Pozavarovalnica Sava

Annual Report • May 20, 2022

POROČILO O SOLVENTNOSTI IN FINANČNEM POLOŽAJU Zavarovalne skupine Sava za leto 2021

KAMEN NA KAMEN DO USPEHA

2

predsednik uprave

PETER SKVARČA

član uprave

POLONA PIRŠ ZUPANČIČ

članica uprave

POROČILO O SOLVENTNOSTI IN FINANČNEM POLOŽAJU 2021

2

- A. Poslovanje in rezultati

• C. Profil tveganj skupine
• D. Vrednotenje za namene
• E. Upravljanje kapitala
• Priloga A Slovar izbranih strokovnih izrazov in načinov izračuna
• Priloga B Kvantitativni obrazci

Vsebina

POVZETEK
A.	POSLOVANJEIN REZULTATI	12
	A.1 Poslovanje	13
	A.2 Rezultati pri sklepanju zavarovanj	21
A.3	Naložbeni rezultati	29
	A.4 Rezultati pri drugih dejavnostih	32
	A.5 Druge informacije	33
B.	SISTEM UPRAVLJANJA	34
B.1	Splošne informacije o sistemu upravljanja	35
	B.2 Zahteve glede sposobnosti in primernosti	44
	B.3 Sistem upravljanja tveganj, vključno z lastno oceno tveganja in solventnosti	46
	B.4 Sistem notranjega nadzora	52
	B.5 Funkcija notranje revizije	54
	B.6 Aktuarska funkcija	56
	B.7 Zunanje izvajanje	57
	B.8 Druge informacije	59
C.	PROFIL TVEGANJ SKUPINE	60
	C.1 Zavarovalno tveganje	63
	C.2 Tržno tveganje	74
	C.3 Kreditno tveganje	81
	C.4 Likvidnostno tveganje	84
	C.5 Operativno tveganje	86
	C.6 Druga pomembna tveganja	88
	C.7 Druge informacije	91

3

D.	VREDNOTENJE ZA NAMENE SOLVENTNOSTI	92
	D.1 Sredstva	98
	D.2 Zavarovalno-tehnične rezervacije	103
	D.3 Druge obveznosti	115
	D.4 Alternativne metode vrednotenja	116
	D.5 Druge informacije	117
E.	UPRAVLJANJE KAPITALA	118
	E.1 Lastna sredstva	120
	E.2 Zahtevani solventnostni kapital in zahtevani minimalni kapital	125
	E.3 Uporaba podmodula tveganja lastniških vrednostnih papirjev, temelječega
	na trajanju, pri izračunu zahtevanega solventnostnega kapitala	129
	E.4 Razlika med standardno formulo in kakršnim koli uporabljenim notranjim
	modelom	130
	E.5 Neskladnost z zahtevanim minimalnim kapitalom in neskladnost z
	zahtevanim solventnostnim kapitalom	131
	E.6 Druge informacije	132
	PRILOGA A
	SLOVAR IZBRANIH STROKOVNIH IZRAZOV IN NAČINOV IZRAČUNA	133

SLOVAR IZBRANIH STROKOVNIH IZRAZOV IN NAČINOV IZRAČUNA	133
PRILOGA B
KVANTITATIVNI OBRAZCI	136

POROČILO O SOLVENTNOSTI IN FINANČNEM POLOŽAJU 2021

Povzetek
A. Poslovanje in rezultati
B. Sistem upravljanja
C. Profil tveganj skupine
D. Vrednotenje za namene solventnosti
E. Upravljanje kapitala
Priloga A Slovar izbranih strokovnih izrazov in načinov izračuna
Priloga B Kvantitativni obrazci

Splošne informacije

Vse vrednosti, prikazane v poročilu, se ujemajo z vrednostmi, poročanimi v okviru kvantitativnega poroča nja Agenciji za zavarovalni nadzor. Zneski v preglednicah poročila so prikazani v tisoč EUR. Poročilo sta obravnava la in potrdila uprava in nadzorni svet obvladujoče družbe.

Poročilo o solventnosti in finančnem položaju skupine je bilo pregledano tudi s strani revizijske družbe KPMG, d.d., ki je pripravila tudi Poročilo neodvisnega revizorja o zago tovilu.

4

Povzetek
A. Poslovanje in rezultati
B. Sistem upravljanja
C. Profil tveganj skupine
D. Vrednotenje za namen so ventnosti

Priloga B Kvantitativni obrazci

Povzetek

1

Uvod

Covid-19 in z njim povezana pandemija (v nadaljevanju: covid-19) je tudi v letu 2021 vplivala na povečano negotovost, tako z vidika nemotenega poslovanja kot tudi z vidika doseganja načrtovanih poslovnih rezultatov in strateških ciljev Zavarovalne skupine Sava. Skupina je leto 2021 finančno dobro prestala, večjih negativnih učinkov zaradi covida-19 na poslovne rezultate ni bilo. Skupina je v celotnem obdobju od začetka pandemije pokazala tudi odpornost solventnostnega položaja na razmere na trgu.

Spremljanje tveganj povezanih s covidom-19 je integrirano v redno spremljanje tveganj in poročanje v poročilih o tveganjih. Izvedeno je bilo spremljanje z vidika kapitalske ustreznosti ter vpliva na posamezna tveganja, tekoče rezultate poslovanja in likvidnost. Izvedene analize in poročila je vodstvo družb upoštevalo kot podlago pri sprejemanju poslovnih odločitev.

Glede na to, da je po datumu poročanja prišlo do vojnih razmer v Ukrajini, je skupina proučila vpliv na poslovanje in ocenjuje, da zaradi majhnega obsega poslovanja z Rusijo in Ukrajino ter nizke naložbene izpostavljenosti do njiju, spremenjene okoliščine neposredno ne bodo pomembno vplivale na rezultate njenega poslovanja.

Predstavitev Zavarovalne skupine Sava

Zavarovalna skupina Sava je ena večjih zavarovalnih skupin v Jugovzhodni Evropi. Na dan 31. 12. 2021 je zavarovalniški del skupine sestavljala pozavarovalnica in osem zavarovalnic s sedežem v Sloveniji in državah regije Adria. Poleg (po)zavarovalnic sestavlja skupino še osem nezavarovalnih družb.

V skupini je približno 2.700 zaposlenih (izračunano po ekvivalentu polnega delovnega časa). Zavarujemo in pozavarujemo vse zavarovalne vrste ter strankam ponujamo: • spoštljiv, pošten in iskren odnos,

• strokovnost,
• etično in pregledno poslovanje,
• dostopnost in odzivnost,
• odgovornost.

Družba Sava Re na mednarodnih pozavarovalnih trgih deluje že več kot 40 let, na slovenskem zavarovalnem trgu pa prek nekdanje Zavarovalnice Tilia že od leta 1998. Na druge trge nekdanje Jugoslavije smo vstopili s prevzemi šestih zavarovalnic med letoma 2006 in 2009 ter ustanovitvijo dveh življenjskih zavarovalnic v letu 2008. V letih 2015 in 2018 je skupina vstopila na slovenski in makedonski pokojninski trg, v letu 2018 pa še na slovenski trg asistenčnih storitev. V letu 2019 je Sava Re postala 85-odstotna lastnica družbe Sava Infond, ki se ukvarja z upravljanjem finančnih skladov. V letu 2020 je skupina

prek pridružene družbe ZTSR vstopila na slovenski trg zdravstvenih storitev z nakupom Diagnostičnega centra Bled. Z nakupom Vite v letu 2020 je skupina izboljšala svoj tržni položaj v Sloveniji, saj se po tržnem deležu v zavarovalni dejavnosti uvršča na drugo mesto. Izvedeni prevzemi za skupino pomenijo povečan obseg poslovanja in omogočajo izkoriščanje sinergij.

Glavne prednosti Zavarovalne skupine Sava so poznavanje trga v širši regiji, zanesljivost, odzivnost, prožnost, predanost delu in finančna moč. S stalnim izboljševanjem stikov presegamo pričakovanja strank, skrbno, iskreno in spoštljivo gradimo medsebojne odnose ter smo dejavni v odnosu do okolja.

Naše glavno vodilo je dolgoročno sodelovanje z zavarovanci in partnerji, da v dobrem in slabem skupaj dosežemo cilje, ki smo si jih zastavili.

Poslovanje in rezultati¹

Zavarovalna skupina Sava je v letu 2021 ustvarila 732,7 milijona EUR poslovnih prihodkov, kar predstavlja 7,6-odstotno rast glede na leto 2020. Čisti dobiček v višini 76,2 milijona EUR je za 35,1 % višji od predhodnega leta in močno presega tudi načrtovanega. Donosnost lastniškega kapitala je dosegla 15,8 % in kar za 3,8 odstotne točke presega ciljno donosnost iz strategije skupine za obdobje 2020–2022.

1 Opisani so rezultati poslovanja Zavarovalne skupine Sava na podlagi MSRP izkazov, zato podatki niso enaki kot v preračunih v skladu s Solventnostjo II.

A. Poslovanje in rezultati

C. Profil tveganj skupine

E. Upravljanje kapitala

Priloga A Slovar izbranih strokovnih izrazov in načinov izračuna

Priloga B Kvantitativni obrazci

Z dobičkom so poslovali vsi poslovni odseki skupine. Najbolj so k rasti dobička prispevali odseki premoženje zaradi razmeroma ugodnega škodnega dogajanja v Sloveniji, pozavarovanje zaradi boljših rezultatov tega segmenta ob nižjih škodah ter pokojninsko zavarovanje in upravljanje premoženja zaradi uspešne prodaje, pa tudi ugodnega gibanja finančnih trgov v letu 2021. Rast dobička je tudi posledica celoletne vključitve Vite, s čimer se je Zavarovalna skupina Sava utrdila kot druga največja ponudnica življenjskih zavarovanj na slovenskem trgu.

Skupina je v letu 2021 zbrala 729,9 milijona EUR kosmatih premij, kar je za 7,4 odstotka več od predhodnega leta. Rast kosmatih premij izvira predvsem iz življenjskih zavarovanj v Sloveniji (40,0-odstotna rast) zaradi prevzema Vite v letu 2020, obseg zbrane premije pa je skupina povečala tudi s pozavarovanjem (5,0-odstotna rast) ter premoženjskimi in življenjskimi zavarovanji v tujini (4,9-odstotna in 2,8-odstotna rast). Skupina je za 5,1 % povečala tudi kosmate premije, zbrane na slovenskem trgu, čeprav so se premije celotnega segmenta premoženje Slovenija zmanjšale zaradi opuščanja neposrednih poslov iz tujine, ki so sklenjeni na podlagi načela svobode opravljanja storitev (angl. Freedom Of Service; v nadaljevanju: FOS-posli).

V odseku pokojnine in upravljanje premoženja je skupina lani z aktivno prodajo in ugodnimi gibanji na finančnih trgih povečala vrednost sredstev varčevalnih skladov v upravljanju, in to za znatnih 24,2 %, s čimer je presegla 1,5 milijarde EUR obsega teh sredstev. Posledično je na tak način pomembno okrepila poslovne prihodke tudi v tem odseku (29,0-odstotna rast) in s 5,6 milijona EUR skoraj potrojila njegov poslovni izid pred davki.

Čisti odhodki za škode so se v primerjavi s predhodnim letom znižali za 4,2 %. Odsek pozavarovanje je kljub velikim škodnim dogodkom dosegel nižji merodajni škodni količnik, saj so bili največji škodni dogodki leta 2021 takšne narave, da je nanje v veliki meri učinkovala pozavarovalna zaščita. V slovenskem premoženjskem odseku se je pri avtomobilskih zavarovanjih nadaljevalo ugodno škodno dogajanje. V tem odseku so bili čisti odhodki za škode nižji tudi zaradi opustitve FOS-poslov. Posledično se je močno izboljšal čisti merodajni škodni količnik skupine, ki za leto 2021 znaša 55,6 %.

Zaradi rasti poslovnih prihodkov in optimizacije poslovanja se je čisti stroškovni količnik v letu 2021 znižal na 29,0 %, kar je dodatno izboljšanje za 0,5 odstotne točke. K učinkovitejšemu poslovanju je največ prispeval odsek življenjskih zavarovanj v Sloveniji zaradi celoletne vključitve Vite.

Solventnost Save Re je kljub zaostrenim razmeram v prvem letu pandemije covida-19 ostala na visoki ravni, zato je družba lani kljub regulatornim omejitvam lahko dokazala svojo kapitalsko trdnost in svojim delničarjem ponovno izplačala dividende v skupni višini 13,2 milijona EUR oziroma 0,85 EUR na delnico. Leto 2021 je bilo zelo pozitivno tudi za tržno vrednost delnice Sava Re, saj je ta narasla za 51 % in leto končala s ceno 27,90 EUR. V vrednosti delnice so se tako izrazili odlično poslovanje skupine v preteklih letih in uspešno doseganje strateških ciljev.

Donosnost naložbenega portfelja v letu 2021 je v razmerah nizkih obrestnih mer znašala 1,8 %, kar je za 0,2 odstotne točke več kot v predhodnem letu in 0,3 odstotne točke nad načrtovano. Portfelj, ki je v pomembni meri sestavljen iz državnih in poslovnih obveznic z visokimi bonitetnimi ocenami, uspešno kljubuje nihanjem na finančnih trgih. Ključni cilj naložbene politike skupine je namreč ohranjati nizko cenovno nihajnost in visoko varnost sredstev ter vzdrževati visoko likvidnost in razpršenost tveganj.

Poleg rekordnih finančnih rezultatov Zavarovalna skupina Sava zelo uspešno uresničuje svojo strategijo razvoja v sodobno, digitalno, družbeno odgovorno in trajnostno naravnano zavarovalniško skupino, usmerjeno k strankam. V dveh tretjinah strateškega obdobja je razvila večkanalno komunikacijo, nadgradila spletne in druge samooskrbne rešitve ter vpeljala elektronsko obveščanje strank, nadaljuje pa z razvijanjem in uvajanjem umetne inteligence v škodni proces in spletno prodajo. Velik poudarek skupina daje prilagojenosti storitev in uporabniški izkušnji ter krepitvi osebnega svetovanja in celotnega odnosa s stranko.

Skupina je bila zelo aktivna tudi pri trajnostnem poslovanju. Omeniti gre predvsem sprejetje trajnostne naložbene politike ter podpis načel globalnega dogovora (United Nations Global Compact) in načel odgovornega vlaganja (United Nations Principles for Responsible Investment). Sredi leta so bila na spletnih straneh objavljena tudi razkritja glede vključevanja trajnostnega vidika v naložbene procese.

Kapitalsko trdnost in solventnost skupine sta lani s ponovno odlično bonitetno oceno »A« potrdili tudi bonitetni agenciji S&P Global Ratings in AM Best. Obnovitev bonitetnih ocen potrjuje trdno kapitaliziranost in likvidnost, večletno uspešno poslovanje skupine in preudarno obvladovanje tveganj.

A. Poslovanje in rezultati

C. Profil tveganj skupine

E. Upravljanje kapitala

Priloga A Slovar izbranih strokovnih izrazov in načinov izračuna

Priloga B Kvantitativni obrazci

Strateške usmeritve Zavarovalne skupine Sava v obdobju 2020–2022

Strategija Zavarovalne skupine Sava opredeljuje strateške cilje na dva načina, in sicer na podlagi treh ključnih usmeritev v strateškem obdobju 2020–2022 in ključnih vsebinskih stebrov skupine.

Ključni stebri skupine

CELOVITO UPRAVLJANJE S TVEGANJI

PODPORNE DEJAVNOSTI POSLOVANJA

Zavarovanje in pokojnine	Pozavarovanje	Druge dejavnosti	Upravljanje naložb	Rast in izraba kapitala
Premoženje Slovenija Življenje Slovenija Premoženje tujina Življenje tujina FOS posli* Asistenca in druge podporne dejavnosti Pokojnine	Zunaj skupine Znotraj skupine	Prodaja vzajemnih skladov Zdravstvo Drugo	Zavarovalniški portfelji Upravljanje sredstev vzajemnih skladov Pokojninski portfelji	Organska rast Prevzemi Dividendna politika

* FOS (Freedom of Services). Posli, sklenjeni na področju EU na podlagi načela svobode opravljanja storitev.

POROČILO O SOLVENTNOSTI IN FINANČNEM POLOŽAJU 2021

A. Poslovanje in rezultati

D. Vrednotenje za namene

E. Upravljanje kapitala

Priloga A Slovar izbranih strokovnih izrazov in načinov izračuna

Priloga B Kvantitativni obrazci

Družbe v skupini imajo vzpostavljen sistem upravljanja, ki je dobro opredeljen in vključuje:

• ustrezno organiziranost, vključno z organi vodenja, ključnimi funkcijami in odbori,
• integriran sistem upravljanja tveganj,
• sistem notranjih kontrol.

Na ravni skupine delujejo štiri ključne funkcije: aktuarska funkcija, funkcija spremljanja skladnosti poslovanja, funkcija upravljanja tveganj in funkcija notranje revizije. Prav tako delujeta odbor za upravljanje tveganj skupine in aktuarski odbor skupine.

Z namenom učinkovitega upravljanja tveganj ima skupina vzpostavljen model treh obrambnih linij z jasno razdelitvijo odgovornosti in nalog med njimi:

• prva obrambna linija vključuje vse organizacijske enote, ki opravljajo poslovno dejavnost (sklepanje (po)zavarovanj, obravnava škod, naložbe, računovodstvo, kontroling in druge);
• druga obrambna linija vključuje funkcijo upravljanja tveganj, aktuarsko funkcijo, funkcijo spremljanja skladnosti in odbor za upravljanje tveganj;
• tretjo obrambno linijo izvaja notranja revizija.

V obvladujoči družbi je v letu 2021 prišlo do spremembe v sestavi nadzornega sveta družbe. Podrobnosti so navedene v razdelku B.1.2 Organi upravljanja.

Ključne usmeritve, opredeljene v strategiji Sistem upravljanja

Digitalna preobrazba in postavitev stranke v središče

Zavarovancem želimo olajšati sklepanje zavarovanj, njihovo upravljanje in vlaganje zahtevkov, kar vključuje tudi prilagoditev storitev željam in potrebam strank. Nova generacija digitalnih strank je vajena spletnega nakupovanja po načelu »hitro in preprosto« s čim manj klikov. Temu bomo sledili tudi v Zavarovalni skupini Sava, zato smo si digitalno transformacijo in stranko v središče postavili za osrednjo strateško usmeritev.

IT-prenova

S prenovo osrednjih sistemov, ki vključuje zamenjave, nadgradnje in uvajanje novih IT rešitev, bomo razvili sodoben in prožen IT sistem, kar nam bo omogočilo konkurenčno prednost v prihodnosti.

Rast s prevzemi

Zavarovalna skupina Sava bo v strateškem obdobju ob učinkoviti organski rasti nadaljevala tudi s prevzemnimi aktivnostmi v dejavnostih in na trgih, kjer je že prisotna, iskala pa bo tudi priložnosti za rast v zavarovalni dejavnosti v drugih državah EU.

A. Poslovanje in rezultati

C. Profil tveganj skupine

E. Upravljanje kapitala

Priloga A Slovar izbranih strokovnih izrazov in načinov izračuna

Priloga B Kvantitativni obrazci

Profil tveganj

Skupina kapitalsko zahtevo izračunava v skladu s stan dardno formulo Solventnosti II, ki je opredeljena v De legirani uredbi Komisije (EU) (2015/35) (v nadaljevanju: standardna formula). V profilu tveganj skupine prevladuje tveganje premoženjskih zavarovanj, velika pa je tudi izpo stavljenost tržnemu tveganju. Drugim vrstam tveganj je skupina nekoliko manj izpostavljena: tveganju življenjskih zavarovanj, tveganju zdravstvenih zavarovanj, tveganju ne -

234

plačila nasprotne stranke in operativnemu tveganju. Poleg omenjenih tveganj, ki so vključena tudi v standardno for mulo, je skupina izpostavljena likvidnostnemu tveganju, zaradi zahtevnega notranjega in zunanjega okolja pa tudi različnim strateškim tveganjem.

Naslednja preglednica prikazuje zahtevani solventnostni kapital skupine v skladu s standardno formulo (v nadalje vanju: SCR skupine) po modulih tveganj.

Zahtevani solventnostni kapital skupine po modulih tveganj 2

9

v tisoč EUR	31. 12. 2021	31. 12. 2020
SCR skupine (=(4) + (5) + (6))	304.405	287.432
(6) Kapitalske zahteve za druge finančne sektorje	7.797	7.383
(5) Kapitalske zahteve za preostala podjetja	6.142	12.588
(4) SCR, izračunan na podlagi konsolidiranih podatkov družb, ki se v skladu s 3 Solventnostjo II konsolidirajo (= (1) + (2) + (3))	290.466	267.460
4 (3) Prilagoditev za TP in DT	-17.709	-18.313
(2) Operativno tveganje	21.816	21.585
(1) Zahtevani osnovni solventnostni kapital (BSCR)	286.360	264.189
Vpliv diverzifikacije tveganj	-132.071	-124.900
Vsota posameznih tveganj	418.431	389.089
Tržno tveganje	147.025	120.583
Tveganje neplačila nasprotne stranke	20.596	25.045
Tveganje življenjskih zavarovanj	38.255	38.208
Tveganje zdravstvenih zavarovanj	32.460	31.604
Tveganje premoženjskih zavarovanj	180.095	173.649

• 2 V kapitalskih zahtevah za druge finančne sektorje sta vključeni družbi Sava pokojninska in Sava Infond, v kapitalskih zahtevah za preostala podjetja pa družbe G2I, DCB in Sava Penzisko.
• 3 V skladu s Solventnostjo II se konsolidirajo zavarovalne družbe in družbe za pomožne storitve.
• 4 Prilagoditev zaradi možnosti pokrivanja izgub s hkratnim zmanjšanjem zavarovalno-tehnič nih rezervacij in zaradi odloženih davkov.

	A. Poslovanje in rezultati

Priloga A Slovar izbranih strokovnih izrazov in načinov izračuna

Priloga B Kvantitativni obrazci

Vrednotenje za namene solventnosti

Za pripravo konsolidiranih računovodskih izkazov skupine v skladu z mednarodnimi standardi računovodskega poročanja (v nadaljevanju: MSRP) uporabljamo popolno konsolidacijo za vse družbe v skupini, razen za pridruženi družbi DCB in G2I, ki sta v konsolidacijo vključeni po kapitalski metodi. Za pripravo vrednotenja bilance stanja v skladu s Solventnostjo II pa se v skladu s točko 1 (a) 335. člena Delegirane uredbe Komisije (EU) (2015/35) (v nadaljevanju: Delegirana uredba) konsolidirajo vse (po)

5

31.12.2021	31.12.2020
500.997	459.320
-200.955	-179.001
246.624	232.047
-100	-6.890
-23.247	-13.173
-107	-203
-12.562	-11.201
78.065	75681
588.715	556.579
12.562	11.201
601.277	567.780

zavarovalnice v skupini in vse družbe za pomožne storitve, družbi Sava pokojninska in Sava Infond se obravnavata v skladu s točko 1 (e) 335. člena Delegirane uredbe, za Savo penzisko društvo ter pridruženi družbi DCB in G2I pa se uporablja točka 1 (f) 335. člena Delegirane uredbe.

V naslednji preglednici so razvidne prilagoditve postavk bilance stanja v skladu z MSRP, izvedene pri vrednotenju za namene solventnosti. Prikazan je kapital v skladu z MSRP in primerni lastni viri sredstev skupine v skladu s Solventnostjo II.

Prilagoditve kapitala v skladu z MSRP pri vrednotenju SII-bilance stanja

10

v tisoč EUR	31. 12. 2021	31. 12. 2020
Kapital v skladu z MSRP5	500.997	459.320
Razlika pri vrednotenju sredstev	-200.955	-179.001
Razlika pri vrednotenju zavarovalno-tehničnih rezervacij	246.624	232.047
Razlika pri vrednotenju drugih obveznosti	-100	-6.890
Predvidljive dividende, razdelitve in dajatve	-23.247	-13.173
Prilagoditev za manjšinske deleže	-107	-203
Odbitki za udeležbe v drugih finančnih subjektih	-12.562	-11.201
Podrejene obveznosti, ki so del osnovnih lastnih virov sredstev	78.065	75681
Skupni osnovni lastni viri sredstev po odbitkih	588.715	556.579
Skupni lastni viri sredstev v drugih finančnih sektorjih	12.562	11.201
Primerni lastni viri sredstev za pokrivanje SCR skupine	601.277	567.780

Priloga A Slovar izbranih strokovnih izrazov in načinov izračuna

Priloga B Kvantitativni obrazci

⁵ Kapital v skladu z MSRP je prilagojen za izločitev družb Sava Pokojninska družba, Save penzisko društvo in Sava Infond.

Upravljanje kapitala

Z ustreznim upravljanjem kapitala želi skupina zagotoviti, da ima vedno na voljo zadostno višino lastnih virov sredstev za pokrivanje svojih obveznosti in izpolnjevanje zakonskih zahtev glede kapitala. Pri tem mora biti struktura primernih lastnih virov sredstev, ki zagotavljajo kapitalsko ustreznost, skladna z zakonodajo. Višina lastnih virov sredstev mora biti zadostna tudi za doseganje strateških in operativnih ciljev skupine.

Dodelitev lastnih virov sredstev na poslovne dejavnosti mora biti takšna, da skupina zagotavlja ustrezno donosnost lastniškega kapitala.

Skupina pripravlja svoj poslovni in strateški načrt na podlagi strategije prevzemanja tveganj in v njej določene pripravljenosti za prevzem tveganj. Med pripravo poslovnega in strateškega načrta preveri, ali je načrt v skladu s pripravljenostjo za prevzem tveganj, ter načrt po potrebi ustrezno prilagodi. Hkrati skupina stremi k čimbolj učinkoviti uporabi kapitala.

Skupina ima na dan 31. 12. 2021 večino primernih lastnih virov sredstev za pokrivanje SCR skupine uvrščene v prvi kakovostni razred primernih lastnih virov sredstev. Poleg tega ima v primernih lastnih virih sredstev tudi podrejene obveznosti, ki se uvrščajo v drugi kakovostni razred primernih lastnih virov sredstev. Na dan 31. 12. 2021 je

11

skupina izpolnjevala zakonske zahteve o višini in kakovosti kapitala za pokrivanje SCR skupine in MCR skupine, saj je njen solventnostni količnik znatno presegal zakonsko zahtevanih 100 % in je znašal 198 %, MCR količnik pa 383 %.

Skupina je zadostnost primernih lastnih virov sredstev preverjala tudi med letom in je bila ves čas skladna z zakonodajnimi zahtevami.

Ciljni solventnostni količnik skupine v skladu s strategijo prevzemanja tveganj skupine za obdobje 2020–2022 je v razponu 180–220 %. Iz tega sledi, da je skupina dobro kapitalizirana tudi v skladu z notranjimi merili.

v tisoč EUR	31. 12. 2021	31. 12. 2020
SCR skupine	304.405	287.432
Primerni lastni viri sredstev za pokrivanje SCR skupine	601.277	567.780
Od tega prvi razred	523.212	492.099
Od tega drugi razred	78.065	75.681
Od tega tretji razred	0
Solventnostni količnik skupine	198 %	198 %
Minimalni zahtevani kapital (MCR) skupine	140.651	136.355
Primerni lastni viri sredstev za pokrivanje MCR skupine	538.780	508.170
Od tega prvi razred	510.650	480.899
Od tega drugi razred	28.130	27.271
Od tega tretji razred	-
MCR količnik skupine	383 %	373 %

	A. Poslovanje in rezultati

Priloga A Slovar izbranih strokovnih izrazov in načinov izračuna

Priloga B Kvantitativni obrazci

A. Poslovanje in rezultati

• A.1 Poslovanje
• A.2 Rezultati pri sklepanju zavarovanj
• A.3 Naložbeni rezultati
• A.4 Rezultati pri drugih dejavnostih
• A.5 Druge informacije

POROČILO O SOLVENTNOSTI IN FINANČNEM POLOŽAJU 2021

A.1 Poslovanje

Naziv in pravna oblika obvladujoče družbe

Sava Re, d.d.

Dunajska cesta 56

1000 Ljubljana

Slovenija

Sestava skupine

Sava Re, ki je v Zavarovalni skupini Sava obvladujoča družba, se ukvarja z dejavnostjo pozavarovanja. Skupino poleg Save Re sestavljajo ena kompozitna zavarovalni ca v Sloveniji in podružnico na Hrvaškem (Zavarovalnica Sava), ena življenjska zavarovalnica v Sloveniji (Vita), dve življenjski zavarovalnici zunaj Slovenije (Sava životno osi guranje (SRB), Illyria Life (RKS)) in štiri premoženjske zavarovalnice zunaj Slovenije (Sava neživotno osiguranje (SRB), Sava osiguruvanje (MKD), Illyria (RKS) in Sava osiguranje (MNE)).

Poleg naštetih (po)zavarovalnic skupino sestavljajo še: • Sava pokojninska (SVN): pokojninska družba v Slove -

• Sava penzisko društvo (MKD): pokojninska družba v Severni Makedoniji, ki upravlja pokojninske sklade 2. in

• Sava Infond (SVN): odvisna družba skupine, ki se

• TBS Team 24 (SVN): družba, ki se ukvarja z organiza cijo asistence v povezavi z avtomobilskimi, zdravstveni -

• niji;
• 1. stebra;
• ukvarja z upravljanjem finančnih skladov;
• mi in domskimi zavarovanji;
• ter Bled;
• mljišče in trenutno miruje;
• posredno odvisne družbe.

• DCB (SVN): pridružena družba Save Re, ki se ukvarja z dejavnostjo holdingov in ima v lasti Diagnostični cen -

• G2I (GBR): pridružena družba Save Re, ki se ukvarja s prodajo avtomobilskih zavarovanj na spletu; • S Estate (RKS): družba na Kosovu, ki ima v lasti ze -

Na naslednji sliki je prikazana sestava skupine.

POROČILO O SOLVENTNOSTI IN FINANČNEM POLOŽAJU 2021

Povzetek

C. Profil tveganj skupine

D. Vrednotenje za namene

E. Upravljanje kapitala

Priloga A Slovar izbranih strokovnih izrazov in načinov izračuna

6

6 V sliki so prikazani lastniški deleži. Pri družbah G2i, Sava Infond in DCB so deleži glasovalnih pravic drugačni od lastniških deležev. V letnem poročilu so razkritja za vse družbe v skupini, tako za lastniške deleže kot za deleže glasovalnih pravic.

V prilogi B Kvantitativni obrazci so v obrazcu S.32.01.22 Podjetja v okviru skupine prikazane podrobnosti vseh družb v Zavarovalni skupini Sava, v naslednjih preglednicah pa navajamo podatke vseh družb skupine, v katerih je Sava Re neposredno udeležena.

Odvisne in pridružene družbe na dan 31. 12. 2021

15

	Zavarovalnica Sava (SVN)	Sava neživotno osiguranje (SRB)	Illyria (RKS)	Sava osiguruvanje (MKD)	Sava osiguranje (MNE)
Sedež	Cankarjeva ulica 3, 2000 Maribor, Slovenija	Bulevar vojvode Mišića 51, 11040 Beograd, Srbija	Sheshi Nëna Terezë 33, 10000 Priština, Kosovo	Zagrebska br. 28A, 1000 Skopje, Severna Makedonija	Ulica Svetlane Kane Radević br. 1, 81000 Podgorica, Črna gora
Glavna dejavnost	dejavnost zavarovanja	dejavnost zavarovanja (premoženjska zavarovanja)	dejavnost zavarovanja (premoženjska zavarovanja)	dejavnost zavarovanja (premoženjska zavarovanja)	dejavnost zavarovanja (premoženjska zavarovanja)
Osnovni kapital (EUR)	68.417.377	6.314.464	7.228.040	3.820.077	4.033.303
Nominalna vrednost kapitalskega deleža (EUR)	68.417.377	6.314.464	7.228.040	3.585.524	4.033.303
Delež v kapitalu in/ali glasovalnih pravicah, ki pripada posameznim drugim osebam v skupini	Sava Re: 100,0 %	Sava Re: 100,0 %	Sava Re: 100,0 %	Sava Re: 93,86 %	Sava Re: 100,0 %
Poslovni izid v letu 2021 (EUR)	58.087.630	558.440	815.729	-266.161	1.741.085
Upravljavske povezave	odvisna zavarovalnica	odvisna zavarovalnica	odvisna zavarovalnica	odvisna zavarovalnica	odvisna zavarovalnica

1		1

Povzetek

A.	Poslovanje
		D

B.	Sistem upra

	Illyria Life (RKS)	Sava životno osiguranje (SRB)	S Estate (RKS)	Sava pokojninska (SVN)	TBS Team 24 (SVN)
Sedež	Sheshi Nëna Terezë 33, 10000 Priština, Kosovo	Bulevar vojvode Mišića 51, 11040 Beograd, Srbija	Sheshi Nëna Terezë 33, 10000 Priština, Kosovo	Ulica Vita Kraigherja 5, 2103 Maribor, Slovenija	Ljubljanska ulica 42, 2000 Maribor, Slovenija
Glavna dejavnost	dejavnost zavarovanja (življenjska zavarovanja)	dejavnost zavarovanja (življenjska zavarovanja)	trenutno ne opravlja nobene dejavnosti	dejavnost pokojninskih skladov	organizacija asistenčnih storitev
Osnovni kapital (EUR)	3.285.893	4.326.664	1.800.000	6.301.109	8.902
Nominalna vrednost kapitalskega deleža (EUR)	3.285.893	4.326.664	1.800.000	6.301.109	7.789
Delež v kapitalu in/ali glasovalnih pravicah, ki pripada posameznim drugim osebam v skupini	Sava Re: 100,0 %	Sava Re: 100,0 %	Sava Re: 100,0 %	Sava Re: 100,0 %	Sava Re: 87,5 %
Poslovni izid v letu 2021 (EUR)	354.074	27.312	-68	616.287	883.684
Upravljavske povezave	odvisna zavarovalnica	odvisna zavarovalnica	odvisna družba	odvisna pokojninska družba	odvisna družba
	Sava penzisko društvo (MKD)	DCB (SVN)	G2I (GBR)	Sava Infond (SVN)	Vita (SVN)
Sedež	Majka Tereza 1, 1000 Skopje, Severna Makedonija	Pod skalo 4, 4260 Bled, Slovenija	Bailey House, 4–10 Barttelot Road, Horsham, West Sussex, RH12 1DQ, Združeno kraljestvo	Ulica Vita Kraigherja 5, 2000 Maribor, Slovenija	Trg republike 3, 1000 Ljubljana, Slovenija
Glavna dejavnost	dejavnost upravljanja finančnih skladov	bolnišnična zdravstvena dejavnost	dejavnost zavarovalniških agentov	upravljanje finančnih skladov	dejavnost zavarovanja (življenjska zavarovanja)
Osnovni kapital (EUR)	2.110.791	379.123	152.958	1.460.524	7.043.900
Nominalna vrednost kapitalskega deleža (EUR)	2.110.791	189.562	26.768	1.460.524	7.043.900
Delež v kapitalu in/ali glasovalnih pravicah, ki pripada posameznim drugim osebam v skupini	Sava Re: 100,0 %	Sava Re: 40,1 % / 50,0 %	Sava Re: 17,5 % / 25,0 %	Sava Re: 84,00 % / 84,85 % Zavarovalnica Sava: 15,00 % / 15,15 %	Sava Re: 100,0 %
Poslovni izid v letu 2021 (EUR)	1.776.572	1.675.127	-369.588	2.957.166	7.728.173
Upravljavske povezave	odvisna pokojninska družba	pridružena družba	pridružena družba	odvisna družba	odvisna zavarovalnica

Sava pokojninska (SVN)	TBS Team 24 (SVN)
Ulica Vita Kraigherja 5, 2103 Maribor, Slovenija	Ljubljanska ulica 42, 2000 Maribor, Slovenija
dejavnost pokojninskih skladov	organizacija asistenčnih storitev

16

POROČILO O SOLVENTNOSTI IN FINANČNEM POLOŽAJU 2021

Povzetek

V nadaljevanju so prikazani podatki obvladujoče družbe Save Re, saj njen nadzorni organ nadzoruje tudi Zavarovalno skupino Sava, revizor pa revidira računovodsko poročilo skupine in izda poročilo neodvisnega revizorja o sprejemljivem zagotovilu za poročilo o solventnosti in finančnem položaju skupine.

Ime in kontaktni podatki nadzornega organa, odgovornega za finančni nadzor obvladujoče družbe

Agencija za zavarovalni nadzor

Trg republike 3

1000 Ljubljana

Tel.: + 386 1 2528 600

Faks: + 386 1 2528 630

e-naslov: agencija@a-zn.si

Ime in kontaktni podatki zunanjega revizorja obvladujoče družbe

KPMG Slovenija, podjetje za revidiranje, d.o.o.

Železna cesta 8A

1000 Ljubljana

Slovenija

Telefon: +386 1 420 11 70

Faks: +386 1 420 11 58

E-naslov: kpmg.lj@kpmg.si

Revizijo računovodskih izkazov skupine izvaja revizijska družba KPMG Slovenija, podjetje za revidiranje, ki je pregledalo računovodske izkaze Save Re in Zavarovalne skupine Sava za poslovno leto 2021. Revizijo večine odvisnih družb so v letu 2021 izvajali lokalni revizorji iste revizijske družbe. V treh družbah v skupini so revizijo računovodskih izkazov 2021 opravile druge revizijske družbe. V letu 2019 je bila z družbo KPMG sklenjena pogodba za revizijo računovodskih izkazov za obdobje 2019–2021. Sava Re upošteva določila o menjavi zunanjega revizorja v skladu z Zakonom o zavarovalništvu.

Opis imetnikov kvalificiranih deležev v družbi na dan 31. 12. 2021

Delničar	Število delnic	Delež v osnovnem kapitalu	Delež glasovalnih pravic
SDH, d. d.	3.043.883	17,7 %	19,6 %
Intercapital securities Ltd. – skrbniški račun	2.565.981	14,9 %	16,6 %
Vir: Centralni register vrednostnih papirjev KDD d.d. Opombe: Sava Re ima 1.721.966 lastnih delnic, ki nimajo glasovalnih pravic. Sava Re je 2. 6. 2016 od skupine Adris grupa, d. d., Vladimira Nazora 1, 52210 Rovinj, Hrvaška (v nadaljevanju: Adris grupa), prejela obvestilo o spremembi

pomembnega deleža v družbi Sava Re. Adris grupa ima na dan 2. 6. 2016 skupaj s svojimi odvisnimi družbami na skrbniških računih hranjenih 3.278.049 delnic z oznako POSR, kar je 19,04 % delnic v osnovnem kapitalu izdajatelja in 21,15 % vseh delnic z glasovalno pravico družbe Sava Re. Do vključno 31. 12. 2021 ni bilo obvestil o spremembah lastništva iz Adris grupe, d.d.

Pomembne vrste poslovanja in pomembna geografska območja, na katerih skupina posluje7

Med vrstami poslovanja skupine so v letu 2021 prevladovala:

• življenjska zavarovanja,
• požarna zavarovanja in proporcionalna pozavarovanja ter zavarovanja in proporcionalna pozavarovanja druge škode na premoženju ter
• zavarovanja in proporcionalna pozavarovanja drugih motornih vozil.

Skupaj so predstavljala 59,2 % v sestavi skupne kosmate premije (2020: 54,2 %).

Skupina posluje na trgu Republike Slovenije in trgih po celotnem svetu. V naslednji preglednici so prikazani trgi, na katerih je skupina v letu 2021 prejela največ premije. Navedene so države, v katerih je skupina zbrala več kot 12 milijonov EUR kosmatih premij skladno z mejo pomembnosti skupine⁸ . Kot je razvidno iz preglednice, skupina največ premije prejme iz Slovenije, držav Adria regije ter Južne Koreje.

7 8

Pomembne države, v katerih skupina posluje9

9

	Kosmata premija v letu 2021	Kosmata premija v letu 2020	Indeks
Slovenija	540.348	505.732	106,8
Srbija	29.842	26.530	112,5
Kosovo	17.007	13.901	122,3
Severna Makedonija	15.281	13.761	111,0
Črna gora	14.410	12.852	112,1
Južna Koreja	14.034	13.967	100,5

Pomembnejši dogodki v letu 2021

• Sava Re je 5. 3. 2021 prejela dopis Agencije za zavarovalni nadzor (AZN), v katerem je sporočila, da zaradi negotove situacije glede širjenja pandemije covida-19 in posledično negotovih posledic na gospodarstvo in zavarovalniški sektor, od zavarovalnic, pozavarovalnic in pokojninskih družb pričakuje, da do 30. 9. 2021 zadržijo izplačilo dividend. Priporočilo agencije je postavljalo tudi določena merila, ki jih je morala družba izpolnjevati, če sta uprava in nadzorni svet vseeno predlagala uporabo bilančnega dobička pred navedenim datumom, ter je predvideval dokazovanje upoštevanja načela previdnosti pri sprejetju odločitve. Sava Re je 2. 4. 2021 prejela dodaten dopis AZN, s katerim je agencija dopolnila in kvantificirala merila glede izplačila dividend z dne 5. 3. 2021. Sava Re je za potrebe utemeljitve izplačila dividend v letu 2021 pristopila k dokazovanju finančne stabilnosti in odpornosti, solventnosti ter likvidnosti na stresne scenarije (tudi na učinke covida-19) ter v ta namen pripravila dokumentacijo za AZN. Glede na njeno najostrejše merilo je bil najvišji

	18

znesek dividende enak povprečju izplačanih dividend v letih 2017–2019, kar je za Savo Re znašalo 0,85 EUR na delnico. Sava Re je 9. 9. 2021 prejela dopis AZN, v katerem je sporočila, da se je na podlagi polletnih podatkov o poslovanju (po)zavarovalnic in pokojninskih družb ter ob izboljšanju gospodarskih razmer v Sloveniji in evrskem območju v prvi polovici leta 2021 odločila, da priporočila o zadržanju izplačila dividend (ki je veljajo do 30. 9. 2021) ne podaljša. Ne glede na navedeno AZN v tem zadnjem dopisu navaja, da bo še naprej na individualni ravni okrepljeno spremljala kapitalske in dividendne plane subjektov nadzora ter da pričakuje, da bodo družbe še naprej zasledovale načela previdnosti pri predlogih izplačila dividend.

• Maja 2021 je zasedala 37. skupščina delničarjev.
• Julija 2021 je trem članom nadzornega sveta Save Re, Mateji Lovšin Herič, Keithu Williamu Morrisu in Andreju Krenu potekel štiriletni mandat. Podatki o spremembah v sestavi nadzornega sveta in njegovih komisij so predstavljeni v letnem poročilu Zavarovalne skupine Sava in Save Re,d.d., (v nadaljevanju: letno poročilo skupine) za leto 2021, v razdelku 5.3.2 Nadzorni svet.
• 7 V tem podpoglavju so prikazani konsolidirani podatki v skladu z vrednotenjem Solventnosti II, ki ne vključujejo Save pokojninske in Save penziskog društva, zato podatki niso enaki kot v skladu z MSRP vrednotenjem.
• 8 Meja pomembnosti je mera skupine, vezana na višino primernih lastnih virov sredstev in SCR skupine. Dne 31. 12. 2021 je meja pomembnosti skupine znašala 12 milijonov EUR.
• 9 Premija vključuje ocenjeno premijo.

POROČILO O SOLVENTNOSTI IN FINANČNEM POLOŽAJU 2021

• Septembra 2021 je bonitetna agencija S&P Global Ratings Savi Re in Zavarovalnici Sava potrdila bonitetno oceno »A« (s stabilno srednjeročno napovedjo).
• Septembra 2021 je Mateja Živec podala izjavo o odstopu z mesta članice nadzornega sveta Save Re. Odstopna izjava je učinkovala s 1. 1. 2022. Novembra 2021 je svet delavcev po opravljenem internem izbirnem postopku imenoval Edito Rituper za novo predstavnico zaposlenih v nadzornem svetu Save Re. Mandat traja od 1. 1. 2022 do 12. 6. 2023.
• Oktobra 2021 je nadzorni svet za novo mandatno obdobje za predsednika uprave Save Re znova imenoval Marka Jazbeca, ki mu petletni mandat poteče 12. 5. 2022. Novi petletni mandat predsednika uprave začne teči 13. 5. 2022.
• Oktobra 2021 je bonitetna agencija AM Best potrdila bonitetno oceno Save Re »A«; napoved stabilna.
• Decembra 2021 je nadzorni svet Zavarovalnice Sava za novega predsednika uprave Zavarovalnice Sava imenoval Jošta Dolničarja, trenutnega člana uprave Save Re. Jošt Dolničar bo mandat nastopil naslednji delovni dan po pridobitvi dovoljenja za opravljanje funkcije člana uprave pri Agenciji za zavarovalni nadzor, vendar ne prej kot 5. 5. 2022. Sklep o imenovanju Jošta Dolničarja velja pod odložnim pogojem. Odložni pogoj je pridobitev dovoljenja za opravljanje funkcije člana uprave, ki ga izda Agencija za zavarovalni nadzor. Jošt Dolničar je zaradi imenovanja v upravo Zavarovalnice Sava podal odstopno izjavo s funkcije člana uprave Save Re, ki bo učinkovala z dnem pridobitve dovoljenja Agencija za zavarovalni nadzor za opravljanje funkcije člana uprave Zavarovalnice Sava, vendar ne prej kot 5. 5. 2022.

Vpliv pandemije covid-19

Covid-19 je prisoten že več kot leto in pol in ostaja vir določenih neposrednih in posrednih negotovosti pri doseganju poslovnih rezultatov in strateških ciljev družbe. Makroekonomske razmere in razmere na finančnih trgih so se v letu 2021 precej izboljšale, skupina pa je finančno to obdobje zelo dobro prestala in ni beležila pomembnih negativnih učinkov iz naslova covida-19 na poslovne rezultate.

Spremljanje tveganj povezanih s covidom-19 smo v letu 2021 integrirali v redno spremljanje tveganj ter o njih poročali v poročilih o tveganjih. Izvedeno je bilo spremljanje tako z vidika vpliva na posamezna tveganja, tekoče rezultate poslovanja, likvidnost kot tudi na kapitalsko ustreznost. Izvedene analize in poročila je vodstvo upoštevalo kot podlago pri sprejemanju poslovnih odločitev.

Odprto ostaja pravno regulatorno tveganje, da bi se zavarovalni pogoji zavarovanj za kritje obratovalnega zastoja, sklenjenih pred letom 2021, na določenih trgih neugodno interpretirali in bi bilo potrebno izplačati dodatne škodne zahtevke v povezavi s covidom-19. Glede na dosedanje izkušnje ne pričakujemo, da bi covid-19 v prihodnje pomembno negativno vplival na ključna tveganja, saj je skupina aktivno pristopila k upravljanju teh tveganj.

V lastni oceni tveganj in solventnosti za leto 2022 smo se osredotočili tudi na izvedbo stresnih scenarijev ter analizo njihovih vplivov. Izvedli smo dva scenarija z večjim učinkom in sicer inflacijski scenarij in EIOPA scenarij, pri katerem smo uporabili šoke iz stresnega testa EIOPE, izvedenega v letu 2021. V obeh scenarijih smo upoštevali tudi potencialne učinke na zavarovalni portfelj. Scenarija

smo izvedli na dan 31. 12. 2022 (ob upoštevanju finančnih projekcij), oba scenarija pa sta potrdila robustnost kapitalske ustreznosti skupine, ki je znatno nad regulatorno višino tudi v primeru realizacije tovrstnih scenarijev.

Podrobnosti so zapisane v letnem poročilu skupine za leto 2021, v razdelku 17.6.1 Vpliv pandemije covid-19, objavljenem na spletni strani skupine.

Pomembnejši dogodki po datumu poročanja

Zavarovalna skupina Sava je proučila vpliv vojnih razmer v Ukrajini na poslovanje in ocenjuje, da zaradi majhnega obsega poslovanja z Rusijo in Ukrajino ter nizke naložbene izpostavljenosti do njiju spremenjene okoliščine neposredno ne bodo pomembno vplivale na rezultate njenega poslovanja. Zavarovalna skupina Sava (konkretno Sava Re) ima sklenjene pozavarovalne pogodbe z ruskimi in ukrajinskimi partnerji v obsegu letne premije, ki predstavlja samo 0,5 odstotka celotnih načrtovanih poslovnih prihodkov skupine za leto 2022. Vse pogodbe vključujejo tudi t. i. sankcijsko klavzulo. Ta v primeru uvedbe sankcij Evropske unije in Združenih narodov omeji obveznosti Save Re, ki so določene v pogodbi in so v nasprotju z veljavnimi sankcijami. Obenem sklenjene pozavarovalne pogodbe izključujejo kritja, povezana z vojno. Kreditna in valutna izpostavljenost finančnih naložb skupine do Rusije, Ukrajine in Belorusije na dan 31. 12. 2021 je znašala samo 0,24-odstotka vseh finančnih naložb skupine. Večina te izpostavljenosti izhaja iz denarnih sredstev in naložb v rubljih, ki so po višini usklajene z obveznostmi v isti valuti. Le manjši del v višini 0,04 odstotka predstavljajo naložbe v vrednostne papirje ruskih izdajateljev, zato je tudi kreditno tveganje zanemarljivo. Skupina se zaveda možnih

POROČILO O SOLVENTNOSTI IN FINANČNEM POLOŽAJU 2021

KAZALO
Povzetek
A. Poslovanje in rezultati
B. Sistem upravljanja
C. Profil tveganj skupine
D. Vrednotenje za namene solventnosti
E. Upravljanje kapitala
Priloga A Slovar izbranih strokovnih izrazov in načinov izračuna
Priloga B Kvantitativni obrazci

neugodnih posrednih vplivov na makroekonomsko okolje in posledično na poslovanje skupine, ki jih v tem trenutku še ni mogoče ustrezno oceniti. Nekateri možni finančni učinki so predstavljeni z analizami občutljivosti v letnem poročilu skupine v pojasnilih k računovodskim izkazom v poglavjih 17.6.4.1.1 Tveganje obrestne mere in 17.6.4.1.3 Tveganje spremembe lastniških vrednostih papirjev.

Razlika med obsegom konsolidirane MSRP bilance stanja in konsolidirane SII- bilance stanja

Za pripravo konsolidiranih računovodskih izkazov skupine v skladu z MSRP v skupini uporabljamo popolno konso lidacijo za vse njene družbe, razen za pridruženi družbi DCB in G2I, ki sta v konsolidacijo vključeni po kapitalski metodi. Za pripravo vrednotenja bilance stanja v skladu s Solventnostjo II pa se v skladu s točko 1 (a) 335. člena Delegirane uredbe konsolidirajo vse (po)zavarovalnice v skupini in vse družbe za pomožne storitve, družbi Sava pokojninska in Sava Infond se obravnavata v skladu s toč ko 1 (e) 335. člena Delegirane uredbe, za Savo penzisko društvo ter pridruženi družbi DCB in G2I pa se uporablja točka 1 (f) 335. člena Delegirane uredbe.

Povzetek

C. Profil tveganj skupine

D. Vrednotenje za namene

E. Upravljanje kapitala

Priloga A Slovar izbranih strokovnih izrazov in načinov izračuna

21

A.2 Rezultati pri sklepanju zavarovanj¹⁰

10

Dodatna nezgodna zavarovanja prikazujemo v poslovnem odseku življenjskih zavarovanj, pri poročanju v skladu s Solventnostjo II pa pri zavarovalni vrsti Zavarovanje in proporcionalno pozavarovanje izpada dohodka.

Premije

Konsolidirane kosmate premije in čisti prihodki od

premij

v tisoč EUR	2021	2020	Indeks
Kosmate premije	725.634	676.508	107,3
Čisti prihodki od premij	682.310	632.121	107,9

Geografska segmentacija konsolidiranih kosmatih premij

v tisoč EUR	2021	2020	Indeks
Slovenija	540.348	505.732	106,8
Tujina	185.286	170.776	108,5
Skupaj	725.634	676.508	107,3

Konsolidirane kosmate premije za pomembne vrste

poslovanja

v tisoč EUR	2021	2020	Indeks
Življenjsko zavarovanje	159.732	111.567	143,2
Požarno zavarovanje in proporcionalno pozavarovanje ter zavarovanje in proporcionalno pozavarovanje druge škode na premoženju	135.592	129.300	104,9
Zavarovanje in proporcionalno pozavarovanje drugih motornih vozil	134.131	125.837	106,6
Zavarovanje in proporcionalno pozavarovanje avtomobilske odgovornosti	126.774	133.133	95,2
Zavarovanje in proporcionalno pozavarovanje izpada dohodka	54.429	51.527	105,6
Druge vrste poslovanja	114.976	125.144	91,9
Skupaj	725.634	676.508	107,3

10 V tem poglavju so prikazani konsolidirani podatki v skladu z vrednotenjem Solventnosti II, ki ne vključujejo pokojninskih družb Sava pokojninska in Sava penzisko društvo, zato podatki niso enaki kot v skladu z MSRP vrednote njem.

2020	Indeks
676.508	107,3
199191	4077

2020	Indeks
505.732	106.8
170.776	108.5
676.508	107.3

2020	Indeks
111.567	143,2
129.300	104,9
125.837	106,6
133.133	95,2
51.527	105,6
125.144	91,9
676.508	107,3

POROČILO O SOLVENTNOSTI IN FINANČNEM POLOŽAJU 2021

KAZALO
Povzetek
A. Poslovanje in rezultati
B. Sistem upravljanja
C. Profil tveganj skupine
D. Vrednotenje za namene solventnosti
E. Upravljanje kapitala
Priloga A Slovar izbranih strokovnih izrazov in načinov izračuna
Priloga B Kvantitativni obrazci

Kosmate premije so v letu 2021 zrasle za 7,3 %, struktura po vrstah poslovanja se glede na leto 2020 ni bistveno spremenila. Premija premoženjskih zavarovanj predstavlja 78,0 % (2020: 83,5 %) celotne premije, življenjskih zavarovanj pa 22,0 % (2020: 16,5 %). Premije življenjskih zavarovanj so se povečale zaradi polne vključitve Vite v skupino (v 2020 šele od 31. 5. 2020 dalje). Med premoženjskimi zavarovanji v sestavi kosmate premije prevladujejo požarna zavarovanja in proporcionalna pozavarovanja ter zavarovanja in proporcionalna pozavarovanja druge škode na premoženju in zavarovanja in proporcionalna pozavarovanja drugih motornih vozil, ki skupaj predstavljajo 37,2 % vseh kosmatih premij (2020: 37,7 %).

Gibanje kosmatih premij po poslovnih odsekih, kot jih spremlja skupina, je opisano v nadaljevanju.

Kosmate premije odseka pozavarovanje so bile v 2021 večje kakor v predhodnem letu za 5,0 % in so znašale 112,1 milijona EUR. Proporcionalna pozavarovanja so dosegla 11,2-odstotno, neproporcionalna pa 1,5-odstotno rast. Premije za pretekla pogodbena leta so bile v 2021 višje za 7,3 milijona EUR, in sicer predvsem za proporcionalna pozavarovanja, premije za tekoče pogodbeno leto pa so bile malenkost nižje (za 2,1 % oziroma 2,0 milijona EUR) kot v pogodbenem letu 2020. Po izbruhu pandemije covida-19 v letu 2020 smo v lanskem bilančnem letu zaradi pričakovanih padcev BDP-ja držav, v katerih poslujemo, predpostavili, da bodo zbrane premije tega pogodbenega leta za 10 % nižje od predvidenih ob sklenitvi pogodb na podlagi informacij cedentov. V letu 2021 smo to predpostavko na podlagi ekonomskih razmer opustili in premije pogodbenega leta 2020 obravnavali enako kakor pri drugih pogodbenih letih. Podobno so se odzvali tudi preostali pozavarovatelji na mednarodnih trgih.

Kosmate zavarovalne premije odseka premoženjskih zavarovanj so se v letu 2021 zmanjšale za 1,1 % in so znašale 434,8 milijona EUR (zaradi prekinitve FOS-poslov). Znotraj premoženjskih zavarovanj so kosmate premije avtomobilskih zavarovanj v letu 2021 ostale na lanski ravni. Znižanje kosmate premije iz FOS-poslov za 8,2 milijona EUR so nadomestile višje kosmate premije avtomobilskih zavarovanj v Sloveniji, predvsem pri zasebnem sektorju zaradi večjega števila prodanih zavarovanj. Kosmate premije avtomobilskih zavarovanj v tujini so se zvišale na vseh tujih trgih razen na hrvaškem, kjer je bil padec kosmate premije posledica čiščenja portfelja. Padec kosmate premije v višini 6,7 milijona EUR na zavarovanju plovil in v višini 6,0 milijona EUR na zavarovanju splošne odgovornosti se nanaša pretežno na prekinjene FOS-posle. Kosmate premije ožjega premoženja so se v letu 2021 povečale samo za 0,3 milijona EUR zaradi znižanja premij iz FOS-poslov. Brez upoštevanja FOS-poslov se je premija ožjega premoženja v slovenskem delu povečala za 4,2 milijona EUR, kar izhaja iz zasebnega sektorja, pri katerem je zraslo število prodanih zavarovanj, pa tudi iz poslovnega sektorja, predvsem iz povišanja premije večjih zavarovancev.

Kosmate življenjske zavarovalne premije v Sloveniji so se v letu 2021 povečale za 37,2 % zaradi polne vključitve Vite v skupino (v 2020 šele od 31. 5. 2020 dalje). Kosmate premije življenjskega dela Zavarovalnice Sava v Sloveniji so se v letu 2021 glede na leto prej znižale za 3,1 %. Družbi kljub uspešni prodaji novih zavarovanj ni uspelo v celoti nadomestiti izpada premij zaradi doživetij, odkupov in smrti. Tujim življenjskim zavarovalnicam je uspelo povečati kosmate premije za 2,8 %. Kosovska in srbska zavarovalnica sta jih povečali z lastno prodajno mrežo, pa tudi z okrepljenim sodelovanjem z zunanjimi prodajnimi potmi ter dosegli visoko rast kosmatih premij (Kosovo za 36,5 %, Srbija za 19,7 %). Na nižjo skupno rast je vplival padec kosmatih premij podružnice Zavarovalnice Sava na Hrvaškem zaradi upada prodaje prek bančnih prodajnih kanalov in optimizacije portfelja s ciljem izboljšanja dobičkonosnosti poslovanja.

KAZALO Povzetek

C. Profil tveganj skupine

D. Vrednotenje za namene

E. Upravljanje kapitala

Priloga A Slovar izbranih strokovnih izrazov in načinov izračuna

Konsolidirani čisti prihodki od premij za pomembne vrste poslovanja

Čisti prihodki od premij 2020	Indeks

<s
,3
,0
,6
.6

v tisoč EUR	Čisti prihodki od premij 2021	Čisti prihodki od premij 2020	Indeks
Življenjsko zavarovanje	158.552	110.625	143,3
Zavarovanje in proporcionalno pozavarovanje drugih motornih vozil	127.232	122.320	104,0
Zavarovanje in proporcionalno pozavarovanje avtomobilske odgovornosti	123.099	134.325	91,6
Požarno zavarovanje in proporcionalno pozavarovanje ter zavarovanje in proporcionalno pozavarovanje druge škode na premoženju	117.780	107.458	109,6
Zavarovanje in proporcionalno pozavarovanje izpada dohodka	54.382	51.995	104,6
Druge vrste poslovanja	101.265	105.396	96,1
Skupaj	682.310	632.121	107,9

Konsolidirani čisti prihodki od premij po poslovnih odsekih poslovanja (v tisoč €)

Opomba: V poslovnem odseku življenje so vključeni tudi prihodki od zavarovanj dodatne nezgode v sklopu življenjskih polic.

