Poročilo o solventnosti in finančnem položaju Save Re, d.d., za leto 2017

Ljubljana, maj 2018

Uprava Save Re, d.d.

Marko Jazbec, predsednik uprave

Srečko Čebron, član uprave

Jošt Dolničar, član uprave

mag. Polona Pirš Zupančič, članica uprave

Povzetek		7
A.	Poslovanje in rezultati	12
A.1	Poslovanje 12
A.2	Rezultati pri sklepanju zavarovanj 19
A.3	Naložbeni rezultati 22
A.4	Rezultati pri drugih dejavnostih 25
A.5	Druge informacije 26
B.	Sistem upravljanja	27
B.1	Splošne informacije o sistemu upravljanja 27
B.1.1	Organi upravljanja 27
B.1.2	Upravljanje tveganj 33
B.1.3	Ključne funkcije v sistemu upravljanja tveganj 33
B.1.4	Odbori v sistemu upravljanja 36
B.1.5	Informacija o politiki prejemkov 36
B.1.6	Pomembne transakcije s povezanimi osebami 38
B.2	Zahteve glede sposobnosti in primernosti 39
B.2.1	Splošno 39
B.2.2	Zahteve glede sposobnosti zadevnega osebja 39
B.2.3	Zahteve glede primernosti zadevnega osebja 41
B.2.4	Postopek ocene 41
B.3	Sistem upravljanja tveganj, vključno z lastno oceno tveganja in solventnosti 42
B.3.1	Organizacija upravljanja tveganj 42
B.3.2	Sestavni deli sistema upravljanja tveganj 43
B.4	Sistem notranjega nadzora 49
B.4.1	Sistem notranjih kontrol 49
B.4.2	Funkcija spremljanja skladnosti poslovanja 49
B.5	Funkcija notranje revizije 51
B.6	Aktuarska funkcija 52
B.7	Zunanje izvajanje 53
B.8	Druge informacije 54
C.	Profil tveganja	55
C.1	Zavarovalno tveganje 56
C.1.1	Izpostavljenost tveganju 58
C.1.2	Merjenje tveganja 59
C.1.3	Koncentracija tveganja 60
C.1.4	Upravljanje tveganja 60
C.2	Tržno tveganje 64
C.2.1	Izpostavljenost tveganju 64
C.2.2	Merjenje in koncentracija tržnih tveganj 65
C.2.3	Upravljanje tveganja 67
C.3	Kreditno tveganje 71
C.3.1	Izpostavljenost tveganju 71
C.3.2	Merjenje tveganja 71
C.3.3	Upravljanje tveganja 72
C.4	Likvidnostno tveganje 74
C.4.1	Izpostavljenost tveganju 74
C.4.2	Merjenje tveganja 74
C.4.3	Koncentracija tveganja 74
C.4.4	Upravljanje tveganja 74
C.5	Operativno tveganje 76

C.5.1	Izpostavljenost tveganju 76
C.5.2	Merjenje tveganja 76
C.5.3	Koncentracija tveganja 76
C.5.4	Upravljanje tveganja 76
C.6	Druga pomembna tveganja 78
C.6.1	Izpostavljenost tveganju 78
C.6.2	Merjenje tveganja 78
C.6.3	Koncentracija tveganja 78
C.6.4	Upravljanje tveganja 78
C.7	Druge informacije 80
D.	Vrednotenje za namene solventnosti	81
D.1	Sredstva 87
D.1.1	Odloženi stroški pridobivanja zavarovanj 87
D.1.2	Neopredmetena sredstva 87
D.1.3	Odložene terjatve in obveznosti za davek 87
D.1.4	Opredmetena osnovna sredstva, namenjena lastni uporabi 88
D.1.5	Naložbe 88
D.1.6	Posojila in hipotekarni krediti 90
D.1.7	Znesek zavarovalno-tehničnih rezervacij, prenesen pozavarovateljem 90
D.1.8	Depoziti pri cedentih 91

D.1.9	Terjatve do zavarovancev in zavarovalnih posrednikov 91
D.1.10	Terjatve iz pozavarovanja in sozavarovanja 91
D.1.11	Druge terjatve 92
D.1.12	Lastne delnice 92
D.1.13	Denar in denarni ustrezniki 92
D.1.14	Druga sredstva, ki niso izkazana drugje 92
D.2	Zavarovalno-tehnične rezervacije 93
D.2.1	Vrednosti SII zavarovalno-tehničnih rezervacij 94
D.2.2	Opis ravni negotovosti, povezane z vrednostjo SII zavarovalno-tehničnih rezervacij 97
D.3	Druge obveznosti 99
D.3.1	Druge rezervacije razen zavarovalno-tehničnih rezervacij 99
D.3.2	Obveznosti do zavarovancev in zavarovalnih posrednikov 99
D.3.3	Obveznosti iz pozavarovanja in sozavarovanja 99
D.3.4	Ostale obveznosti 99
D.3.5	Druge obveznosti, ki niso izkazane drugje 100
D.4	Alternativne metode vrednotenja 101
D.5	Druge informacije 102
E.	Upravljanje kapitala	103
E.1	Lastna sredstva 104
E.2	Zahtevani solventnostni kapital in zahtevani minimalni kapital 107
E.2.1	Zahtevani solventnostni kapital (SCR) 107
E.2.2	Zahtevani minimalni kapital 109
E.3	Uporaba podmodula tveganja lastniških vrednostnih papirjev, temelječega na trajanju, pri
	izračunu zahtevanega solventnostnega kapitala 111
E.4	Razlika med standardno formulo in kakršnim koli uporabljenim notranjim modelom 112
E.5	Neskladnost z zahtevanim minimalnim kapitalom in neskladnost z zahtevanim
	solventnostnim kapitalom 113
E.6	Druge informacije 114
Priloga –	slovar izbranih strokovnih izrazov	115
	Kvantitativni obrazci	117
	S.02.01.02 Bilanca stanja 117

S.05.01.02 Premije, zahtevki in odhodki po vrstah poslovanja 119
S.05.02.01 Premije, zahtevki in odhodki po državah 122
S.17.01.02 Zavarovalno-tehnične rezervacije za neživljenjska zavarovanja 123
S.19.01.21 Zavarovalni zahtevki iz neživljenjskih zavarovanj 126
S.23.01.01 Lastna sredstva 128
S.25.01.21 Zahtevani solventnostni kapital – za podjetja, ki uporabljajo standardno formulo 130
S.28.01.01 Zahtevani minimalni kapital – samo življenjska ali samo neživljenjska zavarovanja ali
pozavarovanja 131

Splošne o informacije

Vse vrednosti, prikazane v poročilu, se ujemajo z vrednostmi, poročanimi v okviru kvantitativnega poročanja Agenciji za zavarovalni nadzor. Zneski v poročilu so prikazani v tisoč EUR. Poročilo sta obravnavala in potrdila uprava in nadzorni svet družbe.

Poročilo o solventnosti in finančnem položaju družbe je bilo pregledano tudi s strani revizijske družbe ERNST & YOUNG, ki je pripravila tudi Poročilo neodvisnega revizorja o zagotovilu.

Povzetek

Predstavitev družbe

Sava Re je največja pozavarovalnica s sedežem v centralni in vzhodni Evropi. Družba je hkrati tudi obvladujoča družba zavarovalniške skupine. Poleg kompozitne zavarovalnice Zavarovalnice Sava skupina obsega še štiri premoženjske in dve življenjski zavarovalnici, vse delujoče na območju Adria regije.

Smo javna delniška družba v 17,7-odstotni lasti Slovenskega državnega holdinga.

Po velikosti smo srednje velika pozavarovalnica, ki deluje na globalnem trgu. Imamo približno 100 zaposlenih, ki se nahajajo v Ljubljani. Pozavarujemo vse zavarovalne vrste, vodimo in sledimo proporcionalne in tudi neproporcionalne pozavarovalne pogodbe ter strankam ponujamo:

zmogljivost,
nadomestilo za dodatni kapital,
katastrofalna kritja,
ustvarjalnost.

Imamo bonitetno oceno A– bonitetnih agencij S&P in A.M. Best. Naše glavne prednosti so poznavanje trga v širši regiji, zanesljivost, odzivnost, prožnost, predanost delu in finančna moč.

Na mednarodnih trgih smo prisotni že več kot 40 let in nudimo celoten nabor pozavarovalnih kritij. Naše glavno vodilo je dolgoročno sodelovanje z našimi partnerji, da v dobrem in slabem skupaj dosežemo cilje, ki smo si jih zastavili.

Sprejeta tveganja so razpršena globalno, saj delujemo na vseh celinah. Trenutno imamo prek 300 strank v več kot 100 državah. Pri tem se osredotočamo na tiste države in zavarovatelje, ki svojo pozavarovalno zaščito gradijo na podlagi dolgoročnega sodelovanja in s katerimi nas povezujejo skupne značilnosti. Prednost dajemo premoženjskim, gradbenim, pomorskim in energetskim skupinam zavarovanj.

Poslovanje in rezultati

Sava Re je v letu 2017 zbrala 3,9 % več kosmatih premij kot leta 2016 (zaradi rasti posla v tujini, zunaj skupine), čisti poslovni izid družbe pa je bil višji za 0,3 %. Na poslovanje Save Re so v 2017 negativno vplivale tečajne razlike v višini 0,7 milijona EUR (2016: 0,5 milijona EUR), in sicer pozitivno na zavarovalno-tehnični del v višini 4,7 milijona EUR (2016: negativno 1,8 milijona EUR) ter negativno na naložbeni del v višini 5,5 milijona EUR (2016: pozitivno 1,4 milijona EUR). Pozavarovalni portfelj je bil v letu 2017 pod vplivom več velikih škod iz tujine. Med temi izstopajo orkanske škode na Karibih in v ZDA v višini 4 milijonov EUR ter dva večja škodna dogodka v Rusiji v skupni višini 5,3 milijona EUR. Čisti kombinirani količnik z izključitvijo tečajnih razlik je bil zato v primerjavi z 2016 slabši za 2,9 odstotni točki.

Donos naložbenega portfelja (z izključitvijo tečajnih razlik) je v letu 2017 znašal 30,8 milijona EUR in je bil za 4,5 milijona EUR višji kot v letu 2016. Na višji donos so vplivali predvsem nižji odhodki naložbenega portfelja.

Družba je v letu 2017 največ premije prejela iz azijskih trgov, najpomembnejši zavarovalni vrsti pa še naprej ostajata proporcionalna in neproporcionalna premoženjska pozavarovanja.

Sistem upravljanja

Družba ima vzpostavljen sistem upravljanja, ki je dobro definiran in vključuje:

ustrezno organiziranost, vključno z organi vodenja, ključnimi funkcijami in odbori,
integriran sistem upravljanja tveganj,
sistem notranjih kontrol.

V družbi delujejo štiri ključne funkcije sistema upravljanja tveganj: aktuarska funkcija, funkcija spremljanja skladnosti poslovanja, funkcija upravljanja tveganj in funkcija notranje revizije. Prav tako v družbi delujeta odbor za upravljanje tveganj in aktuarski odbor.

Z namenom učinkovitega upravljanja tveganj ima družba vzpostavljen model treh obrambnih linij z jasno razdelitvijo odgovornosti in nalog med njimi:

Prva obrambna linija vključuje vse organizacijske enote, ki opravljajo poslovno dejavnost (sklepanje pozavarovanj, obravnava škod, naložbe, računovodstvo, kontroling in druge),
Drugo obrambno linijo predstavljajo funkcija upravljanja tveganj, aktuarska funkcija, funkcija spremljanja skladnosti poslovanja in odbor za upravljanje tveganj,
Tretja obrambna linija, ki jo izvaja notranja revizija.

V družbi je v letu 2017 prišlo do spremembe v sestavi uprave družbe in nadzornega sveta. Podrobnosti so navedene v razdelku B.1.1.

Strateške usmeritve skupine Sava Re

Skupina Sava Re, katere obvladujoča družba je Sava Re, opredeljuje svojo strategijo s štirimi stebri (razvidnimi na spodnji sliki): zavarovanje, pozavarovanje, upravljanje finančnih naložb ter rast in izraba kapitala.

Ključne usmeritve, opredeljene v strategiji skupine so:

digitalizacija in tehnološka modernizacija poslovanja s ciljem postavitve stranke v središče,
rast z akvizicijami,
iskanje priložnosti v okoljskih/trajnostnih naložbenih projektih,
zapiranje vrzeli med notranjo in tržno vrednostjo delnice.

Profil tveganj

Družba kapitalsko zahtevo izračunava v skladu s standardno formulo Solventnosti II. V našem profilu tveganj prevladujejo tržna tveganja in tveganja premoženjskih zavarovanj. V manjši meri smo izpostavljeni tudi drugim vrstam tveganj: tveganju zdravstvenih zavarovanj, tveganju neplačila nasprotne stranke in operativnim tveganjem. Poleg omenjenih tveganj, obravnavanih v standardni formuli, smo izpostavljeni tudi likvidnostnim tveganjem; zaradi zahtevnega notranjega in zunanjega okolja pa tudi različnim strateškim tveganjem.

Spodnja preglednica prikazuje zahtevani solventnostni kapital družbe v skladu s standardno formulo Solventnosti II (v nadaljevanju: SCR) po modulih tveganj.

Zahtevani solventnostni kapital po modulih tveganj

(v tisoč EUR)	31. 12. 2017	31. 12. 2016
SCR	160.073	147.655
Prilagoditve za TP in DT	0	0
Operativno tveganje	4.469	4.519
Zahtevani osnovni solventnostni kapital (BSCR)	155.604	143.136
Vsota posameznih tveganj	201.727	186.271
Vpliv diverzifikacije tveganj	-46.124	-43.135
Tržno tveganje	98.476	85.337
Tveganje neplačila nasprotne stranke	5.518	6.714
Tveganje življenjskih zavarovanj	0	0
Tveganje zdravstvenih zavarovanj	3.615	3.554
Tveganje premoženjskih zavarovanj	94.118	90.666

Vrednotenje za namene solventnosti

Skladno s 174. členom ZZavar-1 se sredstva vrednotijo z zneskom, po katerem bi se sredstvo izmenjalo med dobro obveščenima strankama s pravico razpolaganja v strogo poslovnem odnosu. Prav tako družba vrednoti obveznosti na znesek, po katerem bi se lahko prenesle ali poravnale med dobro obveščenima strankama s pravico razpolaganja v strogo poslovnem odnosu.

Spodnja preglednica prikazuje prilagoditve postavk bilance stanja v skladu z mednarodnimi standardi računovodskega poročanja (v nadaljevanju: MSRP), ki jih je družba izvedla pri vrednotenju za namene solventnosti. Prikazan je kapital v skladu z MSRP in primerni lastni viri sredstev v skladu s Solventnostjo II.

Prilagoditve kapitala (MSRP) pri vrednotenju SII bilance stanja

(v tisoč EUR)	31. 12. 2017	31. 12. 2016
Kapital v skladu z MSRP	290.966	270.356
Razlika pri vrednotenju udeležb	147.582	102.799
Razlika pri vrednotenju drugih sredstev	-82.116	-71.184
Razlika pri vrednotenju zavarovalno-tehničnih rezervacij	98.527	90.861
Razlika pri vrednotenju drugih obveznosti	11.003	9.295
Predvidljive dividende, razdelitve in dajatve	-12.398	-12.398
Primerni lastni viri sredstev v skladu s Solventnostjo II	453.565	389.728

Upravljanje kapitala

Z ustreznim upravljanjem kapitala želi družba zagotoviti, da ima vedno na voljo zadostno višino virov za pokrivanje svojih obveznosti in zadoščanje zakonskim zahtevam glede kapitala. Pri tem mora biti struktura primernih lastnih virov sredstev, ki zagotavljajo kapitalsko ustreznost, skladna z zakonodajo ter zagotavljati optimalno razmerje med dolžniškim in lastniškim virom financiranja. Višina lastnih virov sredstev mora biti zadostna tudi za doseganje drugih ciljev družbe.

Pri dodelitvi lastnih virov sredstev na poslovne dejavnosti mora družba zagotavljati ustrezno donosnost lastniškega kapitala.

Družba svoj poslovni in strateški načrt pripravlja na podlagi strategije prevzemanja tveganj in v njej določene pripravljenosti za prevzem tveganj. Med pripravo poslovnega in strateškega načrta preveri, ali je načrt v skladu s pripravljenostjo za prevzem tveganj, ter načrt po potrebi ustrezno prilagodi. Hkrati družba stremi k čimbolj optimalni uporabi kapitala.

(v tisoč EUR)	31. 12. 2017	31. 12. 2016
Zahtevani solventnostni kapital (SCR)	160.073	147.655
Primerni lastni viri sredstev za pokrivanje SCR	453.565	389.728
Od tega prvi razred	453.565	389.728
Od tega drugi razred	0	0
Od tega tretji razred	0	0
Solventnostni količnik	283 %	264 %
Minimalni zahtevani kapital (MCR)	40.018	36.914
Primerni lastni viri sredstev za pokrivanje MCR	453.565	389.728
Od tega prvi razred	453.565	389.728
Od tega drugi razred	0	0
Od tega tretji razred	-	-
MCR količnik	1.133 %	1.056 %

Kapitalska ustreznost družbe

Družba ima na dan 31. 12. 2017 vse primerne lastne vire sredstev uvrščene v prvi kvalitetni razred primernih lastnih virov sredstev. Na dan 31. 12. 2017 je ustrezala zakonskim zahtevam o višini in kakovosti kapitala za pokrivanje SCR in MCR, saj je njen solventnostni količnik presegal zakonsko zahtevanih 100 % in je znašal 283 %, MCR količnik pa 1.133 %.

Družba je zadostnost primernih lastnih virov sredstev za pokrivanje MCR preverjala tudi med letom in je bila ves čas skladna z zakonodajnimi zahtevami.

Sprejemljiva meja solventnostnega količnika v skladu s strategijo prevzemanja tveganj družbe je 180 %, spodnja meja za optimalno kapitaliziranost pa 220 %. Iz tega sledi, da je družba dobro kapitalizirana tudi v skladu z notranjimi merili.

A. Poslovanje in rezultati

A.1 Poslovanje

Naziv in pravna oblika družbe

Sava Re, d. d. Dunajska cesta 56 1000 Ljubljana Slovenija

Sava Re opravlja dejavnost pozavarovanja. Poleg tega je tudi obvladujoča družba v skupini Sava Re. Skupina poleg Save Re obsega eno kompozitno zavarovalnico v Sloveniji (Zavarovalnica Sava), dve življenjski zavarovalnici zunaj Slovenije (Sava životno osiguranje (SRB), Illyria Life) in štiri premoženjske zavarovalnice zunaj Slovenije (Sava neživotno osiguranje (SRB), Sava osiguruvanje (MKD), Illyria in Sava osiguranje (MNE)).

Poleg naštetih (po)zavarovalnic skupino Sava Re sestavljajo še:

Sava pokojninska: pokojninska družba v Sloveniji; v 100-odstotni lasti Save Re,
Illyria Hospital: družba na Kosovem, ki ima v lasti zemljišče, a trenutno ne opravlja nobene dejavnosti. Družba je v 100-odstotni lasti Save Re,
Sava Car: družba za opravljanje tehničnih pregledov. Družba je v 100-odstotni lasti zavarovalnice Sava osiguranje (MNE),
Sava Agent: družba za sklepanje zavarovanj. Družba je v 100-odstotni lasti zavarovalnice Sava osiguranje (MNE),
Sava Station: družba za opravljanje tehničnih pregledov. Družba je v 100-odstotni lasti zavarovalnice Sava osiguruvanje (MKD),
ZS Svetovanje: specializirana agencija za trženje življenjskih zavarovanj Zavarovalnice Sava. Družba je v 100-odstotni lasti Zavarovalnice Sava.

Na spodnji sliki je prikazan položaj Save Re v pravni strukturi skupine.

Položaj Save Re na dan 31. 12. 2017

V spodnjih preglednicah navajamo podatke vseh odvisnih družb Save Re.

Odvisne družbe na dan 31. 12. 2017

	Zavarovalnica Sava	Sava pokojninska	Sava neživotno osiguranje (SRB)	Sava životno osiguranje (SRB)
Sedež	Cankarjeva 3, 2507	Ulica Vita Kraigherja 5,	Bulevar vojvode Mišića	Bulevar vojvode Mišića
	Maribor, Slovenija	2103 Maribor,	51, 11040 Beograd,	51, 11040 Beograd,
		Slovenija	Srbija	Srbija
Vrsta dejavnosti	kompozitna	pokojninska družba	premoženjska	življenjska
	zavarovalnica		zavarovalnica	zavarovalnica
Osnovni kapital	68.417.377 EUR	6.301.109 EUR	6.665.393 EUR	5.336.373 EUR
Nominalna vrednost	68.417.377 EUR	6.301.109 EUR	6.665.393 EUR	5.336.373 EUR
kapitalskega deleža
Delež v kapitalu in/ali	Sava Re: 100,0 %	Sava Re: 100,0 %	Sava Re: 100,0 %	Sava Re: 100,0 %
glasovalnih pravicah, ki
pripada posameznim
drugim osebam v skupini
Poslovni izid v letu 2017	25.080.999 EUR	420.256 EUR	435.559 EUR	-818.333 EUR
Upravljavske povezave	odvisna	odvisna pokojninska	odvisna zavarovalnica	odvisna zavarovalnica
	zavarovalnica	družba

	Illyria	Illyria Life	Sava osiguruvanje (MKD)	Sava osiguranje (MNE)	Illyria Hospital
Sedež	Sheshi Nëna Terezë 33, 10000 Priština, Kosovo	Sheshi Nëna Terezë 33, 10000 Priština, Kosovo	Zagrebska br.28 A, 1000 Skopje, Makedonija	PC Kruševac, Rimski trg 70, 81000 Podgorica, Črna gora	Sheshi Nëna Terezë 33, 10000 Priština, Kosovo
Vrsta dejavnosti	premoženjska zavarovalnica	življenjska zavarovalnica	premoženjska zavarovalnica	premoženjska zavarovalnica	trenutno ne opravlja dejavnosti
Osnovni kapital	5.428.040 EUR	3.285.893 EUR	3.820.077 EUR	4.033.303 EUR	1.800.000 EUR
Nominalna vrednost kapitalskega deleža	5.428.040 EUR	3.285.893 EUR	3.536.245 EUR	4.033.303 EUR	1.800.000 EUR
Delež v kapitalu in/ali glasovalnih pravicah, ki pripada posameznim drugim osebam v skupini	Sava Re: 100,0 %	Sava Re: 100,0 %	Sava Re: 92,57 %	Sava Re: 100,0 %	Sava Re: 100,0 %
Poslovni izid v letu 2017	223.576 EUR	230.850 EUR	358.257 EUR	1.232.772 EUR	-114 EUR
Upravljavske povezave	odvisna zavarovalnica	odvisna zavarovalnica	odvisna zavarovalnica	odvisna zavarovalnica	odvisna družba

Ime in kontaktni podatki nadzornega organa, odgovornega za finančni nadzor družbe

Agencija za zavarovalni nadzor Trg republike 3 1000 Ljubljana E-naslov: [email protected]

Ime in kontaktni podatki zunanjega revizorja družbe

ERNST & YOUNG Revizija, poslovno svetovanje, d. o. o. Dunajska cesta 111 1000 Ljubljana Slovenija Telefon: +386 1 583 17 00 Faks: +386 1 583 17 10 E-naslov: [email protected]

Revizijo računovodskih izkazov Save Re izvaja revizijska družba Ernst & Young d. o. o., ki revizijo računovodskih izkazov Save Re in skupine Sava Re za poslovno leto 2017 opravlja peto leto zapored. Revizijo odvisnih družb so v letu 2017 izvajali lokalni revizorji iste revizijske družbe, v Črni Gori pa je revizijo izvedla družba Deloitte Podgorica. V letu 2016 je bila z družbo Ernst & Young sklenjena nova pogodba za revizijo računovodskih izkazov za obdobje 2016–2018.

Opis imetnikov kvalificiranih deležev v družbi na dan 31. 12. 2017

Število delnic	Delež v osnovnem kapitalu	Delež glasovalnih pravic
3.043.883	17,7 %	19,6 %
2.439.852	14,2 %	15,7 %

Vir: Centralni register vrednostnih papirjev KDD d.d. in lastni preračuni. Opombe:

Sava Re ima 1.721.966 lastnih delnic, ki nimajo glasovalnih pravic.

Sava Re je 2. 6. 2016 od skupine Adris grupa, d. d., Vladimira Nazora 1, 52210 Rovinj, Hrvaška (v nadaljevanju: Adris grupa) prejela obvestilo o spremembi pomembnega deleža v družbi Sava Re. Adris grupa ima skupaj s svojimi odvisnimi družbami na skrbniških računih hranjenih 3.278.049 delnic z oznako POSR, kar predstavlja 19,04 % delnic v osnovnem kapitalu izdajatelja in 21,15 % vseh delnic z glasovalno pravico družbe Sava Re.

Pomembne vrste poslovanja družbe in pomembna geografska območja, na katerih družba posluje

Družba sklepa pozavarovalne pogodbe na trgu Republike Slovenije in na trgih po celotnem svetu. V naslednjih dveh preglednicah so prikazani trgi, na katerih je v letu 2017 prejela največ premije (več kot 4,5 milijona EUR) in pomembne zavarovalne vrste poslovanja družbe. Kot je razvidno iz prve preglednice, Sava Re prejme (poleg premije odvisnih družb) največ premije iz azijskih držav.

Pomembne države, v katerih družba posluje

(v tisoč EUR)	Premija v letu 20171	Premija v letu 2016	Indeks
Slovenija	52.944	52.111	101,6
Južna Koreja	15.569	17.159	90,7
Kitajska	9.260	9.696	95,5
Rusija	4.725	4.778	98,9
Ostale države	70.722	63.683	111,1
Skupaj	153.220	147.427	103,9

Med vrstami poslovanja so v letu 2017 prevladovala proporcionalna in neproporcionalna premoženjska pozavarovanja, ki so v strukturi predstavljala 60,3 % skupne kosmate premije. Sledijo proporcionalna avtomobilska pozavarovanja, katerih strukturni delež predstavlja 18,4 % skupne kosmate premije.

¹ Premija vključuje ocenjeno premijo.

Premija po zavarovalnih vrstah poslovanja

(v tisoč EUR)	Kosmata premija v letu 2017	Kosmata premija v letu 2016
Požarno proporcionalno pozavarovanje in proporcionalno pozavarovanje druge škode na premoženju	59.290	64.088
Neproporcionalno premoženjsko pozavarovanje	33.093	31.711
Proporcionalno pozavarovanje drugih motornih vozil	15.657	13.778
Proporcionalno pozavarovanje avtomobilske odgovornosti	12.571	10.684
Pomorsko, letalsko in transportno proporcionalno pozavarovanje	7.916	5.561
Proporcionalno pozavarovanje izpada dohodka	5.934	5.090
Proporcionalno pozavarovanje splošne odgovornosti	5.727	4.778
Neproporcionalno pozavarovanje odgovornosti	3.742	3.301
Neproporcionalno pomorsko, letalsko in transportno pozavarovanje	3.736	4.476
Proporcionalno pozavarovanje za stroške zdravljenja	3.225	418
Proporcionalno pozavarovanje različnih finančnih izgub	1.003	1.742
Kreditno in kavcijsko proporcionalno pozavarovanje	1.030	997
Neproporcionalno zdravstveno pozavarovanje	286	390
Proporcionalno pozavarovanje stroškov postopka	10	9
Življenjsko pozavarovanje	0	404
Skupaj	153.220	147.427

Pomembnejši dogodki v letu 2017

1. 1. 2017 je bila 32. skupščina delničarjev. Za štiriletno mandatno obdobje je izvolila nove člane nadzornega sveta, in sicer Davorja Ivana Gjivoja, z začetkom mandata 7. 3. 2017, ter Matejo Lovšin Herič, Keitha Williama Morrisa in Andreja Krena, z začetkom mandata 16. 7. 2017. Nadzorni svet Save Re od 7. 3. 2017 dalje deluje v popolni šestčlanski sestavi.
Sava Re je v letih 2006 in 2007 najela podrejeni dolg v nominalnem znesku 32 milijonov EUR z zapadlostjo leta 2027. Dolg je v navedenem obdobju najela zaradi širitve skupine Sava Re na trge nekdanje Jugoslavije in zaradi boljše kapitalske ustreznosti v skladu s takrat veljavno zavarovalno zakonodajo in modelom bonitetne hiše Standard & Poor's. Januarja 2014 je Sava Re že poplačala 8 milijonov EUR nominalnega zneska podrejenega dolga. Na podlagi odobritve Agencije za zavarovalni nadzor je 15. 3. 2017 poplačala prvo tranšo podrejenih obveznosti v nominalni višini 12 milijonov EUR. Preostali del podrejenih obveznosti v nominalni višini 12 milijonov EUR je bil poplačan v juniju 2017. Sava Re in skupina Sava Re tudi po celotnem poplačilu podrejenega dolga po veljavni zakonodaji ohranjata visok solventnostni količnik.
1. 1. 2017 je Sava Re skupaj še z nekaterimi razlaščenimi delničarji v povezavi z izbrisom podrejenih finančnih instrumentov predstavila pripombe in predloge glede predloga Zakona o postopku sodnega varstva imetnikov kvalificiranih obveznosti bank. Poudarili so, da predlog zakona še vedno ne odpravlja neustavnosti oziroma ne sledi v celoti zahtevam ustavnega sodišča. Udeleženci so ponovno opozorili, da je bil izbris podrejenih obveznic neutemeljen, nepravilen in najostrejši v Evropi, nova dejstva in podatki pa to samo potrjujejo. Do dneva priprave tega poročila, zakon še ni bil sprejet.
1. 1. 2017 je Marko Jazbec, po pridobitvi dovoljenja za opravljanje funkcije, začel opravljati funkcijo predsednika uprave Save Re.
1. 1. 2017 je bila 33. skupščina delničarjev, na kateri so bile obravnave redne teme. Skupščina je potrdila predlagano dividendo s strani nadzornega sveta in uprave v višini 0,80 EUR bruto na delnico, kar je ob upoštevanju števila lastnih delnic, znašalo 12.398.156,8 EUR oziroma 37,7 % čistega poslovnega izida skupine Sava Re. Rast redne dividende je 23 %, skupaj z lansko izredno dividendo pa je bila potrjena dividenda na enaki ravni.
Junija je bila med Savo Re in Zvonkom Ivanušičem v delovnopravnem sporu sklenjena sodna poravnava, s katero so se dokončno rešila vsa sporna razmerja med strankama glede prenehanja pogodbe o zaposlitvi tožeče stranke pri toženi stranki. Nato je bila med družbo in Zvonkom Ivanušičem sklenjena tudi sodna poravnava v gospodarskem sporu, s katero so se dokončno rešila vsa sporna razmerja med strankama v povezavi z odpoklicem tožeče stranke z mesta predsednika uprave Save Re.
V prvem polletju leta 2017 je bil javno objavljen dokument Poročilo o solventnosti in finančnem položaju Save Re, d.d., za leto 2016, julija 2017 pa še dokument Poročilo o solventnosti in finančnem položaju skupine Sava Re za leto 2016. Iz dokumentov je razvidno, da je solventnostni količnik družbe Sava Re znašal 264 %, solventnostni količnik skupine pa 204 %,
1. 1. 2017 so na podlagi sklepa skupščine štiriletno mandatno obdobje začeli člani nadzornega sveta: Andrej Kren, Keith William Morris in Mateja Lovšin Herič. Člani nadzornega sveta v novem mandatu so Andrej Kren, Davor Ivan Gjivoje, Keith William Morris, Mateja Lovšin Herič, Mateja Živec in Gorazd Kunstek. Nadzorni svet je nato 16. 8. 2017 na konstitutivni seji izmed svojih članov za predsednico nadzornega sveta izvolil Matejo Lovšin Herič, za njenega namestnika pa Keitha Williama Morrisa.
1. 1. 2017 je bonitetna agencija Standard & Poor's ob rednem letnem pregledu Savi Re potrdila obstoječo bonitetno oceno finančne in kreditne moči "A–", pri tem pa izboljšala srednjeročno napoved iz stabilne v pozitivno.
1. 1. 2017 je bila skupščina Zavarovalnice Sava, na kateri je bil potrjen sklep o prenosu vseh delnic manjšinskih delničarjev na večinskega lastnika, Savo Re (glavno delničarko). Na dan objave sklica skupščine Zavarovalnice Sava je bila Sava Re imetnica 15.332.411 navadnih imenskih kosovnih delnic Zavarovalnice Sava, kar je predstavljalo 99,74-odstotni delež v osnovnem kapitalu družbe. Sava Re je 10. 10. 2017 z vpisom sklepa o prenosu delnic v sodno-poslovni register postala 100 odstotna odstotna lastnica Zavarovalnice Sava.
Oktobra 2017 je bonitetna agencija A.M. Best po rednem letnem pregledu Savi Re potrdila obstoječo bonitetno oceno finančne moči "A−" s stabilno srednjeročno napovedjo.
Sava Re je 2. 11. 2017 podpisala pogodbo za odkup 75-odstotnega lastniškega deleža v družbi TBS Team 24. Družba TBS Team 24 se ukvarja z organizacijo asistence v povezavi z avtomobilskimi, zdravstvenimi in domskimi zavarovanji.
Nadzorni svet Save Re je na seji 9. 11. 2017 soglasno podprl predlog predsednika uprave Marka Jazbeca in imenoval novo vodstveno ekipo Save Re. V upravo družbe sta bila po dveh zaporednih mandatih ponovno imenovana dosedanja člana uprave družbe Srečko Čebron in Jošt Dolničar, za četrto članico pa je nadzorni svet imenoval Polono Pirš Zupančič. Nova mandata obstoječih dveh članov se začneta 1. 6. 2018, nove članice pa 14. 1. 2018, naslednji dan po prejemu odločbe o izdaji dovoljenja za opravljanje funkcije člana uprave, ki ga je izdala Agencija za zavarovalni nadzor.
Bonitetna agencija Standard & Poor's je Zavarovalnici Sava, d.d., 8. 11. 2017, dodelila bonitetno oceno finančne in kreditne moči "A–" s pozitivno srednjeročno napovedjo.
Decembra 2017 je bila podpisana kupoprodajna pogodba med prodajalcema NLB d.d. Ljubljana in NLB banka AD Skopje ter kupcem Savo Re za 100-odstotni delež družbe NLB Nov penziski fond AD Skopje.
Zavarovalnica Sava je decembra začela tržiti zdravstvena zavarovanja in tako vstopila na trg zdravstvenih zavarovanj. S tem pomembno prispeva k širjenju palete svojih storitev in je tako zavarovanca še bolj postavila v središče svojega poslovanja.
Zmanjšanje deleža lastništva SDH s 25,0 % (+ 1 delnico) na 17,7 % je posledica sklepa vlade o neodplačnem prenosu delnic neposredno na Republiko Slovenijo. Število delnic v lasti SDH po omenjenem prenosu je 3.043.883, kar je 17,7 % vseh delnic v osnovnem kapitalu družbe Save Re, oziroma 19,6 % vseh delnic z glasovalno pravico. Število delnic v lasti Republike Slovenije po omenjenem prenosu je 1.737.436, kar je 10,1 % vseh delnic v osnovnem kapitalu družbe Save Re, oziroma 11,2 % vseh delnic z glasovalno pravico.
V letu 2017 je odvisno družbo Zavarovalnico Sava prizadelo kar nekaj škodnih dogodkov zaradi naravnih nesreč (večja pogostost z manjšo višino povprečne škode). Do priprave tega poročila so

ti dogodki skupaj znašali približno 12 milijonov EUR. V načrtu za leto 2017 je bil na ravni skupine vključen en katastrofalni dogodek v višini 5 milijonov EUR.

Pomembnejši dogodki po datumu poročanja

Januarja 2018 je Polona Pirš Zupančič nastopila petletni mandat kot članica uprave. Tudi po nastopu njenega mandata uprava nadaljuje delo v štiričlanski sestavi. Nadzorni svet Save Re se je namreč na seji, ki je potekala 20. 12. 2017, seznanil z izjavo Mateje Treven o predčasnem prenehanju mandata članice v upravi Save Re in sprejel njen predlog za sporazumno prenehanje pogodbe o zaposlitvi kot članica uprave. Mateja Treven je prenehala z opravljanjem funkcije članice uprave 13. 1. 201 in svojo delovno pot pa nadaljuje v skupini Sava Re.
Sava Re je 31. 1. 2018 izpolnila vse odložne pogoje in tako postala 75-odstotna lastnica družbe TBS Team 24.
V skladu s sedmim odstavkom 171. člena Zakona o zavarovalništvu (ZZavar-1; Uradni list RS, št. 93/15) je Sava Re z družbama Zavarovalnica Sava in Sava pokojninska sklenila pogodbi o izločenem poslu, na podlagi katerih je z dnem 1. 2. 2018 izvajanje ključne funkcije notranje revizije družb Zavarovalnica Sava in Sava pokojninska za nedoločen čas prenešeno na družbo Sava Re.
Sava Re je 13. 3. 2018 izpolnila vse odložne pogoje in tako postala 100-odstotna lastnica družbe NLB Nov penziski fond AD Skopje.
Sava Re je marca 2018 pridobila soglasje Narodne banke Srbije in potrebna dovoljenja ostalih regulatorjev za nakup 92,94-odstotnega deleža srbske družbe Energoprojekt Garant. Sava Re po nakupu večinskega deleža in izvedenih vseh nadaljnjih potrebnih korakih za pridobitev 100 odstotnega lastniškega deleža namerava pripojiti prevzeto družbo obstoječi odvisni družbi, srbski premoženjski zavarovalnici Sava neživotno osiguranje (SRB), po pripojitvi pa optimizirati kapital družbe.

A.2 Rezultati pri sklepanju zavarovanj

Premije, škode, stroški in poslovni izid

(v tisoč EUR)	2017	2016	Indeks
Kosmate premije	153.220	147.427	103,9
Kosmate škode	83.525	85.165	98,1
Čisti obratovalni stroški2	24.093	44.475	54,2
Čisti poslovni izid	32.974	32.874	100,3

Kosmate premije za pomembne vrste poslovanja

(v tisoč EUR)	2017	2016	Indeks
Požarno proporcionalno pozavarovanje in proporcionalno pozavarovanje druge škode na premoženju	59.290	64.088	92,5
Neproporcionalno premoženjsko pozavarovanje	33.093	31.711	104,4
Proporcionalno pozavarovanje drugih motornih vozil	15.657	13.778	113,6
Proporcionalno pozavarovanje avtomobilske odgovornosti	12.571	10.684	117,7
Ostale vrste poslovanja	32.609	27.166	120,0
Skupaj	153.220	147.427	103,9

Geografska segmentacija kosmatih premij

(v tisoč EUR)	2017	2016	Indeks
Slovenija	52.944	52.111	101,6
Tujina	100.276	95.316	105,2
Kosmate premije	153.220	147.427	103,9

Kosmate premije iz Slovenije so se v letu 2017 povišale za 1,6 % oziroma 0,8 milijona EUR (več prejete premije od Zavarovalnice Sava), kosmate premije iz tujine pa za 5,2 % oziroma 5,0 milijonov EUR. Ugodna rast premij je posledica rasti premije proporcionalnih poslov, po vrsti pozavarovanj pa so visoko absolutno rast premije dosegla pomorska pozavarovanja, pozavarovanja avtomobilske odgovornosti ter pozavarovanja splošne odgovornosti.

V strukturi kosmate premije so v letu 2017 še vedno prevladovala požarna pozavarovanja. Strukturni delež proporcionalnih požarnih pozavarovanj se je v primerjavi z letom 2016 znižalza 4 odstotne točke, delež neproporcionalnih pozavarovanj pa je ostal enak.

² Sava Re je v letu 2017 spremenila način poročanja čistih obratovalnih stroškov v QRT-jih, in sicer so iz stroškov izvzeti stroški, ki se nanašajo na upravljanje odvisnih družb. Če bi za leto 2016 prilagodili prikaz stroškov, bi ti znašali 25.959 tisoč EUR, padec v 2017 v primerjavi z 2016 pa bi znašal 7,2 %.

