Pozavarovalnica Sava

Annual Report • May 19, 2025

ZAVEZANI ČLOVEKU IN PLANETU

Poročilo o solventnosti in finančnem položaju

Zavarovalne skupine Sava za leto 2024

Ljubljana, maj 2025

Uprava Save Re, d.d.

Marko Jazbec, predsednik uprave

Polona Pirš, članica uprave

Peter Skvarča, član uprave

David Benedek, član uprave

	Povzetek 6
A.	Poslovanje in rezultati 13
A.1	Poslovanje 14
A.2	Rezultati pri sklepanju zavarovanj in pozavarovanj 20
A.3	Naložbeni rezultati 24
A.4	Rezultati pri drugih dejavnostih 27
A.5	Druge informacije 28
B.	Sistem upravljanja 29
B.1	Splošne informacije o sistemu upravljanja 30
B.2	Zahteve glede sposobnosti in primernosti 40
B.3	Sistem upravljanja tveganj, vključno z lastno oceno tveganja in solventnosti 43
B.4	Sistem notranjega nadzora 50
B.5	Funkcija notranje revizije 52
B.6	Aktuarska funkcija 54
B.7	Zunanje izvajanje 56
B.8	Druge informacije 58
C.	Profil tveganj skupine 59
C.1	Zavarovalno tveganje 63
C.2	Tržno tveganje 76
C.3	Kreditno tveganje 84
C.4	Likvidnostno tveganje 87
C.5	Operativno tveganje 89
C.6	Druga pomembna tveganja 91
C.7	Druge informacije 97
D.	Vrednotenje za namene solventnosti 98
D.1	Sredstva 103
D.2	Zavarovalno-tehnične rezervacije 109
D.3	Druge obveznosti 121
D.4	Alternativne metode vrednotenja 123
D.5	Druge informacije 124
E.	Upravljanje kapitala125
E.1	Lastna sredstva 128
E.2	Zahtevani solventnostni kapital in zahtevani minimalni kapital 133

E.3	Uporaba podmodula tveganja lastniških vrednostnih papirjev, temelječega na trajanju, pri izračunu zahtevanega solventnostnega kapitala 138
E.4	Razlika med standardno formulo in kakršnim koli uporabljenim notranjim modelom 139
E.5	Neskladnost z zahtevanim minimalnim kapitalom in neskladnost z zahtevanim solventnostnim kapitalom 140
E.6	Druge informacije 141
	Priloga A – Slovar izbranih strokovnih izrazov in načinov izračuna 142
	Priloga B – Kvantitativni obrazci 145
	S.32.01.22 Podjetja v okviru skupine 146
	S.02.01.02 Bilanca stanja 150
	S.05.01.02 Premije, škode in odhodki po vrstah poslovanja 152
	S.05.02.04 Premije, škode in odhodki po državah 155
	S.23.01.22 Lastna sredstva 157
	S.25.01.22 Zahtevani solventnostni kapital – za podjetja, ki uporabljajo standardno formulo 160

Splošne informacije

Zneski v preglednicah poročila so prikazani v tisoč EUR. Poročilo sta obravnavala in potrdila uprava in nadzorni svet obvladujoče družbe.

Poročilo o solventnosti in finančnem položaju skupine je bilo pregledano tudi s strani revizijske družbe Deloitte revizija d.o.o., ki je pripravila tudi Poročilo neodvisnega revizorja o zagotovilu.

Povzetek

Uvod

V letu 2024 so se nadaljevale zaostrene geopolitične razmere. Vojaški konflikt med Rusijo in Ukrajino se je nadaljeval, konflikt na Bližnjem vzhodu pa se je zaostril. Napete razmere med Kitajsko in Tajvanom so se v letu 2024 nadaljevale in krepile. Stopnjevalo se je tudi rivalstvo med ZDA in Kitajsko, zlasti na tehnološkem in vojaškem področju. Na razmere na finančnih trgih so v letu 2024 vplivali tudi izidi volitev in spremembe v vladajočih političnih strankah.

Naravne nesreče so imele v letu 2024 v državah, kjer je Zavarovalna skupina Sava prisotna, nekoliko manjši vpliv kot v letu 2023, ko je Slovenijo in še nekatere druge države zajel val neurij in poplav, ki je povzročil veliko materialno škodo. Ujme v letu 2024 so prizadele manjše območje in povzročile manj kosmatih škod za Zavarovalno skupino Sava, vendar je bil vpliv na rezultat skupine v obeh letih približno enak. Razlog za to je bil poleg drugačnih dogodkov tudi višji samopridržaj pri pozavarovanju naravnih nesreč.

Na finančni rezultat zavarovalnic in poslovanje pokojninskih družb in družbe za upravljanje je pozitivno vplivalo ugodno dogajanje na finančnih trgih. Z vidika donosov je bilo leto 2024 ugodno za delnice in obveznice. Povečali so se obrestni prihodki, višina sredstev v upravljanju in vplačila v sklade.

Zavarovalna skupina Sava je leto zaključila z dobrimi finančnimi rezultati in robustnim solventnostnim položajem ter presegla dva pomembna mejnika glede obsega poslovanja in čistega dobička. Skupina bo tudi v prihodnje skrbno spremljala tveganja, zlasti v povezavi z makroekonomskimi in geopolitičnimi razmerami.

Oktobra 2024 je bonitetna agencija AM Best po rednem letnem pregledu poslovanja za Savo Re objavila in potrdila bonitetno oceno »A« (s stabilno srednjeročno napovedjo). Decembra 2024 je bonitetna agencija S&P Global Ratings Savi Re in Zavarovalnici Sava izboljšala srednjeročno napoved na pozitivno in potrdila bonitetno oceno »A«.

Sava Re je oktobra 2024 izdala podrejeno obveznico razreda 3 (Tier 3) z ročnostjo petih let, kar je prispevalo k povečanju primernih lastnih virov sredstev konec leta. Skupna nominalna vrednost celotne izdaje podrejenih obveznic je znašala 50 milijonov EUR.

Predstavitev Zavarovalne skupine Sava

Zavarovalna skupina Sava je ena večjih zavarovalnih skupin s sedežem v jugovzhodni Evropi. Na dan 31. 12. 2024 so zavarovalniški del skupine sestavljale pozavarovalnica in osem zavarovalnic s sedežem v Sloveniji in državah regije Adria. Poleg (po)zavarovalnic sestavljajo skupino še druge nezavarovalne družbe, s področja pokojnin, upravljanja premoženja in asistenčnih storitev.

V skupini je približno 3.000 zaposlenih (izračunano po ekvivalentu polnega delovnega časa). Skupina zavaruje in pozavaruje vse zavarovalne vrste ter strankam ponuja:

• spoštljiv, pošten in iskren odnos,
• strokovnost,
• etično in pregledno poslovanje,
• dostopnost in odzivnost,
• odgovornost.

Sava Re na mednarodnih pozavarovalnih trgih deluje že več kot 40 let, na slovenskem zavarovalnem trgu pa prek nekdanje Zavarovalnice Tilia že od leta 1998. Na druge trge nekdanje Jugoslavije je vstopila s prevzemi šestih zavarovalnic med letoma 2006 in 2009 ter ustanovitvijo dveh življenjskih zavarovalnic v letu 2008. Poslovanje skupine na domačem trgu se je v letu 2013 dodatno okrepilo s prevzemom 100 % deleža Zavarovalnice Maribor. V letih 2015 in 2018 je skupina vstopila na slovenski in makedonski pokojninski trg, v letu 2018 pa še na slovenski trg asistenčnih storitev. V letu 2019 je Sava Re postala 85-odstotna lastnica Save Infond, ki se ukvarja z upravljanjem finančnih skladov. V letu 2020 je skupina prek pridružene družbe ZTSR vstopila na slovenski trg zdravstvenih storitev z nakupom Diagnostičnega centra Bled. Z nakupom Zavarovalnice Vita v letu 2020 je skupina izboljšala svoj tržni položaj v Sloveniji, saj se po tržnem deležu v zavarovalni dejavnosti uvršča na drugo mesto. V letu 2023 je Sava Re v Severni Makedoniji ustanovila družbo Vita S Holding (MKD), ki se ukvarja z zdravstveno dejavnostjo, in kupila srbsko družbo ASP (SRB), ki opravlja storitve razvoja in vzdrževanja osrednjih IT-sistemov. Izvedeni prevzemi za skupino pomenijo povečan obseg poslovanja in omogočajo izkoriščanje sinergij.

Glavne prednosti Zavarovalne skupine Sava so poznavanje trga v širši regiji, zanesljivost, odzivnost, prožnost, predanost delu in finančna moč. S stalnim izboljševanjem stikov presegamo pričakovanja strank, skrbno, iskreno in spoštljivo gradimo medsebojne odnose ter smo dejavni v odnosu do okolja.

Naše glavno vodilo je dolgoročno sodelovanje z zavarovanci in partnerji, da v dobrem in slabem skupaj dosežemo zastavljene cilje.

Poslovanje in rezultati1

Zavarovalna skupina Sava je tudi v letu 2024 dosegla dvomestno rast obsega poslovanja (13,7 %) in s prekoračitvijo milijarde evrov zabeležila pomemben mejnik v svojem poslovanju, s čimer je presegla tudi načrt za 11,9 %. Rast in preseganje načrta skupine sta bila dosežena v vseh odsekih poslovanja, največ pa so k temu prispevala premoženjska zavarovanja, ki so na domačem trgu dosegla 16,9-odstotno rast, na tujih trgih pa celo 17,6-odstotno. Skupina je bila zelo uspešna tudi na področju življenjskih zavarovanj, kjer je obseg poslovanja na domačem trgu povečala za 8,9 %, na tujih trgih pa celo za 16,3 %. Z rastjo je skupina povečala tržni delež na slovenskem trgu za 1,1 odstotne točke na 31,2 %, z visoko rastjo pa je še krepila svojo prisotnost na tujih trgih. V ugodnih okoliščinah finančnih trgov je visoko, 18,8-odstotno rast prihodkov zabeležil tudi odsek pokojnine in upravljanje premoženja. Na področju pozavarovanj je skupina na mednarodnih pozavarovalnih trgih še naprej sledila eni najpomembnejših strateških usmeritev, in sicer primerni razpršenosti portfelja, ter dosegla stabilno in varno 3,2-odstotno rast.

Skupina je v letu 2024 presegla še en pomemben mejnik, saj je prvič ustvarila prek 100 milijonov EUR kosmatega dobička oziroma rekordnih 87,8 milijona EUR čistega dobička, s čimer je tudi za več kot petino presegla načrtovanega. K temu izjemnemu rezultatu sta prispevala tako zavarovalni kot tudi finančni rezultat. Povečanje zavarovalnega rezultata je predvsem odraz izboljšanja škodnega količnika, skupina pa je bila uspešna tudi pri upravljanju stroškovne učinkovitosti, saj je rast stroškov kljub še vedno prisotni inflaciji zaostajala za rastjo prihodkov, kar je prispevalo k boljšemu stroškovnemu količniku. Temu ustrezno se je izboljšal tudi kombinirani količnik, ki je bil z 91,3 % ugodnejši od količnika preteklega leta kot tudi od načrtovanega količnika. Povečan obseg naložb iz tekočega denarnega toka in reinvestiranje po višjih obrestnih merah sta povečala tudi donos iz naložbenja, ki je s tem tudi pomembno prispeval k doseženemu poslovnemu izidu. Rast dobička glede na predhodno leto so dosegli vsi glavni odseki poslovanja. Odsek pozavarovanje je dosegel največji dobiček v svoji zgodovini in je z 22,8-odstotnim deležem v dobičku skupine pomembno prispeval k diverzifikaciji rezultata skupine.

Uspešno poslovanje skupine je donosnost lastniškega kapitala povečalo na 13,6 %, kar je za skoraj tretjino več od spodnje meje, zastavljene v načrtu poslovanja. V letu 2024 je tržna vrednost delnice Save Re dosegla izjemno, 42,9-odstotno rast.

¹ Opisani so rezultati poslovanja Zavarovalne skupine Sava na podlagi izkazov MSRP, zato podatki niso enaki kot v preračunih v skladu s Solventnostjo II.

Solventnostni količnik kaže, da je skupina odlično kapitalizirana, saj njegova višina znatno presega regulativno zahtevo in je na zgornji meji optimalnega razpona v skladu z notranjimi merili. Dobra kapitaliziranost je tudi eden od razlogov, da je bonitetna agencija S&P Global Ratings Savi Re konec leta 2024 izboljšala srednjeročno napoved iz stabilne v pozitivno. Kot razlog je bonitetna agencija v svoji objavi izpostavila strateško usmerjenost v doseganje dobrih zavarovalnih rezultatov in visoko kapitalsko moč skupine. Po njihovem mnenju je Sava Re v dobrem položaju, da tudi v naslednjih dveh letih nadaljuje z dobrimi poslovnimi rezultati, kakovostnim sklepanjem zavarovanj ter dobičkonosno rastjo na domačem in tujih trgih ob ohranjanju močne kapitaliziranosti.

Odlični finančni rezultati za leto 2024 so nedvomno tudi odraz uspešnega uresničevanja temeljnih strateških usmeritev skupine, osredotočenih na stranke, digitalizacijo komunikacije ter razvoj in nadgradnjo produktov in procesov, pri čemer se je skupina uspešno prilagajala tržnim spremembam in potrebam strank. S ciljem izboljšanja storilnosti in stroškovne učinkovitosti je nadaljevala avtomatizacijo procesov, širjenje nabora spletnih produktov in uvajanje novih tehnoloških rešitev. Še naprej je razvijala trajnostno usmerjene produkte in podpirala globalne cilje trajnostnega razvoja.

Strateške usmeritve Zavarovalne skupine Sava

Strategija Zavarovalne skupine Sava opredeljuje strateške cilje na dva načina, in sicer na podlagi treh ključnih usmeritev v strateškem obdobju 2023–2027 in ključnih vsebinskih stebrov skupine.

Ključni stebri skupine

Za obdobje 2023–2027 je skupina sprejela strategijo, ki nadaljuje začrtano smer s tremi ključnimi usmeritvami:

• Postavitev stranke v središče bo skupina še okrepila, tako da bodo stranka, njene želje in potrebe še bolj postavljene v ospredje poslovanja. Za ta namen si je skupina zadala tri cilje. Prvi cilj je stranki prilagojena komunikacija, ki se doseže z integracijo vseh komunikacijskih poti po centraliziranem sistemu upravljanja odnosov s stranko. Drugi cilj je vzpostavitev hibridnega modela prodaje, ki bo prodajni mreži omogočal, da se ukvarja s kompleksnejšimi zavarovanji in svetovanjem strankam. Tretji cilj pa je vzpostavitev samooskrbnih storitev, kot so portali za stranke, spletna mesta, mobilne aplikacije in podobno, ki bodo izboljšali procese prodaje, reševanja škod in drugih storitev za stranke.
• Z optimizacijo poslovnih procesov si je skupina zadala dva ključna cilja: pohitriti in poenostaviti storitve za stranke, pa tudi interne procese. S tem bo hkrati dosežena stroškovna učinkovitost poslovanja, ki bo zaradi spremenjenih makroekonomskih okoliščin v naslednjem strateškem obdobju igrala še pomembnejšo vlogo kakor v preteklosti. Za uresničitev te strateške usmeritve

bosta izvedena celovit pregled procesov in prepoznava možnosti izboljšav, v nadaljevanju se bodo procesi preoblikovali, novim procesom pa se bo po potrebi prilagodila tudi organizacija.

▪ Trajnostno delovanje bo skupina uresničevala v vseh ključnih sklopih, tako z vidika okolja in družbe kot tudi sistema upravljanja. Še naprej bo podpirala globalne trajnostne usmeritve in bo osredotočena na cilje, povezane s podnebnimi spremembami ter skrbjo za zdravje in dobro počutje strank, zaposlenih in širše skupnosti.

Dolgoročni vrednostno opredeljeni cilji v strategiji so:

• v petletnem obdobju bo skupina dosegla donosnost kapitala (brez rezerve za pošteno vrednost) med 9,5 % in 10,5 %,
• stopnja kapitaliziranosti na ravni Zavarovalne skupine Sava bo v obdobju 2023–2027 med 170 % in 210 % solventnostnega količnika (optimalna raven kapitala),
• premoženjska (po)zavarovanja bodo dosegala kombinirani količnik, ki ne presega 95 %,
• donosnost naložbenega portfelja skupine brez stroškov podrejenega dolga bo v letu 2027 dosegla 2,2 %.

Sistem upravljanja

Družbe v skupini imajo vzpostavljen sistem upravljanja, ki je dobro opredeljen in vključuje:

• ustrezno organiziranost, vključno z organi vodenja, ključnimi funkcijami in odbori,
• celovit sistem upravljanja tveganj,
• sistem notranjih kontrol.

Na ravni skupine delujejo štiri ključne funkcije: aktuarska funkcija, funkcija spremljanja skladnosti poslovanja, funkcija upravljanja tveganj in funkcija notranje revizije. Prav tako delujeta odbor za upravljanje tveganj skupine in aktuarski odbor skupine.

Za učinkovito upravljanje tveganj ima skupina vzpostavljen model treh obrambnih linij z jasno razdelitvijo odgovornosti in nalog med njimi:

• Prva obrambna linija vključuje vse organizacijske enote, ki opravljajo poslovno dejavnost (sklepanje (po)zavarovanj, obravnava škod, naložbe, računovodstvo, kontroling in druge).
• Druga obrambna linija vključuje funkcijo upravljanja tveganj, aktuarsko funkcijo, funkcijo spremljanja skladnosti in odbor za upravljanje tveganj.
• Tretjo obrambno linijo izvaja notranja revizija.

Profil tveganj

Skupina kapitalsko zahtevo izračunava v skladu s standardno formulo Solventnosti II, ki je opredeljena v Delegirani uredbi Komisije (EU) (2015/35) (v nadaljevanju standardna formula). V profilu tveganj skupine prevladuje tveganje premoženjskih zavarovanj, velika pa je tudi izpostavljenost tržnemu tveganju. Drugim vrstam tveganj je skupina nekoliko manj izpostavljena: tveganju življenjskih zavarovanj, tveganju zdravstvenih zavarovanj, tveganju neplačila nasprotne stranke in operativnemu tveganju. Poleg omenjenim tveganjem, ki so vključena tudi v standardno formulo, je skupina izpostavljena likvidnostnemu tveganju, zaradi zahtevnega notranjega in zunanjega okolja pa tudi različnim strateškim tveganjem.

Naslednja preglednica prikazuje zahtevani solventnostni kapital skupine v skladu s standardno formulo (v nadaljevanju SCR skupine) po modulih tveganj.

Zahtevani solventnostni kapital skupine po modulih tveganj2

v tisoč EUR	31. 12. 2024	31. 12. 2023
SCR skupine (= 4 + 5 + 6)	370.245	337.171
(6) Kapitalske zahteve za druge finančne sektorje	8.421	7.919
(5) Kapitalske zahteve za preostala podjetja	7.764	7.146
(4) SCR, izračunan na podlagi konsolidiranih podatkov družb, ki se v skladu s Solventnostjo II konsolidirajo3 (= (1) + (2) + (3))	354.060	322.106
(3) Prilagoditev za TP in DT4	-9.370	-5.481
(2) Operativno tveganje	28.371	24.414
(1) Zahtevani osnovni solventnostni kapital (BSCR)	335.060	303.173
Vpliv diverzifikacije tveganj	-147.550	-140.508
Vsota posameznih tveganj	482.609	443.681
Tržno tveganje	120.606	119.568
Tveganje neplačila nasprotne stranke	18.956	20.844
Tveganje življenjskih zavarovanj	46.374	44.598
Tveganje zdravstvenih zavarovanj	41.714	39.803
Tveganje premoženjskih zavarovanj	254.959	218.869

Vrednotenje za namene solventnosti

Za pripravo konsolidiranih računovodskih izkazov skupine v skladu z mednarodnimi standardi računovodskega poročanja (MSRP) uporabljamo popolno konsolidacijo za vse družbe v skupini, razen za pridruženo družbo DCB, ki je v konsolidacijo vključena po kapitalski metodi.

Za pripravo vrednotenja bilance stanja v skladu s Solventnostjo II pa se v skladu s točko (a) prvega odstavka 335. člena Delegirane uredbe Komisije (EU) (2015/35) (v nadaljevanju Delegirana uredba) konsolidirajo vse (po)zavarovalnice v skupini in vse družbe za pomožne storitve, družbi Sava pokojninska in Sava Infond se obravnavata v skladu s točko (e) prvega odstavka 335. člena Delegirane uredbe, za odvisni družbi Sava penzisko društvo in Vita S Holding ter pridruženo družbo DCB pa se uporablja točka (f) prvega odstavka 335. člena Delegirane uredbe.

V naslednji preglednici so razvidne prilagoditve postavk bilance stanja v skladu z MSRP, izvedene pri vrednotenju za namene solventnosti. Prikazan je kapital v skladu z MSRP in primerni lastni viri sredstev skupine v skladu s Solventnostjo II.

² V kapitalskih zahtevah za druge finančne sektorje sta vključeni družbi Sava pokojninska in Sava Infond. V kapitalskih zahtevah za preostala podjetja pa so vključene družbe DCB, Sava penzisko in Vita S Holding.

³ V skladu s Solventnostjo II se konsolidirajo zavarovalne družbe in družbe za pomožne storitve.

⁴ Prilagoditev zaradi možnosti pokrivanja izgub s hkratnim zmanjšanjem zavarovalno-tehničnih rezervacij in zaradi odloženih davkov.

v tisoč EUR	31. 12. 2024	31. 12. 2023
Kapital v skladu z MSRP5	644.898	584.495
Razlika pri vrednotenju sredstev	-73.717	-70.146
Razlika pri vrednotenju zavarovalno-tehničnih rezervacij	143.249	111.314
Razlika pri vrednotenju drugih obveznosti	-25.193	-11.618
Predvidljive dividende, razdelitve in dajatve	-34.870	-27.121
Prilagoditev za manjšinske deleže	-326	-318
Odbitki za udeležbe v drugih finančnih subjektih	-15.134	-13.028
Podrejene obveznosti, ki so del osnovnih lastnih virov sredstev	114.977	58.703
Skupni osnovni lastni viri sredstev po odbitkih	753.883	632.281
Skupni lastni viri sredstev v drugih finančnih sektorjih	15.134	13.028
Razpoložljivi lastni viri sredstev za pokrivanje SCR skupine	769.017	645.309

Prilagoditve kapitala v skladu z MSRP pri vrednotenju bilance stanja po Solventnosti II

Iz preglednice je razvidno, da so razpoložljivi lastni viri sredstev v skladu s Solventnostjo II znatno višji od kapitala v skladu z MSRP.

Upravljanje kapitala

Skupina želi z ustreznim upravljanjem kapitala zagotoviti, da ima vedno na voljo zadostno višino lastnih virov sredstev za pokrivanje svojih obveznosti in izpolnjevanje zakonskih zahtev glede kapitala. Pri tem mora biti struktura primernih lastnih virov sredstev, ki zagotavljajo kapitalsko ustreznost, skladna z zakonodajo. Višina lastnih virov sredstev mora biti zadostna tudi za doseganje strateških in operativnih ciljev skupine.

Dodelitev lastnih virov sredstev na poslovne dejavnosti mora biti takšna, da skupina zagotavlja ustrezno donosnost lastniškega kapitala.

Skupina pripravlja svoj poslovni in strateški načrt na podlagi strategije prevzemanja tveganj in v njej določene pripravljenosti za prevzem tveganj. Med pripravo poslovnega in strateškega načrta preveri, ali je načrt v skladu s pripravljenostjo za prevzem tveganj, ter načrt po potrebi ustrezno prilagodi. Hkrati stremi k čimbolj učinkoviti uporabi kapitala.

V spodnji preglednici je prikazana kapitalska ustreznost skupine. Poleg SCR je prikazan tudi minimalni zahtevani kapital (MCR). Prikazani so tudi primerni lastni viri sredstev za pokrivanje SCR oziroma MCR, kjer se upoštevajo zakonske omejitve⁶ .

⁵ Kapital v skladu z MSRP je prilagojen za izločitev družb Sava pokojninska, Sava penzisko društvo, Sava Infond in Vita S Holding.

⁶ V primernih lastnih virih sredstev za pokrivanje SCR se lahko upoštevajo lastni viri sredstev razreda 3 le v višini 15 % SCR. V primernih lastnih virih sredstev za pokrivanje MCR pa se lahko upoštevajo lastni viri sredstev razreda 2 le v višini 20 % MCR, lastni viri sredstev razreda 3 pa niso primerni za pokrivanje MCR.

Kapitalska ustreznost skupine

v tisoč EUR	31. 12. 2024	31. 12. 2023
SCR skupine	370.245	337.171
Primerni lastni viri sredstev za pokrivanje SCR skupine	769.017	645.309
Od tega prvi razred	654.040	586.606
Od tega drugi razred	65.147	58.703
Od tega tretji razred	49.830	0
Solventnostni količnik skupine	208 %	191 %
Minimalni zahtevani kapital (MCR) skupine	172.846	155.432
Primerni lastni viri sredstev za pokrivanje MCR skupine	673.475	604.664
Od tega prvi razred	638.906	573.578
Od tega drugi razred	34.569	31.086
Od tega tretji razred	-	-
MCR količnik skupine	390 %	389 %

Skupina ima na dan 31. 12. 2024 večino primernih lastnih virov sredstev za pokrivanje SCR skupine uvrščenih v prvi kakovostni razred. Poleg tega ima v primernih lastnih virih sredstev tudi podrejene obveznosti, ki se uvrščajo v drugi kakovostni razred (podrejene obveznice, ki so bile izdane oktobra 2019) in podrejene obveznosti, ki se uvrščajo v tretji kakovostni razred (podrejene obveznice, izdane oktobra 2024).

Na dan 31. 12. 2024 je skupina izpolnjevala zakonske zahteve o višini in kakovosti kapitala za pokrivanje SCR skupine in MCR skupine, saj je njen solventnostni količnik znatno presegal zakonsko zahtevanih 100 % in je znašal 208 %, MCR količnik pa 390 %. V strategiji prevzemanja tveganj skupine za obdobje 2023–2027 je določen optimalen solventnostni količnik skupine v razponu 170–210 %. Iz tega sledi, da je skupina dobro kapitalizirana tudi v skladu z notranjimi merili.

A. Poslovanje in rezultati

POROČILO O SOLVENTNOSTI IN FINANČNEM POLOŽAJU 2024

13

A.1 Poslovanje

Naziv in pravna oblika obvladujoče družbe

Sava Re, d.d. Dunajska cesta 56 1000 Ljubljana Slovenija

Sestava skupine

Sava Re, ki je v Zavarovalni skupini Sava (v nadaljevanju skupina ali Zavarovalna skupina Sava) obvladujoča družba, se ukvarja z dejavnostjo pozavarovanja. Zavarovalniški del skupine sestavlja še osem zavarovalnic s sedežem v Sloveniji in državah Adria regije: kompozitna zavarovalnica Zavarovalnica Sava (SVN), premoženjske zavarovalnice Sava neživotno osiguranje (SRB), Sava osiguruvanje (MKD), Illyria (RKS) in Sava osiguranje (MNE) ter življenjske zavarovalnice Zavarovalnica Vita (SVN), Sava životno osiguranje (SRB) in Illyria Life (RKS). Skupino poleg naštetih (po)zavarovalnic sestavljajo še:

• Sava pokojninska (SVN): pokojninska družba v Sloveniji;
• Sava penzisko društvo (MKD): pokojninska družba v Severni Makedoniji, ki upravlja pokojninske sklade 2. in 3. stebra;
• Sava Infond (SVN): odvisna družba skupine, ki se ukvarja z upravljanjem finančnih skladov;
• TBS Team 24 (SVN): družba, ki se ukvarja z organizacijo asistence v povezavi z avtomobilskimi, zdravstvenimi in domskimi zavarovanji;
• DCB (SVN): pridružena družba Save Re, ki se ukvarja z bolnišnično zdravstveno dejavnostjo;
• Vita S Holding (MKD): odvisna družba, ki se ukvarja z zdravstveno dejavnostjo;
• ASP (SRB): odvisna družba, ki opravlja storitve razvoja in vzdrževanja osrednjih IT-sistemov.

Na spodnji sliki je prikazana sestava skupine.

Sestava skupine na dan 31. 12. 2024 7

V prilogi B Kvantitativni obrazci so v obrazcu S.32.01.22 Podjetja v okviru skupine prikazane podrobnosti vseh družb v Zavarovalni skupini Sava, v naslednjih preglednicah pa navajamo podatke vseh družb skupine, v katerih je Sava Re neposredno udeležena.

	Zavarovalnica Sava (SVN)	Sava neživotno osiguranje (SRB)	Illyria (RKS)	Sava osiguruvanje (MKD)	Sava osiguranje (MNE)
Sedež	Ulica Eve Lovše 7, 2000 Maribor, Slovenija	Bulevar vojvode Mišića 51, 11040 Beograd, Srbija	Sheshi Nëna Terezë 33, 10000 Priština, Kosovo	Železnička 41, Opština Centar, PF 133, 1000 Skopje, Severna Makedonija	Ulica Svetlane Kane Radević br. 1, 81000 Podgorica, Črna gora
Glavna dejavnost	dejavnost zavarovanja	dejavnost zavarovanja (premoženjska zavarovanja)	dejavnost zavarovanja (premoženjska zavarovanja)	dejavnost zavarovanja (premoženjska zavarovanja)	dejavnost zavarovanja (premoženjska zavarovanja)
Osnovni kapital (EUR)	68.417.377	6.314.464	7.228.040	3.820.077	4.033.303
Nominalna vrednost skupnega kapitalskega deleža vseh družb v skupini (EUR)	68.417.377	6.314.464	7.228.040	3.585.524	4.033.303
Delež v kapitalu in/ali glasovalnih pravicah, ki pripada posameznim drugim osebam v skupini	Sava Re: 100,0 %	Sava Re: 100,0 %	Sava Re: 100,0 %	Sava Re: 93,86 %	Sava Re: 100,0 %
Poslovni izid v letu 2024 (EUR)	47.834.593	394.228	1.431.733	512.067	2.474.402

Odvisne in pridružene družbe na dan 31. 12. 2024

⁷ V sliki so prikazani lastniški deleži. Pri družbah Sava Infond in DCB so deleži glasovalnih pravic drugačni od lastniških deležev. V letnem poročilu skupine so razkritja za vse družbe v skupini, tako za lastniške deleže kot za deleže glasovalnih pravic.

POROČILO O SOLVENTNOSTI IN FINANČNEM POLOŽAJU 2024

Upravljavske povezave	odvisna zavarovalnica	odvisna zavarovalnica	odvisna zavarovalnica	odvisna zavarovalnica	odvisna zavarovalnica
	Illyria Life (RKS)	Sava životno osiguranje (SRB)	Sava pokojninska (SVN)	TBS Team 24 (SVN)	Sava penzisko društvo (MKD)
Sedež	Sheshi Nëna Terezë 33, 10000 Priština, Kosovo	Bulevar vojvode Mišića 51, 11040 Beograd, Srbija	Ulica Eve Lovše 7, 2000 Maribor, Slovenija	Ulica Eve Lovše 7, 2000 Maribor, Slovenija	Dimche Mirchev br. 20, 1000 Skopje, Severna Makedonija
Glavna dejavnost	dejavnost zavarovanja (življenjska zavarovanja)	dejavnost zavarovanja (življenjska zavarovanja)	dejavnost pokojninskih skladov	organizacija asistenčnih storitev	dejavnost upravljanja finančnih skladov
Osnovni kapital (EUR)	3.285.893	4.326.664	6.301.109	8.902	2.110.791
Nominalna vrednost skupnega kapitalskega deleža vseh družb v skupini (EUR)	3.285.893	4.326.664	6.301.109	8.012	2.110.791
Delež v kapitalu in/ali glasovalnih pravicah, ki pripada posameznim drugim osebam v skupini	Sava Re: 100,0 %	Sava Re: 100,0 %	Sava Re: 100,0 %	Sava Re: 90,0 %	Sava Re: 100,0 %
Poslovni izid v letu 2024 (EUR)	1.197.426	761.160	550.560	1.838.853	2.709.618
Upravljavske povezave	odvisna zavarovalnica	odvisna zavarovalnica	odvisna pokojninska družba	odvisna družba	odvisna pokojninska družba
	DCB (SVN)	Sava Infond (SVN)	Zavarovalnica Vita (SVN)	Vita S Holding (MKD)	ASP (SRB)
Sedež	Pod skalo 4, 4260 Bled, Slovenija	Ulica Eve Lovše 7, 2000 Maribor, Slovenija	Trg republike 3, 1000 Ljubljana, Slovenija	Ul. 50-ta Divizija br. 24A, Opština Centar, 1000 Skopje, Severna Makedonija	Bulevar kralja Aleksandra 17, 11000 Beograd, Srbija
Glavna dejavnost	bolnišnična zdravstvena dejavnost	upravljanje finančnih skladov	dejavnost zavarovanja (življenjska zavarovanja)	nespecializirana trgovina na debelo	razvoj programske opreme
Osnovni kapital (EUR)	379.123	1.460.524	7.043.900	1.320.873	1.129
Nominalna vrednost skupnega kapitalskega deleža vseh družb v skupini (EUR)	189.562	1.460.524	7.043.900	1.056.699	1.129
Delež v kapitalu in/ali glasovalnih pravicah, ki pripada posameznim drugim osebam v skupini	Sava Re: 40,1 % / 50,0 %	Sava Re: 84,00 % / 84,85 % Zavarovalnica Sava: 15,00 % / 15,15 %	Sava Re: 100,0 %	Sava Re: 80,0 %	Sava Re: 100,0 %
Poslovni izid v letu 2024 (EUR)	3.562.149	5.151.090	8.434.451	-141.582	60.499
Upravljavske povezave	pridružena družba	odvisna družba	odvisna zavarovalnica	odvisna družba	odvisna družba

V nadaljevanju so prikazani podatki obvladujoče družbe Save Re, saj njen nadzorni organ nadzoruje tudi Zavarovalno skupino Sava, revizor pa revidira računovodsko poročilo skupine in izda poročilo neodvisnega revizorja o sprejemljivem zagotovilu za poročilo o solventnosti in finančnem položaju skupine.

Ime in kontaktni podatki nadzornega organa, odgovornega za finančni nadzor obvladujoče družbe

Agencija za zavarovalni nadzor Trg republike 3 1000 Ljubljana Tel.: + 386 1 2528 600 Faks: + 386 1 2528 630 e-naslov: agencija@a-zn.si

Ime in kontaktni podatki zunanjega revizorja obvladujoče družbe

Deloitte revizija d.o.o. Dunajska cesta 165 1000 Ljubljana Slovenija Telefon: +386 1 307 28 00 Faks: +386 1 307 29 00

V letu 2022 je bila z družbo Deloitte revizija, d.o.o., Dunajska cesta 165, 1000 Ljubljana, sklenjena pogodba za revizijo računovodskih izkazov v obdobju 2022–2024.

Družba Deloitte je tako revidirala računovodske izkaze Save Re in konsolidirane izkaze Zavarovalne skupine Sava za poslovna leta 2022, 2023 in 2024. Revizijo vseh odvisnih družb so v letih 2022, 2023 in 2024 izvajali lokalni revizorji iste revizijske družbe.

Delničar	Število delnic	Delež v osnovnem kapitalu	Delež v glasovalnih pravicah
Intercapital securities Ltd. – skrbniški račun	3.297.648	19,2 %	21,3 %
SDH, d. d.	3.043.883	17,7 %	19,6 %
Republika Slovenija	2.392.436	13,9 %	15,4 %
Evropska banka za obnovo in razvoj (EBRD)	1.071.429	6,2 %	6,9 %
Modra zavarovalnica, d.d.	714.285	4,1 %	4,6 %

Opis imetnikov kvalificiranih deležev v družbi na dan 31. 12. 2024

Vir: Centralni register vrednostnih papirjev KDD d.d.

Opomba:

Sava Re je na podlagi 235. a člena Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1) aprila 2023 začela s postopkom identifikacije delničarjev, ki so pri posrednikih vpisani kot imetniki delnic in niso posredniki (v nadaljnjem besedilu: končni delničarji). Iz prejetih informacij izhaja, da je bila Adris grupa, d.d., na dan 6. 5. 2024 imetnica 3.278.049 vseh delnic POSR.

Pomembne vrste poslovanja in pomembna geografska območja, na katerih skupina posluje8

Med vrstami poslovanja skupine so v letu 2024 prevladovala:

• zavarovanja in proporcionalna pozavarovanja drugih motornih vozil,
• zavarovanja in proporcionalna pozavarovanja avtomobilske odgovornosti,
• požarna zavarovanja in proporcionalna pozavarovanja ter zavarovanja in proporcionalna pozavarovanja druge škode na premoženju in
• življenjska zavarovanja, vezana na enote investicijskih skladov.

Skupaj so predstavljale 70,3 % v sestavi skupne kosmate premije (2023: 68,0 %).

⁸ V tem podpoglavju so prikazani konsolidirani podatki v skladu z vrednotenjem Solventnosti II, ki ne vključujejo Save pokojninske in Save penziskog društva, zato podatki niso enaki kot v skladu z MSRP vrednotenjem.

Kosmate premije za pomembne vrste poslovanja

v tisoč EUR	2024	2023	Indeks
Zavarovanje in proporcionalno pozavarovanje drugih motornih vozil	224.995	190.964	117,8
Zavarovanje in proporcionalno pozavarovanje avtomobilske odgovornosti	191.534	165.853	115,5
Požarno zavarovanje in proporcionalno pozavarovanje ter zavarovanje in proporcionalno pozavarovanje druge škode na premoženju	169.652	143.742	118,0
Življenjsko zavarovanje, vezano na enote investicijskih skladov	116.815	101.181	115,5
Druge vrste poslovanja	297.341	283.119	105,0
Skupaj	1.000.337	884.859	113,1

Skupina posluje na trgu Republike Slovenije in trgih po celotnem svetu. V naslednji preglednici so prikazani trgi, na katerih je skupina v letu 2024 prejela največ premije.

Kot je razvidno iz preglednice, skupina največ premije prejme iz Slovenije, držav Adria regije ter Kitajske in Južne Koreje.

Pomembne države, v katerih skupina posluje

v tisoč EUR	Kosmata premija v letu 2024	Kosmata premija v letu 2023	Indeks
Slovenija	721.254	630.931	114,3
Srbija	63.345	49.119	129,0
Kosovo	23.774	21.703	109,5
Črna gora	22.648	20.665	109,6
Severna Makedonija	22.277	20.434	109,0
Hrvaška	21.730	20.697	105,0
Kitajska	12.596	11.542	109,1
Južna Koreja	9.863	11.097	88,9

Pomembnejši dogodki v letu 2024

• Sava Re je 22. 2. 2024 podpisala pogodbo o nakupu 2,5-odstotnega poslovnega deleža v družbi TBS Team 24. Po zaključku transakcije je Sava Re 27. 2. 2024 postala imetnica 90-odstotnega poslovnega deleža.
• V skladu s finančnim koledarjem družbe za leto 2024 je zasedanje 40. skupščine delničarjev Save Re potekalo 27. 5. 2024.
• Junija 2024 je bonitetna agencija S&P Global Ratings Savi Re in Zavarovalnici Sava potrdila bonitetno oceno »A« (s stabilno srednjeročno napovedjo).
• Oktobra 2024 je bonitetna agencija AM Best po rednem letnem pregledu poslovanja za Savo Re objavila in potrdila bonitetno oceno »A« (s stabilno srednjeročno napovedjo).
• Sava Re je 4. 10. 2024 izdala podrejeno obveznico razreda 3 (Tier 3) z ročnostjo petih let. Skupna nominalna vrednost celotne izdaje podrejenih obveznic je znašala 50 milijonov EUR. Glavnica obveznice v celoti dospe v izplačilo 4. 10. 2029 in se bo obrestovala po nespremenljivi obrestni meri 5,2 % letno, pri čemer bo kupon plačljiv letno. Povpraševanje po obveznicah (v višini prek 75 milijonov EUR) je preseglo njihovo ponudbo. Pri vpisu obveznic je sodelovalo več kot 20 dobro poučenih vlagateljev. Obveznice so bile uvrščene v trgovanje na Luksemburški borzi. Izdajo je strukturirala in vodila Erste Group Bank AG.
• Oktobra 2024 je nadzorni svet Save Re za novo mandatno obdobje za člana uprave Save Re znova imenoval Petra Skvarčo, ki mu petletni mandat poteče 19. 6. 2025. Novi petletni mandat člana uprave začne teči 20. 6. 2025.
• Katarina Sitar Šuštar je 22. 10. 2024 dala izjavo o takojšnjem odstopu z mesta zunanje članice revizijske komisije zaradi nastopa enake funkcije v konkurenčni zavarovalnici.
• Decembra 2024 je bonitetna agencija S&P Global Ratings Savi Re in Zavarovalnici Sava izboljšala srednjeročno napoved na pozitivno in potrdila bonitetno oceno »A«.

Pomembnejši dogodki po datumu poročanja

• Odvisna družba Vita S Holding je v začetku leta 2025 ustanovila zasebno zdravstveno ustanovo PZU Vita S Skopje.
• Januarja 2025 je bil vložen predlog za začetek postopka prenehanja družbe Asistim po skrajšanem postopku brez likvidacije.
• Davor I. Gjivoje, jr., je 9. 3. 2025 nastopil svoj tretji štiriletni mandat člana nadzornega sveta. Nadzorni svet Save Re ga je tudi v novem mandatu izvolil za predsednika nadzornega sveta.

Razlika med obsegom konsolidirane MSRP bilance stanja in konsolidirane SII-bilance stanja

Za pripravo konsolidiranih računovodskih izkazov skupine v skladu z MSRP v skupini uporabljamo popolno konsolidacijo za vse njene družbe, razen za pridruženo družbo DCB, ki je v konsolidacijo vključena po kapitalski metodi. Za pripravo vrednotenja bilance stanja v skladu s Solventnostjo II pa se v skladu s točko 1 (a) 335. člena Delegirane uredbe konsolidirajo vse (po)zavarovalnice v skupini in vse družbe za pomožne storitve, družbi Sava pokojninska in Sava Infond se obravnavata v skladu s točko 1 (e) 335. člena Delegirane uredbe, za Savo penzisko društvo, Vito S Holding ter pridruženo družbo DCB pa se uporablja točka 1 (f) 335. člena Delegirane uredbe.

A.2 Rezultati pri sklepanju zavarovanj in pozavarovanj

Podatki o poslovanju za leto 2024 s primerjalnimi podatki za leto 2023 so pripravljeni v skladu z MSRP 17 in MSRP 9, ki sta začela veljati 1. 1. 2023.

Dodatna nezgodna zavarovanja prikazujemo v poslovnem odseku življenjskih zavarovanj, pri poročanju v skladu s Solventnostjo II pa pri zavarovalni vrsti Zavarovanje in proporcionalno pozavarovanje izpada dohodka.

Povzetek izkaza poslovnega izida

v tisoč EUR	2024	2023	Sprememba	Indeks
Zavarovalni prihodki	801.214	697.563	103.651	114,9
Zavarovalni odhodki	-662.350	-657.126	-5.224	100,8
Odhodki za škode	-448.607	-465.474	16.867	96,4
Stroški poslovanja	-214.937	-189.565	-25.372	113,4
Nedobičkonosne pogodbe	1.194	-2.086	3.281	-
Rezultat pred pozavarovanjem	138.864	40.437	98.426	343,4
Rezultat iz pozavarovanja	-30.254	43.040	-73.295	-
Zavarovalni rezultat	108.609	83.478	25.132	130,1
Rezultat iz naložbenja	36.688	27.923	8.765	131,4
Finančni rezultat iz zavarovalnih poslov	-13.581	-13.304	-277	102,1
Čisti prihodki/odhodki iz tečajnih razlik	-264	1.193	-1.456	-
Finančni rezultat	22.843	15.812	7.032	144,5
Prihodki iz nezavarovalnih dejavnosti	31.360	25.551	5.809	122,7
Drugi stroški	-56.923	-51.015	-5.909	111,6
Prihodki od naložb v odvisne in pridružene družbe	1.781	2.286	-505	77,9
Drugi čisti prihodki	2.132	3.501	-1.370	60,9
Poslovni izid pred obdavčitvijo	109.802	79.613	30.189	137,9
Odhodek za davek	-21.956	-14.956	-7.000	146,8
Čisti poslovni izid obračunskega obdobja	87.847	64.657	23.189	135,9

	2024	2023	Sprememba	Indeks
Kombinirani količnik	91,3 %	93,1 %	-1,8 o. t.	-
Škodni količnik	63,2 %	64,6 %	-1,4 o. t.	-
Stroškovni količnik	28,1 %	28,6 %	-0,5 o. t.	-
Donosnost naložbenega portfelja	2,5 %	2,1 %	+0,4 o. t.	-
Donosnost lastniškega kapitala	13,6 %	10,8 %	+2,8 o. t.	-

Zavarovalni rezultat se je glede na predhodno leto povečal za 25,1 milijona EUR zaradi rasti prihodkov kot posledice zvišanja cen in večjega števila prodanih zavarovanj, hkrati pa tudi zaradi ugodnejšega škodnega dogajanja. Sestava zavarovalnega rezultata je v letu 2024 drugačna kot v letu 2023 – na rezultat pred pozavarovanjem so v letu 2023 namreč močno vplivale škode naravnih nesreč, kar je omilila pozavarovalna zaščita. Tudi leto 2024 so zaznamovale škode naravnih nesreč, vpliv teh na zavarovalni rezultat pa je bil približno enak kot v predhodnem letu, vendar so bile te škode pred pozavarovanjem znatno nižje. Rezultat pred pozavarovanjem je bil tako v letu 2024 boljši, rezultat iz pozavarovanja pa zaradi drugačne strukture škod slabši kot v letu 2023. Na slabši rezultat iz pozavarovanja je v letu 2024 vplivalo še povečanje odhodkov iz oddanega pozavarovanja zaradi rasti portfelja in dražje pozavarovalne zaščite.

Zavarovalni prihodki so se povečali za 103,7 milijona EUR zaradi rasti premij, predvsem pri premoženjskih zavarovanjih, kjer so se povečali za 99,7 milijona EUR zaradi povišanja cen kot posledice škodne inflacije in tudi zaradi organske rasti. Pri življenjskih zavarovanjih, kjer so se prihodki povečali za 8,5 milijona EUR, je povečanje posledica rasti obsega prodaje. Zavarovalni prihodki so se nekoliko zmanjšali le v odseku pozavarovanje zaradi drugačne strukture premij.

Zavarovalni prihodki po odsekih (v tisoč EUR)

Odhodki za škode so se v letu 2024 zmanjšali za 16,9 milijona EUR. Zmanjšanje izhaja iz odseka pozavarovanje zaradi ugodnejšega škodnega dogajanja. Rast pri premoženju je posledica rasti obsega portfelja, a je bila rast odhodkov za škode nižja kot rast prihodkov tudi zaradi nižjih škod, ki so posledica ujm.

Stroški poslovanja so se v letu 2024 povišali za 25,4 milijona EUR. Zaradi večje prodaje so se za 14,7 milijona EUR povišali stroški pridobivanja, za 10,7 milijona EUR pa so se povečali tudi administrativni stroški, predvsem zaradi večjega obsega poslovanja in splošnih dvigov cen zaradi inflacije.

Stroški poslovanja po odsekih (v tisoč EUR)

Nedobičkonosne pogodbe so se izboljšale za 3,3 milijona EUR in so v letu 2024 ugodno vplivale na rezultat, saj je skupina v letu 2024 iz tega naslova pripoznala prihodke zaradi izboljšane dobičkonosnosti premoženjskih zavarovanj.

Rezultat iz naložbenja je znašal 36,7 milijona EUR in je v primerjavi s predhodnim letom višji za 8,8 milijona EUR predvsem zaradi večjih obrestnih prihodkov, ki so bili glede na preteklo leto višji za 6,4 milijona EUR. Večji obrestni prihodki so predvsem odraz visokega denarnega toka iz poslovanja, ki se je pretežno uporabil za investiranje v dolžniške naložbe, in zapadanja dolžniških naložb, kupljenih po nižjih donosnostih, ter njihovo reinvestiranje po višjih donosnostih. Donosnost naložbenega portfelja je znašala 2,5 %.

Prihodki iz nezavarovalnih dejavnosti so se povečali za 5,8 milijona EUR in so znašali 31,4 milijona EUR. Glavnina teh prihodkov so prihodki iz upravljanja premoženja (23,7 milijona EUR), ki so se povečali za 4,1 milijona EUR zaradi povečanja sredstev v upravljanju pokojninskih skladov in skladov družbe za upravljanje vzajemnih skladov kot posledica visokih čistih vplačil v sklade in ustvarjenih donosov skladov. Drugi del (7,7 milijona EUR) predstavljajo predvsem prihodki iz asistenčnih storitev, ki so se povečali za 1,7 milijona EUR zaradi večjega obsega asistenčnih primerov.

Drugi stroški so se povečali za 5,9 milijona EUR in so znašali 56,9 milijona EUR. Sestavljeni so iz nepripisljivih stroškov (31,1 milijona EUR) in stroškov družb, ki ne opravljajo zavarovalne dejavnosti (25,8 milijona EUR). Razlog za povečanje je predvsem v zvišanju provizij zaradi povečanja obsega sredstev v upravljanju, povečanju škod asistenčnih primerov zaradi večjega obsega škod in inflacije ter povečanja stroškov IT-storitev.

Kombinirani količnik se je izboljšal tako zaradi škodnega kot stroškovnega količnika. Razlog za izboljšanje obeh količnikov je visoka rast zavarovalnih prihodkov zaradi dviga cen in organske rasti posla. Na izboljšanje škodnega količnika je dodatno vplivalo še izboljšanje škodnega dogajanja, stroškovni količnik pa je bil ugodnejši zaradi zaostajanja rasti stroškov za rastjo prihodkov.

Poslovni izid pred obdavčitvijo se je v letu 2024 povečal za 30,2 milijona EUR in je znašal 109,8 milijona EUR. Na to je vplivalo že pojasnjeno izboljšanje zavarovalnega in finančnega rezultata. Vsi odseki so leto 2024 zaključili z višjim poslovnim izidom pred obdavčitvijo kakor v letu 2023, razen odseka drugo, kjer je znižanje predvsem posledica povečanje obresti od podrejenega dolga zaradi izdaje nove podrejene obveznice v letu 2024 in manjših prihodkov od pridruženih družb. V absolutnem smislu se je najbolj povečal poslovni izid v odseku premoženje (za 23,2 milijona EUR), pri odseku pozavarovanje se je izboljšal za 4,3 milijona EUR, pri odseku življenje za 2,4 milijona EUR, poslovni izid odseka pokojnine in upravljanje premoženja se je izboljšal za 1,5 milijona EUR, v odseku drugo pa se je poslovni izid pred obdavčitvijo poslabšal za 1,3 milijona EUR. Podrobnejši opis poslovanja po odsekih je opisan v poslovnem delu letnega poročila skupine.

Sestava poslovnega izida pred obdavčitvijo po odsekih (v tisoč EUR)

A.3 Naložbeni rezultati

		Prihodki in odhodki naložb po vrstah
--	--	--------------------------------------	--	--	--

v tisoč EUR	2024	2023
Prihodki od obresti po efektivni obrestni meri	27.003	20.603
Sprememba poštene vrednosti naložb FVTPL	3.517	2.961
Dividende delniških naložb in prihodki alternativnih skladov	3.980	3.431
Drugi prihodki / odhodki od naložb	2.188	928
Prihodki od obresti FVTPL naložb	546	795
Dobički/izgube pri odtujitvah FVTPL naložb	92	-26
Dobički/izgube pri odtujitvah naložb ostale MSRP skupine	167	-813
Sprememba pričakovanih kreditnih izgub (ECL)	501	289
Prihodki/odhodki naložbenih nepremičnin	1.092	900
Ostali prihodki/odhodki	-210	-217
Rezultat iz naložbenja	36.688	27.923
Prihodki od pridruženih družb	1.781	2.286
Donos naložbenega portfelja	38.469	30.209

Donos naložbenega portfelja je v letu 2024 znašal 38,5 milijona EUR in je v primerjavi s predhodnim letom višji za 8,3 milijona EUR, predvsem zaradi višjih obrestnih prihodkov, ki so bili glede na preteklo leto višji za 6,4 milijona EUR. Večji obrestni prihodki so predvsem odraz visokega denarnega toka iz poslovanja, ki se je pretežno uporabil za investiranje v dolžniške naložbe in zapadanje dolžniških naložb, kupljenih po nižjih donosnostih, ter njihovo investiranje po višjih donosnostih.

Podatki v tabeli Prihodki in odhodki naložb po vrstah se razlikujejo od podatkov v tabeli v nadaljevanju Donos po vrstah naložb zaradi neto tečajnih razlik, ki v zgornji tabeli niso upoštevane.

Donos po vrstah naložb

v tisoč EUR	Prihodki/ odhodki od obresti	Sprememba poštene vrednosti in dobički/izgu be pri odtujitvah FVPL	Dobički/izgub e pri odtujitvah naložb ostale skupine MSRP	Prihodki od dividend in deležev ostale naložbe	Slabitve naložb	Pozitivne/ negativne tečajne razlike	Sprememba pričakovanih kreditnih izgub (ECL)	Ostali prihodki/ odhodki	Skupaj	Čisti neiztrženi dobički/izgube naložb živ. zavarovanj, ki prevzemajo naložbeno tveganje	Prihodki/odho dki pridruženih družb in slabitve dobrega imena
Naložbe, merjene po odplačni vrednosti	3.226	0	28	0	0	-630	3	-95	2.532	92
Dolžniški instrumenti	1.749	0	28	0	0	-14	-5	-78	1.680	41
Denar in denarni ustrezniki	383	0	0	0	0	-616	0	0	-232	51
Depoziti in potrdila o vlogah	1.053	0	0	0	0	0	4	-17	1.040	0
Posojila	41	0	0	0	0	0	4	0	45	0
Naložbe, merjene po pošteni vrednosti prek poslovnega izida	546	3.609	0	328	0	606	0	2.943	8.032	98.496
Obvezno merjene po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, ki niso v posesti za trgovanje	546	3.609	0	328	0	606	0	2.943	8.032	98.496
Dolžniški instrumenti	546	562	0	0	0	-33	0	0	1.074	37	0
Lastniški instrumenti	0	1.687	0	328	0	71	0	0	2.087	98.459
Naložbe v infrastrukturne sklade	0	2.665	0	0	0	568	0	2.583	5.816	0	0
Naložbe v nepremičninske sklade	0	-1.304	0	0	0	0	0	360	-944	0
Naložbe, merjene po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa	23.775	0	139	709	0	1.270	498	-113	26.278	591	1.781
Dolžniški instrumenti	23.775	0	139	0	0	1.270	498	-8	25.675	591
Lastniški instrumenti	0	0	0	709	0	0	0	13	722	0	1.781
Ostale naložbe	0	0	0	0	0	0	0	-119	-119	0
Terjatve	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0
Dolžniški instrumenti	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0
Naložbene nepremičnine	0	0	0	0	0	0	0	1.092	1.092	2.184
Naložbene nepremičnine	0	0	0	0	0	0	0	1.092	1.092	2.184
Skupaj	27.547	3.609	167	1.037	0	1.246	501	3.827	37.934	101.364	1.781

Skupina nerealizirane dobičke in izgube naložb, ki jih v računovodskih izkazih vodi v skupini FVOCI, prikazuje v bilančni postavki akumuliranega drugega vseobsegajočega donosa iz finančnih naložb. V naslednji preglednici je prikazano gibanje akumuliranega drugega vseobsegajočega donosa iz finančnih naložb.