2020 2021

177.979

POROČILO O SOLVENTNOSTI IN FINANČNEM POLOŽAJU 2021

Povzetek

C. Profil tveganj skupine

D. Vrednotenje za namene

E. Upravljanje kapitala

Priloga A Slovar izbranih strokovnih izrazov in načinov izračuna

Škode

Konsolidirane kosmate škode in čisti odhodki za škode

v tisoč EUR	2021	2020	Indeks
Kosmate škode	406.909	399.532	101,8
Čisti odhodki za škode	390.499	426.558	91,5

Geografska segmentacija konsolidiranih kosmatih škod

v tisoč EUR	2021	2020	Indeks
Slovenija	254.873	276.468	92,2
Tujina	152.036	123.064	123,5
Skupaj	406.909	399.532	101,8

Konsolidirane kosmate škode so bile v letu 2021 nekoliko višje, čisti odhodki za škode pa nekoliko nižji kot v letu 2020. V nadaljevanju je opisano gibanje kosmatih škod in odhodkov za škode po poslovnih odsekih, kot jih spremlja Zavarovalna skupina Sava.

Tečajne razlike so imele na čiste odhodke za škode odseka pozavarovanja v letu 2021 negativen vpliv v višini 4,4 milijona EUR (v 2020 pozitiven vpliv v višini 6,9 milijona EUR). Čisti odhodki za škode brez vpliva tečajnih razlik so bili v letu 2021 v primerjavi z 2020 nižji za 12,6 %. Večje kosmate škode v 2021 so posledica neurij in poplav v Zahodni Evropi (predvsem v Nemčiji, Belgiji in Avstriji) in na Kitajskem ter zaradi požarne škode v Surinamu. Kljub visokim kosmatim škodam iz naslova poplav v Zahodni Evropi je bil vpliv le teh na čiste odhodke za škode zaradi delovanja pozavarovalne zaščite relativno manjši. V letu 2021 je na gibanje čistih odhodkov za škode pozitivno vplival tudi razvoj starejših pogodbenih let. Znižanje glede

na leto 2020 je tudi posledica dejstva, da je bil v 2020 precejšen negativen vpliv zaradi vpliva covida-19. Čisti merodajni škodni količnik odseka pozavarovanje je bil v primerjavi z istim obdobjem lani tako ugodnejši za 14,6 o. t. in je znašal 69,0 % (2020: 83,6 %).

24

Konsolidirane kosmate škode odseka premoženjskih zavarovanj so se v letu 2021 povečale za 3,4 % in so znašale 224,4 milijona EUR. Znižanje čistih odhodkov za škode je predvsem posledica manjšega povečanja škodnih rezervacij v primerjavi z lanskim letom, zlasti zaradi izteka in zmanjševanja aktivnega portfelja pri večini partnerjev, s katerimi Zavarovalnica Sava sklepa FOS-posle.

V odseku premoženje tujina se znižanje čistih odhodkov za škode nanaša večinoma na podružnico Zavarovalnice Sava na Hrvaškem, ki je v letu 2020 zaradi regulatornih zahtev morala oblikovati dodatne škodne rezervacije za izplačilo nematerialnih škod, v letu 2021 pa so se škodne rezervacije zmanjšale zaradi manjšega obsega portfelja.

Poleg tega je v letu 2021 znižala škodne rezervacije zavarovalnica na Kosovu zaradi uspešnega reševanja starejših škodnih zahtevkov. Kosmate premoženjske škode so se v letu 2021 povečale zaradi rasti kosmatih premoženjskih škod slovenskih premoženjskih zavarovalnic za 1,9 % in tujih premoženjskih zavarovalnic za 10,7 %. Rasle so kosmate škode iz FOS-poslov, in sicer za 6,2 milijona EUR, medtem ko so se kosmate škode zavarovanj, sklenjenih v Sloveniji, znižale za 4,2 milijona EUR, predvsem pri avtomobilskih zavarovanjih zaradi manjšega števila škod. Kosmate škode zavarovalnic v tujini so bile višje za 4,0 milijone EUR. Največja rast škod je bila na ožjem premoženju, saj so nekatere tuje zavarovalnice na tem področju utrpele večje škode.

POROČILO O SOLVENTNOSTI IN FINANČNEM POLOŽAJU 2021

Priloga A Slovar izbranih strokovnih izrazov in načinov izračuna

Kosmate škode odseka življenjskih zavarovanj v Sloveniji so bile nižje od predhodnega leta kljub daljšemu obdobju vključitve Vite v skupino, saj so se v slovenskem delu Zavarovalnice Sava škode iz naslova doživetij znižale za 21,1 milijona EUR. Manj obračunanih škod iz naslova doživetij je bilo pri klasičnih življenjskih zavarovanjih (32,4 milijona EUR v 2021), kar je za 22,3 milijona EUR manj kot v predhodnem letu. Pri življenjskih zavarovanjih, pri katerih zavarovanci prevzemajo naložbena tveganja, pa je bilo obračunanih 15,8 milijona EUR doživetij, kar je za 1,2 milijona EUR več kot v letu pred tem. Razlog za razliko v čistih odhodkih za škode s spremembo drugih rezervacij in rezervacij naložbenih zavarovanj pri slovenskih družbah je poleg celoletne vključitve Vite tudi v gibanju točk skladov, ki vplivajo na višino spremembe rezervacij naložbenih zavarovanj. Vrednost točk skladov se giblje skladno z dogajanjem na finančnih trgih, ki so bili v letu 2021 ugodnejši kakor v predhodnem (padec delniških trgov aprila 2020). Navedeno sicer ne vpliva na izid naložbenih življenjskih zavarovanj, ker se gibanje sredstev odseva v gibanju rezervacij. Kosmate škode zavarovalnic v tujini so bile nižje kakor v predhodnem letu, ker je imela hrvaška podružnica manj doživetij življenjskih zavarovanj. Višji čisti odhodki za škode s spremembo drugih rezervacij in rezervacij naložbenih zavarovanj v letu 2021 so povezani predvsem z dogodki predhodnega leta – v hrvaškem delu Zavarovalnice Sava je bilo v letu 2020 več iztekov življenjskih zavarovanj kreditojemalcev in zneski odkupov so bili višji, kar je zmanjšalo matematične rezervacije in posledično znižalo čiste odhodke za škode s spremembo drugih rezervacij in rezervacij naložbenih zavarovanj.

25

Konsolidirani čisti odhodki za škode za pomembne vrste poslovanja

v tisoč EUR	Čisti odhodki za škode 2021	Čisti odhodki za škode 2020	Indeks
Življenjsko zavarovanje	94.250	119.316	79,0
Zavarovanje in proporcionalno pozavarovanje drugih motornih vozil	78.510	73.764	106,4
Požarno zavarovanje in proporcionalno pozavarovanje ter zavarovanje in proporcionalno pozavarovanje druge škode na premoženju	64.875	71.789	90,4
Zavarovanje in proporcionalno pozavarovanje avtomobilske odgovornosti	63.152	82.332	76,7
Neproporcionalno premoženjsko pozavarovanje	29.056	24.932	116,5
Druge vrste poslovanja	60.656	54.425	111,4
Skupaj	390.499	426.558	91,5

POROČILO O SOLVENTNOSTI IN FINANČNEM POLOŽAJU 2021

KAZALO Povzetek C. Profil tveganj skupine D. Vrednotenje za namene solventnosti B. Sistem upravljanja E. Upravljanje kapitala Priloga A Kvantitativni obrazci A. Poslovanje in rezultati

Stroški

Konsolidirani čisti obratovalni stroški za pomembne vrste poslovanja

v tisoč EUR	Čisti stroški 2021	Čisti stroški 2020	Indeks
Požarno zavarovanje in proporcionalno pozavarovanje ter zavarovanje in proporcionalno pozavarovanje druge škode na premoženju	47.002	43.001	109,3
Zavarovanje in proporcionalno pozavarovanje avtomobilske odgovornosti	35.027	40.978	85,5
Zavarovanje in proporcionalno pozavarovanje drugih motornih vozil	32.894	32.330	101,7
Življenjsko zavarovanje	28.723	22.534	127,5
Zavarovanje in proporcionalno pozavarovanje izpada dohodka	20.014	17.252	116,0
Druge vrste poslovanja	36.873	34.935	105,5
Skupaj	200.534	191.029	105,0

Čisti obratovalni stroški so se v letu 2021 povišali za 5,0 %. V absolutnem znesku so se najbolj povečali stroški življenjskih zavarovanj ter požarnih zavarovanj in proporcionalnih pozavarovanj ter zavarovanj in proporcionalnih pozavarovanj drugih škod. Sestava čistih obratovalnih stroškov se v letu 2021 po vrstah poslovanja v primerjavi z letom 2020 ni pomembno spremenila. Gibanje stroškov po poslovnih odsekih, kot jih spremlja skupina, je opisano v nadaljevanju. Komentarji vključujejo vse postavke, ki so vključene v izračun čistih obratovalnih stroškov (stroški pridobivanja, sprememba v razmejenih stroških pridobivanja ter druge obratovalne stroške).

Stroški pridobivanja (provizije) odseka pozavarovanje so bili večji za 11,9 % (kosmate premije so bile višje za 5,0 %) in so v letu 2021 znašali 24,8 milijona EUR. Delež stroškov pridobivanja v kosmati premiji je za leto 2021 znašal 22,1 % (2020: 20,7 %). V povprečju je količnik zadnjih nekaj četrtletij znašal 21 %. Višji drugi obratovalni stroški

so posledica stroškov storitev, povezanih s korporativnim upravljanjem skupine, uvajanjem mednarodnih računovodskih standardov MSRP 17 in MSRP 9, nadgradnje in uvajanja novih IT-rešitev in storitev, ki so povezane z uredbo o razkritjih trajnostnega poslovanja (SFDR). Posledično je čisti stroškovni količnik višji od preteklega leta za 2,1 odstotne točke.

Konsolidirani stroški pridobivanja odseka premoženje so se v letu 2021 znižali za 7,8 % in so znašali 40,1 milijona EUR. Znižanje stroškov pridobivanja je posledica znižanja kosmatih premij iz FOS-poslov. Drugi obratovalni stroški so zrasli za 3,3 %, na kar so vplivali večji stroški dela slovenskega dela Zavarovalnice Sava in celoletna konsolidacija zavarovalnice Vita. Kosmati stroškovni količnik odseka premoženje se je zvišal za 0,3 odstotne točke, saj je bilo relativno znižanje kosmate premije višje kot je bilo relativno znižanje kosmatih obratovalnih stroškov. Kosmati stroškovni količnik slovenskih premoženjskih

zavarovalnic se je malenkost povečal. Povečanje izvira iz FOS-poslov, medtem ko se je kosmati stroškovni količnik premoženjskega dela Slovenije brez FOS-poslov znižal. Kosmati stroškovni količnik tujih premoženjskih zavarovalnic pa je ostal na lanski ravni.

Stroški pridobivanja odseka življenje so bili v letu 2021 glede na leto 2020 višji za 45,9 % in so znašali 12,8 milijona EUR. Stroški pridobivanja zavarovanj in drugi obratovalni stroški so bili višji glede na leto prej predvsem zaradi obdobja konsolidacije Vite. Kosmati stroškovni količnik se je v primerjavi s predhodnim letom znižal za 2,1 odstotne točke, in sicer zaradi vključitve Vite, ki ima nižji kosmati stroškovni količnik zaradi posebnosti svojega prodajnega modela. Pri življenjskih zavarovalnicah v tujini se je kosmati stroškovni količnik znižal za 1,1 odstotne točke, saj je premija v Srbiji in na Kosovu rasla hitreje od stroškov.

POROČILO O SOLVENTNOSTI IN FINANČNEM POLOŽAJU 2021

izrazov in načinov izračuna

Konsolidirani kosmati poslovni izid

V naslednjih grafih odsek »drugo« predstavlja rezultat družb Sava pokojninska, Sava penzisko društvo, TBS Team24, Save Infond in S Estate. Rezultat odseka življenje vključuje tudi donos naložbenega portfelja življenjskih zavarovanj.

-5.955 7.115

Zavarovalno-tehnični rezultat (pozav.+premož.)

Kosmati poslovni izid skupine (brez Save pokojninske, Save penziskog društva, TBS Team 24, Save Infond in S Estate) je bil v letu 2021 večji kot v letu 2020 za 30,2 % in je znašal 89,0 milijona EUR. Odseki pozavarovanje, premoženje in drugo so v letu 2021 ustvarili večji kosmati poslovni izid kot v letu 2020, odsek življenje pa slabši. Zavarovalno- -tehnični rezultat je bil v letu 2021 višji kot v 2020 tako pri odseku premoženje kot tudi pri odseku pozavarovanje. Rezultat iz naložbenja je bil prav tako večji pri odseku pozavarovanje in premoženje. Rezultat odseka življenje je bil v letu 2021 nižji, kar je predvsem posledica enkratnega prihodka v 2020 iz pozitivne razlike med pošteno vrednostjo pridobljenih neto sredstev in nakupno vrednostjo naložbe v Vito v višini 9,0 milijona EUR. Rezultat odseka drugo

predstavlja rezultat družb Sava pokojninska, Sava penzisko društvo, Sava Infond, TBS Team 24 ter S Estate. V tem odseku so pripisani tudi odhodki za obresti iz podrejenega dolga (2021: 2,9 milijona EUR, 2020: 2,9 milijona EUR) in amortizacija pogodbenih odnosov s strankami Save pokojninske in Save Infond (2021: 1,0 milijona EUR, 2020: 1,0 milijona EUR).

Odsek pozavarovanje je v letu 2021 dosegel boljši zavarovalno-tehnični rezultat kot v letu 2020, kar je predvsem posledica nižjih odhodkov za škode. V letu 2021 je bil dosežen tudi boljši izid iz naložbenja, na kar so vplivali predvsem višji dobički od prodaje in prejete dividende finančnih naložb.

Odsek premoženje je posloval boljše, predvsem zaradi boljšega zavarovalno-tehničnega rezultata. Donos naložbenega portfelja je ostal na primerljivi ravni kot v letu 2020. Donosnost je v letu 2021 znašala 1,1 %.

Odsek življenje je v letu 2021 posloval slabše, kar je predvsem posledica enkratnega prihodka v 2020 iz pozitivne razlike med pošteno vrednostjo pridobljenih neto sredstev in nakupno vrednostjo naložbe v Vito v višini 9,0 milijona EUR. Donos naložbenega portfelja življenjskih zavarovanj je bil za 6,0 milijona EUR višji od donosa v letu 2020. Donosnost naložbenega portfelja registrov življenjskih zavarovanj je znašala 2,4 %.

Povzetek

C. Profil tveganj skupine

E. Upravljanje kapitala

Priloga A Slovar izbranih strokovnih izrazov in načinov izračuna

29

A.3 Naložbeni rezultati

Skupina spremlja naložbeni rezultat po segmentih poslovanja. Donos in donosnost spremljamo po tipih naložb, pa tudi po vrstah prihodkov in odhodkov. V naslednjih preglednicah so tako prikazani prihodki, odhodki in donos po tipih naložb ter po vrstah prihodkov in odhodkov.

Prihodki naložb so v letu 2021 znašali 36,4 milijona EUR in so v primerjavi z istim obdobjem lani višji za 8,5 milijona EUR, ob izločitvi tečajnih razlik pa so višji za 4,1 milijona EUR. V sestavi prihodkov naložbenega portfelja je največ prihodkov od obresti, ki so v letu 2021 znašali 16,8 milijona EUR (46,3 % skupnih finančnih prihodkov) in so v primerjavi z istim obdobjem lani višji za 0,7 milijona EUR.

Odhodki naložbenega portfelja so v letu 2021 glede na leto 2020 nižji za 8,0 milijona EUR, ob izločitvi tečajnih razlik pa nižji za 3,2 milijona EUR. Največji delež odhodkov brez vpliva tečajnih razlik izhaja iz odhodkov za obresti, ki se nanašajo na izdano podrejeno obveznico Save Re.

Učinek tečajnih razlik ne vpliva v celoti na poslovni izid, saj se skladno z gibanjem naložb v posamezni valuti gibljejo tudi obveznosti v tujih valutah. Tečajne razlike v večini izhajajo iz sredstev in obveznosti Save Re.

Donos naložbenega portfelja skupine v letu 2021 znaša 30,4 milijona EUR, donos naložbenega portfelja brez vpliva tečajnih razlik pa 26,0 milijona EUR.

Prihodki in odhodki naložb po vrstah

v tisoč EUR	1. 1.–31. 12.
Vrsta prihodka	2021	2020
Prihodki od obresti	16.843	16.151
Prihodki iz naslova spremembe poštene vrednosti FVPL	1.302	2.539
Dobički pri odtujitvah FVPL	2	0
Dobički pri odtujitvah naložb ostale MSRP skupine	7.784	4.907
Prihodki pridružene družbe	773	142
Prihodki od dividend in deležev ostale naložbe	1.848	1.174
Pozitivne tečajne razlike	4.416	0
Ostali prihodki	1.648	1.970
Ostali prihodki alternativnih skladov	1.757	1.014
Prihodki naložbenega portfelja	36.372	27.897
Čisti neiztrženi dobički naložb življenjskih zavarovancev, ki prevzemajo naložbeno tveganje	68.719	23.044
Vrsta odhodka	2021	2020
Odhodki za obresti	2.989	2.978
Odhodki iz naslova spremembe poštene vrednosti FVPL	914	2.300
Izgube pri odtujitvah FVPL	4	0
Izgube pri odtujitvah naložb ostale MSRP skupine	326	1.440
Slabitve družbe v skupini in pridružene družbe	0	567
Slabitve ostalih naložb	162	1.100
Negativne tečajne razlike	0	4.794
Ostalo	1.575	828
Ostali odhodki alternativnih skladov	0	0
Odhodki naložbenega portfelja	5.971	14.007
Čiste neiztržene izgube naložb življenjskih zavarovancev, ki prevzemajo naložbeno tveganje	0	0

Konsolidirani donos naložbenega portfelja

V tisoč EUR	2021	2020	Absolutna razlika
Donos naložbenega portfelja	30.401	13.890	16.511
Donos naložbenega portfelja brez vpliva tečajnih razlik	25.985	18.684	7.301

Povzetek
A. Poslovanje in rezultati
B. Sistem upravljanja
C. Profil tveganj skupine
D. Vrednotenje za namene solventnosti
E. Upravljanje kapitala
Priloga A Slovar izbranih strokovnih izrazov in načinov izračuna
Priloga B Kvantitativni obrazci

Donos po tipih naložb11

11

v tisoč EUR									Čisti neiztrženi	Prihodki/
2021	Prihodki/ odhodki od obresti	Sprememba poštene vrednosti in dobički/izgube pri odtujitvah FVPL	Dobički/izgube pri odtujitvah naložb ostale skupine MSRP	Prihodki od dividend in deležev ostale naložbe	Slabitve naložb	Pozitivne/ negativne tečajne razlike	Ostali prihodki/ odhodki	Skupaj	dobički/izgube naložb živ. zavarovanj, ki prevzemajo naložbeno tveganje	odhodki pridruženih družb in slabitve dobrega imena
V posesti do zapadlosti	1.474	0	0	0	0	-3	-874	597	123	0
Dolžniški instrumenti	1.474	0	0	0	0	-3	-874	597	123	0
Po pošteni vrednosti prek IPI	821	387	0	41	0	-2	-122	1.125	68.038	0
Razporejeni v to skupino	821	387	0	41	0	-2	-122	1.125	68.038	0
Dolžniški instrumenti	821	58	0	0	0	-2	0,313	878	65	0
Lastniški instrumenti	0	329	0	41	0	0	-1	368	67.973	0
Ostale naložbe	0	0	0	0	0	0	-121	-121	0	0
Razpoložljivo za prodajo	14.083	0	7.458	1.807	-162	3.927	1.688	28.801	563	773
Dolžniški instrumenti	14.083	0	1.075	0	0	3.928	52	19.137	569	0
Lastniški instrumenti	0	0	6.383	1.784	-162	0	-120	7.884	-6	773
Naložbe v infrastrukturne sklade	0	0	0	0	0	0	1.430	1.430	0	0
Naložbe v nepremičninske sklade	0	0	0	23	0	0	327	350	0	0
Krediti in terjatve	183	0	0	0	0	493	-5	671	-5	0
Dolžniški instrumenti	345	0	0	0	0	1	-5	341	-5	0
Ostale naložbe	-162	0	0	0	0	492	0	330	0	0
Finančne naložbe poz. iz naslova pozavarovalnih pogodb pri cedentih	24	0	0	0	0	0	0	24	0	0
Podrejene obveznosti	-2.871	0	0	0	0	0	0	-2.871	0	0
Skupaj	13.714	387	7.458	1.848	-162	4.416	688	28.347	68.719	773

11 Prihodki/odhodki od obresti se v tej preglednici razlikujejo od tistih, prikazanih v preglednici Prihodki in odhodki naložb po vrstah, saj tu vključujemo še odhodke od pravice do uporabe (31. 12. 2021: 139,5 tisoč EUR).

POROČILO O SOLVENTNOSTI IN FINANČNEM POLOŽAJU 2021

Povzetek

C. Profil tveganj skupine

D. Vrednotenje za namene

E. Upravljanje kapitala

Priloga A Slovar izbranih strokovnih izrazov in načinov izračuna

31

Donos naložb skupine v letu 2021 znaša 28,3 milijo na EUR. Najpomembnejši postavki v sestavi donosa sku pine so obrestni prihodki, ki znašajo 13,7 milijona EUR in dobički pri odtujitvah naložb, ki znašajo 7,5 milijona EUR. Velik delež obrestnih prihodkov je skladen s sestavo por tfelja skupine, v katerem prevladujejo dolžniški finančni instrumenti.

Skupina nerealizirane dobičke in izgube naložb, ki jih v ra čunovodskih izkazih vodi v skupini razpoložljivo za prodajo, prikazuje v bilančni postavki presežek iz prevrednotenja. V naslednji preglednici je prikazano gibanje presežka iz pre vrednotenja.

Presežek iz prevrednotenja

v EUR	2021	2020
Stanje 1. 1.	40.173	20.719
Sprememba poštene vrednosti	-18.093	26.263
Prenos iz presežka iz prevrednotenja v IPI zaradi prodaje	-5.105	-2.247
Odloženi davek	4.213	-4.562
Druge prerazvrstitve	60	0
Stanje 31. 12.	21.247	40.173

0

Presežek iz prevrednotenja se je v letu 2021 pomembno zmanjšal glede na leto 2020. Glavni razlog je padec cen dolžniških vrednostnih papirjev ter prodaja delniških na ložb.

Skupina nima naložb v listinjenje.

KAZALO

Povzetek

C. Profil tveganj skupine

D. Vrednotenje za namene

E. Upravljanje kapitala

solventnosti B. Sistem upravljanja Kvantitativni obrazci A. Poslovanje in rezultati

Priloga A Slovar izbranih strokovnih izrazov in načinov izračuna

A.4 Rezultati pri drugih dejavnostih

Najemne pogodbe

Skupina ustvarja manjši del prihodkov iz najemnih pogodb. Gre za oddajo lastniških nepremičnin v poslovni namen. Najemne pogodbe so v bilanci stanja skupine izkazane med sredstvi (naložbene nepremičnine), prihodki od najemnin pa so enakomerno pripoznani med trajanjem najema.

Iz oddaje v najem naložbenih nepremičnin je skupina v letu 2021 ustvarila 1,3 milijona EUR prihodkov (2020: 1,2 milijona EUR). Stroški vzdrževanja naložbenih nepremičnin so vključeni v najemno ceno oziroma jih skupina zaračuna najemnikom. Stroški, ki jih je krila skupina, so v letu 2021 znašali 85 tisoč EUR (2020: 123 tisoč EUR).

Pomembni posli in transakcije med družbami znotraj skupine

V nadaljevanju so predstavljeni sklopi pomembnih transakcij med družbami v skupini. Ti se nanašajo na posle pozavarovanja med obvladujočo družbo in odvisnimi družbami ter izplačilo dividend obvladujoči družbi. Obveznosti do družb v skupini so pretežno kratkoročne in na dan bilance stanja še nezapadle.

V primerjavi z letom 2020 so bile v letu 2021 prejeti pomembno višji prihodki od dividend odvisnih družb, saj so v večji meri prenehala veljati priporočila regulatornih organov, da zavarovalnice, pozavarovalnice in pokojninske družbe zaradi vplivov covida-19 na poslovanje odložijo izplačilo dividend.

Prihodki in odhodki iz poslovanja z družbami v skupini

v tisoč EUR	2021	2020
Obračunane kosmate zavarovalne premije	77.960	84.890
Obračunani kosmati zneski škod	-41.840	-34.802
Stroški pridobivanja zavarovanj	-20.466	-18.349
Prihodki od dividend	50.418	2.590
Skupaj	66.072	34.329

Naložbe in terjatve do družb v skupini

v tisoč EUR	31. 12. 2021	31. 12. 2020
Dolžniški vrednostni papirji in posojila dana družbam v skupini	1.360	3.412
Terjatve za premijo iz sprejetega pozavarovanja	13.595	18.988
Skupaj	14.955	22.400

Obveznosti do družb v skupini

v tisoč EUR	31. 12. 2021	31. 12. 2020
Obveznosti za deleže v zneskih škod iz pozavarovanja do družb v skupini	12.577	9.030
Druge kratkoročne obveznosti iz sozavarovanja in pozavarovanja	3.129	4.880
Skupaj (brez rezervacij)	15.707	13.911

Povzetek

A.	Poslovanje

C. Profil tveganj skupine

D. Vrednotenje za namene

E. Upravljanje kapitala

Priloga A Slovar izbranih strokovnih izrazov in načinov izračuna

A.5 Druge informacije

Skupina v zvezi s poslovanjem in uspešnostjo nima drugih pomembnih informacij.

POROČILO O SOLVENTNOSTI IN FINANČNEM POLOŽAJU 2021

Povzetek

C. Profil tveganj skupine

D. Vrednotenje za namene

E. Upravljanje kapitala

Priloga A Slovar izbranih strokovnih izrazov in načinov izračuna

B. Sistem upravljanja

• B.1 Splošne informacije o sistemu upravljanja
• B.2 Zahteve glede sposobnosti in primernosti
• B.3 Sistem upravljanja tveganj, vključno z lastno oceno tveganja in solventnosti
• B.4 Sistem notranjega nadzora
• B.5 Funkcija notranje revizije
• B.6 Aktuarska funkcija
• B.7 Zunanje izvajanje
• B.8 Druge informacije

B.1 Splošne informacije o sistemu upravljanja

B.1.1 Upravljanje Zavarovalne skupine Sava

V Zavarovalni skupini Sava so organi vodenja in nadzora obvladujoče družbe odgovorni za ustrezno upravljanje in nadzor v celotni skupini ter za zagotovitev takega okvira upravljanja, ki ustreza strukturi, poslom in tveganjem skupine kot celote in njenih posameznih družb.

Sistem upravljanja v posamezni družbi v Zavarovalni skupini Sava je sorazmeren naravi, obsegu in zahtevnosti poslov družbe. Posamezna družba v skupini določi sistem upravljanja, ki je optimalen zanjo in za skupino. Če to dopušča lokalna zakonodaja in je sorazmerno naravi, obsegu in zahtevnosti poslov posamezne družbe, praviloma oblikuje enotirni sistem upravljanja. Obvladujoča družba v skupini, Zavarovalnica Sava, Vita, Sava pokojninska, Infond in DCB imajo vzpostavljen dvotirni sistem upravljanja.

Obvladujoča družba celovito upravlja skupino tako, da je poslovna strategija postavljena od zgoraj navzdol, pri čemer se upoštevajo vidiki skupine kot celote, pa tudi vidiki posamezne družbe v skupini. Za optimalno kapitaliziranost skupine in odpornost proti nepredvidenim dogodkom se kapital in kapitalska ustreznost na ravni skupine prav tako upravljata po načelu od zgoraj navzdol.

Skupina ima vzpostavljeno sistematično upravljanje tveganj, ki zajema upravljanje tveganj na ravni posamezne družbe, ustrezno spremljanje tveganj posamezne družbe v obvladujoči družbi, pa tudi upravljanje tveganj na ravni skupine. Pri zadnjem se upoštevajo medsebojni vplivi tveganj posameznih družb, in sicer predvsem koncentracija tveganj in druga pomembna tveganja, ki so povezana z delovanjem skupine. Strategija prevzemanja tveganj določa pripravljenost za prevzem tveganj znotraj skupine kot celote in na ravni posamezne družbe.

Organi vodenja ali nadzora posamezne odvisne družbe v Zavarovalni skupini Sava ravnajo v skladu z enakimi vrednotami in politikami korporativnega upravljanja kakor obvladujoča družba, razen če ni z zakonskimi zahtevami, nadzorniškimi zahtevami ali določili glede sorazmernosti določeno drugače. Zato organi vodenja ali nadzora posamezne odvisne družbe v skupini, v okviru svojih odgovornosti za upravljanje družbe, pri prenosu politik skupine preverijo potrebne prilagoditve lokalni zakonodaji in morebitne druge potrebne prilagoditve. Družbe v skladu z opredeljenimi postopki v politikah skupine tako določijo prilagoditve teh politik in zagotovijo, da odvisna družba z njimi ne bi kršila veljavnih zakonskih oziroma podzakonskih predpisov ali pravil varnega in skrbnega poslovanja.

Nadzor posamezne družbe v Zavarovalni skupini Sava

Za zagotavljanje preglednega in učinkovitega upravljanja in nadzora poslovanja odvisnih družb v skupini je nadzor obvladujoče družbe nad odvisnimi družbami razdeljen na tri dele, in sicer na:

• upravljavski nadzor (ki se izvaja z organi upravljanja),
• poslovni nadzor (ki se izvaja z nosilci poslovnih funkcij),
• dodaten nadzor (ki se izvaja z nosilci ključnih funkcij).

Komunikacija med družbami v Zavarovalni skupini Sava

Sava Re kot obvladujoča družba dvakrat letno organizira strateško konferenco skupine, na kateri se obravnavajo strateške smernice za načrtovanje poslovanja družb v skupini, novosti, ki se načrtujejo znotraj posameznih poslovnih funkcij, ter izidi tekočega poslovanja posamezne družbe. Strateški konferenci sta tako namenjeni izboljšanju komunikacije o strategijah in usmeritvah v skupini na ravni poslovodstev.

V skupini so večkrat letno organizirana izobraževanja z različnih področij poslovanja, katerih namen je poenotenje poslovnih procesov v skupini ter prenos znanja, korporativne kulture in dobrih praks poslovanja.

Povzetek

A. Poslovanje in rezultati

C. Profil tveganj skupine

solventnosti

E. Upravljanje kapitala

Priloga A Slovar izbranih strokovnih izrazov in načinov izračuna

B.1.2 Organi upravljanja

Organa upravljanja v posameznih družbah v skupini sta poleg skupščine tudi organ vodenja (uprava, generalni direktor, izvršni direktor) in organ nadzora (nadzorni svet, nadzorni odbor, upravni odbor, odbor direktorjev) – odvisno od zakonodajne ureditve v posamezni državi in izbire sistema upravljanja v posamezni družbi: eno- ali dvotirni sistem.

Organi upravljanja opravljajo svoje naloge v skladu z zakonodajno ureditvijo posamezne države, internimi pravili posamezne družbe in v skladu s splošnimi usmeritvami, ki jih določajo politika upravljanja in druge krovne politike skupine, pravilnik upravljanja skupine in priročnik za finančno obvladovanje poslovanja družb v skupini.

Skupščina

Skupščina je najvišji organ družbe, s katerim njeni delničarji uresničujejo svoje pravice v zadevah družbe.

Pristojnosti skupščine posamezne družbe so določene z zakonodajno ureditvijo posamezne države in statutom posamezne družbe. Pristojnosti skupščine so razmejene v tri vsebinske sklope:

• kadrovske odločitve (imenovanje in odpoklic članov nadzornega sveta, upravnega odbora, nadzornega odbora, podelitev razrešnice članom organov vodenja ali nadzora, glasovanje o nezaupnici, imenovanje zunanjega revizorja);

• poslovne odločitve (potrditev letnega poročila, če o njem dokončno ne odločijo organi vodenja ali nadzora, uporaba bilančnega dobička, dajanje soglasij k posameznim poslovnim odločitvam na predlog poslovodstva); • temeljne odločitve v družbi (sprejetje in spremembe statuta, ukrepi za povečanje in zmanjšanje osnovnega kapitala, prenehanje družbe in statusna preoblikova-

• nja).

Skupščina delničarjev posamezne družbe v skupini je praviloma sklicana najmanj enkrat letno, najpozneje v roku, ki je določen v zakonodajni ureditvi posamezne države. Lahko je sklicana tudi v drugih primerih, določenih z zakonodajno ureditvijo posamezne države in statutom posamezne družbe, ter takrat, ko je to v interesu družbe. Skupščino praviloma sklicuje poslovodstvo posamezne družbe. Zakonodajna ureditev posamezne države določa, v katerih primerih jo lahko skličejo tudi drugi organi družbe oziroma delničarji sami.

Podrobnosti o sklicu skupščine posamezne družbe, pravicah delničarjev v povezavi s skupščino, pogojih udeležbe na skupščini in uresničevanju glasovalnih pravic so določene v zakonodajni ureditvi posamezne države ter v statutu in poslovniku o delu skupščine posamezne družbe. Usmeritve za vsebinsko pripravo na skupščino posamezne odvisne družbe so podrobneje urejene tudi v pravilniku o upravljanju in nadzoru Zavarovalne skupine Sava.

Organ nadzora (nadzorni svet, upravni odbor, nadzorni odbor, odbor direktorjev idr.)

V nadaljevanju uporabljeni izraz nadzorni svet je splošen izraz za organ nadzora.

Pravila, ki so določena za nadzorni svet v dvotirnem sistemu, veljajo tudi za nadzorni odbor, upravni odbor ali odbor direktorjev v enotirnem sistemu, razen če ni določeno drugače.

Nadzorni svet nadzoruje vodenje poslov družbe v celotnem poslovnem letu, v skladu s sprejeto poslovno strategijo in finančnim načrtom družbe. Pri tem ravna v skladu z zakonodajno ureditvijo države, statutom in drugimi akti družbe.

Sestaja se najmanj petkrat letno, običajno po preteku posameznega trimesečja poslovnega leta, ko obravnava letna in medletna poročila o poslovanju, ena seja pa je namenjena potrjevanju planskih dokumentov. Upravni odbor, nadzorni odbor ali odbor direktorjev v družbah z enotirnim sistemom se običajno sestaja tudi pogosteje. Nadzorni svet za posamezno leto pripravi rokovnik sej nadzornega sveta in njegovih komisij, s katerim določi predvidene datume in vsebine posameznih sej, predvsem tistih, ki so obvezne zaradi zahtev za javne objave rezultatov poslovanja oziroma so običajne glede na dosedanjo prakso.

POROČILO O SOLVENTNOSTI IN FINANČNEM POLOŽAJU 2021

Povzetek

A. Poslovanje in rezultati

C. Profil tveganj skupine

D. Vrednotenje za namene solventnosti

E. Upravljanje kapitala

Priloga A Slovar izbranih strokovnih izrazov in načinov izračuna

Število članov nadzornega sveta mora zadoščati minimalnim zahtevam, ki jih določa zakonodajna ureditev posamezne države, v katerih je družba registrirana. To število je sorazmerno naravi, obsegu in zahtevnosti poslov posamezne družbe. Nadzorni svet je sestavljen tako, da se zagotovita odgovoren nadzor in sprejemanje odločitev v korist družbe.

Vsaka družba v skupini si prizadeva, da je pri sestavi nadzornega sveta upoštevana razpršenost strokovnega znanja, izkušenj in veščin, ki se med posameznimi člani nadzornega sveta med seboj dopolnjujejo, tako da je nadzorni svet homogena celota in je zagotovljeno smotrno in preudarno nadziranje družbe.

Način delovanja nadzornega sveta je podrobneje urejen z notranjim aktom posamezne družbe.

Nadzorni svet Save Re v letu 2021

V letu 2021 je prišlo do sprememb v sestavi nadzornega sveta Save Re.

Vse spremembe v sestavi nadzornega sveta v letu 2021 so podrobno razkrite v letnem poročilu skupine za leto 2021, v razdelku 4 Poročilo nadzornega sveta.

V naslednjih preglednicah je prikazana sestava nadzornega sveta obvladujoče družbe skupine v letu 2021.

Sestava nadzornega sveta v letu 2021 (do 16. 7. 2021)

Član	Naziv	Nastop mandata	Trajanje mandata
Mateja Lovšin Herič	predsednica	16. 7. 2017	16. 7. 2021
Keith William Morris	namestnik predsednice	16. 7. 2017	16. 7. 2021
Davor Ivan Gjivoje, jr.*	član	8. 3. 2021	8. 3. 2025
Andrej Kren	član	16. 7. 2017	16. 7. 2021
Andrej Gorazd Kunstek	član, predstavnik delavcev	12. 6. 2019	12. 6. 2023
Mateja Živec	članica, predstavnica delavcev	12. 6. 2019	31. 12. 2021

* Davor Ivan Gjivoje je svoj drugi štiriletni mandat nastopil 8. 3. 2021.

Sestava nadzornega sveta v letu 2021 (od 17. 7. 2021)

Clan
Davor Ivan Gjivoje, jr.
Keith William Morris
Klemen Babnik
Matej Gomboši
Andrej Gorazd Kunstek
Mateja Živec

Član	Naziv	Nastop mandata	Trajanje mandata
Davor Ivan Gjivoje, jr.	predsednik	8. 3. 2021	8. 3. 2025
Keith William Morris	namestnik predsednika	17. 7. 2021	17. 7. 2025
Klemen Babnik	član	17. 7. 2021	17. 7. 2025
Matej Gomboši	član	17. 7. 2021	17. 7. 2025
Andrej Gorazd Kunstek	član, predstavnik delavcev	12. 6. 2019	12. 6. 2023
Mateja Živec	članica, predstavnica delavcev	12. 6. 2019	31. 12. 2021

Dogodki po datumu poročanja Mateji Živec je na podlagi odstopne izjave mandat članice nadzornega sveta prenehal 31. 12. 2021. Za novo članico je svet delavcev Save Re imenoval Edito Rituper, in sicer za mandatno obdobje od 1. 1. 2022 do 12. 6. 2023.

POROČILO O SOLVENTNOSTI IN FINANČNEM POLOŽAJU 2021

Priloga A Slovar izbranih strokovnih izrazov in načinov izračuna

Komisije nadzornega sveta

Nadzorni svet posamezne družbe v skupini lahko skladno z zakonodajo, kodeksom in dobro prakso imenuje eno ali več komisij oziroma odborov, ki obravnavajo vnaprej določena področja, analizirajo določena vprašanja, pripravljajo predloge sklepov nadzornega sveta, skrbijo za njihovo uresničitev in opravljajo druge strokovne naloge ter s tem strokovno podpirajo delo nadzornega sveta. Ne glede na imenovanje komisije je odločanje v pristojnosti kolegijske odgovornosti nadzornega sveta.

V Savi Re so oblikovane štiri komisije nadzornega sveta:

• revizijska komisija,
• komisija za tveganja,
• komisija za imenovanja in prejemke,
• komisija za oceno sposobnosti in primernosti.

Opis pomembnejših nalog posamezne komisije nadzornega sveta in njihova sestava sta podrobneje opredeljena v Poročilu o solventnostni in finančnem položaju Save Re, d.d., za leto 2021 (v nadaljevanju: PSFP Save Re za leto 2021) v razdelku B.1.1 Organi upravljanja.

Delovna področja in sestavo komisij nadzorni svet določi s posebnim sklepom ob upoštevanju določil veljavne zakonodaje, priporočil kodeksa upravljanja javnih delniških družb in notranjih aktov družbe.

Posamezna komisija ima lahko svoj poslovnik. Če ga nima, se za vprašanja sklepčnosti, odločanja in vsa druga procesna vprašanja smiselno uporablja poslovnik o delu nadzornega sveta.

Organ vodenja (poslovodstvo, uprava, generalni direktor, izvršni direktor)

V nadaljevanju uporabljeni izraz uprava je splošen izraz za organ vodenja.

Pravila, ki so določena za upravo v dvotirnem sistemu, veljajo tudi za generalnega direktorja ali izvršnega direktorja v enotirnem sistemu, če ni določeno drugače.

Uprava vodi, zastopa in predstavlja družbo v pravnem prometu. S svojim delom, znanjem in izkušnjami si prizadeva za dolgoročni uspeh družbe z zagotavljanjem kar najboljšega vodenja in upravljanja tveganj. Opredeljuje in določa cilje, vrednote, poslanstvo, vizijo in strategijo poslovanja posamezne družbe. Optimalnost poslovanja dosega z zagotavljanjem primerne sestave zaposlenih in skrbnim ravnanjem s finančnimi viri. Pri tem upošteva zakonodajno ureditev posamezne države, statut in druge akte posamezne družbe.

Uprava posamezne družbe v skupini je praviloma veččlanska in je sestavljena strokovno z namenom zagotovitve sprejemanja odločitev v korist družbe ter skrbnega in odgovornega izpolnjevanja njenih ciljev. Število članov uprave je sorazmerno naravi, obsegu in zahtevnosti poslov posamezne družbe, pri čemer morajo biti jasno določene pristojnosti posameznega člana in zagotovljena ustrezna ločitev odgovornosti. Če lokalna zakonodaja dopušča enočlansko upravo, mora biti v taki družbi pri sprejemanju odločitev poslovodstva upoštevano načelo štirih oči. Vsaka družba si prizadeva, da je pri sestavi uprave upoštevana razpršenost strokovnega znanja, izkušenj in veščin, ki se med posameznimi člani uprave med seboj dopolnjujejo, tako da je uprava homogena celota in je zagotovljeno

smotrno in preudarno vodenje družbe. Pristojnosti posameznih članov uprave in način delovanja veččlanskega organa so urejeni z notranjim aktom posamezne družbe (akt o upravi ali/in poslovnik o delu uprave).

Uprava deluje v skladu z visokimi etičnimi standardi in upošteva interese vseh skupin deležnikov.

Pristojnosti posameznih članov uprave in način delovanja veččlanskega organa so urejeni z notranjim aktom posamezne družbe (akt o upravi ali/in poslovnik o delu uprave).

Uprava posamezne družbe redno (najmanj enkrat v četrtletju) izčrpno in točno poroča nadzornemu svetu družbe o:

• izvajanju poslovne politike in drugih načelnih vprašanjih poslovanja,
• donosnosti družbe, še zlasti donosnosti lastniškega kapitala,
• poteku poslov, še zlasti o prometu, finančnem položaju in plačilni sposobnosti,
• poslih, ki lahko pomembneje vplivajo na donosnost in plačilno sposobnost družbe, ter
• vseh pomembnih tveganjih, ki so oziroma bi lahko pomembneje vplivala na kapitalsko ustreznost družbe.

Uprava Save Re v letu 2021

V letu 2021 ni prišlo do sprememb v sestavi uprave Save Re.

Uprava obvladujoče družbe skupine je v letu 2021 delovala v sestavi: Marko Jazbec, predsednik, ter člani Jošt Dolničar, Polona Pirš Zupančič in Peter Skvarča.

Povprečna starost članov uprave je 48 let. Vsi člani uprave so državljani Republike Slovenije.

Povzetek

A. Poslovanje in rezultati

C. Profil tveganj skupine

D. Vrednotenje za namene solventnosti

E. Upravljanje kapitala

Priloga A Slovar izbranih strokovnih izrazov in načinov izračuna

Sestava uprave v letu 2021

Ime in priimek	Marko Jazbec	Jošt Dolničar	Polona Pirš Zupančič	Peter Skvarča
Funkcija	predsednik	član	član	član
Področje dela v upravi	• koordinacija dela uprave • finance • splošne, kadrovsko organizacijske in pravne zadeve • odnosi z javnostmi • skladnost poslovanja • notranja revizija • upravljanje vzajemnih skladov • zdravstvena dejavnost • projekti • modeliranje	• upravljanje strateških naložb v odvisne družbe z dejavnostjo premoženjskih, življenjskih in pokojninskih zavarovanj • informacijska tehnologija • inovacije	• korporativne finance • kontroling • računovodstvo • odnosi z vlagatelji • upravljanje tveganj, sredstev in obveznosti • aktuariat	• razvoj in sklepanje pozavarovanj v skupini in zunaj nje • pozavarovalna zaščita • retrocesija za posle v skupini in zunaj nje • razvoj pozavarovalnih procesov in tehnologije • tehnična obdelava pozavarovanj
Prvo imenovanje	12. 5. 2017, obnova mandata 13. 5. 2022	31. 12. 2008	14. 1. 2018	19. 6. 2020
Konec mandata	13. 5. 2027	5. 5. 2022	14. 1. 2023	19. 6. 2025

Nadzorni svet Save Re je 7. 10. 2021 za novo mandatno obdobje za predsednika uprave Save Re znova imenoval Marka Jazbeca. Novi petletni mandat predsednika uprave začne teči 13. 5. 2022.

Jošt Dolničar je zaradi imenovanja v upravo odvisne družbe Zavarovalnica Sava 30. 12. 2021 podal odstopno izjavo s funkcije člana uprave Save Re, ki učinkuje z dnem pridobitve dovoljenja Agencija za zavarovalni nadzor za opravljanje funkcije člana uprave Zavarovalnice Sava, vendar ne prej kot 5. 5. 2022.

B.1.3 Upravljanje tveganj

Sistem upravljanja tveganj je eden ključnih gradnikov sistema upravljanja. Vodstvo obvladujoče družbe skupine in vodstva posameznih družb v skupini morajo zagotoviti, da imata skupina kot celota in njena posamezna družba organiziran učinkovit sistem upravljanja tveganj, katerega temelj je ustrezna organizacijska struktura. Pri tem se upoštevajo velikost, narava in kompleksnost tveganj, ki jim je skupina oziroma posamezna družba izpostavljena.

Več o upravljanju tveganj skupine je zapisano v razdelku B.3 Sistem upravljanja tveganj, vključno z lastno oceno tveganja in solventnosti tega

poročila.

POROČILO O SOLVENTNOSTI IN FINANČNEM POLOŽAJU 2021

Povzetek

A. Poslovanje in rezultati

C. Profil tveganj skupine

solventnosti

E. Upravljanje kapitala

Priloga A Slovar izbranih strokovnih izrazov in načinov izračuna

B.1.4 Ključne funkcije v sistemu upravljanja tveganj

Obvladujoča družba ima na ravni skupine vzpostavljene štiri funkcije, ki jih veljavna zakonodaja opredeljuje kot ključne v sistemu upravljanja (v nadaljevanju: ključne funkcije): aktuarsko funkcijo, funkcijo upravljanja tveganj, funkcijo spremljanja skladnosti poslovanja in funkcijo notranje revizije. Ključne funkcije so vključene v sistem upravljanja skupine ter poleg vloge ključne funkcije skupine praviloma opravljajo vlogo ključne funkcije obvladujoče družbe in imajo dostop do vseh informacij, podatkov in poročil, potrebnih za nemoteno opravljanje funkcije.

V obvladujoči družbi so ključne funkcije organizirane kot službe sistema upravljanja tveganj ter so neposredno podrejene upravi obvladujoče družbe in vključene v procese odločanja.

Glavne naloge nosilca posamezne ključne funkcije na ravni skupine so:

• usklajevanje razvoja enotne metodologije dela ključne funkcije v družbah v skupini;
• skrb za pripravo ustreznih krovnih politik za posamezno ključno funkcijo ter praviloma tudi za pripravo strokovnih usmeritev pri sprejemanju posameznih področnih operativnih predpisov v družbah v skupini;
• skrb za dosledno upoštevanje enotnih standardov delovanja posamezne ključne funkcije v družbah v skupini;
• usklajevanje in izvajanje skupnih nalog in dejavnosti;
• usmerjanje in nadzor izvajanja ključne funkcije v vseh družbah v skupini (usklajevanje načrtovanja dela in spremljanje poročil ključne funkcije družb v skupini);

• izobraževanje in izmenjava dobrih praks med posame-

• znimi ključnimi funkcijami v skupini;
• skupini.

• nosilec ključne funkcije spremljanja skladnosti na ravni skupine koordinira pripravo in sprejemanje politik in pravilnikov med obvladujočo in odvisnimi družbami v

Ob upoštevanju načela sorazmernosti so tudi v sistem upravljanja posameznih družbah v skupini v organizacijsko sestavo in procese odločanja vgrajene ključne funkcije. Te opravljajo svoje naloge neodvisno druga od druge in od drugih organizacijskih enot družbe. Ključne funkcije so neposredno podrejene upravi. Kadar se njihova dejavnost ne izvaja v samostojni organizacijski enoti, mora biti zagotovljeno, da ima nosilec ključne funkcije vedno neposreden dostop do uprave družbe.

V organizacijsko sestavo in procese odločanja so ključne funkcije vgrajene zaradi okrepitve strukture treh obrambnih linij v sistemu upravljanja tveganj skupine (tri obrambne linije so opisane v razdelku B.3.1 Organizacija upravljanja tveganj). Vse štiri ključne funkcije med seboj sodelujejo in si medsebojno redno izmenjujejo informacije, ki jih potrebujejo za svoje delo.

Nosilec ključne funkcije praviloma ne sme hkrati opravljati in nadzirati istih delovnih nalog. Organizacija dela mora biti taka, da delo različnih obrambnih linij poteka ločeno. Nosilec ključne funkcije ne sme biti član nadzornega sveta ali njegovih komisij v nobeni družbi v skupini – s tem se zmanjša možnost nastopa nasprotja interesov. Morebitno nasprotje interesov mora nosilec ključne funkcije nemudoma razkriti upravi.

Če so v skladu z načelom sorazmernosti posamezni ključni funkciji dodeljene druge dejavnosti in naloge, morajo biti zagotovljeni ustrezni notranji ukrepi in mehanizmi za upravljanje morebitnega nasprotja interesov pri opravljanju dejavnosti te ključne funkcije. Ukrepi in mehanizmi za izogibanje položajem, ki bi lahko privedli do nasprotja interesov, so podrobneje opredeljeni v notranjem aktu, ki ureja delovanje posamezne ključne funkcije.

Ne glede na organizacijsko umeščenost vsake od ključnih funkcij v posamezni družbi so te neposredno umeščene tudi v strukturo ključnih funkcij skupine. Tako je zagotovljena neposredna povezava med ključno funkcijo posamezne odvisne družbe in ključno funkcijo skupine ter omogočen neposreden pretok informacij znotraj druge in tretje obrambne linije, kar omogoča celovito in dosledno upravljanje tveganj v skupini.

Dejavnosti posamezne ključne funkcije

Ključne funkcije opravljajo naloge, ki jih določa zakon, ki ureja zavarovalništvo in na njem temelječi predpisi.

Dejavnosti funkcije upravljanja tveganj so podrobno opisane v razdelku B.3.1 Organizacija upravljanja tveganj, dejavnosti aktuarske funkcije v razdelku B.6 Aktuarska funkcija, dejavnosti funkcije spremljanja skladnosti poslovanja v razdelku B.4.2 Funkcija spremljanja skladnosti, dejavnosti funkcije notranje revizije pa v razdelku B.5 Funkcija notranje revizije.

Povzetek

A. Poslovanje in rezultati

C. Profil tveganj skupine

solventnosti

E. Upravljanje kapitala

Priloga A Slovar izbranih strokovnih izrazov in načinov izračuna

Poročanje nosilcev ključnih funkcij

Nosilec ključne funkcije v posamezni odvisni družbi poroča dvosmerno, in sicer:

• organom vodenja ali nadzora družbe in, če je tako določeno, revizijski komisiji oziroma komisiji za tveganja;
• področnim odborom, če to zahteva zakonodajna ureditev države ali notranji akti družbe,
• nosilcu posamezne ključne funkcije na ravni skupine.

Podrobnejši obseg, način in obdobje poročanja za posamezno ključno funkcijo določa notranji akt, ki ureja njeno delovanje.

Sodelovanje nosilcev ključnih funkcij

Nosilci ključnih funkcij, ki pokrivajo raven skupine in obvladujoče družbe, se redno sestajajo (praviloma enkrat mesečno), si izmenjujejo mnenja, obravnavajo aktualno problematiko in posebnosti poslovanja v tekočem obdobju. Prav tako medsebojno usklajujejo letne načrte dela tistih nosilcev, ki so jih dolžni pripraviti v skladu z veljavno zakonodajo ali internimi akti, si izmenjujejo ugotovitve posameznih pregledov poslovanja oziroma ugotovitve ter priporočila s področja dela posameznega nosilca funkcije ter letna oziroma druga poročila o delu posameznega nosilca. V skladu z veljavno zakonodajo in internimi akti o ugotovitvah ter o spremljavi danih priporočil poročajo organom vodenja in nadzora.

Nosilci ključnih funkcij, ki pokrivajo raven skupine in obvladujoče družbe, enkrat letno podajo skupno izjavo, da z dolžno skrbnostjo in v skladu s pravili stroke izvajajo dejavnosti, ki zagotavljajo, da spremljajo vsa ključna tveganja, ki jim je ali bi jim lahko bila skupina izpostavljena pri svojem poslovanju, in da je sistem upravljanja tveganj učinkovit.

B.1.5 Odbori v sistemu upravljanja

Uprava obvladujoče družbe po potrebi s svojim sklepom oblikuje odbore, ki pokrivajo raven skupine in obvladujoče družbe. Prav tako uprava posamezne odvisne družbe v skupini po potrebi oblikuje odbore s svojim sklepom. Odbori imajo posvetovalno vlogo. Obravnavajo vnaprej določena področja, pripravljajo predloge sklepov uprave, skrbijo za njihovo uresničitev in opravljajo druge strokovne naloge, ter tako strokovno podpirajo delo uprave.

Odbori so sestavni del sistema upravljanja skupine in posamezne družbe. Ukvarjajo se z vprašanji z različnih področij, na primer: upravljanje tveganj, upravljanje sredstev in obveznosti, aktuarstvo, upravljanje kakovosti podatkov, informacijska varnost, notranja revizija, nagrajevanje.

Pristojnosti, pooblastila in sestava odborov so opredeljeni v notranjih aktih, ki jih sprejme uprava posamezne družbe, ki je oblikovala tak odbor.

Na ravni skupine ima Sava Re vzpostavljena naslednja odbora:

• odbor za upravljanje tveganj in
• aktuarski odbor.

Opis glavnih nalog posameznega odbora je podrobneje opredeljen v PSFP Save Re za leto 2021 v razdelku B.1.5 Odbori v sistemu upravljanja.

B.1.6 Informacije o politiki prejemkov

Politika prejemkov Zavarovalne skupine Sava določa okvir za načrtovanje, izvajanje in spremljanje sistemov in programov prejemkov, ki podpirajo dolgoročno strategijo in politiko obvladovanja tveganj skupine.

Politika prejemkov se uporablja v družbi Sava Re in kot priporočilo v preostalih družbah v skupini, na vseh organizacijskih ravneh in za vse zaposlene, in sicer za organe vodenja, višje in nižje vodstvo, nosilce ključnih funkcij in druge zaposlene.

Politika prejemkov zasleduje konkurenčen in učinkovit ter hkrati pregleden in notranje pravičen sistem prejemkov. Ključna načela te politike so oblikovana na podlagi načel etičnega in trajnostnega ravnanja in poslovanja.

Glavna načela politike prejemkov so:

• jasno in pregledno upravljanje,
• zanesljivo in učinkovito upravljanje tveganj,
• skladnost z zakonskimi zahtevami in načeli dobrega poslovanja,
• spremljanje in prilagajanje tržnim trendom in praksam,
• trajnostno plačilo za trajnostno poslovanje,
• motiviranje in zadržanje zaposlenih.

POROČILO O SOLVENTNOSTI IN FINANČNEM POLOŽAJU 2021

KAZALO Povzetek A. Poslovanje in rezultati C. Profil tveganj skupine D. Vrednotenje za namene solventnosti E. Upravljanje kapitala Priloga A Kvantitativni obrazci B. Sistem upravljanja

Slovar izbranih strokovnih izrazov in načinov izračuna

Družbe v skupini pri oblikovanju sistemov in programov prejemkov sledijo naslednjim smernicam:

• oblikovanje uravnotežene sestave prejemkov,
• zagotavljanje neposredne povezave med plačilom in rezultati,
• upoštevanje večletnega pogleda na uspešnost in uskladitev variabilnega dela prejemkov s trajnostjo poslovnih izidov skozi čas,
• zagotavljanje, da sistem spodbud vzdržuje skladnost s svojimi mehanizmi, organizacijskimi procesi in nagrajevanim ravnanjem oziroma vedenjem.

V družbah v skupini je priporočljivo, da se oblikuje naslednja sestava prejemkov:

• osnovna plača,
• variabilni del plače,
• druge ugodnosti in spodbude,
• prejemki ob prenehanju pogodbe o zaposlitvi.

Osnovna plača je določena glede na vlogo in položaj zaposlenega, vključno s profesionalnimi izkušnjami, odgovornostjo, zahtevnostjo dela in lokalnim položajem na trgu dela. Razpon osnovnih plač za vsa delovna mesta je določen v notranjih aktih posamezne družbe.

Variabilni del plače je odvisen od poslovne uspešnosti družbe in individualne uspešnosti posameznika oziroma pri vodjih tudi od uspešnosti področja, ki ga vodi. Ta del plače motivira in nagrajuje najuspešnejše zaposlene, ki izjemno prispevajo k trajnostnemu rezultatu, izpolnjujejo oziroma presegajo dogovorjena pričakovanja, krepijo dolgoročne odnose s strankami in ustvarjajo prihodke. Variabilni del plače za delovno uspešnost posameznika je vezan na uresničitev vnaprej predvidenih osebnih ciljev in drugih nalog na način, ki je skladen s pričakovanim vedenjem oziroma sposobnostmi. Variabilni del plače za poslovno uspešnost je vezan na poslovni kazalec oziroma kombinacijo poslovnih kazalcev uspešnosti družbe in/ali skupine. Skupni variabilni del plače se praviloma lahko giblje med 0 in 30 % skupnih letnih prejemkov, razen na delovnih mestih v neposredni prodaji, kjer je večji del prejemkov vezan na uspešnost prodaje. Finančni položaj družbe se ob izplačilu variabilnega dela plače ne sme spustiti pod določen prag. Sistem je fleksibilen, vključno z možnostjo neizplačila variabilnega dela.

Sistem in program variabilnega dela plače uprave obravnava, določi in odobri nazorni svet. Variabilni del plače uprave temelji na izpolnjevanju ciljev uprave in uspešnosti družbe kot celote oziroma skupine, h kateri družba spada.

Sestava in višina variabilnega dela plače po posameznih organizacijskih ravneh se določi v notranjih aktih posamezne družbe v skupini.

Vrste in obseg morebitnih dodatnih ugodnosti in spodbud se določijo v notranjih pravilih posamezne družbe. Zaposleni imajo možnost vključitve v kolektivno dodatno pokojninsko varčevanje.

Dodatni prejemki ob prenehanju pogodb o zaposlitvi (razen tistih, ki so izplačani v skladu z zakonom in pogodbo o zaposlitvi – odpravnine) so vezani na dolgoročne dosežke. Poskrbljeno je, da je izključena možnost izplačil dodatnih prejemkov ob morebitnem neuspehu.

Družbe v skupini praviloma nimajo izdanih posojil v razmerju do zaposlenih niti do članov uprave in nadzornega sveta in iz tega naslova v letu 2021 ni bilo transakcij.

Družbe v skupini nimajo vpeljanega sistema nagrajevanja z delnicami in/ali opcijami.

Družbe v skupini nimajo dodatne upokojitvene sheme.

POROČILO O SOLVENTNOSTI IN FINANČNEM POLOŽAJU 2021

Povzetek

A. Poslovanje in rezultati

C. Profil tveganj skupine

D. Vrednotenje za namene solventnosti

E. Upravljanje kapitala

Priloga A Slovar izbranih strokovnih izrazov in načinov izračuna

B.1.7 Poslovanje s povezanimi osebami

Družbe v skupini vse transakcije med povezanimi osebami izvajajo v okviru tržnih pogojev, v zelo majhnem delu pa tudi z nadomestitvijo nastalih stroškov, povezanih z opravljanjem storitev. V okviru posameznih transakcij se pojavljajo kot ponudnik in uporabnik storitev družbe znotraj skupine, z namenom povečanja uspešnosti poslovanja skupine kot celote.

V okviru vsakoletnega izvajanja funkcijske analize se preko identifikacije tveganj in uporabljenih sredstev opredeli prevzeto tveganje po posameznih funkcijah, ki se izvajajo za potrebe upravljanja odvisnih družb. Funkcije, ki jih obvladujoča družba izvaja, obsegajo predvsem strateško postavljanje usmeritev, usklajevanje, nadziranje oziroma kontroliranje in analiziranje in praviloma niso predmet zaračunljivih storitev.