Kosmate škode za pomembne vrste poslovanja

(v tisoč EUR)	2017	2016	Indeks
Požarno proporcionalno pozavarovanje in proporcionalno pozavarovanje druge škode na premoženju	29.763	34.268	86,9
Neproporcionalno premoženjsko pozavarovanje	15.360	16.265	94,4
Proporcionalno pozavarovanje drugih motornih vozil	10.652	9.769	109,0
Proporcionalno pozavarovanje avtomobilske odgovornosti	7.302	7.673	95,2
Ostale vrste poslovanja	20.449	17.190	119,0
Skupaj	83.525	85.165	98,1

Geografska segmentacija kosmatih škod

(v tisoč EUR)	2017	2016	Indeks
Slovenija	28.635	26.870	106,6
Tujina	54.891	58.295	94,2
Skupaj	83.525	85.165	98,1

Kosmate škode Save Re so bile v letu 2017 manjše za 1,9 %. Kosmate škode iz Slovenije so se v letu 2017 glede na leto 2016 povečale za 6,6 % (nekoliko več kot premije, vendar je bil škodni količnik še vedno ugoden), kosmate škode iz tujine pa so se zmanjšale za 5,8 % (v 2016 so bile škode večje zaradi izplačevanja škod za predhodna pogodbena leta). Struktura kosmatih škod po pomembnih vrstah poslovanja se v primerjavi z letom 2016 ni pomembno spremenila.

Čisti odhodki za škode so bili v letu 2017 za 3,9 % manjši kot v letu 2016, ob izključitvi tečajnih razlik pa so bili za 5,4 % večji, na kar so vplivale večje škode (orkanske škode v Karibih in v ZDA ter dva večja škodna dogodka v Rusiji).

Čisti obratovalni stroški

(v tisoč EUR)	2017	2016	Indeks
Stroški pridobivanja zavarovanj, vključno s spremembo v razmejenih stroških pridobivanja zavarovanj	33.186	33.061	100,4
Sprememba v razmejenih stroških pridobivanja zavarovanj (+/-)	-881	3.598	-24,5
Drugi obratovalni stroški	10.808	10.629	101,7
Prihodki od pozavarovalnih provizij	-1.935	-2.814	68,8
Čisti obratovalni stroški	41.178	44.474	92,6

Čisti obratovalni stroški za pomembne vrste poslovanja³

(v tisoč EUR)	2017	2016	Indeks
Požarno proporcionalno pozavarovanje in proporcionalno pozavarovanje druge škode na premoženju	12.027	21.800	55,2
Neproporcionalno premoženjsko pozavarovanje	4.608	5.209	88,5
Pomorsko, letalsko in transportno proporcionalno pozavarovanje	2.076	2.026	102,5
Proporcionalno pozavarovanje za stroške zdravljenja	1.120	193	579,4
Ostale vrste poslovanja	4.261	15.247	27,9
Skupaj	24.093	44.475	54,2
Stroški upravljanja odvisnih družb	17.086	/	/
Skupaj	41.178	44.475	92,6

Stroški pridobivanja so bili v letu 2017 višji za 0,4 %, kosmate premije pa so porasle za 3,9 %. Delež stroškov pridobivanja v kosmati premiji je bil glede na lani nižji za 0,7 odstotne točke in je znašal 21,7 %. Stanje razmejenih stroškov pridobivanja je bilo konec leta 2017 v primerjavi z letom 2016 višje zaradi rasti proporcionalnega posla iz tujine. V 2016 je bilo stanje nižje za 3,6 milijona EUR zaradi zmanjšanja za ocenjeno prihodnjo provizijo po drseči lestvici za cedente skupine ter tudi zaradi manjše rasti premije in posledično manjšega porasta stroškov pridobivanja v 2016 glede na 2015.

Drugi obratovalni stroški so bili v primerjavi z letom 2016 višji za 1,7 %, in sicer predvsem zaradi rasti stroškov dela, stroškov storitev v zvezi z reklamno kampanjo za prepoznavnost blagovne znamke Sava ter amortizacije zaradi višjih stroškov programske opreme.

Nižji prihodki od pozavarovalnih provizij so predvsem posledica nižjih provizij, ki jih je Sava Re prejela od retrocesionarjev, ki so udeleženi na pozavarovalnih programih slovenskih cedentov. Gre za vpliv manj prejetih provizij za ekscedenčno pozavarovalno pogodbo, kar pomeni, da je Sava Re zaradi dobrih rezultatov v 2016 morala retrocesionarjem plačati nekaj provizije.

³ Sava Re je v letu 2017 spremenila način poročanja čistih obratovalnih stroškov v QRT-jih, in sicer so iz stroškov izvzeti stroški, ki se nanašajo na upravljanje odvisnih družb. Če bi za leto 2016 prilagodili prikaz stroškov, bi ti znašali 25.959 tisoč EUR, padec v 2017 v primerjavi z 2016 pa bi znašal 7,2 %.

A.3 Naložbeni rezultati

Družba spremlja naložbeni rezultat iz naslova portfeljskih finančnih naložb in naložbenih nepremičnin po registrih naložb in tudi za družbo kot celoto. Donos in donosnost spremljamo po vrstah naložb, pa tudi po vrstah prihodkov in odhodkov. V spodnjih preglednicah so prikazani prihodki, odhodki in donos po tipih naložb ter po vrstah prihodkov in odhodkov. Družba ločeno spremlja in izkazuje finančne prihodke in odhodke iz naslova strateških naložb v odvisne družbe.

Vrsta prihodka		1. 1. –31. 12
(v tisoč EUR)	2017	2016
Prihodki od obresti	3.896	4.428
Sprememba poštene vrednosti in dobički pri odtujitvah FVPL	78	100
Dobički pri odtujitvah naložb ostale MSRP skupine	1.227	676
Prihodki od dividend in deležev družbe v skupini in pridružene družbe	26.137	26.309
Prihodki od dividend in deležev ostale naložbe	619	743
Pozitivne tečajne razlike	3.823	6.926
Ostali prihodki	336	138
Prihodki naložbenega portfelja	36.116	39.320
Prihodki naložbenega portfelja brez vpliva tečajnih razlik	32.293	32.394

Vrsta odhodka	1.1. –31. 12
(v tisoč EUR)	2017	2016
Odhodki za obresti	718	842
Sprememba poštene vrednosti in izgube pri odtujitvah FVPL	76	206
Izgube pri odtujitvah naložb ostale MSRP skupine	130	185
Slabitve družbe v skupini in pridružene družbe	0	4.331
Slabitve naložb	320	331
Negativne tečajne razlike	9.306	5.565
Ostalo	232	176
Odhodki naložbenega portfelja	10.783	11.635

Prihodki naložb v letu 2017 znašajo 36,1 milijona EUR in so v primerjavi z enakim obdobjem lani nižji za 3,2 milijona EUR, ob izločitvi tečajnih razlik pa so nižji za 0,1 milijona EUR. Najvišji delež v strukturi prihodkov v letu 2017 predstavljajo prejete dividende odvisnih družb v skupni višini 26,1 milijona EUR (72,4 % skupnih prihodkov naložbenega portfelja), in so v primerjavi s preteklim letom nižje za 0,2 milijona EUR. V primerjavi z letom 2016 so bili v letu 2017 realizirani višji dobički pri odtujitvi naložb, medtem ko so se prihodki od dividend ostalih naložb nekoliko znižali. Obrestni prihodki so se glede na preteklo obdobje znižali za 0,5 milijona EUR in predstavljajo 10,8 % finančnih prihodkov. V letu 2017 so bile realizirane pozitivne tečajne razlike v višini 3,8 milijona EUR (2016: 6,9 milijona EUR).

V primerjavi z enakim obdobjem lani so odhodki naložbenega portfelja nižji za 0,9 milijona EUR, ob izločitvi tečajnih razlik pa so nižji za 4,6 milijona EUR. Največji delež v strukturi odhodkov naložb v letu 2017 predstavljajo negativne tečajne razlike v višini 9,3 milijona EUR (2016: 5,6 milijona EUR) ter odhodki za obresti v višini 0,7 milijona EUR (2016: 0,8 milijona EUR).

Donos po tipih naložb

	Prihodki/ odhodki za obresti	Sprememba poštene vrednosti in dobički/izgube pri odtujitvah FVPL	Dobički/izgube pri odtujitvah naložb ostale MSRP skupine	Prihodki od dividend in deležev ostale naložbe	Slabitve naložb	Pozitivne/ negativne tečajne razlike	Ostali prihodki/ odhodki	Skupaj	Prihodki/ odhodki pridruženih družb
V posesti do zapadlosti	103	0	0	0	0	0	0	103	0
Dolžniški instrumenti	103	0	0	0	0	0	0	103	0
Ostale naložbe	0	0	0	0	0	0	0	0	0
Po pošteni vrednosti preko IPI	0	2	0	20	0	0	0	21	0
Za trgovanje	0	0	0	0	0	0	0	0	0
Dolžniški instrumenti	0	0	0	0	0	0	0	0	0
Lastniški instrumenti	0	0	0	0	0	0	0	0	0
Ostale naložbe	0	0	0	0	0	0	0	0	0
Razporejeni v to skupino	0	2	0	20	0	0	0	21	0
Dolžniški instrumenti	0	0	0	0	0	0	0	0	0
Lastniški instrumenti	0	2	0	20	0	0	0	21	0
Ostale naložbe	0	0	0	0	0	0	0	0	0
Izvedeni instrumenti	0	0	0	0	0	0	0	0	0
Razpoložljivo za prodajo	3.488	0	1.097	599	-320	-5.325	10	-451	26.137
Dolžniški instrumenti	3.488	0	1.042	0	0	-5.325	8	-788	0
Lastniški instrumenti	0	0	55	599	-320	0	2	337	26.137
Ostale naložbe	0	0	0	0	0	0	0	0	0
Krediti in terjatve	261	0	0	0	0	-158	0	103	0
Dolžniški instrumenti	232	0	0	0	0	0	0	232	0
Ostale naložbe	29	0	0	0	0	-158	0	-129	0
Finančne naložbe pozavarovateljev
iz naslova pozavarovalnih pogodb
pri cedentih	44	0	0	0	0	0	0	44	0
Podrejene obveznosti	-718	0	0	0	0	0	0	-718	0
Skupaj	3.178	2	1.097	619	-320	-5.484	10	-899	26.137

Najpomembnejša postavka v strukturi donosa družbe je donos iz naslova družb v skupini in pridruženih družb, ki znaša 26,1 milijona EUR. Knjigovodsko izkazan donos finančnih naložb v letu 2017 so pomembno zmanjševale negativne tečajne razlike. Te so posledica valutnega usklajevanja sredstev in obveznosti, ki jih družba izvaja za obvladovanje valutnega tveganja in se v veliki meri kompenzirajo z vplivi tečajev na višino obveznosti. Donos obrestnih prihodkov znaša 3,2 milijona EUR.

Presežek iz prevrednotenja – gibanje

(v tisoč EUR)	2017	2016
Stanje 1. 1.	3.786	3.007
Sprememba poštene vrednosti	692	1.210
Prenos iz presežka iz prevrednotenja v IPI zaradi prodaje	-668	-159
Odloženi davek	-5	-272
Stanje 31. 12.	3.805	3.786

Družba nima naložb v listinjenje.

A.4 Rezultati pri drugih dejavnostih

Drugi zavarovalni prihodki in drugi zavarovalni odhodki

Družba je v letu 2017 realizirala 1,9 milijona EUR (2016: 2,8 milijona EUR) prihodkov iz naslova pozavarovalnih provizij. Glede na to, da v veliki meri posluje na tujih trgih predstavljajo pomembno postavko tudi tečajne razlike. Pozitivne tečajne v okviru drugih zavarovalnih prihodkov so znašale 3,7 milijona EUR (2016: 5,3 milijona EUR), negativne tečajne razlike v okviru drugih zavarovalnih odhodkov pa 5,4 milijona EUR (2016: 5,6 milijona EUR).

Drugi prihodki in drugi odhodki

V letu 2017 so bile v okviru drugih prihodkov izkazane zamudne obresti iz naslova realiziranega tožbenega zahtevka.

Družba deluje tudi kot najemodajalec in v manjši meri tudi kot najemojemalec (pisarniških in parkirnih prostorov). Iz oddaje v najem naložbenih nepremičnin je družba v letu 2017 realizirala 326 tisoč EUR (2016: 131 tisoč EUR) prihodkov. Med drugimi odhodki izkazujemo predvsem odhodke v zvezi z naložbenimi nepremičninami, preden jih je oddala v najem v višini 160 tisoč EUR (2016: 112 tisoč EUR).

A.5 Druge informacije

Družba v zvezi s poslovanjem nima drugih pomembnih informacij.

B. Sistem upravljanja

B.1 Splošne informacije o sistemu upravljanja

B.1.1 Organi upravljanja

Splošno

Sava Re ima dvotirni sistem upravljanja, v katerem družbo vodi uprava, njeno delovanje pa nadzoruje nadzorni svet. Organi upravljanja, skupščina delničarjev družbe, nadzorni svet in uprava, delujejo v skladu z zakoni in drugimi predpisi, statutom in svojimi poslovniki. Statut družbe, poslovnik o delu skupščine in poslovnik o delu nadzornega sveta so objavljeni na spletni strani družbe www.sava-re.si.

Organi upravljanja opravljajo svoje naloge skladno z zakonodajno ureditvijo, notranjimi pravili družbe in splošnimi usmeritvami, ki jih določajo politika upravljanja družbe, druge politike družbe in drugi notranji akti.

Uprava vodi posle družbe, njeno delo pa nadzira nadzorni svet. Uprava in nadzorni svet opravljata svoje delo v dobro družbe. Statut, zakon o gospodarskih družbah, zakon o zavarovalništvu, poslovnik o delu uprave in poslovnik o delu nadzornega sveta določajo razdelitev pristojnosti in odgovornosti med upravo in nadzornim svetom ter opredeljujejo njuno sodelovanje.

Uprava je pri vodenju družbe in sprejemanju odločitev samostojna. Pri sprejemanju odločitev, ki bi lahko pomembno vplivale na poslovno, finančno ali pravno stanje družbe, pa obvesti nadzorni svet, zato da se pri takih vprašanjih doseže medsebojno soglasje. Uprava se z nadzornim svetom posvetuje o poslovanju, strategiji, obvladovanju tveganj in odnosih z javnostmi.

Predsednik uprave obvešča bodisi predsednika nadzornega sveta bodisi celoten nadzorni svet o pomembnih dogodkih, nujnih za oceno položaja in vodenje družbe. Kadar je obveščen le predsednik nadzornega sveta, mora ta o pomembnih dogodkih obvestiti celotni nadzorni svet in po potrebi sklicati sejo nadzornega sveta. Uprava in nadzorni svet tesno sodelujeta, skladno z zakonodajo in dobro prakso v korist družbe.

Skupščina

Skupščina je najvišji organ družbe, s katerim njeni delničarji uresničujejo svoje pravice v zadevah družbe.

Skupščina odloča o:

sprejetju letnega poročila, če nadzorni svet letnega poročila ni potrdil ali če uprava in nadzorni svet prepustita odločitev o sprejetju letnega poročila skupščini,
uporabi bilančnega dobička na predlog uprave in na podlagi poročila nadzornega sveta,
imenovanju in odpoklicu članov nadzornega sveta,
podelitvi razrešnice članom uprave in nadzornega sveta,
spremembah statuta,
ukrepih za povečanje in zmanjšanje kapitala,
prenehanju poslovanja družbe in statusnem preoblikovanju,
imenovanju revizorja na predlog nadzornega sveta,
drugih zadevah v skladu z zakonom in statutom.

Nadzorni svet

Pristojnosti

Nadzorni svet nadzoruje vodenje poslov družbe v celotnem poslovnem letu v skladu s sprejeto poslovno strategijo in finančnim načrtom družbe. Pri tem ravna v skladu z veljavnimi predpisi, predvsem v skladu z zakonom o gospodarskih družbah, zakonom o zavarovalništvu, statutom družbe in poslovnikom o delu nadzornega sveta.

Nekatere pomembnejše naloge nadzornega sveta so, da:

spremlja in nadzoruje vodenje in poslovanje družbe ter v primeru ugotovljenih pomanjkljivosti ali nepravilnosti naloži upravi, da predlaga ukrepe za njihovo odpravo,
daje soglasje upravi k določitvi poslovne politike in finančnega načrta skupine Sava Re in Save Re,
daje soglasje upravi k določitvi strategije razvoja skupine Sava Re in Save Re,
daje soglasja upravi k pisnim pravilom sistema upravljanja, upravljanja tveganj, spremljanja skladnosti, notranje revizije, aktuarske funkcije, notranjih kontrol in izločenih poslov,
daje soglasje upravi k podelitvi in odvzemu pooblastil nosilcem ključnih funkcij,
daje soglasje upravi k poročilu o solventnosti in finančnem položaju družbe in skupine,
daje soglasje upravi k strategiji prevzemanja tveganj družbe in skupine,
obravnava poročilo o lastni oceni tveganj in solventnosti ter četrtletna poročila o tveganjih družbe in skupine,
obravnava poročila nosilca funkcije spremljanja skladnosti poslovanja,
obravnava poročila nosilca aktuarske funkcije,
daje soglasje upravi k določitvi okvirnega letnega in večletnega programa dela notranje revizije,
nadzira primernost postopkov in učinkovitost delovanja notranje revizije in obravnava poročila funkcije notranje revizije,
izdela mnenje za skupščino delničarjev k letnemu poročilu o notranjem revidiranju,
daje soglasje k imenovanju, razrešitvi in nagrajevanju vodje službe notranje revizije,
preveri letna in medletna poročila o poslovanju skupine Sava Re in Save Re,
preveri letno poročilo, ki ga je predložila uprava, zavzame stališče do revizijskega mnenja in o tem sestavi poročilo za skupščino ter v njem navede morebitne pripombe ali ga potrdi,
preveri predlog za uporabo bilančnega dobička, ki ga je predložila uprava, in o tem sestavi pisno poročilo za skupščino,
imenuje in odpokliče predsednika in člane uprave,
odloča o merilih za določitev prejemkov in sistemu nagrajevanja predsednika in članov uprave,
sprejema poslovnik o svojem delu,
pripravlja predloge za skupščino, ki so v njegovi pristojnosti, in izvršuje naloge, ki mu jih je določila skupščina,
obravnava ugotovitve Agencije za zavarovalni nadzor in drugih organov nadzora v postopkih nadzora nad družbo.

Nadzorni svet za posamezno leto pripravi rokovnik sej nadzornega sveta in njegovih komisij, s katerim določi predvidene datume in vsebine posameznih sej, predvsem tistih, ki so obvezne zaradi zahtev za javne objave rezultatov poslovanja oziroma so običajne glede na dosedanjo prakso.

Velikost in sestava

Skladno s statutom družbe in veljavno zakonodajo sestavlja nadzorni svet šest članov, od katerih štiri člane predstavnike delničarjev izvoli skupščina družbe, dva člana predstavnika delavcev pa izvoli svet delavcev družbe, ki s svojim sklepom seznani skupščino. Člani nadzornega sveta so imenovani za največ štiri leta in so lahko ponovno izvoljeni. Nadzorni svet izmed svojih članov izvoli predsednika in njegovega namestnika.

Nadzorni svet je sestavljen tako, da se zagotovita odgovoren nadzor in sprejemanje odločitev v korist družbe. Pri sestavi je upoštevana razpršenost strokovnega znanja, izkušenj in veščin, ki se med posameznimi člani nadzornega sveta medsebojno dopolnjujejo, tako da je nadzorni svet homogena celota in je zagotovljeno smotrno in preudarno nadziranje družbe. Družba si je v letu 2017 prizadevala, da je nadzorni svet sestavljen v skladu s politiko raznolikosti sestave uprave in nadzornega sveta.

Vidiki, ki se v skladu s politiko raznolikosti upoštevajo pri sestavi nadzornega sveta, so:

strokovna raznolikost za zagotavljanje komplementarnosti znanja in veščin,
uravnoteženost spolov in upoštevanje ustrezne zastopanosti manj pogostega spola pri naboru kandidatov,
prizadevanje, da se zaradi zagotavljanje kontinuitete dela hkrati ne menjajo vsi člani nadzornega sveta,
ustrezen delež članov nadzornega sveta z mednarodnimi izkušnjami,
ustrezna uravnoteženost deležev mlajših in starejših članov nadzornega sveta.

Politika raznolikosti sestave uprave in nadzornega sveta je objavljena na spletni strani družbe www.sava-re.si, v zavihku O družbi.

Od 11. 10. 2016 dalje je nadzorni svet deloval v petčlanski sestavi. Skupščina delničarjev Save Re, ki je zasedala 7. 3. 2017, je za štiriletno mandatno obdobje izvolila novega člana nadzornega sveta, in sicer Davorja Ivana Gjivoja, z začetkom mandata 7. 3. 2017. Tako je nadzorni svet Save Re od 7. 3. 2017 dalje ponovno deloval v popolni šestčlanski sestavi. Hkrati je skupščina za štiriletno mandatno obdobje za nove člane nadzornega sveta izvolila še Matejo Lovšin Herič, Keitha Williama Morrisa in Andreja Krena, ki so mandat začeli 16. 7. 2017.

Člani nadzornega sveta v novem mandatu so torej Andrej Kren, Davor Ivan Gjivoje, Keith William Morris, Mateja Lovšin Herič, Mateja Živec in Gorazd Andrej Kunstek. Ti so nato 16. 8. 2017 na konstitutivni seji izmed sebe za predsednico nadzornega sveta izvolili Matejo Lovšin Herič, za njenega namestnika pa Keitha Williama Morrisa.

V spodnjih preglednicah je prikazana sestava nadzornega sveta v letu 2017.

Član	Naziv	Nastop mandata	Trajanje mandata
Mateja Lovšin Herič	predsednica	15. 7. 2013	15. 7. 2017
Slaven Mićković	namestnik predsednice	15. 7. 2013	15. 7. 2017
Keith William Morris	član	15. 7. 2013	15. 7. 2017
Davor Ivan Gjivoje	član	7. 3. 2017	7. 3. 2021
Andrej Gorazd Kunstek	član, predstavnik delavcev	11. 6. 2015	11. 6. 2019
Mateja Živec	članica, predstavnica delavcev	1. 4. 2016	11. 6. 2019

Sestava nadzornega sveta v letu	2017 (do 15. 7. 2017)
---------------------------------	-----------------------------

Sestava nadzornega sveta v letu 2017 (od 16. 7. 2017)

Član	Naziv	Nastop mandata	Trajanje mandata
Mateja Lovšin Herič	predsednica	16. 7. 2017	16. 7. 2021
Keith William Morris	namestnik predsednice	16. 7. 2017	16. 7. 2021
Davor Ivan Gjivoje	član	7. 3. 2017	7. 3. 2021
Andrej Kren	član	16. 7. 2017	16. 7. 2021
Andrej Gorazd Kunstek	član, predstavnik delavcev	11. 6. 2015	11. 6. 2019
Mateja Živec	članica, predstavnica delavcev	1. 4. 2016	11. 6. 2019

Komisije nadzornega sveta

Nadzorni svet skladno z zakonodajo, slovenskim kodeksom o upravljanju javnih delniških družb in dobro prakso imenuje eno ali več komisij, ki obravnavajo vnaprej določena področja, pripravljajo predloge sklepov nadzornega sveta, skrbijo za njihovo uresničitev in opravljajo druge strokovne naloge ter s tem strokovno podpirajo delo nadzornega sveta. Ne glede na imenovanje komisije je odločanje v pristojnosti kolegijske odgovornosti nadzornega sveta.

Delovna področja in sestavo komisij nadzorni svet določi s posebnim sklepom ob upoštevanju določil veljavne zakonodaje, priporočil kodeksa upravljanja javnih delniških družb in notranjih aktov družbe.

V družbi so oblikovane naslednje komisije nadzornega sveta:

revizijska komisija,
komisija za tveganja,
komisija za imenovanja in prejemke,
komisija za oceno sposobnosti in primernosti.

Posamezna komisija ima lahko svoj poslovnik. Če ga nima, se za vprašanja sklepčnosti, odločanja in vsa druga procesna vprašanja smiselno uporablja poslovnik o delu nadzornega sveta.

Revizijska komisija

Nekatere pomembnejše naloge revizijske komisije so:

nadziranje neoporečnosti finančnih informacij,
spremljanje učinkovitosti in uspešnosti notranjih kontrol, dela notranje revizije in delovanja sistemov za obvladovanje tveganj,
spremljanje obvezne revizije samostojnih in konsolidiranih računovodskih izkazov,
opravljanje drugih nalog, določenih z veljavnim sklepom nadzornega sveta, upoštevaje zakonske zahteve in dobro prakso primerljivih družb oziroma zavarovalnih skupin.

Komisija za tveganja

Nekatere pomembnejše naloge komisije za tveganja so:

presoja vpliva različnih vrst tveganj na ekonomski in zakonodajno zahtevani solventnostni kapital,
presoja celovitega okvira upravljanja tveganj v skupini, vključno s politiko upravljanja tveganj in strategijo prevzemanja tveganj ter spremljanjem operativnih tveganj,
presoja primernosti in ustreznosti dokumentov s področja upravljanja tveganj, ki jih potrjuje nadzorni svet,
opravljanje drugih nalog, določenih s sklepom nadzornega sveta, upoštevaje zakonske zahteve in dobro prakso primerljivih družb oziroma zavarovalnih skupin.

Komisija za imenovanja in prejemke

Nekatere pomembnejše naloge komisije za imenovanja in prejemke so:

priprava predlogov za nadzorni svet s področja meril za članstvo v upravi ter obravnava in priprava predlogov v povezavi z imenovanji, o katerih odloča nadzorni svet,
predhodna obravnava predlog predsednika uprave v povezavi s sestavo uprave in vodenjem družbe ter oblikovanje predloga za nadzorni svet,
izvedba nominacijskega postopka za imenovanje kandidatov za člane nadzornega sveta predstavnike delničarjev,
podpora pri oblikovanju in izvajanju sistema plačil, povračil in drugih ugodnosti članov uprave.

Komisija za oceno sposobnosti in primernosti

Nekatere pomembnejše naloge komisije za oceno sposobnosti in primernosti so, da:

izvaja postopke vrednotenja usposobljenosti nadzornega sveta, komisij nadzornega sveta in uprave kot kolektivnih organov, pa tudi postopke vrednotenja sposobnosti in primernosti posameznih članov navedenih organov,
na zaprosilo sveta delavcev družbe izvede presojo sposobnosti in primernosti članov nadzornega sveta – predstavnikov delavcev, ki jih izvoli svet delavcev družbe.

Uprava

Pristojnosti

Uprava družbe vodi, zastopa in predstavlja družbo v pravnem prometu. S svojim delom, znanjem in izkušnjami si prizadeva za dolgoročni uspeh družbe z zagotavljanjem kar najboljšega vodenja in upravljanja tveganj. Opredeljuje in določa cilje, vrednote, poslanstvo, vizijo in strategijo poslovanja družbe. Optimalnost poslovanja dosega z zagotavljanjem primerne strukture zaposlenih in skrbnim ravnanjem s finančnimi viri. Pri tem ravna v skladu z veljavnimi predpisi, predvsem v skladu z zakonom o gospodarskih družbah, zakonom o zavarovalništvu, statutom družbe, aktom uprave in poslovnikom o delu uprave. Uprava deluje v skladu z visokimi etičnimi standardi in upošteva interese vseh skupin deležnikov.

Nekatere pomembnejše naloge uprave so, da:

vodi in organizira poslovanje družbe,
zastopa in predstavlja družbo,
odgovarja za zakonitost poslovanja družbe,
sprejema strategijo razvoja družbe in skupine ter jo predloži nadzornemu svetu v soglasje,
sprejema poslovno politiko in finančni načrt družbe in skupine ter jo predloži nadzornemu svetu v soglasje,
sprejema notranje akte družbe,
odobri in redno preverja strategije in pisna pravila o upravljanju tveganj, sistemu notranjih kontrol, notranji reviziji, aktuarski funkciji in izločenih poslih ter zagotovi njihovo izvajanje,
sprejme poročilo o solventnosti in finančnem položaju ter ga predloži nadzornemu svetu v soglasje,
s soglasjem nadzornega sveta podeli pooblastilo nosilcem ključnih funkcij družbe,
daje poročila nadzornemu svetu o poslovanju družbe in skupine,
pripravlja predlog letnega poročila s poslovnim poročilom in ga skupaj z revizorjevim mnenjem in predlogom uporabe bilančnega dobička predloži nadzornemu svetu v potrditev,
sklicuje skupščino,
izvaja sklepe skupščine in nadzornega sveta.

Velikost in sestava

Družbo vodi, predstavlja in zastopa uprava, ki ima najmanj dva in največ pet članov, od katerih je eden predsednik, preostali pa člani uprave. Predsednika in člane uprave imenuje nadzorni svet za pet let z možnostjo neomejenega vnovičnega imenovanja. Predsednik in vsi člani uprave so v družbi v rednem delovnem razmerju, zaposleni za polni delovni čas. Natančno število članov uprave in področja, ki so v pristojnosti njenega posameznega člana, na predlog predsednika uprave določi nadzorni svet z aktom o upravi.

Uprava je sestavljena tako, da se zagotovita odgovorno in učinkovito sprejemanje odločitev v korist družbe. Pri tem je upoštevana razpršenost strokovnega znanja, izkušenj in veščin, ki se med posameznimi člani uprave medsebojno dopolnjujejo, tako da je ta homogena celota ter, da je zagotovljeno smotrno in preudarno vodenje družbe. Družba si je v letu 2017 prizadevala za uresničitev politike raznolikosti sestave uprave in nadzornega sveta.

Vidiki, ki se v okviru politike raznolikosti upoštevajo pri sestavi uprave, so:

strokovna raznolikost za zagotavljanje komplementarnosti znanja in veščin,
uravnoteženost spolov in upoštevanje ustrezne zastopanosti manj zastopanega spola pri naboru kandidatov,
prizadevanje, da se zaradi zagotavljanja neprekinjenosti dela ne menjajo vsi člani uprave hkrati,
ustrezen delež članov uprave z mednarodnimi izkušnjami,
ustrezna uravnoteženost deležev mlajših in starejših članov uprave.

Politika raznolikosti sestave uprave in nadzornega sveta je objavljena na spletni strani družbe www.sava-re.si, v zavihku O družbi.

Od 23. 8. 2016 do 11. 5. 2017 je uprava delovala v tričlanski sestavi. Nadzorni svet Save Re je 16. 12. 2016 zaključil izbirni postopek novega predsednika uprave družbe in kot najprimernejšega kandidata izbral Marka Jazbeca. Ta je po prejemu odločbe o izdaji dovoljenja za opravljanje funkcije člana uprave 12. 5. 2017 nastopil petletni mandat predsednika uprave Save Re.

V spodnji preglednici je prikazana sestava uprave v letu 2017.

Sestava uprave v letu 2017

Član	Naziv	Nastop mandata	Trajanje mandata
Marko Jazbec	predsednik (od 12. 5. 2017)	12. 5. 2017	12. 5. 2022
Jošt Dolničar	član (od 12. 5. 2017)
	predsednik (do 11. 5. 2017)	1. 6. 2013	1. 6. 2018
Srečko Čebron	član	1. 6. 2013	1. 6. 2018
Mateja Treven	članica	1. 6. 2013	13. 1. 2018

Delovna področja posameznih članov v okviru uprave v pretežnem delu leta 2017:

Marko Jazbec, predsednik uprave: usklajevanje dela uprave, kontroling, splošne, kadrovskoorganizacijske in pravne zadeve, odnosi z javnostmi, skladnost poslovanja in procesi združevanja.
Jošt Dolničar, član uprave: upravljanje strateških naložb v odvisne družbe z dejavnostjo direktnega zavarovanja, modeliranje, IT, tehnologija in inovacije.
Srečko Čebron, član uprave: pozavarovanje in aktuariat.
Mateja Treven, članica uprave: finance, korporativne finance, odnosi z vlagatelji, računovodstvo, notranja revizija, upravljanje tveganj, pokojninska zavarovanja.

Dogodki po datumu poročanja

Nadzorni svet je 9. 11. 2017 soglasno podprl predlog predsednika uprave Marka Jazbeca in imenoval novo vodstveno ekipo Save Re. V upravo družbe sta bila po dveh zaporednih mandatih ponovno imenovana dosedanja člana uprave Srečko Čebron in Jošt Dolničar, za četrto članico pa je nadzorni svet imenoval Polono Pirš Zupančič. Nova mandata obstoječih dveh članov se začneta 1. 6. 2018, mandat nove članice pa naslednji dan po prejemu odločbe o izdaji dovoljenja za opravljanje funkcije člana uprave, ki ga izda Agencija za zavarovalni nadzor. Polona Pirš Zupančič je mandat nastopila 14. 1. 2018, Mateji Treven pa je mandat prenehal 13. 1. 2018.

Marko Jazbec je po navedenih spremembah v upravi kot predsednik uprave odgovoren za področja koordinacije dela uprave, financ, splošnih, kadrovsko-organizacijskih in pravnih zadev, odnosov z javnostmi, skladnosti poslovanja in notranje revizije. Srečko Čebron je v upravi tudi v novem mandatu odgovoren za poslovanje družbe na področju pozavarovanja, individualnega prevzema pozavarovanj in aktuarstva. Jošt Dolničar je v upravi v novem mandatu odgovoren za področje upravljanje strateških naložb v odvisne družbe z dejavnostjo direktnega zavarovanja, modeliranja, IT, tehnologije in inovacij ter pokojninskih zavarovanj. Polona Pirš Zupančič je v upravi odgovorna za področje korporativnih financ in kontrolinga, računovodstva, odnosov z vlagatelji in upravljanja tveganj.

Poročanje

Uprava najmanj enkrat v četrtletju izčrpno in točno poroča nadzornemu svetu o:

izvajanju poslovne politike in drugih načelnih vprašanjih poslovanja,
donosnosti družbe, še zlasti donosnosti lastniškega kapitala,
poteku poslov, še zlasti o prometu, finančnem položaju in plačilni sposobnosti,
poslih, ki lahko pomembneje vplivajo na donosnost in plačilno sposobnost družbe, ter
vseh pomembnih tveganjih, ki so oziroma bi lahko pomembneje vplivala na kapitalsko ustreznost družbe.

B.1.2 Upravljanje tveganj

Sistem upravljanja tveganj je eden ključnih gradnikov sistema upravljanja. Uprava družbe zagotavlja učinkovit sistem upravljanja tveganj, katerega temelj je ustrezna organizacijska struktura. Več o upravljanju tveganj družbe je zapisano v razdelku B.3.

B.1.3 Ključne funkcije v sistemu upravljanja tveganj

Splošno

V družbi so v organizacijsko strukturo in procese odločanja vgrajene funkcija upravljanja tveganj, funkcija notranje revizije, aktuarska funkcija in funkcija spremljanja skladnosti poslovanja, ki jih veljavna zakonodaja opredeljuje kot ključne funkcije v sistemu upravljanja (v nadaljevanju: ključne funkcije).

V organizacijsko strukturo in procese odločanja so ključne funkcije vgrajene zaradi okrepitve strukture treh obrambnih linij v sistemu upravljanja tveganj družbe. Vse štiri ključne funkcije med seboj sodelujejo in si redno izmenjujejo informacije, ki jih potrebujejo za svoje delo.

Ključne funkcije svoje naloge opravljajo neodvisno druga od druge in od drugih organizacijskih enot družbe. V družbi so organizirane kot službe sistema upravljanja tveganj in so neposredno podrejene upravi, kar prikazuje tudi spodnja shema.

Notranja organizacijska shema družbe

Ključne funkcije obvladujoče družbe praviloma opravljajo tudi vlogo ključne funkcije na ravni skupine. Imajo dostop do vseh informacij, podatkov in poročil, potrebnih za nemoteno opravljanje funkcije.

Glavne dejavnosti nosilca posamezne ključne funkcije na ravni družbe so opisane v nadaljevanju razdelka, glavne dejavnosti nosilca posamezne ključne funkcije na ravni skupine pa so:

usklajevanje razvoja enotne metodologije dela ključne funkcije v vseh družbah v skupini Sava Re,
skrb za pripravo ustreznih krovnih politik za posamezno ključno funkcijo ter praviloma tudi za pripravo strokovnih usmeritev za sprejemanje posameznih področnih operativnih predpisov v obvladujoči in njenih odvisnih družbah,
skrb za dosledno zasledovanje enotnih standardov delovanja posamezne ključne funkcije v vseh družbah v skupini,
usklajevanje in opravljanje skupnih dejavnosti v skupini
usmerjanje in nadzor nad izvajanjem ključne funkcije v vseh družbah v skupini,
izobraževanje in izmenjava dobrih praks s področja posamezne ključne funkcije znotraj skupine.

Dejavnosti posamezne ključne funkcije

Ključne funkcije opravljajo naloge, ki jih določa zakon, ki ureja zavarovalništvo in na njem temelječi predpisi.

Funkcija upravljanja tveganj zlasti skrbi za:

delovanje sistema upravljanja tveganj,
prepoznavanje in oceno prevzetih tveganj,
združevanje tveganj v skupen profil tveganj, vključno z medsebojnimi vplivi,
redno spremljanje profila tveganj,
poročanje o morebitnih nevarnih okoliščinah.

Naloge, pristojnosti, odgovornosti in pooblastila nosilca funkcije upravljanja tveganj, predvidene postopke dela ter obveznosti, obdobje in naslovnike poročanja podrobneje ureja politika upravljanja tveganj.

Aktuarska funkcija zlasti:

skrbi za koordinacijo in nadzor oblikovanja zavarovalno-tehničnih rezervacij, vključno z zagotavljanjem ustreznosti in kakovosti metodologij, predpostavk in uporabljenih podatkov,
podaja mnenje o politiki prevzemanja zavarovalnih tveganj,
podaja mnenje o ustreznosti pozavarovanja,
prispeva k učinkovitemu sistemu obvladovanja tveganj ter sodeluje pri njihovem modeliranju.

Naloge, pristojnosti, odgovornosti in pooblastila nosilca aktuarske funkcije, predvidene postopke dela ter obveznosti, obdobje in naslovnike poročanja podrobneje ureja politika aktuarske funkcije družbe.

Funkcija notranje revizije zlasti:

daje nepristranska in ustrezna zagotovila ter svetuje upravi z namenom, da se ustvarja dodana vrednost ter prispeva k učinkovitosti in uspešnosti poslovanja,
pomaga družbi pri uresničevanju njenih ciljev s sistematičnim in metodičnim ocenjevanjem ter izboljševanjem uspešnosti in učinkovitosti upravljanja družbe, upravljanja tveganj in kontrolnih postopkov,
poroča upravi in organu nadzora o namenu, pristojnostih in nalogah notranje revizije ter izvajanju njenega načrta, o ugotovitvah izvedenih revizij in predlaga priporočila za izboljšave.

Naloge, pristojnosti, odgovornosti in pooblastila nosilca funkcije notranje revizije, predvidene postopke dela ter obveznosti, obdobje in naslovnike poročanja podrobneje ureja politika funkcije notranje revizije družbe.

Funkcija spremljanja skladnosti poslovanja zlasti:

skrbi za spremljanje skladnosti poslovanja družbe s predpisi in drugimi zavezami,
seznanja upravo o skladnosti poslovanja z zakoni, podzakonskimi predpisi in notranjimi akti,
ocenjuje možne vplive sprememb v pravnem okolju na poslovanje družbe,
opredeljuje in ocenjuje tveganja v povezavi s skladnostjo poslovanja ter pomaga pri njihovem obvladovanju.

Naloge, pristojnosti, odgovornosti in pooblastila nosilca funkcije spremljanja skladnosti poslovanja, predvidene postopke dela ter obveznosti, obdobje in naslovnike poročanja podrobneje ureja politika skladnosti poslovanja družbe.

Poročanje ključnih funkcij

Nosilec posamezne ključne funkcije poroča upravi in nadzornemu svetu oziroma tudi posameznim komisijam nadzornega sveta in področnim odborom, če je tako določeno z akti družbe.

Podrobnejši obseg, način in pogostost poročanja posamezne ključne funkcije ureja notranji akt, ki ureja njeno delovanje.

B.1.4 Odbori v sistemu upravljanja

Uprava družbe s sklepom oblikuje odbore, ki imajo posvetovalno vlogo. Odbori obravnavajo vnaprej določena področja, pripravljajo predloge sklepov upravi, skrbijo za njihovo uresničitev in opravljajo druge strokovne naloge ter tako strokovno podpirajo delo uprave.

Odbori so sestavni del sistema upravljanja družbe in se ukvarjajo z vprašanji z različnih področij, na primer: upravljane tveganj, upravljanje naložb in obveznosti, aktuarstvo.

Odbori, oblikovani v obvladujoči družbi, poleg vloge odbora obvladujoče družbe, opravljajo tudi vlogo odbora na ravni skupine.

Pristojnosti, pooblastila in sestava odborov so opredeljeni v notranjih aktih, sprejetih na upravi družbe.

Družba ima vzpostavljen odbor za upravljanje tveganj in aktuarski odbor, podrobneje opredeljen v razdelku B.6.