Gibanje akumuliranega drugega vseobsegajočega donosa iz finančnih naložb

v tisoč EUR	2024	2023
Stanje 1. 1.	-76.272	-120.776
Sprememba poštene vrednosti	25.694	51.125
Prenos negativnega akumuliranega drugega vseobsegajočega donosa iz finančnih naložb v IPI zaradi slabitve	0	0
Prenos iz akumuliranega drugega vseobsegajočega donosa iz finančnih naložb v IPI zaradi prodaje	-132	662
Odloženi davek	-5.366	-7.283
Stanje 31. 12.	-56.076	-76.272

Akumulirani drugi vseobsegajoči donos iz finančnih naložb se je v letu 2024 zvišal glede na preteklo leto predvsem zaradi rasti cen dolžniških vrednostnih papirjev.

Skupina nima direktnih naložb v listinjenje.

A.4 Rezultati pri drugih dejavnostih

Drugi prihodki in drugi odhodki

Drugi prihodki zajemajo prihodke od naložbenih nepremičnin (počitniške kapacitete), prihodke v zvezi z osnovnimi sredstvi, izredne prihodke od obresti, druge prihodke, ki se ne nanašajo neposredno na zavarovalno dejavnost, ter prihodke od prodaje pri nezavarovalnih družbah (kamor spada tudi upravljanje premoženja, kot so prihodki od vstopne in izstopne provizije in prihodki od upravljavske provizije ter prihodki od asistenčnih storitev). Skupina je v letu 2024 realizirala 17,6 milijona EUR drugih prihodkov (2023: 16,9 milijona EUR).

Drugi odhodki zajemajo postavke, ki se ne nanašajo za zavarovalne posle: popravke drugih terjatev, neposredne poslovne odhodke iz naložbenih nepremičnin, odhodke iz slabitve neopredmetenih osnovnih sredstev in druge izredne odhodke. Skupina je v letu 2024 realizirala 30,2 milijona EUR drugih odhodkov (2023: 26,5 milijona EUR).

Najemne pogodbe

Skupina ustvarja manjši del prihodkov iz najemnih pogodb. Gre za oddajo lastniških nepremičnin v poslovni namen. Najemne pogodbe so v bilanci stanja skupine izkazane med sredstvi (naložbene nepremičnine), prihodki od najemnin pa so med trajanjem najema pripoznani skladno z najemnimi pogodbami.

Iz oddaje v najem naložbenih nepremičnin je skupina v letu 2024 ustvarila 1,6 milijona EUR prihodkov (2023: 1,4 milijona EUR). Stroški vzdrževanja naložbenih nepremičnin so vključeni v najemno ceno oziroma jih skupina zaračuna najemnikom. Stroški, ki jih je krila skupina, so v letu 2024 znašali 142 tisoč EUR (2023: 110 tisoč EUR).

Pomembni posli in transakcije med družbami znotraj skupine

V nadaljevanju so predstavljeni sklopi pomembnih transakcij med družbami v skupini.

Prihodki in odhodki iz poslovanja z družbami v skupini

v tisoč EUR	2024	2023
Prihodki iz zavarovalnih storitev	72.318	63.775
Odhodki iz zavarovalnih storitev	-56.559	-92.996
Finančni rezultat iz zavarovalnih pogodb	-3.302	-1.074
Ostali obratovalni stroški	-291	-465
Prihodki od dividend	39.036	30.642
Drugi prihodki	396	0
Prihodki od obresti	120	71
Skupaj	51.717	-47

Naložbe in terjatve do družb v skupini

v tisoč EUR	31. 12. 2024	31. 12. 2023
Posojila, dana družbam v skupini	2.342	2.342
Druge kratkoročne terjatve	115	75
Skupaj	2.457	2.417

Med obveznosti do družb v skupini so uvrščene le druge kratkoročne obveznosti, ki so na 31. 12. 2024 znašale 12,6 tisoč EUR (31. 12. 2023: 183 tisoč EUR).

A.5 Druge informacije

Skupina v zvezi s poslovanjem in uspešnostjo nima drugih pomembnih informacij.

B. Sistem upravljanja

POROČILO O SOLVENTNOSTI IN FINANČNEM POLOŽAJU 2024

29

B.1 Splošne informacije o sistemu upravljanja

B.1.1 Upravljanje Zavarovalne skupine Sava

V Zavarovalni skupini Sava so organi vodenja in nadzora obvladujoče družbe odgovorni za ustrezno upravljanje in nadzor v celotni skupini ter za zagotovitev takega okvira upravljanja, ki ustreza strukturi, poslom in tveganjem skupine kot celote in njenih posameznih družb.

Sistem upravljanja v posamezni družbi v Zavarovalni skupini Sava je sorazmeren naravi, obsegu in zahtevnosti poslov družbe. Posamezna družba v skupini določi sistem upravljanja, ki je optimalen zanjo in za skupino. Če to dopušča lokalna zakonodaja in je sorazmerno naravi, obsegu in zahtevnosti poslov posamezne družbe, ta praviloma oblikuje enotirni sistem upravljanja. Obvladujoča družba v skupini, Zavarovalnica Sava, Zavarovalnica Vita, Sava pokojninska, Infond in DCB imajo vzpostavljen dvotirni sistem upravljanja.

Obvladujoča družba celovito upravlja skupino tako, da je poslovna strategija postavljena od zgoraj navzdol, pri čemer se upoštevajo vidiki skupine kot celote, pa tudi vidiki posamezne družbe v skupini. Za optimalno kapitaliziranost skupine in odpornost proti nepredvidenim dogodkom se kapital in kapitalska ustreznost na ravni skupine prav tako upravljata po načelu od zgoraj navzdol.

Skupina ima vzpostavljeno sistematično upravljanje tveganj, ki zajema upravljanje tveganj na ravni posamezne družbe, ustrezno spremljanje tveganj posamezne družbe v obvladujoči družbi, pa tudi upravljanje tveganj na ravni skupine. Pri zadnjem se upoštevajo medsebojni vplivi tveganj posameznih družb, in sicer predvsem koncentracija tveganj in druga pomembna tveganja, ki so povezana z delovanjem skupine. Strategija prevzemanja tveganj določa pripravljenost za prevzem tveganj znotraj skupine kot celote in na ravni posameznega poslovnega segmenta.

Organi vodenja ali nadzora posamezne odvisne družbe v Zavarovalni skupini Sava ravnajo v skladu z enakimi vrednotami in politikami korporativnega upravljanja kakor obvladujoča družba, razen če ni z zakonskimi zahtevami, nadzorniškimi zahtevami ali določili glede sorazmernosti določeno drugače. Zato organi vodenja ali nadzora posamezne odvisne družbe v skupini, v okviru svojih odgovornosti za upravljanje družbe, pri prenosu politik skupine preverijo potrebne prilagoditve lokalni zakonodaji in morebitne druge potrebne prilagoditve. Družbe v skladu z opredeljenimi postopki v politikah skupine tako določijo prilagoditve teh politik in zagotovijo, da odvisna družba z njimi ne bi kršila veljavnih zakonskih oziroma podzakonskih predpisov ali pravil varnega in skrbnega poslovanja.

Nadzor posamezne družbe v Zavarovalni skupini Sava

Za zagotavljanje preglednega in učinkovitega upravljanja in nadzora poslovanja odvisnih družb v skupini je nadzor obvladujoče družbe nad odvisnimi družbami razdeljen na tri dele, in sicer na:

• upravljavski nadzor (ki se izvaja z organi upravljanja),
• poslovni nadzor (ki se izvaja z nosilci poslovnih funkcij),
• dodaten nadzor (ki se izvaja z nosilci ključnih funkcij).

Komunikacija med družbami v Zavarovalni skupini Sava

Sava Re kot obvladujoča družba dvakrat letno organizira strateško konferenco skupine, na kateri se obravnavajo strateške smernice za načrtovanje poslovanja družb v skupini, novosti, ki se načrtujejo znotraj posameznih poslovnih funkcij, in izidi tekočega poslovanja posamezne družbe. Strateški konferenci sta tako namenjeni izboljšanju komunikacije o strategijah in usmeritvah v skupini na ravni poslovodstev.

V skupini so večkrat letno organizirana izobraževanja z različnih področij poslovanja, katerih namen je poenotenje poslovnih procesov v skupini ter prenos znanja, korporativne kulture in dobrih praks poslovanja.

B.1.2 Organi upravljanja

Skupščina

Skupščina je najvišji organ družbe, s katerim njeni delničarji uresničujejo svoje pravice v zadevah družbe.

Pristojnosti skupščine posamezne družbe so določene z zakonodajno ureditvijo posamezne države in statutom posamezne družbe. Pristojnosti skupščine so razmejene v tri vsebinske sklope:

• kadrovske odločitve (imenovanje in odpoklic članov nadzornega sveta, upravnega odbora, nadzornega odbora, podelitev razrešnice članom organov vodenja ali nadzora, glasovanje o nezaupnici, imenovanje zunanjega revizorja);
• poslovne odločitve (potrditev letnega poročila, če o njem dokončno ne odločijo organi vodenja ali nadzora, uporaba bilančnega dobička, dajanje soglasij k posameznim poslovnim odločitvam na predlog poslovodstva);
• temeljne odločitve v družbi (sprejetje in spremembe statuta, ukrepi za povečanje in zmanjšanje osnovnega kapitala, prenehanje družbe in statusna preoblikovanja).

Skupščina delničarjev posamezne družbe v skupini je praviloma sklicana najmanj enkrat letno, najpozneje v roku, ki je določen v zakonodajni ureditvi posamezne države. Lahko je sklicana tudi v drugih primerih, določenih z zakonodajno ureditvijo posamezne države in statutom posamezne družbe, in takrat, ko je to v interesu družbe. Skupščino praviloma sklicuje poslovodstvo posamezne družbe. Zakonodajna ureditev posamezne države določa, v katerih primerih jo lahko skličejo tudi drugi organi družbe oziroma delničarji sami.

Podrobnosti o sklicu skupščine posamezne družbe, pravicah delničarjev v povezavi s skupščino, pogojih udeležbe na skupščini in uresničevanju glasovalnih pravic so določene v zakonodajni ureditvi posamezne države ter v statutu in poslovniku o delu skupščine posamezne družbe. Usmeritve za vsebinsko pripravo na skupščino posamezne odvisne družbe so podrobneje urejene tudi v pravilniku o upravljanju in nadzoru Zavarovalne skupine Sava.

Organ nadzora (nadzorni svet, upravni odbor, nadzorni odbor, odbor direktorjev idr.)

V nadaljevanju uporabljeni izraz nadzorni svet je splošen izraz za organ nadzora.

Pravila, ki so določena za nadzorni svet v dvotirnem sistemu, veljajo tudi za nadzorni odbor, upravni odbor ali odbor direktorjev v enotirnem sistemu, razen če ni določeno drugače.

Nadzorni svet nadzoruje vodenje poslov družbe v celotnem poslovnem letu, v skladu s sprejeto poslovno strategijo in finančnim načrtom družbe. Pri tem ravna v skladu z zakonodajno ureditvijo države, statutom in drugimi akti družbe.

Sestaja se najmanj petkrat letno, običajno po preteku posameznega trimesečja poslovnega leta, ko obravnava letna in medletna poročila o poslovanju, ena seja pa je namenjena potrjevanju planskih dokumentov. Upravni odbor, nadzorni odbor ali odbor direktorjev v družbah z enotirnim sistemom se običajno sestaja tudi pogosteje. Nadzorni svet za posamezno leto pripravi rokovnik sej nadzornega sveta in njegovih komisij, s katerim določi predvidene datume in vsebine posameznih sej, predvsem tistih, ki so obvezne zaradi zahtev za javne objave rezultatov poslovanja oziroma so običajne glede na dosedanjo prakso.

Število članov nadzornega sveta mora zadoščati minimalnim zahtevam, ki jih določa zakonodajna ureditev posamezne države, v katerih je družba registrirana. To število je sorazmerno naravi, obsegu in zahtevnosti poslov posamezne družbe. Nadzorni svet je sestavljen tako, da se zagotovita odgovoren nadzor in sprejemanje odločitev v korist družbe.

Vsaka družba v skupini si prizadeva, da je pri sestavi nadzornega sveta upoštevana razpršenost strokovnega znanja, izkušenj in veščin, ki se med posameznimi člani nadzornega sveta med seboj dopolnjujejo, tako da je nadzorni svet homogena celota in je zagotovljeno smotrno in preudarno nadziranje družbe.

Način delovanja nadzornega sveta je podrobneje urejen z notranjim aktom posamezne družbe.

Nadzorni svet Save Re v letu 2024

V letu 2024 se sestava nadzornega sveta Save Re ni spremenila.

Nadzorni svet je v letu 2024 deloval v sestavi: Davor Ivan Gjivoje, jr., predsednik, Keith William Morris, namestnik predsednika, ter člani Klemen Babnik, dr. Matej Gomboši, Edita Rituper in Blaž Garbajs.

Član	Naziv	Nastop mandata	Trajanje mandata
Davor Ivan Gjivoje, jr.	predsednik	8. 3. 2021	9. 3. 2029
Keith William Morris	namestnik predsednika	17. 7. 2021	17. 7. 2025
Klemen Babnik	član	17. 7. 2021	17. 7. 2025
Matej Gomboši	član	17. 7. 2021	17. 7. 2025
Edita Rituper	članica, predstavnica delavcev	13. 6. 2023	13. 6. 2027
Blaž Garbajs	član, predstavnik delavcev	13. 6. 2023	13. 6. 2027

Sestava nadzornega sveta v letu 2024

Komisije nadzornega sveta

Nadzorni svet skladno z zakonodajo, kodeksom in dobro prakso imenuje eno ali več komisij, ki obravnavajo vnaprej določena področja, pripravljajo predloge sklepov nadzornega sveta, skrbijo za njihovo uresničitev in opravljajo druge strokovne naloge, tako pa strokovno podpirajo delo nadzornega sveta.

V Savi Re so oblikovane naslednje komisije nadzornega sveta:

• revizijska komisija,
• komisija za tveganja,
• komisija za imenovanja in prejemke,
• komisija za oceno sposobnosti in primernosti.

Opis pomembnejših nalog posamezne komisije nadzornega sveta in njihova sestava sta podrobneje opredeljena v Poročilu o solventnostni in finančnem položaju Save Re, d.d., za leto 2024 9 (PSFP Save Re za leto 2024) v razdelku B.1.1 Organi upravljanja.

⁹ Poročilo PSFP Save Re za leto 2024 je bilo javno objavljeno 4. 4. 2025 na spletni strani Save Re.

Delovna področja in sestavo komisij nadzorni svet določi s posebnim sklepom ob upoštevanju določil veljavne zakonodaje, priporočil kodeksa upravljanja javnih delniških družb in notranjih aktov družbe.

Posamezna komisija ima lahko svoj poslovnik. Če ga nima, se za vprašanja sklepčnosti, odločanja in vsa druga procesna vprašanja smiselno uporablja poslovnik o delu nadzornega sveta.

Organ vodenja (poslovodstvo, uprava, generalni direktor, izvršni direktor)

V nadaljevanju uporabljeni izraz uprava je splošen izraz za organ vodenja.

Pravila, ki so določena za upravo v dvotirnem sistemu, veljajo tudi za generalnega direktorja ali izvršnega direktorja v enotirnem sistemu, če ni določeno drugače.

Uprava vodi, zastopa in predstavlja družbo v pravnem prometu. S svojim delom, znanjem in izkušnjami si prizadeva za dolgoročni uspeh družbe z zagotavljanjem kar najboljšega vodenja in upravljanja tveganj. Opredeljuje in določa cilje, vrednote, poslanstvo, vizijo in strategijo poslovanja posamezne družbe. Optimalnost poslovanja dosega z zagotavljanjem primerne sestave zaposlenih in skrbnim ravnanjem s finančnimi viri. Pri tem upošteva zakonodajno ureditev posamezne države, statut in druge akte posamezne družbe.

Uprava posamezne družbe v skupini je praviloma veččlanska in je sestavljena strokovno z namenom zagotovitve sprejemanja odločitev v korist družbe ter skrbnega in odgovornega izpolnjevanja njenih ciljev. Število članov uprave je sorazmerno naravi, obsegu in zahtevnosti poslov posamezne družbe, pri čemer morajo biti jasno določene pristojnosti posameznega člana in zagotovljena ustrezna ločitev odgovornosti. Če lokalna zakonodaja dopušča enočlansko upravo, mora biti v taki družbi pri sprejemanju odločitev poslovodstva upoštevano načelo štirih oči. Vsaka družba si prizadeva, da je pri sestavi uprave upoštevana razpršenost strokovnega znanja, izkušenj in veščin, ki se med posameznimi člani uprave med seboj dopolnjujejo, tako da je uprava homogena celota in je zagotovljeno smotrno in preudarno vodenje družbe. Pristojnosti posameznih članov uprave in način delovanja veččlanskega organa so urejeni z notranjim aktom posamezne družbe (akt o upravi ali/in poslovnik o delu uprave).

Uprava deluje v skladu z visokimi etičnimi standardi in upošteva interese vseh skupin deležnikov.

Uprava posamezne družbe redno (najmanj enkrat v četrtletju) izčrpno in točno poroča nadzornemu svetu družbe o:

• izvajanju poslovne politike in drugih načelnih vprašanjih poslovanja,
• donosnosti družbe, še zlasti donosnosti lastniškega kapitala,
• poteku poslov, še zlasti o prometu, finančnem položaju in plačilni sposobnosti,
• poslih, ki lahko pomembneje vplivajo na donosnost in plačilno sposobnost družbe ter
• vseh pomembnih tveganjih, ki so oziroma bi lahko pomembneje vplivala na kapitalsko ustreznost družbe.

Povprečna starost članov uprave je 50,8 leta. Vsi člani uprave so državljani Republike Slovenije.

Sestava uprave v letu 2024

Ime in priimek	Marko Jazbec	Polona Pirš	Peter Skvarča	David Benedek
Funkcija	predsednik	član	član	član
Področje dela v upravi	▪ koordinacija dela uprave ▪ splošne, kadrovsko organizacijske in pravne zadeve ▪ odnosi z javnostmi (PR) ▪ skladnost poslovanja ▪ notranja revizija ▪ upravljanje strateških naložb v zavarovalnih družbah v Sloveniji (od 22. 3. 2023) ▪ informacijska tehnologija ▪ trajnostni razvoj	▪ korporativne finance ▪ strateško načrtovanje in kontroling ▪ računovodstvo ▪ odnosi z vlagatelji (IR) ▪ upravljanje kapitala in tveganj ▪ aktuariat	▪ razvoj in sklepanje pozavarovanj v skupini in zunaj nje ▪ pozavarovalna zaščita (retrocesija) za posle v skupini in zunaj nje ▪ razvoj pozavarovalnih procesov in tehnologije ▪ tehnična obdelava pozavarovanj ▪ upravljanje strateških naložb v odvisne družbe zunaj Slovenije	▪ finančno poslovanje in upravljanje finančnih naložb ▪ upravljanje strateških naložb v pokojninskih družbah in družbah za upravljanje (DZU) ▪ upravljanje strateških naložb v družbah, ki izvajajo zdravstveno dejavnost ▪ upravljanje vseobsegajočega sodelovanja s poslovnimi bankami oziroma bančnimi skupinami na ravni skupine
Prvo imenovanje	12. 5. 2017	14. 1. 2018	19. 6. 2020	22. 3. 2023
Konec mandata	13. 5. 2027	15. 1. 2028	20. 6. 2030	22. 3. 2028

Nadzorni svet Save Re je na svoji seji 10. 10. 2024 za novo mandatno obdobje za člana uprave Save Re znova imenoval Petra Skvarčo, ki mu petletni mandat poteče 19. 6. 2025. Novi petletni mandat člana uprave bo začel teči 20. 6. 2025.

B.1.3 Upravljanje tveganj

Sistem upravljanja tveganj je eden ključnih gradnikov sistema upravljanja. Vodstvo obvladujoče družbe skupine in vodstva posameznih družb v skupini morajo zagotoviti, da imata skupina kot celota in njena posamezna družba organiziran učinkovit sistem upravljanja tveganj, katerega temelj je ustrezna organizacijska struktura. Pri tem se upoštevajo velikost, narava in kompleksnost tveganj, ki jim je skupina oziroma posamezna družba izpostavljena.

Več o upravljanju tveganj skupine je zapisano v razdelku B.3 Sistem upravljanja tveganj, vključno z lastno oceno tveganja in solventnosti tega poročila.

B.1.4 Ključne funkcije v sistemu upravljanja tveganj

Obvladujoča družba ima na ravni skupine vzpostavljene štiri funkcije, ki jih veljavna zakonodaja opredeljuje kot ključne v sistemu upravljanja (ključne funkcije): aktuarsko funkcijo, funkcijo upravljanja tveganj, funkcijo spremljanja skladnosti poslovanja in funkcijo notranje revizije. Ključne funkcije so vključene v sistem upravljanja skupine ter poleg vloge ključne funkcije skupine praviloma opravljajo vlogo ključne funkcije obvladujoče družbe in imajo dostop do vseh informacij, podatkov in poročil, potrebnih za nemoteno opravljanje funkcije.

V obvladujoči družbi so ključne funkcije organizirane kot službe sistema upravljanja tveganj ter so neposredno podrejene upravi obvladujoče družbe in vključene v procese odločanja.

Glavne naloge nosilca posamezne ključne funkcije na ravni skupine so:

• usklajevanje razvoja enotne metodologije dela ključne funkcije v družbah v skupini;
• skrb za pripravo ustreznih krovnih politik za posamezno ključno funkcijo ter praviloma tudi za pripravo strokovnih usmeritev pri sprejemanju posameznih področnih operativnih predpisov v družbah v skupini;
• skrb za dosledno upoštevanje enotnih standardov delovanja posamezne ključne funkcije v družbah v skupini;
• usklajevanje in izvajanje skupnih nalog in dejavnosti;
• usmerjanje in nadzor izvajanja ključne funkcije v vseh družbah v skupini (usklajevanje načrtovanja dela in spremljanje poročil ključne funkcije družb v skupini);
• izobraževanje in izmenjava dobrih praks med posameznimi ključnimi funkcijami v skupini;
• nosilec ključne funkcije spremljanja skladnosti na ravni skupine koordinira pripravo in sprejemanje politik in pravilnikov med obvladujočo in odvisnimi družbami v skupini.

Ob upoštevanju načela sorazmernosti so tudi v sistem upravljanja posameznih družb v skupini v organizacijsko sestavo in procese odločanja vgrajene ključne funkcije. Te opravljajo svoje naloge neodvisno druga od druge in od drugih organizacijskih enot družbe. Ključne funkcije so neposredno podrejene upravi. Kadar se njihova dejavnost ne izvaja v samostojni organizacijski enoti, mora biti zagotovljeno, da ima nosilec ključne funkcije vedno neposreden dostop do uprave družbe.

V organizacijsko sestavo in procese odločanja so ključne funkcije vgrajene zaradi okrepitve strukture treh obrambnih linij v sistemu upravljanja tveganj skupine (tri obrambne linije so opisane v razdelku B.3.1 Organizacija upravljanja tveganj). Vse štiri ključne funkcije med seboj sodelujejo in si medsebojno redno izmenjujejo informacije, ki jih potrebujejo za svoje delo.

Nosilec ključne funkcije praviloma ne sme hkrati opravljati in nadzirati istih delovnih nalog. Organizacija dela mora biti taka, da delo različnih obrambnih linij poteka ločeno. Nosilec ključne funkcije ne sme biti član nadzornega sveta ali njegovih komisij v nobeni družbi v skupini – s tem se zmanjša možnost nastopa nasprotja interesov. Morebitno nasprotje interesov mora nosilec ključne funkcije nemudoma razkriti upravi.

Če so v skladu z načelom sorazmernosti posamezni ključni funkciji dodeljene druge dejavnosti in naloge, morajo biti zagotovljeni ustrezni notranji ukrepi in mehanizmi za upravljanje morebitnega nasprotja interesov pri opravljanju dejavnosti te ključne funkcije. Ukrepi in mehanizmi za izogibanje položajem, ki bi lahko privedli do nasprotja interesov, so podrobneje opredeljeni v notranjem aktu, ki ureja delovanje posamezne ključne funkcije.

Ne glede na organizacijsko umeščenost vsake od ključnih funkcij v posamezni družbi, so te neposredno umeščene tudi v strukturo ključnih funkcij skupine. Tako je zagotovljena neposredna povezava med ključno funkcijo posamezne odvisne družbe in ključno funkcijo skupine ter omogočen neposreden pretok informacij znotraj druge in tretje obrambne linije, kar omogoča celovito in dosledno upravljanje tveganj v skupini.

Nadomeščanje nosilcev ključnih funkcij

Kadar nosilec ključne funkcije iz katerega koli razloga začasno ne more opravljati svojih nalog, je treba zanj v kratkem času zagotoviti začasno zamenjavo ali nadomeščanje. Pogoje, metode in postopke začasne zamenjave nosilca ključne funkcije v okoliščinah, ko ne more opravljati nalog, za katere je pooblaščen, podrobneje ureja interna politika razvoja kadrov in zagotavljanja nasledstev skupine.

Dejavnosti posamezne ključne funkcije

Ključne funkcije opravljajo naloge, ki jih določa zakon, ki ureja zavarovalništvo in na njem temelječi predpisi.

Dejavnosti funkcije upravljanja tveganj so podrobno opisane v razdelku B.3.1 Organizacija upravljanja tveganj, dejavnosti aktuarske funkcije v razdelku B.6 Aktuarska funkcija, dejavnosti funkcije spremljanja skladnosti poslovanja v razdelku B.4.2 Funkcija spremljanja skladnosti, dejavnosti funkcije notranje revizije pa v razdelku B.5 Funkcija notranje revizije.

Poročanje nosilcev ključnih funkcij

Nosilec ključne funkcije v posamezni odvisni družbi poroča dvosmerno, in sicer:

• organom vodenja ali nadzora družbe in, če je tako določeno, revizijski komisiji oziroma komisiji za tveganja,
• področnim odborom, če to zahteva zakonodajna ureditev države ali notranji akti družbe,
• nosilcu posamezne ključne funkcije na ravni skupine.

Podrobnejši obseg, način in obdobje poročanja za posamezno ključno funkcijo določa notranji akt, ki ureja njeno delovanje.

Sodelovanje nosilcev ključnih funkcij

Nosilci ključnih funkcij, ki pokrivajo raven skupine in obvladujoče družbe, se redno sestajajo (praviloma enkrat mesečno), si izmenjujejo mnenja, obravnavajo aktualno problematiko in posebnosti poslovanja v tekočem obdobju. Prav tako medsebojno usklajujejo letne načrte dela tistih nosilcev, ki so jih dolžni pripraviti v skladu z veljavno zakonodajo ali internimi akti, si izmenjujejo ugotovitve posameznih pregledov poslovanja oziroma ugotovitve ter priporočila s področja dela posameznega nosilca funkcije ter letna oziroma druga poročila o delu posameznega nosilca. V skladu z veljavno zakonodajo in internimi akti o ugotovitvah ter o spremljavi danih priporočil poročajo organom vodenja in nadzora.

Nosilci ključnih funkcij, ki pokrivajo raven skupine in obvladujoče družbe, enkrat letno podajo skupno izjavo, da z dolžno skrbnostjo in v skladu s pravili stroke izvajajo dejavnosti, ki zagotavljajo, da spremljajo vsa ključna tveganja, ki jim je ali bi jim lahko bila skupina izpostavljena pri svojem poslovanju, in da je sistem upravljanja tveganj učinkovit.

B.1.5 Odbori v sistemu upravljanja

Uprava obvladujoče družbe po potrebi s svojim sklepom oblikuje odbore, ki pokrivajo raven skupine in obvladujoče družbe. Prav tako uprava posamezne odvisne družbe v skupini po potrebi oblikuje odbore s svojim sklepom. Odbori imajo posvetovalno vlogo. Obravnavajo vnaprej določena področja, pripravljajo predloge sklepov uprave, skrbijo za njihovo uresničitev in opravljajo druge strokovne naloge, ter tako strokovno podpirajo delo uprave.

Odbori so sestavni del sistema upravljanja skupine in posamezne družbe. Ukvarjajo se z vprašanji z različnih področij, na primer: upravljanje tveganj, upravljanje sredstev in obveznosti, aktuarstvo, upravljanje kakovosti podatkov, informacijska varnost, notranja revizija, nagrajevanje.

Pristojnosti, pooblastila in sestava odborov so opredeljeni v notranjih aktih, ki jih sprejme uprava posamezne družbe, ki je oblikovala tak odbor.

Na ravni skupine ima Sava Re vzpostavljene naslednje odbore:

• Odbor za upravljanje tveganj,
• Aktuarski odbor,
• Usmerjevalni odbor informacijske tehnologije,
• Odbor za procesne rešitve in projekte v Zavarovalni skupini Sava,
• Odbor za rezervacije Zavarovalne skupine Sava.

Opis glavnih nalog posameznega odbora je podrobneje opredeljen v PSFP Save Re za leto 2024 v razdelku B.1.4 Odbori v sistemu upravljanja.

B.1.6 Informacije o politiki prejemkov

Politika prejemkov Zavarovalne skupine Sava določa okvir za načrtovanje, izvajanje in spremljanje sistemov in programov prejemkov, ki podpirajo dolgoročno strategijo in politiko obvladovanja tveganj skupine.

V skladu s Politiko prejemkov Zavarovalne skupine Sava imajo vse družbe v skupini sprejeto in implementirano politiko prejemkov.

Politika prejemkov zasleduje konkurenčen in učinkovit ter hkrati pregleden in notranje pravičen sistem prejemkov. Ključna načela te politike so oblikovana na podlagi načel etičnega in trajnostnega ravnanja in poslovanja.

Glavna načela politike prejemkov so:

• jasno in pregledno upravljanje,
• zanesljivo in učinkovito upravljanje tveganj,
• skladnost z zakonskimi zahtevami in načeli dobrega poslovanja,
• spremljanje in prilagajanje tržnim trendom in praksam,
• trajnostno plačilo za trajnostno poslovanje,
• motiviranje in zadržanje zaposlenih.

Družbe v skupini pri oblikovanju sistemov in programov prejemkov sledijo naslednjim smernicam:

• oblikovanje uravnotežene sestave prejemkov,
• zagotavljanje neposredne povezave med plačilom in rezultati,
• upoštevanje večletnega pogleda na uspešnost in uskladitev spremenljivega dela prejemkov s trajnostjo poslovnih izidov skozi čas,
• zagotavljanje, da sistem spodbud vzdržuje skladnost s svojimi mehanizmi, organizacijskimi procesi in nagrajevanim ravnanjem oziroma vedenjem.

Družbe v skupini pri oblikovanju sistema plač in nagrajevanja sledijo naslednji sestavi prejemkov:

• osnovna plača,
• spremenljivi del plače,
• druge ugodnosti in spodbude,
• prejemki ob prenehanju pogodbe o zaposlitvi.

Osnovna plača je določena glede na vlogo in položaj zaposlenega, vključno s profesionalnimi izkušnjami, odgovornostjo, zahtevnostjo dela in lokalnim položajem na trgu dela. Razpon osnovnih plač za vsa delovna mesta je določen v notranjih aktih posamezne družbe.

Spremenljivi del plače je odvisen od poslovne uspešnosti družbe in individualne uspešnosti posameznika oziroma pri vodjih tudi od uspešnosti področja, ki ga vodi. Ta del plače motivira in nagrajuje najuspešnejše zaposlene, ki izjemno prispevajo k trajnostnemu rezultatu, izpolnjujejo oziroma presegajo dogovorjena pričakovanja, krepijo dolgoročne odnose s strankami in ustvarjajo prihodke. Spremenljivi del plače za delovno uspešnost posameznika je vezan na uresničitev vnaprej predvidenih osebnih ciljev in drugih nalog na način, ki je skladen s pričakovanim vedenjem oziroma sposobnostmi. Spremenljivi del plače za poslovno uspešnost je vezan na poslovni kazalec oziroma kombinacijo poslovnih kazalcev uspešnosti družbe in/ali skupine. Finančni položaj družbe se ob izplačilu spremenljivega dela plače ne sme spustiti pod določen prag. Sistem je fleksibilen, vključno z možnostjo neizplačila spremenljivega dela.

Sistem in program spremenljivega dela plače uprave obravnava, določi in odobri nazorni svet. Spremenljivi del plače uprave temelji na izpolnjevanju ciljev uprave in uspešnosti družbe kot celote oziroma skupine, h kateri družba spada.

Sestava in višina spremenljivega dela plače po posameznih organizacijskih ravneh je določena v notranjih aktih posamezne družbe v skupini.

Vrste in obseg morebitnih dodatnih ugodnosti in spodbud so določeni v notranjih pravilih posamezne družbe. Zaposleni imajo možnost vključitve v kolektivno dodatno pokojninsko varčevanje.

Dodatni prejemki ob prenehanju pogodb o zaposlitvi (razen tistih, ki so izplačani v skladu z zakonom in pogodbo o zaposlitvi – odpravnine) so vezani na dolgoročne dosežke. Poskrbljeno je, da je izključena možnost izplačil dodatnih prejemkov ob morebitnem neuspehu.

Družbe v skupini nimajo izdanih posojil v razmerju do zaposlenih niti do članov uprave in nadzornega sveta in iz tega naslova v letu 2024 ni bilo transakcij.

Družbe v skupini nimajo vpeljanega sistema nagrajevanja z delnicami in/ali opcijami.

Družbe v skupini nimajo dodatne upokojitvene sheme.

B.1.7 Poslovanje s povezanimi osebami

Družbe v Zavarovalni skupini Sava vse transakcije med povezanimi osebami izvajajo v okviru tržnih pogojev in z nadomestitvijo nastalih stroškov, povezanih z opravljanjem storitev. V okviru posameznih transakcij se pojavljajo kot ponudnik in uporabnik storitev družbe znotraj Zavarovalne skupine Sava za povečanje uspešnosti poslovanja skupine kot celote.

V okviru vsakoletnega izvajanja funkcijske analize se z določitvijo tveganj in uporabljenih sredstev opredeli prevzeto tveganje po posameznih funkcijah, ki se izvajajo za potrebe upravljanja odvisnih družb. Funkcije, ki jih obvladujoča družba izvaja, obsegajo predvsem strateško postavljanje usmeritev, usklajevanje, nadziranje oziroma kontroliranje in analiziranje in praviloma niso predmet zaračunljivih storitev.

Upravljavske in poslovne funkcije, povezane z upravljanjem in nadzorom skupine in povezanih družb, se načeloma ne zaračunavajo.

Operativne transakcije, ki so predmet presoje z vidika transakcij s povezanimi osebami, se povezanim osebam zaračunavajo po metodi primerljivih prostih cen na podlagi notranje ali zunanje primerjave, če to ni mogoče, pa tudi z nadomestitvijo nastalih stroškov, povezanih z opravljanjem storitev.

Podrobneje je sistem transakcij s povezanimi osebami opredeljen v internem pravilniku o transfernih cenah. Obveznost poročanja odvisnih družb o transakcijah s povezanimi osebami je opredeljena v Pravilniku za finančno obvladovanje poslovanja družb v Zavarovalni skupini Sava. Skladno s smernicami OECD za določanje transfernih cen, Zakonom o davčnem postopku, Zakonom o davku od dohodkov pravnih oseb in internim pravilnikom o transfernih cenah družba enkrat letno pripravi poročilo o transfernih cenah (splošna dokumentacija) in poročilo o transfernih cenah (posebna dokumentacija), v katerih so podrobneje predstavljene vse transakcije s povezanimi osebami, metodologija določanja transfernih cen, analize primerljivosti transakcij in druga vsebina, predpisana s prej omenjenimi zakoni.

Pomembne transakcije s povezanimi osebami

V nadaljevanju navajamo pomembne transakcije s povezanimi osebami, ki so:

• lastniki in z njimi povezana podjetja,
• ključno vodstveno osebje: uprava, nadzorni svet in komisije nadzornega sveta,
• odvisne in pridružene družbe.

Med pomembne transakcije se v letu 2024 uvrščajo:

• skupni zaslužki članov uprave, nadzornega sveta in njegovih komisij v višini 1,4 milijona EUR (2023: 1,4 milijona EUR)10 in
• dana posojila odvisnim družbam, ki so na dan 31. 12. 2024 znašala 2,3 milijona EUR (2023: 2,8 milijona EUR).

Obvladujoča družba je v letu 2024 izplačala dividende v višini 27,1 milijona EUR (2023: 24,8 milijona EUR). Vse transakcije s povezanimi osebami so podrobno razkrite v letnem poročilu skupine v razdelku C.3.9 Razkritja o poslovanju s povezanimi osebami.

¹⁰ Razkritje se nanaša na obvladujočo družbo Savo Re.

B.2 Zahteve glede sposobnosti in primernosti

Družbe v skupini skladno z zahtevami veljavne zakonodaje zagotavljajo, da so osebe, ki družbo vodijo in nadzirajo, ustrezno usposobljene in primerne za strokovno vodenje, upravljanje in njeno nadzorovanje. Družbe s tem namenom opravljajo vrednotenje sposobnosti in primernosti osebja: članov uprave, članov nadzornega sveta, članov komisij nadzornega sveta, ključnih direktorjev, nosilcev ključnih funkcij in osebja, ki nadzira posamezne dejavnosti, oddane zunanjim izvajalcem. Proces vrednotenja se izvede pred imenovanjem na funkcijo, obdobno v rednih časovnih razmikih po imenovanju in kadar nastopijo okoliščine, zaradi katerih je treba opraviti vnovično vrednotenje sposobnosti in primernosti navedenih oseb.

Poleg tega, da ima zadevno osebje ustrezno usposobljenost, izkušnje in znanje (sposobnost), mora imeti še dober ugled in kazati integriteto v svojih dejanjih (primernost).

Ocena primernosti obsega oceno poštenosti in finančne trdnosti osebe na podlagi ustreznih dokazov o njenem značaju, osebnem vedenju in poslovnem ravnanju, vključno z morebitnimi kazenskimi, finančnimi in nadzornimi vidiki, ne glede na jurisdikcijo.

Za zadevno osebje velja dolžnost obveščanja o novih dejstvih in okoliščinah oziroma spremembah informacij, ki so bile predložene za začetno oceno primernosti. Organ, pristojen za oceno sposobnosti in primernosti (ustrezno sestavljena komisija za oceno sposobnosti in primernosti), presodi, ali so nova dejstva in okoliščine oziroma spremenjene informacije take, da zahtevajo ponoven postopek ocene sposobnosti in primernosti.

Kadrovska funkcija od zadevnih oseb vsaj enkrat letno zahteva lastno pisno izjavo. Taka izjava potrjuje upoštevanje trenutnih standardov sposobnosti in primernosti zadevne osebe, vključno z zavezo, da kadrovsko funkcijo nemudoma obvesti o vseh okoliščinah, ki bi lahko vplivale na oceno njene sposobnosti in primernosti.

V letu 2024 so bili v družbah skupine znotraj EU izvedeni celotni postopki ocene sposobnosti in primernosti vseh novih zadevnih oseb in letni pregled, na osnovi letnih izjav že ocenjenih zadevnih oseb.

Zahteve glede sposobnosti zadevnega osebja

Organ nadzora in njegove komisije

Pri oceni usposobljenosti članov organa nadzora družb v skupini in morebitnih njegovih komisij se upošteva znanje, pridobljeno z izobraževanjem in praktičnimi izkušnjami. Pri ocenjevanju usposobljenosti se proučijo te zahteve:

• izobrazba,
• zadostne strokovne izkušnje,
• splošno znanje in izkušnje.

Organ nadzora je sestavljen tako, da se zagotovita odgovoren nadzor in sprejemanje odločitev v korist družbe oziroma skupine. Pri sestavi se upoštevajo strokovno znanje, izkušnje in veščine, ki se med posameznimi člani organa nadzora med seboj dopolnjujejo. Organ nadzora, gledan kot celota, mora biti zadostno usposobljen. Posamezni njegovi člani s poglobljenim strokovnim znanjem lahko, zlasti na podlagi dodelitve odgovornosti za posamezno področje, nadomestijo manj poglobljeno znanje drugih članov organa nadzora na tem področju.

Organ vodenja

Pri oceni usposobljenosti članov organa vodenja posamezne družbe v skupini se upošteva znanje, pridobljeno z izobraževanjem in delovnimi izkušnjami, ocena usposobljenosti pa se izvede na podlagi dodeljene odgovornosti člana in ob upoštevanju teh zahtev:

• izobrazba,
• zadostne strokovne izkušnje,
• znanje in izkušnje na področjih: poznavanje trga, poznavanje poslovne strategije in poslovnega modela, poznavanje sistema upravljanja zavarovalnice oziroma družbe, poznavanje finančne in aktuarske analize, poznavanje zakonodajnih okvirov zahtev regulatorja.

Organ vodenja, gledan kot celota, mora biti zadostno usposobljen. Njegovi člani morajo imeti ustrezne izkušnje in znanje z zgoraj navedenih področij, odvisno od svojih delovnih področij. Posamezni člani organa vodenja s poglobljenim strokovnim znanjem lahko, zlasti na podlagi dodelitve odgovornosti za posamezno področje, nadomestijo manj poglobljeno znanje drugih članov na tem področju.

Nosilci ključnih funkcij v sistemu upravljanja tveganj

Pri oceni usposobljenosti nosilcev ključnih funkcij v sistemu upravljanja tveganj se upošteva znanje, pridobljeno z izobraževanjem in delovnimi izkušnjami. Pri tem se ocena izvede na podlagi dodeljene odgovornosti za posamezno ključno funkcijo. Pri ocenjevanju usposobljenosti se proučijo te zahteve:

• izobrazba, vključno z dodatnimi usposabljanji, pridobljenimi zahtevanimi licencami ali specialističnimi izpiti,
• zadostne strokovne izkušnje, pomembne za posamezno ključno funkcijo,
• splošno znanje in izkušnje.

Ostalo zadevno osebje (drugi ključni direktorji in osebe, ki nadzirajo določene dejavnosti, oddane zunanjim izvajalcem)

Pri oceni usposobljenosti članov ostalega zadevnega osebja se upoštevajo znanja, pridobljena z izobraževanjem in delovnimi izkušnjami. Pri tem se ocena usposobljenosti izvede, upoštevaje dodeljene odgovornosti za posamezno področje. V postopku ocenjevanja usposobljenosti se proučijo vse naslednje zahteve:

• izobrazba,
• zadostne strokovne izkušnje, pomembne za določeno področje odgovornosti,
• splošna znanja in izkušnje.

Zahteve glede primernosti zadevnega osebja

Osebna zanesljivost in ugled

Da je zagotovljeno zanesljivo in preudarno upravljanje posamezne družbe v skupini in skupine, mora imeti zadevno osebje poleg ustrezne usposobljenosti tudi dober ugled in odsevati integriteto v svojih dejanjih. Zadevna oseba se šteje za primerno, če ni razlogov za drugačno domnevo. Okoliščine, ki vzbujajo utemeljen dvom o primernosti, so škodljive za ugled zadevne osebe in posledično za ugled družbe oziroma skupine.

Ocena osebne zanesljivosti in ugleda se oblikuje na podlagi informacij, pridobljenih z zbiranjem dokumentacije za izvedbo postopka ocene sposobnosti in primernosti.

Neodvisnost zadevnega osebja

Zadevno osebje je zaradi narave poslovnih odnosov lahko izpostavljeno nasprotju interesov. Če pri delu posamezne zadevne osebe nastopi nasprotje interesov, mora zadevna oseba to razkriti in delovati naprej v interesu družbe oziroma skupine. Če pa to ni mogoče, mora o tem obvestiti organ vodenja oziroma organ nadzora, če se nasprotje interesov zazna pri članu organa vodenja ali članu organa nadzora.

Časovna razpoložljivost

Člani organa nadzora in njegovih komisij morajo poleg celovitega poslovnega znanja, ustrezne osebne integritete, poslovne etičnosti in neodvisnosti potrditi tudi, da so časovno razpoložljivi oziroma bodo med opravljanjem funkcije časovno razpoložljivi.

Postopek ocene sposobnosti in primernosti

Postopek ocene sposobnosti in primernosti vodijo posebne komisije, katerih podrobno sestavo določa krovni notranji akt. V postopku ocene zadevnega osebja jim kadrovska funkcija družbe pomaga pri opravljanju operativnih nalog, kot so pridobivanje, pošiljanje, obdelava in shranjevanje dokumentov ter rezultatov ocene sposobnosti in primernosti.

Komisije na podlagi zbranih dokumentov in izjav presojajo o sposobnosti in primernosti ter izdajo oceno za zadevno osebo. Na podlagi ugotovljene ocene lahko določijo tudi potrebne dodatne ukrepe za zagotovitev ustrezne usposobljenosti zadevne osebe. Pri organih vodenja in nadzora komisije presojajo tudi o sposobnosti celotnega organa.

B.3 Sistem upravljanja tveganj, vključno z lastno oceno tveganja in solventnosti

Vodstvo obvladujoče družbe se zaveda, da je upravljanje tveganj ključno za doseganje poslovnih in strateških ciljev ter dolgoročno zagotavljanje solventnosti skupine. Zato stalno nadgrajuje sistem upravljanja tveganj v vseh družbah skupine in na ravni skupine.

Zavedanje posamezne družbe v skupini o tveganjih, ki jim je izpostavljena, je bistveno za njeno varnost in finančno stabilnost ter hkrati za finančno stabilnost skupine. Za vzpostavitev dobrih praks v povezavi z upravljanjem tveganj v skupini spodbujamo kulturo upravljanja tveganj z ustrezno opredeljenim nagrajevanjem zaposlenih, njihovim usposabljanjem in vzpostavljenim notranjim obveščanjem na ravni posamezne družbe in skupine.

Zavarovalna skupina Sava ima vzpostavljeno strategijo prevzemanja tveganj, ki opredeljuje pripravljenost za prevzem tveganj v skupini, in politike, ki pokrivajo celoten okvir upravljanja tveganj, lastne ocene tveganj in solventnosti (ORSA) ter upravljanja posamezne kategorije tveganj. Posamezna družba v skupini na podlagi usmeritev strategije prevzemanja tveganj v skupini in politik skupine vzpostavi lastno strategijo prevzemanja tveganj in politike družbe, ki upoštevajo njihove posebnosti in lokalno zakonodajo. Ustreznost strategije prevzemanja tveganj in politik redno preverjamo.

Sistem upravljanja tveganj v posamezni družbi v skupini in na ravni skupine se stalno izpopolnjuje. Pri tem je poudarek predvsem na:

• postavljanju jasno izražene pripravljenosti za prevzem tveganj v okviru strategije prevzemanja tveganj in na podlagi tega operativnih limitov,
• razvoju modelov za vrednotenje tveganj ter nadgradnji ORSE,
• vključitvi ORSE in strategije prevzemanja tveganj v okvir poslovnega načrtovanja in določanja poslovne strategije,
• vključevanju procesov upravljanja tveganj v poslovne procese,
• vzpostavitvi primernih standardov upravljanja tveganj v vseh družbah v skupini glede na obseg, naravo in kompleksnost poslov ter s tem povezanimi tveganji.

B.3.1 Organizacija upravljanja tveganj

Sistematično upravljanje tveganj vključuje ustrezno organizacijsko strukturo in jasno razmejene odgovornosti.

Za učinkovito delovanje sistema upravljanja tveganj v skupini sta primarno odgovorni uprava Save Re in uprava posamezne odvisne družbe. Skupina pri upravljanju tveganj uporablja model treh obrambnih linij, ki vključuje jasno razdelitev odgovornosti in nalog posamezne linije:

• Prva obrambna linija vključuje vse organizacijske enote, ki opravljajo poslovno dejavnost (razvoj, prodaja, trženje in upravljanje zavarovanj, zagotavljanje zavarovalnih storitev, finančno poslovanje, računovodstvo, kontroling, kadrovska služba in druge dejavnosti).
• Druga obrambna linija vključuje tri ključne funkcije (funkcija upravljanja tveganj, aktuarska funkcija, funkcija spremljanja skladnosti poslovanja) in odbor za upravljanje tveganj, če je ta v družbi vzpostavljen.
• Tretjo obrambno linijo pokriva funkcija notranje revizije.

Sistem upravljanja tveganj v skupini je postavljen od zgoraj navzdol, pri čemer se upoštevajo posebnosti posamezne družbe.

Nadzorni svet posamezne družbe odobri strategijo prevzemanja tveganj, politiko upravljanja tveganj in daje soglasje k imenovanju ključnih funkcij v sistemu upravljanja tveganj. Prav tako obravnava tekoča poročila s področja upravljanja tveganj. Znotraj nadzornega sveta je v obvladujoči družbi vzpostavljena še komisija za tveganja, ki mu zagotavlja strokovno podporo v povezavi z upravljanjem tveganj v družbi in skupini.

Uprava posamezne družbe ima ključno vlogo in končno odgovornost za učinkovitost vzpostavljenih procesov upravljanja tveganj ter njihovo usklajenost s standardi skupine in veljavno zakonodajo. Pri tem ima predvsem naslednje odgovornosti:

• določitev strategije prevzemanja tveganj ter odobritev meja dovoljenega tveganja in operativnih limitov,
• sprejetje politik znotraj sistema upravljanja tveganj,
• odgovornost za implementacijo učinkovitih procesov upravljanja tveganj,
• spremljanje poslovanja z vidika tveganj in upoštevanje tveganj pri sprejemanju poslovnih odločitev,
• imenovanje nosilcev ključnih funkcij.

V prvo obrambno linijo posamezne družbe v skupini so vključeni vsi zaposleni v družbi, ki so odgovorni za operativno izvajanje delovnih nalog tako, da se tveganja odpravljajo ali zmanjšujejo. Dodatno so za spremljanje in merjenje posameznih tveganj iz registra tveganj zadolženi še skrbniki tveganj. Vodstvo posameznih področij poskrbi, da je operativna izvedba procesov, za katere so odgovorni, izvedena tako, da se tveganja ustrezno zmanjšujejo, ter da so upoštevani okviri, določeni v strategiji prevzemanja tveganj. Prva obrambna linija je zadolžena tudi za spremljanje in merjenje tveganj, pripravo podatkov za redno poročilo o tveganjih za posamezno področje ter prepoznavanje novih tveganj.

V drugi obrambni liniji ima posamezna družba oziroma skupina vzpostavljene tri ključne funkcije: aktuarsko funkcijo, funkcijo upravljanja tveganj in funkcijo spremljanja skladnosti poslovanja. Poleg tega imajo večje družbe v skupini vzpostavljen odbor za upravljanje tveganj. Člane tega odbora in nosilce ključnih funkcij imenuje uprava, k imenovanju nosilcev ključnih funkcij poda soglasje tudi nadzorni svet. Posamezna družba zagotavlja neodvisnost ključnih funkcij, ki so organizirane kot službe sistema upravljanja tveganj in so podrejene neposredno upravi. Njihove vloge in odgovornosti so opredeljene v politiki posamezne ključne funkcije in politiki upravljanja tveganj, kjer je opredeljena funkcija upravljanja tveganj. Funkcija upravljanja tveganj je podrobneje opisana v nadaljevanju tega razdelka, ostale ključne funkcije v sistemu upravljanja tveganj pa so podrobneje opredeljene v razdelkih B.4.2 Funkcija spremljanja skladnosti, B.5 Funkcija notranje revizije in B.6 Aktuarska funkcija tega poročila.

Funkcija upravljanja tveganj posamezne družbe je odgovorna predvsem za vzpostavitev učinkovitega sistema upravljanja tveganj in usklajevanje že vzpostavljenih procesov upravljanja tveganj v družbi oziroma skupini. Vključena je v vse faze procesa prepoznavanja, ocenjevanja, spremljanja in upravljanja tveganj ter poročanja o njih. Prav tako je vključena v pripravo strategije prevzemanja tveganj in v določanje mej dovoljenih tveganj. Funkcija upravljanja tveganj posamezne družbe o tveganjih redno poroča odboru za upravljanje tveganj (če je ta v družbi vzpostavljen), upravi, nadzornemu svetu, komisiji za tveganja (družba Sava Re) in funkciji upravljanja tveganj skupine. S slednjo pri svojem delu stalno sodeluje. Poleg tega daje podporo upravi pri odločanju (vključno pri odločitvah, povezanih s strateškimi zadevami, kot so na primer strategija družbe, združitve in prevzemi ter večji projekti in naložbe). Naloge, pristojnosti, odgovornosti in pooblastila nosilca funkcije upravljanja tveganj posamezne družbe oziroma skupine, predvidene postopke dela ter obveznosti, obdobje in naslovnike poročanja podrobneje ureja politika upravljanja tveganj te družbe oziroma skupine.

V drugi obrambni liniji poleg ključnih funkcij v nekaterih družbah deluje tudi odbor za upravljanje tveganj. Odbor za upravljanje tveganj Save Re obravnava tveganja tako na ravni družbe kot tudi na ravni skupine. V odbor so vključeni predstavniki ključnih področij prve in druge obrambne linije glede na profil tveganj družbe, na Savi Re pa tudi uprava družbe. Posamezni člani odbora za upravljanje tveganj so zadolženi za skrbništvo tveganj na področju, ki ga pokrivajo v družbi in po poslovni liniji v skupini. Na seje odbora so vključeni tudi nosilci ostalih ključnih funkcij sistema upravljanja tveganj. Odbor je odgovoren predvsem za spremljanje profila tveganj družbe oziroma skupine, analizo poročil o tveganjih in pripravo priporočil upravi.

Tretjo obrambno linijo izvaja funkcija notranje revizije. Notranja revizija deluje na ravni posamezne družbe in na ravni skupine popolnoma neodvisno od poslovnih področij in drugih funkcij. V sistemu upravljanja tveganj je funkcija notranje revizije odgovorna za neodvisno analizo in preverjanje učinkovitosti vzpostavljenih procesov upravljanja tveganj in notranjih kontrol.

Dobre prakse modela upravljanja tveganj in organizacije upravljanja tveganj v Savi Re se prenašajo tudi na druge družbe v skupini.

B.3.2 Sestavni deli sistema upravljanja tveganj

Upravljanje tveganj je vključeno v vse faze poslovnega upravljanja in je sestavljeno iz naslednjih ključnih elementov:

• strategije prevzemanja tveganj,
• procesov upravljanja tveganj znotraj prve in druge obrambne linije ter
• procesa ORSE.

