Pozavarovalnica Sava

Annual Report • May 20, 2020

Poročilo o solventnosti in finančnem položaju Zavarovalne skupine Sava za leto 2019

Ljubljana, maj 2020

Uprava Save Re, d.d.

Marko Jazbec, predsednik uprave

Srečko Čebron, član uprave

Jošt Dolničar, član uprave

mag. Polona Pirš Zupančič, članica uprave

Povzetek	6
A.	Poslovanje in rezultati13
A.1	Poslovanje13
A.2	Rezultati pri sklepanju zavarovanj 19
A.3	Naložbeni rezultati27
A.4	Rezultati pri drugih dejavnostih31
A.5	Druge informacije 32
B.	Sistem upravljanja33
B.1	Splošne informacije o sistemu upravljanja 33
B.2	Zahteve glede sposobnosti in primernosti43
B.3	Sistem upravljanja tveganj, vključno z lastno oceno tveganja in solventnosti46
B.4	Sistem notranjega nadzora 53
B.5	Funkcija notranje revizije55
B.6	Aktuarska funkcija57
B.7	Zunanje izvajanje 59
B.8	Druge informacije 61
C.	Profil tveganj skupine62
C.1	Zavarovalno tveganje63
C.2	Tržno tveganje 74
C.3	Kreditno tveganje81
C.4	Likvidnostno tveganje 84
C.5	Operativno tveganje 86
C.6	Druga pomembna tveganja 88
C.7	Druge informacije 91
D.	Vrednotenje za namene solventnosti92
D.1	Sredstva96
D.2	Zavarovalno-tehnične rezervacije103
D.3	Druge obveznosti 116
D.4	Alternativne metode vrednotenja 118
D.5	Druge informacije 119
E.	Upravljanje kapitala 120
E.1	Lastna sredstva 122
E.2	Zahtevani solventnostni kapital in zahtevani minimalni kapital126
E.3	Uporaba podmodula tveganja lastniških vrednostnih papirjev, temelječega na trajanju, pri
	izračunu zahtevanega solventnostnega kapitala131
E.4	Razlika med standardno formulo in kakršnim koli uporabljenim notranjim modelom132
E.5	Neskladnost z zahtevanim minimalnim kapitalom in neskladnost z	zahtevanim
	solventnostnim kapitalom 133
E.6	Druge informacije 134
Priloga A –	Slovar izbranih strokovnih izrazov in načinov izračuna 135
Priloga B –	Kvantitativni obrazci137
	S.32.01.22 Podjetja v okviru skupine 138
	S.02.01.02 Bilanca stanja141
	S.05.01.02 Premije, škode in odhodki po vrstah poslovanja143
	S.05.02.01 Premije, škode in odhodki po državah 147
	S.23.01.22 Lastna sredstva149
	S.25.01.22 Zahtevani solventnostni kapital – za podjetja, ki uporabljajo standardno formulo 152

Splošne informacije

Vse vrednosti, prikazane v poročilu, se ujemajo z vrednostmi, poročanimi v okviru kvantitativnega poročanja Agenciji za zavarovalni nadzor. Zneski v preglednicah poročila so prikazani v tisoč EUR. Poročilo sta obravnavala in potrdila uprava in nadzorni svet obvladujoče družbe.

Poročilo o solventnosti in finančnem položaju skupine je bilo pregledano tudi s strani revizijske družbe KPMG, d.d., ki je pripravila tudi Poročilo neodvisnega revizorja o zagotovilu.

Revidirano poročilo skupine za leto 2019 se nahaja na spletni povezavi https://www.sava-re.si/si/zavlagatelje/financne-informacije/financna-porocila/.

Povzetek

Uvod

Namen tega poročila je predstavitev informacij o solventnostnem položaju Zavarovalne skupine Sava na dan 31. 12. 2019, vključno z rezultati poslovanja, sistemom upravljanja, profilom tveganj skupine in načinom vrednotenja sredstev in obveznosti. Poročilo je dopolnjeno tudi s ključnimi kvantitativnimi informacijami, ki se nahajajo v prilogi poročila. Zavarovalna skupina Sava poročilo pripravlja enkrat letno. Dokument je pripravljen v skladu z zahtevami zakona o zavarovalništvu ZZavar-1 in ostalimi zakonodajnimi akti.

Predstavitev Zavarovalne skupine Sava

Zavarovalna skupina Sava (v nadaljevanju: skupina ali Zavarovalna skupina Sava) je ena večjih zavarovalnih skupin v Jugovzhodni Evropi. Na dan 31. 12. 2019 je zavarovalniški del skupine sestavljala pozavarovalnica in sedem zavarovalnic s sedežem v Sloveniji in državah Adria regije. Poleg (po)zavarovalnic sestavlja skupino še sedem nezavarovalnih družb.

V skupini je več kot 2.700 zaposlenih. Zavarujemo in pozavarujemo vse zavarovalne vrste ter strankam ponujamo:

• spoštljiv, pošten in iskren odnos,
• strokovnost,
• etično in pregledno poslovanje,
• dostopnost in odzivnost,
• odgovornost.

Družba Sava Re na mednarodnih pozavarovalnih trgih deluje že več kot 40 let, na slovenskem zavarovalnem trgu pa prek nekdanje Zavarovalnice Tilia že od leta 1998. Na druge trge nekdanje Jugoslavije smo vstopili s prevzemi šestih zavarovalnic med letoma 2006 in 2009 ter ustanovitvijo dveh življenjskih zavarovalnic v letu 2008. V letih 2015 in 2018 je skupina vstopila še na slovenski in makedonski pokojninski trg. V letu 2019 je Sava Re postala še 85-odstotna lastnica družbe Sava Infond, ki se ukvarja z upravljanjem finančnih skladov.

Konsolidirani poslovni prihodki skupine so v letu 2019 znašali 584,2 milijona EUR.

Glavne prednosti Zavarovalne skupine Sava so poznavanje trga v širši regiji, zanesljivost, odzivnost, prožnost, predanost delu in finančna moč. S stalnim izboljševanjem in odnosom presegamo pričakovanja strank, odgovorno, iskreno in spoštljivo gradimo medsebojne odnose ter smo dejavni v odnosu do okolja.

Naše glavno vodilo je dolgoročno sodelovanje z zavarovanci in partnerji, da v dobrem in slabem skupaj dosežemo cilje, ki smo si jih zastavili.

Poslovanje in rezultati ¹

Zavarovalna skupina Sava je v letu 2019 zbrala skoraj 600 milijonov EUR kosmatih premij in ustvarila 50,2 milijona EUR čistega dobička. Na preseganje načrta za leto 2019 je vplival tudi enkratni prihodek iz uspešnega prevzema na Hrvaškem. Donosnost lastniškega kapitala je bila v letu 2019 13,8 %.

¹ Opisani so rezultati poslovanja Zavarovalne skupine Sava na podlagi MSRP izkazov, zato podatki niso enaki kot v preračunih v skladu s Solventnostjo II.

9,6-odstotna rast kosmatih premij in 9,9-odstotna rast poslovnih prihodkov

Rast kosmatih premij izvira pretežno iz premoženjskih zavarovanj v Sloveniji (12,2-odstotna rast) in premoženjskih zavarovanj v tujini (20,3-odstotna rast). K temu je prispeval tudi prevzem na hrvaškem trgu – Zavarovalnica Sava je konec februarja lani kupila 100-odstotni delež družb Ergo osiguranje in Ergo životno osiguranje.

Poslovni prihodki skupine so se v letu 2019 povečali za 9,9 %, na kar je poleg rasti kosmatih premij obstoječih in novih družb v skupini vplivalo tudi celoletno poslovanje družb Sava penzisko društvo iz Severne Makedonije, zavarovalna dejavnost družbe Energoprojekt Garant iz Srbije in asistenčne družbe TBS Team 24 iz Slovenije, ki so se vključile v skupino v letu 2018. S koncem junija 2019 se je skupini pridružila še družba za upravljanje Sava Infond.

Čisti dobiček presegel načrtovanega za 16,7 odstotka

Zavarovalna skupina Sava je v letu 2019 ustvarila 50,2 milijona EUR čistega dobička, kar je 16,7 % več od doseženega v predhodnem letu in v enakem odstotku več od načrtovanega. Na povečanje je vplivala uspešnost delovanja poslovnih odsekov premoženje, življenje in pokojnine, zmanjšalo pa ga je večje škodno dogajanje v odsekih premoženje na hrvaškem trgu in pozavarovanje na mednarodnih trgih. K večji dobičkonosnosti je pripomogel tudi prevzem družb na Hrvaškem, pri čemer je skupina ustvarila enkratni prihodek v višini 7,5 milijona EUR iz odprave slabega imena zaradi razlike med nakupno in pošteno vrednostjo pridobljenih neto sredstev.

Donosnost lastniškega kapitala je znašala 13,8 %. V letu 2019 je obvladujoča družba izplačala dividende v višini 0,95 EUR na delnico, s čimer so delničarji ustvarili več kot 5-odstotni dividendni donos. Tržna cena delnice je v letu 2019 zrasla za 17,6 %, upoštevajoč dividendni donos pa je v letu 2019 ustvarila 23,2 % vrednosti.

Boljša stroškovna učinkovitost

Na večjo poslovno uspešnost je vplivala boljša stroškovna učinkovitost skupine, saj se je čisti stroškovni količnik izboljšal za 1,5 odstotne točke, kar je predvsem posledica hitrejše rasti premij od stroškov.

Povečanje škodnega dogajanja

Škodno dogajanje v zavarovalnem delu posla se je v skupini povečalo predvsem na Hrvaškem, kjer sta na slabši škodni količnik vplivala povečano škodno dogajanje pri zavarovanju avtomobilske odgovornosti in kaska ter vključitev hrvaške premoženjske zavarovalnice Ergo v skupino. V letu 2019 je bilo okrepljeno škodno dogajanje tudi v pozavarovalnem delu posla, na kar je vplivalo predvsem povečanje katastrofalnih škod, med njimi dva tajfuna na Japonskem, orkan na Bahamih in nekaj obsežnejših požarov. Škode v pozavarovalnem odseku so presegle načrtovane zneske.

Izdaja podrejenega dolga za širitev skupine in optimizacijo kapitalske sestave

Za pospešitev razvojnih aktivnosti in optimizacijo kapitalske sestave je Sava Re oktobra 2019 izdala 20-letne podrejene obveznice z možnostjo prvega odpoklica po desetih letih od izdaje v višini 75 milijonov EUR. Po uspešni vključitvi prevzetih družb v skupino (ERGO osiguranje, d.d., Ergo životno osiguranje, d.d., KBM Infond, družba za upravljanje, d.o.o.) je bila v avgustu 2019 podpisana pogodba za nakup družbe Diagnostični center Bled, d.o.o., v decembru pa še pogodba za nakup druge največje življenjske zavarovalnice v Sloveniji NLB Vita, d.d.

Bonitetna ocena

Zavarovalna skupina Sava je v letu 2019 ponovno dobila potrditev bonitetne ocene »A« s stabilnimi obeti bonitetnih agencij Standard & Poor's in A. M. Best, kar skupini olajšuje pridobivanje poslov na mednarodnih pozavarovalnih trgih.

Strateške usmeritve Zavarovalne skupine Sava

Strategija Zavarovalne skupine Sava temelji na stebrih, kakor prikazuje spodnja slika:

STEBRI POSLOVANJA
CELOVITO UPRAVLIANJE TVEGANJ
ZAVAROVANJE IN POKOJNINE	POZAVAROVANJE	DRUGE DEJAVNOSTI	UPRAVLJANJE NALOŽB	RAST IN IZRABA KAPITALA
Premoženje Slovenija Zivljenje Slovenija Premoženje tujina Življenje tujina FOS posli* Asistenca in druge podporne dejavnosti Pokojnine	Zunaj skupine Znotraj skupine	Prodaja vzajemnih skladov Zdravstvo Drugo	Zavarovalniški portfelji Upravljanje sredstev vzajemnih skladov Pokojninski portfelji	Organska rast Prevzemi Dividendna politika
PODPORNE DEJAVNOSTI POSLOVANJA
* FOS (Freedom of Services). Posli, sklenjeni na področju EU na podlagi načela svobode opravljanja storitev.

Ključne usmeritve, opredeljene v strategiji so:

• Digitalna preobrazba in postavitev stranke v središče: Zavarovancem želimo olajšati sklepanje zavarovanj, njihovo upravljanje in vlaganje zahtevkov, kar vključuje tudi prilagoditev storitev željam in potrebam strank. Nova generacija digitalnih strank je vajena spletnega nakupovanja po načelu »hitro in preprosto« s čim manj kliki. Temu bomo sledili tudi v Zavarovalni skupini Sava, zato smo si digitalno preobrazbo in stranko v središče postavili za osrednjo strateško usmeritev.
• IT-transformacija: S prenovo osrednjih sistemov, ki vključuje zamenjave, nadgradnje in uvajanje novih IT-rešitev, bomo razvili sodoben in prožen IT-sistem, kar nam bo omogočilo konkurenčno prednost v prihodnosti.
• Rast s prevzemi: Zavarovalna skupina Sava bo v strateškem obdobju ob učinkoviti organski rasti nadaljevala tudi s prevzemnimi aktivnostmi v dejavnostih in na trgih, kjer je že prisotna, iskala pa bo tudi priložnosti za rast v zavarovalni dejavnosti v drugih državah EU.

Dolgoročni, vrednostno opredeljeni cilji v strategiji so:

• Dolgoročni cilj je, da v 3-letnem povprečju na ravni skupine dosežemo donosnost kapitala najmanj v višini 11 %. Interno izračunan tehtani povprečni strošek kapitala (angl. The weighted average cost of capital, WACC) Zavarovalne skupine Sava na dan 31. 12. 2019, ki vključuje tudi podrejen dolg, je 7,6 %, pri čemer znaša strošek lastniškega kapitala 8,5 %.
• Stopnja kapitaliziranosti Zavarovalne skupine Sava bo v obdobju 2020–2022 med 180 in 220 % solventnostnega količnika.
• Premoženjska zavarovanja v Sloveniji bodo dosegala kombiniran količnik, ki ne presega 94 %, v tujini pa 95 %, razen trga Hrvaške, kjer kombinirani količnik ne bo presegel 100 %.

Pozavarovanje (skupaj posel zunaj in znotraj skupine) bo v petletnem obdobju poslovalo s kombiniranim količnikom manjšim od 93 %.

• Pri življenjskih zavarovanjih v Sloveniji bomo dosegali dobičkovnost (razmerje med vrednostjo novosklenjenih zavarovanj in sedanjo vrednostjo pričakovanih premij novosklenjenih zavarovanj) pri portfelju novosklenjenih življenjskih zavarovanj v višini najmanj 9 %, na Hrvaškem najmanj 5 %, na preostalih trgih pa najmanj 7,5 %.
• Donos naložbenega portfelja skupine bo v povprečju treh let dosegel najmanj 1,0 %.

Sistem upravljanja

Družbe v skupini imajo vzpostavljen sistem upravljanja, ki je dobro opredeljen in vključuje:

• ustrezno organiziranost, vključno z organi vodenja, ključnimi funkcijami in odbori,
• integriran sistem upravljanja tveganj,
• sistem notranjih kontrol.

Na ravni skupine delujejo štiri ključne funkcije: aktuarska funkcija, funkcija spremljanja skladnosti poslovanja, funkcija upravljanja tveganj in funkcija notranje revizije. Prav tako delujeta odbor za upravljanje tveganj skupine in aktuarski odbor skupine.

Z namenom učinkovitega upravljanja tveganj ima skupina vzpostavljen model treh obrambnih linij z jasno razdelitvijo odgovornosti in nalog med njimi:

• prva obrambna linija vključuje vse organizacijske enote, ki opravljajo poslovno dejavnost (sklepanje (po)zavarovanj, obravnava škod, naložbe, računovodstvo, kontroling in druge);
• druga obrambna linija vključuje funkcijo upravljanja tveganj, aktuarsko funkcijo, funkcijo spremljanja skladnosti in odbor za upravljanje tveganj;
• tretjo obrambno linijo izvaja notranja revizija.

V obvladujoči družbi v letu 2019 ni prišlo do spremembe v sestavi uprave.

Profil tveganj

Skupina kapitalsko zahtevo izračunava v skladu s standardno formulo Solventnosti II, ki je opredeljena v Delegirani uredbi Komisije (EU) (2015/35)² (v nadaljevanju: standardna formula Solventnosti II ali standardna formula). V profilu tveganj skupine prevladuje tveganje premoženjskih zavarovanj, velika pa je tudi izpostavljenost tržnemu tveganju. Drugim vrstam tveganj je skupina nekoliko manj izpostavljena: tveganju življenjskih zavarovanj, tveganju zdravstvenih zavarovanj, tveganju neplačila nasprotne stranke in operativnemu tveganju. Poleg omenjenih tveganj, ki so vključena tudi v standardno formulo, je skupina izpostavljena likvidnostnemu tveganju, ki ga obvladuje predvsem z ustrezno strategijo zagotavljanja zadostne likvidnosti. Zaradi zahtevnega notranjega in zunanjega okolja je skupina pomembno izpostavljena tudi različnim strateškim tveganjem.

Spodnja preglednica prikazuje zahtevani solventnostni kapital skupine v skladu s standardno formulo Solventnosti II (v nadaljevanju: SCR skupine) po modulih tveganj.

² Delegirana uredba Komisije (EU) 2015/35 z dne 10. oktobra 2014 o dopolnitvi Direktive 2009/138/ES Evropskega parlamenta in Sveta o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti zavarovanja in pozavarovanja (Solventnost II).

Zahtevani solventnostni kapital skupine po modulih tveganj³

v tisoč EUR	31. 12. 2019	31. 12. 2018
SCR skupine	237.652	216.735
Kapitalske zahteve za druge finančne sektorje	7.165	5.532
Kapitalske zahteve za preostala podjetja	8.846	17.380
Konsolidirani SCR na ravni skupine	221.641	193.823
Prilagoditev zaradi absorbcijske zmožnosti zavarovalno-tehničnih rezervacij in odloženih davkov	-19.021	-17.840
Operativno tveganje	18.135	16.358
Zahtevani osnovni solventnostni kapital (BSCR)	222.527	195.304
Vsota posameznih tveganj	322.071	293.212
Vpliv diverzifikacije tveganj	-99.544	-97.907
Tržno tveganje	76.396	60.439
Tveganje neplačila nasprotne stranke	25.373	21.819
Tveganje življenjskih zavarovanj	28.785	43.695
Tveganje zdravstvenih zavarovanj	27.885	25.859
Tveganje premoženjskih zavarovanj	163.632	141.399

Vrednotenje za namene solventnosti

V skladu s 174. členom ZZavar-1 se sredstva vrednotijo z zneskom, po katerem bi se sredstvo izmenjalo med dobro obveščenima strankama s pravico razpolaganja v strogo poslovnem odnosu. Prav tako skupina vrednoti obveznosti na znesek, po katerem bi se lahko prenesle ali poravnale med dobro obveščenima strankama s pravico razpolaganja v strogo poslovnem odnosu.

Za pripravo konsolidiranih računovodskih izkazov skupine v skladu z mednarodnimi standardi računovodskega poročanja (v nadaljevanju: MSRP) uporabljamo popolno konsolidacijo za vse družbe v skupini, razen za pridruženi družbi ZTSR in G2I, ki sta v konsolidacijo vključeni po kapitalski metodi. Za pripravo vrednotenja bilance stanja v skladu s Solventnostjo II pa se v skladu s točko 1 (a) 335. člena Delegirane uredbe Komisije (EU) (2015/35) (v nadaljevanju: Delegirana uredba) konsolidirajo vse (po)zavarovalnice v skupini in vse družbe za pomožne storitve, družbi Sava pokojninska in Sava Infond se obravnavata v skladu s točko 1 (e) 335. člena navedene uredbe Delegirane uredbe, za pridruženi družbi ZTSR in G2I ter Savo penzisko društvo pa se uporablja točka 1 (f) 335. člena.

V spodnji preglednici so razvidne prilagoditve postavk bilance stanja v skladu z MSRP, izvedene pri vrednotenju za namene solventnosti. Prikazan je kapital v skladu z MSRP in primerni lastni viri sredstev skupine v skladu s Solventnostjo II.

³ V kapitalskih zahtevah za druge finančne sektorje sta vključeni družbi Sava pokojninska in Sava Infond, v kapitalskih zahtevah za preostala podjetja pa družbe G2I, ZTSR in Sava Penzisko.

v tisoč EUR	31. 12. 2019	31. 12. 2018
Kapital v skladu z MSRP	382.981	339.675
Razlika pri vrednotenju sredstev	-170.943	-135.221
Razlika pri vrednotenju zavarovalno-tehničnih rezervacij	260.298	301.791
Razlika pri vrednotenju drugih obveznosti	-7.858	-19.380
Predvidljive dividende, razdelitve in dajatve	-16.195	-14.723
Prilagoditev za manjšinske deleže	-154	-195
Odbitki za udeležbe v drugih finančnih subjektih	-9.130	-6.943
Podrejene obveznosti, ki so del osnovnih lastnih virov sredstev	73.847	0
Skupni osnovni lastni viri sredstev po odbitkih	512.845	465.004
Skupni lastni viri sredstev v drugih finančnih sektorjih	9.130	6.943
Primerni lastni viri sredstev za pokrivanje SCR skupine	521.975	471.947

Prilagoditve kapitala v skladu z MSRP pri vrednotenju bilance stanja SII

Upravljanje kapitala

Z ustreznim upravljanjem kapitala želi skupina zagotoviti, da ima vedno na voljo zadostno višino virov za pokrivanje svojih obveznosti in izpolnjevanje zakonskih zahtev glede kapitala. Pri tem mora biti struktura primernih lastnih virov sredstev, ki zagotavljajo kapitalsko ustreznost, skladna z zakonodajo ter zagotavljati optimalno razmerje med dolžniškim in lastniškim virom financiranja. Višina lastnih virov sredstev mora biti zadostna tudi za doseganje drugih ciljev skupine.

Pri dodelitvi lastnih virov sredstev na poslovne dejavnosti mora skupina zagotavljati ustrezno donosnost lastniškega kapitala.

Skupina pripravlja svoj poslovni in strateški načrt na podlagi strategije prevzemanja tveganj in v njej določene pripravljenosti za prevzem tveganj. Med pripravo preveri, ali je načrt v skladu s pripravljenostjo za prevzem tveganj, in ga po potrebi ustrezno prilagodi. Pri tem si prizadeva tudi za čimbolj optimalno uporabo kapitala.

v tisoč EUR	31. 12. 2019	31. 12. 2018
SCR skupine	237.652	216.735
Primerni lastni viri sredstev za pokrivanje SCR skupine	521.975	471.947
Od tega prvi razred	448.129	471.947
Od tega drugi razred	73.847	0
Od tega tretji razred	0	0
Solventnostni količnik skupine	220 %	218 %
Minimalni zahtevani kapital (MCR) skupine	112.920	102.730
Primerni lastni viri sredstev za pokrivanje MCR skupine	461.582	465.004
Od tega prvi razred	438.999	465.004
Od tega drugi razred	22.584	0
Od tega tretji razred	-	-
MCR količnik skupine	409 %	453 %

Kapitalska ustreznost skupine

Skupina ima na dan 31. 12. 2019 večino primernih lastnih virov sredstev za pokrivanje SCR skupine uvrščene v prvi kakovostni razred primernih lastnih virov sredstev. Kot je razvidno iz preglednice skupina izkazuje visok solventnostni količnik in na dan 31. 12. 2019 izpolnjuje zakonske zahteve glede višine in kakovosti kapitala za pokrivanje SCR in MCR.

Skupina je zadostnost primernih lastnih virov sredstev preverjala tudi med letom in je bila ves čas skladna z zakonodajnimi zahtevami.

Sprejemljiva meja solventnostnega količnika skupine v skladu s strategijo prevzemanja tveganj skupine, veljavno na dan 31. 12. 2019, je 140 %, spodnja meja za optimalno kapitaliziranost pa 170 %. Iz tega sledi, da je skupina dobro kapitalizirana tudi v skladu z notranjimi merili.

A. Poslovanje in rezultati

A.1 Poslovanje

Naziv in pravna oblika obvladujoče družbe

Sava Re, d.d. Dunajska cesta 56 1000 Ljubljana Slovenija

Sestava skupine

Sava Re, ki je v Zavarovalni skupini Sava obvladujoča družba, se ukvarja z dejavnostjo pozavarovanja. Zavarovalniški del skupine sestavlja še sedem zavarovalnic s sedežem v Sloveniji in državah Adria regije: kompozitna zavarovalnica Zavarovalnica Sava, premoženjske zavarovalnice Sava neživotno osiguranje (SRB), Sava osiguruvanje (MKD), Illyria in Sava osiguranje (MNE) ter življenjski zavarovalnici Sava životno osiguranje (SRB) in Illyria Life.

Poleg naštetih (po)zavarovalnic sestavljajo skupino še:

• Sava pokojninska: pokojninska družba v Sloveniji;
• Sava penzisko društvo: pokojninska družba v Severni Makedoniji, ki upravlja pokojninske sklade 2. in 3. stebra;
• Sava Infond: odvisna družba v Sloveniji, ki se ukvarja z upravljanjem finančnih skladov;
• TBS Team 24: družba iz Slovenije, ki se ukvarja z organizacijo asistence v povezavi z avtomobilskimi, zdravstvenimi in domskimi zavarovanji;
• ZTSR: pridružena družba Save Re, ki se ukvarja z raziskavo trga;
• G2I: pridružena družba Save Re, ki se ukvarja s prodajo avtomobilskih zavarovanj prek spleta;
• Illyria Hospital: družba na Kosovu, ki ima v lasti zemljišče in je trenutno mirujoča družba.

V naslednjih preglednicah navajamo podatke vseh družb skupine, v katerih je Sava Re neposredno udeležena.

	Zavarovalnica Sava	Sava pokojninska	Sava neživotno osiguranje (SRB)	Sava životno osiguranje (SRB)
Sedež	Cankarjeva ulica 3,	Ulica Vita Kraigherja	Bulevar vojvode	Bulevar vojvode
	2000 Maribor,	5, 2103 Maribor,	Mišića 51, 11040	Mišića 51, 11040
	Slovenija	Slovenija	Beograd, Srbija	Beograd, Srbija
Vrsta dejavnosti	kompozitna		premoženjska	življenjska
	zavarovalnica	pokojninska družba	zavarovalnica	zavarovalnica
Osnovni kapital (EUR)	68.417.377	6.301.109	10.570.373	4.496.544
Nominalna vrednost
kapitalskega deleža (EUR)	68.417.377	6.301.109	10.570.373	4.496.544
Delež v kapitalu in/ali
glasovalnih pravicah, ki	Sava Re: 100,0 %	Sava Re: 100,0 %	Sava Re: 100,0 %	Sava Re: 100,0 %
pripada posameznim
drugim osebam v skupini
Poslovni izid v letu 2019	38.477.268	735.098	1.079.603	16.199
(EUR)
Upravljavske povezave	odvisna	odvisna pokojninska	odvisna	odvisna
	zavarovalnica	družba	zavarovalnica	zavarovalnica

	Illyria	Illyria Life	Sava osiguruvanje (MKD)	Sava osiguranje (MNE)	Illyria Hospital
Sedež	Sheshi Nëna Terezë 33, 10000 Priština, Kosovo	Sheshi Nëna Terezë 33, 10000 Priština, Kosovo	Zagrebska br. 28 A, 1000 Skopje, Severna Makedonija	Ulica Svetlane Kane Radević br. 1, 81000 Podgorica, Črna gora	Sheshi Nëna Terezë 33, 10000 Priština, Kosovo
Vrsta dejavnosti	premoženjska zavarovalnica	življenjska zavarovalnica	premoženjska zavarovalnica	premoženjska zavarovalnica	trenutno ne opravlja nobene dejavnosti
Osnovni kapital (EUR)	5.428.040	3.285.893	3.820.077	4.033.303	1.800.000
Nominalna vrednost kapitalskega deleža (EUR)	5.428.040	3.285.893	3.536.245	4.033.303	1.800.000
Delež v kapitalu in/ali glasovalnih pravicah, ki pripada posameznim drugim osebam v skupini	Sava Re: 100,0 %	Sava Re: 100,0 %	Sava Re: 92,57 %	Sava Re: 100,0 %	Sava Re: 100,0 %
Poslovni izid v letu 2019 (EUR)	-2.267.470	290.251	201.857	1.233.918	-1.790.246
Upravljavske povezave	odvisna zavarovalnica	odvisna zavarovalnica	odvisna zavarovalnica	odvisna zavarovalnica	odvisna družba

	Sava penzisko društvo	TBS Team 24	ZTSR	G2I	Sava Infond
Sedež	Majka Tereza 1, 1000 Skopje, Severna Makedonija	Ljubljanska ulica 42, 2000 Maribor, Slovenija	Dunajska cesta 22, 1000 Ljubljana, Slovenija	Bailey House, 4- 10 Barttelot Road, Horsham, West Sussex, RH12 1DQ, Združeno kraljestvo	Ulica Vita Kraigherja 5, 2000 Maribor, Slovenija
Vrsta dejavnosti	dejavnost upravljanja skladov	organizacija asistenčnih storitev in komunikacija s strankami	raziskovanje trga in javnega mnenja	zavarovalna dejavnost	upravljanje finančnih skladov
Osnovni kapital (EUR)	2.110.791	8.902	250.000	121.300	1.460.524
Nominalna vrednost kapitalskega deleža (EUR)	2.110.791	6.677	125.000	21.228	1.460.524
Delež v kapitalu in/ali glasovalnih pravicah, ki pripada posameznim drugim osebam v skupini	Sava Re: 100,0 %	Sava Re: 75,0 %	Sava Re: 50,0 %	Sava Re: 17,5 % / 25,0 %	Sava Re: 84,00 % / 84,85 % Zavarovalnica Sava: 15,00 % / 15,15 %
Poslovni izid v letu 2019 (EUR)	1.343.277	858.888	-122.515	37.405	1.359.735
Upravljavske povezave	odvisna pokojninska družba	odvisna družba	pridružena družba	pridružena družba	odvisna družba

V nadaljevanju so prikazani podatki obvladujoče družbe Save Re, saj njen nadzorni organ nadzoruje tudi Zavarovalno skupino Sava, revizor pa revidira računovodsko poročilo skupine in poročilo o solventnosti in finančnem položaju skupine.

Ime in kontaktni podatki nadzornega organa, odgovornega za finančni nadzor obvladujoče družbe

Agencija za zavarovalni nadzor Trg republike 3 1000 Ljubljana e-naslov: agencija@a-zn.si

Ime in kontaktni podatki zunanjega revizorja obvladujoče družbe

KPMG Slovenija, podjetje za revidiranje, d.o.o. Železna cesta 8A 1000 Ljubljana Slovenija Telefon: +386 1 420 11 70 Faks: +386 1 420 11 58 E-naslov: kpmg.lj@kpmg.si

Revizijo računovodskih izkazov izvaja revizijska družba KPMG Slovenija, podjetje za revidiranje, d.o.o., ki prvo leto pregleduje računovodske izkaze Save Re in Zavarovalne skupine Sava za poslovno leto 2019. Revizijo večine odvisnih družb skupine so v letu 2019 izvajali lokalni revizorji iste revizijske družbe. V treh družbah v skupini so revizijo računovodskih izkazov 2019 opravile druge revizijske družbe. V letu 2019 je bila z družbo KPMG sklenjena pogodba za revizijo računovodskih izkazov v obdobju 2019–2021. Sava Re upošteva določila zakona o zavarovalništvu o menjavi zunanjega revizorja.

Opis imetnikov kvalificiranih deležev v družbi na dan 31. 12. 2019

Delničar	Število delnic	Delež v osnovnem kapitalu	Delež glasovalnih pravic
SDH, d.d.	3.043.883	17,7 %	19,6 %
Zagrebačka banka d.d. – skrbniški račun	2.439.852	14,2 %	15,7 %

Vir: Centralni register vrednostnih papirjev KDD d.d. in lastni preračuni.

Opombe:

Sava Re ima 1.721.966 lastnih delnic, ki nimajo glasovalnih pravic.

Sava Re je 2. 6. 2016 od skupine Adris grupa, d.d., Vladimira Nazora 1, 52210 Rovinj, Hrvaška (v nadaljevanju: Adris grupa) prejela obvestilo o spremembi pomembnega deleža v družbi Sava Re. Adris grupa ima skupaj s svojimi odvisnimi družbami na skrbniških računih hranjenih 3.278.049 delnic z oznako POSR, kar predstavlja 19,04 % delnic v osnovnem kapitalu izdajatelja in 21,15 % vseh delnic z glasovalno pravico družbe Sava Re.

Pomembne vrste poslovanja in pomembna geografska območja, na katerih skupina posluje⁴

Med vrstami poslovanja so v letu 2019 prevladovala:

• zavarovanja in proporcionalna pozavarovanja avtomobilske odgovornosti,
• zavarovanja in proporcionalna pozavarovanja drugih motornih vozil ter
• požarna zavarovanja in proporcionalna pozavarovanja ter zavarovanja in proporcionalna pozavarovanja druge škode na premoženju.

Skupaj so predstavljala 62,0 % v sestavi skupne kosmate premije (2018: 61,3 %).

⁴ V tem podpoglavju so prikazani konsolidirani podatki v skladu z SII preračuni, ki ne vključujejo Save pokojninske in Save penziskog društva, zato podatki niso enaki kot v skladu z MSRP preračuni.

Skupina posluje na trgu Republike Slovenije in trgih po vsem svetu. V naslednji preglednici so prikazani trgi, na katerih je skupina v letu 2019 prejela največ premije. Navedene so države, v katerih je skupina zbrala več kot 11 milijonov EUR kosmatih premij⁵ . Zavarovalna skupina Sava prejme največ premije iz Slovenije in držav Adria regije ter Južne Koreje.

Pomembne države, v katerih skupina posluje⁶

v tisoč EUR	Kosmata premija v letu 2019	Kosmata premija v letu 2018	Indeks
Slovenija	440.586	395.768	111,3
Srbija	27.047	23.788	113,7
Makedonija	14.397	13.038	110,4
Črna gora	13.777	12.832	107,4
Južna Koreja	12.907	14.219	90,8
Kosovo	12.678	11.489	110,3

Pomembnejši dogodki v letu 2019

• Zavarovalnica Sava je 27. 2. 2019 izpolnila vse odložne pogoje in tako postala 100-odstotna lastnica družb ERGO osiguranje, d.d., in ERGO životno osiguranje, d.d., Hrvaška.
• Maja 2019 je zasedala 35. skupščina delničarjev družbe.
• Sava Re je 7. 6. 2019 po izpolnitvi vseh odložnih pogojev v skladu s kupoprodajno pogodbo z dnem 24. 12. 2018 kupila 77-odstotni delež in s kupoprodajno pogodbo z dnem 15. 1. 2019 dodaten 7-odstotni delež v osnovnem kapitalu družbe Infond, d.o.o. Tako je skupaj pridobila 84 odstotni delež v osnovnem kapitalu, kar je ob upoštevanju lastnega deleža 85 % glasovalnih pravic. Skupaj z deležem, ki ga je njena odvisna družba Zavarovalnica Sava že imela v lasti (15 %), so družbe Zavarovalne skupine Sava s tem nakupom pridobile 100 % glasovalnih pravic v družbi Infond, d.o.o.
• Bonitetna agencija Standard & Poor's je po rednem letnem pregledu julija 2019 Savi Re in Zavarovalnici Sava potrdila bonitetno oceno finančne moči A (odlično), pri čemer ima bonitetna ocena stabilno srednjeročno napoved.
• Avgusta 2019 je bila med kupcem Sava Re in prodajalcem Cinxro Holdings Ltd. podpisana kupoprodajna pogodba za nakup 80-odstotnega deleža v osnovnem kapitalu družbe Diagnostični center Bled, d.o.o., kar predstavlja 100 % glasovalnih pravic. Sočasno je bil med Zavarovalnico Triglav, d.d., in Savo Re podpisan sporazum o načinu sodelovanja pri pridobivanju udeležbe v družbi Diagnostični center Bled, d.o.o. S tem sporazumom sta se pogodbeni stranki dogovorili o ključnih korakih, katerih končni cilj je pridobitev skupnega nadzora nad družbo Diagnostični center Bled, d.o.o., preko družbe ZTSR, d.o.o., ki je v skupni lasti obeh družb. Marca 2020 je družba ZTSR, d.o.o., v kateri imata družbi Sava Re in Zavarovalnica Triglav, d.d., vsaka 50-odstotni lastniški delež, zaključila postopek nakupa izvajalca zdravstvenih storitev Diagnostični center Bled, d.o.o.
• Bonitetna agencija AM Best je po rednem letnem pregledu oktobra 2019 Savi Re potrdila bonitetno oceno finančne moči A (odlično), pri čemer ima bonitetna ocena stabilno srednjeročno napoved.
• Sava Re je oktobra 2019 izdala podrejeno obveznico z dospelostjo leta 2039 in možnostjo prvega odpoklica 7. 11. 2029. Tako pridobljeni kapital ustreza 2. kakovostnemu razredu v skladu s Solventnostjo II. Sava Re namerava uporabiti izkupiček za splošne korporativne potrebe

⁵ Meja pomembnosti je mera skupine, vezana na višino primernih lastnih virov sredstev in zahtevanega solventnostnega kapitala skupine. Dne 31. 12. 2019 je meja pomembnosti znašala 11 milijonov EUR.

⁶ Premija vključuje ocenjeno premijo.

Zavarovalne skupine Sava in za izboljšanje svoje kapitalske sestave. Skupna velikost izdaje je 75 milijonov EUR. Izdaja obveznic je namenjena dobro poučenim vlagateljem in uvrščena v trgovanje na organizirani trg Luksemburške borze.

• Oktobra 2019 je Japonsko prizadel tajfun Hagibis, ki velja za enega najsilovitejših viharjev na tem območju v zadnjih desetletjih. Negativni vpliv škode na rezultat skupine v letu 2019 je presegel 5 milijonov EUR.
• Nadzorni svet Save Re se je na decembrski seji seznanil z izjavo Srečka Čebrona o predčasnem prenehanju svojega mandata člana uprave Save Re in sprejel njegov predlog za sporazumno prenehanje pogodbe o zaposlitvi kot član uprave z 31. 5. 2020. Nadzorni svet je na isti seji soglasno podprl predlog predsednika uprave Marka Jazbeca in za novega člana uprave imenoval Petra Skvarčo, ki prihaja iz kolektiva družbe.
• Decembra 2019 je bila med kupcem Savo Re ter prodajalcema NLB, d.d., in KBC Insurance NV podpisana pogodba o prodaji in nakupu ter prenosu 100-odstotnega deleža v osnovnem kapitalu družbe NLB Vita, d.d. Prevzem družbe NLB Vita je za Zavarovalno skupino Sava pomemben korak pri utrjevanju njenega tržnega položaja življenjskih zavarovanj v Sloveniji. NLB Vita bo tudi v prihodnje nadaljevala partnerstvo z NLB, saj bo NLB zagotavljala primarno prodajno pot (angl. bancassurance). Za Zavarovalno skupino Sava sta krepitev partnerstev z bankami in razvoj zmogljivosti te prodajne poti za trženje zavarovalnih produktov prav tako pomembni strateški usmeritvi. Zaključek transakcije je odvisen od izpolnitve nekaterih odložnih pogojev in pridobitve soglasja pristojnih regulatornih organov. Pričakujemo, da bo transakcija končana do konca prvega polletja 2020.
• Za Savo Terra so bili v decembru 2019 izvedeni vsi postopki za pripojitev družbe k Zavarovalnici Sava. Pripojitev je bila izvedena 13. 2. 2020.

Pomembnejši dogodki po datumu poročanja

Svetovna zdravstvena organizacija je 11. 3. 2020 izbruh koronavirusa razglasila za pandemijo, v Sloveniji pa je vlada 12. 3. 2020 razglasila epidemijo. Sava Re in ostale družbe v Zavarovalni skupini Sava pri omejevanju posledic tega uresničenega operativnega tveganja postopajo po protokolih za neprekinjeno poslovanje. Pri tem nam je skrb za zdravje zaposlenih in strank na prvem mestu. Zavarovalna skupina Sava je pripravila prve ocene vplivov nastalih okoliščin, povezanih s COVID-19, na poslovanje skupine in njen solventnostni položaj. Opis izvedene ocene in predstavitev rezultatov sta bili dne 17. 4. 2020 objavljeni na spletni strani družbe.

Za pripravo konsolidiranih računovodskih izkazov skupine v skladu z MSRP v skupini uporabljamo popolno konsolidacijo za vse njene družbe, razen za ZTSR in G2I, ki sta v konsolidacijo vključeni po kapitalski metodi. Za pripravo vrednotenja bilance stanja v skladu s Solventnostjo II pa se v skladu s točko 1 (a) 335. člena Delegirane uredbe konsolidirajo vse (po)zavarovalnice v skupini in vse družbe za pomožne storitve, družbi Sava pokojninska in Sava Infond se obravnavata v skladu s točko 1 (e) 335. člena navedene uredbe, za pridruženi družbi ZTSR in G2I ter Savo penzisko društvo pa se uporablja točka 1 (f) 335. člena navedene uredbe.

A.2 Rezultati pri sklepanju zavarovanj⁷

Dodatna nezgodna zavarovanja prikazujemo v poslovnem odseku življenjskih zavarovanj, pri poročanju v skladu s Solventnostjo II pa pri zavarovalni vrsti Zavarovanje in proporcionalno pozavarovanje izpada dohodka.

Premije

Konsolidirane kosmate premije in čisti prihodki od premij

v tisoč EUR	2019	2018	Indeks
Kosmate premije	596.200	544.080	109,6
Čisti prihodki od premij	545.714	502.451	108,6

Geografska segmentacija konsolidiranih kosmatih premij

v tisoč EUR	2019	2018	Indeks
Slovenija	440.586	395.768	111,3
Tujina	155.614	148.312	104,9
Skupaj	596.200	544.080	109,6

Konsolidirane kosmate premije za pomembne vrste poslovanja

v tisoč EUR	2019	2018	Indeks
Zavarovanje in proporcionalno pozavarovanje avtomobilske odgovornosti	136.390	117.350	116,2
Zavarovanje in proporcionalno pozavarovanje drugih motornih vozil	119.777	107.093	111,8
Požarno zavarovanje in proporcionalno pozavarovanje ter zavarovanje in proporcionalno pozavarovanje druge škode na premoženju	113.570	109.076	104,1
Življenjsko zavarovanje	68.869	68.551	100,5
Zavarovanje in proporcionalno pozavarovanje izpada dohodka	48.824	46.739	104,5
Druge vrste poslovanja	108.770	95.271	114,2
Skupaj	596.200	544.080	109,6

Kosmate premije so v letu 2019 zrasle za 9,6 %, struktura po vrstah poslovanja pa je ostala približno enaka kakor v letu 2018. Premoženjska premija predstavlja 88,4 % (2018: 87,4 %) celotne premije, življenjska pa 11,6 % (2018: 12,6 %). V sestavi kosmate premije prevladujejo zavarovanja in proporcionalna pozavarovanja avtomobilske odgovornosti ter zavarovanja in proporcionalna pozavarovanja drugih motornih vozil, ki skupaj predstavljajo 43,0 % vseh premij (2018: 41,3 %).

Gibanje kosmatih premij po poslovnih odsekih kot jih spremlja skupina, je opisano v nadaljevanju.

Kosmate premije odseka pozavarovanje so bile v letu 2019 za 1,0 % višje kot predhodno leto. Rast premij smo beležili pri neproporcionalnih pozavarovanjih, predvsem na azijskih trgih (zaradi organske rasti posla in novih pogodb). Čisti prihodki od premij so bili zaradi višje spremembe čistih prenosnih premij v letu 2019 nižji kot v letu 2018 za 3,1 % (v 2018 je bil padec kosmatih premij in posledično zmanjšanje stanja čistih prenosnih premij, v 2019 pa rast kosmatih premij in posledično povečanje stanja čistih prenosnih premij).

⁷ V tem poglavju so prikazani konsolidirani podatki v skladu z SII preračuni, ki ne vključujejo pokojninskih družb Sava pokojninska in Sava penzisko društvo, zato podatki niso enaki kot v skladu z MSRP preračuni.

Kosmate premoženjske zavarovalne premije so se v letu 2019 zvišale za 13,7 %, kar je posledica rasti kosmatih premoženjskih premij vseh premoženjskih zavarovalnic v skupini. Skladno z rastjo kosmate premoženjske premije so rasli tudi čisti prihodki od premij, in sicer skupaj za 13,8 %. V Sloveniji so se kosmate premoženjske zavarovalne premije zvišale za 12,2 %. K temu je v višini 13,7 milijona EUR prispevala rast kosmatih premij tako imenovanih FOS-poslov (angl. Freedom Of Services), ki jih slovenska zavarovalnica v skupini opravlja v sodelovanju z različnimi družbami v državah članicah Evropske unije. V največji meri gre za sklepanje avtomobilskih zavarovanj in zavarovanj splošne odgovornosti. Rast 22,9 milijona EUR se nanaša na slovenska premoženjska zavarovanja brez FOSposlov. Slovenski zavarovalni trg je v tem obdobju beležil 7,5 % rast kosmatih premij premoženjskih zavarovanj brez FOS-poslov (brez sprejetega sozavarovanja), medtem ko je za slovenski del skupine ta rast znašala 7,7 %, največ zaradi avtomobilskih zavarovanj. Velik del rasti predstavlja rast v segmentu osebnih vozil zasebnega sektorja, kjer raste število polic, hkrati pa v sestavi portfelja zaradi ugodnih makroekonomskih trendov in posledično povečane prodaje novih vozil rastejo paketi zavarovanj z višjimi povprečnimi premijami. Povečale so se tudi kosmate premije na ožjem premoženju, in sicer zaradi višje vrednosti zavarovanega premoženja večjega zavarovanca. Čisti prihodki od premij premoženjskih zavarovanj v Sloveniji so se v letu 2019 povečali za 12,4 %. Kosmate premije premoženjskih zavarovanj v tujini so se povečale za 20,3 %. K rasti je v največji meri prispevala vključitev premoženjske zavarovalnice ERGO na Hrvaškem v Zavarovalno skupino Sava. V absolutnem znesku so se najbolj povečale premije avtomobilskih zavarovanj, predvsem zaradi povečane prodaje na Hrvaškem. Kosmata premija avtomobilskih zavarovanj je rasla tudi v ostalih tujih premoženjskih zavarovalnicah skupine kot posledica pospeševanja prodajnih aktivnosti (odprtje novih podružnic in tehničnih pregledov) in pridobitve novih zavarovancev.

Kosmate premije življenjskih zavarovanj v Sloveniji so bile v letu 2019 približno na enaki ravni kot leto prej. Družba je uspela celotni izpad premij zaradi doživetij, smrti in odkupov nadomestiti s sklenitvijo novih zavarovanj. Kosmate premije življenjskih zavarovalnic v tujini so se v letu 2019 glede na leto prej zvišale za 9,1 %, in sicer najbolj na trgu Srbije zaradi povečevanja produktivnosti lastne prodajne mreže, pa tudi na trgu Kosova, medtem ko je hrvaški del Zavarovalnice Sava beležil padec kosmatih premij zaradi izteka polic (doživetja, smrt, odkupi), ki jih družba ni uspela nadomestiti s sklenjenimi novimi zavarovanji.

v tisoč EUR	2019	2018	Indeks
Zavarovanje in proporcionalno pozavarovanje avtomobilske odgovornosti	125.909	110.811	113,6
Zavarovanje in proporcionalno pozavarovanje drugih motornih vozil	112.447	100.813	111,5
Požarno zavarovanje in proporcionalno pozavarovanje ter zavarovanje in proporcionalno pozavarovanje druge škode na premoženju	97.286	95.443	101,9
Življenjsko zavarovanje	68.059	67.670	100,6
Zavarovanje in proporcionalno pozavarovanje izpada dohodka	48.628	46.513	104,5
Druge vrste poslovanja	93.385	81.202	115,0
Skupaj	545.714	502.451	108,6

Konsolidirani čisti prihodki od premij za pomembne vrste poslovanja

Konsolidirani čisti prihodki od premij po poslovnih odsekih poslovanja

V poslovnem odseku življenje so vključeni tudi prihodki od zavarovanja dodatne nezgode.

Škode

Konsolidirane kosmate škode in čisti odhodki za škode

v tisoč EUR	2019	2018	Indeks
Kosmate škode	392.032	342.557	114,4
Čisti odhodki za škode	396.377	321.862	110,9

Geografska segmentacija konsolidiranih kosmatih škod

v tisoč EUR	2019	2018	Indeks
Slovenija	285.772	255.798	111,7
Tujina	106.260	86.758	122,5
Skupaj	392.032	342.557	114,4

Konsolidirane kosmate škode in čisti odhodki za škode so bili v letu 2019 višji kot v letu 2018. V nadaljevanju je opisano gibanje kosmatih škod in odhodkov za škode po poslovnih odsekih, kot jih spremlja Zavarovalna skupina Sava.

Tečajne razlike so imele na čiste odhodke za škode odseka pozavarovanja v letu 2019 negativen vpliv v višini 1,6 milijona EUR (v 2018 pozitiven vpliv v višini 0,3 milijona EUR). Čisti odhodki za škode brez vpliva tečajnih razlik so bili v letu 2019 v primerjavi z 2018 višji za 17,1 %, saj je bilo v letu 2019 več katastrofalnih škod kot leto prej (2018: tajfun na Japonskem, poplave v Indiji; 2019: tajfuna na Japonskem, orkan na Bahamih, požar v Veliki Britaniji in požar v Katarju). Čisti merodajni škodni količnik odseka pozavarovanja (brez vpliva tečajnih razlik) je bil v primerjavi z lanskim letom slabši za 13,4 o. t. in je znašal 74,8 % (2018: 61,4 %).

Konsolidirane kosmate premoženjske škode so se v letu 2019 zvišale za 8,2 %, kar je v največji meri posledica rasti kosmatih premoženjskih škod tujih premoženjskih zavarovalnic v skupini. Konsolidirane kosmate škode za slovenski posel so bile leta 2019 za 4,0 % višje od lanskoletnih. Na višje konsolidirane kosmate škode slovenskega posla je vplivala predvsem sprememba lastništva odvisne asistenčne družbe. V letu 2018 so bili namreč stroški storitev asistenčne družbe v povezavi z opravljanjem dejavnosti za ostale družbe v skupini izkazani med obratovalnimi stroški, medtem ko je bil v letu 2019 del teh stroškov, ki jih asistenčna družba opravlja za družbe v skupini, prerazporejen na postavko kosmate škode. Konsolidirane kosmate škode za slovenski posel bi bile brez te

spremembe na ravni lanskoletnih. V letu 2019 je Zavarovalnica Sava imela v primerjavi z enakim obdobjem lanskega leta višje škode iz avtomobilskih zavarovanj zaradi rasti povprečne prijavljene merodajne škode. Na povišanje škod sta vplivali tudi dve večji škodi. Po drugi strani pa so se na področju ožjega premoženja kosmate škode znižale, v letu 2018 so bile namreč izplačane večje škode zaradi vremenskih ujm. Konsolidirane kosmate škode za posel iz tujine so bile višje za 31,5 %. V absolutnem znesku je k rasti v največji meri prispevala vključitev premoženjske zavarovalnice ERGO v Zavarovalno skupino Sava. Največjo rast škod je beležila podružnica zavarovalnice Sava na Hrvaškem, in sicer na področju zavarovanja avtomobilske odgovornosti, ki jim sledijo škode kasko zavarovanj. Največji razlog za rast škod avtomobilskih zavarovanj je večje število prijavljenih škod in nekaj večjih škod, kar je povezano z visoko rastjo prodaje teh zavarovanj, krepitvijo zunanjih prodajnih poti in internetno prodajo. V letu 2019 je kosovska premoženjska zavarovalnica skupine izplačala tudi eno večjo škodo na področju požarnega zavarovanja.