Odbor za upravljanje tveganj

Odbor za upravljanje tveganj je predvsem odgovoren za pripravo priporočil in predlogov upravi ter spremljanje profila tveganj družbe. Hkrati ima tudi ključno vlogo pri komuniciranju, saj deluje kot forum za razpravo o elementih sistema upravljanja tveganj. Poleg tega je odgovoren za preverjanje učinkovitosti vzpostavljenih procesov upravljanja tveganj. Glavni cilji odbora so poenotiti upravljanje tveganj v družbi in podajati strokovno mnenje v povezavi z obvladovanjem tveganj upravi družbe z namenom učinkovitega upravljanja.

Glavne naloge odbora za upravljanje tveganj so:

vzpostavljanje in preverjanje delovanja sistema upravljanja tveganj,
redno spremljanje ključnih tveganj, profila tveganj ter preverjanje skladnosti s strategijo prevzemanja tveganj,
priprava priporočil upravi v povezavi z upravljanjem tveganj,
spremljanje kvantitativnih izračunov s področja tveganj in ustrezno odzivanje,
izdajanje mnenja v povezavi s pomembnimi poslovnimi odločitvami, ki močneje vplivajo na profil tveganj,
prepoznavanje in spremljanje morebitnih nastajajočih se novih tveganj.

B.1.5 Informacija o politiki prejemkov

Politika prejemkov družbe določa okvir za načrtovanje, izvajanje in spremljanje sistemov in programov prejemkov, ki podpirajo dolgoročno strategijo in politiko obvladovanja tveganj družbe.

Politika prejemkov se v družbi uporablja na vseh organizacijskih ravneh in za vse zaposlene, in sicer za upravo, višje in nižje vodstvo, nosilce ključnih funkcij in druge zaposlene.

Načela politike prejemkov

Politika prejemkov družbe zasleduje konkurenčen in učinkovit ter hkrati pregleden in notranje pravičen sistem prejemkov. Ključna načela te politike so oblikovana na podlagi načel etičnega in trajnostnega ravnanja in poslovanja.

Glavna načela politike prejemkov so:

jasno in pregledno upravljanje,
zanesljivo in učinkovito upravljanje tveganj,
skladnost z zakonskimi zahtevami in načeli dobrega poslovanja,
spremljanje in prilagajanje tržnim trendom in praksam,
trajnostno plačilo za trajnostno poslovanje,
motiviranje in zadržanje zaposlenih.

Struktura prejemkov

V družbi je oblikovana struktura prejemkov:

osnovna plača,
variabilni del plače,
druge ugodnosti in spodbude,
prejemki ob prenehanju pogodbe o zaposlitvi.

Osnovna plača je določena glede na vlogo in pozicijo zaposlenega, vključno s pridobljenimi znanji, profesionalnimi izkušnjami, odgovornostjo, zahtevnostjo dela in lokalno situacijo na trgu dela.

Variabilni del plače je odvisen od poslovne uspešnosti družbe in individualne uspešnosti posameznika oziroma pri vodjih tudi od uspešnosti področja, ki ga vodi. Variabilni del plače motivira in nagrajuje najuspešnejše zaposlene, ki izjemno prispevajo k trajnostnemu rezultatu, izpolnjujejo oziroma presegajo dogovorjena pričakovanja, krepijo dolgoročne odnose s strankami in generirajo prihodke. Variabilni del plače za delovno uspešnost posameznika je vezan na uresničitev vnaprej predvidenih osebnih ciljev in drugih zadolžitev na način, ki je v skladu s pričakovanim vedenjem oziroma sposobnostmi. Variabilni del plače za poslovno uspešnost je vezan na poslovni kazalnik oziroma kombinacijo poslovnih kazalnikov uspešnosti skupine. Skupni variabilni del plače se praviloma giblje med 0 in 30 % skupnih letnih prejemkov.

Sistem in program variabilnega dela plače uprave obravnava, določi in odobri nadzorni svet. Variabilni del plače uprave temelji na izpolnjevanju ciljev in uspešnosti družbe oziroma skupine kot celote, h kateri družba spada.

Sistem in program variabilnega dela plače nosilcev ključnih funkcij obravnava, določi in odobri uprava družbe. Po potrebi nanj poda soglasje nadzorni svet. Variabilni del plače nosilcev ključnih funkcij poleg poslovne uspešnosti skupine temelji predvsem na uspešnosti uresničitvi ciljev, ki jih imajo ključne funkcije in so strogo ločeni od izpolnjevanja ciljev poslovnih funkcij, ki jih nadzorujejo oziroma so pod njihovim nadzorom.

Sistem in program variabilnega dela plače višjega in nižjega vodstva obravnava, določi in odobri uprava družbe. Variabilni del plače višjega in nižjega vodstva temelji na kombinaciji ocene uspešnosti posameznika, skupine, ki jo ta vodi in poslovnega rezultata skupine.

Sistem in program variabilnega dela plače drugih zaposlenih določi in odobri uprava družbe. Pri tem upošteva zakonska določila, vezana na sodelovanje s socialnimi partnerji. Variabilni del plače drugih zaposlenih temelji na kombinaciji ocene uspešnosti posameznika in splošnega poslovnega rezultata skupine.

Družba nima vpeljanega sistema nagrajevanja z delnicami in/ali opcijami.

Druge ugodnosti in spodbude: Družba je oblikovala pokojninski načrt kolektivnega prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja, ki ga financira delodajalec. Sklenjeno ima pogodbo o pristopu k pokojninskemu načrtu pokojninske družbe, vpisanemu v register pokojninskih načrtov pri Finančni upravi Republike Slovenije (drugi pokojninski steber). Družba v korist zaposlenih, ki so se vključili v pokojninski načrt, plačuje premijo prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja. Družba je upravičena do zmanjšanje letne davčne osnove davka od dohodka in sicer za znesek premije prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja, ki jo je za svoje zaposlene v davčnem letu plačala izvajalcu pokojninskega načrta. Zaposleni imajo tudi možnost vključitve v tretji pokojninski steber, kjer je višina zavarovalne premije pokojninskega zavarovanja, ki jo družba plača zavarovalnici, odvisna od vrste pogodbe o zaposlitvi (uprava, zaposleni s posebnimi pooblastili in ostali zaposleni), višine bruto plače in delovne dobe. Zavarovalna premija pokojninskega zavarovanja se obravnava kot boniteta zaposlenemu.

Prejemki ob prenehanju pogodbe o zaposlitvi: zaposleni ob prenehanju pogodbe o zaposlitvi prejmejo odpravnino v skladu z zakonom in pogodbo o zaposlitvi. Odpravnine, ki niso določene z zakonom, so omejene na največ šestkratnik povprečne mesečne plače v zadnjem letu zaposlitve. Ob prenehanju pogodbe o zaposlitvi je pri dodatnih prejemkih izključena možnost izplačila v primeru neuspeha.

Družba nima izdanih posojil v razmerju do zaposlenih niti do članov uprave in nadzornega sveta in iz tega naslova v letu 2017 ni bilo transakcij.

Družba nima dodatne upokojitvene sheme.

B.1.6 Pomembne transakcije s povezanimi osebami

V nadaljevanju so prikazane pomembne transakcije s povezanimi osebami, ki so:

lastniki in z njimi povezana podjetja,
uprava, nadzorni svet, revizijska komisija ter zaposleni, za katere ne velja tarifni del kolektivne pogodbe,
odvisne družbe.

Med pomembne transakcije se v letu 2017 uvrščajo:

skupni zaslužki članov uprave, nadzornega sveta in njegovih komisij ter zaposlenih, za katere ne velja tarifni del kolektivne pogodbe v višini 3,3 milijona EUR (lani 3,4 milijona EUR),
dana posojila do odvisnih družb, ki so na dan 31. 12. 2017 znašala 4,6 milijona EUR in
izplačilo dividend v višini 12,4 milijona EUR.

Vse transakcije s povezanimi osebami so podrobno razkrite v letnem poročilu družbe v razdelku 23.10 Razkritja o poslovanju s povezanimi osebami.

B.2 Zahteve glede sposobnosti in primernosti

B.2.1 Splošno

Družba skladno z zahtevami veljavne zakonodaje zagotavlja, da so osebe, ki družbo vodijo in nadzirajo, ustrezno usposobljene in primerne za strokovno vodenje, upravljanje in nadzorovanje družbe.

Družba s tem namenom opravlja proces vrednotenja sposobnosti in primernosti zaposlenih: članov uprave, članov nadzornega sveta, članov komisij nadzornega sveta, ključnih direktorjev, nosilcev ključnih funkcij v sistemu upravljanja tveganj in osebja, ki nadzira določene dejavnosti, oddane zunanjim izvajalcem. Proces vrednotenja se izvede pred imenovanjem na funkcijo, v rednih časovnih razmikih po imenovanju in v primeru, nastanka posebnih okoliščin, zaradi katerih je treba opraviti vnovično vrednotenje sposobnosti in primernosti navedenih oseb.

Poleg tega, da ima zadevno osebje ustrezno usposobljenost, izkušnje in znanje (sposobnost), mora imeti še dober ugled in kazati integriteto v svojih dejanjih (primernost).

Ocena primernosti obsega oceno poštenosti in finančne trdnosti osebe na podlagi ustreznih dokazov o njenem značaju, osebnem vedenju in poslovnem ravnanju, vključno z morebitnimi kazenskimi, finančnimi in nadzornimi vidiki, ne glede na jurisdikcijo.

Za celotno zadevno osebje velja dolžnost obveščanja o novih dejstvih in okoliščinah oziroma spremembah informacij, ki so bile predložene za začetno oceno primernosti. Ustrezno sestavljena komisija za oceno sposobnosti in primernosti oceni, ali so nova dejstva in okoliščine oziroma spremenjene informacije take, da zahtevajo ponoven postopek ocene sposobnosti in primernosti.

Kadrovska funkcija od zadevnih oseb vsaj enkrat letno zahteva pisno lastno izjavo. Izjava, ki jo poda zadevna oseba, potrjuje njeno upoštevanje trenutnih standardov sposobnosti in primernosti, vključno z zavezo, da kadrovsko funkcijo nemudoma obvesti o vseh okoliščinah, ki bi lahko vplivale na oceno njene sposobnosti in primernosti.

V letu 2017 so bili izvedeni celotni postopki ocene sposobnosti in primernosti vseh novih zadevnih oseb in letni pregled, na osnovi letnih izjav že ocenjenih zadevnih oseb.

B.2.2 Zahteve glede sposobnosti zadevnega osebja

Nadzorni svet in komisije nadzornega sveta

Pri oceni usposobljenosti članov nadzornega sveta družbe in njegovih komisij se upošteva znanje, pridobljeno z izobraževanjem in praktičnimi izkušnjami. V postopku ocenjevanja usposobljenosti se proučijo te zahteve:

izobrazba,
zadostne strokovne izkušnje,
splošno znanje in izkušnje.

Nadzorni svet je sestavljen tako, da se zagotovita odgovoren nadzor in sprejemanje odločitev v korist družbe. Pri sestavi se upoštevajo strokovno znanje, izkušnje in veščine, ki se med posameznimi člani nadzornega sveta med seboj dopolnjujejo. Nadzorni svet, gledan kot celota, mora biti zadostno usposobljen. Posamezni njegovi člani lahko s poglobljenim strokovnim znanjem, zlasti na podlagi dodelitve odgovornosti za posamezno področje, nadomestijo manj poglobljeno znanje drugih članov organa nadzora na tem področju.

Uprava

Pri oceni usposobljenosti članov uprave družbe se upošteva znanje, pridobljeno z izobraževanjem in delovnimi izkušnjami, ocena usposobljenosti pa se izvede na podlagi dodeljene odgovornosti člana in ob upoštevanju teh zahtev:

izobrazba,
zadostne strokovne izkušnje,
znanja in izkušnje na področjih: poznavanje trga, poznavanje poslovne strategije in poslovnega modela, poznavanje sistema upravljanja zavarovalnice, poznavanje finančne in aktuarske analize, poznavanje zakonodajnih okvirov in regulatornih zahtev.

Uprava gledana kot celota, mora biti zadostno usposobljena. Njeni člani morajo imeti ustrezne izkušnje in znanje z zgoraj navedenih področjih, odvisno od svojih delovnih področij. Posamezni člani uprave s poglobljenim strokovnim znanjem lahko, zlasti na podlagi dodelitve odgovornosti za posamezno področje, nadomestijo manj poglobljeno znanje drugih članov na teh področjih.

Nosilci ključnih funkcij v sistemu upravljanja tveganj

Pri oceni usposobljenosti nosilcev ključnih funkcij v sistemu upravljanja tveganj se upošteva znanje, pridobljeno z izobraževanjem in delovnimi izkušnjami. Pri tem se ocena izvede ob upoštevanju dodeljene odgovornosti za posamezno ključno funkcijo. V postopku ocenjevanja usposobljenosti se proučijo te zahteve:

izobrazba, vključno z dodatnimi usposabljanji, pridobljenimi zahtevanimi licencami ali specialističnimi izpiti,
zadostne strokovne izkušnje, pomembne za določeno ključno funkcijo,
splošno znanje in izkušnje.

Ostalo zadevno osebje

Pri oceni usposobljenosti članov ostalega zadevnega osebja se upošteva znanje, pridobljeno z izobraževanjem in delovnimi izkušnjami. Pri tem se ocena izvede ob upoštevanju dodeljene odgovornosti za posamezno področje. V postopku ocenjevanja usposobljenosti se proučijo te zahteve:

izobrazba,
zadostne strokovne izkušnje, pomembne za določeno področje odgovornosti,
splošno znanje in izkušnje.

B.2.3 Zahteve glede primernosti zadevnega osebja

Osebna zanesljivost in ugled

Da je zagotovljeno zanesljivo in preudarno upravljanje družbe, mora imeti zadevno osebje poleg ustrezne usposobljenosti tudi dober ugled in odsevati integriteto v svojih dejanjih. Zadevna oseba se šteje za primerno, če ni razlogov za drugačno domnevo. Okoliščine, ki vzbujajo utemeljen dvom o primernosti, so škodljive za ugled zadevne osebe in posledično za ugled družbe.

Ocena osebne zanesljivosti in ugleda se oblikuje na podlagi informacij, pridobljenih z zbiranjem dokumentacije za izvedbo postopka ocene sposobnosti in primernosti.

Neodvisnost zadevnega osebja

Zadevno osebje je zaradi narave poslovnih odnosov lahko izpostavljeno nasprotju interesov. Če pri delu posamezne zadevne osebe nastopi nasprotje interesov, mora zadevna oseba to razkriti in naprej delovati v interesu družbe. Če to ni mogoče, mora o tem obvestiti poslovodstvo družbe oziroma nadzorni svet, če se nasprotje interesov zazna pri članu uprave ali članu nadzornega sveta.

Časovna razpoložljivost

Člani nadzornega sveta in njegovih komisij morajo poleg celovitega poslovnega znanja, ustrezne osebne integritete, poslovne etičnosti in neodvisnosti izkazovati tudi, da so časovno razpoložljivi oziroma bodo med opravljanjem funkcije časovno razpoložljivi.

B.2.4 Postopek ocene

Postopek ocene sposobnosti in primernosti vodijo posebne komisije, katerih podrobno sestavo določa krovni notranji akt (politika). V postopku ocene zadevnega osebja jim kadrovska funkcija družbe pomaga pri izvajanju operativnih nalog, kot so pridobivanje, posredovanje, obdelava in shranjevanje dokumentov ter rezultatov ocene sposobnosti in primernosti.

Komisije na podlagi zbranih dokumentov in izjav opravijo oceno sposobnosti in primernosti ter izdajo oceno za zadevno osebo. Na podlagi ugotovljene ocene lahko določijo tudi potrebne dodatne ukrepe za zagotovitev ustrezne usposobljenosti zadevne osebe. Pri organih vodenja in nadzora komisije presojajo tudi o sposobnosti celotnega organa.

B.3 Sistem upravljanja tveganj, vključno z lastno oceno tveganja in solventnosti

Vodstvo družbe se zaveda, da je upravljanje tveganj ključno za doseganje poslovnih in strateških ciljev ter dolgoročno zagotavljanje njene solventnosti. Zato v zadnjih letih v družbi stalno nadgrajujemo sistem upravljanja tveganj. Zavedanje družbe o tveganjih, ki jim je izpostavljena, je bistveno za njeno varnost, finančno stabilnost in doseganje zastavljenih ciljev. Za vzpostavitev dobrih praks v povezavi z upravljanjem tveganj družba spodbuja kulturo upravljanja tveganj z ustrezno opredeljenim nagrajevanjem zaposlenih, njihovim usposabljanjem in vzpostavljenim notranjim obveščanjem.

Skupina Sava Re ima vzpostavljeno strategijo prevzemanja tveganj, ki opredeljuje pripravljenost za prevzem tveganj v skupini, in politike, ki pokrivajo celoten okvir upravljanja tveganj, lastne ocene tveganj in solventnosti ter upravljanja posamezne kategorije tveganj. Družba je na podlagi usmeritev strategije prevzemanja tveganj v skupini in politik skupine vzpostavila lastno strategijo prevzemanja tveganj in politike, ki upoštevajo njene posebnosti.

B.3.1 Organizacija upravljanja tveganj

Za sistematično upravljanje tveganj sta ključni ustrezna organizacijska struktura in jasno razmejene odgovornosti.

Za učinkovito delovanje sistema upravljanja tveganj je primarno odgovorna uprava družbe. Družba pri upravljanju tveganj uporablja model treh obrambnih linij, ki vključuje jasno razdelitev odgovornosti in nalog posamezne linije:

Prva obrambna linija vključuje vse organizacijske enote, ki opravljajo poslovno dejavnost (sklepanje pozavarovanj, obravnava škod, naložbe, računovodstvo, kontroling, kadrovska služba in druge),
Druga obrambna linija, ki vključuje tri ključne funkcije (funkcija upravljanja tveganj, aktuarska funkcija, funkcija spremljanja skladnosti poslovanja) in odbor za upravljanje tveganj, ter
Tretja obrambna linija, ki jo pokriva notranja revizija.

Uprava ima ključno vlogo in končno odgovornost za učinkovitost vzpostavljenih procesov upravljanja tveganj ter njihovo usklajenost s standardi skupine in veljavno zakonodajo. Pri tem ima predvsem te odgovornosti:

določitev strategije prevzemanja tveganj ter odobritev meja dovoljenega tveganja in operativnih limitov,
sprejetje politik znotraj sistema upravljanja tveganj,
odgovornost za procese upravljanja tveganj in odločanje na podlagi tveganj,
spremljanje poslovanja z vidika tveganj in upoštevanje tveganj pri sprejetju poslovnih odločitev.

Nadzorni svet odobri strategijo prevzemanja tveganj, politiko upravljanja tveganj, politiko lastne ocene tveganj in solventnosti in imenovanje ključnih funkcij v sistemu upravljanja tveganj. Prav tako obravnava tekoča poročila s področja upravljanja tveganj. Znotraj nadzornega sveta je vzpostavljena komisija za tveganja, ki mu nudi strokovno podporo v povezavi z upravljanjem tveganj v družbi.

V prvo obrambno linijo so vključeni vsi zaposleni v družbi, ki so odgovorni za operativno izvajanje delovnih nalog tako, da se tveganja odpravljajo ali zmanjšujejo. Dodatno so za posamezna tveganja iz registra tveganj zadolženi še skrbniki tveganj. Izvršni direktorji sektorjev, direktorji področij in direktorji služb so zadolženi, da je operativna izvedba procesov, za katere so odgovorni, izvedena tako, da se tveganja odpravljajo ali zmanjšujejo. Pri tem morajo upoštevati okvire, določene v strategiji prevzemanja tveganj. Prva obrambna linija je zadolžena tudi za spremljanje in merjenje tveganj, pripravo podatkov za redno poročilo o tveganjih za posamezno področje tveganj ter prepoznavanje novih tveganj.

Pri drugi obrambni liniji ima družba vzpostavljen odbor za upravljanje tveganj in tri ključne funkcije: aktuarsko funkcijo, funkcijo upravljanja tveganj in funkcijo spremljanja skladnosti poslovanja. Člane odbora in nosilce ključnih funkcij imenuje uprava, ključne funkcije pa potrdi tudi nadzorni svet. Ključne funkcije družbe so organizirane kot štabne službe in so podrejene neposredno upravi. Njihove vloge in odgovornosti so opredeljene v politiki posamezne ključne funkcije in politiki upravljanja tveganj, kjer je opredeljena funkcija upravljanja tveganj. Povzetek nalog funkcije upravljanja tveganj je zapisan v nadaljevanju, povzetek nalog ostalih ključnih funkcij v sistemu upravljanja tveganj pa v razdelkih B.4.2, B.5 in B.6.

Funkcija upravljanja tveganj je odgovorna predvsem za vzpostavitev učinkovitih procesov upravljanja tveganj in usklajevanje že vzpostavljenih procesov upravljanja tveganj v družbi. Vključena je v vse faze procesa prepoznavanja, ocenjevanja, spremljanja in upravljanja tveganj ter poročanja o njih. Prav tako je vključena v pripravo strategije prevzemanja tveganj in v določanje mej dovoljenih tveganj. Funkcija upravljanja tveganj o tveganjih redno poroča odboru za upravljanje tveganj, upravi in nadzornemu svetu. Poleg tega daje podporo upravi pri odločanju (vključno pri odločitvah, povezanih s strateškimi zadevami, kot so na primer strategija družbe, združitve in prevzemi ter večji projekti in naložbe).

V drugi obrambni liniji poleg ključnih funkcij deluje tudi odbor za upravljanje tveganj družbe. V odboru so vključeni predstavniki ključnih področij prve obrambne linije glede na profil tveganj družbe. Na seje odbora so vabljeni tudi nosilci ostalih ključnih funkcij sistema upravljanja tveganj. Odbor je odgovoren predvsem za spremljanje profila tveganj družbe, analizo poročil o tveganjih in pripravo priporočil upravi. Znotraj odbora za upravljanje tveganj deluje tudi pododbor za upravljanje sredstev in obveznosti ter bonitetna komisija.

Tretjo obrambno linijo izvaja funkcija notranje revizije. Ta deluje popolnoma neodvisno od poslovnih področij in drugih funkcij. V sistemu upravljanja tveganj je funkcija notranje revizije odgovorna za neodvisno analizo in preverjanje učinkovitosti vzpostavljenih procesov upravljanja tveganj in notranjih kontrol.

B.3.2 Sestavni deli sistema upravljanja tveganj

Upravljanje tveganj je vključeno v vse faze poslovnega upravljanja in je sestavljeno iz naslednjih ključnih elementov:

strategije prevzemanja tveganj,
procesov upravljanja tveganj znotraj prve in druge obrambne linije ter
procesa lastne ocene tveganj in solventnosti (v nadaljevanju: ORSA).

Na naslednji sliki so prikazani sestavni deli sistema upravljanja tveganj.

Strategija prevzemanja tveganj

Z namenom postavitve trdnih okvirov za upravljanje tveganj je uprava, s soglasjem nadzornega sveta družbe, v letu 2016 potrdila strategijo prevzemanja tveganj za obdobje 2017 – 2019, ki na podlagi kapacitete za prevzem tveganj opredeljuje:

pripravljenost za prevzem tveganj,
sprejemljivost višine posameznih pokazateljev poslovanja in tveganj,
meje dovoljenega tveganja.

Osnovno načelo družbe je slediti poslovni strategiji in izpolnjevati ključne strateške cilje ter ob tem ohranjati ustrezno raven kapitala.

Glavna področja, na katerih temelji pripravljenost za prevzem tveganj družbe, so:

kapital,
likvidnost,
dobičkovnost produktov in
ugled družbe.

Na podlagi pripravljenosti za prevzem tveganj družba določi meje dovoljenega tveganja in operativne limite. Meje dovoljenega tveganja so meje posamezne kategorije tveganj, vključene v profil tveganj družbe, in določajo dopustna odstopanja od načrtovanih vrednosti. Te meje so določene na podlagi izsledkov analize občutljivosti, stresnih testov in scenarijev ter strokovne presoje.

Na podlagi pripravljenosti za prevzem tveganj in na podlagi meja dovoljenega tveganja družba določi operativne limite, kot na primer omejitve pri sklepanju pozavarovanj in naložbene meje, s čimer zagotovi, da se dejavnosti prve obrambne linije opravljajo z upoštevanjem vidika upravljanja tveganj. Poleg tega družba zagotavlja, da so za kršitve operativnih limitov dobro opredeljene in vzpostavljene eskalacijske poti in ukrepi vodstva.

Za redno spremljanje usklajenosti s strategijo prevzemanja tveganj je družba za vsako kategorijo tveganj določila minimalen sklop mer tveganja, ki omogočajo poenostavljeno spremljanje okvirnega trenutnega kapitalskega položaja družbe, ne da bi bilo za to treba opraviti celoten izračun SCR. Družba te mere tveganj redno spremlja.

Procesi upravljanja tveganj

Procesi upravljanja tveganj so neločljivo povezani in vključeni v osnovne procese, ki se izvajajo znotraj družbe. V upravljanje tveganj so vključene vse organizacijske enote družbe.

Glavni procesi upravljanja tveganj so:

prepoznavanje tveganj,
ocenjevanje (merjenje) tveganj,
spremljanje tveganj,
določanje ustreznih ukrepov za obvladovanje tveganj (upravljanje tveganj) in
poročanje o tveganjih.

Prepoznavanje tveganj

Procesi upravljanja tveganj potekajo v vseh treh obrambnih linijah. Vloge posamezne obrambne linije so določene s politiko upravljanja tveganj. Procesi upravljanja tveganj so vključeni tudi v sistem odločanja; vse pomembne poslovne in strateške odločitve se ovrednotijo tudi z vidika tveganj.

V procesu prepoznavanja tveganj družba prepozna tveganja, ki jim je izpostavljena. Ključna tveganja so zbrana v registru tveganj in sestavljajo njen profil tveganj, se četrtletno preverjajo in po potrebi dopolnijo z novimi tveganji.

Prepoznavanje tveganj v družbi poteka od zgoraj navzdol in tudi obratno. Prepoznavanje tveganj od zgoraj navzdol poteka prek funkcije upravljanja tveganj, odbora za upravljanje tveganj in uprave družbe. Gre za prepoznavanje novih in nastajajočih se tveganj na podlagi spremljanja pravnega in poslovnega okolja, tržnega razvoja in gibanja ter strokovnega znanja; ta pristop družba uporablja predvsem pri strateških tveganjih, kot sta na primer tveganje ugleda in regulatorno tveganje.

Prepoznavanje od spodaj navzgor poteka s strani posameznih organizacijskih enot in skrbnikov tveganj (prve obrambne linije). Prepoznano tveganje družba kategorizira ter ustrezno vključi v procese spremljanja, merjenja in poročanja.

Prepoznavanje tveganj se izvaja ves čas, predvsem v procesu poslovnega načrtovanja ter pri vseh večjih projektih in poslovnih pobudah, kot so uvedba novega produkta, investiranje v nov razred naložb, prevzemi in drugo.

Ocenjevanje tveganj

V družbi je vzpostavljeno redno ocenjevanje vseh tveganj, ki jim je ta izpostavljena. Pri njihovem merjenju se uporabljajo kvantitativne in kvalitativne metode. V družbi deluje razvojni center za

modeliranje z namenom razvoja kvantitativnih modelov za vrednotenje tveganj v celotni skupini Sava Re.

Tveganja tako v družbi merimo:

s standardno formulo Solventnosti II,
z izračunom skupnih solventnostnih potreb v lastni oceni tveganj in solventnosti (ORSA),
z izvajanjem stresnih testov in analizo scenarijev,
s kvalitativnim ocenjevanjem tveganj v registru tveganj,
z uporabo različnih mer tveganj, ki omogočajo poenostavljeno merjenje in spremljanje okvirnega trenutnega profila tveganj.

Obvladovanje tveganj

Uprava družbe je odgovorna za obvladovanje tveganj ter uporabo različnih tehnik in ukrepov pri obvladovanju tveganj. Pri svojih odločitvah upošteva vidik stroškov in koristi posameznega ukrepa ter morebitna priporočila odbora za upravljanje tveganj oziroma ključnih funkcij.

Če nastane potreba po sprejetju novega ukrepa, s katerim bi omejili posamezno tveganje, družba izvede analizo tega ukrepa, pri čemer upošteva vidik gospodarnosti. Odpravljanje ali zmanjševanje tveganja mora biti stroškovno ugodnejše od pričakovanih posledic morebitne uresničitve tveganja, ob upoštevanju verjetnosti uresničitve in finančnih posledic.

V praksi družba že pri poslovnem načrtovanju preveri, kako poslovna strategija vpliva na njen kapitalski položaj, in sicer z regulatornega vidika ter z vidika lastne ocene tveganj in solventnosti. Če se znotraj poslovnega leta sprejemajo odločitve, ki bistveno vplivajo na profil tveganj in niso bile ovrednotene z vidika tveganj pri poslovnem načrtovanju, družba ovrednoti vpliv odločitev na svoj profil tveganj in kapitalsko ustreznost ter preveri usklajenost s pripravljenostjo za prevzem tveganj. Če poslovna odločitev ni skladna s pripravljenostjo za prevzem tveganj oziroma je meja dovoljenega tveganja presežena, družba odstopanje dokumentira in sprejme ustrezne ukrepe za uskladitev stanja.

Spremljanje tveganj

Spremljanje tveganj poteka na več ravneh: na ravni posamezne organizacijske enote in skrbnikov tveganj, v službi za upravljanje tveganj, na odboru za upravljanje tveganj ter na ravni uprave, komisije za tveganja in nadzornega sveta. Pri tem je določen standardni nabor mer tveganj, ki se redno spremljajo. Poleg tveganj se spremljajo in nadzorujejo tudi ukrepi za obvladovanje tveganj.

Poročanje o tveganjih

Družba ima vzpostavljeno tudi poročanje o tveganjih. Skrbniki tveganj poročajo o posameznih kategorijah tveganj funkciji upravljanja tveganj, in sicer vnaprej določen nabor pomembnih mer tveganja in kvalitativne informacije. Na podlagi tega funkcija upravljanja tveganj skupaj s skrbniki tveganj pripravi poročilo o tveganjih, ki prikazuje celoten profil tveganj družbe. Poročilo najprej obravnava odbor za upravljanje tveganj, nato pa še uprava, komisija za tveganja in nadzorni svet.

Lastna ocena tveganj in solventnosti (ORSA)

Poleg navedenih procesov upravljanja tveganj družba izvaja ORSO, ki je opredeljena v politiki o lastni oceni tveganj in solventnosti. ORSA je proces, ki vključuje ugotovitev razlik med profilom tveganj in predpostavkami standardne formule, lastno oceno solventnostnih potreb, projekcije kapitalske ustreznosti, izvedbo stresnih testov in scenarijev ter vzpostavitev povezave med profilom tveganja in upravljanjem kapitala. V ORSI se ocenijo vsa pomembna merljiva in nemerljiva tveganja, ki bi lahko vplivala na delovanje družbe z ekonomskega in zakonodajnega vidika. Proces ORSE se v družbi izvaja tako na ravni skupine kot na ravni družbe, oba pa sta medsebojno neločljivo povezana.

ORSO družba pripravi na podlagi poslovnega in strateškega načrta in pri tem upošteva svoj trenutni profil tveganj kot tudi načrtovane prihodnje spremembe tega profila. Rezultati ORSE so upoštevani v ostalih procesih, ki potekajo v družbi, predvsem v procesih upravljanja kapitala in upravljanja tveganj.

Namen izvedbe ORSE je predvsem razumevanje lastnega profila tveganj in standardne formule ter analiziranje vpliva sprememb profila tveganj med poslovnim načrtovanjem na kapitalsko ustreznost. ORSA je vključena v proces odločanja in omogoča, da se ključne odločitve in poslovna strategija družbe sprejemajo z upoštevanjem tveganj in z njimi povezanimi kapitalskimi zahtevami. Na podlagi rezultatov ORSA preverjamo tudi skladnost poslovne strategije s strategijo prevzemanja tveganj. Tako je vzpostavljena povezava med poslovno strategijo, prevzetimi kratko-, srednje- in dolgoročnimi tveganji ter kapitalskimi zahtevami, ki izvirajo iz teh tveganj, in upravljanjem kapitala.

Družba celotno ORSO praviloma izvede enkrat letno. V primeru večjih sprememb profila tveganj ali primernih lastnih virov sredstev, ki niso bile načrtovane v poslovnem načrtu, pa družba izvede tudi izredno ORSO. Uprava in nadzorni svet družbe poročilo ORSA obravnavata in potrdita (najmanj) enkrat letno. Družba o izvedeni ORSI (najmanj) enkrat letno poroča tudi regulatorju.

V letu 2017 smo izvedbo ORSE nadgradili:

Z boljšo povezanostjo ORSE z drugimi procesi v družbi, predvsem s procesi upravljanja tveganj in kapitala in procesom poslovnega načrtovanja,
Odbor za upravljanje tveganj in uprava družbe sta dejavno sodelovala v posameznih fazah procesa ORSE,
V pripravo ORSE smo vključilizaposlene z različnih področij, saj smo želeli ustvariti kar se da široko in aktualno sliko o profilu tveganj,
Zaposleni so se vključili tudi pri izbiri in analizi stresov in scenarijev,
Nadgradili smo lastne modele za ORSA izračune in projekcije,
Vključili smo več kvalitativnih analiz tveganj, ki niso merljiva.

Proces ORSE je zelo obsežen in se izvaja velik del leta. Na podlagi vhodnih podatkov iz poslovnega in strateškega načrta ter strategije prevzemanja tveganj, družba izračuna SCR ter ovrednoti bilanco stanja in primerne lastne vire sredstev (v skladu s Solventnostjo II) v obdobju celotnega poslovnega in strateškega načrta. Tako preveri, ali je poslovni in strateški načrt v skladu z zakonodajo in s strategijo prevzemanja tveganj. Družba na podlagi projekcij preverja tudi stalno skladnost z zakonodajnimi zahtevami glede kapitala in zavarovalno-tehničnih rezervacij.

Na podlagi rezultatov analize primernosti standardne formule za profil tveganj družbe, družba z uporabo lastnega solventnostnega modela izvede še lastno oceno solventnostnih potreb za triletno obdobje. V procesu ORSE družba izvede tudi (povratne) stresne teste in analizo scenarijev, ki so zanjo relevantni glede na njen (načrtovan) profil tveganj.

V času celotne priprave ORSE je dejavno vključena tudi uprava družbe, ki potrdi nabor stresnih testov in scenarijev, obravnava ORSO ter jo kritično presoja in formalno odobri.

Na podlagi izvedene ORSE družba pripravi poročilo, ki je obravnavano na več ravneh; najprej na odboru za upravljanje tveganj, nato pa še na upravi, komisiji za tveganja in nadzornemu svetu. Po potrditvi rezultatov na vseh ravneh, se z njimi seznani še vodstvo organizacijskih enot. Poročilo družba predloži tudi Agenciji za zavarovalni nadzor.

Proces ORSA je vpet v proces odločanja in omogoča, da se ključne odločitve družbe sprejemajo z upoštevanjem tveganj ter da se poslovna strategija določa ob zavedanju tveganj in z njimi povezanimi kapitalskimi zahtevami. Rezultate ORSE družba upošteva pri sprejemanju poslovnih odločitev, upravljanju kapitala in razvoju produktov.

B.4 Sistem notranjega nadzora

B.4.1 Sistem notranjih kontrol

Sistem notranjih kontrol družbe je namenjen prepoznavanju, merjenju, spremljanju in obvladovanju tveganj na vseh ravneh poslovanja, vključno s poročanjem o tveganjih, ki jim je ali bi jim lahko bila družba izpostavljena pri svojem poslovanju. Hkrati ta sistem zagotavlja skladnost poslovanja z notranjimi pravili družbe ter izpolnjevanje zakonskih zahtev in zahtev drugih predpisov glede upravljanja tveganj.

Pomembno je, da zaposleni razumejo pomen notranjih kontrol in so dejavno vključeni v postopke njihovega izvajanja. Postopki poročanja ustrezni ravni vodstva glede morebitnih težav, odstopanj, neskladnosti z etičnim kodeksom družbe ali drugih kršitev politik ali nezakonitih dejanj morajo biti nedvoumni, predstavljeni vsem zaposlenim in jasno zapisani v dokumentih, razpoložljivih vsem zaposlenim.

Družba ima politiko notranjih kontrol, katere cilj je učinkovit in zanesljiv sistem notranjih kontrol. Politika določa temeljna načela, strukturo in nosilce nalog tega sistema v družbi kot sestavni del sistema korporativnega upravljanja družbe.

B.4.2 Funkcija spremljanja skladnosti poslovanja

Funkcija spremljanja skladnosti poslovanja kot ena od štirih ključnih funkcij v družbi deluje v okviru službe sistema upravljanja tveganj in je neposredno podrejena upravi. Nosilca funkcije spremljanja skladnosti poslovanja pooblasti uprava s soglasjem nadzornega sveta.

Funkcija spremljanja skladnosti poslovanja je kot notranja kontrolna funkcija del druge obrambne linije v sistemu treh obrambnih linij znotraj upravljanja tveganj. Njena glavna naloga je obvladovanje tveganj, ki izhajajo iz neskladij z zakonodajo.

Naloge funkcije spremljanja skladnosti poslovanja so predvsem, da:

spremlja in redno ocenjuje primernost in učinkovitost rednih postopkov in ukrepov, sprejetih za odpravljanje morebitnih pomanjkljivosti glede skladnosti poslovanja družbe s predpisi in drugimi zavezami,
svetuje in pomaga pri uskladitvi poslovanja družbe z obveznostmi, ki jih določajo predpisi, in z drugimi zavezami,
ocenjuje mogoče vplive sprememb v pravnem okolju na poslovanje družbe z vidika skladnosti poslovanja s predpisi in drugimi zavezami,
opredeljuje tveganja glede skladnosti poslovanja družbe s predpisi in drugimi zavezami,
seznanja upravo in nadzorni svet družbe glede skladnosti poslovanja družbe s predpisi in drugimi zavezami ter o oceni tveganj, ki so povezana s skladnostjo poslovanja družbe s predpisi in drugimi zavezami,
se pri vprašanjih skladnosti poslovanja povezuje z vodstvenimi delavci in jim svetuje,
pripravi letni načrt skladnosti poslovanja za prepoznavanje in oceno glavnih tveganj skladnosti poslovanja katerimi je družba izpostavljena,
sodeluje pri izmenjavi vprašanj s področja skladnosti poslovanja, najboljših praks in izkušenj z drugimi kontrolnimi funkcijami,
usklajuje pripravo in sprejemanje politik in pravilnikov na ravni obvladujoče družbe in med obvladujočo in odvisnimi družbami v skupini,
usklajuje pripravo pripomb v družbi k spremembi predpisov s področja zavarovalništva,

sodeluje pri vzpostavitvi in dopolnjevanju programov skladnosti poslovanja na nekaterih zaključenih področjih, vključno z notranjimi kontrolami za skladnost poslovanja, ob upoštevanju potreb in zmožnosti procesov ter razpoložljivih virov, glede na zahteve posebne zakonodaje ali drugih predpisov ter dejavnike širšega poslovnega in strokovnega okolja (na primer sprejetih zavez iz pogodb, deklaracij in drugih kolektivnih dejavnosti za dvig standardov poštenega poslovanja v širšem okolju).

B.5 Funkcija notranje revizije

Notranje revidiranje v družbi izvaja samostojna organizacijska enota služba notranje revizije, ki je organizacijsko neposredno podrejena upravi ter funkcionalno in organizacijsko ločena od drugih organizacijskih delov. S tako organizacijo je zagotovljena samostojnost in organizacijska neodvisnost njenega delovanja. Notranja revizija je sestavni del sistema notranjega nadzora družbe, ki zagotavlja neodvisno, redno in celovito pregledovanje in ocenjevanje ustreznosti upravljanja, upravljanja tveganj in kontrolnih postopkov družbe. Notranja revizija neposredno (pisno in ustno) poroča upravi, revizijski komisiji in nadzornemu svetu.

Funkcija notranje revizije je kot notranja kontrolna funkcija del tretje obrambne linije notranjega nadzora družbe.

Naloge notranje revizije so predvsem, da:

na oceni tveganj vzpostavi stalen in celovit nadzor nad poslovanjem družbe z namenom preverjanja in ocenjevanja, ali so procesi upravljanja tveganj, kontrolnih postopkov in upravljanja družbe ustrezni ter ali delujejo tako, da se zagotavlja doseganje teh pomembnih ciljev družbe:
- o uspešno in učinkovito poslovanje družbe,
- o poslovna in finančna uspešnost ter varovanje sredstev pred izgubo,
- o zanesljivo, pravočasno ter pregledno notranje in zunanje računovodsko in neračunovodsko poročanje,
- o skladnost z zakoni in drugimi predpisi ter notranjimi pravili;
presoja ali upravljanje informacijske tehnologije v družbi podpira ter pomaga strategiji in ciljem družbe;
ocenjuje tveganja prevar in način njihovega obravnavanja v družbi (vendar se ne pričakuje, da bi imel strokovno znanje osebe, katere glavna naloga je odkrivati in raziskovati prevare);
svetuje;
opravlja druge naloge, ki jih notranji reviziji nalaga zakonodaja.

