Skupaj lahko premostimo vse izzive NIKOLI SAMI

POROČILO O SOLVENTNOSTI IN FINANČNEM POLOŽAJU Zavarovalne skupine Sava za leto 2020

MARKO JAZBEC PREDSEDNIK UPRAVE PETER SKVARČA ČLAN UPRAVE

POLONA PIRŠ ZUPANČIČ ČLANICA UPRAVE

PSFP SKUPINE ZA LETO 2020

Priloge

B Sistem upravljanja 35

C Profil tveganj skupine 57

D Vrednotenje za namene solventnosti ⁸⁵

E Upravljanje kapitala 111

A Slovar izbranih strokovnih izrazov in načinov izračuna

126

B Kvantitativni obrazci 129

2

A Poslovanje in rezultati 12

Povzetek 5

	POVZETEK	5
A	POSLOVANJE IN REZULTATI	12
A.1	Poslovanje	13
A.2	Rezultati pri sklepanju zavarovanj	22
A.3	Naložbeni rezultati	29
A.4	Rezultati pri drugih dejavnostih	33
A.5	Druge informacije	34

B	SISTEM UPRAVLJANJA	35
B.1	Splošne informacije o sistemu upravljanja	36
B.2	Zahteve glede sposobnosti in primernosti	43
B.3	Sistem upravljanja tveganj, vključno z lastno oceno tveganja in solventnosti	45
B.4	Sistem notranjega nadzora	50
B.5	Funkcija notranje revizije	51
B.6	Aktuarska funkcija	53
B.7	Zunanje izvajanje	54
B.8	Druge informacije	56
C	PROFIL TVEGANJ SKUPINE	57
C.1	Zavarovalno tveganje	60
C.2	Tržno tveganje	70
C.3	Kreditno tveganje	75
C.4	Likvidnostno tveganje	78
C.5	Operativno tveganje	80
C.6	Druga pomembna tveganja	82
C.7	Druge informacije	84

D	VREDNOTENJE ZA NAMENE SOLVENTNOSTI	85
D.1	Sredstva	91
D.2	Zavarovalno-tehnične rezervacije	96
D.3	Druge obveznosti	107
D.4	Alternativne metode vrednotenja	109
D.5	Druge informacije	110
E	UPRAVLJANJE KAPITALA	111
E.1	Lastna sredstva	113
E.2	Zahtevani solventnostni kapital in zahtevani minimalni kapital	118
E.3	Uporaba podmodula tveganja lastniških vrednostnih papirjev, temelječega
	na trajanju, pri izračunu zahtevanega solventnostnega kapitala	122
E.4	Razlika med standardno formulo in kakršnim koli uporabljenim notranjim modelom	123
E.5	Neskladnost z zahtevanim minimalnim kapitalom in neskladnost z
	zahtevanim solventnostnim kapitalom	124
E.6	Druge informacije	125
	PRILOGA A – SLOVAR IZBRANIH STROKOVNIH IZRAZOV IN NAČINOV IZRAČUNA	126

PRILOGA B – KVANTITATIVNI OBRAZCI 129

Kazalo

PSFP SKUPINE ZA LETO 2020

Priloge

B Sistem upravljanja 35

C Profil tveganj skupine 57

D Vrednotenje za namene solventnosti ⁸⁵

E Upravljanje kapitala 111

A Slovar izbranih strokovnih izrazov in načinov izračuna

126

B Kvantitativni obrazci 129

A Poslovanje in rezultati 12

Povzetek 5

Splošne informacije

Vse vrednosti, prikazane v poročilu, se ujemajo z vrednostmi, poročanimi v okviru kvantitativnega poročanja Agenciji za zavarovalni nadzor. Zneski v preglednicah poročila so prikazani v tisoč EUR. Poročilo sta obravnavala in potrdila uprava in nadzorni svet obvladujoče družbe.

Poročilo o solventnosti in finančnem položaju skupine je bilo pregledano tudi s strani revizijske družbe KPMG, d.d., ki je pripravila tudi Poročilo neodvisnega revizorja o zagotovilu.

Priloge

C Profil tveganj skupine 57

PSFP SKUPINE ZA LETO 2020 B Kvantitativni obrazci 1294

126

Povzetek
A Poslovanje in rezultati 12
- B Sistem upravljanja 35
D Vrednotenje za namene solventnosti ⁸⁵
E Upravljanje kapitala 111
-
- A Slovar izbranih strokovnih izrazov in načinov izračuna

Povzetek

Uvod

Leto 2020 je zaznamovala pandemija covid-19 (v nadaljevanju: covid-19), ki je povečala negotovost doseganja poslovnih rezultatov, strateških ciljev in vplivala na tveganja, ki smo jim v Zavarovalni skupini Sava izpostavljeni (v nadaljevanju: skupina). Zaradi nastale situacije je bilo v letu 2020 poleg redne lastne ocene tveganj in solventnosti (ORSA) izvedenih tudi več vmesnih izrednih (delnih) lastnih ocen tveganj in solventnosti, ki so bile poleg obravnave na vseh ravneh v skupini tudi poročane Agenciji za zavarovalni nadzor. Na ta način smo sproti spremljali vpliv sprememb profila tveganj in razmer na trgu na solventnostni položaj skupine.

Zaradi vpliva covida-19 so določena tveganja povečana. Za nami pa je že skoraj leto dni delovanja v izrednih razmerah in tveganja bolje razumemo kot na začetku pandemije. Tveganja sproti prepoznavamo, spremljamo, analiziramo in upravljamo. Ocenjujemo, da so tveganja iz tega naslova v skupini dobro obvladovana.

Predstavitev Zavarovalne skupine Sava

Zavarovalna skupina Sava je ena večjih zavarovalnih skupin v Jugovzhodni Evropi. Na dan 31. 12. 2020 je zavarovalniški del skupine sestavljala pozavarovalnica in osem zavarovalnic s sedežem v Sloveniji in državah regije Adria. Poleg (po)zavarovalnic sestavlja skupino še sedem nezavarovalnih družb.

V skupini je skoraj 2.700 zaposlenih (izračunano po ekvivalentu polnega delovnega časa). Zavarujemo in pozavarujemo vse zavarovalne vrste ter strankam ponujamo:

spoštljiv, pošten in iskren odnos,
strokovnost,
etično in pregledno poslovanje,
dostopnost in odzivnost,
odgovornost.

pomemben korak pri krepitvi partnerstev z bankami in razvoju bančne prodajne poti za trženje zavarovalnih produktov, kar je ena izmed poglavitnih strateških usmeritev skupine.

Družba Sava Re na mednarodnih pozavarovalnih trgih deluje že več kot 40 let, na slovenskem zavarovalnem trgu pa prek nekdanje Zavarovalnice Tilia že od leta 1998. Na druge trge nekdanje Jugoslavije smo vstopili s prevzemi šestih zavarovalnic med letoma 2006 in 2009 ter ustanovitvijo dveh življenjskih zavarovalnic v letu 2008. V letih 2015 in 2018 je skupina vstopila na slovenski in makedonski pokojninski trg, v letu 2018 pa še na slovenski trg asistenčnih storitev. V letu 2019 je Sava Re postala 85-odstotna lastnica družbe Sava Infond, ki se ukvarja z upravljanjem finančnih skladov. V letu 2020 je skupina prek pridružene družbe ZTSR vstopila na slovenski trg zdravstvenih storitev z nakupom Diagnostičnega centra Bled. Z nakupom Vite v letu 2020 je skupina izboljšala svoj tržni položaj v Sloveniji, saj se po tržnem deležu v zavarovalni dejavnosti uvršča na drugo mesto. Izvedeni prevzemi skupini omogočajo izkoriščanje sinergij zaradi rasti obsega poslovanja, prevzem Vite pa za skupino predstavlja tudi poslov na mednarodnih pozavarovalnih trgih. Poslovanje in rezultati1 Zavarovalna skupina Sava je v letu 2020 ustvarila 674,9 milijona EUR poslovnih prihodkov, kar predstavlja 15,5-odstotno rast glede na leto 2019. Čisti dobiček leta 2020 je znašal 56,4 milijona EUR in je za 12,3 % višji od predhodnega leta ter je presegel načrtovanega. Donosnost lastniškega kapitala je bila v letu 2020 13,3 % in za 1,3-odstotne točke presega ciljno donosnost iz strategije skupine za obdobje 2020–2022. Skupina je v letu 2020 zbrala 679,7 milijonov EUR kosmatih premij, kar je 13,6 % več od predhodnega leta. Rast kosmatih premij izvira iz življenjskih zavarovanj v Sloveniji (53-odstotna rast), kjer je skupina rasla predvsem zaradi prevzema Vite,

Glavne prednosti Zavarovalne skupine Sava so poznavanje trga v širši regiji, zanesljivost, odzivnost, prožnost, predanost delu in finančna moč. S stalnim izboljševanjem in odnosom presegamo pričakovanja strank, odgovorno, iskreno in spoštljivo gradimo medsebojne odnose ter smo dejavni v odnosu do okolja.

Naše glavno vodilo je dolgoročno sodelovanje z zavarovanci in partnerji, da v dobrem in slabem skupaj dosežemo cilje, ki smo si jih zastavili.

Zavarovalna skupina Sava je v letu 2020 ponovno dobila potrditev bonitetne ocene »A« s stabilnimi obeti bonitetnih agencij Standard & Poor's in AM Best, kar potrjuje njeno finančno moč in stabilnost ter omogoča lažje pridobivanje

1 Opisani so rezultati poslovanja Zavarovalne skupine Sava na podlagi MSRP

izkazov, zato podatki niso enaki kot v preračunih v skladu s Solventnostjo II.

1 Opisani so rezultati poslovanja Zavarovalne skupine Sava na podlagi MSRP izkazov, zato podatki niso enaki kot v preračunih v skladu s Solventnostjo II.

PSFP SKUPINE ZA LETO 2020 5

B Sistem upravljanja 35

C Profil tveganj skupine 57

D Vrednotenje za namene

E Upravljanje kapitala 111

A Slovar izbranih strokovnih izrazov in načinov izračuna

B Kvantitativni obrazci 129

premoženjskih zavarovanj v Sloveniji (8-odstotna rast), pozavarovanj (18-odstotna rast) in življenjskih zavarovanj v tujini (9-odstotna rast), medtem ko so premoženjska zavarovanja v tujini zbrala za 6 % manj premije kot v predhodnem letu.

Čisti stroškovni količnik skupine se je glede na predhodno leto izboljšal za 2,1 odstotne točke, na kar je pomembno vplivala vključitev Vite v skupino pa tudi rast prihodkov v večini segmentov ter ukrepi za optimizacijo poslovanja, ki jih je skupina sprejela za ublažitev negativnih vplivov covida-19 na poslovanje.

Kosmate škode premoženjskega odseka v Sloveniji so se v letu 2020 znatno znižale glede na leto 2019, in sicer predvsem avtomobilskih zavarovanj kot posledica manjše škodne pogostosti zaradi covida-19. Je pa leto 2020 zaznamovalo tudi neugodno škodno dogajanje v pozavarovalnem odseku, na kar je vplivalo predvsem povečanje večjih škod, med njimi v pomembni meri tudi iz naslova covida-19. Na izid leta 2020 so škode zaradi covida-19 v segmentu pozavarovanja vplivale v višini 10,8 milijona EUR. S covidom-19 je povezano tudi povišanje čistih odhodkov za škode neposrednih poslov iz tujine, ki so sklenjeni na podlagi načela svobode opravljanja storitev (angl. Freedom Of Service; v nadaljevanju FOS-posli). Zanje je skupina v okviru premoženjskih zavarovanj oblikovala škodne rezervacije za morebitne stroške obrambe in škode zaradi negotovosti v povezavi z novo sodno in regulatorno prakso pri sklenjenih zavarovanjih na trgih Republike Irske in Velike Britanije v zvezi s kritjem izpada dohodka zaradi posledic covida-19. Iz tega naslova je konec leta 2020 skupina oblikovala rezervacije v višini 6,4 milijona EUR.

Kljub težavnim poslovnim razmeram med letom je merodajni škodni količnik skupine v letu 2020 ostal na ravni leta 2019.

Skupina je v letu 2020 ustvarila 56,4 milijona EUR čistega

Priloge Povzetek 5 solventnosti ⁸⁵

dobička, kar je 12,3 % več kot v predhodnem letu. Na to povečanje je vplivala uspešnost poslovanja poslovnih odsekov življenje in premoženje, zmanjšalo pa ga je predvsem večje škodno dogajanje odseka pozavarovanje na mednarodnih trgih. K večji dobičkonosnosti je pripomogel tudi prevzem družbe Vita, pri katerem je skupina ustvarila prihodek enkratne narave iz pozitivne razlike med nakupno in pošteno vrednostjo pridobljenih neto sredstev v višini 9,9 milijona EUR.

Leto 2020 je bilo kot posledica covida-19 posebno tudi z vidika izplačevanja dividend zavarovalnic. Tako Sava Re v letu 2020 ni izplačala, pa tudi ne prejela dividend odvisnih družb, katerih regulatorji so priporočili zadržanje dobičkov. Kapitalska moč največjih odvisnih družb se je v letu 2020 povečala zaradi ustvarjenih dobičkov tako v letu 2019 kot 2020, kar bo ob sprostitvi omejitev izplačevanja dividend in znižanju tveganj zaradi škod, povezanih s covidom-19, omogočilo izplačilo dividend obvladujoči družbi. O predlogu delitve bilančnega dobička Save Re bo nadzorni svet odločal med potrjevanjem revidiranih izidov za leto 2020 ob hkratnemu upoštevanju priporočil Agencije za zavarovalni nadzor.

Donosnost naložbenega portfelja je v letu 2020 znašala 1,6 % in je za 0,2 odstotne točke nad načrtovano. Portfelj, ki je v pomembni meri sestavljen iz državnih in poslovnih obveznic z visokimi bonitetnimi ocenami, uspešno kljubuje nihanjem na finančnih trgih. Ključni cilj naložbene politike skupine je namreč ohranjati nizko cenovno nihajnost in visoko varnost sredstev, namenjenih pokrivanju obveznosti ter vzdrževati visoko likvidnost in razpršenost tveganj.

Skupina dobro napreduje tudi pri uresničevanju začrtane strategije ter se razvija v k strankam usmerjeno, sodobno, digitalno, družbeno odgovorno in trajnostno naravnano zavarovalniško skupino. V letu 2020 smo se pospešeno lotili razvoja digitalnih rešitev, vse s ciljem stranki omogočiti hitrejši in lažji dostop do storitev. Poseben poudarek smo namenili tudi vlaganju v okoljske in trajnostne naložbene projekte.

PSFP SKUPINE ZA LETO 2020 6

B Sistem upravljanja 35

C Profil tveganj skupine 57

D Vrednotenje za namene

E Upravljanje kapitala 111

A Slovar izbranih strokovnih izrazov in načinov izračuna

B Kvantitativni obrazci 129

Strateške usmeritve Zavarovalne skupine Sava v obdobju 2020–2022

Strategija Zavarovalne skupine Sava opredeljuje strateške cilje na dva načina, in sicer na podlagi treh ključnih usmeritev v strateškem obdobju 2020–2022 in ključnih vsebinskih stebrov skupine. Ključni stebri skupine so:

Ključne usmeritve, opredeljene v strategiji so:

Digitalna preobrazba in postavitev stranke v središče: zavarovancem želimo olajšati sklepanje zavarovanj, njihovo upravljanje in vlaganje zahtevkov, kar vključuje tudi prilagoditev storitev željam in potrebam strank. Nova generacija digitalnih strank je vajena spletnega nakupovanja po načelu »hitro in preprosto« s čim manj klikov. Temu bomo sledili tudi v Zavarovalni skupini Sava, zato smo si digitalno transformacijo in stranko v središče postavili za osrednjo strateško usmeritev.
IT transformacija: s prenovo osrednjih sistemov, ki vključuje zamenjave, nadgradnje in uvajanje novih IT rešitev, bomo razvili sodoben in prožen IT sistem, kar nam bo omogočilo konkurenčno prednost v prihodnosti.
Rast s prevzemi: Zavarovalna skupina Sava bo v strateškem obdobju ob učinkoviti organski rasti nadaljevala tudi s prevzemnimi aktivnostmi v dejavnostih in na trgih, kjer je že prisotna, iskala pa bo tudi priložnosti za rast v zavarovalni dejavnosti v drugih državah EU.

Priloge Povzetek 5 solventnosti ⁸⁵

CELOVITO UPRAVLJANJE TVEGANJ

PODPORNE DEJAVNOSTI POSLOVANJA

*FOS (Freedom of Services). Posli, sklenjeni na področju EU na podlagi načela svobode opravljanja storitev.

Zavarovanje in pokojnine	Pozavarovanje	Druge dejavnosti	Upravljanje naložb	Rast in izraba kapitala
Premoženje Slovenija	Zunaj skupine	Prodaja vzajemnih skladov	Zavarovalniški portfelji	Organska rast
Življenje Slovenija	Znotraj skupine	Zdravstvo	Upravljanje sredstev vzajemnih skladov	Prevzemi
Premoženje tujina		Drugo	Pokojninski portfelji	Dividendna politika
Življenje tujina
FOS posli*
Asistenca in druge podporne dejavnosti
Pokojnine

PSFP SKUPINE ZA LETO 2020 7

B Sistem upravljanja 35

C Profil tveganj skupine 57

D Vrednotenje za namene

E Upravljanje kapitala 111

A Slovar izbranih strokovnih izrazov in načinov izračuna

B Kvantitativni obrazci 129

Sistem upravljanja

Družbe v skupini imajo vzpostavljen sistem upravljanja, ki je dobro opredeljen in vključuje:

ustrezno organiziranost, vključno z organi vodenja, ključnimi funkcijami in odbori,
integriran sistem upravljanja tveganj,
sistem notranjih kontrol.

Na ravni skupine delujejo štiri ključne funkcije: aktuarska funkcija, funkcija spremljanja skladnosti poslovanja, funkcija upravljanja tveganj in funkcija notranje revizije. Prav tako delujeta odbor za upravljanje tveganj skupine in aktuarski odbor skupine.

Z namenom učinkovitega upravljanja tveganj ima skupina vzpostavljen model treh obrambnih linij z jasno razdelitvijo odgovornosti in nalog med njimi:

Priloge PSFP SKUPINE ZA LETO 2020 Povzetek B Sistem upravljanja 35 C Profil tveganj skupine 57 D Vrednotenje za namene solventnosti ⁸⁵ E Upravljanje kapitala 111 A Slovar izbranih strokovnih izrazov in načinov izračuna A Poslovanje in rezultati 12

prva obrambna linija vključuje vse organizacijske enote, ki opravljajo poslovno dejavnost (sklepanje (po)zavarovanj, obravnava škod, naložbe, računovodstvo, kontroling in druge);
druga obrambna linija vključuje funkcijo upravljanja tveganj, aktuarsko funkcijo, funkcijo spremljanja skladnosti in odbor za upravljanje tveganj;
tretjo obrambno linijo izvaja notranja revizija.

V obvladujoči družbi je v letu 2020 prišlo do spremembe v sestavi uprave družbe. Podrobnosti so navedene v razdelku B.1.2 Organi upravljanja .

8 5 126

-
-
-
B Kvantitativni obrazci 129

Profil tveganj

Skupina kapitalsko zahtevo izračunava v skladu s standardno formulo Solventnosti II, ki je opredeljena v Delegirani uredbi Komisije (EU) (2015/35) (v nadaljevanju: standardna formula). V profilu tveganj skupine prevladuje tveganje premoženjskih zavarovanj, velika pa je tudi izpostavljenost tržnemu tveganju. Drugim vrstam tveganj je skupina nekoliko manj izpostavljena: tveganju življenjskih zavarovanj, tveganju zdravstvenih zavarovanj, tveganju neplačila nasprotne stranke in operativnemu tveganju. Poleg omenjenih tveganj, ki so vključena tudi v standardno formulo, je skupina izpostavljena likvidnostnemu tveganju, zaradi zahtevnega notranjega in zunanjega okolja pa tudi različnim strateškim tveganjem.

Naslednja preglednica prikazuje zahtevani solventnostni kapital skupine v skladu s standardno formulo (v nadaljevanju: SCR skupine) po modulih tveganj.

Zahtevani solventnostni kapital skupine po modulih tveganj2

(4) SCR, izračunan na podlagi konsolidiranih podatkov družb, ki se

Priloge Povzetek 5

v tisoč EUR	31. 12. 2020	31. 12. 2019
SCR skupine (=(4) + (5) + (6))	287.432	237.652
(6) Kapitalske zahteve za druge finančne sektorje	7.383	7.165
(5) Kapitalske zahteve za preostala podjetja	12.588	8.846
(4) SCR, izračunan na podlagi konsolidiranih podatkov družb, ki se v skladu s Solventnostjo II konsolidirajo3 (= (1) + (2) + (3))	267.460	221.641
(3) Prilagoditev za TP in DT4	-18.313	-19.021
(2) Operativno tveganje	21.585	18.135
(1) Zahtevani osnovni solventnostni kapital (BSCR)	264.189	222.527
Vpliv diverzifikacije tveganj	-124.900	-99.544
Vsota posameznih tveganj	389.089	322.071
Tržno tveganje	120.583	76.396
Tveganje neplačila nasprotne stranke	25.045	25.373
Tveganje življenjskih zavarovanj	38.208	28.785
Tveganje zdravstvenih zavarovanj	31.604	27.885
Tveganje premoženjskih zavarovanj	173.649	163.632

2 V kapitalskih zahtevah za druge finančne sektorje sta vključeni družbi Sava pokojninska in Sava Infond,

v kapitalskih zahtevah za preostala podjetja pa družbe G2I, ZTSR in Sava Penzisko.

3 A 4

2 V kapitalskih

zahtevah za druge finančne sektorje sta vključeni družbi Sava pokojninska in Sava Infond, v kapitalskih zahtevah za preostala podjetja pa družbe G2I, ZTSR in Sava Penzisko.

3 V skladu s Solventnostjo II se konsolidirajo zavarovalne družbe in družbe za pomožne storitve.
4 Prilagoditev zaradi možnosti pokrivanja izgub s hkratnim zmanjšanjem zavarovalno-tehničnih rezervacij in zaradi odloženih davkov.

PSFP SKUPINE ZA LETO 2020 9

B Sistem upravljanja 35 C Profil tveganj skupine 57 D Vrednotenje za namene solventnosti ⁸⁵ E Upravljanje kapitala 111 A Poslovanje in rezultati 12

A Slovar izbranih strokovnih izrazov in načinov izračuna

126

Vrednotenje za namene solventnosti

Za pripravo konsolidiranih računovodskih izkazov skupine v skladu z mednarodnimi standardi računovodskega poročanja (v nadaljevanju: MSRP) uporabljamo popolno konsolidacijo za vse družbe v skupini, razen za pridruženi družbi ZTSR in G2I, ki sta v konsolidacijo vključeni po kapitalski metodi. Za pripravo vrednotenja bilance stanja v skladu s Solventnostjo II pa se v skladu s točko 1 (a) 335. člena Delegirane uredbe Komisije (EU) (2015/35) (v nadaljevanju: Delegirana uredba) konsolidirajo vse (po)zavarovalnice v skupini in vse družbe za pomožne storitve, družbi Sava pokojninska in Sava Infond se obravnavata v skladu s točko 1 (e) 335. člena Delegirane uredbe, za Savo penzisko društvo ter pridruženi družbi ZTSR in G2I pa se uporablja točka 1 (f) 335. člena Delegirane uredbe.

V naslednji preglednici so razvidne prilagoditve postavk bilance stanja v skladu z MSRP, izvedene pri vrednotenju za namene solventnosti. Prikazan je kapital v skladu z MSRP in primerni lastni viri sredstev skupine v skladu s Solventnostjo II.

Priloge Povzetek 5 solventnosti ⁸⁵

Prilagoditve kapitala v skladu z MSRP pri vrednotenju SII-bilance stanja

v tisoč EUR	31. 12. 2020	31. 12. 2019
Kapital v skladu z MSRP5	459.320	382.981
Razlika pri vrednotenju sredstev	-179.001	-170.943
Razlika pri vrednotenju zavarovalno-tehničnih rezervacij	232.047	260.298
Razlika pri vrednotenju drugih obveznosti	-6.890	-7.858
Predvidljive dividende, razdelitve in dajatve	-13.173	-16.195
Prilagoditev za manjšinske deleže	-203	-154
Odbitki za udeležbe v drugih finančnih subjektih	-11.201	-9.130
Podrejene obveznosti, ki so del osnovnih lastnih virov sredstev	75.681	73.847
Skupni osnovni lastni viri sredstev po odbitkih	556.579	512.845
Skupni lastni viri sredstev v drugih finančnih sektorjih	11.201	9.130
Primerni lastni viri sredstev za pokrivanje SCR skupine	567.780	521.975

Podrejene obveznosti, ki so del osnovnih lastnih virov

5 Kapital v skladu z MSRP je prilagojen za izločitev družb Sava Pokojninska družba, Save penzisko društvo in Sava Infond.

PSFP SKUPINE ZA LETO 2020 10

B Sistem upravljanja 35

C Profil tveganj skupine 57

D Vrednotenje za namene

E Upravljanje kapitala 111

A Slovar izbranih strokovnih izrazov in načinov izračuna

126

B Kvantitativni obrazci 129

Upravljanje kapitala

Z ustreznim upravljanjem kapitala želi skupina zagotoviti, da ima vedno na voljo zadostno višino lastnih virov sredstev za pokrivanje svojih obveznosti in izpolnjevanje zakonskih zahtev glede kapitala. Pri tem mora biti struktura primernih lastnih virov sredstev, ki zagotavljajo kapitalsko ustreznost, skladna z zakonodajo. Višina lastnih virov sredstev mora biti zadostna tudi za doseganje strateških in operativnih ciljev skupine.

Dodelitev lastnih virov sredstev na poslovne dejavnosti mora biti takšna, da skupina zagotavlja ustrezno donosnost lastniškega kapitala.

Skupina pripravlja svoj poslovni in strateški načrt na podlagi strategije prevzemanja tveganj in v njej določene pripravljenosti za prevzem tveganj. Med pripravo poslovnega in strateškega načrta preveri, ali je načrt v skladu s pripravljenostjo za prevzem tveganj, ter načrt po potrebi ustrezno prilagodi. Hkrati skupina stremi k čimbolj učinkoviti uporabi kapitala.

Kapitalska ustreznost skupine

v tisoč EUR	31. 12. 2020	31. 12. 2019
SCR skupine	287.432	237.652
Primerni lastni viri sredstev za pokrivanje SCR skupine	567.780	521.975
Od tega prvi razred	492.099	448.129
Od tega drugi razred	75.681	73.847
Od tega tretji razred	0	0
Solventnostni količnik skupine	198 %	220 %
Minimalni zahtevani kapital (MCR) skupine	136.355	112.920
Primerni lastni viri sredstev za pokrivanje MCR skupine	508.170	461.582
Od tega prvi razred	480.899	438.999
Od tega drugi razred	27.271	22.584
Od tega tretji razred	-	-
MCR količnik skupine	373 %	409 %

Skupina ima na dan 31. 12. 2020 večino primernih lastnih virov sredstev za pokrivanje SCR skupine uvrščene v prvi kakovostni razred primernih lastnih virov sredstev. Poleg tega ima v primernih lastnih virih sredstev tudi podrejene obveznosti, ki se uvrščajo v drugi kakovostni razred primernih lastnih virov sredstev. Na dan 31. 12. 2020 je skupina izpolnjevala zakonske zahteve o višini in kakovosti kapitala za pokrivanje SCR skupine in MCR skupine, saj je njen solventnostni količnik znatno presegal zakonsko zahtevanih 100 % in je znašal 198 %, MCR količnik pa 373 %.

Skupina je zadostnost primernih lastnih virov sredstev preverjala tudi med letom in je bila ves čas skladna z zakonodajnimi zahtevami.

Ciljni solventnostni količnik skupine v skladu s strategijo prevzemanja tveganj skupine za obdobje 2020–2022 je v razponu 180–220 %. Iz tega sledi, da je skupina dobro kapitalizirana tudi v skladu z notranjimi merili.

11 PSFP SKUPINE ZA LETO 2020
---------------------------------

Povz
------

B Sistem upravljanja 35

C Profil tveganj skupine 57

D Vrednotenje za namene

E Upravljanje kapitala 111

A Slovar izbranih strokovnih izrazov in načinov izračuna

126

B Kvantitativni obrazci 129

A Poslovanje in rezultati

Priloge Povzetek solventnosti ⁸⁵

5 126

A.1 Poslovanje

Naziv in pravna oblika obvladujoče družbe

Sava Re, d.d.

Dunajska cesta 56

1000 Ljubljana

Slovenija

Sestava skupine

Sava Re, ki je v Zavarovalni skupini Sava obvladujoča družba, se ukvarja z dejavnostjo pozavarovanja. Skupino poleg Save Re sestavljajo ena kompozitna zavarovalnica v Sloveniji in podružnico na Hrvaškem (Zavarovalnica Sava), ena življenjska zavarovalnica v Sloveniji (Vita), dve življenjski zavarovalnici zunaj Slovenije (Sava životno osiguranje (SRB), Illyria Life (RKS)) in štiri premoženjske zavarovalnice zunaj Slovenije (Sava neživotno osiguranje (SRB), Sava osiguruvanje (MKD), Illyria (RKS) in Sava osiguranje (MNE)).

Poleg naštetih (po)zavarovalnic skupino sestavljajo še: • Sava pokojninska (SVN): pokojninska družba v Sloveniji; • Sava penzisko društvo (MKD): pokojninska družba v Severni Makedoniji, ki upravlja pokojninske sklade 2. in 3. stebra; • Sava Infond (SVN): odvisna družba skupine, ki se ukvarja z

-

upravljanjem finančnih skladov;
TBS Team 24 (SVN): družba, ki se ukvarja z organizacijo asistence v povezavi z avtomobilskimi, zdravstvenimi in domskimi zavarovanji;
ZTSR (SVN): pridružena družba Save Re, ki se ukvarja z dejavnostjo holdingov in ima v lasti Diagnostični center Bled;
G2I (GBR): pridružena družba Save Re, ki se ukvarja s prodajo avtomobilskih zavarovanj na spletu;
S Estate (RKS)6: družba na Kosovu, ki ima v lasti zemljišče in trenutno miruje.
Posredno odvisne družbe.

Na naslednji sliki je prikazana sestava skupine.

6 Prej Illyria Hospital.

PSFP SKUPINE ZA LETO 2020 13

B Sistem upravljanja 35

C Profil tveganj skupine 57

D Vrednotenje za namene

E Upravljanje kapitala 111

A Slovar izbranih strokovnih izrazov in načinov izračuna

B Kvantitativni obrazci 129

SRBIJA

Sava životno osiguranje | 100 %
Sava neživotno osiguranje | 100 %

KOSOVO

Illyria | 100 %
Illyria Life | 100 %
S Estate | 100 %

SLOVENIJA

Zavarovalnica Sava | 100 %
ZS Svetovanje | 100 % Omatus KC | 100 %
Vita | 100 %
Sava Infond | 84,8 %
Sava pokojninska | 100 %
TBS Team 24 | 75 %
ZTSR | 50 %

ZDRUŽENO KRALJESTVO

G21

HRVAŠKA

SO poslovno savjetovanje | 100 %

ČRNA GORA

Sava osiguranje | 100 %
- Sava Car | 100 %
- Sava Agent | 100 %

SEVERNA MAKEDONIJA

Sava osiguruvanje | 92,57 % Sava Station | 100 % Sava penzisko društvo | 100 %

15,2 %

Neposredno odvisna družba
Posredno odvisna družba
Pridružena družba

Sestava skupine na dan 31. 12. 2020

PSFP SKUPINE ZA LETO 2020 14

Povzetek

B Sistem upravljanja 35

C Profil tveganj skupine 57

D Vrednotenje za namene

E Upravljanje kapitala 111

A Slovar izbranih strokovnih izrazov in načinov izračuna

B Kvantitativni obrazci 129

ZAVAROVALNICA SAVA (SVN)

Sedež Cankarjeva ulica 3, 2000 Maribor, Slovenija

Glavna dejavnost dejavnost zavarovanja

Osnovni kapital (EUR) 68.417.377

Nominalna vrednost kapitalskega deleža (EUR) 68.417.377

Delež v kapitalu in/ali glasovalnih pravicah, ki pripada posameznim drugim osebam v skupini Sava Re: 100,0 %

Poslovni izid v letu 2020 (EUR) 48.896.888

Upravljavske povezave odvisna zavarovalnica

S A V A N E Ž I V O T N O OSIGURANJE (SRB)

Sedež Bulevar vojvode Mišića 51, 11040 Beograd, Srbija

Glavna dejavnost dejavnost zavarovanja (premoženjska zavarovanja)

Osnovni kapital (EUR) 6.314.464

Nominalna vrednost kapitalskega deleža (EUR) 6.314.464

Delež v kapitalu in/ali glasovalnih pravicah, ki pripada posameznim drugim osebam v skupini Sava Re: 100,0 %

Poslovni izid v letu 2020 (EUR) 1.437.546

Upravljavske povezave odvisna zavarovalnica

ILLYRIA (RKS)

Sedež Sheshi Nëna Terezë 33, 10000 Priština, Kosovo

Glavna dejavnost dejavnost zavarovanja (premoženjska zavarovanja)

Osnovni kapital (EUR) 7.228.040

Nominalna vrednost kapitalskega deleža (EUR) 7.228.040

Delež v kapitalu in/ali glasovalnih pravicah, ki pripada posameznim drugim osebam v skupini Sava Re: 100,0 %

Poslovni izid v letu 2020 (EUR) 601.381

Upravljavske povezave odvisna zavarovalnica

SAVA OSIGURUVANJE (MKD)

Sedež Zagrebska br. 28A, 1000 Skopje, Severna Makedonija

Glavna dejavnost dejavnost zavarovanja (premoženjska zavarovanja)

Osnovni kapital (EUR) 3.820.077

Nominalna vrednost kapitalskega deleža (EUR) 3.536.245

Delež v kapitalu in/ali glasovalnih pravicah, ki pripada posameznim drugim osebam v skupini Sava Re: 92,57 %

Poslovni izid v letu 2020 (EUR) 540.674

Upravljavske povezave odvisna zavarovalnica

SAVA OSIGURANJE (MNE)

Sedež Ulica Svetlane Kane Radević br. 1, 81000 Podgorica, Črna gora

Glavna dejavnost dejavnost zavarovanja (premoženjska zavarovanja)

Osnovni kapital (EUR) 4.033.303

Nominalna vrednost kapitalskega deleža (EUR) 4.033.303

Delež v kapitalu in/ali glasovalnih pravicah, ki pripada posameznim drugim osebam v skupini Sava Re: 100,0 %

Poslovni izid v letu 2020 (EUR) 1.759.863

Upravljavske povezave odvisna zavarovalnica

V prilogi B Kvantitativni obrazci so v obrazcu S.32.01.22 Podjetja v okviru skupine prikazane podrobnosti vseh družb v Zavarovalni skupini Sava, v naslednjih preglednicah pa navajamo podatke vseh družb skupine, v katerih je Sava Re neposredno udeležena.

Odvisne in pridružene družbe na dan 31. 12. 2020

PSFP SKUPINE ZA LETO 2020 15

B Sistem upravljanja 35

C Profil tveganj skupine 57

D Vrednotenje za namene

E Upravljanje kapitala 111

A Slovar izbranih strokovnih izrazov in načinov izračuna

B Kvantitativni obrazci 129

ILLYRIA LIFE (RKS)

Sedež

Sheshi Nëna Terezë 33, 10000 Priština, Kosovo

Glavna dejavnost dejavnost zavarovanja (življenjska zavarovanja)

Osnovni kapital (EUR) 3.285.893

Nominalna vrednost kapitalskega deleža (EUR) 3.285.893

Delež v kapitalu in/ali glasovalnih pravicah, ki pripada posameznim drugim osebam v skupini Sava Re: 100,0 %

Poslovni izid v letu 2020 (EUR) 222.061

Upravljavske povezave odvisna zavarovalnica

Sedež Bulevar vojvode Mišića 51, 11040 Beograd, Srbija

Glavna dejavnost dejavnost zavarovanja (življenjska zavarovanja)

Osnovni kapital (EUR) 4.326.664

Nominalna vrednost kapitalskega deleža (EUR) 4.326.664

S A V A Ž I V O T N O O S I G U R A N J E (SRB) S ESTATE (RKS)

Delež v kapitalu in/ali glasovalnih pravicah, ki pripada posameznim drugim osebam v skupini Sava Re: 100,0 %

Poslovni izid v letu 2020 (EUR) 58.374

Upravljavske povezave odvisna zavarovalnica

Sedež Sheshi Nëna Terezë 33, 10000 Priština, Kosovo

Glavna dejavnost trenutno ne opravlja nobene dejavnosti

Osnovni kapital (EUR) 1.800.000

Nominalna vrednost kapitalskega deleža (EUR) 1.800.000

Delež v kapitalu in/ali glasovalnih pravicah, ki pripada posameznim drugim osebam v skupini Sava Re: 100,0 %

Poslovni izid v letu 2020 (EUR) -180

Upravljavske povezave odvisna družba

SAVA POKOJNINSKA (SVN)

Sedež Ulica Vita Kraigherja 5, 2103 Maribor, Slovenija

Glavna dejavnost dejavnost pokojninskih skladov

Osnovni kapital (EUR) 6.301.109

Nominalna vrednost kapitalskega deleža (EUR) 6.301.109

Delež v kapitalu in/ali glasovalnih pravicah, ki pripada posameznim drugim osebam v skupini Sava Re: 100,0 %

Poslovni izid v letu 2020 (EUR) 499.727

Upravljavske povezave odvisna pokojninska družba

TBS TEAM 24 (SVN)

Sedež Ljubljanska ulica 42, 2000 Maribor, Slovenija

Glavna dejavnost organizacija asistenčnih storitev

Osnovni kapital (EUR) 8.902

Nominalna vrednost kapitalskega deleža (EUR) 6.677

Delež v kapitalu in/ali glasovalnih pravicah, ki pripada posameznim drugim osebam v skupini Sava Re: 75,0 %

Poslovni izid v letu 2020 (EUR) 518.743

Upravljavske povezave odvisna družba

PSFP SKUPINE ZA LETO 2020 16

B Sistem upravljanja 35

C Profil tveganj skupine 57

D Vrednotenje za namene

E Upravljanje kapitala 111

A Slovar izbranih strokovnih izrazov in načinov izračuna

B Kvantitativni obrazci 129

S A V A P E N Z I S K O D R U Š T V O

( M K D )

Sedež Majka Tereza 1, 1000 Skopje, Severna Makedonija

Glavna dejavnost dejavnost upravljanja finančnih skladov

Osnovni kapital (EUR) 2.110.791

Nominalna vrednost kapitalskega deleža (EUR) 2.110.791

Delež v kapitalu in/ali glasovalnih pravicah, ki pripada posameznim drugim osebam v skupini Sava Re: 100,0 %

Poslovni izid v letu 2020 (EUR) 1.580.100

Upravljavske povezave odvisna pokojninska družba

ZTSR (SVN)

Sedež Miklošičeva cesta 19, 1000 Ljubljana, Slovenija

Glavna dejavnost dejavnost holdingov

Osnovni kapital (EUR) 250.000

Nominalna vrednost kapitalskega deleža (EUR) 125.000

Delež v kapitalu in/ali glasovalnih pravicah, ki pripada posameznim drugim osebam v skupini Sava Re: 50,0 %

Poslovni izid v letu 2020 (EUR) 301.725

Upravljavske povezave pridružena družba

G2I (GBR)

Sedež Bailey House, 4—10 Barttelot Road, Horsham, West Sussex, RH12 1DQ, Združeno kraljestvo

Glavna dejavnost dejavnost zavarovalniških agentov

Osnovni kapital (EUR) 152.958

Nominalna vrednost kapitalskega deleža (EUR) 26.768

Delež v kapitalu in/ali glasovalnih pravicah, ki pripada posameznim drugim osebam v skupini Sava Re: 17,5 % / 25,0 %

Poslovni izid v letu 2020 (EUR) -50.140

Upravljavske povezave pridružena družba

SAVA INFOND (SVN)

Sedež

Ulica Vita Kraigherja 5, 2103 Maribor, Slovenija

Glavna dejavnost upravljanje finančnih skladov

Osnovni kapital (EUR) 1.460.524

Nominalna vrednost kapitalskega deleža (EUR) 1.460.524

Delež v kapitalu in/ali glasovalnih pravicah, ki pripada posameznim drugim osebam v skupini Sava Re: 84,00 % / 84,85 % Zavarovalnica Sava: 15,00 % / 15,15 %

Poslovni izid v letu 2020 (EUR) 1.522.399

Upravljavske povezave odvisna družba

V I T A ( S V N )

Sedež Trg republike 3, 1000 Ljubljana, Slovenija

Glavna dejavnost dejavnost zavarovanja (življenjska zavarovanja)

Osnovni kapital (EUR) 7.043.900

Nominalna vrednost kapitalskega deleža (EUR) 7.043.900

Delež v kapitalu in/ali glasovalnih pravicah, ki pripada posameznim drugim osebam v skupini Sava Re: 100,0 %

Poslovni izid v letu 2020 (EUR) 8.671.328

Upravljavske povezave odvisna zavarovalnica

PSFP SKUPINE ZA LETO 2020 17

B Sistem upravljanja 35

C Profil tveganj skupine 57

D Vrednotenje za namene

E Upravljanje kapitala 111

A Slovar izbranih strokovnih izrazov in načinov izračuna

B Kvantitativni obrazci 129

V nadaljevanju so prikazani podatki obvladujoče družbe Save Re, saj njen nadzorni organ nadzoruje tudi Zavarovalno skupino Sava, revizor pa revidira računovodsko poročilo skupine in izda poročilo neodvisnega revizorja o sprejemljivem zagotovilu za poročilo o solventnosti in finančnem položaju skupine.

Ime in kontaktni podatki nadzornega organa, odgovornega za finančni nadzor obvladujoče družbe

Agencija za zavarovalni nadzor

Trg republike 3

1000 Ljubljana

Tel.: + 386 1 2528 600

Faks: + 386 1 2528 630

e-naslov: [email protected]

Ime in kontaktni podatki zunanjega revizorja obvladujoče družbe

KPMG Slovenija, podjetje za revidiranje, d.o.o.

Železna cesta 8A

1000 Ljubljana

Slovenija

Telefon: +386 1 420 11 70

Faks: +386 1 420 11 58

E-naslov: [email protected]

Revizijo računovodskih izkazov skupine izvaja revizijska družba KPMG Slovenija, podjetje za revidiranje, ki je pregledalo računovodske izkaze Save Re in Zavarovalne skupine Sava za poslovno leto 2020. Revizijo večine odvisnih družb so v letu 2020 izvajali lokalni revizorji iste revizijske družbe. V treh družbah v skupini so revizijo računovodskih izkazov 2020 opravile druge revizijske družbe. V letu 2019 je bila z družbo KPMG sklenjena pogodba za revizijo računovodskih izkazov za obdobje 2019–2021. Sava Re upošteva določila o menjavi zunanjega revizorja v skladu z Zakonom o zavarovalništvu.

Opis imetnikov kvalificiranih deležev v družbi na dan 31. 12. 2020

Delničar		Število delnic Delež v osnovnem kapitalu	Delež glasovalnih pravic
SDH, d. d.	3.043.883	17,7 %	19,6 %
Intercapital securities Ltd. – skrbniški račun	2.487.252	14,4 %	16,0 %
Vir: Centralni register vrednostnih papirjev KDD d.d.
Opombe:
Sava Re ima 1.721.966 lastnih delnic, ki nimajo glasovalnih pravic.

Sava Re je 2. 6. 2016 od skupine Adris grupa, d. d., Vladimira Nazora 1, 52210 Rovinj, Hrvaška (v nadaljevanju: Adris grupa), prejela obvestilo o spremembi pomembnega deleža v družbi Sava Re. Adris grupa ima na dan 2. 6. 2016 skupaj s svojimi odvisnimi družbami na skrbniških računih hranjenih 3.278.049 delnic z oznako POSR, kar je 19,04 % delnic v osnovnem kapitalu izdajatelja in 21,15 % vseh delnic z glasovalno pravico družbe Sava Re. Poznejših obvestil o spremembah lastništva iz Adris grupe, d.d., družba ni prejela.

PSFP SKUPINE ZA LETO 2020 18

B Sistem upravljanja 35

C Profil tveganj skupine 57

D Vrednotenje za namene

E Upravljanje kapitala 111

A Slovar izbranih strokovnih izrazov in načinov izračuna

B Kvantitativni obrazci 129

Pomembne vrste poslovanja in pomembna geografska območja, na katerih skupina posluje7

Med vrstami poslovanja skupine so v letu 2020 prevladovala:

zavarovanja in proporcionalna pozavarovanja avtomobilske odgovornosti,
požarna zavarovanja in proporcionalna pozavarovanja ter zavarovanja in proporcionalna pozavarovanja druge škode na premoženju ter
zavarovanja in proporcionalna pozavarovanja drugih motornih vozil.

Skupaj so predstavljala 57,4 % v sestavi skupne kosmate premije (2019: 62,0 %).

Skupina posluje na trgu Republike Slovenije in trgih po celotnem svetu. V naslednji preglednici so prikazani trgi, na katerih je skupina v letu 2020 prejela največ premije. Navedene so države, v katerih je skupina zbrala več kot 11 milijonov EUR kosmatih premij skladno z mejo pomembnosti skupine8. Kot je razvidno iz preglednice, skupina največ premije prejme iz Slovenije, držav Adria regije ter Južne Koreje.

Pomembne države, v katerih skupina posluje9

v tisoč EUR	Kosmata premija v letu 2020	Kosmata premija v letu 2019	Indeks
Slovenija	505.732	440.586	114,8
Srbija	26.530	27.047	98,1
Južna Koreja	13.967	12.907	108,2
Kosovo	13.901	12.678	109,7
Severna Makedonija	13.761	14.397	95,6
Črna gora	12.852	13.777	93,3

7 V tem podpoglavju so prikazani konsolidirani podatki v skladu z SII vrednotenjem, ki ne vključujejo Save pokojninske in Save penziskog društva, zato podatki

niso enaki kot v skladu z MSRP vrednotenjem.

8 Meja pomembnosti je mera skupine, vezana na višino primernih lastnih virov sredstev in SCR skupine.

Dne 31. 12. 2020 je meja pomembnosti skupine znašala 11 milijonov EUR.

9 Premija vključuje ocenjeno premijo.

Pomembnejši dogodki v letu 2020

Marca 2020 je družba ZTSR, d.o.o., v kateri imata družbi Sava Re in Zavarovalnica Triglav, d.d., vsaka po 50-odstotni lastniški delež, zaključila postopek nakupa izvajalca zdravstvenih storitev Diagnostični center Bled, d.o.o.
Sava Re je maja 2020 po izpolnitvi vseh odložnih pogojev v skladu s kupoprodajno pogodbo z dne 27. 12. 2019 zaključila postopek nakupa 100-odstotnega deleža družbe NLB Vita, d.d. (družba preimenovana v Vita).
Junija 2020 je zasedala 36. skupščina delničarjev družbe. Čebron se je z 31. 5. 2020 upokojil, Peter Skvarča pa je 19. 6. 2020 nastopil petletni mandat člana uprave.
Junija 2020 se je spremenila sestava uprave Sava Re. Srečko
Bonitetna agencija Standard & Poor's je po rednem letnem pregledu Savi Re in Zavarovalnici Sava potrdila bonitetno oceno finančne moči »A« (odlično), pri čemer ima bonitetna ocena stabilno srednjeročno napoved. • Leto 2020 je zaznamovala pandemija covid-19 (v nadaljevanju: covid-19), ki je povečala negotovost doseganja poslovnih rezultatov, strateških ciljev in vplivala na tveganja, ki jim je skupina izpostavljena.
V skladu z dopolnjenim finančnim koledarjem družbe za leto 2020 je bila 14. 10. 2020 sklicana 37. skupščina delničarjev Save Re, ki ji je bilo predlagano izplačilo dividend (1,05 EUR na delnico). Po že izvedeni objavi sklica skupščine je bila Sava Re seznanjena z novimi okoliščinami na nekaterih zavarovalnih trgih EU in Združenega kraljestva, ki se razlikujejo od predhodno pridobljenih pravnih mnenj, predvsem s sodnimi in regulatornimi praksami ter drugimi pomembnimi dejstvi v zvezi z morebitnimi dodatnimi negativnimi vplivi pandemije covida-19 na poslovanje Zavarovalnice Sava in Save Re. Te okoliščine se nanašajo predvsem na sklenjena zavarovanja v Republiki Irski (FOSposli) in pozavarovanja v Združenem kraljestvu v zvezi s kritjem izpada dohodka zaradi posledic covida-19 pri premoženjskih zavarovanjih, kar bi v povezavi z novimi sodnimi in regulatornimi praksami morebiti lahko negativno vplivalo na izid poslovanja in solventnostni položaj skupine. Uprava je s soglasjem nadzornega sveta sprejela odločitev, da je v najboljšem interesu Save Re, Zavarovalne skupine Sava in njenih zavarovancev, da se glede na opisane

okoliščine, ki bi lahko materialno vplivale na izid poslovanja skupine in njen solventnostni položaj do konca leta 2020 ter v letu 2021, skupščina delničarjev družbe, predvidena za 16. 11. 2020, prekliče in začasno zadrži izplačilo dividende. Družba je preklic sklica 37. skupščine delničarjev objavila 6. 11. 2020 na enak način kot njen sklic.

• Bonitetna agencija AM Best je po rednem letnem pregledu oktobra 2020 Savi Re potrdila bonitetno oceno finančne moči A (odlično), pri čemer ima bonitetna ocena stabilno srednjeročno napoved.

Vpliv pandemije covid-19

Prve ocene vplivov covida-19 na poslovanje, likvidnost in kapitalske zahteve smo izvedli in poročali Agenciji za zavarovalni nadzor že v marcu 2020. Potrdili smo odpornost solventnostnega položaja skupine na takratne razmere na trgu, ki so se do današnjega dne izkazale za dno nihaja na finančnih trgih, kot tudi odpornost solventnostnega položaja na stresni scenarij z višjimi učinki na finančnih naložbah na podlagi finančne krize 2008–2009, kot je bil izveden v lastni oceni tveganj in solventnosti (ORSA 2020). Preverili smo tudi likvidnostni položaj skupine ter ocenili, da je položaj stabilen in da je skupina v vsakem trenutku sposobna izpolnjevati svoje zapadle obveznosti.
Glede na pomembno spremenjene okoliščine na trgu in potencialen vpliv na poslovne rezultate in solventnostni položaj, smo v drugem in tretjem četrtletju 2020 pripravili ter v avgustu potrdili rebalans strateškega načrta Zavarovalne skupine Sava za obdobje 2020–2022 z natančnejšo oceno vpliva covida-19, vključno z novimi finančnimi projekcijami. Rezultate projekcij solventnostnega položaja smo poročali tudi Agenciji za zavarovalni nadzor

7 V tem podrazdelku so prikazani konsolidirani podatki v skladu z vrednotenjem Solventnosti II, ki ne vključujejo Save pokojninske in Save penziskog društva, zato podatki niso enaki kot v skladu z MSRP vrednotenjem.

8 Meja pomembnosti je mera skupine, vezana na višino primernih lastnih virov sredstev in SCR skupine. Dne 31. 12. 2020 je meja pomembnosti skupine znašala 11 milijonov EUR.

9 Premija vključuje ocenjeno premijo.

A Slovar izbranih strokovnih izrazov in načinov izračuna

B Kvantitativni obrazci 129

kot izredno ORSO. Projekcije so potrdile skladnost solventnostnega položaja v celotnem strateškem obdobju tako z zakonodajnega vidika kot skladnost z notranjimi merili ter sposobnost stalnega zagotavljanja zadostne likvidnosti. Na podlagi rebalansa strateškega načrta smo pripravili in potrdili tudi rebalans strategije prevzemanja tveganj Zavarovalne skupine Sava za obdobje 2020–2022, ki posodablja in opredeljuje pripravljenost za prevzem tveganj za obdobje 2021–2022.

Poleg spremljanja tekočih rezultatov poslovanja in likvidnosti smo v skupini redno spremljali tudi kapitalsko ustreznost, predvsem z vidika vpliva covida-19 na nestanovitnost finančnega trga in drugih nastalih okoliščin. Vpliv covida-19 in povezana tveganja smo redno spremljali ter o njih poročali v poročilih o tveganjih. Izvedene analize in poročila je vodstvo upoštevalo kot podlago pri sprejemanju poslovnih odločitev.
Podlaga za izvedbo lastne ocene tveganj in solventnosti za leto 2021 (v nadaljevanju: ORSA 2021) je poslovni načrt skupine za leto 2021 ter finančne projekcije za leti 2022 in 2023. Poslovni načrt in finančne projekcije vključujejo tudi ocenjen vpliv covida-19 na poslovanje. V ORSI 2021 smo se poleg projekcij zahtevanega solventnostnega kapitala (SCR), solventnostnega količnika in lastne ocene tveganj na podlagi poslovnega načrta in finančnih projekcij, osredotočili še na izvedbo stresnih scenarijev ter analizo njihovih vplivov. Identificirali smo scenarije, ki bi se lahko zgodili in pomembno vplivali na poslovanje oziroma na solventnostni položaj. Na ta način smo testirali robustnost kapitalske ustreznosti. V scenarijih smo upoštevali tudi potencialne učinke na zavarovalni portfelj skupine. Vsi scenariji so potrdili robustnost kapitalske ustreznosti skupine, ki je znatno nad regulatorno višino tudi v primeru realizacije posameznega scenarija.
Sava Re je bila v novembru 2020 seznanjena z novimi okoliščinami na nekaterih zavarovalnih trgih EU in Združenega kraljestva v zvezi z morebitnimi dodatnimi

covida-19 in omejevanja operativnih tveganj. Podrobnosti so zapisane v letnem poročilu Zavarovalne skupine Sava in Save Re, d.d., za leto 2020 (v nadaljevanju: letno poročilo skupine), v razdelku 17.6.1 »Vpliv pandemije covid-19«, objavljenem na spletni strani.

negativnimi vplivi pandemije covida-19 na poslovanje Zavarovalnice Sava in Save Re. Nove okoliščine se nanašajo predvsem na sklenjena zavarovanja na trgu Republike Irske (neposredno sklepanje zavarovalnih poslov po načelu svobodnega opravljanja storitev v EU) in pozavarovanja v Združenem kraljestvu v zvezi s kritjem izpada dohodka zaradi posledic pandemije covida-19 v okviru premoženjskih zavarovanj, ki bi v povezavi z novimi sodnimi in regulatornimi praksami morebiti lahko negativno vplivale na poslovanje in solventnostni položaj skupine. Glede na trenutne podrobne analize izpostavljenega zavarovalnega kritja ugotavljamo, da kritje za škode iz naslova obratovalnega zastoja zaradi covida-19 v veliki večini primerov neposrednega sklepanja zavarovalnih poslov po načelu svobodnega opravljanja storitev v EU ni podano. Za primere obratovalnega zastoja iz naslova (po)zavarovalnih pogodb, kjer obstaja podlaga za kritje škod iz naslova covida-19, so bile konec leta 2020 že oblikovane dodatne rezervacije. Konec leta 2020 so bile oblikovane tudi dodatne rezervacije za morebitne stroške pravne obrambe, ki bi glede na okoliščine lahko nastali. • Podrobnosti o vplivu covida-19 na profil tveganj skupine so opisane v razdelku C. Profil tveganj. • V letu 2020 smo v skupini spremljali razmere in ustrezno prilagajali način delovanja ukrepom Vlade Republike Slovenije in delovali skladno s priporočili stroke z namenom zaščite zdravja zaposlenih in strank, preprečevanja širjenja posledic na gospodarstvo in zavarovalniški sektor, od zavarovalnic, pozavarovalnic in pokojninskih družb pričakuje, da do 30. 9. 2021 zadržijo izplačilo dividend, ne prevzemajo nepreklicnih zavez za izplačilo dividend in se vzdržijo odkupov lastnih delnic, namenjenih nagrajevanju delničarjev. Priporočilo agencije postavlja tudi določena merila, ki jih mora družba izpolnjevati, če bi uprava in nadzorni svet vseeno predlagala delitev bilančnega dobička pred navedenim datumom, ter predvideva dokazovanje upoštevanja načela previdnosti pri sprejetju odločitve. Dokazi morajo temeljiti na rezultatih stresnih testov ter njihovih vplivih na finančno stabilnost, likvidnost in solventnostni količnik. Družba je dopis objavila na SEOnet-u 8. 3. 2021. Sava Re je 2. 4. 2021 prejela dopis Agencije za zavarovalni nadzor, v katerem ta sledi priporočilom po čim bolj enaki obravnavi subjektov nadzora v Evropski uniji, zato prilagaja svoje priporočilo glede izplačila dividend z dne 8. 3. 2021 na način, da: (1) od družb, ki so nadrejene skupini pričakuje, da bodo pri svoji odločitvi o morebitnem izplačilu dividend pred dnem 30. 9. 2021, upoštevale tako finančni položaj družbe same, kot tudi finančni položaj skupine, ki so ji nadrejene, (2) bo Agencija za zavarovalni nadzor pri preverjanju kriterija dobičkonosnosti subjekta nadzora upoštevala tudi posebnosti poslovnega modela. Družba je dopis objavila na SEOnet-u dne 2. 4. 2021.

Pomembnejši dogodki po datumu poročanja

Sava Re je 5. 3. 2021 prejela dopis Agencije za zavarovalni nadzor, v katerem sporoča, da zaradi negotove situacije glede širjenja pandemije covida-19 in posledično negotovih Sava Re je za potrebe utemeljitve izplačila dividend v letu 2021 pristopila k dokazovanju finančne stabilnosti in odpornosti solventnosti ter likvidnosti na stresne scenarije (tudi na učinke covida-19) ter v ta namen pripravila dokumentacijo za Agencijo za zavarovalni nadzor (AZN). Nadzorni svet in uprava sta oblikovala predlog skupščini, da se delničarjem družbe izplača dividenda v višini 0,85 EUR bruto na delnico, kar ob upoštevanju števila lastnih delnic znaša 13.173.041,60 EUR oziroma 23,4 % čistega poslovnega izida skupine za leto 2020. Družba je v postopku pred AZN utemeljila sposobnost izplačila

PSFP SKUPINE ZA LETO 2020 20

B Sistem upravljanja 35

C Profil tveganj skupine 57

D Vrednotenje za namene

E Upravljanje kapitala 111

A Slovar izbranih strokovnih izrazov in načinov izračuna

B Kvantitativni obrazci 129

predlagane dividende, saj izkazuje visoko solventnost, ki je po podatkih na dan 31. 12. 2020 za skupino znašala 198 %. Družba je 16. 4. 2021 objavila sklic skupščine, kateri je predlagala izplačilo dividende v zgoraj navedeni višini.

Razlika med obsegom konsolidirane MSRP bilance stanja in konsolidirane SII-bilance stanja

Za pripravo konsolidiranih računovodskih izkazov skupine v skladu z MSRP v skupini uporabljamo popolno konsolidacijo za vse njene družbe, razen za pridruženi družbi ZTSR in G2I, ki sta v konsolidacijo vključeni po kapitalski metodi. Za pripravo vrednotenja bilance stanja v skladu s Solventnostjo II pa se v skladu s točko 1 (a) 335. člena Delegirane uredbe konsolidirajo vse (po)zavarovalnice v skupini in vse družbe za pomožne storitve, družbi Sava pokojninska in Sava Infond se obravnavata v skladu s točko 1 (e) 335. člena Delegirane uredbe, za Savo penzisko društvo ter pridruženi družbi ZTSR in G2I pa se uporablja točka 1 (f) 335. člena Delegirane uredbe.

Povzetek
A Poslovanje in rezultati 12
- B Sistem upravljanja 35
D Vrednotenje za namene
E Upravljanje kapitala 111
-
- A Slovar izbranih strokovnih izrazov in načinov izračuna
B Kvantitativni obrazci 129

A.2 Rezultati pri sklepanju zavarovanj10

Dodatna nezgodna zavarovanja prikazujemo v poslovnem odseku življenjskih zavarovanj, pri poročanju v skladu s Solventnostjo II pa pri zavarovalni vrsti Zavarovanje in proporcionalno pozavarovanje izpada dohodka.

10 V tem poglavju so prikazani konsolidirani podatki v skladu z SII vrednotenjem, ki ne vključujejo pokojninskih družb Sava pokojninska in Sava penzisko

društvo, zato podatki niso enaki kot v skladu z MSRP vrednotenjem.

Premije

Konsolidirane kosmate premije in čisti prihodki od premij

v tisoč EUR	2020	2019	Indeks
Kosmate premije	676.508	596.200	113,5
Čisti prihodki od premij	632.121	545.714	115,8

Geografska segmentacija konsolidiranih kosmatih premij

v tisoč EUR
Slovenija
Tujina
Skupaj
	Konsolidirane kosmate premije za

v tisoč EUR	2020	2019	Indeks
Slovenija	505.732	440.586	114,8
Tujina	170.776	155.614	109,7
Skupaj	676.508	596.200	113,5

Konsolidirane kosmate premije za pomembne vrste poslovanja

v tisoč EUR	2020	2019	Indeks
Zavarovanje in proporcionalno pozavarovanje avtomobilske odgovornosti	133.133	136.390	97,6
Požarno zavarovanje in proporcionalno pozavarovanje ter zavarovanje in proporcionalno pozavarovanje druge škode na premoženju	129.300	113.570	113,9
Zavarovanje in proporcionalno pozavarovanje drugih motornih vozil	125.837	119.777	105,1
Življenjsko zavarovanje	111.567	68.869	162,0
Zavarovanje in proporcionalno pozavarovanje izpada dohodka	51.527	48.824	105,5
Druge vrste poslovanja	125.144	108.770	115,1
Skupaj	676.508	596.200	113,5

10 V tem razdelku so prikazani konsolidirani podatki v skladu z vrednotenjem Solventnosti II, ki ne vključujejo pokojninskih družb Sava pokojninska in Sava penzisko društvo, zato podatki niso enaki kot v skladu z MSRP vrednotenjem.