Upravljavske in poslovne funkcije, povezane z upravljanjem in nadzorom skupine in povezanih družb, se praviloma ne zaračunavajo.

Operativne transakcije, ki so predmet presoje z vidika transakcij s povezanimi osebami, se povezanim osebam zaračunava po metodi primerljivih prostih cen na podlagi notranje ali zunanje primerjave, v zelo majhnem delu pa tudi z nadomestitvijo nastalih stroškov, povezanih z opravljanjem storitev.

12

Podrobneje je sistem transakcij s povezanimi osebami opredeljen v internem pravilniku o transfernih cenah. Skladno s smernicami OECD za določanje transfernih cen, zakonom o davčnem postopku, zakonom o davku od dohodkov pravnih oseb in internim pravilnikom o transfernih cenah vsaka družba v skupini, ki je k temu zavezana, enkrat letno pripravi poročilo o transfernih cenah – splošna dokumentacija in poročilo o transfernih cenah – posebna dokumentacija, kjer so podrobneje predstavljene vse transakcije s povezanimi osebami, metodologija določanja transfernih cen, analize primerljivosti transakcij in druga vsebina, predpisana s prej omenjenimi zakoni.

Pomembne transakcije s povezanimi osebami

V nadaljevanju navajamo pomembne transakcije s povezanimi osebami, ki so:

• ključno vodstveno osebje: uprava, nadzorni svet, komisije nadzornega sveta ter zaposleni, za katere ne velja

• lastniki in z njimi povezana podjetja,
• tarifni del kolektivne pogodbe,
• odvisne in pridružene družbe.

Med pomembne transakcije se v letu 2021 uvrščajo: • skupni zaslužki članov uprave, nadzornega sveta in njegovih komisij ter zaposlenih, za katere ne velja tarifni del kolektivne pogodbe v višini 4,4 milijona EUR (2020: 3,2 milijona EUR)¹² in • dana posojila odvisnim družbam, ki so na dan 31. 12. 2021 znašala 1,4 milijona EUR (2020: 3,4 milijo-

• na EUR).

Obvladujoča družba je v letu 2021 izplačala dividende v višini 13,2 milijona EUR (v 2020 skladno s priporočili Agencije za zavarovalni nadzor zaradi morebitnih negativnih vplivov pandemije covida-19 na poslovanje ni izplačala dividend). Vse transakcije s povezanimi osebami so podrobno razkrite v letnem poročilu skupine za leto 2021, v razdelku 17.10 Razkritja o poslovanju s povezanimi osebami.

12 Razkritje se nanaša na obvladujočo družbo Savo Re.

Povzetek

A. Poslovanje in rezultati

C. Profil tveganj skupine

solventnosti

E. Upravljanje kapitala

Priloga A Slovar izbranih strokovnih izrazov in načinov izračuna

B.2 Zahteve glede sposobnosti in primernosti

Družbe v skupini skladno z zahtevami veljavne zakonodaje zagotavljajo, da so osebe, ki družbo vodijo in nadzirajo, ustrezno usposobljene in primerne za strokovno vodenje, upravljanje in njeno nadzorovanje. Družbe s tem namenom opravljajo vrednotenje sposobnosti in primernosti osebja: članov uprave, članov nadzornega sveta, članov komisij nadzornega sveta, ključnih direktorjev, nosilcev ključnih funkcij in osebja, ki nadzira posamezne dejavnosti, oddane zunanjim izvajalcem. Proces vrednotenja se izvede pred imenovanjem na funkcijo, obdobno v rednih časovnih razmikih po imenovanju in kadar nastopijo okoliščine, zaradi katerih je treba opraviti vnovično vrednotenje sposobnosti in primernosti navedenih oseb.

Poleg tega, da ima zadevno osebje ustrezno usposobljenost, izkušnje in znanje (sposobnost), mora imeti še dober ugled in kazati integriteto v svojih dejanjih (primernost).

Ocena primernosti obsega oceno poštenosti in finančne trdnosti osebe na podlagi ustreznih dokazov o njenem značaju, osebnem vedenju in poslovnem ravnanju, vključno z morebitnimi kazenskimi, finančnimi in nadzornimi vidiki, ne glede na jurisdikcijo.

Za zadevno osebje velja dolžnost obveščanja o novih dejstvih in okoliščinah oziroma spremembah informacij, ki so bile predložene za začetno oceno primernosti. Organ, pristojen za oceno sposobnosti in primernosti (ustrezno sestavljena komisija za oceno sposobnosti in primernosti), presodi, ali so nova dejstva in okoliščine oziroma spremenjene informacije take, da zahtevajo ponoven postopek ocene sposobnosti in primernosti.

Kadrovska funkcija od zadevnih oseb vsaj enkrat letno zahteva lastno pisno izjavo. Taka izjava potrjuje upoštevanje trenutnih standardov sposobnosti in primernosti zadevne osebe, vključno z zavezo, da kadrovsko funkcijo nemudoma obvesti o vseh okoliščinah, ki bi lahko vplivale na oceno njene sposobnosti in primernosti.

V letu 2021 so bili v družbah skupine znotraj EU izvedeni celotni postopki ocene sposobnosti in primernosti vseh novih zadevnih oseb in letni pregled, na osnovi letnih izjav že ocenjenih zadevnih oseb.

B.2.1 Zahteve glede sposobnosti zadevnega osebja

Organ nadzora in njegove komisije

Pri oceni usposobljenosti članov organa nadzora družb v skupini in morebitnih njegovih komisij se upošteva znanje, pridobljeno z izobraževanjem in praktičnimi izkušnjami. Pri ocenjevanju usposobljenosti se proučijo te zahteve:

• izobrazba,
• zadostne strokovne izkušnje,
• splošno znanje in izkušnje.

Organ nadzora je sestavljen tako, da se zagotovita odgovoren nadzor in sprejemanje odločitev v korist družbe oziroma skupine. Pri sestavi se upoštevajo strokovno znanje, izkušnje in veščine, ki se med posameznimi člani organa nadzora med seboj dopolnjujejo. Organ nadzora, gledan kot celota, mora biti zadostno usposobljen. Posamezni njegovi člani s poglobljenim strokovnim znanjem lahko, zlasti na podlagi dodelitve odgovornosti za posamezno

področje, nadomestijo manj poglobljeno znanje drugih članov organa nadzora na tem področju.

Organ vodenja

Pri oceni usposobljenosti članov organa vodenja posamezne družbe v skupini se upošteva znanje, pridobljeno z izobraževanjem in delovnimi izkušnjami, ocena usposobljenosti pa se izvede na podlagi dodeljene odgovornosti člana in ob upoštevanju teh zahtev:

• izobrazba,
• zadostne strokovne izkušnje,
• znanje in izkušnje na področjih: poznavanje trga, poznavanje poslovne strategije in poslovnega modela, poznavanje sistema upravljanja zavarovalnice oziroma družbe, poznavanje finančne in aktuarske analize, poznavanje zakonodajnih okvirov in regulatornih zahtev.

POROČILO O SOLVENTNOSTI IN FINANČNEM POLOŽAJU 2021

Slovar izbranih strokovnih izrazov in načinov izračuna

Organ vodenja, gledan kot celota, mora biti zadostno usposobljen. Njegovi člani morajo imeti ustrezne izkušnje in znanje z zgoraj navedenih področij, odvisno od svojih delovnih področij. Posamezni člani organa vodenja s poglobljenim strokovnim znanjem lahko, zlasti na podlagi dodelitve odgovornosti za posamezno področje, nadomestijo manj poglobljeno znanje drugih članov na tem področju.

Nosilci ključnih funkcij v sistemu upravljanja tveganj

Pri oceni usposobljenosti nosilcev ključnih funkcij v sistemu upravljanja tveganj se upošteva znanje, pridobljeno z izobraževanjem in delovnimi izkušnjami. Pri tem se ocena izvede na podlagi dodeljene odgovornosti za posamezno ključno funkcijo. Pri ocenjevanju usposobljenosti se proučijo te zahteve:

• izobrazba, vključno z dodatnimi usposabljanji, pridobljenimi zahtevanimi licencami ali specialističnimi izpiti,
• zadostne strokovne izkušnje, pomembne za posamezno ključno funkcijo,
• splošno znanje in izkušnje.

Ostalo zadevno osebje (drugi ključni direktorji in osebe, ki nadzirajo določene dejavnosti oddane zunanjim izvajalcem)

Pri oceni usposobljenosti članov ostalega zadevnega osebja se upoštevajo znanja, pridobljena z izobraževanjem in delovnimi izkušnjami. Pri tem se ocena usposobljenosti izvede, upoštevaje dodeljene odgovornosti za posamezno področje. V postopku ocenjevanja usposobljenosti se proučijo vse naslednje zahteve:

• zadostne strokovne izkušnje, pomembne za določeno

• izobrazba,
• področje odgovornosti,
• splošna znanja in izkušnje.

B.2.2 Zahteve glede primernosti zadevnega osebja

Osebna zanesljivost in ugled

Da je zagotovljeno zanesljivo in preudarno upravljanje posamezne družbe v skupini in skupine, mora imeti zadevno osebje poleg ustrezne usposobljenosti tudi dober ugled in odsevati integriteto v svojih dejanjih. Zadevna oseba se šteje za primerno, če ni razlogov za drugačno domnevo. Okoliščine, ki vzbujajo utemeljen dvom o primernosti, so škodljive za ugled zadevne osebe in posledično za ugled družbe oziroma skupine.

Ocena osebne zanesljivosti in ugleda se oblikuje na podlagi informacij, pridobljenih z zbiranjem dokumentacije za izvedbo postopka ocene sposobnosti in primernosti.

Neodvisnost zadevnega osebja

Zadevno osebje je zaradi narave poslovnih odnosov lahko izpostavljeno nasprotju interesov. Če pri delu posamezne zadevne osebe nastopi nasprotje interesov, mora zadevna oseba to razkriti in delovati naprej v interesu družbe oziroma skupine. Če pa to ni mogoče, mora o tem obvestiti organ vodenja oziroma organ nadzora, če se nasprotje interesov zazna pri članu organa vodenja ali članu organa nadzora.

Časovna razpoložljivost

Člani organa nadzora in njegovih komisij morajo poleg celovitega poslovnega znanja, ustrezne osebne integritete, poslovne etičnosti in neodvisnosti potrditi tudi, da so časovno razpoložljivi oziroma bodo med opravljanjem funkcije časovno razpoložljivi.

B.2.3 Postopek ocene sposobnosti in primernosti

Postopek ocene sposobnosti in primernosti vodijo posebne komisije, katerih podrobno sestavo določa krovni notranji akt. V postopku ocene zadevnega osebja jim kadrovska funkcija družbe pomaga pri opravljanju operativnih nalog, kot so pridobivanje, pošiljanje, obdelava in shranjevanje dokumentov ter rezultatov ocene sposobnosti in primernosti.

Komisije na podlagi zbranih dokumentov in izjav presojajo o sposobnosti in primernosti ter izdajo oceno za zadevno osebo. Na podlagi ugotovljene ocene lahko določijo tudi potrebne dodatne ukrepe za zagotovitev ustrezne usposobljenosti zadevne osebe. Pri organih vodenja in nadzora komisije presojajo tudi o sposobnosti celotnega organa.

B.3 Sistem upravljanja tveganj, vključno z lastno oceno tveganja in solventnosti

Vodstvo obvladujoče družbe se zaveda, da je upravljanje tveganj ključno za doseganje poslovnih in strateških ciljev ter dolgoročno zagotavljanje solventnosti skupine. Zato stalno nadgrajuje sistem upravljanja tveganj v vseh družbah skupine in na ravni skupine.

Zavedanje posamezne družbe v skupini o tveganjih, ki jim je izpostavljena, je bistveno za njeno varnost in finančno stabilnost ter hkrati za finančno stabilnost skupine. Za vzpostavitev dobrih praks v povezavi z upravljanjem tveganj v skupini spodbujamo kulturo upravljanja tveganj z ustrezno opredeljenim nagrajevanjem zaposlenih, njihovim usposabljanjem in vzpostavljenim notranjim obveščanjem na ravni posamezne družbe in skupine.

Zavarovalna skupina Sava ima vzpostavljeno strategijo prevzemanja tveganj, ki opredeljuje pripravljenost za prevzem tveganj v skupini, in politike, ki pokrivajo celoten okvir upravljanja tveganj, lastne ocene tveganj in solventnosti (v nadaljevanju: ORSA) ter upravljanja posamezne kategorije tveganj. Posamezne družbe v skupini so na podlagi usmeritev strategije prevzemanja tveganj v skupini in politik skupine vzpostavile lastno strategijo prevzemanja tveganj in politike družbe, ki upoštevajo njihove posebnosti in lokalno zakonodajo. Ustreznost strategije prevzemanja tveganj in politik redno preverjamo.

Sistem upravljanja tveganj v posamezni družbi v skupini in na ravni skupine se stalno izpopolnjuje. Pri tem je poudarek predvsem na:

• postavljanju jasno izražene pripravljenosti za prevzem tveganj v okviru strategije prevzemanja tveganj in na podlagi tega operativnih limitov,
• razvoju lastnih modelov za vrednotenje tveganj ter nadgradnji ORSE,
• vključitvi ORSE in strategije prevzemanja tveganj v okvir poslovnega načrtovanja in določanja poslovne strategije,
• vključevanju procesov upravljanja tveganj v poslovne procese,
• vzpostavitvi primernih standardov upravljanja tveganj v vseh družbah v skupini glede na obseg, naravo in kompleksnost poslov ter s tem povezanimi tveganji.

B.3.1 Organizacija upravljanja tveganj

• Sistematično upravljanje tveganj vključuje ustrezno organizacijsko strukturo in jasno razmejene odgovornosti.
• Za učinkovito delovanje sistema upravljanja tveganj v skupini sta primarno odgovorni uprava Save Re in uprava posamezne odvisne družbe. Skupina pri upravljanju tveganj uporablja model treh obrambnih linij, ki vključuje jasno razdelitev odgovornosti in nalog posamezne linije:

• Prva obrambna linija vključuje vse organizacijske enote, ki opravljajo poslovno dejavnost (razvoj, prodaja, trženje in upravljanje zavarovanj, zagotavljanje zavarovalnih storitev, finančno poslovanje, računovodstvo, kontroling, kadrovska služba in druge dejavnosti).

• Druga obrambna linija vključuje tri ključne funkcije (funkcija upravljanja tveganj, aktuarska funkcija, funkcija spremljanja skladnosti poslovanja) in odbor za upravljanje tveganj, če je ta v družbi vzpostavljen.
• Tretjo obrambno linijo pokriva funkcija notranje revizije.

Sistem upravljanja tveganj v skupini je postavljen od zgoraj navzdol, pri čemer se upoštevajo posebnosti posamezne družbe.

Nadzorni svet posamezne družbe odobri strategijo prevzemanja tveganj, politiko upravljanja tveganj in daje soglasje k imenovanju ključnih funkcij v sistemu upravljanja tveganj. Prav tako obravnava tekoča poročila s področja upravljanja tveganj. Znotraj nadzornega sveta je v obvladujoči družbi vzpostavljena še komisija za tveganja, ki mu nudi strokovno podporo v povezavi z upravljanjem tveganj v družbi in skupini.

Uprava posamezne družbe ima ključno vlogo in končno odgovornost za učinkovitost vzpostavljenih procesov upravljanja tveganj ter njihovo usklajenost s standardi skupine in veljavno zakonodajo. Pri tem ima predvsem naslednje odgovornosti:

• določitev strategije prevzemanja tveganj ter odobritev meja dovoljenega tveganja in operativnih limitov,
• sprejetje politik znotraj sistema upravljanja tveganj,
• odgovornost za implementacijo učinkovitih procesov upravljanja tveganj,
• spremljanje poslovanja z vidika tveganj in upoštevanje tveganj pri sprejemanju poslovnih odločitev,
• imenovanje nosilcev ključnih funkcij.

Povzetek

A. Poslovanje in rezultati

C. Profil tveganj skupine

D. Vrednotenje za namene solventnosti

E. Upravljanje kapitala

Priloga A Slovar izbranih strokovnih izrazov in načinov izračuna

V prvo obrambno linijo posamezne družbe v skupini so vključeni vsi zaposleni v družbi, ki so odgovorni za operativno izvajanje delovnih nalog tako, da se tveganja odpravljajo ali zmanjšujejo. Dodatno so za spremljanje in merjenje posameznih tveganj iz registra tveganj zadolženi še skrbniki tveganj. Vodstvo posameznih področij poskrbi, da je operativna izvedba procesov, za katere so odgovorni, izvedena tako, da se tveganja ustrezno zmanjšujejo, ter da so upoštevani okviri, določeni v strategiji prevzemanja tveganj. Prva obrambna linija je zadolžena tudi za spremljanje in merjenje tveganj, pripravo podatkov za redno poročilo o tveganjih za posamezno področje tveganj ter prepoznavanje novih tveganj.

V drugi obrambni liniji ima posamezna družba oziroma skupina vzpostavljene tri ključne funkcije: aktuarsko funkcijo, funkcijo upravljanja tveganj in funkcijo spremljanja skladnosti poslovanja. Poleg tega imajo večje družbe v skupini vzpostavljen odbor za upravljanje tveganj. Člane tega odbora in nosilce ključnih funkcij imenuje uprava, k imenovanju nosilcev ključnih funkcij podeli nadzorni svet soglasje. Posamezna družba zagotavlja neodvisnost ključnih funkcij, ki so organizirane kot službe sistema upravljanja tveganj in so podrejene neposredno upravi. Njihove vloge in odgovornosti so opredeljene v politiki posamezne ključne funkcije in politiki upravljanja tveganj, kjer je opredeljena funkcija upravljanja tveganj. Funkcija upravljanja tveganj je podrobneje opisana v nadaljevanju tega razdelka, ostale ključne funkcije v sistemu upravljanja tveganj pa so podrobneje opredeljene v razdelkih B.4.2 Funkcija spremljanja skladnosti, B.5 Funkcija notranje revizije in B.6 Aktuarska funkcija tega poročila.

Funkcija upravljanja tveganj posamezne družbe je odgovorna predvsem za vzpostavitev učinkovitega sistema upravljanja tveganj in usklajevanje že vzpostavljenih procesov upravljanja tveganj v družbi. Vključena je v vse faze procesa prepoznavanja, ocenjevanja, spremljanja in upravljanja tveganj ter poročanja o njih. Prav tako je vključena v pripravo strategije prevzemanja tveganj in v določanje mej dovoljenih tveganj. Funkcija upravljanja tveganj posamezne družbe o tveganjih redno poroča odboru za upravljanje tveganj (če je ta v družbi vzpostavljen), upravi, nadzornemu svetu, komisiji za tveganja (družba Sava Re) in funkciji upravljanja tveganj skupine. S slednjo pri svojem delu stalno sodeluje. Poleg tega daje podporo upravi pri odločanju (vključno pri odločitvah, povezanih s strateškimi zadevami, kot so na primer strategija družbe, združitve in prevzemi ter večji projekti in naložbe). Naloge, pristojnosti, odgovornosti in pooblastila nosilca funkcije upravljanja tveganj posamezne družbe oziroma skupine, predvidene postopke dela ter obveznosti, obdobje in naslovnike poročanja podrobneje ureja politika upravljanja tveganj te družbe oziroma skupine.

V drugi obrambni liniji poleg ključnih funkcij v nekaterih družbah deluje tudi odbor za upravljanje tveganj. Odbor za upravljanje tveganj Save Re obravnava tudi skupino. V odbor so vključeni predstavniki ključnih področij prve obrambne linije glede na profil tveganj družbe. Na seje odbora so vključeni tudi nosilci ostalih ključnih funkcij sistema upravljanja tveganj. Odbor je odgovoren predvsem za spremljanje profila tveganj družbe oziroma skupine, analizo poročil o tveganjih in pripravo priporočil upravi.

Tretjo obrambno linijo izvaja funkcija notranje revizije. Ta je za Zavarovalnico Sava, Sava pokojninsko družbo, Savo Infond in od 22. 1. 2021 dalje tudi za družbo Vita organizirana kot izločen posel v Savi Re, druge družbe pa imajo notranjo revizijo vzpostavljeno v družbi. Notranja revizija deluje na ravni posamezne družbe in na ravni skupine popolnoma neodvisno od poslovnih področij in drugih funkcij. V sistemu upravljanja tveganj je funkcija notranje revizije odgovorna za neodvisno analizo in preverjanje učinkovitosti vzpostavljenih procesov upravljanja tveganj in notranjih kontrol.

Dobre prakse modela upravljanja tveganj in organizacije upravljanja tveganj v Savi Re se prenašajo tudi na druge družbe v skupini.

B.3.2 Sestavni deli sistema upravljanja tveganj

Upravljanje tveganj je vključeno v vse faze poslovnega upravljanja in je sestavljeno iz naslednjih ključnih elementov:

• strategije prevzemanja tveganj,
• procesov upravljanja tveganj znotraj prve in druge obrambne linije ter
• procesa ORSE.

Na naslednji sliki so prikazani sestavni deli sistema upravljanja tveganj v skupini.

Povzetek

A. Poslovanje in rezultati

C. Profil tveganj skupine

solventnosti

E. Upravljanje kapitala

Priloga A Slovar izbranih strokovnih izrazov in načinov izračuna

Strategija prevzemanja tveganj

Skupina želi pri poslovanju slediti poslovni strategiji in izpolnjevati ključne strateške cilje ter ob tem ohranjati ustrezno raven kapitala. S tem namenom je uprava Save Re, s soglasjem nadzornega sveta družbe, v letu 2019 potrdila strategijo prevzemanja tveganj za obdobje 2020–2022. Zaradi dogajanj, povezanih s covidom-19, in vključitve Vite v skupino je bil v avgustu 2020 potrjen rebalans strateškega načrta za obdobje 2020–2022. Skladno s tem rebalansom je bil pripravljen rebalans strategije prevzemanja tveganj Zavarovalne skupine Sava za obdobje 2020–2022. Strategija prevzemanja tveganj skupine določa:

• pripravljenost za prevzem tveganj,
• ključne kazalnike tveganj,
• tolerance, ki opredeljujejo meje dovoljenega tveganja.

Glavna področja, na katerih temelji pripravljenost za prevzem tveganj, so:

• solventnostni količnik,
• dobičkovnost poslovnih segmentov,
• nihajnost (volatilnost) poslovnih izidov po segmentih poslovanja in
• kazalniki likvidnosti.

Osnovno načelo skupine je slediti poslovni strategiji in izpolnjevati ključne strateške cilje ter ob tem ohranjati ustrezno raven kapitala.

Stalna skladnost poslovanja

Izvedba stresnih testov in analize scenarijev

Procesi upravljanja tveganj		Proces ORSA
Prva obrambna linija	Druga obrambna linija	Druga obrambna linija
Določanje cen	Funkcija upravljanja tveganj	Analiza profila tveganj
Proces sklepanja zavarovanj	Odbor za upravljanje tveganj	Lastna ocena tveganj in solvetnostnih potreb
Meje sklepanja zavarovanj	Poročila o tveganjih	Stalna skladnost poslovanja
Naložbena politika in omejitve	Register tveganj	Projekcije
Informacije in poročila o upravljanju	Register neželenih dogodkov	Izvedba stresnih testov in analize scenarijev
	Tretja obrambna linija

POROČILO O SOLVENTNOSTI IN FINANČNEM POLOŽAJU 2021

Povzetek A. Poslovanje in rezultati

C. Profil tveganj skupine

D. Vrednotenje za namene solventnosti

E. Upravljanje kapitala

Priloga A Slovar izbranih strokovnih izrazov in načinov izračuna

Na podlagi pripravljenosti za prevzem tveganj skupine posamezna družba v skupini določi lastno strategijo prevzemanja tveganj, meje dovoljenega tveganja in operativne limite. Meje dovoljenega tveganja so meje posamezne kategorije tveganj, vključene v profil tveganj posamezne družbe v skupini, in določajo dopustna odstopanja od načrtovanih vrednosti. Te meje so določene na podlagi izsledkov analize občutljivosti, stresnih testov in scenarijev ter strokovne presoje.

Posamezna družba v skupini določi operativne limite, na primer omejitve pri sklepanju (po)zavarovanj in naložbene meje, s čimer zagotovi, da se dejavnosti prve obrambne linije opravljajo z upoštevanjem vidika pripravljenosti za prevzem tveganj. Poleg tega posamezna družba v skupini zagotavlja, da so za kršitve operativnih limitov dobro opredeljene in vzpostavljene eskalacijske poti in ukrepi vodstva.

Za redno spremljanje usklajenosti s strategijo prevzemanja tveganj je v posamezni družbi skupine in v skupini za vsako kategorijo tveganj določen minimalen sklop mer tveganja, ki omogoča spremljanje trenutnega profila tveganj in kapitalskega položaja posamezne družbe v skupini in skupine. V posamezni družbi v skupini in na ravni skupine te mere tveganj redno spremljamo.

Procesi upravljanja tveganj

Procesi upravljanja tveganj so neločljivo povezani in vključeni v osnovne procese, ki se izvajajo znotraj posamezne družbe v skupini in na ravni skupine. V upravljanje tveganj so vključene vse organizacijske enote.

Glavni procesi upravljanja tveganj so:

• prepoznavanje tveganj,
• ocenjevanje (merjenje) tveganj,
• spremljanje tveganj,
• (upravljanje tveganj) in
• poročanje o tveganjih.

• določanje ustreznih ukrepov za obvladovanje tveganj

Procesi upravljanja tveganj potekajo v vseh treh obrambnih linijah. Vloge posamezne obrambne linije so določene s politiko upravljanja tveganj. Procesi upravljanja tveganj so vključeni tudi v sistem odločanja; vse pomembne poslovne in strateške odločitve se ovrednotijo tudi z vidika tveganj.

Prepoznavanje tveganj

V procesu prepoznavanja tveganj posamezna družba v skupini prepozna tveganja, ki jim je izpostavljena. Ključna tveganja so zbrana v registru tveganj posamezne družbe in sestavljajo njen profil tveganj. Nabor ključnih tveganj se redno preverja in po potrebi dopolni z novimi tveganji. Enako poteka tudi prepoznavanje tveganj na ravni skupine.

Prepoznavanje tveganj v posamezni družbi v skupini in na ravni skupine poteka od zgoraj navzdol in tudi obratno. Od zgoraj navzdol poteka prepoznavanje preko funkcije upravljanja tveganj, odbora za upravljanje tveganj (če ta obstaja) in uprave posamezne družbe v skupini. Gre za prepoznavanje novih in nastajajočih tveganj na podlagi spremljanja pravnega in poslovnega okolja, tržnega razvoja in gibanja ter strokovnega znanja; ta pristop se uporablja predvsem pri strateških tveganjih, kot sta na primer tveganje ugleda in regulatorno tveganje.

Prepoznavanje od spodaj navzgor poteka s strani posameznih organizacijskih enot in skrbnikov tveganj (prve obrambne linije). Prepoznano tveganje posamezna družba v skupini oziroma skupina kategorizira ter ustrezno vključi v procese spremljanja, merjenja, upravljanja in poročanja. Družbe v skupini vodijo tudi register neželenih dogodkov, s pomočjo katerega lahko prepoznajo nova tveganja, predvsem operativna.

Prepoznavanje tveganj se izvaja ves čas, pri vseh večjih projektih in poslovnih pobudah, kot so uvedba novega produkta, vlaganje v nov razred naložb, prevzemi in drugo. Poleg tega družbe v skupini in skupina praviloma enkrat letno izvedejo tudi redni pregled celotnega registra tveganj.

Ocenjevanje tveganj

V skupini je vzpostavljeno redno ocenjevanje vseh tveganj, ki jim je posamezna družba oziroma skupina izpostavljena. Pri njihovem merjenju uporabljamo kvantitativne in kvalitativne metode. Na ravni skupine deluje tudi razvojni center za modeliranje z namenom razvoja kvantitativnih modelov za vrednotenje tveganj v celotni skupini.

Tveganja v okviru skupine tako merimo s/z:

• standardno formulo Solventnosti II,
• izračunom lastne ocene solventnostnih potreb v lastni oceni tveganj in solventnosti (ORSI),
• analizami občutljivosti in scenariji,
• kvalitativnim ocenjevanjem tveganj v registru tveganj,
• uporabo različnih mer tveganj, ki omogočajo poenostavljeno merjenje in spremljanje trenutnega profila tveganj.

Povzetek

A. Poslovanje in rezultati

C. Profil tveganj skupine

solventnosti

E. Upravljanje kapitala

Priloga A Slovar izbranih strokovnih izrazov in načinov izračuna

Obvladovanje tveganj

Uprava posamezne družbe v skupini je odgovorna za obvladovanje tveganj ter uporabo različnih tehnik in ukrepov v ta namen. Pri svojih odločitvah upošteva vidik stroškov in koristi posameznega ukrepa ter morebitna priporočila odbora za upravljanje tveganj oziroma ključnih funkcij.

Če nastane potreba po sprejetju novega ukrepa, s katerim bi omejili posamezno tveganje, zadevna družba izvede analizo tega ukrepa, pri čemer upošteva vidik gospodarnosti. Odpravljanje ali zmanjševanje posameznega tveganja mora biti stroškovno ugodnejše od pričakovanih posledic morebitne uresničitve tveganja, ob upoštevanju verjetnosti uresničitve in finančnih posledic.

Vezano na kapitalsko ustreznost posamezna družba v skupini in skupina že pri poslovnem načrtovanju preveri, kako poslovna strategija vpliva na njen kapitalski položaj, in sicer z regulatornega vidika ter z vidika ORSE. Če se znotraj poslovnega leta sprejemajo odločitve, ki bistveno vplivajo na profil tveganj in niso bile ovrednotene z vidika tveganj pri poslovnem načrtovanju, zadevna družba ovrednoti vpliv odločitev na svoj profil tveganj in kapitalsko ustreznost ter preveri usklajenost s pripravljenostjo za prevzem tveganj. Če bi poslovna odločitev pomembno vplivala tudi na profil tveganj skupine, se ovrednoti še vpliv na profil tveganj in kapitalsko ustreznost skupine. Če poslovna odločitev ni skladna s pripravljenostjo za prevzem tveganj oziroma je meja dovoljenega tveganja presežena, družba odstopanje dokumentira in sprejme ustrezne ukrepe za uskladitev stanja.

Spremljanje tveganj

Spremljanje tveganj poteka na več ravneh: na ravni posamezne organizacijske enote in skrbnikov tveganj, v službi za upravljanje tveganj, na odboru za upravljanje tveganj (če ta obstaja) ter na ravni uprave in nadzornega sveta posamezne družbe v skupini. Prav tako se profil tveganj družb v skupini spremlja na ravni skupine z vidika vpliva na profil tveganj skupine. Za spremljanje tveganj je določen standardni nabor mer tveganj, ki ga družbe v skupini redno spremljajo. Poleg tveganj se spremljajo in nadzorujejo tudi ukrepi za obvladovanje tveganj. Spremljajo se tudi neželeni dogodki in izvedba ustreznih korektivnih ukrepov za preprečevanje ponovitve posameznega dogodka.

Poročanje o tveganjih

V večini družb v skupini in na ravni skupine je vzpostavljeno tudi redno poročanje o tveganjih. Skrbniki tveganj poročajo o posameznih kategorijah tveganj funkciji upravljanja tveganj, in sicer vnaprej določen nabor pomembnih mer tveganja in kvalitativne informacije. Na podlagi tega funkcija upravljanja tveganj skupaj s skrbniki tveganj pripravi poročilo o tveganjih, ki prikazuje celoten profil tveganj zadevne družbe oziroma skupine. Poročilo najprej obravnava odbor za upravljanje tveganj (v kolikor ta v družbi obstaja), nato pa še uprava in nadzorni svet družbe. Funkcija upravljanja tveganj poročilo posreduje tudi funkciji upravljanja tveganj skupine.

Lastna ocena tveganj in solventnosti (ORSA)

Poleg navedenih procesov upravljanja tveganj skupina izvaja ORSO, ki je opredeljena v politiki o lastni oceni tveganj in solventnosti. ORSA je proces, ki vključuje ugotovitev razlik med profilom tveganj skupine in predpostavkami standardne formule, lastno oceno solventnostnih potreb, projekcije kapitalske ustreznosti, izvedbo analiz občutljivosti in scenarijev ter vzpostavitev povezave med profilom tveganj in upravljanjem kapitala. V ORSI ocenimo vsa pomembna merljiva in nemerljiva tveganja, ki bi lahko vplivala na delovanje skupine z ekonomskega in zakonodajnega vidika. ORSO izvajajo tudi vse družbe v skupini, za katere velja zakonodaja Solventnost II, v omejenem obsegu pa tudi nekatere druge zavarovalne družbe. Proces priprave ORSE je usklajen na ravni skupine za vse zavarovalne družbe znotraj EU ter za skupino.

Osnova za pripravo ORSE skupine je poslovni in strateški načrt skupine ob hkratnem upoštevanju trenutnega profila tveganj ter načrtovanih sprememb. Namen izvedbe ORSE je predvsem razumevanje lastnega profila tveganj in standardne formule ter analiziranje vpliva sprememb profila tveganj v naslednjih treh letih na kapitalsko ustreznost. V času celotne priprave ORSE je dejavno vključena uprava obvladujoče družbe, ki potrdi izhodišča za pripravo ORSE skupine, obravnava ORSO ter jo kritično presoja in formalno odobri.

Povzetek

A. Poslovanje in rezultati

C. Profil tveganj skupine

solventnosti

E. Upravljanje kapitala

Priloga A Slovar izbranih strokovnih izrazov in načinov izračuna

Rezultate ORSE upoštevamo v ostalih procesih, pred vsem v procesih upravljanja kapitala in upravljanja tveganj. ORSA je vključena v proces odločanja in omogoča, da se ključne odločitve in poslovna strategija sprejemajo z upoštevanjem tveganj in z njimi povezanimi kapitalskimi zahtevami. Na podlagi rezultatov ORSE preverjamo tudi skladnost poslovne strategije s strategijo prevzemanja tveganj. Tako je vzpostavljena povezava med poslovno strategijo, prevzetimi kratko-, srednje- in dolgoročnimi tveganji ter kapitalskimi zahtevami, ki izvirajo iz teh tve ganj, in upravljanjem kapitala.

Proces ORSE je zelo obsežen in se izvaja velik del leta. Na podlagi vhodnih podatkov iz poslovnega in strateškega načrta ter strategije prevzemanja tveganj, skupina izra čuna SCR ter ovrednoti bilanco stanja in primerne lastne vire sredstev v skladu s Solventnostjo II v obdobju po slovnega in strateškega načrta. Na podlagi projekcij pre verimo stalno skladnost z zakonodajnimi zahtevami glede kapitala in zavarovalno-tehničnih rezervacij. Preverimo tudi skladnost s strategijo prevzemanja tveganj.

Upoštevajoč rezultate analize primernosti standardne for mule za profil tveganj skupine, skupina z uporabo lastnega solventnostnega modela izračuna še lastno oceno solven tnostnih potreb za prihodnje triletno obdobje ter kvali tativno oziroma kvantitativno ovrednoti tudi tveganja, ki niso zajeta v standardni formuli. V procesu ORSE izve demo tudi analize občutljivosti in analizo scenarijev, ki so za skupino relevantni glede na njen trenutni in načrtovan profil tveganj.

V skupini celotno ORSO praviloma izvedemo enkrat letno. Na podlagi izračunov pripravljamo skupno poročilo ORSA, ki poleg ORSE za skupino vključuje tudi ORSO ostalih družb za katere velja zakonodaja Solventnost II. Poročilo obravnava odbor za upravljanje tveganj skupine in potrdi uprava Save Re, obravnavano je tudi na komisiji za tveganja nadzornega sveta, z njim pa se seznani tudi nadzorni svet Save Re. V primeru večjih sprememb pro fila tveganj ali primernih lastnih virov sredstev, ki niso bile načrtovane v poslovnem načrtu, pa izvedemo tudi izredno ORSO. Skupina o izvedeni ORSI (najmanj) enkrat letno poroča tudi regulatorju. Po potrditvi rezultatov se z njimi seznani tudi vodstvo organizacijskih enot Save Re.

ORSA je predmet vsakoletnih nadgradenj in izboljšav tako z vidika vrednotenja tveganj kot tudi z vidika inte gracije ORSE v procese, ki potekajo v skupini, predvsem integracije v poslovno odločanje.

C. Profil tveganj skupine

D. Vrednotenje za namene

solventnosti

E. Upravljanje kapitala

Priloga A Slovar izbranih strokovnih izrazov in načinov izračuna Kvantitativni obrazci B. Sistem upravljanja

B.4 Sistem notranjega nadzora

B.4.1 Sistem notranjih kontrol

Sistem notranjih kontrol v skupini je namenjen prepoznavanju, merjenju, spremljanju in obvladovanju tveganj na vseh ravneh poslovanja, vključno s poročanjem o tveganjih, ki jim je ali bi jim lahko bila skupina oziroma posamezna družba v skupini izpostavljena pri svojem poslovanju. Hkrati ta sistem zagotavlja skladnost poslovanja z notranjimi pravili ter izpolnjevanje zakonskih zahtev in zahtev drugih predpisov glede upravljanja tveganj.

Pomembno je, da zaposleni razumejo pomen notranjih kontrol in so dejavno vključeni v postopke njihovega izvajanja. Postopki poročanja ustrezni ravni vodstva glede morebitnih težav, odstopanj, neskladnosti z etičnim kodeksom družbe ali drugih kršitev politik ali nezakonitih dejanj, morajo biti nedvoumni, predstavljeni vsem zaposlenim in jasno zapisani v dokumentih, razpoložljivih vsem zaposlenim.

Sistem notranjih kontrol skupine je opredeljen v politiki notranjih kontrol, katere cilj je učinkovit in zanesljiv sistem notranjih kontrol. Politika določa temeljna načela, strukturo in nosilce nalog tega sistema v skupini kot sestavni del sistema korporativnega upravljanja skupine.

V letu 2021 smo v obvladujoči družbi izvedli redni letni pregled registra notranjih kontrol, redno četrtletno oziroma letno (glede na periodo ocenjevanja tveganj) pa v okviru registra tveganj ocenjujemo tudi delovanje notranjih kontrol za omejevanje tveganj (v družbah skupine in na ravni skupine). Poleg tega si pri izboljšavi sistema notranjih kontrol pomagamo z registrom neželenih dogodkov. Register neželenih dogodkov je v letu 2021 bil uveden tudi v odvisnih družbah, kot del nadgradnje sistema notranjih kontrol. V letu 2021 smo v obvladujoči družbi nadaljevali s spremljanjem uvedenih izboljšav ključnih procesov. Izboljšave ključnih procesov in vzpostavljene notranje kontrole smo pregledali ter določili prihodnje nadgradnje notranjih kontrol na teh procesih.

B.4.2 Funkcija spremljanja skladnosti

Funkcija spremljanja skladnosti posamezne družbe v skupini in skupine je ena od štirih ključnih funkcij v sistemu upravljanja tveganj. Funkcija spremljanja skladnosti je kot notranja kontrolna funkcija del druge obrambne linije v sistemu treh obrambnih linij znotraj upravljanja tveganj. Njena glavna naloga je obvladovanje tveganj, ki izhajajo iz neskladij z zakonodajo. Praviloma je samostojen organizacijski del, ki je funkcionalno in organizacijsko ločen od drugih poslovnih funkcij družbe ter je neposredno podrejen upravi. Funkcija spremljanja skladnosti skupine v obvladujoči družbi deluje v okviru kabineta uprave in skladnosti poslovanja. Čeprav se dejavnost funkcije spremljanja skladnosti ne izvaja v okviru samostojne organizacijske enote, je zagotovljeno, da ima nosilec funkcije spremljanja skladnosti vedno neposreden dostop do uprave družbe. Nosilcu funkcije spremljanja skladnosti so dodane druge dejavnosti in naloge, zato so v družbi zagotovljeni ustrezni interni ukrepi za odpravo morebitnega nasprotja interesov pri izvajanju dejavnosti funkcije spremljanja skladnosti.

Nosilca funkcije spremljanja skladnosti posamezne družbe pooblasti uprava s soglasjem nadzornega sveta posamezne družbe.

Naloge nosilca funkcije spremljanja skladnosti so predvsem, da:

• spremlja in redno ocenjuje primernost in učinkovitost rednih postopkov in ukrepov, sprejetih za odpravljanje morebitnih pomanjkljivosti na področju skladnosti poslovanja družbe s predpisi in drugimi zavezami,
• svetuje in pomaga pri uskladitvi poslovanja družbe z obveznostmi, ki jih določajo predpisi, in z drugimi zavezami,
• ocenjuje možne vplive sprememb v pravnem okolju na poslovanje družbe z vidika skladnosti poslovanja družbe s predpisi in drugimi zavezami ter o tem obvešča poslovodstvo družbe, kot tudi posamezne organizacijske enote ter poslovne in ključne funkcije,
• opredeljuje in ocenjuje tveganja glede skladnosti poslovanja družbe s predpisi in drugimi zavezami, po potrebi predlaga priporočila in usmeritve za obvladovanja tveganj skladnosti,
• seznanja poslovodstvo in organ nadzora družbe o skladnosti poslovanja družbe s predpisi in drugimi zavezami in o oceni tveganja glede skladnosti poslovanja družbe s predpisi in drugimi zavezami,
• se pri vprašanjih skladnosti poslovanja povezuje z vodstvenimi delavci in jim svetuje,
• sodeluje pri izmenjavi vprašanj s področja skladnosti poslovanja, najboljših praks in izkušenj na ravni obvladujoče družbe z drugimi kontrolnimi funkcijami in funkcijo nadzora,

Povzetek

A. Poslovanje in rezultati

C. Profil tveganj skupine

solventnosti

E. Upravljanje kapitala

Priloga A Slovar izbranih strokovnih izrazov in načinov izračuna

• sodeluje pri vzpostavitvi in dopolnjevanju programov skladnosti poslovanja na določenih zaključenih področ jih, vključno z notranjimi kontrolami za skladnost po slovanja, upoštevaje potrebe in zmožnosti procesov ter razpoložljive vire, glede na zahteve posebne zakonodaje ali drugih predpisov ter dejavnike širšega poslovnega in strokovnega okolja (npr. sprejetih zavez iz pogodb, de klaracij ter drugih kolektivnih aktivnosti za dvigovanje standardov poštenega poslovanja v širšem okolju),
• pripravi predlog letnega načrta spremljanja skladnosti poslovanja za identifikacijo in oceno poglavitnih tveganj skladnosti poslovanja, s katerimi se sooča, ga uskladi z nosilcem funkcije spremljanja skladnosti na ravni sku pine in ga posreduje poslovodstvu in organu nadzora,
• pripravi obdobna poročila in jih posreduje poslovod stvu družbe, organu nadzora družbe in nosilcu funkcije spremljanja skladnosti na ravni skupine,
• pripravi poročila o svojih ugotovitvah v posameznih pregledih skladnosti in jih posreduje poslovodstvu družbe,
• spremlja uresničevanje politike skladnosti in izvaja njen obdobni pregled ter poslovodstvu predlaga njene spre membe in dopolnitve.

POROČILO O SOLVENTNOSTI IN FINANČNEM POLOŽAJU 2021

Povzetek

A. Poslovanje in rezultati

C. Profil tveganj skupine

D. Vrednotenje za namene solventnosti

E. Upravljanje kapitala

Priloga A Slovar izbranih strokovnih izrazov in načinov izračuna

B.5 Funkcija notranje revizije

13

Notranje revidiranje v družbah v skupini izvajajo samostojne enote notranje revizije, ki so organizacijsko neposredno podrejene upravi ter funkcionalno in organizacijsko ločene od drugih organizacijskih delov. S tako organizacijo je zagotovljena samostojnost in organizacijska neodvisnost njihovega delovanja.

Sava Re, d.d., v skladu z Zakonom o zavarovalništvu na podlagi pogodb o izločenem poslu od 1. 2. 2018 za nedoločen čas izvaja ključne funkcije notranje revizije družb Zavarovalnica Sava in Sava pokojninska. V letu 2019 je Sava Re z družbo Sava Infond v skladu z ZISDU-3¹³ sklenila pogodbo o prenosu funkcije notranje revizije, na podlagi katere je s 1. 1. 2020 izvajanje funkcije notranje revizije družbe Sava Infond za nedoločen čas preneseno na družbo Sava Re. V januarju 2021 je Sava Re z družbo Vita v skladu z Zakonom o zavarovalništvu sklenila pogodbo o izločenem poslu ključne funkcije notranje revizije, na podlagi katere je z 22. 1. 2021 izvajanje ključne funkcije notranje revizije družbe Vita za nedoločen čas preneseno na družbo Sava Re.

Funkcija notranje revizije je kot notranja kontrolna funkcija del tretje obrambne linije v sistemu upravljanja tveganj družbe.

Naloge notranje revizije so predvsem, da: • na podlagi ocen tveganj vzpostavi stalen in celovit nadzor nad poslovanjem družbe oziroma skupine z namenom preverjanja in ocenjevanja, ali so procesi upravljanja tveganj, kontrolnih postopkov in upravljanja družbe oziroma skupine ustrezni ter ali delujejo tako, da se zagotavlja doseganje teh pomembnih ciljev družbe ozi-

• uspešno in učinkovito poslovanje družbe oziroma

• roma skupine:

• skupine,
• poslovna in finančna uspešnost ter varovanje sredstev pred izgubo,
• zanesljivo, pravočasno ter pregledno notranje in zunanje računovodsko in neračunovodsko poročanje, - skladnost z zakoni in drugimi predpisi ter notranjimi
• pravili,
• presoja ali upravljanje informacijske tehnologije v družbi oziroma skupini podpira ter pomaga strategiji in ciljem družbe oziroma skupine,
• ocenjuje tveganja prevar in način njihovega obravnavanja v družbi oziroma skupini (vendar se ne pričakuje, da bi imel strokovno znanje osebe, katere glavna naloga je odkrivati in raziskovati prevare),
• svetuje,
• konodaja.

54

• opravlja druge naloge, ki jih notranji reviziji nalaga za-

Notranja revizija opravlja notranje revidiranje poslovanja v skladu s hierarhijo pravil notranjega revidiranja, ki jo sprejema Slovenski inštitut za revizijo na podlagi zakona, ki ureja revidiranje, in pisnimi pravili delovanja notranje revizije. Funkcija notranje revizije deluje skladno s sprejeto politiko notranje revizije, ki opredeljuje namen, pristojnost, odgovornost in naloge notranje revizije. Prav tako določa položaj notranje revizije, vključno z naravo razmerja funkcijske odgovornosti vodje notranje revizije organu nadzora, daje pooblastila za dostop do zapisov, zaposlenih, prostorov in opreme, pomembnih za izvajanje posla, ter opredeljuje področje in dejavnosti notranje revizije.

Funkcija notranje revizije letno predloži upravi, revizijski komisiji nadzornega sveta in nadzornemu svetu letni načrt dela in letno poročilo o delovanju službe notranje revizije.

Nosilko funkcije notranje revizije družbe Sava Re in skupine je imenovala uprava Save Re s soglasjem nadzornega sveta ob predhodnem mnenju revizijske komisije in je hkrati direktorica službe notranje revizije.

Notranja revizija mora biti neodvisna, notranji revizorji morajo biti pri svojem delu nepristranski in brez predsodkov, izogibati pa se morajo tudi vsakemu navzkrižju interesov. Direktorica notranje revizije mora organu nadzora najmanj enkrat letno potrditi organizacijsko neodvisnost notranje revizije v okviru letnega poročanja o delu notranje revizije.

13 Zakon o investicijskih skladih in družbah za upravljanje.

POROČILO O SOLVENTNOSTI IN FINANČNEM POLOŽAJU 2021

Povzetek

Služba notranje revizije v obvladujoči družbi določi usme ritev za enotno metodologijo dela funkcije notranje revi zije v odvisnih družbah, skrbi za koordinirano delovanje, razvoj enotne metodologije dela ter nadzor nad strokovno kvaliteto dela funkcij notranje revizije v skupini. Notra nja revizija v skupini se izvaja po enotnih postopkih, ki jih predpisujejo standardi in so podrobneje opredeljeni v internih operativnih metodoloških navodilih za delo služ be notranje revizije. V letu 2021 je bila uvedena notranja revizija skupine (Group Internal Audit) na ravni celotne skupine. Tako je bilo nadgrajeno redno spremljanje razvoja in kakovosti funkcij notranje revizije odvisnih družb, prav tako pa je to podlaga za podajo celovitega mnenja uspeš nosti in učinkovitosti delovanja sistema notranjih kontrol in upravljanja tveganj posameznih družb in skupine.

Funkcija notranje revizije obvladujoče družbe na podla gi politike upravljanja skupine zagotovi tudi vključenost odvisnih družb v obseg delovanja, da zagotovi pokritost ključnih tveganj na ravni skupine (tudi v primeru lastne notranje revizije v odvisni družbi).

Služba notranje revizije obvladujoče družbe izvaja svojo funkcijo na ravni skupine na več načinov:

• sledenje novostim in spremembam v zakonodaji in standardih ter skrb za implementacijo sprememb v interne akte, ki urejajo delovanje notranje revizije;
• nudenje strokovne pomoči pri implementaciji spre memb metodologije in drugih usmeritev s področja notranje revizije;
• koordinacija priprave letnih načrtov dela funkcij notra nje revizije in strategije dela funkcij notranje revizije v obliki skupnih delavnic;
• izvajanje notranjih revizij v odvisni družbi na podlagi ocene ključnih tveganj skupine;

• sodelovanje pri zahtevnejših revizijah v odvisnih druž bah, kadar je tako dogovorjeno z odvisno družbo; • strokovna pomoč pri pripravi operativnih načrtov izva janja posameznih notranjerevizijskih poslov za posame -

• zna strokovna področja;
• skupna izobraževanja notranjih revizorjev skupine;
• redni sestanki notranjih revizorjev skupine;
• izvajanje pregleda kakovosti delovanja funkcije notranje revizije odvisne družbe.

Notranji revizorji obvladujoče družbe lahko izvajajo sa mostojne revizije v odvisnih družbah ali izredne revizije na podlagi tveganj, o katerih presoja obvladujoča družba v skupini, ali pa sodelujejo pri posameznih zahtevnejših revi zijskih poslih v odvisnih družbah. Letni načrt obvladujoče družbe na podlagi ocene ključnih tveganj skupine vsebuje predloge revizijskih poslov, ki jih bo notranja revizija ob vladujoče družbe izvedla v odvisni družbi. Prav tako letni načrt obvladujoče družbe z vidika notranje revizije skupine (Group Internal Audit) vsebuje podrobnejši pregled načr tovanih revizijskih poslov odvisnih družb.

Letno poročilo o delu notranje revizije obvladujoče družbe povzema ugotovitve letnih poročil funkcij notranje revizije posameznih družb v skupini.

POROČILO O SOLVENTNOSTI IN FINANČNEM POLOŽAJU 2021

Povzetek

A. Poslovanje in rezultati

C. Profil tveganj skupine

D. Vrednotenje za namene solventnosti

E. Upravljanje kapitala

Priloga A Slovar izbranih strokovnih izrazov in načinov izračuna

B.6 Aktuarska funkcija

Aktuarska funkcija je administrativni pojem in zajema vse izvajalce, kadar opravljajo aktuarske naloge druge obrambne linije, ki so podrobneje opisane v nadaljevanju razdelka. Izvajalci aktuarske funkcije so zaposleni na področjih aktuarske funkcije v aktuarskih službah družb skupine. Opravljajo tudi aktuarske naloge prve obrambne linije. Aktuarska funkcija sicer deluje kot druga obrambna linija v sistemu upravljanja tveganj, zato je organizirana tako, da ena oseba ne sme hkrati opravljati (prva linija) in nadzirati (druga linija) istih delovnih nalog.

Za izvajanje aktuarske funkcije družbe je odgovoren nosilec aktuarske funkcije. Kompozitna zavarovalnica in skupina lahko ločeno imenujeta nosilce aktuarske funkcije za premoženjska, življenjska in zdravstvena zavarovanja. Aktuarska funkcija skupine skrbi za usklajeno delovanje dela aktuarske funkcije v Zavarovalni skupini Sava in za razvoj enotne metodologije. Nosilec aktuarske funkcije obvladujoče družbe je hkrati nosilec aktuarske funkcije skupine za premoženjska zavarovanja.

Nosilci aktuarskih funkcij družb v skupini delujejo tudi v aktuarskem odboru skupine. Ta odbor med svojimi nalogami sprejema tudi odločitve kot predloge sklepov in priporočil upravi Save Re, drugim ključnim funkcijam skupine in odboru za upravljanje tveganj skupine, kar izvaja skladno s poslovnikom, ki je priložen politiki aktuarske funkcije skupine. Člani aktuarskega odbora so s strani posamezne družbe zadolženi, da informacije o zadevnih dogovorih pošljejo ustreznim organom družbe.

predvsem:

• Naloge aktuarske funkcije posamezne družbe v skupini so
• usklajevanje izračuna zavarovalno-tehničnih rezervacij in zagotavljanje, da so te rezervacije v skladu z veljavni-

• nadzor uporabe približkov pri izračunu najboljših ocen

• mi predpisi,
• zagotovitev ustreznosti metod, modelov in predpostavk za izračun zavarovalno-tehničnih rezervacij tako, da izražajo ključna tveganja in so dovolj stabilni, • ocena ustreznosti in kakovosti podatkov za izračun zavarovalno-tehničnih rezervacij ter priporočila za prilagoditev procesov z namenom izboljšanja kakovosti
• podatkov,
• primerjava najboljših ocen SII-rezervacij z izkustvi ter ob morebitnih odstopanjih predlog spremembe predpostavk in modelov vrednotenja,
• SII-rezervacij,
• preverjanje ustreznosti politike prevzemanja zavarovalnih tveganj in izdaja mnenj o ustreznosti višine zavarovalnih premij, ob upoštevanju vseh povezanih tveganj in vplivov sprememb portfelja, opcij in garancij, antiselekcije, inflacije in pravnih tveganj,
• preverjanje ustreznosti ureditve pozavarovanja, • sodelovanje pri vpeljavi in izvajanju sistema upravljanja tveganj, zlasti pri razvoju, uporabi in spremljanju ustreznosti modelov za izračun kapitalskih zahtev za zavaro-
• valna tveganja ter izvedbi ORSE,

• vsaj enkrat letno izdelava pisnega poročila, ki ga predloži organu upravljanja (poslovodstvu), organu nadzora in lokalnemu nadzorniku; v poročilu se dokumentirajo opravljanje in rezultati zgoraj navedenih nalog ter jasno opredelijo morebitne pomanjkljivosti s priporočili, kako te pomanjkljivosti odpraviti.

Naloge aktuarske funkcije skupine so predvsem:

• smiselno opravljanje zgoraj naštetih nalog na ravni skupine, pri čemer se povzemajo in usklajujejo ugotovitve poročil aktuarskih funkcij posameznih družb,
• izdaja mnenja o ustreznosti pozavarovanja skupine kot celote,
• vsaj enkrat letno izdelava pisnega poročila, ki se predloži upravi in nadzornemu svetu obvladujoče družbe; v poročilu se dokumentirajo opravljanje in rezultati zgoraj navedenih nalog ter jasno opredelijo morebitne pomanjkljivosti in priporočila, kako jih odpraviti,
• usklajevanje delovanja aktuarskih funkcij posameznih družb tako, da se omogoča delovanje aktuarske funkcije skupine,
• podpora aktuarskim funkcijam posameznih družb v skupini,
• usklajevanje smernic prevzema v (po)zavarovanje in oblikovanja zavarovalno-tehničnih rezervacij, zapisanih v politiki upravljanja zavarovalnih tveganj skupine,
• organiziranje sestankov aktuarskega odbora skupine,
• sodelovanje v odboru za upravljanje tveganj skupine.

V skladu s politiko upravljanja tveganj je aktuarska funkcija v drugi obrambni liniji dejavno vključena tudi v postavljanje in izvajanje sistema upravljanja tveganj.

Povzetek

A. Poslovanje in rezultati

C. Profil tveganj skupine

solventnosti

E. Upravljanje kapitala

Priloga A Slovar izbranih strokovnih izrazov in načinov izračuna

B.7 Zunanje izvajanje

Izločeni posel je funkcija oziroma aktivnost (po)zavarovalnice (ali druge družbe Zavarovalne skupine Sava), dana v zunanje izvajanje, ki je ključna oziroma pomembna za poslovanje (po)zavarovalnice (ali druge družbe Zavarovalne skupine Sava).

Obvladujoča družba je v skladu z določili veljavnega zakona o zavarovalništvu sprejela politiko izločenih poslov skupine, s katero ureja zunanje izvajanje funkcij oziroma aktivnosti, ključnih oziroma pomembnih za poslovanje družb v skupini. Politika ureja pripravo pogodb o izločenih poslih, njihovo izvajanje in dokumentiranje ter zagotavljanje delovanja družbe skladno z veljavnimi predpisi in smernicami, ki urejajo izločene posle. Politika opisuje tudi postopek in odgovornosti pri predaji funkcije oziroma aktivnosti v zunanje izvajanje ter določa standarde upravljanja in nadzora procesov prenosa funkcije oziroma aktivnosti v zunanje izvajanje. Opredeljuje še register izločenih poslov, ki zajema vse pogodbe, ki so štete kot izločeni posli, in določa način dokumentiranja za celoten proces odločanja, način zbiranja potrebnih dokumentov in podpisovanja pogodb. V skladu s politiko mora imeti vsak izločeni posel svojega skrbnika. Njegova glavna naloga je nadzor nad izvajanjem izločenega posla. Vsi izvajalci izločenih poslov se s podpisom pogodbe zavežejo poslovati v skladu z veljavno zakonodajo in sodelovati z lokalnim nadzornikom, ki ga mora družba obvestiti o svoji nameri še pred sklenitvijo pogodbe o izločenem poslu.

Posamezna družba je v celoti odgovorna za svoje izločene funkcije oziroma aktivnosti in odgovornosti ni mogoče prenesti na izvajalce storitev oziroma prevzemnike posla. Družba v skupini mora pred odločitvijo o izločitvi funkcije oziroma aktivnosti oceniti in dokumentirati vpliv, ki ga bo povzročila takšna izločitev. Pogodbo o izločenem poslu lahko družba sklene samo pod pogoji, ki jih določajo veljavni predpisi.

Izločevanje poslov ali funkcij na izvajalce znotraj skupine

Izvajanje funkcije notranje revizije Sava Re na podlagi pogodb o izločenem poslu, sklenjenih za nedoločen čas, od 1. 2. 2018 izvaja ključno funkcijo notranje revizije za družbi Zavarovalnica Sava in Sava pokojninska, od 1. 1. 2020 tudi za Savo Infond, od 22. 1. 2021 pa še za družbo Vita.

Izvajanje ključne funkcije spremljanja skladnosti poslovanja in ključne funkcije upravljanja tveganj

Od 1. 1. 2021 Sava Re za družbo Sava pokojninska na podlagi pogodb o izločenem poslu, sklenjenih za nedoločen čas, izvaja ključno funkcijo spremljanja skladnosti poslovanja in ključno funkcije upravljanja tveganj.

Izvajanje izločenega posla gospodarjenja s finančnimi instrumenti

Sava pokojninska je s 1. 7. 2021 izločila posel gospodarjenja s finančnimi instrumenti na Savo Infond, s 1 . 2. 2022 pa sta na Savo Infond posel gospodarjenja s finančnimi instrumenti izločili še Sava Re in Zavarovalnica Sava.

Izvajanje funkcije informacijske tehnologije

Družbe v skupini sicer uporabljajo svojo infrastrukturo, ki pa jo v določenem delu (varnost, sekundarna lokacija ipd.) kombinirajo z najemom storitve pri eni od družb v skupini, ki upravlja s centralno infrastrukturo.

Od 1. 2. 2019 je izvajanje sistemskih informacijskih in telekomunikacijskih storitev Sava pokojninske za nedoločen čas preneseno na Zavarovalnico Sava; z 18. 2. 2020 je izvajanje sistemskih informacijskih in telekomunikacijskih storitev ter storitev upravljanja informacij na Zavarovalnico Sava prenesla še Sava Infond.

