Pozavarovalnica Sava

Annual Report • Apr 7, 2017

REVIDIRANO LETNO POROČILO SKUPINE SAVA RE IN SAVE RE, D.D., ZA LETO 2016

Ljubljana, 31. 3. 2017

IZJAVA UPRAVE

Po našem najboljšem vedenju in skladno z mednarodnimi standardi računovodskega poročanja podajajo konsolidirani in ločeni računovodski izkazi resničen in pošten prikaz finančnega položaja in poslovnega izida skupine Sava Re in Save Re. Poslovno poročilo je pošten prikaz razvoja in izidov poslovanja skupine in družbe ter njunega finančnega položaja, vključno z opisom bistvenih vrst tveganj, ki so jim družbe, vključene v konsolidacijo, kot celota izpostavljene.

Jošt Dolničar, predsednik uprave

Srečko Čebron, član uprave

Mateja Treven, članica uprave

Ljubljana, 31. 3. 2017

Povzetek pomembnejših postavk poslovanja

(v EUR)	Skupina Sava Re Sava Re
	2016	2015	2016	2015
Kosmate premije	490.205.154	486.264.557	147.426.893	151.982.421
% spremembe glede na isto obdobje prejšnjega leta	0,8 %	3,9 %	-3,0 %	15,7 %
Čisti prihodki od premij	458.101.526	447.559.605	133.428.875	125.479.297
% spremembe glede na isto obdobje prejšnjega leta	2,4 %	2,3 %	6,3 %	10,2 %
Kosmate škode	269.445.796	271.503.134	85.165.592	89.689.537
% spremembe glede na isto obdobje prejšnjega leta	-0,8 %	6,3 %	-5,0 %	27,8 %
Čisti odhodki za škode	268.393.776	273.129.823	81.781.565	86.680.582
% spremembe glede na isto obdobje prejšnjega leta	-1,7 %	6,2 %	-5,7 %	33,9 %
Čisti merodajni škodni količnik	58,6 %	60,5 %	61,3 %	69,1 %
Čisti merodajni škodni količnik brez vpliva tečajnih razlik	58,2 %	59,5 %	60,2 %	66,3 %
Obratovalni stroški s prihodki od pozav. provizij	155.830.879	145.261.469	44.475.032	37.623.325
% spremembe glede na isto obdobje prejšnjega leta	7,3 %	1,1 %	18,2 %	1,9 %
Čisti stroškovni količnik	34,0 %	32,5 %	33,3 %	30,0 %
Čisti kombinirani količnik	95,0 %	95,8 %	94,9 %	99,2 %
Čisti kombinirani količnik brez vpliva tečajnih razlik	94,6 %	94,9 %	93,6 %	96,7 %
Donos naložbenega portfelja	24.612.812	26.985.847	27.684.549	15.634.555
Donosnost naložbenega portfelja	2,4%	2,7%	6,0%	3,5%
Donos naložbenega portfelja brez vpliva tečajnih razlik	23.122.262	23.706.782	26.323.674	12.407.054
Donosnost naložbenega portfelja brez vpliva tečajnih razlik	2,2%	2,4%	5,8%	2,8%
Poslovni izid po obdavčitvi	32.918.213	33.365.451	32.873.817	16.191.902
% spremembe glede na isto obdobje prejšnjega leta	-1,3 %	9,3 %	103,0 %	-27,6 %
Poslovni izid pred obdavčitvijo	40.669.987	40.097.971	34.977.140	16.739.349
% spremembe glede na isto obdobje prejšnjega leta	1,4 %	2,9 %	109,0 %	-34,7 %
Vseobsegajoči donos	37.660.245	27.618.054	33.693.737	14.814.031
% spremembe glede na isto obdobje prejšnjega leta	36,4 %	-32,5 %	127,4 %	-44,0 %
Donosnost lastniškega kapitala	11,3 %	12,0 %	12,3 %	6,2 %
	31.12.2016	31.12.2015	31.12.2016	31.12.2015
Stanje sredstev	1.671.189.179	1.607.281.060	568.147.764	570.886.710
% spremembe glede na 31. 12. predhodnega leta	4,0 %	10,5 %	-0,5 %	4,3 %
Stanje kapitala	297.038.327	286.401.678	270.355.622	263.679.403
% spremembe glede na 31. 12. predhodnega leta	3,7 %	5,5 %	2,5 %	2,1 %
Stanje čistih zavarovalno-tehničnih rezervacij	1.109.770.895	1.070.781.309	208.003.567	204.875.596
% spremembe glede na 31. 12. predhodnega leta	3,6 %	4,3 %	1,5 %	10,3 %
Knjigovodska vrednost delnice	18,81	17,38	17,12	16,00
Čisti poslovni izid na delnico	2,08	2,02	2,08	0,98
Število zaposlenih (ekvivalent polnega delovnega časa)	2.487,97	2.540,28	94,58	82,95

Opombe:

Obrazložitev izračuna količnikov in donosa naložbenega portfelja je podana v slovarju, ki je v prilogi C letnega poročila.

Donos naložbenega portfelja ne vključuje donosa naložb v korist življenjskih zavarovancev, ki prevzemajo naložbeno tveganje, saj ta ne vpliva na izkaz poslovnega izida. Skladno s to postavko se giblje matematična rezervacija zavarovancev, ki prevzemajo naložbeno tveganje.

Število zaposlenih v skupini za leto 2015 se razlikuje od podatka v letnem poročilu 2015, ker so v prikaz vključene še nezavarovalne družbe.

	POSLOVNO POROČILO SKUPINE SAVA RE	9
1	PISMO PREDSEDNIKA UPRAVE	11
2	PREDSTAVITEV SAVE RE IN SKUPINE SAVA RE	12
2.1	Osebna izkaznica Save Re 12
2.2	Pomembnejši dogodki v letu 2016 13
2.3	Pomembnejši dogodki po datumu poročanja 15
2.4	Bonitetna ocena Save Re 15
2.5	Predstavitev skupine Sava Re 16
2.6	Sestava skupine Sava Re 16
2.7	Dejavnost skupine Sava Re 17
2.8	Podatki o družbah v skupini na dan 31. 12. 2016 18
3	DELNIČARJI IN TRGOVANJE Z DELNICO	22
3.1	Dogajanje na kapitalskih trgih in vpliv na gibanje delnice Save Re 22
3.2	Splošni podatki o delnici 23
3.3	Odnosi z vlagatelji 24
4	POROČILO NADZORNEGA SVETA	25
5	IZJAVA O UPRAVLJANJU DRUŽBE NA PODLAGI 70. ČLENA ZAKONA O GOSPODARSKIH
	DRUŽBAH (ZGD-1)	34
5.1	Politika upravljanja 34
5.2	Izjava o spoštovanju kodeksa upravljanja javnih delniških družb 34
5.3	Organi upravljanja Save Re 34
5.4	Opis glavnih značilnosti sistemov notranjih kontrol in upravljanja tveganj v družbi v povezavi
	s postopkom računovodskega poročanja 47
5.5	Zunanja revizija 48
5.6	Navedba podatkov v skladu s 6. odstavkom 70. člena ZGD-1 49
6	POSLANSTVO, VIZIJA, STRATEŠKE USMERITVE IN CILJI	53
6.1	Poslanstvo in vizija 53
6.2	Doseženi cilji v letu 2016 53
6.3	Strateške usmeritve skupine Sava Re 54
6.4	Načrti skupine Sava Re za poslovno leto 2017 56
7	POSLOVNO OKOLJE	58
8	POSLOVANJE SKUPINE SAVA RE IN FINANČNI REZULTAT	69
8.1	Pozavarovanje 78
8.2	Premoženjska zavarovanja 81
8.3	Življenjska zavarovanja 86
9	FINANČNI POLOŽAJ SKUPINE SAVA RE	90
9.1	Sredstva 90
9.2	Obveznosti 94
9.3	Viri financiranja in njihova ročnost 95
9.4	Denarni tok 95
10	UPRAVLJANJE KADROV	97
10.1	Strateške smernice na področju upravljanja kadrov 97
10.2	Ključne aktivnosti na področju upravljanja kadrov v letu 2016 97
10.3	Zaposlovanje in struktura zaposlenih 97
10.4	Usposabljanje in razvoj zaposlenih 99
10.5	Vodenje in motiviranje zaposlenih 100
11	UPRAVLJANJE TVEGANJ	101
11.1	Sistem upravljanja tveganj 101
11.2	Strategija prevzemanja tveganj 103

	11.3	Procesi upravljanja tveganj in ORSA 103
	11.4	Profil tveganj 104
12		SOLVENTNOST II	105
13		DELOVANJE NOTRANJE REVIZIJE	106
14		TRAJNOSTNI RAZVOJ V SKUPINI SAVA RE	107
15		POSLOVNI PROCESI IN INFORMACIJSKA PODPORA POSLOVANJU	112
		RAČUNOVODSKO POROČILO SKUPINE SAVA RE115
16		REVIZORJEVO POROČILO	117
17		KONSOLIDIRANI RAČUNOVODSKI IZKAZI	121
	17.1	Konsolidiran izkaz finančnega položaja 121
	17.2	Konsolidiran izkaz poslovnega izida 122
	17.3 17.4	Konsolidiran izkaz vseobsegajočega donosa 123 Konsolidiran izkaz denarnih tokov 124
	17.5	Konsolidiran izkaz sprememb lastniškega kapitala za leto 2016 125
	17.6	Konsolidiran izkaz sprememb lastniškega kapitala za leto 2015 126
18		SPLOŠNI PODATKI, RAČUNOVODSKE USMERITVE IN RAZKRITJA H KONSOLIDIRANIM
		RAČUNOVODSKIM IZKAZOM	127
	18.1	Osnovni podatki 127
	18.2	Poslovne združitve in pregled družb v skupini 128
	18.3	Načela konsolidacije 129
	18.4	Pomembnejše računovodske usmeritve 129
	18.5	Spremembe računovodskih usmeritev in odprave napak 154
	18.6	Sprejeti standardi in pojasnila, ki še niso stopili v veljavo ter novi standardi in pojasnila 154
	18.7	Upravljanje tveganj 161
	18.8	Razkritja h konsolidiranim računovodskim izkazom – izkaz finančnega položaja 183
	18.9	Razkritja h konsolidiranim računovodskim izkazom – izkaz poslovnega izida 206
	18.10	Razkritja h konsolidiranim računovodskim izkazom – izkaz denarnega toka 215
	18.11	Pogojne terjatve in obveznosti 215
	18.12	Razkritja o poslovanju s povezanimi osebami 216
19		POMEMBNEJŠI DOGODKI PO DATUMU POROČANJA	219
		POSLOVNO POROČILO SAVE RE221
20		MEDNARODNI TRG PREMOŽENJSKIH POZAVAROVANJ	224
21		POSLOVANJE SAVE RE IN FINANČNI REZULTAT	225
	21.1	Poslovanje Save Re 225
	21.2	Finančni položaj Save Re 231
	21.3	Upravljanje kadrov 236
	21.4	Upravljanje tveganj Save Re 241
	21.5	Notranja revizija 241
	21.6	Poslovni procesi in informacijska podpora poslovanja 241
	21.7	Kazalniki poslovanja Save Re 243
		RAČUNOVODSKO POROČILO SAVE RE 249
22		REVIZORJEVO POROČILO	251
23		RAČUNOVODSKI IZKAZI	254
	23.1	Izkaz finančnega položaja 254
	23.2	Izkaz poslovnega izida 255
	23.3	Izkaz vseobsegajočega donosa 256
	23.4	Izkaz denarnih tokov 257

23.5	Izkaz sprememb lastniškega kapitala za leto 2016 258
23.6	Izkaz sprememb lastniškega kapitala za leto 2015 259
24	SPLOŠNI PODATKI, RAČUNOVODSKE USMERITVE IN RAZKRITJA K RAČUNOVODSKIM
	IZKAZOM	260
24.1	Osnovni podatki 260
24.2	Pomembnejše računovodske usmeritve 262
24.3	Spremembe računovodskih usmeritev in odprave napak 276
24.4	Sprejeti standardi in pojasnila, ki še niso stopili v veljavo ter novi standardi in pojasnila 276
24.5	Upravljanje tveganj 284
24.6	Razkritja k računovodskim izkazom – izkaz finančnega položaja 304
24.7	Razkritja k računovodskim izkazom – izkaz poslovnega izida 323
24.8	Razkritja k računovodskim izkazom – izkaz denarnega toka 332
24.9	Pogojne terjatve in obveznosti 333
24.10	Razkritja o poslovanju s povezanimi osebami 333
25	POMEMBNEJŠI DOGODKI PO DATUMU POROČANJA	338
PRILOGE	339
	Priloga A – Računovodski izkazi skupine Sava Re, pripravljeni skladno z zahtevami Agencije za

zavarovalni nadzor 341
Priloga B – Računovodski izkazi Save Re, pripravljeni skladno z zahtevami Agencije za zavarovalni
nadzor 347
Priloga C – Slovar izbranih strokovnih izrazov in načinov izračuna 352

POSLOVNO POROČILO SKUPINE SAVA RE

1 PISMO PREDSEDNIKA UPRAVE

Spoštovani sodelavci, poslovni partnerji in delničarji,

skupina Sava Re je v letu 2016 dosegla premijsko rast in ugoden poslovni izid. Ob tem pa smo skladno z načrti uspešno izvedli izjemno zahtevno združitev in preimenovanje štirih zavarovalnic v skupini s sedežem v EU, ki ju je spremljalo intenzivno medijsko pokrivanje.

Prav združitev zavarovalnic je pomemben temelj stabilnosti poslovanja skupine v prihodnjih letih, saj smo združili bazo znanja ter z reorganizacijo slovenskega in hrvaškega dela skupine dobili zadostno kritično maso sodelavcev za ustvarjalno razmišljanje o prihodnosti in krepitvi položaja na zavarovalnem trgu in v povezanih dejavnostih. Pomembna usmeritev nove združene zavarovalnice je tudi tehnološka naprednost, predvsem kar zadeva mobilne in spletne rešitve ter enostavnejši dostop zavarovancev do naših storitev. Verjamemo tudi v pospešeno rast na hrvaškem zavarovalnem trgu, kjer smo kot Sava osiguranje zdaj še prepoznavnejši.

V letu 2016 smo dosegli tudi premijsko rast – predvsem smo zadovoljni z rastjo premije v Sloveniji, ki je tudi rezultat učinkovitega komunikacijskega načrta ob preimenovanju zavarovalnice v procesu združevanja. Poleg navedenega smo na ostalih zavarovalnih trgih, kjer smo prisotni, dosegli dobro organsko rast, kar je spodbuden znak, da se tudi ostali trgi v regiji prebujajo. Na teh trgih si v prihodnjih letih obetamo visoko rast premij, na katero so zavarovalnice v skupini Sava Re dobro pripravljene. V letu 2016 se je sicer nekoliko znižala pozavarovalna premija, zbrana na mednarodnih pozavarovalnih trgih, vendar je ta padec posledica zmanjševanja izpostavljenosti na enem od trgov in cilja povečevanja donosnosti pozavarovalnega portfelja. Na področju pozavarovanja bomo ob nespremenjenih razmerah na trgih previdni pri premijski rasti in bomo usmerjeni predvsem v doseganje pozitivnih zavarovalno-tehničnih rezultatov. Želel bi poudariti, da je skupina pri premoženjskih in pozavarovalnih poslih v letu 2016 izboljšala čisti kombinirani količnik, ki dosega ciljno vrednost, določeno v strateškem načrtu družbe, in to kljub učinkom katastrofalnega dogodka ter povišanim stroškom poslovanja zaradi združitve zavarovalnic. To nakazuje, da se v vseh segmentih zavedamo pomembnosti pozitivnega zavarovalno-tehničnega izida.

Z rezultatom skupine Sava Re v letu 2016 sem zadovoljen. Slovenski del poslovanja je kljub katastrofalnemu dogodku neurju s točo – posloval dobro, pozavarovalni del pa je dosegel zelo dobre rezultate. Skupina Sava Re je leto 2016 zaključila z dobičkom pred obdavčitvijo v višini 40,7 milijona evrov, kar je 1,4-odstotno povečanje v primerjavi z letom 2015. Poslovni izid po obdavčitvi je znašal 32,9 milijona evrov, kar pa zaradi davčnih učinkov pomeni 1,3-odstotno zmanjšanje v primerjavi z letom 2015. Donosnost lastniškega kapitala skupine v letu 2016 je bila 11,3 odstotna, kar nekoliko presega dolgoročni cilj skupine. Z doseženim izidom skupine bomo lahko sledili zastavljeni dividendni politiki in usmeritvi povečevanja dividende na delnico.

Za nami je naporno leto. Zahvaljujem se vsem sodelavcem, ki so v letu 2016 z nadpovprečnimi napori ključno prispevali k uspešni združitvi zavarovalnic v skupini, tako da so že vidni prvi dosežki in uspehi združene zavarovalnice in skupine. Hkrati verjamem, da bomo vsi zaposleni v skupini Sava Re tudi v prihodnje našli dovolj motivacije in pozitivne energije za sooblikovanje uspešne skupne prihodnosti.

Jošt Dolničar

Predsednik uprave Save Re, d.d.

2 PREDSTAVITEV SAVE RE IN SKUPINE SAVA RE

2.1 Osebna izkaznica Save Re

Firma	Sava Re, d.d.
Poslovni naslov	Dunajska 56
	1000 Ljubljana
	Slovenija
Telefon/tajništvo	(01) 47 50 200
Telefaks	(01) 47 50 264
E-pošta	info@sava-re.si
Spletna stran	www.sava-re.si
Matična številka	5063825
Davčna številka	17986141
LEI koda	549300P6F1BDSFSW5T72
Osnovni kapital:	71.856.376 EUR
Delnice	17.219.662 kosovnih delnic
Organi upravljanja in nadzora	UPRAVA
	Jošt Dolničar (predsednik)
	Srečko Čebron
	Mateja Treven
	NADZORNI SVET
	Mateja Lovšin Herič (predsednica)
	Slaven Mićković (namestnik predsednice)
	Keith Morris
	Mateja Živec (predstavnica delavcev)
	Andrej Gorazd Kunstek (predstavnik delavcev)
Datum registracije	10. 12. 1990 Okrožno sodišče Ljubljana
	Ernst & Young d.o.o.,
Pooblaščeni revizor	Dunajska 111
	1000 Ljubljana
	Slovenija
Največji delničar in njegov delež	Slovenski državni holding, d.d.
	25,0 % + 1 delnica (št. kosovnih delnic: 4.304.917)
Bonitetne ocene:
AM Best	A– (stabilna srednjeročna napoved); november 2016
Standard & Poor's	A– (stabilna srednjeročna napoved); julij 2016
Družba nima podružnic

2.2 Pomembnejši dogodki v letu 2016

DOGODKI, POVEZANI Z ZDRUŽEVANJEM ZAVAROVALNIC V SKUPINI SAVA RE

• Dne 6. 5. 2016 so uprave zavarovalnic v skupini Sava Re s sedežem v EU (Zavarovalnica Maribor, Zavarovalnica Tilia, Velebit osiguranje, Velebit životno osiguranje), ki so udeležene v postopku združevanja, podpisale Načrt čezmejne združitve in pogodbo o pripojitvi. Dne 13. 5. 2016 so pogodbo, skupaj s skupnim poročilom uprav o pripojitvi in čezmejni združitvi ter mnenjem revizorja na menjalno razmerje, ki ga je izdala družba BDO revizija d.o.o., potrdili nadzorni sveti vseh štirih družb. Junija 2016 so bile izvedene skupščine družb Zavarovalnica Maribor, Zavarovalnica Tilia, Velebit osiguranje in Velebit životno osiguranje, ki so dale soglasje k pripojitvi Zavarovalnice Tilia k Zavarovalnici Maribor ter čezmejni združitvi obeh hrvaških družb k Zavarovalnici Maribor.
• Dne 23. 9. 2016 je Agencija za zavarovalni nadzor izdala dovoljenje za združitev zavarovalnic, s pripojitvijo Zavarovalnice Tilia in čezmejno združitvijo družb Velebit osiguranje ter Velebit životno osiguranje k Zavarovalnici Maribor.
• 1. 1. 2016 se je uradno zaključil postopek združevanja štirih zavarovalnic (Zavarovalnica Maribor, Zavarovalnica Tilia, Velebit osiguranje, in Velebit životno osiguranje), članic skupine Sava Re. S tem dnem je bila v sodni register vpisana zgoraj opisana združitev zavarovalnic in sprememba firme »Zavarovalnica Maribor, d.d.,« v »Zavarovalnica Sava, d.d.«. Postopek združevanja je potekal skladno z načrti in po oceni lastnika uspešno.

DOGODKI, POVEZANI Z ORGANI UPRAVLJANJA

• Svet delavcev Save Re se je na seji 23. 2. 2016 seznanil z odstopno izjavo Helene Dretnik, članice nadzornega sveta predstavnice zaposlenih, in jo tudi sprejel. Helena Dretnik je podala odstopno izjavo 19. 2. 2016, ki je začela učinkovati z istim dnem. Do imenovanja novega člana nadzornega sveta predstavnika zaposlenih je nadzorni svet Save Re delo nadaljeval v petčlanski sestavi. V skladu z Zakonom o sodelovanju delavcev pri upravljanju je Svet delavcev na svoji seji 29. 3. 2016 kot novo predstavnico zaposlenih v nadzornem svetu imenoval Matejo Živec. Nova članica je mandat nastopila 1. 4. 2016.
• Avgusta 2016 je Sava Re od Agencije za zavarovalni nadzor (AZN) prejela dopis z obvestilom o nameravanem izreku ukrepa nadzora, v katerem ugotavlja, da Branko Tomažič, predsednik nadzornega sveta družbe, ne izpolnjuje vseh pogojev za imenovanje za člana nadzornega sveta v družbi.
• Nadzorni svet Save Re je na izredni seji dne 22. 8. 2016 z dnem 23. 8.2016 Zvonka Ivanušiča odpoklical z mesta predsednika uprave in člana uprave družbe. Kot začasnega predsednika uprave je nadzorni svet z dnem 23. 8. 2016 imenoval dosedanjega člana uprave, Jošta Dolničarja, ter sprejel sklep, s katerim je določil, da uprava družbe od dne 23. 8. 2016 šteje tri člane. Nadzorni svet je nemudoma začel s postopkom izbora novega predsednika uprave. 14. 10. 2016 je družba prejela tožbo Zvonka Ivanušiča, vloženo na Okrožno sodišče v Ljubljani, zaradi ugotovitve ničnosti sklepa nadzornega sveta o odpoklicu z mesta predsednika in člana uprave, ugotovitve ničnosti vpisa spremembe zastopnikov v sodni register, vrnitve na položaj predsednika uprave družbe in povrnitve nematerialne škode. Družba je pred tem že prejela tudi tožbo Zvonka Ivanušiča, vloženo na Delovno in socialno sodišče v Ljubljani, zaradi nezakonitega prenehanja pogodbe o zaposlitvi in prenehanja delovnega razmerja, v kateri tožnik obenem zahteva polno reintegracijo.
• Dne 11. 10. 2016 je družba prejela odstopno izjavo Branka Tomažiča z mesta predsednika in člana nadzornega sveta družbe, ki je začela učinkovati z istim dnem. Z istim dnem so Branku Tomažiču prenehale funkcije tudi v komisijah nadzornega sveta. Do nadaljnjega nadzorni svet deluje v petčlanski sestavi. 12. 10. 2016 so člani nadzornega sveta Save Re na dopisni seji izmed sebe za predsednico nadzornega sveta izvolili Matejo Lovšin Herič, za njenega namestnika pa Slavena

Mićkovića. Z 12. 10. 2016 je bil za novega člana komisije nadzornega sveta za imenovanja imenovan Keith Morris. Z 28. 10. 2016 je bil za predsednika revizijske komisije nadzornega sveta imenovan Slaven Mićković (dosedanji član revizijske komisije), za članico pa Mateja Lovšin Herič (dosedanja predsednica revizijske komisije). Z 28. 10. 2016 je bila za novo članico in predsednico komisije nadzornega sveta za oceno sposobnosti in primernosti imenovana Mateja Živec.

Nadzorni svet Save Re je dne 16. 12. 2016 na redni seji zaključil postopek izbora novega predsednika uprave družbe Sava Re in kot najprimernejšega kandidata izbral Marka Jazbeca. Marko Jazbec je bil 16. 12. 2016 imenovan za predsednika uprave Save Re za petletni mandat, ki začne teči dan po prejemu odločbe o izdaji dovoljenja za opravljanje funkcije člana uprave, ki ga izda Agencija za zavarovalni nadzor.

OSTALI DOGODKI

• Nadzorni svet in uprava Save Re sta na seji dne 6. 4. 2016 oblikovala predlog skupščini, da se delničarjem družbe iz naslova dobička za leto 2015 izplača dividenda v višini 0,80 EUR bruto na delnico, in sicer od tega redno dividendo v višini 0,65 EUR bruto na delnico (kar predstavlja 18 % porast glede na dividendo iz naslova dobička 2014) in izredno dividendo v višini 0,15 EUR bruto na delnico. Uprava Save Re je 31. redno sejo skupščine, ki je bila sklicana za 24. 5. 2016, preklicala, ter jo julija 2016 ponovno sklicala za dan 30. 8. 2016.
• Aprila 2016 je Sava Re izvedla postopek nakupa lastnih delnic zunaj organiziranega trga. Po končani ponudbi je družba določila ceno (15 EUR) in nakupno količino delnic POSR (845.599). Skupaj z nakupi lastnih delnic na organiziranem trgu je Sava Re od 1. 4. 2016 do vključno 22. 4. 2016 odkupila za 895.796 lastnih delnic v skupnem znesku 13,4 milijona EUR. Skupno število lastnih delnic po nakupih znaša 1.721.966, kar predstavlja 10,0 % minus ena delnica osnovnega kapitala družbe. Po 22. 4. 2016 družba ni več odkupovala lastnih delnic, saj je bilo skupščinsko pooblastilo omejeno na 10 % minus ena delnica.
• V začetku maja 2016 je srbska družba Sava neživotno osiguranje (SRB) po prejetju dovoljenja s strani Narodne banke Srbije izvedla prevzem celotnega portfelja družbe AS Osiguranje Beograd.
• Julija 2016 je bonitetna agencija Standard and Poor's ob rednem letnem pregledu poslovanja družbe Sava Re potrdila obstoječo oceno A− s stabilno napovedjo. Ocena odraža okrepljen poslovni profil tveganj družbe in njeno dolgoročno stabilnost ter finančno trdnost.
• 1. 1. 2016 je potekala 31. skupščina, na kateri ni bilo napovedanih izpodbojnih tožb.
• Avgusta 2016 je severovzhodni in osrednji del Slovenije zajela ujma, katere neto škoda za skupino Sava Re je znašala 5 milijonov EUR.

• Ustavno sodišče je 19. 10. 2016 v zvezi z izbrisom podrejenih finančnih instrumentov ugotovilo, da sporni Zakon o bančništvu sicer daje razlaščenim delničarjem in podrejenim upnikom bank formalno možnost vlaganja odškodninskih tožb zoper Banko Slovenijo, vendar je ta oblika sodnega varstva neučinkovita, ker oškodovanci nimajo dostopa do informacij in podatkov v zvezi z oceno vrednosti sredstev bank in drugih pomembnih podatkov, na podlagi katerih je Banka Slovenije izrekla izredne ukrepe prenehanja kvalificiranih obveznosti banke, ki so vodili do izbrisa bančnih delnic in podrejenih obveznic. Ravno tako v zakonu ni ustreznih postopkovnih pravil in postopkov kolektivnega varstva, ki bi sploh omogočili kakovostno odločanje o sporih med razlaščenci in Banko Slovenije. Zato je Ustavno sodišče naložilo Državnemu zboru, naj v šestih mesecih po objavi odločbe sprejme takšno zakonsko ureditev, ki bo omogočila ustavno skladno in učinkovito uveljavitev pravice do sodnega varstva za vse že vložene in bodoče odškodninske tožbe v zvezi z izbrisom delnic in obveznic, obenem pa je tudi podaljšalo zastaralne roke za te odškodninske terjatve. Skupna nominalna vrednost izbrisanih podrejenih instrumentov znaša za Savo Re 10.038.000 EUR, za Zavarovalnico Sava 22.957.200 EUR, za Mojo naložbo pa 4.965.100 EUR. Vse omenjene družbe v skupini Sava Re bodo nadaljevale aktivnosti v smeri zaščite svojih interesov. Zaradi varovanja zastaralnih rokov so članice skupine Sava Re, decembra 2016, vložile odškodninske tožbe proti bankam izdajateljicam podrejenih finančnih instrumentov, katerih imetnice so bile pred izbrisom.

• 1. 2016 je bonitetna agencija A.M. Best Savi Re potrdila dolgoročni oceni finančne moči in kreditne sposobnosti A– (odlično) s stabilno napovedjo.

2.3 Pomembnejši dogodki po datumu poročanja

• 1. 1. 2017 je v konferenčni dvorani Horus v Austria Trend hotelu Ljubljana potekala 32. skupščina delničarjev. Skupščina je na 32. zasedanju za štiriletno mandatno obdobje izvolila nove člane nadzornega sveta, in sicer Davorja Ivana Gjivoja, z začetkom mandata 7. 3. 2017, ter Matejo Lovšin Herič, Keitha Williama Morrisa in Andreja Krena, z začetkom mandata 16. 7. 2017. Nadzorni svet Save Re od 7. 3. 2017 dalje deluje v popolni šestčlanski sestavi.
• Sava Re je v letih 2006 in 2007 najela podrejen dolg v nominalnem znesku 32 milijonov EUR z zapadlostjo leta 2027. Sava Re je podrejen dolg v navedenem obdobju najela zaradi širitve skupine Sava Re na trge bivše Jugoslavije in boljše kapitalske ustreznosti v skladu s takrat veljavno zavarovalno zakonodajo in modelom bonitetne hiše Standard & Poor's. Januarja 2014 je Sava Re odkupila 8 milijonov EUR nominalnega zneska podrejenega dolga. Po pogodbenih določilih ima družba od leta 2017 naprej možnost predčasnega vračila podrejenega dolga v preostali nominalni višini 24 milijonov EUR. Na podlagi odobritve Agencije za zavarovalni nadzor je Sava Re dne 15. 3. 2017 poplačala prvo tranšo podrejene obveznosti v nominalni višini 12 milijonov EUR. Poplačilo preostalega dela podrejenih obveznosti v nominalni višini 12 milijonov EUR je predvideno v juniju 2017. Sava Re in skupina Sava Re tudi po celotnem vračilu podrejenega dolga po veljavni zakonodaji ohranjata visok solventnostni količnik. Tudi simulaciji modelov bonitetnih hiš Standard & Poor's in A.M. Best sta pokazali, da predčasno poplačilo podrejene obveznosti ne vpliva na kapitalsko pozicijo, in tako družba Sava Re kot tudi skupina Sava Re ostajata na trdnih ciljnih ravneh kapitaliziranosti.

2.4 Bonitetna ocena Save Re

Sava Re ima dve bonitetni oceni, in sicer ji oceno podeljujeta bonitetni hiši Standard & Poor's ter A.M. Best.

Agencija	Ocena1	Srednjeročna napoved	Zadnji pregled
Standard & Poor's	A–	stabilna	julij 2016: potrjena obstoječa ocena
A.M. Best	A–	stabilna	november 2016: potrjena obstoječa ocena

Bonitetni oceni finančne moči Save Re

¹ Bonitetna agencija Standard & Poor's uporablja naslednjo lestvico za ocenjevanje finančne moči: AAA (izredno močna), AA (zelo močna), A (močna), BBB (dobra), BB (mejna), B (šibka), CCC (zelo šibka), CC (izredno šibka), r (regulativni nadzor), SD (delna plačilna nesposobnost), D (plačilna nesposobnost), NR (not rated). Plus (+) ali minus (–), ki sledi bonitetni oceni od AA do CCC, kaže relativno umestitev znotraj poglavitnih bonitetnih kategorij.

A.M. Best uporablja naslednje kategorije za bonitetno oceno finančne moči: A++, A+ (odlična), A, A– (zelo dobra), B++, B+ (dobra), B, B– (zadovoljiva), C++, C+ (mejna), C, C– (šibka), D (slaba), E (pod regulativnim nadzorom), F (v likvidaciji), S (Suspended).

2.5 Predstavitev skupine Sava Re

Poleg Save Re, ki je obvladujoča družba, je na dan 31. 12. 2016 zavarovalniški del skupine Sava Re sestavljalo še sedem zavarovalnic s sedežem v Sloveniji in državah zahodnega Balkana ter pokojninska družba v Sloveniji.

2.6 Sestava skupine Sava Re

Sestava skupine Sava Re na dan 31. 12. 2016

Družbi ZS Svetovanje in ZS Vivus sta bili z novim imenom vpisani v Sodni register šele januarja 2017.

Nazivi družb v skupini Sava Re

	Uraden dolg naziv	Kratek naziv v tem dokumentu
	skupina Sava Re	skupina Sava Re
1	Pozavarovalnica Sava, d.d.	Sava Re
2		Zavarovalnica Sava
	ZAVAROVALNICA SAVA, zavarovalna družba, d.d.	Zavarovalnica Sava, slovenski del (v tabelah)
	SAVA OSIGURANJE d.d. – Podružnica Hrvatska	Zavarovalnica Sava, hrvaški del (v tabelah)
3	Moja naložba pokojninska družba d.d.	Moja naložba
4	SAVA NEŽIVOTNO OSIGURANJE AKCIONARSKO DRUŠTVO	Sava neživotno osiguranje (SRB)
	ZA OSIGURANJE BEOGRAD
5	"SAVA ŽIVOTNO OSIGURANJE" akcionarsko društvo za osiguranje, Beograd	Sava životno osiguranje (SRB)
6	KOMPANIA E SIGURIMEVE " ILLYRIA " SH.A.	Illyria
7	Kompania për Sigurimin e Jetës " Illyria – Life " SH.A.	Illyria Life
	AKCIONARSKO DRUŠTVO SAVA OSIGURANJE
8	PODGORICA	Sava osiguranje (MNE)
9	SAVA osiguruvanje a.d. Skopje	Sava osiguruvanje (MKD)
10	" Illyria Hospital " SH.P.K.	Illyria Hospital
	Društvo sa ograničenom odgovornošću – SAVA CAR –
11	Podgorica	Sava Car
12	ZS VIVUS zavarovalno zastopniška družba d.o.o.	ZS Vivus
13	ZS Svetovanje, storitve zavarovalnega zastopanja, d.o.o.	ZS Svetovanje
14	ORNATUS KLICNI CENTER, podjetje za posredovanje	Ornatus KC
	telefonskih klicov, d.o.o.
15	DRUŠTVO ZA ZASTUPANJE U OSIGURANJU "SAVA	Sava Agent
	AGENT" D.O.O. – Podgorica
16	Društvo za tehničko ispituvanje i analiza na motorni	Sava Station
	vozila SAVA STEJŠN DOOEL Skopje

2.7 Dejavnost skupine Sava Re

Sava Re, ki je v skupini Sava Re obvladujoča družba, se ukvarja z dejavnostjo pozavarovanja. Kompozitna zavarovalnica v skupini je odvisna družba iz Slovenije, Zavarovalnica Sava. Zavarovalnice Sava neživotno osiguranje (SRB), Sava osiguruvanje (MKD), Illyria in Sava osiguranje (MNE) so premoženjske zavarovalnice. Sava životno osiguranje (SRB) in Illyria Life sta življenjski zavarovalnici. Poleg naštetih (po)zavarovalnic skupino sestavljajo še:

• Illyria Hospital: družba na Kosovem, ki ima v lasti zemljišče, trenutno pa ne opravlja nobene dejavnosti, in je v 100-odstotni lasti Save Re,
• Sava Car: družba za opravljanje tehničnih pregledov, v 100-odstotni lasti zavarovalnice Sava osiguranje (MNE),
• Sava Agent: družba za sklepanje zavarovanj, v 100-odstotni lasti zavarovalnice Sava Montenegro,
• Sava Station: družba za opravljanje tehničnih pregledov, v 100-odstotni lasti zavarovalnice Sava osiguruvanje (MKD),
• ZS Vivus: specializirana agencija za trženje življenjskih zavarovanj Zavarovalnice Sava, v 100 odstotni lasti Zavarovalnice Sava. ZS Vivus ima v lasti še družbo Ornatus KC.
• ZS Svetovanje: specializirana agencija za trženje življenjskih zavarovanj Zavarovalnice Sava, v 100 odstotni lasti Zavarovalnice Sava.
• Moja naložba: pokojninska družba, v 100-odstotni lasti Save Re.

2.8 Podatki o družbah v skupini na dan 31. 12. 2016

Skupino Sava Re na dan 31. 12. 2016 sestavljajo spodaj naštete družbe:

			Sava neživotno osiguranje
Naziv	Sava Re	Zavarovalnica Sava	Moja naložba	(SRB)	Sava životno osiguranje (SRB)
Sedež	Dunajska 56, 1001 Ljubljana, Slovenija	Cankarjeva 3, 2507 Maribor,	Ulica Vita Kraigherja 5, 2103	Bulevar vojvode Mišića 51,	Bulevar vojvode Mišića 51, 11000
		Slovenija	Maribor, Slovenija	11000 Beograd, Srbija	Beograd, Srbija
	5063825	5063400	1550411	17407813	20482443
Matična številka
	pozavarovalnica	kompozitna zavarovalnica	pokojninska družba	premoženjska zavarovalnica	življenjska zavarovalnica
Vrsta dejavnosti
	71.856.376 EUR	68.417.377 EUR	6.301.109 EUR	6.665.393 EUR	4.838.286 EUR
Osnovni kapital
Nominalna vrednost kapitalskega		68.239.492 EUR	6.301.109 EUR	6.665.393 EUR	4.838.286 EUR
deleža
Delež v kapitalu in/ali glasovalnih		Sava Re: 99,74 %	Sava Re: 100,0 %	Sava Re: 100,0 %	Sava Re: 100,0 %
pravicah, ki pripada posameznim
drugim osebam v skupini
Organi upravljanja	uprava	Uprava	uprava	generalna direktorica: Edita	izvršni odbor: Gorica Drobnjak
				Rituper	(pred.), Zdravko Jojić
	Jošt Dolničar (pred.), Srečko Čebron,	David Kastelic (pred.), Primož	Lojze Grobelnik (pred.), Igor	izvršni direktor: Milorad
	Mateja Treven	Močivnik, Rok Moljk, Boris Medica,	Pšunder	Bosnić
		Robert Ciglarič
	nadzorni svet	nadzorni svet	nadzorni svet	nadzorni odbor	nadzorni odbor
	Mateja Lovšin Herič (pred.), Slaven	Jošt Dolničar (pred.), Mateja	Mateja Treven (pred.), Katrca	Jošt Dolničar (pred.), Jure	Polona Pirš Zupančič (pred.), Pavel
	Mićković, Keith Morris, Mateja Živec,	Treven, Polona Pirš Zupančič, Pavel	Rangus, Rok Moljk, Jure Korent,	Korent, Marija Popović	Gojkovič, Milan Jelićić
	Andrej Gorazd Kunstek	Gojkovič, Aleš Perko, Branko	Andrej Rihter, Irena Šela,
		Beranič	Robert Senica
	nadrejena pozavarovalnica	odvisna zavarovalnica	odvisna pokojninska družba	odvisna zavarovalnica	odvisna zavarovalnica
Upravljavske povezave
	Agencija za zavarovalni nadzor, Trg	Agencija za zavarovalni nadzor, Trg	Agencija za zavarovalni nadzor,	Narodna banka Srbije ,	Narodna banka Srbije, Nemanjina
	republike 3, 1000 Ljubljana	republike 3, 1000 Ljubljana	Trg republike 3, 1000 Ljubljana	Nemanjina 17, 11000	17, 11000 Beograd, Srbija
Organ nadzora				Beograd, Srbija

Naziv	Illyria	Illyria Life	Sava osiguruvanje (MKD)	Sava osiguranje (MNE)
Sedež	Sheshi Nëna Terezë 33, 10000 Priština, Kosovo	Sheshi Nëna Terezë 33, 10000 Priština,	Zagrebska br.28 A, 1000 Skopje,	PC Kruševac, Rimski trg 70, 81000
		Kosovo	Makedonija	Podgorica, Črna Gora
Matična številka	70152892	70520893	4778529	02303388
Vrsta dejavnosti	premoženjska zavarovalnica	življenjska zavarovalnica	premoženjska zavarovalnica	premoženjska zavarovalnica
Osnovni kapital	5.428.040 EUR	3.285.893 EUR	3.820.077 EUR	4.033.303 EUR
Nominalna vrednost kapitalskega deleža	5.428.040 EUR	3.285.893 EUR	3.531.279 EUR	4.033.303 EUR
Delež v kapitalu in/ali glasovalnih pravicah, ki	Sava Re: 100,0 %	Sava Re: 100,0 %	Sava Re: 92,44 %	Sava Re: 100,0 %
pripada posameznim drugim osebam v skupini
Organi upravljanja	generalni direktor: Gianni Sokolič	generalni direktor: Ramis Ahmetaj	izvršni direktor: Peter Skvarča	izvršni direktor: Nebojša Šćekić
			glavna operativna direktorja: Ruse
			Drakulovski, Ilo Ristovski
	izvršni odbor	izvršni odbor	odbor direktorjev	odbor direktorjev
	Primož Močivnik (pred.), Rok Moljk, Robert	Primož Močivnik (pred.), Robert Sraka,	Rok Moljk (pred.), Peter Skvarča	Milan Viršek (pred.), Jošt Dolničar,
	Sraka, Ramis Ahmetaj, Milan Viršek	Gianni Sokolič, Rok Moljk, Milan Viršek	(izvršni član), Polona Pirš Zupančič,	Edita Rituper
			Milan Viršek, Janez Jelnikar
Upravljavske povezave	odvisna zavarovalnica	odvisna zavarovalnica	odvisna zavarovalnica	odvisna zavarovalnica
Organ nadzora	Centralna Banka Kosova, Garibaldi str. no.33,	Centralna Banka Kosova, Garibaldi str.	Agencija za zavarovalni nadzor, Ulica	Agencija za zavarovalni nadzor, Ul.
	Priština, Kosovo	no.33, Priština, Kosovo	Vasil Glavinov br. 2, TCC Plaza kat 2,	Moskovska bb, 81000 Podgorica,
			1000 Skopje, Makedonija	Črna Gora

Naziv	Illyria Hospital	Sava Car	Sava Agent	Sava Station
Sedež	Sheshi Nëna Terezë 33, 10000 Priština, Kosovo	PC Kruševac, Rimski trg 70, 81000	PC Kruševac, Rimski trg 70, 81000	Zagrebska br.28 A, 1000 Skopje,
		Podgorica, Črna Gora	Podgorica, Črna Gora	Makedonija
Matična številka	70587513	02806380	02699893	7005350
Vrsta dejavnosti	trenutno ne opravlja nobene dejavnosti	tehnično preizkušanje in analiziranje	storitve zavarovalniških agentov in	tehnično preizkušanje in analiziranje
			posrednikov
Osnovni kapital	1.800.000 EUR	320.000 EUR	10.000 EUR	199.821 EUR
Nominalna vrednost kapitalskega deleža	1.800.000 EUR	320.000 EUR	10.000 EUR	199.821 EUR
Delež v kapitalu in/ali glasovalnih pravicah, ki	Sava Re: 100,0 %	Sava osiguranje (MNE): 100,0 %	Sava osiguranje (MNE): 100,0 %	Sava osiguruvanje (MKD): 100,0 %
pripada posameznim drugim osebam v skupini
Organi upravljanja	direktorica:	izvršni direktor:	izvršna direktorica:	direktorica:
	Ilirijana Dželadini	Radenko Damjanović	Snežana Milović	Melita Gugulovska
Upravljavske povezave	odvisna družba	posredno odvisna družba	posredno odvisna družba	posredno odvisna družba
Organ nadzora	/	Agencija za zavarovalni nadzor, Ul.	Agencija za zavarovalni nadzor, Ul.	Ministrstvo za notranje zadeve
		Moskovska bb, 81000 Podgorica, Črna Gora	Moskovska bb, 81000 Podgorica, Črna	Republike Makedonije
			Gora

Naziv	ZS Vivus	ZS Svetovanje	Ornatus KC
Sedež	Karantanska ulica 35, 2000 Maribor	Betnavska cesta 2, 2000 Maribor	Karantanska ulica 35, 2000 Maribor
Matična številka	2154170000	2238799000	6149065000
Vrsta dejavnosti	dejavnost zavarovalniških agentov	dejavnost zavarovalniških agentov	dejavnost klicnih centrov
Osnovni kapital	188.763 EUR	83.363 EUR	11.000 EUR
Nominalna vrednost kapitalskega deleža	188.763 EUR	83.363 EUR	11.000 EUR
Delež v kapitalu in/ali glasovalnih pravicah, ki pripada posameznim drugim osebam v skupini	Zavarovalnica Sava: 100,0 %	Zavarovalnica Sava: 100,0 %	ZS Vivus: 100,0 %
Organi upravljanja	direktor:	direktor:	direktor:
	Horvatić Kristijan	Kislinger Jurij	Štangelj Gregor
Upravljavske povezave	posredno odvisna družba	posredno odvisna družba	posredno odvisna družba
Organ nadzora	Agencija za zavarovalni nadzor, Trg republike 3, 1000 Ljubljana	Agencija za zavarovalni nadzor, Trg republike 3, 1000 Ljubljana	Agencija za zavarovalni nadzor, Trg republike 3, 1000 Ljubljana

3 DELNIČARJI IN TRGOVANJE Z DELNICO

3.1 Dogajanje na kapitalskih trgih in vpliv na gibanje delnice Save Re

Slovenski kapitalski trg (SBITOP) je v letu 2016 ponovno beležil pozitiven donos. Indeks SBITOP je v letu 2016 pridobil 3,1 %, kar je več kot večina evropskih indeksov. Donosnost osrednjega slovenskega indeksa bi bila še višja, če ne bi tečaj družbe, ki zavzema največji delež indeksa, v letu 2016 izgubila 18,9 % svoje vrednosti.

Cena delnice Save Re je v letu 2016 porasla za 2,1 %, ob upoštevanju dividend pa je znašala skupna donosnost 7,8 %, medtem ko je indeks SBITOP ob upoštevanju dividend pridobil 8,8 %. Celoletni promet z delnico na Ljubljanski borzi je znašal 19,1 milijona EUR (2015: 8,9 milijona EUR). Sava Re je v letu 2016 nadaljevala z odkupi lastnih delnic ter ga tudi zaključila, ko je dosegla prag odkupov, sprejetega na skupščini delničarjev.

Gibanje tečaja delnice Save Re v letu 2016 v primerjavi z indeksom SBITOP

Tržna cena delnice je na dan 31. 12. 2015 znašala 12,95 EUR, na dan 31. 12. 2016 pa 13,22 EUR, kar pomeni 2,1 % rast v obravnavanem obdobju

3.2 Splošni podatki o delnici

Osnovni podatki delnice POSR

	31.12.2016	31.12.2015
Osnovni kapital	71.856.376	71.856.376
Število delnic	17.219.662	17.219.662
Oznaka delnice	POSR	POSR
Število delničarjev	4.308	4.857
Tip delnice	Navadna (redna)
Trg, na katerem kotirajo delnice	Ljubljanska borza, prva kotacija
Število lastnih delnic	1.721.966	741.521
Čisti dobiček na delnico (v EUR)	2,08	0,98
Konsolidiran čisti dobiček na delnico (v EUR)	2,08	2,02
Knjigovodska vrednost delnice (v EUR)	17,12	16,00
Konsolidirana knjigovodska vrednost delnice (v EUR)	18,81	17,38
Tržni tečaj na zadnji dan v obdobju (v EUR)	13,22	12,95
	1-12/2016	1-12/2015
Povprečni tečaj v obravnavanem obdobju (v EUR)	13,74	14,57
Minimalni tečaj v obravnavanem obdobju (v EUR)	11,8	11,69
Maksimalni tečaj v obravnavanem obdobju (v EUR)	15	16,85
Promet z delnico v obravnavanem obdobju (v EUR)	19.072.516	8.918.063

Družba je v tretjem četrtletju 2016 izplačala dividendo. Družba ni imela pogojnega kapitala. Na redni skupščini 30. 8. 2016 je bil sprejet sklep, da se del bilančnega dobička v višini 12.398.156,80 EUR uporabi za izplačilo dividend. Dividenda je znašala 0,80 EUR bruto na delnico in se je izplačala delničarjem, ki so bili vpisani v delniško knjigo dva delovna dneva po dnevu skupščine.

V lastniški strukturi delničarjev Save Re je bilo na dan 31. 12. 2016 66,4 % domačih investitorjev in 33,6 % tujih investitorjev. Največji lastnik delnic Save Re je Slovenski državni holding, d.d., ki ima v lasti 25,0 % plus eno delnico.

Pregled 10 največjih lastnikov je podan v poglavju 5.6 Navedba podatkov v skladu s 6. odstavkom 70. člena ZGD-1.

Lastniška struktura delničarjev Save Re na dan 31. 12. 2016

Vrsta investitorja	Domači investitorji	Tuji investitorji
Druge finančne institucije	25,1%	0,0%
Zavarovalnice in pokojninske družbe	19,2%	0,2%
Fizične osebe	9,4%	0,1%
Banke	3,8%	26,5%
Investicijske družbe in vzajemni skladi	3,7%	5,6%
Ostale gospodarske družbe	2,4%	1,2%
Država	2,8%	0,0%
Skupaj	66,4%	33,6%

Med drugimi finančnimi institucijami predstavlja Slovenski državni holding 25 % plus ena delnica.

Vir: Centralni register vrednostnih papirjev KDD d.d. in lastni preračuni.

Sava Re je 2. 6. 2016 od skupine Adris grupa, d. d., Vladimira Nazora 1, 52210 Rovinj, Hrvaška (v nadaljevanju Adris grupa), preko pooblaščenca Rojs, Peljhan, Prelesnik & partnerji, o. p., d. o. o., prejela obvestilo o spremembi pomembnega deleža v družbi Sava Re. Adris grupa ima skupaj s svojimi odvisnimi družbami na skrbniških računih hranjenih 3.278.049 delnic z oznako POSR, kar predstavlja 19,04 % delnic v osnovnem kapitalu izdajatelja in 21,15 % vseh delnic z glasovalno pravico družbe Sava Re.

Lastne delnice

V obdobju od 1. 1. 2016 do vključno 31. 12. 2016 je Sava Re na Ljubljanski borzi odkupila lastne delnice v skupni vrednosti 14,6 milijona EUR. Skupno število lastnih delnic pred omenjenimi nakupi je bilo 741.521. Skupno število lastnih delnic po omenjenih nakupih je na dan 31. 12. 2016 znašalo 1.721.966, kar prestavlja 10 % minus eno delnico vseh izdanih delnic.

3.3 Odnosi z vlagatelji

Obstoječi vlagatelji so primarna ciljna skupina v odnosih z vlagatelji, saj so družbi z nakupom delnic že izkazali zaupanje. Vse posamične lastnike z deležem nad 5 % se vsaj enkrat letno obišče, ko se predstavi poslovne rezultate ter strategijo (v skladu z načelom enake obveščenosti vseh delničarjev). Posebno pozornost družba namenja tudi manjšim vlagateljem (malim delničarjem), ki jih vsaj enkrat letno nagovori v pismu delničarjem preko direktno naslovljene pošte. Družba spodbuja udeležbo vseh delničarjev na skupščini, ki jo vsakoletno redno sklicuje.

S predstavitvami na investicijskih konferencah in podobnih dogodkih ter z individualnimi obiski družba širi svojo prepoznavnost med mednarodnimi institucionalnimi investitorji s primarno usmeritvijo na dolgoročne investitorje.

Finančni analitiki pomembno vplivajo na mnenje finančnih in drugih zainteresiranih javnosti o vrednosti delnice družbe. Družba si prizadeva zagotoviti dolgoročno spremljanje in ocenjevanje s strani vsaj dveh relevantnih domačih oziroma tujih analitikov.

Sava Re pri komuniciranju z javnostmi upošteva pravila, ki jih predpisujejo Zakon o trgu finančnih inštrumentov (ZTFI), Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1), Priporočila LJSE javnim družbam za obveščanje, Kodeks upravljanja javnih delniških družb, Poslovnik o delu nadzornega sveta in interni pravilnik za komuniciranje z vlagatelji. Sporočila objavljamo v skladu s finančnim koledarjem družbe in nastalimi potrebami.

V letu 2016 je družba redno in še bolj intenzivno komunicirala z obstoječimi in potencialnimi vlagatelji. Družba se je z vlagatelji srečevala na investitorskih dogodkih v lastni režiji ter v organizaciji Ljubljanske borze in drugih tujih organizatorjev. Izvedeni so bili tudi številni individualni sestanki s posameznimi zainteresiranimi vlagatelji. Poročila analitikov o družbi so objavljena tudi na naši uradni spletni strani. Medletna in letna poročila o poslovanju družbe so prav tako objavljena in v celoti dostopna na spletni strani družbe. Družba objavlja tudi predstavitve z investitorskih dogodkov.

Zaradi lastniške strukture, v kateri so tudi tuje pravne osebe, in za zagotovitev še večjega in hitrejšega pretoka informacij, pomembnih za finančno javnost, se družba poslužuje tudi digitalnega komuniciranja (telekonferenca, webcast).

Vsem obstoječim in potencialnim vlagateljem je za vprašanja v zvezi z družbo na voljo elektronski naslov ir@sava-re.si.

4 POROČILO NADZORNEGA SVETA

V skladu z 282. členom Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1, Ur. l. RS 42/2006, s spremembami) nadzorni svet Save Re, d.d., (v nadaljevanju družba) podaja naslednje poročilo.

Nadzorni svet je v letu 2016 obdobno spremljal poslovanje družbe in odgovorno nadzoroval njeno vodenje. Obdobno se je seznanjal s poročili z različnih področij poslovanja ter v zvezi s tem sprejemal ustrezne sklepe in spremljal njihovo realizacijo. Posamezna vprašanja so bila podrobneje obravnavana v okviru posameznih komisij nadzornega sveta, na podlagi njihovih ugotovitev pa je nadzorni svet sprejemal sklepe in priporočila.

Nadzorni svet je svoje delo opravljal skladno s pooblastili in pristojnostmi, ki jih določajo zakonski predpisi, statut družbe in poslovnik o delu nadzornega sveta.

SESTAVA NADZORNEGA SVETA

Nadzorni svet družbe je v letu 2016 večji del leta deloval v sestavi šestih članov. Sestava nadzornega sveta družbe je bila v letu 2016 spremenjena.

Članica predstavnica delavcev Helena Dretnik je 19. 2. 2016 podala odstopno izjavo. Nadzorni svet je do imenovanja novega člana nadzornega sveta predstavnika zaposlenih delo nadaljeval v petčlanski sestavi. V skladu z zakonom o sodelovanju delavcev pri upravljanju je svet delavcev Save Re, d.d., na svoji seji 29. 3. 2016 kot predstavnico zaposlenih v nadzornem svetu Save Re, d.d., za mandatno dobo štirih let izvolil Matejo Živec. Mandat je nastopila 1. 4. 2016.

Člani nadzornega sveta predstavniki delničarjev v tem mandatu so bili predsednik Branko Tomažič (do 11. 10. 2016), namestnica predsednika Mateja Lovšin Herič (do 11. 10. 2016; od 12. 10. 2016 predsednica) ter člana Keith Morris in Slaven Mićković (od 12. 10. 2016 namestnik predsednice), predstavnika zaposlenih pa Gorazd Andrej Kunstek in Helena Dretnik (do 19. 2. 2016) ter Mateja Živec (od 1. 4. 2016).

Branko Tomažič je 11. 10. 2016 odstopil z mesta predsednika in člana nadzornega sveta.

Nadzorni svet je od 11. 10. 2016 deloval v petčlanski zasedbi.

Velikost in sestava nadzornega sveta omogočata učinkovito razpravo in sprejemanje kakovostnih odločitev na podlagi raznovrstnih izkušenj članov. Ne glede na to je nadzorni svet predlagal, da se čim prej zapolni mesto šestega člana ter prične s pripravo nabora kandidatov za nove člane nadzornega sveta predstavnike kapitala, ki jim sredi julija 2017 poteče mandat.

DELOVANJE NADZORNEGA SVETA

Delovanje in odločanje nadzornega sveta temelji na spremljanju ciljev družbe in skupine Sava Re kot celote. Člani na sejah izražajo svoja mnenja in stališča, morebitna različna stališča pa poskušajo uskladiti in sprejeti sklepe soglasno.

Poročila, ki jih je za potrebe delovanja nadzornega sveta in revizijske komisije pripravljala uprava družbe so bila v pretežni meri zadostna in ustrezna za kakovostno presojo informacij in izpolnjevanje zakonsko in statutarno določenih obveznosti članov nadzornega sveta. Gradiva so bila članom nadzornega sveta na voljo pravočasno, da so se lahko ustrezno pripravili in razpravljali ob posameznih točkah dnevnega reda. Strokovne službe družbe so pomagale pri izvedbi sej in organizirale druge podporne aktivnosti.

V nasprotju z zgoraj zapisanim pa nadzorni svet meni, da v zadevi nakupa nepremičnine ACH na naslovu, Baragova 5, Ljubljana, ni prejel pravočasnih in zadostnih informacij. S pomočjo zunanjih strokovnjakov je izvedel pregled posla nakupa nepremičnine, ki je dodatno obremenil delo nadzornega sveta in zahteval konkretne ukrepe ter kadrovske postopke.

Nadzorni svet je po skrbni proučitvi prejetih informacij in pridobitvi mnenj neodvisnih zunanjih strokovnjakov s področja poslovno-finančne stroke ter pravne stroke, na izredni seji dne 22. 8. 2016 z dnem 23. 8. 2016 odpoklical Zvonka Ivanušiča z mesta predsednika in člana uprave družbe. Nadzorni svet je sprejel sklep, da do nadaljnjega uprava družbe šteje tri člane in da jo od 23. 8. 2016 vodi dosedanji član uprave Jošt Dolničar. Nadzorni svet je takoj začel tudi s postopkom izbora novega predsednika uprave.

Nadzorni svet družbe je zaradi zgoraj opisanih aktivnosti v letu 2016 zasedal na devetnajstih sejah, od tega štirih dopisnih in eni izredni seji. Člani so se sej udeleževali redno. V letu 2016 so se vsi člani udeležili večinoma vseh sej. Pri obravnavi vsebin so na sejah nadzornega sveta poleg članov nadzornega sveta prisostvovali tudi člani uprave in sekretar nadzornega sveta, pri nekaterih točkah pa tudi strokovni sodelavci družbe in zunanji strokovnjaki.

Nadzorni svet je med letom v skladu z zakonskimi in statutarnimi pooblastili obravnaval vse potrebne vsebine poslovanja in delovanja družbe in skupine Sava Re.

V nadaljevanju so navedene pomembnejše vsebine, ki smo jim člani nadzornega sveta v letu 2016 namenili posebno pozornost.

Kratkoročni in dolgoročni načrti poslovanja družbe in skupine Sava Re

Nadzorni svet je v začetku leta 2016 obravnaval in podal soglasje k dokumentoma Poslovna politika in finančni načrt družbe Pozavarovalnice Sava, d.d., in skupine Sava Re za poslovno leto 2016. V drugi polovici leta se je nadzorni svet seznanil z okvirjem planskega procesa za leto 2017 in strateškega načrta 2017–2019.

Poročila o poslovanju – letno poročilo

Nadzorni svet se je seznanil z Nerevidiranimi računovodski izkazi skupine Sava Re in Pozavarovalnice Sava, d.d., za poslovno leto 2015. Nadzorni svet je v letu 2016 sprejel Letno poročilo skupine Sava Re in Pozavarovalnice Sava, d.d., za poslovno leto 2015, skupaj z revizorjevim poročilom in mnenjem k letnemu poročilu za leto 2015 ter poročilom o delu nadzornega sveta Pozavarovalnice Sava, d.d., v letu 2015. Letno poročilo z revizorjevim mnenjem je bilo predstavljeno tudi skupščini družbe.

Poročila o poslovanju – medletna poročila

Poleg zgoraj omenjenih dokumentov je nadzorni svet v letu 2016 redno obravnaval tudi druga poročila o poslovanju, in sicer nerevidirana poročila o poslovanju skupine Sava Re in računovodske izkaze Save Re, d.d., za obdobja januar–marec 2016, januar–junij 2016 in januar–september 2016.

Naložbe

Nadzorni svet je obdobno v okviru letnega poročila in medletnih poročil poslovodstva o poslovanju družbe in skupine Sava Re spremljal tudi področje naložb.

Nadzorni svet je poleg tega podrobneje obravnaval tudi posebno letno poročilo o naložbah za leto 2015.

Pozavarovanje in škodno dogajanje

Nadzorni svet se je v začetku leta seznanil z informacijo o poteku letne obnove pozavarovalnih pogodb za leto 2016. Nadzorni svet se je seznanil tudi s predstavitvijo pozavarovalnega programa družbe za tekoče leto. Nadzorni svet je bil v letu 2016 redno seznanjen s poročili uprave o večjih škodnih dogodkih na domačem in svetovnih trgih ter potencialnih škodah, ki bi lahko bremenile družbo.

Nadzor poslovanja odvisnih družb

Nadzorni svet je poleg poslovanja Save Re kot obvladujoče družbe, v skladu z zakonsko dopustnim, tekoče spremljal poslovanje odvisnih družb v skupini Sava Re.

Nadzorni svet se je seznanil z informacijo o prevzemu portfelja srbske družbe AS osiguranje.

Nadzorni svet je obravnaval predlog uprave za zagotavljanje kapitalskih potreb odvisne družbe Sava životno osiguranje (SRB).

Nadzorni svet je tekoče in po posameznih področjih (podprojektih) spremljal projekt združevanja zavarovalnic skupine Sava Re s sedežem v državah EU.

Notranja revizija

Nadzorni svet je v letu 2016 v skladu z zakonskimi pooblastili spremljal delo notranje revizije družbe. Tako je podal soglasje k letnemu načrtu dela službe notranje revizije za leto 2016 in k letnemu načrtu za leto 2017. S področja notranje revizije je nadzorni svet v letu 2016 obravnaval Poročilo o notranjem revidiranju za obdobje od 31. 10. do 31. 12. 2015 in Letno poročilo o notranjem revidiranju za poslovno leto 2015 ter podal pisno mnenje k letnemu poročilu o notranjem revidiranju za poslovno leto 2015, ki je bilo predstavljeno skupščini delničarjev. Nadalje je obravnaval četrtletna poročila o notranjem revidiranju za obdobje od 1. 1. do 31. 3. 2016, za obdobje od 1. 4. do 30. 6. 2016 in za obdobje 1. 7. do 30. 9. 2016. Vsa poročila notranje revizije je predstavljala direktorica službe notranje revizije.

Nadzorni svet ocenjuje, da so poročila notranje revizije neodvisna in objektivna, ter da uprava družbe upošteva priporočila in ugotovitve notranje revizije. Nadzorni svet ugotavlja, da notranja revizija s pregledi, ki jih je opravila, ni zaznala bistvenih nepravilnosti pri poslovanju družbe. Nadzorni svet tudi ugotavlja, da služba notranje revizije tekoče spremlja razvoj služb notranjih revizij v odvisnih družbah, pri čemer jim nudi vso potrebno strokovno pomoč. Vzporedno tudi spremlja poslovanje teh družb, pri čemer pa ni zaznala pomembnejših nepravilnosti.

Sklic in izvedba skupščine delničarjev

Nadzorni svet je v letu 2016 skupaj z upravo sklic redne letne skupščine delničarjev družbe, ki je bila predvidena 24. 5. 2016, prestavil na 30. 8. 2016.

Nadzorni svet je skupaj z upravo delničarjem družbe predlagal skupščinske sklepe, poleg tega pa v skladu z Zakonom o gospodarskih družbah (ZGD-1) skupščini delničarjev samostojno v imenovanje predlagal zunanjega revizorja za revidiranje računovodskih izkazov Save Re, d.d., in družb v skupini Sava Re. Imenovana je bila revizijska družba Ernst & Young d.o.o., Dunajska 111, Ljubljana, in sicer za poslovna leta 2016–2018, skladno z določili zakona o zavarovalništvu (ZZavar-1, Ur. l. RS, št. 93/2015).

Tveganja

Nadzorni svet je obdobno v okviru letnega poročila in medletnih poročil poslovodstva o poslovanju družbe in skupine Sava Re spremljal tudi področje upravljanja tveganj.

Seznanil se je s strategijo skupine Sava Re do tveganj. Nadzorni svet se je v letu 2016 seznanil tudi s Poročilom o tveganjih na dan 30. 9. 2015, 31. 3. 2016, 30. 6. 2016 in izračunom kapitalske ustreznosti v skladu z zahtevami direktive Solventnost II (v nadaljevanju S II) na dan 1. 1. 2016 za Pozavarovalnico Sava in skupino Sava Re ter dal soglasje na Poročilo o lastni oceni tveganj in solventnosti (ORSA), ki ga je sprejela uprava družbe.

Solventnost II

Ob izteku leta 2016 je nadzorni svet pregledal politike v okolju S II in dal soglasje k predlaganim spremembam.

Pregled nakupa poslovne stavbe ACH, Baragova 5, Ljubljana

Nadzorni svet je v okviru svojih pristojnosti skladno z 281. členom ZGD-1 pregledoval posle uprave v zvezi z nakupom poslovne stavbe ACH, d.d., na naslovu Baragova 5, Ljubljana. Za potrebe preverjanja je angažiral neodvisne zunanje strokovnjake s področja poslovno-finančne stroke, ki so po pregledu relevantne dokumentacije in proučitvi ostalih informacij o poslu pripravili Poročilo o posebnem pregledu za družbo Sava Re, d.d. Glede na ugotovitve, ki so izhajale iz tega poročila, je nadzorni svet angažiral tudi neodvisne zunanje strokovnjake pravne stroke. Pravni strokovnjaki so po pridobitvi dodatnih zunanjih strokovnih mnenj podali zaključke o pregledu posla v zvezi z nakupom predmetne nepremičnine. Po skrbnem pregledu vse prejete dokumentacije je nadzorni svet na izredni seji dne 22. 8. 2016 z dnem 23. 8. 2016 odpoklical Zvonka Ivanušiča z mesta predsednika uprave in člana uprave.

Nadzorni svet in uprava sta proučila možnosti in sprejela dodatne ukrepe, ki natančneje opredeljujejo postopek odločanja pri nakupu osnovnih sredstev večje vrednosti v družbi Sava Re, d.d.

Postopek izbire kandidata in imenovanje predsednika uprave

Nadzorni svet je v decembru zaključil postopek izbora novega predsednika uprave družbe Sava Re, d.d.

Pri načinu izbornega postopka je nadzorni svet sledil priporočilom Kodeksa upravljanja javnih delniških družb. Imenoval je komisijo za imenovanja in jo pooblastil, da s pomočjo kadrovske agencije izvede postopke nabora primernih kandidatov za novega predsednika uprave. Nadzorni svet je določil opis del in nalog, pristojnosti in odgovornosti, pogojev in kompetenc ter osebnostnih lastnosti in sposobnosti, ki jih mora, poleg izpolnjevanja formalnih pogojev, imeti kandidat za predsednika uprave.

Na podlagi navedenega je bil oblikovan ožji nabor primernih kandidatov, ki so z nadzornim svetom opravili razgovore, v nadaljevanju pa so kandidati predstavili svojo vizijo dela in pogled na strateške smernice skupine Sava Re. Nadzorni svet je na podlagi poglobljene ocene kandidatov, upoštevajoč njihove strokovne, strateške, operativno-vodstvene, organizacijske in osebnostne kompetence ter tudi specifične kompetence kot najprimernejšega kandidata za novega predsednika uprave izbral Marka Jazbeca. Marko Jazbec je bil 16. 12. 2016 imenovan za predsednika uprave Save Re, d.d., za petletni mandat, ki začne teči dan po prejemu odločbe o izdaji dovoljenja za opravljanje funkcije člana uprave, ki ga izda Agencija za zavarovalni nadzor.