PSFP SKUPINE ZA LETO 2020 22

B Sistem upravljanja 35

C Profil tveganj skupine 57

D Vrednotenje za namene

E Upravljanje kapitala 111

A Slovar izbranih strokovnih izrazov in načinov izračuna

B Kvantitativni obrazci 129

Kosmate premije so v letu 2020 zrasle za 13,5 %, struktura po vrstah poslovanja pa se je glede na leto 2019 zaradi vključitve Vite v skupino nekoliko spremenila. Premija premoženjskih zavarovanj predstavlja 83,5 % (2019: 88,4 %) celotne premije, življenjskih zavarovanj pa 16,5 % (2019: 11,6 %). V sestavi kosmate premije prevladujejo zavarovanja in proporcionalna pozavarovanja avtomobilske odgovornosti ter požarna zavarovanja in proporcionalna pozavarovanja ter zavarovanja in proporcionalna pozavarovanja drugih škod na premoženju, ki skupaj predstavljajo 38,8 % vseh kosmatih premij (2019: 41,9 %).

Gibanje kosmatih premij po poslovnih odsekih, kot jih spremlja skupina, je opisano v nadaljevanju.

Kosmate premije odseka pozavarovanje so bile v 2020 višje kakor v predhodnem letu za 18,3 % in so znašale 106,8 milijona EUR. Rast premij smo beležili predvsem na azijskih trgih (zaradi organske rasti posla in novih pogodb). Premija za pogodbeno leto 2020 je bila v primerjavi z letom 2019 višja za 8,5 % (7,6 milijona EUR), pri čemer je že upoštevano znižanje zaradi upada gospodarske aktivnosti zaradi covida-19. Povišanje premije je posledica pozitivnih sprememb cen na trgu, kjer je bilo že ob obnovah na dan 1. 1. 2020, še bolj pa ob medletnih obnovah čutiti znake zaostrovanja pogojev in posledično rasti cen. Delno je bilo to posledica dviga cen pri programih, ki so bili v preteklem letu škodno zelo izpostavljeni (Japonska – rast cen za približno 30−50 %). Povišanje premije je tudi posledica vsesplošnega trenda, ki zaradi vseh dogodkov v preteklosti in nejasnosti v povezavi s covidom-19 vpliva na rast cen. Hkrati nam je na nekaterih trgih uspelo izkoristiti naš dober ugled in našo prepoznavnost ter tako povečati deleže pri perspektivnih obstoječih pogodbah, pa tudi razširiti portfelj z novimi, prej nedosegljivimi priložnostmi. Višja je bila tudi premija za pretekla pogodbena leta (za 9,0 milijona EUR), predvsem za proporcionalni posel. Čisti prihodki od premij so bili v letu 2020 višji kakor v 2019 za 15,9 %, kot posledica povišanja kosmatih premij.

Kosmate zavarovalne premije odseka premoženjskih zavarovanj so se v letu 2020 povečale za 5,1 % in so znašale 439,4 milijona EUR. Rast je predvsem posledica rasti kosmatih premij premoženjskih zavarovanj slovenskega dela Zavarovalnice Sava in kosovske premoženjske zavarovalnice. Skladno z rastjo kosmate premoženjske premije so se povečali tudi čisti prihodki od premij, in sicer skupaj za 8,1 %. Na gibanje kosmatih premij na večini drugih trgov je negativno vplivalo dogajanje, povezano s covidom-19. Zaradi posledic covida-19 so se kosmate premije premoženjskih zavarovanj tujih zavarovalnic znižale za zavarovanje pomoči zaradi zaprtja mej in za avtomobilska zavarovanja zaradi manjšega števila registriranih vozil zaradi padca gospodarske aktivnosti.

pa zaradi rasti kosmate premije premoženjskih zavarovanj zavarovalnice Vita. Slovenski zavarovalni trg je v tem obdobju dosegel 2,9-odstotno rast kosmatih premij premoženjskih zavarovanj brez FOS-poslov (brez sprejetega sozavarovanja), medtem ko je za slovenski del Zavarovalnice Sava ta rast znašala 3,4 %.

Večji del rasti kosmatih premij premoženjskih zavarovanj slovenskega dela Zavarovalnice Sava brez FOS-poslov

V Sloveniji so se kosmate zavarovalne premije premoženjskih zavarovanj povečale za 7,8 % oziroma 26,4 milijona EUR. K rasti Zavarovalnice Sava je v višini 13,5 milijona EUR prispevala rast kosmatih premij FOS-poslov, ki jih družba opravlja v sodelovanju z različnimi družbami v državah članicah Evropske unije. Najbolj se je premija FOS-poslov povišala za ožje premoženje, za zavarovanje plovil in za zavarovanje splošne odgovornosti, medtem ko je bila večina poslov avtomobilskih zavarovanj zaradi sprememb na trgih (poslabšanje pogojev) in strožjih meril družbe prekinjena. Kosmate premije so se povečale za 10,6 milijona EUR zaradi rasti kosmatih premij premoženjskih zavarovanj slovenskega dela Zavarovalnice Sava brez FOS-poslov, za 2,3 milijona EUR Kosmate življenjske zavarovalne premije v Sloveniji so se v letu 2020 povečale za 53,1 % zaradi vključitve Vite v skupino (31. 5. 2020). Kosmate premije življenjskega dela Zavarovalnice Sava v Sloveniji so se v letu 2020 glede na leto 2019 zmanjšale za 5,6 %. Družbi s prodajo novih zavarovanj v nastalih razmerah ni uspelo v celoti nadomestiti izpada premij zaradi doživetij, odkupov in smrti. Vita je od vključitve v skupino ustvarila 46,1 milijona EUR kosmatih premij. Kosmate premije življenjskih zavarovalnic v tujini so se v letu 2020 glede na leto prej povečale za 9,3 %, in sicer najbolj na trgu Srbije zaradi povečevanja produktivnosti lastne prodajne mreže, pa tudi na trgu Kosova, medtem ko so v hrvaškem delu Zavarovalnice Sava beležili padec kosmatih premij zaradi izteka polic (doživetja, smrt, odkupi), ki jih družbi v nastalih razmerah ni uspelo nadomestiti s sklenjenimi novimi zavarovanji.

izhaja iz avtomobilskega zavarovanja zasebnega sektorja kot posledica večjega števila prodanih zavarovanj in večje povprečne premije. V marcu in aprilu 2020 je bila zaradi covida-19 otežena prodaja zavarovanj, a je Zavarovalnici Sava izgubo kosmate premije uspelo nadomestiti po sprostitvi ukrepov v maju in juniju. Poslabšanje razmer zaradi omejitev, povezanih s covidom-19, se je nato nadaljevalo v zadnjih dveh in pol mesecih leta 2020, kar je zopet vplivalo na rezultate družbe. Kljub temu je Zavarovalnica Sava v letu 2020 dosegla 5,0-odstotno rast kosmate premije avtomobilskega kaska, povečale pa so se tudi kosmate premije ožjega premoženja (predvsem zaradi dobre prodaje prenovljenega produkta DOM, višje povprečne premije in pridobitve novih zavarovancev).

PSFP SKUPINE ZA LETO 2020 23

C Profil tveganj skupine 57

D Vrednotenje za namene

A Slovar izbranih strokovnih izrazov in načinov izračuna

B Kvantitativni obrazci 129

Konsolidirani čisti prihodki od premij za pomembne vrste poslovanja

v tisoč EUR	Čisti prihodki od premij 2020	Čisti prihodki od premij 2019	Indeks
Zavarovanje in proporcionalno pozavarovanje avtomobilske odgovornosti	134.325	125.909	106,7
Zavarovanje in proporcionalno pozavarovanje drugih motornih vozil	122.320	112.447	108,8
Požarno zavarovanje in proporcionalno pozavarovanje ter zavarovanje in proporcionalno pozavarovanje druge škode na premoženju	107.458	97.286	110,5
Življenjsko zavarovanje	110.625	68.059	162,5
Zavarovanje in proporcionalno pozavarovanje izpada dohodka	51.995	48.628	106,9
Druge vrste poslovanja	105.396	93.385	112,9
Skupaj	632.121	545.714	115,8

Konsolidirani čisti prihodki od premij po poslovnih odsekih poslovanja

Opomba: V poslovnem odseku življenje so vključeni tudi prihodki od zavarovanj dodatne nezgode v sklopu življenjskih polic.

PSFP SKUPINE ZA LETO 2020 24

B Sistem upravljanja 35

C Profil tveganj skupine 57

D Vrednotenje za namene

E Upravljanje kapitala 111

A Slovar izbranih strokovnih izrazov in načinov izračuna

B Kvantitativni obrazci 129

Škode

Konsolidirane kosmate škode in čisti odhodki za škode

v tisoč EUR	2020	2019	Indeks
Kosmate škode	399.532	392.032	101,9
Čisti odhodki za škode	426.558	396.377	107,6

Geografska segmentacija konsolidiranih kosmatih škod

v tisoč EUR	2020	2019	Indeks
Slovenija	276.468	285.772	96,7
Tujina	123.064	106.260	115,8
Skupaj	399.532	392.032	101,9

Konsolidirane kosmate škode in čisti odhodki za škode so bili v letu 2020 višji kot v letu 2019. V nadaljevanju je opisano gibanje kosmatih škod in odhodkov za škode po poslovnih odsekih, kot jih spremlja Zavarovalna skupina Sava.

Tečajne razlike so imele na čiste odhodke za škode odseka pozavarovanja v letu 2020 pozitiven vpliv v višini 6,9 milijona EUR (v 2019 negativen vpliv v višini 1,6 milijona EUR). Čisti odhodki za škode brez vpliva tečajnih razlik so bili v 2020 v primerjavi z 2019 višji za 30,9 %, predvsem zaradi večjih škod (največ zaradi covida-19; kumulativno 10,8 milijona EUR) in slabšega razvoja starih pogodbenih let v letu 2020 kakor v letu 2019. Na rast čistih odhodkov za škode je vplivala tudi organska rast posla (čisti prihodki od premij so bili višji za 15,9 %). Čisti merodajni škodni količnik odseka pozavarovanja (brez vpliva tečajnih razlik) je bil v primerjavi z letom 2019 slabši za 8,5 odstotne točke in je znašal 83,3 % (2019: 74,8 %).

Konsolidirane kosmate škode odseka premoženjskih zavarovanj so se v letu 2020 znižale za 1,6 % in so znašale 217,1 milijona EUR, kar je posledica nižjih kosmatih škod premoženjskih zavarovanj tujih premoženjskih zavarovalnic skupine. Konsolidirane kosmate škode za premoženje

v Sloveniji so bile v letu 2020 na primerljivi ravni kot v letu 2019. Višje so bile kosmate škode FOS-poslov, in sicer v višini 9,6 milijona EUR (zaradi rasti portfelja), kosmate škode zavarovanj, sklenjenih v Sloveniji, pa so se znižale za 9,2 milijona EUR (predvsem pri avtomobilskih zavarovanjih kot posledica manjše škodne pogostosti zaradi covida-19, ko se je umirilo gospodarsko in javno življenje, na cestah je bilo manj vozil in tako manj prometnih nesreč). Konsolidirane kosmate škode zavarovalnic v tujini so bile nižje za 9,3 %. Znižale so se škode požarnih zavarovanj, saj je skupina v letu 2019 utrpela eno večjo škodo iz tega naslova, v letu 2020 pa je bilo prijavljenih škod manj. Manjše so bile tudi kosmate škode avtomobilskih zavarovanj, zavarovanja pomoči ter nezgodnih in zdravstvenih zavarovanj. Znižanje je predvsem posledica manj prijavljenih škod zaradi covida-19. tveganja, je bilo obračunanih 14,6 milijona EUR doživetij, kar je za 1,5 milijona EUR manj kot v letu 2019. Čisti odhodki za škode s spremembo matematičnih rezervacij in rezervacij naložbenih zavarovanj so višji zaradi vključitve Vite v skupino. Pri zavarovalnicah v tujini so se kosmate škode najbolj povečale pri družbi Sava životno osiguranje, in sicer za 108,9 % zaradi hitre rasti portfelja, doživetij in nekoliko večje umrljivosti v letu 2020. Kljub višjim kosmatim škodam so čisti odhodki za škode s spremembo drugih rezervacij in rezervacij naložbenih zavarovanj pri zavarovalnicah v tujini v letu 2020 nižji zaradi upada matematičnih rezervacij podružnice Zavarovalnice Sava na Hrvaškem kot posledica izteka življenjskih zavarovanj posojilojemalcev in višjih zneskov odkupov.

Kosmate škode odseka življenjskih zavarovanj v Sloveniji so bile v 2020 glede na leto prej zaradi vključitve Vite v skupino višje za 6,4 % in so znašale 124,9 milijona EUR. Pri življenjskem delu Zavarovalnice Sava v Sloveniji je bil večji del obračunanih škod zaradi doživetij klasičnih življenjskih zavarovanj v tem obdobju, in sicer 54,7 milijona EUR, kar je za 10,7 milijona EUR manj kot v letu 2019. Pri življenjskih zavarovanjih, pri katerih zavarovanci prevzemajo naložbena

Indeks
101,9
107,6

PSFP SKUPINE ZA LETO 2020 25

C Profil tveganj skupine 57

D Vrednotenje za namene

A Slovar izbranih strokovnih izrazov in načinov izračuna

B Kvantitativni obrazci 129

Konsolidirani čisti odhodki za škode za pomembne vrste poslovanja

		Indeks
119.316	108.484	110,0
82.332	80.141	102,7
73.764	79.774	92,5
71.789	56.774	126,4
24.932	26.681	93,4
54.425	44.523	122,2
426.558	396.377	107,6
		Čisti odhodki za škode 2020 Čisti odhodki za škode 2019

Stroški

Konsolidirani čisti obratovalni stroški za pomembne vrste poslovanja

v tisoč EUR	Čisti stroški 2020	Čisti stroški 2019	Indeks
Požarno zavarovanje in proporcionalno pozavarovanje ter zavarovanje in proporcionalno pozavarovanje druge škode na premoženju	43.001	46.287	92,9
Zavarovanje in proporcionalno pozavarovanje avtomobilske odgovornosti	40.978	37.825	108,3
Zavarovanje in proporcionalno pozavarovanje drugih motornih vozil	32.330	29.738	108,7
Življenjsko zavarovanje	22.534	17.354	129,8
Zavarovanje in proporcionalno pozavarovanje izpada dohodka	17.252	16.249	106,2
Druge vrste poslovanja	34.935	30.459	114,7
Skupaj	191.029	177.912	107,4

PSFP SKUPINE ZA LETO 2020 26

Povzetek

B Sistem upravljanja 35

C Profil tveganj skupine 57

D Vrednotenje za namene

E Upravljanje kapitala 111

A Slovar izbranih strokovnih izrazov in načinov izračuna

B Kvantitativni obrazci 129

Čisti obratovalni stroški so se v letu 2020 povišali za 7,4 %. V absolutnem znesku so se najbolj povečali stroški življenjskih zavarovanj ter zavarovanj in proporcionalnih pozavarovanj avtomobilske odgovornosti. Sestava čistih obratovalnih stroškov se v letu 2020 po vrstah poslovanja v primerjavi z letom 2019 ni pomembno spremenila. Gibanje stroškov po poslovnih odsekih, kot jih spremlja skupina, je opisano v nadaljevanju. Komentarji vključujejo vse postavke, ki so vključene v izračun čistih obratovalnih stroškov (stroški pridobivanja, sprememba v razmejenih stroških pridobivanja ter druge obratovalne stroške).

Stroški pridobivanja (provizije) odseka pozavarovanje so bili večji za 10,9 % (kosmate premije so bile višje za 18,3 %) in so v letu 2020 znašali 22,1 milijona EUR. Delež stroškov pridobivanja v kosmati premiji je za leto 2020 znašal 13,4 % (2019: 22,1 %). Sprememba v razmejenih stroških pridobivanja (v letu 2020 zvišanje, v letu 2019 znižanje) je posledica večje rasti kosmatih premij novih poslov in je usklajena z gibanjem prenosnih premij. Drugi obratovalni stroški so v letu 2020 glede na leto 2019 nižji za 5,6 %, kar je posledica optimizacije stroškov zaradi prilagoditve poslovanja razmeram, povezanim s covidom-19 (manj službenih poti, manjši stroški prevoza na delo in drugo). Čisti stroškovni količnik je bil v letu 2020 nižji kakor v letu 2019 za 2,6 odstotne točke in je znašal 25,6 % zaradi večje rasti čistih prihodkov od premij glede na čiste obratovalne stroške.

Konsolidirani stroški pridobivanja odseka premoženje so se v letu 2020 povečali za 10,8 % in so znašali 43,5 milijona EUR. Rast stroškov pridobivanja je povezana predvsem s povečanim obsegom FOS-poslov, manj pa z rastjo preostalih poslov premoženjskega dela Zavarovalnice Sava v Sloveniji v prodajnem kanalu agencije. Konsolidirani drugi obratovalni stroški so se povečali le za 2,0 %, najbolj zaradi rasti obratovalnih stroškov FOS-poslov Zavarovalnice Sava, delno pa zaradi vključitve Vite v skupino. V tujini so vse zavarovalnice

zaznale padec drugih obratovalnih stroškov, razen hrvaškega dela Zavarovalnice Sava zaradi le delne konsolidacije zavarovalnice ERGO v predhodnem letu (v 2019 je bila zavarovalnica ERGO vključena v konsolidacijo od aprila, v 2020 pa je bila del hrvaškega dela Zavarovalnice Sava celo leto). Sprememba v razmejenih stroških pridobivanja zavarovanj je v letu 2020 manjša zlasti zaradi manjše spremembe razmejenih stroškov pridobivanja FOS-poslov.

Stroški pridobivanja odseka življenje so bili v letu 2020 glede na leto 2019 višji za 33,5 % zaradi vključitve Vite v konsolidacijo in so znašali 8,8 milijona EUR. Razlika v spremembi razmejenih stroškov pridobivanja zavarovanj med obema letoma se pretežno nanaša na slovenski del Zavarovalnice Sava. Drugi obratovalni stroški so bili v letu 2020 glede na leto prej višji za 16,1 % zaradi vključitve Vite v skupino.

Konsolidirani kosmati poslovni izid

Sestava konsolidiranega kosmatega poslovnega izida po poslovnih odsekih11,12

Opomba: Znesek za poslovni odsek Drugo se za leto 2019 razlikuje od poročanega v PSFP poročilu za leto 2019, ker v PSFP poročilu za leto 2019 v prikaz nista bili vključeni Sava

pokojninska in Sava penzisko društvo.

11 Odsek »Drugo« predstavlja rezultat družb Sava pokojninska, Sava penzisko društvo, TBS Team24, Save Infond in S Estate.

12 Rezultat odseka življenje vključuje tudi donos naložbenega portfelja življenjskih zavarovanj.

11 Odsek »Drugo« predstavlja rezultat družb Sava pokojninska, Sava penzisko društvo, TBS Team24, Save Infond in S Estate

12 Rezultat odseka življenje vključuje tudi donos naložbenega portfelja življenjskih zavarovanj.

Sestava konsolidiranega kosmatega poslovnega izida11,12

Opomba: Znesek za poslovni odsek Drugo se za leto 2019 razlikuje od poročanega v PSFP poročilu za leto 2019, ker v PSFP poročilu za leto 2019 v prikaz nista bili vključeni Sava pokojninska in Sava penzisko društvo.

Sestava konsolidiranega kosmatega poslovnega izida z izključitvijo tečajnih razlik11,12

Kosmati poslovni izid skupine (brez Save pokojninske, Save penziskog društva, TBS Team 24, Save Infond in S Estate) je bil v letu 2020 večji kot v letu 2019 za 19,8 % in je znašal 68,4 milijona EUR. Odseka življenje in premoženje sta v letu 2020 ustvarila večji kosmati poslovni izid kot v letu 2019, odseka pozavarovanje in drugo pa slabši. Zavarovalno-tehnični rezultat je bil v letu 2020 višji kot v 2019 zaradi odseka premoženje, odsek pozavarovanje pa je bil slabši. Rezultat iz naložbenja je bil slabši tako pri odseku pozavarovanje kot tudi pri odseku premoženje. Rezultat odseka življenje je bil v letu 2020 višji zaradi vključitve Vite v skupino. Rezultat odseka drugo predstavlja rezultat družb Sava pokojninska, Sava penzisko društvo, TBS Team 24, Sava Infond13 ter S Estate. V tem odseku so pripisani tudi odhodki za obresti iz podrejenega dolga (2020: 2,9 milijona EUR, 2019: 0,5 milijona EUR) in amortizacija pogodbenih odnosov s strankami Save pokojninske in Save Infond (2020: 1,0 milijona EUR, 2019: 0,3 milijona EUR).

Odsek pozavarovanje je v letu 2020 dosegel slabši zavarovalnotehnični rezultat kot v letu 2019, predvsem zaradi večjih škod (največ zaradi covida-19; kumulativno 10,8 milijona EUR) in slabšega razvoja starih pogodbenih let v letu 2020 glede na leto 2019. Na rast čistih odhodkov za škode je vplivala tudi organska rast posla. Na slabši rezultat iz naložbenja so vplivali predvsem nižji prihodki od obresti in dividend finančnih naložb.

Odsek premoženje je posloval boljše, predvsem zaradi boljšega zavarovalno-tehničnega rezultata. Donos naložbenega portfelja je ostal na primerljivi ravni kot v letu 2019. Donosnost je v letu 2020 znašala 1,4 %.

Odsek življenje je v letu 2020 posloval boljše predvsem zaradi vključitve Vite v skupino. Donos naložbenega portfelja življenjskih zavarovanj je bil za 3,9 milijona EUR višji od donosa v letu 2019. Donosnost naložbenega portfelja registrov življenjskih zavarovanj je ostala na ravni iz leta 2019 in je znašala 1,9 % ter se kljub neugodnim gibanjem na finančnih trgih ni znižala, na kar je ugodno vplivala vključitev portfelja Vite.

A 13 Prva konsolidacija družbe Sava Infond v Zavarovalno skupino

Sava je bila izvedena 30. 6. 2019.

11 Odsek »Drugo« predstavlja

rezultat družb Sava pokojninska, Sava

penzisko društvo, TBS Team24, Save Infond

in S Estate

12 Rezultat odseka

življenje vključuje tudi donos naložbenega portfelja življenjskih

zavarovanj.

13 Prva konsolidacija družbe Sava Infond v Zavarovalno skupino Sava je bila izvedena 30. 6. 2019.

PSFP SKUPINE ZA LETO 2020 28

B Sistem upravljanja 35

C Profil tveganj skupine 57

D Vrednotenje za namene

A Slovar izbranih strokovnih izrazov in načinov izračuna

B Kvantitativni obrazci 129

Prihodki in odhodki naložb po vrstah

v tisoc EUR
Vrsta prihodka
Prihodki od obresti
Sprememba poštene vrednosti in dobi
Dobički pri odtujitvah naložb ostale M
Prihodki pridružene družbe
Prihodki od dividend in deležev ostale
Pozitivne tečajne razlike
Ostali prihodki
Ostali prihodki alternativnih skladov
Prihodki naložbenega portfelja
Čisti neiztrženi dobički naložb življenjs

Vrsta odhodka
Odhodki za obresti
Sprememba poštene vrednosti in izgu
Izgube pri odtujitvah naložb ostale MS
Slabitve družbe v pridružene družbe

Prihodki in odhodki naložb po vrstah
v tisoč EUR		1. 1.-31. 12.
Vrsta prihodka	2020	2019
Prihodki od obresti	16.151	14.016
Sprememba poštene vrednosti in dobički pri odtujitvah FVPL	2.539	1.719
Dobički pri odtujitvah naložb ostale MSRP skupine	4.907	787
Prihodki pridružene družbe	142	2.718
Prihodki od dividend in deležev ostale naložbe	1.174	1.623
Pozitivne tečajne razlike	0	1.340
Ostali prihodki	1.970	1.567
Ostali prihodki alternativnih skladov	1.014	569
Prihodki naložbenega portfelja	27.897	24.340
Čisti neiztrženi dobički naložb življenjskih zavarovancev, ki prevzemajo naložbeno tveganje	23.044	23.279
	1. 1.-31. 12.
Vrsta odhodka	2020	2019
Odhodki za obresti	2.978	510
Sprememba poštene vrednosti in izgube pri odtujitvah FVPL	2.300	626
Izgube pri odtujitvah naložb ostale MSRP skupine	1.440	243
Slabitve družbe v pridružene družbe	567	55
Slabitve ostalih naložb	1.100	0
Negativne tečajne razlike	4.794	0
Ostalo	828	605
Ostali odhodki alternativnih skladov	0	0
Odhodki naložbenega portfelja	14.007	2.040

A.3 Naložbeni rezultati

Skupina spremlja naložbeni rezultat po segmentih poslovanja. Donos in donosnost spremljamo po tipih naložb, pa tudi po vrstah prihodkov in odhodkov. V naslednjih preglednicah so tako prikazani prihodki, odhodki in donos po tipih naložb ter po vrstah prihodkov in odhodkov.

PSFP SKUPINE ZA LETO 2020 29

B Sistem upravljanja 35

C Profil tveganj skupine 57

D Vrednotenje za namene

E Upravljanje kapitala 111

A Slovar izbranih strokovnih izrazov in načinov izračuna

B Kvantitativni obrazci 129

Prihodki naložb so v letu 2020 znašali 27,9 milijona EUR in so v primerjavi z istim obdobjem lani višji za 3,6 milijona EUR, ob izločitvi tečajnih razlik pa so višji za 4,9 milijona EUR. V sestavi prihodkov naložbenega portfelja je največ prihodkov od obresti, ki so v letu 2020 znašali 16,2 milijona EUR (57,9 % skupnih finančnih prihodkov) in so v primerjavi z istim obdobjem lani nižji za 2,1 milijona EUR.

Odhodki naložbenega portfelja so v letu 2020 glede na leto 2019 višji za 12,0 milijona EUR, ob izločitvi tečajnih razlik pa višji za 7,1 milijona EUR. Največji delež odhodkov brez vpliva tečajnih razlik izhaja iz odhodkov za obresti, ki se nanašajo na izdano podrejeno obveznico Save Re.

Učinek tečajnih razlik ne vpliva v celoti na poslovni izid, saj se skladno z gibanjem naložb v posamezni valuti gibljejo tudi obveznosti v tujih valutah. Tečajne razlike v večini izhajajo iz sredstev in obveznosti Save Re.

Konsolidirani donos naložbenega portfelja

v tisoč EUR	2020	2019	Absolutna razlika
Donos naložbenega portfelja	13.890	22.300	-8.410
Donos naložbenega portfelja brez vpliva tečajnih razlik	18.684	20.960	-2.276

5	)

Donos naložbenega portfelja skupine v letu 2020 znaša 13,9 milijona EUR, donos naložbenega portfelja brez vpliva tečajnih razlik pa 18,7 milijona EUR.

PSFP SKUPINE ZA LETO 2020 30

B Sistem upravljanja 35

C Profil tveganj skupine 57

D Vrednotenje za namene

E Upravljanje kapitala 111

A Slovar izbranih strokovnih izrazov in načinov izračuna

B Kvantitativni obrazci 129

Donos po tipih naložb14

v tisoč EUR 2020	Prihodki/ odhodki od obresti	Sprememba poštene vrednosti in dobički/izgube pri odtujitvah FVPL	Dobički/izgube pri odtujitvah naložb ostale skupine MSRP	Prihodki od dividend in deležev ostale naložbe	Slabitve naložb	Pozitivne/ negativne tečajne razlike	Ostali prihodki/ odhodki		Skupaj Čisti neiztrženi dobički/ izgube naložb življenjskih zavarovanj, ki prevzemajo naložbeno tveganje	Prihodki/ odhodki pridruženih družb in slabitve dobrega imena15
V posesti do zapadlosti	1.370	0	36	0	0	14	10	1.430	177	0
Dolžniški instrumenti	1.370	0	36	0	0	14	10	1.430	177	0
Po pošteni vrednosti prek IPI	873	239	0	35	0	6	-18	1.135	22.347	0
Razporejeni v to skupino	873	239	0	35	0	6	-18	1.135	22.347	0
Dolžniški instrumenti	873	206	0	0	0	6	-65	1.020	56	0
Lastniški instrumenti	0	33	0	35	0	0	14	83	22.290	0
Ostale naložbe	0	0	0	0	0	0	33	33	0	0
Razpoložljivo za prodajo	13.413	0	3.431	1.138	-1.100	-4.753	1.355	13.484	521	-425
Dolžniški instrumenti	13.413	0	3.456	0	-109	-4.754	-9	11.998	501	0
Lastniški instrumenti	0	0	-26	1.138	-991	1	350	473	20	-425
Naložbe v infrastrukturne sklade	0	0	0	0	0	0	881	881	0	0
Naložbe v nepremičninske sklade	0	0	0	0	0	0	133	133	0	0
Krediti in terjatve	191	0	0	0	0	-61	-4	125	-1	0
Dolžniški instrumenti	379	0	0	0	0	-1	-4	374	-1	0
Ostale naložbe	-189	0	0	0	0	-60	0	-248	0	0
Finančne naložbe poz. iz naslova pozavarovalnih pogodb pri cedentih	24	0	0	0	0	0	0	24	0	0
Podrejene obveznosti	-2.871	0	0	0	0	0	0	-2.871	0	0
Skupaj	12.999	239	3.467	1.174	-1.100	-4.794	1.343	13.327	23.044	-425

14 Prihodki/odhodki od obresti se v tej preglednici razlikujejo od tistih, prikazanih v preglednici Prihodki in odhodki naložb po vrstah, saj tu vključujemo še odhodke od pravice do uporabe (31. 12. 2020: 174,9 tisoč EUR).

15 Slabitve dobrega imena Sava Pokojninske družbe v letu 2020 v preglednici ne prikazujemo.

PSFP SKUPINE ZA LETO 2020	31
---------------------------	----

Povz

B Sistem upravljanja 35

C Profil tveganj skupine 57

D Vrednotenje za namene

E Upravljanje kapitala 111

A Slovar izbranih strokovnih izrazov in načinov izračuna

B Kvantitativni obrazci 129

Donos naložb skupine v letu 2020 znaša 13,3 milijona EUR. Najpomembnejši postavki v sestavi donosa skupine so obrestni prihodki, ki znašajo 12,9 milijona EUR in dobički pri odtujitvah naložb, ki znašajo 3,5 milijona EUR. Velik delež obrestnih prihodkov je skladen s sestavo portfelja skupine, v katerem prevladujejo dolžniški finančni instrumenti.

Skupina nerealizirane dobičke in izgube naložb, ki jih v računovodskih izkazih vodi v skupini razpoložljivo za prodajo, prikazuje v bilančni postavki presežek iz prevrednotenja. V naslednji preglednici je prikazano gibanje presežka iz prevrednotenja.

Presežek iz prevrednotenja

v tisoč EUR	2020	2019
Stanje 1. 1.	20.719	11.613
Sprememba poštene vrednosti	26.263	11.354
Prenos negativnega presežka iz prevrednotenja v IPI zaradi slabitve	0	0
Prenos iz presežka iz prevrednotenja v IPI zaradi prodaje	-2.247	-479
Odloženi davek	-4.562	-1.769
Skupaj presežek iz prevrednotenja	40.173	20.719

Presežek iz prevrednotenja se je v letu 2020 pomembno povečal glede na leto 2019. Glavni razlog je vključitev Vite v skupino v letu 2020.

Skupina nima naložb v listinjenje.

A Poslovanje in rezultati 12
- B Sistem upravljanja 35
D Vrednotenje za namene
E Upravljanje kapitala 111
-
- A Slovar izbranih strokovnih izrazov in načinov izračuna
B Kvantitativni obrazci 129

A.4 Rezultati pri drugih dejavnostih

Najemne pogodbe

Skupina ustvarja manjši del prihodkov iz najemnih pogodb. Gre za oddajo lastniških nepremičnin v poslovni namen. Najemne pogodbe so v bilanci stanja skupine izkazane med sredstvi (naložbene nepremičnine), prihodki od najemnin pa so enakomerno pripoznani med trajanjem najema.

Iz oddaje v najem naložbenih nepremičnin je skupina v letu 2020 ustvarila 1,2 milijona EUR prihodkov (2019: 1,3 milijona EUR). Stroški vzdrževanja naložbenih nepremičnin so vključeni v najemno ceno oziroma jih skupina zaračuna najemnikom. Stroški, ki jih je krila skupina, so v letu 2020 znašali 123 tisoč EUR (2019: 88 tisoč EUR).

Pomembni posli in transakcije med družbami znotraj skupine

V nadaljevanju so predstavljeni sklopi pomembnih transakcij med družbami v skupini. Ti se nanašajo na posle pozavarovanja med obvladujočo družbo in odvisnimi družbami ter izplačilo dividend obvladujoči družbi. Obveznosti do družb v skupini so pretežno kratkoročne in na dan bilance stanja še nezapadle.

Prihodki in odhodki iz poslovanja z družbami v skupini

-

v tisoč EUR	2020	2019
Obračunane kosmate zavarovalne premije	84.890	76.278
Obračunani kosmati zneski škod	-34.802	-34.001
Stroški pridobivanja zavarovanj	-18.349	-15.754
Prihodki od dividend	2.590	36.948
Skupaj	34.329	63.471

Naložbe in terjatve do družb v skupini

-

v tisoč EUR	31. 12. 2020	31. 12. 2019
Dolžniški vrednostni papirji in posojila dana družbam v skupini	3.412	3.638
Terjatve za premijo iz sprejetega pozavarovanja	18.988	21.228
Skupaj	22.400	24.866

Obveznosti do družb v skupini

-

v tisoč EUR	31. 12. 2020	31. 12. 2019
Obveznosti za deleže v zneskih škod iz pozavarovanja do družb v skupini	9.030	8.659
Druge kratkoročne obveznosti iz sozavarovanja in pozavarovanja	4.880	4.483
Skupaj (brez rezervacij)	13.911	13.142

V primerjavi z letom 2019 so bile v letu 2020 prejeti pomembno nižji prihodki od dividend odvisnih družb zaradi priporočil regulatornih organov, da zavarovalnice, pozavarovalnice in pokojninske družbe zaradi vplivov covida-19 na poslovanje odložijo izplačilo dividend.

PSFP SKUPINE ZA LETO 2020 33

B Sistem upravljanja 35

C Profil tveganj skupine 57

D Vrednotenje za namene

E Upravljanje kapitala 111

A Slovar izbranih strokovnih izrazov in načinov izračuna

B Kvantitativni obrazci 129

A.5 Druge informacije

Skupina v zvezi s poslovanjem in uspešnostjo nima drugih pomembnih informacij.

A Poslovanje in rezultati 12
- B Sistem upravljanja 35
D Vrednotenje za namene
E Upravljanje kapitala 111
-
- A Slovar izbranih strokovnih izrazov in načinov izračuna
B Kvantitativni obrazci 129

B Sistem upravljanja

PSFP SKUPINE ZA LETO 2020 35

B Sistem upravljanja 35

D Vrednotenje za namene

E Upravljanje kapitala 111

A Slovar izbranih strokovnih izrazov in načinov izračuna

B Kvantitativni obrazci 129

B.1 Splošne informacije o sistemu upravljanja

B.1.1 Upravljanje Zavarovalne skupine Sava

V Zavarovalni skupini Sava so organi vodenja in nadzora obvladujoče družbe odgovorni za ustrezno upravljanje in nadzor v celotni skupini ter za zagotovitev takega okvira upravljanja, ki ustreza strukturi, poslom in tveganjem skupine kot celote in njenih posameznih družb.

Sistem upravljanja v posamezni družbi v Zavarovalni skupini Sava je sorazmeren naravi, obsegu in zahtevnosti poslov družbe. Posamezna družba v skupini določi sistem upravljanja, ki je optimalen zanjo in za skupino. Če to dopušča lokalna zakonodaja in je sorazmerno naravi, obsegu in zahtevnosti poslov posamezne družbe, praviloma oblikuje enotirni sistem upravljanja. Obvladujoča družba v skupini, Zavarovalnica Sava, Vita, Sava pokojninska, Infond in ZTSR imajo vzpostavljen dvotirni sistem upravljanja.

Obvladujoča družba celovito upravlja skupino tako, da je poslovna strategija postavljena od zgoraj navzdol, pri čemer se upoštevajo vidiki skupine kot celote, pa tudi vidiki posamezne družbe v skupini. Za optimalno kapitaliziranost skupine in odpornost proti nepredvidenim dogodkom se kapital in kapitalska ustreznost na ravni skupine prav tako upravljata po načelu od zgoraj navzdol.

Skupina ima vzpostavljeno sistematično upravljanje tveganj, ki zajema upravljanje tveganj na ravni posamezne družbe, ustrezno spremljanje tveganj posamezne družbe v obvladujoči družbi, pa tudi upravljanje tveganj na ravni skupine. Pri zadnjem se upoštevajo medsebojni vplivi tveganj posameznih družb, in sicer predvsem koncentracija tveganj in druga pomembna tveganja, ki so povezana z delovanjem skupine. Strategija

Zavarovalni skupini Sava ravnajo v skladu z enakimi vrednotami in politikami korporativnega upravljanja kakor obvladujoča družba, razen če ni z zakonskimi zahtevami, nadzorniškimi zahtevami ali določili glede sorazmernosti določeno drugače. Zato organi vodenja ali nadzora posamezne odvisne družbe v skupini, v okviru svojih odgovornosti za upravljanje družbe, pri prenosu politik skupine preverijo potrebne prilagoditve lokalni zakonodaji in morebitne druge potrebne prilagoditve. Družbe v skladu z opredeljenimi postopki v politikah skupine tako določijo prilagoditve teh politik in zagotovijo, da odvisna družba z njimi ne bi kršila veljavnih zakonskih oziroma podzakonskih predpisov ali pravil varnega in skrbnega poslovanja.

prevzemanja tveganj določa pripravljenost za prevzem tveganj znotraj skupine kot celote in na ravni posamezne družbe. Organi vodenja ali nadzora posamezne odvisne družbe v novosti, ki se načrtujejo znotraj posameznih poslovnih funkcij, ter izidi tekočega poslovanja posamezne družbe. Strateški konferenci sta tako namenjeni izboljšanju komunikacije o strategijah in usmeritvah v skupini na ravni poslovodstev.

Nadzor posamezne družbe v Zavarovalni skupini Sava

Za zagotavljanje preglednega in učinkovitega upravljanja in nadzora poslovanja odvisnih družb v skupini je nadzor obvladujoče družbe nad odvisnimi družbami razdeljen na tri dele, in sicer na:

upravljavski nadzor (ki se izvaja z organi upravljanja),
poslovni nadzor (ki se izvaja z nosilci poslovnih funkcij),
dodaten nadzor (ki se izvaja z nosilci ključnih funkcij).

Komunikacija med družbami v Zavarovalni skupini Sava

Sava Re kot obvladujoča družba dvakrat letno organizira strateško konferenco skupine, na kateri se obravnavajo strateške smernice za načrtovanje poslovanja družb v skupini, V skupini so večkrat letno organizirana izobraževanja z različnih področij poslovanja, katerih namen je poenotenje poslovnih procesov v skupini ter prenos znanja, korporativne kulture in dobrih praks poslovanja.

B.1.2 Organi upravljanja

Organa upravljanja v posameznih družbah v skupini sta poleg skupščine tudi organ vodenja (uprava, generalni direktor, izvršni direktor) in organ nadzora (nadzorni svet, nadzorni odbor, upravni odbor, odbor direktorjev) – odvisno od zakonodajne ureditve v posamezni državi in izbire sistema upravljanja v posamezni družbi: eno- ali dvotirni sistem.

Organi upravljanja opravljajo svoje naloge v skladu z zakonodajno ureditvijo posamezne države, internimi pravili posamezne družbe in v skladu s splošnimi usmeritvami, ki jih določajo politika upravljanja in druge krovne politike skupine, pravilnik upravljanja skupine in priročnik za finančno obvladovanje poslovanja družb v skupini.

Skupščina

Skupščina je najvišji organ družbe, s katerim njeni delničarji uresničujejo svoje pravice v zadevah družbe.

Pristojnosti skupščine posamezne družbe so določene z zakonodajno ureditvijo posamezne države in statutom

PSFP SKUPINE ZA LETO 2020 36

B Sistem upravljanja 35

C Profil tveganj skupine 57

D Vrednotenje za namene

E Upravljanje kapitala 111

A Slovar izbranih strokovnih izrazov in načinov izračuna

B Kvantitativni obrazci 129

posamezne družbe. Pristojnosti skupščine so razmejene v tri vsebinske sklope:

kadrovske odločitve (imenovanje in odpoklic članov nadzornega sveta, upravnega odbora, nadzornega odbora, podelitev razrešnice članom organov vodenja ali nadzora, glasovanje o nezaupnici, imenovanje zunanjega revizorja);
poslovne odločitve (potrditev letnega poročila, če o njem dokončno ne odločijo organi vodenja ali nadzora, uporaba bilančnega dobička, dajanje soglasij k posameznim poslovnim odločitvam na predlog poslovodstva);
temeljne odločitve v družbi (sprejetje in spremembe statuta, ukrepi za povečanje in zmanjšanje osnovnega kapitala, prenehanje družbe in statusna preoblikovanja).

Skupščina delničarjev posamezne družbe v skupini je praviloma sklicana najmanj enkrat letno, najpozneje v roku, ki je določen v zakonodajni ureditvi posamezne države. Lahko je sklicana tudi v drugih primerih, določenih z zakonodajno ureditvijo posamezne države in statutom posamezne družbe, ter takrat, ko je to v interesu družbe. Skupščino praviloma sklicuje poslovodstvo posamezne družbe. Zakonodajna ureditev posamezne države določa, v katerih primerih jo lahko skličejo tudi drugi organi družbe oziroma delničarji sami.

Podrobnosti o sklicu skupščine posamezne družbe, pravicah delničarjev v povezavi s skupščino, pogojih udeležbe na skupščini in uresničevanju glasovalnih pravic so določene v zakonodajni ureditvi posamezne države ter v statutu in poslovniku o delu skupščine posamezne družbe. Usmeritve za vsebinsko pripravo na skupščino posamezne odvisne družbe so podrobneje urejene tudi v pravilniku o upravljanju in nadzoru Zavarovalne skupine Sava.

Organ nadzora (nadzorni svet, upravni odbor, nadzorni odbor, odbor direktorjev idr.)

V nadaljevanju uporabljeni izraz nadzorni svet je splošen izraz za organ nadzora.

Pravila, ki so določena za nadzorni svet v dvotirnem sistemu, veljajo tudi za nadzorni odbor, upravni odbor ali odbor direktorjev v enotirnem sistemu, razen če ni določeno drugače.

Nadzorni svet nadzoruje vodenje poslov družbe v celotnem poslovnem letu, v skladu s sprejeto poslovno strategijo in finančnim načrtom družbe. Pri tem ravna v skladu z zakonodajno ureditvijo države, statutom in drugimi akti družbe.

Sestaja se najmanj petkrat letno, običajno po preteku posameznega trimesečja poslovnega leta, ko obravnava letna in medletna poročila o poslovanju, ena seja pa je namenjena potrjevanju planskih dokumentov. Upravni odbor, nadzorni odbor ali odbor direktorjev v družbah z enotirnim sistemom se običajno sestaja tudi pogosteje. Nadzorni svet za posamezno leto pripravi rokovnik sej nadzornega sveta in njegovih komisij, s katerim določi predvidene datume in vsebine posameznih sej, predvsem tistih, ki so obvezne zaradi zahtev za javne objave rezultatov poslovanja oziroma so običajne glede na dosedanjo prakso.

Število članov nadzornega sveta mora zadoščati minimalnim zahtevam, ki jih določa zakonodajna ureditev posamezne države, v katerih je družba registrirana. To število je sorazmerno naravi, obsegu in zahtevnosti poslov posamezne družbe. Nadzorni svet je sestavljen tako, da se zagotovita odgovoren nadzor in sprejemanje odločitev v korist družbe.

Vsaka družba v skupini si prizadeva, da je pri sestavi nadzornega sveta upoštevana razpršenost strokovnega znanja, izkušenj in veščin, ki se med posameznimi člani nadzornega sveta med

-

seboj dopolnjujejo, tako da je nadzorni svet homogena celota in je zagotovljeno smotrno in preudarno nadziranje družbe.

Način delovanja nadzornega sveta je podrobneje urejen z notranjim aktom posamezne družbe.

Nadzorni svet Save Re v letu 2020

V naslednji preglednici je prikazana sestava nadzornega sveta obvladujoče družbe skupine v letu 2020.

Sestava nadzornega sveta Save Re v letu 2020

Član	Naziv	Nastop mandata	Trajanje mandata
Mateja Lovšin Herič	predsednica	16. 7. 2017	16. 7. 2021
Keith William Morris	namestnik predsednice	16. 7. 2017	16. 7. 2021
Davor Ivan Gjivoje*	član	7. 3. 2017	8. 3. 2025
Andrej Kren	član	16. 7. 2017	16. 7. 2021
Andrej Gorazd Kunstek	član, predstavnik delavcev	12. 6. 2019	12. 6. 2023
Mateja Živec	članica, predstavnica delavcev	12. 6. 2019	12. 6. 2023

*Davor Ivan Gjivoje je svoj drugi štiriletni mandat nastopil 8. 3. 2021.

Komisije nadzornega sveta

Nadzorni svet posamezne družbe v skupini lahko skladno z zakonodajo, kodeksom in dobro prakso imenuje eno ali več komisij oziroma odborov, ki obravnavajo vnaprej določena področja, analizirajo določena vprašanja, pripravljajo predloge sklepov nadzornega sveta, skrbijo za njihovo uresničitev in opravljajo druge strokovne naloge ter s tem strokovno podpirajo delo nadzornega sveta. Ne glede na imenovanje komisije je odločanje v pristojnosti kolegijske odgovornosti nadzornega sveta.

PSFP SKUPINE ZA LETO 2020 37

C Profil tveganj skupine 57

D Vrednotenje za namene

E Upravljanje kapitala 111

A Slovar izbranih strokovnih izrazov in načinov izračuna

B Kvantitativni obrazci 129

V Savi Re so oblikovane štiri komisije nadzornega sveta:

revizijska komisija,
komisija za tveganja,
komisija za imenovanja in prejemke,
komisija za oceno sposobnosti in primernosti.

Opis pomembnejših nalog posamezne komisije nadzornega sveta je podrobneje opredeljen v Poročilu o solventnostni in finančnem položaju Save Re, d.d., za leto 2020 (v nadaljevanju: PSFP Save Re za leto 2020) v razdelku »B.1.1 Organi upravljanja«.

Delovna področja in sestavo komisij nadzorni svet določi s posebnim sklepom ob upoštevanju določil veljavne zakonodaje, priporočil kodeksa upravljanja javnih delniških družb in notranjih aktov družbe.

Posamezna komisija ima lahko svoj poslovnik. Če ga nima, se za vprašanja sklepčnosti, odločanja in vsa druga procesna vprašanja smiselno uporablja poslovnik o delu nadzornega sveta.

Organ vodenja (poslovodstvo, uprava, generalni direktor, izvršni direktor)

V nadaljevanju uporabljeni izraz uprava je splošen izraz za organ vodenja.

Pravila, ki so določena za upravo v dvotirnem sistemu, veljajo tudi za generalnega direktorja ali izvršnega direktorja v enotirnem sistemu, če ni določeno drugače.

Uprava vodi, zastopa in predstavlja družbo v pravnem prometu. S svojim delom, znanjem in izkušnjami si prizadeva za dolgoročni uspeh družbe z zagotavljanjem kar najboljšega vodenja in upravljanja tveganj. Opredeljuje in določa cilje, vrednote, poslanstvo, vizijo in strategijo poslovanja posamezne družbe. Optimalnost poslovanja dosega z zagotavljanjem primerne sestave zaposlenih in skrbnim ravnanjem s finančnimi viri. Pri tem upošteva zakonodajno ureditev posamezne države, statut in druge akte posamezne družbe.

Uprava deluje v skladu z visokimi etičnimi standardi in upošteva interese vseh skupin deležnikov.

Uprava posamezne družbe v skupini je praviloma veččlanska in je sestavljena strokovno z namenom zagotovitve sprejemanja odločitev v korist družbe ter skrbnega in odgovornega izpolnjevanja njenih ciljev. Število članov uprave je sorazmerno naravi, obsegu in zahtevnosti poslov posamezne družbe, pri čemer morajo biti jasno določene pristojnosti posameznega člana in zagotovljena ustrezna ločitev odgovornosti. Če lokalna zakonodaja dopušča enočlansko upravo, mora biti v taki družbi pri sprejemanju odločitev poslovodstva upoštevano načelo štirih oči. Vsaka družba si prizadeva, da je pri sestavi uprave upoštevana razpršenost strokovnega znanja, izkušenj in veščin, ki se med posameznimi člani uprave med seboj dopolnjujejo, tako da je uprava homogena celota in je zagotovljeno smotrno in preudarno vodenje družbe. Pristojnosti posameznih članov uprave in način delovanja veččlanskega organa so urejeni z notranjim aktom posamezne družbe (akt o upravi ali/in poslovnik o delu uprave). V letu 2020 se je sestava uprave Save Re spremenila: njen dosedanji član Srečko Čebron se je z 31. 5. 2020 upokojil, tako da je imela od 1. 6. 2020 začasno tri člane. Uprava Save Re je spet začela delovati v štiričlanski sestavi z 19. 6. 2020, ko je nastopil petletni mandat Peter Skvarča. Povprečna starost članov uprave je 47 let. Vsi člani uprave so državljani Republike Slovenije.

Uprava posamezne družbe redno (najmanj enkrat v četrtletju) izčrpno in točno poroča nadzornemu svetu družbe o: • izvajanju poslovne politike in drugih načelnih vprašanjih

• poteku poslov, še zlasti o prometu, finančnem položaju in

poslovanja,
donosnosti družbe, še zlasti donosnosti lastniškega kapitala,
plačilni sposobnosti,
poslih, ki lahko pomembneje vplivajo na donosnost in plačilno sposobnost družbe, ter
vseh pomembnih tveganjih, ki so oziroma bi lahko pomembneje vplivala na kapitalsko ustreznost družbe.

Uprava Save Re v letu 2020

Uprava obvladujoče družbe skupine je v letu 2020 delovala v sestavi: Marko Jazbec, predsednik, ter člani Srečko Čebron (do 31. 5. 2020), Jošt Dolničar, Polona Pirš Zupančič in Peter Skvarča (od 19. 6. 2020).

B Sistem upravljanja 35

C Profil tveganj skupine 57

D Vrednotenje za namene

E Upravljanje kapitala 111

A Slovar izbranih strokovnih izrazov in načinov izračuna

B Kvantitativni obrazci 129

Sestava uprave Save Re v letu 2020

Ime in priimek	Marko Jazbec	Srečko Čebron	Jošt Dolničar	Polona Pirš Zupančič	Peter Skvarča
Funkcija	predsednik	član	član	član	član
Področje dela v upravi	• koordinacija dela uprave • finance • splošne, kadrovsko organizacijske in pravne zadeve • odnosi z javnostmi • skladnost poslovanja • notranja revizija • upravljanje vzajemnih skladov • zdravstvena dejavnost • projekti • modeliranje	• poslovanje družbe pri pozavarovanju • aktuariat	• upravljanje strateških naložb v odvisne družbe z dejavnostjo premoženjskih, življenjskih in pokojninskih zavarovanj • informacijska tehnologija • inovacije	• korporativne finance • kontroling • računovodstvo • odnosi z vlagatelji • upravljanje tveganj • aktuariat (od 1. 6. 2020)	• razvoj in sklepanje pozavarovanj v skupini in zunaj nje • pozavarovalna zaščita • retrocesija za posle v skupini in zunaj nje • razvoj pozavarovalnih procesov in tehnologije • tehnična obdelava pozavarovanj
Prvo imenovanje	12. 5. 2017	9. 2. 2009	31. 12. 2008	14. 1. 2018	19. 6. 2020
Konec mandata	12. 5. 2022	31. 5. 2020	1. 6. 2023	14. 1. 2023	19. 6. 2025

B.1.3 Upravljanje tveganj

Sistem upravljanja tveganj je eden ključnih gradnikov sistema upravljanja. Vodstvo obvladujoče družbe skupine in vodstva posameznih družb v skupini morajo zagotoviti, da imata skupina kot celota in njena posamezna družba organiziran učinkovit sistem upravljanja tveganj, katerega temelj je ustrezna organizacijska struktura. Pri tem se upoštevajo velikost, narava in kompleksnost tveganj, ki jim je skupina oziroma posamezna družba izpostavljena.

Več o upravljanju tveganj skupine je zapisano v razdelku B.3 Sistem upravljanja tveganj, vključno z lastno oceno tveganja in solventnosti tega poročila.

Glavne naloge nosilca posamezne ključne funkcije na ravni skupine so:

usklajevanje razvoja enotne metodologije dela ključne funkcije v družbah v skupini;
skrb za pripravo ustreznih krovnih politik za posamezno ključno funkcijo ter praviloma tudi za pripravo strokovnih usmeritev pri sprejemanju posameznih področnih operativnih predpisov v družbah v skupini;
skrb za dosledno upoštevanje enotnih standardov delovanja posamezne ključne funkcije v družbah v skupini;
usklajevanje in izvajanje skupnih nalog in dejavnosti;
usmerjanje in nadzor izvajanja ključne funkcije v vseh družbah v skupini (usklajevanje načrtovanja dela in spremljanje poročil ključne funkcije družb v skupini);
izobraževanje in izmenjava dobrih praks med posameznimi ključnimi funkcijami v skupini;
nosilec ključne funkcije spremljanja skladnosti na ravni skupine koordinira pripravo in sprejemanje politik in pravilnikov med obvladujočo in odvisnimi družbami v skupini.

V organizacijsko sestavo in procese odločanja so ključne funkcije vgrajene zaradi okrepitve strukture treh obrambnih linij v sistemu upravljanja tveganj skupine (tri obrambne linije so opisane v razdelku B.3.1 Organizacija upravljanja tveganj). Vse štiri ključne funkcije med seboj sodelujejo in si medsebojno redno izmenjujejo informacije, ki jih potrebujejo za svoje delo.

Ob upoštevanju načela sorazmernosti so tudi v sistem upravljanja posameznih družbah v skupini v organizacijsko sestavo in procese odločanja vgrajene ključne funkcije. Te opravljajo svoje naloge neodvisno druga od druge in od drugih organizacijskih enot družbe. Ključne funkcije so neposredno podrejene upravi. Kadar se njihova dejavnost ne izvaja v samostojni organizacijski enoti, mora biti zagotovljeno, da ima nosilec ključne funkcije vedno neposreden dostop do uprave družbe. Obvladujoča družba ima na ravni skupine vzpostavljene štiri funkcije, ki jih veljavna zakonodaja opredeljuje kot ključne v sistemu upravljanja (v nadaljevanju: ključne funkcije): aktuarsko funkcijo, funkcijo upravljanja tveganj, funkcijo spremljanja skladnosti poslovanja in funkcijo notranje revizije. Ključne funkcije so vključene v sistem upravljanja skupine ter poleg vloge njene ključne funkcije praviloma opravljajo vlogo ključne funkcije obvladujoče družbe. Imajo dostop do vseh informacij, podatkov in poročil, potrebnih za nemoteno opravljanje funkcije.

B.1.4 Ključne funkcije v sistemu upravljanja tveganj

V obvladujoči družbi so ključne funkcije organizirane kot službe sistema upravljanja tveganj ter so neposredno podrejene upravi obvladujoče družbe in vključene v procese odločanja.

PSFP SKUPINE ZA LETO 2020 39

B Sistem upravljanja 35

C Profil tveganj skupine 57

D Vrednotenje za namene

E Upravljanje kapitala 111

A Slovar izbranih strokovnih izrazov in načinov izračuna

B Kvantitativni obrazci 129

Nosilec ključne funkcije praviloma ne sme hkrati opravljati in nadzirati istih delovnih nalog. Organizacija dela mora biti taka, da delo različnih obrambnih linij poteka ločeno. Nosilec ključne funkcije ne sme biti član nadzornega sveta ali njegovih komisij v nobeni družbi v skupini – s tem se zmanjša možnost nastopa nasprotja interesov. Morebitno nasprotje interesov mora nosilec ključne funkcije nemudoma razkriti upravi.

Če so v skladu z načelom sorazmernosti posamezni ključni funkciji dodeljene druge dejavnosti in naloge, morajo biti zagotovljeni ustrezni notranji ukrepi in mehanizmi za upravljanje morebitnega nasprotja interesov pri opravljanju dejavnosti te ključne funkcije. Ukrepi in mehanizmi za izogibanje položajem, ki bi lahko privedli do nasprotja interesov, so podrobneje opredeljeni v notranjem aktu, ki ureja delovanje posamezne ključne funkcije.

Ne glede na organizacijsko umeščenost vsake od ključnih funkcij v posamezni družbi so te neposredno umeščene tudi v strukturo ključnih funkcij skupine. Tako je zagotovljena neposredna povezava med ključno funkcijo posamezne odvisne družbe in ključno funkcijo skupine ter omogočen neposreden pretok informacij znotraj druge in tretje obrambne linije, kar omogoča celovito in dosledno upravljanje tveganj v skupini.

Dejavnosti posamezne ključne funkcije

Ključne funkcije opravljajo naloge, ki jih določa zakon, ki ureja zavarovalništvo in na njem temelječi predpisi.

Dejavnosti funkcije upravljanja tveganj so podrobno opisane v razdelku B.3.1 Organizacija upravljanja tveganj, dejavnosti aktuarske funkcije v razdelku B.6 Aktuarska funkcija, dejavnosti funkcije spremljanja skladnosti poslovanja v razdelku B.4.2 Funkcija spremljanja skladnosti, dejavnosti funkcije notranje revizije pa v razdelku B.5 Funkcija notranje revizije.

Poročanje nosilcev ključnih funkcij

Nosilec ključne funkcije v posamezni odvisni družbi poroča dvosmerno, in sicer:

organom vodenja ali nadzora družbe in, če je tako določeno, revizijski komisiji oziroma komisiji za tveganja;
področnim odborom, če to zahteva zakonodajna ureditev države ali notranji akti družbe,
nosilcu posamezne ključne funkcije na ravni skupine.

Podrobnejši obseg, način in obdobje poročanja za posamezno ključno funkcijo določa notranji akt, ki ureja njeno delovanje.

Sodelovanje nosilcev ključnih funkcij

Nosilci ključnih funkcij, ki pokrivajo raven skupine in obvladujoče družbe, se redno sestajajo (praviloma enkrat mesečno), si izmenjujejo mnenja, obravnavajo aktualno problematiko in posebnosti poslovanja v tekočem obdobju. Prav tako medsebojno usklajujejo letne načrte dela tistih nosilcev, ki so jih dolžni pripraviti v skladu z veljavno zakonodajo ali internimi akti, si izmenjujejo ugotovitve posameznih pregledov poslovanja oziroma ugotovitve ter priporočila s področja dela posameznega nosilca funkcije ter letna oziroma druga poročila o delu posameznega nosilca. V skladu z veljavno zakonodajo in internimi akti o ugotovitvah ter o spremljavi danih priporočil poročajo organom vodenja in nadzora.

B.1.5 Odbori v sistemu upravljanja

Uprava obvladujoče družbe po potrebi s svojim sklepom oblikuje odbore, ki pokrivajo raven skupine in obvladujoče družbe. Prav tako uprava posamezne odvisne družbe v skupini po potrebi oblikuje odbore s svojim sklepom. Odbori imajo posvetovalno vlogo. Obravnavajo vnaprej določena področja, pripravljajo predloge sklepov uprave, skrbijo za njihovo uresničitev in opravljajo druge strokovne naloge, ter tako strokovno podpirajo delo uprave.

Nosilci ključnih funkcij, ki pokrivajo raven skupine in obvladujoče družbe enkrat letno podajo skupno izjavo, da z dolžno skrbnostjo in v skladu s pravili stroke izvajajo dejavnosti, ki zagotavljajo, da spremljajo vsa ključna tveganja, ki jim je ali bi jim lahko bila skupina izpostavljena pri svojem poslovanju, in da je sistem upravljanja tveganj učinkovit. B.1.6 Informacije o politiki prejemkov Politika prejemkov Zavarovalne skupine Sava določa okvir za načrtovanje, izvajanje in spremljanje sistemov in programov prejemkov, ki podpirajo dolgoročno strategijo in politiko obvladovanja tveganj skupine.

Odbori so sestavni del sistema upravljanja skupine in posamezne družbe. Ukvarjajo se z vprašanji z različnih področij, na primer: upravljanje tveganj, upravljanje sredstev in obveznosti, aktuarstvo, upravljanje kakovosti podatkov, informacijska varnost, notranja revizija, nagrajevanje.

Pristojnosti, pooblastila in sestava odborov so opredeljeni v notranjih aktih, ki jih sprejme uprava posamezne družbe, ki je oblikovala tak odbor.

