Pozavarovalnica Sava

Annual Report • Jun 19, 2018

POROČILO O SOLVENTNOSTI IN FINANČNEM POLOŽAJU SKUPINE SAVA RE ZA LETO 2017

Uprava Save Re, d.d.

Marko Jazbec, predsednik uprave Srečko Čebron, član uprave Jošt Dolničar, član uprave mag. Polona Pirš Zupančič, članica uprave

• C.2.2 Merjenje in koncentracija tržnih tveganj 82
• C.2.3 Upravljanje tveganja 84
• C.3 Kreditno tveganje 87
• C.3.1 Kreditno tveganje 87
• C.3.2 Merjenje in koncentracija tveganja 87
• C.3.3 Upravljanje tveganja 89
• C.4 Likvidnostno tveganje 90
• C.4.1 Izpostavljenost tveganju 90
• C.4.2 Merjenje in koncentracija tveganja 90
• C.4.3 Upravljanje tveganja 90
• C.5 Operativno tveganje 92
• C.5.1 Izpostavljenost tveganju 92
• C.5.2 Merjenje in koncentracija tveganja 92
• C.5.3 Upravljanje tveganja 93
• C.6 Druga pomembna tveganja 94
• C.6.1 Strateška tveganja 94
• C.6.2 Tveganja iz finančnih pogodb 95
• C.7 Druge informacije 96

D. VREDNOTENJE ZA NAMENE SOLVENTNOSTI 101

• D.1 Sredstva 106
• D.1.1 Dobro ime 106
• D.1.2 Odloženi stroški pridobivanja zavarovanj 106
• D.1.3 Neopredmetena sredstva 106
• D.1.4 Odložene terjatve in obveznosti za davek 106
• D.1.5 Opredmetena osnovna sredstva, namenjena lastni uporabi 107
• D.1.6 Naložbe 107
• D.1.7 Posojila in hipotekarni krediti 109
• D.1.8 Znesek zavarovalno-tehničnih rezervacij, prenesen pozavarovateljem 109
• D.1.9 Depoziti pri cedentih 110
• D.1.10 Terjatve do zavarovancev in zavarovalnih posrednikov 110
• D.1.11 Terjatve iz pozavarovanja 110
• D.1.12 Druge terjatve 110
• D.1.13 Lastne delnice 111
• D.1.14 Denar in denarni ustrezniki 111
• D.1.15 Druga sredstva 111
• D.2 Zavarovalno-tehnične rezervacije 112
• D.2.1 Vrednosti zavarovalno-tehničnih rezervacij v skladu z SII 118
• D.2.2 Primerjava MSRP in SII zavarovalno-tehničnih rezervacij 122
• D.2.3 Opis ravni negotovosti 123
• D.3 Druge obveznosti 124

VSEBINA

POVZETEK 10

A. POSLOVANJE IN REZULTATI 18

• A.1 Poslovanje 18
• A.2 Rezultati pri sklepanju zavarovanj4 ²⁶
• A.3 Naložbeni rezultati 34
• A.4 Rezultati pri drugih dejavnostih 38
• A.5 Druge informacije 39

B. SISTEM UPRAVLJANJA 42

• B.1 Splošne informacije o sistemu upravljanja 42
• B.1.1 Upravljanje skupine Sava Re 42
• B.1.2 Izbor sistema upravljanja in načelo sorazmernosti 43
• B.1.3 Organi upravljanja 43
• B.1.4 Upravljanje tveganj 48
• B.1.5 Ključne funkcije v sistemu upravljanja tveganj 48
• B.1.6 Odbori v sistemu upravljanja 50
• B.1.7 Informacije o politiki prejemkov 50
• B.1.8 Poslovanje s povezanimi osebami 51
• B.2 Zahteve glede sposobnosti in primernosti 52
• B.2.1 Zahteve glede sposobnosti zadevnega osebja 52
• B.2.2 Zahteve glede primernosti zadevnega osebja 53
• B.2.3 Postopek ocene sposobnosti in primernosti 53
• B.3 Sistem upravljanja tveganj, vključno z lastno oceno tveganja in solventnosti 54
• B.3.1 Organizacija upravljanja tveganj 54
• B.3.2 Sestavni deli sistema upravljanja tveganj 56
• B.4 Sistem notranjega nadzora 60
• B.4.1 Sistem notranjih kontrol 60
• B.4.2 Funkcija spremljanja skladnosti 60
• B.5 Funkcija notranje revizije 61
• B.6 Aktuarska funkcija 63
• B.7 Zunanje izvajanje 64
• B.8 Druge informacije 64

C. PROFIL TVEGANJ SKUPINE 68

• C.1 Zavarovalno tveganje 69
• C.1.1 Tveganje premoženjskih zavarovanj 70
• C.1.2 Tveganje življenjskih zavarovanj 76
• C.1.3 Tveganje zdravstvenih zavarovanj 79
• C.2 Tržno tveganje 80

• C.2.1 Izpostavljenost tveganju 81

• D.3.1 Druge rezervacije razen ZTR 124

• D.3.2 Obveznosti do zavarovancev in zavarovalnih posrednikov 124
• D.3.3 Obveznosti iz pozavarovanja 125
• D.3.4 Druge obveznosti do dobaviteljev 125
• D.3.5 Podrejene obveznosti 125
• D.3.6 Druge obveznosti, ki niso izkazane drugje 125
• D.4 Alternativne metode vrednotenja 126
• D.5 Druge informacije 127

E. UPRAVLJANJE KAPITALA 130

• E.1 Lastna sredstva 132
• E.2 Zahtevani solventnostni kapital in zahtevani minimalni kapital 137
• E.2.1 Zahtevani solventnostni kapital skupine (SCR skupine) 137
• E.2.2 Zahtevani minimalni solventnostni kapital (MCR) 140
• E.3 Uporaba podmodula tveganja lastniških vrednostnih papirjev, temelječega na trajanju, pri izračunu zahtevanega solventnostnega kapitala 141
• E.4 Razlika med standardno formulo in kakršnim koli uporabljenim notranjim modelom 141
• E.5 Neskladnost z zahtevanim minimalnim kapitalom in neskladnost z zahtevanim solventnostnim kapitalom 141
• E.6 Druge informacije 141

Priloga A - Slovar izbranih strokovnih izrazov in načinov izračuna 144

Priloga B - Kvantitativni obrazci 150

Splošne informacije

Vse vrednosti, prikazane v poročilu, se ujemajo z vrednostmi, poročanimi v okviru kvantitativnega poročanja Agenciji za zavarovalni nadzor. Zneski v poročilu so prikazani v tisoč EUR. Poročilo sta obravnavala in potrdila uprava in nadzorni svet obvladujoče družbe.

Poročilo o solventnosti in finančnem položaju skupine je bilo pregledano tudi s strani revizijske družbe ERNST & YOUNG, ki je pripravila tudi Poročilo neodvisnega revizorja o zagotovilu.

Revidirano letno poročilo skupine Sava Re za leto 2017 se nahaja na spletni povezavi https://www.sava-re.si/si/za-vlagatelje/financne-informacije/financna-porocila/.

POVZETEK

POVZETEK

Namen tega poročila je predstavitev informacij o solventnostnem položaju skupine Sava Re na dan 31. 12. 2017, vključno z rezultati poslovanja, sistemom upravljanja, profilom tveganj skupine in načinom vrednotenja sredstev in obveznosti.Poročilo je dopolnjeno tudi s ključnimi kvantitativnimi informacijami, ki so priložene v prilogi poročila. Skupina Sava Re poročilo pripravlja enkrat letno. Dokument je pripravljen v skladu z zahtevami zakona o zavarovalništvu ZZavar-1 in ostalimi zakonodajnimi akti.

Predstavitev skupine

Skupina Sava Re (v nadaljevanju: skupina ali skupina Sava Re) je ena večjih zavarovalnih skupin v Jugovzhodni Evropi. Na dan 31. 12. 2017 je bila sestavljena iz sedmih zavarovalnic, ene pokojninske družbe in ene pozavarovalnice, ki je v skupini hkrati obvladujoča družba.

V skupini je več kot 2.600 zaposlenih. Zavarujemo in pozavarujemo vse zavarovalne vrste ter strankam ponujamo:

• • spoštljiv, pošten in iskren odnos,
• • strokovnost,
• • etično in pregledno poslovanje,
• • dostopnost in odzivnost,
• • odgovornost,
• • ustvarjalnost.

Družba Sava Re na mednarodnih pozavarovalnih trgih deluje že več kot 40 let, na slovenskem zavarovalnem trgu pa prek nekdanje Zavarovalnice Tilia že od leta 1998. Na druge trge nekdanje Jugoslavije smo vstopili s prevzemi šestih zavarovalnic med letoma 2006 in 2009 ter ustanovitvijo dveh življenjskih zavarovalnic v letu 2008.

Konsolidirana kosmata premija skupine je v letu 2017 znašala 517,2 milijona EUR.

Glavne prednosti skupine Save Re so poznavanje trga v širši regiji, zanesljivost, odzivnost, prožnost, predanost delu in finančna moč. S stalnim izboljševanjem in odnosom presegamo pričakovanja strank, odgovorno, iskreno in spoštljivo gradimo medsebojne odnose ter smo dejavni v odnosu do okolja.

Naše glavno vodilo je dolgoročno sodelovanje z zavarovanci in partnerji, da v dobrem in slabem skupaj dosežemo cilje, ki smo si jih zastavili.

Poslovanje in rezultati1

Poslovanje skupine je bilo v letu 2017 zaznamovano z rastjo premije na vseh trgih, kjer deluje. Dobiček je ustvarila v okviru načrtovanega, so pa nanj pomembno vplivale večje škode. Njihov vpliv je skupina nadomestila predvsem z boljšo stroškovno učinkovitostjo poslovanja in z uresničevanjem sinergijskih učinkov po združitvi zavarovalnic na trgih Slovenije in Hrvaške.

Skupina je v letu 2017 zbrala 517,2 milijona EUR kosmate premije, kar je 5,5 % več kot v letu 2016 in 4,7 % več od načrtovanega. V Sloveniji je bila rast kosmate premije premoženjskih zavarovanj 5,7-odstotna, življenjskih zavarovanj pa 3,7-odstotna. Visoko, skoraj 10-odstotno rast premije je skupina dosegla na tujih trgih, in sicer pri premoženjskih in tudi življenjskih zavarovanjih. Kosmate premije pozavarovalnega odseka so zrasle za 3,8 %.

Skupina je leto 2017 zaključila s čistim dobičkom v višini 31,1 milijona EUR in s tem dosegla 10,1-odstotno donosnost na lastniški kapital. Na 5,5-odstotno znižanje čistega dobička glede na predhodno leto je vplivalo več škodnih dogodkov zaradi naravnih nesreč v zavarovalni in tudi pozavarovalni dejavnosti, saj so bile kosmate škode glede na enako obdobje leta 2016 višje za 14,9 %, čisti odhodki za škode pa so zrasli za 10,3 %. Poslovni izid Zavarovalnice Sava je bil zelo odvisen od škod vremenskih ujm (te škode so skupaj znašale 11,9 milijona EUR), pozavarovalni portfelj pa zaradi več velikih škod iz tujine posloval nekoliko slabše kot v letu 2016. Med temi izstopajo orkanske škode na Karibih in v ZDA v višini 4 milijonov EUR ter večji škodni dogodek v Rusiji v višini 3,8 milijona EUR.

Kljub večjim škodam je skupina dosegla čisti dobiček znotraj načrtovanega razpona, na kar je pomembno vplivalo dobro obvladovanje stroškov in uresničitev sinergijskih učinkov zaradi uspešne združitve zavarovalnic v prvem polnem letu poslovanja po združitvi. Čisti stroškovni količnik se je v letu 2017 glede na predhodno leto znižal za 1,3 odstotne točke, in sicer iz 34,0 na 32,7 odstotka. Čisti kombinirani količnik skupine, brez upoštevanja tečajnih razlik, je v letu 2017 znašal 95,5 % in je zaradi rasti škod za 0,9 odstotne točke višji kot v letu 2016.

Donosnost naložbenega portfelja je bila v letu 2017 nad načrtovano, čeprav so bile razmere na finančnih trgih zelo neugodne. Pri upravljanju naložb skupina sledi prednostnemu cilju visoke varnosti in likvidnosti, ki omogoča ustrezno zagotavljanje sredstev za pokrivanje obveznosti iz zavarovalnih pogodb. Zaradi visoke finančne stabilnosti skupine je Sava Re v letu 2017 poplačala pomemben del podrejenega dolga v višini 24 milijonov EUR. Ta je bil najet v letih 2006 in 2007 za širitev skupine na tuje trge.

Bonitetni agenciji sta tudi v letu 2017 potrdili finančno moč in kapitalsko ustreznost skupine Sava Re. Bonitetna agencija Standard & Poor's je ob rednem letnem pregledu v juliju 2017 Savi Re potrdila obstoječo bonitetno oceno finančne in kreditne moči »A–«, pri tem pa izboljšala srednjeročno napoved iz stabilne v pozitivno. Bonitetna agencija A.M. Best je po rednem letnem pregledu Savi Re potrdila obstoječo bonitetno oceno finančne moči »A−« s stabilno srednjeročno napovedjo.

V letu 2017 so družbe skupine skladno s sprejeto srednjeročno strategijo namenile večji poudarek razvoju novih produktov in novih prodajnih poti – na vseh področjih so se usmerile v digitalizacijo poslovanja, tako da bi stranko postavile v središče delovanja. V srednjeročnih usmeritvah za rast in razvoj skupine so tudi zdravstvena zavarovanja, ki jih je Zavarovalnica Sava začela tržiti v decembru 2017. Skupina je, skladno s svojo sprejeto strategijo, v letu 2017 vstopila tudi na trg asistenčnih storitev, ki družbam v skupini omogoča izkoriščanje sinergij pri organizaciji pomoči v povezavi z avtomobilskimi, zdravstvenimi in domskimi zavarovanji. Zaradi širitve dejavnosti pokojninskih zavarovanj je Sava Re v decembru 2017 podpisala kupoprodajno pogodbo za nakup 100-odstotnega lastniškega deleža v družbi NLB Nov penziski fond iz Skopja, s čimer je vstopila na makedonski trg pokojninskih zavarovanj. Širitev in rast s prevzemi tako še naprej ostaja strateška usmeritev Save Re.

Sistem upravljanja

Družbe v skupini imajo vzpostavljen sistem upravljanja, ki je dobro opredeljen in vključuje:

• • ustrezno organiziranost, vključno z organi vodenja, ključnimi funkcijami in odbori,
• • integriran sistem upravljanja tveganj,
• • sistem notranjih kontrol.

Na ravni skupine delujejo štiri ključne funkcije: aktuarska funkcija, funkcija spremljanja skladnosti poslovanja, funkcija upravljanja tveganj in funkcija notranje revizije. Prav tako delujeta odbor za upravljanje tveganj skupine in aktuarski odbor.

Z namenom učinkovitega upravljanja tveganj ima skupina vzpostavljen model treh obrambnih linij z jasno razdelitvijo odgovornosti in nalog med njimi:

• • prva obrambna linija vključuje vse organizacijske enote, ki opravljajo poslovno dejavnost (sklepanje (po)zavarovanj, obravnava škod, naložbe, računovodstvo, kontroling in druge);
• • druga obrambna linija vključuje funkcijo upravljanja tveganj, aktuarsko funkcijo, funkcijo spremljanja skladnosti in odbor za upravljanje tveganj;
• • tretjo obrambno linijo izvaja notranja revizija.

V obvladujoči družbi je v letu 2017 prišlo do spremembe v sestavi uprave in nadzornega sveta. Podrobnosti so navedene v razdelku B.1.1.

¹ V tem podpoglavju so opisani rezultati poslovanja skupine Sava Re na podlagi MSRP izkazov, zato podatki niso enaki kot v preračunih po Solventnosti II, v katerih ni vključena Sava pokojninska.

Profil tveganj

Skupina kapitalsko zahtevo izračunava v skladu s standardno formulo Solventnosti II, ki je opredeljena v Delegirani uredbi Komisije (EU) (2015/35) (v nadaljevanju: standardna formula Solventnosti II ali standardna formula). V profilu tveganj skupine prevladuje tveganje premoženjskih zavarovanj, velika pa je tudi izpostavljenost tržnemu tveganju. Drugim vrstam tveganj je skupina manj izpostavljena: tveganju življenjskih zavarovanj, tveganju zdravstvenih zavarovanj, tveganju neplačila nasprotne stranke in operativnemu tveganju.

Poleg omenjenih tveganj, obravnavanih tudi v standardni formuli, je skupina izpostavljena likvidnostnemu tveganju, ki ga obvladuje predvsem z ustrezno strategijo zagotavljanja zadostne likvidnosti. Zaradi zahtevnega notranjega in zunanjega okolja je skupina izpostavljena tudi različnim strateškim tveganjem.

Spodnja preglednica prikazuje zahtevani solventnostni kapital skupine v skladu s standardno formulo Solventnosti II (v nadaljevanju: SCR skupine) po modulih tveganj.

Strateške usmeritve skupine Sava Re

Skupina Sava Re, opredeljuje svojo strategijo s štirimi stebri (razvidnimi na spodnji sliki): zavarovanje, pozavarovanje, upravljanje finančnih naložb ter rast in izraba kapitala.

Ključne usmeritve, opredeljene v strategiji skupine so:

• • digitalizacija in tehnološka modernizacija poslovanja s ciljem postavitve stranke v središče,
• • rast z akvizicijami,
• • iskanje priložnosti v okoljskih/trajnostnih naložbenih projektih,
• • zapiranje vrzeli med notranjo in tržno vrednostjo delnice.

Zahtevani solventnostni kapital po modulih tveganj

(v tisoč EUR)	31. 12. 2017	31. 12. 2016
SCR skupine	205.015	207.113
Kapitalske zahteve za druge finančne sektorje	5.300	4.943
Konsolidirani SCR na ravni skupine	199.716	202.169
Prilagoditve za TP in DT	–218	-292
Operativno tveganje	15.407	14.827
Zahtevani osnovni solventnostni kapital (BSCR)	184.526	187.634
Vsota posameznih tveganj	272.615	272.604
Vpliv diverzifikacije tveganj	–88.089	–84.970
Tržno tveganje	51.671	63.861
Tveganje neplačila nasprotne stranke	14.364	19.611
Tveganje življenjskih zavarovanj	40.210	26.098
Tveganje zdravstvenih zavarovanj	23.934	24.178

(v tisoč EUR)	31. 12. 2017	31. 12. 2016
SCR skupine	205.015	207.113
Kapitalske zahteve za druge finančne sektorje	5.300	4.943
Konsolidirani SCR na ravni skupine	199.716	202.169
Prilagoditve za TP in DT	–218	-292
Operativno tveganje	15.407	14.827
Zahtevani osnovni solventnostni kapital (BSCR)	184.526	187.634
Vsota posameznih tveganj	272.615	272.604
Vpliv diverzifikacije tveganj	–88.089	–84.970
Tržno tveganje	51.671	63.861
Tveganje neplačila nasprotne stranke	14.364	19.611
Tveganje življenjskih zavarovanj	40.210	26.098
Tveganje zdravstvenih zavarovanj	23.934	24.178
Tveganje premoženjskih zavarovanj	142.437	138.857

Vrednotenje za namene solventnosti

Skupina ima na dan 31. 12. 2017 vse primerne lastne vire sredstev za pokrivanje SCR skupine uvrščene v prvi kakovostni razred primernih lastnih virov sredstev. Na dan 31. 12. 2017 je ustrezala zakonskim zahtevam o višini in kakovosti kapitala za pokrivanje SCR in MCR, saj je njen solventnostni količnik presegal zakonsko zahtevanih 100 % in je znašal 220 %, MCR količnik pa 418 %.

Skupina je zadostnost primernih lastnih virov sredstev za pokrivanje MCR preverjala tudi med letom in je bila ves čas skladna z zakonodajnimi zahtevami.

Sprejemljiva meja solventnostnega količnika v skladu s strategijo prevzemanja tveganj skupine je 140 %, spodnja meja za optimalno kapitaliziranost pa 170 %. Iz tega sledi, da je skupina dobro kapitalizirana tudi v skladu z notranjimi merili.

V skladu s 174. členom ZZavar-1 se sredstva vrednotijo z zneskom, po katerem bi se sredstvo izmenjalo med dobro obveščenima strankama s pravico razpolaganja v strogo poslovnem odnosu. Prav tako skupina vrednoti obveznosti na znesek, po katerem bi se lahko prenesle ali poravnale med dobro obveščenima strankama s pravico razpolaganja v strogo poslovnem odnosu.

Za pripravo konsolidiranih računovodskih izkazov v skladu z mednarodnimi standardi računovodskega poročanja (v nadaljevanju: MSRP) se uporablja popolna konsolidacija za vse družbe v skupini. Za pripravo vrednotenja bilance stanja v skladu s Solventnostjo II pa se v skladu s točko (a) 335. člena Delegirane uredbe Komisije (EU) (2015/35) konsolidirajo vse (po)zavarovalnice v skupini in vse družbe za pomožne storitve, medtem ko se za pokojninsko družbo Sava pokojninska v skladu s točko (e) 335. člena navedene uredbe v konsolidaciji upoštevajo 100-odsotna lastna sredstva družbe, izračunana v skladu s sektorskimi predpisi.

V spodnji preglednici so prilagoditve postavk bilance stanja v skladu z MSRP, izvedene pri vrednotenju za namene solventnosti. Prikazan je kapital v skladu z MSRP in primerni lastni viri sredstev v skladu s Solventnostjo II.

Prilagoditve kapitala v skladu z MSRP pri vrednotenju bilance stanja SII

(v tisoč EUR)	31. 12. 2017	31. 12. 2016
Kapital v skladu z MSRP	315.020	296.318
Razlika pri vrednotenju sredstev	–133.926	–120.592
Razlika pri vrednotenju zavarovalno-tehničnih rezervacij	299.674	285.731
Razlika pri vrednotenju drugih obveznosti	–16.766	–25.081
Predvidljive dividende, razdelitve in dajatve	–12.398	–12.398
Prilagoditev za manjšinske deleže	–206	–585
Odbitki za udeležbe v drugih finančnih subjektih	–8.353	–8.008
Osnovni lastni viri sredstev po odbitkih	443.045	415.385
Lastni viri sredstev v drugih finančnih sektorjih	8.353	8.008
Razpoložljivi lastni viri sredstev skupine	451.398	423.393

Kapitalska ustreznost skupine

(v tisoč EUR)	31. 12. 2017	31. 12. 2016
(1) SCR skupine	205.015	207.113
(2) Kapitalske zahteve za druge finančne sektorje	5.300	4.943
(3) Konsolidirani SCR na ravni skupine	199.716	202.169
(4) Primerni lastni viri sredstev skupine (brez drugih finančnih sektorjev)	443.045	415.385
(5) Lastni viri sredstev v drugih finančnih sektorjih	8.353	8.008
(6) Primerni lastni viri sredstev za pokrivanje SCR skupine	451.398	423.393
Od tega prvi razred	451.398	423.393
Od tega drugi razred	0	0
Od tega tretji razred	0	0
(7) Solventnostni količnik skupine ((7)=(6)/(1))	220 %	204 %
Minimalni zahtevani kapital (MCR) skupine	106.009	103.337
Primerni lastni viri sredstev za pokrivanje MCR skupine	443.045	415.386
Od tega prvi razred	443.045	415.386
Od tega drugi razred	0	0
Od tega tretji razred	-	-

(v tisoč EUR)	31. 12. 2017	31. 12. 2016
(1) SCR skupine	205.015	207.113
(2) Kapitalske zahteve za druge finančne sektorje	5.300	4.943
(3) Konsolidirani SCR na ravni skupine	199.716	202.169
(4) Primerni lastni viri sredstev skupine (brez drugih finančnih sektorjev)	443.045	415.385
(5) Lastni viri sredstev v drugih finančnih sektorjih	8.353	8.008
(6) Primerni lastni viri sredstev za pokrivanje SCR skupine	451.398	423.393
Od tega prvi razred	451.398	423.393
Od tega drugi razred	0	0
Od tega tretji razred	0	0
(7) Solventnostni količnik skupine ((7)=(6)/(1))	220 %	204 %
Minimalni zahtevani kapital (MCR) skupine	106.009	103.337
Primerni lastni viri sredstev za pokrivanje MCR skupine	443.045	415.386
Od tega prvi razred	443.045	415.386
Od tega drugi razred	0	0
Od tega tretji razred	-	-
MCR količnik skupine	418 %	402 %

Upravljanje kapitala

Z ustreznim upravljanjem kapitala želi skupina zagotoviti, da ima vedno na voljo zadostno višino virov za pokrivanje svojih obveznosti in izpolnjevanje zakonskih zahtev glede kapitala. Pri tem mora biti struktura primernih lastnih virov sredstev, ki zagotavljajo kapitalsko ustreznost, skladna z zakonodajo ter zagotavljati optimalno razmerje med dolžniškim in lastniškim virom financiranja. Višina lastnih virov sredstev mora biti zadostna tudi za doseganje drugih ciljev skupine.

Skupina pripravlja svoj poslovni in strateški načrt na podlagi strategije prevzemanja tveganj in v njej določene pripravljenosti za prevzem tveganj. Med pripravo preveri, ali je načrt v skladu s pripravljenostjo za prevzem tveganj, in ga po potrebi ustrezno prilagodi. Pri tem si prizadeva tudi za čimbolj optimalno uporabo kapitala.

POSLOVANJE IN

A REZULTATI

A.2. Rezultati pri sklepanju zavarovanj A.4 Rezultati pri drugih dejavnostih

• A.1. Poslovanje
• A.3 Naložbeni rezultati
• A.5 Druge informacije

A.1 Poslovanje

Naziv in pravna oblika obvladujoče družbe

Sava Re, d.d. Dunajska cesta 56 1000 Ljubljana Slovenija

Sava Re, ki je v skupini Sava Re obvladujoča družba, opravlja dejavnost pozavarovanja. Kompozitna zavarovalnica v skupini je odvisna družba iz Slovenije, Zavarovalnica Sava. Zavarovalnice Sava neživotno osiguranje (SRB), Sava osiguruvanje (MKD), Illyria in Sava osiguranje (MNE) so premoženjske zavarovalnice, Sava životno osiguranje (SRB) in Illyria Life pa sta življenjski zavarovalnici. Poleg naštetih (po)zavarovalnic skupino na dan 31. 12. 2017 sestavljajo še:

• • Illyria Hospital: družba na Kosovem, ki ima v lasti zemljišče, a trenutno ne opravlja nobene dejavnosti. Družba je v 100-odstotni lasti Save Re;
• • Sava Car: družba za opravljanje tehničnih pregledov. Družba je v 100-odstotni lasti zavarovalnice Sava osiguranje (MNE);
• • Sava Agent: družba za sklepanje zavarovanj. Družba je v 100-odstotni lasti zavarovalnice Sava osiguranje (MNE);
• • Sava Station: družba za opravljanje tehničnih pregledov. Družba je v 100-odstotni lasti zavarovalnice Sava osiguruvanje (MKD);
• • ZS Svetovanje: specializirana agencija za trženje življenjskih zavarovanj Zavarovalnice Sava. Družba je v 100-odstotni lasti Zavarovalnice Sava;
• • Sava pokojninska: pokojninska družba v Sloveniji. Družba je v 100-odstotni lasti Save Re.

Sestava skupine Sava Re

Na spodnji sliki je prikazana sestava skupine na dan 31. 12. 2017.

A. POSLOVANJE IN REZULTATI

Odvisne družbe na dan 31. 12. 2017

	Sava Re	Zavarovalnica Sava	Sava pokojninska	Sava neživotno osiguranje (SRB)	Sava životno osiguranje (SRB)
Sedež	Dunajska 56, 1001 Ljubljana, Slovenija	Cankarjeva 3, 2507 Maribor, Slovenija	Ulica Vita Kraigherja 5, 2103 Maribor, Slovenija	Bulevar vojvode Mišića 51, 11040 Beograd, Srbija	Bulevar vojvode Mišića 51, 11040 Beograd, Srbija
Vrsta dejavnosti	pozavarovalnica	kompozitna zavarovalnica	pokojninska družba	premoženjska zavarovalnica	življenjska zavarovalnica
Osnovni kapital	71.856.376 EUR	68.417.377 EUR	6.301.109 EUR	6.665.393 EUR	5.336.373 EUR
Nominalna vrednost kapitalskega deleža		68.417.377 EUR	6.301.109 EUR	6.665.393 EUR	5.336.373 EUR
Delež v kapitalu in/ali glasovalnih pravicah, ki pripada posameznim drugim osebam v skupini		Sava Re: 100,0 %	Sava Re: 100,0 %	Sava Re: 100,0 %	Sava Re: 100,0 %
Poslovni izid v letu 2017	32.974.192 EUR	25.080.999 EUR	420.256 EUR	435.559 EUR	–818.333 EUR
Upravljavske povezave	obvladujoča pozavarovalnica	odvisna zavarovalnica	odvisna pokojninska družba	odvisna zavarovalnica	odvisna zavarovalnica
	Illyria	Illyria Life	Sava osiguruvanje (MKD)	Sava osiguranje (MNE)	Illyria Hospital
Sedež	Sheshi Nëna Terezë 33, 10000 Priština, Kosovo	Sheshi Nëna Terezë 33, 10000 Priština, Kosovo	Zagrebska br.28 A, 1000 Skopje, Makedonija	PC Kruševac, Rimski trg 70, 81000 Podgorica, Črna gora	Sheshi Nëna Terezë 33, 10000 Priština, Kosovo
Vrsta dejavnosti	premoženjska zavarovalnica	življenjska zavarovalnica	premoženjska zavarovalnica	premoženjska zavarovalnica	trenutno ne opravlja dejavnosti
Osnovni kapital	5.428.040 EUR	3.285.893 EUR	3.820.077 EUR	4.033.303 EUR	1.800.000 EUR
Nominalna vrednost kapitalskega deleža	5.428.040 EUR	3.285.893 EUR	3.536.245 EUR	4.033.303 EUR	1.800.000 EUR
Delež v kapitalu in/ali glasovalnih pravicah, ki pripada posameznim drugim osebam v skupini	Sava Re: 100,0 %	Sava Re: 100,0 %	Sava Re: 92,57 %	Sava Re: 100,0 %	Sava Re: 100,0 %
Poslovni izid v letu 2017	223.576 EUR	230.850 EUR	358.257 EUR	1.232.772 EUR	–114 EUR

Seznam družb skupine

V naslednjih preglednicah navajamo podatke vseh družb skupine, v katerih je Sava Re neposredno udeležena.

V nadaljevanju so prikazani podatki obvladujoče družbe Save Re, saj njen nadzorni organ nadzoruje tudi skupino Sava Re.

Ime in kontaktni podatki nadzornega organa, odgovornega za finančni nadzor obvladujoče družbe

Agencija za zavarovalni nadzor Trg republike 3 1000 Ljubljana e-naslov: agencija@a-zn.si

Ime in kontaktni podatki zunanjega revizorja obvladujoče družbe

ERNST & YOUNG Revizija, poslovno svetovanje, d. o. o. Dunajska cesta 111 1000 Ljubljana Slovenija Telefon: +386 1 583 17 00 Faks: +386 1 583 17 10 E-naslov: info@si.ey.com

Revizijo računovodskih izkazov obvladujoče družbe izvaja revizijska družba Ernst & Young d.o.o., ki revizijo računovodskih izkazov Save Re in skupine Sava Re za poslovno leto 2017 opravlja peto leto zapored. Revizijo odvisnih družb so v letu 2017 izvajali lokalni revizorji iste revizijske družbe, v Črni Gori pa je revizijo izvedla družba Deloitte Podgorica. V letu 2016 je bila z družbo Ernst & Young sklenjena pogodba za revizijo računovodskih izkazov v obdobju 2016–2018.

Opis imetnikov kvalificiranih deležev v obvladujoči družbi na dan 31. 12. 2017

Delničar	Število delnic	Delež v osnovnem kapitalu	Delež glasovalnih pravic
SDH, d. d.	3.043.883	17,7 %	19,6 %
Zagrebačka banka d. d. – skrbniški račun	2.439.852	14,2 %	15,7 %

• Vir: Centralni register vrednostnih papirjev KDD, d.d., in lastni preračuni.

• Sava Re ima 1.721.966 lastnih delnic, ki nimajo glasovalnih pravic.

• Sava Re je 2. 6. 2016 od skupine Adris grupa, d. d., Vladimira Nazora 1, 52210 Rovinj, Hrvaška (v nadaljevanju: Adris grupa), prejela obvestilo o spremembi pomembnega deleža v družbi Sava Re. Adris grupa ima skupaj s svojimi odvisnimi družbami na skrbniških računih hranjenih 3.278.049 delnic z oznako POSR, kar je 19,04 % delnic v osnovnem kapitalu izdajatelja in 21,15 % vseh delnic z glasovalno pravico družbe Sava Re.

Pomembne vrste poslovanja in pomembna geografska območja, na katerih skupina posluje2

Skupina posluje na trgu Republike Slovenije in trgih po vsem svetu. V nadaljevanju so prikazane pomembne vrste poslovanja in pomembnejše države, v katerih posluje.

Med vrstami poslovanja so v letu 2017 prevladovala zavarovanja in proporcionalna pozavarovanja avtomobilske odgovornosti, požarno zavarovanje in proporcionalno pozavarovanje ter zavarovanje in proporcionalno pozavarovanje druge škode na premoženju ter zavarovanje in proporcionalno pozavarovanje drugih motornih vozil. Skupaj so predstavljala 59,0 % v sestavi skupne kosmate premije.

Premija po zavarovalnih vrstah poslovanja

(v tisoč EUR)	Kosmata premija v letu 2017	Kosmata premija v letu 2016	Indeks
Zavarovanje in proporcionalno pozavarovanje avtomobilske odgovornosti	106.377	100.612	105,7
Požarno zavarovanje in proporcionalno pozavarovanje ter zavarovanje in proporcionalno pozavarovanje druge škode na premoženju	103.509	106.355	97,3
Zavarovanje in proporcionalno pozavarovanje drugih motornih vozil	94.151	84.820	111,0
Neproporcionalno premoženjsko pozavarovanje	28.862	25.927	111,3
Zavarovanje in proporcionalno pozavarovanje izpada dohodka	45.189	44.298	102,0
Življenjsko zavarovanje	70.100	69.503	100,9
Druge vrste poslovanja	66.927	57.581	116,2
Skupaj	515.115	489.095	105,3

Pomembne države, v katerih skupina posluje

(v tisoč EUR)	Kosmata premija v letu 20173	Kosmata premija v letu 2016	Indeks
Slovenija	366.500	347.977	105,3
Srbija	19.602	17.450	112,3
Južna Koreja	15.569	18.767	83,0
Makedonija	12.753	12.299	103,7
Črna gora	12.459	11.761	105,9
Kosovo	10.018	8.861	113,1

V naslednji preglednici so prikazani trgi, na katerih je skupina v letu 2017 prejela največ premije. Navedene so države, v katerih je zbrala več kot 9,5 milijona EUR kosmatih premij. Skupina Sava Re prejme največ premije iz Slovenije in držav Adria regije ter Južne Koreje.

Pomembnejši dogodki v letu 2017

• • 7. 3. 2017 je bila 32. skupščina delničarjev. Za štiriletno mandatno obdobje je izvolila nove člane nadzornega sveta, in sicer Davorja Ivana Gjivoja, z začetkom mandata 7. 3. 2017, ter Matejo Lovšin Herič, Keitha Williama Morrisa in Andreja Krena, z začetkom mandata 16. 7. 2017. Nadzorni svet Save Re od 7. 3. 2017 dalje deluje v popolni šestčlanski sestavi.
• • Sava Re je v letih 2006 in 2007 najela podrejeni dolg v nominalnem znesku 32 milijonov EUR z zapadlostjo leta 2027. Dolg je v navedenem obdobju najela zaradi širitve skupine Sava Re na trge nekdanje Jugoslavije in zaradi boljše kapitalske ustreznosti v skladu s takrat veljavno zavarovalno zakonodajo in modelom bonitetne hiše Standard & Poor's. Januarja 2014 je Sava Re že poplačala 8 milijonov EUR nominalnega zneska podrejenega dolga. Na podlagi odobritve Agencije za zavarovalni nadzor je 15. 3. 2017 poplačala prvo tranšo podrejenih obveznosti v nominalni višini 12 milijonov EUR. Preostali del podrejenih obveznosti v nominalni višini 12 milijonov EUR je poplačala v juniju 2017. Sava Re in skupina Sava Re tudi po celotnem poplačilu podrejenega dolga po veljavni zakonodaji ohranjata visok solventnostni količnik.
• • 19. 4. 2017 je Sava Re skupaj še z nekaterimi razlaščenimi delničarji v povezavi z izbrisom podrejenih finančnih instrumentov predstavila pripombe in predloge glede predloga Zakona o postopku sodnega varstva imetnikov kvalificiranih obveznosti bank. Poudarili so, da predlog zakona še vedno ne odpravlja neustavnosti oziroma ne sledi v celoti zahtevam ustavnega sodišča. Udeleženci so ponovno opozorili, da je bil izbris podrejenih obveznic neutemeljen, nepravilen in najostrejši v Evropi, nova dejstva in podatki pa to samo potrjujejo. Do dneva priprave tega poročila, zakon še ni bil sprejet.

• • 12. 5. 2017 je Marko Jazbec, po pridobitvi dovoljenja za opravljanje funkcije, začel opravljati funkcijo predsednika uprave Save Re.

• • 19. 5. 2017 je bila 33. skupščina delničarjev, na kateri so bile obravnave redne teme. Skupščina je potrdila predlagano dividendo s strani nadzornega sveta in uprave v višini 0,80 EUR bruto na delnico, kar je ob upoštevanju števila lastnih delnic, znašalo 12.398.156,8 EUR oziroma 37,7 % čistega poslovnega izida skupine Sava Re. Rast redne dividende je 23 %, skupaj z lansko izredno dividendo pa je bila potrjena dividenda na enaki ravni.

• • Junija 2017 je bila med Savo Re in Zvonkom Ivanušičem v delovnopravnem sporu sklenjena sodna poravnava, s katero so se dokončno rešila vsa sporna razmerja med strankama glede prenehanja pogodbe o zaposlitvi tožeče stranke pri toženi stranki. Nato je bila med družbo in Zvonkom Ivanušičem sklenjena tudi sodna poravnava v gospodarskem sporu, s katero so se dokončno rešila vsa sporna razmerja med strankama v povezavi z odpoklicem tožeče stranke z mesta predsednika uprave Save Re.
• • V prvem polletju leta 2017 je bil javno objavljen dokument Poročilo o solventnosti in finančnem položaju Save Re, d.d., za leto 2016, julija 2017 pa še dokument Poročilo o solventnosti in finančnem položaju skupine Sava Re za leto 2016. Iz dokumentov je razvidno, da je solventnostni količnik družbe Sava Re znašal 264 %, solventnostni količnik skupine pa 204 %.
• • 16. 7. 2017 so na podlagi sklepa skupščine štiriletno mandatno obdobje začeli člani nadzornega sveta: Andrej Kren, Keith William Morris in Mateja Lovšin Herič. Člani nadzornega sveta v novem mandatu so Andrej Kren, Davor Ivan Gjivoje, Keith William Morris, Mateja Lovšin Herič, Mateja Živec in Gorazd Kunstek. Nadzorni svet je nato 16. 8. 2017 na konstitutivni seji izmed svojih članov za predsednico nadzornega sveta izvolil Matejo Lovšin Herič, za njenega namestnika pa Keitha Williama Morrisa.

² V tem podpoglavju so prikazani konsolidirani podatki po SII preračunih, ki ne vključujejo Save pokojninske, zato podatki niso enaki kot po MSRP preračunih.

³ Premija vključuje ocenjeno premijo.

Pomembnejši dogodki po datumu poročanja

• • Januarja 2018 je Polona Pirš Zupančič nastopila petletni mandat kot članica uprave. Tudi po nastopu njenega mandata uprava nadaljuje delo v štiričlanski sestavi. Nadzorni svet Save Re se je namreč na seji, ki je potekala 20. 12. 2018, seznanil z izjavo Mateje Treven o predčasnem prenehanju mandata članice v upravi Save Re in sprejel njen predlog za sporazumno prenehanje pogodbe o zaposlitvi kot članica uprave. Mateja Treven je prenehala z opravljanjem funkcije članice uprave 13. 1. 2018 in svojo delovno pot nadaljuje v skupini Sava Re. Nova mandata obstoječih dveh članov (Srečko Čebron in Jošt Dolničar) sta nastopila 1. 6. 2018.
• • Sava Re je 31. 1. 2018 izpolnila vse odložne pogoje in tako postala 75-odstotna lastnica družbe TBS Team 24.
• • V skladu s sedmim odstavkom 171. člena Zakona o zavarovalništvu (ZZavar-1; Uradni list RS, št. 93/15) je Sava Re z družbama Zavarovalnica Sava in Sava pokojninska sklenila pogodbi o izločenem poslu, na podlagi katerih je z dnem 1. 2. 2018 izvajanje ključne funkcije notranje revizije družb Zavarovalnica Sava in Sava pokojninska za nedoločen čas prenešeno na družbo Sava Re.
• • Sava Re je 13. 3. 2018 izpolnila vse odložne pogoje in tako postala 100-odstotna lastnica družbe NLB Nov penziski fond AD Skopje.

• • Sava Re je marca 2018 pridobila soglasje Narodne banke Srbije in potrebna dovoljenja ostalih regulatorjev za nakup 92,94-odstotnega deleža srbske družbe Energoprojekt Garant. Sava Re po nakupu večinskega deleža in izvedenih vseh nadaljnjih potrebnih korakih za pridobitev 100-odstotnega lastniškega deleža namerava pripojiti prevzeto družbo obstoječi odvisni družbi, srbski premoženjski zavarovalnici Sava neživotno osiguranje (SRB), po pripojitvi pa optimizirati kapital družbe.

• • Aprila 2018 je bil javno objavljen sklic 34. skupščine delničarjev za torek, 29. 5. 2018.

• • Zavarovalnica Sava je aprila 2018 podpisala kupoprodajno pogodbo z Ergo Austria International AG in Ergo Versicherung Aktiengesellschaft za nakup 100-odstotnega deleža družb ERGO osiguranje d.d. in ERGO životno osiguranje d.d., Hrvaška.
• • Maja 2018 je Sava Re objavila Poročilo o solventnosti in finančnem položaju Save Re, d.d., za leto 2017. Solventnostni količnik družbe na dan 31. 12. 2017 znaša 283 %. Zavarovalnica Sava je Poročilo o solventnosti in finančnem položaju Zavarovalnice Sava, d.d., objavila aprila 2018.

V pripravi konsolidiranih računovodskih izkazov skupine v skladu z MSRP se v skupini uporablja popolna konsolidacija za vse njene družbe. Za pripravo vrednotenja bilance stanja v skladu s Solventnostjo II pa se v skladu s točko (a) 335. člena Delegirane uredbe Komisije (EU) (2015/35) konsolidirajo vse (po)zavarovalnice v skupini in vse družbe za pomožne storitve, medtem ko se za pokojninsko družbo Sava pokojninska v skladu s točko (e) 335. člena navedene uredbe v konsolidaciji upoštevajo 100-odstotna lastna sredstva družbe, izračunana v skladu s sektorskimi predpisi.

• • 26. 7. 2017 je bonitetna agencija Standard & Poor's ob rednem letnem pregledu Savi Re potrdila obstoječo bonitetno oceno finančne in kreditne moči "A–", pri tem pa izboljšala srednjeročno napoved iz stabilne v pozitivno.
• • 8. 9. 2017 je bila skupščina Zavarovalnice Sava, na kateri je bil potrjen sklep o prenosu vseh delnic manjšinskih delničarjev na večinskega lastnika, Savo Re (glavno delničarko). Na dan objave sklica skupščine Zavarovalnice Sava je bila Sava Re imetnica 15.332.411 navadnih imenskih kosovnih delnic Zavarovalnice Sava, kar je predstavljalo 99,74-odstotni delež v osnovnem kapitalu družbe. Sava Re je 10. 10. 2017 z vpisom sklepa o prenosu delnic v sodno-poslovni register postala 100-odstotna lastnica Zavarovalnice Sava.
• • Oktobra 2017 je bonitetna agencija A.M. Best po rednem letnem pregledu Savi Re potrdila obstoječo bonitetno oceno finančne moči "A−" s stabilno srednjeročno napovedjo.
• • Sava Re je 2. 11. 2017 podpisala pogodbo za odkup 75-odstotnega lastniškega deleža v družbi TBS Team 24. Družba TBS Team 24 se ukvarja z organizacijo asistence v povezavi z avtomobilskimi, zdravstvenimi in domskimi zavarovanji.

• • Nadzorni svet Save Re je na seji 9. 11. 2017 soglasno podprl predlog predsednika uprave Marka Jazbeca in imenoval novo vodstveno ekipo Save Re. V upravo družbe sta bila po dveh zaporednih mandatih ponovno imenovana dosedanja člana uprave družbe Srečko Čebron in Jošt Dolničar, za četrto članico pa je nadzorni svet imenoval Polono Pirš Zupančič.

• • Bonitetna agencija Standard & Poor's je Zavarovalnici Sava, d.d., 8. 11. 2017, dodelila bonitetno oceno finančne in kreditne moči "A–" s pozitivno srednjeročno napovedjo.

• • Decembra 2017 je bila podpisana kupoprodajna pogodba med prodajalcema NLB d.d. Ljubljana in NLB banka AD Skopje ter kupcem Savo Re za 100-odstotni delež družbe NLB Nov penziski fond AD Skopje.
• • Zavarovalnica Sava je decembra začela tržiti zdravstvena zavarovanja in tako vstopila na trg zdravstvenih zavarovanj. S tem pomembno prispeva k širjenju palete svojih storitev in je tako zavarovanca še bolj postavila v središče svojega poslovanja.
• • Zmanjšanje deleža lastništva SDH s 25,0 % (+ 1 delnico) na 17,7 % je posledica sklepa vlade o neodplačnem prenosu delnic neposredno na Republiko Slovenijo. Število delnic v lasti SDH po omenjenem prenosu je 3.043.883, kar je 17,7 % vseh delnic v osnovnem kapitalu družbe Save Re, oziroma 19,6 % vseh delnic z glasovalno pravico. Število delnic v lasti Republike Slovenije po omenjenem prenosu je 1.737.436, kar je 10,1 % vseh delnic v osnovnem kapitalu družbe Save Re, oziroma 11,2 % vseh delnic z glasovalno pravico.
• • V letu 2017 je odvisno družbo Zavarovalnico Sava prizadelo kar nekaj škodnih dogodkov zaradi naravnih nesreč (večja pogostost z manjšo višino povprečne škode). Do priprave tega poročila so ti dogodki skupaj znašali 11,9 milijona EUR. V načrtu za leto 2017 je bil na ravni skupine vključen en katastrofalni dogodek v višini 5 milijonov EUR.

Gibanje kosmatih premij po poslovnih odsekih kot jih spremlja skupina, je opisano v nadaljevanju. Poslovni odsek življenjskih zavarovanj vključuje tudi družbo Sava pokojninska, medtem ko v tabelah zgoraj ni vključena.

Kosmate premije odseka pozavarovanje so bile v 2017 višje za 3,8 %. Ugodna rast premij je posledica rasti premije neproporcionalnih poslov Save Re, po vrsti pozavarovanj pa so visoko absolutno rast premije dosegla pomorska pozavarovanja.

Kosmate premije premoženjskih zavarovanj so se v letu 2017 povišale za 6,4 % zaradi svoje rasti v vseh zavarovalnicah v skupini. V Sloveniji so se povečale za 5,7 %, in sicer zaradi povečanega obsega avtomobilskih zavarovanj, pa tudi zavarovanja pomoči in premoženjskih zavarovanj v ožjem pomenu. Rast premij avtomobilskih zavarovanj individualnega sektorja je izhajala iz povečanega števila polic in rasti povprečne premije, pa tudi povečanega števila prodanih zavarovanj s širšimi kritji. Rast premij avtomobilskih zavarovanj poslovnega sektorja pa je bila posledica povišanja premij pri nekaterih zavarovancih in povečanega obsega poslovanja z lizinškimi hišami. Rast premoženjskih zavarovanj v ožjem pomenu je bila posledica pridobitve nekaterih novih zavarovancev in povišanja premij obstoječih zavarovancev zaradi večjega števila zavarovanih predmetov. Kosmate premije premoženjskih zavarovanj v tujini so se povečale za 9,9 %, in sicer v vseh premoženjskih zavarovalnicah v tujini, pri čemer je imela največjo rast podružnica Zavarovalnice Sava na Hrvaškem. Ta je na večini zavarovalnih vrst presegla kosmate premije iz leta 2016, kar je posledica dobrega pozicioniranja internetne prodaje in tako večje prepoznavnosti, izboljšanja poplačljivosti premij, povečanja produktivnosti lastne prodajne mreže in rasti zunanjih prodajnih kanalov. Največje povišanje je bilo zaznati pri zavarovanju avtomobilske odgovornosti. Skupna rast premoženjske premije podružnice je znašala 20,8 %, medtem ko je hrvaški zavarovalni trg na področju premoženjskih zavarovanj zrasel za 6,0 %. Po rasti premoženjskih kosmatih premij sta sledili kosovska in srbska premoženjska zavarovalnica. Premoženjska zavarovalnica na Kosovu je največjo absolutno rast kosmatih premij dosegla pri zdravstvenih zavarovanjih zaradi povečanih prodajnih aktivnosti ter pri zavarovanju pomoči zaradi podražitve in uvedbe novega produkta. Srbska premoženjska zavarovalnica je največjo absolutno rast premij dosegla pri zavarovanju avtomobilske odgovornosti in zdravstvene asistence za pomoč v tujini zaradi večjega poudarka na prodaji teh produktov, lojalne in stabilne prodajne mreže ter povečanega povpraševanja zavarovancev. Premoženjska zavarovalnica v Črni gori je dosegla najvišjo rast kosmatih premij na področju drugega škodnega zavarovanja zaradi pridobitve večjega zavarovanca. Premije v makedonski zavarovalnici so se povečale zaradi pridobitve večjih zavarovancev na področju zavarovanja odgovornosti pri uporabi motornih vozil, večje produkcije individualnega in poslovnega avtomobilskega kaska in pridobitve novih večjih zavarovancev pri nezgodnem zavarovanju fizičnih oseb.

Kosmate premije življenjskih zavarovalnic so se v primerjavi z letom 2016 povečale v Sloveniji kot tudi v zavarovalnicah v tujini. Zavarovalnica Sava je po likvidaciji skladov DWS FlexPension s strani upravljalca DWS s prodajno akcijo nagovorila zavarovance s privarčevanimi sredstvi iz tega naslova k sklenitvi novega primerljivega zavarovanja, za kar je bil oblikovan nov interni sklad. To je povzročilo rast kosmatih premij za 2,2 milijona EUR. Doživetje večjega števila polic naložbenih zavarovanj v januarju 2017 je po drugi strani negativno vplivalo na rast kosmatih premij v Sloveniji, a so bile v pomembni meri nadomeščene, saj je veliko zavarovancev sklenilo novo zavarovanje. Kosmate premije so se povečale tudi v drugih državah, najbolj v Srbiji, kjer je družba Sava životno osiguranje (SRB) zagotovila 26-odstotno rast premij s širitvijo prodajne mreže in povečanjem produktivnosti. Visoka rast je značilna tudi za hrvaško podružnico Zavarovalnice Sava, ki je v letu 2017 povečala premijo za 6,2 %, medtem ko je imel hrvaški življenjski zavarovalni trg 1,5-odstotno rast. Na to je vplivala predvsem povečana prodaja rizičnih življenjskih zavarovanj. Vse družbe skupine Sava Re si prizadevajo za izboljšanje lastne prodajne mreže z izobraževanjem in usposabljanjem prodajnega osebja, hkrati pa iščejo možnosti za rast po drugih prodajnih kanalih.