Kosmate škode življenjskih zavarovanj v Sloveniji so bile v letu 2019 glede na leto prej višje za 34,7 %, kar je posledica doživetij večjega števila zavarovanj. Večji del obračunanih doživetij v tem obdobju izhaja iz klasičnih življenjskih zavarovanj, in sicer 65,5 milijona EUR, kar je za 29,3 milijona EUR več kot v istem obdobju lanskega leta. Pri življenjskih zavarovanjih, kjer zavarovanci prevzemajo naložbeno tveganje, je bilo obračunanih 16,7 milijona EUR odkupov in predujmov, kar je za 8,6 milijona EUR več kot v letu 2018, medtem ko je bilo obračunanih doživetij pri tej vrsti zavarovanj v letu 2019 manj kot v letu prej. Pri zavarovalnicah v tujini so se kosmate škode relativno najbolj povečale pri družbi Sava životno osiguranje (SRB), in sicer za 46,5 % (povečanje škod zaradi doživetij in smrti). Pri podružnici Zavarovalnice Sava na Hrvaškem so se kosmate škode povečale za 25,3 % in sicer zaradi vključitve ERGO životne zavarovalnice (približno 0,7 milijona EUR kosmatih škod). Brez upoštevanja portfelja ERGO bi se kosmate škode v podružnici Zavarovalnice Sava na Hrvaškem znižale za približno 12 %. V družbi Illyria Life je povečanje kosmatih škod v letu 2019 znašalo 18,1 % (povečanje škod zaradi doživetij in odkupov).

v tisoč EUR	2019	2018	Indeks
Življenjsko zavarovanje	108.484	80.534	134,7
Zavarovanje in proporcionalno pozavarovanje avtomobilske odgovornosti	80.141	63.422	126,4
Zavarovanje in proporcionalno pozavarovanje drugih motornih vozil	79.774	74.557	107,0
Požarno zavarovanje in proporcionalno pozavarovanje ter zavarovanje in proporcionalno pozavarovanje druge škode na premoženju	56.774	50.966	111,4
Neproporcionalno premoženjsko pozavarovanje	26.681	9.370	284,7
Druge vrste poslovanja	44.523	43.012	103,5
Skupaj	396.377	321.862	123,2

Konsolidirani čisti odhodki za škode za pomembne vrste poslovanja

Stroški

Konsolidirani čisti obratovalni stroški za pomembne vrste poslovanja

v tisoč EUR	2019	2018	Indeks
Požarno zavarovanje in proporcionalno pozavarovanje ter zavarovanje in proporcionalno pozavarovanje druge škode na premoženju	46.287	47.366	97,7
Zavarovanje in proporcionalno pozavarovanje avtomobilske odgovornosti	37.825	33.794	111,9
Zavarovanje in proporcionalno pozavarovanje drugih motornih vozil	29.738	26.740	111,2
Življenjsko zavarovanje	17.354	17.168	101,1
Zavarovanje in proporcionalno pozavarovanje izpada dohodka	16.249	14.560	111,6
Druge vrste poslovanja	30.459	31.491	96,7
Skupaj	177.912	171.120	104,0

Čisti obratovalni stroški so se v letu 2019 povišaliza 4,0 %. V absolutnem znesku so se najbolj povečali stroški zavarovanja in proporcionalnega pozavarovanja avtomobilske odgovornosti ter zavarovanja in proporcionalna pozavarovanja drugih motornih vozil (kosmate premije omenjenih vrst so se prav tako povečale). Sestava čistih obratovalnih stroškov se v letu 2019 po vrstah poslovanja v primerjavi z letom 2018 ni pomembno spremenila. Gibanje stroškov po poslovnih odsekih, kot jih spremlja skupina, je opisano v nadaljevanju. Komentarji vključujejo vse postavke, ki so vključene v izračun čistih obratovalnih stroškov (stroški pridobivanja, sprememba v razmejenih stroških pridobivanja, drugi obratovalni stroški).

Stroški pridobivanja (provizije) odseka pozavarovanje so bili nižji kljub rasti kosmate premije. Delež stroškov pridobivanja v kosmati premiji je za leto 2019 znašal 22,1 %, kar je 1,6 o. t. manj kot leta 2018. Nižja rast provizij od kosmatih premij je posledica zmanjšanja deleža premije proporcionalnega posla, ki glede na neproporcionalni posel dosega višje provizijske stopnje. Sprememba v razmejenih stroških pridobivanja je bila v letu 2019 nižja kot v 2018 in je usklajena z gibanjem prenosnih premij. Drugi obratovalni stroški so se povečali za 2,2 % predvsem zaradi računalniških storitev. Čisti stroškovni količnik je bil v letu 2019 nižji kot v 2018 za 1,1 o. t. kot posledica nižjih stroškov pridobivanja in je znašal 28,2 %.

Konsolidirani stroški pridobivanja odseka premoženje so se zvišali za 29,7 %. Rast stroškov pridobivanja je povezana z rastjo premije slovenskega posla, FOS-poslov in vključitve družbe ERGO v Zavarovalno skupino Sava. Konsolidirani drugi obratovalni stroški so se zvišali le za 0,2 %. Največji vpliv na to je imela sprememba lastništva odvisne asistenčne družbe. V letu 2018 so bili namreč iz odseka ostalo v odseka premoženje Slovenija in premoženje tujina prerazporejeni vsi obratovalni stroški asistenčne družbe, ki jih je imela družba v povezavi z opravljanjem dejavnosti za ostale družbe v skupini. V 2019 je bil del teh stroškov prerazporejen na postavko kosmate škode. Povečanje spremembe v razmejenih stroških pridobivanja zavarovanj izhaja iz povečanja portfelja in posledično več razmejenih stroškov. Konsolidirani kosmati stroškovni količnik odseka premoženje se je znižal za 1,7 o. t. zaradi zvišanja kosmate premije slovenske premoženjske zavarovalnice (znižanje kosmatega stroškovnega količnika za 2,1 o. t.) in zvišanja kosmate premije tujih premoženjskih zavarovalnic (znižanje kosmatega stroškovnega količnika za 1,5 o. t.).

Stroški pridobivanja odseka življenje so bili v 2019 glede na leto prej nižji za 4,6 %, in sicer so bili nižji pri življenjskih zavarovanjih v Sloveniji, na Hrvaškem in na Kosovu, medtem ko so bili v Srbiji višji. Razlika v spremembi v razmejenih stroških pridobivanja zavarovanj med obema letoma se pretežno nanaša na življenjska zavarovanja v Sloveniji. Drugi obratovalni stroški so bili v letu 2019 glede na leto prej višji za 5,3 %, in sicer so bili višji pri življenjskih zavarovanjih v Sloveniji, na Hrvaškem (zaradi vključitve družbe ERGO životno osiguranje), na Kosovu in v Srbiji. Konsolidirani kosmati stroškovni

količnik se je v primerjavi s predhodnim letom zvišal za 0,4 o. t. Pri zavarovalnici v Sloveniji se je kosmati stroškovni količnik zvišal za 0,5 o. t. (višji drugi obratovalni stroški, predvsem vezani na informacijsko tehnologijo, ob sicer nižjih stroških pridobivanja zavarovanj in približno enakih kosmatih premijah), pri tujih družbah pa se je izrazito znižal in sicer za 1,9 o. t. (precej višje kosmate premije in nižji stroški pridobivanja zavarovanj ob sicer višjih drugih obratovalnih stroških zaradi vključitve ERGO životno osiguranje).

Konsolidirani kosmati poslovni izid

tisoč EUR

⁸ Prikaz ne vključuje kosmatega konsolidiranega poslovnega izida odseka pokojnine, kamor sta vključeni Sava pokojninska in Sava penzisko društvo, ker družbi v skladu z SII nista vključeni v konsolidacijo.

⁹ Odsek »Ostalo« predstavlja rezultat družb TBS Team24, Save Infond in Illyrie Hospital.

¹⁰ Rezultat odseka življenje vključuje tudi donos naložbenega portfelja življenjskih zavarovanj.

Sestava konsolidiranega kosmatega poslovnega izida11,12,13

Kosmati poslovni izid skupine (brez Save pokojninske in Save penziskog društva) je bil v letu 2019 večji kot v letu 2018 za 9,5 %. Vsi poslovni odseki, razen pozavarovanja, so v 2019 ustvarili večji kosmati poslovni izid kot v letu 2018. Zavarovalno-tehnični rezultat je bil v letu 2019 zaradi večjega škodnega dogajanja slabši kot v 2018. Rezultat iz naložbenja (z izključitvijo tečajnih razlik) je bil višji predvsem zaradi delnega poplačila v preteklosti slabljene poslovne obveznice. Poleg omenjenega, je v letu 2018 skupina realizirala 1,9 milijona EUR slabitev, ki pa jih v letu 2019 ni bilo. Rezultat življenja je bil boljši tako pri slovenski zavarovalnici kot tudi pri tujih življenjskih zavarovalnicah. Rezultat

¹¹ Prikaz ne vključuje kosmatega konsolidiranega poslovnega izida odseka pokojnine, kamor sta vključeni Sava pokojninska in Sava penzisko društvo, ker družbi v skladu z SII nista vključeni v konsolidacijo.

¹² Odsek »Ostalo« predstavlja rezultat družb TBS Team24, Save Infond in Illyrie Hospital.

¹³ Rezultat odseka življenje vključuje tudi donos naložbenega portfelja življenjskih zavarovanj.

odseka ostalo predstavlja rezultat družb TBS Team 24, Sava Infond ter Illyrie Hospital. V letu 2018 Sava Infond še ni bila članica skupine.

Odsek pozavarovanje je v 2019 dosegel slabši rezultat kot v 2018 zaradi več katastrofalnih škod kot leto prej (2018: tajfun na Japonskem, poplave v Indiji; 2019: tajfuna na Japonskem, orkan na Bahamih, požar v Veliki Britaniji in požar v Katarju).

Odsek premoženje je posloval boljše, predvsem zaradi boljšega zavarovalno-tehničnega rezultata Zavarovalnice Sava. Vse premoženjske zavarovalnice zunaj Slovenije so prav tako poslovale boljše kot v 2018. Donos naložbenega portfelja je bil nekoliko slabši zaradi nižjih obrestnih prihodkov.

Odsek življenje je v letu 2019 posloval boljše kot v 2018, čeprav je Zavarovalnica Sava tako v Sloveniji kot na Hrvaškem izplačala precej doživetij. Donos naložbenega portfelja življenjskih zavarovanj je bil v letu 2019 zaradi nižjih prihodkov od obresti nižji od donosa v letu 2018.

A.3 Naložbeni rezultati

Skupina spremlja naložbeni rezultat po segmentih poslovanja. Donos in donosnost se spremljata po tipih naložb, pa tudi po vrstah prihodkov in odhodkov. V spodnjih preglednicah so tako prikazani prihodki, odhodki in donos po tipih naložb ter po vrstah prihodkov in odhodkov.

Konsolidirani donos naložbenega portfelja

v tisoč EUR	2019	2018	Absolutna razlika
Donos finančnih naložb	18.817	17.198	1.620
Donos naložb v pridružene družbe	2.584	-151	2.735
Donos naložbenih nepremičnin	899	722	177
Donos naložbenega portfelja	22.300	17.768	4.532
Donos naložbenega portfelja brez vpliva tečajnih razlik	20.960	17.923	3.037

Donos naložbenega portfelja skupine v letu 2019 znaša 22,3 milijona EUR, donos naložbenega portfelja brez vpliva tečajnih razlik pa 21,0 milijona EUR.

Prihodki in odhodki naložb po vrstah

v tisoč EUR	1. 1.–31. 12.
Vrsta prihodka	2019	2018
Prihodki od obresti	14.016	16.459
Sprememba poštene vrednosti in dobički pri odtujitvah FVPL	1.719	214
Dobički pri odtujitvah naložb ostale MSRP skupine	787	2.252
Prihodki pridružene družbe	2.718	0
Prihodki od dividend in deležev ostale naložbe	1.623	1.378
Pozitivne tečajne razlike	1.340	0
Ostali prihodki	2.137	1.316
Prihodki naložbenega portfelja	24.340	21.619
Čisti neiztrženi dobički naložb življenjskih zavarovancev, ki prevzemajo
naložbeno tveganje	23.279	0
Vrsta odhodka	2019	2018
Odhodki za obresti	510	28
Sprememba poštene vrednosti in izgube pri odtujitvah FVPL	626	637
Izgube pri odtujitvah naložb ostale MSRP skupine	243	305
Slabitve družbe v pridružene družbe	55	151
Slabitve ostalih naložb	0	1.944
Negativne tečajne razlike	0	154
Ostalo	605	631
Odhodki naložbenega portfelja	2.040	3.851
Čiste neiztržene izgube naložb življenjskih zavarovancev, ki prevzemajo naložbeno tveganje	0	6.631

Prihodki naložb v letu 2019 znašajo 24,3 milijona EUR in so v primerjavi z istim obdobjem lani višji za 2,7 milijona EUR, ob izločitvi tečajnih razlik pa so višji za 1,4 milijona EUR. V sestavi prihodkov je največ prihodkov od obresti, ki so v letu 2019 znašali 14,0 milijona EUR (57,6 % skupnih finančnih prihodkov) in so v primerjavi z istim obdobjem lani nižji za 2,4 milijona EUR.

Odhodki naložbenega portfelja so v letu 2019 glede na leto 2018 nižji za 1,8 milijona EUR, ob izločitvi tečajnih razlik pa nižji za 1,7 milijona EUR. Največji delež odhodkov izhaja iz odhodkov iz naslova vrednotenja finančnih naložb skozi poslovni izid in obrestnih odhodkov.

Učinek tečajnih razlik ne vpliva v celoti na poslovni izid, saj se skladno z gibanjem naložb v posamezni valuti gibljejo tudi obveznosti v tujih valutah. Tečajne razlike v večini izhajajo izsredstev in obveznosti Save Re.

v tisoč EUR 2019	Prihodki/ odhodki od obresti	Sprememba poštene vrednosti in dobički/izgube pri odtujitvah FVPL	Dobički/izgube pri odtujitvah naložb ostale skupine MSRP	Prihodki od dividend in deležev ostale naložbe	Pozitivne/ negativne tečajne razlike	Ostali prihodki/ odhodki	Skupaj	Čisti neiztrženi dobički/izgube naložb živ. zavarovanj, ki prevzemajo naložbeno tveganje	Prihodki/ odhodki pridruženih družb in slabitve dobrega imena
V posesti do zapadlosti	2.238	0	43	0	0	0	2.282	221	0
Dolžniški instrumenti	2.238	0	43	0	0	0	2.282	221	0
Po pošteni vrednosti prek IPI	566	1.093	0	29	-12	-80	1.596	22.624	0
Dolžniški instrumenti	566	901	0	0	-12	-46	1.408	85	0
Lastniški instrumenti	0	192	0	29	0	34	255	22.462	0
Ostale naložbe	0	0	0	0	0	-68	-68	78	0
Razpoložljivo za prodajo	10.597	0	500	1.594	1.372	653	14.715	432	2.663
Dolžniški instrumenti	10.597	0	666	0	1.372	664	13.299	424	0
Lastniški instrumenti	0	0	-109	1.024	0	0	915	8	2.663
Ostale naložbe	0	0	0	0	0	-11	-11	0	0
Naložbe v infrastrukturne sklade	0	0	-57	532	0	0	475	0	0
Naložbe v nepremičninske sklade	0	0	0	37	0	0	37	0	0
Krediti in terjatve	405	0	0	0	-21	60	444	1	0
Dolžniški instrumenti	580	0	0	0	-15	60	625	1	0
Ostale naložbe	-175	0	0	0	-6	0	-181	0	0
Finančne naložbe poz. iz naslova pozavarovalnih pogodb pri cedentih	23	0	0	0	0	0	23	0	0
Podrejene obveznosti	-495	0	0	0	0	0	-495	0	0
Skupaj	13.334	1.093	544	1.623	1.340	632	18.566	23.279	2.663

Donos naložb skupine v letu 2019 znaša 18,6 milijona EUR. Najpomembnejši postavki v sestavi donosa skupine so obrestni prihodki, ki znašajo 13,3 milijona EUR in prihodki od dividend in deležev, ki znašajo 1,6 milijona EUR. Velik delež obrestnih prihodkov je skladen s sestavo portfelja skupine, v katerem prevladujejo dolžniški finančni instrumenti.

Skupina nerealizirane dobičke in izgube naložb, ki jih v računovodskih izkazih vodi v skupini razpoložljivo za prodajo, prikazuje v bilančni postavki presežek iz prevrednotenja. V spodnji preglednici je prikazano gibanje presežka iz prevrednotenja.

Presežek iz prevrednotenja

v tisoč EUR	2019	2018
Stanje 1. 1.	11.613	18.332
Sprememba poštene vrednosti	11.354	-5.901
Prenos negativnega presežka iz prevrednotenja v IPI zaradi slabitve	0	-1.944
Prenos iz presežka iz prevrednotenja v IPI zaradi prodaje	-479	-578
Odloženi davek	-1.769	1.704
Skupaj presežek iz prevrednotenja	20.719	11.613

Skupina nima naložb v listinjenje.

A.4 Rezultati pri drugih dejavnostih

Najemne pogodbe

Skupina ustvarja manjši del prihodkov iz najemnih pogodb. Gre za oddajo lastniških nepremičnin v poslovni namen. Najemne pogodbe so v bilanci stanja skupine izkazane med sredstvi (naložbene nepremičnine), prihodki od najemnin pa so enakomerno pripoznani med trajanjem najema.

Iz oddaje v najem naložbenih nepremičnin je imela skupina v letu 2019 1,3 milijona EUR prihodkov (2018: 1,1 milijona EUR). Stroški vzdrževanja naložbenih nepremičnin so vključeni v najemno ceno oziroma jih skupina zaračuna najemnikom in so v letu 2019 znašali 88 tisoč EUR (2018: 201 tisoč EUR).

Pomembni posli in transakcije med družbami znotraj skupine

V nadaljevanju so predstavljeni sklopi pomembnih transakcij med družbami v skupini. Ti se nanašajo na posle pozavarovanja med obvladujočo družbo in odvisnimi družbami ter izplačilo dividend obvladujoči družbi. Obveznosti do družb v skupini so pretežno kratkoročne in na dan bilance stanja še nezapadle.

Prihodki in odhodki iz naslova poslovanja z družbami v skupini

v tisoč EUR	2019	2018
Obračunane kosmate zavarovalne premije	76.278	62.319
Obračunani kosmati zneski škod	-34.001	-32.563
Prihodki od dividend	36.948	33.558
Stroški pridobivanja zavarovanj	-15.754	-13.611
Skupaj	63.471	49.703

Naložbe in terjatve do družb v skupini

v tisoč EUR	31. 12. 2019	31. 12. 2018
Dolžniški vrednostni papirji in posojila dana družbam v skupini	3.638	2.532
Terjatve za premijo iz sprejetega pozavarovanja	21.228	15.107
Skupaj	24.866	17.639

Obveznosti do družb v skupini

v tisoč EUR	31. 12. 2019	31. 12. 2018
Obveznosti za deleže v zneskih škod iz pozavarovanja do družb v skupini	8.659	9.801
Druge kratkoročne obveznosti iz sozavarovanja in pozavarovanja	4.483	3.766
Skupaj (brez rezervacij)	13.142	13.567

A.5 Druge informacije

Skupina v zvezi s poslovanjem in uspešnostjo nima drugih pomembnih informacij.

B. Sistem upravljanja

B.1 Splošne informacije o sistemu upravljanja

B.1.1 Upravljanje Zavarovalne skupine Sava

V Zavarovalni skupini Sava so organi vodenja in nadzora obvladujoče družbe odgovorni za ustrezno upravljanje in nadzor v celotni skupini ter za zagotovitev takega okvira upravljanja, ki ustreza strukturi, poslom in tveganjem Zavarovalne skupine Sava kot celote in njenih posameznih družb.

Obvladujoča družba celovito upravlja skupino tako, da je poslovna strategija postavljena od zgoraj navzdol, pri čemer se upoštevajo vidiki skupine kot celote, pa tudi vidiki posamezne družbe v skupini. Za optimalno kapitaliziranost skupine in odpornost proti nepredvidenim dogodkom se kapital in kapitalska ustreznost na ravni skupine prav tako upravljata po načelu od zgoraj navzdol. Strategija prevzemanja tveganj določa pripravljenost za prevzem tveganj znotraj skupine kot celote in na ravni posamezne družbe.

Skupina ima vzpostavljeno sistematično upravljanje tveganj, ki zajema upravljanje tveganj na ravni posamezne družbe, ustrezno spremljanje tveganj posamezne družbe v obvladujoči družbi, pa tudi upravljanje tveganj na ravni skupine. Pri zadnjem se upoštevajo medsebojni vplivi tveganj posameznih družb, in sicer predvsem koncentracija tveganj in druga pomembna tveganja, ki so povezana z delovanjem skupine.

Organi vodenja ali nadzora posamezne odvisne družbe v Zavarovalni skupini Sava ravnajo v skladu z enakimi vrednotami in politikami korporativnega upravljanja kakor obvladujoča družba, razen če ni z zakonskimi zahtevami, nadzorniškimi zahtevami ali določili glede sorazmernosti določeno drugače. Zato organi vodenja ali nadzora posamezne odvisne družbe v Zavarovalni skupini Sava, v okviru svojih odgovornosti za upravljanje družbe, pri prenosu politik skupine preverijo potrebne prilagoditve lokalni zakonodaji in morebitne druge potrebne prilagoditve. Družbe v skladu z opredeljenimi postopki v politikah skupine tako določijo prilagoditve teh politik in zagotovijo, da odvisna družba z njimi ne bi kršila veljavnih zakonskih oziroma podzakonskih predpisov ali pravil varnega in skrbnega poslovanja.

Nadzor posamezne družbe v Zavarovalni skupini Sava

Za zagotavljanje preglednega in učinkovitega upravljanja in nadzora poslovanja odvisnih družb v Zavarovalni skupini Sava je nadzor obvladujoče družbe nad odvisnimi družbami razdeljen na tri dele, in sicer na:

• upravljavski nadzor (ki se izvaja z organi upravljanja),
• poslovni nadzor (ki se izvaja z nosilci poslovnih funkcij),
• dodaten nadzor (ki se izvaja z nosilci ključnih funkcij).

Komunikacija med družbami v Zavarovalni skupini Sava

Sava Re kot obvladujoča družba dvakrat letno organizira strateško konferenco Zavarovalne skupine Sava, na katerise obravnavajo strateške smernice za načrtovanje poslovanja družb v skupini, novosti, ki se načrtujejo znotraj posameznih poslovnih funkcij, ter izidi tekočega poslovanja posamezne družbe. Strateški konferenci sta tako namenjeni izboljšanju komunikacije o strategijah in usmeritvah v Zavarovalni skupini Sava na ravni poslovodstev.

V Zavarovalni skupini Sava so večkrat letno organizirana izobraževanja z različnih področij poslovanja, katerih namen je poenotenje poslovnih procesov v skupini ter prenos znanja, korporativne kulture in dobrih praks poslovanja.

B.1.2 Organi upravljanja

Organa upravljanja v posameznih družbah v Zavarovalni skupini Sava sta poleg skupščine tudi organ vodenja (uprava, generalni direktor, izvršni direktor) in organ nadzora (nadzorni svet, nadzorni odbor, upravni odbor, odbor direktorjev) – odvisno od zakonodajne ureditve v posamezni državi in izbire sistema upravljanja v posamezni družbi: eno- ali dvotirni sistem.

Organi upravljanja opravljajo svoje naloge v skladu z zakonodajno ureditvijo posamezne države, internimi pravili posamezne družbe in v skladu s splošnimi usmeritvami, ki jih določajo politika upravljanja in druge krovne politike skupine, pravilnik upravljanja skupine in priročnik za finančno obvladovanje poslovanja družb v skupini.

Skupščina

Skupščina je najvišji organ družbe, s katerim njeni delničarji uresničujejo svoje pravice v zadevah družbe.

Pristojnosti skupščine posamezne družbe so določene z zakonodajno ureditvijo posamezne države in statutom posamezne družbe. Pristojnosti skupščine so razmejene v tri vsebinske sklope:

• kadrovske odločitve (imenovanje in odpoklic članov nadzornega sveta, upravnega odbora, nadzornega odbora, podelitev razrešnice članom organov vodenja ali nadzora, glasovanje o nezaupnici, imenovanje zunanjega revizorja);
• poslovne odločitve (potrditev letnega poročila, če o njem dokončno ne odločijo organi vodenja ali nadzora, uporaba bilančnega dobička, dajanje soglasij k posameznim poslovnim odločitvam na predlog poslovodstva);
• temeljne odločitve v družbi (sprejetje in spremembe statuta, ukrepi za povečanje in zmanjšanje osnovnega kapitala, prenehanje družbe in statusna preoblikovanja).

Skupščina delničarjev posamezne družbe v Zavarovalni skupini Sava je praviloma sklicana najmanj enkrat letno, najpozneje v roku, ki je določen v zakonodajni ureditvi posamezne države. Lahko je sklicana tudi v drugih primerih, določenih z zakonodajno ureditvijo posamezne države in statutom posamezne družbe, ter takrat, ko je to v interesu družbe. Skupščino praviloma sklicuje poslovodstvo posamezne družbe. Zakonodajna ureditev posamezne države določa, v katerih primerih jo lahko skličejo tudi drugi organi družbe oziroma delničarji sami.

Podrobnosti o sklicu skupščine posamezne družbe, pravicah delničarjev v povezavi s skupščino, pogojih udeležbe na skupščini in uresničevanju glasovalnih pravic so določene v zakonodajni ureditvi posamezne države ter v statutu in poslovniku o delu skupščine posamezne družbe. Usmeritve za vsebinsko pripravo na skupščino posamezne odvisne družbe so podrobneje urejene tudi v pravilniku o upravljanju in nadzoru Zavarovalne skupine Sava.

Organ nadzora (nadzorni svet, upravni odbor, nadzorni odbor, odbor direktorjev idr.)

V nadaljevanju uporabljeni izraz nadzorni svet je splošen izraz za organ nadzora.

Pravila, ki so določena za nadzorni svet v dvotirnem sistemu, veljajo tudi za nadzorni odbor, upravni odbor ali odbor direktorjev v enotirnem sistemu, razen če ni določeno drugače.

Nadzorni svet nadzoruje vodenje poslov družbe v celotnem poslovnem letu, v skladu s sprejeto poslovno strategijo in finančnim načrtom družbe. Pri tem ravna v skladu z zakonodajno ureditvijo države, statutom in drugimi akti družbe.

Sestaja se najmanj petkrat letno, običajno po preteku posameznega trimesečja poslovnega leta, ko obravnava letna in medletna poročila o poslovanju, ena seja pa je namenjena potrjevanju planskih dokumentov. Upravni odbor, nadzorni odbor ali odbor direktorjev v družbah z enotirnim sistemom se običajno sestaja tudi pogosteje.

Število članov nadzornega sveta mora zadoščati minimalnim zahtevam, ki jih določa zakonodajna ureditev posamezne države, v katerih je družba registrirana. To število je sorazmerno naravi, obsegu in zahtevnosti poslov posamezne družbe. Nadzorni svet je sestavljen tako, da se zagotovita odgovoren nadzor in sprejemanje odločitev v korist družbe.

Vsaka družba v skupini si prizadeva, da je pri sestavi nadzornega sveta upoštevana razpršenost strokovnega znanja, izkušenj in veščin, ki se med posameznimi člani nadzornega sveta med seboj dopolnjujejo, tako da je nadzorni svet homogena celota in je zagotovljeno smotrno in preudarno nadziranje družbe.

Način delovanja nadzornega sveta je podrobneje urejen z notranjim aktom posamezne družbe.

Nadzorni svet za posamezno leto pripravi rokovnik sej nadzornega sveta in njegovih komisij, s katerim določi predvidene datume in vsebine posameznih sej, predvsem tistih, ki so obvezne zaradi zahtev za javne objave rezultatov poslovanja oziroma so običajne glede na dosedanjo prakso.

Sestava nadzornega sveta Save Re v letu 2019
Član	Naziv	Nastop mandata	Trajanje mandata
Mateja Lovšin Herič	predsednica	16. 7. 2017	16. 7. 2021
Keith William Morris	namestnik predsednice	16. 7. 2017	16. 7. 2021
Davor Ivan Gjivoje	član	7. 3. 2017	7. 3. 2021
Andrej Kren	član	16. 7. 2017	16. 7. 2021
Andrej Gorazd Kunstek	član, predstavnik delavcev	12. 6. 2019	12. 6. 2023
Mateja Živec	članica, predstavnica delavcev	12. 6. 2019	12. 6. 2023

V spodnji preglednici je prikazana sestava nadzornega sveta Save Re v letu 2019.

Komisije nadzornega sveta

Nadzorni svet posamezne družbe v skupini lahko skladno z zakonodajo imenuje eno ali več komisij oziroma odborov, ki obravnavajo vnaprej določena področja, analizirajo določena vprašanja, pripravljajo predloge sklepov nadzornega sveta, skrbijo za njihovo uresničitev in opravljajo druge strokovne naloge ter s tem strokovno podpirajo delo nadzornega sveta. Ne glede na imenovanje komisije je odločanje v pristojnosti kolegijske odgovornosti nadzornega sveta.

V Savi Re so oblikovane štiri komisije nadzornega sveta:

• revizijska komisija,
• komisija za tveganja,
• komisija za imenovanja in prejemke,
• komisija za oceno sposobnosti in primernosti.

Delovna področja in sestavo komisij nadzorni svet določi s posebnim sklepom ob upoštevanju določil veljavne zakonodaje, priporočil kodeksa upravljanja javnih delniških družb in notranjih aktov družbe.

Posamezna komisija ima lahko svoj poslovnik. Če ga nima, se za vprašanja sklepčnosti, odločanja in vsa druga procesna vprašanja smiselno uporablja poslovnik o delu nadzornega sveta.

Organ vodenja (poslovodstvo, uprava, generalni direktor, izvršni direktor)

V nadaljevanju uporabljeni izraz uprava je splošen izraz za organ vodenja.

Pravila, ki so določena za upravo v dvotirnem sistemu, veljajo tudi za generalnega direktorja ali izvršnega direktorja v enotirnem sistemu, če ni določeno drugače.

Uprava družbe vodi, zastopa in predstavlja družbo v pravnem prometu. S svojim delom, znanjem in izkušnjami si prizadeva za dolgoročni uspeh družbe z zagotavljanjem kar najboljšega vodenja in upravljanja tveganj. Opredeljuje in določa cilje, vrednote, poslanstvo, vizijo in strategijo poslovanja posamezne družbe. Optimalnost poslovanja dosega z zagotavljanjem primerne sestave zaposlenih in skrbnim ravnanjem s finančnimi viri. Pri tem upošteva zakonodajno ureditev posamezne države, statut in druge akte posamezne družbe.

Uprava posamezne družbe v Zavarovalni skupini Sava je praviloma veččlanska in je sestavljena strokovno z namenom zagotovitve sprejemanja odločitev v korist družbe ter skrbnega in odgovornega izpolnjevanja njenih ciljev. Število članov uprave je sorazmerno naravi, obsegu in zahtevnosti poslov posamezne družbe, pri čemer morajo biti jasno določene pristojnosti posameznega člana in zagotovljena ustrezna ločitev odgovornosti. Če lokalna zakonodaja dopušča enočlansko upravo, mora biti v taki družbi pri sprejemanju odločitev poslovodstva upoštevano načelo štirih oči.

Vsaka družba si prizadeva, da je pri sestavi uprave upoštevana razpršenost strokovnega znanja, izkušenj in veščin, ki se med posameznimi člani uprave med seboj dopolnjujejo, tako da je uprava homogena celota in je zagotovljeno smotrno in preudarno vodenje družbe.

Uprava deluje v skladu z visokimi etičnimi standardi in upošteva interese vseh skupin deležnikov.

Pristojnosti posameznih članov uprave in način delovanja veččlanskega organa so urejeni z notranjim aktom posamezne družbe (akt o upravi ali/in poslovnik o delu uprave).

Uprava posamezne družbe redno (najmanj enkrat v četrtletju) izčrpno in točno poroča nadzornemu svetu družbe o:

• izvajanju poslovne politike in drugih načelnih vprašanjih poslovanja,
• donosnosti družbe, še zlasti donosnosti lastniškega kapitala,
• poteku poslov, še zlasti o prometu, finančnem položaju in plačilni sposobnosti,
• poslih, ki lahko pomembneje vplivajo na donosnost in plačilno sposobnost družbe, ter
• vseh pomembnih tveganjih, ki so oziroma bi lahko pomembneje vplivala na kapitalsko ustreznost družbe.

Uprava Save Re v letu 2019

Uprava Save Re je v letu 2019 delovala v sestavi Marko Jazbec, predsednik, ter člani Srečko Čebron, Jošt Dolničar in Polona Pirš Zupančič.

Nadzorni svet Save Re se je na svoji seji 19. 12. 2019 seznanil z izjavo Srečka Čebrona o predčasnem prenehanju mandata člana v upravi Save Re in sprejel njegov predlog za sporazumno prenehanje pogodbe o zaposlitvi člana uprave z 31. 5. 2020. Nadzorni svet je na isti seji soglasno podprl predlog predsednika uprave Marka Jazbeca in za novega člana uprave imenoval Petra Skvarčo, ki prihaja iz kolektiva družbe. Peter Skvarča, ki bo po upokojitvi Srečka Čebrona v upravi odgovoren za pozavarovanje, je bil imenovan za petletni mandat, ki se začne naslednji delovni dan po prejemu odločbe o izdaji dovoljenja za opravljanje funkcije člana uprave, izdanega pri Agenciji za zavarovalni nadzor.

	Marko Jazbec	Srečko Čebron	Jošt Dolničar	Polona Pirš Zupančič
Funkcija	predsednik	član	član	član
Področje dela v upravi	- koordinacija dela uprave - finance - splošne, kadrovsko organizacijske in pravne zadeve - odnosi z javnostmi (PR) - skladnost poslovanja - notranja revizija - upravljanje vzajemnih skladov - zdravstvena dejavnost - projekti in inovacije	- poslovanje družbe na področju pozavarovanja - individualni prevzem pozavarovanj - aktuariat	- upravljanje strateških naložb v odvisne družbe z dejavnostjo direktnega zavarovanja vključno s pokojninskimi zavarovanji - procesno informacijska tehnologija - nadzor in razvoj premoženjskih, življenjskih in pokojninskih zavarovanj - prodaja in odnos s	- korporativne finance in kontroling - računovodstvo - odnosi z vlagatelji (IR) - upravljanje tveganj
Prvo imenovanje	- modeliranje 12. 5. 2017	9. 2. 2009	stranko 31. 12. 2008	14. 1. 2018
Konec mandata	12. 5. 2022	31. 5. 2020	1. 6. 2023	14. 1. 2023

B.1.3 Izbor sistema upravljanja in načelo sorazmernosti

Sistem upravljanja v posamezni družbi v Zavarovalni skupini Sava je sorazmeren naravi, obsegu in zahtevnosti poslov družbe.

Posamezna družba v skupini določi sistem upravljanja, ki je optimalen zanjo in za skupino. Če to dopušča lokalna zakonodaja in je sorazmerno naravi, obsegu in zahtevnosti poslov posamezne družbe, praviloma oblikuje enotirni sistem upravljanja.

Obvladujoča družba v skupini in Zavarovalnica Sava imata vzpostavljen dvotirni sistem upravljanja.

B.1.4 Upravljanje tveganj

Sistem upravljanja tveganj je eden ključnih gradnikov sistema upravljanja.

Vodstvo obvladujoče družbe Zavarovalne skupine Sava in vodstva posameznih družb v skupini morajo zagotoviti, da imata skupina kot celota in njena posamezna družba organiziran učinkovit sistem upravljanja tveganj. Pri tem se upoštevajo velikost, narava in kompleksnost tveganj, ki jim je skupina oziroma posamezna družba izpostavljena.

Podlaga za učinkovit sistem upravljanja tveganj je ustrezna organizacijska sestava na ravni skupine in v posamezni družbi v skupini.

Več o upravljanju tveganj je zapisano v razdelku B.3. Sistem upravljanja tveganj, vključno z lastno oceno tveganja in solventnosti tega poročila.

B.1.5 Ključne funkcije v sistemu upravljanja tveganj

Obvladujoča družba ima na ravni skupine vzpostavljene štiri funkcije, ki jih veljavna zakonodaja opredeljuje kot ključne v sistemu upravljanja (v nadaljevanju: ključne funkcije): aktuarsko funkcijo, funkcijo upravljanja tveganj, funkcijo spremljanja skladnosti in funkcijo notranje revizije. Ključne funkcije so vključene v sistem upravljanja skupine ter poleg vloge njene ključne funkcije praviloma opravljajo vlogo ključne funkcije obvladujoče družbe.

V obvladujoči družbi so ključne funkcije organizirane kot službe sistema upravljanja tveganj ter so neposredno podrejene upravi obvladujoče družbe in vključene v procese odločanja.

Glavne naloge nosilca posamezne ključne funkcije na ravni Zavarovalne skupine Sava so:

• usklajevanje razvoja enotne metodologije dela ključne funkcije v vseh zavarovalnih družbah v skupini;
• skrb za pripravo ustreznih krovnih politik za posamezno ključno funkcijo ter praviloma tudi za pripravo strokovnih usmeritev pri sprejemanju posameznih področnih operativnih predpisov v obvladujoči in odvisnih družbah;
• skrb za dosledno upoštevanje enotnih standardov delovanja posamezne ključne funkcije v vseh družbah v skupini;
• usklajevanje in izvajanje skupnih nalog in dejavnosti;
• usmerjanje in nadzor izvajanja ključne funkcije v vseh družbah v skupini (usklajevanje načrtovanja dela in spremljanje poročil ključne funkcije družb v skupini);
• izobraževanje in izmenjava dobrih praks posamezne ključne funkcije v skupini.

Ob upoštevanju načela sorazmernosti so tudi v sistem upravljanja posameznih zavarovalnih družb v skupini v organizacijsko sestavo in procese odločanja vgrajene ključne funkcije. Te opravljajo svoje naloge neodvisno druga od druge in od drugih organizacijskih enot družbe. Ključne funkcije so neposredno podrejeno upravi. Kadar se njihova dejavnost ne izvaja v samostojni organizacijski enoti, mora biti zagotovljeno, da ima nosilec ključne funkcije vedno neposreden dostop do uprave družbe.

V organizacijsko sestavo in procese odločanja so ključne funkcije vgrajene zaradi okrepitve strukture treh obrambnih linij v sistemu upravljanja tveganj (tri obrambne linije so opisane v razdelku B.3.1 Organizacija upravljanja tveganj) Zavarovalne skupine Sava. Vse štiri ključne funkcije med seboj sodelujejo in si medsebojno redno izmenjujejo informacije, ki jih potrebujejo za svoje delo.

Nosilec ključne funkcije praviloma ne sme hkrati opravljati in nadzirati istih delovnih nalog. Organizacija dela mora biti taka, da delo različnih obrambnih linij poteka ločeno. Nosilec ključne funkcije ne sme biti član nadzornega sveta ali njegovih komisij v nobeni družbi v Zavarovalni skupini Sava – s tem se zmanjša možnost nastopa nasprotja interesov. Morebitno nasprotje interesov mora nosilec ključne funkcije nemudoma razkriti upravi.

Če so v skladu z načelom sorazmernosti posamezni ključni funkciji dodeljene druge dejavnosti in naloge, morajo biti zagotovljeni ustrezni notranji ukrepi in mehanizmi za upravljanje morebitnega nasprotja interesov pri opravljanju dejavnosti te ključne funkcije. Ukrepi in mehanizmi za izogibanje položajem, ki bi lahko privedli do nasprotja interesov, so podrobneje opredeljeni v notranjem aktu, ki ureja delovanje posamezne ključne funkcije.

Ne glede na organizacijsko umeščenost vsake od ključnih funkcij v posamezni družbi so te neposredno umeščene tudi v strukturo ključnih funkcij skupine. Tako je zagotovljena neposredna povezava med ključno funkcijo posamezne odvisne družbe in ključno funkcijo skupine ter omogočen neposreden pretok informacij znotraj druge in tretje obrambne linije, kar omogoča celovito in dosledno upravljanje tveganj v Zavarovalni skupini Sava.

Dejavnosti posamezne ključne funkcije

Ključne funkcije opravljajo naloge, ki jih določa zakon, ki ureja zavarovalništvo in na njem temelječi predpisi.

Funkcija upravljanja tveganj zlasti skrbi za:

• delovanje sistema upravljanja tveganj,
• prepoznavanje in oceno prevzetih tveganj,
• združevanje tveganj v skupen profil, vključno z medsebojnimi vplivi,
• redno spremljanje profila tveganj,
• poročanje o morebitnih nevarnih okoliščinah.

Naloge, pristojnosti, odgovornosti in pooblastila nosilca funkcije upravljanja tveganj, predvidene postopke dela ter obveznosti, obdobje in naslovnike poročanja podrobneje ureja politika upravljanja tveganj skupine in družbe.

Aktuarska funkcija zlasti:

• skrbi za koordinacijo in nadzor oblikovanja zavarovalno-tehničnih rezervacij, vključno z zagotavljanjem ustreznosti in kakovosti metodologij, predpostavk in uporabljenih podatkov,
• podaja mnenje o politiki prevzemanja zavarovalnih tveganj,
• podaja mnenje o ustreznosti pozavarovanja,
• prispeva k učinkovitemu sistemu obvladovanja tveganj, zlasti pri njihovem modeliranju.

Naloge, pristojnosti, odgovornosti in pooblastila nosilca aktuarske funkcije, predvidene postopke dela ter obveznosti, obdobje in naslovnike poročanja podrobneje ureja politika aktuarske funkcije skupine in družbe.

Funkcija spremljanja skladnosti poslovanja zlasti:

• skrbi za spremljavo skladnosti poslovanja družbe s predpisi in drugimi zavezami,
• seznanja upravo o skladnosti poslovanja z zakoni, podzakonskimi predpisi in notranjimi akti,
• ocenjuje možne vplive sprememb v pravnem okolju na poslovanje družbe,
• opredeljuje in ocenjuje tveganja glede skladnosti poslovanja ter pomaga pri njihovem obvladovanju.

Naloge, pristojnosti, odgovornosti in pooblastila nosilca funkcije spremljanja skladnosti poslovanja, predvidene postopke dela ter obveznosti, obdobje in naslovnike poročanja podrobneje ureja politika skladnosti poslovanja skupine in družbe.

Funkcija notranje revizije zlasti:

• daje nepristranska in ustrezna zagotovila ter svetuje upravi z namenom, da se ustvarja dodana vrednost ter prispeva k učinkovitosti in uspešnosti poslovanja,
• pomaga družbi pri uresničevanju njenih ciljev s sistematičnim in metodičnim ocenjevanjem ter izboljševanjem uspešnosti in učinkovitosti upravljanja družbe, upravljanja tveganj in kontrolnih postopkov,
• poroča upravi in organu nadzora o namenu, pristojnostih in nalogah notranje revizije ter izvajanju njenega načrta, o ugotovitvah izvedenih revizij pa tudi predlaga priporočila za njihove izboljšave.

Naloge, pristojnosti, odgovornosti in pooblastila nosilca funkcije notranje revizije, predvidene postopke dela ter obveznosti, obdobje in naslovnike poročanja podrobneje ureja politika funkcije notranje revizije skupine in družbe.

Poročanje nosilcev ključnih funkcij

Nosilec ključne funkcije v posamezni odvisni družbi poroča dvosmerno, in sicer:

• organom vodenja ali nadzora družbe in tudi, če je tako določeno, revizijski komisiji oziroma nadzornemu svetu ter v posameznih primerih, upoštevaje zakonodajno ureditev posamezne države in notranje akte posamezne družbe, tudi področnim odborom;
• nosilcu posamezne ključne funkcije na ravni Zavarovalne skupine Sava.

Podrobnejši obseg, način in obdobje poročanja za posamezno ključno funkcijo določa notranji akt, ki ureja njeno delovanje.

B.1.6 Odbori v sistemu upravljanja

Uprava obvladujoče družbe po potrebi s svojim sklepom oblikuje odbore, ki pokrivajo raven skupine in obvladujoče družbe. Prav tako uprava posamezne odvisne družbe v skupini po potrebi oblikuje odbore s svojim sklepom. Odbori imajo posvetovalno vlogo. Obravnavajo vnaprej določena področja, pripravljajo predloge sklepov upravi, skrbijo za njihovo uresničitev in opravljajo druge strokovne naloge, ter tako strokovno podpirajo delo uprave.

Odbori so sestavni del sistema upravljanja skupine in posamezne družbe. Ukvarjajo se z vprašanji z različnih področij, na primer: upravljanje tveganj, upravljanje naložb in obveznosti, aktuarstvo, notranja revizija, nagrajevanje.

Pristojnosti, pooblastila in sestava odborov so opredeljeni v notranjih aktih, ki jih sprejme uprava posamezne družbe, ki je oblikovala tak odbor.

Na ravni skupine ima Sava Re vzpostavljena naslednja odbora:

• odbor za upravljanje tveganj in
• aktuarski odbor.

B.1.7 Informacije o politiki prejemkov

Politika prejemkov Zavarovalne skupine Sava določa okvir za načrtovanje, izvajanje in spremljanje sistemov in programov prejemkov, ki podpirajo dolgoročno strategijo in politiko obvladovanja tveganj skupine.

Politika prejemkov se uporablja v družbi Sava Re in kot priporočilo v preostalih družbah v skupini, na vseh organizacijskih ravneh in za vse zaposlene. Vključeni so:

• organi vodenja,
• višje in nižje vodstvo,
• nosilci ključnih funkcij in
• drugi zaposleni.

Politika prejemkov podpira konkurenčen in učinkovit ter hkrati pregleden in notranje pravičen sistem prejemkov. Ključna načela te politike so oblikovana na podlagi načel etičnega in trajnostnega ravnanja in poslovanja.

Glavna načela politike prejemkov so:

• jasno in pregledno upravljanje,
• zanesljivo in učinkovito upravljanje tveganj,
• skladnost z zakonskimi zahtevami in načeli dobrega poslovanja,
• spremljanje in prilagajanje tržnim trendom in praksam,
• trajnostno plačilo za trajnostno poslovanje,
• motiviranje in zadržanje zaposlenih.

Družbe v Zavarovalni skupini Sava pri oblikovanju sistemov in programov prejemkov sledijo naslednjim smernicam:

• oblikovanje uravnotežene sestave prejemkov,
• zagotavljanje neposredne povezave med plačilom in rezultati,
• upoštevanje večletnega pogleda na uspešnost in uskladitev variabilnega dela prejemkov s trajnostjo poslovnih izidov skozi čas,
• zagotavljanje, da sistem spodbud vzdržuje skladnost s svojimi mehanizmi, organizacijskimi procesi in nagrajevanim ravnanjem oziroma vedenjem.

V družbah v skupini je priporočljivo, da se oblikuje naslednja sestava prejemkov:

• osnovna plača,
• variabilni del plače,
• druge ugodnosti in spodbude,
• prejemki ob prenehanju pogodbe o zaposlitvi.

Osnovna plača je določena glede na vlogo in položaj zaposlenega, vključujoč profesionalne izkušnje, odgovornost, zahtevnost dela in lokalni položaj na trgu dela. Razpon osnovnih plač za vsa delovna mesta je določen v notranjih aktih posamezne družbe.

Variabilni del plače je odvisen od poslovne uspešnosti družbe in individualne uspešnosti posameznika oziroma pri vodjih tudi od uspešnosti področja, ki ga vodi. Ta del plače motivira in nagrajuje najuspešnejše zaposlene, ki izjemno prispevajo k trajnostnemu rezultatu, izpolnjujejo oziroma presegajo dogovorjena pričakovanja, krepijo dolgoročne odnose s strankami in ustvarjajo prihodke. Variabilni del plače za delovno uspešnost posameznika je vezan na uresničitev vnaprej predvidenih osebnih ciljev in drugih nalog na način, ki je skladen s pričakovanim vedenjem oziroma sposobnostmi. Variabilni del plače za poslovno uspešnost je vezan na poslovni kazalec oziroma kombinacijo poslovnih kazalcev uspešnosti družbe in/ali skupine. Skupni variabilni del plače se praviloma lahko giblje med 0 in 30 % skupnih letnih prejemkov, razen na delovnih mestih v neposredni prodaji, kjer je večji del prejemkov vezan na uspešnost prodaje. Finančni položaj družbe se ob izplačilu variabilnega dela plače ne sme spustiti pod določen prag. Sistem je fleksibilen, vključno z možnostjo neizplačila variabilnega dela.

Sistem in program variabilnega dela plače uprave obravnava, določi in odobri nazorni svet. Variabilni del plače uprave temelji na izpolnjevanju ciljev uprave in uspešnosti družbe kot celote oziroma skupine, h kateri družba spada.

Sestava in višina variabilnega dela plače po posameznih organizacijskih ravneh se določi v notranjih aktih posamezne družbe v skupini.

Vrste in obseg morebitnih dodatnih ugodnosti in spodbud se določijo v notranjih pravilih posamezne družbe. Zaposleni imajo možnost vključitve v kolektivno dodatno pokojninsko varčevanje.

Dodatni prejemki ob prenehanju pogodb o zaposlitvi (razen tistih, ki so izplačani v skladu z zakonom in pogodbo o zaposlitvi – odpravnine) so vezani na dolgoročne dosežke. Poskrbljeno je, da je izključena možnost izplačil dodatnih prejemkov ob morebitnem neuspehu.

Družbe v skupini praviloma nimajo izdanih posojil v razmerju do zaposlenih niti do članov uprave in nadzornega sveta in iz tega naslova v letu 2019 ni bilo transakcij.

Družbe v skupini nimajo vpeljanega sistema nagrajevanja z delnicami in/ali opcijami.

Družbe v skupini nimajo dodatne upokojitvene sheme.

B.1.8 Poslovanje s povezanimi osebami

Družbe v Zavarovalni skupini Sava izvajajo vse transakcije med povezanimi osebami glede na tržne pogoje, v zelo majhnem delu pa tudi z nadomestitvijo nastalih stroškov, povezanih z opravljanjem storitev. Pri posameznih transakcijah se pojavljajo kot ponudnik in uporabnik storitev znotraj Zavarovalne skupine Sava, zato da se poveča uspešnost poslovanja skupine kot celote.