Na ravni skupine ima Sava Re vzpostavljena naslednja odbora:

odbor za upravljanje tveganj in
aktuarski odbor.

Opis glavnih nalog posameznega odbora je podrobneje opredeljen v PSFP Save Re za leto 2020 v razdelku B.1.5 »Odbori v sistemu upravljanja tveganj«.

Politika prejemkov se uporablja v družbi Sava Re in kot priporočilo v preostalih družbah v skupini, na vseh

PSFP SKUPINE ZA LETO 2020 40

B Sistem upravljanja 35

C Profil tveganj skupine 57

D Vrednotenje za namene

E Upravljanje kapitala 111

A Slovar izbranih strokovnih izrazov in načinov izračuna

B Kvantitativni obrazci 129

organizacijskih ravneh in za vse zaposlene, in sicer za organe vodenja, višje in nižje vodstvo, nosilce ključnih funkcij in druge zaposlene.

Politika prejemkov zasleduje konkurenčen in učinkovit ter hkrati pregleden in notranje pravičen sistem prejemkov. Ključna načela te politike so oblikovana na podlagi načel etičnega in trajnostnega ravnanja in poslovanja.

Glavna načela politike prejemkov so:

jasno in pregledno upravljanje,
zanesljivo in učinkovito upravljanje tveganj,
skladnost z zakonskimi zahtevami in načeli dobrega poslovanja,
spremljanje in prilagajanje tržnim trendom in praksam,
trajnostno plačilo za trajnostno poslovanje,
motiviranje in zadržanje zaposlenih.

Družbe v skupini pri oblikovanju sistemov in programov prejemkov sledijo naslednjim smernicam:

oblikovanje uravnotežene sestave prejemkov,
zagotavljanje neposredne povezave med plačilom in rezultati,
upoštevanje večletnega pogleda na uspešnost in uskladitev variabilnega dela prejemkov s trajnostjo poslovnih izidov skozi čas,
zagotavljanje, da sistem spodbud vzdržuje skladnost s svojimi mehanizmi, organizacijskimi procesi in nagrajevanim ravnanjem oziroma vedenjem.

V družbah v skupini je priporočljivo, da se oblikuje naslednja sestava prejemkov:

osnovna plača,
variabilni del plače,
druge ugodnosti in spodbude,
prejemki ob prenehanju pogodbe o zaposlitvi.

Osnovna plača je določena glede na vlogo in položaj zaposlenega, vključno s profesionalnimi izkušnjami, odgovornostjo, zahtevnostjo dela in lokalnim položajem na trgu dela. Razpon osnovnih plač za vsa delovna mesta je določen v notranjih aktih posamezne družbe.

Variabilni del plače je odvisen od poslovne uspešnosti družbe in individualne uspešnosti posameznika oziroma pri vodjih tudi od uspešnosti področja, ki ga vodi. Ta del plače motivira in nagrajuje najuspešnejše zaposlene, ki izjemno prispevajo k trajnostnemu rezultatu, izpolnjujejo oziroma presegajo dogovorjena pričakovanja, krepijo dolgoročne odnose s strankami in ustvarjajo prihodke. Variabilni del plače za delovno uspešnost posameznika je vezan na uresničitev vnaprej predvidenih osebnih ciljev in drugih nalog na način, ki je skladen s pričakovanim vedenjem oziroma sposobnostmi. Variabilni del plače za poslovno uspešnost je vezan na poslovni kazalec oziroma kombinacijo poslovnih kazalcev uspešnosti družbe in/ali skupine. Skupni variabilni del plače se praviloma lahko giblje med 0 in 30 % skupnih letnih prejemkov, razen na delovnih mestih v neposredni prodaji, kjer je večji del prejemkov vezan na uspešnost prodaje. Finančni položaj družbe se ob izplačilu variabilnega dela plače ne sme spustiti pod določen prag. Sistem je fleksibilen, vključno z možnostjo neizplačila variabilnega dela.

družbe v skupini.

Vrste in obseg morebitnih dodatnih ugodnosti in spodbud se določijo v notranjih pravilih posamezne družbe. Zaposleni imajo možnost vključitve v kolektivno dodatno pokojninsko varčevanje.

Dodatni prejemki ob prenehanju pogodb o zaposlitvi (razen tistih, ki so izplačani v skladu z zakonom in pogodbo o zaposlitvi – odpravnine) so vezani na dolgoročne dosežke. Poskrbljeno je, da je izključena možnost izplačil dodatnih prejemkov ob morebitnem neuspehu.

Družbe v skupini praviloma nimajo izdanih posojil v razmerju do zaposlenih niti do članov uprave in nadzornega sveta in iz tega naslova v letu 2020 ni bilo transakcij.

Sistem in program variabilnega dela plače uprave obravnava, določi in odobri nazorni svet. Variabilni del plače uprave temelji na izpolnjevanju ciljev uprave in uspešnosti družbe kot celote oziroma skupine, h kateri družba spada. Sestava in višina variabilnega dela plače po posameznih organizacijskih ravneh se določi v notranjih aktih posamezne V okviru vsakoletnega izvajanja funkcijske analize se preko identifikacije tveganj in uporabljenih sredstev opredeli prevzeto tveganje po posameznih funkcijah, ki se izvajajo za potrebe upravljanja odvisnih družb. Funkcije, ki jih obvladujoča družba izvaja, obsegajo predvsem strateško postavljanje usmeritev, usklajevanje, nadziranje oziroma kontroliranje in analiziranje in praviloma niso predmet zaračunljivih storitev.

Družbe v skupini nimajo vpeljanega sistema nagrajevanja z delnicami in/ali opcijami.

Družbe v skupini nimajo dodatne upokojitvene sheme.

B.1.7 Poslovanje s povezanimi osebami

Družbe v skupini vse transakcije med povezanimi osebami izvajajo v okviru tržnih pogojev, v zelo majhnem delu pa tudi z nadomestitvijo nastalih stroškov, povezanih z opravljanjem storitev. V okviru posameznih transakcij se pojavljajo kot ponudnik in uporabnik storitev družbe znotraj skupine, z namenom povečanja uspešnosti poslovanja skupine kot celote.

Upravljavske in poslovne funkcije, povezane z upravljanjem in nadzorom skupine in povezanih družb, se praviloma ne zaračunavajo.

PSFP SKUPINE ZA LETO 2020 41

B Sistem upravljanja 35

C Profil tveganj skupine 57

D Vrednotenje za namene

E Upravljanje kapitala 111

A Slovar izbranih strokovnih izrazov in načinov izračuna

B Kvantitativni obrazci 129

Operativne transakcije, ki so predmet presoje z vidika transakcij s povezanimi osebami, se povezanim osebam zaračunava po metodi primerljivih prostih cen na podlagi notranje ali zunanje primerjave, v zelo majhnem delu pa tudi z nadomestitvijo nastalih stroškov, povezanih z opravljanjem storitev.

Podrobneje je sistem transakcij s povezanimi osebami opredeljen v internem pravilniku o transfernih cenah. Skladno s smernicami OECD za določanje transfernih cen, zakonom o davčnem postopku, zakonom o davku od dohodkov pravnih oseb in internim pravilnikom o transfernih cenah vsaka družba v skupini, ki je k temu zavezana, enkrat letno pripravi poročilo o transfernih cenah – splošna dokumentacija in poročilo o transfernih cenah – posebna dokumentacija, kjer so podrobneje predstavljene vse transakcije s povezanimi osebami, metodologija določanja transfernih cen, analize primerljivosti transakcij in druga vsebina, predpisana s prej omenjenimi zakoni.

Pomembne transakcije s povezanimi osebami

V nadaljevanju navajamo pomembne transakcije s povezanimi osebami, ki so:

lastniki in z njimi povezana podjetja,
ključno vodstveno osebje: uprava, nadzorni svet, komisije nadzornega sveta ter zaposleni, za katere ne velja tarifni del kolektivne pogodbe,
odvisne in pridružene družbe.

Med večje transakcije se v letu 2020 uvrščajo:

skupni zaslužki članov uprave, nadzornega sveta in njegovih komisij ter zaposlenih, za katere ne velja tarifni del kolektivne pogodbe v višini 8,0 milijona EUR (2019: 7,0 milijona EUR),
dana posojila odvisnim družbam, ki so na dan 31. 12. 2020 znašala 3,4 milijona EUR (2019: 3,6 milijona EUR),

• transakcije med družbami v skupini, ki se nanašajo na posle pozavarovanja med obvladujočo družbo in odvisnimi družbami ter izplačilo dividend obvladujoči družbi; transakcije so podrobneje predstavljene v razdelku A.4 Rezultati pri drugih dejavnostih.

Obvladujoča družba v letu 2020 zaradi poziva regulatorja k njihovemu začasnemu zadržanju in zaradi presoje morebitnih tveganj ni izplačala dividend (v 2019 je znašalo izplačilo dividend 14,7 milijona EUR).

PSFP SKUPINE ZA LETO 2020 42

B Sistem upravljanja 35

C Profil tveganj skupine 57

D Vrednotenje za namene

A Slovar izbranih strokovnih izrazov in načinov izračuna

B Kvantitativni obrazci 129

B.2 Zahteve glede sposobnosti in primernosti

Družbe v skupini skladno z zahtevami veljavne zakonodaje zagotavljajo, da so osebe, ki družbo vodijo in nadzirajo, ustrezno usposobljene in primerne za strokovno vodenje, upravljanje in njeno nadzorovanje. Družbe s tem namenom opravljajo vrednotenje sposobnosti in primernosti osebja: članov uprave, članov nadzornega sveta, članov komisij nadzornega sveta, ključnih direktorjev, nosilcev ključnih funkcij in osebja, ki nadzira posamezne dejavnosti, oddane zunanjim izvajalcem. Proces vrednotenja se izvede pred imenovanjem na funkcijo, obdobno v rednih časovnih razmikih po imenovanju in kadar nastopijo okoliščine, zaradi katerih je treba opraviti vnovično vrednotenje sposobnosti in primernosti navedenih oseb.

Poleg tega, da ima zadevno osebje ustrezno usposobljenost, izkušnje in znanje (sposobnost), mora imeti še dober ugled in kazati integriteto v svojih dejanjih (primernost).

Ocena primernosti obsega oceno poštenosti in finančne trdnosti osebe na podlagi ustreznih dokazov o njenem značaju, osebnem vedenju in poslovnem ravnanju, vključno z morebitnimi kazenskimi, finančnimi in nadzornimi vidiki, ne glede na jurisdikcijo.

Za zadevno osebje velja dolžnost obveščanja o novih dejstvih in okoliščinah oziroma spremembah informacij, ki so bile predložene za začetno oceno primernosti. Organ, pristojen za oceno sposobnosti in primernosti (ustrezno sestavljena komisija za oceno sposobnosti in primernosti), presodi, ali so nova dejstva in okoliščine oziroma spremenjene informacije take, da zahtevajo ponoven postopek ocene sposobnosti in primernosti.

Kadrovska funkcija od zadevnih oseb vsaj enkrat letno zahteva

lastno pisno izjavo. Taka izjava potrjuje upoštevanje trenutnih standardov sposobnosti in primernosti zadevne osebe, vključno z zavezo, da kadrovsko funkcijo nemudoma obvesti o vseh okoliščinah, ki bi lahko vplivale na oceno njene sposobnosti in primernosti.

V letu 2020 so bili v družbah skupine znotraj EU izvedeni celotni postopki ocene sposobnosti in primernosti vseh novih zadevnih oseb in letni pregled, na osnovi letnih izjav že ocenjenih zadevnih oseb.

B.2.1 Zahteve glede sposobnosti zadevnega osebja

Organ nadzora in njegove komisije

Pri oceni usposobljenosti članov organa nadzora družb v skupini in morebitnih njegovih komisij se upošteva znanje, pridobljeno z izobraževanjem in praktičnimi izkušnjami. Pri ocenjevanju usposobljenosti se proučijo te zahteve:

izobrazba,
zadostne strokovne izkušnje,
splošno znanje in izkušnje.

Organ vodenja

Pri oceni usposobljenosti članov organa vodenja posamezne družbe v skupini se upošteva znanje, pridobljeno z izobraževanjem in delovnimi izkušnjami, ocena usposobljenosti pa se izvede na podlagi dodeljene odgovornosti člana in ob upoštevanju teh zahtev:

izobrazba,
zadostne strokovne izkušnje,
znanje in izkušnje na področjih: poznavanje trga, poznavanje poslovne strategije in poslovnega modela, poznavanje sistema upravljanja zavarovalnice oziroma družbe, poznavanje finančne in aktuarske analize, poznavanje zakonodajnih okvirov in regulatornih zahtev.

Organ nadzora je sestavljen tako, da se zagotovita odgovoren nadzor in sprejemanje odločitev v korist družbe oziroma skupine. Pri sestavi se upoštevajo strokovno znanje, izkušnje in veščine, ki se med posameznimi člani organa nadzora med seboj dopolnjujejo. Organ nadzora, gledan kot celota, mora biti zadostno usposobljen. Posamezni njegovi člani s poglobljenim strokovnim znanjem lahko, zlasti na podlagi dodelitve odgovornosti za posamezno področje, nadomestijo manj poglobljeno znanje drugih članov organa nadzora na tem področju. Nosilci ključnih funkcij v sistemu upravljanja tveganj Pri oceni usposobljenosti nosilcev ključnih funkcij v sistemu upravljanja tveganj se upošteva znanje, pridobljeno z izobraževanjem in delovnimi izkušnjami. Pri tem se ocena izvede na podlagi dodeljene odgovornosti za posamezno ključno funkcijo. Pri ocenjevanju usposobljenosti se proučijo te zahteve: • izobrazba, vključno z dodatnimi usposabljanji, pridobljenimi zahtevanimi licencami ali specialističnimi izpiti, • zadostne strokovne izkušnje, pomembne za posamezno

Organ vodenja, gledan kot celota, mora biti zadostno usposobljen. Njegovi člani morajo imeti ustrezne izkušnje in znanje z zgoraj navedenih področij, odvisno od svojih delovnih področij. Posamezni člani organa vodenja s poglobljenim strokovnim znanjem lahko, zlasti na podlagi dodelitve odgovornosti za posamezno področje, nadomestijo manj poglobljeno znanje drugih članov na tem področju.

ključno funkcijo,
splošno znanje in izkušnje.

PSFP SKUPINE ZA LETO 2020 43

B Sistem upravljanja 35

C Profil tveganj skupine 57

D Vrednotenje za namene
E Upravljanje kapitala 111

A Slovar izbranih strokovnih izrazov in načinov izračuna

B Kvantitativni obrazci 129

Ostalo zadevno osebje (drugi ključni direktorji in osebe, ki nadzirajo določene dejavnosti oddane zunanjim izvajalcem)

Pri oceni usposobljenosti članov ostalega zadevnega osebja se upoštevajo znanja, pridobljena z izobraževanjem in delovnimi izkušnjami. Pri tem se ocena usposobljenosti izvede, upoštevaje dodeljene odgovornosti za posamezno področje. V postopku ocenjevanja usposobljenosti se proučijo vse naslednje zahteve:

izobrazba,
zadostne strokovne izkušnje, pomembne za določeno področje odgovornosti,
splošna znanja in izkušnje.

B.2.2 Zahteve glede primernosti zadevnega osebja

Osebna zanesljivost in ugled

Da je zagotovljeno zanesljivo in preudarno upravljanje posamezne družbe v skupini in skupine, mora imeti zadevno osebje poleg ustrezne usposobljenosti tudi dober ugled in odsevati integriteto v svojih dejanjih. Zadevna oseba se šteje za primerno, če ni razlogov za drugačno domnevo. Okoliščine, ki vzbujajo utemeljen dvom o primernosti, so škodljive za ugled zadevne osebe in posledično za ugled družbe oziroma skupine.

Ocena osebne zanesljivosti in ugleda se oblikuje na podlagi informacij, pridobljenih z zbiranjem dokumentacije za izvedbo postopka ocene sposobnosti in primernosti.

Neodvisnost zadevnega osebja

Zadevno osebje je zaradi narave poslovnih odnosov lahko izpostavljeno nasprotju interesov. Če pri delu posamezne zadevne osebe nastopi nasprotje interesov, mora zadevna oseba to razkriti in delovati naprej v interesu družbe oziroma skupine. Če pa to ni mogoče, mora o tem obvestiti organ

vodenja oziroma organ nadzora, če se nasprotje interesov zazna pri članu organa vodenja ali članu organa nadzora.

Časovna razpoložljivost

Člani organa nadzora in njegovih komisij morajo poleg celovitega poslovnega znanja, ustrezne osebne integritete, poslovne etičnosti in neodvisnosti potrditi tudi, da so časovno razpoložljivi oziroma bodo med opravljanjem funkcije časovno razpoložljivi.

B.2.3 Postopek ocene sposobnosti in primernosti

Postopek ocene sposobnosti in primernosti vodijo posebne komisije, katerih podrobno sestavo določa krovni notranji akt. V postopku ocene zadevnega osebja jim kadrovska funkcija družbe pomaga pri opravljanju operativnih nalog, kot so pridobivanje, pošiljanje, obdelava in shranjevanje dokumentov ter rezultatov ocene sposobnosti in primernosti.

Komisije na podlagi zbranih dokumentov in izjav presojajo o sposobnosti in primernosti ter izdajo oceno za zadevno osebo. Na podlagi ugotovljene ocene lahko določijo tudi potrebne dodatne ukrepe za zagotovitev ustrezne usposobljenosti zadevne osebe. Pri organih vodenja in nadzora komisije presojajo tudi o sposobnosti celotnega organa.

PSFP SKUPINE ZA LETO 2020 44

B Sistem upravljanja 35

C Profil tveganj skupine 57

D Vrednotenje za namene

A Slovar izbranih strokovnih izrazov in načinov izračuna

B Kvantitativni obrazci 129

B.3 Sistem upravljanja tveganj, vključno z lastno oceno tveganja in solventnosti

Vodstvo Zavarovalne skupine Sava se zaveda, da je upravljanje tveganj ključno za doseganje poslovnih in strateških ciljev ter dolgoročno zagotavljanje solventnosti skupine. Zato v zadnjih letih stalno nadgrajuje sistem upravljanja tveganj v vseh družbah skupine in na ravni skupine.

Zavedanje posamezne družbe v skupini o tveganjih, ki jim je izpostavljena, je bistveno za njeno varnost in finančno stabilnost ter hkrati za finančno stabilnost skupine. Za vzpostavitev dobrih praks v povezavi z upravljanjem tveganj v skupini spodbujamo kulturo upravljanja tveganj z ustrezno opredeljenim nagrajevanjem zaposlenih, njihovim usposabljanjem in vzpostavljenim notranjim obveščanjem na ravni posamezne družbe in skupine.

Zavarovalna skupina Sava ima vzpostavljeno strategijo prevzemanja tveganj, ki opredeljuje pripravljenost za prevzem tveganj v skupini, in politike, ki pokrivajo celoten okvir upravljanja tveganj, lastne ocene tveganj in solventnosti (v nadaljevanju: ORSA) ter upravljanja posamezne kategorije tveganj. Posamezne družbe v skupini so na podlagi usmeritev strategije prevzemanja tveganj v skupini in politik skupine vzpostavile lastno strategijo prevzemanja tveganj in politike družbe, ki upoštevajo njihove posebnosti in lokalno zakonodajo. Ustreznost strategije prevzemanja tveganj in politik redno preverjamo.

Sistem upravljanja tveganj v posamezni družbi v skupini in na ravni skupine se stalno izpopolnjuje. Pri tem je poudarek predvsem na:

postavljanju jasno izražene pripravljenosti za prevzem tveganj v okviru strategije prevzemanja tveganj in na podlagi tega operativnih limitov,
razvoju lastnih modelov za vrednotenje tveganj ter

nadgradnji ORSE,

vključitvi ORSE in strategije prevzemanja tveganj v okvir poslovnega načrtovanja in določanja poslovne strategije,
vključevanju procesov upravljanja tveganj v poslovne procese,
vzpostavitvi primernih standardov upravljanja tveganj v vseh družbah v skupini glede na obseg, naravo in kompleksnost poslov ter s tem povezanimi tveganji.

B.3.1 Organizacija upravljanja tveganj

Sistematično upravljanje tveganj vključuje ustrezno organizacijsko strukturo in jasno razmejene odgovornosti.

Za učinkovito delovanje sistema upravljanja tveganj v skupini sta primarno odgovorni uprava Save Re in uprava posamezne odvisne družbe. Skupina pri upravljanju tveganj uporablja model treh obrambnih linij, ki vključuje jasno razdelitev odgovornosti in nalog posamezne linije:

Prva obrambna linija vključuje vse organizacijske enote, ki opravljajo poslovno dejavnost (razvoj, prodaja, trženje in upravljanje zavarovanj, zagotavljanje zavarovalnih storitev, finančno poslovanje, računovodstvo, kontroling, kadrovska služba in druge dejavnosti).
Druga obrambna linija vključuje tri ključne funkcije (funkcija upravljanja tveganj, aktuarska funkcija, funkcija spremljanja skladnosti poslovanja) in odbor za upravljanje tveganj, če je ta v družbi vzpostavljen.
Tretjo obrambno linijo pokriva funkcija notranje revizije.

Sistem upravljanja tveganj v skupini je postavljen od zgoraj navzdol, pri čemer se upoštevajo posebnosti posamezne družbe.

Nadzorni svet posamezne družbe odobri strategijo prevzemanja tveganj, politiko upravljanja tveganj in daje soglasje k imenovanju ključnih funkcij v sistemu upravljanja tveganj. Prav tako obravnava tekoča poročila s področja upravljanja tveganj. Znotraj nadzornega sveta je v obvladujoči družbi vzpostavljena še komisija za tveganja, ki mu nudi strokovno podporo v povezavi z upravljanjem tveganj v družbi in skupini.

Uprava posamezne družbe ima ključno vlogo in končno odgovornost za učinkovitost vzpostavljenih procesov upravljanja tveganj ter njihovo usklajenost s standardi skupine in veljavno zakonodajo. Pri tem ima predvsem naslednje odgovornosti:

določitev strategije prevzemanja tveganj ter odobritev meja dovoljenega tveganja in operativnih limitov,
sprejetje politik znotraj sistema upravljanja tveganj,
odgovornost za implementacijo učinkovitih procesov upravljanja tveganj,
spremljanje poslovanja z vidika tveganj in upoštevanje tveganj pri sprejemanju poslovnih odločitev,
imenovanje nosilcev ključnih funkcij.

V prvo obrambno linijo posamezne družbe v skupini so vključeni vsi zaposleni v družbi, ki so odgovorni za operativno izvajanje delovnih nalog tako, da se tveganja odpravljajo ali zmanjšujejo. Dodatno so za spremljanje in merjenje posameznih tveganj iz registra tveganj zadolženi še skrbniki tveganj. Vodstvo posameznih področij poskrbi, da je operativna izvedba procesov, za katere so odgovorni, izvedena tako, da se tveganja ustrezno zmanjšujejo, ter da so upoštevani okviri, določeni v strategiji prevzemanja tveganj. Prva obrambna linija je zadolžena tudi za spremljanje in merjenje tveganj, pripravo podatkov za redno poročilo o tveganjih za posamezno področje

B Sistem upravljanja 35

C Profil tveganj skupine 57

D Vrednotenje za namene

E Upravljanje kapitala 111

A Slovar izbranih strokovnih izrazov in načinov izračuna

B Kvantitativni obrazci 129

tveganj ter prepoznavanje novih tveganj.

V drugi obrambni liniji ima posamezna družba oziroma skupina vzpostavljene tri ključne funkcije: aktuarsko funkcijo, funkcijo upravljanja tveganj in funkcijo spremljanja skladnosti poslovanja. Poleg tega imajo večje družbe v skupini vzpostavljen odbor za upravljanje tveganj. Člane tega odbora in nosilce ključnih funkcij imenuje uprava, k imenovanju nosilcev ključnih funkcij podeli nadzorni svet soglasje. Posamezna družba zagotavlja neodvisnost ključnih funkcij, ki so organizirane kot službe sistema upravljanja tveganj in so podrejene neposredno upravi. Njihove vloge in odgovornosti so opredeljene v politiki posamezne ključne funkcije in politiki upravljanja tveganj, kjer je opredeljena funkcija upravljanja tveganj. Funkcija upravljanja tveganj je podrobneje opisana v nadaljevanju tega razdelka, ostale ključne funkcije v sistemu upravljanja tveganj pa so podrobneje opredeljene v razdelkih B.4.2 Funkcija spremljanja skladnosti, B.5 Funkcija notranje revizije in B.6 Aktuarska funkcija tega poročila.

Funkcija upravljanja tveganj posamezne družbe je odgovorna predvsem za vzpostavitev učinkovitega okvira upravljanja tveganj in usklajevanje že vzpostavljenih procesov upravljanja tveganj v družbi. Vključena je v vse faze procesa prepoznavanja, ocenjevanja, spremljanja in upravljanja tveganj ter poročanja o njih. Prav tako je vključena v pripravo strategije prevzemanja tveganj in v določanje mej dovoljenih tveganj. Funkcija upravljanja tveganj posamezne družbe o tveganjih redno poroča odboru za upravljanje tveganj (če je ta v družbi vzpostavljen), upravi, nadzornemu svetu, komisiji za tveganja (družba Sava Re) in nosilcu funkcije upravljanja tveganj skupine. S slednjo pri svojem delu stalno sodeluje. Poleg tega daje podporo upravi pri odločanju (vključno pri odločitvah, povezanih s strateškimi zadevami, kot so na primer strategija družbe, združitve in prevzemi ter večji projekti in naložbe). Naloge, pristojnosti, odgovornosti in pooblastila nosilca funkcije upravljanja tveganj posamezne družbe oziroma skupine, predvidene postopke dela ter obveznosti, obdobje

in naslovnike poročanja podrobneje ureja politika upravljanja tveganj te družbe oziroma skupine.

V drugi obrambni liniji poleg ključnih funkcij v nekaterih družbah deluje tudi odbor za upravljanje tveganj. Odbor za upravljanje tveganj Save Re obravnava tudi skupino. V odbor so vključeni predstavniki ključnih področij prve obrambne linije glede na profil tveganj družbe. Na seje odbora so vabljeni tudi nosilci ostalih ključnih funkcij sistema upravljanja tveganj. Odbor je odgovoren predvsem za spremljanje profila tveganj družbe oziroma skupine, analizo poročil o tveganjih in pripravo priporočil upravi.

Tretjo obrambno linijo izvaja funkcija notranje revizije. Ta je za Zavarovalnico Sava, Sava pokojninsko družbo, Savo Infond in od 22. 1. 2021 dalje tudi za družbo Vita organizirana kot izločen posel v Savi Re, druge družbe pa imajo notranjo revizijo vzpostavljeno v družbi. Notranja revizija deluje na ravni posamezne družbe in na ravni skupine popolnoma neodvisno od poslovnih področij in drugih funkcij. V sistemu upravljanja tveganj je funkcija notranje revizije odgovorna za neodvisno analizo in preverjanje učinkovitosti vzpostavljenih procesov upravljanja tveganj in notranjih kontrol.

Dobre prakse modela upravljanja tveganj in organizacije upravljanja tveganj v Savi Re se prenašajo tudi na druge družbe v skupini.

PSFP SKUPINE ZA LETO 2020 46

B Sistem upravljanja 35

C Profil tveganj skupine 57

D Vrednotenje za namene

A Slovar izbranih strokovnih izrazov in načinov izračuna

B Kvantitativni obrazci 129

B.3.2 Sestavni deli sistema upravljanja tveganj

Upravljanje tveganj je vključeno v vse faze poslovnega upravljanja in je sestavljeno iz naslednjih ključnih elementov:

strategije prevzemanja tveganj,
procesov upravljanja tveganj znotraj prve in druge obrambne linije ter
procesa ORSE.

Na naslednji sliki so prikazani sestavni deli sistema upravljanja tveganj v skupini.

- Informacije in poročila o upravljanju tveganj

-

1. obrambna linija Procesi upravljanja tveganj
Proces sklepanja (po)zavarovanj	Meje sklepanja (po)zavarovanj	Naložbena politika in Informacije in poročila o omejitve upravljanju tveganj
2. obrambna linija Procesi upravljanja tveganj 2. obrambna linija Proces ORSA
Funkcija upravljanja tveganj		Analiza profila tveganj
Odbor za upravljanje tveganj			Lastna ocena tveganj in solventnostnih potreb
Poročila o tveganjih			Stalna skladnost poslovanja
Register tveganj			Projekcije
Register incidentov			Izvedba stresnih testov in analize scenarijev

Notranja revizija
			Strategija prevzemanja tveganj 3. obrambna linija

Strategija prevzemanja tveganj

Skupina želi pri poslovanju slediti poslovni strategiji in izpolnjevati ključne strateške cilje ter ob tem ohranjati ustrezno raven kapitala. S tem namenom je uprava Save Re, s soglasjem nadzornega sveta družbe, v letu 2019 potrdila strategijo prevzemanja tveganj za obdobje 2020–2022. Zaradi dogajanj, povezanih s covidom-19, in vključitve Vite v skupino je bil v avgustu 2020 potrjen rebalans strateškega načrta za obdobje 2020–2022. Skladno s tem rebalansom je bil pripravljen rebalans strategije prevzemanja tveganj

Zavarovalne skupine Sava za obdobje 2020–2022. Strategija prevzemanja tveganj skupine določa:

pripravljenost za prevzem tveganj,
ključne kazalnike tveganj,
tolerance, ki opredeljujejo meje dovoljenega tveganja.

Glavna področja, na katerih temelji pripravljenost za prevzem tveganj, so:

• solventnostni količnik,

dobičkovnost poslovnih segmentov,
nihajnost (volatilnost) poslovnih izidov po segmentih poslovanja in
kazalniki likvidnosti.

Osnovno načelo skupine je slediti poslovni strategiji in izpolnjevati ključne strateške cilje ter ob tem ohranjati ustrezno raven kapitala.

A Poslovanje in rezultati 12
- B Sistem upravljanja 35
C Profil tveganj skupine 57
D Vrednotenje za namene
E Upravljanje kapitala 111
-
- A Slovar izbranih strokovnih izrazov in načinov izračuna
B Kvantitativni obrazci 129

Na podlagi pripravljenosti za prevzem tveganj skupine posamezna družba v skupini določi lastno strategijo prevzemanja tveganj, meje dovoljenega tveganja in operativne limite. Meje dovoljenega tveganja so meje posamezne kategorije tveganj, vključene v profil tveganj posamezne družbe v skupini, in določajo dopustna odstopanja od načrtovanih vrednosti. Te meje so določene na podlagi izsledkov analize občutljivosti, stresnih testov in scenarijev ter strokovne presoje.

Posamezna družba v skupini določi operativne limite, na primer omejitve pri sklepanju (po)zavarovanj in naložbene meje, s čimer zagotovi, da se dejavnosti prve obrambne linije opravljajo z upoštevanjem vidika pripravljenosti za prevzem tveganj. Poleg tega posamezna družba v skupini zagotavlja, da so za kršitve operativnih limitov dobro opredeljene in vzpostavljene eskalacijske poti in ukrepi vodstva.

Za redno spremljanje usklajenosti s strategijo prevzemanja tveganj je v posamezni družbi skupine in v skupini za vsako kategorijo tveganj določen minimalen sklop mer tveganja, ki omogoča spremljanje trenutnega profila tveganj in kapitalskega položaja posamezne družbe v skupini in skupine. V posamezni družbi v skupini in na ravni skupine te mere tveganj redno spremljamo.

Procesi upravljanja tveganj

Procesi upravljanja tveganj so neločljivo povezani in vključeni v osnovne procese, ki se izvajajo znotraj posamezne družbe v skupini in na ravni skupine. V upravljanje tveganj so vključene vse organizacijske enote.

Glavni procesi upravljanja tveganj so:

prepoznavanje tveganj,
ocenjevanje (merjenje) tveganj,
spremljanje tveganj,
določanje ustreznih ukrepov za obvladovanje tveganj

(upravljanje tveganj) in

• poročanje o tveganjih.

Procesi upravljanja tveganj potekajo v vseh treh obrambnih linijah. Vloge posamezne obrambne linije so določene s politiko upravljanja tveganj. Procesi upravljanja tveganj so vključeni tudi v sistem odločanja; vse pomembne poslovne in strateške odločitve se ovrednotijo tudi z vidika tveganj.

Prepoznavanje tveganj

V procesu prepoznavanja tveganj posamezna družba v skupini prepozna tveganja, ki jim je izpostavljena. Ključna tveganja so zbrana v registru tveganj posamezne družbe in sestavljajo njen profil tveganj. Nabor ključnih tveganj se redno preverja in po potrebi dopolni z novimi tveganji. Enako poteka tudi prepoznavanje tveganj na ravni skupine.

Prepoznavanje tveganj v posamezni družbi v skupini in na ravni skupine poteka od zgoraj navzdol in tudi obratno. Od zgoraj navzdol poteka prepoznavanje preko funkcije upravljanja tveganj, odbora za upravljanje tveganj (če ta obstaja) in uprave posamezne družbe v skupini. Gre za prepoznavanje novih in nastajajočih tveganj na podlagi spremljanja pravnega in poslovnega okolja, tržnega razvoja in gibanja ter strokovnega znanja; ta pristop se uporablja predvsem pri strateških tveganjih, kot sta na primer tveganje ugleda in regulatorno tveganje.

Prepoznavanje od spodaj navzgor poteka s strani posameznih organizacijskih enot in skrbnikov tveganj (prve obrambne linije). Prepoznano tveganje posamezna družba v skupini oziroma skupina kategorizira ter ustrezno vključi v procese spremljanja, merjenja, upravljanja in poročanja.

Prepoznavanje tveganj se izvaja ves čas, pri vseh večjih projektih in poslovnih pobudah, kot so uvedba novega produkta, vlaganje v nov razred naložb, prevzemi in drugo. Poleg tega družbe v skupini in skupina praviloma enkrat letno izvedejo tudi redni

pregled celotnega registra tveganj.

Ocenjevanje tveganj

V skupini je vzpostavljeno redno ocenjevanje vseh tveganj, ki jim je posamezna družba oziroma skupina izpostavljena. Pri njihovem merjenju uporabljamo kvantitativne in kvalitativne metode. Na ravni skupine deluje tudi razvojni center za modeliranje z namenom razvoja kvantitativnih modelov za vrednotenje tveganj v celotni skupini.

Tveganja v okviru skupine tako merimo s/z:

standardno formulo Solventnosti II,
izračunom lastne ocene solventnostnih potreb v lastni oceni tveganj in solventnosti (ORSI),
analiziranjem stresnih testov in scenarijev,
kvalitativnim ocenjevanjem tveganj v registru tveganj,
uporabo različnih mer tveganj, ki omogočajo poenostavljeno merjenje in spremljanje trenutnega profila tveganj.

Obvladovanje tveganj

Uprava posamezne družbe v skupini je odgovorna za obvladovanje tveganj ter uporabo različnih tehnik in ukrepov v ta namen. Pri svojih odločitvah upošteva vidik stroškov in koristi posameznega ukrepa ter morebitna priporočila odbora za upravljanje tveganj oziroma ključnih funkcij.

Če nastane potreba po sprejetju novega ukrepa, s katerim bi omejili posamezno tveganje, zadevna družba izvede analizo tega ukrepa, pri čemer upošteva vidik gospodarnosti. Odpravljanje ali zmanjševanje posameznega tveganja mora biti stroškovno ugodnejše od pričakovanih posledic morebitne uresničitve tveganja, ob upoštevanju verjetnosti uresničitve in finančnih posledic.

Vezano na kapitalsko ustreznost posamezna družba v skupini in skupina že pri poslovnem načrtovanju preveri, kako poslovna strategija vpliva na njen kapitalski položaj, in sicer z

PSFP SKUPINE ZA LETO 2020 48

B Sistem upravljanja 35

C Profil tveganj skupine 57

D Vrednotenje za namene

E Upravljanje kapitala 111

A Slovar izbranih strokovnih izrazov in načinov izračuna

B Kvantitativni obrazci 129

regulatornega vidika ter z vidika ORSE. Če se znotraj poslovnega leta sprejemajo odločitve, ki bistveno vplivajo na profil tveganj in niso bile ovrednotene z vidika tveganj pri poslovnem načrtovanju, zadevna družba ovrednoti vpliv odločitev na svoj profil tveganj in kapitalsko ustreznost ter preveri usklajenost s pripravljenostjo za prevzem tveganj. Če bi poslovna odločitev pomembno vplivala tudi na profil tveganj skupine, se ovrednoti še vpliv na profil tveganj in kapitalsko ustreznost skupine. Če poslovna odločitev ni skladna s pripravljenostjo za prevzem tveganj oziroma je meja dovoljenega tveganja presežena, družba odstopanje dokumentira in sprejme ustrezne ukrepe za uskladitev stanja.

Spremljanje tveganj

Spremljanje tveganj poteka na več ravneh: na ravni posamezne organizacijske enote in skrbnikov tveganj, v službi za upravljanje tveganj, na odboru za upravljanje tveganj (če ta obstaja) ter na ravni uprave in nadzornega sveta posamezne družbe v skupini. Prav tako se profil tveganj družb v skupini spremlja na ravni skupine z vidika vpliva na profil tveganj skupine. Za spremljanje tveganj je določen standardni nabor mer tveganj, ki ga družbe v skupini redno spremljajo. Poleg tveganj se spremljajo in nadzorujejo tudi ukrepi za obvladovanje tveganj. Spremljajo se tudi neželeni dogodki in izvedba ustreznih korektivnih ukrepov za preprečevanje ponovitve posameznega dogodka.

Poročanje o tveganjih

V večini družb v skupini in na ravni skupine je vzpostavljeno tudi redno poročanje o tveganjih. Skrbniki tveganj poročajo o posameznih kategorijah tveganj funkciji upravljanja tveganj, in sicer vnaprej določen nabor pomembnih mer tveganja in kvalitativne informacije. Na podlagi tega funkcija upravljanja tveganj skupaj s skrbniki tveganj pripravi poročilo o tveganjih, ki prikazuje celoten profil tveganj zadevne družbe oziroma skupine. Poročilo najprej obravnava odbor za upravljanje tveganj (v kolikor ta v družbi obstaja), nato pa še uprava in nadzorni svet družbe. Funkcija upravljanja tveganj poročilo posreduje tudi

funkciji upravljanja tveganj skupine.

Lastna ocena tveganj in solventnosti (ORSA)

Poleg navedenih procesov upravljanja tveganj skupina izvaja ORSO, ki je opredeljena v politiki o lastni oceni tveganj in solventnosti. ORSA je proces, ki vključuje ugotovitev razlik med profilom tveganj skupine in predpostavkami standardne formule, lastno oceno solventnostnih potreb, projekcije kapitalske ustreznosti, izvedbo stresnih testov in scenarijev ter vzpostavitev povezave med profilom tveganj in upravljanjem kapitala. V ORSI ocenimo vsa pomembna merljiva in nemerljiva tveganja, ki bi lahko vplivala na delovanje skupine z ekonomskega in zakonodajnega vidika. ORSO izvajajo tudi vse družbe v skupini, za katere velja zakonodaja Solventnost II, v omejenem obsegu pa tudi nekatere druge zavarovalne družbe. zahtevami glede kapitala in zavarovalno-tehničnih rezervacij. Preverimo tudi skladnost s strategijo prevzemanja tveganj. Upoštevajoč rezultate analize primernosti standardne formule za profil tveganj skupine, skupina z uporabo lastnega solventnostnega modela izračuna še lastno oceno solventnostnih potreb za prihodnje triletno obdobje ter kvalitativno oziroma kvantitativno ovrednoti tudi tveganja, ki niso zajeta v standardni formuli. V procesu ORSE izvedemo tudi stresne teste in analizo scenarijev, ki so za skupino relevantni glede na njen trenutni in načrtovan profil tveganj.

Proces ORSE je zelo obsežen in se izvaja velik del leta. Na podlagi vhodnih podatkov iz poslovnega in strateškega načrta ter strategije prevzemanja tveganj, skupina izračuna SCR ter ovrednoti bilanco stanja in primerne lastne vire sredstev v skladu s Solventnostjo II v obdobju poslovnega in strateškega načrta. Na podlagi projekcij preverimo stalno skladnost z zakonodajnimi

Osnova za pripravo ORSE skupine je poslovni in strateški načrt skupine, upoštevanje trenutnega profila tveganj ter načrtovanih sprememb. Namen izvedbe ORSE je predvsem razumevanje lastnega profila tveganj in standardne formule ter analiziranje vpliva sprememb profila tveganj v naslednjih treh letih na kapitalsko ustreznost. V času celotne priprave ORSE je dejavno vključena uprava obvladujoče družbe, ki potrdi izhodišča za pripravo ORSE skupine, obravnava ORSO ter jo kritično presoja in formalno odobri. Rezultate ORSE upoštevamo v ostalih procesih, predvsem v procesih upravljanja kapitala in upravljanja tveganj. ORSA je vključena v proces odločanja in omogoča, da se ključne V skupini celotno ORSO praviloma izvedemo enkrat letno. Na podlagi izračunov pripravljamo skupno poročilo ORSA, ki poleg ORSE za skupino vključuje tudi ORSO ostalih družb za katere velja zakonodaja Solventnost II. Poročilo obravnava odbor za upravljanje tveganj skupine in potrdi uprava Save Re, obravnavano je tudi na komisiji za tveganja nadzornega sveta, z njim pa se seznani tudi nadzorni svet Save Re. V primeru večjih sprememb profila tveganj ali primernih lastnih virov sredstev, ki niso bile načrtovane v poslovnem načrtu, pa izvedemo tudi izredno ORSO. Skupina o izvedeni ORSI (najmanj) enkrat letno poroča tudi regulatorju. Po potrditvi rezultatov se z njimi seznani tudi vodstvo organizacijskih enot Save Re.

odločitve in poslovna strategija sprejemajo z upoštevanjem tveganj in z njimi povezanimi kapitalskimi zahtevami. Na podlagi rezultatov ORSE preverjamo tudi skladnost poslovne strategije s strategijo prevzemanja tveganj. Tako je vzpostavljena povezava med poslovno strategijo, prevzetimi kratko-, srednje- in dolgoročnimi tveganji ter kapitalskimi zahtevami, ki izvirajo iz teh tveganj, in upravljanjem kapitala. ORSA je predmet vsakoletnih nadgradenj in izboljšav tako z vidika vrednotenja tveganj kot tudi z vidika integracije ORSE v procese, ki potekajo v skupini, predvsem integracije v poslovno odločanje.

PSFP SKUPINE ZA LETO 2020 49

C Profil tveganj skupine 57

D Vrednotenje za namene

E Upravljanje kapitala 111

A Slovar izbranih strokovnih izrazov in načinov izračuna

B Kvantitativni obrazci 129

B.4 Sistem notranjega nadzora

B.4.1 Sistem notranjih kontrol

Sistem notranjih kontrol v skupini je namenjen prepoznavanju, merjenju, spremljanju in obvladovanju tveganj na vseh ravneh poslovanja, vključno s poročanjem o tveganjih, ki jim je ali bi jim lahko bila skupina oziroma posamezna družba v skupini izpostavljena pri svojem poslovanju. Hkrati ta sistem zagotavlja skladnost poslovanja z notranjimi pravili ter izpolnjevanje zakonskih zahtev in zahtev drugih predpisov glede upravljanja tveganj.

Pomembno je, da zaposleni razumejo pomen notranjih kontrol in so dejavno vključeni v postopke njihovega izvajanja. Postopki poročanja ustrezni ravni vodstva glede morebitnih težav, odstopanj, neskladnosti z etičnim kodeksom družbe ali drugih kršitev politik ali nezakonitih dejanj, morajo biti nedvoumni, predstavljeni vsem zaposlenim in jasno zapisani v dokumentih, razpoložljivih vsem zaposlenim.

Sistem notranjih kontrol skupine je opredeljen v politiki notranjih kontrol, katere cilj je učinkovit in zanesljiv sistem notranjih kontrol. Politika določa temeljna načela, strukturo in nosilce nalog tega sistema v skupini kot sestavni del sistema korporativnega upravljanja skupine.

V letu 2020 smo v obvladujoči družbi izvedli redni letni pregled registra notranjih kontrol, redno četrtletno oziroma letno (glede na periodo ocenjevanja tveganj) pa v okviru registra tveganj ocenjujemo tudi delovanje notranjih kontrol za omejevanje tveganj (v družbah skupine in na ravni skupine). Poleg tega si pri izboljšavi sistema notranjih kontrol pomagamo z registrom incidentov. V obvladujoči družbi smo v letu 2020 izvedli pregled posameznih pomembnih procesov in vzpostavljenih notranjih kontrol ter določili nadaljnje nadgradnje notranjih kontrol na teh procesih.

B.4.2 Funkcija spremljanja skladnosti

Funkcija spremljanja skladnosti posamezne družbe v skupini in skupine je ena od štirih ključnih funkcij v sistemu upravljanja tveganj. Funkcija spremljanja skladnosti je kot notranja kontrolna funkcija del druge obrambne linije v sistemu treh obrambnih linij znotraj upravljanja tveganj. Njena glavna naloga je obvladovanje tveganj, ki izhajajo iz neskladij z zakonodajo. Praviloma je samostojen organizacijski del, ki je funkcionalno in organizacijsko ločen od drugih poslovnih funkcij družbe ter je neposredno podrejen upravi. Funkcija spremljanja skladnosti skupine v obvladujoči družbi deluje v okviru kabineta uprave in skladnosti poslovanja. Čeprav se dejavnost funkcije spremljanja skladnosti ne izvaja v okviru samostojne organizacijske enote, je zagotovljeno, da ima nosilec funkcije spremljanja skladnosti vedno neposreden dostop do uprave družbe. Nosilcu funkcije spremljanja skladnosti so dodane druge dejavnosti in naloge, zato so v družbi zagotovljeni ustrezni interni ukrepi za odpravo morebitnega nasprotja interesov pri izvajanju dejavnosti funkcije spremljanja skladnosti.

Nosilca funkcije spremljanja skladnosti posamezne družbe pooblasti uprava s soglasjem nadzornega sveta posamezne družbe.

Naloge nosilca funkcije spremljanja skladnosti so predvsem, da: • spremlja in redno ocenjuje primernost in učinkovitost rednih postopkov in ukrepov, sprejetih za odpravljanje morebitnih pomanjkljivosti na področju skladnosti poslovanja družbe s predpisi in drugimi zavezami, • svetuje in pomaga pri uskladitvi poslovanja družbe z obveznostmi, ki jih določajo predpisi, in z drugimi zavezami, • ocenjuje možne vplive sprememb v pravnem okolju na poslovanje družbe z vidika skladnosti poslovanja

-

družbe s predpisi in drugimi zavezami ter o tem obvešča poslovodstvo družbe, kot tudi posamezne organizacijske

enote ter poslovne in ključne funkcije,

opredeljuje in ocenjuje tveganja glede skladnosti poslovanja družbe s predpisi in drugimi zavezami, po potrebi predlaga priporočila in usmeritve za obvladovanja tveganj skladnosti,
seznanja poslovodstvo in organ nadzora družbe o skladnosti poslovanja družbe s predpisi in drugimi zavezami in o oceni tveganja glede skladnosti poslovanja družbe s predpisi in drugimi zavezami,
se pri vprašanjih skladnosti poslovanja povezuje z vodstvenimi delavci in jim svetuje,
sodeluje pri izmenjavi vprašanj s področja skladnosti poslovanja, najboljših praks in izkušenj na ravni obvladujoče družbe z drugimi kontrolnimi funkcijami in funkcijo nadzora,
sodeluje pri vzpostavitvi in dopolnjevanju programov skladnosti poslovanja na določenih zaključenih področjih, vključno z notranjimi kontrolami za skladnost poslovanja, upoštevaje potrebe in zmožnosti procesov ter razpoložljive vire, glede na zahteve posebne zakonodaje ali drugih predpisov ter dejavnike širšega poslovnega in strokovnega okolja (npr. sprejetih zavez iz pogodb, deklaracij ter drugih kolektivnih aktivnosti za dvigovanje standardov poštenega poslovanja v širšem okolju),
pripravi predlog letnega načrta spremljanja skladnosti poslovanja za identifikacijo in oceno poglavitnih tveganj skladnosti poslovanja, s katerimi se sooča, ga uskladi z nosilcem funkcije spremljanja skladnosti na ravni skupine in ga posreduje poslovodstvu in organu nadzora,
pripravi obdobna poročila in jih posreduje poslovodstvu družbe, organu nadzora družbe in nosilcu funkcije spremljanja skladnosti na ravni skupine,
pripravi poročila o svojih ugotovitvah v posameznih pregledih skladnosti in jih posreduje poslovodstvu družbe,
spremlja uresničevanje politike skladnosti in izvaja njen obdobni pregled ter poslovodstvu predlaga njene spremembe in dopolnitve.

PSFP SKUPINE ZA LETO 2020 50

B Sistem upravljanja 35
C Profil tveganj skupine 57
D Vrednotenje za namene
E Upravljanje kapitala 111
A Slovar izbranih strokovnih izrazov in načinov izračuna
B Kvantitativni obrazci 129

B.5 Funkcija notranje revizije

Notranje revidiranje v družbah v skupini izvajajo samostojne enote notranje revizije, ki so organizacijsko neposredno podrejene upravi ter funkcionalno in organizacijsko ločene od drugih organizacijskih delov. S tako organizacijo je zagotovljena samostojnost in organizacijska neodvisnost njihovega delovanja.

Sava Re, d.d., v skladu z Zakonom o zavarovalništvu na podlagi pogodb o izločenem poslu od 1. 2. 2018 za nedoločen čas izvaja ključne funkcije notranje revizije družb Zavarovalnica Sava in Sava pokojninska. V letu 2019 je Sava Re z družbo Sava Infond v skladu z ZISDU-316 sklenila pogodbo o prenosu funkcije notranje revizije, na podlagi katere je s 1. 1. 2020 izvajanje funkcije notranje revizije družbe Sava Infond za nedoločen čas preneseno na družbo Sava Re. V januarju 2021 je Sava Re z družbo Vita v skladu z Zakonom o zavarovalništvu sklenila pogodbo o izločenem poslu ključne funkcije notranje revizije, na podlagi katere je z 22. 1. 2021 izvajanje ključne funkcije notranje revizije družbe Vita za nedoločen čas preneseno na družbo Sava Re.

Funkcija notranje revizije je kot notranja kontrolna funkcija del tretje obrambne linije v sistemu upravljanja tveganj družbe.

Naloge notranje revizije so predvsem, da:

na podlagi ocen tveganj vzpostavi stalen in celovit nadzor nad poslovanjem družbe oziroma skupine z namenom preverjanja in ocenjevanja, ali so procesi upravljanja tveganj, kontrolnih postopkov in upravljanja družbe oziroma skupine ustrezni ter ali delujejo tako, da se zagotavlja doseganje teh pomembnih ciljev družbe oziroma skupine:
- ◊ uspešno in učinkovito poslovanje družbe oziroma skupine,

A 16 Zakon o investicijskih skladih in družbah za upravljanje.

◊ poslovna in finančna uspešnost ter varovanje sredstev

zunanje računovodsko in neračunovodsko poročanje,

pred izgubo,
◊ zanesljivo, pravočasno ter pregledno notranje in
◊ skladnost z zakoni in drugimi predpisi ter notranjimi pravili,
presoja ali upravljanje informacijske tehnologije v družbi oziroma skupini podpira ter pomaga strategiji in ciljem družbe oziroma skupine,
ocenjuje tveganja prevar in način njihovega obravnavanja v družbi oziroma skupini (vendar se ne pričakuje, da bi imel strokovno znanje osebe, katere glavna naloga je odkrivati in raziskovati prevare),
svetuje,
opravlja druge naloge, ki jih notranji reviziji nalaga zakonodaja.

Notranja revizija opravlja notranje revidiranje poslovanja v skladu s hierarhijo pravil notranjega revidiranja, ki jo sprejema Slovenski inštitut za revizijo na podlagi zakona, ki ureja revidiranje, in pisnimi pravili delovanja notranje revizije. Funkcija notranje revizije deluje skladno s sprejeto politiko notranje revizije, ki opredeljuje namen, pristojnost, odgovornost in naloge notranje revizije. Prav tako določa položaj notranje revizije, vključno z naravo razmerja funkcijske odgovornosti vodje notranje revizije organu nadzora, daje pooblastila za dostop do zapisov, zaposlenih, prostorov in opreme, pomembnih za izvajanje posla, ter opredeljuje področje in dejavnosti notranje revizije.

Funkcija notranje revizije letno predloži upravi, revizijski komisiji nadzornega sveta in nadzornemu svetu letni načrt dela in letno poročilo o delovanju službe notranje revizije.

Nosilko funkcije notranje revizije družbe Sava Re in skupine je imenovala uprava Save Re s soglasjem nadzornega sveta ob predhodnem mnenju revizijske komisije in je hkrati direktorica službe notranje revizije.

Notranja revizija mora biti neodvisna, notranji revizorji morajo biti pri svojem delu nepristranski in brez predsodkov, izogibati pa se morajo tudi vsakemu navzkrižju interesov. Direktorica notranje revizije mora organu nadzora najmanj enkrat letno potrditi organizacijsko neodvisnost notranje revizije v okviru letnega poročanja o delu notranje revizije.

Služba notranje revizije v obvladujoči družbi določi usmeritev za enotno metodologijo dela funkcije notranje revizije v odvisnih družbah, skrbi za koordinirano delovanje, razvoj enotne metodologije dela ter nadzor nad strokovno kvaliteto dela funkcij notranje revizije v skupini. Notranja revizija v skupini se izvaja po enotnih postopkih, ki jih predpisujejo standardi in so podrobneje opredeljeni v internih operativnih metodoloških navodilih za delo službe notranje revizije. V letu 2020 je bila uvedena notranja revizija skupine (Group Internal Audit) na ravni slovenskega dela skupine, z letom 2021 pa je uvedena notranja revizija skupine v celotni skupini. Tako bo še nadgrajeno redno spremljanje razvoja in kakovosti funkcij notranje revizije odvisnih družb, prav tako pa je to podlaga za podajo celovitega mnenja uspešnosti in učinkovitosti delovanja sistema notranjih kontrol in upravljanja tveganj posameznih družb in skupine.

Funkcija notranje revizije obvladujoče družbe na podlagi politike upravljanja skupine zagotovi tudi vključenost odvisnih družb v obseg delovanja, da zagotovi pokritost ključnih tveganj na ravni skupine (tudi v primeru lastne notranje revizije v

odvisni družbi). ¹⁶ Zakon o investicijskih skladih in družbah za upravljanje.

B Sistem upravljanja 35

C Profil tveganj skupine 57

D Vrednotenje za namene

E Upravljanje kapitala 111

A Slovar izbranih strokovnih izrazov in načinov izračuna

B Kvantitativni obrazci 129

Služba notranje revizije obvladujoče družbe izvaja svojo

funkcijo na ravni skupine na več načinov: sledenje novostim in spremembam v zakonodaji in standardih ter skrb za implementacijo sprememb v interne akte, ki urejajo delovanje notranje revizije;
nudenje strokovne pomoči pri implementaciji sprememb metodologije in drugih usmeritev s področja notranje revizije;
koordinacija priprave letnih načrtov dela funkcij notranje revizije in strategije dela funkcij notranje revizije v obliki skupnih delavnic;
izvajanje notranjih revizij v odvisni družbi na podlagi ocene ključnih tveganj skupine;
sodelovanje pri zahtevnejših revizijah v odvisnih družbah, kadar je tako dogovorjeno z odvisno družbo;
strokovna pomoč pri pripravi operativnih načrtov izvajanja posameznih notranjerevizijskih poslov za posamezna strokovna področja;
skupna izobraževanja notranjih revizorjev skupine;
redni sestanki notranjih revizorjev skupine;
izvajanje pregleda kakovosti delovanja funkcije notranje revizije odvisne družbe.

Notranji revizorji obvladujoče družbe lahko izvajajo samostojne revizije v odvisnih družbah ali izredne revizije na podlagi tveganj, o katerih presoja obvladujoča družba v skupini, ali pa sodelujejo pri posameznih zahtevnejših revizijskih poslih v odvisnih družbah. Letni načrt obvladujoče družbe na podlagi ocene ključnih tveganj skupine vsebuje predloge revizijskih poslov, ki jih bo notranja revizija obvladujoče družbe izvedla v odvisni družbi. Prav tako letni načrt obvladujoče družbe z vidika notranje revizije skupine (Group Internal Audit) vsebuje podrobnejši pregled načrtovanih revizijskih poslov odvisnih družb.

Letno poročilo o delu notranje revizije obvladujoče družbe povzema ugotovitve letnih poročil funkcij notranje revizije posameznih družb v skupini.

Povzetek
A Poslovanje in rezultati 12
- B Sistem upravljanja 35
D Vrednotenje za namene
E Upravljanje kapitala 111
-
- A Slovar izbranih strokovnih izrazov in načinov izračuna
B Kvantitativni obrazci 129

B.6 Aktuarska funkcija

Aktuarska funkcija je administrativni pojem in zajema vse izvajalce, kadar opravljajo aktuarske naloge druge obrambne linije, ki so podrobneje opisane v nadaljevanju razdelka. Izvajalci aktuarske funkcije so zaposleni na področjih aktuarske funkcije v aktuariatih družb skupine. Opravljajo tudi aktuarske naloge prve obrambne linije. Aktuarska funkcija sicer deluje kot druga obrambna linija v sistemu upravljanja tveganj, zato je organizirana tako, da ena oseba ne sme hkrati opravljati (prva linija) in nadzirati (druga linija) istih delovnih nalog.

Za izvajanje aktuarske funkcije družbe je odgovoren nosilec aktuarske funkcije. Kompozitna zavarovalnica in skupina lahko ločeno imenujeta nosilce aktuarske funkcije za premoženjska, življenjska in zdravstvena zavarovanja. Aktuarska funkcija skupine skrbi za usklajeno delovanje dela aktuarske funkcije v Zavarovalni skupini Sava in za razvoj enotne metodologije. Nosilec aktuarske funkcije obvladujoče družbe je hkrati nosilec aktuarske funkcije skupine za premoženjska zavarovanja.

Nosilci aktuarskih funkcij družb v skupini delujejo tudi v aktuarskem odboru skupine. Ta odbor med svojimi nalogami sprejema tudi odločitve kot predloge sklepov in priporočil upravi Save Re, drugim ključnim funkcijam skupine in odboru za upravljanje tveganj skupine, kar izvaja skladno s poslovnikom, ki je priložen politiki aktuarske funkcije skupine. Člani aktuarskega odbora so s strani posamezne družbe zadolženi, da informacije o zadevnih dogovorih pošljejo ustreznim organom družbe.

Naloge aktuarske funkcije posamezne družbe v skupini so predvsem:

• usklajevanje izračuna zavarovalno-tehničnih rezervacij in zagotavljanje, da so te rezervacije v skladu z veljavnimi predpisi,

zagotovitev ustreznosti metod, modelov in predpostavk za izračun zavarovalno-tehničnih rezervacij tako, da izražajo ključna tveganja in so dovolj stabilni,
ocena ustreznosti in kakovosti podatkov za izračun zavarovalno-tehničnih rezervacij ter priporočila za prilagoditev procesov z namenom izboljšanja kakovosti podatkov,
primerjava najboljših ocen SII-rezervacij z izkustvi ter ob morebitnih odstopanjih predlog spremembe predpostavk in modelov vrednotenja, tako, da se omogoča delovanje aktuarske funkcije skupine, • podpora aktuarskim funkcijam posameznih družb v skupini, • usklajevanje smernic prevzema v (po)zavarovanje in
nadzor uporabe približkov pri izračunu najboljših ocen SIIrezervacij,
preverjanje ustreznosti politike prevzemanja zavarovalnih tveganj in izdaja mnenj o ustreznosti višine zavarovalnih premij, ob upoštevanju vseh povezanih tveganj in vplivov sprememb portfelja, opcij in garancij, antiselekcije, inflacije in pravnih tveganj, • organiziranje sestankov aktuarskega odbora skupine, • sodelovanje v odboru za upravljanje tveganj skupine.
preverjanje ustreznosti ureditve pozavarovanja, • sodelovanje pri vpeljavi in izvajanju sistema upravljanja tveganj, zlasti pri razvoju, uporabi in spremljanju ustreznosti modelov za izračun kapitalskih zahtev za zavarovalna
tveganja ter izvedbi ORSE,
vsaj enkrat letno izdelava pisnega poročila, ki ga predloži organu upravljanja (poslovodstvu), organu nadzora in lokalnemu nadzorniku; v poročilu se dokumentirajo opravljanje in rezultati zgoraj navedenih nalog ter jasno opredelijo morebitne pomanjkljivosti s priporočili, kako te pomanjkljivosti odpraviti.
Naloge aktuarske funkcije skupine so predvsem: • smiselno opravljanje zgoraj naštetih nalog na ravni skupine, pri čemer se povzemajo in usklajujejo ugotovitve poročil aktuarskih funkcij posameznih družb,
izdaja mnenja o ustreznosti pozavarovanja skupine kot

celote,

vsaj enkrat letno izdelava pisnega poročila, ki se predloži upravi in nadzornemu svetu obvladujoče družbe; v poročilu se dokumentirajo opravljanje in rezultati zgoraj navedenih nalog ter jasno opredelijo morebitne pomanjkljivosti in priporočila, kako jih odpraviti,
usklajevanje delovanja aktuarskih funkcij posameznih družb
oblikovanja zavarovalno-tehničnih rezervacij, zapisanih v politiki upravljanja zavarovalnih tveganj skupine,

V skladu s politiko upravljanja tveganj je aktuarska funkcija v drugi obrambni liniji dejavno vključena tudi v postavljanje in izvajanje sistema upravljanja tveganj.