Na naslednji sliki so prikazani sestavni deli sistema upravljanja tveganj v skupini.

Strategija prevzemanja tveganj

Skupina želi pri poslovanju slediti poslovni strategiji in izpolnjevati ključne strateške cilje ter ob tem ohranjati ustrezno raven kapitala. S tem namenom je skupina sprejela strategijo prevzemanja tveganj Zavarovalne skupine Sava za strateško obdobje 2023–2027. Dokument na ravni skupine določa:

• pripravljenost za prevzem tveganj po poslovnih segmentih,
• nabor ključnih kazalnikov in njihovih omejitev ter tolerance ter
• nabor operativnih kazalnikov, ki se uporabljajo po posameznih poslovnih segmentih za tekoče spremljanje tveganj.

Glavna področja, na katerih temelji pripravljenost za prevzem tveganj, so:

• solventnostni količnik,
• dobičkovnost poslovnih segmentov ter njihova sprejemljiva nihajnost (toleranca),
• kazalniki na področju naložb in likvidnosti.

Na podlagi pripravljenosti za prevzem tveganj skupine posamezna družba v skupini določi lastno strategijo prevzemanja tveganj, meje dovoljenega tveganja in operativne limite. Meje dovoljenega tveganja so meje posamezne kategorije tveganj, vključene v profil tveganj posamezne družbe v skupini, in določajo dopustna odstopanja od načrtovanih vrednosti. Te meje so določene na podlagi izsledkov analize občutljivosti, stresnih testov in scenarijev ter strokovne presoje.

Posamezna družba v skupini določi operativne limite, na primer omejitve pri sklepanju (po)zavarovanj in naložbene meje, s čimer zagotovi, da se dejavnosti prve obrambne linije opravljajo z upoštevanjem vidika pripravljenosti za prevzem tveganj. Poleg tega posamezna družba v skupini zagotavlja, da so za kršitve operativnih limitov dobro opredeljene in vzpostavljene eskalacijske poti in ukrepi vodstva.

Za redno spremljanje usklajenosti s strategijo prevzemanja tveganj je v posamezni družbi skupine za vsako kategorijo tveganj določen minimalen nabor mer tveganja, ki omogoča spremljanje trenutnega profila tveganj in kapitalskega položaja posamezne družbe v skupini in skupine. V posamezni družbi v skupini in na ravni skupine se te mere tveganj redno spremljajo.

Procesi upravljanja tveganj

Procesi upravljanja tveganj so neločljivo povezani in vključeni v osnovne procese, ki se izvajajo znotraj posamezne družbe v skupini in na ravni skupine. V upravljanje tveganj so vključene vse organizacijske enote.

Glavni procesi upravljanja tveganj so:

• prepoznavanje tveganj,
• ocenjevanje (merjenje) tveganj,
• spremljanje tveganj,
• določanje ustreznih ukrepov za obvladovanje tveganj (upravljanje tveganj) in
• poročanje o tveganjih.

Procesi upravljanja tveganj potekajo v vseh treh obrambnih linijah sistema upravljanja tveganj. Vloge posamezne obrambne linije so določene s politiko upravljanja tveganj. Procesi upravljanja tveganj so vključeni tudi v sistem odločanja. Vse pomembne poslovne in strateške odločitve se ovrednotijo tudi z vidika tveganj.

Prepoznavanje tveganj

V procesu prepoznavanja tveganj posamezna družba v skupini prepozna tveganja, ki jim je izpostavljena. Ključna tveganja, ki so zbrana v registru tveganj posamezne družbe in sestavljajo njen profil tveganj, se redno preverjajo in po potrebi dopolnijo z novimi tveganji. Enako poteka tudi prepoznavanje tveganj na ravni skupine.

Prepoznavanje tveganj v posamezni družbi v skupini in na ravni skupine poteka od zgoraj navzdol in obratno. Prepoznavanje tveganj od zgoraj navzdol poteka preko funkcije upravljanja tveganj, odbora za upravljanje tveganj in uprave posamezne družbe v skupini. Gre za prepoznavanje novih in nastajajočih tveganj na podlagi spremljanja pravnega in poslovnega okolja, tržnega razvoja in gibanja ter strokovnega znanja. Ta pristop se uporablja predvsem pri strateških tveganjih, kot sta tveganje ugleda in regulatorno tveganje.

Prepoznavanje od spodaj navzgor poteka s strani posameznih organizacijskih enot in skrbnikov tveganj (prve obrambne linije). Prepoznano tveganje posamezna družba v skupini oziroma skupina kategorizira ter ustrezno vključi v procese spremljanja, merjenja, upravljanja in poročanja. Družbe v skupini vodijo tudi register neželenih dogodkov, s pomočjo katerega lahko prepoznajo nova tveganja, predvsem operativna.

Prepoznavanje tveganj se izvaja ves čas, pri vseh večjih projektih in poslovnih pobudah, kot so uvedba novega produkta, vlaganje v nov razred naložb, prevzemi in drugo. Poleg tega družbe v skupini in skupina praviloma enkrat letno izvedejo tudi redni pregled celotnega registra tveganj.

Ocenjevanje tveganj

V skupini je vzpostavljeno redno ocenjevanje vseh tveganj, ki jim je posamezna družba oziroma skupina izpostavljena. Pri njihovem merjenju uporabljamo kvantitativne in kvalitativne metode, ki se stalno nadgrajujejo. Obvladujoča družba Sava Re razvija lastne kvantitativne modeli za vrednotenje tveganj v celotni Zavarovalni skupini Sava.

Tveganja v okviru skupine tako merimo s/z:

• standardno formulo Solventnosti II,
• izračunom lastne ocene solventnostnih potreb v lastni oceni tveganj in solventnosti (ORSA),
• analizami občutljivosti in scenariji,
• kvalitativnim ocenjevanjem tveganj v registru tveganj,
• uporabo različnih mer tveganj, ki omogočajo poenostavljeno merjenje in spremljanje trenutnega profila tveganj.

Spremljanje tveganj

Spremljanje tveganj poteka na več ravneh: na ravni posamezne organizacijske enote in skrbnikov tveganj, v službi za upravljanje tveganj, na odboru za upravljanje tveganj (če ta obstaja) ter na ravni uprave, komisije za tveganja nadzornega sveta (na Savi Re) in nadzornega sveta posamezne družbe v skupini. Prav tako se profil tveganj družb v skupini spremlja na ravni skupine z vidika vpliva na profil tveganj skupine. Za spremljanje tveganj je določen standardni nabor mer tveganj, ki ga družbe v skupini redno spremljajo. Poleg tveganj se spremljajo in nadzorujejo tudi ukrepi za obvladovanje tveganj. Spremljajo se tudi neželeni dogodki in uvedba korektivnih ukrepov za preprečevanje ponovitve posameznega dogodka.

Obvladovanje tveganj

Uprava posamezne družbe v skupini je odgovorna za obvladovanje tveganj ter uporabo različnih tehnik in ukrepov v ta namen. Pri svojih odločitvah upošteva vidik stroškov in koristi posameznega ukrepa ter morebitna priporočila odbora za upravljanje tveganj oziroma ključnih funkcij.

Če nastane potreba po sprejetju novega ukrepa, s katerim bi omejili posamezno tveganje, zadevna družba izvede analizo tega ukrepa, pri čemer upošteva vidik gospodarnosti. Odpravljanje ali zmanjševanje posameznega tveganja mora biti stroškovno ugodnejše od pričakovanih posledic morebitne uresničitve tveganja, ob upoštevanju verjetnosti uresničitve in finančnih posledic.

Posamezna družba v skupini in skupina že pri poslovnem načrtovanju preveri, kako poslovna strategija vpliva na njen solventnostni položaj, in sicer z regulatornega vidika ter z vidika ORSE. Če se znotraj poslovnega leta sprejemajo odločitve, ki bistveno vplivajo na profil tveganj in niso bile ovrednotene z vidika tveganj pri poslovnem načrtovanju, zadevna družba ovrednoti vpliv odločitev na svoj profil tveganj in kapitalsko ustreznost ter preveri usklajenost s pripravljenostjo za prevzem tveganj. Če bi poslovna odločitev pomembno vplivala tudi na profil tveganj skupine, se ovrednoti še vpliv na profil tveganj in kapitalsko ustreznost skupine. Če poslovna odločitev ni skladna s pripravljenostjo za prevzem tveganj oziroma je meja dovoljenega tveganja presežena, družba odstopanje dokumentira in sprejme ustrezne ukrepe za uskladitev stanja.

Poročanje o tveganjih

V večini družb v skupini in na ravni skupine je vzpostavljeno tudi redno poročanje o tveganjih. Skrbniki tveganj poročajo o posameznih kategorijah tveganj funkciji upravljanja tveganj, in sicer vnaprej določen nabor pomembnih mer tveganja in kvalitativne informacije. Na podlagi tega funkcija upravljanja tveganj skupaj s skrbniki tveganj pripravi poročilo o tveganjih, ki prikazuje celoten profil tveganj zadevne družbe oziroma skupine. Poročilo najprej obravnava odbor za upravljanje tveganj (če ta v družbi obstaja), nato pa še uprava, komisija za tveganja (Sava Re) in nadzorni svet družbe. Funkcija upravljanja tveganj posamezne družbe poročilo posreduje tudi funkciji upravljanja tveganj skupine.

Lastna ocena tveganj in solventnosti (ORSA)

Poleg navedenih procesov upravljanja tveganj skupina izvaja ORSO, ki je opredeljena v politiki o lastni oceni tveganj in solventnosti. ORSA je proces, ki vključuje ugotovitev razlik med profilom tveganj skupine in predpostavkami standardne formule, izračun lastne ocene solventnostnih potreb, projekcije kapitalske ustreznosti, izvedbo analiz občutljivosti in scenarijev ter vzpostavitev povezave med profilom tveganj in upravljanjem kapitala. V ORSI se ocenijo vsa pomembna merljiva in nemerljiva tveganja, ki bi lahko vplivala na delovanje skupine z ekonomskega in zakonodajnega vidika.

ORSO izvajajo tudi vse družbe v skupini, za katere velja zakonodaja Solventnost II, v omejenem obsegu pa tudi nekatere druge zavarovalne družbe. Na ravni skupine poteka celovit proces ORSE in enotno poročanje Agenciji za zavarovalni nadzor v okviru skupnega poročila Zavarovalnice Sava, zavarovalnice Vite, Save Re in Zavarovalne skupine Sava. Zavarovalnica Vita svoje poročilo ORSA poroča tudi ločeno.

Osnova za pripravo ORSE skupine je poslovni in strateški načrt skupine ob hkratnem upoštevanju trenutnega profila tveganj ter načrtovanih prihodnjih sprememb. Namen izvedbe ORSE je predvsem razumevanje lastnega profila tveganj in standardne formule ter analiziranje vpliva sprememb profila tveganj v naslednjih treh letih na kapitalsko ustreznost. V času celotne priprave ORSE je dejavno vključena uprava obvladujoče družbe, ki potrdi izhodišča za pripravo ORSE skupine, obravnava ORSO ter jo kritično presoja in formalno odobri. Proces ORSE je zelo obsežen in se izvaja velik del leta. Na podlagi vhodnih podatkov iz poslovnega in strateškega načrta ter strategije prevzemanja tveganj, izračunamo SCR skupine ter ovrednotimo bilanco stanja in primerne lastne vire sredstev skupine v skladu s Solventnostjo II v naslednjem triletnem obdobju. Na podlagi projekcij preverimo stalno skladnost z zakonodajnimi zahtevami glede kapitala in zavarovalno-tehničnih rezervacij. Preverimo tudi skladnost s strategijo prevzemanja tveganj. Na podlagi rezultatov analize primernosti standardne formule za profil tveganj skupine, skupina pripravi izračun lastne ocene solventnostnih potreb za prihodnje triletno obdobje ter kvalitativno oziroma kvantitativno ovrednoti tudi tveganja, ki niso zajeta v standardni formuli. V procesu ORSE izvedemo tudi analize občutljivosti in analizo izbranih scenarijev, ki so za skupino relevantni glede na njen trenutni in načrtovani profil tveganj.

Rezultate ORSE upoštevamo v ostalih procesih, predvsem v procesih upravljanja kapitala in upravljanja tveganj. ORSA je vključena v proces odločanja in omogoča, da se ključne odločitve in poslovna strategija sprejemajo z upoštevanjem tveganj in z njimi povezanimi kapitalskimi zahtevami. Na podlagi rezultatov ORSE preverjamo tudi skladnost poslovne strategije s strategijo prevzemanja tveganj. Tako je vzpostavljena povezava med poslovno strategijo, prevzetimi kratko-, srednje- in dolgoročnimi tveganji ter kapitalskimi zahtevami, ki izvirajo iz teh tveganj, in upravljanjem kapitala.

Na podlagi izračunov pripravljamo skupno poročilo ORSA, ki poleg ORSE Save Re in Zavarovalne skupine Sava vključuje tudi ORSO Zavarovalnice Sava. Del poročila ORSA, ki se nanaša na Savo Re in skupino obravnava odbor za upravljanje tveganj in potrdi uprava obvladujoče družbe, z njim se seznani tudi komisija za tveganja nadzornega sveta in nadzorni svet Save Re. Skupno poročilo ORSA se po potrditvi na upravi obvladujoče družbe poroča Agenciji za zavarovalni nadzor.

Za skupino se celotna ORSA praviloma izvede enkrat letno. V primeru večjih sprememb profila tveganj ali primernih lastnih virov sredstev, ki niso bile načrtovane v poslovnem oziroma strateškem načrtu, skupina glede na opredeljena merila izvede izredno ORSO.

ORSA je predmet vsakoletnih nadgradenj in izboljšav tako z vidika vrednotenja tveganj kot tudi z vidika integracije ORSE v procese, ki potekajo v skupini, predvsem integracije v poslovno odločanje.

B.4 Sistem notranjega nadzora

B.4.1 Sistem notranjih kontrol

Sistem notranjih kontrol v skupini je namenjen prepoznavanju, merjenju, spremljanju in obvladovanju tveganj na vseh ravneh poslovanja, vključno s poročanjem o tveganjih, ki jim je ali bi jim lahko bila skupina oziroma posamezna družba v skupini izpostavljena pri svojem poslovanju. Hkrati ta sistem zagotavlja skladnost poslovanja z notranjimi pravili ter izpolnjevanje zakonskih zahtev in zahtev drugih predpisov glede upravljanja tveganj.

Pomembno je, da zaposleni razumejo pomen notranjih kontrol in so dejavno vključeni v postopke njihovega izvajanja. Postopki poročanja ustrezni ravni vodstva glede morebitnih težav, odstopanj, neskladnosti z etičnim kodeksom družbe ali drugih kršitev politik ali nezakonitih dejanj, morajo biti nedvoumni, predstavljeni vsem zaposlenim in jasno zapisani v dokumentih, razpoložljivih vsem zaposlenim.

Sistem notranjih kontrol skupine je opredeljen v politiki notranjih kontrol Zavarovalne skupine Sava in Save Re, katere cilj je učinkovit in zanesljiv sistem notranjih kontrol. Politika določa temeljna načela, strukturo in nosilce nalog tega sistema v skupini kot sestavni del sistema korporativnega upravljanja skupine.

Vsako leto se v obvladujoči družbi izvede redni letni pregled registra notranjih kontrol, redno četrtletno oziroma letno (glede na periodo ocenjevanja tveganj) pa v okviru registra tveganj ocenjuje tudi delovanje notranjih kontrol za omejevanje tveganj. Letni pregled registra ter redno ocenjevanje notranjih kontrol izvajajo tudi odvisne družbe. Na ravni skupine se za izboljšanje sistema notranjih kontrol uporablja tudi register neželenih dogodkov, ki je uveden v obvladujoči družbi in v odvisnih družbah kot del nadgradnje sistema notranjih kontrol. Funkcija upravljanja tveganj posamezne družbe spremlja reševanje neželenih dogodkov in uvedbo novih notranjih kontrol, s katero se zmanjšuje uresničitev teh dogodkov. Družbe v poročilu o tveganjih in na druge načine poročajo o neželenih dogodkih.

B.4.2 Funkcija spremljanja skladnosti

Funkcija spremljanja skladnosti posamezne družbe v skupini in skupine je ena od štirih ključnih funkcij v sistemu upravljanja tveganj. Funkcija spremljanja skladnosti je kot notranja kontrolna funkcija del druge obrambne linije v sistemu treh obrambnih linij znotraj upravljanja tveganj. Njena glavna naloga je obvladovanje tveganj, ki izhajajo iz neskladij z zakonodajo. Praviloma je samostojen organizacijski del, ki je funkcionalno in organizacijsko ločen od drugih poslovnih funkcij družbe ter je neposredno podrejen upravi. Funkcija spremljanja skladnosti skupine v obvladujoči družbi deluje v okviru kabineta uprave in skladnosti poslovanja. Čeprav se dejavnost funkcije spremljanja skladnosti ne izvaja v okviru samostojne organizacijske enote, je zagotovljeno, da ima nosilec funkcije spremljanja skladnosti vedno neposreden dostop do uprave družbe. Nosilcu funkcije spremljanja skladnosti so dodane druge dejavnosti in naloge, zato so v družbi zagotovljeni ustrezni interni ukrepi za odpravo morebitnega nasprotja interesov pri izvajanju dejavnosti funkcije spremljanja skladnosti.

Nosilca funkcije spremljanja skladnosti posamezne družbe pooblasti uprava s soglasjem nadzornega sveta posamezne družbe.

Naloge nosilca funkcije spremljanja skladnosti so predvsem, da:

▪ spremlja in redno ocenjuje primernost in učinkovitost rednih postopkov in ukrepov, sprejetih za odpravljanje morebitnih pomanjkljivosti na področju skladnosti poslovanja družbe s predpisi in drugimi zavezami;

• svetuje in pomaga pri uskladitvi poslovanja družbe z obveznostmi, ki jih določajo predpisi, in z drugimi zavezami;
• ocenjuje možne vplive sprememb v pravnem okolju na poslovanje družbe z vidika skladnosti poslovanja družbe s predpisi in drugimi zavezami ter o tem obvešča tako poslovodstvo družbe kot tudi posamezne organizacijske enote ter poslovne in ključne funkcije;
• opredeljuje in ocenjuje tveganja glede skladnosti poslovanja družbe s predpisi in drugimi zavezami, po potrebi predlaga priporočila in usmeritve za obvladovanja tveganj skladnosti;
• seznanja poslovodstvo in organ nadzora družbe s skladnostjo poslovanja družbe s predpisi in drugimi zavezami in oceno tveganja glede skladnosti poslovanja družbe s predpisi in drugimi zavezami;
• se povezuje z vodstvenimi delavci in jim svetuje glede vprašanj skladnosti poslovanja;
• sodeluje pri izmenjavi vprašanj s področja skladnosti poslovanja, dobrih praks in izkušenj na ravni obvladujoče družbe z drugimi kontrolnimi funkcijami in funkcijo nadzora;
• koordinira pripravo in sprejemanje politik in pravilnikov s področja spremljanja skladnosti med obvladujočo in odvisnimi družbami v skupini;
• koordinira pripravo pripomb v družbi na spremembe predpisov s področja zavarovalstva;
• sodeluje pri vzpostavitvi in dopolnjevanju programov skladnosti poslovanja na določenih zaključenih področjih, vključno z notranjimi kontrolami za skladnost poslovanja, ob upoštevanju potreb in zmožnosti procesov ter razpoložljivih virov, glede na zahteve posebne zakonodaje ali drugih predpisov ter dejavnike širšega poslovnega in strokovnega okolja (npr. sprejetih zavez iz pogodb, deklaracij ter drugih kolektivnih aktivnosti za dvigovanje standardov poštenega poslovanja v širšem okolju);
• pripravi predlog letnega načrta spremljanja skladnosti poslovanja za identifikacijo in oceno poglavitnih tveganj skladnosti poslovanja, s katerimi se srečuje, ter ga uskladi z nosilcem funkcije spremljanja skladnosti na ravni skupine in posreduje poslovodstvu in organu nadzora;
• pripravi obdobna poročila in jih posreduje poslovodstvu družbe, organu nadzora družbe, nosilcu funkcije v posamezni odvisni družbi pa tudi nosilcu funkcije spremljanja skladnosti na ravni skupine;
• pripravi poročila o svojih ugotovitvah v posameznih pregledih skladnosti in jih posreduje poslovodstvu družbe;
• spremlja izvajanja priporočil iz poročil o pregledih skladnosti.

B.5 Funkcija notranje revizije

Notranje revidiranje v družbah v skupini izvajajo samostojne enote notranje revizije, ki so organizacijsko neposredno podrejene upravi ter funkcionalno in organizacijsko ločene od drugih organizacijskih delov. Administrativno poročajo upravi, funkcijsko pa nadzornemu svetu in revizijski komisiji (v družbah, kjer je ustanovljena). S tako organizacijo je zagotovljena samostojnost in organizacijska neodvisnost njihovega delovanja.

Sava Re, d.d., v skladu z Zakonom o zavarovalništvu na podlagi pogodb o izločenem poslu za nedoločen čas izvaja ključne funkcije notranje revizije za Zavarovalnico Sava, Zavarovalnico Vita, Savo pokojninsko in Savo Infond. V družbah, kjer se izvaja izločen posel notranje revizije, je imenovan nosilec ključne funkcije notranje revizije izmed zaposlenih v Službi notranje revizije Save Re.

Funkcija notranje revizije je kot notranja kontrolna funkcija del tretje obrambne linije v sistemu upravljanja tveganj družbe.

Naloge notranje revizije so predvsem, da:

• na podlagi ocen tveganj vzpostavi stalen in celovit nadzor nad poslovanjem družbe oziroma skupine z namenom preverjanja in ocenjevanja, ali so procesi upravljanja tveganj, kontrolnih postopkov in upravljanja družbe oziroma skupine ustrezni ter ali delujejo tako, da se zagotavlja doseganje teh pomembnih ciljev družbe oziroma skupine:
  • uspešno in učinkovito poslovanje družbe oziroma skupine,
  • poslovna in finančna uspešnost ter varovanje sredstev pred izgubo,
  • zanesljivo, pravočasno ter pregledno notranje in zunanje računovodsko in neračunovodsko poročanje,
  • skladnost z zakoni in drugimi predpisi ter notranjimi pravili;
• presoja ali upravljanje informacijske tehnologije v družbi oziroma skupini podpira ter pomaga strategiji in ciljem družbe oziroma skupine;
• ocenjuje tveganja prevar in način njihovega obravnavanja v družbi oziroma skupini (vendar se ne pričakuje, da bi imel strokovno znanje osebe, katere glavna naloga je odkrivati in raziskovati prevare);
• svetuje;
• opravlja druge naloge, ki jih notranji reviziji nalaga zakonodaja.

Notranja revizija opravlja notranje revidiranje poslovanja v skladu s hierarhijo pravil notranjega revidiranja, ki jo sprejema Slovenski inštitut za revizijo na podlagi zakona, ki ureja revidiranje, in pisnimi pravili delovanja notranje revizije. Funkcija notranje revizije deluje skladno s sprejeto politiko notranje revizije, ki opredeljuje namen, pristojnost, odgovornost in naloge notranje revizije. Prav tako določa položaj notranje revizije, vključno z naravo razmerja funkcijske odgovornosti vodje notranje revizije organu nadzora, daje pooblastila za dostop do zapisov, zaposlenih, prostorov in opreme, pomembnih za izvajanje posla, ter opredeljuje področje in dejavnosti notranje revizije.

Funkcija notranje revizije predloži upravi, revizijski komisiji nadzornega sveta in nadzornemu svetu letni načrt dela in letno poročilo o delovanju službe notranje revizije.

Nosilko funkcije notranje revizije družbe Sava Re in skupine je imenovala uprava Save Re s soglasjem nadzornega sveta ob predhodnem mnenju revizijske komisije in je hkrati direktorica službe notranje revizije.

Notranja revizija mora biti neodvisna, notranji revizorji morajo biti pri svojem delu nepristranski in brez predsodkov, izogibati pa se morajo tudi vsakemu navzkrižju interesov. Direktorica notranje revizije mora organu nadzora najmanj enkrat letno potrditi organizacijsko neodvisnost notranje revizije v okviru letnega poročanja o delu notranje revizije.

Služba notranje revizije v obvladujoči družbi določi usmeritev za enotno metodologijo dela funkcije notranje revizije v odvisnih družbah, skrbi za koordinirano delovanje, razvoj enotne metodologije dela ter nadzor nad strokovno kvaliteto dela funkcij notranje revizije v skupini. Notranja revizija v skupini se izvaja po enotnih postopkih, ki jih predpisujejo standardi in so podrobneje opredeljeni v internih operativnih metodoloških navodilih za delo službe notranje revizije. Od leta 2021 je na ravni skupine uvedena notranja revizija skupine (Group Internal Audit). To predstavlja visoko raven rednega spremljanja razvoja in kakovosti funkcij notranje revizije odvisnih družb ter je podlaga za izdajo celovitega mnenja uspešnosti in učinkovitosti delovanja sistema notranjih kontrol in upravljanja tveganj posameznih družb in skupine.

Funkcija notranje revizije obvladujoče družbe na podlagi politike upravljanja skupine zagotovi tudi vključenost odvisnih družb v obseg delovanja, da zagotovi pokritost ključnih tveganj na ravni skupine (tudi v primeru lastne notranje revizije v odvisni družbi).

Služba notranje revizije obvladujoče družbe izvaja svojo funkcijo na ravni skupine na več načinov:

• sledenje novostim in spremembam v zakonodaji in standardih ter skrb za implementacijo sprememb v interne akte, ki urejajo delovanje notranje revizije;
• nudenje strokovne pomoči pri implementaciji sprememb metodologije in drugih usmeritev s področja notranje revizije;
• koordinacija priprave letnih načrtov dela funkcij notranje revizije in strategije dela funkcij notranje revizije v obliki skupnih delavnic;
• izvajanje notranjih revizij v odvisnih družbah na podlagi ocene ključnih tveganj skupine;
• sodelovanje pri zahtevnejših revizijah v odvisnih družbah, kadar je tako dogovorjeno z odvisno družbo;
• strokovna pomoč pri pripravi operativnih načrtov izvajanja posameznih notranjerevizijskih poslov za posamezna strokovna področja;
• skupna izobraževanja notranjih revizorjev skupine;
• redni sestanki notranjih revizorjev skupine;
• izvajanje pregleda kakovosti delovanja funkcije notranje revizije odvisne družbe.

Notranji revizorji obvladujoče družbe lahko izvajajo samostojne revizije v odvisnih družbah ali izredne revizije na podlagi tveganj, o katerih presoja obvladujoča družba v skupini, ali pa sodelujejo pri posameznih zahtevnejših revizijskih poslih v odvisnih družbah. Letni načrt obvladujoče družbe na podlagi ocene ključnih tveganj skupine vsebuje predloge revizijskih poslov, ki jih bo notranja revizija obvladujoče družbe izvedla v odvisni družbi. Prav tako letni načrt obvladujoče družbe z vidika notranje revizije skupine (Group Internal Audit) vsebuje podrobnejši pregled načrtovanih revizijskih poslov odvisnih družb.

Letno poročilo o delu notranje revizije obvladujoče družbe povzema ugotovitve letnih poročil funkcij notranje revizije posameznih družb v skupini.

Z razvojem v službi notranje revizije so se v letu 2024 še izpopolnile aktivnosti v povezavi z izvajanjem programske podpore celovitemu procesu notranjega revidiranja, podajanja celovitega mnenja na ravni celotne Zavarovalne skupine Sava ter prilagajanja na nove Globalne standarde notranjega revidiranja™.

B.6 Aktuarska funkcija

Aktuarska funkcija je administrativni pojem in zajema vse izvajalce, kadar opravljajo aktuarske naloge druge obrambne linije, ki so podrobneje opisane v nadaljevanju razdelka. Izvajalci aktuarske funkcije so zaposleni na področjih aktuarske funkcije v aktuarskih službah družb skupine in opravljajo tudi aktuarske naloge prve obrambne linije. Aktuarska funkcija sicer deluje kot druga obrambna linija v sistemu upravljanja tveganj, zato je organizirana tako, da ena oseba ne sme hkrati opravljati (prva linija) in nadzirati (druga linija) istih delovnih nalog.

Za izvajanje aktuarske funkcije družbe je odgovoren nosilec aktuarske funkcije. Kompozitna zavarovalnica in skupina lahko ločeno imenujeta nosilce aktuarske funkcije za premoženjska, življenjska in zdravstvena zavarovanja, obvladujoča družba pa lahko tudi ločeno imenuje nosilca aktuarske funkcije družbe (nosilec aktuarske funkcije pozavarovanj) in nosilca ali nosilce aktuarske funkcije skupine. Aktuarska funkcija skupine skrbi za usklajeno delovanje aktuarskih funkcij v Zavarovalni skupini Sava in razvoj enotne metodologije.

Nosilci aktuarskih funkcij družb v skupini delujejo tudi v aktuarskem odboru skupine. Ta odbor med svojimi nalogami sprejema tudi odločitve kot predloge sklepov in priporočil upravi obvladujoče družbe, drugim ključnim funkcijam skupine in odboru za upravljanje tveganj skupine, kar izvaja skladno s poslovnikom, ki je priložen politiki aktuarske funkcije skupine. Člani aktuarskega odbora so s strani posamezne družbe zadolženi, da informacije o zadevnih dogovorih pošljejo ustreznim organom družbe.

Zavarovalne družbe v Sloveniji so v letu 2024 ustanovile tudi odbor za rezervacije. Odbor je ustanovljen z namenom zagotovitve sistematičnega pregleda procesa oblikovanja in gibanja predpostavk, ki se uporabljajo pri izračunu zavarovalno-tehničnih rezervacij posamezne družbe v okviru vseh zavezujočih standardov, t.j. Solventnost II in MSRP, ter podajanja strokovnih mnenj in predlogov poslovodstvu družbe v povezavi z oblikovanjem predpostavk, ki so uporabljene pri izračunu zavarovalno-tehničnih rezervacij, z namenom učinkovitega upravljanja posamezne družbe. Vloga odbora za rezervacije je podpora poslovodstvu družbe pri razumevanju ustreznosti uporabljenih predpostavk za izračun rezervacij ter razumevanju vpliva gibanja rezervacij in uporabljenih predpostavk na finančni izkaz družbe.

Naloge aktuarske funkcije posamezne družbe v skupini so predvsem:

• usklajevanje izračuna zavarovalno-tehničnih rezervacij in zagotavljanje, da so te rezervacije v skladu z veljavnimi predpisi;
• zagotovitev ustreznosti metod, modelov in predpostavk za izračun zavarovalno-tehničnih rezervacij tako, da izražajo ključna tveganja in so dovolj stabilni;
• ocena ustreznosti in kakovosti podatkov za izračun zavarovalno-tehničnih rezervacij ter priporočila za prilagoditev procesov z namenom izboljšanja kakovosti podatkov;
• primerjava najboljših ocen SII rezervacij z izkustvi ter ob morebitnih odstopanjih predlog spremembe predpostavk in modelov vrednotenja;
• nadzor uporabe približkov pri izračunu najboljših ocen SII rezervacij;
• preverjanje ustreznosti politike prevzemanja zavarovalnih tveganj in izdaja mnenj o ustreznosti višine zavarovalnih premij ob upoštevanju vseh povezanih tveganj in vplivov sprememb portfelja, opcij in garancij, antiselekcije, inflacije in pravnih tveganj;
• preverjanje ustreznosti ureditve pozavarovanja;
• sodelovanje pri vpeljavi in izvajanju sistema upravljanja tveganj, zlasti pri razvoju, uporabi in spremljanju ustreznosti modelov za izračun kapitalskih zahtev za zavarovalna tveganja ter izvedbi ORSE;
• vsaj enkrat letno izdelava pisnega poročila, ki ga predloži organu upravljanja (poslovodstvu), organu nadzora in lokalnemu nadzorniku; v poročilu se dokumentirajo opravljanje in rezultati zgoraj navedenih nalog ter jasno opredelijo morebitne pomanjkljivosti s priporočili, kako te pomanjkljivosti odpraviti;

▪ sodelovanje v odboru za upravljanje tveganj družbe.

Naloge aktuarske funkcije skupine so predvsem:

• smiselno opravljanje zgoraj naštetih nalog na ravni skupine, pri čemer se povzemajo in usklajujejo ugotovitve poročil aktuarskih funkcij posameznih družb;
• izdaja mnenja o ustreznosti pozavarovanja skupine kot celote;
• vsaj enkrat letno izdelava pisnega poročila, ki se predloži upravi in nadzornemu svetu obvladujoče družbe; v poročilu se dokumentirajo opravljanje in rezultati zgoraj navedenih nalog ter jasno opredelijo morebitne pomanjkljivosti in priporočila, kako jih odpraviti;
• usklajevanje delovanja aktuarskih funkcij posameznih družb tako, da se omogoča delovanje aktuarske funkcije skupine;
• podpora aktuarskim funkcijam posameznih družb v skupini;
• usklajevanje smernic prevzema v (po)zavarovanje in oblikovanja zavarovalno-tehničnih rezervacij, zapisanih v politiki upravljanja zavarovalnih tveganj skupine;
• organiziranje sestankov aktuarskega odbora skupine;
• sodelovanje v odboru za upravljanje tveganj skupine.

V skladu s politiko upravljanja tveganj je aktuarska funkcija v drugi obrambni liniji dejavno vključena tudi v postavljanje in izvajanje sistema upravljanja tveganj.

B.7 Zunanje izvajanje

Izločeni posel je funkcija oziroma aktivnost (po)zavarovalnice (ali druge družbe Zavarovalne skupine Sava), dana v zunanje izvajanje, ki je ključna oziroma pomembna za poslovanje (po)zavarovalnice (ali druge družbe Zavarovalne skupine Sava).

Obvladujoča družba je v skladu z določili veljavnega zakona o zavarovalništvu sprejela politiko izločenih poslov skupine, s katero ureja zunanje izvajanje funkcij oziroma aktivnosti, ključnih oziroma pomembnih za poslovanje družb v skupini. Politika ureja pripravo pogodb o izločenih poslih, njihovo izvajanje in dokumentiranje ter zagotavljanje delovanja družbe skladno z veljavnimi predpisi in smernicami, ki urejajo izločene posle. Politika opisuje tudi postopek in odgovornosti pri predaji funkcije oziroma aktivnosti v zunanje izvajanje ter določa standarde upravljanja in nadzora procesov prenosa funkcije oziroma aktivnosti v zunanje izvajanje. Opredeljuje še register izločenih poslov, ki zajema vse pogodbe, ki so štete kot izločeni posli, in določa način dokumentiranja za celoten proces odločanja, način zbiranja potrebnih dokumentov in podpisovanja pogodb. V skladu s politiko mora imeti vsak izločeni posel svojega skrbnika. Njegova glavna naloga je nadzor nad izvajanjem izločenega posla. Vsi izvajalci izločenih poslov se s podpisom pogodbe zavežejo poslovati v skladu z veljavno zakonodajo in sodelovati z lokalnim nadzornikom, ki ga mora družba obvestiti o svoji nameri še pred sklenitvijo pogodbe o izločenem poslu.

Posamezna družba je v celoti odgovorna za svoje izločene funkcije oziroma aktivnosti in odgovornosti ni mogoče prenesti na izvajalce storitev oziroma prevzemnike posla. Družba v skupini mora pred odločitvijo o izločitvi funkcije oziroma aktivnosti oceniti in dokumentirati vpliv, ki ga bo povzročila takšna izločitev. Pogodbo o izločenem poslu lahko družba sklene samo pod pogoji, ki jih določajo veljavni predpisi.

Izločevanje poslov ali funkcij na izvajalce znotraj skupine

Izvajanje funkcije notranje revizije

Sava Re na podlagi pogodb o izločenem poslu, sklenjenih za nedoločen čas, od 1. 2. 2018 izvaja ključno funkcijo notranje revizije za družbi Zavarovalnica Sava in Sava pokojninska, od 1. 1. 2020 za Savo Infond, od 22. 1. 2021 pa še za Zavarovalnico Vita.

Izvajanje funkcije spremljanja skladnosti poslovanja

Od 1. 1. 2021 Sava Re za družbo Sava pokojninska na podlagi pogodbe o izločenem poslu, sklenjene za nedoločen čas, izvaja ključno funkcijo spremljanja skladnosti poslovanja.

Izvajanje izločenega posla gospodarjenja s finančnimi instrumenti

Sava pokojninska je s 1. 7. 2021 izločila posel gospodarjenja s finančnimi instrumenti na Savo Infond, s 1. 1. 2022 pa sta na Savo Infond posel gospodarjenja s finančnimi instrumenti izločili še Sava Re in Zavarovalnica Sava.

Izvajanje funkcije informacijske tehnologije

Družbe v skupini sicer uporabljajo svojo infrastrukturo, ki pa jo v določenem delu (varnost, sekundarna lokacija ipd.) kombinirajo z najemom storitve pri eni od družb v skupini, ki upravlja s centralno infrastrukturo.

Od 1. 2. 2019 je izvajanje sistemskih informacijskih in telekomunikacijskih storitev Sava pokojninske za nedoločen čas preneseno na Zavarovalnico Sava; z 18. 2. 2020 je izvajanje sistemskih informacijskih in telekomunikacijskih storitev ter storitev upravljanja informacij na Zavarovalnico Sava prenesla še Sava Infond.

Od 1. 7. 2021 je izvajanje neprekinjenega poslovanja programske in strojne opreme za program IN2 iz Save Infond za nedoločen čas preneseno na Savo pokojninsko.

Od 31. 1. 2022 je izvajanje neprekinjenega poslovanja programske in strojne opreme za program Simcorp Dimension iz Save Infond za nedoločen čas preneseno na Savo Re in Zavarovalnico Sava.

Izločevanje poslov ali funkcij na izvajalce zunaj skupine

Od 28. 12. 2012 je izvajanje IT storitev Zavarovalnice Vita za nedoločen čas preneseno na družbo NLB d.d., Trg republike 2, 1000 Ljubljana.

Od 28. 12. 2012 je izvajanje storitev arhiviranja dokumentov Zavarovalnice Vite preneseno na družbo Mikrocop, informacijski inženiring in storitve, d. o. o., Industrijska cesta 1, 1000 Ljubljana.

Od 10. 3. 2014 je izvajanje storitve gospodarjenja s finančnimi instrumenti Zavarovalnice Vite preneseno na NLB Skladi, upravljanje premoženja, d. o. o., Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana.

S 30. 3. 2020 je Zavarovalnica Vita izvajanje aktivnosti distribucije zavarovalnih produktov prenesla na NLB, d.d., Trg republike 2, 1000 Ljubljana. Pogodba se je začela izvajati s 1. 6. 2020, po izpolnitvi vseh odložnih pogojev.

S 1. 4. 2019 je Zavarovalnica Sava izvajanje aktivnosti, vezane na obdelavo škodnih primerov, nastalih v okviru dovoljenega neposrednega opravljanja zavarovalnih poslov na območju Združenega kraljestva, prenesla na družbo WNS ASSISTANCE LIMITED, Acre House, 11/15 William road, London, NW1 3ER, Združeno kraljestvo. Pogodba se je iztekla, vendar se uporablja do izpolnitve vseh obveznosti do zavarovancev.

Z 18. 11. 2019 je Zavarovalnica Sava izvajanje aktivnosti, vezane na obdelavo škodnih primerov, povezanih s plovili, v okviru dovoljenega neposrednega opravljanja zavarovalnih poslov na območju Norveške oziroma v drugih državah, prenesla na družbo Risk Point, Hammerensgade 4, DK-1267, København, Kraljevina Danska. Pogodba se je iztekla, vendar se uporablja do izpolnitve vseh obveznosti do zavarovancev.

S 5. 6. 2019 je Sava Infond izvajanje notranjih kontrol glede pravilnosti izvedbe postopkov prodaje, izvedenih na vpisnem mestu, za nedoločen čas predala v izvajanje družbi NKBM d.d., Ulica Vita Kraigherja 4, 2000 Maribor.

Sava Infond je z 31. 8. 2020 za nedoločen čas oddala aktivnost sistemske podpore in vzdrževanja računalniške opreme v zunanje izvajanje družbi LANcom d.o.o., Tržaška cesta 63, Maribor.

S 1. 1. 2021 je Sava pokojninska družba za nedoločen čas izvajanje aktuarske funkcije prenesla na KR-TEAM, poslovno svetovanje, Martina Krücken, s. p., Pašnica 6, 3272 Rimske Toplice.

Obe družbi v Republiki Srbiji (Sava osiguranje in Sava životno osiguranje) sta imeli skupaj v letu 2024 evidentiranih 17 izločenih poslov, vse s področja informacijskih in asistenčnih storitev.

B.8 Druge informacije

Ocena primernosti sistema upravljanja skupine glede na naravo, obseg in kompleksnost tveganj

Zavarovalna skupina Sava ima vzpostavljen pregleden in primeren sistem upravljanja, ki temelji na sistemu upravljanja tveganj.

Politika upravljanja skupine določa poglavitne usmeritve upravljanja posameznih družb v skupini, pa tudi skupine kot celote, ob upoštevanju ciljev, poslanstva, vizije in vrednot skupine. Namen politike je opredeliti temelje sistema upravljanja, osnovna pravila upravljanja v skupini, osnovna pravila korporativnega upravljanja in pregledno organizacijsko strukturo z opredeljenimi, preglednimi in doslednimi notranjimi razmerji glede odgovornosti in pristojnosti v sistemu upravljanja. Upravljanje družbe je kombinacija postopkov in struktur, ki jih uprava in nadzorni svet ter njegove komisije uporabljajo za obveščanje, usmerjanje, upravljanje in spremljanje delovanja družbe za doseganje njenih ciljev. Politika je bila nazadnje pregledana in dopolnjena oziroma spremenjena v novembru 2023.

Pravila sistema upravljanja skupine so predmet rednega letnega pregleda. Nosilec pregleda je funkcija spremljanja skladnosti skupine, ki preverja skladnost politike upravljanja z drugimi politikami v sistemu upravljanja ter z zakonodajo, drugimi notranjimi akti in predpisi. Pri preverjanju in ocenjevanju učinkovitosti okvira korporativnega upravljanja nosilec pregleda daje poudarek spremembam notranjih in zunanjih dejavnikov, ki vplivajo na skupino.

Da ima skupina primeren sistem upravljanja, potrjuje tudi notranja revizija korporativnega upravljanja, ki je bila nazadnje izvedena v letu 2022 v skoraj vseh družbah skupine. Služba notranje revizije je ocenila ustreznost, uspešnost in učinkovitost upravljanja tveganj ter sistema notranjih kontrol pri korporativnem upravljanju kot dober. V letu 2025 je načrtovana izvedba revizije korporativnega upravljanja po skoraj vseh družbah skupine.

C.Profil tveganj skupine

POROČILO O SOLVENTNOSTI IN FINANČNEM POLOŽAJU 2024

59

Skupina je pri svojem delovanju izpostavljena različnim vrstam tveganja. Ta dokument ne upošteva izčrpnega seznama vseh možnih tveganj, temveč predstavlja tveganja, ki jih je mogoče razumno predvideti v času priprave tega dokumenta. Tveganja skupine se prepoznavajo, merijo, upravljajo, spremljajo in o njih se poroča v skladu s procesi, opisanimi v razdelku B.3 Sistem upravljanja tveganj, vključno z lastno oceno tveganja in solventnosti. Kategorije tveganj, ki jim je skupina izpostavljena so:

• zavarovalna tveganja,
• tržna tveganja,
• kreditna tveganja,
• likvidnostna tveganja,
• operativna tveganja,
• strateška tveganja.

V podrazdelkih, ki sledijo, je vsaka kategorija tveganj obravnavana ločeno, razen strateških tveganj, ki so opisana v razdelku C.6 Druga pomembna tveganja.

Nekatera od zgoraj naštetih kategorij tveganj skupina redno meri z uporabo standardne formule, druga (predvsem težje merljiva tveganja) pa meri z metodami, opisanimi pri posamezni kategoriji tveganj. Na spodnjem grafu je prikazan profil tveganj skupine v skladu s standardno formulo.

Nediverzificiran SCR po modulih tveganj (v tisoč EUR in % od celote)11

Prevladujoča tveganja skupine v skladu s standardno formulo so tveganja premoženjskih zavarovanj in tržna tveganja, ostale kategorije tveganj pa so manjše. Tveganje premoženjskih zavarovanj se je v letu 2024 povečalo predvsem zaradi rasti portfelja, premijskih stopenj ter škodne inflacije. Tržna tveganja so ostala na primerljivi ravni, nekoliko pa so se spremenila razmerja med podmoduli.

Na ravni skupine so v skladu s standardno formulo poleg SCR po modulih tveganj vključene tudi kapitalske zahteve za finančne institucije (Sava pokojninska družba in Sava Infond), ki se obravnavajo v skladu z ustreznimi sektorskimi predpisi ter kapitalske zahteve za preostale družbe v skupini (Sava penzisko društvo in Vita S Holding ter pridružena družba DCB).

¹¹ Delež posameznega modula tveganj je izračunan kot delež v vsoti vseh modulov tveganj (vključno z operativnimi tveganji).

Glavni izsledki ORSE 2025

Skupina vsakoletno izvede ORSO, ki jo v prvem četrtletju poroča tudi Agenciji za zavarovalni nadzor. ORSA vsebuje analizo vplivov poslovnega načrta in projekcij poslovanja na profil tveganj, pregled ustreznosti merjenja tveganj s standardno formulo, pripravo projekcij kapitalske ustreznosti v skladu s standardno formulo in projekcij izračunov lastne ocene solventnostnih potreb, analizo učinkov različnih scenarijev ter določitev možnih ukrepov vodstva. Tveganja, ki jih je težko kvantificirati, so v ORSI kvalitativno obravnava.

Podlaga za izvedbo ORSE 2025 (o kateri smo regulatorju poročali v marcu 2025) je bil poslovni načrt skupine, ki je bil potrjen v decembru 2024. Rezultati ORSE 2025 so pokazali robusten solventnostni položaj skupine ter visoko kapitalsko ustreznost. Solventnostni količnik skupine se bo, upoštevajoč finančni načrt in projekcije poslovanja, gibal v območju optimalne kapitaliziranosti, določenem s strategijo prevzemanja tveganj, oziroma sprejemljivo nad njim, tako v primeru standardne formule kot v primeru izračuna lastne ocene solventnostnih potreb. Metodologija izvedbe lastne ocene solventnostnih potreb je opisana pri posameznem tveganju v nadaljevanju.

Znotraj ORSE 2025 je bilo za skupino izvedenih tudi več relevantnih scenarijev. Skupina je vpliv povečanih makroekonomskih tveganj na svoje poslovanje in solventnost analizirala s finančnim scenarijem, katerega izsledki so bolj podrobno opisani v razdelku C.2.4 Upravljanje tveganja tega poročila. Skupina je analizirala vpliv tveganj prehoda in fizičnih tveganj zaradi podnebnih sprememb s tremi podnebnimi scenariji, s pomočjo katerih je ocenila vpliv prehoda na bolj zeleno gospodarstvo na naložbeni portfelj ter vpliv povišanja frekvence in jakosti naravnih katastrof na zavarovalni portfelj. Izsledki podnebnih scenarijev so opisani v razdelku C.6.3 Trajnostna tveganja in tveganja podnebnih sprememb. Skupina je vpliv katastrofalnih dogodkov testirala tudi s scenarijem potresa v Ljubljani, katerega izsledki so opisani v razdelku C.1.1 Tveganje premoženjskih zavarovanj. Posamezni scenarij sicer lahko znatno vpliva na solventnostni položaj skupine, vendar je solventnostni položaj skupine dovolj robusten, da solventnost skupine tudi v primeru realizacije posameznega scenarija (upoštevajoč uporabljene predpostavke scenarija) ostane znatno nad regulatorno višino.

Vpliv spremenjenih makroekonomskih in geopolitičnih razmer na profil tveganj skupine

Negotove geopolitične razmere so zaznamovale tudi leto 2024. Vojaški konflikt med Rusijo in Ukrajino se je nadaljeval, vojaški konflikt med Izraelom in Hamasom pa se je stopnjeval do te mere, da so se vanj vključile tudi druge države. Napete razmere med Kitajsko in Tajvanom so se v letu 2024 nadaljevale in krepile. Rivalstvo med ZDA in Kitajsko se stopnjuje, zlasti na tehnološkem in vojaškem področju, protekcionizem s strani največjih gospodarstev pa lahko vpliva na svetovne dobavne verige. Trenja vplivajo tudi na prosti pretok blaga in mednarodno trgovino.

Leto je minilo v znamenju volitev v večjih in razvitih državah, kar je vplivalo tudi na finančne trge. Izidi volitev prinašajo dodatno negotovost glede pričakovanj za naslednje leto, saj bodo najverjetneje vplivali na dinamiko odnosov med državami in predstavljali nove izzive za prosti trg. Strateško pozicioniranje uvoza in izvoza pomembnih surovin in izdelkov lahko vpliva na visoko nestanovitnost cen in zastojev v dobavnih verigah v prihodnje. Tveganje predstavljajo tudi strukturni izzivi Evrope ter odvisnost od ruskega plina in njegova znatno manjša dobava v Evropo v zadnjem obdobju. Na poslabšanje gospodarskega okolja vplivata tudi politična nestabilnost v nekaterih evropskih državah in upadajoča gospodarska aktivnost v Nemčiji.

Z vidika donosov je bilo leto 2024 za delnice in obveznice ugodno. To je spodbudilo več centralnih bank, vključno z ameriško centralno banko Federal Reserve (Fed) in Evropsko centralno banko (ECB), da so začele zniževati ključne obrestne mere. V Evropi je ECB septembra izvedla drugo znižanje obrestne mere za 25 bazičnih točk, ki sta ga spodbudila naraščajoče zaupanje v dinamiko inflacije in šibka gospodarska rast. Inflacija v državah evrskega območja je v novembru 2024 upadla na 2,2 %, s čimer se je približala ciljni ravni ECB. Inflacija naj bi v evrskem območju po napovedih ECB v letu 2025 znašala 2,1 % in nato 1,9 % v letu 2026. V letu 2025 se pričakuje, da bosta ECB in Fed nadaljevala trend zniževanja obrestnih mer. Negotovost glede gospodarske rasti v Evropi je razmeroma visoka. Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) napoveduje, da bo svetovno gospodarstvo v letu 2025 zraslo za 3,3 %. Za ZDA se pričakuje 2,4-odstotna rast, medtem ko naj bi ta v EU znašala 1,3 % 12 .

V letu 2024 so bili vplivi škodne inflacije na ravni skupine majhni. Družbe v skupini so nadaljevale s spremljanjem in analiziranjem učinkov škodne inflacije in vpliva na dobičkonosnost premoženjskih zavarovanj. Tudi v letu 2024 so bili posodobljeni ceniki produktov pri nekaterih družbah s ciljem zagotavljanja zadostne premije za izpolnjevanje obveznosti iz zavarovalnih pogodb.

Na pozavarovalnih trgih so se zaradi ugodnih rezultatov sprostile dodatne kapaciteta kar je vodilo v dodatno rahljanje pogojev s cenovnega vidika in do večje konkurenčnosti na trgih. Skupina je uspela pridobiti ustrezno pozavarovalno zaščito za leto 2025.

Morebitna sistemska tveganja se nenehno spremljajo z namenom sprejetja pravočasnih ukrepov. Izpostavljenost tovrstnim tveganjem se zmanjšuje med drugim z zagotavljanjem razpršitve naložbenega portfelja in zadostnega deleža visoko likvidnih sredstev za zagotavljanje izrednih potreb po likvidnosti. Solventnostni količnik skupine je na dan 31. 12. 2024 znatno nad regulatornimi zahtevami in v skladu z notranjimi merili (bolj podroben opis kapitalske ustreznosti je naveden v razdelku E. Upravljanje kapitala).

Podnebne spremembe in z njimi povezana tveganja

Podnebne spremembe so resno tveganje za družbo in gospodarstvo, hkrati pa tudi za dejavnost zavarovalnic in pozavarovalnic. Spremljanje tveganj podnebnih sprememb je za skupino, predvsem na daljši rok, ključnega pomena, saj je skupina zaradi značilnosti in narave poslovanja (kritje škod kot posledica naravnih nesreč, vlaganje v finančne naložbe) tem tveganjem neizogibno izpostavljena.

V zadnjih letih se je povečalo število in jakost katastrofalnih škodnih dogodkov, zato se na ravni skupine nenehno spremlja učinke podnebnih sprememb in povezana tveganja. Tveganja bolj podrobno obravnavamo v razdelku C.6.3 Trajnostna tveganja in tveganja podnebnih sprememb.

¹² OECD (2024), OECD Economic Outlook, https://www.oecd.org/en/publications/oecd-economic-outlook-volume-2024-issue-2_d8814e8ben.html.

C.1 Zavarovalno tveganje

Zavarovalno tveganje izvira iz (po)zavarovalnih poslov: sklepanja (po)zavarovanj ter izvajanja (po)zavarovalnih pogodb in poslov, ki so v neposredni zvezi s (po)zavarovalnimi posli. Povezano je z nevarnostmi, ki so krite s (po)zavarovalnimi pogodbami, pa tudi s spremljajočimi postopki, in izvira iz negotovosti, neločljivo povezane s pojavom, obsegom in časom nastanka obveznosti. V nadaljevanju se izraz zavarovanja uporablja tudi za sprejeta pozavarovanja.

Zavarovalna tveganja v splošnem delimo na:

• tveganja premoženjskih zavarovanj,
• tveganja življenjskih zavarovanj, v okviru katerih se obravnavajo tudi rente, ki izvirajo iz premoženjskih zavarovanj, in
• tveganja zdravstvenih zavarovanj.

Skupina trži vse tri vrste zavarovanj in je posledično izpostavljena vsem trem vrstam tveganj.

V nadaljevanju je prikazana kosmata obračunana premija glede na vrsto posla, ločeno za družbe skupine znotraj in zunaj EU. Več o izpostavljenosti je zapisano v poglavju, ki sledi.

Struktura kosmatih obračunanih premij skupine (v tisoč EUR)

C.1.1 Tveganje premoženjskih zavarovanj

Izpostavljenost tveganju

V nadaljevanju so prikazane konsolidirane kosmate premije premoženjskih zavarovanj za pomembne vrste poslovanja. Struktura kosmatih obračunanih premij premoženjskih zavarovanj skupine se v letu 2024 ni bistveno spremenila.

Konsolidirane kosmate obračunane premije za največje vrste premoženjskih zavarovanj (v tisoč EUR)

Tveganje premoženjskih zavarovanj delimo na:

• Premijsko tveganje je tveganje, da obračunana premija ne zadostuje za kritje obveznosti, ki bodo nastale s sklenitvijo (po)zavarovalne pogodbe. To tveganje je odvisno od številnih dejavnikov, kot so neustrezna ocena dogajanja na trgu, slaba ocena škodnega dogajanja, uporaba neustreznih statističnih podatkov, zavestna določitev prenizke premije za posamezne zavarovalne vrste zaradi pričakovanih kompenzacijskih učinkov pri drugih zavarovalnih vrstah oziroma neustrezna ocena vpliva zunanjih makroekonomskih dejavnikov, ki se med trajanjem lahko bistveno spremenijo, pri določenih zavarovalnih vrstah pa tudi neustrezna ocena okoljskih dejavnikov, ki vključujejo tudi podnebne spremembe. Sem uvrščamo:
  • tveganje pri sprejemu rizikov v zavarovanje,
  • cenovno tveganje in
  • tveganje nastanka nepričakovanega obsega škod.