Krepitev dobre prakse in delovanja nadzornega sveta

Tudi v letu 2016 je nadzorni svet izvedel redno letno samooceno po metodologiji Združenja nadzornikov Slovenije. V skladu z dobro prakso nadzorniki ob nastopu mandata, nato pa ponovno vsako leto izpolnijo vprašalnik, v katerem se izjavijo o morebitnem (ne)obstoju nasprotij interesov. Družba izjave nadzornikov objavi na svoji spletni strani.

DELOVANJE KOMISIJ NADZORNEGA SVETA

REVIZIJSKA KOMISIJA

Nadzorni svet družbe je v skladu z zakonodajo imenoval revizijsko komisijo, ki podrobneje obravnava računovodske, finančne in revizijske teme.

Sestava revizijske komisije

Revizijska komisija je do 27. 10. 2016 delovala v sestavi Mateja Lovšin Herič (predsednica), Slaven Mićković (član), Ignac Dolenšek (zunanji član).

Nadzorni svet je 28. 10. 2016 imenoval tričlansko revizijsko komisijo nadzornega sveta v sestavi:

Slaven Mićković (predsednik), Mateja Lovšin Herič (članica) in Ignac Dolenšek (zunanji član).

Delovanje revizijske komisije v letu 2016

Revizijska komisija nadzornega sveta je v letu 2016 skupaj zasedala enajstkrat.

Revizijska komisija je največ pozornosti posvečala spremljanju postopkov računovodskega poročanja. V zvezi s tem je podajala priporočila in predloge, da so bila gradiva za seje nadzornega sveta v zvezi z računovodskim poročanjem skladna z vsemi strokovnimi priporočili in pripravljena ob upoštevanju načela celovitosti, preglednosti, konsistentnosti poročanja in podobno.

V letu 2016 je revizijska komisija vodila postopke v zvezi z izborom zunanjega revizorja letnega poročila družbe Sava Re, d.d., in skupine Sava Re za obdobje treh let in sodelovala pri postopku izbora neodvisnega zunanjega strokovnjaka s področja poslovno-finančne stroke za izvedbo posebnega pregleda postopka nakupa nepremičnine na Baragovi 5. Revizijska komisija se je redno sestajala z izbranim zunanjim revizorjem, spremljala revizijo letnih in konsolidiranih računovodskih izkazov in med drugim sodelovala tudi pri določitvi pomembnejših področij revidiranja.

Revizijska komisija je redno spremljala tudi delovanje službe notranje revizije in na podlagi sklepa nadzornega sveta, upoštevaje slabe razmere na kapitalskih trgih v preteklih letih, tekoče obravnavala četrtletna poročila o naložbah družbe in skupine Sava Re.

Predsednica/predsednik revizijske komisije je tekoče poročal o delu in stališčih revizijske komisije na sejah nadzornega sveta. Poleg tega je revizijska komisija izdelala pisno poročilo o delu revizijske komisije v letu 2016.

Nadzorni svet ocenjuje, da je revizijska komisija obravnavala vsa potrebna vprašanja, ki sodijo v njeno področje delovanja in s svojimi mnenji in predlogi nadzornemu svetu nudila potrebno strokovno podporo.

Nadzorni svet nadalje ocenjuje, da je kadrovska sestava revizijske komisije ustrezna in da imajo njeni člani takšne strokovne in osebnostne lastnosti, ki jim zagotavljajo kakovostno in neodvisno delovanje.

Nadzorni svet nadalje ocenjuje, da je imela revizijska komisija zagotovljene potrebne pogoje za svoje delovanje.

KOMISIJA ZA IMENOVANJA

Nadzorni svet je v septembru 2016 imenoval tričlansko komisijo za imenovanja kot posebno komisijo nadzornega sveta za izvedbo izbirnih postopkov kandidatov za člane uprave kot tudi izbirnih postopkov kandidatov za člane nadzornega sveta predstavnike delničarjev, ki jih nato predlaga skupščini v izvolitev.

Nadzorni svet je pooblastil komisijo za imenovanja za izvedbo operativnih postopkov nabora kandidatov za novega predsednika uprave družbe, ki jih predstavi nadzornemu svetu in predlaga končen izbor.

Sestava komisije za imenovanja

V tričlansko komisijo za imenovanja je nadzorni svet imenoval člane iz vrst nadzornega sveta Matejo Lovšin Herič (predsednica), Branka Tomažiča (član) in Slavena Mićkovića (član). V zadnjem četrtletju leta 2016 je prišlo do spremembe v sestavi komisije za imenovanja. Po odstopu Branka Tomažiča z mesta predsednika in člana nadzornega sveta družbe, mu je 11. 10. 2016 obenem prenehala funkcija člana komisije za imenovanja. Nadzorni svet je 12. 10. 2016 za novega člana te komisije imenoval Keitha W. Morrisa.

Delovanje komisije za imenovanja v letu 2016

Komisija za imenovanja je v letu 2016 skupaj zasedala petkrat.

V avgustu 2016 se je zaradi odpoklica dosedanjega predsednika uprave število članov uprave s štirih zmanjšalo na tri člane. Nadzorni svet je sprejel odločitev, da takoj začne s postopki iskanja novega predsednika uprave. Nadzorni svet je pooblastil komisijo za imenovanja za izvedbo postopkov izbora novega predsednika uprave. Nadzorni svet je sprejel sklep o načinu iskanja kandidata in določil opis del in nalog, pristojnosti in odgovornosti, pogojev in kompetenc, ki jih mora poleg izpolnjevanja formalnih pogojev imeti kandidat za predsednika uprave. Komisija za imenovanja je s pomočjo kadrovske agencije vodila postopek nabora kandidatov in predlagala nadzornemu svetu ožji izbor najbolj primernih kandidatov. Odgovornost in pristojnost imenovanja novega predsednika uprave je bila v izključni domeni nadzornega sveta.

V decembru 2016 je komisija za imenovanja nadzornemu svetu predlagala postopek nabora kandidatov za članstvo v nadzornem svetu, ki bi ga izvedla v sodelovanju z zunanjim strokovnjakom. Komisija za imenovanja je predlagala postopek z zbiranjem kandidatur na podlagi povabila večjim delničarjem. Zaradi zagotovitve priporočene prakse zagotavljanja kontinuitete dela nadzornega sveta je komisija za imenovanja tudi vsem obstoječim članom nadzornega sveta predstavnikom delničarjev predlagala, da v razpisnem postopku oddajo svojo kandidaturo.

KOMISIJA ZA OCENO SPOSOBNOSTI IN PRIMERNOSTI

Skladno z zahtevami zakonodaje in sladno s sprejeto Politiko sposobnosti in primernosti je za izvedbo ocene sposobnosti in primernosti nadzornega sveta, njegovih komisij in uprave (ter vseh članov navedenih organov) nadzorni svet imenoval posebno komisijo za oceno sposobnosti in primernosti.

Sestava komisije za oceno sposobnosti in primernosti

Komisija za oceno sposobnosti in primernosti je v letu 2016 delovala v sestavi Branko Tomažič (predsednik), Mateja Lovšin Herič, Nika Matjan (članici) in Keith Morris (nadomestni član).

V zadnjem četrtletju leta 2016 je prišlo do spremembe v sestavi komisije za oceno sposobnosti in primernosti. Po odstopu Branka Tomažiča z mesta predsednika in člana nadzornega sveta družbe, mu je 11. 10. 2016 obenem prenehala tudi funkcija predsednika komisije za oceno sposobnosti in primernosti. Nadzorni svet je 28. 10. 2016 za novo predsednico te komisije imenoval Matejo Živec.

Delovanje komisije za oceno sposobnosti in primernosti v letu 2016

Komisija za oceno sposobnosti in primernosti je v letu 2016 skupaj zasedala trikrat.

Komisija za oceno sposobnosti in primernosti je v letu 2016 ocenila posamezno zadevno osebje in ga ocenila kot sposobnega in primernega. Ocenjevala je tudi upravo in nadzorni svet kot kolektivna organa ter podala oceno, da sta ustrezno usposobljena.

ZAKLJUČNE UGOTOVITVE

Nadzorni svet ocenjuje, da je Sava Re, d.d., kljub vsem motnjam zaradi okoliščin, povezanih z nakupom nepremičnine poslovne stavbe ACH, v letu 2016 nadaljevala z uspešnim poslovanjem.

Nadzorni svet opira svoje ugotovitve tudi na poročilo neodvisnega revizorja o računovodskih izkazih Save Re, d.d. in skupine Save Re za leto 2016 ter na podano letno poročilo službe notranje revizije o notranjem revidiranju za leto 2016.

Nadzorni svet bo, poleg tekočih nalog, posebno pozornost tudi v letu 2017 namenil spremljanju poslovanja skupine Sava Re, zlasti integracijskih procesov združene Zavarovalnice Sava in doseganju sinergijskih učinkov združitve.

Posebno pozornost bo nadzorni svet posvečal tudi spremljanju izpolnjevanja zastavljenih strateških ciljev ter nudil upravi, v okviru svojih možnosti in kompetenc, vso možno podporo.

Nadzorni svet bo redno spremljal poročila o upravljanju tveganj v družbi in skupini Sava Re.

LETNO POROČILO 2016

Uprava družbe je nadzornemu svetu predložila v sprejem Revidirano letno poročilo skupine Sava Re in Save Re, d.d., za leto 2016. Nadzorni svet je v skladu s svojimi pooblastili letno poročilo za poslovno leto 2016 obravnaval na svoji seji 5. 4. 2017.

Revizijska komisija nadzornega sveta je obravnavala Nerevidirano letno poročilo in Revidirano letno poročilo skupine Sava Re in Save Re, d.d., za leto 2016, vključno z revizorjevim pismom poslovodstvu in dodatnim revizorjevim poročilom upravi, nadzornemu svetu in revizijski komisiji o opravljeni predreviziji, revizorjevim pismom poslovodstvu in dodatnim revizorjevim poročilom upravi, nadzornemu svetu in revizijski komisiji po zaključenem postopku revizije in v zvezi s tem podala svoje mnenje in stališča.

Nadzorni svet se je seznanil tudi z mnenjem revizijske družbe Ernst & Young Slovenija, podjetje za revidiranje, d. o. o., ki je poleg preveritve letnega poročila skupine Sava Re in Save Re, d.d., za poslovno leto 2016 opravljala tudi revizijske preglede v odvisnih družbah v skupini Sava Re.

Nadzorni svet ugotavlja, da je letno poročilo za poslovno leto 2016 pripravljeno jasno in pregledno ter da izpolnjuje vse elemente ter razkritja, ki jih zahteva zakon o gospodarskih družbah, mednarodni računovodski standardi ter specialni predpis zakon o zavarovalništvu oziroma na njegovi podlagi sprejeti podzakonski predpisi.

Na podlagi preveritve letnega poročila za poslovno leto 2016, mnenja zunanjega revizorja in mnenja revizijske komisije nadzorni svet ocenjuje, da letno poročilo za poslovno leto 2016 izkazuje resničen in pošten prikaz premoženja, obveznosti, finančnega položaja, poslovnega izida ter denarnih tokov Save Re, d.d, in skupine Save Re.

S tem nadzorni svet potrjuje Revidirano letno poročilo skupine Sava Re in Save Re, d.d., za leto 2016, kot mu ga je predložila uprava.

UGOTOVITEV IN PREDLOG UPORABE BILANČNEGA DOBIČKA SAVE RE

Nadzorni svet je preveril tudi predlog uprave za uporabo bilančnega dobička 31. 12. 2016, o katerem bo dokončno odločila skupščina delničarjev Save Re, d.d., in soglaša s predlogom uprave, da se skupščini delničarjev Save Re, d.d., predlaga sprejem naslednjega sklepa o uporabi bilančnega dobička:

»Bilančni dobiček, ki na dan 31. 12. 2016 znaša 18.410.390,94 EUR, se uporabi na naslednji način:

Del bilančnega dobička v višini 12.398.165,80 EUR se uporabi za izplačilo dividend. Dividenda znaša 0,80 EUR bruto na delnico in se dne 20. 6. 2017 izplača delničarjem, ki bodo vpisani v delniško knjigo na dan 19. 6. 2017. Preostali del bilančnega dobička v višini 6.012.234,14 EUR se ne uporabi.

Predlog delitve bilančnega dobička upošteva stanje lastnih delnic na dan 31. 12. 2016. Na dan skupščine delničarjev se lahko število delnic, ki jim pripada dividenda, spremeni zaradi odprodaje lastnih delnic. V tem primeru bodo skupščini delničarjev na sami seji predlagane prilagojene vrednosti delitve bilančnega dobička, pri čemer pa bo znesek dividende na delnico v višini 0,80 EUR ostal nespremenjen.«

Nadzorni svet predlaga skupščini, da članom uprave družbe Sava Re, d.d., ki so opravljali funkcijo na dan 31. 12. 2016, podeli razrešnico za poslovanje v letu 2016.

Mateja Lovšin Herič,

predsednica nadzornega sveta Save Re, d.d.

Ljubljana, 5. 4. 2017

5 IZJAVA O UPRAVLJANJU DRUŽBE NA PODLAGI 70. ČLENA ZAKONA O GOSPODARSKIH DRUŽBAH (ZGD-1)

5.1 Politika upravljanja

Uprava Save Re je na svoji 55. seji 10. 12. 2015 s soglasjem nadzornega sveta, ki je bilo podano na 26. seji 18. 12. 2015, sprejela Politiko upravljanja skupine Sava Re in Politiko upravljanja Save Re, d.d. Dokumenta določata poglavitne usmeritve upravljanja družb v skupini Sava Re in posebej pravila upravljanja družbe Sava Re, upoštevaje cilje, poslanstvo, vizijo in vrednote skupine Sava Re. Politika predstavlja zavezo za prihodnje delovanje.

Politika upravljanja Save Re, d.d., je objavljena v informacijskem sistemu Ljubljanske borze, d.d., Ljubljana SEOnet in na spletnih straneh družbe www.sava-re.si.

5.2 Izjava o spoštovanju kodeksa upravljanja javnih delniških družb

Uprava in nadzorni svet izjavljata, da Sava Re pri svojem delu in poslovanju spoštuje določbe Kodeksa upravljanja javnih delniških družb, ki so ga dne 8. 12. 2009 sprejeli Ljubljanska borza, Združenje nadzornikov Slovenije in Združenje Manager, in je dostopen na spletnih straneh Ljubljanske borze, d.d., Ljubljana (povezava: http://www.ljse.si) v slovenskem in angleškem jeziku, s posameznimi odstopanji, ki so razkrita in pojasnjena v nadaljevanju.

5.2.1 Nadzorni svet

Priporočilo 6.2: Nadzorni svet družbe ima dva člana predstavnika delavcev. Predstavnika delavcev sta zaposlena v družbi in sta v tem smislu ekonomsko povezana z družbo.

5.2.2 Transparentnost poslovanja

Priporočilo 20.2: Družba elementov strategije komuniciranja družbe, ki preprečuje nastanek položaja, ki bi omogočal trgovanje z vrednostnimi papirji na podlagi notranjih informacij, nima urejenih v enotnem dokumentu. V veliki meri ima družba vsebino določila 20.2 urejeno bodisi v različnih internih aktih bodisi jo v praksi izvaja na podlagi sklepov uprave.

Vsebina izjave o spoštovanju kodeksa upravljanja javnih delniških družb zajema obdobje od sprejema prejšnje izjave o spoštovanju kodeksa upravljanja javnih delniških družb, tj. od 31. 3. 2016 do 31. 3. 2017.

5.3 Organi upravljanja Save Re

Sistem upravljanja družbe

Sava Re ima dvotirni sistem upravljanja, v katerem vodi družbo uprava, njeno delovanje pa nadzoruje nadzorni svet. Organi upravljanja, skupščina delničarjev družbe, nadzorni svet in uprava, delujejo v skladu z zakoni in drugimi predpisi, s statutom in svojimi poslovniki. Statut družbe, poslovnik o delu skupščine in poslovnik o delu nadzornega sveta so objavljeni na spletni strani družbe www.sava-re.si.

Eden od ključnih gradnikov sistema upravljanja je sistem upravljanja tveganj. Uprava družbe zagotavlja učinkovit sistem upravljanja tveganj. Pravila sistema upravljanja tveganj in pravila o lastni oceni tveganj in solventnosti so podrobneje urejene v notranjih aktih družbe.

V družbi so v organizacijsko strukturo ter procese odločanja vgrajene funkcija upravljanja tveganj, funkcija notranje revizije, aktuarska funkcija in funkcija spremljanja skladnosti poslovanja, ki jih veljavna zakonodaja opredeljuje kot ključne funkcije v sistemu upravljanja (v nadaljevanju: ključne funkcije). V organizacijsko strukturo in procese odločanja so ključne funkcije vgrajene z namenom okrepitve strukture treh obrambnih linij v sistemu nadzora družbe. Pravila delovanja posameznih ključnih funkcij so podrobneje urejena v notranjih aktih družbe.

5.3.1 Skupščina delničarjev

Pristojnosti

Skupščina odloča o:

• sprejetju letnega poročila, če nadzorni svet letnega poročila ni potrdil ali če uprava in nadzorni svet prepustita odločitev o sprejetju letnega poročila skupščini;
• uporabi bilančnega dobička, na predlog uprave in na podlagi poročila nadzornega sveta;
• imenovanju in odpoklicu članov nadzornega sveta;
• podelitvi razrešnice članom uprave in nadzornega sveta;
• spremembah statuta;
• ukrepih za povečanje in zmanjšanje kapitala;
• prenehanju družbe in statusnem preoblikovanju;
• imenovanju revizorja, na predlog nadzornega sveta;
• drugih zadevah v skladu z zakonom in statutom.

Sklic skupščine

Skupščina delničarjev, s katero delničarji Save Re uresničujejo svoje pravice v zadevah družbe, je sklicana najmanj enkrat letno, najpozneje do konca avgusta. Skupščina je lahko sklicana tudi v drugih primerih, določenih z zakonom, statutom družbe in takrat, ko je to v interesu družbe. Skupščino navadno sklicuje uprava družbe. Zakon določa, v katerih primerih jo lahko skliče nadzorni svet družbe oziroma delničarji.

Sklic skupščine objavi družba v informacijskem sistemu Ljubljanske borze, d.d., Ljubljana SEOnet (www.ljse.si), na spletni strani AJPES (www.ajpes.si) in na uradni spletni strani družbe www.savare.si, v tiskani obliki pa tudi v enem od statutarno določenih dnevnih časopisov, dnevniku Delo ali v dnevniku Dnevnik ali v Uradnem listu Republike Slovenije.

Udeležba na skupščini

Delničar se lahko udeleži skupščine in na njej uresničuje svojo glasovalno pravico, pod pogojem, da najpozneje konec četrtega dne pred zasedanjem skupščine prijavi svojo udeležbo na skupščini upravi družbe in je kot imetnik delnic vpisan v centralnem registru nematerializiranih vrednostnih papirjev konec četrtega dne pred zasedanjem skupščine.

Pogoji udeležbe ali uresničevanja glasovalnih pravic se natančneje določijo v sklicu skupščine.

Sprejemanje sklepov

Za sprejetje skupščinskih sklepov je potrebna večina oddanih glasov delničarjev (navadna večina), razen če zakon ali statut ne določata večje večine ali drugih zahtev.

Glasovalna pravica

Glasovalna pravica delničarjev se uresničuje glede na njihov delež v osnovnem kapitalu družbe. Vsaka kosovna delnica z glasovalno pravico ima en glas. Glasovalna pravica se lahko uresničuje tudi po pooblaščencu, na podlagi pisnega pooblastila, pa tudi po finančni organizaciji ali združenju delničarjev.

Skupščina v letu 2016

V letu 2016 je bila skupščina delničarjev sklicana dvakrat.

Sklic 31. skupščine je bil objavljen 21. 4. 2016, skupščina pa bi morala zasedati 24. 5. 2016. Uprava je v sodelovanju z nadzornim svetom 23. 5. 2016 skupščino preklicala. Uprava in nadzorni svet sta menila, da je preklic in s tem preložitev skupščine upravičena, da bi lahko skupščini delničarjev odgovorili na vprašanja v zvezi s poslom nakupa nepremičnine ACH, Baragova 5, Ljubljana, katerega preveritev do dneva predvidenega zasedanja skupščine še ni bila končana.

V skladu s ponovnim sklicem je 30. 8. 2016 potekala 31. skupščina delničarjev družbe. Skupščina se je tega dne med drugim seznanila s sprejetim letnim poročilom za poslovno leto 2015 z mnenjem revizorja, s pisnim poročilom nadzornega sveta k letnemu poročilu in letnim poročilom o notranjem revidiranju za leto 2015 z mnenjem nadzornega sveta. Nadalje je bila na skupščini podana informacija o prejemkih članov organov vodenja in nadzora ter poročilo uprave o lastnih delnicah. Skupščina je sklenila, da se del bilančnega dobička v višini 12.398.156,80 EUR uporabi za izplačilo dividend, preostali del bilančnega dobička v višini 8.365.277,91 EUR pa se ne uporabi. Skupščina je podelila razrešnico upravi in nadzornemu svetu za leto 2015. Za revizorja za poslovna leta 2016—2018 je skupščina imenovala družbo Ernst & Young, d.o.o., Dunajska 111, Ljubljana. Skupščina je potrdila spremembe statuta družbe ter sprejela sklep o spremembah plačil članom nadzornega sveta in njegovih komisij. Tega dne se je skupščina seznanila tudi s spremembo članov nadzornega sveta predstavnikov delavcev ter se seznanila s postopkom pregleda posla nakupa nepremičnine na naslovu Ljubljana, Baragova 5 (»ACH«).

Skupščina v letu 2017

V skladu s finančnim koledarjem družbe sta v letu 2017 predvideni dve skupščini, in sicer 7. 3. 2017 in 19. 5. 2017.

5.3.2 Nadzorni svet

Delovanje nadzornega sveta

Nadzorni svet nadzoruje vodenje poslov družbe. Pri tem ravna na podlagi veljavnih predpisov, predvsem na podlagi zakona o gospodarskih družbah, zakona o zavarovalništvu, statuta družbe in poslovnika o delu nadzornega sveta. Nadzorni svet mora biti v skladu z zakonom sklican najmanj enkrat v četrtletju, navadno po preteku posameznega trimesečja poslovnega leta. Po potrebi se nadzorni svet sestaja tudi pogosteje. Področje delovanja nadzornega sveta je podrobneje urejeno s Poslovnikom o delu nadzornega sveta. Poslovnik o delu nadzornega sveta je objavljen na spletni strani družbe www.sava-re.si.

Pristojnosti

Nekatere pomembnejše naloge nadzornega sveta so:

• daje soglasje upravi k določitvi poslovne politike in finančnega načrta skupine Sava Re in Save Re,
• daje soglasje upravi k določitvi strategije razvoja skupine Sava Re in Save Re,
• daje soglasja upravi k pisnim pravilom sistema upravljanja, upravljanja tveganj, spremljanja skladnosti, notranje revizije, aktuarske funkcije, notranjih kontrol in izločenih poslov,
• daje soglasje upravi k podelitvi pooblastila nosilcem ključnih funkcij,
• daje soglasje upravi k poročilu o solventnosti in finančnem položaju družbe,
• daje soglasje upravi k določitvi okvirnega letnega programa dela notranje revizije,
• nadzira primernost postopkov in učinkovitost delovanja notranje revizije,
• izdela mnenje za skupščino delničarjev k letnemu poročilu o notranjem revidiranju,
• obravnava ugotovitve Agencije za zavarovalni nadzor in drugih organov nadzora v postopkih nadzora nad družbo,
• preveri letna in medletna poročila o poslovanju skupine Sava Re in Save Re,
• preveri letno poročilo, ki ga je predložila uprava, zavzame stališče do revizijskega mnenja in o tem sestavi poročilo za skupščino ter v njem navede morebitne pripombe in ali ga potrdi,
• preveri predlog za uporabo bilančnega dobička, ki ga je predložila uprava, in o tem sestavi pisno poročilo za skupščino,
• drugo v skladu z zakonom in statutom.

Nadzorni svet v letu 2016

Skladno s statutom družbe in veljavno zakonodajo sestavlja nadzorni svet šest članov, od katerih štiri člane predstavnike delničarjev izvoli skupščina družbe, dva člana predstavnika delavcev pa izvoli svet delavcev družbe, ki s svojim sklepom seznani skupščino družbe. Člani nadzornega sveta so imenovani za največ štiri leta in so lahko ponovno izvoljeni.

Dne 12. 7. 2013 je skupščina delničarjev Save Re za štiriletno mandatno obdobje izvolila štiri člane nadzornega sveta predstavnike delničarjev, z začetkom mandata 15. 7. 2013, in sicer Branka Tomažiča, Matejo Lovšin Herič, Keitha W. Morrisa in Slavena Mićkovića.

Skladno z Zakonom o sodelovanju delavcev pri upravljanju je svet delavcev Save Re kot predstavnika zaposlenih v nadzornem svetu Save Re za mandatno dobo štirih let izvolil Andreja Gorazda Kunstka in Heleno Dretnik. Andrej Gorazd Kunstek in Helena Dretnik sta mandat nastopila 11. 6. 2015.

V letu 2016 je prišlo do sprememb v sestavi nadzornega sveta.

Helena Dretnik je 19. 2. 2016 podala izjavo o odstopu z mesta člana nadzornega sveta predstavnika delavcev, ki je začela učinkovati istega dne. Za novega člana nadzornega sveta predstavnika delavcev je svet delavcev namesto Helene Dretnik imenoval Matejo Živec, in sicer za mandatno obdobje od 1. 4. 2016 do 11. 6. 2019.

1. 1. 2016 je družba prejela odstopno izjavo Branka Tomažiča z mesta predsednika in člana nadzornega sveta družbe, ki je začela učinkovati istega dne. Do nadaljnjega nadzorni svet deluje v petčlanski sestavi. 12. 10. 2016 so člani nadzornega sveta Save Re na dopisni seji izmed sebe za predsednico nadzornega sveta izvolili Matejo Lovšin Herič (dosedanjo namestnico predsednika), za njenega namestnika pa Slavena Mićkovića (dosedanjega člana nadzornega sveta).

Član	Naziv	Nastop mandata	Trajanje mandata
Branko Tomažič	predsednik (do 11. 10. 2016)	15. 7. 2013
Mateja Lovšin Herič	predsednica (od 12. 10. 2016 dalje)
Mateja Lovšin Herič	namestnica predsednika (do	15. 7. 2013	15. 7. 2017
	11. 10. 2016)
Slaven Mićković	namestnik predsednice (od
	12. 10. 2016 dalje)	15. 7. 2013	15. 7. 2017
Slaven Mićković	član (do 11. 10. 2016)
Keith Morris	Član	15. 7. 2013	15. 7. 2017
Andrej Gorazd Kunstek	član predstavnik delavcev	11. 6. 2015	11. 6. 2019
Mateja Živec	članica predstavnica delavcev (od
	1. 4. 2016)	1. 4. 2016	11. 6. 2019
Helena Dretnik	članica predstavnica delavcev (do	11. 6. 2015	do 19. 2. 2016
	19. 2. 2016)

Sestava nadzornega sveta v letu 2016

Zaposlitev, izobrazba, predstavitev, mandat in razkritja o članstvih v organih upravljanja in nadzora drugih pravnih oseb

Predstavniki kapitala

Mateja Lovšin Herič, predsednica nadzornega sveta

Zaposlitev: Slovenski državni holding, d.d.

Izobrazba: univerzitetna diplomirana ekonomistka

Predstavitev: Mateja Lovšin Herič je od leta 1995 zaposlena v Slovenskem državnem holdingu, d.d. (prej Slovenska odškodninska družba, d.d.), kjer trenutno opravlja naloge direktorice Oddelka za razpolaganje in pridobivanje kapitalskih naložb. Ima dolgoletne izkušnje s področja upravljanja kapitalskih naložb, kot tudi z vodenjem oziroma sodelovanjem v obsežnih in vsebinsko zahtevnih projektov, ki jih je vodil Slovenski državni holding, d.d. V preteklosti je že bila članica nadzornih svetov v štirih delniških družbah. Trenutno je predsednica nadzornega sveta, članica revizijske komisije nadzornega sveta, članica komisije za oceno sposobnosti in primernosti ter predsednica komisije za imenovanja nadzornega sveta Save Re. Ima potrdilo Združenja članov nadzornih svetov o usposobljenosti za člana nadzornih svetov in upravnih odborov družb, ki jih je in jih bo predlagala v te organe Vlada RS.

Nastop mandata: 15. 7. 2013

Trajanje mandata: 15. 7. 2017

Mateja Lovšin Herič ni članica v organih upravljanja in nadzora drugih družb v skupini in drugih nepovezanih pravnih oseb.

Slaven Mićković, član nadzornega sveta

Zaposlitev: Abanka Vipa, d.d.

Izobrazba: magister matematičnih znanosti, doktor ekonomskih znanosti

Predstavitev: Slaven Mićković ima izkušnje s področja vrednotenja podjetij. Od marca leta 2013 je zaposlen kot strateški svetovalec službe za tveganja v Abanki Vipa, pred tem se je 15 let v okviru Ministrstva za finance ukvarjal z napovedovanjem prihodkov, izračunavanjem vpliva gospodarske aktivnosti na javne finance in izračunavanjem vpliva staranja prebivalstva na javne finance. V zadnjih letih je sodeloval tudi pri številnih mednarodnih projektih, v katere je vključena Republika Slovenija. Vlogo člana nadzornega sveta in člana revizijske komisije nadzornega sveta Save Re opravlja od 2009 dalje oziroma drugi mandat zapored.

Nastop mandata: 15. 7. 2013

Trajanje mandata: 15. 7. 2017

Slaven Mićković ni član v organih upravljanja in nadzora drugih družb v skupini in drugih nepovezanih pravnih oseb.

Keith William Morris, član nadzornega sveta

Zaposlitev: upokojenec

Izobrazba: diplomant upravnih ved (B. Sc, Management Sciences) s specializacijo v financah in trženju

Predstavitev: Keith Morris je večji del svoje poklicne poti deloval v finančnem sektorju in ima bogate mednarodne izkušnje, tako na področju bančništva kot tudi zavarovalništva. Svojo poklicno pot je začel leta 1967 v Midland Bank (HSBC Group). Med letoma 1969 in 1984 je delal v Citibank NA, kjer je napredoval do pomočnika direktorja (vice president). Med letoma 1984 in 1989 je bil zaposlen v IBM UK kot finančni direktor in nazadnje kot višji svetovalec za bančništvo. Od leta 1989 pa do upokojitve je deloval kot generalni direktor predvsem v zavarovalništvu in v večjih skupinah, kot so Eagle Star Group, American International Group (AIG), Allianz Group in RBS Insurance (Direct Line Group). Od leta 2003 do 2008 je bil neizvršni direktor (član nadzornega sveta) družb Standard Life Bank in Standard Life Insurance Company ter deloval kot neizvršni direktor v šestih drugih manjših družbah. Vlogo člana nadzornega sveta Save Re opravlja od 2013 oziroma prvi mandat. Je tudi član komisije za imenovanja in nadomestni član komisije za oceno sposobnosti in primernosti nadzornega sveta Save Re.

Keith W. Morris Trenutno opravlja funkcijo neizvršnega direktorja v grški zavarovalnici European Reliance S.A.

Nastop mandata: 15. 7. 2013

Trajanje mandata: 15. 7. 2017

Keith Morris ni član v organih upravljanja in nadzora drugih družb v skupini in drugih pravnih oseb.

Predstavnika delavcev

Andrej Gorazd Kunstek, član nadzornega sveta

Zaposlitev: Sava Re, d.d.

Izobrazba: univerzitetni diplomirani ekonomist, magister ekonomskih znanosti

Predstavitev: Andrej Gorazd Kunstek se je po zaključenem študiju na ekonomski fakulteti zaposlil v Savi Re in ima več kot sedemnajst let izkušenj na področju sklepanja in tehnične obdelave pozavarovanj. Od leta 2007 je direktor Področja za tehnično obdelavo pozavarovanj v Sektorju pozavarovanja. Vlogo člana nadzornega sveta Save Re opravlja od 2013 dalje oziroma drugi mandat zapored.

Nastop novega mandata: 11. 6. 2015

Trajanje novega mandata: 11. 6. 2019

Andrej Gorazd Kunstek ni član v organih upravljanja in nadzora drugih družb v skupini in drugih nepovezanih pravnih oseb.

Mateja Živec, članica nadzornega sveta

Zaposlitev: Sava Re, d.d.

Izobrazba: univerzitetna diplomirana ekonomistka, magistrica ekonomskih znanosti

Predstavitev: Mateja Živec ima večletne delovne izkušnje s področja bančništva in zavarovalništva (v zavarovalništvu je zaposlena že več kot 15 let). Pred zaposlitvijo v Savi Re leta 2014 je v Zavarovalnici Triglav 12 let vodila oddelek upravljanja naložb. Vlogo člana nadzornega sveta Save Re opravlja od aprila 2016 dalje oziroma prvi mandat zapored.

Nastop mandata: 1. 4. 2016

Trajanje mandata: 11. 6. 2019

Mateja Živec ni članica v organih upravljanja in nadzora drugih družb v skupini in drugih nepovezanih pravnih oseb.

Izjava o neodvisnosti

Člani nadzornega sveta so se ob nastopu mandata v letu 2013 oziroma predstavnika zaposlenih v letu 2015 oziroma 2016 s podpisom Izjave o neodvisnosti člana nadzornega sveta Save Re, d.d., opredelili do izpolnjevanja meril neodvisnosti, navedenih v točki C.3 priloge C Kodeksa upravljanja javnih delniških družb. Izjave o neodvisnosti nadzorniki obnovijo enkrat letno. Omenjene izjave so objavljene na spletni strani družbe www.sava-re.si, v zavihku O družbi/Nadzorni svet.

Plačila, povračila in druge ugodnosti

Podatki o prejemkih članov nadzornega sveta so podrobneje razkriti v poglavju 24.10 Razkritja o poslovanju s povezanimi osebami v računovodskem delu poročila.

Lastništvo delnic članov nadzornega sveta

Število delnic POSR v lasti članov nadzornega sveta na dan 31. 12. 2016

	Število delnic	Delež v osnovnem kapitalu (%)
Andrej Gorazd Kunstek	2.500	0,0145%
Skupaj	2.500	0,0145%

Vir: Centralni register vrednostnih papirjev KDD d.d.

Več informacij o delovanju nadzornega sveta v letu 2016 je podanih v poglavju 4 Poročilo Nadzornega sveta.

5.3.3 Komisije nadzornega sveta

Nadzorni svet skladno z zakonodajo, kodeksom o upravljanju javnih delniških družb in dobro prakso imenuje eno ali več komisij ali odborov, ki obravnavajo vnaprej določena področja, pripravljajo predloge sklepov nadzornega sveta, skrbijo za njihovo uresničitev in opravljajo druge strokovne naloge ter s tem strokovno podpirajo delo nadzornega sveta.

Nadzorni svet Save Re je v tem mandatu oblikoval revizijsko komisijo, komisijo za oceno sposobnosti in primernosti in komisijo za imenovanja.

Revizijska komisija

Delovanje revizijske komisije

Naloge in pristojnosti revizijske komisije določajo zakon o gospodarskih družbah, listina o ustanovitvi revizijske komisije družbe, poslovnik o delu revizijske komisije družbe, poslovnik o delu nadzornega sveta družbe in drugi avtonomni pravni viri (npr. priporočila za revizijske komisije).

Pristojnosti

Nekatere pomembnejše naloge revizijske komisije so:

• spremljanje postopka računovodskega poročanja ter pripravljanje priporočil in predlogov za zagotovitev njegove celovitosti,
• spremljanje učinkovitosti in uspešnosti notranjega nadzora v družbi, notranje revizije, če obstaja, in sistemov za obvladovanje tveganj,
• spremljanje obvezne revizije letnih in konsolidiranih računovodskih izkazov, zlasti uspešnosti obvezne revizije, pri čemer upošteva vse ugotovitve in zaključke pristojnega organa,
• pregledovanje in spremljanje neodvisnosti revizorja letnega poročilo družbe, zlasti o zagotavljanju dodatnih nerevizijskih storitev,
• odgovarjanje za postopek izbire revizorja in predlaganje nadzornemu svetu imenovanje kandidata za revizorja letnega poročila družbe,
• nadzorovanje neoporečnosti finančnih informacij, ki jih daje družba,
• ocenjevanje sestave letnega poročila, vključno z oblikovanjem predloga za nadzorni svet,
• sodelovanje pri določitvi pomembnejših področij revidiranja,
• sodelovanje pri pripravi pogodbe med revizorjem in družbo, pri čemer so prepovedana vsa pogodbena določila, ki skupščini omejujejo izbiro imenovanja revizorja.
• poročanje nadzornemu svetu o rezultatu obvezne revizije, vključno s pojasnilom, kako je obvezna revizija prispevala k celovitosti računovodskega poročanja in kakšno vlogo je imela revizijska komisija v tem postopku,
• opravljanje drugih nalog, določenih s statutom ali sklepom nadzornega sveta,
• sodelovanje z revizorjem pri opravljanju revizije letnega poročila družbe, zlasti z medsebojnim obveščanjem o glavnih zadevah glede revizije, in
• sodelovanje z notranjim revizorjem, zlasti z medsebojnim obveščanjem o glavnih zadevah glede notranje revizije.

Revizijska komisija v letu 2016

Nadzorni svet je 22. 7. 2013 na konstitutivni seji imenoval tričlansko revizijsko komisijo, v sestavi Mateja Lovšin Herič (predsednica), Slaven Mićković in Ignac Dolenšek (člana).

V zadnjem četrtletju leta 2016 je prišlo do spremembe v sestavi revizijske komisije.

Nadzorni svet je 28. 10. 2016 za predsednika revizijske komisije nadzornega sveta imenoval Slavena Mićkovića (dosedanji član revizijske komisije), za članico pa Mateja Lovšin Herič (dosedanja predsednica revizijske komisije).

Sestava revizijske komisije v letu 2016 (do 27. 10. 2016)

Član	Naziv	Nastop mandata	Trajanje mandata
Mateja Lovšin Herič	predsednica	22. 7. 2013	15. 7. 2017
Slaven Mićković	član	22. 7. 2013	15. 7. 2017
Ignac Dolenšek	zunanji član	22. 7. 2013	15. 7. 2017

Sestava revizijske komisije v letu 2016 (od 28. 10. 2016 dalje)

Član	Naziv	Nastop mandata	Trajanje mandata
Slaven Mićković	predsednik	22. 7. 2013	15. 7. 2017
Mateja Lovšin Herič	članica	22. 7. 2013	15. 7. 2017
Ignac Dolenšek	zunanji član	22. 7. 2013	15. 7. 2017

Komisija za oceno sposobnosti in primernosti

Delovanje komisije za oceno sposobnosti in primernosti

V sklopu prilagajanja zahtevam direktive Solventnost II je uprava Save Re s soglasjem nadzornega sveta sprejela Politiko sposobnosti in primernosti ključnih oseb Save Re, d.d., (v nadaljevanju: Politika sposobnosti in primernosti), ki je začela veljati 1. 1. 2016. Sava Re mora skladno s zahtevami veljavne zakonodaje in skladno z navedeno politiko namreč zagotavljati, da so osebe, ki dejansko vodijo in nadzirajo družbo, ne zgolj ob imenovanju ampak ves čas opravljanja funkcije ustrezno usposobljene in primerne za strokovno vodenje, upravljanje in nadzorovanje družbe. Poleg tega, da imajo člani uprave oziroma člani nadzornega sveta skupno kot kolektiven organ ustrezno usposobljenost, izkušnje in znanje (sposobnost), morajo biti te osebe dobrega ugleda in odražati integriteto v svojih dejanjih (primernost).

Kriteriji in merila ter postopki izdelave ocene sposobnosti in primernosti članov uprave, nadzornega sveta, njegovih komisij ter nosilcev ključnih funkcij in ostalega zadevnega osebja so podrobneje urejeni v Politiki sposobnosti in primernosti.

Pristojnosti

Najpomembnejša naloga komisije za oceno sposobnosti in primernosti je:

vrednotenje sposobnosti in primernosti uprave, nadzornega sveta in njegovih komisij.

Komisija za oceno sposobnosti in primernosti v letu 2016

Za izvedbo ocene sposobnosti in primernosti nadzornega sveta, njegovih komisij in uprave (ter vseh članov navedenih organov) je nadzorni svet 10. 2. 2016 imenoval posebno komisijo za oceno sposobnosti in primernosti, v sestavi Branko Tomažič (predsednik), Mateja Lovšin Herič, Nika Matjan (članici) in Keith Morris (nadomestni član).

V zadnjem četrtletju leta 2016 je prišlo do spremembe v sestavi komisije za oceno sposobnosti in primernosti.

Po odstopu Branka Tomažiča z mesta predsednika in člana nadzornega sveta družbe, mu je 11. 10. 2016 obenem prenehala tudi funkcija predsednika komisije za oceno sposobnosti in primernosti. Nadzorni svet je 28. 10. 2016 za novo predsednico te komisije imenoval Matejo Živec.

Član	Naziv	Nastop mandata	Trajanje mandata
Branko Tomažič	predsednik	10. 2. 2016	11. 10. 2016
Mateja Lovšin Herič	članica	10. 2. 2016	15. 7. 2017
Nika Matjan	članica	10. 2. 2016	15. 7. 2017
Keith Morris	nadomestni član	10. 2. 2016	15. 7. 2017

Sestava komisije za oceno sposobnosti in primernosti v 2016 (od 10. 2. 2016 do 11. 10. 2016)

Sestava komisije za oceno sposobnosti in primernosti v 2016 (od 28. 10. 2016 dalje)

Član	Naziv	Nastop mandata	Trajanje mandata
Mateja Živec	predsednik	28. 10. 2016	15. 7. 2017
Mateja Lovšin Herič	članica	10. 2. 2016	15. 7. 2017
Nika Matjan	članica	10. 2. 2016	15. 7. 2017
Keith Morris	nadomestni član	10. 2. 2016	15. 7. 2017

Komisija za imenovanja

Nadzorni svet je v skladu s priporočili Kodeksa upravljanja javnih delniških družb imenoval tričlansko komisijo za imenovanja kot posebno komisijo nadzornega sveta za izvedbo izbirnih postopkov kandidatov za člane uprave kot tudi izbirnih postopkov kandidatov za člane nadzornega sveta predstavnike delničarjev, ki jih nato predlaga skupščini v izvolitev. Namen komisije za imenovanja je opraviti objektivne in pregledne postopke nabora kandidatov tako za člane uprave kot za člane nadzornega sveta ter predlagati nadzornemu svetu, katere kandidate naj predlaga skupščini v izvolitev.

Delovanje komisije za imenovanja

Naloge in pristojnosti komisije za imenovanja določa Kodeks o upravljanju javnih delniških družb.

Pristojnosti

Nekatere pomembnejše naloge komisije za imenovanja nadzornega sveta so:

• pomoč nadzornemu svetu in priprava predlogov glede meril in kandidatov za članstvo v v upravi in nadzornem svetu;
• podpora na preostalih področjih, povezanih z nadzornim svetom in pri katerih lahko pride do nasprotja interesov članov nadzornega sveta.

Komisija za imenovanja v letu 2016

V tričlansko komisijo za imenovanja so bili 12. 9. 2016 imenovani Mateja Lovšin Herič (predsednica) ter Branko Tomažič in Slaven Mićković (člana).

V zadnjem četrtletju leta 2016 je prišlo do spremembe v sestavi komisije za imenovanja.

Po odstopu Branka Tomažiča z mesta predsednika in člana nadzornega sveta družbe, mu je 11. 10. 2016 obenem prenehala funkcija člana komisije za imenovanja. Nadzorni svet je 12. 10. 2016 za novega člana te komisije imenoval Keitha W. Morrisa.

Sestava komisije za imenovanja v 2016 (od 12. 9. 2016 do 11. 10. 2016)

Član	Naziv	Nastop mandata	Trajanje mandata
Mateja Lovšin Herič	predsednica	12. 9. 2016	15. 7. 2017
Branko Tomažič	član	12. 9. 2016	11. 10. 2016
Slaven Mićković	član	12. 9. 2016	15. 7. 2017

Sestava komisije za imenovanja v 2016 (od 12. 10. 2016 dalje)

Član	Naziv	Nastop mandata	Trajanje mandata
Mateja Lovšin Herič	predsednica	12. 9. 2016	15. 7. 2017
Keith W. Morris	član	12. 10. 2016	15. 7. 2017
Slaven Mićković	član	12. 9. 2016	15. 7. 2017

5.3.4 Uprava

Delovanje uprave

Uprava družbe vodi ter zastopa in predstavlja družbo v pravnem prometu. Pri tem ravna v skladu z veljavnimi predpisi, predvsem v skladu z zakonom o gospodarskih družbah, zakonom o zavarovalništvu, statutom, aktom o upravi in poslovnikom o delu uprave.

Pristojnosti

Nekatere pomembnejše naloge uprave so:

• vodi in organizira poslovanje družbe,
• zastopa in predstavlja družbo,
• odgovarja za zakonitost poslovanja družbe,
• sprejema strategijo razvoja družbe in skupine ter jo posreduje nadzornemu svetu v soglasje,
• sprejema poslovno politiko in finančni načrt družbe in skupine ter jo posreduje nadzornemu svetu v soglasje,
• sprejema interne akte družbe,
• odobri in redno preverja strategije in pisna pravila o upravljanju tveganj, sistemu notranjih nadzorov, notranji reviziji, aktuarski funkciji in izločenih poslih ter zagotovi njihovo izvajanje,
• sprejme poročilo o solventnosti in finančnem položaju ter ga predloži nadzornemu svetu v soglasje,
• s soglasjem nadzornega sveta podeli pooblastilo nosilcem ključnih funkcij družbe,
• daje poročila nadzornemu svetu o poslovanju družbe in skupine,
• pripravlja predlog letnega poročila s poslovnim poročilom in ga skupaj z revizorjevim mnenjem in predlogom uporabe bilančnega dobička predloži nadzornemu svetu v potrditev,
• sklicuje skupščino,
• izvaja sklepe skupščine in nadzornega sveta.

Pooblastila uprave (povečanje osnovnega kapitala, pridobivanje lastnih delnic)

Uprava družbe nima pooblastila za povečanje osnovnega kapitala.

Uprava družbe ima pooblastilo za pridobivanje lastnih delnic do višine 10 % osnovnega kapitala in velja za dobo treh let od sprejema skupščinskega sklepa, tj. do 23. 4. 2017. Aprila 2016 je Sava Re izvedla postopek nakupa lastnih delnic zunaj organiziranega trga. Skupno število lastnih delnic po nakupih je znašalo 1.721.966, kar predstavlja 10,0 % minus ena delnica osnovnega kapitala družbe. S tem je uprava družbe v celoti izkoristila skupščinsko pooblastilo za nakup lastnih delnic, ki je bilo omejeno na 10 % minus ena delnica.

Uprava v letu 2016

Skladno s statutom Save Re družbo vodi, predstavlja in zastopa od dvo- do petčlanska uprava. Družbo v pravnem prometu vedno zastopata vsaj dva člana uprave skupaj.

Nadzorni svet Save Re je 20. 5. 2013 imenoval štiričlansko upravo v sestavi Zvonko Ivanušič, predsednik uprave, Srečko Čebron, Jošt Dolničar in Mateja Treven pa člani uprave. Nov mandat predsednika in vseh treh članov uprave teče od 1. 6. 2013 dalje in traja pet let.

V letu 2016 je prišlo do spremembe v sestavi uprave.

Nadzorni svet družbe je 22. 8. 2016 sprejel sklep o odpoklicu Zvonka Ivanušiča z mesta predsednika in člana uprave družbe. Odpoklic je začel učinkovati s 23. 8. 2016. Za predsednika uprave je nadzorni svet z dnem 23. 8. 2016 imenoval dosedanjega člana uprave, Jošta Dolničarja, ter sprejel sklep, s katerim je določil, da uprava družbe začasno deluje v tričlanski sestavi.

Nadzorni svet Save Re je 16. 12. 2016 zaključil izbirni postopek in za novega predsednika uprave družbe Sava Re imenoval Marka Jazbeca, in sicer za petletni mandat, ki začne teči naslednji dan po prejemu odločbe o izdaji dovoljenja za opravljanje funkcije člana uprave, ki ga izda Agencija za zavarovalni nadzor.

Član	Naziv	Nastop mandata	Trajanje mandata
Zvonko Ivanušič	predsednik (do 23. 8. 2016)	1. 6. 2013	do 23. 8. 2016
Jošt Dolničar	predsednik (od 23. 8. 2016 dalje)
Jošt Dolničar	član (do 23. 8. 2016)	1. 6. 2013	5 let
Srečko Čebron	član	1. 6. 2013	5 let
Mateja Treven	članica	1. 6. 2013	5 let

Sestava uprave v letu 2016

Izobrazba, predstavitev, mandat, delovna področja in razkritja o članstvu v organih upravljanja in nadzora drugih pravnih oseb

Jošt Dolničar, predsednik uprave

Izobrazba: univerzitetni diplomirani pravnik

Predstavitev: Svoje prve delovne izkušnje je Jošt Dolničar začel pridobivati v Zavarovalnici Triglav, kjer je bil zaposlen devet let, nazadnje kot izvršni direktor za premoženjska zavarovanja. Pretežni del svojega življenja se je aktivno ukvarjal s športom, še zdaj je trener veslanja z licenco, član pravne komisije in arbiter pri arbitraži Olimpijskega komiteja Slovenije. V Savi Re se je zaposlil leta 2006, najprej kot pomočnik uprave za podporo odvisnim družbam. Vlogo člana uprave Save Re opravlja od 2008 dalje oziroma drugi mandat zapored. Vlogo predsednika uprave Save Re opravlja od 23. 8. 2016 dalje.

Nastop mandata: 1. 6. 2013

Trajanje mandata: pet let

Delovna področja v okviru uprave: Predsednik uprave je odgovoren za vodenje Save Re, koordinacijo dela uprave, kontroling, splošne, kadrovsko-organizacijske in pravne zadeve, skladnost poslovanja, za področje odnosov z javnostmi in procese združevanja, za upravljanje strateških naložb v odvisne družbe z dejavnostjo direktnega zavarovanja in procesno informacijsko tehnologijo.

Razkritja o članstvih v organih upravljanja in nadzora drugih družb v skupini:

• Sava neživotno osiguranje, a.d., Bulevar vojvode Mišića 51, 11000 Beograd, Srbija član upravnega odbora;
• Sava osiguranje, a.d., P.C Kruševac, Rimski trg 70, 81000 Podgorica, Črna gora član odbora direktorjev;
• Zavarovalnica Sava, d.d., Cankarjeva 3, 2000 Maribor predsednik nadzornega sveta.

Članstva v organih vodenja ali nadzora drugih nepovezanih pravnih oseb:

Veslaška zveza Slovenije, Župančičeva cesta 9, Bled – predsednik.

Srečko Čebron, član uprave

Izobrazba: univerzitetni diplomirani inženir rudarstva

Predstavitev: Kariero v sektorju zavarovalstva je Srečko Čebron začel v Zavarovalnici Generali v Trstu. Pretežno mednarodne izkušnje v zavarovalništvu si je med drugim pridobival v Zavarovalnici Tilia, Unipolu v Milanu, Bologni in Moskvi, ICMIF v angleškem Manchesterju in Euresapu v Lizboni. Izkupiček bogate mednarodne kariere je tudi odlično znanje številnih tujih jezikov. Med letoma 2001 in 2008 je bil član uprave Zavarovalnice Maribor. Vlogo člana uprave Save Re opravlja od 2009 dalje oziroma drugi mandat zapored.

Nastop mandata: 1. 6. 2013

Trajanje mandata: pet let

Delovna področja v okviru uprave: Član uprave je odgovoren za poslovanje družbe na področju pozavarovanja in aktuariata.

Srečko Čebron ni član v organih upravljanja in nadzora drugih družb v skupini in drugih nepovezanih pravnih oseb.

Mateja Treven, članica uprave

Izobrazba: univerzitetna diplomirana ekonomistka, magistrica ekonomskih znanosti

Predstavitev: Prve delovne izkušnje si je Mateja Treven pridobivala v Ljubljanski banki, leta 2000 se je zaposlila v Zavarovalnici Triglav kot vodja službe za poslovanje z vrednostnimi papirji, med letoma 2004 in 2006 pa je opravljala funkcijo pomočnice predsednika uprave za področje financ in računovodstva. Od leta 2006 je bila članica uprave v borznoposredniški družbi Publikum, investicijske storitve, d.d., od marca 2010 je bila zaposlena v družbi Publikum, družba za investicije, d.d., kot svetovalka uprave za področje financ in računovodstva. Po dokončanem študiju ekonomije v Ljubljani je študij nadaljevala na londonski univerzi City University Business School in si pridobila naziv Master Of Science In Investment Management (nostrificirani naslov je magistrica poslovodenja in organizacije). Leta 2005 si je pridobila pravico do uporabe naziva CFA² . Pred imenovanjem za članico uprave je bila v Savi Re članica nadzornega sveta in predsednica revizijske komisije nadzornega sveta. V Savi Re se je zaposlila na začetku leta 2011, sprva kot pooblaščenka uprave. Vlogo članice uprave Save Re opravlja od 2011 dalje oziroma drugi mandat zapored.

² (CFA / Chartered Financial Analyst / pooblaščeni finančni analitik).

Nastop mandata: 1. 6. 2013

Trajanje mandata: pet let

Delovna področja v okviru uprave: Članica uprave je odgovorna za področje financ, računovodstva, notranje revizije, odnosov z vlagatelji, upravljanje s tveganji in pokojninskih zavarovanj.

Razkritja o članstvih v organih upravljanja in nadzora drugih družb v skupini:

• Moja naložba, Pokoninska družba, d.d., Ulica Vita Kraigherja 5, 2103 Maribor predsednica nadzornega sveta,
• Zavarovalnica Sava, d.d., Cankarjeva 3, 2000 Maribor članica nadzornega sveta.

Mateja Treven ni članica v organih upravljanja in nadzora drugih nepovezanih pravnih oseb.

Plačila, povračila in druge ugodnosti

Podatki o prejemkih članov uprave so podrobneje razkriti v poglavju 24.10 Razkritja o poslovanju s povezanimi osebami v računovodskem delu poročila.

Lastništvo delnic

Število delnic POSR v lasti članov uprave na dan 31. 12. 2016

	Število delnic	Delež v osnovnem kapitalu (%)
Srečko Čebron	2.500	0,0145%
Jošt Dolničar	4.363	0,0253%
Mateja Treven	8.722	0,0507%
Skupaj	15.585	0,0905%

Vir: Centralni register vrednostnih papirjev KDD d.d.

5.4 Opis glavnih značilnosti sistemov notranjih kontrol in upravljanja tveganj v družbi v povezavi s postopkom računovodskega poročanja

Notranje kontrole so usmeritve in postopki, ki jih je Sava Re vzpostavila in jih izvaja na vseh ravneh, da bi obvladovala tveganja, povezana tudi z računovodskim poročanjem. Namen teh notranjih kontrol je zagotoviti učinkovitost in uspešnost delovanja, zanesljivost računovodskega poročanja in skladnost z veljavnimi zakoni ter drugimi zunanjimi in notranjimi predpisi.

Poleg določb zakona o gospodarskih družbah za Savo Re veljajo specialne določbe zakona o zavarovalništvu, ki ureja obveznost zavarovalnic, da vzpostavijo in vzdržujejo ustrezen sistem notranjih kontrol in upravljanja tveganj. Podzakonske predpise s to vsebino na podlagi zakona o zavarovalništvu izdaja Agencija za zavarovalni nadzor, ki jih družba strogo spoštuje.

Računovodske kontrole so tesno povezane s kontrolami na področju informacijske tehnologije, ki med drugim zagotavljajo omejitve in nadzor dostopov do omrežja, podatkov in aplikacij ter popolnost in točnost zajemanja in obdelovanja podatkov.

Za potrebe računovodskega poročanja na konsolidirani osnovi so postopki in notranje kontrole opredeljene v internem pravilniku o računovodstvu in v priročniku za finančno obvladovanje poslovanja družb v skupini Sava Re. Članice skupine Sava Re posredujejo računovodske podatke za pripravo konsolidiranih računovodskih izkazov v obliki poročevalskih paketov, pripravljenih v skladu z mednarodnimi standardi računovodskega poročanja (MSRP) in usmeritvami obvladujoče družbe ter v rokih, določenih skladno s finančnim koledarjem družbe. V poročevalske pakete so vgrajene navzkrižne kontrole, ki zagotavljajo usklajenost podatkov, prav tako pa te pakete preverjajo tudi zunanji revizorji. Za dodatno kontrolo pravilnosti poročevalskih paketov odvisne družbe posredujejo tudi svoje izvirne računovodske izkaze. Z uvedbo poenotenih informacijskih sistemov v odvisne družbe in aplikacije, ki podpirajo konsolidacijo, planiranje in poročanje, se povečuje učinkovitost izmenjave računovodskih podatkov med odvisnimi družbami in obvladujočo družbo in s tem kontrolo teh informacij. Ustreznost delovanja in vzpostavitev potrebnih kontrol v okviru informacijskih sistemov preverjajo veščaki s tega področja v okviru redne letne revizije računovodskih izkazov.

Sava Re ima poleg omenjenega vzpostavljen sistem notranjih kontrol tudi pri ostalih pomembnih poslovnih procesih. Notranje kontrole obsegajo postopke in dejanja, ki zagotavljajo spoštovanje zakonodaje in notranjih pravil. Vsi pomembnejši poslovni procesi v Savi Re so opisani, tudi z opredelitvijo kontrolnih točk in izvajalci posameznih kontrol. Osnovne kontrole se tako izvajajo s pregledom prejete dokumentacije ali s sistemsko oziroma ročno kontrolo obdelanih podatkov.

Sava Re spoštuje predpise in pravila o ustreznem ravnanju z zaupnimi podatki in notranjimi informacijami, dopustnosti naložb in prepovedi trgovanja na podlagi notranjih informacij. Prav tako izvaja redni nadzor nad ravnanjem zaposlenih pri sklepanju poslov s finančnimi instrumenti za svoj račun.

Druge osebe, na katere je Sava Re s pooblastilom prenesla opravljanje posameznih storitev, morajo izvajati svoja dela in naloge v skladu z zakonom, podzakonskimi akti, pogodbo o izvajanju storitev, notranjimi pravilniki in delovnimi navodili, ki sicer veljajo v Savi Re.

Skladno z Zakonom o zavarovalništvu je v Savi Re organizirana posebna Služba notranje revizije, ki presoja primernost in učinkovitost vzpostavljenih notranjih kontrol ter njihovo zanesljivost pri uresničevanju izvedbenih ciljev družbe ob sočasnem obvladovanju njenih tveganj. O izidih svojega dela Služba notranje revizije poroča upravi, revizijski komisiji in nadzornemu svetu družbe.

5.5 Zunanja revizija

Revizijo računovodskih izkazov obvladujoče družbe izvaja revizijska družba Ernst & Young d.o.o., Dunajska 111, Ljubljana, ki revizijo računovodskih izkazov Save Re in skupine Sava Re za poslovno leto 2016 opravlja četrto leto zapored. Revizijo vseh odvisnih družb so v letu 2016 izvajali lokalni revizorji iste revizijske družbe. V letu 2016 je bila z družbo Ernst & Young sklenjena nova pogodba za revizijo računovodskih izkazov za obdobje 2016–2018.

Družba upošteva določila zakona o zavarovalništvu o menjavi zunanjega revizorja.

5.6 Navedba podatkov v skladu s 6. odstavkom 70. člena ZGD-1

Struktura osnovnega kapitala Save Re

	Delničar	Število delnic	Delež v osnovnem kapitalu (%)
1	Slovenski državni holding, d.d.	4.304.917	25,0%
2	Zagrebačka banka, d.d., – skrbniški račun	2.469.432	14,3%
3	Sava Re, d.d. (lastne delnice)*	1.721.966	10,0%
4	Evropska banka za obnovo in razvoj (EBRD)	1.071.429	6,2%
5	Raiffeisen bank Austria, d.d. – skrbniški račun	776.839	4,5%
6	Modra zavarovalnica, d.d.	714.285	4,1%
7	Abanka, d.d.	655.000	3,8%
8	Republika Slovenija	476.402	2,8%
9	Balkan Fund	463.211	2,7%
10	Modra zavarovalnica, d.d. – ZVPS	320.346	1,9%
	Skupaj	12.973.827	75,3%

Seznam 10 največjih delničarjev na dan 31. 12. 2016

Vir: Centralni register vrednostnih papirjev KDD d.d.

*Lastne delnice nimajo glasovalnih pravic.

Vse delnice Save Re so navadne, kosovne, imenske, nematerializirane in so vse istega razreda.

Delnice dajejo njihovim imetnikom naslednje pravice:

• pravico do udeležbe pri upravljanju družbe (vsaka delnica daje delničarju pravico do enega glasu na skupščini delničarjev družbe);
• pravico do sorazmerne dela dobička družbe (dividenda);
• pravico do sorazmernega dela preostalega premoženja po likvidaciji ali stečaju družbe.

Skladno z veljavno zakonodajo in statutom Save Re imajo obstoječi delničarji v sorazmerju s svojo udeležbo v osnovnem kapitalu tudi prednostno pravico do vpisa novih delnic v primeru povečanja osnovnega kapitala, razen če se ta pravica s sklepom o povečanju osnovnega kapitala izključi z večino najmanj treh četrtin pri sklepanju zastopanega osnovnega kapitala.

Omejitve prenosa delnic

Vse delnice Save Re so prosto prenosljive.

Imetniki kvalificiranih deležev po Zakonu o prevzemih (ZPre -1)

Na dan 31. 12. 2016 so petodstotni delež (kvalificirani delež v skladu s 77. členom ZPre-1) dosegali naslednji imetniki delnic Save Re³ :

Delničar	Število delnic	Delež v osnovnem kapitalu (%)
Slovenski državni holding, d.d.	4.304.917	25,0%
Zagrebačka banka, d.d., – skrbniški račun	2.469.432	14,3%
Sava Re, d.d. (lastne delnice)*	1.721.966	10,0%
Evropska banka za obnovo in razvoj (EBRD)	1.071.429	6,2%

Sava Re je 2. 6. 2016 od skupine Adris grupa, d. d., Vladimira Nazora 1, 52210 Rovinj, Hrvaška (v nadaljevanju Adris grupa), preko pooblaščenca Rojs, Peljhan, Prelesnik & partnerji, o. p., d. o. o., prejela obvestilo o spremembi pomembnega deleža v družbi Sava Re. Adris grupa ima skupaj s svojimi odvisnimi družbami na skrbniških računih hranjenih 3.278.049 delnic z oznako POSR, kar predstavlja 19,04 % delnic v osnovnem kapitalu izdajatelja in 21,15 % vseh delnic z glasovalno pravico družbe Sava Re.

Pod tabelo Seznam 10 največjih delničarjev na dan 31. 12. 2016 je dodatno pojasnilo glede deleža v glasovalnih pravicah Save Re.

Imetniki vrednostnih papirjev, ki zagotavljajo posebne kontrolne pravice

Sava Re ni izdala vrednostnih papirjev, ki bi zagotavljali posebne kontrolne pravice.

Delniške sheme za delavce

Sava Re nima delniške sheme za delavce.

Omejitve glasovalnih pravic

Sava Re ni sprejela omejitev glasovalnih pravic.

Dogovori med delničarji, ki lahko povzročijo omejitev prenosa vrednostnih papirjev ali glasovalnih pravic

Savi Re taki dogovori med delničarji niso znani.

Pravila družbe o imenovanju in zamenjavi članov organov vodenja in nadzora ter o spremembah statuta

Pravila družbe o imenovanju in zamenjavi članov uprave

V skladu s statutom Save Re predsednika in člane uprave imenuje nadzorni svet za dobo petih let, z možnostjo neomejenega ponovnega imenovanja. V upravo so lahko imenovane neomejeno poslovno sposobne fizične osebe, ki izpolnjujejo pogoje, ki jih določajo zakon in notranja pravila družbe. Postopek in merila izbire kandidatov za člane uprave ter postopek obdobnega vrednotenja sposobnosti in primernosti posameznih članov so pregledni in vnaprej opredeljeni v politiki sposobnosti in primernosti ključnih oseb družbe.

Nadzorni svet lahko odpokliče upravo oziroma njene člane iz razlogov, ki jih opredeljuje zakon.

³ Vir: Centralni register vrednostnih papirjev KDD d.d.

Pravila Save Re o imenovanju in zamenjavi članov nadzornega sveta

V skladu s statutom Save Re ima nadzorni svet šest članov, od katerih štiri člane predstavnike delničarjev izvoli skupščina družbe, dva člana predstavnika delavcev pa svet delavcev družbe, ki s svojim sklepom seznani skupščino družbe. Člane nadzornega sveta predstavnike delničarjev izvoli skupščina družbe z večino glasov navzočih delničarjev. Mandat članov nadzornega sveta traja štiri leta, z možnostjo ponovne izvolitve. Člani nadzornega sveta so lahko neomejeno poslovno sposobne fizične osebe, ki izpolnjujejo pogoje, ki jih določajo zakon in notranja pravila družbe. Postopek in merila izbire kandidatov za člane nadzornega sveta družbe in oblikovanje predloga skupščinskega sklepa o imenovanju članov nadzornega sveta ter postopek obdobnega vrednotenja sposobnosti in primernosti posameznih članov so pregledni in vnaprej opredeljeni v politiki sposobnosti in primernosti ključnih oseb družbe.

Skupščina lahko v skladu z zakonom predčasno odpokliče člane nadzornega sveta predstavnike delničarjev s sklepom, za katerega glasuje najmanj tri četrtine pri sklepanju zastopanega osnovnega kapitala.

Pravila Save Re o spremembah statuta

Statut Save Re ne vsebuje posebnih pravil za spremembo statuta. Le–ta se lahko spremeni na podlagi zakonskih pravil s sklepom skupščine, za katerega glasuje najmanj tri četrtine pri sklepanju zastopanega osnovnega kapitala.

Pooblastila uprave, zlasti glede lastnih delnic

Skupščina delničarjev družbe je na 28. seji, ki je potekala 23. 4. 2014, upravi družbe podelila pooblastilo za pridobivanje lastnih delnic. Pooblastilo velja za pridobitve lastnih delnic do skupno 1.721.966 delnic družbe, kar predstavlja 10 % osnovnega kapitala družbe in vključuje lastne delnice, ki jih je družba že imela v lasti na dan izdaje skupščinskega pooblastila. V skladu s pooblastilom skupščine družba lahko pridobiva lastne delnice bodisi s posli na organiziranem trgu finančnih inštrumentov bodisi zunaj organiziranega trga finančnih inštrumentov.

Uprava družbe je z dokupi lastnih delnic v aprilu 2016 v celoti izkoristila skupščinsko pooblastilo za nakup lastnih delnic, ki je bilo omejeno na 10 % minus ena delnica.

Pomembni dogovori, ki začnejo učinkovati, se spremenijo ali prenehajo na podlagi spremembe kontrole v družbi, ki je posledica javne prevzemne ponudbe

Sava Re svojo izpostavljenost krije s pozavarovanjem, ki ga sklepa za lasten račun (retrocesija). Kot je običajno v tej dejavnosti, vsebujejo retrocesijske pogodbe določila, na podlagi katerih lahko pogodbena stranka od pogodbe odstopi, če nastopi pri drugi stranki pomembna sprememba v njenem lastništvu ali nadzoru.

Dogovori med družbo in člani njenega organa vodenja ali nadzora, ki predvidevajo nadomestilo, če ti zaradi ponudbe, ki jo določa zakon, ki ureja prevzeme (i) odstopijo, (ii) so odpuščeni brez utemeljenega razloga, ali (iii) njihovo delovno razmerje preneha

V primeru odstopa člani uprave Save Re niso upravičeni do odpravnine.