B Sistem upravljanja 35

C Profil tveganj skupine 57

D Vrednotenje za namene

E Upravljanje kapitala 111

A Slovar izbranih strokovnih izrazov in načinov izračuna

B Kvantitativni obrazci 129

B.7 Zunanje izvajanje

Izločevanje poslov ali funkcij je pogodbeni prenos dela v povezavi z dejavnostjo zavarovanja ali pogodbeni prenos ključnih ali pomembnih poslovnih funkcij oziroma dejavnosti v družbah v Zavarovalni skupini Sava, ki jih sicer opravljajo v okviru svojih registriranih dejavnosti.

Obvladujoča družba je v skladu z določili veljavnega zakona o zavarovalništvu sprejela politiko izločenih poslov skupine, s katero ureja zunanje izvajanje ključnih ali pomembnih operativnih funkcij ali dejavnosti v skupini. S politiko je določen okviren način zunanjega izvajanja ključnih ali pomembnih operativnih funkcij – pogodbe o izločenih poslih, pogoji za sklenitev pogodb, njihovo vzdrževanje in dokumentiranje ter zagotovljeno delovanje skladno s predpisanimi smernicami o izločenih poslih. Politika opisuje korake in odgovornosti pri predaji funkcije oziroma dejavnosti kot izločen posel ter določa standarde upravljanja in nadzora procesov prenosa funkcije oziroma dejavnosti v zunanje izvajanje. Opredeljuje tudi register izločenih poslov, ki zajema vse pogodbe, ki so štete kot izločeni posli, in določa način dokumentiranja za celoten proces odločanja, način zbiranja potrebnih dokumentov in podpisovanja pogodb. Politika določa, da ima vsak izločeni posel skrbnika, čigar glavna naloga je nadzor izločene funkcije oziroma dejavnosti. Vsi izvajalci izločenih poslov se s podpisom pogodbe zavežejo poslovati v skladu z veljavno zakonodajo in sodelovati z lokalnim nadzornikom, ki ga družba obvesti o svoji nameri še pred sklenitvijo pogodbe o izločenem poslu.

Posamezna družba je v celoti odgovorna za svoje izločene funkcije oziroma dejavnosti, saj njena odgovornost do tretjih oseb ni prenosljiva na izvajalce storitev oziroma prevzemnike posla. Družba v skupini mora pred odločitvijo o dodelitvi oziroma izločitvi nalog ali funkcij oceniti in dokumentirati vpliv, ki ga bo povzročila taka izločitev poslov ali funkcij, ter zagotoviti redno izvajanje tega procesa v prihodnosti. Pogodbo

Izločevanje poslov ali funkcij na izvajalce znotraj skupine

o izločitvi posameznih poslov ali funkcij lahko sklene samo pod pogoji, ki jih določa zakonodaja. Od 18. 2. 2020 je izvajanje sistemskih informacijskih in telekomunikacijskih storitev ter storitev upravljanja informacij Save Infond za nedoločen čas prav tako preneseno na

Posamezne družbe skupine so imele v letu 2020 nekaj izločenih poslov z izvajalci zunaj skupine, in sicer Zavarovalnica Sava izločen posel likvidacije škodnih primerov. Na področju informacijske tehnologije je bil v letu 2020 z dvema zunanjima izvajalcema vzpostavljen proces nadzora kibernetske varnosti SOC17 (24/7). Družbe v skupini uporabljajo svojo infrastrukturo, ki pa jo v določenem delu (varnost, sekundarna lokacija) kombinirajo z najemom storitve pri eni od družb v skupini, ki upravlja s to centralno infrastrukturo. Zavarovalnico Sava. Od 28. 12. 2012 je izvajanje IT storitev Vite za nedoločen čas preneseno na družbo NLB d.d., Trg republike 2, 1000 Ljubljana. Izločevanje poslov ali funkcij na izvajalce zunaj skupine S 1. 3. 2019 je Zavarovalnica Sava izvajanje aktivnosti, vezane na obdelavo škodnih primerov, nastalih v okviru dovoljenega

Izvajanje funkcije informacijske tehnologije Od 1. 2. 2019 je izvajanje sistemskih informacijskih in telekomunikacijskih storitev Sava pokojninske družbe za nedoločen čas preneseno na Zavarovalnico Sava.

A 17 A 18

Izvajanje funkcije notranje revizije Sava Re, d.d., v skladu z Zakonom o zavarovalništvu na podlagi pogodb o izločenem poslu od 1. 2. 2018 za nedoločen čas izvaja ključne funkcije notranje revizije družb Zavarovalnica Sava in Sava pokojninska. V letu 2019 je Sava Re z družbo Sava Infond v skladu z ZISDU-318 sklenila pogodbo o prenosu funkcije notranje revizije, na podlagi katere je s 1. 1. 2020 izvajanje funkcije notranje revizije družbe Sava Infond za nedoločen čas preneseno na družbo Sava Re. V januarju 2021 je Sava Re z družbo Vita v skladu z Zakonom o zavarovalništvu sklenila pogodbo o izločenem poslu ključne funkcije notranje revizije, na podlagi katere je z 22. 1. 2021 izvajanje ključne funkcije notranje revizije družbe Vita za nedoločen čas preneseno na družbo Sava Re. S 1. 6. 2019 je Zavarovalnica Sava izvajanje aktivnosti, vezane na obdelavo škodnih primerov, povezanih s plovili, v okviru FOS-poslov na območju Norveške oziroma v drugih državah, po pogodbi o poslovnem sodelovanju (Nemčija, Nizozemska, družbo Risk Point, Hammerensgade 4, DK-1267, Copenhagen K, Kraljevina Danska. Sava Infond je v zunanje izvajanje z 31. 8. 2020 za nedoločen čas oddala aktivnost sistemske podpore in vzdrževanja računalniške opreme v zunanje izvajanje družbi LANcom d.o.o., Tržaška cesta 63, Maribor.

neposrednega opravljanja zavarovalnih poslov na območju Združenega kraljestva, prenesla na družbo WNS ASSISTANCE LIMITED, Acre House, 11/15 William road, London, NW1 3ER, Združeno kraljestvo.

Belgija, Italija, Grčija, Združeno kraljestvo in Ciper), prenesla na

S 5. 6. 2020 je Sava Infond izvajanje notranjih kontrol glede pravilnosti izvedbe postopkov prodaje izvedenih na vpisnem mestu za nedoločen čas predala v izvajanje družbi NKBM d. d., Ulica Vita Kraigherja 4, 2000 Maribor.

17 Security Operations Centre.

18 Zakon o investicijskih skladih in družbah za upravljanje.

PSFP SKUPINE ZA LETO 2020 54

B Sistem upravljanja 35

C Profil tveganj skupine 57

D Vrednotenje za namene

E Upravljanje kapitala 111

A Slovar izbranih strokovnih izrazov in načinov izračuna

B Kvantitativni obrazci 129

S 1. 1. 2021 je Sava pokojninska družba za nedoločen čas izvajanje aktuarske funkcije prenesla na KR-TEAM, poslovno svetovanje, Martina Krücken, s. p., Pašnica 6, 3272 Rimske Toplice.

S 30. 3. 2020 je Vita izvajanje aktivnosti distribucije zavarovalnih produktov prenesla na NLB, d. d., Trge republike 2, 1000 Ljubljana.

Od 28. 12. 2012 je izvajanje storitev arhiviranja dokumentov Vite preneseno na družbo Mikrocop, informacijski inženiring in storitve, d. o. o., Industrijska cesta 1, 1000 Ljubljana.

Od 10. 3.2014 je izvajanje storitve gospodarjenja s finančnimi instrumenti Vite preneseno na NLB Skladi, upravljanje premoženja, d. o. o., Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana.

Povzetek
A Poslovanje in rezultati 12
- B Sistem upravljanja 35
D Vrednotenje za namene
E Upravljanje kapitala 111
-
- A Slovar izbranih strokovnih izrazov in načinov izračuna
B Kvantitativni obrazci 129

B.8 Druge informacije

Zavarovalna skupina Sava ima vzpostavljen pregleden in primeren sistem upravljanja, ki temelji na sistemu upravljanja tveganj.

Politika upravljanja skupine določa poglavitne usmeritve upravljanja posameznih družb v skupini, pa tudi skupine kot celote, ob upoštevanju ciljev, poslanstva, vizije in vrednot skupine. Namen politike je opredeliti temelje sistema upravljanja, osnovna pravila upravljanja v skupini, osnovna pravila korporativnega upravljanja in pregledno organizacijsko strukturo z opredeljenimi, preglednimi in doslednimi notranjimi razmerji glede odgovornosti in pristojnosti v sistemu upravljanja. Upravljanje družbe je kombinacija postopkov in struktur, ki jih uprava in nadzorni svet ter njegove komisije uporabljajo za obveščanje, usmerjanje, upravljanje in spremljanje delovanja družbe za doseganje njenih ciljev. Politika je bila nazadnje pregledana in dopolnjena oziroma spremenjena v decembru 2020.

Pravila sistema upravljanja skupine so predmet rednega letnega pregleda. Nosilec pregleda je funkcija spremljanja skladnosti skupine, ki skupaj s funkcijo notranje revizije skupine preverja skladnost politike upravljanja z drugimi politikami v sistemu upravljanja ter z zakonodajo, drugimi notranjimi akti in predpisi. Pri preverjanju in ocenjevanju učinkovitosti okvira korporativnega upravljanja nosilec pregleda daje poudarek spremembam notranjih in zunanjih dejavnikov, ki vplivajo na skupino.

Da ima skupina primeren sistem upravljanja, potrjuje tudi poročilo službe za notranjo revizijo o notranjem revizijskem pregledu korporativnega upravljanja, ki je bil izveden v januarju 2018. Služba za notranjo revizijo je ocenila sistem korporativnega upravljanja kot dobro, saj je pri izvedbi

revizije ugotovila, da je sistem korporativnega upravljanja v pregledanem obsegu skladen z ZGD-1, ZZavar-1 in podrejenimi akti in ostalimi zahtevami Solventnosti II. Sistem jasno določa razmejitve nalog na vseh področjih upravljanja skupine in posameznih družb. V triletnem ciklu je bilo revidirano korporativno upravljanje v vseh večjih odvisnih družbah. V letu 2022 služba notranje revizije načrtuje notranje revizijski pregled korporativnega upravljanja na ravni skupine.

PSFP SKUPINE ZA LETO 2020 56

B Sistem upravljanja 35

D Vrednotenje za namene

A Slovar izbranih strokovnih izrazov in načinov izračuna

C Profil tveganj skupine

Povzetek
A Poslovanje in rezultati 12
- B Sistem upravljanja 35
D Vrednotenje za namene
E Upravljanje kapitala 111
-
- A Slovar izbranih strokovnih izrazov in načinov izračuna
B Kvantitativni obrazci 129

Skupina je pri svojem delovanju izpostavljena različnim vrstam tveganja. Ta prepoznava, meri, upravlja, spremlja in o njih poroča v skladu s procesi, opisanimi v razdelku B.3 Sistem upravljanja tveganj, vključno z lastno oceno tveganja in solventnosti. Kategorije tveganj, ki jim je skupina izpostavljena so:

zavarovalna tveganja,
tržna tveganja,
kreditna tveganja,
likvidnostna tveganja,
operativna tveganja,
strateška tveganja.

V podrazdelkih, ki sledijo, je vsaka kategorija tveganj obravnavana ločeno. Višino zavarovalnih, tržnih, kreditnih in operativnih tveganj v skupini redno merimo z uporabo standardne formule, druga (pa tudi operativna), ki so težje merljiva pa merimo v skladu z metodami, opisanimi pri posamezni kategoriji tveganj.

Na naslednjem grafu je prikazan profil tveganj skupine v skladu s standardno formulo. Prikazan delež posameznega modula tveganj je izračunan kot delež v vsoti vseh modulov tveganj (vključno z operativnimi tveganji).

Nediverzificiran SCR po modulih tveganj19

tisoč EUR

19 Delež posameznega modula tveganj je izračunan kot delež v vsoti vseh modulov tveganj (vključno z

operativnimi tveganji).

Prevladujoča tveganja skupine v skladu s standardno formulo so tveganja premoženjskih zavarovanj in tržna tveganja, ostale kategorije tveganj pa so manjše. Tveganje premoženjskih zavarovanj se je v letu 2020 povečalo predvsem zaradi rasti portfelja in višjih škodnih rezervacij, tržna tveganja pa predvsem zaradi vključitve Vite v skupino in nekoliko spremenjene sestave naložbenega portfelja. Prav tako sta se tudi tveganji življenjskih in zdravstvenih zavarovanj v letu 2020 povečali predvsem zaradi vključitve Vite v skupino.

Na skupini so v skladu s standardno formulo poleg SCR po modulih tveganj vključene tudi kapitalske zahteve za finančne institucije, ki se obravnavajo v skladu z ustreznimi sektorskimi predpisi (Sava pokojninska družba in Sava Infond) ter kapitalske zahteve za preostale družbe v skupini (Sava penzisko društvo ter pridruženi družbi ZTSR in G2I). Kapitalske zahteve za preostala podjetja so se na dan 31. 12. 2020 glede na 31. 12. 2019 povečale za 3,7 milijona EUR kar je posledica dokapitalizacije družbe ZTSR.

19 Delež posameznega modula tveganj je izračunan kot delež v vsoti vseh modulov tveganj (vključno z operativnimi tveganji).

-

*Odstotki za leto 2019 se od tistih, prikazanih v PSFP skupine za leto 2019, razlikujejo. V PSFP skupine za leto 2019 smo odstotek posameznega modula izračunali v vsoti tveganj brez operativnih tveganj, v tem grafu pa smo v vsoto vseh tveganj vključili še operativno tveganje.

Vpliv covida-19 na profil tveganj skupine

Zaradi vpliva covida-19 so določena tveganja povečana, za nami pa je že skoraj leto dni delovanja v izrednih razmerah in tveganja bolje razumemo kot na začetku pandemije. Tveganja sproti prepoznavamo, spremljamo, analiziramo in upravljamo. Ocenjujemo, da so tveganja v skupini dobro obvladovana. V nadaljevanju navajamo potencialna tveganja, povezana s covidom-19: • Ne pričakujemo, da bi covid-19 pomembno negativno

vplival na tveganja premoženjskih zavarovanj oziroma je imel covid-19 ponekod, kot je razvidno iz razdelka A.1 Poslovanje, celo pozitiven vpliv na izpostavljenost tovrstnim tveganjem. Ocenjujemo, da lahko pride do povečanja škodnih zahtevkov predvsem pri (po)zavarovanjih zaradi obratovalnega zastoja. Izpostavljenost tveganju takšnih škod je povečana predvsem zaradi praks sodišč v nekaterih državah.
Pri tveganjih življenjskih zavarovanj ne pričakujemo, da bi covid-19 pomembno povečal tveganje umrljivosti. Obstaja tveganje nekoliko višjih stornov in odkupov ter višjih stroškov na polico ob nezmožnosti doseganja načrta nove prodaje zavarovanj. Povečano je tveganje manjšega sklepanja novih zavarovanj, saj so življenjska zavarovanja bolj občutljiva na makroekonomske razmere in na kupno moč prebivalstva.
Pri tveganju neplačila nasprotne stranke ostaja aktualno tveganje poslabševanja bonitetnih ocen posameznih nasprotnih strank oziroma neplačila terjatev.
Tržna tveganja kljub hitri reakciji centralnih bank ostajajo povečana. V letu 2021 pričakujemo povečano kreditno in obrestno tveganje. Ocenjujemo, da se bo povečano kreditno tveganje odrazilo v poslabšanju bonitetnih ocen komercialnih izdajateljev predvsem v panogah, ki jih je zaprtje javnega življenja močno prizadelo (turizem, storitvene dejavnosti). Povečano obrestno tveganje ocenjujemo predvsem kot nevarnost, da bo recesija odložila pričakovano normalizacijo višine tržnih obrestnih mer. V kolikor bi se trenutno optimističen pogled vlagateljev

na razplet covida-19 omajal, lahko pride do ponovnega naraščanja kreditnih pribitkov podjetniških obveznic in potencialnega nižanja bonitet izdajateljev dolžniških vrednostnih papirjev. Zaradi covida-19 je večja tudi volatilnost delniških trgov.

Likvidnostna tveganja zaradi razmer ostajajo nekoliko povečana, a so še vedno nizka in dobro obvladovana.
Strateška tveganja zaradi negotovih razmer ostajajo nekoliko povečana.
Operativna tveganja skupine, ki so posledica covida-19, so dobro obvladovana.

Kibernetska tveganja so povečana, vendar zaradi povečane kibernetske varnosti dobro obvladovana. Uvedenih je bilo že precej ukrepov na tem področju, ki nam bodo omogočali odkrivanje morebitnih vdorov in zlonamernih dejavnosti na IT sistemih v skupini.

Negotovost, povezana s covidom-19, ostaja velika tudi v letu 2021, saj ni mogoče oceniti, kako dolgo bodo ukrepi za zajezitev širjenja virusa v Evropi trajali in kako močan negativen vpliv na gospodarstvo bodo imeli. Ocenjujemo, da bo upočasnitev gospodarske rasti in nadaljevanje ukrepov z omejitvami gibanja vplivalo na poslovanje skupine, vendar na podlagi navedenih tveganj ne pričakujemo, da bi bila kakorkoli ogrožena njena solventnost, saj so tveganja dobro obvladovana, solventnostni količnik pa visok.

PSFP SKUPINE ZA LETO 2020 59

B Sistem upravljanja 35

C Profil tveganj skupine 57

D Vrednotenje za namene

A Slovar izbranih strokovnih izrazov in načinov izračuna

B Kvantitativni obrazci 129

C.1 Zavarovalno tveganje

Zavarovalno tveganje izvira iz zavarovalnih poslov: sklepanja (po)zavarovanj ter izvajanja (po)zavarovalnih pogodb in poslov, ki so v neposredni zvezi s (po)zavarovalnimi posli. Povezano je z nevarnostmi, ki so krite s (po)zavarovalnimi pogodbami, pa tudi s spremljajočimi postopki, in izvira iz negotovosti, neločljivo povezani s pojavom, obsegom in časom nastanka obveznosti.

Zavarovalna tveganja v splošnem delimo na:

tveganja premoženjskih (po)zavarovanj,
tveganja življenjskih (po)zavarovanj v okviru katerih se obravnavajo tudi rente, ki izvirajo iz premoženjskih (po)zavarovanj in
tveganja zdravstvenih (po)zavarovanj (sem uvrščamo tudi (po)zavarovanje nezgodnih zavarovanj).

Skupina trži vse tri vrste zavarovanj in je posledično izpostavljena vsem trem vrstam tveganj. Sprejeta življenjska pozavarovanja cedentov zunaj skupine skupaj s pozavarovanji nezgodnih zavarovanj obravnavamo v okviru tveganj zdravstvenih zavarovanj. Tovrstna življenjska pozavarovanja so namreč zaradi enoletnega trajanja ter po vsebini kritja tehnično primerljiva s sprejetimi pozavarovanji nezgodnih zavarovanj.

V nadaljevanju je prikazana kosmata zavarovalna premija glede na vrsto posla, ločeno za družbe skupine znotraj in zunaj EU. Obseg življenjskih in zdravstvenih zavarovanj v EU se je z vključitvijo Vite v skupino povečal, kar je nekoliko spremenilo tudi strukturo kosmatih zavarovalnih premij v letu 2020.

tisoč EUR

A Slovar izbranih strokovnih izrazov in načinov izračuna

C.1.1 Tveganje premoženjskih zavarovanj

Izpostavljenost tveganju

V nadaljevanju so prikazani konsolidirani čisti prihodki za premijo premoženjskih zavarovanj za pomembne vrste poslovanja. Struktura čistih prihodkov za premijo premoženjskih zavarovanj skupine se v letu 2020 ni bistveno spremenila.

Konsolidirani čisti prihodki za premijo skupine za največje vrste poslovanja

in prop. poz. motornih vozil

letalsko transportno zav. in prop. poz. in prop. poz. ter zav. in prop. poz. druge škode na odgovornosti

premoženju

in prop. poz. premoženjsko poz.

tisoč EUR

poz. pomoči

Tveganje premoženjskih zavarovanj delimo na:

Premijsko tveganje je tveganje, da obračunana premija ne zadostuje za kritje obveznosti, ki bodo nastale s sklenitvijo (po)zavarovalne pogodbe. To tveganje je odvisno od številnih dejavnikov, kot so na primer neustrezna ocena dogajanja na trgu, slaba ocena škodnega dogajanja, uporaba neustreznih statističnih podatkov, zavestna določitev prenizke premije za posamezne zavarovalne vrste poslovanja zaradi pričakovanih kompenzacijskih učinkov pri drugih zavarovalnih vrstah poslovanja oziroma neustrezna ocena vpliva zunanjih makroekonomskih dejavnikov, ki se med trajanjem lahko bistveno spremenijo. Sem uvrščamo:
- ◊ tveganje pri sprejemu rizikov v (po)zavarovanje,
- ◊ cenovno tveganje in
- ◊ tveganje nastanka nepričakovanega obsega škod. V skladu s sestavo portfelja skupine k premijskemu tveganju največ prispevajo avtomobilska zavarovanja ter (po)zavarovanja premoženja (v ožjem pomenu: požarna

in druga škodna zavarovanja in povezana zavarovanja

obratovalnega zastoja).

• Tveganje nezadostnosti zavarovalno-tehničnih rezervacij je tveganje, da zavarovalno-tehnične rezervacije bodisi ne zadoščajo za pokrivanje vseh obveznosti, ki izhajajo iz (po) zavarovalnih pogodb zaradi neustreznih metod, neustreznih, nepopolnih in netočnih podatkov, neučinkovitih postopkov in kontrol ali neustrezne strokovne presoje, bodisi pride do napake pri poročanju, posledica katere so nezanesljive informacije o finančnem položaju skupine. Sem uvrščamo:

◊ tveganje razpoložljivosti in točnosti podatkov,
◊ tveganje uporabe nerazumnih metod ali predpostavk,
◊ tveganje napake v izračunu,
◊ tveganje kompleksnosti uporabljenih orodij v procesu, ki vodijo k zavajajočim rezultatom.

Podobno kakor pri premijskem tveganju k tveganju nezadostnosti zavarovalno-tehničnih rezervacij največ prispevajo avtomobilska zavarovanja in premoženjska (po)zavarovanja (v ožjem pomenu: požarna in druga škodna zavarovanja in povezana zavarovanja obratovalnega zastoja), PSFP SKUPINE ZA LETO 2020 61

B Sistem upravljanja 35

C Profil tveganj skupine 57

D Vrednotenje za namene

E Upravljanje kapitala 111

A Slovar izbranih strokovnih izrazov in načinov izračuna

B Kvantitativni obrazci 129

pri katerih so najboljše ocene rezervacij zaradi večletne usmerjenosti skupine k tem poslom tudi strukturno najobsežnejše.

Tveganje katastrof vključuje pojav katastrofalnih dogodkov, ki se pojavljajo redko, vendar so finančni učinki posledic previsoki, da bi jih lahko pokrili s sicer ustrezno visoko premijo in dotlej ustrezno visoko oblikovanimi rezervacijami. Uresničilo bi se lahko ob ekstremnih dogodkih oziroma večjem številu katastrofalnih škod v krajšem obdobju. Tveganje vključuje tudi preveliko geografsko koncentracijo rizikov. Skupina ima geografsko razmeroma dobro razpršen portfelj, nekaj več koncentracije tveganj je v Sloveniji, kar dodatno uravnavamo s programom retrocesije. Razmeroma visoka kapitalska zahteva za tveganje katastrof premoženjskih zavarovanj izhaja iz agregacije velikega števila zahtev za različne manjše naravne nevarnosti in regije ter različne katastrofalne dogodke, ki jih povzroči človek.
Tveganje predčasne prekinitve pogodb je tveganje izgube ali neugodne spremembe v vrednosti zavarovalnih obveznosti, ki izhajajo iz sprememb v ravni ali nepredvidljivosti stopnje predčasne prekinitve polic. Skupina ni pomembno izpostavljena tej vrsti tveganja.

Druga zavarovalna tveganja, na primer tveganje ekonomskega okolja in tveganje obnašanja zavarovalcev, so sicer lahko pomembna, se pa njihov vpliv posredno upošteva že v zgoraj naštetih tveganjih premoženjskih zavarovanj.

Merjenje tveganja

Skupina za kvantitativno oceno tveganja premoženjskih zavarovanj uporablja standardno formulo. Pri tem ne uporablja parametrov, specifičnih za skupino, v skladu s členom 104(7) Direktive 2009/138/ES. Skupina za kvantitativno oceno zavarovalnih tveganj uporablja tudi lastno oceno (v okviru ORSE). Tveganje premij in rezervacij v ORSI ocenjujemo z uporabo parametrov, specifičnih za posamezno podjetje (v nadaljevanju: USP), pri izračunu za skupino uporabljamo uteženo povprečje USP-jev posameznih družb v skupini.

Na naslednjem grafu je prikazano tveganje premoženjskih zavarovanj skupine v skladu s standardno formulo po podmodulih tveganja. Prikazan delež posameznega podmodula je izračunan kot delež v vsoti vseh podmodulov tveganja premoženjskih zavarovanj.

tisoč EUR

20 Delež posameznega podmodula tveganja je izračunan kot delež v vsoti vseh podmodulov tveganja.

20Delež posameznega podmodula tveganja je izračunan kot delež v vsoti vseh podmodulov tveganja.

-

E Upravljanje kapitala 111

A Slovar izbranih strokovnih izrazov in načinov izračuna

Na dan 31. 12. 2020 je bila skupina v skladu s standardno formulo izpostavljena tveganju premoženjskih zavarovanj v višini 173,6 milijona EUR (31. 12. 2019: 163,6 milijona EUR). Kapitalska zahteva za tveganje premoženjskih zavarovanj predstavlja 42,3 % vsote SCR vseh modulov tveganj (31. 12. 2019: 48,1 %). Največji delež v nediverzificiranem tveganju premoženjskih zavarovanj ima tveganje premij in rezervacij, visoko je tudi tveganje katastrof. Tveganje predčasne prekinitve pogodb premoženjskih zavarovanj je razmeroma nizko.

Na dan 31. 12. 2020 se je modul tveganja premoženjskih zavarovanj povečal predvsem zaradi povečanja podmodula tveganja premij in rezervacij, kar je posledica rasti najboljše ocene škodnih rezervacij zaradi škod FOS poslov in covid-19 škod na anglo-saksonskih trgih ter rasti premij. Prav tako se je povečal podmodul tveganja katastrof predvsem zaradi večjega obsega poslov. Nekoliko se je povečal tudi podmodul tveganja predčasne prekinitve zaradi večjega prihodnjega pričakovanega dobička.

Poleg kvantitativnega merjenja izpostavljenosti tveganju premoženjskih zavarovanj posamezna družba v skupini četrtletno spremlja svojo izpostavljenost še z različnimi kazalniki tveganj. Določene kazalnike spremljamo tudi na ravni skupine. Na podlagi teh informacij posamezna družba v skupini oziroma skupina pravočasno zazna morebitne spremembe, kar vodstvu omogoča pravočasno ukrepanje.

Koncentracija tveganja

Naslednji graf prikazuje sestavo čistih prihodkov za premijo za požarna in druga škodna zavarovanja in proporcionalna pozavarovanja ter neproporcionalna premoženjska pozavarovanja po regijah. Skupina ima največ teh prihodkov v Južni Evropi, kjer poslujejo direktne zavarovalnice skupine; prevladuje izpostavljenost v Sloveniji. Razpršitev ostaja primerljiva z letom 2019.

tisoč EUR

A Slovar izbranih strokovnih izrazov in načinov izračuna

Upravljanje tveganja

Skupina upravlja zavarovalna tveganja z:

ustaljenimi postopki za prevzem v kritje, ki obsegajo procedure in pooblastila za sklepanje polic z višjimi zavarovalnimi vsotami ter proces sklepanja (po)zavarovalnih pogodb v skladu z notranjimi smernicami oziroma individualni prevzem rizika za visoko izpostavljenost,
določitvijo limitov sklepanja,
geografsko razpršitvijo,
ustrezno aktuarsko cenovno politiko pri oblikovanju in spremljavi produkta, ter
ustreznim programom pozavarovanja.

Skupina zavarovalnih tveganj ne zmanjšuje z namenskimi družbami (angl. special purpose vehicle, SPV) ali tehnikami za zmanjševanje (angl. hedging).

Poleg navedenega skupina analizira tudi vpliv različnih stresnih testov na višino tveganja. V izračunu na dan 31. 12. 2020 smo testirali vpliv povečanja mere obsega za tveganje premije premoženjskih in tveganja zdravstvenih zavarovanj, ki se izvajajo na podobnih osnovah kot premoženjsko zavarovanje (v nadaljevanju: NSLT-zdravstvenih zavarovanj) za 10 % na višino tveganja premij in rezervacij ter na višino celotnega SCR. Ob 10-odstotnem povečanju mere obsega premij se solventnostni količnik skupine zniža za 4,4 odstotne točke (31. 12. 2019: 6,3 odstotne točke).

Analizirali smo tudi vpliv povečanja mere obsega za tveganje rezervacij premoženjskih in NSLT-zdravstvenih zavarovanj za 10 % na višino tveganja premij in rezervacij ter na višino celotnega SCR. Ob 10-odstotnem povečanju mere obsega rezervacij se solventnostni količnik skupine zniža za 2,9 odstotne točke (31. 12. 2019: 3,6 odstotne točke).

Rezultati stresnih testov

v tisoč EUR

v tisoč EUR	Primerni lastni viri sredstev skupine	Razlika glede na osnovno vrednost	SCR skupine	Razlika glede na osnovno vrednost	Solventnostni količnik skupine	Razlika glede na osnovno vrednost
Osnovne vrednosti na dan 31. 12. 2019	521.975		237.652		220 %
Povečanje mere obsega tveganja premije premoženjskih in NSLT zdravstvenih zavarovanj	521.975	0	244.642	6.989	213 %	-6 o. t.
Povečanje mere obsega tveganja rezervacij premoženjskih in NSLT zdravstvenih zavarovanj	521.975	0	241.596	3.944	216 %	-4 o. t.
Osnovne vrednosti na dan 31. 12. 2020	567.780		287.432		198 %
Povečanje mere obsega tveganja premije premoženjskih in NSLT zdravstvenih zavarovanj	567.780	0	293.962	6.530	193 %	-4 o. t.
Povečanje mere obsega tveganja rezervacij premoženjskih in NSLT	567.780	0	291.771	4.339	195 %	-3 o. t.

Povečanje mere obsega tveganja rezervacij premoženjskih in NSLTzdravstvenih zavarovanj

PSFP SKUPINE ZA LETO 2020	64
---------------------------	----	--

Povz

A Poslovanje in rezultati 12
- B Sistem upravljanja 35
C Profil tveganj skupine 57
D Vrednotenje za namene
E Upravljanje kapitala 111
A Slovar izbranih strokovnih izrazov in načinov izračuna
B Kvantitativni obrazci 129

V nadaljevanju podrobneje navajamo obvladovanje tveganj za posamezno tveganje premoženjskih zavarovanj.

Premijsko tveganje

Tveganje pri sprejemu rizikov v (po)zavarovanje v skupini znižujemo z omejevanjem pooblastil za masovno sklepanje zavarovanj, z dodatnim izobraževanjem prevzemnikov rizika in tržnikov, s pripravo razumljivih, nedvoumnih in podrobnih navodil ter z določitvijo primernih prevzemnih limitov (usklajenih s poslovnimi strategijami), strategijo prevzemanja tveganj in ustreznimi pozavarovalnimi programi. Poleg tega posebno pozornost namenjamo temu, da se produkti ponujajo ustreznim ciljnim strankam (da se prepreči zavajajoča prodaja in/ali antiselekcija), da se pozavarovanje sprejema od zaupanja vrednih cedentov in da so pravilno vzpostavljene potrebne omejitve koncentracije izpostavljenosti po geografskih regijah in homogenih skupinah tveganja, ki ohranjajo dobro razpršenost rizikov. Dodatno tveganje pri sprejemu rizikov v (po)zavarovanje je napačno ocenjevanje največje pričakovane škode (v nadaljevanju: PML). Za zmanjševanje tega tveganja so v skupini pripravljene smernice za določanje PML, ocene PML se izvedejo timsko, retrocesijski program pa krije tudi napake pri postavljanju PML.

Cenovno tveganje se v skupini omejuje tako, da se pred začetkom prodaje pripravijo podrobne analize trga, da se spremljajo informacije iz okolja (mediji, konkurenca, stranke), zakonodaja in njene zahteve, opazuje trend gibanja škod v preteklosti (celotnega zavarovalnega trga) in napovedi za prihodnost. Pri sprejetem pozavarovanju je poleg poznavanja trga ključno preverjanje zanesljivosti partnerjev, s katerimi se posel sklepa. Dodatno za sprejeto pozavarovanje lahko uporabimo posebna določila pozavarovalnih pogodb za omejitev nestanovitnosti rezultatov, kot so določila o drseči in profitni proviziji ter omejitvi škodnega količnika.

Tveganje nezadostnosti zavarovalno-tehničnih rezervacij

Družbe v skupini imajo za obvladovanje tveganja zavarovalnotehničnih rezervacij vzpostavljene dobre postopke in učinkovite kontrole za izračun teh rezervacij v skladu z MSRP in predpisi Solventnosti II. Poleg tega se vsako leto izvede analiza ustreznosti oblikovanih zavarovalno-tehničnih rezervacij v predhodnih letih, na podlagi katere se analizirajo vsi glavni vzroki za morebitne neustrezne višine teh rezervacij. Vse tako pridobljene izkušnje se nato uporabijo pri oblikovanju zavarovalno-tehničnih rezervacij v prihodnosti.

Tveganje nastanka nepričakovanega obsega škod v skupini nadzorujemo s poglobljenim ocenjevanjem rizikov pri sprejemanju v zavarovanje ter z omejevanjem pooblastil za sklepanje (po)zavarovanj in razvijanjem IT-podpore, ki omogoča natančen pregled nad akumulacijami škod. Tudi to tveganje se lahko pri sprejetih pozavarovanjih obvladuje s posebnimi določili proporcionalnih pozavarovalnih pogodb, ki omejujejo udeležbo pozavarovatelja v nepričakovanih škodah, pri neproporcionalnih pogodbah pa se ne prevzemajo neomejeni intervali kritja. Velikega pomena pri zmanjševanju tega tveganja sta tudi vsakoletno preverjanje ustreznosti pozavarovalne zaščite z uporabo različnih stresnih testov in scenarijev ter ustrezno določanje samopridržajev. kakovost podatkov in zmanjšujejo tveganja, povezana z izračuni zavarovalno-tehničnih rezervacij. Zasnova in operativna učinkovitost kontrol se preverita najmanj enkrat letno oziroma ob večjih spremembah postopka ali metod oziroma modelov, uporabljenih za izračun zavarovalno-tehničnih rezervacij. Kontrole zajemajo: • uskladitev podatkov o zavarovalno-tehničnih postavkah s finančnimi evidencami družbe, • medsebojni strokovni pregled aktuarskih metod in predpostavk, • opredeljene kontrole o upravljanju sprememb za IT-orodja,

Na podlagi dokumentiranja in razumevanja postopka izračuna zavarovalno-tehničnih rezervacij se opredelijo in opišejo morebitna tveganja, kot so:

razpoložljivost in točnost podatkov,
primernost metod in predpostavk,
napake v izračunu,
podpora procesa v informacijskem sistemu in orodjih.

Za vsako opredeljeno tveganje se vzpostavi kontrola za njegovo ublažitev. Opišejo se vzpostavljene kontrole, ki zagotavljajo

-

uporabljena v postopku,
pregled aktuarske funkcije in potrditev zabeleženih zneskov zavarovalno-tehničnih rezervacij.

Postopek izračuna zavarovalno-tehničnih rezervacij se redno potrjuje. Pri bistvenih spremembah v postopku, metodologiji ali modelih, uporabljenih za oblikovanje zavarovalno-tehničnih rezervacij, se validacija izvede v skladu s časovnim razporedom poročanja.

Tveganje predčasne prekinitve pogodb

Ocenjujemo, da je tveganje za skupino manj pomembno, saj je velika večina sklenjenih premoženjskih zavarovanj enoletnih in jih brez privolitve družbe oziroma zavarovalca na drugi strani med letom ni mogoče prekiniti (razen če stranka ne plača zavarovalne premije, ko predmet zavarovanja ni več v lasti zavarovalca ali pa je bil zaradi škodnega dogodka uničen). Prav tako je večina sprejetih pozavarovanj enoletnih. Dodatno pri tovrstnih pogodbah obvladujemo tveganje predvsem z negovanjem dobrih poslovnih odnosov z zavarovalci in cedenti ter s podrobnim proučevanjem tržnih razmer.

B Sistem upravljanja 35

C Profil tveganj skupine 57

D Vrednotenje za namene

E Upravljanje kapitala 111

A Slovar izbranih strokovnih izrazov in načinov izračuna

B Kvantitativni obrazci 129

Tveganje katastrof

Skupina obvladuje tveganje katastrof s premišljenim sprejemanjem rizikov v zavarovanje, preverjanjem koncentracije rizikov pri produktih, ki so vezani na kritje naravnih nesreč in požarnih rizikov večjih kompleksov, z geografsko razpršitvijo in ustrezno retrocesijsko zaščito za naravne nesreče in nesreče, ki jih povzroči človek.

Skupina ima za morebitno naravno katastrofo sklenjeno neproporcionalno zaščito samopridržaja (CAT XL), posebej za posle v skupini in posebej za sprejete pozavarovalne posle zunaj nje. Še pred delovanjem neproporcionalne zaščite je portfelj v Sloveniji zaščiten s proporcionalno retrocesijo, in sicer ekcedentnim kritjem, ki zagotavlja zaščito na ravni posameznih rizikov (vključno z napako PML), in s kvotnim kritjem potresnih zavarovanj. Tako bi skupina ob hujšem dogodku utrpela škodo največ v višini prioritete CAT XL kritja, povečano za premijo za obnovitev kritja. V primeru nadaljnjih koriščenj kritja delujejo pogodbena določila o obnovitvah kritja oziroma bi se skupina zaščitila z novim kritjem za preostalo dobo trajanja, kar je običajen instrument, razpoložljiv na mednarodnem pozavarovalnem trgu, katerega cena je zaradi krajšega obdobja izpostavljenosti praviloma nižja od prvotnega kritja. Za večjo frekvenco naravnih katastrof je portfelj v Sloveniji zaščiten še z agregatnim kritjem, zato bi v primeru več dogodkov nad prioriteto skupina utrpela nižjo škodo od vsote prioritet. Portfelj zunaj skupine je s podlimitom dodatno zavarovan za primer večje frekvence katastrofalnih dogodkov. Na ta način solventnost skupine niti ob morebitnem večjem številu katastrofalnih dogodkov v enem letu ne bi bila ogrožena.

Skupina obravnava tudi scenarije in njihov vpliv na poslovanje in solventnostni položaj. Pri določitvi scenarijev izhajamo iz lastnega profila tveganj ter poskušamo prepoznati, kateri dogodki bi lahko pomembno vplivali na poslovanje in kapitalsko ustreznost, pri čemer upoštevamo tudi verjetnost uresničitve.

Tveganje naravnih katastrof je za skupino zelo pomembno tveganje. Zato v ORSI vsako leto testiramo scenarij naravnih katastrof ter njihov vpliv na solventnost. Do sedaj smo preverili naslednje: 1000-letni potres v Ljubljani (tudi z neplačilom glavnega retrocesionarja), orkan tipa Kyrill (ki se je zgodil leta 2007), orkan tipa Andrew (ki se je zgodil leta 1990), potres na Kitajskem, potres v Turčiji, scenarij treh slovenskih katastrofalnih dogodkov v enem letu (dve nevihti s točo in ena poplava), vpliv ponovitve dveh orkanov v Karibskem otočju iz leta 2017 ter scenarij dveh hudih japonskih tajfunov v enem letu. Pri katastrofah, ki jih povzroči človek, smo testirali tudi scenarij terorističnih napadov v Franciji. Primerni lastni viri sredstev skupine bi se v primeru vsakega od naštetih dogodkov spremenili za nastalo škodo, kar bi pomembno vplivalo na rezultat poslovanja v letu dogodka, vendar pa bi skupina še vedno izkazovala visok presežek primernih lastnih virov sredstev nad SCR. Solventnostni količnik skupine bi ostal v območju optimalne ravni kot posledica pozavarovalnega kritja za tovrstne dogodke. Zavedamo se, da lahko imajo nekateri tovrstni dogodki (na primer potres v Ljubljani) tudi več drugih neposrednih učinkov na poslovanje, zato družbe v skupini tovrstna tveganja obvladujejo tudi z načrtom neprekinjenega poslovanja, ki vključuje ustrezne možnosti in ukrepe za poslovanje v izrednih razmerah. zavarovanj, ki vključuje prekinitve zaradi odkupov, kapitalizacij in prekinitev zavarovanj zaradi neplačila, • tveganje katastrofe življenjskih zavarovanj. Izpostavljenost tveganju Skupina je zmerno izpostavljena tveganju življenjskih zavarovanj. Največjo izpostavljenost tveganjem življenjskih zavarovanj ima skupina v EU. Z vključitvijo Vite v skupino se je povečal obseg življenjskih zavarovanj, predvsem zavarovanj vezanih na indeks ali enoto premoženja, kar je precej spremenilo strukturo čistih prihodkov za premijo življenjskih zavarovanj skupine v letu 2020. Največji delež konsolidiranih čistih prihodkov za premijo življenjskih zavarovanj tako v letu 2020 ne predstavlja več zavarovanje z udeležbo pri dobičku, temveč zavarovanje vezano na indeks ali enoto premoženja.

C.1.2 Tveganje življenjskih zavarovanj

Glavna tveganja življenjskih zavarovanj so:

biometrična tveganja, ki se delijo na:
- ◊ tveganje umrljivosti,
- ◊ tveganje dolgoživosti,
- ◊ tveganje invalidnosti in obolevnosti,
tveganja stroškov servisiranja pogodb življenjskih zavarovanj,
tveganje revizije,
tveganje predčasne prekinitve pogodb življenjskih

PSFP SKUPINE ZA LETO 2020 66

B Sistem upravljanja 35

C Profil tveganj skupine 57

D Vrednotenje za namene

E Upravljanje kapitala 111

A Slovar izbranih strokovnih izrazov in načinov izračuna

B Kvantitativni obrazci 129

Konsolidirani čisti prihodki za premijo skupine po pomembnih vrstah poslovanja

Drugo

tveganj. Tveganje življenjskih zavarovanj se je na dan 31. 12. 2020 povečalo glede na 31. 12. 2019 predvsem zaradi vključitve Vite v skupino. Največji delež v nediverzificiranem tveganju življenjskih zavarovanj skupine ima tveganje predčasnih prekinitev pogodb, v okviru katerega je največje tveganje masovne prekinitve zavarovalnih polic. Pomembni tveganji sta tudi tveganje umrljivosti in tveganje stroškov, ki sta se, tako kot tveganje predčasnih prekinitev, na 31. 12. 2020 povečali glede na 31. 12. 2019 predvsem zaradi vključitve Vite v skupino, na povečanje pa je vplivala tudi posodobitev predpostavk vrednotenja. Preostala tveganja življenjskih zavarovanj skupine so razmeroma majhna. Primerjava tveganj je razvidna iz naslednjega prikaza deležev posameznega nediverzificiranega tveganja po podmodulih tveganja življenjskih zavarovanj. Prikazan delež posameznega podmodula je izračunan kot delež v vsoti vseh podmodulov tveganja življenjskih zavarovanj. zaznavanja zavarovanih oseb, za katere zaradi zdravstvenega Tveganje stroškov servisiranja pogodb je tveganje, da bodo dejanski stroški servisiranja pogodb življenjskih zavarovanj presegli stroške, predvidene pri določitvi premijskih cenikov. Tveganje je odvisno od uporabe ustreznih statističnih podatkov in povečevanja dejanskih stroškov servisiranja pogodb. Merjenje tveganja Skupina za kvantitativno oceno tveganj življenjskih zavarovanj uporablja standardno formulo. Na dan 31. 12. 2020 je bila v

Odvisno je od uporabe ustreznih statističnih podatkov in stanja ali življenjskega sloga velja povečano tveganje umrljivosti.

skladu s standardno formulo izpostavljena tveganju življenjskih zavarovanj v višini 38,2 milijona EUR (31. 12. 2019: 28,8 milijona EUR). Kapitalska zahteva za tveganje življenjskih zavarovanj predstavlja 9,3 % (31. 12. 2019: 8,5 %) vsote SCR vseh modulov

Ključne izpostavljenosti tveganjem so izpostavljenost tveganju predčasne prekinitve pogodb, tveganju stroškov servisiranja pogodb in tveganju umrljivosti. Druga tveganja so manjša in jih zato ne obravnavamo podrobneje.

Tveganje predčasne prekinitve pogodb je tveganje, da bodo življenjska zavarovanja predčasno v večji ali manjši meri od pričakovane prekinjena zaradi odkupa, kapitalizacije zavarovanja ali neplačila zavarovalne premije. Višina tveganja je odvisna od uporabe ustreznih statističnih podatkov, zaznavanja prekinitev iz različnih vzrokov v posameznem zavarovalnem letu in od ekonomskega položaja, ki prav tako vpliva na obnašanje zavarovalcev. Na višino tveganja vpliva tudi ponudba konkurenčnih zavarovalnih produktov na trgu ter svetovanje posrednikov zavarovanj in finančnih svetovalcev.

Tveganje umrljivosti je tveganje, da bo dejanska umrljivost zavarovanih oseb odstopala od umrljivosti, uporabljenih pri določitvi premijskih cenikov v skladu s tablicami umrljivosti. PSFP SKUPINE ZA LETO 2020 67

B Sistem upravljanja 35

C Profil tveganj skupine 57

D Vrednotenje za namene

A Slovar izbranih strokovnih izrazov in načinov izračuna

B Kvantitativni obrazci 129

Nediverzificirano tveganje življenjskih zavarovanj po podmodulih tveganja21

1. 2019
1. 2020

21 Delež posameznega podmodula tveganja je izračunan kot delež v vsoti vseh podmodulov tveganja.

omogočajo pravočasno ukrepanje ob neugodnih gibanjih teh kazalnikov.

C.1.3 Tveganje zdravstvenih zavarovanj

Tveganja zdravstvenih zavarovanj se delijo na:

tveganja zdravstvenih zavarovanj, ki se izvajajo na podobnih osnovah kot premoženjsko zavarovanje (v nadaljevanju: NSLT-zdravstvena zavarovanja);
tveganja zdravstvenih zavarovanj, ki se izvajajo na podobnih osnovah kot življenjsko zavarovanje (v nadaljevanju: SLTzdravstvena zavarovanja).

Skupina je izpostavljena obema vrstama tveganj zdravstvenih zavarovanj. Glavnina izpostavljenosti se nanaša na nezgodna zavarovanja, ki so vključena v NSLT-zdravstvenih zavarovanjih, izpostavljenost tveganjem SLT-zdravstvenih zavarovanj pa je

21 Delež posameznega podmodula tveganja je izračunan kot delež v vsoti vseh podmodulov tveganja. preurejanja zavarovanj s strani posrednikov.

Postopki za obvladovanje tveganja umrljivosti so: dosledna uporaba protokolov za sprejem v zavarovanje, v katerih je natančno določeno odstopanje od običajnega tveganja umrljivosti, redno spremljanje izpostavljenosti in ustreznosti uporabljenih tablic umrljivosti ter ustrezna pozavarovalna zaščita.

majhna. Tveganja, ki jim je skupina izpostavljena na podlagi NSLTzdravstvenih zavarovanj, so po svoji naravi zelo podobna Tveganja življenjskih zavarovanj obvladuje tudi z rednim spremljanjem informacij o sestavi življenjskega portfelja, izpostavljenosti, načinu plačevanja zavarovalnih premij, deležu prekinjenih polic v posameznem obdobju in stroških ter z izvedbo analiz ustreznosti modeliranja pričakovane umrljivosti, obolevnosti in stopnje prekinitev pogodb. Informacije

Tveganje stroškov servisiranja pogodb skupina obvladuje z rednim spremljanjem stroškov servisiranja pogodb življenjskih zavarovanj, opazovanjem makroekonomskega položaja (na primer inflacije) in ustreznim načrtovanjem stroškov servisiranja pogodb v prihodnjih letih.

Ocenjujemo, da se lastni profil tveganj življenjskih zavarovanj ne razlikuje bistveno od predpostavk standardne formule, zato jih tudi v ORSI obravnavamo tako, kot jih obravnava standardna formula.

Koncentracija tveganja

Na ravni skupine ni večje koncentracije tveganja življenjskih zavarovanj, saj je portfelj zelo razpršen tako glede na starost zavarovanih oseb kot tudi glede na preostalo zavarovalno dobo, izpostavljenost (zavarovalnih vsot in rizičnih zavarovalnih vsot) in frekvenco plačil premije. Portfelj se razlikuje tudi po deležu prekinjenih polic v posameznem obdobju, stroških ter umrljivosti in obolevnosti po produktih.

Upravljanje tveganja

Skupina obvladuje tveganje predčasnih prekinitev pogodb predvsem s četrtletnim spremljanjem števila in deleža prekinjenih zavarovanj, omejevanjem odkupov, kjer je za to potrebna odobritev družbe, in sistematičnim preprečevanjem PSFP SKUPINE ZA LETO 2020 68

B Sistem upravljanja 35

C Profil tveganj skupine 57

D Vrednotenje za namene

E Upravljanje kapitala 111

A Slovar izbranih strokovnih izrazov in načinov izračuna

B Kvantitativni obrazci 129

tveganjem premoženjskih zavarovanj, ki so podrobneje obravnavana v razdelku C.1.1 Tveganje premoženjskih zavarovanj tega poročila, zato jih skupina obvladuje s podobnimi tehnikami, tj. premišljenim sprejemanjem rizikov v zavarovanje, nadzorom njihove koncentracije pri produktih nezgodnih in zdravstvenih zavarovanj ter z ustrezno pozavarovalno zaščito.

Tveganja, ki jim je skupina izpostavljena na podlagi SLTzdravstvenih zavarovanj, so po svoji naravi zelo podobna tveganjem življenjskih zavarovanj, zato jih skupina obvladuje s podobnimi tehnikami kot tveganja življenjskih zavarovanj. Ta so podrobneje obravnavana v razdelku C.1.2 Tveganja življenjskih zavarovanj tega poročila.

Skupina za kvantitativno oceno tveganj zdravstvenih zavarovanj uporablja standardno formulo. Na dan 31. 12. 2020 je bila v skladu s standardno formulo izpostavljena tveganju zdravstvenih zavarovanj v višini 31,6 milijona EUR (31. 12. 2019: 27,9 milijona EUR), kar je 7,7 % (31. 12. 2019: 8,2 %) vsote SCR vseh modulov tveganj. Višina tveganja v skladu s standardno formulo se je glede na 31. 12. 2019 nekoliko povečala, kar je predvsem posledica vključitve Vite v skupino, ki vpliva na povečanje podmodulov tveganja NSLT-zdravstvenih zavarovanj ter tveganja katastrof. Tveganje SLT-zdravstvenih zavarovanj se je v letu 2020 zvišalo, zaradi spremembe predpostavk o obolevnosti, saj zavarovalne pogodbe ocenjujemo kot bolj dobičkonosne, kar vpliva na višjo kapitalsko zahtevo za tveganje predčasnih prekinitev. Glavnino kapitalske zahteve tudi na 31. 12. 2020 predstavlja tveganje NSLT-zdravstvenih zavarovanj, v okviru teh je največje tveganje premij in rezervacij. Na naslednjem grafu je prikazano tveganje zdravstvenih zavarovanj skupine v skladu s standardno formulo po podmodulih tveganja. Prikazan delež posameznega podmodula je izračunan kot delež v vsoti vseh podmodulov tveganja zdravstvenih zavarovanj. Na naslednjem grafu je prikazano tveganje zdravstvenih zavarovanj skupine v skladu s standardno formulo po podmodulih tveganja. Prikazan delež posameznega

podmodula je izračunan kot delež v vsoti vseh podmodulov tveganja zdravstvenih zavarovanj.

22 Delež posameznega podmodula tveganja je izračunan kot delež v vsoti vseh podmodulov tveganja. Podobno kakor za premoženjska zavarovanja velja, da standardna formula ne ovrednoti najbolje tega tveganja, zato smo v ORSI za oceno tveganja premij in rezervacij NSLTzdravstvenih zavarovanj uporabili USP-je.

tisoč EUR

22 Delež posameznega podmodula tveganja je izračunan kot delež v vsoti vseh podmodulov tveganja.

C.2 Tržno tveganje

Tržno tveganje je nevarnost izgube ali neugodne spremembe v finančnem položaju, ki lahko neposredno ali posredno nastane zaradi nihanj v stopnji in nepredvidljivosti tržnih cen sredstev, obveznosti in finančnih instrumentov.

V sklop tržnih tveganj spadajo:

Tveganje obrestne mere je tveganje, da bo sprememba tržnih obrestnih mer neugodno vplivala na vrednost obrestno občutljivih sredstev in obveznosti. Med obrestno občutljive naložbe spadajo obveznice, depoziti, posojila ter obvezniški in mešani vzajemni skladi. Pri obveznostih so obrestno občutljive predvsem zavarovalno-tehnične rezervacije in podrejeni dolg. V izračunu kapitalske zahteve za tveganje obrestne mere se pri sredstvih upošteva vrednost obrestno občutljivih sredstev, pri obveznostih pa najboljša ocena zavarovalno-tehničnih rezervacij, podrejeni dolg in rezervacije za zaposlence.
Tveganje spremembe cen lastniških vrednostnih papirjev je tveganje, da bi se ob padcu cen znižala vrednost lastniških vrednostnih papirjev. Temu tveganju so izpostavljene naložbe v delnice ter delniške in mešane vzajemne sklade. Pri obveznostih so temu tveganju izpostavljene obveznosti, ki izhajajo iz življenjskih zavarovanj, pri katerih zavarovalci prevzemajo naložbeno tveganje.
Tveganje nepremičnin je tveganje zmanjšanja vrednosti nepremičnin zaradi sprememb v ravni ali nestanovitnosti njihovih cen. Temu tveganju so izpostavljene nepremičnine namenjene lastni uporabi, naložbene nepremičnine ter nepremičninski skladi.
Valutno tveganje je tveganje, da se bo zaradi sprememb valutnih tečajev zmanjšala vrednost sredstev ali povečala vrednost obveznosti v tujih valutah.
23 Pregled osnovnega naložbenega portfelja (pristop vpogleda ni upoštevan).
Tveganje kreditnih pribitkov je tveganje občutljivosti sredstev na spremembe vrednosti ali nestanovitnost kreditnih pribitkov nad netvegano obrestno mero. Temu

tveganju so izpostavljene obveznice, depoziti, posojila ter obvezniški in mešani vzajemni skladi.

• Tveganje tržne koncentracije je tveganje pomanjkljive razpršenosti portfelja sredstev ali večje izpostavljenosti tveganju neplačila do enega izdajatelja vrednostnih papirjev ali skupine povezanih izdajateljev.

C.2.1 Izpostavljenost tveganju

Skupina ima na datum poročanja spodaj navedeno sestavo naložb, ki vplivajo na višino tržnih tveganj.

Sestava naložb, zajetih v tržno tveganje (vrednotenih v skladu s Solventnostjo II)23

v tisoč EUR
Naložbeni razred

v tisoč EUR	31. 12. 2020	Sestava 31. 12. 2020	31. 12. 2019	Sestava 31. 12. 2019
Naložbeni razred
Obveznice	1.337.777	71 %	998.796	75 %
Državne obveznice	699.487	37 %	574.072	43 %
Podjetniške obveznice	638.290	34 %	424.723	32 %
Strukturirani papirji	0	0 %	0	0 %
Investicijski skladi	83.358	4 %	59.186	4 %
Depoziti	29.544	2 %	48.771	4 %
Delniške naložbe	37.070	2 %	17.504	1 %
Kotirajoče delnice	35.241	2 %	15.355	1 %
Nekotirajoče delnice	1.828	0 %	2.149	0 %
Nepremičnine	74.394	4 %	76.216	6 %
Nepremičnine za lastno rabo	57.088	3 %	58.656	4 %
Druge nepremičnine	17.306	1 %	17.560	1 %
Posojila in hipoteke	2.120	0 %	1.203	0 %
Naložbe zavarovancev, ki prevzemajo naložbeno tveganje	325.417	17 %	126.438	10 %
Skupaj	1.889.679	100 %	1.328.113	100 %

23 Pregled osnovnega naložbenega portfelja (pristop vpogleda ni upoštevan).

PSFP SKUPINE ZA LETO 2020 70

B Sistem upravljanja 35

C Profil tveganj skupine 57

D Vrednotenje za namene

E Upravljanje kapitala 111

A Slovar izbranih strokovnih izrazov in načinov izračuna

B Kvantitativni obrazci 129

Vrednost naložb, ki jih skupina upošteva pri izračunu tržnih tveganj, je na dan 31. 12. 2020 znašala 1.889,7 milijona EUR (31. 12. 2019: 1.328,1 milijona EUR). Povečanje portfeljskih naložb v letu 2020 je v veliki meri posledica vključitve Vite v skupino ter neizplačila dividend obvladujoče družbe. Iz naložbene sestave je razvidno, da glavnino finančnih naložb skupine predstavljajo finančni instrumenti s stalnim donosom. Poleg portfeljskih naložb so v izračun vključene tudi naložbe zavarovalcev, ki prevzemajo naložbeno tveganje in pripadajoče obveznosti iz teh pogodb. Te so se na dan 31. 12. 2020 povečale predvsem zaradi vključitve Vite v skupino.

Sestava naložb, v kateri prevladujejo finančni instrumenti s stalnim donosom, je posledica usmeritev skupine, ki si pri upravljanju finančnih naložb prizadeva predvsem za usklajevanje narave naložb z obveznostmi, ki jih te pokrivajo. Portfelj naložb skupine kaže razmeroma veliko izpostavljenost kreditnemu tveganju.

C.2.2 Merjenje tveganja

Skupina za kvantitativno oceno tržnih tveganj uporablja standardno formulo in lastno oceno tržnih tveganj. Za naložbe v vzajemne sklade skupina pri izračunu tržnih tveganj uporablja pristop vpogleda.

Na naslednjem grafu je prikazano tržno tveganje skupine v skladu s standardno formulo po podmodulih tveganja. Prikazan delež posameznega podmodula je izračunan kot delež v vsoti vseh podmodulov tržnega tveganja.

Nediverzificirano tržno tveganje po podmodulih tveganja24

tisoč EUR

Priloge B Sistem upravljanja 35 C Profil tveganj skupine 57 D Vrednotenje za namene E Upravljanje kapitala 111 A Poslovanje in rezultati 12

24 Delež posameznega podmodula tveganja je izračunan kot delež v vsoti vseh podmodulov tveganja.

Zahtevani solventnostni kapital za tržna tveganja skupine v skladu s standardno formulo je na dan 31. 12. 2020 znašal 120,6 milijona EUR (31. 12. 2019: 76,4 milijona EUR), kar predstavlja 29,4 % vsote SCR vseh modulov tveganj (31. 12. 2019: 22,5 %). Na povečanje SCR tržnega tveganja v letu 2020 je najbolj vplivala vključitev Vite v skupino. Na povečanje tveganja nepremičnin pa je vplivala tudi večja izpostavljenost do nepremičninskih skladov. Sestava tržnih tveganj se na dan 31. 12. 2020 glede na 31. 12. 2019 nekoliko spremenila, povečal se je delež tveganja kreditnih pribitkov in tveganja lastniških vrednostnih papirjev, največji delež pa še vedno predstavlja tveganje kreditnih pribitkov. Tveganje obrestne mere ima 3-odstotni delež v nediverzificirani kapitalski zahtevi za tržno tveganje. Primerjalno z 31. 12. 2019 je obrestno tveganje ostalo na enaki ravni. z 31. 12. 2019 povečalo. Kapitalske zahteve izhajajo deloma iz portfeljskih naložb, deloma pa iz naložb v vzajemne sklade, ki jih ima skupina v portfelju zaradi usklajevanja z obveznostmi življenjskih zavarovanj, pri katerih zavarovalci prevzemajo naložbeno tveganje. Skupina usklajuje sredstva in obveznosti tovrstnih zavarovanj z višino zavarovalno-tehničnih rezervacij v skladu z MSRP. Zaradi načina vrednotenja obveznosti tovrstnih zavarovanj v skladu s Solventnostjo II predpisani šok različno vpliva na višino sredstev in obveznosti in se v izračunu tveganja lastniških vrednostnih papirjev posledično kaže kot neusklajenost sredstev in obveznosti, ta pa se odrazi v dodatni kapitalski zahtevi. Tveganje lastniških vrednostnih papirjev se je v letu 2020 povečalo predvsem zaradi vključitve Vite v skupino (povečanje vrednosti neposrednih delniških naložb skupine in povečanje vrednosti naložb zavarovancev, ki prevzemajo naložbeno tveganje) in večjega obsega naložb v alternativne sklade.

24Delež posameznega podmodula tveganja je izračunan kot delež v vsoti vseh podmodulov tveganja.