Od 1. 7. 2021 je izvajanje neprekinjenega poslovanja programske in strojne opreme za program IN2 iz Save Infond za nedoločen čas preneseno na Savo pokojninsko.

POROČILO O SOLVENTNOSTI IN FINANČNEM POLOŽAJU 2021

Povzetek A. Poslovanje in rezultati C. Profil tveganj skupine

D. Vrednotenje za namene solventnosti

E. Upravljanje kapitala

Priloga A Slovar izbranih strokovnih izrazov in načinov izračuna

Izločevanje poslov ali funkcij na izvajalce zunaj skupine

Od 28. 12. 2012 je izvajanje IT storitev Vite za nedoločen čas preneseno na družbo NLB d.d., Trg republike 2, 1000 Ljubljana.

Od 28. 12. 2012 je izvajanje storitev arhiviranja doku mentov Vite preneseno na družbo Mikrocop, informa cijski inženiring in storitve, d. o. o., Industrijska cesta 1, 1000 Ljubljana.

Od 10. 3. 2014 je izvajanje storitve gospodarjenja s fi nančnimi instrumenti Vite preneseno na NLB Skladi, upravljanje premoženja, d. o. o., Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana.

S 30. 3. 2020 je Vita izvajanje aktivnosti distribucije za varovalnih produktov prenesla na NLB, d.d., Trg republike 2, 1000 Ljubljana. Pogodba se je pričela izvajati s 1. 6. 2020, po izpolnitvi vseh odložnih pogojev.

S 1. 3. 2019 je Zavarovalnica Sava izvajanje aktivnosti, vezane na obdelavo škodnih primerov, nastalih v okviru dovoljenega neposrednega opravljanja zavarovalnih poslov na območju Združenega kraljestva, prenesla na družbo WNS ASSISTANCE LIMITED, Acre House, 11/15 Willi am road, London, NW1 3ER, Združeno kraljestvo.

S 1. 6. 2019 je Zavarovalnica Sava izvajanje aktivnosti, vezane na obdelavo škodnih primerov, povezanih s plo vili, v okviru FOS-poslov na območju Norveške oziroma v drugih državah, po pogodbi o poslovnem sodelovanju (Nemčija, Nizozemska, Belgija, Italija, Grčija, Združe no kraljestvo in Ciper), prenesla na družbo Risk Point, Hammerensgade 4, DK-1267, Copenhagen K, Kraljevina Danska.

S 5. 6. 2020 je Sava Infond izvajanje notranjih kontrol glede pravilnosti izvedbe postopkov prodaje, izvedenih na vpisnem mestu, za nedoločen čas predala v izvajanje druž bi NKBM d.d., Ulica Vita Kraigherja 4, 2000 Maribor.

Sava Infond je z 31. 8. 2020 za nedoločen čas oddala aktivnost sistemske podpore in vzdrževanja računalniške opreme v zunanje izvajanje družbi LANcom d.o.o., Tržaška cesta 63, Maribor.

S 1. 1. 2021 je Sava pokojninska družba za nedoločen čas izvajanje aktuarske funkcije prenesla na KR-TEAM, poslovno svetovanje, Martina Krücken, s. p., Pašnica 6, 3272 Rimske Toplice.

Na področju informacijske tehnologije je bil na ravni sku pine (izjema sta dve družbi – TBS Team 24 in Vita) v letu 2020 z dvema zunanjima izvajalcema vzpostavljen proces nadzora kibernetske varnosti SOC (24/7).

POROČILO O SOLVENTNOSTI IN FINANČNEM POLOŽAJU 2021

Povzetek

A. Poslovanje in rezultati

C. Profil tveganj skupine

D. Vrednotenje za namene solventnosti

E. Upravljanje kapitala

Priloga A Slovar izbranih strokovnih izrazov in načinov izračuna

B.8 Druge informacije

Zavarovalna skupina Sava ima vzpostavljen pregleden in primeren sistem upravljanja, ki temelji na sistemu upravljanja tveganj.

Politika upravljanja skupine določa poglavitne usmeritve upravljanja posameznih družb v skupini, pa tudi skupi ne kot celote, ob upoštevanju ciljev, poslanstva, vizije in vrednot skupine. Namen politike je opredeliti temelje sistema upravljanja, osnovna pravila upravljanja v skupini, osnovna pravila korporativnega upravljanja in pregledno organizacijsko strukturo z opredeljenimi, preglednimi in doslednimi notranjimi razmerji glede odgovornosti in pristojnosti v sistemu upravljanja. Upravljanje družbe je kombinacija postopkov in struktur, ki jih uprava in nad zorni svet ter njegove komisije uporabljajo za obveščanje, usmerjanje, upravljanje in spremljanje delovanja družbe za doseganje njenih ciljev. Politika je bila nazadnje pregleda na in dopolnjena oziroma spremenjena v decembru 2020.

Pravila sistema upravljanja skupine so predmet rednega letnega pregleda. Nosilec pregleda je funkcija spremljanja skladnosti skupine, ki skupaj s funkcijo notranje revizije skupine preverja skladnost politike upravljanja z drugimi politikami v sistemu upravljanja ter z zakonodajo, drugimi notranjimi akti in predpisi. Pri preverjanju in ocenjevanju učinkovitosti okvira korporativnega upravljanja nosilec pregleda daje poudarek spremembam notranjih in zuna njih dejavnikov, ki vplivajo na skupino.

Da ima skupina primeren sistem upravljanja, potrjuje tudi poročilo službe za notranjo revizijo o notranjem revizij skem pregledu korporativnega upravljanja, ki je bil izveden v januarju 2018. Služba za notranjo revizijo je ocenila sis tem korporativnega upravljanja kot dobro, saj je pri izved bi revizije ugotovila, da je sistem korporativnega upravlja nja v pregledanem obsegu skladen z ZGD-1, ZZavar-1 in podrejenimi akti in ostalimi zahtevami Solventnosti II. Sistem jasno določa razmejitve nalog na vseh področ jih upravljanja skupine in posameznih družb. V triletnem ciklu je bilo revidirano korporativno upravljanje v vseh večjih odvisnih družbah. V letu 2022 služba notranje re vizije načrtuje notranje revizijski pregled korporativnega upravljanja na ravni skupine.

POROČILO O SOLVENTNOSTI IN FINANČNEM POLOŽAJU 2021

Povzetek

A. Poslovanje in rezultati

C. Profil tveganj skupine

D. Vrednotenje za namene solventnosti

E. Upravljanje kapitala

Priloga A Slovar izbranih strokovnih izrazov in načinov izračuna

C. Profil tveganj skupine

• C.1 Zavarovalno tveganje
• C.2 Tržno tveganje
• C.3 Kreditno tveganje
• C.4 Likvidnostno tveganje
• C.5 Operativno tveganje
• C.6 Druga pomembna tveganja
• C.7 Druge informacije

Skupina je pri svojem delovanju izpostavljena različnim vrstam tveganja. Ta prepoznava, meri, upravlja, spremlja in o njih poroča v skladu s procesi, opisanimi v razdelku B.3 Sistem upravljanja tveganj, vključno z lastno oceno tveganja in solventnosti. Kategorije tveganj, ki jim je skupina izpostavljena so:

• zavarovalna tveganja,
• tržna tveganja,
• kreditna tveganja,
• likvidnostna tveganja,
• operativna tveganja,
• strateška tveganja.

V podrazdelkih, ki sledijo, je vsaka kategorija tveganj obravnavana ločeno. Višino zavarovalnih, tržnih, kreditnih in operativnih tveganj v skupini redno merimo z uporabo standardne formule, druga (pa tudi operativna), ki so težje merljiva pa merimo z metodami, opisanimi pri posamezni kategoriji tveganj.

Na naslednjem grafu je prikazan profil tveganj skupine v skladu s standardno formulo. Prikazan delež posameznega modula tveganj je izračunan kot delež v vsoti vseh modulov tveganj (vključno z operativnimi tveganji).

14

KAZALO

Povzetek A. Poslovanje in rezultati D. Vrednotenje za namene solventnosti B. Sistem upravljanja E. Upravljanje kapitala Priloga A Slovar izbranih strokovnih Kvantitativni obrazci C. Profil tveganj skupine

izrazov in načinov izračuna

¹⁴ Delež posameznega modula tveganj je izračunan kot delež v vsoti vseh modulov tveganj (vključno z operativnimi tveganji).

Prevladujoča tveganja skupine v skladu s standardno formulo so tveganja premoženjskih zavarovanj in tržna tveganja, ostale kategorije tveganj pa so manjše. Tveganje premoženjskih zavarovanj se je v letu 2021 povečalo predvsem zaradi višjih najboljših ocen rezervacij, tržna tveganja pa predvsem zaradi rasti portfelja in nekoliko spremenjene sestave naložbenega portfelja.

Na skupini so v skladu s standardno formulo poleg SCR po modulih tveganj vključene tudi kapitalske zahteve za finančne institucije, ki se obravnavajo v skladu z ustreznimi sektorskimi predpisi (Sava pokojninska družba in Sava Infond) ter kapitalske zahteve za preostale družbe v skupini (Sava penzisko društvo ter pridruženi družbi DCB in G2I). Kapitalske zahteve za preostala podjetja so se na dan 31. 12. 2021 glede na 31. 12. 2020 znižale za 6,4 milijona EUR kar je posledica spremembe metodologije vrednotenja družb po kapitalski metodi (več o tem je pojasnjeno v razdelku D.1.6 Naložbe) ter spremembe obravnave družbe DCB kot strateške udeležbe (več o tem je pojasnjeno v razdelku E.2.1 Zahtevani solventnostni kapital skupine (SCR skupine)).

Vpliv covida-19 na profil tveganj skupine

Covid-19 in z njim povezana pandemija je prisotna že več kot leto in pol in ostaja vir določenih neposrednih in posrednih negotovosti pri doseganju poslovnih rezultatov in strateških ciljev skupine. Spremljanje tveganj povezanih s covidom-19 smo v letu 2021 integrirali v redno spremljanje tveganj na ravni skupine ter o njih poročali v

poročilih o tveganjih. Izvedeno je bilo spremljanje tako z vidika vpliva na kapitalsko ustreznost, posamezna tveganja, tekoče rezultate poslovanja in likvidnost družb. Izvedene analize in poročila je vodstvo upoštevalo kot podlago pri sprejemanju poslovnih odločitev. Tveganja sedaj precej bolje razumemo kot na začetku pandemije in ocenjujemo, da so tveganja skupine dobro obvladovana. Ne pričakujemo, da bi covid-19 v prihodnje pomembno negativno vplival na ključna tveganja, saj skupina aktivno upravlja ta tveganja. Odprto ostaja pravno regulatorno tveganje, da bi se zavarovalni pogoji za kritje obratovalnega zastoja na določenih trgih neugodno interpretirali in bi bilo potrebno izplačati dodatne škodne zahtevke v povezavi s covid-19. Skupina tveganja povezana s covidom-19 stalno prepoznava, spremlja, analizira in upravlja.

KAZALO Povzetek

D. Vrednotenje za namene

E. Upravljanje kapitala

Priloga A Slovar izbranih strokovnih izrazov in načinov izračuna

C.1 Zavarovalno tveganje

Zavarovalno tveganje izvira iz zavarovalnih poslov: sklepanja (po)zavarovanj ter izvajanja (po)zavarovalnih pogodb in poslov, ki so v neposredni zvezi s (po)zavarovalnimi posli. Povezano je z nevarnostmi, ki so krite s (po)zavarovalnimi pogodbami, pa tudi s spremljajočimi postopki, in izvira iz negotovosti, neločljivo povezani s pojavom, obsegom in časom nastanka obveznosti.

Zavarovalna tveganja v splošnem delimo na:

• tveganja premoženjskih (po)zavarovanj,

- tveganja življenjskih (po)zavarovanj v okviru katerih se obravnavajo tudi rente, ki izvirajo iz premoženjskih (po) zavarovanj in

• tveganja zdravstvenih (po)zavarovanj (sem uvrščamo tudi (po)zavarovanje nezgodnih zavarovanj).

Skupina trži vse tri vrste zavarovanj in je posledično izpostavljena vsem trem vrstam tveganj. Sprejeta življenjska pozavarovanja cedentov zunaj skupine skupaj s pozavaro-

vanji nezgodnih zavarovanj obravnavamo v okviru tveganj zdravstvenih zavarovanj. Tovrstna življenjska pozavarovanja so namreč zaradi enoletnega trajanja ter po vsebini kritja tehnično primerljiva s sprejetimi pozavarovanji nezgodnih zavarovanj.

V nadaljevanju je prikazana kosmata zavarovalna premija glede na vrsto posla, ločeno za družbe skupine znotraj in zunaj EU. Gibanje kosmate zavarovalne premije glede na vrsto posla je bolj podrobno opisano v razdelku A.2 Rezultati pri sklepanju zavarovanj.

Struktura kosmatih obračunanih premij skupine (v tisoč €)

Povzetek A. Poslovanje in rezultati D. Vrednotenje za namene solventnosti B. Sistem upravljanja E. Upravljanje kapitala Priloga A Slovar izbranih strokovnih izrazov in načinov izračuna Kvantitativni obrazci C. Profil tveganj skupine

C.1.1 Tveganje premoženjskih zavarovanj

Izpostavljenost tveganju

V nadaljevanju so prikazani konsolidirani čisti prihodki za premijo premoženjskih zavarovanj za pomembne vrste poslovanja. Struktura čistih prihodkov za premijo premoženjskih zavarovanj skupine se v letu 2021 ni bistveno spremenila (več o tem je pojasnjeno v razdelku A.2 Rezultati pri sklepanju zavarovanj).

Konsolidirani čisti prihodki za premijo skupine za največje vrste poslovanja (v tisoč €)

64

premoženju

Povzetek

Tveganje premoženjskih zavarovanj delimo na:

• Premijsko tveganje je tveganje, da obračunana premija ne zadostuje za kritje obveznosti, ki bodo nastale s sklenitvijo (po)zavarovalne pogodbe. To tveganje je odvisno od številnih dejavnikov, kot so na primer neustrezna ocena dogajanja na trgu, slaba ocena škodnega dogajanja, uporaba neustreznih statističnih podatkov, zavestna določitev prenizke premije za posamezne zavarovalne vrste poslovanja zaradi pričakovanih kompenzacijskih učinkov pri drugih zavarovalnih vrstah poslovanja oziroma neustrezna ocena vpliva zunanjih makroekonomskih dejavnikov, ki se med trajanjem lahko bistveno spremenijo. Sem uvrščamo:
  • tveganje pri sprejemu rizikov v (po)zavarovanje,
  • cenovno tveganje in
• tveganje nastanka nepričakovanega obsega škod.

V skladu s sestavo portfelja skupine k premijskemu tveganju največ prispevajo avtomobilska zavarovanja ter (po)zavarovanja premoženja (v ožjem pomenu: požarna in druga škodna zavarovanja in povezana zavarovanja obratovalnega zastoja).

• Tveganje nezadostnosti zavarovalno-tehničnih rezervacij je tveganje, da zavarovalno-tehnične rezervacije bodisi ne zadoščajo za pokrivanje vseh obveznosti, ki izhajajo iz (po)zavarovalnih pogodb zaradi neustreznih metod, neustreznih, nepopolnih in netočnih podatkov, neučinkovitih postopkov in kontrol ali neustrezne strokovne presoje, bodisi pride do napake pri poročanju, posledica katere so nezanesljive informacije o finančnem položaju skupine. Sem uvrščamo:

  • tveganje razpoložljivosti in točnosti podatkov,
  • tveganje uporabe nerazumnih metod ali predpostavk,
  • tveganje napake v izračunu,

• tveganje kompleksnosti uporabljenih orodij v procesu, ki vodijo k zavajajočim rezultatom.

Podobno kakor pri premijskem tveganju k tveganju nezadostnosti zavarovalno-tehničnih rezervacij največ prispevajo avtomobilska zavarovanja in premoženjska (po) zavarovanja (v ožjem pomenu: požarna in druga škodna zavarovanja in povezana zavarovanja obratovalnega zastoja), pri katerih so najboljše ocene rezervacij zaradi večletne usmerjenosti skupine k tem poslom tudi strukturno najobsežnejše.

• Tveganje katastrof vključuje pojav katastrofalnih dogodkov, ki se pojavljajo redko, vendar so finančni učinki posledic previsoki, da bi jih lahko pokrili s sicer ustrezno visoko premijo in dotlej ustrezno visoko oblikovanimi rezervacijami. Uresničilo bi se lahko ob ekstremnih dogodkih oziroma večjem številu katastrofalnih škod v krajšem obdobju. Tveganje vključuje tudi preveliko geografsko koncentracijo rizikov. Skupina ima geografsko razmeroma dobro razpršen portfelj, nekaj več koncentracije tveganj je v Sloveniji, kar dodatno uravnavamo s programom retrocesije. Razmeroma visoka kapitalska zahteva za tveganje katastrof premoženjskih zavarovanj izhaja iz agregacije velikega števila zahtev za različne manjše naravne nevarnosti in regije ter različne kata-

- strofalne dogodke, ki jih povzroči človek.

• Tveganje predčasne prekinitve pogodb je tveganje izgube ali neugodne spremembe v vrednosti zavarovalnih obveznosti, ki izhajajo iz sprememb v ravni ali nepredvidljivosti stopnje predčasne prekinitve polic. Skupina ni pomembno izpostavljena tej vrsti tveganja.

Druga zavarovalna tveganja, na primer tveganje ekonomskega okolja in tveganje obnašanja zavarovalcev, so sicer lahko pomembna, se pa njihov vpliv posredno upošteva že v zgoraj naštetih tveganjih premoženjskih zavarovanj.

Merjenje tveganja

Skupina za kvantitativno oceno tveganja premoženjskih zavarovanj uporablja standardno formulo. Pri tem ne uporablja parametrov, specifičnih za skupino, v skladu s členom 104(7) Direktive 2009/138/ES. Skupina za kvantitativno oceno zavarovalnih tveganj uporablja tudi lastno oceno (v okviru ORSE). Tveganje premij in rezervacij v ORSI ocenjujemo z uporabo parametrov, specifičnih za posamezno podjetje (v nadaljevanju: USP), pri izračunu za skupino uporabljamo uteženo povprečje USP-jev posameznih družb v skupini.

Na naslednjem grafu je prikazano tveganje premoženjskih zavarovanj skupine v skladu s standardno formulo po podmodulih tveganja. Prikazan delež posameznega podmodula je izračunan kot delež v vsoti vseh podmodulov tveganja premoženjskih zavarovanj.

Priloga A Slovar izbranih strokovnih izrazov in načinov izračuna

15

Na dan 31. 12. 2021 je bila skupina v skladu s standardno formulo izpostavljena tveganju premoženjskih zavarovanj v višini 180,1 milijona EUR (31. 12. 2020: 173,6 milijona EUR). Kapitalska zahteva za tveganje premoženjskih zavarovanj predstavlja 40,9 % (31. 12. 2020: 42,3 %) vsote SCR vseh modulov tveganj16. Največji delež v nediverzificiranem tveganju premoženjskih zavarovanj ima tveganje premij in rezervacij, visoko je tudi tveganje katastrof. Tveganje predčasne prekinitve pogodb premoženjskih zavarovanj je razmeroma nizko.

16

Na dan 31. 12. 2021 se je modul tveganja premoženjskih zavarovanj povečal predvsem zaradi povečanja podmodula tveganja premij in rezervacij, kar je posledica rasti najboljše ocene škodnih rezervacij (največ zaradi večjih in katastrofalnih škod).

Poleg kvantitativnega merjenja izpostavljenosti tveganju premoženjskih zavarovanj posamezna družba v skupini četrtletno spremlja svojo izpostavljenost še z različnimi kazalniki tveganj. Določene kazalnike spremljamo tudi na ravni skupine. Na podlagi teh informacij posamezna druž-

ba v skupini oziroma skupina pravočasno zazna morebitne spremembe, kar vodstvu omogoča pravočasno ukrepanje.

Koncentracija tveganja

Naslednji graf prikazuje sestavo čistih prihodkov za premijo požarnih in drugih škodnih zavarovanj in proporcionalnih pozavarovanj ter neproporcionalnih premoženjskih pozavarovanj po regijah. Skupina ima največ teh prihodkov v Južni Evropi, kjer poslujejo direktne zavarovalnice skupine, prevladuje pa izpostavljenost v Sloveniji. Razpršitev ostaja primerljiva z letom 2020.

Priloga A Slovar izbranih strokovnih izrazov in načinov izračuna

¹⁵ Delež posameznega podmodula tveganja je izračunan kot delež v vsoti vseh podmodulov tveganja.

¹⁶ Upoštevana je vsota SCR vseh modulov tveganj vključno z operativnim tveganjem.

17

2021	2020
12.469.313	11.957.377
13.298.175	10.278.567
51.152.165	50.011.579

Višine kosmate agregatne izpostavljenosti v Sloveniji za posamezne nevarnosti
v tisoč EUR17	2021	2020
Poplava	12.469.313	11.957.377
Potres	13.298.175	10.278.567
Vihar in toča	51.152.165	50.011.579

Na ravni skupine je izpostavljenost naravnim nesrečam največja v regijah, kjer družbe skupine sklepajo premoženjska zavarovanja (v ožjem smislu). Izrazito največja kosmata agregatna izpostavljenost iz naslova naravnih katastrof je tako koncentrirana v Sloveniji. Skupina ima za pokrivanje katastrofalnih tveganj sklenjen pozavaro-

valni program (podrobneje opredeljen v nadaljevanju) in posledično po posameznem dogodku krije največ 5 milijonov EUR, ostalo pa je preneseno na pozavarovatelje. Višine kosmate agregatne izpostavljenosti v Sloveniji za posamezne nevarnosti so prikazane v spodnji tabeli.

17 Podatki so pripravljeni na dan 30. 6. posameznega leta.

Priloga A Slovar izbranih strokovnih izrazov in načinov izračuna

Skupina je za primer morebitne naravne katastrofe, in sicer za neposredno sprejete posle v skupini in posebej za sprejete pozavarovalne posle zunaj skupine, je zaščitena z neproporcionalnimi kritji samopridržaja (CAT XL). Še pred delovanjem neproporcionalne zaščite je portfelj potresnih (po)zavarovanj cedentov skupine zaščiten s kvotno retrocesijo. Tako bi skupina ob hujšem dogodku utrpela škodo največ v višini prioritete CAT XL kritja, povečano za premijo za obnovitev kritja. Prioriteta CAT programa za posle v skupini je v letu 2021 ostala nespremenjena in znaša 5 milijonov EUR, prioriteta CAT programa za posle za sprejete pozavarovalne posle zunaj skupine pa se je v letu 2021 znižala na 4 milijone EUR, kar pomeni zmanjšano čisto izpostavljenost katastrofalnemu dogodku tega portfelja.

Razen omenjenega zmanjšanja prioritete CAT programa za sprejeta pozavarovanja cedentov zunaj skupine se je pozavarovalni program glede na leto poprej prilagodil spremembam sprejetih poslov (prekinitev FOS-poslov), vendar pa se pomembno ne razlikuje od tistega v predhodnem letu. Na ta način skupina ohranja tveganje katastrof na primerljivi ravni kakor v 2020.

Upravljanje tveganja

Skupina upravlja zavarovalna tveganja z:

• ustaljenimi postopki za prevzem v kritje, ki obsegajo procedure in pooblastila za sklepanje polic z višjimi zavarovalnimi vsotami ter proces sklepanja (po)zavarovalnih pogodb v skladu z notranjimi smernicami oziroma individualni prevzem rizika za visoko izpostavljenost,

• ustrezno aktuarsko cenovno politiko pri oblikovanju in

• določitvijo limitov sklepanja,
• geografsko razpršitvijo,
• spremljavi produkta, ter
• ustreznim programom pozavarovanja.

Skupina zavarovalnih tveganj ne zmanjšuje z namenskimi družbami (angl. special purpose vehicle, SPV) ali tehnikami za zmanjševanje (angl. hedging).

Poleg navedenega skupina spremlja tudi vpliv analiz ob-

čutljivosti na višino tveganja. V izračunu na dan 31. 12. 2021 smo testirali vpliv povečanja mere obsega za tveganje premije premoženjskih in tveganja zdravstvenih zavarovanj, ki se izvajajo na podobnih osnovah kot premoženjsko zavarovanje (v nadaljevanju: NSLT-zdravstvenih zavarovanj) za 10 % na višino tveganja premij in rezervacij ter na višino celotnega SCR. Ob 10-odstotnem povečanju mere obsega premij se solventnostni količnik skupine zniža za 4,1 odstotne točke (31. 12. 2020: 4,4 odstotne točke).

Analizirali smo tudi vpliv povečanja mere obsega za tveganje rezervacij premoženjskih in NSLT-zdravstvenih zavarovanj za 10 % na višino tveganja premij in rezervacij ter na višino celotnega SCR. Ob 10-odstotnem povečanju mere obsega rezervacij se solventnostni količnik skupine zniža za 3,1 odstotne točke (31. 12. 2020: 2,9 odstotne točke).

Rezultati analiz občutljivosti

v tisoč EUR	Primerni lastni viri sredstev skupine	Razlika glede na osnovno vrednost	SCR skupine	Razlika glede na osnovno vrednost	Solventnostni količnik skupine	Razlika glede na osnovno vrednost
Osnovne vrednosti na dan 31. 12. 2021	601.277		304.405		198 %
Povečanje mere obsega tveganja premije premoženjskih in NSLT zdravstvenih zavarovanj	601.277	0	310.830	6.425	193 %	-5 o. t.
Povečanje mere obsega tveganja rezervacij premoženjskih in NSLT zdravstvenih zavarovanj	601.277	0	309.187	4.782	195 %	-3 o. t.
Osnovne vrednosti na dan 31. 12. 2020	567.780		287.432		198 %
Povečanje mere obsega tveganja premije premoženjskih in NSLT zdravstvenih zavarovanj	567.780	0	293.962	6.530	193 %	-4 o. t.
Povečanje mere obsega tveganja rezervacij premoženjskih in NSLT zdravstvenih zavarovanj	567.780	0	291.771	4.339	195 %	-3 o. t.

Povzetek

A. Poslovanje in rezultati

D. Vrednotenje za namene

E. Upravljanje kapitala

Priloga A Slovar izbranih strokovnih izrazov in načinov izračuna

Spodaj podrobneje navajamo obvladovanje tveganj za posamezno tveganje premoženjskih zavarovanj.

Premijsko tveganje

Tveganje pri sprejemu rizikov v (po)zavarovanje v skupini znižujemo z omejevanjem pooblastil za masovno sklepanje zavarovanj, z dodatnim izobraževanjem prevzemnikov rizika in tržnikov, s pripravo razumljivih, nedvoumnih in podrobnih navodil ter z določitvijo primernih prevzemnih limitov (usklajenih s poslovnimi strategijami), strategijo prevzemanja tveganj in ustreznimi pozavarovalnimi programi. Poleg tega posebno pozornost namenjamo temu, da se produkti ponujajo ustreznim ciljnim strankam (da se prepreči zavajajoča prodaja in/ali antiselekcija), da se pozavarovanje sprejema od zaupanja vrednih cedentov in da so pravilno vzpostavljene potrebne omejitve koncentracije izpostavljenosti po geografskih regijah in homogenih skupinah tveganja, ki ohranjajo dobro razpršenost rizikov. Dodatno tveganje pri sprejemu rizikov v (po)zavarovanje je napačno ocenjevanje največje pričakovane škode (v nadaljevanju: PML). Za zmanjševanje tega tveganja so v skupini pripravljene smernice za določanje PML, ocene PML se izvedejo timsko, retrocesijski program pa krije tudi napake pri postavljanju PML.

Cenovno tveganje se v skupini omejuje tako, da se pred začetkom prodaje pripravijo podrobne analize trga, da se spremljajo informacije iz okolja (mediji, konkurenca, stranke), zakonodaja in njene zahteve, opazuje trend gibanja škod v preteklosti (celotnega zavarovalnega trga) in napovedi za prihodnost. Pri sprejetem pozavarovanju je poleg poznavanja trga ključno preverjanje zanesljivosti partnerjev, s katerimi se posel sklepa. Dodatno za sprejeto pozavarovanje lahko uporabimo posebna določila pozavarovalnih pogodb za omejitev nestanovitnosti rezultatov, kot so določila o drseči in profitni proviziji ter omejitvi škodnega količnika.

Tveganje nastanka nepričakovanega obsega škod v skupini nadzorujemo s poglobljenim ocenjevanjem rizikov pri sprejemanju v zavarovanje ter z omejevanjem pooblastil za sklepanje (po)zavarovanj in razvijanjem IT-podpore, ki omogoča natančen pregled nad akumulacijami škod. Tudi to tveganje se lahko pri sprejetih pozavarovanjih obvladuje s posebnimi določili proporcionalnih pozavarovalnih pogodb, ki omejujejo udeležbo pozavarovatelja v nepričakovanih škodah, pri neproporcionalnih pogodbah pa se ne prevzemajo neomejeni intervali kritja. Velikega pomena pri zmanjševanju tega tveganja sta tudi vsakoletno preverjanje ustreznosti pozavarovalne zaščite z uporabo različnih stresnih testov in scenarijev ter ustrezno določanje samopridržajev.

Tveganje nezadostnosti zavarovalno-tehničnih rezervacij

Družbe v skupini imajo za obvladovanje tveganja zavarovalno-tehničnih rezervacij vzpostavljene dobre postopke in učinkovite kontrole za izračun teh rezervacij v skladu z MSRP in predpisi Solventnosti II. Poleg tega se vsako leto izvede analiza ustreznosti oblikovanih zavarovalno-tehničnih rezervacij v predhodnih letih, na podlagi katere se analizirajo vsi glavni vzroki za morebitne neustrezne višine teh rezervacij. Vse tako pridobljene izkušnje se nato uporabijo pri oblikovanju zavarovalno-tehničnih rezervacij v prihodnosti.

Na podlagi dokumentiranja in razumevanja postopka izračuna zavarovalno-tehničnih rezervacij se opredelijo in opišejo morebitna tveganja, kot so:

• razpoložljivost in točnost podatkov,
• primernost metod in predpostavk,
• napake v izračunu,
• podpora procesa v informacijskem sistemu in orodjih.

Za vsako opredeljeno tveganje se vzpostavi kontrola za njegovo ublažitev. Opišejo se vzpostavljene kontrole, ki zagotavljajo kakovost podatkov in zmanjšujejo tveganja, povezana z izračuni zavarovalno-tehničnih rezervacij. Zasnova in operativna učinkovitost kontrol se preverita najmanj enkrat letno oziroma ob večjih spremembah postopka ali metod oziroma modelov, uporabljenih za izračun zavarovalno-tehničnih rezervacij.

Kontrole zajemajo:

• uskladitev podatkov o zavarovalno-tehničnih postavkah s finančnimi evidencami družbe,
• medsebojni strokovni pregled aktuarskih metod in predpostavk,
• opredeljene kontrole o upravljanju sprememb za IT-orodja, uporabljena v postopku,
• pregled aktuarske funkcije in potrditev zabeleženih zneskov zavarovalno-tehničnih rezervacij.

Postopek izračuna zavarovalno-tehničnih rezervacij se redno potrjuje. Pri bistvenih spremembah v postopku, metodologiji ali modelih, uporabljenih za oblikovanje zavarovalno-tehničnih rezervacij, se validacija izvede v skladu s časovnim razporedom poročanja.

Povzetek

A. Poslovanje in rezultati

E. Upravljanje kapitala

Priloga A Slovar izbranih strokovnih izrazov in načinov izračuna

Tveganje predčasne prekinitve pogodb

Ocenjujemo, da je tveganje za skupino manj pomembno, saj je velika večina sklenjenih premoženjskih zavarovanj enoletnih in jih brez privolitve družbe oziroma zavarovalca na drugi strani med letom ni mogoče prekiniti (razen če stranka ne plača zavarovalne premije, ko predmet zavarovanja ni več v lasti zavarovalca ali pa je bil zaradi škodnega dogodka uničen). Prav tako je večina sprejetih pozavarovanj enoletnih. Dodatno pri tovrstnih pogodbah obvladujemo tveganje predvsem z negovanjem dobrih poslovnih odnosov z zavarovalci in cedenti ter s podrobnim proučevanjem tržnih razmer.

Tveganje katastrof

Skupina obvladuje tveganje katastrof s premišljenim sprejemanjem rizikov v zavarovanje, preverjanjem koncentracije rizikov pri produktih, ki so vezani na kritje naravnih nesreč in požarnih rizikov večjih kompleksov, z geografsko razpršitvijo in ustrezno retrocesijsko zaščito za naravne nesreče in nesreče, ki jih povzroči človek.

Skupina ima za morebitno naravno katastrofo sklenjeno neproporcionalno zaščito samopridržaja (CAT XL), posebej za posle v skupini in posebej za sprejete pozavarovalne posle zunaj nje. Še pred delovanjem neproporcionalne zaščite je portfelj v Sloveniji zaščiten s proporcionalno retrocesijo, in sicer ekcedentnim kritjem, ki zagotavlja zaščito na ravni posameznih rizikov (vključno z napako PML), in s kvotnim kritjem potresnih zavarovanj. Tako bi skupina ob hujšem dogodku utrpela škodo največ v višini prioritete CAT XL kritja, povečano za premijo za obnovitev kritja. V primeru nadaljnjih koriščenj kritja delujejo pogodbena določila o obnovitvah kritja oziroma bi se skupina zaščitila z novim kritjem za preostalo dobo trajanja,

kar je običajen instrument, razpoložljiv na mednarodnem pozavarovalnem trgu, katerega cena je zaradi krajšega obdobja izpostavljenosti praviloma nižja od prvotnega kritja. Za večjo frekvenco naravnih katastrof je portfelj v Sloveniji zaščiten še z agregatnim kritjem, zato bi v primeru več dogodkov nad prioriteto skupina utrpela nižjo škodo od vsote prioritet. Na ta način solventnost skupine niti ob morebitnem večjem številu katastrofalnih dogodkov v enem letu ne bi bila ogrožena.Skupina obravnava tudi scenarije in njihov vpliv na poslovanje in solventnostni položaj. Pri določitvi scenarijev izhajamo iz lastnega profila tveganj ter poskušamo prepoznati, kateri dogodki bi lahko pomembno vplivali na poslovanje in kapitalsko ustreznost, pri čemer upoštevamo tudi verjetnost uresničitve.

Tveganje naravnih katastrof je za skupino zelo pomembno tveganje. Zato v ORSI vsako leto testiramo scenarij naravnih katastrof ter njihov vpliv na solventnost. Do sedaj smo preverili naslednje: 1000-letni potres v Ljubljani (tudi z neplačilom glavnega retrocesionarja), orkan tipa Kyrill (ki se je zgodil leta 2007), orkan tipa Andrew (ki se je zgodil leta 1990), potres na Kitajskem, potres v Turčiji, scenarij treh slovenskih katastrofalnih dogodkov v enem letu (dve nevihti s točo in ena poplava), vpliv ponovitve dveh orkanov v Karibskem otočju iz leta 2017, scenarij dveh hudih japonskih tajfunov v enem letu ter sosledje dveh orkanov tipa Bernd v zahodni Evropi. Pri katastrofah, ki jih povzroči človek, smo testirali tudi scenarij terorističnih napadov v Franciji. Primerni lastni viri sredstev skupine bi se v primeru vsakega od naštetih dogodkov spremenili za nastalo škodo, kar bi pomembno vplivalo na rezultat poslovanja v letu dogodka, vendar pa bi skupina še vedno izkazovala visok presežek primernih lastnih virov sredstev nad SCR. Solventnostni količnik skupine bi ostal v območju optimalne ravni kot posledica pozavarovalnega kritja za tovrstne dogodke. Zavedamo se, da lahko imajo nekateri tovrstni dogodki (na primer potres v Ljubljani) tudi več drugih neposrednih učinkov na poslovanje, zato družbe v skupini takšna tveganja obvladujejo tudi z načrtom neprekinjenega poslovanja, ki vključuje ustrezne možnosti in ukrepe za poslovanje v izrednih razmerah.

C.1.2 Tveganje življenjskih zavarovanj

Glavna tveganja življenjskih zavarovanj so:

• biometrična tveganja, ki se delijo na:
  • tveganje umrljivosti,
• tveganje dolgoživosti,
• tveganje invalidnosti in obolevnosti,
• tveganja stroškov servisiranja pogodb življenjskih zavarovanj,
• tveganje revizije,
• tveganje predčasne prekinitve pogodb življenjskih zavarovanj, ki vključuje prekinitve zaradi odkupov, kapitalizacij in prekinitev zavarovanj zaradi neplačila,
• tveganje katastrofe življenjskih zavarovanj.

Izpostavljenost tveganju

Skupina je zmerno izpostavljena tveganju življenjskih zavarovanj. Največjo izpostavljenost tveganjem življenjskih zavarovanj ima skupina v EU. Enako kot v letu 2020, največji delež konsolidiranih čistih prihodkov za premijo življenjskih zavarovanj v letu 2021 predstavljajo zavarovanja vezana na indeks ali enoto premoženja, ki so se glede na 2020 še nekoliko povišala predvsem zaradi novega posla z enkratno premijo (več o tem je pojasnjeno v razdelku A.2 Rezultati pri sklepanju zavarovanj).

Povzetek

A. Poslovanje in rezultati

D. Vrednotenje za namene

E. Upravljanje kapitala

Priloga A Slovar izbranih strokovnih izrazov in načinov izračuna

Ključne izpostavljenosti tveganjem so izpostavljenost tveganju predčasne prekinitve pogodb, tveganju stroškov servisiranja pogodb in tveganju umrljivosti. Druga tveganja so manjša in jih zato ne obravnavamo podrobneje.

Tveganje predčasne prekinitve pogodb je tveganje, da bodo življenjska zavarovanja predčasno v večji ali manjši meri od pričakovane prekinjena zaradi odkupa, kapitalizacije zavarovanja ali neplačila zavarovalne premije. Višina tveganja je odvisna od uporabe ustreznih statističnih podatkov, zaznavanja prekinitev iz različnih vzrokov v posameznem zavarovalnem letu in od ekonomskega položaja, ki prav tako lahko vpliva na obnašanje zavarovalcev. Na višino tveganja vpliva tudi ponudba konkurenčnih zavarovalnih produktov na trgu ter svetovanje posrednikov zavarovanj in finančnih svetovalcev.

Tveganje umrljivosti je tveganje, da bo dejanska umrljivost zavarovanih oseb odstopala od umrljivosti, uporabljenih pri določitvi premijskih cenikov v skladu s tablicami

18

umrljivosti. Odvisno je od uporabe ustreznih statističnih podatkov in zaznavanja zavarovanih oseb, za katere zaradi zdravstvenega stanja ali življenjskega sloga velja povečano tveganje umrljivosti.

Tveganje stroškov servisiranja pogodb je tveganje, da bodo dejanski stroški servisiranja pogodb življenjskih zavarovanj presegli stroške, predvidene pri določitvi premijskih cenikov. Tveganje je odvisno od uporabe ustreznih statističnih podatkov in povečevanja dejanskih stroškov servisiranja pogodb.

Merjenje tveganja

Skupina za kvantitativno oceno tveganj življenjskih zavarovanj uporablja standardno formulo. Na dan 31. 12. 2021 je bila v skladu s standardno formulo izpostavljena tveganju življenjskih zavarovanj v višini 38,3 milijona EUR (31. 12. 2020: 38,2 milijona EUR). Kapitalska zahteva za tveganje življenjskih zavarovanj predstavlja 8,7 % (31. 12. 2020: 9,3 %) vsote SCR vseh modulov tveganj18. Tveganje ži-

vljenjskih zavarovanj je na dan 31. 12. 2021 na enakem nivoju kot na 31. 12. 2020. Največji delež v nediverzificiranem tveganju življenjskih zavarovanj skupine ima tveganje predčasnih prekinitev pogodb, v okviru katerega je največje tveganje masovne prekinitve zavarovalnih polic. To tveganje se je v primerjavi s preteklim obdobjem nekoliko znižalo zaradi sprememb v obsegu portfelja in posodobitve predpostavk vrednotenja. Pomembni tveganji sta tudi tveganje umrljivosti in tveganje stroškov, ki sta se na 31. 12. 2021 nekoliko povečali glede na 31. 12. 2020 zaradi sprememb predpostavk vrednotenja (deloma višja predpostavka o umrljivosti, višja predpostavka o stroških kot posledica krčenja dela portfelja, dodatno je na gibanje vplivala tudi sprememba netvegane obrestne mere). Preostala tveganja življenjskih zavarovanj skupine so razmeroma majhna. Primerjava tveganj je razvidna iz naslednjega prikaza višine in deležev posameznega nediverzificiranega tveganja po podmodulih tveganja življenjskih zavarovanj. Prikazan delež posameznega podmodula je izračunan kot delež v vsoti vseh podmodulov tveganja življenjskih zavarovanj.

KAZALO Povzetek

D. Vrednotenje za namene

E. Upravljanje kapitala

Priloga A Slovar izbranih strokovnih izrazov in načinov izračuna

Nediverzificirano tveganje življenjskih zavarovanj po podmodulih tveganja19 (v tisoč €)

19

Ocenjujemo, da se lastni profil tveganj življenjskih zavarovanj ne razlikuje bistveno od predpostavk standardne formule, zato jih tudi v ORSI obravnavamo tako, kot jih obravnava standardna formula.

Koncentracija tveganja

Na ravni skupine ni večje koncentracije tveganja življenjskih zavarovanj, saj je portfelj zelo razpršen tako glede na starost zavarovanih oseb kot tudi glede na preostalo zavarovalno dobo, izpostavljenost (zavarovalnih vsot in rizičnih zavarovalnih vsot) in frekvenco plačil premije. Portfelj se razlikuje tudi po deležu prekinjenih polic v posameznem obdobju, stroških ter umrljivosti in obolevnosti po produktih.

Upravljanje tveganja

Skupina obvladuje tveganje predčasnih prekinitev pogodb predvsem s četrtletnim spremljanjem števila in deleža prekinjenih zavarovanj, omejevanjem odkupov, kjer je za to potrebna odobritev družbe, in sistematičnim preprečevanjem preurejanja zavarovanj s strani posrednikov.

Postopki za obvladovanje tveganja umrljivosti so: dosledna uporaba protokolov za sprejem v zavarovanje, v katerih je natančno določeno odstopanje od običajnega tveganja umrljivosti, redno spremljanje izpostavljenosti in ustreznosti uporabljenih tablic umrljivosti ter ustrezna pozavarovalna zaščita.

Tveganje stroškov servisiranja pogodb skupina obvladuje z rednim spremljanjem stroškov servisiranja pogodb življenjskih zavarovanj, opazovanjem makroekonomskega položaja (na primer inflacije) in ustreznim načrtovanjem stroškov servisiranja pogodb v prihodnjih letih.

Tveganja življenjskih zavarovanj skupina obvladuje tudi z rednim spremljanjem informacij o sestavi življenjskega portfelja, izpostavljenosti, načinu plačevanja zavarovalnih premij, deležu prekinjenih polic v posameznem obdobju in stroških ter z izvedbo analiz ustreznosti modeliranja pričakovane umrljivosti, obolevnosti in stopnje prekinitev pogodb. Informacije omogočajo pravočasno ukrepanje ob neugodnih gibanjih teh kazalnikov.

19 Delež posameznega podmodula tveganja je izračunan kot delež v vsoti vseh podmodulov tveganja.

C.1.3 Tveganje zdravstvenih zavarovanj

Tveganja zdravstvenih zavarovanj se delijo na:

• tveganja zdravstvenih zavarovanj, ki se izvajajo na podobnih osnovah kot premoženjsko zavarovanje (v nadaljevanju: NSLT-zdravstvena zavarovanja);
• tveganja zdravstvenih zavarovanj, ki se izvajajo na podobnih osnovah kot življenjsko zavarovanje (v nadaljevanju: SLT-zdravstvena zavarovanja).

Skupina je izpostavljena obema vrstama tveganj zdravstvenih zavarovanj. Glavnina izpostavljenosti se nanaša na nezgodna zavarovanja, ki so vključena v NSLT-zdravstvenih zavarovanjih, izpostavljenost tveganjem SLT- -zdravstvenih zavarovanj pa je majhna.

20

Tveganja, ki jim je skupina izpostavljena na podlagi NSLT- -zdravstvenih zavarovanj, so po svoji naravi zelo podobna tveganjem premoženjskih zavarovanj, ki so podrobneje obravnavana v razdelku C.1.1 Tveganje premoženjskih zavarovanj tega poročila, zato jih skupina obvladuje s podobnimi tehnikami, tj. premišljenim sprejemanjem rizikov v zavarovanje, nadzorom njihove koncentracije pri produktih nezgodnih in zdravstvenih zavarovanj ter z ustrezno pozavarovalno zaščito.

Tveganja, ki jim je skupina izpostavljena na podlagi SLT- -zdravstvenih zavarovanj, so po svoji naravi zelo podobna tveganjem življenjskih zavarovanj, zato jih skupina obvladuje s podobnimi tehnikami kot tveganja življenjskih zavarovanj. Ta so podrobneje obravnavana v razdelku C.1.2 Tveganje življenjskih zavarovanj tega poročila.

Skupina za kvantitativno oceno tveganj zdravstvenih zavarovanj uporablja standardno formulo. Na dan 31. 12. 2021 je bila v skladu s standardno formulo izpostavljena tveganju zdravstvenih zavarovanj v višini 32,5 milijona EUR (31. 12. 2020: 31,6 milijona EUR), kar je 7,4 % (31. 12. 2020: 7,7 %) vsote SCR vseh modulov tveganj²⁰. Višina tveganja v skladu s standardno formulo se je glede na 31. 12. 2020 rahlo povečala, kar izvira iz rasti portfelja tako SLT-zdravstvenih zavarovanj kot NSLT-zdravstvenih zavarovanj. Primerjava tveganj je razvidna iz naslednjega prikaza višine in deležev posameznega nediverzificiranega tveganja po podmodulih tveganja zdravstvenih zavarovanj. Prikazan delež posameznega podmodula je izračunan kot delež v vsoti vseh podmodulov tveganja življenjskih zavarovanj.

Podobno kakor za premoženjska zavarovanja velja, da standardna formula ne ovrednoti najbolje tega tveganja, zato smo v ORSI za oceno tveganja premij in rezervacij NSLT-zdravstvenih zavarovanj uporabili USP-je.

Nediverzificirano tveganje zdravstvenih zavarovanj po podmodulih tveganja21 (v tisoč €)

21

• 20 Upoštevana je vsota SCR vseh modulov tveganj vključno z operativnim tveganjem.
• 21 Delež posameznega podmodula tveganja je izračunan kot delež v vsoti vseh podmodulov tveganja.

POROČILO O SOLVENTNOSTI IN FINANČNEM POLOŽAJU 2021

Priloga A Slovar izbranih strokovnih izrazov in načinov izračuna

C.2 Tržno tveganje

Tržno tveganje je nevarnost izgube ali neugodne spre membe v finančnem položaju, ki lahko neposredno ali po sredno nastane zaradi nihanj v stopnji in nepredvidljivosti tržnih cen sredstev, obveznosti in finančnih instrumentov.

V sklop tržnih tveganj spadajo:

• Tveganje obrestne mere je tveganje, da bo spremem ba tržnih obrestnih mer neugodno vplivala na vrednost obrestno občutljivih sredstev in obveznosti. Med obre stno občutljive naložbe spadajo obveznice, depoziti, posojila, obvezniški in mešani vzajemni skladi ter skladi zasebnega in infrastrukturnega dolga. Pri obveznostih so obrestno občutljive predvsem zavarovalno-tehnične rezervacije. V izračunu kapitalske zahteve za tvega nje obrestne mere se pri sredstvih upošteva vrednost obrestno občutljivih sredstev, pri obveznostih pa naj boljša ocena zavarovalno-tehničnih rezervacij in rezer vacije za zaposlence.
• Tveganje spremembe cen lastniških vrednostnih pa pirjev je tveganje, da bi se ob padcu cen znižala vred nost lastniških vrednostnih papirjev. Temu tveganju so izpostavljene naložbe v delnice ter delniške in mešane vzajemne sklade. Pri obveznostih so temu tveganju izpostavljene obveznosti, ki izhajajo iz življenjskih za varovanj, pri katerih zavarovalci prevzemajo naložbeno tveganje. Pri naložbenih zavarovanj, pri katerih zavaro vanci prevzemajo naložbeno tveganje skupina usklajuje sredstva in obveznosti tovrstnih zavarovanj z višino za -

74

varovalno-tehničnih rezervacij v skladu z MSRP. Zaradi načina vrednotenja obveznosti tovrstnih zavarovanj v skladu s Solventnostjo II predpisani šok različno vpliva na višino sredstev in obveznosti in se v izračunu tvega nja lastniških vrednostnih papirjev posledično kaže kot neusklajenost sredstev in obveznosti, ta pa se odrazi v dodatni kapitalski zahtevi. Na tveganje dodatno vpliva tudi raven simetrične prilagoditve, ki temelji na pre teklem gibanju specifičnega delniškega indeksa. • Tveganje nepremičnin je tveganje zmanjšanja vred -

nosti nepremičnin zaradi sprememb v ravni ali nesta novitnosti njihovih cen. Temu tveganju so izpostavljene nepremičnine namenjene lastni uporabi, naložbene nepremičnine, nepremičninski skladi in pravice do

• Valutno tveganje je tveganje, da se bo zaradi spre memb valutnih tečajev zmanjšala vrednost sredstev ali povečala vrednost obveznosti v tujih valutah.

• Tveganje kreditnih pribitkov je tveganje občutljivosti sredstev na spremembe vrednosti ali nestanovitnost kreditnih pribitkov nad netvegano obrestno mero.

- uporabe sredstev v najemu.

• Temu tveganju so izpostavljene obveznice, depoziti,
• pirjev ali skupine povezanih izdajateljev.

posojila, obvezniški in mešani vzajemni skladi ter skladi zasebnega in infrastrukturnega dolga.

• Tveganje tržne koncentracije je tveganje pomanjkljive razpršenosti portfelja sredstev ali večje izpostavljenosti tveganju neplačila do enega izdajatelja vrednostnih pa -

C.2.1 Izpostavljenost tveganju

Skupina ima na datum poročanja spodaj navedeno sestavo naložb, ki vplivajo na višino tržnih tveganj.

22

Sestava naložb, zajetih v tržna tveganja (vrednotenih v skladu s Solventnostjo II)22

v tisoč EUR	31. 12. 2021	Sestava 31. 12. 2021	31. 12. 2020	Sestava 31. 12. 2020
Naložbeni razred
Obveznice	1.353.173	66 %	1.337.777	71 %
Državne obveznice	743.470	37 %	699.487	37 %
Podjetniške obveznice	609.702	30 %	638.290	34 %
Strukturirani papirji	0	0 %	0	0 %
Investicijski skladi	95.185	5 %	83.358	4 %
Depoziti	25.971	1 %	29.544	2 %
Delniške naložbe	34.171	2 %	37.070	2 %
Kotirajoče delnice	32.342	2 %	35.241	2 %
Nekotirajoče delnice	1.828	0 %	1.828	0 %
Nepremičnine	80.126	4 %	74.394	4 %
Nepremičnine za lastno rabo	64.141	3 %	57.088	3 %
Druge nepremičnine	15.985	1 %	17.306	1 %
Posojila in hipoteke	1.675	0 %	2.120	0 %
Naložbe zavarovancev, ki prevzemajo naložbeno tveganje	447.155	22 %	325.417	17 %
Skupaj	2.037.454	100 %	1.889.679	100 %

Vrednost naložb, ki jih skupina upošteva pri izračunu tržnih tveganj, je na dan 31. 12. 2021 znašala 2.037,5 milijona EUR (31. 12. 2020: 1.889,7 milijona EUR). V naložbenem portfelju se je v letu 2021 povišala vrednost naložb v državne obveznice, naložb v investicijske sklade in vrednost nepremičnin. Na povišanje vrednosti naložb v investicijske sklade so vplivali predvsem vpoklici kapitala iz naslova sklenjenih zavez z alternativnimi skladi (infrastrukturni, nepremičninski skladi), na povišanje vrednosti nepremičnin pa je vplivala predvsem investicija v novo poslovno stavbo Zavarovalnice Sava.

Poleg portfeljskih naložb so v izračun vključene tudi naložbe zavarovalcev, ki prevzemajo naložbeno tveganje in pripadajoče obveznosti iz teh pogodb, ki so se v letu 2021 precej povečale zaradi povečanja portfelja tovrstnih zavarovanj in pozitivnega prevrednotenja naložb sredstev zavarovancev.

Sestava naložb, v kateri prevladujejo finančni instrumenti s stalnim donosom, je posledica usmeritev skupine, ki si pri upravljanju finančnih naložb prizadeva predvsem za usklajevanje narave naložb z obveznostmi, ki jih te pokrivajo. Portfelj naložb skupine kaže razmeroma veliko izpostavljenost kreditnemu tveganju.

22 Pregled osnovnega naložbenega portfelja (pristop vpogleda ni upoštevan).

POROČILO O SOLVENTNOSTI IN FINANČNEM POLOŽAJU 2021

KAZALO Povzetek A. Poslovanje in rezultati

D. Vrednotenje za namene

E. Upravljanje kapitala

Priloga A Slovar izbranih strokovnih izrazov in načinov izračuna

C.2.2 Merjenje tveganja

Skupina za kvantitativno oceno tržnih tveganj uporablja standardno formulo in lastno oceno tržnih tveganj. Za naložbe v investicijske sklade skupina pri izračunu tržnih tveganj uporablja pristop vpogleda.

Na naslednjem grafu je prikazano tržno tveganje skupine v skladu s standardno formulo po podmodulih tveganja. Prikazan delež posameznega podmodula je izračunan kot delež v vsoti vseh podmodulov tržnega tveganja.

Nediverzificirano tržno tveganje po podmodulih tveganja23 (v tisoč €)

23

Na dan 31. 12. 2021 je bila skupina v skladu s standardno formulo izpostavljena tržnim tveganjem v višini 147,0 milijona EUR (31. 12. 2020: 120,6 milijona EUR), kar predstavlja 35,1 % (31. 12. 2020: 29,4 %) vsote SCR vseh modulov tveganj²⁴. Povečanje tržnih tveganj v letu 2021 je predvsem posledica rasti naložbenega portfelja ter obsega naložbenih zavarovanj, kjer zavarovanci prevzemajo naložbeno tveganje.

24

• 23 Upoštevana je vsota SCR vseh modulov tveganj vključno z operativnim tveganjem.
• 24 Delež posameznega podmodula tveganja je izračunan kot delež v vsoti vseh podmodulov tveganja.

Tveganje tržne koncentracije

0,0 % 0,0 %

1. 1. 2020 31. 12. 2021

Povzetek

A. Poslovanje in rezultati

E. Upravljanje kapitala

Priloga A Slovar izbranih strokovnih izrazov in načinov izračuna

Tveganje obrestne mere je razmeroma majhno in predstavlja 9 % nediverzificirane kapitalske zahteve za tržno tveganje. Tveganje se je v letu 2021 povišalo, kar je predvsem posledica spremembe metodologije obravnave podrejenega dolga, sprememb v trajanju portfeljskih naložb in višjih presežnih sredstev nad obveznostmi, ki so posledica dobrih poslovnih rezultatov (podrobneje pojasnjeno v razdelku E.2 Zahtevani solventnostni kapital in zahtevani minimalni kapital).

Tveganje lastniških vrednostnih papirjev z 24-odstotnim deležem v nediverzificirani kapitalski zahtevi za tržno tveganje predstavlja drugo največje tržno tveganje. Tveganje lastniških vrednostnih papirjev se je v letu 2021 povečalo tudi zaradi večjega obsega naložb v delniške in alternativne sklade, zaradi povečanja portfelja naložbenih zavarovanj, kjer zavarovanci prevzemajo naložbeno tveganje ter višje simetrične prilagoditve.

Tveganje nepremičnin se nanaša predvsem na nepremičnine, ki jih ima skupina v lasti za opravljanje dejavnosti, delno pa tudi na naložbe v naložbene nepremičnine in nepremičninske sklade. Delež naložbenih nepremičnin je v sestavi naložbenega portfelja omejen z limitnim sistemom posamezne odvisne družbe in je v celotnem portfelju skupine razmeroma majhen. Tveganje se v letu 2021 poveča predvsem zaradi investicije v novo poslovno stavbo Zavarovalnice Sava.

Tveganje kreditnih pribitkov je največje tveganje med tržnimi tveganji in predstavlja 40 % nediverzificirane kapitalske zahteve za tržno tveganje. Razlog za visoko tveganje je razmeroma visoka izpostavljenost skupine dolžniškim vrednostnim papirjem in depozitom. V letu 2021 se je tveganje povišalo predvsem zaradi višje izpostavljenosti do

25

obveznic držav zunaj EU ter skladov zasebnega in infrastrukturnega dolga, deloma pa tudi zaradi nekoliko spremenjene bonitetne strukture in ročnosti naložb.

Valutno tveganje predstavlja 15 % nediverzificirane kapitalske zahteve za tržno tveganje. Temu tveganju so izpostavljena sredstva in obveznosti. Izpostavljenost valutnemu tveganju skupine izhaja predvsem iz pozavarovalnih poslov Save Re, FOS-poslov Zavarovalnice Sava, družb v skupini zunaj EU in uporabe pristopa vpogleda. Ne glede na visoko usklajenost sredstev in obveznosti v skladu z MSRP, skupina kaže delno valutno neusklajenost v skladu s Solventnostjo II, predvsem zaradi razlik med vrednotenjem zavarovalno-tehničnih rezervacij v skladu z MSRP in s Solventnostjo II ter kapitala družb v skupini, ki ni v evrih. Povečanje tega tveganja na dan 31. 12. 2021 glede na 31. 12. 2020 izhaja iz nekoliko višje valutne neusklajenosti sredstev in obveznosti v skladu s Solventnostjo II ter višjega obsega naložbenih zavarovanj, kjer zavarovanci prevzemajo naložbeno tveganje in so naložbe preko pristopa vpogleda izpostavljene tujim valutam.

Tveganje tržne koncentracije skupine je tako kot na dan 31. 12. 2020 tudi na 31. 12. 2021 enako 0.

Pri ocenjevanju tveganj, povezanih z naložbenim portfeljem, na ravni skupine redno spremljamo tudi druge mere tveganj oziroma uspešnosti naložbenega portfelja:

• trajanje,
• tržni in knjigovodski donos ter donosnost,
• nihajnost donosov.

Pri upravljanju sredstev in obveznosti skupina in posamezna družba v skupini znotraj EU za svoj portfelj sredstev in obveznosti četrtletno izračunava in spremlja:

• mere tveganj: modificirano trajanje, konveksnost in ključno stopnjo trajanja,
• napoved denarnih tokov,
• spremembo poštene vrednosti,
• valutno sestavo sredstev in obveznosti.

Skupina za spremljanje in ocenjevanje tržnih tveganj poleg standardne formule uporablja tudi lastni solventnostni model. V lastnem modelu so obravnavane le finančne naložbe brez naložb zavarovancev, ki prevzemajo naložbeno tveganje. Te se pri izračunu upoštevajo enako kot v standardni formuli. V lastnem izračunu tveganj med finančnimi tveganji ocenjujemo tveganje lastniških vrednostnih papirjev, obrestno tveganje in kreditno tveganje finančnih naložb. Za vrednotenje lastniških vrednostnih papirjev uporabljamo model CAPM (angl. Capital Asset Pricing Model), pri katerem za vsak lastniški vrednostni papir posebej določimo delniški indeks, ki predstavlja tržni donos v modelu (za osnovo uporabljamo ustrezne scenarije ekonomskega generatorja). V lastnem modelu upoštevamo vse tržne lastniške vrednostne papirje, ki so dovolj likvidni, da smo lahko na zgodovinskih podatkih z ustrezno zanesljivostjo ocenili parametre modela. Za ostale naložbe upoštevamo šok, ki ga predpisuje standardna formula. Tveganje obrestne mere v lastni oceni ocenimo za vse naložbe in obveznosti, pri čemer valute z manjšim deležem v portfelju pretvorimo v tisto izmed modeliranih valut, s katero je imela v zadnjem petletnem obdobju najstabilnejši menjalni tečaj²⁵. V lastnem modelu ocenjujemo tudi kreditno tveganje finančnih naložb, v katerem sta zajeti tudi tveganje tržne koncentracije in tveganje kreditnih pribitkov. Pri tveganju kreditnih pribitkov je v standardni formuli v skladu s 180. členom Delegirane uredbe za nekatere državne obveznice predviden šok 0 %.