V primeru odpoklica in odpovedi pogodbe o zaposlitvi s strani nadzornega sveta brez utemeljenega razloga so člani uprave Save Re upravičeni do odpravnine.

Ljubljana, 31. 3. 2017

Jošt Dolničar, predsednik Mateja Lovšin Herič, predsednica

Uprava Save Re Nadzorni svet Save Re

Srečko Čebron, član

Mateja Treven, članica

6 POSLANSTVO, VIZIJA, STRATEŠKE USMERITVE IN CILJI

6.1 Poslanstvo in vizija

Zakaj obstajamo?

S predanostjo in stalnim napredkom zagotavljamo varnost in kakovost življenja.

Kdo želimo biti na dolgi rok?

Sodobna, v stranko in družbo usmerjena in trajnostno naravnana zavarovalna skupina.

Kakšni smo?

S stalnim izboljševanjem in odnosom presegamo pričakovanja strank.

Odgovorno, iskreno in spoštljivo gradimo medsebojne odnose v družbi.

Aktivni smo v odnosu do okolja (lastniki, družbeno okolje).

6.2 Doseženi cilji v letu 2016

Skupina Sava Re je v letu 2016 realizirala vrednostno objavljene cilje, kakor sledi:

(v mio EUR)	Načrt 2016	Realizacija 2016	Indeks / razlika v o.t.
Kosmata premija	487,9	490,2	100,5
Rast/padec premije	0,3%	0,8%	0,5 o.t.
Čisti stroškovni količnik	33,2%	34,0%	0,8 o.t.
Čisti merodajni škodni količnik	58,2%	58,6%	0,4 o.t.
Čisti kombinirani količnik	94,8%	95,0%	0,2 o.t.
Poslovni izid po obdavčitvi	33,4	32,9	98,6
Donosnost naložb brez tečajnih razlik	2,1%	2,2%	0,1 o.t.
Donosnost lastniškega kapitala (ROE)	11,6%	11,3%	-0,3 o.t.

*Čisti kombinirani količnik prikazan za odseka pozavarovanje in premoženje.

Skupina Sava Re je v letu 2016 nekoliko presegla načrtovano kosmato premijo. Višja od načrtovanih sta čisti stroškovni ter čisti merodajni škodni količnik, ugodnejša od načrtovane pa je donosnost naložbenega portfelja. Donosnost kapitala je v letu 2016 znašala 11,3 % kar je sicer malenkost nižje od načtovane donosnoti. Tako kombiniran količnik kot donosnost kapitala pa sta v okviru strateških usmeritev skupine.

Doseganje načrtovane konsolidirane kosmate premije

Konsolidirana kosmata premija je bila višja od načrtovane za 0,5 %, k čemer je prispeval predvsem odsek premoženjskih zavarovanj v Sloveniji.

6.3 Strateške usmeritve skupine Sava Re

Pomembnejše strateške usmeritve so:

• Skupina Sava Re bo na ciljnih trgih prepoznavna kot ponudnica celovitih zavarovalnih in pozavarovalnih storitev ter kot najbolj poslovna in prilagodljiva zavarovalna skupina. Nadaljnji razvoj skupine Sava Re temelji na naslednjih strateških ciljih:
  • nudenje transparentnih, razumljivih in učinkovitih storitev, ki odražajo dejanske potrebe strank;
  • proaktivno odzivanje na splošen napredek tehnologij;
  • optimalna uporaba najboljšega znanja v skupini;
  • razvoj skupne, moderne organizacijske kulture.
• Zavarovalnica Sava bo po uspešnem zaključku pravno-formalne združitve zavarovalnic s sedežem v EU znotraj skupine v letu 2016 nadaljevala s procesno integracijo, celotni učinki združitve pa bodo vidni v roku treh let.
• Na ravni skupine Sava Re se bo zagotavljala ustrezna alokacija kapitala za doseganje strateških ciljev, pri čemer se bodo za razvoj uporabljali tudi dolžniški viri financiranja. Alokacija kapitala bo temeljila na izračunu kapitalskih potreb in izračunu ORSA v okviru sistema Solventnost II.
• Skupina si bo primarno prizadevala predvsem za kakovost in dobičkonosnost (na ravni posamezne članice in skupine). Rast premije v skupini bo praviloma višja od povprečne rasti panoge na posameznih trgih, pri čemer bo cilj rasti podrejen cilju dobičkonosnosti. Za vse članice skupine je cilj doseganje pozitivnega zavarovalno-tehničnega rezultata in pozitivnega rezultata iz naložbenja.
• Sava Re bo iskala nove priložnosti za rast s prevzemi prednsotno na Zahodnem Balkanu.
• Skupina bo iskala priložnosti za povezovanje z bankami za razvoj sistema življenjskega zavarovanja (bankassurance).
• Skupina bo poslovanje na vseh ravneh nadgrajevala z učinkovito procesno in informacijsko tehnologijo, ki bo temeljila na postopni centralizaciji IT-infrastrukture in konvergenci programskih rešitev.
• Sava Re bo stremela k ohranjanju in nadgradnji bonitetnih ocen bonitetnih hiš S&P in AM Best.

Pomembnejše strateške usmeritve skupine

	Strateška usmeritev
Povprečna stopnja rasti	> 2%
Čisti stroškovni količnik	< 30%
Čisti kombinirani količnik*	< 95%
Donosnost naložb	> 1,5%
Donosnost lastniškega kapitala (ROE)	> 11%

*Čisti kombinirani količnik vključuje vse postavke razen postavk iz naložbenja; izključena so življenjska zavarovanja.

Ob predpostavki organske rasti v načrtovanem obdobju načrtujemo:

• zniževanje stroškovnih količnikov in izboljšanje deleža poplačljivosti premij,
• izboljševanje škodnih rezultatov v Sloveniji,
• nižje, a še vedno stabilne donose iz naložbenja.

Strateške usmeritve po odsekih so:

Premoženjska zavarovanja v Sloveniji

• krepitev položaja nove, združene zavarovalnice na trgu;
• izboljšanje rezultatov premoženjskih zavarovanj zunaj segmenta avtomobilskih zavarovanj;
• izkoriščanje stroškovnih sinergij segmenta.

Življenjska zavarovanja v Sloveniji:

• krepitev položaja nove, združene zavarovalnice na trgu;
• ohranjanje obsega premije, portfelja in predvsem dobičkonosnosti življenjskih zavarovanj;
• izkoriščanje stroškovnih sinergij segmenta.

Pokojninska zavarovanja v Sloveniji:

• rast nad rastjo trga;
• koriščenje sinergij v skupini;
• pospeševanje individualnih zavarovanj (za maksimalno koriščenje davčnih olajšav).

Pozavarovanje:

• rast na mednarodnih pozavarovalnih trgih;
• vzdrževanje kvalitetnega pozavarovalnega portfelja;
• dobra geografska izravnava.

Poslovanje zunaj Slovenije:

• izkoriščanje postavljenih platform (procesnih in produktnih) za višjo rast kosmate premije;
• znižanje stroškovnih količnikov;
• iskanje priložnosti z vlaganjem v tehnične preglede;
• povečanje prepoznavnosti družb in njihovih blagovnih znamk;
• povečevanje produktivnosti prodajne mreže ter poudarek na izterjavi premije in regresov;
• izkoriščanje sinergij med sestrskimi zavarovalnicami na posameznem trgu;
• razvoj in osredotočanje prodaje na produkte z večjim deležem tveganih produktov in cenovno dostopnejše produkte (življenjska zavarovanja).

6.4 Načrti skupine Sava Re za poslovno leto 2017

(v mio €)				Indeks/razlika v o.t.
	2015	2016	Načrt 2017	N2017/16
Kosmata premija	486,3	490,2	494,3	100,8
Rast/padec premije	3,9%	0,8%	1,3%	-
Čisti stroškovni količnik	32,5%	34,0%	32,6%	-1,4 o.t.
Čisti merodajni škodni količnik	60,5%	58,6%	59,4%	0,8 o.t.
Čisti kombinirani količnik	95,8%	95,0%	94,6%	-0,4 o.t.
Poslovni izid po obdavčitvi	33,4	32,9	32,6	99,0
Donosnost naložb brez tečajnih razlik	2,4%	2,2%	1,8%	-0,4 o.t.
Donosnost lastniškega kapitala (ROE)	12,0%	11,3%	10,3%	-1,0 o.t.

Pomembnejše načrtovane postavke v letu 2017

*Čisti merodajni škodni količnik in čisti kombinirani količnik sta prikazana za odseka pozavarovanje in premoženje.

Načrtovani rezultat je posledica naslednji dejavnikov:

• Načrtovana je rast predvsem na pozavarovalnih trgih ter na direktnih trgih zunaj Slovenije.
• Ker je bil v letu 2016 stroškovni količnik pod pritiskom stroškov združitve je v letu 2017 načrtovano znižanje le tega.
• Čisti merodajni škodni količnik je načrtovan na podobnem nivoju kot je bil dosežen v letu 2016, saj tudi načrtovani količnik vključuje en katastrofalni škodni dogodek (ena velika škoda s skupnim negativnim učinkom v višini 5 milijonov evrov na rezultat skupine).
• padec donosnosti naložb je načrtovan kot posledica nizkih ravni obrestnih mer na kapitalskih trgih.

Ciljni obseg konsolidirane kosmate premije po poslovnih odsekih (skupina Sava Re)

* Premija Moje naložbe je vključena v odsek Slovenija življenje.

Načrtovan obseg premije

Pozavarovanje:

Kljub nadaljevanju obdobja nizkih cen pozavarovalnih kritij načrtujemo rahel porast premije, predvsem na trgih, kjer je trenutni obseg premij še nizek in vidimo potencial rasti (Afrika, Latinska Amerika, novi azijski trgi). Nadaljevali bomo s selektivnim sklepanjem pozavarovanj (dolgoročno morajo sklenjene pogodbe zagotavljati pozitivne zavarovalno-tehnične rezulate).

Premoženje:

• Slovenija: načrtujemo manjši padec premije zaradi cilja nadaljnjega izboljšanja zavarovalnotehničnega rezultata (višje cene kritij, ki lahko sprožijo odhod določenih zavarovancev ali neobnavljanje kritij, ki dolgoročno ne dosegajo pozitivnih rezultatov).
• Tujina: vse družbe zunaj Slovenije imajo dobre osnove za rast (v preteklosti večji vplivi zniževanja premije zaradi izgube večjih zavarovancev). Načrtovana rast izvira iz manjših tveganj (ki so tudi ciljna tveganja v strukturi zavarovanj). Rast delno izhaja tudi iz pričakovane organske rasti teh trgov.

Življenje:

• Slovenija: načrtuje se padanje obsega premije, zaradi nadaljnjega vpliva povečanega obsega doživetij (kljub temu, da načrtujemo porast premije novosklenjenih zavarovanj je vpliv doživetij na premijo večji); V tem odseku so zajete tudi pokojnine: med premijami je v tem segmentu izkazana premija iz naslova rent – ta bo rasla s številom zavarovancev, ki ob upokojitvi prehajajo iz obdobja varčevalnega dela v del, v katerem se izplačujejo rente.
• Tujina: premija teh zavarovanj zunaj Slovenije je še relativno nizka, načrtujemo pa rast delno zaradi v preteklosti postavljenih tržnih mrež in tržnih dejavnosti, delno pa zaradi organske rasti trgov.

7 POSLOVNO OKOLJE

Slovenija⁴

Pomembnejši kazalci za Slovenijo

	2012	2013	2014	2015	2016
Realna sprememba BDP (v odstotkih)	-2,7	-1,1	3,1	2,3	2,3
BDP (v mio EUR)	36.003	35.917	37.332	38.570	40.004
Stopnja registrirane brezposelnosti (v odstotkih)	12,0	13,1	13,1	12,3	11,2
Povprečna inflacija (v odstotkih)	2,6	1,8	0,2	-0,5	0,1
Število prebivalstva (mio)	2,0	2,1	2,1	2,1	2,1
BDP/prebivalca (v EUR)	18.002	17.435	17.777	18.367	19.050
Zavarovalna premija (v mio EUR)	2.036,4	1.979,5	1.937,6	1.975,4	1.991,2
- rast/padec zavarovalne premije	-2,7%	-2,8%	-2,1%	2,0%	0,8%
Zavarovalna premija – premoženje (v mio EUR)	1.457,1	1.426,9	1.402,2	1.409,4	1.449,7
- rast/padec premoženjske zavarovalne premije	0,2%	-2,1%	-1,7%	0,5%	2,9%
Zavarovalna premija – življenje (v mio EUR)	579,3	552,6	535,4	565,9	541,5
- rast/padec življenjske zavarovalne premije	-9,2%	-4,6%	-3,1%	5,7%	-4,3%
Premija/prebivalca (v EUR)	1.018,2	960,9	922,6	940,6	948,2
Premija/prebivalca (v EUR) premoženje	728,6	692,7	667,7	671,2	690,3
Premija/prebivalca (v EUR) življenje	289,7	268,3	254,9	269,5	257,9
Premija/BDP (v odstotkih)	5,7	5,5	5,2	5,1	5,0
Premija/BDP (v odstotkih) premoženje	4,0	4,0	3,8	3,7	3,6
Premija/BDP (v odstotkih) življenje	1,6	1,5	1,4	1,5	1,4
Povprečna mesečna neto plača (v EUR)	991	997	1.009	1.011	1.030

Premija za leto 2016 je prikazana brez premije podružnic Adriatic Slovenice in Zavarovalnice Sava na Hrvaškem.

• Ob koncu leta 2016 se je zaupanje potrošnikov povečalo, kar se je odrazilo na rasti trošenja gospodinjstev. Nadaljevala se je rast nakupov trajnih dobrin (osebnih avtov⁵ in opreme za stanovanja), ki se je krepila že dlje časa, ter poltrajnih dobrin⁶ in storitev, ki so se začele občutneje krepiti leta 2016. Med slednjimi so se povečali predvsem izdatki za storitve, povezane s preživljanjem prostega časa doma in v tujini⁷ .
• Število registriranih brezposelnih se je v 2016 ob okrepljenem zaposlovanju nadalje zmanjšalo (za 8,5 %). Njihovo število je bilo blizu ravni, primerljive z leti stabilne gospodarske rasti. Manj je bilo tudi iskalcev prve zaposlitve, po naši oceni zaradi nekoliko manjših generacij, ki končujejo šolanje, in boljših zaposlitvenih priložnostih ob prehodu iz šolanja na trg dela. Ob koncu 2016 je bilo prijavljenih 99.615 oseb, ki iščejo zaposlitev, kar je 11,9 % manj kot ob koncu 2015.
• Rast povprečne bruto plače je bila v prvih desetih mesecih 2016 najvišja v zadnjih petih letih, a še vedno precej počasnejša kot pred krizo. V zasebnem sektorju je to povezano s krepitvijo gospodarske aktivnosti, v javnem pa predvsem z napredovanji javnih uslužbencev in vrnitvijo plačne lestvice.
• Cene življenjskih potrebščin so bile konec leta 2016 medletno višje (0,5 %) predvsem zaradi rasti cen surovin in storitev. Padec cen energentov, ki je največ prispeval k padcu cen v letu 2015, se je

⁴ Vir: UMAR, Ekonomsko ogledalo, št. 1/2017, Statistični urad Republike Slovenije, Slovensko zavarovalno združenje.

⁵ V trgovini z motornimi vozili se je ob koncu leta 2016 nadaljevala medletna rast prodaje novih osebnih avtov fizičnim osebam in novih tovornih motornih in priklopnih vozil pravnim osebam, po naši oceni se je nadaljevala tudi rast izvoza rabljenih avtov. Prodaja osebnih avtov pravnim osebam pa je bila po treh letih rasti leta 2016 medletno manjša.

⁶ Računalniške in telekomunikacijske naprave, obleka, obutev in izdelki za osebno nego.

⁷ Gostinski prihodek, na katerega je poleg večjih izdatkov domačega prebivalstva vplival tudi rekorden obisk tujih turistov, se je v prvih desetih mesecih leta 2016 medletno povečal za več kot desetino. Za 6,4 % so bili višji tudi izdatki prebivalcev na zasebnih potovanjih v tujino.

v drugi polovici leta začel zmanjševati. Konec leta so bile cene energentov podobne kot pred letom. Pod vplivom višjih cen surovin so se zvišale cene hrane (predvsem nepredelane). Rast cen storitev je bila za razliko od preteklih let, ko so na rast vplivali predvsem enkratni dejavniki⁸ , širše osnovana in se je okrepila. Ob nadaljnji krepitvi zasebne potrošnje in velikem obisku tujih turistov so bile višje predvsem cene storitev, povezane s preživljanjem prostega časa. Cene trajnega in poltrajnega blaga so ostale medletno nižje.

Slovenski zavarovalni trg⁹

Tržni deleži Zavarovalnice Sava na slovenskem zavarovalnem trgu¹⁰

⁸ Ukrepi povezani z javnofinančno konsolidacijo, katerih vpliv na gibanje cen storitev je bil najbolj izrazit v obdobju 2012-2014.

⁹ Vir: Slovensko zavarovalno združenje. V izračun tržnega deleža ni vključena premija podružnic Adriatic Slovenice in Zavarovalnice Sava na Hrvaškem.

¹⁰ Vir: Slovensko zavarovalno združenje.

Premija in tržni deleži na slovenskem pozavarovalnem trgu¹¹

(v EUR)	2016	2015
	Kosmate premije	Tržni delež	Kosmate premije	Tržni delež
Sava Re	147.426.893	55,7%	151.982.421	56,5%
Triglav Re	117.417.689	44,3%	116.839.911	43,5%
Skupaj	264.844.582	100,0%	268.822.332	100,0%

Hrvaška¹²

Pomembnejši kazalci za Hrvaško

	2012	2013	2014	2015	2016
Realna sprememba BDP (v odstotkih)	-2,2	-0,9	-0,4	1,6	2,8
BDP (v mio EUR)	43.682	43.487	43.020	43.897	45.038
Stopnja registrirane brezposelnosti (v odstotkih)	15,9	17,3	17,3	16,3	13,0
Povprečna inflacija (v odstotkih)	3,4	2,2	-0,2	-0,5	-1,1
Število prebivalstva (mio)	4,3	4,3	4,2	4,2	4,2
BDP/prebivalca (v EUR)	10.159	10.218	10.151	10.442	10.723
Zavarovalna premija (v mio EUR)	1.201,7	1.197,7	1.121,4	1.146,0	1.167,8
- rast/padec zavarovalne premije	-2,3%	-0,3%	-6,4%	2,2%	1,9%
Zavarovalna premija – premoženje (v mio EUR)	874,4	862,7	775,9	760,5	777,2
- rast/padec premoženjske zavarovalne premije	-3,1%	-1,3%	-10,1%	-2,0%	2,2%
Zavarovalna premija – življenje (v mio EUR)	327,2	334,9	345,5	385,5	390,6
- rast/padec življenjske zavarovalne premije	0,1%	2,4%	3,2%	11,6%	1,3%
Premija/prebivalca (v EUR)	279,5	281,4	264,6	272,6	278,0
Premija/prebivalca (v EUR) premoženje	203,4	202,7	183,1	180,9	185,0
Premija/prebivalca (v EUR) življenje	76,1	78,7	81,5	91,7	93,0
Premija/BDP (v odstotkih)	2,8	2,8	2,6	2,6	2,6
Premija/BDP (v odstotkih) premoženje	2,0	2,0	1,8	1,7	1,7
Premija/BDP (v odstotkih) življenje	0,7	0,8	0,8	0,9	0,9
Povprečna mesečna neto plača (v EUR)	728	728	725	735	745
Menjalni tečaj (HRK/EUR)	7,522	7,579	7,634	7,614	7,533

¹¹ Vir: interni podatki Save Re in Triglav Re.

¹² Vir: Hrvatska gospodarska komora, Hrvatski ured za osiguranje.

Hrvaški zavarovalni trg¹³

Tržni deleži Zavarovalnice Sava na hrvaškem zavarovalnem trgu¹⁴

¹³ Vir: Hrvatski ured za osiguranje.

¹⁴ Vir: Hrvatski ured za osiguranje.

Srbija¹⁵

Pomembnejši kazalci za Srbijo

	2012	2013	2014	2015	2016
Realna sprememba BDP (v odstotkih)	-1,0	2,6	-1,8	0,7	2,5
BDP (v mio RSD)	3.348.689	3.618.167	3.685.457	3.849.283	4.151.610
BDP (v mio EUR)	29.634	32.036	31.535	32.936	35.523
Stopnja registrirane brezposelnosti (v odstotkih)	23,9	22,1	20,1	17,9	20,0
Povprečna inflacija (v odstotkih)	7,8	7,8	2,9	1,4	1,2
Število prebivalstva (mio)	7,2	7,2	7,2	7,2	7,2
BDP/prebivalca (v EUR)	4.116	4.449	4.380	4.575	4.934
Zavarovalna premija (v mio EUR)	543,9	567,0	593,9	671,2	740,0
- rast/padec zavarovalne premije	-3,3%	4,2%	4,7%	13,0%	10,2%
Zavarovalna premija – premoženje (v mio EUR)	439,0	442,5	456,9	510,6	580,0
- rast/padec premoženjske zavarovalne premije	-5,4%	0,8%	3,3%	11,8%	13,6%
Zavarovalna premija – življenje (v mio EUR)	104,9	124,5	136,9	160,6	160,0
- rast/padec življenjske zavarovalne premije	6,9%	18,7%	10,0%	17,3%	-0,4%
Premija/prebivalca (v EUR)	75,5	78,8	82,5	93,2	102,8
Premija/prebivalca (v EUR) premoženje	61,0	61,5	63,5	70,9	80,6
Premija/prebivalca (v EUR) življenje	14,6	17,3	19,0	22,3	22,2
Premija/BDP (v odstotkih)	1,8	1,8	1,9	2,0	2,1
Premija/BDP (v odstotkih) premoženje	1,5	1,4	1,4	1,6	1,6
Premija/BDP (v odstotkih) življenje	0,4	0,4	0,4	0,5	0,5
Povprečna mesečna neto plača (v RSD)	41.367	43.932	44.530	44.437	45.862
Povprečna mesečna neto plača (v EUR)	366	389	381	369	373
Menjalni tečaj (RSD/EUR)	113,0	112,9	116,9	120,6	122,9

*Zavarovalna premija za leto 2016 je ocenjena.

Srbski zavarovalni trg¹⁶

¹⁵ Vir: IMF: World Economic Outlook, October 2016, Raifeissen: Central&Eastern European Startegy 4Q 2016, Narodna Banka Srbije. ¹⁶ Vir: Narodna Banka Srbije.

Tržni deleži Save neživotno osiguranje (SRB) in Save životno osiguranje (SRB) na srbskem zavarovalnem trgu¹⁷

¹⁷ Vir: Narodna Banka Srbije.

Makedonija¹⁸

Pomembnejši kazalci za Makedonijo

	2012	2013	2014	2015	2016
Realna sprememba BDP (v odstotkih)	-0,5	2,9	3,6	3,8	2,3
BDP (v mio MKD)	466.703	501.891	527.631	558.240	579.646
BDP (v mio EUR)	7.573	8.104	8.571	9.076	9.407
Stopnja registrirane brezposelnosti (v odstotkih)	31,0	29,0	28,0	26,1	23,9
Povprečna inflacija (v odstotkih)	3,3	2,8	-0,3	-0,3	-0,2
Število prebivalstva (mio)	2,1	2,1	2,1	2,1	2,1
BDP/prebivalca (v EUR)	3.606	3.859	4.081	4.322	4.480
Zavarovalna premija (v mio EUR)	113,8	116,2	123,9	134,5	141,5
- rast/padec zavarovalne premije	3,1%	2,1%	6,7%	8,5%	5,3%
Zavarovalna premija – premoženje (v mio EUR)	104,1	104,4	109,5	116,7	120,6
- rast/padec premoženjske zavarovalne premije	1,9%	0,3%	4,9%	6,6%	3,3%
Zavarovalna premija – življenje (v mio EUR)	9,7	11,8	14,4	17,8	21,0
- rast/padec življenjske zavarovalne premije	18,4%	21,4%	22,6%	23,2%	17,9%
Premija/prebivalca (v EUR)	54,2	55,3	59,0	64,0	64,7
Premija/prebivalca (v EUR) premoženje	49,6	49,7	52,1	55,6	57,4
Premija/prebivalca (v EUR) življenje	4,6	5,6	6,9	8,5	10,0
Premija/BDP (v odstotkih)	1,5	1,4	1,4	1,5	1,5
Premija/BDP (v odstotkih) premoženje	1,4	1,3	1,3	1,3	1,3
Premija/BDP (v odstotkih) življenje	0,1	0,1	0,2	0,2	0,2
Povprečna mesečna neto plača (v EUR)	337	331	336	345	354
Menjalni tečaj (MKD/EUR)	61,626	61,932	61,561	61,510	61,616

Makedonski zavarovalni trg¹⁹

¹⁸ Vir: Republic of Macedonia, Ministry of finance: Indicators and projections 21.2.2017, Nacionalni biro za osiguranje Republike Makedonije.

¹⁹ Vir: Nacionalni biro za osiguranje Republike Makedonije.

Tržni deleži Save osiguruvanje (MKD) na makedonskem zavarovalnem trgu²⁰

Črna gora²¹

Pomembnejši kazalci za Črno goro

	2012	2013	2014	2015	2016
Realna sprememba BDP (v odstotkih)	-2,7	3,5	1,8	3,4	4,0
BDP (v mio EUR)	3.181	3.362	3.458	3.625	3.134
Stopnja registrirane brezposelnosti (v odstotkih)	19,6	19,5	18,0	17,2	17,1
Povprečna inflacija (v odstotkih)	4,0	2,2	-0,7	1,6	0,5
Število prebivalstva (mio)	0,6	0,6	0,6	0,6	0,6
BDP/prebivalca (v EUR)	5.302	5.603	5.763	6.042	5.223
Zavarovalna premija (v mio EUR)	66,9	72,8	72,4	76,9	80,1
- rast/padec zavarovalne premije	3,3%	8,7%	-0,5%	6,2%	4,2%
Zavarovalna premija – premoženje (v mio EUR)	57,4	61,9	59,9	64,0	66,5
- rast/padec premoženjske zavarovalne premije	3,1%	7,7%	-3,3%	7,0%	3,8%
Zavarovalna premija – življenje (v mio EUR)	9,5	10,9	12,6	12,9	13,7
- rast/padec življenjske zavarovalne premije	4,6%	14,8%	15,5%	2,7%	6,1%
Premija/prebivalca (v EUR)	111,5	121,3	120,7	128,2	133,6
Premija/prebivalca (v EUR) premoženje	95,7	103,2	99,8	106,7	110,8
Premija/prebivalca (v EUR) življenje	15,8	18,1	20,9	21,5	22,8
Premija/BDP (v odstotkih)	2,1	2,2	2,1	2,1	2,6
Premija/BDP (v odstotkih) premoženje	1,8	1,8	1,7	1,8	2,1
Premija/BDP (v odstotkih) življenje	0,3	0,3	0,4	0,4	0,4
Povprečna mesečna neto plača (v EUR)	487	479	477	480	502

²⁰ Vir: Nacionalni biro za osiguranje Republike Makedonije

²¹ Vir: Ministarstvo finansija Crne Gore: Makroekonomska kretanja za period 2010-2015 in dva kvartala 2016, oktobar 2016, IMF: World Economic Outlook, October 2016, Zavod za statistiku Crne gore, Agencija za nadzor osiguranja.

Črnogorski zavarovalni trg²²

Tržni deleži Save osiguranje (MNE) na črnogorskem zavarovalnem trgu²³

²² Vir: Agencija za nadzor osiguranja.

²³ Vir: Agencija za nadzor osiguranja.

Kosovo²⁴

Pomembnejši kazalci za Kosovo

	2012	2013	2014	2015	2016
Realna sprememba BDP (v odstotkih)	2,8	3,4	1,2	4,0	4,1
BDP (v mio EUR)	5.059	5.327	5.551	5.772	6.005
Stopnja registrirane brezposelnosti (v odstotkih)	30,9	30,0	35,3	32,9	32,3
Povprečna inflacija (v odstotkih)	2,5	1,8	0,4	-0,5	0,2
Število prebivalstva (mio)	1,8	1,8	1,8	1,9	1,9
BDP/prebivalca (v EUR)	2.786	2.913	3.009	3.038	3.161
Zavarovalna premija (v mio EUR)	71,3	79,4	82,5	81,4	83,8
- rast/padec zavarovalne premije	-9,8%	11,5%	3,8%	-1,3%	2,9%
Zavarovalna premija – premoženje (v mio EUR)	69,8	77,4	80,1	78,7	81,2
- rast/padec premoženjske zavarovalne premije	-10,5%	10,9%	3,5%	-1,7%	3,2%
Zavarovalna premija – življenje (v mio EUR)	1,5	2,1	2,4	2,7	2,6
- rast/padec življenjske zavarovalne premije	43,2%	38,9%	16,5%	12,5%	-4,3%
Premija/prebivalca (v EUR)	39,2	43,4	44,7	42,8	44,1
Premija/BDP (v odstotkih)	1,4	1,5	1,5	1,4	1,4
Povprečna mesečna neto plača (v EUR)	354	364	429	446	463

Kosovski zavarovalni trg²⁵

²⁴ Vir: Centralna Banka Republike Kosovo, IMF: World Economic Outlook, October 2016.

²⁵ Vir: Centralna Banka Republike Kosovo.

Tržni deleži Illyrie in Illyrie Life na kosovskem zavarovalnem trgu²⁶

²⁶ Vir: Centralna Banka Republike Kosovo.

8 POSLOVANJE SKUPINE SAVA RE IN FINANČNI REZULTAT²⁷

Poslovne odseke ločujemo na segmente: premoženjska zavarovanja, življenjska zavarovanja, pozavarovanje, ostalo ter po geografskem vidiku (Slovenija in tujina). V odseku Slovenija so zajeti podatki slovenskega dela Zavarovalnice Sava (pred združitvijo Zavarovalnica Maribor in Zavarovalnica Tilia) in Moje naložbe (odsek življenje), v odseku tujina pa podatki o poslovanju drugih odvisnih družb, vključno s hrvaškim delom Zavarovalnice Sava (pred združitvijo Velebit osiguranje in Velebit životno osiguranje). Odsek pozavarovanja ni razbit na Slovenijo in tujino, saj zaradi izločitve posla s podrejenimi družbami v tem odseku glavnino zavzema pozavarovalni posel, ki ga Sava Re sklene na mednarodnih pozavarovalnih trgih.

Poleg ločitve odsekov na omenjen način, smo poleg učinkov konsolidacijskega izločanja v prikazu poslovanja po poslovnih odsekih naredili naslednje prerazporeditve posameznih postavk poslovnega izida:

• V samem procesu konsolidacije se iz odseka pozavarovanje na odseka premoženje in življenje prenesejo učinki pozavarovanja (Sava Re kot obvladujoča družba pozavaruje pretežen del posla odvisnih družb v skupini Sava Re) – pozavarovalna premija, ki jo pozavarovalnica prejme od odvisnih družb, se v prikazu po odsekih pripiše nazaj odseku, iz katerega ta premija izvira (po analogiji tudi pozavarovalne škode, prihodki od provizij, sprememba prenosnih premij, škodnih rezervacij in razmejenih stroškov pridobivanja iz naslova pozavarovanja). V samem postopku izločanja pa se na odseka premoženje in življenje ne pripisuje del posla, ki ga Sava Re retrocedira v tujino iz istega naslova. Običajno so odhodki retrocesije večji od prihodkov (razen v primeru katastrofalnih škod). Zaradi bolj ustreznega prikazovanja dobičkovnosti odsekov smo tudi rezultat retrocediranega dela posla pripisali odseku, kateremu pripada (premoženjskemu oziroma življenjskemu). Korekcija je na vseh že omenjenih postavkah le na delu, ki ga Sava Re retrocedira v tujino iz naslova odvisnih družb.
• Drugi obratovalni stroški pozavarovalnega odseka so zmanjšani za delež stroškov, ki odpade na upravljanje skupine Sava Re. Sava Re deluje kot virtualni holding, zato je del stroškov povezan tudi z upravljanjem skupine. Ta del stroškov je iz odseka pozavarovanja med druge odseke razdeljen po ključu kosmate premije. Na odseke so prerazporejeni tudi drugi obratovalni stroški, ki so povezani s pozavarovalnim poslom znotraj skupine. Sava Re je v obdobju 1–12/2016 64,0 % drugih obratovalnih stroškov pripisala odsekom kot jih spremlja (premoženjska in življenjska zavarovanja) po strukturi premije (1–12/2015: 64,8 %).
• Prihodki in odhodki od naložb se iz odseka pozavarovanje na odseka premoženje in življenje prenesejo s ključem delitve čistih zavarovalno-tehničnih rezervacij za drseče leto (povprečje zadnjih štirih četrtletij).

V izkazu finančnega položaja so poleg konsolidacijskih izločitev naslednji popravki:

• Neopredmetena dolgoročna sredstva dobro ime je pripisano odseku, iz katerega izvira (iz odseka pozavarovanje preneseno na odsek premoženje oziroma življenje, glede na to, iz nakupa katerih odvisnih družb dobro ime izvira).
• Stanje finančnih naložb se iz odseka pozavarovanje na odseka premoženje in življenje prenese s ključem delitve čistih zavarovalno-tehničnih rezervacij za drseče leto (povprečje zadnjih štirih četrtletij).

²⁷ V prilogi k letnemu poročilu je slovar izbranih zavarovalnih izrazov in načinov izračuna količnikov.

• Znesek ZTR, prenesen pozavarovateljem (pozavarovalni del prenosnih premij, škodnih rezervacij in ostalih rezervacij) ter razmejeni stroški pridobivanja – na enak način kot je opisan v prvi točki opisa popravkov na izkazu poslovnega izida.
• Pri kapitalu smo iz odseka pozavarovanja prerazporedili vrednost kapitala na odseka premoženje in življenje, glede na knjigovodsko vrednost posameznih naložb v odvisne družbe (vsota knjigovodskih vrednosti odvisnih družb, ki so premoženjske zavarovalnice na odsek premoženja, analogno za odsek življenja).

V nadaljevanju sledi razlaga rezultatov posameznega poslovnega odseka.

Povzetek konsolidiranega izkaza poslovnega izida

(v EUR)	2016	2015	Indeks
Čisti prihodki od zavarovalnih premij	458.101.526	447.559.605	102,4
Prihodki od naložb v pridružene družbe	0	942.560	-
Prihodki od naložb	33.136.242	39.577.855	83,7
Čisti neiztrženi dobički naložb življenjskih zavarovancev, ki prevzemajo naložbeno tveganje	17.958.678	26.631.788	67,4
Drugi zavarovalni prihodki	18.237.409	19.318.601	94,4
Drugi prihodki	6.489.633	4.647.977	139,6
Čisti odhodki za škode	-268.393.776	-273.129.823	98,3
Sprememba drugih zavarovalno-tehničnih rezervacij	-5.254.856	-1.282.026	409,9
Sprememba zavarovalno-tehničnih rezervacij zavarovancev, ki prevzemajo naložbeno tveganje	-17.442.161	-11.036.450	158,0
Odhodki za bonuse in popuste	-1.263.545	-580.091	217,8
Obratovalni stroški	-159.563.486	-148.918.373	107,1
Odhodki od naložb v pridružene družbe in slabitve dobrega imena	-1.693.699	-2.936.678	57,7
Odhodki od finančnih sredstev in obveznosti	-8.556.415	-13.005.902	65,8
Čiste neiztržene izgube naložb življenjskih zavarovancev, ki prevzemajo naložbeno tveganje	-11.256.348	-25.930.786	43,4
Drugi zavarovalni odhodki	-17.310.937	-20.113.718	86,1
Drugi odhodki	-2.518.278	-1.646.568	152,9
Poslovni izid pred obdavčitvijo	40.669.987	40.097.971	101,4
Davek od dohodka	-7.751.774	-6.732.520	115,1
Čisti poslovni izid obračunskega obdobja	32.918.213	33.365.451	98,7

Konsolidirani količniki poslovanja

	2016	2015
Čisti merodajni škodni količnik	58,6%	60,5%
Čisti stroškovni količnik	34,0%	32,5%
Donosnost prihodkov (ROR)	7,2%	7,5%
Donosnost naložb	2,4%	2,7%
Donosnost lastniškega kapitala (ROE)	11,3%	12,0%

Konsolidirani čisti prihodki od premij

(v EUR)	2016	2015	Indeks
Kosmate premije	490.205.154	486.264.557	100,8
Čiste premije	458.962.640	455.949.810	100,7
Sprememba čistih prenosnih premij	-861.114	-8.390.205	-10,3
Čisti prihodki od premij	458.101.526	447.559.605	102,4

Sestava konsolidiranih čistih prihodkov od premij po poslovnih odsekih

Konsolidirani čisti prihodki od premij po zavarovalnih vrstah

(v EUR)	2016	2015	Indeks
Nezgodno zavarovanje	30.432.580	34.250.889	88,9
Zdravstveno zavarovanje	2.928.204	3.636.019	80,5
Zavarovanje kopenskih motornih vozil	81.980.726	81.894.077	100,1
Zavarovanje tirnih vozil	91.376	88.979	102,7
Letalsko zavarovanje	876.454	620.238	141,3
Zavarovanje plovil	3.690.491	3.697.646	99,8
Zavarovanje prevoza blaga	6.580.317	5.662.254	116,2
Zavarovanje požara in elementarnih nesreč	79.164.292	69.468.424	114,0
Drugo škodno zavarovanje	36.019.044	34.739.112	103,7
Zavarovanje odgovornosti pri uporabi motornih vozil	98.741.014	100.790.210	98,0
Zavarovanje odgovornosti pri uporabi zrakoplovov	167.549	-11.782	-1.422,1
Zavarovanje odgovornosti pri uporabi plovil	756.694	473.420	159,8
Splošno zavarovanje odgovornosti	17.144.546	15.179.047	112,9
Kreditno zavarovanje	3.455.990	2.588.482	133,5
Kavcijsko zavarovanje	294.814	347.168	84,9
Zavarovanje različnih finančnih izgub	4.313.773	3.563.895	121,0
Zavarovanje stroškov postopka	451.362	248.519	181,6
Zavarovanje pomoči	5.184.295	4.750.431	109,1
Življenjsko zavarovanje	38.440.437	36.389.300	105,6
Življenjsko zavarovanje, vezano na enote investicijskih skladov	47.370.770	49.166.195	96,3
Zavarovanje s kapitalizacijo izplačil	16.798	17.082	98,3
Skupaj	458.101.526	447.559.605	102,4

Konsolidirane kosmate premije po zavarovalnih vrstah

Konsolidirani čisti odhodki za škode

Konsolidirani čisti odhodki za škode

(v EUR)	2016	2015	Indeks
Kosmate škode	269.445.796	271.503.134	99,2
Čiste škode	254.626.142	253.784.933	100,3
Sprememba čistih škodnih rezervacij	13.767.634	19.344.890	71,2
Čisti odhodki za škode	268.393.776	273.129.823	98,3

Sestava konsolidiranih čistih odhodkov za škode po poslovnih odsekih

Konsolidirani čisti odhodki za škode po zavarovalnih vrstah

(v EUR)	2016	2015	Indeks
Nezgodno zavarovanje	16.196.842	18.090.392	89,5
Zdravstveno zavarovanje	2.184.413	2.463.431	88,7
Zavarovanje kopenskih motornih vozil	61.106.817	57.713.631	105,9
Zavarovanje tirnih vozil	14.576	2.529	576,4
Letalsko zavarovanje	793.646	620.059	128,0
Zavarovanje plovil	5.500.755	2.969.432	185,2
Zavarovanje prevoza blaga	2.598.656	3.640.492	71,4
Zavarovanje požara in elementarnih nesreč	49.790.750	46.230.409	107,7
Drugo škodno zavarovanje	13.050.200	17.357.079	75,2
Zavarovanje odgovornosti pri uporabi motornih vozil	56.696.628	58.943.274	96,2
Zavarovanje odgovornosti pri uporabi zrakoplovov	-71.952	140.125	-51,3
Zavarovanje odgovornosti pri uporabi plovil	359.070	80.187	447,8
Splošno zavarovanje odgovornosti	9.741.114	8.965.512	108,7
Kreditno zavarovanje	168.472	-279.989	-60,2
Kavcijsko zavarovanje	-29.873	360.978	-8,3
Zavarovanje različnih finančnih izgub	2.259.362	2.048.323	110,3
Zavarovanje stroškov postopka	3.087	6.832	45,2
Zavarovanje pomoči	721.467	654.160	110,3
Življenjsko zavarovanje	29.847.715	30.101.883	99,2
Življenjsko zavarovanje, vezano na enote investicijskih skladov	17.459.593	23.021.084	75,8
Zavarovanje s kapitalizacijo izplačil	2.438	0	-
Skupaj	268.393.776	273.129.823	98,3

Konsolidirane kosmate škode po zavarovalnih vrstah

Konsolidirani obratovalni stroški

Konsolidirani obratovalni stroški

(v EUR)	2016	2015	Indeks
Stroški pridobivanja zavarovanj	51.882.550	49.853.683	104,1
Sprememba v razmejenih stroških pridobivanja zavarovanj (+/-)	1.474.454	-1.451.391	301,6
Drugi obratovalni stroški	106.206.482	100.516.081	105,7
Obratovalni stroški	159.563.486	148.918.373	107,1
Prihodki od pozavarovalnih provizij	-3.732.607	-3.656.904	102,1
Čisti obratovalni stroški	155.830.879	145.261.469	107,3
Kosmati stroškovni količnik	32,2%	30,9%
Čisti stroškovni količnik	34,0%	32,5%

Sestava konsolidiranih čistih obratovalnih stroškov po poslovnih odsekih

*Ostalo predstavlja stroške odseka ostalo (nezavarovalne družbe).

Konsolidirani donos naložb

Konsolidiran donos naložbenega portfelja

(v EUR)	2016	2015	Absolutna razlika
Donos naložbenega portfelja	24.612.812	26.985.847	-2.373.035
Donos naložbenega portfelja brez vpliva tečajnih razlik	23.122.262	23.706.782	-584.520
Donos naložbenega portfelja vključuje prihodke/odhodke naložbenih nepremičnin. V izkazu poslovnega izida so ti prikazani pri drugih

zavarovalnih prihodkih/odhodkih in drugih prihodkih/odhodkih.

Donos naložbenega portfelja znaša v letu 2016 24,6 milijona in je 2,4 milijona EUR nižji od donosa v letu 2015. Donos naložbenega portfelja brez vpliva tečajnih razlik znaša 23,1 milijona EUR in je za 0,6 milijona EUR nižji od donosa v 2015.

Donos naložbenih nepremičnin je v primerjavi s preteklim letom nižji za 0,4 milijona EUR. Razlog za znižanje je, da je Zavarovalnica Sava v letu 2015 prodala naložbeno nepremičnino in ustvarila dobiček v višini 0,4 milijona EUR.

V nadaljevanju je podrobnejši prikaz prihodkov in odhodkov naložbenega portfelja.

Konsolidirani prihodki in odhodki naložbenega portfelja
---------------------------------------------------------	--	--	--	--

(v EUR)	2016	2015	Absolutna razlika
Prihodki
Prihodki od obresti	21.233.656	22.637.172	-1.403.516
Sprememba poštene vrednosti in dobički pri
odtujitvah FVPL	737.997	1.359.372	-621.375
Dobički pri odtujitvah naložb ostale MSRP
skupine	2.314.834	1.663.530	651.304
Prihodki od dividend in deležev ostale naložbe	1.284.400	1.228.274	56.126
Pozitivne tečajne razlike	7.325.123	12.513.361	-5.188.238
Ostali prihodki	622.207	791.239	-169.032
Prihodki naložbenega portfelja	33.518.217	40.192.948	-6.674.731
Čisti neiztrženi dobički naložb življenjskih
zavarovancev, ki prevzemajo naložbeno
tveganje	17.958.678	26.631.788	-8.673.110
Odhodki
Odhodki za obresti	842.126	1.161.059	-318.933
Sprememba poštene vrednosti in izgube pri
odtujitvah FVPL	631.525	1.504.286	-872.761
Izgube pri odtujitvah naložb ostale MSRP
skupine	498.683	350.151	148.532
Slabitve naložb	594.683	726.066	-132.041
Negativne tečajne razlike	5.834.573	9.234.296	-3.399.723
Ostalo	504.473	231.243	273.230
Odhodki naložbenega portfelja	8.905.405	13.207.101	-4.301.696
Čiste neiztržene izgube naložb življenjskih
zavarovancev, ki prevzemajo naložbeno
tveganje	11.256.348	25.930.786	14.674.438

Prihodki/odhodki vključujejo prihodke/odhodke naložbenih nepremičnin. V izkazu poslovnega izida so ti prikazani pri drugih zavarovalnih prihodkih/odhodkih in drugih prihodkih/odhodkih.

Prihodki naložb znašajo v letu 2016 33,5 milijona EUR in so v primerjavi z enakim obdobjem lani nižji za 6,7 milijona EUR, ob izločitvi tečajnih razlik pa so nižji za 1,5 milijona EUR. Največji delež v strukturi prihodkov predstavljajo prihodki od obresti, ki v obdobju 1-12/2016 znašajo 21,2 milijona EUR in so v primerjavi z enakim obdobjem lani nižji za 1,4 milijona EUR.

Odhodki naložbenega portfelja so v letu 2016 glede na enako obdobje lanskega leta nižji za 4,3 milijona EUR, ob izločitvi tečajnih razlik pa nižji za 0,9 milijona EUR. Največji delež odhodkov predstavljajo, poleg negativnih tečajnih razlik, obresti za prejeta posojila ter odhodki zaradi spremembe cen na trgu.

Učinek tečajnih razlik ne vpliva v celoti na poslovni izid, saj se skladno z gibanjem naložb v posamezni valuti gibljejo tudi obveznosti v tujih valutah. Tečajne razlike se v glavnem nanašajo na sredstva in obveznosti Save Re. Skupen vpliv tečajnih razlik na poslovni izid je predstavljen v računovodskem delu letnega poročila Save Re, v poglavju 18.7.4.1.4 Valutno tveganje.

Konsolidirani kosmati poslovni izid

Sestava konsolidiranega kosmatega poslovnega izida

*Ostalo vključuje kosmati poslovni izid odseka ostalo (nezavarovalne družbe) ter slabitev dobrega imena, v višini 1,7 milijona EUR (2015: 2,9 milijona EUR).

Skupina Sava Re je v letu 2016 poslovala uspešno, in beležila 1,4 % višji kosmati poslovni izid kot leta 2015. Rezultat leta 2015 smatramo kot osnovo za nadaljnjo rast, saj bodo sinergijski učinki združitve zavarovalnic v EU v Zavarovalnico Sava vidni v prihodnjih letih.

Boljši zavarovalno-tehnični rezultat (pozavarovanje + premoženjska zavarovanja) je posledica izboljšanja poslovanja pozavarovalnega odseka zaradi višjih čistih prihodkov od premij in nižjih čistih odhodkov za škode. Čisti odhodki za škode so bili v 2015 visoki zaradi rasti škod in spremembe kosmatih škodnih rezervacij, kar je podrobneje opisano v poglavju 8.1 Pozavarovanje, podpoglavje Čisti odhodki za škode.

Rezultat iz naložbenja je bil v letu 2016 slabši tako na pozavarovalnem kot tudi na premoženjskem odseku. Razlog je predvsem v nižjih prihodkih od obresti zaradi nižjih ravni obresti na kapitalskih trgih.

V letu 2016 je odsek življenjskih zavarovanj posloval slabše kot v letu 2015, in sicer se je rezultat znižal za 14,9 % predvsem zaradi povišanja stroškov skoraj vseh življenjskih zavarovalnic v skupini.

Sestava konsolidiranega kosmatega poslovnega izida (brez vpliva tečajnih razlik)

Sestava konsolidiranega kosmatega poslovnega izida po poslovnih odsekih

*Ostalo vključuje kosmati poslovni izid odseka ostalo (nezavarovalne družbe).

Kot že omenjeno, je odsek pozavarovanja v letu 2016 posloval boljše kot v letu 2015. Vzrok je v izboljšanju zavarovalno-tehničnega rezultata tega odseka.

Odsek premoženjskih zavarovanj je posloval slabše kot v letu 2015, kar je predvsem posledica poslabšanja zavarovalno-tehničnega rezultata. Največji vpliv je imel katastrofalni dogodek neurja s točo.

Življenjska zavarovanja so beležila poslabšanje rezultata zaradi višjih stroškov poslovanja skoraj vseh življenjskih zavarovalnic v skupini.

8.1 Pozavarovanje

Ta odsek v veliki meri odraža dogajanje na portfelju, ki ga Sava Re sklene v tujini.

Sestava konsolidiranega kosmatega izkaza poslovnega izida; pozavarovanje

Poslovni odsek pozavarovanje je v letu 2016 posloval precej bolje kot v letu 2015. Razlog za to je ugodnejši zavarovalno-tehnični rezultat, in sicer zaradi višjih čistih prihodkov od premij in nižjih čistih odhodkov za škode. Čisti odhodki za škode so bili v 2015 visoki zaradi rasti škod in spremembe kosmatih škodnih rezervacij (opisano v podpoglavju Čisti odhodki za škode). Rezultat iz naložbenja je bil slabši kot v letu 2015 predvsem zaradi tečajnih razlik ter nižjih prihodkov in odhodkov od obresti. Na rezultat odseka pozavarovanje so vplivale tudi tečajne razlike, pri čemer je neto vpliv na poslovni izid nepomemben, saj družba sledi usklajeni valutni poziciji na strani sredstev in obveznosti. Vpliv tečajnih razlik na rezultat po odsekih je bil kot sledi: iz naslova zavarovalno-tehničnih kategorij 1,8 milijona EUR negativnega učinka (2015: 3,4 milijona EUR), iz naslova naložbene dejavnosti 1,4 milijona EUR pozitivnega učinka (2015: 3,2 milijona EUR).

V naslednji tabeli je prikazana sestava kosmatega rezultata odseka pozavarovanje, brez vpliva tečajnih razlik.

Sestava konsolidiranega kosmatega izkaza poslovnega izida brez vpliva tečajnih razlik; pozavarovanje

Čisti prihodki od premij

Čisti prihodki od premij; pozavarovanje
-----------------------------------------	--	--

(v EUR)	2016	2015	Indeks
Kosmate premije	92.683.719	98.151.240	94,4
Čiste premije	88.620.585	93.566.364	94,7
Sprememba čistih prenosnih premij	3.786.781	-7.664.647	249,4
Čisti prihodki od premij	92.407.367	85.901.717	107,6

Kosmate premije odseka pozavarovanje so bile v 2016 nižje za 5,6 % zaradi manj zbrane premije kot posledica omejevanja rasti v obdobju nizkih premijskih stopenj na mednarodnem pozavarovalnem trgu. Sprememba čistih prenosnih premij je imela v 2016 pozitiven vpliv na čiste prihodke premij (znižanje stanja čistih prenosnih premij), v letu 2015 pa negativen. V letu 2016 so se namreč prenosne premije zmanjšale zaradi padca kosmate premije in večjega deleža neproporcionalnega portfelja z relativno nižjimi prenosnimi premijami, v letu 2015 pa so se prenosne premije povečale zaradi rasti kosmate premije.

Več o gibanju nekonsolidiranih podatkov je obrazloženo v poglavju 21.1 Poslovanje Save Re.

Čisti odhodki za škode

Čisti odhodki za škode; pozavarovanje

(v EUR)	2016	2015	Indeks
Kosmate škode	58.010.218	55.743.871	104,1
Čiste škode	53.730.691	54.001.608	99,5
Sprememba čistih škodnih rezervacij	6.882.231	11.427.453	60,2
Čisti odhodki za škode	60.612.921	65.429.062	92,6

Kosmate škode so bile v primerjavi z letom 2015 višje za 4,1 %, predvsem zaradi izplačevanja škod za pretekla pogodbena leta z večjim premijskim obsegom (premije so bile nižje za 5,6 %). Zaradi poplačila večjih retrocediranih škod starejših let so se čiste škode v primerjavi z letom poprej celo nekoliko zmanjšale.

Čisti odhodki za škode so bili v primerjavi z 2015 nižji za 7,4 %. Sprememba čistih škodnih rezervacij je bila v 2016 nižja kot v 2015, predvsem ker so se v 2015 oblikovale škodne rezervacije za katastrofalno škodo iz Kitajske (eksplozija), v letu 2016 pa portfelj ni bil prizadet z nobeno izrazito veliko škodo. Retrocedirane škodne rezervacije se kljub izplačilu večjih škod niso bistveno zmanjšale, predvsem ker se je oblikovala škodna rezervacija za večjo fakultativno škodo. Na spremembo čistih škodnih rezervacij so vplivale tudi tečajne razlike, zaradi katerih so se škodne rezervacije v letu 2016 povečale za 1,4 milijona EUR, v 2015 pa za 3,8 milijona EUR.

Več o gibanju nekonsolidiranih podatkov je obrazloženo v poglavju 21.1 Poslovanje Save Re.

Obratovalni stroški

Konsolidirani obratovalni stroški; pozavarovanje

(v EUR)	2016	2015	Indeks
Stroški pridobivanja zavarovanj	21.919.227	21.132.677	103,7
Sprememba v razmejenih stroških pridobivanja zavarovanj (+/-)	937.593	-1.574.081	259,6
Drugi obratovalni stroški	3.784.882	3.229.532	117,2
Obratovalni stroški	26.641.702	22.788.128	116,9
Prihodki od pozavarovalnih provizij	-350.140	-600.935	58,3
Čisti obratovalni stroški	26.291.562	22.187.193	118,5

Stroški pridobivanja so porasli navkljub padcu kosmate premije. Količnik stroškov pridobivanja v kosmati premiji je za leto 2016 znašal 23,6 %, kar je 2,1 o.t. slabše kot leta 2015. Višji stroški pridobivanja so posledica obdobja nizkih premijskih stopenj na mednarodnem pozavarovalnem trgu, ki se pri proporcionalnih poslih odraža v višjih provizijskih stopnjah. Razmejeni stroški pridobivanja so se v letu 2016 zmanjšali, kar je skladno z zmanjšanjem premij in prenosnih premij, zato njihova sprememba povečuje obratovalne stroške; v letu 2015 pa je bilo gibanje premij, prenosnih premij in razmejenih stroškov pridobivanja ravno obratno in je sprememba razmejenih stroškov pridobivanja zmanjševala obratovalne stroške. Rast drugih obratovalnih stroškov izvira iz porasta stroškov dela ter stroškov intelektualnih in osebnih storitev.

Več o gibanju nekonsolidiranih podatkov je obrazloženo v poglavju 21.1 Poslovanje Save Re.

Donos naložb

Prihodki, odhodki in donos naložbenega portfelja; pozavarovanje

Prihodki/odhodki vključujejo prihodke/odhodke naložbenih nepremičnin. V izkazu poslovnega izida so ti prikazani pri drugih zavarovalnih prihodkih/odhodkih in drugih prihodkih/odhodkih.

Prihodki, odhodki in donos naložbenega portfelja brez tečajnih razlik; pozavarovanje

Glede na to, da se tečajne razlike nanašajo predvsem na Savo Re in njihov učinek ne vpliva v celoti na poslovni izid, je v zgornjem grafu prikazan donos naložbenega portfelja brez vpliva tečajnih razlik.

V primerjavi z enakim obdobjem lani je skupina na odseku pozavarovanje realizirala za 0,3 milijona EUR nižji donos. Nižji donos glede na enako obdobje lani je predvsem posledica nižjih prihodkov od obresti, nižji so bili tudi odhodki od obresti.

8.2 Premoženjska zavarovanja

V odseku premoženjskih zavarovanj je prikazano poslovanje naslednjih družb:

• Zavarovalnica Sava, premoženje
• Sava osiguranje (MNE)
• Sava neživotno osiguranje (SRB)
• Sava osiguruvanje (MKD)
• Illyria

Podatki za Zavarovalnico Sava za leto 2015 so seštevek zavarovalnic, ki so se 2. 11. 2016 združile v Zavarovalnico Sava – Zavarovalnice Maribor, Zavarovalnice Tilia in Velebit osiguranja, z izločenimi medsebojnimi posli med naštetimi zavarovalnicami.

Struktura konsolidiranega kosmatega izkaza poslovnega izida; premoženjska zavarovanja

Poslovni odsek premoženjskih zavarovanj je v letu 2016 beležil za 2,2 milijona EUR nižji rezultat kot leta 2015. Od tega je bil poslovni odsek premoženjskih zavarovanj slovenskih zavarovalnic slabši za 12,3 %, medtem ko se je ta v primeru tujih premoženjskih zavarovalnic izboljšal za 50,4 %.

Razlog za poslabšanje slovenskega dela premoženjskih zavarovalnic je zlasti v slabšem zavarovalnotehničnem rezultatu Zavarovalnice Sava. Ta se je poslabšal zlasti zaradi povečanja čistih odhodkov za škode (podrobnejša razlaga sledi v poglavju Čisti odhodki za škode) in porasta obratovalnih stroškov kot posledica procesa združevanja.

Zavarovalno-tehnični rezultat premoženjskih zavarovalnic v tujini se je poslabšal za 0,7 milijona EUR. Največji učinek na skupno poslabšanje zavarovalno-tehničnega rezultata na odseku tujih premoženjskih zavarovalnic je bil v slabšem zavarovalno-tehničnem rezultatu družbe Sava osiguranje (MNE), in sicer zaradi povečanja kosmatih škodnih rezervacij. V preteklem letu je bil zavarovalnotehnični rezultat te družbe zelo dober in je tudi v letošnjem letu kljub poslabšanju še vedno ugoden in je najboljši med tujimi premoženjskimi zavarovalnicami v skupini Sava Re.

Rezultat iz naložbenja slovenskih premoženjskih zavarovalnic se je poslabšal za 0,7 milijona EUR, kar je posledica nižjih obrestnih prihodkov (nižje ravni obrestnih mer na kapitalskih trgih) in nižjih dobičkov od prodaje naložb. Rezultat iz naložbenja zavarovalnic v tujini ostaja na nivoju iz leta 2015.

Boljši rezultat ostalih postavk pri zavarovalnicah v tujini je posledica nižjih slabitev dobrega imena (v letu 2015 je bilo zaradi odstopanja od načrtovanih rezultatov znižano dobro ime kosovske in srbske zavarovalnice v skupni višini 2,9 milijona EUR, v letu 2016 pa je bilo za 1,7 milijona EUR znižano dobro ime kosovske zavarovalnice).

Boljši rezultat ostalih postavk zavarovalnice v Sloveniji pa je predvsem posledica rasti drugih prihodkov. V letu 2016 so se črpala sredstva za invalide, povišale so se obračunane obresti iz naslova uveljavljenih regresnih terjatev ter prihodki iz prejšnjih let zaradi črpanja rezervacije iz naslova vračunanih stroškov odpravnin.

Čisti prihodki od premij

Čisti prihodki od premij; premoženjska zavarovanja

(v EUR)	Slovenija		Tujina
	2016	2015	2016	2015
Kosmate premije	255.823.534	249.987.788	55.114.138	52.041.312
Čiste premije	233.021.200	227.974.948	51.134.477	48.766.119
Sprememba čistih prenosnih premij	-2.993.035	685.043	-1.620.239	-1.406.884
Čisti prihodki od premij	230.028.165	228.659.991	49.514.238	47.359.234

Kosmate premoženjske premije so se v letu 2016 povišale za 2,9 %, kar je posledica rasti kosmatih premoženjskih premij v vseh družbah, razen v kosovski družbi. Kosmate premoženjske premije v Sloveniji so se povečale za 2,3 %, in sicer predvsem zaradi povečanega obsega avtomobilskih, kreditnih in premoženjskih zavarovanj v ožjem pomenu. Slovenski zavarovalni trg je v tem obdobju beležil 2,9 % rast premoženjskih zavarovanj. Kosmate premije premoženjskih zavarovanj v tujini so se povečale za 5,9 %. Največje povečanje je beležila podružnica Zavarovalnice Sava na Hvaškem, ki je na večini zavarovalnih vrst presegla kosmate premije iz preteklega leta in beležila 26,1 % rast, medtem ko je hrvaški zavarovalni trg na področju premoženjskih zavarovanj zrasel za 2,2 %.

Čiste premije premoženjskih zavarovanj so se v letu 2016 povišale za 2,7 %. Skladno s povišanjem kosmatih premij so se povišale tudi premije, oddane v pozavarovanje, ter prenosne premije.

Skupno so se zaradi navedenih razlogov čisti prihodki od premij zvišali za 1,2 %.

(v EUR)	2016	2015	Indeks
Zavarovalnica Sava, slovenski del (premoženje)	255.985.530	250.127.369	102,3
Zavarovalnica Sava, hrvaški del (premoženje)	8.801.827	6.982.360	126,1
Sava neživotno osiguranje (SRB)	14.745.052	14.401.839	102,4
Illyria	7.120.933	8.073.035	88,2
Sava osiguruvanje (MKD)	12.197.976	11.406.863	106,9
Sava osiguranje (MNE)	11.656.792	11.185.622	104,2
Skupaj	310.508.111	302.177.088	102,8

Nekonsolidirane kosmate premije premoženjskih zavarovanj članic skupine Sava Re

Zavarovalnica Sava je v Sloveniji povečala kosmate premije na področju avtomobilskih in kreditnih zavarovanj ter na premoženjskih zavarovanjih v ožjem pomenu. Rast premij avtomobilskih zavarovanj izhaja tako iz rasti na individualnem sektorju zaradi povečanja števila polic in povečanja kritij na kasko policah, kot tudi povečanja na poslovnem sektorju zaradi pridobitve novih zavarovancev in povečanja premije pri nekaterih zavarovancih.

Podružnica Zavarovalnice Sava na Hrvaškem je med vsemi zavarovalnicami v skupni dosegla najvišjo rast, 26,1 %, ki jo je omogočilo dobro pozicioniranje na področju internetne prodaje, izboljšanje poplačljivosti premije in povečanje produktivnosti lastne prodajne mreže. Rast je beležila tudi srbska zavarovalnica, predvsem zaradi rasti kasko zavarovanj in povečanega števila zavarovanj na zavarovalni vrsti zavarovanje pomoči. Povečanje premij v makedonski zavarovalnici je posledica okrepitve sodelovanja z banko in povečanja prodaje v centrih za tehnične preglede odvisne družbe Sava Station. Črnogorska zavarovalnica je povečala premije zavarovanja avtomobilske odgovornosti, kosovska zavarovalnica pa je na tem segmentu beležila padec. Razlog je v vstopu dveh novih zavarovalnic na trg v letu 2015 in s tem povezane agresivne konkurence, ki se poslužuje tudi novačenja zastopnikov iz drugih zavarovalnic. Drug razlog za znižanje premij avtomobilskih zavarovanj pa je prepolovitev premij mejnega zavarovanja. Družba je del znižanja premij na zavarovanju odgovornosti pri uporabi motornih vozil nadomestila s povišanjem premij zdravstvenega zavarovanja.

Čisti odhodki za škode

Čisti odhodki za škode; premoženjska zavarovanja

(v EUR)	Slovenija		Tujina
	2016	2015	2016	2015
Kosmate škode	143.614.923	143.752.543	22.536.325	20.618.761
Čiste škode	134.776.285	129.037.732	20.962.591	19.490.921
Sprememba čistih škodnih rezervacij	3.691.798	6.172.457	787.659	-416.787
Čisti odhodki za škode	138.468.083	135.210.189	21.750.251	19.074.134

Nekonsolidirane kosmate škode premoženjskih zavarovanj članic skupine Sava Re

(v EUR)	2016	2015	Indeks
Zavarovalnica Sava, slovenski del (premoženje)	144.268.145	144.069.921	100,1
Zavarovalnica Sava, hrvaški del (premoženje)	3.757.231	3.564.014	105,4
Sava neživotno osiguranje (SRB)	6.156.554	5.335.878	115,4
Illyria	3.497.451	3.191.168	109,6
Sava osiguruvanje (MKD)	4.875.105	4.784.826	101,9
Sava osiguranje (MNE)	4.166.875	3.727.792	111,8
Skupaj	166.721.360	164.673.599	101,2

Zvišanje kosmatih premoženjskih škod za 1,1 % v letu 2016 je predvsem posledica porasta kosmatih škod tujih premoženjskih zavarovalnic. Škode Zavarovalnice Sava v Sloveniji so bile namreč v letu 2016 na nivoju leta 2015.

Kosmate škode za posel iz tujine so bile višje za 9,3 % predvsem zaradi rasti škod premoženjskih zavarovalnic v Srbiji, Črni gori in na Kosovu. V primeru srbske premoženjske zavarovalnice se je povečalo izplačilo škod iz naslova prevzema portfelja AS osiguranja. Brez upoštevanja škod AS osiguranja so se škode srbske premoženjske zavarovalnice povečale za 4,0 %. Največ škod na Kosovu je bilo izplačanih iz naslova večje premoženjske škode (poplava) ter avtomobilskih in zdravstvenih zavarovanj. V primeru zavarovalnice v Črni gori pa je bil porast škod zlasti posledica toče in padca letala.

V avgustu 2016 je severovzhodni in osrednji del Slovenije zajelo neurje s točo. Iz tega naslova je Zavarovalnica Sava izplačala 4,6 milijona EUR kosmatih škod in oblikovala 2,8 milijona EUR škodnih rezervacij. Neto učinek na rezultat Zavarovalnice Sava znaša 4,1 milijona EUR. Zavarovalnica Sava je za ponovno vzpostavitev kritja plačala še 0,9 milijona EUR pozavarovalne premije.

Čiste premoženjske škode so se v letu 2016 zvišale za 4,9 % (bolj kot kosmate), kar je predvsem posledica nižjega zneska pozavarovalnih škod. V letu 2015 so se namreč izplačale visoke pozavarovalne škode iz naslova žledu in poplav iz leta 2014, zato so bile čiste škode nižje.

Sprememba čistih škodnih rezervacij je bila v primeru slovenske premoženjske zavarovalnice v letu 2016 v primerjavi z lanskim letom nižja. Sprememba kosmatih škodnih rezervacij omenjene zavarovalnice je imela v 2016 negativen vpliv na čiste odhodke za škode (povišanje rezervacij za katastrofalen dogodek neurja s točo avgusta 2016 – 2,8 milijona EUR, požarno škodo iz leta 2016 slovenskega zavarovanca – 1,5 miliojona EUR), v 2015 pa pozitiven vpliv (zaradi izplačila škod iz naslova žleda 2014 iz rezervacij). Sprememba pozavarovalnih škodnih rezervacije je imela v 2016 pozitiven vpliv (povišanje pozavarovalnih škodnih rezervacij iz istih razlogov kot povišanje kosmatih škodnih rezervacij), v 2015 pa negativen vpliv zaradi znižanja pozavarovalnih škodnih rezervacij ob izplačilu škod iz naslova žledu 2014. Zavarovalnica Sava je škodo po žledu 2014 izplačevala v 2014 in 2015, pozavarovalni del pa je bil v celoti izplačan v letu 2015. To je razlog za neusklajeno gibanje

kosmatih in pozavarovalnih škodnih rezervacij v 2015, zato je sprememba čistih škodnih rezervacij v 2015 višja.

Obratovalni stroški

Konsolidirani obratovalni stroški; premoženjska zavarovanja

(v EUR)	2016	2015	Indeks
Stroški pridobivanja zavarovanj	24.091.300	23.087.514	104,3
Sprememba v razmejenih stroških pridobivanja zavarovanj (+/-)	343.311	85.962	399,4
Drugi obratovalni stroški	83.583.937	80.046.562	104,4
Obratovalni stroški	108.018.548	103.220.038	104,6
Prihodki od pozavarovalnih provizij	-3.313.876	-3.015.182	109,9
Čisti obratovalni stroški	104.704.672	100.204.856	104,5

Konsolidirani stroški pridobivanja zavarovanj so porasli za 4,3 %, in sicer zaradi rasti konsolidirane premoženjske premije in s tem povezano rastjo provizij zastopnikom.