Tveganje lastniških vrednostnih papirjev ima 22-odstotni delež v nediverzificiranem tržnem tveganju in se je primerjalno Tveganje nepremičnin. Delež naložbenih nepremičnin je v sestavi naložbenega portfelja omejen z limitnim sistemom

A Slovar izbranih strokovnih izrazov in načinov izračuna

posamezne odvisne družbe in je v celotnem portfelju skupine razmeroma majhen. Tveganje se večinoma nanaša na nepremičnine, ki jih ima skupina v lasti za opravljanje dejavnosti. Ker so kapitalski pribitki za tveganje nepremičnin v standardni formuli visoki, znaša delež tveganja nepremičnin v nediverzificiranem tržnem tveganju 16 %. Glavnina povečanja tveganja na dan 31. 12. 2020 glede na 31. 12. 2019 izhaja iz povečanja naložb v nepremičninske sklade.

Tveganje kreditnih pribitkov je največje tveganje med tržnimi tveganji in predstavlja 47 % nediverzificirane kapitalske zahteve za tržno tveganje. Razlog za visoko tveganje je razmeroma visoka izpostavljenost skupine podjetniškim obveznicam in depozitom. Tveganje se je glede na dan 31. 12. 2019 povečalo predvsem zaradi vključitve Vite v skupino ter rasti portfelja s stalnim donosom drugih družb skupine.

Valutno tveganje predstavlja 13 % nediverzificiranega tržnega tveganja. Temu tveganju so izpostavljena sredstva in obveznosti. Izpostavljenost valutnemu tveganju skupine izhaja predvsem iz pozavarovalnih poslov Save Re, FOS-poslov Zavarovalnice Sava, družb v skupini zunaj območja evra in uporabe pristopa vpogleda. Ne glede na visoko usklajenost sredstev in obveznosti v skladu z MSRP, skupina kaže delno valutno neusklajenost v skladu s Solventnostjo II, predvsem zaradi razlik med vrednotenjem zavarovalno-tehničnih rezervacij v skladu z MSRP in s Solventnostjo II ter kapitala družb v skupini, ki ni v evrih. Glavnina povečanja tega tveganja na dan 31. 12. 2020 glede na 31. 12. 2019 izhaja iz naložb zavarovancev, ki prevzemajo naložbeno tveganje.

Tveganje tržne koncentracije skupine je enako kot na dan 31. 12. 2019 tudi na 31. 12. 2020 enako 0.

Pri ocenjevanju tveganj, povezanih z naložbenim portfeljem, na ravni skupine redno spremljamo tudi druge mere tveganj

oziroma uspešnosti naložbenega portfelja:

trajanje,
nestanovitnost,
tržni in knjigovodski donos ter
donosnost.

Pri upravljanju sredstev in obveznosti skupina in posamezna družba v skupini znotraj EU za svoj portfelj sredstev in obveznosti četrtletno izračunava in spremlja:

• mere tveganj: modificirano trajanje, konveksnost in ključno stopnjo trajanja,

napoved denarnih tokov,
spremembo poštene vrednosti,
valutno sestavo sredstev in obveznosti.

25 Modelirane valute so evro, ameriški dolar, kitajski juan, indijska

rupija, južnokorejski won, ruski rubelj.

Skupina za spremljanje in ocenjevanje tržnih tveganj poleg standardne formule uporablja tudi lastni solventnostni model. V lastnem modelu so obravnavane le finančne naložbe brez naložb zavarovancev, ki prevzemajo naložbeno tveganje. Te se pri izračunu upoštevajo enako kot v standardni formuli. V lastnem izračunu tveganj med finančnimi tveganji ocenjujemo tveganje lastniških vrednostnih papirjev, obrestno tveganje in kreditno tveganje finančnih naložb. Za vrednotenje lastniških vrednostnih papirjev se uporablja model CAPM, pri katerem se za vsak lastniški vrednostni papir posebej določi delniški indeks, ki predstavlja tržni donos v modelu (za osnovo se uporablja ustrezni scenariji ekonomskega generatorja). V lastnem modelu se upošteva vse tržne lastniške vrednostne papirje, ki so dovolj likvidni, da se lahko na zgodovinskih podatkih z ustrezno zanesljivostjo oceni parametre modela. Za ostale naložbe se upošteva šok, ki ga predpisuje standardna formula. Tveganje obrestne mere v lastni oceni se ocenjuje za vse naložbe in obveznosti, pri čemer se valute z manjšim deležem v portfelju pretvori v tisto izmed modeliranih valut, s katero je imela v zadnjem petletnem obdobju najstabilnejši menjalni tečaj25. V lastnem modelu se ocenjuje tudi kreditno limitnem sistemu. C.2.4 Upravljanje tveganja Tržno tveganje se spremlja na ravni posamezne družbe v skupini in tudi na ravni skupine kot celote. Ker je višina tržnih tveganj v skupini pomembna, je slednja z namenom sistematičnega obvladovanja tega tveganja, sprejela politiko upravljanja sredstev in obveznosti ter politiko upravljanja naložbenega tveganja. Politiki opredeljujeta: • osnovne naložbene usmeritve, • mere za spremljanje uspešnosti upravljanja naložb, • mere za spremljanje naložbenih tveganj, • odgovorne osebe v naložbenem procesu. Okvir za upravljanje tržnih tveganj skupine je primerno prenesen in se uporablja tudi pri upravljanju tržnih tveganj posamezne družbe v skupini.

tveganje finančnih naložb, v katerem sta zajeta tudi tveganje tržne koncentracije in tveganje kreditnega razpona. Pri tveganju razpona je v standardni formuli v skladu s 180. členom Delegirane uredbe za nekatere državne obveznice predviden šok 0 %. Glede na gibanje trga v preteklosti tudi te obveznice nosijo nekaj tveganja in ga zato, skupaj z drugimi dolžniškimi vrednostnimi papirji, ocenjujemo v lastnem modelu.

C.2.3 Koncentracija tveganja

Največjo regijsko koncentracijo skupina izkazuje do držav članic EU. Največjo koncentracijo do posameznega izdajatelja pa skupina izkazuje do Republike Slovenije. Skupina se tveganja omenjenih koncentracij zaveda in jih dejavno obvladuje z zniževanjem najvišje dovoljene izpostavljenosti v notranjem

-

25 Modelirane valute so evro, ameriški dolar, kitajski juan, indijska rupija, južnokorejski won, ruski rubelj.

PSFP SKUPINE ZA LETO 2020 72

-

B Sistem upravljanja 35

C Profil tveganj skupine 57

D Vrednotenje za namene

E Upravljanje kapitala 111

A Slovar izbranih strokovnih izrazov in načinov izračuna

B Kvantitativni obrazci 129

V skupini pri upravljanju in spremljanju tržnih tveganj upoštevamo:

pripravljenost za prevzem tveganj, določeno v strategiji prevzemanja tveganj,
operativne limite za finančne naložbe,
mere uspešnosti in tveganosti naložb ter obveznosti.

V skupini tveganja, ki izhajajo iz portfelja finančnih naložb, obvladujemo s tekočim spremljanjem in analiziranjem finančnih podatkov izdajateljev, spremljanjem tržnih cen finančnih instrumentov ter rednim izvajanjem analiz upravljanja sredstev in obveznosti.

Neusklajenost sredstev in obveznosti družbe v skupini upravljajo predvsem z usklajevanjem. Če je mogoče in stroškovno učinkovito, neusklajenost zmanjšujejo z usklajevanjem sredstev z denarnimi tokovi obveznosti. Pri upravljanju sredstev in obveznosti družbe v skupini ne uporabljajo izvedenih finančnih instrumentov.

Tveganje spremembe cen lastniških vrednostnih papirjev v skupini obvladujemo z razpršitvijo tega dela naložbenega portfelja na različne kapitalske trge ter z limitnim sistemom, ki omejuje previsoko izpostavljenost delniškemu portfelju.

Upravljanje valutne neusklajenosti poteka na ravni posamezne družbe v skupini z valutnim pokrivanjem, ki ga posamezna družba v skupini izvaja na podlagi obveznosti v skladu z MSRP. Sistem spremljanja in obvladovanja valutnega tveganja je natančneje predstavljen v letnem poročilu skupine v razdelku 17.6.4.2.1.3 »Valutno tveganje«.

V izognitev preveliki koncentraciji v posamezen tip naložb, preveliki koncentraciji pri posameznem pogodbenem partnerju oziroma sektorju in drugim morebitnim oblikam koncentracije imajo družbe v skupini v skladu z lokalnimi zakoni o zavarovalništvu in notranjimi predpisi svoj naložbeni portfelj

razpršen glede na možnosti, ki jih ponuja posamezen kapitalski trg in dovoljuje zakonski okvir. Da bi se izognili preveliki koncentraciji tveganja na ravni skupine, imamo dodatno postavljene limite do posameznega izdajatelja, panoge, regije ter bonitetne ocene na ravni skupine. Tako preprečujemo velike koncentracije naložbenega portfelja skupine in omejujemo višino tveganja. Prikaz portfelja skupine po naštetih parametrih in bonitetna slika naložbenega portfelja skupine sta razvidna iz letnega poročila Zavarovalne skupine Sava in Save Re, d.d., za leto 2020 v razdelku 17.6.4.2.3 »Kreditno tveganje«.

V skupini smo v okviru tržnih tveganj izvedli tudi tri stresne teste za različne parametre, ki vplivajo na višino zahtevanega solventnostnega kapitala za tržno tveganje in višino primernih lastnih virov sredstev skupine ter posledično njen solventnostni položaj. V naslednji preglednici so prikazani rezultati posameznih stresnih testov.

Rezultati stresnih testov

Primerni lastni viri sredstev skupine	Razlika glede na osnovno vrednost		na osnovno vrednost	Solventnostni količnik skupine	Razlika glede na osnovno vrednost
521.975		237.652		220 %
517.076	-4.899	235.894	-1.758	219 %	0 o. t.
522.647	672	241.624	3.972	216 %	-3 o. t.
516.716	-5.259	235.820	-1.832	219 %	-1 o. t.
505.426	-16.549	235.413	-2.239	215 %	-5 o. t.
567.780		287.432		198 %
562.640	-5.140	284.596	-2.835	198 %	0 o. t.
564.872	-2.908	291.995	4.563	193 %	-4 o. t.
556.917	-10.864	284.817	-2.615	196 %	-2 o. t.
548.645	-19.135	284.444	-2.988	193 %	-5 o. t.
				SCR skupine Razlika glede

Padec vrednosti lastniških vrednostnih Padec vrednosti lastniških vrednostnih

PSFP SKUPINE ZA LETO 2020 73

B Sistem upravljanja 35

C Profil tveganj skupine 57

D Vrednotenje za namene

E Upravljanje kapitala 111

A Slovar izbranih strokovnih izrazov in načinov izračuna

B Kvantitativni obrazci 129

Prvi test občutljivosti je zvišanje oziroma znižanje obrestnih mer. Test smo izvedli tako, da smo osnovno krivuljo netvegane obrestne mere za vse ročnosti povečali oziroma zmanjšali za 100 bazičnih točk. Nato smo izvedli nov izračun primernih lastnih virov sredstev in SCR za vsa obrestno občutljiva sredstva in obveznosti. Primerni lastni viri sredstev skupine se ob povišanju obrestnih mer za 100 bazičnih točk znižajo, hkrati pa se zniža tudi SCR skupine. Vpliv stresnega testa na solventnostni količnik je razmeroma majhen in primerljiv z izračunom vpliva stresnega testa na dan 31. 12. 2019. V stresnem testu znižanja obrestnih mer za 100 bazičnih točk se primerni lastni viri sredstev skupine in SCR skupine nekoliko povečata. Vpliv na solventnostni količnik skupine se je v primerjavi z 2019 nekoliko povečal, vendar ostaja majhen.

Testirali smo tudi občutljivost na padec vrednosti lastniških vrednostnih papirjev skupine. Test smo izvedli tako, da smo na dan poročanja znižali vrednost lastniških vrednostnih papirjev za 20 %, ovrednotili pa smo tudi vpliv te spremembe na najboljšo oceno rezervacij, ki je odvisna od višine naložb. Izračunali smo vpliv stresnega testa na primerne lastne vire sredstev skupine ter vpliv na višino SCR. Stresni test zniža tako primerne lastne vire sredstev skupine kot SCR skupine, vpliv na solventnostni količnik skupine pa kljub povečanju glede na 2019 ostaja zelo majhen.

Vpliv spremembe cen nepremičnin na solventnost skupine smo analizirali s stresnim testom padca cen nepremičnin za 25 %. Osnova za izračun je stanje nepremičnin na datum poročanja. Stresni test vpliva predvsem na znižanje primernih lastnih virov sredstev skupine. Hkrati se znižata tudi kapitalski zahtevi podmodulov tveganja nepremičnin in valutnega tveganja. Ker se skupaj s primernimi lastnimi viri zniža tudi SCR skupine, je vpliv stresnega testa na solventnostni količnik skupine majhen in primerljiv z izračunom vpliva na dan 31. 12. 2019.

Skupina je poleg stresnih testov v ORSI obravnavala tudi različne scenarije ter njihov vpliv na poslovanje in solventnostni

Načelo preudarne osebe

položaj. Pri določitvi scenarijev smo izhajali iz lastnega profila tveganj ter poskušali prepoznati, kateri dogodki bi lahko pomembno vplivali na poslovanje in kapitalsko ustreznost, pri čemer smo upoštevali tudi verjetnost uresničitve. V okviru tržnih tveganj smo testirali scenarij finančne krize, kjer smo analizirali znatno poslabšanje gospodarskih razmer in predpostavili spremembe obrestnih mer, kreditnih pribitkov ter spremembe valutnih tečajev. Tak scenarij bi imel vpliv na primerne lastne vire sredstev, ki presega mejo pomembnosti skupine26. Zaradi znižanja vrednosti naložb, bi se sicer hkrati znižala tudi kapitalska zahteva za tržno tveganje in posledično tudi SCR skupine, kar bi nekoliko ublažilo vpliv na solventnostni položaj. Kljub znatnim vplivom skupina tudi v primeru realizacije takšnega scenarija ostaja solventna. Testirali smo tudi inflacijski scenarij, kjer smo simulirali razmere v primeru inflacijskega šoka (dvig inflacije za 4 o. t. in v naslednjih letih približevanje ciljnim ravnem inflacije). Izračunali smo vpliv na primerne lastne vire sredstev ter SCR skupine. Scenarij bi pomembno znižal primerne lastne vire skupine, nekoliko bi se znižal tudi SCR skupine. Tak scenarij bi posledično pomembno vplival na solventnostni količnik skupine, vendar njena solventnost zaradi visokega solventnostnega količnika tudi v tem scenariju ne bi bila ogrožena. Vsa sredstva se nalagajo tako, da je zagotovljena varnost, kakovost, likvidnost in donosnost portfelja kot celote. Poleg tega se zagotavlja taka lokalizacija teh sredstev, da je zagotovljena njihova razpoložljivost. Sredstva za kritje zavarovalno-tehničnih rezervacij se nalagajo na način, ki ustreza naravi in trajanju (po)zavarovalnih obveznosti. Ta sredstva se nalagajo v najboljšem interesu vseh imetnikov polic in upravičencev. Družbe v skupini imajo vzpostavljen limitni sistem, ki temelji na veljavni zakonodaji in pripravljenosti za prevzem tveganj posamezne družbe. Družbe v skupini imajo določene limite izpostavljenosti do posameznih naložbenih razredov ter komercialnih izdajateljev. Izpostavljenost do posameznih komercialnih in državnih izdajateljev se spremlja tako na ravni posamezne družbe kot na ravni skupine. V primeru konflikta interesov družba v skupini zagotovi, da se naložba izvede v najboljšem interesu zavarovalcev in upravičencev.

Pri naložbenih odločitvah skupina upošteva vsa tveganja povezana z naložbami in ne le tveganj, ki so upoštevana v izračunu kapitalskih zahtev. Strateška alokacija naložb je v procesu optimizacije opredeljena na osnovi pripravljenosti za prevzem tveganj in omejitev, ki izhajajo iz lokalnih zakonodaj.

Osebe, odgovorne za sprejemanje naložbenih odločitev, prevzemajo in upravljajo naložbeno tveganje v skladu s smernicami, opredeljenimi v politiki upravljanja naložbenega tveganja, ki je zasnovana na podlagi načela preudarnega vlagatelja.

26 Meja pomembnosti je notranja mera, vezana na višino primernih lastnih virov sredstev in SCR. Meja

pomembnosti za skupino glede na izračun na dan 31. 12. 2020 znaša 11 milijonov EUR.

26 Meja pomembnosti

je notranja mera, vezana na višino primernih lastnih virov sredstev in SCR. Meja pomembnosti za skupino glede na izračun na dan 31. 12. 2020 znaša 11 milijonov EUR.

PSFP SKUPINE ZA LETO 2020 74

B Sistem upravljanja 35

C Profil tveganj skupine 57

D Vrednotenje za namene

A Slovar izbranih strokovnih izrazov in načinov izračuna

B Kvantitativni obrazci 129

C.3 Kreditno tveganje

Kreditno tveganje je tveganje izgube ali neugodne spremembe v finančnem položaju skupine zaradi nihanj v kreditnem položaju izdajateljev, nasprotnih strank in morebitnih dolžnikov, ki jim je skupina izpostavljena.

C.3.1 Izpostavljenost tveganju

Kreditno tveganje je sestavljeno iz:

tveganja neplačila nasprotne stranke,
tveganja kreditnih pribitkov in
tveganja tržne koncentracije.

Tveganje kreditnih pribitkov in tveganje koncentracije sta, skladno z razvrščanjem in merjenjem tveganj po standardni formuli, obravnavani in prikazani v razdelku C.2 Tržno tveganje. V nadaljevanju tega razdelka pa navajamo podrobnosti, povezane s tveganjem neplačila nasprotne stranke.

Tveganje neplačila nasprotne stranke vključuje izgube zaradi nepričakovanega neplačila ali poslabšanja kreditnega položaja nasprotnih strank in dolžnikov v prihodnjih dvanajstih mesecih. Tveganje zajema pogodbe za zmanjševanje tveganja, predvsem pozavarovalne pogodbe, terjatve iz poslovanja, pa tudi druge kreditne izpostavljenosti, ki jih ne zajema podmodul tveganja kreditnih pribitkov znotraj standardne formule (denar in denarni ustrezniki ter depoziti pri cedentih). Kreditno tveganje terjatev iz poslovanja izhaja iz zamud pri poplačilu terjatev, ki se v skupini pojavljajo pri terjatvah iz neposrednih zavarovalnih in aktivnih pozavarovalnih poslov ter regresnih terjatev. V izognitev zamudam pri plačilih družbe v skupini natančno spremljajo zavarovalce in cedente ter dejavno izterjujejo zapadle in neplačane terjatve. Zato je izpostavljenost skupine tveganju neplačila nasprotne stranke majhna.

C.3.2 Merjenje tveganja

Skupina za kvantitativno oceno kreditnega tveganja uporablja standardno formulo. Kot je bilo že omenjeno, sta tveganji kreditnih pribitkov in tržne koncentracije vključeni v modulu tržnega tveganja, tveganje neplačila nasprotne stranke pa v ločenem modulu. V nadaljevanju so prikazani rezultati za tveganje neplačila nasprotne stranke, medtem ko so tržna tveganja obravnavana v razdelku C.2 Tržno tveganje.

Zahtevani solventnostni kapital skupine v skladu s standardno formulo za tveganje neplačila nasprotne stranke je na dan 31. 12. 2020 znašal 25,0 milijona EUR (31. 12. 2019: 25,4 milijona EUR), kar je 6,1 % (31. 12. 2019: 7,5 %) vsote SCR vseh modulov tveganj. Tveganje je tako na 31. 12. 2020 ostalo na primerljivi ravni kot na 31. 12. 2019.

Nediverzificirano tveganje neplačila nasprotne stranke po podmodulih tveganja27

20.000
18.000
16.000
14.000
12.000
10.000
8.000
6.000
4.000
2.000
0

tisoč EUR

1. 2019 31. 12. 2020

27 Delež posameznega podmodula tveganja je izračunan kot delež v vsoti vseh podmodulov tveganja.

V naslednjem grafu je prikazana sestava modula tveganja neplačila nasprotne stranke v skladu s standardno formulo po podmodulih tveganja. Prikazan delež posameznega podmodula je izračunan kot delež v vsoti vseh podmodulov tveganja neplačila nasprotne stranke.

27 Delež posameznega podmodula tveganja je izračunan kot delež v vsoti vseh podmodulov tveganja.

PSFP SKUPINE ZA LETO 2020 75

B Sistem upravljanja 35

C Profil tveganj skupine 57

D Vrednotenje za namene

E Upravljanje kapitala 111

A Slovar izbranih strokovnih izrazov in načinov izračuna

B Kvantitativni obrazci 129

Izpostavljenost tipa 1 vključuje izpostavljenosti v povezavi s pozavarovalnimi in sozavarovalnimi pogodbami, denarjem in denarnimi ustrezniki ter depoziti pri cedentih. V izpostavljenosti tipa 2 so upoštevane vse terjatve SII-bilance stanja, ki niso zajete v izpostavljenosti tipa 1, iz njih so izločene le terjatve za davek od dohodkov pravnih oseb in odložene terjatve za davek.

Poleg izračuna zahtevanega solventnostnega kapitala v skladu s standardno formulo skupina v ORSI uporablja lasten model za oceno kreditnega tveganja finančnih naložb. V tem modelu pri vseh naložbah v dolžniške instrumente upoštevamo tveganje razpona, tveganje migracij in tveganje neplačila. Ker so omenjena tveganja med seboj tesno povezana, so v ORSI obravnavana v skupnem modelu in obravnavana v okviru tržnega tveganja. Za del tveganja neplačila nasprotne stranke v povezavi s pozavarovatelji in sozavarovatelji ter depoziti pri cedentih menimo, da standardna formula ustrezno ovrednoti tveganje, zato lastnega izračuna na tem delu ne izvajamo. Za denar in denarne ustreznike ocenjujemo, da je tveganje neplačila nasprotne stranke obvladljivo, zato je kapitalska zahteva za to vrsto sredstev v izračunu ORSA postavljena na 0. V izračunu lastne ocene kreditnega tveganja upoštevamo tudi učinek diverzifikacije.

C.3.3 Koncentracija tveganja

Pri tveganju neplačila nasprotne stranke skupine ni večjih koncentracij tveganja.

C.3.4 Upravljanje tveganja

V izognitev zamudam pri plačilih družbe v skupini natančno spremljajo zavarovalce ter dejavno izterjujejo zapadle in neplačane terjatve.

Tveganje, povezano s sredstvi iz po(so)zavarovalnih pogodb, družbe v skupini obvladujejo z omejevanjem izpostavljenosti

do posameznega po(so)zavarovalnega partnerja in sklepanjem pogodb s partnerji z visoko bonitetno oceno. Družbe v skupini imajo glavnino pozavarovalnega posla sklenjenega neposredno z obvladujočo družbo. Izjema so pozavarovalne pogodbe odvisnih družb s ponudniki asistenčnih storitev in pozavarovanja z lokalnim pozavarovateljem, kadar to zahtevajo lokalni predpisi. V tem primeru lokalni pozavarovatelji prenesejo tveganje na Savo Re, tako da je dejanska izpostavljenost tveganju neplačila nasprotnih strank iz naslova sredstev iz pozavarovalnih pogodb majhna.

Kreditno tveganje, ki izhaja iz denarnih sredstev skupina obvladuje z razpršitvijo na več bank, pri čemer ima vsaka posamezna družba v skupini za ta tip naložb, vzpostavljene limite najvišje izpostavljenosti do posameznega izdajatelja.

V skupini četrtletno spremljamo in poročamo o izpostavljenosti kreditnemu tveganju, kar omogoča pravočasno ukrepanje. Spremljamo tudi bonitetne ocene partnerjev in morebitne kazalnike poslabšanja teh ocen. S tem namenom je v skupini vzpostavljen tudi proces preverjanja zunanjih bonitetnih ocen s strani bonitetne komisije, ki deluje v okviru odbora za upravljanje tveganj.

Skupina je v okviru preverjanja ustreznosti uporabljenih bonitetnih ocen v izračunu kapitalske ustreznosti izvedla tudi stresni test poslabšanja bonitetne ocene pozavarovateljev za eno stopnjo kreditne kvalitete. Osnova za izračun je stanje bonitetnih ocen in izpostavljenosti do pozavarovateljev na datum poročanja. Stresni test vpliva na povišanje kapitalske zahteve za podmodul tveganja neplačila nasprotne stranke, preko manjšinskih deležev pa vpliva tudi na višino primernih lastnih virov sredstev skupine. V naslednji preglednici so prikazani rezultati izvedenega stresnega testa.

PSFP SKUPINE ZA LETO 2020 76

Povzetek

B Sistem upravljanja 35

C Profil tveganj skupine 57

D Vrednotenje za namene

A Slovar izbranih strokovnih izrazov in načinov izračuna

B Kvantitativni obrazci 129

Rezultati stresnega testa

v tisoč EUR	Primerni lastni viri sredstev skupine	Razlika glede na osnovno vrednost	SCR skupine	Razlika glede na osnovno vrednost	Solventnostni količnik skupine	Razlika glede na osnovno vrednost
Osnovne vrednosti na dan 31. 12. 2019	521.975		237.652		220 %
Znižanje bonitetne ocene pozavarovateljev	521.977	2	238.730	1.077	219 %	-1 o. t.
Osnovne vrednosti na dan 31. 12. 2020	567.780		287.432		198 %
Znižanje bonitetne ocene pozavarovateljev	567.781	1	288.363	931	197 %	-1 o. t.

Stresni test znižanja bonitetne ocene pozavarovateljev za eno stopnjo rahlo poveča primerne lastne vire sredstev skupine ter hkrati poveča SCR skupine, kar vpliva na zmanjšanje solventnostnega količnika skupine za eno odstotno točko. Zmanjšanje je zelo majhno in primerljivo z rezultati na dan 31. 12. 2019.

PSFP SKUPINE ZA LETO 2020 77

B Sistem upravljanja 35

C Profil tveganj skupine 57

D Vrednotenje za namene

E Upravljanje kapitala 111

A Slovar izbranih strokovnih izrazov in načinov izračuna

B Kvantitativni obrazci 129

C.4 Likvidnostno tveganje

Likvidnostno tveganje je tveganje, da skupina v nekem trenutku ni sposobna poravnati svojih obveznosti oziroma je zaradi pomanjkanja likvidnih sredstev primorana prodajati manj likvidna sredstva z diskontom oziroma mora najemati nova posojila. Likvidnostno tveganje je tveganje, ki izhaja iz kratkoročnih denarnih tokov, in ne tveganje, ki izhaja iz dolgoročne neusklajenosti sredstev in obveznosti.

C.4.1 Izpostavljenost tveganju

Skupina ima precejšnje denarne obveznosti (ki izhajajo predvsem iz obveznosti do zavarovalcev), zato mora denarne tokove ustrezno upravljati in tako zagotavljati primerno raven likvidnosti. Družbe v skupini skrbno načrtujejo in spremljajo uresničitev denarnih tokov (denarne prilive in odlive). Prav tako redno spremljajo sestavo terjatev po zapadlosti in upoštevajo vpliv poplačila terjatev na tekočo likvidnost.

C.4.2 Merjenje tveganja

Likvidnostno tveganje spada med tveganja, ki so težko merljiva in niso ovrednotena v standardni formuli. Zato skupina likvidnostnega tveganja ne upravlja z dodatnim kapitalom, temveč je poudarek na rednem spremljanju in obvladovanju tveganja.

Za določitev izpostavljenosti likvidnostnemu tveganju družbe v skupini v skladu s svojimi zmožnostmi izvajajo, analizirajo in spremljajo mere tveganja:

denar na bančnih računih,
delež visoko likvidnih finančnih naložb v skupnem znesku finančnih naložb (družbe, ki poslujejo zunaj EU, spremljajo primerljiv količnik),
likvidnostno rezervo,

Skupina ni izpostavljena koncentraciji likvidnostnih tveganj, izredne likvidnostne potrebe.

Ocenjena likvidnostna potreba posamezne družbe v skupini je sestavljena iz ocene potrebe po normalni tekoči likvidnosti (izvira iz poslovanja in zapadlosti naložb v portfelju) in likvidnostne rezerve (ocenjene na podlagi scenarijev).

Družbe v skupini izvajajo oceno normalne tekoče likvidnosti do enega leta na podlagi analize predvidenih denarnih tokov v mesečnih in tedenskih načrtih, ki upoštevajo predvideno dinamiko zapadlosti naložb ter druge prilive in odlive iz poslovanja, in sicer tako, da se uporabijo historični podatki, zajeti v preteklih mesečnih in tedenskih likvidnostnih načrtih, ter pričakovanja glede poslovanja v prihodnje.

• razliko med načrtovanimi odlivi in prilivi za naslednje četrtletje ter njen delež v vrednosti likvidnostne rezerve, • vse druge zakonsko predpisane mere. C.4.3 Koncentracija tveganja lahko pa zaradi narave poslov v nekaterih primerih nastanejo C.4.4 Upravljanje tveganja Skupina v svoji strategiji prevzemanja tveganj opredeljuje likvidnostno tveganje kot eno od ključnih tveganj. Za obvladovanje likvidnostnega tveganja imamo vzpostavljeno tudi politiko upravljanja likvidnostnega tveganja, ki opredeljuje upravljanje likvidnosti, mere likvidnostnega tveganja in postopke v izrednih likvidnostnih potrebah. Zaradi narave likvidnostnega tveganja ga skupina ne upravlja z dodatnim kapitalom, temveč z ustrezno strategijo zagotavljanja zadostne likvidnosti. Likvidnostnim potrebam se zadosti z alokacijo sredstev v instrumente denarnega trga v odstotku, skladnem z ocenjeno normalno tekočo potrebo po likvidnosti. Zavarovalne družbe v skupini s sedežem v EU zagotavljajo sredstva za pokrivanje ocenjene likvidnostne rezerve tako, da imajo vsaj 20 % portfeljskih naložb investiranih v visoko likvidnih sredstvih (kategorija L1A po ECB metodologiji, naložbe v ameriške državne obveznice, državni in naddržavni izdajatelji z bonitetnima ocenama AAA in AA+ ter denar in denarni ustrezniki in skladi denarnega trga za upravljanje KNPVP28). Druge družbe v skupini kratkoročna sredstva za zagotavljanje likvidnosti uravnavajo z gotovino na bančnih računih in s kratkoročnimi depoziti. Zavarovalne družbe v skupini s sedežem v EU imajo na dan 31. 12. 2020 delež naložbenega portfelja, ki je investiran v visoko likvidna sredstva višji od v strategiji določenih 20 %: Zavarovalnica Sava 41 %, Vita 35 % in Sava Re 46 %. Izredno potrebo po likvidnosti družbam s sedežem zunaj Slovenije zagotavlja obvladujoča družba, saj te predstavljajo manj kot 5 % likvidnosti skupine. Posamezna družba v skupini redno spremlja tudi sestavo

terjatev po zapadlosti in ocenjuje njihov vpliv na tekočo likvidnost.

Zaradi vsega navedenega menimo, da je likvidnostno tveganje skupine majhno in dobro obvladovano.

C.4.5 Pričakovan dobiček, vključen v prihodnje premije

Pričakovani dobiček, vključen v prihodnje premije (v nadaljevanju: EPIFP), skupina v skladu z drugo točko 260. člena Delegirane uredbe izračuna kot razliko med zavarovalno-tehničnimi rezervacijami brez dodatka za tveganje, izračunanimi v skladu s Solventnostjo II, in izračunom zavarovalno-tehničnih rezervacij brez dodatka za tveganje

28 Kolektivni naložbeni podjem, ki vlaga v prenosljive vrednostne

papirje.

28 Kolektivni naložbeni podjem, ki vlaga v prenosljive vrednostne papirje.

B Sistem upravljanja 35

D Vrednotenje za namene

E Upravljanje kapitala 111

A Slovar izbranih strokovnih izrazov in načinov izračuna

B Kvantitativni obrazci 129

z upoštevanjem predpostavke, da premije v povezavi z obstoječimi zavarovalnimi in pozavarovalnimi pogodbami, za katere se pričakuje, da bodo prejete v prihodnosti, iz različnih vzrokov niso prejete ne glede na pravne ali pogodbene pravice imetnika police, da prekine polico, med katerimi pa ni tega, da se je zgodil zavarovani dogodek. Pri slednjem izračunu se predvideva 100-odstotna prekinitev polic, pri življenjskih zavarovanjih pa se vse police obravnavajo kot kapitalizirane.

V preglednici je prikazan EPIFP premoženjskih in življenjskih zavarovanj skupine. V primerjavi z 31. 12. 2019 se je EPIFP povečal.

EPIFP premoženjskih in življenjskih zavarovanj

v tisoč EUR	31. 12. 2019 31. 12. 2020
Premoženje	16.969	25.922
Življenje	41.738	103.786
Skupaj	58.707	129.708

Povzetek
A Poslovanje in rezultati 12
- B Sistem upravljanja 35
D Vrednotenje za namene
E Upravljanje kapitala 111
-
- A Slovar izbranih strokovnih izrazov in načinov izračuna
B Kvantitativni obrazci 129

C.5 Operativno tveganje

Operativno tveganje je tveganje izgube zaradi neprimernega ali neuspešnega izvajanja notranjih procesov, ravnanja ljudi, delovanja sistemov ali zaradi zunanjih dogodkov.

C.5.1 Izpostavljenost tveganju

Operativna tveganja ne spadajo med največja tveganja skupine. Kljub temu je med njimi kar nekaj tveganj, ki so pomembna, predvsem:

tveganja, povezana z računalniškim in komunikacijskim sistemom,
tveganja, povezana z nadzorom in poročanjem,
tveganje odhoda ključnih, strokovnih in perspektivnih kadrov,
tveganje napačnega vnosa podatkov, nepopolnih podatkov in neustrezne dokumentacije,
tveganje neustrezne komunikacije,
tveganja povezana s strankami, produkti in poslovno prakso,
tveganje skladnosti z zakoni in predpisi,
tveganje zaradi kompleksnosti strukture skupine,
tveganja, povezana z zunanjimi izvajalci,
tveganje nepooblaščenega dostopa do podatkov, kraje ali goljufije.

Med pomembna tveganja skupine spadajo tudi kibernetska tveganja. Zmanjševanje tovrstnih tveganj je za skupino ključnega pomena, saj lahko realizacija tveganja vodi v popolno prekinitev poslovanja in visoko finančno škodo. Prav zato skupina redno nadgrajuje upravljanje in omejuje izpostavljenosti tovrstnim tveganjem.

C.5.2 Merjenje tveganja

Skupina vsaj enkrat letno izvede izračun kapitalske zahteve za

operativna tveganja v skladu s standardno formulo. Tak izračun ima le omejeno uporabno vrednost, saj standardna formula ne temelji na dejanski izpostavljenosti skupine operativnim tveganjem, temveč na približku, izračunanem predvsem na podlagi konsolidiranih premij, rezervacij in stroškov.

V skladu s standardno formulo višina zahtevanega solventnostnega kapitala za operativno tveganje skupine na dan 31. 12. 2020 znaša 21,6 milijona EUR (31. 12. 2019: 18,1 milijona EUR) kar je enako 5,3 % vsote SCR vseh modulov tveganj (31. 12. 2019: 5,3 %). Kapitalska zahteva za operativno tveganje se je v letu 2020 povečala predvsem zaradi vključitve Vite v skupino.

C.5.3 Koncentracija tveganja

Skupina ni izpostavljena pomembni koncentraciji operativnih tveganj, so pa določena tveganja zaradi razvojnih projektov, ki so v teku, povečana (na primer IT tveganja, tveganja novih računovodskih standardov in novih zakonodajnih zahtev).

C.5.4 Upravljanje tveganja

Družbe v skupini in skupina za ocenjevanje operativnih tveganj uporabljajo predvsem kvalitativno ocenjevanje verjetnosti nastanka in finančnega vpliva v registru tveganj pa tudi spremljanje nekaterih kazalnikov operativnih tveganj. Z rednim ocenjevanjem tveganj si posamezna družba in skupina ustvari dejansko sliko o svoji izpostavljenosti tovrstnim tveganjem. Poleg registrov tveganj posameznih družb skupina vzdržuje register tveganj skupine, v katerem ocenjujemo tveganja, ki se pojavijo na ravni skupine. Tveganja se ocenjujejo po enakem postopku kakor na ravni posameznih družb. in nadzorujemo tveganja. Za ustrezno izvajanje notranjih kontrol so odgovorne posamezne organizacijske enote, kjer se notranje kontrole izvajajo. Glavni ukrepi obvladovanja operativnih tveganj, ki se izvajajo na ravni skupine in posamezne družbe v skupini so predvsem: • vzdrževanje učinkovitega sistema vodenja poslovnih procesov in sistema notranjih kontrol; • ozaveščanje in izobraževanje vseh zaposlenih o njihovi

Za učinkovito upravljanje operativnih tveganj imajo družbe v skupini vzpostavljene procese prepoznavanja, merjenja, spremljanja, upravljanja in poročanja o tovrstnih tveganjih. Procesi upravljanja operativnih tveganj so vzpostavljeni tudi na ravni skupine. Podrobnejšo opredelitev odgovornosti in procesov upravljanja operativnih tveganj določata politika upravljanja operativnih tveganj in pravilnik o upravljanju tveganj skupine.

Ključno vlogo pri obvladovanju operativnih tveganj ima sistem notranjih kontrol, ki zagotavlja ustrezne kontrolne aktivnosti in ustrezne notranje kontrole, integrirane v poslovne procese in aktivnosti posamezne družbe v skupini, s katerimi omejujemo

pomembnosti pri izvajanju sistema notranjih kontrol in obvladovanju operativnih tveganj;
ocenjevanje ustreznosti in učinkovitosti delovanja notranjih kontrol;
vodenje registra incidentov za ugotavljanje pomanjkljivosti v procesih in notranjih kontrolah;
ohranjanje pozitivnega ozračja, dobra poslovna kultura in vlaganje v zaposlene;
izvajanje varnostnih politik v zvezi z informacijsko varnostjo in razvoj IT na področju zmanjševanja kibernetskih tveganj;
načrt neprekinjenega poslovanja za vse kritične procese

PSFP SKUPINE ZA LETO 2020 80

C Profil tveganj skupine 57

D Vrednotenje za namene

E Upravljanje kapitala 111

A Slovar izbranih strokovnih izrazov in načinov izračuna

B Kvantitativni obrazci 129

(tako zmanjšujemo tveganje nepripravljenosti na morebitne incidente in zunanje dogodke, posledično pa prekinitve poslovanja);

ozaveščanje zaposlenih, vključenih v postopke obdelav osebnih podatkov, glede koristi in nujnosti izvedbe ocene učinka za učinkovito obvladovanje tveganj glede varstva osebnih podatkov;
razvoj informacijsko podprtih postopkov in kontrol za najpomembnejša področja poslovanja v posamezni družbi v skupini.

Vse pomembnejše notranje kontrole operativnih tveganj so povezane s tveganji in vključene v registre tveganj posameznih družb oziroma skupine. Družbe spremljajo pomanjkljivosti in novo uvedene izboljšave na področju notranjih kontrol.

Ocene operativnih tveganj skupina in posamezne družbe v skupini redno poročajo v poročilih o tveganjih. Poročila o tveganjih obravnavajo odbor za upravljanje tveganj (v kolikor ta v družbi obstaja), uprava družbe, komisija za tveganja (v kolikor ta v družbi obstaja) in nadzorni svet. Funkcija upravljanja tveganj in odbor za upravljanje tveganj lahko upravi podata priporočila za nadaljnje ukrepanje in izboljšavo upravljanja operativnih tveganj.

Povzetek
A Poslovanje in rezultati 12
- B Sistem upravljanja 35
D Vrednotenje za namene
E Upravljanje kapitala 111
-
- A Slovar izbranih strokovnih izrazov in načinov izračuna
B Kvantitativni obrazci 129

C.6 Druga pomembna tveganja

Med druga pomembna tveganj skupine uvrščamo strateška tveganja in tveganja iz finančnih pogodb.

C.6.1 Strateško tveganje

Strateško tveganje je tveganje nepričakovanega znižanja vrednosti skupine oziroma družbe zaradi škodljivega učinka odločitev vodstva, sprememb poslovnega in pravnega okolja ter tržnega razvoja. Negativen vpliv teh dogodkov ima lahko posledice na prihodke ali kapitalsko ustreznost.

Izpostavljenost tveganju

Skupina je izpostavljena različnim notranjim in zunanjim strateškim tveganjem. Med ključna strateška tveganja skupine v letu 2020 spadajo predvsem:

tveganje zakonodajnih sprememb,
tveganje tržnih in ekonomskih pogojev,
tveganje neustrezne razvojne strategije,
tveganja, povezana s strateškimi naložbami,
politično tveganje,
projektna tveganja in
tveganje ugleda.

Merjenje tveganja

Strateška tveganja so po svoji naravi zelo raznolika, težko jih kvantitativno ovrednotimo, prav tako so močno odvisna od različnih (tudi zunanjih) dejavnikov. Prav tako niso vključena v izračun zahtevanega solventnostnega kapitala v skladu s standardno formulo.

Strateška tveganja zato posamezne družbe v skupini in tudi na ravni skupine ocenjujemo kvalitativno v registru tveganj, pri čemer ocenjujemo verjetnost uresničitve posameznega

tveganja in potencialni finančni vpliv takega dogodka. Poleg tega poskušamo ključna strateška tveganja ovrednotiti z uporabo kvalitativne analize različnih scenarijev. Na podlagi kombinacije obeh vrst analiz dobimo sliko o stanju in spremembah izpostavljenosti tej vrsti tveganj.

Koncentracija tveganja

Skupina v letu 2020 ni bila izpostavljena pomembni koncentraciji strateških tveganj, so pa bila ta zaradi covida-19 povečana.

Upravljanje tveganja

Družbe v skupini in skupina za preprečitev uresničitve posameznega strateškega tveganja izvajajo predvsem preventivne dejavnosti.

spremljanjem uresničitve kratkoročnih in dolgoročnih ciljev družb v skupini in skupine ter s spremljanjem pripravljajočih se regulatornih sprememb in dogajanj na trgu.

V skupini se zavedamo, da je ugled pomemben za izpolnjevanje naših poslovnih ciljev in uresničitev strateških načrtov na dolgi rok. Zato je tveganje ugleda v strategiji prevzemanja tveganj opredeljeno kot eno ključnih. Posamezna družba v skupini si mora stalno prizadevati, da kar najbolj omeji možnost dejanj,

Pri prepoznavanju in upravljanju strateških tveganj poleg posameznih organizacijskih enot v družbah skupine dejavno sodelujejo tudi organi vodenja, ustanovljeni odbori za upravljanje tveganj in ključne funkcije v sistemu upravljanja tveganj. Dodatno pri prepoznavanju strateških tveganj skupine sodeluje odbor za upravljanje tveganj skupine. Strateška tveganja v skupini upravljamo tudi s sprotnim Regulatorno tveganje skupina upravlja in zmanjšuje z rednim spremljanjem predvidenih sprememb zakonodaje v vseh državah, v katerih imajo sedež oziroma poslujejo družbe v skupini, ter merjenjem morebitnih učinkov teh sprememb na poslovanje skupine na krajši in daljši rok. Vse zavarovalne družbe v skupini imajo vzpostavljeno tudi funkcijo spremljanja skladnosti poslovanja, ki spremlja in ocenjuje primernost in učinkovitost rednih postopkov in ukrepov, sprejetih za odpravljanje morebitnih pomanjkljivosti glede skladnosti poslovanja s predpisi in drugimi zavezami.

ki bi lahko pomembno vplivala na njen ugled ali ugled skupine. Poleg tega družbe v skupini uvajajo postopke, ki zmanjšujejo tveganje ugleda, na primer postopke za ugotavljanje sposobnosti in primernosti zaposlenih na ključnih delovnih mestih, sistematično delovanje funkcije spremljanja skladnosti poslovanja, načrtovanje neprekinjenega poslovanja, testiranje stresnih dogodkov in scenarijev ter načrtovanje ukrepov in odziva ob morebitni uresničitvi tveganja. Tveganja v zvezi z ugledom skupina obvladuje s stalno skrbjo za izboljšanje storitev, pravočasnim in točnim poročanjem nadzornim ustanovam ter dobro načrtovanim obveščanjem javnosti. Najpomembnejši dejavnik zagotavljanja dobrega ugleda in uspešnega poslovanja je ustrezna kakovost storitev, zato je skrb za dvig kakovosti storitev in zadovoljstva strank stalna in izjemno pomembna naloga vseh zaposlenih.

Med strateška tveganja uvrščamo tudi projektna tveganja. Skupina tveganja na vsakem od ključnih projektov sistematično spremlja, analizira in obvladuje z namenom pravočasnega sprejema potrebnih ukrepov. Tveganja ključnih projektov skupine se vodijo in ocenjujejo s strani udeležencev projektne skupine in drugih deležnikov tudi v registru tveganj.

Skupina vse več pozornosti namenja tveganjem, povezanimi

B Sistem upravljanja 35

C Profil tveganj skupine 57

D Vrednotenje za namene

E Upravljanje kapitala 111

A Slovar izbranih strokovnih izrazov in načinov izračuna

B Kvantitativni obrazci 129

s trajnostnim razvojem. Trajnostnemu razvoju dajemo velik pomen v strateškem obdobju 2020–2022, zato je bila v sodelovanju z vsemi družbami v skupini pripravljena in sprejeta strategija trajnostnega razvoja, ki določa razkrivanje nefinančnih informacij glede okoljskih, socialnih in kadrovskih zadev, spoštovanja človekovih pravic in zadev v povezavi z bojem proti korupciji in podkupovanju. Skupina pri tem upošteva smernice standardov GRI (angl. Global Initiative Reporting), ki obravnavajo trajnostni razvoj celovito iz vseh pogledov poslovanja družbe in njenih vplivov – ekonomske uspešnosti, vplivov na okolje in družbo v najširšem smislu. V povezavi s trajnostnim razvojem, spremljanjem trajnostnih tveganj in novo zakonodajo na področju trajnosti je bila v letu 2020 na ravni Zavarovalne skupine Sava oblikovana delovna skupina za trajnostna tveganja, ki tekoče spremlja zakonodajo in razvoj s področja trajnostnih tveganj. Prihajajoče spremembe delegirane uredbe Solventnosti II in IDD29 že predvidevajo integriranje trajnostnih tveganj v sistem upravljanja tveganj. V naslednjih letih si bomo še naprej prizadevali prispevati k trajnostnemu razvoju, izziv pa bo predstavljalo tudi spremljanje tveganj v povezavi s trajnostnim razvojem in družbeno odgovornostjo, prav tako pa bo veliko pozornosti namenjene učinkoviti implementaciji zakonodaje v povezavi s SFDR30. Več v povezavi s trajnostnim razvojem je navedeno v letnem poročilu skupine v razdelku 13 »Trajnostni razvoj v Zavarovalni skupini Sava«.

C.6.2 Tveganja iz finančnih pogodb

Skupina med finančne pogodbe uvršča sredstva iz pogodb finančnih rent, ki se po računovodskih standardih uvrščajo med finančne pogodbe, in sredstva skladov življenjskega cikla, ki se nanašajo na dodatno pokojninsko zavarovanje družbe Sava pokojninska v času varčevanja. Sredstva iz finančnih pogodb so na dan 31. 12. 2020 znašala 158,8 milijona EUR (31. 12. 2019: 151,2 milijona EUR). Sava pokojninska se za izračun kapitalske ustreznosti konsolidira skladno s pravili za druge finančne sektorje in se ne obravnava v modulih standardne formule.

29 Direktiva o distribuciji zavarovalnih produktov (angl. Insurance Distribution Directive).

30 Sustainable Finance Disclosure Regulation (SFDR).

Tveganj družbe zato ne obravnavamo znotraj zavarovalnih oziroma tržnih tveganj. Kapitalske zahteve so za družbo Sava pokojninska izračunane v skladu s sektorskimi predpisi in na dan 31. 12. 2020 znašajo 6,3 milijona EUR (31. 12. 2019: 6,0 milijona EUR).

V povezavi s sredstvi in obveznostmi finančnih pogodb je skupina izpostavljena predvsem tveganju nedoseganja zajamčene donosnosti kritnega sklada, ki zagotavlja zajamčeno donosnost – sklada MZS. Zavarovanci (člani) dodatnega pokojninskega zavarovanja prevzemajo naložbeno tveganje v celoti v skladih MDS in MUS, naložbeno tveganje nad zajamčenimi sredstvi pa tudi v kritnem skladu MZS. Zajamčeni donos v MZS znaša 60 % povprečne letne obrestne mere na državne vrednostne papirje z dospelostjo nad enim letom.

Tveganje nedoseganja zajamčene donosnosti je obvladovano predvsem z ustreznim upravljanjem sredstev in obveznosti zavarovancev, ustrezno naložbeno strategijo, ustrezno višino kapitala družbe in oblikovanjem rezervacij. Izpostavljenost tveganjem, ki izvirajo iz zajamčene donosnosti, v skupini testiramo z izvedbo stresnih testov in scenarijev v okviru lastne ocene tveganj in solventnosti. Ocenjujemo, da se tveganje dodatnih vplačil za doseganje zajamčene donosnosti glede na 2019 ni bistveno spremenilo.

Družba Sava penzisko društvo je zgolj upravljalec premoženja, skladi pa nimajo zajamčenega donosa, zato družba ni izpostavljena tveganju iz finančnih pogodb zaradi nedoseganja zajamčene donosnosti.

29 Direktiva o distribuciji zavarovalnih produktov (angl. Insurance Distribution Directive).

30Sustainable Finance Disclosure Regulation (SFDR).

PSFP SKUPINE ZA LETO 2020 83

Povzetek

B Sistem upravljanja 35

C Profil tveganj skupine 57

D Vrednotenje za namene

E Upravljanje kapitala 111

A Slovar izbranih strokovnih izrazov in načinov izračuna

B Kvantitativni obrazci 129

C.7 Druge informacije

Skupina v povezavi s profilom tveganj nima drugih pomembnih informacij.

A Poslovanje in rezultati 12
- B Sistem upravljanja 35
D Vrednotenje za namene
E Upravljanje kapitala 111
-
- A Slovar izbranih strokovnih izrazov in načinov izračuna
B Kvantitativni obrazci 129

D Vrednotenje za namene solventnosti

PSFP SKUPINE ZA LETO 2020 85

Povzetek

B Sistem upravljanja 35

C Profil tveganj skupine 57

D Vrednotenje za namene

E Upravljanje kapitala 111

A Slovar izbranih strokovnih izrazov in načinov izračuna

B Kvantitativni obrazci 129

Izhodišče za bilanco stanja v skladu s Solventnostjo II (v nadaljevanju: SII-bilanca stanja), kjer so sredstva in obveznosti vrednotena v skladu z načeli vrednotenja iz členov 174 do 190 ZZavar-1, je konsolidirana bilanca stanja, pripravljena za poročanje skupine skladno z zahtevami mednarodnih standardov računovodskega poročanja, ki jih je sprejela EU (v nadaljevanju: bilanca stanja v skladu z MSRP).

V pripravi konsolidiranih računovodskih izkazov skupine v skladu z MSRP se v skupini uporablja popolna konsolidacija za vse njene družbe, razen za pridruženi družbi ZTSR in G2I, ki sta v konsolidacijo vključeni po kapitalski metodi. Za pripravo vrednotenja SII-bilance stanja pa se v skladu s točko 1 (a) 335. člena Delegirane uredbe konsolidirajo vse (po)zavarovalnice v skupini in vse družbe za pomožne storitve, pokojninska družba Sava pokojninska in družba Sava Infond se obravnavata v skladu s točko 1 (e) 335. člena navedene uredbe Delegirane uredbe, za Savo penzisko društvo ter pridruženi družbi ZTSR in G2I pa se uporablja točka 1 (f) 335. člena.

V skladu s 174. členom ZZavar-1 se sredstva za ugotavljanje solventnosti skupine vrednotijo z zneskom, po katerem bi se sredstvo izmenjalo med dobro obveščenima strankama s pravico razpolaganja v strogo poslovnem odnosu.

Obveznosti se vrednotijo z zneskom, po katerem bi se lahko prenesle ali poravnale med dobro obveščenima strankama s pravico razpolaganja v strogo poslovnem odnosu. Vrednost obveznosti se ne prilagaja kreditni sposobnosti skupine.

Vrednotenje sredstev se izvaja skladno z določili MSRP, ki jih je sprejela EU. Če MSRP dovoljujejo uporabo več načinov vrednotenja, je treba izbrati metodo, ki je skladna z načeli Solventnosti II, predpisanimi v Delegirani uredbi in podzakonskih aktih, ki urejajo področje Solventnosti II. Pri večini primerov drugih sredstev in obveznosti (razen pri zavarovalno-tehničnih rezervacijah; ZTR) MSRP zagotavljajo vrednotenje, ki je v skladu z načeli Solventnosti II.

Osnove, metode in glavne predpostavke, uporabljene na ravni skupine pri vrednotenju sredstev skupine, zavarovalnotehničnih rezervacijah (v nadaljevanju: ZTR) in drugih obveznosti za namene solventnosti, se praviloma ne razlikujejo od tistih, ki jih uporablja katera koli od družb v skupini pri vrednotenju svojih sredstev, ZTR in drugih obveznosti za namene Solventnosti II.

Skupina nima pomembnih vrednosti izvenbilančnih obveznosti, ki bi jih morala upoštevati kot pogojne obveznosti v SII-bilanci stanja, izkazuje pa izvenbilančne obveznosti, ki izhajajo iz danih zavez za vplačila v alternativne sklade.

Glede na bilanco stanja v skladu z MSRP so izvedene prerazporeditve in prevrednotenja postavk v SII-bilanci stanja. V tem razdelku je opisana izvedba tovrstnih prerazporeditev in prevrednotenj za tiste postavke, pri katerih se vrednost v skladu s Solventnostjo II razlikuje od vrednosti v skladu z MSRP. Podrobnosti o MSRP vrednotenju so zapisane v letnem poročilu skupine v razdelku 17.4 »Pomembnejše računovodske usmeritve«. V naslednjih preglednicah sta prikazani bilanci stanja skupine na dan 31. 12. 2020 in na dan 31. 12. 2019. Prikazane so vrednosti sredstev in obveznosti v skladu z MSRP (pred prilagoditvijo za družbe Sava pokojninska, Sava penzisko društvo in Sava Infond ter po prilagoditvi), pa tudi sredstva in obveznosti v skladu z načeli vrednotenja iz členov 174 do 190 ZZavar-1 (SII-bilanca stanja) ob upoštevanju prevrednotenja in prerazporeditev postavk sredstev in obveznosti.

Skupina je v skladu z 267. členom Delegirane uredbe vzpostavila postopek nadzora za zagotovitev, da so ocene vrednotenja sredstev in obveznosti zanesljive in ustrezne za zagotovitev skladnosti z drugim odstavkom 174. člena ZZavar-1 ter postopek za redno preverjanje, da so tržne cene in vhodni podatki zanesljivi.

V primeru, da se za posamezno postavko uporabi alternativni model vrednotenja (v skladu z 263. členom Delegirane uredbe), se zagotovi:

neodvisen zunanji pregled vrednotenja,
redno preverjanje informacij, podatkov in predpostavk, ki se uporabljajo pri pristopu k vrednotenju, rezultatov in

primernosti pristopa k vrednotenju.

PSFP SKUPINE ZA LETO 2020 86

B Sistem upravljanja 35

C Profil tveganj skupine 57

D Vrednotenje za namene

E Upravljanje kapitala 111

A Slovar izbranih strokovnih izrazov in načinov izračuna

B Kvantitativni obrazci 129

Bilanca stanja v skladu z MSRP in v skladu s Solventnostjo II na dan 31. 12. 202031

v tisoč EUR		MSRP vrednost	Prilagoditev v skladu s členom 335 Delegirane Uredbe	MSRP vrednost po prilagoditvi	Prevrednotenje	Prerazporeditev	SII-vrednost
Sredstva
1.	Dobro ime (D.1.1)	32.433	-16.667	15.766	-15.766	0	0
2.	Odloženi stroški pridobivanja zavarovanj (D.1.2)	29.194	0	29.194	-29.194	0	0
3.	Neopredmetena sredstva (D.1.3)	26.930	-16.086	10.844	-10.844	0	0
4.	Odložene terjatve za davek (D.1.4)	4.925	-23	4.902	10.518	0	15.420
5.	Opredmetena sredstva, namenjena lastni uporabi (nepremičnine in oprema) (D.1.5)	56.783	-475	56.308	780	0	57.088
6.	Opredmetena sredstva, ki niso namenjena lastni uporabi (nepremičnine in oprema) (D.1.6)	16.323	-407	15.916	1.390	0	17.306
7.	Naložbe v odvisne in pridružene družbe (D.1.6)	15.056	55.088	70.144	-20.559	0	49.585
8.	Delnice (D.1.6)	37.070	0	37.070	0	0	37.070
9.	Obveznice (D.1.6)	1.279.661	-21.857	1.257.804	1.810	78.164	1.337.777
10.	Naložbeni skladi (D.1.6)	81.622	-2.223	79.399	0	3.959	83.358
11.	Depoziti razen denarnih ustreznikov (D.1.6)	19.159	-4.825	14.334	0	15.210	29.544
12.	Naložbe v korist življenjskih zavarovancev, ki prevzemajo naložbeno tveganje (D.1.6)	411.225	0	411.225	324	-86.132	325.417
13.	Posojila in hipotekarni krediti (D.1.7)	2.120	0	2.120	0	0	2.120
14.	Znesek ZTR prenesen pozavarovateljem (D.1.8)	42.609	0	42.609	-11.676	-4.731	26.202
15.	Depoziti pri cedentih (D.1.9)	7.261	0	7.261	0	0	7.261
16.	Terjatve do zavarovalcev in zavarovalnih posrednikov (D.1.10)	138.045	32	138.076	0	-97.146	40.931
17.	Terjatve iz pozavarovanja in sozavarovanja (D.1.11)	6.055	0	6.055	0	-697	5.357
18.	Druge terjatve (D.1.12)	9.772	-730	9.042	0	0	9.042
19.	Lastne delnice (D.1.13)	24.939	0	24.939	6.918	0	31.856
20.	Denar in denarni ustrezniki (D.1.14)	86.715	-6.652	80.064	0	-11.201	68.863
21.	Druga sredstva (D.1.15)	164.294	-159.082	5.213	-3.209	0	2.004
	Skupaj sredstva	2.492.190	-173.906	2.318.284	-69.509	-102.574	2.146.200

31 Zapis v oklepaju označuje razdelek tega poročila, kjer je podrobneje opisan način vrednotenja.

PSFP SKUPINE ZA LETO 2020 87

B Sistem upravljanja 35 C Profil tveganj skupine 57 D Vrednotenje za namene E Upravljanje kapitala 111 A Slovar izbranih strokovnih izrazov in načinov izračuna A Poslovanje in rezultati 12

v tisoč EUR		MSRP vrednost	Prilagoditev v skladu s členom 335 Delegirane Uredbe	MSRP vrednost po prilagoditvi	Prevrednotenje	Prerazporeditev	SII-vrednost
	Obveznosti
22.	Kosmate zavarovalno-tehnične rezervacije - neživljenjskih zavarovanj (D.2.1)	748.774	0	748.774	-156.428	-86.961	505.385
23.	Kosmate zavarovalno-tehnične rezervacije življenjskih zavarovanj (brez zavarovanj, kjer zavarovanci prevzemajo naložbeno tveganje) (D.2.1)	484.538	-11.052	473.486	121.573	110	595.169
24.	Kosmate zavarovalno-tehnične rezervacije - za zavarovanja, kjer zavarovanci prevzemajo naložbeno tveganje (D.2.1)	409.604	0	409.604	-110.475	134	299.264
25.	Druge rezervacije razen ZTR (D.3.1)	9.288	-361	8.927	0	0	8.927
26.	Odložene obveznosti za davek (D.1.4)	14.902	-948	13.953	30.070	0	44.023
27.	Finančne obveznosti, razen finančnih obveznosti do finančnih institucij	159.739	-158.596	1.143	0	0	1.143
28.	Obveznosti do zavarovancev in zavarovalnih posrednikov (D.3.2)	51.213	0	51.213	433	-10.428	41.218
29.	Obveznosti iz pozavarovanja in sozavarovanja (D.3.3)	6.837	0	6.837	0	-5.429	1.409
30.	Ostale obveznosti do dobaviteljev (D.3.4)	12.248	-579	11.670	0	0	11.670
31.	Podrejene obveznosti (D.3.5)	74.805	0	74.805	876	0	75.681
32.	Druge obveznosti (D.3.6)	35.088	-1.476	33.612	-8.632	0	24.981
	Skupaj obveznosti	2.007.037	-173.012	1.834.024	-122.582	-102.574	1.608.868
	Presežek sredstev nad obveznostmi	485.153	-894	484.259	53.073	0	537.332

B Sistem upravljanja 35 C Profil tveganj skupine 57 D Vrednotenje za namene E Upravljanje kapitala 111 A Poslovanje in rezultati 12

A Slovar izbranih strokovnih izrazov in načinov izračuna

Bilanca stanja v skladu z MSRP in v skladu s Solventnostjo II na dan 31. 12. 2019

v tisoč EUR		MSRP vrednost	Prilagoditev v skladu s členom 335 Delegirane Uredbe	MSRP vrednost po prilagoditvi	Prevrednotenje	Prerazporeditev	SII-vrednost
Sredstva
1.	Dobro ime (D.1.1)	39.147	-23.381	15.766	-15.766	0	0
2.	Odloženi stroški pridobivanja zavarovanj (D.1.2)	27.656	0	27.656	-27.656	0	0
3.	Neopredmetena sredstva (D.1.3)	17.758	-12.064	5.693	-5.693	0	0
4.	Odložene terjatve za davek (D.1.4)	2.044	-18	2.026	8.347	0	10.373
5.	Opredmetena sredstva, namenjena lastni uporabi (nepremičnine in oprema) (D.1.5)	57.364	-592	56.772	1.884	0	58.656
6.	Opredmetena sredstva, ki niso namenjena lastni uporabi (nepremičnine in oprema) (D.1.6)	16.921	-423	16.498	1.062	0	17.560
7.	Naložbe v odvisne in pridružene družbe (D.1.6)	581	55.088	55.669	-24.082	0	31.588
8.	Delnice (D.1.6)	17.504	0	17.504	0	0	17.504
9.	Obveznice (D.1.6)	933.981	-19.875	914.105	2.437	82.253	998.796
10.	Naložbeni skladi (D.1.6)	58.430	-2.628	55.802	0	3.384	59.186
11.	Depoziti razen denarnih ustreznikov (D.1.6)	44.764	-4.454	40.310	1	8.461	48.771
12.	Naložbe v korist življenjskih zavarovancev, ki prevzemajo naložbeno tveganje (D.1.6)	213.160	0	213.160	472	-87.194	126.438
13.	Posojila in hipotekarni krediti (D.1.7)	1.203	0	1.203	0	0	1.203
14.	Znesek ZTR prenesen pozavarovateljem (D.1.8)	38.621	0	38.621	-8.135	-6.582	23.904
15.	Depoziti pri cedentih (D.1.9)	7.089	0	7.089	0	0	7.089
16.	Terjatve do zavarovalcev in zavarovalnih posrednikov (D.1.10)	142.421	45	142.466	0	-94.419	48.047
17.	Terjatve iz pozavarovanja in sozavarovanja (D.1.11)	6.735	0	6.735	0	-805	5.930
18.	Druge terjatve (D.1.12)	10.258	-664	9.594	0	0	9.594
19.	Lastne delnice (D.1.13)	24.939	0	24.939	6.057	0	30.995
20.	Denar in denarni ustrezniki (D.1.14)	95.708	-2.744	92.964	0	-6.904	86.060
21.	Druga sredstva (D.1.15)	154.609	-151.502	3.107	-2.008	0	1.099
	Skupaj sredstva	1.910.892	-163.213	1.747.679	-63.081	-101.806	1.582.792

PSFP SKUPINE ZA LETO 2020 89

B Sistem upravljanja 35 C Profil tveganj skupine 57 D Vrednotenje za namene E Upravljanje kapitala 111 A Slovar izbranih strokovnih izrazov in načinov izračuna A Poslovanje in rezultati 12

	v tisoč EUR	MSRP vrednost	Prilagoditev v skladu s členom 335 Delegirane Uredbe	MSRP vrednost po prilagoditvi	Prevrednotenje	Prerazporeditev	SII-vrednost
	Obveznosti
22.	Kosmate zavarovalno-tehnične rezervacije - neživljenjskih zavarovanj (D.2.1)	704.732	0	704.732	-164.474	-81.192	459.067
23.	Kosmate zavarovalno-tehnične rezervacije življenjskih zavarovanj (brez zavarovanj, kjer zavarovanci prevzemajo naložbeno tveganje) (D.2.1)	229.220	-8.598	220.622	93.866	0	314.489
24.	Kosmate zavarovalno-tehnične rezervacije - za zavarovanja, kjer zavarovanci prevzemajo naložbeno tveganje (D.2.1)	220.614	0	220.614	-108.499	0	112.115
25.	Druge rezervacije razen ZTR (D.3.1)	8.705	-353	8.353	0	0	8.353
26.	Odložene obveznosti za davek (D.1.4)	5.295	10	5.305	36.582	0	41.887
27.	Finančne obveznosti, razen finančnih obveznosti do finančnih institucij	151.415	-151.041	374	0	0	374
28.	Obveznosti do zavarovancev in zavarovalnih posrednikov (D.3.2)	55.949	0	55.949	440	-13.227	43.162
29.	Obveznosti iz pozavarovanja in sozavarovanja (D.3.3)	9.300	0	9.300	0	-7.387	1.914
30.	Ostale obveznosti do dobaviteljev (D.3.4)	11.857	-544	11.313	0	0	11.313
31.	Podrejene obveznosti (D.3.5)	74.823	0	74.823	-976	0	73.847
32.	Druge obveznosti (D.3.6)	29.265	-891	28.374	-7.574	0	20.800
	Skupaj obveznosti	1.501.176	-161.417	1.339.759	-150.635	-101.806	1.087.319
	Presežek sredstev nad obveznostmi	409.716	-1.796	407.920	87.554	0	495.474

D.1 Sredstva

V nadaljevanju so predstavljene posamezne kategorije sredstev skupaj z opisom načina vrednotenja.