Pri vsakoletni funkcijski analizi se s prepoznavanjem tveganj in uporabljenih sredstev opredeli prevzeto tveganje po posameznih funkcijah, ki se izvajajo za potrebe upravljanja odvisnih družb. Funkcije, ki jih obvladujoča družba izvaja, obsegajo predvsem strateško postavljanje usmeritev, usklajevanje, nadziranje oziroma preverjanje in analiziranje.

Upravljavske in poslovne funkcije, povezane z upravljanjem in nadzorom skupine in povezanih družb, se ne zaračunavajo.

Operativne transakcije, ki so predmet presoje z vidika transakcij s povezanimi osebami, se le-tem zaračunavajo po metodi primerljivih prostih cen na podlagi notranje ali zunanje primerjave, v zelo majhnem delu pa tudi z nadomestitvijo nastalih stroškov, povezanih z opravljanjem storitev.

Podrobneje je sistem transakcij s povezanimi osebami opredeljen v poročilu o transfernih cenah – splošna dokumentacija in poročilu o transfernih cenah – posebna dokumentacija, ki se pripravljata enkrat letno.

Pomembne transakcije s povezanimi osebami

V nadaljevanju navajamo pomembne transakcije s povezanimi osebami, ki so:

• lastniki in z njimi povezana podjetja,
• uprava, nadzorni svet, revizijska komisija ter zaposleni, za katere ne velja tarifni del kolektivne pogodbe,
• odvisne družbe.

Med večje transakcije se v letu 2019 uvrščajo:

• skupni zaslužki članov uprave, nadzornega sveta in njegovih komisij ter zaposlenih, za katere ne velja tarifni del kolektivne pogodbe v višini 7,0 milijona EUR (2018: 5,7 milijona EUR),
• dana posojila odvisnim družbam, ki so na dan 31. 12. 2019 znašala 3,6 milijona EUR (2018: 2,5 milijona EUR),
• izplačilo dividend Save Re v višini 16,3 milijona EUR (31. 12. 2018: 14,7 milijona EUR).

Vse transakcije s povezanimi osebami so podrobno razkrite v letnem poročilu Zavarovalne skupine Sava in Save Re, d.d., za leto 2019 v razdelku 17.10 Razkritja o poslovanju s povezanimi osebami, dostopnem na spletni strani Save Re.

B.2 Zahteve glede sposobnosti in primernosti

Družbe v Zavarovalni skupini Sava skladno z zahtevami veljavne zakonodaje zagotavljajo, da so osebe, ki družbo vodijo in nadzirajo, ustrezno usposobljene in primerne za strokovno vodenje, upravljanje in nadzorovanje.

Družbe s tem namenom opravljajo vrednotenje sposobnosti in primernosti osebja: članov uprave, članov nadzornega sveta, članov komisij nadzornega sveta, ključnih direktorjev, nosilcev ključnih funkcij v sistemu upravljanja tveganj in osebja, ki nadzira posamezne dejavnosti, oddane zunanjim izvajalcem, pred imenovanjem na funkcijo in po imenovanju, kadar in če nastopijo okoliščine, zaradi katerih je treba opraviti vnovično vrednotenje sposobnosti in primernosti navedenih oseb.

Poleg tega, da ima zadevno osebje ustrezno usposobljenost, izkušnje in znanje (sposobnost), mora imeti še dober ugled in kazati integriteto v svojih dejanjih (primernost).

Ocena primernosti obsega oceno poštenosti in finančne trdnosti osebe na podlagi ustreznih dokazov o njenem značaju, osebnem vedenju in poslovnem ravnanju, vključno z morebitnimi kazenskimi, finančnimi in nadzornimi vidiki, ne glede na jurisdikcijo.

Za zadevno osebje velja dolžnost obveščanja o novih dejstvih in okoliščinah oziroma spremembah informacij, ki so bile predložene za začetno oceno primernosti. Organ, pristojen za oceno sposobnosti in primernosti (ustrezno sestavljena komisija za oceno sposobnosti in primernosti), presodi, ali so nova dejstva in okoliščine oziroma spremenjene informacije take, da zahtevajo ponoven postopek ocene sposobnosti in primernosti.

Kadrovska funkcija od zadevnih oseb vsaj enkrat letno zahteva pisno lastno izjavo. Taka izjava potrjuje upoštevanje trenutnih standardov sposobnosti in primernosti zadevne osebe, vključno z zavezo, da kadrovsko funkcijo nemudoma obvesti o vseh okoliščinah, ki bi lahko vplivale na oceno njene sposobnosti in primernosti.

V letu 2019 so bili v družbah skupine znotraj EU izvedeni celotni postopki ocene sposobnosti in primernosti vseh novih zadevnih oseb in letni pregled, na osnovi letnih izjav že ocenjenih zadevnih oseb.

B.2.1 Zahteve glede sposobnosti zadevnega osebja

Organ nadzora in njegove komisije

Pri oceni usposobljenosti članov organa nadzora družbe in morebitnih njegovih komisij se upošteva znanje, pridobljeno z izobraževanjem in praktičnimi izkušnjami. Pri ocenjevanju usposobljenosti se proučijo te tri zahteve:

• izobrazba,
• zadostne strokovne izkušnje,
• splošno znanje in izkušnje.

Organ nadzora je sestavljen tako, da se zagotovita odgovoren nadzor in sprejemanje odločitev v korist družbe oziroma skupine. Pri sestavi se upoštevajo strokovno znanje, izkušnje in veščine, ki se med posameznimi člani organa nadzora med seboj dopolnjujejo. Organ nadzora, gledan kot celota, mora biti zadostno usposobljen. Posamezni njegovi člani s poglobljenim strokovnim znanjem lahko, zlasti na podlagi dodelitve odgovornosti za posamezno področje, nadomestijo manj poglobljeno znanje drugih članov organa nadzora na tem področju.

Organ vodenja

Pri oceni usposobljenosti članov organa vodenja posamezne družbe se upošteva znanje, pridobljeno z izobraževanjem in delovnimi izkušnjami, ocena usposobljenosti pa se izvede na podlagi dodeljene odgovornosti člana in ob upoštevanju teh zahtev:

• izobrazba,
• zadostne strokovne izkušnje,
• znanje in izkušnje na področjih: poznavanje trga, poznavanje poslovne strategije in poslovnega modela, poznavanje sistema upravljanja zavarovalnice, poznavanje finančne in aktuarske analize, poznavanje zakonodajnih okvirov in regulatornih zahtev.

Organ vodenja, gledan kot celota, mora biti zadostno usposobljen. Njegovi člani morajo imeti ustrezne izkušnje in znanje z zgoraj navedenih področij, odvisno od svojih delovnih področij. Posamezni člani organa vodenja s poglobljenim strokovnim znanjem lahko, zlasti na podlagi dodelitve odgovornosti za posamezno področje, nadomestijo manj poglobljeno znanje drugih članov na tem področju.

Nosilci ključnih funkcij v sistemu upravljanja tveganj

Pri oceni usposobljenosti nosilcev ključnih funkcij v sistemu upravljanja tveganj se upošteva znanje, pridobljeno z izobraževanjem in delovnimi izkušnjami. Pri tem se ocena izvede na podlagi dodeljene odgovornosti za posamezno ključno funkcijo. Pri ocenjevanju usposobljenosti se proučijo te tri zahteve:

• izobrazba, vključno z dodatnimi usposabljanji, pridobljenimi zahtevanimi licencami ali specialističnimi izpiti,
• zadostne strokovne izkušnje, pomembne za posamezno ključno funkcijo,
• splošno znanje in izkušnje.

Ostalo zadevno osebje (drugi ključni direktorji in osebe, ki nadzirajo določene dejavnosti oddane zunanjim izvajalcem)

Pri oceni usposobljenosti članov ostalega zadevnega osebja se upoštevajo znanja, pridobljena z izobraževanjem in delovnimi izkušnjami. Pri tem se ocena usposobljenosti izvede, upoštevaje dodeljene odgovornosti za posamezno področje. V postopku ocenjevanja usposobljenosti se proučijo vse naslednje zahteve:

• izobrazba,
• zadostne strokovne izkušnje, pomembne za določeno področje odgovornosti,
• splošna znanja in izkušnje.

B.2.2 Zahteve glede primernosti zadevnega osebja

Osebna zanesljivost in ugled

Da je zagotovljeno zanesljivo in preudarno upravljanje posamezne družbe, mora imeti zadevno osebje poleg ustrezne usposobljenosti tudi dober ugled in odsevati integriteto v svojih dejanjih. Zadevna oseba se šteje za primerno, če ni razlogov za drugačno domnevo. Okoliščine, ki vzbujajo utemeljen dvom o primernosti, so škodljive za ugled zadevne osebe in posledično za ugled družbe oziroma skupine.

Ocena osebne zanesljivosti in ugleda se oblikuje na podlagi informacij, pridobljenih z zbiranjem dokumentacije za izvedbo postopka ocene sposobnosti in primernosti.

Neodvisnost zadevnega osebja

Zadevno osebje je zaradi narave poslovnih odnosov lahko izpostavljeno nasprotju interesov. Če pri delu posamezne zadevne osebe nastopi nasprotje interesov, mora zadevna oseba to razkriti in delovati naprej v interesu družbe. Če pa to ni mogoče, mora o tem obvestiti organ vodenja oziroma organ nadzora, če se nasprotje interesov zazna pri članu organa vodenja ali članu organa nadzora.

Časovna razpoložljivost

Člani organa nadzora in njegovih komisij morajo poleg celovitega poslovnega znanja, ustrezne osebne integritete, poslovne etičnosti in neodvisnosti potrditi tudi, da so časovno razpoložljivi oziroma bodo med opravljanjem funkcije časovno razpoložljivi.

B.2.3 Postopek ocene sposobnosti in primernosti

Postopek ocene sposobnosti in primernosti vodijo posebne komisije, katerih podrobno sestavo določa krovni notranji akt. V postopku ocene zadevnega osebja jim kadrovska funkcija družbe pomaga pri opravljanju operativnih nalog, kot so pridobivanje, pošiljanje, obdelava in shranjevanje dokumentov ter rezultatov ocene sposobnosti in primernosti.

Komisije na podlagi zbranih dokumentov in izjav presojajo o sposobnosti in primernosti ter izdajo oceno za zadevno osebo. Na podlagi ugotovljene ocene lahko določijo tudi potrebne dodatne ukrepe za zagotovitev ustrezne usposobljenosti zadevne osebe. Pri organih vodenja in nadzora komisije presojajo tudi o sposobnosti celotnega organa.

B.3 Sistem upravljanja tveganj, vključno z lastno oceno tveganja in solventnosti

Vodstvo Zavarovalne skupine Sava se zaveda, da je upravljanje tveganj ključno za doseganje poslovnih in strateških ciljev ter dolgoročno zagotavljanje solventnosti skupine. Zato v zadnjih letih stalno nadgrajuje sistem upravljanja tveganj v vseh družbah skupine in na ravni skupine.

Zavedanje posamezne družbe v skupini o tveganjih, ki jim je izpostavljena, je bistveno za njeno varnost in finančno stabilnost ter hkrati za finančno stabilnost skupine. Za vzpostavitev dobrih praks v povezavi z upravljanjem tveganj se v skupini spodbuja kultura upravljanja tveganj z ustrezno opredeljenim nagrajevanjem zaposlenih, njihovim usposabljanjem in vzpostavljenim notranjim obveščanjem na ravni posamezne družbe in skupine.

Zavarovalna skupina Sava ima vzpostavljeno strategijo prevzemanja tveganj, ki opredeljuje pripravljenost za prevzem tveganj v skupini, in politike, ki pokrivajo celoten okvir upravljanja tveganj, lastne ocene tveganj in solventnosti (v nadaljevanju: ORSA) ter upravljanja posamezne kategorije tveganj. Posamezne družbe v skupini so na podlagi usmeritev strategije prevzemanja tveganj v skupini in politik skupine vzpostavile lastno strategijo prevzemanja tveganj in politike družbe, ki upoštevajo njihove posebnosti in lokalno zakonodajo. Ustreznost strategije prevzemanja tveganj in politik se redno preverja.

Sistem upravljanja tveganj v posamezni družbi v skupini in na ravni skupine se stalno izpopolnjuje. Pri tem je poudarek predvsem na:

• postavljanju jasno izražene pripravljenosti za prevzem tveganj v okviru strategije prevzemanja tveganj in na podlagi tega operativnih limitov,
• razvoju lastnih modelov za vrednotenje tveganj ter nadgradnji lastne ocene tveganj in solventnosti,
• vključitvi ORSE in strategije prevzemanja tveganj v okvir poslovnega načrtovanja in določanja poslovne strategije,
• vključevanju procesov upravljanja tveganj v poslovne procese,
• vzpostavitvi primernih standardov upravljanja tveganj v vseh družbah v skupini glede na obseg, naravo in kompleksnost poslov ter s tem povezanimi tveganji.

B.3.1 Organizacija upravljanja tveganj

Sistematično upravljanje tveganj vključuje ustrezno organizacijsko strukturo in jasno razmejene odgovornosti.

Za učinkovito delovanje sistema upravljanja tveganj v skupini sta primarno odgovorni uprava Save Re in uprava posamezne odvisne družbe. Skupina pri upravljanju tveganj uporablja model treh obrambnih linij, ki vključuje jasno razdelitev odgovornosti in nalog posamezne linije:

• Prva obrambna linija vključuje vse organizacijske enote, ki opravljajo poslovno dejavnost (razvoj, prodaja, trženje in upravljanje zavarovanj, zagotavljanje zavarovalnih storitev, finančno poslovanje, računovodstvo, kontroling, kadrovska služba in druge dejavnosti).
• Druga obrambna linija vključuje tri ključne funkcije (funkcija upravljanja tveganj, aktuarska funkcija, funkcija spremljanja skladnosti poslovanja) in odbor za upravljanje tveganj, če je ta v družbi vzpostavljen.
• Tretja obrambna linija, ki jo pokriva funkcija notranje revizije.

Sistem upravljanja tveganj v skupini je postavljen od zgoraj navzdol, pri čemer se upoštevajo posebnosti posamezne družbe.

Nadzorni svet posamezne družbe odobri strategijo prevzemanja tveganj, politiko upravljanja tveganj in imenovanje ključnih funkcij v sistemu upravljanja tveganj. Prav tako obravnava tekoča poročila s področja upravljanja tveganj. Znotraj nadzornega sveta je v obvladujoči družbi vzpostavljena še komisija za tveganja, ki mu nudi strokovno podporo v povezavi z upravljanjem tveganj v družbi in Zavarovalni skupini Sava.

Uprava posamezne družbe ima ključno vlogo in končno odgovornost za učinkovitost vzpostavljenih procesov upravljanja tveganj ter njihovo usklajenost s standardi skupine in veljavno zakonodajo. Pri tem ima predvsem naslednje odgovornosti:

• določitev strategije prevzemanja tveganj ter odobritev meja dovoljenega tveganja in operativnih limitov,
• sprejetje politik znotraj sistema upravljanja tveganj,
• odgovornost za procese upravljanja tveganj,
• spremljanje poslovanja z vidika tveganj in upoštevanje tveganj pri sprejemanju poslovnih odločitev,
• imenovanje nosilcev ključnih funkcij.

V prvo obrambno linijo posamezne družbe v skupini so vključeni vsi zaposleni v družbi, ki so odgovorni za operativno izvajanje delovnih nalog z namenom, da se tveganja odpravljajo ali zmanjšujejo. Dodatno so za posamezna tveganja iz registra tveganj zadolženi še skrbniki tveganj. Direktorji poslovnih centrov in direktorji služb so zadolženi, da je operativna izvedba procesov, za katere so odgovorni, izvedena tako, da se tveganja ustrezno zmanjšujejo, ter da so upoštevani okviri, določeni v strategiji prevzemanja tveganj. Prva obrambna linija je zadolžena tudi za spremljanje in merjenje tveganj, pripravo podatkov za redno poročilo o tveganjih za posamezno področje tveganj ter prepoznavanje novih tveganj.

Pri drugi obrambni liniji ima posamezna družba oziroma skupina vzpostavljene tri ključne funkcije: aktuarsko funkcijo, funkcijo upravljanja tveganj in funkcijo spremljanja skladnosti poslovanja. Poleg tega imajo večje družbe v skupini vzpostavljen odbor za upravljanje tveganj. Člane tega odbora in nosilce ključnih funkcij imenuje uprava, ključne funkcije pa potrdi tudi nadzorni svet. Posamezna družba zagotavlja neodvisnost ključnih funkcij, ki so organizirane kot službe sistema upravljanja tveganj in so podrejene neposredno upravi. Njihove vloge in odgovornosti so opredeljene v politiki posamezne ključne funkcije in politiki upravljanja tveganj, kjer je opredeljena funkcija upravljanja tveganj. Funkcija upravljanja tveganj je podrobneje opisana v nadaljevanju tega razdelka, ostale ključne funkcije v sistemu upravljanja tveganj pa so podrobneje opredeljene v razdelkih B.4.2 Funkcija spremljanja skladnosti, B.5 Funkcija notranje revizije in B.6 Aktuarska funkcija tega poročila.

Funkcija upravljanja tveganj posamezne družbe je odgovorna predvsem za vzpostavitev učinkovitega okvira upravljanja tveganj in usklajevanje že vzpostavljenih procesov upravljanja tveganj v družbi. Vključena je v vse faze procesa prepoznavanja, ocenjevanja, spremljanja in upravljanja tveganj ter poročanja o njih. Prav tako je vključena v pripravo strategije prevzemanja tveganj in v določanje mej dovoljenih tveganj. Funkcija upravljanja tveganj posamezne družbe o tveganjih redno poroča odboru za upravljanje tveganj (če je ta v družbi vzpostavljen), upravi, nadzornemu svetu, komisiji za tveganja (družba Sava Re) in nosilcu funkcije upravljanja tveganj skupine. S slednjo pri svojem delu stalno sodeluje. Poleg tega daje podporo upravi pri odločanju (vključno pri odločitvah, povezanih s strateškimi zadevami, kot so na primer strategija družbe, združitve in prevzemi ter večji projekti in naložbe).

V drugi obrambni liniji poleg ključnih funkcij v Savi Re in Zavarovalnici Savi deluje odbor za upravljanje tveganj. Odbor za upravljanje tveganj Save Re obravnava tudi skupino. V odbor so vključeni predstavniki ključnih področij prve obrambne linije glede na profil tveganj družbe. Na seje odbora so vabljeni tudi nosilci ostalih ključnih funkcij sistema upravljanja tveganj. Odbor je odgovoren predvsem za spremljanje profila tveganj družbe oziroma skupine, analizo poročil o tveganjih in pripravo priporočil upravi.

Tretjo obrambno linijo izvaja funkcija notranje revizije. Ta je za Zavarovalnico Sava, Sava pokojninsko družbo in od 1. 1. 2020 dalje tudi za Sava Infond organizirana kot izločen posel v Savi Re, druge družbe pa imajo notranjo revizijo vzpostavljeno v družbi. Notranja revizija deluje na ravni posamezne družbe in na ravni skupine popolnoma neodvisno od poslovnih področij in drugih funkcij. V sistemu upravljanja tveganj je funkcija notranje revizije odgovorna za neodvisno analizo in preverjanje učinkovitosti vzpostavljenih procesov upravljanja tveganj in notranjih kontrol.

Dobre prakse modela upravljanja tveganj in organizacije upravljanja tveganj v Savi Re se prenašajo tudi na druge družbe v skupini.

B.3.2 Sestavni deli sistema upravljanja tveganj

Upravljanje tveganj je vključeno v vse faze poslovnega upravljanja in je sestavljeno iz naslednjih ključnih elementov:

• strategije prevzemanja tveganj,
• procesov upravljanja tveganj znotraj prve in druge obrambne linije ter
• procesa ORSE.

Na naslednji sliki so prikazani sestavni deli sistema upravljanja tveganj v Zavarovalni skupini Sava.

Strategija prevzemanja tveganj

Z namenom postavitve trdnih okvirov upravljanja tveganj je uprava, s soglasjem nadzornega sveta Save Re, v letu 2017 potrdila strategijo prevzemanja tveganj Zavarovalne skupine Sava za obdobje 2017–2019, ki na podlagi kapacitete za prevzem tveganj opredeljuje strategijo prevzemanja tveganj skupine. Pri opredelitvi lastne strategije posamezna družba v skupini upošteva okvir strategije prevzemanja tveganj v Zavarovalni skupini Sava. Dokument na ravni skupine določa:

• pripravljenost za prevzem tveganj,
• sprejemljivost višine posameznih kazalnikov poslovanja in tveganj,
• meje dovoljenega tveganja.

Glavna področja, na katerih temelji pripravljenost za prevzem tveganj, so:

• kapital,
• likvidnost,
• dobičkovnost produktov in
• ugled posamezne družbe in skupine.

Nadzorni svet Save Re je v decembru 2019 hkrati s strateškim načrtom Zavarovalne skupine Sava za obdobje 2020–2022 potrdil tudi strategijo prevzemanja tveganj za to obdobje, ki na novo opredeljuje pripravljenost za prevzem tveganj, kazalnike in meje dovoljenega tveganja.

Osnovno načelo skupine je slediti poslovni strategiji in izpolnjevati ključne strateške cilje ter ob tem ohranjati ustrezno raven kapitala.

Na podlagi pripravljenosti za prevzem tveganj skupine posamezna družba v skupini določi lastno strategijo prevzemanja tveganj, meje dovoljenega tveganja in operativne limite. Meje dovoljenega tveganja so meje posamezne kategorije tveganj, vključene v profil tveganj posamezne družbe v skupini, in določajo dopustna odstopanja od načrtovanih vrednosti. Te meje so določene na podlagi izsledkov analize občutljivosti, stresnih testov in scenarijev ter strokovne presoje.

Na podlagi pripravljenosti za prevzem tveganj in na podlagi meja dovoljenega tveganja posamezna družba v skupini določi operativne limite, na primer omejitve pri sklepanju (po)zavarovanj in naložbene meje, s čimer zagotovi, da se dejavnosti prve obrambne linije opravljajo z upoštevanjem vidika pripravljenosti za prevzem tveganj. Poleg tega posamezna družba v skupini zagotavlja, da so za kršitve operativnih limitov dobro opredeljene in vzpostavljene eskalacijske poti in ukrepi vodstva.

Za redno spremljanje usklajenosti s strategijo prevzemanja tveganj je v posamezni družbi skupine za vsako kategorijo tveganj določen minimalen sklop mer tveganja, ki omogoča poenostavljeno spremljanje trenutnega profila tveganj in kapitalskega položaja posamezne družbe v skupini in skupine, ne da bi bilo za to treba opraviti celoten izračun zahtevanega solventnostnega kapitala. V posamezni družbi v skupini in na ravni skupine se te mere tveganj redno spremlja.

Procesi upravljanja tveganj

Procesi upravljanja tveganj so neločljivo povezani in vključeni v osnovne procese, ki se izvajajo znotraj posamezne družbe v skupini in na ravni skupine. V upravljanje tveganj so vključene vse organizacijske enote.

Glavni procesi upravljanja tveganj so:

• prepoznavanje tveganj,
• ocenjevanje (merjenje) tveganj,
• spremljanje tveganj,
• določanje ustreznih ukrepov za obvladovanje tveganj (upravljanje tveganj) in
• poročanje o tveganjih.

Procesi upravljanja tveganj potekajo v vseh treh obrambnih linijah. Vloge posamezne obrambne linije so določene s politiko upravljanja tveganj. Procesi upravljanja tveganj so vključeni tudi v sistem odločanja; vse pomembne poslovne in strateške odločitve se ovrednotijo tudi z vidika tveganj.

Prepoznavanje tveganj

V procesu prepoznavanja tveganj posamezna družba v skupini prepozna tveganja, ki jim je izpostavljena. Ključna tveganja so zbrana v registru tveganj posamezne družbe in sestavljajo njen profil tveganj, se redno preverjajo in po potrebi dopolnijo z novimi tveganji. Enako poteka tudi prepoznavanje tveganj na ravni skupine.

Prepoznavanje tveganj v posamezni družbi v skupini in na ravni skupine poteka od zgoraj navzdol in tudi obratno. Od zgoraj navzdol poteka prepoznavanje preko funkcije upravljanja tveganj, odbora za upravljanje tveganj (če ta obstaja) in uprave posamezne družbe v skupini. Gre za prepoznavanje novih in nastajajočih tveganj na podlagi spremljanja pravnega in poslovnega okolja, tržnega razvoja in gibanja ter strokovnega znanja; ta pristop se uporablja predvsem pri strateških tveganjih.

Prepoznavanje od spodaj navzgor poteka s strani posameznih organizacijskih enot in skrbnikov tveganj (prve obrambne linije). Prepoznano tveganje posamezna družba v skupini kategorizira ter ustrezno vključi v procese spremljanja, merjenja, upravljanja in poročanja.

Prepoznavanje tveganj se izvaja ves čas, predvsem v procesu poslovnega načrtovanja ter pri vseh večjih projektih in poslovnih pobudah, kot so uvedba novega produkta, vlaganje v nov razred naložb, prevzemi in drugo.

Ocenjevanje tveganj

V skupini je vzpostavljeno redno ocenjevanje vseh tveganj, ki jim je posamezna družba oziroma skupina izpostavljena. Pri njihovem merjenju uporabljamo kvantitativne in kvalitativne metode. Na ravni skupine deluje razvojni center za modeliranje z namenom razvoja kvantitativnih modelov za vrednotenje tveganj v celotni Zavarovalni skupini Sava.

Tveganja v okviru skupine tako merimo z:

• standardno formulo Solventnosti II,
• izračunom skupnih solventnostnih potreb v lastni oceni tveganj in solventnosti (ORSA),
• analizo stresnih testov in scenarijev,
• kvalitativnim ocenjevanjem tveganj v registru tveganj,
• uporabo različnih mer tveganj, ki omogočajo poenostavljeno merjenje in spremljanje trenutnega profila tveganj.

Obvladovanje tveganj

Uprava posamezne družbe v skupini je odgovorna za obvladovanje tveganj ter uporabo različnih tehnik in ukrepov pri obvladovanju tveganj. Pri svojih odločitvah upošteva vidik stroškov in koristi posameznega ukrepa ter morebitna priporočila odbora za upravljanje tveganj oziroma ključnih funkcij.

Če nastane potreba po sprejetju novega ukrepa, s katerim bi omejili posamezno tveganje, zadevna družba izvede analizo tega ukrepa, pri čemer upošteva vidik gospodarnosti. Odpravljanje ali zmanjševanje posameznega tveganja mora biti stroškovno ugodnejše od pričakovanih posledic morebitne uresničitve tveganja, ob upoštevanju verjetnosti uresničitve in finančnih posledic.

V praksi posamezna družba v skupini in skupina že pri poslovnem načrtovanju preveri, kako poslovna strategija vpliva na njen kapitalski položaj, in sicer z regulatornega vidika ter z vidika ORSE. Če se znotraj poslovnega leta sprejemajo odločitve, ki bistveno vplivajo na profil tveganj in niso bile ovrednotene z vidika tveganj pri poslovnem načrtovanju, zadevna družba ovrednoti vpliv odločitev na svoj profil tveganj in kapitalsko ustreznost ter preveri usklajenost s pripravljenostjo za prevzem tveganj. Če bi poslovna odločitev pomembno vplivala tudi na profil tveganj skupine, se ovrednoti še vpliv na profil tveganj in kapitalsko ustreznost skupine. Če poslovna odločitev ni skladna s pripravljenostjo za prevzem tveganj oziroma je meja dovoljenega tveganja presežena, družba odstopanje dokumentira in sprejme ustrezne ukrepe za uskladitev stanja.

Spremljanje tveganj

Spremljanje tveganj poteka na več ravneh: na ravni posamezne organizacijske enote in skrbnikov tveganj, v službi za upravljanje tveganj, na odboru za upravljanje tveganj (če ta obstaja) ter na ravni uprave in nadzornega sveta posamezne družbe v skupini. Prav tako se profil tveganj družb v skupini spremlja na ravni skupine z vidika vpliva na profil tveganj skupine. Za spremljanje tveganj je določen standardni nabor mer tveganj, ki ga družbe v skupini redno spremljajo. Poleg tveganj se spremljajo in nadzorujejo tudi ukrepi za obvladovanje tveganj.

Poročanje o tveganjih

V večjih družbah v skupini in na ravni skupine je vzpostavljeno tudi redno poročanje o tveganjih. Skrbniki tveganj poročajo o posameznih kategorijah tveganj funkciji upravljanja tveganj, in sicer vnaprej določen nabor pomembnih mer tveganja in kvalitativne informacije. Na podlagi tega funkcija upravljanja tveganj skupaj s skrbniki tveganj pripravi poročilo o tveganjih, ki prikazuje celoten profil tveganj zadevne družbe. Poročilo najprej obravnava odbor za upravljanje tveganj (v kolikor ta v družbi obstaja), nato pa še uprava in nadzorni svet družbe. Funkcija upravljanja tveganj poročilo posreduje tudi funkciji upravljanja tveganj skupine.

Lastna ocena tveganj in solventnosti (ORSA)

Poleg navedenih procesov upravljanja tveganj skupina izvaja ORSO, ki je opredeljena v politiki o lastni oceni tveganj in solventnosti. ORSA je proces, ki vključuje ugotovitev razlik med profilom tveganj skupine in predpostavkami standardne formule, lastno oceno solventnostnih potreb, projekcije kapitalske ustreznosti, izvedbo stresnih testov in scenarijev ter vzpostavitev povezave med profilom tveganj in upravljanjem kapitala. V ORSI se ocenijo vsa pomembna merljiva in nemerljiva tveganja, ki bi lahko vplivala na delovanje skupine z ekonomskega in zakonodajnega vidika.

V letu 2019 je Zavarovalna skupina Sava uvedla celovit proces ORSE, v katerem se obravnavajo tveganja tako na ravni skupine kot tveganja posamezne družbe v skupini. Zavarovalna skupina Sava je od Agencije za zavarovalni nadzor pridobila tudi dovoljenje za poročanje skupnega poročila ORSA za Zavarovalnico Sava, Savo Re in skupino.

Osnova za pripravo ORSE je poslovni in strateški načrt skupine, upoštevanje trenutnega profila tveganj ter načrtovanih sprememb profila tveganj. Namen izvedbe ORSE je predvsem razumevanje lastnega profila tveganj in standardne formule ter analiziranje vpliva sprememb profila tveganj v naslednjih treh letih na kapitalsko ustreznost.

Rezultate ORSE upoštevamo v ostalih procesih, predvsem v procesih upravljanja kapitala in upravljanja tveganj. ORSA je vključena v proces odločanja in omogoča, da se ključne odločitve in poslovna strategija sprejemajo z upoštevanjem tveganj in z njimi povezanimi kapitalskimi zahtevami. Na podlagi rezultatov ORSE preverjamo tudi skladnost poslovne strategije s strategijo prevzemanja tveganj. Tako je vzpostavljena povezava med poslovno strategijo, prevzetimi kratko-, srednje- in dolgoročnimi tveganji ter kapitalskimi zahtevami, ki izvirajo iz teh tveganj, in upravljanjem kapitala.

V skupini celotno ORSO praviloma izvedemo enkrat letno. V primeru večjih sprememb profila tveganj ali primernih lastnih virov sredstev, ki niso bile načrtovane v poslovnem načrtu, pa izvedemo tudi izredno ORSO. Uprava in nadzorni svet poročilo ORSA obravnavata in potrdita (najmanj) enkrat letno. Skupina o izvedeni ORSI (najmanj) enkrat letno poroča tudi regulatorju.

Proces ORSE je zelo obsežen in se izvaja velik del leta. Na podlagi vhodnih podatkov iz poslovnega in strateškega načrta ter strategije prevzemanja tveganj, skupina izračuna SCR ter ovrednoti bilanco stanja in primerne lastne vire sredstev (v skladu s Solventnostjo II) v obdobju celotnega poslovnega in strateškega načrta. Tako preveri, ali je poslovni in strateški načrt skladen z zakonodajo in s strategijo prevzemanja tveganj. Na podlagi projekcij preveri tudi stalno skladnost z zakonodajnimi zahtevami glede kapitala in zavarovalno-tehničnih rezervacij.

Upoštevajoč rezultate analize primernosti standardne formule za profil tveganj skupine, skupina z uporabo lastnega solventnostnega modela izračuna še lastno oceno solventnostnih potreb za prihodnje triletno obdobje ter kvalitativno oziroma kvantitativno ovrednoti tudi tveganja, ki niso zajeta v standardni formuli. V procesu ORSE skupina izvede tudi stresne teste in analizo scenarijev, ki so zanjo relevantni glede na njen trenutni in načrtovan profil tveganj.

V času celotne priprave ORSE je dejavno vključena tudi uprava, ki potrdi nabor stresnih testov in scenarijev, obravnava ORSO ter jo kritično presoja in formalno odobri.

Na podlagi izvedene ORSE pripravimo skupno poročilo ORSA Zavarovalne skupine Sava, ki je obravnavano na več ravneh; najprej na odboru za upravljanje tveganj, nato pa še na upravi, komisiji za tveganja in nadzornemu svetu obvladujoče družbe. Po potrditvi rezultatov na vseh ravneh, se z njimi seznani še vodstvo organizacijskih enot. Poročilo skupina predloži tudi Agenciji za zavarovalni nadzor. Rezultate ORSE vodstvo upošteva pri sprejemanju poslovnih odločitev, upravljanju kapitala in razvoju zavarovalnih produktov.

ORSA je predmet vsakoletnih nadgradenj in izboljšav tako z vidika vrednotenja tveganj kot tudi z vidika integracije ORSE v procese, ki potekajo v skupini, predvsem integracije v poslovno odločanje.

B.4 Sistem notranjega nadzora

B.4.1 Sistem notranjih kontrol

Sistem notranjih kontrol v skupini je namenjen prepoznavanju, merjenju, spremljanju in obvladovanju tveganj na vseh ravneh poslovanja, vključno s poročanjem o tveganjih, ki jim je ali bi jim lahko bila skupina oziroma posamezna družba v skupini izpostavljena pri svojem poslovanju. Hkrati ta sistem zagotavlja skladnost poslovanja z notranjimi pravili ter izpolnjevanje zakonskih zahtev in zahtev drugih predpisov glede upravljanja tveganj.

Pomembno je, da zaposleni razumejo pomen notranjih kontrol in so dejavno vključeni v postopke njihovega izvajanja. Postopki poročanja ustrezni ravni vodstva glede morebitnih težav, odstopanj, neskladnosti z etičnim kodeksom družbe ali drugih kršitev politik ali nezakonitih dejanj, morajo biti nedvoumni, predstavljeni vsem zaposlenim in jasno zapisani v dokumentih, razpoložljivih vsem zaposlenim.

Sistem notranjih kontrol skupine je opredeljen v politiki notranjih kontrol, katere cilj je učinkovit in zanesljiv sistem notranjih kontrol. Politika določa temeljna načela, strukturo in nosilce nalog tega sistema v skupini kot sestavni del sistema korporativnega upravljanja skupine.

V letu 2019 smo v obvladujoči družbi izvedli redni letni pregled popisa notranjih kontrol, redno četrtletno oziroma letno (glede na periodo ocenjevanja tveganj) pa v okviru registra tveganj ocenjujemo tudi delovanje notranjih kontrol za omejevanje tveganj (v družbah skupine in na ravni skupine). Poleg tega si pri izboljšavi sistema notranjih kontrol pomagamo z registrom incidentov.

B.4.2 Funkcija spremljanja skladnosti

Funkcija spremljanja skladnosti v posamezni družbi v skupini in na ravni skupine je ena od štirih ključnih funkcij v sistemu upravljanja tveganj. Praviloma je samostojen organizacijski del, ki je funkcionalno in organizacijsko ločen od drugih poslovnih funkcij družbe ter je neposredno podrejen upravi. Funkcija spremljanja skladnosti v obvladujoči družbi deluje v okviru Kabineta uprave in skladnosti poslovanja. Čeprav se dejavnost funkcije spremljanja skladnosti ne izvaja v okviru samostojne organizacijske enote, je zagotovljeno, da ima nosilec funkcije spremljanja skladnosti vedno neposreden dostop do uprave družbe. Nosilcu funkcije spremljanja skladnosti so dodane druge dejavnosti in naloge, zato so v družbi zagotovljeni ustrezni interni ukrepi za odpravo morebitnega nasprotja interesov pri izvajanju dejavnosti funkcije spremljanja skladnosti.

Nosilca funkcije skladnosti pooblasti uprava s soglasjem nadzornega sveta posamezne družbe.

Funkcija skladnosti je kot notranja kontrolna funkcija del druge obrambne linije v sistemu treh obrambnih linij znotraj upravljanja tveganj. Njena glavna naloga je obvladovanje tveganj, ki izhajajo iz neskladij z zakonodajo.

Naloge funkcije spremljanja skladnosti so predvsem, da:

• spremlja in redno ocenjuje primernost in učinkovitost rednih postopkov in ukrepov, sprejetih za odpravljanje morebitnih pomanjkljivosti na področju skladnosti poslovanja družbe s predpisi in drugimi zavezami,
• svetuje in pomaga pri uskladitvi poslovanja družbe z obveznostmi, ki jih določajo predpisi, in z drugimi zavezami,
• ocenjuje možne vplive sprememb v pravnem okolju na poslovanje družbe z vidika skladnosti poslovanja družbe s predpisi in drugimi zavezami ter o tem obvešča poslovodstvo družbe, kot tudi posamezne organizacijske enote ter poslovne in ključne funkcije,
• opredeljuje in ocenjuje tveganja glede skladnosti poslovanja družbe s predpisi in drugimi zavezami, po potrebi predlaga priporočila in usmeritve za obvladovanja tveganj skladnosti,
• seznanja poslovodstvo in organ nadzora družbe o skladnosti poslovanja družbe s predpisi in drugimi zavezami in o oceni tveganja glede skladnosti poslovanja družbe s predpisi in drugimi zavezami,
• se pri vprašanjih skladnosti poslovanja povezuje z vodstvenimi delavci in jim svetuje,
• sodeluje pri izmenjavi vprašanj s področja skladnosti poslovanja, najboljših praks in izkušenj na ravni obvladujoče družbe z drugimi kontrolnimi funkcijami in funkcijo nadzora,
• koordinira pripravo in sprejemanje politik in pravilnikov med obvladujočo in odvisnimi družbami v skupini,
• sodeluje pri vzpostavitvi in dopolnjevanju programov skladnosti poslovanja na določenih zaključenih področjih, vključno z notranjimi kontrolami za skladnost poslovanja, upoštevaje potrebe in zmožnosti procesov ter razpoložljive vire, glede na zahteve posebne zakonodaje ali drugih predpisov ter dejavnike širšega poslovnega in strokovnega okolja (npr. sprejetih zavez iz pogodb, deklaracij ter drugih kolektivnih aktivnosti za dvigovanje standardov poštenega poslovanja v širšem okolju),
• pripravi predlog letnega načrta spremljanja skladnosti poslovanja za identifikacijo in oceno poglavitnih tveganj skladnosti poslovanja, s katerimi se sooča, ga uskladi z nosilcem funkcije spremljanja skladnosti na ravni skupine in ga posreduje poslovodstvu in organu nadzora,
• pripravi obdobna poročila in jih posreduje poslovodstvu družbe, organu nadzora družbe in nosilcu funkcije spremljanja skladnosti na ravni skupine,
• pripravi poročila o svojih ugotovitvah v posameznih pregledih skladnosti in jih posreduje poslovodstvu družbe,
• spremlja uresničevanje politike skladnosti in izvaja njen obdobni pregled ter poslovodstvu predlaga njene spremembe in dopolnitve.

B.5 Funkcija notranje revizije

Notranje revidiranje v družbah v skupini izvajajo samostojne organizacijske enote notranje revizije, ki so organizacijsko neposredno podrejene upravi ter funkcionalno in organizacijsko ločene od drugih organizacijskih delov. S tako organizacijo je zagotovljena samostojnost in organizacijska neodvisnost njihovega delovanja.

Sava Re v skladu z Zakonom o zavarovalništvu ZZavar-1 na podlagi pogodb o izločenem poslu od 1. 2. 2018 dalje za nedoločen čas izvaja ključno funkcijo notranje revizije družb Zavarovalnica Sava in Sava pokojninska družba. V letu 2019 je Sava Re tudi z družbo Sava Infond v skladu z ZISDU-3 sklenila pogodbo o prenosu funkcije notranje revizije, na podlagi katere je s 1. 1. 2020 izvajanje funkcije notranje revizije družbe Sava Infond za nedoločen čas prenešeno na družbo Sava Re.

Notranja revizija je sestavni del sistema notranjega nadzora družbe in skupine, ki zagotavlja neodvisno, redno in celovito pregledovanje in ocenjevanje ustreznosti upravljanja, upravljanja tveganj in kontrolnih postopkov družbe in skupine. Notranja revizija neposredno (pisno in ustno) poroča upravi, revizijski komisiji in nadzornemu svetu.

Funkcija notranje revizije je kot notranja kontrolna funkcija del tretje obrambne linije v sistemu upravljanja tveganj družbe.

Naloge notranje revizije so predvsem, da:

• na podlagi ocen tveganj vzpostavi stalen in celovit nadzor nad poslovanjem družbe z namenom preverjanja in ocenjevanja, ali so procesi upravljanja tveganj, kontrolnih postopkov in upravljanja družbe ustrezni ter ali delujejo tako, da se zagotavlja doseganje teh pomembnih ciljev družbe:
  • o uspešno in učinkovito poslovanje družbe,
  • o poslovna in finančna uspešnost ter varovanje sredstev pred izgubo,
  • o zanesljivo, pravočasno ter pregledno notranje in zunanje računovodsko in neračunovodsko poročanje,
  • o skladnost z zakoni in drugimi predpisi ter notranjimi pravili,
• presoja ali upravljanje informacijske tehnologije v družbi oziroma skupini podpira ter pomaga strategiji in ciljem družbe oziroma skupine,
• ocenjuje tveganja prevar in način njihovega obravnavanja v družbi oziroma skupini (vendar se ne pričakuje, da bi imel strokovno znanje osebe, katere glavna naloga je odkrivati in raziskovati prevare),
• svetuje,
• opravlja druge naloge, ki jih notranji reviziji nalaga zakonodaja.

Notranja revizija opravlja notranje revidiranje poslovanja v skladu s hierarhijo pravil notranjega revidiranja, ki jo sprejema Slovenski inštitut za revizijo na podlagi zakona, ki ureja revidiranje, in pisnimi pravili delovanja notranje revizije. Funkcija notranje revizije deluje skladno s sprejeto politiko notranje revizije, ki opredeljuje namen, pristojnost, odgovornost in naloge notranje revizije. Prav tako določa položaj notranje revizije, vključno z naravo razmerja funkcijske odgovornosti vodje notranje revizije organu nadzora, daje pooblastila za dostop do zapisov, zaposlenih, prostorov in opreme, pomembnih za izvajanje posla, ter opredeljuje področje in dejavnosti notranje revizije.

Funkcija notranje revizije letno predloži upravi, revizijski komisiji nadzornega sveta in nadzornemu svetu letni načrt dela in letno poročilo o delovanju službe notranje revizije.

Nosilko funkcije notranje revizije družbe Sava Re in skupine je imenovala uprava Save Re s soglasjem nadzornega sveta ob predhodnem mnenju revizijske komisije in je hkrati direktorica službe notranje revizije.

Notranja revizija mora biti neodvisna, notranji revizorji morajo biti pri svojem delu nepristranski in brez predsodkov, izogibati pa se morajo tudi vsakemu navzkrižju interesov. Direktorica notranje revizije mora organu nadzora najmanj enkrat letno potrditi organizacijsko neodvisnost notranje revizije v okviru letnega poročanja o delu notranje revizije.

Nosilec funkcije notranje revizije ima pridobljen naziv preizkušeni notranji revizor. Podrobnejše pogoje za opravljanje te funkcije opredeljuje politika sposobnosti in primernosti družbe.

Služba notranje revizije v obvladujoči družbi določi usmeritev za enotno metodologijo dela službe notranje revizije v odvisnih družbah, skrbi za koordinirano delovanje, razvoj enotne metodologije dela ter nadzor nad strokovno kvaliteto dela službe notranje revizije v Zavarovalni skupini Sava. Notranja revizija v skupini se izvaja po enotnih postopkih, ki jih predpisujejo standardi in so podrobneje opredeljeni v internih operativnih metodoloških navodilih za delo službe notranje revizije.

Notranja revizija obvladujoče družbe na podlagi politike upravljanja skupine zagotovi tudi vključenost odvisnih družb v obseg delovanja, da zagotovi pokritost ključnih tveganj na ravni skupine (tudi v primeru lastne notranje revizije v odvisni družbi).

Služba notranje revizije obvladujoče družbe izvaja svojo funkcijo na ravni skupine na več načinov:

• sledenje novostim in spremembam v zakonodaji in standardih ter skrb za implementacijo sprememb v interne akte, ki urejajo delovanje notranje revizije;
• nudenje strokovne pomoči pri implementaciji sprememb metodologije in drugih usmeritev s področja notranjega revidiranja;
• koordinacija priprave letnih načrtov dela službe notranje revizije in strategije dela službe notranje revizije v obliki skupnih delavnic;
• izvajanje notranjih revizij v odvisni družbi na podlagi ocene ključnih tveganj skupine;
• sodelovanje pri zahtevnejših revizijah v odvisnih družbah, kadar je tako dogovorjeno z odvisno družbo;
• skupna izobraževanja notranjih revizorjev skupine;
• redni sestanki notranjih revizorjev skupine;
• izvajanje pregleda kakovosti delovanja službe notranje revizije odvisne družbe.

Notranji revizorji obvladujoče družbe lahko izvajajo samostojne revizije v odvisnih družbah ali izredne revizije na podlagi tveganj, o katerih presoja obvladujoča družba na ravni skupine, ali pa sodelujejo pri posameznih zahtevnejših revizijskih poslih v odvisnih družbah. Letni načrt obvladujoče družbe na podlagi ocene ključnih tveganj skupine vsebuje predloge revizijskih poslov, ki jih bo notranja revizija izvedla v odvisni družbi.

Letno poročilo o delu notranje revizije obvladujoče družbe povzema ugotovitve letnih poročil funkcij notranje revizije posameznih družb v skupini.

B.6 Aktuarska funkcija

Aktuarska funkcija je administrativni pojem in zajema vse izvajalce, kadar opravljajo aktuarske naloge druge obrambne linije, ki so podrobneje opisane v nadaljevanju razdelka. Izvajalci aktuarske funkcije so zaposleni na področjih aktuarske funkcije v aktuariatih družb skupine. Opravljajo tudi aktuarske naloge prve obrambne linije. Aktuarska funkcija sicer deluje kot druga obrambna linija v sistemu upravljanja tveganj, zato je organizirana tako, da ena oseba ne sme hkrati opravljati (prva linija) in nadzirati (druga linija) istih delovnih nalog.

Za izvajanje aktuarske funkcije družbe je odgovoren nosilec aktuarske funkcije. Kompozitna družba in skupina lahko ločeno imenujeta nosilce aktuarske funkcije za premoženjska, življenjska in zdravstvena zavarovanja. Aktuarska funkcija skupine skrbi za usklajeno delovanje dela aktuarske funkcije v Zavarovalni skupini Sava in za razvoj enotne metodologije. Nosilec aktuarske funkcije obvladujoče družbe je hkrati nosilec aktuarske funkcije skupine za premoženjska zavarovanja.

Nosilci aktuarskih funkcij družb v skupini delujejo tudi v aktuarskem odboru skupine. Ta odbor med svojimi nalogami sprejema tudi odločitve kot predloge sklepov in priporočil upravi Save Re, drugim ključnim funkcijam skupine in odboru za upravljanje tveganj skupine, kar izvaja skladno s poslovnikom, ki je priložen politiki aktuarske funkcije skupine. Članom aktuarskega odbora družba nalaga, da informacije o zadevnih dogovorih pošljejo ustreznim organom družbe.

Naloge aktuarske funkcije posamezne družbe v skupini so predvsem:

• usklajevanje izračuna zavarovalno-tehničnih rezervacij in zagotavljanje, da so te rezervacije v skladu z veljavnimi predpisi,
• zagotovitev ustreznosti metod, modelov in predpostavk za izračun zavarovalno-tehničnih rezervacij tako, da izražajo ključna tveganja in so dovolj stabilni,
• ocena ustreznosti in kakovosti podatkov za izračun zavarovalno-tehničnih rezervacij ter priporočila za prilagoditev procesov z namenom izboljšanja kakovosti podatkov,
• primerjava najboljših ocen SII-rezervacij z izkustvi ter ob morebitnih odstopanjih predlog spremembe predpostavk in modelov vrednotenja,
• nadzor uporabe približkov pri izračunu najboljših ocen SII-rezervacij,
• preverjanje ustreznosti politike prevzemanja zavarovalnih tveganj in izdaja mnenj o ustreznosti višine zavarovalnih premij, ob upoštevanju vseh povezanih tveganj in vplivov sprememb portfelja, opcij in garancij, antiselekcije, inflacije in pravnih tveganj,
• preverjanje ustreznosti ureditve pozavarovanja,
• sodelovanje pri vpeljavi in izvajanju sistema upravljanja tveganj, zlasti pri razvoju, uporabi in spremljanju ustreznosti modelov za izračun kapitalskih zahtev ter izvedbi ORSE,
• vsaj enkrat letno izdelava pisnega poročila, ki ga predloži organu upravljanja (poslovodstvu), organu nadzora in lokalnemu nadzorniku; v poročilu se dokumentirajo opravljanje in rezultati zgoraj navedenih nalog ter jasno opredelijo morebitne pomanjkljivosti s priporočili, kako te pomanjkljivosti odpraviti.

Naloge aktuarske funkcije skupine so predvsem:

• smiselno opravljanje zgoraj naštetih nalog na ravni skupine, pri čemer se povzemajo in usklajujejo ugotovitve poročil aktuarskih funkcij posameznih družb,
• izdaja mnenja o ustreznosti pozavarovanja skupine kot celote,
• vsaj enkrat letno izdelava pisnega poročila, ki se predloži upravi in nadzornemu svetu obvladujoče družbe; v poročilu se dokumentirajo opravljanje in rezultati zgoraj navedenih nalog ter jasno opredelijo morebitne pomanjkljivosti in priporočila, kako jih odpraviti,
• usklajevanje delovanja aktuarskih funkcij posameznih družb tako, da se omogoča delovanje aktuarske funkcije skupine,
• podpora aktuarskim funkcijam posameznih družb v skupini,
• usklajevanje smernic prevzema v (po)zavarovanje in oblikovanja zavarovalno-tehničnih rezervacij, zapisanih v politiki upravljanja zavarovalnih tveganj skupine,
• organiziranje sestankov aktuarskega odbora skupine,
• sodelovanje v odboru za upravljanje tveganj skupine.

V skladu s politiko upravljanja tveganj je aktuarska funkcija pri drugi obrambni liniji dejavno vključena tudi v postavljanje in izvajanje sistema upravljanja tveganj.