Rast drugih obratovalnih stroškov je predvsem posledica rasti stroškov Zavarovalnice Sava v Sloveniji in podružnice na Hrvaškem. Razlog za povečanje stroškov je bila v letu 2016 izvedena združitev zavarovalnic, s pripojitvijo Zavarovalnice Tilia in čezmejno pripojitvijo družb Velebit osiguranje ter Velebit životno osiguranje k Zavarovalnici Maribor in z njo povezani stroški.

Konsolidirani kosmati obratovalni stroški (brez spremembe razmejenih stroškov pridobivanja) premoženjskih zavarovanj so porasli za 4,4 %, kosmate konsolidirane premije pa so porasle za 2,9 %, zaradi česar se je kosmati stroškovni količnik povišal za 0,5 odstotne točke.

Nekonsolidirani kosmati obratovalni stroški premoženjskih zavarovanj članic skupine Sava Re

(v EUR)	2016	2015	Indeks
Zavarovalnica Sava, slovenski del (premoženje)	74.700.751	72.491.291	103,0
Zavarovalnica Sava, hrvaški del (premoženje)	4.567.819	3.844.724	118,8
Sava neživotno osiguranje (SRB)	7.778.202	7.415.417	104,9
Illyria	2.666.892	2.753.201	96,9
Sava osiguruvanje (MKD)	5.024.561	4.519.888	111,2
Sava osiguranje (MNE)	5.613.168	5.497.774	102,1
Skupaj	100.351.393	96.522.296	104,0

Kosmati stroškovni količnik; premoženjska zavarovanja

Donos naložb

Prihodki, odhodki in donos naložbenega portfelja; premoženjska zavarovanja

Donos naložbenega portfelja premoženjskih zavarovanj znaša v letu 2016 10,6 milijona EUR in je v primerjavi z letom 2015 nižji za 0,6 milijona EUR. Na nižji donos so v največji meri vplivali nižji obrestni prihodki (1,1 milijona EUR). Donosnost obdobja znaša 2,0 %.

8.3 Življenjska zavarovanja

V odseku življenjskih zavarovanj je prikazano poslovanje naslednjih družb:

• Zavarovalnica Sava, življenje
• Sava životno osiguranje (SRB)
• Illyria Life
• Moja naložba

Podatki za Zavarovalnico Sava za leto 2015 so seštevek zavarovalnic, ki so se 2. 11. 2016 združile v Zavarovalnico Sava – Zavarovalnice Maribor, Zavarovalnice Tilia in Velebit životno osiguranja, z izločenimi medsebojnimi posli med naštetimi zavarovalnicami.

Čisti prihodki od premij

Čisti prihodki od premij; življenjska zavarovanja

(v EUR)	Slovenija		Tujina
	2016	2015	2016	2015
Kosmate premije	80.073.263	80.211.496	6.510.500	5.872.721
Čiste premije	79.697.487	79.779.368	6.488.891	5.863.011
Sprememba čistih prenosnih premij	-8.761	1.537	-25.861	-5.253
Čisti prihodki od premij	79.688.726	79.780.905	6.463.030	5.857.758

Tako kosmate kot čiste življenjske premije so se v letu 2016 povečale za 0,6 %, kar je posledica povečanja premij življenjskih zavarovalnic zunaj Slovenije. V kosmate življenjske premije so v letu 2016 vključene tudi enkratne premije za rente Moje naložbe v višini 1,1 milijona EUR. Brez teh premij bi se življenjske kosmate premije v Sloveniji znižale za 1,6 %, saj se Zavarovalnici Sava v Sloveniji zmanjšuje obseg portfelja življenjskih zavarovanj. Premije novo-sklenjenih polic namreč ne zadoščajo za nadomestilo premij polic, ki so se iztekle zaradi doživetja ali prekinitev. Slovenski zavarovalni trg je na področju življenjskih zavarovanj v letu 2016 beležil 4,3 % padec.

(v EUR)	2016	2015	Indeks
Zavarovalnica Sava, slovenski del (življenje)	78.962.673	80.211.496	98,4
Zavarovalnica Sava, hrvaški del (življenje)	3.505.085	3.261.327	107,5
Sava životno osiguranje (SRB)	1.312.639	1.160.709	113,1
Illyria Life	1.692.776	1.527.038	110,9
Moja naložba*	1.110.590	-	-
Skupaj	86.583.762	86.160.569	100,5

*V letu 2015 Moja naložba še ni bila vključena v konsolidacijo.

Kosmate premije življenjskih zavarovanj so v letu 2016 porasle v obeh družbah zunaj Slovenije in tudi v hrvaškem delu Zavarovalnice Sava. Obe življenjski zavarovalnici in podružnica Zavarovalnice Sava na Hrvaškem izvajajo aktivnosti za izboljšanje lastne prodajne mreže s pomočjo rednih izobraževanj in usposabljanj prodajnih kadrov, kar se odraža v povečanju in izboljšanju strukture portfelja.

Struktura konsolidiranih kosmatih premij življenjskih zavarovanj po zavarovalnih vrstah

Čisti odhodki za škode

Čisti odhodki za škode; življenjska zavarovanja

(v EUR)	Slovenija		Tujina
	2016	2015	2016	2015
Kosmate škode	43.515.230	49.683.764	1.769.100	1.704.195
Čiste škode	43.389.751	49.551.433	1.766.823	1.703.239
Sprememba čistih škodnih rezervacij	2.414.190	2.075.915	-8.244	85.852
Čisti odhodki za škode	45.803.941	51.627.348	1.758.579	1.789.091
Sprememba drugih čistih rezervacij*	5.821.095	34.238	2.146.811	1.993.277
Čisti odhodki za škode s spremembo čistih drugih rezervacij	51.625.036	51.661.586	3.905.390	3.782.368

*Večino teh rezervacij predstavljajo matematične rezervacije.

Padec kosmatih in čistih škod življenjskih zavarovanj v Sloveniji je posledica padca kosmatih škod Zavarovalnice Sava zaradi nižjih izplačil iz naslova doživetij kot v preteklem letu, zmanjšuje pa se tudi število odkupov in predujmov. Kosmate škode življenjskih zavarovanj v tujini so se povečale, saj je hrvaški del Zavarovalnice Sava beležil povišanje kosmatih škod, prav tako pa tudi kosovska družba Illyria Life. Srbska zavarovalnica je kosmate škode v primerjavi s preteklim letom znižala.

Povišanje zneska spremembe drugih zavarovalno-tehničnih rezervacij je predvsem posledica povišanja matematičnih rezervacij Zavarovalnice Sava. V splošnem se matematične rezervacije povečujejo s trajanjem zavarovanja in zrelostjo portfelja ter zmanjšujejo z izplačilom škod. Ker je bilo v letu 2016 manj odkupov in doživetij kot v predhodnem letu, je bilo v 2016 znižanje matematičnih rezervacij nižje kot v preteklem letu, zato je sprememba drugih zavarovalno-tehničnih rezervacij v 2016 višja kot v 2015.

(v EUR)	2016	2015	Indeks
Zavarovalnica Sava, slovenski del (življenje)	43.231.245	49.683.764	87,0
Zavarovalnica Sava, hrvaški del (življenje)	1.102.122	1.022.000	107,8
Sava životno osiguranje (SRB)	370.532	443.257	83,6
Illyria Life	296.446	238.938	124,1
Moja naložba*	283.985	-	-
Skupaj	45.284.330	51.387.958	87,6

Nekonsolidirane kosmate škode življenjskih zavarovanj članic skupine Sava Re

*V letu 2015 Moja naložba še ni bila vključena v konsolidacijo.

Sava životno osiguranje (SRB) je znižala kosmate škode življenjskih zavarovanj, saj je v letu 2016 izplačala manj škod iz naslova doživetij in odkupov kot v predhodnem letu, medtem ko je Illyria Life beležila povečanje kosmatih škod zaradi več izplačil škod za primer smrti kot v letu 2015. Razlog za rast kosmatih škod življenjskih zavarovanj hrvaškega dela Zavarovalnice Sava je v povečanju števila doživetij in odkupov.

Obratovalni stroški

Konsolidirani obratovalni stroški; življenjska zavarovanja

(v EUR)	2016	2015	Indeks
Stroški pridobivanja zavarovanj	5.872.023	5.633.492	104,2
Sprememba v razmejenih stroških pridobivanja zavarovanj (+/-)	193.550	36.728	527,0
Drugi obratovalni stroški	16.494.852	14.880.652	110,8
Obratovalni stroški	22.560.425	20.550.872	109,8
Prihodki od pozavarovalnih provizij	-68.591	-40.787	168,2
Čisti obratovalni stroški	22.491.834	20.510.085	109,7

Stroški pridobivanja zavarovanj so se povišali, ker so se povišali konsolidirani stroški pridobivanja Zavarovalnice Sava. Razlog je v izločitvi internih razmerij z odvisnimi družbami Zavarovalnice Sava v Sloveniji, ki sklepajo življenjska zavarovanja za svojo lastnico. V letu 2016 je Zavarovalnica Sava sklenila več premije preko zunanjih prodajnih kanalov in manj preko odvisnih družb, zato je izplačala tudi manj provizij svojim odvisnim družbam kot v predhodnem letu, zato se je manj stroškov izločilo iz konsolidacije. Tako so konsolidirani stroški pridobivanja Zavarovalnice Sava narasli, čeprav so se nekonsolidirani stroški znižali.

Drugi obratovalni stroški so se povišali za 1,6 milijona EUR, kar je predvsem posledica vključitve Moje naložbe v konsolidacijo, ki je imela v letu 2016 1,2 milijona EUR drugih obratovalnih stroškov, v letu 2015 pa še ni bila vključena v konsolidacijo. Preostanek povišanja drugih obratovalnih stroškov je posledica povišanja drugih obratovalnih stroškov vseh življenjskih zavarovalnic, razen Illyrie Life. Povečanje pri slovenskem delu Zavarovalnice Sava je posledica povečanja stroškov materiala in stroškov reklame (tudi kot posledice združevanja), pri hrvaškem delu Zavarovalnice Sava pa povečanja stroškov storitev in stroškov dela. Stroški dela so se povečali tudi pri Savi životno osiguranje (SRB), kar je glavni razlog za rast drugih obratovalnih stroškov pri tej družbi.

Konsolidirani kosmati stroškovni količnik se je v primerjavi z letom 2015 pri slovenskih družbah povišal za 2,2 o.t., kar je delno posledica vključitve Moje naložbe v konsolidacijo v letu 2016, delno pa povečanja kosmatega stroškovnega količnika Zavarovalnice Sava. Če v letu 2016 izločimo vpliv Moje naložbe, se količnik poveča za 0,8 o.t. v primerjavi z letom 2015, kar je posledica znižanja kosmate premije Zavarovalnice Sava.

Pri tujih zavarovalnicah se je konsolidirani stroškovni količnik znižal za 3,5 o.t. zaradi rasti kosmatih premij. Konsolidirani kosmati stroški družb zunaj Slovenije so se sicer povišali za 0,1 milijon EUR zaradi zgoraj navedenih razlogov.

Nekonsolidirani kosmati obratovalni stroški življenjskih zavarovanj članic skupine Sava Re

(v EUR)	2016	2015	Indeks
Zavarovalnica Sava, slovenski del (življenje)	17.096.681	17.233.828	99,2
Zavarovalnica Sava, hrvaški del (življenje)	1.796.973	1.720.525	104,4
Sava životno osiguranje (SRB)	919.592	881.651	104,3
Illyria Life	487.408	502.797	96,9
Moja naložba*	1.335.107	-	-
Skupaj	22.067.944	20.338.801	108,5

*V letu 2015 Moja naložba še ni bila vključena v konsolidacijo.

Kosmati stroškovni količnik; življenjska zavarovanja

Donos naložb

Prihodki, odhodki in donos naložbenega portfelja; življenjska zavarovanja

Donos naložbenega portfelja življenjskih zavarovanj je za 0,3 milijona EUR višji od donosa enakega obdobja preteklega leta. Na višje prihodke v obravnavanem obdobju so vplivali malenkost višji prihodki od obresti (0,1 milijona EUR) ter prihodki iz naslova pokojninskih zavarovanj, ki so v segment življenje vključeni od 1. 1. 2016. Odhodki naložbenega portfelja v obravnavanem obdobju znašajo 1,0 milijona EUR in so za 0,2 milijona EUR višji od odhodkov v enakem obdobju lani. Na višje odhodke so vplivale predvsem slabitve finančnih naložb (-0,2 milijona EUR).

9 FINANČNI POLOŽAJ SKUPINE SAVA RE

Bilančna vsota skupine Sava Re je na dan 31. 12. 2016 znašala 1.671,2 milijona EUR, kar je 4,0 % več kot konec leta 2015. V nadaljevanju so opisane postavke sredstev in obveznosti, ki so na dan 31. 12. 2016 predstavljale najmanj 5 % strukturni delež med sredstvi oziroma obveznostmi ali je sprememba v obdobju poročanja presegla 2 % kapitala.

9.1 Sredstva

Stanje in struktura konsolidiranih sredstev

(v EUR)	31.12.2016	Struktura 31.12.2016	31.12.2015	Struktura 31.12.2015
SREDSTVA	1.671.189.179	100,0 %	1.607.281.060	100,0 %
Neopredmetena sredstva	25.508.583	1,5 %	30.465.315	1,9 %
Opredmetena osnovna sredstva	51.887.127	3,1 %	47.217.311	2,9 %
Odložene terjatve za davek	2.326.063	0,1 %	2.371.857	0,1 %
Naložbene nepremičnine	7.933.786	0,5 %	8.040.244	0,5 %
Finančne naložbe	1.030.235.239	61,6 %	1.015.056.805	63,2 %
Sredstva zavarovancev, ki prevzemajo naložbeno tveganje	224.175.076	13,4 %	214.189.117	13,3 %
Znesek ZTR, prenesen pozavarovateljem	28.444.628	1,7 %	23.877.277	1,5 %
Sredstva iz finančnih pogodb	121.366.122	7,3 %	111.418.244	6,9 %
Terjatve	127.408.527	7,6 %	130.663.929	8,1 %
Razmejeni stroški pridobivanja zavarovanj	16.510.536	1,0 %	17.992.485	1,1 %
Druga sredstva	1.366.844	0,1 %	1.173.159	0,1 %
Denar in denarni ustrezniki	33.939.160	2,0 %	4.710.904	0,3 %
Nekratkoročna sredstva, namenjena za prodajo	87.488	0,0 %	104.413	0,0 %

*ZTR=zavarovalno-tehnične rezervacije

9.1.1 Naložbeni portfelj

Naložbeni portfelj sestavljajo naslednje postavke izkaza finančnega položaja: finančne naložbe, naložbene nepremičnine in denarna sredstva.

Stanje naložbenega portfelja Skupine Sava Re²⁸

(v EUR)	2016	2015**	Absolutna razlika	Indeks
Depoziti	24.737.308	53.052.297	-28.314.989	46,6
Državne obveznice	595.132.601	554.117.154	41.015.447	107,4
Poslovne obveznice*	368.357.333	369.448.048	-1.090.715	99,7
Delnice	16.980.847	18.906.610	-1.925.763	89,8
Vzajemni skladi	16.531.807	12.758.487	3.773.320	129,6
Dana posojila in ostalo	659.484	1.075.435	-415.951	61,3
Depoziti pri cedentih	7.835.859	5.698.774	2.137.085	137,5
Skupaj finančne naložbe	1.030.235.239	1.015.056.805	15.178.434	101,5
Naložbene nepremičnine	7.933.786	8.040.244	-106.458	98,7
Denar in denarni ustrezniki
zavarovalnice***	21.481.381	4.598.802	16.882.579	467,1
Skupaj naložbeni portfelj	1.059.650.406	1.027.695.851	31.954.555	103,1
Sredstva zavarovancev, ki prevzemajo
naložbeno tveganje	236.632.854	214.301.219	22.331.635	110,4
- finančne naložbe	224.175.075	214.189.117	9.985.958	104,7
- denar in denarni ustrezniki zavarovancev,
ki prevzemajo naložbeno tveganje	12.457.779	112.102	12.345.677
Sredstva iz finančnih pogodb	121.366.122	111.418.244	9.947.878	108,9

*/**Delež poslovnih obveznic v letu 2015 je nižji za vrednost poslovnih obveznic z državnim jamstvom (51,9 milijona EUR); vrednost le teh je upoštevana med državnimi obveznicami.

***Denar in denarni ustrezniki zavarovancev,ki prevzemajo naložbeno tveganje (2016: 12,5 milijona EUR; 2015: 0,1 milijona EUR) so bili izločeni iz naložbenega portfelja.

Stanje naložbenega portfelja skupine Sava Re znaša na dan 31. 12. 2016 1.059,7 milijona EUR. V primerjavi s stanjem 31. 12. 2015 se je stanje naložbenega portfelja povišalo za 32,0 milijona EUR, predvsem iz naslova pozitivnega denarnega toka iz osnovne zavarovalne dejavnosti.

²⁸ S 1. 1. 2016 je družba spremenila evidentiranje depozitov na odpoklic, ki se od tega datuma dalje prikazujejo v postavki denar in denarni ustrezniki (v letu 2015 so prikazani v postavki depoziti).

Struktura naložbenega portfelja na dan 31. 12. 2015 in 31. 12. 2016

*Na dan 31. 12. 2015 so med finančnimi naložbami s stalnim donosom upoštevani tudi deleži denarja in denarnih ustreznikov ter naložbenih nepremičnin, zato se deleži v letu 2015 razlikujejo od objavljenih deležev v letnem poročilu 2015.

Struktura naložbenega portfelja se je v primerjavi s strukturo na dan 31. 12. 2015 spremenila v skladu z naložbeno politiko skupine. V strukturi naložb s fiksnim donosom, ki na dan 31.12.2016 predstavljajo 95,5 % naložbenega portfelja (31. 12. 2015: 95,3 %), se je v primerjavi z 31. 12. 2015 znižal delež naložb v depozite. Najpomembnejši razlog za znižanje depozitov je spremenjen način evidentiranja depozitov na odpoklic, ki se od 1. 1. 2016 evidentirajo v postavki denarnih sredstev. Povečal se je delež naložb v državne obveznice.

9.1.2 Sredstva zavarovancev, ki prevzemajo naložbeno tveganje

V skupini Sava Re trži življenjska zavarovanja, pri katerih naložbeno tveganje prevzemajo zavarovanci, Zavarovalnica Sava. Sredstva zavarovancev, ki prevzemajo naložbeno tveganje so evidentirana kot finančne naložbe (pretežno v vzajemne sklade po izboru zavarovancev) in denarna sredstva. Na dan 31.12.2016 je znašal znesek finančnih naložb 224,2 milijona EUR, znesek denarnih sredstev pa je znašal 12,5 milijona EUR. Glede na stanje 31. 12. 2015 so sredstva porasla za 22,4 milijona EUR. Povečanje sredstev zavarovancev, ki prevzemajo naložbeno tveganje je posledica rasti tečajev vzajemnih skladov po izboru zavarovancev (6,7 milijona EUR), ostali porast naložb pa je povezan s pozitivnim denarnim tokom. Visoko stanje denarja in denarnih ustreznikov je povezano s planiranimi obveznostmi iz naslova doživetij v januarju 2017.

9.1.3 Terjatve

Skupna vrednost terjatev skupine Sava Re se je konec leta 2016 glede na leto prej znižala za 2,5 %.

Terjatve iz neposrednih zavarovalnih in pozavarovalnih poslov so bile za 0,9 milijona EUR nižje kot konec leta 2015 (boljši rezultati izterjave, manj prejetih pozavarovalnih premij zaradi stanja nizkih premijskih stopenj na mednarodnih pozavarovalnih trgih), terjatve za odmerjeni davek so se znižale za 1,6 milijona EUR (preveč vplačane akontacije davka na dobiček med letom 2015), druge terjatve pa so se znižale za 0,7 milijona EUR. Starostna struktura terjatev je ostala približno enaka kot konec leta 2015, delež nezapadlih terjatev v vseh terjatvah je znašal 78 %.

9.1.4 Sredstva iz finančnih pogodb

Sredstva in obveznosti iz finančnih pogodb so bila v konsolidiran izkaz finančnega položaja vključena prvič 31. 12. 2015, saj je s koncem leta 2015 v konsolidirane izkaze vključena Moja naložba.

V postavko sredstev iz finančnih pogodb sodijo sredstva Skupine kritnih skladov MOJI skladi življenjskega cikla, ki jih družba Moja naložba upravlja v korist zavarovancev. Družba je 1. 1. 2016 začela z upravljanjem Skupine kritnih skladov MOJI skladi življenjskega cikla, ki je sestavljena iz treh kritnih skladov in sicer MOJ dinamični sklad (MDS), MOJ uravnoteženi sklad (MUS) (v obeh kritnih skladih zavarovanci v celoti prevzemajo naložbena tveganja) in MOJ zajamčeni sklad (MZS) (zavarovanci prevzemajo naložbeno tveganje nad zajamčenimi sredstvi). Sredstva iz finančnih pogodb so na dan 31. 12. 2016 znašala 121,4 milijona EUR in so glede na 31. 12. 2015 porasla za 8,9 %. Na povečanje sredstev iz finančnih pogodb je vplivala predvsem pozitivna sprememba presežka iz prevrednotenja (2,3 milijona EUR) in nova premija (+ 3,4 milijona EUR, vplačila so znašala v 2016 12,0 milijona EUR, izplačila pa 8,6 milijon EUR).

Delež finančnih naložb zajema 94,9 % celotnih sredstev, ostalo predstavljajo terjatve ter denar in denarni ustrezniki.

Tudi gibanje sredstev iz finančnih pogodb je, podobno kot predhodna kategorija, odvisno od novih vplačil, izplačil ter gibanja vrednosti točk skladov, v katere so sredstva investirana.

9.1.5 Denar in denarni ustrezniki

Denarna sredstva so se v letu 2016 povečala zaradi drugačne obravnave odpoklicnih depozitov. Ti so se od 1. 1. 2016 izkazujejo kot postavka denarnih sredstev. Vrednost odpoklicnih depozitov je na dan 31. 12. 2016 znašala 15,8 milijona EUR.

Povečana vrednost denarnih sredstev naložb zavarovacev, ki prevzemajo naložbeno tveganje, je posledica predvidenih izplačil v januarju 2017 iz naslova doživetij.

9.2 Obveznosti

(v EUR)	31.12.2016	Struktura 31.12.2016	31.12.2015	Struktura 31.12.2015
OBVEZNOSTI	1.671.189.179	100,0 %	1.607.281.060	100,0 %
Kapital	297.038.327	17,8 %	286.401.678	17,8 %
Osnovni kapital	71.856.376	4,3 %	71.856.376	4,5 %
Kapitalske rezerve	43.681.441	2,6 %	43.388.724	2,7 %
Rezerve iz dobička	145.893.612	8,7 %	122.954.429	7,6 %
Lastne delnice	-24.938.709	-1,5 %	-10.319.347	-0,6 %
Presežek iz prevrednotenja	17.458.948	1,0 %	12.721.705	0,8 %
Rezerve, nastale zaradi prevrednotenja po pošteni vrednosti	351.655		-37.472
Zadržani čisti poslovni izid	36.778.941	2,2 %	23.490.926	1,5 %
Čisti poslovni izid poslovnega leta	9.049.238	0,5 %	24.849.678	1,5 %
Prevedbeni popravek kapitala	-3.854.182	-0,2 %	-3.467.155	-0,2 %
Kapital lastnikov obvladujoče družbe	296.277.319	17,7 %	285.437.863	17,8 %
Kapital neobvladujočih deležev	761.008	0,0 %	963.815	0,1 %
Podrejene obveznosti	23.570.771	1,4 %	23.534.136	1,5 %
Zavarovalno-tehnične rezervacije	911.221.323	54,5 %	887.068.500	55,2 %
Zavarovalno-tehnične rezervacije v korist življenjskih zavarovancev, ki prevzemajo naložbeno tveganje	226.994.200	13,6 %	207.590.086	12,9 %
Druge rezervacije	8.080.877	0,5 %	7.389.695	0,5 %
Odložene obveznosti za davek	6.038.631	0,4 %	4.598.731	0,3 %
Obveznosti iz finančnih pogodb	121.229.675	7,3 %	111.304.383	6,9 %
Druge finančne obveznosti	393.996	0,0 %	206.047	0,0 %
Obveznosti iz poslovanja	48.790.646	2,9 %	54.467.303	3,4 %
Ostale obveznosti	27.830.733	1,7 %	24.720.501	1,5 %

9.2.1 Zavarovalno-tehnične rezervacije

V strukturi obveznosti imajo največji delež kosmate zavarovalno-tehnične rezervacije. Stanje teh je bilo 31. 12. 2016 v primerjavi s koncem leta 2015 višje za 2,7 % oziroma 24,1 milijona EUR.

Kosmate rezervacije odseka pozavarovanje so bile višje za 1,9 % oziroma 2,8 milijona EUR. Škodne rezervacije so se povišale za 5,2 % (opisano pri čistih odhodkih za škode), prenosne premije pa so se znižale za 12,2 % (zaradi padca premije ter povečanja deleža neproporcionalnih pozavarovanj).

Kosmate rezervacije odseka premoženjskih zavarovanj so bile konec leta 2016 višje za 2,5 % oziroma 11,6 milijona EUR. Na povišanje so vplivale tako prenosne premije kot tudi škodne rezervacije. Rezervacije so porasle pri odseku premoženje Slovenija in premoženje tujina, in sicer zaradi rasti posla. Pri premoženje Slovenija je na rast škodnih rezervacij vplival še katastrofalni dogodek avgusta 2016 (toča).

Kosmate rezervacije klasičnih zavarovanj odseka življenjskih zavarovanj so bile konec leta 2016 višje za 3,5 % oziroma 9,8 milijona EUR, pretežno iz naslova porasta matematičnih rezervacij.

Gibanje konsolidiranih kosmatih zavarovalno-tehničnih rezervacij

(v EUR)	Skupina Sava Re
	31.12.2016	31.12.2015	Indeks
Kosmate prenosne premije	157.678.496	156.039.680	101,1
Kosmate matematične rezervacije	269.762.815	262.052.426	102,9
Kosmate škodne rezervacije	475.157.985	459.012.655	103,5
Kosmate rezervacije za bonuse, popuste in storno	1.831.420	1.132.456	161,7
Druge kosmate zavarovalno-tehnične rezervacije	6.790.607	8.831.283	76,9
Skupaj kosmate zavarovalno-tehnične rezervacije	911.221.323	887.068.500	102,7

9.2.2 Kapital

Druga največja postavka v strukturi obveznosti je kapital (17,8 %), ki je bil v primerjavi s koncem leta 2015 višji za 10,6 milijona EUR. Sprememba kapitala je posledica naslednjih dejavnikov:

• čisti poslovni izid je znašal 32,9 milijona EUR (zvišanje kapitala);
• pozitivna sprememba presežka iz prevrednotenja v višini 4,7 milijona EUR (zvišanje kapitala);
• nakup lastnih delnic v višini 14,6 milijona EUR (zmanjšanje kapitala);
• izplačilo dividende v višini 12,4 milijona EUR (zmanjšanje kapitala).

9.2.3 Zavarovalno-tehnične rezervacije v korist življenjskih zavarovancev, ki prevzemajo naložbeno tveganje

Stanje zavarovalno-tehničnih rezervacij v korist življenjskih zavarovancev, ki prevzemajo naložbeno tveganje je bilo 31. 12. 2016 v primerjavi s koncem leta 2015 višje za 9,3 % oziroma 19,4 milijona EUR. Gibanje te rezervacije sledi gibanju sredstev zavarovancev, ki prevzemajo naložbeno tveganje (odvisno od vplačil, izplačil ter gibanja vrednosti točk skladov, kamor se sredstva nalagajo).

9.2.4 Obveznosti iz finančnih pogodb

Obveznosti iz finančnih pogodb družbe Moja naložba so na dan 31. 12. 2016 znašale 121,2 milijona EUR in so bile za 8,9 % oziroma za 9,9 milijona EUR višje kot konec leta 2015. Gibljejo se skladno z sredstvi iz naslova finančnih pogodb.

9.3 Viri financiranja in njihova ročnost

Skupina Sava Re je imela na dan 31. 12. 2016 297,0 milijonov EUR kapitala, za 23,6 milijona EUR podrejenih obveznosti ter 0,4 milijona EUR drugih finančnih obveznosti. Delež podrejenih obveznosti in drugih finančnih obveznostih v kapitalu je tako znašal 8,1 % (31. 12. 2015: 8,3 %).

Podrejene obveznosti se nanašajo na podrejeni dolg Save Re, ki ga je ta najela z namenom razširitve poslovanja na trgih Zahodnega Balkana. Podrobnosti o podrejenem dolgu so opisane v računovodskem poročilu, v poglavju 18.8, v sklopu razkritja 21.

9.4 Denarni tok

Prebitek prejemkov pri poslovanju na ravni skupine je v letu 2016 znašal 42,2 milijona EUR, na kar vpliva denarni tok iz osnovne dejavnosti (zavarovanje, pozavarovanje), kar v največji meri odraža razliko med prilivi od premij in izplačili škod ter plačilu stroškov. Prebitek pri Savi Re je znašal 11,4 milijona EUR, pri Zavarovalnici Sava pa 33,7 milijona EUR. Visoko pozitiven denarni tok iz poslovanja zagotavlja zadostna sredstva za razvoj ključnih področij v skupini.

Na prebitek izdatkov pri financiranju, ki je znašal 27,8 milijona EUR je vplivalo:

• izplačila dividende Save Re v višini 12,4 milijona EUR;
• Sava Re je kupila za 14,6 milijona EUR lastnih delnic;
• izplačila obresti na izdan podrejeni dolg v višini 0,8 milijona EUR.

Gibanje prebitka izdatkov iz naložbenja je posledica aktivnosti naložbenja, na obseg le tega pa so vplivali tudi zgoraj opisani dejavniki.

10 UPRAVLJANJE KADROV

10.1 Strateške smernice na področju upravljanja kadrov

V skupini Sava Re sledimo naslednjim strateškim smernicam na področju upravljanja kadrov:

• privabljanje in ohranjanje najboljših kadrov,
• razvoj bodočih vodij, funkcionalnega strokovnega znanja ter kompetentnih in odgovornih sodelavcev,
• zagotavljanje učinkovitega vodenja in motiviranja sodelavcev,
• delo v varnem, raznolikem in trajnostno naravnanem delovnem okolju in
• spodbujanje sodobne organizacijske kulture.

10.2 Ključne aktivnosti na področju upravljanja kadrov v letu 2016

V letu 2016 smo se v skupini na področju upravljanja kadrov osredotočili na implementacijo in uporabo novega enotnega kadrovskega informacijskega sistema, na pripravo potrebnih podlag na kadrovskem področju ob združitvi štirih odvisnih družb v novo družbo Zavarovalnico Sava in na razvoj notranjih trenerjev za usposabljanje zaposlenih na področju prodaje. Organizirali smo kadrovsko konferenco skupine, namenjeno predstavitvi sodobnih kadrovskih praks in načinov za vpeljavo kadrovske strategije v vsakodnevno prakso. Preko delavnice smo skupaj ugotavljali stanje kadrovskih procesov v družbah in iskali rešitve za izboljšave.

10.3 Zaposlovanje in struktura zaposlenih

Zaposlovanje je bilo skrbno načrtovano in izvajano v skladu s cilji in potrebami posamezne družbe. V skladu s strateškimi usmeritvami in cilji skupine spodbujamo zaposlovanje znotraj skupine.

	31.12.2016	31.12.2015
Zavarovalnica Sava	1.404	1.428*
Sava neživotno osiguranje (SRB)	352	398
Sava osiguruvanje (MKD)	212	196
Illyria	181	228
Sava osiguranje (MNE)	147	148
Sava Re	102	97
Illyria Life	94	125
Sava životno osiguranje (SRB)	77	82
Moja naložba	15	14
Sava Car	50	44
Sava Agent	48	52
Sava Station	9	8
ZS Svetovanje	16	12*
ZS Vivus	25	29*
Ornatus KC	10	11*
Skupaj	2.742	2.872

Število zaposlenih na zadnji dan leta

*Podatek za 2015 se razlikuje od tistega v letnem poročilu 2015, ker so v prikaz vključene še nezavarovalne družbe skupine Sava Re. Podatek se razlikuje tudi zaradi deljenih zaposlitev v družbah, ki so se združile.

Ekvivalent polnega delovnega časa na zadnji dan leta

	31.12.2016	31.12.2015
Zavarovalnica Sava	1.322,9	1.349,3*
Sava neživotno osiguranje (SRB)	325,6	327,5
Sava osiguruvanje (MKD)	199,0	185,5
Illyria	175,0	227,0
Sava osiguranje (MNE)	137,0	136,3
Sava Re	94,6	83,0
Illyria Life	35,0	35,4
Sava životno osiguranje (SRB)	72,1	74,6
Moja naložba	14,3	13,3
Sava Car	38,0	31,3
Sava Agent	18,0	20,5
Sava Station	6,0	5,0
ZS Svetovanje	15,5	11,8*
ZS Vivus	25,0	29,0*
Ornatus KC	10,0	11,0*
Skupaj	2.488,0	2.540,3

*Podatek za 2015 se razlikuje od tistega v letnem poročilu 2015, ker so v prikaz vključene še nezavarovalne družbe skupine Sava Re. Podatek se razlikuje tudi zaradi deljenih zaposlitev v družbah, ki so se združile.

Večja sprememba števila zaposlenih v posameznih družbah v skupini je predvsem odraz fluktuacije med zastopniki in novih zaposlitev na področju prodaje.

V nadaljevanju so v tabelah prikazane strukture redno zaposlenih po različnih kriterijih.

Število zaposlenih glede na vrsto zaposlitve (krajši, polni delovni čas)

	2016		2015
Vrsta zaposlenih glede na delovni čas	Število	Delež (v %)	Število	Delež (v %)
Krajši delovni čas	311	11,3	411	14,3
Polni delovni čas	2.431	88,7	2.461	85,7
Skupaj	2.742	100,0	2.872	100,0

*Podatek za 2015 se razlikuje od tistega v letnem poročilu 2015, ker so v prikaz vključene še nezavarovalne družbe skupine Sava Re. Podatek se razlikuje tudi zaradi deljenih zaposlitev v družbah, ki so se združile.

Večina zaposlenih ima sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za polni delovni čas. Zaposlitve za krajši delovni čas so predvsem med zaposlenimi v prodaji.

Število zaposlenih glede na stopnjo izobrazbe

	2016		2015
Stopnja izobrazbe	Število	Delež v %	Število	Delež v %
Osnovna izobrazba	228	8,3	238	8,3
Srednja izobrazba	1.135	41,4	1.280	44,6
Višja izobrazba	285	10,4	287	10,0
Univerzitetna izobrazba	988	36,0	975	33,9
Magistri in doktorji	106	3,9	92	3,2
Skupaj	2.742	100,0	2.872	100,0

*Podatek za 2015 se razlikuje od tistega v letnem poročilu 2015, ker so v prikaz vključene še nezavarovalne družbe skupine Sava Re. Podatek se razlikuje tudi zaradi deljenih zaposlitev v družbah, ki so se združile.

Izobrazbena struktura zaposlenih se ne spreminja. Največji delež zaposlenih ima srednjo izobrazbo. Družbe v skupini spodbujajo, da se zaposleni vključujejo tudi v formalne oblike izobraževanja.

Število zaposlenih glede na starost

	2016		2015
Starostne skupine	Število	Delež v %	Število	Delež v %
20-25	109	4,0	141	4,9
26-30	280	10,2	304	10,6
31-35	387	14,1	437	15,2
36-40	499	18,2	540	18,8
41-45	499	18,2	522	18,2
46-50	431	15,7	402	14,0
51-55	284	10,4	278	9,7
56 in več	253	9,2	248	8,6
Skupaj	2.742	100,0	2.872	100,0

*Podatek za 2015 se razlikuje od tistega v letnem poročilu 2015, ker so v prikaz vključene še nezavarovalne družbe skupine Sava Re. Podatek se razlikuje tudi zaradi deljenih zaposlitev v družbah, ki so se združile.

Starostna struktura nam kaže, da je največ zaposlenih starih med 36 in 50 letom. Povprečna starost zaposlenih se iz leta v leto povečuje.

Število zaposlenih glede na spol

	2016		2015
Spol	Število	Delež v %	Število	Delež v %
Ženske	1.528	55,7	1.575	54,8
Moški	1.214	44,3	1.297	45,2
Skupaj	2.742	100,0	2.872	100,0

*Podatek za 2015 se razlikuje od tistega v letnem poročilu 2015, ker so v prikaz vključene še nezavarovalne družbe skupine Sava Re. Podatek se razlikuje tudi zaradi deljenih zaposlitev v družbah, ki so se združile.

Struktura zaposlenih po spolu je v skupini uravnotežena. Tako moški kot ženske so zaposleni na vseh nivojih vodenja in vseh strokovnih področjih.

Število zaposlenih glede na delovno dobo

	2016		2015
Delovna doba	Število	Delež v %	Število	Delež v %
od 0 do 5 let	908	33,1	1.108	38,6
od 5 do 10 let	581	21,2	618	21,5
od 10 do 15 let	326	11,9	418	14,6
od 15 do 20 let	474	17,3	253	8,8
od 20 do 30 let	201	7,3	344	12,0
več kot 30 let	252	9,2	131	4,6
Skupaj	2.742	100,0	2.872	100,0

*Podatek za 2015 se razlikuje od tistega v letnem poročilu 2015, ker so v prikaz vključene še nezavarovalne družbe skupine Sava Re.

Največji delež zaposlenih glede na delovno dobo je v prvih dveh skupinah, kar je odraz novih zaposlitev v zadnjem obdobju in nizke fluktuacije med temi zaposlenimi.

10.4 Usposabljanje in razvoj zaposlenih

Izobraževanje zaposlenih je pomembno za uresničevanje strateških usmeritev ter ciljev skupine in posamezne družbe. Prizadevamo si, da se vsi zaposleni usposabljajo in razvijajo bodisi v sklopu zunanjih ali notranjih strokovnih izobraževanj, izobraževanj s področja poslovnih veščin, veščin vodenja in drugih veščin. V posameznih družbah omogočamo tudi dodatno formalno izobraževanje.

Družbe omogočajo pridobivanje in ohranjanje licenc, ki jih potrebujejo zaposleni v prodaji in v drugih strokovnih službah.

V letu 2016 smo za vse družbe v skupini zunaj Slovenije organizirali usposabljanja na področju prodaje. Prvi sklop usposabljanj je bil namenjen vodjem prodajnih timov z namenom vzpostavitve učinkovitejšega vodenja, izboljšanja sodelovanja in komunikacije v prodajnih timih. Drugi sklop usposabljanj pa je bil namenjen identifikaciji in razvoju notranjih trenerjev za izvajanje notranjih prodajnih treningov za zaposlene v prodaji. V vsaki družbi zunaj Slovenije smo usposobili 2 do 3 notranje trenerje.

Velik poudarek dajemo prenosu znanja med zaposlenimi v skupini. Zato ohranjamo dobro prakso skupnih usposabljanj za vse družbe skupine. V letu 2016 so bila organizirana strokovna usposabljanja s področja prodaje, notranje revizije, informacijske tehnologije, financ, računovodstva, kontrolinga, aktuariata in upravljanja tveganj ter s področja upravljanja kadrov in strateške nabave. V ta srečanja smo poleg strokovnih tem vključevali tudi teme s področja mehkih veščin.

Tradicionalno smo priredili dve strateški konferenci skupine, z namenom prenosa najboljših delovnih praks med družbami na področju korporativnega upravljanja in vodenja družbe. Letošnje teme so bile usmerjene na področje korporativnega komuniciranja, bodočega razvoja v zavarovalništvu, timskega dela in kreativnega razmišljanja.

10.5 Vodenje in motiviranje zaposlenih

V vseh družbah izvajamo letne razgovore z vodstvom. Večina družb izvaja oziroma so začele izvajati letne razgovore z vsemi zaposlenimi, z namenom ciljnega vodenja in dajanja povratnih informacij zaposlenim o njihovem delu in uspešnosti.

Posamezne družbe zaposlenim nudijo dodatne finančne ugodnosti (npr. dodatno pokojninsko zavarovanje, druga zavarovanja) in nefinančne ugodnosti (npr. gibljiv delovni čas, možnost rekreacije, koriščenja počitniških zmogljivosti).

Vse družbe skrbijo za varnost in zdravje zaposlenih pri delu in izvajajo aktivnosti z lokalno zakonodajo.

Med letom organiziramo tudi družabne dogodke in srečanja za zaposlene. V letu 2016 je bil odmeven dogodek »Prvič skupaj« namenjen družbam v Sloveniji in Hrvaški pred združitvijo štirih družb v novo družbo Zavarovalnica Sava. Tradicionalno so družbe organizirale tudi humanitarne aktivnosti in prostovoljno delo zaposlenih v sklopu Dneva Sava Re.

Uprave družb tesno sodelujejo z organi delavcev v družbah, kjer so ti organizirani.

Preko portala Sava Re redno obveščamo zaposlene o aktivnostih družb v skupini.

11 UPRAVLJANJE TVEGANJ

11.1 Sistem upravljanja tveganj

Vodstvo skupine Sava Re se zaveda, da je upravljanje tveganj ključno za doseganje poslovnih in strateških ciljev ter za zagotavljanje solventnosti skupine na dolgi rok. Skupina Sava Re zato v zadnjih letih stalno nadgrajuje svoj sistem upravljanja tveganj ter sistem upravljanja tveganj v vseh družbah v skupini.

S 1. 1. 2016 je v veljavo stopila zakonodaja Solventnost II, ki je prinesla številne nove zahteve na področju upravljanja tveganj, na katere se je skupina Sava Re v prejšnjih letih načrtno pripravljala.

Politike upravljanja tveganj

Z namenom sistemizacije upravljanja tveganj so bile v letu 2015 na ravni skupine Sava Re oblikovane in sprejete politike, ki pokrivajo celoten okvir upravljanja tveganj, lastne ocene tveganj in solventnosti ter področje upravljanja posamezne kategorije tveganj. V politikah so zapisane usmeritve za vse družbe v skupini, ki na podlagi teh usmeritev ter z upoštevanjem lokalnih posebnosti, oblikujejo lastne politike za posamezno področje upravljanja tveganj.

Organizacija upravljanja tveganj

V skupini Sava Re se zavedamo, da sta za sistematično upravljanje tveganj ključni ustrezna organizacijska struktura in jasno razmejene odgovornosti. Prav to je bilo naše vodilo, ko smo na podlagi načel Solventnosti II reorganizirali sistem upravljanja tveganj.

Za učinkovito delovanje sistema upravljanja tveganj v Savi Re in skupini Sava Re je primarno odgovorna uprava Save Re. Z namenom učinkovitega upravljanja tveganj v skupini Sava Re uporabljamo model treh obrambnih linij z jasno razdelitvijo odgovornosti in nalog med njimi:

• prva obrambna linija vključuje vse organizacijske enote, ki opravljajo poslovno dejavnost (sklepanje (po)zavarovanj, prodaja, obravnava škod, naložbe, računovodstvo, kontroling in druge),
• drugo obrambno linijo predstavljajo funkcija upravljanja tveganj, aktuarska funkcija, funkcija skladnosti poslovanja in odbor za upravljanje tveganj,
• tretja obrambna linija, ki jo pokriva notranja revizija.

V prvi obrambni liniji so vključeni vsi zaposleni v družbi, ki so odgovorni za operativno izvajanje delovnih nalog na način, ki odpravlja ali zmanjšuje tveganja. Dodatno so za posamezna tveganja iz registra tveganj zadolženi še skrbniki tveganj. Izvršni direktorji sektorjev, direktorji področij in direktorji služb so zadolženi, da je operativna izvedba procesov za katere so odgovorni, izvedena na način, ki odpravlja ali zmanjšuje tveganja. Pri tem morajo upoštevati okvire, določene v strategiji prevzemanja tveganj. Ti so predstavljeni v nadaljevanju tega poglavja.

V Savi Re so vzpostavljene štiri ključne funkcije, ki pokrivajo naloge, povezane s Savo Re ter skupino Sava Re. Za posamezno ključno funkcijo so bili določeni tudi nosilci. Ključne funkcije so naslednje:

• aktuarska funkcija,
• funkcija upravljanja tveganj,
• funkcija skladnosti poslovanja ter
• funkcija notranje revizije.

Ključne funkcije so v Savi Re organizirane kot štabne službe in so neposredno podrejene upravi obvladujoče družbe. Njihove vloge in odgovornosti so jasno opredeljene v politiki posamezne ključne funkcije oziroma v politiki upravljanja tveganj, v kateri je definirana funkcija upravljanja tveganj.

V okviru druge obrambne linije poleg ključnih funkcij deluje tudi odbor za upravljanje tveganj za Savo Re in skupino. Aktivnosti odbora med drugim vključujejo tudi področje upravljanja sredstev in obveznosti (ALM). Odbor je aktivno vključen pri spremljanju in dograjevanju sistematičnega upravljanja tveganj znotraj Save Re in v skupini Sava Re.

Dobre prakse modela upravljanja tveganj in organizacije upravljanja tveganj Sava Re prenaša tudi na svoje odvisne družbe.

Sestavni deli sistema upravljanja tveganj

Upravljanje tveganj je vključeno v vse faze poslovnega upravljanja in je sestavljeno iz naslednjih ključnih elementov:

• strategije prevzemanja tveganj,
• procesov upravljanja tveganj znotraj prve in druge obrambne linije ter
• procesa lastne ocene tveganj in solventnosti (v nadaljevanju ORSA).

Na naslednji sliki so prikazani sestavni deli sistema upravljanja tveganj.

Sestavni deli upravljanja tveganj skupine

	Strategija prevzemanja tveganj
Procesi upravljanja tveganj Proces ORSA
Prva obrambna linija	Druga obrambna linija	Druga obrambna linija
Določanje cen		Analiza profila tveganj
Proces sklepanja zavarovanj		Lastna ocena solventnostnih potreb
Meje sklepanja zavarovanj	Funkcija upravljanja tveganj	Stalna skladnost poslovanja
Naložbena politika in omejitve	Odbor za upravljanje tveganj	Napovedi
	Poročila o tveganjih
Informacije in poročila o upravljanju	Register tveganj	Izvedba stresnih testov in analize scenarijev
Tretja obrambna linija
	Notranja revizija

11.2 Strategija prevzemanja tveganj

Z namenom postavitve trdnih okvirov za upravljanje tveganj, je uprava Save Re v letu 2016 potrdila dokument Strategija prevzemanja tveganj v skupini Sava Re ki, na podlagi zmogljivosti za prevzem tveganj, opredeljuje strategijo prevzemanja tveganj skupine. Dokument določa:

• pripravljenost za prevzem tveganj,
• sprejemljivost višine posameznih pokazateljev poslovanja in
• meje dovoljenega tveganja.

V strategiji prevzemanja tveganj je tako opredeljen okvir za upravljanje tveganj v skupini Sava Re. Osnovno načelo skupine je slediti poslovni strategiji in izpolnjevati ključne strateške cilje, ter ob tem ohranjati ustrezno raven kapitala.

Glavna področja, na katerih temelji pripravljenost za prevzem tveganj skupine Sava Re so:

• kapital,
• likvidnost,
• dobičkovnost produktov ter
• ugled.

Posamezna družba v skupini lahko prevzame strategijo prevzemanja tveganj skupine Sava Re oziroma določi lastno strategijo prevzemanja tveganj v okviru strategije prevzemanja tveganj skupine. Družbe bodo s postavljeno strategijo prevzemanja tveganj uskladile tudi operativne meje in pragove za posamezna področja poslovanja in kategorije tveganj. Na ta način bo okvir pripravljenosti za prevzem tveganj in meja dovoljenega tveganja vključen pri vsakodnevnem prevzemanju tveganj.

11.3 Procesi upravljanja tveganj in ORSA

V skupini Sava Re se procesi upravljanja tveganj odvijajo tako na ravni posamezne družbe v skupini kot tudi na ravni celotne skupine. Procesi upravljanja tveganj so neločljivo povezani in vključeni v osnovne procese, ki se izvajajo v posamezni družbi skupine in na ravni skupine. V procese upravljanja tveganj so vključene vse organizacijske enote.

Procesi upravljanja tveganj v skupini Sava Re so:

• identifikacija tveganj,
• ocenjevanje (merjenje) tveganj,
• spremljanje tveganj,
• določanje ustreznih ukrepov za obvladovanje tveganj (upravljanje tveganj) in
• poročanje o tveganjih.

Procesi upravljanja tveganj potekajo v vseh treh obrambnih linijah. Vloge posamezne obrambne linije so v okviru politike upravljanja tveganj jasno razmejene. Procesi upravljanja tveganj so vključeni tudi v sistem odločanja; vse pomembne poslovne odločitve se ovrednotijo tudi z vidika tveganj.

V procesu identifikacije tveganj se identificirajo vsa tista tveganja, ki jim je posamezna družba oziroma skupina izpostavljena. Ključna tveganja, ki jim je posamezna družba oziroma skupina izpostavljena, so zbrana v registru tveganj in sestavljajo njen profil tveganj.

V posameznih družbah oziroma na ravni skupini poteka redno ocenjevanje vseh tveganj, katerim je le-ta izpostavljena. Pri merjenju tveganj se uporabljajo tako kvalitativne kot tudi kvantitativne metode. Prav z namenom kvantitativnega vrednotenja tveganj, v skupini Sava Re poteka tudi stalen razvoj podpornih modelov za vrednotenje tveganj.

V posamezni družbi skupine in na ravni skupine spremljamo tveganja na več ravneh: na ravni posameznih organizacijskih enot, v službi za upravljanje tveganj, na odboru za upravljanje tveganj ter na ravni vodstva in uprave. Poleg tveganj se spremljajo in nadzorujejo tudi ukrepi za obvladovanje tveganj. Na podlagi spremljanja tveganj in ukrepov je vzpostavljeno tudi poročanje o tveganjih.

Če nastane potreba po sprejetju novega ukrepa, s katerim bi omejili posamezno tveganje, družba izvede analizo tega ukrepa, pri čemer upošteva vidik gospodarnosti. Odpravljanje ali zmanjševanje posameznega tveganja mora biti stroškovno ugodnejše od zmanjšanja pričakovanih posledic morebitne uresničitve tveganja, upoštevajoč verjetnost uresničitve in njene posledice.

Proces lastne ocene tveganj in solventnosti (ORSA)

Ena od zahtev zakonodaje Solventnost II je tudi izvedba ORSE. ORSA je proces, ki zagotavlja skladnost poslovne strategije s strategijo prevzemanja tveganj in kapitalskimi zahtevami v kontekstu splošnega okvira upravljanja tveganj. Vzpostavlja povezavo med poslovno strategijo, prevzetimi tveganji na kratki, srednji in dolgi rok ter kapitalskimi zahtevami, ki izvirajo iz teh tveganj.

ORSA v skladu z zakonodajo vsebuje naslednje tri ključne elemente:

• oceno solventnostnih potreb zavarovalnice,
• oceno stalnega izpolnjevanja kapitalskih zahtev in zahtev glede zavarovalno-tehničnih rezervacij ter
• oceno, kako pomembno je odstopanje tveganj, katerim je zavarovalnica izpostavljena, od predpostavk, ki so bile podlaga za določitev zahtevanega solventnostnega kapitala v skladu s standardno formulo.

Proces ORSA je podrobneje opredeljen v politiki ORSA.

Namen izvajanja ORSE v skupini Sava Re je predvsem razumevanje lastnega profila tveganj in standardne formule ter analiziranje vpliva sprememb profila tveganj v obdobju poslovnega načrtovanja na kapitalsko ustreznost. ORSA je vključena v proces odločanja in omogoča, da se ključne odločitve posamezne družbe in skupine sprejemajo z upoštevanjem tveganj ter da se poslovna strategija določa ob polnem zavedanju tveganj in z njimi povezanimi kapitalskimi zahtevami.

11.4 Profil tveganj

Tveganja, ki jim je izpostavljena skupina Sava Re in posamezne družbe v skupini, so naslednja:

• Zavarovalna tveganja, ki izvirajo iz (po)zavarovalnih pogodb. Povezana so tako z nevarnostmi, ki so krite s (po)zavarovalnimi pogodbami, kot tudi s spremljajočimi postopki.
• Tržna tveganja, ki so povezana z nestanovitnostjo cen finančnih instrumentov in tržnih cen ostalih sredstev.
• Kreditna tveganja²⁹, ki so povezana z neizpolnitvijo obveznosti in spremembo kreditne bonitete izdajateljev vrednostnih papirjev iz naložbenega portfelja (po)zavarovalnic ter pozavarovateljev, posrednikov in ostalih poslovnih partnerjev, ki imajo obveznosti do (po)zavarovalnic.
• Operativna tveganja, ki so povezana z neprimernimi ali spodletelimi notranjimi postopki, ljudmi, računalniškimi sistemi in zunanjimi dogodki.
• Likvidnostna tveganja, ki so povezana z izgubo zaradi premalo likvidnih sredstev ob zapadlosti obveznosti ali s povečanimi stroški unovčevanja manj likvidnih sredstev.
• Strateška tveganja, povezana z doseganjem strateških načrtov družbe in tveganje zmanjšanja ugleda družbe ter posledice tega tveganja.

Podrobnosti o posameznih tveganjih so navedene v računovodskem poročilu skupine Sava Re (poglavje 18.7) oziroma v računovodskem poročilu Save Re (poglavje 24.5).

12 SOLVENTNOST II

S 1. 1. 2016 je začela veljati nova zakonodaja Solventnost II. Skupina Sava Re redno poroča skladno z zahtevami vseh treh zakonodajnih področjih:

• Kvantitativno področje: izračun primernih lastnih virov sredstev in zahtevanega solventnostnega kapitala v skladu s standardno formulo Solventnosti II;
• Kvalitativno področje: nadgradnja sistema upravljanja in sistema upravljanja tveganj ter vpeljava ORSE;
• Področje razkritij: razširjeno javno in regulatorno poročanje.

V letu 2016 je bil poudarek predvsem na integriranju procesov, povezanih s Solventnostjo II v redne procese družbe ter vzpostavitev informacijske podpore za pripravo zahtevanih kvantitativnih poročil. Izvedli smo prvo uradno poročanje regulatorju o kapitalski ustreznosti v skladu s Solventnostjo II na dan 1. 1. 2016. Izračuni so pokazali kapitaliziranost skupine na visoki ravni.

V skupini Sava Re smo pripravili prvo poročilo o lastni oceni tveganj in solventnosti (ORSA) Save Re in skupine Sava Re. V sklopu ORSE poteka tudi razvoj lastnih modelov za kvantitativno vrednotenje tveganj s poudarkom na vrednotenju zavarovalnih in tržnih tveganj, ki sodijo med ključna tveganja v skupini.

²⁹ Skupina Sava Re v registru tveganj uporablja klasifikacijo tveganj, usklajeno s klasifikacijo znotraj standardne formule: kreditna tveganja so delno pokrita znotraj tržnih tveganj, delno pa med tveganji nasprotne stranke. Ne glede na to v letnem poročilu zaradi preglednosti vsa kreditna tveganja prikazujemo na enem mestu.

13 DELOVANJE NOTRANJE REVIZIJE

Notranja revizija je ustanovljena z namenom, da daje zagotovila in svetuje upravi s ciljem povečanja dodane vrednosti in izboljšanja učinkovitosti ter uspešnosti poslovanja. Notranja revizija pomaga družbi uresničevati njene cilje s sistematičnim in metodičnim ocenjevanjem uspešnosti upravljanja družbe, upravljanja tveganj in sistema notranjih kontrol ter predlaga priporočila za njihovo izboljšanje.

Notranje revidiranje v družbi izvaja samostojna organizacijska enota Služba notranje revizije (v nadaljevanju SNR), ki je organizacijsko neposredno podrejena upravi ter funkcionalno in organizacijsko ločena od drugih organizacijskih delov družbe. S takšno organizacijo je zagotovljena samostojnost in organizacijska neodvisnost delovanja.

V letu 2016 je SNR opravljala revizije in ostale aktivnosti v skladu z letnim načrtom dela SNR za leto 2016, kjer je bilo načrtovanih 13 revizijskih poslov, od katerih smo jih zaključili 12. Eno revizijo smo zaključili z vmesnim poročilom in bomo nadaljevali z izvajanjem revizije v letu 2017.

V okviru rednih pregledov je bila pozornost osredotočena tudi na verjetnost nastanka prevar ter izpostavljenost oziroma morebitno ranljivost na področju IT podpore poslovanju. Kontrolni sistem na področjih, ki so bili predmet notranjerevizijskih poslov, je vzpostavljen in deluje tako, da preprečuje nastanek morebitnih prevar.

SNR četrtletno poroča upravi, revizijski komisiji in nadzornemu svetu o opravljenih pregledih poslovanja, uspešnosti in učinkovitosti kontrolnih sistemov, upravljanja družbe in upravljanja tveganj, ugotovljenih kršitvah in nepravilnostih ter o spremljanju realizacije priporočil. Prav tako je SNR izdelala letno poročilo o delu za leto 2016, ki je sestavni del gradiva za skupščino.

V sklopu razvoja notranjega revidiranja je SNR nadaljevala z aktivnostmi prenosa metodologije dela v notranjerevizijske službe v skupini Sava Re.

Prenos metodologije se je nadaljeval tudi v letu 2016, predvsem preko opravljanja revizij v skupini Sava Re, pri katerih so sodelovali revizorji odvisnih družb.

SNR je opravila samoocenitev delovanja tudi v letu 2016. Rezultati so pokazali, da je delovanje SNR skladno z opredelitvijo notranjega revidiranja, standardi in kodeksom etike.

14 TRAJNOSTNI RAZVOJ V SKUPINI SAVA RE

V skupini Sava Re gojimo skupne vrednote, ki se odražajo v ustvarjanju pozitivne klime med zaposlenimi in dobre poslovne kulture ter dolgotrajnih partnerskih odnosov. Te se odražajo v usmeritvah, ki smo jih sprejeli in jim sledimo, v našem vsakodnevnem načinu dela, obnašanju, komunikaciji, odnosih in odločitvah.

Naše osnovno poslanstvo je skrb za varnost, življenja in premoženja, za boljšo kakovost življenja ter upravljanje tveganj v izogib negotovim izidom. Ustvarjamo pogoje, ki omogočajo varno in brezskrbno življenje ter ne nazadnje ugodne poslovne rezultate, kar je naložba za prihodnost.

V skupini pripravljamo strategijo za področje trajnostnega razvoja, ki bo bolj natančno in enovito uredila področje in bo skladna z direktivo o razkrivanju nefinančnih informacij. Vse družbe v skupini so že po dosedanjih usmeritvah aktivne na družbenoodgovornem področju. Določene usmeritve urejajo različni dokumenti, sprejeti na ravni celotne skupine (Politika upravljanja skupine Sava Re, Politika skladnosti poslovanja, Priročnik za finančno obvladovanje poslovanja družb v skupini, Etični kodeks) in priporočila, ki se jim kot družba prizadevamo slediti, na primer Okoljska in socialna politika Evropske banke za obnovo in razvoj (EBRD), Priporočila in pričakovanja Slovenskega državnega holdinga, Priporočila Ljubljanske borze javnim družbam za obveščanje ipd.

Sava Re kot referenčni kodeks upravljanja upošteva Kodeks upravljanja javnih delniških družb, ki so ga 8. 12. 2009 sprejeli Ljubljanska borza, Združenje nadzornikov Slovenije in Združenje Manager.

Nove zaveze v letu 2016 – Nikoli sami

Leto 2016 je bilo za matično družbo in skupino prelomno. V teku je bil kompleksen projekt združevanja zavarovalnic skupine Sava Re s sedežem v državah EU. V tem procesu smo sprejeli tudi nove zaveze. Vsa naša dejanja in besede puščajo sledi. Na okolju, na ljudeh, na odnosih. Prav zato smo bili v procesu združevanja posebej pozorni na komunikacijo in ravnanje v odnosu do zaposlenih, lastnikov, lokalnega okolja in drugih deležnikov. Naša merila so visoka, saj združeni gradimo prihodnost druge največje zavarovalnice v regiji. S skrbjo za zaposlene krepimo poslovno in osebno kulturo, z uspehi naših sponzorirancev na področju športa in kulture segamo tudi zunaj meja naše države, s pomočjo dobrodelnim organizacijam pomagamo tistim, ki nas potrebujejo, z inovativnimi storitvami zagotavljamo varnost, z ekološkim poslovanjem in spodbujanjem ekološke naravnanosti vlagamo v naravno okolje.

"Nikoli sami" je močna obljuba, ki smo se ji zavezali. Je obljuba vsem našim deležnikom, da jim bomo vedno stali ob strani – z družbeno odgovornimi produkti, s produkti usmerjenimi k dejanskim potrebam zavarovancev, s prijaznimi gestami, s skrbnim odnosom do zaposlenih, s humanitarnimi akcijami, s podporo družbenim dejavnostim, z naravi prijazno naravnanostjo, skratka zaveza k celoviti skrbi za vsakega posameznika.

Odgovornost do vseh deležnikov

Do vseh deležnikov se trudimo gojiti odgovoren in odkrit odnos. Pri tem sledimo priporočilom in pravilom javnega obveščanja, dodatno iščemo priložnosti za lažji dostop do informacij in izmenjavo mnenj. Pri tem si pomagamo z informacijsko tehnologijo, ki presega časovne in prostorske omejitve.

Družbe v skupini uporabljamo spletno platformo za interni medij, kjer objavljamo relevantne informacije posameznih družb.

Prenovljena spletna stran družbe www.sava-re.si, vsem deležnikom, prvenstveno pa vlagateljem, zagotavlja tekoče vse pomembne informacije. Objavljene informacije so samodejno posredovane na elektronske naslove deležnikov, ki so prijavljeni na prejemanje novic.

V skladu s smernicami EBRD za trajnostni razvoj na vseh področjih poslovanja, družba banki enkrat letno poroča o implementaciji in spoštovanju teh smernic, in sicer s področja upravljanja s človeškimi viri, preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma, preprečevanja korupcije, varovanje okolja in trajnostnega razvoja na vseh področij poslovanja.

Odgovornost do zaposlenih

Naša odgovornost do zaposlenih se odraža tudi v prizadevanju do oblikovanja delovnega okolja, v katerem se spoštuje dostojanstvo in integriteta vsakega zaposlenega. Ena od strateških smernic na področju upravljanja kadrov skupine Sava Re je delo v varnem, raznolikem in trajnostnem delovnem okolju. Od naših vodij pričakujemo, da s svojim zgledom spodbujajo ustvarjanje pravih pogojev. Obenem kadrovska politika narekuje, da so kadrovski cilji v skladu s politiko trajnostnega razvoja družbe in skupine in da se zavzemamo za enake možnosti in raznolikost naše delovne sile.

Prav zato je bil v letu 2016 postavjen model vodenja skupine Sava Re, ki opredeljuje ključne pričakovane kompetence vodij, značilne za sodobno organizacijsko kulturo, ki spodbuja konstruktivno sodelovanje, odprto komuniciranje, pripravljenost na spremembe in nenehen razvoj. Model vodenja je osnova in vodilo pri razvojnih aktivnostih vodij, ki so ključni za ustvarjanje in ohranjanje varnega, raznolikega in trajnostno naravnanega delovnega okolja.

Vodje v sodelovanju s kadrovsko službo izpolnjujejo cilje na področju zaposlovanja, usposabljanja in razvoja ter vodenja in motiviranja zaposlenih. O ključnih letnih aktivnostih in ciljih poročamo v letnem poročilu. Področje trajnostnega razvoja spremljamo tudi preko nekaterih kazalnikov, kot so število zaposlenih, struktura zaposlenih, fluktuacija, absentizem, ki nam služijo za načrtovanje potrebnih ukrepov v prihodnje.

Struktura zaposlenih je znotraj družb uravnotežena. Na vseh nivojih vodenja in vseh strokovnih področjih so zaposleni tako moški, kot ženske, različnih starostnih skupin in delovne dobe. Težimo k procesom vodenja in organizacije dela, ki omogočajo vključevanje vseh zaposlenih in zagotavljanje enakih možnosti.

Zaposlene seznanjamo z aktualnim dogajanjem v družbi in novimi vsebinami ter negujemo odnose in dvosmerno komunikacijo z rednimi zbori delavcev, nabiralnikom idej, intranetom, internim medijem, elektronskim obveščanjem, kolegiji, osebnimi pogovori, internimi izobraževanji, neformalnimi srečanji z zaposlenimi, tudi upokojenci, timskimi treningi, sestanki s Sindikatom in Svetom delavcev, letnimi razgovori z zaposlenimi in rednimi strateškimi konferencami.

Z organizacijo dela in s prilagodljivim delovnim časom omogočamo zaposlenim lažje usklajevanje delovnih in osebnih obveznosti.

Zadovoljstvo zaposlenih spremljajo vodje znotraj svojih organizacijskih enot prek rednih internih sestankov in individualnih pogovorov. Ugotavljamo, da so zaposleni predvsem zadovoljni s pogoji dela in medsebojnimi odnosi.

Družba ima dva pooblaščenca za preprečevanje mobinga, ki nudita pomoč in podporo zaposlenim za primere morebitnega nasilja, trpinčenja, nadlegovanja in drugih oblik psihosocialnega tveganja na delovnih mestih, ki lahko ogrozijo zdravje delavcev. V preteklem letu ne beležimo tovrstnih primerov.

V družbah skupine ne zaznavamo posebnih pritožb zaposlenih, število sporov iz naslova delovno pravne zakonodaje pa je zanemarljivo. Hkrati imamo vzpostavljen ustrezen odnos z organi delavcev, družbe pa pravočasno in učinkovito izpolnjujejo tudi vse pogodbene obveznosti do zaposlenih, kar pripomore k zadovoljstvu zaposlenih. Poleg navedenega se trudimo v skupini vzpostaviti ustrezen sistem vrednot in obnašanja, kjer ima posebno mesto tudi medsebojno spoštovanje, ustrezno komuniciranje in sodelovanje.

Družba Sava Montenergo iz Črne gore je v letu 2016 s strani Združenja delodajalcev Črne gore prejela glavno nagrado za družbeno odgovorno poslovanje.

Odgovornost do zavarovancev

Zaupanje je temelj kakovostnega dolgoročnega odnosa. V skupini resno izpolnjujemo naše zaveze do zavarovancev. V letu 2016 smo veliko pozornosti posvetili komuniciranju z zavarovanci, s katero smo spremembe sporočali postopoma in odkrito ter poudarjali prednosti, ki jih bodo prinesle zanje. Ohraniti smo želeli zaupanje, ki so ga imeli kot zavarovanci posameznih štirih zavarovalnic tudi do nove znamke Zavarovalnice Sava.

Za zavarovance so bile pripravljene zloženke in posebna spletna stran, kjer so bile pojasnjene prednosti združitve, zakaj je ta dobra za uporabnike in kaj pomeni za njihova že sklenjena zavarovanja. Sporočilo je bilo jasno, da se z združitvijo za njih, razen tega, da zaupajo drugi največji zavarovalnici v regiji, ni spremenilo nič. Zavarovanci so bili v začetku novembra nagovorjeni tudi z direktno pošto.

Intenzivna korporativna oglaševalska kampanja, s katero smo želeli slovenski in hrvaški javnosti predstaviti Zavarovalnico Sava kot zaupanja vrednega poslovnega partnerja, ki ni le večji po številu, ampak tudi večji po znanju in izkušnjah, je nagovorilia različne ciljne skupine. Raziskava o učinku kampanje, ki je bila izvedena po zaključku, je pokazala neverjeten porast prepoznavnosti Zavarovalnice Sava in združitve kot take.