V skladu s sestavo portfelja skupine k premijskemu tveganju največ prispevajo avtomobilska (po)zavarovanja ter (po)zavarovanja premoženja (v ožjem pomenu: požarna in druga škodna zavarovanja in povezana zavarovanja obratovalnega zastoja).

• Tveganje nezadostnosti zavarovalno-tehničnih rezervacij je tveganje, da zavarovalno-tehnične rezervacije bodisi ne zadoščajo za pokrivanje vseh obveznosti, ki izhajajo iz zavarovalnih pogodb zaradi neustreznih metod, neustreznih, nepopolnih in netočnih podatkov, neučinkovitih postopkov in kontrol ali neustrezne strokovne presoje, bodisi pride do napake pri poročanju, posledica katere so nezanesljive informacije o finančnem položaju skupine. Sem uvrščamo:
  • tveganje razpoložljivosti in točnosti podatkov,
  • tveganje uporabe neustreznih metod ali predpostavk,
  • tveganje napak v izračunu,

tveganje kompleksnosti uporabljenih orodij v procesu, ki vodijo k zavajajočim rezultatom. Pri presoji ustreznosti rezervacij se upoštevajo tudi trajnostna tveganja, ki vključujejo tudi tveganja, povezana s podnebnimi spremembami.

Podobno kakor pri premijskem tveganju k tveganju nezadostnosti zavarovalno-tehničnih rezervacij največ prispevajo avtomobilska (po)zavarovanja in premoženjska (po)zavarovanja (v ožjem pomenu: požarna in druga škodna zavarovanja in povezana zavarovanja obratovalnega zastoja), pri katerih so najboljše ocene rezervacij zaradi večletne usmerjenosti skupine k tem poslom tudi strukturno najobsežnejše.

• Tveganje katastrof vključuje pojav katastrofalnih dogodkov, ki se pojavljajo redko, vendar so finančni učinki posledic previsoki, da bi jih lahko pokrili s sicer ustrezno visoko premijo in dotlej ustrezno visoko oblikovanimi rezervacijami. Znotraj tega tveganja spremljamo tudi tveganja povezana s podnebnimi spremembami. Tveganje katastrof bi se lahko uresničilo ob ekstremnih dogodkih oziroma večjem številu katastrofalnih škod v krajšem obdobju. Tveganje vključuje tudi preveliko geografsko zgoščenost tveganj. Skupina ima geografsko razmeroma dobro razpršen portfelj, malo večja je zgoščenost tveganj v Sloveniji, kar dodatno uravnavamo s programom retrocesije. Razmeroma visoka kapitalska zahteva za tveganje katastrof premoženjskih zavarovanj izhaja iz agregacije velikega števila zahtev za različne manjše naravne nevarnosti in regije ter različne katastrofalne dogodke, ki jih povzroči človek.
• Tveganje predčasne prekinitve pogodb je tveganje izgube ali neugodne spremembe v vrednosti zavarovalnih obveznosti, ki izhajajo iz sprememb v ravni ali nepredvidljivosti predčasne prekinitve polic. Skupina ni pomembno izpostavljena tej vrsti tveganja.

Druga zavarovalna tveganja, na primer tveganje ekonomskega okolja in tveganje obnašanja zavarovalcev, so sicer lahko pomembna, vendar se njihov vpliv posredno upošteva že v zgoraj naštetih tveganjih premoženjskih zavarovanj.

Merjenje tveganja

Skupina za kvantitativno oceno tveganja premoženjskih zavarovanj uporablja standardno formulo. Pri tem ne uporablja parametrov, specifičnih za skupino, v skladu s členom 104(7) Direktive 2009/138/ES.

Na naslednjem grafu je prikazano tveganje premoženjskih zavarovanj skupine v skladu s standardno formulo po podmodulih tveganja. Prikazan delež posameznega podmodula je izračunan kot delež v vsoti vseh podmodulov tveganja premoženjskih zavarovanj.

Nediverzificirano tveganje premoženjskih zavarovanj po podmodulih tveganja (v tisoč EUR in % od celote)13

Na dan 31. 12. 2024 je zahtevani solventnostni kapital v skladu s standardno formulo za tveganja premoženjskih zavarovanj znašal 255,0 milijona EUR (31. 12. 2023: 218,9 milijona EUR), kar predstavlja 49,9 % (31. 12. 2023: 46,8 %) vsote SCR vseh modulov tveganj14. Največji delež v nediverzificiranem tveganju premoženjskih zavarovanj ima tveganje premij in rezervacij, visoko je tudi tveganje katastrof. Tveganje predčasne prekinitve pogodb premoženjskih zavarovanj je razmeroma nizko.

Na dan 31. 12. 2024 se je kapitalska zahteva za tveganja premoženjskih zavarovanj povečala tako zaradi višjega tveganja premij in rezervacij kot tudizaradi višjega tveganja katastrof. Povečanje tveganja premij in rezervacij je predvsem posledica rasti portfelja, rasti premijskih stopenj in škodne inflacije, povečanje kapitalske zahteve za tveganje katastrof pa je predvsem posledica rasti portfelja na različnih regijah. Relativno majhno ostaja tveganje predčasne prekinitve, ki pa se je nekoliko povečalo zaradi rasti portfelja in nižjih pričakovanih kombiniranih količnikov.

Skupina za kvantitativno oceno zavarovalnih tveganj uporablja tudi lastno oceno solventnostnih potreb (v okviru ORSE), kjer tveganje premij in rezervacij ocenjuje z uporabo parametrov, specifičnih za posamezno podjetje (USP). Pri izračunu za skupino uporabljamo uteženo povprečje USP-jev posameznih družb v skupini. Lastna ocena solventnostnih potreb je za tveganje premij in rezervacij znatno nižja od izračuna v skladu s standardno formulo, posledično je lastna ocena solventnostnih potreb za tveganje premoženjskih zavarovanj glede na standardno formulo nižja.

Poleg kvantitativnega merjenja izpostavljenosti tveganju premoženjskih zavarovanj, posamezna družba v skupini četrtletno spremlja svojo izpostavljenost še z različnimi kazalniki tveganj. Določene kazalnike spremljamo tudi na ravni skupine. Na podlagi teh informacij posamezna družba v skupini oziroma skupina pravočasno zazna morebitne spremembe, kar vodstvu omogoča pravočasno ukrepanje.

Koncentracija tveganja

Naslednji graf prikazuje sestavo kosmate obračunane premije požarnih in drugih škodnih zavarovanj, proporcionalnih pozavarovanj ter neproporcionalnih premoženjskih pozavarovanj in NSLT zdravstvenih

¹³ Delež posameznega podmodula tveganja je izračunan kot delež v vsoti vseh podmodulov tveganja.

¹⁴ Upoštevana je vsota SCR vseh modulov tveganj, vključno z operativnim tveganjem.

zavarovanj po regijah. Skupina ustvari največ premije v članicah EU, predvsem v Sloveniji, kjer poslujejo direktne zavarovalnice skupine. Glede na leto 2023 so se kosmate premije v državah članicah EU povečale, nekoliko so se povečale tudi premije v državah Evrope, ki niso članice EU. Razpršitev kosmatih premij sicer ostaja primerljiva z letom 2023.

Konsolidirane kosmate obračunane premije premoženjskih zavarovanj (v tisoč EUR)

Na ravni skupine je izpostavljenost naravnim nesrečam največja v regijah, kjer družbe skupine sklepajo premoženjska (po)zavarovanja (v ožjem pomenu). Daleč največja največja kosmata agregatna izpostavljenost iz naslova naravnih katastrof je tako koncentrirana v Sloveniji. Skupina ima za zmanjševanje tveganja katastrof sklenjen pozavarovalni program in posledično po posameznem dogodku krije največ znesek samopridržaja (podrobneje opredeljeno v nadaljevanju), ostalo pa je preneseno na pozavarovatelje. Višine kosmate agregatne izpostavljenosti v Sloveniji za posamezne nevarnosti so se v letu 2024 nekoliko povečale in so prikazane v spodnji tabeli.

Višine kosmate agregatne izpostavljenosti v Sloveniji za posamezne nevarnosti
-------------------------------------------------------------------------------	--

v tisoč EUR15				2024	2023
Poplava				16.376.578	15.060.648
Potres				22.505.434	18.566.047
Vihar in toča				63.552.974	56.534.206

Skupina je za primer morebitne naravne katastrofe, in sicer za neposredno sprejete posle v skupini in posebej za sprejete pozavarovalne posle zunaj skupine, zaščitena z neproporcionalnimi kritji samopridržaja (CAT XL). Še pred delovanjem neproporcionalne zaščite je portfelj potresnih zavarovanj cedentov skupine zaščiten s kvotno retrocesijo. Tako bi skupina ob hujšem dogodku utrpela škodo največ v višini prioritete CAT XL kritja, povečano za premijo za obnovitev kritja. Na ta način je največja čista izpostavljenost katastrofalnemu dogodku portfelja omejena s samopridržajem ter v okviru kapacitete pozavarovalnega kritja.

Pozavarovalni program se je glede na leto prej prilagodil spremembam sprejetih poslov. Zaradi večjega obsega portfelja je bilo potrebno na nekaterih kritjih dvigniti kapaciteto kritij, dodatno pa je zaradi večjega obsega katastrofalnih dogodkov prišlo tudi do dviga pozavarovalnih premijskih stopenj.

¹⁵ Podatki so pripravljeni na dan 30. 6. posameznega leta.

Upravljanje tveganja

Skupina upravlja zavarovalna tveganja z:

• ustaljenimi postopki za prevzem v kritje, ki obsegajo procedure in pooblastila za sklepanje zavarovanj z višjimi zavarovalnimi vsotami ter proces sklepanja zavarovalnih pogodb v skladu z notranjimi smernicami oziroma individualni prevzem tveganj z visoko izpostavljenostjo,
• določitvijo limitov sklepanja,
• geografsko razpršitvijo,
• ustrezno aktuarsko cenovno politiko pri oblikovanju in spremljavi produkta, ter
• ustreznim programom pozavarovanja.

Skupina zavarovalnih tveganj ne zmanjšuje z namenskimi družbami (angl. special purpose vehicle – SPV) ali tehnikami za zmanjševanje (angl. hedging).

Poleg navedenega skupina spremlja tudi vpliv analiz občutljivosti na višino tveganja. V izračunu na dan 31. 12. 2024 smo testirali vpliv povečanja mere obsega za tveganje premije premoženjskih in zdravstvenih zavarovanj, ki se izvajajo na podobnih osnovah kot premoženjsko zavarovanje (v nadaljevanju NSLT zdravstvenih zavarovanj) za 10 % na višino tveganja premij in rezervacij ter na višino celotnega SCR. Ob 10-odstotnem povečanju mere obsega premij se solventnostni količnik skupine zniža za 5,5 odstotne točke.

Analizirali smo tudi vpliv povečanja mere obsega za tveganje rezervacij premoženjskih in NSLT zdravstvenih zavarovanj za 10 % na višino tveganja premij in rezervacij ter na višino celotnega SCR. Ob 10-odstotnem povečanju mere obsega rezervacij se solventnostni količnik skupine zniža za 3,3 odstotne točke.

v tisoč EUR	Primerni lastni viri sredstev skupine	Razlika glede na osnovno vrednost	SCR skupine	Razlika glede na osnovno vrednost	Solventnostni količnik skupine	Razlika glede na osnovno vrednost
Osnovne vrednosti na dan 31. 12. 2024	769.017		370.245		208 %
Povečanje mere obsega tveganja premije premoženjskih in NSLT zdravstvenih zavarovanj	769.017	0	380.276	10.031	202 %	-6 o. t.
Povečanje mere obsega tveganja rezervacij premoženjskih in NSLT zdravstvenih zavarovanj	769.017	0	376.264	6.019	204 %	-4 o. t.
Osnovne vrednosti na dan 31. 12. 2023	645.309		337.171		191 %
Povečanje mere obsega tveganja premije premoženjskih in NSLT zdravstvenih zavarovanj	645.309	0	345.653	8.482	187 %	-4 o. t.
Povečanje mere obsega tveganja rezervacij premoženjskih in NSLT zdravstvenih zavarovanj	645.309	0	342.592	5.421	188 %	-3 o. t.

Vpliv analiz občutljivosti na primerne lastne vire sredstev, SCR in solventnostni količnik skupine

Spodaj podrobneje navajamo obvladovanje tveganj za posamezno tveganje premoženjskih zavarovanj.

Premijsko tveganje

Večina sprejetih (po)zavarovalnih pogodb premoženjskih zavarovanj se obnavlja vsako leto, kar omogoča sprotno prilagajanje zavarovalnih pogojev in cen morebitnim neugodnim gibanjem škodnih rezultatov za celotne zavarovalne vrste, prav tako pa tudi za posamezne večje zavarovance. Skupina je tako ob povečevanju inflacije sproti sprejemala ukrepe povečanja cen pri avtomobilskih zavarovanjih in zavarovanjih ožjega premoženja. Prav tako so se zaradi poslabševanja makroekonomskih razmer in intenzivnejših naravnih katastrof v zadnjih letih v letu 2024 še dodatno povečale pozavarovalne premijske stopnje, kar izboljšuje obvladovanje premijskih tveganj sprejetih pozavarovanj.

Cenovno tveganje se v skupini omejuje s pripravo podrobnih analiz trga, spremljanjem informacij iz okolja (mediji, konkurenca, stranke) in zakonodajnih zahtev ter z opazovanjem gibanja škod v preteklosti (celotnega zavarovalnega trga) in napovedmi za prihodnost. Sava Re pri obligatornih proporcionalnih pozavarovalnih pogodbah sledi usodi cedentov, medtem ko je pri neproporcionalnih in fakultativnih pogodbah odločitev o prevzemu tveganja v pozavarovanje na strani Save Re. Iz navedenega izhaja, da je za obvladovanje tega tveganja ključno preverjanje prakse obstoječih in prihodnjih cedentov ter analiza dogajanja na posameznem trgu in v posamezni zavarovalni vrsti. Kritje se tako lahko prevzame le z upoštevanjem notranjih smernic za sprejemanje tveganj v pozavarovanje, pri čemer morajo biti rezultati na podlagi razpoložljivih informacij in postavljenih cen ter drugih relevantnih pogodbenih določil skladni s ciljnimi kombiniranimi količniki. Primernost cen pa skupina preverja z modeliranjem in drugimi podrobnimi pregledi dobičkonosnosti.

Tveganje pri sprejemu tveganj v (po)zavarovanje pomeni napačno ocenjevanje največje pričakovane škode (PML). Za zmanjševanje tega tveganja so v skupini pripravljene smernice za določanje PML, ocene PML se izvedejo timsko, pozavarovalni program pa krije tudi napake pri postavljanju PML.

Tveganje nastanka nepričakovanega obsega škod se v skupini nadzoruje s poglobljenim ocenjevanjem tveganj pri sprejemanju v zavarovanje ter z omejevanjem pooblastil za sklepanje (po)zavarovanj in razvijanjem IT-podpore, ki omogoča natančen pregled nad akumulacijami škod. Tudi to tveganje se lahko pri sprejetih pozavarovanjih obvladuje s posebnimi določili proporcionalnih pozavarovalnih pogodb, ki omejujejo udeležbo pozavarovatelja v nepričakovanih škodah, pri neproporcionalnih pogodbah pa se ne prevzemajo neomejeni intervali kritja. Velikega pomena pri zmanjševanju tega tveganja sta tudi vsakoletno preverjanje ustreznosti pozavarovalne zaščite z uporabo različnih analiz občutljivosti in scenarijev ter ustrezno določanje samopridržajev. Lastni deleži in pozavarovalna zaščita za posamezna tveganja so v letu 2024 povečini ostali na podobnih ravneh kot v predhodnem letu, se je pa kot posledica ujm in poplave v letu 2023 dvignila prioriteta CAT XL kritja.

Tveganje nezadostnosti zavarovalno-tehničnih rezervacij

Družbe v skupini imajo za obvladovanje tveganja zavarovalno-tehničnih rezervacij vzpostavljene dobre postopke in učinkovite kontrole za izračun rezervacij v skladu s predpisi MSRP in predpisi Solventnosti II. Poleg tega se vsako leto izvede analiza ustreznosti oblikovanih zavarovalno-tehničnih rezervacij v predhodnih letih, na podlagi katere se analizirajo vsi glavni vzroki za morebitne neustrezne višine teh rezervacij. Vse tako pridobljene izkušnje se nato uporabijo pri oblikovanju zavarovalno-tehničnih rezervacij v prihodnosti.

Na podlagi dokumentiranja in razumevanja postopka izračuna zavarovalno-tehničnih rezervacij se opredelijo in opišejo morebitna tveganja, kot so:

• razpoložljivost in točnost podatkov,
• primernost metod in predpostavk,
• napake v izračunu,
• podpora procesa v informacijskem sistemu in orodjih.

Za vsako opredeljeno tveganje se vzpostavi kontrola za njegovo ublažitev. Opišejo se vzpostavljene kontrole, ki zagotavljajo kakovost podatkov in zmanjšujejo tveganja, povezana z izračuni obveznosti iz zavarovalnih pogodb. Zasnovo in operativno učinkovitost kontrol preverimo najmanj enkrat letno oziroma ob večjih spremembah postopka ali metod oziroma modelov, uporabljenih za izračun zavarovalno-tehničnih rezervacij.

Kontrole zajemajo:

▪ uskladitev podatkov o zavarovalno-tehničnih postavkah s finančnimi evidencami družbe,

• medsebojni strokovni pregled aktuarskih metod in predpostavk,
• opredeljene kontrole o upravljanju sprememb za IT-orodja, uporabljena v postopku,
• pregled aktuarske funkcije in potrditev zabeleženih zneskov obveznosti iz zavarovalnih pogodb.

Postopek izračuna zavarovalno-tehničnih rezervacij se redno potrjuje. Pri bistvenih spremembah v postopku, metodologiji ali modelih, uporabljenih za oblikovanje zavarovalno-tehničnih rezervacij, se validacija izvede v skladu s časovnim razporedom poročanja.

Tveganje predčasne prekinitve pogodb

Ocenjujemo, da je tveganje za skupino manj pomembno, saj je velika večina sklenjenih premoženjskih zavarovanj enoletnih in jih brez privolitve družbe oziroma zavarovalca na drugi strani med letom ni mogoče prekiniti (razen če stranka ne plača zavarovalne premije, ko predmet zavarovanja ni več v lasti zavarovalca ali pa je bil zaradi škodnega dogodka uničen). Prav tako je večina sprejetih pozavarovanj enoletnih. Dodatno pri tovrstnih pogodbah obvladujemo tveganje predvsem z negovanjem dobrih poslovnih odnosov z zavarovalci in cedenti ter s podrobnim proučevanjem tržnih razmer.

Tveganje katastrof

Skupina obvladuje tveganje katastrof s premišljenim sprejemanjem rizikov v zavarovanje, preverjanjem koncentracije rizikov pri produktih, ki so vezani na kritje naravnih nesreč in požarnih rizikov večjih kompleksov, z geografsko razpršitvijo in ustrezno retrocesijsko zaščito za naravne nesreče in nesreče, ki jih povzroči človek.

Skupina ima za morebitno naravno katastrofo sklenjeno neproporcionalno zaščito samopridržaja (CAT XL), posebej za posle v skupini in posebej za sprejete pozavarovalne posle zunaj nje. Še pred delovanjem neproporcionalne zaščite je portfelj v Sloveniji zaščiten s proporcionalno retrocesijo, in sicer ekscedentnim kritjem, ki zagotavlja zaščito na ravni posameznih rizikov (vključno z napako PML), in s kvotnim kritjem potresnih zavarovanj. Tako bi skupina ob hujšem dogodku utrpela škodo največ v višini prioritete CAT XL kritja, povečano za premijo za obnovitev kritja. V primeru nadaljnjih koriščenj kritja delujejo pogodbena določila o obnovitvah kritja oziroma bi se skupina zaščitila z novim kritjem za preostalo dobo trajanja, kar je običajen instrument, razpoložljiv na mednarodnem pozavarovalnem trgu. Na ta način solventnost skupine niti ob morebitnem večjem številu katastrofalnih dogodkov v enem letu ne bi bila ogrožena.

Skupina obravnava tudi scenarije in njihov vpliv na poslovanje in solventnostni položaj. Pri določitvi scenarijev izhajamo iz lastnega profila tveganj ter poskušamo prepoznati, kateri dogodki bi lahko pomembno vplivali na poslovanje in kapitalsko ustreznost, pri čemer upoštevamo tudi verjetnost uresničitve.

Tveganje katastrof je za skupino zelo pomembno tveganje. Zato skupina v procesu ORSE vsako leto testira scenarij katastrof ter njihov vpliv na solventnost. Skupina je v okviru ORSE 2025 tveganje katastrof obravnavala s scenarijem potresa v Ljubljani ter srednjeročnim in dolgoročnim podnebnim scenarijem. Prvi je opisan v nadaljevanju, podnebna scenarija pa sta opisana v razdelku C.6.3 Trajnostna tveganja in tveganja podnebnih sprememb.

V scenariju potresa predpostavimo, da se v Ljubljani v začetku leta 2025 zgodi potres z visoko intenziteto, ki ima vpliv na premoženjsko škodo, izplačila zavarovalnin iz naslova življenjskih zavarovanj in odškodninske zahtevke iz nezgodnih zavarovanj. Na podlagi scenarija so bili preračunani učinki na primerne lastne vire sredstev in solventnostni količnik ob koncu leta 2025. Scenarij ima zaradi ustrezne pozavarovalne zaščite omejen neugoden vpliv. Solventnostni količnik skupine v scenariju nekoliko pade vendar ostaja visoko nad ciljno ravnjo kapitaliziranosti. V prihodnje si bo skupina prizadevala za ustrezno razpršenost portfelja, omejevala svojo geografsko izpostavljenost, vzpodbujala preventivne ukrepe (predvsem na domačem portfelju), in skrbela za ustrezno retrocesijsko zaščito.

C.1.2 Tveganje življenjskih zavarovanj

Glavna tveganja življenjskih zavarovanj so:

• biometrična tveganja, ki se delijo na:
  • tveganje umrljivosti,
  • tveganje dolgoživosti,
  • tveganje invalidnosti in obolevnosti,
• tveganja stroškov servisiranja pogodb življenjskih zavarovanj,
• tveganje revizije,
• tveganje predčasne prekinitve pogodb življenjskih zavarovanj, ki vključuje prekinitve zaradi odkupov, kapitalizacij in prekinitev zavarovanj zaradi neplačila,
• tveganje katastrofe življenjskih zavarovanj.

Izpostavljenost tveganju

Skupina je zmerno izpostavljena tveganju življenjskih zavarovanj. Največjo izpostavljenost tveganjem življenjskih zavarovanj ima skupina v EU. Enako kot v letu 2023, predstavljajo največji delež konsolidiranih kosmatih obračunanih premij življenjskih zavarovanj v letu 2024 zavarovanja, vezana na indeks ali enoto premoženja, ki so se glede na leto 2023 povečala zaradi večjega obsega novega posla.

Konsolidirane kosmate obračunane premije za vrste življenjskih zavarovanj (v tisoč EUR)

Ključne izpostavljenosti tveganjem so izpostavljenost tveganju predčasne prekinitve pogodb, tveganju stroškov servisiranja pogodb in tveganju umrljivosti. Druga tveganja so manjša in jih zato ne obravnavamo podrobneje.

Tveganje predčasne prekinitve pogodb je tveganje, da bodo življenjska zavarovanja predčasno v večji ali manjši meri od pričakovane prekinjena zaradi odkupa, kapitalizacije zavarovanja ali neplačila zavarovalne premije. Višina tveganja je odvisna od uporabe ustreznih statističnih podatkov, zaznavanja prekinitev iz različnih vzrokov v posameznem zavarovalnem letu in ekonomskega položaja, ki prav tako vpliva na ravnanje zavarovalcev. Na višino tveganja vpliva tudi ponudba konkurenčnih zavarovalnih produktov na trgu ter svetovanje posrednikov zavarovanj in finančnih svetovalcev.

Tveganje umrljivosti je tveganje, da bo dejanska umrljivost zavarovanih oseb večja od tiste, uporabljene pri določitvi premijskih cenikov v skladu s tablicami umrljivosti. Odvisno je od uporabe ustreznih statističnih podatkov in zaznavanja zavarovanih oseb, za katere je tveganje umrljivosti povečano zaradi zdravstvenega stanja ali življenjskega sloga.

Tveganje stroškov servisiranja pogodb je tveganje, da bodo dejanski stroški servisiranja pogodb življenjskih zavarovanj presegli stroške, predvidene pri določitvi premijskih cenikov. Tveganje je odvisno od uporabe ustreznih statističnih podatkov in povečevanja dejanskih stroškov servisiranja pogodb.

Merjenje tveganja

Skupina za kvantitativno oceno tveganj življenjskih zavarovanj uporablja standardno formulo. Na dan 31. 12. 2024 je zahtevani solventnostni kapital v skladu s standardno formulo za tveganja življenjskih zavarovanj znašal 46,4 milijona EUR (31. 12. 2023: 44,6 milijona EUR), kar predstavlja 9,1 % (31. 12. 2023: 9,5 %) vsote SCR vseh modulov tveganj16 . Sprememba kapitalske zahteve glede na prejšnje leto je v največji meri posledica razvoja portfelja in spremembe stroškovnih predpostavk.

Največji delež v nediverzificiranem tveganju življenjskih zavarovanj skupine ima tveganje predčasnih prekinitev pogodb, v okviru katerega je največje tveganje masovne prekinitve zavarovalnih polic. To tveganje se je v primerjavi s preteklim obdobjem nekoliko znižalo zaradi že prej omenjene spremembe stroškovnih predpostavk, na drugi strani pa se je zaradi enakega vzroka povišalo tveganje stroškov. Pomembno tveganje je tudi tveganje umrljivosti, ki je ostalo na podobni ravni. Preostala tveganja življenjskih zavarovanj skupine so razmeroma majhna.

Primerjava tveganj je razvidna iz naslednjega prikaza višine in deležev posameznega nediverzificiranega tveganja po podmodulih tveganja življenjskih zavarovanj.

Nediverzificirano tveganje življenjskih zavarovanj po podmodulih tveganja (v tisoč EUR in % od celote)17

Ocenjujemo, da se lastni profil tveganj življenjskih zavarovanj ne razlikuje bistveno od predpostavk standardne formule, zato jih tudi v ORSI obravnavamo enako, kot jih obravnava standardna formula.

¹⁶ Upoštevana je vsota SCR vseh modulov tveganj, vključno z operativnim tveganjem.

¹⁷ Delež posameznega podmodula tveganja je izračunan kot delež v vsoti vseh podmodulov tveganja.

Koncentracija tveganja

Na ravni skupine ni večje koncentracije tveganja življenjskih zavarovanj, saj je portfelj dobro razpršen tako glede na starost zavarovanih oseb kot tudi glede na preostalo zavarovalno dobo, izpostavljenost (zavarovalnih vsot in rizičnih zavarovalnih vsot) in frekvenco plačil premije. Portfelj se razlikuje tudi po deležu prekinjenih polic v posameznem obdobju, stroških ter umrljivosti in obolevnosti po produktih.

Upravljanje tveganja

Skupina obvladuje tveganje predčasnih prekinitev pogodb predvsem s četrtletnim spremljanjem števila in deleža prekinjenih zavarovanj, omejevanjem odkupov, kjer je za to potrebna odobritev družbe, in sistematičnim preprečevanjem preurejanja zavarovanj s strani posrednikov.

Postopki za obvladovanje tveganja umrljivosti so dosledna uporaba protokolov za sprejem v zavarovanje, v katerih je natančno določeno odstopanje od običajnega tveganja umrljivosti, redno spremljanje izpostavljenosti in ustreznosti uporabljenih tablic umrljivosti ter ustrezna pozavarovalna zaščita.

Tveganje stroškov servisiranja pogodb skupina obvladuje z rednim spremljanjem teh stroškov pri življenjskih zavarovanjih, opazovanjem makroekonomskega položaja (na primer inflacije) in ustreznim načrtovanjem teh stroškov v prihodnjih letih.

Tveganja življenjskih zavarovanj skupina obvladuje tudi z rednim spremljanjem informacij o sestavi življenjskega portfelja, izpostavljenosti, načinu plačevanja zavarovalnih premij, deležu prekinjenih polic v posameznem obdobju in stroških ter z izvedbo analiz ustreznosti modeliranja pričakovane umrljivosti, obolevnosti in stopnje prekinitev pogodb. Informacije omogočajo pravočasno ukrepanje ob neugodnih gibanjih teh kazalnikov.

Izvedli smo tudi posamezne analize občutljivosti tveganja življenjskih zavarovanj, kjer smo povečali pričakovane stopnje smrtnosti, pričakovane stopnje obolevnosti, stopnje odstopov od pogodb ter stroške. V vseh analizah občutljivosti smo navedene parametre povečali za 10 %. Vpliv na primerne lastne vire sredstev in solventnostni količnik je prikazan v spodnji preglednici, SCR se ni preračunal.

v tisoč EUR	Primerni lastni viri sredstev skupine	Razlika glede na osnovno vrednost	SCR skupine	Razlika glede na osnovno vrednost	Solventno stni količnik skupine	Razlika glede na osnovno vrednost
Osnovne vrednosti na dan 31. 12. 2024	769.017		370.245		208 %
Povečanje stopenj predčasne prekinitve zavarovanj za 10 %	765.880	-3.137	370.245	0	207 %	-1 o. t.
Povečanje stopenj umrljivosti za 10 %	764.989	-4.028	370.245	0	207 %	-1 o. t.
Povečanje stroškov za 10 %	762.746	-6.271	370.245	0	206 %	-2 o. t.
Povečanje stopenj obolevnosti za 10 %	767.860	-1.157	370.245	0	207 %	-1 o. t.

Vpliv analiz občutljivosti na primerne lastne vire sredstev, SCR in solventnostni količnik skupine18
------------------------------------------------------------------------------------------------------	--	--

¹⁸ Šoki v navedenih višinah so bili letos izvedeni prvič, zato primerjalno leto ni na voljo.

C.1.3 Tveganje zdravstvenih zavarovanj

Tveganja zdravstvenih zavarovanj se delijo na:

• tveganja zdravstvenih zavarovanj, ki se izvajajo na podobnih osnovah kot premoženjsko zavarovanje (NSLT zdravstvena zavarovanja);
• tveganja zdravstvenih zavarovanj, ki se izvajajo na podobnih osnovah kot življenjsko zavarovanje (SLT zdravstvena zavarovanja).

Skupina je izpostavljena obema vrstama tveganj zdravstvenih zavarovanj. Glavnina izpostavljenosti se nanaša na nezgodna zavarovanja, ki so vključena v NSLT zdravstvenih zavarovanjih, izpostavljenost tveganjem SLT zdravstvenih zavarovanj pa je majhna.

Tveganja, ki jim je skupina izpostavljena na podlagi NSLT zdravstvenih zavarovanj, so po svoji naravi zelo podobna tveganjem premoženjskih zavarovanj, ki so podrobneje obravnavana v razdelku C.1.1 Tveganje premoženjskih zavarovanj tega poročila, zato jih skupina obvladuje s podobnimi tehnikami, tj. premišljenim sprejemanjem rizikov v zavarovanje, nadzorom njihove koncentracije pri produktih nezgodnih in zdravstvenih zavarovanj ter z ustrezno pozavarovalno zaščito.

Tveganja, ki jim je skupina izpostavljena na podlagi SLT zdravstvenih zavarovanj, so po svoji naravi zelo podobna tveganjem življenjskih zavarovanj, zato jih skupina obvladuje s podobnimi tehnikami kot tveganja življenjskih zavarovanj. Ta so podrobneje obravnavana v razdelku C.1.2 Tveganja življenjskih zavarovanj tega poročila.

Skupina za kvantitativno oceno tveganj zdravstvenih zavarovanj uporablja standardno formulo. Na dan 31. 12. 2024 je zahtevani solventnostni kapital v skladu s standardno formulo za tveganja zdravstvenih zavarovanj znašal 41,7 milijona EUR (31. 12. 2023: 39,8 milijona EUR), kar predstavlja 8,2 % (31. 12. 2023: 8,5 %) vsote SCR vseh modulov tveganj19. Višina tveganja zdravstvenih zavarovanj v skladu s standardno formulo na dan 31. 12. 2024 je tako nekoliko višja kot v preteklem letu.

Tveganje SLT zdravstvenih zavarovanj v letu 2024 ostaja na podobni ravno kot v predhodnem obdobju. Tveganje NSLT zdravstvenih zavarovanj in tveganje katastrof zdravstvenih zavarovanj pa sta se nekoliko povišali, kar je v največji meri posledica rasti portfelja nezgodnih zavarovanj.

Primerjava tveganj je razvidna iz naslednjega prikaza višine in deležev posameznega nediverzificiranega tveganja po podmodulih tveganja zdravstvenih zavarovanj.

¹⁹ Upoštevana je vsota SCR vseh modulov tveganj, vključno z operativnim tveganjem.

Nediverzificirano tveganje zdravstvenih zavarovanj po podmodulih tveganja (v tisoč EUR in % od celote)20

Podobno kakor za premoženjska zavarovanja velja, da standardna formula ne ovrednoti najbolje tega tveganja, zato smo v ORSI za oceno tveganja premij in rezervacij NSLT zdravstvenih zavarovanj uporabili USP-je.

²⁰ Delež posameznega podmodula tveganja je izračunan kot delež v vsoti vseh podmodulov tveganja.

C.2 Tržno tveganje

Tržno tveganje je nevarnost izgube ali neugodne spremembe v finančnem položaju, ki lahko neposredno ali posredno nastane zaradi nihanj v stopnji in nepredvidljivosti tržnih cen sredstev, obveznosti in finančnih instrumentov.

V sklop tržnih tveganj spadajo naslednja tveganja:

• Tveganje obrestne mere je tveganje, da bo sprememba tržnih obrestnih mer neugodno vplivala na vrednost obrestno občutljivih sredstev in obveznosti. Med obrestno občutljive naložbe spadajo obveznice, depoziti, posojila, obvezniški in mešani vzajemni skladi ter dolžniški alternativni skladi. Pri obveznostih so obrestno občutljive predvsem zavarovalno-tehnične rezervacije. V izračunu kapitalske zahteve za tveganje obrestne mere se pri sredstvih upošteva vrednost obrestno občutljivih sredstev, pri obveznostih pa najboljša ocena zavarovalno-tehničnih rezervacij in rezervacije za zaposlence.
• Tveganje spremembe cen lastniških vrednostnih papirjev je tveganje, da bi se ob padcu cen znižala vrednost lastniških vrednostnih papirjev. Temu tveganju so izpostavljene naložbe v delnice, delniške in mešane vzajemne sklade ter lastniške alternativne sklade. Pri obveznostih so temu tveganju izpostavljene obveznosti, ki izhajajo iz življenjskih zavarovanj, pri katerih zavarovalci prevzemajo naložbeno tveganje. Pri naložbenih zavarovanjih, pri katerih zavarovanci prevzemajo naložbeno tveganje skupina usklajuje sredstva in obveznosti tovrstnih zavarovanj v skladu z MSRP. Zaradi načina vrednotenja obveznosti tovrstnih zavarovanj v skladu s Solventnostjo II predpisani šok različno vpliva na višino sredstev in obveznosti in se v izračunu tveganja lastniških vrednostnih papirjev posledično kaže kot neusklajenost sredstev in obveznosti, ta pa se odrazi v dodatni kapitalski zahtevi. Na višino zahtevanega kapitala dodatno vpliva tudi raven simetrične prilagoditve, ki temelji na preteklem gibanju specifičnega delniškega indeksa.
• Tveganje nepremičnin je tveganje zmanjšanja vrednosti nepremičnin zaradi sprememb v ravni ali nestanovitnosti njihovih cen. Temu tveganju so izpostavljene nepremičnine, namenjene lastni uporabi, naložbene nepremičnine, nepremičninski skladi in pravice do uporabe sredstev v najemu.
• Valutno tveganje je tveganje, da se bo zaradi sprememb valutnih tečajev zmanjšala vrednost sredstev ali povečala vrednost obveznosti v tujih valutah.
• Tveganje kreditnih pribitkov je tveganje občutljivosti sredstev na spremembe vrednosti ali nestanovitnost kreditnih pribitkov nad netvegano obrestno mero. Temu tveganju so izpostavljene obveznice, depoziti, posojila, obvezniški in mešani vzajemni skladi ter dolžniški alternativni skladi.
• Tveganje tržne koncentracije je tveganje pomanjkljive razpršenosti portfelja sredstev ali večje izpostavljenosti tveganju neplačila do enega izdajatelja vrednostnih papirjev ali skupine povezanih izdajateljev.

C.2.1 Izpostavljenost tveganju

Skupina ima na datum poročanja spodaj navedeno sestavo naložb, ki vplivajo na višino tržnih tveganj.

v tisoč EUR	31. 12. 2024	Sestava 31. 12. 2024	31. 12. 2023	Sestava 31. 12. 2023
Naložbeni razred
Obveznice	1.422.232	59,9 %	1.280.713	62,1 %
Državne obveznice	919.710	38,7 %	819.116	39,7 %
Podjetniške obveznice	502.522	21,2 %	461.597	22,4 %
Investicijski skladi	89.766	3,8 %	86.364	4,2 %
Depoziti	30.393	1,3 %	27.362	1,3 %
Delniške naložbe	23.465	1,0 %	21.754	1,1 %
Kotirajoče delnice	20.283	0,9 %	17.994	0,9 %
Nekotirajoče delnice	3.182	0,1 %	3.761	0,2 %
Nepremičnine	100.018	4,2 %	100.969	4,9 %
Nepremičnine za lastno rabo	70.790	3,0 %	71.597	3,5 %
Druge nepremičnine	29.228	1,2 %	29.371	1,4 %
Posojila in hipoteke	1.731	0,1 %	2.006	0,1 %
Naložbe zavarovancev, ki prevzemajo naložbeno tveganje	706.535	29,8 %	544.804	26,4 %
Skupaj	2.374.140	100 %	2.063.973	100 %

Sestava naložb, zajetih v tržna tveganja (vrednotenih v skladu s Solventnostjo II)21

Vrednost naložb, ki jih skupina upošteva pri izračunu tržnih tveganj, je na dan 31. 12. 2024 znašala 2.374,1 milijona EUR (31. 12. 2023: 2.064,0 milijona EUR).

Povečale so se naložb v državne in podjetniške obveznice, na kar je vplivala izdaja podrejene obveznice, investiranje prostega denarnega toka in izboljšano vrednotenje teh naložb.

Poleg portfeljskih naložb so v izračun vključene tudi naložbe zavarovalcev, ki prevzemajo naložbeno tveganje in pripadajoče obveznosti iz teh pogodb, ki so se v letu 2024 znatno povečale zaradi rasti obsega posla in ugodnih trendov na kapitalskih trgih.

Sestava naložb, v kateri prevladujejo finančni instrumenti s stalnim donosom, je posledica usmeritev skupine, ki si pri upravljanju finančnih naložb prizadeva predvsem za usklajevanje narave naložb z obveznostmi, ki jih te pokrivajo, ter diverzifikacijo naložb.

C.2.2 Merjenje tveganja

Skupina za kvantitativno oceno tržnih tveganj uporablja standardno formulo in izračun lastne ocene solventnostnih potreb za tržna tveganja. Za naložbe v investicijske sklade skupina pri izračunu tržnih tveganj uporablja pristop vpogleda.

Na naslednjem grafu je prikazano tržno tveganje skupine v skladu s standardno formulo po podmodulih tveganja. Prikazan delež posameznega podmodula je izračunan kot delež v vsoti vseh podmodulov tržnega tveganja.

²¹ Pregled osnovnega naložbenega portfelja (pristop vpogleda ni upoštevan).

Nediverzificirano tržno tveganje po podmodulih tveganja (v tisoč EUR in % od celote)22

Na dan 31. 12. 2024 je zahtevani solventnostni kapital v skladu s standardno formulo za tržna tveganja znašal 120,6 milijona EUR (31. 12. 2023: 119,6 milijona EUR), kar predstavlja 23,6 % (31. 12. 2023: 25,5 %) vsote SCR vseh modulov tveganj23 . Delež tveganja se je nekoliko znižal, višina tveganja pa ostaja na podobni ravni kot lani.

Tveganje obrestne mere je razmeroma majhno in predstavlja 8,1 % (31. 12. 2023: 9,0 %) nediverzificirane kapitalske zahteve za tržno tveganje. Tveganje se je v letu 2024 znižalo, kar je posledica nižje krivulje netveganih obrestnih mer.

Tveganje spremembe cen lastniških vrednostnih papirjev z 26,6-odstotnim deležem (31. 12. 2023: 23,1 %) v nediverzificirani kapitalski zahtevi za tržno tveganje predstavlja drugo največje tržno tveganje. Tveganje spremembe cen lastniških vrednostnih papirjev se je v letu 2024 zvišalo zaradi povečanja portfelja naložbenih zavarovanj, kjer zavarovanci prevzemajo naložbeno tveganje, višje simetrične prilagoditve ter višjega vrednotenja investicijskih skladov na finančnih trgih.

Tveganje nepremičnin se nanaša predvsem na nepremičnine, ki jih ima skupina v lasti za opravljanje dejavnosti, delno pa tudi na naložbe v naložbene nepremičnine in nepremičninske sklade. Delež naložbenih nepremičnin je v sestavi naložbenega portfelja omejen z limitnim sistemom posamezne odvisne družbe in je v celotnem portfelju skupine razmeroma majhen. Tveganje v letu 2024 ostaja na podobni ravni kot v letu 2023.

Tveganje kreditnih pribitkov je največje tveganje med tržnimi tveganji in predstavlja 27,3 % (31. 12. 2023: 29,6 %) nediverzificirane kapitalske zahteve za tržno tveganje. Razlog za višino tveganja je izpostavljenost skupine dolžniškim vrednostnim papirjem in depozitom. V letu 2024 se je kljub znatnemu povečanju obsega dolžniških vrednostnih papirjev tveganje nekoliko znižalo glede na leto 2023, kar je predvsem posledica povečanja deleža naložb z boljšo bonitetno oceno. Družbe v skupini imajo za obvladovanje kreditnega tveganja postavljen limitni sistem, ki določa maksimalne izpostavljenosti do posameznega izdajatelja, regije, panoge in bonitetnega razreda, s katerimi se preprečuje prevzemanje tveganj, ki presega pripravljenost za prevzem tveganj posamezne družbe.

²² Delež posameznega podmodula tveganja je izračunan kot delež v vsoti vseh podmodulov tveganja.

²³ Upoštevana je vsota SCR vseh modulov tveganj, vključno z operativnim tveganjem.

Valutno tveganje predstavlja 19,7 % (31. 12. 2023: 19,0 %) nediverzificirane kapitalske zahteve za tržno tveganje in so mu izpostavljena tako sredstva kot obveznosti. Izpostavljenost valutnemu tveganju skupine izhaja predvsem iz pozavarovalnih poslov Save Re, družb v skupini zunaj EU, naložbenih zavarovanj, kjer zavarovanci prevzemajo naložbeno tveganje ter finančnih naložb (neposrednih naložb in naložb investicijskih skladov). Tveganje se je v letu 2024 nekoliko povišalo predvsem na račun večjega obsega naložbenih zavarovanj, kjer zavarovanci prevzemajo naložbeno tveganje.

Tveganje tržne koncentracije skupine je na dan 31. 12. 2024 predstavljalo 0,3 % (31. 12. 2023: 1,2 %) nediverzificirane kapitalske zahteve za tržno tveganje. Tveganje tržne koncentracije izhaja iz izpostavljenosti kosovskim državnim obveznicam, ki v skladu s Solventnostjo II presežejo prag izpostavljenosti.

Pri ocenjevanju tveganj, povezanih z naložbenim portfeljem, na ravni skupine redno spremljamo tudi druge mere tveganj oziroma uspešnosti naložbenega portfelja:

• trajanje,
• knjigovodski donos ter donosnost,
• strukturo portfelja.

Pri upravljanju sredstev in obveznosti skupina in posamezna družba v skupini znotraj EU za svoj portfelj sredstev in obveznosti četrtletno izračunava in spremlja:

• mere tveganj: modificirano trajanje, konveksnost in ključno stopnjo trajanja,
• napoved denarnih tokov,
• tržni donos ter donosnost,
• nihajnost donosov,
• spremembo poštene vrednosti in
• valutno sestavo sredstev in obveznosti.

Skupina za spremljanje in ocenjevanje tržnih tveganj poleg standardne formule uporablja tudi lastno oceno solventnostnih potreb. V lastni oceni solventnostnih potreb so obravnavane le finančne naložbe brez naložb zavarovancev, ki prevzemajo naložbeno tveganje. Te se v lastni ocenisolventnostnih potreb upoštevajo enako kot v standardni formuli. V lastni oceni solventnostnih potreb med finančnimi tveganji ocenjujemo tveganje spremembe cen lastniških vrednostnih papirjev, obrestno tveganje in kreditno tveganje finančnih naložb. Za vrednotenje lastniških vrednostnih papirjev uporabljamo model vrednotenja dolgoročnih naložb CAPM (angl. Capital Asset Pricing Model), pri katerem za vsak lastniški vrednostni papir posebej določimo delniški indeks, ki predstavlja tržni donos v modelu (za osnovo uporabljamo ustrezne scenarije ekonomskega generatorja). V lastni oceni solventnostnih potreb upoštevamo vse tržne lastniške vrednostne papirje, ki so dovolj likvidni, da smo lahko na zgodovinskih podatkih z ustrezno zanesljivostjo ocenili parametre modela. Za ostale naložbe upoštevamo šok, ki ga predpisuje standardna formula. Tveganje obrestne mere v lastni oceni solventnostnih potreb ocenimo za vse obrestno občutljive naložbe in obveznosti, pri čemer valute z manjšim deležem v portfelju pretvorimo v tisto izmed modeliranih valut, s katero je imela v zadnjem petletnem obdobju najstabilnejši menjalni tečaj24. V lastni oceni solventnostnih potreb ocenjujemo tudi kreditno tveganje finančnih naložb, v katerem sta zajeta tudi tveganje tržne koncentracije in tveganje kreditnih pribitkov. Pri tveganju kreditnih pribitkov je v standardni formuli v skladu s 180. členom Delegirane uredbe za nekatere državne obveznice predviden šok 0 %. Glede na gibanje trga v preteklosti tudi te obveznice nosijo nekaj tveganja in ga zato, skupaj z drugimi dolžniškimi vrednostnimi papirji, ocenjujemo tudi v lastni oceni solventnostnih potreb.

V lastni oceni solventnostnih potreb je kapitalska zahteva za tržna in kreditna tveganja višja kot v standardni formuli, na kar najbolj vplivata tveganje kreditnih pribitkov na državnih obveznicah znotraj EU, ki jih standardna formula obravnava kot netvegane, v lastni oceni solventnostnih potreb pa

²⁴ Modelirane valute so evro, ameriški dolar, kitajski juan, indijska rupija in južnokorejski won.

ocenimo tveganje tudi za te naložbe, ter preračun obrestnega tveganja, kjer ekonomski scenariji predvidevajo večjo variabilnost obrestnih mer od upoštevane variabilnosti v standardni formuli.

C.2.3 Koncentracija tveganja

Največjo regijsko koncentracijo skupina izkazuje do držav članic EU. Največjo koncentracijo do posameznega izdajatelja pa skupina izkazuje do Republike Nemčije. Skupina se tveganja omenjenih koncentracij zaveda in jih dejavno obvladuje z zniževanjem najvišje dovoljene izpostavljenosti v notranjem limitnem sistemu.

C.2.4 Upravljanje tveganja

Tržno tveganje se spremlja na ravni posamezne družbe v skupini in tudi na ravni skupine kot celote.

Ker je višina tržnih tveganj v skupini pomembna, je slednja z namenom sistematičnega obvladovanja tega tveganja, sprejela politiko upravljanja sredstev in obveznosti ter politiko upravljanja naložbenega tveganja. Politiki opredeljujeta:

• osnovne naložbene usmeritve,
• mere za spremljanje uspešnosti upravljanja naložb,
• mere za spremljanje naložbenih tveganj,
• odgovorne osebe v naložbenem procesu.

Okvir za upravljanje tržnih tveganj skupine je primerno prenesen in se uporablja tudi pri upravljanju tržnih tveganj posamezne družbe v skupini.

V skupini pri upravljanju in spremljanju tržnih tveganj upoštevamo:

• pripravljenost za prevzem tveganj, določeno v strategiji prevzemanja tveganj,
• operativne limite za finančne naložbe,
• mere uspešnosti in tveganosti naložb ter obveznosti.

V skupini tveganja, ki izhajajo iz portfelja finančnih naložb, obvladujemo s tekočim spremljanjem in analiziranjem finančnih podatkov izdajateljev, spremljanjem tržnih cen finančnih instrumentov ter rednim izvajanjem analiz upravljanja sredstev in obveznosti.

Neusklajenost sredstev in obveznosti družbe v skupini upravljajo predvsem z usklajevanjem. Če je mogoče in stroškovno učinkovito, neusklajenost zmanjšujejo z usklajevanjem sredstev z denarnimi tokovi obveznosti. Pri upravljanju sredstev in obveznosti družbe v skupini ne uporabljajo izvedenih finančnih instrumentov.

Tveganje spremembe cen lastniških vrednostnih papirjev v skupini obvladujemo z razpršitvijo tega dela naložbenega portfelja na različne kapitalske trge ter z limitnim sistemom, ki omejuje previsoko izpostavljenost delniškemu portfelju.

Upravljanje valutne neusklajenosti poteka na ravni posamezne družbe v skupini z valutnim pokrivanjem na podlagi obveznosti v skladu z MSRP. Sistem spremljanja in obvladovanja valutnega tveganja je natančneje predstavljen v letnem poročilu skupine v razdelku C.3.6.4.1.5 Valutno tveganje.

V izogib preveliki koncentraciji v posamezen tip naložb, preveliki koncentraciji pri posameznem pogodbenem partnerju oziroma sektorju in drugim morebitnim oblikam koncentracije imajo družbe v skupini, v skladu z lokalnimi zakoni o zavarovalništvu in notranjimi predpisi, svoj naložbeni portfelj razpršen glede na možnosti, ki jih ponuja posamezen kapitalski trg in dovoljuje zakonski okvir. Da bi se izognili preveliki koncentraciji tveganja na ravni skupine, imamo dodatno postavljene limite do posameznega izdajatelja, panoge, regije ter bonitetne ocene. Tako preprečujemo velike koncentracije naložbenega portfelja skupine in omejujemo višino tveganja. Prikaz portfelja skupine po naštetih parametrih in bonitetna slika naložbenega portfelja skupine sta razvidna iz letnega poročila skupine v razdelku C.3.6.4.3 Kreditno tveganje.

V skupini smo v okviru tržnih tveganj izvedli več analiz občutljivosti za različne parametre, ki vplivajo na višino zahtevanega solventnostnega kapitala za tržno tveganje in višino primernih lastnih virov sredstev skupine ter posledično njen solventnostni položaj. V naslednji preglednici so prikazani rezultati posameznih analiz občutljivosti.

v tisoč EUR	Primerni lastni viri sredstev skupine	Razlika glede na osnovno vrednost	SCR skupine	Razlika glede na osnovno vrednost	Solventnostni količnik skupine	Razlika glede na osnovno vrednost
Osnovne vrednosti na dan 31. 12. 2024	769.017		370.245		208 %
Zvišanje obrestnih mer za 100 bazičnih točk	762.253	-6.764	370.336	91	206 %	-2 o. t.
Znižanje obrestnih mer za 100 bazičnih točk	773.465	4.448	372.144	1.899	208 %	0 o. t.
Padec vrednosti lastniških vrednostnih papirjev za 20 %	752.985	-16.032	362.431	-7.814	208 %	0 o. t.
Znižanje vrednosti nepremičnin za 15 %	754.521	-14.496	369.119	-1.126	204 %	-4 o. t.
Povišanje kreditnih pribitkov za 100 bazičnih točk	734.319	-34.698	371.238	993	198 %	-10 o. t.
Osnovne vrednosti na dan 31. 12. 2023	645.309		337.171		191 %
Zvišanje obrestnih mer za 100 bazičnih točk	637.955	-7.353	337.199	28	189 %	-2 o. t.
Znižanje obrestnih mer za 100 bazičnih točk	649.985	4.676	338.690	1.519	192 %	1 o. t.
Padec vrednosti lastniških vrednostnih papirjev za 20 %	630.983	-14.326	329.054	-8.117	192 %	1 o. t.
Znižanje vrednosti nepremičnin za 15 %	630.552	-14.757	335.062	-2.109	188 %	-3 o. t.
Povišanje kreditnih pribitkov za 100 bazičnih točk	610.083	-35.226	335.763	-1.408	182 %	-9 o. t.

Vpliv analiz občutljivosti na primerne lastne vire sredstev, SCR in solventnostni količnik skupine

Prva analiza občutljivosti je zvišanje oziroma znižanje obrestnih mer. Analizo smo izvedli tako, da smo osnovno krivuljo netvegane obrestne mere za vse ročnosti povečali oziroma zmanjšali za 100 bazičnih točk. Nato smo izvedli nov izračun primernih lastnih virov sredstev skupine in SCR skupine, kjer smo upoštevali vpliv spremembe krivulje na vsa obrestno občutljiva sredstva in obveznosti. Primerni lastni viri sredstev skupine se ob povišanju obrestnih mer za 100 bazičnih točk nekoliko znižajo, SCR skupine pa se malenkost poviša, solventnostni količnik skupine se posledično nekoliko zniža. V analizi občutljivosti znižanja obrestnih mer za 100 bazičnih točk se primerni lastni viri sredstev skupine nekoliko povečajo, prav tako pa se nekoliko poveča SCR skupine. Solventnostni količnik skupine ostane na enaki ravni.

Druga je analiza občutljivosti padca vrednosti lastniških vrednostnih papirjev skupine, ki smo jo izvedli tako, da smo na dan poročanja znižali vrednost lastniških vrednostnih papirjev za 20 %, ovrednotili pa smo tudi vpliv te spremembe na najboljšo oceno rezervacij, ki je odvisna od višine naložb. Izračunali smo vpliv analize občutljivosti na primerne lastne vire sredstev skupine ter na višino SCR skupine. Primerni lastni viri sredstev skupine so se znižali za več kot znaša meja pomembnosti skupine25 , vendar se je znižal tudi SCR skupine, zato se solventnostni količnik skupine ne spremeni.