D.1.1 Dobro ime

Dobro ime je v SII-bilanci stanja skupine ovrednoteno z ničelno vrednostjo.

D.1.2 Odloženi stroški pridobivanja zavarovanj

Odloženi stroški pridobivanja zavarovanj so v SII-bilanci stanja skupine ovrednoteni z ničelno vrednostjo.

D.1.3 Neopredmetena sredstva

Skupina ni ugotovila nobenih neopredmetenih sredstev, ki bi se lahko prodala ločeno, in ne more dokazati, da obstaja tržna vrednost za enaka ali podobna sredstva. Vrednost neopredmetenih sredstev je v SII-bilanci stanja skupine ovrednotena z ničelno vrednostjo.

D.1.4 Odložene terjatve in obveznosti za davek

Skupina v bilanci stanja v skladu z MSRP obračunava odložene terjatve in obveznosti za davek skladno z MRS 12; Davki iz dobička.

Podlaga za opredelitev obveznosti in terjatev za odloženi davek je prepoznavanje začasnih razlik. To so razlike med davčno vrednostjo posameznega sredstva ali obveznosti in knjigovodsko vrednostjo posameznega sredstva ali obveznosti. Začasne razlike so lahko obdavčljive začasne razlike oziroma zneski, ki se prištejejo k obdavčljivemu dobičku v prihodnjih obdobjih, ali pa zneski, ki se odštejejo od obdavčljivega dobička v prihodnjih obdobjih. Odloženi davki se tako pripoznajo kot terjatve ali obveznosti za odloženi davek, kot posledica obračunavanja sedanjih in prihodnjih davčnih posledic.

Odložene obveznosti za davek so zneski davka iz dobička, ki jih bo treba poravnati v prihodnjih obdobjih glede na obdavčljive začasne razlike. V obdobjih pripoznanja povečujejo postavko odhodkov za davek od dohodkov pravnih oseb in znižujejo čisti poslovni izid.

odbitne začasne razlike,
prenos neizrabljenih davčnih izgub v naslednja obdobja in
prenos izrabljenih dobropisov v naslednja obdobja.

Splošno pravilo je, da se morajo obveznosti za odloženi davek obvezno pripoznati, terjatve za odloženi davek pa samo, če skupina upravičeno pričakuje, da bo v prihodnosti ustvarila dovolj visoke dobičke za poračun terjatev za odložene davke.

Odložene terjatve in obveznosti za davek so bilanci stanja v skladu z MSRP obračunane po davčnih stopnjah, po katerih se bodo po ocenah poslovodstva razlike dejansko obdavčile.

V SII-bilanci stanja se odložene terjatve in obveznosti za davek oblikujejo iz vrednosti terjatev in obveznosti za odloženi davek v bilanci stanja v skladu z MSRP in iz dodatno obračunanih terjatev in obveznosti za odloženi davek iz prevrednotenj v SIIbilanci stanja.

Odložene terjatve za davek so zneski davka iz dobička, ki bodo povrnjeni v prihodnjih obdobjih glede na: Odloženi davki iz naslova prevrednotenj v SII-bilanci stanja se obračunavajo po davčni stopnji, ki velja v Republiki Sloveniji (19 %), kjer je sedež obvladujoče družbe, ki pripravlja konsolidirane računovodske izkaze.

V SII-bilanci stanja se terjatve in obveznosti za odloženi davek obračunavajo od vseh prevrednotenj razen od: • prevrednotenja postavke udeležb v odvisnih in pridruženih

družbah, če imajo te udeležbe naravo strateških naložb in so zato razlike pri prevrednotenju obravnavane kot stalne ter tako niso osnova za obračun odloženih davkov;

prevrednotenja postavke lastnih delnic, ki kotirajo na borzi, ker ta ne predstavlja obdavčljive začasne razlike;
prevrednotenja postavke podrejenih obveznosti, ker ta ne predstavlja obdavčljive začasne razlike.

Skupina je iz naslova prevrednotenja skladno z načeli Solventnosti II oblikovala dodatno neto obveznost za odloženi davek v višini 19,6 milijona EUR (2019: 28,2 milijona EUR). V naslednji preglednici je prikazan podrobnejši pregled po posameznih postavkah.

B Sistem upravljanja 35

C Profil tveganj skupine 57

D Vrednotenje za namene

E Upravljanje kapitala 111

A Slovar izbranih strokovnih izrazov in načinov izračuna

B Kvantitativni obrazci 129

Odložene terjatve in obveznosti za davek

v tisoč EUR		31. 12. 2020		31. 12. 2019
	MSRP vrednost	Prevrednotenje	SII-vrednost	MSRP vrednost	Prevrednotenje	SII-vrednost
Odložene terjatve za davek	4.902	10.518	15.420	2.026	8.347	10.373
Odloženi stroški pridobivanja za varovanj	0	5.547	5.547	0	5.255	5.255
Neopredmetena sredstva	0	2.060	2.060	0	1.082	1.082
Finančne naložbe	1.335	0	1.335	1.030	0	1.030
Znesek ZTR prenesen pozavarovatel jem	0	2.218	2.218	0	1.546	1.546
Druge postavke odloženih terjatev za davek	3.567	692	4.259	996	465	1.462
Odložene obveznosti za davek	13.953	30.070	44.023	5.305	36.582	41.887
Opredmetena sredstva namenjena lastni uporabi (nepremičnine in opre ma)	0	148	148	0	358	358
Opredmetena sredstva, ki niso na menjena lastni uporabi (nepremičnine in oprema)	0	264	264	0	202	202
Finančne naložbe	13.950	344	14.294	5.305	463	5.768
Kosmate ZTR	0	27.613	27.613	0	34.030	34.030
Druge postavke odloženih obveznosti za davek	3	1.702	1.705	0	1.529	1.529

V letu 2020 so se neto odložene obveznosti za davek v SIIbilanci stanja zmanjšale za 2,9 milijona EUR. Glavni vpliv izhaja iz prevrednotenja zavarovalno-tehničnih rezervacij.

D.1.5 Opredmetena osnovna sredstva, namenjena lastni uporabi

Skupina od neodvisnih zunanjih ocenjevalcev vrednosti nepremičnin za pomembne nepremičnine praviloma vsaka tri leta pridobi oceno poštene vrednosti nepremičnin, namenjenih lastni uporabi. Pooblaščeni ocenjevalci vrednosti nepremičnin pri oceni poštene vrednosti in oceni poštene vrednosti, zmanjšani za stroške prodaje, upoštevajo mednarodne standarde ocenjevanja vrednosti in mednarodne računovodske

standarde. Pri oceni vrednosti se preveri primernost uporabe vseh načinov vrednotenja nepremičninskih pravic. Glede na namen ocenjevanja vrednosti in obseg razpoložljivih podatkov se pri oceni tržne vrednosti uporabi način tržnih primerjav in na donosu zasnovan način.

Oprema za neposredno opravljanje zavarovalne dejavnosti predstavlja nepomemben znesek in ga skupina v SII-bilanci stanja izkazuje v enaki višini kakor v bilanci stanja v skladu z MSRP. Prav tako se pravice do uporabe sredstev v najemu v SII-bilanci stanja vrednotijo enako kakor v bilanci stanja v skladu z MSRP.

D.1.6 Naložbe

Opredmetena sredstva, ki niso namenjena lastni uporabi

Metodologija je skladna z metodologijo, ki se uporablja za opredmetena osnovna sredstva, namenjena lastni uporabi, ki je podrobno opisana v podrazdelku D.1.5 Opredmetena osnovna sredstva, namenjena lastni uporabi. Lastniške počitniške kapacitete predstavljajo nepomemben del sredstev, zato zanje ne pridobivamo zunanje neodvisne presoje poštene vrednosti.

Naložbe v odvisne in pridružene družbe

Za pokojninske družbe in družbe za upravljanje znotraj EU (Sava pokojninska in Sava Infond) glede na določilo točke 1 (e) 335. člena Delegirane uredbe ni izvedena popolna konsolidacija podatkov. Tako v prilagojeni bilanci stanja v skladu z MSRP ti družbi ostaneta med naložbami v odvisne družbe in pridružene družbe, vrednotene po knjigovodski vrednosti. V SII-bilanci stanja ju izkazujemo v višini sorazmernega deleža njunih lastnih virov sredstev, to je v višini razpoložljivega kapitala, izračunanega v skladu s sektorskimi predpisi, ki veljajo v Republiki Sloveniji za pokojninske družbe in družbe za upravljanje.

Za pokojninske družbe v skupini zunaj EU (Sava Penzisko društvo) glede na določilo točke 1 (f) 335. člena Delegirane uredbe ni izvedena popolna konsolidacija podatkov. V prilagojeni bilanci stanja v skladu z MSRP so te družbe izkazane med naložbami v odvisne in pridružene družbe, vrednotene po knjigovodski vrednosti. V SII-bilanci stanja pa so vrednotene z uporabo kapitalske metode po MSRP v skladu s 13(5) členom Delegirane uredbe.

Skupina deleže v pridruženih družbah (ZTSR in G2I), v skladu z določilom točke 1 (f) 335. člena Delegirane uredbe, v SIIbilanci stanja vrednoti z uporabo kapitalske metode po MSRP v skladu s 13(5) členom Delegirane uredbe. Vrednost dobrega

PSFP SKUPINE ZA LETO 2020 92

B Sistem upravljanja 35

C Profil tveganj skupine 57

D Vrednotenje za namene

A Slovar izbranih strokovnih izrazov in načinov izračuna

B Kvantitativni obrazci 129

imena in drugih neopredmetenih sredstev, ki bi bila v skladu z metodologijo vrednotenja sredstev ovrednotena z ničelno vrednostjo, se odšteje od dobljene vrednosti družb.

Delnice

Delnice, ki kotirajo

Postavka vključuje lastniške vrednostne papirje (delnice), ki so uvrščeni na borzo. Tovrstni finančni instrumenti so vključeni v kategorijo finančnih sredstev, razpoložljivih za prodajo oziroma po pošteni vrednosti preko poslovnega izida v skladu z MRS 39. Vrednost v bilanci stanja v skladu z MSRP že predstavlja pošteno vrednost (tržno vrednost).

Metodologija vrednotenja v skladu z zahtevami Solventnosti II je za delnice, ki kotirajo, skladna z metodologijo, ki je uporabljena za vrednotenje bilance stanja v skladu z MSRP, saj so tržne delnice že izkazane po tržni vrednosti in tako ni potrebno prevrednotenje za sestavo SII-bilance stanja.

Delnice, ki ne kotirajo

Lastniški vrednostni papirji, ki niso uvrščeni na borzo, se na začetku pripoznajo po svoji nakupni vrednosti. Na bilančni datum se njihova vrednost določi z uporabo modela. Če iz modela izhaja, da je nakupna cena previsoka, se lastniški vrednostni papirji slabijo v višini razlike med njihovo vrednostjo iz modela in nabavno vrednostjo.

Ker imajo lastniški vrednostni papirji, ki niso uvrščeni na borzo, nepomemben delež naložbenega portfelja Zavarovalne skupine Sava, v SII-bilanci stanja niso vrednoteni po pošteni vrednosti, temveč so izkazani v enaki višini, kot izhaja iz bilance stanja v skladu z MSRP.

Obveznice

Obveznice se za pripravo vrednotenja bilance stanja v skladu

z MSRP vrednotijo v skladu z MRS 39. Vrednotenje se izvaja glede na MRS-kategorijo, v katero so obveznice razporejene.

Vse obveznice, razen obveznic, ki so razvrščene v računovodsko skupino v posesti do zapadlosti se v SII-bilanci stanja vrednotijo v skladu z računovodskim standardom MRS 39. Obveznice razvrščene v računovodsko skupino v posesti do zapadlosti se v SII-bilanci stanja prevrednotijo na pošteno vrednost ob upoštevanju tržne cene na datum poročanja.

V to postavko skupina prerazporedi obveznice iz registrov naložb, ki pokrivajo obveznosti do zavarovancev, ki prevzemajo naložbeno tveganje, skupina pa daje garancijo (garantirani VEP) v kolikor so v skladu z MSRP prikazane v postavki naložbe v korist življenjskih zavarovancev, ki prevzemajo naložbeno tveganje. V primeru, da so bile te obveznice v bilanci stanja v skladu z MSRP razporejene v skupino HTM in vrednotene po odplačni vrednosti, se za potrebe priprave SII-bilance stanja izvede prevrednotenje na tržno vrednost.

Skupina pridobiva tržne cene iz sistema Bloomberg, z lokalne borze ali morebitnega drugega trga, na katerem obveznica kotira.

Strukturirani papirji

Skupina v letu 2020 ni posedovala strukturiranih papirjev.

Naložbeni skladi

VEP-ih pridobimo od upravljavcev naložbenih skladov.

Metodologija vrednotenja v skladu z zahtevami Solventnosti II je skladna z metodologijo, ki je uporabljena za vrednotenje bilance stanja v skladu z MSRP, saj je vrednost naložbenih skladov v tej izkazana po tržni vrednosti in tako ni potrebno prevrednotenje za sestavo SII-bilance stanja.

V to postavko skupina prerazporedi naložbene sklade iz registrov naložb, ki pokrivajo obveznosti do zavarovancev, ki prevzemajo naložbeno tveganje, skupina pa daje garancijo (garantirani VEP) v kolikor so v skladu z MSRP prikazane v postavki naložbe v korist življenjskih zavarovancev, ki prevzemajo naložbeno tveganje.

Vrednost za poročanje v skladu z MSRP se izračuna na podlagi zadnje objavljene vrednosti enote premoženja (v nadaljevanju: VEP). Vrednost pri MSRP-poročanju predstavlja tržno vrednost naložbenih skladov. Pri teh skladih je, ne glede na razvrstitev, knjigovodska vrednost enaka tržni vrednosti in se izračuna po formuli: VEP na dan vrednotenja * število lotov. Podatke o Depoziti, ki niso denarni ustrezniki Navedeni depoziti se merijo na podlagi odplačne oziroma nabavne vrednosti, povečane za natečene obresti. Vrednotenje v SII-bilanci stanja je skladno z metodologijo, ki

Alternativni skladi

Vrednost alternativnih skladov (nepremičninski in infrastrukturni skladi, skladi zasebnega dolga, skladi zasebnega kapitala) je v bilanci stanja v skladu z MSRP prikazana na podlagi VEP-a, podanega s strani upravljalca sklada ali kot vrednost vplačane naložbe. Upravljalci skladov pri vrednotenju običajno uporabijo metode, ki so v skladu z mednarodnimi IPEV standardi vrednotenja alternativnih naložb, kot je diskontiranje denarnih tokov in metoda večkratnikov.

Za oba pristopa uporabljena v bilanci stanja v skladu z MSRP predpostavljamo, da sta najboljši približek tržnemu vrednotenju, zato je vrednost teh naložb v SII-bilanci stanja skladna s prikazom v bilanci stanja v skladu z MSRP.

PSFP SKUPINE ZA LETO 2020 93

B Sistem upravljanja 35

C Profil tveganj skupine 57

D Vrednotenje za namene

E Upravljanje kapitala 111

A Slovar izbranih strokovnih izrazov in načinov izračuna

B Kvantitativni obrazci 129

je uporabljena za vrednotenje bilance stanja v skladu z MSRP. Depoziti, ki niso denarni ustrezniki, se ne prevrednotijo, temveč ocenjujemo, da je knjigovodska vrednost dovolj dober približek tržni vrednosti.

Depoziti z originalno zapadlostjo do treh mesecev se v SIIbilanci stanja prerazporedijo iz postavke denarja in denarnih ustreznikov v postavko depozitov, ki niso denarni ustrezniki.

Naložbe v korist življenjskih zavarovancev, ki prevzemajo naložbeno tveganje

Sredstva naložbenih zavarovanj brez finančne garancije skupina v SII-bilanci stanja prikaže v postavki Naložbe v korist življenjskih zavarovancev, ki prevzemajo naložbeno tveganje. Sredstva zavarovalnih pogodb, kjer zavarovanci prevzemajo naložbeno tveganje, skupina pa jamči določeno višino donosnosti (garantirani VEP), v kolikor so v skladu z MSRP prikazane v postavki naložbe v korist življenjskih zavarovancev, ki prevzemajo naložbeno tveganje, pa se v SII-bilanci stanja prerazporedijo med ostale finančne naložbe, ki pokrivajo obveznosti življenjskih zavarovanj.

Naložbe, ki se v SII-bilanci stanja vključujejo med naložbe za pokrivanje obveznosti zavarovancev, ki prevzemajo naložbeno tveganje, so v bilanci stanja v skladu z MSRP vrednotena po tržni vrednosti, kar pomeni, da prevrednotenje v SII-bilanci stanja ni potrebno.

Naložbe v korist zavarovancev, ki prevzemajo naložbeno tveganje, ki se v SII-bilanci stanja prerazporedijo med ostale finančne naložbe, se prevrednotijo na tržno vrednost v primeru obveznic v skupini HTM.

D.1.7 Posojila in hipotekarni krediti

Posojila in hipotekarni krediti se na začetku vrednotijo po

pogodbeni vrednosti. Na bilančni datum pa se vrednotijo po preostali vrednosti v skladu z načrtom odplačevanja ter v skladu z dejanskimi plačili obresti in glavnice. Če plačila ne potekajo po načrtu odplačevanja, je treba zneske oslabiti.

Vrednotenje v SII-bilanci stanja je enako vrednotenju v bilanci stanja v skladu z MSRP.

D.1.8 Znesek zavarovalno-tehničnih rezervacij, prenesen pozavarovateljem

V nadaljnjem besedilu uporabljamo oznako SII-rezervacije za zavarovalno-tehnične rezervacije, izračunane v skladu z zakonodajo Solventnosti II, in MSRP-rezervacije za zavarovalno-tehnične rezervacije, izračunane v skladu z Mednarodnimi standardi računovodskega poročanja. Glavna načela, uporabljena v izračunih MSRP-rezervacij, so opisana v računovodskem delu letnega poročila skupine v razdelku 17.4.24 »Zavarovalno-tehnične rezervacije«.

Znesek zavarovalno-tehničnih rezervacij, prenesenih pozavarovateljem, vrednotijo aktuarji družb v skupini. Metodologija upošteva usmeritve iz politike upravljanja zavarovalnih tveganj.

Skupina pri oblikovanju premijske rezervacije oddanih poslov upošteva prerazporeditev postavk za nezapadle terjatve za provizijo za oddano pozavarovanje in sozavarovanje ter za obračunane, nezapadle obveznosti za premijo za oddano pozavarovanje in sozavarovanje.

Zaradi razmeroma majhnega obsega portfelja oddanih sozavarovanj in pozavarovanj za izračun zavarovalno-tehničnih rezervacij, prenesenih pozavarovateljem, ni mogoča uporaba enakih aktuarskih metod kakor za kosmate rezervacije. Uporabljamo poenostavitve, s katerimi na podlagi podatkov o oddanem poslu za vsako homogeno skupino in vsako

kohorto izračunamo delež oddanega posla. Z dobljenim deležem iz kosmate najboljše ocene rezervacije (pred upoštevanjem stroškov, prihodnjih denarnih tokov iz premij in provizij ter brez upoštevanja časovne vrednosti denarja) izračunamo najboljšo oceno rezervacij oddanega posla (pred stroški, prerazporeditvami in diskontiranjem). Upoštevanje valutne sestave in časovne vrednosti denarja je enako kakor pri kosmatih najboljših ocenah rezervacij. Pri oblikovanju denarnih tokov na podlagi preteklih podatkov o plačanih škodah preverimo morebiten pričakovani časovni zamik plačil iz oddanega pozavarovanja in sozavarovanja v primerjavi s kosmatimi izplačili. Prilagoditev za pričakovana neplačila nasprotne stranke izvedemo na podlagi delitve zneska ZTR, prenesenega pozavarovateljem (za bilanco stanja v skladu z MSRP), po bonitetnih ocenah nasprotnih strank in s temi bonitetnimi ocenami povezanimi verjetnostmi neplačila.

D.1.9 Depoziti pri cedentih

Skladno s pozavarovalnimi pogodbami lahko cedenti zadržijo del pozavarovalne premije kot jamstvo za izplačilo prihodnjih škod in jo praviloma plačajo po enem letu. Navedeni depoziti se skladno s pogodbo obrestujejo. Depoziti pri cedentih se izkazujejo po nabavni vrednosti, zmanjšani za morebitne popravke.

Pri tovrstnih naložbah se zaradi kratkoročnosti naložbe šteje, da je knjigovodska vrednost dovolj dober približek tržne vrednosti. Zato se za tovrstne depozite tržna vrednost po modelu ne izračunava, v SII-bilanci stanja pa se za tržno vrednost prevzame vrednost iz bilance stanja v skladu z MSRP.

D.1.10 Terjatve do zavarovancev in zavarovalnih posrednikov

Skupina v postavko terjatev do zavarovancev in zavarovalnih posrednikov razvršča terjatve iz neposrednih zavarovalnih poslov (terjatve iz zavarovalnih premij), terjatve za premijo iz

PSFP SKUPINE ZA LETO 2020 94

C Profil tveganj skupine 57

D Vrednotenje za namene

E Upravljanje kapitala 111

A Slovar izbranih strokovnih izrazov in načinov izračuna

B Kvantitativni obrazci 129

sprejetega sozavarovanja in pozavarovanja, regresne terjatve ter terjatve do zavarovalnih posrednikov.

Začetno pripoznavanje terjatev se izvede na podlagi izstavljene police, računa ali druge verodostojne listine. Pošteno vrednost terjatev družba ugotavlja na vsakokratni bilančni datum v bilanci stanja v skladu z MSRP, tako da oceni, ali obstaja dvom o poplačljivosti terjatev oziroma ali obstajajo nepristranski dokazi za oslabitev terjatev. Za oblikovanje popravka vrednosti terjatve se odloči glede na postavljeno metodologijo (upošteva se kriterij starosti terjatve, stopnjo v procesu izterjave terjatve, izkustveni odstotek odpisanosti terjatev in stopnja izterljivosti terjatev) in individualno presojo.

Regresne terjatve se pripoznajo med sredstvi v primeru, da je na osnovi vzpostavljenega regresnega zahtevka pridobljena ustrezna pravna podlaga. Tudi v primeru subrogacije se pripozna regresno terjatev šele po preverbi dejanskega obstoja in fizične dosegljivosti dolžnika. Pripoznavanje glavnice v regresnih terjatvah zmanjšuje stroške izplačanih škod. Regresne terjatve družbe v skupini slabijo glede na izkušnje preteklih let.

Skupina v SII-bilanci stanja iz postavke terjatve do zavarovancev in zavarovalnih posrednikov izloči nezapadle terjatve do zavarovancev ter nezapadle terjatve za premijo iz sprejetega pozavarovanja in sozavarovanja. Skupina upošteva omenjeni postavki kot prihodnje denarne tokove pri izračunu kosmate najboljše ocene premijske rezervacije. Ker se celotna sprememba premijske rezervacije izkazuje kot prerazporeditev, se tako izkazuje tudi izločitev nezapadlih terjatev pri pripravi SIIbilance stanja.

Vrednotenje terjatev v SII-bilanci stanja se ne razlikuje od vrednotenja v bilanci stanja v skladu z MSRP.

D.1.11 Terjatve iz pozavarovanja in sozavarovanja

V tej postavki izkazujemo terjatve za škode in provizije

oddanega pozavarovanja in sozavarovanja.

Terjatve iz pozavarovanja in sozavarovanja se pripoznajo, ko se škode in provizije iz oddanega pozavarovanja in sozavarovanja zaračunajo pozavarovatelju (retrocesionarju) oziroma sozavarovatelju. Skupina posamično presoja terjatve v smislu njihove poplačljivosti oziroma potrebe po oslabitvi. Za oblikovanje popravka terjatve se odloča glede na izkušnje o poravnavanju terjatev posameznega retrocesionarja. Terjatve imajo pogodbeno ročnost krajšo od enega leta.

Vrednotenje terjatev v SII-bilanci stanja se ne razlikuje od vrednotenja v bilanci stanja v skladu z MSRP.

D.1.12 Druge terjatve

V postavki druge terjatve izkazujemo kratkoročne terjatve do državnih in drugih institucij, kratkoročne terjatve do kupcev, kratkoročne terjatve do zaposlenih, kratkoročne terjatve iz oddaje prostorov, opreme in druge kratkoročne terjatve.

Vrednotenje drugih terjatev v bilanci stanja v skladu z MSRP je enako vrednotenju terjatev do zavarovancev in zavarovalnih posrednikov, opisano v razdelku D.1.10 Terjatve do zavarovancev in zavarovalnih posrednikov.

Skupina v SII-bilanci stanja iz postavke terjatve iz pozavarovanja izloči nezapadle terjatve za provizijo iz retrocediranega posla pozavarovalnice ter nezapadle terjatve za provizijo iz oddanega pozavarovanja in sozavarovanja zavarovalnic. Omenjeni postavki skupina upošteva kot prihodnje denarne tokove pri izračunu pozavarovalnega deleža v najboljši oceni premijske rezervacije. Sprememba terjatev in premijske rezervacije se izkazuje kot prerazporeditev. na ceno na borzi na bilančni datum. D.1.14 Denar in denarni ustrezniki Vrednotenje denarja in denarnih ustreznikov je v SII-bilanci stanja enako kakor v bilanci stanja v skladu z MSRP.

Vrednotenje v SII-bilanci stanja je enako kakor za bilanco stanja v skladu z MSRP, saj je knjigovodska vrednost zadosten približek poštene vrednosti.

D.1.13 Lastne delnice

V bilanci stanja v skladu z MSRP se lastne delnice izkazujejo kot odbitna postavka v kapitalu. Skupina pripozna lastne delnice v višini nakupne vrednosti na organiziranem ali neorganiziranem trgu in se skladno z določili 36. člena MRS 32 Finančni instrumenti – predstavljanje ne prevrednotijo na pošteno vrednost, čeprav delnica kotira na organiziranem trgu vrednostnih papirjev.

V SII-bilanci stanja se lastne delnice izkazujejo v okviru sredstev. Ker lastne delnice obvladujoče družbe kotirajo na organiziranem trgu, se za SII-bilanco stanja prevrednotijo glede

Depoziti z originalno zapadlostjo do treh mesecev se v SII-bilanci stanja obravnavajo enako kot depoziti z daljšo zapadlostjo, zato se jih prerazporedi v postavko depozitov, ki niso denarni ustrezniki.

D.1.15 Druga sredstva

Druga sredstva sestavljajo kratkoročne časovne razmejitve (kratkoročno odloženi stroški in kratkoročno nezaračunani prihodki). Med kratkoročno odloženimi stroški se izkazujejo vnaprej plačani stroški zavarovanj, licenc, zakupnin in podobno.

Pri vrednotenju drugih sredstev se za potrebe SII-bilance stanja zasleduje vidik denarnega toka. Postavke, pri katerih je denarni tok že bil izveden, se prevrednotijo na ničelno vrednost, ostale postavke pa se v SII-bilanci stanja pripoznajo v enaki višini kakor za bilanco stanja v skladu z MSRP.

PSFP SKUPINE ZA LETO 2020 95

B Sistem upravljanja 35

C Profil tveganj skupine 57

D Vrednotenje za namene

E Upravljanje kapitala 111

A Slovar izbranih strokovnih izrazov in načinov izračuna

B Kvantitativni obrazci 129

D.2 Zavarovalno-tehnične rezervacije

Skupina pri oblikovanju kosmate premijske rezervacije izvede prerazporeditve postavk za nezapadle terjatve za premijo za direktno zavarovanje, sprejeto pozavarovanje in sozavarovanje ter za obračunano nezapadlo obveznost za provizije za sprejeto pozavarovanje in sozavarovanje. Upoštevajo se tudi posebnosti družb v skupini.

Vrednotenje kosmatih zavarovalno-tehničnih rezervacij in pozavarovalnega dela izvajajo aktuarji družb skupine. Vrednotenje pozavarovalnega dela SII-rezervacij (najboljše ocene rezervacij za oddane posle) je opisano pri vrednotenju sredstev v razdelku D.1.8 Znesek zavarovalno-tehničnih rezervacij, prenesen pozavarovateljem. Metodologija upošteva usmeritve iz politike upravljanja zavarovalnih tveganj skupine in je skladna z uveljavljenimi aktuarskimi metodami.

Skupina pri izračunu SII-rezervacij ne uporablja uskladitvene prilagoditve iz 182. člena ZZavar-1 (oziroma člena 77 b Direktive 2009/138/ES), prilagoditve za nestanovitnost iz 184. člena ZZavar-1 (oziroma člena 77 d Direktive 2009/138/ES), prehodne prilagoditve zadevne strukture netveganih obrestnih mer iz 639. člena ZZavar-1 (oziroma člena 308 c Direktive 2009/138/ES) in prehodnega odbitka iz 640. člena ZZavar-1 (oziroma člena 308 d Direktive 2009/138/ES).

Skupina oblikuje te kategorije SII-rezervacij:

najboljša ocena škodnih rezervacij direktnih zavarovanj,
najboljša ocena premijskih rezervacij direktnih zavarovanj,
najboljša ocena rezervacij za rente, ki izhajajo iz direktnih premoženjskih zavarovanj (rezervacija za premoženjske rente),
najboljša ocena rezervacij za življenjska zavarovanja,
najboljša ocena rezervacij sprejetega pozavarovanja,
dodatek za tveganje.

SII-rezervacije so enake vsoti najboljše ocene rezervacij in dodatka za tveganje. Zgoraj omenjene kategorije rezervacij so podrobneje opisane v nadaljevanju razdelka.

Najboljša ocena škodnih rezervacij direktnih zavarovanj

Škodne rezervacije se nanašajo na škodne dogodke, ki so se že zgodili, škode po teh dogodkih pa še niso bile rešene, ne glede na to, ali so bile prijavljene ali ne. V izračunu najboljše ocene družbe v skupini upoštevajo uteženo povprečje vseh možnih scenarijev in časovno vrednost denarnih tokov, kar pomeni, da so vsi denarni tokovi diskontirani s krivuljami netveganih obrestnih mer. V izračun so vključeni tudi vsi stroški, ki se nanašajo na obdobje od datuma škodnega dogodka do datuma obračuna škode, in pričakovani prihodnji regresi, ki izhajajo iz teh škod.

Rezervacija za škode, ki so se že zgodile, vendar še niso bile izplačane, se oblikuje na podlagi statističnih podatkov iz preteklih let ter izračunava skupaj za škode, ki so že bile prijavljene, in za škode, ki še niso bile prijavljene.

Posamezna zavarovalnica v skupini pri izračunu najboljše ocene kosmatih škodnih rezervacij pri vsaki homogeni skupini tveganj uporabi vsaj dve od spodaj naštetih metod:

metoda veriženja (metoda Chain-Ladder), ki glede na pretekli razvoj rešenih in prijavljenih škod ocenjuje nadaljnji razvoj škodnih izplačil za škode, ki so se že zgodile;
naivna metoda, pri kateri za posamezen segment zavarovanj predvidimo končni ultimativni škodni količnik ne glede na hitrost prijave in izplačilo škod;
Bornhuetter-Fergusonova metoda je kombinacija naivne metode in metode veriženja, pri kateri za posamezen segment zavarovanj predvidimo določen škodni količnik

glede na to, kdaj je škoda prijavljena in/ali izplačana;

metoda Fisher-Lange (metoda inkrementalnih povprečnih škod), pri kateri na podlagi zgodovinskih podatkov za vsako posamezno razvojno leto določimo povprečno škodo in število izplačanih škod;
metoda povprečne IBNR-škode, pri kateri na podlagi zgodovinskih podatkov določimo višino škodne rezervacije za škode, ki so že nastale, a še niso bile prijavljene (angl. Incurred But Not Reported; IBNR), kot zmnožek med pričakovanim številom IBNR-škod in povprečno višino IBNR-škode, h končni vrednosti najboljše ocene škodnih rezervacij pa prištejemo še rezervacije za prijavljene škode (angl. Reported But Not Settled, RBNS) na dan vrednotenja.

Najpomembnejše predpostavke pri izračunu najboljše ocene škodnih rezervacij (krajše: BE CP) so:

Pričakovani ultimativni škodni količnik: pričakovani končni delež vseh rešenih škod, ki so se zgodile v zadevnem obdobju, v premiji, zasluženi v tem obdobju;
Faktorji škodnega razvoja: za zavarovalne vrste s tako imenovanim dolgim repom je višina rezervacij za neprijavljene škode močno odvisna od izbire faktorjev škodnega razvoja, še sploh pa od izbire repa, ki predstavlja faktorje za leta, za katera družbe še nimajo dejanskih škodnih izkušenj. Razvojni faktorji so izbrani na podlagi zgodovinskih razvojnih faktorjev, korigirani za pričakovane spremembe v prihodnosti, repni razvojni faktor pa je določen z uporabo logaritemske regresije, pri čemer izberemo krivuljo, ki se izbranim razvojnim faktorjem za že razvita škodna leta najbolje prilega. Po aktuarski presoji ta faktor ustrezno korigiramo;
Pričakovani delež cenilnih stroškov v prihodnjih škodnih izplačilih: delež cenilnih stroškov v prihodnjih izplačanih

B Sistem upravljanja 35

C Profil tveganj skupine 57

D Vrednotenje za namene

E Upravljanje kapitala 111

A Slovar izbranih strokovnih izrazov in načinov izračuna

B Kvantitativni obrazci 129

odškodninah je določen na podlagi zgodovinskih podatkov in po potrebi korigiran glede na pričakovanja v prihodnosti oziroma glede na trende gibanja višine cenilnih stroškov;

Pričakovani delež regresov v prihodnjih škodnih izplačilih: delež regresov v prihodnjih škodnih izplačilih je določen na podlagi zgodovinskih podatkov o izplačanih regresih in po potrebi korigiran glede na pričakovanja v prihodnosti oziroma glede na trende gibanja;
Diskontiranje: pri izračunu najboljše ocene škodnih rezervacij vse denarne tokove diskontiramo z ustreznimi krivuljami netveganih obrestnih mer;
Rente: med prijavljenimi škodami zavarovanja avtomobilske in splošne odgovornosti so tudi škode, katerih izplačila so predvidena v obliki dosmrtne rente ali rente do 26. leta starosti oziroma do zaključka šolanja; družbe v skupini izračunajo rezervacijo za te rente posebej z življenjskimi tehnikami, zato so pri izračunu najboljše ocene škodnih rezervacij premoženjskih vrst poslovanja te rezervacije in podatki zanje izločeni.

Za zadnje leto dogodka (leto 2020) je skupni povprečni pričakovani ultimativni škodni količnik nekoliko nižji, kot je bil v izračunu na dan 31. 12. 2019 za leto dogodka 2019. K izboljšanju je največ pripomoglo ugodnejše škodno dogajanje (predvsem pri avtomobilskih zavarovanjih) kot posledica covida-19 oziroma ukrepov zaradi pandemije.

Najboljša ocena premijskih rezervacij direktnih zavarovanj

Premijska rezervacija se nanaša na škodne dogodke, ki nastopijo po datumu vrednotenja, torej med preostalim obdobjem veljavnosti zavarovalnega kritja polic. Izračunava se za tiste pogodbe, ki so aktivne na dan izračuna, in je sestavljena iz vseh pričakovanih prihodnjih denarnih tokov znotraj meja zavarovalnih pogodb (v nadaljevanju: pogodbene meje). Družbe v skupini v izračunu najboljše ocene upoštevajo uteženo povprečje vseh možnih scenarijev in časovno vrednost denarnih tokov, kar pomeni, da so vsi denarni tokovi ustrezno diskontirani s krivuljami netveganih obrestnih mer.

V izračunu premijske rezervacije največja direktna zavarovalna družba v skupini s sedežem v EU upošteva naslednje denarne tokove, ki so ustrezno razdeljeni po posameznih letih in na koncu diskontirani z uporabo krivulje netveganih obrestnih mer:

vse škode, ki se še bodo zgodile v prihodnosti, • vse cenilne stroške v povezavi z reševanjem škod iz prejšnje
točke,
vse prihodnje regrese, ki izhajajo iz škod, opisanih v prvi točki,
vse prihodnje stroške, povezane s servisiranjem obstoječih pogodb,
vse prihodnje prilive premij iz nezapadlih terjatev, • provizijo in stroške požarne takse, ki izvirajo iz premij,
opisanih v prejšnji točki,
pričakovano vrednost prihodnjih vračil premij zaradi predčasne prekinitve pogodb,
prihodnjo obračunano premijo pri večletnih pogodbah z letnimi obračuni in permanentnih pogodbah za obdobje, za katero kritje že obstaja, premija pa še ni bila obračunana, • prihodnjo obračunano premijo pri večletnih pogodbah z letnimi obračuni in permanentnih pogodbah z letnimi obračuni premije znotraj pogodbenih mej,
stroške v povezavi s premijami iz prejšnjih dveh točk,
višino prihodnjih pričakovanih bonusov in popustov, ki so odvisni od višine škodnega količnika nekaterih pogodb.

Manjše zavarovalne družbe v skupini s sedežem zunaj EU izračunajo premijsko rezervacijo, namenjeno prihodnjim škodam in stroškom, poenostavljeno iz MSRP-prenosne premije ter pričakovanega škodnega in stroškovnega količnika.

Najpomembnejše predpostavke pri izračunu najboljše ocene

premijske rezervacije (krajše: BE PP) so:

pričakovani škodni količniki: pri določanju pričakovanih škodnih količnikov upoštevamo ultimativne škodne količnike po posameznih letih dogodka, ki jih dobimo iz izračuna škodne rezervacije, spremembe v povprečni premiji v zadnjem letu in pričakovanja o škodnem dogajanju v prihodnosti;
pričakovani delež cenilnih stroškov v prihodnjih škodnih izplačilih: delež cenilnih stroškov v prihodnjih izplačilih odškodnin je določen na podlagi zgodovinskih podatkov in po potrebi korigiran glede na pričakovanja v prihodnosti oziroma glede na trend gibanja višine cenilnih stroškov;
pričakovani delež provizij v prihodnjih premijskih denarnih tokovih: delež provizij v plačanih premijah je določen na podlagi zgodovinskih podatkov in po potrebi korigiran glede na pričakovanja v prihodnosti oziroma glede na morebitne spremembe provizijskih stopenj;
pričakovani delež preostalih stroškov v prihodnjih premijskih denarnih tokovih: delež preostalih stroškov v obračunanih premijah je določen na podlagi zgodovinskih podatkov in po potrebi korigiran glede na pričakovanja v prihodnosti oziroma glede na trend gibanja višine stroškov;
pričakovan delež regresov v prihodnjih škodnih izplačilih: ta delež je določen na podlagi zgodovinskih podatkov o izplačanih regresih;
pričakovani razvoj škod po letih: ta razvoj je določen na podlagi zgodovinskega načina izplačevanja škod;
pričakovani razvoj regresov po letih: ta razvoj je določen na podlagi zgodovinskega načina izplačevanja regresov;
pričakovani delež prekinitev: pričakovani delež prekinitev (storna) oziroma višino vrnjene premije zaradi predčasne prekinitve pogodbe določimo na podlagi podatkov preteklega leta in ga oziroma jo po potrebi korigiramo v skladu s pričakovanji.

Skupni pričakovani ultimativni škodni količnik, uporabljen v izračunu najboljše ocene premijskih rezervacij je na

PSFP SKUPINE ZA LETO 2020 97

-

B Sistem upravljanja 35

C Profil tveganj skupine 57

D Vrednotenje za namene

E Upravljanje kapitala 111

A Slovar izbranih strokovnih izrazov in načinov izračuna

B Kvantitativni obrazci 129

dan 31. 12. 2020 nekoliko nižji, kot je bil skupni pričakovani ultimativni škodni količnik, uporabljen v izračunu najboljše ocene premijskih rezervacij na dan 31. 12. 2019, kar sovpada s pričakovanimi ultimativnimi škodnimi količniki iz izračuna najboljše ocene škodnih rezervacij kot posledica nižje škodne pogostosti predvsem avtomobilskih zavarovanj v času covida-19.

Najboljša ocena rezervacij za rente, ki izhajajo iz direktnih premoženjskih zavarovanj

Najboljša ocena rezervacij za rente, ki izhajajo iz premoženjskih zavarovanj (v nadaljevanju: najboljša ocena rezervacij za premoženjske rente), se zaradi posebnega načina izplačevanja škod izračunava ločeno od najboljše ocene škodnih rezervacij premoženjskih zavarovanj, in sicer se posebej določa za:

prijavljene rente iz premoženjskih zavarovanj (bodisi v izplačevanju ali še ne): najboljša ocena za te rente se poroča v življenjski vrsti poslovanja rent, ki izhajajo iz pogodb o premoženjskem zavarovanju in se nanašajo na zavarovalne obveznosti, ki niso obveznosti iz zdravstvenih zavarovanj;
rente iz premoženjskih zavarovanj, ki še niso bile prijavljene: najboljša ocena rezervacij za tovrstne rente se poroča pri premoženjskih vrstah poslovanja v okviru najboljše ocene škodnih rezervacij.

Predpostavke, uporabljene pri izračunu najboljše ocene rezervacij za premoženjske rente, ki so že prijavljene (ne glede na to ali so že v izplačevanju ali še ne), so:

pričakovani delež cenilnih stroškov v prihodnjih škodnih izplačilih: delež cenilnih stroškov v prihodnjih rentnih izplačilih določimo na podlagi podatkov v prejšnjem obračunskem letu;
pričakovana inflacija: pričakovano inflacijo v prihodnosti določimo na podlagi trenutnega makroekonomskega stanja in pričakovanj v prihodnosti;
umrljivost glede na izbrane tablice umrljivosti.

Za izračun na konec leta 2020 je bila pričakovana povprečna naknadno prijavljena renta v skoraj enaki višini kot v letu 2019.

Najboljša ocena rezervacij za direktna življenjska zavarovanja

Izračun najboljše ocene rezervacij za življenjska zavarovanja je narejen na ravni zavarovalne pogodbe, pri čemer so predpostavke izračuna enotne za posamezno homogeno skupino produktov življenjskih zavarovanj. Ta v grobem delimo na mešana, riziko, vseživljenjska in rentna klasična življenjska zavarovanja, na naložbena življenjska zavarovanja (z garancijo ali brez nje, z omejeno dobo ali vseživljenjska) in zdravstvena zavarovanja, podobna življenjskim zavarovanjem. Izračun naredimo na podlagi najboljših ocen prihodnjih pogodbenih denarnih tokov, v katerih upoštevamo najboljše ocene vseh pogodbenih finančnih tokov in povezanih finančnih tokov, kot so cenilni stroški, stroški administracije in finančni prihodki od naložb sredstev, ki pokrivajo obveznosti zavarovalnih pogodb. Ločeno izračunamo najboljšo oceno škodnih rezervacij za življenjska zavarovanja.

Predpostavke, uporabljene v izračunu najboljše ocene rezervacij za premoženjske rente, ki še niso prijavljene, so: • pričakovano število teh rent, določeno na podlagi preteklih let škodnih dogodkov in pričakovanj v prihodnosti, • povprečna višina sedanje vrednosti vseh prihodnjih obveznosti rente v trenutku njenega nastanka, določena kot povprečna vrednost vseh pričakovanih obveznosti za rente, ki so že v izplačevanju, in po potrebi korigirana z aktuarsko presojo glede na trend gibanja. potem se za to pogodbo privzame, da je pogodbena meja enaka datumu vrednotenja, in se tako v projekciji denarnih tokov ne upošteva nobene prihodnje premije. Pogodbo se vrednoti kot kombinacijo zavarovalno-tehničnih rezervacij, izračunanih v celoti, in najboljše ocene rezervacij. V primeru čistih naložbenih zavarovanj se tako vrednoti pogodbo kot rezervacijo, izračunano v celoti, v višini vrednosti premoženja v naložbenih skladih, razliko med pričakovanimi dejanskimi in vračunanimi stroški pa se vrednoti preko oblikovanja najboljše ocene rezervacij.

-

V kolikor zavarovalna pogodba izpolnjuje vse naslednje tri pogoje:

premija ni izterljiva,
pogodba na dan vrednotenja nima riziko zavarovalne komponente,
pogodba ne vsebuje finančnih garancij,

Pričakovani pogodbeni denarni tokovi so:

prihodki iz premij,
izplačila za škode (smrt, hujše bolezni, doživetje, odkup),
stroški (provizije zastopnikov, drugi sklenitveni stroški, cenilni stroški, administrativni stroški),
prihodki iz naložb (provizija iz upravljanja naložb).

Pri obravnavi posamezne pogodbe se upoštevajo:

letna premija, pogostost plačevanja, zavarovalne vsote za primer smrti, hujše bolezni in doživetja,
tehnične osnove produktov: tehnična obrestna mera, tablice umrljivosti in obolevnosti, stroški,
predpostavke: delež realizirane umrljivosti in obolevnosti, delež odstopov, prihodnja donosnost, realizirani stroški, prihodnja inflacija.

Za denarne tokove, obravnavane do poteka police, se izračuna njihova sedanja vrednost z uporabo netvegane obrestne mere. Posebej se za večino življenjskih zavarovanj oceni sedanja vrednost opcij in garancij, vgrajenih v produkte življenjskih zavarovanj. Pri tem se uporabi stohastične ekonomske scenarije ali aproksimativno metodo. Prihodnje dinamično obnašanje zavarovalcev ni modelirano, prihodnji posegi poslovodstva pa so modelirani zgolj pri izračunu sedanje vrednosti opcij in garancij, kjer se predvideva določena realizacija presežkov iz prevrednotenja v primeru scenarijev, v katerih predvideni prihodki iz naložb pred realizacijo presežkov

PSFP SKUPINE ZA LETO 2020 98

B Sistem upravljanja 35

C Profil tveganj skupine 57

D Vrednotenje za namene

E Upravljanje kapitala 111

A Slovar izbranih strokovnih izrazov in načinov izračuna

B Kvantitativni obrazci 129

ne dosegajo potrebnih prihodkov iz naložb zaradi garantirane obrestne mere pri klasičnih življenjskih zavarovanjih.

Najboljša ocena rezervacij za zajamčena izplačila ob rojstvu otrok se izračuna na podlagi predvidenega števila in predvidene višine izplačil za že sklenjena zavarovanja. Postopek izračuna tovrstnih rezervacij je narejen na podlagi ocene prihodnjih izplačil, ki temelji na trikotniški metodi ob upoštevanju števila rojstev otrok po letu sklenitve zavarovanja in razvojnem letu zavarovanja ali na podlagi analitične formule. Sedanja vrednost denarnih tokov se izračuna z uporabo netvegane obrestne mere.

Najboljša ocena škodnih rezervacij za življenjska zavarovanja se izračuna z uporabo metode povprečne škode, pri čemer se posebej oceni rezervacija za nastale prijavljene škode in posebej rezervacija za nastale, a še neprijavljene škode. Najboljša ocena rezervacij za nastale prijavljene škode je enaka rezervaciji po popisu. Najboljša ocena rezervacij za nastale, vendar še neprijavljene škode se izračuna kot produkt ultimativnega števila IBNR-škod (ocena iz trikotnika prijavljenih škod) in povprečne višine IBNR-škode. Pri tem opazujemo samo škode zaradi smrti ali hujše bolezni. Povprečna višina IBNR-škode se določi kot povprečna riziko zavarovalna vsota za posamezno homogeno skupino zavarovanj. Sedanja vrednost denarnih tokov se izračuna z uporabo netvegane obrestne mere.

V letu 2020 so se ponovno ovrednotile vse uporabljene predpostavke, pri čemer je prišlo do manjših sprememb. Na nekaterih segmentih so stroški na enoto zavarovanja zaradi zmanjševanja portfelja zrasli, nekoliko so se spremenile tudi predvidene stopnje prekinitev pogodb in predvidena umrljivost. Večjih sprememb v predpostavkah pa glede na leto 2019 v letu 2020 ni bilo. Glede na leto 2019 je prišlo do premestitve pogodb naložbenih življenjskih zavarovanj z garantirano obrestno mero iz vrste poslovanja Zavarovanje,

vezano na indeks ali enoto premoženja, v vrsto poslovanja Druga življenjska zavarovanja.

Najboljša ocena rezervacij sprejetega pozavarovanja

Izračuni se naredijo na ravni vrst poslovanja v skladu s Prilogo 1 k Delegirani uredbi, in sicer ločeno za posle pozavarovanja v skupini in posle zunaj skupine (za stanje na ravni skupine se po izločitvi transakcij v skupini upoštevajo le slednji). Zaradi zanemarljivega obsega in narave obveznosti sprejetih življenjskih pozavarovanj (zunaj skupine) je metodologija za vrednotenje teh obveznosti enaka kakor za premoženjska in NSLT-zdravstvena zavarovanja, zato so obveznosti sprejetih življenjskih pozavarovanj razporejene k NSLT-zdravstvenim zavarovanjem.

Najboljša ocena rezervacij sprejetega pozavarovanja je sestavljena iz najboljše ocene premijskih in najboljše ocene škodnih rezervacij. Osnova za izračune je razporeditev poslov po pogodbenih letih.

Izračun najboljše ocene rezervacij je razdeljen na: • izračun tehnične kosmate rezervacije, ki vključuje najboljšo oceno rezervacije za škodne dogodke, povezane s sklenjenimi posli (že nastale in prihodnje), pred upoštevanjem časovne vrednosti denarja,
delitev tehnične kosmate rezervacije na tehnično premijsko rezervacijo (za prihodnje škode) in tehnično škodno rezervacijo (za že nastale, a še ne plačane škode),
upoštevanje prihodnjih stroškov, povezanih z veljavnimi pogodbami,
upoštevanje prihodnjih denarnih tokov iz premij in provizij, vključno z že obračunanimi, a še ne zapadlimi in neplačanimi premijami in provizijami,
pripravo denarnih tokov, upoštevanje valutne strukture denarnih tokov in diskontiranje.

Pri tehnični kosmati rezervaciji se uporablja metoda veriženja na trikotnikih kumulativnih obračunanih škod z Bornhütter-Fergusonovo (v nadaljevanju: BF) prilagoditvijo. Pri izbiri razvojnih faktorjev se za veriženje upoštevajo podatki iz let, ki izražajo naravo portfelja, za katerega se izračunava rezervacija. Če se posamezni faktorji zaradi izjemnih dogodkov preveč razlikujejo od povprečja, se izločijo iz izračuna razvojnih faktorjev. V zadnjem delu oziroma repu razvoja se uporablja aproksimacija z eno od porazdelitvenih funkcij: eksponentno, Weibullovo, potenčno, Shermanovo; pri izbiri funkcije se uporablja merilo R2. Apriorni škodni količnik za BF je izbran na podlagi presoje aktuarja in oddelka za prevzem pozavarovanj. Kjer so škodni trikotniki preveč razpršeni, se ultimativne škode ocenijo na podlagi škodnih količnikov. Pri tem se pričakovani merodajni škodni količnik vsakega pogodbenega leta določi kot izbrano povprečje med vnaprej ocenjenim naivnim količnikom, določenim na podlagi strokovne presoje, večletnih povprečij in na podlagi informacij oddelka za prevzem pozavarovanj, ter realiziranim merodajnim MSRP-škodnim količnikom (brez rezervacij na ravni portfelja). Za starejša leta z znanim razvojem ima večjo utež realizirani količnik, za novejša leta pa naivni. Za razvoj izplačil oziroma denarni tok se uporabi vzorec, pridobljen iz trikotniškega razvoja. V združenem pregledu se nato povzamejo rezultati vseh metod in izbere najboljša ocena ultimativnih škod, na podlagi katere se izračuna tehnična kosmata rezervacija.

V deležih stroškov se upoštevajo prihodnji cenilni in administrativni stroški, povezani s sklenjenimi pogodbami.

Osnova za delitev dobljenih denarnih tokov po valutah je valutna sestava obveznosti za bilanco stanja v skladu z MSRP. Prihodnji denarni tokovi, razdeljeni po valutah, se diskontirajo z uporabo ustreznih krivulj netveganih obrestnih mer.

Najbolj pomembni predpostavki pri izračunu sta izbira ustrezne metode za posamezno vrsto poslovanja, ki se v letu 2020 pri

PSFP SKUPINE ZA LETO 2020 99

B Sistem upravljanja 35

C Profil tveganj skupine 57

D Vrednotenje za namene

E Upravljanje kapitala 111

A Slovar izbranih strokovnih izrazov in načinov izračuna

B Kvantitativni obrazci 129

večini vrst poslovanja ni spremenila, ter uporabljeni ultimativni količniki, predvsem za zadnje pogodbeno leto, kjer je zaradi neznanih škod in še neizteklega kritja največ negotovosti. Za sprejeta pozavarovanja zunaj skupine zadnjega pogodbenega leta je delež pričakovanih ultimativnih škod in provizij v pričakovanih ultimativnih premijah nekoliko višji kot leto poprej, predvsem zaradi škod, povezanih s covidom-19.

Dodatek za tveganje

Dodatek za tveganje skupaj z najboljšo oceno rezervacij zagotavlja, da je vrednost zavarovalno-tehničnih rezervacij enakovredna znesku, ki bi ga za prevzem in izpolnitev obveznosti do zavarovalcev, zavarovancev in drugih upravičencev iz zavarovalnih pogodb zahtevale druge zavarovalnice, ki bi prevzele te obveznosti. Dodatek za tveganje se izračuna z določitvijo stroškov zagotavljanja zneska primernih lastnih virov sredstev v višini zahtevanega solventnostnega kapitala, ki je potreben za podporo zavarovalnih obveznosti med njihovo veljavnostjo oziroma do njihovega izteka. Mera, uporabljena pri določitvi stroškov zagotavljanja prej omenjenega zneska primernih lastnih virov sredstev, je pribitek nad ustrezno netvegano obrestno mero, ki bi ga zavarovalnica upoštevala, da bi zagotovila te primerne lastne vire sredstev, in je enaka 6 %.

Skupina v skladu s 340. členom Delegirane uredbe določi dodatek za tveganje kot vsoto dodatkov za tveganje posameznih (po)zavarovalnic v skupini.

Pri izračunu omenjenega zahtevanega solventnostnega kapitala vsaka družba v skupini upošteva vsa tveganja, pred katerimi se ne more zaščititi. Ta tveganja so:

tveganje premoženjskih zavarovanj,
tveganje življenjskih zavarovanj,
tveganje zdravstvenih zavarovanj,
tveganje neplačila nasprotne stranke, ki se nanaša samo na

(po)zavarovalne terjatve,

tržno tveganje, če se mu ne moremo izogniti z ustrezno izbiro sredstev, razen obrestnega tveganja,
operativno tveganje.

V skladu z 58. členom Delegirane uredbe družbe v skupini uporabljajo poenostavljeno metodo za projekcijo prihodnjih zneskov zahtevanega solventnostnega kapitala, in sicer upoštevajo raven (2) hierarhije iz 61. člena Sklepa o podrobnejših navodilih za vrednotenje zavarovalnotehničnih rezervacij: Za določanje celotnega zahtevanega solventnostnega kapitala za vsako prihodnje leto se uporabi razmerje najboljše ocene za navedeno prihodnje leto in najboljše ocene zavarovalno-tehničnih rezervacij na datum vrednotenja. Če se za posamezno družbo pokaže, da je ta metoda neprimerna, se uporabi raven (3) hierarhije iz 61. člena navedenega sklepa.

Dodatek za tveganje se pri kompozitnih zavarovalnicah izračunava ločeno za posle premoženjskih in življenjskih zavarovanj, na posamezne vrste poslovanja pa je razporejen v razmerju izračunanih kapitalskih zahtev za vsako posamezno vrsto poslovanja (v skladu s 3. odstavkom 37. člena Delegirane uredbe). Pri izračunu zahtevanega solventnostnega kapitala za vsako posamezno vrsto poslovanja družbe predpostavijo, da imajo sklenjena zavarovanja samo v segmentu, za katerega računajo kapitalsko zahtevo, poleg tega slednjo za vsak segment izračunajo samo za te module tveganj:

tveganje življenjskih zavarovanj,
tveganje zdravstvenih zavarovanj,
tveganje premoženjskih zavarovanj,
operativno tveganje.

D.2.1 Vrednosti zavarovalno-tehničnih rezervacij v skladu s Solventnostjo II

V naslednjih preglednicah so prikazane vrednosti kosmate

najboljše ocene rezervacij, pozavarovalnega dela najboljše ocene rezervacij in dodatek za tveganje na dan 31. 12. 2020 in na dan 31. 12. 2019 po posameznih vrstah poslovanja. Prikaz je ločen na najboljšo oceno škodne rezervacije, najboljšo oceno premijske rezervacije, najboljšo oceno rezervacij za življenjske vrste poslovanja in dodatek za tveganje.