Odgovornost do poslovnih partnerjev

Verjamemo, da je zadovoljstvo partnerjev zrcalo naše uspešnosti. Verjamemo, da z dobrim delom gradimo dolgotrajen partnerski odnos. Na področju pozavarovanja v odnosih do strank upoštevamo interni Pravilnik o sklepanju pozavarovanj in Pravilnik za skrbnike strank. Z našimi obstoječimi partnerji vzdržujemo redne odnose. Srečujemo se na mednarodnih konferencah in individualnih sestankih. Poslovnim partnerjem želimo približati našo dejavnost in jih seznaniti z značilnostmi našega posla, zato vsako leto organiziramo izobraževanje s področja pozavarovanja (Sava Summer Seminar).

V odnosu do zavarovancev posamezne družbe upoštevajo pravila in postopke o reševanju pritožb, ki so v skladu z lokalnimi zakonodajami in direktivami Evropskega nadzornega organa za zavarovanja in poklicne pokojnine (EIOPA).

Družbe v skupini odnos do poslovnih partnerjev negujejo tudi na družabni ravni. V letu 2016 je bilo v procesu združevanja organiziranih več izobraževalnih in družabno-poslovnih srečanj, skozi katere se je poslovne partnereje seznanilo s potekom združitvije, spremembami in poglobilo poznanstva ter okrepilo poslovno sodelovanje.

Odgovornost do finančne javnosti

Kot javna delniška družba je Sava Re dolžna skrbeti za enakomerno obvešenost vseh z delničarjev in komunicirati skladno s priporočili in zakonodajo. V odnosu do finančne javnosti posebno pozornost namenjamo našim delničarjem in drugim potencialnim vlagateljem. S to skupino deležnikov komuniciramo v obliki rednih srečanj z analitiki in vlagatelji, bodisi v lastni organizaciji ali s sodelovanjem na dogodkih Ljubljanske borze in drugih organizatorjev ter z udeležbo na drugih domačih in mednarodnih »Roadshowih«. Za pravočasno in enakomerno obveščanje skrbimo tudi prek naše uradne spletne strani www.sava-re.si, portala Ljubljanske borze (SEOnet), prek medijev, novinarskih konferenc in Pisma delničarjem, v katerem naše delničarje seznanjamo s tekočimi informacijami, vabimo na skupščino in podobno. Pri vseh objavah sledimo standardom prve kotacije. Več o odnosih z vlagatelji je zapisano v poglavju 3.3 Odnosi z vlagatelji.

Nadzor nad izvajanjem določil

Družba redno in na poziv poroča Agenciji za zavarovalni nadzor v skladu z Zakonom o zavarovalništvu (ZZavar) in podzakonskimi predpisi.

Družba poroča Agenciji za trg vrednostnih papirjev v skladu z Zakonom o trgu finančnih instrumentov (ZTFI) in internim Pravilnikom o trgovanju z delnico POSR.

Naložbe

Sava Re razume okoljsko politiko kot sklop načel in praks za varovanje okolja, spoštovanje krajine, varovanje naravne in kulturne dediščine. Pri vsakdanjem delu finančni sektor upošteva okoljsko in socialno politiko, ki jo predpisuje EBRD. Pri oblikovanju naložbenega portfelja se izogibamo naložbam v vrednostne papirje, ki bi kakorkoli škodovale življenju ljudi in okolju. Del sredstev investiramo v dolžniške vrednostne papirje mednarodnih organizacij, kot so EBRD, Svetovna banka in Evropska investicijska banka, saj verjamemo, da te organizacije skladno s svojimi sprejetimi okoljskimi in socialnimi politikami, sredstva investirajo v okolju prijazne projekte.

Družbena odgovornost

Vse družbe v skupini Sava Re smo tudi v letu 2016 obeležile Dan Save Re, ko ne spodbujamo le družbeno odgovornega razmišljanja naših zaposlenih, temveč morajo zaposleni en dan tudi sami nameniti opravljanju družbeno koristnega dela. V letu 2016 smo z aktivnostmi na področju medgeneracijskega povezovanja v domovih starejših občanov in z aktivnostmi v varstveno-delovnih centrih in podobnih ustanovah po vsej Sloveniji polepšali dan prenekateremu varovancu.

Posamezne družbe v skupini tudi finančno podpirajo organizacije in posameznike, v skladu s sprejeto Politiko o sponzorstvih in donacijah.

Decembra je Zavarovalnici Sava izpeljala dva humanitarna projekta. Namen projekta 'Delimo božič' je bil pričarati božično vzdušje varovancem izbranega doma za ostarele in mladinskega doma. Odzivi so bili nad pričakovanji. Dogodek pa bo postal stalnica. Namen projekta 'Božična večerja na vsako mizo' pa je bil spodbuditi dobrosrčnost zaposlenih, ki so lahko po svojih močeh darovali hrano za pomoči potrebne v lokalnih okoljih naših poslovnih enot. Projekt ni pomenil le darovanja hrane, predstavil je problematiko revščine in s tem dvignil zavest o nujnosti skrbi za sočloveka, poleg tega pa je povezal tudi neznano število dobrosrčnih zaposlenih.

Med našimi družbami so soustanoviteljice Mreže za družbeno odgovornost Slovenije, članice Inštituta za razvoj družbene odgovornosti in članice Partnerstva za nacionalno strategijo za družbeno odgovornost. Ker imajo naše članice iz različnih držav poslovno mrežo razprostrto po vsej državi, toliko lažje zaznavamo potrebe in potenciale posameznih lokalnih skupnosti. Trdno verjamemo v povezovanje, zato podpiramo ekipne športe, timske podvige in projekte, ki povezujejo institucije s skupnostmi ter se tako aktivno vključujemo v širše družbeno dogajanje.

15 POSLOVNI PROCESI IN INFORMACIJSKA PODPORA POSLOVANJU

Ključne aktivnosti v letu 2016 na področju informacijske tehnologije so bile:

• nemoteno zagotavljanje storitev, ki jih podatkovna centra skupine zagotavljata vsem družbam;
• zagotovitev delovanja vseh IT sistemov ob združitvi zavarovalnic iz Slovenije in Hrvaške v Zavarovalnico Sava;
• razvoj programov za podporo poslovanju;
• razvoj skupne platforme za spletne strani in za spletno prodajo;
• nadaljevanje uvedbe skupnih storitev: dokumentni sistem, arhivski sistem, sharepoint, intranetne strani, elektronska pošta, register tveganj in druge.

Večina informacijskih storitev za družbe v skupini se zagotavlja iz »virtualnega« podatkovnega centra skupine, ki deluje na lokacijah v Mariboru in Novem mestu. Za večino informacijskih storitev, ki jih zagotavljata centra, smo že v letu 2015 oziroma prej zagotovili zrcaljenje podatkov in sistemov v drugi podatkovni center, ki lahko prevzame izvajanje storitve v primeru, če na primarni lokaciji storitev ni dostopna. V prvem četrtletju 2016 je bila v podatkovni center v Novem mestu nameščena še potrebna oprema za zrcaljenje sistemov Zavarovalnice Maribor, s čimer je sedaj za vse ključne sisteme in storitve zagotovljeno neprekinjeno delovanje v primeru izpada enega ali drugega podatkovnega centra.

Kljub temu, da sta podatkovna centra dva, pa so bili rezervni sistemi »novomeškega« podatkovnega centra v Mariboru fizično ločeni od ostale opreme v Mariboru, enako pa tudi rezervni sistemi »mariborskega« podatkovnega centra v Novem mestu od ostale opreme v Novem mestu. V letu 2016 smo začeli z aktivnostmi konsolidacije, to je poenostavitve in poenotenja, omrežne infrastrukture, kar bo omogočilo optimalnejšo rabo informacijskih sredstev ter poenostavilo upravljanje.

Aktivnosti pri podpori družbam v skupini so bile v letu 2016 nekoliko podrejene aktivnostim ob združevanju zavarovalnic iz Slovenije in Hrvaške v Zavarovalnico Sava. Do dneva združitve je bilo treba zagotoviti poenotenje storitev kot je elektronska pošta in telefonija, predvsem pa vzpostaviti vse produkcijske sisteme za prodajo in obdelavo zavarovanj. Ker so se te aktivnosti izvajale pretežno znotraj Zavarovalnice Sava, jih tu podrobneje ne opisujemo.

Za vse družbe smo v letu 2016 uvedli novo spletno platformo za spletne strani in za spletno prodajo zavarovanj, pri čemer pa je bila implementacija postopna. Nove spletne strani in spletno prodajo turističnih zavarovanj je sredi leta začela uporabljati družba Sava Osiguruvanje. V jesenskih mesecih so bile na isti platformi pripravljene spletne strani za Zavarovalnico Sava in za njeno podružnico na Hrvaškem. Začele so se tudi aktivnosti za izdelavo spletnih strani za vse ostale družbe v skupini. Cilj je, da s prenovo celostne grafične podobe družbe, ki bo uvedena najpozneje do konca marca 2017, vse družbe preidejo na poenoteno platformo.

Po družbah v skupini se je nadaljevala postopna uvedba portalov na enotnem Sharepointu. Poleg Zavarovalnice Sava so v letu 2016 portal začele aktivneje uporabljati družbe Sava Osiguruvanje in Sava Montenegro, družba Illyria pa je začela z uvajanjem te rešitve.

Kljub drugačnim načrtom v družbah zunaj Slovenije še nismo začeli uporabljati rešitve mDocs za likvidacijo računov, ki je povezana s programom Navision. Za to sta bila dva razloga – prehod na novo različico mDocs ter konsolidacija vseh instanc programa mDocs na eno instanco z uvedbo podore za več podjetij. Zaradi tehničnih težav smo novo različico mDocs uvedli le v Sloveniji. Z začetkom poslovanja Zavarovalnice Sava smo prešli na enotno instanco mDocs za družbe v Sloveniji in na Hrvaškem. V letu 2017 bomo enako rešitev uvedli še v drugih družbah v skupini.

Nadaljevali smo z razvojem aplikacij za podporo zavarovalnim oziroma pozavarovalnim poslom v skupini. Največ dela je bilo z združevanjem in povezovanjem sistemov v okviru združevanja zavarovalnic v Zavarovalnico Sava. Ob združitvi je bilo zagotovljeno, da se vsa poenotena zavarovanja v Sloveniji sklepajo prek enotnega spletnega programa SPS. Prav tako je zagotovljen prenos podatkov o policah ter terjatvah in obveznostih v enotno poročevalsko orodje, s čimer je bilo omogočeno poenoteno spremljanje poslovanja.

V družbah zunaj Slovenije je bilo pri aplikacijah za podporo zavarovalnim poslom največ poudarka na poenotenju aplikacije in poslovnih pravil. V vseh družbah, ki uporabljajo aplikacijo ASP.ins, smo izvedli prehod na enotno različico s poenotenim sistemom vodenja poslovnih dogodkov ter integracijo s programom Navision. Spremenili smo tudi način vodenja verzij, s čimer si obetamo hitrejši in enotnejši razvoj v prihodnje. V okviru ASP.ins smo začeli z uvajanjem brezpapirnega poslovanja, najprej na področju škod. Konec leta 2016 smo nov modul začeli produkcijsko uporabljati v družbi Sava Osiguruvanje, postopno pa ga bomo tudi v drugih družbah.

Na strateški ravni smo z zunanjim partnerjem izvedli analizo aplikacijske arhitekture in možnosti za transformacijo obstoječe arhitekture v nov model, ki bo bolje prilagojen potrebi po hitrem uvajanju sprememb. Izvedena analiza bo podlaga za pripravo nove strategije razvoja IT v skupini.

RAČUNOVODSKO POROČILO SKUPINE SAVA RE

REVIZORJEVO POROČILO

-

17 KONSOLIDIRANI RAČUNOVODSKI IZKAZI

17.1 Konsolidiran izkaz finančnega položaja

(v EUR)	Razkritja	31.12.2016	31.12.2015
SREDSTVA		1.671.189.179	1.607.281.060
Neopredmetena dolgoročna sredstva	1	25.508.583	30.465.315
Opredmetena osnovna sredstva	2	51.887.127	47.217.311
Odložene terjatve za davek	3	2.326.063	2.371.857
Naložbene nepremičnine	4	7.933.786	8.040.244
Finančne naložbe:	5	1.030.235.239	1.015.056.805
- posojila in depoziti		31.605.347	57.721.961
- v posesti do zapadlosti		130.812.195	165.444.270
- razpoložljive za prodajo		858.641.003	773.486.797
- vrednotene po pošteni vrednosti prek izkaza poslovnega izida		9.176.694	18.403.777
Sredstva zavarovancev, ki prevzemajo naložbeno tveganje	6	224.175.076	214.189.117
Znesek ZTR, prenesen pozavarovateljem	7	28.444.628	23.877.277
Sredstva iz finančnih pogodb	8	121.366.122	111.418.244
Terjatve	9	127.408.527	130.663.929
Terjatve iz neposrednih zavarovalnih poslov		51.340.821	51.510.767
Terjatve iz pozavarovanja in sozavarovanja		68.005.582	68.757.586
Terjatve za odmerjeni davek		124.720	1.734.294
Druge terjatve		7.937.404	8.661.282
Razmejeni stroški pridobivanja zavarovanj	10	16.510.536	17.992.485
Druga sredstva	11	1.366.844	1.173.159
Denar in denarni ustrezniki	12	33.939.160	4.710.904
Nekratkoročna sredstva, namenjena za prodajo	13	87.488	104.413
OBVEZNOSTI		1.671.189.179	1.607.281.060
Kapital		297.038.327	286.401.678
Osnovni kapital	14	71.856.376	71.856.376
Kapitalske rezerve	15	43.681.441	43.388.724
Rezerve iz dobička	16	145.893.612	122.954.429
Lastne delnice	17	-24.938.709	-10.319.347
Presežek iz prevrednotenja	18	17.458.948	12.721.705
Rezerve, nastale zaradi prevrednotenja po pošteni vrednosti		351.655	-37.472
Zadržani čisti poslovni izid		36.778.941	23.490.926
Čisti poslovni izid obračunskega obdobja	19	9.049.238	24.849.678
Prevedbeni popravek kapitala		-3.854.182	-3.467.155
Kapital lastnikov obvladujoče družbe		296.277.319	285.437.863
Kapital neobvladujočih deležev	20	761.008	963.815
Podrejene obveznosti	21	23.570.771	23.534.136
Zavarovalno-tehnične rezervacije	22	911.221.323	887.068.500
Prenosne premije		157.678.496	156.039.680
Zavarovalno-tehnične rezervacije za življenjska zavarovanja		269.762.815	262.052.426
Škodne rezervacije		475.157.985	459.012.655
Druge zavarovalno-tehnične rezervacije		8.622.027	9.963.739
Zavarovalno-tehnične rezervacije v korist življenjskih zavarovancev, ki		226.994.200	207.590.086
prevzemajo naložbeno tveganje	22
Druge rezervacije	23	8.080.877	7.389.695
Odložene obveznosti za davek	3	6.038.631	4.598.731
Obveznosti iz finančnih pogodb	8	121.229.675	111.304.383
Druge finančne obveznosti	24	393.996	206.047
Obveznosti iz poslovanja	25	48.790.646	54.467.303
Obveznosti iz neposrednih zavarovalnih poslov		11.910.253	10.968.865
Obveznosti iz pozavarovanja in sozavarovanja		36.292.698	39.739.412
Obveznosti za odmerjeni davek		587.695	3.759.026
Ostale obveznosti	26	27.830.733	24.720.501

17.2 Konsolidiran izkaz poslovnega izida

(v EUR)	Razkritja	2016	2015
Čisti prihodki od zavarovalnih premij	28	458.101.526	447.559.605
Obračunane kosmate zavarovalne premije		490.205.154	486.264.557
Obračunane premije oddane v pozavarovanje in sozavarovanje		-31.242.514	-30.314.747
Sprememba kosmatih prenosnih premij		-1.829.377	-7.972.818
Sprememba prenosnih premij za pozavarovalni in sozavarovalni del		968.263	-417.387
Prihodki od naložb v pridružene družbe	29	0	942.560
Dobiček iz naložb v pridružene družbe, obračunan z uporabo kapitalske metode		0	165.067
Drugi prihodki		0	777.493
Prihodki od naložb	30	33.136.242	39.577.855
Obrestni prihodki		21.233.656	22.637.172
Drugi prihodki naložb		11.902.586	16.940.683
Čisti neiztrženi dobički naložb življenjskih zavarovancev, ki prevzemajo naložbeno
tveganje	30	17.958.678	26.631.788
Drugi zavarovalni prihodki	31	18.237.409	19.318.601
Prihodki od provizij		3.732.607	3.656.904
Drugi zavarovalni prihodki		14.504.802	15.661.697
Drugi prihodki	35	6.489.633	4.647.977
Čisti odhodki za škode	32	-268.393.776	-273.129.823
Obračunani kosmati zneski škod, zmanjšani za prihodke od uveljavljenih regresov		-269.445.796	-271.503.134
Obračunani deleži pozavarovateljev in sozavarovateljev		14.819.654	17.718.201
Sprememba kosmatih škodnih rezervacij		-15.832.894	-5.373.020
Sprememba škodnih rezervacij za pozavarovalni in sozavarovalni del		2.065.260	-13.971.870
Sprememba drugih zavarovalno-tehničnih rezervacij Sprememba zavarovalno-tehničnih rezervacij zavarovancev, ki prevzemajo	33	-5.254.856	-1.282.026
naložbeno tveganje	33	-17.442.161	-11.036.450
Odhodki za bonuse in popuste		-1.263.545	-580.091
Obratovalni stroški	34	-159.563.486	-148.918.373
Stroški pridobivanja zavarovanj		-51.882.550	-49.853.683
Spremembe v razmejenih stroških pridobivanja zavarovanj		-1.474.454	1.451.391
Drugi obratovalni stroški		-106.206.482	-100.516.081
Odhodki od naložb v pridružene družbe in slabitev dobrega imena	29	-1.693.699	-2.936.678
Slabitev dobrega imena		-1.693.699	-2.936.678
Odhodki od finančnih sredstev in obveznosti	30	-8.556.415	-13.005.902
Oslabitve finančnih sredstev, ki niso merjena po pošteni vrednosti skozi poslovni
izid		-594.025	-726.066
Obrestni odhodki		-842.126	-1.161.059
Drugi odhodki naložb		-7.120.264	-11.118.777
Čiste neiztržene izgube naložb življenjskih zavarovancev, ki prevzemajo
naložbeno tveganje	30	-11.256.348	-25.930.786
Drugi zavarovalni odhodki	35	-17.310.937	-20.113.718
Drugi odhodki	35	-2.518.278	-1.646.568
Poslovni izid pred obdavčitvijo		40.669.987	40.097.971
Odhodek za davek	36	-7.751.774	-6.732.520
Čisti poslovni izid obračunskega obdobja		32.918.213	33.365.451
Čisti poslovni izid lastnikov obvladujoče družbe		32.824.911	33.377.857
Čisti poslovni izid neobvladujočih deležev		93.302	-12.406
Čisti in popravljeni dobiček na delnico	19	2,08	2,02

17.3 Konsolidiran izkaz vseobsegajočega donosa

(v EUR)		2016		2015
	Delež lastnikov obvladujoče družbe	Delež neobvladujočih deležev	Skupaj	Delež lastnikov obvladujoče družbe	Delež neobvladujočih deležev	Skupaj
ČISTI POSLOVNI IZID OBRAČUNSKEGA OBDOBJA PO OBDAVČITVI	32.824.911	93.302	32.918.213	33.377.857	-12.406	33.365.451
DRUGI VSEOBSEGAJOČI DONOS PO OBDAVČITVI	4.739.343	2.689	4.742.032	-5.742.230	-5.167	-5.747.397
a) Postavke, ki v kasnejših obdobjih ne bodo prerazvrščene v poslovni izid	389.127	726	389.853	108.540	0	108.540
Druge postavke, ki v kasnejših obdobjih ne bodo prerazvrščene v poslovni izid	392.921	726	393.647	105.795	0	105.795
Davek od postavk, ki ne bodo prerazvrščene v poslovni izid	-3.794	0	-3.794	2.745	0	2.745
b) Postavke, ki bodo v kasnejših lahko prerazvrščene v poslovni izid	4.350.216	1.963	4.352.179	-5.850.770	-5.167	-5.855.937
Čisti dobički/izgube iz ponovne izmere finančnega sredstva, razpoložljivega za prodajo	6.216.376	3.994	6.220.370	-7.013.374	-4.835	-7.018.209
Dobički/izgube, pripoznani v presežku iz prevrednotenja	5.245.968	1.017	5.246.985	-9.411.317	-4.835	-9.416.152
Prenos dobičkov/izgub iz presežka iz prevrednotenja v poslovni izid	970.408	2.977	973.385	2.397.943	0	2.397.943
Pripadajoči čisti dobički/izgube, pripoznani v presežku iz prevrednotenja in zadržanem
dobičku/izgubi v zvezi z naložbami v pridružene družbe, obračunan z uporabo kapitalske
metode	0	0	0	-33.187	0	-33.187
Davek od postavk, ki bodo v kasnejših obdobjih lahko prerazvrščene v poslovni izid	-1.479.133	0	-1.479.133	1.173.513	-2.881	1.170.632
Čisti dobički/izgube, ki izhajajo iz pretvorbe računovodskih izkazov družb v tujini	-387.027	-2.031	-389.058	22.278	2.549	24.827
VSEOBSEGAJOČI DONOS OBRAČUNSKEGA OBDOBJA PO OBDAVČITVI	37.564.254	95.991	37.660.245	27.635.627	-17.573	27.618.054
Delež lastnikov obvladujoče družbe	37.564.254	0	37.564.254	27.635.627	0	27.635.627
Delež neobvladujočih deležev	0	95.991	95.991	0	-17.573	-17.573

17.4 Konsolidiran izkaz denarnih tokov

	(v EUR)			Razkritja	2016	2015
A.		Denarni tokovi pri poslovanju
	a)	Postavke izkaza poslovnega izida		37	49.825.078	54.416.596
		1. Obračunane čiste zavarovalne premije v obdobju		28	458.962.640	455.949.810
		2. Prihodki naložb (razen finančnih prihodkov)		30	210.989	170.904
		Drugi poslovni prihodki (razen za prevrednotenje in brez zmanjšanja rezervacij) in finančni
		3. prihodki iz poslovnih terjatev			24.727.042	23.909.835
		4. Obračunani čisti zneski škod v obdobju		32	-254.626.142	-253.784.934
		5. Obračunani stroški bonusov in popustov		-1.263.545	-580.091
		Čisti obratovalni stroški brez stroškov amortizacije in brez sprememb v razmejenih stroških
		6. pridobivanja zavarovanj		34	-150.471.848	-142.784.022
		7. Odhodki naložb (brez amortizacije in finančnih odhodkov)			-133.069	-28.843
		Drugi poslovni odhodki brez amortizacije (razen za prevrednotovanje in brez povečanja 8.		35	-19.829.215	-21.703.543
		rezervacij)
		9. Davki iz dobička in drugi davki, ki niso zajeti v poslovnih odhodkih		36	-7.751.774	-6.732.520
	b)	Spremembe čistih obratnih sredstev (terjatve za zavarovanja, druge terjatve, druga sredstva ter			-7.642.805	-9.205.052
		odloženih terjatev in obveznosti za davek) poslovnih postavk izkaza finančnega izida
		1. Začetne manj končne terjatve iz neposrednih zavarovanj		9	169.946	2.722.257
		2. Začetne manj končne terjatve iz pozavarovanj		9	752.004	-6.873.365
		3. Začetne manj končne druge terjatve iz (po) zavarovalnih poslov		9	669.194	1.146.740
		4. Začetne manj končne druge terjatve in sredstva		9	-4.301.734	-694.694
		5. Začetne manj končne odložene terjatve za davek		3	45.794	-1.169.476
		6. Začetne manj končne zaloge			4.428	-9.635
		7. Končni manj začetni dolgovi iz neposrednih zavarovanj		25	941.388	10.968
		8. Končni manj začetni dolgovi iz pozavarovanj		25	-3.446.714	6.873.365
		9. Končni manj začetni drugi poslovni dolgovi		26	-4.410.572	-7.861.875
		10. Končne manj začetne ostale obveznosti (razen prenosnih premij)		26	493.561	-2.198.888
		11. Končne manj začetne odložene obveznosti za davek		3	1.439.900	-1.150.449
	c)	Prebitek prejemkov pri poslovanju ali prebitek izdatkov pri poslovanju (a + b)			42.182.273	45.211.544
B.		Denarni tokovi pri naložbenju
	a)	Prejemki pri naložbenju			1.577.964.374	1.125.832.461
		1. Prejemki od obresti, ki se nanašajo na naložbenje			21.233.656	22.637.172
		2. Prejemki od dividend in deležev iz dobička drugih			1.284.400	1.228.274
		3. Prejemki od odtujitve neopredmetenih sredstev			5.664	1.745
		4. Prejemki od odtujitve opredmetenih osnovnih sredstev			4.162.273	1.705.395
		5. Prejemki od odtujitve finančnih naložb			1.551.278.381	1.100.259.875
	b)	Izdatki pri naložbenju			-1.563.064.826	-1.154.141.693
		1. Izdatki za pridobitev neopredmetenih sredstev			-1.022.400	-802.637
		2. Izdatki za pridobitev opredmetenih osnovnih sredstev			-6.895.120	-2.522.994
		3. Izdatki za pridobitev dolgoročnih finančnih naložb			-1.555.147.306	-1.150.816.062
C.	c)	Prebitek prejemkov pri naložbenju ali prebitek izdatkov pri naložbenju (a + b) Denarni tokovi pri financiranju			14.899.548	-28.309.232
	b)	Izdatki pri financiranju			-27.853.565	-17.838.511
		1. Izdatki za dane obresti			-842.126	-1.161.059
		3. Izdatki za odplačila dolgoročnih finančnih obveznosti			0	-5.375.567
		4. Izdatki za odplačila kratkoročnih finančnih obveznosti			6.080	-2.031.583
		5. Izdatki za izplačila dividend in drugih deležev v dobičku			-12.398.157	-9.065.978
		6. Izdatki za pridobitev lastnih delnic			-14.619.362	-204.324
	c)	Prebitek prejemkov/izdatkov pri financiranju (a + b)			-27.853.565	-17.838.511
Č.		Končno stanje denarnih sredstev in njihovih ustreznikov			33.939.160	4.710.904
	x)	Denarni izid v obdobju (seštevek prebitkov Ac, Bc in Cc)			29.228.256	-936.199
	y)	Začetno stanje denarnih sredstev in njihovih ustreznikov			4.710.904	5.643.200
		Začetno stanje denarnih sredstev in njihovih ustreznikov -prevzem			0	3.902

17.5 Konsolidiran izkaz sprememb lastniškega kapitala za leto 2016

(v EUR)						III. Rezerve iz dobička				V. Rezerve,
	I. Osnovni kapital	II. Kapitalske rezerve	zakonske in statutarne	za lastne delnice	za kreditna tveganja	za katastr. škode	druge	IV. Presežek iz prevrednotenja	nastale zaradi prevrednotenja po pošteni vrednosti	VI. Zadržani čisti poslovni izid	VII. Čisti poslovni izid obdobja	VIII. Lastni deleži	IX. Prevedbeni popravek kapitala	X. Kapital lastnikov obvladujoče družbe	XI. Kapital neobvladujočih deležev	Skupaj (14+15)
	1.	2.	3.	4.	5.	6.	7.	8.	9.	10.	11.	12.	13.	14.	15.	16.
Stanje konec prejšnjega poslovnega leta	71.856.376	43.388.724	11.242.766	10.319.347	976.191	11.225.068	89.191.057	12.721.705	-37.472	23.490.926	24.849.678	-10.319.347	-3.467.155	285.437.863	963.815	286.401.678
Začetno stanje v obračunskem obdobju	71.856.376	43.388.724	11.242.766	10.319.347	976.191	11.225.068	89.191.057	12.721.705	-37.472	23.490.926	24.849.678	-10.319.347	-3.467.155	285.437.863	963.815	286.401.678
Vseobsegajoči donos obračunskega obdobja po obdavčitvi	0	0	0	0	0	0	0	4.737.243	389.127	0	32.824.911	0	-387.027	37.564.254	95.991	37.660.245
a) čisti poslovni izid	0	0	0	0	0	0	0	0		0	32.824.911	0	0	32.824.911	93.302	32.918.213
b) drugi vseobsegajoči donos	0	0	0	0	0	0	0	4.737.243	389.127	0	0	0	-387.027	4.739.343	2.689	4.742.032
Čisti nakupi/prodaja lastnih delnic	0	0	0	14.619.362	0	0	0	0	0	0	-14.619.362	-14.619.362	0	-14.619.362	0	-14.619.362
Izplačilo (obračun) dividend	0	0	0	0	0	0	0	0	0	-12.398.157	0	0	0	-12.398.157	0	-12.398.157
Razporeditev čistega dobička v rezerve iz dobička	0	0	168.784	0	0	0	9.127.228	0	0	-139.699	-9.156.313	0	0	0	0	0
Oblikovanje in poraba rezerv za kreditna tveganja in za katastrofalne škode	0	0	0	0	-976.191	0	0	0	0	976.191	0	0	0	0	0	0
Združitev zavarovalnic (učinek menjalnega razmerja in odkup neobvladujočih deležev)	0	292.717	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	292.717	-298.797	-6.080
Prenos izida	0	0	0	0	0	0	0	0	0	24.849.678	-24.849.678	0	0	0	0	0
Končno stanje v obračunskem obdobju	71.856.376	43.681.441	11.411.550	24.938.709	0	11.225.068	98.318.285	17.458.948	351.655	36.778.941	9.049.238	-24.938.709	-3.854.182	296.277.319	761.008	297.038.327

17.6 Konsolidiran izkaz sprememb lastniškega kapitala za leto 2015

(v EUR)	I. Osnovni kapital	II. Kapitalske rezerve	III. Rezerve iz dobička						V. Rezerve,	VI.
			zakonske in statutarne	za lastne delnice	za kreditna tveganja	za katastr. škode	druge	IV. Presežek iz prevrednotenja	nastale zaradi prevrednotenja po pošteni vrednosti	Zadržani čisti poslovni izid	VII. Čisti poslovni izid obdobja	VIII. Lastni deleži	IX. Prevedbeni popravek kapitala	X. Kapital lastnikov obvladujoče družbe	XI. Kapital neobvladujočih deležev	Skupaj (14+15)
	1.	2.	3.	4.	5.	6.	7.	8.	9.	10.	11.	12.	13.	14.	15.	16.
Stanje konec prejšnjega poslovnega leta	71.856.376	44.638.799	11.140.269	10.115.023	876.938	11.744.474	81.269.632	18.594.753	-146.012	15.652.780	17.474.558	-10.115.023	-3.489.433	269.613.133		1.915.490 271.528.623
Prilagoditve za nazaj	0	0	0	0	0	-822.582	0	0	0	-467.936	0	0	0	-1.290.518	0	-1.290.518
Začetno stanje v obračunskem obdobju	71.856.376	44.638.799	11.140.269	10.115.023	876.938	10.921.892	81.269.632	18.594.753	-146.012	15.184.844	17.474.558	-10.115.023	-3.489.433	268.322.615		1.915.490 270.238.105
Vseobsegajoči donos obračunskega obdobja po obdavčitvi	0	0	0	0	0	0	0	-5.873.048	108.540	0	33.377.857	0	22.278	27.635.627	-17.573	27.618.054
a) čisti poslovni izid	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	33.377.857	0	0	33.377.857	-12.406	33.365.451
b) drugi vseobsegajoči donos	0	0	0	0	0	0	0	-5.873.048	108.540	0	0	0	22.278	-5.742.230	-5.167	-5.747.397
Čisti nakupi/prodaja lastnih delnic	0	0	0	204.324	0	0	0	0	0	0	-204.324	-204.324	0	-204.324	0	-204.324
Izplačilo (obračun) dividend	0	0	0	0	0	0	0	0	0	-9.065.978	0	0	0	-9.065.978	0	-9.065.978
Razporeditev čistega dobička v rezerve iz dobička	0	0	102.497	0	0	0	7.921.425	0	0	-102.497	-7.921.425	0	0	0	0	0
Oblikovanje in poraba rezerv za kreditna tveganja in za katastrofalne škode	0	0	0	0	99.253	303.176	0	0	0	0	-402.429	0	0	0	0	0
Odkup manjšinskih deležev	0	-1.250.075	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	-1.250.075	-934.102	-2.184.177
Prenos izida	0	0	0	0	0	0	0	0	0	17.474.558	-17.474.558	0	0	0	0	0
Končno stanje v obračunskem obdobju	71.856.376	43.388.724	11.242.766	10.319.347	976.191	11.225.068	89.191.057	12.721.705	-37.472	23.490.926	24.849.678	-10.319.347	-3.467.155	285.437.863		963.815 286.401.678

18 SPLOŠNI PODATKI, RAČUNOVODSKE USMERITVE IN RAZKRITJA H KONSOLIDIRANIM RAČUNOVODSKIM IZKAZOM

18.1 Osnovni podatki

Poročajoča družba

Sava Re, d.d., je obvladujoča družba skupine Sava Re (v nadaljevanju tudi »skupina«). Ustanovljena je bila na podlagi Zakona o temeljih sistema premoženjskega in osebnega zavarovanja in bila vpisana v sodni register Temeljnega sodišča v Ljubljani, Enota v Ljubljani (sedaj Okrožno sodišče v Ljubljani) dne 10. 12. 1990. Njena pravna predhodnica je Pozavarovalna skupnost Sava, ki je bila ustanovljena leta 1977.

Poslovni naslov obvladujoče družbe je Sava Re, d.d., Ljubljana, Dunajska 56, Ljubljana.

Skupina opravlja dejavnost pozavarovanja (19 % zbrane kosmate premije) ter življenjskega (18 % zbrane kosmate premije) in premoženjskega zavarovanja (63 % zbrane kosmate premije).

V poslovnem letu 2016 je skupina zaposlovala povprečno 2.465 delavcev (2015: 2.491 delavcev). Na dan 31. 12. 2016 je bilo zaposlenih 2.488 delavcev (31. 12. 2015: 2.540³⁰ delavcev), izračunano po ekvivalentu polnega delovnega časa. Število redno zaposlenih po različnih kriterijih je prikazano v poglavju 10.3 Zaposlovanje in struktura zaposlenih.

Število zaposlenih po izobrazbeni strukturi

	31.12.2016	31.12.2015
Osnovna izobrazba	208	225
Srednja izobrazba	1.003	1.087
Višja izobrazba	272	270
Univerzitetna izobrazba	912	877
Magistri in doktorji	93	81
Skupaj	2.488	2.540

*Podatek za 2015 se razlikuje od tistega v letnem poročilu 2015, ker so v prikaz vključene še nezavarovalne družbe skupine Sava Re.

Organi obvladujoče družbe so skupščina, nadzorni svet in uprava družbe.

Največji delničar obvladujoče družbe je Slovenski državni holding (prej Slovenska odškodninska družba), ki ima v lasti 25 % plus eno delnico. Drugi največji delničar je Zagrebačka banka (skrbniški račun), ki ima v lasti 14,34 % delnic. Pod tabelo Seznam 10 največjih delničarjev na dan 31. 12. 2016 je dodatno pojasnilo glede deleža v glasovalnih pravicah Save Re (poglavje 5.6).

Odgovornost uprave obvladujoče družbe je, da sestavi in odobri konsolidirano letno poročilo. Revidirano konsolidirano letno poročilo potrdi nadzorni svet obvladujoče družbe. Če nadzorni svet letnega poročila ne potrdi ali če uprava in nadzorni svet odločitev o sprejetju letnega poročila prepustita skupščini, ta odloča tudi o sprejetju letnega poročila.

³⁰ Podatek za 2015 se razlikuje od tistega v letnem poročilu 2015, ker so v prikaz vključene še nezavarovalne družbe skupine Sava Re..

Lastniki imajo pravico do spremembe izkazov po datumu sprejetja izkazov s strani uprave družbe.

18.2 Poslovne združitve in pregled družb v skupini

Novembra 2016 je bila zaključena združitev štirih zavarovalnic Zavarovalnice Maribor, Zavarovalnice Tilia, Velebit osiguranje in Velebit životno osiguranje v Zavarovalnico Sava. V letu 2016 je obvladujoča družba dokapitalizirala življenjsko zavarovalnico Sava životno osiguranje (SRB) v višini četrt milijona EUR.

V nadaljevanju so prikazane posamezne postavke izkaza finančnega položaja in izkaza poslovnega izida, kot izvira iz ločenih računovodskih izkazov odvisnih in pridruženih družb, pripravljenih na podlagi MSRP, ter delež glasovalnih pravic, ki jih ima obvladujoča družba.

(v EUR)	Dejavnost	Sedež	Sredstva	Obveznosti	Kapital družbe na dan 31.12.2016	Poslovni izid v letu 2016	Celotni prihodki	Delež v % glasovalnih pravic
Zavarovalnica Sava	zavarovalništvo	Slovenija	1.139.425.984	981.596.820	157.829.165	24.685.939	314.884.660	99,74%
Sava neživotno osiguranje (SRB)	zavarovalništvo	Srbija	25.387.084	20.316.459	5.070.625	116.929	15.379.795	100,00%
Illyria	zavarovalništvo	Kosovo	14.538.265	10.841.158	3.697.107	-171.970	7.300.855	100,00%
Sava osiguruvanje (MKD)	zavarovalništvo	Makedonija	21.377.413	16.348.215	5.029.198	465.490	11.850.287	92,44%
Sava osiguranje (MNE)	zavarovalništvo	Črna gora	22.112.854	16.725.274	5.387.580	1.204.218	11.889.234	100,00%
Illyria Life	zavarovalništvo	Kosovo	7.866.533	4.213.820	3.652.713	128.266	1.813.319	100,00%
Sava životno osiguranje (SRB)	zavarovalništvo	Srbija	5.834.828	2.389.128	3.445.700	-206.975	1.612.217	100,00%
Illyria Hospital	trenutno ne opravlja nobene dejavnosti	Kosovo	1.800.772	4.495	1.796.277	-84	0	100,00%
Sava Car	tehnično raziskovanje in analize	Črna gora	481.718	36.624	445.094	39.883	708.948	100,00%
ZS Vivus	svetovanje in trženje osebnih zavarovanj	Slovenija	267.008	54.548	212.460	-103.271	598.713	99,74%
ZS Svetovanje	zavarovalno zastopanje	Slovenija	33.767	128.609	-94.842	-122.823	162.848	99,74%
Ornatus KC	klicni center ZM	Slovenija	46.896	25.166	21.730	7.494	216.000	99,74%
Sava Agent	zavarovalno zastopanje	Črna gora	2.322.627	2.129.557	193.070	72.788	641.735	100,00%
Sava Station	tehnično raziskovanje in analize vozil	Makedonija	281.143	32291	248.852	38.537	171.424	92,44%
Moja naložba	dejavnost pokojninskih skladov	Slovenija	134.444.848	126.401.679	8.043.169	581.695	3.210.125	100,00%

Odvisne družbe na dan 31. 12. 2016

Odvisne družbe na dan 31. 12. 2015

(v EUR)	Dejavnost	Sedež	Sredstva	Obveznosti	Kapital družbe na dan 31.12.2015	Poslovni izid v letu 2015	Celotni prihodki	Delež v % glasovalnih pravic
Zavarovalnica Maribor	zavarovalništvo	Slovenija	908.898.300	790.328.325	118.569.975	23.968.366	248.119.066	100,00%
Zavarovalnica Tilia	zavarovalništvo	Slovenija	165.237.444	136.299.998	28.937.446	4.319.400	78.633.144	100,00%
Sava neživotno osiguranje (SRB)	zavarovalništvo	Srbija	23.857.347	18.990.278	4.867.069	-579.545	14.748.214	100,00%
Illyria	zavarovalništvo	Kosovo	14.679.093	10.822.466	3.856.627	40.997	7.919.776	100,00%
Sava osiguruvanje (MKD)	zavarovalništvo	Makedonija	21.060.203	16.406.655	4.653.548	452.959	11.025.527	92,44%
Sava osiguranje (MNE)	zavarovalništvo	Črna gora	22.274.653	16.313.528	5.961.125	1.991.841	11.697.891	100,00%
Illyria Life	zavarovalništvo	Kosovo	6.923.299	3.402.448	3.520.851	82.020	1.470.572	100,00%
Sava životno osiguranje (SRB)	zavarovalništvo	Srbija	5.399.994	1.956.335	3.443.659	-288.182	1.279.062	100,00%
Velebit usluge v likvidaciji	trgovina	Hrvaška	12.324.595	577	12.324.018	-763	11.107	100,00%
Velebit osiguranje	zavarovalništvo	Hrvaška	17.462.301	13.180.789	4.281.512	4.477	6.791.189	92,08%
Velebit životno osiguranje	zavarovalništvo	Hrvaška	9.365.330	6.173.033	3.192.297	-420.647	3.253.363	88,71%
Illyria Hospital	trenutno ne opravlja nobene dejavnosti	Kosovo	1.800.772	4.495	1.796.277	-30	0	100,00%
Sava Car	tehnično raziskovanje in analize	Črna gora	396.944	31.633	365.311	49.011	663.824	100,00%
ZS Vivus	svetovanje in trženje osebnih zavarovanj	Slovenija	405.873	74.894	330.979	123.966	1.099.289	100,00%
ZS Svetovanje	zavarovalno zastopanje	Slovenija	48.831	20.850	27.981	-49150	28565	100,00%
Ornatus KC	klicni center ZM	Slovenija	35.540	21.137	14.403	3.068	226.724	100,00%
Sava Agent	zavarovalno zastopanje	Črna gora	2.478.916	2.352.786	126.130	92.907	656.955	100,00%
Sava Station	tehnično raziskovanje in analize vozil	Makedonija	227.010	15.740	211.270	11.436	108.352	92,44%
Moja naložba	dejavnost pokojninskih skladov	Slovenija	122.707.805	115.412.757	7.295.048	366.815	2.653.260	100,00%

18.3 Načela konsolidacije

Obvladujoča družba je po stanju na dan 31. 12. 2016 poleg ločenih računovodskih izkazov pripravila tudi konsolidirane računovodske izkaze skupine Sava Re. Konsolidirani računovodski izkazi vključujejo Savo Re kot obvladujočo družbo in vse njene odvisne družbe, v katerih ima Sava Re neposredno ali posredno več kot polovico glasovalnih pravic ter možnost odločanja o finančnih in poslovnih usmeritvah družb zaradi pridobivanja koristi, ki izvirajo iz njihovega delovanja. Ključno za izpolnitev navedenih pogojev je tudi, da obvladujoča družba ob prevzemu zavarovalnice pridobi vsa zakonsko zahtevana dovoljenja in soglasja (Agencije za zavarovalni nadzor in drugih nadzornih institucij).

Vse odvisne družbe so v skupini Sava Re polno konsolidirane.

Poslovno leto skupine je enako koledarskemu letu.

Pridobitve lastniških deležev se obračunavajo po nakupni metodi. Odvisna družba je popolno konsolidirana od dneva pridobitve kontrole in izključena iz konsolidacije z datumom izgube kontrole. Sredstva in obveznosti odvisne družbe ob prvi konsolidaciji izmerimo po pošteni vrednosti. Morebitna razlika med tržno vrednostjo poslovne združitve in deležem prevzemnika – obvladujoče družbe – v čisti pošteni vrednosti pridobljenih sredstev, dolgov in pogojnih obveznosti se obračuna kot dobro ime.

Pri pridobitvi neobvladujočega deleža odvisne družbe, potem ko ima skupina že obvladujoči delež, se knjigovodske vrednosti obvladujočih in neobvladujočih deležev spremenijo tako, da izražajo spremembe relativnih lastniških deležev v odvisni družbi. Skupina neposredno v lastniškem kapitalu pripozna vsako razliko med zneskom, za katerega se prilagodijo neobvladujoči deleži, in pošteno vrednostjo plačanih nadomestil ter jo pripiše lastnikom obvladujoče družbe. Razlika med nabavno in knjigovodsko vrednostjo neobvladujočega deleža se obračuna v kapitalu v okviru kapitalskih rezerv.

Dobički in izgube, ki jih ustvarijo odvisne družbe, se vključijo v izkaz poslovnega izida skupine. Zneski, ki se nanašajo na transakcije znotraj skupine (terjatve in obveznosti, odhodki in prihodki med konsolidiranimi družbami), so izključeni.

18.4 Pomembnejše računovodske usmeritve

V nadaljevanju predstavljamo pomembnejše računovodske usmeritve, uporabljene pri izdelavi konsolidiranih računovodskih izkazov. V letu 2016 je skupina uporabljala enake računovodske usmeritve kot v letu 2015, razen manjših sprememb, opisanih v poglavju 18.5 Spremembe računovodskih usmeritev in odprave napak.

18.4.1 Izjava o skladnosti

Računovodski izkazi skupine so pripravljeni v skladu z mednarodnimi standardi računovodskega poročanja (MSRP), ki jih je sprejel Svet za mednarodne računovodske izkaze (IASB) ter pojasnili, ki jih sprejema Odbor za pojasnjevanje mednarodnih standardov računovodskega poročanja (OPMSRP), ki jih je sprejela EU. Računovodski izkazi so pripravljeni tudi v skladu s slovensko zakonodajo (Zakonom o gospodarskih družbah (ZGD-1).

Informacije o finančnem položaju in rezultatih poslovanja skupine Sava Re zainteresirane skupine pridobijo v letnem poročilu. Letna poročila so jim na voljo na spletnih straneh Save Re in na sedežu družbe.

Uprava obvladujoče družbe pri izbiri računovodskih usmeritev in odločanju o njihovi uporabi ter pri pripravljanju računovodskih izkazov upošteva zahteve po razumljivosti, ustreznosti, zanesljivosti in primerljivosti.

Računovodski izkazi so sestavljeni z upoštevanjem predpostavke o delujoči družbi.

Uprava obvladujoče družbe je konsolidirane računovodske izkaze potrdila dne 31. 3. 2017.

18.4.2 Osnove za merjenje

Računovodski izkazi so pripravljeni na podlagi izvirnih vrednosti, razen finančnih sredstev, izmerjenih po pošteni vrednosti prek poslovnega izida in finančnih sredstev, razpoložljivih za prodajo, ki so vrednotena na podlagi poštenih vrednosti. Sredstva zavarovancev, ki prevzemajo naložbeno tveganje, so prav tako vrednotena po pošteni vrednosti.

18.4.3 Predstavitvena valuta, prevedba poslovnih dogodkov in postavk

Računovodski izkazi v tem poročilu so predstavljeni v evrih (EUR) brez centov. Evro je funkcijska in predstavitvena valuta Skupine. Zaradi zaokroževanja vrednostnih podatkov lahko prihaja do nepomembnih odstopanj v seštevkih v tabelah.

Vsi zneski stanj na dan 31. 12. 2016, katerih izvirna vrednost se glasi v tuji valuti, so preračunani v evre po srednjem tečaju Evropske centralne banke (ECB) na dan 31. 12. 2016. Zneski v izkazu poslovnega izida so preračunani po povprečnem tečaju. Skupina je za preračune stanj na dan 31. 12. 2015 in 31. 12. 2016 uporabljala veljavni srednji tečaj ECB za posamezno valuto. Tečajne razlike, ki nastanejo pri poravnavi transakcij in prevedbi denarnih postavk, se pripoznajo v izkazu poslovnega izida. Tečajne razlike, ki nastajajo pri nedenarnih postavkah, kot so lastniški vrednostni papirji, razvrščeni v skupino finančnih instrumentov, vrednotenih po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, se ob vrednotenju prav tako prikažejo kot tečajne razlike v izkazu poslovnega izida, medtem ko se tečajne razlike pri lastniških vrednostnih papirjih, razvrščenih v skupino finančnih sredstev, razpoložljivih za prodajo ob vrednotenju prikažejo v presežku iz prevrednotenja. Ker se končno stanje postavk kapitala v izkazu finančnega položaja preračuna po tečaju ECB na dan 31. 12. 2016, medletna gibanja pa se obračunajo po povprečnem tečaju ECB, se razlike, ki iz tega izvirajo, izkažejo v kapitalu v postavki prevedbeni popravek kapitala.

18.4.4 Uporaba pomembnih računovodskih ocen in viri negotovosti

Predpostavke in drugi viri negotovosti se nanašajo na ocene, ki od poslovodstva zahtevajo najtežje, subjektivne in kompleksne presoje. V nadaljevanju so predstavljena pomembna področja presoj poslovodstva.

• Izračun dobrega imena ter način ugotovitve in slabitve je določen z računovodsko usmeritvijo v poglavju 18.4.8 in v razkritju 1.
• Odložene terjatve za davek se pripoznajo, če družbe v skupini v svojih srednjeročnih poslovnih projekcijah načrtujejo pozitiven poslovni rezultat.
• Terjatve se slabijo na podlagi računovodske usmeritve, opisane v poglavju 18.4.18.2. Višina oblikovanih popravkov je prikazana v razkritju 9.
• Finančne naložbe: Razvrščanje, pripoznavanje, merjenje in odprava pripoznanja ter slabitve naložb, določanje poštene vrednosti so določene z računovodsko usmeritvijo v poglavju 18.4.14. Gibanje naložb in razvrščanje sta prikazana v razkritju 6, prihodki in odhodki ter slabitve pa v razkritju 30.

Zavarovalno-tehnične rezervacije – izračun in test ustreznosti obveznosti iz zavarovalnih pogodb sta opisana v poglavjih 18.4.24–27. Gibanje teh rezervacij je prikazano v razkritju 22.

18.4.5 Znesek pomembnosti

Poslovodstvo kot izhodišče pri določitvi merila pomembnosti za konsolidirane računovodske izkaze uporablja kapital skupine, in sicer v višini 2 %, kar na dan 31. 12. 2016 predstavlja 5,9 milijona EUR. Razkritja in pojasnila, ki jih je skupina dolžna predstavljati na podlagi zakonskih zahtev nadzornega organa, so v poročilu predstavljena, čeprav so pod pragom pomembnosti.

18.4.6 Izkaz denarnih tokov

Izkaz denarnih tokov skupina sestavlja po posredni metodi. Skupinski izkaz denarnih tokov je narejen iz seštevkov denarnih tokov vseh družb v skupini in z izločitvijo medsebojnih denarnih tokov. Denarni tokovi pri poslovanju so pripravljeni na podlagi podatkov izkaza finančnega položaja in izkaza poslovnega izida za leto 2016 ter ustrezno popravljeni za obračunske postavke, ki ne predstavljajo denarnih tokov. Denarni tokovi pri financiranju so izkazani na podlagi dejanskih izplačil. Postavke v okviru sprememb čistih obratnih sredstev se prikazujejo v neto zneskih.

18.4.7 Izkaz sprememb lastniškega kapitala

Izkaz sprememb lastniškega kapitala izraža povečanje ali zmanjšanje sestavin kapitala v obdobju. Med postavkami rezerv iz dobička izkazujemo tudi rezerve za lastne delnice in rezerve za izravnavo katastrofalnih škod. Na dan 31. 12. 2016 je skupina razgradila rezerve za izravnavo kreditnih tveganj.

18.4.8 Neopredmetena sredstva

Neopredmetena sredstva, razen dobro ime, so ovrednotena po nabavni vrednosti z vsemi stroški, ki jih je mogoče pripisati neposredno njihovi usposobitvi za nameravano uporabo, zmanjšani za nabrano amortizacijo in morebitno oslabitev. Amortizacija je obračunana posamično po metodi enakomernega časovnega amortiziranja za vsako od njih z izjemo dobrega imena, ki se ne amortizira. Neopredmetena sredstva se začnejo amortizirati, ko so na razpolago za uporabo.

Med neopredmetena dolgoročna sredstva v skupini štejemo programsko opremo in licence, vezane na programsko opremo (njihova doba uporabe znaša 5 let),oziroma ter dobro ime, ki je podrobneje opisano v naslednjem poglavju. Sem smo vključili tudi vrednost pridobljenih obveznosti pri vstopu Zavarovalnice Maribor v skupino ter predstavlja razliko med pošteno vrednostjo pridobljenih pogodbenih zavarovalnih pravic in prevzetih zavarovalnih obveznosti. Doba uporabe prej navedenih neopredmetenih sredstev prav tako znaša 5 let.

18.4.9 Dobro ime

Dobro ime nastane ob prevzemu odvisnih družb. Pri prevzemih se dobro ime nanaša na presežek oziroma razliko med stroškom nabave in deležem skupine v čisti pošteni vrednosti ugotovljenih sredstev, obveznosti in pogojnih obveznosti prevzete družbe. Če je presežek negativen (slabo ime), se ta pripozna neposredno v izkazu poslovnega izida. Tako dobljena nadomestljiva vrednost denar ustvarjajoče enote se primerja s knjigovodsko vrednostjo te enote vključno z dobrim imenom, pripisanim tej enoti. Kot nadomestljiva vrednost se upošteva vrednost pri uporabi.

Za namen ugotavljanja slabitev je narejena razdelitev na denar ustvarjajoče enote, ki predstavljajo posamezne družbe. Gibanje dobrega imena je podrobno predstavljeno v poglavju 18.8, v razkritju 1.

Dobro ime pridruženih družb je vključeno v knjigovodsko vrednost pridruženih družb. Morebitne slabitve dobrega imena pridruženih družb so obravnavane kot slabitve naložb v pridružene družbe.

V poglavju 18.8, v okviru razkritja 1, so predstavljene glavne predpostavke projekcij denarnega toka z izračunom vrednosti pri uporabi.

18.4.10 Opredmetena osnovna sredstva

Začetno pripoznano vrednost opredmetenih osnovnih sredstev sestavljajo nabavna vrednost in neposredni stroški pridobitve sredstva. Pozneje se ta sredstva vodijo po modelu nabavne vrednosti, zmanjšana za nabrano amortizacijo in morebitno oslabitev. Za namen ugotavljanja slabitev se naredi razdelitev na denar ustvarjajoče enote, ki predstavljajo posamezne družbe.

Opredmetena osnovna sredstva se začnejo amortizirati, ko so razpoložljiva za uporabo. Amortizacija je obračunana posamično po metodi enakomernega časovnega amortiziranja. Stopnje amortizacije so določene tako, da je vrednost opredmetenih osnovnih sredstev razporejena med stroške v ocenjenem obdobju njihove koristnosti.

Stopnje amortizacije opredmetenih osnovnih sredstev

Amortizacijska skupina	Stopnje
Zemljišča	0%
Gradbeni objekti	1,3–2%
Transportna sredstva	15,5–20%
Računalniki in računalniška oprema	33,0%
Pisarniško in drugo pohištvo	10–12,5%
Ostala oprema	6,7–20%

Skupina letno oceni, ali obstajajo znaki, ki bi kazali oslabitev opredmetenih osnovnih sredstev. Če taka znamenja obstajajo, začne postopek ocenjevanja nadomestljive vrednosti. Nadomestljiva vrednost je vrednost v uporabi ali poštena vrednost, znižana za stroške prodaje, in sicer tista, ki je višja. Če je nadomestljiva vrednost višja ali enaka knjigovodski vrednosti, skupina sredstev ne slabi.

Dobički in izgube, ki nastanejo ob odtujitvi opredmetenih osnovnih sredstev, se določijo glede na razliko med iztržkom in knjigovodsko vrednostjo ter v izkazu poslovnega izida vplivajo na dobiček iz poslovanja. Stroški tekočih vzdrževanj in popravil se vključijo v izkaz poslovnega izida, ko nastanejo. Vlaganja, ki povečujejo prihodnje gospodarske koristi, povečujejo vrednost opredmetenih osnovnih sredstev.

18.4.11 Nekratkoročna sredstva za prodajo

Nekratkoročna sredstva za prodajo so tista, katerih knjigovodska vrednost bo poravnana predvsem s prodajo in ne z nadaljnjo uporabo. Ta pogoj je izpolnjen, ko je prodaja zelo verjetna in je sredstvo v stanju za takojšno prodajo. Skupina mora biti zavezana k prodaji, ki mora biti izpeljana v roku enega leta. Tovrstna sredstva se merijo po knjigovodski vrednosti ali pošteni vrednosti, znižani za stroške posla, in sicer po tisti, ki je nižja, in se ne amortizirajo.

18.4.12 Odložene terjatve in obveznosti za davek

Odložene terjatve oziroma obveznosti za davek so zneski davka iz dobička, ki bodo povrnjeni oziroma jih bo treba poravnati v prihodnjih obdobjih glede na obdavčljive začasne razlike. Začasne razlike so razlike med knjigovodsko vrednostjo sredstev ali obveznosti v izkazu finančnega položaja in njegovo (njeno) davčno osnovo.

Skupina oblikuje terjatve za odloženi davek iz naslova začasno nepriznanih popravkov naložb v portfeljske vrednostne papirje in družbe v skupini v likvidaciji. Poleg tega so terjatve za odloženi davek oblikovane tudi od popravkov terjatev ter iz naslova nepokrite davčne izgube in iz rezervacij za zaposlence. Obveznost za odloženi davek je oblikovana iz naslova prenosa rezerv za katastrofalne škode iz zavarovalno-tehničnih rezervacij med rezerve iz dobička (na dan 1. 1. 2007), ki so bile v času oblikovanja (pred 1. 1. 2007) davčno priznani odhodek.

Poleg tega skupina obračuna terjatve in obveznosti za odloženi davek tudi za del prevrednotenja naložb, ki ga izkazuje na presežku iz prevrednotenja. Terjatve in obveznosti za odloženi davek skupina obračuna tudi za aktuarske razlike (izgube oziroma dobičke) pri izračunu rezervacij za odpravnine; ker aktuarske razlike vplivajo na vseobsegajoči donos, nanj vplivajo tudi iz tega naslova obračunane terjatve oziroma obveznosti za odloženi davek.

Skupina je ob prevzemu Zavarovalnice Maribor oblikovala obveznost za odloženi davek iz naslova opredmetenih osnovnih sredstev in neopredmetenih dolgoročnih sredstev, ki predstavljajo vrednosti pridobljenih obveznosti pri vstopu Zavarovalnice Maribor v skupino, ki pomeni razliko med pošteno vrednostjo pridobljenih pogodbenih zavarovalnih pravic in prevzetih zavarovalnih obveznosti ter od vrednosti pridobljenih sredstev.

Skupina ne izvaja pobota odloženih terjatev in obveznosti za davek.

Skupina pripozna odloženo terjatev za davek za prenos neizrabljenih davčnih izgub v naslednje obdobje, če je verjetno, da bo v prihodnje na razpolago obdavčljivi dobiček, v breme katerega bo mogoče uporabiti neizrabljene davčne izgube. V letu 2016 skupina ni pripoznala odloženih terjatev za davek iz tega naslova.

Odložene terjatve in obveznosti za davek so v letu 2016 obračunane po davčnih stopnjah, po katerih se bodo po ocenah poslovodstva razlike dejansko obdavčile in znašajo od 9 do 20% (v letu 2015 enako).

18.4.13 Naložbene nepremičnine

Naložbene nepremičnine so sredstva, ki jih skupina ne uporablja neposredno za opravljanje svoje dejavnosti, temveč jih poseduje zaradi oddajanja v najem oziroma načrtov po realizaciji dobička ob prodaji. Skupina pri naložbenih nepremičninah uporablja model nabavne vrednosti in metodo enakomernega časovnega amortiziranja. Stopnja amortizacije naložbenih nepremičnin znaša 1,3–2 %. Osnova za izračun amortizacijske stopnje je ocenjena doba koristnosti. Vsi najemi, kjer skupina nastopa kot najemodajalec, so poslovni najemi in so preklicni. Skupina prejeta plačila oziroma najemnine vključuje med prihodke sorazmerno skozi čas trajanja najema. Za namen ugotavljanja slabitev se naredi razdelitev na denar ustvarjajoče enote, ki predstavljajo posamezne družbe. Skupina letno ocenjuje, ali obstajajo znaki, ki bi kazali oslabitev naložbenih nepremičnin. Če taka znamenja obstajajo, začne postopek ocenjevanja nadomestljive vrednosti. Nadomestljiva vrednost je vrednost v uporabi ali čista prodajna vrednost zmanjšana za stroške prodaje – in sicer tista, ki je višja. Če je nadomestljiva vrednost višja ali enaka knjigovodski vrednosti, skupina sredstev ne slabi.

Skupina preverja pošteno vrednost naložbenih nepremičnin z uporabo modelov določanja poštenih vrednosti. Za preverbo poštenih vrednosti naložbenih nepremičnin na področju Slovenije smo pridobili cenitev pooblaščenega ocenjevalca vrednosti nepremičnin.

18.4.14 Finančne naložbe in sredstva zavarovancev, ki prevzemajo naložbeno tveganje

18.4.14.1 Razvrščanje

Skupina finančne instrumente razvršča med naslednje skupine:

Finančni instrumenti, izmerjeni po pošteni vrednosti prek poslovnega izida

Navedeni instrumenti so sestavljeni iz dveh skupin, in sicer iz:

• finančnih instrumentov v posesti za trgovanje in
• finančnih instrumentov, razporejenih v skupino po pošteni vrednosti prek izkaza poslovnega izida.

Skupina v skupino finančnih instrumentov v posesti za trgovanje uvršča instrumente, pridobljene izključno zaradi nadaljnje prodaje oziroma ustvarjanja dobička na kratek rok. V skupino finančnih instrumentov, razporejenih v skupino po pošteni vrednosti prek izkaza poslovnega izida, pa skupina uvršča sredstva zavarovancev, ki prevzemajo naložbeno tveganje.

Finančna sredstva v posesti do zapadlosti

Finančna sredstva v posesti do zapadlosti so sredstva z določenimi ali določljivimi plačili in določeno zapadlostjo, za katere ima skupina namen in sposobnost, da jih poseduje do zapadlosti.

Finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo

Finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo so tista, ki jih skupina namerava posedovati za nedoločeno časovno obdobje in ki niso razvrščena kot naložbe po pošteni vrednosti prek poslovnega izida ali v posesti do zapadlosti.

Posojila in terjatve (depoziti)

V to skupino so vključena posojila in vloge v bankah z določenimi ali določljivimi plačili, s katerimi se ne trguje na delujočem trgu, ter zadržani depoziti pri cedentih. Skladno z nekaterimi pozavarovalnimi pogodbami del pozavarovalne premije cedenti zadržijo kot garancijo za izplačilo bodočih škod in plačajo praviloma po preteku enega leta. Navedeni depoziti se obrestujejo skladno s pogodbo.

18.4.14.2 Pripoznavanje, merjenje in odprava pripoznanja

Finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo ter finančna sredstva v posesti do zapadlosti se ob pripoznanju izmerijo po pošteni vrednosti, povečani za transakcijske stroške. Finančni instrumenti po pošteni vrednosti prek poslovnega izida se pripoznajo po pošteni vrednosti, pri čemer se pri teh transakcijski stroški evidentirajo med odhodke od naložb.

Nakupi in prodaje finančnih sredstev, posojil in depozitov se pripoznajo na datum sklenitve posla.

Dobički in izgube naložb, razpoložljivih za prodajo, ki so rezultat spremembe poštene vrednosti, se prikažejo v izkazu vseobsegajočega donosa in se prenesejo v izkaz poslovnega izida, ko je sredstvo prodano ali oslabljeno. Pri finančnih instrumentih po pošteni vrednosti prek poslovnega izida se dobički in izgube iz prevrednotenja na pošteno vrednost pripoznajo neposredno v izkazu poslovnega izida. Finančna sredstva v posesti do zapadlosti se merijo po odplačni vrednosti, zmanjšani za oslabitve.

Pripoznanje finančnega sredstva se odpravi, ko pogodbene pravice do denarnih tokov potečejo ali ko so sredstva prenešena in se v skladu z MRS 39 šteje, da je njihov prenos izpolnil pogoje za odpravo pripoznanja.

Posojila in terjatve (depoziti) ter finančna sredstva v posesti do zapadlosti se merijo po odplačni vrednosti.

18.4.14.3 Določanje poštene vrednosti

Skupina meri vse finančne instrumente po pošteni vrednosti, razen depozitov, delnic, ki ne kotirajo na organiziranem trgu, in posojil ter podrejenega dolga (za katere predpostavlja, da je knjigovodska vrednost hkrati tudi razumen približek poštene vrednosti) in finančnih instrumentov v posesti do zapadlosti, ki jih meri po odplačni vrednosti. Poštene vrednosti naložbenih nepremični ter zemljišč in zgradb za opravljanje dejavnosti ter poštene vrednosti finančnih instrumentov, merjenih po odplačni vrednosti, so razvidne v razkritju 27. Poštena vrednost je cena, ki bi se prejela za prodajo sredstva ali plačala za prenos obveznosti v redni transakciji med udeleženci na trgu na datum merjenja. Merjenje poštene vrednosti temelji na predpostavki, da se posel prodaje sredstva ali prenosa odgovornosti izvrši na glavnem trgu za sredstvo ali obveznost, ali če ni glavnega trga, v najugodnejšem trgu za sredstvo ali obveznost. Glavni oziroma najugodnejši trg morajo biti skupini dostopni. Poštena vrednost sredstva ali obveznosti se meri z uporabo predpostavk, ki bi jih uporabili udeleženci na trgu pri določanju cene sredstva ali obveznosti, ob predpostavki, da udeleženci na trgu ravnajo skladno s svojimi najboljšimi gospodarskimi interesi. Pri merjenju poštene vrednosti nefinančnega sredstva se upošteva sposobnost udeleženca na trgu, da proizvede gospodarske koristi z uporabo sredstva v skladu z njegovo največjo in najboljšo uporabo ali s prodajo sredstva drugemu udeležencu na trgu, ki bi sredstvo uporabil v skladu z njegovo največjo in najboljšo uporabo. Skupina mora uporabljati tehnike ocenjevanja vrednosti, ki so ustrezne v danih okoliščinah in za katere je na voljo dovolj podatkov za merjenje poštene vrednosti, pri čemer čim več uporablja ustrezne opazovane vhodne podatke in čim bolj omeji uporabo neopazovanih vhodnih podatkov.

Skupina na dan vrednotenja ugotavlja pošteno vrednost finančnih naložb tako, da kot ceno na glavnem trgu določi:

• v primeru borze: objavljeno zaključno ceno na borzi na dan vrednotenja ali na zadnji dan delovanja borze, na kateri naložba kotira;
• v primeru trga OTC: objavljeno zaključno BID CBBT oziroma, če ta ne obstaja, ceno BID BVAL sistema Bloomberg na dan vrednotenja ali na zadnji dan delovanja trga OTC;
• ceno, izračunano na podlagi internega modela vrednotenja.

Sredstva in obveznosti, merjena ali razkrita po pošteni vrednosti v izkazih skupine, so merjena in prikazana v skladu z ravnmi poštene vrednosti po MSRP 13, ki kategorizira vhodne podatke metod vrednotenja, uporabljenih za merjenje poštene vrednosti v tri ravni.

Pri razvrščanju sredstev in obveznosti v ravni po MSRP 13 je predvsem pomembna razpoložljivost tržnih informacij, ki je določena z relativnimi ravnmi trgovanja enakih ali podobnih instrumentov na trgu, s poudarkom na informacijah, ki predstavlja dejansko dejavnost trga ali zavezujoče kotacije posrednikov ali trgovcev.

Finančne naložbe, merjene ali razkrite po pošteni vrednosti so prikazane v skladu z ravnmi poštene vrednosti po MSRP 13, ki kategorizira vhodne podatke za merjenje poštene vrednosti v tri ravni hierarhije poštene vrednosti, in sicer:

• Raven 1 predstavljajo finančne naložbe, pri katerih je poštena vrednost določena na podlagi kotirane cene (neprilagojene) na delujočih trgih za finančno naložbo, do katerih lahko družba dostopa na datum merjenja.
• Raven 2 predstavljajo finančne naložbe, katerih poštena vrednost se določa z uporabo podatkov, ki jih je mogoče neposredno ali posredno opazovati, razen kotiranih cen vključenih v 1. raven.
• Raven 3 predstavljajo finančne naložbe, pri katerih opazovani tržni podatki niso dosegljivi. Poštena vrednost se tako določa na podlagi metod vrednotenja, z uporabo vložkov, ki niso posredno ali neposredno opazovani na trgu.