²⁵ Meja pomembnosti skupine na podlagi izračuna kapitalske ustreznosti na dan 31. 12. 2024 znaša 16 milijonov EUR.

Tretja je analiza občutljivosti padca cen nepremičnin, ki smo jo izvedli tako, da smo vrednosti nepremičnin znižali za 15 %. Osnova za izračun je stanje nepremičnin na datum poročanja. Analiza občutljivosti vpliva predvsem na znižanje primernih lastnih virov sredstev skupine, ki se znižajo za več kot znaša meja pomembnosti skupine. Hkrati se znižata tudi kapitalski zahtevi podmodulov tveganja nepremičnin in valutnega tveganja. Ker se skupaj s primernimi lastnimi viri zniža tudi SCR skupine, je vpliv analize občutljivosti na solventnostni količnik skupine majhen.

Četrta je analiza občutljivosti povišanja kreditnih pribitkov. Analizo smo izvedli tako, da smo kreditne pribitke povečali za 100 bazičnih točk, nato pa smo izvedli nov izračun primernih lastnih virov sredstev in zahtevanega solventnostnega kapitala. Primerni lastni viri sredstev skupine se znižajo za več kot znaša meja pomembnosti skupine, SCR skupine pa se nekoliko poviša, zato je vpliv na solventnostni količnik skupine srednji.

Analiza scenarijev v ORSI

Skupina je v ORSI analizirala vpliv povečanih makroekonomskih tveganj na svoje poslovanje in solventnost s finančnim scenarijem, v okviru podnebnih scenarijev pa je analizirala prehod na bolj zeleno gospodarstvo z nižjimi in višjimi učinki na naložbeni portfelj ter dolgoročni vpliv fizičnih tveganj na naložbeni portfelj. Finančni scenarij je opisan v nadaljevanju, podnebni scenariji pa so opisani v razdelku C.6.3 Trajnostna tveganja in tveganja podnebnih sprememb.

V okviru finančnega scenarija je skupina uporabila zavarovalniški stresni test, predpisan s strani EIOPE za leto 2024. Scenarij predpostavlja povišanje netveganih obrestnih mer, povečanje kreditnih pribitkov dolžniških vrednostnih papirjev ter padec vrednosti ostalih naložbenih razredov. Dodatno scenarij predpostavlja povečanje predčasnih prekinitev življenjskih zavarovanj, višje škode premoženjskih zavarovanj ter višje stroške premoženjskih in življenjskih zavarovanj. Na podlagi scenarija so bili preračunani učinki na načrtovani portfelj naložb in načrtovane zavarovalne obveznosti ob koncu leta 2025. Tak scenarij bi imel velik vpliv na primerne lastne vire sredstev skupine (vpliv znatno presega mejo pomembnosti skupine). Zaradi znižanja vrednosti naložb, bi se znižala tudi kapitalska zahteva za tržno tveganje, prav tako bi se zaradi spremenjenih predpostavk na zavarovalnem delu znižale kapitalske zahteve za zavarovalna tveganja. Solventnost bi se v primeru realizacije finančnega scenarija precej znižala, vendar bi skupina še vedno ostala v območju optimalne kapitaliziranosti iz strategije prevzemanja tveganj (med 170 % in 210 %) ter znatno nad regulatorno višino 100 %. Skupina tovrstne scenarije uporablja tudi za določitev morebitnih ukrepov vodstva v primeru realizacije scenarija.

Načelo preudarne osebe

Pri naložbenih odločitvah skupina upošteva vsa tveganja, povezana z naložbami, in ne le tveganj, ki so upoštevana v izračunu kapitalskih zahtev. Strateška alokacija naložb je v procesu optimizacije opredeljena na osnovi pripravljenosti za prevzem tveganj in omejitev, ki izhajajo iz lokalnih zakonodaj.

Osebe, odgovorne za sprejemanje naložbenih odločitev, prevzemajo in upravljajo naložbeno tveganje v skladu s smernicami, opredeljenimi v politiki upravljanja naložbenega tveganja, ki je zasnovana na podlagi načela preudarnega vlagatelja.

Vsa sredstva se nalagajo tako, da je zagotovljena varnost, kakovost, likvidnost in donosnost portfelja kot celote. Poleg tega se zagotavlja taka lokalizacija teh sredstev, da je zagotovljena njihova razpoložljivost.

Sredstva za kritje zavarovalno-tehničnih rezervacij se nalagajo na način, ki ustreza naravi in trajanju zavarovalnih obveznosti. Ta sredstva se nalagajo v najboljšem interesu vseh imetnikov polic in upravičencev.

Družbe v skupini imajo vzpostavljen limitni sistem, ki temelji na veljavni zakonodaji in pripravljenosti za prevzem tveganj posamezne družbe. Družbe v skupini imajo določene limite izpostavljenosti do posameznih naložbenih razredov ter komercialnih izdajateljev. Izpostavljenost do posameznih komercialnih in državnih izdajateljev se spremlja tako na ravni posamezne družbe kot na ravni skupine.

V primeru konflikta interesov družba v skupini zagotovi, da se naložba izvede v najboljšem interesu zavarovalcev in upravičencev.

C.3 Kreditno tveganje

Kreditno tveganje je tveganje izgube ali neugodne spremembe v finančnem položaju skupine zaradi nihanj v kreditnem položaju izdajateljev, nasprotnih strank in morebitnih dolžnikov, ki jim je skupina izpostavljena.

C.3.1 Izpostavljenost tveganju

Kreditno tveganje je sestavljeno iz:

• tveganja neplačila nasprotne stranke,
• tveganja kreditnih pribitkov in
• tveganja tržne koncentracije.

Tveganje kreditnih pribitkov in tveganje koncentracije sta, skladno z razvrščanjem in merjenjem tveganj po standardni formuli, obravnavani in prikazani v razdelku C.2 Tržno tveganje. V nadaljevanju tega razdelka pa navajamo podrobnosti, povezane s tveganjem neplačila nasprotne stranke.

Tveganje neplačila nasprotne stranke vključuje izgube zaradi nepričakovanega neplačila ali poslabšanja kreditnega položaja nasprotnih strank in dolžnikov v prihodnjih dvanajstih mesecih. Tveganje zajema pogodbe za zmanjševanje tveganja, predvsem pozavarovalne pogodbe, terjatve iz poslovanja, pa tudi druge kreditne izpostavljenosti, ki jih ne zajema podmodul tveganja kreditnih pribitkov znotraj tržnih tveganj v standardni formuli (denar in denarni ustrezniki ter depoziti pri cedentih). Kreditno tveganje terjatev iz poslovanja izhaja iz zamud pri poplačilu terjatev, ki se v skupini pojavljajo pri terjatvah iz neposrednih zavarovalnih in aktivnih pozavarovalnih poslov, ter regresnih terjatev. V izognitev zamudam pri plačilih družbe v skupini natančno spremljajo zavarovalce in cedente ter dejavno izterjujejo zapadle in neplačane terjatve. Zato je izpostavljenost skupine tveganju neplačila nasprotne stranke majhna.

C.3.2 Merjenje tveganja

Skupina za kvantitativno oceno kreditnega tveganja uporablja standardno formulo. Kot je bilo že omenjeno, sta tveganji kreditnih pribitkov in tržne koncentracije vključeni v modulu tržnega tveganja, tveganje neplačila nasprotne stranke pa v ločenem modulu tveganja neplačila nasprotne stranke. V nadaljevanju so prikazani rezultati za tveganje neplačila nasprotne stranke, medtem ko so tržna tveganja obravnavana v razdelku C.2 Tržno tveganje.

Kapitalska zahteva skupine v skladu s standardno formulo za tveganje neplačila nasprotne stranke na dan 31. 12. 2024 znaša 19,0 milijona EUR (31. 12. 2023: 20,8 milijona EUR), kar je 3,7 % (31. 12. 2023: 4,5 %) vsote SCR vseh modulov tveganj26. Tveganje se je na 31. 12. 2024 glede na 31. 12. 2023 nekoliko zmanjšalo.

V naslednjem grafu je prikazana sestava modula tveganja neplačila nasprotne stranke v skladu s standardno formulo po podmodulih tveganja.

²⁶ Upoštevana je vsota SCR vseh modulov tveganj vključno z operativnim tveganjem.

Nediverzificirano tveganje neplačila nasprotne stranke po podmodulih tveganja (v tisoč EUR in % od celote)27

Tveganje tipa 1 vključuje izpostavljenosti v povezavi s pozavarovalnimi in sozavarovalnimi pogodbami, denar in denarne ustreznike ter depozite pri cedentih. V letu 2024 se je znižala predvsem izpostavljenost do pozavarovateljev in sozavarovateljev, zato se je znižalo tudi tveganje tipa 1.

V tveganju tipa 2 so upoštevane vse terjatve SII-bilance stanja, ki niso zajete v tveganju tipa 1, iz njih so izločene le terjatve za davek od dohodkov pravnih oseb in odložene terjatve za davek. Tveganje se je v letu 2024 nekoliko povečalo zaradi nekoliko višje vrednosti terjatev v SII-bilanci stanja.

Poleg izračuna zahtevanega solventnostnega kapitala v skladu s standardno formulo skupina v ORSI pripravi izračun lastne ocene solventnostnih potreb za kreditno tveganje finančnih naložb. V tem izračunu pri vseh naložbah v dolžniške instrumente upoštevamo tveganje kreditnih pribitkov, tveganje migracij in tveganje neplačila. Ker so omenjena tveganja med seboj tesno povezana, so v ORSI obravnavana v skupnem modelu. Več o lastni oceni solventnostnih potreb za vrednotenje tržnih in kreditnih tveganj je navedeno v razdelku C.2.2 Merjenje tveganj. Za del tveganja neplačila nasprotne stranke v povezavi s pozavarovatelji in sozavarovatelji ter depoziti pri cedentih menimo, da standardna formula ustrezno ovrednoti tveganje, zato izračuna lastne ocene solventnostnih potreb na tem delu ne izvajamo, denar in denarne ustreznike pa obravnavamo kot netvegane naložbe.

C.3.3 Koncentracija tveganja

Pri tveganju neplačila nasprotne stranke skupine ni večjih koncentracij tveganja.

C.3.4 Upravljanje tveganja

V izogib zamudam pri plačilih družbe v skupini natančno spremljajo zavarovalce in cedente ter dejavno izterjujejo zapadle in neplačane terjatve.

²⁷ Delež posameznega podmodula tveganja je izračunan kot delež v vsoti vseh podmodulov tveganja.

Tveganje, povezano s sredstvi iz po(so)zavarovalnih pogodb, družbe v skupini obvladujejo z omejevanjem izpostavljenosti do posameznega po(so)zavarovalnega partnerja in sklepanjem pogodb s partnerji z visoko bonitetno oceno. Družbe v skupini imajo glavnino pozavarovalnega posla,sklenjenega neposredno z obvladujočo družbo. Izjema so pozavarovalne pogodbe odvisnih družb s ponudniki asistenčnih storitev in pozavarovanja z lokalnim pozavarovateljem, kadar to zahtevajo lokalni predpisi. V tem primeru lokalni pozavarovatelji prenesejo tveganje na Savo Re, tako da je dejanska izpostavljenost tveganju neplačila nasprotnih strank iz naslova sredstev iz pozavarovalnih pogodb majhna.

Kreditno tveganje, ki izhaja iz denarnih sredstev, skupina obvladuje z razpršitvijo na več bank, pri čemer ima vsaka posamezna družba v skupini za ta tip naložb vzpostavljene limite najvišje izpostavljenosti do posameznega izdajatelja.

V skupini četrtletno spremljamo in poročamo o izpostavljenosti kreditnemu tveganju, kar omogoča pravočasno ukrepanje. Spremljamo tudi bonitetne ocene partnerjev in morebitne kazalnike poslabšanja teh ocen. S tem namenom je v skupini vzpostavljen tudi proces preverjanja zunanjih bonitetnih ocen s strani bonitetne komisije, ki deluje v okviru odbora za upravljanje tveganj.

Skupina je v okviru preverjanja ustreznosti uporabljenih bonitetnih ocen v izračunu kapitalske ustreznosti izvedla tudi analizo občutljivosti poslabšanja bonitetne ocene pozavarovateljev, retrocesionarjev in cedentov, kjer ima skupina izpostavljenosti v obliki depozitov pri cedentih. Predpostavili smo, da se vsem partnerjem zniža bonitetna ocena za eno stopnjo kreditne kakovosti in na podlagi tega izračunali vpliv na SCR in solventnostni količnik skupine. Osnova za izračun je stanje bonitetnih ocen in izpostavljenosti na datum poročanja. Analiza občutljivosti vpliva na povišanje kapitalske zahteve za podmodul tveganja neplačila nasprotne stranke, kar vpliva tudi na višino manjšinskih deležev in posledično na višino primernih lastnih virov sredstev skupine. V naslednji preglednici so prikazani rezultati izvedene analize občutljivosti.

v tisoč EUR	Primerni lastni viri sredstev skupine	Razlika glede na osnovno vrednost	SCR skupine	Razlika glede na osnovno vrednost	Solventnostni količnik skupine
Osnovne vrednosti na dan 31. 12. 2024	769.017		370.245		208 %
Znižanje bonitetne ocene partnerjev	769.021	4	374.939	4.694	205 %	-3 o. t.
Osnovne vrednosti na dan 31. 12. 2023	645.309		337.171		191 %
Znižanje bonitetne ocene partnerjev	645.311	2	339.494	2.323	190 %	-1 o. t.

Vpliv analiz občutljivosti na primerne lastne vire sredstev, SCR in solventnostni količnik skupine

Analiza občutljivosti znižanja bonitetne ocene za eno stopnjo kreditne kakovosti rahlo poveča primerne lastne vire sredstev skupine ter hkrati poveča SCR skupine, kar vpliva na zmanjšanje solventnostnega količnika skupine. Zmanjšanje je majhno.

C.4 Likvidnostno tveganje

Likvidnostno tveganje je tveganje, da skupina v nekem trenutku ni sposobna poravnati svojih obveznosti oziroma je zaradi pomanjkanja likvidnih sredstev primorana prodajati manj likvidna sredstva z diskontom oziroma mora najemati nova posojila. Likvidnostno tveganje je tveganje, ki izhaja iz kratkoročnih denarnih tokov, in ne tveganje, ki izhaja iz dolgoročne neusklajenosti sredstev in obveznosti.

C.4.1 Izpostavljenost tveganju

Skupina ima precejšnje denarne obveznosti (ki izhajajo predvsem iz obveznosti do zavarovalcev), zato mora denarne tokove ustrezno upravljati in tako zagotavljati primerno raven likvidnosti. Družbe v skupini skrbno načrtujejo in spremljajo uresničitev denarnih tokov (denarne prilive in odlive). Prav tako redno spremljajo sestavo terjatev po zapadlosti in upoštevajo vpliv poplačila terjatev na tekočo likvidnost.

C.4.2 Merjenje tveganja

Likvidnostno tveganje spada med tveganja, ki so težko merljiva in niso ovrednotena v standardni formuli. Zato skupina likvidnostnega tveganja ne upravlja z dodatnim kapitalom, temveč je poudarek na rednem spremljanju in obvladovanju tveganja.

Za določitev izpostavljenosti likvidnostnemu tveganju družbe v skupini v skladu s svojimi zmožnostmi izvajajo, analizirajo in spremljajo naslednje mere tveganja:

• denar na bančnih računih,
• delež visoko likvidnih finančnih naložb v skupnem znesku finančnih naložb (družbe, ki poslujejo zunaj EU, spremljajo primerljiv količnik),
• likvidnostno rezervo,
• razliko med načrtovanimi odlivi in prilivi za naslednje četrtletje ter njen delež v vrednosti likvidnostne rezerve,
• vse druge zakonsko predpisane mere.

C.4.3 Koncentracija tveganja

Skupina ni izpostavljena koncentraciji likvidnostnih tveganj, lahko pa zaradi narave poslov v nekaterih primerih nastanejo izredne likvidnostne potrebe.

C.4.4 Upravljanje tveganja

Skupina v svoji strategiji prevzemanja tveganj opredeljuje likvidnostno tveganje kot eno od ključnih tveganj. Za obvladovanje likvidnostnega tveganja imamo vzpostavljeno politiko upravljanja likvidnostnega tveganja, ki opredeljuje upravljanje likvidnosti, mere likvidnostnega tveganja in postopke v izrednih likvidnostnih potrebah. Zaradi narave likvidnostnega tveganja ga skupina ne upravlja z dodatnim kapitalom, temveč z ustrezno strategijo zagotavljanja zadostne likvidnosti.

Ocenjena likvidnostna potreba posamezne družbe v skupini je sestavljena iz ocene potrebe po normalni tekoči likvidnosti (izvira iz poslovanja in zapadlosti naložb v portfelju) in likvidnostne rezerve (ocenjene na podlagi scenarijev).

Družbe v skupini izvajajo oceno normalne tekoče likvidnosti za obdobje do enega leta na podlagi analize predvidenih denarnih tokov v mesečnih in tedenskih načrtih, ki upoštevajo predvideno dinamiko zapadlosti naložb ter druge prilive in odlive iz poslovanja, in sicer tako, da se uporabijo historični podatki, zajeti v preteklih mesečnih in tedenskih likvidnostnih načrtih, ter pričakovanja glede poslovanja v prihodnje.

Likvidnostnim potrebam se zadosti z alokacijo sredstev v instrumente denarnega trga v odstotku, skladnem z ocenjeno normalno tekočo potrebo po likvidnosti. Zavarovalne družbe v skupini s sedežem v EU zagotavljajo sredstva za pokrivanje ocenjene likvidnostne rezerve tako, da imajo vsaj 20 % portfeljskih naložb investiranih v visoko likvidnih sredstvih (kategorija L1A po ECB metodologiji, naložbe v ameriške državne obveznice, državni in naddržavni izdajatelji z bonitetnima ocenama AAA in AA+ ter denar in denarni ustrezniki in skladi denarnega trga za upravljanje KNPVP28). Druge družbe v skupini kratkoročna sredstva za zagotavljanje likvidnosti uravnavajo z gotovino na bančnih računih in s kratkoročnimi depoziti. Zavarovalne družbe v skupini s sedežem v EU imajo na dan 31. 12. 2024 delež naložbenega portfelja, ki je investiran v visoko likvidna sredstva, višji od v strategiji določenih 20 %: Zavarovalnica Sava 53 %, Zavarovalnica Vita 34,3 % in Sava Re 51 %. Izredno potrebo po likvidnosti družbam s sedežem zunaj Slovenije zagotavlja obvladujoča družba.

Posamezna družba v skupini redno spremlja tudi sestavo terjatev po zapadlosti in ocenjuje njihov vpliv na tekočo likvidnost.

C.4.5 Pričakovani dobiček, vključen v prihodnje premije

Pričakovani dobiček, vključen v prihodnje premije (EPIFP), skupina v skladu z drugim odstavkom 260. člena Delegirane uredbe izračuna kot razliko med zavarovalno-tehničnimi rezervacijami brez dodatka za tveganje, izračunanimi v skladu s Solventnostjo II, in izračunom zavarovalno-tehničnih rezervacij brez dodatka za tveganje z upoštevanjem predpostavke, da premije v povezavi z obstoječimi zavarovalnimi in pozavarovalnimi pogodbami, za katere se pričakuje, da bodo prejete v prihodnosti, iz različnih vzrokov niso prejete ne glede na pravne ali pogodbene pravice imetnika police, da prekine polico, med katerimi pa ni tega, da se je zgodil zavarovani dogodek. Pri slednjem izračunu se predvideva 100 odstotna prekinitev polic, pri življenjskih zavarovanjih pa se vse police obravnavajo kot kapitalizirane.

V preglednici je prikazan EPIFP premoženjskih in življenjskih zavarovanj skupine. V primerjavi z 31. 12. 2023 se je EPIFP povečal, predvsem zaradi povečanja na življenjskih zavarovanjih.

v tisoč EUR	31. 12. 2024	31. 12. 2023
Premoženje	43.643	39.334
Življenje	67.227	49.046
Skupaj	110.870	88.380

EPIFP premoženjskih in življenjskih zavarovanj

Glede na 31. 12. 2023 se je EPIFP pri premoženjskih vrstah poslovanja povečal predvsem zaradi rasti portfelja.

Glede na 31. 12. 2023 se je EPIFP pri življenjskih vrstah poslovanja povečal predvsem zaradi posodobitve nefinančnih predpostavk in rasti portfelja življenjskih zavarovanj v obdobju.

²⁸ Kolektivni naložbeni podjem, ki vlaga v prenosljive vrednostne papirje.

C.5 Operativno tveganje

Operativno tveganje je tveganje izgube zaradi neprimernega ali neuspešnega izvajanja notranjih procesov, ravnanja ljudi, delovanja sistemov ali zaradi zunanjih dogodkov.

C.5.1 Izpostavljenost tveganju

Operativna tveganja ne spadajo med največja tveganja skupine. Kljub temu je med njimi kar nekaj tveganj, ki so pomembna za skupino. Spodaj so navedena ključna operativna tveganja Zavarovalne skupine Sava v letu 2024, razvrščena glede na višino ocene iz registra tveganj (od največje ocene proti nižji navzdol):

• tveganje kršitve varstva osebnih podatkov v družbah znotraj EU,
• tveganja, povezana z informacijskimi sistemi ter varnostjo zaupnih podatkov,
• tveganja, povezana s kibernetskimi napadi,
• tveganja, povezana s skladnostjo z zakoni in predpisi na področju IT-sistemov.

C.5.2 Merjenje tveganja

Na ravni skupine se vsaj enkrat letno izvede izračun kapitalske zahteve za operativna tveganja v skladu s standardno formulo. Tak izračun ima le omejeno uporabno vrednost, saj standardna formula ne temelji na dejanski izpostavljenosti skupine operativnim tveganjem, temveč na približku, izračunanem predvsem na podlagi konsolidiranih premij, rezervacij in stroškov.

Kapitalska zahteva za operativna tveganja v skladu s standardno formulo je na dan 31. 12. 2024 znašala 28,4 milijona EUR (31. 12. 2023: 24,4 milijona EUR), kar predstavlja 5,6 % (31. 12. 2023: 5,2 %) vsote SCR vseh modulov tveganj29 .

Družbe v skupini in skupina za ocenjevanje operativnih tveganj uporabljajo predvsem kvalitativno ocenjevanje verjetnosti nastanka in finančnega vpliva v okviru registra tveganj. Družbe spremljajo tudi kazalnike operativnih tveganj. Z rednim ocenjevanjem tveganj si posamezna družba in skupina ustvarita dejansko sliko o svoji izpostavljenosti tovrstnim tveganjem. Poleg registrov tveganj posameznih družb se na ravni skupine vzdržuje register tveganj skupine, v katerem se ocenjujejo tveganja, ki se pojavijo na ravni skupine. Tveganja se ocenjujejo po enakem postopku kakor na ravni posameznih družb.

C.5.3 Koncentracija tveganja

Skupina ni izpostavljena pomembni koncentraciji operativnih tveganj, so pa določena tveganja povečana zaradi razvojnih projektov na IT področju in zaradi novih zakonodajnih zahtev.

C.5.4 Upravljanje tveganja

Za učinkovito upravljanje operativnih tveganj imajo družbe v skupini vzpostavljene procese prepoznavanja, merjenja, spremljanja, upravljanja in poročanja o tovrstnih tveganjih. Procesi upravljanja operativnih tveganj so vzpostavljeni tudi na ravni skupine. Podrobnejšo opredelitev odgovornosti in procesov upravljanja operativnih tveganj določata politika upravljanja operativnih tveganj in pravilnik o upravljanju tveganj skupine.

²⁹ Upoštevana je vsota SCR vseh modulov tveganj vključno, z operativnim tveganjem.

Ključno vlogo pri obvladovanju operativnih tveganj ima sistem notranjih kontrol, ki zagotavlja ustrezne kontrolne aktivnosti in notranje kontrole, integrirane v poslovne procese in aktivnosti posamezne družbe v skupini, s katerimi se omejuje in nadzoruje tveganja. Za ustrezno izvajanje notranjih kontrol so odgovorne posamezne organizacijske enote, kjer se notranje kontrole izvajajo.

Glavni ukrepi obvladovanja operativnih tveganj, ki se izvajajo na ravni skupine in posamezne družbe v skupini so predvsem:

• vzdrževanje učinkovitega sistema vodenja poslovnih procesov in ustreznosti ter učinkovitosti delovanja sistema notranjih kontrol,
• ozaveščanje in izobraževanje vseh zaposlenih o njihovi pomembnosti pri izvajanju sistema notranjih kontrol in obvladovanju operativnih tveganj,
• vzdrževanje evidence in spremljanje neželenih dogodkov,
• izvajanje varnostnih politik v zvezi z informacijsko varnostjo,
• razvoj IT na področju zmanjševanja kibernetskih tveganj,
• načrt neprekinjenega poslovanja za vse kritične procese (tako zmanjšujemo tveganje nepripravljenosti na incidente in zunanje dogodke, posledično pa prekinitve poslovanja),
• informacijsko podprti postopki in kontrole za najpomembnejša področja poslovanja v posamezni družbi v skupini,
• spremljanje kazalnikov operativnih tveganj na ravni skupine za vse družbe v skupini (kazalniki so določeni v strategiji prevzemanja tveganj in se uporabljajo tudi za posredno merjenje tveganja ugleda),
• ohranjanje dobre poslovne kulture in vlaganje v zaposlene,
• ozaveščanje zaposlenih, vključenih v postopke obdelav osebnih podatkov za učinkovito obvladovanje tveganj glede varstva osebnih podatkov,
• stalno izobraževanje in ozaveščanje zaposlenih.

Vse pomembnejše notranje kontrole so povezane s tveganji in vključene v registre tveganj posameznih družb oziroma skupine. Družbe spremljajo pomanjkljivosti in novo uvedene izboljšave na področju notranjih kontrol.

Ocene operativnih tveganj skupina in posamezne družbe v skupini redno poročajo v poročilih o tveganjih. Poročila o tveganjih obravnavajo odbor za upravljanje tveganj (če ta v družbi obstaja), uprava družbe, komisija za tveganja (v kolikor ta v družbi obstaja) in nadzorni svet. Funkcija upravljanja tveganj in odbor za upravljanje tveganj lahko upravi podata priporočila za nadaljnje ukrepanje in izboljšave upravljanja operativnih tveganj.

Zaradi večjega pomena kibernetskih tveganj je njihovo upravljanje prav tako ključno, saj lahko uresničitev tveganj vodi v popolno prekinitev poslovanja in visoko finančno škodo, hkrati pa vpliva tudi na ugled skupine. Skupina redno nadgrajuje aktivnosti za preprečevanje in upravljanje teh tveganj. Izvedeni ukrepi na tem področju zajemajo delovanje odbora za informacijsko varnost, pripravo načrta odzivanja na kibernetske incidente, integracijo sistema za večstopenjsko avtentikacijo uporabnikov in vzpostavitev sistema za zaščito podatkovnih zbirk. Varnostne grožnje in incidenti se redno spremljajo v okviru storitev varnostno operativnega centra (angl. Security Operation Center). V letu 2024 je na ravni Zavarovalne skupine Sava potekal projekt za izvedbo aktivnosti za doseganje skladnosti z novo regulativo DORA30 za vse družbe v skupini. Zakonodaja, ki je začela veljati januarja 2025, določa nove zahteve glede varnosti omrežnih in informacijskih sistemov finančnih subjektov in zajema upravljanje tveganj informacijsko-komunikacijske tehnologije (IKT), poročanje o incidentih IKT, testiranje digitalne operativne odpornosti, upravljanje IKT-tveganj tretjih strank in vzpostavitev procesov za izmenjavo informacij.

³⁰ Akt o digitalni operativni odpornosti (angl. Digital Operational Resilience Act).

C.6 Druga pomembna tveganja

Med druga pomembna tveganja skupine uvrščamo strateška tveganja in tveganja iz finančnih pogodb.

C.6.1 Strateško tveganje

Strateško tveganje je tveganje nepričakovanega znižanja vrednosti skupine oziroma družbe v skupini zaradi škodljivega učinka odločitev vodstva, sprememb poslovnega in pravnega okolja ter tržnega razvoja. Negativen vpliv teh dogodkov ima lahko posledice na prihodke ali kapitalsko ustreznost.

Izpostavljenost tveganju

Skupina je izpostavljena različnim notranjim in zunanjim strateškim tveganjem. Med ključna strateška tveganja Zavarovalne skupine Sava v letu 2024, razvrščena glede na višino ocene iz registra tveganj (od najvišje ocene proti nižji), spadajo:

• tveganja poslabšanja makroekonomskih razmer oziroma sprememb na kapitalskih trgih in posledično vpliv na zmanjšanje dobičkonosnosti skupine oziroma nedoseganje donosov naložbenega portfelja,
• tveganja, povezana z razvojno strategijo IT,
• tveganja, povezana s predpostavkami za načrtovanje pri skupini,
• tveganja, povezana s spremembami področnih računovodskih politik in davčnih politik/standardov,
• tveganja zaostrovanja konkurence na trgih, kjer je skupina prisotna.

Makroekonomske razmere so bile v letu 2024 sicer nekoliko ugodnejše, geopolitične razmere pa so se dodatno zaostrile. Pričakuje se, da bodo razmere negotove tudi v prihodnje, kar lahko vpliva tudi na poslovanje skupine.

Skupina med strateškimi tveganji spremlja tudi vpliv tveganj na ugled družbe, regulatorna tveganja in projektna tveganja. Z vidika vpliva na doseganje ciljev poslovne strategije so pomembna tudi trajnostna tveganja in nastajajoča tveganja. V letu 2024 so bila višje ocenjena tudi tveganja s področja informacijske tehnologije, predvsem v povezavi z novo regulativo DORA. Potekale so tudi priprave na druge nove zakonodajne zahteve, predvsem s področja trajnostnosti, kar se je odrazilo v višjih ocenah trajnostnih tveganj, povezanih z novo zakonodajo.

Merjenje tveganja

Strateška tveganja so po svoji naravi zelo raznolika, težko jih je kvantitativno ovrednotiti, prav tako so močno odvisna od različnih (tudi zunanjih) dejavnikov. Strateška tveganja niso vključena v izračun zahtevanega solventnostnega kapitala v skladu s standardno formulo.

Strateška tveganja so zato na ravni posamezne družbe v skupini in tudi na ravni skupine ocenjena kvalitativno v registru tveganj, pri čemer se ocenjujejo verjetnost uresničitve posameznega tveganja in potencialni finančni vpliv takega dogodka. Poleg tega se poskuša ključna strateška tveganja ovrednotiti z uporabo kvalitativne analize različnih scenarijev. Na podlagi kombinacije obeh vrst analiz skupina dobi sliko o stanju in spremembah izpostavljenosti tej vrsti tveganj.

Koncentracija tveganja

Skupina v letu 2024 ni bila izpostavljena pomembni koncentraciji strateških tveganj.

Upravljanje tveganja

Družbe v skupini in skupina za preprečitev uresničitve posameznega strateškega tveganja izvajajo predvsem preventivne dejavnosti.

Pri prepoznavanju in upravljanju strateških tveganj poleg posameznih organizacijskih enot v družbah skupine dejavno sodelujejo tudi organi vodenja, ustanovljeni odbori za upravljanje tveganj in ključne funkcije v sistemu upravljanja tveganj. Dodatno pri prepoznavanju strateških tveganj skupine sodeluje odbor za upravljanje tveganj skupine. Strateška tveganja se v skupini upravlja s sprotnim spremljanjem uresničitve kratkoročnih in dolgoročnih ciljev družb v skupini in skupine, s spremljanjem pripravljajočih se zakonodajnih sprememb in dogajanj na trgu ter ustreznim in pravočasnim odzivanjem skupine, ko je to potrebno.

Na ravni skupine so bili v letu 2024 sprejeti potrebni ukrepi za omejevanje učinkov negotovega geopolitičnega in makroekonomskega okolja, v prihodnje pa se bo prav tako spremljal položaj skupine in ustrezno ukrepalo. Kolikor je mogoče se bodo omejevala regulatorna tveganja ter spremljali konkurenca na trgih, kjer je skupina prisotna, in drugi dejavniki, ki vplivajo na poslovanje posamezne družbe. Na ravni skupine so bili sprejeti tudi ukrepi za upravljanje strateških tveganj na področju IT podpore (nadgradnja procesov in načina upravljanja IT projektov, delovanje IT usmerjevalnega odbora skupine, odbora za informacijsko varnost in IT arhitekturnega odbora).

V skupini je prisotno zavedanje, da je ugled pomemben za izpolnjevanje poslovnih ciljev in uresničitev strateških načrtov na dolgi rok. Zato je tveganje ugleda v strategiji prevzemanja tveganj opredeljeno kot eno ključnih. Posamezna družba v skupini si mora stalno prizadevati, da kar najbolj omeji možnost dejanj, ki bi lahko pomembno vplivala na njen ugled ali ugled skupine. Poleg tega družbe v skupini uvajajo postopke, ki zmanjšujejo tveganje ugleda, na primer postopke za ugotavljanje sposobnosti in primernosti zaposlenih na ključnih delovnih mestih, sistematično delovanje funkcije spremljanja skladnosti poslovanja, načrtovanje neprekinjenega poslovanja, testiranje stresnih dogodkov in scenarijev ter načrtovanje ukrepov in odziva ob morebitni uresničitvi tveganja. Tveganja v zvezi z ugledom se v skupini obvladuje s stalno skrbjo za izboljšanje storitev, pravočasnim in točnim poročanjem nadzornim ustanovam ter dobro načrtovanim obveščanjem javnosti. Z namenom izboljšanja spremljanja in obvladovanja teh tveganj družbe v skupini spremljajo strateške kazalnike, s katerimi se posredno meri tudi tveganje ugleda. Najpomembnejši dejavnik zagotavljanja dobrega ugleda in uspešnega poslovanja je ustrezna kakovost storitev, zato je skrb za dvig kakovosti storitev in zadovoljstva strank stalna in izjemno pomembna naloga vseh zaposlenih.

Regulatorno tveganje skupina upravlja in zmanjšuje z rednim spremljanjem predvidenih sprememb zakonodaje v vseh državah, v katerih imajo sedež oziroma poslujejo družbe v skupini, ter merjenjem morebitnih učinkov teh sprememb na poslovanje skupine na krajši in daljši rok. Vse zavarovalne družbe v skupini imajo vzpostavljeno tudi funkcijo spremljanja skladnosti poslovanja, ki spremlja in ocenjuje primernost in učinkovitost rednih postopkov in ukrepov, sprejetih za odpravljanje morebitnih pomanjkljivosti glede skladnosti poslovanja s predpisi in drugimi zavezami. V skupini že izvajamo aktivnosti za dosego skladnost z novo zakonodajo DORA za vse družbe v skupini. Tveganja v povezavi z implementacijo omenjene zakonodaje se spremljajo in ocenjujejo v registru tveganj, prilagojene pa so bile tudi definicije tveganj, povezanih s področjem IKT, da ustrezajo omenjeni zakonodaji.

Med strateška tveganja se uvrščajo tudi projektna tveganja. Skupina tveganja na vsakem od ključnih projektov sistematično spremlja, analizira in obvladuje z namenom pravočasnega sprejema potrebnih ukrepov. Tveganja ključnih projektov skupine se vodijo in ocenjujejo s strani udeležencev projektne skupine in drugih deležnikov tudi v registru tveganj.

C.6.2 Nastajajoča tveganja

Za zagotovitev uspešnega poslovanja na dolgi rok je za Zavarovalno skupino Sava zelo pomembno napovedovanje in prepoznavanje novih tveganj. Ker je pojav tovrstnih tveganj težko natančno predvideti, skupina pridobiva informacije iz zunanjih virov in poskuša opredeliti, kaj bi lahko pomembno vplivalo na poslovanje v naslednjih obdobjih.

V letu 2024 je bilo za vse družbe v skupini izvedeno anketno ocenjevanje nastajajočih tveganj in na podlagi pridobljenih odgovorov družb v skupini pripravljena utežena ocena tveganj na ravni skupine. Najvišje ocenjena tveganja do leta 2027 so tveganje večjega kibernetskega napada in kibernetske prevare, fizična podnebna tveganja (ekstremne vremenske razmere) ter makroekonomska in geopolitična tveganja. Po letu 2027 so ostala med najvišje ocenjenimi fizična podnebna tveganja, tveganje večjega kibernetskega napada in kibernetske prevare ter tveganje v povezavi z umetno inteligenco (A.I.).

Ključna nastajajoča tveganja je skupina naslovila v strateškem načrtu za obdobje 2023–2027. Skupina tveganja preučuje z vidika potencialnih vplivov na njeno poslovanje ter analizira možne odzive in ukrepe. Identificiranje novih tveganj in preučevanje njihovih vplivov na poslovanje je ena ključnih aktivnosti sistematičnega upravljanja tveganj, skupina pa bo poudarek temu dajala tudi v prihodnje.

C.6.3 Trajnostna tveganja in tveganja podnebnih sprememb

V skupini se vse več pozornosti namenja tveganjem, povezanih s trajnostnostjo. V strateškem obdobju 2023–2027 daje skupina velik pomen trajnostnemu razvoju, zato je bila v sodelovanju z vsemi družbami v skupini pripravljena in sprejeta strategija trajnostnega razvoja, ki je podlaga za razvoj skupine na področju trajnostnega poslovanja in določa tudi razkrivanje nefinančnih informacij glede okoljskih, socialnih in kadrovskih zadev, spoštovanja človekovih pravic in zadev v povezavi z bojem proti korupciji in podkupovanju. Skupina pri tem upošteva smernice standardov GRI (angl. Global Initiative Reporting), ki obravnavajo trajnostni razvoj celovito iz vseh pogledov poslovanja družb v skupini in njihovih vplivov – ekonomske uspešnosti, vplivov na okolje in družbo v najširšem smislu.

Družbe v skupini so izpostavljene tveganju prehoda na bolj trajnostno poslovanje. Skupina prilagaja svoje poslovanje, kar vključuje ponudbo trajnostno naravnanih produktov in sledenje novim potrebam strank. V skupini veljajo Smernice Zavarovalne skupine Sava za odgovoren prevzem okoljskih, družbenih in upravljavskih tveganj na področju premoženjskih zavarovanj, ki jih družbe v skupini upoštevajo pri sklepanju zavarovanj. Na ravni skupine je vzpostavljena tudi Trajnostna naložbena politika Zavarovalne skupine Sava, ki med drugim opredeljuje dejavnosti, v katere skupina ne bo vlagala (panoge, opredeljene kot netrajnostne). S tem skupina na strani naložb upravlja tudi tveganja, povezana s prehodom na trajnostno poslovanje. V skupini so bile uvedene tudi spremembe na podlagi zahtev delegirane uredbe Solventnosti II in IDD31, ki predvidevajo integriranje trajnostnih tveganj v sistem upravljanja tveganj.

Tveganja podnebnih sprememb

Na ravni skupine se v sklopu tveganja podnebnih sprememb spremljajo tako fizična tveganja kot tveganja prehoda.

Skupina je pomembno izpostavljena tudi tveganjem, povezanim s prehodom na brezogljično družbo in sicer predvsem zaradi visoke vrednosti naložbenih portfeljev družb v skupini. Prehod lahko negativno

³¹ Direktiva o distribuciji zavarovalnih produktov (angl. Insurance Distribution Directive).

vpliva na vrednost naložb, skupina pa tveganja upravlja na podlagi Trajnostne naložbene politike Zavarovalne skupine Sava in s spremljanjem dogajanj na trgu.

Ključna podnebna tveganja, umeščena v register tveganj skupine, so:

• tveganje povečanja števila in/ali jakosti izrednih vremenskih dogodkov in naravnih nesreč zaradi podnebnih sprememb,
• tveganje manjše razpoložljivosti in nedosegljive cene pozavarovanja/retrocesije zaradi povečane pogostosti, vzročne povezanosti in moči naravnih nesreč,
• tveganje neustrezne strategije in/ali pravil pri sklepanju premoženjskih zavarovanj, ki ne upoštevajo posledic podnebnih sprememb v zadostni meri,
• tveganje povečanja stroška kapitala zaradi večje pogostosti in moči izrednih vremenskih dogodkov.

Skupina je v ORSI vključila ocene materialnosti izpostavljenosti tveganjem podnebnih sprememb za naložbeni portfelj skupine in zavarovalni portfelj Zavarovalnice Sava.

Za naložbeni portfelj skupine je bila ocenjena izpostavljenost tveganjem prehoda in fizičnim tveganjem. V skladu z oceno izpostavljenosti naložbeni portfelj skupine ni materialno izpostavljen fizičnim tveganjem. Za tveganja prehoda so bili v skladu z metodologijo določeni prizadeti sektorji in iz tega izpeljani učinki na vrednost naložb v posameznih sektorjih. Izpostavljenost portfelja skupine do najbolj tveganih gospodarskih sektorjev je bila ocenjena kot nizka, kljub nizki izpostavljenosti pa so učinki na vrednotenje portfelja dolžniških naložb zaradi velikega obsega premoženja lahko materialni.

Za zavarovalni portfelj premoženjskih zavarovanj smo se pri oceni izpostavljenosti fizičnim tveganjem in tveganjem prehoda v ORSI osredotočili na portfelj Zavarovalnice Sava v Sloveniji, kjer ima skupina največjo koncentracijo zavarovalnega tveganja. Za portfelj je bila na presečni datum ocenjena izpostavljenost nevarnosti poplave. Sloj 86 območij OPVP32 smo uparili s podatki o kritjih z zavarovalnih polic ožjega premoženja in avtomobilskega kaska. Analiza je pokazala, da je skupina znotraj Slovenije pomembno izpostavljena poplavni škodi v primeru realizirane poplavne nevarnosti. Najbolj izpostavljeno območje je porečje Save, sledi porečje obale in porečje Drave. Za izvedbo ocene materialnosti tveganja prehoda je Zavarovalnica Sava uvrstila kosmato obračunano premijo zavarovancev v t. i. CPRS33 sektorje ter na podlagi tega ugotovila, kolikšna je skupna izpostavljenost netrajnostnim dejavnostim v prehodno problematičnih CPRS sektorjih. Ugotovljeno je bilo, da je izpostavljenost relativno nizka.

V okviru ORSE je skupina vključila tudi tri scenarije podnebnih sprememb, oblikovanih na podlagi SSP scenarijev, ki so bili vsi izvedeni na načrtovanih podatkih za leto 2025, analizirajo pa učinke v srednjeročnem oziroma dolgoročnem obdobju. SSP (angl. Shared Socioeconomic Pathways) scenariji so bili definirani s strani Medvladnega sveta za podnebne spremembe (angl. IPCC) in vključujejo poleg projekcij emisij toplogrednih plinov, definiranih z RCP scenariji (uporabljeni v prejšnji ORSI) različna predvidevanja glede družbenoekonomskih globalnih sprememb do leta 2100.

V podnebnem scenariju SSP1-1.934 je skupina analizirala vpliv tveganj prehoda z nižjimi učinki na naložbenem portfelju v srednjeročnem obdobju (med 2030 in 2050). Scenarij predpostavlja znižanje vrednosti naložb v odvisnosti od pripravljenosti in ranljivosti države na podnebne spremembe. Preračunani so bili vplivi na primerne lastne vire sredstev in SCR. Tak scenarij bi imel velik vpliv na primerne lastne vire sredstev skupine (vpliv presega mejo pomembnosti skupine). Zaradi znižanja vrednosti naložb bi se nekoliko znižala tudi kapitalska zahteva za tržno tveganje in posledično SCR skupine.

³² Območja pomembnega vpliva poplav v skladu z oceno poplavne ogroženosti RS 2019.

³³ The Climate Policy Relevant Sectors (CPRS): klasifikacija gospodarskih dejavnosti za oceno tveganja prehoda.

³⁴ SSP1-1.9 je scenarij prehoda na bolj zeleno gospodarstvo, ki je skladen z omejitvijo dviga globalne povprečne temperature na 1,5°C (z vsaj 50 % verjetnostjo) in doseganjem podnebne nevtralnosti do leta 2050 (Net Zero 2050).

V podnebnem scenariju SSP2-4.535 je skupina poleg vpliva tveganj prehoda z višjimi učinki na naložbenem portfelju analizirala tudi vpliv povečane frekvence naravnih katastrof na zavarovalni portfelj v srednjeročnem obdobju (med 2030 in 2050). Uporabljeni šoki na naložbah so nekoliko višji kot v scenariju SSP1-1.9. Hkrati scenarij predpostavlja, da se v Sloveniji tekom leta zgodijo trije katastrofalni dogodki, prav tako pa se v istem letu zgodi še evropska nevihta, ki prizadene nekatere zahodne in severne države Evrope. Scenarij bi imel zelo velik vpliv na lastne vire sredstev skupine (vpliv znatno presega mejo pomembnosti skupine), SCR pa bi se nekoliko znižal.

V podnebnem scenariju SSP5-8.536 pa je skupina analizirala vpliv fizičnih tveganj zaradi podnebnih sprememb na naložbeni portfelj ter vpliv dolgoročnega povišanja frekvence in jakosti naravnih katastrof na zavarovalni portfelj v dolgoročnem obdobju (med 2071 in 2100). Scenarij poleg učinkov na naložbah (določenih glede na ranljivost posamezne države) predpostavlja, da se v Sloveniji tekom leta zgodi pet katastrofalnih dogodkov z višjo jakostjo, prav tako pa se v istem letu zgodi še evropska nevihta z višjo jakostjo, ki prizadene še nekoliko več držav zahodne in severne Evrope. Scenarij bi imel zelo velik vpliv na lastne vire sredstev (vpliv znatno presega mejo pomembnosti skupine), SCR pa bi se nekoliko znižal.

V podnebnem scenariju SSP1-1.9 solventnost nekoliko upade in ostane znotraj optimalne kapitaliziranosti. V ostalih dveh scenarijih solventnost skupine znatno pade, a še vedno ostane znotraj optimalne oziroma podoptimalne kapitaliziranosti iz strategije prevzemanja tveganj37 ter precej nad zakonsko zahtevanih 100 %. Skupina bo v prihodnje izvajala različne ukrepe za zmanjševanje učinkov tovrstnih scenarijev (prizadevala si bo za ustrezno razpršenost (po)zavarovalnega portfelja, omejevala svojo geografsko izpostavljenost, skrbela za ustrezno retrocesijsko zaščito, vzpodbujala preventivne ukrepe (predvsem na domačem portfelju), upoštevala trajnostne politike, spremljala pokazatelje tveganj, prilagajala politike na spremenjene okoliščine itd.). Poleg tega potekajo aktivnosti za globlje razumevanje podnebnih vplivov in tehnološke izboljšave škodnega procesa.

Druga trajnostna tveganja

Na ravni skupine se poleg podnebnih tveganj spremlja še druga trajnostna tveganja. Ta so periodično ocenjena tudi v registru tveganj.

V letu 2024 so bila na ravni skupine med ključna tveganja, povezana s trajnostnostjo, razvrščena regulatorna tveganja. V sklopu teh tveganj sta se v primerjavi z letom 2023 povečali:

• tveganje neustreznega ali nepravočasnega izvajanja in poročanja na podlagi zakonov in drugih predpisov na področju trajnostnosti,
• tveganje oportunitetnih izgub družb v skupini, zaradi upoštevanja omejitev trajnostnih politik in druge zakonodaje.

Ocenjeno je, da bodo na ravni skupine nekatera zgoraj navedena tveganja v strateškem obdobju povečana, predvsem zaradi večjega obsega in zahtevnosti nove zakonodaje s področja trajnostnosti.

Poleg zgoraj navedenih tveganj se na ravni skupine spremljajo tudi druga tveganja s področja trajnostnosti, kot so tveganje socialne in/ali finančne neenakosti med spoloma v zavarovalni skupini, tveganje neustreznega protokola žvižgaštva, tveganje neprepoznavanja novih priložnosti glede trajnostnega razvoja in tveganje nepravočasnega prepoznavanja sprememb v okolju (pri deležnikih) zaradi prilagajanja novi zakonodaji in novim strategijam. Posamezne družbe spremljajo tudi preostala tveganja, ki so relevantna glede na značilnosti poslovanja družbe.

³⁵ SSP2-4.5 oziroma scenarij poznega prehoda (»delayed transition«) predvideva, da se izpusti toplogrednih plinov sprva še počasi povečujejo, nato pa se sredi in proti koncu 21. stoletja zmanjšujejo, vendar ostanejo sorazmerno veliki. Zaradi poznega prehoda se predpostavijo nagle in večje spremembe politik, ki zasledujejo podnebno nevtralnost.

³⁶ SSP5-8.5 ne predvideva večjih uspehov pri omejevanju izpustov, upoštevane so trenutne politike (brez sprememb v prihodnje), zato se pri tem scenariju izpusti skozi celotno 21. stoletje hitro povečujejo, kar vodi v visoka fizična tveganja (»hot house world«).

³⁷ Optimalna višina solventnostnega količnika skupine je za obdobje 2023–2027 med 170 % in 210 %, podoptimalna pa med 150 % in 170 %.

V naslednjih letih si bo skupina še naprej prizadevala prispevati k trajnostnemu razvoju, spremljanju in analiziranju tveganj v povezavi s trajnostnostjo in družbeno odgovornostjo, prav tako pa bo veliko pozornosti namenjene učinkoviti implementaciji zakonodaje s področja trajnostnosti. Več v povezavi s tveganji podnebnih sprememb in njihovim vplivom na poslovanje družbe in skupine je podrobneje navedeno v letnem poročilu skupine v razdelku B.ESRS E1 Podnebne spremembe SBM-3 – Pomembni vplivi, tveganja in priložnosti ter njihova povezanost s strategijo in poslovnim modelom.

C.6.4 Tveganja iz finančnih pogodb

Skupina med finančne pogodbe uvršča sredstva iz pogodb finančnih rent, ki se po računovodskih standardih uvrščajo med finančne pogodbe, in sredstva skladov življenjskega cikla, ki se nanašajo na dodatno pokojninsko zavarovanje družbe Sava pokojninska v času varčevanja. Tveganj za tovrstne pogodbe posledično ne obravnavamo znotraj zavarovalnih oziroma tržnih tveganj ampak ločeno. Prav tako se Sava pokojninska v izračunu kapitalske ustreznosti konsolidira skladno s pravili za druge finančne sektorje in se ne obravnava v modulih standardne formule. Sredstva iz finančnih pogodb so na dan 31. 12. 2024 znašala 201,2 milijona EUR (31. 12. 2023: 180,6 milijona EUR). Kapitalske zahteve so za Savo pokojninsko, izračunane v skladu s sektorskimi predpisi, na dan 31. 12. 2024 znašale 7,4 milijona EUR (31. 12. 2023: 7,0 milijona EUR).

V povezavi s sredstvi in obveznostmi finančnih pogodb je skupina izpostavljena predvsem tveganju nedoseganja zajamčene donosnosti kritnega sklada, ki zagotavlja zajamčeno donosnost – sklada MZS. Zavarovanci (člani) dodatnega pokojninskega zavarovanja prevzemajo naložbeno tveganje v celoti v skladih MDS in MUS, naložbeno tveganje nad zajamčenimi sredstvi pa tudi v kritnem skladu MZS. Zajamčeni donos v MZS znaša 60 % povprečne letne obrestne mere na državne vrednostne papirje z dospelostjo nad enim letom.

Tveganje nedoseganja zajamčene donosnosti je obvladovano predvsem z ustreznim upravljanjem sredstev in obveznosti zavarovancev, ustrezno naložbeno strategijo, zadostno višino kapitala družbe in oblikovanjem rezervacij. Izpostavljenost tveganjem, ki izvirajo iz zajamčene donosnosti, se v skupini testira z izvedbo analiz občutljivosti in scenarijev v okviru lastne ocene tveganj in solventnosti. Ocenjujemo, da je tveganje nedoseganja zajamčene donosnosti v 2024 zaradi ugodnih razmer na kapitalskih trgih v primerjavi z preteklim letom ostalo na primerljivi ravni.

Družba Sava penzisko društvo je zgolj upravljalec premoženja, skladi pa nimajo zajamčenega donosa, zato družba ni izpostavljena tveganju iz finančnih pogodb zaradi nedoseganja zajamčene donosnosti.

C.7 Druge informacije

Skupina v povezavi s profilom tveganj nima drugih pomembnih informacij.

D. Vrednotenje za namene solventnosti

POROČILO O SOLVENTNOSTI IN FINANČNEM POLOŽAJU 2024

98

Izhodišče za bilanco stanja v skladu s Solventnostjo II (v nadaljevanju SII-bilanca stanja), kjer so sredstva in obveznosti vrednotena v skladu z načeli vrednotenja iz členov 174 do 190 ZZavar-1, je konsolidiran izkaz finančnega poslovanja, kot je pripravljen za poročanje skupine skladno z zahtevami mednarodnih standardov računovodskega poročanja, ki jih je sprejela EU in je v tem dokumentu opredeljen kot bilanca stanja v skladu z MSRP. V dokumentu za obveznosti in sredstva iz zavarovalnih pogodb v skladu z MSRP 17 uporabljamo izraz kosmate MSRP rezervacije, za obveznosti in sredstva iz pozavarovalnih pogodb pa izraz pozavarovalni del MSRP rezervacij.

Pri pripravi konsolidiranih računovodskih izkazov skupine v skladu z MSRP se v skupini uporablja popolna konsolidacija za vse njene družbe, razen za pridruženo družbo DCB, ki je v konsolidacijo vključena po kapitalski metodi. Za pripravo vrednotenja SII-bilance stanja pa se v skladu s točko 1 (a) 335. člena Delegirane uredbe konsolidirajo vse (po)zavarovalnice v skupini in vse družbe za pomožne storitve, pokojninska družba Sava pokojninska in družba Sava Infond se obravnavata v skladu s točko 1 (e) 335. člena Delegirane uredbe, za Savo penzisko društvo, Vito S Holding in pridruženo družbo DCB pa se uporablja točka 1 (f) 335. člena.

V skladu s 174. členom ZZavar-1 se sredstva za ugotavljanje solventnosti skupine vrednotijo z zneskom, po katerem bi se sredstvo izmenjalo med dobro obveščenima strankama s pravico razpolaganja v strogo poslovnem odnosu. Obveznosti pa se vrednotijo z zneskom, po katerem bi se lahko prenesle ali poravnale med dobro obveščenima strankama s pravico razpolaganja v strogo poslovnem odnosu. Vrednost obveznosti se ne prilagaja kreditni sposobnosti skupine.

Vrednotenje sredstev in obveznosti se izvaja skladno z določili MSRP, ki jih je sprejela EU, v kolikor so metode vrednotenja v skladu z načeli Solventnosti II, razen v primeru, kjer Delegirana uredba in podzakonski akti določajo drugačen način vrednotenja. Pri večini primerov drugih sredstev in obveznosti (razen pri zavarovalno-tehničnih rezervacijah – ZTR) MSRP zagotavljajo vrednotenje, ki je v skladu z načeli Solventnosti II.