Notranja revizija opravlja notranje revidiranje poslovanja v skladu s hierarhijo pravil notranjega revidiranja, ki jo sprejema Slovenski inštitut za revizijo na podlagi zakona, ki ureja revidiranje, in pisnimi pravili delovanja notranje revizije. Funkcija notranje revizije deluje skladno s sprejeto politiko notranje revizije, ki opredeljuje namen, pristojnost, odgovornost in naloge notranje revizije. Prav tako določa položaj notranje revizije, vključno z naravo razmerja funkcijske odgovornosti vodje notranje revizije organu nadzora, daje pooblastila za dostop do zapisov, zaposlenih, prostorov in opreme, pomembnih za izvajanje posla, ter opredeljuje področje in dejavnosti notranje revizije.

Funkcija notranje revizije letno predloži upravi, revizijski komisiji nadzornega sveta in nadzornemu svetu letni načrt dela in letno poročilo o delovanju službe notranje revizije.

Nosilko funkcije notranje revizije je imenovala uprava s soglasjem nadzornega sveta družbe ob predhodnem mnenju revizijske komisije in je hkrati direktorica službe notranje revizije.

Notranja revizija mora biti neodvisna, notranji revizorji morajo biti pri svojem delu nepristranski in brez predsodkov, izogibati pa se morajo tudi vsakemu navzkrižju interesov. Direktorica notranje revizije mora organu nadzora najmanj enkrat na leto potrditi organizacijsko neodvisnost notranje revizije v okviru letnega poročanja o delu notranje revizije.

B.6 Aktuarska funkcija

Aktuarska funkcija je administrativni pojem in zajema vse izvajalce, kadar opravljajo aktuarske naloge druge obrambne linije, ki so podrobneje opisane v nadaljevanju. Izvajalci aktuarske funkcije so zaposleni na področjih aktuarske funkcije v aktuariatu družbe. Opravljajo tudi aktuarske naloge prve obrambne linije. Aktuarska funkcija sicer deluje kot druga obrambna linija, zato je organizirana tako, da ena oseba ne sme hkrati izvajati (prva linija) in nadzirati (druga linija) istih delovnih nalog.

Za izvajanje aktuarske funkcije družbe je odgovoren nosilec aktuarske funkcije.

Naloge aktuarske funkcije družbe so predvsem, da:

koordinira izračun zavarovalno-tehničnih rezervacij in zagotavlja, da so te v skladu z veljavnimi predpisi,
zagotovi ustreznost metod, modelov in predpostavk za izračun zavarovalno-tehničnih rezervacij tako, da odražajo ključna tveganja in so dovolj stabilni,
oceni ustreznost in kakovost podatkov za izračun zavarovalno-tehničnih rezervacij in daje priporočila za prilagoditve procesov z namenom izboljšanja kakovosti podatkov,
primerja najboljše ocene SII rezervacij z izkustvi ter ob morebitnih odstopanjih predlaga spremembe predpostavk in modelov vrednotenja (pri tem in v nadaljnjem besedilu so SII rezervacije zavarovalno-tehnične rezervacije, oblikovane v skladu z načeli Solventnosti II),
nadzira uporabo približkov pri izračunu SII rezervacij,
preverja ustreznost politike prevzemanja zavarovalnih tveganj in poda mnenje o ustreznosti višine zavarovalnih premij, ob upoštevanju vseh povezanih tveganj in vplivov sprememb portfelja, opcij in garancij, antiselekcij, inflacije in pravnih tveganj,
preverja ustreznost ureditve pozavarovanja,
sodeluje pri vpeljavi in izvajanju sistema upravljanja tveganj, zlasti pri razvoju, uporabi in spremljanju ustreznosti modelov za izračun kapitalskih zahtev ter izvedbi ORSE,
vsaj enkrat letno izdela pisno poročilo, ki ga predloži organu upravljanja (poslovodstvu), organu nadzora in lokalnemu nadzorniku; v poročilu dokumentira izvajanje in rezultate zgoraj navedenih nalog ter jasno opredeli morebitne pomanjkljivosti s priporočili, kako te pomanjkljivosti odpraviti.

V skladu s politiko upravljanja tveganj je aktuarska funkcija v okviru druge obrambne linije dejavno vključena tudi v postavljanje in izvajanje sistema upravljanja tveganj družbe.

Nosilci aktuarskih funkcij družb skupine Sava Re delujejo v aktuarskem odboru skupine. Aktuarski odbor skupine v okviru svojih nalog sprejema odločitve v obliki predlogov sklepov in priporočil upravi Save Re, drugim ključnim funkcijam skupine in odboru za upravljanje tveganj skupine, kar izvaja skladno s poslovnikom, ki je priložen politiki aktuarske funkcije skupine Save Re. Člani aktuarskega odbora so s strani družbe zadolženi, da informacije o zadevnih dogovorih posredujejo ustreznim organom družbe.

B.7 Zunanje izvajanje

Družba je v skladu z določili veljavnega zakona o zavarovalništvu sprejela politiko in pravilnik, s katerima ureja zunanje izvajanje ključnih ali pomembnih operativnih funkcij ali dejavnosti družbe. S politiko je določen okvirni način zunanjega izvajanja ključnih ali pomembnih operativnih funkcij pogodbe o izločenih poslih, pogoji za sklenitev pogodb, njihovo vzdrževanje in dokumentiranje ter zagotovljeno delovanje družbe skladno s predpisanimi smernicami o izločenih poslih. Politika opisuje korake in odgovornosti pri predaji funkcije oziroma dejavnosti kot izločen posel ter določa standarde upravljanja in nadzora procesov prenosa funkcije oziroma dejavnosti v zunanje izvajanje. Opredeljuje tudi register izločenih poslov, ki zajema vse pogodbe, štete kot izločeni posli, in določa način dokumentiranja za celoten proces odločanja, način zbiranja potrebnih dokumentov in podpisovanja pogodb. Politika določa, da ima vsak izločeni posel skrbnika, čigar glavna naloga je nadzor izločene funkcije oziroma dejavnosti. Vsi izvajalci izločenih poslov se s podpisom pogodbe zavežejo poslovati v skladu z veljavno zakonodajo in sodelovati z lokalnim nadzornikom, ki ga družba obvesti o svoji nameri še pred sklenitvijo pogodbe o izločenem poslu.

Družba v letu 2017 ni imela izločenih poslov.

B.8 Druge informacije

Družba ima vzpostavljen pregleden in primeren sistem upravljanja, ki temelji na sistemu upravljanja tveganj.

Politika upravljanja Save Re določa poglavitne usmeritve upravljanja ob upoštevanju ciljev, poslanstva, vizije in vrednot družbe. Namen politike je opredeliti temelje sistema upravljanja, osnovna pravila upravljanja v družbi, osnovna pravila korporativnega upravljanja in pregledno organizacijsko strukturo z opredeljenimi, preglednimi in doslednimi notranjimi razmerji glede odgovornosti in pristojnosti v sistemu upravljanja. Upravljanje družbe je kombinacija postopkov in struktur, ki jih uprava in nadzorni svet ter njegove komisije uporabljajo za obveščanje, usmerjanje, upravljanje in spremljanje delovanja družbe za doseganje njenih ciljev. Politika je bila nazadnje pregledana in dopolnjena oziroma spremenjena v decembru 2017.

Da ima družba primeren sistem upravljanja, potrjuje tudi poročilo službe za notranjo revizijo o notranje revizijskem pregledu korporativnega upravljanja, ki je bil izveden v decembru 2017 in januarju 2018. Na podlagi opravljenega preverjanja uresničevanja priporočil, danih v reviziji korporativnega upravljanja v letu 2016, je služba za notranjo revizijo ocenila prilagoditev sistema korporativnega upravljanja kot dobro, saj je pri izvedbi ponovne revizije ugotovila, da je sistem korporativnega upravljanja v pregledanem obsegu skladen z ZGD-1, ZZavar-1 in podrejenimi akti in ostalimi zahtevami Solventnosti II. Sistem jasno določa razmejitve nalog na vseh področjih upravljanja skupine in posameznih družb.

C. Profil tveganja

Družba je pri svojem poslovanju izpostavljena različnim vrstam tveganja. Ta prepoznava, meri, upravlja, spremlja in o njih poroča v skladu s procesi, opisanimi v razdelku B.3. Kategorije tveganj, ki jim je družba izpostavljena so:

zavarovalna tveganja,
tržna tveganja,
kreditna tveganja,
likvidnostna tveganja,
operativna tveganja in
strateška tveganja.

V podrazdelkih spodaj je vsaka kategorija tveganj obravnavana ločeno razen strateških tveganj, ki so opisana v podrazdelku C.6 Druga pomembna tveganja.

Nekatera od zgoraj naštetih kategorij tveganj družba redno meri z uporabo standardne formule Solventnosti II, druga (predvsem težje merljiva tveganja) pa z ostalimi metodami, opisanimi v razdelku B.3. Na spodnjem grafu je prikazan profil tveganj družbe v skladu s standardno formulo.

Nediverzificiran SCR po modulih tveganj

Struktura profila tveganj v skladu s standardno formulo se v letu 2017 ni bistveno spremenila. Še vedno so prevladujoča tveganja premoženjskih zavarovanj in tržna tveganja, ostale kategorije tveganj pa so manjše.

C.1 Zavarovalno tveganje

Izpostavljenost družbe zavarovalnemu tveganju izvira iz pogodb prevzetega pozavarovanja. Povezano je z nevarnostmi, ki so krite s pozavarovalnimi pogodbami, pa tudi s spremljajočimi postopki, in izvira iz negotovosti, neločljivo povezani s pojavom, obsegom in časom nastanka obveznosti.

Zavarovalna tveganja v splošnem delimo na:

tveganja premoženjskih zavarovanj,
tveganja življenjskih zavarovanj,
tveganja zdravstvenih zavarovanj (sem uvrščamo tudi pozavarovanje nezgode).

Družba trži vse tri vrste pozavarovanj. Pri življenjskih zavarovanjih ne pozavaruje varčevalne komponente, riziko komponento pa pozavaruje na enoletnih osnovah, zato so ti posli tehnično primerljivi s pozavarovanji nezgodnih zavarovanj. To je razlog, da so tveganja življenjskih zavarovanj družbe obravnavana skupaj s tveganji nezgodnih zavarovanj. Družba preučuje možnosti ločene obravnave tveganja življenjskih zavarovanj, kar pa ne bo imelo pomembnega vpliva na višino SCR.

V nadaljevanju je prikazana struktura kosmate premije glede na tri različna merila – geografsko območje, obliko pozavarovanja in zavarovalniško skupino.

Struktura kosmate premije po geografskih območjih

Struktura kosmate premije po zavarovalnih skupinah

C.1.1 Izpostavljenost tveganju

Družba je izpostavljena predvsem naslednjim tveganjem premoženjskih zavarovanj in tveganjem zdravstvenih zavarovanj, ki se izvajajo na podobnih osnovah kot premoženjsko zavarovanje (v nadaljevanju: NSLT zdravstvena zavarovanja):

Premijsko tveganje – tveganje, da obračunana premija ne zadostuje za obveznosti, ki bodo nastale s sklenitvijo pozavarovalne pogodbe. To tveganje je odvisno od številnih dejavnikov, kot so na primer neustrezna ocena dogajanja na trgu, slaba ocena škodnega dogajanja, uporaba neustreznih statističnih podatkov, zavestna določitev prenizke premije za posamezne zavarovalne vrste poslovanja zaradi pričakovanih kompenzacijskih učinkov pri drugih zavarovalnih vrstah poslovanja oziroma neustrezna ocena vpliva zunanjih makroekonomskih dejavnikov, ki se med trajanjem lahko bistveno spremenijo. Sem uvrščamo:

o tveganje pri sprejemu rizikov v pozavarovanje,
o tveganje, da je produkt neustrezno načrtovan in
o tveganje nastanka nepričakovanega obsega škod.

V skladu s sestavo portfelja imajo največji doprinos k premijskemu tveganju premoženjska pozavarovanja (v ožjem smislu), in sicer proporcionalna, ki so največja po obsegu, in tudi neproporcionalna, ki so zaradi nestanovitnosti škodnega dogajanja razmeroma bolj tvegana.

Tveganje nezadostnosti zavarovalno-tehničnih rezervacij – tveganje, da zavarovalno-tehnične rezervacije bodisi ne zadoščajo za pokrivanje vseh obveznosti, ki izhajajo iz zavarovalnih pogodb zaradi neustreznih metod, neustreznih, nepopolnih in netočnih podatkov, neučinkovitih postopkov in kontrol ali neustrezne strokovne presoje, bodisi pride do napake pri poročanju, posledica katere so nezanesljive informacije o finančnem položaju družbe. Sem uvrščamo naslednja tveganja:

o tveganje razpoložljivosti in točnosti podatkov,
o tveganje uporabe nerazumnih metod ali predpostavk,
o tveganje napake v izračunu,
o tveganje kompleksnosti uporabljenih orodij v procesu, ki vodijo k zavajajočim rezultatom.

Podobno kot pri premijskem tveganju prav tako največ prispevajo k tveganju nezadostnosti rezervacij premoženjska zavarovanja (v ožjem smislu), pri katerih je zaradi večletne usmerjenosti družbe k tem poslom tudi obseg najboljših ocen rezervacij strukturno najobsežnejši.

Tveganje katastrof vključuje pojav katastrofalnih dogodkov, ki se pojavljajo redko, vendar so finančni učinki posledic previsoki, da bi jih lahko pokrili s sicer ustrezno visoko premijo in dotlej ustrezno visoko oblikovanimi rezervacijami. Uresničilo bi se lahko ob ekstremnih dogodkih oziroma večjem številu katastrofalnih škod v krajšem obdobju. Tveganje vključuje tudi preveliko geografsko koncentracijo rizikov. Družba ima geografsko dobro razpršen portfelj, kar dodatno uravnava s programom retrocesije, zato razmeroma visoka kapitalska zahteva izhaja iz agregacije velikega števila zahtev za različne manjše naravne nevarnosti in regije ter različne katastrofalne dogodke, ki jih povzroči človek, ter je posledica dejstva, da je kritje pred katastrofalnimi dogodki osnovna in najpomembnejša dejavnost družbe.
Tveganje predčasne prekinitve pogodb tveganje izgube ali neugodne spremembe v vrednosti zavarovalnih obveznosti, ki izhajajo iz sprememb v ravni ali nepredvidljivosti stopnje predčasne prekinitve polic. Družba ni pomembno izpostavljena tej vrsti tveganja.

Druga zavarovalna tveganja, na primer tveganje ekonomskega okolja in tveganje obnašanja zavarovalcev, so sicer lahko pomembna, se pa njihov vpliv posredno upošteva že v zgoraj naštetih tveganjih premoženjskih zavarovanj.

C.1.2 Merjenje tveganja

Družba za kvantitativno oceno tveganja premoženjskih zavarovanj in tveganja NSLT zdravstvenih zavarovanj uporablja standardno formulo Solventnosti II. Pri tem nismo uporabili parametrov, specifičnih za posamezno podjetje, v skladu s členom 104(7) Direktive 2009/138/ES.

Na dan 31. 12. 2017 je bila tako družba izpostavljena tveganju premoženjskih zavarovanj v višini 94,1 milijona EUR (31. 12. 2016: 90,7 milijona EUR) in tveganju NSLT zdravstvenih zavarovanj v višini 3,6 milijona EUR (31. 12. 2016: 3,6 milijona EUR). Kapitalska zahteva za tveganje premoženjskih zavarovanj predstavlja 45,6 % nediverzificiranega zahtevanega osnovnega solventnostnega kapitala, kapitalska zahteva za tveganje NSLT zdravstvenih zavarovanj pa 1,8 %. Največji delež v nediverzificiranem tveganju premoženjskih zavarovanj ima tveganje katastrof, primerljivo visoko pa je tudi tveganje premij in rezervacij.

Spodnja slika prikazuje strukturo tveganj premoženjskih zavarovanj, najpomembnejše postavke zavarovalnih tveganj.

Nediverzificirano tveganje premoženjskih zavarovanj po podmodulih tveganja

V družbi kvantitativno merimo zavarovalna tveganja tudi v okviru ORSE. Tveganje premij in rezervacij v ORSI ocenjujemo z uporabo parametrov, specifičnih za posamezno podjetje (v nadaljevanju: USP). Poleg tega smo v ORSI izračunali tudi kapitalsko zahtevo za tveganje viharja in toče za Slovenijo, ki jo standardna formula ne predvideva, ter prilagodili oceno za tveganje katastrofe za požar, ki ga povzroči človek, pri čemer smo namesto zavarovalne vsote uporabili največjo verjetno škodo v 200 metrskem radiju. Rezultat vseh vplivov skupaj je nekoliko nižja kapitalska zahteva za tveganje premoženjskih zavarovanj glede na standardno formulo.

Poleg kvantitativnega merjenja tveganj družba izpostavljenost tveganju premoženjskih zavarovanj četrtletno spremlja še z analizo kombiniranih količnikov posameznih pogodb in homogenih skupin tveganja, s preverjanjem ustreznosti zavarovalno-tehničnih rezervacij, spremljanjem agregatnih izpostavljenosti naravnim nesrečam po geografskih območjih ter večjih na novo sklenjenih pogodb. Na podlagi teh medletnih informacij družba spremlja svoj profil zavarovalnih tveganj in zaznava morebitne spremembe, kar vodstvu omogoča pravočasno ukrepanje.

C.1.3 Koncentracija tveganja

Kot največje tveganje premoženjskih zavarovanj družbe ocenjujemo tveganje naravnih nesreč. Največjo izpostavljenost naravnim nesrečam imamo v Sloveniji; izpostavljenosti na drugih območjih so razmeroma dobro razpršene po vsem svetu.

V spodnji preglednici so navedene vsote desetih največjih kosmatih izpostavljenosti naravnim nesrečam po državah.

Deset največjih kosmatih izpostavljenosti naravnim nesrečam

(v tisoč EUR)	31. 12. 2017
Slovenija	277.688
Kitajska	42.249
Indija	33.958
Srbija	32.393
Hrvaška	28.136
Japonska	30.787
Turčija	28.645
Vietnam	27.783
Filipini	27.054
Grčija	26.078
Skupaj	554.771

C.1.4 Upravljanje tveganja

Družba svoja zavarovalna tveganja upravlja predvsem s pomočjo ustaljenih postopkov za prevzem v kritje, zapisanih v notranjih smernicah za sklepanje pozavarovanj. Te opredeljujejo zahteve za partnerje, določajo minimalno zahtevano raven informacij o poslu in določajo okvire za pričakovani rezultat posla. Hkrati določajo tudi postopek prevzema v kritje in ravni pristojnosti tako, da so v proces vgrajene primerne kontrole. Družba zavarovalno tveganje obvladuje tudi z geografsko razpršitvijo, omejitvami agregatne izpostavljenosti in tveganje zmanjšuje z ustreznim programom pozavarovanja (retrocesije).

Družba vsako leto pregleda in določi prevzemne limite. Ti omejujejo višino limita zavarovalne vsote oziroma največje verjetne škode posamezne pogodbe in pozavarovalne premije, oboje za prevzeti delež v lastni izravnavi družbe, ter višino pričakovane agregatne izpostavljenosti katastrofalnemu dogodku po geografskih območjih. Prevzemne limite potrdi tudi nosilec aktuarske funkcije; tako se zagotovi njihova skladnost s pripravljenostjo za prevzem tveganj. Prevzemni limiti so sestavni del smernic za sklepanje pozavarovanj. Družba ima v smernicah za sklepanje pozavarovanj opredeljen postopek odobritve prevzemanja zavarovanj v odvisnosti od kompleksnosti posla, vključno s pristojnostmi in odgovornostmi ter načrti posredovanja v nadaljnjo obravnavo.

Poleg navedenega družba analizira tudi vpliv različnih stresnih testov na višino tveganja. V izračunu na dan 31. 12. 2017 smo testirali vpliv povečanja mere obsega za tveganje premije premoženjskih in NSLT zdravstvenih zavarovanj za 10 % na višino tveganja premij in rezervacij ter na višino celotnega SCR. Ob 10-odstotnem povečanju mere obsega premij se tveganje premij in rezervacij premoženjskih zavarovanj poveča za 5,3 %, tveganje premij in rezervacij NSLT zdravstvenih

zavarovanj pa za 6,3 %. Celoten SCR družbe se poveča manj od meje pomembnosti⁴ , povišanje pa ne vpliva pomembno na solventnost družbe.

Analizirali smo tudi vpliv povečanja mere obsega za tveganje rezervacij premoženjskih in NSLT zdravstvenih zavarovanj za 10 % na višino tveganja premij in rezervacij ter na višino celotnega SCR. Ob 10-odstotnem povečanju mere obsega rezervacij se tveganje premij in rezervacij premoženjskih zavarovanj poveča za 4,7 %, tveganje premij in rezervacij NSLT zdravstvenih zavarovanj pa za 3,7 %. Celotni SCR se poveča manj kot znaša meja pomembnosti; stresni test pa ne vpliva na solventnost družbe.

Spodaj podrobneje navajamo obvladovanje tveganj za posamezno tveganje premoženjskih zavarovanj in NSLT zdravstvenih zavarovanj.

Premijsko tveganje

Postopki za obvladovanje premijskega tveganja zajemajo predvsem ustrezen prevzem rizikov v pozavarovanje in redno četrtletno spremljanje rezultatov posameznih zavarovalnih vrst, po potrebi pa tudi pogodb ali partnerjev, ter ustrezen odziv na rezultate.

Tveganje pri sprejemu rizikov v pozavarovanje poskušamo čimbolj znižati z dodatnimi izobraževanji prevzemnikov rizika, s pripravo čimbolj razumljivih, nedvoumnih in podrobnih navodil ter z določitvijo primernih prevzemnih limitov, usklajenih s pripravljenostjo za prevzem tveganj, določeno v strategiji prevzemanja tveganj, poslovnimi strategijami in programom retrocesije. Poleg tega posebno pozornost posvečamo temu, da pogodbe sklepamo s preverjenimi in zaupanja vrednimi cedenti ter da so vzpostavljene primerne omejitve koncentracije izpostavljenosti po geografskih regijah in homogenih skupinah tveganja, ki ohranjajo potrebno razpršenost rizikov. Veliko tveganje pri sprejemu rizikov v pozavarovanje je tudi napačno ocenjevanje največje pričakovane škode (v nadaljevanju: PML), predvsem s strani cedentov skupine Sava Re. Za zmanjševanje tega tveganja družba postavlja smernice o določanju PML, sodeluje s prevzemno službo cedentov pri prevzemu največjih posameznih rizikov, organizira izobraževanja in si prizadeva, da retrocesijski program krije tudi napake pri postavljanju PML.

Tveganje, da je produkt neustrezno načrtovan, lahko družba večinoma obvladuje le posredno, saj pri proporcionalnih pozavarovanjih deli usodo s svojimi cedenti. Prav zato je preverjanje cedentov glavnisestavni del prevzemanja tveganj. Neposredno lahko družba obvladuje povezano neustreznost pogodbenih določil, ki je tveganje, da družba sklene pogodbe s spremljajočimi tveganji, ki se jih ob sklenitvi ni zavedala in jih ni upoštevala pri določanju premije. To se lahko zgodi zaradi slabih in pomanjkljivih informacij s strani cedenta ali zaradi neustreznega tolmačenja pogojev. Za ustrezno presojo vseh tveganj je potrebno popolno razumevanje vseh pozitivnih in negativnih strani sklenjenih pogodb in z njimi povezanih tveganj. Tveganje poskuša družba omejevati tako, da pred sklenitvijo pogodbe naredi podrobno analizo partnerja in tržišča, spremlja informacije iz okolja (mediji, konkurenca, stranke), zakonodajo in njene zahteve, opazuje trend gibanja škod v preteklosti (celotnega trga) in napovedi za prihodnost. Dodatno družba lahko uporabi posebna določila pozavarovalnih pogodb za omejitev nestanovitnosti rezultatov, kot so določila o drseči in profitni proviziji ter omejitvi škodnega količnika.

⁴ Meja pomembnosti je mera družbe, vezana na višino primernih lastnih virov sredstev in zahtevanega solventnostnega kapitala družbe. Dne 31. 12. 2017 je meja pomembnosti za družbo znašala 5,0 milijonov EUR.

Tveganje nastanka nepričakovanega obsega škod je lahko posledica napačne ocene rizika pri sklepanju, pojava novih vrst škod, spremembe prakse sodišč, povečanja ozaveščenosti ljudi o pravicah, ki jih imajo iz zavarovalnih pogodb, sprememb makroekonomskih okoliščin, neustreznih človeških posegov v okolje in tudi neustreznega programa retrocesije. Tveganje poskušamo nadzorovati s poglobljenim ocenjevanjem rizikov pri sprejemanju v pozavarovanje, s skrbnim dodeljevanjem pooblastil za sklepanje pogodb in z razvijanjem IT podpore, ki bo omogočila natančen pregled akumulacije škod. Kot tveganje neustreznega načrtovanja produkta lahko tudi to tveganje družba obvladuje s posebnimi določili proporcionalnih pozavarovalnih pogodb, ki omejujejo udeležbo pozavarovatelja na nepričakovanih škodah, pri neproporcionalnih pogodbah pa družba ne prevzema neomejenih intervalov kritja. Velikega pomena pri zmanjševanju tega tveganja sta tudi vsakoletno preverjanje ustreznosti retrocesijske zaščite z uporabo različnih stresnih testov in scenarijev ter ustrezno določanje samopridržajev.

Tveganje nezadostnosti zavarovalno-tehničnih rezervacij

Družba ima za obvladovanje tveganja zavarovalno-tehničnih rezervacij vzpostavljene dobre postopke in učinkovite kontrole za izračun zavarovalno-tehničnih rezervacij v skladu z MSRP in predpisi Solventnosti II. Poleg tega vsako leto izvede analizo ustreznosti oblikovanih zavarovalno-tehničnih rezervacij v predhodnih letih, na podlagi katere analizira vse glavni vzroki za morebitne neustrezne višine rezervacij. Vse tako pridobljene izkušnje se nato uporabijo pri oblikovanju zavarovalnotehničnih rezervacij v prihodnosti. Učinkovit postopek za izračun zavarovalno-tehničnih rezervacij je vzpostavljen na podlagi več ključnih korakov. Na podlagi dokumentiranja in razumevanja postopka izračuna zavarovalno-tehničnih rezervacij se opredelijo in opišejo morebitna tveganja, kot so:

razpoložljivost in točnost podatkov,
primernost metod in predpostavk,
napake v izračunu,
podpora procesa v informacijskem sistemu in orodjih.

Za vsako opredeljeno tveganje se vzpostavi kontrola za njegovo ublažitev. Opišejo se vzpostavljene kontrole, ki zagotavljajo kakovost podatkov in zmanjšujejo tveganja, povezana z izračuni zavarovalnotehničnih rezervacij. Zasnova in operativna učinkovitost kontrol se preverita najmanj enkrat letno oziroma ob večjih spremembah postopka ali metod in modelov, uporabljenih za izračun zavarovalnotehničnih rezervacij.

Primeri kontrol vključujejo:

uskladitev podatkov o zavarovalno-tehničnih postavkah s finančnimi evidencami družbe,
medsebojni strokovni pregled aktuarskih metod in predpostavk,
opredeljene kontrole o upravljanju sprememb za IT-orodja, uporabljena v postopku,
aktuarski pregled in potrditev zabeleženih zneskov zavarovalno-tehničnih rezervacij.

Postopek izračuna zavarovalno-tehničnih rezervacij se redno potrjuje. Če pride do bistvenih sprememb v postopku, metodologiji ali modelih, uporabljenih za oblikovanje zavarovalno-tehničnih rezervacij, se validacija izvede v skladu s časovnim razporedom poročanja.

Tveganje predčasne prekinitve pogodb

Ocenjujemo, da je tveganje predčasne prekinitve pogodb za družbo manj pomembno, saj je velika večina sklenjenih pozavarovalnih pogodb enoletnih, dodatno pa tveganje obvladujemo tudi z negovanjem dobrih poslovnih odnosov z dolgoletnimi in novimi cedenti in podrobnim proučevanjem tržnih razmer.

Tveganje katastrof

Družba obvladuje tveganje katastrof s premišljenim sprejemanjem rizikov v pozavarovanje, geografsko razpršitvijo in ustrezno retrocesijsko zaščito za naravne nesreče in nesreče, ki jih povzroči človek.

Družba za zaščito pred katastrofami uporablja neproporcionalne retrocesijske pogodbe (CAT XL), in sicer posebej za posle v skupini in posebej za posle zunaj nje; za oba dela portfelja je samopridržaj družbe 5 milijonov EUR. Tako bi družba v primeru v primeru katastrofe utrpela škodo v višini 5 milijonov EUR, povečano za premijo za obnovitev kritja (približno 2 milijona EUR). Pri poslu skupine je izpostavljenost na enem geografskem območju razmeroma velika, zato ima CAT XL zaščita večjo kapaciteto, in sicer 65 milijonov EUR za vse naravne nesreče oziroma 115 milijonov EUR za potres, razdeljeno v štiri oziroma pet intervalov kritja, pri čemer imata prva dva po dve avtomatski obnovitvi, ostali pa eno. Posel zunaj skupine je geografsko zelo razpršen, zato ima po dogodku kapaciteto 20 milijonov EUR v dveh intervalih kritja z eno avtomatsko obnovitvijo. Če bi se na podlagi izjemnega škodnega dogajanja v tekočem letu zgodilo, da število avtomatskih obnovitev kritja ne bi zadostovalo za kritje nadaljnjih katastrof, bi družba sklenila novo CAT XL kritje za preostalo dobo trajanja. Gre za običajen instrument, razpoložljiv na mednarodnem pozavarovalnem trgu, katerega cena je zaradi krajšega obdobja izpostavljenosti praviloma nižja od prvotnega kritja. Zaradi večje možne frekvence katastrofalnih dogodkov je posel zunaj skupine dodatno zaščiten še s kritjem v višini 3 milijonov EUR nad prioriteto 2 milijonov EUR. Kritje se lahko koristi od tretjega katastrofalnega dogodka v istem letu naprej. V primeru tretjega dogodka bi bila čista škoda družbe 2 milijona EUR. Tako solventnost družbe tudi ob morebitnem večjem številu katastrofalnih dogodkov v enem letu ne bi bila ogrožena.

Družba je obravnavala tudi scenarije in njihov vpliv na poslovanje in solventnostni položaj. Pri določitvi scenarijev smo izhajali iz lastnega profila tveganj ter poskušali prepoznati, kateri dogodki bi lahko pomembno vplivali na poslovanje in kapitalsko ustreznost, pri čemer smo upoštevali tudi verjetnost uresničitve.

Tveganje naravnih katastrof je za družbo zelo pomembno tveganje. Zato smo se v procesu ORSE odločili, da testiramo vpliv ponovitve dveh orkanov v Karibskem otočju iz leta 2017 (Irma in Maria) na solventnost družbe. V scenariju smo poti orkanov prestavili tako, da sta se križala tam, kjer imamo najvišjo izpostavljenost. Predpostavili smo, da bi bila oba orkana najvišje, pete stopnje. Povratna doba posameznega orkana je konzervativno ocenjena na 50 let, povratna doba obeh orkanov hkrati (oziroma drugega za drugim) pa na 100 let. Primerni lastni viri sredstev bi se v primeru takega katastrofalnega dogodka spremenili za nastalo škodo. Tak dogodek bi pomembno vplival na rezultat poslovanja v letu dogodka, vendar pa bi Sava Re še vedno izkazovala visok presežek primernih lastnih virov sredstev nad SCR. Solventnostni količnik bi se tako znižal le za nekaj odstotnih točk in bi ostal na visoki ravni in nad ravnjo optimalne kapitaliziranosti družbe.

C.2 Tržno tveganje

Tržno tveganje je nevarnost izgube ali neugodne spremembe v finančnem položaju, ki lahko neposredno ali posredno nastane zaradi nihanj v stopnji in nepredvidljivosti tržnih cen sredstev, obveznosti in finančnih instrumentov. V sklop tržnih tveganj spadajo:

Tveganje obrestne mere je tveganje, da bo sprememba tržnih obrestnih mer neugodno vplivala na vrednost obrestno občutljivih sredstev in obveznosti. Med obrestno občutljive naložbe spadajo obveznice, depoziti in posojila. V izračunu kapitalske zahteve za tveganje obrestne mere se pri sredstvih upošteva vrednost obrestno občutljivih sredstev, pri obveznostih pa najboljša ocena zavarovalno-tehničnih rezervacij, podrejeni dolg in rezervacije za zaposlence.
Tveganje spremembe cen lastniških vrednostnih papirjev je tveganje, da bi se ob padcu cen znižala vrednost lastniških vrednostnih papirjev. Temu tveganju so izpostavljene udeležbe v odvisne družbe, naložbe v delnice, delniške in mešane vzajemne sklade.
Tveganje nepremičnin je tveganje zmanjšanja vrednosti nepremičnin zaradi sprememb v ravni ali nestanovitnosti njihovih cen.
Valutno tveganje je tveganje, da se bo zaradi sprememb tečajev zmanjšala vrednost sredstev ali povečala vrednost obveznosti v tujih valutah.
Tveganje kreditnih pribitkov je tveganje občutljivosti sredstev in finančnih instrumentov na spremembe vrednosti ali nestanovitnost kreditnih pribitkov nad netvegano obrestno mero.
Tveganje tržne koncentracije je tveganje pomanjkljive razpršenosti portfelja sredstev ali večje izpostavljenosti tveganju neplačila enega izdajatelja vrednostnih papirjev ali skupine povezanih izdajateljev.

C.2.1 Izpostavljenost tveganju

Družba ima na datum poročanja spodaj navedeno strukturo naložb, ki vpliva na višino tržnih tveganj.

Struktura naložb, zajetih v tržna tveganja (vrednotenih v skladu s Solventnostjo II)

(v tisoč EUR)	31. 12. 2017	Struktura 31. 12. 2017	31. 12. 2016	Struktura 31. 12. 2016
Naložbeni razred
Obveznice	225.422	37,6 %	225.453	41,0 %
Državne obveznice	117.013	19,5 %	123.681	22,5 %
Podjetniške obveznice	108.409	18,1 %	101.772	18,5 %
Vzajemni skladi	2.862	0,5 %	2.388	0,4 %
Depoziti	3.127	0,5 %	3.017	0,5 %
Delniške naložbe	351.391	58,6 %	304.238	55,3 %
Udeležbe v odvisne družbe	340.992	56,9 %	294.439	53,6 %
Kotirajoče delnice	6.820	1,1 %	5.899	1,1 %
Nekotirajoče delnice	3.579	0,6 %	3.899	0,7 %
Nepremičnine	11.834	2,0 %	11.875	2,2 %
Nepremičnine za lastno rabo	3.361	0,6 %	8.594	1,6 %
Druge nepremičnine	8.473	1,4 %	3.281	0,6 %
Posojila in hipoteke	4.610	0,8 %	2.835	0,5 %
Skupaj	599.246	100,0 %	549.807	100,0 %

Vrednost sredstev, ki jih družba upošteva pri izračunu tržnih tveganj, je na dan 31. 12. 2017 znašala 599,2 milijona EUR (31. 12. 2016: 549,8 milijona EUR). Povečanje naložb v letu 2017 je v veliki meri posledica povečanja vrednosti udeležb. Povečanje vrednosti udeležb v višini 46,6 milijona EUR je v višini 31,6 milijona EUR posledica spremenjene metodologije vrednotenja (podrobnosti so navedene v razdelku E.1).

Iz strukture naložb je razvidno, da so glavnina finančnih naložb družbe strateške udeležbe in finančni instrumenti s stalnim donosom. Struktura naložb, v kateri prevladujejo finančni instrumenti s stalnim donosom, je posledica usmeritev družbe, ki si pri upravljanju finančnih naložb prizadeva predvsem za usklajevanje narave naložb z obveznostmi, ki jih te pokrivajo.

Delež portfeljskih naložb⁵ v finančne instrumente s spremenljivim donosom je razmeroma majhen, saj glavnino delniških naložb družbe predstavljajo udeležbe. Portfeljski del naložb kaže razmeroma veliko izpostavljenost družbe obrestnemu in kreditnemu tveganju.

C.2.2 Merjenje in koncentracija tržnih tveganj

Družba za kvantitativno oceno tržnih tveganj uporablja standardno formulo Solventnosti II in lastno oceno tržnih tveganj.

Zahtevani solventnostni kapital v skladu s standardno formulo za tržna tveganja je na dan 31. 12. 2017 znašal 98,5 milijona EUR (31. 12. 2016: 85,3 milijona EUR), kar je enako 47,8 % celotnega nediverzificiranega zahtevanega osnovnega solventnostnega kapitala.

Povečanje kapitalske zahteve je v veliki meri posledica povečanja izpostavljenosti do družb v skupini in izvedbe pristopa vpogleda.

Družba ima naložbe v udeležbe v zavarovalnice znotraj Evropske unije v višini 290,6 milijona EUR, zunaj Evropske unije pa v višini 41,3 milijona EUR. Izpostavljenost družbe zaradi udeležb v odvisne družbe tako obsega pomemben delež kapitalske zahteve za tveganje lastniških vrednostnih papirjev in koncentracije.

⁵ Sredstva, upoštevana pri izračunu tržnih tveganj in zmanjšana za udeležbe.

Nediverzificirano tržno tveganje po podmodulih tveganja

Tveganje obrestne mere predstavlja razmeroma majhen delež v kapitalski zahtevi tržnih tveganj. Med obrestno občutljive naložbe se uvrščajo obveznice, depoziti in posojila. Pri obveznostih so obrestno občutljive predvsem zavarovalno-tehnične rezervacije. Družba tekoče spremlja, analizira in obravnava obseg prevzetega obrestnega tveganja. Zaradi dejavnosti, ki jih izvaja z namenom obvladovanja obrestnega tveganja in vzpostavljenih notranjih kontrol, menimo, da je tveganje dobro obvladovano.
Tveganje spremembe cen lastniških vrednostnih papirjev s 55-odstotnim deležem v tržnih tveganjih predstavlja največje posamično tržno tveganje. Tveganje lastniških vrednostnih papirjev, ki izhaja iz portfeljskih naložb je zaradi manjše izpostavljenosti razmeroma nizko. Precejšnje pa je tveganje, ki izhaja iz udeležb, ki prispevajo glavnino kapitalske zahteve.
Tveganje nepremičnin. Delež nepremičnin je v strukturi naložbenega portfelja omejen z limitnim sistemom družbe in je v celotnem portfelju razmeroma majhen. Posledično je tveganje nepremičnin družbe majhno.
Valutno tveganje predstavlja 10 % tržnih tveganj. Temu tveganju so izpostavljena sredstva in obveznosti. Sistem spremljanja in obvladovanja valutnega tveganja je natančneje predstavljen v letnem poročilu družbe v razdelku o valutnem tveganju (razdelek 23.5.3.2.4 Valutno tveganje). Družba je v skladu z MSRP 31. 12. 2017 izkazovala visoko stopnjo valutne usklajenosti sredstev in obveznosti. Ne glede na visoko usklajenost sredstev in obveznosti v skladu z MSRP družba izkazuje delno valutno neusklajenost v skladu z metodologijo Solventnosti II kot posledica nižje najboljše ocene zavarovalno-tehničnih rezervacij. Valutno tveganje se je v primerjavi s preteklim letom povečalo predvsem zaradi uporabe pristopa vpogleda v odvisnih družbah, kar je vplivalo na njihovo valutno strukturo sredstev in obveznosti. Posledično je to vplivalo na valutno strukturo sredstev družbe iz naslova udeležb, ta pa na višino valutnega tveganja.
Tveganje kreditnih pribitkov je razmeroma majhno in v strukturi tržnih tveganj predstavlja 4 % kapitalske zahteve. Družba ima za obvladovanje kreditnega tveganja postavljen limitni sistem, ki določa maksimalne izpostavljenosti do posameznega izdajatelja, regije, panoge in bonitetnega razreda, s katerim preprečuje prevzemanje tveganj, ki presegajo pripravljenost za prevzem tveganj družbe.

Tveganje tržne koncentracije s 26-odstotnim deležem predstavlja drugo največje posamično tržno tveganje. Višina tveganja je posledica udeležb v družbe zunaj Evropske unije, ki se v skladu s standardno formulo upoštevajo kot ena izpostavljenost. Družba izpostavljenost oziroma koncentracije do posamezne regije, panoge in vrste naložb spremlja in uravnava. S tem preprečuje velike koncentracije v naložbenem portfelju in omejuje višino tveganja. Prikaz portfelja družbe po naštetih parametrih in bonitetna slika naložbenega portfelja družbe sta prikazana v letnem poročilu v razdelku 23.5.3.4 Kreditno tveganje.