Povzetek

A. Poslovanje in rezultati

D. Vrednotenje za namene

E. Upravljanje kapitala

Priloga A Slovar izbranih strokovnih izrazov in načinov izračuna

²⁵ Modelirane valute so evro, ameriški dolar, kitajski juan, indijska rupija, južnokorejski won ter ruski rubelj.

Glede na gibanje trga v preteklosti tudi te obveznice nosijo nekaj tveganja in ga zato, skupaj z drugimi dolžniškimi vrednostnimi papirji, ocenjujemo v lastnem modelu.

C.2.3 Koncentracija tveganja

Največjo regijsko koncentracijo skupina izkazuje do držav članic EU. Največjo koncentracijo do posameznega izdajatelja pa skupina izkazuje do Republike Slovenije. Skupina se tveganja omenjenih koncentracij zaveda in jih dejavno obvladuje z zniževanjem najvišje dovoljene izpostavljenosti v notranjem limitnem sistemu.

C.2.4 Upravljanje tveganja

Tržno tveganje se spremlja na ravni posamezne družbe v skupini in tudi na ravni skupine kot celote.

Ker je višina tržnih tveganj v skupini pomembna, je slednja z namenom sistematičnega obvladovanja tega tveganja, sprejela politiko upravljanja sredstev in obveznosti ter politiko upravljanja naložbenega tveganja. Politiki opredeljujeta:

• osnovne naložbene usmeritve,
• mere za spremljanje uspešnosti upravljanja naložb,
• mere za spremljanje naložbenih tveganj,
• odgovorne osebe v naložbenem procesu.

Okvir za upravljanje tržnih tveganj skupine je primerno prenesen in se uporablja tudi pri upravljanju tržnih tveganj posamezne družbe v skupini.

V skupini pri upravljanju in spremljanju tržnih tveganj upoštevamo:

• pripravljenost za prevzem tveganj, določeno v strategiji prevzemanja tveganj,
• operativne limite za finančne naložbe,
• mere uspešnosti in tveganosti naložb ter obveznosti.

V skupini tveganja, ki izhajajo iz portfelja finančnih naložb, obvladujemo s tekočim spremljanjem in analiziranjem finančnih podatkov izdajateljev, spremljanjem tržnih cen finančnih instrumentov ter rednim izvajanjem analiz upravljanja sredstev in obveznosti.

Neusklajenost sredstev in obveznosti družbe v skupini upravljajo predvsem z usklajevanjem. Če je mogoče in stroškovno učinkovito, neusklajenost zmanjšujejo z usklajevanjem sredstev z denarnimi tokovi obveznosti. Pri upravljanju sredstev in obveznosti družbe v skupini ne uporabljajo izvedenih finančnih instrumentov.

Tveganje spremembe cen lastniških vrednostnih papirjev v skupini obvladujemo z razpršitvijo tega dela naložbenega portfelja na različne kapitalske trge ter z limitnim sistemom, ki omejuje previsoko izpostavljenost delniškemu portfelju.

Upravljanje valutne neusklajenosti poteka na ravni posamezne družbe v skupini z valutnim pokrivanjem, ki ga posamezna družba v skupini izvaja na podlagi obveznosti v skladu z MSRP. Sistem spremljanja in obvladovanja valutnega tveganja je natančneje predstavljen v letnem poročilu skupine v razdelku 17.6.4.1.4 Valutno tveganje.

V izogib preveliki koncentraciji v posamezen tip naložb, preveliki koncentraciji pri posameznem pogodbenem partnerju oziroma sektorju in drugim morebitnim oblikam koncentracije, imajo družbe v skupini v skladu z lokalnimi zakoni o zavarovalništvu in notranjimi predpisi svoj naložbeni portfelj razpršen glede na možnosti, ki jih ponuja posamezen kapitalski trg in dovoljuje zakonski okvir. Da bi se izognili preveliki koncentraciji tveganja na ravni skupine, imamo dodatno postavljene limite do posameznega izdajatelja, panoge, regije ter bonitetne ocene. Tako preprečujemo velike koncentracije naložbenega portfelja skupine in omejujemo višino tveganja. Prikaz portfelja skupine po naštetih parametrih in bonitetna slika naložbenega portfelja skupine sta razvidna iz letnega poročila Zavarovalne skupine Sava in Save Re, d.d., za leto 2021 v razdelku 17.6.4.3 Kreditno tveganje.

V skupini smo v okviru tržnih tveganj izvedli tudi tri analize občutljivosti za različne parametre, ki vplivajo na višino zahtevanega solventnostnega kapitala za tržno tveganje in višino primernih lastnih virov sredstev skupine ter posledično njen solventnostni položaj. V naslednji preglednici so prikazani rezultati posameznih analiz občutljivosti.

Povzetek

A. Poslovanje in rezultati

D. Vrednotenje za namene

E. Upravljanje kapitala

Priloga A Slovar izbranih strokovnih izrazov in načinov izračuna

79

Vpliv analiz občutljivosti na primerne lastne vire sredstev, SCR in solventnostni količnik skupine

v tisoč EUR	Primerni lastni viri sredstev skupine	Razlika glede na osnovno vrednost	SCR skupine	Razlika glede na osnovno vrednost	Solventnostni količnik skupine	Razlika glede na osnovno vrednost
Osnovne vrednosti na dan 31. 12. 2021	601.277		304.405		198 %
Zvišanje obrestnih mer za 100 bazičnih točk	587.213	-14.065	302.133	-2.272	194 %	-4 o.t.
Znižanje obrestnih mer za 100 bazičnih točk	608.098	6.821	309.069	4.664	197 %	-1 o.t.
Padec vrednosti lastniških vrednostnih papirjev za 20 %	584.435	-16.842	298.361	-6.044	196 %	-2 o.t.
Znižanje vrednosti nepremičnin za 25 %	579.762	-21.516	301.006	-3.399	194 %	-5 o.t.
Osnovne vrednosti na dan 31. 12. 2020	567.780		287.432		198 %
Zvišanje obrestnih mer za 100 bazičnih točk	562.640	-5.140	284.596	-2.835	198 %	0 o. t.
Znižanje obrestnih mer za 100 bazičnih točk	564.872	-2.908	291.995	4.563	193 %	-5 o. t.
Padec vrednosti lastniških vrednostnih papirjev za 20 %	556.917	-10.864	284.817	-2.615	196 %	-2 o. t.
Znižanje vrednosti nepremičnin za 25 %	548.645	-19.135	284.444	-2.988	193 %	-5 o. t.

Prva analiza občutljivosti je zvišanje oziroma znižanje obrestnih mer. Analizo smo izvedli tako, da smo osnovno krivuljo netvegane obrestne mere za vse ročnosti povečali oziroma zmanjšali za 100 bazičnih točk. Nato smo izvedli nov izračun primernih lastnih virov sredstev in SCR za vsa obrestno občutljiva sredstva in obveznosti. Primerni lastni viri sredstev skupine se ob povišanju obrestnih mer za 100 bazičnih točk znižajo za več kot znaša meja pomembnosti skupine hkrati pa se zniža tudi SCR skupine. Vpliv analize občutljivosti na solventnostni količnik majhen, zaradi večjega vpliva na strani lastnih virov sredstev pa je nekoliko višji kot na dan 31. 12. 2020. V analizi občutljivosti znižanja obrestnih mer za 100 bazičnih točk se primerni lastni viri sredstev skupine nekoliko povečajo, prav tako pa se poveča tudi SCR skupine. Vpliv na solventnostni količnik skupine je zaradi pozitivnega vpliva na strani lastnih virov sredstev nekoliko manjši kot na dan 31. 12. 2020.

Druga je analiza občutljivosti padca vrednosti lastniških vrednostnih papirjev skupine, ki smo jo izvedli tako, da smo na dan poročanja znižali vrednost lastniških vrednostnih papirjev za 20 %, ovrednotili pa smo tudi vpliv te spremembe na najboljšo oceno rezervacij, ki je odvisna od višine naložb. Izračunali smo vpliv analize občutljivosti na primerne lastne vire sredstev skupine ter na višino SCR skupine. Znižajo se tako primerni lastni viri sredstev skupine kot SCR skupine, vpliv na solventnostni količnik skupine je majhen in primerljiv z vplivom na dan 31. 12. 2020.

Tretja je analiza občutljivosti padca cen nepremičnin, ki smo jo izvedli tako, da smo vrednosti nepremičnin znižali za 25 %. Osnova za izračun je stanje nepremičnin na datum poročanja. Analiza občutljivosti vpliva predvsem na znižanje primernih lastnih virov sredstev skupine. Hkrati se znižata tudi kapitalski zahtevi podmodulov tveganja nepremičnin in valutnega tveganja. Ker se skupaj s primernimi lastnimi viri zniža tudi SCR skupine, je vpliv analize občutljivosti na solventnostni količnik skupine majhen in primerljiv z izračunom vpliva na dan 31. 12. 2020.

KAZALO
Povzetek
A. Poslovanje in rezultati
B. Sistem upravljanja
C. Profil tveganj skupine
D. Vrednotenje za namene solventnosti
E. Upravljanje kapitala
Priloga A Slovar izbranih strokovnih ızrazov in nacınov izracuna
Priloga B Kvantitativni obrazci

Skupina je poleg analiz občutljivosti v ORSI obravnavala tudi različne scenarije ter njihov vpliv na poslovanje in solventnostni položaj. Pri določitvi scenarijev smo izhajali iz lastnega profila tveganj ter poskušali prepoznati, kateri dogodki bi lahko pomembno vplivali na poslovanje in kapitalsko ustreznost, pri čemer smo upoštevali tudi verjetnost uresničitve. V okviru tržnih tveganj smo testirali inflacijski scenarij, ki predvideva inflacijski šok in povečanje kreditnih pribitkov dolžniških vrednostnih papirjev. Na podlagi scenarija so bili preračunani učinki na višino primernih lastnih virov sredstev skupine ter SCR skupine in sicer na dan 31. 12. 2022. Scenarij bi pomembno znižal primerne lastne vire skupine (vpliv znatno presega mejo pomembnosti skupine). SCR skupine pa bi se celo nekoliko povišal (predvsem zaradi povišanih tveganj premoženjskih in življenjskih zavarovanj). Solventnostni količnik skupine bi se v primeru realizacije takega scenarija precej znižal, vendar njena solventnost zaradi visokega izhodiščnega solventnostnega količnika tudi v tem scenariju ne bi bila ogrožena (solventnostni količnik bi bil še vedno v območju podoptimalne kapitaliziranosti26 iz strategije prevzemanja tveganj za strateško obdobje 2020–2022).

26

Testirali smo tudi scenarij predpisan s strani EIOPE v zavarovalnem stresnem testu 2021, ki smo ga preračunali na dan 31. 12. 2022. Scenarij predvideva padec netvegane obrestne mere, povečanje pribitkov za tveganje, padec cen delnic, padec vrednosti naložb v nepremičnine in zmanjšanje vrednosti alternativnih naložb. Tudi tak scenarij bi pomembno znižal primerne lastne vire skupine (vpliv znatno presega mejo pomembnosti skupine). Hkrati bi se znižal tudi SCR skupine (predvsem tržno tveganje), kar bi nekoliko ublažilo vpliv na solventnostni količnik skupine, ki bi se v primeru realizacije takega scenarija precej znižal, vendar solventnost skupine zaradi visokega izhodiščnega solventnostnega količnika tudi v tem scenariju ne bi bila ogrožena (solventnostni količnik bi bil še vedno v območju podoptimalne kapitaliziranosti iz strategije prevzemanja tveganj za strateško obdobje 2020–2022). Učinek tega scenarija na solventnostni količnik skupine je nekoliko manjši kot pri inflacijskem scenariju.

Načelo preudarne osebe

Pri naložbenih odločitvah skupina upošteva vsa tveganja povezana z naložbami in ne le tveganj, ki so upoštevana v izračunu kapitalskih zahtev. Strateška alokacija naložb je v procesu optimizacije opredeljena na osnovi pripravljenosti za prevzem tveganj in omejitev, ki izhajajo iz lokalnih zakonodaj.

Osebe, odgovorne za sprejemanje naložbenih odločitev, prevzemajo in upravljajo naložbeno tveganje v skladu s smernicami, opredeljenimi v politiki upravljanja naložbenega tveganja, ki je zasnovana na podlagi načela preudarnega vlagatelja.

Vsa sredstva se nalagajo tako, da je zagotovljena varnost, kakovost, likvidnost in donosnost portfelja kot celote. Poleg tega se zagotavlja taka lokalizacija teh sredstev, da je zagotovljena njihova razpoložljivost.

Sredstva za kritje zavarovalno-tehničnih rezervacij se nalagajo na način, ki ustreza naravi in trajanju (po)zavarovalnih obveznosti. Ta sredstva se nalagajo v najboljšem interesu vseh imetnikov polic in upravičencev.

Družbe v skupini imajo vzpostavljen limitni sistem, ki temelji na veljavni zakonodaji in pripravljenosti za prevzem tveganj posamezne družbe. Družbe v skupini imajo določene limite izpostavljenosti do posameznih naložbenih razredov ter komercialnih izdajateljev. Izpostavljenost do posameznih komercialnih in državnih izdajateljev se spremlja tako na ravni posamezne družbe kot na ravni skupine.

V primeru konflikta interesov družba v skupini zagotovi, da se naložba izvede v najboljšem interesu zavarovalcev in upravičencev.

26 Podoptimalna kapitaliziranost skupine je za obdobje 2020– 2022 med 150 % in 180 %.

POROČILO O SOLVENTNOSTI IN FINANČNEM POLOŽAJU 2021

Povzetek

A. Poslovanje in rezultati

E. Upravljanje kapitala

Priloga A Slovar izbranih strokovnih izrazov in načinov izračuna

C.3 Kreditno tveganje

Kreditno tveganje je tveganje izgube ali neugodne spre membe v finančnem položaju skupine zaradi nihanj v kre ditnem položaju izdajateljev, nasprotnih strank in morebi tnih dolžnikov, ki jim je skupina izpostavljena.

C.3.1 Izpostavljenost tveganju

Kreditno tveganje je sestavljeno iz:

• tveganja neplačila nasprotne stranke,
• tveganja kreditnih pribitkov in
• tveganja tržne koncentracije.

Tveganje kreditnih pribitkov in tveganje koncentracije sta, skladno z razvrščanjem in merjenjem tveganj po stan dardni formuli, obravnavani in prikazani v razdelku C.2 Tržno tveganje. V nadaljevanju tega razdelka pa navajamo podrobnosti, povezane s tveganjem neplačila nasprotne stranke.

Tveganje neplačila nasprotne stranke vključuje izgube za radi nepričakovanega neplačila ali poslabšanja kreditnega položaja nasprotnih strank in dolžnikov v prihodnjih dva najstih mesecih. Tveganje zajema pogodbe za zmanjševa nje tveganja, predvsem pozavarovalne pogodbe, terjatve iz poslovanja, pa tudi druge kreditne izpostavljenosti, ki jih ne zajema podmodul tveganja kreditnih pribitkov znotraj standardne formule (denar in denarni ustrezniki ter depo ziti pri cedentih). Kreditno tveganje terjatev iz poslovanja izhaja iz zamud pri poplačilu terjatev, ki se v skupini pojav ljajo pri terjatvah iz neposrednih zavarovalnih in aktivnih pozavarovalnih poslov ter regresnih terjatev. V izognitev

zamudam pri plačilih družbe v skupini natančno spremljajo zavarovalce in cedente ter dejavno izterjujejo zapadle in neplačane terjatve. Zato je izpostavljenost skupine tvega nju neplačila nasprotne stranke majhna.

C.3.2 Merjenje tveganja

Skupina za kvantitativno oceno kreditnega tveganja upo rablja standardno formulo. Kot je bilo že omenjeno, sta tveganji kreditnih pribitkov in tržne koncentracije vklju čeni v modulu tržnega tveganja, tveganje neplačila na sprotne stranke pa v ločenem modulu tveganja neplačila nasprotne stranke. V nadaljevanju so prikazani rezultati za tveganje neplačila nasprotne stranke, medtem ko so tržna tveganja obravnavana v razdelku C.2 Tržno tveganje .

Kapitalska zahteva skupine v skladu s standardno formu lo za tveganje neplačila nasprotne stranke na dan 31. 12. 2021 znaša 20,6 milijona EUR (31. 12. 2020: 25,0 mili jona EUR), kar je 4,7 % (31. 12. 2020: 6,1 %) vsote SCR vseh modulov tveganj²⁷. Tveganje se je na 31. 12. 2021 glede na 31.12.2020 nekoliko zmanjšalo.

V naslednjem grafu je prikazana sestava modula tveganja neplačila nasprotne stranke v skladu s standardno formu lo po podmodulih tveganja. Prikazan delež posameznega podmodula je izračunan kot delež v vsoti vseh podmodu lov tveganja neplačila nasprotne stranke.

27

27 Upoštevana je vsota SCR vseh modulov tveganj vključno z ope rativnim tveganjem.

KAZALO

Povzetek

D. Vrednotenje za namene

solventnosti B. Sistem upravljanja

E. Upravljanje kapitala

A. Poslovanje in rezultati Kvantitativni obrazci C. Profil tveganj skupine

Priloga A Slovar izbranih strokovnih izrazov in načinov izračuna

28

Tveganje tipa 1 vključuje izpostavljenosti v povezavi s pozavarovalnimi in sozavarovalnimi pogodbami, denar in denarne ustreznike ter depozite pri cedentih. Kljub temu, da se izpostavljenost do retrocesionarjev kot tudi do bank iz naslova denarnih ustreznikov v primerjavi s preteklim letom poveča, se v letu 2021 tveganje tipa 1 zniža, kar je predvsem posledica izboljšanih bonitetnih ocen bank NLB d. d. in Nove KBM d. d.

V tveganju tipa 2 so upoštevane vse terjatve SII-bilance stanja, ki niso zajete v tveganju tipa 1, iz njih so izločene le terjatve za davek od dohodkov pravnih oseb in odložene terjatve za davek. Tveganje se v letu 2021 nekoliko zmanjša zaradi nekoliko nižje višine terjatev v SII-bilanci stanja.

Poleg izračuna zahtevanega solventnostnega kapitala v skladu s standardno formulo skupina v ORSI uporablja lasten model za oceno kreditnega tveganja finančnih naložb. V tem modelu pri vseh naložbah v dolžniške instrumente upoštevamo tveganje kreditnih pribitkov, tveganje migracij in tveganje neplačila. Ker so omenjena tveganja med seboj tesno povezana, so v ORSI obravnavana v skupnem modelu in obravnavana v okviru tržnega tveganja. Več o lastnem modelu za vrednotenje tržnih in kreditnih tveganj je navedeno v razdelku C.2.2 Merjenje tveganja. Za del tveganja neplačila nasprotne stranke v povezavi s pozavarovatelji in sozavarovatelji ter depoziti pri cedentih menimo, da standardna formula ustrezno ovrednoti tveganje, zato lastnega izračuna na tem delu ne izvajamo, denar in denarne ustreznike pa obravnavamo kot netvegane naložbe. V izračunu lastne ocene kreditnega tveganja upoštevamo tudi učinek diverzifikacije.

C.3.3 Koncentracija tveganja

Pri tveganju neplačila nasprotne stranke skupine ni večjih koncentracij tveganja.

28 Delež posameznega podmodula tveganja je izračunan kot delež v vsoti vseh podmodulov tveganja.

KAZALO Povzetek A. Poslovanje in rezultati solventnosti B. Sistem upravljanja

E. Upravljanje kapitala

Priloga A Slovar izbranih strokovnih izrazov in načinov izračuna

C.3.4 Upravljanje tveganja

V izogib zamudam pri plačilih družbe v skupini natančno spremljajo zavarovalce ter dejavno izterjujejo zapadle in neplačane terjatve.

Tveganje, povezano s sredstvi iz po(so)zavarovalnih pogodb, družbe v skupini obvladujejo z omejevanjem izpostavljenosti do posameznega po(so)zavarovalnega partnerja in sklepanjem pogodb s partnerji z visoko bonitetno oceno. Družbe v skupini imajo glavnino pozavarovalnega posla sklenjenega neposredno z obvladujočo družbo. Izjema so pozavarovalne pogodbe odvisnih družb s ponudniki asistenčnih storitev in pozavarovanja z lokalnim pozavarovateljem, kadar to zahtevajo lokalni predpisi. V tem primeru lokalni pozavarovatelji prenesejo tveganje na Savo Re, tako da je dejanska izpostavljenost tveganju neplačila nasprotnih strank iz naslova sredstev iz pozavarovalnih pogodb majhna.

Kreditno tveganje, ki izhaja iz denarnih sredstev skupina obvladuje z razpršitvijo na več bank, pri čemer ima vsaka posamezna družba v skupini za ta tip naložb vzpostavljene limite najvišje izpostavljenosti do posameznega izdajatelja.

V skupini četrtletno spremljamo in poročamo o izpostavljenosti kreditnemu tveganju, kar omogoča pravočasno ukrepanje. Spremljamo tudi bonitetne ocene partnerjev in morebitne kazalnike poslabšanja teh ocen. S tem namenom je v skupini vzpostavljen tudi proces preverjanja

zunanjih bonitetnih ocen s strani bonitetne komisije, ki deluje v okviru odbora za upravljanje tveganj.

Skupina je v okviru preverjanja ustreznosti uporabljenih bonitetnih ocen v izračunu kapitalske ustreznosti izvedla tudi analizo občutljivosti poslabšanja bonitetne ocene pozavarovateljev za eno stopnjo kreditne kvalitete. Osnova za izračun je stanje bonitetnih ocen in izpostavljenosti do pozavarovateljev na datum poročanja. Analiza občutljivosti vpliva na povišanje kapitalske zahteve za podmodul tveganja neplačila nasprotne stranke, preko manjšinskih deležev pa vpliva tudi na višino primernih lastnih virov sredstev skupine. V naslednji preglednici so prikazani rezultati izvedene analize občutljivosti.

Rezultati analiz občutljivosti

v tisoč EUR	Primerni lastni viri sredstev skupine	Razlika glede na osnovno vrednost	SCR skupine	Razlika glede na osnovno vrednost	Solventnostni količnik skupine	Razlika glede na osnovno vrednost
Osnovne vrednosti na dan 31. 12. 2021	601.277		304.405		198 %
Znižanje bonitetne ocene pozavarovateljev	601.279	2	305.858	1.453	197 %	-1 o. t.
Osnovne vrednosti na dan 31. 12. 2020	567.780		287.432		198 %
Znižanje bonitetne ocene pozavarovateljev	567.781	1	288.363	931	197 %	-1 o. t.

Analiza občutljivosti znižanja bonitetne ocene pozavarovateljev za eno stopnjo kreditne kvalitete rahlo poveča primerne lastne vire sredstev skupine ter hkrati poveča SCR skupine, kar vpliva na zmanjšanje solventnostnega količnika skupine za eno odstotno točko. Zmanjšanje je zelo majhno in primerljivo z rezultati na dan 31. 12. 2020.

POROČILO O SOLVENTNOSTI IN FINANČNEM POLOŽAJU 2021

Priloga A Slovar izbranih strokovnih

izrazov in načinov izračuna

C.4 Likvidnostno tveganje

Likvidnostno tveganje je tveganje, da skupina v nekem trenutku ni sposobna poravnati svojih obveznosti oziroma je zaradi pomanjkanja likvidnih sredstev primorana prodajati manj likvidna sredstva z diskontom oziroma mora najemati nova posojila. Likvidnostno tveganje je tveganje, ki izhaja iz kratkoročnih denarnih tokov, in ne tveganje, ki izhaja iz dolgoročne neusklajenosti sredstev in obveznosti.

C.4.1 Izpostavljenost tveganju

Skupina ima precejšnje denarne obveznosti (ki izhajajo predvsem iz obveznosti do zavarovalcev), zato mora denarne tokove ustrezno upravljati in tako zagotavljati primerno raven likvidnosti. Družbe v skupini skrbno načrtujejo in spremljajo uresničitev denarnih tokov (denarne prilive in odlive). Prav tako redno spremljajo sestavo terjatev po zapadlosti in upoštevajo vpliv poplačila terjatev na tekočo likvidnost.

C.4.2 Merjenje tveganja

Likvidnostno tveganje spada med tveganja, ki so težko merljiva in niso ovrednotena v standardni formuli. Zato skupina likvidnostnega tveganja ne upravlja z dodatnim kapitalom, temveč je poudarek na rednem spremljanju in obvladovanju tveganja.

Za določitev izpostavljenosti likvidnostnemu tveganju družbe v skupini v skladu s svojimi zmožnostmi izvajajo, analizirajo in spremljajo mere tveganja:

• denar na bančnih računih,

• delež visoko likvidnih finančnih naložb v skupnem znesku finančnih naložb (družbe, ki poslujejo zunaj EU,

• spremljajo primerljiv količnik),
• likvidnostno rezervo,
• vse druge zakonsko predpisane mere.

• razliko med načrtovanimi odlivi in prilivi za naslednje četrtletje ter njen delež v vrednosti likvidnostne rezerve,

C.4.3 Koncentracija tveganja

Skupina ni izpostavljena koncentraciji likvidnostnih tveganj, lahko pa zaradi narave poslov v nekaterih primerih nastanejo izredne likvidnostne potrebe.

C.4.4 Upravljanje tveganja

Skupina v svoji strategiji prevzemanja tveganj opredeljuje likvidnostno tveganje kot eno od ključnih tveganj. Za obvladovanje likvidnostnega tveganja imamo vzpostavljeno tudi politiko upravljanja likvidnostnega tveganja, ki opredeljuje upravljanje likvidnosti, mere likvidnostnega tveganja in postopke v izrednih likvidnostnih potrebah. Zaradi narave likvidnostnega tveganja ga skupina ne upravlja z dodatnim kapitalom, temveč z ustrezno strategijo zagotavljanja zadostne likvidnosti.

Ocenjena likvidnostna potreba posamezne družbe v skupini je sestavljena iz ocene potrebe po normalni tekoči likvidnosti (izvira iz poslovanja in zapadlosti naložb v portfelju) in likvidnostne rezerve (ocenjene na podlagi scenarijev).

Družbe v skupini izvajajo oceno normalne tekoče likvidnosti do enega leta na podlagi analize predvidenih denarnih tokov v mesečnih in tedenskih načrtih, ki upoštevajo predvideno dinamiko zapadlosti naložb ter druge prilive in odlive iz poslovanja, in sicer tako, da se uporabijo historični podatki, zajeti v preteklih mesečnih in tedenskih likvidnostnih načrtih, ter pričakovanja glede poslovanja v prihodnje.

Povzetek

A. Poslovanje in rezultati

E. Upravljanje kapitala

Priloga A Slovar izbranih strokovnih izrazov in načinov izračuna

Likvidnostnim potrebam se zadosti z alokacijo sredstev v instrumente denarnega trga v odstotku, skladnem z ocenjeno normalno tekočo potrebo po likvidnosti. Zavarovalne družbe v skupini s sedežem v EU zagotavljajo sredstva za pokrivanje ocenjene likvidnostne rezerve tako, da imajo vsaj 20 % portfeljskih naložb investiranih v visoko likvidnih sredstvih (kategorija L1A po ECB metodologiji, naložbe v ameriške državne obveznice, državni in naddržavni izdajatelji z bonitetnima ocenama AAA in AA+ ter denar in denarni ustrezniki in skladi denarnega trga za upravljanje KNPVP²⁹). Druge družbe v skupini kratkoročna sredstva za zagotavljanje likvidnosti uravnavajo z gotovino na bančnih računih in s kratkoročnimi depoziti. Zavarovalne družbe v skupini s sedežem v EU imajo na dan 31. 12. 2021 delež naložbenega portfelja, ki je investiran v visoko likvidna sredstva višji od v strategiji določenih 20 %: Zavarovalnica Sava 41 %, Vita 31 % in Sava Re 45 %. Izredno potrebo po likvidnosti družbam s sedežem zunaj Slovenije zagotavlja obvladujoča družba, saj te predstavljajo manj kot 5 % likvidnosti skupine.

Posamezna družba v skupini redno spremlja tudi sestavo terjatev po zapadlosti in ocenjuje njihov vpliv na tekočo likvidnost.

Zaradi vsega navedenega menimo, da je likvidnostno tveganje skupine majhno in dobro obvladovano.

29

C.4.5 Pričakovan dobiček, vključen v prihodnje premije

Pričakovani dobiček, vključen v prihodnje premije (v nadaljevanju: EPIFP), skupina v skladu z drugo točko 260. člena Delegirane uredbe izračuna kot razliko med zavarovalno-tehničnimi rezervacijami brez dodatka za tveganje, izračunanimi v skladu s Solventnostjo II, in izračunom zavarovalno-tehničnih rezervacij brez dodatka za tveganje z upoštevanjem predpostavke, da premije v povezavi z obstoječimi zavarovalnimi in pozavarovalnimi pogodbami,

za katere se pričakuje, da bodo prejete v prihodnosti, iz različnih vzrokov niso prejete ne glede na pravne ali pogodbene pravice imetnika police, da prekine polico, med katerimi pa ni tega, da se je zgodil zavarovani dogodek. Pri slednjem izračunu se predvideva 100-odstotna prekinitev polic, pri življenjskih zavarovanjih pa se vse police obravnavajo kot kapitalizirane.

V preglednici je prikazan EPIFP premoženjskih in življenjskih zavarovanj skupine. V primerjavi z 31. 12. 2020 se je EPIFP zmanjšal.

EPIFP premoženjskih in življenjskih zavarovanj

v tisoč EUR 31. 12. 2021 31. 12. 2020

Premoženje	24.912	25.922
Življenje	90.180	103.786
Skupaj	115.092	129.708

29 Kolektivni naložbeni podjem, ki vlaga v prenosljive vrednostne papirje.

POROČILO O SOLVENTNOSTI IN FINANČNEM POLOŽAJU 2021

Povzetek A. Poslovanje in rezultati D. Vrednotenje za namene solventnosti B. Sistem upravljanja E. Upravljanje kapitala Kvantitativni obrazci C. Profil tveganj skupine

Priloga A Slovar izbranih strokovnih izrazov in načinov izračuna

C.5 Operativno tveganje

30

Operativno tveganje je tveganje izgube zaradi neprimernega ali neuspešnega izvajanja notranjih procesov, ravnanja ljudi, delovanja sistemov ali zaradi zunanjih dogodkov.

C.5.1 Izpostavljenost tveganju

Operativna tveganja ne spadajo med največja tveganja skupine. Kljub temu je med njimi kar nekaj tveganj, ki so pomembna, predvsem:

• tveganja, povezana z računalniškim in komunikacijskim sistemom,
• tveganje vdora v informacijski sistem,
• tveganja, povezana z nadzorom in poročanjem,
• tveganje odhoda ključnih, strokovnih in perspektivnih kadrov,
• tveganje napačnega vnosa podatkov, nepopolnih podatkov in neustrezne dokumentacije,
• tveganja povezana s strankami, produkti in poslovno prakso,
• tveganje skladnosti z zakoni in predpisi,
• tveganje zaradi kompleksnosti strukture skupine,
• tveganja, povezana z zunanjimi izvajalci,
• tveganje kršitev varstva osebnih podatkov.

Med pomembna tveganja skupine spadajo kibernetska tveganja. Zmanjševanje tovrstnih tveganj je za skupino ključnega pomena, saj lahko realizacija tveganja vodi v popolno prekinitev poslovanja in visoko finančno škodo. Prav zato skupina redno nadgrajuje upravljanje in omejuje izpostavljenosti tovrstnim tveganjem.

C.5.2 Merjenje tveganja

Skupina vsaj enkrat letno izvede izračun kapitalske zahteve za operativna tveganja v skladu s standardno formulo. Tak izračun ima le omejeno uporabno vrednost, saj standardna formula ne temelji na dejanski izpostavljenosti skupine operativnim tveganjem, temveč na približku, izračunanem predvsem na podlagi konsolidiranih premij, rezervacij in stroškov.

Kapitalska zahteva za operativna tveganja v skladu s standardno formulo na dan 31. 12. 2021 znaša 21,8 milijona EUR (31. 12. 2020: 21,6 milijona EUR) kar predstavlja 5 % (31. 12. 2020: 5,3 %) vsote SCR vseh modulov tveganj³⁰.

Družbe v skupini in skupina za ocenjevanje operativnih tveganj uporabljajo predvsem kvalitativno ocenjevanje verjetnosti nastanka in finančnega vpliva v okviru registra tveganj. Družbe spremljajo tudi kazalnike operativnih tveganj. Z rednim ocenjevanjem tveganj si posamezna družba in skupina ustvari dejansko sliko o svoji izpostavljenosti tovrstnim tveganjem. Poleg registrov tveganj posameznih družb skupina vzdržuje register tveganj skupine, v katerem ocenjujemo tveganja, ki se pojavijo na ravni skupine. Tveganja se ocenjujejo po enakem postopku kakor na ravni posameznih družb.

C.5.3 Koncentracija tveganja

Skupina ni izpostavljena pomembni koncentraciji operativnih tveganj, so pa določena tveganja zaradi razvojnih projektov, ki so v teku, povečana (na primer IT tveganja, tveganja novih računovodskih standardov in novih zakonodajnih zahtev).

C.5.4 Upravljanje tveganja

Za učinkovito upravljanje operativnih tveganj imajo družbe v skupini vzpostavljene procese prepoznavanja, merjenja, spremljanja, upravljanja in poročanja o tovrstnih tveganjih. Procesi upravljanja operativnih tveganj so vzpostavljeni tudi na ravni skupine. Podrobnejšo opredelitev odgovornosti in procesov upravljanja operativnih tveganj določata politika upravljanja operativnih tveganj in pravilnik o upravljanju tveganj skupine.

Ključno vlogo pri obvladovanju operativnih tveganj ima sistem notranjih kontrol, ki zagotavlja ustrezne kontrolne aktivnosti in ustrezne notranje kontrole, integrirane v poslovne procese in aktivnosti posamezne družbe v skupini, s katerimi omejujemo in nadzorujemo tveganja. Za ustrezno izvajanje notranjih kontrol so odgovorne posamezne organizacijske enote, kjer se notranje kontrole izvajajo.

30 Upoštevana je vsota SCR vseh modulov tveganj vključno z operativnim tveganjem.

Povzetek

A. Poslovanje in rezultati

D. Vrednotenje za namene

E. Upravljanje kapitala

Priloga A Slovar izbranih strokovnih izrazov in načinov izračuna

Glavni ukrepi obvladovanja operativnih tveganj, ki se iz vajajo na ravni skupine in posamezne družbe v skupini so predvsem:

• vzdrževanje učinkovitega sistema vodenja poslovnih procesov in sistema notranjih kontrol;
• ozaveščanje in izobraževanje vseh zaposlenih o njihovi pomembnosti pri izvajanju sistema notranjih kontrol in obvladovanju operativnih tveganj;
• ocenjevanje ustreznosti in učinkovitosti delovanja not ranjih kontrol;
• vodenje registra neželenih dogodkov za ugotavljanje pomanjkljivosti v procesih in notranjih kontrolah;
• ohranjanje pozitivnega ozračja, dobra poslovna kultura in vlaganje v zaposlene;
• izvajanje varnostnih politik v zvezi z informacijsko var nostjo in razvoj IT na področju zmanjševanja kibernet skih tveganj;
• načrt neprekinjenega poslovanja za vse kritične pro cese (tako zmanjšujemo tveganje nepripravljenosti na morebitne incidente in zunanje dogodke, posledično pa prekinitve poslovanja);
• ozaveščanje zaposlenih, vključenih v postopke obde lav osebnih podatkov, glede koristi in nujnosti izvedbe ocene učinka za učinkovito obvladovanje tveganj glede varstva osebnih podatkov;
• razvoj informacijsko podprtih postopkov in kontrol za najpomembnejša področja poslovanja v posamezni družbi v skupini.

Vse pomembnejše notranje kontrole operativnih tveganj so povezane s tveganji in vključene v registre tveganj po sameznih družb oziroma skupine. Družbe spremljajo po manjkljivosti in novo uvedene izboljšave na področju not ranjih kontrol.

Ocene operativnih tveganj skupina in posamezne družbe v skupini redno poročajo v poročilih o tveganjih. Poroči la o tveganjih obravnavajo odbor za upravljanje tveganj (v kolikor ta v družbi obstaja), uprava družbe, komisija za tveganja (v kolikor ta v družbi obstaja) in nadzorni svet. Funkcija upravljanja tveganj in odbor za upravljanje tve ganj lahko upravi podata priporočila za nadaljnje ukrepanje in izboljšave upravljanja operativnih tveganj.

Povzetek

A. Poslovanje in rezultati

D. Vrednotenje za namene

E. Upravljanje kapitala

Priloga A Slovar izbranih strokovnih izrazov in načinov izračuna

C.6 Druga pomembna tveganja

Med druga pomembna tveganja skupine uvrščamo strateška tveganja in tveganja iz finančnih pogodb.

C.6.1 Strateško tveganje

Strateško tveganje je tveganje nepričakovanega znižanja vrednosti skupine oziroma družbe zaradi škodljivega učinka odločitev vodstva, sprememb poslovnega in pravnega okolja ter tržnega razvoja. Negativen vpliv teh dogodkov ima lahko posledice na prihodke ali kapitalsko ustreznost.

Izpostavljenost tveganju

Skupina je izpostavljena različnim notranjim in zunanjim strateškim tveganjem. Med ključna strateška tveganja skupine v letu 2021 spadajo predvsem:

• tveganje zakonodajnih sprememb,
• tveganje tržnih in ekonomskih pogojev,
• tveganje neustrezne razvojne strategije,
• tveganja, povezana s strateškimi naložbami,
• politično tveganje,
• projektna tveganja in
• tveganje ugleda.

Merjenje tveganja

Strateška tveganja so po svoji naravi zelo raznolika, težko jih kvantitativno ovrednotimo, prav tako so močno odvisna od različnih (tudi zunanjih) dejavnikov. Prav tako niso vključena v izračun zahtevanega solventnostnega kapitala v skladu s standardno formulo.

Strateška tveganja zato posamezne družbe v skupini in tudi na ravni skupine ocenjujemo kvalitativno v registru tveganj, pri čemer ocenjujemo verjetnost uresničitve posameznega tveganja in potencialni finančni vpliv takega dogodka. Poleg tega poskušamo ključna strateška tveganja ovrednotiti z uporabo kvalitativne analize različnih scenarijev. Na podlagi kombinacije obeh vrst analiz dobimo sliko o stanju in spremembah izpostavljenosti tej vrsti tveganj.

Koncentracija tveganja

Skupina v letu 2021 ni bila izpostavljena pomembni koncentraciji strateških tveganj.

Upravljanje tveganja

Družbe v skupini in skupina za preprečitev uresničitve posameznega strateškega tveganja izvajajo predvsem preventivne dejavnosti.

Pri prepoznavanju in upravljanju strateških tveganj poleg posameznih organizacijskih enot v družbah skupine dejavno sodelujejo tudi organi vodenja, ustanovljeni odbori za upravljanje tveganj in ključne funkcije v sistemu upravljanja tveganj. Dodatno pri prepoznavanju strateških tveganj skupine sodeluje odbor za upravljanje tveganj skupine.

Strateška tveganja v skupini upravljamo tudi s sprotnim spremljanjem uresničitve kratkoročnih in dolgoročnih ciljev družb v skupini in skupine ter s spremljanjem pripravljajočih se regulatornih sprememb in dogajanj na trgu.

V skupini se zavedamo, da je ugled pomemben za izpolnjevanje naših poslovnih ciljev in uresničitev strateških

načrtov na dolgi rok. Zato je tveganje ugleda v strategiji prevzemanja tveganj opredeljeno kot eno ključnih. Posamezna družba v skupini si mora stalno prizadevati, da kar najbolj omeji možnost dejanj, ki bi lahko pomembno vplivala na njen ugled ali ugled skupine. Poleg tega družbe v skupini uvajajo postopke, ki zmanjšujejo tveganje ugleda, na primer postopke za ugotavljanje sposobnosti in primernosti zaposlenih na ključnih delovnih mestih, sistematično delovanje funkcije spremljanja skladnosti poslovanja, načrtovanje neprekinjenega poslovanja, testiranje stresnih dogodkov in scenarijev ter načrtovanje ukrepov in odziva ob morebitni uresničitvi tveganja. Tveganja v zvezi z ugledom skupina obvladuje s stalno skrbjo za izboljšanje storitev, pravočasnim in točnim poročanjem nadzornim ustanovam ter dobro načrtovanim obveščanjem javnosti. Najpomembnejši dejavnik zagotavljanja dobrega ugleda in uspešnega poslovanja je ustrezna kakovost storitev, zato je skrb za dvig kakovosti storitev in zadovoljstva strank stalna in izjemno pomembna naloga vseh zaposlenih.

Regulatorno tveganje skupina upravlja in zmanjšuje z rednim spremljanjem predvidenih sprememb zakonodaje v vseh državah, v katerih imajo sedež oziroma poslujejo družbe v skupini, ter merjenjem morebitnih učinkov teh sprememb na poslovanje skupine na krajši in daljši rok. Vse zavarovalne družbe v skupini imajo vzpostavljeno tudi funkcijo spremljanja skladnosti poslovanja, ki spremlja in ocenjuje primernost in učinkovitost rednih postopkov in ukrepov, sprejetih za odpravljanje morebitnih pomanjkljivosti glede skladnosti poslovanja s predpisi in drugimi zavezami.

Povzetek

A. Poslovanje in rezultati

E. Upravljanje kapitala

Priloga A Slovar izbranih strokovnih izrazov in načinov izračuna

Med strateška tveganja uvrščamo tudi projektna tveganja. Skupina tveganja na vsakem od ključnih projektov sistematično spremlja, analizira in obvladuje z namenom pravočasnega sprejema potrebnih ukrepov. Tveganja ključnih projektov skupine se vodijo in ocenjujejo s strani udeležencev projektne skupine in drugih deležnikov tudi v registru tveganj.

Skupina vse več pozornosti namenja tveganjem, povezanimi s trajnostnim razvojem. Trajnostnemu razvoju dajemo velik pomen v strateškem obdobju 2020–2022, zato je bila v sodelovanju z vsemi družbami v skupini pripravljena in sprejeta strategija trajnostnega razvoja, ki določa razkrivanje nefinančnih informacij glede okoljskih, socialnih in kadrovskih zadev, spoštovanja človekovih pravic in zadev v povezavi z bojem proti korupciji in podkupovanju. Skupina pri tem upošteva smernice standardov GRI (angl. Global Initiative Reporting), ki obravnavajo trajnostni razvoj celovito iz vseh pogledov poslovanja družbe in njenih vplivov – ekonomske uspešnosti, vplivov na okolje in družbo v najširšem smislu.

V povezavi s trajnostnim razvojem, spremljanjem trajnostnih tveganj in novo zakonodajo na področju trajnosti, je na ravni Zavarovalne skupine Sava oblikovana delovna skupina za trajnostna tveganja, ki tekoče spremlja zakonodajo in razvoj s področja trajnostnih tveganj ter izvaja potrebne aktivnosti na tem področju. V skupini uvajamo spremembe na podlagi zahtev delegirane uredbe Solventnosti II in IDD³¹, ki predvidevajo integriranje trajnostnih tveganj v sistem upravljanja tveganj.

31 32 Skupina je aktivno pristopila tudi k analizi tveganj in scenarijev v povezavi s podnebnimi spremembami, ki jih je obravnavala v poročilu ORSA 2022, saj se zaveda pomembnosti tveganja podnebnih sprememb za njeno dolgoročno delovanje. V procesu priprave ORSE so bila najprej identificirana pomembna tveganja prehoda in fizična tveganja v strateškem obdobju. Nato so bila tveganja kvalitativno vrednotena na enak način kot ostala tveganja v registru tveganj. Glede na ocene je skupina pri tveganjih prehoda najbolj izpostavljena tržnim tveganjem, visoka pa je tudi izpostavljenost do tveganj premoženjskih zavarovanj. Pri fizičnih tveganjih je skupina najbolj izpostavljena strateškim tveganjem, visoko ocenjena pa so tudi tveganja premoženjskih zavarovanj.

V ORSO 2022 sta bila vključena tudi dva podnebna scenarija – zmerno optimistični scenarij, ki predstavlja scenarij hitrega prehoda in manj fizičnih tveganj, in pesimistični scenarij, ki predpostavlja malo ukrepov na področju preprečevanja podnebnih sprememb in veliko fizičnih tveganj. Skupina je v primeru pesimističnega scenarija najbolj izpostavljena učinkom povečanja škod premoženjskih (po)zavarovanj, nezavarovaljivosti določenih območij pri premoženjskih (po)zavarovanjih, slabšim pogojem pri pridobivanju pozavarovalnega kritja, posrednim učinkom na finančne trge in vrednosti naložb in padcu BDP. Tveganja so v primeru scenarija hitrega prehoda nižje ocenjena.

V naslednji ORSI bomo učinke posameznih scenarijev v okviru možnosti tudi kvantitativno ovrednotili.

V naslednjih letih si bomo še naprej prizadevali prispevati k trajnostnemu razvoju, spremljanju in analiziranju tveganj v povezavi s trajnostjo in družbeno odgovornostjo, prav tako pa bo veliko pozornosti namenjene učinkoviti implementaciji zakonodaje v povezavi s SFDR³². Več v povezavi s trajnostnim razvojem je navedeno v letnem poročilu skupine v razdelku 13 Trajnostni razvoj v Zavarovalni skupini Sava.

C.6.2 Tveganja iz finančnih pogodb

Skupina med finančne pogodbe uvršča sredstva iz pogodb finančnih rent, ki se po računovodskih standardih uvrščajo med finančne pogodbe, in sredstva skladov življenjskega cikla, ki se nanašajo na dodatno pokojninsko zavarovanje družbe Sava pokojninska v času varčevanja. Sredstva iz finančnih pogodb so na dan 31. 12. 2021 znašala 172,8 milijona EUR (31. 12. 2020: 158,8 milijona EUR). Sava pokojninska se za izračun kapitalske ustreznosti konsolidira skladno s pravili za druge finančne sektorje in se ne obravnava v modulih standardne formule. Tveganj družbe zato ne obravnavamo znotraj zavarovalnih oziroma tržnih tveganj. Kapitalske zahteve so za družbo Sava pokojninska izračunane v skladu s sektorskimi predpisi in na dan 31. 12. 2021 znašajo 6,7 milijona EUR (31. 12. 2020: 6,3 milijona EUR).

32 Sustainable Finance Disclosure Regulation (SFDR).

KAZALO
Povzetek
A. Poslovanje in rezultati
B. Sistem upravljanja
C. Profil tveganj skupine
D. Vrednotenje za namen solventnosti

E. Upravljanje kapitala

Priloga A Slovar izbranih strokovnih izrazov in načinov izračuna

³¹ Direktiva o distribuciji zavarovalnih produktov (angl. Insurance Distribution Directive).

V povezavi s sredstvi in obveznostmi finančnih pogodb je skupina izpostavljena predvsem tveganju nedoseganja zajamčene donosnosti kritnega sklada, ki zagotavlja za jamčeno donosnost – sklada MZS. Zavarovanci (člani) dodatnega pokojninskega zavarovanja prevzemajo nalož beno tveganje v celoti v skladih MDS in MUS, naložbeno tveganje nad zajamčenimi sredstvi pa tudi v kritnem skla du MZS. Zajamčeni donos v MZS znaša 60 % povprečne letne obrestne mere na državne vrednostne papirje z dos pelostjo nad enim letom.

Tveganje nedoseganja zajamčene donosnosti je obvla dovano predvsem z ustreznim upravljanjem sredstev in

obveznosti zavarovancev, ustrezno naložbeno strategijo, ustrezno višino kapitala družbe in oblikovanjem rezervacij. Izpostavljenost tveganjem, ki izvirajo iz zajamčene dono snosti, v skupini testiramo z izvedbo analiz občutljvosti in scenarijev v okviru lastne ocene tveganj in solventnosti. Ocenjujemo, da se tveganje dodatnih vplačil za doseganje zajamčene donosnosti glede na 2020 ni bistveno spre menilo.

Družba Sava penzisko društvo je zgolj upravljalec premo ženja, skladi pa nimajo zajamčenega donosa, zato družba ni izpostavljena tveganju iz finančnih pogodb zaradi nedo seganja zajamčene donosnosti.

Povzetek

A. Poslovanje in rezultati

D. Vrednotenje za namene

E. Upravljanje kapitala

Priloga A Slovar izbranih strokovnih izrazov in načinov izračuna

C.7 Druge informacije

Skupina v povezavi s profilom tveganj nima drugih pomembnih informacij.

POROČILO O SOLVENTNOSTI IN FINANČNEM POLOŽAJU 2021

KAZALO

Povzetek

A. Poslovanje in rezultati

D. Vrednotenje za namene solventnosti B. Sistem upravljanja

E. Upravljanje kapitala

Priloga A Slovar izbranih strokovnih izrazov in načinov izračuna Kvantitativni obrazci C. Profil tveganj skupine

• D.1 Sredstva
• D.2 Zavarovalno-tehnične rezervacije
• D.3 Druge obveznosti
• D.4 Alternativne metode vrednotenja
• D.5 Druge informacije

Izhodišče za bilanco stanja v skladu s Solventnostjo II (v nadaljevanju: SII-bilanca stanja), kjer so sredstva in obveznosti vrednotena v skladu z načeli vrednotenja iz členov 174 do 190 ZZavar-1, je konsolidirana bilanca stanja, pripravljena za poročanje skupine skladno z zahtevami mednarodnih standardov računovodskega poročanja, ki jih je sprejela EU (v nadaljevanju: bilanca stanja v skladu z MSRP).

V pripravi konsolidiranih računovodskih izkazov skupine v skladu z MSRP se v skupini uporablja popolna konsolidacija za vse njene družbe, razen za pridruženi družbi DCB in G2I, ki sta v konsolidacijo vključeni po kapitalski metodi. Za pripravo vrednotenja SII-bilance stanja pa se v skladu s točko 1 (a) 335. člena Delegirane uredbe konsolidirajo vse (po)zavarovalnice v skupini in vse družbe za pomožne storitve, pokojninska družba Sava pokojninska in družba Sava Infond se obravnavata v skladu s točko 1 (e) 335. člena Delegirane uredbe, za Savo Penzisko društvo ter pridruženi družbi DCB in G2I pa se uporablja točka 1 (f) 335. člena.

V skladu s 174. členom ZZavar-1 se sredstva za ugotavljanje solventnosti skupine vrednotijo z zneskom, po katerem bi se sredstvo izmenjalo med dobro obveščenima strankama s pravico razpolaganja v strogo poslovnem odnosu.

Obveznosti se vrednotijo z zneskom, po katerem bi se lahko prenesle ali poravnale med dobro obveščenima strankama s pravico razpolaganja v strogo poslovnem odnosu. Vrednost obveznosti se ne prilagaja kreditni sposobnosti skupine.

Vrednotenje sredstev se izvaja skladno z določili MSRP, ki jih je sprejela EU. Če MSRP dovoljujejo uporabo več načinov vrednotenja, je treba izbrati metodo, ki je skladna z načeli Solventnosti II, predpisanimi v Delegirani uredbi in podzakonskih aktih, ki urejajo področje Solventnosti II. Pri večini primerov drugih sredstev in obveznosti (razen pri zavarovalno-tehničnih rezervacijah; ZTR) MSRP zagotavljajo vrednotenje, ki je v skladu z načeli Solventnosti II.

Glede na bilanco stanja v skladu z MSRP so izvedene prerazporeditve in prevrednotenja postavk v SII-bilanci stanja. V tem razdelku je opisana izvedba tovrstnih prerazporeditev in prevrednotenj za tiste postavke, pri katerih se vrednost v skladu s Solventnostjo II razlikuje od vrednosti v skladu z MSRP. Podrobnosti o MSRP vrednotenju so zapisane v letnem poročilu skupine v razdelku 17.4 Pomembnejše računovodske usmeritve.

Osnove, metode in glavne predpostavke, uporabljene na ravni skupine pri vrednotenju sredstev skupine, zavarovalno-tehničnih rezervacijah (v nadaljevanju: ZTR) in drugih obveznosti za namene solventnosti, se praviloma ne razlikujejo od tistih, ki jih uporablja katera koli od družb v skupini pri vrednotenju svojih sredstev, ZTR in drugih obveznosti za namene Solventnosti II.

Skupina nima pomembnih vrednosti izvenbilančnih obveznosti, ki bi jih morala upoštevati kot pogojne obveznosti v SII-bilanci stanja, izkazuje pa izvenbilančne obveznosti, ki izhajajo iz danih zavez za vplačila v alternativne sklade.

Skupina je v skladu z 267. členom Delegirane uredbe vzpostavila postopek nadzora za zagotovitev, da so ocene vrednotenja sredstev in obveznosti zanesljive in ustrezne za zagotovitev skladnosti z drugim odstavkom 174. člena ZZavar-1 ter postopek za redno preverjanje, da so tržne cene in vhodni podatki zanesljivi.

V primeru, da se za posamezno postavko uporabi alternativni model vrednotenja (v skladu z 263. členom Delegirane uredbe), se zagotovi:

• neodvisen zunanji pregled vrednotenja,
• redno preverjanje informacij, podatkov in predpostavk, ki se uporabljajo pri pristopu k vrednotenju, rezultatov in primernosti pristopa k vrednotenju.

V naslednjih preglednicah sta prikazani bilanci stanja skupine na dan 31. 12. 2021 in na dan 31. 12. 2020. Prikazane so vrednosti sredstev in obveznosti v skladu z MSRP (pred prilagoditvijo za družbe Sava pokojninska, Sava penzisko društvo in Sava Infond ter po prilagoditvi), pa tudi sredstva in obveznosti v skladu z načeli vrednotenja iz členov 174 do 190 ZZavar-1 (SII-bilanca stanja) ob upoštevanju prevrednotenja in prerazporeditev postavk sredstev in obveznosti.

Povzetek

A. Poslovanje in rezultati

E. Upravljanje kapitala

Priloga A Slovar izbranih strokovnih izrazov in načinov izračuna

Priloga B Kvantitativni obrazci

94

Bilanca stanja v skladu z MSRP in v skladu s Solventnostjo II na dan 31. 12. 202133

33

	v tisoč EUR	MSRP vrednost	Prilagoditev v skladu s členom 335 Delegirane Uredbe	MSRP vrednost po prilagoditvi	Prevrednotenje	Prerazporeditev	SII-vrednost
Sredstva
1.	Dobro ime (D.1.1)	32.433	-16.667	15.766	-15.766	0	0
2.	Odloženi stroški pridobivanja zavarovanj (D.1.2)	27.270	0	27.270	-27.270	0	0
3.	Neopredmetena sredstva (D.1.3)	30.176	-14.205	15.972	-15.972	0	0
4.	Odložene terjatve za davek (D.1.4)	5.487	-22	5.466	11.395	0	16.861
5.	Opredmetena sredstva, namenjena lastni uporabi (nepremičnine in oprema) (D.1.5)	63.320	-697	62.623	1.518	0	64.141
6.	Opredmetena sredstva, ki niso namenjena lastni uporabi (nepremičnine in oprema) (D.1.6)	14.685	-383	14.302	1.683	0	15.985
7.	Naložbe v odvisne in pridružene družbe (D.1.6)	20.480	55.088	75.568	-35.806	0	39.761
8.	Delnice (D.1.6)	34.171	0	34.171	0	0	34.171
9.	Obveznice (D.1.6)	1.310.636	-25.009	1.285.627	1.058	66.487	1.353.173
10.	Naložbeni skladi (D.1.6)	98.035	-4.828	93.208	0	1.977	95.185
11.	Depoziti razen denarnih ustreznikov (D.1.6)	18.562	-4.470	14.092	0	11.879	25.971
12.	Naložbe v korist življenjskih zavarovancev, ki prevzemajo naložbeno tveganje (D.1.6)	517.440	0	517.440	188	-70.473	447.155
13.	Posojila in hipotekarni krediti (D.1.7)	1.675	0	1.675	0	0	1.675
14.	Znesek ZTR prenesen pozavarovateljem (D.1.8)	57.767	0	57.767	-12.668	-7.573	37.526
15.	Depoziti pri cedentih (D.1.9)	9.610	0	9.610	0	0	9.610
16.	Terjatve do zavarovalcev in zavarovalnih posrednikov (D.1.10)	131.780	31	131.811	0	-97.379	34.433
17.	Terjatve iz pozavarovanja in sozavarovanja (D.1.11)	9.077	0	9.077	0	-695	8.382
18.	Druge terjatve (D.1.12)	9.084	-1.136	7.948	0	0	7.948
19.	Lastne delnice (D.1.13)	24.939	0	24.939	23.104	0	48.043
20.	Denar in denarni ustrezniki (D.1.14)	88.648	-7.816	80.832	0	-9.870	70.961
21.	Druga sredstva (D.1.15)	177.987	-173.305	4.683	-3.668	0	1.015
	Skupaj sredstva	2.683.261	-193.416	2.489.845	-72.204	-105.647	2.311.994

33 Zapis v oklepaju označuje razdelek tega poročila, kjer je podrobneje opisan način vrednotenja (in je hkrati povezava do tega dela poročila).