A.2 Rezultati pri sklepanju zavarovanj4

Skupina prikazuje dodatna nezgodna zavarovanja v poslovnem odseku življenjskih zavarovanj, pri poročanju v skladu s Solventnostjo II pa pri zavarovalni vrsti Zavarovanje in proporcionalno pozavarovanje izpada dohodka.

Premije

Konsolidirane kosmate premije in čisti prihodki od premij

(v tisoč EUR)	2017	2016	Indeks
Kosmate premije	515.115	489.095	105,3
Čisti prihodki od premij	468.747	456.991	102,6

Geografska segmentacija konsolidiranih kosmatih premij

(v tisoč EUR)	2017	2016	Indeks
Slovenija	366.500	347.977	105,3
Tujina	148.615	141.118	105,3
Skupaj	515.115	489.095	105,3

Konsolidirane kosmate premije za pomembne vrste poslovanja

(v tisoč EUR)	2017	2016	Indeks
Zavarovanje in proporcionalno pozavarovanje avtomobilske odgovornosti	106.377	100.612	105,7
Požarno zavarovanje in proporcionalno pozavarovanje ter zavarovanje in proporcionalno pozavarovanje druge škode na premoženju	103.509	106.355	97,3
Zavarovanje in proporcionalno pozavarovanje drugih motornih vozil	94.151	84.820	111,0
Življenjsko zavarovanje	70.100	69.503	100,9
Zavarovanje in proporcionalno pozavarovanje izpada dohodka	45.189	44.298	102,0
Neproporcionalno premoženjsko pozavarovanje	28.862	25.927	111,3
Druge vrste poslovanja	66.927	57.581	116,2
Skupaj	515.115	489.095	105,3

Kosmate premije so v 2017 zrasle za 5,3 %, struktura po vrstah poslovanja pa je v 2017 ostala približno enaka kakor v 2016. Premoženjska premija predstavlja 86,4 % celotne premije, življenjska 13,6 %. V sestavi kosmate premije prevladujejo zavarovanja in proporcionalna pozavarovanja avtomobilske odgovornosti ter požarna zavarovanja in proporcionalna pozavarovanja (vključno z zavarovanji in proporcionalnimi pozavarovanji drugih škod na premoženju). Ti dve vrsti poslovanja imata v strukturi kosmatih premij 41-odstotni delež.

⁴ V tem poglavju so prikazani konsolidirani podatki po SII preračunih, ki ne vključujejo Save pokojninske, zato podatki niso enaki kot po MSRP preračunih.

Konsolidirane kosmate škode in čisti odhodki za škode so bili v letu 2017 višji kot v letu 2016. V nadaljevanju je opisano gibanje kosmatih škod po poslovnih odsekih, kot jih spremlja skupina Sava Re. Poslovni odsek življenjskih zavarovanj vključuje tudi družbo Sava pokojninska, medtem ko v tabeli zgoraj ni vključena.

Kosmate škode odseka pozavarovanje so bile v primerjavi z letom 2016 nižje za 6,6 %, saj smo v 2016 izplačevali večje škode za pretekla pogodbena leta. Čisti odhodki za škode so bili v primerjavi z letom 2016 nižji za 7,5 %. Sprememba čistih škodnih rezervacij (povišanje) je bila v letu 2017 nižja kot v letu 2016 predvsem zaradi vpliva tečajnih razlik, zaradi katerih so se škodne rezervacije v letu 2017 znižale za 6,2 milijona EUR, v 2016 pa povišale za 1,4 milijona EUR. Z izključitvijo tečajnih razlik, je bila sprememba (povišanje) v letu 2017 višja kot v letu 2016, saj so se v letu 2017 dodatno oblikovale rezervacije za na novo prijavljene škode (škoda v rudniku v Rusiji, trk dveh ladij pri Šanghaju, požar v Rusiji).

Kosmate škode premoženjskih zavarovanj za posel v Sloveniji so bile v letu 2017 višje zlasti zaradi rasti kosmatih škod zasebnega sektorja avtomobilskih zavarovanj in deloma na področju asistenčnih zavarovanj. Glavni vzrok za preseganje škod v primerjavi z letom prej je bilo izplačilo škod v letu 2017, ki so nastale zaradi toče v letu 2016 (trije večji škodni dogodki). Višje škode v letu 2017 so bile posledica več škodnih dogodkov zaradi vremenskih ujm (v juniju, juliju, avgustu in decembru) ter rasti števila prodanih avtomobilskih in asistenčnih zavarovanj individualnega sektorja. Pri avtomobilskih zavarovanjih poslovnega sektorja pa je bilo preseganje škod iz leta 2016 zlasti pri zavarovanjih odgovornosti pri uporabi motornih vozil zaradi ene večje in več manjših škod ter večjega števila prodanih zavarovanj, kar ob isti škodni pogostnosti pomeni več prijavljenih škod. Večja izplačila na odseku ožjega premoženja so bila prav tako posledica škodnih dogodkov iz vremenskih ujm iz let 2016 in 2017. Del teh škod je bil že vključen v škodnih rezervacijah v letu 2016, zato njihovo izplačevanje ni imelo večjega vpliva na poslovni izid. Kosmate škode za posel iz tujine so bile višje za 25,9 %. Na rast je najbolj vplivalo izplačilo večjih odgovornostnih škod premoženjske zavarovalnice v Makedoniji, kar pa ni imelo vpliva na poslovni izid, saj so bile zanje v prejšnjih letih oblikovane škodne rezervacije. Makedonska zavarovalnica je utrpela tudi nekaj večjih škod na avtomobilskem kasku in drugem škodnem zavarovanju kot posledico neurja v juniju 2017 na območju Skopja. V zadnjem četrtletju leta 2017 pa je bila likvidirana velika škoda iz drugega škodnega zavarovanja premoženja. Povečanje kosmatih škod kosovske premoženjske zavarovalnice je nastalo zaradi večje škode na področju zavarovanja požara in drugih elementarnih nesreč ter povečanega obsega sklenjenih zdravstvenih zavarovanj v primerjavi z letom 2016. Povečanje kosmatih škod Zavarovalnice Sava na Hrvaškem je posledica rasti števila manjših škod in ene večje škode iz leta 2013 v zvezi z zavarovanjem avtomobilske odgovornosti. V črnogorski zavarovalnici je zaznati manjšo rast škod zaradi nekaj večjih škod na požarnem in drugem škodnem zavarovanju, zavarovanju avtomobilske odgovornosti in zavarovanju nezgode.

Kosmate škode življenjskih zavarovanj so v Sloveniji zrasle za 62,7 %, kar je posledica doživetij večjega števila polic naložbenih zavarovanj v januarju 2017. Gibanje škod je treba opazovati skupaj s spremembo zavarovalno-tehničnih rezervacij. Kosmate škode so se povečale tudi v tujini, in sicer zaradi rasti škod Illyrie Life, ki je imela letos več škod iz doživetij in nezgodne smrti ter hkratnega povečanja števila odkupov, saj je več zavarovanj doseglo dobo, ko jih je mogoče odkupiti.

Konsolidirani čisti prihodki od premij za pomembne vrste poslovanja

(v tisoč EUR)	2017	2016	Indeks
Zavarovanje in proporcionalno pozavarovanje avtomobilske odgovornosti	101.539	98.686	102,9
Požarno zavarovanje in proporcionalno pozavarovanje ter zavarovanje in proporcionalno pozavarovanje druge škode na premoženju	91.329	95.133	96,0
Zavarovanje in proporcionalno pozavarovanje drugih motornih vozil	86.672	82.568	105,0
Življenjsko zavarovanje	68.976	69.521	99,2
Zavarovanje in proporcionalno pozavarovanje izpada dohodka	45.607	45.209	100,9
Druge vrste poslovanja	74.624	65.874	113,3
Skupaj	468.747	456.991	102,6

Konsolidirane kosmate škode in čisti odhodki za škode

(v tisoč EUR)	2017	2016	Indeks
Kosmate škode	314.432	275.480	114,1
Čisti odhodki za škode	290.344	271.855	106,8

Geografska segmentacija konsolidiranih kosmatih škod

(v tisoč EUR)	2017	2016	Indeks
Slovenija	232.248	192.864	120,4

(v tisoč EUR)	2017	2016	Indeks
Slovenija	232.248	192.864	120,4
Tujina	82.184	82.616	99,5
Skupaj	314.432	275.480	114,1

Konsolidirani čisti prihodki od premij po poslovnih odsekih poslovanja

Škode

V grafu so v odseku življenjskih zavarovanj vključena tudi zavarovanja dodatne nezgode.

Konsolidirani stroški pridobivanja zavarovanj odseka premoženja so višji za 1,6 %, in sicer zaradi rasti konsolidiranih premij premoženjskih zavarovanj in z njim povezanih višjih provizij zastopnikom in agencijam. Skupna rast teh stroškov bi bila še višja zaradi rasti teh stroškov v Sloveniji, vendar so se stroški podružnice Zavarovalnice Sava zaradi prilagoditve slovenskemu delu prerazporedili. Pred združitvijo so namreč v podružnici prikazovali celotne plače zastopnikov med stroški pridobivanja, po združitvi pa jih prikazujejo med drugimi obratovalnimi stroški (stroški dela). Zato je bilo v letu 2017 zaznati negativno spremembo v razmejenih stroških pridobivanja zavarovanj. Konsolidirani drugi obratovalni stroški so zaradi racionalizacije ostali na ravni preteklega leta. Ti stroški so se v slovenskem delu premoženjskih zavarovalnic znižali za 4,7 % kot posledica združitve zavarovalnic in doseženih sinergijskih učinkov, v tujini pa so se za 13,7 % zvišali. Vzrok naraščanja drugih obratovalnih stroškov v tujini je predvsem v rasti stroškov premoženjske zavarovalnice v Srbiji, in sicer stroškov dela in izrednih stroškov spremembe celostne podobe družbe. Stroški podružnice Zavarovalnice Sava na Hrvaškem so se povišali predvsem zaradi rasti stroškov dela pri že zgoraj omenjeni prilagoditvi in prerazporeditvi stroškov plač zastopnikov. Rast stroškov makedonske zavarovalnice je povezana s prenovo poslovnih prostorov in stroški spremembe grafične podobe. Konsolidirani kosmati obratovalni stroški (brez spremembe razmejenih stroškov pridobivanja) premoženjskih zavarovanj so se povečali za 0,4 %, kosmate konsolidirane premije pa za 6,4 %, zaradi česar se je kosmati stroškovni količnik znižal za 2 odstotni točki.

Višji stroški pridobivanja odseka življenje so predvsem posledica povišanja stroškov pridobivanja slovenskega dela Zavarovalnice Sava zaradi večje produkcije in drugačne dinamike vračunanih stroškov. Iz istega razloga je v letu 2017 nastala negativna sprememba v razmejenih stroških pridobivanja zavarovanj. Povečanje drugih obratovalnih stroškov je posledica povečanja stroškov pri vseh družbah, najbolj pa pri hrvaškem delu Zavarovalnice Sava in pri družbi Sava životno osiguranje (SRB). Pri prvi gre le za prerazporeditev stroškov zaradi prilagoditve slovenskemu delu - na Hrvaškem so namreč pred združitvijo celotne plače zastopnikov prikazovali med stroški pridobivanja, po združitvi 2. 11. 2016 pa jih prikazujejo med drugimi obratovalnimi stroški. V skupnem seštevku so ti stroški ostali na enaki ravni kakor v predhodnem letu. Sava životno osiguranje (SRB) pa je v letu 2017 povečala stroške dela v prodaji, kar je povezano z večjo prodajo novih zavarovanj, hkrati pa so višji stroški storitev zaradi vlaganj v izboljšavo informacijske podpore in stroški, povezani s spremembo grafične podobe.

Stroški

Konsolidirani čisti odhodki za škode za pomembne vrste poslovanja

(v tisoč EUR)	2017	2016	Indeks
Zavarovanje in proporcionalno pozavarovanje drugih motornih vozil	66.047	62.687	105,4
Požarno zavarovanje in proporcionalno pozavarovanje ter zavarovanje in proporcionalno pozavarovanje druge škode na premoženju	55.518	44.609	124,5
Zavarovanje in proporcionalno pozavarovanje avtomobilske odgovornosti	50.000	61.684	81,1
Življenjsko zavarovanje	66.694	38.890	171,5
Zavarovanje in proporcionalno pozavarovanje izpada dohodka	17.809	22.136	80,5
Druge vrste poslovanja	34.277	41.849	81,9
Skupaj	290.344	271.855	106,8

Čisti obratovalni stroški za pomembne vrste poslovanja

(v tisoč EUR)	2017	2016	Indeks
Požarno zavarovanje in proporcionalno pozavarovanje ter zavarovanje in proporcionalno pozavarovanje druge škode na premoženju	36.373	40.479	89,9
Zavarovanje in proporcionalno pozavarovanje avtomobilske odgovornosti	31.401	31.146	100,8
Zavarovanje in proporcionalno pozavarovanje drugih motornih vozil	23.071	24.371	94,7
Življenjsko zavarovanje	16.329	21.645	75,4
Druge vrste poslovanja	45.844	38.190	120,0
Skupaj	153.018	155.831	98,2

Čisti obratovalni stroški so se v letu 2017 znižali za 1,8 %. V absolutnem znesku so se najbolj znižali stroški življenjskih zavarovanj ter požarnih in drugih škodnih zavarovanj in proporcionalnih pozavarovanj (kosmate premije so se prav tako znižale). Najbolj so se povišali stroški proporcionalnih pozavarovanj splošne odgovornosti. Rast kosmatih premij te vrste poslovanja je znašala 10,2 %. Sestava čistih obratovalnih stroškov v 2017 po vrstah poslovanja se v primerjavi z letom 2016 ni bistveno spremenila. Gibanje stroškov po poslovnih odsekih, kot jih spremlja skupina, je opisano v nadaljevanju. Komentarji vključujejo vse postavke, ki so vključene v izračun čistih obratovalnih stroškov (stroški pridobivanja, sprememba v razmejenih stroških pridobivanja, drugi obratovalni stroški). Poslovni odsek življenjskih zavarovanj vključuje tudi družbo Sava pokojninska, medtem ko v tabeli zgoraj ni vključena.

Stroški pridobivanja odseka pozavarovanje so bili kljub rasti kosmate premije nižji. Količnik stroškov pridobivanja v kosmati premiji je za leto 2017 znašal 22,0 %, kar je 1,6 odstotne točke boljše kot leta 2016. Razmejeni stroški pridobivanja so se v letu 2017 povečali, kar je skladno z rastjo kosmatih in prenosnih premij, zato njihova sprememba znižuje obratovalne stroške. V 2016 so se razmejeni stroški pridobivanja znižali skladno z znižanjem kosmatih premij in prenosnih premij. Rast drugih obratovalnih stroškov izvira iz višjih stroškov dela in amortizacije zaradi višjih stroškov programske opreme.

Kosmati poslovni izid skupine (brez Save pokojninska) je bil v letu 2017 nižji kot v letu 2016 za 1,6 %. Odsek pozavarovanja je beležil nižji rezultat kot v letu 2016. Na rezultat pozavarovanja so vplivale tudi tečajne razlike: iz naslova zavarovalno-tehničnih kategorij 4,7 milijona EUR pozitivnega učinka (2016: 1,8 milijona EUR negativnega učinka) in iz naložbene dejavnosti 5,5 milijona EUR negativnega učinka (2016: 1,4 milijona EUR pozitivnega učinka). Na slabši zavarovalno-tehnični rezultat (z izključitvijo tečajnih razlik) je vplivalo več velikih škod iz tujine (orkanske škode na Karibih in v ZDA ter večji škodni dogodek v Rusiji), rezultat iz naložbenja (z izključitvijo tečajnih razlik) pa je bil ugodnejši predvsem zaradi uresničitve kapitalskih dobičkov. Odsek premoženjskih zavarovanj je beležil nekoliko nižji rezultat kot v letu 2016 predvsem zaradi rezultata Zavarovalnice Sava, ki je bil pod vplivom škod vremenskih ujm (11,9 milijona EUR) in večjih škodnih dogodkov kosovske in makedonske premoženjske zavarovalnice. Rezultat iz naložbenja premoženjskih zavarovalnic se je poslabšal zaradi nižjih obrestnih prihodkov (nižje ravni obrestnih mer na kapitalskih trgih), pa tudi drugih prihodkov od naložb (nižji dobički od prodaje naložb). Na rezultat je pozitivno vplivalo to, da v letu 2017 ni bilo slabitev dobrega imena (v letu 2016 je bilo zaradi odmika od načrtovanih rezultatov namreč oslabljeno dobro ime kosovske zavarovalnice). Odsek življenjskih zavarovanj je v letu 2017 posloval boljše kot v letu 2016 kot posledica več zbranih premij vseh družb v skupini, saj si vse družbe skupine Sava Re prizadevajo za izboljšanje lastne prodajne mreže z izobraževanjem in usposabljanjem prodajnega osebja, hkrati pa iščejo možnosti za rast po drugih prodajnih kanalih. Donos naložbenega portfelja življenjskih zavarovanj je bil za 1,1 milijona EUR nižji od donosa v letu 2016 zaradi nižjih prihodkov od obresti.

tisoč EUR

tisoč EUR

tisoč EUR

Konsolidirani kosmati poslovni izid

Sestava konsolidiranega kosmatega poslovnega izida

Sestava konsolidiranega kosmatega poslovnega izida po poslovnih odsekih Sestava konsolidiranega kosmatega poslovnega izida z izključitvijo tečajnih razlik

* Drugo vključuje kosmati poslovni izid odseka nezavarovalnih družb. Prikaz ne vključuje kosmatega konsolidiranega poslovnega izida Save pokojninska, ker ni vključena v izračune po SII.

* Drugo vključuje kosmati poslovni izid odseka nezavarovalnih družb in slabitev dobrega imena, ki ga v 2017 ni bilo (2016: 1,7 milijona EUR). Prikaz ne vključuje konsolidiranega kosmatega konsolidiranega poslovnega izida Save pokojninska, ker ni vključena v izračune po SII.

* Drugo vključuje kosmati poslovni izid odseka nezavarovalnih družb in slabitev dobrega imena, ki ga v 2017 ni bilo (2016: 1,7 milijona EUR). Prikaz ne vključuje konsolidiranega kosmatega konsolidiranega poslovnega izida Save pokojninska, ker ni vključena v izračune po SII.

Prihodki naložb v letu 2017 znašajo 28,0 milijona EUR in so v primerjavi z istim obdobjem lani nižji za 5,6 milijona EUR, ob izločitvi tečajnih razlik pa so nižji za 2,4 milijona EUR. V sestavi prihodkov je največ prihodkov od obresti, ki v obdobju 1–12/2017 znašajo 18,6 milijona EUR (66,5 % skupnih finančnih prihodkov) in so v primerjavi z istim obdobjem lani nižji za 2,6 milijona EUR.

Odhodki naložbenega portfelja so v letu 2017 glede na leto 2016 višji za 3,3 milijona EUR, ob izločitvi tečajnih razlik pa so nižji za 1,0 milijona EUR. Največji delež odhodkov, poleg negativnih tečajnih razlik, pripada obrestim za prejeta posojila in izgubam pri odtujitvah sredstev.

Učinek tečajnih razlik ne vpliva v celoti na poslovni izid, saj se skladno z gibanjem naložb v posamezni valuti gibljejo tudi obveznosti v tujih valutah. Tečajne razlike se v glavnem nanašajo na sredstva in obveznosti Save Re.

A.3 Naložbeni rezultati

Skupina spremlja naložbeni rezultat po segmentih poslovanja. Donos in donosnost se spremljata po tipih naložb, pa tudi po vrstah prihodkov in odhodkov. V spodnjih preglednicah so tako prikazani prihodki, odhodki in donos po tipih naložb ter po vrstah prihodkov in odhodkov.

Konsolidirani donos naložbenega portfelja

(v tisoč EUR)	2017	2016	Absolutna razlika
Donos finančnih naložb	15.555	24.580	–9.025
Donos naložbenih nepremičnin	176	32	144
Donos naložbenega portfelja	15.732	24.613	–8.881
Donos naložbenega portfelja brez vpliva tečajnih razlik	21.663	23.122	–1.459

2017	2016
16.849	17.959

Vrsta prihodka (v tisoč EUR)	1. 1.-31. 12
	2017	2016
Prihodki od obresti	18.607	21.234
Sprememba poštene vrednosti in dobički pri odtujitvah FVPL	229	738
Dobički pri odtujitvah naložb preostale MSRP-skupine	3.122	2.315
Prihodki od dividend in deležev preostale naložbe	1.141	1.284
Pozitivne tečajne razlike	4.203	7.325
Drugi prihodki	658	622
Prihodki naložbenega portfelja	27.961	33.518
Čisti neiztrženi dobički naložb življenjskih zavarovancev, ki prevzemajo naložbeno tveganje	16.849	17.959
Vrsta odhodka (v tisoč EUR)		1. 1.-31. 12
	2017	2016
Odhodki za obresti	719	842
Sprememba poštene vrednosti in izgube pri odtujitvah FVPL	80	632
Izgube pri odtujitvah naložb preostale MSRP-skupine	585	499
Slabitve naložb	320	595
Negativne tečajne razlike	10.134	5.835
Drugo	392	504
Odhodki naložbenega portfelja	12.229	8.906
Čiste neiztržene izgube naložb življenjskih zavarovancev, ki	8.256	11.256

2017	2016
8.256	11.256

Donos naložbenega portfelja skupine znaša v letu 2017 15,7 milijona EUR, donos naložbenega portfelja brez vpliva tečajnih razlik pa 21,7 milijona EUR.

Donos skupine v letu 2017 znaša 15,6 milijona EUR. Najpomembnejši postavki v sestavi donosa skupine so obrestni prihodki ki znašajo 17,9 milijona EUR in negativne tečajne razlike ki znašajo 5,9 milijona EUR in zmanjšujejo donos brez vpliva tečajnih razlik za 27,6 %. Velik delež obrestnih prihodkov je skladen s sestavo portfelja skupine, v katerem prevladujejo dolžniški finančni instrumenti.

Skupina nerealizirane dobičke in izgube naložb, ki jih v računovodskih izkazih vodi v skupini razpoložljivo za prodajo, prikazuje v bilančni postavki presežek iz prevrednotenja. V naslednji preglednici je prikazano gibanje presežka iz prevrednotenja v letu 2017.

Donos po tipih naložb

(v tisoč EUR)	Prihodki/ odhodki od obresti	Sprememba poštene vrednosti in dobički/ izgube pri odtujitvah FVPL	Dobički/ izgube pri odtujitvah naložb preostale MSRP skupine	Prihodki od dividend in deležev drugih naložb	Slabitve naložb	Pozitivne/ negativne tečajne razlike	Drugi prihodki/ odhodki	Skupaj	Čisti neiztrženi dobički/izgube naložb življenjskih zavarovanj
V posesti do zapadlosti	5.146	0	0	0	0	–60	0	5.087	348
Dolžniški instrumenti	5.146	0	0	0	0	–60	0	5.087	348
Po pošteni vrednosti prek IPI	120	150	0	26	0	–103	68	261	7.768
Dolžniški instrumenti	120	113	0	0	0	–99	–7	127	589
Lastniški instrumenti	0	37	0	26	0	–4	0	59	7.180
Druge naložbe	0	0	0	0	0	0	75	75	0
Razpoložljivo za prodajo	12.673	0	2.537	1.115	–320	–5.635	12	10.382	450
Dolžniški instrumenti	12.673	0	2.065	0	0	–5.635	9	9.113	434
Lastniški instrumenti	0	0	424	1.115	–320	0	3	1.222	16
Druge naložbe	0	0	47	0	0	0	0	47	0
Krediti in terjatve	623	0	1	0	0	–134	10	499	26
Dolžniški instrumenti	593	0	1	0	0	37	10	640	26
Druge naložbe	30	0	0	0	0	–171	0	–141	0
Finančne naložbe poz. iz naslova pozavarovalnih pogodb pri cedentih	44	0	0	0	0	0	0	44	0
Podrejene obveznosti	–718	0	0	0	0	0	0	–718	0
Skupaj	17.888	150	2.537	1.141	–320	–5.931	90	15.555	8.593

Presežek iz prevrednotenja – gibanje

(v EUR)	2017	2016
Stanje 1. 1.	17.459	12.722
Sprememba poštene vrednosti	2.804	5.246
Prenos negativnega presežka iz prevrednotenja v IPI zaradi slabitve	–320	–594
Prenos iz presežka iz prevrednotenja v IPI zaradi prodaje	–1.633	1.564
Pripadajoči čisti dobički/izgube, pripoznani v presežku iz prevrednotenja in zadržanem dobičku/izgubi v zvezi z naložbami v pridruženih družbah, obračunani z uporabo kapitalske metode	0	0
Drugi čisti dobički/izgube	0	0
Odloženi davek	22	–1.479
Skupaj presežek iz prevrednotenja	18.332	17.459

0	0

A.5 Druge informacije

Skupina ustvarja manjši del prihodkov iz najemnih pogodb. Gre za oddajo v poslovni najem lastniških nepremičnin, izkazanih med sredstvi (naložbenimi nepremičninami) v bilanci stanja skupine, prihodki od najemnin pa so pripoznani enakomerno med trajanjem najema.

Najemne pogodbe Skupina v zvezi s poslovanjem nima drugih pomembnih informacij. Pomembni posli in transakcije med družbami znotraj skupine

Iz oddaje v najem naložbenih nepremičnin je imela skupina v letu 2017 514.115 EUR prihodkov (2016: 315.320 EUR). Stroški vzdrževanja naložbenih nepremičnin so vključeni v najemno ceno oziroma jih skupina zaračuna najemnikom in so v letu 2017 znašali 166.161 EUR (2016: 145.877 EUR).

V nadaljevanju so predstavljeni sklopi pomembnih transakcij med družbami v skupini; ti se nanašajo na posle pozavarovanja med obvladujočo družbo in odvisnimi družbami ter izplačilo dividend obvladujoči družbi. Obveznosti do družb v skupini so v pretežni meri kratkoročne in na dan bilance stanja še nezapadle.

A.4 Rezultati pri drugih dejavnostih

Prihodki in odhodki iz naslova poslovanja z družbami v skupini

(v tisoč EUR)	2017	2016
Obračunane kosmate zavarovalne premije	56.999	54.743
Obračunani kosmati zneski škod	–30.532	–28.364
Prihodki od dividend	26.137	26.309
Stroški pridobivanja zavarovanj	–12.010	–11.142
Skupaj	40.594	41.546

Naložbe in terjatve do družb v skupini

(v tisoč EUR)	31. 12. 2017	31. 12. 2016
Dolžniški vrednostni papirji in posojila dana družbam v skupini	4.610	2.835
Terjatve za premijo iz sprejetega pozavarovanja	13.394	12.892
Skupaj	18.004	15.727

Obveznosti do družb v skupini

(v tisoč EUR)	31. 12. 2017	31. 12. 2016
Obveznosti za deleže v zneskih škod iz pozavarovanja do družb v skupini	8.249	7.434
Druge kratkoročne obveznosti iz sozavarovanja in pozavarovanja	3.040	2.648
Skupaj (brez rezervacij)	11.289	10.083

B SISTEM

UPRAVLJANJA

B.1 Splošne informacije o sistemu upravljanja B.2 Zahteve glede sposobnosti in primernosti B.3 Sistem upravljanja tveganj, vključno z lastno oceno tveganja in solventnosti

B.4 Sistem notranjega nadzora B.5 Funkcija notranje revizije B.6 Aktuarska funkcija B.7 Zunanje izvajanje B.8 Druge informacije

B. SISTEM UPRAVLJANJA

B.1 Splošne informacije o sistemu upravljanja

Načrtovanje in poročanje odvisnih družb v skupini Sava Re

Proces in vsebina priprave letnih oziroma strateških načrtov obvladujoče in odvisnih družb sta podrobneje opredeljena v pravilniku za finančno obvladovanje poslovanja družb v skupini Sava Re.

Proces in vsebina poročanja odvisnih družb v skupini Sava Re sta podrobneje opredeljena v pravilniku za finančno obvladovanje poslovanja družb v skupini Sava Re ter pravilniku upravljanja skupine Sava Re.

Družbe v skupini Sava Re so prevzele tudi enovito urejen sistem računovodskih in finančnih politik ter postopno prevzemajo usmeritve politike upravljanja tveganj.

B.1.2 Izbor sistema upravljanja in načelo sorazmernosti

Sistem upravljanja v posamezni družbi v skupini Sava Re je sorazmeren naravi, obsegu in zahtevnosti poslov družbe.

Posamezna družba v skupini Sava Re določi sistem upravljanja, ki je optimalen zanjo in za skupino Sava Re. Če to dopušča lokalna zakonodaja in je sorazmerno naravi, obsegu in zahtevnosti poslov posamezne družbe, praviloma oblikuje enotirni sistem upravljanja.

Obvladujoča družba v skupini Sava Re in Zavarovalnica Sava imata vzpostavljen dvotirni sistem upravljanja.

B.1.3 Organi upravljanja

Organa upravljanja v posameznih družbah v skupini Sava Re sta poleg skupščine tudi organ vodenja (uprava, generalni direktor, izvršni direktor) in organ nadzora (nadzorni svet, nadzorni odbor, upravni odbor, odbor direktorjev) – odvisno od zakonodajne ureditve v posamezni državi in izbire sistema upravljanja v posamezni družbi: eno- ali dvotirni sistem.

Organi upravljanja opravljajo svoje naloge v skladu z zakonodajno ureditvijo posamezne države, internimi pravili posamezne družbe in v skladu s splošnimi usmeritvami, ki jih določajo politika upravljanja, druge krovne politike skupine Sava Re, pravilnik upravljanja skupine Sava Re in priročnik za finančno obvladovanje poslovanja družb v skupini Sava Re.

Skupščina

Skupščina je najvišji organ družbe, s katerim njeni delničarji uresničujejo svoje pravice v zadevah družbe.

Pristojnosti skupščine posamezne družbe so določene z zakonodajno ureditvijo posamezne države in statutom posamezne družbe. Pristojnosti skupščine so razmejene v tri vsebinske sklope:

• • kadrovske odločitve (imenovanje in odpoklic članov nadzornega sveta, upravnega odbora, nadzornega odbora, podelitev razrešnice članom organov vodenja ali nadzora, glasovanje o nezaupnici, imenovanje zunanjega revizorja);
• • poslovne odločitve (potrditev letnega poročila, če o njem dokončno ne odločijo organi vodenja ali nadzora, uporaba bilančnega dobička, dajanje soglasij k posameznim poslovnim odločitvam na predlog poslovodstva);
• • temeljne odločitve v družbi (sprejetje in spremembe statuta, ukrepi za povečanje in zmanjšanje osnovnega kapitala, prenehanje družbe in statusna preoblikovanja).

B.1.1 Upravljanje skupine Sava Re

V skupini Sava Re so organi vodenja in nadzora obvladujoče družbe odgovorni za ustrezno upravljanje in nadzor v celotni skupini ter za zagotovitev takega okvira upravljanja, ki ustreza strukturi, poslom in tveganjem skupine Sava Re kot celote in njenih posameznih družb.

Obvladujoča družba celovito upravlja skupino tako, da je poslovna strategija postavljena od zgoraj navzdol, pri čemer se upoštevajo vidiki skupine kot celote, pa tudi vidiki posamezne družbe v skupini. Za optimalno kapitaliziranost skupine in odpornost proti nepredvidenim dogodkom se kapital in kapitalska ustreznost na ravni skupine prav tako upravljata po načelu od zgoraj navzdol. Strategija prevzemanja tveganj določa pripravljenost za prevzem tveganj znotraj skupine kot celote in na ravni posamezne družbe.

Skupina ima vzpostavljeno sistematično upravljanje tveganj, ki zajema upravljanje tveganj na ravni posamezne družbe, ustrezno spremljanje tveganj posamezne družbe v obvladujoči družbi, pa tudi upravljanje tveganj na ravni skupine. Pri zadnjem se upoštevajo medsebojni vplivi tveganj posameznih družb, in sicer predvsem koncentracija tveganj in druga pomembna tveganja, ki so povezana z delovanjem skupine.

Organi vodenja ali nadzora posamezne odvisne družbe v skupini Sava Re ravnajo v skladu z enakimi vrednotami in politikami korporativnega upravljanja kakor obvladujoča družba, razen če ni z zakonskimi zahtevami, nadzorniškimi zahtevami ali določili glede sorazmernosti določeno drugače. Zato organi vodenja ali nadzora odvisne družbe v skupini Sava Re, v okviru svojih odgovornosti za upravljanje družbe, pri prenosu politik skupine preverijo potrebne prilagoditve lokalni zakonodaji in morebitne druge potrebne prilagoditve.

Družbe v skladu z opredeljenimi postopki v politikah skupine tako določijo prilagoditve teh politik in zagotovijo, da odvisna družba z njimi ne bi kršila veljavnih zakonskih oziroma podzakonskih predpisov ali pravil varnega in skrbnega poslovanja.

Nadzor posamezne družbe v skupini Sava Re

Za zagotavljanje preglednega in učinkovitega upravljanja in nadzora poslovanja odvisnih družb v skupini Sava Re je nadzor obvladujoče družbe nad odvisnimi družbami razdeljen na tri dele, in sicer na:

• • upravljavski nadzor (ki se izvaja z organi upravljanja – skupščina, nadzorni svet),
• • poslovni nadzor (ki se izvaja z nosilci poslovnih funkcij),
• • dodaten nadzor (ki se izvaja z nosilci ključnih funkcij).

Komunikacija med družbami v skupini Sava Re

Sava Re kot obvladujoča družba dvakrat letno organizira strateško konferenco skupine Sava Re, na kateri se obravnavajo strateške smernice za načrtovanje poslovanja družb v skupini in novosti, ki se načrtujejo znotraj posameznih poslovnih funkcij, ter izidi tekočega poslovanja posamezne družbe. Strateški konferenci sta tako namenjeni izboljšanju komunikacije o strategijah in usmeritvah v skupini Sava Re na ravni poslovodstva.

V skupini Sava Re so večkrat letno organizirana izobraževanja z različnih področij poslovanja, katerih namen je poenotenje poslovnih procesov ter prenos znanja, korporativne kulture in dobrih praks poslovanja.

• • daje soglasje upravi k strategiji prevzemanja tveganj Save Re in skupine,
• • obravnava poročilo o lastni oceni tveganj in solventnosti ter četrtletna poročila o tveganjih Save Re in skupine,
• • obravnava poročila nosilca funkcije spremljanja skladnosti poslovanja,
• • obravnava poročila nosilca aktuarske funkcije,
• • daje soglasje upravi k določitvi okvirnega letnega in večletnega programa dela notranje revizije,
• • nadzira primernost postopkov in učinkovitost delovanja notranje revizije in obravnava poročila funkcije notranje revizije,
• • izdela mnenje za skupščino delničarjev k letnemu poročilu o notranjem revidiranju,
• • daje soglasje k imenovanju, razrešitvi in nagrajevanju vodje službe notranje revizije,
• • preveri letna in medletna poročila o poslovanju skupine Sava Re in Save Re,

• • preveri letno poročilo, ki ga je predložila uprava, zavzame stališče do revizijskega mnenja in o tem sestavi poročilo za skupščino ter v njem navede morebitne pripombe oziroma ga potrdi,

• • preveri predlog za uporabo bilančnega dobička, ki ga je predložila uprava, in o tem sestavi pisno poročilo za skupščino,

• • imenuje in odpokliče predsednika in člane uprave,
• • odloča o merilih za določitev prejemkov in sistemu nagrajevanja predsednika in članov uprave,
• • sprejema poslovnik o svojem delu,
• • pripravlja predloge za skupščino, ki so v njegovi pristojnosti, in izvršuje naloge, ki mu jih je določila skupščina,
• • obravnava ugotovitve Agencije za zavarovalni nadzor in drugih organov nadzora v postopkih nadzora nad družbo.

Nadzorni svet za posamezno leto pripravi rokovnik sej nadzornega sveta in njegovih komisij, s katerim določi predvidene datume in vsebine posameznih sej, predvsem tistih, ki so obvezne zaradi zahtev za javne objave rezultatov poslovanja oziroma so običajne glede na dosedanjo prakso.

V spodnjih preglednicah je prikazana sestava nadzornega sveta Save Re v letu 2017.

Nekatere pomembnejše naloge skupščine Save Re so odločanje o:

• • sprejetju letnega poročila, če nadzorni svet letnega poročila ni potrdil ali če uprava in nadzorni svet prepustita odločitev o sprejetju letnega poročila skupščini,
• • uporabi bilančnega dobička na predlog uprave in na podlagi poročila nadzornega sveta,
• • imenovanju in odpoklicu članov nadzornega sveta,
• • podelitvi razrešnice članom uprave in nadzornega sveta,
• • spremembah statuta,
• • ukrepih za povečanje in zmanjšanje kapitala,
• • prenehanju poslovanja družbe in statusnem preoblikovanju,
• • imenovanju revizorja na predlog nadzornega sveta,
• • drugih zadevah v skladu z zakonom in statutom.

Skupščina delničarjev posamezne družbe v skupini Sava Re je praviloma sklicana najmanj enkrat letno, najpozneje v roku, ki je določen v zakonodajni ureditvi posamezne države. Lahko je sklicana tudi v drugih primerih, določenih z zakonodajno ureditvijo posamezne države in statutom posamezne družbe, ter takrat, ko je to v interesu družbe. Skupščino navadno sklicuje poslovodstvo posamezne družbe. Zakonodajna ureditev posamezne države določa, v katerih primerih jo lahko skličejo tudi drugi organi družbe oziroma delničarji sami.

Podrobnosti o sklicu skupščine posamezne družbe, pravicah delničarjev v povezavi s skupščino, pogojih udeležbe na skupščini in uresničevanju glasovalnih pravic so določene v zakonodajni ureditvi posamezne države ter v statutu in poslovniku o delu skupščine posamezne družbe. Usmeritve za vsebinsko pripravo na skupščino posamezne odvisne družbe so podrobneje urejene tudi v pravilniku o upravljanju in nadzoru skupine Sava Re.

Organ nadzora (nadzorni svet, upravni odbor, nadzorni odbor, odbor direktorjev idr.)

V nadaljevanju uporabljeni izraz nadzorni svet je splošen izraz za organ nadzora.

Pravila, ki so določena za nadzorni svet v dvotirnem sistemu, veljajo tudi za nadzorni odbor, upravni odbor ali odbor direktorjev v enotirnem sistemu, razen če ni določeno drugače.

Nadzorni svet nadzoruje vodenje poslov družbe v celotnem poslovnem letu, v skladu s sprejeto poslovno strategijo in finančnim načrtom družbe. Pri tem ravna v skladu z zakonodajno ureditvijo države, statutom in drugimi akti družbe.

Sestaja se najmanj petkrat letno, običajno po preteku posameznega trimesečja poslovnega leta, ko obravnava letna in medletna poročila o poslovanju, ena seja pa je namenjena potrjevanju planskih dokumentov. Upravni odbor, nadzorni odbor ali odbor direktorjev v družbah z enotirnim sistemom se običajno sestaja tudi pogosteje.

Število članov nadzornega sveta mora zadoščati minimalnim zahtevam, ki jih določa zakonodajna ureditev posamezne države, v katerih je družba registrirana. To število je sorazmerno naravi, obsegu in zahtevnosti poslov posamezne družbe. Nadzorni svet je sestavljen tako, da se zagotovita odgovoren nadzor in sprejemanje odločitev v korist družbe.

Vsaka družba v skupini si prizadeva, da je pri sestavi nadzornega sveta upoštevana razpršenost strokovnega znanja, izkušenj in veščin, ki se med posameznimi člani nadzornega sveta med seboj dopolnjujejo, tako da je nadzorni svet homogena celota in je zagotovljeno smotrno in preudarno nadziranje družbe.

Način delovanja nadzornega sveta je podrobneje urejen z notranjim aktom posamezne družbe.

Nekatere pomembnejše naloge nadzornega sveta Save Re so, da:

• • spremlja in nadzoruje vodenje in poslovanje družbe ter v primeru ugotovljenih pomanjkljivosti ali nepravilnosti naloži upravi, da predlaga ukrepe za njihovo odpravo,
• • daje soglasje upravi k določitvi poslovne politike in finančnega načrta skupine Sava Re in Save Re,
• • daje soglasje upravi k določitvi strategije razvoja skupine Sava Re in Save Re,
• • daje soglasje upravi k pisnim pravilom sistema upravljanja, upravljanja tveganj, spremljanja skladnosti poslovanja, notranje revizije, aktuarske funkcije, notranjih kontrol in izločenih poslov,
• • daje soglasje upravi k podelitvi in odvzemu pooblastil nosilcem ključnih funkcij,
• • daje soglasje upravi k poročilu o solventnosti in finančnem položaju Save Re in skupine,

Sestava nadzornega sveta v letu 2017 (do 15. 7. 2017)

Član	Naziv	Nastop mandata	Trajanje mandata
Mateja Lovšin Herič	predsednica	15. 7. 2013	15. 7. 2017
Slaven Mićković	namestnik predsednice	15. 7. 2013	15. 7. 2017
Keith William Morris	član	15. 7. 2013	15. 7. 2017
Davor Ivan Gjivoje	član	7. 3. 2017	7. 3. 2021
Andrej Gorazd Kunstek	član, predstavnik delavcev	11. 6. 2015	11. 6. 2019
Mateja Živec	članica, predstavnica delavcev	1. 4. 2016	11. 6. 2019

Sestava nadzornega sveta v letu 2017 (od 16. 7. 2017)

Član	Naziv	Nastop mandata	Trajanje mandata
Mateja Lovšin Herič	predsednica	16. 7. 2017	16. 7. 2021
Keith William Morris	namestnik predsednice	16. 7. 2017	16. 7. 2021
Davor Ivan Gjivoje	član	7. 3. 2017	7. 3. 2021
Andrej Kren	član	16. 7. 2017	16. 7. 2021
Andrej Gorazd Kunstek	član, predstavnik delavcev	11. 6. 2015	11. 6. 2019
Mateja Živec	članica, predstavnica delavcev	1. 4. 2016	11. 6. 2019

Komisije nadzornega sveta

Nadzorni svet posamezne družbe v skupini lahko skladno z zakonodajo imenuje eno ali več komisij oziroma odborov, ki obravnavajo vnaprej določena področja, analizirajo določena vprašanja, pripravljajo predloge sklepov nadzornega sveta, skrbijo za njihovo uresničitev in opravljajo druge strokovne naloge ter s tem strokovno podpirajo delo nadzornega sveta. Ne glede na imenovanje komisije je odločanje v pristojnosti kolegijske odgovornosti nadzornega sveta.

V Savi Re so oblikovane štiri komisije nadzornega sveta:

• • revizijska komisija,
• • komisija za tveganja,
• • komisija za imenovanja in prejemke,
• • komisija za oceno sposobnosti in primernosti.

Delovna področja in sestavo komisij nadzorni svet določi s posebnim sklepom ob upoštevanju določil veljavne zakonodaje, priporočil kodeksa upravljanja javnih delniških družb in notranjih aktov družbe.

Posamezna komisija ima lahko svoj poslovnik. Če ga nima, se za vprašanja sklepčnosti, odločanja in vsa druga procesna vprašanja smiselno uporablja poslovnik o delu nadzornega sveta.

Organ vodenja (poslovodstvo, uprava, generalni direktor, izvršni direktor)

V nadaljevanju uporabljeni izraz uprava je splošen izraz za organ vodenja.

Pravila, ki so določena za upravo v dvotirnem sistemu, veljajo tudi za generalnega direktorja ali izvršnega direktorja v enotirnem sistemu, če ni določeno drugače.

Uprava družbe vodi, zastopa in predstavlja družbo v pravnem prometu.

S svojim delom, znanjem in izkušnjami si prizadeva za dolgoročni uspeh družbe z zagotavljanjem kar najboljšega vodenja in upravljanja tveganj. Opredeljuje in določa cilje, vrednote, poslanstvo, vizijo in strategijo poslovanja posamezne družbe. Optimalnost poslovanja dosega z zagotavljanjem primerne sestave zaposlenih in skrbnim ravnanjem s finančnimi viri. Pri tem upošteva zakonodajno ureditev posamezne države, statut in druge akte posamezne družbe.

Uprava posamezne družbe v skupini Sava Re je praviloma veččlanska in je sestavljena strokovno z namenom zagotovitve sprejemanja odločitev v korist družbe ter skrbnega in odgovornega izpolnjevanja njenih ciljev. Število članov uprave je sorazmerno naravi, obsegu in zahtevnosti poslov posamezne družbe, pri čemer morajo biti jasno določene pristojnosti posameznega člana in zagotovljena ustrezna ločitev odgovornosti. Če lokalna zakonodaja dopušča enočlansko upravo, mora biti v taki družbi pri sprejemanju odločitev poslovodstva upoštevano načelo štirih oči.

Vsaka družba si prizadeva, da je pri sestavi uprave upoštevana razpršenost strokovnega znanja, izkušenj in veščin, ki se med posameznimi člani uprave med seboj dopolnjujejo, tako da je uprava homogena celota in je zagotovljeno smotrno in preudarno vodenje družbe.

Uprava deluje v skladu z visokimi etičnimi standardi in upošteva interese vseh skupin deležnikov.

Pristojnosti posameznih članov uprave in način delovanja veččlanskega organa so urejeni z notranjim aktom posamezne družbe (akt o upravi ali/in poslovnik o delu uprave).

Uprava posamezne družbe redno (najmanj enkrat v četrtletju) izčrpno in točno poroča nadzornemu svetu družbe o:

• • izvajanju poslovne politike in drugih načelnih vprašanjih poslovanja,
• • donosnosti družbe, še zlasti donosnosti lastniškega kapitala,
• • poteku poslov, še zlasti o prometu, finančnem položaju in plačilni sposobnosti,
• • poslih, ki lahko pomembneje vplivajo na donosnost in plačilno sposobnost družbe, ter
• • vseh pomembnih tveganjih, ki so oziroma bi lahko pomembneje vplivala na kapitalsko ustreznost družbe.

Nekatere pomembnejše naloge uprave obvladujoče družbe Save Re so, da:

• • vodi in organizira poslovanje družbe,
• • zastopa in predstavlja družbo,
• • odgovarja za zakonitost poslovanja družbe,
• • sprejema strategijo razvoja družbe in skupine ter jo predloži nadzornemu svetu v soglasje,
• • sprejema poslovno politiko in finančni načrt družbe Save Re in skupine ter jo predloži nadzornemu svetu v soglasje,

Delovna področja posameznih članov v okviru uprave v pretežnem delu leta 2017:

• • Marko Jazbec, predsednik uprave: usklajevanje dela uprave, kontroling, splošne, kadrovsko-organizacijske in pravne zadeve, odnosi z javnostmi, skladnost poslovanja in procesi združevanja.
• • Jošt Dolničar, član uprave: upravljanje strateških naložb v odvisne družbe z dejavnostjo direktnega zavarovanja, modeliranje, IT, tehnologija in inovacije.
• • Srečko Čebron, član uprave: pozavarovanje in aktuariat.
• • Mateja Treven, članica uprave: finance, korporativne finance, odnosi z vlagatelji, računovodstvo, notranja revizija, upravljanje tveganj, pokojninska zavarovanja.

Dogodki po datumu poročanja

Nadzorni svet je 9. 11. 2017 soglasno podprl predlog predsednika uprave Marka Jazbeca in imenoval novo vodstveno ekipo Save Re. V upravo družbe sta bila po dveh zaporednih mandatih ponovno imenovana dosedanja člana uprave Srečko Čebron in Jošt Dolničar, za četrto članico pa je nadzorni svet imenoval Polono Pirš Zupančič. Nova mandata obstoječih dveh članov se začneta 1. 6. 2018, mandat nove članice pa naslednji dan po prejemu odločbe o izdaji dovoljenja za opravljanje funkcije člana uprave, ki ga izda Agencija za zavarovalni nadzor. Polona Pirš Zupančič je mandat nastopila 14. 1. 2018, Mateji Treven pa je mandat prenehal 13. 1. 2018.

Marko Jazbec je po navedenih spremembah v upravi kot predsednik uprave odgovoren za področja koordinacije dela uprave, financ, splošnih, kadrovskoorganizacijskih in pravnih zadev, odnosov z javnostmi, skladnosti poslovanja in notranje revizije. Srečko Čebron je v upravi tudi v novem mandatu odgovoren za poslovanje družbe na področju pozavarovanja, individualnega prevzema pozavarovanj in aktuarstva. Jošt Dolničar je v upravi v novem mandatu odgovoren za področje upravljanje strateških naložb v odvisne družbe z dejavnostjo direktnega zavarovanja, modeliranja, IT, tehnologije in inovacij ter pokojninskih zavarovanj. Polona Pirš Zupančič je v upravi odgovorna za področje korporativnih financ in kontrolinga, računovodstva, odnosov z vlagatelji in upravljanja tveganj.

Sestava uprave Save Re v letu 2017

Član	Naziv	Nastop mandata	Trajanje mandata
Marko Jazbec	predsednik (od 12. 5. 2017)	12. 5. 2017	12. 5. 2022
Jošt Dolničar	član (od 12. 5. 2017)	1. 6. 2013	1. 6. 2018
	predsednik (do 11. 5. 2017)
Srečko Čebron	član	1. 6. 2013	1. 6. 2018
Mateja Treven	članica	1. 6. 2013	13. 1. 2018

• • sprejema notranje akte družbe in skupine,
• • odobri in redno preverja strategije in pisna pravila o upravljanju tveganj, sistemu notranjih kontrol, notranji reviziji, aktuarski funkciji, funkciji spremljanja skladnosti poslovanja in izločenih poslih ter zagotovi njihovo izvajanje,

• • sprejme poročilo o solventnosti in finančnem položaju družbe Sava Re in skupine ter ga predloži nadzornemu svetu v soglasje,

• • s soglasjem nadzornega sveta podeli pooblastilo nosilcem ključnih funkcij družbe,
• • daje poročila nadzornemu svetu o poslovanju družbe in skupine,
• • pripravlja predlog letnega poročila s poslovnim poročilom in ga skupaj z revizorjevim mnenjem in predlogom uporabe bilančnega dobička predloži nadzornemu svetu v potrditev,
• • sklicuje skupščino,
• • izvaja sklepe skupščine in nadzornega sveta.

Ne glede na organizacijsko umeščenost vsake od ključnih funkcij v posamezni družbi so te neposredno umeščene tudi v strukturo ključnih funkcij skupine. Tako je zagotovljena neposredna povezava med ključno funkcijo posamezne odvisne družbe in ključno funkcijo skupine ter omogočen neposreden pretok informacij znotraj druge in tretje obrambne linije, kar omogoča celovito in dosledno upravljanje tveganj v skupini Sava Re.

Dejavnosti posamezne ključne funkcije

Ključne funkcije opravljajo naloge, ki jih določa zakon, ki ureja zavarovalništvo in na njem temelječi predpisi.