Pri ocenjevanju tveganj, povezanih z naložbenim portfeljem, družba redno spremlja tudi druge mere tveganj oziroma uspešnosti naložbenega portfelja:

nihajnost donosov,
tržni in knjigovodski donos in donosnost.

Pri upravljanju sredstev in obveznosti družba za posamezen portfelj sredstev in obveznosti četrtletno izračunava in spremlja:

mere tveganj: modificirano trajanje, konveksnost in ključno stopnjo trajanja,
napoved denarnih tokov,
valutno strukturo sredstev in obveznosti.

Družba za spremljanje in ocenjevanje tržnih tveganj poleg standardne formule uporablja tudi lastni solventnostni model za ocenjevanje tveganj v ORSI. V lastnem izračunu tveganj med finančnimi tveganji ocenjujemo tveganje lastniških vrednostnih papirjev, del obrestnega tveganja in kreditno tveganje. Za vrednotenje lastniških vrednostnih papirjev uporabljamo model CAPM, pri katerem za vsak lastniški vrednostni papir posebej določimo delniški indeks, ki predstavlja tržni donos v modelu (za osnovo uporabljamo ustrezni scenariji ekonomskega generatorja). V lastnem modelu upoštevamo vse tržne lastniške vrednostne papirje, ki so dovolj likvidni, da smo lahko na zgodovinskih podatkih z ustrezno zanesljivostjo ocenili parametre modela. Za ostale naložbe upoštevamo šok, ki ga predpisuje standardna formula. Tveganje obrestne mere v ORSI ocenimo za naložbe in obveznosti v valutah EUR, USD, DKK in BGN⁶ . Za ostale valute upoštevamo standardni šok ob zvišanju obrestnih mer. V lastnem modelu ocenjujemo tudi kreditno tveganje, v katerem sta zajeti tudi tveganji tržne koncentracije in tveganje kreditnega razpona. Več o obravnavi teh tveganj je zapisano v razdelku C.3.2.

Sava Re ima med finančnimi naložbami v odvisne in pridružene družbe eno večjo izpostavljenost in sicer do Zavarovalnice Sava, katere vrednost predstavlja 85,2 % (2016: 85,1 %) celotne vrednosti finančnih naložb v odvisne in pridružene družbe. Največjo koncentracijo do posameznega izdajatelja, pa tudi največjo regijsko koncentracijo ima družba do Republike Slovenije. Tveganja omenjenih koncentracij se družba zaveda in jih dejavno obvladuje s postopnim zmanjševanjem izpostavljenosti in ustrezno postavljenimi limiti najvišje dovoljene izpostavljenosti znotraj limitnega sistema družbe.

C.2.3 Upravljanje tveganja

Okvir za upravljanje tržnega tveganja družbe predstavljata politika upravljanja sredstev in obveznosti ter politika upravljanja naložbenega tveganja. V njih so opredeljene:

osnovne naložbene usmeritve,

mere za spremljanje uspešnosti upravljanja naložb,

⁶ Evro, ameriški dolar, danska krona, bolgarski lev.

mere za spremljanje naložbenih tveganj,
spremljanje skladnosti portfelja z veljavnim limitnim sistemom,
odgovorne osebe v naložbenem procesu.

Pri upravljanju in spremljanju tržnih tveganj družba upošteva:

pripravljenost za prevzem tveganj, določeno v strategiji prevzemanja tveganj,
operativne limite za finančne naložbe,
mere uspešnosti in tveganosti naložb ter obveznosti.

Neusklajenost sredstev in obveznosti družba upravlja predvsem z usklajevanjem in varovanjem. Če je mogoče in stroškovno učinkovito, družba neusklajenost zmanjšuje z usklajevanjem sredstev z denarnimi tokovi obveznosti. Pri upravljanju sredstev in obveznosti družba ne uporablja izvedenih finančnih instrumentov.

Družba tveganja, ki izhajajo iz portfelja finančnih naložb, obvladuje s tekočim spremljanjem in analiziranjem finančnih podatkov izdajateljev, spremljanjem tržnih cen finančnih instrumentov, rednim analiziranjem upravljanja sredstev in obveznosti, ki jih obravnava odbor za upravljanje tveganj ter analizo testov občutljivosti na pomembne parametre tržnih tveganj.

Izvedli smo štiri stresne teste različnih parametrov, ki vplivajo na višino zahtevanega solventnostnega kapitala tržnih tveganj in višino primernih lastnih virov sredstev družbe ter posledično na njen solventnostni položaj.

Prvi test občutljivosti je zvišanje oziroma znižanje obrestnih mer. Test smo izvedli tako, da smo osnovno krivuljo netvegane obrestne mere za vse ročnosti povečali oziroma zmanjšali za 100 bazičnih točk. Nato smo izvedli nov izračun primernih lastnih virov sredstev ter zahtevanega solventnostnega kapitala za vsa obrestno občutljiva sredstva in obveznosti. Primerni lastni viri sredstev družbe se ob povišanju obrestnih mer za 100 bazičnih točk znižajo manj kot znaša meja pomembnosti⁷ družbe, hkrati pa se zniža tudi SCR družbe. Tako je vpliv stresnega testa na solventnostni količnik razmeroma majhen in primerljiv z izračunom vpliva stresnega testa na dan 31. 12. 2016. V stresnem testu znižanja obrestnih mer za 100 bazičnih točk je vpliv na primerne lastne vire sredstev in SCR ravno obraten, vpliv na solventnostni količnik pa je prav tako razmeroma majhen in primerljiv z izračunom vpliva na dan 31. 12. 2016.

Drugi je test občutljivosti padca vrednosti lastniških vrednostnih papirjev družbe, ki smo ga izvedli tako, da smo na dan poročanja znižali vrednost lastniških vrednostnih papirjev za 20 %. Vrednosti udeležb v odvisne družbe nismo znižali. Vpliv padca vrednosti lastniških vrednostnih papirjev je sorazmeren z višino stresnega testa. Stresni test vpliva predvsem na znižanje primernih lastnih virov sredstev, zmanjša pa se tudi kapitalska zahteva podmodula tveganja lastniških vrednostnih papirjev. Znižanje primernih lastnih virov sredstev in tudi znižanje SCR je manjše od meje pomembnosti družbe, vpliv na solventnostni količnik pa je zelo majhen in primerljiv z izračunom vpliva stresnega testa na dan 31. 12. 2016.

Vpliv spremembe cen nepremičnin na solventnost družbe smo analizirali s stresnim testom padca cen nepremičnin za 25 %. Osnova za izračun je stanje nepremičnin na datum poročanja. Stresni test vpliva predvsem na znižanje primernih lastnih virov sredstev, zniža pa tudi kapitalsko zahtevo podmodula tveganja nepremičnin. Vpliv znižanja vrednosti nepremičnin na primerne lastne vire

⁷ Meja pomembnosti je mera družbe, vezana na višino primernih lastnih virov sredstev in zahtevanega solventnostnega kapitala družbe. Dne 31. 12. 2017 je meja pomembnosti za družbo znašala 5,0 milijonov EUR.

sredstev in SCR je manjši od meje pomembnosti. Vpliv stresnega testa na solventnostni količnik je tako zelo majhen in primerljiv z izračunom vpliva na dan 31. 12. 2016.

Omenili smo že, da vrednost udeležb v odvisne družbe pomembno vpliva na bilanco stanja in višino tržnih tveganj družbe, zato smo testirali kako 20 % padec vrednosti največje udeležbe v odvisno družbo, Zavarovalnico Sava, vpliva na naš solventnostni položaj. Naložbe v odvisne zavarovalne družbe se v bilanci stanja v skladu s Solventnostjo II izkazujejo z uporabo prilagojene kapitalske metode – kot razlika med sredstvi in obveznostmi odvisne družbe, vrednotenimi v skladu s Solventnostjo II. Vrednost udeležbe v Zavarovalnico Sava je v bilanci stanja v skladu s Solventnostjo II na dan 31. 12. 2017 znašala 290,6 milijona EUR in je predstavljala 85,2 % celotne vrednosti finančnih naložb v odvisne in pridružene družbe. Stresni test 20 % padca udeležbe v Zavarovalnico Sava pomembno zniža primerne lastne vire sredstev in SCR Save Re. Ker se primerni lastni viri sredstev znižajo bolj, kot se zniža SCR, občutno pade tudi solventnostni količnik družbe, vendar pa njena solventnost zaradi še vedno visokega solventnostnega količnika ni ogrožena. Vpliv stresnega testa na solventnost družbe je primerljiv z vplivom stresnega testa na dan 31. 12. 2016.

Družba je poleg testov občutljivosti in stresnih testov obravnavala tudi različne scenarije ter njihov vpliv na poslovanje in solventnostni položaj. Pri določitvi scenarijev smo izhajali iz lastnega profila tveganj ter poskušali prepoznati, kateri dogodki bi lahko pomembno vplivali na poslovanje in kapitalsko ustreznost, pri čemer smo upoštevali tudi verjetnost uresničitve. Odločili smo se za testiranje scenarija finančne krize, kjer smo analizirali poslabšanje gospodarskih razmer v letu 2018 in predpostavili spremembe obrestnih mer, pribitkov pri kreditnem tveganju ter spremembe valutnih tečajev. Predpostavili smo, da se pri obveznicah najbolj zniža donosnost varnih obveznic (nemških in ameriških državnih obveznic) oziroma, da se zviša njihova cena, pri ostalih obveznicah pa se povišajo pribitki v odvisnosti od vrste in valute naložbe ter države izdajatelja, kar vpliva na znižanje vrednosti teh naložb. Za lastniške vrednostne papirje in naložbene nepremičnine smo predpostavili različne padce vrednosti glede na regijo in vrsto naložbe. Tak scenarij bi imel zelo velik vpliv na primerne lastne vire sredstev družbe (vpliv močno presega mejo pomembnosti družbe). Zaradi znižanja vrednosti naložb, bi se sicer hkrati znižala tudi kapitalska zahteva za tržno tveganje in posledično tudi SCR družbe. Znižanje SCR prav tako presega mejo pomembnosti. Solventnost bi se v primeru realizacije takega scenarija znižala, vendar bi še vedno ostala v območju optimalne kapitaliziranosti glede na strategijo prevzemanja tveganj družbe.

Načelo preudarne osebe

Pri naložbenih odločitvah družba upošteva vsa tveganja povezana z naložbami in ne le tveganja, ki so upoštevana v kapitalskih zahtevah. Strateška alokacija naložb je v procesu optimizacije opredeljena na osnovi pripravljenosti za prevzem tveganj.

Osebe odgovorne za sprejemanje naložbenih odločitev prevzemajo in upravljajo naložbeno tveganje v skladu s smernicami, opredeljenimi v politiki upravljanja naložbenega tveganja, ki je zasnovana na podlagi principa preudarnega vlagatelja.

Vsa sredstva se nalagajo tako, da so zagotovljene varnost, kakovost, likvidnost in donosnost portfelja kot celote. Poleg tega se zagotavlja taka lokalizacija teh sredstev, da je zagotovljena njihova razpoložljivost.

Sredstva za kritje zavarovalno-tehničnih rezervacij se nalagajo na način, ki ustreza naravi in trajanju pozavarovalnih obveznosti. Ta sredstva se nalagajo v najboljšem interesu vseh imetnikov polic in upravičencev.

Družba ima vzpostavljen limitni sistem, ki temelji na izračunu maksimalnih pričakovanih izgub posameznega izdajatelja, omejitvah, ki jih iz naslova tveganja koncentracije predpisuje standardna formula Solventnosti 2 in omejitvah, ki izhajajo iz pripravljenosti na prevzem tveganj in sprejemljivi nihajnosti donosa finančnih naložb. Poleg limitov po tipih naložb, sektorju, regiji in izdajatelju, ima družba opredeljen minimalni delež naložb z bonitetno oceno vsaj A-, ki mora znašati vsaj 40 % vrednosti naložbenega portfelja in omejitev ročnosti dolžniških instrumentov, katerih bonitetna ocena ne presega ravni naložbenega razreda.

V primeru konflikta interesov družba zagotovi, da se naložba izvede v najboljšem interesu zavarovalcev in upravičencev.

C.3 Kreditno tveganje

Kreditno tveganje je tveganje izgube ali neugodne spremembe v finančnem položaju družbe zaradi nihanj v kreditnem položaju izdajateljev, nasprotnih strank in morebitnih dolžnikov, ki jim je družba izpostavljena.

C.3.1 Izpostavljenost tveganju

Družba je izpostavljena:

tveganju neplačila nasprotne stranke, ki lahko povzroči izgube zaradi nepričakovanega neplačila ali poslabšanja kreditnega položaja nasprotnih strank in dolžnikov v prihodnjih 12 mesecih. Tveganje zajema pogodbe za zmanjševanje tveganja, predvsem pozavarovalne pogodbe in terjatve do zavarovalnih posrednikov, pa tudi druge kreditne izpostavljenosti, ki jih ne zajema podmodul tveganja kreditnih pribitkov znotraj standardne formule (denar in denarni ustrezniki in depoziti s trajanjem do treh mesecev). Kreditno tveganje terjatev iz poslovanja izhaja iz zamud pri poplačilu terjatev, ki se v družbi pojavljajo na področju terjatev iz aktivnih pozavarovalnih poslov in regresnih terjatev. V izogib zamudam pri plačilih družba natančno spremlja cedente ter dejavno izterjuje zapadle in neplačane terjatve. Zato je izpostavljenost družbe tveganju neplačila nasprotne stranke majhna;
tveganju kreditnih pribitkov in
tveganju tržne koncentracije.

Tveganje kreditnih pribitkov in tveganje koncentracije je skladno z razvrščanjem in merjenjem tveganj po standardni formuli obravnavano in prikazano v razdelku o tržnih tveganjih. V nadaljevanju pa navajamo podrobnosti, povezane s tveganjem neplačila nasprotne stranke.

C.3.2 Merjenje tveganja

Družba za kvantitativno oceno kreditnega tveganja uporablja standardno formulo Solventnosti II. Kot je bilo že omenjeno, sta tveganji kreditnih pribitkov in tržne koncentracije vključeni v modulu tržnih tveganj, tveganje neplačila nasprotne stranke pa v ločen modul. V nadaljevanju so tako prikazani rezultati za tveganje neplačila nasprotne stranke, medtem ko so tržna tveganja obravnavana v razdelku C.2.

Zahtevani solventnostni kapital družbe v skladu s standardno formulo Solventnosti II za tveganje neplačila nasprotne stranke je na dan 31. 12. 2017 znašal 5,5 milijona EUR (31. 12. 2016: 6,7 milijona EUR), kar je 2,7 % celotnega nediverzificiranega zahtevanega osnovnega solventnostnega kapitala.

V spodnjem grafu je prikazana struktura modula tveganja neplačila nasprotne stranke v skladu s standardno formulo.

Nediverzificirano tveganje neplačila nasprotne stranke po podmodulih tveganja

Izpostavljenost tipa 1 vključuje izpostavljenosti v povezavi s pozavarovalnimi in sozavarovalnimi pogodbami, denar in denarne ustreznike ter depozite pri cedentih. V izpostavljenosti tipa 2 so upoštevane vse terjatve, ki niso zajete v izpostavljenosti tipa 1, iz njih so izločene samo nezapadle terjatve za premije, nezapadle terjatve za provizije ter terjatve za davek od dohodkov pravnih oseb in odložene terjatve za davek.

Poleg izračuna zahtevanega solventnostnega kapitala v skladu s standardno formulo družba v ORSI razvija lasten solventnostni model za oceno kreditnega tveganja finančnih naložb. V modelu so tako pri vseh naložbah v dolžniške instrumente upoštevana tveganje razpona, tveganje migracij in tveganje neplačila. Ker so omenjena tveganja med seboj tesno povezana, so tudi v ORSI obravnavana v skupnem modelu. V modelu so obravnavane le finančne naložbe brez udeležb v odvisne družbe. Za del tveganja neplačila nasprotne stranke v povezavi s pozavarovatelji in sozavarovatelji menimo, da standardna formula ustrezno ovrednoti tveganje, zato lastni izračun na tem delu ni bil izveden. V izračunu lastne ocene kreditnega tveganja upoštevamo tudi učinek diverzifikacije.

Pri tveganju neplačila nasprotne stranke družba nima večjih koncentracij tveganja.

C.3.3 Upravljanje tveganja

Da bi se družba izognila preveliki koncentraciji v določen tip naložb, preveliki koncentraciji pri določenemu pogodbenemu partnerju oziroma sektorju in tudi drugim možnim oblikam koncentracije, ima v skladu z zakonom o zavarovalništvu in limitnim sistemom svoj naložbeni portfelj razmeroma dobro razpršen.

Kreditno tveganje sredstev iz po(so)zavarovalnih pogodb družba obvladuje predvsem z omejevanjem izpostavljenosti do posameznega po(so)zavarovalnega partnerja in sklepanjem pogodb s partnerji z visoko bonitetno oceno.

V izognitev zamudam pri plačilih družba natančno spremlja cedente ter dejavno izterjuje zapadle in neplačane terjatve.

V družbi četrtletno spremljamo in poročamo o izpostavljenosti kreditnemu tveganju, kar omogoča pravočasno sprejetje ukrepov, če so potrebni. Spremljamo tudi bonitetne ocene partnerjev in morebitne kazalnike poslabšanja te ocene. S tem namenom je vzpostavljen tudi proces preverjanja zunanjih bonitetnih ocen (znotraj bonitetne komisije).

C.4 Likvidnostno tveganje

Likvidnostno tveganje je tveganje, da družba v nekem trenutku ni sposobna poravnati svojih obveznosti oziroma je zaradi pomanjkanja likvidnih sredstev primorana prodajati manj likvidna sredstva z diskontom oziroma najemati nova posojila. Likvidnostno tveganje je tveganje, ki izhaja iz kratkoročnih denarnih tokov, in ne tveganje, ki izhaja iz dolgoročne neusklajenosti sredstev in obveznosti.

C.4.1 Izpostavljenost tveganju

Družba ima precejšnje denarne obveznosti (ki izhajajo predvsem iz obveznosti do zavarovalcev), zato je treba denarne tokove ustrezno upravljati in tako zagotoviti primerno raven likvidnosti. Družba zato skrbno načrtuje in spremlja uresničitev denarnih tokov (denarne prilive in odlive). Prav tako redno spremlja strukturo terjatev po zapadlosti in upošteva vpliv poplačila terjatev na tekočo likvidnost.

C.4.2 Merjenje tveganja

Likvidnostno tveganje spada med tveganja, ki so težko merljiva in ga standardna formula Solventnosti II ne ovrednoti. V družbi ga redno spremljamo in obvladujemo.

Za določitev izpostavljenosti likvidnostnemu tveganju družba izvaja, analizira in spremlja mere tveganja:

denar na bančnih računih,
odstotek visoko likvidnostnih sredstev in višino odbitka pri vrednotenju v skladu z metodologijo ECB glede na skupni znesek finančnih naložb,
likvidnostno rezervo,
razliko med načrtovanimi odlivi in prilivi za naslednje četrtletje ter njen delež v vrednosti likvidnostne rezerve,
vse druge zakonske predpisane mere.

C.4.3 Koncentracija tveganja

Družba ni izpostavljena koncentraciji likvidnostnih tveganj, lahko pa v nekaterih primerih nastanejo izredne likvidnostne potrebe.

C.4.4 Upravljanje tveganja

Družba v strategiji prevzemanja tveganj opredeljuje likvidnostno tveganje kot eno ključnih. Za obvladovanje likvidnostnih tveganj ima vzpostavljeno politiko upravljanja likvidnostnega tveganja, ki opredeljuje upravljanje likvidnosti, mere likvidnostnega tveganja in postopke ob izrednih likvidnostnih potrebah. Zaradi narave likvidnostnega tveganja, ga družba ne upravlja z dodatnim kapitalom, temveč z ustrezno strategijo zagotavljanja zadostne likvidnosti.

Ocenjena likvidnostna potreba družbe je sestavljena iz ocene potrebe po normalni tekoči likvidnosti (izvira iz poslovanja in zapadlosti naložb v portfelju) in likvidnostne rezerve (ocenjene na podlagi stresnih scenarijev).

Družba izvaja oceno normalne tekoče likvidnosti v obdobju do enega leta na podlagi analize predvidenih denarnih tokov v mesečnih in tedenskih načrtih, ki upoštevajo predvideno dinamiko zapadlosti naložb ter druge prilive in odlive iz poslovanja, in sicer tako, da se uporabijo historični podatki, zajeti v preteklih mesečnih in tedenskih likvidnostnih načrtih, ter pričakovanja glede poslovanja v prihodnje.

Likvidnostnim potrebam se zadosti z alokacijo sredstev v instrumente denarnega trga v odstotku, skladnem z ocenjeno normalno tekočo potrebo po likvidnosti. Sredstva za pokrivanje ocenjene likvidnostne rezerve družba zagotavlja tako, da vsaj 15 % portfelja investira v visoko likvidna sredstva. Odstotek naložbenega portfelja Save Re, investiran v visoko likvidnih sredstvih, je tako 31. 12. 2017 znašal 28,2 % (31. 12. 2016: 31,7 %), kar je precej nad ravnjo, določeno v strategiji prevzemanja tveganj.

Dodatno likvidnostno rezervo predstavlja tudi kreditna linija, ki jo ima družba za potrebe zagotavljanja likvidnosti v izrednih razmerah sklenjeno pri dveh poslovnih bankah.

Zaradi velikega deleža visoko likvidnih sredstev in dodatne kreditne linije menimo, da likvidnostno tveganje družbe dobro obvladujemo.

Pričakovani dobiček, vključen v prihodnje premije

Pričakovani dobiček, vključen v prihodnje premije (v nadaljevanju: EPIFP), družba v skladu z drugo točko 260. člena Delegirane uredbe Komisije (EU) (2015/35) izračuna kot razliko med zavarovalnotehničnimi rezervacijami brez dodatka za tveganje, izračunanimi v skladu s Solventnostjo II, in izračunom zavarovalno-tehničnih rezervacij brez dodatka za tveganje z upoštevanjem predpostavke, da premije v povezavi z obstoječimi zavarovalnimi in pozavarovalnimi pogodbami, za katere se pričakuje, da bodo prejete v prihodnosti, iz različnih vzrokov niso prejete ne glede na pravne ali pogodbene pravice imetnika police, da prekine polico, med katerimi pa ni tega, da se je zgodil zavarovani dogodek. Pri slednjem izračunu se predvideva 100-odstotna stopnja storna in se vse police obravnavajo kot kapitalizirane.

EPIFP se izračuna ločeno za vsako homogeno skupino tveganj, kar pomeni, da se police, ki ustvarjajo izgubo, lahko znotraj homogene skupine tveganja izravnajo samo s policami, ki ustvarjajo dobiček.

Znesek pričakovanega dobička, vključenega v prihodnjih premijah na dan 31. 12. 2017 znaša 6.720 tisoč EUR (31. 12. 2016: 5.559 tisoč EUR).

C.5 Operativno tveganje

Operativno tveganje je tveganje izgube zaradi neprimernega ali neuspešnega izvajanja notranjih procesov, ravnanja ljudi, delovanja sistemov ali zaradi zunanjih dogodkov.

C.5.1 Izpostavljenost tveganju

Operativna tveganja ne spadajo med največja tveganja Save Re. Kljub temu je med njimi kar nekaj tveganj, ki so pomembna, predvsem:

tveganje izdajanja notranjih informacij,
tveganje napačnega vnosa podatkov in neustrezne dokumentacije,
tveganje napak pri vrednotenju in poročanju,
tveganje neustrezne komunikacije,
tveganje, povezano s transakcijami, izvajanjem in vzdrževanjem,
tveganje povezano z nadzorom in poročanjem,
tveganje skladnosti z zakoni in predpisi,
tveganje odhoda ključnih, strokovnih in perspektivnih kadrov
tveganje škode na fizičnih sredstvih v primeru naravnih nesreč in požara,
tveganje izgub ali prekinitev delovanja računalniškega in komunikacijskega sistema.

C.5.2 Merjenje tveganja

Družba vsaj enkrat letno izvede izračun kapitalske zahteve za operativna tveganja na podlagi standardne formule Solventnosti II. Tak izračun višine operativnega tveganja ima le omejeno uporabno vrednost, saj ta formula ne temelji na dejanski izpostavljenosti družbe operativnim tveganjem, temveč na približku, izračunanem predvsem na podlagi premij, rezervacij in stroškov družbe.

V skladu s standardno formulo je družba 31. 12. 2017 izpostavljena operativnemu tveganju v višini 4,5 milijona EUR (31. 12. 2016: 4,5 milijona EUR).

Iz navedenega razloga družba za ocenjevanje operativnih tveganj uporablja predvsem kvalitativno ocenjevanje verjetnosti nastanka in finančnega vpliva v okviru registra tveganj ter analizo posameznih scenarijev (tudi v okviru ORSE). Z rednim četrtletnim ocenjevanjem tveganj si družba ustvari aktualno sliko o svoji izpostavljenosti tovrstnim tveganjem.

C.5.3 Koncentracija tveganja

Družba ni izpostavljena pomembni koncentraciji operativnih tveganj.

C.5.4 Upravljanje tveganja

Za učinkovito upravljanje operativnih tveganj ima družba vzpostavljene procese prepoznavanja, merjenja, spremljanja, upravljanja in poročanja o operativnih tveganjih. Podrobnejša opredelitev odgovornosti in procesov upravljanja operativnih tveganj določata politika upravljanja operativnih tveganj in pravilnik o upravljanju tveganj.

Glavni ukrepi za obvladovanje operativnih tveganj, ki jih družba izvaja, so predvsem:

vzdrževanje učinkovitega sistema vodenja poslovnih procesov in sistem notranjih kontrol,
ozaveščanje in izobraževanje vseh zaposlenih o njihovi pomembnosti pri izvajanju sistema notranjih kontrol in obvladovanju operativnih tveganj,
pozitivno ozračje, dobra poslovna kultura in vlaganje v zaposlene,
izvajanje varnostnih politik v zvezi z informacijsko varnostjo,
načrt neprekinjenega poslovanja za vse kritične procese (tako se zmanjšuje tveganje nepripravljenosti na morebitne incidente in zunanje dogodke, posledično pa prekinitve poslovanja),
informacijsko podprti postopki in kontrole za najpomembnejša področja poslovanja,
izobraževanje in ozaveščanje zaposlenih.

Dodatno družba obvladuje tovrstno tveganje tudi z nadzorom, ki ga opravlja notranja revizija.

Vse pomembnejše notranje kontrole operativnih tveganj so povezane s tveganji in vključene v register tveganj.

Ocene operativnih tveganj družba redno poroča v poročilu o tveganjih, ki ga obravnavajo odbor za upravljanje tveganj, uprava družbe, komisija za tveganja in nadzorni svet. Funkcija upravljanja tveganj in odbor za upravljanje tveganj lahko upravi podata priporočila za nadaljnje ukrepanje in izboljšavo procesov upravljanja operativnih tveganj.

C.6 Druga pomembna tveganja

Med druga pomembna tveganja družba uvršča predvsem strateška tveganja. Gre za tveganje nepričakovanega znižanja vrednosti družbe zaradi škodljivega učinka odločitev vodstva, sprememb poslovnega in pravnega okolja ali tržnega razvoja. Negativen vpliv teh dogodkov bi lahko vplival na prihodke ali kapitalsko ustreznost družbe.

C.6.1 Izpostavljenost tveganju

Družba je izpostavljena različnim notranjim in zunanjim strateškim tveganjem. Med ključna strateška tveganja družbe v letu 2017 uvrščamo predvsem:

regulatorno tveganje,
tveganje ugleda,
projektna tveganja,
tveganja, ki izhajajo iz odvisnih in pridruženih družb ter
ravnanje konkurence.

C.6.2 Merjenje tveganja

Strateška tveganja so po svoji naravi zelo raznolika, težko jih kvantitativno ovrednotimo, prav tako so močno odvisna od različnih (tudi zunanjih) dejavnikov. Poleg tega niso vključena v izračun zahtevanega kapitala v skladu s standardno formulo Solventnosti II.

Družba zato strateška tveganja ocenjuje kvalitativno v registru tveganj, pri čemer se ocenjuje frekvenco in potencialni finančni vpliv posameznega dogodka. Poleg tega se poskuša ključna strateška tveganja ovrednotiti z uporabo kvalitativne analize različnih scenarijev (tudi v ORSI). Na podlagi kombinacije obeh vrst analiz družba dobi sliko o stanju in spremembah izpostavljenosti tej vrsti tveganj.

C.6.3 Koncentracija tveganja

Družba strateška tveganja obvladuje in ni izpostavljena pomembni koncentraciji tveganj.

C.6.4 Upravljanje tveganja

Družba za preprečitev uresničitve posameznega strateškega tveganja izvaja predvsem preventivne dejavnosti.

Pri prepoznavanju in upravljanju strateških tveganj poleg posameznih organizacijskih enot dejavno sodelujejo tudi uprava, odbor za upravljanje tveganj in funkcija upravljanja tveganj.

Strateška tveganja družba upravlja tudi s sprotnim spremljanjem realizacije svojih kratko- in dolgoročnih ciljev ter s spremljanjem pripravljajočih se regulatornih sprememb in dogajanj na trgu.

Družba tveganja, ki izhajajo iz odvisnih in pridruženih družb dejavno upravlja z/s:

sistemom vodenja in nadzora ter jasnim razmejevanjem odgovornosti na vseh ravneh,
politikami s področja upravljanja tveganj,
sistematičnim upravljanjem tveganj v okviru treh obrambnih linij (podrobneje opisano v razdelku B.3),
s poslovno strategijo in strategijo prevzemanja tveganj, ki sta postavljeni od zgoraj navzdol, pri čemer se upoštevajo vidiki skupine kot celote in tudi vidiki posamezne družbe v skupini,
celovitim sistemom spremljanja poslovanja in poročanja o poslovanju in povezanih tveganjih na vseh ravneh.

V družbi se zavedamo, da je ugled pomemben za izpolnjevanje naših poslovnih ciljev in doseganje strateških načrtov na dolgi rok. Zato je tveganje ugleda v strategiji prevzemanja tveganj opredeljeno kot eno ključnih. Družba si prizadeva, da kar najbolj omeji možnost dejanj, ki bi lahko pomembno vplivala na ugled posamezne družbe v skupini ali skupine. Poleg tega družba uvaja postopke, ki zmanjšujejo tveganje ugleda, na primer postopke za ugotavljanje sposobnosti in primernosti zaposlenih na ključnih delovnih mestih, sistematično delovanje funkcije spremljanja skladnosti poslovanja, načrtovanje neprekinjenega poslovanja, testiranje stresnih dogodkov in scenarijev ter načrtovanje ukrepov in odziva v primeru uresničitve tveganja. Tveganja v povezavi z ugledom družba obvladuje s stalno skrbjo za izboljšanje storitev, pravočasnim in točnim poročanjem nadzornim ustanovam ter dobro načrtovanim obveščanjem javnosti. Najpomembnejši dejavnik zagotavljanja dobrega ugleda in uspešnega poslovanja družbe je ustrezna kakovost storitev, zato je skrb za dvig kakovosti storitev in zadovoljstva strank stalna in izjemno pomembna naloga vseh zaposlenih.

Regulatorno tveganje družba upravlja in zmanjšuje z rednim spremljanjem predvidenih sprememb zakonodaje ter merjenjem morebitnih učinkov teh sprememb na njeno poslovanje na krajši in daljši rok. V skladu z zakonodajo ima družba vzpostavljeno tudi funkcijo spremljanja skladnosti poslovanja, ki spremlja in ocenjuje primernost in učinkovitost rednih postopkov in ukrepov, sprejetih za odpravljanje morebitnih pomanjkljivosti glede skladnosti poslovanja družbe s predpisi in drugimi zavezami.

S 25. 5. 2018 se bo v vseh državah članicah začela neposredno uporabljati Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. 4. 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov; General Data Protection Regulation - GDPR). V družbi že potekajo aktivnosti za prilagoditev notranjih pravil o varovanju podatkov, za sprejem ukrepov za učinkovit nadzor in ukrepanje v primeru kršitev ter za pripravo ocene tveganja.

S 1. 1. 2021 bodo morale (po)zavarovalnice začeti uporabljati računovodski standard MSRP 9 - Finančni instrumenti, ki bo nadomestil standard MRS 39. MSRP 9 uvaja nova merila za razvrstitev finančnih instrumentov v kategorije, in sicer na podlagi modela poslovanja družbe in lastnosti instrumenta. Hkrati pri slabitvah uvaja model pričakovanih izgub. Vplival bo na pogodbene denarne tokove, izkaz drugega vseobsegajočega donosa in izkaz poslovnega izida. Upravni odbor za mednarodne računovodske standarde (IASB) je v maju 2017 izdal MSRP 17 – Zavarovalne pogodbe. MSRP 17 bo v letnih poročilih obvezen s 1. januarjem 2021, ko bo nadomestil MSRP 4. Splošni model, ki ga uvaja MSRP 17, predpostavlja, da se bodo zavarovalne obveznosti merile kot pričakovani prihodnji denarni tokovi (diskontirani po tržnih cenah), h katerim se bosta prišteli še prilagoditev tveganj in storitvena marža. V skladu z novim standardom se bodo pozavarovalne pogodbe obravnavale kot ločene zavarovalne pogodbe. To bo imelo za posledico denimo potrebo po določitvi meja pogodb, prilagoditvi tveganj in, kjer je primerno, določitvi višine pogodbene storitvene marže. Posledično bo poročanje o pozavarovanju postalo zahtevnejše, kot je bilo doslej. V družbi že potekajo številne aktivnosti za prilagoditev poslovanja na oba omenjena mednarodna računovodska standarda.

C.7 Druge informacije

Družba v zvezi s profilom tveganj nima drugih pomembnih informacij.

D. Vrednotenje za namene solventnosti

V skladu s 174. členom ZZavar-1 se sredstva ovrednotijo z zneskom, po katerem bi se sredstvo izmenjalo med dobro obveščenima strankama s pravico razpolaganja v strogo poslovnem odnosu. Obveznosti pa se vrednotijo z zneskom, po katerem bi se lahko prenesle ali poravnale med dobro obveščenima strankama s pravico razpolaganja v strogo poslovnem odnosu. Vrednost obveznosti se ne prilagaja kreditni sposobnosti skupine.

Vrednotenje sredstev se izvaja skladno z določili MSRP, ki jih je sprejela Komisija EU. Če MSRP dovoljujejo uporabo več načinov vrednotenja, je treba izbrati metodo, ki je skladna z načeli Solventnosti II oziroma s 174. členom ZZavar-1. Pri večini primerov drugih sredstev in obveznosti (razen pri zavarovalno-tehničnih rezervacijah; ZTR) MSRP zagotavljajo vrednotenje, ki je v skladu z načeli Solventnost II.

Družba razen depozitov, delnic, ki ne kotirajo na organiziranem trgu in posojil (za katere predpostavlja, da je knjigovodska vrednost hkrati tudi razumen približek poštene vrednosti) meri vse finančne instrumente po pošteni vrednosti. Poštene vrednosti naložbenih nepremičnin ter zemljišč in zgradb za opravljanje dejavnosti izkazuje na podlagi cenitev neodvisnih zunanjih ocenjevalcev vrednosti nepremičnin (način tržne primerjave in na donosu zasnovan način (uteženo 50 % : 50 %)), novi nakupi nepremičnin v letu pa so izkazani po kupoprodajni vrednosti.

Družba na dan vrednotenja ugotavlja pošteno vrednost finančnih naložb tako, da kot ceno na glavnem trgu določi:

v primeru borze: objavljeno zaključno ceno na borzi na dan vrednotenja ali na zadnji dan delovanja borze, na kateri naložba kotira,
v primeru trga OTC: objavljeno zaključno BID CBBT oziroma, če ta ne obstaja, ceno BID BVAL sistema Bloomberg na dan vrednotenja ali na zadnji dan delovanja trga OTC,
ceno, izračunano na podlagi notranjega modela vrednotenja.

Finančne naložbe, merjene po pošteni vrednosti, so prikazane v skladu z ravnmi poštene vrednosti v skladu z MSRP 13, ki kategorizira vhodne podatke za merjenje poštene vrednosti v tri ravni hierarhije poštene vrednosti, in sicer:

raven 1 predstavljajo finančne naložbe, pri katerih je poštena vrednost določena na podlagi kotirane cene (neprilagojene) na delujočih trgih za finančno naložbo, do katerih lahko družba dostopa na datum merjenja,
raven 2 predstavljajo finančne naložbe, katerih poštena vrednost se določa z uporabo podatkov, ki jih je mogoče neposredno ali posredno opazovati, razen kotiranih cen, vključenih v raven 1,
raven 3 predstavljajo finančne naložbe, pri katerih opazovani tržni podatki niso dosegljivi. Poštena vrednost se tako določa na podlagi metod vrednotenja z uporabo vložkov, ki niso posredno ali neposredno opazovani na trgu.

Metodologija vrednotenja finančnih naložb

Tip naložbe/glavni trg	Raven 1	Raven 2	Raven 3
Dolžniški vrednostni papirji
OTC trg	Dolžniški vrednostni papirji vrednoteni na podlagi CBBT cene na delujočem trgu.	Dolžniški vrednostni papirji vrednoteni na podlagi CBBT cene na nedelujočem trgu. Dolžniški vrednostni papirji vrednoteni po BVAL ceni, če CBBT cena ne obstaja. Dolžniški vrednostni papirji vrednoteni z notranjim modelom na osnovi vložkov druge ravni.	Dolžniški vrednostni papirji vrednoteni z notranjim modelom, ki ne upošteva vložkov druge ravni.
Borza	Dolžniški vrednostni papirji vrednoteni na podlagi cene na borzi na delujočem trgu.	Dolžniški vrednostni papirji vrednoteni na podlagi cene na borzi na nedelujočem trgu. Dolžniški vrednostni papirji vrednoteni po BVAL ceni, kadar borzna cena ne obstaja. Dolžniški vrednostni papirji vrednoteni z notranjim modelom na osnovi vložkov druge ravni.	Dolžniški vrednostni papirji vrednoteni z notranjim modelom, ki ne upošteva vložkov druge ravni.
Delnice
Borza	Delnice vrednotene na podlagi cene na borzi na delujočem trgu.	Delnice vrednotene na podlagi cene na borzi na nedelujočem trgu. Delnice, za katere borzna cena ne obstaja in se vrednotijo z notranjim modelom na osnovi vložkov druge ravni.	Delnice vrednotene z notranjim modelom, ki ne upošteva vložkov druge ravni.
Nekotirajoče delnice in deleži
			Nekotirajoče delnice vrednotene po nabavni vrednosti. Poštena vrednost za potrebe razkritij izračunana na osnovi notranjega modela uporabljenega za ugotavljanje potrebe po slabitvi, ki v večji meri upošteva neopazovane vložke.
Vzajemni skladi
	Vzajemni skladi vrednoteni po javno objavljeni vrednosti enote premoženja na dan vrednotenja.
Depoziti in posojila
z ročnostjo		Vrednoteni po odplačni vrednosti, poštena vrednost za potrebe razkritij izračunana po notranjem modelu, ki upošteva vložke druge ravni.	Vrednoteni po odplačni vrednosti, poštena vrednost za potrebe razkritij, izračunana po notranjem modelu, ki ne upošteva vložkov druge ravni.

Izhodišče za bilanco stanja v skladu s Solventnostjo II (v nadaljevanju: SII bilanca stanja), kjer so sredstva in obveznosti vrednotena v skladu z načeli vrednotenja iz členov 174 do 190 ZZavar-1, je izkaz bilance stanja, kot je pripravljen za namene poročanja družbe v skladu z MSRP, in je v tem dokumentu opredeljen kot bilanca stanja v skladu z MSRP.

Glede na bilanco stanja v skladu z MSRP so izvedene prerazporeditve in prevrednotenja postavk SII bilance stanja. V tem razdelku je opisana izvedba tovrstnih prerazporeditev in prevrednotenj samo za tiste postavke, kjer se vrednost v skladu s Solventnostjo II (v nadaljevanju: SII-vrednost) razlikuje od vrednosti v skladu z MSRP. Pri vseh preostalih postavkah velja, da MSRP zagotavljajo vrednotenje, ki je skladno z načeli Solventnosti II.

V spodnjih preglednicah sta prikazani bilanci stanja na dan 31. 12. 2016 in 31. 12. 2017, kjer so prikazane vrednosti sredstev in obveznosti v skladu z MSRP (bilanca stanja v skladu z MSRP), pa tudi sredstva in obveznosti v skladu z načeli vrednotenja iz členov 174 do 190 ZZavar-1 ob upoštevanju prevrednotenja in prerazporeditev postavk sredstev in obveznosti.