Glede na bilanco stanja v skladu z MSRP so izvedene prerazporeditve in prevrednotenja postavk za namene SII-bilance stanja. V tem razdelku je opisana izvedba tovrstnih prerazporeditev in prevrednotenj za tiste postavke, pri katerih se vrednost v skladu s Solventnostjo II razlikuje od vrednosti v skladu z MSRP. Podrobnosti o MSRP vrednotenju so zapisane v letnem poročilu skupine v razdelku C.3.4 Pomembnejše računovodske usmeritve.

Osnove, metode in glavne predpostavke, uporabljene na ravni skupine pri vrednotenju sredstev skupine, ZTR in drugih obveznosti za namene solventnosti, se praviloma ne razlikujejo od tistih, ki jih uporabljajo družbe v skupini pri vrednotenju svojih sredstev, ZTR in drugih obveznosti za namene Solventnosti II.

Skupina nima pomembnih potencialnih obveznosti, ki bi jih morala upoštevati kot pogojne obveznosti v SII-bilanci stanja, izkazuje pa potencialne obveznosti, ki izhajajo iz danih zavez za vplačila v alternativne sklade.

Skupina je v skladu z 267. členom Delegirane uredbe vzpostavila postopek nadzora za zagotovitev, da so ocene vrednotenja sredstev in obveznosti zanesljive in ustrezne za zagotovitev skladnosti z drugim odstavkom 174. člena ZZavar-1 ter postopek za redno preverjanje, da so tržne cene in vhodni podatki zanesljivi.

V primeru, da se za posamezno postavko uporabi alternativni model vrednotenja (v skladu z 263. členom Delegirane uredbe), se zagotovi:

• neodvisen zunanji pregled vrednotenja,
• redno preverjanje informacij, podatkov in predpostavk, ki se uporabljajo pri pristopu k vrednotenju, rezultatov in primernosti pristopa k vrednotenju.

V naslednjih preglednicah sta prikazani bilanci stanja skupine na dan 31. 12. 2024 in na dan 31. 12. 2023. Prikazane so vrednosti sredstev in obveznosti v skladu z MSRP (pred prilagoditvijo za družbe Sava pokojninska, Sava penzisko društvo, Sava Infond in Vita S Holding ter po prilagoditvi), pa tudi sredstva in obveznosti v skladu z načeli vrednotenja iz členov 174 do 190 ZZavar-1 ob upoštevanju prevrednotenja in prerazporeditev postavk sredstev in obveznosti (SII-bilanca stanja).

			Prilagoditev v
			skladu s	MSRP
v tisoč EUR		MSRP	členom 335	vrednost po	Prevred	Prerazpo	SII
		vrednost	Delegirane	prilagoditvi	notenje	reditev	vrednost
			Uredbe
	Sredstva
1.	Dobro ime (D.1.1)	32.433	-16.667	15.766	-15.766	0	0
2.	Odloženi stroški pridobivanja zavarovanj (D.1.2)	0	0	0	0	0	0
3.	Neopredmetena sredstva (D.1.3)	33.130	-11.065	22.065	-22.065	0	0
4.	Odložene terjatve za davek (D.1.4)	4.429	602	5.031	11.159	0	16.191
	Opredmetena sredstva, namenjena lastni
5.	uporabi (nepremičnine in oprema) (D.1.5)	67.646	-2.029	65.618	5.172	0	70.790
	Opredmetena sredstva, ki niso namenjena lastni
6.	uporabi (nepremičnine in oprema) (D.1.6)	26.026	-1.485	24.541	4.687	0	29.228
7.	Naložbe v odvisne in pridružene družbe (D.1.6)	25.616	56.144	81.760	-31.335	0	50.425
8.	Delnice (D.1.6)	23.465	0	23.465	0	0	23.465
9.	Obveznice (D.1.6)	1.426.178	-55.352	1.370.825	-223	51.630	1.422.232
10.	Naložbeni skladi (D.1.6)	93.305	-3.539	89.766	0	0	89.766
11.	Depoziti razen denarnih ustreznikov (D.1.6)	27.300	-964	26.336	472	3.585	30.393
12.	Naložbe v korist življenjskih zavarovancev, ki	758.165	0	758.165	0	-51.630	706.535
	prevzemajo naložbeno tveganje (D.1.6)
13.	Posojila in hipotekarni krediti (D.1.8)	668	1.031	1.699	32	0	1.731
14.	Znesek ZTR prenesen pozavarovateljem (D.1.9)	73.536	0	73.536	-21.883	339	51.992
15.	Depoziti pri cedentih (D.1.10)	0	0	0	0	11.779	11.779
16.	Terjatve iz naslova zavarovanj in do	3.593	-164	3.429	-105	42.620	45.943
	zavarovalnih posrednikov (D.1.11)
17.	Terjatve iz pozavarovanja in sozavarovanja	0	0	0	0	490	490
	(D.1.12)
18.	Druge terjatve (D.1.13)	15.290	-2.073	13.217	0	0	13.217
19.	Lastne delnice (D.1.14)	24.939	0	24.939	43.940	0	68.879
20.	Denar in denarni ustrezniki (D.1.15)	52.350	-2.354	49.996	0	-3.585	46.411
21.	Druga sredstva (D.1.16)	207.454	-202.146	5.308	-3.864	77	1.521
	Skupaj sredstva	2.895.522	-240.062	2.655.460	-29.778	55.305	2.680.988
	Obveznosti
	Kosmate zavarovalno-tehnične rezervacije
22.	premoženjska zavarovanj (D.2.1)	691.240	0	691.240	-55.804	48.768	684.204
	Kosmate zavarovalno-tehnične rezervacije
	življenjskih zavarovanj (brez zavarovanj, kjer
23.	zavarovanci prevzemajo naložbeno tveganje)	389.425	-27.792	361.634	5.991	-948	366.677
	(D.2.1)
	Kosmate zavarovalno-tehnične rezervacije – za
24.	zavarovanja, kjer zavarovanci prevzemajo	739.861	0	739.861	-93.436	0	646.424
	naložbeno tveganje (D.2.1)
25.	Druge rezervacije razen ZTR (D.3.1)	8.582	-509	8.074	0	0	8.074
26.	Odložene obveznosti za davek (D.1.4)	3.445	-1.726	1.719	34.106	0	35.826
27.	Finančne obveznosti, razen finančnih	213.727	-203.323	10.403	0	0	10.403
	obveznosti do finančnih institucij (D.3.6)						13.822
28.	Obveznosti iz naslova zavarovanj in do	8.745	0	8.745	-1.415	6.492
	zavarovalnih posrednikov (D.3.2)
29.	Obveznosti iz pozavarovanja in sozavarovanja	0	0	0	0	906	906
	(D.3.3)
30.	Ostale obveznosti iz poslovanja (D.3.4)	26.246	-1.382	24.863	2.584	86	27.534
31.	Podrejene obveznosti (D.3.5)	125.058	0	125.058	-10.082	0	114.977
32.	Druge obveznosti (D.3.7)	15.693	-1.668	14.026	0	0	14.026
	Skupaj obveznosti	2.222.023	-236.399	1.985.623	-118.056	55.305	1.922.872
	Presežek sredstev nad obveznostmi	673.499	-3.662	669.837	88.278	0	758.115

Bilanca stanja v skladu z MSRP in v skladu s Solventnostjo II na dan 31. 12. 2024 38

³⁸ Zapis v oklepaju označuje razdelek tega poročila, kjer je podrobneje opisan način vrednotenja (in je hkrati povezava do tega dela poročila).

			Prilagoditev v
	v tisoč EUR	MSRP vrednost	skladu s členom 335 Delegirane Uredbe	MSRP vrednost po prilagoditvi	Prevre dnotenje	Prerazpo reditev	SII vrednost
	Sredstva
1.	Dobro ime (D.1.1)	32.433	-16.667	15.766	-15.766	0	0
2.	Odloženi stroški pridobivanja zavarovanj (D.1.2)	0	0	0	0	0	0
3.	Neopredmetena sredstva (D.1.3)	32.716	-12.090	20.626	-20.626	0	0
4.	Odložene terjatve za davek (D.1.4)	6.584	752	7.336	8.669	0	16.005
5.	Opredmetena sredstva, namenjena lastni uporabi (nepremičnine in oprema) (D.1.5)	67.852	-462	67.390	4.207	0	71.597
6.	Opredmetena sredstva, ki niso namenjena lastni uporabi (nepremičnine in oprema) (D.1.6)	25.299	0	25.299	4.073	0	29.371
7.	Naložbe v odvisne in pridružene družbe (D.1.6)	23.835	56.144	79.979	-34.469	0	45.510
8.	Delnice (D.1.6)	21.754	0	21.754	0	0	21.754
9.	Obveznice (D.1.6)	1.276.811	-48.015	1.228.796	-1.072	52.990	1.280.713
10.	Naložbeni skladi (D.1.6)	89.793	-3.428	86.364	0	0	86.364
11.	Depoziti razen denarnih ustreznikov (D.1.6)	25.616	-1.262	24.355	463	2.545	27.362
12.	Naložbe v korist življenjskih zavarovancev, ki prevzemajo naložbeno tveganje (D.1.6)	597.804	0	597.804	-10	-52.990	544.804
13.	Posojila in hipotekarni krediti (D.1.8)	755	1.031	1.785	221	0	2.006
14.	Znesek ZTR prenesen pozavarovateljem (D.1.9)	105.840	0	105.840	-12.985	-27.054	65.801
15.	Depoziti pri cedentih (D.1.10)	0	0	0	0	13.212	13.212
16.	Terjatve iz naslova zavarovanj in do zavarovalnih posrednikov (D.1.11)	3.382	-58	3.324	-41	38.753	42.036
17.	Terjatve iz pozavarovanja in sozavarovanja (D.1.12)	0	0	0	0	30.213	30.213
18.	Druge terjatve (D.1.13)	11.334	-1.143	10.191	0	0	10.191
19.	Lastne delnice (D.1.14)	24.939	0	24.939	23.276	0	48.215
20.	Denar in denarni ustrezniki (D.1.15)	50.560	-3.887	46.673	0	-2.545	44.129
21.	Druga sredstva (D.1.16)	184.930	-181.391	3.538	-2.810	121	849
	Skupaj sredstva	2.582.236	-210.477	2.371.759	-46.870	55.245	2.380.134
	Obveznosti
22.	Kosmate zavarovalno-tehnične rezervacije premoženjska zavarovanj (D.2.1)	652.658	0	652.658	-45.515	33.359	640.503
23.	Kosmate zavarovalno-tehnične rezervacije življenjskih zavarovanj (brez zavarovanj, kjer zavarovanci prevzemajo naložbeno tveganje) (D.2.1)	401.844	-24.598	377.247	25.006	-668	401.584
24.	Kosmate zavarovalno-tehnične rezervacije – za zavarovanja, kjer zavarovanci prevzemajo naložbeno tveganje (D.2.1)	586.913	0	586.913	-90.805	0	496.107
25.	Druge rezervacije razen ZTR (D.3.1)	8.074	-463	7.612	0	0	7.612
26.	Odložene obveznosti za davek (D.1.4)	3.437	-1.785	1.652	26.579	0	28.231
27.	Finančne obveznosti, razen finančnih obveznosti do finančnih institucij (D.3.6)	190.020	-180.490	9.529	0	0	9.529
28.	Obveznosti iz naslova zavarovanj in do zavarovalnih posrednikov (D.3.2)	9.769	0	9.769	-536	19.206	28.439
29.	Obveznosti iz pozavarovanja in sozavarovanja (D.3.3)	0	0	0	0	3.280	3.280
30.	Ostale obveznosti iz poslovanja (D.3.4)	31.046	-746	30.300	1.859	68	32.227
31.	Podrejene obveznosti (D.3.5)	74.988	0	74.988	-16.285	0	58.703
32.	Druge obveznosti (D.3.7)	12.885	-1.227	11.658	0	0	11.658
Skupaj obveznosti 1.971.633 -209.308 1.762.325 -99.697 55.245					1.717.873
	Presežek sredstev nad obveznostmi	610.603	-1.168	609.434	52.827	0	662.260

Bilanca stanja v skladu z MSRP in v skladu s Solventnostjo II na dan 31. 12. 2023 39

Skupina med zunajbilančnimi postavkami na dan 31. 12. 2024 izkazuje 38 milijonov EUR (31. 12. 2023: 38 milijonov EUR) potencialne terjatve v višini nominalne vrednosti izbrisanih podrejenih instrumentov, za katere nadaljuje aktivnosti za zaščito svojih interesov. Poleg tega so med zunajbilančnimi postavkami

³⁹ Zapis v oklepaju označuje razdelek tega poročila, kjer je podrobneje opisan način vrednotenja (in je hkrati povezava do tega dela poročila).

na dan 31. 12. 2024 izkazane tudi pogojne obveznosti iz naslova danih zavez za vplačila v alternativne sklade, in sicer v višini 6,2 milijona EUR (31. 12. 2023: 4,6 milijona EUR).

D.1 Sredstva

V nadaljevanju so predstavljene posamezne kategorije sredstev skupaj z opisom načina vrednotenja pomembnejših kategorij, v kolikor se vrednotenje razlikuje od MSRP vrednotenja.

D.1.1 Dobro ime

Dobro ime je v SII-bilanci stanja skupine ovrednoteno z ničelno vrednostjo.

D.1.2 Odloženi stroški pridobivanja zavarovanj

Časovno razmejevanje stroškov pridobivanja zavarovanj se v skladu z določili MSRP 17 upošteva pri vrednotenju obveznosti iz zavarovalnih pogodb,zato skupina v bilanci stanja v skladu z MSRP ločeno ne izkazuje odloženih stroškov pridobivanja zavarovanj.

Odloženi stroški pridobivanja zavarovanj so v SII-bilanci stanja skupine ovrednoteni z ničelno vrednostjo.

D.1.3 Neopredmetena sredstva

Skupina ni ugotovila nobenih neopredmetenih sredstev, ki bi se lahko prodala ločeno, in ne more dokazati, da obstaja tržna vrednost za enaka ali podobna sredstva. Vrednost neopredmetenih sredstev je v SII-bilanci stanja skupine ovrednotena z ničelno vrednostjo.

D.1.4 Odložene terjatve in obveznosti za davek

Skupina v bilanci stanja v skladu z MSRP obračunava odložene terjatve in obveznosti za davek skladno z MRS 12 »Davki iz dobička«.

Podlaga za opredelitev obveznosti in terjatev za odloženi davek je prepoznavanje začasnih razlik. To so razlike med davčno vrednostjo posameznega sredstva ali obveznosti in knjigovodsko vrednostjo posameznega sredstva ali obveznosti. Začasne razlike so lahko obdavčljive začasne razlike oziroma zneski, ki se prištejejo k obdavčljivemu dobičku v prihodnjih obdobjih, ali pa zneski, ki se odštejejo od obdavčljivega dobička v prihodnjih obdobjih. Odloženi davki se tako pripoznajo kot terjatve ali obveznosti za odloženi davek kot posledica obračunavanja sedanjih in prihodnjih davčnih posledic.

V SII-bilanci stanja se odložene terjatve in obveznosti za davek oblikujejo iz vrednosti terjatev in obveznosti za odloženi davek v bilanci stanja v skladu z MSRP in iz dodatno obračunanih terjatev in obveznosti za odloženi davek iz prevrednotenj v SII-bilanci stanja ter se prikazujejo ločeno (bruto princip).

V SII-bilanci stanja se terjatve in obveznosti za odloženi davek obračunavajo od vseh prevrednotenj, razen od:

• prevrednotenja postavke udeležb v odvisnih in pridruženih družbah, če imajo te udeležbe naravo strateških naložb in so zato razlike pri prevrednotenju obravnavane kot stalne ter tako niso osnova za obračun odloženih davkov;
• prevrednotenja postavke lastnih delnic, ki kotirajo na borzi, ker ta ne predstavlja obdavčljive začasne razlike;

▪ prevrednotenja postavke podrejenih obveznosti, ker ta ne predstavlja obdavčljive začasne razlike.

Odloženi davki iz naslova prevrednotenj v SII-bilanci stanja se obračunavajo po davčni stopnji, ki velja v Republiki Sloveniji, kjer je sedež obvladujoče družbe, ki pripravlja konsolidirane računovodske izkaze. Za leto 2024 je bila upoštevana davčna stopnja 22 % (2023: 22 %).

Skupina je iz naslova prevrednotenja skladno z načeli Solventnosti II oblikovala dodatno neto obveznost (razlika sredstev in obveznosti) za odloženi davek v višini 19,6 milijona EUR (2023: 12,2 milijona EUR). V naslednji preglednici je prikazan podrobnejši pregled po posameznih postavkah.

v tisoč EUR		31. 12. 2024		31. 12. 2023
	MRSP vrednost	Prevrednotenje	SII vrednost	MRSP vrednost	Prevrednotenje	SII vrednost
Odložene terjatve za davek	5.031	11.159	16.191	7.336	8.669	16.005
Finančne naložbe	11.573	49	11.622	15.494	239	15.733
Čiste ZTR	-7.565	4.814	-2.751	-9.333	2.857	-6.476
Ostalo	1.024	6.296	7.320	1.175	5.574	6.749
Odložene obveznosti za davek	1.719	34.106	35.826	1.652	26.579	28.231
Finančne naložbe	16	1.142	1.159	-139	1.047	907
Čiste ZTR	344	31.515	31.859	631	24.489	25.120
Ostalo	1.359	1.449	2.808	1.161	1.043	2.204

Odložene terjatve in obveznosti za davek

Največji učinek odloženih terjatev za davek je na finančnih naložbah, ki izhaja že iz MSRP bilance stanja in je posledica negativnega prevrednotenja naložb. Dodatno v SII-bilanci stanja izhaja večji učinek odloženih terjatev za davek še iz prevrednotenja neopredmetenih sredstev.

Največji učinek na višino odloženih obveznosti za davek izhaja iz prevrednotenja zavarovalno-tehničnih rezervacij.

D.1.5 Opredmetena osnovna sredstva, namenjena lastni uporabi

Skupina od neodvisnih zunanjih ocenjevalcev vrednosti nepremičnin za pomembne nepremičnine praviloma vsaka tri leta pridobi oceno poštene vrednosti nepremičnin, namenjenih lastni uporabi. Cenitev je bila opravljena v letu 2022.

Oprema za neposredno opravljanje zavarovalne dejavnosti predstavlja nepomemben znesek in ga skupina v SII-bilanci stanja izkazuje v enaki višini kakor v bilanci stanja v skladu z MSRP. Prav tako se pravice do uporabe sredstev v najemu v SII-bilanci stanja vrednotijo enako kakor v bilanci stanja v skladu z MSRP.

D.1.6 Naložbe

Opredmetena sredstva, ki niso namenjena lastni uporabi

Metodologija je skladna z metodologijo, ki se uporablja za opredmetena osnovna sredstva, namenjena lastni uporabi, ki je podrobno opisana v razdelku D.1.5 Opredmetena osnovna sredstva, namenjena lastni uporabi. Lastniške počitniške kapacitete predstavljajo nepomemben del sredstev, zato zanje ne pridobivamo zunanje neodvisne presoje poštene vrednosti.

Naložbe v odvisne in pridružene družbe

Za pokojninske družbe in družbe za upravljanje znotraj EU (Sava pokojninska družba in Sava Infond) glede na določilo točke 1 (e) 335. člena Delegirane uredbe ni izvedena popolna konsolidacija podatkov. Tako v prilagojeni bilanci stanja v skladu z MSRP ti družbi ostaneta med naložbami v odvisne in pridružene družbe, vrednotene po knjigovodski vrednosti. V SII-bilanci stanja ju izkazujemo v višini sorazmernega deleža njunih lastnih virov sredstev, to je v višini razpoložljivega kapitala, izračunanega v skladu s sektorskimi predpisi, ki veljajo v Republiki Sloveniji za pokojninske družbe oziroma družbe za upravljanje.

Za pokojninske družbe v skupini zunaj EU (Sava penzisko društvo) ter ostale odvisne družbe, ki niso zavarovalnice ali družbe za pomožne storitve (Vita S Holding) glede na določilo točke 1 (f) 335. člena Delegirane uredbe ni izvedena popolna konsolidacija podatkov. V prilagojeni bilanci stanja v skladu z MSRP so te družbe izkazane med naložbami v odvisne in pridružene družbe, vrednotene po knjigovodski vrednosti. V SII-bilanci stanja pa so v skladu s 13(5) členom Delegirane uredbe vrednotene z uporabo kapitalske metode MSRP, pri čemer nabavno vrednost, ki je osnova za izračun po kapitalski metodi, zmanjšamo za dobro ime, ki je bilo del nabavne vrednosti. Vrednost dobrega imena in drugih neopredmetenih sredstev, ki bi bila v skladu z metodologijo vrednotenja sredstev ovrednotena z ničelno vrednostjo, odštejemo od dobljene vrednosti družbe.

Skupina deleže v pridruženih družbah (DCB), v skladu z določilom točke 1 (f) 335. člena Delegirane uredbe, v SII-bilanci stanja vrednoti z uporabo kapitalske metode po MSRP v skladu s 13(5) členom Delegirane uredbe.

Delnice

Delnice, ki kotirajo

Delnice, ki kotirajo, so tako v bilanci stanja v skladu z MSRP kot v SII-bilanci stanja vrednotene po tržni vrednosti na podlagi zadnje objavljene tržne cene.

Delnice, ki ne kotirajo

Netržne delnice so tako v bilanci stanja v skladu z MSRP kot v SII-bilanci stanja vrednotene po tržni vrednosti, pri čemer se tržna cena izračuna s pomočjo modela. V primeru, da naložbe niso modelsko vrednotene, se zaradi nematerialnosti predpostavi, da je nabavna vrednost zadosten približek tržni vrednosti.

Obveznice

Vse obveznice se v SII-bilanci stanja vrednotijo po tržni vrednosti. Obveznice, ki so sicer v bilanci stanja v skladu z MSRP vrednotene po odplačni vrednosti, se v SII-bilanci stanja prevrednotijo na tržno vrednost ob upoštevanju tržne cene na datum poročanja.

V to postavko skupina prerazporedi obveznice iz registrov naložb, ki pokrivajo obveznosti do zavarovancev, ki prevzemajo naložbeno tveganje, skupina pa daje garancijo (garantirani VEP). V primeru, da se te obveznice vrednotijo po odplačni vrednosti, se za potrebe priprave SII-bilance stanja izvede prevrednotenje na tržno vrednost ob upoštevanju tržne cene na datum poročanja.

Investicijski skladi

Skupina naložbe v vzajemne sklade in ETF-je vrednoti na podlagi zadnjega objavljenega tečaja tako v MSRP kot SII-bilanci stanja.

Skupina tudi naložbe v alternativne sklade (nepremičninski in infrastrukturni skladi, skladi zasebnega dolga, skladi zasebnega kapitala ipd.) tako v MSRP kot SII-bilanci stanja vrednoti tržno na podlagi vrednosti, prejete s strani upravljalcev skladov.

Depoziti, ki niso denarni ustrezniki

Skupina razvršča depozite, ki niso denarni ustrezniki v skupino naložb, vrednotenih po odplačni vrednosti. Za potrebo sestave SII-bilance stanja se predpostavi, da je odplačna vrednost v skladu z MSRP dovolj dober približek tržne vrednosti.

V primerjavi s prikazano vrednostjo v MSRP bilanci stanja se vrednost depozitov v SII-bilanci prikaže brez vpliva pričakovanih kreditnih izgub (ECL), kar je prikazano kot prevrednotenje.

Depoziti z originalno zapadlostjo do treh mesecev se v SII-bilanci stanja prerazporedijo iz postavke denarja in denarnih ustreznikov v postavko depozitov, ki niso denarni ustrezniki.

D.1.7 Naložbe v korist življenjskih zavarovancev, ki prevzemajo naložbeno tveganje

Finančne naložbe za pokrivanje obveznosti zavarovanj, pri katerih zavarovanci v celoti prevzemajo naložbena tveganja in skupina ne jamči donosnost, so v SII-bilanci stanja prikazane v kategoriji »Naložbe v korist življenjskih zavarovancev, ki prevzemajo naložbeno tveganje«.

Finančne naložbe, ki pokrivajo obveznosti zavarovanj, pri katerih zavarovanci prevzemajo naložbena tveganja, skupina pa jamči določeno višino donosnosti (garantirani VEP), se v SII-bilanci stanja prerazporedijo med ostale finančne naložbe, ki pokrivajo obveznosti življenjskih zavarovanj.

Naložbe, ki se v SII-bilanci stanja vključujejo med naložbe za pokrivanje obveznosti zavarovancev, ki prevzemajo naložbeno tveganje, so v bilanci stanja v skladu z MSRP vrednotene po tržni vrednosti, kar pomeni, da prevrednotenje v SII-bilanci stanja ni potrebno.

Naložbe v korist zavarovancev, ki prevzemajo naložbeno tveganje, ki se v SII-bilanci stanja prerazporedijo med ostale finančne naložbe, se prevrednotijo na tržno vrednost v primeru obveznic, vrednotenih po odplačni vrednosti.

D.1.8 Posojila in hipotekarni krediti

Skupina razvršča posojila v skupino naložb, vrednotenih po odplačni vrednosti. Za potrebo sestave SIIbilance stanja se predpostavi, da je odplačna vrednost dovolj dober približek tržne vrednosti.

V primerjavi s prikazano vrednostjo v MSRP bilanci stanja se vrednost posojil v SII-bilanci prikaže brez vpliva pričakovanih kreditnih izgub (ECL), kar je prikazano kot prevrednotenje.

D.1.9 Znesek zavarovalno-tehničnih rezervacij, prenesen pozavarovateljem

Skupina v bilanci stanja v skladu z MSRP znotraj zneska ZTR, prenesenega pozavarovateljem, izkazuje neto vrednost pozavarovalnih pogodb, ki so sredstva in pozavarovalnih pogodb, ki so obveznosti. Sredstva in obveznosti iz pozavarovalnih pogodb družba oblikuje v skladu z MSRP 17.

V nadaljnjem besedilu uporabljamo izraz SII rezervacije za ZTR, izračunane v skladu z zakonodajo Solventnosti II, in MSRP rezervacije za obveznosti in sredstva iz (po)zavarovalnih pogodb, izračunane v skladu z Mednarodnimi standardi računovodskega poročanja (MSRP 17). Glavna načela, uporabljena v izračunih MSRP rezervacij, so opisana v računovodskem delu letnega poročila skupine v razdelku C.3.4.20 Zavarovalne pogodbe.

Znesek ZTR, prenesen pozavarovateljem, vrednotijo aktuarji družb v skupini. Metodologija upošteva usmeritve iz politike upravljanja zavarovalnih tveganj skupine.

V SII-bilanci stanja skupina iz postavke znesek ZTR, prenesen pozavarovateljem, prerazporedi zapadle terjatve za provizijo v postavko terjatve iz pozavarovanja in sozavarovanja ter zapadle obveznosti za premijo za oddano pozavarovanje in sozavarovanje v postavko obveznosti iz pozavarovanja in sozavarovanja. Upoštevajo se tudi posebnosti družb v skupini.

Pri izračunu ZTR, prenesenih pozavarovateljem, družbe v skupini izhajajo iz denarnih tokov, ki nastopajo pri izračunu kosmatih ZTR, in z uporabo predpostavk, ki so usklajene z uporabljenimi predpostavkami pri izračunu kosmatih ZTR.

Upoštevanje časovne vrednosti denarja je enako kakor pri kosmatih najboljših ocenah rezervacij. Prilagoditev za pričakovana neplačila nasprotne stranke se izvede na podlagi delitve zneska ZTR, prenesenega pozavarovateljem, po bonitetnih ocenah nasprotnih strank in s temi bonitetnimi ocenami povezanimi verjetnostmi neplačila.

D.1.10 Depoziti pri cedentih

Skladno z nekaterimi pozavarovalnimi pogodbami del pozavarovalne premije cedenti zadržijo kot garancijo za izplačilo bodočih škod in jih plačajo praviloma po preteku enega leta. Denarni tokovi, vezani na te depozite, se v skladu z določili MSRP 17 vključujejo v vrednotenju obveznosti iz zavarovalnih pogodb, zato skupina v bilanci stanja v skladu z MSRP ločeno ne izkazuje depozitov pri cedentih.

V SII-bilanci stanja skupina v to postavko prerazporedi znesek depozitov pri cedentih iz kosmatih MSRP rezervacij.

D.1.11 Terjatve iz naslova zavarovanj in do zavarovalnih posrednikov

Skupina v postavko terjatev iz naslova zavarovanj in do zavarovalnih posrednikov uvršča terjatve do zavarovalnih posrednikov in druge terjatve iz zavarovalnih poslov. V skladu z MSRP skupina v MSRP bilanci stanja ločeno ne izkazuje terjatev do zavarovancev iz naslova sklenjenih zavarovanj in terjatev iz naslova sprejetega po/sozavarovanja, saj se denarni tokovi, vezani na te terjatve, vključujejo v vrednotenju obveznosti in sredstev iz zavarovalnih pogodb v skladu z določili MSRP 17.

V SII-bilanci stanja skupina v postavko terjatev iz naslova zavarovanj in do zavarovalnih posrednikov iz kosmatih MSRP rezervacij prerazporedi zapadle terjatve do zavarovancev za že pripoznane police po MSRP 17 standardu, nezapadle terjatve do zavarovancev za že pripoznane police po MSRP 17, ki se nanašajo na neaktivne police, in zapadle terjatve za premijo prejetega po/sozavarovanja. Upoštevajo se tudi posebnosti družb v skupini.

V SII-bilanci stanja v tej postavki skupina dodatno upošteva še zapadle terjatve do zavarovancev za nepripoznane police po MSRP 17 standardu in nezapadle terjatve do zavarovancev za nepripoznane police po MSRP 17, ki se nanašajo na neaktivne police. Postavki v MSRP bilanci stanja nista vključeni in sta zato v SII prikazani kot prevrednotenje.

Dodatno prevrednotenje na tržno vrednost terjatev iz naslova zavarovanj in do zavarovalnih posrednikov se ne izvaja, saj zaradi kratkoročnosti postavk knjigovodska vrednost predstavlja zadovoljiv približek tržne vrednosti.

D.1.12 Terjatve iz pozavarovanja in sozavarovanja

Denarni tokovi, vezani na terjatve iz naslova oddanih po/sozavarovanj, se v skladu z določili MSRP 17 vključujejo v vrednotenju obveznosti iz pozavarovalnih pogodb, zato skupina v bilanci stanja v skladu z MSRP ločeno ne izkazuje terjatev iz pozavarovanja in sozavarovanja.

V SII-bilanci stanja skupina iz pozavarovalnega dela MSRP rezervacij prerazporedi v postavko terjatev iz pozavarovanja in sozavarovanja zapadle terjatve za provizijo iz oddanega po/sozavarovanja. Upoštevajo se tudi posebnosti družb v skupini.

D.1.13 Druge terjatve

V postavki druge terjatve izkazujemo kratkoročne terjatve do državnih in drugih institucij, kratkoročne terjatve do kupcev, kratkoročne terjatve do zaposlenih, kratkoročne terjatve iz oddaje prostorov in opreme ter druge kratkoročne terjatve.

Vrednotenje v SII-bilanci stanja je enako kakor za bilanco stanja v skladu z MSRP.

D.1.14 Lastne delnice

Lastne delnice kotirajo na organiziranem trgu, zato se za namene SII-bilance stanja prevrednotijo na zaključno ceno na borzi na dan vrednotenja SII-bilance stanja.

D.1.15 Denar in denarni ustrezniki

Vrednotenje denarja in denarnih ustreznikov je v SII-bilanci stanja enako kakor v bilanci stanja v skladu z MSRP.

Depoziti z originalno zapadlostjo do treh mesecev se v SII-bilanci stanja obravnavajo enako kot depoziti z daljšo zapadlostjo, zato se jih prerazporedi v postavko depozitov, ki niso denarni ustrezniki.

D.1.16 Druga sredstva, ki niso izkazana drugje

Druga sredstva sestavljajo kratkoročne časovne razmejitve (kratkoročno odloženi stroški in kratkoročno nezaračunani prihodki). Med kratkoročno odloženimi stroški se izkazujejo vnaprej plačani stroški zavarovanj, licenc, zakupnin in podobno.

Pri vrednotenju drugih sredstev se za potrebe SII-bilance stanja zasleduje vidik denarnega toka. Postavke, pri katerih je denarni tok že bil izveden, se prevrednotijo na ničelno vrednost, ostale postavke pa se v SII-bilanci stanja pripoznajo v enaki višini kakor v bilanci stanja v skladu z MSRP.

D.2 Zavarovalno-tehnične rezervacije

Skupina v bilanci stanja v skladu z MSRP znotraj ZTR izkazuje neto vrednost zavarovalnih pogodb, ki so sredstva, in zavarovalnih pogodb, ki so obveznosti. Sredstva in obveznosti iz zavarovalnih pogodb skupina oblikuje v skladu z MSRP 17.

Vrednotenje kosmatih ZTR in pozavarovalnega dela izvajajo aktuarji družb skupine. Vrednotenje pozavarovalnega dela SII rezervacij (najboljše ocene rezervacij za oddane posle) je opisano pri vrednotenju sredstev v razdelku D.1.9 Znesek zavarovalno-tehničnih rezervacij, prenesen pozavarovateljem. Metodologija upošteva usmeritve iz politike upravljanja zavarovalnih tveganj skupine in je skladna z uveljavljenimi aktuarskimi metodami.

V SII-bilanci stanja skupina iz postavke ZTR prerazporedi zapadle terjatve za premijo za direktno zavarovanje, sprejeto po/sozavarovanje ter z njimi povezane obveznosti za provizije in stroške in nezapadle terjatve za premijo za že potekle police direktnih zavarovanj ter z njimi povezane obveznosti za stroške in obveznosti za davek od zavarovalnih poslov. Skupina iz postavke ZTR prerazporedi tudi depozite pri cedentih. Pri prerazporeditvah se upoštevajo posebnosti družb v skupini.

Skupina pri izračunu SIIrezervacij ne uporablja uskladitvene prilagoditve iz 182. člena ZZavar-1 (oziroma člena 77 b Direktive 2009/138/ES), prilagoditve za nestanovitnost iz 184. člena ZZavar-1 (oziroma člena 77 d Direktive 2009/138/ES), prehodne prilagoditve zadevne strukture netveganih obrestnih mer iz 639. člena ZZavar-1 (oziroma člena 308 c Direktive 2009/138/ES) in prehodnega odbitka iz 640. člena ZZavar-1 (oziroma člena 308 d Direktive 2009/138/ES).

Skupina oblikuje naslednje kategorije SII rezervacij:

• najboljša ocena škodnih rezervacij direktnih zavarovanj,
• najboljša ocena premijskih rezervacij direktnih zavarovanj,
• najboljša ocena rezervacij za rente, ki izhajajo iz direktnih premoženjskih zavarovanj (rezervacija za premoženjske rente),
• najboljša ocena rezervacij za življenjska zavarovanja,
• najboljša ocena rezervacij sprejetega pozavarovanja,
• dodatek za tveganje.

SII rezervacije so enake vsoti najboljše ocene rezervacij in dodatka za tveganje. Zgoraj omenjene kategorije rezervacij so podrobneje opisane v nadaljevanju razdelka.

Najboljša ocena škodnih rezervacij direktnih zavarovanj

Škodne rezervacije se nanašajo na škodne dogodke, ki so se že zgodili, škode in drugi z njimi povezani denarni tokovi pa še niso bili izplačani, ne glede na to, ali je bila škoda že prijavljena ali ne. V izračunu najboljše ocene družbe v skupini upoštevajo uteženo povprečje vseh možnih scenarijev in časovno vrednost denarnih tokov, kar pomeni, da so vsi denarni tokovi diskontirani s krivuljami netveganih obrestnih mer. V izračun so vključeni tudi vsi stroški, ki se nanašajo na obdobje od datuma nastanka škodnega dogodka do datuma obračuna škode, ter tudi vsi pričakovani bodoči regresi, ki izhajajo iz teh škod.

Rezervacije za škode, ki so se že zgodile, vendar še niso bile rešene, so oblikovane na podlagi statističnih podatkov iz preteklih let ter se izračunavajo skupaj za škode, ki so že bile prijavljene, in za škode, ki še niso bile prijavljene.

Posamezna družba v skupini pri izračunu najboljše ocene kosmatih škodnih rezervacij pri vsaki homogeni skupini tveganj uporabi vsaj dve od spodaj naštetih metod:

▪ metoda veriženja (metoda Chain-Ladder), pri kateri glede na pretekli razvoj rešenih in prijavljenih škod ocenimo nadaljnji razvoj škodnih izplačil za škode, ki so se že zgodile;

• naivna metoda, pri kateri za posamezen segment zavarovanj predvidimo končni ultimativni škodni količnik ne glede na hitrost prijave in izplačila škod;
• Bornhuetter–Fergusonova metoda je kombinacija naivne metode in metode veriženja, pri kateri za posamezen segment zavarovanj predvidimo določen škodni količnik v odvisnosti od tega, kdaj je škoda prijavljena in/ali rešena;
• metoda povprečne IBNR škode, pri kateri na podlagi zgodovinskih podatkov določimo višino škodne rezervacije za škode, ki so že nastale, a še niso bile prijavljene (angl. Incurred But Not Reported-IBNR), kot zmnožek med pričakovanim številom IBNR škod in povprečno višino IBNR škode, h končni vrednosti najboljše ocene škodnih rezervacij pa prištejemo še rezervacije za prijavljene škode (angl. Reported But Not Settled – RBNS) na dan vrednotenja.

Zaradi narave škod in sezonskih vplivov družbe v skupini v nekaterih primerih ločeno od preostalega dela najboljše ocene škodnih rezervacij oblikujejo najboljšo oceno rezervacij za rente, najboljšo oceno rezervacij za škode iz naslova večjih naravnih nesreč ter najboljšo oceno rezervacij za druge izredne dogodke, za oceno katerih se uporabijo ustrezne aktuarske metode.

Tako dobljeni rezultati so na koncu povečani za bodočo pričakovano presežno inflacijo in cenilne stroške ter zmanjšani za pričakovane regrese, dobljenemu znesku pa se prištejejo tudi obveznosti do oškodovancev za škode, ki so že bile rešene, a še niso bile izplačane, najboljša ocena uveljavljenih regresnih terjatev, zasluženi del rezervacije za izplačila bonusov in zasluženi del profitne provizije pri FOS poslih.

Najpomembnejše predpostavke pri izračunu najboljše ocene škodnih rezervacij (krajše BE CP) so določene na naslednji način:

• pričakovani ultimativni škodni količnik predstavlja pričakovan končni delež vseh rešenih škod, ki so se zgodile v določenem obdobju, v premiji, zasluženi v tem obdobju;
• pričakovana bodoča presežna inflacija, ki je upoštevana kot eksplicitno povečanje škodnih denarnih tokov (v odvisnosti od njihove pričakovane zapadlosti), se določi na podlagi trenutnega makroekonomskega stanja in pričakovanj v prihodnosti;
• faktorji škodnega razvoja: za zavarovalne vrste s tako imenovanim dolgim repom (angl. long tail) je višina rezervacij za neprijavljene škode zelo odvisna od izbire faktorjev škodnega razvoja in od izbrane oblike repa, ki predstavlja faktorje za leta, za katera družbe še nimajo dejanskih škodnih izkušenj. Razvojni faktorji so izbrani na podlagi zgodovinskih razvojnih faktorjev in korigirani za pričakovane spremembe v prihodnosti, repni razvojni faktor pa je določen s pomočjo logaritemske regresije, kjer je izbrana krivulja, ki se izbranim razvojnim faktorjem za že razvita škodna leta najbolje prilega. V skladu z aktuarsko presojo se ti faktorji lahko korigirajo;
• povprečna IBNR škoda pri uporabi metode povprečne IBNR škode je določena na podlagi preteklih IBNR škod v odvisnosti od razvojnega leta in dodatno prilagojena glede na trende gibanja;
• pričakovan delež cenilnih stroškov v bodočih škodnih izplačilih je določen na podlagi zgodovinskih podatkov in po potrebi korigiran glede na pričakovanja v prihodnosti oziroma glede na trende gibanja višine cenilnih stroškov;
• pričakovan delež regresov v bodočih škodnih izplačilih je določen na podlagi zgodovinskih podatkov o izplačanih regresih in po potrebi korigiran glede na pričakovanja v prihodnosti oziroma glede na trende gibanja;
• odstotki slabitev regresnih terjatev so določeni na podlagi zgodovinske analize poplačljivosti regresnih terjatev.

Za zadnje leto dogodka (leto 2024) je skupni povprečni pričakovani ultimativni škodni količnik precej nižji, kot je bil v izračunu na dan 31. 12. 2023 za leto dogodka 2023, ki je bilo močno podvrženo poletnim ujmam in poplavam v Sloveniji, Srbiji in na Hrvaškem.

Najboljša ocena premijskih rezervacij direktnih zavarovanj

Premijska rezervacija se nanaša na škodne dogodke, ki nastopijo po datumu vrednotenja, torej med preostalim obdobjem veljavnosti zavarovalnega kritja polic. Izračunava se za tiste pogodbe, ki so aktivne na dan izračuna, in je sestavljena iz vseh pričakovanih prihodnjih denarnih tokov znotraj meja zavarovalnih pogodb (v nadaljevanju pogodbene meje). Družbe v skupini v izračunu najboljše ocene upoštevajo uteženo povprečje vseh možnih scenarijev in časovno vrednost denarnih tokov, kar pomeni, da so vsi denarni tokovi ustrezno diskontirani s krivuljami netveganih obrestnih mer.

V izračunu premijske rezervacije družbe v skupini upoštevajo naslednje pričakovane denarne tokove, ki so ustrezno razdeljeni po posameznih letih in diskontirani z uporabo krivulje netveganih obrestnih mer:

• vse bodoče škode, ki se bodo zgodile v prihodnosti,
• vse cenilne stroške v povezavi z reševanjem škod iz prejšnje točke,
• vse bodoče regrese, ki izhajajo iz škod, opisanih v prvi točki,
• vse bodoče stroške, povezane s servisiranjem obstoječih pogodb,
• vse bodoče prilive premij iz naslova nezapadlih terjatev do zavarovancev,
• provizijo in stroške požarne takse, ki izvirajo iz premij, opisanih v prejšnji točki,
• pričakovano vrednost bodočih popravkov premij,
• bodočo obračunano premijo znotraj pogodbenih mej,
• stroške v povezavi s premijami iz prejšnjih dveh točk,
• nezaslužen del rezervacije za izplačila bonusov,
• nezaslužen del bodoče pričakovane profitne provizije FOS poslov,
• pričakovane denarne tokove (prilive in odlive) iz naslova davka od zavarovalnih poslov.

Najpomembnejše predpostavke pri izračunu najboljše ocene premijske rezervacije (krajše BE PP) so določene na naslednji način:

• pričakovani škodni količnik predstavlja pričakovani končni delež vseh škod, ki se bodo zgodile v določenem obdobju, v zasluženi premiji tega obdobja; pri določanju pričakovanih škodnih količnikov se upoštevajo ultimativni škodni količniki po posameznih letih dogodka iz izračuna najboljše ocene škodnih rezervacij, spremembe v povprečni premiji v zadnjem letu in pričakovanja glede škodnega dogajanja v prihodnosti;
• pričakovan delež cenilnih stroškov v bodočih izplačilih škod je določen na podlagi zgodovinskih podatkov in po potrebi korigiran glede na pričakovanja v prihodnosti oziroma glede na trende gibanja višine cenilnih stroškov;
• pričakovan delež regresov v bodočih izplačilih škod je določen na podlagi zgodovinskih podatkov o izplačanih regresih in po potrebi korigiran glede na pričakovanja v prihodnosti oziroma glede na trende gibanja deleža regresov v škodah;
• pričakovan delež bodočih popravkov premij (iz naslova prekinitev pogodb, popravkov popustov, spremembe kritij ipd.) oziroma višina naknadno obračunane premije je določena na podlagi podatkov preteklega leta in po potrebi korigirana v skladu z bodočimi pričakovanji;
• pričakovan delež provizij v bodočih premijskih denarnih tokovih je določen na podlagi provizijskih stopenj;
• pričakovan delež ostalih stroškov pridobivanja v bodočih premijskih denarnih tokovih je določen na podlagi zgodovinskih podatkov in po potrebi korigiran glede na pričakovanja v prihodnosti oziroma glede na trende gibanja višine teh stroškov;
• pričakovan delež administrativnih stroškov v bodočih premijskih denarnih tokovih je določen na podlagi zgodovinskih podatkov in po potrebi korigiran glede na pričakovanja v prihodnosti oziroma glede na trende gibanja višine teh stroškov;
• pričakovan delež požarne in zdravstvene takse je v skladu z zakonodajo definiran glede na posamezno interno zavarovalno vrsto;
• pričakovan razvoj škod po letih je določen na podlagi zgodovinskega načina izplačevanja škod;

▪ pričakovan razvoj regresov po letih je določen na podlagi zgodovinskega načina izplačevanja regresov.

Skupni pričakovani ultimativni škodni količnik, uporabljen v izračunu najboljše ocene premijskih rezervacij, je na dan 31. 12. 2024 nekoliko nižji, kot je bil skupni pričakovani ultimativni škodni količnik, uporabljen v izračunu najboljše ocene premijskih rezervacij na dan 31. 12. 2023, kar je predvsem posledica vseh izvedenih prilagoditev cen posameznih zavarovanj v zadnjem letu.

Najboljša ocena rezervacij za rente, ki izhajajo iz direktnih premoženjskih zavarovanj

Najboljša ocena rezervacij za rente, ki izhajajo iz premoženjskih zavarovanj (v nadaljevanju najboljša ocena rezervacij za premoženjske rente), se zaradi posebnega načina izplačevanja škod izračunava ločeno od najboljše ocene škodnih rezervacij premoženjskih zavarovanj, in sicer se posebej določa za:

• prijavljene rente iz premoženjskih zavarovanj (bodisi v izplačevanju ali še ne): najboljša ocena za takšne rente se poroča v življenjski vrsti poslovanja rent, ki izhajajo iz pogodb o premoženjskem zavarovanju in se nanašajo na zavarovalne obveznosti, ki niso obveznosti iz zdravstvenih zavarovanj;
• rente iz premoženjskih zavarovanj, ki še niso bile prijavljene: najboljša ocena rezervacij za tovrstne rente se poroča pri premoženjskih vrstah poslovanja v okviru najboljše ocene škodnih rezervacij.

Najpomembnejše predpostavke pri izračunu najboljše ocene rezervacij za premoženjske rente, ki so že prijavljene (ne glede na to, ali so že v izplačevanju ali še ne), so določene na naslednji način:

• pričakovani delež cenilnih stroškov v prihodnjih škodnih izplačilih je določen na podlagi zgodovinskih podatkov in po potrebi korigiran glede na pričakovanja v prihodnosti oziroma glede na trende gibanja višine cenilnih stroškov;
• pričakovana inflacija v prihodnosti se določi na podlagi trenutnega makroekonomskega stanja in pričakovanj v prihodnosti;
• umrljivost je določena glede na izbrane tablice umrljivosti.

Najpomembnejše predpostavke pri izračunu najboljše ocene rezervacij za premoženjske rente, ki še niso prijavljene, so določene na naslednji način:

• pričakovano število teh rent je določeno na podlagi škodnih dogodkov v preteklih letih in pričakovanj v prihodnosti,
• povprečna višina sedanje vrednosti vseh prihodnjih obveznosti rente v trenutku njenega nastanka je določena kot povprečna vrednost vseh pričakovanih obveznosti za rente, ki so že v izplačevanju, in po potrebi korigirana z aktuarsko presojo glede na trend gibanja.

V zadnjem letu do večjih sprememb v zgornjih predpostavkah ni prišlo.

Najboljša ocena rezervacij za direktna življenjska zavarovanja

Izračun najboljše ocene rezervacij za življenjska zavarovanja je narejen na ravni zavarovalne pogodbe, pri čemer so predpostavke izračuna enotne za posamezno homogeno skupino produktov življenjskih zavarovanj. Ta v grobem delimo na mešana, riziko, vseživljenjska in rentna klasična življenjska zavarovanja, naložbena življenjska zavarovanja (z garancijo ali brez nje, z omejeno dobo ali vseživljenjska) in zdravstvena zavarovanja, podobna življenjskim zavarovanjem. Izračun je narejen na podlagi najboljših ocen prihodnjih pogodbenih denarnih tokov, v katerih se upoštevajo najboljše ocene vseh pogodbenih denarnih tokov in povezanih denarnih tokov, kot so cenilni stroški, stroški administracije in finančni prihodki od naložb sredstev, ki pokrivajo obveznosti zavarovalnih pogodb. Ločeno se izračuna tudi najboljša ocena škodnih rezervacij za življenjska zavarovanja.

Predpisi SII določajo, da se pri določanju najboljše ocene rezervacij ne upošteva prihodnjih premij v primerih, ko so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:

• družba ne more prisiliti zavarovalca k plačilu premije (premija ni izterljiva),

• zavarovalna pogodba ne vsebuje zaznavne finančne garancije,
• zavarovalna pogodba ne vsebuje zaznavnega zavarovalnega kritja (v dovolj velikem obsegu).

Pričakovani pogodbeni denarni tokovi so:

• prihodki iz premij,
• izplačila za škode (smrt, hujše bolezni, doživetje, odkup),
• stroški (provizije zastopnikov, drugi sklenitveni stroški, cenilni stroški, administrativni stroški),
• drugi prihodki (provizija iz upravljanja naložb).

Pri obravnavi posamezne pogodbe se upoštevajo:

• letna premija, frekvenca plačevanja, pogodbene zavarovalne vsote, podatki o starosti in spolu zavarovanca ter datumih začetka in konca trajanja zavarovanja,
• tehnične osnove produktov: tehnična obrestna mera, tablice umrljivosti in obolevnosti, pogodbeni stroški, pravila določanja odkupnih vrednosti, ipd.,
• predpostavke: pričakovane stopnje smrtnosti in obolevnosti, stopnje odstopov, prihodnja donosnost, pričakovani stroški, prihodnja inflacija.

Za denarne tokove, obravnavane do poteka police, se izračuna njihova sedanja vrednost z uporabo krivulje netveganih obrestnih mer. Posebej se oceni sedanja vrednost opcij in garancij, vgrajenih v produkte življenjskih zavarovanj. Pri tem se uporabi stohastične ekonomske scenarije ali aproksimativno metodo. Predpostavljeni ukrepi upravljanja, uporabljeni tako pri determinističnem kot predvsem pri stohastičnem vrednotenju, temeljijo na predvideni strukturi sredstev in planu upravljanja z naložbami in so zajeti v izpeljavi ekonomskih predpostavk. Prihodnje dinamično obnašanje zavarovalcev ni modelirano, prihodnji posegi poslovodstva pa so modelirani zgolj pri izračunu sedanje vrednosti opcij in garancij, kjer se predvideva določena realizacija presežkov iz prevrednotenja v primeru scenarijev, v katerih predvideni prihodki iz naložb pred realizacijo presežkov ne dosegajo potrebnih prihodkov iz naložb zaradi garantirane obrestne mere pri klasičnih življenjskih zavarovanjih.

Najboljša ocena škodnih rezervacij za življenjska zavarovanja se izračuna z uporabo metode povprečne škode, pri čemer se posebej oceni rezervacijo za nastale prijavljene škode in posebej rezervacijo za nastale, a še neprijavljene škode. Najboljša ocena rezervacije za nastale prijavljene škode je enaka rezervaciji po popisu. Najboljša ocena rezervacije za nastale, vendar še neprijavljene škode, se izračuna kot produkt ultimativnega števila IBNR škod (ocena iz trikotnika prijavljenih škod) in povprečne višine IBNR škode. Pri tem opazujemo samo škode zaradi smrti ali hujše bolezni. Povprečna višina IBNR škode se določi kot povprečna riziko zavarovalna vsota za posamezno homogeno skupino zavarovanj. Sedanja vrednost denarnih tokov se izračuna z uporabo netvegane obrestne mere.

V letu 2024 so se ponovno ovrednotile vse uporabljene predpostavke, pri čemer je prišlo do nekaterih sprememb. Na podlagi slabšega škodnega dogajanja v preteklem letu so se povišale predpostavke o pričakovanih stopnjah obolevnosti, po drugi strani pa so se na podlagi pozitivnih izkušenj tekočega leta znižale stroškovne predpostavke.

Najboljša ocena rezervacij sprejetega pozavarovanja

Izračuni se izvajajo na ravni posamezne pogodbe, rezultati le-teh pa poročajo na ravni vrst poslovanja, in sicer ločeno za posle pozavarovanja v skupini in posle zunaj skupine (za stanje na ravni skupine se po izločitvi transakcij v skupini upoštevajo le slednji). Zaradi zanemarljivega obsega in narave obveznosti sprejetih življenjskih pozavarovanj zunaj skupine je metodologija za vrednotenje teh obveznosti enaka kakor za premoženjska in NSLT zdravstvena zavarovanja, zato so obveznosti sprejetih življenjskih pozavarovanj razporejene k NSLT zdravstvenim zavarovanjem.

Najboljša ocena rezervacij je sestavljena iz najboljše ocene premijskih rezervacij in najboljše ocene škodnih rezervacij.

Osnovo za izračun najboljše ocene rezervacij, ki se nanašajo na posle zunaj skupine, predstavljajo projekcije nediskontiranih denarnih tokov za potrebe priprave zakonske bilance stanja v skladu z MSRP 17. Ti denarni tokovi so ločeni na denarne tokove, ki se nanašajo na preteklo kritje, in denarne tokove, ki se nanašajo na bodoče kritje. Prvi predstavljajo osnovo za izračun najboljše ocene škodnih rezervacij, drugi pa osnovo za izračun najboljše ocene premijskih rezervacij.

Ob tem se iz MSRP 17 denarnih tokov izločijo kategorije, ki glede na določila Delegirane uredbe niso sestavni del najboljše ocene rezervacij, nato pa se ti denarni tokovi razdelijo po vrstah poslovanja ter valutah in diskontirajo z uporabo krivulj netveganih obrestnih mer.

Najbolj pomembni predpostavki pri izračunu sta ocena premije za posamezno vrsto poslovanja ter uporabljeni ultimativni količniki, predvsem za zadnje pogodbeno leto, kjer je zaradi neznanih škod in še neizteklega kritja največ negotovosti. Za sprejeta pozavarovanja zunaj skupine je zaradi večjega obsega katastrofalnih dogodkov delež pričakovanih ultimativnih škod in provizij v pričakovanih ultimativnih premijah zadnjega pogodbenega leta nekoliko višji kot leto poprej, kar pa zaradi dobrega pozavarovalnega programa ni znatno vplivalo na rezultate tega poslovnega odseka skupine.