Funkcija upravljanja tveganj zlasti skrbi za:

• • delovanje sistema upravljanja tveganj,
• • prepoznavanje in oceno prevzetih tveganj,
• • združevanje tveganj v skupen profil, vključno z medsebojnimi vplivi,
• • redno spremljanje profila tveganj,
• • poročanje o morebitnih nevarnih okoliščinah.

Naloge, pristojnosti, odgovornosti in pooblastila nosilca funkcije upravljanja tveganj, predvidene postopke dela ter obveznosti, obdobje in naslovnike poročanja podrobneje ureja politika upravljanja tveganj skupine in družbe.

Aktuarska funkcija zlasti:

• • skrbi za koordinacijo in nadzor oblikovanja zavarovalno-tehničnih rezervacij, vključno z zagotavljanjem ustreznosti in kakovosti metodologij, predpostavk in uporabljenih podatkov,
• • podaja mnenje o politiki prevzemanja zavarovalnih tveganj,
• • podaja mnenje o ustreznosti pozavarovanja,
• • prispeva k učinkovitemu sistemu obvladovanja tveganj, zlasti pri njihovem modeliranju.

Naloge, pristojnosti, odgovornosti in pooblastila nosilca aktuarske funkcije, predvidene postopke dela ter obveznosti, obdobje in naslovnike poročanja podrobneje ureja politika aktuarske funkcije skupine.

Funkcija spremljanja skladnosti poslovanja zlasti:

• • skrbi za spremljavo skladnosti poslovanja družbe s predpisi in drugimi zavezami,
• • seznanja upravo o skladnosti poslovanja z zakoni, podzakonskimi predpisi in notranjimi akti,
• • ocenjuje možne vplive sprememb v pravnem okolju na poslovanje družbe,
• • opredeljuje in ocenjuje tveganja glede skladnosti poslovanja ter pomaga pri njihovem obvladovanju.

Naloge, pristojnosti, odgovornosti in pooblastila nosilca funkcije spremljanja skladnosti poslovanja, predvidene postopke dela ter obveznosti, obdobje in naslovnike poročanja podrobneje ureja politika skladnosti poslovanja skupine.

Funkcija notranje revizije zlasti:

• • daje nepristranska in ustrezna zagotovila ter svetuje upravi z namenom, da se ustvarja dodana vrednost ter prispeva k učinkovitosti in uspešnosti poslovanja,
• • pomaga družbi pri uresničevanju njenih ciljev s sistematičnim in metodičnim ocenjevanjem ter izboljševanjem uspešnosti in učinkovitosti upravljanja družbe, upravljanja tveganj in kontrolnih postopkov,
• • poroča upravi in organu nadzora o namenu, pristojnostih in nalogah notranje revizije ter izvajanju njenega načrta, o ugotovitvah izvedenih revizij pa tudi predlaga priporočila za njihove izboljšave.

Naloge, pristojnosti, odgovornosti in pooblastila nosilca funkcije notranje revizije, predvidene postopke dela ter obveznosti, obdobje in naslovnike poročanja podrobneje ureja politika funkcije notranje revizije skupine.

Poročanje nosilcev ključnih funkcij

Nosilec ključne funkcije v posamezni odvisni družbi poroča dvosmerno, in sicer:

• • organom vodenja ali nadzora družbe in tudi, če je tako določeno, revizijski komisiji oziroma nadzornemu svetu ter v posameznih primerih, upoštevaje zakonodajno ureditev posamezne države in notranje akte posamezne družbe, tudi področnim odborom;
• • nosilcu posamezne ključne funkcije na ravni skupine Sava Re.

Podrobnejši obseg, način in obdobja poročanja za posamezno ključno funkcijo določa notranji akt, ki ureja njeno delovanje.

B.1.4 Upravljanje tveganj

Sistem upravljanja tveganj je eden ključnih gradnikov sistema upravljanja.

Vodstvo obvladujoče družbe skupine Sava Re in vodstva posameznih družb v skupini morajo zagotoviti, da imata skupina kot celota in njena posamezna družba organiziran učinkovit sistem upravljanja tveganj. Pri tem se upoštevajo velikost, narava in kompleksnost tveganj, ki jim je skupina oziroma posamezna družba izpostavljena.

Podlaga za učinkovit sistem upravljanja tveganj je ustrezna organizacijska sestava na ravni skupine in v posamezni družbi v skupini.

Več o upravljanju tveganj družbe je zapisano v razdelku B.3.

B.1.5 Ključne funkcije v sistemu upravljanja tveganj

Obvladujoča družba ima na ravni skupine vzpostavljene štiri funkcije, ki jih veljavna zakonodaja opredeljuje kot ključne v sistemu upravljanja (v nadaljevanju: ključne funkcije): aktuarsko funkcijo, funkcijo upravljanja tveganj, funkcijo spremljanja skladnosti in funkcijo notranje revizije. Ključne funkcije so vključene v sistem upravljanja skupine ter poleg vloge njene ključne funkcije praviloma opravljajo vlogo ključne funkcije obvladujoče družbe.

V obvladujoči družbi so ključne funkcije organizirane kot službe sistema upravljanja tveganj ter so neposredno podrejene upravi obvladujoče družbe in vključene v procese odločanja.

Glavne naloge nosilca posamezne ključne funkcije na ravni skupine Sava Re so:

• • usklajevanje razvoja enotne metodologije dela ključne funkcije v vseh zavarovalnih družbah v skupini;

• • skrb za pripravo ustreznih krovnih politik za posamezno ključno funkcijo ter praviloma tudi za pripravo strokovnih usmeritev pri sprejemanju posameznih področnih operativnih predpisov v obvladujoči in odvisnih družbah;

• • skrb za dosledno upoštevanje enotnih standardov delovanja posamezne ključne funkcije v vseh družbah v skupini;

• • usklajevanje in izvajanje skupnih nalog in dejavnosti;
• • usmerjanje in nadzor nad izvajanjem ključne funkcije v vseh družbah v skupini (usklajevanje načrtovanja dela in spremljanje poročil ključne funkcije v vseh družbah v skupini);
• • izobraževanje in izmenjava dobrih praks posamezne ključne funkcije v skupini.

Ob upoštevanju načela sorazmernosti so tudi v sistem upravljanja posameznih družb v skupini, ki so zavarovalnice, v organizacijsko sestavo in procese odločanja vgrajene ključne funkcije. Te opravljajo svoje naloge neodvisno druga od druge in od drugih organizacijskih enot družbe. Izvajanje ključnih funkcij je neposredno podrejeno upravi. Kadar se njihova dejavnost ne izvaja v samostojni organizacijski enoti, mora biti zagotovljeno, da ima nosilec ključne funkcije vedno neposreden dostop do uprave družbe.

V organizacijsko sestavo in procese odločanja so ključne funkcije vgrajene zaradi okrepitve strukture treh obrambnih linij v sistemu upravljanja tveganj skupine Sava Re. Vse štiri ključne funkcije med seboj sodelujejo in si medsebojno redno izmenjujejo informacije, ki jih potrebujejo za svoje delo.

Nosilec ključne funkcije praviloma ne sme hkrati opravljati in nadzirati istih delovnih nalog. Organizacija dela mora biti taka, da delo različnih obrambnih linij poteka ločeno. Nosilec ključne funkcije ne sme biti član nadzornega sveta ali njegovih komisij v nobeni družbi v skupini Sava Re – s tem se zmanjša možnost nastopa nasprotja interesov. Morebitno nasprotje interesov mora nosilec ključne funkcije nemudoma razkriti upravi.

Če so v skladu z načelom sorazmernosti posamezni ključni funkciji dodeljene druge dejavnosti in naloge, morajo biti zagotovljeni ustrezni notranji ukrepi in mehanizmi za upravljanje morebitnega nasprotja interesov pri opravljanju dejavnosti te ključne funkcije. Ukrepi in mehanizmi za izogibanje položajem, ki bi lahko privedli do nasprotja interesov, so podrobneje opredeljeni v notranjem aktu, ki ureja delovanje posamezne ključne funkcije.

Sistem in program variabilnega dela plače uprave obravnava, določi in odobri nazorni svet. Variabilni del plače uprave temelji na izpolnjevanju ciljev in uspešnosti družbe kot celote oziroma skupine, h kateri družba spada.

Sestava in višina variabilnega dela plače po posameznih organizacijskih ravneh se določi v notranjih aktih posamezne družbe v skupini.

Vrste in obseg morebitnih dodatnih ugodnosti in spodbud se določijo v notranjih pravilih posamezne družbe. Zaposleni imajo možnost vključitve v kolektivno dodatno pokojninsko varčevanje.

Dodatni prejemki ob prenehanju pogodb o zaposlitvi (razen tistih, ki so izplačani v skladu z zakonom in pogodbo o zaposlitvi – odpravnine) so vezani na dolgoročne dosežke. Poskrbljeno je, da je izključena možnost izplačil dodatnih prejemkov ob morebitnem neuspehu.

Družbe v skupini praviloma nimajo izdanih posojil v razmerju do zaposlenih niti do članov uprave in nadzornega sveta in iz tega naslova v letu 2017 ni bilo transakcij.

Družbe v skupini nimajo vpeljanega sistema nagrajevanja z delnicami in/ali opcijami.

Družbe v skupini nimajo dodatne upokojitvene sheme.

B.1.8 Poslovanje s povezanimi osebami

Družbe v skupini Sava Re izvajajo vse transakcije med povezanimi osebami glede na tržne pogoje, v zelo majhnem delu pa tudi z nadomestitvijo nastalih stroškov, povezanih z opravljanjem storitev. Pri posameznih transakcijah se pojavljajo kot ponudnik in uporabnik storitev znotraj skupine Sava Re, zato da se poveča uspešnost poslovanja skupine kot celote.

Pri vsakoletni funkcijski analizi se s prepoznavanjem tveganj in uporabljenih sredstev opredeli prevzeto tveganje po posameznih funkcijah, ki se izvajajo za potrebe upravljanja odvisnih družb. Funkcije, ki jih obvladujoča družba izvaja, obsegajo predvsem strateško postavljanje usmeritev, usklajevanje, nadziranje oziroma preverjanje in analiziranje.

Upravljavske in poslovne funkcije, povezane z upravljanjem in nadzorom skupine in povezanih družb, se ne zaračunavajo.

Operativne transakcije, ki so predmet presoje z vidika transakcij s povezanimi osebami, se le-tem zaračunavajo po metodi primerljivih prostih cen na podlagi notranje ali zunanje primerjave, v zelo majhnem delu pa tudi z nadomestitvijo nastalih stroškov, povezanih z opravljanjem storitev.

Podrobneje je sistem transakcij s povezanimi osebami opredeljen v poročilu o transfernih cenah – splošna dokumentacija in poročilu o transfernih cenah – posebna dokumentacija, ki se pripravljata enkrat letno.

Pomembne transakcije s povezanimi osebami

V nadaljevanju navajamo pomembne transakcije s povezanimi osebami, ki so:

• • lastniki in z njimi povezana podjetja,
• • uprava, nadzorni svet, revizijska komisija ter zaposleni, za katere ne velja tarifni del kolektivne pogodbe,
• • odvisne družbe.

Med večje transakcije se v letu 2017 uvrščajo:

• • skupni zaslužki članov uprave, nadzornega sveta in njegovih komisij ter zaposlenih, za katere ne velja tarifni del kolektivne pogodbe v višini 3,3 milijona EUR (2016: 3,4 milijona EUR),
• • dana posojila odvisnim družbam, ki so na dan 31. 12. 2017 znašala 4,6 milijona EUR in
• • izplačilo dividend v višini 12,4 milijona EUR.

Vse transakcije s povezanimi osebami so podrobno razkrite v letnem poročilu skupine v razdelku 17.12 Razkritja o poslovanju s povezanimi osebami.

B.1.6 Odbori v sistemu upravljanja

Uprava obvladujoče družbe po potrebi s svojim sklepom oblikuje odbore, ki pokrivajo raven skupine in obvladujoče družbe. Prav tako uprava posamezne odvisne družbe v skupini po potrebi oblikuje odbore s svojim sklepom. Odbori imajo posvetovalno vlogo. Obravnavajo vnaprej določena področja, pripravljajo predloge sklepov upravi, skrbijo za njihovo uresničitev in opravljajo druge strokovne naloge, ter tako strokovno podpirajo delo uprave.

Odbori so sestavni del sistema upravljanja skupine in posamezne družbe ter se ukvarjajo z vprašanji z različnih področij, na primer: upravljanje tveganj, upravljanje naložb in obveznosti, aktuarstvo, notranja revizija, nagrajevanje.

Pristojnosti, pooblastila in sestava odborov so opredeljeni v notranjih aktih, ki jih sprejme uprava posamezne družbe, ki je oblikovala tak odbor.

Na ravni skupine ima Sava Re vzpostavljene te odbore:

• • odbor za upravljanje tveganj in
• • aktuarski odbor.

B.1.7 Informacije o politiki prejemkov

Politika prejemkov skupine Sava Re določa okvir za načrtovanje, izvajanje in spremljanje sistemov in programov prejemkov, ki podpirajo dolgoročno strategijo in politiko obvladovanja tveganj skupine.

Politika prejemkov se uporablja v družbi Sava Re in kot priporočilo v preostalih družbah v skupini, na vseh organizacijskih ravneh in za vse zaposlene. Vključeni so:

• • organi vodenja,
• • višje in nižje vodstvo,
• • nosilci ključnih funkcij in
• • drugi zaposleni.

Politika prejemkov podpira konkurenčen in učinkovit ter hkrati pregleden in notranje pravičen sistem prejemkov. Ključna načela te politike so oblikovana na podlagi načel etičnega in trajnostnega ravnanja in poslovanja.

Glavna načela politike prejemkov so:

• • jasno in pregledno upravljanje,
• • zanesljivo in učinkovito upravljanje tveganj,
• • skladnost z zakonskimi zahtevami in načeli dobrega poslovanja,
• • spremljanje in prilagajanje tržnim trendom in praksam,
• • trajnostno plačilo za trajnostno poslovanje,
• • motiviranje in zadržanje zaposlenih.

Družbe v skupini Sava Re pri oblikovanju sistemov in programov prejemkov sledijo naslednjim smernicam:

• • oblikovanje uravnotežene sestave prejemkov,
• • zagotavljanje neposredne povezave med plačilom in rezultati,
• • upoštevanje večletnega pogleda na uspešnost in uskladitev variabilnega dela prejemkov s trajnostjo poslovnih izidov skozi čas,
• • zagotavljanje, da sistem spodbud vzdržuje skladnost s svojimi mehanizmi, organizacijskimi procesi in nagrajevanim ravnanjem oziroma vedenjem.

V družbah v skupini je priporočljivo, da se oblikuje taka sestava prejemkov:

• • osnovna plača,
• • variabilni del plače,
• • druge ugodnosti in spodbude,
• • prejemki ob prenehanju pogodbe o zaposlitvi.

Osnovna plača je določena glede na vlogo in položaj zaposlenega, vključujoč profesionalne izkušnje, odgovornost, zahtevnost dela in lokalni položaj na trgu dela. Razpon osnovnih plač za vsa delovna mesta je določen v notranjih aktih posamezne družbe.

Variabilni del plače je odvisen od poslovne uspešnosti družbe in individualne uspešnosti posameznika oziroma pri vodjih tudi od uspešnosti področja, ki ga vodi. Ta del plače motivira in nagrajuje najuspešnejše zaposlene, ki izjemno prispevajo k trajnostnemu rezultatu, izpolnjujejo oziroma presegajo dogovorjena pričakovanja, krepijo dolgoročne odnose s strankami in ustvarjajo prihodke. Variabilni del plače za delovno uspešnost posameznika je vezan na uresničitev vnaprej predvidenih osebnih ciljev in drugih nalog na način, ki je skladen s pričakovanim vedenjem oziroma sposobnostmi. Variabilni del plače za poslovno uspešnost je vezan na poslovni kazalec oziroma kombinacijo poslovnih kazalcev uspešnosti družbe in/ali skupine. Skupni variabilni del plače se praviloma lahko giblje med 0 in 30 % skupnih letnih prejemkov.

zlasti na podlagi dodelitve odgovornosti za posamezno področje, nadomestijo manj poglobljeno znanje drugih članov na teh področjih.

Nosilci ključnih funkcij v sistemu upravljanja tveganj

Pri oceni usposobljenosti nosilcev ključnih funkcij v sistemu upravljanja tveganj se upošteva znanje, pridobljeno z izobraževanjem in delovnimi izkušnjami. Pri tem se ocena izvede na podlagi dodeljene odgovornosti za posamezno ključno funkcijo. Pri ocenjevanju usposobljenosti se proučijo te tri zahteve:

• • izobrazba, vključno z dodatnimi usposabljanji, pridobljenimi zahtevanimi licencami ali specialističnimi izpiti,
• • zadostne strokovne izkušnje, pomembne za posamezno ključno funkcijo,
• • splošno znanje in izkušnje.

B.2.2 Zahteve glede primernosti zadevnega osebja

Osebna zanesljivost in ugled

Da je zagotovljeno zanesljivo in preudarno upravljanje posamezne družbe, mora imeti zadevno osebje poleg ustrezne usposobljenosti tudi dober ugled in odsevati integriteto v svojih dejanjih. Zadevna oseba se šteje za primerno, če ni razlogov za drugačno domnevo. Okoliščine, ki vzbujajo utemeljen dvom o primernosti, so škodljive za ugled zadevne osebe in posledično za ugled družbe oziroma skupine.

Ocena osebne zanesljivosti in ugleda se oblikuje na podlagi informacij, pridobljenih z zbiranjem dokumentacije za izvedbo postopka ocene sposobnosti in primernosti.

Neodvisnost zadevnega osebja

Zadevno osebje je zaradi narave poslovnih odnosov lahko izpostavljeno nasprotju interesov. Če pri delu posamezne zadevne osebe nastopi nasprotje interesov, mora zadevna oseba to razkriti in delovati naprej v interesu družbe. Če pa to ni mogoče, mora o tem obvestiti organ vodenja oziroma organ nadzora, če se nasprotje interesov zazna pri članu organa vodenja ali članu organa nadzora.

Časovna razpoložljivost

Člani organa nadzora in njegovih komisij morajo poleg celovitega poslovnega znanja, ustrezne osebne integritete, poslovne etičnosti in neodvisnosti potrditi tudi, da so časovno razpoložljivi oziroma bodo med opravljanjem funkcije časovno razpoložljivi.

B.2.3Postopek ocene sposobnosti in primernosti

Postopek ocene sposobnosti in primernosti vodijo posebne komisije, katerih podrobno sestavo določa krovni notranji akt. V postopku ocene zadevnega osebja jim kadrovska funkcija družbe pomaga pri opravljanju operativnih nalog, kot so pridobivanje, pošiljanje, obdelava in shranjevanje dokumentov ter rezultatov ocene sposobnosti in primernosti.

Komisije na podlagi zbranih dokumentov in izjav presojajo o sposobnosti in primernosti ter izdajo oceno za zadevno osebo. Na podlagi ugotovljene ocene lahko določijo tudi potrebne dodatne ukrepe za zagotovitev ustrezne usposobljenosti zadevne osebe. Pri organih vodenja in nadzora komisije presojajo tudi o sposobnosti celotnega organa.

Družbe v skupini Sava Re skladno z zahtevami veljavne zakonodaje zagotavljajo, da so osebe, ki družbo vodijo in nadzirajo, ustrezno usposobljene in primerne za strokovno vodenje, upravljanje in nadzorovanje.

Družbe s tem namenom opravljajo vrednotenje sposobnosti in primernosti osebja: članov uprave, članov nadzornega sveta, članov komisij nadzornega sveta, ključnih direktorjev, nosilcev ključnih funkcij v sistemu upravljanja tveganj in osebja, ki nadzira posamezne dejavnosti, oddane zunanjim izvajalcem, pred imenovanjem na funkcijo in po imenovanju, kadar in če nastopijo okoliščine, zaradi katerih je treba opraviti vnovično vrednotenje sposobnosti in primernosti navedenih oseb.

Poleg tega, da ima zadevno osebje ustrezno usposobljenost, izkušnje in znanje (sposobnost), mora imeti še dober ugled in kazati integriteto v svojih dejanjih (primernost).

Ocena primernosti obsega oceno poštenosti in finančne trdnosti osebe na podlagi ustreznih dokazov o njenem značaju, osebnem vedenju in poslovnem ravnanju, vključno z morebitnimi kazenskimi, finančnimi in nadzornimi vidiki, ne glede na jurisdikcijo.

Za zadevno osebje velja dolžnost obveščanja o novih dejstvih in okoliščinah oziroma spremembah informacij, ki so bile predložene za začetno oceno primernosti. Organ, pristojen za oceno sposobnosti in primernosti (ustrezno sestavljena komisija za oceno sposobnosti in primernosti), presodi, ali so nova dejstva in okoliščine oziroma spremenjene informacije take, da zahtevajo ponoven postopek ocene sposobnosti in primernosti.

Kadrovska funkcija od zadevnih oseb vsaj enkrat letno zahteva pisno lastno izjavo. Taka izjava potrjuje upoštevanje trenutnih standardov sposobnosti in primernosti zadevne osebe, vključno z zavezo, da kadrovsko funkcijo nemudoma obvesti o vseh okoliščinah, ki bi lahko vplivale na oceno njene sposobnosti in primernosti.

V letu 2017 so bili v družbah skupine znotraj EU izvedeni celotni postopki ocene sposobnosti in primernosti vseh novih zadevnih oseb in letni pregled, na osnovi letnih izjav že ocenjenih zadevnih oseb.

B.2.1 Zahteve glede sposobnosti zadevnega osebja

Organ nadzora in njegove komisije

Pri oceni usposobljenosti članov organa nadzora družbe in morebitnih njegovih komisij se upošteva znanje, pridobljeno z izobraževanjem in praktičnimi izkušnjami. Pri ocenjevanju usposobljenosti se proučijo te tri zahteve:

• • izobrazba,
• • zadostne strokovne izkušnje,
• • splošno znanje in izkušnje.

Organ nadzora je sestavljen tako, da se zagotovita odgovoren nadzor in sprejemanje odločitev v korist družbe oziroma skupine. Pri sestavi se upoštevajo strokovno znanje, izkušnje in veščine, ki se med posameznimi člani organa nadzora med seboj dopolnjujejo. Organ nadzora, gledan kot celota, mora biti zadostno usposobljen. Posamezni njegovi člani s poglobljenim strokovnim znanjem lahko, zlasti na podlagi dodelitve odgovornosti za posamezno področje, nadomestijo manj poglobljeno znanje drugih članov organa nadzora na tem področju.

Organ vodenja

Pri oceni usposobljenosti članov organa vodenja posamezne družbe se upošteva znanje, pridobljeno z izobraževanjem in delovnimi izkušnjami, ocena usposobljenosti pa se izvede na podlagi dodeljene odgovornosti člana in ob upoštevanju teh zahtev:

• • izobrazba,
• • zadostne strokovne izkušnje,
• • znanje in izkušnje na teh področjih: poznavanje trga, poznavanje poslovne strategije in poslovnega modela, poznavanje sistema upravljanja zavarovalnice, poznavanje finančne in aktuarske analize, poznavanje zakonodajnih okvirov in regulatornih zahtev.

Organ vodenja, gledan kot celota, mora biti zadostno usposobljen. Njegovi člani morajo imeti ustrezne izkušnje in znanje z zgoraj navedenih področij, odvisno od svojih delovnih področij. Posamezni člani organa vodenja s poglobljenim strokovnim znanjem lahko,

B.2 Zahteve glede sposobnosti in primernosti

Nadzorni svet posamezne družbe odobri strategijo prevzemanja tveganj, politike upravljanja tveganj in imenovanje ključnih funkcij v sistemu upravljanja tveganj. Prav tako obravnava tekoča poročila s področja upravljanja tveganj. Znotraj nadzornega sveta je v obvladujoči družbi vzpostavljena še komisija za tveganja, ki mu nudi strokovno podporo v povezavi z upravljanjem tveganj v družbi in skupini Sava Re.

V prvo obrambno linijo posamezne družbe v skupini so vključeni vsi zaposleni v družbi, ki so odgovorni za operativno izvajanje delovnih nalog tako, da se tveganja odpravljajo ali zmanjšujejo. Dodatno so za posamezna tveganja iz registra tveganj zadolženi še skrbniki tveganj. Izvršni direktorji sektorjev, direktorji področij in direktorji služb so zadolženi, da je operativna izvedba procesov, za katere so odgovorni, izvedena tako, da se tveganja odpravljajo ali zmanjšujejo. Pri tem morajo upoštevati okvire, določene v strategiji prevzemanja tveganj. Prva obrambna linija je zadolžena tudi za spremljanje in merjenje tveganj, pripravo podatkov za redno poročilo o tveganjih za posamezno področje tveganj ter prepoznavanje novih tveganj.

Pri drugi obrambni liniji ima posamezna družba oziroma skupina vzpostavljene tri ključne funkcije: aktuarsko funkcijo, funkcijo upravljanja tveganj in funkcijo spremljanja skladnosti poslovanja. Poleg tega imajo večje družbe v skupini vzpostavljen odbor za upravljanje tveganj. Člane tega odbora in nosilce ključnih funkcij imenuje uprava, ključne funkcije pa potrdi tudi nadzorni svet. Posamezna družba zagotavlja neodvisnost ključnih funkcij, ki so organizirane kot štabne službe in so podrejene neposredno upravi. Njihove vloge in odgovornosti so opredeljene v politiki posamezne ključne funkcije in politiki upravljanja tveganj, kjer je opredeljena funkcija upravljanja tveganj. Funkcija upravljanja tveganj je podrobneje opisana v nadaljevanju, ostale ključne funkcije v sistemu upravljanja tveganj pa so podrobneje opredeljene v razdelkih B.4.2, B.5 in B.6 tega poročila.

Funkcija upravljanja tveganj posamezne družbe je odgovorna predvsem za vzpostavitev učinkovitih procesov upravljanja tveganj in usklajevanje že vzpostavljenih procesov upravljanja tveganj v družbi. Vključena je v vse faze procesa prepoznavanja, ocenjevanja, spremljanja in upravljanja tveganj ter poročanja o njih. Prav tako je vključena v pripravo strategije prevzemanja tveganj in v določanje mej dovoljenih tveganj. Funkcija upravljanja tveganj posamezne družbe o tveganjih redno poroča odboru za upravljanje tveganj (če je ta v družbi vzpostavljen), upravi, nadzornemu svetu, komisiji za tveganja (družba Sava Re) in nosilcu funkcije upravljanja tveganj skupine. S slednjo pri svojem delu stalno sodeluje. Poleg tega daje podporo upravi pri odločanju (vključno pri odločitvah, povezanih s strateškimi zadevami, kot so na primer strategija družbe, združitve in prevzemi ter večji projekti in naložbe).

V drugi obrambni liniji poleg ključnih funkcij v Savi Re in Zavarovalnici Savi deluje odbor za upravljanje tveganj. Odbor za upravljanje tveganj Save Re obravnava tudi skupino. V odbor so vključeni predstavniki ključnih področij prve obrambne linije glede na profil tveganj družbe. Na seje odbora so vabljeni tudi nosilci ostalih ključnih funkcij sistema upravljanja tveganj. Odbor je odgovoren predvsem za spremljanje profila tveganj družbe oziroma skupine, analizo poročil o tveganjih in pripravo priporočil upravi.

Tretjo obrambno linijo izvaja funkcija notranje revizije. Ta deluje na ravni posamezne družbe in na ravni skupine popolnoma neodvisno od poslovnih področij in drugih funkcij. V sistemu upravljanja tveganj je funkcija notranje revizije odgovorna za neodvisno analizo in preverjanje učinkovitosti vzpostavljenih procesov upravljanja tveganj in notranjih kontrol.

Dobre prakse modela upravljanja tveganj in organizacije upravljanja tveganj v Savi Re se prenašajo tudi na druge družbe v skupini.

Vodstvo skupine Sava Re se zaveda, da je upravljanje tveganj ključno za doseganje poslovnih in strateških ciljev ter dolgoročno zagotavljanje solventnosti skupine. Zato v zadnjih letih stalno nadgrajuje sistem upravljanja tveganj v vseh družbah skupine in na ravni skupine.

Zavedanje posamezne družbe v skupini o tveganjih, ki jim je izpostavljena, je bistveno za njeno varnost in finančno stabilnost ter hkrati za finančno stabilnost skupine. Za vzpostavitev dobrih praks v povezavi z upravljanjem tveganj se v skupini spodbuja kultura upravljanja tveganj z ustrezno opredeljenim nagrajevanjem zaposlenih, njihovim usposabljanjem in vzpostavljenim notranjim obveščanjem na ravni posamezne družbe in skupine.

Skupina Sava Re ima vzpostavljeno strategijo prevzemanja tveganj, ki opredeljuje pripravljenost za prevzem tveganj v skupini, in politike, ki pokrivajo celoten okvir upravljanja tveganj, lastne ocene tveganj in solventnosti ter upravljanja posamezne kategorije tveganj. Posamezne družbe v skupini so na podlagi usmeritev strategije prevzemanja tveganj v skupini in politik skupine vzpostavile lastno strategijo prevzemanja tveganj in politike družbe, ki upoštevajo njihove posebnosti in lokalno zakonodajo. Ustreznost strategije prevzemanja tveganj in politik se redno preverja.

Sistem upravljanja tveganj v posamezni družbi v skupini in na ravni skupine se stalno izpopolnjuje. Pri tem je poudarek predvsem na:

• • postavljanju jasno izražene pripravljenosti za prevzem tveganj v okviru strategije prevzemanja tveganj in na podlagi tega operativnih limitov,
• • razvoju lastnih modelov za vrednotenje tveganj ter nadgradnji lastne ocene tveganj in solventnosti (v nadaljevanju: ORSA),
• • vključitvi ORSE in strategije prevzemanja tveganja v okvir poslovnega načrtovanja in določanja poslovne strategije,
• • vključevanju procesov upravljanja tveganj v poslovne procese,
• • vzpostavitvi primernih standardov upravljanja tveganj v vseh družbah v skupini glede na obseg, naravo in kompleksnost poslov ter s tem povezanimi tveganji.

B.3.1 Organizacija upravljanja tveganj

Za sistematično upravljanje tveganj sta ključni ustrezna organizacijska struktura in jasno razmejene odgovornosti.

Za učinkovito delovanje sistema upravljanja tveganj v skupini sta primarno odgovorni uprava Save Re in uprava posamezne odvisne družbe. Skupina pri upravljanju tveganj uporablja model treh obrambnih linij, ki vključuje jasno razdelitev odgovornosti in nalog posamezne linije:

• • prva obrambna linija vključuje vse organizacijske enote, ki opravljajo poslovno dejavnost (razvoj, prodaja, trženje in upravljanje zavarovanj, zagotavljanje zavarovalnih storitev, finančno poslovanje, računovodstvo, kontroling, kadrovska služba in druge dejavnosti),
• • druga obrambna linija, ki vključuje tri ključne funkcije (funkcija upravljanja tveganj, aktuarska funkcija, funkcija spremljanja skladnosti poslovanja) in odbor za upravljanje tveganj, če je ta v družbi vzpostavljen, ter
• • tretja obrambna linija, ki jo pokriva funkcija notranje revizije.

Sistem upravljanja tveganj v skupini je postavljen od zgoraj navzdol, pri čemer se upoštevajo posebnosti posamezne družbe.

Uprava posamezne družbe ima ključno vlogo in končno odgovornost za učinkovitost vzpostavljenih procesov upravljanja tveganj ter njihovo usklajenost s standardi skupine in veljavno zakonodajo. Pri tem ima predvsem te odgovornosti:

• • določitev strategije prevzemanja tveganj ter odobritev meja dovoljenega tveganja in operativnih limitov,
• • sprejetje politik znotraj sistema upravljanja tveganj,
• • odgovornost za procese upravljanja tveganj,
• • spremljanje poslovanja z vidika tveganj in upoštevanje tveganj pri sprejetju poslovnih odločitev.

B.3 Sistem upravljanja tveganj, vključno z lastno oceno tveganja in solventnosti

Strategija prevzemanja tveganj
Procesi upravljanja tveganj		Proces ORSA
Prva obrambna linija		Tretja obrambna linija
Določanje cen	Druga obrambna linija	Analiza profila tveganj
Proces sklepanja (po)zavarovanj	Funkcija upravljanja tveganj	Lastna ocena tveganj in solvetnostnih potreb
Meje sklepanja (po)zavarovanj	Odbor za upravljanje tveganj	Stalna skladnost poslovanja
Naložbena politika in omejitve	Poročila o tveganjih	Napovedi kapitalske ustreznosti
Informacije in poročila Register tveganj o upravljanju		Izvedba stresnih testov in analize scenarijev
3. obrambna linija
Notranja revizija

Strategija prevzemanja tveganj

Z namenom postavitve trdnih okvirov upravljanja tveganj je uprava, s soglasjem nadzornega sveta Save Re, v letu 2017 potrdila strategijo prevzemanja tveganj skupine Sava Re za obdobje 2017 – 2019, ki na podlagi kapacitete za prevzem tveganj opredeljuje strategijo prevzemanja tveganj skupine. Pri opredelitvi lastne strategije posamezna družba v skupini upošteva okvir strategije prevzemanja tveganj v skupini Sava Re. Dokument na ravni skupine določa:

• • pripravljenost za prevzem tveganj,
• • sprejemljivost višine posameznih kazalnikov poslovanja in tveganj,
• • meje dovoljenega tveganja.

Osnovno načelo skupine je slediti poslovni strategiji in izpolnjevati ključne strateške cilje ter ob tem ohranjati ustrezno raven kapitala.

Glavna področja, na katerih temelji pripravljenost za prevzem tveganj, so:

• • kapital,
• • likvidnost,
• • dobičkovnost produktov in
• • ugled posamezne družbe in skupine.

Na podlagi pripravljenosti za prevzem tveganj skupine posamezna družba v skupini določi lastno strategijo prevzemanja tveganj, meje dovoljenega tveganja in operativne limite. Meje dovoljenega tveganja so meje posamezne kategorije tveganj, vključene v profil tveganj posamezne družbe v skupini, in določajo dopustna odstopanja od načrtovanih vrednosti. Te meje so določene na podlagi izsledkov analize občutljivosti, stresnih testov in scenarijev ter strokovne presoje.

Na podlagi pripravljenosti za prevzem tveganj in na podlagi meja dovoljenega tveganja posamezna družba v skupini določi operativne limite, na primer omejitve pri sklepanju (po)zavarovanj in naložbene meje, s čimer zagotovi, da se dejavnosti prve obrambne linije opravljajo z upoštevanjem vidika pripravljenosti za prevzem tveganj. Poleg tega posamezna družba v skupini zagotavlja, da so za kršitve operativnih limitov dobro opredeljene in vzpostavljene eskalacijske poti in ukrepi vodstva.

Za redno spremljanje usklajenosti s strategijo prevzemanja tveganj je v posamezni družbi skupine za vsako kategorijo tveganj določen minimalen sklop mer tveganja, ki omogoča poenostavljeno spremljanje trenutnega profila tveganj in kapitalskega položaja posamezne družbe v skupini in skupine, ne da bi bilo za to treba opraviti celoten izračun zahtevanega solventnostnega kapitala. V posamezni družbi v skupini in na ravni skupine se te mere tveganj redno spremlja.

Procesi upravljanja tveganj

Procesi upravljanja tveganj so neločljivo povezani in vključeni v osnovne procese, ki se izvajajo znotraj posamezne družbe v skupini in na ravni skupine. V upravljanje tveganj so vključene vse organizacijske enote.

Glavni procesi upravljanja tveganj so:

• • prepoznavanje tveganj,
• • ocenjevanje (merjenje) tveganj,
• • spremljanje tveganj,
• • določanje ustreznih ukrepov za obvladovanje tveganj (upravljanje tveganj) in
• • poročanje o tveganjih.

Procesi upravljanja tveganj potekajo v vseh treh obrambnih linijah. Vloge posamezne obrambne linije so določene s politiko upravljanja tveganj. Procesi upravljanja tveganj so vključeni tudi v sistem odločanja; vse pomembne poslovne in strateške odločitve se ovrednotijo tudi z vidika tveganj.

Prepoznavanje tveganj

V procesu prepoznavanja tveganj posamezna družba v skupini prepozna tveganja, ki jim je izpostavljena. Ključna tveganja so zbrana v registru tveganj posamezne družbe in sestavljajo njen profil tveganj, se četrtletno preverjajo in po potrebi dopolnijo z novimi tveganji. Enako poteka tudi prepoznavanje tveganj na ravni skupine.

Prepoznavanje tveganj v posamezni družbi v skupini in na ravni skupine poteka od zgoraj navzdol in tudi obratno. Prepoznavanje tveganj od zgoraj navzdol poteka prek funkcije upravljanja tveganj, odbora za upravljanje tveganj in uprave posamezne družbe v skupini. Gre za prepoznavanje novih in nastajajočih tveganj na podlagi spremljanja pravnega in poslovnega okolja, tržnega razvoja in gibanja ter strokovnega znanja; ta pristop se uporablja predvsem pri strateških tveganjih, kot sta na primer tveganje ugleda in regulatorno tveganje.

B.3.2Sestavni deli sistema upravljanja tveganj

Upravljanje tveganj je vključeno v vse faze poslovnega upravljanja in je sestavljeno iz naslednjih ključnih elementov:

• • strategije prevzemanja tveganj,
• • procesov upravljanja tveganj znotraj prve in druge obrambne linije ter
• • procesa ORSE.

Na naslednji sliki so prikazani sestavni deli sistema upravljanja tveganj v skupini Sava Re.

Lastna ocena tveganj in solventnosti (ORSA)

Poleg navedenih procesov upravljanja tveganj družba izvaja ORSO, ki je opredeljena v politiki o lastni oceni tveganj in solventnosti. ORSA je proces, ki vključuje ugotovitev razlik med profilom tveganj skupine in predpostavkami standardne formule, lastno oceno solventnostnih potreb, projekcije kapitalske ustreznosti, izvedbo stresnih testov in scenarijev ter vzpostavitev povezave med profilom tveganja in upravljanjem kapitala. V ORSI se ocenijo vsa pomembna merljiva in nemerljiva tveganja, ki bi lahko vplivala na delovanje skupine z ekonomskega in zakonodajnega vidika.

ORSA poteka na ravni posamezne družbe v skupini in na ravni skupine, obe pa sta medsebojno neločljivo povezani. Družbe v skupini znotraj EU in skupina kot celota o izvedeni ORSI poročajo tudi regulatorju. V nadaljevanju je predstavljena izvedba ORSE na ravni skupine.

Namen izvedbe ORSE je predvsem razumevanje lastnega profila tveganj in standardne formule ter analiziranje vpliva sprememb profila tveganj med poslovnim načrtovanjem na kapitalsko ustreznost. ORSA je vključena v proces odločanja in omogoča, da se ključne odločitve in poslovna strategija skupine sprejemajo z upoštevanjem tveganj in z njimi povezanimi kapitalskimi zahtevami. Na podlagi rezultatov ORSE skupine preverjamo tudi skladnost poslovne strategije s strategijo prevzemanja tveganj. Tako je vzpostavljena povezava med poslovno strategijo, prevzetimi kratko-, srednje- in dolgoročnimi tveganji ter kapitalskimi zahtevami, ki izvirajo iz teh tveganj, in upravljanjem kapitala.

V skupini se celotna ORSA praviloma izvede enkrat letno. V primeru večjih sprememb profila tveganj ali primernih lastnih virov sredstev, ki niso bile načrtovane v poslovnem načrtu, pa se izvede tudi izredna ORSA. Uprava in nadzorni svet poročilo ORSA obravnavata in potrdita (najmanj) enkrat letno. Skupina o izvedeni ORSI (najmanj) enkrat letno poroča tudi regulatorju.

V letu 2017 smo izvedbo ORSE skupine nadgradili:

• • Z boljšo povezanostjo ORSE z drugimi procesi, predvsem s procesi upravljanja tveganj in kapitala in procesom poslovnega načrtovanja.
• • Odbor za upravljanje tveganj in uprava sta dejavno sodelovala v posameznih fazah procesa ORSE.

Proces ORSE je zelo obsežen in se izvaja velik del leta. Na podlagi vhodnih podatkov iz poslovnega in strateškega načrta ter strategije prevzemanja tveganj, skupina izračuna SCR ter ovrednoti bilanco stanja in primerne lastne vire sredstev (v skladu s Solventnostjo II) v obdobju celotnega poslovnega in strateškega načrta. Tako preveri, ali je poslovni in strateški načrt v skladu z zakonodajo in s strategijo prevzemanja tveganj. Na podlagi projekcij preveri tudi stalno skladnost z zakonodajnimi zahtevami glede kapitala in zavarovalno-tehničnih rezervacij.

Upoštevajoč rezultate analize primernosti standardne formule za profil tveganj skupine, skupina z uporabo lastnega solventnostnega modela izračuna še lastno oceno solventnostnih potreb za prihodnje triletno obdobje ter kvalitativno oziroma kvantitativno ovrednoti tudi tveganja, ki niso zajeta v standardni formuli. V procesu ORSE skupina izvede tudi (povratne) stresne teste in analizo scenarijev, ki so zanjo relevantni glede na njen trenutni in načrtovan profil tveganj.

V času celotne priprave ORSE je dejavno vključena tudi uprava, ki potrdi nabor stresnih testov in scenarijev, obravnava ORSO ter jo kritično presoja in formalno odobri.

Na podlagi izvedene ORSE skupina pripravi poročilo, ki je obravnavano na več ravneh; najprej na odboru za upravljanje tveganj, nato pa še na upravi, komisiji za tveganja in nadzornemu svetu. Po potrditvi rezultatov na vseh ravneh, se z njimi seznani še vodstvo organizacijskih enot. Poročilo skupina predloži tudi AZN.

Proces ORSA je vpet v proces odločanja in omogoča, da se ključne odločitve sprejemajo z upoštevanjem tveganj ter da se poslovna strategija določa ob zavedanju tveganj in z njimi povezanimi kapitalskimi zahtevami. Rezultate ORSE vodstvo upošteva pri sprejemanju poslovnih odločitev, upravljanju kapitala in razvoju zavarovalnih produktov.

Prepoznavanje od spodaj navzgor poteka s strani posameznih organizacijskih enot in skrbnikov tveganj (prve obrambne linije). Prepoznano tveganje posamezna družba v skupini kategorizira ter ustrezno vključi v procese spremljanja, merjenja in poročanja.

Prepoznavanje tveganj se izvaja ves čas, predvsem v procesu poslovnega načrtovanja ter pri vseh večjih projektih in poslovnih pobudah, kot so uvedba novega produkta, vlaganja v nov razred naložb, prevzemi in drugo.

Ocenjevanje tveganj

V skupini je vzpostavljeno redno ocenjevanje vseh tveganj, ki jim je posamezna družba oziroma skupina izpostavljena. Pri njihovem merjenju se uporabljajo kvantitativne in kvalitativne metode. Na ravni skupine deluje razvojni center za modeliranje z namenom razvoja kvantitativnih modelov za vrednotenje tveganj v celotni skupini Sava Re.

Tveganja se tako v okviru skupine merijo:

• • s standardno formulo Solventnosti II,
• • z izračunom skupnih solventnostnih potreb v lastni oceni tveganj in solventnosti (ORSA),
• • z izvajanjem in analizo stresnih testov in scenarijev,
• • s kvalitativnim ocenjevanjem tveganj v registru tveganj,

• • z uporabo različnih mer tveganj, ki omogočajo poenostavljeno merjenje in spremljanje okvirnega trenutnega profila tveganj.

• • V pripravo ORSE smo vključili zaposlene z različnih področij, saj smo želeli ustvariti kar se da široko in aktualno sliko o profilu tveganj.
• • Zaposleni so se vključili tudi pri izbiri in analizi stresov in scenarijev.
• • Nadgradili smo lastne modele za ORSA izračune in projekcije.
• • Vključili smo več kvalitativnih analiz tveganj, ki niso merljiva.

Obvladovanje tveganj

Uprava posamezne družbe v skupini je odgovorna za obvladovanje tveganj ter uporabo različnih tehnik in ukrepov pri obvladovanju tveganj. Pri svojih odločitvah upošteva vidik stroškov in koristi posameznega ukrepa ter morebitna priporočila odbora za upravljanje tveganj oziroma ključnih funkcij.

Če nastane potreba po sprejetju novega ukrepa, s katerim bi omejili posamezno tveganje, zadevna družba izvede analizo tega ukrepa, pri čemer upošteva vidik gospodarnosti. Odpravljanje ali zmanjševanje posameznega tveganja mora biti stroškovno ugodnejše od pričakovanih posledic morebitne uresničitve tveganja, ob upoštevanju verjetnosti uresničitve in finančnih posledic.

V praksi posamezna družba v skupini že pri poslovnem načrtovanju preveri, kako poslovna strategija vpliva na njen kapitalski položaj, in sicer z regulatornega vidika ter z vidika ORSE. Če se znotraj poslovnega leta sprejemajo odločitve, ki bistveno vplivajo na profil tveganj in niso bile ovrednotene z vidika tveganj pri poslovnem načrtovanju, zadevna družba ovrednoti vpliv odločitev na svoj profil tveganj in kapitalsko ustreznost ter preveri usklajenost s pripravljenostjo za prevzem tveganj. Če bi poslovna odločitev pomembno vplivala tudi na profil tveganj skupine, se ovrednoti še vpliv na profil tveganj in kapitalsko ustreznost skupine. Če poslovna odločitev ni skladna s pripravljenostjo za prevzem tveganj oziroma je meja dovoljenega tveganja presežena, družba odstopanje dokumentira in sprejme ustrezne ukrepe za uskladitev stanja.

Spremljanje tveganj

Spremljanje tveganj poteka na več ravneh: na ravni posamezne organizacijske enote in skrbnikov tveganj, v službi za upravljanje tveganj, na odboru za upravljanje tveganj ter na ravni uprave in nadzornega sveta posamezne družbe v skupini. Prav tako se profil tveganj družb v skupini spremlja na ravni skupine z vidika vpliva na profil tveganj skupine. Za spremljanje tveganj je določen standardni nabor mer tveganj, ki ga družbe v skupini redno spremljajo. Poleg tveganj se spremljajo in nadzorujejo tudi ukrepi za obvladovanje tveganj.

Poročanje o tveganjih

V večjih družbah v skupini in na ravni skupine je vzpostavljeno tudi redno poročanje o tveganjih. Skrbniki tveganj poročajo o posameznih kategorijah tveganj funkciji upravljanja tveganj, in sicer vnaprej določen nabor pomembnih mer tveganja in kvalitativne informacije. Na podlagi tega funkcija upravljanja tveganj skupaj s skrbniki tveganj pripravi poročilo o tveganjih, ki prikazuje celoten profil tveganj zadevne družbe. Poročilo najprej obravnava odbor za upravljanje tveganj (v kolikor ta v družbi ostaja), nato pa še uprava in nadzorni svet družbe. Funkcija upravljanja tveganj poročilo pošlje tudi funkciji upravljanja tveganj skupine.

B.4 Sistem notranjega nadzora

B.4.1 Sistem notranjih kontrol

Sistem notranjih kontrol v skupini je namenjen prepoznavanju, merjenju, spremljanju in obvladovanju tveganj na vseh ravneh poslovanja, vključno s poročanjem o tveganjih, ki jim je ali bi jim lahko bila skupina oziroma posamezna družba v skupini izpostavljena pri svojem poslovanju. Hkrati ta sistem zagotavlja skladnost poslovanja z notranjimi pravili ter izpolnjevanje zakonskih zahtev in zahtev drugih predpisov glede upravljanja tveganj.

Pomembno je, da zaposleni razumejo pomen notranjih kontrol in so dejavno vključeni v postopke njihovega izvajanja. Postopki poročanja ustrezni ravni vodstva glede morebitnih težav, odstopanj, neskladnosti z etičnim kodeksom družbe ali drugih kršitev politik ali nezakonitih dejanj morajo biti nedvoumni, predstavljeni vsem zaposlenim in jasno zapisani v dokumentih, razpoložljivih vsem zaposlenim.

Sistem notranjih kontrol skupine je opredeljen v politiki notranjih kontrol, katere cilj je učinkovit in zanesljiv sistem notranjih kontrol. Politika določa temeljna načela, strukturo in nosilce nalog tega sistema v skupini kot sestavni del sistema korporativnega upravljanja skupine.

B.4.2 Funkcija spremljanja skladnosti

Funkcija spremljanja skladnosti v posamezni družbi v skupini in na ravni skupine je ena od štirih ključnih funkcij v sistemu upravljanja tveganj. Praviloma je samostojen organizacijski del, ki je funkcionalno in organizacijsko ločen od drugih poslovnih funkcij družbe ter je neposredno podrejen upravi. Funkcija spremljanja skladnosti v obvladujoči družbi in na ravni skupine deluje v okviru službe sistema upravljanja tveganj. Nosilca funkcije skladnosti pooblasti uprava s soglasjem nadzornega sveta posamezne družbe.

Funkcija skladnosti je kot notranja kontrolna funkcija del druge obrambne linije v sistemu treh obrambnih linij znotraj upravljanja tveganj. Njena glavna naloga je obvladovanje tveganj, ki izhajajo iz neskladij z zakonodajo.

Naloge funkcije skladnosti so predvsem:

• • spremljanje in redno ocenjevanje primernosti in učinkovitosti rednih postopkov in ukrepov, sprejetih za odpravljanje morebitnih pomanjkljivosti glede skladnosti poslovanja družbe s predpisi in drugimi zavezami;
• • svetovanje in pomoč pri uskladitvi poslovanja družbe z obveznostmi, ki jih določajo predpisi, in z drugimi zavezami;
• • presojanje mogočih vplivov sprememb v pravnem okolju na poslovanje družbe z vidika skladnosti poslovanja s predpisi in drugimi zavezami;
• • opredelitev tveganja glede skladnosti poslovanja družbe s predpisi in drugimi zavezami;
• • seznanitev uprave in nadzornega sveta družbe glede skladnosti poslovanja družbe s predpisi in drugimi zavezami ter oceno tveganj, ki so povezana s skladnostjo poslovanja družbe s predpisi in drugimi zavezami;
• • pri vprašanjih skladnosti poslovanja povezovanje z vodstvenimi delavci in svetovanje le-tem,
• • priprava letnega načrta skladnosti poslovanja za prepoznavanje in oceno glavnih tveganj skladnosti poslovanja, s katerimi se družba srečuje;

• • sodelovanje pri izmenjavi vprašanj s področja skladnosti poslovanja, najboljših praks in izkušenj na ravni obvladujoče družbe z drugimi kontrolnimi funkcijami;

• • usklajevanje priprave in sprejemanja politik in pravilnikov med obvladujočo in odvisnimi družbami v skupini;

• • uskladitev priprave pripomb v družbi k spremembi predpisov iz zavarovalništva;
• • sodelovanje pri vzpostavitvi in dopolnjevanju programov skladnosti poslovanja na nekaterih zaključenih področjih, vključno z notranjimi kontrolami za skladnost poslovanja, ob upoštevanju potreb in zmožnosti procesov ter razpoložljivih virov, glede na zahteve posebne zakonodaje ali drugih predpisov ter dejavnike širšega poslovnega in strokovnega okolja (na primer sprejetih zavez iz pogodb, deklaracij in drugih kolektivnih dejavnosti za dvig standardov poštenega poslovanja v širšem okolju).