	(v tisoč EUR)	MSRP		Prevrednotenje Prerazporeditve	Solventnost II
	Sredstva
1.	Odloženi stroški pridobivanja zavarovanj	7.778	-7.778	0	0
2.	Neopredmetena sredstva	807	-807	0	0
3.	Odložene terjatve za davek	1.239	2.712	0	3.951
4.	Opredmetena sredstva, namenjena lastni uporabi (nepremičnine in oprema)	2.444	916	0	3.361
5.	Opredmetena sredstva, ki niso namenjena lastni uporabi (nepremičnine in oprema)	8.272	201	0	8.473
6.	Naložbe v odvisne in pridružene družbe	193.410	147.582	0	340.992
7.	Delnice	10.399	0	0	10.399
8.	Obveznice	224.679	743	0	225.422
9.	Naložbeni skladi	2.862	0	0	2.862
10.	Depoziti razen denarnih ustreznikov	2.399	729	0	3.127
11.	Posojila in hipotekarni krediti	4.610	0	0	4.610
12.	Znesek ZTR prenesen pozavarovateljem	20.074	-4.887	-2.497	12.689
13.	Depoziti pri cedentih	5.832	0	0	5.832
14.	Terjatve do zavarovancev in zavarovalnih posrednikov	85.168	0	-69.840	15.328
15.	Terjatve iz pozavarovanja in sozavarovanja	3.203	0	-806	2.397
16.	Druge terjatve	232	0	0	232
17.	Lastne delnice	24.939	2.268	0	27.207
18.	Denar in denarni ustrezniki	6.678	0	0	6.678
19.	Druga sredstva	800	-800	0	0
	SKUPAJ SREDSTVA	605.825	140.879	-73.144	673.560
	Obveznosti
20.	Kosmate zavarovalno-tehnične rezervacije – premoženjska in NSLT zdravstvena zavarovanja	232.639	-45.070	-53.458	134.112
21.	Druge rezervacije razen ZTR	351	0	0	351
22.	Odložene obveznosti za davek	0	9.142	0	9.142
23.	Finančne obveznosti, razen finančnih obveznosti do finančnih institucij	91	0	0	91
24.	Obveznosti do zavarovancev in zavarovalnih posrednikov	51.323	0	-16.876	34.447
25.	Obveznosti iz pozavarovanja in sozavarovanja	3.090	0	-2.973	117
26.	Ostale obveznosti do dobaviteljev	1.395	0	0	1.395
27.	Podrejene obveznosti	0	0	0	0
28.	Druge obveznosti	1.193	-460	0	733

Bilanca stanja v skladu z MSRP in v skladu z SII na dan 31. 12. 2017

SKUPAJ OBVEZNOSTI 289.920 -36.387 -73.144 180.389 Presežek sredstev nad obveznostmi 315.905 177.266 0 493.171

(v tisoč EUR) MSRP Prevrednotenje Prerazporeditve Solventnost II
	Sredstva
1.	Odloženi stroški pridobivanja zavarovanj	6.898	-6.898	0	0
2.	Neopredmetena sredstva	833	-833	0	0
3.	Odložene terjatve za davek	1.373	1.924	0	3.297
4.	Opredmetena sredstva, namenjena lastni uporabi (nepremičnine in oprema)	7.708	886	0	8.594
5.	Opredmetena sredstva, ki niso namenjena lastni uporabi (nepremičnine in oprema)	3.167	114	0	3.281
6.	Naložbe v odvisne in pridružene družbe	191.640	102.799	0	294.439
7.	Delnice	9.479	0	0	9.478
8.	Obveznice	224.693	760	0	225.453
9.	Naložbeni skladi	2.708	0	0	2.708
10.	Depoziti razen denarnih ustreznikov	2.399	619	0	3.017
11.	Posojila in hipotekarni krediti	2.835	0	0	2.835
12.	Znesek ZTR prenesen pozavarovateljem	18.204	-1.845	-2.158	14.200
13.	Depoziti pri cedentih	7.836	0	0	7.836
14.	Terjatve do zavarovancev in zavarovalnih posrednikov	75.716	0	-62.789	12.927
15.	Terjatve iz pozavarovanja in sozavarovanja	3.888	0	-415	3.473
16.	Druge terjatve	233	0	0	233
17.	Lastne delnice	24.939	-2.174	0	22.764
18.	Denar in denarni ustrezniki	7.990	0	0	7.990
19.	Druga sredstva	549	-549	0	0
	SKUPAJ SREDSTVA	593.086	94.803	-65.362	622.526
	Obveznosti
20.	Kosmate zavarovalno-tehnične rezervacije – premoženjska in NSLT zdravstvena zavarovanja	226.207	-43.100	-47.761	135.347
21.	Druge rezervacije razen ZTR	332	0	0	332
22.	Odložene obveznosti za davek	0	8.719	0	8.719
23.	Finančne obveznosti, razen finančnih obveznosti do finančnih institucij	104	0	0	104
24.	Obveznosti do zavarovancev in zavarovalnih posrednikov	40.302	0	-15.028	25.274
25.	Obveznosti iz pozavarovanja in sozavarovanja	3.422	0	-2.573	848
26.	Ostale obveznosti do dobaviteljev	2.586	0	0	2.586
27.	Podrejene obveznosti	23.571	0	0	23.571
28.	Druge obveznosti	1.268	-413	0	855
SKUPAJ OBVEZNOSTI 297.792			-34.794	-65.362	197.637
Presežek sredstev nad obveznostmi			129.596	0	424.890

Bilanca stanja v skladu z MSRP in v skladu z SII na dan 31. 12. 2016

V poročilu o solventnosti in finančnem položaju družbe za leto 2016 smo terjatve do zavarovancev in zavarovalnih posrednikov in terjatve iz pozavarovanja in sozavarovanja prikazovali v skupnem znesku v postavki terjatve iz pozavarovanja in sozavarovanja. Podobno smo v poročilu za leto 2016 v postavki obveznosti iz pozavarovanja in sozavarovanja prikazali vsoto postavk obveznosti do zavarovancev in zavarovalnih posrednikov in obveznosti iz pozavarovanja in sozavarovanja.

V letu 2017 je družba spremenila način prikazovanja postavk znotraj terjatev in obveznosti iz poslovanja. Sledili smo naravi poslovanja družbe, po kateri se postavke poslovanja, ki se nanašajo na sprejeti pozavarovalni in sozavarovalni posel (aktivno po(so)zavarovanje) izkazuje med terjatvami in obveznostmi iz neposrednih zavarovalnih poslov. V okviru terjatev in obveznosti iz pozavarovanja in sozavarovanja pa ostanejo postavke, ki se nanašajo na pasivno retrocesijo. Pri spremembi načina prikaza gre samo za prerazporeditev iz ene postavke na drugo v okviru terjatev oziroma obveznosti, in nima vpliva na bilančno vsoto.

Družba med zunajbilančnimi postavkami v 2017 izkazuje potencialne terjatve v višini nominalne vrednosti izbrisanih podrejenih instrumentov (10,0 milijonov EUR), za katere družba nadaljuje aktivnosti za zaščito svojih interesov. Tako so bile v decembru 2016 vložene odškodninske tožbe proti bankam izdajateljicam podrejenih finančnih instrumentov, katerih imetnica je bila družba pred njihovim izbrisom. Poleg tega so med zunajbilančnimi postavke v 2017 umeščena tudi dana poroštva v višini 0,2 milijona EUR.

D.1 Sredstva

V nadaljevanju so predstavljene posamezne kategorije sredstev skupaj z opisom načina vrednotenja pomembnejših kategorij.

D.1.1 Odloženi stroški pridobivanja zavarovanj

Odloženi stroški pridobivanja zavarovanj so v SII bilanci stanja družbe ovrednoteni z ničelno vrednostjo.

D.1.2 Neopredmetena sredstva

Družba ni ugotovila nobenih neopredmetenih sredstev, ki bi se lahko prodala ločeno, in ne more dokazati, da obstaja tržna vrednost za enaka ali podobna sredstva. SII-vrednost neopredmetenih osnovnih sredstev je ovrednotena z ničelno vrednostjo.

D.1.3 Odložene terjatve in obveznosti za davek

Podlaga za opredelitev obveznosti in terjatev za odloženi davek je prepoznavanje začasnih razlik. To so razlike med davčno vrednostjo posameznega sredstva ali obveznosti in knjigovodsko vrednostjo posameznega sredstva ali obveznosti. Začasne razlike so lahko obdavčljive začasne razlike oziroma zneski, ki se prištejejo k obdavčljivemu dobičku v prihodnjih obdobjih, ali pa zneski, ki se odštejejo od obdavčljivega dobička v prihodnjih obdobjih. Odloženi davki se tako pripoznajo kot terjatve ali obveznosti za odloženi davek, kot posledica obračunavanja sedanjih in prihodnjih davčnih posledic.

Odložene obveznosti za davek so zneski davka iz dobička, ki bodo povrnjeni v prihodnjih obdobjih glede na:

odbitne začasne razlike,
prenos neizrabljenih davčnih izgub v naslednja obdobja in
prenos izrabljenih dobropisov v naslednja obdobja.

Če družba v davčnem izkazu uspeha ugotovi davčno izgubo, lahko do pokritja davčne izgube (skladno z ZDDPO-2 v Sloveniji ni časovne omejitve za pokrivanje izgube) ne plačuje davka od dohodka pravnih oseb, lahko pa bo oblikovala terjatve za odložene davke in znižala odhodke iz odloženih davkov. V izkazih za davčne namene družba ne izkazuje nepokritih davčnih izgub.

Splošno pravilo je, da se morajo obveznosti za odloženi davek obvezno pripoznati, terjatve za odloženi davek pa samo, če družba upravičeno pričakuje, da bo v prihodnosti ustvarila dovolj visoke dobičke za poračun terjatev za odložene davke. V SII bilanci stanja se terjatve in obveznosti za odloženi davek obračunavajo od vseh prevrednotenj razen od:

prevrednotenja postavke udeležbe v odvisnih in pridruženih družbah, ker imajo te udeležbe značaj strateških naložb – v tem primeru se razlike pri prevrednotenju obravnavajo kot stalne razlike ter ne izpolnjujejo pogoja začasnih razlik in s tem osnove za obračun odloženih davkov iz te postavke,
prevrednotenja postavke lastnih delnic, ki kotirajo na borzi, ker ta ne predstavlja obdavčljive začasne razlike,
prerazporeditev med postavkami bilance stanja.

Davčna stopnja, po kateri so bile v letu 2017 obračunane odložene terjatve in obveznosti za davek, znaša 19 %. Družba iz naslova prevrednotenja skladno z načeli Solventnosti II izkazuje neto obveznost za odloženi davek v višini 6,4 milijona EUR (2016: 8,3 milijona EUR).

Največji učinek odloženih terjatev za davek izhaja iz naslova prevrednotenja odloženih stroškov pridobivanja zavarovanj na ničelno vrednost. Iz tega naslova je bilo oblikovanih 1,5 milijona EUR (2016: 1,3 milijona EUR) terjatev za odloženi davek.

Največji učinek odloženih obveznosti za davek izhaja iz naslova prevrednotenja kosmatih zavarovalno-tehničnih rezervacij. Iz tega naslova je bilo oblikovanih za 8,6 milijona EUR (2016: 9,6 milijona EUR) obveznosti za odloženi davek.

D.1.4 Opredmetena osnovna sredstva, namenjena lastni uporabi

Družba od neodvisnega zunanjega ocenjevalca vrednosti nepremičnin vsaka tri leta pridobi oceno poštene vrednosti nepremičnin, namenjenih za lastno uporabo. Oprema za neposredno opravljanje zavarovalne dejavnosti predstavlja nepomemben znesek in ga družba v SII bilanci prikazuje v enaki višini kot v bilanci stanja v skladu z MSRP.

Pooblaščeni ocenjevalec vrednosti podjetij pri oceni poštene vrednosti in oceni poštene vrednosti, zmanjšani za stroške prodaje, upošteva mednarodne standarde ocenjevanja vrednosti in mednarodne računovodske standarde. Pri oceni vrednosti se preveri primernost uporabe vseh načinov vrednotenja nepremičninskih pravic. Glede na namen ocenjevanja vrednosti in obseg razpoložljivih podatkov se pri oceni tržne vrednosti uporabi način tržnih primerjav in na donosu zasnovan način.

D.1.5 Naložbe

Opredmetena sredstva, ki niso namenjena lastni uporabi

Metodologija je skladna z metodologijo, ki se uporablja za opredmetena osnovna sredstva, namenjena lastni uporabi, ki je podrobno opisana v podrazdelku D.1.4 (Opredmetena osnovna sredstva, namenjena lastni uporabi).

Udeležbe

Udeležbe v zavarovalnice in pokojninske družbe

Metodologijo prevrednotenja ločimo na prevrednotenje udeležb v zavarovalnicah in prevrednotenje udeležb v pokojninskih družbah.

Udeležbe v zavarovalnicah

V bilanci stanja se deleži udeležb v zavarovalnice vrednotijo po tržno usklajeni vrednosti. Te je mogoče pridobiti prek:

tržne cene, ki jo je mogoče neposredno opazovati, ali
vrednotenja z uporabo prilagojene kapitalske metode (čista vrednost sredstev deleža udeležbe, kjer se sredstva in obveznosti prilagodijo na SII-vrednosti).

Za kapitalske naložbe v odvisne družbe Save Re, ki so zavarovalnice, ki ne kotirajo na organiziranem trgu, se tržna vrednost za potrebe izračuna kapitalskih zahtev v skladu s standardno formulo izračuna na podlagi vrednotenja z uporabo prilagojene kapitalske metode – presežka SII-vrednosti sredstev nad obveznostmi posamezne zavarovalnice, saj nobena od odvisnih družb v skupini ne kotira na borzi.

Kjer je delež Save Re v odvisni družbi manjši od 100 %, se izvedejo sorazmerne prilagoditve.

Udeležbe v pokojninskih družbah

Družba v skladu s 13(5). členom Delegirane uredbe Komisije (EU) 2015/35 v SII bilanci stanja vrednoti delež v pokojninski družbi z uporabo kapitalske metode MSRP. Vrednost dobrega imena in drugih neopredmetenih sredstev, ki bi bila v skladu z metodologijo vrednotenja sredstev ovrednotena z ničelno vrednostjo, se odšteje od dobljene vrednosti pokojninske družbe.

Naložbe v družbe, ki niso zavarovalnice

Odvisne družbe, ki niso zavarovalnice in delujejo za namen podpore zavarovalniški dejavnosti, se vrednotijo v skladu z MSRP tudi za namen vrednotenja SII bilance stanja.

Delnice

Metodologija prevrednotenja v skladu z zahtevami Solventnosti II je za delnice, ki kotirajo, skladna z metodologijo, ki je uporabljena za vrednotenje bilance stanja v skladu z MSRP.

Lastniški vrednostni papirji, ki niso uvrščeni na borzo, se na začetku pripoznajo po njihovi nakupni vrednosti. Na dan vrednotenja bilance stanja se njihova vrednost izmeri s pomočjo modela. Tako se ugotovi ali nakupna cena še vedno predstavlja njihovo pošteno vrednost. Če iz modela izhaja, da je nakupna cena previsoka, se izvede oslabitev lastniškega vrednostnega papirja v višini razlike med vrednostjo iz modela in njegovo nabavno vrednostjo.

Ker lastniški vrednostni papirji, ki niso uvrščeni na borzo, predstavljajo nepomemben delež naložbenega portfelja Save Re, v SII bilanci stanja niso vrednoteni po pošteni vrednosti, temveč so izkazani v enaki višini kot v bilanci stanja v skladu z MSRP.

Obveznice

Obveznice se v bilanci stanja v skladu z MSRP vrednotijo v skladu z mednarodnimi računovodskimi standardi MRS 39. Vrednotenje se izvaja glede na MRS-kategorijo in raven poštene vrednosti, v katero so obveznice razporejene.

Tudi za obveznice, razporejene v skupino v posesti do zapadlosti, se izračuna tržna vrednost.

Družba pridobiva tržne cene iz sistema Bloomberg, z lokalne borze ali morebitnega drugega trga, na katerem obveznica kotira.

Naložbeni skladi

Vrednost za poročanje v skladu z MSRP se izračuna na podlagi zadnje objavljene vrednosti enote premoženja (v nadaljevanju: VEP). Vrednost pri MSRP poročanju predstavlja pošteno vrednost (tržno vrednost) naložbenih skladov. Pri teh skladih je, ne glede na razvrstitev, knjigovodska vrednost enaka tržni vrednosti in se izračuna po formuli: VEP na dan vrednotenja * število lotov. Podatki o VEP-ih so pridobljeni od upravljavcev naložbenih skladov.

Depoziti, ki niso denarni ustrezniki

Navedeni depoziti se merijo na podlagi odplačne oziroma nabavne vrednosti, povečane za natečene obresti. V skladu z MRS 39 jih družba v bilanci stanja v skladu z MSRP razporeja v skupino Posojila in depoziti.

Za vrednotenje SII bilance stanja je družba razvila model za vrednotenje depozitov, s katerim se določa tržna vrednost depozitov s pogodbeno zapadlostjo. Njihova vrednost se izračunava četrtletno.

Pri vrednotenju se uporabijo spodnji podatki:

datum vrednotenja,
datum izplačila obresti,
nominalna vrednost,
obrestna mera,
valuta, v kateri je depozit sklenjen,
pogostost izplačila obresti,
datum dospelosti depozita,
diskontni faktor oziroma ustrezna obrestna mera za diskontiranje.

Tržna vrednost depozita na datum vrednotenja se izračuna kot neto sedanja vrednost vseh prihodnjih denarnih tokov (izplačil obresti in glavnice), pri čemer se za diskontni faktor vzamejo zadnje javno objavljene obrestne mere. Za depozite, sklenjene v evrih, se aproksimira obrestna mera na depozite, ki jo objavi Banka Slovenije. Za depozite, sklenjene v preostalih valutah, pa se upoštevajo obrestne mere, objavljene na spletnih straneh centralnih bank držav z valuto, v kateri je depozit sklenjen.

D.1.6 Posojila in hipotekarni krediti

Posojila in hipotekarni krediti se na začetku vrednotijo po pogodbeni vrednosti.

Na dan poročanja se vrednotijo po preostali vrednosti v skladu z načrtom odplačevanja ter v skladu z dejanskimi plačili obresti in glavnice. Če plačila ne potekajo po načrtu odplačevanja, je treba zneske oslabiti.

Družba med sredstvi nima posojil in hipotekarnih kreditov do posameznikov, temveč le druga posojila, ki predstavljajo dana posojila odvisnim družbam.

D.1.7 Znesek zavarovalno-tehničnih rezervacij, prenesen pozavarovateljem

Družba prerazporedi postavke iz retrocedirane premijske rezervacije za obračunane, nezapadle terjatve za provizijo iz naslova retrocediranega posla in za obračunane, nezapadle obveznosti za retrocedirano premijo.

Vrednotenje zneska zavarovalno-tehničnih rezervacij, prenesenih pozavarovateljem, se izvaja v aktuarski službi družbe. V tem dokumentu le povzemamo metodologijo, ki je podrobneje opredeljena v pravilniku o oblikovanju najboljših ocen rezervacij Save Re. Ta upošteva tudi usmeritve iz politike upravljanja zavarovalnih tveganj družbe.

Osnovni posel družbe predstavljajo prevzeta pozavarovanja, zato zaščito tega posla z nadaljnjim pozavarovanjem oziroma oddano pozavarovanje zaradi jasnosti imenujemo retrocesija.

Zaradi razmeroma majhnega obsega retrocesije za izračun retrocediranih rezervacij ni mogoča uporaba enakih aktuarskih metod kakorza kosmate rezervacije. Uporablja se poenostavitev, s katero se na podlagi podatkov o retrocesiji za vsako homogeno skupino in vsako pogodbeno leto izračuna delež retrocesije, pri čemer se upošteva oblika retrocesije. Z dobljenim deležem retrocesije se iz kosmate tehnične najboljše ocene premijske in škodne rezervacije (pred upoštevanjem stroškov, prihodnjih denarnih tokov iz premij in provizij ter brez upoštevanja časovne vrednosti denarja) izračuna retrocedirana tehnična najboljša ocena premijske in škodne rezervacije. Delež retrocesionarjev v rezervacijah za stroške se ne obračunava. Upoštevanje valutne strukture in časovne vrednosti denarja poteka enako kakor pri kosmatih najboljših ocenah rezervacij. Pri oblikovanju denarnih tokov se na podlagi preteklih podatkov o plačanih škodah preveri morebiten pričakovani časovni zamik plačil iz retrocesije v primerjavi s kosmatimi izplačili. Prilagoditev za pričakovana neplačila nasprotne stranke se izvede na podlagi delitve zneska ZTR, prenesenega pozavarovateljem (za vrednotenje bilance stanja v skladu z MSRP), po bonitetnih ocenah nasprotnih strank (retrocesionarjev) in s temi bonitetnimi ocenami povezanimi verjetnostmi neplačila.

D.1.8 Depoziti pri cedentih

Skladno z nekaterimi pozavarovalnimi pogodbami cedenti zadržijo del pozavarovalne premije kot garancijo za izplačilo prihodnjih škod in jo plačajo praviloma po enem letu. Navedeni depoziti se skladno s pogodbo obrestujejo. Zadržani depoziti se izkazujejo po nabavni vrednosti, zmanjšani za morebitne slabitve.

Pri depozitih pri cedentih se zaradi kratkoročnosti naložbe šteje, da je vrednost v bilanci stanja v skladu z MSRP dovolj dober približek tržne vrednosti. Zato se za tovrstne depozite tržna vrednost v modelu ne izračunava, v izračunu SCR pa se za tržno vrednost prevzame vrednost iz računovodskih izkazov.

D.1.9 Terjatve do zavarovancev in zavarovalnih posrednikov

Vrednotenje terjatev na SII-vrednost se ne razlikuje od vrednotenja bilance stanja v skladu z MSRP.

Družba iz postavke terjatve iz neposrednih zavarovalnih poslov izloči nezapadle terjatve na dan sestave SII bilance stanja, in sicer nezapadle terjatve za premijo iz sprejetega pozavarovanja.

Omenjeno postavko družba upošteva kot prihodnje denarne tokove pri izračunu kosmate najboljše ocene premijske rezervacije, kjer jo prav tako izkazuje kot prerazporeditev.

D.1.10 Terjatve iz pozavarovanja in sozavarovanja

Vrednotenje terjatev na SII-vrednost se ne razlikuje od vrednotenja bilance stanja v skladu z MSRP.

Družba iz postavke terjatve iz pozavarovanja in sozavarovanja izloči nezapadle terjatve na dan sestave SII bilance stanja, in sicer nezapadle druge terjatve iz pozavarovanja in sozavarovanja (terjatve za provizijo retrocediranega posla).

Omenjeno postavko družba upošteva kot prihodnje denarne tokove pri izračunu pozavarovalnega deleža najboljše ocene premijske rezervacije, kjer jo prav tako izkazuje kot prerazporeditev.

D.1.11 Druge terjatve

V postavki druge terjatve izkazujemo kratkoročne terjatve državnih in drugih institucij, kratkoročne terjatve iz naslova oddaje prostorov in opreme ter podobno.

Vrednotenje je enako kakor za bilanco stanja v skladu z MSRP, saj je knjigovodska vrednost zadosten približek poštene vrednosti.

D.1.12 Lastne delnice

Lastne delnice kotirajo na organiziranem trgu, zato se za namene SII bilance stanja prevrednotijo na ceno na borzi na dan vrednotenja SII bilance stanja.

D.1.13 Denar in denarni ustrezniki

Vrednotenje je enako kakor za bilanco stanja v skladu z MSRP.

D.1.14 Druga sredstva, ki niso izkazana drugje

Druga sredstva sestavljajo kratkoročne časovne razmejitve (kratkoročno odloženi stroški in kratkoročno nezaračunani prihodki). Med kratkoročno odloženimi stroški se izkazujejo vnaprej plačani stroški zavarovanj, licenc in zakupnin in podobno. Druga sredstva se v SII bilanci stanja pripoznajo v enaki višini kakor za bilanco stanja v skladu z MSRP, razen vnaprej plačanih stroškov, ki se ovrednotijo z ničelno vrednostjo.

D.2 Zavarovalno-tehnične rezervacije

Družba izvede prerazporeditve postavk iz kosmate premijske rezervacije za obračunane, nezapadle terjatve za premijo za prejeto pozavarovanje in za obračunane nezapadle obveznosti za provizije za prejeto pozavarovanje.

Vrednotenje kosmatih zavarovalno-tehničnih rezervacij se izvaja v aktuariatu družbe. V tem dokumentu le povzemamo metodologijo za izračun najboljših ocen rezervacij pri vrednotenju postavk bilance stanja za potrebe izračuna kapitalskih zahtev v skladu s Solventnostjo II, ki je podrobneje opredeljena v pravilniku o oblikovanju najboljših ocen rezervacij družbe. Ta upošteva tudi usmeritve, podane v politiki upravljanja zavarovalnih tveganj družbe. Vrednotenje pozavarovalnega dela zavarovalno-tehničnih rezervacij je opisano pri vrednotenju sredstev v razdelku D.1.7.

Izračuni potekajo na ravni vrst poslovanja Priloge 1 k Delegirani uredbi Komisije (EU) 2015/35, pri čemer družba loči posle z družbami skupine Sava Re in posle zunaj skupine. Zaradi narave obveznosti prevzetih življenjskih pozavarovanj je metodologija za vrednotenje teh obveznosti enaka kot za premoženjska in NSLT zdravstvena zavarovanja. Družba načrtuje ločeno obravnavo prevzetih življenjskih pozavarovanj.

Zavarovalno-tehnične rezervacije vključujejo najboljšo oceno rezervacij in dodatek za tveganje. Najboljša ocena rezervacij je sestavljena iz najboljše ocene premijskih rezervacij in najboljše ocene škodnih rezervacij. Osnova za izračune je razporeditev poslov po pogodbenih letih.

Izračun najboljše ocene rezervacij je razdeljen na:

izračun tehnične kosmate rezervacije, ki vključuje najboljšo oceno rezervacije za škodne dogodke, povezane s sklenjenimi posli (že nastale in prihodnje), pred upoštevanjem časovne vrednosti denarja,
delitev tehnične kosmate rezervacije na tehnično premijsko rezervacijo (za prihodnje škode) in tehnično škodno rezervacijo (za že nastale, a še ne plačane škode),
upoštevanje prihodnjih stroškov, povezanih z veljavnimi pogodbami,
upoštevanje prihodnjih denarnih tokov iz premij in provizij, vključno z že obračunanimi, a še ne zapadlimi in neplačanimi premijami in provizijami,
priprava denarnih tokov, upoštevanje valutne strukture denarnih tokov in diskontiranje.

Pri tehnični kosmati rezervaciji se uporablja metoda veriženja na trikotnikih kumulativnih obračunanih škod z Bornhütter-Fergusonovo (v nadaljevanju: BF) prilagoditvijo. Pri izbiri razvojnih faktorjev se za veriženje upoštevajo podatki iz let, ki izražajo naravo portfelja, za katerega se izračunava rezervacija. Če se posamezni faktorji zaradi izjemnih dogodkov preveč razlikujejo od povprečja, se izločijo iz izračuna razvojnih faktorjev. V zadnjem delu oziroma repu razvoja se uporablja aproksimacija z eno od porazdelitvenih funkcij: eksponentno, Weibullovo, potenčno, Shermanovo; pri izbiri funkcije se uporablja kriterij R² . Apriorni škodni količnik za BF je izbran na podlagi presoje aktuarja in oddelka za prevzem pozavarovanj. Kjer so škodni trikotniki preveč razpršeni, se ultimativne škode ocenijo na podlagi škodnih količnikov. Pri tem se pričakovani merodajni škodni količnik vsakega pogodbenega leta določi kot izbrano povprečje med vnaprej ocenjenim naivnim količnikom, določenim na podlagi strokovne presoje, večletnih povprečij in na podlagi informacij oddelka za prevzem pozavarovanj, ter realiziranim merodajnim MSRP škodnim količnikom (brez rezervacij na ravni portfelja). Za starejša leta z znanim razvojem ima večjo utež realizirani količnik, za novejša leta pa naivni. Za razvoj izplačil oziroma denarni tok se uporabi vzorec, pridobljen iz trikotniškega razvoja. V združenem pregledu se nato povzamejo rezultati vseh metod in izbere najboljša ocena ultimativnih škod, na podlagi katere se izračuna tehnična kosmata rezervacija.

V deležih stroškov se upoštevajo prihodnji cenilni in administrativni stroški, povezani s sklenjenimi pogodbami.

Osnova za delitev dobljenih denarnih tokov po valutah je valutna struktura za vrednotenje bilance stanja v skladu z MSRP, in sicer struktura vsote škodnih rezervacij in prenosnih premij, zmanjšanih za razmejene provizije. Prihodnji denarni tokovi, razdeljeni po tem ključu, se diskontirajo z uporabo ustreznih krivulj netveganih obrestnih mer, pri čemer družba ne uporablja uskladitvene prilagoditve iz člena 77 b Direktive 2009/138/ES, prilagoditve za nestanovitnost iz člena 77 d Direktive 2009/138/ES, prehodnih prilagoditev zadevne strukture netveganih obrestnih mer iz člena 308 c Direktive 2009/138/ES in prehodnega odbitka iz člena 308 d Direktive 2009/138/ES.

Dodatek za tveganje družba izračunava v skladu s členi 37–39 Delegirane uredbe Komisije (EU) 2015/35. Pri tem se v skladu z 58. členom Delegirane uredbe Komisije (EU) 2015/35 uporablja poenostavljena metoda za projekcijo prihodnjih zneskov zahtevanega solventnostnega kapitala, in sicer se upošteva raven (2) hierarhije iz 61. člena Sklepa o podrobnejših navodilih za vrednotenje zavarovalno-tehničnih rezervacij: Za določanje celotnega zahtevanega solventnostnega kapitala za vsako prihodnje leto se uporabi razmerje najboljše ocene za navedeno prihodnje leto in najboljše ocene zavarovalno-tehničnih rezervacij na datum vrednotenja. V skladu s 3. odstavkom 37. člena Delegirane uredbe Komisije (EU) 2015/35 se izračunan dodatek za tveganje dodeli na posamezne vrste poslovanja v razmerju izračunanih kapitalskih zahtev.

D.2.1 Vrednosti SII zavarovalno-tehničnih rezervacij

V spodnjih preglednicah so prikazane vrednosti kosmate najboljše ocene rezervacij, pozavarovalnega dela najboljše ocene rezervacij in dodatek za tveganje na dan 31. 12. 2017 oziroma 31. 12. 2016 po posameznih vrstah poslovanja.

(v tisoč EUR)	Kosmati znesek	Pozavarovalni del	Dodatek za tveganje
Proporcionalno pozavarovanje za stroške zdravljenja	307	0	81
Proporcionalno pozavarovanje izpada dohodka	4.093	307	313
Proporcionalno nezgodno pozavarovanje zaposlenih	0	0	0
Proporcionalno pozavarovanje avtomobilske odgovornosti	16.009	157	768
Druga proporcionalna pozavarovanja motornih vozil	6.399	9	609
Proporcionalno pomorsko, letalsko in transportno pozavarovanje	3.715	54	630
Proporcionalno požarno pozavarovanje in proporcionalno pozavarovanje druge škode na premoženju	32.302	3.506	3.604
Splošno proporcionalno pozavarovanje odgovornosti	6.087	245	1.153
Kreditno in kavcijsko proporcionalno pozavarovanje	924	0	217
Proporcionalno pozavarovanje stroškov postopka	-13	0	0
Proporcionalno pozavarovanje pomoči	0	0	0
Različne finančne izgube	369	50	137
Neproporcionalno zdravstveno pozavarovanje	1.204	3	119
Neproporcionalno pozavarovanje odgovornosti	14.832	8.258	736
Neproporcionalno pomorsko, letalsko in transportno pozavarovanje	4.310	64	1.420
Neproporcionalno premoženjsko pozavarovanje	26.121	940	7.665
Celoten portfelj	116.659	13.594	17.453

Najboljša ocena rezervacij po vrstah poslovanja na dan 31. 12. 2017

(v tisoč EUR)	Kosmati	Pozavarovalni	Dodatek za
	znesek	del	tveganje
Proporcionalno pozavarovanje za stroške zdravljenja	591	0	39
Proporcionalno pozavarovanje izpada dohodka	4.924	361	615
Proporcionalno nezgodno pozavarovanje zaposlenih	0	0	0
Proporcionalno pozavarovanje avtomobilske odgovornosti	16.473	255	1.323
Druga proporcionalna pozavarovanja motornih vozil	5.977	80	952
Proporcionalno pomorsko, letalsko in transportno
pozavarovanje	3.133	21	873
Proporcionalno požarno pozavarovanje in proporcionalno	30.038	3.949	3.628
pozavarovanje druge škode na premoženju
Splošno proporcionalno pozavarovanje odgovornosti	5.820	259	606
Kreditno in kavcijsko proporcionalno pozavarovanje	815	0	398
Proporcionalno pozavarovanje stroškov postopka	2	0	1
Proporcionalno pozavarovanje pomoči	0	0	0
Različne finančne izgube	542	219	290
Neproporcionalno zdravstveno pozavarovanje	1.095	0	205
Neproporcionalno pozavarovanje odgovornosti	15.942	7.698	1.428
Neproporcionalno pomorsko, letalsko in transportno
pozavarovanje	2.881	-34	1.008
Neproporcionalno premoženjsko pozavarovanje	28.549	1.393	7.196
Celoten portfelj	116.783	14.200	18.564

Najboljša ocena rezervacij po vrstah poslovanja na dan 31. 12. 2016

Kosmate najboljše ocene rezervacij se v 2017 skoraj niso spremenile (znižanje za 124 tisoč EUR), pri čemer so se posamezni vplivi izenačili:

povečanje 4,4 milijona EUR se nanaša na povečanje pričakovanih prihodnjih izplačil za že nastale in prihodnje škode obstoječega portfelja (tehnična najboljša ocena rezervacije). Pri tem se je najbolj povečala tehnična rezervacija za proporcionalno požarno pozavarovanje in proporcionalno pozavarovanje druge škode na premoženju, predvsem zaradi nekaj večjih škodnih dogodkov v portfelju skupine, ter tehnična rezervacija (proporcionalnih in neproporcionalnih) pomorskih, letalskih in transportnih pozavarovanj, predvsem zaradi neugodnega škodnega dogajanja v portfelju zunaj skupine.
zmanjšanje 5,7 milijona EUR je posledica prerazporeditve višjih nezapadlih postavk (terjatve za premijo zmanjšane za obveznosti za provizijo),
povečanje 0,8 milijona EUR izvira iz spremembe diskontnih stopenj, povezanih tudi z valutno strukturo,
povečanje 0,4 milijona EUR se nanaša na povečanje za prihodnje stroške ter manjše prihodnje razvoje premij oziroma večje prihodnje razvoje provizij obstoječega portfelja (predvsem prihodnjih skalarnih provizij).

Glavne razlike pri vrednotenju SII in MSRP zavarovalno-tehničnih rezervacij so (pri izračunih razlik za MSRP rezervacije upoštevamo vsoto škodnih rezervacij in prenosnih premij, zmanjšano za razmejene provizije):

SII rezervacije temeljijo na principu denarnih tokov, medtem ko MSRP rezervacije temeljijo na principu že zasluženih prihodkov, zmanjšanih za odhodke. Tako so SII rezervacije znižane za nezapadle premijske terjatve (in povečane za pripadajoče nezapadle obveznosti za provizijo), ki so v MSRP bilanci evidentirane v okviru terjatev (oziroma obveznosti) iz zavarovalnih poslov. Na dan 31. 12. 2017 izvira 58,9 % razlike (2016: 56,9 %) med kosmatimi SII in MSRP rezervacijami iz

prerazporeditve nezapadlih terjatev in obveznosti (kar ne vpliva na višino primernih lastnih virov sredstev).

SII najboljše ocene rezervacij naj bi zadoščale za poplačilo obveznosti le v tehtanem povprečju vseh možnih scenarijev (slučajna nihanja naj bi deloma pokrival dodatek za tveganje), MSRP rezervacije pa praktično v skoraj vseh primerih. Dne 31. 12. 2017 izvira 26,3 % (2016: 29,1 %) razlike med kosmatimi MSRP in SII rezervacijami iz drugačne ravni previdnosti pri določanju predpostavk ter iz podrobnejše segmentacije izračunov MSRP rezervacij.
Predpostavke pri upoštevanih deležih škod v izpostavljenosti, merjeni s premijami, zmanjšanimi za provizije, pri vrednotenju MSRP in SII rezervacij, v dveh najpomembnejših vrstah poslovanja za zadnje pogodbeno leto, ki je zaradi neizteklega kritja podvrženo največji negotovosti: pri proporcionalnem požarnem pozavarovanju in proporcionalnem pozavarovanju druge škode na premoženju znaša omenjeni delež v skladu z MSRP izračuni 91,4 %, v skladu z SII izračuni pa 81,5 % (2016: MSRP 96,7 %, SII 86,2 %); pri neproporcionalnem premoženjskem pozavarovanju znaša delež v skladu z MSRP izračuni 85,8 %, v skladu z SII izračuni pa 71,2 % (2016: MSRP 85,6 %, SII 75,1 %).
V SII rezervacijah so v izračun zajeti tudi vsi prihodnji pričakovani dobički, ki izhajajo iz aktivnega portfelja. Med kosmatimi MSRP in SII rezervacijami iz naslova prihodnjih dobičkov aktivnega portfelja, ki so v skladu z SII načeli že pripoznani in zmanjšujejo SII rezervacije, na dan 31. 12. 2017 izvira 9,6 % (2016: 9,4 %) razlike.
V SII rezervacijah se upošteva časovna vrednost denarja, medtem ko se MSRP rezervacije praviloma ne diskontirajo. Na dan 31. 12. 2017 med kosmatimi MSRP in SII rezervacijami izvira iz diskontiranja 5,2 % (2016: 4,6 %) razlike.

D.2.2 Opis ravni negotovosti, povezane z vrednostjo SII zavarovalno-tehničnih rezervacij

Pri izvedbi testiranja občutljivosti na dan 31. 12. 2017 in 31. 12. 2016 je družba od vplivov na tehnično najboljšo oceno rezervacij izbrala občutljivost na predpostavke o škodnem količniku. Pri 5 % povečanju BF količnikov ter naivnih škodnih količnikov zadnjega pogodbenega leta bi se kosmate najboljše ocene rezervacij 2017 povečale za 4,2 % (2016: 3,9 %).

Družba je izvedla tudi test občutljivosti na zmanjšanje deleža obračunanih, a še ne zapadlih premij in provizij v premijah in provizijah za 10 %; kosmate najboljše ocene rezervacij bi se povečale za 9,8 % (2016: 9,1 %), kar sicer ne vpliva na spremembo primernih lastnih virov sredstev (prerazporeditev).

Poleg tega se je testirala tudi občutljivost na povečanje upoštevanih ostalih stroškov (razen provizij, ki so upoštevane neposredno) za 50 %; kosmate najboljše ocene rezervacij bi se povečale za 0,5 % (2016: 0,5 %).

Dodatno navajamo še vpliv spremenjenih obrestnih mer za diskontiranje. S šokom standardne formule navzdol se kosmate najboljše ocene rezervacij povečajo za 2,1 % (2016: 1,6 %), s šokom standardne formule navzgor pa se kosmate najboljših ocene rezervacij zmanjšajo za 3,4 % (2016: 3,2 %).

Drugih področij negotovosti družba ni zaznala. Na podlagi predstavljenih izračunov občutljivosti je razvidno, da so najboljše ocene rezervacij zmerno občutljive na spremembo predpostavk o pričakovanih škodnih količnikih in spremembo upoštevanih nezapadlih postavk. Obe spremembi povzročita približno enako relativno spremembo izračunanih rezervacij. Ker stroški brez provizij predstavljajo razmeroma majhen delež celotnih stroškov, so rezervacije skoraj neobčutljive na spremembo predpostavk o teh stroških. Rezervacije so zmerno občutljive tudi na uporabljene netvegane obrestne mere za diskontiranje. Pri tem je v sedanjem obdobju nizkih obrestnih mer predpisan standardni šok nesimetričen (negativne obrestne mere se ne znižujejo), zato se pri šokiranju obrestnih mer navzgor rezervacije bolj zmanjšajo, kot se povečajo pri šokiranju obrestnih mer navzdol.

Občutljivostna analiza torej ni odkrila področja oziroma predpostavk, ki bi povzročile večjo negotovost oblikovanih najboljših ocen rezervacij.