B.7 Zunanje izvajanje

Izločevanje poslov ali funkcij je pogodbeni prenos dela v povezavi z dejavnostjo zavarovanja ali pogodbeni prenos ključnih ali pomembnih poslovnih funkcij oziroma dejavnosti v družbah v Zavarovalni skupini Sava, ki jih sicer družba opravlja v okviru svojih registriranih dejavnosti.

Obvladujoča družba je v skladu z določili veljavnega zakona o zavarovalništvu sprejela politiko izločenih poslov skupine, s katero ureja zunanje izvajanje ključnih ali pomembnih operativnih funkcij ali dejavnosti v skupini. S politiko je določen okviren način zunanjega izvajanja ključnih ali pomembnih operativnih funkcij – pogodbe o izločenih poslih, pogoji za sklenitev pogodb, njihovo vzdrževanje in dokumentiranje ter zagotovljeno delovanje skladno s predpisanimi smernicami o izločenih poslih. Politika opisuje korake in odgovornosti pri predaji funkcije oziroma dejavnosti kot izločen posel ter določa standarde upravljanja in nadzora procesov prenosa funkcije oziroma dejavnosti v zunanje izvajanje. Opredeljuje tudi register izločenih poslov, ki zajema vse pogodbe, štete kot izločeni posli, in določa način dokumentiranja za celoten proces odločanja, način zbiranja potrebnih dokumentov in podpisovanja pogodb. Politika določa, da ima vsak izločeni posel skrbnika, čigar glavna naloga je nadzor izločene funkcije oziroma dejavnosti. Vsi izvajalci izločenih poslov se s podpisom pogodbe zavežejo poslovati v skladu z veljavno zakonodajo in sodelovati z lokalnim nadzornikom, ki ga družba obvesti o svoji nameri še pred sklenitvijo pogodbe o izločenem poslu.

Posamezna družba je v celoti odgovorna za svoje izločene funkcije oziroma dejavnosti, saj njena odgovornost do tretjih oseb ni prenosljiva na izvajalce storitev oziroma prevzemnike posla. Družba v skupini mora pred odločitvijo o dodelitvi oziroma izločitvi nalog ali funkcij oceniti in dokumentirati vpliv, ki ga bo povzročila taka izločitev poslov ali funkcij, ter zagotoviti redno izvajanje tega procesa v prihodnosti. Pogodbo o izločitvi posameznih poslov ali funkcij lahko sklene samo pod pogoji, ki jih določa zakonodaja.

Posamezne članice skupine so imele v letu 2019 nekaj izločenih poslov z izvajalci zunaj skupine, in sicer Zavarovalnica Sava dva izločena posla likvidacije škodnih primerov, posamezne ostale družbe pa nekaj izločenih poslov s področja informacijske tehnologije.

V letu 2019 so bili znotraj skupine sklenjeni trije izločeni posli, vsi s področja informacijske tehnologije.

Izločevanje poslov ali funkcij na izvajalce znotraj skupine

Izvajanje funkcije notranje revizije

S 1. 2. 2018 je izvajanje ključne funkcije notranje revizije Zavarovalnice Sava in Sava pokojninske družbe za nedoločen čas preneseno na Savo Re. S 1. 1. 2020 je izvajanje funkcije notranje revizije družbe Sava Infond za nedoločen čas prav tako prenešeno na družbo Sava Re.

Izvajanje funkcije informacijske tehnologije

Od 1. 2. 2019 je izvajanje funkcije informacijske tehnologije Sava pokojninske družbe za nedoločen čas preneseno na Zavarovalnico Sava.

Izločevanje poslov ali funkcij na izvajalce zunaj skupine

S 1. 3. 2019 je Zavarovalnica Sava izvajanje aktivnosti, vezane na obdelavo škodnih primerov, nastalih v okviru dovoljenega neposrednega opravljanja zavarovalnih poslov na območju Združenega kraljestva, prenesla na družbo WNS ASSISTANCE LIMITED, Acre House, 11/15 William road, London, NW1 3ER, Združeno kraljestvo.

B.8 Druge informacije

Zavarovalna skupina Sava ima vzpostavljen pregleden in primeren sistem upravljanja, ki temelji na sistemu upravljanja tveganj.

Politika upravljanja skupine določa poglavitne usmeritve upravljanja posameznih družb v skupini, pa tudi skupine kot celote, ob upoštevanju ciljev, poslanstva, vizije in vrednot skupine. Namen politike je opredeliti temelje sistema upravljanja, osnovna pravila upravljanja v skupini, osnovna pravila korporativnega upravljanja in pregledno organizacijsko strukturo z opredeljenimi, preglednimi in doslednimi notranjimi razmerji glede odgovornosti in pristojnosti v sistemu upravljanja. Upravljanje družbe je kombinacija postopkov in struktur, ki jih uprava in nadzorni svet ter njegove komisije uporabljajo za obveščanje, usmerjanje, upravljanje in spremljanje delovanja družbe za doseganje njenih ciljev. Politika je bila nazadnje pregledana in dopolnjena oziroma spremenjena v marcu 2019.

Pravila sistema upravljanja skupine so predmet rednega letnega pregleda. Nosilec pregleda je funkcija spremljanja skladnosti skupine, ki skupaj s funkcijo notranje revizije skupine preverja skladnost politike upravljanja z drugimi politikami v sistemu upravljanja ter z zakonodajo, drugimi notranjimi akti in predpisi. Pri preverjanju in ocenjevanju učinkovitosti okvira korporativnega upravljanja nosilec pregleda daje poudarek spremembam notranjih in zunanjih dejavnikov, ki vplivajo na skupino.

Da ima skupina primeren sistem upravljanja, potrjuje tudi poročilo službe za notranjo revizijo o notranjem revizijskem pregledu korporativnega upravljanja, ki je bil izveden v decembru 2017 in januarju 2018. Služba za notranjo revizijo je ocenila sistem korporativnega upravljanja kot dobro, saj je pri izvedbi revizije ugotovila, da je sistem korporativnega upravljanja v pregledanem obsegu skladen z ZGD-1, ZZavar-1 in podrejenimi akti in ostalimi zahtevami Solventnosti II. Sistem jasno določa razmejitve nalog na vseh področjih upravljanja skupine in posameznih družb. V letu 2019 sta bili izvedeni tudi reviziji korporativnega upravljanja v dveh odvisnih družbah skupine. V triletnem ciklu je tako bilo revidirano korporativno upravljanje v vseh večjih odvisnih družbah.

C. Profil tveganj skupine

Skupina je pri svojem delovanju izpostavljena različnim vrstam tveganja. Ta prepoznava, meri, upravlja, spremlja in o njih poroča v skladu s procesi, opisanimi v razdelku B.3 Sistem upravljanja tveganj, vključno z lastno oceno tveganja in solventnosti. Kategorije tveganj, ki jim je skupina izpostavljena so:

• zavarovalna tveganja,
• tržna tveganja,
• kreditna tveganja,
• likvidnostna tveganja,
• operativna tveganja,
• strateška tveganja.

V podrazdelkih, ki sledijo, je vsaka kategorija tveganj obravnavana ločeno. Višino zavarovalnih, tržnih, kreditnih in operativnih tveganj v skupini redno merimo z uporabo standardne formule Solventnosti II, ostala (pa tudi operativna), ki so težje merljiva pa merimo v skladu z metodami, opisanimi pri posamezni kategoriji tveganj.

Na spodnjem grafu je prikazan profil tveganj skupine v skladu s standardno formulo.

Nediverzificiran SCR po modulih tveganj¹⁴

Prevladujoča tveganja skupine v skladu s standardno formulo so tveganja premoženjskih zavarovanj, sledijo tržna tveganja. Tveganja premoženjskih zavarovanj so se v letu 2019 povečala predvsem zaradi rasti posla in zakonodajnih sprememb glede vrednotenja tveganja katastrof, tržna tveganja pa zaradi rasti portfelja in nekoliko spremenjene sestave naložbenega portfelja. Tveganja življenjskih zavarovanj so se v letu 2019 zmanjšala predvsem zaradi doživetij polic portfelja.

¹⁴ Odstotki so dobljeni kot delež v vsoti vseh tveganj (vključno z operativnimi tveganji), v razdelkih v nadaljevanju pa so odstotki prikazani kot delež v vsoti vseh tveganj brez operativnih tveganj (tj. delež v nediverzificiranem osnovnem zahtevanem solventnostnem kapitalu).

C.1 Zavarovalno tveganje

Zavarovalno tveganje izvira iz zavarovalnih poslov: sklepanja (po)zavarovanj ter izvajanja (po)zavarovalnih pogodb in poslov, ki so v neposredni zvezi s (po)zavarovalnimi posli. Povezano je z nevarnostmi, ki so krite s (po)zavarovalnimi pogodbami, pa tudi s spremljajočimi postopki, in izvira iz negotovosti, neločljivo povezani s pojavom, obsegom in časom nastanka obveznosti.

Zavarovalna tveganja v splošnem delimo na:

• tveganja premoženjskih (po)zavarovanj,
• tveganja življenjskih (po)zavarovanj v okviru katerih se obravnavajo tudi rente, ki izvirajo iz premoženjskih zavarovanj in
• tveganja zdravstvenih (po)zavarovanj (sem uvrščamo tudi pozavarovanje nezgodnih zavarovanj).

Skupina trži vse tri vrste zavarovanj in je posledično izpostavljena vsem trem kategorijam tveganj. Sprejeta življenjska pozavarovanja cedentov zunaj skupine skupaj s pozavarovanji nezgodnih zavarovanj obravnavamo v okviru tveganj zdravstvenih zavarovanj. Tovrstna življenjska pozavarovanja so namreč zaradi enoletnega trajanja ter po vsebini kritja tehnično primerljiva s sprejetimi pozavarovanji nezgodnih zavarovanj.

V nadaljevanju je prikazana kosmata zavarovalna premija glede na vrsto posla ločeno za družbe v in zunaj EU. Struktura kosmatih zavarovalnih premij se v letu 2019 ni pomembno spremenila.

Struktura kosmatih obračunanih premij skupine

C.1.1 Tveganje premoženjskih zavarovanj

Izpostavljenost tveganju

V nadaljevanju so prikazani čisti prihodki za premijo premoženjskih zavarovanj po pomembnih vrstah poslovanja. Struktura čistih prihodkov za premijo premoženjskih zavarovanj skupine se v letu 2019 ni bistveno spremenila.

Konsolidirani čisti prihodki za premijo skupine za največje vrste poslovanja

Tveganje premoženjskih zavarovanj delimo na:

• Premijsko tveganje je tveganje, da obračunana premija ne zadostuje za kritje obveznosti, ki bodo nastale s sklenitvijo (po)zavarovalne pogodbe. To tveganje je odvisno od številnih dejavnikov, kot so na primer neustrezna ocena dogajanja na trgu, slaba ocena škodnega dogajanja, uporaba neustreznih statističnih podatkov, zavestna določitev prenizke premije za posamezne zavarovalne vrste poslovanja zaradi pričakovanih kompenzacijskih učinkov pri drugih zavarovalnih vrstah poslovanja oziroma neustrezna ocena vpliva zunanjih makroekonomskih dejavnikov, ki se med trajanjem lahko bistveno spremenijo. Sem uvrščamo:
  • o tveganje pri sprejemu rizikov v (po)zavarovanje,
  • o tveganje, da je produkt neustrezno načrtovan, in
  • o tveganje nastanka nepričakovanega obsega škod.

V skladu s sestavo portfelja skupine k premijskemu tveganju največ prispevajo avtomobilska zavarovanja ter (po)zavarovanja premoženja (v ožjem smislu).

Tveganje nezadostnosti zavarovalno-tehničnih rezervacij je tveganje, da zavarovalno-tehnične rezervacije bodisi ne zadoščajo za pokrivanje vseh obveznosti, ki izhajajo iz (po)zavarovalnih pogodb zaradi neustreznih metod, neustreznih, nepopolnih in netočnih podatkov, neučinkovitih postopkov in kontrol ali neustrezne strokovne presoje, bodisi pride do napake pri poročanju, posledica katere so nezanesljive informacije o finančnem položaju skupine. Sem uvrščamo:

• o tveganje razpoložljivosti in točnosti podatkov,
• o tveganje uporabe nerazumnih metod ali predpostavk,
• o tveganje napake v izračunu,
• o tveganje kompleksnosti uporabljenih orodij v procesu, ki vodijo k zavajajočim rezultatom.

Podobno kakor pri premijskem tveganju k tveganju nezadostnosti zavarovalno-tehničnih rezervacij največ prispevajo avtomobilska zavarovanja in premoženjska (po)zavarovanja (v ožjem smislu), pri katerih so najboljše ocene rezervacij zaradi večletne usmerjenosti skupine k tem poslom tudi strukturno najobsežnejše.

Tveganje katastrof vključuje pojav katastrofalnih dogodkov, ki se pojavljajo redko, vendar so finančni učinki posledic previsoki, da bi jih lahko pokrili s sicer ustrezno visoko premijo in dotlej ustrezno visoko oblikovanimi rezervacijami. Uresničilo bi se lahko ob ekstremnih dogodkih oziroma večjem številu katastrofalnih škod v krajšem obdobju. Tveganje vključuje tudi preveliko geografsko koncentracijo rizikov. Skupina ima geografsko razmeroma dobro razpršen portfelj, nekaj več koncentracije tveganj je v Sloveniji, kar dodatno uravnavamo s programom

retrocesije. Razmeroma visoka kapitalska zahteva za tveganje katastrof premoženjskih zavarovanj izhaja iz agregacije velikega števila zahtev za različne manjše naravne nevarnosti in regije ter različne katastrofalne dogodke, ki jih povzroči človek.

Tveganje predčasne prekinitve pogodb je tveganje izgube ali neugodne spremembe v vrednosti zavarovalnih obveznosti, ki izhajajo iz sprememb v ravni ali nepredvidljivosti stopnje predčasne prekinitve polic. Skupina ni pomembno izpostavljena tej vrsti tveganja.

Druga zavarovalna tveganja, na primer tveganje ekonomskega okolja in tveganje obnašanja zavarovalcev, so sicer lahko pomembna, se pa njihov vpliv posredno upošteva že v zgoraj naštetih tveganjih premoženjskih zavarovanj.

Merjenje tveganja

Za kvantitativno oceno tveganja premoženjskih zavarovanj skupina uporablja standardno formulo Solventnosti II. Pri tem ne uporablja parametrov, specifičnih za skupino. Na dan 31. 12. 2019 je bila skupina v skladu s standardno formulo izpostavljena tveganju premoženjskih zavarovanj v višini 163,6 milijona EUR (31. 12. 2018: 141,4 milijona EUR). Kapitalska zahteva za tveganje premoženjskih zavarovanj predstavlja 50,8 % nediverzificiranega zahtevanega osnovnega solventnostnega kapitala skupine (31. 12. 2018: 48,2 %). Največji delež v nediverzificiranem tveganju premoženjskih zavarovanj ima tveganje premij in rezervacij, visoko je tudi tveganje katastrof. Tveganje predčasne prekinitve pogodb premoženjskih zavarovanj je razmeroma nizko.

Nediverzificirano tveganje premoženjskih zavarovanj po podmodulih tveganja

V skupini kvantitativno merimo zavarovalna tveganja tudi v okviru ORSE. Tveganje premij in rezervacij v ORSI ocenjujemo z uporabo parametrov, specifičnih za posamezno podjetje (v nadaljevanju: USP), pri izračunu za skupino uporabljamo uteženo povprečje USP-jev posameznih družb v skupini.

31.12.2018 31.12.2019

Poleg kvantitativnega merjenja izpostavljenosti tveganju premoženjskih zavarovanj posamezna družba v skupini četrtletno spremlja svojo izpostavljenost še z različnimi kazalniki tveganj. Na podlagi teh informacij posamezna družba v skupini, pa tudi skupina, pravočasno zazna morebitne spremembe, kar vodstvu omogoča pravočasno ukrepanje.

Koncentracija tveganja

Spodnji graf prikazuje sestavo čistih prihodkov za premijo za požarna in druga škodna zavarovanja in proporcionalna pozavarovanja ter neproporcionalna premoženjska pozavarovanja po regijah. Iz prikazanega je razvidno, da ima skupina več premije v Južni Evropi, kjer poslujejo direktne zavarovalnice skupine; prevladuje izpostavljenost v Sloveniji. Razpršitev ostaja podobna kot v predhodnem letu.

Čisti prihodki za premijo premoženjskih zavarovanj in pozavarovanj (v ožjem pomenu)

V okviru izpostavljenosti v Sloveniji je portfelj skupine najbolj koncentriran na Štajerskem in Dolenjskem.

Upravljanje tveganja

Skupina upravlja zavarovalna tveganja z:

• ustaljenimi postopki za prevzem v kritje, ki obsegajo procedure in pooblastila za sklepanje polic z višjimi zavarovalnimi vsotami ter proces sklepanja (po)zavarovalnih pogodb v skladu z notranjimi smernicami oziroma individualni prevzem rizika za visoko izpostavljenost,
• določitvijo limitov sklepanja,
• geografsko razpršitvijo,
• ustrezno aktuarsko cenovno politiko pri oblikovanju in spremljavi produkta, ter
• ustreznim programom pozavarovanja.

Skupina zavarovalnih tveganj ne zmanjšuje z namenskimi družbami (angl. special purpose vehicle, SPV) ali tehnikami za zmanjševanje (angl. hedging).

Poleg navedenega skupina analizira tudi vpliv različnih stresnih testov na višino tveganja. V izračunu na dan 31. 12. 2019 smo testirali vpliv povečanja mere obsega za tveganje premije premoženjskih in tveganja zdravstvenih zavarovanj, ki se izvajajo na podobnih osnovah kot premoženjsko zavarovanje (v nadaljevanju: NSLT-zdravstvenih zavarovanj) za 10 % na višino tveganja premij in rezervacij ter na višino celotnega SCR. Ob 10-odstotnem povečanju mere obsega premij se tveganje premij in rezervacij premoženjskih zavarovanj poveča za 6,3 % (31. 12. 2018: 6,4 %), tveganje premij in rezervacij NSLT-zdravstvenih zavarovanj pa za 7,3 % (31. 12. 2018: 7,6 %). Povišanje ne vpliva pomembno na solventnost skupine saj se celoten SCR skupine poveča manj od meje pomembnosti¹⁵ .

Analizirali smo tudi vpliv povečanja mere obsega za tveganje rezervacij premoženjskih in NSLTzdravstvenih zavarovanj za 10 % na višino tveganja premij in rezervacij ter na višino celotnega SCR. Ob 10-odstotnem povečanju mere obsega rezervacij se tveganje premij in rezervacij premoženjskih zavarovanj poveča za 3,7 % (31. 12. 2018: 3,6 %), tveganje premij in rezervacij NSLT-zdravstvenih zavarovanj pa za 2,7 % (31. 12. 2018: 2,4 %). Celotni SCR skupine se poveča manj kot znaša meja pomembnosti skupine; stresni test tako ne vpliva pomembno na solventnost skupine.

v tisoč EUR	Primerni lastni viri sredstev skupine	Razlika glede na osnovno vrednost	SCR skupine	Razlika glede na osnovno vrednost	Solventnostni količnik skupine	Razlika glede na osnovno vrednost
Osnovne vrednosti na dan 31. 12. 2019	521.975		237.652		220 %
Povečanje mere obsega tveganja premije premoženjskih in NLST zdravstvenih zavarovanj	521.975	0	244.642	6.989	213 %	-6 o. t.
Povečanje mere obsega tveganja rezervacij premoženjskih in NLST zdravstvenih zavarovanj	521.975	0	241.596	3.944	216 %	-4 o. t.
Osnovne vrednosti na dan 31. 12. 2018	471.947		216.735		218 %
Povečanje mere obsega tveganja premije premoženjskih in NLST zdravstvenih zavarovanj	471.947	0	222.652	5.918	212 %	-6 o. t.
Povečanje mere obsega tveganja rezervacij premoženjskih in NLST zdravstvenih zavarovanj	471.947	0	219.946	3.211	215 %	-3 o. t.

Rezultati stresnih testov

Spodaj podrobneje navajamo obvladovanje tveganj za posamezno tveganje premoženjskih zavarovanj.

Premijsko tveganje

Tveganje pri sprejemu rizikov v (po)zavarovanje v skupini znižujemo z omejevanjem pooblastil za masovno sklepanje zavarovanj, z dodatnim izobraževanjem prevzemnikov rizika in tržnikov, s pripravo razumljivih, nedvoumnih in podrobnih navodil terz določitvijo primernih prevzemnih limitov (usklajenih s poslovnimi strategijami), strategijo prevzemanja tveganj in ustreznimi pozavarovalnimi programi. Poleg tega posebno pozornost namenjamo temu, da se produkti ponujajo ustreznim ciljnim strankam (da se prepreči zavajajoča prodaja in/ali antiselekcija), da se pozavarovanje sprejema od zaupanja vrednih cedentov in da so pravilno vzpostavljene potrebne omejitve koncentracije izpostavljenosti po geografskih regijah in homogenih skupinah tveganja, ki ohranjajo dobro razpršenost rizikov. Dodatno tveganje pri sprejemu rizikov v (po)zavarovanje je napačno ocenjevanje največje pričakovane škode (v nadaljevanju: PML). Za zmanjševanje tega tveganja so v skupini pripravljene smernice za določanje PML, ocene PML se izvedejo timsko, retrocesijski program pa krije tudi napake pri postavljanju PML.

Tveganje, da je produkt neustrezno načrtovan, se v skupini omejuje tako, da se pred začetkom prodaje pripravijo podrobne analize trga, da se spremljajo informacije iz okolja (mediji, konkurenca,

¹⁵ Meja pomembnosti je mera skupine, vezana na višino primernih lastnih virov sredstev in zahtevanega solventnostnega kapitala skupine. Dne 31. 12. 2019 je meja pomembnosti znašala 11 milijonov EUR.

stranke), zakonodaja in njene zahteve, opazuje trend gibanja škod v preteklosti (celotnega zavarovalnega trga) in napovedi za prihodnost. Pri sprejetem pozavarovanju je poleg poznavanja trga ključno preverjanje zanesljivosti partnerjev, s katerimi se posel sklepa. Dodatno za sprejeto pozavarovanje lahko uporabimo posebna določila pozavarovalnih pogodb za omejitev nestanovitnosti rezultatov, kot so določila o drseči in profitni proviziji ter omejitvi škodnega količnika.

Tveganje nastanka nepričakovanega obsega škod se v skupini nadzoruje s poglobljenim ocenjevanjem rizikov pri sprejemanju v zavarovanje ter z omejevanjem pooblastil za sklepanje (po)zavarovanj in razvijanjem IT-podpore, ki omogoča natančen pregled nad akumulacijami škod. Tudi to tveganje se lahko pri sprejetih pozavarovanjih obvladuje s posebnimi določili proporcionalnih pozavarovalnih pogodb, ki omejujejo udeležbo pozavarovatelja v nepričakovanih škodah, pri neproporcionalnih pogodbah pa se ne prevzemajo neomejeni intervali kritja. Velikega pomena pri zmanjševanju tega tveganja sta tudi vsakoletno preverjanje ustreznosti pozavarovalne zaščite z uporabo različnih stresnih testov in scenarijev ter ustrezno določanje samopridržajev.

Tveganje nezadostnosti zavarovalno-tehničnih rezervacij

Družbe v skupini imajo za obvladovanje tveganja zavarovalno-tehničnih rezervacij vzpostavljene dobre postopke in učinkovite kontrole za izračun teh rezervacij v skladu z MSRP in predpisi Solventnosti II. Poleg tega se vsako leto izvede analiza ustreznosti oblikovanih zavarovalno-tehničnih rezervacij v predhodnih letih, na podlagi katere se analizirajo vsi glavni vzroki za morebitne neustrezne višine teh rezervacij. Vse tako pridobljene izkušnje se nato uporabijo pri oblikovanju zavarovalno-tehničnih rezervacij v prihodnosti.

Na podlagi dokumentiranja in razumevanja postopka izračuna zavarovalno-tehničnih rezervacij se opredelijo in opišejo morebitna tveganja, kot so:

• razpoložljivost in točnost podatkov,
• primernost metod in predpostavk,
• napake v izračunu,
• podpora procesa v informacijskem sistemu in orodjih.

Za vsako opredeljeno tveganje se vzpostavi kontrola za njegovo ublažitev. Opišejo se vzpostavljene kontrole, ki zagotavljajo kakovost podatkov in zmanjšujejo tveganja, povezana z izračuni zavarovalnotehničnih rezervacij. Zasnova in operativna učinkovitost kontrol se preverita najmanj enkrat letno oziroma ob večjih spremembah postopka ali metod oziroma modelov, uporabljenih za izračun zavarovalno-tehničnih rezervacij.

Kontrole zajemajo:

• uskladitev podatkov o zavarovalno-tehničnih postavkah s finančnimi evidencami družbe,
• medsebojni strokovni pregled aktuarskih metod in predpostavk,
• opredeljene kontrole o upravljanju sprememb za IT-orodja, uporabljena v postopku,
• pregled aktuarske funkcije in potrditev zabeleženih zneskov zavarovalno-tehničnih rezervacij.

Postopek izračuna zavarovalno-tehničnih rezervacij se redno potrjuje. Pri bistvenih spremembah v postopku, metodologiji ali modelih, uporabljenih za oblikovanje zavarovalno-tehničnih rezervacij, se validacija izvede v skladu s časovnim razporedom poročanja.

Tveganje predčasne prekinitve pogodb

Ocenjujemo, da je tveganje za skupino manj pomembno, saj je velika večina sklenjenih premoženjskih zavarovanj enoletnih in jih brez privolitve družbe oziroma zavarovalca na drugi strani med letom ni mogoče prekiniti (razen če stranka ne plača zavarovalne premije, ko predmet zavarovanja ni več v lasti zavarovalca ali pa je bil zaradi škodnega dogodka uničen). Prav tako je večina sprejetih pozavarovanj enoletnih. Dodatno pri tovrstnih pogodbah obvladujemo tveganje predvsem z negovanjem dobrih poslovnih odnosov z zavarovalci in cedenti ter s podrobnim proučevanjem tržnih razmer.

Tveganje katastrof

Skupina obvladuje tveganje katastrof s premišljenim sprejemanjem rizikov v zavarovanje, preverjanjem koncentracije rizikov pri produktih, ki so vezani na kritje naravnih nesreč in požarnih rizikov večjih kompleksov, z geografsko razpršitvijo in ustrezno retrocesijsko zaščito za naravne nesreče in nesreče, ki jih povzroči človek.

Skupina ima za morebitno naravno katastrofo sklenjeno neproporcionalno zaščito samopridržaja (CAT XL), posebej za posle v skupini in posebej za sprejete pozavarovalne posle zunaj nje. Še pred delovanjem neproporcionalne zaščite je portfelj v Sloveniji zaščiten s proporcionalno retrocesijo, in sicer ekcedentnim kritjem, ki zagotavlja zaščito na ravni posameznih rizikov (vključno z napako PML), in s kvotnim kritjem potresnih zavarovanj. Tako bi skupina ob hujšem dogodku utrpela škodo največ v višini prioritete CAT XL kritja, povečano za premijo za obnovitev kritja. V primeru nadaljnjih koriščenj kritja delujejo pogodbena določila o obnovitvah kritja oziroma bi se skupina zaščitila z novim kritjem za preostalo dobo trajanja, kar je običajen instrument, razpoložljiv na mednarodnem pozavarovalnem trgu, katerega cena je zaradi krajšega obdobja izpostavljenosti praviloma nižja od prvotnega kritja. Za večjo frekvenco naravnih katastrof je portfelj v Sloveniji zaščiten še z agregatnim kritjem, zato bi v primeru več dogodkov nad prioriteto skupina utrpela nižjo škodo od vsote prioritet. Portfelj zunaj skupine je s podlimitom dodatno zavarovan za primer večje frekvence katastrofalnih dogodkov. Na ta način solventnost skupine niti ob morebitnem večjem številu katastrofalnih dogodkov v enem letu ne bi bila ogrožena.

Skupina obravnava tudi scenarije in njihov vpliv na poslovanje in solventnostni položaj. Pri določitvi scenarijev izhajamo iz lastnega profila tveganj ter poskušamo prepoznati, kateri dogodki bi lahko pomembno vplivali na poslovanje in kapitalsko ustreznost, pri čemer upoštevamo tudi verjetnost uresničitve.

Tveganje naravnih katastrof je za skupino zelo pomembno tveganje. Zato v ORSI vsako leto testiramo scenarij naravnih katastrof ter njihov vpliv na solventnost. Do sedaj smo preverili naslednje: 1000-letni potres v Ljubljani (tudi z neplačilom glavnega retrocesionarja), orkan tipa Kyrill (ki se je zgodil 2007), orkan tipa Andrew (ki se je zgodil leta 1990), potres na Kitajskem, potres v Turčiji, scenarij treh slovenskih katastrofalnih dogodkov v enem letu (dve nevihti s točo in ena poplava), vpliv ponovitve dveh orkanov v Karibskem otočju iz leta 2017 ter scenarij dveh hudih japonskih tajfunov v enem letu. Primerni lastni viri sredstev skupine bi se v primeru vsakega od naštetih dogodkov spremenili za nastalo škodo, kar bi pomembno vplivalo na rezultat poslovanja v letu dogodka, vendar pa bi skupina še vedno izkazovala visok presežek primernih lastnih virov sredstev nad SCR. Solventnostni količnik skupine bi ostal v območju optimalne ravni kot posledica pozavarovalnega kritja za tovrstne dogodke. Zavedamo se, da lahko imajo nekateri tovrstni dogodki (na primer potres v Ljubljani) tudi več drugih neposrednih učinkov na poslovanje, zato družbe v skupini tovrstna tveganja obvladujejo tudi z načrtom neprekinjenega poslovanja, ki vključuje ustrezne možnosti in ukrepe za poslovanje v izrednih razmerah.

C.1.2 Tveganje življenjskih zavarovanj

Glavna tveganja življenjskih zavarovanj so:

• biometrična tveganja, ki se delijo na:
  • o tveganje umrljivosti,
  • o tveganje dolgoživosti,
  • o tveganje invalidnosti in obolevnosti,
• tveganja stroškov servisiranja pogodb življenjskih zavarovanj,
• tveganje revizije,
• tveganje predčasne prekinitve pogodb življenjskih zavarovanj, ki vključuje prekinitve zaradi odkupov, kapitalizacij in prekinitev zavarovanj zaradi neplačila,
• tveganje katastrofe življenjskih zavarovanj.

Izpostavljenost tveganju

Skupina je zmerno izpostavljena tveganju življenjskih zavarovanj. Največjo izpostavljenost tveganjem življenjskih zavarovanj ima skupina v EU. Struktura čistih prihodkov za premijo življenjskih zavarovanj skupine se v letu 2019 ni pomembno spremenila.

Konsolidirani čisti prihodki za premijo skupine po pomembnih vrstah poslovanja¹⁶

Ključne izpostavljenosti so izpostavljenost tveganju predčasne prekinitve pogodb, tveganju umrljivosti in tveganju stroškov servisiranja pogodb. Druga tveganja so manjša in jih zato ne obravnavamo podrobneje.

Tveganje predčasne prekinitve pogodb je tveganje, da bodo življenjska zavarovanja predčasno v večji ali manjši meri od pričakovane prekinjena zaradi odkupa, kapitalizacije zavarovanja ali neplačila zavarovalne premije. Višina tveganja je odvisna od uporabe ustreznih statističnih podatkov, zaznavanja prekinitev iz različnih vzrokov v posameznem zavarovalnem letu in od ekonomskega položaja, ki prav tako vpliva na obnašanje zavarovalcev. Na višino tveganja vpliva tudi ponudba konkurenčnih zavarovalnih produktov na trgu ter svetovanje posrednikov zavarovanj in finančnih svetovalcev.

¹⁶ V letu 2019 je prišlo do prestrukturiranja dela portfelja iz skupine Drugo v skupino Zavarovanja z udeležbo pri dobičku.

Tveganje umrljivosti je tveganje, da bo dejanska umrljivost zavarovanih oseb odstopala od umrljivosti, uporabljenih pri določitvi premijskih cenikov v skladu s tablicami smrtnosti. Odvisno je od uporabe ustreznih statističnih podatkov in zaznavanja zavarovanih oseb, za katere zaradi zdravstvenega stanja ali življenjskega sloga velja povečano tveganje umrljivosti.

Tveganje stroškov servisiranja pogodb je tveganje, da bodo dejanski stroški servisiranja pogodb življenjskih zavarovanj presegli stroške, predvidene pri določitvi premijskih cenikov. Tveganje je odvisno od uporabe ustreznih statističnih podatkov in povečevanja dejanskih stroškov servisiranja pogodb.

Merjenje tveganja

Skupina za kvantitativno oceno tveganj življenjskih zavarovanj uporablja standardno formulo Solventnosti II. Na dan 31. 12. 2019 je bila skupina v skladu s standardno formulo izpostavljena tveganju življenjskih zavarovanj v višini 28,8 milijona EUR (31. 12. 2018: 43,7 milijona EUR). Kapitalska zahteva za tveganje življenjskih zavarovanj predstavlja 8,9 % (31. 12. 2018: 14,9 %) nediverzificiranega zahtevanega osnovnega solventnostnega kapitala skupine.

Največji delež v nediverzificiranem tveganju življenjskih zavarovanj skupine ima tveganje predčasnih prekinitev pogodb, v okviru katerega je največje tveganje masovne prekinitve zavarovalnih polic. Znižanje kapitalske zahteve za tveganje predčasnih prekinitev pogodb glede na leto 2018 je posledica metodoloških sprememb pri izračunu podmodula. Pomembnista tuditveganje umrljivosti in tveganje stroškov, preostala tveganja življenjskih zavarovanj skupine pa so razmeroma majhna. Primerjava tveganj je razvidna iz spodnjega prikaza deležev posameznega nediverzificiranega tveganja po podmodulih tveganj življenjskih zavarovanj.

Nediverzificirano tveganje življenjskih zavarovanj po podmodulih tveganja

Ocenjujemo, da se lastni profil tveganj življenjskih zavarovanj ne razlikuje bistveno od predpostavk standardne formule, zato jih tudi v ORSI obravnavamo tako, kot jih obravnava standardna formula.

Koncentracija tveganja

Na ravni skupine ni večje koncentracije tveganja življenjskih zavarovanj, saj je portfelj zelo razpršen tako glede na starost zavarovanih oseb kot tudi glede na preostalo zavarovalno dobo, izpostavljenost (zavarovalnih vsot in rizičnih zavarovalnih vsot) in frekvenco plačil premije. Portfelj se razlikuje tudi po deležu prekinjenih polic v posameznem obdobju, stroških ter smrtnosti in obolevnosti po produktih.

Upravljanje tveganja

Skupina obvladuje tveganje predčasnih prekinitev pogodb predvsem s četrtletnim spremljanjem števila in deleža prekinjenih zavarovanj, omejevanjem odkupov, kjer je za to potrebna odobritev družbe, in sistematičnim preprečevanjem preurejanja zavarovanj s strani posrednikov.

Postopki za obvladovanje tveganja umrljivosti so: dosledna uporaba protokolov za sprejem v zavarovanje, v katerih je natančno določeno odstopanje od običajnega tveganja umrljivosti, redno spremljanje izpostavljenosti in ustreznosti uporabljenih tablic umrljivosti ter ustrezna pozavarovalna zaščita. Skupina za ocenjevanje in sprejemanje življenjskih zavarovanj uporablja enotno spletno orodje.

Tveganje stroškov servisiranja pogodb skupina obvladuje z rednim spremljanjem stroškov servisiranja pogodb življenjskih zavarovanj, opazovanjem makroekonomskega položaja (na primer inflacije) in ustreznim načrtovanjem stroškov servisiranja pogodb v prihodnjih letih.

Tveganja življenjskih zavarovanj obvladuje tudi z rednim spremljanjem informacij o sestavi življenjskega portfelja, izpostavljenosti, načinu plačevanja zavarovalnih premij, deležu prekinjenih polic v posameznem obdobju in stroških ter z izvedbo analiz ustreznosti modeliranja pričakovane smrtnosti, obolevnosti in stopnje prekinitev pogodb. Informacije omogočajo pravočasno ukrepanje ob neugodnih gibanjih teh kazalnikov.

C.1.3 Tveganje zdravstvenih zavarovanj

Tveganja zdravstvenih zavarovanj se delijo na:

• tveganja zdravstvenih zavarovanj, ki se izvajajo na podobnih osnovah kot premoženjsko zavarovanje (v nadaljevanju: NSLT-zdravstvena zavarovanja);
• tveganja zdravstvenih zavarovanj, ki se izvajajo na podobnih osnovah kot življenjsko zavarovanje (v nadaljevanju: SLT-zdravstvena zavarovanja).

Skupina je izpostavljena obema vrstama tveganj zdravstvenih zavarovanj. Glavnina izpostavljenosti se nanaša na nezgodna zavarovanja, ki so vključena v NSLT-zdravstvenih zavarovanjih, izpostavljenost tveganjem SLT-zdravstvenih zavarovanj pa je majhna.

Tveganja, ki jim je skupina izpostavljena na podlagi NSLT-zdravstvenih zavarovanj, so po svoji naravi zelo podobna tveganjem premoženjskih zavarovanj, ki so podrobneje obravnavana v razdelku C.1.1 Tveganje premoženjskih zavarovanj tega poročila, zato jih skupina obvladuje s podobnimi tehnikami, tj. premišljenim sprejemanjem rizikov v zavarovanje, nadzorom njihove koncentracije pri produktih nezgodnih in zdravstvenih zavarovanj ter z ustrezno pozavarovalno zaščito.

Tveganja, ki jim je skupina izpostavljena na podlagi SLT-zdravstvenih zavarovanj, so po svoji naravi zelo podobna tveganjem življenjskih zavarovanj, zato jih skupina obvladuje s podobnimi tehnikami kot tveganja življenjskih zavarovanj. Ta so podrobneje obravnavana v razdelku C.1.2 Tveganja življenjskih zavarovanj tega poročila.

Skupina za kvantitativno oceno tveganj zdravstvenih zavarovanj uporablja standardno formulo Solventnosti II. Na dan 31. 12. 2019 je bila v skladu s standardno formulo izpostavljena tveganju zdravstvenih zavarovanj v višini 27,9 milijona EUR (31. 12. 2018: 25,9 milijona EUR), kar je 8,7 % (31. 12. 2018: 8,8 %) nediverzificiranega zahtevanega osnovnega solventnostnega kapitala skupine. Višina tveganja v skladu s standardno formulo je na primerljivi ravni kot na dan 31. 12. 2018.

Glavnino kapitalske zahteve predstavlja tveganje NSLT-zdravstvenih zavarovanj, v okviru teh je največje tveganje premij in rezervacij. Podobno kakor za premoženjska zavarovanja velja, da standardna formula ne ovrednoti najbolje tega tveganja, zato smo v ORSI za oceno slednjega uporabili USP-je.

31.12.2018 31.12.2019

Nediverzificirano tveganje zdravstvenih zavarovanj po podmodulih tveganja

C.2 Tržno tveganje

Tržno tveganje je nevarnost izgube ali neugodne spremembe v finančnem položaju, ki lahko neposredno ali posredno nastane zaradi nihanj v stopnji in nepredvidljivosti tržnih cen sredstev, obveznosti in finančnih instrumentov.

Ker je višina tržnih tveganj v skupini pomembna, je slednja z namenom sistematičnega obvladovanja tega tveganja, sprejela politiko upravljanja sredstev in obveznosti ter politiko upravljanja naložbenega tveganja. Tržno tveganje se spremlja na ravni posamezne družbe v skupini in tudi na ravni skupine kot celote.

V sklop tržnih tveganj spadajo:

• Tveganje obrestne mere je tveganje, da bo sprememba tržnih obrestnih mer neugodno vplivala na vrednost obrestno občutljivih sredstev in obveznosti. Med obrestno občutljive naložbe spadajo obveznice, depoziti in posojila. V izračunu kapitalske zahteve za tveganje obrestne mere se pri sredstvih upošteva vrednost obrestno občutljivih sredstev, pri obveznostih pa najboljša ocena zavarovalno-tehničnih rezervacij, podrejeni dolg in rezervacije za zaposlence.
• Tveganje spremembe cen lastniških vrednostnih papirjev je tveganje, da bi se ob padcu cen znižala vrednost lastniških vrednostnih papirjev. Temu tveganju so izpostavljene naložbe v delnice ter delniške in mešane vzajemne sklade. Pri obveznostih so temu tveganju izpostavljene obveznosti, ki izhajajo iz življenjskih zavarovanj, pri katerih zavarovalci prevzemajo naložbeno tveganje.
• Valutno tveganje je tveganje, da se bo zaradi sprememb valutnih tečajev zmanjšala vrednost sredstev ali povečala vrednost obveznosti v tujih valutah.
• Tveganje kreditnih pribitkov je tveganje občutljivosti sredstev in finančnih instrumentov na spremembe vrednosti ali nestanovitnost kreditnih pribitkov nad netvegano obrestno mero.
• Tveganje tržne koncentracije je tveganje pomanjkljive razpršenosti portfelja sredstev ali večje izpostavljenosti tveganju neplačila do enega izdajatelja vrednostnih papirjev ali skupine povezanih izdajateljev.

C.2.1 Izpostavljenost tveganju

Skupina ima na datum poročanja spodaj navedeno sestavo naložb, ki vplivajo na višino tržnih tveganj.

v tisoč EUR		Sestava		Sestava
	31. 12. 2019	31. 12. 2019	31. 12. 2018	31. 12. 2018
Naložbeni razred
Obveznice	998.796	75,4 %	978.652	80,4 %
Državne obveznice	574.072	43,3 %	583.208	47,9 %
Podjetniške obveznice	424.723	32,0 %	395.444	32,5 %
Strukturirani papirji	0	0,0 %	0	0,0 %
Investicijski skladi	59.186	4,5 %	39.924	3,3 %
Depoziti	48.771	3,7 %	27.864	2,3 %
Delniške naložbe	49.091	3,7 %	44.024	3,6 %
Udeležbe	31.588	2,4 %	28.365	2,3 %
Kotirajoče delnice	15.355	1,2 %	13.346	1,1 %
Nekotirajoče delnice	2.149	0,2 %	2.313	0,2 %
Nepremičnine	76.216	5,8 %	64.906	5,3 %
Nepremičnine za lastno rabo	58.656	4,4 %	43.430	3,6 %
Druge nepremičnine	17.560	1,3 %	21.477	1,8 %
Depoziti pri cedentih	7.089	0,5 %	6.275	0,5 %
Denar in denarni ustrezniki	86.060	6,5 %	55.518	4,6 %
Skupaj	1.325.209	100,0 %	1.217.164	100,0 %

Sestava naložb, zajetih v tržna tveganja (vrednotenih v skladu s Solventnostjo II) 17

Vrednost naložb, ki jih skupina upošteva pri izračunavanju tržnih tveganj, je na dan 31. 12. 2019 znašala 1.325,2 milijona EUR (31. 12. 2018: 1.217,2 milijona EUR). Iz naložbene sestave je razvidno, da so glavnina finančnih naložb skupine finančni instrumenti s stalnim donosom.

Poleg navedenih finančnih naložb so v izračun vključene naložbe zavarovalcev, ki prevzemajo naložbeno tveganje v višini 126,4 milijona EUR (31. 12. 2018: 133,3 milijona EUR) in pripadajoče obveznosti iz teh pogodb. Te pomembno vplivajo na višino kapitalskih zahtev.

Sestava naložb, v kateri prevladujejo finančni instrumenti s stalnim donosom, je posledica usmeritev skupine, ki si pri upravljanju finančnih naložb prizadeva predvsem za usklajevanje narave naložb z obveznostmi, ki jih te pokrivajo.

Portfelj naložb kaže razmeroma veliko izpostavljenost kreditnemu tveganju.

C.2.2 Merjenje tveganja

Skupina za kvantitativno oceno tržnih tveganj uporablja standardno formulo Solventnosti II in lastno oceno tržnih tveganj. Za naložbe v vzajemne sklade skupina pri izračunu tržnih tveganj uporablja pristop vpogleda.

Zahtevani solventnostni kapital za tržna tveganja skupine v skladu s standardno formulo je na dan 31. 12. 2019 znašal 76,4 milijona EUR (31. 12. 2018: 60,4 milijona EUR), kar je enako 23,7 % celotnega nediverzificiranega zahtevanega osnovnega solventnostnega kapitala (31. 12. 2018: 20,6 %). Na povečanje zahtevanega solventnostnega kapitala za tržna tveganja v letu 2019 je najbolj vplivalo povečanje tveganja kreditnih pribitkov.

¹⁷ Pregled osnovnega naložbenega portfelja (ni upoštevan pristopa vpogleda).

Sestava tržnih tveganj se v letu 2019 ni pomembno spremenila, največji delež predstavlja tveganje kreditnih pribitkov.

Nediverzificirano tržno tveganje po podmodulih tveganja

Tržno tveganje:

• Tveganje obrestne mere ima 5-odstotni delež v nediverzificirani kapitalski zahtevi za tržna tveganja. Med obrestno občutljive naložbe se uvrščajo obveznice, depoziti in posojila. Pri obveznostih so obrestno občutljive predvsem zavarovalno-tehnične rezervacije daljših dospelosti – zlasti tiste, ki so namenjene pokrivanju obveznosti življenjskih zavarovanj. Primerjalno z 31. 12. 2018 se je obrestno tveganje zmanjšalo zaradi izdaje podrejenega dolga, ki zmanjšuje presežek obrestno občutljivih sredstev nad obrestno občutljivimi obveznostmi.
• Tveganje lastniških vrednostnih papirjev ima 17-odstotni delež v nediverzificiranih tržnih tveganjih in se primerjalno s preteklim letom ni pomembneje spremenil. Kapitalske zahteve izhajajo deloma iz portfeljskih naložb, deloma pa iz naložb v vzajemne sklade, ki jih ima skupina v portfelju zaradi usklajevanja z obveznostmi življenjskih zavarovanj, pri katerih zavarovalci prevzemajo naložbeno tveganje. Skupina usklajuje sredstva in obveznosti tovrstnih zavarovanj z višino zavarovalno-tehničnih rezervacij v skladu z MSRP. Zaradi načina vrednotenja obveznosti tovrstnih zavarovanj v skladu s Solventnostjo II predpisani šok različno vpliva na višino sredstev in obveznosti in se v izračunu tveganja lastniških vrednostnih papirjev posledično kaže kot neusklajenost sredstev in obveznosti, ta pa se odrazi v dodatni kapitalski zahtevi. Tveganje lastniških vrednostnih papirjev se je v letu 2019 povečalo zaradi večjega obsega naložb v alternativne sklade.
• Tveganje nepremičnin. Delež naložbenih nepremičnin je v sestavi naložbenega portfelja omejen z limitnim sistemom posamezne odvisne družbe in je v celotnem portfelju skupine razmeroma majhen. Tveganje se večinoma nanaša na nepremičnine, ki jih ima skupina v lasti za opravljanje dejavnosti. Ker so kapitalski pribitki za tveganje nepremičnin v standardni formuli visoki, znaša delež tveganja nepremičnin v nediverzificiranih tržnih tveganjih 20 %.
• Valutno tveganje predstavlja 17 % nediverzificiranih tržnih tveganj. Temu tveganju so izpostavljena sredstva in obveznosti. Izpostavljenost valutnemu tveganju skupine izhaja predvsem iz pozavarovalnih poslov Save Re, FOS-poslov Zavarovalnice Sava, družb v skupini zunaj območja evra in uporabe pristopa vpogleda. Ne glede na visoko usklajenost sredstev in obveznosti v skladu z MSRP, skupina kaže delno valutno neusklajenost v skladu z SII, predvsem zaradi razlik med vrednotenjem zavarovalno-tehničnih rezervacij v skladu z MSRP in SII ter kapitala družb v skupini, ki ni v evrih.

Tveganje kreditnih pribitkov je največje tveganje med tržnimi tveganji in predstavlja 40 % nediverzificirane kapitalske zahteve za tržna tveganja. Razlog za visoko tveganje je razmeroma visoka izpostavljenost skupine podjetniškim obveznicam in depozitom. Tveganje se je glede na 31. 12. 2018 povečalo zaradi rasti portfelja in nekoliko spremenjene bonitetne strukture podjetniških obveznic.

Pri ocenjevanju tveganj, povezanih z naložbenim portfeljem, na ravni skupine redno spremljamo tudi druge mere tveganj oziroma uspešnosti naložbenega portfelja:

• nihajnost donosov,
• donos in donosnost.

Pri upravljanju sredstev in obveznosti skupina in posamezna družba v skupini znotraj EU za svoj portfelj sredstev in obveznosti četrtletno izračunava:

• mere tveganj: modificirano trajanje, konveksnost in ključno stopnjo trajanja,
• napoved denarnih tokov,
• valutno sestavo sredstev in obveznosti.

V skupini se za spremljanje in ocenjevanje tržnih tveganj poleg standardne formule uporablja lastni model za ocenjevanje tveganj v ORSI. Glede na možnosti posamezne družbe v skupini se v lastnem modelu izračunavajo: tveganje lastniških vrednostnih papirjev, obrestno in kreditno tveganje. Pri kreditnem tveganju sta poleg tveganja neplačila nasprotnih strank zajeti tveganje tržne koncentracije in tveganje kreditnega razpona. Pri tveganju razpona je v standardni formuli v skladu s 180. členom Delegirane uredbe za nekatere državne obveznice predviden šok 0 %. Glede na gibanje trga v preteklosti tudi te obveznice nosijo nekaj tveganja in ga zato, skupaj z drugimi dolžniškimi vrednostnimi papirji, ocenjujemo v lastnem modelu.

C.2.3 Koncentracija tveganja

Največjo koncentracijo do posameznega izdajatelja, pa tudi največjo regijsko koncentracijo ima skupina do Republike Slovenije. Skupina se tveganja omenjenih koncentracij zaveda in jih dejavno obvladuje z zniževanjem najvišje dovoljene izpostavljenosti v notranjem limitnem sistemu.

C.2.4 Upravljanje tveganja

Okvir za upravljanje tržnega tveganja Zavarovalne skupine Sava določata politika upravljanja sredstev in obveznosti ter politika upravljanja naložbenega tveganja. Politiki opredeljujeta:

• osnovne naložbene usmeritve,
• mere za spremljanje uspešnosti upravljanja naložb,
• mere za spremljanje naložbenih tveganj,
• odgovorne osebe v naložbenem procesu.

Okvir za upravljanje tržnih tveganj skupine je primerno prenesen in se uporablja tudi pri upravljanju tržnih tveganj posamezne družbe v skupini.

V skupini se pri upravljanju in spremljanju tržnih tveganj upoštevajo:

• pripravljenost za prevzem tveganj, določena v strategiji prevzemanja tveganj,
• operativni limiti za finančne naložbe,
• mere uspešnosti in tveganosti naložb ter obveznosti.

V skupini tveganja, ki izhajajo iz portfelja finančnih naložb, obvladujemo s tekočim spremljanjem in analiziranjem finančnih podatkov izdajateljev, spremljanjem tržnih cen finančnih instrumentov ter rednim izvajanjem analiz upravljanja sredstev in obveznosti.