B.5 Funkcija notranje revizije

Notranje revidiranje v družbah v skupini izvajajo samostojne organizacijske enote notranje revizije, ki so organizacijsko neposredno podrejene upravi ter funkcionalno in organizacijsko ločene od drugih organizacijskih delov. S tako organizacijo je zagotovljena samostojnost in organizacijska neodvisnost njihovega delovanja. Notranja revizija je sestavni del sistema notranjega nadzora družbe, ki zagotavlja neodvisno, redno in celovito pregledovanje in ocenjevanje ustreznosti upravljanja, upravljanja tveganj in kontrolnih postopkov družbe.

Funkcija notranje revizije je kot notranja kontrolna funkcija del tretje obrambne linije v sistemu upravljanja tveganj.

Notranja revizija opravlja notranje revidiranje poslovanja v skladu s hierarhijo pravil notranjega revidiranja, ki jo sprejema Slovenski inštitut za revizijo na podlagi zakona, ki ureja revidiranje, in pisnimi pravili delovanja notranje revizije. Funkcija notranje revizije deluje skladno s sprejeto politiko notranje revizije, ki opredeljuje namen, pristojnost, odgovornost in naloge notranje revizije.

Nosilca funkcije notranje revizije družbe Sava Re in skupine imenuje uprava Sava Re s soglasjem nadzornega sveta ob predhodnem mnenju revizijske komisije ter je hkrati direktor notranje revizije.

Nosilec funkcije notranje revizije ima pridobljen naziv preizkušeni notranji revizor. Podrobnejše pogoje za opravljanje te funkcije opredeljuje politika sposobnosti in primernosti družbe.

Notranja revizija opravlja nadzorne dejavnosti, kar organov nadzora in vodenja ne razrešuje njihove odgovornosti za vzpostavitev in delovanje učinkovitega ter uspešnega upravljanja družbe, upravljanja tveganj in kontrolnih postopkov (optimalno obvladovanje poslovnih tveganj ter skladnosti poslovanja z zakoni, podzakonskimi predpisi in notranjimi pravili).

Funkcija notranje revizije poroča tisti ravni vodenja, ki omogoča izpolnjevanje nalog notranje revizije. Notranja revizija neposredno (pisno in ustno) poroča upravi, revizijski komisiji in nadzornemu svetu o vseh zadevah, povezanih z vsebino notranjega revidiranja.

Aktuarska funkcija je administrativni pojem in zajema vse izvajalce, kadar opravljajo aktuarske naloge druge obrambne linije, ki so podrobneje opisane v nadaljevanju. Izvajalci aktuarske funkcije so zaposleni na področjih aktuarske funkcije v aktuariatih družb skupine. Opravljajo tudi aktuarske naloge prve obrambne linije. Aktuarska funkcija sicer deluje kot druga obrambna linija v sistemu upravljanja tveganj, zato je organizirana tako, da ena oseba ne sme hkrati opravljati (prva linija) in nadzirati (druga linija) istih delovnih nalog.

Za izvajanje aktuarske funkcije družbe je odgovoren nosilec aktuarske funkcije. Kompozitna družba in skupina lahko ločeno imenujeta nosilce aktuarske funkcije za premoženjska, življenjska in zdravstvena zavarovanja. Aktuarska funkcija skupine skrbi za usklajeno delovanje dela aktuarske funkcije v skupini Sava Re in za razvoj enotne metodologije. Nosilec aktuarske funkcije obvladujoče družbe je hkrati nosilec aktuarske funkcije skupine za premoženjska zavarovanja.

Nosilci aktuarskih funkcij družb v skupini Sava Re delujejo tudi v aktuarskem odboru skupine. Ta odbor med svojimi nalogami sprejema tudi odločitve kot predloge sklepov in priporočil upravi Save Re, drugim ključnim funkcijam skupine in odboru za upravljanje tveganj skupine, kar izvaja skladno s poslovnikom, ki je priložen politiki aktuarske funkcije skupine. Članom aktuarskega odbora družba nalaga, da informacije o zadevnih dogovorih pošljejo ustreznim organom družbe.

Naloge aktuarske funkcije posamezne družbe v skupini so predvsem:

• • usklajevanje izračuna zavarovalno-tehničnih rezervacij in zagotavljanje, da so te rezervacije v skladu z veljavnimi predpisi,
• • zagotovitev ustreznosti metod, modelov in predpostavk za izračun zavarovalno-tehničnih rezervacij tako, da izražajo ključna tveganja in so dovolj stabilni,
• • ocena ustreznosti in kakovosti podatkov za izračun zavarovalno-tehničnih rezervacij ter priporočila za prilagoditev procesov z namenom izboljšanja kakovosti podatkov,

• • primerjava najboljših ocen SII-rezervacij z izkustvi ter ob morebitnih odstopanjih predlog spremembe predpostavk in modelov vrednotenja,

• • nadzor uporabe približkov pri izračunu najboljših ocen SII-rezervacij,

• • preverjanje ustreznosti politike prevzemanja zavarovalnih tveganj in izdaja mnenj o ustreznosti višine zavarovalnih premij, ob upoštevanju vseh povezanih tveganj in vplivov sprememb portfelja, opcij in garancij, antiselekcij, inflacije in pravnih tveganj,
• • preverjanje ustreznosti ureditve pozavarovanja,
• • sodelovanje pri vpeljavi in izvajanju sistema upravljanja tveganj, zlasti pri razvoju, uporabi in spremljanju ustreznosti modelov za izračun kapitalskih zahtev ter izvedbi ORSE,
• • vsaj enkrat letno izdelava pisnega poročila, ki ga predloži organu upravljanja (poslovodstvu), organu nadzora in lokalnemu nadzorniku; v poročilu se dokumentirajo opravljanje in rezultati zgoraj navedenih nalog ter jasno opredelijo morebitne pomanjkljivosti s priporočili, kako te pomanjkljivosti odpraviti.

Naloge aktuarske funkcije skupine so predvsem:

• • smiselno opravljanje zgoraj naštetih nalog na ravni skupine, pri čemer se povzemajo in usklajujejo ugotovitve poročil aktuarskih funkcij posameznih družb,
• • izdaja mnenja o ustreznosti pozavarovanja skupine kot celote,
• • vsaj enkrat letno izdelava pisnega poročila, ki se predloži upravi in nadzornemu svetu obvladujoče družbe; v poročilu se dokumentirajo opravljanje in rezultati zgoraj navedenih nalog ter jasno opredelijo morebitne pomanjkljivosti in priporočila, kako jih odpraviti,
• • usklajevanje delovanja aktuarskih funkcij posameznih družb tako, da se omogoča delovanje aktuarske funkcije skupine,
• • podpora aktuarskim funkcijam posameznih družb v skupini,
• • usklajevanje smernic prevzema v (po)zavarovanje in oblikovanja zavarovalno-tehničnih rezervacij, zapisanih v politiki upravljanja zavarovalnih tveganj skupine,
• • organiziranje sestankov aktuarskega odbora skupine,
• • sodelovanje v odboru za upravljanje tveganj skupine.

V skladu s politiko upravljanja tveganj je aktuarska funkcija pri drugi obrambni liniji dejavno vključena tudi v postavljanje in izvajanje sistema upravljanja tveganj.

Funkcija notranje revizije letno predloži upravi, revizijski komisiji nadzornega sveta in nadzornemu svetu letni načrt dela in letno poročilo o njenem delovanju. V letnem poročilu je zajeta informacija o skladnosti delovanja s kodeksom etike ter izjava o razkritju in izogibanju nasprotja interesov za poročano leto. Funkcija notranje revizije mora organu nadzora najmanj enkrat na leto potrditi organizacijsko neodvisnost notranje revizije v letnem poročanju o delu notranje revizije.

Naloge notranje revizije posamezne družbe v skupini so predvsem:

• • na oceni tveganj vzpostavitev stalnega in celovitega nadzora nad poslovanjem družbe zaradi preverjanja in ocenjevanja, ali so procesi upravljanja tveganj, kontrolnih postopkov in upravljanja družbe ustrezni ter delujejo tako, da se zagotavlja doseganje pomembnih ciljev družbe:
• • uspešno in učinkovito poslovanje družbe,
• • poslovna in finančna uspešnost ter varovanje sredstev pred izgubo,
• • zanesljivo, pravočasno ter pregledno notranje in zunanje računovodsko in neračunovodsko poročanje,
• • skladnost z zakoni in drugimi predpisi ter notranjimi pravili;
• • presojanje, ali upravljanje informacijske tehnologije v družbi podpira ter pomaga strategiji in ciljem družbe;
• • ocena tveganja prevar in način njihovega obravnavanja v družbi (vendar se ne pričakuje, da bi imel notranji revizor strokovno znanje osebe, katere glavna naloga je odkrivati in raziskovati prevare);
• • svetovanje;
• • opravljanje drugih nalog, ki jih notranji reviziji nalaga zakonodaja.

Notranja revizija obvladujoče družbe določi enotno metodologijo dela notranje revizijskih služb v družbah v skupini in skrbi za usklajeno delovanje in razvoj enotne metodologije dela v skupini. Notranje revidiranje se izvaja po enotnem postopku, kot ga predpisujejo standardi in je podrobneje opredeljen v priročniku o delu notranje revizije.

Notranja revizija obvladujoče družbe na podlagi politike upravljanja skupine zagotovi tudi vključenost odvisnih družb v obseg delovanja, da zagotovi pokritost ključnih tveganj na ravni skupine (tudi v primeru lastne notranje revizije v odvisni družbi).

Notranji revizorji obvladujoče družbe lahko izvajajo samostojne revizije v odvisnih družbah ali izredne revizije na podlagi tveganj, o katerih presoja obvladujoča družba na ravni skupine, ali pa sodelujejo pri posameznih zahtevnejših revizijskih poslih v odvisnih družbah. Letni načrt obvladujoče družbe na podlagi ocene ključnih tveganj skupine vsebuje predloge revizijskih poslov, ki jih bo notranja revizija izvedla v odvisni družbi.

Možne oblike sodelovanja v skupini:

• • izvajanje notranjih revizij v odvisni družbi na podlagi ocene ključnih tveganj skupine,
• • sodelovanje pri zahtevnejših revizijah v odvisni družbi,
• • skupna izobraževanja,
• • izvajanje pregledov kakovosti notranjega revidiranja odvisne družbe.

Letno poročilo o delu notranje revizije obvladujoče družbe povzema ugotovitve letnih poročil funkcij notranje revizije posameznih družb.

B.6 Aktuarska funkcija

B.7 Zunanje izvajanje

Izločevanje poslov ali funkcij je pogodbeni prenos dela v povezavi z dejavnostjo zavarovanja ali pogod beni prenos ključnih ali pomembnih poslovnih funk cij oziroma dejavnosti v družbah v skupini Sava Re, ki jih sicer družba opravlja v okviru svojih registriranih dejavnosti.

Obvladujoča družba je v skladu z določili veljavnega zakona o zavarovalništvu sprejela politiko izločenih poslov skupine Sava Re, s katero ureja zunanje izva janje ključnih ali pomembnih operativnih funkcij ali dejavnosti v skupini. S politiko je določen okviren način zunanjega izvajanja ključnih ali pomembnih ope rativnih funkcij – pogodbe o izločenih poslih, pogoji za sklenitev pogodb, njihovo vzdrževanje in dokumenti ranje ter zagotovljeno delovanje skladno s predpisa nimi smernicami o izločenih poslih. Politika opisuje korake in odgovornosti pri predaji funkcije oziroma dejavnosti kot izločen posel ter določa standarde upravljanja in nadzora procesov prenosa funkcije ozi roma dejavnosti v zunanje izvajanje. Opredeljuje tudi register izločenih poslov, ki zajema vse pogodbe, štete kot izločeni posli, in določa način dokumentiranja za celoten proces odločanja, način zbiranja potrebnih dokumentov in podpisovanja pogodb. Politika določa, da ima vsak izločeni posel skrbnika, čigar glavna naloga je nadzor izločene funkcije oziroma dejavnosti. Vsi izvajalci izločenih poslov se s podpisom pogodbe zavežejo poslovati v skladu z veljavno zakonodajo in sodelovati z lokalnim nadzornikom, ki ga družba obve sti o svoji nameri še pred sklenitvijo pogodbe o izloče nem poslu.

Posamezna družba je v celoti odgovorna za svoje izlo čene funkcije oziroma dejavnosti, saj njena odgovor nost do tretjih oseb ni prenosljiva na izvajalce storitev oziroma prevzemnike posla. Družba v skupini mora pred odločitvijo o dodelitvi oziroma izločitvi nalog ali funkcij oceniti in dokumentirati vpliv, ki ga bo pov zročila taka izločitev poslov ali funkcij, ter zagotoviti redno izvajanje tega procesa v prihodnosti. Pogodbo o izločitvi posameznih poslov ali funkcij lahko sklene samo pod pogoji, ki jih določa zakonodaja.

V skupini v letu 2017 ni bilo izločenih poslov. Prav tako njene posamezne članice nimajo izločenih poslov z izvajalci zunaj skupine.

B.8 Druge informacije

Skupina Sava Re ima vzpostavljen pregleden in pri meren sistem upravljanja, ki temelji na sistemu upra vljanja tveganj.

Politika upravljanja skupine Save Re določa poglavi tne usmeritve upravljanja posameznih družb v sku pini, pa tudi skupine kot celote, ob upoštevanju ciljev, poslanstva, vizije in vrednot skupine. Namen politike je opredeliti temelje sistema upravljanja, osnovna pravila upravljanja v skupini, osnovna pravila kor porativnega upravljanja in pregledno organizacijsko strukturo z opredeljenimi, preglednimi in doslednimi notranjimi razmerji glede odgovornosti in pristojnosti v sistemu upravljanja. Upravljanje družbe je kombi nacija postopkov in struktur, ki jih uprava in nadzorni svet ter njegove komisije uporabljajo za obvešča nje, usmerjanje, upravljanje in spremljanje delovanja družbe za doseganje njenih ciljev. Politika je bila naza dnje pregledana in dopolnjena oziroma spremenjena v decembru 2017.

Pravila sistema upravljanja skupine so predmet rednega letnega pregleda. Nosilec pregleda je funk cija spremljanja skladnosti skupine, ki skupaj s funkcijo notranje revizije skupine preverja skladnost politike upravljanja z drugimi politikami v sistemu upravljanja ter z zakonodajo, drugimi notranjimi akti in predpisi. Pri preverjanju in ocenjevanju učinkovitosti okvira korporativnega upravljanja nosilec pregleda daje pou darek spremembam notranjih in zunanjih dejavnikov, ki vplivajo na skupino.

Da ima skupina primeren sistem upravljanja, potr juje tudi poročilo službe za notranjo revizijo o notra nje revizijskem pregledu korporativnega upravljanja, ki je bil izveden v decembru 2017 in januarju 2018. Na podlagi opravljenega preverjanja uresničevanja priporočil, danih v reviziji korporativnega upravlja nja v letu 2016, je služba za notranjo revizijo ocenila prilagoditev sistema korporativnega upravljanja kot dobro, saj je pri izvedbi ponovne revizije ugotovila, da je sistem korporativnega upravljanja v pregledanem obsegu skladen z ZGD-1, ZZavar-1 in podrejenimi akti in ostalimi zahtevami Solventnosti II. Sistem jasno določa razmejitve nalog na vseh področjih upravljanja skupine in posameznih družb.

C PROFIL TVEGANJA SKUPINE

• C.1 Zavarovalno tveganje C.2 Tržno tveganje

• C.3 Kreditno tveganje

• C.7 Druge informacije

C.4 Likvidnostno tveganje C.5 Operativno tveganje C.6 Druga pomembna tveganja

PROFIL TVEGANJA

SKUPINE

Zavarovalno tveganje izvira iz zavarovalnih poslov: sklepanja (po)zavarovanj ter izvajanja zavarovalnih pogodb in poslov, ki so v neposredni zvezi z zavarovalnimi posli. Povezano je z nevarnostmi, ki so krite s (po)zavarovalnimi pogodbami, pa tudi s spremljajočimi postopki, in izvira iz negotovosti, neločljivo povezani s pojavom, obsegom in časom nastanka obveznosti.

Zavarovalna tveganja v splošnem delimo na:

• • tveganja premoženjskih (po)zavarovanj,
• • tveganja življenjskih (po)zavarovanj in
• • tveganja zdravstvenih (po)zavarovanj.

Skupina trži vse tri vrste zavarovanj in je posledično izpostavljena vsem trem kategorijam tveganj.

V nadaljevanju je prikazana kosmata zavarovalna premija glede na vrsto posla ločeno za družbe v in zunaj EU. Struktura kosmate zavarovalne premije se v letu 2017 ni bistveno spremenila.

Profil tveganj skupine se v letu 2017 ni znatno spremenil. Struktura tveganj v skladu s standardno formulo se je v letu 2017 nekoliko spremenila in sicer se je zahtevani solventnostni kapital za tržna tveganja zaradi uporabe pristopa vpogleda (angl. look through) zmanjšal, zahtevani solventnostni kapital za tveganja življenjskih zavarovanj pa se je zaradi podrobnejšega izračuna tveganja predčasne prekinitve pogodb povečal.

⁵ Odstotki so dobljeni kot delež v vsoti vseh tveganj (vključno z operativnimi tveganji), v razdelkih v nadaljevanju pa so odstotki prikazani kot delež v vsoti vseh tveganj brez operativnih tveganj (tj. delež v nediverzificiranem osnovnem zahtevanem solventnostnem kapitalu).

C. PROFIL TVEGANJ SKUPINE

Skupina je pri svojem delovanju izpostavljena različnim vrstam tveganj, najbolj pa tveganju premoženjskih zavarovanj in tržnemu tveganju. Na spodnjem grafu je prikazan profil tveganj skupine v skladu s standardno formulo.

C.1 Zavarovalno tveganje

Direktna življenjska zavarovanja zunaj EU

Izpostavljenost tveganju

Tveganje premoženjskih zavarovanj delimo na:

• • Premijsko tveganje tveganje, da obračunana premija ne zadostuje za obveznosti, ki bodo nastale s sklenitvijo (po)zavarovalne pogodbe. To tveganje je odvisno od številnih dejavnikov, kot so na primer neustrezna ocena dogajanja na trgu, slaba ocena škodnega dogajanja, uporaba neustreznih statističnih podatkov, zavestna določitev prenizke premije za posamezne zavarovalne vrste poslovanja zaradi pričakovanih kompenzacijskih učinkov pri drugih zavarovalnih vrstah poslovanja oziroma neustrezna ocena vpliva zunanjih makroekonomskih dejavnikov, ki se med trajanjem lahko bistveno spremenijo. Sem uvrščamo:
• • tveganje pri sprejemu rizikov v (po)zavarovanje,
• • tveganje, da je produkt neustrezno načrtovan, in
• • tveganje nastanka nepričakovanega obsega škod.

• V skladu s sestavo portfelja skupine k premijskemu tveganju največ prispevajo avtomobilska in premoženjska zavarovanja (v ožjem smislu) ter proporcionalna in neproporcionalna pozavarovanja premoženjskih zavarovanj (v ožjem smislu).

• • Tveganje nezadostnosti zavarovalno-tehničnih rezervacij – tveganje, da zavarovalno-tehnične rezervacije bodisi ne zadoščajo za pokrivanje vseh obveznosti, ki izhajajo iz zavarovalnih pogodb zaradi neustreznih metod, neustreznih, nepopolnih in netočnih podatkov, neučinkovitih postopkov in kontrol ali neustrezne strokovne presoje, bodisi pride do napake pri poročanju, posledica katere so nezanesljive informacije o finančnem položaju družbe. Sem uvrščamo:
• • tveganje razpoložljivosti in točnosti podatkov,
• • tveganje uporabe nerazumnih metod ali predpostavk,
• • tveganje napake v izračunu,
• • tveganje kompleksnosti uporabljenih orodij v procesu, ki vodijo k zavajajočim rezultatom.

• Podobno kakor pri premijskem tveganju največ prispevajo k tveganju nezadostnosti zavarovalnotehničnih rezervacij avtomobilska zavarovanja in premoženjska (po)zavarovanja (v ožjem smislu), pri katerih so najboljše ocene rezervacij zaradi večletne usmerjenosti skupine k tem poslom tudi strukturno najpomembnejše.

Druga tveganja, na primer tveganje ekonomskega okolja in tveganje obnašanja zavarovalcev, so sicer lahko pomembna, se pa njihov vpliv posredno upošteva že v zgoraj naštetih tveganjih premoženjskih zavarovanj.

Merjenje tveganja

Skupina za kvantitativno oceno tveganja premoženjskih zavarovanj uporablja standardno formulo Solventnosti II. Pri tem ne uporablja parametrov, specifičnih za skupino. Na dan 31. 12. 2017 je bila tako skupina v skladu s to formulo izpostavljena tveganju premoženjskih zavarovanj v višini 142,4 milijona EUR (31. 12. 2016: 138,9 milijona EUR). Kapitalska zahteva za tveganje premoženjskih zavarovanj predstavlja 52,2 % nediverzificiranega zahtevanega osnovnega solventnostnega kapitala skupine (31. 12. 2016: 50,9 %). Največji delež v nediverzificiranem tveganju premoženjskih zavarovanj ima tveganje premij in rezervacij, visoko je tudi tveganje katastrof. Tveganje predčasne prekinitve pogodb premoženjskih zavarovanj je razmeroma nizko.

• • Tveganje katastrof zajema katastrofalne dogodke, ki se pojavljajo redko, vendar so finančni učinki posledic previsoki, da bi jih lahko pokrili s sicer ustrezno visoko premijo in dotlej ustrezno visoko oblikovanimi rezervacijami. Uresničilo bi se lahko ob ekstremnih dogodkih oziroma večjem številu katastrofalnih škod v krajšem obdobju. Tveganje vključuje tudi preveliko geografsko koncentracijo rizikov. Skupina ima geografsko razmeroma dobro razpršen portfelj, nekaj več koncentracije tveganj je v Sloveniji, kar se dodatno uravnava s programom retrocesije. Razmeroma visoka kapitalska zahteva izhaja iz agregacije velikega števila zahtev za različne manjše naravne nevarnosti in regije ter različne katastrofalne dogodke, ki jih povzroči človek.
• • Tveganje predčasne prekinitve pogodb tveganje izgube ali neugodne spremembe v vrednosti zavarovalnih obveznosti, ki izhajajo iz sprememb v ravni ali nepredvidljivosti stopnje predčasne prekinitve polic. Skupina ni pomembno izpostavljena tej vrsti tveganja.

C.1.1 Tveganje premoženjskih zavarovanj

V nadaljevanju so prikazani čisti prihodki za premijo premoženjskih zavarovanj po pomembnih vrstah poslovanja. Struktura čistih prihodkov za premijo premoženjskih zavarovanj skupine se v letu 2017 ni bistveno spremenila.

Čisti prihodki za premijo po pomembnih vrstah poslovanja

31. 12. 2017 31. 12. 2016

Zavarovanje in proporcionalno pozavarovanje izpada dohodka

Zavarovanje in proporcionalno pozavarovanje avtomobilske odgovornosti

Druga zavarovanja in proporcionalna pozavarovanja motornih vozil

Požarno zavarovanje in proporcionalno pozavarovanje ter zavarovanje in proporcionalno pozavarovanje druge škode na premoženju

Splošno zavarovanje in proporcionalno pozavarovanje odgovornosti

Neproporcionalno premoženjsko pozavarovanje

Drugo

26% 21% 4% 5% 8% 24% 12% 26% 22% 5% 6% 8% 22% 11%

V okviru izpostavljenosti v Sloveniji je portfelj najbolj koncentriran na Štajerskem in Dolenjskem.

Upravljanje tveganja

Skupina upravlja zavarovalna tveganja z:

• ustaljenimi postopki za prevzem v kritje, ki obsega procedure in pooblastila za sklepanje polic z višjimi zavarovalnimi vsotami ter proces sklepanja (po)zavarovalnih pogodb v skladu z notranjimi smernicami oziroma individualni prevzem rizika za visoko izpostavljenost,

• določitvijo limitov sklepanja,

• • geografsko razpršitvijo,
• • ustrezno aktuarsko cenovno politiko pri oblikovanju in spremljavi produkta ter
• • ustreznim programom pozavarovanja (retrocesije).

Skupina zavarovalnih tveganj ne zmanjšuje z namenskimi družbami (angl. special purpose vehicle, SPV) ali tehnikami za zmanjševanje (angl. hedging).

Tveganje premoženjskih zavarovanj po podmodulih tveganja

(v tisoč EUR)	31. 12. 2017	31. 12. 2016
Tveganje premoženjskih zavarovanj	142.437	138.857
Diverzifikacija	–45.446	–41.826
Tveganje premij in rezervacij	106.905	104.353
Tveganje predčasne prekinitve pogodb	10.414	7.462
Tveganje katastrof	70.564	68.868

Tveganje premij in rezervacij Tveganje predčasne prekinitve pogodb

Skupina kvantitativno meri zavarovalna tveganja tudi v okviru ORSE. Tveganje premij in rezervacij se v ORSI trenutno ocenjuje z uporabo parametrov, specifičnih za posamezno podjetje (v nadaljevanju: USP); pri izračunu za skupino se uporablja uteženo povprečje USP posameznih družb v skupini. Poleg tega smo v ORSI skupine izračunali tudi kapitalsko zahtevo za tveganje viharja in toče za Slovenijo, ki je standardna formula ne predvideva, ter prilagodili oceno za tveganje katastrofe za požar, ki ga povzroči človek, pri čemer smo namesto zavarovalne vsote uporabilo največjo verjetno škodo v 200-metrskem radiju.

Tveganje katastrof 58% 4%

Poleg kvantitativnega merjenja tveganj posamezna družba v skupini četrtletno spremlja svojo izpostavljenost tveganju premoženjskih zavarovanj z različnimi kazalniki tveganj. Na podlagi teh informacij posamezna družba v skupini, pa tudi skupina pravočasno zazna morebitne spremembe, kar vodstvu omogoča pravočasno ukrepanje.

Koncentracija tveganja

Spodnji graf prikazuje sestavo čistih prihodkov za premijo za požarna in druga škodna zavarovanja in proporcionalna ter neproporcionalna premoženjska pozavarovanja po regijah. Iz prikazanega je razvidno, da ima skupina več premije v južni Evropi, kjer poslujejo direktne zavarovalnice skupine; prevladuje izpostavljenost v Sloveniji. V zadnjem letu se je razpršitev povečala.

Čisti prihodki za premijo premoženjskih zavarovanj in pozavarovanj (v ožjem pomenu)

Severna Evropa Zahodna Evropa Vzhodna Evropa Južna Evropa

Južna in jugovzhodna Azija

Drugo

5%

19%

9%

Na podlagi dokumentiranja in razumevanja postopka izračuna zavarovalno-tehničnih rezervacij se opredelijo in opišejo morebitna tveganja, kot so:

• • razpoložljivost in točnost podatkov,
• • primernost metod in predpostavk,
• • napake v izračunu,
• • podpora procesa v informacijskem sistemu in orodjih.

Za vsako opredeljeno tveganje se vzpostavi kontrola za njegovo ublažitev. Opišejo se vzpostavljene kontrole, ki zagotavljajo kakovost podatkov in zmanjšujejo tveganja, povezana z izračuni zavarovalno-tehničnih rezervacij. Zasnova in operativna učinkovitost kontrol se preverita najmanj enkrat letno oziroma ob večjih spremembah postopka ali metod oziroma modelov, uporabljenih za izračun zavarovalno-tehničnih rezervacij.

Kontrole zajemajo:

• • uskladitev podatkov o zavarovalno-tehničnih postavkah s finančnimi evidencami družbe,
• • medsebojni strokovni pregled aktuarskih metod in predpostavk,
• • opredeljene kontrole o upravljanju sprememb za ITorodja, uporabljena v postopku,
• • pregled aktuarske funkcije in potrditev zabeleženih zneskov zavarovalno-tehničnih rezervacij.

Postopek izračuna zavarovalno-tehničnih rezervacij se redno potrjuje. Pri bistvenih spremembah v postopku, metodologiji ali modelih, uporabljenih za oblikovanje zavarovalno-tehničnih rezervacij, se validacija izvede v skladu s časovnim razporedom poročanja.

Tveganje predčasne prekinitve pogodb

Ocenjujemo, da je tveganje za skupino manj pomembno, saj je velika večina sklenjenih premoženjskih zavarovanj enoletnih in jih brez privolitve družbe oziroma zavarovalca na drugi strani med letom ni mogoče prekiniti (razen če stranka ne plača zavarovalne premije, ko predmet zavarovanja ni več v lasti zavarovalca ali pa je bil zaradi škodnega dogodka uničen). Prav tako je večina sprejetih pozavarovanj enoletnih. Dodatno pri tovrstnih pogodbah obvladujemo tveganje predvsem z negovanjem dobrih poslovnih odnosov s cedenti in podrobnim proučevanjem tržnih razmer.

Tveganje katastrof

Skupina obvladuje tveganje katastrof s premišljenim sprejemanjem rizikov v zavarovanje, preverjanjem koncentracije rizikov pri produktih, ki so vezani na kritje naravnih nesreč in požarnih rizikov večjih kompleksov, z geografsko razpršitvijo in ustrezno retrocesijsko zaščito za naravne nesreče in nesreče, ki jih povzroči človek.

Skupina ima za morebitno naravno katastrofo sklenjeno retrocesijsko zaščito samopridržaja, posebej za posle v skupini in posebej za sprejete pozavarovalne posle zunaj nje. Še pred delovanjem neproporcionalne zaščite je portfelj v Sloveniji zaščiten s proporcionalno retrocesijo, in sicer ekcedentnim kritjem, ki zagotavlja zaščito na ravni posameznih rizikov (vključno z napako PML), in s kvotnim kritjem potresnih zavarovanj. Tako bi skupina ob hujšem dogodku utrpela škodo največ v višini samopridržaja, povečanega za premijo za obnovitev kritja. V primeru nadaljnjih koriščenj kritja delujejo pogodbena določila o obnovitvah kritja oziroma bi se skupina zaščitila z novim kritjem za preostalo dobo trajanja, kar je običajen instrument, razpoložljiv na mednarodnem pozavarovalnem trgu, katerega cena je zaradi krajšega obdobja izpostavljenosti praviloma nižja od prvotnega kritja. Portfelj zunaj skupine je s podlimitom dodatno zavarovan za primer večje frekvence katastrofalnih dogodkov. Na ta način solventnost skupine niti ob morebitnem večjem številu katastrofalnih dogodkov v enem letu ne bi bila ogrožena.

Skupina redno obravnava scenarije in njihov vpliv na poslovanje in solventnostni položaj. Pri določitvi scenarijev izhajamo iz lastnega profila tveganj ter poskušamo prepoznati, kateri dogodki bi lahko pomembno vplivali na poslovanje in kapitalsko ustreznost, pri čemer upoštevamo tudi verjetnost uresničitve. V ORSI 2018 smo se odločili, da testiramo vpliv treh dvestoletnih katastrofalnih dogodkov v Sloveniji v enem letu. Višino škode smo določili na podlagi rezultatov modeliranja katastrofalnih dogodkov, ki ga na podlagi izpostavljenosti portfelja skupine pripravijo zunanji ponudniki. V letu 2018 ima skupina za katastrofalne dogodke v Sloveniji sklenjeno neproporcionalno retrocesijsko pogodbo, ki vključuje dve avtomatični obnovi zaščite za prva dva intervala kritja ter po eno avtomatično obnovo kritja za tretji in četrti interval kritja. V analizi smo upoštevali retrocesijske pogoje, hkrati pa smo pri analizi upoštevali tudi ukrepe poslovodstva. Ukrep poslovodstva je, da bi v

Poleg navedenega skupina analizira tudi vpliv različnih stresnih testov na višino tveganja. V izračunu na dan 31. 12. 2017 smo testirali vpliv povečanja mere obsega za tveganje premije premoženjskih in NSLT zdravstvenih zavarovanj za 10 % na višino tveganja premij in rezervacij ter na višino celotnega SCR. Ob 10-odstotnem povečanju mere obsega premij se tveganje premij in rezervacij premoženjskih zavarovanj poveča za 6,3 %, tveganje premij in rezervacij NSLT zdravstvenih zavarovanj pa za 7,6 %. Celoten SCR skupine se poveča manj od meje pomembnosti6 , povišanje pa ne vpliva pomembno na solventnost skupine.

Analizirali smo tudi vpliv povečanja mere obsega za tveganje rezervacij premoženjskih in NSLT zdravstvenih zavarovanj za 10 % na višino tveganja premij in rezervacij ter na višino celotnega SCR. Ob 10-odstotnem povečanju mere obsega rezervacij se tveganje premij in rezervacij premoženjskih zavarovanj poveča za 3,7 %, tveganje premij in rezervacij NSLT zdravstvenih zavarovanj pa za 2,4 %. Celotni SCR se poveča manj kot znaša meja pomembnosti; stresni test tako ne vpliva na solventnost skupine.

Spodaj podrobneje navajamo obvladovanje tveganj za posamezno tveganje premoženjskih zavarovanj.

Premijsko tveganje

Tveganje pri sprejemu rizikov v (po)zavarovanje v skupini znižujemo z omejevanjem pooblastil za masovno sklepanje zavarovanj, z dodatnim izobraževanjem prevzemnikov rizika in tržnikov, s pripravo razumljivih, nedvoumnih in podrobnih navodil ter z določitvijo primernih prevzemnih limitov, ki so usklajeni s poslovnimi strategijami, strategijo prevzemanja tveganj in ustreznimi pozavarovalnimi programi. Poleg tega posebno pozornost namenjamo temu, da se produkti ponujajo ustreznim ciljnim strankam (da se prepreči zavajajoča prodaja in/ali antiselekcija), da se pozavarovanje sprejema od zaupanja vrednih cedentov in da so pravilno vzpostavljene potrebne omejitve koncentracije izpostavljenosti po geografskih regijah in homogenih skupinah tveganja, ki ohranjajo dobro razpršenost rizikov. Dodatno tveganje pri sprejemu rizikov v (po)zavarovanje je napačno ocenjevanje največje pričakovane škode (v nadaljevanju: PML). Za zmanjševanje tega tveganja, so v skupini pripravljene smernice za določanje PML, ocene PML se izvedejo timsko, retrocesijski program pa krije tudi napake pri postavljanju PML.

Tveganje, da je produkt neustrezno načrtovan, se v skupini omejuje tako, da se pred začetkom prodaje pripravijo podrobne analize trga, da se spremljajo informacije iz okolja (mediji, konkurenca, stranke), zakonodaja in njene zahteve, opazuje trend gibanja škod v preteklosti (celotnega zavarovalnega trga) in napovedi za prihodnost. Pri sprejetem pozavarovanju je poleg poznavanja trga ključno preverjanje zanesljivosti partnerjev, s katerimi se posel sklepa. Dodatno za sprejeto pozavarovanje lahko uporabimo posebna določila pozavarovalnih pogodb za omejitev nestanovitnosti rezultatov, kot so določila o drseči in profitni proviziji ter omejitvi škodnega količnika.

Tveganje nastanka nepričakovanega obsega škod se v skupini nadzoruje s poglobljenim ocenjevanjem rizikov pri sprejemanju v zavarovanje ter z omejevanjem pooblastil za sklepanje (po)zavarovanj in razvijanjem IT-podpore, ki omogoča natančen pregled nad akumulacijami škod. Tudi to tveganje se lahko pri sprejetih pozavarovanjih obvladuje s posebnimi določili proporcionalnih pozavarovalnih pogodb, ki omejujejo udeležbo pozavarovatelja v nepričakovanih škodah, pri neproporcionalnih pogodbah pa se ne prevzemajo neomejeni intervali kritja. Velikega pomena pri zmanjševanju tega tveganja sta tudi vsakoletno preverjanje ustreznosti pozavarovalne zaščite z uporabo različnih stresnih testov in scenarijev ter ustrezno določanje samopridržajev.

Tveganje nezadostnosti zavarovalno-tehničnih rezervacij

Družbe v skupini imajo za obvladovanje tveganja zavarovalno-tehničnih rezervacij vzpostavljene dobre postopke in učinkovite kontrole za izračun teh rezervacij v skladu z MSRP in predpisi Solventnosti II. Poleg tega se vsako leto izvede analiza ustreznosti oblikovanih zavarovalno-tehničnih rezervacij v predhodnih letih, na podlagi katere se analizirajo vsi glavni vzroki za morebitne neustrezne višine teh rezervacij. Vse tako pridobljene izkušnje se nato uporabijo pri oblikovanju zavarovalno-tehničnih rezervacij v prihodnosti.

⁶ Meja pomembnosti je mera skupine, vezana na višino primernih lastnih virov sredstev in zahtevanega solventnostnega kapitala skupine. Dne 31. 12. 2017 je meja pomembnosti znašala 9,5 milijona EUR.

Vidimo, da se je v letu 2017 nekoliko povečal delež zavarovanj, pri katerih zavarovalec prevzema naložbeno tveganje, delež zavarovanj z udeležbo na dobičku pa se je nekoliko zmanjšal.

Ključne izpostavljenosti so izpostavljenost tveganju predčasne prekinitve pogodb, tveganju umrljivosti in tveganju stroškov servisiranja pogodb. Druga tveganja so manjša in jih zato ne obravnavamo podrobneje.

Tveganje predčasnih prekinitev pogodb je tveganje, da bodo življenjska zavarovanja predčasno v večji ali manjši meri od pričakovane prekinjena zaradi odkupa, kapitalizacije zavarovanja ali neplačila zavarovalne premije. Višina tveganja je odvisna od uporabe ustreznih statističnih podatkov, zaznavanja prekinitev iz različnih vzrokov v posameznem zavarovalnem letu in od ekonomskega položaja, ki prav tako vpliva na obnašanje zavarovalcev. Na višino tveganja vpliva tudi ponudba konkurenčnih zavarovalnih produktov na trgu ter svetovanje posrednikov zavarovanj in finančnih svetovalcev.

Tveganje umrljivosti je tveganje, da bo dejanska umrljivost zavarovanih oseb odstopala od umrljivosti, uporabljenih pri določitvi premijskih cenikov v skladu s tablicami smrtnosti. Odvisno je od uporabe ustreznih statističnih podatkov in zaznavanja zavarovanih oseb, za katere zaradi zdravstvenega stanja ali življenjskega sloga velja povečano tveganje umrljivosti.

Tveganje stroškov servisiranja pogodb je tveganje, da bodo dejanski stroški servisiranja pogodb življenjskih zavarovanj presegli stroške, predvidene pri določitvi premijskih cenikov. Tveganje je odvisno od uporabe ustreznih statističnih podatkov in povečevanja dejanskih stroškov servisiranja pogodb.

Merjenje tveganja

Skupina za kvantitativno oceno tveganj življenjskih zavarovanj uporablja standardno formulo Solventnosti II. Na dan 31. 12. 2017 je bila skupina v skladu s to formulo izpostavljena tveganju življenjskih zavarovanj v višini 40,2 milijona EUR (31. 12. 2016: 26,1 milijona EUR). Kapitalska zahteva za tveganje življenjskih zavarovanj predstavlja 14,7 % (31. 12. 2016: 9,6 %) nediverzificiranega zahtevanega osnovnega solventnostnega kapitala skupine.

Največji delež v nediverzificiranem tveganju življenjskih zavarovanj ima tveganje predčasnih prekinitev pogodb, v okviru katerega je največje tveganje masovne prekinitve zavarovalnih polic. Kapitalska zahteva tega tveganja se je v letu 2017 precej povečala zaradi podrobnejšega izračuna tveganja po policah. Povečanje tega tveganja je razvidno tudi iz spodnjega prikaza deležev posameznega nediverzificiranega tveganja po podmodulh tveganj. Posledično so se deleži preostalih tveganj življenjskih zavarovanj v letu 2017 zmanjšali. Pomembni sta tudi tveganje umrljivosti in tveganje stroškov, preostala tveganja pa so razmeroma majhna.

Ocenjujemo, da se lastni profil tveganj življenjskih zavarovanj ne razlikuje bistveno od predpostavk standardne formule, zato jih tudi v ORSI obravnavamo tako, kot jih obravnava standardna formula.

31.12.2017	31.12.2016
40.210	26.098
$-12.383$	$-11.115$
6.362	6.307
828	681
1.722	1.816
7.033	8.027
503	334
34.261	18.413
1.884	1.635

34%

29% Tveganje življenjskih zavarovanj po podmodulih tveganja

(v tisoč EUR)	31. 12. 2017	31. 12. 2016
Tveganje življenjskih zavarovanj	40.210	26.098
Diverzifikacija	–12.383	–11.115
Tveganje umrljivosti	6.362	6.307
Tveganje dolgoživosti	828	681
Tveganje invalidnosti in obolevnosti	1.722	1.816
Tveganje stroškov	7.033	8.027
Tveganje revizije	503	334
Tveganje predčasnih prekinitev	34.261	18.413
Tveganje katastrof	1.884	1.635

skupini po prvem (velikem) katastrofalnem dogodku dokupili porabljeno zaščito za tretji in četrti interval kritja. Ob nastopu tretjega katastrofalnega dogodka iz scenarija bi to pomenilo, da imamo še vedno vzpostavljeno polno zaščito za vse intervale kritja. Velikost vpliva scenarija na višino primernih lastnih virov sredstev skupine presega raven meje pomembnosti skupine, vpliv na solventnostni količnik pa je manjši od 10 %. Kapitaliziranost skupine bi, v skladu s strategijo prevzemanja tveganj skupine, še vedno ostala v območju nad optimalno ravnjo. Zavedamo se, da ima tovrstni dogodek tudi več drugih neposrednih učinkov na poslovanje, zato družbe v skupini tovrstna tveganja obvladujejo tudi z načrtom neprekinjenega poslovanja, ki vključuje ustrezne možnosti in ukrepe za poslovanje v izrednih razmerah. Iz rezultatov analize ocenjujemo, da je trenutna retrocesijska zaščita zadostna in robustna v primeru katastrofalnih dogodkov ne glede na višino skupne škode.

C.1.2 Tveganje življenjskih zavarovanj

Glavna tveganja življenjskih zavarovanj so:

• • biometrična tveganja, ki se delijo na:
• • tveganje umrljivosti,
• • tveganje dolgoživosti,
• • tveganje invalidnosti in obolevnosti,
• • tveganja stroškov servisiranja pogodb življenjskih zavarovanj,
• • tveganje revizije,
• • tveganje predčasne prekinitve pogodb življenjskih zavarovanj, ki vključuje prekinitve zaradi odkupov, kapitalizacij in prekinitev zavarovanj zaradi neplačila,
• • tveganje katastrofe življenjskih zavarovanj.

Izpostavljenost tveganju

Skupina je zmerno izpostavljena tveganju življenjskih zavarovanj. V portfelju življenjskih zavarovanj so vključena klasična življenjska zavarovanja in življenjska zavarovanja, pri katerih zavarovalec prevzema naložbeno tveganje. Največjo izpostavljenost ima skupina v EU.

C.1.3 Tveganje zdravstvenih zavarovanj

Tveganja zdravstvenih zavarovanj se delijo na:

• • tveganja zdravstvenih zavarovanj, ki se izvajajo na podobnih osnovah kot premoženjsko zavarovanje (v nadaljevanju: NSLT-zdravstvena zavarovanja);
• • tveganja zdravstvenih zavarovanj, ki se izvajajo na podobnih osnovah kot življenjsko zavarovanje (v nadaljevanju: SLT-zdravstvena zavarovanja).

Skupina je izpostavljena obema vrstama tveganj zdravstvenih zavarovanj. Glavnina izpostavljenosti se nanaša na nezgodna zavarovanja, ki so vključena v NSLT-zdravstvenih zavarovanjih, izpostavljenost tveganjem SLT-zdravstvenih zavarovanj pa je majhna.

Tveganja, ki jim je skupina izpostavljena na podlagi NSLT-zdravstvenih zavarovanj, so po svoji naravi zelo podobna tveganjem premoženjskih zavarovanj, ki so podrobneje obravnavana v razdelku C.1.1 tega poročila, zato jih skupina obvladuje s podobnimi tehnikami, tj. premišljenim sprejemanjem rizikov v zavarovanje, nadzorom njihove koncentracije pri produktih nezgodnih in zdravstvenih zavarovanj ter z ustrezno pozavarovalno zaščito.

Tveganja, ki jim je skupina izpostavljena na podlagi SLT-zdravstvenih zavarovanj, so po svoji naravi zelo podobna tveganjem življenjskih zavarovanj, zato jih skupina obvladuje s podobnimi tehnikami kot tveganja življenjskih zavarovanj. Ta so podrobneje obravnavana v razdelku C.1.2 tega poročila.

Skupina za kvantitativno oceno tveganj zdravstvenih zavarovanj uporablja standardno formulo Solventnosti II. Na dan 31. 12. 2017 je bila v skladu s to formulo izpostavljena tveganju zdravstvenih zavarovanj v višini 23,9 milijona EUR (31. 12. 2016: 24,2 milijona EUR), kar je 8,8 % (31. 12. 2016: 8,9 %) nediverzificiranega zahtevanega osnovnega solventnostnega kapitala skupine. Višina tveganja v skladu s standardno formulo tako ostaja na primerljivi ravni kot na dan 31. 12. 2016, sestava tveganj po podmodulih pa se je nekoliko spremenila kar je razvidno iz spodnjega prikaza.

Glavnino kapitalske zahteve predstavlja tveganje NSLT-zdravstvenih zavarovanj, v okviru teh je največje tveganje premij in rezervacij. Podobno kakor za premoženjska zavarovanja velja, da standardna formula ne ovrednoti najbolje tega tveganja. Zato smo v ORSI za oceno slednjega uporabili USP-je.

Koncentracija tveganja

Na ravni skupine ni večje koncentracije tveganja življenjskih zavarovanj, saj je portfelj zelo razpršen tako glede na starost zavarovanih oseb kot tudi na preostalo zavarovalno dobo, izpostavljenost (zavarovalnih vsot in rizičnih zavarovalnih vsot) in frekvenco plačil premije. Portfelj se razlikuje tudi po deležu prekinjenih polic v posameznem obdobju, stroških ter smrtnosti in obolevnosti po produktih.

Upravljanje tveganja

Skupina obvladuje tveganje predčasnih prekinitev pogodb predvsem s četrtletnim spremljanjem števila in deleža prekinjenih zavarovanj, omejevanjem odkupov, kjer je za to potrebna odobritev družbe, in sistematičnim preprečevanjem preurejanja zavarovanj s strani drugih posrednikov.

Postopki za obvladovanje tveganja umrljivosti so: dosledna uporaba protokolov za sprejem v zavarovanje, v katerih je natančno določeno odstopanje od običajnega tveganja umrljivosti, redno spremljanje izpostavljenosti in ustreznosti uporabljenih tablic umrljivosti ter ustrezna pozavarovalna zaščita. Skupina za ocenjevanje in sprejemanje življenjskih zavarovanj uporablja enotno spletno orodje.

Tveganja stroškov servisiranja pogodb skupina obvladuje z rednim spremljanjem stroškov servisiranja pogodb življenjskih zavarovanj, opazovanjem makroekonomskega položaja (na primer inflacije) in ustreznim načrtovanjem stroškov servisiranja pogodb v prihodnjih letih.

Tveganja življenjskih zavarovanj obvladuje tudi z rednim spremljanjem informacij o sestavi življenjskega portfelja, izpostavljenosti, načinu plačevanja zavarovalnih premij, deležu prekinjenih polic v posameznem obdobju in stroških ter z izvedbo analiz ustreznosti modeliranja pričakovane smrtnosti, obolevnosti in stopnje prekinitev pogodb. Informacije omogočajo pravočasno ukrepanje ob neugodnih gibanjih teh kazalnikov.

Tveganje zdravstvenih zavarovanj po podmodulih tveganj (v tisoč EUR) 31. 12. 2017 31. 12. 2016 Tveganje zdravstvenih zavarovanj 23.934 24.178 Diverzifikacija –3.379 –3.030 Tveganje SLT-zdravstvenih zavarovanj 791 113 Tveganje NSLT-zdravstvenih zavarovanj 21.956 22.599

(v tisoč EUR)	31. 12. 2017	31. 12. 2016
Tveganje zdravstvenih zavarovanj	23.934	24.178
Diverzifikacija	–3.379	–3.030
Tveganje SLT-zdravstvenih zavarovanj	791	113
Tveganje NSLT-zdravstvenih zavarovanj	21.956	22.599
Tveganje katastrof	4.565	4.495

Vrednost sredstev, ki jih skupina upošteva pri izračunavanju tržnih tveganj, je na dan 31. 12. 2017 znašala 1.219,0 milijonov EUR (31. 12. 2016: 1.229,9 milijona EUR). Iz naložbene sestave je razvidno, da so glavnina finančnih naložb skupine finančni instrumenti s stalnim donosom.

Poleg navedenih finančnih naložb so v izračun vključene naložbe zavarovalcev, ki prevzemajo naložbeno tveganje v višini 144,7 milijona EUR (31. 12. 2016: 124,4 milijona EUR) in pripadajoče obveznosti iz teh pogodb. Te pomembno vplivajo na višino kapitalskih zahtev.

Sestava naložb, v kateri prevladujejo finančni instrumenti s stalnim donosom, je posledica usmeritev skupine, ki si pri upravljanju finančnih naložb prizadeva predvsem za usklajevanje narave naložb z obveznostmi, ki jih te pokrivajo.

Portfelj naložb kaže razmeroma veliko izpostavljenost obrestnemu in kreditnemu tveganju.

C.2 Tržno tveganje

Tržno tveganje je nevarnost izgube ali neugodne spremembe v finančnem položaju, ki lahko neposredno ali posredno nastane zaradi nihanj v stopnji in nepredvidljivosti tržnih cen sredstev, obveznosti in finančnih instrumentov.

Ker je višina tržnih tveganj v skupini pomembna, je slednja z namenom sistematičnega obvladovanja tega tveganja, sprejela politiko upravljanja sredstev in obveznosti ter politiko upravljanja naložbenega tveganja. Tržno tveganje se spremlja na ravni posamezne družbe v skupini in tudi na ravni skupine kot celote.

V sklop tržnih tveganj spadajo:

• Tveganje obrestne mere je tveganje, da bo sprememba tržnih obrestnih mer neugodno vplivala na vrednost obrestno občutljivih sredstev in obveznosti. Med obrestno občutljive naložbe spadajo obveznice, depoziti in posojila. V izračunu kapitalske zahteve za tveganje obrestne mere se pri sredstvih upošteva vrednost obrestno občutljivih sredstev, pri obveznostih pa najboljša ocena zavarovalno-tehničnih rezervacij, podrejeni dolg in rezervacije za zaposlence.

• • Tveganje spremembe cen lastniških vrednostnih papirjev je tveganje, da bi se ob padcu cen znižala vrednost lastniških vrednostnih papirjev. Temu tveganju so izpostavljene naložbe v delnice ter delniške in mešane vzajemne sklade. Pri obveznostih so temu tveganju izpostavljene obveznosti iz življenjskih zavarovanj, pri katerih zavarovalci prevzemajo naložbeno tveganje.
• • Tveganje nepremičnin je tveganje zmanjšanja vrednosti nepremičnin zaradi sprememb v ravni ali nestanovitnosti njihovih cen.
• • Valutno tveganje je tveganje, da se bo zaradi sprememb tečajev zmanjšala vrednost sredstev ali povečala vrednost obveznosti v tujih valutah.
• • Tveganje kreditnih pribitkov je tveganje občutljivosti sredstev in finančnih instrumentov na spremembe vrednosti ali nestanovitnost kreditnih pribitkov nad netvegano obrestno mero.
• • Tveganje tržne koncentracije je tveganje pomanjkljive razpršenosti portfelja sredstev ali večje izpostavljenosti tveganju neplačila do enega izdajatelja vrednostnih papirjev ali skupine povezanih izdajateljev.