D.3 Druge obveznosti

D.3.1 Druge rezervacije razen zavarovalno-tehničnih rezervacij

Med drugimi rezervacijami družba izkazuje neto sedanjo vrednost za ugodnosti zaposlenih, ki vključujejo odpravnine ob upokojitvi in jubilejne nagrade. Izračunavajo se v skladu z MRS 19, in sicer z uporabo razmerja natečene delovne dobe v družbi. Družba ne uporablja koridorja pri odloženem pripoznanju vpliva sprememb aktuarskih predpostavk na zneske programa določenih zaslužkov.

Vrednost drugih rezervacij je tudi po metodologiji SII enaka kot v bilanci stanja v skladu z MSRP. V okviru teh obveznosti družba ne izvaja prerazporeditev.

D.3.2 Obveznosti do zavarovancev in zavarovalnih posrednikov

Med obveznosti do zavarovancev in zavarovalnih posrednikov uvrščamo obveznosti za škode in provizije iz aktivnih pozavarovalnih poslov. Vrednosti se v bilanci stanja v skladu z MSRP pripoznajo v obračunanih zneskih na podlagi pozavarovalnih obračunov. Obveznosti v tuji valuti so v bilanci stanja v skladu z MSRP prevrednotene po tečaju ECB na dan priprave bilance stanja.

Vrednotenje na SII-vrednost obveznosti do zavarovancev in zavarovalnih posrednikov ne odstopa od vrednotenja v bilanci stanja v skladu z MSRP.

Družba iz te postavke obveznosti izloči nezapadle obveznosti za provizijo aktivnega pozavarovalnega posla na dan sestave SII bilance stanja.

Omenjeno postavko družba upošteva kot prihodnje denarne tokove pri izračunu kosmate najboljše ocene premijske rezervacije, kjer jo prav tako izkazuje kot prerazporeditev.

D.3.3 Obveznosti iz pozavarovanja in sozavarovanja

Med obveznosti iz pozavarovanja in sozavarovanja uvrščamo obveznosti za premije iz pasivne retrocesije. Vrednosti se v bilanci stanja v skladu z MSRP pripoznajo v obračunanih zneskih na podlagi pozavarovalnih obračunov. Obveznosti v tuji valuti so v bilanci stanja v skladu z MSRP prevrednotene po tečaju ECB na dan priprave bilance stanja.

Vrednotenje na SII-vrednost obveznosti iz pozavarovanja in sozavarovanja ne odstopa od vrednotenja v bilanci stanja v skladu z MSRP.

Družba iz postavke obveznosti iz pozavarovanja izloči nezapadle obveznosti za premijo iz naslova retrocediranega posla na dan sestave bilance stanja v skladu z MSRP.

Omenjeno postavko družba upošteva kot prihodnje denarne tokove pri izračunu pozavarovalnega deleža najboljše ocene premijske rezervacije, kjer jo prav tako izkazuje kot prerazporeditev.

D.3.4 Ostale obveznosti

Med ostalimi obveznostmi se izkazujejo kratkoročne obveznosti do zaposlenih iz naslova obračunanih plač in povračil stroškov, obveznosti za davke, obveznosti do dobaviteljev za obratovalne stroške in preostale obveznosti. Družba jih pripoznava v bilanci stanja v skladu z MSRP v obračunanih zneskih na podlagi verodostojnih listin.

Prevrednotenje se ne izvaja, prav tako te postavke niso predmet prerazporeditev glede na zahteve SII.

D.3.5 Druge obveznosti, ki niso izkazane drugje

Med drugimi obveznostmi znotraj te postavke v SII bilanci stanja z ničelno vrednostjo vrednotimo razmejene provizije prejetega sozavarovanja in pozavarovanja ter druge razmejene prihodke. Pri preostalih obveznostih pa vrednotenje na SII-vrednost ne odstopa od vrednotenja v bilanci stanja v skladu z MSRP.

D.4 Alternativne metode vrednotenja

Družba obdobno (vsaka tri leta) od neodvisnega zunanjega ocenjevalca vrednosti nepremičnin pridobiva oceno tržne vrednosti nepremičnin, namenjenih lastni uporabi in naložbenih nepremičnin. Družba ocenjuje, da tako pridobljena vrednost predstavlja najbolj reprezentativno oceno zneska, za katerega bi se lahko med dobro obveščenima strankama s pravico razpolaganja v strogo poslovnem odnosu izmenjale ocenjene nepremičnine.

Pri kapitalskih naložbah v odvisne in pridružene zavarovalne družbe Save Re se za potrebe izračuna kapitalskih zahtev v skladu s standardno formulo SII-vrednost izračuna na podlagi vrednotenja z uporabo prilagojene kapitalske metode – presežka sredstev nad obveznostmi posamezne zavarovalnice. Kjer je delež Save Re v odvisni družbi manjši kot 100 %, se izvedejo sorazmerne prilagoditve.

Slovenske pokojninske družbe izračunavajo kapitalsko ustreznost v skladu z določili ZZavar-1, vendar za zdaj za njih ne velja obveza izračuna zahtevanega solventnostnega kapitala v skladu s predpisi SII. Družba v SII bilanci stanja vrednoti delež v pokojninski družbi z uporabo kapitalske metode MSRP v skladu s členom 13(5) Delegirane uredbe Komisije (EU) 2015/35. Vrednost dobrega imena in drugih neopredmetenih sredstev, ki bi bila skladno z metodologijo vrednotenja sredstev ovrednotena z ničelno vrednostjo, se odšteje od dobljene vrednosti deleža v pokojninski družbi.

Nekotirajoče delnice so vrednotene po nabavni vrednosti. Tržna vrednost, izračunana z notranjim modelom, ki v večji meri upošteva neopazovane vložke, se uporablja le za ugotavljanje potrebe po slabitvi.

Za izračun kapitalskih zahtev v skladu s Solventnostjo II je družba razvila model za vrednotenje depozitov. Z njim določa tržno vrednost depozitov s pogodbeno zapadlostjo. Model za vrednotenje je podrobneje opisana v poglavju D.1.4 tega poročila.

D.5 Druge informacije

Družba v povezavi z vrednotenjem nima drugih pomembnih informacij.

E. Upravljanje kapitala

Družba upravljanje kapitala opredeljuje v politiki upravljanja kapitala skupine Sava Re in družbe Save Re. Ta opredeljuje cilje in ključne dejavnosti, povezane z upravljanjem kapitala. Upravljanje kapitala je neločljivo povezano s strategijo prevzemanja tveganj, ki določa pripravljenost za prevzem tveganj.

Cilji upravljanja kapitala v družbi so:

solventnost v razponu optimalne kapitaliziranosti na daljši rok v skladu s strategijo prevzemanja tveganj,
ustrezna mera fleksibilnosti financiranja,
sposobnost doseganja ustrezne dobičkovnosti poslovnih odsekov, ki vežejo kapital,
sposobnost doseganja ustrezne donosnosti lastniškega kapitala oziroma ustreznega dividendnega donosa za delničarje.

Z ustreznim upravljanjem kapitala želi družba zagotoviti, da ima vedno na voljo zadostno višino virov za pokrivanje svojih obveznosti in izpolnjevanje zakonskih zahtev glede kapitala. Pri tem mora biti struktura lastnih virov sredstev, ki zagotavljajo kapitalsko ustreznost, skladna z zakonodajo ter zagotavljati optimalno razmerje med dolžniškim in lastniškim virom financiranja. Višina lastnih virov sredstev mora biti vedno zadostna vsaj za pokrivanje zakonodajnega zahtevanega solventnostnega kapitala ter tudi za doseganje ciljne bonitetne ocene in drugih ciljev družbe.

Pomemben vhodni element pri upravljanju kapitala in poslovnem načrtovanju je strategija prevzemanja tveganj in v njej določena pripravljenost za prevzem tveganj. Strategija prevzemanja tveganj v povezavi s kapitalom in kapitalsko ustreznostjo določa sprejemljive ravni solventnostnega količnika. Ravni so določene najprej na ravni skupine Sava Re, nato pa še v posamezni družbi skupine (torej tudi v Savi Re). Strategija prevzemanja tveganj družbe v povezavi s kapitalsko ustreznostjo je določena tako, da zadosti zahtevam strategije prevzemanja tveganj skupine ter hkrati tudi zakonodajnim zahtevam in zahtevam bonitetnih agencij.

Družba vsako leto pripravi finančni načrt za naslednje triletno obdobje. V prvi fazi vsakoletnega preverjanja potenciala za optimizacijo kapitala oziroma za dodatno dodelitev kapitala (dividende, lastne delnice, akvizicije in podobno) se pregledajo rezultati zadnjega izračuna višine in strukture primernih lastnih virov sredstev in SCR. Na podlagi izhodišč se nato pripravita poslovni načrt za prihodnje triletno obdobje in načrt upravljanja kapitala, vključno z dejavnostmi, potrebnimi za doseganje ciljev dodelitve kapitala.

Triletne projekcije finančnih parametrov so osnova za izračun primernih lastnih virov sredstev, SCR in posledično solventnostnega količnika družbe. Z izračunom se preveri usklajenost s pripravljenostjo za prevzem tveganj in po potrebi izvedejo prilagoditve poslovnega načrta. V načrtovano uporabo kapitala so ustrezno vključene tudi postavke njegove potrošnje, kot so redne dividende, lastne delnice in projekti, za katere je potreben dodatni kapital.

Pri dodelitvi kapitala na poslovne dejavnosti je treba zagotoviti ustrezno donosnost lastniškega kapitala. Tako se znotraj kapitala, namenjenega pokrivanju tveganj, iščejo možnosti kar največje vrednosti razmerja med donosom segmenta, ki veže kapital in dodeljenim kapitalom (optimalno razmerje med donosom in tveganjem).

E.1 Lastna sredstva

Družba 31. 12. 2017 izkazuje presežek sredstev nad obveznostmi v višini 493,2 milijona EUR (31. 12. 2016: 424,9 milijona EUR).

Za namene določitve osnovnih lastnih virov sredstev se osnovni lastni viri sredstev zmanjšajo za celotno vrednost udeležb v drugi finančni in kreditni instituciji (razen v zavarovalnici), ki presega 10 % postavk lastnih virov sredstev družbe (vplačanega osnovnega kapitala skupaj s kapitalskimi rezervami). Družba 31. 12. 2017 nima tovrstnih udeležb v drugi finančni in kreditni instituciji.

Osnovi lastni viri sredstev oziroma presežek sredstev nad obveznostmi družbe se v nadaljevanju zmanjšajo za:

lastne delnice v višini 27,2 milijona EUR,
predvidljive dividende v višini 12,4 milijona EUR, katerih višina je predvidena s predlogom skupščini s strani uprave in nadzornega sveta,
druge postavke v skladu z določili ZZavar-1.

Družba 31. 12. 2017 ne izkazuje prilagoditev za druge postavke v skladu z ZZavar-1.

Pomožni lastni viri sredstev so postavke, ki ne spadajo med osnovne lastne vire sredstev in jih družba lahko vpokliče za pokritje svojih izgub. Mednje spadajo nevplačani osnovni kapital ali ustanovni kapital, ki ni bil vpoklican, akreditivi in jamstva ter katere koli druge pravne zaveze, ki jih je družba prejela. Družba 31. 12. 2017 ne izkazuje pomožnih lastnih virov sredstev.

V spodnji preglednici je prikazana struktura lastnih virov sredstev družbe.

		Struktura lastnih virov sredstev
--	--	----------------------------------

(v tisoč EUR)	31. 12. 2017	31. 12. 2016
Navadne delnice (skupaj z lastnimi delnicami)	71.856	71.856
Vplačani presežek kapitala v zvezi z navadnimi delnicami	54.240	54.240
Ustanovni kapital, prispevki članov ali enakovredna postavka osnovnih lastnih virov sredstev družb za vzajemno zavarovanje ali družb, ki delujejo po načelu vzajemnosti	0	0
Sredstva na podrejenih računih članov družbe za vzajemno zavarovanje	0	0
Presežek sredstev	0	0
Prednostne delnice	0	0
Vplačani presežek kapitala v zvezi s prednostnimi delnicami	0	0
Uskladitvene rezerve (= (1)-(2)-(3)-(4)-(5))	327.469	263.632
(1) Presežek sredstev nad obveznostmi	493.171	424.890
(2) Lastne delnice (v posesti neposredno in posredno)	27.207	22.764
(3) Prilagoditev za omejene postavke lastnih sredstev v zvezi s portfelji uskladitvenih prilagoditev in omejenimi skladi	0	0
(4) Predvidljive dividende, razdelitve in dajatve	12.398	12.398
(5) Druge postavke osnovnih lastnih sredstev	126.096	126.096
Podrejene obveznosti	0	0
Znesek neto odloženih terjatev za davek	0	0
Skupni osnovni lastni viri sredstev po odbitkih	453.565	389.728

Skupni osnovni lastni viri sredstev po odbitkih so se v primerjavi s stanjem na dan 31. 12. 2016 povečali za 63,8 milijona EUR. Večina povečanja izhaja iz spremembe vrednosti udeležb (46,6 milijona EUR), ki je delno (31,6 milijonov EUR) povezana s spremembo metodologije njihovega vrednotenja. Za kapitalske naložbe v odvisne družbe Save Re, ki so zavarovalnice in ki ne kotirajo na organiziranem trgu, je bila tržna vrednost za potrebe izračuna kapitalskih zahtev na dan 31. 12. 2017 izračunana na podlagi vrednotenja z uporabo prilagojene kapitalske metode – presežka sredstev nad obveznostmi posamezne zavarovalnice. Njihove vrednosti torej nismo zmanjšali za predvidljive dividende Savi Re. Pri vrednotenju na dan 31. 12. 2016 pa je bila vrednost posamezne odvisne družbe, ki je zavarovalnica in ne kotira na organiziranem trgu, upoštevana v višini njenih primernih lastnih virov sredstev, že zmanjšanih za predvidljive dividende.

Poleg tega so se zaradi poplačila podrejenega dolga v višini 23,6 milijona EUR⁸ znižale tudi obveznosti družbe.

V spodnji preglednici so prikazane izvedene prilagoditve kapitala, izkazanega v skladu z MSRP, pri vrednotenju bilance stanja SII.

(v tisoč EUR)	31. 12. 2017	31. 12. 2016
Kapital v skladu z MSRP	290.966	270.356
Razlika pri vrednotenju udeležb	147.582	102.799
Razlika pri vrednotenju drugih sredstev	-82.116	-71.184
Razlika pri vrednotenju zavarovalno-tehničnih rezervacij	98.527	90.861
Razlika pri vrednotenju drugih obveznosti	11.003	9.295
Predvidljive dividende, razdelitve in dajatve	-12.398	-12.398
Primerni lastni viri sredstev v skladu s Solventnostjo II	453.565	389.728
Od tega prvi razred	453.565	389.728
Od tega drugi razred	0	0
Od tega tretji razred	0	0

Prilagoditve kapitala (v skladu z MSRP pri vrednotenju SII bilance stanja)

Kot je razvidno iz preglednice, glavnina razlik na sredstvih izvira iz prevrednotenja udeležb v zavarovalnice znotraj Evropske unije in zunaj nje. Razlika je večja od razlike na dan 31. 12. 2016, kar je delno povezano s spremembo metodologije vrednotenja udeležb v zavarovalnicah (opisano v tem podrazdelku). Pri obveznostih je največja razlika iz prevrednotenja zavarovalno-tehničnih rezervacij v skladu z zahtevami zakonodaje Solventnost II. Podrobni opis uporabljene metodologije vrednotenja zavarovalno-tehničnih rezervacij je v razdelku D.2.

Zahtevani minimalni kapital (v nadaljevanju: MCR) in SCR družba pokriva s primernimi lastnimi viri sredstev. Zakonodaja Solventnost II lastne vire sredstev razvršča v tri kakovostne razrede. Ti se med seboj razlikujejo glede na trajanje in zmožnost absorbiranja tveganja.

Družba za pokrivanje kapitalskih zahtev v skladu z zakonodajo ne sme uporabiti vsakršnih lastnih virov sredstev. V prvi razred se tako vključujejo lastni viri sredstev, ki večinoma zadoščajo pogojem iz prve in druge točke prvega odstavka 196. člena ZZavar-1, kar pomeni, da je postavka v vsakem trenutku na voljo za pokrivanje izgub (stalna razpoložljivost) in da je ob morebitnem prenehanju družbe na voljo imetniku šele po tem, ko so izpolnjene oziroma poplačane vse druge obveznosti družbe. Pri tem

⁸ Agencija za zavarovalni nadzor je družbi odobrila poplačilo podrejenih obveznosti v višini 23,6 milijona EUR. Poplačilo je bilo izvršeno v letu 2017, vendar ga družba ne glede na to že v izračunu na dan 31. 12. 2016 ni več upoštevala kot postavko osnovnih lastnih virov sredstev, ostala pa je kot obveznost v SII bilanci stanja.

se upošteva, ali ima postavka lastnih virov sredstev rok zapadlosti, ali je potrjena odsotnost spodbud za plačilo in ali je postavka prosta obremenitev.

V prvi razred lastnih virov sredstev družba vključuje:

vplačane navadne delnice,
vplačane kapitalske rezerve,
uskladitvene rezerve, ki so določene kot presežek sredstev nad obveznostmi, zmanjšane za vplačane navadne delnice in kapitalske rezerve ter vrednost lastnih delnic in predvidljivih dividend.

V drugi razred se vključujejo lastni viri sredstev, ki večinoma vsebujejo značilnosti druge točke prvega odstavka 196. člena ZZavar-1, kar pomeni, da so ob morebitnem prenehanju delovanja družbe na voljo imetniku šele po tem, ko so izpolnjene oziroma poplačane vse druge obveznosti družbe. Pri tem se upošteva, ali ima postavka lastnih virov sredstev rok zapadlosti, ali je potrjena odsotnost spodbud za plačilo in ali je postavka prosta obremenitev.

V tretjem razredu so postavke lastnih virov sredstev, ki se ne razvrstijo v prvi in drugi razred. Med njimi so tudi akreditivi in jamstva, ki jih ima neodvisni skrbnik v skrbništvu za zavarovalne upnike in ki jih družbi zagotovijo kreditne institucije. V tretji razred se razporedijo še lastni viri sredstev iz neto terjatev za odloženi davek.

Zakonske omejitve pokrivanja SCR in MCR so zapisane v spodnji preglednici.

	Razred 1	Razred 2	Razred 3
SCR	najmanj 50 %	ni omejitev	največ 15 %
MCR	najmanj 80 %	največ 20 %	ni primeren za pokrivanje

Omejitve za lastne vire sredstev, namenjene pokrivanju SCR in MCR

V spodnjih dveh preglednicah so prikazani zneski primernih lastnih virov sredstev za kritje SCR in MCR. Ti so razvrščeni v zgoraj opisane in zakonsko predpisane razrede.

Primerni lastni viri sredstev za kritje SCR

(v tisoč EUR)	Skupaj	Razred 1	Razred 2	Razred 3
na dan 31. 12. 2017	453.565	453.565	0	0
na dan 31. 12. 2016	389.728	389.728	0	0

Primerni lastni viri sredstev za kritje MCR

(v tisoč EUR)	Skupaj	Razred 1	Razred 2	Razred 3
na dan 31. 12. 2017	453.565	453.565	0	-
na dan 31. 12. 2016	389.728	389.728	0	-

Družba ima 31. 12. 2017 vse primerne lastne vire sredstev uvrščene v prvi razred in med postavkami primernih lastnih virov sredstev nima pomožnih lastnih virov sredstev. V okviru izkazanih primernih lastnih virov sredstev družba ne izkazuje postavk, za katere bi veljale prehodne ureditve nove zakonodaje.

Družba ne izkazuje postavk primernih lastnih virov sredstev, ki bi imele omejeno trajanje. Postavke nimajo statusa podrejenosti in zanje ni mogoče zahtevati predčasnega poplačila.

E.2 Zahtevani solventnostni kapital in zahtevani minimalni kapital

E.2.1 Zahtevani solventnostni kapital (SCR)

Družba SCR in MCR izračunava v skladu s standardno formulo Solventnosti II.

V izračunu SCR na dan 31. 12. 2017 smo izvedli nekaj prilagoditev metodologije izračuna v primerjavi z izračunom na dan 31. 12. 2016. Večinoma gre za izboljšave izračuna, ki nimajo pomembnega vpliva na višino SCR. Pomemben vpliv na višino SCR ima le sprememba metodologije vrednotenja udeležb (opisana v razdelku E.1 Lastna sredstva).

V spodnji preglednici je prikazan skupni znesek SCR, znesek SCR posameznih modulov tveganj, znesek MCR in solventnostni količnik družbe. Ker smo v izračunu na dan 31. 12. 2017 spremenili metodologijo izračuna primernih lastnih virov sredstev in SCR družbe, so v spodnji preglednici zaradi lažje primerljivosti navedeni tudi rezultate izračuna na dan 31. 12. 2017 z uporabe enake metodologije kot smo jo uporabili v izračunu na dan 31. 12. 2016.

Zahtevani solventnostni kapital po modulih tveganj

(v tisoč EUR)	31. 12. 2017 (poročano)	31. 12. 2017 (metodologija kot na dan 31. 12. 2016)	31. 12. 2016 (poročano)
SCR	160.073	155.563	147.655
Prilagoditve za TP in DT	0	0	0
Operativno tveganje	4.469	4.469	4.519
Zahtevani osnovni solventnostni kapital (BSCR)	155.604	151.094	143.136
Vsota posameznih tveganj	201.727	196.030	186.271
Vpliv diverzifikacije tveganj	-46.124	-44.936	-43.135
Tržno tveganje	98.476	92.788	85.337
Tveganje neplačila nasprotne stranke	5.518	5.510	6.714
Tveganje življenjskih zavarovanj	0	0	0
Tveganje zdravstvenih zavarovanj	3.615	3.615	3.554
Tveganje premoženjskih zavarovanj	94.118	94.118	90.666
Primerni lastni viri sredstev	453.565	421.926	389.728
Solventnostni količnik	283 %	271 %	264 %

Največji delež SCR na dan 31. 12. 2017 izvira iz tržnih tveganj. Prav tako so visoka tudi tveganja premoženjskih zavarovanj družbe. Velik del kapitalskih zahtev za tržna tveganja izhaja iz udeležb v odvisne družbe. V primerjavi z izračunom na dan 31. 12. 2016 se je kapitalska zahteva za tržna tveganja v letu 2017 povišala predvsem zaradi višje vrednosti udeležb v odvisne družbe.

Zaradi narave pozavarovalnega posla ima družba omejitve predvsem pri vhodnih podatkih za določene izračune in je primorana narediti določene poenostavitve. Družba tako nima podatkov o vseh posameznih zavarovalnih pogodbah, ki bi bili potrebni za izračun predpisanega šoka za tveganje odstopov od zavarovalnih pogodb, zato je pri izračunu uporabila poenostavitev.

Pri izračunu modula tveganja katastrof so potrebne predpostavke o scenarijih, na podlagi katerih se izračuna vpliv pozavarovalnega programa.

Milijoni

Družba ima tudi razmeroma majhen portfelj prevzetih pozavarovanja iz življenjskih zavarovanj, ki jih izkazuje med prevzetimi pozavarovanji iz zdravstvenih zavarovanj in izračunava SCR v skladu s pravili za zdravstvena zavarovanja, ki se izvajajo na podobnih osnovah kot premoženjska zavarovanja. Tak način izračuna je skladen z naravo pozavarovanja življenjskih pogodb. Ne glede na to družba preučuje možnosti ločene obravnave tveganja življenjskih zavarovanj, kar pa ne bo imelo pomembnega vpliva na višino SCR.

Družba pri izračunu SCR ne uporablja poenostavitev iz členov 88–112 Delegirane uredbe Komisije (EU) 2015/35. Prav tako družba v izračunu SCR za premoženjska zavarovanja in NSLT zdravstvena zavarovanja ne uporablja parametrov, specifičnih za posamezno podjetje.

Družba ne izkazuje prilagoditev SCR za odložene davke.

Na spodnji sliki so prikazani posamezni moduli tveganja standardne formule, SCR in primerni lastni viri sredstev družbe na dan 31. 12. 2017.

Zahtevani solventnostni kapital po modulih na dan 31. 12. 2017

Kot lahko vidimo iz zgornje slike, je stanje primernih lastnih virov sredstev precej višje od SCR, kar potrjuje tudi visok solventnostni količnik družbe, ki na 31. 12. 2017 znaša 283 % (31. 12. 2016: 264 %).

V strategiji prevzemanja tveganj skupine Sava Re je eno glavnih meril pripravljenosti za prevzem tveganj višina solventnostnega količnika.

Družba ima v politiki upravljanja kapitala zapisano strategijo, da bo na daljši rok zasledovala solventnost v razponu optimalne kapitaliziranosti, določene v strategiji prevzemanja tveganj. Poleg tega zaradi zagotavljanja želene bonitetne ocene v skladu s strategijo prevzemanja tveganj vzdržuje raven kapitala, ki ni nižja od kapitala, potrebnega za bonitetno oceno v območju A. Glede na to, da je Sava Re tudi obvladujoča družba v skupini, je strategija družbe, da razpolaga z zadostno višino primernih lastnih virov sredstev, da lahko pokrije morebitne kapitalske potrebe odvisnih družb, če se v kateri izmed njih uresniči večji stresni scenarij. S tem namenom ima družba določen varnostni presežek primernih lastnih virov sredstev nad zakonsko zahtevanimi. Sprejemljiva meja solventnostnega količnika v skladu s strategijo prevzemanja tveganj je 180 %, optimalna kapitaliziranost družbe pa je določena v višini solventnostnega količnika med 220 % in 260 %. Iz tega izhaja, da je na dan 31. 12. 2017 družba tudi glede na notranja merila dobro kapitalizirana. Nadzorni svet družbe je v decembru 2017 potrdil poslovni načrt družbe in skupine Sava Re, vključno s finančnimi projekcijami ter izračunom primernih lastnih virov sredstev, SCR in solventnostnega količnika za obdobje 2018 – 2020. Višina solventnostnega količnika družbe je v obdobju 2018 – 2020 načrtovana na ravni, ki je nekoliko višja od optimalne kapitaliziranosti, določene v strategiji prevzemanja tveganj.

E.2.2 Zahtevani minimalni kapital

Sava Re izračunava MCR v skladu s členi 248–251 Delegirane uredbe Komisije (EU) 2015/35. MCR se za premoženjska zavarovanja izračuna kot linearna kombinacija obračunanih premij po odbitku premij za pozavarovalne pogodbe in zavarovalno-tehničnih rezervacij brez dodatka za tveganje po odbitku izterljivih zneskov iz pozavarovalnih pogodb. Linearna kombinacija vključuje vse segmente premoženjskih zavarovanj. Parametri za izračun so prikazani v naslednji preglednici.

Vhodni podatki, ki jih družba uporablja za izračun MCR

31. 12. 2017	Čista najboljša	Čiste obračunane
(v tisoč EUR)	ocena ZTR	premije
Zavarovanje in proporcionalno pozavarovanje za stroške zdravljenja	308	3.225
Zavarovanje in proporcionalno pozavarovanje izpada dohodka	3.783	5.537
Nezgodno zavarovanje in nezgodno proporcionalno pozavarovanje zaposlenih	0	0
Zavarovanje in proporcionalno pozavarovanje avtomobilske odgovornosti	15.854	12.571
Drugo zavarovanje in proporcionalno pozavarovanje motornih vozil	6.396	15.647
Pomorsko, letalsko in transportno zavarovanje ter proporcionalno pozavarovanje	3.715	7.811
Požarno zavarovanje in proporcionalno pozavarovanje ter zavarovanje in proporcionalno pozavarovanje druge škode na premoženju	28.780	49.152
Splošno zavarovanje in proporcionalno pozavarovanje odgovornosti	5.858	5.612
Kreditno in kavcijsko zavarovanje in proporcionalno pozavarovanje	924	1.030
Zavarovanje in proporcionalno pozavarovanje stroškov postopka	0	10
Zavarovanje in proporcionalno pozavarovanje pomoči	0	0
Zavarovanje in proporcionalno pozavarovanje različnih finančnih izgub	352	661
Neproporcionalno zdravstveno pozavarovanje	1.202	286
Neproporcionalno pozavarovanje odgovornosti	6.749	2.460
Neproporcionalno pomorsko, letalsko in transportno pozavarovanje	4.264	3.167
Neproporcionalno premoženjsko pozavarovanje	25.799	27.143

Vhodni podatki, ki jih družba uporablja za izračun MCR

31. 12. 2016	Čista	Čiste
	najboljša	obračunane
(v tisoč EUR)	ocena ZTR	premije
Zavarovanje in proporcionalno pozavarovanje za stroške zdravljenja	591	418
Zavarovanje in proporcionalno pozavarovanje izpada dohodka	4.564	4.673
Nezgodno zavarovanje in nezgodno proporcionalno pozavarovanje zaposlenih	0	0
Zavarovanje in proporcionalno pozavarovanje avtomobilske odgovornosti	16.218	10.684
Drugo zavarovanje in proporcionalno pozavarovanje motornih vozil	5.897	13.778
Pomorsko, letalsko in transportno zavarovanje ter proporcionalno	3.112	5.459
pozavarovanje
Požarno zavarovanje in proporcionalno pozavarovanje ter zavarovanje in	26.090	55.065
proporcionalno pozavarovanje druge škode na premoženju
Splošno zavarovanje in proporcionalno pozavarovanje odgovornosti	5.561	4.660
Kreditno in kavcijsko zavarovanje in proporcionalno pozavarovanje	815	997
Zavarovanje in proporcionalno pozavarovanje stroškov postopka	2	9
Zavarovanje in proporcionalno pozavarovanje pomoči	0	0
Zavarovanje in proporcionalno pozavarovanje različnih finančnih izgub	323	1.441
Neproporcionalno zdravstveno pozavarovanje	1.095	390
Neproporcionalno pozavarovanje odgovornosti	8.244	2.416
Neproporcionalno pomorsko, letalsko in transportno pozavarovanje	2.915	4.084
Neproporcionalno premoženjsko pozavarovanje	27.156	25.805

V spodnji preglednici je prikazan znesek zahtevanega minimalnega kapitala družbe.

Zahtevani minimalni kapital

(v tisoč EUR)	31. 12. 2017	31. 12. 2016
Linearni zahtevani MCR	27.274	26.774
Absolutni prag za MCR	3.600	3.600
Združeni MCR	40.018	36.914
MCR	40.018	36.914
Primerni lastni viri sredstev za pokrivanje MCR	453.565	389.728
MCR količnik	1.133 %	1.056 %

E.3 Uporaba podmodula tveganja lastniških vrednostnih papirjev, temelječega na trajanju, pri izračunu zahtevanega solventnostnega kapitala

Pri izračunu zahtevanega solventnostnega kapitala družba ne uporablja podmodula tveganja lastniških vrednostnih papirjev, temelječega na trajanju.

E.4 Razlika med standardno formulo in kakršnim koli uporabljenim notranjim modelom

Razlik med standardno formulo in notranjim modelom ni, saj družba za izračun zahtevanega solventnostnega kapitala ne uporablja notranjega modela.

E.5 Neskladnost z zahtevanim minimalnim kapitalom in neskladnost z zahtevanim solventnostnim kapitalom

Družba je na dan 31. 12. 2017 skladna z zakonodajo, saj izkazuje solventnostni količnik, višji od zahtevanih 100 %. Prav tako ima družba na dan 31. 12. 2017 visok presežek primernih lastnih virov sredstev nad zahtevanim minimalnim kapitalom.

Iz opravljenih projekcij zahtevanega solventnostnega kapitala in primernih lastnih virov sredstev ocenjujemo, da bo solventnosti količnik Save Re v obdobju celotnega strateškega načrta višji od 100 %, kot zahteva zakonodajni okvir. Zato družba ne pričakuje dodatnih dejanj oziroma ukrepov v smislu izpolnjevanja kapitalskih zahtev.

E.6 Druge informacije

Družba v zvezi z upravljanjem kapitala nima drugih pomembnih informacij.

Priloga – slovar izbranih strokovnih izrazov

Slovenski izraz	Angleški izraz	Pomen
CAPM	Capital asset pricing model	Model, ki opisuje odnos med tveganjem in pričakovanim donosom sredstev.
Cena BVAL	Bloomberg valuation	Cena, pridobljena iz informacijskega sistema Bloomberg.
Cena CBBT	Composite Bloomberg bond trader	Je zaključna cena, objavljena v sistemu Bloomberg, ki temelji na zavezujočih ponudbah.
EIOPA	European insurance and occupational pensions authority	Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine.
Kakovostni razredi kapitala	Tiers	Postavke lastnih virov sredstev se na podlagi meril (na primer: trajanje, ali gre za osnovni ali pomožni lastni vir sredstev) razvrstijo v tri razrede.
Ključna stopnja trajanja	Key rate duration	Ključna stopnja trajanja je nadaljevanje modificiranega trajanja, le da meri občutljivost premikov na krivulji obrestnih mer samo pri danih (ključnih) zapadlostih. Vsota KRD po vseh ključnih zapadlostih nam da približek modificiranega trajanja.
Lastna ocena tveganj in solventnosti – ORSA	Own risk and solvency assessment – ORSA	Lastna ocena tveganj, povezanih s poslovnim in strateškim načrtom družbe, ter ocena ustreznosti lastnih virov sredstev za pokrivanje tveganj.
Meje dovoljenega tveganja	Risk tolerance limits	Meje za posamezne kategorije tveganj, vključene v profil tveganj družbe, in meje za mere tveganj, ki se spremljajo pri vsakodnevnem upravljanju tveganj. Določijo se enkrat letno in v skladu s pripravljenostjo za prevzem tveganj, določeno v strategiji prevzemanja tveganj družbe, temeljiti pa morajo na analizah občutljivosti, stresnih testih in scenarijih ali strokovni presoji.
Modificirano trajanje	Modified duration	Modificirano trajanje meri občutljivost portfelja na vzporedne premike na krivulji obrestnih mer. Sprememba obrestnih mer za +/-1 % ima na portfelj aproksimativno vpliv -/+MD %.
MSRP	IFRS	Mednarodni standardi računovodskega poročanja. V Evropski uniji poenotena zbirka predpisov, ki urejajo računovodsko evidentiranje poslovanja.
Načrt neprekinjenega delovanja	Business continuity procedures	Dokument, ki vključuje postopke zagotavljanja neprekinjenega delovanja ključnih delovnih procesov in sistemov. Krizni načrt je sestavni del načrta neprekinjenega poslovanja ter določa tehnične in organizacijske ukrepe za ponovno vzpostavitev delovanja in zmanjšanja posledic hudih motenj poslovanja.
Največja verjetna škoda – PML	Probable maximum loss – PML	To je maksimalni znesek škode, ki po oceni zavarovalnice lahko nastane na zavarovanem riziku v enem škodnem dogodku. Običajno je izražen v odstotku od zavarovalne vsote, v skrajnem primeru je enak celotni zavarovalni vsoti (PML predstavlja v tem primeru 100 odstotkov zavarovalne vsote).
Operativni limiti	Operational limits	Na podlagi izraženih mej dovoljenega tveganja se postavijo operativne omejitve za posamezna področja: na primer meje pri sklepanju zavarovanj ali naložbene meje, ki jih zaposleni prve obrambne linije uporabljajo pri vsakodnevnem upravljanju tveganj in omogočajo, da družba ostane znotraj pripravljenosti za prevzem tveganj.

Osnovni zahtevani solventnostni kapital – BSCR	Basic solvency capital requirement – BSCR	Osnovni zahtevani solventnostni kapital po standardni formuli je znesek, ki temelji na zakonsko predpisanem izračunu teh tveganj: tveganje premoženjskih zavarovanj, tveganje življenjskih zavarovanj, tveganje zdravstvenih zavarovanj, tržno tveganje in tveganje neplačila nasprotne stranke.
Parametri, specifični za	Undertaking	V okviru standardne formule lahko (po)zavarovalnice standardne odklone za tveganje premije in rezervacije NSLT zdravstvenih zavarovanj za
posamezno podjetje –	specific parameters	posle, za katere se uporablja sistem za izravnavo zdravstvenega tveganja, nadomestijo s parametri, specifičnimi za zavarovalnico in
USP	– USP	pozavarovalnico, v skladu s členom 104(7) Direktive 2009/138/ES.
Poročilo o solventnosti	Solvency and	Zavarovalnice in pozavarovalnice najmanj enkrat letno javno objavijo poročilo o solventnosti in finančnem položaju. Poročilo vsebuje opis
in finančnem položaju	financial condition	poslov in delovanja družbe, sistema upravljanja, profila tveganj, vrednotenja za namene Solventnosti II, strukture in kakovosti lastnih virov
– PSFP	report – SFCR	ter znesek zahtevanega in minimalnega solventnostnega kapitala družbe.
Primerni lastni viri sredstev	Own funds	Lastni viri sredstev, primerni za pokrivanje zahtevanega solventnostnega kapitala.
Pripravljenost za prevzem tveganj	Risk appetite	Stopnja tveganja, ki jo je družba pripravljena prevzeti v skladu s svojimi strateškimi cilji. V Savi Re je opredeljena s sprejemljivim solventnostnim količnikom, stopnjo likvidnosti sredstev, dobičkovnostjo zavarovalnih produktov in tveganjem ugleda.
Profil tveganj	Risk profile	Vsa tveganja, ki jim je družba izpostavljena, in količinska opredelitev te izpostavljenosti za vse kategorije tveganj.
Register tveganj	Risk Register	Seznam vseh prepoznanih tveganj, ki ga družba vodi in redno posodablja.
Scenarijski test	Scenario test	Scenarijski test se nanaša na ugotavljanje učinka hkratne spremembe več parametrov, na primer istočasne spremembe v različnih skupinah
		tveganj, ki vplivajo na zavarovalne posle, vrednosti finančnih naložb in spremembo obrestnih mer.
Sedanja vrednost	Present value	Vrednost prihodnjih denarnih tokov, preračunana na današnji dan. Pri tem uporabimo diskontiranje.
Sistem upravljanja tveganj	Risk management system	Sistem upravljanja tveganj je skupek vseh ukrepov, ki jih sprejme zavarovalnica za upravljanje (tj. prepoznavanje, spremljanje, merjenje,
		upravljanje, poročanje) pomembnih tveganj, izhajajočih iz dejavnosti družbe in zunanjega okolja, zato da čimbolj izboljša izpolnjevanje
		strateških ciljev in čimbolj omeji možnost izgube lastnih virov sredstev.
		Količnik primernih lastnih virov sredstev in zahtevanega solventnostnega kapitala, ki predstavlja kapitalsko ustreznost družbe skladno z načeli
Solventnostni količnik Solvency ratio		Solventnosti II. Količnik, ki presega 100 odstotkov, kaže, da ima družba dovolj virov za kritje zahtevanega solventnostnega kapitala.
Standardna formula	Standard formula	Niz izračunov, ki so določeni s predpisi Solventnost II in se uporabljajo za določitev zahtevanega solventnostnega kapitala.
Stresni test	Stress test	Stresni test se nanaša na spremembo posameznega parametra, ki vpliva na vrednost sredstev, obveznosti in/ali lastnih virov sredstev družbe,
		ter na ugotavljanje učinka teh sprememb na njihovo vrednost.
Trg OTC	Over the counter	Transakcija prek trga OTC je transakcija med strankama z vrednostnimi papirji ali drugimi finančnimi instrumenti zunaj organiziranega trga.
	Market value	Vrednost, po kateri se sredstva oziroma obveznosti vrednotijo z zneskom, po katerem bi se sredstvo izmenjalo oziroma obveznosti
Tržna vrednost		prenesle/poravnale med dobro obveščenima strankama s pravico razpolaganja v strogo poslovnem odnosu. Zneski temeljijo na cenah aktivnih
		in likvidnih trgov, ki so podjetju na voljo in se običajno uporabljajo.
Vrednost enote	Unit value	Vrednost enote premoženja ali vrednost točke nam pove, koliko je vredna posamezna enota premoženja podsklada krovnega sklada, in se
premoženja – VEP		redno objavlja.
Zahtevani minimalni	Minimum capital	Zahtevani minimalni kapital je enak znesku lastnih virov sredstev, pod katerim bi bili zavarovalci, zavarovanci ali drugi upravičenci zavarovalnih
kapital – MCR	requirement – MCR	pogodb izpostavljeni nesprejemljivi stopnji tveganja, če se zavarovalnici dovoli nadaljnje poslovanje.
Zahtevani	Solvency capital	Zahtevani solventnostni kapital je znesek, ki temelji na zakonsko predpisanem izračunu vseh merljivih tveganj, vključujoč tveganja
solventnostni kapital –	requirement – SCR	premoženjskih zavarovanj, tveganja življenjskih zavarovanj, tveganja zdravstvenih zavarovanj, tržna tveganja, tveganja neplačila nasprotne
SCR		stranke in operativna tveganja.

Kvantitativni obrazci

Vsi zneski v kvantitativnih obrazcih so v tisoč EUR.