Skupina razkriva in dosledno upošteva svojo politiko določanja, kdaj se šteje, da so bili izvedeni prenosi med ravnmi hierarhije poštene vrednosti. Usmeritev glede časovnega okvira pripoznavanja prenosov je enaka pri prenosih na ravni in prenosih z ravni. Primeri usmeritev vključujejo: (a) datum dogodka ali spremembe okoliščin, ki je povzročila prenos, (b) začetek poročevalnega obdobja, (c) konec poročevalnega obdobja.

18.4.14.4 Oslabitve naložb

Finančno sredstvo, razen finančnih instrumentov, izmerjenih po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, je oslabljeno in izguba nastane le, če obstaja nepristranski dokaz o oslabitvi kot posledici dogodkov, ki so nastali po začetnem pripoznanju sredstva in imajo vpliv na prihodnje denarne tokove, ki jih je mogoče zanesljivo oceniti. Skupina oceni nepristranske dokaze o oslabitvi vseh posamičnih finančnih sredstev na trimesečni ravni (ob pripravi medletnih in letnih poročil).

18.4.14.4.1 Dolžniški vrednostni papirji

Slabitev naložb v dolžniške vrednostne papirje se izvede ob izpolnitvi katerega izmed naslednjih pogojev:

• če izdajatelj dolžniškega vrednostnega papirja ni poravnal obveznosti iz naslova kupona ali glavnice in je mogoče ugotoviti, da ta obveznost ne bo poravnana v kratkem času;
• če je začet postopek stečaja, likvidacije ali prisilne poravnave izdajatelja dolžniškega vrednostnega papirja.

Če se slabitev izvede zaradi 1. alineje, se v izkaz poslovnega izida zavede slabitev v višini razlike med pošteno vrednostjo posameznega dolžniškega vrednostnega papirja in knjigovodsko vrednostjo posameznega dolžniškega vrednostnega papirja (če knjigovodska vrednost presega pošteno vrednost).

Če se slabitev izvede zaradi 2. alineje, se v izkaz poslovnega izida zavede slabitev v višini razlike med potencialnim poplačilom iz stečajne ali likvidacijske mase in nabavno vrednostjo naložbe. Potencialno poplačilo iz stečajne ali likvidacijske mase se oceni na podlagi podatkov iz postopka likvidacije, stečaja ali prisilne poravnave, oziroma kadar take informacije niso na razpolago, na podlagi izkušenj ali ocen, pridobljenih od bonitetnih ali drugih finančnih institucij.

Skupina odpravi slabitev naložb v dolžniške vrednostne papirje le, če se je slabitev izvedla zaradi 1. alineje oziroma prvega pogoja za slabitev naložbe v posamezni dolžniški vrednostni papir. Odprava slabitve se izvede, ko je ugotovljeno, da je bila obveznost izdajatelja poplačana. Odprava slabitve se izvede prek izkaza poslovnega izida.

18.4.14.4.2 Lastniški vrednostni papirji

Skupina slabi naložbe v lastniške vrednostne papirje, kadar je na dan priprave poslovnih bilanc:

• zmanjšanje vrednosti naložbe v posamezni finančni instrument večje od 40 % v primerjavi z nabavno vrednostjo;
• tržna vrednost posameznega finančnega instrumenta pod nabavno vrednostjo konstantno več kot 1 leto;
• model, na podlagi katerega skupina presoja slabitev netržnih vrednostnih papirjev, pokazal potrebo po slabitvi.

Slabitev se izvede v višini razlike med tržno in nabavno vrednostjo finančnega instrumenta.

18.4.15 Znesek zavarovalno-tehničnih rezervacij, prenesen pozavarovateljem

Znesek zavarovalno-tehničnih rezervacij, prenesen pozavarovateljem, predstavlja delež kosmatih zavarovalno-tehničnih rezervacij in prenosnih premij za posle, ki jih skupina cedira pozavarovateljem zunaj skupine Sava Re. Višina se določa skladno z določili pozavarovalnih (retrocesijskih) pogodb in z gibanjem portfelja, na podlagi kosmatih zavarovalno-tehničnih rezervacij za posel, ki je predmet teh pozavarovalnih (retrocesijskih) pogodb, in sicer ob zaključku obračunskega obdobja.

Skupina na datum poročanja preverja navedena sredstva zaradi potencialne potrebe po oslabitvi. Sredstva, prenesena posameznim partnerjem v retrocesijo, se presojajo na individualni osnovi. Ocena tveganj, povezanih z retrocesijo, je podrobneje predstavljena v poglavju 18.7.3.6 Program retrocesije – premoženjska zavarovanja.

18.4.16 Sredstva in obveznosti iz finančnih pogodb

Med sredstva in obveznosti iz finančnih pogodb skupina razvršča le sredstva in obveznosti iz finančnih pogodb družbe Moja naložba. Sredstva iz finančnih pogodb predstavljajo naložbe skupine kritnih skladov Moji skladi življensklega cikla za izvajanje prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja. Obveznosti iz finančnih pogodb predstavljajo obveznosti iz izvajanja dejavnosti pokojninskih zavarovanj po kolektivnem in individualnem načrtu prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja, za katera upravljavec vodi osebne račune članov pokojninskih načrtov.

18.4.17 Terjatve

Med terjatvami izkazujemo terjatve za premijo do zavarovalcev oziroma zavarovalnic ter terjatve za škode in provizije do pozavarovateljev.

18.4.17.1 Pripoznavanje terjatev

Začetno pripoznavanje terjatev skupina izvede na podlagi izstavljene police, računa ali druge verodostojne liste (kot je npr. potrjen pozavarovalni ali sozavarovalni obračun). V izkazu finančnega položaja so terjatve prikazane v neto vrednosti, kar pomeni, da so zmanjšane za oblikovane popravke vrednosti.

Terjatve iz pozavarovanja se pripoznajo, ko se zavarovalne premije iz aktivnega pozavarovanja oziroma škode in provizije iz retrocesije zaračunajo cedentu oziroma pozavarovatelju pri poslu iz retrocesije. Če obstaja pozavarovalna pogodba, vendar skupina še ni prejela potrjenega obračuna s strani cedenta oziroma pozavarovatelja, se terjatve pripoznajo skladno z usmeritvami, navedenimi v poglavjih 18.4.30 Čisti prihodki od premij in 18.4.31 Čisti odhodki za škode.

18.4.17.2 Oslabitve terjatev

Skupina terjatve razvršča v skupine s podobnim kreditnim tveganjem. Ob tem presoja terjatve v smislu njihove poplačljivosti oziroma potrebe o oslabitvi. Za oblikovanje popravka vrednosti terjatve se odloča glede na izkušnje o poravnavanju terjatev. Individualna presoja se izvaja za vse individualno pomembne terjatve.

Metodologija oblikovanja popravkov torej poleg kriterija starosti terjatve upošteva tudi stopnjo v procesu izterjave terjatve, izkustvenega odstotka odpisanosti terjatev in tudi stopnjo izterljivosti terjatev. Predpostavke se preverjajo na letni ravni.

Regresne terjatve se pripoznajo med sredstvi, če je na podlagi vzpostavljenega regresnega zahtevka pridobila ustrezno pravno podlago (pravnomočna sodna izvršba, sklenjeni pisni sporazum z zavarovancem ali dolžnikom, pričetek odplačevanja dolga s strani zavarovalca ali dolžnika ali subrogacija pri kreditnih zavarovanjih). Tudi v primeru subrogacije se regresna terjatev pripozna šele po preverbi dejanskega obstoja in fizične dosegljivosti dolžnika. Pripoznavanje glavnice v regresnih terjatvah zmanjšuje stroške izplačanih škod. Regresne terjatve družbe v skupini slabijo glede na izkušnje preteklih let.

Skupina nima zastavljenih poslovnih terjatev.

18.4.18 Razmejeni stroški pridobivanja zavarovanj

Stroški pridobivanja zavarovanj, ki se razmejujejo, zajemajo tisti del obratovalnih stroškov ki je neposredno povezan s sklepanjem zavarovanj.

Skupina izkazuje med razmejenimi stroški pridobivanja zavarovanj predvsem razmejene provizije. To so obračunane provizije, ki se nanašajo na prihodnje poslovno leto in so pripoznane na podlagi (po)zavarovalnih obračunov ter ocenjenih zneskov, dobljenih na podlagi ocenjenih provizij z upoštevanjem časovno enakomerne razmejitve.

18.4.19 Druga sredstva

Druga sredstva sestavljajo usredstvene kratkoročne časovne razmejitve, in sicer kratkoročno odloženi stroški in kratkoročno nezaračunani prihodki. Kratkoročno odložene stroške sestavljajo vrednotnice in kratkoročno odloženi stroški vnaprej izplačanih nezasluženih provizij poslovnim partnerjem.

18.4.20 Denar in denarni ustrezniki

Skupina v izkazu finančnega položaja in izkazu denarnega izida v postavki Denarna sredstva in denarni ustrezniki izkazuje:

denarna sredstva, kamor uvrščamo denarna sredstva v blagajni, dobroimetja na transakcijskih računih poslovnih bank in drugih finančnih organizacij ter depozite vezane preko noči in

denarne ustreznike, kamor uvrščamo depozite na odpoklic in kratkoročno dane depozite z originalno zapadlostjo do treh mesecev.

18.4.21 Kapital

Sestavljajo ga:

• osnovni kapital predstavlja nominalno vrednost vplačanih navadnih delnic, izraženo v evrih;
• kapitalske rezerve predstavljajo vplačila nad nominalnimi zneski delnic;
• rezerve iz dobička predstavljajo statutarne in zakonske rezerve, rezerve za lastne delnice, rezerve za izravnavo katastrofalnih škod in druge rezerve iz dobička;
• lastne delnice;
• presežek iz prevrednotenja;
• zadržani čisti poslovni izid;
• čisti poslovni izid poslovnega leta;
• prevedbeni popravek kapitala;
• kapital manjšinskih lastnikov.

Statutarne rezerve se uporabijo:

• za kritje čiste izgube, ki je ni mogoče (v celoti) pokriti v breme prenesenega dobička in drugih rezerv iz dobička oziroma ta dva vira ne zadoščata za polno pokritje čiste izgube (instrument dodatne zaščite vezanega kapitala;
• za povečanje osnovnega kapitala;
• za uravnavanje dividendne politike.

Del rezerv iz dobička predstavljata tudi rezerva za potres, ki jo v skladu s pravilniki o oblikovanju zavarovalno-tehničnih rezervacij in kapitalskih rezerv potrjujejo pooblaščeni aktuarji. Te rezerve so vezane rezerve.

Skladno z Zakonom o gospodarskih družbah ima uprava zavarovalnice možnost, da največ polovico zneska čistega dobička razporedi v druge rezerve.

18.4.22 Podrejeni dolg

Podrejeni dolg v skupini predstavlja dolgoročno obveznost skupine zaradi izdaje podrejenega posojila za izvedbo širjenja skupine v času od leta 2006 dalje. Obvladujoča družba je zaprosila nadzorno agencijo za dovoljenje za predčasno poplačilo podrejenega posojila.

18.4.23 Klasifikacija zavarovalnih pogodb

Skupina se ukvarja s klasičnimi in naložbenimi življenjskimi zavarovanji, premoženjskimi zavarovanji ter pozavarovanji, katerih izvirni namen je prenos zavarovalnega tveganja. Zavarovalno tveganje je pomembno, če nastanek zavarovalnega dogodka povzroči, da zavarovatelj plača pomembne dodatne zneske. Skupina je vse tovrstne sklenjene pogodbe klasificirala kot zavarovalne pogodbe. Proporcionalna pozavarovanja vsebujejo tveganje, identično tveganju originalnih zavarovalnih polic, ki so vse zavarovalne pogodbe. Pri neproporcionalnih pozavarovanjih so v primeru nastanka pozavarovanega škodnega dogodka dogovorjena pomembna dodatna izplačila, zato tudi ta izpolnjujejo merila za klasifikacijo med zavarovalne pogodbe.

Obvladujoča družba je konec leta 2015 prevzela pokojninsko družbo Moja naložba. Posledično skupina izkazuje tudi sredstva in obveznosti iz finančnih pogodb te družbe.

18.4.24 Zavarovalno-tehnične rezervacije

Zavarovalno-tehnične rezervacije se v izkazu finančnega položaja izkazujejo v kosmatih zneskih. Delež kosmatih zavarovalno-tehničnih rezervacij za posle, ki jih skupina cedira pozavarovateljem zunaj skupine Sava Re, se izkazuje v izkazu finančnega položaja pod postavko Znesek zavarovalno-tehničnih rezervacij, prenesen pozavarovateljem. Zavarovalno-tehnične rezervacije morajo biti oblikovane v višini, ki po razumnih pričakovanjih zagotavlja kritje obveznosti sklenjenih (po)zavarovalnih pogodb. Poglavitna načela, uporabljena v izračunih, so opisana spodaj.

Prenosne premije so tisti del obračunanih premij, ki se nanaša na zavarovalno kritje za zavarovalno obdobje po zaključku obračunskega obdobja. Za direktno zavarovanje se prenosne premije izračunavajo na ravni zavarovalnih polic časovno sorazmerno (pro rata temporis), razen za zavarovalne pogodbe s časovno spremenljivo višino zavarovalnega kritja (kreditna zavarovanja). Za pozavarovanje v nekaterih primerih ni razpoložljivih podatkov za izračun na ravni posameznih polic; uporabljajo se nominalni odstotki na ravni posameznih pozavarovalnih obračunov za obdobja kritja, za katera je premija obračunana.

Matematične rezervacije za pogodbe življenjskih zavarovanj predstavljajo aktuarsko vrednost obveznosti, ki izvirajo iz zajamčenih upravičenj zavarovalcev. Za večino zavarovanj je bila pri izračunu matematičnih rezervacij uporabljena neto Zillmerjeva metoda, za diskontiranje je bila uporabljena tehnična obrestna mera, ki ni manjša od 1,5 %, ostali parametri so enaki, kot so bili uporabljeni za izračun premije. Izračunane negativne obveznosti iz matematičnih rezervacij je zavarovalnica postavila na vrednost nič. Za namene razmejevanja stroškov pridobivanja zavarovanj je bila uporabljena metoda zillmerizacije. Izračun matematične rezervacije temelji na predpostavki, da je vsa sklepalna provizija plačana ob sklenitvi zavarovanja, zastopniki pa dejansko provizijo dobijo plačano v dveh do petih letih (odvisno od trajanja pogodb). V matematični rezervaciji je upoštevana tudi vsa razmejena provizija. Zavarovalnica oblikuje razmejene stroške pridobivanja zavarovanja in jih prikazuje med sredstvi v primeru predplačila provizije ali pa prikazuje razliko med pozitivno zillmerizirano matematično rezervacijo in zillmerizirano matematično rezervacijo.

Škodne rezervacije se obračunajo v višini pričakovanih obveznosti za nastale, še ne rešene škode, vključno s stroški reševanja teh škod. Nanašajo se delno na prijavljene škode, za katere se rezervacije oblikuje na podlagi popisa škodne rezervacije za posamezne škodne primere, drugi del pa predstavljajo rezervacije za nastale, še ne prijavljene škode, ki se izračunavajo z aktuarskimi metodami. Prihodnje obveznosti se praviloma ne diskontirajo, z izjemo razmeroma majhnega dela, ki se nanaša na rente, dogovorjene v nekaterih primerih za odgovornostna zavarovanja, in v zvezi s katerimi se oblikujejo rezervacije v višini pričakovane neto sedanje vrednosti bodočih izplačil.

Rezervacije za nastale, neprijavljene škode (IBNR) se za pretežni del portfeljev direktnih zavarovalnic izračunavajo z aktuarskimi metodami, temelječimi na trikotnikih plačanih škod; rezultat je celotna škodna rezervacija in IBNR se oblikuje kot razlika med rezultatom trikotniške metode in rezervacije, oblikovane na podlagi popisa. V zavarovalnih vrstah, kjer obseg poslovanja ni dovolj velik za zanesljive izračune s trikotniškimi metodami, se uporablja zmnožek pričakovanega števila naknadno prijavljenih škod in povprečne višine naknadno prijavljene škode ter metode, temelječe na pričakovanih škodnih količnikih. V konsolidirano rezervacijo IBNR se všteva še rezervacija IBNR za pozavarovalni del posla zunaj skupine Sava Re. Za ta del portfelja vsi pozavarovalni obračuni zavarovalno-tehničnih kategorij niso pravočasno na razpolago, zato je treba ocenjevati nepravočasno prejete postavke, vključno s škodno rezervacijo, pri čemer se upoštevajo pričakovane premije in pričakovani kombinirani količniki za posamezno pogodbeno leto, zavarovalno vrsto in obliko pozavarovanja ter trikotniški razvoji pogodbenih let po obračunskih četrtletjih; rezervacija IBNR je nato oblikovana v višini tako ocenjene škodne rezervacije.

Škodna rezervacija je torej oblikovana na podlagi statističnih podatkov z uporabo aktuarskih metod, zato že sam izračun predstavlja hkrati tudi test ustreznosti škodne rezervacije.

Rezervacije za bonuse, popuste in storno so namenjene posebej dogovorjenim pričakovanim izplačilom zaradi dobrih rezultatov zavarovalnih pogodb ter pričakovanim izplačilom zaradi prekinitev, ki presegajo prenosno premijo.

Druge zavarovalno-tehnične rezervacije vključujejo rezervacije za neiztekle nevarnosti, ki izvirajo iz testa ustreznosti oblikovanih obveznosti za prenosne premije, opisanega v nadaljevanju.

Prenosna premija predstavlja časovno razmejitev premije glede na obdobje kritja. Kadar tako lahko sklepamo, da premija ni dovolj visoka, je posledično neustrezna tudi prenosna premija. Družbe skupine izvajajo test ustreznosti prenosne premije na ravni zavarovalne vrste. Izračun pričakovanega kombiniranega količnika v posamezni vrsti upošteva predvsem prihodke za premije, odhodke za škode, odhodke za provizije in druge obratovalne stroške. Kjer pričakovani kombinirani količnik presega 100 %, je ugotovljen primanjkljaj prenosne premije, ki se pripoznava kot rezervacija za neiztekle nevarnosti v okviru drugih zavarovalno-tehničnih rezervacij.

18.4.25 Zavarovalno-tehnične rezervacije v korist življenjskih zavarovancev, ki prevzemajo naložbeno tveganje

To so rezervacije za naložbena življenjska zavarovanja. Sestavljene so iz matematičnih rezervacij, prenosnih premij in škodnih rezervacij. Večino predstavljajo matematične rezervacije. Njihova vrednost je enaka vrednosti enot skladov vseh polic, upoštevajo pa se tudi plačila premij, ki še niso spremenjena v enote skladov, in pripisan dobiček skladov z garancijo, ki jih upravljamo. Pri ugotavljanju vrednosti skladov se uporablja tržna vrednost na bilančni datum.

18.4.26 Test ustreznosti obveznost (test LAT – Liability Adequacy Test)

Skupina izvaja test ustreznosti oblikovanih rezervacij za obveznosti iz zavarovalnih pogodb po stanju na zadnji dan obračunskega obdobja ločeno za premoženjska in življenjska zavarovanja. Test ustreznosti za premoženjska zavarovanja je opisan v poglavju 18.4.24 Zavarovalno-tehnične rezervacije.

Test ustreznosti obveznosti za življenjska zavarovanja

Test ustreznosti obveznosti za življenjska zavarovanja se izvaja vsaj na vsak datum poročanja glede na izračune bodočih denarnih tokov z uporabo eksplicitnih in konsistentnih predpostavk za vse dejavnike – bodoče premije, smrtnost, obolevnost, donose naložb, storno, odkupe, jamstva, bonuse zavarovancem in stroške. V ta namen je uporabljen izračun sedanje vrednosti bodočih denarnih tokov.

Za diskontiranje je uporabljena krivulja donosnosti državnih obveznic centralnega evro območja na bilančni datum, v državah, ki so članice Evropske unije, pa netvegana krivulja donosnosti državnih obveznic na bilančni datum, upošteva se struktura naložb. Če obstajajo zanesljivi tržni podatki, so predpostavke kot so diskontna stopnja in donos izpeljane iz opazovanih tržnih cen. Predpostavke, ki jih ni mogoče zanesljivo izpeljati iz tržnih vrednosti, temeljijo na trenutnih ocenah, izračunanih z internimi modeli skupine (stopnje storna, dejanska smrtnost), in javno dostopnimi viri (demografske informacije lokalnega statističnega urada). Za smrtnost so zaradi negotovosti pričakovane višje stopnje od dejanskih.

Vhodne predpostavke so letno posodobljene glede na zadnje izkušnje. Korelacija med vsemi dejavniki tveganja ni upoštevana. Bistvene predpostavke so opisane v nadaljevanju.

Test ustreznosti obveznosti se izvaja na ravni police ali na ravni produkta. Če se test izvaja na ravni police, so rezultati prikazani na ravni produkta, produkti so razdeljeni glede na zavarovalno vrsto. Dodatno je segmentacija na Hrvaškem narejena glede na tehnično obrestno mero. Rezultati testa so ovrednoteni ločeno za vsako skupino posebej. Za tveganja v vsaki skupini se ločeno preveri ustreznost obveznosti. Pri določevanju dodatne obveznosti, ki jo je treba oblikovati, primanjkljaj obveznosti posamezne skupine ni poračunan s presežki, ki izvirajo iz drugih skupin. Za vsako skupino posebej se neto sedanja vrednost bodočih denarnih tokov, izračunana ob uporabi navedenih predpostavk, primerja z zavarovalnimi obveznostmi. Če primerjava pokaže, da so pripadajoče obveznosti nezadostne glede na ocenjene denarne tokove, je celoten primanjkljaj pripoznan v izkazu poslovnega izida kot dodatna rezervacija.

Smrtnost temelji na podatkih lokalnega statističnega urada in jih skupina posodobi v skladu z analizo lastnih podatkov o smrtnosti. Predpostavke o smrtnosti in obolevnosti vključujejo dodatek za tveganje in so višje kot dejanske.

Bodoče pogodbene premije in indeksacije premij za večino zavarovanj so upoštevane. Ocene stopenj prekinitev in odkupov temeljijo na preteklih izkušnjah. Dejanske stopnje prekinitev se redno preverjajo glede na tip produkta in trajanje, predpostavke so ustrezno spremenjene. Dejanske stopnje prekinitev so prilagojene za dodatek za tveganje in negotovost.

Ocenjeni obratovalni stroški, upoštevani v testu ustreznosti obveznosti, so dobljeni na podlagi izkušenj. Za bodoča obdobja so v denarnih tokovih upoštevani stroški, povečani s faktorjem, ki je enak ocenjeni letni stopnji inflacije ali pa so ostali na sedanji ravni, upoštevajoč razvoj portfelja.

Donosnost in diskontna stopnja izhajata iz enakih krivulj, pri diskontiranju se uporabi dodatek glede na razvitost trgov.

Test ustreznosti obveznosti deloma vključuje bodoče pripise dobičkov zaradi metodologije določanja bonusov. Delež pripisanega dobička je v skladu s pravili zavarovalnice in se upošteva kot diskontirana obveznost.

Skupina je za večino življenjskih zavarovanj ocenila vpliv sprememb ključnih spremenljivk, ki imajo lahko materialni vpliv na rezultate testa ustreznosti obveznosti ob koncu leta. Analiza občutljivosti je pripravljena ločeno za klasična življenjska zavarovanja in življenjska zavarovanja z naložbenim tveganjem.

(v EUR)	31.12.2016		31.12.2015
	Test LAT za klasična življenjska zavarovanja	Test LAT za naložbena življenjska zavarovanja	Test LAT za klasična življenjska zavarovanja	Test LAT za naložbena življenjska zavarovanja
Osnovni izračun	256.939.710	178.717.678	229.934.927	132.323.440
Donosi +100 osnovnih točk	245.369.854	175.187.656	227.492.710	227.793.500
Donosi –100 osnovnih točk	271.679.805	182.905.734	246.064.018	226.158.920
Smrtnost +10 %	259.464.566	180.554.154	232.172.997	133.774.181
Obratovalni stroški na polici +10 %	260.327.207	183.218.403	232.188.806	135.156.820

Osnovni izračun predstavlja izračun z uporabo predpostavk kot za test ustreznosti obveznosti. Spremembe spremenljivk predstavljajo razumne mogoče spremembe, ki, če bi se zgodile, vodijo do bistvenih sprememb obveznosti na dan izkaza finančnega položaja. Razumno mogoče spremembe ne predstavljajo pričakovanih sprememb niti najslabšega scenarija. Spremembe ključnih spremenljivk bi vplivale na pripadajoče komponente rezultata v enakem deležu.

Analiza je pripravljena za spremembo spremenljivke, pri čemer se ostale predpostavke ne spremenijo, in ne upošteva spremembe vrednosti povezanih sredstev. Občutljivost je izračunana za neugodno smer spremembe. Na izkaz poslovnega izida in na obveznosti (kot prikazano s testom LAT) vplivajo predvsem spremembe v donosih, pri naložbenih zavarovanjih pa tudi obratovalni stroški.

18.4.27 Druge rezervacije

Ugodnosti zaposlenih vključujejo odpravnine ob upokojitvi in jubilejne nagrade. Rezervacije za ugodnosti zaposlenim pomenijo neto sedanjo obveznost skupine na podlagi prej naštetih predpostavk, izračunano v razmerju natečene delovne dobe v skupini in celotne pričakovane delovne dobe v skupini (angl. projected unit credit method). Skladno z določili MRS 19 – Zaslužki zaposlencev se aktuarski dobički in izgube, ki nastanejo ob ponovnih meritvah čistih obveznosti, pripoznajo v drugem vseobsegajočem donosu.

Pri izračunu se upoštevajo individualni podatki o datumu rojstva, začetku delovnega razmerja v skupini, predvideni upokojitvi, plači. Za vsako družbo v skupini se upoštevajo višina odpravnine ob upokojitvi in višine jubilejnih nagrad, določenih z lokalno zakonodajo, pogodbami o zaposlitvi oziroma drugimi veljavnimi akti. Pri pričakovanih zneskih izplačil se upošteva tudi obveznost za plačilo davka, kadar izplačila presegajo zakonsko določene neobdavčene zneske.

Verjetnost, da zaposleni ostane zaposlen v skupini, upošteva verjetnost smrtnosti in verjetnost prekinitve delovnega razmerja. Parametri predvidene prihodnje rasti plač in zneskov, na katere so vezane odpravnine ob upokojitvi ter jubilejne nagrade in predvidene fluktuacije, so odvisni od gibanja na posameznem trgu oziroma v posameznih družbah v skupini. Uporabljena diskontna stopnja temelji na donosnosti dolgoročnih državnih obveznic.

18.4.28 Druge finančne obveznosti

Druge finančne obveznosti vključujejo obveznosti iz zadolžitev pri bankah in se merijo po odplačni vrednosti.

18.4.29 Obveznosti iz poslovanja in ostale obveznosti

Obveznosti se na začetku izkazujejo z dejanskimi zneski, ki izvirajo iz ustreznih listin. Pozneje se povečujejo oziroma zmanjšujejo v skladu z listinami, zmanjšujejo pa se na podlagi odplačil. Med obveznosti štejemo obveznosti za odškodnine, za premije iz pasivne retrocesije, obveznosti za škode iz aktivnih pozavarovalnih poslov, obveznosti za zadržane depozite, obveznosti za odmerjen davek od dobička, obveznosti do zaposlenih, obveznosti do dobaviteljev, in druge kratkoročne obveznosti.

18.4.30 Čisti prihodki od premij

Pri izkazovanju prihodkov od zavarovalnih premij družbe v skupini upoštevajo načelo nastanka poslovnega dogodka in povečanja gospodarske koristi v obliki povečanja pritokov ali povečanja sredstev. Ločeno se spremljajo kosmate (po)zavarovalne premije, sozavarovalne in pozavarovalne (retrocedirane) premije ter prenosne premije. Navedene postavke skupaj tvorijo čiste zavarovalne premije v izkazu poslovnega izida. Prihodki se pripoznavajo na podlagi potrjenih (po)zavarovalnih obračunov oziroma (po)zavarovalnih pogodb.

Ocene se nanašajo na zavarovalno-tehnične postavke, ki izvirajo iz pozavarovalnih pogodb in so glede na skadenco teh pogodb že nastale, vendar pa zanje skupina ni prejela pozavarovalnih obračunov. Čisti prihodki od pozavarovalnih premij so izračunani iz fakturiranih kosmatih pozavarovalnih premij, ki jih zmanjšujejo fakturirane premije za posel, ki ga skupina retrocedira (preda v nadaljnje pozavarovanje), oboje pa je korigirano še za spremembo kosmate prenosne premije in za spremembo deleža pozavarovateljev v prenosni premiji. Podlage za ocenjevanje prihodkov od premij so posamezne sklenjene pozavarovalne pogodbe.

18.4.31 Čisti odhodki za škode

Pri izkazovanju odhodkov za škode skupina upošteva načelo nastanka poslovnega dogodka in zmanjšanja gospodarske koristi v obliki izdatkov ali zmanjšanja sredstev. Čiste odhodke za škode predstavljajo obračunani kosmati zneski škod, zmanjšani za regresne terjatve in pozavarovane škode, tj. obračunane zneske retrocesionarjem. Na višino odhodkov za škode vplivajo tudi spremembe škodnih rezervacij. Pri tem se upoštevajo tudi ocene škod in škodnih rezervacij; ocene se nanašajo na zavarovalno-tehnične postavke, ki izvirajo iz pozavarovalnih pogodb in so glede na skadenco teh pogodb že nastale, vendar pa zanje skupina ni prejela pozavarovalnih obračunov. Podlage za ocenjevanje odhodkov za škode so ocenjene premije in kombinirani količniki iz sklenjenih posameznih pozavarovalnih pogodb. Navedene postavke tvorijo čiste odhodke za škode v izkazu poslovnega izida.

18.4.32 Prihodki in odhodki od naložb

Skupina vodi ločeno prihodke in odhodke od naložb glede na vire sredstev, tj. ločeno za registre naložb premoženjskih zavarovanj, registre naložb življenjskih zavarovanj in registre naložb lastnih virov. Naložbe lastnih virov pokrivajo kapital skupine, naložbe premoženjskih zavarovanj pokrivajo zavarovalno-tehnične rezervacije, naložbe življenjskih zavarovanj pa pokrivajo matematične rezervacije.

Prihodki od naložb so:

• prihodki od dividend (prihodki od deležev);
• prihodki od obresti;
• prihodki od tečajnih razlik;
• prihodki od spremembe poštene vrednosti in dobički pri odtujitvah naložb, razporejenih v skupino po pošteni vrednosti prek poslovnega izida;
• dobički pri odtujitvah naložb ostalih skupin naložb in
• ostali prihodki.

Odhodkih od naložb so:

• obrestni odhodki;
• odhodki od tečajnih razlik;
• odhodki zaradi spremembe poštene vrednosti ter izgub pri odtujitvah naložb, razporejenih v skupino po pošteni vrednosti prek poslovnega izida;
• izgube pri odtujitvah ostalih skupin naložb in
• drugi odhodki.

Navedeni prihodki in odhodki se izkazujejo glede na to, kam so razvrščene naložbe, ki so prinašale donos, tj. ali so naložbe v posesti do zapadlosti, po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, razpoložljive za prodajo, posojila, depoziti in terjatve.

Obrestni prihodki in odhodki naložb, razporejenih v skupino v posesti do zapadlosti in v skupino razpoložljivo za prodajo, se v izkazu poslovnega izida pripoznajo po metodi efektivne obrestne mere. Obrestni prihodki in odhodki naložb, razporejenih v skupino po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, se v izkazu poslovnega izida pripoznajo po kuponski obrestni meri. Prihodki od dividend se v izkazu poslovnega izida pripoznajo, ko so te odobrene za izplačilo. Dobički oziroma izgube pri odtujitvah naložb predstavljajo razliko med knjigovodsko vrednostjo finančnega sredstva in njegovo prodajno vrednostjo oziroma med nabavno vrednostjo (zmanjšano za morebitne oslabitve) in prodajno vrednostjo, če gre za naložbe, razpoložljive za prodajo.

18.4.33 Obratovalni stroški

Med obratovalnimi stroški skupina vodi:

• stroške pridobivanja zavarovanj;
• spremembe v razmejenih stroških pridobivanja zavarovanj;
• druge obratovalne stroške, ki jih vodi po naravnih vrstah, in sicer:
  • a. amortizacijo sredstev, potrebnih za obratovanje,
  • b. stroške dela, ki vključujejo plače zaposlenih, stroške socialnega in pokojninskega zavarovanje ter druge stroške dela,
  • c. stroške fizičnih oseb, ki ne opravljajo dejavnosti skupaj z dajatvami, ki vključujejo stroške nadzornega sveta in revizijske komisije nadzornega sveta ter izplačila po podjemnih pogodbah,
  • d. druge obratovalne stroške storitev in materiala.

18.4.34 Drugi zavarovalni prihodki

Drugi zavarovalni prihodki vključujejo prihodke od pozavarovalnih provizij, zmanjšane za spremembo razmejenih stroškov pridobivanja, ki odpadejo na pozavarovatelje in se pripoznavajo na podlagi potrjenih pozavarovalnih obračunov ter na podlagi ocenjenih prihodkov od provizij, z upoštevanjem enakomerne časovne razmejitve.

18.4.35 Davek od dohodka

Davek od dohodka poslovnega leta vključuje odmerjeni in odloženi davek. Odmerjeni davek se izkaže v izkazu poslovnega izida, razen v delu, ki je povezan s postavkami, izkazanimi neposredno v kapitalu, in tudi odloženi davek za te postavke se izkazuje med kapitalom. Odmerjeni davek se obračuna od obdavčljivega dobička za poslovno leto po davčnih stopnjah, ki veljajo na datum izkaza finančnega položaja, in od morebitne prilagoditve davčnih obveznosti v povezavi s preteklimi leti. Pri izkazovanju odloženega davka se uporablja metoda obveznosti po izkazu finančnega položaja, pri čemer se upoštevajo začasne razlike med knjigovodsko vrednostjo sredstev in obveznosti za potrebe finančnega poročanja ter vrednostmi za potrebe davčnega poročanja. Znesek odloženega davka temelji na pričakovanem načinu povračila oziroma poravnave knjigovodske vrednosti sredstev in obveznosti ob uporabi davčnih stopenj, veljavnih na datum izkaza finančnega položaja. Odložena terjatev za davek se pripozna v višini verjetnega razpoložljivega prihodnjega obdavčljivega dobička, v breme katerega bo v prihodnje mogoče uporabiti odloženo terjatev. Odložena terjatev za davek se zmanjša za znesek, za katerega ni več verjetno, da bo mogoče uveljaviti davčno olajšavo, povezano s sredstvom.

Davek od dohodka skupine je ugotovljen skladno z zakonskimi obvezami posameznih družb v skupini. Uveljavljene davčne stopnje po posameznih državah znašajo med 9 % in 20 %.

18.4.36 Informacije o poslovnih odsekih

Različne dejavnosti družb v skupini so bile temelj za določitev odsekov, ki jih izkazujemo in katerih poslovanje ločeno spremljamo. V odseke smo združevali poslovanje družb na podlagi primerljivih storitev, ki jih družbe ponujajo (značilnosti zavarovalnih produktov, tržnih mrež in okoliščin, v katerih družbe poslujejo).

Glede na način dela, obseg in organizacijo dela, je »CODM« skupina, sestavljena iz članov uprave, izvršnega direktorja finančnega sektorja, izvršnega direktorja računovodskega sektorja ter izvršnega direktorja sektorja za korporativne finance in kontroling. Rezultate odsekov, do ravni zavarovalnotehničnih rezultatov, naložbenih donosov in agregiranih rezultatov poslovanja, stanja sredstev, kapitala in zavarovalno-tehničnih rezervacij CODM lahko spremlja četrtletno. Podatki, ki jih CODM pregleduje, so del četrtletnega poročila upravi o poslovanju skupine.

Poslovni odseki so pozavarovanje, premoženjsko zavarovanje, življenjsko zavarovanje in ostalo. Za spremljanje poslovanja odsekov sicer uporabljamo različne kazalnike, skupno merilo uspešnosti poslovanja v vseh odsekih pa je čisti dobiček poslovanja, izkazan po mednarodnih računovodskih standardih.

Postavke sredstev po poslovnih odsekih 31. 12. 2016

31.12.2016		Premoženjska zavarovanja				Življenjska zavarovanja
(v EUR)	Pozavarovanje	Slovenija	Tujina	Skupaj	Slovenija	Tujina	Skupaj	Ostalo	Skupaj
SREDSTVA	267.386.560	558.344.159	108.616.807	666.960.966	708.777.140	22.980.335	731.757.476	5.084.177	1.671.189.179
Neopredmetena dolgoročna sredstva	832.567	9.183.818	8.648.422	17.832.240	6.797.493	28.318	6.825.811	17.965	25.508.583
Opredmetena osnovna sredstva	7.753.202	26.624.935	10.572.398	37.197.333	2.253.664	2.501.372	4.755.036	2.181.556	51.887.127
Odložene terjatve za davek	1.373.436	535.913	12.115	548.028	404.313	286	404.599	0	2.326.063
Naložbene nepremičnine	3.122.076	262.150	4.507.268	4.769.418	42.292	0	42.292	0	7.933.786
Finančne naložbe	163.850.914	445.217.876	66.510.447	511.728.322	335.671.470	18.958.899	354.630.369	25.634	1.030.235.239
Sredstva zavarovancev, ki prevzemajo naložbeno tveganje	0	0	0	0	224.175.076	0	224.175.076	0	224.175.076
Znesek ZTR, prenesen pozavarovateljem	10.295.442	13.017.657	4.916.098	17.933.756	212.623	2.808	215.431	0	28.444.628
- iz prenosnih premij	1.366.908	4.761.288	1.046.476	5.807.764	27.343	1.561	28.904	0	7.203.576
- iz škodnih rezervacij	8.928.534	8.256.369	3.869.622	12.125.991	185.280	1.247	186.527	0	21.241.052
Sredstva iz finančnih pogodb	0	0	0	0	121.366.122	0	121.366.122	0	121.366.122
Terjatve	66.558.578	48.584.561	8.404.380	56.988.941	1.245.694	218.518	1.464.212	2.396.796	127.408.527
Terjatve iz neposrednih zavarovalnih poslov	0	44.969.594	5.451.876	50.421.470	789.421	129.930	919.351	0	51.340.821
Terjatve iz pozavarovanja in sozavarovanja	66.410.191	753.335	840.606	1.593.941	7	1.443	1.450	0	68.005.582
Terjatve za odmerjeni davek	0	0	31.505	31.505	93.215	0	93.215	0	124.720
Druge terjatve	148.387	2.861.632	2.080.393	4.942.025	363.051	87.145	450.196	2.396.796	7.937.404
Razmejeni stroški pridobivanja zavarovanja	5.061.269	8.844.174	2.339.855	11.184.028	263.283	1.956	265.239	0	16.510.536
Druga sredstva	549.258	446.398	253.288	699.686	27.238	57.475	84.713	33.187	1.366.844
Denar in denarni ustrezniki	7.989.819	5.542.937	2.452.537	7.995.474	16.317.873	1.206.955	17.524.828	429.039	33.939.160
Nekratkoročna sredstva, namenjena za prodajo	0	83.740	0	83.740	0	3.748	3.748	0	87.488

Postavke obveznosti po poslovnih odsekih 31. 12. 2016

31.12.2016			Premoženjska zavarovanja			Življenjska zavarovanja
	Pozavarovanje	Slovenija	Tujina	Skupaj	Slovenija	Tujina	Skupaj	Ostalo	Skupaj
OBVEZNOSTI	337.751.922	507.092.478	113.868.354	620.960.833	683.829.982	23.878.746	707.708.728	4.767.694	1.671.189.179
Kapital	124.184.574	72.461.354	38.107.048	110.568.403	46.629.669	11.101.256	57.730.925	4.554.423	297.038.327
Kapital lastnikov obvladujoče družbe	124.184.574	72.176.574	37.821.766	109.998.341	46.442.467	11.101.256	57.543.723	4.550.679	296.277.319
Neobvladujoči deleži kapitala	0	284.780	285.282	570.062	187.202	0	187.202	3.744	761.008
Podrejene obveznosti	23.570.771	0	0	0	0	0	0	0	23.570.771
Zavarovalno-tehnične rezervacije	152.065.973	403.102.517	69.062.456	472.164.973	274.584.318	12.406.059	286.990.377	0	911.221.323
Prenosne premije	25.841.746	105.946.948	24.860.726	130.807.674	885.914	143.162	1.029.076	0	157.678.496
Matematične rezervacije	0	0	0	0	257.767.552	11.995.263	269.762.815	0	269.762.815
Škodne rezervacije	126.013.482	289.221.942	43.724.075	332.946.017	15.930.852	267.634	16.198.486	0	475.157.985
Druge zavarovalno-tehnične rezervacije	210.745	7.933.627	477.655	8.411.282	0	0	0	0	8.622.027
Zavarovalno-tehnične rezervacije v korist življenjskih
zavarovancev, ki prevzemajo naložbeno tveganje	0	0	0	0	226.952.211	41.989	226.994.200	0	226.994.200
Druge rezervacije	331.802	5.666.532	708.474	6.375.006	1.358.699	14.829	1.373.528	541	8.080.877
Odložene obveznosti za davek	0	2.917.207	135.462	3.052.669	2.957.570	21.709	2.979.279	6.683	6.038.631
Obveznosti iz finančnih pogodb	0	0	0	0	121.229.675	0	121.229.675	0	121.229.675
Druge finančne obveznosti	104.279	0	289.356	289.356	0	170	170	191	393.996
Obveznosti iz poslovanja	33.715.381	6.740.767	1.618.373	8.359.140	6.540.362	156.598	6.696.960	19.165	48.790.646
Obveznosti iz neposrednih zavarovalnih poslov	0	4.677.316	601.390	5.278.706	6.516.433	115.114	6.631.547	0	11.910.253
Obveznosti iz pozavarovanja in sozavarovanja	33.641.254	1.838.071	784.281	2.622.352	23.929	5.163	29.092	0	36.292.698
Obveznosti za odmerjeni davek	74.127	225.380	232.702	458.082	0	36.321	36.321	19.165	587.695
Ostale obveznosti	3.779.142	16.204.101	3.947.185	20.151.286	3.577.478	136.136	3.713.614	186.691	27.830.733

Postavke sredstev po poslovnih odsekih 31. 12. 2015

31.12.2015		Premoženjska zavarovanja				Življenjska zavarovanja
(v EUR)	Pozavarovanje	Slovenija	Tujina	Skupaj	Slovenija	Tujina	Skupaj	Ostalo	Skupaj
SREDSTVA	254.300.035	549.029.484	106.821.645	655.851.129	670.204.392	21.709.410	691.913.802	5.216.094	1.607.281.060
Neopredmetena dolgoročna sredstva	666.490	12.420.044	10.392.378	22.812.422	6.909.849	59.058	6.968.907	17.496	30.465.315
Opredmetena osnovna sredstva	2.455.343	27.257.037	10.555.501	37.812.538	2.284.427	2.482.888	4.767.315	2.182.115	47.217.311
Odložene terjatve za davek	2.285.448	47.144	29.669	76.813	0	9.596	9.596	0	2.371.857
Naložbene nepremičnine	2.999.742	292.527	4.455.919	4.748.446	43.633	248.423	292.056	0	8.040.244
Finančne naložbe*	158.985.077	442.401.446	62.846.801	505.248.246	333.096.197	17.674.216	350.770.413	53.069	1.015.056.805
Sredstva zavarovancev, ki prevzemajo naložbeno
tveganje	0	0	0	0	214.153.769	35.348	214.189.117	0	214.189.117
Znesek ZTR, prenesen pozavarovateljem	10.715.168	8.387.854	4.513.367	12.901.222	258.387	2.500	260.887	0	23.877.277
- iz prenosnih premij	1.155.150	3.897.296	1.087.966	4.985.262	34.025	1.730	35.755	0	6.176.167
- iz škodnih rezervacij	9.560.019	5.164.348	3.425.401	8.589.750	224.362	770	225.132	0	18.374.900
- iz drugih zavarovalno-tehničnih rezervacij	0	-673.790	0	-673.790	0	0	0	0	-673.790
Sredstva iz finančnih pogodb	0	0	0	0	111.418.244	0	111.418.244	0	111.418.244
Terjatve	69.471.292	48.160.043	8.884.189	57.044.232	1.447.432	205.633	1.653.065	2.495.340	130.663.929
Terjatve iz neposrednih zavarovalnih poslov	0	44.597.018	6.000.526	50.597.544	804.966	108.257	913.223	0	51.510.767
Terjatve iz pozavarovanja in sozavarovanja	67.730.863	502.027	522.877	1.024.904	4	1.815	1.819	0	68.757.586
Terjatve za odmerjeni davek	1.633.620	0	100.378	100.378	0	0	0	296	1.734.294
Druge terjatve	106.809	3.060.998	2.260.408	5.321.406	642.462	95.561	738.023	2.495.044	8.661.282
Razmejeni stroški pridobivanja zavarovanja	6.054.860	9.278.328	2.285.249	11.563.578	372.199	1.848	374.047	0	17.992.485
Druga sredstva	380.665	453.619	237.894	691.513	33.717	28.402	62.119	38.862	1.173.159
Denar in denarni ustrezniki	285.950	227.028	2.620.678	2.847.706	186.538	961.498	1.148.036	429.212	4.710.904
Nekratkoročna sredstva, namenjena za prodajo	0	104.413	0	104.413	0	0	0	0	104.413

*Postavka Finačne naložbe se med odseki razlikuje z letnim poročilom 2015, ker smo iz odseka pozavarovanje na odseka premoženje in življenje s ključem delitve čistih zavarovalno-tehničnih rezervacij za drseče leto (povprečje zadnjih štirih četrtletij) prenesli naložbe Save Re, namenjene pokrivanju zavarovalno-tehničnih rezervacij skupine.

Postavke obveznosti po poslovnih odsekih 31. 12. 2015

31.12.2015			Premoženjska zavarovanja			Življenjska zavarovanja
	Pozavarovanje	Slovenija	Tujina	Skupaj	Slovenija	Tujina	Skupaj	Ostalo	Skupaj
OBVEZNOSTI	319.248.239	509.097.555	107.846.455	616.944.010	653.172.141	17.783.022	670.955.163	133.649	1.607.281.060
Kapital	106.779.925	84.194.774	35.984.127	120.178.901	52.401.346	7.123.007	59.524.353	-81.500	286.401.678
Kapital lastnikov obvladujoče družbe	106.779.925	84.194.774	35.413.062	119.607.836	52.401.346	6.731.123	59.132.469	-82.366	285.437.863
Neobvladujoči deleži kapitala	0	0	571.065	571.065	0	391.884	391.884	866	963.815
Podrejene obveznosti	23.534.136	0	0	0	0	0	0	0	23.534.136
Zavarovalno-tehnične rezervacije	149.301.490	395.062.053	65.487.744	460.549.797	267.016.594	10.200.619	277.217.213	0	887.068.500
Prenosne premije	29.416.771	102.286.783	23.467.843	125.754.626	750.713	117.570	868.283	0	156.039.680
Matematične rezervacije	0	0	0	0	252.244.030	9.808.396	262.052.426	0	262.052.426
Škodne rezervacije	119.762.737	283.785.036	41.168.951	324.953.987	14.021.851	274.080	14.295.931	0	459.012.655
Druge zavarovalno-tehnične rezervacije	121.982	8.990.234	850.950	9.841.184	0	573	573	0	9.963.739
Zavarovalno-tehnične rezervacije v korist življenjskih zavarovancev, ki prevzemajo naložbeno tveganje	0	0	0	0	207.554.738	35.348	207.590.086	0	207.590.086
Druge rezervacije	347.277	5.233.222	565.043	5.798.265	1.232.293	10.704	1.242.997	1.156	7.389.695
Odložene obveznosti za davek	0	2.558.159	77.210	2.635.369	1.957.641	0	1.957.641	5.721	4.598.731
Obveznosti iz finančnih pogodb	0	0	0	0	111.304.383	0	111.304.383	0	111.304.383
Druge finančne obveznosti	91.896	3	114.148	114.151	0	0	0	0	206.047
Obveznosti iz poslovanja	37.058.444	7.525.440	1.779.680	9.305.120	7.939.771	143.842	8.083.613	20.126	54.467.303
Obveznosti iz neposrednih zavarovalnih poslov	0	3.533.129	443.609	3.976.738	6.879.987	112.140	6.992.127	0	10.968.865
Obveznosti iz pozavarovanja in sozavarovanja	37.058.444	1.651.833	1.000.059	2.651.892	25.610	3.466	29.076	0	39.739.412
Obveznosti za odmerjeni davek	0	2.340.478	336.012	2.676.490	1.034.174	28.236	1.062.410	20.126	3.759.026
Ostale obveznosti	2.135.071	14.523.904	3.838.503	18.362.407	3.765.375	269.502	4.034.877	188.146	24.720.501

Postavke izkaza poslovnega izida po poslovnih odsekih 2016

(v EUR)	Pozavarovanje	Premoženjska zavarovanja			Življenjska zavarovanja	Ostalo
2016	Skupaj	Slovenija	Tujina	Skupaj	Slovenija	Tujina	Skupaj	Skupaj	Skupaj
Čisti prihodki od zavarovalnih premij	92.407.367	230.028.165	49.514.238	279.542.403	79.688.726	6.463.030	86.151.756	0	458.101.526
Obračunane kosmate zavarovalne premije	92.683.719	255.823.534	55.114.138	310.937.672	80.073.263	6.510.500	86.583.763	0	490.205.154
Obračunana premija oddana v pozavarovanje in sozavarovanje	-4.063.134	-22.802.334	-3.979.661	-26.781.995	-375.776	-21.609	-397.385	0	-31.242.514
Sprememba kosmatih prenosnih premij	3.575.023	-3.826.722	-1.551.542	-5.378.264	-572	-25.564	-26.136	0	-1.829.377
Sprememba prenosnih premij za pozavarovalni in sozavarovalni del	211.758	833.687	-68.697	764.990	-8.189	-297	-8.486	0	968.263
Prihodki od naložb v povezane družbe	0	0	0	0	0	0	0	0	0
Dobiček iz naložb v kapital pridruženih družb, obračunan z uporabo kapitalske metode	0	0	0	0	0	0	0	0	0
Prihodki od dividend pridruženih družb	0	0	0	0	0	0	0	0	0
Drugi prihodki	0	0	0	0	0	0	0	0	0
Prihodki od naložb	10.770.164	8.653.388	2.544.594	11.197.982	10.340.841	827.256	11.168.096	0	33.136.242
Obrestni prihodki	2.832.268	6.644.398	2.289.392	8.933.790	8.862.935	604.663	9.467.598	0	21.233.656
Drugi prihodki naložb	7.937.895	2.008.989	255.202	2.264.192	1.477.906	222.593	1.700.499	0	11.902.586
Čisti neiztrženi dobički naložb življenjskih zavarovancev, ki prevzemajo naložbeno
tveganje	0	0	0	0	17.958.458	220	17.958.678	0	17.958.678
Drugi zavarovalni prihodki	5.876.767	6.408.183	3.334.000	9.742.184	2.363.657	63.588	2.427.245	191.213	18.237.409
Prihodki od provizij	350.140	2.714.525	599.350	3.313.876	64.131	4.460	68.591	0	3.732.607
Drugi zavarovalni prihodki	5.526.627	3.693.658	2.734.650	6.428.308	2.299.526	59.128	2.358.654	191.213	14.504.802
Drugi prihodki	30.249	3.493.200	1.565.425	5.058.625	998.517	28.851	1.027.368	373.391	6.489.633
Čisti odhodki za škode	-60.612.921	-138.468.083	-21.750.251	-160.218.335	-45.803.940	-1.758.579	-47.562.520	0	-268.393.776
Obračunani kosmati zneski škod zmanjšani za prihodke od uveljavljenih regresov	-58.010.218	-143.614.923	-22.536.325	-166.151.248	-43.515.230	-1.769.100	-45.284.330	0	-269.445.796
Obračunani deleži pozavarovateljev in sozavarovateljev	4.279.527	8.838.638	1.573.734	10.412.371	125.479	2.277	127.755	0	14.819.654
Sprememba kosmatih škodnih rezervacij	-6.250.745	-6.642.428	-572.203	-7.214.631	-2.375.108	7.590	-2.367.518	0	-15.832.894
Sprememba škodnih rezervacij za pozavarovalni in sozavarovalni del	-631.486	2.950.630	-215.456	2.735.173	-39.081	654	-38.427	0	2.065.260
Sprememba drugih zavarovalno-tehničnih rezervacij	-88.760	2.444.546	357.264	2.801.810	-5.821.095	-2.146.811	-7.967.906	0	-5.254.856
Sprememba zavarovalno-tehničnih rezervacij zavarovancev, ki prevzemajo naložbeno	0	0	0	0	-17.435.867	-6.294	-17.442.161	0	-17.442.161
tveganje
Spremembe obveznosti iz finančnih pogodb	0	0	0	0	0	0	0	0	0
Odhodki za bonuse in popuste	0	-1.226.639	-36.906	-1.263.545	0	0	0	0	-1.263.545
Obratovalni stroški	-26.641.702	-82.202.884	-25.815.663	-108.018.548	-19.296.654	-3.263.771	-22.560.425	-2.342.811	-159.563.486
Stroški pridobivanja zavarovanj	-21.919.227	-19.640.452	-4.450.848	-24.091.300	-4.918.605	-953.418	-5.872.023	0	-51.882.550
Spremembe v razmejenih stroških pridobivanja zavarovanj	-937.593	-460.361	117.050	-343.311	-193.658	108	-193.550	0	-1.474.454
Drugi obratovalni stroški	-3.784.882	-62.102.071	-21.481.865	-83.583.937	-14.184.391	-2.310.461	-16.494.852	-2.342.811	-106.206.482
Odhodki od naložb v povezane družbe	0	0	-1.693.699	-1.693.699	0	0	0	0	-1.693.699
Slabitev dobrega imena	0	0	-1.693.699	-1.693.699	0	0	0	0	-1.693.699
Izguba iz naložb v kapital pridruženih družb, obračunan z uporabo kapitalske metode	0	0	0	0	0	0	0	0	0
Odhodki od finančnih sredstev in obveznosti	-6.888.294	-568.251	-143.553	-711.804	-582.311	-374.006	-956.317	0	-8.556.415
Oslabitve finančnih sredstev, ki niso merjena po pošteni vrednosti skozi poslovni izid	-219.300	-168.831	-3.338	-172.169	-232	-202.324	-202.556	0	-594.025
Obrestni odhodki	-841.834	0	-292	-292	0	0	0	0	-842.126
Drugi odhodki naložb	-5.827.161	-399.420	-139.923	-539.343	-582.079	-171.682	-753.761	0	-7.120.264
Čiste neiztržene izgube naložb življenjskih zavarovancev, ki prevzemajo naložbeno
tveganje	0	0	0	0	-11.255.208	-1.140	-11.256.348	0	-11.256.348
Drugi zavarovalni odhodki	-6.132.612	-5.966.147	-4.600.550	-10.566.697	-495.023	-116.508	-611.531	-97	-17.310.937
Drugi odhodki	-118.286	-1.328.997	-933.443	-2.262.440	-4.535	-42.652	-47.187	-90.365	-2.518.278
Poslovni izid pred obdavčitvijo	8.601.970	21.266.481	2.341.457	23.607.937	10.655.565	-326.816	10.328.748	-1.868.669	40.669.987
Davek od dohodka									-7.751.774
Čisti poslovni izid obračunskega obdobja									32.918.213
Čisti poslovni izid lastnikov obvladujoče družbe									32.824.911

Postavke izkaza poslovnega izida po poslovnih odsekih 2015

(v EUR)	Pozavarovanje Premoženjska zavarovanja			Življenjska zavarovanja	Ostalo
2015	Skupaj	Slovenija	Tujina	Skupaj	Slovenija	Tujina	Skupaj	Skupaj	Skupaj
Čisti prihodki od zavarovalnih premij	85.901.717	228.659.991	47.359.234	276.019.225	79.780.905	5.857.758	85.638.663	0	447.559.605
Obračunane kosmate zavarovalne premije	98.151.240	249.987.788	52.041.312	302.029.100	80.211.496	5.872.721	86.084.217	0	486.264.557
Obračunana premija, oddana v pozavarovanje in sozavarovanje	-4.584.876	-22.012.840	-3.275.193	-25.288.033	-432.128	-9.710	-441.838	0	-30.314.747
Sprememba kosmatih prenosnih premij	-7.795.885	772.694	-952.989	-180.295	7.451	-4.089	3.362	0	-7.972.818
Sprememba prenosnih premij za pozavarovalni in sozavarovalni del	131.238	-87.651	-453.895	-541.547	-5.914	-1.164	-7.078	0	-417.387
Prihodki od naložb v povezane družbe*	0	0	0	0	942.560	0	942.560	0	942.560
Dobiček iz naložb v kapital pridruženih družb, obračunan z uporabo kapitalske metode	0	0	0	0	165.067	0	165.067	0	165.067
Prihodki od naložb*	16.619.732	9.633.056	2.541.442	12.174.498	10.096.554	687.071	10.783.625	0	39.577.855
Obrestni prihodki	3.001.924	7.719.750	2.374.243	10.093.993	9.001.163	540.093	9.541.255	0	22.637.172
Drugi prihodki naložb	13.617.808	1.913.306	167.199	2.080.505	1.095.391	146.978	1.242.369	0	16.940.683
Čisti neiztrženi dobički naložb življenjskih zavarovancev, ki prevzemajo naložbeno
tveganje	0	0	0	0	26.631.437	351	26.631.788	0	26.631.788
Drugi zavarovalni prihodki	7.779.194	7.502.721	2.591.968	10.094.689	1.126.786	155.658	1.282.444	162.274	19.318.601
Prihodki od provizij	600.935	2.376.486	638.696	3.015.182	39.235	1.552	40.787	0	3.656.904
Drugi zavarovalni prihodki	7.178.259	5.126.235	1.953.272	7.079.507	1.087.551	154.106	1.241.657	162.274	15.661.697
Drugi prihodki	78.092	2.063.800	1.152.361	3.216.161	975.205	42.857	1.018.062	335.662	4.647.977
Čisti odhodki za škode	-65.429.062	-135.210.189	-19.074.134	-154.284.322	-51.627.348	-1.789.091	-53.416.439	0	-273.129.823
Obračunani kosmati zneski škod, zmanjšani za prihodke od uveljavljenih regresov	-55.743.871	-143.752.543	-20.618.761	-164.371.304	-49.683.764	-1.704.195	-51.387.959	0	-271.503.134
Obračunani deleži pozavarovateljev in sozavarovateljev	1.742.263	14.714.811	1.127.840	15.842.651	132.331	956	133.287	0	17.718.201
Sprememba kosmatih škodnih rezervacij	-11.605.397	7.686.753	657.836	8.344.589	-2.025.591	-86.621	-2.112.212	0	-5.373.020
Sprememba škodnih rezervacij za pozavarovalni in sozavarovalni del	177.944	-13.859.210	-241.049	-14.100.259	-50.324	769	-49.555	0	-13.971.870
Sprememba drugih zavarovalno-tehničnih rezervacij	-121.984	1.228.463	-360.990	867.473	-34.238	-1.993.277	-2.027.515	0	-1.282.026
Sprememba zavarovalno-tehničnih rezervacij zavarovancev, ki prevzemajo naložbeno	0	0	0	0	-11.020.253	-16.197	-11.036.450	0	-11.036.450
tveganje
Odhodki za bonuse in popuste	353	-522.609	-57.835	-580.444	0	0	0	0	-580.091
Obratovalni stroški	-22.788.128	-79.277.652	-23.942.386	-103.220.038	-17.404.302	-3.146.570	-20.550.872	-2.359.335	-148.918.373
Stroški pridobivanja zavarovanj	-21.132.677	-19.498.258	-3.589.256	-23.087.514	-4.699.305	-934.187	-5.633.492	0	-49.853.683
Spremembe v razmejenih stroških pridobivanja zavarovanj	1.574.081	-123.564	37.602	-85.962	-36.699	-29	-36.728	0	1.451.391
Drugi obratovalni stroški	-3.229.532	-59.655.830	-20.390.732	-80.046.562	-12.668.298	-2.212.354	-14.880.652	-2.359.335	-100.516.081
Odhodki od finančnih sredstev in obveznosti*	-10.764.873	-1.239.166	-158.287	-1.397.454	-721.202	-122.374	-843.576	0	-13.005.902
Oslabitve finančnih sredstev, ki niso merjena po pošteni vrednosti skozi poslovni izid	-472.904	-231.810	-8.246	-240.056	-470	-12.635	-13.106	0	-726.066
Obrestni odhodki	-896.145	-256.755	-4.912	-261.667	0	-3.247	-3.247	0	-1.161.059
Drugi odhodki naložb	-9.395.824	-750.601	-145.129	-895.730	-720.732	-106.491	-827.223	0	-11.118.777
Čiste neiztržene izgube naložb življenjskih zavarovancev, ki prevzemajo naložbeno	0	0	0	0	-25.930.062	-724	-25.930.786	0	-25.930.786
tveganje
Drugi zavarovalni odhodki	-7.179.853	-7.686.681	-4.901.632	-12.588.313	-142.553	-202.997	-345.550	-2	-20.113.718
Drugi odhodki	-2	-900.164	-655.804	-1.555.968	-595	-29.238	-29.833	-60.765	-1.646.568
Poslovni izid pred obdavčitvijo	4.095.187	24.251.570	1.557.259	25.808.829	12.672.894	-556.773	12.116.121	-1.922.167	40.097.971
Davek od dohodka									-6.732.520
Čisti poslovni izid obračunskega obdobja									33.365.451
Čisti poslovni izid lastnikov obvladujoče družbe									33.377.857
Čisti poslovni izid neobvladujočih lastnikov									-12.406

*Finančni prihodki in odhodki se med odseki razlikujejo z letnim poročilom 2015, ker smo iz odseka pozavarovanje na odseka premoženje in življenje s ključem delitve čistih zavarovalno-tehničnih rezervacij za drseče leto (povprečje zadnjih štirih četrtletij) prenesli prihodke in odhodke od naložb Save Re, namenjenih pokrivanju zavarovalno-tehničnih rezervacij skupine.

Poslovanje med poslovnimi odseki – konsolidacijske izločitve med odseki

(v EUR)	Pozavarovanje		Premoženjska zavarovanja		Življenjska zavarovanja		Ostalo
	2016	2015	2016	2015	2016	2015	2016	2015
Čisti prihodki od zavarovalnih premij	54.743.174	53.831.181	-429.653	326.417	0	0	0	0
Čisti odhodki za škode	-27.155.374	-33.945.666	327.231	-68.428	0	0	0	0
Obratovalni stroški	-13.906.899	-11.490.606	-1.059.346	-1.144.537	-650.470	-1.144.487	-145.742	-121.342
Prihodki od naložb	156.454	854.097	1.494	2.759	0	0	0	0
Drugi prihodki	26.349	29.789	69.382	124.738	76	114	1.935.064	2.296.880

Vrednost nakupa neopredmetenih in opredmetenih osnovnih sredstev po poslovnih odsekih

(v EUR)	Pozavarovanje		Premoženjska zavarovanja		Življenjska zavarovanja		Ostalo		Skupaj
	2016	2015	2016	2015	2016	2015	2016	2015	2016	2015
Investicije v neopredmetena sredstva	287.714	287.039	1.006.107	892.544	32.941	267.323	1.916	6.191	1.328.678	1.453.097
Investicije v opredmetena sredstva	5.656.548	223.830	4.368.242	6.604.888	651.604	38.567	63.841	177.411	10.740.234	7.044.696

Delovanje skupine na področju zavarovanja je usmerjeno v Slovenijo in države Zahodnega Balkana (Srbija, Hrvaška, Črna gora, Makedonija in Kosovo), na področju pozavarovanja pa skupina aktivno širi svoje poslovanje na področju Azije, Južne Amerike in Afrike.

18.5 Spremembe računovodskih usmeritev in odprave napak

V letu 2015 je skupina v izkazu finančnega položaja in izkazu denarnih tokov kot denar in denarne ustreznike izkazovala stanja na transakcijskih računih in nočne depozite. S 1. 1. 2016 je skupina spremenila prikazovanje postavke denarnih sredstev tako, da v tej postavki po novem izkazujemo tudi denarne ustreznike (v izkazu finančnega položaja na dan 31. 12. 2015 so bili izkazani v okviru finančnih naložb). Tako v izkazu finančnega položaja in izkazu denarnih tokov v postavki Denarna sredstva in denarni ustrezniki izkazujemo:

• denarna sredstva, kamor uvrščamo denarna sredstva v blagajni, dobroimetja na transakcijskih računih poslovnih bank in drugih finančnih organizacij ter depozite vezane preko noči in
• denarne ustreznike, kamor uvrščamo depozite na odpoklic in kratkoročno dane depozite z originalno zapadlostjo do treh mesecev.

Če bi na dan 31. 12. 2015 nova usmeritev že veljala, bi bilo stanje denarja in denarnih ustreznikov skupine na ta dan višje za 22 milijonov EUR in bi znašalo 26,7 milijona EUR.

18.6 Sprejeti standardi in pojasnila, ki še niso stopili v veljavo ter novi standardi in pojasnila

Na novo sprejeti standardi in pojasnila

Računovodske usmeritve, uporabljene pri pripravi skupinskih računovodskih izkazov, so enake kot pri pripravi skupinskih računovodskih izkazov za poslovno leto, ki se je končalo 31. 12. 2015. Izjema so na novo sprejeti oziroma spremenjeni standardi in pojasnila, ki so v veljavi za letna obdobja z začetkom 1. 1. 2016 ali kasneje in, ki so predstavljeni v nadaljevanju.

Dopolnitve MSRP 11 Skupni aranžmaji: Obračunavanje pridobitev deležev v skupnih dejavnostih

Skladno z dopolnili MSRP 11 mora podjetje, ki je stranka v skupnem obvladovanju, pri obračunu nakupa deleža v skupaj obvladovanem podjetju, katerega dejavnost predstavlja poslovanje, uporabiti ustrezne računovodske usmeritve standarda MSRP 3 Poslovne združitve, ki veljajo za obračunavanje poslovnih združitev. Dopolnitve dodatno pojasnjujejo, da ob nakupu dodatnih deležev v istem skupaj obvladovanem podjetju, podjetje svojih obstoječih deležev ne sme ponovno izmeriti, vse dokler obstaja skupno obvladovanje. Poleg tega je Odbor v obseg standarda MSRP 11 vključil izjeme, ki določajo, da dopolnila ne veljajo v primeru, da stranke, ki so udeležene v skupnem obvladovanju (vključno s podjetjem, ki poroča), obvladuje isto matično podjetje.

Dopolnila veljajo za obračunavanje nakupa tako prvotnih deležev v skupaj obvladovanem podjetju kakor tudi vseh dodatnih deležev v istem skupaj obvladovanem podjetju. Dopolnila veljajo za prihodnja obdobja.

Dopolnila standarda ne vplivajo na skupinske računovodske izkaze. V obravnavanem obdobju je skupina izvedla združitev štirih odvisnih družb v eno, ni pa izvedla nobenih pridobitev v skupnem delovanju.

Dopolnila standardov MRS 16 in MRS 38: Pojasnilo o sprejemljivih metodah amortizacije

S temi dopolnitvami Odbor pojasnjuje računovodske usmeritve standardov MRS 16 Opredmetena osnovna sredstva in MRS 38 Neopredmetena dolgoročna sredstva, ki določajo, da prihodki odražajo vzorec ekonomskih koristi, ki jih podjetje ustvarja pri poslovanju (katerega del je tudi sredstvo), in ne ekonomske koristi, ki jih podjetje izkoristi z uporabo sredstva. Glede na to za obračun amortizacije opredmetenih osnovnih sredstev podjetje ne more uporabiti prihodkovne metode, lahko pa jo v zelo omejenih okoliščinah uporabi za obračun amortizacije neopredmetenih dolgoročnih sredstev.