C.2.1 Izpostavljenost tveganju

Skupina ima na datum poročanja spodaj navedeno sestavo sredstev, ki vplivajo na višino tržnih tveganj.

(v tisoč EUR)	31. 12. 2017	Struktura 31. 12. 2017	31. 12. 2016	Struktura 31. 12. 2016
Naložbeni razred
Obveznice	1.023.284	83,9 %	1.029.651	83,7 %
Državne obveznice	602.511	49,4 %	633.073	51,5 %
Podjetniške obveznice	420.773	34,5 %	392.421	31,9 %
Strukturirani papirji	0	0,0 %	4.156	0,3 %
Investicijski skladi	34.009	2,8 %	28.792	2,3 %
Depoziti	36.071	3,0 %	34.691	2,8 %
Delniške naložbe	25.835	2,1 %	24.950	2,0 %
Udeležbe	8.353	0,7 %	8.008	0,7 %
Kotirajoče delnice	13.237	1,1 %	12.377	1,0 %
Nekotirajoče delnice	4.245	0,3 %	4.565	0,4 %
Nepremičnine	58.183	4,8 %	57.014	4,6 %
Nepremičnine za lastno rabo	42.187	3,5 %	48.703	4,0 %
Druge nepremičnine	15.996	1,3 %	8.311	0,7 %
Depoziti pri cedentih	5.832	0,5 %	7.836	0,6 %
Denar in denarni ustrezniki	35.736	2,9 %	46.973	3,8 %
Skupaj	1.218.952	100,0 %	1.229.906	100,0 %

⁷ Pregled osnovnega naložbenega portfelja (ni upoštevan pristopa vpogleda).

Skupina za kvantitativno oceno tržnih tveganj uporablja standardno formulo Solventnosti II in lastno oceno tržnih tveganj. V izračunu na dan 31. 12. 2017 je bil za izračun tržnih tveganj uporabljen pristop vpogleda.

Zahtevani solventnostni kapital za tržna tveganja v skladu s standardno formulo je na dan 31. 12. 2017 znašal 51,7 milijona EUR (31. 12. 2016: 63,9 milijona EUR), kar je enako 19,0 % celotnega nediverzificiranega zahtevanega osnovnega solventnostnega kapitala (31. 12. 2016: 23,4 %). Na znižanje zahtevanega solventnostnega kapitala za tržna tveganja v letu 2017 je najbolj vplivala uporaba pristopa vpogleda.

V sestavi tržnih tveganj največji delež predstavljata tveganje kreditnih pribitkov in tveganje nepremičnin (na dan 31. 12. 2016 sta imela največji delež tveganje kreditnih pribitkov in tveganje lastniških vrednostnih papirjev). Sprememba sestave glede na 31. 12. 2016 je posledica uporabe pristopa vpogleda.

Tržna tveganja po podmodulih tveganja

(v tisoč EUR)	31. 12. 2017	31. 12. 2016
Tržna tveganja	51.671	63.861
Diverzifikacija	–18.290	–23.401
Tveganje obrestne mere	1.817	8.607
Tveganje lastniških vrednostnih papirjev	11.113	20.365
Tveganje nepremičnin	14.546	14.254
Tveganje kreditnih pribitkov	26.417	32.017
Valutno tveganje	13.782	10.205
Tveganje tržne koncentracije	2.286	1.815

Nediverzificirano tržno tveganje po podmodulih tveganja

Tveganje kreditnih pribitkov Valutno tveganje Tveganje tržne koncentracije

16%

21%

20% 3%

38%

• Tveganje obrestne mere Tveganje lastniških vrednostnih papirjev Tveganje nepremičnin
• • Tveganje obrestne mere ima 3-odstotni delež v nediverzificirani kapitalski zahtevi za tržna tveganja. Med obrestno občutljive naložbe se uvrščajo obveznice, depoziti in posojila. Pri obveznostih so obrestno občutljive predvsem zavarovalno-tehnične rezervacije daljših dospelosti – zlasti tiste, ki so namenjene pokrivanju obveznosti življenjskih zavarovanj. Primerjalno z 31. 12. 2016 se je obrestno tveganje zmanjšalo zaradi vpliva spremembe krivulje netveganih obrestnih mer. Sprememba je vplivala na višino sredstev in obveznosti po izvedbi posameznega šoka za izračun tveganja obrestnih mer (dvig oziroma padec krivulje netveganih obrestnih mer), to pa je posledično vplivalo na znižanje obrestnega tveganja.
• • Tveganje lastniških vrednostnih papirjev ima 16-odstotni delež v nediverzificiranih tržnih tveganjih. Uporaba pristopa vpogleda je vplivala na znižanje tveganja v letu 2017, saj se je primerjalno s preteklim obdobjem pomembno znižal zahtevan solventnostni kapital za tveganje naložb v lastniške vrednostne papirje tipa 2. Kapitalske zahteve

izhajajo deloma iz portfeljskih naložb deloma pa iz naložb v vzajemne sklade, ki jih ima skupina v portfelju zaradi usklajevanja z obveznostmi življenjskih zavarovanj, pri katerih zavarovalci prevzemajo naložbeno tveganje. Skupina usklajuje sredstva in obveznosti tovrstnih zavarovanj z višino zavarovalno-tehničnih rezervacij v skladu z MSRP. Zaradi načina vrednotenja obveznosti tovrstnih zavarovanj v skladu s Solventnostjo II predpisani šok različno vpliva na višino sredstev in obveznosti in se v izračunu tveganja lastniških vrednostnih papirjev posledično kaže kot neusklajenost sredstev in obveznosti, ta pa se odrazi v dodatni kapitalski zahtevi.

• Tveganje nepremičnin. Delež naložbenih nepremičnin je v sestavi naložbenega portfelja omejen z limitnim sistemom posamezne odvisne družbe in je v celotnem portfelju skupine razmeroma majhen. Tveganje se večinoma nanaša na nepremičnine, ki jih ima skupina v lasti za opravljanje dejavnosti. Ker so kapitalski pribitki za tveganje nepremičnin v standardni formuli visoki, znaša delež tveganja nepremičnin v nediverzificiranih tržnih tveganjih kljub majhni izpostavljenosti 21 %.

Tveganje spremembe cen lastniških vrednostnih papirjev se v skupini obvladuje z razpršitvijo tega dela naložbenega portfelja na različne kapitalske trge ter z limitnim sistemom, ki omejuje previsoko izpostavljenost delniškemu portfelju.

Upravljanje valutne neusklajenosti poteka na ravni posamezne družbe v skupini z valutnim prekrivanjem, ki ga posamezna družba v skupini izvaja na podlagi obveznosti v skladu z MSRP. Sistem spremljanja in obvladovanja valutnega tveganja je natančneje predstavljen v letnem poročilu skupine v razdelku o valutnem tveganju (razdelek 17.7.5.1.4).

V izognitev preveliki koncentraciji v posamezen tip naložb, preveliki koncentraciji pri posameznem pogodbenem partnerju oziroma sektorju in drugim morebitnim oblikam koncentracije imajo družbe v skupini v skladu z lokalnimi zakoni o zavarovalništvu in notranjimi predpisi svoj naložbeni portfelj razpršen glede na možnosti, ki jih ponuja posamezen kapitalski trg in dovoljuje zakonski okvir. Da bi se izognili preveliki koncentraciji tveganja na ravni skupine, so dodatno postavljeni limiti do posameznega izdajatelja na ravni skupine. Tako se preprečujejo velike koncentracije naložbenega portfelja skupine in omejuje višina tveganja. Prikaz portfelja skupine po naštetih parametrih in bonitetna slika naložbenega portfelja skupine sta razvidna iz letnega poročila skupine v razdelku 17.7.5.3.

V skupini smo poleg navedenega izvedli tudi tri stresne teste za različne parametre, ki vplivajo na višino zahtevanega solventnostnega kapitala tržnih tveganj in višino primernih lastnih virov sredstev skupine ter posledično njen solventnostni položaj.

Prvi test občutljivosti je zvišanje oziroma znižanje obrestnih mer. Test smo izvedli tako, da smo osnovno krivuljo netvegane obrestne mere za vse ročnosti povečali oziroma zmanjšali za 100 bazičnih točk. Nato smo izvedli nov izračun primernih lastnih virov sredstev in zahtevanega solventnostnega kapitala za vsa obrestno občutljiva sredstva in obveznosti. Primerni lastni viri sredstev skupine se ob povišanju obrestnih mer za 100 bazičnih točk znižajo manj kot znaša meja pomembnosti8 skupine, SCR skupine pa se zviša, vendar prav tako manj kot znaša meja pomembnosti. Vpliv stresnega testa na solventnostni količnik je razmeroma majhen in primerljiv z izračunom vpliva stresnega testa na dan 31. 12. 2016. V stresnem testu znižanja obrestnih mer za 100 bazičnih točk je znižanje primernih lastnih virov sredstev skupine nekoliko večje (vendar še vedno manjše od meje pomembnosti skupine), prav tako se zniža SCR skupine. Absolutni vpliv na solventnostni količnik je tudi v tem stresnem test majhen in primerljiv z izračunom vpliva na dan 31. 12. 2016.

Drugi je test občutljivosti padca vrednosti lastniških vrednostnih papirjev skupine, ki smo ga izvedli tako, da smo na dan poročanja znižali vrednost lastniških vrednostnih papirjev za 20 % (tržne in netržne delnice, delniški, obvezniški, denarni in mešani vzajemni skladi). Izračunali smo vpliv stresnega testa na primerne lastne vire sredstev skupine (ovrednotili smo tudi vpliv te spremembe na najboljšo oceno rezervacij, ki so odvisne od višine naložb), vpliva na SCR nismo preračunali. Stresni test zniža primerne lastne vire sredstev skupine manj od meje pomembnosti, zato je vpliv na solventnostni količnik skupine zelo majhen.

Vpliv spremembe cen nepremičnin na solventnost skupine smo analizirali s stresnim testom padca cen nepremičnin za 25 %. Osnova za izračun je stanje nepremičnin na datum poročanja. Stresni test vpliva predvsem na znižanje primernih lastnih virov sredstev, ki se znižajo manj kot znaša meja pomembnosti skupine. Hkrati se znižata tudi kapitalski zahtevi podmodula tveganja nepremičnin, valutnega tveganja in nekoliko poviša kapitalska zahteva za tveganje koncentracije. Vpliv stresnega testa na solventnostni količnik je majhen in primerljiv z izračunom vpliva na dan 31. 12. 2016.

• • Valutno tveganje predstavlja 20 % nediverzificiranih tržnih tveganj. Temu tveganju so izpostavljena sredstva in obveznosti. Izpostavljenost valutnemu tveganju skupine izhaja predvsem iz pozavarovalnih poslov Save Re, družb v skupini zunaj območja evra in uporabe pristopa vpogleda. Ne glede na visoko usklajenost sredstev in obveznosti v skladu z MSRP skupina kaže delno valutno neusklajenost v skladu z SII predvsem zaradi razlik med vrednotenjem zavarovalno-tehničnih rezervacij v skladu z MSRP in SII ter kapitala družb v skupini, ki ni v evrih. Povečanje deleža v tržnih tveganjih glede 31. 12. 2016 je v veliki meri posledica uporabe pristopa vpogleda.
• • Tveganje kreditnih pribitkov je najvišje tveganje med tržnimi tveganji in v sestavi tržnih tveganj predstavlja 38 % nediverzificirane kapitalske zahteve za tržna tveganja. Razlog za visoko tveganje je razmeroma visoka izpostavljenost skupine podjetniškim obveznicam in depozitom. Tveganje se je glede na 31. 12. 2016 nekoliko zmanjšalo.
• • Tveganje tržne koncentracije skupine je zaradi dobre razpršenosti naložbenega portfelja nizko – 3 % vrednosti nediverzificiranih tržnih tveganj.

Pri ocenjevanju tveganj, povezanih z naložbenim portfeljem, na ravni skupine redno spremljamo tudi druge mere tveganj oziroma uspešnosti naložbenega portfelja:

• • nihajnost donosov,
• • donos in donosnost.

Pri upravljanju sredstev in obveznosti skupina in posamezna družba v skupini znotraj EU za svoj portfelj sredstev in obveznosti četrtletno izračunava:

• • mere tveganj: modificirano trajanje, konveksnost in ključno stopnjo trajanja,
• • napoved denarnih tokov,
• • valutno sestavo sredstev in obveznosti.

V skupini se za spremljanje in ocenjevanje tržnih tveganj poleg standardne formule uporablja lastni model za ocenjevanje tveganj v ORSI. Glede na možnosti posamezne družbe v skupini se v lastnem modelu izračunavajo: tveganje lastniških vrednostnih papirjev, obrestno in kreditno tveganje. Pri kreditnem tveganju sta poleg tveganja neplačila nasprotnih strank zajeta tveganje tržne koncentracije in tveganje kreditnega razpona. Pri tveganju razpona je v standardni formuli v skladu s 180. členom Delegirane uredbe za nekatere državne obveznice predviden šok 0 %. Glede na gibanje trga v preteklosti tudi te obveznice nosijo nekaj tveganja in ga zato, skupaj z drugimi dolžniškimi vrednostnimi papirji, ocenjujemo v lastnem modelu.

Največjo koncentracijo do posameznega izdajatelja, pa tudi največjo regijsko koncentracijo ima skupina do Republike Slovenije. Skupina se tveganja omenjenih koncentracij zaveda in jih dejavno obvladuje z zniževanjem najvišje dovoljene izpostavljenosti v notranjem limitnem sistemu.

C.2.3Upravljanje tveganja

Okvir za upravljanje tržnega tveganja v skupini Sava Re sta politika upravljanja sredstev in obveznosti ter politika upravljanja naložbenega tveganja. V njiju so opredeljene:

• • osnovne naložbene usmeritve,
• • mere za spremljanje uspešnosti upravljanja naložb,
• • mere za spremljanje naložbenih tveganj,
• • odgovorne osebe v naložbenem procesu.

Okvir za upravljanje tržnih tveganj skupine je primerno prenesen in se uporablja tudi pri upravljanju tržnih tveganj posamezne družbe v skupini.

V skupini se pri upravljanju in spremljanju tržnih tveganj upoštevajo:

• • pripravljenost za prevzem tveganj, določena v strategiji prevzemanja tveganj,
• • operativni limiti za finančne naložbe,
• • mere uspešnosti in tveganosti naložb ter obveznosti.

V skupini se tveganja, ki izhajajo iz portfelja finančnih naložb, obvladujejo s tekočim spremljanjem in analiziranjem finančnih podatkov izdajateljev, spremljanjem tržnih cen finančnih instrumentov ter rednim izvajanjem analiz upravljanja sredstev in obveznosti.

Neusklajenost sredstev in obveznosti družbe v skupini upravljajo predvsem z usklajevanjem in varovanjem. Če je mogoče in stroškovno učinkovito, neusklajenost zmanjšujejo z usklajevanjem sredstev z denarnimi tokovi obveznosti. Pri upravljanju sredstev in obveznosti družbe v skupini ne uporabljajo izvedenih finančnih instrumentov.

⁸ Meja pomembnosti je notranja mera, vezana na višino primernih lastnih virov sredstev in zahtevanega solventnostnega kapitala. Na dan 31. 12. 2017 je meja pomembnosti za skupino znašala 9,5 milijona EUR.

C.3.1 Kreditno tveganje

Kreditno tveganje je sestavljeno iz:

• • tveganja neplačila nasprotne stranke, ki lahko povzroči izgube zaradi nepričakovanega neplačila ali poslabšanja kreditnega položaja nasprotnih strank in dolžnikov v prihodnjih 12 mesecih. Tveganje zajema pogodbe za zmanjševanje tveganja, predvsem pozavarovalne pogodbe in terjatve do zavarovalnih posrednikov, pa tudi druge kreditne izpostavljenosti, ki jih ne zajema podmodul tveganja kreditnih pribitkov znotraj standardne formule (denar in denarni ustrezniki ter depoziti do 3 mesecev). Kreditno tveganje terjatev iz poslovanja izhaja iz zamud pri poplačilu terjatev, ki se v skupini pojavljajo pri terjatvah iz neposrednih zavarovalnih in aktivnih pozavarovalnih poslov ter regresnih terjatev. V izognitev zamudam pri plačilih družbe v skupini natančno spremljajo zavarovalce in cedente ter dejavno izterjujejo zapadle in neplačane terjatve. Zato je izpostavljenost skupine tveganju neplačila nasprotne stranke majhna;
• • tveganja kreditnih pribitkov in
• • tveganja tržne koncentracije.

Tveganje kreditnih pribitkov in tveganje koncentracije sta skladno z razvrščanjem in merjenjem tveganj po standardni formuli obravnavani in prikazani v poglavju o tržnih tveganjih. V nadaljevanju pa navajamo podrobnosti, povezane s tveganjem neplačila nasprotne stranke.

C.3.2 Merjenje in koncentracija tveganja

Skupina za kvantitativno oceno kreditnega tveganja uporablja standardno formulo Solventnosti II. Kot je bilo že omenjeno, sta tveganji kreditnih pribitkov in tržne koncentracije vključeni v modulu tržnih tveganj, tveganje neplačila nasprotne stranke pa v ločeni modul. V nadaljevanju so prikazani rezultati za tveganje neplačila nasprotne stranke, medtem ko so tržna tveganja obravnavana v razdelku C.2 tega dokumenta.

Zahtevani solventnostni kapital skupine v skladu s standardno formulo Solventnosti II za tveganje neplačila nasprotne stranke je na dan 31. 12. 2017 znašal 14,4 milijona EUR (31. 12. 2016: 19,6 milijona EUR), kar je 5,3 % (31. 12. 2016: 7,2 %) celotnega nediverzificiranega zahtevanega osnovnega solventnostnega kapitala. Zmanjšanje tega tveganja izvira predvsem iz zmanjšanja zahtevanega solventnostnega kapitala, povezanega z denarjem in denarnimi ustrezniki.

Skupina je poleg testov občutljivosti in stresnih testov obravnavala tudi različne scenarije ter njihov vpliv na poslovanje in solventnostni položaj. Pri določitvi scenarijev smo izhajali iz lastnega profila tveganj ter poskušali prepoznati, kateri dogodki bi lahko pomembno vplivali na poslovanje in kapitalsko ustreznost, pri čemer smo upoštevali tudi verjetnost uresničitve. Odločili smo se za testiranje scenarija finančne krize, kjer smo analizirali poslabšanje gospodarskih razmer v letu 2018 in predpostavili spremembe obrestnih mer, pribitkov pri kreditnem tveganju ter spremembe valutnih tečajev. Predpostavili smo, da se pri obveznicah najbolj zniža donosnost varnih obveznic (nemških in ameriških državnih obveznic) oziroma, da se zviša njihova cena, pri ostalih obveznicah pa se povišajo pribitki v odvisnosti od vrste in valute naložbe ter države izdajatelja, kar vpliva na znižanje vrednosti teh naložb. Za lastniške vrednostne papirje in naložbene nepremičnine smo predpostavili različne padce vrednosti glede na regijo in vrsto naložbe. Tak scenarij bi imel zelo velik vpliv na primerne lastne vire sredstev (vpliv močno presega mejo pomembnosti skupine). Zaradi znižanja vrednosti naložb, bi se sicer hkrati znižala tudi kapitalska zahteva za tržno tveganje in posledično tudi SCR skupine. Znižanje SCR prav tako presega mejo pomembnosti. Solventnost bi se v primeru realizacije takega scenarija znižala, in bi ostala v razredu še primerne višine kapitala v skladu s strategijo prevzemanja tveganj.

Načelo preudarne osebe

Pri naložbenih odločitvah skupina upošteva vsa tveganja povezana z naložbami in ne le tveganja, ki so upoštevana v kapitalskih zahtevah. Strateška alokacija naložb je v procesu optimizacije opredeljena na osnovi pripravljenosti za prevzem tveganj in omejitev, ki izhajajo iz lokalnih zakonodaj.

Osebe odgovorne za sprejemanje naložbenih odločitev prevzemajo in upravljajo naložbeno tveganje v skladu s smernicami, opredeljenimi v politiki upravljanja naložbenega tveganja, ki je zasnovana na podlagi načela preudarnega vlagatelja.

Vsa sredstva se nalagajo tako, da so zagotovljene varnost, kakovost, likvidnost in donosnost portfelja kot celote. Poleg tega se zagotavlja taka lokalizacija teh sredstev, da je zagotovljena njihova razpoložljivost.

Sredstva za kritje zavarovalno-tehničnih rezervacij se nalagajo na način, ki ustreza naravi in trajanju pozavarovalnih obveznosti. Ta sredstva se nalagajo v najboljšem interesu vseh imetnikov polic in upravičencev.

Družbe v skupini imajo vzpostavljen limitni sistem, ki temelji na veljavni zakonodaji in pripravljenosti prevzemanja tveganja posamezne družbe.

Družbe v skupini imajo določene limite izpostavljenosti do posameznih naložbenih razredov ter komercialnih izdajateljev. Izpostavljenost do posameznih komercialnih in državnih izdajateljev se spremlja tako na ravni posamezne družbe kot na ravni skupine. V primeru konflikta interesov družba v skupini zagotovi, da se naložba izvede v najboljšem interesu zavarovalcev in upravičencev.

Absolutni vpliv stresnih testov tržnih tveganj na solventnostni količnik

Stresni test	31. 12. 2017
Zvišanje obrestnih mer za 100 bazičnih točk	–4,8 %
Znižanje obrestnih mer za 100 bazičnih točk	3,5 %
Znižanje vrednosti lastniških vrednostnih papirjev za 20 %	–1,0 %
Znižanje vrednosti nepremičnin za 25 %	–3,8 %

C.3 Kreditno tveganje

Kreditno tveganje je tveganje izgube ali neugodne spremembe v finančnem položaju skupine zaradi nihanj v kreditnem položaju izdajateljev, nasprotnih strank in morebitnih dolžnikov, ki jim je skupina izpostavljena.

Nediverzificirano tveganje neplačila nasprotne stranke po podmodulih tveganja

Izpostavljenost tipa 1 vključuje izpostavljenosti v povezavi s pozavarovalnimi in sozavarovalnimi pogodbami, denarjem in denarnimi ustrezniki ter depoziti pri cedentih. V izpostavljenosti tipa 2 so upoštevane vse terjatve, ki niso zajete v izpostavljenosti tipa 1, iz njih so izločene samo nezapadle terjatve za premije, nezapadle terjatve za provizije ter terjatve za davek od dohodkov pravnih oseb in odložene terjatve za davek.

Poleg izračuna zahtevanega solventnostnega kapitala v skladu s standardno formulo skupina v ORSI razvija lasten model za oceno kreditnega tveganja finančnih naložb. V tem modelu so tako pri vseh naložbah v dolžniške instrumente upoštevana tveganje razpona, tveganje migracij in tveganje neplačila. Ker so omenjena tveganja med seboj tesno povezana, so v ORSI obravnavana v skupnem modelu. Za del tveganja neplačila nasprotne stranke v povezavi s pozavarovatelji in sozavarovatelji menimo, da standardna formula ustrezno ovrednoti tveganje, zato lastni izračun na tem delu ni bil izveden. V izračunu lastne ocene kreditnega tveganja se upošteva tudi učinek diverzifikacije.

Pri tveganju neplačila nasprotne stranke skupine ni večjih koncentracij tveganja.

C.3.3 Upravljanje tveganja

V izognitev zamudam pri plačilih družbe v skupini natančno spremljajo zavarovalce ter dejavno izterjujejo zapadle in neplačane terjatve.

Tveganje, povezano s sredstvi iz po(so)zavarovalnih pogodb, družbe v skupini obvladujejo z omejevanjem izpostavljenosti do posameznega po(so)zavarovalnega partnerja in sklepanjem pogodb s partnerji z visoko bonitetno oceno. Družbe v skupini imajo glavnino pozavarovalnega posla sklenjenega neposredno z obvladujočo družbo. Izjema so pozavarovalne pogodbe odvisnih družb s ponudniki asistenčnih storitev in pozavarovanja z lokalnim pozavarovateljem, kadar to zahtevajo lokalni predpisi. V tem primeru lokalni pozavarovatelji prenesejo tveganje na Savo Re, tako da je dejanska izpostavljenost tveganju neplačila nasprotnih strank iz naslova sredstev iz pozavarovalnih pogodb majhna.

Kreditno tveganje pri denarnih sredstvih skupina obvladuje z razpršitvijo po več bankah, pri čemer ima posamezna družba v skupini vzpostavljen limit maksimalne izpostavljenosti pri tem tipu naložb.

V skupini se četrtletno spremlja in poroča o izpostavljenosti kreditnemu tveganju, kar po potrebi omogoča pravočasno ukrepanje. Spremljajo se tudi bonitetne ocene partnerjev in morebitni kazalniki poslabšanja te ocene. S tem namenom je v skupini vzpostavljen tudi proces preverjanja zunanjih bonitetnih ocen.

V odboru za upravljanje tveganj skupine deluje bonitetna komisija, ki je pristojna za presojo pozavarovateljev in za pregled rezultatov presoje primernosti zunanjih bonitetnih ocen za namen izračuna kapitalskih zahtev v skladu s standardno formulo.

Tveganje neplačila nasprotne stranke po podmodulih tveganja

(v tisoč EUR)	31. 12. 2017	31. 12. 2016
Tveganje neplačila nasprotne stranke	14.364	19.611
Diverzifikacija	–917	–1.001
Tveganje neplačila nasprotne stranke – tip 1	9.645	15.373
Tveganje neplačila nasprotne stranke – tip 2	5.636	5.239

V spodnjem grafu je prikazana sestava modula tveganja neplačila nasprotne stranke v skladu s standardno formulo.

sredstev precej višji od v strategiji določenih 15 %: Zavarovalnica Sava 43,9 % in Sava Re 28,2 %.

Posamezna družba v skupini redno spremlja tudi sestavo terjatev po zapadlosti in ocenjuje vpliv na svojo tekočo likvidnost.

Dodatna likvidnostna rezerva je kreditna linija, ki jo ima Sava Re sklenjeno pri dveh poslovnih bankah in s katero pokriva tudi izredne likvidnostne potrebe odvisnih družb.

Pričakovan dobiček, vključen v prihodnje premije

Pričakovani dobiček, vključen v prihodnje premije (v nadaljevanju: EPIFP), skupina v skladu z drugo točko 260. člena Delegirane uredbe Komisije (EU) (2015/35) izračuna kot razliko med zavarovalnotehničnimi rezervacijami brez dodatka za tveganje, izračunanimi v skladu s Solventnostjo II, in izračunom zavarovalno-tehničnih rezervacij brez dodatka za tveganje z upoštevanjem predpostavke, da premije v povezavi z obstoječimi zavarovalnimi in pozavarovalnimi pogodbami, za katere se pričakuje, da bodo prejete v prihodnosti, iz različnih vzrokov niso prejete ne glede na pravne ali pogodbene pravice imetnika police, da prekine polico, med katerimi pa ni tega, da se je zgodil zavarovani dogodek. Pri slednjem izračunu se predvideva 100-odstotna stopnja storna in se vse police obravnavajo kot kapitalizirane.

EPIFP se izračuna ločeno za vsako homogeno skupino tveganj, kar pomeni, da se police, ki ustvarjajo izgubo, lahko znotraj homogene skupine tveganja izravnajo samo s policami, ki ustvarjajo dobiček.

V preglednici je prikazan EPIFP premoženjskih in življenjskih zavarovanj skupine. Ta se v primerjavi z izračunom na dan 31. 12. 2016 nekoliko zmanjšal.

31.12.2017	31.12.2016
19.645	24.952
42.386	39.869
62.032	64.820

C.4.1 Izpostavljenost tveganju

Skupina ima precejšnje denarne obveznosti (ki izhajajo predvsem iz obveznosti do zavarovalcev), zato je treba denarne tokove ustrezno upravljati in tako zagotavljati primerno raven likvidnosti. Družbe v skupini skrbno načrtujejo in spremljajo uresničitev denarnih tokov (denarne prilive in odlive). Prav tako redno spremljajo sestavo terjatev po zapadlosti in upoštevajo vpliv poplačila terjatev na tekočo likvidnost.

C.4.2 Merjenje in koncentracija tveganja

Likvidnostno tveganje spada med tveganja, ki so težko merljiva in niso ovrednotena v standardni formula Solventnosti II. Zato je v skupini pri tem tveganju poudarek na rednem spremljanju in obvladovanju tveganja.

Za določitev izpostavljenosti likvidnostnemu tveganju družbe v skupini v skladu s svojimi zmožnostmi izvajajo, analizirajo in spremljajo mere tveganja: • denar na bančnih računih,

• • odstotek visoko likvidnostnih sredstev9 in višino odbitka pri vrednotenju v skladu z metodologijo ECB glede na skupni znesek finančnih naložb (družbe, ki poslujejo zunaj EU, spremljajo primerljiv količnik),
• • likvidnostno rezervo,
• • razliko med načrtovanimi odlivi in prilivi za naslednje četrtletje ter njen delež v vrednosti likvidnostne rezerve,
• • vse druge zakonsko predpisane mere.

Skupina ni izpostavljena koncentraciji likvidnostnih tveganj, lahko pa v nekaterih primerih nastanejo izredne likvidnostne potrebe.

C.4.3 Upravljanje tveganja

Za obvladovanje likvidnostnega tveganja ima skupina vzpostavljeno politiko upravljanja likvidnostnega tveganja, ki opredeljuje upravljanje likvidnosti, mere likvidnostnega tveganja in postopke v izrednih likvidnostnih potrebah. Dodatno opredeljuje likvidnostno tveganje v strategiji prevzemanja tveganj kot eno od ključnih tveganj. Zaradi narave likvidnostnega tveganja ga skupina ne upravlja z dodatnim kapitalom, temveč z ustrezno strategijo zagotavljanja zadostne likvidnosti.

Ocenjena likvidnostna potreba posamezne družbe v skupini je sestavljena iz ocene potrebe po normalni tekoči likvidnosti (izvira iz poslovanja in zapadlosti naložb v portfelju) in likvidnostne rezerve (ocenjene na podlagi stresnih scenarijev).

Družbe v skupini izvajajo oceno normalne tekoče likvidnosti do enega leta na podlagi analize predvidenih denarnih tokov v mesečnih in tedenskih načrtih, ki upoštevajo predvideno dinamiko zapadlosti naložb ter druge prilive in odlive iz poslovanja, in sicer tako, da se uporabijo historični podatki, zajeti v preteklih mesečnih in tedenskih likvidnostnih načrtih, ter pričakovanja glede poslovanja v prihodnje.

Likvidnostnim potrebam se zadosti z alokacijo sredstev v instrumente denarnega trga v odstotku, skladnem z ocenjeno normalno tekočo potrebo po likvidnosti. Zavarovalni družbi v skupini s sedežem v EU zagotavljata sredstva za pokrivanje ocenjene likvidnostne rezerve tako, da imata vsaj 15 % portfelja vloženega v visokolikvidnih sredstvih. Druge družbe v skupini kratkoročna sredstva za zagotavljanje likvidnosti uravnavajo z gotovino na bančnih računih in s kratkoročnimi depoziti. Zavarovalni družbi v skupini s sedežem v EU imata na dan 31. 12. 2017 delež L1A

C.4 Likvidnostno tveganje

Likvidnostno tveganje je tveganje, da skupina v nekem trenutku ni sposobna poravnati svojih obveznosti oziroma je zaradi pomanjkanja likvidnih sredstev primorana prodajati manj likvidna sredstva z diskontom oziroma mora najemati nova posojila. Likvidnostno tveganje je tveganje, ki izhaja iz kratkoročnih denarnih tokov, in ne tveganje, ki izhaja iz dolgoročne neusklajenosti sredstev in obveznosti.

EPIFP premoženjskih in življenjskih zavarovanj

(v tisoč EUR)	31. 12. 2017	31. 12. 2016
Premoženje	19.645	24.952
Življenje	42.386	39.869
Skupaj	62.032	64.820

⁹ Kategorija L1A po metodologiji ECB za določanje ustreznih vrednostnih papirjev za zastavo ob morebitnem zadolževanju bank pri ECB.

C.5.3 Upravljanje tveganja

Za učinkovito upravljanje operativnih tveganj imajo družbe v skupini vzpostavljene procese prepoznavanja, merjenja, spremljanja, upravljanja in poročanja o tovrstnih tveganjih. Procesi upravljanja operativnih tveganj so vzpostavljeni tudi na ravni skupine. Podrobnejšo opredelitev odgovornosti in procesov upravljanja operativnih tveganj določata politika upravljanja operativnih tveganj in pravilnik o upravljanju tveganj skupine.

Ključno vlogo pri obvladovanju operativnih tveganj ima sistem notranjih kontrol, ki zagotavlja ustrezne kontrolne aktivnosti in ustrezne notranje kontrole, integrirane v poslovne procese in aktivnosti družbe, s katerimi omejujemo in nadzorujemo tveganja. Za ustrezno izvajanje notranjih kontrol so odgovorne posamezne organizacijske enote, kjer se notranje kontrole izvajajo.

Glavni ukrepi obvladovanja operativnih tveganj, ki se izvajajo na ravni skupine in posamezne družbe v skupini so predvsem:

• • vzdrževanje učinkovitega sistema vodenja poslovnih procesov in sistem notranjih kontrol;
• • ozaveščanje in izobraževanje vseh zaposlenih o njihovi pomembnosti pri izvajanju sistema notranjih kontrol in obvladovanju operativnih tveganj;
• • pozitivno ozračje, dobra poslovna kultura in vlaganje v zaposlene;
• • izvajanje varnostnih politik v zvezi z informacijsko varnostjo;
• • načrt neprekinjenega poslovanja za vse kritične procese (tako se zmanjšuje tveganje nepripravljenosti na morebitne incidente in zunanje dogodke, posledično pa prekinitve poslovanja);
• • informacijsko podprti postopki in kontrole za najpomembnejša področja poslovanja v posamezni družbi v skupini;
• • izobraževanje in ozaveščanje zaposlenih.

Dodatno družbe obvladujejo tovrstno tveganje tudi z nadzorom, ki ga opravlja notranja revizija.

Vse pomembnejše notranje kontrole operativnih tveganj so povezane s tveganji in vključene v registre tveganj posameznih družb oziroma skupine.

Ocene operativnih tveganj skupina in posamezne družbe v skupini redno poročajo v poročilih o tveganjih, ki ga obravnavajo odbor za upravljanje tveganj (v kolikor ta v družbi obstaja), uprava družbe, komisija za tveganja (v kolikor ta v družbi obstaja) in nadzorni svet. Funkcija upravljanja tveganj in odbor za upravljanje tveganj lahko upravi podata priporočila za nadaljnje ukrepanje in izboljšavo procesov upravljanja operativnih tveganj.

C.5.1 Izpostavljenost tveganju

Operativna tveganja ne spadajo med največja tveganja skupine. Kljub temu je med njimi kar nekaj tveganj, ki so pomembna, predvsem:

• • tveganje povezano z nadzorom in poročanjem,
• • tveganje, povezano s transakcijami, izvajanjem in vzdrževanjem,
• • tveganje pri vrednotenju in poročanju,
• • tveganje varnosti IT,
• • tveganje izdajanja notranjih informacij,
• • tveganje odhoda ključnega, strokovnega in perspektivnega osebja,
• • tveganje izgub ali prekinitev delovanja računalniškega in komunikacijskega sistema,
• • tveganje napačnega vnosa podatkov in neustrezne dokumentacije,
• • tveganje neustreznih produktov,
• • tveganje neustreznega reševanja zavarovalnih primerov.

C.5.2 Merjenje in koncentracija tveganja

Skupina vsaj enkrat letno izvede izračun kapitalske zahteve za operativna tveganja v skladu s standardno formulo Solventnosti II. Tak izračun višine operativnega tveganja ima le omejeno uporabno vrednost, saj ta formula ne temelji na dejanski izpostavljenosti skupine operativnim tveganjem, temveč na približku, izračunanem predvsem na podlagi konsolidiranih premij, rezervacij in stroškov skupine.

V skladu s standardno formulo višina zahtevanega solventnostnega kapitala za operativna tveganja skupine na dan 31. 12. 2017 znaša 15,4 milijona EUR (31. 12. 2016 14,8 milijona EUR) in se glede na 31. 12. 2016 ni pomembno spremenila.

Zaradi omejene uporabne vrednosti standardne formule skupina za ocenjevanje operativnih tveganj uporablja predvsem kvalitativno ocenjevanje verjetnosti nastanka in finančnega vpliva v okviru registra tveganj, zavarovalni družbi skupine s sedežem v EU pa tudi analizo posameznih scenarijev. Z rednim ocenjevanjem tveganj si posamezna družba ustvari dejansko sliko o svoji izpostavljenosti tovrstnim tveganjem. Poleg registrov tveganj posameznih družb skupina vzdržuje register tveganj skupine, v katerem se ocenjujejo tveganja, ki se pojavijo na ravni skupine oziroma tveganja, ki na ravni skupine niso zgolj enaka vsoti tveganj posameznih družb. Tveganja se ocenjujejo po enakem postopku kakor na ravni posameznih družb.

Skupina ni izpostavljena pomembni koncentraciji operativnih tveganj.

C.5 Operativno tveganje

Operativno tveganje je tveganje izgube zaradi neprimernega ali neuspešnega izvajanja notranjih procesov, ravnanja ljudi, delovanja sistemov ali zaradi zunanjih dogodkov.

Regulatorno tveganje skupina upravlja in zmanjšuje z rednim spremljanjem predvidenih sprememb zakonodaje v vseh državah, v katerih imajo sedež družbe v skupini, ter merjenjem morebitnih učinkov teh sprememb na poslovanje skupine na krajši in daljši rok. Vse družbe v skupini imajo vzpostavljeno tudi funkcijo spremljanja skladnosti poslovanja, ki spremlja in ocenjuje primernost in učinkovitost rednih postopkov in ukrepov, sprejetih za odpravljanje morebitnih pomanjkljivosti glede skladnosti poslovanja s predpisi in drugimi zavezami.

S 25. 5. 2018 se je v vseh državah članicah EU začela neposredno uporabljati Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. 4. 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov; General Data Protection Regulation - GDPR). V družbah skupine znotraj EU so v letu 2017 potekale aktivnosti za prilagoditev notranjih pravil o varovanju podatkov, za sprejem ukrepov za učinkovit nadzor in ukrepanje v primeru kršitev ter za pripravo ocene tveganja.

S 1. 1. 2021 bodo morale (po)zavarovalnice začeti uporabljati računovodski standard MSRP 9 - Finančni instrumenti, ki bo nadomestil standard MRS 39. MSRP 9 uvaja nova merila za razvrstitev finančnih instrumentov v kategorije, in sicer na podlagi modela poslovanja družbe in lastnosti instrumenta. Hkrati pri slabitvah uvaja model pričakovanih izgub. Vplival bo na pogodbene denarne tokove, izkaz drugega vseobsegajočega donosa in izkaz poslovnega izida. Upravni odbor za mednarodne računovodske standarde (IASB) je v maju 2017 izdal MSRP 17 – Zavarovalne pogodbe. MSRP 17 bo v letnih poročilih obvezen s 1. januarjem 2021, ko bo nadomestil MSRP 4. Splošni model, ki ga uvaja MSRP 17, predpostavlja, da se bodo zavarovalne obveznosti merile kot pričakovani prihodnji denarni tokovi (diskontirani po tržnih cenah), h katerim se bosta prišteli še prilagoditev za tveganje in pogodbena storitvena marža. Posledično bo poročanje o (po)zavarovanju postalo zahtevnejše, kot je bilo doslej. V družbah skupine znotraj EU že potekajo številne aktivnosti za prilagoditev poslovanja na oba omenjena mednarodna računovodska standarda.

C.6.2 Tveganja iz finančnih pogodb

Skupina med finančne pogodbe uvršča skupino kritnih skladov MOJI skladi življenjskega cikla, ki se nanaša na dodatno pokojninsko zavarovanje družbe Sava pokojninska v času varčevanja. Družba je 1. 1. 2016 začela upravljati skupino kritnih skladov MOJI skladi življenjskega cikla, ki so sestavljeni iz treh kritnih skladov, in sicer MOJ dinamični sklad (v nadaljevanju: MDS), MOJ uravnoteženi sklad (v nadaljevanju: MUS) in MOJ zajamčeni sklad (v nadaljevanju: MZS). Sredstva iz finančnih pogodb so na dan 31. 12. 2017 znašala 129,6 milijona EUR (31. 12. 2016 121,4 milijona EUR).

Sava pokojninska se za izračun kapitalske ustreznosti konsolidira skladno s pravili za druge finančne sektorje in se ne obravnava v modulih standardne formule Solventnosti II. Tveganj družbe zato ne obravnavamo znotraj zavarovalnih oziroma tržnih tveganj. Kapitalske zahteve so za Savo pokojninsko izračunane v skladu s sektorskimi predpisi in na dan 31. 12. 2017 znašajo 5,3 milijona EUR (31. 12. 2016 4,9 milijona EUR).

V povezavi s sredstvi in obveznostmi finančnih pogodb je skupina dodatno izpostavljena predvsem tveganju nedoseganja zajamčene donosnosti kritnega sklada, ki zagotavlja zajamčeno donosnost – sklada MZS. Zavarovanci (člani) dodatnega pokojninskega zavarovanja prevzemajo naložbeno tveganje v celoti v skladih MDS in MUS, naložbeno tveganje nad zajamčenimi sredstvi pa v kritnem skladu MZS. Zajamčeni donos v MZS znaša 60 % povprečne letne obrestne mere na državne vrednostne papirje z dospelostjo, večjo od enega leta.

Tveganje nedoseganja zajamčene donosnosti je obvladovano predvsem z ustreznim upravljanjem sredstev in obveznosti zavarovancev, ustrezno naložbeno strategijo, ustrezno višino kapitala družbe in oblikovanjem rezervacij. Izpostavljenost tveganjem, ki izvirajo iz zajamčene donosnosti, v skupini testiramo z izvedbo stresnih testov in scenarijev v okviru lastne ocene tveganj in solventnosti.

C.6 Druga pomembna tveganja

C.6.1 Strateška tveganja

Med druga pomembna tveganja skupina uvršča predvsem strateška tveganja. Gre za tveganja nepričakovanega znižanja vrednosti skupine zaradi škodljivega učinka odločitev vodstva, sprememb poslovnega in pravnega okolja ter tržnega razvoja. Negativen vpliv teh dogodkov ima lahko posledice na prihodke ali kapitalsko ustreznost skupine.

Izpostavljenost tveganju

Skupina je izpostavljena različnim notranjim in zunanjim strateškim tveganjem. Med ključna strateška tveganja skupine v letu 2017 spadajo predvsem:

• • tveganje strateških naložb,
• • projektna tveganja,
• • ravnanje konkurence,
• • tveganje strateških usmeritev glede poslovanja skupine,
• • regulatorno tveganje in
• • tveganje ugleda.

Merjenje tveganja

Strateška tveganja so po svoji naravi zelo raznolika, težko jih kvantitativno ovrednotimo, prav tako so močno odvisna od različnih (tudi zunanjih) dejavnikov. Poleg tega niso vključena v izračun zahtevanega kapitala v skladu s standardno formulo Solventnosti II.

Strateška tveganja se zato v skupini ocenjuje kvalitativno v registru tveganj, pri čemer se ocenjuje verjetnost nastanka in potencialni finančni vpliv posameznega dogodka. Poleg tega se poskuša ključna strateška tveganja ovrednotiti z uporabo kvalitativne analize različnih scenarijev (tudi v ORSI). Na podlagi kombinacije obeh vrst analiz dobi skupina sliko o stanju in spremembah izpostavljenosti tej vrsti tveganj.

Koncentracija tveganja

Skupina v letu 2017 ni bila izpostavljena pomembni koncentraciji strateških tveganj (projekt združitve štirih zavarovalnic znotraj EU se je v letu 2016 uspešno zaključil).

Upravljanje tveganja

Družbe v skupini za preprečitev uresničitve posameznega strateškega tveganja izvajajo predvsem preventivne dejavnosti.

Pri prepoznavanju in upravljanju strateških tveganj poleg posameznih organizacijskih enot v družbah skupine dejavno sodelujejo organi vodenja, ustanovljeni odbori za upravljanje tveganj in ključne funkcije v sistemu upravljanja tveganj. Dodatno pri prepoznavanju strateških tveganj skupine sodeluje odbor za upravljanje tveganj skupine.

Strateška tveganja v skupini upravljamo tudi s sprotnim spremljanjem uresničitve kratkoročnih in dolgoročnih ciljev družb v skupini in skupine ter s spremljanjem pripravljajočih se regulatornih sprememb in dogajanj na trgu.

V skupini se zavedamo, da je ugled pomemben za izpolnjevanje naših poslovnih ciljev in uresničitev strateških načrtov na dolgi rok. Zato je tveganje ugleda v strategiji prevzemanja tveganj opredeljeno kot eno ključnih. V strategiji prevzemanja tveganj je zapisano, da si mora posamezna družba v skupini stalno prizadevati da kar najbolj omeji možnost dejanj, ki bi lahko pomembno vplivala na ugled družbe ali skupine. Poleg tega družbe v skupini uvajajo postopke, ki zmanjšujejo tveganje ugleda, na primer postopke za ugotavljanje sposobnosti in primernosti zaposlenih na ključnih delovnih mestih, sistematično delovanje funkcije spremljanja skladnosti poslovanja, načrtovanje neprekinjenega poslovanja, testiranje stresnih dogodkov in scenarijev ter načrtovanje ukrepov in odziva ob morebitni uresničitvi tveganja. Tveganja v zvezi z ugledom skupina obvladuje s stalno skrbjo za izboljšanje storitev, pravočasnim in točnim poročanjem nadzornim ustanovam ter dobro načrtovanim obveščanjem javnosti. Najpomembnejši dejavnik zagotavljanja dobrega ugleda in uspešnega poslovanja je ustrezna kakovost storitev, zato je skrb za dvig kakovosti storitev in zadovoljstva strank stalna in izjemno pomembna naloga vseh zaposlenih.

C.7 Druge informacije

Skupina v povezavi s profilom tveganj nima drugih pomembnih informacij.

• D.1 Sredstva
• D.3 Druge obveznosti

D.2 Zavarovalno-tehnične rezervacije D.4 Alternativne metode vrednotenja

D.5 Druge informacije D

VREDNOTENJE ZA NAMENE SOLVENTNOSTI

VREDNOTENJE ZA NAMENE SOLVENTNOSTI

Izhodišče za bilanco stanja v skladu s Solventnostjo II (kjer so sredstva in obveznosti vrednotena v skladu z načeli vrednotenja iz členov 174 do 190 ZZavar-1) je konsolidirana bilanca stanja, pripravljena za poročanje skupine skladno z zahtevami mednarodnih standardov računovodskega poročanja, ki jih je sprejela Komisija EU (v nadaljevanju: bilanca stanja v skladu z MSRP).

V postopku priprave konsolidiranih računovodskih izkazov skupine Sava Re v skladu z MSRP se izvaja popolna konsolidacija vseh družb v skupini.

Za ugotavljanje solventnosti skupine se konsolidirana bilanca stanja v skladu z MSRP prilagodi na pod lagi 335. člena Delegirane uredbe Komisije (EU) (2015/35). V skladu s točko (a) 335. člena Delegi rane uredbe Komisije (EU) (2015/35) konsolidirani podatki za izračun solventnosti skupine zajemajo popolno konsolidacijo podatkov vseh zavarovalnic in družb za pomožne storitve, ki so odvisne družbe v skupini Sava Re, medtem ko se za pokojninsko družbo Sava pokojninska v skladu s točko (e) 335. člena Delegirane uredbe Komisije (EU) (2015/35) v kon solidaciji upoštevajo 100-odstotni lastni viri sredstev družbe, izračunani v skladu s sektorskimi predpisi. Tako prilagojena konsolidirana bilanca stanja v skladu z MSRP je izhodišče za pripravo bilance stanja v skladu s Solventnostjo II (v nadaljevanju: bilanca stanja SII).

V skladu s 174. členom ZZavar-1 se sredstva za ugo tavljanje solventnosti skupine vrednotijo z zneskom, po katerem bi se sredstvo izmenjalo med dobro obve ščenima strankama s pravico razpolaganja v strogo poslovnem odnosu.

Obveznosti se vrednotijo z zneskom, po katerem bi se lahko prenesle ali poravnale med dobro obveščenima strankama s pravico razpolaganja v strogo poslovnem odnosu. Vrednost obveznosti se ne prilagaja kreditni sposobnosti skupine.

Vrednotenje sredstev in obveznosti (razen zavaro valno-tehničnih rezervacij, v nadaljevanju: ZTR) se izvaja v skladu z določili MSRP. Če MSRP dovolju jejo uporabo več načinov vrednotenja, je treba izbrati metodo, ki je skladna z načeli Solventnosti II oziroma s 174. členom ZZavar-1. Pri večini drugih sredstev in obveznosti (razen ZTR) se šteje, da MSRP zagotavljajo vrednotenje, ki je v skladu z načeli Solventnosti II.

Glede na bilanco stanja v skladu z MSRP so izvedene prerazporeditve in prevrednotenja postavk bilance stanja SII. V tem razdelku je opisana izvedba tovrstnih prerazporeditev in prevrednotenj, in sicer za tiste postavke, pri katerih se vrednost v skladu s Solven tnostjo II razlikuje od vrednosti v skladu z MSRP. Pri vseh drugih postavkah velja, da MSRP zagotavljajo vrednotenje, ki je skladno z načeli Solventnosti II.

Osnove, metode in glavne predpostavke, uporabljene na ravni skupine pri vrednotenju sredstev skupine, ZTR in drugih obveznosti za namene solventnosti, se ne razlikujejo od tistih, ki jih uporablja katera koli od družb v skupini pri vrednotenju svojih sredstev, zava rovalno-tehničnih rezervacij in drugih obveznosti za namene Solventnosti II.

Skupina nima pomembnih vrednosti izvenbilančnih obveznosti, ki bi jih morala upoštevati kot pogojne obveznosti v bilanci stanja SII.

V naslednji preglednici je prikazana bilanca stanja skupine na dan 31. 12. 2017 in na dan 31. 12. 2016. Prikazane so vrednosti sredstev in obveznosti v skladu z MSRP (pred prilagoditvijo za pokojninsko družbo Sava pokojninska in po prilagoditvi), pa tudi sredstva in obveznosti v skladu z načeli vrednotenja iz členov 174 do 190 ZZavar-1 ob upoštevanju prevrednotenja in prerazporeditev postavk sredstev in obveznosti.