POROČILO O SOLVENTNOSTI IN FINANČNEM POLOŽAJU 2021

KAZALO Povzetek A. Poslovanje in rezultati C. Profil tveganj skupine B. Sistem upravljanja E. Upravljanje kapitala Priloga A Slovar izbranih strokovnih izrazov in načinov izračuna D. Vrednotenje za namene solventnosti

Priloga B Kvantitativni obrazci

v tisoč EUR	MSRP vrednost
Obveznosti
Kosmate zavarovalno-tehnične rezervacije življenjskih zavarovanj (brez 23.
Kosmate zavarovalno-tehnične rezervacije - za zavarovanja, kjer zavarovanci 24.

	v tisoč EUR	MSRP vrednost	Prilagoditev v skladu s členom 335 Delegirane Uredbe	MSRP vrednost po prilagoditvi	Prevrednotenje	Prerazporeditev	SII-vrednost
	Obveznosti
22.	Kosmate zavarovalno-tehnične rezervacije - neživljenjskih zavarovanj (D.2.1)	751.379	0	751.379	-111.230	-86.657	553.492
23.	Kosmate zavarovalno-tehnične rezervacije življenjskih zavarovanj (brez zavarovanj, kjer zavarovanci prevzemajo naložbeno tveganje) (D.2.1)	556.949	-14.047	542.902	-7.517	64	535.449
24.	Kosmate zavarovalno-tehnične rezervacije - za zavarovanja, kjer zavarovanci prevzemajo naložbeno tveganje (D.2.1)	453.356	0	453.356	-41.313	29	412.072
25.	Druge rezervacije razen ZTR (D.3.1)	9.018	-449	8.569	0	0	8.569
26.	Odložene obveznosti za davek (D.1.4)	11.387	-760	10.627	34.932	0	45.560
27.	Finančne obveznosti, razen finančnih obveznosti do finančnih institucij	173.245	-172.660	584	0	0	584
28.	Obveznosti do zavarovancev in zavarovalnih posrednikov (D.3.2)	46.497	0	46.497	396	-10.815	36.078
29.	Obveznosti iz pozavarovanja in sozavarovanja (D.3.3)	10.109	0	10.109	0	-8.269	1.840
30.	Ostale obveznosti do dobaviteljev (D.3.4)	24.536	-852	23.685	0	0	23.685
31.	Podrejene obveznosti (D.3.5)	74.864	0	74.864	3.202	0	78.065
32.	Druge obveznosti (D.3.6)	42.905	-1.567	41.338	-19.346	0	21.992
	Skupaj obveznosti	2.154.245	-190.335	1.963.909	-140.877	-105.647	1.717.386
	Presežek sredstev nad obveznostmi	529.016	-3.081	525.936	68.673	0	594.608

POROČILO O SOLVENTNOSTI IN FINANČNEM POLOŽAJU 2021

KAZALO Povzetek A. Poslovanje in rezultati C. Profil tveganj skupine B. Sistem upravljanja E. Upravljanje kapitala Priloga A Slovar izbranih strokovnih izrazov in načinov izračuna D. Vrednotenje za namene solventnosti

Priloga B Kvantitativni obrazci

Bilanca stanja v skladu z MSRP in v skladu s Solventnostjo II na dan 31. 12. 2020

			Prilagoditev v skladu s členom
	v tisoč EUR	MSRP vrednost	335 Delegirane Uredbe	MSRP vrednost po prilagoditvi	Prevrednotenje	Prerazporeditev	SII-vrednost
Sredstva
1.	Dobro ime (D.1.1)	32.433	-16.667	15.766	-15.766	0	0
2.	Odloženi stroški pridobivanja zavarovanj (D.1.2)	29.194	0	29.194	-29.194	0	0
3.	Neopredmetena sredstva (D.1.3)	26.930	-16.086	10.844	-10.844	0	0
4.	Odložene terjatve za davek (D.1.4)	4.925	-23	4.902	10.518	0	15.420
5.	Opredmetena sredstva, namenjena lastni uporabi (nepremičnine in oprema) (D.1.5)	56.783	-475	56.308	780	0	57.088
6.	Opredmetena sredstva, ki niso namenjena lastni uporabi (nepremičnine in oprema) (D.1.6)	16.323	-407	15.916	1.390	0	17.306
7.	Naložbe v odvisne in pridružene družbe (D.1.6)	15.056	55.088	70.144	-20.559	0	49.585
8.	Delnice (D.1.6)	37.070	0	37.070	0	0	37.070
9.	Obveznice (D.1.6)	1.279.661	-21.857	1.257.804	1.810	78.164	1.337.777
10.	Naložbeni skladi (D.1.6)	81.622	-2.223	79.399	0	3.959	83.358
11.	Depoziti razen denarnih ustreznikov (D.1.6)	19.159	-4.825	14.334	0	15.210	29.544
12.	Naložbe v korist življenjskih zavarovancev, ki prevzemajo naložbeno tveganje (D.1.6)	411.225	0	411.225	324	-86.132	325.417
13.	Posojila in hipotekarni krediti (D.1.7)	2.120	0	2.120	0	0	2.120
14.	Znesek ZTR prenesen pozavarovateljem (D.1.8)	42.609	0	42.609	-11.676	-4.731	26.202
15.	Depoziti pri cedentih (D.1.9)	7.261	0	7.261	0	0	7.261
16.	Terjatve do zavarovalcev in zavarovalnih posrednikov (D.1.10)	138.045	32	138.076	0	-97.146	40.931
17.	Terjatve iz pozavarovanja in sozavarovanja (D.1.11)	6.055	0	6.055	0	-697	5.357
18.	Druge terjatve (D.1.12)	9.772	-730	9.042	0	0	9.042
19.	Lastne delnice (D.1.13)	24.939	0	24.939	6.918	0	31.856
20.	Denar in denarni ustrezniki (D.1.14)	86.715	-6.652	80.064	0	-11.201	68.863
21.	Druga sredstva (D.1.15)	164.294	-159.082	5.213	-3.209	0	2.004
	Skupaj sredstva	2.492.190	-173.906	2.318.284	-69.509	-102.574	2.146.200

POROČILO O SOLVENTNOSTI IN FINANČNEM POLOŽAJU 2021

KAZALO Povzetek A. Poslovanje in rezultati C. Profil tveganj skupine B. Sistem upravljanja E. Upravljanje kapitala Priloga A Slovar izbranih strokovnih izrazov in načinov izračuna Priloga B Kvantitativni obrazci D. Vrednotenje za namene solventnosti

97

	v tisoč EUR	MSRP vrednost
	Obveznosti
23.	Kosmate zavarovalno-tehnične rezervacije življenjskih zavarovanj (brez
24.	Kosmate zavarovalno-tehnične rezervacije - za zavarovanja, kjer zavarovanci

	v tisoč EUR	MSRP vrednost	Prilagoditev v skladu s členom 335 Delegirane Uredbe	MSRP vrednost po prilagoditvi	Prevrednotenje	Prerazporeditev	SII-vrednost
	Obveznosti
22.	Kosmate zavarovalno-tehnične rezervacije - neživljenjskih zavarovanj (D.2.1)	748.774	0	748.774	-156.428	-86.961	505.385
23.	Kosmate zavarovalno-tehnične rezervacije življenjskih zavarovanj (brez zavarovanj, kjer zavarovanci prevzemajo naložbeno tveganje) (D.2.1)	484.538	-11.052	473.486	121.573	110	595.169
24.	Kosmate zavarovalno-tehnične rezervacije - za zavarovanja, kjer zavarovanci prevzemajo naložbeno tveganje (D.2.1)	409.604	0	409.604	-110.475	134	299.264
25.	Druge rezervacije razen ZTR (D.3.1)	9.288	-361	8.927	0	0	8.927
26.	Odložene obveznosti za davek (D.1.4)	14.902	-948	13.953	30.070	0	44.023
27.	Finančne obveznosti, razen finančnih obveznosti do finančnih institucij	159.739	-158.596	1.143	0	0	1.143
28.	Obveznosti do zavarovancev in zavarovalnih posrednikov (D.3.2)	51.213	0	51.213	433	-10.428	41.218
29.	Obveznosti iz pozavarovanja in sozavarovanja (D.3.3)	6.837	0	6.837	0	-5.429	1.409
30.	Ostale obveznosti do dobaviteljev (D.3.4)	12.248	-579	11.670	0	0	11.670
31.	Podrejene obveznosti (D.3.5)	74.805	0	74.805	876	0	75.681
32.	Druge obveznosti (D.3.6)	35.088	-1.476	33.612	-8.632	0	24.981
	Skupaj obveznosti	2.007.037	-173.012	1.834.024	-122.582	-102.574	1.608.868
	Presežek sredstev nad obveznostmi	485.153	-894	484.259	53.073	0	537.332

Skupina med zunajbilančnimi postavkami na dan 31. 12. 2021 izkazuje 38 milijonov EUR potencialne terjatve v višini nominalne vrednosti izbrisanih podrejenih instrumentov, za katere nadaljuje aktivnosti za zaščito svojih interesov. Poleg tega so med zunajbilančnimi postavkami na dan 31. 12. 2021 izkazane tudi pogojne obveznosti iz naslova danih zavez za vplačila v alternativne sklade in sicer v višini 17,4 milijona EUR (31. 12. 2020: 32,4 milijona EUR).

POROČILO O SOLVENTNOSTI IN FINANČNEM POLOŽAJU 2021

KAZALO Povzetek A. Poslovanje in rezultati C. Profil tveganj skupine B. Sistem upravljanja E. Upravljanje kapitala D. Vrednotenje za namene solventnosti

Priloga A Slovar izbranih strokovnih izrazov in načinov izračuna

Priloga B Kvantitativni obrazci

D.1 Sredstva

V nadaljevanju so predstavljene posamezne kategorije sredstev skupaj z opisom načina vrednotenja.

D.1.1 Dobro ime

Dobro ime je v SII-bilanci stanja skupine ovrednoteno z ničelno vrednostjo.

D.1.2 Odloženi stroški pridobivanja zavarovanj

Odloženi stroški pridobivanja zavarovanj so v SII-bilanci stanja skupine ovrednoteni z ničelno vrednostjo.

D.1.3 Neopredmetena sredstva

Skupina ni ugotovila nobenih neopredmetenih sredstev, ki bi se lahko prodala ločeno, in ne more dokazati, da obstaja tržna vrednost za enaka ali podobna sredstva. Vrednost neopredmetenih sredstev je v SII-bilanci stanja skupine ovrednotena z ničelno vrednostjo.

D.1.4 Odložene terjatve in obveznosti za davek

Skupina v bilanci stanja v skladu z MSRP obračunava odložene terjatve in obveznosti za davek skladno z MRS 12; Davki iz dobička.

Podlaga za opredelitev obveznosti in terjatev za odloženi davek je prepoznavanje začasnih razlik. To so razlike med davčno vrednostjo posameznega sredstva ali obveznosti in knjigovodsko vrednostjo posameznega sredstva ali obveznosti. Začasne razlike so lahko obdavčljive začasne razlike oziroma zneski, ki se prištejejo k obdavčljivemu dobičku v prihodnjih obdobjih, ali pa zneski, ki se odštejejo od obdavčljivega dobička v prihodnjih obdobjih. Odloženi davki se tako pripoznajo kot terjatve ali obveznosti za odloženi davek, kot posledica obračunavanja sedanjih in prihodnjih davčnih posledic.

Odložene obveznosti za davek so zneski davka iz dobička, ki jih bo treba poravnati v prihodnjih obdobjih glede na obdavčljive začasne razlike. V obdobjih pripoznanja povečujejo postavko odhodkov za davek od dohodkov pravnih oseb in znižujejo čisti poslovni izid.

Odložene terjatve za davek so zneski davka iz dobička, ki bodo povrnjeni v prihodnjih obdobjih glede na:

- odbitne začasne razlike,

• prenos neizrabljenih davčnih izgub v naslednja obdobja, • prenos izrabljenih dobropisov v naslednja obdobja.

Splošno pravilo je, da se morajo obveznosti za odloženi davek obvezno pripoznati, terjatve za odloženi davek pa samo, če skupina upravičeno pričakuje, da bo v prihodnosti ustvarila dovolj visoke dobičke za poračun terjatev za odložene davke.

Odložene terjatve in obveznosti za davek so bilanci stanja v skladu z MSRP obračunane po davčnih stopnjah, po katerih se bodo po ocenah poslovodstva razlike dejansko obdavčile.

V SII-bilanci stanja se odložene terjatve in obveznosti za davek oblikujejo iz vrednosti terjatev in obveznosti za odloženi davek v bilanci stanja v skladu z MSRP in iz dodatno obračunanih terjatev in obveznosti za odloženi davek iz prevrednotenj v SII-bilanci stanja in se prikazujejo ločeno.

V SII-bilanci stanja se terjatve in obveznosti za odloženi davek obračunavajo od vseh prevrednotenj razen od:

• prevrednotenja postavke udeležb v odvisnih in pridruženih družbah, če imajo te udeležbe naravo strateških naložb in so zato razlike pri prevrednotenju obravnavane kot stalne ter tako niso osnova za obračun odloženih davkov;
• prevrednotenja postavke lastnih delnic, ki kotirajo na borzi, ker ta ne predstavlja obdavčljive začasne razlike;
• prevrednotenja postavke podrejenih obveznosti, ker ta ne predstavlja obdavčljive začasne razlike.

Odloženi davki iz naslova prevrednotenj v SII-bilanci stanja se obračunavajo po davčni stopnji, ki velja v Republiki Sloveniji (19 %), kjer je sedež obvladujoče družbe, ki pripravlja konsolidirane računovodske izkaze.

Skupina je iz naslova prevrednotenja skladno z načeli Solventnosti II oblikovala dodatno neto obveznost za odloženi davek v višini 23,5 milijona EUR (2020: 19,6 milijona EUR). V naslednji preglednici je prikazan podrobnejši pregled po posameznih postavkah.

POROČILO O SOLVENTNOSTI IN FINANČNEM POLOŽAJU 2021

Povzetek

A. Poslovanje in rezultati

E. Upravljanje kapitala

Priloga A Slovar izbranih strokovnih izrazov in načinov izračuna

Priloga B Kvantitativni obrazci

Odložene terjatve in obveznosti za davek

		31. 12. 2021			31. 12. 2020
v tisoč EUR	MSRP vrednost	Prevrednotenje	SII-vrednost	MSRP vrednost	Prevrednotenje	SII-vrednost
Odložene terjatve za davek	5.466	11.395	16.861	4.902	10.518	15.420
Odloženi stroški pridobivanja zavarovanj	0	5.181	5.181	0	5.547	5.547
Neopredmetena sredstva	0	3.035	3.035	0	2.060	2.060
Finančne naložbe	2.240	0	2.240	1.335	0	1.335
Znesek ZTR prenesen pozavarovateljem	0	2.407	2.407	0	2.218	2.218
Druge postavke odloženih terjatev za davek	3.226	772	3.998	3.567	692	4.259
Odložene obveznosti za davek	10.627	34.932	45.560	13.953	30.070	44.023
Opredmetena sredstva namenjena lastni uporabi (nepremičnine in oprema)	0	288	288	0	148	148
Opredmetena sredstva, ki niso namenjena lastni uporabi (nepremičnine in oprema)	0	320	320	0	264	264
Finančne naložbe	10.587	201	10.788	13.950	344	14.294
Kosmate ZTR	0	30.411	30.411	0	27.613	27.613
Druge postavke odloženih obveznosti za davek	40	3.712	3.752	3	1.702	1.705

D.1.5 Opredmetena osnovna sredstva, namenjena lastni uporabi

Skupina od neodvisnih zunanjih ocenjevalcev vrednosti nepremičnin za pomembne nepremičnine praviloma vsaka tri leta pridobi oceno poštene vrednosti nepremičnin, namenjenih lastni uporabi. Pooblaščeni ocenjevalci vrednosti nepremičnin pri oceni poštene vrednosti in oceni poštene vrednosti, zmanjšani za stroške prodaje, upoštevajo mednarodne standarde ocenjevanja vrednosti in mednarodne računovodske standarde. Pri oceni vrednosti se preveri primernost uporabe vseh načinov vrednotenja nepremičninskih pravic. Glede na namen ocenjevanja vrednosti in obseg razpoložljivih podatkov se pri oceni tržne vrednosti uporabi način tržnih primerjav in na donosu zasnovan način.

Oprema za neposredno opravljanje zavarovalne dejavnosti predstavlja nepomemben znesek in ga skupina v SII-bilanci stanja izkazuje v enaki višini kakor v bilanci stanja v skladu z MSRP. Prav tako se pravice do uporabe sredstev v najemu v SII-bilanci stanja vrednotijo enako kakor v bilanci stanja v skladu z MSRP.

D.1.6 Naložbe

Opredmetena sredstva, ki niso namenjena lastni uporabi

Metodologija je skladna z metodologijo, ki se uporablja za opredmetena osnovna sredstva, namenjena lastni uporabi, ki je podrobno opisana v podrazdelku D.1.5 Opredmetena osnovna sredstva, namenjena lastni uporabi. Lastniške počitniške kapacitete predstavljajo nepomemben del

sredstev, zato zanje ne pridobivamo zunanje neodvisne presoje poštene vrednosti.

Naložbe v odvisne in pridružene družbe

Za pokojninske družbe in družbe za upravljanje znotraj EU (Sava pokojninska družba in Sava Infond) glede na določilo točke 1 (e) 335. člena Delegirane uredbe ni izvedena popolna konsolidacija podatkov. Tako v prilagojeni bilanci stanja v skladu z MSRP ti družbi ostaneta med naložbami v odvisne družbe in pridružene družbe, vrednotene po knjigovodski vrednosti. V SII-bilanci stanja ju izkazujemo v višini sorazmernega deleža njunih lastnih virov sredstev, to je v višini razpoložljivega kapitala, izračunanega v skladu s sektorskimi predpisi, ki veljajo v Republiki Sloveniji za pokojninske družbe in družbe za upravljanje.

POROČILO O SOLVENTNOSTI IN FINANČNEM POLOŽAJU 2021

KAZALO
Povzetek
A. Poslovanje in rezultati
B. Sistem upravljanja
C. Profil tveganj skupine
D. Vrednotenje za namene solventnosti
E. Upravljanje kapitala
Priloga A Slovar izbranih strokovnih izrazov in načinov izračuna
Priloga B Kvantitativni obrazci

Za pokojninske družbe v skupini zunaj EU (Sava Penzisko društvo) glede na določilo točke 1 (f) 335. člena Delegirane uredbe ni izvedena popolna konsolidacija podatkov. V prilagojeni bilanci stanja v skladu z MSRP so te družbe izkazane med naložbami v odvisne in pridružene družbe, vrednotene po knjigovodski vrednosti. V SII-bilanci stanja pa so vrednotene z uporabo kapitalske metode po MSRP v skladu s 13(5) členom Delegirane uredbe. Na dan 31. 12. 2021 smo metodologijo prilagodili tako, da nabavno vrednost, ki je osnova za izračun kapitalske metode, zmanjšamo za dobro ime, ki je bilo del nabavne vrednosti. Vrednost dobrega imena in drugih neopredmetenih sredstev, ki bi bila v skladu z metodologijo vrednotenja sredstev ovrednotena z ničelno vrednostjo, odštejemo od dobljene vrednosti družbe.

Skupina deleže v pridruženih družbah (DCB in G2I), v skladu z določilom točke 1 (f) 335. člena Delegirane uredbe, v SII-bilanci stanja vrednoti z uporabo kapitalske metode po MSRP v skladu s 13(5) členom Delegirane uredbe.

Delnice

Delnice, ki kotirajo

Metodologija vrednotenja v skladu z zahtevami Solventnosti II je za delnice, ki kotirajo, skladna z metodologijo, ki je uporabljena za vrednotenje bilance stanja v skladu z MSRP, saj so tržne delnice že izkazane po tržni vrednosti in tako ni potrebno prevrednotenje za sestavo SII-bilance stanja.

34

Delnice, ki ne kotirajo

Ker imajo lastniški vrednostni papirji, ki niso uvrščeni na borzo, nepomemben delež naložbenega portfelja Zavarovalne skupine Sava, v SII-bilanci stanja niso vrednoteni po pošteni vrednosti, temveč so izkazani v enaki višini, kot izhaja iz bilance stanja v skladu z MSRP.

Obveznice

Vse obveznice, razen obveznic, ki so razvrščene v računovodsko skupino v posesti do zapadlosti se v SII-bilanci stanja vrednotijo v skladu z računovodskim standardom MRS 39. Obveznice razvrščene v računovodsko skupino v posesti do zapadlosti se v SII-bilanci stanja prevrednotijo na pošteno vrednost ob upoštevanju tržne cene na datum poročanja.

V to postavko skupina prerazporedi obveznice iz registrov naložb, ki pokrivajo obveznosti do zavarovancev, ki prevzemajo naložbeno tveganje, skupina pa daje garancijo (garantirani VEP) v kolikor so v skladu z MSRP prikazane v postavki naložbe v korist življenjskih zavarovancev, ki prevzemajo naložbeno tveganje. V primeru, da so te obveznice razvrščene v računovodsko skupino v posesti do zapadlosti, se za potrebe priprave SII-bilance stanja izvede prevrednotenje na pošteno vrednost ob upoštevanju tržne cene na datum poročanja.

Strukturirani papirji

Skupina v letu 2021 ni posedovala strukturiranih papirjev.

Naložbeni skladi

Vrednost naložbenih skladov v bilanci stanja v skladu z MSRP je izkazana po tržni vrednosti, zato prevrednotenje za SII-bilanco stanja ni potrebno.

V to postavko skupina prerazporedi naložbene sklade iz registrov naložb, ki pokrivajo obveznosti do zavarovancev, ki prevzemajo naložbeno tveganje, skupina pa daje garancijo (garantirani VEP) v kolikor so v skladu z MSRP prikazane v postavki naložbe v korist življenjskih zavarovancev, ki prevzemajo naložbeno tveganje.

Alternativni skladi

Vrednost alternativnih skladov (nepremičninski in infrastrukturni skladi, skladi zasebnega dolga, skladi zasebnega kapitala) je v bilanci stanja v skladu z MSRP prikazana na podlagi VEP-a, podanega s strani upravljalca sklada ali kot vrednost vplačane naložbe. Upravljalci skladov pri vrednotenju običajno uporabijo metode, ki so v skladu z mednarodnimi IPEV34 standardi vrednotenja alternativnih naložb, kot je diskontiranje denarnih tokov in metoda večkratnikov.

Za oba pristopa uporabljena v bilanci stanja v skladu z MSRP predpostavljamo, da sta najboljši približek tržnemu vrednotenju, zato je vrednost teh naložb v SII-bilanci stanja skladna s prikazom v bilanci stanja v skladu z MSRP.

34 Angl. International Private Equity and Venture Capital Valuation.

Povzetek

A. Poslovanje in rezultati

E. Upravljanje kapitala

Priloga A Slovar izbranih strokovnih izrazov in načinov izračuna

Priloga B Kvantitativni obrazci

101

Depoziti, ki niso denarni ustrezniki

Vrednotenje v SII-bilanci stanja je skladno z metodologijo, ki je uporabljena za vrednotenje bilance stanja v skladu z MSRP. Depoziti, ki niso denarni ustrezniki, se ne prevrednotijo, temveč ocenjujemo, da je vrednost v skladu z MSRP dovolj dober približek tržni vrednosti.

Depoziti z originalno zapadlostjo do treh mesecev se v SII-bilanci stanja prerazporedijo iz postavke denarja in denarnih ustreznikov v postavko depozitov, ki niso denarni ustrezniki.

Naložbe v korist življenjskih zavarovancev, ki prevzemajo naložbeno tveganje

Finančne naložbe, za pokrivanje obveznosti zavarovanj, za katera zavarovanci v celoti prevzemajo naložbena tveganja in skupina za njih ne jamči donosnosti (garantiran VEP), se v SII-bilanci stanja prikažejo v kategoriji »Naložbe v korist življenjskih zavarovancev, ki prevzemajo naložbeno tveganje«. Finančne naložbe, ki pokrivajo obveznosti zavarovanj, za katera zavarovanci prevzemajo naložbena tveganja, skupina pa jamči določeno višino donosnosti (garantirani VEP), se v SII-bilanci stanja prerazporedijo med ostale finančne naložbe, ki pokrivajo obveznosti življenjskih zavarovanj.

Naložbe, ki se v SII-bilanci stanja vključujejo med naložbe za pokrivanje obveznosti zavarovancev, ki prevzemajo naložbeno tveganje, so v bilanci stanja v skladu z MSRP vrednotena po tržni vrednosti, kar pomeni, da prevrednotenje v SII-bilanci stanja ni potrebno.

Naložbe v korist zavarovancev, ki prevzemajo naložbeno tveganje, ki se v SII-bilanci stanja prerazporedijo med ostale finančne naložbe, se prevrednotijo na tržno vrednost v primeru obveznic razvrščenih v računovodsko skupino v posesti do zapadlosti.

D.1.7 Posojila in hipotekarni krediti

Vrednotenje v SII-bilanci stanja je enako vrednotenju v

bilanci stanja v skladu z MSRP.

D.1.8 Znesek zavarovalno-tehničnih rezervacij, prenesen pozavarovateljem

V nadaljnjem besedilu uporabljamo oznako SII-rezervacije za zavarovalno-tehnične rezervacije, izračunane v skladu z zakonodajo Solventnosti II, in MSRP-rezervacije za zavarovalno-tehnične rezervacije, izračunane v skladu z Mednarodnimi standardi računovodskega poročanja. Glavna načela, uporabljena v izračunih MSRP-rezervacij, so opisana v računovodskem delu letnega poročila skupine v razdelku 17.4.25 Zavarovalno-tehnične rezervacije.

Znesek zavarovalno-tehničnih rezervacij, prenesenih pozavarovateljem, vrednotijo aktuarji družb v skupini. Metodologija upošteva usmeritve iz politike upravljanja zavarovalnih tveganj.

Skupina pri oblikovanju premijske rezervacije oddanih poslov upošteva prerazporeditev postavk za nezapadle terjatve za provizijo za oddano pozavarovanje in sozavarovanje ter za obračunane, nezapadle obveznosti za premijo za oddano pozavarovanje in sozavarovanje.

Zaradi razmeroma majhnega obsega portfelja oddanih sozavarovanj in pozavarovanj za izračun zavarovalno-tehničnih rezervacij, prenesenih pozavarovateljem, ni mogoča uporaba enakih aktuarskih metod kakor za kosmate rezervacije. Uporabljamo poenostavitve, s katerimi na podlagi podatkov o oddanem poslu za vsako homogeno skupino in vsako kohorto izračunamo delež oddanega posla. Z dobljenim deležem iz kosmate najboljše ocene rezervacije (pred upoštevanjem stroškov, prihodnjih denarnih tokov iz premij in provizij ter brez upoštevanja časovne vrednosti denarja) izračunamo najboljšo oceno rezervacij oddanega posla (pred stroški, prerazporeditvami in diskontiranjem). Upoštevanje valutne sestave in časovne vrednosti denarja je enako kakor pri kosmatih najboljših ocenah rezervacij. Pri oblikovanju denarnih tokov na podlagi preteklih podatkov o plačanih škodah preverimo morebiten pričakovani časovni zamik plačil iz oddanega pozavarovanja in sozavarovanja v primerjavi s kosmatimi izplačili. Prilagoditev za pričakovana neplačila nasprotne stranke izvedemo na podlagi delitve zneska ZTR, prenesenega pozavarovateljem (za bilanco stanja v skladu z MSRP), po bonitetnih ocenah nasprotnih strank in s temi bonitetnimi ocenami povezanimi verjetnostmi neplačila.

KAZALO Povzetek A. Poslovanje in rezultati C. Profil tveganj skupine B. Sistem upravljanja

E. Upravljanje kapitala

Priloga A Slovar izbranih strokovnih izrazov in načinov izračuna

Priloga B Kvantitativni obrazci

D.1.9 Depoziti pri cedentih

Pri depozitih pri cedentih se zaradi kratkoročnosti naložbe šteje, da je vrednost v bilanci stanja v skladu z MSRP dovolj dober približek tržne vrednosti. Zato se za tovrstne depozite tržna vrednost po modelu ne izračunava, v SII- -bilanci stanja pa se za tržno vrednost prevzame vrednost iz bilance stanja v skladu z MSRP.

D.1.10 Terjatve do zavarovancev in zavarovalnih posrednikov

Skupina v SII-bilanci stanja iz postavke terjatve do zavarovancev in zavarovalnih posrednikov izloči nezapadle terjatve do zavarovancev ter nezapadle terjatve za premijo iz sprejetega pozavarovanja in sozavarovanja. Skupina upošteva omenjeni postavki kot prihodnje denarne tokove pri izračunu kosmate najboljše ocene premijske rezervacije. Sprememba terjatev in premijske rezervacije se izkazuje kot prerazporeditev.

Vrednotenje terjatev v SII-bilanci stanja se ne razlikuje od vrednotenja v bilanci stanja v skladu z MSRP.

D.1.11 Terjatve iz pozavarovanja in sozavarovanja

Skupina v SII-bilanci stanja iz postavke terjatve iz pozavarovanja izloči nezapadle terjatve za provizijo iz retrocediranega posla pozavarovalnice ter nezapadle terjatve za provizijo iz oddanega pozavarovanja in sozavarovanja zavarovalnic. Omenjeni postavki skupina upošteva kot prihodnje denarne tokove pri izračunu pozavarovalnega deleža v najboljši oceni premijske rezervacije. Sprememba terjatev in premijske rezervacije se izkazuje kot prerazporeditev.

Vrednotenje terjatev v SII-bilanci stanja se ne razlikuje od vrednotenja v bilanci stanja v skladu z MSRP.

D.1.12 Druge terjatve

V postavki druge terjatve izkazujemo kratkoročne terjatve do državnih in drugih institucij, kratkoročne terjatve do kupcev, kratkoročne terjatve do zaposlenih, kratkoročne terjatve iz oddaje prostorov, opreme in druge kratkoročne terjatve.

Vrednotenje v SII-bilanci stanja je enako kakor za bilanco stanja v skladu z MSRP, saj je knjigovodska vrednost zadosten približek poštene vrednosti.

D.1.13 Lastne delnice

Lastne delnice kotirajo na organiziranem trgu, zato se za namene SII-bilance stanja prevrednotijo na zaključno ceno na borzi na dan vrednotenja SII-bilance stanja.

D.1.14 Denar in denarni ustrezniki

Vrednotenje denarja in denarnih ustreznikov je v SII-bilanci stanja enako kakor v bilanci stanja v skladu z MSRP.

Depoziti z originalno zapadlostjo do treh mesecev se v SII-bilanci stanja obravnavajo enako kot depoziti z daljšo zapadlostjo, zato se jih prerazporedi v postavko depozitov, ki niso denarni ustrezniki.

D.1.15 Druga sredstva, ki niso izkazana drug je

Druga sredstva sestavljajo kratkoročne časovne razmejitve (kratkoročno odloženi stroški in kratkoročno nezaračunani prihodki). Med kratkoročno odloženimi stroški se izkazujejo vnaprej plačani stroški zavarovanj, licenc, zakupnin in podobno.

Pri vrednotenju drugih sredstev se za potrebe SII-bilance stanja zasleduje vidik denarnega toka. Postavke, pri katerih je denarni tok že bil izveden, se prevrednotijo na ničelno vrednost, ostale postavke pa se v SII-bilanci stanja pripoznajo v enaki višini kakor za bilanco stanja v skladu z MSRP.

Povzetek

A. Poslovanje in rezultati

E. Upravljanje kapitala

Priloga A Slovar izbranih strokovnih izrazov in načinov izračuna

Priloga B Kvantitativni obrazci

D.2 Zavarovalno-tehnične rezervacije

Skupina pri oblikovanju kosmate premijske rezervacije izvede prerazporeditve postavk za nezapadle terjatve za premijo za direktno zavarovanje, sprejeto pozavarovanje in sozavarovanje ter za obračunano nezapadlo obveznost za provizije za sprejeto pozavarovanje in sozavarovanje. Upoštevajo se tudi posebnosti družb v skupini.

Vrednotenje kosmatih zavarovalno-tehničnih rezervacij in pozavarovalnega dela izvajajo aktuarji družb skupine. Vrednotenje pozavarovalnega dela SII-rezervacij (najboljše ocene rezervacij za oddane posle) je opisano pri vrednotenju sredstev v razdelku D.1.8 Znesek zavarovalno-tehničnih rezervacij, prenesen pozavarovateljem. Metodologija upošteva usmeritve iz politike upravljanja zavarovalnih tveganj skupine in je skladna z uveljavljenimi aktuarskimi metodami.

Skupina pri izračunu SII-rezervacij ne uporablja uskladitvene prilagoditve iz 182. člena ZZavar-1 (oziroma člena 77 b Direktive 2009/138/ES), prilagoditve za nestanovitnost iz 184. člena ZZavar-1 (oziroma člena 77 d Direktive 2009/138/ES), prehodne prilagoditve zadevne strukture netveganih obrestnih mer iz 639. člena ZZavar-1 (oziroma člena 308 c Direktive 2009/138/ES) in prehodnega odbitka iz 640. člena ZZavar-1 (oziroma člena 308 d Direktive 2009/138/ES).

Skupina oblikuje te kategorije SII-rezervacij:

• najboljša ocena škodnih rezervacij direktnih zavarovanj,
• najboljša ocena premijskih rezervacij direktnih zavarovanj,

• najboljša ocena rezervacij za rente, ki izhajajo iz direktnih premoženjskih zavarovanj (rezervacija za premo-

• najboljša ocena rezervacij za življenjska zavarovanja, • najboljša ocena rezervacij sprejetega pozavarovanja,

- ženjske rente),

• dodatek za tveganje.

SII-rezervacije so enake vsoti najboljše ocene rezervacij in dodatka za tveganje. Zgoraj omenjene kategorije rezervacij so podrobneje opisane v nadaljevanju razdelka.

Najboljša ocena škodnih rezervacij direktnih zavarovanj

Škodne rezervacije se nanašajo na škodne dogodke, ki so se že zgodili, škode po teh dogodkih pa še niso bile rešene, ne glede na to, ali so bile prijavljene ali ne. V izračunu najboljše ocene družbe v skupini upoštevajo uteženo povprečje vseh možnih scenarijev in časovno vrednost denarnih tokov, kar pomeni, da so vsi denarni tokovi diskontirani s krivuljami netveganih obrestnih mer. V izračun so vključeni tudi vsi stroški, ki se nanašajo na obdobje od datuma škodnega dogodka do datuma obračuna škode, in pričakovani prihodnji regresi, ki izhajajo iz teh škod.

Rezervacija za škode, ki so se že zgodile, vendar še niso bile izplačane, se oblikuje na podlagi statističnih podatkov iz preteklih let ter izračunava skupaj za škode, ki so že bile prijavljene, in za škode, ki še niso bile prijavljene.

Posamezna zavarovalnica v skupini pri izračunu najboljše ocene kosmatih škodnih rezervacij pri vsaki homogeni skupini tveganj uporabi vsaj dve od spodaj naštetih metod:

• metoda veriženja (metoda Chain-Ladder), ki glede na pretekli razvoj rešenih in prijavljenih škod ocenjuje nadaljnji razvoj škodnih izplačil za škode, ki so se že zgodile;
• naivna metoda, pri kateri za posamezen segment zavarovanj predvidimo končni ultimativni škodni količnik ne glede na hitrost prijave in izplačilo škod;
• Bornhuetter-Fergusonova metoda je kombinacija naivne metode in metode veriženja, pri kateri za posamezen segment zavarovanj predvidimo določen škodni količnik glede na to, kdaj je škoda prijavljena in/ali izplačana;
• metoda Fisher-Lange (metoda inkrementalnih povprečnih škod), pri kateri na podlagi zgodovinskih podatkov za vsako posamezno razvojno leto določimo povprečno škodo in število izplačanih škod;
• metoda povprečne IBNR-škode, pri kateri na podlagi zgodovinskih podatkov določimo višino škodne rezervacije za škode, ki so že nastale, a še niso bile prijavljene (angl. Incurred But Not Reported; IBNR), kot zmnožek med pričakovanim številom IBNR-škod in povprečno višino IBNR-škode, h končni vrednosti najboljše ocene škodnih rezervacij pa prištejemo še rezervacije za prijavljene škode (angl. Reported But Not Settled, RBNS) na dan vrednotenja.

KAZALO Povzetek A. Poslovanje in rezultati

E. Upravljanje kapitala

Priloga A Slovar izbranih strokovnih izrazov in načinov izračuna

Priloga B Kvantitativni obrazci

Najpomembnejše predpostavke pri izračunu najboljše ocene škodnih rezervacij (krajše: BE CP) so:

• Pričakovani ultimativni škodni količnik: pričakovani končni delež vseh rešenih škod, ki so se zgodile v zadevnem obdobju, v premiji, zasluženi v tem obdobju;
• Faktorji škodnega razvoja: za zavarovalne vrste s tako imenovanim dolgim repom je višina rezervacij za neprijavljene škode močno odvisna od izbire faktorjev škodnega razvoja, še sploh pa od izbire repa, ki predstavlja faktorje za leta, za katera družbe še nimajo dejanskih škodnih izkušenj. Razvojni faktorji so izbrani na podlagi zgodovinskih razvojnih faktorjev, korigirani za pričakovane spremembe v prihodnosti, repni razvojni faktor pa je določen z uporabo logaritemske regresije, pri čemer izberemo krivuljo, ki se izbranim razvojnim faktorjem za že razvita škodna leta najbolje prilega. Po aktuarski presoji ta faktor ustrezno korigiramo;
• Pričakovani delež cenilnih stroškov v prihodnjih škodnih izplačilih: delež cenilnih stroškov v prihodnjih izplačanih odškodninah je določen na podlagi zgodovinskih podatkov in po potrebi korigiran glede na pričakovanja v prihodnosti oziroma glede na trende gibanja višine cenilnih stroškov;
• Pričakovani delež regresov v prihodnjih škodnih izplačilih: delež regresov v prihodnjih škodnih izplačilih je določen na podlagi zgodovinskih podatkov o izplačanih regresih in po potrebi korigiran glede na pričakovanja v prihodnosti oziroma glede na trende gibanja;
• Diskontiranje: pri izračunu najboljše ocene škodnih rezervacij vse denarne tokove diskontiramo z ustreznimi krivuljami netveganih obrestnih mer;

• Rente: med prijavljenimi škodami zavarovanja avtomobilske in splošne odgovornosti so tudi škode, katerih izplačila so predvidena v obliki dosmrtne rente ali rente do 26. leta starosti oziroma do zaključka šolanja; družbe v skupini izračunajo rezervacijo za te rente posebej z življenjskimi tehnikami, zato so pri izračunu najboljše ocene škodnih rezervacij premoženjskih vrst poslovanja te rezervacije in podatki zanje izločeni.

Za zadnje leto dogodka (leto 2021) je skupni povprečni pričakovani ultimativni škodni količnik nekoliko višji, kot je bil v izračunu na dan 31. 12. 2020 za leto dogodka 2020. V predhodnem letu smo namreč (predvsem pri avtomobilskih zavarovanjih) zaznali več ugodnih učinkov covida-19 oziroma ukrepov zaradi pandemije, v letu 2021 pa so ti učinki manj izraziti.

Najboljša ocena premijskih rezervacij direktnih zavarovanj

Premijska rezervacija se nanaša na škodne dogodke, ki nastopijo po datumu vrednotenja, torej med preostalim obdobjem veljavnosti zavarovalnega kritja polic. Izračunava se za tiste pogodbe, ki so aktivne na dan izračuna, in je sestavljena iz vseh pričakovanih prihodnjih denarnih tokov znotraj meja zavarovalnih pogodb (v nadaljevanju: pogodbene meje). Družbe v skupini v izračunu najboljše ocene upoštevajo uteženo povprečje vseh možnih scenarijev in časovno vrednost denarnih tokov, kar pomeni, da so vsi denarni tokovi ustrezno diskontirani s krivuljami netveganih obrestnih mer.

V izračunu premijske rezervacije največja direktna zavarovalna družba v skupini s sedežem v EU upošteva naslednje denarne tokove, ki so ustrezno razdeljeni po posameznih letih in na koncu diskontirani z uporabo krivulje netveganih obrestnih mer:

• vse škode, ki se še bodo zgodile v prihodnosti,
• vse cenilne stroške v povezavi z reševanjem škod iz prejšnje točke,
• vse prihodnje regrese, ki izhajajo iz škod, opisanih v prvi točki,
• vse prihodnje stroške, povezane s servisiranjem obstoječih pogodb,
• vse prihodnje prilive premij iz nezapadlih terjatev,
• provizijo in stroške požarne takse, ki izvirajo iz premij, opisanih v prejšnji točki,
• pričakovano vrednost prihodnjih vračil premij zaradi predčasne prekinitve pogodb,
• prihodnjo obračunano premijo pri večletnih pogodbah z letnimi obračuni in permanentnih pogodbah za obdobje, za katero kritje že obstaja, premija pa še ni bila obračunana,
• prihodnjo obračunano premijo pri večletnih pogodbah z letnimi obračuni in permanentnih pogodbah z letnimi obračuni premije znotraj pogodbenih mej,
• stroške v povezavi s premijami iz prejšnjih dveh točk,
• višino prihodnjih pričakovanih bonusov in popustov, ki so odvisni od višine škodnega količnika nekaterih pogodb.

Manjše zavarovalne družbe v skupini s sedežem zunaj EU izračunajo premijsko rezervacijo, namenjeno prihodnjim škodam in stroškom, poenostavljeno iz MSRP-prenosne premije ter pričakovanega škodnega in stroškovnega količnika.

POROČILO O SOLVENTNOSTI IN FINANČNEM POLOŽAJU 2021

Povzetek
A. Poslovanje in rezultati
B. Sistem upravljanja

E. Upravljanje kapitala

Priloga A Slovar izbranih strokovnih izrazov in načinov izračuna

Priloga B Kvantitativni obrazci

Najpomembnejše predpostavke pri izračunu najboljše ocene premijske rezervacije (krajše: BE PP) so:

• pričakovani škodni količniki: pri določanju pričakovanih škodnih količnikov upoštevamo ultimativne škodne količnike po posameznih letih dogodka, ki jih dobimo iz izračuna škodne rezervacije, spremembe v povprečni premiji v zadnjem letu in pričakovanja o škodnem dogajanju v prihodnosti;
• pričakovani delež cenilnih stroškov v prihodnjih škodnih izplačilih: delež cenilnih stroškov v prihodnjih izplačilih odškodnin je določen na podlagi zgodovinskih podatkov in po potrebi korigiran glede na pričakovanja v prihodnosti oziroma glede na trend gibanja višine cenilnih stroškov;
• pričakovani delež provizij v prihodnjih premijskih denarnih tokovih: delež provizij v plačanih premijah je določen na podlagi zgodovinskih podatkov in po potrebi korigiran glede na pričakovanja v prihodnosti oziroma glede na morebitne spremembe provizijskih stopenj;
• pričakovani delež preostalih stroškov v prihodnjih premijskih denarnih tokovih: delež preostalih stroškov v obračunanih premijah je določen na podlagi zgodovinskih podatkov in po potrebi korigiran glede na pričakovanja v prihodnosti oziroma glede na trend gibanja višine stroškov;
• pričakovan delež regresov v prihodnjih škodnih izplačilih: ta delež je določen na podlagi zgodovinskih podatkov o izplačanih regresih;
• pričakovani razvoj škod po letih: ta razvoj je določen na podlagi zgodovinskega načina izplačevanja škod;
• pričakovani razvoj regresov po letih: ta razvoj je določen na podlagi zgodovinskega načina izplačevanja regresov;

• pričakovani delež prekinitev: pričakovani delež prekinitev (storna) oziroma višino vrnjene premije zaradi predčasne prekinitve pogodbe določimo na podlagi podatkov preteklega leta in ga oziroma jo po potrebi

korigiramo v skladu s pričakovanji.

Skupni pričakovani ultimativni škodni količnik, uporabljen v izračunu najboljše ocene premijskih rezervacij je na dan 31. 12. 2021 nekoliko nižji, kot je bil skupni pričakovani ultimativni škodni količnik, uporabljen v izračunu najboljše ocene premijskih rezervacij na dan 31. 12. 2020, pri čemer je prevladal ugoden vpliv prekinitve manj dobičkonosnih FOS-poslov, ki imajo tako v portfelju neizteklega kritja le še manjši delež.

Najboljša ocena rezervacij za rente, ki izhajajo iz direktnih premoženjskih zavarovanj

Najboljša ocena rezervacij za rente, ki izhajajo iz premoženjskih zavarovanj (v nadaljevanju: najboljša ocena rezervacij za premoženjske rente), se zaradi posebnega načina izplačevanja škod izračunava ločeno od najboljše ocene škodnih rezervacij premoženjskih zavarovanj, in sicer se posebej določa za:

• prijavljene rente iz premoženjskih zavarovanj (bodisi v izplačevanju ali še ne): najboljša ocena za te rente se poroča v življenjski vrsti poslovanja rent, ki izhajajo iz pogodb o premoženjskem zavarovanju in se nanašajo na zavarovalne obveznosti, ki niso obveznosti iz zdra-

vstvenih zavarovanj;

• rente iz premoženjskih zavarovanj, ki še niso bile prijavljene: najboljša ocena rezervacij za tovrstne rente se poroča pri premoženjskih vrstah poslovanja v okviru najboljše ocene škodnih rezervacij.

Predpostavke, uporabljene pri izračunu najboljše ocene rezervacij za premoženjske rente, ki so že prijavljene (ne glede na to ali so že v izplačevanju ali še ne), so:

• pričakovani delež cenilnih stroškov v prihodnjih škodnih izplačilih: delež cenilnih stroškov v prihodnjih rentnih izplačilih določimo na podlagi podatkov v prejšnjem obračunskem letu;
• pričakovana inflacija: pričakovano inflacijo v prihodnosti določimo na podlagi trenutnega makroekonomskega stanja in pričakovanj v prihodnosti;
• umrljivost glede na izbrane tablice umrljivosti.

Predpostavke, uporabljene v izračunu najboljše ocene rezervacij za premoženjske rente, ki še niso prijavljene, so:

• pričakovano število teh rent, določeno na podlagi preteklih let škodnih dogodkov in pričakovanj v prihodnosti,
• povprečna višina sedanje vrednosti vseh prihodnjih obveznosti rente v trenutku njenega nastanka, določena kot povprečna vrednost vseh pričakovanih obveznosti za rente, ki so že v izplačevanju, in po potrebi korigirana z aktuarsko presojo glede na trend gibanja.

Za izračun na konec leta 2021 je bila pričakovana povprečna naknadno prijavljena renta nekoliko višja kot za izračun na koncu 2020.

Povzetek

A. Poslovanje in rezultati

E. Upravljanje kapitala

Priloga A Slovar izbranih strokovnih izrazov in načinov izračuna

Priloga B Kvantitativni obrazci

Najboljša ocena rezervacij za direktna življenjska zavarovanja

Izračun najboljše ocene rezervacij za življenjska zavarovanja je narejen na ravni zavarovalne pogodbe, pri čemer so predpostavke izračuna enotne za posamezno homogeno skupino produktov življenjskih zavarovanj. Ta v grobem delimo na mešana, riziko, vseživljenjska in rentna klasična življenjska zavarovanja, na naložbena življenjska zavarovanja (z garancijo ali brez nje, z omejeno dobo ali vseživljenjska) in zdravstvena zavarovanja, podobna življenjskim zavarovanjem. Izračun naredimo na podlagi najboljših ocen prihodnjih pogodbenih denarnih tokov, v katerih upoštevamo najboljše ocene vseh pogodbenih finančnih tokov in povezanih finančnih tokov, kot so cenilni stroški, stroški administracije in finančni prihodki od naložb sredstev, ki pokrivajo obveznosti zavarovalnih pogodb. Ločeno izračunamo najboljšo oceno škodnih rezervacij za življenjska zavarovanja.

V kolikor zavarovalna pogodba izpolnjuje vse naslednje tri pogoje:

• premija ni izterljiva,
• pogodba na dan vrednotenja nima riziko zavarovalne komponente,
• pogodba ne vsebuje finančnih garancij,

potem se za to pogodbo privzame, da je pogodbena meja enaka datumu vrednotenja, in se tako v projekciji denarnih tokov ne upošteva nobene prihodnje premije. Pogodbo se vrednoti kot kombinacijo zavarovalno-tehničnih rezervacij, izračunanih v celoti, in najboljše ocene rezervacij. V primeru čistih naložbenih zavarovanj se tako vrednoti pogodbo kot rezervacijo, izračunano v celoti, v višini vrednosti premoženja v naložbenih skladih, razliko med pričakovanimi dejanskimi in vračunanimi stroški pa se vrednoti preko oblikovanja najboljše ocene rezervacij.

Pričakovani pogodbeni denarni tokovi so:

• izplačila za škode (smrt, hujše bolezni, doživetje, od-
• prihodki iz premij,
• kup),
• stroški (provizije zastopnikov, drugi sklenitveni stroški, cenilni stroški, administrativni stroški),

• prihodki iz naložb (provizija iz upravljanja naložb).

• Pri obravnavi posamezne pogodbe se upoštevajo: • letna premija, pogostost plačevanja, zavarovalne vsote za primer smrti, hujše bolezni in doživetja,

• tehnične osnove produktov: tehnična obrestna mera, tablice umrljivosti in obolevnosti, stroški,
• predpostavke: delež realizirane umrljivosti in obolevnosti, delež odstopov, prihodnja donosnost, realizirani stroški, prihodnja inflacija.

Za denarne tokove, obravnavane do poteka police, se izračuna njihova sedanja vrednost z uporabo netvegane obrestne mere. Posebej se za življenjska zavarovanja oceni sedanja vrednost opcij in garancij, vgrajenih v produkte življenjskih zavarovanj. Pri tem se uporabi stohastične ekonomske scenarije ali aproksimativno metodo. Prihodnje dinamično obnašanje zavarovalcev ni modelirano, prihodnji posegi poslovodstva pa so modelirani zgolj pri izračunu sedanje vrednosti opcij in garancij, kjer se predvideva določena realizacija presežkov iz prevrednotenja v primeru scenarijev, v katerih predvideni prihodki iz naložb pred realizacijo presežkov ne dosegajo potrebnih prihodkov iz naložb zaradi garantirane obrestne mere pri klasičnih življenjskih zavarovanjih.

Najboljša ocena rezervacij za zajamčena izplačila ob rojstvu otrok se izračuna na podlagi predvidenega števila in predvidene višine izplačil za že sklenjena zavarovanja. Postopek izračuna tovrstnih rezervacij je narejen na podlagi ocene prihodnjih izplačil, ki temelji na trikotniški metodi ob upoštevanju števila rojstev otrok po letu sklenitve zavarovanja in razvojnem letu zavarovanja ali na podlagi analitične formule. Sedanja vrednost denarnih tokov se izračuna z uporabo netvegane obrestne mere.

Najboljša ocena škodnih rezervacij za življenjska zavarovanja se izračuna z uporabo metode povprečne škode, pri čemer se posebej oceni rezervacija za nastale prijavljene škode in posebej rezervacija za nastale, a še neprijavljene škode. Najboljša ocena rezervacij za nastale prijavljene škode je enaka rezervaciji po popisu. Najboljša ocena rezervacij za nastale, vendar še neprijavljene škode se izračuna kot produkt ultimativnega števila IBNR-škod (ocena iz trikotnika prijavljenih škod) in povprečne višine IBNR-škode. Pri tem opazujemo samo škode zaradi smrti ali hujše bolezni. Povprečna višina IBNR-škode se določi kot povprečna riziko zavarovalna vsota za posamezno homogeno skupino zavarovanj. Sedanja vrednost denarnih tokov se izračuna z uporabo netvegane obrestne mere.

V letu 2021 so se ponovno ovrednotile vse uporabljene predpostavke, pri čemer je prišlo do manjših sprememb. Na nekaterih segmentih so stroški na enoto zavarovanja zaradi zmanjševanja portfelja zrasli, nekoliko so se spremenile tudi predvidene stopnje prekinitev pogodb in predvidena umrljivost. Na vrednotenje je vplivala tudi sprememba netvegane obrestne mere.

Povzetek

A. Poslovanje in rezultati

E. Upravljanje kapitala

Priloga A Slovar izbranih strokovnih izrazov in načinov izračuna

Priloga B Kvantitativni obrazci

Najboljša ocena rezervacij sprejetega pozavarovanja

Izračuni se naredijo na ravni vrst poslovanja v skladu s Prilogo 1 k Delegirani uredbi, in sicer ločeno za posle pozavarovanja v skupini in posle zunaj skupine (za stanje na ravni skupine se po izločitvi transakcij v skupini upoštevajo le slednji). Zaradi zanemarljivega obsega in narave obveznosti sprejetih življenjskih pozavarovanj (zunaj skupine) je metodologija za vrednotenje teh obveznosti enaka kakor za premoženjska in NSLT-zdravstvena zavarovanja, zato so obveznosti sprejetih življenjskih pozavarovanj razporejene k NSLT-zdravstvenim zavarovanjem.

Najboljša ocena rezervacij sprejetega pozavarovanja je sestavljena iz najboljše ocene premijskih in najboljše ocene škodnih rezervacij. Osnova za izračune je razporeditev poslov po pogodbenih letih.

Izračun najboljše ocene rezervacij je razdeljen na:

• izračun tehnične kosmate rezervacije, ki vključuje najboljšo oceno rezervacije za škodne dogodke, povezane s sklenjenimi posli (že nastale in prihodnje), pred upoštevanjem časovne vrednosti denarja,
• delitev tehnične kosmate rezervacije na tehnično premijsko rezervacijo (za prihodnje škode) in tehnično škodno rezervacijo (za že nastale, a še ne plačane škode),
• upoštevanje prihodnjih stroškov, povezanih z veljavnimi pogodbami,
• upoštevanje prihodnjih denarnih tokov iz premij in provizij, vključno z že obračunanimi, a še ne zapadlimi in neplačanimi premijami in provizijami,
• pripravo denarnih tokov, upoštevanje valutne strukture denarnih tokov in diskontiranje.

Pri tehnični kosmati rezervaciji se uporablja metoda veriženja na trikotnikih kumulativnih obračunanih škod z Bornhütter-Fergusonovo (v nadaljevanju: BF) prilagoditvijo. Pri izbiri razvojnih faktorjev se za veriženje upoštevajo podatki iz let, ki izražajo naravo portfelja, za katerega se izračunava rezervacija. Če se posamezni faktorji zaradi izjemnih dogodkov preveč razlikujejo od povprečja, se izločijo iz izračuna razvojnih faktorjev. V zadnjem delu oziroma repu razvoja se uporablja aproksimacija z eno od porazdelitvenih funkcij: eksponentno, Weibullovo, potenčno, Shermanovo; pri izbiri funkcije se uporablja merilo R2. Apriorni škodni količnik za BF je izbran na podlagi presoje aktuarja in oddelka za prevzem pozavarovanj. Kjer so škodni trikotniki preveč razpršeni, se ultimativne škode ocenijo na podlagi škodnih količnikov. Pri tem se pričakovani merodajni škodni količnik vsakega pogodbenega leta določi kot izbrano povprečje med vnaprej ocenjenim naivnim količnikom, določenim na podlagi strokovne presoje, večletnih povprečij in na podlagi informacij oddelka za prevzem pozavarovanj, ter realiziranim merodajnim MSRP-škodnim količnikom (brez rezervacij na ravni portfelja). Za starejša leta z znanim razvojem ima večjo utež realizirani količnik, za novejša leta pa naivni. Za razvoj izplačil oziroma denarni tok se uporabi vzorec, pridobljen iz trikotniškega razvoja. V združenem pregledu se nato povzamejo rezultati vseh metod in izbere najboljša ocena ultimativnih škod, na podlagi katere se izračuna tehnična kosmata rezervacija.

V deležih stroškov se upoštevajo prihodnji cenilni in administrativni stroški, povezani s sklenjenimi pogodbami.

Osnova za delitev dobljenih denarnih tokov po valutah je valutna sestava obveznosti za bilanco stanja v skladu z MSRP. Prihodnji denarni tokovi, razdeljeni po valutah, se diskontirajo z uporabo ustreznih krivulj netveganih obrestnih mer.

Najbolj pomembni predpostavki pri izračunu sta izbira ustrezne metode za posamezno vrsto poslovanja, ki se v letu 2021 pri večini vrst poslovanja ni spremenila, ter uporabljeni ultimativni količniki, predvsem za zadnje pogodbeno leto, kjer je zaradi neznanih škod in še neizteklega kritja največ negotovosti. Za sprejeta pozavarovanja zunaj skupine zadnjega pogodbenega leta je delež pričakovanih ultimativnih škod in provizij v pričakovanih ultimativnih premijah precej višji kot leto poprej, predvsem zaradi škod katastrofalnih dogodkov v letu 2021.

KAZALO Povzetek A. Poslovanje in rezultati C. Profil tveganj skupine B. Sistem upravljanja

E. Upravljanje kapitala

Priloga A Slovar izbranih strokovnih izrazov in načinov izračuna

Priloga B Kvantitativni obrazci

Dodatek za tveganje

Dodatek za tveganje skupaj z najboljšo oceno rezervacij zagotavlja, da je vrednost zavarovalno-tehničnih rezervacij enakovredna znesku, ki bi ga za prevzem in izpolnitev ob veznosti do zavarovalcev, zavarovancev in drugih upravi čencev iz zavarovalnih pogodb zahtevale druge zavaroval nice, ki bi prevzele te obveznosti. Dodatek za tveganje se izračuna z določitvijo stroškov zagotavljanja zneska pri mernih lastnih virov sredstev v višini zahtevanega solven tnostnega kapitala, ki je potreben za podporo zavarovalnih obveznosti med njihovo veljavnostjo oziroma do njihovega izteka. Mera, uporabljena pri določitvi stroškov zago tavljanja prej omenjenega zneska primernih lastnih virov sredstev, je pribitek nad ustrezno netvegano obrestno mero, ki bi ga zavarovalnica upoštevala, da bi zagotovila te primerne lastne vire sredstev, in je enaka 6 %.

Skupina v skladu s 340. členom Delegirane uredbe določi dodatek za tveganje kot vsoto dodatkov za tveganje posa meznih (po)zavarovalnic v skupini.

Pri izračunu omenjenega zahtevanega solventnostne ga kapitala vsaka družba v skupini upošteva vsa tveganja, pred katerimi se ne more zaščititi. Ta tveganja so:

• tveganje premoženjskih zavarovanj,
• tveganje življenjskih zavarovanj,
• tveganje zdravstvenih zavarovanj,
• tveganje neplačila nasprotne stranke, ki se nanaša na (po)zavarovalne izpostavljenosti,
• tržno tveganje, če se mu ne moremo izogniti z ustre zno izbiro sredstev, razen obrestnega tveganja,
• operativno tveganje.

V skladu z 58. členom Delegirane uredbe družbe v sku pini uporabljajo poenostavljeno metodo za projekcijo pri hodnjih zneskov zahtevanega solventnostnega kapitala, in sicer upoštevajo raven (2) hierarhije iz 61. člena Sklepa o podrobnejših navodilih za vrednotenje zavarovalno-teh ničnih rezervacij: Za določanje celotnega zahtevanega sol ventnostnega kapitala za vsako prihodnje leto se uporabi razmerje najboljše ocene za navedeno prihodnje leto in najboljše ocene zavarovalno-tehničnih rezervacij na da tum vrednotenja. Če se za posamezno družbo pokaže, da je ta metoda neprimerna, se uporabi raven (3) hierarhije iz 61. člena navedenega sklepa.

Dodatek za tveganje se pri kompozitnih zavarovalnicah izračunava ločeno za posle premoženjskih in življenjskih zavarovanj, na posamezne vrste poslovanja pa je razpo rejen v razmerju izračunanih kapitalskih zahtev za vsako posamezno vrsto poslovanja (v skladu s 3. odstavkom 37. člena Delegirane uredbe). Pri izračunu zahtevanega sol ventnostnega kapitala za vsako posamezno vrsto poslova nja družbe predpostavijo, da imajo sklenjena zavarovanja samo v segmentu, za katerega računajo kapitalsko zahte vo, poleg tega slednjo za vsak segment izračunajo samo za te module tveganj:

• tveganje življenjskih zavarovanj,
• tveganje zdravstvenih zavarovanj,
• tveganje premoženjskih zavarovanj,
• operativno tveganje.

Povzetek

A. Poslovanje in rezultati C. Profil tveganj skupine B. Sistem upravljanja

E. Upravljanje kapitala

Priloga A Slovar izbranih strokovnih izrazov in načinov izračuna

Priloga B Kvantitativni obrazci

D.2.1 Vrednosti zavarovalno-tehničnih rezervacij v skladu s Solventnostjo II

V naslednjih preglednicah so prikazane vrednosti kosmate najboljše ocene rezervacij, pozavarovalnega dela najboljše ocene rezervacij in dodatek za tveganje na dan 31. 12. 2021 in na dan 31. 12. 2020 po posameznih vrstah poslovanja. Prikaz je ločen na najboljšo oceno škodne rezervacije, najboljšo oceno premijske rezervacije, najboljšo oceno rezervacij za življenjske vrste poslovanja in dodatek za tveganje.

Najboljša ocena škodne rezervacije (BE CP)

v tisoč EUR	Kosmata BE CP		Pozavarovalna BE CP
Vrsta poslovanja	31. 12. 2021	31. 12. 2020	31. 12. 2021	31. 12. 2020
Zavarovanje in proporcionalno pozavarovanje za stroške zdravljenja	1.585	1.690	317	590
Zavarovanje in proporcionalno pozavarovanje izpada dohodka	23.423	23.832	429	446
Nezgodno zavarovanje in proporcionalno pozavarovanje zaposlenih	0	0	0	0
Zavarovanje in proporcionalno pozavarovanje avtomobilske odgovornosti	115.466	112.921	537	618
Druga zavarovanja in proporcionalno pozavarovanje motornih vozil	24.213	21.168	309	228
Pomorsko, letalsko in transportno zavarovanje in proporcionalno pozavarovanje	15.745	13.083	2.287	1.397
Požarno zavarovanje in proporcionalno pozavarovanje ter zavarovanje in proporcionalno pozavarovanje druge škode na premoženju	97.269	90.402	10.408	6.608
Splošno zavarovanje in proporcionalno pozavarovanje odgovornosti	44.949	39.007	1.186	1.218
Kreditno in kavcijsko zavarovanje in proporcionalno pozavarovanje	1.300	1.364	0	0
Zavarovanje in proporcionalno pozavarovanje stroškov postopka	49	65	19	24
Zavarovanje in proporcionalno pozavarovanje pomoči	1.638	1.284	3	9
Različne finančne izgube	8.067	9.120	1.087	878
Neproporcionalno zdravstveno pozavarovanje	704	719	1	1
Neproporcionalno pozavarovanje odgovornosti	11.839	13.493	2.891	7.423
Neproporcionalno pomorsko, letalsko in transportno pozavarovanje	9.348	5.966	44	209
Neproporcionalno premoženjsko pozavarovanje	79.743	53.535	15.013	1.560
Skupaj	435.337	387.647	34.531	21.211

Kosmata BE CP		Pozavarovalna BE CP
2021	31.12.22020	31.12.2021	31.12.2020
1.585	1.690	317	590
23.423	23.832	429	446
O	O	O	O
115.466	112.921	537	618
24.213	21.168	309	228
15.745	13.083	2.287	1.397
97.269	90.402	10.408	6.608
44.949	39.007	1.186	1.218
1.300	1.364	O	O
49	65	19	24
1.638	1.284	ന	の
8.067	9.120	1.087	878
704	719	1	1
11.839	13.493	2.891	7.423
9.348	5.966	44	209
79.743	53.535	15.013	1.560
35.337	387.647	34.531	21.211

Povzetek

E. Upravljanje kapitala

Priloga A Slovar izbranih strokovnih izrazov in načinov izračuna

Priloga B Kvantitativni obrazci

Gibanje večinoma sledi obsegu portfelja, škodnim dogodkom in izplačilom škod. Zaradi neugodnega škodnega dogajanja, predvsem naravnih katastrof v zahodni Evropi, pa se je precej povečala kosmata (in pozavarovalna) najboljša ocena škodne rezervacije neproporcionalnih premoženjskih pozavarovanj.