S.02.01.02 Bilanca stanja

		Vrednost po
		Solventnosti II
Sredstva		C0010
Dobro ime	R0010
Odloženi stroški pridobitve	R0020
Neopredmetena sredstva	R0030	0
Odložene terjatve za davek	R0040	3.951
Presežek iz naslova pokojninskih shem	R0050	0
Opredmetena osnovna sredstva v posesti za lastno uporabo	R0060	3.361
Naložbe (razen sredstev v posesti v zvezi s pogodbami, vezanimi na indeks ali enoto	R0070	591.276
premoženja)
Nepremičnine (razen za lastno uporabo)	R0080	8.473
Deleži v povezanih podjetjih, vključno z udeležbami	R0090	340.992
Lastniški vrednostni papirji	R0100	10.399
Lastniški vrednostni papirji, ki kotirajo na borzi	R0110	6.820
Lastniški vrednostni papirji, ki ne kotirajo na borzi	R0120	3.579
Obveznice	R0130	225.422
Državne obveznice	R0140	117.013
Podjetniške obveznice	R0150	108.409
Strukturirani vrednostni papirji	R0160	0
Vrednostni papirji, zavarovani s premoženjem	R0170	0
Kolektivni naložbeni podjemi	R0180	2.862
Izvedeni finančni instrumenti	R0190	0
Depoziti, ki niso denarni ustrezniki	R0200	3.127
Druge naložbe	R0210	0
Sredstva v posesti v zvezi s pogodbami, vezanimi na indeks ali enoto premoženja	R0220	0
Krediti in hipoteke	R0230	4.610
Posojila, vezana na police	R0240	0
Krediti in hipoteke posameznikom	R0250	0
Drugi krediti in hipoteke	R0260	4.610
Izterljivi zneski iz pozavarovanj iz naslova:	R0270	12.689
neživljenjskih zavarovanj in zdravstvenih zavarovanj, podobnih neživljenjskim	R0280	12.689
neživljenjskih zavarovanj brez zdravstvenih zavarovanj	R0290	12.377
zdravstvenih zavarovanj, podobnih neživljenjskim	R0300	312
življenjskih zavarovanj in zdravstvenih zavarovanj, podobnih življenjskim, razen	R0310	0
zdravstvenih zavarovanj in zavarovanj, vezanih na indeks ali enoto premoženja
zdravstvenih zavarovanj, podobnih življenjskim	R0320	0
življenjskih zavarovanj, razen zdravstvenih zavarovanj in zavarovanj, vezanih na indeks	R0330	0
ali enoto premoženja
življenjskih zavarovanj, vezanih na indeks ali enoto premoženja	R0340	0
Depoziti pri cedentih	R0350	5.832
Terjatve iz naslova zavarovanj in terjatve do posrednikov	R0360	15.328
Terjatve iz naslova pozavarovanj	R0370	2.397
Terjatve (do kupcev, nepovezane z zavarovanjem)	R0380	232
Lastne delnice (v posesti neposredno)	R0390	27.207
Zneski, dolgovani podjetju v zvezi s postavkami lastnih sredstev ali ustanovnim	R0400	0
kapitalom, ki je bil vpoklican in še ni vplačan
Denar in denarni ustrezniki	R0410	6.678
Vsa druga sredstva, ki niso prikazana drugje	R0420	0
Sredstva skupaj	R0500	673.560

		Vrednost po Solventnosti II
Obveznosti		C0010
Zavarovalno-tehnične rezervacije – neživljenjska zavarovanja	R0510	134.112
Zavarovalno-tehnične rezervacije – neživljenjska zavarovanja (brez zdravstvenih	R0520	127.995
zavarovanj)
Zavarovalno-tehnične rezervacije, izračunane kot celota	R0530	0
Najboljša ocena	R0540	111.055
Marža za tveganje	R0550	16.940
Zavarovalno-tehnične rezervacije – zdravstvena zavarovanja (podobna	R0560	6.117
neživljenjskim)
Zavarovalno-tehnične rezervacije, izračunane kot celota	R0570	0
Najboljša ocena	R0580	5.604
Marža za tveganje	R0590	513
Zavarovalno-tehnične rezervacije – življenjska zavarovanja (razen zavarovanj, vezanih na indeks ali enoto premoženja)	R0600	0
Zavarovalno-tehnične rezervacije – zdravstvena zavarovanja (podobna življenjskim)	R0610	0
Zavarovalno-tehnične rezervacije, izračunane kot celota	R0620	0
Najboljša ocena	R0630	0
Marža za tveganje	R0640	0
Zavarovalno-tehnične rezervacije – življenjska zavarovanja (razen zdravstvenih	R0650	0
zavarovanj in zavarovanj, vezanih na indeks ali enoto premoženja)
Zavarovalno-tehnične rezervacije, izračunane kot celota	R0660	0
Najboljša ocena	R0670	0
Marža za tveganje	R0680	0
Zavarovalno-tehnične rezervacije – zavarovanja, vezana na indeks ali enoto	R0690	0
premoženja
Zavarovalno-tehnične rezervacije, izračunane kot celota	R0700	0
Najboljša ocena	R0710	0
Marža za tveganje	R0720	0
Druge zavarovalno-tehnične rezervacije	R0730
Pogojne obveznosti	R0740	0
Rezervacije, razen zavarovalno-tehničnih rezervacij	R0750	351
Obveznosti iz naslova pokojninskih shem	R0760	0
Depoziti pozavarovateljev	R0770	0
Odložene obveznosti za davek	R0780	9.142
Izvedeni finančni instrumenti	R0790	0
Zneski, dolgovani kreditnim institucijam	R0800	0
Finančne obveznosti, razen zneskov, dolgovanih kreditnim institucijam	R0810	91
Obveznosti iz naslova zavarovanja in obveznosti do posrednikov	R0820	34.447
Obveznosti iz naslova pozavarovanja	R0830	117
Obveznosti (do kupcev, nepovezane z zavarovanjem)	R0840	1.395
Podrejene obveznosti	R0850	0
Podrejene obveznosti, ki niso del osnovnih lastnih sredstev	R0860	0
Podrejene obveznosti, ki so del osnovnih lastnih sredstev	R0870	0
Vse druge obveznosti, ki niso prikazane drugje	R0880	733
Obveznosti skupaj	R0900	180.389
Presežek sredstev nad obveznostmi	R1000	493.171

S.05.01.02 Premije, zahtevki in odhodki po vrstah poslovanja

		Vrsta poslovanja za: zavarovalne in pozavarovalne obveznosti iz neživljenjskega zavarovanja (neposredni posli in sprejeto
		proporcionalno pozavarovanje)
		Zavarovanje za stroške zdravljenja	Zavarovanje izpada dohodka	Nezgodno zavarovanje zaposlenih	Zavarovanje avtomobilske odgovornosti	Druga zavarovanja motornih vozil	Pomorsko, letalsko in transportno zavarovanje	Požarno in drugo škodno zavarovanje	Splošno zavarovanje odgovornosti	Kreditno in kavcijsko zavarovanje
		C0010	C0020	C0030	C0040	C0050	C0060	C0070	C0080	C0090
Obračunane premije
bruto – neposredni posli	R0110
bruto – sprejeto proporcionalno pozavarovanje	R0120	3.225	5.934		12.571	15.657	7.916	59.290	5.727	1.030
bruto – sprejeto neproporcionalno pozavarovanje	R0130
delež pozavarovateljev	R0140	0	397		0	10	105	10.138	115	0
neto	R0200	3.225	5.537		12.571	15.647	7.811	49.152	5.612	1.030
Prihodki od premije
bruto – neposredni posli	R0210
bruto – sprejeto proporcionalno pozavarovanje	R0220	3.239	6.113		11.776	14.182	7.218	58.959	5.564	864
bruto – sprejeto neproporcionalno pozavarovanje	R0230
delež pozavarovateljev	R0240	0	403		0	9	123	9.782	113	0
neto	R0300	3.239	5.710		11.776	14.173	7.095	49.178	5.451	864
Odhodki za škode
bruto – neposredni posli	R0310
bruto – sprejeto proporcionalno pozavarovanje	R0320	2.512	2.415		5.448	10.185	4.283	34.537	1.687	-1
bruto – sprejeto neproporcionalno pozavarovanje	R0330
delež pozavarovateljev	R0340	0	149		2	-2	62	5.334	7	0
neto	R0400	2.512	2.266		5.446	10.187	4.221	29.203	1.680	-1
Spremembe drugih zavarovalno-tehničnih rezervacij
bruto – neposredni posli	R0410
bruto – sprejeto proporcionalno pozavarovanje	R0420	-5	-2		8	5	145	-29	-6	-46

bruto – sprejeto neproporcionalno pozavarovanje	R0430
delež pozavarovateljev	R0440	0	0	0	0	0	0	0	0
neto	R0500	-5	-2	8	5	145	-29	-6	-46
Odhodki	R0550	1.120	623	649	616	2.076	12.027	1.063	130
Drugi odhodki	R1200
Odhodki skupaj	R1300

Vrsta poslovanja za: zavarovalne in pozavarovalne obveznosti iz neživljenjskega zavarovanja (neposredni	Vrsta poslovanja za:	Skupaj
posli in sprejeto proporcionalno pozavarovanje)						sprejeto neproporcionalno pozavarovanje
		Zavarovanje stroškov postopka	Zavarovanje pomoči	Različne finančne izgube	Zdravstveno	Pozavarovanje odgovornosti	Pomorsko, letalsko in transportno	Premoženjsko
		C0100	C0110	C0120	C0130	C0140	C0150	C0160	C0200
Obračunane premije
bruto – neposredni posli	R0110
bruto – sprejeto proporcionalno pozavarovanje	R0120	10	0	1.003					112.364
bruto – sprejeto neproporcionalno pozavarovanje	R0130				286	3.742	3.736	33.093	40.856
delež pozavarovateljev	R0140	0	0	342	0	1.281	569	5.949	18.907
neto	R0200	10	0	661	286	2.460	3.167	27.143	134.312
Prihodki od premije
bruto – neposredni posli	R0210
bruto – sprejeto proporcionalno pozavarovanje	R0220	9	0	982					108.906
bruto – sprejeto neproporcionalno pozavarovanje	R0230				291	3.595	3.708	32.463	40.057
delež pozavarovateljev	R0240	0	0	326	0	1.091	497	5.755	18.098
neto	R0300	9	0	656	291	2.504	3.211	26.708	130.865
Odhodki za škode
bruto – neposredni posli	R0310
bruto – sprejeto proporcionalno pozavarovanje	R0320	1	0	858					61.925
bruto – sprejeto neproporcionalno pozavarovanje	R0330				153	1.692	4.852	17.005	23.703
delež pozavarovateljev	R0340	0	0	82	0	1.749	134	-475	7.043
neto	R0400	1	0	776	153	-57	4.718	17.480	78.584
Spremembe drugih zavarovalno-tehničnih rezervacij
bruto – neposredni posli	R0410
bruto – sprejeto proporcionalno pozavarovanje	R0420	0	0	2					73
bruto – sprejeto neproporcionalno pozavarovanje	R0430				0	0	0	0	0
delež pozavarovateljev	R0440	0	0	0	0	0	0	0	0
neto	R0500	0	0	2	0	0	0	0	73
Odhodki	R0550	4	0	87	69	487	534	4.608	24.093
Drugi odhodki	R1200								0
Odhodki skupaj	R1300								24.093

S.05.02.01 Premije, zahtevki in odhodki po državah

		Matična država	Najpomembnejših 5 držav (po znesku bruto obračunanih premij) –	Najpomembnejših 5 in matična država, skupaj
		C0010						C0070
	R0010		CN	IN	KR	RU	US
		C0080	Kitajska	Indija	Koreja (Republika)	Ruska Federacija	Združene države Amerike	C0140
Obračunane premije
bruto – neposredni posli	R0110	0	0	0	0	0	0	0
bruto – sprejeto proporcionalno pozavarovanje	R0120	47.482	6.494	75	14.215	593	3.601	72.460
bruto – sprejeto neproporcionalno pozavarovanje	R0130	5.462	2.766	3.299	1.353	4.132	0	17.012
delež pozavarovateljev	R0140	14.062	765	294	1.265	409	290	17.086
neto	R0200	38.882	8.495	3.080	14.303	4.316	3.310	72.386
Prihodki od premije
bruto – neposredni posli	R0210	0	0	0	0	0	0	0
bruto – sprejeto proporcionalno pozavarovanje	R0220	45.997	6.633	73	13.666	629	3.510	70.508
bruto – sprejeto neproporcionalno pozavarovanje	R0230	5.316	2.695	3.163	1.400	4.095	0	16.670
delež pozavarovateljev	R0240	13.656	752	289	1.243	402	286	16.628
neto	R0300	37.657	8.576	2.947	13.823	4.322	3.225	70.550
Odhodki za škode
bruto – neposredni posli	R0310	0	0	0	0	0	0	0
bruto – sprejeto proporcionalno pozavarovanje	R0320	23.852	5.109	-52	7.285	-204	2.724	38.715
bruto – sprejeto neproporcionalno pozavarovanje	R0330	2.374	941	1.198	1.917	6.783	0	13.213
delež pozavarovateljev	R0340	6.389	371	143	613	198	141	7.855
neto	R0400	19.837	5.679	1.004	8.589	6.381	2.583	44.073
Spremembe drugih zavarovalno-tehničnih rezervacij
bruto – neposredni posli	R0410	0	0	0	0	0	0	0
bruto – sprejeto proporcionalno pozavarovanje	R0420	-86	4	0	9	0	2	-71
bruto – sprejeto neproporcionalno pozavarovanje	R0430	0	0	0	0	0	0	0
delež pozavarovateljev	R0440	0	0	0	0	0	0	0
neto	R0500	-86	4	0	9	0	2	-71
Odhodki	R0550	12.299	2.534	398	4.379	790	1.235	21.637
Drugi odhodki	R1200							0
Odhodki skupaj	R1300							21.637

S.17.01.02 Zavarovalno-tehnične rezervacije za neživljenjska zavarovanja

Najboljša ocena

Zavarovalno-tehnične rezervacije skupaj

Izterljivi zneski iz pozavarovanj/namenskih družb ter končnega pozavarovanja po Zavarovalno-tehnične rezervacije, zmanjšane za izterljive zneske iz pozavarovanj/namenskih družb ter končnega pozavarovanja, skupaj R0340 ³⁸⁹ 4.096 ⁰ 16.622 7.005 4.345

		Neposredni posli in sprejeto proporcionalno pozavarovanje
		Zavarovanje Zavarovanje Nezgodno Zavarovanje za stroške izpada zavarovanje avtomobilske zdravljenja dohodka zaposlenih odgovornosti		Druga zavarovanja motornih vozil	Pomorsko, letalsko in transportno zavarovanje
		C0020	C0030	C0040	C0050	C0060	C0070
Zavarovalno-tehnične rezervacije, izračunane kot celota	R0010	0	0	0	0	0	0
Skupaj izterljivi zneski iz pozavarovanj/namenskih družb ter končnega pozavarovanja po prilagoditvi za pričakovane izgube zaradi neplačila nasprotne stranke pri ZTR,	R0050
izračunanih kot celoti		0	0	0	0	0	0
Zavarovalno-tehnične rezervacije, izračunane kot vsota najboljše ocene in marže za
tveganje Najboljša ocena
Zavarovalno-tehnične rezervacije za prenosne premije
Bruto	R0060	-4	-30	0	1.739	2.174	-1.306
Skupaj izterljivi zneski iz pozavarovanj/namenskih družb ter končnega pozavarovanja
po prilagoditvi za pričakovane izgube zaradi neplačila nasprotne stranke	R0140	0	3	0	-2	-6	-55
Neto najboljša ocena ZTR za prenosne premije	R0150	-4	-33	0	1.741	2.180	-1.251
Škodne rezervacije
Bruto	R0160	312	4.123	0	14.270	4.225	5.021
Skupaj izterljivi zneski iz pozavarovanj/namenskih družb ter končnega pozavarovanja po prilagoditvi za pričakovane izgube zaradi neplačila nasprotne stranke	R0240	0	307	0	157	9	54
Neto najboljša ocena škodnih rezervacij	R0250	312	3.816	0	14.113	4.216	4.966
Najboljša ocena skupaj – bruto	R0260	307	4.093	0	16.009	6.399	3.715
Najboljša ocena skupaj – neto	R0270	308	3.783	0	15.854	6.396	3.715
Marža za tveganje	R0280	81	313	0	768	609	630
Znesek prehodnega odbitka pri zavarovalno-tehničnih rezervacijah
Zavarovalno-tehnične rezervacije, izračunane kot celota	R0290	0	0	0	0	0	0
Najboljša ocena	R0300	0	0	0	0	0	0
Marža za tveganje	R0310	0	0	0	0	0	0
Zavarovalno-tehnične rezervacije skupaj
Zavarovalno-tehnične rezervacije skupaj	R0320	388	4.406	0	16.777	7.008	4.345
Izterljivi zneski iz pozavarovanj/namenskih družb ter končnega pozavarovanja po prilagoditvi za pričakovane izgube zaradi neplačila nasprotne stranke, skupaj	R0330	0	310	0	155	3	0
Zavarovalno-tehnične rezervacije, zmanjšane za izterljive zneske iz

Najboljša ocena

Škodne rezervacije

Znesek prehodnega odbitka pri zavarovalno-tehničnih rezervacijah

Zavarovalno-tehnične rezervacije skupaj

Izterljivi zneski iz pozavarovanj/namenskih družb ter končnega pozavarovanja po Zavarovalno-tehnične rezervacije, zmanjšane za izterljive zneske iz

		Neposredni posli in sprejeto proporcionalno pozavarovanje
		Požarno in drugo škodno zavarovanje	Splošno zavarovanje odgovornosti	Kreditno in kavcijsko zavarovanje	Zavarovanje stroškov postopka	Zavarovanje pomoči	Različne finančne izgube
		C0080	C0090	C0100	C0110	C0120	C0130
Zavarovalno-tehnične rezervacije, izračunane kot celota	R0010	0	0	0	0	0	0
Skupaj izterljivi zneski iz pozavarovanj/namenskih družb ter končnega pozavarovanja
po prilagoditvi za pričakovane izgube zaradi neplačila nasprotne stranke pri ZTR,	R0050
izračunanih kot celoti		0	0	0	0	0	0
Zavarovalno-tehnične rezervacije, izračunane kot vsota najboljše ocene in marže za
tveganje
Najboljša ocena
Zavarovalno-tehnične rezervacije za prenosne premije
Bruto	R0060	-9.946	-642	550	-12	0	-295
Skupaj izterljivi zneski iz pozavarovanj/namenskih družb ter končnega pozavarovanja po prilagoditvi za pričakovane izgube zaradi neplačila nasprotne stranke	R0140	16	-16	0	0	0	-33
Neto najboljša ocena ZTR za prenosne premije	R0150	-9.962	-626	550	-12	0	-262
Škodne rezervacije
Bruto	R0160	42.248	6.729	374	-1	0	664
Skupaj izterljivi zneski iz pozavarovanj/namenskih družb ter končnega pozavarovanja po prilagoditvi za pričakovane izgube zaradi neplačila nasprotne stranke	R0240	3.506	245	0	0	0	50
Neto najboljša ocena škodnih rezervacij	R0250	38.742	6.484	374	-1	0	614
Najboljša ocena skupaj – bruto	R0260	32.302	6.087	924	-13	0	369
Najboljša ocena skupaj – neto	R0270	28.780	5.858	924	-13	0	352
Marža za tveganje	R0280	3.604	1.153	217	0	0	137
Znesek prehodnega odbitka pri zavarovalno-tehničnih rezervacijah
Zavarovalno-tehnične rezervacije, izračunane kot celota	R0290	0	0	0	0	0	0
Najboljša ocena	R0300	0	0	0	0	0	0
Marža za tveganje	R0310	0	0	0	0	0	0
Zavarovalno-tehnične rezervacije skupaj
Zavarovalno-tehnične rezervacije skupaj	R0320	35.906	7.241	1.141	-12	0	505
Izterljivi zneski iz pozavarovanj/namenskih družb ter končnega pozavarovanja po prilagoditvi za pričakovane izgube zaradi neplačila nasprotne stranke, skupaj	R0330	3.522	230	0	0	0	17
Zavarovalno-tehnične rezervacije, zmanjšane za izterljive zneske iz pozavarovanj/namenskih družb ter končnega pozavarovanja, skupaj	R0340	32.384	7.011	1.141	-12	0	489

			Sprejeto neproporcionalno pozavarovanje	Obveznosti iz neživljenjskih zavarovanj skupaj
		Neproporcion alno zdravstveno pozavarovanje	Neproporcion alno pozavarovanje odgovornosti	Neproporcionalno pomorsko, letalsko in transportno pozavarovanje	Neproporcional no premoženjsko pozavarovanje
		C0140	C0150	C0160	C0170	C0180
Zavarovalno-tehnične rezervacije, izračunane kot celota	R0010	0	0	0	0	0
Skupaj izterljivi zneski iz pozavarovanj/namenskih družb ter končnega pozavarovanja
po prilagoditvi za pričakovane izgube zaradi neplačila nasprotne stranke pri ZTR,	R0050
izračunanih kot celoti		0	0	0	0	0
Zavarovalno-tehnične rezervacije, izračunane kot vsota najboljše ocene in marže za tveganje
Najboljša ocena
Zavarovalno-tehnične rezervacije za prenosne premije
Bruto	R0060	-207	-1.378	-2.297	-14.339	-25.994
Skupaj izterljivi zneski iz pozavarovanj/namenskih družb ter končnega pozavarovanja
po prilagoditvi za pričakovane izgube zaradi neplačila nasprotne stranke	R0140	-1	-176	-18	-618	-905
Neto najboljša ocena ZTR za prenosne premije	R0150	-205	-1.202	-2.279	-13.721	-25.088
Škodne rezervacije
Bruto	R0160	1.410	16.210	6.607	40.460	142.652
Skupaj izterljivi zneski iz pozavarovanj/namenskih družb ter končnega pozavarovanja po prilagoditvi za pričakovane izgube zaradi neplačila nasprotne stranke	R0240	3	8.258	64	940	13.594
Neto najboljša ocena škodnih rezervacij	R0250	1.407	7.951	6.543	39.520	129.058
Najboljša ocena skupaj – bruto	R0260	1.204	14.832	4.310	26.121	116.659
Najboljša ocena skupaj – neto	R0270	1.202	6.749	4.264	25.799	103.970
Marža za tveganje	R0280	119	736	1.420	7.665	17.453
Znesek prehodnega odbitka pri zavarovalno-tehničnih rezervacijah
Zavarovalno-tehnične rezervacije, izračunane kot celota	R0290	0	0	0	0	0
Najboljša ocena	R0300	0	0	0	0	0
Marža za tveganje	R0310	0	0	0	0	0
Zavarovalno-tehnične rezervacije skupaj
Zavarovalno-tehnične rezervacije skupaj	R0320	1.322	15.568	5.730	33.786	134.112
Izterljivi zneski iz pozavarovanj/namenskih družb ter končnega pozavarovanja po prilagoditvi za pričakovane izgube zaradi neplačila nasprotne stranke, skupaj	R0330	2	8.082	46	322	12.689
Zavarovalno-tehnične rezervacije, zmanjšane za izterljive zneske iz pozavarovanj/namenskih družb ter končnega pozavarovanja, skupaj	R0340	1.321	7.485	5.684	33.463	121.423

S.19.01.21 Zavarovalni zahtevki iz neživljenjskih zavarovanj

Leto nezgode/ pogodbeno leto			Z0020	2
Razvojno leto											Vsota
	Leto 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 & +								V tekočem letu	posameznih let (kumulativno)
		C0010	C0020	C0030	C0040	C0050	C0060	C0070	C0080	C0090	C0100	C0110		C0170	C0180
Predhodno	R0100											1.117	R0100	1.117	1.117
N-9	R0160	60.419	53.407	9.494	4.145	1.925	850	763	489	163	164		R0160	164	131.818
N-8	R0170	31.063	39.510	9.146	4.097	1.951	1.465	842	373	624			R0170	624	89.073
N-7	R0180	19.217	37.076	14.202	5.757	2.609	-25	1.274	1.027				R0180	1.027	81.138
N-6	R0190	16.672	36.952	15.465	5.416	2.160	1.594	815					R0190	815	79.073
N-5	R0200	17.908	39.032	11.512	5.835	2.460	1.420						R0200	1.420	78.168
N-4	R0210	14.830	29.319	13.345	6.486	2.325							R0210	2.325	66.306
N-3	R0220	19.140	46.004	10.458	4.638								R0220	4.638	80.240
N-2	R0230	20.423	42.986	12.717									R0230	12.717	76.126
N-1	R0240	17.600	40.036										R0240	40.036	57.637
N	R0250	18.641											R0250	18.641	18.641

Bruto nediskontirana najboljša ocena škodnih rezervacij

(absolutni znesek)

Razvojno leto														Konec leta
	Leto	0	1	2	3	4	5	6	7	8	9	10 & +		(diskontirani podatki)
		C0200	C0210	C0220	C0230	C0240	C0250	C0260	C0270	C0280	C0290	C0300		C0360
Predhodno	R0100											10.941	R0100	10.754
N-9	R0160	0	0	0	0	0	0	0	2.785	1.854	1.439		R0160	1.390
N-8	R0170	0	0	0	0	0	0	3.409	2.604	1.849			R0170	1.782
N-7	R0180	0	0	0	0	0	5.017	3.771	2.965				R0180	2.839
N-6	R0190	0	0	0	0	5.111	3.844	3.104					R0190	2.948
N-5	R0200	0	0	0	7.047	4.948	5.121						R0200	4.948
N-4	R0210	0	0	17.363	8.040	5.378							R0210	5.083
N-3	R0220	0	28.087	10.912	6.595								R0220	6.303
N-2	R0230	46.577	28.857	14.399									R0230	13.846
N-1	R0240	60.818	29.078										R0240	28.083
N	R0250	66.657											R0250	64.676

		(diskontirani













Skupaj	R0260	142.652

S.23.01.01 Lastna sredstva

		C0010	C0020	C0030	C0040	C0050
Osnovna lastna sredstva pred odbitkom za udeležbe v drugih subjektih finančnega sektorja, kot je predvideno v členu 68 Delegirane uredbe (EU) 2015/35
Navadne delnice (skupaj z lastnimi delnicami)	R0010	71.856	71.856		0
Vplačani presežek kapitala v zvezi z navadnimi delnicami	R0030	54.240	54.240		0
Ustanovni kapital, prispevki članov ali enakovredna postavka osnovnih lastnih sredstev družb za vzajemno zavarovanje ali družb, ki delujejo po načelu vzajemnosti	R0040	0	0		0
Sredstva na podrejenih računih članov družbe za vzajemno zavarovanje	R0050	0		0	0	0
Presežek sredstev	R0070	0	0
Prednostne delnice	R0090	0		0	0	0
Vplačani presežek kapitala v zvezi s prednostnimi delnicami	R0110	0		0	0	0
Uskladitvene rezerve	R0130	327.469	327.469
Podrejene obveznosti	R0140	0		0	0	0
Znesek neto odloženih terjatev za davek	R0160	0				0
Druge postavke lastnih sredstev, ki jih je nadzorni organ odobril kot osnovna lastna sredstva in ki niso navedene zgoraj	R0180	0	0	0	0	0
Lastna sredstva iz računovodskih izkazov, ki ne bi smela biti predstavljena v okviru uskladitvenih rezerv in ne izpolnjujejo meril za razvrstitev kot lastna sredstva po Solventnosti II
Lastna sredstva iz računovodskih izkazov, ki ne bi smela biti predstavljena v okviru uskladitvenih rezerv in ne izpolnjujejo	R0220	0
meril za razvrstitev kot lastna sredstva po Solventnosti II
Odbitki
Odbitki za udeležbe v finančnih in kreditnih institucijah	R0230	0	0	0	0	0
Skupna osnovna lastna sredstva po odbitkih	R0290	453.565	453.565	0	0	0
Pomožna lastna sredstva
Nevplačane in nevpoklicane navadne delnice, ki se jih lahko vpokliče na zahtevo	R0300	0			0
Nevplačan in nevpoklican ustanovni kapital, prispevki članov ali enakovredna postavka osnovnih lastnih sredstev družb za vzajemno zavarovanje ali družb, ki delujejo po načelu vzajemnosti, ki se jih lahko vpokliče na zahtevo	R0310	0			0
Nevplačane in nevpoklicane prednostne delnice, ki se jih lahko vpokliče na zahtevo	R0320	0			0	0
Pravno zavezujoča zaveza vpisa in plačila podrejenih obveznosti na zahtevo	R0330	0			0	0
Akreditivi in jamstva v skladu s členom 96(2) Direktive 2009/138/ES	R0340	0			0
Akreditivi in jamstva, razen tistih v skladu s členom 96(2) Direktive 2009/138/ES	R0350	0			0	0
Pozivi članom za dodatne prispevke v skladu s prvim pododstavkom člena 96(3) Direktive 2009/138/ES	R0360	0			0
Pozivi članom za dodatne prispevke, razen tistih v skladu s prvim pododstavkom člena 96(3) Direktive 2009/138/ES	R0370	0			0	0
Druga pomožna lastna sredstva	R0390	0			0	0

Skupaj	Stopnja 1 – neomejene postavke	Stopnja 1 – omejene postavke	Stopnja 2	Stopnja 3
C0010	C0020	C0030	C0040	C0050

	Skupaj	Stopnja 1 – neomejene postavke	Stopnja 1 – omejene postavke	Stopnja 2	Stopnja 3
	C0010	C0020	C0030	C0040	C0050
Skupaj pomožna lastna sredstva R0400	0			0	0
Razpoložljiva in primerna lastna sredstva
Skupna razpoložljiva lastna sredstva za izpolnjevanje SCR R0500	453.565	453.565	0	0	0
Skupna razpoložljiva lastna sredstva za izpolnjevanje MCR R0510	453.565	453.565	0	0
Skupna primerna lastna sredstva za izpolnjevanje SCR R0540	453.565	453.565	0	0	0
Skupna primerna lastna sredstva za izpolnjevanje MCR R0550	453.565	453.565	0	0
SCR R0580	160.073
MCR R0600	40.018
Razmerje med primernimi lastnimi sredstvi in SCR R0620	283%
Razmerje med primernimi lastnimi sredstvi in MCR R0640	1133%

		Uskladitvene rezerve
--	--	----------------------	--	--

Pričakovani dobički

Pričakovani dobički, vključeni v prihodnje premije (EPIFP) – življenjska zavarovanja R0770 0 Pričakovani dobički, vključeni v prihodnje premije (EPIFP) – neživljenjska zavarovanja R0780 6.720 Skupni pričakovani dobički, vključeni v prihodnje premije (EPIFP) R0790 6.720

		C0060
Uskladitvene rezerve
Presežek sredstev nad obveznostmi	R0700	493.171
Lastne delnice (v posesti neposredno in posredno)	R0710	27.207
Predvidljive dividende, razdelitve in dajatve	R0720	12.398
Druge postavke osnovnih lastnih sredstev	R0730	126.096
Prilagoditev za omejene postavke lastnih sredstev v zvezi s portfelji uskladitvenih prilagoditev in omejenimi skladi	R0740	0
Uskladitvene rezerve	R0760	327.469
Pričakovani dobički
Pričakovani dobički, vključeni v prihodnje premije (EPIFP) – življenjska zavarovanja	R0770	0
Pričakovani dobički, vključeni v prihodnje premije (EPIFP) – neživljenjska zavarovanja	R0780	6.720

S.25.01.21 Zahtevani solventnostni kapital – za podjetja, ki uporabljajo standardno formulo

Tržno tveganje	R0010	98.476
Tveganje neplačila nasprotne stranke	R0020	5.518
Tveganje iz pogodb življenjskega zavarovanja	R0030	0
Tveganje zdravstvenega zavarovanja	R0040	3.615
Tveganje iz pogodb neživljenjskega zavarovanja	R0050	94.118
Razpršenost	R0060	-46.124
Tveganje neopredmetenih sredstev	R0070	0

		Bruto zahtevani solventnostni kapital	Za podjetje specifični parametri	Poenostavitve
		C0110	C0090	C0120
Tržno tveganje	R0010	98.476
Tveganje neplačila nasprotne stranke	R0020	5.518
Tveganje iz pogodb življenjskega zavarovanja	R0030	0	None
Tveganje zdravstvenega zavarovanja	R0040	3.615	None
Tveganje iz pogodb neživljenjskega zavarovanja	R0050	94.118	None
Razpršenost	R0060	-46.124
Tveganje neopredmetenih sredstev	R0070	0
Osnovni zahtevani solventnostni kapital	R0100	155.604

Izračun zahtevanega solventnostnega kapitala C0100

Druge informacije o SCR

Učinki razpršenosti zaradi združevanja teoretičnega SCR omejenih skladov za potrebe člena ³⁰⁴ R0440 ⁰

Izračun zahtevanega solventnostnega kapitala		C0100
Operativno tveganje	R0130	4.469
Absorpcijske kapacitete zavarovalno-tehničnih rezervacij	R0140	0
Absorpcijske kapacitete odloženih davkov	R0150	0
Kapitalske zahteve za posle, ki se izvajajo v skladu s členom 4 Direktive 2003/41/ES	R0160	0
Zahtevani solventnostni kapital brez kapitalskega pribitka	R0200	160.073
Že določen kapitalski pribitek	R0210	0
Zahtevani solventnostni kapital	R0220	160.073
Druge informacije o SCR
Kapitalske zahteve za podmodul tveganja lastniških vrednostnih papirjev, ki temelji na trajanju	R0400	0
Skupni znesek teoretičnega zahtevanega solventnostnega kapitala za preostali del	R0410	0
Skupni znesek teoretičnega zahtevanega solventnostnega kapitala za omejene sklade	R0420	0
Skupni znesek teoretičnega zahtevanega solventnostnega kapitala za portfelje uskladitvenih prilagoditev	R0430	0
Učinki razpršenosti zaradi združevanja teoretičnega SCR omejenih skladov za potrebe člena 304	R0440	0

S.28.01.01 Zahtevani minimalni kapital – samo življenjska ali samo neživljenjska zavarovanja ali pozavarovanja

Komponenta linearne formule za obveznosti iz neživljenjskih zavarovanj in pozavarovanj

			C0010
Rezultat MCRNL		R0010	27.274

Zavarovanje in proporcionalno pozavarovanje za stroške zdravljenja	R0020	308	3.225
Zavarovanje in proporcionalno pozavarovanje izpada dohodka	R0030	3.783	5.537
Nezgodno zavarovanje in nezgodno proporcionalno pozavarovanje zaposlenih	R0040	0	0
Zavarovanje in proporcionalno pozavarovanje avtomobilske odgovornosti	R0050	15.854	12.571
Drugo zavarovanje in proporcionalno pozavarovanje motornih vozil	R0060	6.396	15.647
Pomorsko, letalsko in transportno zavarovanje ter proporcionalno pozavarovanje	R0070	3.715	7.811
Požarno zavarovanje in proporcionalno pozavarovanje ter zavarovanje in proporcionalno pozavarovanje druge škode na premoženju	R0080	28.780	49.152
Splošno zavarovanje in proporcionalno pozavarovanje odgovornosti	R0090	5.858	5.612
Kreditno in kavcijsko zavarovanje in proporcionalno pozavarovanje	R0100	924	1.030
Zavarovanje in proporcionalno pozavarovanje stroškov postopka	R0110	0	10
Zavarovanje in proporcionalno pozavarovanje pomoči	R0120	0	0
Zavarovanje in proporcionalno pozavarovanje različnih finančnih izgub	R0130	352	661
Neproporcionalno zdravstveno pozavarovanje	R0140	1.202	286
Neproporcionalno pozavarovanje odgovornosti	R0150	6.749	2.460
Neproporcionalno pomorsko, letalsko in transportno pozavarovanje	R0160	4.264	3.167

Komponenta linearne formule za obveznosti iz življenjskih zavarovanj in pozavarovanj

Neto (brez pozavarovanja/namenskih Neto (brez pozavarovanja) družb) najboljša ocena in ZTR, obračunane premije v zadnjih 12 mesecih C0030 3.225 5.537 0 12.571







15.647
7.811
49.152
5.612
1.030
10
0
661
286
2.460
3.167
27.143

				C0040
Rezultat MCRL			R0200	0

Zavarovalne obveznosti z udeležbo pri dobičku – zajamčena upravičenja	R0210	0
Zavarovalne obveznosti z udeležbo pri dobičku – prihodnja diskrecijska upravičenja	R0220	0
Obveznosti iz zavarovanj, vezanih na indeks ali enoto premoženja	R0230	0
Druge obveznosti iz življenjskih in zdravstvenih (po)zavarovanj	R0240	0
Skupni rizični kapital za vse obveznosti iz življenjskega (po)zavarovanja	R0250		0

Neto (brez pozavarovanja/namenskih	Neto (brez pozavarovanja/namenskih
družb) najboljša ocena in ZTR,	družb) skupni rizični kapital
izračunane kot celota
C0050	C0060

Izračun skupnega minimalnega zahtevanega kapitala (MCR)

		C0070
Linearni MCR	R0300	27.274
SCR	R0310	160.073
Zgornja meja MCR	R0320	72.033
Spodnja meja MCR	R0330	40.018
Kombinirani MCR	R0340	40.018
Absolutna spodnja meja (absolutni prag) MCR	R0350	3.600
		C0070
Zahtevani minimalni kapital	R0400	40.018

AI Terminal

Pozavarovalnica Sava

1987_rns_2018-05-08_92637dec-17dd-4b4f-8d80-33b40e8129cd.pdf

Poročilo o solventnosti in finančnem položaju Save Re, d.d., za leto 2017

Splošne o informacije

Povzetek

Predstavitev družbe

Poslovanje in rezultati

Sistem upravljanja

Strateške usmeritve skupine Sava Re

Profil tveganj

Vrednotenje za namene solventnosti

Prilagoditve kapitala (MSRP) pri vrednotenju SII bilance stanja

Upravljanje kapitala

Kapitalska ustreznost družbe

A. Poslovanje in rezultati

A.1 Poslovanje

Naziv in pravna oblika družbe

Odvisne družbe na dan 31. 12. 2017

Ime in kontaktni podatki nadzornega organa, odgovornega za finančni nadzor družbe

Ime in kontaktni podatki zunanjega revizorja družbe

Opis imetnikov kvalificiranih deležev v družbi na dan 31. 12. 2017

Pomembne vrste poslovanja družbe in pomembna geografska območja, na katerih družba posluje

Pomembne države, v katerih družba posluje

Premija po zavarovalnih vrstah poslovanja

Pomembnejši dogodki v letu 2017

Pomembnejši dogodki po datumu poročanja

A.2 Rezultati pri sklepanju zavarovanj

Kosmate premije za pomembne vrste poslovanja

Geografska segmentacija kosmatih premij

Kosmate škode za pomembne vrste poslovanja

Geografska segmentacija kosmatih škod

Čisti obratovalni stroški

Čisti obratovalni stroški za pomembne vrste poslovanja3

A.3 Naložbeni rezultati

Donos po tipih naložb

A.4 Rezultati pri drugih dejavnostih

Drugi zavarovalni prihodki in drugi zavarovalni odhodki

Drugi prihodki in drugi odhodki

A.5 Druge informacije

B. Sistem upravljanja

B.1 Splošne informacije o sistemu upravljanja

B.1.1 Organi upravljanja

Splošno

Skupščina

Nadzorni svet

Pristojnosti

Velikost in sestava

Sestava nadzornega sveta v letu 2017 (od 16. 7. 2017)

Komisije nadzornega sveta

Revizijska komisija

Komisija za tveganja

Komisija za imenovanja in prejemke

Komisija za oceno sposobnosti in primernosti

Uprava

Pristojnosti

Velikost in sestava

Sestava uprave v letu 2017

Dogodki po datumu poročanja

Poročanje

B.1.2 Upravljanje tveganj

B.1.3 Ključne funkcije v sistemu upravljanja tveganj

Splošno

Notranja organizacijska shema družbe

Dejavnosti posamezne ključne funkcije

Funkcija upravljanja tveganj zlasti skrbi za:

Aktuarska funkcija zlasti:

Funkcija notranje revizije zlasti:

Funkcija spremljanja skladnosti poslovanja zlasti:

Poročanje ključnih funkcij

B.1.4 Odbori v sistemu upravljanja

Odbor za upravljanje tveganj

B.1.5 Informacija o politiki prejemkov

Načela politike prejemkov

Struktura prejemkov

B.1.6 Pomembne transakcije s povezanimi osebami

B.2 Zahteve glede sposobnosti in primernosti

B.2.1 Splošno

B.2.2 Zahteve glede sposobnosti zadevnega osebja

Nadzorni svet in komisije nadzornega sveta

Čisti obratovalni stroški za pomembne vrste poslovanja³