kontaktni podatki zunanjega revizorja družbe

Pomembne vrste poslovanja družbe in pomembna geografska območja, na katerih družba posluje

POROČILO O SOLVENTNOSTI IN FINANČNEM POLOŽAJU 2024

Kosmate premije za pomembne vrste poslovanja

Pomembnejši dogodki v letu 2024

Pomembnejši dogodki po datumu poročanja

A.2 Rezultati pri sklepanju pozavarovanj

POROČILO O SOLVENTNOSTI IN FINANČNEM POLOŽAJU 2024

A.3 Naložbeni rezultati

Donos po vrstah naložb

A.4 Rezultati pri drugih dejavnostih

Drugi prihodki in drugi odhodki

A.5 Druge informacije

B. Sistem upravljanja

B.1 Splošne informacije o sistemu upravljanja

B.1.1 Organi upravljanja

Splošno

Skupščina

Nadzorni svet

Nadzorni svet v letu 2024

Sestava nadzornega sveta v letu 2024

Komisije nadzornega sveta

Revizijska komisija

Revizijska komisija v letu 2024

Komisija za tveganja

Komisija za tveganja v letu 2024

Komisija za imenovanja in prejemke

Komisija za imenovanja in prejemke v letu 2024

Komisija za oceno sposobnosti in primernosti

Komisija za oceno sposobnosti in primernosti v letu 2024

Uprava

Pristojnosti in delovanje uprave

Sestava uprave v letu 2024

Poročanje

B.1.2 Upravljanje tveganj

B.1.3 Ključne funkcije v sistemu upravljanja tveganj

Splošno

Notranja organizacijska shema družbe na dan 31. 12. 2024

Dejavnosti posamezne ključne funkcije

Poročanje ključnih funkcij

Sodelovanje nosilcev ključnih funkcij

B.1.4 Odbori v sistemu upravljanja

Odbor za upravljanje tveganj

Odbor za upravljanje kakovosti podatkov

Usmerjevalni odbor informacijske tehnologije

Odbor za procesne rešitve in projekte v Zavarovalni skupini Sava

B.1.5 Informacija o politiki prejemkov

Načela politike prejemkov

Struktura prejemkov

Pomembne transakcije s povezanimi osebami

B.2 Zahteve glede sposobnosti in primernosti

Splošno

Zahteve glede sposobnosti zadevnega osebja

Nadzorni svet in komisije nadzornega sveta

Uprava

Nosilci ključnih funkcij v sistemu upravljanja tveganj

Ostalo zadevno osebje