Najboljša ocena premijske rezervacije (BE PP)

v tisoč EUR	Kosmata BE PP		Pozavarovalna BE PP
Vrsta poslovanja	31. 12. 2021	31. 12. 2020	31. 12. 2021	31. 12. 2020
Zavarovanje in proporcionalno pozavarovanje za stroške zdravljenja	948	222	-13	-2
Zavarovanje in proporcionalno pozavarovanje izpada dohodka	-10.520	-11.032	-15	-13
Nezgodno zavarovanje in proporcionalno pozavarovanje zaposlenih	0	0	0	0
Zavarovanje in proporcionalno pozavarovanje avtomobilske odgovornosti	33.926	36.557	-478	-89
Druga zavarovanja in proporcionalno pozavarovanje motornih vozil	36.109	31.782	509	466
Pomorsko, letalsko in transportno zavarovanje in proporcionalno pozavarovanje	622	-14	-63	141
Požarno zavarovanje in proporcionalno pozavarovanje ter zavarovanje in proporcionalno pozavarovanje druge škode na premoženju	13.672	7.349	789	285
Splošno zavarovanje in proporcionalno pozavarovanje odgovornosti	-313	954	141	58
Kreditno in kavcijsko zavarovanje in proporcionalno pozavarovanje	1.101	1.795	0	-78
Zavarovanje in proporcionalno pozavarovanje stroškov postopka	-195	-133	-98	-33
Zavarovanje in proporcionalno pozavarovanje pomoči	4.372	4.164	-57	-15
Različne finančne izgube	-39	880	61	43
Neproporcionalno zdravstveno pozavarovanje	-23	-33	0	0
Neproporcionalno pozavarovanje odgovornosti	-313	-150	-12	64
Neproporcionalno pomorsko, letalsko in transportno pozavarovanje	-94	-421	-261	-300
Neproporcionalno premoženjsko pozavarovanje	-15.444	-12.167	-3.240	-627
Skupaj	63.808	59.755	-2.736	-101

Kosmata najboljša ocena premijske rezervacije je v letu 2021 primerjavi s predhodnim letom nekoliko povečala, kar se predvsem nanaša na rast portfelja.

Kosmata BE PP		Pozavarovalna BE PP
2021 -	31. 12. 2020	31.12.2021	31.12.2020
948	222	-13	-2
-10.520	-11.032	-15	-13
O	O	O	O
33.926	36.557	-478	-89
36.109	31.782	509	466
622	-14	-63	141
13.672	7.349	789	285
-313	954	141	58
1.101	1.795	O	-78
-195	-133	-98	-33
4.372	4.164	-57	-15
-39	880	61	43
-23	-33	O	O
-313	-150	-12	64
-94	-421	-261	-300
-15.444	-12.167	-3.240	-627
63.808	59.755	-2.736	-101

Povzetek

C. Profil tveganj skupine B. Sistem upravljanja

E. Upravljanje kapitala

Priloga A Slovar izbranih strokovnih izrazov in načinov izračuna

Priloga B Kvantitativni obrazci

Najboljša ocena rezervacij življenjskih vrst poslovanja

v tisoč EUR	ZTR izračunane v celoti			Kosmata BE
Vrsta poslovanja	31. 12. 2021	31. 12. 2020	31. 12. 2021	31. 12. 2020
Zdravstveno zavarovanje	0	0	-13.734	-12.523
Zavarovanje z udeležbo pri dobičku	0	0	362.584	407.696
Zavarovanje, vezano na indeks ali enoto premoženja	93.167	70.334	311.429	221.009
Druga življenjska zavarovanja	0	0	133.739	141.835
Rente, ki izhajajo iz pogodb o neživljenjskem zavarovanju in se nanašajo na obveznosti iz zdravstvenih zavarovanj	0	0	0	0
Rente, ki izhajajo iz pogodb o neživljenjskem zavarovanju in se nanašajo na zavarovalne obveznosti, ki niso obveznosti iz zdravstvenih zavarovanj	0	0	34.976	33.519
Skupaj	93.167	70.334	828.993	791.537
Povečanje najboljše ocene tehničnih rezervacij življenjskih zavarovanj je posledica gibanja portfelja, na spremembo pa prav tako vplivajo premestitve in posodobitve predpostavk, uporabljenih pri vredno tenju. Za zdravstveno zavarovanje se je najboljša ocena rezervacij	banje vrednosti premoženja, učinek pa nekoliko zmanjšujejo doživetja in prekinitve polic. Pri tem smo za del polic, ki izpolnjujejo določene pogoje, tehnične rezervacije izračunali kot ZTR izračunane v celoti.
zmanjšala zaradi sklepanja novega dobičkonosnega posla.	Tehnične rezervacije v vrsti poslovanja Druga življenjska zavarovanja so se zmanjšale deloma zaradi višjih predpostavk o smrtnosti in stro
Na zmanjšanje tehničnih rezervacij v vrsti poslovanja Zavarovanje z	ških, deloma pa zaradi zapadanja portfelja in spremembe netvegane

udeležbo pri dobičku je najbolj vplivalo gibanje portfelja zaradi doživetij polic, dodatno pa je vplivala tudi nekoliko višja netvegana krivulja obrestnih mer.

Na povečanje tehničnih rezervacij v vrsti poslovanja zavarovanje, vezano na indeks ali enoto premoženja je najbolj vplival nov posel in gikrivulje obrestnih mer.

Rezervacije za rente, ki izhajajo iz premoženjskih zavarovanj so se v letu 2021 nekoliko povečale glede na leto 2020 zaradi dopolnitve seznama rent in rezervacij za rente, ki so bile na novo prijavljene v letu

2021.

POROČILO O SOLVENTNOSTI IN FINANČNEM POLOŽAJU 2021

Povzetek

A. Poslovanje in rezultati

E. Upravljanje kapitala

Priloga A Slovar izbranih strokovnih izrazov in načinov izračuna

Priloga B Kvantitativni obrazci

Dodatek za tveganje

v tisoč EUR	Dodatek za tveganje
Vrsta poslovanja	31. 12. 2021	31. 12. 2020
Zavarovanje in proporcionalno pozavarovanje za stroške zdravljenja	353	307
Zavarovanje in proporcionalno pozavarovanje izpada dohodka	9.169	10.989
Nezgodno zavarovanje in proporcionalno pozavarovanje zaposlenih	0	0
Zavarovanje in proporcionalno pozavarovanje avtomobilske odgovornosti	7.841	8.419
Druga zavarovanja in proporcionalno pozavarovanje motornih vozil	6.460	6.374
Pomorsko, letalsko in transportno zavarovanje in proporcionalno pozavarovanje	1.555	1.918
Požarno zavarovanje in proporcionalno pozavarovanje ter zavarovanje in proporcionalno pozavarovanje druge škode na premoženju	10.060	11.011
Splošno zavarovanje in proporcionalno pozavarovanje odgovornosti	3.683	4.043
Kreditno in kavcijsko zavarovanje in proporcionalno pozavarovanje	644	954
Zavarovanje in proporcionalno pozavarovanje stroškov postopka	10	12
Zavarovanje in proporcionalno pozavarovanje pomoči	707	668
Različne finančne izgube	640	851
Neproporcionalno zdravstveno pozavarovanje	84	92
Neproporcionalno pozavarovanje odgovornosti	1.484	1.236
Neproporcionalno pomorsko, letalsko in transportno pozavarovanje	1.400	1.370
Neproporcionalno premoženjsko pozavarovanje	10.258	9.741
Skupaj premoženjska zavarovanja	54.348	57.983
Zdravstveno zavarovanje	2.902	3.411
Zavarovanje z udeležbo pri dobičku	7.003	10.909
Zavarovanje, vezano na indeks ali enoto premoženja	7.475	7.920
Druga življenjska zavarovanja	7.680	9.988
Rente, ki izhajajo iz pogodb o neživljenjskem zavarovanju in se nanašajo na obveznosti iz zdravstvenih zavarovanj	0	0
Rente, ki izhajajo iz pogodb o neživljenjskem zavarovanju in se nanašajo na zavarovalne obveznosti, ki niso obveznosti iz zdravstvenih zavarovanj	186	200
Življenjska pozavarovanja	114	134
Skupaj življenjska zavarovanja	25.359	32.562
Skupaj	79.707	90.545

Dodatek za tveganje se je v primerjavi z 31. 12. 2020 zmanjšal, kar je predvsem posledica povečanja obrestnih mer za diskontiranje.

POROČILO O SOLVENTNOSTI IN FINANČNEM POLOŽAJU 2021

KAZALO Povzetek A. Poslovanje in rezultati C. Profil tveganj skupine B. Sistem upravljanja E. Upravljanje kapitala D. Vrednotenje za namene solventnosti

Priloga A Slovar izbranih strokovnih izrazov in načinov izračuna

Priloga B Kvantitativni obrazci

D.2.2 Primerjava MSRP in SII zavarovalnotehničnih rezervacij

Glavne razlike pri vrednotenju zavarovalno-tehničnih rezervacij v skladu s Solventnostjo II in MSRP zavarovalno-tehničnih rezervacij so:

• SII-rezervacije temeljijo na principu denarnih tokov in vključujejo pričakovane prihodnje dobičke aktivnega portfelja, medtem ko MSRP-rezervacije temeljijo na principu že zasluženih prihodkov, zmanjšanih za odhodke. Zato je neprimerno primerjati vrednosti prenosnih premij z vrednostjo najboljše ocene premijskih rezervacij, saj je na eni strani prenosna premija znesek še nezaslužene premije (prihodnji prihodek družbe). V premijski rezervaciji upoštevamo vse prihodnje denarne tokove, ki jih še pričakujemo iz aktivnega portfelja. Tako iz pričakovanih prihodnjih dobičkov aktivnega portfelja na dan 31. 12. 2021 izhaja 13 % (31. 12. 2020: 11 %) razlike med MSRP- in SII-rezervacijami premoženjskih vrst poslovanja. V izračunu najboljše ocene premijskih rezervacij se izločijo nezapadle terjatve in obveznosti za premijo in pozavarovalno provizijo, ki v bilanci stanja v skladu z MSRP nastopajo pri drugih bilančnih postavkah (izkazano kot prerazporeditev v bilanci stanja). Ta prerazporeditev predstavlja 44 % (31. 12. 2020: 36 %) razlike med MSRP- in SII-rezervacijami premoženjskih vrst poslovanja.
• Tudi primerjava vrednosti škodnih rezervacij po obeh standardih (MSRP in SII) ni neposredno smiselna, četudi so, vsebinsko gledano, te rezervacije po obeh standardih namenjene kritju škod, ki so se že zgodile in še niso bile izplačane. Pomembna vsebinska razlika med MSRP- in SII-vrednostjo škodnih rezervacij je, da naj bi SII-rezervacije zadoščale za poplačilo obveznosti

zgolj v tehtanem povprečju vseh mogočih scenarijev, MSRP-rezervacije pa v veliki večini primerov. Zato so predpostavke pri izračunu MSRP-rezervacije previdnejše. Če primerjamo najbolj materialno predpostavko o pričakovanem ultimativnem škodnem količniku za premoženjske vrste poslovanja za zadnje leto (kjer je negotovost največja), znaša ta za MSRP-škodne rezervacije 69 % (31. 12. 2020: 66 %), za SII-najboljšo oceno škodnih rezervacij pa 63 % (31. 12. 2020: 58 %). • SII-rezervacije premoženjskih zavarovanj upoštevajo časovno vrednost denarja, medtem ko se MSRP-rezervacije teh zavarovanj praviloma ne diskontirajo. Ravni obrestnih mer so še vedno precej nizke, zato je vpliv diskontiranja na razliko med MSRP- in SII-rezervacijami premoženjskih zavarovanj razmeroma majhen. • Skupna vrednost SII-rezervacij življenjskih vrst poslovanja je nižja od MSRP-rezervacij, vendar so med posameznimi vrstami poslovanja večje razlike. Pri nekaterih vrstah so višje vrednosti SII-rezervacij, pri drugih pa vrednosti MSRP-rezervacij. MSRP-rezervacije za življenjska zavarovanja preko LAT testa upoštevajo pričakovano sedanjo vrednost prihodnjih denarnih tokov, vendar le v primeru, če je ta višja od trenutno oblikovanih matematičnih rezervacij, kar pomeni, da je v trenutku izračuna LAT testa na strani obveznosti pripoznana sedanja vrednost morebitnih prihodnjih izgub življenjskih zavarovanj. Nasprotno pa SII-najboljše ocene za življenjska zavarovanj upoštevajo tako pričakovane izgube kot tudi pričakovane dobičke življenjskih zavarovanj. SII-vrednosti rezervacij za življenjska zavarovanja z varčevalno komponento, ki vključuje garantirano obrestno mero in/ali udeležbo pri dobičku, je zaradi nizke krivulje netveganih obrestnih mer v primerjavi z garantiranimi obrestnimi merami višja

-

od MSRP-rezervacij. Nasprotno pa so SII-rezervacije za riziko in naložbena življenjska zavarovanja zaradi upoštevanja pričakovanih bodočih dobičkov iz naslova umrljivosti, obolevnosti in stroškov nižje od MSRP-rezervacij.

KAZALO Povzetek

E. Upravljanje kapitala

Priloga A Slovar izbranih strokovnih izrazov in načinov izračuna

Priloga B Kvantitativni obrazci

D.2.3 Opis ravni negotovosti

Raven negotovosti SII-rezervacij smo testirali z občutljivostjo rezervacij na ključne parametre izračuna. Analizo smo izvedli za portfelje EU-družb v skupini, in sicer ločeno za najboljšo oceno premijskih in škodnih rezervacij direktnega zavarovanja, najboljšo oceno rezervacij sprejetega pozavarovanja ter najboljšo oceno rezervacij življenjskega zavarovanja, slednja vključuje vse portfelje. V naslednjih preglednicah so navedeni testirani scenariji in njihov vpliv na višino testiranih rezervacij.

Omenimo še, da izračuni parametrov USP za tveganje rezervacij v večini premoženjskih vrst poslovanja dajejo nižje rezultate od parametrov, ki so uporabljeni v standardni formuli, iz česar lahko sklepamo, da nestanovitnost pričakovanih odhodkov in prihodkov, ki nastopajo v izračunu najboljše ocene rezervacij, ni visoka.

Na podlagi opravljenih analiz ocenjujemo, da je stopnja negotovosti pri izračunu rezervacij nizka.

Testiranje občutljivosti premijskih rezervacij direktnega zavarovanja

	Vpliv šoka v %
Scenarij	31. 12. 2021	31. 12. 2020
Dvig ultimativnih škodnih rezultatov za zadnje leto dogodka za 5 %	10,7 %	11,0 %
Dvig stroškov (razen provizij) za 5%	2,4 %	2,3 %
Znižanje deleža regresov za 10 %	0,3 %	0,3 %

114

Testiranje občutljivosti škodnih rezervacij direktnega zavarovanja

	Vpliv šoka v %
Scenarij	31. 12. 2021	31. 12. 2020
Dvig ultimativnih škodnih rezultatov za zadnje leto dogodka za 5 %	4,8 %	5,0 %
Dvig cenilnih stroškov za 10 %	0,5 %	0,4 %
Znižanje deleža regresov za 10 %	0,1 %	0,1 %

Testiranje občutljivosti rezervacij sprejetih pozavarovanj

	Vpliv šoka v %
Scenarij	31. 12. 2021	31. 12. 2020
Dvig pričakovanih škodnih rezultatov zadnjega pogodbenega leta za 5 %	4,4 %	6,0 %
Padec nezapadlih postavk (premij minus provizij) za 10 %	2,2 %	2,7 %
Dvig stroškov (razen provizij) za 50 %	0,4 %	0,5 %

Testiranje občutljivosti rezervacij življenjskih zavarovanj

		Vpliv šoka v %
Scenarij	31. 12. 2021	31. 12. 2020
Dvig pričakovanih stopenj umrljivosti za 15 %	0,9 %	0,9 %
Dvig stroškov (razen provizij) za 10 % in stopnje inflacije za 1 %	1,5 %	1,4 %
Dvig stopenj odstopov od pogodb za 50 %	1,5 %	1,8 %

D.3 Druge obveznosti

V nadaljevanju je podana vsebinska obrazložitev vrednotenja posamezne postavke drugih obveznosti.

D.3.1 Druge rezervacije razen ZTR

Med drugimi rezervacijami skupina izkazuje neto sedanjo vrednost za ugodnosti zaposlenih, ki vključujejo odpravnine ob upokojitvi in jubilejne nagrade.

Vrednost drugih rezervacij je tudi v SII-bilanci stanja enaka kot v bilanci stanja v skladu z MSRP.

D.3.2 Obveznosti do zavarovancev in zavarovalnih posrednikov

Skupina iz te postavke obveznosti izloči nezapadle obveznosti za provizijo iz sprejetega (aktivnega) pozavarovalnega in sozavarovalnega posla na dan sestave SII-bilance stanja. Omenjene postavke skupina upošteva kot prihodnje denarne tokove pri izračunu najboljše ocene premijske rezervacije. Sprememba obveznosti in premijske rezervacije se izkazuje kot prerazporeditev.

Vrednotenje v SII-bilanci stanja se od vrednotenja v bilanci stanja v skladu z MSRP razlikuje v tem, da vključimo pričakovano prihodnjo provizijo in prihodnjo obveznost za plačilo požarne takse iz naslova pogodb, ki na dan poročanja niso več aktivne.

D.3.3 Obveznosti iz pozavarovanja in sozavarovanja

Skupina iz postavke obveznosti iz pozavarovanja v SII- -bilanci stanja izloči naslednje nezapadle obveznosti na bilančni datum: nezapadle obveznosti za premijo iz cediranega posla zavarovalnic ter nezapadle obveznosti za premijo iz retrocediranega posla pozavarovalnice. Omenjene postavke skupina upošteva kot prihodnje denarne tokove pri izračunu pozavarovalnega deleža najboljše ocene premijske rezervacije. Sprememba terjatev in premijske rezervacije se izkazuje kot prerazporeditev.

Vrednotenje v SII-bilanci stanja se ne razlikuje od vrednotenja v bilanci stanja v skladu z MSRP.

D.3.4 Ostale obveznosti do dobaviteljev

Med ostalimi obveznostmi do dobaviteljev so vključene kratkoročne obveznosti do zaposlenih iz obračunanih plač in povračil stroškov, obveznosti za davke, obveznosti do dobaviteljev za obratovalne stroške in preostale obveznosti.

Vrednotenje v SII-bilanci stanja se ne razlikuje od vrednotenja v bilanci stanja v skladu z MSRP.

D.3.5 Podrejene obveznosti

Med podrejene obveznosti je vključena izdana obveznica obvladujoče družbe. Obveznica je uvrščena v trgovanje na organizirani trg Luksemburške borze. Obveznosti iz naslova izdane podrejene obveznice se za potrebe SII-bilance stanja vrednotijo po pošteni vrednosti na podlagi objavljene cene obveznice na Bloomberg-u.

D.3.6 Druge obveznosti, ki niso izkazane drug je

Med drugimi obveznostmi izkazujemo predvsem vnaprej vračunane stroške, razmejene prihodke iz naslova zavarovalnih premij, razmejene pozavarovalne in sozavarovalne provizije ter dolgoročne obveznosti iz najemov, ki izpolnjujejo pogoje za vrednotenje po MSRP 16.

Znotraj te postavke skupina v SII-bilanci stanja z ničelno vrednostjo ovrednoti razmejene provizije sprejetega sozavarovanja in pozavarovanja ter razmejene prihodke iz naslova zavarovalnih polic, izkazanih v segmentu premoženjskih zavarovanj. Pri preostalih obveznostih znotraj te postavke pa vrednotenje v SII-bilanci stanja ne odstopa od vrednotenja v bilanci stanja v skladu z MSRP.

POROČILO O SOLVENTNOSTI IN FINANČNEM POLOŽAJU 2021

Povzetek

A. Poslovanje in rezultati

E. Upravljanje kapitala

Priloga A Slovar izbranih strokovnih izrazov in načinov izračuna

Priloga B Kvantitativni obrazci

solventnosti

D.4 Alternativne metode vrednotenja

Pošteno vrednost finančnih naložb, za katere skupina ne razpolaga z javno objavljeno tržno ceno, merimo z upora bo alternativnih metod vrednotenja. Alternativne meto de predstavljajo vrednotenje po vrednosti v bilanci stanja v skladu z MSRP, vrednotenje odvisnih in pridruženih družb, ki se v skladu s Solventnostjo II ne konsolidirajo ter vrednotenje nepremičnin, pridobljeno od neodvisnih zu nanjih ocenjevalcev vrednosti.

V letu 2021 je imela skupina v svojem portfelju naslednje skupine finančnih naložb, ki jih je prikazala po vrednosti v bilanci stanja v skladu z MSRP:

• nelikvidne dolžniške instrumente,
• nekotirajoče delnice,
• depozite, ki niso denarni ustrezniki (vključno z depoziti pri cedentih),
• alternativne sklade.

Odvisne in pridružene družbe, ki se v skladu s Solven tnostjo II ne konsolidirajo so pokojninske družbe in družbe za upravljanje znotraj EU (Sava pokojninska in Sava In fond), pokojninske družbe v skupini zunaj EU (Sava Penz isko društvo) ter pridružene družbe (DCB in G2I). Pokoj ninske družbe in družbe za upravljanje znotraj EU skupina

v SII-bilanci stanja izkazuje v višini sorazmernega deleža razpoložljivega kapitala, izračunanega v skladu s sektorski mi predpisi, ki veljajo v Republiki Sloveniji za pokojninske družbe in družbe za upravljanje. Pokojninske družbe v skupini zunaj EU ter deleže v pridruženih družbah skupina v SII-bilanci stanja vrednoti z uporabo kapitalske metode po MSRP v skladu s 13(5) členom Delegirane uredbe. Na dan 31. 12. 2021 smo metodologijo prilagodili tako, da na bavno vrednost, ki je osnova za izračun kapitalske metode, zmanjšamo za dobro ime, ki je bilo del nabavne vrednos ti. Vrednost dobrega imena in drugih neopredmetenih sredstev, ki bi bila v skladu z metodologijo vrednotenja sredstev ovrednotena z ničelno vrednostjo, se odšteje od dobljene vrednosti družb.

Skupina od neodvisnega zunanjega ocenjevalca vrednos ti nepremičnin obdobno (praviloma na tri leta) pridobi oceno poštene vrednosti nepremičnin, namenjenih lastni uporabi in naložbenih nepremičnin. Tako pridobljena po štena vrednost najbolj reprezentativna ocena zneska, za katerega bi se med dobro obveščenima strankama s pra vico razpolaganja v strogo poslovnem odnosu lahko izme njale ocenjene nepremičnine.

Povzetek

A. Poslovanje in rezultati C. Profil tveganj skupine B. Sistem upravljanja

E. Upravljanje kapitala

Priloga A Slovar izbranih strokovnih izrazov in načinov izračuna

Priloga B Kvantitativni obrazci

solventnosti

D.5 Druge informacije

Skupina v povezavi z vrednotenjem nima drugih pomembnih informacij.

POROČILO O SOLVENTNOSTI IN FINANČNEM POLOŽAJU 2021

Priloga A Slovar izbranih strokovnih izrazov in načinov izračuna

Priloga B Kvantitativni obrazci

E. Upravljanje kapitala

• E.1 Lastna sredstva
• E.2 Zahtevani solventnostni kapital in zahtevani minimalni kapital
• E.3 Uporaba podmodula tveganja lastniških vrednostnih papirjev, temelječega na trajanju, pri izračunu zahtevanega solventnostnega kapitala
• E.4 Razlika med standardno formulo in kakršnim koli uporabljenim notranjim modelom
• E.5 Neskladnost z zahtevanim minimalnim kapitalom in neskladnost z zahtevanim solventnostnim kapitalom
• E.6 Druge informacije

Skupina opredeljuje upravljanje kapitala v politiki upravljanja kapitala Zavarovalne skupine Sava in družbe Sava Re, d.d. Ta opredeljuje cilje in ključne dejavnosti, povezane z upravljanjem kapitala. Upravljanje kapitala je neločljivo povezano s strategijo prevzemanja tveganj, ki določa pripravljenost za prevzem tveganj.

Cilji upravljanja kapitala v skupini so:

• optimalna kapitaliziranost na daljši rok v skladu s strategijo prevzemanja tveganj,
• ustrezna mera fleksibilnosti financiranja,
• sposobnost doseganja ustrezne dobičkovnosti poslovnih odsekov, ki vežejo kapital,
• sposobnost doseganja ustrezne donosnosti lastniškega kapitala oziroma ustreznega dividendnega donosa za delničarje.

Z ustreznim upravljanjem kapitala želi skupina zagotoviti, da ima posamezna družba v njej vedno na voljo zadostno višino virov za pokrivanje svojih obveznosti in izpolnjevanje zakonskih zahtev glede kapitala. Pri tem mora biti sestava lastnih virov sredstev, ki zagotavljajo kapitalsko ustreznost, skladna z zakonodajo ter zagotavljati optimalno razmerje med dolžniškim in lastniškim virom financiranja. Višina lastnih virov sredstev posamezne družbe v skupini in skupine mora biti vedno zadostna za pokrivanje zakonodajnega zahtevanega solventnostnega kapitala ter tudi za doseganje ciljne bonitetne ocene in drugih ciljev posamezne družbe oziroma skupine.

Pomemben vhodni element pri upravljanju kapitala in poslovnem načrtovanju je strategija prevzemanja tveganj skupine in v njej določena pripravljenost za prevzem tveganj. Strategija prevzemanja tveganj za skupino opredeljuje ravni kapitalske ustreznosti, ki so navedene v razdelku

E.2 Zahtevani solventnostni kapital in zahtevani minimalni kapital. Na podlagi ravni kapitalske ustreznosti skupine so nato določene ravni oziroma ciljna višina kapitalske ustreznosti posamezne družbe v skupini.

Strategija prevzemanja tveganj skupine je v povezavi s kapitalsko ustreznostjo določena tako, da zadošča regulatornim zahtevam in zahtevam bonitetnih agencij, hkrati pa skupina razpolaga z zadostnim presežkom kapitala, da lahko pokrije morebitne dodatne kapitalske potrebe odvisnih družb, če se pri kateri izmed njih uresniči večji scenarij. S tem namenom je določen varnostni presežek primernih lastnih virov sredstev nad zakonsko zahtevanimi.

Vse odvisne družbe v skupini morajo v skladu s strategijo prevzemanja tveganj skupine stalno zagotavljati zadostno raven kapitala za zagotavljanje solventnosti v skladu z lokalno zakonodajo. Poleg tega morajo odvisne družbe v skupini, za katere velja kapitalski režim Solventnost II, imeti dovolj kapitala, da pokrijejo manjša do srednja nihanja lastnih virov sredstev in zahtevanega solventnostnega kapitala, ki so lahko posledica metodologije standardne formule ali uresničitve manjših do srednjih stresov oziroma scenarijev.

Posamezne družbe v skupini in skupina vsako leto pripravijo finančni načrt za naslednje triletno obdobje. Finančni načrt skupine in posamezne družbe v njej mora biti usklajen s strategijo prevzemanja tveganj kar pomeni, da mora zagotavljati kapitalsko ustreznost skupine oziroma posamezne družbe v skupini na sprejemljivi ravni.

V prvi fazi vsakoletnega preverjanja potenciala za optimizacijo kapitala oziroma za dodatno dodelitev kapitala se pregledajo rezultati zadnjega izračuna višine in sestave primernih lastnih virov sredstev ter SCR. Na podlagi izhodišč se nato pripravita finančni načrt za prihodnje triletno obdobje in načrt upravljanja kapitala, vključno z dejavnostmi, potrebnimi za doseganje ciljev dodelitve kapitala.

Osnova za izračun primernih lastnih virov sredstev, SCR in posledično solventnostnega količnika družbe oziroma skupine so triletne projekcije finančnih parametrov. Z izračunom se preveri skladnost s pripravljenostjo za prevzem tveganj in po potrebi izvedejo prilagoditve poslovnega načrta. V načrtovano uporabo kapitala so ustrezno vključene tudi postavke njegove potrošnje, kot so redne dividende, lastne delnice in projekti, za katere je potreben dodatni kapital.

Pri dodelitvi kapitala na poslovne dejavnosti je treba zagotoviti ustrezno donosnost lastniškega kapitala. Tako se znotraj kapitala, namenjenega pokrivanju tveganj, ob upoštevanju poslovnega vidika, iščejo možnosti za največje vrednosti razmerja med donosom segmenta, ki veže kapital in dodeljenim kapitalom (učinkovito razmerje med donosom in tveganjem).

Povzetek

A. Poslovanje in rezultati

C. Profil tveganj skupine

Priloga A Slovar izbranih strokovnih izrazov in načinov izračuna

E.1 Lastna sredstva

Skupina ima na dan 31. 12. 2021 presežek sredstev nad obveznostmi v višini 594,6 milijona EUR (31. 12. 2020: 537,3 milijona EUR).

Osnovni lastni viri sredstev oziroma presežek sredstev nad obveznostmi skupine se v nadaljevanju zmanjšajo za:

• lastne delnice v višini 48,0 milijona EUR (31. 12. 2020: 31,9 milijona EUR);
• predvidljive dividende v višini 23,2 milijona EUR (31. 12. 2020: 13,2 milijona EUR); njihova višina je določena s predlogom uprave in nadzornega sveta obvladujoče družbe na skupščini delničarjev;
• nerazpoložljive manjšinske deleže na ravni skupine v višini 107 tisoč EUR (31. 12. 2020: 203 tisoč EUR);
• odbitke za udeležbo v drugih finančnih subjektih, vključno z nereguliranimi subjekti, ki izvajajo finančne dejavnosti v višini 12,6 milijona EUR (31. 12. 2020: 11,2 milijona EUR), kar je enako višini lastnih virov sredstev družb Sava pokojninska in Sava Infond;

• druge postavke skladno z določili ZZavar-1.

Presežek sredstev nad obveznostmi se poveča za podrejene obveznosti, saj te predstavljajo del osnovnih lastnih virov sredstev skupine. Skupina je imela na dan 31. 12. 2021 podrejene obveznosti vrednotene skladno s Solventnostjo II v višini 78,1 milijona EUR (31. 12. 2020: 75,7 milijona EUR).

Osnovni lastni viri sredstev skupine se dodatno zmanjšajo za celotno vrednost posamezne udeležbe v drugih finančnih in kreditnih institucijah (razen v zavarovalnici), ki presega 10 % postavk lastnih virov sredstev skupine (vplačanega osnovnega kapitala skupaj s kapitalskimi rezervami). Poleg tega se zmanjšajo tudi za del vrednosti vseh udeležb v finančnih in kreditnih institucijah (razen tistih, ki že same presegajo 10 % in so zato izločene), ki presega 10 % postavk lastnih virov sredstev skupine. Skupina na dan 31. 12. 2021 enako kot na dan 31. 12. 2020 nima tovrstnih izločitev iz lastnih virov sredstev.

Na ta način dobimo osnovne lastne vire sredstev po odbitkih. Razpoložljivi lastni viri sredstev skupine so osnovni lastni viri sredstev po odbitkih, povečani za lastne vire drugih finančnih subjektov (Save pokojninske in Save Infond), za katere v skladu z ZZavar-1 ne veljajo kapitalske zahteve v skladu s Solventnostjo II.

Primerne lastne vire sredstev za pokrivanje SCR skupine dobimo na podlagi razpoložljivih lastnih virov sredstev skupine z dodatnim upoštevanjem zakonskih omejitev, ki upoštevajo tudi kakovost razpoložljivih lastnih virov sredstev, kar je podrobneje navedeno v nadaljevanju.

Skupina, enako kot na dan 31. 12. 2020, na dan 31. 12. 2021 ni imela prilagoditev za druge postavke v skladu z ZZavar-1.

Pomožni lastni viri sredstev so postavke, ki ne spadajo med osnovne lastne vire sredstev in jih družba oziroma skupina lahko vpokliče za pokritje svojih izgub. Mednje spadajo nevplačani osnovni kapital ali ustanovni kapital, ki ni bil vpoklican, akreditivi in jamstva ter katere koli druge pravne zaveze, ki jih je skupina prejela. Skupina, enako kot na dan 31. 12. 2020, na dan 31. 12. 2021 ne izkazuje pomožnih lastnih virov sredstev.

V naslednji preglednici je prikazana sestava lastnih virov sredstev skupine.

Povzetek

A. Poslovanje in rezultati

C. Profil tveganj skupine

Priloga A Slovar izbranih strokovnih izrazov in načinov izračuna Kvantitativni obrazci E. Upravljanje kapitala

121

Sestava lastnih virov sredstev skupine

v tisoč EUR	31. 12. 2021	31. 12. 2020
Navadne delnice (skupaj z lastnimi delnicami)	71.856	71.856
Nerazpoložjiv vpoklican, a nevplačan navadni lastniški kapital na ravni skupine	0	0
Vplačani presežek kapitala v zvezi z navadnimi delnicami	42.702	43.036
Ustanovni kapital, prispevki članov ali enakovredna postavka osnovnih lastnih virov sredstev družb za vzajemno zavarovanje ali družb, ki delujejo po načelu vzajemnosti	0	0
Sredstva na podrejenih računih članov družbe za vzajemno zavarovanje	0	0
Nerazpoložljiva sredstva na podrejenih računih članov družbe za vzajemno zavarovanje na ravni skupine	0	0
Presežek sredstev	0	0
Nerazpoložljiva presežna sredstva na ravni skupine	0	0
Prednostne delnice	0	0
Nerazpoložljive prednostne delnice na ravni skupine	0	0
Vplačani presežek kapitala v zvezi s prednostnimi delnicami	0	0
Nerazpoložljivi vplačani presežek kapitala v zvezi s prednostnimi delnicami na ravni skupine	0	0
Uskladitvene rezerve (= (1)-(2)-(3)-(4)-(5)-(6))	408.393	376.918
(1) Presežek sredstev nad obveznostmi	594.608	537.332
(2) Lastne delnice (v posesti neposredno in posredno)	48.043	31.856
(3) Prilagoditev za omejene postavke lastnih sredstev v zvezi s portfelji uskladitvenih prilagoditev in omejenimi skladi	0	0
(4) Predvidljive dividende, razdelitve in dajatve	23.247	13.173
(5) Druge postavke osnovnih lastnih sredstev	114.926	115.385
(6) Druga nerazpoložljiva lastna sredstva	0	0
Podrejene obveznosti	78.065	75.681
Nerazpoložljive podrejene obveznosti na ravni skupine	0	0
Znesek neto odloženih terjatev za davek	0	0
Znesek neto odloženih terjatev za davek, ki ni razpoložljiv na ravni skupine	0	0
Manjšinski deleži (če niso sporočeni v okviru specifične postavke lastnih sredstev)	367	493
Nerazpoložljivi manjšinski deleži na ravni skupine	-107	-203
Odbitki za udeležbe v drugih finančnih subjektih, vključno z nereguliranimi subjekti, ki izvajajo finančne dejavnosti	-12.562	-11.201
Skupni osnovni lastni viri sredstev po odbitkih	588.715	556.579
Skupni lastni viri sredstev v drugih finančnih sektorjih	12.562	11.201
Primerni lastni viri sredstev za pokrivanje SCR skupine	601.277	567.780

POROČILO O SOLVENTNOSTI IN FINANČNEM POLOŽAJU 2021

KAZALO Povzetek A. Poslovanje in rezultati C. Profil tveganj skupine D. Vrednotenje za namene solventnosti B. Sistem upravljanja Priloga A Slovar izbranih strokovnih izrazov in načinov izračuna Kvantitativni obrazci E. Upravljanje kapitala

Prilagoditve kapitala v skladu z MSRP pri vrednotenju SII-bilance stanja

35

v tisoč EUR	31. 12. 2021	31. 12. 2020
Kapital v skladu z MSRP35	500.997	459.320
Razlika pri vrednotenju sredstev	-200.955	-179.001
Razlika pri vrednotenju zavarovalno-tehničnih rezervacij	246.624	232.047
Razlika pri vrednotenju drugih obveznosti	-100	-6.890
Predvidljive dividende, razdelitve in dajatve	-23.247	-13.173
Prilagoditev za manjšinske deleže	-107	-203
Odbitki za udeležbe v drugih finančnih subjektih	-12.562	-11.201
Podrejene obveznosti, ki so del osnovnih lastnih virov sredstev	78.065	75.681
Skupni osnovni lastni viri sredstev po odbitkih	588.715	556.579
Skupni lastni viri sredstev v drugih finančnih sektorjih	12.562	11.201
Primerni lastni viri sredstev za pokrivanje SCR skupine	601.277	567.780

Primerni lastni viri sredstev za pokrivanje SCR skupine so se v letu 2021 povečali za 33,5 milijona EUR, kar je predvsem posledica dobrih poslovnih rezultatov družb v skupini.

V naslednji preglednici so prikazane izvedene prilagoditve kapitala, izkazanega v skladu z MSRP, pri vrednotenju bilance stanja v skladu s Solventnostjo II.

122 KAZALO A. Poslovanje in rezultati C. Profil tveganj skupine D. Vrednotenje za namene solventnosti B. Sistem upravljanja Priloga A Kvantitativni obrazci E. Upravljanje kapitala

Zahtevani minimalni kapital skupine (v nadaljevanju: MCR skupine) in SCR skupine skupina pokriva s primernimi lastnimi viri sredstev. Pri tem morajo biti lastni viri sredstev ustrezne kakovosti. S tem namenom zakonodaja Solventnost II razvršča lastne vire sredstev v tri kakovostne razrede. Ti se med seboj razlikujejo glede na trajanje in zmožnost absorbiranja tveganja.

Kot je razvidno iz preglednice, enako kot na dan 31. 12. 2020, na dan 31. 12. 2021 glavnina razlik izvira iz razlike pri vrednotenju zavarovalno-tehničnih rezervacij v skladu z zahtevami zakonodaje Solventnost II v (po)zavarovalnicah znotraj in zunaj Evropske unije. Podrobni opis uporabljene metodologije je naveden v razdelku D.2 ZavarovalPovzetek

Slovar izbranih strokovnih izrazov in načinov izračuna

no-tehnične rezervacije. ³⁵ Kapital v skladu z MSRP je prilagojen za izločitev družb Sava Pokojninska družba, Save penzisko društvo in Sava Infond.

V prvi razred se vključujejo lastni viri sredstev, ki veči noma zadoščajo pogojem iz prve in druge točke prvega odstavka 196. člena ZZavar-1, kar pomeni, da je postavka v vsakem trenutku na voljo za pokrivanje izgub (stalna razpoložljivost) in da je ob morebitnem prenehanju skupi ne na voljo imetniku šele po tem, ko so izpolnjene oziroma poplačane vse druge obveznosti skupine. Pri tem se upo števa, ali ima postavka lastnih virov sredstev rok zapad losti, ali je potrjena odsotnost spodbud za plačilo in ali je postavka prosta obremenitev.

V prvi razred lastnih virov sredstev skupina vključuje:

• vplačane navadne delnice,
• vplačane kapitalske rezerve,
• uskladitvene rezerve, ki so določene kot presežek sredstev nad obveznostmi, zmanjšane za vplačane na vadne delnice in kapitalske rezerve ter vrednost lastnih delnic in predvidljivih dividend.

Skupina v prvem kakovostnem razredu primernih lastnih virov sredstev ne izkazuje postavk primernih lastnih virov sredstev, ki bi imele omejeno trajanje, postavke pa nimajo statusa podrejenosti in zanje ni mogoče zahtevati predča snega poplačila.

V drugi razred se vključujejo lastni viri sredstev, ki veči noma vsebujejo značilnosti druge točke prvega odstavka 196. člena ZZavar-1, kar pomeni, da so ob morebitnem prenehanju delovanja skupine na voljo imetniku šele po tem, ko so izpolnjene oziroma poplačane vse druge ob veznosti skupine. Pri tem se upošteva, ali ima postavka lastnih virov sredstev rok zapadlosti, ali je potrjena od sotnost spodbud za plačilo in ali je postavka prosta obre menitev. V drugi razred lastnih virov sredstev skupina vključuje podrejene obveznosti oziroma podrejeni dolg, ki zapade po obdobju 20 let po izdaji in ima možnost pred časnega odpoklica po obdobju 10 let. Podrejene obvezno sti imajo status podrejenosti.

V tretjem razredu so postavke lastnih virov sredstev, ki se ne razvrstijo v prvi in drugi razred. Med njimi so tudi akre ditivi in jamstva, ki jih ima neodvisni skrbnik v skrbništvu za zavarovalne upnike in ki jih skupini zagotovijo kredi tne institucije. V tretji razred se razporedijo še lastni viri sredstev iz neto terjatev za odloženi davek. Skupina nima lastnih virov sredstev v tretjem kakovostnem razredu.

Povzetek

A. Poslovanje in rezultati

C. Profil tveganj skupine

Priloga A Slovar izbranih strokovnih izrazov in načinov izračuna Kvantitativni obrazci E. Upravljanje kapitala

Zakonske omejitve pokrivanja SCR skupine in MCR skupine so zapisane v naslednji preglednici.

Zakonske omejitve lastnih virov sredstev, namenjenih pokrivanju SCR skupine in MCR skupine

	Razred 1	Razred 2	Razred 3
Pokrivanje SCR skupine	najmanj 50 % SCR	ni dodatnih omejitev36	največ 15 %SCR
Pokrivanje MCR skupine	najmanj 80 % MCR	največ 20 % MCR	ni primeren za pokrivanje

V naslednjih dveh preglednicah so prikazani zneski primernih lastnih virov sredstev skupine za pokrivanje SCR skupine oziroma MCR skupine na dan 31. 12. 2021 primerjalno z 31. 12. 2020. Ti so razvrščeni v zakonsko predpisane razrede.

Primerni lastni viri sredstev za pokrivanje SCR skupine

v tisoč EUR	Skupaj	Razred 1	Razred 2	Razred 3
na dan 31. 12. 2021	601.277	523.212	78.065	0
na dan 31. 12. 2020	567.780	492.099	75.681	0

Primerni lastni viri sredstev za pokrivanje MCR skupine

v tisoč EUR	Skupaj	Razred 1	Razred 2	Razred 3
na dan 31. 12. 2021	538.780	510.650	28.130	-
na dan 31. 12. 2020	508.170	480.899	27.271	-

36 37

Skupina ima na dan 31. 12. 2021 glavino primernih lastnih virov sredstev za pokrivanje SCR skupine oziroma MCR skupine uvrščene v prvi razred in med postavkami primernih lastnih virov sredstev nima pomožnih lastnih virov sredstev37. V drugi razred skupina razvršča podrejene obveznosti oziroma podrejeni dolg, katerega je Sava Re izdala v letu 2019. Med primernimi lastnimi viri sredstev skupine za kritje MCR skupine glede na zakonske omejitve lahko upoštevamo podrejene obveznosti, kamor se uvršča podrejeni dolg, le v višini 20 % višine MCR skupine. V okviru izkazanih primernih lastnih virov sredstev skupina ne izkazuje postavk, za katere bi veljale prehodne ureditve zakonodaje.

Obvladujoča družba je ocenila razpoložljivost primernih lastnih virov sredstev povezanih podjetij na ravni skupine, kot to predvideva prva točka 330. člena Delegirane uredbe, in ni ugotovila, da bi za postavke lastnih virov sredstev veljale pravne ali regulativne ovire, ki bi omejevale sposobnosti teh postavk za kritje vseh vrst izgub v skupini oziroma omejevale možnosti prenosa sredstev na drugo družbo v skupini. Prav tako ni ugotovila, da bi obstajala časovna omejitev dajanja lastnih virov sredstev na razpolago za kritje SCR skupine. Odvisne in pridružene družbe v skupini prav tako nimajo postavk lastnih virov sredstev iz tretje točke 330. člena Delegirane uredbe.

Edina postavka nerazpoložljivih lastnih virov sredstev skupine so tako manjšinski deleži v odvisnih družbah – zavarovalnicah, ki presegajo prispevek odvisne družbe k SCR, izračunanemu na podlagi konsolidiranih podatkov zavarovalniških družb v skupini, in sicer na dan 31. 12. 2021 v višini 107 tisoč EUR (31. 12. 2020: 203 tisoč EUR).

• 36 Razred 2 in razred 3 lahko skupaj znašata največ 50 % SCR.
• 37 V nadaljevanju dokumenta se izraz primerni lastni viri sredstev skupine nanaša na primerne lastne vire sredstev skupine, namenjene za pokrivanje SCR, razen če ni navedeno drugače.

POROČILO O SOLVENTNOSTI IN FINANČNEM POLOŽAJU 2021

Povzetek

A. Poslovanje in rezultati

C. Profil tveganj skupine

Priloga A Slovar izbranih strokovnih izrazov in načinov izračuna Kvantitativni obrazci E. Upravljanje kapitala

E.2 Zahtevani solventnostni kapital in zahtevani minimalni kapital

E.2.1 Zahtevani solventnostni kapital skupine (SCR skupine)

38

Skupina SCR skupine in MCR skupine izračunava v skladu s standardno formulo Solventnosti II. Za izračun solventnosti uporabljamo metodo računovodske konsolidacije (prva metoda v skladu s 377. členom ZZavar-1).

SCR, izračunan na podlagi konsolidiranih podatkov zavarovalnih družb v skupini (v nadaljevanju: konsolidirani SCR na ravni skupine), se izračuna tako, da se zahtevanemu osnovnemu solventnostnemu kapitalu prištejejo še prilagoditve zaradi absorpcijske zmožnosti zavarovalno- -tehničnih rezervacij in odloženih davkov ter kapitalska zahteva za operativno tveganje. V skladu s 336. členom Delegirane uredbe se SCR skupine izračuna kot vsota konsolidiranega SCR na ravni skupine, kapitalskih zahtev za druge finančne sektorje, izračunane v skladu z ustreznimi sektorskimi predpisi, ter kapitalskih zahtev za preostala podjetja v skupini.

V naslednji preglednici so prikazani posamezni moduli tveganj ter ostali gradniki SCR skupine, primerni lastni viri sredstev skupine in solventnostni količnik skupine.

125

Zahtevani solventnostni kapital skupine (SCR skupine)

-

-

-

-

-

-

-

-

	varovalnih družb v skupini (v nadaljevanju: konsolidirani	v tisoč EUR	31. 12. 2021	31. 12. 2020
	SCR na ravni skupine), se izračuna tako, da se zahteva	(7) Zahtevani solventnostni kapital na ravni skupine (SCR skupine) (= (4) + (5) + (6))	304.405	287.432
	nemu osnovnemu solventnostnemu kapitalu prištejejo še	(6) Kapitalske zahteve za druge finančne sektorje	7.797	7.383
	prilagoditve zaradi absorpcijske zmožnosti zavarovalno-	(5) Kapitalske zahteve za preostala podjetja	6.142	12.588
	-tehničnih rezervacij in odloženih davkov ter kapitalska zahteva za operativno tveganje. V skladu s 336. členom	(4) SCR, izračunan na podlagi konsolidiranih podatkov družb, ki se v skladu s Solventnostjo II konsolidirajo38 (= (1) + (2) + (3))	290.466	267.460
	Delegirane uredbe se SCR skupine izračuna kot vsota konsolidiranega SCR na ravni skupine, kapitalskih zahtev	(3) Prilagoditev zaradi absorpcijske zmožnosti zavarovalno-tehničnih rezervacij in odloženih davkov	-17.709	-18.313
	za druge finančne sektorje, izračunane v skladu z ustrezni	(2) Operativno tveganje	21.816	21.585
	mi sektorskimi predpisi, ter kapitalskih zahtev za preostala	(1) Zahtevani osnovni solventnostni kapital	286.360	264.189
	podjetja v skupini.	Vpliv diverzifikacije tveganj	-132.071	-124.900
	Glede na izračun na 31. 12. 2020 smo v izračunu na 31.	Vsota posameznih tveganj	418.431	389.089
	12. 2021 v izračunu obrestnega tveganja metodologijo	Tržno tveganje	147.025	120.583
	uskladili z Delegirano uredbo in sedaj podrejenega dol	Tveganje neplačila nasprotne stranke	20.596	25.045
	ga ne upoštevamo v izračunu obrestnega tveganja, saj	Tveganje življenjskih zavarovanj	38.255	38.208
	sprememba višine podrejenega dolga ne vpliva na višino	Tveganje zdravstvenih zavarovanj	32.460	31.604
	primernih lastnih virov sredstev. Udeležba v družbo DCB	Tveganje premoženjskih zavarovanj	180.095	173.649
	izpolnjuje pogoje za obravnavo kot strateška naložba v	(A) Primerni lastni viri sredstev (brez drugih finančnih sektorjev)	588.715	556.579
	skladu s Solventnostjo II, zato jo obravnavamo kot strate	(B) Primerni lastni viri sredstev v drugih finančnih sektorjih	12.562	11.201
	ško naložbo (do sedaj je bila obravnavana kot nestrateška	(C) Primerni lastni viri sredstev za pokrivanje SCR skupine	601.277	567.780
38 V skladu s Solventnostjo II se	naložba).	Solventnostni količnik skupine (= (C) / (7))	198 %	198 %

konsolidirajo zavarovalne družbe in družbe za pomožne storitve.

Priloga A Slovar izbranih strokovnih izrazov in načinov izračuna Kvantitativni obrazci E. Upravljanje kapitala

Največji delež SCR skupine na dan 31. 12. 2021 tako kot na dan 31. 12. 2020 izvira iz tveganja premoženjskih zavarovanj, ki se je glede na 31. 12. 2020 povečalo predvsem zaradi višjih najboljših ocen rezervacij. Drugo največje tveganje skupine predstavlja tržno tveganje, ki se je v letu 2021 pomembno povečalo predvsem zaradi rasti portfelja. Ostala tveganja predstavljajo manjši delež v SCR skupine, so pa na dan 31. 12. 2021 na primerljivi ravni glede na 31. 12. 2020. Kapitalske zahteve za preostala podjetja so se na dan 31. 12. 2021 glede na 31. 12. 2020 znižale, kar je posledica spremembe metodologije vrednotenja družb po kapitalski metodi ter spremembe obravnave družbe DCB kot strateške udeležbe. Podrobnosti sprememb posameznega modula tveganj so opredeljene

v razdelku C. Profil tveganj skupine.

Skupina ne uporablja poenostavitev iz členov 88–112 Delegirane uredbe. Prav tako za izračun SCR skupina ne uporablja parametrov, specifičnih za posamezno podjetje.

Skupina je na dan 31. 12. 2021 upoštevala prilagoditev SCR za odložene davke v višini 16,6 milijona EUR (31. 12. 2020: 17,3 milijona EUR). Prilagoditev zaradi absorpcijske zmožnosti odloženih davkov izračunavamo v skladu z Delegiramo uredbo in 23. členom Sklepa o pogojih in načinu pokrivanja izgub z zmanjševanjem zavarovalno-tehničnih rezervacij in odloženih davkov. Prilagoditve so na ravni posamezne družbe v skupini oblikovane v višini

najvišje možne prilagoditve za absorpcijske zmožnosti odloženih davkov, ki jo lahko upoštevamo brez dokazovanja, to je do višine neto obveznosti za odložene davke v SII-bilanci stanja.

Skupina pri izračunu modula tveganja katastrof sprejme nekatere potrebne predpostavke o scenarijih, na podlagi katerih nato izračunamo vpliv pozavarovalnega programa.

Na naslednjem grafu so prikazani posamezni moduli tveganja standardne formule, SCR skupine in primerni lastni viri sredstev skupine na dan 31. 12. 2021.

Zahtevani solventnostni kapital po modulih tveganj na dan 31. 12. 2021 (v mio €)

tveganje

in DT

na ravni skupine

za druge finančne sektorje in preostala podjetja

sredstev skupine

POROČILO O SOLVENTNOSTI IN FINANČNEM POLOŽAJU 2021

Povzetek

D. Vrednotenje za namene

Priloga A Slovar izbranih strokovnih izrazov in načinov izračuna Kvantitativni obrazci E. Upravljanje kapitala

Kot lahko vidimo iz grafa, je stanje primernih lastnih virov sredstev skupine znatno višje od SCR skupine, kar potrjuje tudi visok solventnostni količnik skupine, ki je na dan 31. 12. 2021 znašal 198 % (31. 12. 2020: 198 %).

V strategiji prevzemanja tveganj Zavarovalne skupine Sava je eno od glavnih meril pripravljenosti za prevzem tveganj višina solventnostnega količnika. V skladu s politiko upravljanja kapitala skupina na daljši rok zasleduje kapitaliziranost, določeno v strategiji prevzemanja tveganj. Poleg tega zaradi zagotavljanja želene bonitetne ocene v skladu s strategijo prevzemanja tveganj vzdržuje raven kapitala, ki ni nižja od kapitala, potrebnega za bonitetno oceno v območju A. Hkrati mora razpolagati z zadostno višino primernih lastnih virov sredstev, da lahko pokrije morebitne kapitalske potrebe odvisnih družb, če se v kateri izmed njih uresniči večji scenarij. S tem namenom je določen varnostni presežek primernih lastnih virov sredstev nad zakonsko zahtevanimi.

Sprejemljiva meja solventnostnega količnika v skladu s strategijo prevzemanja tveganj je 150 %, optimalna kapitaliziranost pa je določena v višini solventnostnega količnika med 180 % in 220 %. Iz tega izhaja, da je na dan 31. 12. 2021 skupina tudi glede na notranja merila dobro kapitalizirana.

V decembru 2021 so bile potrjene tudi finančne projekcije in izračun primernih lastnih virov sredstev skupine, SCR skupine in solventnostnega količnika skupine za obdobje 2021–2024. Višina solventnostnega količnika skupine je za obdobje 2021– 2024 načrtovana na ravni, ki je skladna s strategijo prevzemanja tveganj.

110

POROČILO O SOLVENTNOSTI IN FINANČNEM POLOŽAJU 2021

Povzetek solventnosti B. Sistem upravljanja

Priloga A Slovar izbranih strokovnih izrazov in načinov izračuna

E.2.2 Zahtevani minimalni solventnostni kapital (MCR)

Zavarovalna skupina Sava izračunava MCR skupine kot vsoto MCR obvladujoče družbe in MCR odvisnih družb, ki so zavarovalnice, pri čemer za zavarovalnice s sedežem zunaj EU upošteva lokalne kapitalske zahteve.

Vhodni podatki za izračun MCR skupine

v tisoč EUR	31. 12. 2021	31. 12. 2020
Sava Re	54.498	54.850
Zavarovalnica Sava	55.698	52.265
Sava neživotno osiguranje (SRB)	11.430	10.219
Sava životno osiguranje (SRB)	3.416	3.414
Sava osiguruvanje (MKD)	3.204	3.201
Sava osiguranje (MNE)	3.004	3.007
Illyria	3.000	3.000
Illyria Life	3.200	3.200
Vita	3.200	3.200

v tisoč EUR	31. 12. 2021	31. 12. 2020
Sava Re	54.498	54.850
Zavarovalnica Sava	55.698	52.265
Sava neživotno osiguranje (SRB)	11.430	10.219
Sava životno osiguranje (SRB)	3.416	3.414
Sava osiguruvanje (MKD)	3.204	3.201
Sava osiguranje (MNE)	3.004	3.007
Illyria	3.000	3.000
Illyria Life	3.200	3.200
Vita	3.200	3.200
MCR skupine	140.651	136.355

31.12.2021	31.12.2020
140.651	136.355
538.780	508.170
510.650	480.899
28.130	27.271
909 0/	9-19 0/

MCR količnik skupine
v tisoč EUR	31. 12. 2021	31. 12. 2020
Minimalni zahtevani kapital (MCR) skupine	140.651	136.355
Primerni lastni viri sredstev za pokrivanje MCR skupine	538.780	508.170
Od tega prvi razred	510.650	480.899
Od tega drugi razred	28.130	27.271
Od tega tretji razred	-	-
MCR količnik skupine	383 %	373 %

Primerni lastni viri sredstev skupine za pokrivanje MCR v višini 538,8 milijona EUR (31. 12. 2020: 508,2 milijona EUR) znatno presegajo MCR skupine v višini 140,7 milijona EUR (31. 12. 2020: 136,4 milijona EUR).

POROČILO O SOLVENTNOSTI IN FINANČNEM POLOŽAJU 2021

Povzetek

A. Poslovanje in rezultati

C. Profil tveganj skupine

Priloga A Slovar izbranih strokovnih izrazov in načinov izračuna Kvantitativni obrazci E. Upravljanje kapitala

E.3 Uporaba podmodula tveganja lastniških vrednostnih papirjev, temelječega na trajanju, pri izračunu zahtevanega solventnostnega kapitala

Pri izračunu zahtevanega solventnostnega kapitala sku pina ne uporablja podmodula tveganja lastniških vredno stnih papirjev, temelječega na trajanju.

POROČILO O SOLVENTNOSTI IN FINANČNEM POLOŽAJU 2021

Povzetek

A. Poslovanje in rezultati

C. Profil tveganj skupine

D. Vrednotenje za namene

Priloga A Slovar izbranih strokovnih izrazov in načinov izračuna Kvantitativni obrazci E. Upravljanje kapitala

E.4 Razlika med standardno formulo in kakršnim koli uporabljenim notranjim modelom

Razlik med standardno formulo in notranjim modelom ni, saj za izračun zahtevanega solventnostnega kapitala druž be v skupini in skupine ne uporabljamo notranjega mode la.

POROČILO O SOLVENTNOSTI IN FINANČNEM POLOŽAJU 2021

Povzetek

A. Poslovanje in rezultati

C. Profil tveganj skupine

D. Vrednotenje za namene

Priloga A Slovar izbranih strokovnih izrazov in načinov izračuna Kvantitativni obrazci E. Upravljanje kapitala

E.5 Neskladnost z zahtevanim minimalnim kapitalom in neskladnost z zahtevanim solventnostnim kapitalom

Skupina nima neskladnosti z zahtevanim minimalnim ali zahtevanim solventnostnim kapitalom.

POROČILO O SOLVENTNOSTI IN FINANČNEM POLOŽAJU 2021

Povzetek

A. Poslovanje in rezultati

C. Profil tveganj skupine

D. Vrednotenje za namene

Priloga A Slovar izbranih strokovnih izrazov in načinov izračuna Kvantitativni obrazci E. Upravljanje kapitala

E.6 Druge informacije

Skupina v zvezi z upravljanjem kapitala nima drugih pomembnih informacij.

POROČILO O SOLVENTNOSTI IN FINANČNEM POLOŽAJU 2021

Povzetek

A. Poslovanje in rezultati

C. Profil tveganj skupine

D. Vrednotenje za namene

Priloga A Slovar izbranih strokovnih izrazov in načinov izračuna Kvantitativni obrazci E. Upravljanje kapitala

Priloga A Slovar izbranih strokovnih izrazov in načinov izračuna

POROČILO O SOLVENTNOSTI IN FINANČNEM POLOŽAJU 2021

Analiza občutljivosti Sensitivity analysis Analiza občutljivosti se nanaša na spremembo posameznega parametra, ki vpliva na vrednost sredstev, obveznosti in/ali lastnih virov sredstev družbe oziroma skupine, ter na ugotavljanje učinka teh sprememb na njihovo vrednost.