PSFP SKUPINE ZA LETO 2020 100

C Profil tveganj skupine 57

D Vrednotenje za namene

A Slovar izbranih strokovnih izrazov in načinov izračuna

B Kvantitativni obrazci 129

Najboljša ocena škodne rezervacije (BE CP)

v tisoč EUR	Kosmata BE CP		Pozavarovalna BE CP
Vrsta poslovanja	31. 12. 2020	31. 12. 2019	31. 12. 2020	31. 12. 2019
Zavarovanje in proporcionalno pozavarovanje za stroške zdravljenja	1.690	1.386	590	383
Zavarovanje in proporcionalno pozavarovanje izpada dohodka	23.832	23.826	446	262
Nezgodno zavarovanje in proporcionalno pozavarovanje zaposlenih	0	0	0	0
Zavarovanje in proporcionalno pozavarovanje avtomobilske odgovornosti	112.921	107.091	618	888
Druga zavarovanja in proporcionalno pozavarovanje motornih vozil	21.168	24.014	228	208
Pomorsko, letalsko in transportno zavarovanje in proporcionalno pozavarovanje	13.083	8.491	1.397	305
Požarno zavarovanje in proporcionalno pozavarovanje ter zavarovanje in proporcionalno pozavarovanje druge škode na premoženju	90.402	69.900	6.608	4.525
Splošno zavarovanje in proporcionalno pozavarovanje odgovornosti	39.007	33.847	1.218	974
Kreditno in kavcijsko zavarovanje in proporcionalno pozavarovanje	1.364	1.132	0	0
Zavarovanje in proporcionalno pozavarovanje stroškov postopka	65	49	24	18
Zavarovanje in proporcionalno pozavarovanje pomoči	1.284	1.275	9	7
Različne finančne izgube	9.120	498	878	57
Neproporcionalno zdravstveno pozavarovanje	719	571	1	2
Neproporcionalno pozavarovanje odgovornosti	13.493	12.568	7.423	8.362
Neproporcionalno pomorsko, letalsko in transportno pozavarovanje	5.966	5.403	209	353
Neproporcionalno premoženjsko pozavarovanje	53.535	47.304	1.560	2.556
Skupaj	387.647	337.355	21.211	18.899

Gibanje večinoma sledi obsegu portfelja, škodnim dogodkom in izplačilom škod. Pri avtomobilskih vrstah poslovanja je tako kljub rasti portfeljev kosmata najboljša ocena škodne rezervacije zaradi ugodnejšega škodnega dogajanja na primerljivi ravni kot predhodno leto. Zaradi neugodnega škodnega dogajanja, predvsem FOS-poslov in kot posledica covida-19, pa se je precej povečala kosmata najboljša ocena škodne rezervacije zavarovanj in proporcionalnih pozavarovanj požara in druge škode na premoženju, različnih finančnih izgub ter neproporcionalnih premoženjskih pozavarovanj.

PSFP SKUPINE ZA LETO 2020 101

D Vrednotenje za namene

A Slovar izbranih strokovnih izrazov in načinov izračuna

Najboljša ocena premijske rezervacije (BE PP)

v tisoč EUR	Kosmata BE PP		Pozavarovalna BE PP
Vrsta poslovanja	31. 12. 2020	31. 12. 2019	31. 12. 2020	31. 12. 2019
Zavarovanje in proporcionalno pozavarovanje za stroške zdravljenja	222	254	-2	-30
Zavarovanje in proporcionalno pozavarovanje izpada dohodka	-11.032	-9.605	-13	-7
Nezgodno zavarovanje in proporcionalno pozavarovanje zaposlenih	0	0	0	0
Zavarovanje in proporcionalno pozavarovanje avtomobilske odgovornosti	36.557	39.492	-89	-79
Druga zavarovanja in proporcionalno pozavarovanje motornih vozil	31.782	35.466	466	359
Pomorsko, letalsko in transportno zavarovanje in proporcionalno pozavarovanje	-14	137	141	-949
Požarno zavarovanje in proporcionalno pozavarovanje ter zavarovanje in proporcionalno pozavarovanje druge škode na premoženju	7.349	3.613	285	512
Splošno zavarovanje in proporcionalno pozavarovanje odgovornosti	954	777	58	-15
Kreditno in kavcijsko zavarovanje in proporcionalno pozavarovanje	1.795	3.079	-78	0
Zavarovanje in proporcionalno pozavarovanje stroškov postopka	-133	-110	-33	-67
Zavarovanje in proporcionalno pozavarovanje pomoči	4.164	4.451	-15	-18
Različne finančne izgube	880	29	43	-87
Neproporcionalno zdravstveno pozavarovanje	-33	-24	0	0
Neproporcionalno pozavarovanje odgovornosti	-150	-346	64	369
Neproporcionalno pomorsko, letalsko in transportno pozavarovanje	-421	-554	-300	-206
Neproporcionalno premoženjsko pozavarovanje	-12.167	-8.020	-627	-504
Skupaj	59.755	68.639	-101	-722

Kosmata najboljša ocena premijske rezervacije je v letu 2020 primerjavi s predhodnim letom nekoliko nižja, predvsem zaradi ugodnejših predpostavk o prihodnjih škodnih količnikih avtomobilskih zavarovanj kot posledica covida-19.

35	B Sistem upravljanja
57	C Profil tveganj skupine
85	D Vrednotenje za namene solventnosti
111	E Upravljanje kapitala
	Priloge
	A Slovar izbranih

strokovnih izrazov in načinov izračuna

Najboljša ocena rezervacij življenjskih vrst poslovanja

v tisoč EUR	ZTR izračunane v celoti		Kosmata BE
Vrsta poslovanja	31. 12. 2020	31. 12. 2019	31. 12. 2020	31. 12. 2019
Zdravstveno zavarovanje	0	0	-12.523	-8.547
Zavarovanje z udeležbo pri dobičku	0	0	407.696	291.381
Zavarovanje, vezano na indeks ali enoto premoženja	70.334	71.274	221.009	35.613
Druga življenjska zavarovanja	0	0	141.835	-16.403
Rente, ki izhajajo iz pogodb o neživljenjskem zavarovanju in se nanašajo na obveznosti iz zdravstvenih zavarovanj	0	0	0	0
Rente, ki izhajajo iz pogodb o neživljenjskem zavarovanju in se nanašajo na zavarovalne obveznosti, ki niso obveznosti iz zdravstvenih zavarovanj	0	0	33.519	31.179
Skupaj	70.334	71.274	791.537	333.223

Povečanje najboljše ocene tehničnih rezervacij je v največji meri posledica vključitve Vite v skupino, na spremembo pa prav tako vpliva gibanje portfelja, premestitve in spremembe vrednotenja. Za zdravstveno zavarovanje se je najboljša ocena rezervacij zmanjšala zaradi sklepanja novega profitabilnega posla.

Na povečanje tehničnih rezervacij v vrsti poslovanja Zavarovanje z udeležbo pri dobičku je najbolj vplivala vključitev Vite v skupino, dodatno pa tudi gibanje portfelja zaradi doživetij polic Zavarovalnice Sava.

Na povečanje tehničnih rezervacij v vrsti poslovanja zavarovanje, vezano na indeks ali enoto premoženja je najbolj vplivala vključitev Vite v skupino, na spremembo pa so dodatno vplivala tudi doživetja in prekinitve polic. Pri tem smo za del polic, ki izpolnjujejo določene pogoje, tehnične rezervacije izračunali kot ZTR izračunane v celoti. Na višino tehničnih rezervacij je vplivala tudi premestitev naložbenih zavarovanj z garantirano obrestno mero iz te vrste poslovanja v vrsto poslovanja Druga življenjska zavarovanja.

Tehnične rezervacije v vrsti poslovanja Druga življenjska zavarovanja so se zvišale zaradi vključitve Vite v skupino in omenjene premestitve naložbenih zavarovanj z garantirano obrestno mero v to vrsto poslovanja.

Rezervacije za rente, ki izhajajo iz premoženjskih zavarovanj so se v letu 2020 povečale glede na leto 2019 zaradi dopolnitve seznama rent in rezervacij za rente, ki so bile na novo prijavljene v letu 2020.

PSFP SKUPINE ZA LETO 2020 103

B Sistem upravljanja 35

C Profil tveganj skupine 57

D Vrednotenje za namene

E Upravljanje kapitala 111

A Slovar izbranih strokovnih izrazov in načinov izračuna

B Kvantitativni obrazci 129

Dodatek za tveganje

v tisoč EUR	Dodatek za tveganje		Povzetek	5
Vrsta poslovanja	31. 12. 2020	31. 12. 2019
Zavarovanje in proporcionalno pozavarovanje za stroške zdravljenja	307	179	A Poslovanje in rezultati	12
Zavarovanje in proporcionalno pozavarovanje izpada dohodka	10.989	9.051
Nezgodno zavarovanje in proporcionalno pozavarovanje zaposlenih	0	0
Zavarovanje in proporcionalno pozavarovanje avtomobilske odgovornosti	8.419	7.789	B Sistem upravljanja	35
Druga zavarovanja in proporcionalno pozavarovanje motornih vozil	6.374	5.483
Pomorsko, letalsko in transportno zavarovanje in proporcionalno pozavarovanje	1.918	3.557	C Profil tveganj skupine	57
Požarno zavarovanje in proporcionalno pozavarovanje ter zavarovanje in proporcionalno pozavarovanje druge škode na premoženju	11.011	10.424
Splošno zavarovanje in proporcionalno pozavarovanje odgovornosti	4.043	3.398	D Vrednotenje za namene
Kreditno in kavcijsko zavarovanje in proporcionalno pozavarovanje	954	775	solventnosti	85
Zavarovanje in proporcionalno pozavarovanje stroškov postopka	12	16
Zavarovanje in proporcionalno pozavarovanje pomoči	668	705	E Upravljanje kapitala	111
Različne finančne izgube	851	299
Neproporcionalno zdravstveno pozavarovanje	92	84
Neproporcionalno pozavarovanje odgovornosti	1.236	1.234	Priloge
Neproporcionalno pomorsko, letalsko in transportno pozavarovanje	1.370	1.213
Neproporcionalno premoženjsko pozavarovanje	9.741	8.867	A Slovar izbranih	126
Skupaj premoženjska zavarovanja	57.983	53.073	strokovnih izrazov in načinov izračuna
Zdravstveno zavarovanje	3.411	2.146
Zavarovanje z udeležbo pri dobičku	10.909	7.647	B Kvantitativni obrazci	129
Zavarovanje, vezano na indeks ali enoto premoženja	7.920	5.228
Druga življenjska zavarovanja	9.988	6.808

Skupaj	90.545	75.180
Skupaj življenjska zavarovanja	32.562	22.108
Življenjska pozavarovanja	134	132
Rente, ki izhajajo iz pogodb o neživljenjskem zavarovanju in se nanašajo na zavarovalne obveznosti, ki niso obveznosti iz zdravstvenih zavarovanj	200	147
Rente, ki izhajajo iz pogodb o neživljenjskem zavarovanju in se nanašajo na obveznosti iz zdravstvenih zavarovanj	0	0
Druga življenjska zavarovanja	9.988	6.808
Zavarovanje, vezano na indeks ali enoto premoženja	7.920	5.228
Zavarovanje z udeležbo pri dobičku	10.909	7.647

Dodatek za tveganje se je v primerjavi z 31. 12. 2019 povečal, kar je predvsem posledica širitve skupine ter povečanja zahtevanega solventnostnega kapitala posamezne družbe, ki predstavlja osnovo za izračun dodatka za tveganje.

D.2.2 Primerjava MSRP in SII zavarovalnotehničnih rezervacij

Glavne razlike pri vrednotenju zavarovalno-tehničnih rezervacij v skladu s Solventnostjo II in MSRP zavarovalno-tehničnih rezervacij so:

SII-rezervacije temeljijo na principu denarnih tokov in vključujejo pričakovane prihodnje dobičke aktivnega portfelja, medtem ko MSRP-rezervacije temeljijo na principu že zasluženih prihodkov, zmanjšanih za odhodke. Zato je neprimerno primerjati vrednosti prenosnih premij z vrednostjo najboljše ocene premijskih rezervacij, saj je na eni strani prenosna premija znesek še nezaslužene premije (prihodnji prihodek družbe). V premijski rezervaciji upoštevamo vse prihodnje denarne tokove, ki jih še pričakujemo iz aktivnega portfelja. Tako iz pričakovanih prihodnjih dobičkov aktivnega portfelja na dan 31. 12. 2020 izhaja 11 % (31. 12. 2019: 7 %) razlike med MSRP- in SIIrezervacijami premoženjskih vrst poslovanja. V izračunu najboljše ocene premijskih rezervacij se izločijo nezapadle terjatve in obveznosti za premijo in pozavarovalno provizijo, ki v bilanci stanja v skladu z MSRP nastopajo pri drugih bilančnih postavkah (izkazano kot prerazporeditev v bilanci stanja). Ta prerazporeditev predstavlja 36 % (31. 12. 2019: 33 %) razlike med MSRP- in SII-rezervacijami premoženjskih vrst poslovanja.
Tudi primerjava vrednosti škodnih rezervacij po obeh standardih (MSRP in SII) ni neposredno smiselna, četudi so, vsebinsko gledano, te rezervacije po obeh standardih namenjene kritju škod, ki so se že zgodile in še niso bile izplačane. Pomembna vsebinska razlika med MSRP- in SIIvrednostjo škodnih rezervacij je, da naj bi SII-rezervacije

zadoščale za poplačilo obveznosti zgolj v tehtanem povprečju vseh mogočih scenarijev, MSRP-rezervacije pa v veliki večini primerov. Zato so predpostavke pri izračunu MSRP-rezervacije previdnejše. Če primerjamo najbolj materialno predpostavko o pričakovanem ultimativnem škodnem količniku za premoženjske vrste poslovanja za zadnje leto (kjer je negotovost največja), znaša ta za MSRPškodne rezervacije 66 % (31. 12. 2019: 71 %), za SII-najboljšo oceno škodnih rezervacij pa 58 % (31. 12. 2019: 60 %). • SII-rezervacije premoženjskih zavarovanj upoštevajo časovno vrednost denarja, medtem ko se MSRP-rezervacije teh zavarovanj praviloma ne diskontirajo. Ker so trenutno obrestne mere zelo nizke, to ne vpliva materialno na razliko med MSRP- in SII-rezervacijami teh zavarovanj. Skupna vrednost SII-rezervacij življenjskih vrst poslovanja je nižja od MSRP-rezervacij, vendar so med posameznimi vrstami poslovanja večje razlike. Pri nekaterih vrstah so višje vrednosti SII-rezervacij, pri drugih pa vrednosti MSRPrezervacij. Na prikaz vpliva tudi sprememba preslikave iz homogenih skupin tveganja v vrste poslovanja med letoma 2019 in 2020. MSRP-rezervacije za življenjska zavarovanja preko LAT testa upoštevajo pričakovano sedanjo vrednost prihodnjih denarnih tokov, vendar le v primeru, če je ta višja od trenutno oblikovanih matematičnih rezervacij, kar pomeni, da je v trenutku izračuna LAT testa na strani obveznosti pripoznana sedanja vrednost morebitnih prihodnjih izgub življenjskih zavarovanj. Nasprotno pa SIInajboljše ocene za življenjska zavarovanj upoštevajo tako pričakovane izgube kot tudi pričakovane dobičke življenjskih zavarovanj. SII-vrednosti rezervacij za življenjska zavarovanja z varčevalno komponento, ki vključuje garantirano obrestno mero in/ali udeležbo pri dobičku, je zaradi nizke krivulje netveganih obrestnih mer v primerjavi z garantiranimi obrestnimi merami višja od MSRP-rezervacij. Nasprotno pa so SII-rezervacije za riziko in naložbena življenjska zavarovanja zaradi upoštevanja pričakovanih bodočih

dobičkov iz naslova umrljivosti, obolevnosti in stroškov nižje od MSRP-rezervacij.

D Vrednotenje za namene

E Upravljanje kapitala 111

B Sistem upravljanja 35 C Profil tveganj skupine 57 A Poslovanje in rezultati 12

A Slovar izbranih strokovnih izrazov in načinov izračuna

D.2.3 Opis ravni negotovosti

Raven negotovosti SII-rezervacij smo testirali z občutljivostjo rezervacij na ključne parametre izračuna. Analizo smo izvedli za portfelje EU-družb v skupini, in sicer ločeno za najboljšo oceno premijskih in škodnih rezervacij direktnega zavarovanja, najboljšo oceno rezervacij sprejetega pozavarovanja ter najboljšo oceno rezervacij življenjskega zavarovanja. V naslednjih preglednicah so navedeni testirani scenariji in njihov vpliv na višino testiranih rezervacij.

Testiranje občutljivosti premijskih rezervacij direktnega zavarovanja

Scenarij	Vpliv šoka v %
	31. 12. 2020	31. 12. 2019
Dvig ultimativnih škodnih rezultatov za zadnje leto dogodka za 5 %	11,0 %	10,8 %
Dvig cenilnih stroškov za 10 %	2,3 %	2,6 %
Znižanje deleža regresov za 10 %	0,3 %	0,7 %

Testiranje občutljivosti škodnih rezervacij direktnega zavarovanja

Scenarij	Vpliv šoka v %
	31. 12. 2020	31. 12. 2019
Dvig ultimativnih škodnih rezultatov za zadnje leto dogodka za 5 %	5,0 %	5,8 %
Dvig cenilnih stroškov za 10 %	0,4 %	0,5 %
Znižanje deleža regresov za 10 %	0,1 %	0,1 %

Testiranje občutljivosti rezervacij sprejetih pozavarovanj

	Vpliv šoka v %
Scenarij	31. 12. 2020	31. 12. 2019
Dvig pričakovanih škodnih rezultatov zadnjega pogodbenega leta za 5 %	6,0 %	5,8 %
Padec nezapadlih postavk (premij minus provizij) za 10 %	2,7 %	3,6 %
Dvig stroškov (razen provizij) za 50 %	0,5 %	0,5 %

Omenimo še, da izračuni parametrov USP za tveganje rezervacij v večini premoženjskih vrst poslovanja dajejo nižje rezultate od parametrov, ki so uporabljeni v standardni formuli, iz česar lahko sklepamo, da nestanovitnost pričakovanih odhodkov in prihodkov, ki nastopajo v izračunu najboljše ocene rezervacij, ni visoka.

Na podlagi opravljenih analiz ocenjujemo, da je stopnja negotovosti pri izračunu rezervacij nizka.

Testiranje občutljivosti rezervacij življenjskih zavarovanj

Scenarij	Vpliv šoka v %
	31. 12. 2020	31. 12. 2019
Dvig pričakovanih stopenj umrljivosti za 15 %	0,9 %	1,3 %
Dvig stroškov (razen provizij) za 10 % in stopnje inflacije za 1 %	1,4 %	1,9 %
Dvig stopenj odstopov od pogodb za 50 %	1,8 %	2,3 %

A Poslovanje in rezultati 12
- B Sistem upravljanja 35
D Vrednotenje za namene
E Upravljanje kapitala 111
A Slovar izbranih strokovnih izrazov in načinov izračuna
B Kvantitativni obrazci 129

D.3 Druge obveznosti

Primerjava MSRP in SII-vrednosti drugih obveznosti

v tisoč EUR	31. 12. 2020		31. 12. 2019
	MSRP vrednost	SII-vrednost	MSRP vrednost	SII-vrednost
Druge rezervacije razen ZTR	8.927	8.927	8.353	8.353
Finančne obveznosti, razen finančnih obveznosti do finančnih institucij	1.143	1.143	374	374
Obveznosti do zavarovancev in zavarovalnih posrednikov	51.213	41.218	55.949	43.162
Obveznosti iz pozavarovanja in sozavarovanja	6.837	1.409	9.300	1.914
Ostale obveznosti do dobaviteljev	11.670	11.670	11.313	11.313
Podrejene obveznosti	74.805	75.681	74.823	73.847
Druge obveznosti, ki niso izkazane drugje	33.612	24.981	28.374	20.800

V nadaljevanju je podana vsebinska obrazložitev vrednotenja posamezne postavke drugih obveznosti.

D.3.1 Druge rezervacije razen ZTR

Med drugimi rezervacijami skupina izkazuje neto sedanjo vrednost za ugodnosti zaposlenih, ki vključujejo odpravnine ob upokojitvi in jubilejne nagrade. Izračunavajo se na podlagi MRS 19, in sicer z uporabo razmerja natečene delovne dobe v družbi.

Vrednost drugih rezervacij je tudi v SII-bilanci stanja enaka kot v bilanci stanja v skladu z MSRP.

D.3.2 Obveznosti do zavarovancev in zavarovalnih posrednikov

Med obveznosti do zavarovancev in zavarovalnih posrednikov uvrščamo obveznosti za škode in provizije iz lastnih zavarovalnih poslov, pa tudi obveznosti za škode in provizije iz sprejetih (aktivnih) pozavarovalnih in sozavarovalnih poslov. Vrednosti se v bilanci stanja v skladu z MSRP pripoznajo v obračunanih zneskih.

Skupina iz postavke obveznosti iz pozavarovanja v SII-bilanci stanja izloči naslednje nezapadle obveznosti na bilančni datum: nezapadle obveznosti za premijo iz cediranega posla zavarovalnic ter nezapadle obveznosti za premijo iz retrocediranega posla pozavarovalnice. Omenjene postavke skupina upošteva kot prihodnje denarne tokove pri izračunu pozavarovalnega deleža najboljše ocene premijske rezervacije. Ker se sprememba premijske rezervacije v tem delu izkazuje kot prerazporeditev, se tako izkazuje tudi izločitev nezapadlih obveznosti v SII-bilanci stanja.

Vrednotenje v SII-bilanci stanja se ne razlikuje od vrednotenja v bilanci stanja v skladu z MSRP.

D.3.4 Ostale obveznosti do dobaviteljev

Med drugimi obveznostmi do dobaviteljev so vključene kratkoročne obveznosti do zaposlenih iz obračunanih plač in povračil stroškov, obveznosti za davke, obveznosti do dobaviteljev za obratovalne stroške in preostale obveznosti. Skupina jih v bilanci stanja v skladu z MSRP pripoznava v obračunanih zneskih na podlagi verodostojnih listin.

Vrednotenje v SII-bilanci stanja se ne razlikuje od vrednotenja v bilanci stanja v skladu z MSRP.

D.3.5 Podrejene obveznosti

Med podrejene obveznosti je vključena izdana obveznica obvladujoče družbe. Obveznosti iz naslova izdane podrejene obveznice se v bilanci stanja v skladu z MSRP izkazujejo po odplačni vrednosti. Ob izdaji pripoznana vrednost podrejene obveznice predstavlja nominalno vrednost izdaje, zmanjšano za stroške, ki jih je bilo mogoče neposredno pripisati izdaji

Skupina iz te postavke obveznosti izloči nezapadle obveznosti za provizijo iz sprejetega (aktivnega) pozavarovalnega in sozavarovalnega posla na dan sestave SII-bilance stanja. Omenjene postavke skupina upošteva kot prihodnje denarne tokove pri izračunu najboljše ocene premijske rezervacije. Ker se sprememba premijske rezervacije v tem delu izkazuje kot prerazporeditev, se tako izkazuje tudi izločitev nezapadlih obveznosti v SII-bilanci stanja.

Vrednotenje v SII-bilanci stanja se od vrednotenja v bilanci stanja v skladu z MSRP razlikuje v tem, da vključimo pričakovano prihodnjo provizijo in prihodnjo obveznost za plačilo požarne takse iz naslova pogodb, ki na dan poročanja niso več aktivne.

D.3.3 Obveznosti iz pozavarovanja in sozavarovanja

Med obveznostmi iz pozavarovanja izkazujemo obveznosti za premijo, ki se nanaša na cedirani pozavarovalni posel zavarovalnic in obveznosti za premije iz retrocediranega posla pozavarovalnice (pasivne retrocesije). Vrednosti se v bilanci stanja v skladu z MSRP pripoznajo v obračunanih zneskih na podlagi (po)zavarovalnih obračunov.

PSFP SKUPINE ZA LETO 2020 107

B Sistem upravljanja 35

C Profil tveganj skupine 57

D Vrednotenje za namene

A Slovar izbranih strokovnih izrazov in načinov izračuna

B Kvantitativni obrazci 129

obveznice. Za izračun odplačne vrednosti se upošteva datum, na katerega lahko skupina predčasno poplača obveznosti.

Obveznica je uvrščena v trgovanje na organizirani trg Luksemburške borze. Obveznosti iz naslova izdane podrejene obveznice se za potrebe SII-bilance stanja vrednotijo po pošteni vrednosti na podlagi objavljene cene obveznice na Bloomberg-u.

D.3.6 Druge obveznosti, ki niso izkazane drugje

Med drugimi obveznostmi izkazujemo predvsem vnaprej vračunane stroške, razmejene prihodke iz naslova zavarovalnih premij, razmejene pozavarovalne in sozavarovalne provizije ter dolgoročne obveznosti iz najemov, ki izpolnjujejo pogoje za vrednotenje po MSRP 16.

Znotraj te postavke skupina v SII-bilanci stanja z ničelno vrednostjo ovrednoti razmejene provizije sprejetega sozavarovanja in pozavarovanja ter razmejene prihodke iz naslova zavarovalnih polic, izkazanih v segmentu premoženjskih zavarovanj. Pri preostalih obveznostih znotraj te postavke pa vrednotenje v SII-bilanci stanja ne odstopa od vrednotenja v bilanci stanja v skladu z MSRP.

Povzetek
A Poslovanje in rezultati 12
- B Sistem upravljanja 35
D Vrednotenje za namene
E Upravljanje kapitala 111
-
- A Slovar izbranih strokovnih izrazov in načinov izračuna
B Kvantitativni obrazci 129

D.4 Alternativne metode vrednotenja

Pošteno vrednost finančnih naložb, za katere skupina ne razpolaga z javno objavljeno tržno ceno, merimo z uporabo alternativnih metod vrednotenja. Alternativne metode predstavljajo vrednotenje po vrednosti v bilanci stanja v skladu z MSRP, vrednotenje odvisnih in pridruženih družb, ki se v skladu s Solventnostjo II ne konsolidirajo ter vrednotenje nepremičnin, pridobljeno od neodvisnih zunanjih ocenjevalcev vrednosti.

V letu 2020 je imela skupina v svojem portfelju naslednje skupine finančnih naložb, ki jih je prikazala po vrednosti v bilanci stanja v skladu z MSRP:

nelikvidne dolžniške instrumente,
nekotirajoče delnice,
depozite, ki niso denarni ustrezniki (vključno z depoziti pri cedentih),
alternativne sklade.

Odvisne in pridružene družbe, ki se v skladu s Solventnostjo II ne konsolidirajo so pokojninske družbe in družbe za upravljanje znotraj EU (Sava pokojninska in Sava Infond), pokojninske družbe v skupini zunaj EU (Sava Penzisko društvo) ter pridružene družbe (ZTSR in G2I). Pokojninske družbe in družbe za upravljanje znotraj EU skupina v SII-bilanci stanja izkazuje v višini sorazmernega deleža razpoložljivega kapitala, izračunanega v skladu s sektorskimi predpisi, ki veljajo v Republiki Sloveniji za pokojninske družbe in družbe za upravljanje. Pokojninske družbe v skupini zunaj EU ter deleže v pridruženih družbah skupina v SII-bilanci stanja vrednoti z uporabo kapitalske metode po MSRP v skladu s 13(5) členom Delegirane uredbe. Vrednost dobrega imena in drugih neopredmetenih sredstev, ki bi bila v skladu z metodologijo vrednotenja sredstev ovrednotena z ničelno vrednostjo, se odšteje od dobljene vrednosti družb.

Skupina od neodvisnega zunanjega ocenjevalca vrednosti nepremičnin obdobno (praviloma na tri leta) pridobi oceno poštene vrednosti nepremičnin, namenjenih lastni uporabi in naložbenih nepremičnin. Tako pridobljena poštena vrednost najbolj reprezentativna ocena zneska, za katerega bi se med dobro obveščenima strankama s pravico razpolaganja v strogo poslovnem odnosu lahko izmenjale ocenjene nepremičnine.

PSFP SKUPINE ZA LETO 2020 109

B Sistem upravljanja 35

C Profil tveganj skupine 57

D Vrednotenje za namene

E Upravljanje kapitala 111

A Slovar izbranih strokovnih izrazov in načinov izračuna

B Kvantitativni obrazci 129

D.5 Druge informacije

Skupina v povezavi z vrednotenjem nima drugih pomembnih informacij.

A Poslovanje in rezultati 12
- B Sistem upravljanja 35
D Vrednotenje za namene
E Upravljanje kapitala 111
-
- A Slovar izbranih strokovnih izrazov in načinov izračuna
B Kvantitativni obrazci 129

E Upravljanje kapitala

največje vrednosti razmerja med donosom segmenta, ki veže kapital in dodeljenim kapitalom (učinkovito razmerje med donosom in tveganjem).

Skupina opredeljuje upravljanje kapitala v politiki upravljanja kapitala Zavarovalne skupine Sava in družbe Sava Re, d.d. Ta opredeljuje cilje in ključne dejavnosti, povezane z upravljanjem kapitala. Upravljanje kapitala je neločljivo povezano s strategijo prevzemanja tveganj, ki določa pripravljenost za prevzem tveganj.

Cilji upravljanja kapitala v skupini so:

optimalna kapitaliziranosti na daljši rok v skladu s strategijo prevzemanja tveganj,
ustrezna mera fleksibilnosti financiranja,
sposobnost doseganja ustrezne dobičkovnosti poslovnih odsekov, ki vežejo kapital,
sposobnost doseganja ustrezne donosnosti lastniškega kapitala oziroma ustreznega dividendnega donosa za delničarje.

potrebi izvedejo prilagoditve finančnega načrta. V načrtovano uporabo kapitala so ustrezno vključene tudi postavke njegove potrošnje, kot so redne dividende, lastne delnice in projekti, za katere je potreben dodatni kapital. Pri dodelitvi kapitala na poslovne dejavnosti je treba zagotoviti ustrezno donosnost lastniškega kapitala. Tako se znotraj kapitala, namenjenega pokrivanju tveganj, iščejo možnosti za Strategija prevzemanja tveganj skupine je v povezavi s kapitalsko ustreznostjo določena tako, da zadošča regulatornim zahtevam in zahtevam bonitetnih agencij, hkrati pa skupina razpolaga z zadostnim presežkom kapitala, da lahko pokrije morebitne dodatne kapitalske potrebe odvisnih družb, če se pri kateri izmed njih uresniči večji scenarij. S tem namenom je določen varnostni presežek primernih lastnih virov sredstev nad zakonsko zahtevanimi.

Z ustreznim upravljanjem kapitala želi skupina zagotoviti, da ima posamezna družba v njej vedno na voljo zadostno višino virov za pokrivanje svojih obveznosti in izpolnjevanje zakonskih zahtev glede kapitala. Pri tem mora biti sestava lastnih virov sredstev, ki zagotavljajo kapitalsko ustreznost, skladna z zakonodajo ter zagotavljati optimalno razmerje med dolžniškim in lastniškim virom financiranja. Višina lastnih virov sredstev posamezne družbe v skupini in skupine mora biti vedno zadostna za pokrivanje zakonodajnega zahtevanega solventnostnega kapitala ter tudi za doseganje ciljne bonitetne ocene in drugih ciljev posamezne družbe oziroma skupine.

Pomemben vhodni element pri upravljanju kapitala in poslovnem načrtovanju je strategija prevzemanja tveganj skupine in v njej določena pripravljenost za prevzem tveganj. Strategija prevzemanja tveganj za skupino opredeljuje ravni kapitalske ustreznosti, ki so navedene v razdelku E.2 Zahtevani solventnostni kapital in zahtevani minimalni kapital. Na podlagi ravni kapitalske ustreznosti skupine so nato določene ravni oziroma ciljna višina kapitalske ustreznosti posamezne družbe v skupini.

Vse odvisne družbe v skupini morajo v skladu s strategijo prevzemanja tveganj skupine stalno zagotavljati zadostno raven kapitala za zagotavljanje solventnosti v skladu z lokalno zakonodajo. Poleg tega morajo odvisne družbe v skupini, za katere velja kapitalski režim Solventnost II, imeti dovolj kapitala, da pokrijejo manjša do srednja nihanja lastnih virov sredstev in zahtevanega solventnostnega kapitala, ki so lahko posledica metodologije standardne formule ali uresničitve manjših do srednjih stresov oziroma scenarijev.

Posamezne družbe v skupini in skupina vsako leto pripravijo finančni načrt za naslednje triletno obdobje. Finančni načrt skupine in posamezne družbe v njej mora biti usklajen s strategijo prevzemanja tveganj kar pomeni, da mora zagotavljati kapitalsko ustreznost skupine oziroma posamezne družbe v skupini na sprejemljivi ravni.

V prvi fazi vsakoletnega preverjanja potenciala za optimizacijo kapitala oziroma za dodatno dodelitev kapitala se pregledajo rezultati zadnjega izračuna višine in sestave primernih lastnih virov sredstev ter SCR. Na podlagi izhodišč se nato pripravita finančni načrt za prihodnje triletno obdobje in načrt upravljanja kapitala, vključno z dejavnostmi, potrebnimi za doseganje ciljev dodelitve kapitala.

Osnova za izračun primernih lastnih virov sredstev, SCR in posledično solventnostnega količnika družbe oziroma skupine so triletne projekcije finančnih parametrov. Z izračunom se preveri skladnost s pripravljenostjo za prevzem tveganj in po

PSFP SKUPINE ZA LETO 2020 112

B Sistem upravljanja 35

C Profil tveganj skupine 57

D Vrednotenje za namene

A Slovar izbranih strokovnih izrazov in načinov izračuna

B Kvantitativni obrazci 129

E.1 Lastna sredstva

Skupina ima na dan 31. 12. 2020 presežek sredstev nad obveznostmi v višini 537,3 milijona EUR (31. 12. 2019: 495,5 milijona EUR).

Osnovni lastni viri sredstev oziroma presežek sredstev nad obveznostmi skupine se v nadaljevanju zmanjšajo za:

lastne delnice v višini 31,9 milijona EUR (31. 12. 2019: 31,0 milijona EUR);
predvidljive dividende32 v višini 13,2 milijona EUR (31. 12. 2019: 16,2 milijona EUR); njihova višina je določena s predlogom uprave in nadzornega sveta obvladujoče družbe na skupščini delničarjev;
nerazpoložljive manjšinske deleže na ravni skupine v višini 203 tisoč EUR (31. 12. 2019: 154 tisoč EUR);
odbitke za udeležbo v drugih finančnih subjektih, vključno z nereguliranimi subjekti, ki izvajajo finančne dejavnosti v višini 11,2 milijona EUR (31. 12. 2019: 9,1 milijona EUR), kar je enako višini lastnih virov sredstev družb Sava pokojninska in Sava Infond;
druge postavke skladno z določili ZZavar-1.

Presežek sredstev nad obveznostmi se poveča za podrejene obveznosti, saj te predstavljajo del osnovnih lastnih virov sredstev skupine. Skupina je imela na dan 31. 12. 2020 podrejene obveznosti vrednotene skladno s Solventnostjo II v višini 75,7 milijona EUR.

Za namen določitve osnovnih lastnih virov sredstev se osnovni lastni viri sredstev skupine zmanjšajo za celotno vrednost udeležbe v drugih finančnih in kreditnih institucijah (razen v zavarovalnici), ki presega 10 % postavk lastnih virov sredstev skupine (vplačanega osnovnega kapitala skupaj s kapitalskimi rezervami). Prav tako se za namen določitve osnovnih lastnih virov sredstev, osnovna lastna sredstva zmanjšajo za del vrednosti vseh udeležb v finančnih in kreditnih institucijah

32 Skupina v letu 2020 zaradi poziva regulatorja k njihovemu začasnemu zadržanju in zaradi presoje

morebitnih tveganj ni izplačala dividend.

(razen tistih, ki že same presegajo 10 % in so zato izločene), ki

presega 10 % postavk lastnih virov sredstev skupine. Skupina na dan 31. 12. 2020 enako kot na dan 31. 12. 2019 nima tovrstnih izločitev iz lastnih virov sredstev.

Na ta način dobimo osnovne lastne vire sredstev po odbitkih. Razpoložljivi lastni viri sredstev skupine so osnovni lastni viri sredstev po odbitkih, povečani za lastne vire drugih finančnih subjektov (Save pokojninske in Save Infond), za katere v skladu z ZZavar-1 ne veljajo kapitalske zahteve v skladu s Solventnostjo II.

Skupina, enako kot na dan 31. 12. 2019, na dan 31. 12. 2020 ni imela prilagoditev za druge postavke v skladu z ZZavar-1.

Pomožni lastni viri sredstev so postavke, ki ne spadajo med osnovne lastne vire sredstev in jih družba oziroma skupina lahko vpokliče za pokritje svojih izgub. Mednje spadajo nevplačani osnovni kapital ali ustanovni kapital, ki ni bil vpoklican, akreditivi in jamstva ter katere koli druge pravne zaveze, ki jih je skupina prejela. Skupina, enako kot na dan 31. 12. 2019, na dan 31. 12. 2020 ne izkazuje pomožnih lastnih virov sredstev.

V naslednji preglednici je prikazana sestava lastnih virov sredstev skupine.

32 Skupina v letu 2020 zaradi poziva regulatorja k njihovemu začasnemu zadržanju in zaradi presoje morebitnih tveganj ni izplačala dividend.

PSFP SKUPINE ZA LETO 2020 113

B Sistem upravljanja 35

C Profil tveganj skupine 57

D Vrednotenje za namene

A Slovar izbranih strokovnih izrazov in načinov izračuna

B Kvantitativni obrazci 129

Sestava lastnih virov sredstev skupine

v tisoč EUR 31. 12. 2020 31. 12. 2019 Navadne delnice (skupaj z lastnimi delnicami) 71.856 71.856 Nerazpoložjiv vpoklican, a nevplačan navadni lastniški kapital na ravni skupine 0 0 Vplačani presežek kapitala v zvezi z navadnimi delnicami 43.036 43.036 Ustanovni kapital, prispevki članov ali enakovredna postavka osnovnih lastnih virov sredstev družb za vzajemno zavarovanje ali družb, ki delujejo po načelu vzajemnosti 0 0 Sredstva na podrejenih računih članov družbe za vzajemno zavarovanje 0 0 Nerazpoložljiva sredstva na podrejenih računih članov družbe za vzajemno zavarovanje na ravni skupine 0 0 Presežek sredstev 0 0 Nerazpoložljiva presežna sredstva na ravni skupine 0 0 Prednostne delnice 0 0 Nerazpoložljive prednostne delnice na ravni skupine 0 0 Vplačani presežek kapitala v zvezi s prednostnimi delnicami 0 0 Nerazpoložljivi vplačani presežek kapitala v zvezi s prednostnimi delnicami na ravni skupine 0 0 Uskladitvene rezerve (= (1)-(2)-(3)-(4)-(5)-(6)) 376.918 332.888 (1) Presežek sredstev nad obveznostmi 537.332 495.474 (2) Lastne delnice (v posesti neposredno in posredno) 31.856 30.995

Sestava lastnih virov sredstev skupine v tisoč EUR	31. 12. 2020	31. 12. 2019	Povzetek
Navadne delnice (skupaj z lastnimi delnicami)	71.856	71.856
Nerazpoložjiv vpoklican, a nevplačan navadni lastniški kapital na ravni skupine	0	0	A Poslovanje in rezultati	12
Vplačani presežek kapitala v zvezi z navadnimi delnicami	43.036	43.036
Ustanovni kapital, prispevki članov ali enakovredna postavka osnovnih lastnih virov sredstev družb za vzajemno zavarovanje ali družb, ki delujejo po načelu vzajemnosti	0	0	B Sistem upravljanja	35
Sredstva na podrejenih računih članov družbe za vzajemno zavarovanje	0	0
Nerazpoložljiva sredstva na podrejenih računih članov družbe za vzajemno zavarovanje na ravni skupine	0	0
Presežek sredstev	0	0	C Profil tveganj skupine	57
Nerazpoložljiva presežna sredstva na ravni skupine	0	0
Prednostne delnice	0	0	D Vrednotenje za namene	85
Nerazpoložljive prednostne delnice na ravni skupine	0	0	solventnosti
Vplačani presežek kapitala v zvezi s prednostnimi delnicami	0	0
Nerazpoložljivi vplačani presežek kapitala v zvezi s prednostnimi delnicami na ravni skupine	0	0	E Upravljanje kapitala
Uskladitvene rezerve (= (1)-(2)-(3)-(4)-(5)-(6))	376.918	332.888
(1) Presežek sredstev nad obveznostmi	537.332	495.474
(2) Lastne delnice (v posesti neposredno in posredno)	31.856	30.995	Priloge
(3) Prilagoditev za omejene postavke lastnih sredstev v zvezi s portfelji uskladitvenih prilagoditev in omejenimi skladi	0	0
(4) Predvidljive dividende, razdelitve in dajatve	13.173	16.195	A Slovar izbranih strokovnih izrazov in	126
(5) Druge postavke osnovnih lastnih sredstev	115.385	115.396	načinov izračuna
(6) Druga nerazpoložljiva lastna sredstva	0	0
Podrejene obveznosti	75.681	73.847	B Kvantitativni obrazci	129
Nerazpoložljive podrejene obveznosti na ravni skupine	0	0
Znesek neto odloženih terjatev za davek	0	0
Znesek neto odloženih terjatev za davek, ki ni razpoložljiv na ravni skupine	0	0
Manjšinski deleži (če niso sporočeni v okviru specifične postavke lastnih sredstev)	493	503
Nerazpoložljivi manjšinski deleži na ravni skupine	-203	-154
Odbitki za udeležbe v drugih finančnih subjektih, vključno z nereguliranimi subjekti, ki izvajajo finančne dejavnosti	-11.201	-9.130
Skupni osnovni lastni viri sredstev po odbitkih	556.579	512.845
Skupni lastni viri sredstev v drugih finančnih sektorjih	11.201	9.130

Primerni lastni viri sredstev za pokrivanje SCR skupine 567.780 521.975

Skupni osnovni lastni viri sredstev po odbitkih so se v letu 2020 povečali za 43,7 milijona EUR, kar je predvsem posledica vključitve Vite v skupino, povečanja vrednosti osnovnih lastnih virov sredstev Zavarovalnice Sava ter zadržanja izplačila dividend obvladujoče družbe za leto 2019.

V naslednji preglednici so prikazane izvedene prilagoditve kapitala, izkazanega v skladu z MSRP, pri vrednotenju bilance stanja v skladu s Solventnostjo II.

Prilagoditve kapitala v skladu z MSRP pri vrednotenju SII-bilance stanja

v tisoč EUR	31. 12. 2020	31. 12. 2019
Kapital v skladu z MSRP33	459.320	382.981
Razlika pri vrednotenju sredstev	-179.001	-170.943
Razlika pri vrednotenju zavarovalno-tehničnih rezervacij	232.047	260.298
Razlika pri vrednotenju drugih obveznosti	-6.890	-7.858
Predvidljive dividende, razdelitve in dajatve	-13.173	-16.195
Prilagoditev za manjšinske deleže	-203	-154
Odbitki za udeležbe v drugih finančnih subjektih	-11.201	-9.130
Podrejene obveznosti, ki so del osnovnih lastnih virov sredstev	75.681	73.847
Skupni osnovni lastni viri sredstev po odbitkih	556.579	512.845
Skupni lastni viri sredstev v drugih finančnih sektorjih	11.201	9.130
Primerni lastni viri sredstev za pokrivanje SCR skupine	567.780	521.975

lastnih virov sredstev rok zapadlosti, ali je potrjena odsotnost spodbud za plačilo in ali je postavka prosta obremenitev.

V prvi razred lastnih virov sredstev skupina vključuje:

vplačane navadne delnice,
vplačane kapitalske rezerve,
uskladitvene rezerve, ki so določene kot presežek sredstev nad obveznostmi, zmanjšane za vplačane navadne delnice in kapitalske rezerve ter vrednost lastnih delnic in predvidljivih dividend.

Skupina v prvem kakovostnem razredu primernih lastnih virov sredstev ne izkazuje postavk primernih lastnih virov sredstev, ki bi imele omejeno trajanje, postavke pa nimajo statusa podrejenosti in zanje ni mogoče zahtevati predčasnega poplačila.

V drugi razred se vključujejo lastni viri sredstev, ki večinoma vsebujejo značilnosti druge točke prvega odstavka 196. člena ZZavar-1, kar pomeni, da so ob morebitnem prenehanju delovanja skupine na voljo imetniku šele po tem, ko so izpolnjene oziroma poplačane vse druge obveznosti skupine.

Kot je razvidno iz preglednice, enako kot na dan 31. 12. 2019, na dan 31. 12. 2020 glavnina razlik izvira iz razlike pri vrednotenju zavarovalno-tehničnih rezervacij v skladu z zahtevami zakonodaje Solventnost II v (po)zavarovalnicah znotraj in zunaj Evropske unije. Podrobni opis uporabljene metodologije je naveden v razdelku D.2 Zavarovalno-tehnične rezervacije.

Zahtevani minimalni kapital skupine (v nadaljevanju: MCR skupine) in SCR skupine skupina pokriva s primernimi lastnimi viri sredstev. Pri tem morajo biti lastni viri sredstev ustrezne kakovosti. S tem namenom zakonodaja Solventnost II razvršča lastne vire sredstev v tri kakovostne razrede. Ti se med seboj razlikujejo glede na trajanje in zmožnost absorbiranja tveganja.

V prvi razred se vključujejo lastni viri sredstev, ki večinoma zadoščajo pogojem iz prve in druge točke prvega odstavka 196. člena ZZavar-1, kar pomeni, da je postavka v vsakem trenutku na voljo za pokrivanje izgub (stalna razpoložljivost) in da je ob morebitnem prenehanju skupine na voljo imetniku šele po tem, ko so izpolnjene oziroma poplačane vse druge obveznosti skupine. Pri tem se upošteva, ali ima postavka

33 Kapital v skladu z MSRP je prilagojen za izločitev družb Sava Pokojninska družba, Save penzisko društvo in Sava Infond.

D Vrednotenje za namene

E Upravljanje kapitala 111

Povzetek	5
A Poslovanje in rezultati	12
B Sistem upravljanja	35
C Profil tveganj skupine	57

A Slovar izbranih strokovnih izrazov in načinov izračuna

Pri tem se upošteva, ali ima postavka lastnih virov sredstev rok zapadlosti, ali je potrjena odsotnost spodbud za plačilo in ali je postavka prosta obremenitev. V drugi razred lastnih virov sredstev skupina vključuje podrejene obveznosti oziroma podrejeni dolg, ki zapade po obdobju 20 let po izdaji in ima možnost predčasnega odpoklica po obdobju 10 let. Podrejene obveznosti imajo status podrejenosti.

V tretjem razredu so postavke lastnih virov sredstev, ki se ne razvrstijo v prvi in drugi razred. Med njimi so tudi akreditivi in jamstva, ki jih ima neodvisni skrbnik v skrbništvu za zavarovalne upnike in ki jih skupini zagotovijo kreditne institucije. V tretji razred se razporedijo še lastni viri sredstev iz neto terjatev za odloženi davek. Skupina nima lastnih virov sredstev v tretjem kakovostnem razredu.

Zakonske omejitve pokrivanja SCR skupine in MCR skupine so zapisane v naslednji preglednici.

Zakonske omejitve lastnih virov sredstev, namenjenih pokrivanju SCR skupine in MCR skupine

	Razred 1	Razred 2	Razred 3
Pokrivanje SCR skupine	najmanj 50 %	skupaj z razredom 3 največ 50 %	največ 15 %
Pokrivanje MCR skupine	najmanj 80 %	največ 20 %	ni primeren za pokrivanje

Primerne lastne vire sredstev za pokrivanje SCR skupine dobimo na podlagi razpoložljivih lastnih virov sredstev skupine z dodatnim upoštevanjem zakonskih omejitev. Primerne lastne vire sredstev za pokrivanje MCR skupine pa dobimo iz osnovnih lastnih virov sredstev po odbitkih z dodatnim upoštevanjem zakonskih omejitev.

V naslednjih dveh preglednicah so prikazani zneski primernih lastnih virov sredstev skupine za pokrivanje SCR skupine oziroma MCR skupine na dan 31. 12. 2020 primerjalno z 31. 12. 2019. Ti so razvrščeni v zakonsko predpisane razrede.

Primerni lastni viri sredstev za pokrivanje SCR skupine

v tisoč EUR	Skupaj	Razred 1	Razred 2	Razred 3
na dan 31. 12. 2020	567.780	492.099	75.681	0
na dan 31. 12. 2019	521.975	448.129	73.847	0

Primerni lastni viri sredstev za pokrivanje MCR skupine

v tisoč EUR	Skupaj	Razred 1	Razred 2	Razred 3
na dan 31. 12. 2020	508.170	480.899	27.271	-
na dan 31. 12. 2019	461.582	438.999	22.584	-

Skupina ima na dan 31. 12. 2020 glavino primernih lastnih virov sredstev za pokrivanje SCR skupine oziroma MCR skupine uvrščene v prvi razred in med postavkami primernih lastnih virov sredstev nima pomožnih lastnih virov sredstev34. V drugi razred skupina razvršča podrejene obveznosti oziroma podrejeni dolg, katerega je Sava Re izdala v letu 2019. Med primernimi lastnimi viri sredstev skupine za kritje MCR skupine glede na zakonske omejitve lahko upoštevamo podrejene obveznosti, kamor se uvršča podrejeni dolg, le v višini 20 %

34 V nadaljevanju dokumenta se izraz primerni lastni viri sredstev skupine nanaša na primerne lastne vire

sredstev skupine, namenjene za pokrivanje SCR, razen če ni navedeno drugače.

34V nadaljevanju dokumenta se izraz primerni lastni viri sredstev skupine nanaša na primerne lastne vire sredstev skupine, namenjene za pokrivanje SCR, razen če ni navedeno drugače.

PSFP SKUPINE ZA LETO 2020 116

Povzetek	5
A Poslovanje in rezultati	12
B Sistem upravljanja	35
C Profil tveganj skupine	57
D Vrednotenje za namene solventnosti	85
E Upravljanje kapitala	111

A Slovar izbranih strokovnih izrazov in načinov izračuna

višine MCR skupine. V okviru izkazanih primernih lastnih virov sredstev skupina ne izkazuje postavk, za katere bi veljale prehodne ureditve zakonodaje.

Obvladujoča družba je ocenila razpoložljivost primernih lastnih virov sredstev povezanih podjetij na ravni skupine, kot to predvideva prva točka 330. člena Delegirane uredbe, in ni ugotovila, da bi za postavke lastnih virov sredstev veljale pravne ali regulativne ovire, ki bi omejevale sposobnosti teh postavk za kritje vseh vrst izgub v skupini oziroma omejevale možnosti prenosa sredstev na drugo družbo v skupini. Prav tako ni ugotovila, da bi obstajala časovna omejitev dajanja lastnih virov sredstev na razpolago za kritje SCR skupine. Odvisne in pridružene družbe v skupini prav tako nimajo postavk lastnih virov sredstev iz tretje točke 330. člena Delegirane uredbe.

Edina postavka nerazpoložljivih lastnih virov sredstev skupine so tako manjšinski deleži v odvisnih družbah – zavarovalnicah, ki presegajo prispevek odvisne družbe k SCR, izračunanemu na podlagi konsolidiranih podatkov zavarovalniških družb v skupini, in sicer na dan 31. 12. 2020 v višini 203 tisoč EUR (31. 12. 2019: 154 tisoč EUR).

Povzetek
A Poslovanje in rezultati 12
- B Sistem upravljanja 35
D Vrednotenje za namene
E Upravljanje kapitala 111
-
- A Slovar izbranih strokovnih izrazov in načinov izračuna
B Kvantitativni obrazci 129

E.2 Zahtevani solventnostni kapital in zahtevani minimalni kapital

E.2.1 Zahtevani solventnostni kapital skupine (SCR skupine)

Skupina SCR skupine in MCR skupine izračunava v skladu s standardno formulo Solventnosti II. Za izračun solventnosti uporabljamo metodo računovodske konsolidacije (prva metoda v skladu s 377. členom ZZavar-1).

SCR, izračunan na podlagi konsolidiranih podatkov zavarovalnih družb v skupini (v nadaljevanju: konsolidirani SCR na ravni skupine), se izračuna tako, da se zahtevanemu osnovnemu solventnostnemu kapitalu prištejejo še prilagoditve zaradi absorpcijske zmožnosti zavarovalno-tehničnih rezervacij in odloženih davkov ter kapitalska zahteva za operativno tveganje. V skladu s 336. členom Delegirane uredbe se SCR skupine izračuna kot vsota konsolidiranega SCR na ravni skupine, kapitalskih zahtev za druge finančne sektorje, izračunane v skladu z ustreznimi sektorskimi predpisi, ter kapitalskih zahtev za preostala podjetja v skupini.

Solventnostni količnik je razmerje med primernimi lastnimi viri sredstev skupine in SCR skupine.

Glede na izračun na 31. 12. 2019 smo v izračunu na 31. 12. 2020 upoštevali spremembo Delegirane uredbe 2015/35, ki določa način izračuna kapitalske ustreznosti s standardno formulo, in sicer spremembe, ki so opredeljene v Delegirani uredbi 2019/981 in veljajo od 1. 1. 2020 dalje. Pri izračunu tveganja premij in rezervacij za premoženjska in NSLT-zdravstvena zavarovanja smo upoštevali nove parametre. Vpliv te spremembe na SCR ne presega meje pomembnosti skupine.

Prav tako ostale metodološke spremembe ne presegajo meje pomembnosti skupine.

V naslednji preglednici so prikazani posamezni moduli tveganj ter ostali gradniki SCR skupine, primerni lastni viri sredstev skupine in solventnostni količnik skupine.

PSFP SKUPINE ZA LETO 2020 118

B Sistem upravljanja 35

C Profil tveganj skupine 57

D Vrednotenje za namene

E Upravljanje kapitala 111

A Slovar izbranih strokovnih izrazov in načinov izračuna

B Kvantitativni obrazci 129

Zahtevani solventnostni kapital skupine (SCR skupine)

v tisoč EUR	31. 12. 2020	31. 12. 2019
(7) Zahtevani solventnostni kapital na ravni skupine (SCR skupine) (=(4) + (5) + (6))	287.432	237.652
(6) Kapitalske zahteve za druge finančne sektorje	7.383	7.165
(5) Kapitalske zahteve za preostala podjetja	12.588	8.846
(4) SCR, izračunan na podlagi konsolidiranih podatkov družb, ki se v skladu s Solventnostjo II konsolidirajo35 (= (1) + (2) + (3))	267.460	221.641
(3) Prilagoditev zaradi absorpcijske zmožnosti zavarovalno-tehničnih rezervacij in odloženih davkov	-18.313	-19.021
(2) Operativno tveganje	21.585	18.135
(1) Zahtevani osnovni solventnostni kapital	264.189	222.527
Vpliv diverzifikacije tveganj	-124.900	-99.544
Vsota posameznih tveganj	389.089	322.071
Tržno tveganje	120.583	76.396
Tveganje neplačila nasprotne stranke	25.045	25.373
Tveganje življenjskih zavarovanj	38.208	28.785
Tveganje zdravstvenih zavarovanj	31.604	27.885
Tveganje premoženjskih zavarovanj	173.649	163.632
(A) Primerni lastni viri sredstev (brez drugih finančnih sektorjev)	556.579	512.845
(B) Primerni lastni viri sredstev v drugih finančnih sektorjih	11.201	9.130
(C) Primerni lastni viri sredstev za pokrivanje SCR skupine	567.780	521.975
Solventnostni količnik skupine (=(C) / (7))	198 %	220 %

Največji delež SCR skupine na dan 31. 12. 2020 tako kot na dan 31. 12. 2019 izvira iz tveganja premoženjskih zavarovanj, ki se je glede na 31. 12. 2019 povečalo predvsem zaradi rasti portfelja ter povečanja najboljših ocen rezervacij. Drugo največje tveganje skupine predstavlja tržno tveganje, ki se je v letu 2020 pomembno povečalo predvsem zaradi vključitve Vite v skupino. Ostala tveganja predstavljajo manjši delež v SCR skupine, so se pa na dan 31. 12. 2020 glede na 31. 12. 2019 večinoma povečala zaradi vključitve Vite v skupino, predvsem tveganje življenjskih zavarovanj, tveganje zdravstvenih zavarovanj ter operativno tveganje. Kapitalske zahteve za preostala podjetja so se na dan 31. 12. 2020 glede na 31. 12. 2019 povečala za 3,7 milijona EUR kar je posledica

dokapitalizacije družbe ZTSR. Podrobnosti sprememb posameznega modula tveganj so opredeljene v razdelku C. Profil tveganj.

Skupina ne uporablja poenostavitev iz členov 88–112 Delegirane uredbe. Prav tako za izračun SCR skupine ne uporablja parametrov, specifičnih za posamezno podjetje.

Skupina je na dan 31. 12. 2020 upoštevala prilagoditev SCR za odložene davke v višini 17,3 milijona EUR (31. 12. 2019: 18,3 milijona EUR). Prilagoditev zaradi absorpcijske zmožnosti odloženih davkov izračunavamo v skladu z Delegiramo uredbo in 23. členom Sklepa o pogojih in načinu pokrivanja izgub z

zmanjševanjem zavarovalno-tehničnih rezervacij in odloženih davkov. Prilagoditve so na ravni posamezne družbe v skupini oblikovane v višini najvišje možne prilagoditve za absorpcijske zmožnosti odloženih davkov, ki jo lahko upoštevamo brez dokazovanja, to je do višine neto obveznosti za odložene davke v SII-bilanci stanja.

Skupina pri izračunu modula tveganja katastrof sprejme nekatere potrebne predpostavke o scenarijih, na podlagi katerih nato izračunamo vpliv pozavarovalnega programa.

Na naslednjem grafu so prikazani posamezni moduli tveganja standardne formule, SCR skupine in primerni lastni viri sredstev skupine na dan 31. 12. 2020.

35 V skladu s

Solventnostjo II se konsolidirajo zavarovalne družbe in družbe za pomožne storitve.

PSFP SKUPINE ZA LETO 2020 119

C Profil tveganj skupine 57

D Vrednotenje za namene

E Upravljanje kapitala 111

A Slovar izbranih strokovnih izrazov in načinov izračuna

B Kvantitativni obrazci 129

Zahtevani solventnostni kapital po modulih tveganj na dan 31. 12. 2020

in preostala podjetja

Kot lahko vidimo iz grafa, je stanje primernih lastnih virov sredstev skupine znatno višje od SCR skupine, kar potrjuje tudi visok solventnostni količnik skupine, ki je na dan 31. 12. 2020 znašal 198 % (31. 12. 2019: 220 %).

V strategiji prevzemanja tveganj Zavarovalne skupine Sava je eno od glavnih meril pripravljenosti za prevzem tveganj višina solventnostnega količnika. V skladu s politiko upravljanja kapitala skupina na daljši rok zasleduje kapitaliziranost, določeno v strategiji prevzemanja tveganj. Poleg tega zaradi zagotavljanja želene bonitetne ocene v skladu s strategijo prevzemanja tveganj vzdržuje raven kapitala, ki ni nižja od kapitala, potrebnega za bonitetno oceno v območju A. Hkrati mora razpolagati z zadostno višino primernih lastnih virov sredstev, da lahko pokrije morebitne kapitalske potrebe

odvisnih družb, če se v kateri izmed njih uresniči večji scenarij. S tem namenom je določen varnostni presežek primernih lastnih virov sredstev nad zakonsko zahtevanimi.

Z letom 2020 so se, skladno s strategijo prevzemanja tveganj za obdobje 2020–2022, notranja merila vezana na višino solventnostnega količnika nekoliko povečala, kar je razvidno tudi iz naslednjega prikaza. Sprejemljiva meja solventnostnega količnika je tako 150 %, optimalna kapitaliziranost pa je določena v višini solventnostnega količnika med 180 % in 220 %. Iz tega izhaja, da je na dan 31. 12. 2020 skupina tudi glede na notranja merila dobro kapitalizirana.

V decembru 2020 so bile potrjene tudi finančne projekcije in izračun primernih lastnih virov sredstev skupine, SCR skupine

in solventnostnega količnika skupine za obdobje 2020–2023. Višina solventnostnega količnika skupine je za obdobje 2020–2023 načrtovana na ravni, ki je skladna s strategijo prevzemanja tveganj.

PSFP SKUPINE ZA LETO 2020 120

B Sistem upravljanja 35

C Profil tveganj skupine 57

D Vrednotenje za namene

E Upravljanje kapitala 111

A Slovar izbranih strokovnih izrazov in načinov izračuna

B Kvantitativni obrazci 129

Skladnost solventnostnega količnika skupine s strategijo prevzemanja tveganj36

36 Na dan 31. 12. 2019 je optimalni razpon solventnostnega količnika v skladu s takrat veljavno strategijo prevzemanja tveganj znašal med 170–200 %, na dan 31.

2020 pa se je optimalni razpon zaradi spremembe določil v strategiji prevzemanja tveganj skupine spremenil na 180–220 %.

E.2.2 Zahtevani minimalni solventnostni kapital (MCR)

Zavarovalna skupina Sava izračunava MCR skupine kot vsoto minimalnega zahtevanega solventnostnega kapitala obvladujoče družbe in minimalnih zahtevanih solventnostnih kapitalov odvisnih družb, ki so zavarovalnice, pri čemer za zavarovalnice s sedežem zunaj EU upošteva lokalne kapitalske zahteve.