Neusklajenost sredstev in obveznosti družbe v skupini upravljajo predvsem z usklajevanjem in varovanjem. Če je mogoče in stroškovno učinkovito, neusklajenost zmanjšujejo z usklajevanjem sredstev z denarnimi tokovi obveznosti. Pri upravljanju sredstev in obveznosti družbe v skupini ne uporabljajo izvedenih finančnih instrumentov.

Tveganje spremembe cen lastniških vrednostnih papirjev se v skupini obvladuje z razpršitvijo tega dela naložbenega portfelja na različne kapitalske trge ter z limitnim sistemom, ki omejuje previsoko izpostavljenost delniškemu portfelju.

Upravljanje valutne neusklajenosti poteka na ravni posamezne družbe v skupini z valutnim prekrivanjem, ki ga posamezna družba v skupini izvaja na podlagi obveznosti v skladu z MSRP. Sistem spremljanja in obvladovanja valutnega tveganja je natančneje predstavljen v letnem poročilu Zavarovalne skupine Sava in Save Re, d.d., za leto 2019 v razdelku 17.6.3.2.4 Valutno tveganje.

V izognitev preveliki koncentraciji v posamezen tip naložb, preveliki koncentraciji pri posameznem pogodbenem partnerju oziroma sektorju in drugim morebitnim oblikam koncentracije imajo družbe v skupini v skladu z lokalnimi zakoni o zavarovalništvu in notranjimi predpisi svoj naložbeni portfelj razpršen glede na možnosti, ki jih ponuja posamezen kapitalski trg in dovoljuje zakonski okvir. Da bi se izognili preveliki koncentraciji tveganja na ravni skupine, so dodatno postavljeni limiti do posameznega izdajatelja, panoge, regije ter bonitetne ocene na ravni skupine. Tako se preprečujejo velike koncentracije naložbenega portfelja skupine in omejuje višina tveganja. Prikaz portfelja skupine po naštetih parametrih in bonitetna slika naložbenega portfelja skupine sta razvidna iz letnega poročila skupine Sava in Save Re, d.d., za leto 2019 v razdelku 17.6.3.2.6 Kreditno tveganje.

V skupini smo poleg navedenega izvedli tudi tri stresne teste za različne parametre, ki vplivajo na višino zahtevanega solventnostnega kapitala tržnih tveganj in višino primernih lastnih virov sredstev skupine ter posledično njen solventnostni položaj. V spodnji preglednici so prikazani rezultati posameznih stresnih testov.

v tisoč EUR	Primerni lastni viri sredstev skupine	Razlika glede na osnovno vrednost	SCR skupine	Razlika glede na osnovno vrednost	Solventnostni količnik skupine	Razlika glede na osnovno vrednost
Osnovne vrednosti na dan 31. 12. 2019	521.975		237.652		220 %
Zvišanje obrestnih mer za 100 bazičnih točk	517.076	-4.899	235.894	-1.758	219 %	0 o. t.
Znižanje obrestnih mer za 100 bazičnih točk	522.647	672	241.624	3.972	216 %	-3 o. t.
Padec vrednosti lastniških vrednostnih papirjev za 20 %	516.716	-5.259	235.820	-1.832	219 %	-1 o. t.
Znižanje vrednosti nepremičnin za 25 %	505.426	-16.549	235.413	-2.239	215 %	-5 o. t.
Osnovne vrednosti na dan 31. 12. 2018	471.947		216.735		218 %
Zvišanje obrestnih mer za 100 bazičnih točk	466.771	-5.176	215.674	-1.060	216 %	-1 o. t.
Znižanje obrestnih mer za 100 bazičnih točk	471.137	-810	217.345	611	217 %	-1 o. t.
Padec vrednosti lastniških vrednostnih papirjev za 20 %	467.065	-4.881	216.735	0	216 %	-2 o. t.
Znižanje vrednosti nepremičnin za 25 %	458.800	-13.147	214.834	-1.900	214 %	-4 o. t.

Rezultati stresnih testov

Prvi test občutljivosti je zvišanje oziroma znižanje obrestnih mer. Test smo izvedli tako, da smo osnovno krivuljo netvegane obrestne mere za vse ročnosti povečali oziroma zmanjšaliza 100 bazičnih točk. Nato smo izvedli nov izračun primernih lastnih virov sredstev in zahtevanega solventnostnega kapitala za vsa obrestno občutljiva sredstva in obveznosti. Primerni lastni viri sredstev skupine se ob povišanju obrestnih mer za 100 bazičnih točk znižajo, hkrati pa se zniža tudi SCR skupine. Vpliv stresnega testa na solventnostni količnik je razmeroma majhen in primerljiv z izračunom vpliva stresnega testa na dan 31. 12. 2018. V stresnem testu znižanja obrestnih mer za 100 bazičnih točk se primerni lastni viri sredstev skupine in SCR skupine nekoliko povečata. Absolutni vpliv na solventnostni količnik je tudi v tem stresnem testu majhen.

Testirali smo tudi občutljivost na padec vrednosti lastniških vrednostnih papirjev skupine. Test smo izvedli tako, da smo na dan poročanja znižali vrednost lastniških vrednostnih papirjev za 20 %. Izračunali smo vpliv stresnega testa na primerne lastne vire sredstev skupine (ovrednotili smo tudi vpliv te spremembe na najboljšo oceno rezervacij, ki so odvisne od višine naložb) ter izračunali vpliv na višino SCR (na dan 31. 12. 2018 preračuna SCR nismo izvedli). Stresni test zniža primerne lastne vire sredstev skupine in SCR skupine, vpliv na solventnostni količnik skupine pa je zelo majhen.

Vpliv spremembe cen nepremičnin na solventnost skupine smo analizirali s stresnim testom padca cen nepremičnin za 25 %. Osnova za izračun je stanje nepremičnin na datum poročanja. Stresni test vpliva predvsem na znižanje primernih lastnih virov sredstev skupine. Hkrati se znižata tudi kapitalski zahtevi podmodulov tveganja nepremičnin in valutnega tveganja. Ker se skupaj s primernimi lastnimi viri zniža tudi SCR skupine, je vpliv stresnega testa na solventnostni količnik skupine majhen in primerljiv z izračunom vpliva na dan 31. 12. 2018.

Skupina je poleg testov občutljivosti in stresnih testov obravnavala tudi različne scenarije ter njihov vpliv na poslovanje in solventnostni položaj. Pri določitvi scenarijev smo izhajali iz lastnega profila tveganj ter poskušali prepoznati, kateri dogodki bi lahko pomembno vplivali na poslovanje in kapitalsko ustreznost, pri čemer smo upoštevali tudi verjetnost uresničitve. Odločili smo se za testiranje scenarija finančne krize, kjer smo analizirali znatno poslabšanje gospodarskih razmer in predpostavili spremembe obrestnih mer, pribitkov pri kreditnem tveganju ter spremembe valutnih tečajev. Tak scenarij bi imel vpliv na primerne lastne vire sredstev, ki presega mejo pomembnosti skupine¹⁸. Zaradi znižanja vrednosti naložb, bi se sicer hkrati znižala tudi kapitalska zahteva za tržno tveganje in posledično tudi SCR skupine, kar bi nekoliko ublažilo vpliv na solventnostni položaj. Kljub znatnim vplivom skupina tudi v primeru realizacije takšnega scenarija ostaja solventna.

Načelo preudarne osebe

Pri naložbenih odločitvah skupina upošteva vsa tveganja povezana z naložbami in ne le tveganj, ki so upoštevana v kapitalskih zahtevah. Strateška alokacija naložb je v procesu optimizacije opredeljena na osnovi pripravljenosti za prevzem tveganj in omejitev, ki izhajajo iz lokalnih zakonodaj.

Osebe, odgovorne za sprejemanje naložbenih odločitev, prevzemajo in upravljajo naložbeno tveganje v skladu s smernicami, opredeljenimi v politiki upravljanja naložbenega tveganja, ki je zasnovana na podlagi načela preudarnega vlagatelja.

Vsa sredstva se nalagajo tako, da je zagotovljena varnost, kakovost, likvidnost in donosnost portfelja kot celote. Poleg tega se zagotavlja taka lokalizacija teh sredstev, da je zagotovljena njihova razpoložljivost.

Sredstva za kritje zavarovalno-tehničnih rezervacij se nalagajo na način, ki ustreza naravi in trajanju (po)zavarovalnih obveznosti. Ta sredstva se nalagajo v najboljšem interesu vseh imetnikov polic in upravičencev.

Družbe v skupini imajo vzpostavljen limitni sistem, ki temelji na veljavni zakonodaji in pripravljenosti za prevzem tveganj posamezne družbe.

Družbe v skupini imajo določene limite izpostavljenosti do posameznih naložbenih razredov ter komercialnih izdajateljev. Izpostavljenost do posameznih komercialnih in državnih izdajateljev se spremlja tako na ravni posamezne družbe kot na ravni skupine. V primeru konflikta interesov družba v skupini zagotovi, da se naložba izvede v najboljšem interesu zavarovalcev in upravičencev.

¹⁸ Meja pomembnosti je notranja mera, vezana na višino primernih lastnih virov sredstev in zahtevanega solventnostnega kapitala. Meja pomembnosti za skupino glede na izračun na dan 31. 12. 2019 znaša 11 milijonov EUR.

C.3 Kreditno tveganje

Kreditno tveganje je tveganje izgube ali neugodne spremembe v finančnem položaju skupine zaradi nihanj v kreditnem položaju izdajateljev, nasprotnih strank in morebitnih dolžnikov, ki jim je skupina izpostavljena.

C.3.1 Izpostavljenost tveganju

Kreditno tveganje je sestavljeno iz:

• tveganja neplačila nasprotne stranke,
• tveganja kreditnih pribitkov in
• tveganja tržne koncentracije.

Tveganje kreditnih pribitkov in tveganje koncentracije sta, skladno z razvrščanjem in merjenjem tveganj po standardni formuli, obravnavani in prikazani v razdelku C.2 Tržno tveganje tega dokumenta. V nadaljevanju pa navajamo podrobnosti, povezane s tveganjem neplačila nasprotne stranke.

Tveganje neplačila nasprotne stranke vključuje izgube zaradi nepričakovanega neplačila ali poslabšanja kreditnega položaja nasprotnih strank in dolžnikov v prihodnjih dvanajstih mesecih. Tveganje zajema pogodbe za zmanjševanje tveganja, predvsem pozavarovalne pogodbe in terjatve do zavarovalnih posrednikov, pa tudi druge kreditne izpostavljenosti, ki jih ne zajema podmodul tveganja kreditnih pribitkov znotraj standardne formule (denar in denarni ustrezniki ter depoziti do 3 mesecev). Kreditno tveganje terjatev iz poslovanja izhaja iz zamud pri poplačilu terjatev, ki se v skupini pojavljajo pri terjatvah iz neposrednih zavarovalnih in aktivnih pozavarovalnih poslov ter regresnih terjatev. V izognitev zamudam pri plačilih družbe v skupini natančno spremljajo zavarovalce in cedente ter dejavno izterjujejo zapadle in neplačane terjatve. Zato je izpostavljenost skupine tveganju neplačila nasprotne stranke majhna.

C.3.2 Merjenje tveganja

Skupina za kvantitativno oceno kreditnega tveganja uporablja standardno formulo Solventnosti II. Kot je bilo že omenjeno, sta tveganji kreditnih pribitkov in tržne koncentracije vključeni v modulu tržnih tveganj, tveganje neplačila nasprotne stranke pa je opredeljeno v ločenem modulu. V nadaljevanju so prikazani rezultati za tveganje neplačila nasprotne stranke, medtem ko so tržna tveganja obravnavana v razdelku C.2 Tržno tveganje tega dokumenta.

Zahtevani solventnostni kapital skupine v skladu s standardno formulo Solventnosti II za tveganje neplačila nasprotne stranke je na dan 31. 12. 2019 znašal 25,4 milijona EUR (31. 12. 2018: 21,8 milijona EUR), kar je 7,9 % (31. 12. 2018: 7,4 %) celotnega nediverzificiranega zahtevanega osnovnega solventnostnega kapitala. Povečanje tega tveganja izvira predvsem iz povečanja višine stanja denarja in denarnih ustreznikov.

V spodnjem grafu je prikazana sestava modula tveganja neplačila nasprotne stranke v skladu s standardno formulo.

Nediverzificirano tveganje neplačila nasprotne stranke po podmodulih tveganja

Izpostavljenost tipa 1 vključuje izpostavljenosti v povezavi s pozavarovalnimi in sozavarovalnimi pogodbami, denarjem in denarnimi ustrezniki ter depoziti pri cedentih. V izpostavljenosti tipa 2 so upoštevane vse terjatve, ki niso zajete v izpostavljenosti tipa 1, iz njih so izločene samo nezapadle terjatve za premije, nezapadle terjatve za provizije, terjatve za davek od dohodkov pravnih oseb in odložene terjatve za davek.

Poleg izračuna zahtevanega solventnostnega kapitala v skladu s standardno formulo skupina v ORSI uporablja lasten model za oceno kreditnega tveganja finančnih naložb. V tem modelu so pri vseh naložbah v dolžniške instrumente upoštevana tveganje razpona, tveganje migracij in tveganje neplačila. Ker so omenjena tveganja med seboj tesno povezana, so v ORSI obravnavana v skupnem modelu. Za del tveganja neplačila nasprotne stranke v povezavi s pozavarovatelji in sozavarovatelji menimo, da standardna formula ustrezno ovrednoti tveganje, zato lastnega izračuna na tem delu ne izvajamo. V izračunu lastne ocene kreditnega tveganja se upošteva tudi učinek diverzifikacije.

C.3.3 Koncentracija tveganja

Pri tveganju neplačila nasprotne stranke skupine ni večjih koncentracij tveganja.

C.3.4 Upravljanje tveganja

V izognitev zamudam pri plačilih družbe v skupini natančno spremljajo zavarovalce ter dejavno izterjujejo zapadle in neplačane terjatve.

Tveganje, povezano s sredstvi iz po(so)zavarovalnih pogodb, družbe v skupini obvladujejo z omejevanjem izpostavljenosti do posameznega po(so)zavarovalnega partnerja in sklepanjem pogodb s partnerji z visoko bonitetno oceno. Družbe v skupini imajo glavnino pozavarovalnega posla sklenjenega neposredno z obvladujočo družbo. Izjema so pozavarovalne pogodbe odvisnih družb s ponudniki asistenčnih storitev in pozavarovanja z lokalnim pozavarovateljem, kadar to zahtevajo lokalni predpisi. V tem primeru lokalni pozavarovatelji prenesejo tveganje na Savo Re, tako da je dejanska izpostavljenost tveganju neplačila nasprotnih strank iz naslova sredstev iz pozavarovalnih pogodb majhna.

Kreditno tveganje, ki izhaja iz denarnih sredstev skupina obvladuje z razpršitvijo na več bank, pri čemer ima posamezna družba v skupini vzpostavljen limit najvišje izpostavljenosti pri tem tipu naložb.

V skupini četrtletno spremljamo in poročamo o izpostavljenosti kreditnemu tveganju, kar omogoča pravočasno ukrepanje. Spremljajo se tudi bonitetne ocene partnerjev in morebitni kazalniki poslabšanja teh ocen. S tem namenom je v skupini vzpostavljen tudi proces preverjanja zunanjih bonitetnih ocen.

V odboru za upravljanje tveganj skupine deluje bonitetna komisija, ki je pristojna za presojo pozavarovateljev skupine in za pregled rezultatov presoje primernosti zunanjih bonitetnih ocen za namen izračuna kapitalskih zahtev v skladu s standardno formulo.

V skupini smo poleg navedenega izvedli tudi stresni test zmanjšanja bonitetne ocene pozavarovateljev za eno stopnjo kreditne kvalitete. Osnova za izračun je stanje bonitetnih ocen in izpostavljenosti do pozavarovateljev na datum poročanja. Stresni test vpliva na povišanje kapitalske zahteve za podmodul tveganja neplačila nasprotne stranke, preko dodatka za tveganje pa vpliva tudi na višino primernih lastnih virov sredstev. V spodnji preglednici so prikazani rezultati izvedenega stresnega testa.

v tisoč EUR	Primerni lastni viri sredstev skupine	Razlika glede na osnovno vrednost	SCR skupine	Razlika glede na osnovno vrednost	Solventnostni količnik skupine	Razlika glede na osnovno vrednost
Osnovne vrednosti na dan 31. 12. 2019	521.975		237.652		220 %
Znižanje bonitetne ocene pozavarovateljev	521.977	2	238.730	1.077	219 %	-1 o. t.
Osnovne vrednosti na dan 31. 12. 2018	471.947		216.735		218 %
Znižanje bonitetne ocene pozavarovateljev	471.948	1	217.442	707	217 %	-1 o. t.

Stresni test znižanja bonitetne ocene pozavarovateljev za eno stopnjo rahlo poveča primerne lastne vire sredstev skupine ter hkrati poveča SCR skupine, kar vpliva na zmanjšanje solventnostnega količnika skupine za eno odstotno točko. Zmanjšanje je zelo majhno in primerljivo z rezultati na dan 31. 12. 2018.

C.4 Likvidnostno tveganje

Likvidnostno tveganje je tveganje, da skupina v nekem trenutku ni sposobna poravnati svojih obveznosti oziroma je zaradi pomanjkanja likvidnih sredstev primorana prodajati manj likvidna sredstva z diskontom oziroma mora najemati nova posojila. Likvidnostno tveganje je tveganje, ki izhaja iz kratkoročnih denarnih tokov, in ne tveganje, ki izhaja iz dolgoročne neusklajenosti sredstev in obveznosti.

C.4.1 Izpostavljenost tveganju

Skupina ima precejšnje denarne obveznosti (ki izhajajo predvsem iz obveznosti do zavarovalcev), zato mora denarne tokove ustrezno upravljati in tako zagotavljati primerno raven likvidnosti. Družbe v skupini skrbno načrtujejo in spremljajo uresničitev denarnih tokov (denarne prilive in odlive). Prav tako redno spremljajo sestavo terjatev po zapadlosti in upoštevajo vpliv poplačila terjatev na tekočo likvidnost.

C.4.2 Merjenje tveganja

Likvidnostno tveganje spada med tveganja, ki so težko merljiva in niso ovrednotena v standardni formuli Solventnosti II. Zato skupina likvidnostnega tveganja ne upravlja z dodatnim kapitalom, temveč je poudarek na rednem spremljanju in obvladovanju tveganja.

Za določitev izpostavljenosti likvidnostnemu tveganju družbe v skupini v skladu s svojimi zmožnostmi izvajajo, analizirajo in spremljajo mere tveganja:

• denar na bančnih računih,
• odstotek visoko likvidnih sredstev¹⁹ in višino odbitka pri vrednotenju v skladu z metodologijo ECB glede na skupni znesek finančnih naložb (družbe, ki poslujejo zunaj EU, spremljajo primerljiv količnik),
• likvidnostno rezervo,
• razliko med načrtovanimi odlivi in prilivi za naslednje četrtletje ter njen delež v vrednosti likvidnostne rezerve,
• vse druge zakonsko predpisane mere.

C.4.3 Koncentracija tveganja

Skupina ni izpostavljena koncentraciji likvidnostnih tveganj, lahko pa zaradi narave poslov v nekaterih primerih nastanejo izredne likvidnostne potrebe.

C.4.4 Upravljanje tveganja

Za obvladovanje likvidnostnega tveganja ima skupina vzpostavljeno politiko upravljanja likvidnostnega tveganja, ki opredeljuje upravljanje likvidnosti, mere likvidnostnega tveganja in postopke v izrednih likvidnostnih potrebah. Dodatno opredeljuje likvidnostno tveganje v strategiji prevzemanja tveganj kot eno od ključnih tveganj. Zaradi narave likvidnostnega tveganja ga skupina ne upravlja z dodatnim kapitalom, temveč z ustrezno strategijo zagotavljanja zadostne likvidnosti.

¹⁹ Kategorija L1A po metodologiji ECB za določanje ustreznih vrednostnih papirjev za zastavo ob morebitnem zadolževanju bank pri ECB.

Ocenjena likvidnostna potreba posamezne družbe v skupini je sestavljena iz ocene potrebe po normalni tekoči likvidnosti (izvira iz poslovanja in zapadlosti naložb v portfelju) in likvidnostne rezerve (ocenjene na podlagi stresnih scenarijev).

Družbe v skupini izvajajo oceno normalne tekoče likvidnosti do enega leta na podlagi analize predvidenih denarnih tokov v mesečnih in tedenskih načrtih, ki upoštevajo predvideno dinamiko zapadlosti naložb ter druge prilive in odlive iz poslovanja, in sicer tako, da se uporabijo historični podatki, zajeti v preteklih mesečnih in tedenskih likvidnostnih načrtih, ter pričakovanja glede poslovanja v prihodnje.

Likvidnostnim potrebam se zadosti z alokacijo sredstev v instrumente denarnega trga v odstotku, skladnem z ocenjeno normalno tekočo potrebo po likvidnosti. Zavarovalni družbi v skupini s sedežem v EU zagotavljata sredstva za pokrivanje ocenjene likvidnostne rezerve tako, da imata vsaj 15 % portfelja vloženega v visoko likvidnih sredstvih. Druge družbe v skupini kratkoročna sredstva za zagotavljanje likvidnosti uravnavajo z gotovino na bančnih računih in s kratkoročnimi depoziti. Zavarovalni družbi v skupini s sedežem v EU imata na dan 31. 12. 2019 delež L1A sredstev precej višji od v strategiji določenih 15 %: Zavarovalnica Sava 34 % in Sava Re 20 %. Izredno potrebo po likvidnosti družbam s sedežem zunaj Slovenije zagotavlja obvladujoča družba, saj te predstavljajo manj kot 5 % likvidnosti skupine.

Posamezna družba v skupini redno spremlja tudi sestavo terjatev po zapadlosti in ocenjuje njihov vpliv na svojo tekočo likvidnost.

C.4.5 Pričakovan dobiček, vključen v prihodnje premije

Pričakovani dobiček, vključen v prihodnje premije (v nadaljevanju: EPIFP), skupina v skladu z drugo točko 260. člena Delegirane uredbe izračuna kot razliko med zavarovalno-tehničnimi rezervacijami brez dodatka za tveganje, izračunanimi v skladu s Solventnostjo II, in izračunom zavarovalnotehničnih rezervacij brez dodatka za tveganje z upoštevanjem predpostavke, da premije v povezavi z obstoječimi zavarovalnimi in pozavarovalnimi pogodbami, za katere se pričakuje, da bodo prejete v prihodnosti, iz različnih vzrokov niso prejete ne glede na pravne ali pogodbene pravice imetnika police, da prekine polico, med katerimi pa ni tega, da se je zgodil zavarovani dogodek. Pri slednjem izračunu se predvideva 100-odstotna stopnja storna in se vse police obravnavajo kot kapitalizirane.

EPIFP se izračuna ločeno za vsako homogeno skupino tveganj, kar pomeni, da se police, ki ustvarjajo izgubo, lahko znotraj homogene skupine tveganja izravnajo samo s policami, ki ustvarjajo dobiček.

V preglednici je prikazan EPIFP premoženjskih in življenjskih zavarovanj skupine. Ta se je v primerjavi z izračunom na dan 31. 12. 2018 zmanjšal.

EPIFP premoženjskih in življenjskih zavarovanj

v tisoč EUR	31. 12. 2018	31. 12. 2019
Premoženje	18.512	16.969
Življenje	52.420	41.738
Skupaj	70.931	58.707

C.5 Operativno tveganje

Operativno tveganje je tveganje izgube zaradi neprimernega ali neuspešnega izvajanja notranjih procesov, ravnanja ljudi, delovanja sistemov ali zaradi zunanjih dogodkov.

C.5.1 Izpostavljenost tveganju

Operativna tveganja ne spadajo med največja tveganja skupine. Kljub temu je med njimi kar nekaj tveganj, ki so pomembna, predvsem:

• tveganja, povezana z računalniškim in komunikacijskim sistemom,
• tveganja, povezana z nadzorom in poročanjem,
• tveganje odhoda ključnih, strokovnih in perspektivnih kadrov,
• tveganje napačnega vnosa podatkov, nepopolnih podatkov in neustrezne dokumentacije,
• tveganje skladnosti z zakoni in predpisi,
• tveganje zaradi kompleksnosti strukture skupine,
• tveganja, povezana z zunanjimi izvajalci,
• tveganje nepooblaščenega dostopa do podatkov, kraje ali goljufije.

C.5.2 Merjenje tveganja

Skupina vsaj enkrat letno izvede izračun kapitalske zahteve za operativna tveganja v skladu s standardno formulo Solventnosti II. Tak izračun ima le omejeno uporabno vrednost, saj standardna formula ne temelji na dejanski izpostavljenosti skupine operativnim tveganjem, temveč na približku, izračunanem predvsem na podlagi konsolidiranih premij, rezervacij in stroškov skupine.

V skladu s standardno formulo višina zahtevanega solventnostnega kapitala za operativna tveganja skupine na dan 31. 12. 2019 znaša 18,1 milijona EUR (31. 12. 2018: 16,4 milijona EUR).

Skupina za ocenjevanje operativnih tveganj uporablja predvsem kvalitativno ocenjevanje verjetnosti nastanka in finančnega vpliva v registru tveganj pa tudi s spremljanjem nekaterih kazalnikov operativnih tveganj. Z rednim ocenjevanjem tveganj si posamezna družba skupine in tudi skupina ustvari dejansko sliko o svoji izpostavljenosti tovrstnim tveganjem. Poleg registrov tveganj posameznih družb skupina vzdržuje register tveganj skupine, v katerem ocenjujemo tveganja, ki se pojavijo na ravni skupine oziroma tveganja, ki na ravni skupine niso zgolj enaka vsoti tveganj posameznih družb. Tveganja se ocenjujejo po enakem postopku kakor na ravni posameznih družb.

C.5.3 Koncentracija tveganja

Skupina ni izpostavljena pomembni koncentraciji operativnih tveganj, so pa določena tveganja zaradi razvojnih projektov, ki so v teku, povečana (na primer IT tveganja, tveganja novih računovodskih standardov) 20 .

²⁰ Po datumu poročanja smo priča pandemiji COVID-19, ki pomembno vpliva tudi na operativna tveganja. Na ravni obvladujoče družbe je bil vzpostavljen tudi krizni štab, ki tveganja ves čas spremlja in sprejema ukrepe za njihovo omejevanje.

C.5.4 Upravljanje tveganja

Za učinkovito upravljanje operativnih tveganj imajo družbe v skupini vzpostavljene procese prepoznavanja, merjenja, spremljanja, upravljanja in poročanja o tovrstnih tveganjih. Procesi upravljanja operativnih tveganj so vzpostavljeni tudi na ravni skupine. Podrobnejšo opredelitev odgovornosti in procesov upravljanja operativnih tveganj določata politika upravljanja operativnih tveganj in pravilnik o upravljanju tveganj skupine.

Ključno vlogo pri obvladovanju operativnih tveganj ima sistem notranjih kontrol, ki zagotavlja ustrezne kontrolne aktivnosti in ustrezne notranje kontrole, integrirane v poslovne procese in aktivnosti posamezne družbe v skupini, s katerimi omejujemo in nadzorujemo tveganja. Za ustrezno izvajanje notranjih kontrol so odgovorne posamezne organizacijske enote, kjer se notranje kontrole izvajajo.

Glavni ukrepi obvladovanja operativnih tveganj, ki se izvajajo na ravni skupine in posamezne družbe v skupini so predvsem:

• izpopolnjevanje sistema vodenja poslovnih procesov in sistema notranjih kontrol;
• ozaveščanje in izobraževanje vseh zaposlenih o njihovi pomembnosti pri izvajanju sistema notranjih kontrol in obvladovanju operativnih tveganj;
• ocenjevanje učinkovitosti delovanja notranjih kontrol;
• vodenje registra incidentov za ugotavljanje pomanjkljivosti v procesih in notranjih kontrolah;
• pozitivno ozračje, dobra poslovna kultura in vlaganje v zaposlene;
• izvajanje varnostnih politik v zvezi z informacijsko varnostjo in razvoj IT na področju zmanjševanja kibernetskih tveganj;
• načrt neprekinjenega poslovanja za vse kritične procese (tako se zmanjšuje tveganje nepripravljenosti na morebitne incidente in zunanje dogodke, posledično pa prekinitve poslovanja);
• ozaveščanje zaposlenih, vključenih v postopke obdelav osebnih podatkov, glede koristi in nujnosti izvedbe ocene učinka za učinkovito obvladovanje tveganj glede varstva osebnih podatkov;
• razvoj informacijsko podprtih postopkov in kontrol za najpomembnejša področja poslovanja v posamezni družbi v skupini.

Dodatno družbe v skupini obvladujejo tovrstno tveganje tudi z neodvisnim nadzorom, ki ga opravlja notranja revizija.

Vse pomembnejše notranje kontrole operativnih tveganj so povezane s tveganji in vključene v registre tveganj posameznih družb oziroma skupine.

Ocene operativnih tveganj skupina in posamezne družbe v skupini redno poročajo v poročilih o tveganjih. Poročila o tveganjih obravnavajo odbor za upravljanje tveganj (v kolikor ta v družbi obstaja), uprava družbe, komisija za tveganja (v kolikor ta v družbi obstaja) in nadzorni svet. Funkcija upravljanja tveganj in odbor za upravljanje tveganj lahko upravi podata priporočila za nadaljnje ukrepanje in izboljšavo procesov upravljanja operativnih tveganj.

C.6 Druga pomembna tveganja

Med druga pomembna tveganj skupine uvrščamo strateška tveganja in tveganja iz finančnih pogodb.

C.6.1 Strateško tveganje

Strateško tveganje je tveganje nepričakovanega znižanja vrednosti skupine zaradi škodljivega učinka odločitev vodstva, sprememb poslovnega in pravnega okolja ter tržnega razvoja. Negativen vpliv teh dogodkov ima lahko posledice na prihodke ali kapitalsko ustreznost skupine.

Izpostavljenost tveganju

Skupina je izpostavljena različnim notranjim in zunanjim strateškim tveganjem. Med ključna strateška tveganja skupine v letu 2019 spadajo predvsem:

• regulatorno tveganje,
• tveganje neustrezne razvojne strategije,
• tveganja, povezana s strateškimi naložbami,
• politično tveganje,
• projektna tveganja,
• tveganje tržnih in ekonomskih pogojev in
• tveganje ugleda.

Merjenje tveganja

Strateška tveganja so po svoji naravi zelo raznolika, težko jih kvantitativno ovrednotimo, prav tako so močno odvisna od različnih (tudi zunanjih) dejavnikov. Prav tako niso vključena v izračun zahtevanega solventnostnega kapitala v skladu s standardno formulo Solventnosti II.

Strateška tveganja zato v skupini ocenjujemo kvalitativno v registru tveganj, pri čemer ocenjujemo verjetnost uresničitve tveganja in potencialni finančni vpliv posameznega dogodka. Poleg tega poskušamo ključna strateška tveganja ovrednotiti z uporabo kvalitativne analize različnih scenarijev (tudi v ORSI). Na podlagi kombinacije obeh vrst analiz dobimo sliko o stanju in spremembah izpostavljenosti tej vrsti tveganj.

Koncentracija tveganja

Skupina v letu 2019 ni bila izpostavljena pomembni koncentraciji strateških tveganj.

Upravljanje tveganja

Družbe v skupini za preprečitev uresničitve posameznega strateškega tveganja izvajajo predvsem preventivne dejavnosti.

Pri prepoznavanju in upravljanju strateških tveganj poleg posameznih organizacijskih enot v družbah skupine dejavno sodelujejo tudi organi vodenja, ustanovljeni odbori za upravljanje tveganj in ključne funkcije v sistemu upravljanja tveganj. Dodatno pri prepoznavanju strateških tveganj skupine sodeluje odbor za upravljanje tveganj skupine.

Strateška tveganja v skupini upravljamo tudi s sprotnim spremljanjem uresničitve kratkoročnih in dolgoročnih ciljev družb v skupini in skupine ter s spremljanjem pripravljajočih se regulatornih sprememb in dogajanj na trgu.

V skupini se zavedamo, da je ugled pomemben za izpolnjevanje naših poslovnih ciljev in uresničitev strateških načrtov na dolgi rok. Zato je tveganje ugleda v strategiji prevzemanja tveganj opredeljeno kot eno ključnih. Posamezna družba v skupinisi mora stalno prizadevati, da kar najbolj omeji možnost dejanj, ki bi lahko pomembno vplivala na ugled družbe ali skupine. Poleg tega družbe v skupini uvajajo postopke, ki zmanjšujejo tveganje ugleda, na primer postopke za ugotavljanje sposobnosti in primernosti zaposlenih na ključnih delovnih mestih, sistematično delovanje funkcije spremljanja skladnosti poslovanja, načrtovanje neprekinjenega poslovanja, testiranje stresnih dogodkov in scenarijev ter načrtovanje ukrepov in odziva ob morebitni uresničitvi tveganja. Tveganja v zvezi z ugledom skupina obvladuje s stalno skrbjo za izboljšanje storitev, pravočasnim in točnim poročanjem nadzornim ustanovam ter dobro načrtovanim obveščanjem javnosti. Najpomembnejši dejavnik zagotavljanja dobrega ugleda in uspešnega poslovanja je ustrezna kakovost storitev, zato je skrb za dvig kakovosti storitev in zadovoljstva strank stalna in izjemno pomembna naloga vseh zaposlenih.

Regulatorno tveganje skupina upravlja in zmanjšuje z rednim spremljanjem predvidenih sprememb zakonodaje v vseh državah, v katerih imajo sedež družbe v skupini, ter merjenjem morebitnih učinkov teh sprememb na poslovanje skupine na krajši in daljši rok. Vse zavarovalne družbe v skupini imajo vzpostavljeno tudi funkcijo spremljanja skladnosti poslovanja, ki spremlja in ocenjuje primernost in učinkovitost rednih postopkov in ukrepov, sprejetih za odpravljanje morebitnih pomanjkljivosti glede skladnosti poslovanja s predpisi in drugimi zavezami.

Trenutno je v teku projekt implementacije novih računovodskih standardov MSRP 9 in 17. Ker so tveganja izvedbe aktivnosti visoka in zahtevajo veliko mero upravljanja z obstoječimi viri, smo že v letu 2017 vzpostavili projektno skupino za implementacijo na ravni skupine.

V teku je tudi več pomembnih IT projektov, v letu 2020 je predvidena tudi izbira novega ERP (angl. Enterprise Resource planning) sistema za podporo poslovanju. Tveganja ključnih projektov vodimo v okviru registra tveganj, ocenjujejo pa jih udeleženci projektne skupine in drugi deležniki.

Za skupino so pomembna tudi tveganja, povezana s trajnostnim razvojem. Trajnostni razvoj je bila ena od temeljnih usmeritev v poslovni strategiji skupine za obdobje 2017–2019, trajnostnemu razvoju pa dajemo velik pomen tudi v naslednjem strateškem obdobju 2020–2022, zato je bila v sodelovanju z vsemi odvisnimi družbami v skupini leta 2019 pripravljena in sprejeta strategija trajnostnega razvoja. Ta določa razkrivanje nefinančnih informacij glede okoljskih, socialnih in kadrovskih zadev, spoštovanja človekovih pravic in zadev v povezavi z bojem proti korupciji in podkupovanju. Skupina pri tem upošteva smernice standardov GRI (angl. Global Initiative Reporting), ki obravnavajo trajnostni razvoj celovito iz vseh pogledov poslovanja in njenih vplivov – ekonomske uspešnosti, vplivov na okolje in družbo v najširšem smislu. Več v povezavi s trajnostnim razvojem je navedeno v letnem poročilu Zavarovalne skupine Sava in Save Re, d.d., za leto 2019 v razdelku 13 Trajnostni razvoj v Zavarovalni skupini Sava, objavljenem na spletni strani družbe Save Re.

C.6.2 Tveganja iz finančnih pogodb

Skupina med finančne pogodbe uvršča sredstva iz pogodb rentnih zavarovanj, ki se po računovodskih standardih uvrščajo med finančne pogodbe in sredstva skladov življenjskega cikla, ki se nanaša na dodatno pokojninsko zavarovanje družbe Sava pokojninska v času varčevanja. Sredstva iz finančnih pogodb so na dan 31. 12. 2019 znašala 151,2 milijona EUR (31. 12. 2018: 135,6 milijona EUR). Sava pokojninska se za izračun kapitalske ustreznosti konsolidira skladno s pravili za druge finančne sektorje in se ne obravnava v modulih standardne formule Solventnosti II. Tveganj družbe zato ne obravnavamo znotrajzavarovalnih oziroma tržnih tveganj. Kapitalske zahteve so za Savo pokojninsko izračunane v skladu s sektorskimi predpisi in na dan 31. 12. 2019 znašajo 6,0 milijona EUR (31. 12. 2018: 5,5 milijona EUR).

V povezavi s sredstvi in obveznostmi finančnih pogodb je skupina izpostavljena predvsem tveganju nedoseganja zajamčene donosnosti kritnega sklada, ki zagotavlja zajamčeno donosnost – sklada MZS. Zavarovanci (člani) dodatnega pokojninskega zavarovanja prevzemajo naložbeno tveganje v celoti v skladih MDS in MUS, naložbeno tveganje nad zajamčenimi sredstvi pa tudi v kritnem skladu MZS. Zajamčeni donos v MZS znaša 60 % povprečne letne obrestne mere na državne vrednostne papirje z dospelostjo nad enim letom.

Tveganje nedoseganja zajamčene donosnosti je obvladovano predvsem z ustreznim upravljanjem sredstev in obveznosti zavarovancev, ustrezno naložbeno strategijo, ustrezno višino kapitala družbe in oblikovanjem rezervacij. Izpostavljenost tveganjem, ki izvirajo iz zajamčene donosnosti, v skupini testiramo z izvedbo stresnih testov in scenarijev v okviru lastne ocene tveganj in solventnosti. Ocenjujemo, da se tveganje dodatnih vplačil za doseganje zajamčene donosnosti glede na 2018 ni bistveno spremenilo.

Družba Sava penzisko društvo je zgolj upravljalec premoženja, skladi pa nimajo zajamčenega donosa, zato družba ni izpostavljena tveganju iz finančnih pogodb zaradi nedoseganja zajamčene donosnosti.

C.7 Druge informacije

Skupina v povezavi s profilom tveganj nima drugih pomembnih informacij.

D. Vrednotenje za namene solventnosti

Izhodišče za bilanco stanja v skladu s Solventnostjo II (kjer so sredstva in obveznosti vrednotena v skladu z načeli vrednotenja iz členov 174 do 190 ZZavar-1) je konsolidirana bilanca stanja, pripravljena za poročanje skupine skladno z zahtevami mednarodnih standardov računovodskega poročanja, ki jih je sprejela Komisija EU (v nadaljevanju: bilanca stanja v skladu z MSRP).

V pripravi konsolidiranih računovodskih izkazov skupine v skladu z MSRP se v skupini uporablja popolna konsolidacija za vse njene družbe, razen za ZTSR in G2I, ki sta v konsolidacijo vključeni po kapitalski metodi. Za pripravo vrednotenja bilance stanja v skladu s Solventnostjo II pa se v skladu s točko 1 (a) 335. člena Delegirane uredbe konsolidirajo vse (po)zavarovalnice v skupini in vse družbe za pomožne storitve, pokojninska družba Sava pokojninska in družba Sava Infond se obravnavata v skladu s točko 1 (e) 335. člena navedene uredbe Delegirane uredbe, za pridruženi družbi ZTSR, G2I in Savo penzisko društvo pa se uporablja točka 1 (f) 335. člena.

V skladu s 174. členom ZZavar-1 se sredstva za ugotavljanje solventnosti skupine vrednotijo z zneskom, po katerem bi se sredstvo izmenjalo med dobro obveščenima strankama s pravico razpolaganja v strogo poslovnem odnosu.

Obveznosti se vrednotijo z zneskom, po katerem bi se lahko prenesle ali poravnale med dobro obveščenima strankama s pravico razpolaganja v strogo poslovnem odnosu. Vrednost obveznosti se ne prilagaja kreditni sposobnosti skupine.

Vrednotenje sredstev se izvaja skladno z določili MSRP, ki jih je sprejela Komisija EU. Če MSRP dovoljujejo uporabo več načinov vrednotenja, je treba izbrati metodo, ki je skladna z načeli Solventnosti II, predpisanimi v Delegirani uredbi in podzakonskih aktih, ki urejajo področje Solventnosti II. Pri večini primerov drugih sredstev in obveznosti (razen pri zavarovalno-tehničnih rezervacijah; ZTR) MSRP zagotavljajo vrednotenje, ki je v skladu z načeli Solventnosti II.

Glede na bilanco stanja v skladu z MSRP so izvedene prerazporeditve in prevrednotenja postavk bilance stanja SII. V tem razdelku je opisana izvedba tovrstnih prerazporeditev in prevrednotenj, in sicer za tiste postavke, pri katerih se vrednost v skladu s Solventnostjo II razlikuje od vrednosti v skladu z MSRP. Pri vseh drugih postavkah velja, da MSRP zagotavljajo vrednotenje, ki je skladno z načeli Solventnosti II.

Osnove, metode in glavne predpostavke, uporabljene na ravni skupine pri vrednotenju sredstev skupine, zavarovalno-tehničnih rezervacijah (v nadaljevanju: ZTR) in drugih obveznosti za namene solventnosti, se ne razlikujejo od tistih, ki jih uporablja katera koli od družb v skupini pri vrednotenju svojih sredstev, ZTR in drugih obveznosti za namene Solventnosti II.

Skupina nima pomembnih vrednosti izvenbilančnih obveznosti, ki bi jih morala upoštevati kot pogojne obveznosti v bilanci stanja SII, izkazuje pa izvenbilančne obveznosti, ki izhajajo iz danih zavez za vplačila v alternativne sklade.

Skupina je v skladu z 267. členom Delegirane uredbe vzpostavila postopek nadzora za zagotovitev, da so ocene vrednotenja sredstev in obveznosti zanesljive in ustrezne za zagotovitev skladnosti z 2. odstavkom 174. člena ZZavar-1 ter postopek za redno preverjanje, da so tržne cene in vhodni podatki zanesljivi.

V primeru, da se za posamezno postavko uporabi alternativni model vrednotenja (v skladu z 263. členom Delegirane uredbe), se zagotovi:

neodvisen zunanji pregled vrednotenja,

redno preverjanje informacij, podatkov in predpostavk, ki se uporabljajo pri pristopu k vrednotenju, rezultatov in primernosti pristopa k vrednotenju.

V spodnjih preglednicah sta prikazani bilanci stanja skupine na dan 31. 12. 2019 in na dan 31. 12. 2018. Prikazane so vrednosti sredstev in obveznosti v skladu z MSRP (pred prilagoditvijo za pokojninsko družbo Sava pokojninska, Sava penzisko društvo in Sava Infond ter po prilagoditvi), pa tudi sredstva in obveznosti v skladu z načeli vrednotenja iz členov 174 do 190 ZZavar-1 ob upoštevanju prevrednotenja in prerazporeditev postavk sredstev in obveznosti.

v tisoč EUR			Prilagoditev	MSRP
		MSRP	v skladu s	vrednost	Prevre	Prerazpo	SII
		vrednost	členom 335 Delegirane	po	dnotenje	reditev	vrednost
			Uredbe	prilagoditvi
	Sredstva
1.	Dobro ime (D.1.1)	39.147	-23.381	15.766	-15.766	0	0
2.	Odloženi stroški pridobivanja zavarovanj (D.1.2)	27.656	0	27.656	-27.656	0	0
3.	Neopredmetena sredstva (D.1.3)	17.758	-12.064	5.693	-5.693	0	0
4.	Odložene terjatve za davek (D.1.4)	2.044	-18	2.026	8.347	0	10.373
5.	Opredmetena sredstva, namenjena lastni uporabi (nepremičnine in oprema) (D.1.5)	57.364	-592	56.772	1.884	0	58.656
6.	Opredmetena sredstva, ki niso namenjena lastni uporabi (nepremičnine in oprema) (D.1.6)	16.921	-423	16.498	1.062	0	17.560
7.	Naložbe v odvisne in pridružene družbe (D.1.6)	581	55.088	55.669	-24.082	0	31.588
8.	Delnice (D.1.6)	17.504	0	17.504	0	0	17.504
9.	Obveznice (D.1.6)	933.981	-19.875	914.105	2.437	82.253	998.796
10.	Naložbeni skladi (D.1.6)	58.430	-2.628	55.802	0	3.384	59.186
11.	Depoziti razen denarnih ustreznikov (D.1.6)	44.764	-4.454	40.310	1	8.461	48.771
12.	Naložbe v korist življenjskih zavarovancev, ki prevzemajo naložbeno tveganje (D.1.6)	213.160	0	213.160	472	-87.194	126.438
13.	Posojila in hipotekarni krediti (D.1.7)	1.203	0	1.203	0	0	1.203
14.	Znesek ZTR prenesen pozavarovateljem (D.1.8)	38.621	0	38.621	-8.135	-6.582	23.904
15.	Depoziti pri cedentih (D.1.9)	7.089	0	7.089	0	0	7.089
16.	Terjatve do zavarovalcev in zavarovalnih posrednikov (D.1.10)	142.421	45	142.466	0	-94.419	48.047
17.	Terjatve iz pozavarovanja in sozavarovanja (D.1.11)	6.735	0	6.735	0	-805	5.930
18.	Druge terjatve (D.1.12)	10.258	-664	9.594	0	0	9.594
19.	Lastne delnice (D.1.13)	24.939	0	24.939	6.057	0	30.995
20.	Denar in denarni ustrezniki (D.1.14)	95.708	-2.744	92.964	0	-6.904	86.060
21.	Druga sredstva (D.1.15)	154.609	-151.502	3.107	-2.008	0	1.099
	Skupaj sredstva	1.910.892	-163.213	1.747.679	-63.081	-101.806	1.582.792
	Obveznosti
22.	Kosmate zavarovalno-tehnične rezervacije - neživljenjskih zavarovanj (D.2.1)	704.732	0	704.732	-164.474	-81.192	459.067
23.	Kosmate zavarovalno-tehnične rezervacije življenjskih zavarovanj (brez zavarovanj, kjer zavarovanci prevzemajo naložbeno tveganje) (D.2.1)	229.220	-8.598	220.622	93.866	0	314.489
24.	Kosmate zavarovalno-tehnične rezervacije - za zavarovanja, kjer zavarovanci prevzemajo naložbeno tveganje (D.2.1)	220.614	0	220.614	-108.499	0	112.115
25.	Druge rezervacije razen ZTR (D.3.1)	8.705	-353	8.353	0	0	8.353
26.	Odložene obveznosti za davek (D.1.4)	5.295	10	5.305	36.582	0	41.887
27.	Finančne obveznosti, razen finančnih obveznosti do finančnih institucij	151.415	-151.041	374	0	0	374
28.	Obveznosti do zavarovancev in zavarovalnih posrednikov (D.3.2)	55.949	0	55.949	440	-13.227	43.162
29.	Obveznosti iz pozavarovanja in sozavarovanja (D.3.3)	9.300	0	9.300	0	-7.387	1.914
30.	Ostale obveznosti do dobaviteljev (D.3.4)	11.857	-544	11.313	0	0	11.313
31.	Podrejene obveznosti (D.3.5)	74.823	0	74.823	-976	0	73.847
32.	Druge obveznosti (D.3.6)	29.265	-891	28.374	-7.574	0	20.800
Skupaj obveznosti		1.501.176	-161.417	1.339.759	-150.635	-101.806	1.087.319
	Presežek sredstev nad obveznostmi	409.716	-1.796	407.920	87.554	0	495.474

Bilanca stanja v skladu z MSRP in v skladu z SII na dan 31. 12. 2019²¹

²¹ Zapis v oklepaju označuje razdelek tega poročila, kjer je podrobneje opisan način vrednotenja.

v tisoč EUR		MSRP vrednost	Prilagoditev v skladu s členom 335 Delegirane uredbe	MSRP vrednost po prilagoditvi	Prevre dnotenje	Prerazpo reditev	SII vrednost
	Sredstva
1.	Dobro ime	29.006	-13.240	15.766	-15.766	0	0
2.	Odloženi stroški pridobivanja zavarovanj	23.982	0	23.982	-23.982	0	0
3.	Neopredmetena sredstva	3.892	-149	3.743	-3.743	0	0
4.	Odložene terjatve za davek	1.950	0	1.950	6.366	0	8.317
5.	Opredmetena sredstva, namenjena lastni uporabi (nepremičnine in oprema)	42.635	-101	42.534	896	0	43.430
6.	Opredmetena sredstva, ki niso namenjena lastni uporabi (nepremičnine in oprema)	20.902	0	20.902	575	0	21.477
7.	Naložbe v odvisne in pridružene družbe	463	28.384	28.847	-481	0	28.365
8.	Delnice	15.676	-17	15.659	0	0	15.659
9.	Obveznice	919.678	-16.395	903.283	4.086	71.283	978.652
10.	Naložbeni skladi	37.612	-976	36.636	0	3.288	39.924
11.	Depoziti razen denarnih ustreznikov	25.646	-5.439	20.207	0	7.657	27.864
12.	Naložbe v korist življenjskih zavarovancev, ki prevzemajo naložbeno tveganje	204.819	0	204.819	585	-72.133	133.270
13.	Posojila in hipotekarni krediti	1.116	0	1.116	0	0	1.116
14.	Znesek ZTR prenesen pozavarovateljem	27.293	0	27.293	-3.661	-2.969	20.663
15.	Depoziti pri cedentih	6.275	0	6.275	0	0	6.275
16.	Terjatve do zavarovalcev in zavarovalnih posrednikov	129.352	-11	129.340	0	-95.029	34.311
17.	Terjatve iz pozavarovanja in sozavarovanja	5.836	0	5.836	0	-405	5.431
18.	Druge terjatve	5.363	-2	5.360	0	0	5.360
19.	Lastne delnice	24.939	0	24.939	1.407	0	26.346
20.	Denar in denarni ustrezniki	66.752	-1.140	65.613	0	-10.095	55.518
21.	Druga sredstva	137.701	-135.875	1.826	-1.693	0	133
	Skupaj sredstva	1.730.886	-144.961	1.585.925	-35.411	-98.403	1.452.111
	Obveznosti
22.	Kosmate zavarovalno-tehnične rezervacije - neživljenjskih zavarovanj	649.162	0	649.162	-194.823	-80.907	373.432
23.	Kosmate zavarovalno-tehnične rezervacije življenjskih zavarovanj (brez zavarovanj, kjer zavarovanci prevzemajo naložbeno tveganje)	263.184	0	263.184	77.923	0	341.107
24.	Kosmate zavarovalno-tehnične rezervacije - za zavarovanja, kjer zavarovanci prevzemajo naložbeno tveganje	210.033	0	210.033	-103.984	0	106.048
25.	Druge rezervacije razen ZTR	7.730	-140	7.590	0	0	7.590
26.	Odložene obveznosti za davek	3.529	-27	3.503	44.703	0	48.206
27.	Finančne obveznosti, razen finančnih obveznosti do finančnih institucij	135.711	-135.442	269	0	0	269
28.	Obveznosti do zavarovancev in zavarovalnih posrednikov	48.132	0	48.132	428	-14.122	34.438
29.	Obveznosti iz pozavarovanja in sozavarovanja	6.176	0	6.176	0	-3.374	2.802
30.	Ostale obveznosti do dobaviteljev	10.455	-449	10.006	0	0	10.006
31.	Podrejene obveznosti	0	0	0	0	0	0
32.	Druge obveznosti	23.515	-258	23.257	-8.255	0	15.002
Skupaj obveznosti 1.357.626			-136.315	1.221.311	-184.007	-98.403	938.901
	Presežek sredstev nad obveznostmi	373.260	-8.646	364.614	148.597	0	513.211

Bilanca stanja v skladu z MSRP in v skladu z SII na dan 31. 12. 2018

D.1 Sredstva

V nadaljevanju so predstavljene posamezne kategorije sredstev skupaj z opisom načina vrednotenja pomembnejših kategorij.