Physical risks Tveganja, ki se pojavijo zaradi fizičnih učinkov podnebnih sprememb. Vključujejo pereča fizična tveganja, ki se pojavijo zaradi vremenskih dogodkov in negativno vplivajo na poslovanje in kronična fizična tveganja, ki se pojavijo zaradi dolgoročnih podnebnih sprememb in negativno vplivajo na poslovanje družbe.

Kakovostni razredi kapitala Tiers Postavke lastnih virov sredstev se na podlagi meril (npr. trajanje, ali gre za osnovni ali pomožni lastni vir sredstev) razvrstijo v tri

Lastna ocena tveganj, povezanih s poslovnim in strateškim načrtom družbe oziroma skupine, ter ocena ustreznosti lastnih virov

Meje dovoljenega tveganja Risk tolerance limits Meje za posamezne kategorije tveganj, vključene v profil tveganj družbe oziroma skupine, in meje za mere tveganj, ki se spremljajo pri vsakodnevnem upravljanju tveganj. Določijo se enkrat letno in v skladu s pripravljenostjo za prevzem tveganj, določeno v strategiji prevzemanja tveganj, temeljiti pa morajo na analizah občutljivosti, stresnih testih in scenarijih ali strokovni presoji.

Modificirano trajanje Modified duration Modificirano trajanje meri občutljivost portfelja na vzporedne premike na krivulji obrestnih mer. Sprememba obrestnih mer za +/-1 % ima na portfelj aproksimativno vpliv -/+MD %.

Slovenski izraz	Angleški izraz	Pomen
CAPM	Capital asset pricing model	Model, ki opisuje odnos med tveganjem in pričakovanim donosom sredstev.
Fizična tveganja podnebnih sprememb		sprememb in negativno vplivajo na poslovanje družbe.
FOS	Freedom of service	Posli, ki so sklenjeni na podlagi načela svobode opravljanja storitev.
		razrede.
Lastna ocena tveganj in solventnosti – ORSA	Own risk and solvency assessment – ORSA	sredstev za pokrivanje tveganj.
		+/-1 % ima na portfelj aproksimativno vpliv -/+MD %.
		poslovanja.
		zmanjšanja posledic hudih motenj poslovanja.
		100 odstotkov zavarovalne vsote).
		omogočajo, da družba oziroma skupina ostane znotraj pripravljenosti za prevzem tveganj.
Osnovni zahtevani solventnostni kapital – BSCR	Basic solvency capital requirement – BSCR	neplačila nasprotne stranke.
Parametri, specifični za posamezno podjetje – USP	Undertaking-specific parameters – USP	uredbe (EU) 2015/35.

MSRP IFRS Mednarodni standardi računovodskega poročanja. V Evropski uniji poenotena zbirka predpisov, ki ureja računovodsko evidentiranje

134

Načrt neprekinjenega delovanja Business continuity procedures Dokument, ki vključuje postopke zagotavljanja neprekinjenega delovanja ključnih delovnih procesov in sistemov. Krizni načrt je sestavni del načrta neprekinjenega poslovanja ter določa tehnične in organizacijske ukrepe za ponovno vzpostavitev delovanja in zmanjšanja posledic hudih motenj poslovanja.

Največja verjetna škoda – PML Probable maximum loss – PML To je maksimalni znesek škode, ki po oceni zavarovalnice lahko nastane na zavarovanem riziku v enem škodnem dogodku. Običajno je izražen v odstotku od zavarovalne vsote, v skrajnem primeru je enak celotni zavarovalni vsoti (PML predstavlja v tem primeru

Operativni limiti Operational limits Na podlagi izraženih mej dovoljenega tveganja se postavijo operativne omejitve za posamezna področja: na primer meje pri sklepanju zavarovanj ali naložbene meje, ki jih zaposleni prve obrambne linije uporabljajo pri vsakodnevnem upravljanju tveganj in omogočajo, da družba oziroma skupina ostane znotraj pripravljenosti za prevzem tveganj.

Osnovni zahtevani solventnostni kapital po standardni formuli je znesek, ki temelji na zakonsko predpisanem izračunu teh tveganj: tveganje premoženjskih zavarovanj, tveganje življenjskih zavarovanj, tveganje zdravstvenih zavarovanj, tržno tveganje in tveganje

V okviru standardne formule lahko (po)zavarovalnice standardne odklone za tveganje premije in rezervacije premoženjskih in NSLT zdravstvenih zavarovanj nadomestijo s parametri, specifičnimi za (po)zavarovalnico, v skladu s členom 218 Delegirane

POROČILO O SOLVENTNOSTI IN FINANČNEM POLOŽAJU 2021

Povzetek

Priloga B Kvantitativni obrazci

Priloga A Slovar izbranih strokovnih izrazov in načinov izračuna Struktura kapitalske zahteve po standardni formuli vključuje tudi prilagoditev zaradi absorpcijske zmožnosti zavarovalno-tehničnih rezervacij in odloženih davkov. Prilagoditev odraža morebitno kompenzacijo nepričakovanih izgub z zmanjšanjem tehničnih provizij ali odloženih davkov oziroma kombinacije obeh. Prilagoditev upošteva učinek zmanjšanja tveganj zaradi prihodnjih diskrecijskih upravičenj (po)zavarovalnih pogodb, saj lahko (po)zavarovalne družbe upoštevajo, da se zmanjšanje teh upravičenj lahko uporabi za pokrivanje možnih nepričakovanih izgub.

Profil tveganj Risk profile Vsa tveganja, ki jim je družba oziroma skupina izpostavljena, in količinska opredelitev te izpostavljenosti za vse kategorije tveganj.

Scenarij Scenario test Scenarij se nanaša na ugotavljanje učinka hkratne spremembe več parametrov, na primer istočasne spremembe v različnih skupinah tveganj, ki vplivajo na zavarovalne posle, vrednosti finančnih naložb in spremembo obrestnih mer.

Sistem upravljanja tveganj Risk management system Sistem upravljanja tveganj je skupek vseh ukrepov, ki jih sprejme družba oziroma skupina za upravljanje (tj. prepoznavanje, spremljanje, merjenje, upravljanje, poročanje) pomembnih tveganj, izhajajočih iz njene dejavnosti in zunanjega okolja, zato da čimbolj izboljša izpolnjevanje strateških ciljev in čimbolj omeji možnost izgube lastnih virov sredstev.

Slovenski izraz	Angleški izraz	Pomen
Prilagoditev zaradi absorpcijske zmožnosti zavarovalno-tehničnih rezervacij in odloženih davkov – TP in DT	Adjustment for loss-absorbing capacity of technical provisions and deferred taxes – TP and DT adjustment	ali odloženih davkov oziroma kombinacije obeh. Prilagoditev upošteva učinek zmanjšanja tveganj zaradi prihodnjih diskrecijskih pokrivanje možnih nepričakovanih izgub.
Primerni lastni viri sredstev	Own funds	Lastni viri sredstev, primerni za pokrivanje zahtevanega solventnostnega kapitala.
Pripravljenost za prevzem tveganj	Risk appetite	Stopnja tveganja, ki jo je družba oziroma skupina pripravljena prevzeti v skladu s svojimi strateškimi cilji.
Profil tveganj	Risk profile	Vsa tveganja, ki jim je družba oziroma skupina izpostavljena, in količinska opredelitev te izpostavljenosti za vse kategorije tveganj.
Register tveganj	Risk Register	Seznam vseh prepoznanih tveganj, ki ga družba oziroma skupina vodi in redno posodablja.
Scenarij	Scenario test	Scenarij se nanaša na ugotavljanje učinka hkratne spremembe več parametrov, na primer istočasne spremembe v različnih skupinah tveganj, ki vplivajo na zavarovalne posle, vrednosti finančnih naložb in spremembo obrestnih mer.
Sedanja vrednost	Present value	Vrednost prihodnjih denarnih tokov, preračunana na današnji dan. Pri tem uporabimo diskontiranje.
Sistem upravljanja tveganj	Risk management system	Sistem upravljanja tveganj je skupek vseh ukrepov, ki jih sprejme družba oziroma skupina za upravljanje (tj. prepoznavanje, spremljanje, merjenje, upravljanje, poročanje) pomembnih tveganj, izhajajočih iz njene dejavnosti in zunanjega okolja, zato da čimbolj izboljša izpolnjevanje strateških ciljev in čimbolj omeji možnost izgube lastnih virov sredstev.
Solventnostni količnik	Solvency ratio	Količnik primernih lastnih virov sredstev in zahtevanega solventnostnega kapitala, ki predstavlja kapitalsko ustreznost družbe oziroma skupine skladno z načeli Solventnosti II. Količnik, ki presega 100 odstotkov, kaže, da ima družba oziroma skupina dovolj virov za kritje zahtevanega solventnostnega kapitala.
Standardna formula	Standard formula	Niz izračunov, ki so določeni s predpisi Solventnost II in se uporabljajo za določitev zahtevanega solventnostnega kapitala.
Stresni test	Stress test	Stresni test se nanaša na spremembo posameznega ali več parametrov zaradi možnega prihodnjega finančnega dogodka, kar vpliva njihovo vrednost.
Tržna vrednost	Market value	Vrednost, po kateri se sredstva oziroma obveznosti vrednotijo z zneskom, po katerem bi se sredstvo izmenjalo oziroma obveznosti prenesle/poravnale med dobro obveščenima strankama s pravico razpolaganja v strogo poslovnem odnosu. Zneski temeljijo na cenah aktivnih in likvidnih trgov, ki so podjetju na voljo in se običajno uporabljajo.
Tveganja prehoda podnebnih sprememb	Transition risk of climate change	Tveganja prehoda so tveganja, ki se pojavijo pri prehodu na nizko-ogljično in na klimatske spremembe odporno gospodarstvo. Tovrstna tveganja vključujejo tveganja novih pravil, zahtev in usmeritev, pravna tveganja, tveganja tehnologije, tržna tveganja in tveganja ugleda.
Vrednost enote premoženja – VEP	Unit value	Vrednost enote premoženja ali vrednost točke nam pove, koliko je vredna posamezna enota premoženja podsklada krovnega sklada, in se redno objavlja.
Zahtevani minimalni kapital – MCR	Minimum capital requirement – MCR	Zahtevani minimalni kapital je enak znesku lastnih virov sredstev, pod katerim bi bili zavarovalci, zavarovanci ali drugi upravičenci zavarovalnih pogodb izpostavljeni nesprejemljivi stopnji tveganja, če se zavarovalnici dovoli nadaljnje poslovanje.
Zahtevani solventnostni kapital – SCR	Solvency capital requirement – SCR	premoženjskih zavarovanj, tveganje življenjskih zavarovanj, tveganje zdravstvenih zavarovanj, tržno tveganje, tveganje neplačila nasprotne stranke in operativno tveganje.

Solventnostni količnik Solvency ratio Količnik primernih lastnih virov sredstev in zahtevanega solventnostnega kapitala, ki predstavlja kapitalsko ustreznost družbe oziroma skupine skladno z načeli Solventnosti II. Količnik, ki presega 100 odstotkov, kaže, da ima družba oziroma skupina dovolj virov za kritje zahtevanega solventnostnega kapitala.

135

Standardna formula Standard formula Niz izračunov, ki so določeni s predpisi Solventnost II in se uporabljajo za določitev zahtevanega solventnostnega kapitala.

Stresni test Stress test Stresni test se nanaša na spremembo posameznega ali več parametrov zaradi možnega prihodnjega finančnega dogodka, kar vpliva na vrednost sredstev, obveznosti in/ali lastnih virov sredstev družbe oziroma skupine, ter na ugotavljanje učinka teh sprememb na

Tržna vrednost Market value Vrednost, po kateri se sredstva oziroma obveznosti vrednotijo z zneskom, po katerem bi se sredstvo izmenjalo oziroma obveznosti prenesle/poravnale med dobro obveščenima strankama s pravico razpolaganja v strogo poslovnem odnosu. Zneski temeljijo na cenah aktivnih in likvidnih trgov, ki so podjetju na voljo in se običajno uporabljajo.

Transition risk of climate change Tveganja prehoda so tveganja, ki se pojavijo pri prehodu na nizko-ogljično in na klimatske spremembe odporno gospodarstvo. Tovrstna tveganja vključujejo tveganja novih pravil, zahtev in usmeritev, pravna tveganja, tveganja tehnologije, tržna tveganja in

Vrednost enote premoženja – VEP Unit value Vrednost enote premoženja ali vrednost točke nam pove, koliko je vredna posamezna enota premoženja podsklada krovnega

Zahtevani minimalni kapital je enak znesku lastnih virov sredstev, pod katerim bi bili zavarovalci, zavarovanci ali drugi upravičenci zavarovalnih pogodb izpostavljeni nesprejemljivi stopnji tveganja, če se zavarovalnici dovoli nadaljnje poslovanje.

Zahtevani solventnostni kapital je znesek, ki temelji na zakonsko predpisanem izračunu vseh merljivih tveganj, vključujoč tveganje premoženjskih zavarovanj, tveganje življenjskih zavarovanj, tveganje zdravstvenih zavarovanj, tržno tveganje, tveganje neplačila nasprotne stranke in operativno tveganje.

POROČILO O SOLVENTNOSTI IN FINANČNEM POLOŽAJU 2021

Priloga B Kvantitativni obrazci

Priloga A Slovar izbranih strokovnih izrazov in načinov izračuna

Priloga B Kvantitativni obrazci

S.32.01.22	Podjetja v okviru skupine
S.02.01.02	Bilanca stanja
S.05.01.02	Premije, škode in odhodki po vrstah
	poslovanja
S.05.02.01	Premije, škode in odhodki po državah
S.23.01.22	Lastna sredstva
S.25.01.22	Zahtevani solventnostni kapital – za
	podjetja, ki uporabljajo standardno
	formulo

Vsi zneski v kvantitativnih obrazcih so v tisoč EUR.

Slovar izbranih strokovnih izrazov in načinov izračuna

S.32.01.22 Podjetja v okviru skupine

								Merila vpliva							Vključenost v okvir nadzora skupine	Izračun solventnosti na ravni skupine
Država	Identifikacijska koda podjetja	Vrsta identifikacijske kode podjetja	me podjetja Zakonito i	Vrsta podjetja	Pravna oblika	mno/ ne Kategorija (vzaje mno) vzaje	Nadzorni organ	% deleža v kapitalu % ki se uporablja	konsolidiranih računovodskih % ki se uporablja za pripravo izkazov	% glasovalnih pravic	merila Druga	Raven vpliva	solventnosti na ravni skupine se uporablja za izračun merni delež, ki Soraz	NE A/ D	m odločitve, če se uporablja člen 214 Datu	metodi 1, obravnava podjetja metoda in, pri Uporabljena
C0010	C0020	C0030	C0040	C0050	C0060	C0070	C0080	C0180	C0190	C0200	C0210	C0220	C0230	C0240	C0250	C0260
SI	SC/5822416000	PK	SAVA INFOND d.o.o.	8	d.o.o.	2	Agencija za zavarovalni nadzor	100,0 %	100,0 %	100,0 %		prevladujoč	100,0 %	DA		M1: sektorski predpisi
HR	SC/02467143	PK	SO poslovno savjetovanje	10	d.o.o.	2		100,0 %	100,0 %	100,0 %		prevladujoč	100,0 %	DA		M1: polna konsolidacija
SI	SC/5946948000	PK	TBS TEAM 24 d.o.o.	10	d.o.o.	2		87,5 %	100,0 %	87,5 %		prevladujoč	100,0 %	DA		M1: polna konsolidacija
MK	SC/5989434	PK	SAVA PENZISKO DRUSTVO AD Skopje	9	d.d.	2	Agencijata za supervizija na kapitalno finansirano penzisko osiguruvanje MAPAS	100,0 %	100,0 %	100,0 %		prevladujoč	100,0 %	DA		M1: prilagojena kapitalska metoda
SI	SC/5690366000	PK	Diagnostični center Bled d.o.o. Bled	10	d.o.o.	2		40,1 %	50,0 %	50,0 %		pomemben	50,0 %	DA		M1: prilagojena kapitalska metoda
GB	SC/10735938	PK	G2I Ltd	10	d.o.o.	2	Financial conduct authority	17,5 %	17,5 %	25,0 %		pomemben	17,5 %	DA		M1: prilagojena kapitalska metoda
XK	SC/810483769	PK	Illyria s.h.a., Prishtine	2	d.d.	2	Centralna banka Kosova	100,0 %	100,0 %	100,0 %		prevladujoč	100,0 %	DA		M1: polna konsolidacija
MK	SC/4778529	PK	Sava osiguruvanje a.d., Skopje	2	d.d.	2	Agencija za supervizija na osiguruvanje na Republika Makedonija	93,9 %	100,0 %	93,9 %		prevladujoč	100,0 %	DA		M1: polna konsolidacija
ME	SC/02303388	PK	Sava osiguranje a.d., Podgorica	2	d.d.	2	Agencija za nadzor osiguranja Crna Gora	100,0 %	100,0 %	100,0 %		prevladujoč	100,0 %	DA		M1: polna konsolidacija

POROČILO O SOLVENTNOSTI IN FINANČNEM POLOŽAJU 2021

KAZALO Povzetek A. Poslovanje in rezultati C. Profil tveganj skupine D. Vrednotenje za namene solventnosti B. Sistem upravljanja

E. Upravljanje kapitala

Priloga A Slovar izbranih strokovnih izrazov in načinov izračuna

Priloga B Kvantitativni obrazci

	138

									Merila vpliva							Izračun solventnosti na ravni skupine
Država	Identifikacijska koda podjetja	Vrsta identifikacijske kode podjetja	me podjetja Zakonito i	Vrsta podjetja	Pravna oblika	mno/ ne Kategorija (vzaje mno) vzaje	Nadzorni organ	% deleža v kapitalu % ki se uporablja	konsolidiranih računovodskih % ki se uporablja za pripravo izkazov	% glasovalnih pravic	merila Druga	Raven vpliva	solventnosti na ravni skupine se uporablja za izračun merni delež, ki Soraz	NE A/ D	m odločitve, če se uporablja člen 214 Datu	metodi 1, obravnava podjetja metoda in, pri Uporabljena
C0010	C0020	C0030	C0040	C0050	C0060	C0070	C0080	C0180	C0190	C0200	C0210	C0220	C0230	C0240	C0250	C0260
XK	SC/810793837	PK	Illyria Life s.h.a., Pristina	1	d.d.	2	Centralna banka Kosova	100,0 %	100,0 %	100,0 %		prevladujoč	100,0 %	DA		M1: polna konsolidacija
RS	SC/20482443	PK	Sava životno osiguranje a.d., Beograd	1	d.d.	2	Narodna banka Srbije	100,0 %	100,0 %	100,0 %		prevladujoč	100,0 %	DA		M1: polna konsolidacija
RS	SC/17407813	PK	SAVA NEŽIVOTNO OSIGURANJE A.D.O. BEOGRAD	2	d.d.	2	Narodna banka Srbije	100,0 %	100,0 %	100,0 %		prevladujoč	100,0 %	DA		M1: polna konsolidacija
SI	LEI/48510000OG X4W2DFYV52	LEI	ZAVAROVALNICA SAVA, zavarovalna družba, d.d.	4	d.d.	2	Agencija za zavarovalni nadzor	100,0 %	100,0 %	100,0 %		prevladujoč	100,0 %	DA		M1: polna konsolidacija
SI	LEI/213800K2LJ 7JKL6CU689	LEI	Sava pokojninska družba, d.d.	9	d.d.	2	Agencija za zavarovalni nadzor	100,0 %	100,0 %	100,0 %		prevladujoč	100,0 %	DA		M1: sektorski predpisi
XK	SC/810797912	PK	S Estate L.L.C.	10	d.o.o.	2		100,0 %	100,0 %	100,0 %		prevladujoč	100,0 %	DA		M1: polna konsolidacija
ME	SC/02806380	PK	Sava Car d.o.o., Podgorica	10	d.o.o.	2	Ministarstvo unutrašnjih poslova	100,0 %	100,0 %	100,0 %		prevladujoč	100,0 %	DA		M1: polna konsolidacija
SI	SC/2154170000	PK	ZS Svetovanje, storitve zavarovalnega zastopanja, d.o.o.	10	d.o.o.	2	Agencija za zavarovalni nadzor	100,0 %	100,0 %	100,0 %		prevladujoč	100,0 %	DA		M1: polna konsolidacija
SI	SC/6149065000	PK	ORNATUS KLICNI CENTER, podjetje za posredovanje telefonskih klicov, d.o.o.	10	d.o.o.	2	Agencija za zavarovalni nadzor	100,0 %	100,0 %	100,0 %		prevladujoč	100,0 %	DA		M1: polna konsolidacija
ME	SC/02699893	PK	DRUŠTVO ZA ZASTUPANJE U OSIGURANJU "SAVA AGENT" D.O.O. - Podgorica	10	d.o.o.	2	Agencija za nadzor osiguranja Crna Gora	100,0 %	100,0 %	100,0 %		prevladujoč	100,0 %	DA		M1: polna konsolidacija
MK	SC/ 7005350	PK	Sava Station dooel Skopje	10	d.o.o.	2	Ministerstvo za vnatrešni raboti na Republika Makedonija	92,57 %	100,0 %	92,57 %		prevladujoč	100,0 %	DA		M1: polna konsolidacija

POROČILO O SOLVENTNOSTI IN FINANČNEM POLOŽAJU 2021

KAZALO Povzetek A. Poslovanje in rezultati C. Profil tveganj skupine D. Vrednotenje za namene solventnosti B. Sistem upravljanja E. Upravljanje kapitala Priloga A Slovar izbranih strokovnih izrazov in načinov izračuna

Priloga B Kvantitativni obrazci

								Merila vpliva						Vključenost v okvir nadzora skupine		Izračun solventnosti na ravni skupine
Država	Identifikacijska koda podjetja	Vrsta identifikacijske kode podjetja	me podjetja Zakonito i	Vrsta podjetja	Pravna oblika	mno/ ne Kategorija (vzaje mno) vzaje	Nadzorni organ	% deleža v kapitalu % ki se uporablja	konsolidiranih računovodskih % ki se uporablja za pripravo izkazov	% glasovalnih pravic	merila Druga	Raven vpliva	solventnosti na ravni skupine se uporablja za izračun merni delež, ki Soraz	NE A/ D	m odločitve, če se uporablja člen 214 Datu	metodi 1, obravnava podjetja metoda in, pri Uporabljena
C0010	C0020	C0030	C0040	C0050	C0060	C0070	C0080	C0180	C0190	C0200	C0210	C0220	C0230	C0240	C0250	C0260
SI	LEI/485100004VO FFO18DD84	LEI	Življenjska zavarovalnica Vita d.d. Ljubljana	1	d.d.	2	Agencija za zavarovalni nadzor	100,0 %	100,0 %	100,0 %		prevladujoč	100,0 %	DA		M1: polna konsolidacija
SI	LEI/549300P6F1 BDSFSW5T72	LEI	Pozavarovalnica Sava d.d., Ljubljana	3	d.d.	2	Agencija za zavarovalni nadzor						100,0 %	DA		M1: polna konsolidacija

Legenda

Celica	Uporabljena kratica	Dolgo ime
C0030	PK	posebna koda
	LEI	identifikator pravnih subjektov (LEI)
C0050	1	zavarovalnica za življenjska zavarovanja
	2	zavarovalnica za neživljenjska zavarovanja
	3	pozavarovalnica
	4	kompozitna zavarovalnica
	8	kreditna institucija, investicijsko podjetje ali finančna institucija
	9	institucija za poklicno pokojninsko zavarovanje
	10	družba za pomožne storitve, kot je opredeljena v členu 1(53) Delegirane uredbe (EU) 2015/35
	99	drugo
C0060	d.o.o	družba z omejeno odgovornostjo
	d.d.	delniška družba
C0070	2	nevzajemno podjetje
C0260	M1	metoda 1

POROČILO O SOLVENTNOSTI IN FINANČNEM POLOŽAJU 2021

KAZALO Povzetek A. Poslovanje in rezultati C. Profil tveganj skupine D. Vrednotenje za namene solventnosti B. Sistem upravljanja E. Upravljanje kapitala Priloga A Slovar izbranih strokovnih izrazov in načinov izračuna Priloga B Kvantitativni obrazci

S.02.01.02 Bilanca stanja

Vrednost po Solventnosti II					Vrednost po Solventnosti II
Sredstva		C0010	Sredstva		C0010
Dobro ime	R0010		Posojila, vezana na police	R0240	135
Odloženi stroški pridobitve	R0020	Krediti in hipoteke posameznikom		R0250	0
Neopredmetena sredstva	R0030	0	Drugi krediti in hipoteke		1.540
Odložene terjatve za davek	R0040	16.861	Izterljivi zneski iz pozavarovanj iz naslova:	R0270	37.526
Presežek iz naslova pokojninskih shem	R0050	0	neživljenjskih zavarovanj in zdravstvenih zavarovanj,	R0280	31.795
Opredmetena osnovna sredstva v posesti za lastno	R0060	64.141	podobnih neživljenjskim
uporabo			neživljenjskih zavarovanj brez zdravstvenih zavarovanj	R0290	31.076
Naložbe (razen sredstev v posesti v zvezi s pogodbami, vezanimi na indeks ali enoto premoženja)	R0070	1.564.245	zdravstvenih zavarovanj, podobnih neživljenjskim	R0300	719
Nepremičnine (razen za lastno uporabo)	R0080	15.985	življenjskih zavarovanj in zdravstvenih zavarovanj, podobnih življenjskim, razen zdravstvenih zavarovanj in	R0310	5.742
Deleži v povezanih podjetjih, vključno z udeležbami	R0090	39.761	zavarovanj, vezanih na indeks ali enoto premoženja
Lastniški vrednostni papirji	R0100	34.171	zdravstvenih zavarovanj, podobnih življenjskim	R0320	0
Lastniški vrednostni papirji, ki kotirajo na borzi	R0110	32.342	življenjskih zavarovanj, razen zdravstvenih zavarovanj in	R0330	5.742
Lastniški vrednostni papirji, ki ne kotirajo na borzi	R0120	1.828	zavarovanj, vezanih na indeks ali enoto premoženja
Obveznice	R0130	1.353.173	življenjskih zavarovanj, vezanih na indeks ali enoto premoženja	R0340	-11
Državne obveznice	R0140	743.470	Depoziti pri cedentih	R0350	9.610
Podjetniške obveznice	R0150	609.702	Terjatve iz naslova zavarovanj in terjatve do posrednikov	R0360	34.433
Strukturirani vrednostni papirji	R0160	0	Terjatve iz naslova pozavarovanj	R0370	8.382
Vrednostni papirji, zavarovani s premoženjem	R0170	0	Terjatve (do kupcev, nepovezane z zavarovanjem)	R0380	7.948
Kolektivni naložbeni podjemi	R0180	95.185	Lastne delnice (v posesti neposredno)	R0390	48.043
Izvedeni finančni instrumenti	R0190	0	Zneski, dolgovani podjetju v zvezi s postavkami lastnih
Depoziti, ki niso denarni ustrezniki	R0200	25.971	sredstev ali ustanovnim kapitalom, ki je bil vpoklican in še	R0400	0
Druge naložbe	R0210	0	ni vplačan
Sredstva v posesti v zvezi s pogodbami, vezanimi na indeks	R0220	447.155	Denar in denarni ustrezniki	R0410	70.961
ali enoto premoženja			Vsa druga sredstva, ki niso prikazana drug je	R0420	1.015
Krediti in hipoteke	R0230	1.675	Sredstva skupaj	R0500	2.311.994

POROČILO O SOLVENTNOSTI IN FINANČNEM POLOŽAJU 2021

KAZALO
Povzetek
A. Poslovanje in rezultati
B. Sistem upravljanja
C. Profil tveganj skupine
D. Vrednotenje za namene solventnosti
E. Upravljanje kapitala
Priloga A Slovar izbranih strokovnih izrazov in načinov izračuna
Priloga B Kvantitativni obrazci

		Vrednost po Solventnosti II	Vrednost po Solventnosti II
Obveznosti		C0010	Obveznosti		C0010
Zavarovalno-tehnične rezervacije – neživljenjska	R0510 553.492		Zavarovalno-tehnične rezervacije, izračunane kot celota	R0700	93.167
zavarovanja			Najboljša ocena	R0710	311.429
Zavarovalno-tehnične rezervacije – neživljenjska zavarovanja (brez zdravstvenih zavarovanj)	R0520	527.769	Marža za tveganje	R0720	7.475
Zavarovalno-tehnične rezervacije, izračunane kot celota	R0530	0	Druge zavarovalno-tehnične rezervacije	R0730
Najboljša ocena	R0540	483.028	Pogojne obveznosti	R0740	0
			Rezervacije, razen zavarovalno-tehničnih rezervacij	R0750	8.569
	Marža za tveganje R0550 44.741		Obveznosti iz naslova pokojninskih shem	R0760	0
Zavarovalno-tehnične rezervacije – zdravstvena zavarovanja (podobna neživljenjskim)	R0560	25.723	Depoziti pozavarovateljev	R0770	0
Zavarovalno-tehnične rezervacije, izračunane kot celota	R0570	0	Odložene obveznosti za davek	R0780	45.560
Najboljša ocena	R0580	16.116	Izvedeni finančni instrumenti	R0790	0
Marža za tveganje	R0590	9.607	Zneski, dolgovani kreditnim institucijam	R0800	0
Zavarovalno-tehnične rezervacije – življenjska zavarovanja (razen zavarovanj, vezanih na indeks ali enoto premoženja)	R0600	535.449	Finančne obveznosti, razen zneskov, dolgovanih kreditnim institucijam	R0810	584
Zavarovalno-tehnične rezervacije – zdravstvena zavarovanja (podobna življenjskim)	R0610	-10.832	Obveznosti iz naslova zavarovanja in obveznosti do posrednikov	R0820	36.078
Zavarovalno-tehnične rezervacije, izračunane kot celota	R0620	0	Obveznosti iz naslova pozavarovanja	R0830	1.840
Najboljša ocena	R0630	-13.734	Obveznosti (do kupcev, nepovezane z zavarovanjem)	R0840	23.685
Marža za tveganje	R0640	2.902	Podrejene obveznosti	R0850	78.065
Zavarovalno-tehnične rezervacije – življenjska zavarovanja (razen zdravstvenih zavarovanj in zavarovanj, vezanih na	R0650	546.281	Podrejene obveznosti, ki niso del osnovnih lastnih sredstev	R0860	0
indeks ali enoto premoženja)			Podrejene obveznosti, ki so del osnovnih lastnih sredstev	R0870	78.065
Zavarovalno-tehnične rezervacije, izračunane kot celota	R0660	0	Vse druge obveznosti, ki niso prikazane drug je	R0880	21.992
Najboljša ocena	R0670	531.299	Obveznosti skupaj	R0900	1.717.386
Marža za tveganje	R0680	14.982	Presežek sredstev nad obveznostmi	R1000	594.608
Zavarovalno-tehnične rezervacije – zavarovanja, vezana na indeks ali enoto premoženja	R0690	412.072

POROČILO O SOLVENTNOSTI IN FINANČNEM POLOŽAJU 2021

KAZALO Povzetek A. Poslovanje in rezultati C. Profil tveganj skupine D. Vrednotenje za namene solventnosti B. Sistem upravljanja E. Upravljanje kapitala Priloga A Slovar izbranih strokovnih izrazov in načinov izračuna Priloga B Kvantitativni obrazci

142

S.05.01.02 Premije, škode in odhodki po vrstah poslovanja

Prvi del preglednice:

Pomorsko, letalsko in transportno zavarovanje	Požarno in drugo škodno zavarovanje	Splošno zavarovanje odgovornosti	Kreditno in kavcijsko zavarovanje	Zavarovanje stroškov postopka	Zavarovanje pomoči	Različne finančne izgube

Vrsta poslovanja za: zavarovalne in pozavarovalne obveznosti iz neživljenjskega zavarovanja (neposredni posli in sprejeto proporcionalno pozavarovanje) Zavarovanje za stroške zdravljenja Zavarovanje izpada dohodka Nezgodno zavarovanje zaposlenih Zavarovanje avtomobilske odgovornosti Druga zavarovanja motornih vozil Pomorsko, letalsko in transportno zavarovanje Požarno in drugo škodno zavarovanje Splošno zavarovanje odgovornosti Kreditno in kavcijsko zavarovanje Zavarovanje stroškov postopka C0010 C0020 C0030 C0040 C0050 C0060 C0070 C0080 C0090 C0100 C0110 C0120 Obračunane premije bruto – neposredni posli R0110 10.736 52.917 0 126.330 131.685 4.240 85.712 19.357 411 735 19.437 2.282 bruto – sprejeto proporcionalno pozavarovanje R0120 ⁰ 1.512 ^{0 444} 2.445 7.172 49.880 2.935 ^{723 9 0 5} bruto – sprejeto neproporcionalno pozavarovanje R0130 delež pozavarovateljev R0140 867 -6 0 4.812 2.070 1.117 19.070 1.048 49 626 122 1.062 neto R0200 9.869 54.435 0 121.962 132.060 10.295 116.523 21.245 1.085 119 19.315 1.224 Prihodki od premije bruto – neposredni posli R0210 9.680 52.885 0 127.880 126.985 6.232 86.912 22.700 1.838 749 18.421 2.761 bruto – sprejeto proporcionalno pozavarovanje R0220 ⁰ 1.503 ^{0 441} 2.273 7.738 49.060 3.208 ^{801 9 0 22} bruto – sprejeto neproporcionalno pozavarovanje R0230 delež pozavarovateljev R0240 1.007 6 0 5.223 2.025 2.512 18.193 442 47 632 105 1.070 neto R0300 8.673 54.382 0 123.099 127.232 11.457 117.780 25.466 2.591 127 18.316 1.714

POROČILO O SOLVENTNOSTI IN FINANČNEM POLOŽAJU 2021

Povzetek
A. Poslovanje in rezultati
B. Sistem upravljanja
C. Profil tveganj skupine
D. Vrednotenje za namene so ventnosti
E. Upravljanje kapitala
Priloga A

Slovar izbranih strokovnih izrazov in načinov izračuna

Priloga B Kvantitativni obrazci

		Vrsta poslovanja za: zavarovalne in pozavarovalne obveznosti iz neživljenjskega zavarovanja (neposredni posli in sprejeto proporcionalno pozavarovanje)
		Zavarovanje za stroške zdravljenja	Zavarovanje izpada dohodka	Nezgodno zavarovanje zaposlenih	Zavarovanje avtomobilske odgovornosti	Druga zavarovanja motornih vozil	Pomorsko, letalsko in transportno zavarovanje	Požarno in drugo škodno zavarovanje	Splošno zavarovanje odgovornosti	Kreditno in kavcijsko zavarovanje	Zavarovanje stroškov postopka	Zavarovanje pomoči	Različne finančne izgube
		C0010	C0020	C0030	C0040	C0050	C0060	C0070	C0080	C0090	C0100	C0110	C0120
Odhodki za škode
bruto – neposredni posli	R0310	4.598	13.535	0	63.840	78.427	4.219	45.017	11.837	1.011	-1	9.479	1.127
bruto – sprejeto proporcionalno pozavarovanje	R0320	-266	665	0	280	1.317	6.781	29.937	2.383	269	3	0	1.909
bruto – sprejeto neproporcionalno pozavarovanje	R0330
delež pozavarovateljev	R0340	-318	612	0	968	1.234	1.654	10.080	625	23	-1	20	677
neto	R0400	4.649	13.588	0	63.152	78.510	9.346	64.875	13.595	1.256	3	9.459	2.359
Spremembe drugih zavarovalno-tehničnih rezervacij
bruto – neposredni posli	R0410	3	13	0	683	296	76	-701	191	0	0	112	4
bruto – sprejeto proporcionalno pozavarovanje	R0420	0	0	0	0	-3	732	0	0	0	0	0	-5
bruto – sprejeto neproporcionalno pozavarovanje	R0430
delež pozavarovateljev	R0440	0	0	0	-1	-5	34	-32	-1	0	0	0	8
neto	R0500	3	14	0	684	298	774	-668	192	0	0	112	-9
Odhodki	R0550	3.552	20.014	0	35.027	32.894	3.942	47.002	8.931	887	286	8.671	1.002
Drugi odhodki	R1200
Odhodki skupaj	R1300

POROČILO O SOLVENTNOSTI IN FINANČNEM POLOŽAJU 2021

Drugi del preglednice:

		Vrsta poslovanja za: sprejeto neproporcionalno pozavarovanje
		Zdravstveno	Pozavarovanje odgovornosti	Pomorsko, letalsko in transportno	Premoženjsko	Skupaj
		C0130	C0140	C0150	C0160	C0200
Obračunane premije
bruto – neposredni posli	R0110					453.843
bruto – sprejeto proporcionalno pozavarovanje	R0120					65.125
bruto – sprejeto neproporcionalno pozavarovanje	R0130	502	2.491	3.201	40.741	46.934
delež pozavarovateljev	R0140	-28	2.411	649	11.302	45.170
neto	R0200	530	80	2.552	29.438	520.732
Prihodki od premije
bruto – neposredni posli	R0210					457.043
bruto – sprejeto proporcionalno pozavarovanje	R0220					65.055
bruto – sprejeto neproporcionalno pozavarovanje	R0230	507	2.476	3.211	40.962	47.157
delež pozavarovateljev	R0240	0	2.577	645	11.014	45.497
neto	R0300	507	-101	2.567	29.948	523.758
Odhodki za škode
bruto – neposredni posli	R0310					233.088
bruto – sprejeto proporcionalno pozavarovanje	R0320					43.278
bruto – sprejeto neproporcionalno pozavarovanje	R0330	244	887	4.856	45.103	51.091
delež pozavarovateljev	R0340	0	-241	-172	16.047	31.208
neto	R0400	244	1.128	5.029	29.056	296.249
Spremembe drugih zavarovalno-tehničnih rezervacij
bruto – neposredni posli	R0410					678
bruto – sprejeto proporcionalno pozavarovanje	R0420					723
bruto – sprejeto neproporcionalno pozavarovanje	R0430	0	0	0	0	0
delež pozavarovateljev	R0440	0	0	0	0	2
neto	R0500	0	0	0	0	1.399
Odhodki	R0550	114	751	594	8.143	171.811
Drugi odhodki	R1200					0
Odhodki skupaj	R1300					171.811

POROČILO O SOLVENTNOSTI IN FINANČNEM POLOŽAJU 2021

KAZALO Povzetek A. Poslovanje in rezultati C. Profil tveganj skupine D. Vrednotenje za namene solventnosti B. Sistem upravljanja E. Upravljanje kapitala Priloga A Slovar izbranih strokovnih izrazov in načinov izračuna Priloga B Kvantitativni obrazci

		Vrsta poslovanja za: obveznosti iz življenjskih zavarovanj							Obveznosti iz življenjskih pozavarovanj
		Zdravstveno zavarovanje	Zavarovanje z udeležbo pri dobičku	Zavarovanje, vezano na indeks ali enoto premoženja	Druga življenjska zavarovanja	Rente, ki izhajajo iz pogodb o neživljenjskem zavarovanju in se nanašajo na obveznosti iz zdravstvenih zavarovanj	Rente, ki izhajajo iz pogodb o neživljenjskem zavarovanju in se nanašajo na zavarovalne obveznosti, ki niso obveznosti iz zdravstvenih zavarovanj	Zdravstveno pozavarovanje	Življenjsko pozavarovanje	Skupaj
Obračunane premije		C0210	C0220	C0230	C0240	C0250	C0260	C0270	C0280	C0300
bruto	R1410	1.995	33.053	94.139	30.544	0	0	0	0	159.732
delež pozavarovateljev	R1420	42	115	45	744	0	0	0	0	946
neto	R1500	1.953	32.938	94.094	29.800	0	0	0	0	158.785
Prihodki od premije
bruto	R1510	1.992	33.070	94.140	30.603	0	0	0	0	159.805
delež pozavarovateljev	R1520	41	114	45	1.053	0	0	0	0	1.253
neto	R1600	1.952	32.955	94.095	29.550	0	0	0	0	158.552
Odhodki za škode
bruto	R1610	1.992	35.646	44.116	14.809	0	0	0	0	96.564
delež pozavarovateljev	R1620	0	-56	4	396	0	1.970	0	0	2.314
neto	R1700	1.992	35.702	44.112	14.414	0	-1.970	0	0	94.250
Spremembe drugih zavarovalno tehničnih rezervacij
bruto	R1710	-166	28.828	-121.192	2.951	0	0	0	0	-89.580
delež pozavarovateljev	R1720	0	0	0	0	0	0	0	0	0
neto	R1800	-166	28.828	-121.192	2.951	0	0	0	0	-89.580
Odhodki	R1900	877	6.120	10.468	11.159	0	54	0	46	28.723
Drugi odhodki	R2500									0
Odhodki skupaj	R2600									28.723

POROČILO O SOLVENTNOSTI IN FINANČNEM POLOŽAJU 2021

KAZALO Povzetek A. Poslovanje in rezultati C. Profil tveganj skupine D. Vrednotenje za namene solventnosti B. Sistem upravljanja E. Upravljanje kapitala Priloga A Slovar izbranih strokovnih izrazov in načinov izračuna Priloga B Kvantitativni obrazci

146

S.05.02.01 Premije, škode in odhodki po državah

		Matična država			Najpomembnejših 5 držav (po znesku bruto obračunanih premij) – obveznosti iz neživljenjskih zavarovanj			Najpomembnejših 5 in matična država, skupaj
		C0010	C0020	C0030	C0040	C0050	C0060	C0070
	R0010		Kitajska	Južna Koreja	Severna Makedonija	Črna Gora	Srbija
Obračunane premije		C0080	C0090	C0100	C0110	C0120	C0130	C0140
bruto – neposredni posli	R0110	387.171	0	0	15.281	14.406	23.122	439.980
bruto – sprejeto proporcionalno pozavarovanje	R0120	675	4.082	11.010	0	0	1.601	17.368
bruto – sprejeto neproporcionalno pozavarovanje	R0130	255	4.668	3.024	0	3	481	8.431
delež pozavarovateljev	R0140	101.767	91	22	1.192	1.904	7.991	112.966
neto	R0200	286.334	8.659	14.012	14.089	12.506	17.214	352.814
Prihodki od premije
bruto – neposredni posli	R0210	394.630	0	0	14.835	13.561	21.466	444.491
bruto – sprejeto proporcionalno pozavarovanje	R0220	653	5.152	10.759	0	0	1.602	18.165
bruto – sprejeto neproporcionalno pozavarovanje	R0230	246	4.583	3.106	0	3	500	8.439
delež pozavarovateljev	R0240	107.161	91	22	1.557	1.950	7.751	118.532
neto	R0300	288.368	9.644	13.843	13.278	11.614	15.817	352.564
Odhodki za škode
bruto – neposredni posli	R0310	201.856	0	0	7.174	6.681	9.520	225.232
bruto – sprejeto proporcionalno pozavarovanje	R0320	-20	3.231	3.742	0	0	831	7.784
bruto – sprejeto neproporcionalno pozavarovanje	R0330	3	3.454	4.342	11	0	198	8.008
delež pozavarovateljev	R0340	49.166	0	0	756	1.473	3.168	54.563
neto	R0400	152.674	6.685	8.084	6.429	5.209	7.381	186.461
Spremembe drugih zavarovalno-tehničnih rezervacij
bruto – neposredni posli	R0410	879	0	0	-62	-207	-205	405
bruto – sprejeto proporcionalno pozavarovanje	R0420	0	-23	-60	0	0	0	-83
bruto – sprejeto neproporcionalno pozavarovanje	R0430	0	0	0	0	0	0	0
delež pozavarovateljev	R0440	2	0	0	0	0	0	2
neto	R0500	877	-23	-60	-62	-207	-205	320
Odhodki	R0550	92.720	2.444	4.104	6.666	5.174	8.508	119.617
Drugi odhodki	R1200
Odhodki skupaj	R1300

POROČILO O SOLVENTNOSTI IN FINANČNEM POLOŽAJU 2021

KAZALO
Povzetek
A. Poslovanje in rezultati
B. Sistem upravljanja
C. Profil tveganj skupine
D. Vrednotenje za namene solventnosti
E. Upravljanje kapitala
Priloga A Slovar izbranih strokovnih ızrazov in nacınov izračuna
Priloga B Kvantitativni obrazci

		Matična država		Najpomembnejših 5 držav (po znesku bruto obračunanih premij) – obveznosti iz življenjskih zavarovanj				Najpomembnejših 5 in matična država, skupaj
		C0150	C0160	C0170	C0180	C0190	C0200	C0210
	R1400
Obračunane premije		C0220	C0230	C0240	C0250	C0260	C0270	C0280
bruto	R1410	152.247						152.247
delež pozavarovateljev	R1420	923						923
neto	R1500	151.324						151.324
Prihodki od premije
bruto	R1510	152.239						152.239
delež pozavarovateljev	R1520	882						882
neto	R1600	151.357						151.357
Odhodki za škode
bruto	R1610	116.466						116.466
delež pozavarovateljev	R1620	2.323						2.323
neto	R1700	114.143						114.143
Spremembe drugih zavarovalno-tehničnih rezervacij
bruto	R1710	105.302						105.302
delež pozavarovateljev	R1720	0						0
neto	R1800	105.302						105.302
Odhodki	R1900	25.430						25.430
Drugi odhodki	R2500							0
Odhodki skupaj	R2600							25.430

POROČILO O SOLVENTNOSTI IN FINANČNEM POLOŽAJU 2021

KAZALO Povzetek A. Poslovanje in rezultati C. Profil tveganj skupine D. Vrednotenje za namene solventnosti B. Sistem upravljanja E. Upravljanje kapitala Priloga A Slovar izbranih strokovnih izrazov in načinov izračuna Priloga B Kvantitativni obrazci

S.23.01.22 Lastna sredstva

		Skupaj	Stopnja 1 - neomejene postavke	Stopnja 1 - omejene postavke	Stopnja 2	Stopnja 3
		C0010	C0020	C0030	C0040	C0050
Osnovna lastna sredstva pred odbitkom za udeležbe v drugih subjektih finančnega sektorja
Navadne delnice (skupaj z lastnimi delnicami)	R0010	71.856	71.856		0
Nerazpoložljiv vpoklican, a nevplačan navadni lastniški kapital na ravni skupine	R0020	0	0		0
Vplačani presežek kapitala v zvezi z navadnimi delnicami	R0030	42.702	42.702		0
Ustanovni kapital, prispevki članov ali enakovredna postavka osnovnih lastnih sredstev družb za vzajemno zavarovanje ali družb, ki delujejo po načelu vzajemnosti	R0040	0	0		0
Sredstva na podrejenih računih članov družbe za vzajemno zavarovanje	R0050	0		0	0	0
Nerazpoložljiva sredstva na podrejenih računih članov družbe za vzajemno zavarovanje na ravni skupine	R0060	0		0	0	0
Presežek sredstev	R0070	0	0
Nerazpoložljiva presežna sredstva na ravni skupine	R0080	0	0
Prednostne delnice	R0090	0		0	0	0
Nerazpoložljive prednostne delnice na ravni skupine	R0100	0		0	0	0
Vplačani presežek kapitala v zvezi s prednostnimi delnicami	R0110	0		0	0	0
Nerazpoložljivi vplačani presežek kapitala v zvezi s prednostnimi delnicami na ravni skupine	R0120	0		0	0	0
Uskladitvene rezerve	R0130	408.393	408.393
Podrejene obveznosti	R0140	78.065		0	78.065	0
Nerazpoložljive podrejene obveznosti na ravni skupine	R0150	0		0	0	0
Znesek neto odloženih terjatev za davek	R0160	0				0
Znesek neto odloženih terjatev za davek, ki ni razpoložljiv na ravni skupine	R0170	0				0
Druge postavke, ki jih je nadzorni organ odobril kot osnovna lastna sredstva in ki niso navedene zgoraj	R0180	0	0	0	0	0
Nerazpoložljiva lastna sredstva, povezana s postavkami drugih lastnih sredstev, ki jih je odobril nadzorni organ	R0190	0	0	0	0	0
Manjšinski deleži (če niso sporočeni v okviru specifične postavke lastnih sredstev)	R0200	367	367	0	0	0
Nerazpoložljivi manjšinski deleži na ravni skupine	R0210	107	107	0	0	0
Lastna sredstva iz računovodskih izkazov, ki ne bi smela biti predstavljena v okviru uskladitvenih rezerv in ne izpolnjujejo meril za razvrstitev kot lastna sredstva v skladu s Solventnostjo II
Lastna sredstva iz računovodskih izkazov, ki ne bi smela biti predstavljena v okviru uskladitvenih rezerv in ne izpolnjujejo meril za razvrstitev kot lastna sredstva v skladu s Solventnostjo II	R0220	0

Odbitki

POROČILO O SOLVENTNOSTI IN FINANČNEM POLOŽAJU 2021

KAZALO Povzetek A. Poslovanje in rezultati C. Profil tveganj skupine D. Vrednotenje za namene solventnosti B. Sistem upravljanja E. Upravljanje kapitala Priloga A Slovar izbranih strokovnih izrazov in načinov izračuna Priloga B Kvantitativni obrazci

		Skupaj	Stopnja 1 - neomejene postavke	Stopnja 1 - omejene postavke	Stopnja 2	Stopnja 3
		C0010	C0020	C0030	C0040	C0050
Odbitki za udeležbe v drugih finančnih subjektih, vključno z nereguliranimi subjekti, ki izvajajo finančne dejavnosti	R0230	12.562	12.562	0	0
Od tega odbiti v skladu s členom 228 Direktive 2009/138/ES	R0240	0	0	0	0
Odbitki za udeležbe, kadar informacije niso razpoložljive (člen 229)	R0250	0	0	0	0	0
Odbitki za udeležbe, vključene z uporabo metode odbitkov in združevanja, kadar se uporabi kombinacija metod	R0260	0	0	0	0	0
Nerazpoložljive postavke lastnih sredstev skupaj	R0270	107	107	0	0	0
Odbitki skupaj	R0280	12.669	12.669	0	0	0
Skupna osnovna lastna sredstva po odbitkih	R0290	588.715	510.650	0	78.065	0
Pomožna lastna sredstva
Nevplačane in nevpoklicane navadne delnice, ki se jih lahko vpokliče na zahtevo	R0300	0			0
Nevplačan in nevpoklican ustanovni kapital, prispevki članov ali enakovredna postavka osnovnih lastnih sredstev družb za vzajemno zavarovanje ali družb, ki delujejo po načelu vzajemnosti, ki se jih lahko vpokliče na zahtevo	R0310	0			0	0
Nevplačane in nevpoklicane prednostne delnice, ki se jih lahko vpokliče na zahtevo	R0320	0			0	0
Pravno zavezujoča zaveza vpisa in plačila podrejenih obveznosti na zahtevo	R0330	0			0	0
Akreditivi in jamstva v skladu s členom 96(2) Direktive 2009/138/ES	R0340	0			0
Akreditivi in jamstva, razen tistih v skladu s členom 96(2) Direktive 2009/138/ES	R0350	0			0	0
Pozivi članom za dodatne prispevke v skladu s prvim pododstavkom člena 96(3) Direktive 2009/138/ES	R0360	0			0	0
Pozivi članom za dodatne prispevke, razen tistih v skladu s prvim pododstavkom člena 96(3) Direktive 2009/138/ES	R0370	0			0	0
Nerazpoložljiva pomožna lastna sredstva na ravni skupine	R0380	0			0	0
Druga pomožna lastna sredstva	R0390	0			0	0
Skupaj pomožna lastna sredstva	R0400	0			0	0
Lastna sredstva v drugih finančnih sektorjih
Kreditne institucije, investicijska podjetja, finančne institucije, upravitelji alternativnih investicijskih skladov, družbe za upravljanje KNPVP	R0410	4.471	4.471	0	0
Institucije za poklicno pokojninsko zavarovanje	R0420	8.091	8.091	0	0	0
Neregulirani subjekti, ki izvajajo finančne dejavnosti	R0430	0	0	0	0
Skupna lastna sredstva v drugih finančnih sektorjih	R0440	12.562	12.562	0	0	0
Lastna sredstva ob uporabi metode odbitkov in združevanja (D&A), same ali v kombinaciji z metodo 1
Lastna sredstva, združena ob uporabi metode D&A in kombinacije metod	R0450	0	0	0	0	0
Lastna sredstva, združena ob uporabi metode D&A in kombinacije metod, brez transakcij znotraj skupine	R0460	0	0	0	0	0

KAZALO
Povzetek
A. Poslovanje in rezultati
B. Sistem upravljanja
C. Profil tveganj skupine
D. Vrednotenje za namene solventnosti
E. Upravljanje kapitala
Priloga A Slovar izbranih strokovnih izrazov in načinov izračuna
Priloga B Kvantitativni obrazci

150

		Skupaj	Stopnja 1 - neomejene postavke	Stopnja 1 - omejene postavke	Stopnja 2	Stopnja 3
		C0010	C0020	C0030	C0040	C0050
Skupna razpoložljiva lastna sredstva za izpolnjevanje konsolidiranega zahtevanega solventnostnega kapitala (SCR) na ravni skupine (brez lastnih sredstev iz drugih subjektov finančnega sektorja in iz subjektov, vključenih prek metode D&A)	R0520	588.715	510.650	0	78.065	0
Skupna razpoložljiva lastna sredstva za izpolnjevanje minimalnega konsolidiranega SCR na ravni skupine	R0530	588.715	510.650	0	78.065
Skupna primerna lastna sredstva za izpolnjevanje konsolidiranega SCR na ravni skupine (brez lastnih sredstev iz drugih subjektov finančnega sektorja in iz subjektov, vključenih prek metode D&A)	R0560	588.715	510.650	0	78.065	0
Skupna primerna lastna sredstva za izpolnjevanje minimalnega konsolidiranega SCR na ravni skupine	R0570	538.780	510.650	0	28.130
Minimalni konsolidirani SCR na ravni skupine	R0610	140.651
Razmerje med primernimi lastnimi sredstvi in minimalnim konsolidiranim SCR na ravni skupine	R0650	383 %
Skupna primerna lastna sredstva za izpolnjevanje SCR na ravni skupine (vključno z lastnimi sredstvi iz drugih subjektov finančnega sektorja in iz podjetij, vključenih prek metode D&A)	R0660	601.277	523.212	0	78.065	0
Zahtevani solventnostni kapital na ravni skupine	R0680	304.405
Razmerje med primernimi lastnimi sredstvi in SCR na ravni skupine, vključno z drugimi subjekti finančnega sektorja in subjekti, vključenimi prek metode D&A	R0690	198 %

		C0060
Uskladitvene rezerve
Presežek sredstev nad obveznostmi	R0700	594.608
Lastne delnice (v posesti neposredno in posredno)	R0710	48.043
Predvidljive dividende, razdelitve in dajatve	R0720	23.247
Druge postavke osnovnih lastnih sredstev	R0730	114.926
Prilagoditev za omejene postavke lastnih sredstev v zvezi s portfelji uskladitvenih prilagoditev in omejenimi skladi	R0740	0
Druga nerazpoložljiva lastna sredstva	R0750	0
Uskladitvene rezerve pred odbitkom za udeležbe v drugih subjektih finančnega sektorja	R0760	408.393
Pričakovani dobički
Pričakovani dobički, vključeni v prihodnje premije (EPIFP) – življenjska zavarovanja	R0770	90.180
Pričakovani dobički, vključeni v prihodnje premije (EPIFP) – neživljenjska zavarovanja	R0780	24.912
Skupni pričakovani dobički, vključeni v prihodnje premije (EPIFP)	R0790	115.092

KAZALO
Povzetek
A. Poslovanje in rezultati
B. Sistem upravljanja
C. Profil tveganj skupine
D. Vrednotenje za namene solventnosti
E. Upravljanje kapitala
Priloga A Slovar izbranih strokovnih izrazov in načinov izračuna
Priloga B Kvantitativni obrazci

S.25.01.22 Zahtevani solventnostni kapital – za podjetja, ki uporabljajo standardno formulo

		Bruto zahtevani solventnostni kapital	Za podjetje specifični parametri	Poenostavitve
		C0110	C0090	C0120
Tržno tveganje	R0010	147.025
Tveganje neplačila nasprotne stranke	R0020	20.596
Tveganje iz pogodb življenjskega zavarovanja	R0030	38.255	brez	-
Tveganje zdravstvenega zavarovanja	R0040	32.460	brez	-
Tveganje iz pogodb neživljenjskega zavarovanja	R0050	180.095	brez	-
Razpršenost	R0060	-132.071
Tveganje neopredmetenih sredstev	R0070	0
Osnovni zahtevani solventnostni kapital	R0100	286.360

POROČILO O SOLVENTNOSTI IN FINANČNEM POLOŽAJU 2021

Povzetek

A. Poslovanje in rezultati

C. Profil tveganj skupine

E. Upravljanje kapitala

Priloga A Slovar izbranih strokovnih izrazov in načinov izračuna

Priloga B Kvantitativni obrazci

Izračun zahtevanega solventnostnega kapitala C0100

Izračun zahtevanega solventnostnega kapitala		C0100
Operativno tveganje	R0130	21.816
Absorpcijske kapacitete zavarovalno-tehničnih rezervacij	R0140	-1.110
Absorpcijske kapacitete odloženih davkov	R0150	-16.599
Kapitalske zahteve za posle, ki se izvajajo v skladu s členom 4 Direktive 2003/41/ES	R0160	0
Zahtevani solventnostni kapital brez kapitalskega pribitka	R0200	290.466
Že določen kapitalski pribitek	R0210	0
Zahtevani solventnostni kapital	R0220	304.405
Druge informacije o SCR
Kapitalske zahteve za podmodul tveganja lastniških vrednostnih papirjev, ki temelji na trajanju	R0400	0
Skupni znesek teoretičnega zahtevanega solventnostnega kapitala za preostali del	R0410	0
Skupni znesek teoretičnega zahtevanega solventnostnega kapitala za omejene sklade	R0420	0
Skupni znesek teoretičnega zahtevanega solventnostnega kapitala za portfelje uskladitvenih prilagoditev	R0430	0
Učinki razpršenosti zaradi združevanja teoretičnega SCR omejenih skladov za potrebe člena 304	R0440	0
Minimalni konsolidirani zahtevani solventnostni kapital skupine	R0470	140.651
Informacije o drugih subjektih
Kapitalske zahteve za druge finančne sektorje (nezavarovalniške kapitalske zahteve)	R0500	7.797
Kapitalske zahteve za druge finančne sektorje (nezavarovalniške kapitalske zahteve) – kreditne institucije, investicijska podjetja in finančne institucije, upravitelje alternativnih investicijskih skladov, družbe za upravljanje KNPVP	R0510	1.091
Kapitalske zahteve za druge finančne sektorje (nezavarovalniške kapitalske zahteve) – institucije za poklicno pokojninsko zavarovanje	R0520	6.705
Kapitalske zahteve za druge finančne sektorje (nezavarovalniške kapitalske zahteve) – kapitalske zahteve za neregulirane subjekte, ki izvajajo finančne dejavnosti	R0530	0
Kapitalske zahteve za neobvladovane udeležbe	R0540	0
Kapitalske zahteve za preostala podjetja	R0550	6.142
Skupni SCR
SCR za podjetja, vključena prek metode D&A	R0560	0

Zahtevani solventnostni kapital R0570 304.405

POROČILO O SOLVENTNOSTI IN FINANČNEM POLOŽAJU 2021

KAZALO Povzetek A. Poslovanje in rezultati C. Profil tveganj skupine D. Vrednotenje za namene solventnosti B. Sistem upravljanja E. Upravljanje kapitala Priloga A Slovar izbranih strokovnih izrazov in načinov izračuna

Priloga B Kvantitativni obrazci

Poročilo o solventnosti in finančnem položaju Zavarovalne skupine Sava za leto 2021 Ljubljana, maj 2022

POROČILO O SOLVENTNOSTI IN FINANČNEM POLOŽAJU 2021