D. VREDNOTENJE ZA NAMENE SOLVENTNOSTI

	(v tisoč EUR)	MSRP vrednost	Prilagoditev za Sava pokojninsko	MSRP vrednost po prilagoditvi za Sava pokojninsko	Prevre dnotenje	Prerazpo reditev	SII vrednost
	Obveznosti
22.	Kosmate zavarovalno tehnične rezervacije - neživljenjskih zavarovanj	642.786	0	642.786	–206.336	–80.337	356.113
23.	Kosmate zavarovalno tehnične rezervacije življenjskih zavarovanj (brez zdravstvenih zavarovanj in zavarovanj, kjer zavarovanci prevzemajo naložbeno tveganje)	288.612	–6.556	282.057	94.252	0	376.308
24.	Kosmate zavarovalno tehnične rezervacije - za zavarovanja, kjer zavarovanci prevzemajo naložbeno tveganje	226.528	0	226.528	–107.253	0	119.275
25.	Druge rezervacije razen ZTR	7.601	–43	7.558	0	0	7.558
26.	Odložene obveznosti za davek	5.781	0	5.781	45.567	0	51.349
27.	Finančne obveznosti, razen finančnih obveznosti do finančnih institucij	245	0	245	0	0	245
28.	Obveznosti do zavarovancev in zavarovalnih posrednikov	54.711	0	54.711	0	–13.678	41.033
29.	Obveznosti iz pozavarovanja in sozavarovanja	5.160	0	5.160	0	–3.779	1.381
	30. Ostale obveznosti do dobaviteljev	7.168	–381	6.787	0	0	6.787
31.	Podrejene obveznosti	0	0	0	0	0	0
32.	Druge obveznosti	153.638	–129.529	24.108	–10.407	–938	12.764
	Skupaj obveznosti	1.392.231	–136.509	1.255.722	–184.176	–98.732	972.814
	Presežek sredstev nad obveznostmi	341.056	–1.097	339.959	151.251	0	491.209

Bilanca stanja v skladu z MSRP in v skladu z SII na dan 31. 12. 2017

	(v tisoč EUR)	MSRP vrednost	Prilagoditev za Sava pokojninsko	MSRP vrednost po prilagoditvi za Sava pokojninsko	Prevre dnotenje	Prerazpo reditev	SII vrednost
Sredstva
1.	Dobro ime	14.549	–1.530	13.019	–13.019	0	0
2.	Odloženi stroški pridobivanja zavarovanj	22.391	0	22.391	–22.391	0	0
3.	Neopredmetena sredstva	4.281	–54	4.227	–4.227	0	0
4.	Odložene terjatve za davek	2.108	0	2.108	7.451	0	9.559
5.	Opredmetena sredstva, namenjena lastni uporabi (nepremičnine in oprema)	45.273	–80	45.193	–3.006	0	42.187
6.	Opredmetena sredstva, ki niso namenjena lastni uporabi (nepremičnine in oprema)	15.529	0	15.529	467	0	15.996
7.	Naložbe v odvisne in pridružene družbe	0	8.849	8.849	–495	0	8.353
8.	Delnice	17.525	–43	17.482	0	0	17.482
9.	Obveznice	960.713	–12.015	948.698	7.723	66.863	1.023.284
10.	Naložbeni skladi	31.858	–873	30.985	–23	3.047	34.009
11.	Depoziti razen denarnih ustreznikov	21.605	–10	21.595	945	13.531	36.071
12.	Naložbe v korist življenjskih zavarovancev, ki prevzemajo naložbeno tveganje	227.228	0	227.228	950	–83.441	144.737
13.	Posojila in hipotekarni krediti	592	0	592	0	0	592
14.	Znesek ZTR prenesen pozavarovateljem	30.787	0	30.787	–7.611	–3.290	19.887
15.	Depoziti pri cedentih	5.832	0	5.832	0	0	5.832
16.	Terjatve do zavarovalcev in zavarovalnih posrednikov	124.325	0	124.325	0	–92.633	31.691
17.	Terjatve iz pozavarovanja in sozavarovanja	6.198	0	6.198	0	–523	5.675
18.	Druge terjatve	7.933	–2	7.932	0	–2.286	5.646
19.	Lastne delnice	24.939	0	24.939	2.268	0	27.207
	20. Denar in denarni ustrezniki	37.956	–2.220	35.736	0	0	35.736
21.	Druga sredstva	131.666	–129.629	2.037	–1.958	0	78
	Skupaj sredstva	1.733.287	–137.606	1.595.681	–32.926		–98.732 1.464.023

	(v tisoč EUR)	MSRP vrednost	Prilagoditev za Sava pokojninsko	MSRP vrednost po prilagoditvi za Sava pokojninsko	Prevre dnotenje	Prerazpo reditev	SII vrednost
	Obveznosti
22.	Kosmate zavarovalno tehnične rezervacije - neživljenjskih zavarovanj	624.273	0	624.273	–185.713	–75.455	363.105
23.	Kosmate zavarovalno tehnične rezervacije življenjskih zavarovanj (brez zdravstvenih zavarovanj in zavarovanj, kjer zavarovanci prevzemajo naložbeno tveganje)	286.948	–4.654	282.295	104.505	0	386.799
24.	Kosmate zavarovalno tehnične rezervacije - za zavarovanja, kjer zavarovanci prevzemajo naložbeno tveganje	226.994	0	226.994	–129.068	0	97.926
25.	Druge rezervacije razen ZTR	8.081	–36	8.045	0	0	8.045
26.	Odložene obveznosti za davek	6.039	0	6.039	42.846	0	48.885
27.	Finančne obveznosti, razen finančnih obveznosti do finančnih institucij	394	0	394	0	0	394
28.	Obveznosti do zavarovancev in zavarovalnih posrednikov	42.247	0	42.247	0	–12.396	29.851
29.	Obveznosti iz pozavarovanja in sozavarovanja	5.956	0	5.956	0	–4.925	1.031
	30. Ostale obveznosti do dobaviteljev	9.130	–408	8.721	0	0	8.721
31.	Podrejene obveznosti	23.571	0	23.571	0	0	23.571
32.	Druge obveznosti	140.518	–121.303	19.215	–444	0	18.771
	Skupaj obveznosti	1.374.151	–126.402	1.247.749	–167.874	–92.776	987.099
	Presežek sredstev nad obveznostmi	307.428	809	308.237	150.903	0	459.140

Bilanca stanja v skladu z MSRP in v skladu z SII na dan 31. 12. 2016

	(v tisoč EUR)	MSRP vrednost	Prilagoditev za Sava pokojninsko	MSRP vrednost po prilagoditvi za Sava pokojninsko	Prevre dnotenje	Prerazpo reditev	SII vrednost
Sredstva
1.	Dobro ime	14.549	–1.530	13.019	–13.019	0	0
2.	Odloženi stroški pridobivanja zavarovanj	19.935	0	19.935	–19.935	0	0
3.	Neopredmetena sredstva	7.535	–28	7.507	–7.507	0	0
4.	Odložene terjatve za davek	2.326	0	2.326	6.742	0	9.068
5.	Opredmetena sredstva, namenjena lastni uporabi (nepremičnine in oprema)	51.748	–38	51.710	–3.007	0	48.703
6.	Opredmetena sredstva, ki niso namenjena lastni uporabi (nepremičnine in oprema)	8.073	0	8.073	238	0	8.311
7.	Naložbe v odvisne in pridružene družbe	0	8.849	8.849	–841	0	8.008
8.	Delnice	16.661	–39	16.622	0	0	16.622
9.	Obveznice	963.490	–10.343	953.147	12.248	64.256	1.029.651
10.	Naložbeni skladi	16.852	–507	16.345	0	12.767	29.112
11.	Depoziti razen denarnih ustreznikov	24.737	–1.753	22.985	996	10.711	34.691
12.	Naložbe v korist življenjskih zavarovancev, ki prevzemajo naložbeno tveganje	224.175	0	224.175	1.305	–101.081	124.399
13.	Posojila in hipotekarni krediti	613	0	613	0	0	613
14.	Znesek ZTR prenesen pozavarovateljem	28.445	0	28.445	–3.765	–4.510	20.169
15.	Depoziti pri cedentih	7.836	0	7.836	0	0	7.836
16.	Terjatve do zavarovalcev in zavarovalnih posrednikov	117.230	–2.651	114.579	0	–87.851	26.727
17.	Terjatve iz pozavarovanja in sozavarovanja	4.768	0	4.768	0	–415	4.353
18.	Druge terjatve	5.411	2.650	8.061	0	0	8.061
19.	Lastne delnice	24.939	0	24.939	–2.174	0	22.764
	20. Denar in denarni ustrezniki	33.939	–361	33.578	0	13.395	46.973
21.	Druga sredstva	122.866	–121.373	1.494	–1.270	–46	178
	Skupaj sredstva	1.681.579	–125.593	1.555.986	–16.971	–92.776	1.446.239

V letu 2017 so se neto odložene obveznosti za davek povečale za skoraj 2 milijona EUR. Glavni vpliv izhaja iz prevrednotenja zavarovalno-tehničnih rezervacij. Pri obračunu odloženih terjatev in odloženih obveznosti za davek se je upoštevala veljavna davčna stopnja v višini 19 % (nespremenjena stopnja glede na leto 2016).

D.1.5 Opredmetena osnovna sredstva, namenjena lastni uporabi

Skupina od neodvisnih zunanjih ocenjevalcev vrednosti nepremičnin za pomembne nepremičnine praviloma vsaka tri leta pridobi oceno poštene vrednosti nepremičnin, namenjenih lastni uporabi. Oprema za neposredno opravljanje zavarovalne dejavnosti predstavlja nepomemben znesek in ga skupina v bilanci stanja SII izkazuje v enaki višini kakor v bilanci stanja v skladu z MSRP.

Pooblaščeni ocenjevalci vrednosti podjetij pri oceni poštene vrednosti in oceni poštene vrednosti, zmanjšani za stroške prodaje, upoštevajo mednarodne standarde ocenjevanja vrednosti in mednarodne računovodske standarde. Pri oceni vrednosti je preverjena primernost uporabe vseh načinov vrednotenja nepremičninskih pravic. Glede na namen ocenjevanja vrednosti in obseg razpoložljivih podatkov se pri oceni tržne vrednosti uporabi način tržnih primerjav in na donosu zasnovani način.

D.1.6 Naložbe

Opredmetena sredstva, ki niso namenjena lastni uporabi

Metodologija je skladna z metodologijo, ki se uporablja za opredmetena osnovna sredstva, namenjena lastni uporabi, ki je podrobno opisana v predhodnem podrazdelku (D.1.5 Opredmetena osnovna sredstva, namenjena lastni uporabi).

Naložbe v odvisne družbe

Glede na določilo točke (e) 335. člena Delegirane uredbe Komisije (EU) (2015/35) za pokojninsko družbo v 100-odstotni lasti obvladujoče družbe ni bila izvedena popolna konsolidacija podatkov. Tako je ta v prilagojeni bilanci stanja v skladu z MSRP ostala med naložbami v odvisne družbe po knjigovodski vrednosti. V bilanci stanja SII pa jo izkazujemo v višini sorazmernega (v našem primeru 100-odstotnega) deleža lastnih virov sredstev pokojninske družbe, to je v višini razpoložljivega kapitala, izračunanega v skladu s sektorskimi predpisi, ki veljajo v Republiki Sloveniji za pokojninske družbe.

D.1 Sredstva

V nadaljevanju so predstavljene posamezne kategorije sredstev skupaj z opisom načina vrednotenja pomembnejših kategorij.

D.1.1 Dobro ime

Dobro ime je v bilanci stanja SII skupine ovrednoteno z ničelno vrednostjo.

D.1.2 Odloženi stroški pridobivanja zavarovanj

Odloženi stroški pridobivanja zavarovanj so v bilanci stanja SII skupine ovrednoteni z ničelno vrednostjo.

D.1.3 Neopredmetena sredstva

Skupina ni ugotovila nobenih neopredmetenih sredstev, ki bi se lahko prodala ločeno, in ne more dokazati, da obstaja tržna vrednost za enaka ali podobna sredstva. SII vrednost neopredmetenih sredstev je ovrednotena na nič.

D.1.4 Odložene terjatve in obveznosti za davek

Skupina obračunava odložene terjatve in obveznosti za davek skladno z določili MRS 12; Davki iz dobička.

Podlaga za opredelitev obveznosti in terjatev za odloženi davek je prepoznavanje začasnih razlik. To so razlike med davčno vrednostjo posameznega sredstva ali obveznosti in knjigovodsko vrednostjo posameznega sredstva ali obveznosti. Začasne razlike so lahko obdavčljive začasne razlike oziroma zneski, ki se prištejejo k obdavčljivemu dobičku v prihodnjih obdobjih, ali pa zneski, ki se odštejejo od obdavčljivega dobička v prihodnjih obdobjih. Odloženi davki se tako pripoznajo kot terjatve ali obveznosti za odloženi davek, kot posledica obračunavanja sedanjih in prihodnjih davčnih posledic.

Odložene obveznosti za davek so zneski davka iz dobička, ki jih bo treba poravnati v prihodnjih obdobjih glede na obdavčljive začasne razlike. V obdobjih pripoznanja povečujejo postavko odhodkov za davek od dohodkov pravnih oseb in znižujejo čisti poslovni izid.

Odložene terjatve za davek so zneski davka iz dobička, ki bodo povrnjeni v prihodnjih obdobjih glede na:

• • odbitne začasne razlike,
• • prenos neizrabljenih davčnih izgub v naslednja obdobja in
• • prenos izrabljenih dobropisov v naslednja obdobja.

Splošno pravilo je, da se morajo obveznosti za odloženi davek obvezno pripoznati, terjatve za odloženi davek pa samo, če skupina upravičeno pričakuje, da bo v prihodnosti ustvarila dovolj visoke dobičke za poračun terjatev za odložene davke.

V bilanci stanja SII se terjatve in obveznosti za odloženi davek obračunavajo od vseh prevrednotenj razen od:

• • prevrednotenja postavke udeležbe v odvisnih družbah, če imajo te udeležbe naravo strateških naložb in so zato razlike pri prevrednotenju obravnavane kot stalne ter tako niso osnova za obračun odloženih davkov. Glede na določilo točke (e) 335. člena Delegirane uredbe Komisije (EU) (2015/35) za pokojninsko družbo v 100-odstotni lasti obvladujoče družbe ni bila izvedena popolna konsolidacija podatkov. Tako je ta v bilanci stanja v skladu z MSRP ostala med naložbami v odvisne družbe po knjigovodski vrednosti. V bilanci stanja SII pa jo izkazujemo v višini sorazmernega deleža (v tem primeru 100 %) lastnih virov sredstev pokojninske družbe, to je v višini razpoložljivega kapitala, izračunanega v skladu s sektorskimi predpisi, ki veljajo v Republiki Sloveniji za pokojninske družbe. Ker gre za odvisno družbo, ki je strateškega pomena, navedena razlika ne izpolnjuje pogoja obdavčljive začasne razlike, zato se od nje odloženi davki ne obračunavajo;
• • prevrednotenja postavke lastnih delnic, ki kotirajo na borzi, ker ta ne predstavlja obdavčljive začasne razlike;
• • prerazporeditev med postavkami bilance stanja.

Primerjava odloženih terjatev za davek in odloženih obveznosti za davek na dan 31. 12. 2017

(v tisoč EUR)	MSRP vrednost	Prevrednotenje	SII vrednost
Odložene terjatve za davek	2.108	7.451	9.559
Odložene obveznosti za davek	5.781	45.567	51.349
Neto odložene obveznosti za davek			41.790

Primerjava odloženih terjatev za davek in odloženih obveznosti za davek na dan 31. 12. 2016

(v tisoč EUR)	MSRP vrednost	Prevrednotenje	SII vrednost
Odložene terjatve za davek	2.326	6.742	9.068
Odložene obveznosti za davek	6.039	42.846	48.885
Neto odložene obveznosti za davek			39.817

Tržna vrednost depozita na datum vrednotenja se izračuna kot neto sedanja vrednost vseh prihodnjih denarnih tokov (izplačil obresti in glavnice), pri čemer se za diskontni faktor vzamejo zadnje javno objavljene obrestne mere. Za depozite, sklenjene v evrih, se aproksimira obrestna mera na depozite, ki jo objavi Banka Slovenije. Za depozite, sklenjene v preostalih valutah, pa se upoštevajo obrestne mere, objavljene na spletnih straneh centralnih bank držav z valuto, v kateri je depozit sklenjen.

Naložbe v korist življenjskih zavarovancev, ki prevzemajo naložbeno tveganje

Sredstva naložbenih zavarovanj brez finančne garancije skupina v bilanci stanja SII prikaže v skupini Naložbe v korist življenjskih zavarovancev, ki prevzemajo naložbeno tveganje. Razlika vrednosti med bilanco stanja v skladu z MSRP in bilanco stanja SII je posledica prerazporeditev sredstev iz zavarovalnih pogodb, kjer zavarovanci prevzemajo naložbeno tveganje, zavarovalnica pa jamči določeno višino donosnosti (garantirani VEP). Sredstva se prerazporedijo med ostale finančne naložbe, ki pokrivajo obveznosti življenjskih zavarovanj (ZS varnost, ZS Zajamčeni, ZM Garant in ZM Zajamčeni). V bilanci stanja SII se tako pod finančne naložbe, ki pokrivajo obveznosti do zavarovancev, ki prevzemajo naložbeno tveganje vključujejo naložbe v vzajemne sklade in strukturirane produkte registrov naložb KSNT 1 (Prizma) ter KSNT 2a (ZM Prizma Hibrid).

D.1.7 Posojila in hipotekarni krediti

Posojila in hipotekarni krediti se na začetku vrednotijo po pogodbeni vrednosti.

Na dan poročanja se vrednotijo po preostali vrednosti v skladu z načrtom odplačevanja ter v skladu z dejanskimi plačili obresti in glavnice. Če plačila ne potekajo po načrtu odplačevanja, je treba zneske oslabiti. Vrednotenje v bilanci stanja SII je enako vrednotenju v bilanci stanja v skladu z MSRP.

D.1.8 Znesek zavarovalnotehničnih rezervacij, prenesen pozavarovateljem

V nadaljnjem besedilu uporabljamo oznako SII-rezervacije za zavarovalno-tehnične rezervacije, izračunane v skladu z zakonodajo Solventnosti II, in MSRPrezervacije za zavarovalno-tehnične rezervacije, izračunane v skladu z Mednarodnimi standardi računovodskega poročanja. Glavna načela, uporabljena v izračunih MSRP-rezervacij, so opisana v računovodskem delu letnega poročila skupine v razdelku 17.4.24 Zavarovalno-tehnične rezervacije.

Znesek zavarovalno-tehničnih rezervacij, prenesenih pozavarovateljem, se vrednoti v aktuarskih službah družb v skupini Sava Re. Metodologija upošteva usmeritve iz politike upravljanja zavarovalnih tveganj.

Skupina prerazporedi postavke iz retrocedirane premijske rezervacije (oddani posli) za obračunane, nezapadle terjatve za provizijo za oddano pozavarovanje in sozavarovanje ter za obračunane, nezapadle obveznosti za premijo za oddano pozavarovanje in sozavarovanje.

Zaradi razmeroma majhnega obsega portfelja oddanih sozavarovanj in pozavarovanj za izračun zavarovalnotehničnih rezervacij, prenesenih pozavarovateljem, ni mogoča uporaba enakih aktuarskih metod kakor za kosmate rezervacije. Uporabljajo se poenostavitve, s katerimi se na podlagi podatkov o oddanem poslu za vsako homogeno skupino in vsako kohorto izračuna delež oddanega posla. Z dobljenim deležem se iz kosmate najboljše ocene rezervacije (pred upoštevanjem stroškov, prihodnjih denarnih tokov iz premij in provizij ter brez upoštevanja časovne vrednosti denarja) izračuna najboljša ocena rezervacije oddanega posla (pred stroški, prerazporeditvami in diskontiranjem). Upoštevanje valutne sestave in časovne vrednosti denarja je enaka kakor pri kosmatih najboljših ocenah rezervacij. Pri oblikovanju denarnih tokov se na podlagi preteklih podatkov o plačanih škodah preveri morebiten pričakovani časovni zamik plačil iz oddanega pozavarovanja in sozavarovanja v primerjavi s kosmatimi izplačili. Prilagoditev za pričakovana neplačila nasprotne stranke se izvede na podlagi delitve zneska ZTR, prenesenega pozavarovateljem (za bilanco stanja v skladu z MSRP), po bonitetnih ocenah nasprotnih strank in s temi bonitetnimi ocenami povezanimi verjetnostmi neplačila.

Delnice

Delnice in vzajemni skladi se vrednotijo v skladu z mednarodnimi računovodskimi standardi MRS 39, v skladu s katerimi so delnice in vzajemni skladi lahko razvrščeni v računovodsko skupino razpoložljivo za prodajo (krajše: AFS) ali po pošteni vrednosti preko izkaza poslovnega izida (krajše: FVPL).

Delnice, ki kotirajo

Postavka vključuje lastniške vrednostne papirje, ki so uvrščeni na borzo. Vsi lastniški vrednostni papirji so vključeni v kategorijo finančnih sredstev, razpoložljivih za prodajo in po pošteni vrednosti preko poslovnega izida v skladu z MRS 39. To pomeni, da se vrednost za MSRP-poročanje izračuna na podlagi zadnje objavljene cene na borzi. Vrednost v bilanci stanja v skladu z MSRP že predstavlja pošteno vrednost (tržno vrednost) tržnih lastniških vrednostnih papirjev.

Metodologija prevrednotenja v skladu z zahtevami Solventnosti II je skladna z metodologijo, ki je uporabljena za vrednotenje bilance stanja v skladu z MSRP, saj so tržne delnice že izkazane po tržni vrednosti in tako ni potrebno prevrednotenje za sestavo bilance stanja SII.

Delnice, ki ne kotirajo

Lastniški vrednostni papirji, ki niso uvrščeni na borzo, se na začetku pripoznajo po svoji nakupni vrednosti. Na dan bilance stanja se njihova vrednost izmeri z uporabo modela. Tako se ugotovi ali nakupna cena še vedno predstavlja njihovo pošteno vrednost. Če iz modela izhaja, da je nakupna cena previsoka, se lastniški vrednostni papirji oslabijo v višini razlike med njihovo vrednostjo iz modela in nabavno vrednostjo.

Ker imajo lastniški vrednostni papirji, ki niso uvrščeni na borzo nepomemben delež naložbenega portfelja skupine Sava Re, v bilanci stanja SII niso vrednoteni po pošteni vrednosti, temveč so izkazani v enaki višini, kot izhaja iz bilance stanja v skladu z MSRP.

Obveznice

Obveznice se za pripravo vrednotenja bilance stanja v skladu z MSRP vrednotijo v skladu z mednarodnimi računovodskimi standardi MRS 39. Vrednotenje se izvaja glede na MRS-kategorijo, v katero so obveznice razporejene.

Tudi za obveznice, razporejene v skupino v posesti do zapadlosti, se izračuna tržna vrednost.

Skupina pridobiva tržne cene iz sistema Bloomberg, z lokalne borze ali morebitnega drugega trga, na katerem obveznica kotira.

Strukturirani papirji

Skupina v letu 2017 ni posedovala strukturiranih papirjev.

Naložbeni skladi

Vrednost za poročanje v skladu z MSRP se izračuna na podlagi zadnje objavljene vrednosti enote premoženja (v nadaljevanju: VEP). Vrednost pri MSRPporočanju predstavlja pošteno vrednost (tržno vrednost) naložbenih skladov. Pri teh skladih je, ne glede na razvrstitev, knjigovodska vrednost enaka tržni vrednosti in se izračuna po formuli: VEP na dan vrednotenja * število lotov. Podatki o VEP-ih so pridobljeni od upravljavcev naložbenih skladov.

Metodologija prevrednotenja SII je v skladu z metodologijo, ki je uporabljena za vrednotenje bilance stanja v skladu z MSRP, saj je vrednost naložbenih skladov v tej izkazana po tržni vrednosti in tako prevrednotenje za sestavo bilance stanja SII ni potrebno.

Depoziti, ki niso denarni ustrezniki

Navedeni depoziti se merijo na podlagi odplačne oziroma nabavne vrednosti, povečane za natečene obresti. V skladu z MRS 39 jih skupina v bilanci stanja v skladu z MSRP razporeja v skupino Posojila in terjatve.

Za vrednotenje bilance stanja SII je razvit model za vrednotenje depozitov, s katerim se določa tržna vrednost depozitov s pogodbeno zapadlostjo. Njihova tržna vrednost se izračunava četrtletno.

Pri vrednotenju se uporabijo spodnji podatki:

• • datum vrednotenja,
• • datum izplačila obresti,
• • nominalna vrednost,
• • obrestna mera,
• • valuta, v kateri je depozit sklenjen,
• • pogostost izplačila obresti,
• • datum dospelosti depozita,
• • diskontni faktor oziroma ustrezna obrestna mera za diskontiranje.

D.1.13 Lastne delnice

V bilanci stanja v skladu z MSRP se lastne delnice izkazujejo kot odbitna postavka v kapitalu. Skupina pripozna lastne delnice v višini nakupne vrednosti na organiziranem ali neorganiziranem trgu in se skladno z določili 36. člena MRS 32 Finančni instrumenti – predstavljanje ne prevrednotijo na pošteno vrednost, čeprav delnica kotira na organiziranem trgu vrednostnih papirjev.

V bilanci stanja SII se lastne delnice izkazujejo v okviru sredstev. Ker lastne delnice obvladujoče družbe kotirajo na organiziranem trgu, se za bilanco stanja SII prevrednotijo glede na ceno na borzi na dan bilance stanja.

D.1.14 Denar in denarni ustrezniki

Vrednotenje je enako kakor za bilanco stanja v skladu z MSRP.

D.1.15 Druga sredstva

Druga sredstva sestavljajo kratkoročne časovne razmejitve (kratkoročno odloženi stroški in kratkoročno nezaračunani prihodki). Med kratkoročno odloženimi stroški se izkazujejo vnaprej plačani stroški zavarovanj, licenc, zakupnin in podobno. Druga sredstva se v bilanci stanja SII pripoznajo v enaki višini kakor za bilanco stanja v skladu z MSRP, razen vnaprej plačanih stroškov, ki se ovrednotijo z ničelno vrednostjo.

Skladno z nekaterimi pozavarovalnimi pogodbami cedenti zadržijo del pozavarovalne premije kot jamstvo za izplačilo prihodnjih škod in jo plačajo praviloma po enem letu. Navedeni depoziti se skladno s pogodbo obrestujejo. Depoziti pri cedentih se izkazujejo po nabavni vrednosti, zmanjšani za morebitne popravke.

Pri tovrstnih naložbah se zaradi kratkoročnosti naložbe šteje, da je knjigovodska vrednost dovolj dober približek tržne vrednosti. Zato se za tovrstne depozite tržna vrednost po modelu ne izračunava, v izračunu zahtevanega solventnostnega kapitala pa se za tržno vrednost prevzame vrednost iz bilance stanja v skladu z MSRP.

D.1.10 Terjatve do zavarovancev in zavarovalnih posrednikov

Vrednotenje na SII-vrednost terjatev se ne razlikuje od vrednotenja v bilanci stanja v skladu z MSRP.

Skupina v bilanci stanja SII iz postavke terjatve do zavarovancev in zavarovalnih posrednikov izloči:

• • nezapadle terjatve do zavarovancev in
• • nezapadle terjatve za premijo iz sprejetega pozavarovanja in sozavarovanja.

Skupina upošteva omenjeno postavko kot prihodnje denarne tokove pri izračunu kosmate najboljše ocene premijske rezervacije. Ker se celotna sprememba premijske rezervacije izkazuje kot prerazporeditev, se tako izkazuje tudi izločitev nezapadlih terjatev pri pripravi bilance stanja SII.

D.1.11Terjatve iz pozavarovanja

Vrednotenje na SII-vrednost terjatev se ne razlikuje od vrednotenja v bilanci stanja v skladu z MSRP.

Skupina iz postavke terjatve iz pozavarovanja izloči nezapadle terjatve na dan sestave bilance stanja SII, in sicer:

• • nezapadle terjatve za provizijo iz retrocediranega posla pozavarovalnice in
• • nezapadle terjatve za provizijo iz oddanega pozavarovanja in sozavarovanja zavarovalnic.

Omenjeni postavki skupina upošteva kot prihodnje denarne tokove pri izračunu pozavarovalnega deleža v najboljši oceni premijske rezervacije.

Sprememba terjatev in premijske rezervacije se izkazuje kot prerazporeditev.

D.1.12 Druge terjatve

V postavki druge terjatve izkazujemo kratkoročne terjatve državnih in drugih institucij, kratkoročne terjatve iz oddaje prostorov in opreme ter podobno.

Vrednotenje je enako kakor za bilanco stanja v skladu z MSRP, saj je knjigovodska vrednost zadosten približek poštene vrednosti.

Najpomembnejše predpostavke pri izračunu najboljše ocene škodnih rezervacij (krajše: BE CP) so:

• • pričakovani ultimativni škodni količnik: pričakovani končni delež vseh rešenih škod, ki so se zgodile v zadevnem obdobju, v premiji, zasluženi v tem obdobju;
• • faktorji škodnega razvoja: za zavarovalne vrste s tako imenovanim dolgim repom je višina rezervacij za neprijavljene škode močno odvisna od izbire faktorjev škodnega razvoja, še sploh pa od izbire samega repa, ki predstavlja faktorje za leta, za katera družbe še nimajo dejanskih škodnih izkušenj. Razvojni faktorji so izbrani na podlagi zgodovinskih razvojnih faktorjev, korigirani za pričakovane spremembe v prihodnosti, repni razvojni faktor pa je določen z uporabo logaritemske regresije, pri čemer izberemo krivuljo, ki se izbranim razvojnim faktorjem za že razvita škodna leta najbolje prilega. Po aktuarski presoji ta faktor ustrezno korigiramo;
• • pričakovani delež cenilnih stroškov v prihodnjih škodnih izplačilih: delež cenilnih stroškov v prihodnjih izplačanih odškodninah je določen na podlagi zgodovinskih podatkov in po potrebi korigiran glede na pričakovanja v prihodnosti oziroma glede na trende gibanja višine cenilnih stroškov;
• • pričakovani delež regresov v prihodnjih škodnih izplačilih: delež regresov v prihodnjih škodnih izplačilih je določen na podlagi zgodovinskih podatkov o izplačanih regresih in po potrebi korigiran glede na pričakovanja v prihodnosti oziroma glede na trende gibanja;
• • diskontiranje: pri izračunu najboljše ocene škodnih rezervacij vse denarne tokove diskontiramo z ustreznimi krivuljami netveganih obrestnih mer;
• • rente: med prijavljenimi škodami zavarovanja avtomobilske in splošne odgovornosti so tudi škode, ki se izplačujejo kot dosmrtne rente ali rente do 26. leta starosti oziroma do zaključka šolanja; družbe izračunajo rezervacijo za te rente posebej, zato so pri izračunu najboljše ocene škodnih rezervacij iz trikotnikov škod, ki so uporabljeni v samem izračunu, izločena vsa izplačila škod v obliki rent.

za leto dogodka 2016, je pa pri posameznih vrstah poslovanja prišlo do večjih sprememb - pri požarnem zavarovanju in zavarovanju druge škode na premoženju se je pričakovani ultimativni škodni količnik nekoliko povišal kot posledica posameznih velikih škod in večjega števila neurij s točo v Sloveniji, se je pa pričakovani ultimativni škodni količnik izboljšal pri ostalih večjih vrstah poslovanja, in sicer deloma kot posledica dviga povprečnih premij avtomobilskih zavarovanj, deloma pa zaradi znižanja previdnosti v izračunu najboljše ocene, ki je bilo narejeno na podlagi analiz ustreznosti lanske najboljše ocene škodnih rezervacij.

Najboljša ocena premijskih rezervacij direktnih zavarovanj

Premijska rezervacija se nanaša na škodne dogodke, ki nastopijo po datumu vrednotenja, torej med preostalim obdobjem veljavnosti zavarovalnega kritja polic. Izračunava se za tiste pogodbe, ki so aktivne na dan samega izračuna, in je sestavljena iz vseh pričakovanih prihodnjih denarnih tokov znotraj meja zavarovalnih pogodb (v nadaljevanju: pogodbene meje). Družbe v skupini v izračunu najboljše ocene upoštevajo uteženo povprečje vseh možnih scenarijev in časovno vrednost denarnih tokov, kar pomeni, da so vsi denarni tokovi ustrezno diskontirani s krivuljami netveganih obrestnih mer.

V izračunu premijske rezervacije največja direktna zavarovalna družba v skupini s sedežem v EU upošteva te denarne tokove, ki so ustrezno razdeljeni po posameznih letih in na koncu diskontirani z uporabo krivulje netveganih obrestnih mer:

• • vse škode, ki se še bodo zgodile v prihodnosti,
• • vse cenilne stroške v povezavi z reševanjem škod iz prejšnje točke,
• • vse prihodnje regrese, ki izhajajo iz škod, opisanih v prvi točki,
• • vse prihodnje stroške, povezane s servisiranjem obstoječih pogodb,

Skupina izvede prerazporeditve postavk iz kosmate premijske rezervacije za obračunane, nezapadle terjatve za premijo za direktno zavarovanje, sprejeto pozavarovanje in sozavarovanje ter za obračunano nezapadlo obveznost za provizije za sprejeto pozavarovanje in sozavarovanje. Manjši del prerazporeditve se nanaša tudi na nezapadle obveznosti za davek iz zavarovalnih poslov, kjer se ta obračuna glede na plačano premijo, ter na obveznosti, povezane s predplačili in preplačili.

Vrednotenje kosmatih zavarovalno-tehničnih rezervacij in pozavarovalnega dela se izvaja v aktuarskih službah družb skupine Sava Re. Vrednotenje pozavarovalnega dela SII-rezervacij (najboljše ocene rezervacij za oddane posle) je opisano pri vrednotenju sredstev v razdelku D.1.8. Znesek zavarovalno-tehničnih rezervacij, prenesen pozavarovateljem. Metodologija upošteva usmeritve iz politike upravljanja zavarovalnih tveganj skupine Sava Re in je skladna z uveljavljenimi aktuarskimi metodami.

Skupina pri izračunu SII-rezervacij ne uporablja uskladitvene prilagoditve iz 182. člena ZZavar-1 (oziroma člena 77 b Direktive 2009/138/ES), prilagoditve za nestanovitnost iz 184. člena ZZavar-1 (oziroma člena 77 d Direktive 2009/138/ES), prehodne prilagoditve zadevne strukture netveganih obrestnih mer iz 639. člena ZZavar-1 (oziroma člena 308 c Direktive 2009/138/ES) in prehodnega odbitka iz 640. člena ZZavar-1 (oziroma člena 308 d Direktive 2009/138/ ES).

Skupina oblikuje te kategorije SII-rezervacij:

• • najboljša ocena škodnih rezervacij direktnih zavarovanj,
• • najboljša ocena premijskih rezervacij direktnih zavarovanj,
• • najboljša ocena rezervacij za rente v izplačevanju, ki izhajajo iz direktnih premoženjskih zavarovanj (rezervacija za premoženjske rente),
• • najboljša ocena rezervacij za direktna življenjska zavarovanja,
• • najboljša ocena rezervacij sprejetega pozavarovanja,
• • dodatek za tveganje.

SII-rezervacije so enake vsoti najboljše ocene rezervacij in dodatka za tveganje. Zgoraj omenjene kategorije rezervacij so podrobneje opisane v nadaljevanju.

Najboljša ocena škodnih rezervacij direktnih zavarovanj

Škodne rezervacije se nanašajo na škodne dogodke, ki so se že zgodili, škode po teh dogodkih pa še niso bile rešene, ne glede na to, ali so bile prijavljene ali ne. V izračunu najboljše ocene družbe v skupini upoštevajo uteženo povprečje vseh možnih scenarijev in časovno vrednost denarnih tokov, kar pomeni, da so vsi denarni tokovi diskontirani s krivuljami netveganih obrestnih mer. V izračun so vključeni tudi vsi stroški, ki se nanašajo na obdobje od datuma škodnega dogodka do datuma obračuna škode, in pričakovani prihodnji regresi, ki izhajajo iz teh škod.

Rezervacija za škode, ki so se že zgodile, vendar še niso bile izplačane, se oblikuje na podlagi statističnih podatkov iz preteklih let ter izračunava skupaj za škode, ki so že bile prijavljene, in za škode, ki še niso bile prijavljene.

Posamezna zavarovalnica v skupini pri izračunu najboljše ocene kosmatih škodnih rezervacij pri vsaki homogeni skupini tveganj uporabi vsaj dve od spodaj naštetih metod:

• • metoda veriženja (metoda Chain-Ladder), ki glede na pretekli razvoj rešenih in prijavljenih škod ocenjuje nadaljnji razvoj škodnih izplačil za škode, ki so se že zgodile;
• • naivna metoda, pri kateri za posamezen segment zavarovanj predvidimo končni ultimativni škodni količnik ne glede na hitrost prijave in izplačilo škod;
• • Bornhuetter-Fergusonova metoda je kombinacija naivne metode in metode veriženja, pri kateri za posamezen segment zavarovanj predvidimo določen škodni količnik glede na to, kdaj je škoda prijavljena in/ali izplačana;
• • metoda povprečne IBNR-škode, pri kateri na podlagi zgodovinskih podatkov določimo višino škodne rezervacije za škode, ki so že nastale, a še niso bile prijavljene (IBNR), kot zmnožek med pričakovanim številom IBNR-škod in povprečno višino IBNRškode, h končni vrednosti najboljše ocene škodnih rezervacij pa prištejemo še rezervacije za prijavljene škode (RBNS) na dan vrednotenja.

D.2 Zavarovalno-tehnične rezervacije

vrsti poslovanja rent, ki izhajajo iz pogodb o premoženjskem zavarovanju in se nanašajo na zavarovalne obveznosti, ki niso obveznosti iz zdravstvenih zavarovanj;

• • rente iz premoženjskih zavarovanj, ki so že prijavljene, vendar še niso v izplačevanju: najboljša ocena rezervacij te rente se poroča pri premoženjskih vrstah poslovanja znotraj najboljše ocene škodnih rezervacij;
• • rente iz premoženjskih zavarovanj, ki še niso bile prijavljene: najboljša ocena rezervacij za tovrstne rente se poroča pri premoženjskih vrstah poslovanja v okviru najboljše ocene škodnih rezervacij.

Predpostavke, uporabljene pri izračunu najboljše ocene rezervacij za premoženjske rente, ki so že prijavljene (ne glede na to ali so že v izplačevanju ali še ne), so:

• • pričakovani delež cenilnih stroškov v prihodnjih škodnih izplačilih,
• • pričakovana inflacija,
• • umrljivost glede na primerne tablice smrtnosti.

Predpostavke, uporabljene v izračunu najboljše ocene rezervacij za premoženjske rente, ki še niso prijavljene, so:

• • pričakovano število teh rent,
• • povprečna višina sedanje vrednosti vseh prihodnjih obveznosti rente v trenutku nastanka le-te.

Delež cenilnih stroškov v prihodnjih rentnih izplačilih je določen na podlagi podatkov v prejšnjem obračunskem letu, pričakovano inflacijo v prihodnosti pa določimo na podlagi trenutnega makroekonomskega stanja in pričakovanj v prihodnosti.

Najboljša ocena rezervacij za direktna življenjska zavarovanja

Izračun najboljše ocene rezervacij za življenjska zavarovanja je narejen na ravni zavarovalne pogodbe, pri čemer so predpostavke izračuna enotne za posamezno homogeno skupino produktov življenjskih zavarovanj. Ta v grobem delimo na mešana, riziko, vseživljenjska in rentna klasična življenjska zavarovanja, na naložbena življenjska zavarovanja (z garancijo ali brez nje, z omejeno dobo ali vseživljenjska) in zdravstvena zavarovanja, podobna življenjskim zavarovanjem. Izračun naredimo na podlagi najboljših ocen prihodnjih pogodbenih denarnih tokov, v katerih upoštevamo najboljše ocene vseh pogodbenih finančnih tokov in povezanih finančnih tokov, kot so cenilni stroški, stroški administracije in finančni prihodki od naložb sredstev, ki pokrivajo obveznosti zavarovalnih pogodb. Ločeno izračunamo najboljšo oceno škodnih rezervacij za življenjska zavarovanja.

Pričakovani pogodbeni denarni tokovi so:

• • prihodki iz premij,
• • izplačila za škode (smrt, hujše bolezni, doživetje, odkup),
• • stroški (provizije zastopnikov, drugi sklenitveni stroški, cenilni stroški, administrativni stroški),
• • prihodki iz naložb (provizija iz upravljanja naložb).

Pri obravnavi posamezne pogodbe se upoštevajo:

• • letna premija, pogostost plačevanja, zavarovalne vsote za primer smrti, hujše bolezni in doživetja,
• • tehnične osnove produktov: tehnična obrestna mera, tablice smrtnosti in obolevnosti, stroški,
• • predpostavke: delež realizirane smrtnosti in obolevnosti, delež odstopov, prihodnja donosnost, realizirani stroški, prihodnja inflacija.

Za denarne tokove, obravnavane do poteka police, se izračuna njihova sedanja vrednost z uporabo netvegane obrestne mere. Posebej se za večino življenjskih zavarovanj oceni sedanja vrednost opcij in garancij, vgrajenih v produkte življenjskih zavarovanj. Pri tem se uporabi stohastične ekonomske scenarije. Prihodnje dinamično obnašanje zavarovalcev ni modelirano, prihodnji posegi poslovodstva pa so modelirani zgolj pri izračunu sedanje vrednosti opcij in garancij, kjer se predvideva določena realizacija presežkov iz prevrednotenja v primeru scenarijev, v katerih predvideni prihodki iz naložb pred realizacijo presežkov ne dosegajo potrebnih prihodkov iz naložb zaradi garantirane obrestne mere pri klasičnih življenjskih zavarovanjih.

Najboljša ocena rezervacij za zajamčena izplačila ob rojstvu otrok se izračuna na podlagi predvidenega števila in predvidene višine izplačil za že sklenjena zavarovanja. Postopek izračuna tovrstnih rezervacij je narejen na podlagi ocene prihodnjih izplačil, ki temelji na trikotniški metodi ob upoštevanju števila rojstev otrok po letu sklenitve zavarovanja in razvojnem letu zavarovanja ali na podlagi analitične formule. Sedanja vrednost denarnih tokov se izračuna z uporabo netvegane obrestne mere.

• • vse prihodnje prilive premij iz nezapadlih terjatev,
• • provizijo in stroške požarne takse, ki izvirajo iz premij, opisanih v prejšnji točki,
• • pričakovano vrednost prihodnjih vračil premij zaradi predčasne prekinitve pogodb,
• • prihodnjo obračunano premijo pri večletnih pogodbah z letnimi obračuni in permanentnih pogodbah za obdobje, za katero kritje že obstaja, premija pa še ni bila obračunana,
• • prihodnjo obračunano premijo pri večletnih pogodbah z letnimi obračuni in permanentnih pogodbah z letnimi obračuni premije znotraj pogodbenih mej,
• • stroške v povezavi s premijami iz prejšnjih dveh alinej,
• • višino prihodnjih pričakovanih bonusov in popustov, ki so odvisni od višine škodnega količnika nekaterih pogodb.

Manjše direktne družbe v skupini s sedežem zunaj EU izračunajo premijsko rezervacijo, namenjeno prihodnjim škodam in stroškom, poenostavljeno iz MSRPprenosne premije ter pričakovanega škodnega in stroškovnega količnika.

Najpomembnejše predpostavke pri izračunu najboljše ocene premijske rezervacije so določene tako:

• • pričakovani škodni količniki: pri določanju pričakovanih škodnih količnikov upoštevamo ultimativne škodne količnike po posameznih letih dogodka, ki jih dobimo iz izračuna škodne rezervacije, spremembe v povprečni premiji v zadnjem letu in pričakovanja o škodnem dogajanju v prihodnosti;
• • pričakovani delež cenilnih stroškov v prihodnjih škodnih izplačilih: delež cenilnih stroškov prihodnjih izplačilih odškodnin je določen na podlagi zgodovinskih podatkov in po potrebi korigiran glede na pričakovanja v prihodnosti oziroma glede na trende gibanja višine cenilnih stroškov;
• • pričakovani delež provizij v prihodnjih premijskih denarnih tokovih: delež provizij v plačanih premijah je določen na podlagi zgodovinskih podatkov in po potrebi korigiran glede na pričakovanja v prihodno-

sti oziroma glede na morebitne spremembe provizijskih stopenj;

• • pričakovani delež preostalih stroškov v prihodnjih premijskih denarnih tokovih: delež preostalih stroškov v obračunanih premijah je določen na podlagi zgodovinskih podatkov in po potrebi korigiran glede na pričakovanja v prihodnosti oziroma glede na trende gibanja višine stroškov;
• • pričakovan delež regresov v prihodnjih škodnih izplačilih: ta delež je določen na podlagi zgodovinskih podatkov o izplačanih regresih;
• • pričakovani razvoj škod po letih: ta razvoj je določen na podlagi zgodovinskega načina izplačevanja škod;
• • pričakovani razvoj regresov po letih: ta razvoj je določen na podlagi zgodovinskega načina izplačevanja regresov;
• • pričakovani delež prekinitev: pričakovani delež prekinitev (storna) oziroma višino vrnjene premije zaradi predčasne prekinitve pogodbe določimo na podlagi podatkov preteklega leta in ga oziroma jo po potrebi korigiramo v skladu s prihodnjimi pričakovanji.

Skupni pričakovani ultimativni škodni količnik, uporabljen v izračunu najboljše ocene premijskih rezervacij na dan 31. 12. 2017, je nekoliko nižji kot je bil skupni pričakovani ultimativni škodni količnik, uporabljen pri izračunu najboljše ocene premijskih rezervacij na dan 31. 12. 2016, kar je predvsem posledica nižjega pričakovanega ultimativnega škodnega količnika pri vseh večjih vrstah poslovanja z izjemo požarnega zavarovanja in zavarovanja druge škode na premoženju, kar sovpada tudi z gibanjem ultimativnih škodnih rezultatov iz izračuna najboljše ocene škodnih rezervacij.

Najboljša ocena rezervacij za premoženjske rente direktnih zavarovanj

Najboljša ocena rezervacij za rente, ki izhajajo iz premoženjskih zavarovanj, se zaradi posebnega načina izplačevanja škod izračunava ločeno od najboljše ocene škodnih rezervacij premoženjskih zavarovanj, in sicer se posebej določa za:

• rente iz premoženjskih zavarovanj, ki so že v izplačevanju: najboljša ocena za te rente se poroča v

leta z znanim razvojem ima večjo utež realizirani količnik, za novejša leta pa naivni. Za razvoj izplačil oziroma denarni tok se uporabi vzorec, pridobljen iz trikotniškega razvoja. V združenem pregledu se nato povzamejo rezultati vseh metod in izbere najboljša ocena ultimativnih škod, na podlagi katere se izračuna tehnična kosmata rezervacija.

V deležih stroškov se upoštevajo prihodnji cenilni in administrativni stroški, povezani s sklenjenimi pogodbami.

Osnova za delitev dobljenih denarnih tokov po valutah je valutna sestava za zakonsko vrednotenje bilance stanja, in sicer sestava vsote škodnih rezervacij in prenosnih premij, zmanjšanih za razmejene provizije. Prihodnji denarni tokovi, razdeljeni po tem ključu, se diskontirajo z uporabo ustreznih krivulj netveganih obrestnih mer.

Najbolj pomembne predpostavke pri izračunu so izbira ustrezne metode za posamezno vrsto poslovanja, ki se v letu 2017 ni spremenila, ter uporabljeni ultimativni količniki, predvsem za zadnje pogodbeno leto, kjer je zaradi neznanih škod in še neizteklega kritja največ negotovosti. Za sprejeta pozavarovanja zunaj skupine zadnjega pogodbenega leta je delež pričakovanih ultimativnih škod in provizij v pričakovanih ultimativnih premijah na enaki ravni kot leto poprej, pri čemer se je pri proporcionalnih požarnih in drugih škodnih pozavarovanjih ter pri neproporcionalnih premoženjskih pozavarovanjih ta delež znižal zaradi pozitivnih analiz izteka lanskih najboljših ocen rezervacij, pri neproporcionalnih pomorskih pozavarovanjih pa povišal zaradi intenzivnejšega škodnega dogajanja.

Dodatek za tveganje

Dodatek za tveganje skupaj z najboljšo oceno rezervacij zagotavlja, da je vrednost zavarovalno-tehničnih rezervacij enakovredna znesku, ki bi ga za prevzem in izpolnitev obveznosti do zavarovalcev, zavarovancev in drugih upravičencev iz zavarovalnih pogodb zahtevale druge zavarovalnice, ki bi prevzele te obveznosti. Dodatek za tveganje se izračuna z določitvijo stroškov zagotavljanja zneska primernih lastnih virov sredstev v višini zahtevanega solventnostnega kapitala, ki je potreben za podporo zavarovalnih obveznosti med njihovo veljavnostjo oziroma do njihovega izteka. Mera, uporabljena pri določitvi stroškov zagotavljanja prej omenjenega zneska primernih lastnih virov sredstev, je pribitek nad ustrezno netvegano obrestno mero, ki bi ga zavarovalnica upoštevala, da bi zagotovila te primerne lastne vire sredstev, in je enaka 6 %.

Pri izračunu omenjenega zahtevanega solventnostnega kapitala skupina upošteva vsa tveganja, proti katerim se ne more zaščititi. Ta tveganja so:

• • tveganja premoženjskih zavarovanj,
• • tveganja življenjskih zavarovanj,
• • tveganja zdravstvenih zavarovanj,
• • tveganje neplačila nasprotne stranke, ki se nanaša samo na (po)zavarovalne terjatve,
• • operativna tveganja.

V skladu z 58. členom Delegirane uredbe Komisije (EU) 2015/35 skupina uporablja poenostavljeno metodo za projekcijo prihodnjih zneskov zahtevanega solventnostnega kapitala, in sicer upošteva raven (2) hierarhije iz 61. člena Sklepa o podrobnejših navodilih za vrednotenje zavarovalno-tehničnih rezervacij: Za določanje celotnega zahtevanega solventnostnega kapitala za vsako prihodnje leto se uporabi razmerje najboljše ocene za navedeno prihodnje leto in najboljše ocene zavarovalno-tehničnih rezervacij na datum vrednotenja. Če se za posamezno družbo pokaže, da je ta metoda neprimerna, se uporabi raven (3) hierarhije iz 61. člena navedenega sklepa.

Dodatek za tveganje se izračunava ločeno za posle premoženjskih in življenjskih zavarovanj, na posamezne vrste poslovanja pa je razporejen v razmerju izračunanih kapitalskih zahtev za vsako posamezno vrsto poslovanja (v skladu s 3. odstavkom 37. člena Delegirane uredbe Komisije (EU) 2015/35). Pri izračunu zahtevanega solventnostnega kapitala za vsako posamezno vrsto poslovanja predpostavimo, da ima družba sklenjena zavarovanja samo v segmentu, za katerega računamo kapitalsko zahtevo, poleg tega slednjo za vsak segment izračunamo samo za te module tveganj:

• • tržna tveganja (in sicer samo za podmodul tveganja lastniških vrednostnih papirjev),
• • tveganja življenjskih zavarovanj,
• • tveganja zdravstvenih zavarovanj,
• • tveganja premoženjskih zavarovanj,
• • operativna tveganja.

Najboljša ocena škodnih rezervacij za življenjska zavarovanja se izračuna z uporabo metode povprečne škode, pri čemer se posebej oceni rezervacija za nastale prijavljene škode in posebej rezervacija za nastale, a še neprijavljene škode. Najboljša ocena rezervacij za nastale prijavljene škode je enaka rezervaciji po popisu. Najboljša ocena rezervacij za nastale, vendar še neprijavljene škode se izračuna kot produkt ultimativnega števila IBNR-škod (ocena iz trikotnika prijavljenih škod) in povprečne višine IBNR-škode. Pri tem opazujemo samo škode iz rizika smrti ali hujše bolezni. Povprečna višina IBNR-škode se določi kot povprečna riziko zavarovalna vsota za posamezno homogeno skupino zavarovanj. Sedanja vrednost denarnih tokov se izračuna z uporabo netvegane obrestne mere.