Dodatek za tveganje

Dodatek za tveganje skupaj z najboljšo oceno rezervacij zagotavlja, da je vrednost zavarovalnotehničnih rezervacij enakovredna znesku, ki bi ga za prevzem in izpolnitev obveznosti do zavarovalcev, zavarovancev in drugih upravičencev iz zavarovalnih pogodb zahtevale druge zavarovalnice, ki bi prevzele te obveznosti. Dodatek za tveganje se izračuna z določitvijo stroškov zagotavljanja zneska primernih lastnih virov sredstev v višini zahtevanega solventnostnega kapitala, ki je potreben za podporo zavarovalnih obveznosti med njihovo veljavnostjo oziroma do njihovega izteka. Mera, uporabljena pri določitvi stroškov zagotavljanja prej omenjenega zneska primernih lastnih virov sredstev, je pribitek nad ustrezno netvegano obrestno mero, ki bi ga zavarovalnica upoštevala, da bi zagotovila te primerne lastne vire sredstev, in je enaka 6 %.

Skupina v skladu s 340. členom Delegirane uredbe določi dodatek za tveganje kot vsoto dodatkov za tveganje posameznih (po)zavarovalnic v skupini.

Pri izračunu omenjenega zahtevanega solventnostnega kapitala vsaka družba v skupini upošteva vsa tveganja, pred katerimi se ne more zaščititi. Ta tveganja so:

• tveganje premoženjskih zavarovanj,
• tveganje življenjskih zavarovanj,
• tveganje zdravstvenih zavarovanj,
• tveganje neplačila nasprotne stranke, ki se nanaša na (po)zavarovalne izpostavljenosti,
• tržno tveganje, če se mu ne moremo izogniti z ustrezno izbiro sredstev, razen obrestnega tveganja,
• operativno tveganje.

V skladu z 58. členom Delegirane uredbe družbe v skupini uporabljajo poenostavljeno metodo za projekcijo prihodnjih zneskov zahtevanega solventnostnega kapitala, in sicer se upošteva raven (2) hierarhije iz 77. člena Sklepa o podrobnejših navodilih za vrednotenje zavarovalno-tehničnih rezervacij: Za določanje celotnega zahtevanega solventnostnega kapitala za vsako prihodnje leto se uporabi razmerje najboljše ocene zavarovalno-tehničnih rezervacij za navedeno prihodnje leto in najboljše ocene zavarovalno-tehničnih rezervacij na datum vrednotenja, razen za življenjska zavarovanja, kjer se uporabi razmerje ocene SCR za navedeno prihodnje leto in ocene SCR na datum vrednotenja. Če se za posamezno družbo izkaže, da je ta metoda neprimerna, se uporabi raven (3) hierarhije iz 77. člena navedenega sklepa.

Dodatek za tveganje se pri kompozitnih zavarovalnicah izračunava ločeno za posle premoženjskih in življenjskih zavarovanj, na posamezne vrste poslovanja pa je razporejen v razmerju izračunanih kapitalskih zahtev za vsako posamezno vrsto poslovanja (v skladu s 3. odstavkom 37. člena Delegirane uredbe). Pri izračunu zahtevanega solventnostnega kapitala za vsako posamezno vrsto poslovanja družbe predpostavijo, da imajo sklenjena zavarovanja samo v vrsti poslovanja, za katero računajo kapitalsko zahtevo, poleg tega slednjo za vsako vrsto poslovanja izračunajo samo za te module tveganj:

• tveganje življenjskih zavarovanj,
• tveganje zdravstvenih zavarovanj,
• tveganje premoženjskih zavarovanj,
• operativno tveganje.

D.2.1 Vrednosti zavarovalno-tehničnih rezervacij v skladu s Solventnostjo II

V naslednjih preglednicah so prikazane vrednosti kosmate najboljše ocene rezervacij, pozavarovalnega dela najboljše ocene rezervacij in dodatka za tveganje na dan 31. 12. 2024 in na dan 31. 12. 2023 po posameznih vrstah poslovanja. Prikaz je ločen na najboljšo oceno škodne rezervacije, najboljšo oceno premijske rezervacije, najboljšo oceno rezervacij za življenjske vrste poslovanja in dodatek za tveganje.

V spodnjih pregledih je pozavarovalni del najboljše ocene rezervacij neproporcionalnih pozavarovanj za posle skupine zaradi primerljivosti s kosmatim delom prerazporejen v osnovne (proporcionalne) vrste poslovanja, kjer je tudi kosmati del najboljše ocene rezervacij, na katerega se ta pozavarovalni del nanaša.

v tisoč EUR	Kosmata BE CP		Pozavarovalna BE CP
Vrsta poslovanja	31. 12. 2024	31. 12. 2023	31. 12. 2024	31. 12. 2023
Zavarovanje in proporcionalno pozavarovanje za stroške zdravljenja	2.751	2.494	499	389
Zavarovanje in proporcionalno pozavarovanje izpada dohodka	27.200	26.220	464	467
Nezgodno zavarovanje in proporcionalno pozavarovanje zaposlenih	0	0	0	0
Zavarovanje in proporcionalno pozavarovanje avtomobilske odgovornosti	147.325	137.439	2.172	6.839
Druga zavarovanja in proporcionalno pozavarovanje motornih vozil	49.153	44.282	10.202	11.260
Pomorsko, letalsko in transportno zavarovanje in proporcionalno pozavarovanje	12.621	10.978	940	902
Požarno zavarovanje in proporcionalno pozavarovanje ter zavarovanje in proporcionalno pozavarovanje druge škode na premoženju	130.007	112.806	33.209	28.601
Splošno zavarovanje in proporcionalno pozavarovanje odgovornosti	53.046	54.215	1.393	2.432
Kreditno in kavcijsko zavarovanje in proporcionalno pozavarovanje	213	419	66	7
Zavarovanje in proporcionalno pozavarovanje stroškov postopka	36	36	99	88
Zavarovanje in proporcionalno pozavarovanje pomoči	3.175	3.238	3	21
Različne finančne izgube	3.634	5.775	976	3.056
Neproporcionalno zdravstveno pozavarovanje	557	571	0	1
Neproporcionalno pozavarovanje odgovornosti	11.300	12.208	3.824	941
Neproporcionalno pomorsko, letalsko in transportno pozavarovanje	6.817	9.463	-19	24
Neproporcionalno premoženjsko pozavarovanje	87.325	82.767	10.923	14.788
Skupaj	535.161	502.913	64.751	69.816

Najboljša ocena škodne rezervacije (BE CP)

V letu 2024 se je kosmata najboljša ocena škodnih rezervacij precej povečala, kar je predvsem posledica rasti obsega portfelja, škodne inflacije, posameznih večjih škod in znižanja krivulje za diskontiranje. Na drugi strani pa se je pozavarovalni del škodne rezervacije zmanjšal zaradi poplačila večjih škod iz leta 2023 s strani pozavarovateljev.

Najboljša ocena premijske rezervacije (BE PP)

v tisoč EUR	Kosmata BE PP		Pozavarovalna BE PP
Vrsta poslovanja	31. 12. 2024	31. 12. 2023	31. 12. 2024	31. 12. 2023
Zavarovanje in proporcionalno
pozavarovanje za stroške zdravljenja	1.256	1.529	-157	8
Zavarovanje in proporcionalno
pozavarovanje izpada dohodka	-18.856	-19.301	-147	-12
Nezgodno zavarovanje in proporcionalno	0	0	0	0
pozavarovanje zaposlenih
Zavarovanje in proporcionalno	49.096	44.986	-1.231	-1.445
pozavarovanje avtomobilske odgovornosti
Druga zavarovanja in proporcionalno	55.140	54.023	-1.898	-57
pozavarovanje motornih vozil
Pomorsko, letalsko in transportno
zavarovanje in proporcionalno	-1.544	-766	-135	-192
pozavarovanje
Požarno zavarovanje in proporcionalno
pozavarovanje ter zavarovanje in	5.830	11.759	-5.415	-789
proporcionalno pozavarovanje druge škode
na premoženju
Splošno zavarovanje in proporcionalno	1.057	275	-268	-14
pozavarovanje odgovornosti
Kreditno in kavcijsko zavarovanje in	900	785	-55	-47
proporcionalno pozavarovanje
Zavarovanje in proporcionalno	-14	-22	21	15
pozavarovanje stroškov postopka
Zavarovanje in proporcionalno	10.912	9.644	-2	0
pozavarovanje pomoči
Različne finančne izgube	2.185	155	153	-54
Neproporcionalno zdravstveno
pozavarovanje	-198	-152	0	0
Neproporcionalno pozavarovanje
odgovornosti	-790	-360	0	0
Neproporcionalno pomorsko, letalsko in
transportno pozavarovanje	-1.198	-162	-645	-669
Neproporcionalno premoženjsko
pozavarovanje	-12.770	-19.348	-6.949	-5.644
Skupaj	91.007	83.043	-16.729	-8.900

Tudi najboljša ocena premijske rezervacije se je v letu 2024 v primerjavi s predhodnim letom povečala. Glavnina povečanja se nanaša na avtomobilske vrste poslovanja, kjer se zaradi rasti portfelja in dvigovanja povprečnih premij povečuje osnova rezervacije.

Najboljša ocena rezervacij življenjskih vrst poslovanja
---------------------------------------------------------	--	--

v tisoč EUR	ZTR izračunane v celoti		Kosmata BE
Vrsta poslovanja	31. 12. 2024	31. 12. 2023	31. 12. 2024	31. 12. 2023
Zdravstveno zavarovanje	0	0	-9.670	-10.292
Zavarovanje z udeležbo pri dobičku	0	0	245.995	270.961
Zavarovanje, vezano na indeks ali enoto premoženja	0	0	638.108	486.870
Druga življenjska zavarovanja	0	0	87.212	96.441
Rente, ki izhajajo iz pogodb o neživljenjskem zavarovanju in se nanašajo na obveznosti iz zdravstvenih zavarovanj	0	0	0	0
Rente, ki izhajajo iz pogodb o neživljenjskem zavarovanju in se nanašajo na zavarovalne obveznosti, ki niso obveznosti iz zdravstvenih zavarovanj	0	0	32.936	30.410
Skupaj	0	0	994.581	874.390

Padec najboljše ocene rezervacij zavarovanj z udeležbo na dobičku sledi iztekanju tega portfelja, medtem ko je rast rezervacij portfelja zavarovanj, vezanih na indeks ali enote premoženja, predvsem posledica pozitivnih donosov kapitalskih trgov, ki vplivajo tako na naložbe kot obveznosti teh zavarovanj.

Dodatek za tveganje

v tisoč EUR	Dodatek za tveganje
Vrsta poslovanja	31. 12. 2024	31. 12. 2023
Zavarovanje in proporcionalno pozavarovanje za stroške zdravljenja	485	454
Zavarovanje in proporcionalno pozavarovanje izpada dohodka	6.879	8.720
Nezgodno zavarovanje in proporcionalno pozavarovanje zaposlenih	0	0
Zavarovanje in proporcionalno pozavarovanje avtomobilske odgovornosti	9.349	8.186
Druga zavarovanja in proporcionalno pozavarovanje motornih vozil	8.755	8.116
Pomorsko, letalsko in transportno zavarovanje in proporcionalno pozavarovanje	1.648	1.251
Požarno zavarovanje in proporcionalno pozavarovanje ter zavarovanje in proporcionalno pozavarovanje druge škode na premoženju	13.154	10.302
Splošno zavarovanje in proporcionalno pozavarovanje odgovornosti	3.334	3.569
Kreditno in kavcijsko zavarovanje in proporcionalno pozavarovanje	498	464
Zavarovanje in proporcionalno pozavarovanje stroškov postopka	7	7
Zavarovanje in proporcionalno pozavarovanje pomoči	1.139	971
Različne finančne izgube	615	472
Neproporcionalno zdravstveno pozavarovanje	73	60
Neproporcionalno pozavarovanje odgovornosti	794	792
Neproporcionalno pomorsko, letalsko in transportno pozavarovanje	994	1.372
Neproporcionalno premoženjsko pozavarovanje	10.312	9.812
Skupaj premoženjska zavarovanja	58.036	54.547
Zdravstveno zavarovanje	1.344	2.029
Zavarovanje z udeležbo pri dobičku	3.197	4.903
Zavarovanje, vezano na indeks ali enoto premoženja	8.317	9.237
Druga življenjska zavarovanja	5.491	6.976
Rente, ki izhajajo iz pogodb o premoženjskem zavarovanju in se nanašajo na obveznosti iz zdravstvenih zavarovanj	0	0
Rente, ki izhajajo iz pogodb o premoženjskem zavarovanju in se nanašajo na zavarovalne obveznosti, ki niso obveznosti iz zdravstvenih zavarovanj	171	157
Življenjska pozavarovanja	0	0
Skupaj življenjska zavarovanja	18.520	23.301
Skupaj	76.557	77.848

Dodatek za tveganje premoženjskih zavarovanj se je v primerjavi z 31. 12. 2023 povečal, kar je predvsem posledica povečanja najboljše ocene rezervacij in rasti kapitalskih zahtev.

Na drugi strani pa je prišlo do znižanja dodatka za tveganje pri življenjskih zavarovanjih, ker se je v letu 2024 posodobil način izračuna dodatka za tveganje za ta del portfelja. Po novem se pri določanju celotnega SCR za vsako prihodnje leto (namesto razmerja najboljše ocene SII rezervacij za navedeno prihodnje leto in na datum vrednotenja) uporabi razmerje med oceno SCR za navedeno prihodnje leto (ki temelji na ocenjevanju projiciranih kapitalskih zahtev posameznih podmodulov) in višino SCR na datum vrednotenja. Takšen pristop vodi do primernejšega določanja dodatka za tveganje, ki odseva lastnosti in strukturo portfelja. Vpeljava novega pristopa je vodila do zmanjšanja dodatka za tveganje življenjskih vrst poslovanja in premoženjske vrste poslovanja zavarovanja izpada dohodka, ki zajema vrednotenje dodatka za tveganje dodatnih nezgodnih zavarovanj k življenjskim zavarovanjem. Spremenjena metoda je posledično pozitivno vplivala na lastne vire sredstev skupine.

D.2.2 Primerjava MSRP in SII rezervacij

Glavne razlike pri vrednotenju rezervacij v skladu s Solventnostjo II in MSRP rezervacij so:

▪ za diskontiranje se uporabi drugačna krivulja obrestnih mer, saj se pri SII uporabi krivulja netveganih obrestnih mer, pri MSRP pa se k tej krivulji doda tudi dodatek za likvidnostno premijo;

• dodatek za nefinančno tveganje je specifika MSRP standarda, v SII je ekvivalent temu dodatek za tveganje;
• v MSRP se v izračun zajamejo vse terjatve in obveznosti, medtem ko se v SII upoštevajo zgolj nezapadle terjatve in obveznosti, pri odseku pozavarovanja pa v SII v rezervacijah niso zajeti niti depoziti pri cedentih;
• pri SII izračunih je ves prihodnji dobiček že sklenjenih pogodb pripoznan v primernih lastnih virih sredstev, v MSRP pa se le-ta razmejuje preko stanja rezervacij (pogodbena storitvena marža v primeru splošnega modela oziroma kot del prenosnih premij v primeru pristopa razporejanja premij);
• v MSRP se upoštevajo vsi pripisljivi stroški in stroški pridobivanja, pri SII pa vsi stroški, ki se nanašajo na obstoječ portfelj;
• datum pripoznanja (datum, od katerega naprej se za določeno polico izračunava rezervacija) je drugačen po MSRP in SII – v SII se v izračun zajamejo vse sklenjene police do dneva vrednotenja, pri MSRP pa se polica zajame v izračun ob minimalnem datumu med datumom začetka kritja, datumom zapadlosti prve premije in datumom sklenitve, če gre za nedobičkonosno pogodbo;
• pogodbena meja dodatnih zavarovanj k življenjskim zavarovanjem je v SII izračunu drugačna od tiste, upoštevane pri MSRP vrednotenju, saj se pri MSRP sledi pogodbeni meji osnovnega zavarovanja, pri SII pa se pogodbena meja dodatnih zavarovanj določi neodvisno v skladu z zakonskimi zahtevami;
• tudi pogodbena meja naložbenih življenjskih zavarovanj je zaradi zakonskih zahtev v SII izračunu krajša od tiste, upoštevane pri MSRP vrednotenju.

D.2.3 Opis ravni negotovosti

Raven negotovosti SII rezervacij smo testirali z občutljivostjo rezervacij na ključne parametre izračuna. Analizo smo izvedli za portfelje vseh družb v skupini, in sicer ločeno za najboljšo oceno premijskih in škodnih rezervacij direktnih zavarovanj, najboljšo oceno rezervacij sprejetih pozavarovanj ter najboljšo oceno rezervacij življenjskih zavarovanj. V naslednjih preglednicah so navedene testirane občutljivosti in njihov vpliv na višino vključenih rezervacij.

Testiranje občutljivosti premijskih rezervacij direktnih zavarovanj

Scenarij	Vpliv šoka v %
	31. 12. 2024	31. 12. 2023
Dvig pričakovanih škodnih količnikov za 10 %	13,2 %	13,7 %
Dvig stroškov (razen provizij) za 10 %	2,9 %	3,6 %
Znižanje deleža regresov za 10 %	0,4 %	0,4 %

Testiranje občutljivosti škodnih rezervacij direktnih zavarovanj

Scenarij	Vpliv šoka v %
	31. 12. 2024	31. 12. 2023
Dvig ultimativnih škodnih količnikov za zadnje leto dogodka za 10 %	11,2 %	11,6 %
Dvig cenilnih stroškov za 10 %	0,5 %	0,5 %
Znižanje deleža regresov za 10 %	0,2 %	0,1 %

Testiranje občutljivosti rezervacij sprejetih pozavarovanj

Scenarij	Vpliv šoka v %
	31. 12. 2024	31. 12. 2023
Dvig pričakovanih škodnih količnikov zadnjega pogodbenega leta za 10 %	6,2 %	10,7 %
Padec nezapadlih postavk (premij, zmanjšanih za provizije) za 10 %	1,6 %	1,6 %
Dvig stroškov (razen provizij) za 50 %	1,0 %	0,6 %

Testiranje občutljivosti rezervacij življenjskih zavarovanj40

	Vpliv šoka v %
Scenarij	31. 12. 2024
Dvig pričakovanih stopenj umrljivosti za 10 %	0,5 %
Dvig pričakovanih stopenj obolevnosti za 10 %	0,2 %
Dvig pričakovanih stopenj predčasnih prekinitev za 10 %	0,4 %
Dvig pričakovanih administrativnih stroškov za 10 %	0,8 %

Omenimo še, da izračuni parametrov USP za tveganje rezervacij v večini premoženjskih vrst poslovanja dajejo nižje rezultate od parametrov, ki so uporabljeni v standardni formuli, iz česar lahko sklepamo, da nestanovitnost pričakovanih odhodkov in prihodkov, ki nastopajo v izračunu najboljše ocene rezervacij, ni visoka.

Na podlagi opravljenih analiz ocenjujemo, da je stopnja negotovosti pri izračunu rezervacij nizka.

⁴⁰ Šoki v navedenih višinah so bili letos izvedeni prvič, zato podatki primerjalnega leta niso na voljo.

D.3 Druge obveznosti

V nadaljevanju je podana vsebinska obrazložitev vrednotenja posamezne postavke drugih obveznosti.

D.3.1 Druge rezervacije razen ZTR

Med drugimi rezervacijami skupina izkazuje neto sedanjo vrednost za ugodnosti zaposlenih, ki vključujejo odpravnine ob upokojitvi in jubilejne nagrade.

Vrednost drugih rezervacij je v SII-bilanci stanja enaka kot v bilanci stanja v skladu z MSRP.

D.3.2 Obveznosti iz naslova zavarovanj in do zavarovalnih posrednikov

Skupina v postavko obveznosti iz naslova zavarovanj in do zavarovalnih posrednikov uvršča druge obveznosti iz zavarovalnih poslov, med katere pa za potrebe priprave SII-bilance stanja ne uvršča obveznosti za plačilo požarne takse, obveznosti do škodnega sklada in obveznosti do nadzornega organa (AZN).

Denarni tokovi, vezani na obveznosti do zavarovancev iz sklenjenih zavarovanj, in obveznosti iz naslova prejetih po/sozavarovanj, se v skladu z določili MSRP 17 vključujejo v vrednotenju obveznosti iz zavarovalnih pogodb, zato jih skupina v bilanci stanja v skladu z MSRP ne izkazuje ločeno.

V SII-bilanci stanja skupina iz kosmatih SII rezervacij v postavko obveznosti iz naslova zavarovanj in do zavarovalnih posrednikov prerazporedi zapadle obveznosti za provizijo prejetega po/sozavarovanja. Upoštevajo se tudi posebnosti družb v skupini.

Pri vrednotenju po tržni vrednosti se z ničelno vrednostjo vrednoti stanje obveznosti za že prejeta plačila po nepripoznanih policah (t.i. predplačila), saj je bil denarni tok že izveden.

Prevrednotenje preostalih obveznosti iz naslova zavarovanj in do zavarovalnih posrednikov se ne izvaja, saj zaradi kratkoročnosti postavk knjigovodska vrednost predstavlja zadovoljiv približek tržne vrednosti.

D.3.3 Obveznosti iz pozavarovanja in sozavarovanja

Denarni tokovi, vezani na obveznosti iz naslova oddanih po/sozavarovanjse v skladu z določili MSRP 17 vključujejo v vrednotenju obveznosti iz pozavarovalnih pogodb, zato skupina v bilanci stanja v skladu z MSRP ločeno ne izkazuje obveznosti iz naslova oddanih po/sozavarovanj.

V SII-bilanci stanja skupina iz pozavarovalnega dela ZTR v postavko obveznosti iz pozavarovanja in sozavarovanja prerazporedi zapadle obveznosti za premijo iz oddanega po/sozavarovanja. Upoštevajo se tudi posebnosti družb v skupini.

Prevrednotenje na tržno vrednost obveznosti iz pozavarovanja in sozavarovanja se ne izvaja, saj zaradi kratkoročnosti postavk knjigovodska vrednost predstavlja zadovoljiv približek tržne vrednosti.

D.3.4 Ostale obveznosti iz poslovanja

Med ostalimi obveznostmi iz poslovanja so vključene obveznosti za plačilo požarne takse, obveznosti do škodnega sklada in obveznosti do nadzornega organa, kratkoročne obveznosti do zaposlenih iz obračunanih plač in povračil stroškov, obveznosti za davke, obveznosti do dobaviteljev za obratovalne stroške in druge obveznosti.

V SII-bilanci se v postavko ostalih obveznosti iz poslovanja iz postavke kosmatih zavarovalno-tehničnih rezervacij prerazporedijo stroški na zapadle terjatve do zavarovancev za že pripoznane police po MSRP 17, ki se vrednotijo po splošnem modelu (BBA), stroški na nezapadle terjatve do zavarovancev za že pripoznane police po MSRP 17, ki se vrednotijo po splošnem modelu (BBA) in se nanašajo na neaktivne police, ter obveznosti za davek od zavarovalnih poslov za že pripoznane police po MSRP 17, ki se nanašajo na neaktivne police. Upoštevajo se tudi posebnosti družb v skupini.

V SII-bilanci stanja v tej postavki skupina dodatno upošteva še stroške na zapadle terjatve do zavarovancev za nepripoznane police po MSRP 17 standardu in že pripoznane police po MSRP 17 standardu, ki se vrednotijo po pristopu razporejanja premij (PAA), stroške na nezapadle terjatve do zavarovancev za nepripoznane police po MSRP 17, ki se nanašajo na neaktivne police, in obveznosti za davek od zavarovalnih poslov za nepripoznane police po MSRP 17, ki se nanašajo na neaktivne police. Postavke v MSRP bilanci stanja niso vključene in so zato v SII bilanci stanja prikazane kot prevrednotenje.

Dodatno prevrednotenje na tržno vrednost ostalih postavk ostalih obveznosti iz poslovanja se ne izvaja, saj zaradi kratkoročnosti postavk knjigovodska vrednost predstavlja zadovoljiv približek tržne vrednosti.

D.3.5 Podrejene obveznosti

Med podrejene obveznosti sta vključeni izdani obveznici obvladujoče družbe. Obe obveznici sta uvrščeni v trgovanje na organizirani trg Luksemburške borze .

Podrejeni obveznici sta v skladu z MSRP vrednoteni po odplačni vrednosti, zato se za namene SII-bilance stanja prevrednotita na pošteno vrednost ob upoštevanju zaključne objavljene cene na Bloombergu na dan vrednotenja SII-bilance stanja.

D.3.6 Druge finančne obveznosti razen finančnih obveznosti do finančnih institucij

V postavko druge finančne obveznosti, razen finančnih obveznosti do finančnih institucij, skupina vključuje obveznosti iz najemov, vrednotenih po MSRP 16, in druge finančne obveznosti.

Vrednotenje v SII-bilanci stanja ne odstopa od vrednotenja v bilanci stanja v skladu z MSRP.

D.3.7 Druge obveznosti, ki niso izkazane drugje

Med drugimi obveznostmi skupina izkazuje vnaprej vračunane stroške, obveznosti za nekratkoročna sredstva, namenjena prodaji, in druge pasivne časovne razmejitve.

Vrednotenje v SII-bilanci stanja ne odstopa od vrednotenja v bilanci stanja v skladu z MSRP.

D.4 Alternativne metode vrednotenja

Pošteno vrednost finančnih naložb, za katere skupina ne razpolaga z javno objavljeno tržno ceno, merimo z uporabo alternativnih metod vrednotenja. Alternativne metode predstavljajo vrednotenje po vrednosti v bilanci stanja v skladu z MSRP, vrednotenje odvisnih in pridruženih družb, ki se v skladu s Solventnostjo II ne konsolidirajo, ter vrednotenje nepremičnin, pridobljeno od neodvisnih zunanjih ocenjevalcev vrednosti.

Odvisne in pridružene družbe, ki se v skladu s Solventnostjo II ne konsolidirajo, so pokojninske družbe in družbe za upravljanje znotraj EU (Sava pokojninska in Sava Infond), pokojninske družbe v skupini zunaj EU (Sava penzisko društvo), ostale odvisne družbe, ki niso zavarovalnice, ali družbe za pomožne storitve (Vita S Holding) ter pridružena družba (DCB). Pokojninske družbe in družbe za upravljanje znotraj EU skupina v SII-bilanci stanja izkazuje v višini sorazmernega deleža razpoložljivega kapitala, izračunanega v skladu s sektorskimi predpisi, ki veljajo v Republiki Sloveniji za pokojninske družbe in družbe za upravljanje. Pokojninske družbe v skupini zunaj EU, ostale odvisne družbe, ki niso zavarovalnice ali družbe za pomožne storitve in deleže v pridruženih družbah skupina v SII-bilanci stanja vrednoti z uporabo kapitalske metode po MSRP v skladu s 13(5) členom Delegirane uredbe, kjer nabavno vrednost, ki je osnova za izračun po kapitalski metodi, zmanjšamo za dobro ime, ki je bilo del nabavne vrednosti. Vrednost dobrega imena in drugih neopredmetenih sredstev, ki bi bila v skladu z metodologijo vrednotenja sredstev ovrednotena z ničelno vrednostjo, se odšteje od dobljene vrednosti družb.

Skupina obdobno (vsaka tri leta) od neodvisnega zunanjega ocenjevalca vrednosti nepremičnin pridobi oceno poštene vrednosti nepremičnin, namenjenih lastni uporabi, in naložbenih nepremičnin. Tako je pridobljena poštena vrednost najbolj reprezentativna ocena zneska, za katerega bi se med dobro obveščenima strankama s pravico razpolaganja v strogo poslovnem odnosu lahko izmenjale ocenjene nepremičnine. V letu 2022 je bila s strani zunanjega pooblaščenega ocenjevalca vrednosti nepremičnin pridobljena cenitev, na podlagi katere je bila posodobljena ocenjena poštena vrednost nepremičnin, namenjenih za lastno uporabo, in naložbenih nepremičnin. Ocenjena poštena vrednost nepremičnin ne odstopa pomembno od predhodno ocenjene.

D.5 Druge informacije

Skupina v povezavi z vrednotenjem nima drugih pomembnih informacij.

E.Upravljanje kapitala

POROČILO O SOLVENTNOSTI IN FINANČNEM POLOŽAJU 2024

125

Skupina opredeljuje upravljanje kapitala v politiki upravljanja kapitala Zavarovalne skupine Sava in Save Re, d.d. Ta opredeljuje cilje in ključne dejavnosti, povezane z upravljanjem kapitala. Upravljanje kapitala je neločljivo povezano s strategijo prevzemanja tveganj, ki določa pripravljenost za prevzem tveganj.

Cilji upravljanja kapitala v skupini so:

• solventnost v razponu optimalne kapitaliziranosti na daljši rok v skladu z določili v strategiji prevzemanja tveganj;
• ustrezna mera prožnosti financiranja;
• sprejemljiva stopnja nestanovitnosti razpoložljivega kapitala in solventnostnega količnika;
• usmerjanje poslovnih odsekov, ki vežejo kapital, k doseganju ustrezne dobičkovnosti;
• usmerjanje poslovanja k doseganju ustreznega donosa na kapital oziroma ustreznega dividendnega donosa za delničarje.

Z ustreznim upravljanjem kapitala želi skupina zagotoviti, da ima posamezna družba v njej vedno na voljo zadostno višino virov za pokrivanje svojih obveznosti in izpolnjevanje zakonskih zahtev glede kapitala. Pri tem mora biti sestava lastnih virov sredstev, ki zagotavljajo kapitalsko ustreznost, skladna z zakonodajo ter zagotavljati optimalno razmerje med dolžniškim in lastniškim virom financiranja. Višina lastnih virov sredstev posamezne družbe v skupini in skupine mora biti vedno zadostna za pokrivanje zakonsko zahtevanega solventnostnega kapitala ter za doseganje ciljne bonitetne ocene in drugih ciljev posamezne družbe oziroma skupine.

Pomemben vhodni element pri upravljanju kapitala in poslovnem načrtovanju je strategija prevzemanja tveganj skupine in v njej določena pripravljenost za prevzem tveganj. Strategija prevzemanja tveganj za skupino opredeljuje ravni kapitalske ustreznosti, ki so navedene v razdelku E.2 Zahtevani solventnostni kapital in zahtevani minimalni kapital. Na podlagi ravni kapitalske ustreznosti skupine so nato določene ravni oziroma spodnja višina kapitalske ustreznosti posamezne družbe v skupini.

Strategija prevzemanja tveganj skupine je v povezavi s kapitalsko ustreznostjo določena tako, da zadošča regulatornim zahtevam in zahtevam bonitetnih agencij, hkrati pa skupina razpolaga z zadostnim presežkom kapitala, da lahko pokrije morebitne dodatne kapitalske potrebe odvisnih družb, če se pri kateri izmed njih uresniči večji scenarij. S tem namenom je določen varnostni presežek primernih lastnih virov sredstev nad zakonsko zahtevanimi.

Vse odvisne družbe v skupini morajo v skladu s strategijo prevzemanja tveganj skupine stalno zagotavljati zadostno raven kapitala za zagotavljanje solventnosti v skladu z lokalno zakonodajo. Poleg tega morajo odvisne družbe v skupini, za katere velja kapitalski režim Solventnost II, imeti dovolj kapitala, da pokrijejo manjša do srednja nihanja lastnih virov sredstev in zahtevanega solventnostnega kapitala, ki so lahko posledica metodologije standardne formule ali uresničitve manjših do srednjih stresov oziroma scenarijev.

Posamezne družbe v skupini in skupina vsako leto pripravijo finančni načrt za naslednje triletno obdobje. Finančni načrt skupine in posamezne družbe v njej mora biti usklajen s strategijo prevzemanja tveganj, kar pomeni, da mora zagotavljati kapitalsko ustreznost skupine oziroma posamezne družbe v skupini na sprejemljivi ravni.

V prvi fazi vsakoletnega preverjanja potenciala za optimizacijo kapitala oziroma za dodatno dodelitev kapitala se pregledajo rezultati zadnjega izračuna višine in sestave primernih lastnih virov sredstev ter SCR. Na podlagi izhodišč se nato pripravita finančni načrt za prihodnje triletno obdobje in načrt upravljanja kapitala, vključno z dejavnostmi, potrebnimi za doseganje ciljev dodelitve kapitala.

Osnova za izračun primernih lastnih virov sredstev, SCR in posledično solventnostnega količnika družbe oziroma skupine so triletne projekcije finančnih parametrov. Z izračunom se preveri skladnost s pripravljenostjo za prevzem tveganj in po potrebi izvedejo prilagoditve poslovnega načrta. V načrtovano uporabo kapitala so ustrezno vključene tudi postavke njegove potrošnje, kot so redne dividende, lastne delnice in projekti, za katere je potreben dodatni kapital.

Pri dodelitvi kapitala na poslovne dejavnosti je treba zagotoviti ustrezno donosnost lastniškega kapitala. Tako se znotraj kapitala, namenjenega pokrivanju tveganj, ob upoštevanju poslovnega vidika iščejo možnosti za največje vrednosti razmerja med donosom segmenta, ki veže kapital, in dodeljenim kapitalom (učinkovito razmerje med donosom in tveganjem).

E.1 Lastna sredstva

Skupina ima na dan 31. 12. 2024 presežek sredstev nad obveznostmi v višini 758,1 milijona EUR (31. 12. 2023: 662,3 milijona EUR).

Osnovni lastni viri sredstev oziroma presežek sredstev nad obveznostmi skupine se v nadaljevanju zmanjšajo za:

• lastne delnice v višini 68,9 milijona EUR (31. 12. 2023: 48,2 milijona EUR);
• predvidljive dividende v višini 34,9 milijona EUR (31. 12. 2023: 27,1 milijona EUR), katerih višina je določena s predlogom uprave in nadzornega sveta obvladujoče družbe skupščini delničarjev;
• nerazpoložljive manjšinske deleže na ravni skupine v višini 326 tisoč EUR (31. 12. 2023: 318 tisoč EUR);
• odbitke za udeležbo v drugih finančnih subjektih, vključno z nereguliranimi subjekti, ki izvajajo finančne dejavnosti v višini 15,1 milijona EUR (31. 12. 2023: 13,0 milijona EUR), kar je enako višini lastnih virov sredstev družb Sava pokojninska in Sava Infond;
• druge postavke skladno z določili ZZavar-1.

Presežek sredstev nad obveznostmi skupine se poveča za podrejene obveznosti v višini 115,0 milijona EUR (31. 12. 2023: 58,7 milijona EUR), saj te predstavljajo del osnovnih lastnih virov sredstev skupine. Podrejene obveznosti so se v letu 2024 povečale zaradi nove podrejene obveznice, izdane v oktobru 2024.

Osnovni lastni viri sredstev skupine se dodatno zmanjšajo za celotno vrednost posamezne udeležbe v drugih finančnih in kreditnih institucijah (razen v zavarovalnici), ki presega 10 % postavk lastnih virov sredstev skupine (vplačanega osnovnega kapitala skupaj s uskladitvenimi rezervami). Poleg tega se zmanjšajo tudi za del vrednosti vseh udeležb v finančnih in kreditnih institucijah (razen tistih, ki že same presegajo 10 % in so zato izločene), ki presega 10 % postavk lastnih virov sredstev skupine. Skupina na dan 31. 12. 2024 enako kot na dan 31. 12. 2023 nima tovrstnih izločitev iz lastnih virov sredstev.

Na ta način dobimo osnovne lastne vire sredstev po odbitkih. Razpoložljivi lastni viri sredstev skupine so osnovni lastni viri sredstev po odbitkih, povečani za lastne vire drugih finančnih subjektov (Save pokojninske in Save Infond), za katere v skladu z ZZavar-1 ne veljajo kapitalske zahteve v skladu s Solventnostjo II.

Skupina na dan 31. 12. 2024 ni imela prilagoditev za druge postavke v skladu z ZZavar-1, enako kot na dan 31. 12. 2023.

Pomožni lastni viri sredstev so postavke, ki ne spadajo med osnovne lastne vire sredstev in jih družba oziroma skupina lahko vpokliče za pokritje svojih izgub. Mednje spadajo nevplačani osnovni kapital ali ustanovni kapital, ki ni bil vpoklican, akreditivi in jamstva ter katere koli druge pravne zaveze, ki jih je skupina prejela. Skupina na dan 31. 12. 2024 ne izkazuje pomožnih lastnih virov sredstev, enako kot na dan 31. 12. 2023.

V naslednji preglednici je prikazana sestava razpoložljivih lastnih virov sredstev skupine.

v tisoč EUR	31. 12. 2024	31. 12. 2023
Navadne delnice (skupaj z lastnimi delnicami)	71.856	71.856
Nerazpoložljiv vpoklican, a nevplačan navadni lastniški kapital na ravni skupine	0	0
Vplačani presežek kapitala v zvezi z navadnimi delnicami	42.491	42.702
Ustanovni kapital, prispevki članov ali enakovredna postavka osnovnih lastnih virov sredstev družb za vzajemno zavarovanje ali družb, ki delujejo po načelu vzajemnosti	0	0
Sredstva na podrejenih računih članov družbe za vzajemno zavarovanje	0	0
Nerazpoložljiva sredstva na podrejenih računih članov družbe za vzajemno zavarovanje na ravni skupine	0	0
Presežek sredstev	0	0
Nerazpoložljiva presežna sredstva na ravni skupine	0	0
Prednostne delnice	0	0
Nerazpoložljive prednostne delnice na ravni skupine	0	0
Vplačani presežek kapitala v zvezi s prednostnimi delnicami	0	0
Nerazpoložljivi vplačani presežek kapitala v zvezi s prednostnimi delnicami na ravni skupine	0	0
Uskladitvene rezerve (= (1) - (2) - (3) - (4) - (5) - (6))	539.404	471.776
(1) Presežek sredstev nad obveznostmi	758.115	662.260
(2) Lastne delnice (v posesti neposredno in posredno)	68.879	48.215
(3) Prilagoditev za omejene postavke lastnih sredstev v zvezi s portfelji uskladitvenih prilagoditev in omejenimi skladi	0	0
(4) Predvidljive dividende, razdelitve in dajatve	34.870	27.121
(5) Druge postavke osnovnih lastnih sredstev	114.963	115.148
(6) Druga nerazpoložljiva lastna sredstva	0	0
Podrejene obveznosti	114.977	58.703
Nerazpoložljive podrejene obveznosti na ravni skupine	0	0
Znesek neto odloženih terjatev za davek	0	0
Znesek neto odloženih terjatev za davek, ki ni razpoložljiv na ravni skupine	0	0
Manjšinski deleži (če niso sporočeni v okviru specifične postavke lastnih sredstev)	616	589
Nerazpoložljivi manjšinski deleži na ravni skupine	-326	-318
Odbitki za udeležbe v drugih finančnih subjektih, vključno z nereguliranimi subjekti, ki izvajajo finančne dejavnosti	-15.134	-13.028
Skupni osnovni lastni viri sredstev po odbitkih	753.883	632.281
Skupni lastni viri sredstev v drugih finančnih sektorjih	15.134	13.028
Razpoložljivi lastni viri sredstev za pokrivanje SCR skupine	769.017	645.309

Razpoložljivi lastni viri sredstev za pokrivanje SCR skupine so se v letu 2024 povečali za 123,7 milijona EUR, kar je predvsem posledica dobrih poslovnih rezultatov in ugodnejšega vrednotenja naložb ter izdaje novega podrejenega dolga v oktobru 2024.

V naslednji preglednici so prikazane izvedene prilagoditve kapitala, izkazanega v skladu z MSRP, pri vrednotenju bilance stanja v skladu s Solventnostjo II.

Prilagoditve kapitala v skladu z MSRP pri vrednotenju SII-bilance stanja

v tisoč EUR	31. 12. 2024	31. 12. 2023
Kapital v skladu z MSRP41	644.898	584.495
Razlika pri vrednotenju sredstev	-73.717	-70.146
Razlika pri vrednotenju zavarovalno-tehničnih rezervacij	143.249	111.314
Razlika pri vrednotenju drugih obveznosti	-25.193	-11.618
Predvidljive dividende, razdelitve in dajatve	-34.870	-27.121
Prilagoditev za manjšinske deleže	-326	-318
Odbitki za udeležbe v drugih finančnih subjektih	-15.134	-13.028
Podrejene obveznosti, ki so del osnovnih lastnih virov sredstev	114.977	58.703
Skupni osnovni lastni viri sredstev po odbitkih	753.883	632.281
Skupni lastni viri sredstev v drugih finančnih sektorjih	15.134	13.028
Razpoložljivi lastni viri sredstev za pokrivanje SCR skupine	769.017	645.309

Kot je razvidno iz preglednice na dan 31. 12. 2024, glavnina razlik izvira iz razlike pri vrednotenju zavarovalno-tehničnih rezervacij v skladu z zahtevami zakonodaje Solventnost II v (po)zavarovalnicah znotraj in zunaj Evropske unije. Podrobni opis uporabljene metodologije je naveden v razdelku D.2 Zavarovalno-tehnične rezervacije.

Zahtevani minimalni kapital skupine (v nadaljevanju MCR skupine) in SCR skupine Zavarovalna skupina Sava pokriva s primernimi lastnimi viri sredstev. Primerne lastne vire sredstev skupine dobimo na podlagi razpoložljivih lastnih virov sredstev skupine z dodatnim upoštevanjem zakonskih omejitev. Pri tem morajo biti lastni viri sredstev ustrezne kakovosti. S tem namenom zakonodaja Solventnost II razvršča lastne vire sredstev v tri kakovostne razrede. Ti se med seboj razlikujejo glede na trajanje in zmožnost absorbiranja tveganja.

V prvi razred se vključujejo lastni viri sredstev, ki večinoma zadoščajo pogojem iz prve in druge točke prvega odstavka 196. člena ZZavar-1, kar pomeni, da je postavka v vsakem trenutku na voljo za pokrivanje izgub (stalna razpoložljivost) in da je ob morebitnem prenehanju skupine na voljo imetniku šele po tem, ko so izpolnjene oziroma poplačane vse druge obveznosti skupine. Pri tem se upošteva, ali ima postavka lastnih virov sredstev rok zapadlosti, ali je potrjena odsotnost spodbud za plačilo in ali je postavka prosta obremenitev.

V prvi razred lastnih virov sredstev skupina vključuje:

• vplačane navadne delnice,
• vplačane kapitalske rezerve,
• uskladitvene rezerve, ki so določene kot presežek sredstev nad obveznostmi, zmanjšane za vplačane navadne delnice in kapitalske rezerve ter vrednost lastnih delnic in predvidljivih dividend.

Skupina v prvem kakovostnem razredu lastnih virov sredstev ne izkazuje postavk lastnih virov sredstev, ki bi imele omejeno trajanje, postavke pa nimajo statusa podrejenosti in zanje ni mogoče zahtevati predčasnega poplačila.

V drugi razred se vključujejo lastni viri sredstev, ki večinoma vsebujejo značilnosti druge točke prvega odstavka 196. člena ZZavar-1, kar pomeni, da so ob morebitnem prenehanju delovanja skupine na voljo imetniku šele po tem, ko so izpolnjene oziroma poplačane vse druge obveznosti skupine. Pri tem se upošteva, ali ima postavka lastnih virov sredstev rok zapadlosti, ali je potrjena odsotnost spodbud za plačilo in ali je postavka prosta obremenitev.

⁴¹ Kapital v skladu z MSRP je prilagojen za izločitev družb Sava Pokojninska družba, Sava penzisko društvo in Sava Infond.

V drugi razred lastnih virov sredstev skupina vključuje podrejene obveznosti oziroma podrejeni dolg, izdan v oktobru 2019, ki zapade po obdobju 20 let po izdaji in ima možnost predčasnega odpoklica po obdobju 10 let. Podrejene obveznosti imajo status podrejenosti.

V tretjem razredu so postavke lastnih virov sredstev, ki se ne razvrstijo v prvi in drugi razred. V tretji razred lastnih virov sredstev skupina vključuje podrejene obveznosti oziroma podrejeni dolg, izdan v oktobru 2024, ki zapade v plačilo po obdobju 5 let po izdaji.

Zakonske omejitve pokrivanja SCR skupine in MCR skupine so zapisane v naslednji preglednici.

Zakonske omejitve lastnih virov sredstev, namenjenih pokrivanju SCR skupine in MCR skupine

	Razred 1	Razred 2	Razred 3
Pokrivanje SCR skupine	najmanj 50 % SCR	ni dodatnih omejitev42	največ 15 % SCR
Pokrivanje MCR skupine	najmanj 80 % MCR	največ 20 % MCR	ni primeren za pokrivanje

V naslednjih dveh preglednicah so prikazani zneski primernih lastnih virov sredstev skupine za pokrivanje SCR skupine oziroma MCR skupine na dan 31. 12. 2024 primerjalno z 31. 12. 2023. Ti so razvrščeni v zakonsko predpisane razrede.

Primerni lastni viri sredstev za pokrivanje SCR skupine

v tisoč EUR	Skupaj	Razred 1	Razred 2	Razred 3
na dan 31. 12. 2024	769.017	654.040	65.147	49.830
na dan 31. 12. 2023	645.309	586.606	58.703	0

Primerni lastni viri sredstev za pokrivanje MCR skupine

v tisoč EUR	Skupaj	Razred 1	Razred 2	Razred 3
na dan 31. 12. 2024	673.475	638.906	34.569	-
na dan 31. 12. 2023	604.664	573.578	31.086	-

Skupina ima na dan 31. 12. 2024 glavino primernih lastnih virov sredstev uvrščenih v prvi razred in med postavkami primernih lastnih virov sredstev nima pomožnih lastnih virov sredstev 43. V drugi razred skupina razvršča podrejene obveznosti oziroma podrejeni dolg, ki ga je Sava Re izdala v letu 2019, v tretji razred pa ima skupina razvrščene podrejene obveznosti oziroma podrejeni dolg, ki ga je Sava Re izdala v letu 2024. Glede na zakonske omejitve skupina lahko za pokrivanje SCR upošteva lastne vire sredstev tretjega kakovostnega razreda le v višini 15 % SCR, vendar ta omejitev ni dosežena, zato skupina za pokrivanje SCR skupine lahko upošteva vse lastne vire sredstev tretjega kakovostnega razreda.

Med primernimi lastnimi viri sredstev skupine za pokrivanje MCR skupine je skupina glede na zakonske omejitve upoštevala podrejene obveznosti, ki so razvrščene v drugi kakovostni razred, le v višini 20 % MCR skupine, lastni viri sredstev skupine v tretjem kakovostnem razredu pa niso primerni za pokrivanje MCR skupine.

V okviru izkazanih primernih lastnih virov sredstev skupina ne izkazuje postavk, za katere bi veljale prehodne ureditve zakonodaje.

Obvladujoča družba je ocenila razpoložljivost primernih lastnih virov sredstev povezanih podjetij na ravni skupine, kot to predvideva prva točka 330. člena Delegirane uredbe, in ni ugotovila, da bi za postavke lastnih virov sredstev veljale pravne ali regulativne ovire, ki bi omejevale sposobnosti teh postavk za kritje vseh vrst izgub v skupini oziroma omejevale možnosti prenosa sredstev na drugo družbo v skupini. Prav tako ni ugotovila, da bi obstajala časovna omejitev dajanja lastnih virov sredstev na razpolago za kritje SCR skupine. Odvisne in pridružene družbe v skupini prav tako nimajo postavk lastnih virov sredstev iz tretje točke 330. člena Delegirane uredbe. Edina postavka nerazpoložljivih

⁴² Razred 2 in razred 3 lahko skupaj znašata največ 50 % SCR.

⁴³ V nadaljevanju dokumenta se izraz primerni lastni viri sredstev skupine nanaša na primerne lastne vire sredstev skupine, namenjene za pokrivanje SCR, razen če ni navedeno drugače.

lastnih virov sredstev skupine so tako manjšinski deleži v odvisnih družbah – zavarovalnicah, ki presegajo prispevek odvisne družbe k SCR, izračunanemu na podlagi konsolidiranih podatkov zavarovalniških družb v skupini, in sicer na dan 31. 12. 2024 v višini 326 tisoč EUR (31. 12. 2023: 318 tisoč EUR).

E.2 Zahtevani solventnostni kapital in zahtevani minimalni kapital

E.2.1 Zahtevani solventnostni kapital skupine (SCR skupine)

Skupina SCR skupine in MCR skupine izračunava v skladu s standardno formulo Solventnosti II. Za izračun solventnosti uporabljamo metodo računovodske konsolidacije (prva metoda v skladu s 377. členom ZZavar-1).

SCR, izračunan na podlagi konsolidiranih podatkov zavarovalnih družb v skupini (v nadaljevanju konsolidirani SCR na ravni skupine), se izračuna tako, da se zahtevanemu osnovnemu solventnostnemu kapitalu prištejejo prilagoditve zaradi absorpcijske zmožnosti zavarovalno-tehničnih rezervacij in odloženih davkov ter kapitalska zahteva za operativno tveganje. V skladu s 336. členom Delegirane uredbe se SCR skupine izračuna kot vsota konsolidiranega SCR na ravni skupine, kapitalskih zahtev za druge finančne sektorje, izračunane v skladu z ustreznimi sektorskimi predpisi, ter kapitalskih zahtev za preostala podjetja v skupini.

V naslednji preglednici so prikazani posamezni moduli tveganj ter ostali gradniki SCR skupine, primerni lastni viri sredstev skupine in solventnostni količnik skupine.

v tisoč EUR	31. 12. 2024	31. 12. 2023
(7) SCR skupine (= (4) + (5) + (6))	370.245	337.171
(6) Kapitalske zahteve za druge finančne sektorje	8.421	7.919
(5) Kapitalske zahteve za preostala podjetja	7.764	7.146
(4) SCR, izračunan na podlagi konsolidiranih podatkov družb, ki se v skladu s Solventnostjo II konsolidirajo44 (= (1) + (2) + (3))	354.060	322.106
(3) Prilagoditev zaradi absorpcijske zmožnosti zavarovalno-tehničnih rezervacij in odloženih davkov	-9.370	-5.481
(2) Operativno tveganje	28.371	24.414
(1) Zahtevani osnovni solventnostni kapital	335.060	303.173
Vpliv diverzifikacije tveganj	-147.550	-140.508
Vsota posameznih tveganj	482.609	443.681
Tržno tveganje	120.606	119.568
Tveganje neplačila nasprotne stranke	18.956	20.844
Tveganje življenjskih zavarovanj	46.374	44.598
Tveganje zdravstvenih zavarovanj	41.714	39.803
Tveganje premoženjskih zavarovanj	254.959	218.869
(A) Primerni lastni viri sredstev (brez drugih finančnih sektorjev)	753.883	632.281
(B) Primerni lastni viri sredstev v drugih finančnih sektorjih	15.134	13.028
(C) Primerni lastni viri sredstev za pokrivanje SCR skupine	769.017	645.309
Solventnostni količnik skupine (= (C) / (7))	208 %	191 %

Zahtevani solventnostni kapital skupine (SCR skupine)

Največji delež SCR skupine na dan 31. 12. 2024 tako kot na dan 31. 12. 2023 izvira iz tveganja premoženjskih zavarovanj, ki se je glede na 31. 12. 2023 povečalo predvsem zaradi rasti portfelja, premijskih stopenj in škodne inflacije. Drugo največje tveganje skupine predstavlja tržno tveganje, ki se je v letu 2024 nekoliko povečalo glede na leto 2023. Podrobnosti sprememb posameznega modula so navedene v razdelku C Profil tveganj skupine.

Skupina ne uporablja poenostavitev iz členov 88–112 Delegirane uredbe. Prav tako za izračun SCR skupina ne uporablja parametrov, specifičnih za posamezno podjetje.

⁴⁴ V skladu s Solventnostjo II se konsolidirajo zavarovalne družbe in družbe za pomožne storitve.

Skupina je na dan 31. 12. 2024 upoštevala prilagoditev SCR za odložene davke v višini 9,0 milijona EUR (31. 12. 2023: 5,0 milijona EUR). Prilagoditev zaradi absorpcijske zmožnosti odloženih davkov izračunavamo v skladu z Delegiramo uredbo in 23. členom Sklepa o pogojih in načinu pokrivanja izgub z zmanjševanjem zavarovalno-tehničnih rezervacij in odloženih davkov. Prilagoditve so na ravni posamezne družbe v skupini oblikovane v višini najvišje možne prilagoditve za absorpcijske zmožnosti odloženih davkov, ki jo lahko upoštevamo brez dokazovanja, to je do višine neto obveznosti za odložene davke v SII-bilanci stanja.

Skupina pri izračunu modula tveganja katastrof sprejme nekatere potrebne predpostavke o scenarijih, na podlagi katerih nato izračunamo vpliv pozavarovalnega programa.

Na naslednjem grafu so prikazani posamezni moduli tveganja standardne formule, SCR skupine in primerni lastni viri sredstev skupine na dan 31. 12. 2024.

Zahtevani solventnostni kapital po modulih tveganj na dan 31. 12. 2024 (v milijonih EUR)

Kot lahko vidimo iz grafa, je stanje primernih lastnih virov sredstev skupine znatno višje od SCR skupine, kar potrjuje tudi visok solventnostni količnik skupine, ki je na dan 31. 12. 2024 znašal 208 % (31. 12. 2023: 191 %).

V strategiji prevzemanja tveganj Zavarovalne skupine Sava je eno od glavnih meril pripravljenosti za prevzem tveganj višina solventnostnega količnika. V skladu s politiko upravljanja kapitala skupina na daljši rok zasleduje kapitaliziranost, določeno v strategiji prevzemanja tveganj. Poleg tega zaradi zagotavljanja želene bonitetne ocene v skladu s strategijo prevzemanja tveganj vzdržuje raven kapitala, ki ni nižja od kapitala, potrebnega za bonitetno oceno v območju A. Hkrati mora razpolagati z zadostno višino primernih lastnih virov sredstev, da lahko pokrije morebitne kapitalske potrebe odvisnih družb, če se v kateri izmed njih uresniči večji scenarij. S tem namenom je določen varnostni presežek primernih lastnih virov sredstev nad zakonsko zahtevanimi. Sprejemljiva meja solventnostnega količnika v skladu s strategijo prevzemanja tveganj za obdobje 2023–2027 je 150 %, optimalna kapitaliziranost pa je določena v višini solventnostnega količnika med 170 % in 210 %. Iz tega izhaja, da je na dan 31. 12. 2024 skupina tudi glede na notranja merila dobro kapitalizirana.

V decembru 2024 so bile potrjene tudi finančne projekcije in izračun primernih lastnih virov sredstev skupine, SCR skupine in solventnostnega količnika skupine za naslednje triletno obdobje. Višina solventnostnega količnika skupine je v naslednjem triletnem obdobju načrtovana na ravni, ki je skladna s strategijo prevzemanja tveganj.

Skladnost solventnostnega količnika skupine s strategijo prevzemanja tveganj

E.2.2 Zahtevani minimalni solventnostni kapital (MCR)

Zavarovalna skupina Sava izračunava MCR skupine kot vsoto MCR obvladujoče družbe in MCR odvisnih družb, ki so zavarovalnice, pri čemer za zavarovalnice s sedežem zunaj EU upošteva lokalne kapitalske zahteve.