Dopolnila standarda, ki veljajo za prihodnja letna obdobja, ne vplivajo na skupinske računovodske izkaze skupine, saj za amortizacijo sredstev skupina ne uporablja prihodkovne metode.

Dopolnila standardov MRS 16 in MRS 41 Kmetijstvo: Rodovitne rastline (Bearer Plants)

Dopolnila standardov spreminjajo zahteve pri obračunavanju bioloških sredstev, ki izpolnjujejo opredelitev rodovitnih rastlin. V skladu s temi dopolnitvami biološka sredstva, ki izpolnjujejo opredelitev rodovitnih rastlin, ne spadajo več v okvir zahtev MRS 41 Kmetijstvo, temveč MRS 16. Tako mora podjetje v skladu z zahtevami MRS 16 po prvotnem pripoznanju rodovitnih rastlin, te izmeriti po skupnih stroških (pred zapadlostjo) in z uporabo bodisi stroškovnega modela ali modela prevrednotenja (po zapadlosti). Poleg tega dopolnila zahtevajo, da podjetja pridelek, ki raste na rodovitnih rastlinah, izmerijo po pošteni vrednosti, zmanjšani za stroške prodaje v skladu z določili MRS 41. Vladne subvencije za rodovitne rastline, morajo podjetja obračunati v skladu z MRS 20, Obračunavanje državnih podpor in razkrivanje državne pomoči.

Dopolnila, ki jih morajo podjetja upoštevati za pretekla obdobja, ne vplivajo na skupinske računovodske izkaze, saj skupina ne deluje v kmetijski panogi in med svojimi sredstvi nima rodovitnih rastlin.

Spremembe MRS 27: Uporaba kapitalske metode v ločenih računovodskih izkazih

Dopolnitve standarda MRS 27 podjetjem omogočajo, da v svojih ločenih računovodskih izkazih naložbe v odvisne družbe, skupaj obvladovana in pridružena podjetja pripoznajo po kapitalski metodi. Podjetja, ki svoje računovodske izkaze že pripravljajo v skladu z mednarodnimi standardi računovodskega poročanja MSRP in, ki želijo narediti prehod na kapitalsko metodo, morajo te dopolnitve upoštevati tudi v ločenih računovodskih izkazih predhodnega obdobja.

Dopolnitve ne vplivajo na skupinske računovodske izkaze skupine.

Dopolnila MRS 1 Pobuda za razkritja

Dopolnila standarda MRS 1 Predstavljanje računovodskih izkazov pojasnjujejo, ne pa pomembno spreminjajo obstoječih zahtev standarda. Med drugim dopolnila pojasnjujejo:

• zahteve MRS 1 v zvezi s pomembnostjo;
• da lahko podjetje posamezne postavke v izkazu poslovnega izida, vseobsegajočega donosa in izkazu finančnega položaja razčleni;
• da lahko podjetje prosto izbere vrstni red predstavitve pojasnil k računovodskim izkazom in
• da mora podjetje pripoznanje deleža v vseobsegajočem dobičku pridruženega ali skupaj obvladovanega podjetja po kapitalski metodi prikazati v skupnem znesku v eni postavki in ga razporediti med postavke, ki ne bodo naknadno prerazvrščena v izkaz poslovnega izida.

Poleg tega dopolnila pojasnjujejo zahteve pri dodatni predstavitvi vmesnih zneskov v izkazu finančnega položaja, izkazu poslovnega izida in izkazu vseobsegajočega donosa.

Dopolnila ne vplivajo na skupinske računovodske izkaze skupine.

Dopolnila standardov MSRP 10, MSRP 12 in MRS 28 Naložbena podjetja: Uporaba izjeme od zahtev konsolidacije

Dopolnila pojasnjujejo vprašanja, s katerimi se podjetja srečujejo pri uporabi izjeme od konsolidacije pri naložbenih podjetjih na podlagi določil MSRP 10 Konsolidirani računovodski izkazi. Dopolnila pojasnjujejo, da izjeme od predstavitve konsolidiranih računovodskih izkazov veljajo za matično družbo, ki je odvisna družba investicijskega podjetja, kadar investicijsko podjetje svoje deleže v vseh svojih odvisnih družbah izmeri po pošteni vrednosti. Poleg tega dopolnila tudi pojasnjujejo, da je v konsolidacijo vključena samo odvisna družba, ki ni obenem investicijsko podjetje in, ki investicijskemu podjetju nudi podporne storitve. Vse ostale odvisne družbe investicijskega podjetja se izmerijo po pošteni vrednosti. Dopolnila standarda MRS 28 Finančne naložbe v pridružena in skupaj obvladovana podjetja omogočajo investitorju da, pri uporabi kapitalske metode, ohrani metodo poštene vrednosti, ki jo pridružena in skupaj obvladovana podjetja investicijskega podjetja uporabijo pri merjenju svojih deležev v odvisnih družbah.

Dopolnila, ki jih morajo podjetja upoštevati za pretekla obdobja, ne vplivajo na računovodske izkaze skupine saj skupina ne uporablja izjem od zahtev konsolidacije.

Letne izpopolnitve standardov in pojasnil v obdobju 2012–2014

Izpopolnitve standardov vključujejo:

MSRP 5 Nekratkoročna sredstva za prodajo in ustavljeno poslovanje

Podjetje sredstva (ali skupine za odtujitev) običajno odsvoji bodisi s prodajo ali razdelitvijo med lastnike. Dopolnilo pojasnjuje, da sprememba metode odsvojitve sredstev (s prodajo ali razdelitvijo med lastnike) ne predstavlja novega načrta prodaje, temveč le nadaljevanje prvotnega načrta, in tako ne pride do prekinitve izpolnjevanja zahtev MSRP 5. Dopolnila morajo podjetja uporabiti za prihodnja obdobja.

MSRP 7 Finančni instrumenti: Razkritja

(i) Storitvene pogodbe

Dopolnilo pojasnjuje, da lahko storitvena pogodba, v kateri je določena cena storitev, predstavlja neprestano udeležbo v finančnem sredstvu. Da bi lahko podjetje ugotovilo, ali je razkritje potrebno, mora oceniti vrsto in ceno pogodbe ter na podlagi tega določiti, ali gre za neprestano udeležbo v finančnem sredstvu v skladu z MSRP 7 ali ne. Oceno katera storitvena pogodba predstavlja neprestano udeležbo v finančnem sredstvu, mora podjetje pripraviti za pretekla obdobja. Pri tem pa razkritje ni potrebno za obdobja pred letnim obdobjem, v katerem podjetje prvič upošteva dopolnila standarda.

MRS 19 Zaslužki zaposlencev

Dopolnilo pojasnjuje, da mora podjetje globino trga visoko kakovostnih podjetniških obveznic oceniti na podlagi valute v kateri je izražena obveznost in ne z upoštevanjem valute države, v kateri se obveznost nahaja. V primeru neobstoja globine trga visoko kakovostnih podjetniških obveznic v določeni valuti, mora podjetje uporabiti stopnjo donosa državnih obveznic. Dopolnila morajo podjetja uporabiti za prihodnja obdobja.

Novi MSRP standardi in pojasnila, ki jih je sprejela EU, a še niso veljavna

V nadaljevanju je predstavitev standardov in pojasnil, ki jih je sprejela EU, vendar do datuma skupinskih računovodskih izkazov, še niso stopila v veljavo. Skupina namerava te standarde in pojasnila upoštevati pri pripravi svojih računovodskih izkazov, ob njihovi uveljavitvi. Skupina ni sprejela nobenega od spodaj navedenih standardov pred začetkom njihove uporabe.

MSRP 9, Finančni instrumenti

Upravni odbor za mednarodne računovodske standarde je julija 2014 objavil končno različico MSRP 9 Finančni instrumenti, ki vsebuje zahteve vseh posameznih faz projekta prenove MSRP 9 in nadomešča standard MRS 39 Finančni instrumenti: Pripoznavanje in merjenje ter vse predhodne različice MSRP 9. Prenovljeni standard uvaja nove zahteve glede razvrščanja in merjenja finančnih sredstev in obveznosti, pripoznanja njihove oslabitve in računovodskega varovanja pred tveganjem. Prenovljeni MSRP 9 velja za letna obdobja z začetkom 1 januarja 2018 ali kasneje. Zgodnja uporaba je dovoljena. Podjetja morajo prenovljeni standard uporabiti za pretekla obdobja, pri čemer pa razkritje primerjalnih podatkov ni obvezno.

Sprejem prenovljenega standarda MSRP 9 vpliva na razporeditev in merjenje finančnih sredstev skupine, ne vpliva pa na razvrstitev in merjenje njenih finančnih obveznosti.

Skupina bo za implementacijo MSRP 9 izbrala možnost začasne izjeme od uporabe tega standarda do uvedbe standarda MSRP 17 Zavarovalne pogodbe. Družba v skupini, ki se ukvarja s pokojninskimi zavarovanji, pa bo standard uporabila s 1. 1. 2018.

MSRP 15, Prihodki iz pogodb s strankami

Upravni odbor za mednarodne računovodske standarde je maja 2014 objavil standard MSRP 15. Standard vzpostavlja pet-stopenjski model pripoznanja prihodkov, ki jih podjetje pričakuje iz pogodb s strankami. V skladu z MSRP 15, podjetje pripozna prihodke v znesku, ki predstavlja plačilo in, ki ga pričakuje v zameno za prenos blaga ali storitev na stranko. Obenem MSRP 15 zagotavlja bolj strukturiran pristop k merjenju in pripoznavanje prihodkov. Novi standard tako nadomešča vse sedanje zahteve pripoznavanja prihodkov v skladu z MSRP. Podjetje mora novi standard uporabiti ali v celoti za pretekla obdobja ali v prilagojeni obliki za letna obdobja z začetkom 1.1. 2018 ali kasneje. Zgodnja uporaba standarda je dovoljena.

Skupina trenutno ocenjuje vpliv novega standarda, ki ga bo upoštevala od datuma njegove veljavnosti. Glede na to, da je prevladujoča dejavnost skupine zavarovalništvo, ne pričakujemo pomembnih vplivov novega standarda.

Novi MSRP standardi in pojasnila, ki jih EU še ni sprejela

MSRP 16 Najemi

Januarja 2016 je Upravni odbor za mednarodne računovodske standarde objavil standard MSRP 16, ki nadomešča mednarodni računovodski standard MRS 17 Najemi, pojasnilo OPMSRP 4 Določanje, ali dogovor vsebuje najem, ter pojasnili strokovnega odbora za pojasnjevanje SOP-15 Poslovni najemispodbude in SOP-27 Ocenjevanje vsebine poslov, ki vključujejo pravno obliko najema. MSRP 16 tako določa usmeritve za pripoznavanje, merjenje, predstavitev in razkrivanje najema. Standard od najemnika zahteva, da pripozna vse najeme v okviru enotnega modela bilance stanja, podobno kot pri obračunu finančnega najema v skladu z MRS 17. Standard vključuje dve izjemi od pripoznanja s strani najemnika in sicer, pri najemu sredstev "nizke vrednosti" (npr. osebnih računalnikov) in pri kratkoročnih zakupih (kadar traja najem 12 mesecev ali manj). Na dan začetka najema mora tako najemnik pripoznati obveznost za plačilo najemnine (obveznost iz naslova zakupa) in sredstvo, ki predstavlja pravico do uporabe sredstva med trajanjem najema (pravica do uporabe sredstva). Obenem mora najemnik ločeno pripoznati stroške obresti najema in stroške amortizacije pravice do uporabe sredstva.

Novi standard tudi določa, da mora najemnik ob pojavu določenih dogodkov (kot je na primer sprememba najemne dobe, sprememba višine prihodnjih najemnin zaradi sprememb indeksa ali stopnje, ki se uporablja za določanje teh plačil), ponovno izmeriti obveznost iz naslova najema. Praviloma bo moral najemnik pripoznati znesek prevrednotenja najemne obveznosti kot prilagoditev pravice do uporabe sredstva.

V skladu z MSRP 16 ostaja računovodska obravnava najema s strani najemodajalca v bistvu enaka kot je v obstoječem MRS 17. Najemodajalec bo tudi v prihodnje vse zakupe razvrstil po enakem principu kot je določeno v MRS 17 in ločil med dvema vrstama najema: operativni in finančni najem.

MSRP 16 zahteva tako od najemnika kot od najemodajalca obsežnejša razkritja kot dozdajšnji MRS 17.

MSRP 16 stopi v veljavo za letna obdobja z začetkom 1 januarja 2019 ali kasneje. Zgodnja uporaba standarda je dovoljena, v kolikor skupina že poroča v skladu z zahtevami MSRP 15 . Pri uporabi standarda se lahko najemnik odloči bodisi za popoln ali prilagojen pristop za pretekla obdobja. Obenem prehodne določbe standarda dovoljujejo podjetjem uporabo določenih olajšav.

Skupina bo v poslovnem letu 2017 ocenila morebitni vpliv standarda MSRP 16 na njene skupinske računovodske izkaze.

MSRP 14 Razmejitve, ki izhajajo iz regularnih storitev

MSRP 14 je neobvezen standard, ki podjetjem omogoča, da ob prvi uporabi Mednarodnih standardov računovodskega poročanja, v večji meri nadaljujejo z obračunavanjem razmejitev,

ki izhajajo iz reguliranih storitev, v skladu s predhodno splošno sprejetimi računovodskimi usmeritvami. Podjetja, ki se odločijo za uporabo novega standarda, morajo regulirane postavke časovnih razmejitev pripoznati ločeno v izkazu finančnega položaja, v ločenih postavkah v izkazu uspeha in izkazu drugega vseobsegajočega dobička, pa razkriti vse spremembe na teh kontih. Standard od podjetij zahteva razkritje značilnosti reguliranja in s tem povezanih tveganj ter njegov vpliv na računovodske izkaze podjetij.

Dopolnila standardov MSRP 10 in MRS 28: Prodaja ali prispevek sredstev med naložbenikom in njegovo pridruženo družbo ali skupnim podvigom

Dopolnilo obravnava navzkrižje med MSRP 10 in MRS 28, pri obračunavanju izgube obvladovanja odvisnega podjetja zaradi njegove prodaje ali prispevka k pridruženi družbi ali skupnemu podvigu. Dopolnila pojasnjujejo, da mora podjetje v celoti pripoznati dobiček ali izgubo iz prodaje ali prispevka sredstev, ki predstavljajo poslovanje kot je opredeljeno v MSRP 3, med vlagateljem in njegovo pridruženo družbo ali skupnim podvigom. Dobiček ali izgubo iz prodaje ali prispevka sredstev, ki ne predstavljajo poslovanja, mora podjetje pripoznati le do višine deleža nepovezanih naložbenikov v pridruženi družbi ali skupnem podvigu. Odbor za mednarodne računovodske standarde je datum začetka veljavnosti odložil za nedoločen čas. Podjetje, ki se odloči za zgodnjo uporabo teh dopolnitev, jih mora uporabiti za prihodnja obdobja.

Skupina ocenjuje, da dopolnitve ne bodo imele pomembnega vpliva na skupinske računovodske izkaze.

MRS 12 Pripoznavanje odloženih davkov za nerealizirane izgube – Dopolnila MRS 12

Dopolnila pojasnjujejo, da mora podjetje preučiti, ali davčna zakonodaja omejuje vire obdavčljivega dobička, v dobro katerega lahko odpravi odbitne začasne razlike. Poleg tega dopolnila pojasnjujejo, kako naj podjetje določi prihodnje obdavčljive dobičke in opisujejo okoliščine, v katerih lahko podjetje dobiček pri izterjavi nekaterih sredstev nad njihovo neodpisano vrednostjo, vključi v postavko obdavčljivi dobiček.

Podjetje mora ta dopolnila uporabiti za nazaj, pri čemer pa lahko ob njihovi začetni uporabi, spremembe začetnega stanja kapitala prvega primerjalnega obdobja, pripozna v začetnem stanju zadržanega dobička (ali drugih ustreznih sestavinah kapitala), brez porazdelitve učinka spremembe med začetnim stanjem zadržanega dobička in drugimi sestavinami kapitala. Podjetje mora razkriti uporabo te olajšave.

Dopolnila veljajo za letna obdobja z začetkom 1 januarja 2017 ali kasneje. Zgodnja uporaba dopolnil je dovoljena. Če podjetje uporabi dopolnila za zgodnejše obdobje, mora to dejstvo razkriti. Skupina ocenjuje, da dopolnitve ne bodo imele pomembnega vpliva na njene skupinske računovodske izkaze.

MRS 7 Spodbuda razkritja – Dopolnila MRS 7

Upravni odbor za mednarodne računovodske standarde (IASB) je dopolnila MRS 7 Izkaz denarnih tokov, objavil v okviru svojih prizadevanj za spodbujanje razkritij. Dopolnila MRS 7 tako od podjetja zahtevajo, da v svoje računovodske izkaze vključi razkritja, ki uporabnikom računovodskih izkazov omogočajo oceno višine sprememb obveznosti podjetja iz naslova financiranja in, ki vključujejo spremembe, ki so posledica denarnih tokov in negotovinskih sprememb. Pri začetni uporabi dopolnil standarda podjetju ni treba predložiti primerjalnih podatkov za prejšnja obdobja.

Dopolnila veljajo za letna obdobja z začetkom 1 januarja 2017 ali kasneje. Zgodnja uporaba dopolnil je dovoljena.

V skladu z dopolnili standarda, bo skupina v svoje poročilo vključila dodatna razkritja.

Pojasnila k MSRP 15 -Prihodki iz pogodb s strankami

Odbor za mednarodne računovodske standarde je aprila 2016 objavil dopolnila MSRP 15, ki obravnavajo več zadev, ki so bile predmet presoje strokovne skupine "Joint Transition Resource Group for Revenue Recognition".

Dopolnila pojasnjujejo:

• kdaj obljubljeno blago ali storitev ni skladno z vsebino pogodbe;
• kako naj podjetje uporabi usmeritev in ne navodil za uporabo sredstva, vključno z obračunsko enoto ocene, kako lahko podjetje uporabi načelo nadzora pri storitvenih transakcijah in preoblikuje kazalnike;
• kdaj dejavnosti podjetja pomembno vplivajo na intelektualno lastnino (IP), do katere ima pravico kupec, kateri je dejavnik presoje pri odločanju o tem, ali podjetje pripozna prihodke iz naslova licenčnin v daljšem časovnem obdobju ali v točno določenem trenutku;
• področje uporabe izjeme za avtorske honorarje iz naslova prodaje ali uporabe licenc za intelektualno lastnino (omejitev avtorskih honorarjev), v zvezi z drugom obljubljenim blagom ali storitvijo iz pogodbe;
• Poleg tega dopolnitve vsebujejo dva praktična pripomočka za izpolnjevanje prehodnih določb MSRP 15 za:

(a) zaključene pogodbe v okviru pristopa polnega prehoda in pripoznanja za pretekla obdobja; in

(b) prilagoditev pogodb ob prehodu na novi standard

Dopolnila standarda začnejo veljati 1. januarja 2018, ki je datum začetka veljavnosti MSRP 15. Dopolnila dodatno pojasnjujejo, ne pa spreminjajo zahtev MSRP 15.

Skupina mora ta dopolnila uporabiti za nazaj. Predčasna uporaba je dovoljena in jo mora podjetje razkriti.

Skupina trenutno ocenjuje vpliv pojasnil, ki jih bo upoštevala od datuma začetka njihove veljavnosti. Glede na to, da je prevladujoča dejavnost skupine zavarovalništvo, ne pričakujemo pomembnega vpliva novih pojasnil.

MSRP 2 Razvrščanje in merjenje plačilnih transakcij z delnicami – Dopolnila MSRP 2

Upravni odbor za mednarodne računovodske standarde je v okviru dopolnil MSRP 2 Plačilo z delnicami, obravnaval tri glavna področja, in sicer:

• vpliv odmernih pogojev pri merjenju z denarjem poravnane plačilne transakcije z delnicami;
• razvrstitev plačilnih transakcij z delnicami na podlagi sodil za neto poravnavo davčnega odtegljaja in
• računovodsko obravnavo sprememb pogojev plačilne transakcije z delnicami, ki imajo za posledico prerazvrstitev postavke v kapital.

Dopolnila mora podjetje uporabiti brez preračuna postavk preteklih obdobij, pri čemer je uporaba za nazaj dovoljena le, če podjetje upošteva vsa tri dopolnila in, če so izpolnjeni vsi drugi kriteriji. Dopolnila veljajo za letna obdobja z začetkom 1 januarja 2018 ali kasneje. Zgodnja uporaba dopolnil je dovoljena. Skupina ocenjuje morebiten vpliv teh dopolnil na njene skupinske računovodske izkaze.

MSRP 17 – Uporaba MSRP 9 Finančni instrumenti v povezavi z MSRP 17 Zavarovalne pogodbe – Dopolnila MSRP 17

Dopolnila obravnavajo pomisleke, ki izhajajo iz uporabe novega standardna o finančnih instrumentih, MSRP 9, pred uvedbo novega standarda, ki je trenutno v pripravi in, ki obravnava zavarovalne pogodbe. Novi standard bo nadomestil MSRP 4. Dopolnila uvajajo dve možnosti, med katerimi lahko izbirajo podjetja, ki izdajajo zavarovalne pogodbe: začasno izjemo od uporabe MSRP 9 in prekrivni pristop.

Dopolnila veljajo za letna obdobja z začetkom 1 januarja 2018 ali kasneje. Skupina bo uporabila možnost do začasne izjeme od uporabe standarda MSRP 9 do uveljavitve MSRP 17.

Letne izpopolnitve standardov IFRS v obdobju 2014–2016

Izpopolnitve vključujejo dopolnila treh standardov:

• MSRP 12 Razkrivanje deležev v drugih družbah: standard velja za letna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2017 ali kasneje. Dopolnila pojasnjujejo obseg standarda in določajo, da zahteve v zvezi z razkritji (razen tistih iz odstavkov B10 do B16), veljajo za deleže podjetja iz odstavka 5, ki so razvrščena med sredstva za prodajo, sredstva za razdelitev, ali so pripoznana kot ustavljeno poslovanje v skladu z MSRP 5 Nekratkoročna sredstva za prodajo in ustavljeno poslovanje.
• MSRP 1 Prva uporaba Mednarodnih standardov računovodskega poročanja. Standard velja za letna obdobja z začetkom 1 januarja 2018 ali kasneje. Dopolnila odpravljajo kratkoročne izjeme standarda MSRP 1 iz odstavkov E3-E7, saj so že služile svojemu namenu in niso več potrebne.
• MRS 28 Finančne naložbe v pridružena podjetja in skupne podvige. Standard velja za letna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2018 ali kasneje. Dopolnila pojasnjujejo, da lahko podjetje ob

začetnem pripoznanju naložbe, vsako naložbo v pridruženo podjetje ali skupno podjetje, ki je v lasti podjetja, ki je kapitalska organizacija ali druga kvalificirana oseba, izmeri po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida.

Skupina ocenjuje morebiten vpliv teh dopolnil na njene skupinske računovodske izkaze.

Pojasnilo OPMSRP 22 Transakcije v tuji valuti in predplačilo kupnine

Pojasnilo obravnava uporabo menjalnega tečaja pri poslih, ki vključujejo plačilo ali prejem predplačila v tuji valuti.

Pojasnilo zadeva transakcije v tuji valuti, kadar podjetje pripozna nedenarno sredstvo ali nedenarno obveznost iz naslova plačila ali prejema predplačila, pred pripoznanjem s tem povezanih sredstev, odhodkov ali prihodkov. To pa ne velja v primeru, ko podjetje pri prvotnem pripoznanju nedenarnega sredstva ali nedenarne obveznosti, s tem povezana sredstva, odhodke ali prihodke izmeri po pošteni vrednosti, ali po pošteni vrednosti prejete ali plačane kupnine na datum, ki ni datum začetnega pripoznanja teh nedenarnih sredstev ali nedenarnih obveznosti. Prav tako pojasnilo ne velja za obračun davka od dobička, za zavarovalne pogodbe, ali pozavarovalne pogodbe.

OPMSRP 22 velja za letna obdobja z začetkom 1 januarja 2018 ali kasneje. Zgodnja uporaba je dovoljena. Pojasnilo lahko podjetja uporabijo bodisi za prihodnja obdobja za vsa sredstva, odhodke in prihodke v tuji valuti, ki so, v skladu s pojasnilom, pri začetnem merjenju pripoznana na dan začetka obdobja poročanja ali kasneje, ko podjetje prvič uporabi pojasnilo, ali na začetku predhodnega obdobja poročanja, in te podatke predstavi v okviru primerjalnih informacij.

Skupina ocenjuje morebiten vpliv teh dopolnil na njene skupinske računovodske izkaze.

Spremembe MRS 40: Prenos naložbenih nepremičnin

Dopolnila pojasnjujejo zahteve ob prenosu na, ali iz naložbenih nepremičnin.

Dopolnila veljajo za letna obdobja z začetkom 1 januarja 2018 ali kasneje. Zgodnja uporaba dopolnil je dovoljena.

Dopolnila se nanašajo na spremembe v uporabi, ki se pojavijo ob ali po začetku letnega obdobja poročanja, v katerem podjetje prvič uporabi ta pojasnila. Uporaba za nazaj je tudi dovoljena, vendar brez upoštevanja okoliščin ali posledic dogodka po njegovem nastanku.

Skupina ocenjuje morebiten vpliv teh dopolnil na njene skupinske računovodske izkaze.

18.7 Upravljanje tveganj

Najpomembnejša tveganja, ki so jim izpostavljene družbe v skupini, so zavarovalna tveganja (tveganje pri sprejemu v kritje, cenovno tveganje, tveganje škod in neustreznosti zavarovalnotehničnih rezervacij, tveganje neustreznosti samopridržajev in programa retrocesije, tveganja življenjskih zavarovanj), tržna tveganja (tveganje obrestne mere, tveganje spremembe vrednosti lastniških vrednostnih papirjev, valutno tveganje, tveganje koncentracije naložb, tveganje neusklajenosti naložb in obveznosti), tveganje kapitalske neustreznosti, kreditno tveganje in operativno tveganje. Glede tveganja koncentracije zavarovalnih pogodb je delitev zavarovalne premije po območjih navedena v poglavju 18.4.36 Informacije o poslovnih odsekih.

Naslednja tabela prikazuje spremembe profila tveganj skupine v letu 2016 glede na leto 2015.

		Sprememba profila tveganj skupine glede na predhodno leto
--	--	-----------------------------------------------------------	--

		Tveganje opisano v poglavju
Operativna tveganja		18.7.5
Strateška tveganja		18.7.6
Finančna tveganja		18.7.4
Tveganje obrestne mere		18.7.4.1.1
Tveganje spremembe vrednosti lastniških vrednostnih papirjev		18.7.4.1.2
Valutno tveganje		18.7.4.1.4
Likvidnostno tveganje		18.7.4.2
Kreditno tveganje		18.7.4.3
Tveganja življenjskih zavarovanj		18.7.3.8
Tveganja premoženjskih zavarovanj
Tveganje pri sprejemu rizikov v (po)zavarovanje		18.7.3.1
Cenovno tveganje		18.7.3.2
Tveganje škod		18.7.3.3
Tveganje samopridržaja		18.7.3.4
Tveganje nezadostnosti zavarovalno-tehničnih rezervacij		18.7.3.5
Program retrocesije		18.7.3.6
Ocena ogroženosti zaradi zavarovalnih tveganj		18.7.3.7
Legenda
 Tveganje se je v letu 2016 v primerjavi z letom 2015 povišalo.

Tveganje je v letu 2016 ostalo na primerljivi ravni kot v letu 2015.

Tveganje se je v letu 2016 v primerjavi z letom 2015 znižalo.

18.7.1 Kapitalska ustreznost in upravljanje kapitala skupine Sava Re

S 1. 1. 2016³¹ je v veljavo stopila zakonodaja Solventnost II. Zakonodaja predpisuje nov način izračuna kapitalske ustreznosti, ki je osnovan na tveganjih, ki jim je družba izpostavljena. Skupina za izračun kapitalskih zahtev v skladu s Solventnostjo II uporablja standardno formulo. Izračun zahtevanega solventnostnega kapitala se izvaja enkrat letno, medtem ko se primerni lastni viri sredstev za pokrivanje solventnosti izračunavajo kvartalno.

V skladu z zahtevami je skupina na dan 1. 1. 2016 izvedla izračun kapitalske ustreznosti.

Kapitalska ustreznost skupine Sava Re
---------------------------------------

(v EUR)	1.1.2016 (nerevidirano)
Primerni lastni viri sredstev	402.631.227
Zahtevani minimalni kapital (MCR)	108.404.852
Zahtevani solventnostni kapital (SCR)	200.083.726
Solventnostni količnik	201,2%

Primerni lastni viri sredstev skupine so na dan 30. 9. 2016 znašali 415,6 milijona EUR in so bili nekoliko višji kot na dan 1. 1. 2016. Pri tem je potrebno opozoriti, da se v kvartalnem izračunu primerni lastni viri sredstev ne zmanjšajo za predvidljive dividende za leto 2016, medtem ko bodo primerni lastni viri sredstev na dan 31. 12. 2016 zmanjšani za predvidljive dividende. Predvidevamo, da je nivo primernih lastnih virov sredstev konec leta nekoliko višji kot na dan 1. 1. 2016.

³¹ Skupina Sava Re v času priprave revidiranega letnega poročila še ne razpolaga z revidiranimi podatki Solventnosti II za leto 2016.

Prav tako pričakujemo, da je višina solventnostnega količnika na dan 31. 12. 2016 na primerljivi višini kot na dan 1. 1. 2016.

Poleg zakonodajno zahtevane višine solventnostnega kapitala, na višino kapitalskih potreb skupine Sava Re vplivajo še drugi kriteriji, med katerimi v skupini kot najpomembnejše smatramo naslednje tri kriterije:

• bonitetna ocena,
• lastnosti standardne formule (predvsem struktura in odvisnost od trenutnih pogojev na trgu) ter
• odpornost kapitalske ustreznosti na strese in scenarije.

Z namenom vzpostavitve okvirov za upravljanje kapitala je skupina Sava Re v okviru strategije prevzemanja tveganj določila merila za sprejemljivost solventnostnega količnika v skladu s Solventnostjo II. Tako so za posamezno družbo v skupini in skupino določene ravni ustreznosti solventnostnega količnika, izračunanega v skladu s standardno formulo. V okviru politike upravljanja kapitala, ima skupina opredeljene cilje in ključne aktivnosti povezane z upravljanjem kapitala, način razvrščanja primernih lastnih virov sredstev, opis postopkov za zagotavljanje ustrezne strukture kapitala, definiran proces priprave srednjeročnega načrta in opredelitev drugih pomembnih aktivnosti, povezanih z upravljanjem kapitala.

Pri tem je osnovna usmeritev v skupini optimalna izraba kapitala ter izogibanje prenizki oziroma prekomerni kapitaliziranosti posamezne družbe in skupine. V vsaki posamezni družbi skupine želimo zagotoviti zadosten nivo kapitala nad zahtevanim solventnostnim kapitalom, da bo lahko sama absorbirala manjša nepričakovana odstopanja ter odstopanja, povezana s strukturo standardne formule. Večja nepričakovana odstopanja nameravamo uravnavati s presežkom primernih lastnih virov sredstev Save Re.

Ravni ustreznosti solventnostnega količnika za skupino Sava Re določene v strategiji prevzemanja tveganj skupine so naslednje:

18.7.2 Tveganja iz finančnih pogodb

Skupina med finančne pogodbe uvršča Skupino kritnih skladov MOJI skladi življenjskega cikla, ki se nanaša na dodatno pokojninsko zavarovanje družbe Moja naložba v času varčevanja. Družba je 1. 1. 2016 začela z upravljanjem Skupine kritnih skladov MOJI skladi življenjskega cikla, ki so sestavljeni iz treh kritnih skladov in sicer MOJ dinamični sklad (v nadaljevanju MDS), MOJ uravnoteženi sklad (v nadaljevanju MUS) in MOJ zajamčeni sklad (v nadaljevanju MZS). Obveznosti iz finančnih pogodb niso vključene v konsolidirano postavko zavarovalno-tehničnih rezervacij, zato niso vključene v prikaz zavarovalnih tveganj. Sredstva iz finančnih pogodb se ne pojavljajo v konsolidirani postavki finančnih naložb, zato niso vključena v prikaz finančnih tveganj. V povezavi s sredstvi in obveznostmi finančnih pogodb se ravno tako pojavlja tveganje nedoseganja zajamčene donosnosti na kritnem skladu, ki zagotavlja zajamčeno donosnost – skladu MZS.

Zavarovanci (člani) dodatnega pokojninskega zavarovanja prevzemajo naložbeno tveganje v celoti v skladih MDS in MUS, naložbeno tveganje nad zajamčenimi sredstvi pa v kritnem skladu MZS, ki zagotavlja zajamčeni donos. Zajamčeni donos v MZS znaša 60 % povprečne letne obrestne mere na državne vrednostne papirje z dospelostjo nad enim letom. Obveznosti iz finančnih pogodb na MZS obsegajo obveznosti za zajamčena sredstva (vplačana čista premija in zajamčen donos) in dodatne obveznosti za pokrivanje negativne razlike med dejansko in potrebno stopnjo donosnosti (obveznosti za preseganje donosa). Za vsakega člana upravljavec vodi osebni račun, na katerem se zbira vplačana čista premija in sredstva za preseganje zajamčenega donosa (rezervacije) ter v MZS še zajamčen donos. Obveznost do zavarovancev v MDS in MUS se spreminja skladno s spremembo vrednosti naložb; zavarovanci v celoti prevzemajo naložbeno tveganje. Obveznosti do zavarovancev v MZS se za donos nad zajamčenimi sredstvi v letih, ko je dosežena donosnost nad zajamčeno, povečuje, v letih, ko je dosežena donosnost pod zajamčeno, pa se ta del obveznosti zmanjšuje, dokler rezervacije niso v celoti izčrpane. Opisano uravnavanje zajamčene donosnosti poteka na ravni posameznega osebnega računa. V primeru da individualne rezervacije na kakšnem od računov ne zadostujejo za pokrivanje zajamčenega donosa, za razliko oblikuje družba rezervacije na lastnih sredstvih, ki smejo dosegati 20 % kapitala, v primeru preseganja, pa nedoseganje družba pokriva iz lastnih sredstev (v letu 2016 ni bilo doplačil).

Tveganje nedoseganja zajamčene donosnosti je obvladovano predvsem z ustreznim upravljanjem sredstev in obveznosti zavarovancev, ustrezno naložbeno strategijo, ustrezno višino kapitala družbe ter oblikovanjem rezervacij.

18.7.3 Zavarovalna tveganja

Zavarovalna tveganja so tveganja, povezana z osnovno dejavnostjo zavarovalnic, torej prevzemanjem tveganj od zavarovalcev. Med zavarovalna tveganja uvrščamo predvsem tveganje pri sprejemu rizikov v (po)zavarovanje, cenovno tveganje, tveganje škod, tveganje samopridržaja in tveganje nezadostnosti zavarovalno-tehničnih rezervacij. Nekatera druga zavarovalna tveganja, na primer tveganje, da je zavarovalni produkt neustrezno načrtovan, tveganje ekonomskega okolja in tveganje obnašanja zavarovalcev, so sicer lahko pomembna, ker pa ocenjujemo, da bi se njihov vpliv posredno odražal v glavnih zavarovalnih tveganjih, jih tu podrobneje ne obravnavamo.

Osnovni namen življenjskih in premoženjskih zavarovanj je prevzem tveganja od zavarovalcev. Poleg zavarovalnih tveganj, ki jih (direktne) zavarovalnice v skupini prevzemajo neposredno, skupina s sprejetimi pozavarovanji prevzema zavarovalna tveganja tudi od cedentov zunaj skupine. Skupina del prevzetih tveganj zadrži v lastni izravnavi, presežek nad lastnimi zmožnostmi pa retrocedira. Skupina vse zavarovalne in pozavarovalne pogodbe v smislu standarda MSRP 4 razvršča med zavarovalne in finančne pogodbe. V nadaljevanju so v skladu z MSRP 4 podrobneje razkrita tveganja, ki izvirajo iz zavarovalnih pogodb.

Najprej bomo obravnavali zavarovalna tveganja, povezana s premoženjskimi zavarovanji, nato pa še tista, povezana z življenjskimi zavarovanji.

18.7.3.1 Tveganje pri sprejemu rizikov v (po)zavarovanje – premoženjska zavarovanja

Tveganje pri sprejemu rizikov v (po)zavarovanje je tveganje, da bo prišlo do finančnih izgub zaradi napačne izbire in odobritve, da skupina riziko sprejme v (po)zavarovanje. Skupina to tveganje zmanjšuje predvsem z upoštevanjem ustaljenih oziroma predpisanih postopkov za prevzem rizikov, zlasti večjih, pravilnim določanjem maksimalnih verjetnih škod (angl. probable maximum loss; PML) za posamezen riziko, notranjimi smernicami in navodili za prevzem, sistemom pooblastil ter ustrezno cenovno in pozavarovalno politiko.

Večina zavarovalnih pogodb premoženjskih zavarovanj se obnavlja vsako leto, kar omogoča pravočasno prilagajanje zavarovalnih pogojev in cen morebitnim neugodnim gibanjem škodnih rezultatov za celotne zavarovalne vrste, prav tako pa tudi za posamezne večje zavarovance.

Pri prevzemu večjih rizikov v zavarovanje, ki jih prevzema skupina, sodelujejo ustrezno usposobljeni strokovnjaki obvladujoče družbe (in potem v večinskem deležu pozavarujejo pri obvladujoči družbi). Pri tem je ključno tudi to, da se za velike rizike, ki presegajo limite pozavarovalnih pogodb, priskrbi ustrezno fakultativno pozavarovalno kritje kot nadgradnja osnovnega pozavarovalnega programa.

Zavarovalno tveganje, ki presega zmožnosti skupine, skupina zmanjšuje tako, da ga s pasivnimi pozavarovalnimi pogodbami prenaša na retrocesionarje.

Ocenjujemo, da je tveganje pri sprejemu rizikov v (po)zavarovanje dobro obvladovano, se je pa v letu 2016 absolutno glede na leto 2015 nekoliko povečalo zaradi povečanega obsega posla. Čista obračunana premija premoženjskih zavarovanj v skupini se je namreč v letu 2016 povečala za 10,0 milijonov EUR glede na leto 2015 oziroma za 2,8 %.

18.7.3.2 Cenovno tveganje – premoženjska zavarovanja

Cenovno tveganje je tveganje, da bo obračunana (po)zavarovalna premija premajhna za obveznosti, ki bodo nastale s sklenitvijo (po)zavarovanja. Cenovno tveganje v skupini nadzorujemo predvsem z aktuarskimi analizami škodnih količnikov, ugotavljanjem njihovega trenda in ustreznimi korekcijami, pri določanju premijskih stopenj za nove zavarovalne produkte pa z ustreznim previdnim modeliranjem škodnega dogajanja, primerjavo s tržno prakso ter primerjanjem dejanskega škodnega dogajanja s predvidenim.

Pri proporcionalnih pozavarovalnih pogodbah je pozavarovalna premija odvisna od zavarovalne premije, ki jo praviloma določajo cedenti, nevarnostni del premije pa je odvisen tudi od provizije, ki jo pozavarovatelj prizna cedentu. Zato skupina to tveganje obvladuje s pravilnim prevzemom rizikov v pozavarovanje in z ustreznim prilagajanjem provizijske politike. Pri neproporcionalnih pozavarovalnih pogodbah cenovno tveganje prav tako obvladujemo s pravilnim prevzemom rizikov v pozavarovanje in primernim določanjem pozavarovalnih premijskih stopenj. Pričakovani rezultati posameznih prevzetih pozavarovalnih pogodb na podlagi razpoložljivih informacij in postavljenih cen morajo biti v skladu s ciljnimi kombiniranimi količniki, primernost cen pa preverjamo z rezultati po pozavarovalnih oblikah in skupinah.

Če upoštevamo razumna aktuarska pričakovanja glede gibanja višine odškodnin oziroma škodnih količnikov in stroškov oziroma stroškovnih količnikov ter racionalno vedenje vseh udeležencev na trgu, so premijske stopnje dovolj visoke. Vendar pa se cenovno tveganje v odvisnih družbah povečuje, kar je predvsem posledica naraščanja popustov pri avtomobilskih zavarovanjih. Skupno cenovno tveganje skupine v letu 2016 ocenjujemo kot srednje in primerljivo s tistim v letu 2015.

18.7.3.3 Tveganje škod – premoženjska zavarovanja

Tveganje škod je tveganje, da bo število škod večje oziroma povprečna višina škod večja, kot je bilo pričakovano. To tveganje se lahko uresniči zaradi napačne ocene pri sprejemu rizikov v (po)zavarovanje, spremembe prakse sodišč, pojava novih vrst škod, povečanja ozaveščenosti ljudi o pravicah iz zavarovalnih pogodb, spremembe makroekonomskih okoliščin ipd.

Tveganje škod obvladujemo s primernimi (po)zavarovalnimi pogoji in ceniki, primernim prevzemom rizikov v zavarovanje, kontrolo koncentracije rizikov na določeni lokaciji ali geografskem področju, predvsem pa z ustreznim programom retrocesije.

Glede na realizirane škodne dogodke in njihov majhen vpliv na rezultat skupine ugotavljamo, da so našteti ukrepi za obvladovanje teh tveganj ustrezni, in ocenjujemo, da je tveganje škod ostalo na primerljivi ravni kot v preteklem obdobju.

18.7.3.4 Tveganje samopridržaja – premoženjska zavarovanja

Tveganje samopridržaja je tveganje, da bi prišlo do velikih čistih (agregatnih) škod zaradi katastrof ali koncentriranega škodnega dogajanja. Uresničilo bi se v primeru množičnih škod, v katerih bi bilo prizadetih več zavarovanih objektov. To bi se lahko zgodilo predvsem pri škodah zaradi naravnih nevarnosti, ki jih krije temeljno ali dodatno požarno zavarovanje oziroma k požarnemu zavarovanju priključeno zavarovanje, denimo zavarovanje obratovalnega zastoja ali potresno zavarovanje.

Skupina to tveganje obvladuje s primernim strokovnim prevzemom v zavarovanje, delno z merjenjem izpostavljenosti po geografskih področjih za posamezne naravne nevarnosti, predvsem pa z ustreznim pozavarovalnim programom. Pri tem upošteva dejstvo, da na čiste škode na letni ravni vplivata maksimalna višina čiste škode, ki se nanaša na posamezni katastrofalni dogodek, in tudi frekvenca takih dogodkov.

Ocenjujemo, da pri tveganju samopridržaja v letih 2016 in 2015 ni bilo bistvenih razlik.

18.7.3.5 Tveganje nezadostnosti zavarovalno-tehničnih rezervacij – premoženjska zavarovanja

Tveganje nezadostnosti zavarovalno-tehničnih rezervacij je tveganje, da zavarovalno-tehnične rezervacije niso oblikovane v zadostni višini glede na prevzete obveznosti iz (po)zavarovalnih poslov.

Skupina pri oblikovanju zavarovalno-tehničnih rezervacij upošteva morebitne ugotovljene primanjkljaje škodnih rezervacij na ravni posamezne odvisne družbe in morebitni ugotovljeni primanjkljaj evidentira na ravni skupine.

Prenosno premijo skupina oblikuje pro rata za vsako zavarovalno polico posebej. Dodatno k prenosni premiji skupina oblikuje še rezervacije za neiztekle nevarnosti v tistih zavarovalnih vrstah, kjer je seštevek pričakovanega škodnega in stroškovnega količnika večji od 100 %.

Zaradi vsebinske razlike (pojasnjene v nadaljevanju poglavja) v metodologiji oblikovanja škodnih rezervacij za pozavarovanje in zavarovanje smo analizo izteka (angl. run-off) naredili posebej za zavarovanje in posebej za pozavarovanje.

Odvisne družbe svoje podatke o škodnih rezervacijah za zavarovanje organizirajo in analizirajo po letih nastanka škodnega dogodka. V spodnji tabeli prikazujemo kontrolo oziroma analizo višine kosmatih škodnih rezervacij, ki jih je oblikovala skupina za obveznosti iz (direktnih) zavarovalnih pogodb za premoženjska zavarovanja. Zneski so iz lokalnih valut preračunani v evre po tečaju ob koncu opazovanega leta (rezervacije) oziroma po tečaju na sredini opazovanega leta (plačane škode).

(v tisoč EUR)	31. decembra leta
Ocena kosmatih obveznosti	2011	2012	2013	2014	2015	2016
Prvotno ocenjene	263.714	290.548	292.573	311.615	302.652	312.718
Ponovno ocenjene 1 leto pozneje	231.678	247.049	248.887	252.018	254.956
Ponovno ocenjene 2 leti pozneje	212.319	230.393	218.114	231.911
Ponovno ocenjene 3 leta pozneje	201.584	206.999	207.598
Ponovno ocenjene 4 leta pozneje	184.152	200.190
Ponovno ocenjene 5 let pozneje	179.010
Kumulativni kosmati presežek
(zadnja ocena – prvotna ocena)	84.704	90.357	84.975	79.703	47.696
Kumulativni kosmati presežek v % od prvotne ocene	32,1%	31,1%	29,0%	25,6%	15,8%

					Analiza višine kosmatih škodnih rezervacij za premoženjska zavarovanja
--	--	--	--	--	------------------------------------------------------------------------	--

Kumulativni kosmati presežki za pogodbena leta od 2011 do 2014 so se povečali, če jih primerjamo z vrednostmi ob koncu predhodnega leta, ko so znašali 30,2 %, 28,8 %, 25,4 % in 19,1 % prvotne ocene.

Za aktuarsko ocenjevanje škodnih rezervacij pri pozavarovanju skupina ne more uporabiti trikotnikov, organiziranih po letih nastanka škodnega dogodka, kot je to v navadi za zavarovanje. Podatke o škodah, ki so proporcionalno pozavarovane, pozavarovalnica prejme od svojih cedentov razčlenjene po posameznih pogodbenih letih. Ker se škode pri enoletnih zavarovalnih policah, sklenjene med letom, lahko zgodijo v letu sklenitve ali pa v naslednjem letu, agregirani podatki za proporcionalno pozavarovanje niso organizirani po letu nastanka škodnega dogodka. Prav tako imajo nekateri trgi obnovitev kritij med letom, zato prihaja še do dodatnih zamikov med pogodbenim letom in letom nastanka škodnega dogodka. Zaradi navedenih značilnosti, skupina za pozavarovalni del dejavnosti podatke o plačanih škodah organizira po pogodbenih letih. Tako ocenjene obveznosti se nanašajo na že nastale škode (prijavljene in neprijavljene), za poravnavo katerih je namenjena škodna rezervacija, ter na škode, ki še niso nastale in za katerih poravnavo je namenjena prenosna premija, zmanjšana za razmejeno provizijo.

V spodnji tabeli zato kot originalno ocenjene kosmate obveznosti ob koncu posameznih preteklih let upoštevamo škodne rezervacije, povečane za prenosno premijo, zmanjšano za razmejeno provizijo, kar primerjamo s poznejšimi ocenami istih obveznosti.

(v tisoč EUR)	31. decembra leta
Ocena kosmatih obveznosti	2011	2012	2013	2014	2015	2016
Prvotno ocenjene	173.525	206.099	199.339	207.416	209.963	218.615
Ponovno ocenjene 1 leto pozneje	169.377	179.499	170.890	183.590	191.260
Ponovno ocenjene 2 leti pozneje	155.552	169.304	160.099	174.579
Ponovno ocenjene 3 leta pozneje	155.334	158.181	156.865
Ponovno ocenjene 4 leta pozneje	145.246	155.634
Ponovno ocenjene 5 let pozneje	143.162
Kumulativni kosmati presežek
(zadnja ocena – prvotna ocena)	30.363	50.464	42.473	32.838	18.703
Kumulativni kosmati presežek v % od prvotne ocene	17,5%	24,5%	21,3%	15,8%	8,9%

Analiza višine kosmatih zavarovalno-tehničnih rezervacij za predhodna leta za pozavarovanje

Kumulativni kosmati presežki za pogodbena leta od 2011 do 2014 so se povečali, če jih primerjamo z vrednostmi ob koncu predhodnega leta, ko so znašali 16,3 %, 23,2 %, 19,7 % in 11,5 % prvotne ocene.

Zaradi visokih kumulativnih presežkov kosmatih škodnih rezervacij za premoženjska zavarovanja in tudi kosmatih zavarovalno-tehničnih rezervacij za pozavarovanje ocenjujemo, da je tveganje nezadostnosti zavarovalno-tehničnih rezervacij relativno nizko in primerljivo z letom 2015.

18.7.3.6 Program retrocesije – premoženjska zavarovanja

Za obvladovanje zavarovalnih tveganj, ki jim je izpostavljena skupina, je pomemben primeren pozavarovalni program, predvsem program retrocesije. Sestavljen je tako, da zmanjšuje izpostavljenost potencialnim posameznim velikim škodam in učinku velikega števila posameznih škod, ki so posledica istega škodnega dogodka. Ocenjujemo, da je pozavarovalni program skupine, ki vključuje proporcionalno in neproporcionalno zaščito, primeren za tveganja, ki jim je skupina izpostavljena. Najvišji zneski, določeni v tabelah maksimalnega kritja, se uporabljajo le izjemoma. S sozavarovanjem in recipročnimi pogodbami z drugimi pozavarovalnicami skupina skrbi za dodatno razpršitev tveganja. Portfelj v lastni izravnavi skupine, tako za slovenske kot tudi za tuje cedente, je ob večjih škodnih dogodkih zaščiten še s previdno izbranim neproporcionalnim pozavarovanjem.

Ocenjujemo, da je pozavarovalni program, predvsem pa program retrocesije, ustrezen ter primerljiv za leti 2016 in 2015.

18.7.3.7 Ocena ogroženosti zaradi zavarovalnih tveganj – premoženjska zavarovanja

Povečana uresničitev zavarovalnih tveganj bi imela kot ključno posledico povečanje čistih škod. Zaradi primernega programa retrocesije skupina kot celota ni izpostavljena tveganju nenadnega povečanja čistih škod, tudi če bi se zgodile katastrofalne škode. Bolj verjetno je povečanje čistih škod zaradi množičnih manjših neugodnih gibanj (povečanja škod ali stroškov oziroma zmanjšanje premije), kar bi vplivalo na čisti kombinirani količnik. Če bi se čisti kombinirani količnik povečal/zmanjšal za eno odstotno točko, bi se čisti dobiček skupine pred davki zmanjšal/povečal za 3,7 milijona EUR (2015: 3,6 milijona EUR).

Maksimalni samopridržaj po riziku za večino premoženjskih zavarovanj znaša 4 milijone EUR, pri čemer kombiniran limit za zavarovanje požara in elementarnih nesreč, drugo škodno zavarovanje in zavarovanje različnih finančnih izgub prav tako ne sme presegati 4 milijone EUR, za zavarovanje odgovornosti pri uporabi motornih vozil 2 milijona EUR, pri pomorskih zavarovanjih 2 milijona EUR, pri življenjskih zavarovanjih pa so maksimalni samopridržaji enaki 300.000 EUR. Tako čista škoda na posameznem riziku praviloma ne more preseči 4 milijonov EUR. V primeru katastrofalnega dogodka, na primer poplave, toče, viharja ali celo potresa, je maksimalna čista škoda navzgor omejena s prioriteto ustreznega neproporcionalnega kritja (zaščita samopridržaja), ki tako pri kritju poslov iz skupine kot poslov zunaj skupine znaša 5 milijonov EUR. To je zgornja meja čiste škode, ki jo lahko predvidimo ob razumnih aktuarskih pričakovanjih za en katastrofalen dogodek na ravni skupine. V primeru več katastrofalnih dogodkov v istem letu pogodbi za neproporcionalno zaščito vključujeta tudi določila o obnovitvi kritja. Verjetnost tolikšnega števila katastrofalnih dogodkov, da bi bila zaradi njih ogrožena solventnost skupine, je tako zanemarljiva. Seveda zaradi naključnega nihanja števila katastrofalnih škod vedno lahko pričakujemo dodatne čiste škode, kar bi se pokazalo v poslabšanju poslovnega izida, nikakor pa ne tega, da bi bila ogrožena solventnost skupine.

Tveganje, da bi zavarovalna tveganja resno ogrozila finančno trdnost skupine, ocenjujemo za majhno, pri tem pa ni bistvene razlike med letoma 2016 in 2015.

18.7.3.8 Zavarovalna tveganja pri življenjskih zavarovanjih

Pomembni komponenti zavarovalnega tveganja življenjskih zavarovanj sta tveganje premije in tveganje zavarovalno-tehničnih rezervacij. Tveganje premije obstaja, če so stroški in nastale škode višji od pričakovanih. Tveganje rezervacije je tveganje, da je absoluten znesek zavarovalno-tehničnih rezervacij podcenjen. Tveganje prevzemanja in ocenjevanja je sestavljeno iz biometričnega tveganja (smrtnost, dolgoživost, obolevnost in invalidnost) in tveganja prekinitve. Tveganje prekinitve je povezano z nepričakovano višjimi ali nižjimi stopnjami storna, odpovedi, kapitalizacij (prenehanje plačevanja premij) in odkupov. Skupina obvladuje koncentracijo zavarovalnih tveganj življenjskih zavarovanj z razpršitvijo, pozavarovanjem ter s postopki za prevzemanje in ocenjevanje tveganja.

Skupina za obvladovanje zavarovalnih tveganj redno izvaja analize stopenj smrtnosti, obolevnosti, prekinitev življenjskih zavarovanj in preučuje njihove trende. Ob tem redno izvaja test ustreznosti oblikovanih obveznosti. Skupina upravlja zavarovalno tveganje z uporabo postopkov za prevzemanje in ocenjevanje tveganja. Postopki prevzemanja in ocenjevanja tveganja določajo kriterije in pogoje odobritve za prevzetje tveganja. Ob uporabljenih premijskih cenikih je prevzemanje in ocenjevanje odvisno od pristopne starosti in želene zavarovalne vsote. Skupina prevzame tveganje, če je zdravstveno stanje, kot merilo tveganja, v skladu s tabelo kriterijev za medicinske preiskave. Dodatna dejavnika pri prevzemu tveganja sta tudi življenjski slog, upoštevajoč prostočasne dejavnosti, in poklic. Skupina s primernim pozavarovalnim programom omeji vpliv zavarovalnega tveganja, zaščita je praviloma proporcionalna. Lastni delež zavarovalnic večinoma ne presega 50.000 EUR. Za hujše bolezni je sklenjeno tudi pozavarovanje s partnerjem v tujini (Partner Re).

Ocenjujemo, da so ostala zavarovalna tveganja življenjskih zavarovanj na enaki ravni kot v letu 2015.

18.7.4 Finančna tveganja

Pri svojem finančnem poslovanju so posamezne družbe iz skupine izpostavljene finančnim tveganjem, med katera uvrščamo tržno, likvidnostno in kreditno tveganje.

Pri naložbah kritnega sklada z naložbenim tveganjem zavarovalnica ni izpostavljena tržnim tveganjem, saj naložbeno politiko opredelijo zavarovanci, ki tudi v celoti prevzemajo finančna tveganja. Izjema je sklad ZS Varnost, kjer garancijo kapitala zagotavlja Zavarovalnica Sava. To je razlog, da je ta del sredstev v nadaljevanju izvzet iz razlage finančnih tveganj.

Sredstva in obveznosti iz finančnih pogodb so povezana s sredstvi kritnih skladov PDPZ, ki jih družba upravlja v korist zavarovancev. Tveganja iz finančnih pogodb so opisana v poglavju 18.7.2 Tveganja iz finančnih pogodb.

18.7.4.1 Tržna tveganja

(v EUR) Vrsta naložbe	31.12.2016	Struktura 31.12.2016	31.12.2015*	Struktura 31.12.2015	Absolutna razlika 31.12.2016/ 31.12.2015	Strukturna sprememba 31.12.2016/ 31.12.2015
Depoziti	24.737.308	2,3%	53.052.297	5,2%	-28.314.989	-2,8%
Državne obveznice	595.132.601	56,2%	502.263.965	48,9%	92.868.636	7,3%
Poslovne obveznice*	368.357.333	34,8%	421.301.237	41,0%	-52.943.904	-6,2%
Delnice	16.980.847	1,6%	18.906.610	1,8%	-1.925.763	-0,2%
Vzajemni skladi	16.531.807	1,6%	12.758.487	1,2%	3.773.320	0,3%
obvezniški in denarni	9.565.440	0,9%	341.158	0,0%	9.224.282	0,9%
mešani	1.703.918	0,2%	1.730.327	0,2%	-26.409	0,0%
delniški	5.262.449	0,5%	10.020.709	1,0%	-4.758.260	-0,5%
ostali		0,0%	666.292	0,1%	-666.292	-0,1%
Dana posojila in ostalo	659.484	0,1%	1.075.435	0,1%	-415.951	0,0%
Depoziti pri cedentih	7.835.859	0,7%	5.698.774	0,6%	2.137.085	0,2%
Finančne naložbe	1.030.235.239	97,2%	1.015.056.805	98,8%	15.178.434	-1,5%
Naložbene nepremičnine	7.933.786	0,7%	8.040.244	0,8%	-106.458	0,0%
Denar in denarni ustrezniki**	21.481.381	2,0%	4.598.802	0,4%	16.882.579	1,6%
Naložbeni portfelj	1.059.650.406	100,0%	1.027.695.851	100,0%	31.954.555

Finančne naložbe, ki so izpostavljene tržnemu tveganju

*Vrednost poslovnih obveznic v letu 2015 je zmanjšana za vrednost poslovnih obveznic z državnim jamstvom (51,9 milijona EUR); vrednost le teh je upoštevana med državnimi obveznicami.

**Med naložbami s stalnim donosom niso upoštevani denar in denarni ustrezniki zavarovancev, ki prevzemajo naložbeno tveganje (2016: 12,5 milijona EUR; 2015: 0,1 milijona EUR).

18.7.4.1.1 Tveganje obrestne mere

Tveganje obrestne mere je tveganje, da bo družba utrpela izgubo kot posledico nihanja obrestnih mer. Pri spremembi obrestne mere se tveganje lahko uresniči zaradi zmanjšanja vrednosti naložb ali povečanja obveznosti.

Glavnina tveganja obrestne mere je v delu obveznosti prisotna le na segmentu življenjskih zavarovanj (matematične rezervacije). Na podlagi predpisane metodologije za izračun zavarovalno-tehničnih rezervacij za potrebe priprave računovodskih izkazov so na spremembo obrestne mere pri premoženjskih zavarovanjih občutljive le začasne ali dosmrtne rente, ki izhajajo iz odgovornostnih zavarovanj, vendar pa so spremembe obveznosti zaradi spremembe kapitaliziranih vrednosti rent kot posledica padca obrestne mere zanemarljive in zato v navedenih izračunih niso upoštevane.

Tveganje spremembe obrestnih mer merimo z občutljivostno analizo³², in sicer s spremembo vrednosti naložb v obveznice oziroma vrednosti matematičnih rezervacij ob spremembi obrestnih mer za eno odstotni točki. Pri analizi so na strani naložb izključene naložbe v obveznice razporejene v računovodsko skupino v posesti do zapadlosti, saj se vrednotijo po odplačni vrednosti in tako niso občutljive na spremembo tržnih obrestnih mer.

Celotna vrednost naložb, ki so vključene v izračun, na dan 31. 12. 2016 znaša 841,7 milijona EUR (31. 12. 2015: 760,2 milijona EUR³³). Od tega se 582,7 milijona EUR (31. 12. 2015: 524,3 milijona EUR)

³² V letu 2016 smo spremenili metodologijo izračuna občutljivostne analize (sprememba obrestnih mer za 100 bp, v 2015 sprememba 200 bp), kar je vplivalo na to, da se rezultati občutljivostne analize za leto 2015 razlikujejo od objavljenih rezultatov v letnem poročilu za leto 2015.

³³ V osnovo občutljivostne analize so zajete tudi naložbe, ki so v izkazu finančnega položaja prikazane med ostalimi naložbami v skupni višini 0,3 milijona EUR.

nanaša na sredstva premoženjskih zavarovalnic (vključuje tudi Savo Re) in 259,0 milijonov EUR (31. 12. 2014: 235,9 milijona EUR) na sredstva življenjskih zavarovalnic.

Občutljivostna analiza za segment premoženjskih zavarovanj pokaže, da bi se na dan 31. 12. 2016 vrednost naložb, občutljivih na obrestno tveganje, zaradi povečanja obrestnih mer za eno odstotno točko, znižala za 22,0 milijonov EUR (31. 12. 2015: 15,1 milijona EUR) oziroma za 3,8 % (31. 12. 2015: 2,8 %). Podrobnejši prikaz rezultatov spremembe vrednosti naložb ob spremembi obrestnih mer in vpliv na računovodske izkaze sta predstavljena v naslednji tabeli, kjer vpliv na kapital izvira iz naložb, razporejenih v računovodsko skupino razpoložljivo za prodajo, vpliv na izkaz poslovnega izida pa iz naložb, razporejenih v računovodsko skupino po pošteni vrednosti prek izkaz poslovnega izida.

(v EUR)	31.12.2016
		+100 bp	-100 bp
Tip vrednostnega papirja	Vrednost	Vrednost po šoku	Sprememba vrednosti	Vrednost	Vrednost po šoku	Sprememba vrednosti
Državne obveznice	318.233.611	305.537.548	-12.696.063	318.233.611	332.153.233	13.919.622
Poslovne obveznice	257.788.563	248.745.357	-9.043.206	257.788.563	267.563.232	9.774.669
Obvezniški vzajemni skladi	6.641.937	6.391.268	-250.669	6.641.937	6.915.149	273.212
Skupaj	582.664.111	560.674.173	-21.989.938	582.664.111	606.631.614	23.967.503
Vpliv na kapital	-21.988.831			23.966.383
Vpliv na izkaz poslovnega izida	-1.107			1.120

Rezultati občutljivostne analize naložb, občutljivih na obrestno tveganje, premoženjskih zavarovanj

(v EUR)	31.12.2015
		+100 bp		-100 bp
Tip vrednostnega papirja	Vrednost	Vrednost po šoku	Sprememba vrednosti	Vrednost	Vrednost po šoku	Sprememba vrednosti
Državne obveznice	270.591.097	262.661.412	-7.929.685	270.591.097	278.981.430	8.390.334
Poslovne obveznice	253.729.871	246.542.793	-7.187.078	253.729.871	261.336.722	7.606.851
Obvezniški vzajemni skladi	0	0	0	0	0	0
Skupaj	524.320.968	509.204.205	-15.116.762	524.320.968	540.318.152	15.997.185
Vpliv na kapital	-15.062.203			15.936.565
Vpliv na izkaz poslovnega izida	-54.559			60.620

Občutljivostna analiza na strani naložb življenjskih zavarovanj, občutljivih na obrestno tveganje, pokaže, da bi se vrednost zaradi povečanja obrestnih mer za eno odstotno točko, zmanjšala za 11,8 milijona EUR oziroma za 4,6 % (31. 12. 2015: 9,2 milijona; 5,0 %). Podrobnejši prikaz rezultatov spremembe vrednosti naložb ob spremembi obrestnih mer in vpliv na računovodske izkaze sta predstavljena v naslednji tabeli, kjer vpliv na kapital izhaja iz naložb razporejenih v računovodsko skupino razpoložljivo za prodajo, vpliv na izkaz poslovnega izida pa iz naložb razporejenih v računovodsko skupino po pošteni vrednosti preko izkaz poslovnega izida.

(v EUR)	31.12.2016
	+100 bp			-100 bp
Tip vrednostnega papirja	Vrednost	Vrednost po šoku	Sprememba vrednosti	Vrednost	Vrednost po šoku	Sprememba vrednosti
Državne obveznice	144.665.631 137.373.425		-7.292.206	144.665.631	152.771.794	8.106.163
Poslovne obveznice	111.894.083	107.514.441	-4.379.642	111.894.083	116.583.394	4.689.311
Obvezniški vzajemni skladi	2.449.680	2.338.235	-111.445	2.449.680	2.571.854	122.174
Skupaj	259.009.394	247.226.101	-11.783.293	259.009.394	271.927.041	12.917.647
Vpliv na kapital	-11.643.534			12.763.133
Vpliv na izkaz poslovnega izida	-139.759			154.514

Rezultati občutljivostne analize naložb, občutljivih na obrestno tveganje, življenjskih zavarovanj

(v EUR)	31.12.2015
		+100 bp		-100 bp
Tip vrednostnega papirja	Vrednost	Vrednost po šoku	Sprememba Vrednost vrednosti		Vrednost po šoku	Sprememba vrednosti
Državne obveznice	102.984.704	98.561.324	-4.423.380	102.984.704	107.748.180	4.763.477
Poslovne obveznice	132.874.383	128.140.060	-4.734.322	132.874.383	137.970.229	5.095.846
Obvezniški vzajemni skladi	0	0	0	0	0	0
Skupaj	235.859.087	226.701.384	-9.157.703	235.859.087	245.718.409	9.859.323
Vpliv na kapital		-8.880.436			9.609.241
Vpliv na izkaz poslovnega izida	-277.267			250.082

Vrednost matematične rezervacije, zajeta v občutljivostno analizo na strani obveznosti, na dan 31. 12. 2016 predstavlja 262,7 milijona EUR (31 .12. 2015: 252,7 milijona EUR) in ne vključuje dela matematične rezervacije, ki ni obrestno občutljiv (31. 12. 2016: 7,0 milijona EUR, 31. 12. 2015: 9,3 milijona EUR). Občutljivostna analiza na strani obveznosti (matematične rezervacije) pokaže, da bi se pri izračunu sedanje vrednosti matematičnih rezervacij ob upoštevanju višje obrestne mere za 1 odstotno točko, matematične rezervacije zmanjšale za 17,3 milijona EUR, oziroma 6,6 % (31. 12. 2015: 25,2 milijona EUR; 10,0 %). V drugem primeru, kjer bi pri rezervaciji upoštevali za 1 odstotno točko nižjo obrestno mero, pa bi se matematične rezervacije povečale za 9,0 milijona EUR oziroma 3,4 % (31. 12. 2015: 6,7 milijona EUR; 2,6 %).

Rezultati občutljivostne analize obveznosti življenjskih zavarovanj

31.12.2016 (v EUR)
	+100 bp	-100 bp
Vrednost matematičnih rezervacij	Vrednost po šoku	Sprememba vrednosti	Vrednost matematičnih rezervacij	Vrednost po šoku	Sprememba vrednosti
262.716.953	245.369.854 -17.347.099		262.716.953	271.679.805	8.962.853
	31.12.2015 (v EUR)
	+100 bp			-100 bp
Vrednost matematičnih rezervacij	Vrednost po šoku	Sprememba vrednosti	Vrednost matematičnih rezervacij	Vrednost po šoku	Sprememba vrednosti
252.714.686	227.492.710	-25.221.976	252.714.686	246.064.018	-6.650.668

Rezultati občutljivostnih analiz na strani sredstev in obveznosti pokažejo, da se je občutljivost sredstev na spremembo obrestnih mer glede na leto 2015 nekoliko povišala, medtem ko se je občutljivost matematičnih rezervacij znižala. Družba je tudi v letu 2016 usklajevala ročnosti sredstev in obveznosti za potrebe zniževanja neto učinka spremembe obrestnih mer na bilance skupine. Razlika med povprečno ročnostjo sredstev in obveznosti ločeno na premoženjska in življenjska zavarovanja je predstavljena v nadaljevanju.

Povprečna ročnost obveznic in depozitov premoženjskih zavarovanj znaša konec leta 2016 3,74 leta (31. 12. 2015: 3,23 leta), medtem ko je pričakovana ročnost obveznosti premoženjskih zavarovanj 3,27 leta (31. 12. 2014: 3,16 leta).