V preteklem letu so se ponovno ovrednotile vse uporabljene predpostavke, pri čemer je prišlo do manjših sprememb. Na nekaterih segmentih so se stroški na enoto zavarovanja zaradi zmanjševanja portfelja povišali, nekoliko so se povečale tudi predvidene stopnje prekinitev pogodb. Večjih sprememb v predpostavkah pa glede na lansko leto ni bilo zaznati.

Glede na prejšnje leto je v letu 2017 v prihodnja diskrecijska upravičenja na KSŽZ skladih dodatno vključen presežek iz prevrednotenja naložb, razpoložljivih za prodajo (AFS), kar je spremenilo izračun najboljše ocene rezervacij življenjskih zavarovanj.

Najboljša ocena rezervacij sprejetega pozavarovanja

Izračuni se naredijo na ravni vrst poslovanja v skladu s Prilogo 1 k Delegirani uredbi Komisije (EU) (2015/35), in sicer ločeno za posle pozavarovanja v skupini Sava Re in posle zunaj skupine (za stanje na ravni skupine se po izločitvi transakcij v skupini upoštevajo le slednji). Zaradi narave obveznosti sprejetih življenjskih pozavarovanj je metodologija za vrednotenje teh obveznosti enaka kakor za premoženjska in zdravstvena zavarovanja, ki niso podobna življenjskim zavarovanjem (v nadaljevanju: NSLT-zdravstvena zavarovanja), zato so obveznosti sprejetih življenjskih pozavarovanj razporejene k NSLT-zdravstvenim zavarovanjem. Skupina načrtuje ločeno obravnavo sprejetih življenjskih pozavarovanj.

Najboljša ocena rezervacij je sestavljena iz najboljše ocene premijskih in najboljše ocene škodnih rezervacij. Osnova za izračune je razporeditev poslov po pogodbenih letih.

Izračun najboljše ocene rezervacij je razdeljen na:

• • izračun tehnične kosmate rezervacije, ki vključuje najboljšo oceno rezervacije za škodne dogodke, povezane s sklenjenimi posli (že nastale in prihodnje), pred upoštevanjem časovne vrednosti denarja,
• • delitev tehnične kosmate rezervacije na tehnično premijsko rezervacijo (za prihodnje škode) in tehnično škodno rezervacijo (za že nastale, a še ne plačane škode),
• • upoštevanje prihodnjih stroškov, povezanih z veljavnimi pogodbami,
• • upoštevanje prihodnjih denarnih tokov iz premij in provizij, vključno z že obračunanimi, a še ne zapadlimi in neplačanimi premijami in provizijami,
• • priprava denarnih tokov, upoštevanje valutne strukture denarnih tokov in diskontiranje.

Pri tehnični kosmati rezervaciji se uporablja metoda veriženja na trikotnikih kumulativnih obračunanih škod z Bornhütter-Fergusonovo (v nadaljevanju: BF) prilagoditvijo. Pri izbiri razvojnih faktorjev se za veriženje upoštevajo podatki iz let, ki izražajo naravo portfelja, za katerega se izračunava rezervacija. Če se posamezni faktorji zaradi izjemnih dogodkov preveč razlikujejo od povprečja, se izločijo iz izračuna razvojnih faktorjev. V zadnjem delu oziroma repu razvoja se uporablja aproksimacija z eno od porazdelitvenih funkcij: eksponentno, Weibullovo, potenčno, Shermanovo; pri izbiri funkcije se uporablja merilo R2 . Apriorni škodni količnik za BF je izbran na podlagi presoje aktuarja in oddelka za prevzem pozavarovanj. Kjer so škodni trikotniki preveč razpršeni, se ultimativne škode ocenijo na podlagi škodnih količnikov. Pri tem se pričakovani merodajni škodni količnik vsakega pogodbenega leta določi kot izbrano povprečje med vnaprej ocenjenim naivnim količnikom, določenim na podlagi strokovne presoje, večletnih povprečij in na podlagi informacij oddelka za prevzem pozavarovanj, ter realiziranim merodajnim MSRP-škodnim količnikom (brez rezervacij na ravni portfelja). Za starejša

Znižanje najboljše ocene škodne rezervacije je v največji meri posledica že omenjene prilagoditve predpostavk ultimativnega škodnega količnika na največjih vrstah poslovanja ter prerazporeditve rezervacij za rente, ki so že dogovorjene in se še niso začele izplačevati, med življenjske vrste poslovanja, kar se je delno izravnalo s povečanjem zaradi intenzivnejšega škodnega dogajanja na manjših vrstah poslovanja.

D.2.1 Vrednosti zavarovalno-tehničnih rezervacij v skladu z SII

V spodnjih preglednicah so prikazane vrednosti kosmate najboljše ocene rezervacij, pozavarovalnega dela najboljše ocene rezervacij in dodatek za tveganje na dan 31. 12. 2017 in na dan 31. 12. 2016 po posameznih vrstah poslovanja. Prikaz je ločen na najboljšo oceno škodnih rezervacij, najboljšo oceno premijskih rezervacij, najboljšo oceno rezervacij za življenjske vrste poslovanja in dodatek za tveganje.

Najboljša ocena škodne rezervacije (BE CP)

(v tisoč EUR)	Kosmata BE CP		Pozavarovalna BE CP
Vrsta poslovanja	31. 12. 2017	31. 12. 2016	31. 12. 2017	31. 12. 2016
Zavarovanje in proporcionalno pozavarovanje za stroške zdravljenja	1.190	1.095	416	247
Zavarovanje in proporcionalno pozavarovanje izpada dohodka	18.973	23.187	307	300
Nezgodno zavarovanje in proporcionalno pozavarovanje zaposlenih	0	0	0	0
Zavarovanje in proporcionalno pozavarovanje avtomobilske odgovornosti	84.487	93.270	895	740
Druga zavarovanja in proporcionalno pozavarovanje motornih vozil	17.875	19.630	133	214
Pomorsko, letalsko in transportno zavarovanje in proporcionalno pozavarovanje	6.285	4.762	291	282
Požarno zavarovanje in proporcionalno pozavarovanje ter zavarovanje in proporcionalno pozavarovanje druge škode na premoženju	61.110	50.716	4.409	3.847
Splošno zavarovanje in proporcionalno pozavarovanje odgovornosti	25.736	31.315	1.466	2.752
Kreditno in kavcijsko zavarovanje in proporcionalno pozavarovanje	936	1.022	0	1
Zavarovanje in proporcionalno pozavarovanje stroškov postopka	4	8	0	0
Zavarovanje in proporcionalno pozavarovanje pomoči	1.467	1.544	806	1.010
Različne finančne izgube	1.014	1.148	240	232
Neproporcionalno zdravstveno pozavarovanje	1.410	1.345	3	0
Neproporcionalno pozavarovanje odgovornosti	11.381	13.522	8.258	7.828
Neproporcionalno pomorsko, letalsko in transportno pozavarovanje	6.586	4.880	64	0
Neproporcionalno premoženjsko pozavarovanje	40.222	39.546	940	1.874
Skupaj	278.677	286.990	18.228	19.327

Najboljša ocena premijske rezervacije je na primerljivi ravni kakor v prejšnjem letu. Pri tem se je povečanje zaradi večjega obsega posla znotraj pogodbenih mej uravnotežilo z znižanjem pričakovanega škodnega rezultata tega posla ter z višjimi pričakovanimi prihodnjimi denarnimi tokovi iz naslova nezapadlih terjatev za premijo.

Najboljša ocena premijske rezervacije (BE PP)

(v tisoč EUR)	Kosmata BE PP		Pozavarovalna BE PP
Vrsta poslovanja	31. 12. 2017	31. 12. 2016	31. 12. 2017	31. 12. 2016
Zavarovanje in proporcionalno pozavarovanje za stroške zdravljenja	67	–61	149	15
Zavarovanje in proporcionalno pozavarovanje izpada dohodka	–10.993	–7.692	2	72
Nezgodno zavarovanje in proporcionalno pozavarovanje zaposlenih	0	0	0	0
Zavarovanje in proporcionalno pozavarovanje avtomobilske odgovornosti	26.826	26.998	–32	–18
Druga zavarovanja in proporcionalno pozavarovanje motornih vozil	26.948	23.813	248	173
Pomorsko, letalsko in transportno zavarovanje in proporcionalno pozavarovanje	–976	–471	–54	–17
Požarno zavarovanje in proporcionalno pozavarovanje ter zavarovanje in proporcionalno pozavarovanje druge škode na premoženju	5.027	–794	–465	213
Splošno zavarovanje in proporcionalno pozavarovanje odgovornosti	–1.462	245	–246	23
Kreditno in kavcijsko zavarovanje in proporcionalno pozavarovanje	4.187	5.187	0	0
Zavarovanje in proporcionalno pozavarovanje stroškov postopka	–237	–267	–225	–320
Zavarovanje in proporcionalno pozavarovanje pomoči	3.623	1.361	3.145	1.370
Različne finančne izgube	36	–49	–51	–23
Neproporcionalno zdravstveno pozavarovanje	–202	–243	–1	0
Neproporcionalno pozavarovanje odgovornosti	–880	–544	–176	–130
Neproporcionalno pomorsko, letalsko in transportno pozavarovanje	–2.245	–1.974	–18	–34
Neproporcionalno premoženjsko pozavarovanje	–12.882	–10.804	–618	–481
Skupaj	36.837	34.706	1.659	843

67	–61	149	15
0	0	0	0
26.826	26.998	–32	–18
26.948	23.813	248	173
–976	–471	–54	–17
5.027	–794	–465	213
–1.462	245	–246	23
4.187	5.187	0	0
–2.245	–1.974	–18	–34

Največja razlika v najboljši oceni tehničnih rezervacij je nastala zaradi prerazporeditve dela portfelja naložbenih zavarovanj iz vrste poslovanja Druga življenjska zavarovanja v vrsto poslovanja Zavarovanje, vezano na indeks ali enoto premoženja (naložbeni sklad DWS Garant 80 Dynamic). Rezervacije za rente, ki izhajajo iz premoženjskih zavarovanj, so se povečale predvsem zaradi prerazporeditve rezervacij za rente, ki so nastale in še niso v izplačevanju, iz rezervacij premoženjskih zavarovanj v rezervacije življenjskih zavarovanj.

Najboljša ocena rezervacij življenjskih vrst poslovanja

(v tisoč EUR)	Kosmata BE
Vrsta poslovanja	31. 12. 2017	31. 12. 2016
Zdravstveno zavarovanje	–1.824	217
Zavarovanje z udeležbo pri dobičku	294.784	297.604
Zavarovanje, vezano na indeks ali enoto premoženja	111.898	93.575
Druga življenjska zavarovanja	49.651	67.838
Rente, ki izhajajo iz pogodb o neživljenjskem zavarovanju in se nanašajo na obveznosti iz zdravstvenih zavarovanj	0	0
Rente, ki izhajajo iz pogodb o neživljenjskem zavarovanju in se nanašajo na zavarovalne obveznosti, ki niso obveznosti iz zdravstvenih zavarovanj	18.815	11.413
Skupaj	473.324	470.647

Dodatek za tveganje se je v primerjavi z dnem 31. 12. 2016 povečal, saj se je spremenil izračun kapitalske zahteve za modul tveganja življenjskih zavarovanj pri tveganju predčasne prekinitve pogodb življenjskih zavarovanj, kjer smo na dan 31. 12. 2017 naredili podrobnejši izračun tveganja po policah. Kapitalska zahteva za modul tveganja življenjskih zavarovanj se je povečala, kar je povzročilo tudi izračun višjega dodatka za tveganje za portfelj življenjskih zavarovanj.

(v tisoč EUR)	Dodatek za tveganje
Vrsta poslovanja	31. 12. 2017	31. 12. 2016
Zavarovanje in proporcionalno pozavarovanje za stroške zdravljenja	221	138
Zavarovanje in proporcionalno pozavarovanje izpada dohodka	7.641	7.812
Nezgodno zavarovanje in proporcionalno pozavarovanje zaposlenih	0	0
Zavarovanje in proporcionalno pozavarovanje avtomobilske odgovornosti	6.643	7.681
Druga zavarovanja in proporcionalno pozavarovanje motornih vozil	4.017	4.176
Pomorsko, letalsko in transportno zavarovanje in proporcionalno pozavarovanje	1.008	1.263
Požarno zavarovanje in proporcionalno pozavarovanje ter zavarovanje in proporcionalno pozavarovanje druge škode na premoženju	6.231	6.111
Splošno zavarovanje in proporcionalno pozavarovanje odgovornosti	2.888	2.279
Kreditno in kavcijsko zavarovanje in proporcionalno pozavarovanje	1.172	1.291
Zavarovanje in proporcionalno pozavarovanje stroškov postopka	18	24
Zavarovanje in proporcionalno pozavarovanje pomoči	510	367
Različne finančne izgube	291	430
Neproporcionalno zdravstveno pozavarovanje	119	205
Neproporcionalno pozavarovanje odgovornosti	736	1.428
Neproporcionalno pomorsko, letalsko in transportno pozavarovanje	1.439	1.008
Neproporcionalno premoženjsko pozavarovanje	7.665	7.196
Skupaj premoženjska zavarovanja	40.599	41.409
Zdravstveno zavarovanje	399	58
Zavarovanje z udeležbo pri dobičku	7.564	3.989
Zavarovanje, vezano na indeks ali enoto premoženja	7.377	4.352
Druga življenjska zavarovanja	6.781	5.586
Rente, ki izhajajo iz pogodb o neživljenjskem zavarovanju in se nanašajo na obveznosti iz zdravstvenih zavarovanj	0	0
Rente, ki izhajajo iz pogodb o neživljenjskem zavarovanju in se nanašajo na zavarovalne obveznosti, ki niso obveznosti iz zdravstvenih zavarovanj	139	95
Skupaj življenjska zavarovanja	22.260	14.080

6.231	6.111
0	0
139	95

Skupaj 62.859 55.489

Glavne razlike pri vrednotenju SII in MSRP zavarovalno-tehničnih rezervacij so:

• • SII-rezervacije temeljijo na principu denarnih tokov in vključujejo pričakovane prihodnje dobičke aktivnega portfelja, medtem ko MSRP-rezervacije temeljijo na principu že zasluženih prihodkov, zmanjšanih za odhodke. Zato je neprimerno primerjati vrednosti prenosnih premij z vrednostjo najboljše ocene premijskih rezervacij, saj je na eni strani prenosna premija znesek še nezaslužene premije (prihodnji prihodek družbe). V premijski rezervaciji upoštevamo vse prihodnje denarne tokove, ki jih še pričakujemo iz aktivnega portfelja. Tako iz pričakovanih prihodnjih dobičkov aktivnega portfelja na dan 31. 12. 2017 izhaja 8 % (31. 12. 2016: 10 %) razlike med MSRP- in SII-rezervacijami premoženjskih vrst poslovanja. V izračunu najboljše ocene premijskih rezervacij se izločijo nezapadle terjatve in obveznosti za premijo in pozavarovalno provizijo, ki v bilanci stanja v skladu z MSRP nastopajo pri drugih bilančnih postavkah (prerazporeditev v bilanci stanja). Ta prerazporeditev predstavlja 32 % (31. 12. 2016: 29 %) razlike med MSRP- in SII-rezervacijami premoženjskih vrst poslovanja.

• • Tudi primerjava vrednosti škodnih rezervacij po obeh standardih (MSRP in SII) ni neposredno smiselna, četudi so, vsebinsko gledano, te rezervacije po obeh standardih namenjene kritju škod, ki so se že zgodile, niso pa bile še izplačane. Pomembna vsebinska razlika med MSRP- in SII-vrednostjo škodnih rezervacij je, da naj bi rezervacije za namene solventnosti zadoščale za poplačilo obveznosti zgolj v tehtanem povprečju vseh mogočih scenarijev, MSRP-rezervacije pa pravzaprav v skoraj vseh primerih, zato so predpostavke pri izračunu MSRP-rezervacije previdnejše. Če primerjamo najbolj materialno predpostavko o pričakovanem ultimativnem škodnem količniku za portfelj EU družb skupine premoženjskih vrst poslovanja za zadnje leto (kjer je negotovost največja), znaša ta za MSRP-škodne rezervacije 75 % (31. 12. 2016: 76 %), za SII-najboljšo oceno škodnih rezervacij pa 61 % (31. 12. 2016: 62 %).

• • SII-rezervacije premoženjskih zavarovanj upoštevajo časovno vrednost denarja, medtem ko se MSRP-rezervacije teh zavarovanj praviloma ne diskontirajo. Ker pa so trenutno obrestne mere zelo nizke, to ne vpliva materialno na razlike med MSRP- in SII-rezervacijami teh zavarovanj.

• • Obrestne mere za diskontiranje in predpostavke glede inflacije se razlikujejo tudi za premoženjske rente v izplačevanju; za SII-rezervacije se uporablja evrska krivulja netveganih obrestnih mer, ki je do dospelosti 22 let nižja od 1,5 %, s katero se izračunavajo MSRP-rezervacije za te rente. Tablice smrtnosti so za oba izračuna enake.
• • SII-rezervacije za življenjska zavarovanja temeljijo na pričakovanih denarnih tokovih, upoštevajo pa tudi pričakovane izgube in pričakovane dobičke življenjskih zavarovanj. MSRP-rezervacije za življenjska zavarovanja preko LAT testa upoštevajo pričakovano sedanjo vrednost prihodnjih denarnih tokov samo, če je ta višja od trenutno oblikovanih matematičnih rezervacij. SII-vrednost rezervacij za življenjska zavarovanja z varčevalno komponento, ki vključuje zajamčeno obrestno mero in/ali udeležbo pri dobičku, je zaradi nizke krivulje netveganih obrestnih mer v primerjavi z zajamčenimi obrestnimi merami višja od MSRP-vrednosti rezervacij. Nasprotno pa je SII-vrednost rezervacij za riziko in naložbena življenjska zavarovanja zaradi upoštevanja pričakovanih prihodnjih dobičkov iz naslova smrtnosti, obolevnosti in stroškov nižja od vrednosti MSRP-rezervacij. Za celoten portfelj življenjskih vrst poslovanja so ravni MSRP- in SII-rezervacij primerljive.

D.2.2 Primerjava MSRP in SII zavarovalno-tehničnih rezervacij D.2.3 Opis ravni negotovosti

Raven negotovosti SII-rezervacij smo testirali z občutljivostjo rezervacij na ključne parametre izračuna. Analiza je bila izvedena za portfelje EU-družb, in sicer ločeno za najboljšo oceno premijskih in škodnih rezervacij direktnega zavarovanja, najboljšo oceno rezervacij sprejetega pozavarovanja ter najboljšo oceno rezervacij življenjskega zavarovanja. V spodnjih preglednicah so navedeni testirani scenariji in njihov vpliv na višino testiranih rezervacij.

Testiranje občutljivosti premijskih rezervacij direktnega zavarovanja
-----------------------------------------------------------------------	--	--	--

Testiranje občutljivosti rezervacij sprejetih pozavarovanj

Scenarij	Vpliv šoka v %
	31. 12. 2017	31. 12. 2016
Dvig pričakovanih škodnih rezultatov zadnjega pogodbenega leta za 5 %	4,2 %	3,9 %
Padec deleža nezapadlih postavk (premij minus provizij) za 10 %	9,8 %	9,1 %
Dvig stroškov (razen provizij) za 50 %	0,5 %	0,5 %

Scenarij		Vpliv šoka v %
		31. 12. 2017	31. 12. 2016
Dvig pričakovanih škodnih rezultatov za 5 %		10,7 %	10,1 %
Dvig stroškov (razen provizij) za 5 %		2,8 %	2,4 %
Znižanje deleža regresov za 5 %		0,4 %	0,4 %
Testiranje občutljivosti škodnih rezervacij direktnega zavarovanja Scenarij		Vpliv šoka v %
		31. 12. 2017	31. 12. 2016
Dvig ultimativnih škodnih rezultatov za zadnje leto dogodka za 5 %		5,6 %	ni podatka
Dvig cenilnih stroškov za 10 %		0,6 %	0,7 %

Testiranje občutljivosti rezervacij življenjskih zavarovanj

Scenarij	Vpliv šoka v %
	31. 12. 2017	31. 12. 2016
Dvig pričakovanih stopenj smrtnosti za 15 %	1,1 %	1,3 %
Dvig stroškov (razen provizij) za 10 % in stopnje inflacije za 1 %	1,3 %	1,6 %
Dvig stopenj odstopov od pogodb za 50 %	1,5 %	1,6 %

Omenimo še, da izračuni lastnih parametrov (USP) za tveganje rezervacij v večini premoženjskih vrst poslovanja dajejo nižje rezultate od parametrov standardne formule, iz česar lahko sklepamo, da nestanovitnost pričakovanih odhodkov in prihodkov, ki nastopajo v izračunu najboljše ocene rezervacij, ni visoka.

Na podlagi opravljenih analiz ocenjujemo, da je stopnja negotovosti pri izračunu rezervacij nizka.

D.3.3 Obveznosti iz pozavarovanja

Med obveznostmi iz pozavarovanja izkazujemo obveznosti za premijo, ki se nanaša na cedirani pozavarovalni posel zavarovalnic in obveznosti za premije iz retrocediranega posla pozavarovalnice (pasivne retrocesije). Vrednosti se v bilanci stanja v skladu z MSRP pripoznajo v obračunanih zneskih na podlagi (po)zavarovalnih obračunov. Vrednotenje na SII-vrednost obveznosti iz pozavarovanja se ne razlikuje od vrednotenja v bilanci stanja v skladu z MSRP.

Skupina iz postavke obveznosti iz pozavarovanja izloči te nezapadle obveznosti na dan sestave bilance stanja SII:

• • nezapadle obveznosti za premijo iz cediranega posla zavarovalnic in
• • nezapadle obveznosti za premijo iz retrocediranega posla pozavarovalnice.

Omenjene postavke v skupni višini 3,8 milijona EUR (31. 12. 2016; 4,9 milijona EUR) skupina upošteva kot prihodnje denarne tokove pri izračunu pozavarovalnega deleža najboljše ocene premijske rezervacije. Ker se sprememba premijske rezervacije v tem delu izkazuje kot prerazporeditev, se tako izkazuje tudi izločitev nezapadlih obveznosti v bilanci stanja SII.

D.3.4 Druge obveznosti do dobaviteljev

Med drugimi obveznostmi so vključene kratkoročne obveznosti do zaposlenih iz obračunanih plač in povračil stroškov, obveznosti za davke, obveznosti do dobaviteljev za obratovalne stroške in preostale obveznosti. Skupina jih v bilanci stanja v skladu z MSRP pripoznava v obračunanih zneskih na podlagi verodostojnih listin.

Prevrednotenje se ne izvaja, prav tako te postavke niso predmet prerazporeditev glede na zahteve SII.

D.3.5 Podrejene obveznosti

Obvladujoča družba je v prvi polovici leta 2017 v celoti odplačala podrejeni dolg.

D.3.6 Druge obveznosti, ki niso izkazane drug je

Med drugimi obveznostmi izkazujemo predvsem vnaprej vračunane stroške, razmejene prihodke iz naslova zavarovalnih premij ter razmejene pozavarovalne in sozavarovalne provizije.

Znotraj te postavke skupina z nič vrednoti razmejene provizije sprejetega sozavarovanja in pozavarovanja ter razmejene prihodke iz naslova zavarovalnih polic, izkazanih v segmentu premoženjskih zavarovanj. Pri preostalih obveznostih vrednotenje na SII vrednost ne odstopa od vrednotenja v bilanci stanja v skladu z MSRP.

Manjši del prerazporeditve se nanaša tudi na nezapadle obveznosti za davek iz zavarovalnih poslov, kjer se ta obračuna glede na plačano premijo. Omenjeno postavko skupina upošteva kot prihodnje denarne tokove pri izračunu najboljše ocene premijske rezervacije. Ker se sprememba premijske rezervacije v tem delu izkazuje kot prerazporeditev, se tako izkazuje tudi izločitev nezapadlih obveznosti v bilanci stanja SII.

Skupina ima nekaj sklenjenih dogovorov o poslovnem najemu poslovnih prostorov za opravljanje dejavnosti. Iz tega naslova ni bilo pripoznanih stroškov v pomembni višini.

V nadaljevanju je podana vsebinska obrazložitev vrednotenja posamezne postavke drugih obveznosti.

D.3.1 Druge rezervacije razen ZTR

Med drugimi rezervacijami skupina izkazuje neto sedanjo vrednost za ugodnosti zaposlenih, ki vključujejo odpravnine ob upokojitvi in jubilejne nagrade. Izračunavajo se na podlagi MRS 19, in sicer z uporabo razmerja natečene delovne dobe v družbi.

Vrednost drugih rezervacij je tudi po metodologiji SII enaka, kot to velja za bilanco stanja v skladu z MSRP. V okviru teh obveznosti skupina ne izvaja prerazporeditev.

D.3.2 Obveznosti do zavarovancev in zavarovalnih posrednikov

Med obveznosti do zavarovancev in zavarovalnih posrednikov štejemo obveznosti za škode in provizije iz zavarovalnih poslov, pa tudi obveznosti za škode in provizije iz sprejetih (aktivnih) pozavarovalnih in sozavarovalnih poslov. Vrednosti se v bilanci stanja v skladu z MSRP pripoznajo v obračunanih zneskih. Vrednotenje na SII-vrednost obveznosti iz zavarovanja se ne razlikuje od vrednotenja v bilanci stanja v skladu z MSRP.

Skupina iz te postavke obveznosti izloči nezapadle obveznosti za provizijo iz sprejetega (aktivnega) pozavarovalnega in sozavarovalnega posla na dan sestave bilance stanja SII v višini 13,7 milijona EUR (31. 12. 2016: 12,4 milijona EUR). Manjši del prerazporeditve se nanaša na obveznosti, povezane s predplačili in preplačili.

Omenjene postavke skupina upošteva kot prihodnje denarne tokove pri izračunu najboljše ocene premijske rezervacije. Ker se sprememba premijske rezervacije v tem delu izkazuje kot prerazporeditev, se tako izkazuje tudi izločitev nezapadlih obveznosti v bilanci stanja SII.

D.3 Druge obveznosti

Primerjava MSRP in SII vrednosti drugih obveznosti

(v tisoč EUR)		31. 12. 2017		31. 12. 2016
	MSRP vrednost	SII vrednost	MSRP vrednost	SII vrednost
Druge rezervacije razen ZTR	7.601	7.558	8.081	8.045
Finančne obveznosti, razen finančnih obveznosti do finančnih institucij	245	245	394	394
Obveznosti do zavarovancev in zavarovalnih posrednikov	54.711	41.033	42.247	29.851
Obveznosti iz pozavarovanja in sozavarovanja	5.160	1.381	5.956	1.031
Ostale obveznosti do dobaviteljev	7.168	6.787	9.130	8.721
Podrejene obveznosti	0	0	23.571	23.571
Druge obveznosti, ki niso izkazane drug je	153.638	12.764	140.518	18.771

Pošteno vrednost finančnih naložb, za katere skupina ne razpolaga z javno objavljeno tržno ceno, merimo z uporabo alternativnih metod vrednotenja. Alternativne metode predstavljajo vrednotenje po notranjem modelu, vrednotenje po vrednosti v bilanci stanja v skladu z MSRP in vrednotenje nepremičnin, pridobljeno od neodvisnih zunanjih ocenjevalcev vrednosti.

V letu 2017 je imela skupina v svojem portfelju naslednje skupine finančnih naložb, ki jih je merila po notranjem modelu:

• • Nelikvidne obveznice: model vrednotenja temelji na diskontiranju prihodnjih denarnih tokov dolžniških vrednostnih papirjev. Diskontna stopnja, ki se uporablja, je sestavljena iz naslednjih komponent:
• • netvegane obrestne mere,
• • pribitka za tveganje dolžniških vrednostnih papirjev,
• • premije za deželno tveganje,
• • premije za nelikvidnost naložbe.
• • Nekotirajoče delnice so vrednotene po nabavni vrednosti. Tržna vrednost, izračunana z notranjim modelom, ki v večji meri upošteva neopazovane vložke, se uporablja le za ugotavljanje potrebe po slabitvi.
• • Udeležba v pokojninski družbi se v bilanci stanja SII izkazuje v višini sorazmernega (v našem primeru 100-odstotnega) deleža lastnih virov sredstev pokojninske družbe, to je v višini razpoložljivega kapitala, izračunanega v skladu s sektorskimi predpisi, ki veljajo v Republiki Sloveniji za pokojninske družbe.
• • Depoziti: model za vrednotenje je podrobneje opisana v poglavju D.1.6 Naložbe tega poročila.

Za depozite na odpoklic, depozite pri cedentih in posojila je knjigovodska vrednost v bilanci stanja v skladu z MSRP zadosten približek poštene vrednosti, zato je tudi v bilanci stanja SII upoštevana enaka vrednost.

Skupina od neodvisnega zunanjega ocenjevalca vrednosti nepremičnin obdobno (praviloma na tri leta) pridobi oceno poštene vrednosti nepremičnin, namenjenih lastni uporabi in naložbenih nepremičnin. Skupina meni, da je tako pridobljena poštena vrednost najbolj reprezentativna ocena zneska, za katerega bi se med dobro obveščenima strankama s pravico razpolaganja v strogo poslovnem odnosu lahko izmenjale ocenjene nepremičnine.

V letu 2017 je skupina od 180 milijonov EUR naložb, ki jih je merila z alternativnimi metodami vrednotenja skoraj polovico vrednotila po notranjem modelu, petino v višini kot je izkazana v bilanci stanja v skladu z MSRP in tretjino po vrednotenju, pridobljenem s strani neodvisnih ocenjevalcev vrednosti. V primerjalnem letu 2016 so bile alternativne metode vrednotenja uporabljene v podobnih deležih, v večjem obsegu (četrtina) le v delu naložb, merjenih enako kot v bilanci stanja v skladu z MSRP.

D.5 Druge informacije

Skupina v povezavi z vrednotenjem nima drugih pomembnih informacij.

D.4 Alternativne metode vrednotenja

UPRAVLJANJE

E KAPITALA

UPRAVLJANJE KAPITALA

E.2 Zahtevani solventnostni kapital in zahtevani minimalni

E.3 Uporaba podmodula tveganja lastniških vrednostnih

• E.1 Lastna sredstva kapital papirjev
• E.6 Druge informacije

E.4 Razlika med standardno formulo in kakršnim koli uporabljenim notranjim modelom

E.5 Neskladnost z zahtevanim minimalnim kapitalom in neskladnost z zahtevanim solventnostnim kapitalom

Posamezne družbe v skupini in skupina vsako leto pripravijo finančni načrt za naslednje triletno obdobje. Finančni načrt skupine in posamezne družbe v njej mora biti usklajen s strategijo prevzemanja tveganj kar pomeni, da mora zagotavljati kapitalsko ustreznost skupine oziroma posamezne družbe v skupini na sprejemljivi ravni.

V prvi fazi vsakoletnega preverjanja potenciala za optimizacijo kapitala oziroma za dodatno dodelitev kapitala (dividende, lastne delnice, akvizicije in podobno) se pregledajo rezultati zadnjega izračuna višine in sestave primernih lastnih virov sredstev ter SCR. Na podlagi izhodišč se nato pripravita finančni načrt za prihodnje triletno obdobje in načrt upravljanja kapitala, vključno z dejavnostmi, potrebnimi za doseganje ciljev dodelitve kapitala.

Triletne projekcije finančnih parametrov so osnova za izračun primernih lastnih virov sredstev, SCR in posledično solventnostnega količnika skupine. Z izračunom se preveri usklajenost s pripravljenostjo za prevzem tveganj in po potrebi izvedejo prilagoditve finančnega načrta. V načrtovano uporabo kapitala so ustrezno vključene tudi postavke njegove potrošnje, kot so redne dividende, lastne delnice in projekti, za katere je potreben dodatni kapital.

Pri dodelitvi kapitala na poslovne dejavnosti je treba zagotoviti ustrezno donosnost lastniškega kapitala. Tako se znotraj kapitala, namenjenega pokrivanju tveganj, iščejo možnosti kar največje vrednosti razmerja med donosom segmenta, ki veže kapital in dodeljenim kapitalom (optimalno razmerje med donosom in tveganjem).

E. UPRAVLJANJE KAPITALA

Skupina opredeljuje upravljanje kapitala v politiki upravljanja kapitala skupine Sava Re in družbe Sava Re, d.d. Ta opredeljuje cilje in ključne dejavnosti, povezane z upravljanjem kapitala. Upravljanje kapitala je neločljivo povezano s strategijo prevzemanja tveganj, ki določa pripravljenost za prevzem tveganj.

Cilji upravljanja kapitala v skupini so:

• • solventnost v razponu optimalne kapitaliziranosti na daljši rok v skladu s strategijo prevzemanja tveganj;
• • ustrezna mera fleksibilnosti financiranja;
• • sposobnost doseganja ustrezne dobičkovnosti poslovnih odsekov, ki vežejo kapital;
• • sposobnost doseganja ustreznega donosa na kapital oziroma ustreznega dividendnega donosa za delničarje.

Z ustreznim upravljanjem kapitala želi skupina zagotoviti, da ima posamezna družba v njej vedno na voljo zadostno višino virov za pokrivanje svojih obveznosti in izpolnjevanje zakonskih zahtev glede kapitala. Pri tem mora biti sestava lastnih virov sredstev, ki zagotavljajo kapitalsko ustreznost, skladna z zakonodajo ter zagotavljati optimalno razmerje med dolžniškim in lastniškim virom financiranja. Višina lastnih virov sredstev posamezne družbe v skupini in skupine mora biti vedno zadostna za pokrivanje zakonodajnega zahtevanega solventnostnega kapitala ter tudi za doseganje ciljne bonitetne ocene in drugih ciljev posamezne družbe oziroma skupine.

Pomemben vhodni element pri upravljanju kapitala in poslovnem načrtovanju je strategija prevzemanja tveganj skupine in v njej določena pripravljenost za prevzem tveganj. Za določitev okvirov upravljanja kapitala, strategija prevzemanja tveganj za skupino opredeljuje ravni kapitalske ustreznosti, ki so navedene v razdelku E.2. Na podlagi ravni kapitalske ustreznosti skupine so nato določene ravni kapitalske ustreznosti posamezne družbe skupine.

Strategija prevzemanja tveganj skupine je v povezavi s kapitalsko ustreznostjo določena tako, da zadošča regulatornim zahtevam in zahtevam bonitetnih agencij hkrati pa obvladujoča družba razpolaga z zadostnim presežkom kapitala, da lahko pokrije morebitne kapitalske potrebe odvisnih družb, če se pri kateri izmed njih uresniči večji stresni scenarij. S tem namenom je določen varnostni presežek primernih lastnih virov sredstev nad zakonsko zahtevanimi.

Vse odvisne družbe v skupini morajo v skladu s strategijo prevzemanja tveganj skupine stalno zagotavljati zadostno raven kapitala za zagotavljanje solventnosti. Poleg tega morajo odvisne družbe v skupini, za katere velja kapitalski režim Solventnosti II, imeti dovolj kapitala, da pokrijejo manjša do srednja nihanja lastnih virov sredstev in zahtevanega solventnostnega kapitala, ki so lahko posledica metodologije standardne formule ali uresničitve manjših do srednjih stresov oziroma scenarijev.

Sestava lastnih virov sredstev skupine

(v tisoč EUR)	31. 12. 2017	31. 12. 2016
Navadne delnice (skupaj z lastnimi delnicami)	71.856	71.856
Nerazpoložjiv vpoklican, a nevplačan navadni lastniški kapital na ravni skupine	0	0
Vplačani presežek kapitala v zvezi z navadnimi delnicami	43.036	43.681
Ustanovni kapital, prispevki članov ali enakovredna postavka osnovnih lastnih virov sredstev družb za vzajemno zavarovanje ali družb, ki delujejo po načelu vzajemnosti	0	0
Sredstva na podrejenih računih članov družbe za vzajemno zavarovanje	0	0
Nerazpoložljiva sredstva na podrejenih računih članov družbe za vzajemno zavarovanje na ravni skupine	0	0
Presežek sredstev	0	0
Nerazpoložljiva presežna sredstva na ravni skupine	0	0
Prednostne delnice	0	0
Nerazpoložljive prednostne delnice na ravni skupine	0	0
Vplačani presežek kapitala v zvezi s prednostnimi delnicami	0	0
Nerazpoložljivi vplačani presežek kapitala v zvezi s prednostnimi delnicami na ravni skupine	0	0
Uskladitvene rezerve (= (1)-(2)-(3)-(4)-(5)-(6))	336.393	307.679
(1) Presežek sredstev nad obveznostmi	491.209	459.140
(2) Lastne delnice (v posesti neposredno in posredno)	27.207	22.764
(3) Prilagoditev za omejene postavke lastnih sredstev v zvezi s portfelji uskladitvenih prilagoditev in omejenimi skladi	0	0
(4) Predvidljive dividende, razdelitve in dajatve	12.398	12.398
(5) Druge postavke osnovnih lastnih sredstev	115.211	116.299
(6) Druga nerazpoložljiva lastna sredstva	0	0
Podrejene obveznosti	0	0
Nerazpoložljive podrejene obveznosti na ravni skupine	0	0
Znesek neto odloženih terjatev za davek	0	0
Znesek neto odloženih terjatev za davek, ki ni razpoložljiv na ravni skupine	0	0
Manjšinski deleži (če niso sporočeni v okviru specifične postavke lastnih sredstev)	318	761
Nerazpoložljivi manjšinski deleži na ravni skupine	–206	–584
Odbitki za udeležbe v drugih finančnih subjektih, vključno z nereguliranimi subjekti, ki izvajajo finančne dejavnosti	–8.353	–8.008
Skupni osnovni lastni viri sredstev po odbitkih	443.045	415.386
Skupni lastni viri sredstev v drugih finančnih sektorjih	8.353	8.008
Skupni primerni lastni viri sredstev za izpolnjevanje kapitalske ustreznosti na ravni skupine	451.398	423.394

E.1 Lastna sredstva

Skupina ima na dan 31. 12. 2017 presežek sredstev nad obveznostmi v višini 491.209 tisoč EUR (31. 12. 2016: 459.140 tisoč EUR). Osnovne lastne vire sredstev dobimo tako, da presežek sredstev nad obveznostmi zmanjšamo za lastne delnice in povečamo za podrejene obveznosti, ki so del osnovnih lastnih virov sredstev. Prav tako bi morala skupina zmanjšati osnovne lastne vire sredstev tudi za celotno vrednost udeležbe v drugih finančnih in kreditnih institucijah (razen v zavarovalnici), ki presega 10 % postavk lastnih virov sredstev skupine (vplačanega osnovnega kapitala skupaj s kapitalskimi rezervami). Skupina na dan 31. 12. 2017 enako kot na dan 31. 12. 2016 nima tovrstne udeležbe v drugih finančnih in kreditnih institucijah.

Osnovni lastni viri sredstev se zmanjšajo še za:

• • predvidljive dividende v višini 12.398 tisoč EUR (31. 12. 2016: 12.398 tisoč EUR). Njihova višina je določena s predlogom uprave in nadzornega sveta obvladujoče družbe na skupščini delničarjev;
• • nerazpoložljive manjšinske deleže na ravni skupine v višini 206 tisoč EUR (31. 12. 2016: 584 tisoč EUR);
• • odbitke za udeležbo v drugih finančnih subjektih, vključno z nereguliranimi subjekti, ki izvajajo finančne dejavnosti v višini 8.353 tisoč EUR (31. 12. 2016: 8.008 tisoč EUR), kar je enako višini lastnih virov sredstev družbe Sava pokojninska;
• • druge postavke skladno z določili ZZavar-1.

Tako dobimo osnovne lastne vire sredstev po odbitkih. Razpoložljivi lastni viri sredstev skupine so osnovni lastni viri sredstev po odbitkih, povečani za lastne vire Save pokojninske, za katero v skladu z ZZavar-1 ne veljajo kapitalske zahteve v skladu s Solventnostjo II.

Skupina, enako kot na dan 31. 12. 2016, na dan 31. 12. 2017 ni imela prilagoditev za druge postavke v skladu z ZZavar-1.

Pomožni lastni viri sredstev so postavke, ki ne spadajo med osnovne lastne vire sredstev in jih družba lahko vpokliče za pokritje svojih izgub. Mednje spadajo nevplačani osnovni kapital ali ustanovni kapital, ki ni bil vpoklican, akreditivi in jamstva ter katere koli druge pravne zaveze, ki jih je skupina prejela. Skupina, enako kot na dan 31. 12. 2016, na dan 31. 12. 2017 ni imela pomožnih lastnih virov sredstev.

Skupina na dan 31. 12. 2017 in na dan 31. 12. 2016 ni imela podrejenih obveznosti, ki bi bile del osnovnih lastnih virov sredstev.

V naslednji preglednici je prikazana sestava lastnih virov sredstev skupine.

Primerne lastne vire sredstev za pokrivanje SCR skupine dobimo na podlagi razpoložljivih lastnih virov sredstev skupine z dodatnim upoštevanjem zakonskih omejitev. Primerne lastne vire sredstev za pokrivanje MCR skupine pa dobimo iz osnovnih lastnih virov sredstev po odbitkih z dodatnim upoštevanjem zakonskih omejitev.

V spodnjih dveh preglednicah so prikazani zneski primernih lastnih virov sredstev skupine za pokrivanje SCR skupine oziroma MCR skupine na dan 31. 12. 2017 primerjalno z 31. 12. 2016. Ti so razvrščeni v zakonsko predpisane razrede.

V drugi razred se vključujejo lastni viri sredstev, ki večinoma vsebujejo značilnosti druge točke prvega odstavka 196. člena ZZavar-1, kar pomeni, da so ob morebitnem prenehanju delovanja skupine na voljo imetniku šele po tem, ko so izpolnjene oziroma poplačane vse druge obveznosti skupine. Pri tem se upošteva, ali ima postavka lastnih virov sredstev rok zapadlosti, ali je potrjena odsotnost spodbud za plačilo in ali je postavka prosta obremenitev.

V tretjem razredu so postavke lastnih virov sredstev, ki se ne razvrstijo v prvi in drugi razred. Med njimi so tudi akreditivi in jamstva, ki jih ima neodvisni skrbnik v skrbništvu za zavarovalne upnike in ki jih skupini zagotovijo kreditne institucije. V tretji razred se razporedijo še lastni viri sredstev iz neto terjatev za odloženi davek.

Skupina za pokrivanje kapitalskih zahtev ne sme uporabiti katerih koli lastnih virov sredstev. Zakonske omejitve pokrivanja zahtevanega solventnostnega kapitala skupine (v nadaljevanju: SCR skupine) in minimalnega zahtevanega kapitala skupine (v nadaljevanju: MCR skupine) so zapisane v spodnji preglednici.

Zakonske omejitve lastnih virov sredstev, namenjenih pokrivanju SCR skupine in MCR skupine

	Razred 1	Razred 2	Razred 3
SCR skupine	najmanj 50 %	od 35 % do 50 %	največ 15 %
MCR skupine	najmanj 80 %	največ 20 %	ni primeren za pokrivanje

Preglednica v nadaljevanju prikazuje izvedene prilagoditve kapitala, izkazanega v skladu z MSRP, pri vrednotenju bilance stanja SII.

Kot je razvidno iz zgornje preglednice, enako kot na dan 31. 12. 2016, na dan 31. 12. 2017 glavnina razlik izvira iz razlike pri vrednotenju zavarovalno-tehničnih rezervacij v skladu z zahtevami zakonodaje Solventnost II v (po)zavarovalnicah znotraj in zunaj Evropske unije. Podrobni opis uporabljene metodologije je naveden v razdelku D.2 tega dokumenta.

Zaradi izboljšave modela (izračun na združenih portfeljih nekdanje Zavarovalnice Maribor in Zavarovalnice Tilia) se je na dan 31. 12. 2017 spremenil izračun najboljše ocene rezervacij za premoženjska zavarovanja. Posledično so se lastni viri sredstev skupine pomembno povečali.

Zakonodaja Solventnost II razvršča lastne vire sredstev v tri kakovostne razrede. Ti se med seboj razlikujejo glede na trajanje in zmožnost absorbiranja tveganja.

V prvi razred se vključujejo lastni viri sredstev, ki večinoma zadoščajo pogojem iz prve in druge točke prvega odstavka 196. člena ZZavar-1, kar pomeni, da je postavka v vsakem trenutku na voljo za pokrivanje izgub (stalna razpoložljivost) in da je ob morebitnem prenehanju skupine na voljo imetniku šele po tem, ko so izpolnjene oziroma poplačane vse druge obveznosti skupine. Pri tem se upošteva, ali ima postavka lastnih virov sredstev rok zapadlosti, ali je potrjena odsotnost spodbud za plačilo in ali je postavka prosta obremenitev.

V prvi razred lastnih virov sredstev skupina vključuje:

• • vplačane navadne delnice,
• • vplačane kapitalske rezerve,
• • uskladitvene rezerve, ki so določene kot presežek sredstev nad obveznostmi, zmanjšane za vplačane navadne delnice in kapitalske rezerve ter vrednost lastnih delnic in predvidljivih dividend.

Prilagoditve kapitala (v skladu z MSRP pri vrednotenju bilance stanja SII)

(v tisoč EUR)	31. 12. 2017	31. 12. 2016
Kapital v skladu z MSRP	315.020	296.318
Razlika pri vrednotenju sredstev	–133.926	–120.592
Razlika pri vrednotenju zavarovalno-tehničnih rezervacij	299.674	285.731
Razlika pri vrednotenju drugih obveznosti	–16.766	–25.081
Predvidljive dividende, razdelitve in dajatve	–12.398	-12.398
Prilagoditev za manjšinske deleže	–206	–584
Odbitki za udeležbe v drugih finančnih subjektih	–8.353	–8.008
Skupni osnovni lastni viri sredstev po odbitkih	443.045	415.386
Skupni lastni viri sredstev v drugih finančnih sektorjih	8.353	8.008
Skupni primerni lastni viri sredstev za izpolnjevanje kapitalske ustreznosti na ravni skupine	451.398	423.394
Od tega prvi razred	451.398	423.394
Od tega drugi razred	0	0
Od tega tretji razred	0	0

Primerni lastni viri sredstev za pokrivanje SCR skupine

(v tisoč EUR)	Skupaj	Razred 1	Razred 2	Razred 3
na dan 31. 12. 2017	451.398	451.398	0	0
na dan 31. 12. 2016	423.394	423.394	0	0

Primerni lastni viri sredstev za pokrivanje MCR skupine

(v tisoč EUR)	Skupaj	Razred 1	Razred 2	Razred 3
na dan 31. 12. 2017	443.045	443.045	0	-
na dan 31. 12. 2016	415.386	415.386	0	-

Skupina izračunava zahtevani solventnostni kapital in minimalni zahtevani kapital v skladu s standardno formulo Solventnosti II. Za izračun solventnosti uporablja metodo računovodske konsolidacije (prva metoda v skladu s 377. členom ZZavar-1).

SCR, izračunan na podlagi konsolidiranih podatkov zavarovalnih družb v skupini (SCRkons) (v nadaljevanju: konsolidirani SCR na ravni skupine), se izračuna tako, da se BSCR prištejejo še prilagoditve zaradi absorpcijske zmožnosti najboljše ocene rezervacij in odloženih davkov (Adj) ter kapitalsko zahtevo za operativno tveganje (SCROp). V skladu s 336. členom Delegirane uredbe (EU) (2015/35) se zahtevani solventnostni kapital skupine (SCRskupine) izračuna kot vsota konsolidiranega SCR na ravni skupine in kapitalskih zahtev za druge finančne sektorje, izračunane v skladu z ustreznimi sektorskimi predpisi (SCROFS) (v nadaljevanju: kapitalske zahteve za druge finančne sektorje).

Solventnostni količnik je razmerje med primernimi lastnimi viri sredstev skupine in SCR skupine.

V spodnji preglednici so prikazani SCR skupine, kapitalske zahteve za druge finančne sektorje, konsolidirani SCR na ravni skupine, zahtevani solventnostni kapital posameznega modula tveganj in solventnostni količnik skupine.

31.12.2017	31.12.2016
205.015	207.113
5.300	4.943
199.716	202.169
$-218$	$-292$
15.407	14.827
184.526	187.634
272.615	272.604
$-88.089$	$-84.970$
51.671	63.861
14.364	19.611
40.210	26.098
23.934	24.178
142.437	138.857
443.045	415.386
8.353	8.008
451.398	423.394
220 %	204%

E.2 Zahtevani solventnostni kapital in zahtevani minimalni kapital

E.2.1 Zahtevani solventnostni kapital skupine (SCR skupine)

SCR skupine

(v tisoč EUR)	31. 12. 2017	31. 12. 2016
Zahtevani solventnostni kapital na ravni skupine	205.015	207.113
Kapitalske zahteve za druge finančne sektorje	5.300	4.943
Konsolidirani SCR na ravni skupine	199.716	202.169
Prilagoditve za TP in DT	–218	–292
Operativno tveganje	15.407	14.827
Zahtevani osnovni solventnostni kapital	184.526	187.634
Vsota posameznih tveganj	272.615	272.604
Vpliv diverzifikacije tveganj	–88.089	–84.970
Tržno tveganje	51.671	63.861
Tveganje neplačila nasprotne stranke	14.364	19.611
Tveganje življenjskih zavarovanj	40.210	26.098
Tveganje zdravstvenih zavarovanj	23.934	24.178
Tveganje premoženjskih zavarovanj	142.437	138.857
Primerni lastni viri sredstev (brez drugih finančnih sektorjev)	443.045	415.386
Primerni lastni viri sredstev v drugih finančnih sektorjih	8.353	8.008
Primerni lastni viri sredstev za pokrivanje SCR skupine	451.398	423.394
Solventnostni količnik	220 %	204 %

Skupina ima na dan 31. 12. 2017 vse primerne lastne vire sredstev za pokrivanje SCR skupine oziroma MCR skupine uvrščene v prvi razred ter nima postavk drugega in tretjega razreda primernih lastnih virov sredstev10.

Obvladujoča družba je ocenila razpoložljivost primernih lastnih virov sredstev povezanih podjetij na ravni skupine, kot to predvideva prva točka 330. člena Delegirane uredbe Komisije (EU) 2015/35, in ni ugotovila, da bi za postavke lastnih virov sredstev veljale pravne ali regulativne ovire, ki bi omejevale sposobnosti teh postavk za kritje vseh vrst izgub v skupini oziroma omejevale možnosti prenosa sredstev na drugo družbo v skupini. Prav tako ni ugotovila, da bi obstajala časovna omejitev dajanja lastnih virov sredstev na razpolago za kritje zahtevanega solventnostnega kapitala skupine. Povezane družbe v skupini prav tako nimajo postavk lastnih virov sredstev iz tretje točke 330. člena Delegirane uredbe Komisije (EU) 2015/35.

Edina postavka nerazpoložljivih lastnih virov sredstev so tako manjšinski deleži v odvisnih družbah – zavarovalnicah, ki presegajo prispevek odvisne družbe k SCR, izračunanim na podlagi konsolidiranih podatkov zavarovalniških družb v skupini, in sicer na 31. 12. 2017 v višini 206 tisoč EUR (31. 12. 2016: 584 tisoč EUR).

Kot lahko vidimo iz prejšnje slike, je stanje primernihlastnih virov sredstev skupine precej višje od SCR skupine, kar potrjuje tudi visok solventnostni količnik skupine, ki je na dan 31. 12. 2017 znašal 220 % (31. 12. 2016: 204 %).