D.1.1 Dobro ime

Dobro ime je v bilanci stanja SII skupine ovrednoteno z ničelno vrednostjo.

D.1.2 Odloženi stroški pridobivanja zavarovanj

Odloženi stroški pridobivanja zavarovanj so v bilanci stanja SII skupine ovrednoteni z ničelno vrednostjo.

D.1.3 Neopredmetena sredstva

Skupina ni ugotovila nobenih neopredmetenih sredstev, ki bi se lahko prodala ločeno, in ne more dokazati, da obstaja tržna vrednost za enaka ali podobna sredstva. Vrednost neopredmetenih sredstev je v bilanci stanja SII ovrednotena z ničelno vrednostjo.

D.1.4 Odložene terjatve in obveznosti za davek

Skupina obračunava odložene terjatve in obveznosti za davek skladno z določili MRS 12; Davki iz dobička.

Podlaga za opredelitev obveznosti in terjatev za odloženi davek je prepoznavanje začasnih razlik. To so razlike med davčno vrednostjo posameznega sredstva ali obveznosti in knjigovodsko vrednostjo posameznega sredstva ali obveznosti. Začasne razlike so lahko obdavčljive začasne razlike oziroma zneski, ki se prištejejo k obdavčljivemu dobičku v prihodnjih obdobjih, ali pa zneski, ki se odštejejo od obdavčljivega dobička v prihodnjih obdobjih. Odloženi davki se tako pripoznajo kot terjatve ali obveznosti za odloženi davek, kot posledica obračunavanja sedanjih in prihodnjih davčnih posledic.

Odložene obveznosti za davek so zneski davka iz dobička, ki jih bo treba poravnati v prihodnjih obdobjih glede na obdavčljive začasne razlike. V obdobjih pripoznanja povečujejo postavko odhodkov za davek od dohodkov pravnih oseb in znižujejo čisti poslovni izid.

Odložene terjatve za davek so zneski davka iz dobička, ki bodo povrnjeni v prihodnjih obdobjih glede na:

• odbitne začasne razlike,
• prenos neizrabljenih davčnih izgub v naslednja obdobja in
• prenos izrabljenih dobropisov v naslednja obdobja.

Splošno pravilo je, da se morajo obveznosti za odloženi davek obvezno pripoznati, terjatve za odloženi davek pa samo, če skupina upravičeno pričakuje, da bo v prihodnosti ustvarila dovolj visoke dobičke za poračun terjatev za odložene davke.

V bilanci stanja SII se terjatve in obveznosti za odloženi davek obračunavajo od vseh prevrednotenj razen od:

• prevrednotenja postavke Udeležbe v povezanih družbah, če imajo te udeležbe naravo strateških naložb in so zato razlike pri prevrednotenju obravnavane kot stalne ter tako niso osnova za obračun odloženih davkov;
• prevrednotenja postavke lastnih delnic, ki kotirajo na borzi, ker ta ne predstavlja obdavčljive začasne razlike;
• prerazporeditev med postavkami bilance stanja.

Primerjava odloženih terjatev za davek in odloženih obveznosti za davek

31. 12. 2019 v tisoč EUR	MSRP vrednost	Prevrednotenje	SII vrednost
Odložene terjatve za davek	2.026	8.347	10.373
Odložene obveznosti za davek	5.305	36.582	41.887
Neto odložene obveznosti za davek			31.514

Primerjava odloženih terjatev za davek in odloženih obveznosti za davek

31. 12. 2018 v tisoč EUR	MSRP vrednost	Prevrednotenje	SII vrednost
Odložene terjatve za davek	1.950	6.366	8.317
Odložene obveznosti za davek	3.503	44.703	48.206
Neto odložene obveznosti za davek			39.889

V letu 2019 so se neto odložene obveznosti za davek zmanjšale za 8,4 milijona EUR. Glavni vpliv izhaja iz prevrednotenja zavarovalno-tehničnih rezervacij. Pri obračunu odloženih terjatev in odloženih obveznosti za davek smo upoštevali veljavno davčno stopnjo v višini 19 % (nespremenjena stopnja glede na leto 2018).

D.1.5 Opredmetena osnovna sredstva, namenjena lastni uporabi

Skupina od neodvisnih zunanjih ocenjevalcev vrednosti nepremičnin za pomembne nepremičnine praviloma vsaka tri leta pridobi oceno poštene vrednosti nepremičnin, namenjenih lastni uporabi. Oprema za neposredno opravljanje zavarovalne dejavnosti predstavlja nepomemben znesek in ga skupina v bilanci stanja SII izkazuje v enaki višini kakor v bilanci stanja v skladu z MSRP. Prav tako se pravice do uporabe sredstev v najemu vrednotijo enako kakor v bilanci stanja v skladu z MSRP.

Pooblaščeni ocenjevalci vrednosti nepremičnin pri oceni poštene vrednosti in oceni poštene vrednosti, zmanjšani za stroške prodaje, upoštevajo mednarodne standarde ocenjevanja vrednosti in mednarodne računovodske standarde. Pri oceni vrednosti se preveri primernost uporabe vseh načinov vrednotenja nepremičninskih pravic. Glede na namen ocenjevanja vrednosti in obseg razpoložljivih podatkov se pri oceni tržne vrednosti uporabi način tržnih primerjav in na donosu zasnovan način.

D.1.6 Naložbe

Opredmetena sredstva, ki niso namenjena lastni uporabi

Metodologija je skladna z metodologijo, ki se uporablja za opredmetena osnovna sredstva, namenjena lastni uporabi, ki je podrobno opisana v podrazdelku D.1.5 Opredmetena osnovna sredstva, namenjena lastni uporabi. Lastniške počitniške kapacitete predstavljajo nepomemben del sredstev, zato zanje ne pridobivamo zunanje neodvisne presoje poštene vrednosti.

Naložbe v odvisne in pridružene družbe

Za pokojninske družbe in družbe za upravljanje znotraj EU (Sava pokojninska in Sava Infond) glede na določilo točke 1 (e) 335. člena Delegirane uredbe ni izvedena popolna konsolidacija podatkov. Tako sta v prilagojeni bilanci stanja v skladu z MSRP ostali med naložbami v odvisne družbe, vrednoteni po knjigovodski vrednosti. V bilanci stanja SII pa ju izkazujemo v višini sorazmernega deleža njunih lastnih virov sredstev, to je v višini razpoložljivega kapitala, izračunanega v skladu s sektorskimi predpisi, ki veljajo v Republiki Sloveniji za pokojninske družbe in družbe za upravljanje.

Za pokojninske družbe izven EU (Sava penzisko društvo) glede na določilo točke 1 (f) 335. člena Delegirane uredbe ni izvedena popolna konsolidacija podatkov. S tem v prilagojeni bilanci stanja v skladu z MSRP te ostanejo med naložbami v odvisne in pridružene družbe, vrednotene po knjigovodski vrednosti. V bilanci stanja SII se izkazujejo z uporabo kapitalske metode MSRP v skladu s 13(5) členom Delegirane uredbe.

Skupina deleže v pridruženih družbah, v skladu z določilom točke 1 (f) 335. člena Delegirane uredbe, v bilanci stanja SII vrednoti z uporabo kapitalske metode MSRP v skladu s 13(5) členom Delegirane uredbe. Vrednost dobrega imena in drugih neopredmetenih sredstev, ki bi bila v skladu z metodologijo vrednotenja sredstev ovrednotena z ničelno vrednostjo, se odšteje od dobljene vrednosti družbe.

Delnice

Delnice in vzajemni skladi se vrednotijo v skladu z mednarodnimi računovodskimi standardi MRS 39, v skladu s katerimi so delnice in vzajemni skladi lahko razvrščeni v računovodsko skupino razpoložljivo za prodajo (angl. available for sale, oziroma krajše AFS) ali po pošteni vrednosti preko izkaza poslovnega izida (angl. fair value through profit or loss, oziroma krajše FVPL).

Delnice, ki kotirajo

Postavka vključuje lastniške vrednostne papirje, ki so uvrščeni na borzo. Vsi lastniški vrednostni papirji so vključeni v kategorijo finančnih sredstev, razpoložljivih za prodajo oziroma po pošteni vrednosti preko poslovnega izida v skladu z MRS 39. Vrednost v bilanci stanja v skladu z MSRP že predstavlja pošteno vrednost (tržno vrednost) tržnih lastniških vrednostnih papirjev.

Metodologija prevrednotenja v skladu z zahtevami Solventnosti II je skladna z metodologijo, ki je uporabljena za vrednotenje bilance stanja v skladu z MSRP, saj so tržne delnice že izkazane po tržni vrednosti in tako ni potrebno prevrednotenje za sestavo bilance stanja SII.

Delnice, ki ne kotirajo

Lastniški vrednostni papirji, ki niso uvrščeni na borzo, se na začetku pripoznajo po svoji nakupni vrednosti. Na dan bilance stanja se njihova vrednost določi z uporabo modela. Tako se ugotovi ali nakupna cena še vedno predstavlja njihovo pošteno vrednost. Če iz modela izhaja, da je nakupna cena previsoka, se lastniški vrednostni papirji slabijo v višini razlike med njihovo vrednostjo iz modela in nabavno vrednostjo.

Ker imajo lastniški vrednostni papirji, ki niso uvrščeni na borzo nepomemben delež naložbenega portfelja Zavarovalne skupine Sava, v bilanci stanja SII niso vrednoteni po pošteni vrednosti, temveč so izkazani v enaki višini, kot izhaja iz bilance stanja v skladu z MSRP.

Obveznice

Obveznice se za pripravo vrednotenja bilance stanja v skladu z MSRP vrednotijo v skladu z MRS 39. Vrednotenje se izvaja glede na MRS-kategorijo, v katero so obveznice razporejene.

Tudi za obveznice, razporejene v skupino v posesti do zapadlosti, se izračuna tržna vrednost.

Skupina pridobiva tržne cene iz sistema Bloomberg, z lokalne borze ali morebitnega drugega trga, na katerem obveznica kotira.

V postavko obveznic spadajo tudi podrejeni depoziti iz postavke depozitov, ki niso denarni ustrezniki.

Strukturirani papirji

Skupina v letu 2019 ni posedovala strukturiranih papirjev.

Naložbeni skladi

Vrednost za poročanje v skladu z MSRP se izračuna na podlagi zadnje objavljene vrednosti enote premoženja (v nadaljevanju: VEP). Vrednost pri MSRP-poročanju predstavlja pošteno vrednost (tržno vrednost) naložbenih skladov. Pri teh skladih je, ne glede na razvrstitev, knjigovodska vrednost enaka tržni vrednosti in se izračuna po formuli: VEP na dan vrednotenja * število lotov. Podatki o VEP-ih so pridobljeni od upravljavcev naložbenih skladov.

Metodologija prevrednotenja v skladu z zahtevami SII je skladna z metodologijo, ki je uporabljena za vrednotenje bilance stanja v skladu z MSRP, saj je vrednost naložbenih skladov v tej izkazana po tržni vrednosti in tako ni potrebno prevrednotenje za sestavo bilance stanja SII.

Depoziti, ki niso denarni ustrezniki

Navedeni depoziti se merijo na podlagi odplačne oziroma nabavne vrednosti, povečane za natečene obresti. V skladu z MRS 39 jih skupina v bilanci stanja v skladu z MSRP razporeja v skupino Posojila in terjatve.

Vrednotenje v bilanci stanja SII je je skladna z metodologijo, ki je uporabljena za vrednotenje bilance stanja v skladu z MSRP. Depoziti, ki niso denarni ustrezniki, se ne prevrednotijo, temveč se predpostavi, da je knjigovodska vrednost dovolj dober približek tržni vrednosti.

Podrejeni depoziti se v bilanci stanja SII prerazporedijo iz postavke depozitov v postavko podjetniških obveznic, saj skupina ugotavlja, da je raven tveganosti podrejenih depozitov enaka ravni tveganosti podrejenih poslovnih obveznic.

Depoziti z originalno zapadlostjo do treh mesecev se v bilanci stanja SII prerazporedijo iz postavke denarja in denarnih ustreznikov v postavko depozitov, ki niso denarni ustrezniki.

Naložbe v korist življenjskih zavarovancev, ki prevzemajo naložbeno tveganje

Sredstva naložbenih zavarovanj brez finančne garancije skupina v bilanci stanja SII prikaže v skupini Naložbe v korist življenjskih zavarovancev, ki prevzemajo naložbeno tveganje. Razlika vrednosti med bilanco stanja v skladu z MSRP in bilanco stanja SII je posledica prerazporeditev sredstev iz zavarovalnih pogodb, kjer zavarovanci prevzemajo naložbeno tveganje, družba pa jamči določeno višino donosnosti (garantirani VEP). Sredstva se prerazporedijo med ostale finančne naložbe, ki pokrivajo obveznosti življenjskih zavarovanj (ZS varnost, ZS Zajamčeni, ZM Garant in ZM Zajamčeni). V bilanci stanja SII se tako pod finančne naložbe, ki pokrivajo obveznosti do zavarovancev, ki prevzemajo naložbeno tveganje, vključujejo naložbe v vzajemne sklade in strukturirane produkte registrov naložb KSNT 1 (Prizma), KSNT 2a (ZM Prizma Hibrid) ter registra naložb KSNT Podružnice Zavarovalnice Sava.

D.1.7 Posojila in hipotekarni krediti

Posojila in hipotekarni krediti se na začetku vrednotijo po pogodbeni vrednosti.

Na dan poročanja se vrednotijo po preostali vrednosti v skladu z načrtom odplačevanja ter v skladu z dejanskimi plačili obresti in glavnice. Če plačila ne potekajo po načrtu odplačevanja, je treba zneske oslabiti. Vrednotenje v bilanci stanja SII je enako vrednotenju v bilanci stanja v skladu z MSRP.

D.1.8 Znesek zavarovalno-tehničnih rezervacij, prenesen pozavarovateljem

V nadaljnjem besedilu uporabljamo oznako SII-rezervacije za zavarovalno-tehnične rezervacije, izračunane v skladu z zakonodajo Solventnosti II, in MSRP-rezervacije za zavarovalno-tehnične rezervacije, izračunane v skladu z Mednarodnimi standardi računovodskega poročanja. Glavna načela, uporabljena v izračunih MSRP-rezervacij, so opisana v računovodskem delu letnega poročila Zavarovalne skupine Sava in Save Re, d.d., za leto 2019 v razdelku 17.4.24 Zavarovalno-tehnične rezervacije.

Znesek zavarovalno-tehničnih rezervacij, prenesenih pozavarovateljem, vrednotijo aktuarji družb v Zavarovalni skupini Sava. Metodologija upošteva usmeritve iz politike upravljanja zavarovalnih tveganj.

Skupina prerazporedi postavke iz premijske rezervacije oddanih poslov za nezapadle terjatve za provizijo za oddano pozavarovanje in sozavarovanje ter za obračunane, nezapadle obveznosti za premijo za oddano pozavarovanje in sozavarovanje.

Zaradi razmeroma majhnega obsega portfelja oddanih sozavarovanj in pozavarovanj za izračun zavarovalno-tehničnih rezervacij, prenesenih pozavarovateljem, ni mogoča uporaba enakih aktuarskih metod kakor za kosmate rezervacije. Uporabljajo se poenostavitve, s katerimi se na podlagi podatkov o oddanem poslu za vsako homogeno skupino in vsako kohorto izračuna delež oddanega posla. Z dobljenim deležem se iz kosmate najboljše ocene rezervacije (pred upoštevanjem stroškov, prihodnjih denarnih tokov iz premij in provizij ter brez upoštevanja časovne vrednosti denarja) izračuna najboljša ocena rezervacije oddanega posla (pred stroški, prerazporeditvami in diskontiranjem). Upoštevanje valutne sestave in časovne vrednosti denarja je enako kakor pri kosmatih najboljših ocenah rezervacij. Pri oblikovanju denarnih tokov se na podlagi preteklih podatkov o plačanih škodah preveri morebiten pričakovani časovni zamik plačil iz oddanega pozavarovanja in sozavarovanja v primerjavi s kosmatimi izplačili. Prilagoditev za pričakovana neplačila nasprotne stranke se izvede na podlagi delitve zneska ZTR, prenesenega pozavarovateljem (za bilanco stanja v skladu z MSRP), po bonitetnih ocenah nasprotnih strank in s temi bonitetnimi ocenami povezanimi verjetnostmi neplačila.

D.1.9 Depoziti pri cedentih

Skladno s pozavarovalnimi pogodbami lahko cedenti zadržijo del pozavarovalne premije kot jamstvo za izplačilo prihodnjih škod in jo praviloma plačajo po enem letu. Navedeni depoziti se skladno s pogodbo obrestujejo. Depoziti pri cedentih se izkazujejo po nabavni vrednosti, zmanjšani za morebitne popravke.

Pri tovrstnih naložbah se zaradi kratkoročnosti naložbe šteje, da je knjigovodska vrednost dovolj dober približek tržne vrednosti. Zato se za tovrstne depozite tržna vrednost po modelu ne izračunava, v izračunu zahtevanega solventnostnega kapitala pa se za tržno vrednost prevzame vrednost iz bilance stanja v skladu z MSRP.

D.1.10 Terjatve do zavarovancev in zavarovalnih posrednikov

Vrednotenje terjatev v bilanci stanja SII se ne razlikuje od vrednotenja v bilanci stanja v skladu z MSRP.

Skupina v bilanci stanja SII iz postavke terjatve do zavarovancev in zavarovalnih posrednikov izloči:

• nezapadle terjatve do zavarovancev in
• nezapadle terjatve za premijo iz sprejetega pozavarovanja in sozavarovanja.

Skupina upošteva omenjeni postavki kot prihodnje denarne tokove pri izračunu kosmate najboljše ocene premijske rezervacije. Ker se celotna sprememba premijske rezervacije izkazuje kot prerazporeditev, se tako izkazuje tudi izločitev nezapadlih terjatev pri pripravi bilance stanja SII.

D.1.11 Terjatve iz pozavarovanja in sozavarovanja

Vrednotenje terjatev v bilanci stanja SII se ne razlikuje od vrednotenja v bilanci stanja v skladu z MSRP.

Skupina iz postavke terjatve iz pozavarovanja izloči nezapadle terjatve na dan sestave bilance stanja SII, in sicer:

• nezapadle terjatve za provizijo iz retrocediranega posla pozavarovalnice in
• nezapadle terjatve za provizijo iz oddanega pozavarovanja in sozavarovanja zavarovalnic.

Omenjeni postavki skupina upošteva kot prihodnje denarne tokove pri izračunu pozavarovalnega deleža v najboljši oceni premijske rezervacije.

Sprememba terjatev in premijske rezervacije se izkazuje kot prerazporeditev.

D.1.12 Druge terjatve

V postavki druge terjatve izkazujemo kratkoročne terjatve do državnih in drugih institucij, kratkoročne terjatve do kupcev, kratkoročne terjatve do zaposlenih, kratkoročne terjatve iz oddaje prostorov, opreme in druge kratkoročne terjatve.

Vrednotenje je enako kakor za bilanco stanja v skladu z MSRP, saj je knjigovodska vrednost zadosten približek poštene vrednosti.

D.1.13 Lastne delnice

V bilanci stanja v skladu z MSRP se lastne delnice izkazujejo kot odbitna postavka v kapitalu. Skupina pripozna lastne delnice v višini nakupne vrednosti na organiziranem ali neorganiziranem trgu in se skladno z določili 36. člena MRS 32 Finančni instrumenti – predstavljanje ne prevrednotijo na pošteno vrednost, čeprav delnica kotira na organiziranem trgu vrednostnih papirjev.

V bilanci stanja SII se lastne delnice izkazujejo v okviru sredstev. Ker lastne delnice obvladujoče družbe kotirajo na organiziranem trgu, se za bilanco stanja SII prevrednotijo glede na ceno na borzi na dan bilance stanja.

D.1.14 Denar in denarni ustrezniki

Vrednotenje denarja in denarnih ustreznikov v bilanci stanja SII je enako kakor v bilancistanja v skladu z MSRP. Depoziti z originalno zapadlostjo do treh mesecev se v bilanci stanja SII obravnavajo enako kot depoziti z daljšo zapadlostjo, zato se jih prerazporedi v postavko depozitov, ki niso denarni ustrezniki.

D.1.15 Druga sredstva

Druga sredstva sestavljajo kratkoročne časovne razmejitve (kratkoročno odloženi stroški in kratkoročno nezaračunani prihodki). Med kratkoročno odloženimi stroški se izkazujejo vnaprej plačani stroški zavarovanj, licenc, zakupnin in podobno. Druga sredstva se v bilanci stanja SII pripoznajo v enaki višini kakor za bilanco stanja v skladu z MSRP, razen vnaprej plačanih stroškov, ki se ovrednotijo z ničelno vrednostjo.

D.2 Zavarovalno-tehnične rezervacije

Skupina izvede prerazporeditve postavk iz kosmate premijske rezervacije za nezapadle terjatve za premijo za direktno zavarovanje, sprejeto pozavarovanje in sozavarovanje ter za obračunano nezapadlo obveznost za provizije za sprejeto pozavarovanje in sozavarovanje. Upoštevajo se tudi posebnosti družb v skupini.

Vrednotenje kosmatih zavarovalno-tehničnih rezervacij in pozavarovalnega dela izvajajo aktuarji družb Zavarovalne skupine Sava. Vrednotenje pozavarovalnega dela SII-rezervacij (najboljše ocene rezervacij za oddane posle) je opisano pri vrednotenju sredstev v razdelku D.1.8 Znesek zavarovalnotehničnih rezervacij, prenesen pozavarovateljem. Metodologija upošteva usmeritve iz politike upravljanja zavarovalnih tveganj skupine in je skladna z uveljavljenimi aktuarskimi metodami.

Skupina pri izračunu SII-rezervacij ne uporablja uskladitvene prilagoditve iz 182. člena ZZavar-1 (oziroma člena 77 b Direktive 2009/138/ES), prilagoditve za nestanovitnost iz 184. člena ZZavar-1 (oziroma člena 77 d Direktive 2009/138/ES), prehodne prilagoditve zadevne strukture netveganih obrestnih mer iz 639. člena ZZavar-1 (oziroma člena 308 c Direktive 2009/138/ES) in prehodnega odbitka iz 640. člena ZZavar-1 (oziroma člena 308 d Direktive 2009/138/ES).

Skupina oblikuje te kategorije SII-rezervacij:

• najboljša ocena škodnih rezervacij direktnih zavarovanj,
• najboljša ocena premijskih rezervacij direktnih zavarovanj,
• najboljša ocena rezervacij za rente, ki izhajajo iz direktnih premoženjskih zavarovanj (rezervacija za premoženjske rente),
• najboljša ocena rezervacij za življenjska zavarovanja,
• najboljša ocena rezervacij sprejetega pozavarovanja,
• dodatek za tveganje.

SII-rezervacije so enake vsoti najboljše ocene rezervacij in dodatka za tveganje. Zgoraj omenjene kategorije rezervacij so podrobneje opisane v nadaljevanju razdelka.

Najboljša ocena škodnih rezervacij direktnih zavarovanj

Škodne rezervacije se nanašajo na škodne dogodke, ki so se že zgodili, škode po teh dogodkih pa še niso bile rešene, ne glede na to, ali so bile prijavljene ali ne. V izračunu najboljše ocene družbe v skupini upoštevajo uteženo povprečje vseh možnih scenarijev in časovno vrednost denarnih tokov, kar pomeni, da so vsi denarni tokovi diskontirani s krivuljami netveganih obrestnih mer. V izračun so vključeni tudi vsi stroški, ki se nanašajo na obdobje od datuma škodnega dogodka do datuma obračuna škode, in pričakovani prihodnji regresi, ki izhajajo iz teh škod.

Rezervacija za škode, ki so se že zgodile, vendar še niso bile izplačane, se oblikuje na podlagi statističnih podatkov iz preteklih let ter izračunava skupaj za škode, ki so že bile prijavljene, in za škode, ki še niso bile prijavljene.

Posamezna zavarovalnica v skupini pri izračunu najboljše ocene kosmatih škodnih rezervacij pri vsaki homogeni skupini tveganj uporabi vsaj dve od spodaj naštetih metod:

• metoda veriženja (metoda Chain-Ladder), ki glede na pretekli razvoj rešenih in prijavljenih škod ocenjuje nadaljnji razvoj škodnih izplačil za škode, ki so se že zgodile;
• naivna metoda, pri kateri za posamezen segment zavarovanj predvidimo končni ultimativni škodni količnik ne glede na hitrost prijave in izplačilo škod;
• Bornhuetter-Fergusonova metoda je kombinacija naivne metode in metode veriženja, pri kateri za posamezen segment zavarovanj predvidimo določen škodni količnik glede na to, kdaj je škoda prijavljena in/ali izplačana;
• metoda Fisher-Lange (metoda inkrementalnih povprečnih škod), pri kateri na podlagi zgodovinskih podatkov za vsako posamezno razvojno leto določimo povprečno škodo in število izplačanih škod;
• metoda povprečne IBNR-škode, pri kateri na podlagi zgodovinskih podatkov določimo višino škodne rezervacije za škode, ki so že nastale, a še niso bile prijavljene (angl. Incurred But Not Reported; IBNR), kot zmnožek med pričakovanim številom IBNR-škod in povprečno višino IBNRškode, h končni vrednosti najboljše ocene škodnih rezervacij pa prištejemo še rezervacije za prijavljene škode (angl. Reported But Not Settled, RBNS) na dan vrednotenja.

Najpomembnejše predpostavke pri izračunu najboljše ocene škodnih rezervacij (krajše: BE CP) so:

• Pričakovani ultimativni škodni količnik: pričakovani končni delež vseh rešenih škod, ki so se zgodile v zadevnem obdobju, v premiji, zasluženi v tem obdobju;
• Faktorji škodnega razvoja: za zavarovalne vrste s tako imenovanim dolgim repom je višina rezervacij za neprijavljene škode močno odvisna od izbire faktorjev škodnega razvoja, še sploh pa od izbire repa, ki predstavlja faktorje za leta, za katera družbe še nimajo dejanskih škodnih izkušenj. Razvojni faktorji so izbrani na podlagi zgodovinskih razvojnih faktorjev, korigirani za pričakovane spremembe v prihodnosti, repni razvojni faktor pa je določen z uporabo logaritemske regresije, pri čemer izberemo krivuljo, ki se izbranim razvojnim faktorjem za že razvita škodna leta najbolje prilega. Po aktuarski presoji ta faktor ustrezno korigiramo;
• Pričakovani delež cenilnih stroškov v prihodnjih škodnih izplačilih: delež cenilnih stroškov v prihodnjih izplačanih odškodninah je določen na podlagi zgodovinskih podatkov in po potrebi korigiran glede na pričakovanja v prihodnosti oziroma glede na trende gibanja višine cenilnih stroškov;
• Pričakovani delež regresov v prihodnjih škodnih izplačilih: delež regresov v prihodnjih škodnih izplačilih je določen na podlagi zgodovinskih podatkov o izplačanih regresih in po potrebi korigiran glede na pričakovanja v prihodnosti oziroma glede na trende gibanja;
• Diskontiranje: pri izračunu najboljše ocene škodnih rezervacij vse denarne tokove diskontiramo z ustreznimi krivuljami netveganih obrestnih mer;
• Rente: med prijavljenimi škodami zavarovanja avtomobilske in splošne odgovornosti so tudi škode, katerih izplačila so predvidena v obliki dosmrtne rente ali rente do 26. leta starosti oziroma do zaključka šolanja; družbe v skupini izračunajo rezervacijo za te rente posebej z življenjskimi tehnikami, zato so pri izračunu najboljše ocene škodnih rezervacij premoženjskih vrst poslovanja te rezervacije in podatki zanje izločeni.

Za zadnje leto dogodka (leto 2019) je skupni povprečni pričakovani ultimativni škodni količnik nekoliko višji, kot je bil v izračunu na dan 31. 12. 2018 za leto dogodka 2018. Največji vpliv na poslabšanje so imeli posli po načelih FOS, in sicer pri zavarovanju avtomobilske odgovornosti ter pri splošnem zavarovanju odgovornosti.

Najboljša ocena premijskih rezervacij direktnih zavarovanj

Premijska rezervacija se nanaša na škodne dogodke, ki nastopijo po datumu vrednotenja, torej med preostalim obdobjem veljavnosti zavarovalnega kritja polic. Izračunava se za tiste pogodbe, ki so aktivne na dan izračuna, in je sestavljena iz vseh pričakovanih prihodnjih denarnih tokov znotraj meja zavarovalnih pogodb (v nadaljevanju: pogodbene meje). Družbe v skupini v izračunu najboljše ocene upoštevajo uteženo povprečje vseh možnih scenarijev in časovno vrednost denarnih tokov, kar pomeni, da so vsi denarni tokovi ustrezno diskontirani s krivuljami netveganih obrestnih mer.

V izračunu premijske rezervacije največja direktna zavarovalna družba v skupini s sedežem v EU upošteva naslednje denarne tokove, ki so ustrezno razdeljeni po posameznih letih in na koncu diskontirani z uporabo krivulje netveganih obrestnih mer:

• vse škode, ki se še bodo zgodile v prihodnosti,
• vse cenilne stroške v povezavi z reševanjem škod iz prejšnje točke,
• vse prihodnje regrese, ki izhajajo iz škod, opisanih v prvi točki,
• vse prihodnje stroške, povezane s servisiranjem obstoječih pogodb,
• vse prihodnje prilive premij iz nezapadlih terjatev,
• provizijo in stroške požarne takse, ki izvirajo iz premij, opisanih v prejšnji točki,
• pričakovano vrednost prihodnjih vračil premij zaradi predčasne prekinitve pogodb,
• prihodnjo obračunano premijo pri večletnih pogodbah z letnimi obračuni in permanentnih pogodbah za obdobje, za katero kritje že obstaja, premija pa še ni bila obračunana,
• prihodnjo obračunano premijo pri večletnih pogodbah z letnimi obračuni in permanentnih pogodbah z letnimi obračuni premije znotraj pogodbenih mej,
• stroške v povezavi s premijami iz prejšnjih dveh alinej,
• višino prihodnjih pričakovanih bonusov in popustov, ki so odvisni od višine škodnega količnika nekaterih pogodb.

Manjše direktne družbe v skupini s sedežem zunaj EU izračunajo premijsko rezervacijo, namenjeno prihodnjim škodam in stroškom, poenostavljeno iz MSRP-prenosne premije ter pričakovanega škodnega in stroškovnega količnika.

Najpomembnejše predpostavke pri izračunu najboljše ocene premijske rezervacije (krajše: BE PP) so:

• pričakovani škodni količniki: pri določanju pričakovanih škodnih količnikov upoštevamo ultimativne škodne količnike po posameznih letih dogodka, ki jih dobimo iz izračuna škodne rezervacije, spremembe v povprečni premiji v zadnjem letu in pričakovanja o škodnem dogajanju v prihodnosti;
• pričakovani delež cenilnih stroškov v prihodnjih škodnih izplačilih: delež cenilnih stroškov v prihodnjih izplačilih odškodnin je določen na podlagi zgodovinskih podatkov in po potrebi korigiran glede na pričakovanja v prihodnosti oziroma glede na trend gibanja višine cenilnih stroškov;
• pričakovani delež provizij v prihodnjih premijskih denarnih tokovih: delež provizij v plačanih premijah je določen na podlagi zgodovinskih podatkov in po potrebi korigiran glede na pričakovanja v prihodnosti oziroma glede na morebitne spremembe provizijskih stopenj;
• pričakovani delež preostalih stroškov v prihodnjih premijskih denarnih tokovih: delež preostalih stroškov v obračunanih premijah je določen na podlagi zgodovinskih podatkov in po potrebi korigiran glede na pričakovanja v prihodnosti oziroma glede na trend gibanja višine stroškov;
• pričakovan delež regresov v prihodnjih škodnih izplačilih: ta delež je določen na podlagi zgodovinskih podatkov o izplačanih regresih;
• pričakovani razvoj škod po letih: ta razvoj je določen na podlagi zgodovinskega načina izplačevanja škod;
• pričakovani razvoj regresov po letih: ta razvoj je določen na podlagi zgodovinskega načina izplačevanja regresov;
• pričakovani delež prekinitev: pričakovani delež prekinitev (storna) oziroma višino vrnjene premije zaradi predčasne prekinitve pogodbe določimo na podlagi podatkov preteklega leta in ga oziroma jo po potrebi korigiramo v skladu s pričakovanji.

Skupni pričakovani ultimativni škodni količnik, uporabljen v izračunu najboljše ocene premijskih rezervacij na dan 31. 12. 2019, je nekoliko višji kot je bil skupni pričakovani ultimativni škodni količnik, uporabljen pri izračunu najboljše ocene premijskih rezervacij na dan 31. 12. 2018, kar sovpada s pričakovanimi ultimativnimi škodnimi količniki iz izračuna najboljše ocene škodnih rezervacij kot posledica FOS-poslov pri zavarovanjih avtomobilske in splošne odgovornosti.

Najboljša ocena rezervacij za rente, ki izhajajo iz direktnih premoženjskih zavarovanj

Najboljša ocena rezervacij za rente, ki izhajajo iz premoženjskih zavarovanj (v nadaljevanju: najboljša ocena rezervacij za premoženjske rente), se zaradi posebnega načina izplačevanja škod izračunava ločeno od najboljše ocene škodnih rezervacij premoženjskih zavarovanj, in sicer se posebej določa za:

• prijavljene rente iz premoženjskih zavarovanj (bodisi v izplačevanju ali še ne): najboljša ocena za te rente se poroča v življenjski vrsti poslovanja rent, ki izhajajo iz pogodb o premoženjskem zavarovanju in se nanašajo na zavarovalne obveznosti, ki niso obveznosti iz zdravstvenih zavarovanj;
• rente iz premoženjskih zavarovanj, ki še niso bile prijavljene: najboljša ocena rezervacij za tovrstne rente se poroča pri premoženjskih vrstah poslovanja v okviru najboljše ocene škodnih rezervacij.

Predpostavke, uporabljene pri izračunu najboljše ocene rezervacij za premoženjske rente, ki so že prijavljene (ne glede na to ali so že v izplačevanju ali še ne), so:

• pričakovani delež cenilnih stroškov v prihodnjih škodnih izplačilih,
• pričakovana inflacija,
• umrljivost glede na primerne tablice smrtnosti.

Predpostavke, uporabljene v izračunu najboljše ocene rezervacij za premoženjske rente, ki še niso prijavljene, so:

• pričakovano število teh rent,
• povprečna višina sedanje vrednosti vseh prihodnjih obveznosti rente v trenutku njenega nastanka.

Za izračun na konec leta 2019 je bila zaradi višjih prijavljenih rent v zadnjih letih upoštevana nekoliko višja pričakovana povprečna naknadno prijavljena renta kot leto prej.

Delež cenilnih stroškov v prihodnjih rentnih izplačilih je določen na podlagi podatkov v prejšnjem obračunskem letu, pričakovano inflacijo v prihodnosti pa določimo na podlagi trenutnega makroekonomskega stanja in pričakovanj v prihodnosti.

Najboljša ocena rezervacij za direktna življenjska zavarovanja

Izračun najboljše ocene rezervacij za življenjska zavarovanja je narejen na ravni zavarovalne pogodbe, pri čemer so predpostavke izračuna enotne za posamezno homogeno skupino produktov življenjskih zavarovanj. Ta v grobem delimo na mešana, riziko, vseživljenjska in rentna klasična življenjska zavarovanja, na naložbena življenjska zavarovanja (z garancijo ali brez nje, z omejeno dobo ali vseživljenjska) in zdravstvena zavarovanja, podobna življenjskim zavarovanjem. Izračun naredimo na podlagi najboljših ocen prihodnjih pogodbenih denarnih tokov, v katerih upoštevamo najboljše ocene vseh pogodbenih finančnih tokov in povezanih finančnih tokov, kot so cenilni stroški, stroški administracije in finančni prihodki od naložb sredstev, ki pokrivajo obveznosti zavarovalnih pogodb. Ločeno izračunamo najboljšo oceno škodnih rezervacij za življenjska zavarovanja.

V kolikor zavarovalna pogodba izpolnjuje vse naslednje tri pogoje:

premija ni izterljiva,

• pogodba na dan vrednotenja nima riziko zavarovalne komponente,
• pogodba ne vsebuje finančnih garancij,

potem se za to pogodbo privzame, da je pogodbena meja enaka datumu vrednotenja, in se tako v projekciji denarnih tokov ne upošteva nobene prihodnje premije. Pogodbo se vrednoti kot kombinacijo zavarovalno-tehničnih rezervacij, izračunanih v celoti, in najboljše ocene rezervacij. V primeru čistih naložbenih zavarovanj se tako vrednoti pogodbo kot rezervacijo, izračunano v celoti, v višini vrednosti premoženja v naložbenih skladih, razliko med pričakovanimi dejanskimi in vračunanimi stroški pa se vrednoti preko oblikovanja najboljše ocene rezervacij.

Pričakovani pogodbeni denarni tokovi so:

• prihodki iz premij,
• izplačila za škode (smrt, hujše bolezni, doživetje, odkup),
• stroški (provizije zastopnikov, drugi sklenitveni stroški, cenilni stroški, administrativni stroški),
• prihodki iz naložb (provizija iz upravljanja naložb).

Pri obravnavi posamezne pogodbe se upoštevajo:

• letna premija, pogostost plačevanja, zavarovalne vsote za primer smrti, hujše bolezni in doživetja,
• tehnične osnove produktov: tehnična obrestna mera, tablice smrtnosti in obolevnosti, stroški,
• predpostavke: delež realizirane smrtnosti in obolevnosti, delež odstopov, prihodnja donosnost, realizirani stroški, prihodnja inflacija.

Za denarne tokove, obravnavane do poteka police, se izračuna njihova sedanja vrednost z uporabo netvegane obrestne mere. Posebej se za večino življenjskih zavarovanj oceni sedanja vrednost opcij in garancij, vgrajenih v produkte življenjskih zavarovanj. Pri tem se uporabi stohastične ekonomske scenarije. Prihodnje dinamično obnašanje zavarovalcev ni modelirano, prihodnji posegi poslovodstva pa so modelirani zgolj pri izračunu sedanje vrednosti opcij in garancij, kjer se predvideva določena realizacija presežkov iz prevrednotenja v primeru scenarijev, v katerih predvideni prihodki iz naložb pred realizacijo presežkov ne dosegajo potrebnih prihodkov iz naložb zaradi garantirane obrestne mere pri klasičnih življenjskih zavarovanjih.

Najboljša ocena rezervacij za zajamčena izplačila ob rojstvu otrok se izračuna na podlagi predvidenega števila in predvidene višine izplačil za že sklenjena zavarovanja. Postopek izračuna tovrstnih rezervacij je narejen na podlagi ocene prihodnjih izplačil, ki temelji na trikotniški metodi ob upoštevanju števila rojstev otrok po letu sklenitve zavarovanja in razvojnem letu zavarovanja ali na podlagi analitične formule. Sedanja vrednost denarnih tokov se izračuna z uporabo netvegane obrestne mere.

Najboljša ocena škodnih rezervacij za življenjska zavarovanja se izračuna z uporabo metode povprečne škode, pri čemer se posebej oceni rezervacija za nastale prijavljene škode in posebej rezervacija za nastale, a še neprijavljene škode. Najboljša ocena rezervacij za nastale prijavljene škode je enaka rezervaciji po popisu. Najboljša ocena rezervacij za nastale, vendar še neprijavljene škode se izračuna kot produkt ultimativnega števila IBNR-škod (ocena iz trikotnika prijavljenih škod) in povprečne višine IBNR-škode. Pri tem opazujemo samo škode zaradi smrti ali hujše bolezni. Povprečna višina IBNR-škode se določi kot povprečna riziko zavarovalna vsota za posamezno homogeno skupino zavarovanj. Sedanja vrednost denarnih tokov se izračuna z uporabo netvegane obrestne mere.

V preteklem letu so se ponovno ovrednotile vse uporabljene predpostavke, pri čemer je prišlo do manjših sprememb. Na nekaterih segmentih so stroški na enoto zavarovanja zaradi zmanjševanja portfelja zrasli, nekoliko so se spremenile tudi predvidene stopnje prekinitev pogodb. Večjih sprememb v predpostavkah pa glede na lansko leto ni bilo. Glede na prejšnje leto je prišlo do premestitve pogodb naložbenih življenjskih zavarovanj z garantirano obrestno mero iz vrste poslovanja Druga življenjska zavarovanja v vrsto poslovanja Zavarovanje z udeležbo pri dobičku. Dodatno pa se je rezervacije za police v vrsti poslovanja Zavarovanje, vezano na indeks ali enoto premoženja, ki izpolnjujejo določene pogoje, ovrednotilo kot tehnične rezervacije, izračunane v celoti. Ker se ta postavka poroča ločeno, se je najboljša ocena tehničnih rezervacij občutno znižala.

Najboljša ocena rezervacij sprejetega pozavarovanja

Izračuni se naredijo na ravni vrst poslovanja v skladu s Prilogo 1 k Delegirani uredbi, in sicer ločeno za posle pozavarovanja v Zavarovalni skupini Sava in posle zunaj skupine (za stanje na ravni skupine se po izločitvi transakcij v skupini upoštevajo le slednji). Zaradi zanemarljivega obsega in narave obveznosti sprejetih življenjskih pozavarovanj (zunaj skupine) je metodologija za vrednotenje teh obveznosti enaka kakor za premoženjska in NSLT-zdravstvena zavarovanja, zato so obveznosti sprejetih življenjskih pozavarovanj razporejene k NSLT-zdravstvenim zavarovanjem.

Najboljša ocena rezervacij je sestavljena iz najboljše ocene premijskih in najboljše ocene škodnih rezervacij. Osnova za izračune je razporeditev poslov po pogodbenih letih.

Izračun najboljše ocene rezervacij je razdeljen na:

• izračun tehnične kosmate rezervacije, ki vključuje najboljšo oceno rezervacije za škodne dogodke, povezane s sklenjenimi posli (že nastale in prihodnje), pred upoštevanjem časovne vrednosti denarja,
• delitev tehnične kosmate rezervacije na tehnično premijsko rezervacijo (za prihodnje škode) in tehnično škodno rezervacijo (za že nastale, a še ne plačane škode),
• upoštevanje prihodnjih stroškov, povezanih z veljavnimi pogodbami,
• upoštevanje prihodnjih denarnih tokov iz premij in provizij, vključno z že obračunanimi, a še ne zapadlimi in neplačanimi premijami in provizijami,
• priprava denarnih tokov, upoštevanje valutne strukture denarnih tokov in diskontiranje.

Pri tehnični kosmati rezervaciji se uporablja metoda veriženja na trikotnikih kumulativnih obračunanih škod z Bornhütter-Fergusonovo (v nadaljevanju: BF) prilagoditvijo. Pri izbiri razvojnih faktorjev se za veriženje upoštevajo podatki iz let, ki izražajo naravo portfelja, za katerega se izračunava rezervacija. Če se posamezni faktorji zaradi izjemnih dogodkov preveč razlikujejo od povprečja, se izločijo iz izračuna razvojnih faktorjev. V zadnjem delu oziroma repu razvoja se uporablja aproksimacija z eno od porazdelitvenih funkcij: eksponentno, Weibullovo, potenčno, Shermanovo; pri izbiri funkcije se uporablja merilo R 2 . Apriorni škodni količnik za BF je izbran na podlagi presoje aktuarja in oddelka za prevzem pozavarovanj. Kjer so škodni trikotniki preveč razpršeni, se ultimativne škode ocenijo na podlagi škodnih količnikov. Pri tem se pričakovani merodajni škodni količnik vsakega pogodbenega leta določi kot izbrano povprečje med vnaprej ocenjenim naivnim količnikom, določenim na podlagi strokovne presoje, večletnih povprečij in na podlagi informacij oddelka za prevzem pozavarovanj, ter realiziranim merodajnim MSRP-škodnim količnikom (brez rezervacij na ravni portfelja). Za starejša leta z znanim razvojem ima večjo utež realizirani količnik, za novejša leta pa naivni. Za razvoj izplačil oziroma denarni tok se uporabi vzorec, pridobljen iz trikotniškega razvoja. V združenem pregledu se nato povzamejo rezultati vseh metod in izbere najboljša ocena ultimativnih škod, na podlagi katere se izračuna tehnična kosmata rezervacija.

V deležih stroškov se upoštevajo prihodnji cenilni in administrativni stroški, povezani s sklenjenimi pogodbami.

Osnova za delitev dobljenih denarnih tokov po valutah je valutna sestava obveznosti za bilanco stanja v skladu z MSRP. Prihodnji denarni tokovi, razdeljeni po valutah, se diskontirajo z uporabo ustreznih krivulj netveganih obrestnih mer.

Najbolj pomembni predpostavki pri izračunu sta izbira ustrezne metode za posamezno vrsto poslovanja, ki se v letu 2019 pri večini vrst poslovanja ni spremenila, ter uporabljeni ultimativni količniki, predvsem za zadnje pogodbeno leto, kjer je zaradi neznanih škod in še neizteklega kritja največ negotovosti. Za sprejeta pozavarovanja zunaj skupine zadnjega pogodbenega leta je delež pričakovanih ultimativnih škod in provizij v pričakovanih ultimativnih premijah nekoliko višji kot leto poprej, predvsem zaradi intenzivnejšega škodnega dogajanja pri proporcionalnih požarnih in drugih škodnih pozavarovanjih ter pri neproporcionalnih premoženjskih pozavarovanjih.

Dodatek za tveganje

Dodatek za tveganje skupaj z najboljšo oceno rezervacij zagotavlja, da je vrednost zavarovalnotehničnih rezervacij enakovredna znesku, ki bi ga za prevzem in izpolnitev obveznosti do zavarovalcev, zavarovancev in drugih upravičencev iz zavarovalnih pogodb zahtevale druge zavarovalnice, ki bi prevzele te obveznosti. Dodatek za tveganje se izračuna z določitvijo stroškov zagotavljanja zneska primernih lastnih virov sredstev v višini zahtevanega solventnostnega kapitala, ki je potreben za podporo zavarovalnih obveznosti med njihovo veljavnostjo oziroma do njihovega izteka. Mera, uporabljena pri določitvi stroškov zagotavljanja prej omenjenega zneska primernih lastnih virov sredstev, je pribitek nad ustrezno netvegano obrestno mero, ki bi ga zavarovalnica upoštevala, da bi zagotovila te primerne lastne vire sredstev, in je enaka 6 %.

Skupina v skladu s 340. členom Delegirane uredbe določi dodatek za tveganje kot vsoto dodatkov za tveganje posameznih (po)zavarovalnic v skupini.

Pri izračunu omenjenega zahtevanega solventnostnega kapitala vsaka družba v skupini upošteva vsa tveganja, pred katerimi se ne more zaščititi. Ta tveganja so:

• tveganje premoženjskih zavarovanj,
• tveganje življenjskih zavarovanj,
• tveganje zdravstvenih zavarovanj,
• tveganje neplačila nasprotne stranke, ki se nanaša samo na (po)zavarovalne terjatve,
• tržno tveganje, če se mu ne moremo izogniti z ustrezno izbiro sredstev, razen obrestnega tveganja,
• operativno tveganje.

V skladu z 58. členom Delegirane uredbe družbe v skupini uporabljajo poenostavljeno metodo za projekcijo prihodnjih zneskov zahtevanega solventnostnega kapitala, in sicer upoštevajo raven (2) hierarhije iz 61. člena Sklepa o podrobnejših navodilih za vrednotenje zavarovalno-tehničnih rezervacij: Za določanje celotnega zahtevanega solventnostnega kapitala za vsako prihodnje leto se uporabi razmerje najboljše ocene za navedeno prihodnje leto in najboljše ocene zavarovalnotehničnih rezervacij na datum vrednotenja. Če se za posamezno družbo pokaže, da je ta metoda neprimerna, se uporabi raven (3) hierarhije iz 61. člena navedenega sklepa.

Dodatek za tveganje se pri kompozitnih zavarovalnicah izračunava ločeno za posle premoženjskih in življenjskih zavarovanj, na posamezne vrste poslovanja pa je razporejen v razmerju izračunanih kapitalskih zahtev za vsako posamezno vrsto poslovanja (v skladu s 3. odstavkom 37. člena Delegirane uredbe). Pri izračunu zahtevanega solventnostnega kapitala za vsako posamezno vrsto poslovanja družbe predpostavijo, da imajo sklenjena zavarovanja samo v segmentu, za katerega računajo kapitalsko zahtevo, poleg tega slednjo za vsak segment izračunajo samo za te module tveganj:

• tveganje življenjskih zavarovanj,
• tveganje zdravstvenih zavarovanj,
• tveganje premoženjskih zavarovanj,
• operativno tveganje.

D.2.1 Vrednosti zavarovalno-tehničnih rezervacij v skladu z SII

V spodnjih preglednicah so prikazane vrednosti kosmate najboljše ocene rezervacij, pozavarovalnega dela najboljše ocene rezervacij in dodatek za tveganje na dan 31. 12. 2019 in na dan 31. 12. 2018 po posameznih vrstah poslovanja. Prikaz je ločen na najboljšo oceno škodne rezervacije, najboljšo oceno premijske rezervacije, najboljšo oceno rezervacij za življenjske vrste poslovanja in dodatek za tveganje.

v tisoč EUR	Kosmata BE CP		Pozavarovalna BE CP
Vrsta poslovanja	31. 12. 2019	31. 12. 2018	31. 12. 2019	31. 12. 2018
Zavarovanje in proporcionalno pozavarovanje za stroške zdravljenja	1.386	1.092	383	389
Zavarovanje in proporcionalno pozavarovanje izpada dohodka	23.826	21.247	262	50
Nezgodno zavarovanje in proporcionalno pozavarovanje zaposlenih	0	0	0	0
Zavarovanje in proporcionalno pozavarovanje avtomobilske odgovornosti	107.091	88.810	888	626
Druga zavarovanja in proporcionalno pozavarovanje motornih vozil	24.014	20.096	208	174
Pomorsko, letalsko in transportno zavarovanje in proporcionalno pozavarovanje	8.491	7.327	305	182
Požarno zavarovanje in proporcionalno pozavarovanje ter zavarovanje in proporcionalno pozavarovanje druge škode na premoženju	69.900	58.173	4.525	4.746
Splošno zavarovanje in proporcionalno pozavarovanje odgovornosti	33.847	26.607	974	1.040
Kreditno in kavcijsko zavarovanje in proporcionalno pozavarovanje	1.132	875	0	0
Zavarovanje in proporcionalno pozavarovanje stroškov postopka	49	6	18	0
Zavarovanje in proporcionalno pozavarovanje pomoči	1.275	1.200	7	154
Različne finančne izgube	498	478	57	50
Neproporcionalno zdravstveno pozavarovanje	571	482	2	2
Neproporcionalno pozavarovanje odgovornosti	12.568	11.336	8.362	7.095
Neproporcionalno pomorsko, letalsko in transportno pozavarovanje	5.403	7.957	353	284
Neproporcionalno premoženjsko pozavarovanje	47.304	36.113	2.556	2.332
Skupaj	337.355	281.798	18.899	17.124

Najboljša ocena škodne rezervacije (BE CP)

Gibanje večinoma sledi obsegu portfelja, škodnim dogodkom in izplačilom škod. Tako se je kosmata najboljša ocena škodnih rezervacij zaradi rasti portfelja najbolj povečala pri zavarovanjih avtomobilske odgovornosti in splošne odgovornosti, kjer so se malenkost poslabšali tudi pričakovani škodni količniki. Zaradi neugodnega škodnega dogajanja se je precej povečala rezervacija zavarovanj

in proporcionalnih pozavarovanj požara in druge škode na premoženju ter neproporcionalnih premoženjskih pozavarovanj.