Vhodni podatki za izračun MCR skupine

v tisoč EUR	31. 12. 2024	31. 12. 2023
Sava Re	64.503	56.482
Zavarovalnica Sava	72.398	66.840
Zavarovalnica Vita	11.338	10.534
Sava neživotno osiguranje (SRB)	6.732	4.771
Sava životno osiguranje (SRB)	3.202	3.194
Sava osiguruvanje (MKD)	3.315	3.316
Sava osiguranje (MNE)	3.570	3.074
Illyria	4.589	4.022
Illyria Life	3.200	3.200
MCR skupine	172.846	155.432

MCR količnik skupine

v tisoč EUR	31. 12. 2024	31. 12. 2023
Minimalni zahtevani kapital (MCR) skupine	172.846	155.432
Primerni lastni viri sredstev za pokrivanje MCR skupine	673.475	604.664
Od tega prvi razred	638.906	573.578
Od tega drugi razred	34.569	31.086
Od tega tretji razred	-	-
MCR količnik skupine	390 %	389 %

Primerni lastni viri sredstev skupine za pokrivanje MCR v višini 673,5 milijona EUR (31. 12. 2023: 604,6 milijona EUR) znatno presegajo MCR skupine v višini 172,8 milijona EUR (31. 12. 2023: 155,4 milijona EUR).

E.3 Uporaba podmodula tveganja lastniških vrednostnih papirjev, temelječega na trajanju, pri izračunu zahtevanega solventnostnega kapitala

Pri izračunu zahtevanega solventnostnega kapitala skupina ne uporablja podmodula tveganja lastniških vrednostnih papirjev, temelječega na trajanju.

E.4 Razlika med standardno formulo in kakršnim koli uporabljenim notranjim modelom

Družba za izračunavanje kapitalske ustreznosti ne uporablja notranjega modela.

E.5 Neskladnost z zahtevanim minimalnim kapitalom in neskladnost z zahtevanim solventnostnim kapitalom

Skupina je na dan 31. 12. 2024 skladna z zakonodajo, saj izkazuje visok solventnostni količnik, ki je znatno višji od zahtevanih 100 %. Prav tako ima skupina na dan 31. 12. 2024 visok presežek primernih lastnih virov sredstev nad zahtevanim minimalnim kapitalom.

Iz opravljenih projekcij zahtevanega solventnostnega kapitala in primernih lastnih virov sredstev ter na podlagi tveganj, ki jih je mogoče predvideti v času priprave tega dokumenta, ocenjujemo, da bo solventnosti količnik skupine v obdobju triletnih projekcij višji od 100 %, kot zahteva zakonodajni okvir. Zato skupina ne pričakuje dodatnih dejanj oziroma ukrepov v smislu izpolnjevanja kapitalskih zahtev.

E.6 Druge informacije

Skupina v zvezi z upravljanjem kapitala nima drugih pomembnih informacij.

Priloga A – Slovar izbranih strokovnih izrazov in načinov izračuna

Slovenski izraz	Angleški izraz	Pomen
Analiza občutljivosti	Sensitivity analysis	Analiza občutljivosti se nanaša na spremembo posameznega parametra, ki vpliva na vrednost sredstev, obveznosti in/ali lastnih virov sredstev družbe oziroma skupine, ter na ugotavljanje učinka teh sprememb na njihovo vrednost.
CAPM	Capital asset pricing model	Model, ki opisuje odnos med tveganjem in pričakovanim donosom sredstev.
EPIFP	Expected profit included in future premiums	Prihodnji pričakovani dobički vključeni v prihodnje premije.
Fizična tveganja podnebnih sprememb	Physical risks of climate change	Tveganja, ki se pojavijo zaradi fizičnih učinkov podnebnih sprememb. Vključujejo pereča fizična tveganja, ki se pojavijo zaradi vremenskih dogodkov in negativno vplivajo na poslovanje in kronična fizična tveganja, ki se pojavijo zaradi dolgoročnih podnebnih sprememb in negativno vplivajo na poslovanje družbe.
FOS	Freedom of service	Posli, ki so sklenjeni na podlagi načela svobode opravljanja storitev.
FVTPL	Financial instruments at fair value through profit or loss	Finančni instrumenti, izmerjeni po pošteni vrednosti prek poslovnega izida.
IKT	Information and communication technology (ICT)	Informacijsko-komunikacijska tehnologija
Kakovostni razredi kapitala	Tiers of capital	Postavke lastnih virov sredstev se na podlagi meril (npr. trajanje, ali gre za osnovni ali pomožni lastni vir sredstev) razvrstijo v tri razrede.
Kombinirani količnik	Combined ratio	Seštevek škodnega in stroškovnega količnika. Količnik za skupino je izračunan za poslovna odseka pozavarovanje in premoženjska zavarovanja Pri prehodu na MSRP 17 je skupina ostala pri obstoječi neto/neto metodologiji za izračun kombiniranega količnika. Med letom 2023 se je skupina skladno s pristopom drugih primerljivih zavarovalnic odločila za spremembo metodologije na neto/bruto izračun kombiniranega količnika, ki tudi sledi logiki prikaza izkaza poslovnega izida po MSRP 17. Spremenjena metodologija je bila prvič uporabljena v letnem poročilu za leto 2023. Po novi metodologiji se strošek pozavarovanja v neto znesku upošteva v števcu, v imenovalec pa se vključijo zavarovalni prihodki brez odštetega dela, ki je prenesen v pozavarovanje. Na ta način se kombinirani količnik za malenkost poslabša, je pa za realno primerjavo ustrezno preračunan tudi kombinirani količnik za predhodno leto.
Kosmate premije	Gross premiums written	Premije, ki so obračunane po vseh policah, sklenjenih in obnovljenih v danem obdobju, ne glede na to, ali so bile zaslužene ali ne.
Lastna ocena tveganj in solventnosti – ORSA	Own risk and solvency assessment – ORSA	Lastna ocena tveganj, povezanih s poslovnim in strateškim načrtom družbe oziroma skupine, ter ocena ustreznosti lastnih virov sredstev za pokrivanje tveganj.
Meje dovoljenega tveganja	Risk tolerance limits	Meje za posamezne kategorije tveganj, vključene v profil tveganj družbe oziroma skupine, in meje za mere tveganj, ki se spremljajo pri vsakodnevnem upravljanju tveganj. Določijo se enkrat letno in v skladu s pripravljenostjo za prevzem tveganj, določeno v strategiji prevzemanja tveganj, temeljiti pa morajo na analizah občutljivosti, stresnih testih in scenarijih ali strokovni presoji.

Slovenski izraz	Angleški izraz	Pomen
Modificirano trajanje	Modified duration	Modificirano trajanje meri občutljivost portfelja na vzporedne premike na krivulji obrestnih mer. Sprememba obrestnih mer za +/-1 % ima na portfelj aproksimativno vpliv -/+MD %.
MSRP	IFRS	Mednarodni standardi računovodskega poročanja. V Evropski uniji poenotena zbirka predpisov, ki ureja računovodsko evidentiranje poslovanja.
MSRP rezervacije	IFRS provisions	Obveznosti in sredstva iz zavarovalnih in pozavarovalnih pogodb, izračunane v skladu z MSRP.
Načrt neprekinjenega delovanja	Business continuity procedures	Dokument, ki vključuje postopke zagotavljanja neprekinjenega delovanja ključnih delovnih procesov in sistemov. Krizni načrt je sestavni del načrta neprekinjenega poslovanja ter določa tehnične in organizacijske ukrepe za ponovno vzpostavitev delovanja in zmanjšanja posledic hudih motenj poslovanja.
Nastajajoča tveganja	Emerging risk	Nova ali že zaznana tveganja, ki se pojavijo v novih oziroma neznanih okoliščinah in katerih vpliv ni v celoti znan.
NSLT zdravstvena zavarovanja	NSLT health business	Zdravstvena zavarovanja, ki se izvajajo na podobnih osnovah kot premoženjska zavarovanja.
SLT zdravstvena zavarovanja	SLT health insurance	Zdravstvena zavarovanja, ki se izvajajo na podobnih osnovah kot življenjska zavarovanja.
Največja verjetna škoda – PML	Probable maximum loss – PML	To je maksimalni znesek škode, ki po oceni zavarovalnice lahko nastane na zavarovanem riziku v enem škodnem dogodku. Običajno je izražen v odstotku od zavarovalne vsote, v skrajnem primeru je enak celotni zavarovalni vsoti (PML predstavlja v tem primeru 100 odstotkov zavarovalne vsote).
Operativni limiti	Operational limits	Na podlagi izraženih mej dovoljenega tveganja se postavijo operativne omejitve za posamezna področja: na primer meje pri sklepanju zavarovanj ali naložbene meje, ki jih zaposleni prve obrambne linije uporabljajo pri vsakodnevnem upravljanju tveganj in omogočajo, da družba oziroma skupina ostane znotraj pripravljenosti za prevzem tveganj.
Osnovni zahtevani solventnostni kapital – BSCR	Basic solvency capital requirement – BSCR	Osnovni zahtevani solventnostni kapital po standardni formuli je znesek, ki temelji na zakonsko predpisanem izračunu teh tveganj: tveganje premoženjskih zavarovanj, tveganje življenjskih zavarovanj, tveganje zdravstvenih zavarovanj, tržno tveganje in tveganje neplačila nasprotne stranke.
Parametri, specifični za posamezno podjetje – USP	Undertaking-specific parameters – USP	V okviru standardne formule lahko (po)zavarovalnice standardne odklone za tveganje premije in rezervacije premoženjskih in NSLT zdravstvenih zavarovanj nadomestijo s parametri, specifičnimi za (po)zavarovalnico, v skladu s členom 218 Delegirane uredbe (EU) 2015/35.
Poročilo o solventnosti in finančnem položaju – PSFP	Solvency and financial condition report – SFCR	Zavarovalnice in pozavarovalnice najmanj enkrat letno javno objavijo poročilo o solventnosti in finančnem položaju. Poročilo vsebuje opis poslov in delovanja družbe, sistema upravljanja, profila tveganj, vrednotenja za namene Solventnosti II, strukture in kakovosti lastnih virov ter znesek zahtevanega in minimalnega solventnostnega kapitala družbe.
Prilagoditev zaradi absorpcijske zmožnosti zavarovalno tehničnih rezervacij in odloženih davkov – TP in DT	Adjustment for loss absorbing capacity of technical provisions and deferred taxes – TP and DT adjustment	Struktura kapitalske zahteve po standardni formuli vključuje tudi prilagoditev zaradi absorpcijske zmožnosti zavarovalno-tehničnih rezervacij in odloženih davkov. Prilagoditev odraža morebitno kompenzacijo nepričakovanih izgub z zmanjšanjem tehničnih provizij ali odloženih davkov oziroma kombinacije obeh. Prilagoditev upošteva učinek zmanjšanja tveganj zaradi prihodnjih diskrecijskih upravičenj (po)zavarovalnih pogodb, saj lahko (po)zavarovalne družbe upoštevajo, da se zmanjšanje teh upravičenj lahko uporabi za pokrivanje možnih nepričakovanih izgub.
Primerni lastni viri sredstev	Eligible own funds	Lastni viri sredstev, primerni za pokrivanje zahtevanega solventnostnega kapitala.

Slovenski izraz	Angleški izraz	Pomen
Pripravljenost za prevzem tveganj	Risk appetite	Stopnja tveganja, ki jo je družba oziroma skupina pripravljena prevzeti v skladu s svojimi strateškimi cilji.
Profil tveganj	Risk profile	Vsa tveganja, ki jim je družba oziroma skupina izpostavljena, in količinska opredelitev te izpostavljenosti za vse kategorije tveganj.
SSP scenarij45	Shared Socioeconomic Pathways	Različni poteki vsebnosti in izpustov toplogrednih plinov.
Register tveganj	Risk Register	Seznam vseh prepoznanih tveganj, ki ga družba oziroma skupina vodi in redno posodablja.
Scenarij	Scenario	Scenarij se nanaša na ugotavljanje učinka hkratne spremembe več parametrov, na primer istočasne spremembe v različnih skupinah tveganj, ki vplivajo na zavarovalne posle, vrednosti finančnih naložb in spremembo obrestnih mer.
Sedanja vrednost	Present value	Vrednost prihodnjih denarnih tokov, preračunana na današnji dan. Pri tem uporabimo diskontiranje.
Sistem upravljanja tveganj	Risk management system	Sistem upravljanja tveganj je skupek vseh ukrepov, ki jih sprejme družba oziroma skupina za upravljanje (tj. prepoznavanje, spremljanje, merjenje, upravljanje, poročanje) pomembnih tveganj, izhajajočih iz njene dejavnosti in zunanjega okolja, zato da čimbolj izboljša izpolnjevanje strateških ciljev in čimbolj omeji možnost izgube lastnih virov sredstev.
Solventnostni količnik	Solvency ratio	Količnik primernih lastnih virov sredstev in zahtevanega solventnostnega kapitala, ki predstavlja kapitalsko ustreznost družbe oziroma skupine skladno z načeli Solventnosti II. Količnik, ki presega 100 odstotkov, kaže, da ima družba oziroma skupina dovolj virov za kritje zahtevanega solventnostnega kapitala.
Standardna formula	Standard formula	Niz izračunov, ki so določeni s predpisi Solventnost II in se uporabljajo za določitev zahtevanega solventnostnega kapitala.
Stresni test	Stress test	Stresni test se nanaša na spremembo posameznega ali več parametrov zaradi možnega prihodnjega finančnega dogodka, kar vpliva na vrednost sredstev, obveznosti in/ali lastnih virov sredstev družbe oziroma skupine, ter na ugotavljanje učinka teh sprememb na njihovo vrednost.
Tržna vrednost	Market value	Vrednost, po kateri se sredstva oziroma obveznosti vrednotijo z zneskom, po katerem bi se sredstvo izmenjalo oziroma obveznosti prenesle/poravnale med dobro obveščenima strankama s pravico razpolaganja v strogo poslovnem odnosu. Zneski temeljijo na cenah aktivnih in likvidnih trgov, ki so podjetju na voljo in se običajno uporabljajo.
Tveganja prehoda podnebnih sprememb	Transition risk of climate change	Tveganja prehoda so tveganja, ki se pojavijo pri prehodu na nizkoogljično in na klimatske spremembe odporno gospodarstvo. Tovrstna tveganja vključujejo tveganja novih pravil, zahtev in usmeritev, pravna tveganja, tveganja tehnologije, tržna tveganja in tveganja ugleda.
Vrednost enote premoženja – VEP	Unit value	Vrednost enote premoženja ali vrednost točke nam pove, koliko je vredna posamezna enota premoženja podsklada krovnega sklada, in se redno objavlja.
Zahtevani minimalni kapital – MCR	Minimum capital requirement – MCR	Zahtevani minimalni kapital je enak znesku lastnih virov sredstev, pod katerim bi bili zavarovalci, zavarovanci ali drugi upravičenci zavarovalnih pogodb izpostavljeni nesprejemljivi stopnji tveganja, če se zavarovalnici dovoli nadaljnje poslovanje.
Zahtevani solventnostni kapital – SCR	Solvency capital requirement – SCR	Zahtevani solventnostni kapital je znesek, ki temelji na zakonsko predpisanem izračunu vseh merljivih tveganj, vključujoč tveganje premoženjskih zavarovanj, tveganje življenjskih zavarovanj, tveganje zdravstvenih zavarovanj, tržno tveganje, tveganje neplačila nasprotne stranke in operativno tveganje.
Zavarovalno-tehnične rezervacije – ZTR	Technical provisions	Rezervacije izračunane v skladu z zakonodajo Solventnost 2 (najboljša ocena rezervacij).

⁴⁵ SSP scenariji so definirani s strani Medvladnega odbora za podnebne spremembe (IPCC) in so nadgradnja predhodnih RCP (angl. Representative Concentration Pathways) scenarijev. Definicija scenarijev je na voljo na povezavi https://www.ipcc.ch/report/ar6/syr/downloads/report/IPCC_AR6_SYR_LongerReport.pdf

Priloga B – Kvantitativni obrazci

S.32.01.22 Podjetja v okviru skupine S.02.01.02 Bilanca stanja S.05.01.02 Premije, škode in odhodki po vrstah poslovanja S.05.02.04 Premije, škode in odhodki po državah S.23.01.22 Lastna sredstva S.25.01.22 Zahtevani solventnostni kapital – za podjetja, ki uporabljajo standardno formulo Vsi zneski v kvantitativnih obrazcih so v tisoč EUR.

S.32.01.22 Podjetja v okviru skupine

							Merila vpliva						Vključenost v okvir nadzora skupine		Izračun solventnosti na ravni skupine
Država	Identifika cijska koda podjetja	Zakonito ime podjetja	Vrsta podjetja	Pravna oblika	Kategorija (vzajemno/ ne vzajemno)	Nadzorni organ	% deleža v kapitalu	% ki se uporablja za pripravo konsolidiranih računovodskih izkazov	% glasovalnih pravic	Druga merila	Raven vpliva	Sorazmerni delež, ki se uporablja za izračun solventnosti na ravni skupine	DA/NE	Datum odločitve, če se uporablja člen 214	Uporabljena metoda in, pri metodi 1, obravnava podjetja
C0010	C0020	C0040	C0050	C0060	C0070	C0080	C0180	C0190	C0200	C0210	C0220	C0230	C0240	C0250	C0260
SI	LEI/213800K2LJ7JKL6CU689	Sava pokojninska družba, d.d.	9	d.d.	2	Agencija za zavarovalni nadzor	100,0 %	100,0 %	100,0 %		prevladujoč	100,0 %	DA		M1: sektorski predpisi
SI	LEI/48510000OGX4W2DFYV52	ZAVAROVALNICA SAVA, zavarovalna družba, d.d.	4	d.d.	2	Agencija za zavarovalni nadzor	100,0 %	100,0 %	100,0 %		prevladujoč	100,0 %	DA		M1: polna konsolidacija
SI	LEI/549300P6F1BDSFSW5T72	Pozavarovalnica Sava d.d., Ljubljana	3	d.d.	2	Agencija za zavarovalni nadzor					prevladujoč	100,0 %	DA		M1: polna konsolidacija
ME	SC/02303388	Sava osiguranje a.d., Podgorica	2	d.d.	2	Agencija za nadzor osiguranja Crna Gora	100,0 %	100,0 %	100,0 %		prevladujoč	100,0 %	DA		M1: polna konsolidacija
ME	SC/02806380	Sava Car d.o.o., Podgorica	10	d.o.o.	2	Ministarstvo unutrašnjih poslova	100,0 %	100,0 %	100,0 %		prevladujoč	100,0 %	DA		M1: polna konsolidacija
ME	SC/02699893	DRUŠTVO ZA ZASTUPANJE U OSIGURANJU "SAVA AGENT" D.O.O. - Podgorica	10	d.o.o.	2	Agencija za nadzor osiguranja Crna Gora	100,0 %	100,0 %	100,0 %		prevladujoč	100,0 %	DA		M1: polna konsolidacija
RS	SC/17407813	SAVA NEŽIVOTNO OSIGURANJE A.D.O. BEOGRAD	2	d.d.	2	Narodna banka Srbije	100,0 %	100,0 %	100,0 %		prevladujoč	100,0 %	DA		M1: polna konsolidacija
RS	SC/20482443	Sava životno osiguranje a.d., Beograd	1	d.d.	2	Narodna banka Srbije	100,0 %	100,0 %	100,0 %		prevladujoč	100,0 %	DA		M1: polna konsolidacija

							Merila vpliva						Vključenost v okvir nadzora skupine		Izračun solventnosti na ravni skupine
Država	Identifika cijska koda podjetja	Zakonito ime podjetja	Vrsta podjetja	Pravna oblika	Kategorija (vzajemno/ ne vzajemno)	Nadzorni organ	% deleža v kapitalu	% ki se uporablja za pripravo konsolidiranih računovodskih izkazov	% glasovalnih pravic	Druga merila	Raven vpliva	Sorazmerni delež, ki se uporablja za izračun solventnosti na ravni skupine	DA/NE	Datum odločitve, če se uporablja člen 214	Uporabljena metoda in, pri metodi 1, obravnava podjetja
C0010	C0020	C0040	C0050	C0060	C0070	C0080	C0180	C0190	C0200	C0210	C0220	C0230	C0240	C0250	C0260
SI	SC/2154170000	ZS Svetovanje, storitve zavarovalnega zastopanja, d.o.o.	10	d.o.o.	2	Agencija za zavarovalni nadzor	100,0 %	100,0 %	100,0 %		prevladujoč	100,0 %	DA		M1: polna konsolidacija
MK	SC/4778529	Sava osiguruvanje a.d., Skopje	2	d.d.	2	Agencija za supervizija na osiguruvanje na Republika Makedonija	93,9 %	100,0 %	93,9 %		prevladujoč	100,0 %	DA		M1: polna konsolidacija
SI	SC/5822416000	SAVA INFOND d.o.o.	8	d.o.o.	2	Agencija za trg vrednostnih papirjev	100,0 %	100,0 %	100,0 %		prevladujoč	100,0 %	DA		M1: sektorski predpisi
SI	SC/5946948000	TBS TEAM 24 d.o.o.	10	d.o.o.	2		90,0 %	100,0 %	90,0 %		prevladujoč	100,0 %	DA		M1: polna konsolidacija
MK	SC/5989434	SAVA PENZISKO DRUSTVO AD Skopje	9	d.d.	2	Agencijata za supervizija na kapitalno finansirano penzisko osiguruvanje MAPAS	100,0 %	100,0 %	100,0 %		prevladujoč	100,0 %	DA		M1: prilagojena kapitalska metoda
SI	SC/6149065000	ASISTIM, klicni center, storitvene dejavnosti in vrednotenje, d.o.o.	10	d.o.o.	2	Agencija za zavarovalni nadzor	100,0 %	100,0 %	100,0 %		prevladujoč	100,0 %	DA		M1: polna konsolidacija
MK	SC/7005350	Sava Station dooel Skopje	10	d.o.o.	2	Ministerstvo za vnatrešni raboti na	93,9 %	100,0 %	93,9 %		prevladujoč	100,0 %	DA		M1: polna konsolidacija

								Merila vpliva					Vključenost v okvir nadzora skupine		Izračun solventnosti na ravni skupine
Država	Identifika cijska koda podjetja	Zakonito ime podjetja	Vrsta podjetja	Pravna oblika	Kategorija (vzajemno/ ne vzajemno)	Nadzorni organ	% deleža v kapitalu	% ki se uporablja za pripravo konsolidiranih računovodskih izkazov	% glasovalnih pravic	Druga merila	Raven vpliva	Sorazmerni delež, ki se uporablja za izračun solventnosti na ravni skupine	DA/NE	Datum odločitve, če se uporablja člen 214	Uporabljena metoda in, pri metodi 1, obravnava podjetja
C0010	C0020	C0040	C0050	C0060	C0070	C0080	C0180	C0190	C0200	C0210	C0220	C0230	C0240	C0250	C0260
						Republika Makedonija
XK	SC/810483769	Illyria s.h.a., Prishtine	2	d.d.	2	Centralna banka Kosova	100,0 %	100,0 %	100,0 %		prevladujoč	100,0 %	DA		M1: polna konsolidacija
XK	SC/810793837	Illyria Life s.h.a., Pristina	1	d.d.	2	Centralna banka Kosova	100,0 %	100,0 %	100,0 %		prevladujoč	100,0 %	DA		M1: polna konsolidacija
SI	SC/5690366000	Diagnostični center Bled d.o.o.	10	d.o.o.	2		40,1 %	50,0 %	50,0 %		pomemben	50,0 %	DA		M1: prilagojena kapitalska metoda
SI	LEI/485100004VOFFO18DD84	Življenjska zavarovalnica Vita d.d. Ljubljana	1	d.d.	2	Agencija za zavarovalni nadzor	100,0 %	100,0 %	100,0 %		prevladujoč	100,0 %	DA		M1: polna konsolidacija
RS	SC/21822302	PRIVREDNO DRUŠTVO ZA TEHNIČKI PREGLED I REGISTRACIJU SAVA CAR DOO BEOGRAD	10	d.o.o.	2	Ministarstvo unutrašnjih poslova RS	100,0 %	100,0 %	100,0 %		prevladujoč	100,0 %	DA		M1: polna konsolidacija
RS	SC/17077295	PREDUZEĆE ZA PROJEKTOVANJE I INŽENJERING INFORMACIONIH SISTEMA APPLICATION SOFTWARE PARTNER DOO, BEOGRAD - PALILULA	10	d.o.o.	2		100,0 %	100,0 %	100,0 %		prevladujoč	100,0 %	DA		M1: polna konsolidacija
MK	SC/7690088	Društvo za trgovija i uslugi	99	d.o.o.	2		80,0 %	100,0 %	80,0 %		prevladujoč	100,0 %	DA		M1: prilagojena

									Vključenost v Merila vpliva okvir nadzora skupine						Izračun solventnosti na ravni skupine
Država	Identifika cijska koda podjetja	Zakonito ime podjetja	Vrsta podjetja	Pravna oblika	Kategorija (vzajemno/ ne vzajemno)	Nadzorni organ	% deleža v kapitalu	% ki se uporablja za pripravo konsolidiranih računovodskih izkazov	% glasovalnih pravic	Druga merila	Raven vpliva	Sorazmerni delež, ki se uporablja za izračun solventnosti na ravni skupine	DA/NE	Datum odločitve, če se uporablja člen 214	Uporabljena metoda in, pri metodi 1, obravnava podjetja
C0010	C0020	C0040	C0050	C0060	C0070	C0080	C0180	C0190	C0200	C0210	C0220	C0230	C0240	C0250	C0260
		VITA S HOLDING DOO S kopje													kapitalska metoda

Legenda

Celica	Uporabljena kratica	Dolgo ime
	1	zavarovalnica za življenjska zavarovanja
	2	zavarovalnica za neživljenjska zavarovanja
	3	pozavarovalnica
	4	kompozitna zavarovalnica
C0050	8	kreditna institucija, investicijsko podjetje ali finančna institucija
	9	institucija za poklicno pokojninsko zavarovanje
	10	družba za pomožne storitve, kot je opredeljena v členu 1(53) Delegirane uredbe (EU) 2015/35
	99	drugo
	d.o.o.	družba z omejeno odgovornostjo
C0060	d.d.	delniška družba
C0070	2	nevzajemno podjetje
C0260	M1	metoda 1

S.02.01.02 Bilanca stanja

		Vrednost po Solventnosti II
Sredstva		C0010
Dobro ime	R0010
Odloženi stroški pridobitve	R0020
Neopredmetena sredstva	R0030	0
Odložene terjatve za davek	R0040	16.191
Presežek iz naslova pokojninskih shem	R0050	0
Opredmetena osnovna sredstva v posesti za lastno uporabo	R0060	70.790
Naložbe (razen sredstev v posesti v zvezi s pogodbami, vezanimi na indeks ali enoto premoženja)	R0070	1.645.509
Nepremičnine (razen za lastno uporabo)	R0080	29.228
Deleži v povezanih podjetjih, vključno z udeležbami	R0090	50.425
Lastniški vrednostni papirji	R0100	23.465
Lastniški vrednostni papirji, ki kotirajo na borzi	R0110	20.283
Lastniški vrednostni papirji, ki ne kotirajo na borzi	R0120	3.182
Obveznice	R0130	1.422.232
Državne obveznice	R0140	919.710
Podjetniške obveznice	R0150	502.522
Strukturirani vrednostni papirji	R0160	0
Vrednostni papirji, zavarovani s premoženjem	R0170	0
Kolektivni naložbeni podjemi	R0180	89.766
Izvedeni finančni instrumenti	R0190	0
Depoziti, ki niso denarni ustrezniki	R0200	30.393
Druge naložbe	R0210	0
Sredstva v posesti v zvezi s pogodbami, vezanimi na indeks ali enoto premoženja	R0220	706.535
Krediti in hipoteke	R0230	1.731
Posojila, vezana na police	R0240	0
Krediti in hipoteke posameznikom	R0250	0
Drugi krediti in hipoteke	R0260	1.731
Izterljivi zneski iz pozavarovanj iz naslova:	R0270	51.992
neživljenjskih zavarovanj in zdravstvenih zavarovanj, podobnih neživljenjskim	R0280	48.021
neživljenjskih zavarovanj brez zdravstvenih zavarovanj	R0290	47.362
zdravstvenih zavarovanj, podobnih neživljenjskim	R0300	659
življenjskih zavarovanj in zdravstvenih zavarovanj, podobnih življenjskim, razen zdravstvenih zavarovanj in zavarovanj, vezanih na indeks ali enoto premoženja	R0310	4.002
zdravstvenih zavarovanj, podobnih življenjskim	R0320	0
življenjskih zavarovanj, razen zdravstvenih zavarovanj in zavarovanj, vezanih na indeks ali enoto premoženja	R0330	4.002
življenjskih zavarovanj, vezanih na indeks ali enoto premoženja	R0340	-32
Depoziti pri cedentih	R0350	11.779
Terjatve iz naslova zavarovanj in terjatve do posrednikov	R0360	45.943
Terjatve iz naslova pozavarovanj	R0370	490
Terjatve (do kupcev, nepovezane z zavarovanjem)	R0380	13.217
Lastne delnice (v posesti neposredno)	R0390	68.879
Zneski, dolgovani podjetju v zvezi s postavkami lastnih sredstev ali ustanovnim kapitalom, ki je bil vpoklican in še ni vplačan	R0400	0
Denar in denarni ustrezniki	R0410	46.411
Vsa druga sredstva, ki niso prikazana drugje	R0420	1.521
Sredstva skupaj	R0500	2.680.988

POROČILO O SOLVENTNOSTI IN FINANČNEM POLOŽAJU 2024

		Vrednost po
Obveznosti		Solventnosti II C0010
Zavarovalno-tehnične rezervacije – neživljenjska zavarovanja	R0510	684.204
Zavarovalno-tehnične rezervacije – neživljenjska zavarovanja (brez zdravstvenih zavarovanj)	R0520	664.056
Zavarovalno-tehnične rezervacije, izračunane kot celota	R0530	0
Najboljša ocena	R0540	613.457
Marža za tveganje	R0550	50.599
Zavarovalno-tehnične rezervacije – zdravstvena zavarovanja (podobna neživljenjskim)	R0560	20.147
Zavarovalno-tehnične rezervacije, izračunane kot celota	R0570	0
Najboljša ocena	R0580	12.710
Marža za tveganje	R0590	7.437
Zavarovalno-tehnične rezervacije – življenjska zavarovanja (razen zavarovanj, vezanih na indeks ali enoto premoženja)	R0600	366.677
Zavarovalno-tehnične rezervacije – zdravstvena zavarovanja (podobna življenjskim)	R0610	-8.326
Zavarovalno-tehnične rezervacije, izračunane kot celota	R0620	0
Najboljša ocena	R0630	-9.670
Marža za tveganje	R0640	1.344
Zavarovalno-tehnične rezervacije – življenjska zavarovanja (razen zdravstvenih zavarovanj in zavarovanj, vezanih na indeks ali enoto premoženja)	R0650	375.002
Zavarovalno-tehnične rezervacije, izračunane kot celota	R0660	0
Najboljša ocena	R0670	366.143
Marža za tveganje	R0680	8.859
Zavarovalno-tehnične rezervacije – zavarovanja, vezana na indeks ali enoto premoženja	R0690	646.424
Zavarovalno-tehnične rezervacije, izračunane kot celota	R0700	0
Najboljša ocena	R0710	638.108
Marža za tveganje	R0720	8.317
Druge zavarovalno-tehnične rezervacije	R0730	0
Pogojne obveznosti	R0740	0
Rezervacije, razen zavarovalno-tehničnih rezervacij	R0750	8.074
Obveznosti iz naslova pokojninskih shem	R0760	0
Depoziti pozavarovateljev	R0770	0
Odložene obveznosti za davek	R0780	35.826
Izvedeni finančni instrumenti	R0790	0
Zneski, dolgovani kreditnim institucijam	R0800	0
Finančne obveznosti, razen zneskov, dolgovanih kreditnim institucijam	R0810	10.403
Obveznosti iz naslova zavarovanja in obveznosti do posrednikov	R0820	13.822
Obveznosti iz naslova pozavarovanja	R0830	906
Obveznosti (do kupcev, nepovezane z zavarovanjem)	R0840	27.534
Podrejene obveznosti	R0850	114.977
Podrejene obveznosti, ki niso del osnovnih lastnih sredstev	R0860	0
Podrejene obveznosti, ki so del osnovnih lastnih sredstev	R0870	114.977
Vse druge obveznosti, ki niso prikazane drugje	R0880	14.026
Obveznosti skupaj	R0900	1.922.872
Presežek sredstev nad obveznostmi	R1000	758.115

S.05.01.02 Premije, škode in odhodki po vrstah poslovanja

Prvi del preglednice:

		Vrsta poslovanja za: zavarovalne in pozavarovalne obveznosti iz neživljenjskega zavarovanja (neposredni posli in sprejeto proporcionalno pozavarovanje)
		Zavarovanje za stroške zdravljenja	Zavarovanje izpada dohodka	Nezgodno zavarovanje zaposlenih	Zavarovanje avtomobilske odgovornosti	Druga zavarovanja motornih vozil	Pomorsko, letalsko in transportno zavarovanje	Požarno in drugo škodno zavarovanje	Splošno zavarovanje odgovornosti	Kreditno in kavcijsko zavarovanje	Zavarovanje stroškov postopka	Zavarovanje pomoči	Različne finančne izgube
		C0010	C0020	C0030	C0040	C0050	C0060	C0070	C0080	C0090	C0100	C0110	C0120
Obračunane premije
bruto – neposredni posli	R0110	17.942	43.219	0	191.500	222.277	6.417	114.899	25.057	1.075	730	38.625	9.150
bruto – sprejeto proporcionalno pozavarovanje	R0120	122	1.907	0	26	2.714	7.716	54.748	2.435	-49	2	22	86
bruto – sprejeto neproporcionalno pozavarovanje	R0130
delež pozavarovateljev	R0140	789	643	0	2.359	11.277	1.340	33.892	3.023	341	596	11	2.738
neto	R0200	17.275	44.483	0	189.167	213.714	12.793	135.756	24.469	685	136	38.636	6.498
Prihodki od premije
bruto – neposredni posli	R0210	18.148	41.258	0	181.146	208.293	6.124	107.503	22.568	1.523	721	35.627	4.241
bruto – sprejeto proporcionalno pozavarovanje	R0220	100	1.895	0	22	2.574	7.698	54.738	2.429	-47	3	18	97
bruto – sprejeto neproporcionalno pozavarovanje	R0230
delež pozavarovateljev	R0240	968	456	0	2.358	9.725	1.523	32.267	2.772	342	586	10	1.445
neto	R0300	17.281	42.697	0	178.810	201.142	12.299	129.974	22.225	1.134	138	35.635	2.892
Odhodki za škode
bruto – neposredni posli	R0310	13.179	15.083	0	110.089	147.216	3.062	74.751	8.133	-434	6	22.890	-72
bruto – sprejeto proporcionalno pozavarovanje	R0320	2	367	0	95	295	2.995	23.324	2.351	165			691
bruto – sprejeto neproporcionalno pozavarovanje	R0330
delež pozavarovateljev	R0340	753	341	0	6.399	5.048	608	15.615	740	80	84	-1	1.085
neto	R0400	12.427	15.110	0	103.785	142.463	5.448	82.460	9.744	-348	-78	22.891	-465
Odhodki	R0550	5.540	12.104	0	51.443	44.180	3.996	54.608	6.160	488	-46	10.866	1.879
Stanje – drugi zavarovalno tehnični odhodki/prihodki	R1210
Skupaj zavarovalno-tehnični odhodki	R1300

Drugi del preglednice:

		Vrsta poslovanja za: sprejeto neproporcionalno pozavarovanje
		Zdravstveno	Pozavarovanje odgovornosti	Pomorsko, letalsko in transportno	Premoženjsko	Skupaj
		C0130	C0140	C0150	C0160	C0200
Obračunane premije
bruto – neposredni posli	R0110					670.891
bruto – sprejeto proporcionalno pozavarovanje	R0120					69.731
bruto – sprejeto neproporcionalno pozavarovanje	R0130	794	3.474	4.456	48.385	57.110
delež pozavarovateljev	R0140	0	116	1.719	10.687	69.531
neto	R0200	794	3.358	2.737	37.698	728.200
Prihodki od premije
bruto – neposredni posli	R0210					627.152
bruto – sprejeto proporcionalno pozavarovanje	R0220					69.525
bruto – sprejeto neproporcionalno pozavarovanje	R0230	842	3.462	4.489	47.763	56.556
delež pozavarovateljev	R0240	0	116	1.579	10.739	64.885
neto	R0300	842	3.347	2.910	37.024	688.348
Odhodki za škode
bruto – neposredni posli	R0310					393.902
bruto – sprejeto proporcionalno pozavarovanje	R0320					30.286
bruto – sprejeto neproporcionalno pozavarovanje	R0330	214	4.104	2.038	25.186	31.542
delež pozavarovateljev	R0340	0	80		228	31.060
neto	R0400	214	4.024	2.038	24.958	424.671
Odhodki	R0550	51	292	338	2.791	194.691
Stanje – drugi zavarovalno-tehnični odhodki/prihodki	R1210					30.871
Skupaj zavarovalno-tehnični odhodki	R1300					225.562

		Vrsta poslovanja za: obveznosti iz življenjskih zavarovanj							Obveznosti iz življenjskih pozavarovanj
		Zdravstveno zavarovanje	Zavarovanje z udeležbo pri dobičku	Zavarovanje, vezano na indeks ali enoto premoženja	Druga življenjska zavarovanja	Rente, ki izhajajo iz pogodb o neživljenjskem zavarovanju in se nanašajo na obveznosti iz zdravstvenih zavarovanj	Rente, ki izhajajo iz pogodb o neživljenjskem zavarovanju in se nanašajo na zavarovalne obveznosti, ki niso obveznosti iz zdravstvenih zavarovanj	Zdravstveno pozavarovanje	Življenjsko pozavarovanje
Obračunane premije		C0210	C0220	C0230	C0240	C0250	C0260	C0270	C0280	C0300
bruto	R1410	199	24.875	130.437	47.094	0	0	0	0	202.605
delež pozavarovateljev	R1420	0	94	-8	1.282	0	0	0	0	1.368
neto	R1500	199	24.781	130.444	45.812	0	0	0	0	201.236
Prihodki od premije
bruto	R1510	184	24.921	130.439	46.955	0	0	0	0	202.499
delež pozavarovateljev	R1520	0	105	3	1.054	0	0	0	0	1.162
neto	R1600	184	24.816	130.436	45.901	0	0	0	0	201.337
Odhodki za škode
bruto	R1610	20	47.084	65.137	25.724	0	0	0	180	138.145
delež pozavarovateljev	R1620	0	67	0	758	0	0	0	29	853
neto	R1700	20	47.017	65.137	24.966	0	0	0	151	137.291
Odhodki	R1900	28	5.037	13.987	13.670	0	0	0	6	32.727
Stanje – drugi zavarovalno-tehnični odhodki/prihodki	R2510									4.172
Skupaj zavarovalno-tehnični odhodki	R2600									36.899
Skupni znesek odkupov	R2700	0	26.217	45.465	5.012	0	0	0	0	76.693

S.05.02.04 Premije, škode in odhodki po državah

Prvi del preglednice:

		Matična država	Najpomembnejših 5 držav (po znesku bruto obračunanih premij) –	Najpomembnejših 5 in matična država, skupaj
	R0010		Srbija	Severna Makedonija	Črna Gora	Kosovo	Hrvaška
		C0080	C0090	C0090	C0090	C0090	C0090	C0140
Obračunane premije
bruto – neposredni posli	R0110	530.260	51.815	22.237	22.648	19.467	17.548	663.975
bruto – sprejeto proporcionalno pozavarovanje	R0120	3.383	2.833	2	0	2	1.206	7.425
bruto – sprejeto neproporcionalno pozavarovanje	R0130	-76	598	38	0	46	412	1.018
delež pozavarovateljev	R0140	12.543	12.035	659	418	211	331	26.197
neto	R0200	521.024	43.211	21.618	22.231	19.303	18.835	646.221
Prihodki od premije
bruto – neposredni posli	R0210	498.272	43.727	21.350	21.014	19.197	17.363	620.923
bruto – sprejeto proporcionalno pozavarovanje	R0220	3.183	2.776	2	0	2	1.127	7.090
bruto – sprejeto neproporcionalno pozavarovanje	R0230	-75	600	38	0	38	412	1.014
delež pozavarovateljev	R0240	12.254	9.366	658	421	212	343	23.255
neto	R0300	489.126	37.737	20.732	20.593	19.025	18.559	605.772
Odhodki za škode
bruto – neposredni posli	R0310	324.138	24.537	13.831	9.874	11.284	10.237	393.902
bruto – sprejeto proporcionalno pozavarovanje	R0320	593	940	0	2	12	880	2.427
bruto – sprejeto neproporcionalno pozavarovanje	R0330	617	979	0	2	13	917	2.528
delež pozavarovateljev	R0340	23.797	4.749	539	58	3	332	29.478
neto	R0400	301.552	21.707	13.292	9.820	11.307	11.702	369.379
Odhodki	R0550	131.143	16.054	8.306	6.500	5.863	7.439	175.305
Stanje – drugi zavarovalno-tehnični odhodki/prihodki	R1210	27.041	1.385	551	1.079	305	511	30.871
Skupaj zavarovalno-tehnični odhodki	R1300	158.183	17.439	8.857	7.579	6.168	7.950	206.176

Drugi del preglednice:

		Matična država	Najpomembnejših 5 držav (po znesku bruto obračunanih premij) –	Najpomembnejših 5 in matična država, skupaj
	R0010		Srbija	Kosovo	Hrvaška
		C0220	C0230	C0230	C0230	C0280
Obračunane premije
bruto	R1410	187.688	8.100	4.260	2.564	202.612
delež pozavarovateljev	R1420	1.163	205	0	0	1.368
neto	R1500	186.525	7.895	4.260	2.564	201.243
Prihodki od premije
bruto	R1510	187.633	8.269	4.147	2.457	202.506
delež pozavarovateljev	R1520	961	201	0	0	1.162
neto	R1600	186.672	8.068	4.147	2.457	201.344
Odhodki za škode
bruto	R1610	131.782	3.906	1.047	1.409	138.145
delež pozavarovateljev	R1620	806	47	0	0	853
neto	R1700	130.976	3.859	1.047	1.409	137.291
Odhodki	R1900	28.336	2.288	1.358	748	32.730
Stanje – drugi zavarovalno-tehnični odhodki/prihodki	R2510	3.482	381	149	159	4.172
Skupaj zavarovalno-tehnični odhodki	R2600	31.818	2.668	1.507	908	36.901

156

S.23.01.22 Lastna sredstva

			Stopnja 1 -	Stopnja 1 -		Stopnja
		Skupaj	neomejene postavke	omejene	Stopnja 2	3
		C0010	C0020	postavke C0030	C0040	C0050
Osnovna lastna sredstva pred odbitkom za
udeležbe v drugih subjektih finančnega
sektorja
Navadne delnice (skupaj z lastnimi delnicami)	R0010	71.856	71.856		0
Nerazpoložljiv vpoklican, a nevplačan navadni lastniški kapital na ravni skupine	R0020	0	0		0
Vplačani presežek kapitala v zvezi z navadnimi delnicami	R0030	42.491	42.491		0
Ustanovni kapital, prispevki članov ali enakovredna postavka osnovnih lastnih sredstev družb za vzajemno zavarovanje ali družb, ki delujejo po načelu vzajemnosti	R0040	0	0		0
Sredstva na podrejenih računih članov družbe za vzajemno zavarovanje	R0050	0		0	0	0
Nerazpoložljiva sredstva na podrejenih računih članov družbe za vzajemno zavarovanje na ravni skupine	R0060	0		0	0	0
Presežek sredstev	R0070	0	0
Nerazpoložljiva presežna sredstva na ravni skupine	R0080	0	0
Prednostne delnice	R0090	0		0	0	0
Nerazpoložljive prednostne delnice na ravni skupine	R0100	0		0	0	0
Vplačani presežek kapitala v zvezi s prednostnimi delnicami	R0110	0		0	0	0
Nerazpoložljivi vplačani presežek kapitala v zvezi s prednostnimi delnicami na ravni skupine	R0120	0		0	0	0
Uskladitvene rezerve	R0130	539.404	539.404
Podrejene obveznosti	R0140	114.977		0	65.147	49.830
Nerazpoložljive podrejene obveznosti na ravni skupine	R0150	0		0	0	0
Znesek neto odloženih terjatev za davek	R0160	0				0
Znesek neto odloženih terjatev za davek, ki ni razpoložljiv na ravni skupine	R0170	0				0
Druge postavke, ki jih je nadzorni organ odobril kot osnovna lastna sredstva in ki niso navedene zgoraj	R0180	0	0	0	0	0
Nerazpoložljiva lastna sredstva, povezana s postavkami drugih lastnih sredstev, ki jih je odobril nadzorni organ	R0190	0	0	0	0	0
Manjšinski deleži (če niso sporočeni v okviru specifične postavke lastnih sredstev)	R0200	616	616	0	0	0
Nerazpoložljivi manjšinski deleži na ravni skupine	R0210	326	326	0	0	0
Lastna sredstva iz računovodskih izkazov, ki ne bi smela biti predstavljena v okviru uskladitvenih rezerv in ne izpolnjujejo meril za razvrstitev kot lastna sredstva v skladu s Solventnostjo II
Lastna sredstva iz računovodskih izkazov, ki ne bi smela biti predstavljena v okviru uskladitvenih rezerv in ne izpolnjujejo meril za razvrstitev kot lastna sredstva v skladu s Solventnostjo II	R0220	0
Odbitki
Odbitki za udeležbe v drugih finančnih subjektih, vključno z nereguliranimi subjekti, ki izvajajo finančne dejavnosti	R0230	15.134	15.134	0	0

		Skupaj	Stopnja 1 - neomejene postavke	Stopnja 1 - omejene postavke	Stopnja 2	Stopnja 3
		C0010	C0020	C0030	C0040	C0050
Od tega odbiti v skladu s členom 228 Direktive 2009/138/ES	R0240	0	0	0	0
Odbitki za udeležbe, kadar informacije niso razpoložljive (člen 229)	R0250	0	0	0	0	0
Odbitki za udeležbe, vključene z uporabo
metode odbitkov in združevanja, kadar se uporabi kombinacija metod	R0260	0	0	0	0	0
Nerazpoložljive postavke lastnih sredstev skupaj	R0270	326	326	0	0	0
Odbitki skupaj	R0280	15.461	15.461	0	0	0
Skupna osnovna lastna sredstva po odbitkih	R0290	753.883	638.906	0	65.147	49.830
Pomožna lastna sredstva
Nevplačane in nevpoklicane navadne delnice, ki	R0300
se jih lahko vpokliče na zahtevo
Nevplačan in nevpoklican ustanovni kapital, prispevki članov ali enakovredna postavka
osnovnih lastnih sredstev družb za vzajemno zavarovanje ali družb, ki delujejo po načelu vzajemnosti, ki se jih lahko vpokliče na zahtevo	R0310
Nevplačane in nevpoklicane prednostne delnice, ki se jih lahko vpokliče na zahtevo	R0320
Pravno zavezujoča zaveza vpisa in plačila podrejenih obveznosti na zahtevo	R0330
Akreditivi in jamstva v skladu s členom 96(2) Direktive 2009/138/ES	R0340
Akreditivi in jamstva, razen tistih v skladu s členom 96(2) Direktive 2009/138/ES	R0350
Pozivi članom za dodatne prispevke v skladu s prvim pododstavkom člena 96(3) Direktive 2009/138/ES	R0360
Pozivi članom za dodatne prispevke, razen tistih v skladu s prvim pododstavkom člena 96(3) Direktive 2009/138/ES	R0370
Nerazpoložljiva pomožna lastna sredstva na ravni skupine	R0380
Druga pomožna lastna sredstva	R0390
Skupaj pomožna lastna sredstva	R0400	0			0	0
Lastna sredstva v drugih finančnih sektorjih
Kreditne institucije, investicijska podjetja, finančne institucije, upravitelji alternativnih investicijskih skladov, družbe za upravljanje KNPVP	R0410	5.926	5.926	0	0
Institucije za poklicno pokojninsko zavarovanje	R0420	9.208	9.208	0	0	0
Neregulirani subjekti, ki izvajajo finančne dejavnosti	R0430	0	0	0	0
Skupna lastna sredstva v drugih finančnih sektorjih	R0440	15.134	15.134	0	0	0
Lastna sredstva ob uporabi metode odbitkov in združevanja (D&A), same ali v kombinaciji z metodo 1
Lastna sredstva, združena ob uporabi metode D&A in kombinacije metod	R0450
Lastna sredstva, združena ob uporabi metode D&A in kombinacije metod, brez transakcij znotraj skupine	R0460
Skupna razpoložljiva lastna sredstva za izpolnjevanje konsolidiranega zahtevanega solventnostnega kapitala (SCR) na ravni skupine (brez lastnih sredstev iz drugih subjektov finančnega sektorja in iz subjektov, vključenih prek metode D&A)	R0520	753.883	638.906	0	65.147	49.830
Skupna razpoložljiva lastna sredstva za izpolnjevanje minimalnega konsolidiranega SCR na ravni skupine	R0530	704.053	638.906	0	65.147

POROČILO O SOLVENTNOSTI IN FINANČNEM POLOŽAJU 2024

		Skupaj	Stopnja 1 - neomejene postavke	Stopnja 1 - omejene postavke	Stopnja 2	Stopnja 3
		C0010	C0020	C0030	C0040	C0050
Skupna primerna lastna sredstva za izpolnjevanje konsolidiranega SCR na ravni skupine (brez lastnih sredstev iz drugih subjektov finančnega sektorja in iz subjektov, vključenih prek metode D&A)	R0560	753.883	638.906	0	65.147	49.830
Skupna primerna lastna sredstva za izpolnjevanje minimalnega konsolidiranega SCR na ravni skupine	R0570	673.475	638.906	0	34.569
Minimalni konsolidirani SCR na ravni skupine	R0610	172.846
Razmerje med primernimi lastnimi sredstvi in minimalnim konsolidiranim SCR na ravni skupine	R0650	390 %
Skupna primerna lastna sredstva za izpolnjevanje SCR na ravni skupine (vključno z lastnimi sredstvi iz drugih subjektov finančnega sektorja in iz podjetij, vključenih prek metode D&A)	R0660	769.017	654.040	0	65.147	49.830
Zahtevani solventnostni kapital na ravni skupine	R0680	370.245
Razmerje med primernimi lastnimi sredstvi in SCR na ravni skupine, vključno z drugimi subjekti finančnega sektorja in subjekti, vključenimi prek metode D&A	R0690	208 %

		C0060
Uskladitvene rezerve
Presežek sredstev nad obveznostmi	R0700	758.115
Lastne delnice (v posesti neposredno in posredno)	R0710	68.879
Predvidljive dividende, razdelitve in dajatve	R0720	34.870
Druge postavke osnovnih lastnih sredstev	R0730	114.963
Prilagoditev za omejene postavke lastnih sredstev v zvezi s portfelji uskladitvenih prilagoditev in omejenimi skladi	R0740	0
Druga nerazpoložljiva lastna sredstva	R0750
Uskladitvene rezerve pred odbitkom za udeležbe v drugih subjektih finančnega sektorja	R0760	539.404
Pričakovani dobički
Pričakovani dobički, vključeni v prihodnje premije (EPIFP) – življenjska zavarovanja	R0770	67.227
Pričakovani dobički, vključeni v prihodnje premije (EPIFP) – neživljenjska zavarovanja	R0780	43.643
Skupni pričakovani dobički, vključeni v prihodnje premije (EPIFP)	R0790	110.870

S.25.01.22 Zahtevani solventnostni kapital – za podjetja, ki uporabljajo standardno formulo

		Bruto zahtevani solventnostni kapital	Za podjetje specifični parametri	Poenostavitve
		C0110	C0090	C0120
Tržno tveganje	R0010	120.606
Tveganje neplačila nasprotne stranke	R0020	18.956
Tveganje iz pogodb življenjskega zavarovanja	R0030	46.374	brez	-
Tveganje zdravstvenega zavarovanja	R0040	41.714	brez
Tveganje iz pogodb neživljenjskega zavarovanja	R0050	254.959	brez
Razpršenost	R0060	-147.550
Tveganje neopredmetenih sredstev	R0070	0
Osnovni zahtevani solventnostni kapital	R0100	335.060

Izračun zahtevanega solventnostnega kapitala		C0100
Operativno tveganje	R0130	28.371
Absorpcijske kapacitete zavarovalno-tehničnih rezervacij	R0140	-417
Absorpcijske kapacitete odloženih davkov	R0150	-8.954
Kapitalske zahteve za posle, ki se izvajajo v skladu s členom 4 Direktive	R0160
2003/41/ES
Zahtevani solventnostni kapital brez kapitalskega pribitka	R0200	354.060
Že določen kapitalski pribitek	R0210
Od tega že določeni kapitalski pribitki – člen 37(1), vrsta a	R0211
Od tega že določeni kapitalski pribitki – člen 37(1), vrsta b	R0212
Od tega že določeni kapitalski pribitki – člen 37(1), vrsta c	R0213
Od tega že določeni kapitalski pribitki – člen 37(1), vrsta d	R0214
Zahtevani solventnostni kapital	R0220	370.245
Druge informacije o SCR
Kapitalske zahteve za podmodul tveganja lastniških vrednostnih papirjev, ki
temelji na trajanju	R0400
Skupni znesek teoretičnega zahtevanega solventnostnega kapitala za preostali	R0410
del
Skupni znesek teoretičnega zahtevanega solventnostnega kapitala za omejene sklade	R0420
Skupni znesek teoretičnega zahtevanega solventnostnega kapitala za portfelje
uskladitvenih prilagoditev	R0430
Učinki razpršenosti zaradi združevanja teoretičnega SCR omejenih skladov za
potrebe člena 304	R0440
Minimalni konsolidirani zahtevani solventnostni kapital skupine	R0470	172.846
Informacije o drugih subjektih
Kapitalske zahteve za druge finančne sektorje (nezavarovalniške kapitalske	R0500	8.421
zahteve)
Kapitalske zahteve za druge finančne sektorje (nezavarovalniške kapitalske
zahteve) – kreditne institucije, investicijska podjetja in finančne institucije, upravitelje alternativnih investicijskih skladov, družbe za upravljanje KNPVP	R0510	1.032
Kapitalske zahteve za druge finančne sektorje (nezavarovalniške kapitalske
zahteve) – institucije za poklicno pokojninsko zavarovanje	R0520	7.389
Kapitalske zahteve za druge finančne sektorje (nezavarovalniške kapitalske
zahteve) – kapitalske zahteve za neregulirane subjekte, ki izvajajo finančne	R0530	0
dejavnosti
Kapitalske zahteve za neobvladovane udeležbe	R0540	0
Kapitalske zahteve za preostala podjetja	R0550	7.764
Kapitalske zahteve za kolektivne naložbene podjeme ali naložbe v obliki skladov	R0555
Skupni SCR
SCR za podjetja, vključena prek metode D&A	R0560	0
Zahtevani solventnostni kapital	R0570	370.245

POROČILO O SOLVENTNOSTI IN FINANČNEM POLOŽAJU 2024