Skupina ima v politiki upravljanja kapitala zapisano strategijo, da bo na daljši rok zasledovala solventnost v razponu optimalne kapitaliziranosti, določene v strategiji prevzemanja tveganj, v kateri je eno glavnih meril pripravljenosti za prevzem tveganj višina solventnostnega količnika. Poleg tega, zaradi zagotavljanja želene bonitetne ocene, skupina vzdržuje raven primernih lastnih virov sredstev, ki ni nižja od kapitala, potrebnega za bonitetno oceno v območju A. Hkrati mora razpolagati z zadostno višino primernih lastnih virov sredstev, da lahko pokrije morebitne kapitalske potrebe odvisnih družb, če se v kateri izmed njih uresniči večji stresni scenarij. S tem namenom je določen varnostni presežek primernih lastnih virov sredstev nad zakonsko zahtevanimi.

Sprejemljiva meja solventnostnega količnika skupine v skladu s strategijo prevzemanja tveganj je 140 %, optimalna kapitaliziranost pa je določena v višini solventnostnega količnika med 170 % in 200 %.

Iz navedenega izhaja, da je na dan 31. 12. 2017 skupina tudi glede na notranja merila dobro kapitalizirana. Nadzorni svet Save Re je v decembru 2017 potrdil poslovni načrt Save Re in skupine Sava Re, vključno s finančnimi projekcijami ter izračunom primernih lastnih virov sredstev, SCR in solventnostnega količnika za obdobje 2018 – 2020. Višina solventnostnega količnika skupine je v obdobju 2018 – 2020 načrtovana na ravni, ki je nekoliko višja od optimalne kapitaliziranosti, določene v strategiji prevzemanja tveganj.

Iz spodnje slike je razvidno, da je višina solventnostnega količnika usklajena s strategijo prevzemanja tveganj skupine in je nekoliko nad zgornjo mejo optimalne ravni kapitala (v ravni ustrezne višine kapitala).

Tako kot na dan 31. 12. 2016 tudi na dan 31. 12. 2017 največji delež SCR skupine izvira iz tveganj, povezanih s premoženjskimi zavarovanji. Druga največja tveganja skupine so tržna.

V izračunu SCR skupine na dan 31. 12. 2017 smo izvedli nekaj prilagoditev metodologije izračuna v primerjavi z izračunom na dan 31. 12. 2016. Večinoma gre za izboljšave izračuna, ki nimajo pomembnega vpliva na višino SCR skupine. Pomembni spremembi metodologije izračuna SCR skupine pa sta:

• • V izračunu na dan 31. 12. 2017 smo za izračun tržnih tveganj uporabili pristop vpogleda. Sprememba ima pomemben vpliv na višino konsolidiranega SCR na ravni skupine, ki se je iz tega naslova znižal.
• • Pri tveganju predčasne prekinitve pogodb življenjskih zavarovanj smo na dan 31. 12. 2017 naredili

podrobnejši izračun tveganja po policah. Vpliv na konsolidirani SCR na ravni skupine je zaradi diverzifikacije tveganj manjši od meje pomembnosti skupine, se je pa zaradi te spremembe nekoliko znižal solventnostni količnik skupine.

Skupina ne uporablja poenostavitev iz členov 88–112 Delegirane uredbe Komisije (EU) 2015/35. Prav tako za izračun SCR skupine ne uporablja parametrov, specifičnih za posamezno podjetje.

Skupina ne izkazuje prilagoditev SCR skupine za odložene davke.

Na spodnjem grafu so prikazani posamezni moduli tveganja standardne formule, SCR skupine in primerni lastni viri sredstev skupine na dan 31. 12. 2017.

Zahtevani solventnostni kapital po modulih tveganj

Skladnost solventnostnega količnika skupine s strategijo prevzemanja tveganj

Solventnostni količnik skupine (%)

E.3 Uporaba podmodula tveganja lastniških vrednostnih papirjev, temelječega na trajanju, pri izračunu zahtevanega solventnostnega kapitala

Pri izračunu zahtevanega solventnostnega kapitala skupina ne uporablja podmodula tveganja lastniških vrednostnih papirjev, temelječega na trajanju.

E.4 Razlika med standardno formulo in kakršnim koli uporabljenim notranjim modelom

Razlik med standardno formulo in notranjim modelom ni, saj družbe v skupini in skupina za izračun zahtevanega solventnostnega kapitala ne uporabljajo notranjega modela.

E.5 Neskladnost z zahtevanim minimalnim kapitalom in neskladnost z zahtevanim solventnostnim kapitalom

Skupina nima neskladnosti z zahtevanim minimalnim oziroma zahtevanim solventnostnim kapitalom.

E.6 Druge informacije

Skupina v zvezi z upravljanjem kapitala nima drugih pomembnih informacij.

E.2.2 Zahtevani minimalni solventnostni kapital (MCR)

Skupina Sava Re izračunava MCR skupine kot vsoto minimalnega zahtevanega solventnostnega kapitala obvladujoče družbe in minimalnih zahtevanih solventnostnih kapitalov odvisnih družb, ki so zavarovalnice, pri čemer za zavarovalnice s sedežem zunaj EU upošteva lokalne kapitalske zahteve.

Vhodni podatki za izračun MCR skupine

(v tisoč EUR)	31. 12. 2017	31. 12. 2016
Sava Re	40.018	36.914
Zavarovalnica Sava	47.187	47.845
Sava neživotno osiguranje (SRB)	3.195	3.197
Sava životno osiguranje (SRB)	3.195	3.197
Sava osiguruvanje (MKD)	3.014	2.985
Sava osiguranje (MNE)	3.000	3.000
Illyria	3.200	3.000
Illyria Life	3.200	3.200
MCR skupine	106.009	103.337

Primerni lastni viri sredstev skupine za pokrivanje MCR v višini 443.045 tisoč EUR (31. 12. 2016: 415.386 tisoč EUR) znatno presegajo MCR skupine v višini 106.009 tisoč EUR (31. 12. 2016: 103.337 tisoč EUR).

PRILOGA A

Slovar izbranih strokovnih izrazov in načinov izračuna

Operativni limiti	Operational limits	Na podlagi izraženih mej dovoljenega tveganja se postavijo operativne omejitve za posamezna področja: na primer meje pri sklepanju zavarovanj ali naložbene meje, ki jih zaposleni prve obrambne linije uporabljajo pri vsakodnevnem upravljanju tveganj in omogočajo, da družba ostane znotraj pripravljenosti za prevzem tveganj.
Osnovni zahtevani solventnostni kapital – BSCR	Basic solvency capital requirement – BSCR	Osnovni zahtevani solventnostni kapital po standardni formuli je znesek, ki temelji na zakonsko predpisanem izračunu teh tveganj: tveganje premoženjskih zavarovanj, tveganje življenjskih zavarovanj, tveganje zdravstvenih zavarovanj, tržno tveganje in tveganje neplačila nasprotne stranke.
Parametri, specifični za posamezno podjetje – USP	Undertaking-specific parameters – USP	V okviru standardne formule lahko (po)zavarovalnice standardne odklone za tveganje premije in rezervacije premoženjskih in NSLT zdravstvenih zavarovanj nadomestijo s parametri, specifičnimi za (po)zavarovalnico v skladu s členom 218 Delegirane uredbe (EU) 2015/35.
Primerni lastni viri sredstev	Own funds	Lastni viri sredstev, primerni za pokrivanje zahtevanega solventnostnega kapitala.
Pripravljenost za prevzem tveganj	Risk appetite	Stopnja tveganja, ki jo je družba pripravljena prevzeti v skladu s svojimi strateškimi cilji. V Savi Re je opredeljena s sprejemljivim solventnostnim količnikom, stopnjo likvidnosti sredstev, dobičkovnostjo zavarovalnih produktov in tveganjem ugleda.
Profil tveganj	Risk profile	Vsa tveganja, ki jim je družba izpostavljena, in količinska opredelitev te izpostavljenosti za vse kategorije tveganj.
Register tveganj	Risk Register	Seznam vseh prepoznanih tveganj, ki ga družba vodi in redno posodablja.
Scenarijski test	Scenario test	Scenarijski test se nanaša na ugotavljanje učinka hkratne spremembe več parametrov, na primer istočasne spremembe v različnih skupinah tveganj, ki vplivajo na zavarovalne posle, vrednosti finančnih naložb in spremembo obrestnih mer.
Sedanja vrednost	Present value	Vrednost prihodnjih denarnih tokov, preračunana na današnji dan. Pri tem uporabimo diskontiranje.
Sistem upravljanja tveganj	Risk management system	Sistem upravljanja tveganj je skupek vseh ukrepov, ki jih sprejme zavarovalnica za upravljanje (tj. prepoznavanje, spremljanje, merjenje, upravljanje, poročanje) pomembnih tveganj, izhajajočih iz dejavnosti družbe in zunanjega okolja, zato da čimbolj izboljša izpolnjevanje strateških ciljev in čimbolj omeji možnost izgube lastnih virov sredstev.
Solventnostni količnik	Solvency ratio	Količnik primernih lastnih virov sredstev in zahtevanega solventnostnega kapitala, ki predstavlja kapitalsko ustreznost družbe skladno z načeli Solventnosti II. Količnik, ki presega 100 odstotkov, kaže, da ima družba dovolj virov za kritje zahtevanega solventnostnega kapitala.

PRILOGA A SLOVAR IZBRANIH STROKOVNIH IZRAZOV IN NAČINOV IZRAČUNA

Slovenski izraz	Angleški izraz	Pomen
CAPM	Capital asset pricing model	Model, ki opisuje odnos med tveganjem in pričakovanim donosom sredstev.
Cena BVAL	Bloomberg valuation	Cena, pridobljena iz informacijskega sistema Bloomberg.
Cena CBBT	Composite bloomberg bond trader	Je zaključna cena, objavljena v sistemu Bloomberg, ki temelji na zavezujočih ponudbah.
EIOPA	European insurance and occupational pensions authority	Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine.
Kakovostni razredi kapitala	Tiers	Postavke lastnih virov sredstev se na podlagi meril (npr. trajanje, ali gre za osnovni ali pomožni lastni vir sredstev) razvrstijo v tri razrede.
Ključna stopnja trajanja	Key rate duration	Ključna stopnja trajanja je nadaljevanje modificiranega trajanja, le da meri občutljivost premikov na krivulji obrestnih mer samo pri danih (ključnih) zapadlostih. Vsota KRD po vseh ključnih zapadlostih nam da približek modificiranega trajanja.
Lastna ocena tveganj in solventnosti – ORSA	Own risk and solvency assessment – ORSA	Lastna ocena tveganj, povezanih s poslovnim in strateškim načrtom družbe, ter ocena ustreznosti lastnih virov sredstev za pokrivanje tveganj.
Meje dovoljenega tveganja	Risk tolerance limits	Meje za posamezne kategorije tveganj, vključene v profil tveganj družbe, in meje za mere tveganj, ki se spremljajo pri vsakodnevnem upravljanju tveganj. Določijo se enkrat letno in v skladu s pripravljenostjo za prevzem tveganj, določeno v strategiji prevzemanja tveganj družbe, temeljiti pa morajo na analizah občutljivosti, stresnih testih in scenarijih ali strokovni presoji.
Modificirano trajanje	Modified duration	Modificirano trajanje meri občutljivost portfelja na vzporedne premike na krivulji obrestnih mer. Sprememba obrestnih mer za +/–1 % ima na portfelj aproksimativno vpliv -/+MD %.
MSRP	IFRS	Mednarodni standardi računovodskega poročanja. V Evropski uniji poenotena zbirka predpisov, ki ureja računovodsko evidentiranje poslovanja.
Načrt neprekinjenega delovanja	Business continuity procedures	Dokument, ki vključuje postopke zagotavljanja neprekinjenega delovanja ključnih delovnih procesov in sistemov. Krizni načrt je sestavni del načrta neprekinjenega poslovanja ter določa tehnične in organizacijske ukrepe za ponovno vzpostavitev delovanja in zmanjšanja posledic hudih motenj poslovanja.
Največja verjetna škoda – PML	Probable maximum loss – PML	To je maksimalni znesek škode, ki po oceni zavarovalnice lahko nastane na zavarovanem riziku v enem škodnem dogodku. Običajno je izražen v odstotku od zavarovalne vsote, v skrajnem primeru je enak celotni zavarovalni vsoti (PML predstavlja v tem primeru 100 odstotkov zavarovalne vsote).

Standardna formula	Standard formula	Niz izračunov, ki so določeni s predpisi Solventnost II in se uporabljajo za določitev zahtevanega solventnostnega kapitala.
Stresni test	Stress test	Stresni test se nanaša na spremembo posameznega parametra, ki vpliva na vrednost sredstev, obveznosti in/ali lastnih virov sredstev družbe, ter na ugotavljanje učinka teh sprememb na njihovo vrednost.
Trg OTC	Over the counter	Transakcija prek trga OTC je transakcija med strankama z vrednostnimi papirji ali drugimi finančnimi instrumenti zunaj organiziranega trga.
Tržna vrednost	Market value	Vrednost, po kateri se sredstva oziroma obveznosti vrednotijo z zneskom, po katerem bi se sredstvo izmenjalo oziroma obveznosti prenesle/ poravnale med dobro obveščenima strankama s pravico razpolaganja v strogo poslovnem odnosu. Zneski temeljijo na cenah aktivnih in likvidnih trgov, ki so podjetju na voljo in se običajno uporabljajo.
Vrednost enote premoženja – VEP	Unit value	Vrednost enote premoženja ali vrednost točke nam pove, koliko je vredna posamezna enota premoženja podsklada krovnega sklada, in se redno objavlja.
Zahtevani minimalni kapital – MCR	Minimum capital requirement – MCR	Zahtevani minimalni kapital je enak znesku lastnih virov sredstev, pod katerim bi bili zavarovalci, zavarovanci ali drugi upravičenci zavarovalnih pogodb izpostavljeni nesprejemljivi stopnji tveganja, če se zavarovalnici dovoli nadaljnje poslovanje.
Zahtevani solventnostni kapital – SCR	Solvency capital requirement – SCR	Zahtevani solventnostni kapital je znesek, ki temelji na zakonsko predpisanem izračunu vseh merljivih tveganj, vključujoč tveganja premoženjskih zavarovanj, tveganja življenjskih zavarovanj, tveganja zdravstvenih zavarovanj, tržna tveganja, tveganja neplačila nasprotne stranke in operativna tveganja.

PRILOGA B

S.32.01.22 Podjetja v okviru skupine S.02.01.02 Bilanca stanja S.05.02.01 Premije, škode in odhodki po državah S.23.01.22 Lastna sredstva S.25.01.22 Zahtevani solventnostni kapital –

• S.05.01.02 Premije, škode in odhodki po vrstah poslovanja
• za podjetja, ki uporabljajo standardno formulo

Vsi zneski v kvantitativnih obrazcih so v tisoč EUR.

PRILOGA B

											Merila vpliva			Vključenost v okvir nadzora skupine		Izračun solventnosti na ravni skupine
Država	Identifikacijska koda podjetja	Vrsta identifikacijske kode podjetja	Zakonito ime podjetja	Vrsta podjetja	Pravna oblika	Kategorija (vzajemno/ nevzajemno)	Nadzorni organ	% deleža v kapitalu	pripravo konsolidiranih računovodskih izkazov % ki se uporablja za	% glasovalnih pravic	Druga merila	Raven vpliva	se uporablja za izračun solventnosti na ravni Sorazmerni delež, ki skupine	DA/NE	Datum odločitve, če se uporablja člen 214	Uporabljena metoda obravnava podjetja in, pri metodi 1,
	C0010 C0020	C0030	C0040	C0050	C0060	C0070	C0080	C0180	C0190	C0200		C0210 C0220	C0230	C0240	C0250	C0260
XK	SC/70587513	Posebna koda	"Illyria Hospital" SH.P.K.	družba za pomožne storitve, kot je opre deljena v členu 1(53) Delegirane uredbe (EU) 2015/35	družba z omejeno odgovornostjo	nevzajemno			100,0% 100,0% 100,0%			prevladujoč 100,0%		vključeno v nadzor		Metoda 1: polna kon solidacija
XK	SC/70520893	Posebna koda	Illyria Life s.h.a., Pri stina	zavarovalnica za življenj ska zavarovanja	delniška družba	nevzajemno	Banka Qendrore e Republikës së Kosovës		100,0% 100,0% 100,0%			prevladujoč 100,0%		vključeno v nadzor		Metoda 1: polna kon solidacija
XK	SC/70152892	Posebna koda		Illyria s.h.a., Prishtine zavarovalnica za neži vljenjska zavarovanja	delniška družba	nevzajemno	Banka Qendrore e Republikës së Kosovës		100,0% 100,0% 100,0%			prevladujoč 100,0%		vključeno v nadzor		Metoda 1: polna kon solidacija
SI	LEI/213800K2 LJ7JKL6CU689	LEI	Sava pokojninska družba, d.d.	institucija za poklicno pokojninsko zavarovanje	delniška družba	nevzajemno	Agencija za zavaro valni nadzor		100,0% 100,0% 100,0%			prevladujoč 100,0%		vključeno v nadzor		Metoda 1: sektorski predpisi
ME	SC/1550411	Posebna koda	DRUŠTVO ZA ZASTUPANJE U OSIGURANJU "SAVA AGENT" D.O.O. - Podgorica	družba za pomožne storitve, kot je opre deljena v členu 1(53) Delegirane uredbe (EU) 2015/35	družba z omejeno odgovornostjo	nevzajemno	Agencija za nadzor osiguranja		100,0% 100,0% 100,0%			prevladujoč 100,0%		vključeno v nadzor		Metoda 1: polna kon solidacija
SI	SC/614906 5000	Posebna koda	ORNATUS KLICNI CENTER, podjetje za posredovanje tele fonskih klicev, d.o.o.	družba za pomožne storitve, kot je opre deljena v členu 1(53) Delegirane uredbe (EU) 2015/35	družba z omejeno odgovornostjo	nevzajemno	Agencija za zavaro valni nadzor		100,0% 100,0% 100,0%			prevladujoč 100,0%		vključeno v nadzor		Metoda 1: polna kon solidacija
SI	LEI/549300P6 F1BDSFSW5T72	LEI	Pozavarovalnica Sava d.d., Ljubljana	pozavarovalnica	delniška družba	nevzajemno	Agencija za zavaro valni nadzor		100,0%					vključeno v nadzor		Metoda 1: polna kon solidacija

S.32.01.22 Podjetja v okviru skupine

											Merila vpliva				Vključenost v okvir nadzora skupine	Izračun solventnosti na ravni skupine
Država	Identifikacijska koda podjetja	Vrsta identifikacijske kode podjetja	Zakonito ime podjetja	Vrsta podjetja	Pravna oblika	Kategorija (vzajemno/ nevzajemno)	Nadzorni organ	% deleža v kapitalu	pripravo konsolidiranih računovodskih izkazov % ki se uporablja za	% glasovalnih pravic	Druga merila	Raven vpliva	se uporablja za izračun solventnosti na ravni Sorazmerni delež, ki skupine	DA/NE	Datum odločitve, če se uporablja člen 214	Uporabljena metoda obravnava podjetja in, pri metodi 1,
	C0010 C0020	C0030	C0040	C0050	C0060	C0070	C0080	C0180	C0190	C0200		C0210 C0220	C0230	C0240	C0250	C0260
ME	SC/02806380	Posebna koda	Sava Car d.o.o., Podgorica	družba za pomožne storitve, kot je opredeljena v členu 1(53) Delegirane uredbe (EU) 2015/35	družba z omejeno odgovornostjo	nevzajemno	Agencija za nadzor osiguranja	100,0%	100,0%	100,0%		prevladujoč	100,0%	vključeno v nadzor		Metoda 1: polna konsolidacija
ME	SC/02303388	Posebna koda	Sava osiguranje a.d., Podgorica	zavarovalnica za neživljenjska zavarovanja	delniška družba	nevzajemno	Agencija za nadzor osiguranja	100,0%	100,0%	100,0%		prevladujoč	100,0%	vključeno v nadzor		Metoda 1: polna konsolidacija
RS	SC/17407813	Posebna koda	SAVA NEŽIVOTNO OSIGURANJE A.D.O. BEOGRAD	zavarovalnica za neživljenjska zavarovanja	delniška družba	nevzajemno	Narodna Banka Srbije 100,0%		100,0%	100,0%		prevladujoč	100,0%	vključeno v nadzor		Metoda 1: polna konsolidacija
MK	SC/4778529	Posebna koda	Sava osiguruvanje a.d., Skopje	zavarovalnica za neživljenjska zavarovanja	delniška družba	nevzajemno	Agencija za supervizija na osiguruvanje (ACO)	92,6%	100,0%	92,6%		prevladujoč	92,6%	vključeno v nadzor		Metoda 1: polna konsolidacija
MK	SC/7005350	Posebna koda	Sava Station dooel Skopje	družba za pomožne storitve, kot je opredeljena v členu 1(53) Delegirane uredbe (EU) 2015/35	družba z omejeno odgovornostjo	nevzajemno	Ministarstvo unutrašnjih poslova	92,6%	100,0%	92,6%		prevladujoč	92,6%	vključeno v nadzor		Metoda 1: polna konsolidacija
RS	SC/20482443	Posebna koda	Sava životno osiguranje a.d., Beograd	zavarovalnica za življenjska zavarovanja	delniška družba	nevzajemno	Narodna Banka Srbije 100,0%		100,0%	100,0%		prevladujoč	100,0%	vključeno v nadzor		Metoda 1: polna konsolidacija
SI	SC/2238799000	Posebna koda	ZS Svetovanje, storitve zavarovalnega zastopanja, d.o.o.	družba za pomožne storitve, kot je opredeljena v členu 1(53) Delegirane uredbe (EU) 2015/35	družba z omejeno odgovornostjo	nevzajemno	Agencija za zavarovalni nadzor	100,0%	100,0%	100,0%		prevladujoč	100,0%	vključeno v nadzor		Metoda 1: polna konsolidacija
SI	LEI/48510000 OGX4W2DFYV 52	LEI	ZAVAROVALNICA SAVA, zavarovalna družba, d.d.	kompozitna zavarovalnica	delniška družba	nevzajemno	Agencija za zavarovalni nadzor	100,0%	100,0%	100,0%		prevladujoč	100,0%	vključeno v nadzor		Metoda 1: polna konsolidacija

življenjskih zavarovanj in zdravstvenih zavarovanj, podobnih življenjskim, razen zdravstvenih zavarovanj in zavarovanj, vezanih na indeks ali enoto premoženja	R0310	0
zdravstvenih zavarovanj, podobnih življenjskim	R0320	0
življenjskih zavarovanj, razen zdravstvenih zavarovanj in zavarovanj, vezanih na indeks ali enoto premoženja	R0330	0
življenjskih zavarovanj, vezanih na indeks ali enoto premoženja	R0340	0
Depoziti pri cedentih	R0350	5.832
Terjatve iz naslova zavarovanj in terjatve do posrednikov	R0360	31.691
Terjatve iz naslova pozavarovanj	R0370	5.675
Terjatve (do kupcev, nepovezane z zavarovanjem)	R0380	5.646
Lastne delnice (v posesti neposredno)	R0390	27.207
Zneski, dolgovani podjetju v zvezi s postavkami lastnih sredstev ali ustanovnim kapitalom, ki je bil vpoklican in še ni vplačan	R0400	0
Denar in denarni ustrezniki	R0410	35.736
Vsa druga sredstva, ki niso prikazana drug je	R0420	78
Sredstva skupaj	R0500	1.464.023

R0310	0
R0330	0
R0400	0

S.02.01.02 Bilanca stanja

		Vrednost po Solventnosti II
Sredstva		C0010
Dobro ime	R0010
Odloženi stroški pridobitve	R0020
Neopredmetena sredstva	R0030	0
Odložene terjatve za davek	R0040	9.559
Presežek iz naslova pokojninskih shem	R0050	0
Opredmetena osnovna sredstva v posesti za lastno uporabo	R0060	42.187
Naložbe (razen sredstev v posesti v zvezi s pogodbami, vezanimi na indeks ali enoto premoženja)	R0070	1.135.196
Nepremičnine (razen za lastno uporabo)	R0080	15.996
Deleži v povezanih podjetjih, vključno z udeležbami	R0090	8.353
Lastniški vrednostni papirji	R0100	17.482
Lastniški vrednostni papirji, ki kotirajo na borzi	R0110	13.237
Lastniški vrednostni papirji, ki ne kotirajo na borzi	R0120	4.245
Obveznice	R0130	1.023.284
Državne obveznice	R0140	602.511
Podjetniške obveznice	R0150	420.773
Strukturirani vrednostni papirji	R0160	0
Vrednostni papirji, zavarovani s premoženjem	R0170	0
Kolektivni naložbeni podjemi	R0180	34.009
Izvedeni finančni instrumenti	R0190	0
Depoziti, ki niso denarni ustrezniki	R0200	36.071
Druge naložbe	R0210	0
Sredstva v posesti v zvezi s pogodbami, vezanimi na indeks ali enoto premoženja	R0220	144.737
Krediti in hipoteke	R0230	592
Posojila, vezana na police	R0240	149
Krediti in hipoteke posameznikom	R0250	39
Drugi krediti in hipoteke	R0260	404
Izterljivi zneski iz pozavarovanj iz naslova:	R0270	19.887
neživljenjskih zavarovanj in zdravstvenih zavarovanj, podobnih neživljenjskim	R0280	19.887
neživljenjskih zavarovanj brez zdravstvenih zavarovanj	R0290	19.010
zdravstvenih zavarovanj, podobnih neživljenjskim	R0300	876

Zneski, dolgovani kreditnim institucijam	R0800	0
Finančne obveznosti, razen zneskov, dolgovanih kreditnim institucijam	R0810	245
Obveznosti iz naslova zavarovanja in obveznosti do posrednikov	R0820	41.033
Obveznosti iz naslova pozavarovanja	R0830	1.381
Obveznosti (do kupcev, nepovezane z zavarovanjem)	R0840	6.787
Podrejene obveznosti	R0850	0
Podrejene obveznosti, ki niso del osnovnih lastnih sredstev	R0860	0
Podrejene obveznosti, ki so del osnovnih lastnih sredstev	R0870	0
Vse druge obveznosti, ki niso prikazane drug je	R0880	12.764
Obveznosti skupaj	R0900	972.814
Presežek sredstev nad obveznostmi	R1000	491.209

		Vrednost po Solventnosti II
Obveznosti		C0010
Zavarovalno-tehnične rezervacije – neživljenjska zavarovanja	R0510	356.113
Zavarovalno-tehnične rezervacije – neživljenjska zavarovanja (brez zdravstvenih zavarovanj)	R0520	337.687
Zavarovalno-tehnične rezervacije, izračunane kot celota	R0530	0
Najboljša ocena	R0540	305.068
Marža za tveganje	R0550	32.619
Zavarovalno-tehnične rezervacije – zdravstvena zavarovanja (podobna neživljenjskim)	R0560	18.426
Zavarovalno-tehnične rezervacije, izračunane kot celota	R0570	0
Najboljša ocena	R0580	10.446
Marža za tveganje	R0590	7.981
Zavarovalno-tehnične rezervacije – življenjska zavarovanja (razen zavarovanj, vezanih na indeks ali enoto premoženja)	R0600	376.308
Zavarovalno-tehnične rezervacije – zdravstvena zavarovanja (podobna življenjskim)	R0610	–1.425
Zavarovalno-tehnične rezervacije, izračunane kot celota	R0620	0
Najboljša ocena	R0630	–1.824
Marža za tveganje	R0640	399
Zavarovalno-tehnične rezervacije – življenjska zavarovanja (razen zdravstvenih zavarovanj in zavarovanj, vezanih na indeks ali enoto premoženja)	R0650	377.733
Zavarovalno-tehnične rezervacije, izračunane kot celota	R0660	0
Najboljša ocena	R0670	363.250
Marža za tveganje	R0680	14.484
Zavarovalno-tehnične rezervacije – zavarovanja, vezana na indeks ali enoto premoženja	R0690	119.275
Zavarovalno-tehnične rezervacije, izračunane kot celota	R0700	0
Najboljša ocena	R0710	111.898
Marža za tveganje	R0720	7.377
Druge zavarovalno-tehnične rezervacije	R0730
Pogojne obveznosti	R0740	0
Rezervacije, razen zavarovalno-tehničnih rezervacij	R0750	7.558
Obveznosti iz naslova pokojninskih shem	R0760	0
Depoziti pozavarovateljev	R0770	0
Odložene obveznosti za davek	R0780	51.349
Izvedeni finančni instrumenti	R0790	0

	R0800	Ω
ijam	R0810	245
	R0820	41.033
	R0830	1.381
	R0840	6.787
	R0850	0
	R0860	$\Omega$
	R0870	O
	R0880	12.764
	R0900	972.814
	R1000	491 209

	Vrsta poslovanja za: zavarovalne in pozavarovalne obveznosti iz neživljenjskega zavarovanja (neposredni posli in sprejeto proporcionalno pozavarovanje)
		Zavarovanje za stroške zdravljenja	Zavarovanje izpada dohodka	Nezgodno zavarovanje zaposlenih	Zavarovanje avtomobilske odgovornosti	Druga zavarovanja motornih vozil	Pomorsko, letalsko in transportno zavarovanje	Požarno in drugo škodno zavarovanje	Splošno zavarovanje odgovornosti	Kreditno in kavcijsko zavarovanje
		C0010	C0020	C0030	C0040	C0050	C0060	C0070	C0080	C0090
Obračunane premije
bruto – neposredni posli	R0110	4.422	43.250	0	105.413	91.662	3.137	62.231	16.345	5.509
bruto – sprejeto proporcionalno pozavarovanje	R0120	3.225	1.939	0	965	2.490	7.351	41.278	3.361	283
bruto – sprejeto neproporcionalno pozavarovanje	R0130
delež pozavarovateljev	R0140	676	–12	0	1.543	1.533	219	12.355	771	164
neto	R0200	6.972	45.201	0	104.834	92.618	10.269	91.153	18.935	5.628
Prihodki od premije
bruto – neposredni posli	R0210	4.435	43.524	0	101.992	86.451	3.047	61.110	16.093	4.435
bruto – sprejeto proporcionalno pozavarovanje	R0220	3.239	2.140	0	1.009	1.723	6.648	41.277	3.303	263
bruto – sprejeto neproporcionalno pozavarovanje	R0230
delež pozavarovateljev	R0240	703	56	0	1.463	1.502	225	11.058	649	164
neto	R0300	6.971	45.607	0	101.539	86.672	9.470	91.329	18.747	4.534
Odhodki za škode
bruto – neposredni posli	R0310	2.458	16.904	0	52.386	65.342	1.253	41.859	313	1.671
bruto – sprejeto proporcionalno pozavarovanje	R0320	2.512	1.225	0	–102	1.191	4.084	23.382	2.099	342
bruto – sprejeto neproporcionalno pozavarovanje	R0330
delež pozavarovateljev	R0340	190	320	0	2.283	486	595	9.723	1.673	0
neto	R0400	4.780	17.809	0	50.000	66.047	4.743	55.518	738	2.014
Spremembe drugih zavarovalno-tehničnih rezervacij
bruto – neposredni posli	R0410	1	57	0	337	190	34	115	–14	–444
bruto – sprejeto proporcionalno pozavarovanje	R0420	–5	0	0	0	0	142	0	0	22
bruto – sprejeto neproporcionalno pozavarovanje	R0430
delež pozavarovateljev	R0440	0	–2	0	9	5	3	–29	–6	–68
neto	R0500	–4	59	0	328	185	173	143	–8	–354
Odhodki	R0550	3.220	14.504	0	31.401	23.071	3.729	36.373	9.466	1.127
Drugi odhodki	R1200
Odhodki skupaj	R1300

S.05.01.02 Premije, škode in odhodki po vrstah poslovanja

			Vrsta poslovanja za: zavarovalne in pozavarovalne obveznosti iz neživljenjskega zavarovanja (neposredni posli in sprejeto	proporcionalno pozavarovanje)		Skupaj
		Zavarovanje stroškov postopka	Zavarovanje pomoči	Različne finančne izgube	Zdravstveno	Pozavarovanje odgovornosti	Pomorsko, letalsko in transportno	Premoženjsko
		C0100	C0110	C0120	C0130	C0140	C0150	C0160	C0200
Obračunane premije
bruto – neposredni posli	R0110	759	13.966	2.133					348.826
bruto – sprejeto proporcionalno pozavarovanje	R0120	10	0	428					61.328
bruto – sprejeto neproporcionalno pozavarovanje					267	2.166	3.566	28.862	34.861
delež pozavarovateljev	R0140	539	7.684	494	0	1.281	569	5.949	33.765
neto	R0200	230	6.282	2.067	267	885	2.997	22.913	411.249
Prihodki od premije
bruto – neposredni posli	R0210	755	13.046	2.033					336.922
bruto – sprejeto proporcionalno pozavarovanje	R0220	9	0	449					60.061
bruto – sprejeto neproporcionalno pozavarovanje					262	2.119	3.540	28.264	34.185
delež pozavarovateljev	R0240	540	7.238	455	0	1.091	497	5.755	31.396
neto	R0300	225	5.808	2.028	262	1.029	3.043	22.508	399.771
Odhodki za škode
bruto – neposredni posli	R0310	10	7.405	1.137					190.738
bruto – sprejeto proporcionalno pozavarovanje	R0320	1	0	663					35.396
bruto – sprejeto neproporcionalno pozavarovanje					153	–632	4.657	16.400	20.578
delež pozavarovateljev	R0340	0	6.076	305	0	1.749	134	–475	23.060
neto	R0400	11	1.329	1.494	153	–2.382	4.522	16.875	223.651
Spremembe drugih zavarovalno-tehničnih rezervacij
bruto – neposredni posli	R0410	1	6	1					284
bruto – sprejeto proporcionalno pozavarovanje	R0420	0	0	0					159
bruto – sprejeto neproporcionalno pozavarovanje	R0430				0	0	0	0	0
delež pozavarovateljev	R0440	0	0	3	0	0	0	0	–84
neto	R0500	1	6	–2	0	0	0	0	527
Odhodki	R0550	325	5.762	776	77	600	647	5.611	136.689
Drugi odhodki									0
Odhodki skupaj									136.689

		Vrsta poslovanja za: obveznosti iz življenjskih zavarovanj							Obveznosti iz življenjskih pozavarovanj	Skupaj
		Zdravstveno zavarovanje	Zavarovanje z udeležbo pri dobičku	Zavarovanje, vezano na indeks ali enoto premoženja	Druga življenjska zavarovanja	Rente, ki izhajajo iz pogodb o neživljenjskem zavarovanju in se nanašajo na obveznosti iz zdravstvenih zavarovanj	Rente, ki izhajajo iz pogodb o neživljenjskem zavarovanju in se nanašajo na zavarovalne obveznosti, ki niso obveznosti iz zdravstvenih zavarovanj	Zdravstveno pozavarovanje	Življenjsko pozavarovanje
		C0210	C0220	C0230	C0240	C0250	C0260	C0270	C0280	C0300
Obračunane premije
bruto	R1410	310	19.446	27.229	23.116	0	0	0	0	70.100
delež pozavarovateljev	R1420	0	9	119	350	0	0	0	0	478
neto	R1500	310	19.436	27.110	22.766	0	0	0	0	69.622
Prihodki od premije
bruto	R1510	306	19.518	27.229	23.129	0	0	0	0	70.182
delež pozavarovateljev	R1520	0	9	119	1.078	0	0	0	0	1.206
neto	R1600	306	19.509	27.110	22.051	0	0	0	0	68.976
Odhodki za škode
bruto	R1610	306	19.518	27.229	20.668	0	0	0	0	67.721
delež pozavarovateljev	R1620	0	0	42	460	0	525	0	0	1.027
neto	R1700	306	19.518	27.187	20.208	0	–525	0	0	66.694
Spremembe drugih zavarovalno-tehničnih rezervacij
bruto	R1710	85	2.345	–10.454	9.730	0	0	0	0	1.705
delež pozavarovateljev	R1720	0	0	0	0	0	0	0	0	0
neto	R1800	85	2.345	–10.454	9.730	0	0	0	0	1.705
Odhodki	R1900	–284	3.389	4.960	8.052	0	212	0	0	16.329
Drugi odhodki	R2500									0
Odhodki skupaj	R2600									16.329

		Matična država		Najpomembnejših 5 držav (po znesku bruto obračunanih premij) – obveznosti iz neživljenjskih zavarovanj
		C0010	C0020	C0030	C0040	C0050	C0060	C0070
	R0010		Kitajska	Južna Koreja	Makedonija	Črna Gora	Srbija
		C0080	C0090	C0100	C0110	C0120	C0130	C0140
Obračunane premije
bruto – neposredni posli	R0110	298.826	0	0	12.740	12.355	16.555	340.476
bruto – sprejeto proporcionalno pozavarovanje	R0120	574	6.494	14.215	10	88	993	22.375
bruto – sprejeto neproporcionalno pozavarovanje	R0130	175	2.766	1.353	3	16	400	4.713
delež pozavarovateljev	R0140	80.291	765	1.265	1.519	2.772	1.750	88.362
neto	R0200	219.284	8.495	14.303	11.234	9.686	16.198	279.201
Prihodki od premije
bruto – neposredni posli	R0210	288.826	0	0	12.499	11.971	15.734	329.031
bruto – sprejeto proporcionalno pozavarovanje	R0220	616	6.633	13.666	12	82	883	21.891
bruto – sprejeto neproporcionalno pozavarovanje	R0230	171	2.695	1.400	2	16	403	4.687
delež pozavarovateljev	R0240	77.313	752	1.243	1.515	2.254	1.626	84.703
neto	R0300	212.300	8.576	13.823	10.998	9.815	15.393	270.905
Odhodki za škode
bruto – neposredni posli	R0310	168.597	0	0	7.134	4.257	6.036	186.025
bruto – sprejeto proporcionalno pozavarovanje	R0320	–519	5.109	7.285	3	23	386	12.287
bruto – sprejeto neproporcionalno pozavarovanje	R0330	–688	941	1.917	2	0	152	2.325
delež pozavarovateljev	R0340	41.237	371	613	1.864	119	1.234	45.439
neto	R0400	126.154	5.679	8.589	5.275	4.160	5.340	155.198
Spremembe drugih zavarovalno-tehničnih rezervacij
bruto – neposredni posli	R0410	–144	0	0	–45	–230	–104	–522
bruto – sprejeto proporcionalno pozavarovanje	R0420	0	4	9	0	0	0	13
bruto – sprejeto neproporcionalno pozavarovanje	R0430	0	0	0	0	0	0
delež pozavarovateljev	R0440	–84	0	0	0	0	0	–84
neto	R0500	–59	4	9	–45	–230	–104	–425
Odhodki	R0550	77.856	2.534	4.379	5.249	5.562	9.203	104.785
Drugi odhodki	R1200							0
Odhodki skupaj	R1300							104.785

S.05.02.01 Premije, škode in odhodki po državah

		Matična država		Najpomembnejših 5 držav (po znesku bruto obračunanih premij) – obveznosti iz življenjskih zavarovanj		Najpomembnejših 5 in matična država, skupaj
		C0150	C0160	C0170	C0180	C0190	C0200	C0210
	R1400
		C0220	C0230	C0240	C0250	C0260	C0270	C0280
Obračunane premije
bruto	R1410	66.913						66.913
delež pozavarovateljev	R1420	477						477
neto	R1500	66.436						66.436
Prihodki od premije
bruto	R1510	66.988						66.988
delež pozavarovateljev	R1520	425						425
neto	R1600	66.563						66.563
Odhodki za škode
bruto	R1610	67.682						67.682
delež pozavarovateljev	R1620	703						703
neto	R1700	66.979						66.979
Spremembe drugih zavarovalno-tehničnih rezervacij
bruto	R1710	329						329
delež pozavarovateljev	R1720	0						0
neto	R1800	329						329
Odhodki	R1900	14.211						14.211
Drugi odhodki	R2500							211
Odhodki skupaj	R2600							14.422

\ALALV

Nerazpoložljiva lastna sredstva, povezana s postavkami drugih lastnih sredstev, ki jih je odobril nadzorni organ	R0190	0	0	0	0	0
Manjšinski deleži (če niso sporočeni v okviru specifične postavke lastnih sredstev)	R0200	318	318	0	0	0
Nerazpoložljivi manjšinski deleži na ravni skupine	R0210	206	206	0	0	0
Lastna sredstva iz računovodskih izkazov, ki ne bi smela biti predstavljena v okviru uskladitvenih rezerv in ne izpolnjujejo meril za razvrstitev kot lastna sredstva v skladu s Solventnostjo II
Lastna sredstva iz računovodskih izkazov, ki ne bi smela biti predstavljena v okviru uskladitvenih rezerv in ne izpolnjujejo meril za razvrstitev kot lastna sredstva v skladu s Solventnostjo II	R0220	0
Odbitki
Odbitki za udeležbe v drugih finančnih subjektih, vključno z nereguliranimi subjekti, ki izvajajo finančne dejavnosti	R0230	8.353	8.353	0	0	0
Od tega odbiti v skladu s členom 228 Direktive 2009/138/ES	R0240	0	0	0	0
Odbitki za udeležbe, kadar informacije niso razpoložljive (člen 229)	R0250	0	0	0	0	0
Odbitki za udeležbe, vključene z uporabo metode odbitkov in združevanja, kadar se uporabi kombinacija metod	R0260	0	0	0	0	0
Nerazpoložljive postavke lastnih sredstev skupaj	R0270	206	206	0	0	0
Odbitki skupaj	R0280	8.559	8.559	0	0	0
Skupna osnovna lastna sredstva po odbitkih	R0290	443.045	443.045	0	0	0
Pomožna lastna sredstva
Nevplačane in nevpoklicane navadne delnice, ki se jih lahko vpokliče na zahtevo	R0300	0			0
Nevplačan in nevpoklican ustanovni kapital, prispevki članov ali enakovredna postavka osnovnih lastnih sredstev družb za vzajemno zavarovanje ali družb, ki delujejo po načelu vzajemnosti, ki se jih lahko vpokliče na zahtevo	R0310	0			0	0

S.23.01.22 Lastna sredstva

		Skupaj	Stopnja 1 – neomejene postavke	Stopnja 1 – omejene postavke	Stopnja 2	Stopnja 3
		C0010	C0020	C0030	C0040	C0050
Osnovna lastna sredstva pred odbitkom za udeležbe v drugih subjektih finančnega sektorja
Navadne delnice (skupaj z lastnimi delnicami)	R0010	71.856	71.856		0
Nerazpoložljiv vpoklican, a nevplačan navadni lastniški kapital na ravni skupine	R0020	0	0		0
Vplačani presežek kapitala v zvezi z navadnimi delnicami	R0030	43.036	43.036		0
Ustanovni kapital, prispevki članov ali enakovredna postavka osnovnih lastnih sredstev družb za vzajemno zavarovanje ali družb, ki delujejo po načelu vzajemnosti	R0040	0	0		0
Sredstva na podrejenih računih članov družbe za vzajemno zavarovanje	R0050	0		0	0	0
Nerazpoložljiva sredstva na podrejenih računih članov družbe za vzajemno zavarovanje na ravni skupine	R0060	0		0	0	0
Presežek sredstev	R0070	0	0
Nerazpoložljiva presežna sredstva na ravni skupine	R0080	0	0
Prednostne delnice	R0090	0		0	0	0
Nerazpoložljive prednostne delnice na ravni skupine	R0100	0		0	0	0
Vplačani presežek kapitala v zvezi s prednostnimi delnicami	R0110	0		0	0	0
Nerazpoložljivi vplačani presežek kapitala v zvezi s prednostnimi delnicami na ravni skupine	R0120	0		0	0	0
Uskladitvene rezerve	R0130	336.393	336.393
Podrejene obveznosti	R0140	0		0	0	0
Nerazpoložljive podrejene obveznosti na ravni skupine	R0150	0		0	0	0
Znesek neto odloženih terjatev za davek	R0160	0				0
Znesek neto odloženih terjatev za davek, ki ni razpoložljiv na ravni skupine	R0170	0				0
Druge postavke, ki jih je nadzorni organ odobril kot osnovna lastna sredstva in ki niso navedene zgoraj	R0180	0	0	0	0	0

Skupna primerna lastna sredstva za izpolnjevanje konsolidiranega SCR na ravni skupine (brez lastnih sredstev iz drugih subjektov finančnega sektorja in iz subjektov, vključenih prek metode D&A)
Skupna primerna lastna sredstva za izpolnjevanje minimalnega konsolidiranega SCR na ravni skupine
Minimalni konsolidirani SCR na ravni skupine	R0610	106.009
Razmerje med primernimi lastnimi sredstvi in minimalnim konsolidiranim SCR na ravni skupine	R0650	417,9310 %
Skupna primerna lastna sredstva za izpolnjevanje SCR na ravni skupine (vključno z lastnimi sredstvi iz drugih subjektov finančnega sektorja in iz podjetij, vključenih prek metode D&A)
Zahtevani solventnostni kapital na ravni skupine	R0680	205.015
Razmerje med primernimi lastnimi sredstvi in SCR na ravni skupine, vključno z drugimi subjekti finančnega sektorja in subjekti, vključenimi prek metode D&A	R0690	220,1777 %

Nevplačane in nevpoklicane prednostne delnice, ki se jih lahko vpokliče na zahtevo	R0320	0			0	0
Pravno zavezujoča zaveza vpisa in plačila podrejenih obveznosti na zahtevo	R0330	0			0	0
Akreditivi in jamstva v skladu s členom 96(2) Direktive 2009/138/ES	R0340	0			0
Akreditivi in jamstva, razen tistih v skladu s členom 96(2) Direktive 2009/138/ES	R0350	0			0	0
Pozivi članom za dodatne prispevke v skladu s prvim pododstavkom člena 96(3) Direktive 2009/138/ES	R0360	0			0
Pozivi članom za dodatne prispevke, razen tistih v skladu s prvim pododstavkom člena 96(3) Direktive 2009/138/ES	R0370	0			0	0
Nerazpoložljiva pomožna lastna sredstva na ravni skupine	R0380	0			0	0
Druga pomožna lastna sredstva	R0390	0			0	0
Skupaj pomožna lastna sredstva	R0400	0			0	0
Lastna sredstva v drugih finančnih sektorjih
Kreditne institucije, investicijska podjetja, finančne institucije, upravitelji alternativnih investicijskih skladov, družbe za upravljanje KNPVP	R0410	0	0	0	0
Institucije za poklicno pokojninsko zavarovanje	R0420	8.353	8.353	0	0	0
Neregulirani subjekti, ki izvajajo finančne dejavnosti	R0430	0	0	0	0
Skupna lastna sredstva v drugih finančnih sektorjih	R0440	8.353	8.353	0	0	0
Lastna sredstva ob uporabi metode odbitkov in združevanja (D&A), same ali v kombinaciji z metodo 1
Lastna sredstva, združena ob uporabi metode D&A in kombinacije metod	R0450	0	0	0	0	0
Lastna sredstva, združena ob uporabi metode D&A in kombinacije metod, brez transakcij znotraj skupine	R0460	0	0	0	0	0
Skupna razpoložljiva lastna sredstva za izpolnjevanje konsolidiranega zahtevanega solventnostnega kapitala (SCR) na ravni skupine (brez lastnih sredstev iz drugih subjektov finančnega sektorja in iz subjektov, vključenih prek metode D&A)	R0520	443.045	443.045	0	0	0
Skupna razpoložljiva lastna sredstva za izpolnjevanje minimalnega konsolidiranega SCR na ravni skupine	R0530	443.045	443.045	0	0

		C0060
Uskladitvene rezerve
Presežek sredstev nad obveznostmi	R0700	491.209
Lastne delnice (v posesti neposredno in posredno)	R0710	27.207
Predvidljive dividende, razdelitve in dajatve	R0720	12.398
Druge postavke osnovnih lastnih sredstev	R0730	115.211
Prilagoditev za omejene postavke lastnih sredstev v zvezi s portfelji uskladitvenih prilagoditev in omejenimi skladi	R0740	0
Druga nerazpoložljiva lastna sredstva	R0750	0
Uskladitvene rezerve pred odbitkom za udeležbe v drugih subjektih finančnega sektorja	R0760	336.393
Pričakovani dobički
Pričakovani dobički, vključeni v prihodnje premije (EPIFP) – življenjska zavarovanja	R0770	42.386
Pričakovani dobički, vključeni v prihodnje premije (EPIFP) – neživljenjska zavarovanja	R0780	19.645
Skupni pričakovani dobički, vključeni v prihodnje premije (EPIFP)	R0790	62.032

S.25.01.22 Zahtevani solventnostni kapital – za podjetja, ki uporabljajo standardno formulo

		Bruto zahtevani solventnostni kapital	Za podjetje specifični parametri	Poenostavitve
		C0110	C0090	C0120
Tržno tveganje	R0010	51.671
Tveganje neplačila nasprotne stranke	R0020	14.364
Tveganje iz pogodb življenjskega zavarovanja	R0030	40.210	Brez
Tveganje zdravstvenega zavarovanja	R0040	23.934	Brez
Tveganje iz pogodb neživljenjskega zavarovanja	R0050	142.437	Brez
Razpršenost	R0060	–88.089
Tveganje neopredmetenih sredstev	R0070	0
Osnovni zahtevani solventnostni kapital	R0100	184.526

Izračun zahtevanega solventnostnega kapitala		C0100
Operativno tveganje	R0130	15.407
Absorpcijske kapacitete zavarovalno-tehničnih rezervacij	R0140	–218
Absorpcijske kapacitete odloženih davkov	R0150	0
Kapitalske zahteve za posle, ki se izvajajo v skladu s členom 4 Direktive 2003/41/ES	R0160	0
Zahtevani solventnostni kapital brez kapitalskega pribitka	R0200	199.716
Že določen kapitalski pribitek	R0210	0
Zahtevani solventnostni kapital	R0220	205.015
Druge informacije o SCR
Kapitalske zahteve za podmodul tveganja lastniških vrednostnih papirjev, ki temelji na trajanju	R0400	0
Skupni znesek teoretičnega zahtevanega solventnostnega kapitala za preostali del	R0410	0
Skupni znesek teoretičnega zahtevanega solventnostnega kapitala za omejene sklade	R0420	0
Skupni znesek teoretičnega zahtevanega solventnostnega kapitala za portfelje uskladitvenih prilagoditev	R0430	0
Učinki razpršenosti zaradi združevanja teoretičnega SCR omejenih skladov za potrebe člena 304	R0440	0
Minimalni konsolidirani zahtevani solventnostni kapital skupine	R0470	106.009
Informacije o drugih subjektih
Kapitalske zahteve za druge finančne sektorje (nezavarovalniške kapitalske zahteve)	R0500	5.300
Kapitalske zahteve za druge finančne sektorje (nezavarovalniške kapitalske zahteve) – kreditne institucije, investicijska podjetja in finančne institucije, upravitelje alternativnih investicijskih skladov, družbe za upravljanje KNPVP	R0510	0
Kapitalske zahteve za druge finančne sektorje (nezavarovalniške kapitalske zahteve) – institucije za poklicno pokojninsko zavarovanje	R0520	5.300
Kapitalske zahteve za druge finančne sektorje (nezavarovalniške kapitalske zahteve) – kapitalske zahteve za neregulirane subjekte, ki izvajajo finančne dejavnosti	R0530	0
Kapitalske zahteve za neobvladovane udeležbe	R0540	0
Kapitalske zahteve za preostala podjetja	R0550	0
Skupni SCR
SCR za podjetja, vključena prek metode D&A	R0560	0
Zahtevani solventnostni kapital	R0570	205.015