Najboljša ocena premijske rezervacije (BE PP)

v tisoč EUR	Kosmata BE PP		Pozavarovalna BE PP
Vrsta poslovanja	31. 12. 2019	31. 12. 2018	31. 12. 2019	31. 12. 2018
Zavarovanje in proporcionalno pozavarovanje za stroške zdravljenja	254	389	-30	209
Zavarovanje in proporcionalno pozavarovanje izpada dohodka	-9.605	-10.855	-7	0
Nezgodno zavarovanje in proporcionalno pozavarovanje zaposlenih	0	0	0	0
Zavarovanje in proporcionalno pozavarovanje avtomobilske odgovornosti	39.492	29.519	-79	-49
Druga zavarovanja in proporcionalno pozavarovanje motornih vozil	35.466	30.793	359	280
Pomorsko, letalsko in transportno zavarovanje in proporcionalno pozavarovanje	137	-147	-949	-22
Požarno zavarovanje in proporcionalno pozavarovanje ter zavarovanje in proporcionalno pozavarovanje druge škode na premoženju	3.613	4.073	512	19
Splošno zavarovanje in proporcionalno pozavarovanje odgovornosti	777	-516	-15	-122
Kreditno in kavcijsko zavarovanje in proporcionalno pozavarovanje	3.079	4.211	0	0
Zavarovanje in proporcionalno pozavarovanje stroškov postopka	-110	-106	-67	-95
Zavarovanje in proporcionalno pozavarovanje pomoči	4.451	4.034	-18	-17
Različne finančne izgube	29	194	-87	-22
Neproporcionalno zdravstveno pozavarovanje	-24	-151	0	-1
Neproporcionalno pozavarovanje odgovornosti	-346	-729	369	76
Neproporcionalno pomorsko, letalsko in transportno pozavarovanje	-554	-2.321	-206	-46
Neproporcionalno premoženjsko pozavarovanje	-8.020	-9.876	-504	-505
Skupaj	68.639	48.512	-722	-295

Največja sprememba glede na predhodno leto je povečanje najboljše ocene premijske rezervacije pri avtomobilskih zavarovanjih, ki izvira iz rasti portfeljev direktnih zavarovanj ter iz nekaj višjega pričakovanega škodnega količnika.

v tisoč EUR	ZTR izračunane v celoti		Kosmata BE
Vrsta poslovanja	31. 12. 2019	31. 12. 2018	31. 12. 2019	31. 12. 2018
Zdravstveno zavarovanje	0	0	-8.547	-3.372
Zavarovanje z udeležbo pri dobičku	0	0	291.381	260.256
Zavarovanje, vezano na indeks ali enoto premoženja	71.274	0	35.613	98.108
Druga življenjska zavarovanja	0	0	-16.403	42.714
Rente, ki izhajajo iz pogodb o neživljenjskem zavarovanju in se nanašajo na obveznosti iz zdravstvenih zavarovanj	0	0	0	0
Rente, ki izhajajo iz pogodb o neživljenjskem zavarovanju in se nanašajo na zavarovalne obveznosti, ki niso obveznosti iz zdravstvenih zavarovanj	0	0	31.179	25.186
Skupaj	71.274	0	333.223	422.892

Najboljša ocena rezervacij življenjskih vrst poslovanja

Spremembe najboljše ocene tehničnih rezervacij so posledica gibanja portfelja in premestitve oziroma sprememba vrednotenja. Za zdravstveno zavarovanje se je najboljša ocena rezervacij zmanjšala zaradi sklepanj novega profitabilnega posla.

Na znižanje tehničnih rezervacij v vrsti poslovanja Zavarovanje z udeležbo pri dobičku je najbolj vplivalo gibanje portfelja zaradi doživetij polic, dodatno pa tudi premestitev naložbenih zavarovanj z garantirano obrestno mero iz vrste poslovanja Druga življenjska zavarovanja v to vrsto.

Na znižanje tehničnih rezervacij v vrsti poslovanja Zavarovanje, vezano na indeks ali enoto premoženja je najbolj vplivalo gibanje portfelja zaradi doživetij in prekinitev polic, dodatno pa se je rezervacije za police, ki izpolnjujejo določene pogoje, ovrednotilo kot tehnične rezervacije, izračunane v celoti. Ker se ta postavka poroča ločeno, se je najboljša ocena tehničnih rezervacij občutno znižala.

Tehnične rezervacije v vrsti poslovanja Druga življenjska zavarovanja so se znižale zaradi premestitve naložbenih zavarovanj z garantirano obrestno mero v vrsto poslovanja Zavarovanje z udeležbo pri dobičku. Dodatno pa je na znižanje vplivalo dejstvo, da so se predpostavke o smrtnosti in obolevnosti nekoliko izboljšale, kar je vplivalo na nižjo najboljšo oceno tehničnih rezervacij.

Rezervacije za rente, ki izhajajo iz premoženjskih zavarovanj, so se povečale zaradi dopolnitve seznama rent in rezervacij za rente, ki so bile na novo prijavljene v letu 2019.

Dodatek za tveganje

v tisoč EUR	Dodatek za tveganje
Vrsta poslovanja	31. 12. 2019	31. 12. 2018
Zavarovanje in proporcionalno pozavarovanje za stroške zdravljenja	179	177
Zavarovanje in proporcionalno pozavarovanje izpada dohodka	9.051	8.008
Nezgodno zavarovanje in proporcionalno pozavarovanje zaposlenih	0	0
Zavarovanje in proporcionalno pozavarovanje avtomobilske odgovornosti	7.789	6.804
Druga zavarovanja in proporcionalno pozavarovanje motornih vozil	5.483	4.483
Pomorsko, letalsko in transportno zavarovanje in proporcionalno pozavarovanje	3.557	1.105
Požarno zavarovanje in proporcionalno pozavarovanje ter zavarovanje in proporcionalno pozavarovanje druge škode na premoženju	10.424	6.642
Splošno zavarovanje in proporcionalno pozavarovanje odgovornosti	3.398	3.081
Kreditno in kavcijsko zavarovanje in proporcionalno pozavarovanje	775	1.249
Zavarovanje in proporcionalno pozavarovanje stroškov postopka	16	12
Zavarovanje in proporcionalno pozavarovanje pomoči	705	688
Različne finančne izgube	299	226
Neproporcionalno zdravstveno pozavarovanje	84	59
Neproporcionalno pozavarovanje odgovornosti	1.234	950
Neproporcionalno pomorsko, letalsko in transportno pozavarovanje	1.213	1.610
Neproporcionalno premoženjsko pozavarovanje	8.867	8.029
Skupaj premoženjska zavarovanja	53.073	43.123
Zdravstveno zavarovanje	2.146	813
Zavarovanje z udeležbo pri dobičku	7.647	7.571
Zavarovanje, vezano na indeks ali enoto premoženja	5.228	7.941
Druga življenjska zavarovanja	6.808	7.704
Rente, ki izhajajo iz pogodb o neživljenjskem zavarovanju in se nanašajo na obveznosti iz zdravstvenih zavarovanj	0	0
Rente, ki izhajajo iz pogodb o neživljenjskem zavarovanju in se nanašajo na zavarovalne obveznosti, ki niso obveznosti iz zdravstvenih zavarovanj	147	135
Življenjska pozavarovanja	132	99
Skupaj življenjska zavarovanja	22.108	24.264
Skupaj	75.180	67.386

Dodatek za tveganje se je v primerjavi z dnem 31. 12. 2018 povečal, kar je predvsem posledica povečanja kapitalskih zahtev, ki predstavljajo osnovo za izračun z metodo stroška kapitala.

D.2.2 Primerjava MSRP in SII zavarovalno-tehničnih rezervacij

Glavne razlike pri vrednotenju SII in MSRP zavarovalno-tehničnih rezervacij so:

SII-rezervacije temeljijo na principu denarnih tokov in vključujejo pričakovane prihodnje dobičke aktivnega portfelja, medtem ko MSRP-rezervacije temeljijo na principu že zasluženih prihodkov, zmanjšanih za odhodke. Zato je neprimerno primerjati vrednosti prenosnih premij z vrednostjo najboljše ocene premijskih rezervacij, saj je na eni strani prenosna premija znesek še nezaslužene premije (prihodnji prihodek družbe). V premijski rezervaciji upoštevamo vse prihodnje denarne tokove, ki jih še pričakujemo iz aktivnega portfelja. Tako iz pričakovanih prihodnjih dobičkov aktivnega portfelja na dan 31. 12. 2019 izhaja 7 % (31. 12. 2018: 7 %) razlike med MSRP- in SII-rezervacijami premoženjskih vrst poslovanja. V izračunu najboljše ocene premijskih rezervacij se izločijo nezapadle terjatve in obveznosti za premijo in pozavarovalno provizijo, ki v bilanci stanja v skladu z MSRP nastopajo pri drugih bilančnih postavkah (prerazporeditev v bilanci stanja). Ta prerazporeditev predstavlja 33 % (31. 12. 2018: 29 %) razlike med MSRP- in SII-rezervacijami premoženjskih vrst poslovanja.

• Tudi primerjava vrednosti škodnih rezervacij po obeh standardih (MSRP in SII) ni neposredno smiselna, četudi so, vsebinsko gledano, te rezervacije po obeh standardih namenjene kritju škod, ki so se že zgodile in še niso bile izplačane. Pomembna vsebinska razlika med MSRP- in SIIvrednostjo škodnih rezervacij je, da naj bi rezervacije za namene solventnosti zadoščale za poplačilo obveznosti zgolj v tehtanem povprečju vseh mogočih scenarijev, MSRP-rezervacije pa v veliki večini primerov. Zato so predpostavke pri izračunu MSRP-rezervacije previdnejše. Če primerjamo najbolj materialno predpostavko o pričakovanem ultimativnem škodnem količniku za premoženjske vrste poslovanja za zadnje leto (kjer je negotovost največja), znaša ta za MSRP-škodne rezervacije 71 % (31. 12. 2018: 72 %), za SII-najboljšo oceno škodnih rezervacij pa 60 % (31. 12. 2018: 60 %).
• SII-rezervacije premoženjskih zavarovanj upoštevajo časovno vrednost denarja, medtem ko se MSRP-rezervacije teh zavarovanj praviloma ne diskontirajo. Ker so trenutno obrestne mere zelo nizke, to ne vpliva materialno na razliko med MSRP- in SII-rezervacijami teh zavarovanj.
• Skupna vrednost SII-rezervacij življenjskih vrst poslovanja je nižja od MSRP-rezervacij, vendar so med posameznimi vrstami poslovanja večje razlike. Pri nekaterih vrstah so višje vrednosti SIIrezervacij, pri drugih pa vrednosti MSRP-rezervacij. Na prikaz pomembno vpliva tudi sprememba preslikave iz homogenih skupin tveganja v vrste poslovanja med letoma 2018 in 2019. SII-rezervacije za življenjska zavarovanja temeljijo na pričakovanih denarnih tokovih, upoštevajo pa tudi pričakovane izgube in pričakovane dobičke življenjskih zavarovanj. MSRPrezervacije za življenjska zavarovanja preko LAT testa (angl. Liability Adequacy Test) upoštevajo pričakovano sedanjo vrednost prihodnjih denarnih tokov samo, če je ta višja od trenutno oblikovanih matematičnih rezervacij. Dodatno pa so v test vključena dobičkonosna dodatna zavarovanja, ki znižujejo oceno rezervacij v testu. Nasprotno v primeru SII-rezervacij najboljša ocena ne vključuje denarnih tokov dodatnih zavarovanj, saj so vključeni v premoženjskih vrstah poslovanja. Posledično so za zavarovanja z udeležbo v dobičku SII-rezervacije višje od MSRP rezervacij. Za ostale vrste poslovanja je SII-vrednost rezervacij nižja od vrednosti MSRPrezervacij zaradi upoštevanja pričakovanih prihodnjih dobičkov iz naslova smrtnosti, obolevnosti in stroškov. Pri MSRP-rezervacijah pa velja določilo, da kljub nižji oceni rezervacij v LAT testu, oblikovanih MSRP rezervacij ni dovoljeno zniževati. Za celoten portfelj življenjskih vrst poslovanja so ravni MSRP- in SII-rezervacij primerljive.

D.2.3 Opis ravni negotovosti

Raven negotovosti SII-rezervacij smo testirali z občutljivostjo rezervacij na ključne parametre izračuna. Analiza je bila izvedena za portfelje EU-družb v skupini, in sicer ločeno za najboljšo oceno premijskih in škodnih rezervacij direktnega zavarovanja, najboljšo oceno rezervacij sprejetega pozavarovanja ter najboljšo oceno rezervacij življenjskega zavarovanja. V spodnjih preglednicah so navedeni testirani scenariji in njihov vpliv na višino testiranih rezervacij.

Testiranje občutljivosti premijskih rezervacij direktnega zavarovanja

Scenarij	Vpliv šoka v %
	31. 12. 2019	31. 12. 2018
Dvig pričakovanih škodnih rezultatov za 5 %	10,8 %	9,9 %
Dvig stroškov (razen provizij) za 5 %	2,6 %	2,4 %
Znižanje deleža regresov za 5 %	0,7 %	0,4 %

Testiranje občutljivosti škodnih rezervacij direktnega zavarovanja

	Vpliv šoka v %
Scenarij	31. 12. 2019	31. 12. 2018
Dvig ultimativnih škodnih rezultatov za zadnje leto dogodka	5,8 %	6,1 %
Dvig cenilnih stroškov za 10 %	0,5 %	0,6 %
Znižanje deleža regresov za 10 %	0,1 %	0,2 %

Testiranje občutljivosti rezervacij sprejetih pozavarovanj

		Vpliv šoka v %
Scenarij	31. 12. 2019	31. 12. 2018
Dvig pričakovanih škodnih rezultatov zadnjega pogodbenega leta za 5 %	5,8 %	7,3 %
Padec deleža nezapadlih postavk (premij minus provizij) za 10 %	3,6 %	4,4 %
Dvig stroškov (razen provizij) za 50 %	0,5 %	0,5 %

Testiranje občutljivosti rezervacij življenjskih zavarovanj

	Vpliv šoka v %
Scenarij	31. 12. 2019	31. 12. 2018
Dvig pričakovanih stopenj smrtnosti za 15 %	1,1 %	1,0 %
Dvig stroškov (razen provizij) za 10 % in stopnje inflacije za 1 %	1,6 %	1,5 %
Dvig stopenj odstopov od pogodb za 50 %	1,8 %	1,8 %

Omenimo še, da izračuni lastnih parametrov (USP) za tveganje rezervacij v večini premoženjskih vrst poslovanja dajejo nižje rezultate od parametrov standardne formule, iz česar lahko sklepamo, da nestanovitnost pričakovanih odhodkov in prihodkov, ki nastopajo v izračunu najboljše ocene rezervacij, ni visoka.

Na podlagi opravljenih analiz ocenjujemo, da je stopnja negotovosti pri izračunu rezervacij nizka.

D.3 Druge obveznosti

Primerjava MSRP in SII vrednosti drugih obveznosti

v tisoč EUR	31. 12. 2019		31. 12. 2018
	MSRP vrednost	SII vrednost	MSRP vrednost	SII vrednost
Druge rezervacije razen ZTR	8.353	8.353	7.590	7.590
Finančne obveznosti, razen finančnih obveznosti do finančnih institucij	374	374	269	269
Obveznosti do zavarovancev in zavarovalnih posrednikov	55.949	43.162	48.132	34.438
Obveznosti iz pozavarovanja in sozavarovanja	9.300	1.914	6.176	2.802
Ostale obveznosti do dobaviteljev	11.313	11.313	10.006	10.006
Podrejene obveznosti	74.823	73.847	0	0
Druge obveznosti, ki niso izkazane drugje	28.374	20.800	23.257	15.002

V nadaljevanju je podana vsebinska obrazložitev vrednotenja posamezne postavke drugih obveznosti.

D.3.1 Druge rezervacije razen ZTR

Med drugimi rezervacijami skupina izkazuje neto sedanjo vrednost za ugodnosti zaposlenih, ki vključujejo odpravnine ob upokojitvi in jubilejne nagrade. Izračunavajo se na podlagi MRS 19, in sicer z uporabo razmerja natečene delovne dobe v družbi.

Vrednost drugih rezervacij je tudi po metodologiji SII enaka, kot to velja za bilanco stanja v skladu z MSRP. V okviru teh obveznosti skupina ne izvaja prerazporeditev.

D.3.2 Obveznosti do zavarovancev in zavarovalnih posrednikov

Med obveznosti do zavarovancev in zavarovalnih posrednikov štejemo obveznosti za škode in provizije iz lastnih zavarovalnih poslov, pa tudi obveznosti za škode in provizije iz sprejetih (aktivnih) pozavarovalnih in sozavarovalnih poslov. Vrednosti se v bilanci stanja v skladu z MSRP pripoznajo v obračunanih zneskih. Vrednotenje na SII-vrednost obveznosti do zavarovancev in zavarovalnih posrednikov se od vrednotenja v bilanci stanja v skladu z MSRP razlikuje v tem, da vključimo pričakovano prihodnjo provizijo in prihodnjo obveznost za plačilo požarne takse iz naslova pogodb, ki na dan poročanja niso več aktivne.

Skupina iz te postavke obveznosti izloči nezapadle obveznosti za provizijo iz sprejetega (aktivnega) pozavarovalnega in sozavarovalnega posla na dan sestave bilance stanja SII v višini 13,2 milijona EUR (31. 12. 2018: 14,1 milijona EUR).

Omenjene postavke skupina upošteva kot prihodnje denarne tokove pri izračunu najboljše ocene premijske rezervacije. Ker se sprememba premijske rezervacije v tem delu izkazuje kot prerazporeditev, se tako izkazuje tudi izločitev nezapadlih obveznosti v bilanci stanja SII.

D.3.3 Obveznosti iz pozavarovanja in sozavarovanja

Med obveznostmi iz pozavarovanja izkazujemo obveznosti za premijo, ki se nanaša na cedirani pozavarovalni posel zavarovalnic in obveznosti za premije iz retrocediranega posla pozavarovalnice (pasivne retrocesije). Vrednosti se v bilanci stanja v skladu z MSRP pripoznajo v obračunanih zneskih na podlagi (po)zavarovalnih obračunov. Vrednotenje na SII-vrednost obveznosti iz pozavarovanja se ne razlikuje od vrednotenja v bilanci stanja v skladu z MSRP.

Skupina iz postavke obveznosti iz pozavarovanja izloči naslednje nezapadle obveznosti na dan sestave bilance stanja SII:

• nezapadle obveznosti za premijo iz cediranega posla zavarovalnic in
• nezapadle obveznosti za premijo iz retrocediranega posla pozavarovalnice.

Omenjene postavke v skupni višini 7,4 milijona EUR (31. 12. 2018: 3,4 milijona EUR) skupina upošteva kot prihodnje denarne tokove pri izračunu pozavarovalnega deleža najboljše ocene premijske rezervacije. Ker se sprememba premijske rezervacije v tem delu izkazuje kot prerazporeditev, se tako izkazuje tudi izločitev nezapadlih obveznosti v bilanci stanja SII.

D.3.4 Ostale obveznosti do dobaviteljev

Med drugimi obveznostmi do dobaviteljev so vključene kratkoročne obveznosti do zaposlenih iz obračunanih plač in povračil stroškov, obveznosti za davke, obveznosti do dobaviteljev za obratovalne stroške in preostale obveznosti. Skupina jih v bilanci stanja v skladu z MSRP pripoznava v obračunanih zneskih na podlagi verodostojnih listin.

Prevrednotenje se ne izvaja, prav tako te postavke niso predmet prerazporeditev glede na zahteve SII.

D.3.5 Podrejene obveznosti

Med podrejene obveznosti je vključena izdana obveznica obvladujoče družbe. Obveznosti iz naslova izdane podrejene obveznice se v bilanci stanja v skladu z MSRP izkazujejo po odplačni vrednosti. Ob izdaji pripoznana vrednost podrejene obveznice predstavlja nominalno vrednost izdaje, zmanjšano za stroške, ki jih je bilo mogoče neposredno pripisati izdaji obveznice. Za izračun odplačne vrednosti se upošteva datum, na katerega lahko skupina predčasno poplača obveznosti.

Obveznica je uvrščena v trgovanje na organizirani trg Luksemburške borze. Obveznosti iz naslova izdane podrejene obveznice se za potrebe bilance stanja SII vrednotijo po pošteni vrednosti na podlagi objavljene cene obveznice na Bloomberg-u.

D.3.6 Druge obveznosti, ki niso izkazane drugje

Med drugimi obveznostmi izkazujemo predvsem vnaprej vračunane stroške, razmejene prihodke iz naslova zavarovalnih premij, razmejene pozavarovalne in sozavarovalne provizije ter dolgoročne obveznosti iz najemov, ki izpolnjujejo pogoje za vrednotenje po MSRP 16.

Znotraj te postavke skupina z nič vrednoti razmejene provizije sprejetega sozavarovanja in pozavarovanja ter razmejene prihodke iz naslova zavarovalnih polic, izkazanih v segmentu premoženjskih zavarovanj. Pri preostalih obveznostih vrednotenje v bilanci stanja SII ne odstopa od vrednotenja v bilanci stanja v skladu z MSRP.

D.4 Alternativne metode vrednotenja

Pošteno vrednost finančnih naložb, za katere skupina ne razpolaga z javno objavljeno tržno ceno, merimo z uporabo alternativnih metod vrednotenja. Alternativne metode predstavljajo vrednotenje po vrednosti v bilanci stanja v skladu z MSRP, vrednotenje po modelu za pokojninske družbe znotraj EU (podrobneje opisano v razdelku D.1.6 Naložbe) ter vrednotenje nepremičnin, pridobljeno od neodvisnih zunanjih ocenjevalcev vrednosti.

V letu 2019 je imela skupina v svojem portfelju naslednje skupine finančnih naložb, ki jih je vrednotila po vrednosti v bilanci stanja v skladu z MSRP:

• nelikvidne dolžniške instrumente,
• nekotirajoče delnice,
• depozite, ki niso denarni ustrezniki (vključno z depoziti pri cedentih).

Skupina od neodvisnega zunanjega ocenjevalca vrednosti nepremičnin obdobno (praviloma na tri leta) pridobi oceno poštene vrednosti nepremičnin, namenjenih lastni uporabi in naložbenih nepremičnin. Menimo, da je tako pridobljena poštena vrednost najbolj reprezentativna ocena zneska, za katerega bi se med dobro obveščenima strankama s pravico razpolaganja v strogo poslovnem odnosu lahko izmenjale ocenjene nepremičnine.

V letu 2019 je skupina 215 milijonov EUR naložb (31. 12. 2018: 157 milijonov EUR) merila z alternativnimi metodami vrednotenja.

V letu 2019 je skoraj 57 % alternativno vrednotenih naložb izkazanih v enaki višini kot v bilanci stanja v skladu z MSRP, 40 % po vrednotenju, pridobljenem s strani neodvisnih ocenjevalcev vrednosti, preostali 4 % pa po modelu za pokojninske družbe znotraj EU.

D.5 Druge informacije

Skupina v povezavi z vrednotenjem nima drugih pomembnih informacij.

E. Upravljanje kapitala

Skupina opredeljuje upravljanje kapitala v politiki upravljanja kapitala Zavarovalne skupine Sava in družbe Sava Re, d.d. Ta opredeljuje cilje in ključne dejavnosti, povezane z upravljanjem kapitala. Upravljanje kapitala je neločljivo povezano s strategijo prevzemanja tveganj, ki določa pripravljenost za prevzem tveganj.

Cilji upravljanja kapitala v skupini so:

• optimalna kapitaliziranosti na daljši rok v skladu s strategijo prevzemanja tveganj,
• ustrezna mera fleksibilnosti financiranja,
• sposobnost doseganja ustrezne dobičkovnosti poslovnih odsekov, ki vežejo kapital,
• sposobnost doseganja ustrezne donosnosti lastniškega kapitala oziroma ustreznega dividendnega donosa za delničarje.

Z ustreznim upravljanjem kapitala želi skupina zagotoviti, da ima posamezna družba v njej vedno na voljo zadostno višino virov za pokrivanje svojih obveznosti in izpolnjevanje zakonskih zahtev glede kapitala. Pri tem mora biti sestava lastnih virov sredstev, ki zagotavljajo kapitalsko ustreznost, skladna z zakonodajo ter zagotavljati optimalno razmerje med dolžniškim in lastniškim virom financiranja. Višina lastnih virov sredstev posamezne družbe v skupini in skupine mora biti vedno zadostna za pokrivanje zakonodajnega zahtevanega solventnostnega kapitala ter tudi za doseganje ciljne bonitetne ocene in drugih ciljev posamezne družbe oziroma skupine.

Pomemben vhodni element pri upravljanju kapitala in poslovnem načrtovanju je strategija prevzemanja tveganj skupine in v njej določena pripravljenost za prevzem tveganj. Strategija prevzemanja tveganj za skupino opredeljuje ravni kapitalske ustreznosti, ki so navedene v razdelku E.2 Zahtevani solventnostni kapital in zahtevani minimalni kapital. Na podlagi ravni kapitalske ustreznosti skupine so nato določene ravni oziroma ciljna višina kapitalske ustreznosti posamezne družbe v skupini.

Strategija prevzemanja tveganj skupine je v povezavi s kapitalsko ustreznostjo določena tako, da zadošča regulatornim zahtevam in zahtevam bonitetnih agencij, hkrati pa obvladujoča družba razpolaga z zadostnim presežkom kapitala, da lahko pokrije morebitne dodatne kapitalske potrebe odvisnih družb, če se pri kateri izmed njih uresniči večji stresni scenarij. S tem namenom je določen varnostni presežek primernih lastnih virov sredstev nad zakonsko zahtevanimi.

Vse odvisne družbe v skupini morajo v skladu s strategijo prevzemanja tveganj skupine stalno zagotavljati zadostno raven kapitala za zagotavljanje solventnosti v skladu z lokalno zakonodajo. Poleg tega morajo odvisne družbe v skupini, za katere velja kapitalski režim Solventnosti II, imeti dovolj kapitala, da pokrijejo manjša do srednja nihanja lastnih virov sredstev in zahtevanega solventnostnega kapitala, ki so lahko posledica metodologije standardne formule ali uresničitve manjših do srednjih stresov oziroma scenarijev.

Posamezne družbe v skupini in skupina vsako leto pripravijo finančni načrt za naslednje triletno obdobje. Finančni načrt skupine in posamezne družbe v njej mora biti usklajen s strategijo prevzemanja tveganj kar pomeni, da mora zagotavljati kapitalsko ustreznost skupine oziroma posamezne družbe v skupini na sprejemljivi ravni.

V prvi fazi vsakoletnega preverjanja potenciala za optimizacijo kapitala oziroma za dodatno dodelitev kapitala (dividende, lastne delnice, akvizicije in podobno) se pregledajo rezultati zadnjega izračuna višine in sestave primernih lastnih virov sredstev ter SCR. Na podlagi izhodišč se nato pripravita finančni načrt za prihodnje triletno obdobje in načrt upravljanja kapitala, vključno z dejavnostmi, potrebnimi za doseganje ciljev dodelitve kapitala.

Osnova za izračun primernih lastnih virov sredstev, SCR in posledično solventnostnega količnika družbe oziroma skupine so triletne projekcije finančnih parametrov. Z izračunom se preveri skladnost s pripravljenostjo za prevzem tveganj in po potrebi izvedejo prilagoditve finančnega načrta. V načrtovano uporabo kapitala so ustrezno vključene tudi postavke njegove potrošnje, kot so redne dividende, lastne delnice in projekti, za katere je potreben dodatni kapital.

Pri dodelitvi kapitala na poslovne dejavnosti je treba zagotoviti ustrezno donosnost lastniškega kapitala. Tako se znotraj kapitala, namenjenega pokrivanju tveganj, iščejo možnosti za največje vrednosti razmerja med donosom segmenta, ki veže kapital in dodeljenim kapitalom (optimalno razmerje med donosom in tveganjem).

E.1 Lastna sredstva

Skupina ima na dan 31. 12. 2019 presežek sredstev nad obveznostmi v višini 495,5 milijona EUR (31. 12. 2018: 513,2 milijona EUR).

Osnovni lastni viri sredstev oziroma presežek sredstev nad obveznostmi skupine se v nadaljevanju zmanjšajo za:

• lastne delnice v višini 31,0 milijona EUR (31. 12. 2018: 26,3 milijona EUR);
• predvidljive dividende²² v višini 16,2 milijona EUR (31. 12. 2018: 14,7 milijona EUR). Njihova višina je določena s predlogom uprave in nadzornega sveta obvladujoče družbe na skupščini delničarjev;
• nerazpoložljive manjšinske deleže na ravni skupine v višini 154 tisoč EUR (31. 12. 2018: 195 tisoč EUR);
• odbitke za udeležbo v drugih finančnih subjektih, vključno z nereguliranimi subjekti, ki izvajajo finančne dejavnosti v višini 9,1 milijona EUR (31. 12. 2018: 6,9 milijona EUR), kar je enako višini lastnih virov sredstev družb Sava pokojninska in Sava Infond;
• druge postavke skladno z določili ZZavar-1.

Presežek sredstev nad obveznostmi se poveča za podrejene obveznosti, saj te predstavljajo del osnovnih lastnih virov sredstev. Skupina je imela na dan 31. 12. 2019 podrejene obveznosti vrednotene skladno s Solventnostjo II v višini 73,8 milijona EUR.

Za namen določitve osnovnih lastnih virov sredstev se osnovni lastni viri sredstev zmanjšajo za celotno vrednost udeležbe v drugih finančnih in kreditnih institucijah (razen v zavarovalnici), ki presega 10 % postavk lastnih virov sredstev skupine (vplačanega osnovnega kapitala skupaj s kapitalskimi rezervami). Prav tako se za namen določitve osnovnih lastnih virov sredstev, osnovna lastna sredstva zmanjšajo za del vrednosti vseh udeležb v finančnih in kreditnih institucijah (razen tistih, ki že same presegajo 10 % in so zato izločene), ki presega 10 % postavk lastnih virov sredstev skupine. Skupina na dan 31. 12. 2019 enako kot na dan 31. 12. 2018 nima tovrstnih izločitev iz lastnih virov sredstev.

Na ta način dobimo osnovne lastne vire sredstev po odbitkih. Razpoložljivi lastni viri sredstev skupine so osnovni lastni viri sredstev po odbitkih, povečani za lastne vire drugih finančnih subjektov (Save pokojninske in Save Infond), za katere v skladu z ZZavar-1 ne veljajo kapitalske zahteve v skladu s Solventnostjo II.

Skupina, enako kot na dan 31. 12. 2018, na dan 31. 12. 2019 ni imela prilagoditev za druge postavke v skladu z ZZavar-1.

Pomožni lastni viri sredstev so postavke, ki ne spadajo med osnovne lastne vire sredstev in jih družba oziroma skupina lahko vpokliče za pokritje svojih izgub. Mednje spadajo nevplačani osnovni kapital ali ustanovni kapital, ki ni bil vpoklican, akreditivi in jamstva ter katere koli druge pravne zaveze, ki jih je skupina prejela. Skupina, enako kot na dan 31. 12. 2018, na dan 31. 12. 2019 ne izkazuje pomožnih lastnih virov sredstev.

V spodnji preglednici je prikazana sestava lastnih virov sredstev skupine.

²² Skupina bo zaradi dogodkov v začetku leta 2020 (koronavirus) in poziva regulatorja k zadržanju izplačila dividend do 1. 10. 2020, po tem datumu ponovno izvedla oceno finančnega stanja in se opredelila glede predloga izplačila dividend.

Sestava lastnih virov sredstev skupine

v tisoč EUR	31. 12. 2019	31. 12. 2018
Navadne delnice (skupaj z lastnimi delnicami)	71.856	71.856
Nerazpoložjiv vpoklican, a nevplačan navadni lastniški kapital na ravni skupine	0	0
Vplačani presežek kapitala v zvezi z navadnimi delnicami	43.036	43.036
Ustanovni kapital, prispevki članov ali enakovredna postavka osnovnih lastnih
virov sredstev družb za vzajemno zavarovanje ali družb, ki delujejo po načelu	0	0
vzajemnosti
Sredstva na podrejenih računih članov družbe za vzajemno zavarovanje	0	0
Nerazpoložljiva sredstva na podrejenih računih članov družbe za vzajemno	0	0
zavarovanje na ravni skupine
Presežek sredstev	0	0
Nerazpoložljiva presežna sredstva na ravni skupine	0	0
Prednostne delnice	0	0
Nerazpoložljive prednostne delnice na ravni skupine	0	0
Vplačani presežek kapitala v zvezi s prednostnimi delnicami	0	0
Nerazpoložljivi vplačani presežek kapitala v zvezi s prednostnimi delnicami na	0	0
ravni skupine
Uskladitvene rezerve (= (1)-(2)-(3)-(4)-(5)-(6))	332.888	356.700
(1) Presežek sredstev nad obveznostmi	495.474	513.211
(2) Lastne delnice (v posesti neposredno in posredno)	30.995	26.346
(3) Prilagoditev za omejene postavke lastnih sredstev v zvezi s portfelji	0	0
uskladitvenih prilagoditev in omejenimi skladi
(4) Predvidljive dividende, razdelitve in dajatve	16.195	14.723
(5) Druge postavke osnovnih lastnih sredstev	115.396	115.442
(6) Druga nerazpoložljiva lastna sredstva	0	0
Podrejene obveznosti	73.847	0
Nerazpoložljive podrejene obveznosti na ravni skupine	0	0
Znesek neto odloženih terjatev za davek	0	0
Znesek neto odloženih terjatev za davek, ki ni razpoložljiv na ravni skupine	0	0
Manjšinski deleži (če niso sporočeni v okviru specifične postavke lastnih	503	550
sredstev)
Nerazpoložljivi manjšinski deleži na ravni skupine	-154	-195
Odbitki za udeležbe v drugih finančnih subjektih, vključno z nereguliranimi	-9.130	-6.943
subjekti, ki izvajajo finančne dejavnosti
Skupni osnovni lastni viri sredstev po odbitkih	512.845	465.004
Skupni lastni viri sredstev v drugih finančnih sektorjih	9.130	6.943
Primerni lastni viri sredstev za pokrivanje SCR skupine	521.975	471.947

Skupni osnovni lastni viri sredstev po odbitkih so se v letu 2019 povečali za 47,8 milijona EUR, kar je predvsem posledica izdaje podrejenih obveznic Save Re v zadnjem četrtletju leta 2019, ki se kot podrejene obveznosti upoštevajo v primernih lastnih virih sredstev za pokrivanje kapitalskih zahtev in sicer v drugem kakovostnem razredu.

V spodnji preglednici so prikazane izvedene prilagoditve kapitala, izkazanega v skladu z MSRP, pri vrednotenju bilance stanja v skladu z SII.

v tisoč EUR	31. 12. 2019	31. 12. 2018
Kapital v skladu z MSRP	382.981	339.675
Razlika pri vrednotenju sredstev	-170.943	-135.221
Razlika pri vrednotenju zavarovalno-tehničnih rezervacij	260.298	301.791
Razlika pri vrednotenju drugih obveznosti	-7.858	-19.380
Predvidljive dividende, razdelitve in dajatve	-16.195	-14.723
Prilagoditev za manjšinske deleže	-154	-195
Odbitki za udeležbe v drugih finančnih subjektih	-9.130	-6.943
Podrejene obveznosti, ki so del osnovnih lastnih virov sredstev	73.847	0
Skupni osnovni lastni viri sredstev po odbitkih	512.845	465.004
Skupni lastni viri sredstev v drugih finančnih sektorjih	9.130	6.943
Primerni lastni viri sredstev za pokrivanje SCR skupine	521.975	471.947

Prilagoditve kapitala v skladu z MSRP pri vrednotenju bilance stanja v skladu z SII

Kot je razvidno iz zgornje preglednice, enako kot na dan 31. 12. 2018, na dan 31. 12. 2019 glavnina razlik izvira iz razlike pri vrednotenju zavarovalno-tehničnih rezervacij v skladu z zahtevami zakonodaje Solventnost II v (po)zavarovalnicah znotraj in zunaj Evropske unije. Podrobni opis uporabljene metodologije je naveden v razdelku D.2 Zavarovalno-tehnične rezervacije tega dokumenta.

Zahtevani minimalni kapital skupine (v nadaljevanju: MCR skupine) in SCR skupine skupina pokriva s primernimi lastnimi viri sredstev. Za pokrivanje kapitalskih zahtev v skladu z zakonodajo ne smemo uporabiti vsakršnih lastnih virov sredstev. S tem namenom zakonodaja Solventnost II razvršča lastne vire sredstev v tri kakovostne razrede. Ti se med seboj razlikujejo glede na trajanje in zmožnost absorbiranja tveganja.

V prvi razred se vključujejo lastni viri sredstev, ki večinoma zadoščajo pogojem iz prve in druge točke prvega odstavka 196. člena ZZavar-1, kar pomeni, da je postavka v vsakem trenutku na voljo za pokrivanje izgub (stalna razpoložljivost) in da je ob morebitnem prenehanju skupine na voljo imetniku šele po tem, ko so izpolnjene oziroma poplačane vse druge obveznosti skupine. Pri tem se upošteva, ali ima postavka lastnih virov sredstev rok zapadlosti, ali je potrjena odsotnost spodbud za plačilo in ali je postavka prosta obremenitev.

V prvi razred lastnih virov sredstev skupina vključuje:

• vplačane navadne delnice,
• vplačane kapitalske rezerve,
• uskladitvene rezerve, ki so določene kot presežek sredstev nad obveznostmi, zmanjšane za vplačane navadne delnice in kapitalske rezerve ter vrednost lastnih delnic in predvidljivih dividend.

V drugi razred se vključujejo lastni viri sredstev, ki večinoma vsebujejo značilnosti druge točke prvega odstavka 196. člena ZZavar-1, kar pomeni, da so ob morebitnem prenehanju delovanja skupine na voljo imetniku šele po tem, ko so izpolnjene oziroma poplačane vse druge obveznosti skupine. Pri tem se upošteva, ali ima postavka lastnih virov sredstev rok zapadlosti, ali je potrjena odsotnost spodbud za plačilo in ali je postavka prosta obremenitev. V drugi razred lastnih virov sredstev skupina vključuje podrejene obveznosti.

V tretjem razredu so postavke lastnih virov sredstev, ki se ne razvrstijo v prvi in drugi razred. Med njimi so tudi akreditivi in jamstva, ki jih ima neodvisni skrbnik v skrbništvu za zavarovalne upnike in ki jih skupini zagotovijo kreditne institucije. V tretji razred se razporedijo še lastni viri sredstev iz neto terjatev za odloženi davek.

Zakonske omejitve pokrivanja SCR skupine in MCR skupine so zapisane v spodnji preglednici.

Zakonske omejitve lastnih virov sredstev, namenjenih pokrivanju SCR skupine in MCR skupine
--------------------------------------------------------------------------------------------	--	--	--	--

	Razred 1	Razred 2	Razred 3
SCR skupine	najmanj 50 %	od 35 % do 50 %	največ 15 %
MCR skupine	najmanj 80 %	največ 20 %	ni primeren za pokrivanje

Primerne lastne vire sredstev za pokrivanje SCR skupine dobimo na podlagi razpoložljivih lastnih virov sredstev skupine z dodatnim upoštevanjem zakonskih omejitev. Primerne lastne vire sredstev za pokrivanje MCR skupine pa dobimo iz osnovnih lastnih virov sredstev po odbitkih z dodatnim upoštevanjem zakonskih omejitev.

V spodnjih dveh preglednicah so prikazani zneski primernih lastnih virov sredstev skupine za pokrivanje SCR skupine oziroma MCR skupine na dan 31. 12. 2019 primerjalno z 31. 12. 2018. Ti so razvrščeni v zakonsko predpisane razrede.

Primerni lastni viri sredstev za pokrivanje SCR skupine

v tisoč EUR	Skupaj	Razred 1	Razred 2	Razred 3
na dan 31. 12. 2019	521.975	448.129	73.847	0
na dan 31. 12. 2018	471.947	471.947	0	0

Primerni lastni viri sredstev za pokrivanje MCR skupine

v tisoč EUR	Skupaj	Razred 1	Razred 2	Razred 3
na dan 31. 12. 2019	461.582	438.999	22.584	-
na dan 31. 12. 2018	465.004	465.004	0	-

Skupina ima na dan 31. 12. 2019 glavino primernih lastnih virov sredstev za pokrivanje SCR skupine oziroma MCR skupine uvrščene v prvi razred in med postavkami primernih lastnih virov sredstev nima pomožnih lastnih virov sredstev²³ . V drugi razred skupina razvršča podrejene obveznosti oziroma podrejeni dolg, katerega je Sava Re izdala v letu 2019. Med primernimi lastnimi viri sredstev skupine za kritje MCR skupine glede na zakonske omejitve lahko upoštevamo podrejene obveznosti, kamor se uvršča podrejeni dolg, le v višini 20 % višine MCR skupine. V okviru izkazanih primernih lastnih virov sredstev skupina ne izkazuje postavk, za katere bi veljale prehodne ureditve zakonodaje.

Obvladujoča družba je ocenila razpoložljivost primernih lastnih virov sredstev povezanih podjetij na ravni skupine, kot to predvideva prva točka 330. člena Delegirane uredbe, in ni ugotovila, da bi za postavke lastnih virov sredstev veljale pravne ali regulativne ovire, ki bi omejevale sposobnosti teh postavk za kritje vseh vrst izgub v skupini oziroma omejevale možnosti prenosa sredstev na drugo družbo v skupini. Prav tako ni ugotovila, da bi obstajala časovna omejitev dajanja lastnih virov sredstev na razpolago za kritje zahtevanega solventnostnega kapitala skupine. Odvisne in pridružene družbe v skupini prav tako nimajo postavk lastnih virov sredstev iz tretje točke 330. člena Delegirane uredbe.

Edina postavka nerazpoložljivih lastnih virov sredstev skupine so tako manjšinski deleži v odvisnih družbah – zavarovalnicah, ki presegajo prispevek odvisne družbe k SCR, izračunanemu na podlagi konsolidiranih podatkov zavarovalniških družb v skupini, in sicer na dan 31. 12. 2019 v višini 154 tisoč EUR (31. 12. 2018: 195 tisoč EUR).

²³ V nadaljevanju dokumenta se izraz primerni lastni viri sredstev skupine nanaša na primerne lastne vire sredstev skupine, namenjene za pokrivanje SCR, razen če ni navedeno drugače.

E.2 Zahtevani solventnostni kapital in zahtevani minimalni kapital

E.2.1 Zahtevani solventnostni kapital skupine (SCR skupine)

Skupina SCR skupine in MCR skupine izračunava v skladu s standardno formulo Solventnosti II. Za izračun solventnosti uporabljamo metodo računovodske konsolidacije (prva metoda v skladu s 377. členom ZZavar-1).

SCR, izračunan na podlagi konsolidiranih podatkov zavarovalnih družb v skupini (v nadaljevanju: konsolidirani SCR na ravni skupine), se izračuna tako, da se zahtevanemu osnovnemu solventnostnemu kapitalu (angl. Basic Solvency Capital Requirement; BSCR) prištejejo še prilagoditve zaradi absorpcijske zmožnosti najboljše ocene rezervacij in odloženih davkov () ter kapitalska zahteva za operativno tveganje. V skladu s 336. členom Delegirane uredbe se zahtevani solventnostni kapital skupine izračuna kot vsota konsolidiranega SCR na ravni skupine, kapitalskih zahtev za druge finančne sektorje, izračunane v skladu z ustreznimi sektorskimi predpisi, ter kapitalskih zahtev za preostala podjetja v skupini.

Solventnostni količnik je razmerje med primernimi lastnimi viri sredstev skupine in SCR skupine.

V izračunu SCR na dan 31. 12. 2019 smo izvedli nekaj prilagoditev metodologije izračuna v primerjavi z izračunom na dan 31. 12. 2018. V izračunih so bile upoštevane spremembe Delegirane uredbe 2015/35, ki določa način izračuna kapitalske ustreznosti s standardno formulo, spremembe pa so opredeljene v Delegirani uredbi 2019/981. Glavna sprememba za skupino je upoštevanje največjih čistih posameznih izpostavljenosti pri tveganju katastrof premoženjskih zavarovanj, ki jih povzroči človek, ter dodaten izračun tveganja viharja in toče za Slovenijo, kjer sicer ni bistvenih vplivov na višino zahtevanega kapitala zaradi razpršenega portfelja ter zaradi pozavarovalnega programa. Pri izračunu tveganja naravnih katastrof premoženjskih zavarovanj se je izboljšal proces priprave podatkov za regije zunaj EU, spremenjeno pa je bilo tudi upoštevanje pozavarovanja.

Dodatno se je pri najboljši oceni rezervacij življenjskih zavarovanj uvedlo metodo ZTR izračunan v celoti, znižanje kapitalske zahteve življenjskih zavarovanj pa je tudi posledica metodoloških sprememb pri izračunu podmodula tveganja predčasne prekinitve pogodb življenjskih zavarovanj.

Prav tako se je spremenil izračun kapitalskih zahtev za preostala podjetja, kjer smo metodologijo uskladili z Delegirano uredbo 2015/35.

V spodnji preglednici so prikazani posamezni moduli tveganj ter ostali gradniki SCR skupine, primerni lastni viri sredstev skupine in solventnostni količnik skupine.

v tisoč EUR	31. 12. 2019	31. 12. 2018
Zahtevani solventnostni kapital na ravni skupine	237.652	216.735
Kapitalske zahteve za druge finančne sektorje	7.165	5.532
Kapitalske zahteve za preostala podjetja	8.846	17.380
Konsolidirani SCR na ravni skupine	221.641	193.823
Prilagoditev zaradi absorbcijske zmožnosti zavarovalno-tehničnih rezervacij in odloženih davkov	-19.021	-17.840
Operativno tveganje	18.135	16.358
Zahtevani osnovni solventnostni kapital	222.527	195.304
Vsota posameznih tveganj	322.071	293.212
Vpliv diverzifikacije tveganj	-99.544	-97.907
Tržno tveganje	76.396	60.439
Tveganje neplačila nasprotne stranke	25.373	21.819
Tveganje življenjskih zavarovanj	28.785	43.695
Tveganje zdravstvenih zavarovanj	27.885	25.859
Tveganje premoženjskih zavarovanj	163.632	141.399
Primerni lastni viri sredstev (brez drugih finančnih sektorjev)	512.845	465.004
Primerni lastni viri sredstev v drugih finančnih sektorjih	9.130	6.943
Primerni lastni viri sredstev za pokrivanje SCR skupine	521.975	471.947
Solventnostni količnik	220 %	218 %

Zahtevani solventnostni kapital skupine (SCR skupine)

Tako kot na dan 31. 12. 2018 tudi na dan 31. 12. 2019 največji delež SCR skupine izvira iz tveganj, povezanih s premoženjskimi zavarovanji. Ta so se glede na 31. 12. 2018 povečala predvsem zaradi spremembe Delegirane uredbe in rasti portfelja. Druga največja tveganja skupine so tržna tveganja, ki so se v letu 2019 povečala predvsem zaradi rasti portfeljskih naložb, pa tudi zaradi prestrukturiranja naložbenega portfelja.

Skupina ne uporablja poenostavitev iz členov 88–112 Delegirane uredbe. Prav tako za izračun SCR skupine ne uporablja parametrov, specifičnih za posamezno podjetje.

Skupina je na dan 31. 12. 2019 upoštevala prilagoditev SCR za odložene davke v višini 19,0 milijona EUR (31. 12. 2018: 17,8 milijona EUR). Vpliv upoštevanja odloženih davkov na dan 31. 12. 2019 je povečanje solventnostnega količnika za 17 odstotnih točk.

Na spodnjem grafu so prikazani posamezni moduli tveganja standardne formule, SCR skupine in primerni lastni viri sredstev skupine na dan 31. 12. 2019.

PSFP Zavarovalne skupine Sava za leto 2019

Zahtevani solventnostni kapital po modulih tveganj na dan 31. 12. 2019

Kot lahko vidimo iz zgornje slike, je stanje primernih lastnih virov sredstev skupine znatno višje od SCR skupine, kar potrjuje tudi visok solventnostni količnik skupine, ki je na dan 31. 12. 2019 znašal 220 % (31. 12. 2018: 218 %).

V strategiji prevzemanja tveganj Zavarovalne skupine Sava je eno od glavnih meril pripravljenosti za prevzem tveganj višina solventnostnega količnika. V skladu s politiko upravljanja kapitala skupina na daljši rok zasleduje kapitaliziranost, določeno v strategiji prevzemanja tveganj. Poleg tega zaradi zagotavljanja želene bonitetne ocene v skladu s strategijo prevzemanja tveganj vzdržuje raven kapitala, ki ni nižja od kapitala, potrebnega za bonitetno oceno v območju A. Hkrati mora razpolagati z zadostno višino primernih lastnih virov sredstev, da lahko pokrije morebitne kapitalske potrebe odvisnih družb, če se v kateri izmed njih uresniči večji stresni scenarij. S tem namenom je določen varnostni presežek primernih lastnih virov sredstev nad zakonsko zahtevanimi.

Sprejemljiva meja solventnostnega količnika v skladu s strategijo prevzemanja tveganj, veljavno na dan 31. 12. 2019 je 140 %, optimalna kapitaliziranost pa je določena v višini solventnostnega količnika med 170 % in 200 %. Iz tega izhaja, da je na dan 31. 12. 2019 skupina tudi glede na notranja merila dobro kapitalizirana. Nadzorni svet Save Re je v decembru 2019 potrdil strateški načrt Zavarovalne skupine Sava za obdobje 2020–2022, vključno s finančnimi projekcijami ter izračunom primernih lastnih virov sredstev skupine, SCR skupine in solventnostnimi količnikiskupine za obdobje 2020–2022. Poleg tega je bila potrjena strategija prevzemanja tveganj skupine za obdobje 2020– 2022, ki določa optimalno višino solventnostnega količnika skupine med 180 % in 220 %. Skupina načrtuje in bo zasledovala strategijo, da bo višina solventnostnega količnika skupine v obdobju 2020– 2022 na ravni optimalne kapitaliziranosti.