Vhodni podatki za izračun MCR skupine

v tisoč EUR	31. 12. 2020	31. 12. 2019
Sava Re	54.850	46.252
Zavarovalnica Sava	52.265	47.775
Sava neživotno osiguranje (SRB)	3.414	3.284
Sava životno osiguranje (SRB)	3.201	3.206
Sava osiguruvanje (MKD)	3.007	3.003
Sava osiguranje (MNE)	3.000	3.000
Illyria	3.200	3.200
Illyria Life	3.200	3.200
Vita	10.219	-
MCR skupine	136.355	112.920

Povzetek	5
A Poslovanje in rezultati	12
B Sistem upravljanja	35
C Profil tveganj skupine	57
D Vrednotenje za namene solventnosti	85
E Upravljanje kapitala	111
Priloge
A Slovar izbranih strokovnih izrazov in načinov izračuna	126

MCR količnik skupine

v tisoč EUR	31. 12. 2020	31. 12. 2019
Minimalni zahtevani kapital (MCR) skupine	136.355	112.920
Primerni lastni viri sredstev za pokrivanje MCR skupine	508.170	461.582
Od tega prvi razred	480.899	438.999
Od tega drugi razred	27.271	22.584
Od tega tretji razred	-	-
MCR količnik skupine	373 %	409 %

Primerni lastni viri sredstev skupine za pokrivanje MCR v višini 508,2 milijona EUR (31. 12. 2019: 461,6 milijona EUR) znatno presegajo MCR skupine v višini 136,4 milijona EUR (31. 12. 2019: 112,9 milijona EUR). 36 Na dan 31. 12. 2019

je optimalni razpon solventnostnega količnika v skladu s takrat veljavno strategijo prevzemanja tveganj znašal med 170–200 %, na dan 31. 12. 2020 pa se je optimalni razpon zaradi spremembe določil v strategiji prevzemanja tveganj skupine spremenil na 180–220 %.

PSFP SKUPINE ZA LETO 2020 121

E.3 Uporaba podmodula tveganja lastniških vrednostnih papirjev, temelječega na trajanju, pri izračunu zahtevanega solventnostnega kapitala

Pri izračunu zahtevanega solventnostnega kapitala skupina ne uporablja podmodula tveganja lastniških vrednostnih papirjev, temelječega na trajanju.

Povzetek
A Poslovanje in rezultati 12
- B Sistem upravljanja 35
D Vrednotenje za namene
E Upravljanje kapitala 111
-
- A Slovar izbranih strokovnih izrazov in načinov izračuna
B Kvantitativni obrazci 129

E.4 Razlika med standardno formulo in kakršnim koli uporabljenim notranjim modelom

Razlik med standardno formulo in notranjim modelom ni, saj za izračun zahtevanega solventnostnega kapitala družbe v skupini in skupine ne uporabljamo notranjega modela.

A Poslovanje in rezultati 12
- B Sistem upravljanja 35
D Vrednotenje za namene
E Upravljanje kapitala 111
-
- A Slovar izbranih strokovnih izrazov in načinov izračuna
B Kvantitativni obrazci 129

E.5 Neskladnost z zahtevanim minimalnim kapitalom in neskladnost z zahtevanim solventnostnim kapitalom

Skupina nima neskladnosti z zahtevanim minimalnim ali zahtevanim solventnostnim kapitalom.

A Poslovanje in rezultati 12
- B Sistem upravljanja 35
D Vrednotenje za namene
E Upravljanje kapitala 111
-
- A Slovar izbranih strokovnih izrazov in načinov izračuna
B Kvantitativni obrazci 129

E.6 Druge informacije

Skupina v zvezi z upravljanjem kapitala nima drugih pomembnih informacij.

A Poslovanje in rezultati 12
- B Sistem upravljanja 35
D Vrednotenje za namene
E Upravljanje kapitala 111
-
- A Slovar izbranih strokovnih izrazov in načinov izračuna
B Kvantitativni obrazci 129

Priloga A – Slovar izbranih strokovnih izrazov in načinov izračuna

PSFP SKUPINE ZA LETO 2020 126

B Sistem upravljanja 35

D Vrednotenje za namene

E Upravljanje kapitala 111

A Slovar izbranih strokovnih izrazov in načinov izračuna

B Kvantitativni obrazci 129

Slovenski izraz	Angleški izraz	Pomen
FOS	Freedom of service	Posli, ki so sklenjeni na podlagi načela svobode opravljanja storitev.
Kakovostni razredi kapitala	Tiers	Postavke lastnih virov sredstev se na podlagi meril (npr. trajanje, ali gre za osnovni ali pomožni lastni vir sredstev) razvrstijo v tri razrede.
Lastna ocena tveganj in solventnosti – ORSA	Own risk and solvency assessment – ORSA	Lastna ocena tveganj, povezanih s poslovnim in strateškim načrtom družbe oziroma skupine, ter ocena ustreznosti lastnih virov sredstev za pokrivanje tveganj.
Meje dovoljenega tveganja	Risk tolerance limits	Meje za posamezne kategorije tveganj, vključene v profil tveganj družbe oziroma skupine, in meje za mere tveganj, ki se spremljajo pri vsakodnevnem upravljanju tveganj. Določijo se enkrat letno in v skladu s pripravljenostjo za prevzem tveganj, določeno v strategiji prevzemanja tveganj, temeljiti pa morajo na analizah občutljivosti, stresnih testih in scenarijih ali strokovni presoji.
Modificirano trajanje	Modified duration	Modificirano trajanje meri občutljivost portfelja na vzporedne premike na krivulji obrestnih mer. Sprememba obrestnih mer za +/-1 % ima na portfelj aproksimativno vpliv -/+MD %.
MSRP	IFRS	Mednarodni standardi računovodskega poročanja. V Evropski uniji poenotena zbirka predpisov, ki ureja računovodsko evidentiranje poslovanja.
Načrt neprekinjenega delovanja	Business continuity procedures	Dokument, ki vključuje postopke zagotavljanja neprekinjenega delovanja ključnih delovnih procesov in sistemov. Krizni načrt je sestavni del načrta neprekinjenega poslovanja ter določa tehnične in organizacijske ukrepe za ponovno vzpostavitev delovanja in zmanjšanja posledic hudih motenj poslovanja.
Največja verjetna škoda – PML	Probable maximum loss – PML	To je maksimalni znesek škode, ki po oceni zavarovalnice lahko nastane na zavarovanem riziku v enem škodnem dogodku. Običajno je izražen v odstotku od zavarovalne vsote, v skrajnem primeru je enak celotni zavarovalni vsoti (PML predstavlja v tem primeru 100 odstotkov zavarovalne vsote).
Operativni limiti	Operational limits	Na podlagi izraženih mej dovoljenega tveganja se postavijo operativne omejitve za posamezna področja: na primer meje pri sklepanju zavarovanj ali naložbene meje, ki jih zaposleni prve obrambne linije uporabljajo pri vsakodnevnem upravljanju tveganj in omogočajo, da družba oziroma skupina ostane znotraj pripravljenosti za prevzem tveganj.
Osnovni zahtevani solventnostni kapital – BSCR	Basic solvency capital requirement – BSCR	Osnovni zahtevani solventnostni kapital po standardni formuli je znesek, ki temelji na zakonsko predpisanem izračunu teh tveganj: tveganje premoženjskih zavarovanj, tveganje življenjskih zavarovanj, tveganje zdravstvenih zavarovanj, tržno tveganje in tveganje neplačila nasprotne stranke.
Parametri, specifični za posamezno podjetje – USP	Undertaking-specific parameters – USP	V okviru standardne formule lahko (po)zavarovalnice standardne odklone za tveganje premije in rezervacije premoženjskih in NSLT zdravstvenih zavarovanj nadomestijo s parametri, specifičnimi za (po)zavarovalnico, v skladu s členom 218 Delegirane uredbe (EU) 2015/35.
Prilagoditev zaradi absorpcijske zmožnosti zavaroval no-tehničnih rezervacij in odloženih davkov – TP in DT	Adjustment for loss-absorbing capacity of tech nical provisions and deferred taxes – TP and DT adjustment	Struktura kapitalske zahteve po standardni formuli vključuje tudi prilagoditev zaradi absorpcijske zmožnosti zavarovalno-tehničnih rezervacij in odloženih davkov. Prilagoditev odraža morebitno kompen zacijo nepričakovanih izgub z zmanjšanjem tehničnih provizij ali odloženih davkov oziroma kombinacije obeh. Prilagoditev upošteva učinek zmanjšanja tveganj zaradi prihodnjih diskrecijskih upravičenj (po) zavarovalnih pogodb, saj lahko (po)zavarovalne družbe upoštevajo, da se zmanjšanje teh upravičenj lahko uporabi za pokrivanje možnih nepričakovanih izgub.
Primerni lastni viri sredstev	Own funds	Lastni viri sredstev, primerni za pokrivanje zahtevanega solventnostnega kapitala.
Pripravljenost za prevzem tveganj	Risk appetite	Stopnja tveganja, ki jo je družba oziroma skupina pripravljena prevzeti v skladu s svojimi strateškimi cilji.
Profil tveganj	Risk profile	Vsa tveganja, ki jim je družba oziroma skupina izpostavljena, in količinska opredelitev te izpostavljenosti za vse kategorije tveganj.
Register tveganj	Risk Register	Seznam vseh prepoznanih tveganj, ki ga družba oziroma skupina vodi in redno posodablja.

PSFP SKUPINE ZA LETO 2020 127

C Profil tveganj skupine 57

D Vrednotenje za namene

A Slovar izbranih strokovnih izrazov in načinov izračuna

B Kvantitativni obrazci 129

Scenarij	Scenario test	Scenarij se nanaša na ugotavljanje učinka hkratne spremembe več parametrov, na primer istočasne spre membe v različnih skupinah tveganj, ki vplivajo na zavarovalne posle, vrednosti finančnih naložb in spre membo obrestnih mer.
Sedanja vrednost	Present value	Vrednost prihodnjih denarnih tokov, preračunana na današnji dan. Pri tem uporabimo diskontiranje.
Sistem upravljanja tveganj	Risk management system	Sistem upravljanja tveganj je skupek vseh ukrepov, ki jih sprejme družba oziroma skupina za upravljan je (tj. prepoznavanje, spremljanje, merjenje, upravljanje, poročanje) pomembnih tveganj, izhajajočih iz njene dejavnosti in zunanjega okolja, zato da čimbolj izboljša izpolnjevanje strateških ciljev in čimbolj omeji možnost izgube lastnih virov sredstev.
Solventnostni količnik	Solvency ratio	Količnik primernih lastnih virov sredstev in zahtevanega solventnostnega kapitala, ki predstavlja kapital sko ustreznost družbe oziroma skupine skladno z načeli Solventnosti II. Količnik, ki presega 100 odstotk ov, kaže, da ima družba oziroma skupina dovolj virov za kritje zahtevanega solventnostnega kapitala.
Standardna formula	Standard formula	Niz izračunov, ki so določeni s predpisi Solventnost II in se uporabljajo za določitev zahtevanega solvent nostnega kapitala.
Stresni test	Stress test	Stresni test se nanaša na spremembo posameznega parametra, ki vpliva na vrednost sredstev, obveznos ti in/ali lastnih virov sredstev družbe oziroma skupine, ter na ugotavljanje učinka teh sprememb na njiho vo vrednost.
Tržna vrednost	Market value	Vrednost, po kateri se sredstva oziroma obveznosti vrednotijo z zneskom, po katerem bi se sredstvo izmenjalo oziroma obveznosti prenesle/poravnale med dobro obveščenima strankama s pravico razpola ganja v strogo poslovnem odnosu. Zneski temeljijo na cenah aktivnih in likvidnih trgov, ki so podjetju na voljo in se običajno uporabljajo.
Vrednost enote premoženja – VEP	Unit value	Vrednost enote premoženja ali vrednost točke nam pove, koliko je vredna posamezna enota premoženja podsklada krovnega sklada, in se redno objavlja.
Zahtevani minimalni kapital – MCR	Minimum capital requirement – MCR	Zahtevani minimalni kapital je enak znesku lastnih virov sredstev, pod katerim bi bili zavarovalci, za varovanci ali drugi upravičenci zavarovalnih pogodb izpostavljeni nesprejemljivi stopnji tveganja, če se zavarovalnici dovoli nadaljnje poslovanje.
Zahtevani solventnostni kapital – SCR	Solvency capital requirement – SCR	Zahtevani solventnostni kapital je znesek, ki temelji na zakonsko predpisanem izračunu vseh merljivih tveganj, vključujoč tveganje premoženjskih zavarovanj, tveganje življenjskih zavarovanj, tveganje zdravst venih zavarovanj, tržno tveganje, tveganje neplačila nasprotne stranke in operativno tveganje.

PSFP SKUPINE ZA LETO 2020 128

B Sistem upravljanja 35

C Profil tveganj skupine 57

D Vrednotenje za namene

E Upravljanje kapitala 111

A Slovar izbranih strokovnih izrazov in načinov izračuna

B Kvantitativni obrazci 129

Priloga B – Kvantitativni obrazci

A Poslovanje in rezultati 12
- B Sistem upravljanja 35
C Profil tveganj skupine 57
D Vrednotenje za namene
E Upravljanje kapitala 111
-
- A Slovar izbranih strokovnih izrazov in načinov izračuna
B Kvantitativni obrazci 129

S.32.01.22 Podjetja v okviru skupine

S.02.01.02 Bilanca stanja

S.05.01.02 Premije, škode in odhodki po vrstah poslovanja

S.05.02.01 Premije, škode in odhodki po državah

S.23.01.22 Lastna sredstva

S.25.01.22 Zahtevani solventnostni kapital – za podjetja, ki uporabljajo standardno formulo

Vsi zneski v kvantitativnih obrazcih so v tisoč EUR.

A Poslovanje in rezultati 12
- B Sistem upravljanja 35
D Vrednotenje za namene
E Upravljanje kapitala 111
-
- A Slovar izbranih strokovnih izrazov in načinov izračuna
B Kvantitativni obrazci 129

										Merila vpliva					Vključenost v okvir nadzora skupine	Izračun solventnosti na ravni skupine	A Poslovanje in rezultati	12
Država	Identifikacijska koda podjetja	Vrsta identifika cijske kode podjetja	Zakonito ime podjetja	Vrsta podjetja	Pravna oblika	Kategorija (vzajemno/ nevzajemno)	Nadzorni organ	% deleža v kapitalu % ki se uporablja	% ki se uporablja za pripravo konsolidiranih računovodskih izkazov	% glasovalnih pravic	Druga merila	Raven vpliva	Sorazmerni delež, ki se uporablja za izračun solventnosti na ravni skupine	DA/NE	Datum odločitve, če se uporablja člen 214	Uporabljena metoda in, pri metodi 1, obravnava podjetja	B Sistem upravljanja C Profil tveganj skupine	35 57
C0010	C0020	C0030	C0040	C0050	C0060	C0070	C0080	C0180	C0190	C0200	C0210	C0220	C0230	C0240	C0250	C0260	D Vrednotenje za namene
SI	SC/5822416000	PK	SAVA INFOND d.o.o.	8	d.o.o.	2	Agencija za zavarovalni nadzor	100,0%	100,0%	100,0%		prevladujoč	100,0% DA			M1: sektorski predpisi	solventnosti	85
HR	SC/02467143	PK	SO poslovno savjetovanje	10	d.o.o.	2		100,0%	100,0%	100,0%		prevladujoč	100,0% DA			M1: polna konsolidacija	E Upravljanje kapitala	111
SI	SC/5946948000	PK	TBS TEAM 24 d.o.o.	10	d.o.o.	2		75,0%	100,0%	75,0%		prevladujoč	100,0% DA			M1: polna konsolidacija
MK	SC/5989434	PK	SAVA PENZISKO DRUSTVO AD Skopje	9	d.d.	2	Agencijata za supervizija na kapitalno finansirano penzisko osiguruvanje MAPAS	100,0%	100,0%	100,0%		prevladujoč	100,0% DA			M1: prilagojena kapitalska metoda	Priloge A Slovar izbranih strokovnih izrazov in načinov izračuna	126
SI	SC/8281262000	PK	ZTSR, raziskovanje trga, d.o.o., Ljubljana	99	d.o.o.	2		50,0%	50,0%	50,0%		pomemben	50,0% DA			M1: prilagojena kapitalska metoda	B Kvantitativni obrazci	129
GB	SC/10735938	PK	G2I Ltd	10	d.o.o.	2	Financial conduct authority	17,5%	17,5%	25,0%		pomemben	17,5% DA			M1: prilagojena kapitalska metoda
XK	SC/810483769	PK	Illyria s.h.a., Prishtine	2	d.d.	2	Centralna banka Kosova	100,0%	100,0%	100,0%		prevladujoč	100,0% DA			M1: polna konsolidacija
MK	SC/4778529	PK	Sava osiguruvanje a.d., Skopje	2	d.d.	2	Agencija za supervizija na osiguruvanje na Republika Makedonija	92,57%	100,0%	92,57%		prevladujoč	100,0% DA			M1: polna konsolidacija
ME	SC/02303388	PK	Sava osiguranje a.d., Podgorica	2	d.d.	2	Agencija za nadzor osiguranja Crna Gora	100,0%	100,0%	100,0%		prevladujoč	100,0% DA			M1: polna konsolidacija
XK	SC/810793837	PK	Illyria Life s.h.a., Pristina	1	d.d.	2	Centralna banka Kosova	100,0%	100,0%	100,0%		prevladujoč	100,0% DA			M1: polna konsolidacija

								Merila vpliva							Vključenost v okvir nadzora skupine	Izračun solventnosti na ravni skupine	Povzetek	5
Država	Identifikacijska koda podjetja	Vrsta identifika cijske kode podjetja	Zakonito ime podjetja	Vrsta podjetja	Pravna oblika	Kategorija (vzajemno/ nevzajemno)	Nadzorni organ	% deleža v kapitalu % ki se uporablja	% ki se uporablja za pripravo konsolidiranih računovodskih izkazov	% glasovalnih pravic	Druga merila	Raven vpliva	Sorazmerni delež, ki se uporablja za izračun solventnosti na ravni skupine	DA/NE	Datum odločitve, če se uporablja člen 214	Uporabljena metoda in, pri metodi 1, obravnava podjetja	A Poslovanje in rezultati B Sistem upravljanja	12 35
C0010	C0020	C0030	C0040	C0050	C0060	C0070	C0080	C0180	C0190	C0200	C0210	C0220	C0230	C0240	C0250	C0260	C Profil tveganj skupine	57
RS	SC/20482443	PK	Sava životno osiguranje a.d., Beograd	1	d.d.	2	Narodna banka Srbije	100,0%	100,0%	100,0%		prevladujoč	100,0% DA			M1: polna konsolidacija	D Vrednotenje za namene	85
RS	SC/17407813	PK	SAVA NEŽIVOTNO OSIGURANJE A.D.O. BEOGRAD	2	d.d.	2	Narodna banka Srbije	100,0%	100,0%	100,0%		prevladujoč	100,0% DA			M1: polna konsolidacija	solventnosti
SI	LEI/48510000OG X4W2DFYV52	LEI	ZAVAROVALNICA SAVA, zavarovalna družba, d.d.	4	d.d.	2	Agencija za zavarovalni nadzor	100,0%	100,0%	100,0%		prevladujoč	100,0% DA			M1: polna konsolidacija	E Upravljanje kapitala	111
SI	LEI/213800K2LJ 7JKL6CU689	LEI	Sava pokojninska družba, d.d.	9	d.d.	2	Agencija za zavarovalni nadzor	100,0%	100,0%	100,0%		prevladujoč	100,0% DA			M1: sektorski predpisi	Priloge
XK	SC/810797912	PK	S Estate L.L.C.	10	d.o.o.	2		100,0%	100,0%	100,0%		prevladujoč	100,0% DA			M1: polna konsolidacija	A Slovar izbranih strokovnih izrazov in načinov izračuna	126
ME	SC/02806380	PK	Sava Car d.o.o., Podgorica	10	d.o.o.	2	Ministarstvo unutrašnjih poslova	100,0%	100,0%	100,0%		prevladujoč	100,0% DA			M1: polna konsolidacija
SI	SC/2154170000	PK	ZS Svetovanje, storitve zavarovalnega zastopanja, d.o.o.	10	d.o.o.	2	Agencija za zavarovalni nadzor	100,0%	100,0%	100,0%		prevladujoč	100,0% DA			M1: polna konsolidacija	B Kvantitativni obrazci	129
SI	SC/6149065000	PK	ORNATUS KLICNI CENTER, podjetje za posredovanje telefonskih klicov, d.o.o.	10	d.o.o.	2	Agencija za zavarovalni nadzor	100,0%	100,0%	100,0%		prevladujoč	100,0% DA			M1: polna konsolidacija
ME	SC/02699893	PK	DRUŠTVO ZA ZASTUPANJE U OSIGURANJU "SAVA AGENT" D.O.O. - Podgorica	10	d.o.o.	2	Agencija za nadzor osiguranja Crna Gora	100,0%	100,0%	100,0%		prevladujoč	100,0% DA			M1: polna konsolidacija
MK	SC/7005350	PK	Sava Station dooel Skopje	10	d.o.o.	2	Ministerstvo za vnatrešni raboti na Republika Makedonija	92,57%	100,0%	92,57%		prevladujoč	100,0% DA			M1: polna konsolidacija

PSFP SKUPINE ZA LETO 2020	132

										Merila vpliva					Vključenost v okvir nadzora skupine	Izračun solventnosti na ravni skupine
Država	Identifikacijska koda podjetja	Vrsta identifika cijske kode podjetja	Zakonito ime podjetja	Vrsta podjetja	Pravna oblika	Kategorija (vzajemno/ nevzajemno)	Nadzorni organ	% deleža v kapitalu % ki se uporablja	% ki se uporablja za pripravo konsolidiranih računovodskih izkazov	% glasovalnih pravic	Druga merila	Raven vpliva	Sorazmerni delež, ki se uporablja za izračun solventnosti na ravni skupine	DA/NE	Datum odločitve, če se uporablja člen 214	Uporabljena metoda in, pri metodi 1, obravnava podjetja
C0010	C0020	C0030	C0040	C0050	C0060	C0070	C0080	C0180	C0190	C0200	C0210	C0220	C0230	C0240	C0250	C0260
SI	LEI/485100004 VOFFO18DD84	LEI	Življenjska zavarovalnica Vita d.d. Ljubljana	1	d.d.	2	Agencija za zavarovalni nadzor 100,0%	100,0%	100,0%	100,0%		prevladujoč	100,0% DA			M1: polna konsolidacija	D Vrednotenje za namene
SI	LEI/549300P6 F1BDSFSW5T72	LEI	Pozavarovalnica Sava d.d., Ljubljana	3	d.d.	2	Agencija za zavarovalni nadzor						100,0% DA			M1: polna konsolidacija

Legenda

Celica	Uporabljena kratica	Dolgo ime
	PK	posebna koda
C0030	LEI	identifikator pravnih subjektov (LEI)
	1	zavarovalnica za življenjska zavarovanja
	2	zavarovalnica za neživljenjska zavarovanja
	3	pozavarovalnica
	4	kompozitna zavarovalnica
C0050	8	kreditna institucija, investicijsko podjetje ali finančna institucija
	9	institucija za poklicno pokojninsko zavarovanje
	10	družba za pomožne storitve, kot je opredeljena v členu 1(53) Delegirane uredbe (EU) 2015/35
	99	drugo
C0060	d.o.o	družba z omejeno odgovornostjo
	d.d.	delniška družba
C0070	2	nevzajemno podjetje
C0260	M1	metoda 1

PSFP SKUPINE ZA LETO 2020	133

A Slovar izbranih strokovnih izrazov in načinov izračuna

S.02.01.02 Bilanca stanja

		Vrednost po Solventnosti II
Sredstva		C0010
Dobro ime	R0010
Odloženi stroški pridobitve	R0020
Neopredmetena sredstva	R0030	0
Odložene terjatve za davek	R0040	15.420
Presežek iz naslova pokojninskih shem	R0050	0
Opredmetena osnovna sredstva v posesti za lastno uporabo	R0060	57.088
Naložbe (razen sredstev v posesti v zvezi s pogodbami, vezanimi na indeks ali enoto premoženja)	R0070	1.554.640
Nepremičnine (razen za lastno uporabo)	R0080	17.306
Deleži v povezanih podjetjih, vključno z udeležbami	R0090	49.585
Lastniški vrednostni papirji	R0100	37.070
Lastniški vrednostni papirji, ki kotirajo na borzi	R0110	35.241
Lastniški vrednostni papirji, ki ne kotirajo na borzi	R0120	1.828
Obveznice	R0130	1.337.777
Državne obveznice	R0140	699.487
Podjetniške obveznice	R0150	638.290
Strukturirani vrednostni papirji	R0160	0
Vrednostni papirji, zavarovani s premoženjem	R0170	0
Kolektivni naložbeni podjemi	R0180	83.358
Izvedeni finančni instrumenti	R0190	0
Depoziti, ki niso denarni ustrezniki	R0200	29.544
Druge naložbe	R0210	0
Sredstva v posesti v zvezi s pogodbami, vezanimi na indeks ali enoto premoženja	R0220	325.417
Krediti in hipoteke	R0230	2.120
Posojila, vezana na police	R0240	108
Krediti in hipoteke posameznikom	R0250	7
Drugi krediti in hipoteke	R0260	2.005

PSFP SKUPINE ZA LETO 2020 134

	Povz

B Sistem upravljanja 35

C Profil tveganj skupine 57

D Vrednotenje za namene

E Upravljanje kapitala 111

A Slovar izbranih strokovnih izrazov in načinov izračuna

	Vrednost po Solventnosti II
Sredstva	C0010
Izterljivi zneski iz pozavarovanj iz naslova: R0270	26.202
neživljenjskih zavarovanj in zdravstvenih zavarovanj, podobnih neživljenjskim R0280	21.110
neživljenjskih zavarovanj brez zdravstvenih zavarovanj R0290	20.088
zdravstvenih zavarovanj, podobnih neživljenjskim R0300	1.023
življenjskih zavarovanj in zdravstvenih zavarovanj, podobnih življenjskim, razen zdravstvenih zavarovanj in zavarovanj, vezanih na indeks ali enoto premoženja R0310	5.104
zdravstvenih zavarovanj, podobnih življenjskim R0320	0
življenjskih zavarovanj, razen zdravstvenih zavarovanj in zavarovanj, vezanih na indeks ali enoto premoženja R0330	5.104
življenjskih zavarovanj, vezanih na indeks ali enoto premoženja R0340	-12
Depoziti pri cedentih R0350	7.261	D Vrednotenje za namene
Terjatve iz naslova zavarovanj in terjatve do posrednikov R0360	40.931
Terjatve iz naslova pozavarovanj R0370	5.357
Terjatve (do kupcev, nepovezane z zavarovanjem) R0380	9.042
Lastne delnice (v posesti neposredno) R0390	31.856
Zneski, dolgovani podjetju v zvezi s postavkami lastnih sredstev ali ustanovnim kapitalom, ki je bil vpoklican in še ni vplačan R0400	0
Denar in denarni ustrezniki R0410	68.863	Priloge
Vsa druga sredstva, ki niso prikazana drugje R0420	2.004
Sredstva skupaj R0500	2.146.200	A Slovar izbranih strokovnih izrazov in

		Vrednost po Solventnosti II
Obveznosti	C0010 505.385 R0510 478.600 R0520 R0530 0 432.005 R0540 46.595 R0550 26.785 R0560 R0570 0 15.397 R0580 11.388 R0590 595.169 R0600 R0610 -9.112 0 R0620 -12.523 R0630 3.411 R0640 604.281 R0650 0 R0660 583.050 R0670 R0680 21.231 299.264 R0690 70.334 R0700 221.009 R0710 R0720 7.920 R0730 0 R0740 8.927 R0750 0 R0760 0 R0770 44.023 R0780 R0790 0 0 R0800
Zavarovalno-tehnične rezervacije – neživljenjska zavarovanja
Zavarovalno-tehnične rezervacije – neživljenjska zavarovanja (brez zdravstvenih zavarovanj)
Zavarovalno-tehnične rezervacije, izračunane kot celota
Najboljša ocena
Marža za tveganje
Zavarovalno-tehnične rezervacije – zdravstvena zavarovanja (podobna neživljenjskim)
Zavarovalno-tehnične rezervacije, izračunane kot celota
Najboljša ocena
Marža za tveganje
Zavarovalno-tehnične rezervacije – življenjska zavarovanja (razen zavarovanj, vezanih na indeks ali enoto premoženja)
Zavarovalno-tehnične rezervacije – zdravstvena zavarovanja (podobna življenjskim)
Zavarovalno-tehnične rezervacije, izračunane kot celota
Najboljša ocena
Marža za tveganje
Zavarovalno-tehnične rezervacije – življenjska zavarovanja (razen zdravstvenih zavarovanj in zavarovanj, vezanih na indeks ali enoto premoženja)
Zavarovalno-tehnične rezervacije, izračunane kot celota
Najboljša ocena
Marža za tveganje
Zavarovalno-tehnične rezervacije – zavarovanja, vezana na indeks ali enoto premoženja
Zavarovalno-tehnične rezervacije, izračunane kot celota
Najboljša ocena
Marža za tveganje
Druge zavarovalno-tehnične rezervacije
Pogojne obveznosti
Rezervacije, razen zavarovalno-tehničnih rezervacij
Obveznosti iz naslova pokojninskih shem
Depoziti pozavarovateljev
Odložene obveznosti za davek
Izvedeni finančni instrumenti
Zneski, dolgovani kreditnim institucijam
Finančne obveznosti, razen zneskov, dolgovanih kreditnim institucijam	R0810	1.143
Obveznosti iz naslova zavarovanja in obveznosti do posrednikov	R0820	41.218
Obveznosti iz naslova pozavarovanja	R0830	1.409

5	Povzetek


12	A Poslovanje in rezultati

35	B Sistem upravljanja


57	C Profil tveganj skupine

	D Vrednotenje za namene
85	solventnosti

111	E Upravljanje kapitala


	Priloge

126	A Slovar izbranih strokovnih izrazov in
	načinov izračuna

129	B Kvantitativni obrazci

		Vrednost po Solventnosti II
Obveznosti		C0010
Obveznosti (do kupcev, nepovezane z zavarovanjem)	R0840	11.670
Podrejene obveznosti	R0850	75.681
Podrejene obveznosti, ki niso del osnovnih lastnih sredstev	R0860	0
Podrejene obveznosti, ki so del osnovnih lastnih sredstev	R0870	75.681
Vse druge obveznosti, ki niso prikazane drugje	R0880	24.981
Obveznosti skupaj	R0900	1.608.868
Presežek sredstev nad obveznostmi	R1000	537.332

A Poslovanje in rezultati 12
- B Sistem upravljanja 35
C Profil tveganj skupine 57
D Vrednotenje za namene
E Upravljanje kapitala 111
-
- A Slovar izbranih strokovnih izrazov in načinov izračuna
B Kvantitativni obrazci 129

S.05.01.02 Premije, škode in odhodki po vrstah poslovanja

Prvi del preglednice:

		Vrsta poslovanja za: zavarovalne in pozavarovalne obveznosti iz neživljenjskega zavarovanja (neposredni posli in sprejeto proporcionalno pozavarovanje)
		Zavarovanje za stroške zdravljenja	Zavarovanje izpada dohodka	Nezgodno zavarovanje zaposlenih	Zavarovanje avtomobilske odgovornosti	Druga zavarovanja motornih vozil	Pomorsko, letalsko in transportno zavarovanje	Požarno in drugo škodno zavarovanje	Splošno zavarovanje odgovornosti	Kreditno in kavcijsko zavarovanje	Zavarovanje stroškov postopka	Zavarovanje pomoči	Različne finančne izgube
		C0010	C0020	C0030	C0040	C0050	C0060	C0070	C0080	C0090	C0100	C0110	C0120
Obračunane premije
bruto – neposredni posli	R0110	8.358	49.999	0	132.888	124.942	10.258	84.593	25.389	1.174	774	16.722	3.076
bruto – sprejeto proporcionalno pozavarovanje	R0120	296	1.528	0	244	895	6.759	44.707	4.061	490	9	0	556
bruto – sprejeto neproporcionalno pozavarovanje	R0130
delež pozavarovateljev	R0140	645	68	0	739	2.003	5.551	17.341	1.483	244	644	51	894
neto	R0200	8.009	51.459	0	132.394	123.834	11.466	111.959	27.966	1.420	138	16.671	2.739
Prihodki od premije
bruto – neposredni posli	R0210	8.347	50.524	0	137.690	123.565	10.532	79.540	23.497	3.833	784	16.843	2.934
bruto – sprejeto proporcionalno pozavarovanje	R0220	296	1.524	0	314	807	7.053	43.857	3.847	386	9	0	541
bruto – sprejeto neproporcionalno pozavarovanje	R0230
delež pozavarovateljev	R0240	651	53	0	3.679	2.051	5.806	15.938	-1.573	226	650	55	837
neto	R0300	7.993	51.995	0	134.325	122.320	11.779	107.458	28.918	3.992	143	16.788	2.638
Odhodki za škode
bruto – neposredni posli	R0310	4.359	12.722	0	80.055	74.496	7.491	46.368	5.463	1.734	30	7.863	9.177
bruto – sprejeto proporcionalno pozavarovanje	R0320	838	230	0	225	218	5.314	36.331	2.039	150	1	0	248

PSFP SKUPINE ZA LETO 2020 138

B Sistem upravljanja 35

D Vrednotenje za namene

E Upravljanje kapitala 111

A Slovar izbranih strokovnih izrazov in načinov izračuna

B Kvantitativni obrazci 129

		Vrsta poslovanja za: zavarovalne in pozavarovalne obveznosti iz neživljenjskega zavarovanja (neposredni posli in sprejeto proporcionalno pozavarovanje)
		Zavarovanje za stroške zdravljenja	Zavarovanje izpada dohodka	Nezgodno zavarovanje zaposlenih	Zavarovanje avtomobilske odgovornosti	Druga zavarovanja motornih vozil	Pomorsko, letalsko in transportno zavarovanje	Požarno in drugo škodno zavarovanje	Splošno zavarovanje odgovornosti	Kreditno in kavcijsko zavarovanje	Zavarovanje stroškov postopka	Zavarovanje pomoči	Različne finančne izgube
		C0010	C0020	C0030	C0040	C0050	C0060	C0070	C0080	C0090	C0100	C0110	C0120
bruto – sprejeto neproporcionalno pozavarovanje	R0330
delež pozavaro vateljev	R0340	233	379	0	-2.053	950	4.526	10.910	1.383	3	15	16	1.874
neto	R0400	4.965	12.573	0	82.332	73.764	8.279	71.789	6.119	1.881	15	7.847	7.551
Spremembe drugih zavarovalno tehničnih rezervacij														D Vrednotenje za namene
bruto – neposred ni posli	R0410	37	-27	0	-103	1.335	-99	750	-212	0	6	104	-4
bruto – sprejeto proporcionalno pozavarovanje	R0420	0	0	0	0	3	156	0	0	50	0	0	0	Priloge
bruto – sprejeto neproporcionalno pozavarovanje	R0430													A Slovar izbranih strokovnih izrazov in načinov izračuna
delež pozavaro vateljev	R0440	0	0	0	-3	2	9	4	-3	0	0	0	-4
neto	R0500	36	-26	0	-100	1.336	48	746	-209	50	6	104	0
Odhodki	R0550	3.353	17.252	0	40.978	32.330	4.422	43.001	7.922	860	269	7.876	1.554
Drugi odhodki	R1200
Odhodki skupaj	R1300

Drugi del preglednice:

			Vrsta poslovanja za: sprejeto neproporcionalno pozavarovanje
		Zdravstveno	Pozavarovanje odgovornosti	Pomorsko, letalsko in transportno	Premoženjsko	Skupaj
		C0130	C0140	C0150	C0160	C0200
Obračunane premije
bruto – neposredni posli	R0110					458.173
bruto – sprejeto proporcionalno pozavarovanje	R0120					59.545
bruto – sprejeto neproporcionalno pozavarovanje	R0130	523	2.536	3.975	40.189	47.223
delež pozavarovateljev	R0140	0	2.071	649	7.964	40.347
neto	R0200	523	466	3.326	32.224	524.594
Prihodki od premije
bruto – neposredni posli	R0210					458.089
bruto – sprejeto proporcionalno pozavarovanje	R0220					58.633
bruto – sprejeto neproporcionalno pozavarovanje	R0230	504	2.512	3.994	38.904	45.913
delež pozavarovateljev	R0240	0	4.378	603	7.787	41.140
neto	R0300	504	-1.866	3.390	31.116	521.496
Odhodki za škode
bruto – neposredni posli	R0310					249.758
bruto – sprejeto proporcionalno pozavarovanje	R0320					45.595
bruto – sprejeto neproporcionalno pozavarovanje	R0330	327	1.377	3.808	24.286	29.798
delež pozavarovateljev	R0340	0	470	-152	-646	17.909
neto	R0400	327	907	3.960	24.932	307.242
Spremembe drugih zavarovalno-tehničnih rezervacij
bruto – neposredni posli	R0410					1.787
bruto – sprejeto proporcionalno pozavarovanje	R0420					209
bruto – sprejeto neproporcionalno pozavarovanje	R0430	0	0	0	0	0
delež pozavarovateljev	R0440	0	0	0	0	4
neto	R0500	0	0	0	0	1.991
Odhodki	R0550	108	715	674	7.183	168.495
Drugi odhodki	R1200					0
Odhodki skupaj	R1300					168.495

Povzetek

A Poslovanje in rezultati	Premoženjsko	Pomorsko, letalsko in transportno

B Sistem upravljanja


C Profil tveganj skupine

D Vrednotenje za namene
solventnosti

E Upravljanje kapitala


Priloge

A Slovar izbranih
strokovnih izrazov in načinov izračuna

B Kvantitativni obrazci

301.242	24.932	3.960

1.787
209
O	O	O
ব	O	O
1.991	O	O
168.495	7.183	674
O
168.495

				Vrsta poslovanja za: obveznosti iz življenjskih zavarovanj					Obveznosti iz življenjskih pozavarovanj
		Zdravstveno zavarovanje	Zavarovanje z udeležbo pri dobičku	Zavarovanje, vezano na indeks ali enoto premoženja	Druga življenjska zavarovanja	Rente, ki izhajajo iz pogodb o neživljenjskem zavarovanju in se nanašajo na obveznosti iz zdravstvenih zavarovanj	Rente, ki izhajajo iz pogodb o neživljenjskem zavarovanju in se nanašajo na zavarovalne obveznosti, ki niso obveznosti iz zdravstvenih zavarovanj	Zdravstveno pozavarovanje	Življenjsko pozavarovanje	Skupaj
Obračunane premije		C0210	C0220	C0230	C0240	C0250	C0260	C0270	C0280	C0300
bruto	R1410	1.656	30.813	57.490	21.608	0	0	0	0	111.567
delež pozavarovateljev	R1420	27	100	52	525	0	0	0	0	704
neto	R1500	1.629	30.713	57.438	21.083	0	0	0	0	110.864
Prihodki od premije
bruto	R1510	1.655	30.898	57.493	21.610	0	0	0	0	111.657
delež pozavarovateljev	R1520	26	100	52	853	0	0	0	0	1.031
neto	R1600	1.629	30.799	57.441	20.757	0	0	0	0	110.625
Odhodki za škode
bruto	R1610	31	83.521	25.736	6.196	0	7.468	0	0	122.951
delež pozavarovateljev	R1620	0	86	44	448	0	3.057	0	0	3.634
neto	R1700	31	83.435	25.692	5.748	0	4.410	0	0	119.316
Spremembe drugih zavarovalno-tehničnih rezervacij
bruto	R1710	-9	55.248	-44.850	-5.025	0	0	0	0	5.364
delež pozavarovateljev	R1720	0	0	0	0	0	0	0	0	0
neto	R1800	-9	55.248	-44.850	-5.025	0	0	0	0	5.364
Odhodki	R1900	601	5.048	8.633	8.160	0	33	0	59	22.534
Drugi odhodki	R2500									0
Odhodki skupaj	R2600									22.534

Priloge B Sistem upravljanja 35 C Profil tveganj skupine 57 D Vrednotenje za namene E Upravljanje kapitala 111 A Poslovanje in rezultati 12

A Slovar izbranih strokovnih izrazov in načinov izračuna

S.05.02.01 Premije, škode in odhodki po državah

		Matična država	Najpomembnejših 5 držav (po znesku bruto obračunanih premij) – obveznosti iz neživljenjskih zavarovanj	Najpomembnejših 5 in matična država, skupaj
		C0010	C0020	C0030	C0040	C0050	C0060	C0070
	R0010		Kitajska	Južna Koreja	Severna Makedonija	Črna Gora	Srbija
Obračunane premije		C0080	C0090	C0100	C0110	C0120	C0130	C0140
bruto – neposredni posli	R0110	399.323	0	0	13.761	12.837	20.675	446.596
bruto – sprejeto proporcionalno pozavarovanje	R0120	753	6.558	10.343	0	0	1.354	19.008
bruto – sprejeto neproporcionalno pozavarovanje	R0130	52	4.040	3.624	0	15	646	8.377
delež pozavarovateljev	R0140	110.529	0	1	1.772	2.047	3.846	118.194
neto	R0200	289.599	10.599	13.966	11.989	10.806	18.828	355.787
Prihodki od premije
bruto – neposredni posli	R0210	398.776	0	0	13.867	12.840	21.475	446.959
bruto – sprejeto proporcionalno pozavarovanje	R0220	742	5.520	10.484	0	0	1.436	18.182
bruto – sprejeto neproporcionalno pozavarovanje	R0230	51	4.125	3.543	0	15	606	8.340
delež pozavarovateljev	R0240	112.013	0	0	1.730	1.968	3.524	119.236
neto	R0300	287.556	9.645	14.027	12.138	10.888	19.992	354.245
Odhodki za škode
bruto – neposredni posli	R0310	221.932	0	0	6.586	5.199	9.737	243.454
bruto – sprejeto proporcionalno pozavarovanje	R0320	-57	2.739	9.861	0	0	68	12.611
bruto – sprejeto neproporcionalno pozavarovanje	R0330	186	2.315	7.681	13	0	347	10.542
delež pozavarovateljev	R0340	55.572	0	0	682	550	1.989	58.794
neto	R0400	166.489	5.054	17.542	5.917	4.648	8.163	207.813
Spremembe drugih zavarovalno-tehničnih rezervacij
bruto – neposredni posli	R0410	-1.724	0	0	-38	36	65	-1.662
bruto – sprejeto proporcionalno pozavarovanje	R0420	0	-11	-18	0	0	0	-29
bruto – sprejeto neproporcionalno pozavarovanje	R0430	0	0	0	0	0	0	0
delež pozavarovateljev	R0440	4	0	0	0	0	0	4
neto	R0500	-1.728	-11	-18	-38	36	65	-1.695
Odhodki	R0550	90.172	2.239	4.079	5.578	4.953	9.541	116.561
Drugi odhodki	R1200
Odhodki skupaj	R1300

142 PSFP SKUPINE ZA LETO 2020
----------------------------------

B Sistem upravljanja 35

C Profil tveganj skupine 57

D Vrednotenje za namene

E Upravljanje kapitala 111

A Slovar izbranih strokovnih izrazov in načinov izračuna

B Kvantitativni obrazci 129

		Matična država	Najpomembnejših 5 držav (po znesku bruto obračunanih premij) – obveznosti iz neživljenjskih zavarovanj					Najpomembnejših 5 in matična država, skupaj
		C0150	C0160	C0170	C0180	C0190	C0200	C0210
	R1400
		C0220	C0230	C0240	C0250	C0260	C0270	C0280
Obračunane premije
bruto	R1410	105.605						105.605
delež pozavarovateljev	R1420	690						690
neto	R1500	104.915						104.915
Prihodki od premije
bruto	R1510	105.680						105.680
delež pozavarovateljev	R1520	666						666
neto	R1600	105.014						105.014
Odhodki za škode
bruto	R1610	121.253						121.253
delež pozavarovateljev	R1620	3.559						3.559
neto	R1700	117.693						117.693
Spremembe drugih zavarovalno-tehničnih rezervacij
bruto	R1710	97.402						97.402
delež pozavarovateljev	R1720	0						0
neto	R1800	97.402						97.402
Odhodki	R1900	19.939						19.939
Drugi odhodki	R2500
Odhodki skupaj	R2600

Povzetek	Najpomembnejših 5 in matična država, skupaj

A Poslovanje in rezultati
B Sistem upravljanja


C Profil tveganj skupine

D Vrednotenje za namene solventnosti

E Upravljanje kapitala


Priloge

S.23.01.22 Lastna sredstva

		Skupaj	Stopnja 1 - neomejene postavke	Stopnja 1 - omejene postavke	Stopnja 2	Stopnja 3
		C0010	C0020	C0030	C0040	C0050
Osnovna lastna sredstva pred odbitkom za udeležbe v drugih subjektih finančnega sektorja
Navadne delnice (skupaj z lastnimi delnicami)	R0010	71.856	71.856		0
Nerazpoložljiv vpoklican, a nevplačan navadni lastniški kapital na ravni skupine	R0020	0	0		0
Vplačani presežek kapitala v zvezi z navadnimi delnicami	R0030	43.036	43.036		0
Ustanovni kapital, prispevki članov ali enakovredna postavka osnovnih lastnih sredstev družb za vzajemno zavarovanje ali družb, ki delujejo po načelu vzajemnosti	R0040	0	0		0
Sredstva na podrejenih računih članov družbe za vzajemno zavarovanje	R0050	0		0	0	0
Nerazpoložljiva sredstva na podrejenih računih članov družbe za vzajemno zavarovanje na ravni skupine	R0060	0		0	0	0
Presežek sredstev	R0070	0	0
Nerazpoložljiva presežna sredstva na ravni skupine	R0080	0	0
Prednostne delnice	R0090	0		0	0	0
Nerazpoložljive prednostne delnice na ravni skupine	R0100	0		0	0	0
Vplačani presežek kapitala v zvezi s prednostnimi delnicami	R0110	0		0	0	0
Nerazpoložljivi vplačani presežek kapitala v zvezi s prednostnimi delnicami na ravni skupine	R0120	0		0	0	0
Uskladitvene rezerve	R0130	376.918	376.918
Podrejene obveznosti	R0140	75.681		0	75.681	0
Nerazpoložljive podrejene obveznosti na ravni skupine	R0150	0		0	0	0
Znesek neto odloženih terjatev za davek	R0160	0				0
Znesek neto odloženih terjatev za davek, ki ni razpoložljiv na ravni skupine	R0170	0				0
Druge postavke, ki jih je nadzorni organ odobril kot osnovna lastna sredstva in ki niso navedene zgoraj	R0180	0	0	0	0	0
Nerazpoložljiva lastna sredstva, povezana s postavkami drugih lastnih sredstev, ki jih je odobril nadzorni organ	R0190	0	0	0	0	0
Manjšinski deleži (če niso sporočeni v okviru specifične postavke lastnih sredstev)	R0200	493	493	0	0	0
Nerazpoložljivi manjšinski deleži na ravni skupine	R0210	203	203	0	0	0
Lastna sredstva iz računovodskih izkazov, ki ne bi smela biti predstavljena v okviru uskladitvenih rezerv in ne izpolnjujejo meril za razvrstitev kot lastna sredstva v skladu s Solventnostjo II
Lastna sredstva iz računovodskih izkazov, ki ne bi smela biti predstavljena v okviru uskladitvenih rezerv in ne izpolnjujejo meril za razvrstitev kot lastna sredstva v skladu s Solventnostjo II	R0220	0
Odbitki
Odbitki za udeležbe v drugih finančnih subjektih, vključno z nereguliranimi subjekti, ki izvajajo finančne dejavnosti	R0230	11.201	11.201	0	0
Od tega odbiti v skladu s členom 228 Direktive 2009/138/ES	R0240	0	0	0	0

PSFP SKUPINE ZA LETO 2020 144
----------------------------------

B Sistem upravljanja 35 C Profil tveganj skupine 57 D Vrednotenje za namene E Upravljanje kapitala 111 A Slovar izbranih strokovnih izrazov in načinov izračuna B Kvantitativni obrazci 129 A Poslovanje in rezultati 12

		Skupaj	Stopnja 1 - neomejene postavke	Stopnja 1 - omejene postavke	Stopnja 2	Stopnja 3
		C0010	C0020	C0030	C0040	C0050
Odbitki za udeležbe, kadar informacije niso razpoložljive (člen 229)	R0250	0	0	0	0	0
Odbitki za udeležbe, vključene z uporabo metode odbitkov in združevanja, kadar se uporabi kombinacija metod	R0260	0	0	0	0	0
Nerazpoložljive postavke lastnih sredstev skupaj	R0270	203	203	0	0	0
Odbitki skupaj	R0280	11.404	11.404	0	0	0
Skupna osnovna lastna sredstva po odbitkih	R0290	556.579	480.899	0	75.681	0
Pomožna lastna sredstva
Nevplačane in nevpoklicane navadne delnice, ki se jih lahko vpokliče na zahtevo	R0300	0			0
Nevplačan in nevpoklican ustanovni kapital, prispevki članov ali enakovredna postavka osnovnih lastnih sredstev družb za vzajemno zavarovanje ali družb, ki delujejo po načelu vzajemnosti, ki se jih lahko vpokliče na zahtevo	R0310	0			0	0
Nevplačane in nevpoklicane prednostne delnice, ki se jih lahko vpokliče na zahtevo	R0320	0			0	0
Pravno zavezujoča zaveza vpisa in plačila podrejenih obveznosti na zahtevo	R0330	0			0	0
Akreditivi in jamstva v skladu s členom 96(2) Direktive 2009/138/ES	R0340	0			0
Akreditivi in jamstva, razen tistih v skladu s členom 96(2) Direktive 2009/138/ES	R0350	0			0	0
Pozivi članom za dodatne prispevke v skladu s prvim pododstavkom člena 96(3) Direktive 2009/138/ES	R0360	0			0	0
Pozivi članom za dodatne prispevke, razen tistih v skladu s prvim pododstavkom člena 96(3) Direktive 2009/138/ES	R0370	0			0	0
Nerazpoložljiva pomožna lastna sredstva na ravni skupine	R0380	0			0	0
Druga pomožna lastna sredstva	R0390	0			0	0
Skupaj pomožna lastna sredstva	R0400	0			0	0
Lastna sredstva v drugih finančnih sektorjih
Kreditne institucije, investicijska podjetja, finančne institucije, upravitelji alternativnih investicijskih skladov, družbe za upravljanje KNPVP	R0410	3.344	3.344	0	0
Institucije za poklicno pokojninsko zavarovanje	R0420	7.856	7.856	0	0	0
Neregulirani subjekti, ki izvajajo finančne dejavnosti	R0430	0	0	0	0
Skupna lastna sredstva v drugih finančnih sektorjih	R0440	11.201	11.201	0	0	0
Lastna sredstva ob uporabi metode odbitkov in združevanja (D&A), same ali v kombinaciji z metodo 1
Lastna sredstva, združena ob uporabi metode D&A in kombinacije metod	R0450	0	0	0	0	0
Lastna sredstva, združena ob uporabi metode D&A in kombinacije metod, brez transakcij znotraj skupine	R0460	0	0	0	0	0

PSFP SKUPINE ZA LETO 2020	145

5	Povzetek
12	A Poslovanje in rezultati
35	B Sistem upravljanja
57	C Profil tveganj skupine
85	D Vrednotenje za namene solventnosti
111	E Upravljanje kapitala
	Priloge
126	A Slovar izbranih strokovnih izrazov in načinov izračuna
129	B Kvantitativni obrazci

		Skupaj	Stopnja 1 - neomejene postavke	Stopnja 1 - omejene postavke	Stopnja 2	Stopnja 3
		C0010	C0020	C0030	C0040	C0050
Skupna razpoložljiva lastna sredstva za izpolnjevanje konsolidiranega zahtevanega solventnostnega kapitala (SCR) na ravni skupine (brez lastnih sredstev iz drugih subjektov finančnega sektorja in iz subjektov, vključenih prek metode D&A)	R0520	556.579	480.899	0	75.681	0
Skupna razpoložljiva lastna sredstva za izpolnjevanje minimalnega konsolidiranega SCR na ravni skupine	R0530	556.579	480.899	0	75.681
Skupna primerna lastna sredstva za izpolnjevanje konsolidiranega SCR na ravni skupine (brez lastnih sredstev iz drugih subjektov finančnega sektorja in iz subjektov, vključenih prek metode D&A)	R0560	556.579	480.899	0	75.681	0
Skupna primerna lastna sredstva za izpolnjevanje minimalnega konsolidiranega SCR na ravni skupine	R0570	508.170	480.899	0	27.271
Minimalni konsolidirani SCR na ravni skupine	R0610	136.355
Razmerje med primernimi lastnimi sredstvi in minimalnim konsolidiranim SCR na ravni skupine	R0650	373 %
Skupna primerna lastna sredstva za izpolnjevanje SCR na ravni skupine (vključno z lastnimi sredstvi iz drugih subjektov finančnega sektorja in iz podjetij, vključenih prek metode D&A)	R0660	567.780	492.099	0	75.681	0
Zahtevani solventnostni kapital na ravni skupine	R0680	287.432
Razmerje med primernimi lastnimi sredstvi in SCR na ravni skupine, vključno z drugimi subjekti finančnega sektorja in subjekti, vključenimi prek metode D&A	R0690	198 %

	C0060

R0700	537.332
R0710	31.856
R0720	13.173
R0730	115.385
R0740	0
R0750	0
R0760	376.918

R0770	103.786
R0780	25.922
R0790	129.708

146 PSFP SKUPINE ZA LETO 2020
----------------------------------

5	Povzetek
12	A Poslovanje in rezultati
35	B Sistem upravljanja
57	C Profil tveganj skupine
85	D Vrednotenje za namene solventnosti
111	E Upravljanje kapitala
	Priloge
126	A Slovar izbranih strokovnih izrazov in načinov izračuna
129	B Kvantitativni obrazci

S.25.01.22 Zahtevani solventnostni kapital – za podjetja, ki uporabljajo standardno formulo

Bruto zahtevani	Za podjetje specifični	Poenostavitve
solventnostni kapital	parametri
C0110	C0090	C0120

Tržno tveganje	R0010	120.583
Tveganje neplačila nasprotne stranke	R0020	25.045
Tveganje iz pogodb življenjskega zavarovanja	R0030	38.208	brez
Tveganje zdravstvenega zavarovanja	R0040	31.604	brez
Tveganje iz pogodb neživljenjskega zavarovanja	R0050	173.649	brez
Razpršenost	R0060	-124.900
Tveganje neopredmetenih sredstev	R0070	0
Osnovni zahtevani solventnostni kapital	R0100	264.189

A Poslovanje in rezultati 12
-
D Vrednotenje za namene
E Upravljanje kapitala 111
A Slovar izbranih strokovnih izrazov in načinov izračuna
B Kvantitativni obrazci 129

Druge informacije o SCR

Izračun zahtevanega solventnostnega kapitala		C0100
Operativno tveganje	R0130	21.585	Povzetek	5
Absorpcijske kapacitete zavarovalno-tehničnih rezervacij	R0140	-1.043
Absorpcijske kapacitete odloženih davkov R0150		-17.271	A Poslovanje in rezultati	12
Kapitalske zahteve za posle, ki se izvajajo v skladu s členom 4 Direktive 2003/41/ES	R0160	0
Zahtevani solventnostni kapital brez kapitalskega pribitka	R0200	267.460
Že določen kapitalski pribitek R0210		0	B Sistem upravljanja	35
Zahtevani solventnostni kapital	R0220	287.432
Druge informacije o SCR			C Profil tveganj skupine	57
Kapitalske zahteve za podmodul tveganja lastniških vrednostnih papirjev, ki temelji na trajanju	R0400	0
Skupni znesek teoretičnega zahtevanega solventnostnega kapitala za preostali del	R0410	0
Skupni znesek teoretičnega zahtevanega solventnostnega kapitala za omejene sklade		0	D Vrednotenje za namene solventnosti	85
Skupni znesek teoretičnega zahtevanega solventnostnega kapitala za portfelje uskladitvenih prilagoditev	R0430	0
Učinki razpršenosti zaradi združevanja teoretičnega SCR omejenih skladov za potrebe člena 304 R0440		0
Minimalni konsolidirani zahtevani solventnostni kapital skupine		136.355	E Upravljanje kapitala	111
Informacije o drugih subjektih
Kapitalske zahteve za druge finančne sektorje (nezavarovalniške kapitalske zahteve)		7.383	Priloge
Kapitalske zahteve za druge finančne sektorje (nezavarovalniške kapitalske zahteve) – kreditne institucije, investicijska podjetja in finančne institucije, upravitelje alternativnih investicijskih skladov, družbe za upravljanje KNPVP	R0510	1.088
Kapitalske zahteve za druge finančne sektorje (nezavarovalniške kapitalske zahteve) – institucije za poklicno pokojninsko zavarovanje		6.295	A Slovar izbranih strokovnih izrazov in	126
Kapitalske zahteve za druge finančne sektorje (nezavarovalniške kapitalske zahteve) – kapitalske zahteve za neregulirane subjekte, ki izvajajo finančne dejavnosti	R0530	0	načinov izračuna
Kapitalske zahteve za neobvladovane udeležbe	R0540	0
Kapitalske zahteve za preostala podjetja	R0550	12.588	B Kvantitativni obrazci	129
Skupni SCR
SCR za podjetja, vključena prek metode D&A	R0560	0
Zahtevani solventnostni kapital	R0570	287.432

PSFP SKUPINE ZA LETO 2020

148

AI Terminal

Pozavarovalnica Sava

1987_rns_2021-05-21_2f95d38a-abcb-4124-9792-2d1c26e325de.pdf

Skupaj lahko premostimo vse izzive NIKOLI SAMI

POLONA PIRŠ ZUPANČIČ ČLANICA UPRAVE

PSFP SKUPINE ZA LETO 2020

Priloge

2

Povzetek 5

Kazalo

PSFP SKUPINE ZA LETO 2020

Splošne informacije

PSFP SKUPINE ZA LETO 2020 B Kvantitativni obrazci 1294

Povzetek

Uvod

Predstavitev Zavarovalne skupine Sava

PSFP SKUPINE ZA LETO 2020 5

Priloge Povzetek 5 solventnosti 85

Strateške usmeritve Zavarovalne skupine Sava v obdobju 2020–2022

Priloge Povzetek 5 solventnosti 85

CELOVITO UPRAVLJANJE TVEGANJ

PODPORNE DEJAVNOSTI POSLOVANJA

PSFP SKUPINE ZA LETO 2020 7

Sistem upravljanja

Priloge PSFP SKUPINE ZA LETO 2020 Povzetek B Sistem upravljanja 35 C Profil tveganj skupine 57 D Vrednotenje za namene solventnosti 85 E Upravljanje kapitala 111 A Slovar izbranih strokovnih izrazov in načinov izračuna A Poslovanje in rezultati 12

Profil tveganj

Zahtevani solventnostni kapital skupine po modulih tveganj2

Priloge Povzetek 5

PSFP SKUPINE ZA LETO 2020 9

Vrednotenje za namene solventnosti

Priloge Povzetek 5 solventnosti 85

Prilagoditve kapitala v skladu z MSRP pri vrednotenju SII-bilance stanja

PSFP SKUPINE ZA LETO 2020 10

Upravljanje kapitala

Kapitalska ustreznost skupine

126

A Poslovanje in rezultati

Priloge Povzetek solventnosti 85

A.1 Poslovanje

Sestava skupine

-

SRBIJA

KOSOVO

SLOVENIJA

ZDRUŽENO KRALJESTVO

HRVAŠKA

ČRNA GORA

SEVERNA MAKEDONIJA

PSFP SKUPINE ZA LETO 2020 14

Povzetek

ZAVAROVALNICA SAVA (SVN)

S A V A N E Ž I V O T N O OSIGURANJE (SRB)

ILLYRIA (RKS)

SAVA OSIGURUVANJE (MKD)

SAVA OSIGURANJE (MNE)

PSFP SKUPINE ZA LETO 2020 15

ILLYRIA LIFE (RKS)

Sedež

S A V A Ž I V O T N O O S I G U R A N J E (SRB) S ESTATE (RKS)

SAVA POKOJNINSKA (SVN)

TBS TEAM 24 (SVN)

S A V A P E N Z I S K O D R U Š T V O

ZTSR (SVN)

G2I (GBR)

SAVA INFOND (SVN)

Sedež

V I T A ( S V N )

PSFP SKUPINE ZA LETO 2020 17

Ime in kontaktni podatki nadzornega organa, odgovornega za finančni nadzor obvladujoče družbe

Agencija za zavarovalni nadzor

Ime in kontaktni podatki zunanjega revizorja obvladujoče družbe

Opis imetnikov kvalificiranih deležev v družbi na dan 31. 12. 2020

PSFP SKUPINE ZA LETO 2020 18

Pomembne vrste poslovanja in pomembna geografska območja, na katerih skupina posluje7

Pomembne države, v katerih skupina posluje9

Pomembnejši dogodki v letu 2020

Vpliv pandemije covid-19

PSFP SKUPINE ZA LETO 2020 19

Pomembnejši dogodki po datumu poročanja

PSFP SKUPINE ZA LETO 2020 20

Priloge Povzetek 5 solventnosti ⁸⁵

Priloge Povzetek 5 solventnosti ⁸⁵

Priloge PSFP SKUPINE ZA LETO 2020 Povzetek B Sistem upravljanja 35 C Profil tveganj skupine 57 D Vrednotenje za namene solventnosti ⁸⁵ E Upravljanje kapitala 111 A Slovar izbranih strokovnih izrazov in načinov izračuna A Poslovanje in rezultati 12

Priloge Povzetek 5 solventnosti ⁸⁵

Priloge Povzetek solventnosti ⁸⁵