Skladnost solventnostnega količnika skupine s strategijo prevzemanja tveganj

E.2.2 Zahtevani minimalni solventnostni kapital (MCR)

Zavarovalna skupina Sava izračunava MCR skupine kot vsoto minimalnega zahtevanega solventnostnega kapitala obvladujoče družbe in minimalnih zahtevanih solventnostnih kapitalov odvisnih družb, ki so zavarovalnice, pri čemer za zavarovalnice s sedežem zunaj EU upošteva lokalne kapitalske zahteve.

Vhodni podatki za izračun MCR skupine

v tisoč EUR	31. 12. 2019	31. 12. 2018
Sava Re	46.252	40.639
Zavarovalnica Sava	47.775	43.309
Sava neživotno osiguranje (SRB)	3.284	3.194
Sava životno osiguranje (SRB)	3.206	3.194
Sava osiguruvanje (MKD)	3.003	2.995
Sava osiguranje (MNE)	3.000	3.000
Illyria	3.200	3.200
Illyria Life	3.200	3.200
MCR skupine	112.920	102.730

Primerni lastni viri sredstev skupine za pokrivanje MCR v višini 461,6 milijona EUR (31. 12. 2018: 465,0 milijona EUR) znatno presegajo MCR skupine v višini 112,9 milijona EUR (31. 12. 2018: 102,7 milijona EUR).

E.3 Uporaba podmodula tveganja lastniških vrednostnih papirjev, temelječega na trajanju, pri izračunu zahtevanega solventnostnega kapitala

Pri izračunu zahtevanega solventnostnega kapitala skupina ne uporablja podmodula tveganja lastniških vrednostnih papirjev, temelječega na trajanju.

E.4 Razlika med standardno formulo in kakršnim koli uporabljenim notranjim modelom

Razlik med standardno formulo in notranjim modelom ni, saj za izračun zahtevanega solventnostnega kapitala družbe v skupini in skupine ne uporabljamo notranjega modela.

E.5 Neskladnost z zahtevanim minimalnim kapitalom in neskladnost z zahtevanim solventnostnim kapitalom

Skupina nima neskladnosti z zahtevanim minimalnim ali zahtevanim solventnostnim kapitalom.

E.6 Druge informacije

Skupina v zvezi z upravljanjem kapitala nima drugih pomembnih informacij.

Priloga A – Slovar izbranih strokovnih izrazov in načinov izračuna

Slovenski izraz	Angleški izraz	Pomen
FOS	Freedom of service	Posli, sklenjeni po načelu svobode opravljanja storitev.
Kakovostni razredi kapitala	Tiers	Postavke lastnih virov sredstev se na podlagi meril (npr. trajanje, ali gre za osnovni ali pomožni lastni vir sredstev) razvrstijo v tri razrede.
Ključna stopnja trajanja	Key rate duration	Ključna stopnja trajanja je nadaljevanje modificiranega trajanja, le da meri občutljivost premikov na krivulji obrestnih mer samo pri danih (ključnih) zapadlostih. Vsota KRD po vseh ključnih zapadlostih nam da približek modificiranega trajanja.
Lastna ocena tveganj in solventnosti – ORSA	Own risk and solvency assessment – ORSA	Lastna ocena tveganj, povezanih s poslovnim in strateškim načrtom družbe, ter ocena ustreznosti lastnih virov sredstev za pokrivanje tveganj.
Meje dovoljenega tveganja	Risk tolerance limits	Meje za posamezne kategorije tveganj, vključene v profil tveganj družbe, in meje za mere tveganj, ki se spremljajo pri vsakodnevnem upravljanju tveganj. Določijo se enkrat letno in v skladu s pripravljenostjo za prevzem tveganj, določeno v strategiji prevzemanja tveganj družbe, temeljiti pa morajo na analizah občutljivosti, stresnih testih in scenarijih ali strokovni presoji.
Modificirano trajanje	Modified duration	Modificirano trajanje meri občutljivost portfelja na vzporedne premike na krivulji obrestnih mer. Sprememba obrestnih mer za +/-1 % ima na portfelj aproksimativno vpliv -/+MD %.
MSRP	IFRS	Mednarodni standardi računovodskega poročanja. V Evropski uniji poenotena zbirka predpisov, ki ureja računovodsko evidentiranje poslovanja.
Načrt neprekinjenega delovanja	Business continuity procedures	Dokument, ki vključuje postopke zagotavljanja neprekinjenega delovanja ključnih delovnih procesov in sistemov. Krizni načrt je sestavni del načrta neprekinjenega poslovanja ter določa tehnične in organizacijske ukrepe za ponovno vzpostavitev delovanja in zmanjšanja posledic hudih motenj poslovanja.
Največja verjetna škoda – PML	Probable maximum loss – PML	To je maksimalni znesek škode, ki po oceni zavarovalnice lahko nastane na zavarovanem riziku v enem škodnem dogodku. Običajno je izražen v odstotku od zavarovalne vsote, v skrajnem primeru je enak celotni zavarovalni vsoti (PML predstavlja v tem primeru 100 odstotkov zavarovalne vsote).
Operativni limiti	Operational limits	Na podlagi izraženih mej dovoljenega tveganja se postavijo operativne omejitve za posamezna področja: na primer meje pri sklepanju zavarovanj ali naložbene meje, ki jih zaposleni prve obrambne linije uporabljajo pri vsakodnevnem upravljanju tveganj in omogočajo, da družba ostane znotraj pripravljenosti za prevzem tveganj.
Osnovni zahtevani solventnostni kapital – BSCR	Basic solvency capital requirement – BSCR	Osnovni zahtevani solventnostni kapital po standardni formuli je znesek, ki temelji na zakonsko predpisanem izračunu teh tveganj: tveganje premoženjskih zavarovanj, tveganje življenjskih zavarovanj, tveganje zdravstvenih zavarovanj, tržno tveganje in tveganje neplačila nasprotne stranke.
Parametri, specifični za posamezno podjetje – USP	Undertaking-specific parameters – USP	V okviru standardne formule lahko (po)zavarovalnice standardne odklone za tveganje premije in rezervacije premoženjskih in NSLT zdravstvenih zavarovanj nadomestijo s parametri, specifičnimi za (po)zavarovalnico, v skladu s členom 218 Delegirane uredbe (EU) 2015/35.
Prilagoditev zaradi absorbcijske zmožnosti zavarovalno-tehničnih rezervacij in odloženih davkov – TP in DT	Adjustment for loss absorbing capacity of technical provisions and deferred taxes – TP and DT adjustment	Struktura kapitalske zahteve po standardni formuli vključuje tudi prilagoditev zaradi absorbcijske zmožnosti zavarovalno-tehničnih rezervacij in odloženih davkov. Prilagoditev odraža morebitno kompenzacijo nepričakovanih izgub z zmanjšanjem tehničnih provizij ali odloženih davkov oziroma kombinacije obeh. Prilagoditev upošteva učinek zmanjšanja tveganj zaradi prihodnjih diskrecijskih upravičenj (po)zavarovalnih pogodb, saj lahko (po)zavarovalne družbe upoštevajo, da se zmanjšanje teh upravičenj lahko uporabi za pokrivanje možnih nepričakovanih izgub.

Primerni lastni viri sredstev	Own funds	Lastni viri sredstev, primerni za pokrivanje zahtevanega solventnostnega kapitala.
Pripravljenost za prevzem tveganj	Risk appetite	Stopnja tveganja, ki jo je družba pripravljena prevzeti v skladu s svojimi strateškimi cilji. V Savi Re je opredeljena s sprejemljivim solventnostnim količnikom, stopnjo likvidnosti sredstev, dobičkovnostjo zavarovalnih produktov in tveganjem ugleda.
Profil tveganj	Risk profile	Vsa tveganja, ki jim je družba izpostavljena, in količinska opredelitev te izpostavljenosti za vse kategorije tveganj.
Register tveganj	Risk Register	Seznam vseh prepoznanih tveganj, ki ga družba vodi in redno posodablja.
Scenarijski test	Scenario test	Scenarijski test se nanaša na ugotavljanje učinka hkratne spremembe več parametrov, na primer istočasne spremembe v različnih skupinah tveganj, ki vplivajo na zavarovalne posle, vrednosti finančnih naložb in spremembo obrestnih mer.
Sedanja vrednost	Present value	Vrednost prihodnjih denarnih tokov, preračunana na današnji dan. Pri tem uporabimo diskontiranje.
Sistem upravljanja tveganj	Risk management system	Sistem upravljanja tveganj je skupek vseh ukrepov, ki jih sprejme zavarovalnica za upravljanje (tj. prepoznavanje, spremljanje, merjenje, upravljanje, poročanje) pomembnih tveganj, izhajajočih iz dejavnosti družbe in zunanjega okolja, zato da čimbolj izboljša izpolnjevanje strateških ciljev in čimbolj omeji možnost izgube lastnih virov sredstev.
Solventnostni količnik	Solvency ratio	Količnik primernih lastnih virov sredstev in zahtevanega solventnostnega kapitala, ki predstavlja kapitalsko ustreznost družbe skladno z načeli Solventnosti II. Količnik, ki presega 100 odstotkov, kaže, da ima družba dovolj virov za kritje zahtevanega solventnostnega kapitala.
Standardna formula	Standard formula	Niz izračunov, ki so določeni s predpisi Solventnost II in se uporabljajo za določitev zahtevanega solventnostnega kapitala.
Stresni test	Stress test	Stresni test se nanaša na spremembo posameznega parametra, ki vpliva na vrednost sredstev, obveznosti in/ali lastnih virov sredstev družbe, ter na ugotavljanje učinka teh sprememb na njihovo vrednost.
Tržna vrednost	Market value	Vrednost, po kateri se sredstva oziroma obveznosti vrednotijo z zneskom, po katerem bi se sredstvo izmenjalo oziroma obveznosti prenesle/poravnale med dobro obveščenima strankama s pravico razpolaganja v strogo poslovnem odnosu. Zneski temeljijo na cenah aktivnih in likvidnih trgov, ki so podjetju na voljo in se običajno uporabljajo.
Vrednost enote premoženja – VEP	Unit value	Vrednost enote premoženja ali vrednost točke nam pove, koliko je vredna posamezna enota premoženja podsklada krovnega sklada, in se redno objavlja.
Zahtevani minimalni kapital – MCR	Minimum capital requirement – MCR	Zahtevani minimalni kapital je enak znesku lastnih virov sredstev, pod katerim bi bili zavarovalci, zavarovanci ali drugi upravičenci zavarovalnih pogodb izpostavljeni nesprejemljivi stopnji tveganja, če se zavarovalnici dovoli nadaljnje poslovanje.
Zahtevani solventnostni kapital – SCR	Solvency capital requirement – SCR	Zahtevani solventnostni kapital je znesek, ki temelji na zakonsko predpisanem izračunu vseh merljivih tveganj, vključujoč tveganja premoženjskih zavarovanj, tveganja življenjskih zavarovanj, tveganja zdravstvenih zavarovanj, tržna tveganja, tveganja neplačila nasprotne stranke in operativna tveganja.

Priloga B – Kvantitativni obrazci

S.32.01.22 Podjetja v okviru skupine S.02.01.02 Bilanca stanja S.05.01.02 Premije, škode in odhodki po vrstah poslovanja S.05.02.01 Premije, škode in odhodki po državah S.23.01.22 Lastna sredstva S.25.01.22 Zahtevani solventnostni kapital – za podjetja, ki uporabljajo standardno formulo

Vsi zneski v kvantitativnih obrazcih so v tisoč EUR.

S.32.01.22 Podjetja v okviru skupine

								Merila vpliva					Vključenost v okvir nadzora skupine		Izračun solventnosti na ravni skupine
Država	Identifika cijska koda podjetja	Vrsta identifika cijske kode podjetja	Zakonito ime podjetja	Vrsta podjetja	Pravna oblika	Kategorija (vzajemno/ ne vzajemno)	Nadzorni organ	% deleža v kapitalu % ki se uporablja	% ki se uporablja za pripravo konsolidiranih računovodskih izkazov	% glasovalnih pravic	Druga merila	Raven vpliva	Sorazmerni delež, ki se uporablja za izračun solventnosti na ravni skupine	DA/NE	Datum odločitve, če se uporablja člen 214	Uporabljena metoda in, pri metodi 1, obravnava podjetja
C0010	C0020	C0030	C0040	C0050	C0060	C0070	C0080	C0180	C0190	C0200	C0210	C0220	C0230	C0240	C0250	C0260
SI	SC/ 5822416000	PK	SAVA INFOND d.o.o.	8	d.o.o.	2	Agencija za zavarovalni nadzor	100,0%	100,0%	100,0%		prevladujoč	100,0%	DA		M1: sektorski predpisi
HR	SC/ 080682187	PK	SO poslovno savjetovanje	10	d.o.o.	2		100,0%	100,0%	100,0%		prevladujoč	100,0%	DA		M1: polna konsolidacija
HR	SC/ 080662433	PK	SŽO poslovno savjetovanje	10	d.o.o.	2		100,0%	100,0%	100,0%		prevladujoč	100,0%	DA		M1: polna konsolidacija
SI	SC/ 5946948000	PK	TBS TEAM 24 d.o.o.	10	d.o.o.	2		75,0%	100,0%	75,0%		prevladujoč	100,0%	DA		M1: polna konsolidacija
MK	SC/ 5989434	PK	SAVA PENZISKO DRUSTVO AD Skopje	9	d.d.	2	Agencijata za supervizija na kapitalno finansirano penzisko osiguruvanje MAPAS	100,0%	100,0%	100,0%		prevladujoč	100,0%	DA		M1: prilagojena kapitalska metoda
SI	SC/ 8281262000	PK	ZTSR, raziskovanje trga, d.o.o., Ljubljana	99	d.o.o.	2		50,0%	50,0%	50,0%		pomemben	50,0%	DA		M1: prilagojena kapitalska metoda
GB	SC/ 10735938	PK	G2I Ltd	10	d.o.o.	2	Financial conduct authority	17,5%	17,5%	25,0%		pomemben	17,5%	DA		M1: prilagojena kapitalska metoda
XK	SC/ 70152892	PK	Illyria s.h.a., Prishtine	2	d.d.	2	Centralna banka Kosova	100,0%	100,0%	100,0%		prevladujoč	100,0%	DA		M1: polna konsolidacija
MK	SC/ 4778529	PK	Sava osiguruvanje a.d., Skopje	2	d.d.	2	Agencija za supervizija na osiguruvanje na Republika Makedonija	92,6%	100,0%	92,6%		prevladujoč	100,0%	DA		M1: polna konsolidacija
ME	SC/ 02303388	PK	Sava osiguranje a.d., Podgorica	2	d.d.	2	Agencija za nadzor	100,0%	100,0%	100,0%		prevladujoč	100,0%	DA		M1: polna konsolidacija

										Vključenost v okvir nadzora skupine		Izračun solventnosti na ravni skupine
Država	Identifika cijska koda podjetja	Vrsta identifika cijske kode podjetja	Zakonito ime podjetja	Vrsta podjetja	Pravna oblika	Kategorija (vzajemno/ ne vzajemno)	Nadzorni organ	% deleža v kapitalu % ki se uporablja	% ki se uporablja za pripravo konsolidiranih računovodskih izkazov	% glasovalnih pravic	Druga merila	Raven vpliva	Sorazmerni delež, ki se uporablja za izračun solventnosti na ravni skupine	DA/NE	Datum odločitve, če se uporablja člen 214	Uporabljena metoda in, pri metodi 1, obravnava podjetja
C0010	C0020	C0030	C0040	C0050	C0060	C0070	C0080	C0180	C0190	C0200	C0210	C0220	C0230	C0240	C0250	C0260
							osiguranja Crna Gora
XK	SC/ 70520893	PK	Illyria Life s.h.a., Pristina	1	d.d.	2	Centralna banka Kosova	100,0%	100,0%	100,0%		prevladujoč	100,0%	DA		M1: polna konsolidacija
RS	SC/ 20482443	PK	Sava životno osiguranje a.d., Beograd	1	d.d.	2	Narodna banka Srbije	100,0%	100,0%	100,0%		prevladujoč	100,0%	DA		M1: polna konsolidacija
RS	SC/ 17407813	PK	SAVA NEŽIVOTNO OSIGURANJE A.D.O. BEOGRAD ZAVAROVALNICA SAVA, zavarovalna družba, d.d.	2	d.d.	2	Narodna banka Srbije	100,0%	100,0%	100,0%		prevladujoč	100,0%	DA		M1: polna konsolidacija
SI	LEI/ 48510000OG X4W2DFYV52	LEI		4	d.d.	2	Agencija za zavarovalni nadzor	100,0%	100,0%	100,0%		prevladujoč	100,0%	DA		M1: polna konsolidacija
SI	LEI/ 213800K2LJ 7JKL6CU689	LEI	Sava pokojninska družba, d.d.	9	d.d.	2	Agencija za zavarovalni nadzor	100,0%	100,0%	100,0%		prevladujoč	100,0%	DA		M1: sektorski predpisi
XK	SC/ 70587513	PK	" Illyria Hospital " SH.P.K.	10	d.o.o.	2		100,0%	100,0%	100,0%		prevladujoč	100,0%	DA		M1: polna konsolidacija
ME	SC/ 02806380	PK	Sava Car d.o.o., Podgorica	10	d.o.o.	2	Ministarstvo unutrašnjih poslova	100,0%	100,0%	100,0%		prevladujoč	100,0%	DA		M1: polna konsolidacija
SI	SC/ 2238799000	PK	ZS Svetovanje, storitve zavarovalnega zastopanja, d.o.o.	10	d.o.o.	2	Agencija za zavarovalni nadzor	100,0%	100,0%	100,0%		prevladujoč	100,0%	DA		M1: polna konsolidacija
SI	SC/ 6149065000	PK	ORNATUS KLICNI CENTER, podjetje za posredovanje telefonskih klicov, d.o.o.	10	d.o.o.	2	Agencija za zavarovalni nadzor	100,0%	100,0%	100,0%		prevladujoč	100,0%	DA		M1: polna konsolidacija
ME	SC/ 1550411	PK	DRUŠTVO ZA ZASTUPANJE U OSIGURANJU "SAVA AGENT"	10	d.o.o.	2	Agencija za nadzor osiguranja Crna Gora	100,0%	100,0%	100,0%		prevladujoč	100,0%	DA		M1: polna konsolidacija

								Merila vpliva						Vključenost v okvir nadzora skupine		Izračun solventnosti na ravni skupine
Država	Identifika cijska koda podjetja	Vrsta identifika cijske kode podjetja	Zakonito ime podjetja	Vrsta podjetja	Pravna oblika	Kategorija (vzajemno/ ne vzajemno)	Nadzorni organ	% deleža v kapitalu % ki se uporablja	% ki se uporablja za pripravo konsolidiranih računovodskih izkazov	% glasovalnih pravic	Druga merila	Raven vpliva	Sorazmerni delež, ki se uporablja za izračun solventnosti na ravni skupine	DA/NE	Datum odločitve, če se uporablja člen 214	Uporabljena metoda in, pri metodi 1, obravnava podjetja
C0010	C0020	C0030	C0040	C0050	C0060	C0070	C0080	C0180	C0190	C0200	C0210	C0220	C0230	C0240	C0250	C0260
			D.O.O. - Podgorica
MK	SC/ 7005350	PK	Sava Station dooel Skopje	10	d.o.o.	2	Ministerstvo za vnatrešni raboti na Republika Makedonija	92,6%	100,0%	92,6%		prevladujoč	100,0%	DA		M1: polna konsolidacija
SI	LEI/ 549300P6F1 BDSFSW5T72	LEI	Pozavarovalnica Sava d.d., Ljubljana	3	d.d.	2	Agencija za zavarovalni nadzor						100,0%	DA		M1: polna konsolidacija

Legenda

Celica	Uporabljena kratica	Dolgo ime
	PK	posebna koda
C0030	LEI	identifikator pravnih subjektov (LEI)
	1	zavarovalnica za življenjska zavarovanja
	2	zavarovalnica za neživljenjska zavarovanja
	3	pozavarovalnica
	4	kompozitna zavarovalnica
C0050	8	kreditna institucija, investicijsko podjetje ali finančna institucija
	9	institucija za poklicno pokojninsko zavarovanje
	10	družba za pomožne storitve, kot je opredeljena v členu 1(53) Delegirane uredbe (EU) 2015/35
	99	drugo
	d.o.o	družba z omejeno odgovornostjo
C0060	d.d.	delniška družba
C0070	2	nevzajemno podjetje
C0260	M1	metoda 1

S.02.01.02 Bilanca stanja

		Vrednost po Solventnosti
		II
Sredstva		C0010
Dobro ime	R0010
Odloženi stroški pridobitve	R0020
Neopredmetena sredstva	R0030	0
Odložene terjatve za davek	R0040	10.373
Presežek iz naslova pokojninskih shem	R0050	0
Opredmetena osnovna sredstva v posesti za lastno uporabo	R0060	58.656
Naložbe (razen sredstev v posesti v zvezi s pogodbami, vezanimi na indeks ali enoto premoženja)	R0070	1.173.404
Nepremičnine (razen za lastno uporabo)	R0080	17.560
Deleži v povezanih podjetjih, vključno z udeležbami	R0090	31.588
Lastniški vrednostni papirji	R0100	17.504
Lastniški vrednostni papirji, ki kotirajo na borzi	R0110	15.355
Lastniški vrednostni papirji, ki ne kotirajo na borzi	R0120	2.149
Obveznice	R0130	998.796
Državne obveznice	R0140	574.072
Podjetniške obveznice	R0150	424.723
Strukturirani vrednostni papirji	R0160	0
Vrednostni papirji, zavarovani s premoženjem	R0170	0
Kolektivni naložbeni podjemi	R0180	59.186
Izvedeni finančni instrumenti	R0190	0
Depoziti, ki niso denarni ustrezniki	R0200	48.771
Druge naložbe	R0210	0
Sredstva v posesti v zvezi s pogodbami, vezanimi na indeks ali enoto premoženja	R0220	126.438
Krediti in hipoteke	R0230	1.203
Posojila, vezana na police	R0240	133
Krediti in hipoteke posameznikom	R0250	5
Drugi krediti in hipoteke	R0260	1.065
Izterljivi zneski iz pozavarovanj iz naslova:	R0270	23.904
neživljenjskih zavarovanj in zdravstvenih zavarovanj, podobnih neživljenjskim	R0280	18.177
	R0290	17.567
neživljenjskih zavarovanj brez zdravstvenih zavarovanj
zdravstvenih zavarovanj, podobnih neživljenjskim življenjskih zavarovanj in zdravstvenih zavarovanj, podobnih življenjskim, razen zdravstvenih zavarovanj in	R0300	610
zavarovanj, vezanih na indeks ali enoto premoženja	R0310	5.727
zdravstvenih zavarovanj, podobnih življenjskim	R0320	0
življenjskih zavarovanj, razen zdravstvenih zavarovanj in zavarovanj, vezanih na indeks ali enoto premoženja	R0330	5.727
življenjskih zavarovanj, vezanih na indeks ali enoto premoženja	R0340	0
Depoziti pri cedentih	R0350	7.089
Terjatve iz naslova zavarovanj in terjatve do posrednikov	R0360	48.047
Terjatve iz naslova pozavarovanj	R0370	5.930
Terjatve (do kupcev, nepovezane z zavarovanjem)	R0380	9.594
Lastne delnice (v posesti neposredno)	R0390	30.995
Zneski, dolgovani podjetju v zvezi s postavkami lastnih sredstev ali ustanovnim kapitalom, ki je bil vpoklican in še	R0400	0
ni vplačan	R0410	86.060
Denar in denarni ustrezniki	R0420	1.099
Vsa druga sredstva, ki niso prikazana drugje Sredstva skupaj	R0500	1.582.792

		Vrednost po Solventnosti
		II
Obveznosti		C0010
Zavarovalno-tehnične rezervacije – neživljenjska zavarovanja	R0510	459.067
Zavarovalno-tehnične rezervacije – neživljenjska zavarovanja (brez zdravstvenih zavarovanj)	R0520	433.346
Zavarovalno-tehnične rezervacije, izračunane kot celota	R0530	0
Najboljša ocena	R0540	389.587
Marža za tveganje	R0550	43.759
Zavarovalno-tehnične rezervacije – zdravstvena zavarovanja (podobna neživljenjskim)	R0560	25.720
Zavarovalno-tehnične rezervacije, izračunane kot celota	R0570	0
Najboljša ocena	R0580	16.407
Marža za tveganje	R0590	9.313
Zavarovalno-tehnične rezervacije – življenjska zavarovanja (razen zavarovanj, vezanih na indeks ali enoto premoženja)	R0600	314.489
Zavarovalno-tehnične rezervacije – zdravstvena zavarovanja (podobna življenjskim)	R0610	-6.401
Zavarovalno-tehnične rezervacije, izračunane kot celota	R0620	0
Najboljša ocena	R0630	-8.547
Marža za tveganje	R0640	2.146
Zavarovalno-tehnične rezervacije – življenjska zavarovanja (razen zdravstvenih zavarovanj in zavarovanj, vezanih na indeks ali enoto premoženja)	R0650	320.890
Zavarovalno-tehnične rezervacije, izračunane kot celota	R0660	0
Najboljša ocena	R0670	306.156
Marža za tveganje	R0680	14.734
Zavarovalno-tehnične rezervacije – zavarovanja, vezana na indeks ali enoto premoženja	R0690	112.115
Zavarovalno-tehnične rezervacije, izračunane kot celota	R0700	71.274
Najboljša ocena	R0710	35.613
Marža za tveganje	R0720	5.228
Druge zavarovalno-tehnične rezervacije	R0730
Pogojne obveznosti	R0740	0
Rezervacije, razen zavarovalno-tehničnih rezervacij	R0750	8.353
Obveznosti iz naslova pokojninskih shem	R0760	0
Depoziti pozavarovateljev	R0770	0
Odložene obveznosti za davek	R0780	41.887
Izvedeni finančni instrumenti	R0790	0
Zneski, dolgovani kreditnim institucijam	R0800	0
Finančne obveznosti, razen zneskov, dolgovanih kreditnim institucijam	R0810	374
Obveznosti iz naslova zavarovanja in obveznosti do posrednikov	R0820	43.162
Obveznosti iz naslova pozavarovanja	R0830	1.914
Obveznosti (do kupcev, nepovezane z zavarovanjem)	R0840	11.313
Podrejene obveznosti	R0850	73.847
Podrejene obveznosti, ki niso del osnovnih lastnih sredstev	R0860	0
Podrejene obveznosti, ki so del osnovnih lastnih sredstev	R0870	73.847
	R0880	20.800
Vse druge obveznosti, ki niso prikazane drugje	R0900	1.087.319
Obveznosti skupaj Presežek sredstev nad obveznostmi	R1000	495.474

S.05.01.02 Premije, škode in odhodki po vrstah poslovanja

Prvi del preglednice:

		Vrsta poslovanja za: zavarovalne in pozavarovalne obveznosti iz neživljenjskega zavarovanja (neposredni posli in sprejeto proporcionalno pozavarovanje)
		Zavarovanje za stroške zdravljenja	Zavarovanje izpada dohodka	Nezgodno zavarovanje zaposlenih	Zavarovanje avtomobilske odgovornosti	Druga zavarovanja motornih vozil	Pomorsko, letalsko in transportno zavarovanje	Požarno in drugo škodno zavarovanje	Splošno zavarovanje odgovornosti	Kreditno in kavcijsko zavarovanje	Zavarovanje stroškov postopka	Zavarovanje pomoči	Različne finančne izgube
		C0010	C0020	C0030	C0040	C0050	C0060	C0070	C0080	C0090	C0100	C0110	C0120
Obračunane premije
bruto – neposredni posli	R0110	7.195	47.534	0	136.039	119.514	6.159	75.470	22.179	991	1.069	17.880	3.170
bruto – sprejeto proporcionalno pozavarovanje	R0120	1	1.290	0	352	262	5.764	38.100	2.523	281	9	0	325
bruto – sprejeto neproporcionalno pozavarovanje	R0130
delež pozavarovateljev	R0140	852	-83	0	5.224	1.993	2.512	14.789	-3.067	6	625	80	447
neto	R0200	6.344	48.907	0	131.166	117.783	9.411	98.780	27.769	1.265	453	17.800	3.048
Prihodki od premije
bruto – neposredni posli	R0210	7.218	47.173	0	127.593	113.444	4.100	73.311	20.724	3.568	1.073	16.775	3.014
bruto – sprejeto proporcionalno pozavarovanje	R0220	1	1.381	0	240	646	5.674	38.207	2.653	328	8	0	333
bruto – sprejeto neproporcionalno pozavarovanje	R0230
delež pozavarovateljev	R0240	873	-74	0	1.924	1.643	716	14.233	281	7	621	111	441
neto	R0300	6.346	48.628	0	125.909	112.447	9.058	97.286	23.096	3.889	459	16.665	2.905
Odhodki za škode
bruto – neposredni posli	R0310	4.483	15.354	0	80.918	80.937	1.503	38.046	9.639	2.413	302	10.025	874
bruto – sprejeto proporcionalno pozavarovanje	R0320	62	814	0	190	-177	6.459	26.791	1.594	127	1	0	56
bruto – sprejeto neproporcionalno pozavarovanje	R0330
delež pozavarovateljev	R0340	-7	138	0	967	987	307	8.063	5.995	-2	64	-131	32
neto	R0400	4.552	16.030	0	80.141	79.774	7.654	56.774	5.237	2.542	239	10.157	898
Spremembe drugih zavarovalno tehničnih rezervacij
bruto – neposredni posli	R0410	-82	90	0	720	-1.011	83	-1.323	-9	-3	6	219	-41
bruto – sprejeto proporcionalno pozavarovanje	R0420	0	0	0	0	-5	783	0	0	0	0	0	0
bruto – sprejeto neproporcionalno pozavarovanje	R0430

		Vrsta poslovanja za: zavarovalne in pozavarovalne obveznosti iz neživljenjskega zavarovanja (neposredni posli in sprejeto proporcionalno pozavarovanje)
		Zavarovanje za stroške zdravljenja	Zavarovanje izpada dohodka	Nezgodno zavarovanje zaposlenih	Zavarovanje avtomobilske odgovornosti	Druga zavarovanja motornih vozil	Pomorsko, letalsko in transportno zavarovanje	Požarno in drugo škodno zavarovanje	Splošno zavarovanje odgovornosti	Kreditno in kavcijsko zavarovanje	Zavarovanje stroškov postopka	Zavarovanje pomoči	Različne finančne izgube
		C0010	C0020	C0030	C0040	C0050	C0060	C0070	C0080	C0090	C0100	C0110	C0120
delež pozavarovateljev	R0440	0	0	0	-8	1	1	-120	6	0	0	0	-8
neto	R0500	-82	90	0	728	-1.016	865	-1.203	-15	-3	6	219	-33
Odhodki	R0550	3.176	16.249	0	37.825	29.738	3.420	46.287	7.235	937	253	5.665	1.239
Drugi odhodki	R1200
Odhodki skupaj	R1300

Drugi del preglednice:

		Vrsta poslovanja za: sprejeto neproporcionalno pozavarovanje
		Zdravstveno	Pozavarovanje odgovornosti	Pomorsko, letalsko in transportno	Premoženjsko	Skupaj
		C0130	C0140	C0150	C0160	C0200
Obračunane premije
bruto – neposredni posli	R0110					437.199
bruto – sprejeto proporcionalno pozavarovanje	R0120					48.906
bruto – sprejeto neproporcionalno pozavarovanje	R0130	351	2.324	864	37.686	41.226
delež pozavarovateljev	R0140	-10	4.808	561	6.917	35.654
neto	R0200	361	-2.484	303	30.770	491.677
Prihodki od premije
bruto – neposredni posli	R0210					417.993
bruto – sprejeto proporcionalno pozavarovanje	R0220					49.470
bruto – sprejeto neproporcionalno pozavarovanje	R0230	357	2.215	1.212	36.800	40.584
delež pozavarovateljev	R0240	0	2.106	539	6.970	30.393
neto	R0300	357	109	673	29.829	477.655
Odhodki za škode
bruto – neposredni posli	R0310					244.494
bruto – sprejeto proporcionalno pozavarovanje	R0320					35.917
bruto – sprejeto neproporcionalno pozavarovanje	R0330	326	2.140	111	28.159	30.736
delež pozavarovateljev	R0340	0	5.229	133	1.478	23.254
neto	R0400	326	-3.089	-22	26.681	287.893
Spremembe drugih zavarovalno-tehničnih rezervacij
bruto – neposredni posli	R0410					-1.350
bruto – sprejeto proporcionalno pozavarovanje	R0420					778
bruto – sprejeto neproporcionalno pozavarovanje	R0430	0	0	0	0	0
delež pozavarovateljev	R0440	0	0	0	0	-129
neto	R0500	0	0	0	0	-444
Odhodki	R0550	90	819	335	7.290	160.558
Drugi odhodki	R1200					0
Odhodki skupaj	R1300					160.558

			Vrsta poslovanja za: obveznosti iz življenjskih zavarovanj	Obveznosti iz življenjskih pozavarovanj
		Zdravstveno zavarovanje	Zavarovanje z udeležbo pri dobičku	Zavarovanje, vezano na indeks ali enoto premoženja	Druga življenjska zavarovanja	Rente, ki izhajajo iz pogodb o neživljenjskem zavarovanju in se nanašajo na obveznosti iz zdravstvenih zavarovanj	Rente, ki izhajajo iz pogodb o neživljenjskem zavarovanju in se nanašajo na zavarovalne obveznosti, ki niso obveznosti iz zdravstvenih zavarovanj	Zdravstveno pozavarovanje	Življenjsko pozavarovanje	Skupaj
Obračunane premije
bruto	R1410	1.294	32.607	22.959	12.008	0	0	0	0	68.869
delež pozavarovateljev	R1420	7	72	61	352	0	0	0	0	492
neto	R1500	1.287	32.535	22.898	11.656	0	0	0	0	68.376
Prihodki od premije
bruto	R1510	1.291	32.654	22.959	11.981	0	0	0	0	68.886
delež pozavarovateljev	R1520	6	72	61	688	0	0	0	0	827
neto	R1600	1.285	32.582	22.898	11.293	0	0	0	0	68.059
Odhodki za škode
bruto	R1610	125	87.128	18.568	2.196	0	5.042	0	0	113.058
delež pozavarovateljev	R1620	0	0	4	184	0	4.386	0	0	4.574
neto	R1700	125	87.128	18.564	2.011	0	656	0	0	108.484
Spremembe drugih zavarovalno-tehničnih rezervacij
bruto	R1710	69	60.739	-23.215	-3.185	0	0	0	0	34.408
delež pozavarovateljev	R1720	0	0	0	0	0	0	0	0	0
neto	R1800	69	60.739	-23.215	-3.185	0	0	0	0	34.408
Odhodki	R1900	585	6.293	4.446	5.961	0	41	0	28	17.354
Drugi odhodki	R2500									0
Odhodki skupaj	R2600									17.354

S.05.02.01 Premije, škode in odhodki po državah

		Matična država	Najpomembnejših 5 držav (po znesku bruto obračunanih premij) –					Najpomembnejših 5 in
					obveznosti iz neživljenjskih zavarovanj			matična država, skupaj
		C0010	C0020	C0030	C0040	C0050	C0060	C0070
	R0010		Kitajska	Južna Koreja	Makedonija	Črna Gora	Srbija
Obračunane premije		C0080	C0090	C0100	C0110	C0120	C0130	C0140
bruto – neposredni posli	R0110	369.795	0	0	14.397	13.759	22.474	420.425
bruto – sprejeto proporcionalno pozavarovanje	R0120	644	3.551	10.463	0	0	1.079	15.736
bruto – sprejeto neproporcionalno pozavarovanje	R0130	102	4.430	2.444	0	18	552	7.547
delež pozavarovateljev	R0140	99.211	0	0	1.648	1.909	2.832	105.600
neto	R0200	271.330	7.981	12.907	12.750	11.867	21.272	338.108
Prihodki od premije
bruto – neposredni posli	R0210	354.052	0	0	13.607	13.117	21.153	401.929
bruto – sprejeto proporcionalno pozavarovanje	R0220	679	3.743	10.931	0	0	1.064	16.418
bruto – sprejeto neproporcionalno pozavarovanje	R0230	107	4.179	2.372	0	18	571	7.247
delež pozavarovateljev	R0240	87.730	0	0	1.558	1.805	2.659	93.752
neto	R0300	267.108	7.922	13.304	12.049	11.330	20.128	331.842
Odhodki za škode
bruto – neposredni posli	R0310	209.285	0	0	6.173	5.827	9.254	230.539
bruto – sprejeto proporcionalno pozavarovanje	R0320	117	2.755	6.767	0	0	678	10.317
bruto – sprejeto neproporcionalno pozavarovanje	R0330	-628	2.896	2.392	0	27	49	4.737
delež pozavarovateljev	R0340	44.773	0	0	587	867	1.205	47.432
neto	R0400	164.002	5.652	9.159	5.586	4.988	8.775	198.161
Spremembe drugih zavarovalno-tehničnih rezervacij
bruto – neposredni posli	R0410	-1.289	0	0	-64	15	-2	-1.339
bruto – sprejeto proporcionalno pozavarovanje	R0420	0	24	71	0	0	0	95
bruto – sprejeto neproporcionalno pozavarovanje	R0430	0	0	0	0	0	0	0
delež pozavarovateljev	R0440	-129	0	0	0	0	0	-129
neto	R0500	-1.160	24	71	-64	15	-2	-1.115
Odhodki	R0550	82.210	1.983	4.699	6.129	5.731	10.193	110.944
Drugi odhodki	R1200
Odhodki skupaj	R1300							110.944

		Matična država		Najpomembnejših 5 držav (po znesku bruto obračunanih premij) –		Najpomembnejših 5 in
					obveznosti iz življenjskih zavarovanj			matična država, skupaj
		C0150	C0160	C0170	C0180	C0190	C0200	C0210
	R1400
		C0220	C0230	C0240	C0250	C0260	C0270	C0280
Obračunane premije
bruto	R1410	63.900						36.462
delež pozavarovateljev	R1420	484						0
neto	R1500	63.416						36.462
Prihodki od premije
bruto	R1510	63.946						63.946
delež pozavarovateljev	R1520	464						464
neto	R1600	63.482						63.482
Odhodki za škode
bruto	R1610	112.017						112.017
delež pozavarovateljev	R1620	4.438						4.438
neto	R1700	107.580						107.580
Spremembe drugih zavarovalno-tehničnih rezervacij
bruto	R1710	36.462						36.462
delež pozavarovateljev	R1720	0						0
neto	R1800	36.462						36.462
Odhodki	R1900	14.718						14.718
Drugi odhodki	R2500
Odhodki skupaj	R2600

S.23.01.22 Lastna sredstva

			Stopnja 1 -	Stopnja 1
		Skupaj	neomejene	- omejene	Stopnja 2	Stopnja 3
		C0010	postavke C0020	postavke C0030	C0040	C0050
Osnovna lastna sredstva pred odbitkom za udeležbe v
drugih subjektih finančnega sektorja
Navadne delnice (skupaj z lastnimi delnicami)	R0010	71.856	71.856		0
Nerazpoložljiv vpoklican, a nevplačan navadni lastniški kapital na ravni skupine	R0020	0	0		0
Vplačani presežek kapitala v zvezi z navadnimi delnicami	R0030	43.036	43.036		0
Ustanovni kapital, prispevki članov ali enakovredna
postavka osnovnih lastnih sredstev družb za vzajemno zavarovanje ali družb, ki delujejo po načelu vzajemnosti	R0040	0	0		0
Sredstva na podrejenih računih članov družbe za vzajemno zavarovanje	R0050	0		0	0	0
Nerazpoložljiva sredstva na podrejenih računih članov	R0060	0		0	0	0
družbe za vzajemno zavarovanje na ravni skupine
Presežek sredstev	R0070	0	0
Nerazpoložljiva presežna sredstva na ravni skupine	R0080	0	0
Prednostne delnice	R0090	0		0	0	0
Nerazpoložljive prednostne delnice na ravni skupine	R0100	0		0	0	0
Vplačani presežek kapitala v zvezi s prednostnimi delnicami	R0110	0		0	0	0
Nerazpoložljivi vplačani presežek kapitala v zvezi s prednostnimi delnicami na ravni skupine	R0120	0		0	0	0
Uskladitvene rezerve	R0130	332.888	332.888
Podrejene obveznosti	R0140	73.847		0	73.847	0
Nerazpoložljive podrejene obveznosti na ravni skupine	R0150	0		0	0	0
Znesek neto odloženih terjatev za davek	R0160	0				0
Znesek neto odloženih terjatev za davek, ki ni razpoložljiv
na ravni skupine	R0170	0				0
Druge postavke, ki jih je nadzorni organ odobril kot osnovna	R0180	0	0	0	0	0
lastna sredstva in ki niso navedene zgoraj
Nerazpoložljiva lastna sredstva, povezana s postavkami drugih lastnih sredstev, ki jih je odobril nadzorni organ	R0190	0	0	0	0	0
Manjšinski deleži (če niso sporočeni v okviru specifične	R0200	503	503	0	0	0
postavke lastnih sredstev)
Nerazpoložljivi manjšinski deleži na ravni skupine	R0210	154	154	0	0	0
Lastna sredstva iz računovodskih izkazov, ki ne bi smela
biti predstavljena v okviru uskladitvenih rezerv in ne izpolnjujejo meril za razvrstitev kot lastna sredstva v skladu s Solventnostjo II
Lastna sredstva iz računovodskih izkazov, ki ne bi smela biti
predstavljena v okviru uskladitvenih rezerv in ne	R0220	0
izpolnjujejo meril za razvrstitev kot lastna sredstva v skladu
s Solventnostjo II
Odbitki
Odbitki za udeležbe v drugih finančnih subjektih, vključno z nereguliranimi subjekti, ki izvajajo finančne dejavnosti	R0230	9.130	9.130	0	0
Od tega odbiti v skladu s členom 228 Direktive 2009/138/ES	R0240	0	0	0	0
Odbitki za udeležbe, kadar informacije niso razpoložljive (člen 229)	R0250	0	0	0	0	0
Odbitki za udeležbe, vključene z uporabo metode odbitkov	R0260	0	0	0	0	0
in združevanja, kadar se uporabi kombinacija metod Nerazpoložljive postavke lastnih sredstev skupaj	R0270	154	154	0	0	0
Odbitki skupaj	R0280	9.285	9.285	0	0	0
Skupna osnovna lastna sredstva po odbitkih	R0290	512.845	438.999	0	73.847	0
Pomožna lastna sredstva
Nevplačane in nevpoklicane navadne delnice, ki se jih lahko
vpokliče na zahtevo	R0300	0			0
Nevplačan in nevpoklican ustanovni kapital, prispevki
članov ali enakovredna postavka osnovnih lastnih sredstev	R0310	0			0	0
družb za vzajemno zavarovanje ali družb, ki delujejo po
načelu vzajemnosti, ki se jih lahko vpokliče na zahtevo Nevplačane in nevpoklicane prednostne delnice, ki se jih
lahko vpokliče na zahtevo	R0320	0			0	0

		Skupaj	Stopnja 1 - neomejene postavke	Stopnja 1 - omejene postavke	Stopnja 2	Stopnja 3
		C0010	C0020	C0030	C0040	C0050
Pravno zavezujoča zaveza vpisa in plačila podrejenih
obveznosti na zahtevo	R0330	0			0	0
Akreditivi in jamstva v skladu s členom 96(2) Direktive 2009/138/ES	R0340	0			0
Akreditivi in jamstva, razen tistih v skladu s členom 96(2) Direktive 2009/138/ES	R0350	0			0	0
Pozivi članom za dodatne prispevke v skladu s prvim pododstavkom člena 96(3) Direktive 2009/138/ES	R0360	0			0	0
Pozivi članom za dodatne prispevke, razen tistih v skladu s prvim pododstavkom člena 96(3) Direktive 2009/138/ES	R0370	0			0	0
Nerazpoložljiva pomožna lastna sredstva na ravni skupine	R0380	0			0	0
Druga pomožna lastna sredstva	R0390	0			0	0
Skupaj pomožna lastna sredstva	R0400	0			0	0
Lastna sredstva v drugih finančnih sektorjih
Kreditne institucije, investicijska podjetja, finančne institucije, upravitelji alternativnih investicijskih skladov, družbe za upravljanje KNPVP	R0410	2.097	2.097	0	0
Institucije za poklicno pokojninsko zavarovanje	R0420	7.033	7.033	0	0	0
Neregulirani subjekti, ki izvajajo finančne dejavnosti	R0430	0	0	0	0
Skupna lastna sredstva v drugih finančnih sektorjih	R0440	9.130	9.130	0	0	0
Lastna sredstva ob uporabi metode odbitkov in
združevanja (D&A), same ali v kombinaciji z metodo 1
Lastna sredstva, združena ob uporabi metode D&A in kombinacije metod	R0450	0	0	0	0	0
Lastna sredstva, združena ob uporabi metode D&A in kombinacije metod, brez transakcij znotraj skupine	R0460	0	0	0	0	0
Skupna razpoložljiva lastna sredstva za izpolnjevanje konsolidiranega zahtevanega solventnostnega kapitala (SCR) na ravni skupine (brez lastnih sredstev iz drugih subjektov finančnega sektorja in iz subjektov, vključenih prek metode D&A)	R0520	512.845	438.999	0	73.847	0
Skupna razpoložljiva lastna sredstva za izpolnjevanje minimalnega konsolidiranega SCR na ravni skupine	R0530	512.845	438.999	0	73.847
Skupna primerna lastna sredstva za izpolnjevanje konsolidiranega SCR na ravni skupine (brez lastnih sredstev iz drugih subjektov finančnega sektorja in iz subjektov, vključenih prek metode D&A)	R0560	512.845	438.999	0	73.847	0
Skupna primerna lastna sredstva za izpolnjevanje minimalnega konsolidiranega SCR na ravni skupine	R0570	461.582	438.999	0	22.584
Minimalni konsolidirani SCR na ravni skupine	R0610	112.920
Razmerje med primernimi lastnimi sredstvi in minimalnim	R0650	408,7707 %
konsolidiranim SCR na ravni skupine
Skupna primerna lastna sredstva za izpolnjevanje SCR na ravni skupine (vključno z lastnimi sredstvi iz drugih subjektov finančnega sektorja in iz podjetij, vključenih prek metode D&A)	R0660	521.975	448.129	0	73.847	0
Zahtevani solventnostni kapital na ravni skupine	R0680	237.652
Razmerje med primernimi lastnimi sredstvi in SCR na ravni skupine, vključno z drugimi subjekti finančnega sektorja in subjekti, vključenimi prek metode D&A	R0690	219,6382 %

		C0060
Uskladitvene rezerve
Presežek sredstev nad obveznostmi	R0700	495.474
Lastne delnice (v posesti neposredno in posredno)	R0710	30.995
Predvidljive dividende, razdelitve in dajatve	R0720	16.195
Druge postavke osnovnih lastnih sredstev	R0730	115.396
Prilagoditev za omejene postavke lastnih sredstev v zvezi s portfelji uskladitvenih prilagoditev in omejenimi skladi	R0740	0
Druga nerazpoložljiva lastna sredstva	R0750	0
Uskladitvene rezerve pred odbitkom za udeležbe v drugih subjektih finančnega sektorja	R0760	332.888
Pričakovani dobički
Pričakovani dobički, vključeni v prihodnje premije (EPIFP) – življenjska zavarovanja	R0770	41.738
Pričakovani dobički, vključeni v prihodnje premije (EPIFP) – neživljenjska zavarovanja	R0780	16.969
Skupni pričakovani dobički, vključeni v prihodnje premije (EPIFP)	R0790	58.707

		Bruto zahtevani solventnostni kapital	Za podjetje specifični parametri	Poenostavitve
		C0110	C0090	C0120
Tržno tveganje	R0010	76.396
Tveganje neplačila nasprotne stranke	R0020	25.373
Tveganje iz pogodb življenjskega zavarovanja	R0030	28.785	brez
Tveganje zdravstvenega zavarovanja	R0040	27.885	brez
Tveganje iz pogodb neživljenjskega zavarovanja	R0050	163.632	brez
Razpršenost	R0060	-99.544
Tveganje neopredmetenih sredstev	R0070	0
Osnovni zahtevani solventnostni kapital	R0100	222.527

S.25.01.22 Zahtevani solventnostni kapital –		za podjetja, ki uporabljajo standardno
formulo

Izračun zahtevanega solventnostnega kapitala		C0100
Operativno tveganje	R0130	18.135
Absorpcijske kapacitete zavarovalno-tehničnih rezervacij	R0140	-734
Absorpcijske kapacitete odloženih davkov	R0150	-18.286
Kapitalske zahteve za posle, ki se izvajajo v skladu s členom 4 Direktive 2003/41/ES	R0160	0
Zahtevani solventnostni kapital brez kapitalskega pribitka	R0200	221.641
Že določen kapitalski pribitek	R0210	0
Zahtevani solventnostni kapital	R0220	237.652
Druge informacije o SCR
Kapitalske zahteve za podmodul tveganja lastniških vrednostnih papirjev, ki temelji na trajanju	R0400	0
Skupni znesek teoretičnega zahtevanega solventnostnega kapitala za preostali del	R0410	0
Skupni znesek teoretičnega zahtevanega solventnostnega kapitala za omejene sklade	R0420	0
Skupni znesek teoretičnega zahtevanega solventnostnega kapitala za portfelje uskladitvenih prilagoditev	R0430	0
Učinki razpršenosti zaradi združevanja teoretičnega SCR omejenih skladov za potrebe člena 304	R0440	0
Minimalni konsolidirani zahtevani solventnostni kapital skupine	R0470	112.920
Informacije o drugih subjektih
Kapitalske zahteve za druge finančne sektorje (nezavarovalniške kapitalske zahteve)	R0500	7.165
Kapitalske zahteve za druge finančne sektorje (nezavarovalniške kapitalske zahteve) – kreditne institucije, investicijska podjetja in finančne institucije, upravitelje alternativnih investicijskih skladov, družbe za upravljanje KNPVP	R0510	1.141
Kapitalske zahteve za druge finančne sektorje (nezavarovalniške kapitalske zahteve) – institucije za poklicno pokojninsko zavarovanje	R0520	6.024
Kapitalske zahteve za druge finančne sektorje (nezavarovalniške kapitalske zahteve) – kapitalske zahteve za neregulirane subjekte, ki izvajajo finančne dejavnosti	R0530	0
Kapitalske zahteve za neobvladovane udeležbe	R0540	0
Kapitalske zahteve za preostala podjetja	R0550	8.846
Skupni SCR
SCR za podjetja, vključena prek metode D&A	R0560	0
Zahtevani solventnostni kapital	R0570	237.652