Povprečna ročnost obveznic in depozitov življenjskih zavarovanj znaša konec leta 2016 4,03 leta (31. 12. 2015: 3,85 leta), medtem ko je pričakovana ročnost obveznosti življenjskih zavarovanj 6,45 leta (31. 12. 2014: 7,0 leta).

Glede na navedeno ocenjujemo, da tveganje obrestne mere na ravni skupine in posameznih družb dobro obvladujemo. V primerjavi z letom 2015 se je tveganje obrestnih mer povečalo zaradi povečanja stanja obveznic, ki so občutljive na spremembo obrestnih mer. Pomembno je poudariti, da so zaradi nizkih obrestnih mer družbe izpostavljene predvsem tveganju reinvestiranja, ki je pomembnejše predvsem za odsek življenjskih zavarovanj, v katerem smo zavezani zagotavljanju donosnosti v višini tehnične obrestne mere.

18.7.4.1.2 Tveganje spremembe vrednosti lastniških vrednostnih papirjev

Tveganje spremembe vrednosti lastniških vrednostnih papirjev je tveganje, da bi se vrednost naložb zmanjšala zaradi nihanja cen lastniških vrednostnih papirjev.

Tveganju spremembe vrednosti lastniških vrednostnih papirjev so izpostavljene delnice, delniški vzajemni skladi in mešani vzajemni skladu (pri stresnem testu se upošteva polovica vrednosti).

Za oceno občutljivosti naložb na spremembe vrednosti lastniških vrednostnih papirjev lahko predpostavimo padec vseh vrednosti za 10 %, kar bi pomenilo zmanjšanje vrednosti naložb za 2,3 milijona EUR (31. 12. 2015: 3,0 milijona EUR).

(v EUR)		31.12.2016		31.12.2015
Padec vrednosti	Vrednost	Vrednost po šoku	Sprememba vrednosti	Vrednost	Vrednost po šoku	Sprememba vrednosti
za - 10 %	23.095.255	20.785.730	-2.309.526	29.792.483	26.813.234	-2.979.248

Ocena občutljivosti naložb na spremembo vrednosti lastniških vrednostnih papirjev

Za razliko od obveznic, pri katerih sprememba obrestne mere na spremembo vrednosti naložb ne vpliva linearno, lahko za padce vrednosti naložb v lastniške vrednostne papirje in vzajemne sklade upoštevamo načelo linearnosti. Tako bi 20-odstotni padec cen lastniških vrednostnih papirjev znižal vrednost naložb za 4,6 milijona EUR (31. 12. 2015: 6,0 milijona EUR).

Izpostavljenost skupine Sava Re tveganju spremembe vrednosti naložb v lastniške vrednostne papirje se je v letu 2016 v primerjavi s koncem leta 2015 malenkost znižala.

18.7.4.1.3 Tveganje spremembe cen nepremičnin

Izpostavljenost do spremembe cen nepremičnin skupina prikazujemo s stres testom 25-odstotnega padca cen. Osnova za izračun je stanje naložbenih nepremičnin.

Ocena občutljivosti naložb na spremembo cen nepremičnin

(v EUR)		31.12.2016		31.12.2015
Padec vrednosti	Vrednost	Vrednost po šoku	Sprememba vrednosti	Vrednost	Vrednost po šoku	Sprememba vrednosti
za - 25 %	7.933.786	5.950.340	-1.983.447	8.040.244	6.030.183	-2.010.061

Tveganje spremembe cen nepremičnin se v primerjavi s koncem leta 2015 ni bistveno spremenilo.

18.7.4.1.4 Valutno tveganje

Valutno tveganje je tveganje, da se bo zaradi sprememb tečajev zmanjšala vrednost sredstev v tujih valutah ali povečala vrednost obveznosti v tujih valutah.

Skupina Sava Re valutno tveganje obvladuje tako, da vsaka družba skrbi za čim boljšo valutno usklajenost sredstev in obveznosti.

V skupini Sava Re je valutnemu tveganju v največji meri izpostavljena Sava Re. Valutno tveganje za Savo Re je podrobneje obrazloženo v računovodskem poročilu Save Re v poglavju 24.5.3.1.4 Valutno tveganje.

Družbe v skupini z lokalno valuto v evrih (družbe s sedežem v Sloveniji, Črni gori in Kosovu), imajo vse obveznosti in naložbe v evrih, kar pomeni, da pri poslovanju teh družb valutnega tveganja ni. Ostale družbe v skupini, katerih lokalna valuta ni evro, večino poslovanja opravijo v lokalni valuti, zaradi medsebojnih povezav v skupini pa so manj podvržene še valutnemu tveganju na evrih.

Ocenjujemo, da je valutno tveganje na ravni skupine v letu 2016 glede na leto 2015 ostalo na enaki ravni, saj Sava Re aktivno pristopa k valutnemu usklajevanju in tako zmanjšuje izpostavljenost valutnemu tveganju.

18.7.4.2 Likvidnostno tveganje

Likvidnostno tveganje je tveganje, da bo družba zaradi plačila nepričakovanih ali nepričakovano visokih obveznosti utrpela izgubo pri zagotavljanju likvidnih sredstev.

Upravljanje likvidnostnega tveganja v posamezni družbi v skupini sledi smernicam, določenim v politiki upravljanja likvidnostnega tveganja skupine Sava Re. Vsaka družba v skupini skrbno načrtuje in spremlja realizacijo denarnih tokov (denarne prilive in odlive) ter v primeru likvidnostnih težav obvesti matično družbo, ki presodi in zagotovi potrebna sredstva za zagotavljanje likvidnosti posamezne družbe.

Likvidnostno tveganje, ki ga prevzame določena družba v skupini, se zmanjšuje tudi z rednim merjenjem in spremljanjem na podlagi opredeljenih kazalnikov. Eden izmed kazalnikov ugotavljanja likvidnostnega tveganja je tudi rokovna usklajenost finančnih sredstev in obveznosti.

V naslednji tabeli so vrednosti finančnih naložb in zavarovalno-tehničnih rezervacij, ki pokrivajo življenjska zavarovanja, po letih prikazane prek nediskontiranih denarnih tokov, vrednost zavarovalno-tehničnih rezervacij, ki pokrivajo premoženjska zavarovanja pa je po letih razporejena glede na pričakovano zapadlost na podlagi trikotniškega razvoja.

Zapadlost finančnih sredstev in obveznosti

(v EUR)	Knjigovodska vrednost 31.12.2016	Na odpoklic	do 1 leta	od 1 leta do 5 let	nad 5 let	Brez določene zapadlosti	Skupaj 31.12.2016
Finančne naložbe	1.030.235.239	0	177.341.485	577.592.915	287.214.735	35.801.964	1.077.951.099
- vrednotene po pošteni vrednosti preko izkaza poslovnega izida	9.176.694	0	3.330.220	2.794.152	1.607.755	1.737.641	9.469.768
- v posesti do zapadlosti	130.812.195	0	29.964.659	102.833.329	11.917.206	0	144.715.195
- posojila in depoziti	31.605.347	0	24.027.212	7.968.379	979.770	0	32.975.361
- razpoložljivo za prodajo	858.641.003	0	120.019.394	463.997.055	272.710.003	34.064.323	890.790.775
Znesek zav.-teh. rezervacij, prenesen pozavarovateljem	28.444.628	0	10.377.430	9.752.870	8.314.328		28.444.628
Denar in denarni ustrezniki	21.481.381	15.765.619	5.715.762				21.481.381
SKUPAJ SREDSTVA	1.080.161.248	15.765.619	193.434.677	587.345.785	295.529.063	35.801.964	1.127.877.108
Podrejene obveznosti	23.570.771	0	23.570.771	0	0	0	23.570.771
Zav.-teh.rezervacije	911.221.323	0	343.478.085	358.860.297	208.882.941	0	911.221.323
SKUPAJ OBVEZNOSTI	934.792.094	0	367.048.856	358.860.297	208.882.941	0	934.792.094
Razlika sredstva - obveznosti	145.369.154	15.765.619	-173.614.179	228.485.488	86.646.122	35.801.964	193.085.014

(v EUR)	Knjigovodska vrednost 31.12.2015	Na odpoklic	do 1 leta	od 1 leta do 5 let	nad 5 let	Brez določene zapadlosti	Skupaj 31.12.2015
Finančne naložbe	1.015.056.805	14.845.838	237.052.266	576.856.069	210.858.083	31.711.574	1.071.323.830
- vrednotene po pošteni vrednosti preko izkaza
poslovnega izida	18.403.777	0	4.334.194	10.713.772	1.014.006	1.728.772	17.790.744
- v posesti do zapadlosti	165.444.270	0	43.813.618	128.708.662	12.199.667	0	184.721.947
- posojila in depoziti	57.721.961	14.845.838	37.381.911	7.442.889	944.000	0	60.614.638
- razpoložljivo za prodajo	773.486.797	0	151.522.543	429.990.746	196.700.410	29.982.802	808.196.501
Znesek zav.-teh. rezervacij,
prenesen pozavarovateljem	23.877.277	0	8.711.127	8.186.851	6.979.298	0	23.877.276
Denar in denarni ustrezniki	4.598.802	0	4.598.802	0	0	0	4.710.904
SKUPAJ SREDSTVA	1.043.644.986	14.845.838	250.474.297	585.042.920	217.837.381	31.711.574	1.099.912.010
Podrejene obveznosti	23.534.136	0	11.767.068	11.767.068	0	0	23.534.136
Zav.-teh.rezervacije	887.068.500	0	323.806.107	345.890.474	217.371.918	0	887.068.499
SKUPAJ OBVEZNOSTI	910.602.636	0	335.573.175	357.657.542	217.371.918	0	910.602.635
Razlika sredstva - obveznosti	133.042.350	14.845.838	-85.098.878	227.385.378	465.463	31.711.574	189.309.375

Likvidnostne potrebe se zagotavljajo z alokacijo sredstev v instrumente denarnega trga v odstotku, ki je skladen z ocenjeno normalno tekočo potrebo po likvidnosti. Sredstva za pokrivanje ocenjene likvidnostne rezerve družbe v skupini s sedežem v EU zagotavljajo tako, da imajo vsaj 15 % portfelja investiranega v visoko likvidnih sredstvih. Visoko likvidna sredstva so namenjena zagotavljanju likvidnosti v primeru izrednih potreb po likvidnosti in so na voljo v vsakem trenutku. Ostale družbe v skupini kratkoročna sredstva za zagotavljanje likvidnosti uravnavajo z gotovino na bančnih računih in kratkoročnimi depoziti.

Dodatno likvidnostno rezervo predstavlja kreditna linija v višini 10 milijonov EUR, ki jo ima Sava Re sklenjeno pri dveh poslovnih bankah in služi tudi za potrebe pokrivanja likvidnostnih potreb družb v skupini.

Na podlagi navedenega ocenjujemo, da likvidnostno tveganje na ravni skupine kot posamezne družbe dobro obvladujemo in se v primerjavi s koncem leta 2015 ni bistveno spremenilo.

18.7.4.3 Kreditno tveganje

Kreditno tveganje je tveganje neizpolnitve obveznosti izdajateljev vrednostnih papirjev ali drugih nasprotnih strank, do katerih ima družba terjatve.

Kreditnemu tveganju so izpostavljene naložbe s stalnim donosom (naložbe v depozite, obveznice, depozite pri cedentih ter denar in denarni ustrezniki), terjatve do pozavarovateljev in druge terjatve.

Izpostavljenost kreditnemu tveganju

(v EUR)	31.12.2016	31.12.2015
Vrsta sredstev	Znesek	Znesek
Naložbe s stalnim donosom*	1.017.544.482	987.228.800
Dolžniški instrumenti	988.227.242	976.931.224
Depoziti pri cedentih	7.835.859	5.698.774
Denar in denarni ustrezniki*	21.481.381	4.598.802
Terjatve do pozavarovateljev	32.775.804	28.509.096
Znesek zavarovalno-tehničnih rezervacij, prenesen pozavarovateljem	28.444.628	23.877.277
Terjatve za deleže v zneskih škod	4.331.176	4.631.819
Druge terjatve	123.077.351	126.032.110
Terjatve iz neposrednih zavarovalnih poslov	51.340.821	51.510.767
Terjatve iz pozavarovanja in sozavarovanja (razen terjatev za deleže v zneskih škod)	63.674.406	64.125.767
Terjatev za odmerjeni davek	124.720	1.734.294
Druge terjatve	7.937.404	8.661.282
Skupna izpostavljenost	1.173.397.637	1.141.770.006

*Med naložbami s stalnim donosom niso upoštevani denar in denarni ustrezniki zavarovancev, ki prevzemajo naložbeno tveganje (2016: v višini 12,5 milijona EUR; 2015: 0,1 milijona EUR) ter dana posojila.

**Skupna izpostavljenost na dan 31.12.2015 se razlikuje od skupne izpostavljenosti v letnem poročilu 2015, zaradi upoštevanja denarja in denarnih ustreznikov med naložbami s stalnim donosom. Med naložbami s stalnim donosom so zajete tudi naložbe, ki so v izkazu finančnega položaja prikazane med ostalimi naložbami v skupni višini (0,3 milijona EUR).

Kreditno tveganje neizpolnitve obveznosti izdajateljev vrednostnih papirjev

Kreditno tveganje se pri naložbah ocenjuje prek dveh dejavnikov:

• prek bonitetnih ocen, ki se uporabljajo pri ugotavljanju kreditnega tveganja pri naložbah s stalnim donosom³⁴ in denarju³⁵ ;
• prek kazalnikov poslovanja pri ostalih naložbah.

V nadaljevanju prikazujemo oceno kreditnega tveganja naložb s stalnim donosom (vključeni so dolžniški vrednostni papirji, depoziti, depoziti pri cedentih ter denar in denarni ustrezniki).

(v EUR)	31.12.2016		31.12.2015*	Sprememba
Ocena po S&P/Moody's	Znesek	Struktura	Znesek	Struktura	strukture
AAA/Aaa	236.493.008	23,2%	205.415.055	20,8%	2,4 o.t.
AA/Aa	119.352.552	11,7%	108.688.082	11,0%	0,7 o.t.
A/A	393.031.864	38,6%	153.827.334	15,6%	23,0 o.t.
BBB/Baa	110.749.691	10,9%	347.917.158	35,2%	-24,4 o.t.
Manj kot BBB/Baa	91.343.721	9,0%	99.527.769	10,1%	-1,1 o.t.
Brez ocene	66.573.646	6,5%	71.853.402	7,3%	-0,7 o.t.
Skupaj	1.017.544.482	100,0%	987.228.800	100,0%

Struktura naložb s stalnim donosom po bonitetnih ocenah

*Med naložbami s stalnim donosom je na 31.12.2015 upoštevan tudi denar in denarni ustrezniki, zato se vrednost naložb s stalnim donosom razlikuje od objavljene v letnem poročilu 2015.

Naložbe s stalnim donosom z boniteto, ki je vsaj »A«, so na dan 31. 12. 2016 predstavljale 73,5 % portfelja naložb s stalnim donosom (31. 12. 2015: 47,4 %). Delež najkvalitetnejših naložb se je v letu 2016 v primerjavi s preteklim letom izboljšal. Pomemben del povečanja lahko pojasnimo z

³⁴ Vključuje obveznice, poslovne obveznice, depozite in depozite pri cedentih

³⁵ Vključuje denar in depozite na odpoklic

izboljšanjem bonitetne ocene Republike Slovenije iz bonitetnega razreda BBB/Baa v bonitetni razred A/A in je v skladu z naložbeno politiko, v kateri smo opredelili, da bomo imeli tovrstnih naložb vsaj 45 %.

V sklopu kreditnega tveganja neizpolnitve obveznosti izdajateljev vrednostnih papirjev skupina obravnava tudi tveganje koncentracije, ki predstavlja tveganje prevelike izpostavljenosti do posamezne regije, panoge ali izdajatelja.

Da bi se skupina Sava Re izognila preveliki koncentraciji v določen tip naložb, preveliki koncentraciji pri določenem pogodbenem partnerju oziroma sektorju in tudi drugim možnim oblikam koncentracije, ima v skladu z lokalnimi zakonodajami in notranjimi predpisi skupine svoj naložbeni portfelj precej razpršen.

(v EUR)	31.12.2016		31.12.2015	Sprememba
Panoga	Znesek	Struktura	Znesek	Struktura	strukture
Bančništvo	210.315.960	19,8%	250.557.708	24,4%	-4,5 o.t.
Država	595.184.920	56,2%	505.721.930	49,2%	7,0 o.t.
Finance in zavarovalništvo	65.503.264	6,2%	60.209.098	5,9%	0,3 o.t.
Industrija	62.439.993	5,9%	81.306.392	7,9%	-2,0 o.t.
Potrošne dobrine	48.636.399	4,6%	43.416.055	4,2%	0,4 o.t.
Preskrbovalna podjetja	77.569.871	7,3%	86.484.668	8,4%	-1,1 o.t.
Skupaj	1.059.650.406	100,0%	1.027.695.851	100,0%

Panožna razpršenost finančnih naložb

*Na dan 31. 12. 2015 so upoštevane tudi vrednosti denarja in denarnih ustreznikov ter naložbenih nepremičnin, zato se vrednosti na 31. 12. 2015 razlikujejo od objavljene vrednosti v letnem poročilu 2015.

Največjo panožno izpostavljenost na dan 31. 12. 2016 ima skupina Sava Re v panogi država (31. 12. 2016: 56,2 %; 31. 12. 2015: 49,2 %). Izpostavljenost do bančnega sektorja se je v primerjavi z lanskim letom znižala za 4,5 odstotne točke. Družba je kljub zniževanju sredstev v depozitih le-te investirala v krite obveznice, katerih delež se je v strukturi naložb povišal.

(v EUR)	31.12.2016		31.12.2015		Sprememba
Regija	Znesek	Struktura	Znesek	Struktura	strukture
Slovenija	329.122.108	31,1%	354.285.779	34,5%	-3,4 o.t.
Članice EU	548.247.185	51,7%	490.117.513	47,7%	4,0 o.t.
Nečlanice EU	94.328.566	8,9%	101.318.439	9,9%	-1,0 o.t.
Rusija in Azija	18.915.979	1,8%	17.822.752	1,7%	0,1 o.t.
Afrika in Srednji Vzhod	2.619.478	0,2%	1.813.076	0,2%	0,1 o.t.
Amerika in Avstralija	66.417.090	6,3%	62.338.279	6,1%	0,2 o.t.
Skupaj	1.059.650.406	100,0%	1.027.695.851	100,0%

Regijska razpršenost finančnih naložb

*Na dan 31. 12. 2015 so upoštevane tudi vrednosti denarja in denarnih ustreznikov ter naložbenih nepremičnin, zato se vrednosti na 31. 12. 2015 razlikujejo od objavljene vrednosti v letnem poročilu 2015.

Pri regijski izpostavljenosti predstavljajo najvišji delež naložb skupine Sava Re naložbe v državah članicah EU. V primerjavi s preteklim letom se je ta delež malenkost povišal, kot posledica naložbene politike zniževanja izpostavljenosti do Slovenije. Izpostavljenost do Slovenije se je znižala za 3,4 odstotne točke in je v skladu s strategijo zniževanja koncentracije do izdajateljev s sedežem v Sloveniji (podrobnejši pregled je predstavljen v naslednji tabeli). Izpostavljenosti do ostalih regij se v primerjavi s preteklim letom ni bistveno spremenila.

Izpostavljenost do Slovenije

(v EUR)	31.12.2016		31.12.2015	Sprememba
Vrsta naložbe	Znesek	Struktura	Znesek	Struktura	strukture
Depoziti	3.102.766	0,3%	14.748.737	1,4%	-1,1 o.t.
Državne obveznice	256.793.600	24,2%	253.521.143	24,7%	-0,4 o.t.
Poslovne obveznice	34.225.105	3,2%	57.192.680	5,6%	-2,3 o.t.
Delnice	16.269.334	1,5%	18.213.225	1,8%	-0,2 o.t.
Vzajemni skladi	3.483.276	0,3%	3.737.791	0,4%	0,0 o.t.
Denar in denarni ustrezniki	11.378.637	1,1%	3.045.135	0,3%	0,8 o.t.
Ostalo	3.869.391	0,4%	3.827.068	0,4%	0,0 o.t.
Skupna vsota	329.122.108	31,1%	354.285.779	34,5%	-3,4 o.t.

*Na dan 31. 12. 2015 so upoštevane tudi vrednosti denarja in denarnih ustreznikov ter naložbenih nepremičnin, zato se vrednosti na 31. 12. 2015 razlikujejo od vrednosti v letnem poročilu 2015.

Izpostavljenost do desetih največjih izdajateljev znaša na dan 31. 12. 2016 416,8 milijona EUR, kar predstavlja 39,3 % finančnih naložb (31. 12. 2015: 370,1 milijona EUR; 37,4 %). Največjo izpostavljenost skupine v posameznega izdajatelja predstavlja izpostavljenost do Republike Slovenije. Na dan 31. 12. 2016 znaša izpostavljenost do izdajateljev v Sloveniji 235,2 milijona EUR, kar predstavlja 22,2 % finančnih naložb (31. 12. 2015: 232,5 milijona EUR; 22,9 %). Izpostavljenost do nobenega drugega poslovnega izdajatelja ne predstavlja več kot 1,3 % finančnih naložb.

Glede na navedeno ocenjujemo, da so družbe v skupini Sava Re tudi v letu 2016, predvsem zaradi znižanja izpostavljenosti do Slovenije ter z dodatno razpršitvijo med posamezne izdajatelje, regije in panoge, kreditno tveganje dobro obvladovale in ga v primerjavi s koncem leta 2015 tudi znižale.

Kreditno tveganje do drugih nasprotnih strank, do katerih imajo družbe terjatve

Kreditnemu tveganju je skupina izpostavljena tudi pri retrocesijskem programu. Odvisne družbe v skupini imajo pozavarovalne pogodbe praviloma sklenjene neposredno z obvladujočo družbo. Izjema so pozavarovalne pogodbe odvisnih družb s ponudniki asistenčnih storitev in pozavarovanja z lokalnim pozavarovateljem, kadar to zahtevajo lokalni predpisi. V teh primerih lokalni pozavarovatelji tveganje prenesejo na Savo Re, tako da je dejanska izpostavljenost kreditnemu tveganju, ki se nanaša na pozavarovatelje, celo manjša od sicer računovodsko pravilno izkazane izpostavljenosti.

Celotna izpostavljenost skupine kreditnemu tveganju, ki se nanaša na pozavarovatelje, na dan 31. 12. 2016 znaša 32,8 milijona EUR (31. 12. 2015: 28,5 milijona EUR), od tega 28,4 milijona EUR (31. 12. 2015: 23,9 milijona EUR) odpade na zavarovalno-tehnične rezervacije, prenesene na pozavarovatelje, in 4,3 milijona EUR (31. 12. 2015: 4,6 milijona EUR) na terjatve za deleže pozavarovateljev in sozavarovateljev v škodah. Skupna izpostavljenost do pozavarovateljev iz retrocesije na dan 31. 12. 2016 predstavlja 2,0 % sredstev (31. 12. 2015: 1,8 %).

Retrocesijski programi so večinoma plasirani pri prvovrstnih pozavarovateljih, ki imajo ustrezno bonitetno oceno (vsaj A– po Standard & Poor's za dolgoročne posle in vsaj BBB+ za kratkoročne posle). Tako se več kot 60 % izpostavljenosti kreditnemu tveganju ob koncu let 2016 in 2015, ki se nanaša na pozavarovatelje, nanaša na pozavarovatelje z bonitetno oceno A– ali boljšo. Pri razvrščanju pozavarovateljev v bonitetno skupino smo upoštevali bonitetno oceno posameznega pozavarovatelja tudi, ko je ta del skupine. V več primerih gre za odvisne družbe, ki nimajo bonitetne ocene, medtem ko jo obvladujoča družba ima. Zato ocenjujemo, da je tako razvrščanje konzervativno, saj bi običajno v primeru težav odvisne družbe obvladujoča družba ustrezno ukrepala.

Struktura vseh terjatev po vrsti terjatve in zapadlosti je razvidna iz naslednjih dveh tabel, v katerih so upoštevane že omenjene terjatve za deleže pozavarovateljev v škodah.

Terjatve po starosti

(v EUR) 31.12.2016	Nezapadle	Zapadle do 180 dni	Zapadle nad 180 dni	Skupaj
Terjatve do zavarovalcev	36.688.644	9.345.376	3.085.627	49.119.647
Terjatve do zavarovalnih posrednikov	1.146.175	939.073	37.458	2.122.706
Druge terjatve iz neposrednih zavarovalnih poslov	86.029	6.013	6.426	98.468
Terjatve za premijo iz sprejetega pozavarovanja in sozavarovanja	51.162.568	9.624.769	2.450.504	63.237.841
Terjatve za deleže pozavarovateljev v škodah	3.158.284	606.406	566.486	4.331.176
Druge terjatve iz sozavarovanja in pozavarovanja	429.134	7.431	0	436.565
Druge kratkoročne terjatve iz zavarovalnih poslov	1.810.502	823.955	16.449	2.650.906
Kratkoročne terjatve iz financiranja	777.099	68.724	71.995	917.818
Terjatev za odmerjeni davek	124.720	0	0	124.720
Druge kratkoročne terjatve	3.830.310	439.853	98.517	4.368.680
Skupaj	99.213.465	21.861.600	6.333.462	127.408.527

(v EUR) 31.12.2015	Nezapadle	Zapadle do 180 dni	Zapadle nad 180 dni	Skupaj
Terjatve do zavarovalcev	37.098.068	9.065.428	3.781.876	49.945.372
Terjatve do zavarovalnih posrednikov	769.415	611.082	23.787	1.404.284
Druge terjatve iz neposrednih zavarovalnih poslov	114.592	9.498	37.021	161.111
Terjatve za premijo iz sprejetega pozavarovanja in sozavarovanja	51.218.164	9.610.038	2.535.256	63.363.458
Terjatve za deleže pozavarovateljev v škodah	3.633.779	363.779	634.261	4.631.819
Druge terjatve iz sozavarovanja in pozavarovanja	644.654	104.306	13.349	762.309
Druge kratkoročne terjatve iz zavarovalnih poslov	2.149.062	1.088.551	82.487	3.320.100
Kratkoročne terjatve iz financiranja	689.965	70.247	53.103	813.315
Terjatev za odmerjeni davek	1.734.294	0	0	1.734.294
Druge kratkoročne terjatve	3.711.991	266.571	549.305	4.527.867
Skupaj	101.763.984	21.189.500	7.710.445	130.663.929

V razkritju 9 so terjatve podrobneje opisane.

18.7.5 Operativno tveganje

Operativno tveganje je tveganje nevarnosti izgube zaradi neprimernega ali neuspešnega izvajanja notranjih procesov, ravnanja ljudi, delovanja sistemov ali zaradi zunanjih dogodkov.

Za učinkovito upravljanje operativnih tveganj imajo družbe v skupini vzpostavljene procese identifikacije, merjenja, spremljanja, upravljanja in poročanja o tovrstnih tveganjih. Procesi upravljanja operativnih tveganj so vzpostavljeni tudi na ravni skupine in so opredeljeni v politiki upravljanja operativnih tveganj.

Identifikacija operativnih tveganj poteka redno in v vseh organizacijskih enotah posamezne družbe v skupini, zlasti pri vpeljavi novih produktov, novih zakonskih zahtev, sprememb v poslovanju ter pri spremembi drugih notranjih in zunanjih dejavnikov, ki bi lahko vplivali na višino operativnih tveganj. Za vsako tveganje je določen tudi skrbnik tveganja, ki je odgovoren za redno spremljanje in poročanje o tveganju. Služba za upravljanje tveganj o novonastalih tveganjih redno obvešča odbor za upravljanje tveganj (v kolikor je ta v družbi formiran) in upravo družbe. Služba za upravljanje tveganj oziroma odbor za upravljanje tveganj lahko predlagata ukrepe za obvladovanje posameznega tveganja.

V skupini za merjenje (ocenjevanje) operativnih tveganj uporabljamo predvsem kvalitativno ocenjevanje verjetnosti nastanka in finančnega vpliva v okviru registra tveganj, družbe skupine s sedežem v EU pa tudi z analizo posameznih scenarijev (tudi v okviru ORSE). Pri ocenjevanju tveganj v registru tveganj se ocenjujeta frekvenca in finančni vpliv posameznega tveganja. Z rednim ocenjevanjem tveganj si tako posamezna družba ustvari aktualno sliko o svoji izpostavljenosti tovrstnim tveganjem.

Poleg registrov tveganj posameznih družb vzdržujemo tudi register tveganj na ravni skupine, kjer ocenjujemo tveganja, ki se pojavijo bodisi na ravni skupine, bodisi so na ravni skupine mnogo večja od vsote posameznih družb. Ocenjevanje tveganj se izvaja na enak način kot na ravni posameznih družb.

Posamezne družbe skupine in skupina vsaj enkrat letno izvedejo izračun kapitalske zahteve za operativna tveganja na podlagi standardne formule Solventnosti II. Ta način izračuna višine operativnega tveganja ima le omejeno uporabno vrednost, saj formula za izračun ne temelji na dejanski izpostavljenosti skupine operativnim tveganjem, temveč na približku, izračunanem predvsem na podlagi konsolidiranih premij, rezervacij in stroškov.

V družbah v skupini redno pripravljajo poročila o operativnih tveganjih ter ga nato poročajo odboru za upravljanja tveganj (v kolikor je ta v družbi formiran), upravi družbe in službi za upravljanje tveganj skupine. Ob pomembnih spremembah profila operativnih tveganj zadolženi poročajo brez odlašanja.

Za obvladovanje operativnih tveganj imajo družbe v skupini vzpostavljen učinkovit sistem notranjih kontrol in sistem vodenja poslovnih procesov.

Značilnost operativnih tveganj je, da večinoma nastopajo skupaj z drugimi tveganji (na primer z zavarovalnimi in tržnimi), saj uresničeno operativno tveganje po navadi povzroči povečanje enega od ostalih tveganj. Tako lahko, denimo, nedosleden prevzem v pozavarovanje bistveno poveča zavarovalno tveganje.

Glavni ukrepi obvladovanja operativnih tveganj, ki se izvajajo tako na ravni skupine kot tudi na ravni posamezne družbe v skupini so predvsem:

• vzdrževanje učinkovitega sistema vodenja poslovnih procesov in sistem notranjih kontrol;
• ozaveščanje in izobraževanje vseh zaposlenih o njihovi vlogi pri izvajanju sistema notranjih kontrol in obvladovanju operativnih tveganj;
• izvajanje varnostnih politik v zvezi z informacijsko varnostjo;
• načrt neprekinjenega poslovanja za vse kritične procese z namenom zmanjšanja tveganja nepripravljenosti na morebitne incidente in zunanje dogodke in posledično prekinitve poslovanja;
• informacijsko podprti postopki in kontrole za najpomembnejša področja poslovanja v posamezni družbi v skupini;
• notranje revizijski pregledi.

Operativna tveganja ne sodijo med največja tveganja skupine. Kljub temu je med njimi kar nekaj tveganj, ki so pomembna in sicer predvsem:

• tveganje povezano z nadzorom in poročanjem,
• tveganje notranje in zunanje prevare,
• tveganje odhoda ključnih, strokovnih in perspektivnih kadrov,
• tveganje škode na fizičnih sredstvih v primeru naravnih nesreč in požara,
• tveganje škode v povezavi z informacijsko podporo (IT).

Ocenjujemo, da je bila v letu 2016 izpostavljenost skupine operativnim tveganjem nekoliko povišana v primerjavi z letom 2015 predvsem zaradi obsežnega projekta združitve štirih zavarovalnic znotraj evropske unije ter vzpostavitve poslovnih procesov v novi Zavarovalnici Sava.

18.7.6 Strateško tveganje

Strateško tveganje je tveganje nepričakovanega znižanja vrednosti skupine zaradi škodljivega učinka odločitev vodstva, sprememb poslovnega in pravnega okolja ter tržnega razvoja. Negativen vpliv teh dogodkov lahko vpliva na prihodke ali kapitalsko ustreznost skupine.

Skupina je izpostavljena raznolikim notranjim in zunanjim strateškim tveganjem. Med ključna strateška tveganja uvrščamo predvsem naslednja tveganja:

• tveganja, povezana z združitvijo zavarovalnic skupine v letu 2016,
• tveganje strateških naložb,
• politično tveganje,
• tveganje strateških usmeritev glede poslovanja družbe,
• tveganje ugleda,
• regulatorno tveganje.

Pri identifikaciji tovrstnih tveganj poleg posameznih organizacijskih enot v posamezni družbi skupine, aktivno sodelujejo tudi uprave, odbori za upravljanje tveganj ter funkcije upravljanja tveganj družb. Dodatno pri identifikaciji strateških tveganj skupine sodeluje tudi odbor za upravljanje tveganj skupine.

Strateška tveganja so po svoji naravi zelo raznolika, težko jih kvantitativno ovrednotimo, prav tako so močno odvisna od različnih (tudi zunanjih) dejavnikov.

Strateška tveganja niso vključena v izračun zahtevanega solventnostnega kapitala v skladu s standardno formulo Solventnosti II. Strateška tveganja v skupini ocenjujemo kvalitativno v registru tveganj, pri čemer se ocenjuje frekvenco ter potencialni finančni vpliv posameznega dogodka. Poleg tega se poskuša ključna strateška tveganja ovrednotiti s pomočjo kvalitativne analize različnih scenarijev (tudi znotraj lastne ocene tveganj in solventnosti). Na podlagi kombinacije obeh vrst analiz dobi skupina sliko o stanju in spremembah izpostavljenosti tej vrsti tveganj.

Upravljanje strateških tveganj je predvsem preventivne narave. Za preprečitev uresničitve posameznega strateškega tveganja skupina izvaja preventivne aktivnosti. Strateška tveganja skupina upravlja tudi s sprotnim spremljanjem realizacije kratkoročnih in dolgoročnih ciljev, s spremljanjem pripravljajočih se regulatornih sprememb in dogajanja na trgu.

18.7.6.1 Tveganje ugleda

V skupini se zavedamo, da je ugled pomemben za izpolnjevanje poslovnih ciljev in doseganje strateških načrtov na dolgi rok. Zato je tveganje ugleda v strategiji prevzemanja tveganj opredeljeno kot eno od ključnih tveganj skupine. Družbe v skupini morajo stalno stremeti k temu, da čim bolj zmanjšajo možnost dejanj, ki bi lahko imela večji vpliv na ugled posamezne družbe oziroma skupine.

Hkrati družbe uvajajo aktivnosti, ki zmanjšujejo tveganje ugleda kot na primer: uvajanje postopkov za ugotavljanje sposobnosti in primernosti zaposlenih na ključnih delovnih mestih, sistematično delovanje funkcije skladnosti, načrti neprekinjenega poslovanja, testiranje stresnih dogodkov in scenarijev in načrtovanje aktivnosti in odziva v primeru realizacije.

Tveganja na področju ugleda skupina obvladuje tudi s stalno skrbjo za izboljšanje storitev, pravočasnim in točnim poročanjem nadzornim ustanovam in dobro načrtovanim obveščanjem javnosti. Pomemben dejavnik zagotavljanja dobrega ugleda in uspešnega poslovanja je ustrezna kakovost storitev, zato je skrb za dvigovanje kakovosti storitev in zadovoljstva strank stalna in izjemno pomembna naloga vseh zaposlenih.

18.7.6.2 Regulatorno tveganje

Regulatorno tveganje skupina zmanjšuje in upravlja z rednim spremljanjem predvidenih sprememb zakonodaje ter merjenjem morebitnih učinkov teh sprememb na njeno poslovanje na krajši in daljši rok. Vse družbe v skupini imajo vzpostavljeno tudi funkcijo skladnosti poslovanja, ki spremlja in ocenjuje primernost in učinkovitost rednih postopkov in ukrepov, sprejetih za odpravljanje morebitnih pomanjkljivosti na področju skladnosti poslovanja skupine s predpisi in drugimi zavezami.

Ocenjujemo, da so bila v letu 2016 za skupino zlasti pomembna tveganja, povezana z združitvijo EU zavarovalnic, ki bi lahko dolgoročno vplivale na skupino in posamezne družbe v skupini. Združevanje zavarovalnic je bilo vodeno projektno, znotraj projekta pa so opredeljena tudi tveganja, povezana s procesom združitve. Tveganja na projektu sta redno spremljala tudi funkcija upravljanja tveganj skupine in odbor za upravljanje tveganj skupine, in sicer predvsem zaradi pravočasne zaznave in reševanja težav, ki so nastale med projektom.

Zaradi večjih projektov, ki so potekali v skupini, še zlasti projekta združevanja štirih družb skupine znotraj Evropske unije, so bila strateška tveganja v preteklem letu glede na leto 2015 povečana.

18.8 Razkritja h konsolidiranim računovodskim izkazom – izkaz finančnega položaja

1) Neopredmetena sredstva

(v EUR)	Programska oprema	Dobro ime	Premoženjske pravice	Odloženi stroški pridobivanja zavarovanj	Druga neopredmetena sredstva	Skupaj
Nabavna vrednost
1.1.2016	9.774.061	16.242.284	1.523.339	3.509.404	15.128.179	46.177.266
Povečanja	1.100.681	0	0	0	227.997	1.328.678
Odtujitve	-374.356	0	-1.523.339	-84.741	0	-1.982.436
Oslabitev	0	-1.693.699	0	0	-15.232	-1.708.931
Tečajne razlike	-18.356	0	0	0	-236	-18.592
31.12.2016	10.482.029	14.548.585	0	3.424.663	15.340.708	43.795.985
Popravek vrednosti
1.1.2016	6.727.975	0	983.975	0	8.000.000	15.711.950
Povečanja	940.998	0	0	0	3.000.000	3.940.998
Odtujitve	-365.582	0	-983.975	0	0	-1.349.557
Tečajne razlike	-15.990	0	0	0	0	-15.990
31.12.2016	7.287.402	0	0	0	11.000.000	18.287.402
Neodpisana vrednost 1.1.2016	3.046.084	16.242.284	539.364	3.509.404	7.128.179	30.465.315
Neodpisana vrednost 31.12.2016	3.194.627	14.548.585	0	3.424.663	4.340.708	25.508.583

Gibanje nabavne vrednosti in popravka vrednosti neopredmetenih sredstev

(v EUR)	Programska oprema	Dobro ime	Premoženjske pravice	Odloženi stroški pridobivanja zavarovanj	Druga neopredmetena sredstva	Skupaj
Nabavna vrednost
1.1.2015	8.607.859	17.654.308	1.523.339	3.662.804	15.134.933	46.583.242
Povečanje - prevzem odvisne	95.818	1.529.820	0	0	0	1.625.638
Povečanja	1.128.839	0	0	271.276	52.982	1.453.097
Odtujitve	-61.438	0	0	-424.676	-59.647	-545.761
Oslabitev	0	-2.936.678	0	0	0	-2.936.678
Tečajne razlike	2.983	-5.166	0	0	-89	-2.272
31.12.2015	9.774.061	16.242.284	1.523.339	3.509.404	15.128.179	46.177.266
Popravek vrednosti
1.1.2015	5.822.257	0	820.024	0	5.000.000	11.642.282
Povečanje - prevzem odvisne	57.390	0	0	0	0	57.390
Povečanja	952.557	0	163.951	0	3.000.000	4.116.508
Odtujitve	-107.060	0	0	0	0	-107.060
Tečajne razlike	2.831	0	0	0	0	2.831
31.12.2015	6.727.975	0	983.975	0	8.000.000	15.711.950
Neodpisana vrednost 1.1.2015 Neodpisana vrednost 31.12.2015	2.785.602 3.046.086	17.654.308 16.242.284	703.315 539.364	3.662.804 3.509.404	10.134.933 7.128.179	34.940.960 30.465.315

Oslabitev dobrega imena v letu 2016 se nanaša na družbo Illyria (v letu 2015 pa na družbi Illyria in Sava životno osiguranje (SRB)), kar je razvidno tudi iz pojasnila o gibanju dobrega imena.

Gibanje dobrega imena

Dobro ime izvira iz nakupa družb: Sava neživotno osiguranje (SRB), Illyria, Sava osiguruvanje (MKD), Sava osiguranje (MNE), Zavarovalnica Maribor, Sava Agent in Moja naložba. Dobro ime v skupnem znesku konec leta 2016 znaša 14,5 milijona EUR (31. 12. 2015: 16,2 milijona EUR). Vsaka izmed naštetih družb je obravnavana kot denar ustvarjajoča enota. V naslednji tabeli je prikazana vrednost dobrega imena za vsako posamezno denar ustvarjajočo enoto.

Gibanje dobrega imena v letu 2016

(v EUR)
Prenesen znesek 31.12.2015 skupaj	16.242.284
Zmanjšanja v tekočem letu	-1.693.699
Illyria	-1.693.699
Stanje na dan 31.12.2016	14.548.585
Sava neživotno osiguranje (SRB)	4.510.873
Sava osiguruvanje (MKD)	94.907
Sava osiguranje (MNE)	3.648.534
Zavarovalnica Sava	4.761.733
Sava Agent	2.718
Moja naložba	1.529.820

Gibanje dobrega imena v letu 2015

(v EUR)
Prenesen znesek 31.12.2014 skupaj	17.654.308
Povečanja v tekočem letu	1.529.820
Moja naložba	1.529.820
Zmanjšanja v tekočem letu	-2.941.844
Sava neživotno osiguranje (SRB)	-237.681
Illyria	-2.698.997
Tečajne razlike	-5.166
Stanje na dan 31.12.2015	16.242.284
Sava neživotno osiguranje (SRB)	4.510.873
Illyria	1.693.699
Sava osiguruvanje (MKD)	94.907
Sava osiguranje (MNE)	3.648.534
Zavarovalnica Maribor	4.761.733
Sava Agent	2.718

Glede na stanje dobrega imena konec leta 2015 se je vrednost le tega znižala za 1,7 milijona EUR, kar je posledica slabitve vrednosti dobrega imena Illyrie.

Način izračuna vrednosti pri uporabi

Način izračuna vrednosti pri uporabi za vsako denar ustvarjajočo enoto temelji na metodi diskontiranih denarnih tokov (metoda DCF). Izhodišče za izračun so podrobni načrti vsake družbe, ki predstavlja denar ustvarjajočo enoto, in ocena dolgoročnih rezultatov poslovanja vsake posamezne družbe. Vrednost pri uporabi je določena z diskontiranjem prostega denarnega toka z ustrezno diskontno stopnjo.

Diskontna stopnja je določena v obliki stroška lastniškega kapitala (COE) z uporabo Capital Asset Pricing Modela (CAPM). Uporabljena diskontna stopnja temelji na obrestni meri za netvegane vrednostne papirje ter premiji za lastniški kapital in obetih za zavarovalniško dejavnost. Temu je dodana premija za deželno tveganje in pri nekaterih družbah faktor za majhnost.

Sestavni deli diskontne stopnje so povzeti po virih, kot sledi:

• netvegana stopnja donosa (temelji na desetletnem povprečju obrestne mere na nemško desetletno državno obveznico, popravljeno za dolgoročno stopnjo inflacije v posamezni državi);
• davčne stopnje, ki so vkalkulirane v diskontno stopnjo so trenutno veljavne davčne stopnje v vsaki izmed držav, kjer družbe poslujejo. Beta za panogo je povzeta po Damodaranu;

pribitek za deželno tveganje je povzet po Damodaranu.

	Diskontni faktor	Diskontni faktor v neskončnosti
Srbija	15,0%	14,0%
Črna gora	14,0%	13,0%
Makedonija	14,0%	13,0%
Kosovo	15,0%	14,0%

Diskontne stopnje, uporabljene za test slabitve dobrega imena

V letu 2016 so uporabljeni diskontni faktorji nižji od tistih v letu 2015 predvsem zaradi nižje netvegane stopnje donosa.

Izdelava podlag za testiranje vrednosti pri uporabi poteka v več fazah. V prvi fazi družba v okviru rednega planskega procesa, poenotenega za vse družbe v skupini, pridobi petletne projekcije rezultatov poslovanja za posamezno družbo. Te strateške načrte odobri nadrejena družba in potrdi ustrezni poslovodni organ. V drugi fazi se projekcije podaljšajo na pet let zaradi zmanjšanja vpliva vrednosti v neskončnost in pripravijo projekcije, ki konec projeciranega obdobja prikazujejo normalizirano poslovanje družb, katerih dobro ime se presoja.

Na vseh trgih, kjer te zavarovalnice poslujejo je stopnja kosmate zavarovalne premije v bruto domačem proizvodu nizka. Zaradi pričakovanja konvergence makroekonomskih pokazateljev teh držav državam zahodne Evrope pričakujemo, da se bo tudi delež kosmate premije v BDP vidno povečeval. Ker imajo trgi Zahodnega Balkana razmeroma nizko razmerje med kosmato tržno premijo in bruto domačim proizvodom, v prihodnje pričakujemo, da bodo ob rasti gospodarstev kosmate premije rasle hitreje od pričakovane rasti BDP.

Test oslabitve dobrega imena

V testih oslabitve dobrega imena, ki izvira iz nakupov družb, navedenih v tabeli na začetku tega poglavja, nadomestljiva vrednost posamezne denar ustvarjajoče enote presega knjigovodsko vrednost vključno z dobrim imenom. Test slabitve je pokazal potrebo po oslabitvi dobrega imena v llyrii. Slabitev dobrega imena se nanaša na odsek premoženjskih zavarovanj.

2) Opredmetena osnovna sredstva

Gibanje nabavne vrednosti in popravka vrednosti opredmetenih osnovnih sredstev

(v EUR)	Zemljišča	Zgradbe	Oprema	Druga opredmetena sredstva	Skupaj
Nabavna vrednost
1.1.2016	8.019.657	48.886.307	23.962.466	462.257	81.330.687
Povečanja	10.817	6.450.192	4.279.225	0	10.740.234
Odtujitve	0	-635.118	-3.941.727	-239.705	-4.816.550
Tečajne razlike	0	-76.311	-27.836	-4.548	-108.695
31.12.2016	8.030.475	54.625.070	24.272.128	218.004	87.145.677
Popravek vrednosti
1.1.2016	0	16.060.017	17.799.123	254.237	34.113.377
Povečanje	0	1.243.869	3.873.342	8.074	5.125.285
Odtujitve	0	-175.993	-3.580.289	-181.393	-3.937.675
Tečajne razlike	0	-20.551	-19.550	-2.335	-42.436
31.12.2016	0	17.107.342	18.072.626	78.583	35.258.551
Neodpisana vrednost 1.1.2016	8.019.657	32.826.290	6.163.343	208.020	47.217.311
Neodpisana vrednost 31.12.2016	8.030.475	37.517.728	6.199.502	139.421	51.887.127

(v EUR)				Druga
	Zemljišča	Zgradbe	Oprema	opredmetena sredstva	Skupaj
Nabavna vrednost
1.1.2015	7.135.178	45.765.537	22.938.110	421.329	76.260.154
Povečanje - prevzem odvisne	0	0	267.953	0	267.953
Povečanja	884.573	3.668.575	2.446.916	44.632	7.044.696
Odtujitve	-2.293	-501.509	-1.675.548	0	-2.179.350
Slabitve	0	-41.278	-12.214	-2.094	-55.586
Tečajne razlike	2.199	-5.018	-2.751	-1.610	-7.180
31.12.2015	8.019.657	48.886.307	23.962.466	462.257	81.330.687
Popravek vrednosti
1.1.2015	0	14.795.679	16.765.604	225.234	31.786.517
Povečanje - prevzem odvisne	0	0	209.481	0	209.481
Povečanja	0	1.199.065	2.275.076	31.850	3.505.991
Odtujitve	0	-98.305	-1.437.332	0	-1.535.637
Slabitve	0	167.460	-11.865	-1.964	153.631
Tečajne razlike	0	-3.882	-1.841	-883	-6.606
31.12.2015	0	16.060.017	17.799.123	254.237	34.113.377
Neodpisana vrednost 1.1.2015	7.135.178	30.969.858	6.172.506	196.095	44.473.638
Neodpisana vrednost 31.12.2015	8.019.657	32.826.290	6.163.343	208.020	47.217.311

Skupina poseduje nepremičnino za opravljenje dejavnosti v pridobivanju, ki je na dan 31.12.2016 obremenjena s hipoteko, iz tega razloga tudi še ni dokončno poplačala kupnine zanjo. Poleg tega je konec leta imela še na eni od nepremičnin za opravljanje dejavnosti vpisano hipoteko v višini 0,4 milijona EUR, vendar je ta že v postopku izbrisa. Opredmetena osnovna sredstva niso pridobljena z finančnim leasingom.

Poštene vrednosti zemljišč in zgradb so izkazane v razkritju 27) Poštene vrednosti sredstev in obveznosti.

3) Odložene terjatve in obveznosti za davek

(v EUR)	31.12.2016	31.12.2015
Odložene terjatve za davek	2.326.063	2.371.857
Odložene obveznosti za davek	-6.038.631	-4.598.731
Skupaj neto terjatve/obveznosti za odložen davek	-3.712.568	-2.226.874

Gibanje odloženih terjatev za davek

(v EUR)	1.1.2016	Pripoznano v IPI	Pripoznano v IVD	31.12.2016
Dolgoročne finančne naložbe	2.127.811	-560.603	-180.728	1.386.480
Kratkoročne poslovne terjatve	204.044	35.254	0	239.298
Rezervacije za jubilejne nagrade in odpravnine	40.002	664.077	-3.794	700.285
Skupaj	2.371.857	138.728	-184.522	2.326.063

Učinek preračuna odloženih terjatev/obveznosti na novo davčno stopnjo v letu 2016 znaša 149.035 EUR.

(v EUR)	1.1.2015	Pripoznano v IPI	Pripoznano v IVD	31.12.2015
Dolgoročne finančne naložbe	947.568	298.772	881.471	2.127.811
Kratkoročne poslovne terjatve	218.289	-14.245	0	204.044
Rezervacije za jubilejne nagrade in odpravnine	36.524	43.809	-40.331	40.002
Skupaj	1.202.381	328.336	841.140	2.371.857

Gibanje odloženih obveznosti za davek

(v EUR)	1.1.2016	Pripoznano v IPI	Pripoznano v IVD	31.12.2016
Dolgoročne finančne naložbe	-4.597.921	-141.495	-1.299.215	-6.038.631
Rezervacije za jubilejne nagrade in odpravnine	-810	0	810	0
Skupaj	-4.598.731	-141.495	-1.298.405	-6.038.631

(v EUR)	1.1.2015	Pripoznano v IPI	Pripoznano v IVD	31.12.2015
Dolgoročne finančne naložbe	-5.749.180	818.212	333.047	-4.597.921
Rezervacije za jubilejne nagrade in odpravnine			-810	-810
Skupaj	-5.749.180	818.212	332.237	-4.598.731

4) Naložbene nepremičnine

Gibanje nabavne vrednosti in popravka vrednosti naložbenih nepremičnin

(v EUR)	Zemljišča	Zgradbe	Skupaj
Nabavna vrednost
1.1.2016	702.158	8.019.892	8.722.050
Povečanja	282.258	156.952	439.210
Odtujitve	-208.324	-262.498	-470.822
Tečajne razlike	-113	-65.349	-65.462
31.12.2016	775.979	7.848.997	8.624.976
Popravek vrednosti
1.1.2016	28.631	653.175	681.806
Povečanja	0	120.928	120.928
Odtujitve	0	-108.023	-108.023
Tečajne razlike	-114	-3.407	-3.521
31.12.2016	28.517	662.673	691.190
Neodpisana vrednost 1.1.2016	673.527	7.366.717	8.040.244
Neodpisana vrednost 31.12.2016	747.462	7.186.325	7.933.786

(v EUR)	Zemljišča	Zgradbe	Skupaj
Nabavna vrednost
1.1.2015	764.588	5.454.079	6.218.667
Povečanja	0	3.657.275	3.657.275
Odtujitve	-25.482	-834.595	-860.077
Slabitev	-38.809	-241.210	-280.019
Tečajne razlike	1.861	-15.657	-13.796
31.12.2015	702.158	8.019.892	8.722.050
Popravek vrednosti
1.1.2015	28.566	1.086.775	1.115.341
Povečanja	0	81.910	81.910
Odtujitve	0	-514.834	-514.834
Tečajne razlike	65	-677	-612
31.12.2015	28.631	653.175	681.805
Neodpisana vrednost 1.1.2015	736.022	4.367.304	5.103.325
Neodpisana vrednost 31.12.2015	673.527	7.366.717	8.040.244

Iz oddaje v najem naložbenih nepremičnin je skupina v letu 2016 realizirala 315.320 EUR prihodkov (2015: 191.766 EUR). Stroški vzdrževanja naložbenih nepremičnin so vključeni v najemno ceno oziroma jih skupina zaračuna najemnikom in v letu 2016 znašajo 145.877 EUR (2015: 60.880 EUR).

Naložbene nepremičnine v skupini niso obremenjene s stvarnimi pravicami tretjih oseb.

Poštene vrednosti naložbenih nepremičnin so izkazane v razkritju 27) Poštene vrednosti sredstev in obveznosti.

5) Finančne naložbe

(v EUR) 31.12.2016	V posesti do zapadlosti v plačilo	Po pošteni vrednosti prek IPI Neizvedeni Razporejeni v skupino	Razpoložljivo za prodajo	Posojila in terjatve	Skupaj
Dolžniski instrumenti	130.812.195	7.439.052	826.819.512	23.769.488	988.840.247
Depoziti in potrdila o vlogah	1.580.825	0	0	23.156.483	24.737.308
Državne obveznice	129.016.305	1.644.648	417.668.768	0	548.329.721
Poslovne obveznice	215.065	5.794.404	409.150.744	0	415.160.213
Dana posojila	0	0	0	613.005	613.005
Lastniški instrumenti	0	1.737.642	31.775.012	0	33.512.654
Delnice	0	524.744	16.456.103	0	16.980.847
Vzajemni skladi	0	1.212.898	15.318.909	0	16.531.807
Ostale naložbe	0	0	46.479		46.479
Finančne naložbe pozavarovateljev iz naslova
pozavarovalnih pogodb pri cedentih				7.835.859	7.835.859
Skupaj	130.812.195	9.176.694	858.641.003	31.605.347	1.030.235.239

(v EUR) 31.12.2015	V posesti do zapadlosti v plačilo	Po pošteni vrednosti prek IPI Neizvedeni Razporejeni v skupino	Razpoložljivo za prodajo	Posojila in terjatve	Skupaj
Dolžniski instrumenti	165.444.270	16.488.823	743.376.443	52.023.187	977.332.723
Depoziti in potrdila o vlogah	1.744.334	0	0	51.307.963	53.052.297
Državne obveznice	163.402.183	3.481.001	335.380.781	0	502.263.965
Poslovne obveznice	297.753	13.007.822	407.995.662	0	421.301.237
Dana posojila	0		0	715.224	715.224
Lastniški instrumenti	0	1.728.773	29.936.324	0	31.665.097
Delnice	0	595.678	18.310.932	0	18.906.610
Vzajemni skladi	0	1.133.095	11.625.392	0	12.758.487
Ostale naložbe	0	186.181	174.030	0	360.211
Finančne naložbe pozavarovateljev iz naslova
pozavarovalnih pogodb pri cedentih	0	0	0	5.698.774	5.698.774
Sredstva iz finančnih pogodb	0	0	0	0	0
Skupaj	165.444.270	18.403.777	773.486.797	57.721.961	1.015.056.805

Skupina Sava Re poseduje 0,3 % finančnih naložb, ki pri izdajatelju predstavljajo podrejene instrumente (31 12. 2015: 0,2 %).

Skupina nima zastavljenih vrednostnih papirjev.

Poštene vrednosti za finančne naložbe so prikazane v razkritju 27.

6) Sredstva zavarovancev, ki prevzemajo naložbeno tveganje

(v EUR)	V posesti do	Po pošteni vrednosti prek IPI
	zapadlosti v	Neizvedeni	Razpoložljivo za prodajo	Posojila in terjatve	Skupaj
31.12.2016	plačilo	Razporejeni v skupino
Naložbe v korist življenjskih. zavarovancev, ki prevzemajo naložbeno tveganje	9.935.635	136.616.498	53.580.945	24.041.998	224.175.076

(v EUR) 31.12.2015	V posesti do zapadlosti v plačilo	Po pošteni vrednosti prek IPI Neizvedeni Razporejeni v skupino	Razpoložljivo za prodajo	Posojila in terjatve	Skupaj
Naložbe v korist življenjskih. zavarovancev, ki prevzemajo naložbeno tveganje	9.985.587	182.609.105	15.963.694	5.630.731	214.189.117

Pri sredstvih zavarovancev, ki prevzemajo naložbeno tveganje, gre za naložbe, ki jih je zavarovalnica v skupini realizirala v skladu z odločitvami svojih zavarovalcev, ki so sklenili življenjsko zavarovanje.

7) Znesek zavarovalno-tehničnih rezervacij, prenesen pozavarovateljem

(v EUR)	31. 12. 2016	31. 12. 2015
Iz prenosnih premij	7.203.576	6.176.167
Iz škodnih rezervacij	21.241.052	18.374.900
Iz drugih zavarovalno-tehničnih rezervacij	0	-673.790
Skupaj	28.444.628	23.877.277

Zavarovalno-tehnične rezervacije, prenesene pozavarovateljem in sozavarovateljem, so se povečale za 19,1 % oziroma 4,6 milijonov EUR, pri čemer je bil največji absolutni porast pri škodnih rezervacijah.

Prenosne premije, prenesene na pozavarovatelje, se večinoma gibljejo skladno z gibanjem retrocedirane premije. Povečanje za 16,6 % v letu 2016 izvira predvsem iz rasti fakultativnih poslov ter zavarovanj pomoči z večjim deležem pozavarovanja. Gibanje škodnih rezervacij, prenesenih na pozavarovatelje, je odvisno od gibanja merodajnih velikih škod in dinamike njihovih izplačil. V letu 2016 izvira povečanje predvsem iz oblikovanja pozavarovalne škodne rezervacije za katastrofalne škode po toči v Sloveniji ter za večjo posamezno požarno škodo. V okviru drugih zavarovalnotehničnih rezervacij izvira znesek, prenesen na pozavarovatelje, iz izračuna rezervacije za neiztekle nevarnosti, ki se mora v skladu z MSRP oblikovati ločeno za kosmati in pozavarovani portfelj; kjer so pričakovani čisti rezultati slabši od kosmatih, je ta rezervacija za pozavarovani portfelj lahko negativna, v letu 2016 pa se je prej oblikovani znesek razgradil.

8) Sredstva in obveznosti iz finančnih pogodb

Obvladujoča družba je konec leta 2015 prevzela pokojninsko družbo Moja naložba, ki je pred tem predstavljala pridruženo družbo v skupini. S tem skupina izkazuje za 121,4 milijona EUR (2015: 111,4 milijona EUR) sredstev in 121,2 milijona EUR (2015: 111,3 milijona EUR) obveznosti iz finančnih pogodb. Skupina med finančne pogodbe uvršča Skupino kritnih skladov MOJI skladi življenjskega cikla, ki se nanaša na dodatno pokojninsko zavarovanje družbe Moja naložba v času varčevanja. Moja naložba je 1. 1. 2016 začela z upravljanjem Skupine kritnih skladov MOJI skladi življenjskega cikla, ki so sestavljeni iz treh kritnih skladov in sicer MOJ dinamični sklad, MOJ uravnoteženi sklad in MOJ zajamčeni sklad. Podrobno je o tveganjih, povezanih z obveznostmi iz finančnih pogodb, opisano v poglavju 18.7.2.

Sredstva iz finančnih pogodb

(v EUR)	31.12.2016	31.12.2015
Finančne naložbe	115.156.806	108.316.390
Naložbene nepremičnine	490.000	0
Terjatve	8.041	10.142
Denar in denarni ustrezniki	5.711.275	3.091.712
SKUPAJ	121.366.122	111.418.244

(v EUR) 31.12.2016	V posesti do zapadlosti	Po pošteni vrednosti prek IPI Neizvedeni Razporejeni v skupino	Razpoložljivo za prodajo	Posojila in terjatve	Naložbene nepremičnine	Skupaj
Dolžniski instrumenti	50.513.403	49.544.769	0	6.638.298	0	106.696.470
Depoziti in potrdila o vlogah	0	0	0	6.638.298	0	6.638.298
Obveznice	50.513.403	49.544.769	0	0	0	100.058.172
Lastniški instrumenti	0	8.460.336	0	0	0	8.460.336
Skupaj finančne naložbe	50.513.403	58.005.105	0	6.638.298	0	115.156.806
Denarna sredstva in terjatve	0	0	0	5.719.316	0	5.719.316
Naložbene nepremičnine	0	0	0	0	490.000	490.000
Skupaj sredstva iz finančnih pogodb	50.513.403	58.005.105	0	12.357.614	490.000	121.366.122

(v EUR) 31.12.2015	V posesti do zapadlosti	Po pošteni vrednosti prek IPI Neizvedeni Razporejeni v skupino	Razpoložljivo za prodajo	Posojila in terjatve	Skupaj
Dolžniski instrumenti	54.977.861	40.802.879	0	6.637.397	102.418.137
Depoziti in potrdila o vlogah	0	0	0	6.637.397	6.637.397
Obveznice	54.977.861	40.802.879	0	0	95.780.740
Lastniški instrumenti	0	5.898.253	0	0	5.898.253
Skupaj finančne naložbe	54.977.861	46.701.132	0	6.637.397	108.316.390
Denarna sredstva in terjatve	0	0	0	3.101.854	3.101.854
Skupaj sredstva iz finančnih pogodb	54.977.861	46.701.132	0	9.739.251	111.418.244

Sredstva iz finančnih pogodb glede na raven hierarhije

(v EUR)		Poštena vrednost				Razlika med
31.12.2016	Knjigovodska				Skupaj	pošteno in
	vredbnost	Raven 1	Raven 2	Raven 3	poštena	knjigovodsko
					vrednost	vrednostjo
Sredstva iz finančnih pogodb merjena po pošteni vrednosti	58.005.105	47.817.121	8.756.352	1.431.632	58.005.105	0
Po pošteni vrednosti prek IPI	58.005.105	47.817.121	8.756.352	1.431.632	58.005.105	0
Razporejeni v skupino	58.005.105	47.817.121	8.756.352	1.431.632	58.005.105	0
Dolžniški instrumenti	49.544.769	39.545.699	8.567.438	1.431.632	49.544.769	0
Lastniški instrumenti	8.460.336	8.271.422	188.914		8.460.336	0
Sredstva iz finančnih pogodb, ki niso merjena po pošteni vrednosti	62.871.017	50.193.496	21.377.240	0	71.570.735	8.699.718
Naložbe v posesti do zapadlosti	55.776.719	44.474.180	20.002.258	0	64.476.437	8.699.718
Dolžniški instrumenti	55.776.719	44.474.180	20.002.258	0	64.476.437	8.699.718
Krediti in terjatve	1.374.982	0	1.374.982	0	1.374.982	0
Depoziti	1.374.982		1.374.982		1.374.982	0
Denarna sredstva in terjatve	5.719.316	5.719.316	0	0	5.719.316	0
Naložbene nepremičnine	490.000	0	0	490.000	490.000	0
Skupaj sredstva iz finančnih pogodb	121.366.122	98.010.617	30.133.591	1.921.632	130.065.840	8.699.718

(v EUR)			Razlika med
31.12.2015	Knjigovodska vrednost	Raven 1	Raven 2	Raven 3	Skupaj poštena vrednost	pošteno in knjigovodsko vrednostjo
Sredstva iz finančnih pogodb merjena po pošteni vrednosti	46.701.132	38.523.522	0	8.177.610	46.701.132	0
Po pošteni vrednosti prek IPI	46.701.132	38.523.522	0	8.177.610	46.701.132	0
Razporejeni v skupino	46.701.132	38.523.522	0	8.177.610	46.701.132	0
Dolžniški instrumenti	40.802.879	32.647.328	0	8.155.551	40.802.879	0
Lastniški instrumenti	5.898.253	5.876.194	0	22.059	5.898.253	0
Sredstva iz finančnih pogodb, ki niso merjena po pošteni vrednosti	64.717.112	65.622.808	6.647.539	0	72.270.347	7.553.235
Naložbe v posesti do zapadlosti	54.977.861	62.531.096	0	0	62.531.096	7.553.235
Dolžniški instrumenti	54.977.861	62.531.096	0	0	62.531.096	7.553.235
Krediti in terjatve	6.637.397	0	6.637.397	0	6.637.397	0
Depoziti	6.637.397	0	6.637.397	0	6.637.397	0
Denarna sredstva in terjatve	3.101.854	3.091.712	10.142	0	3.101.854	0
Skupaj sredstva iz finančnih pogodb	111.418.244	104.146.330	6.647.539	8.177.610	118.971.479	7.553.235

Obveznosti iz finančnih pogodb

(v EUR)	31.12.2016	31.12.2015
Čiste obveznosti do pokojninskih zavarovancev	119.926.669	110.711.674
Ostale obveznosti	1.439.561	712.449
SKUPAJ V BILANCI STANJA KS PDPZ	121.366.230	111.424.123
Interna razmerja med družbo in kritnim skladom	-136.556	-119.740
SKUPAJ V BILANCI STANJA	121.229.675	111.304.383

Gibanje naložb ter prihodki in odhodki od sredstev iz finančnih pogodb merjenih po pošteni vrednosti raven 3

(v EUR)	Dolžniški instrumenti
	31.12.2016	31.12.2015
Začetno stanje	8.155.551	0
Povečanje	1.431.632	0
Odtujitev	-229.723	0
Zapadlost	-1.993.919	0
Prerazporeditev v druge nivoje	-5.931.910	0
Povečanje - prevzem odvisne družbe	0	8.155.551
Končno stanje	1.431.632	8.155.551
Prihodki	390.761	0
Odhodki	-109.439	0

Prerazporeditev med ravnmi – naložbe, merjene po pošteni vrednosti

(v EUR)	Raven 1	Raven 2	Raven 3
Po pošteni vrednosti prek IPI	0	5.931.910	-5.931.910
Razporejeni v skupino	0	5.931.910	-5.931.910
Dolžniški instrumenti	0	5.931.910	-5.931.910

Pokojninska družba izloča interna razmerja skupne bilance stanja, zato so obveznosti do pokojninskih zavarovancev višje kot so obveznosti iz finančnih pogodb. Iz bilance stanja so se izločila interna razmerja kritnega sklada PDPZ do pokojninske družbe za vstopne stroške in upravljavsko provizijo tekočega meseca, ki jih je mogoče pripoznati po opravljeni konverziji oziroma pripisih na osebne račune. Razliko med obveznostmi do pokojninskih zavarovancev in obveznostmi iz finančnih pogodb v 2015 predstavljajo obveznosti do pokojninske družbe iz naslova vstopnih stroškov v višini 23.937 EUR, izstopnih stroškov 2.976 EUR in upravljavske provizije v višini 92.827 EUR, skupaj torej 119.740 EUR. V letu 2016 znašajo obveznosti do pokojninske družbe iz naslova vstopnih stroškov 29.347 EUR, izstopnih stroškov 1.757 EUR in upravljavske provizije v višini 99.612 EUR ter obveznost za plačane izdatke iz družbe, ki se prefakturirajo na sklade v višini 5.840 EUR, skupaj 136.556 EUR

Obveznosti v bilanci stanja kritnega sklada prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja so večinoma dolgoročne. Gre za obveznosti kritnega sklada prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja za vplačano premijo in zajamčen donos ter za donos nad zajamčenim donosom (rezervacije).

9) Terjatve

Terjatve iz neposrednih zavarovalnih poslov so se glede na primerjalno obdobje nekoliko znižale. Rezultati izterjave so iz leta v leto boljši, izterjujejo se vedno mlajše terjatve in izboljšuje se struktura terjatev.

Višina terjatev za premijo iz sprejetega pozavarovanja se je v primerjavi s predhodnim letom prav tako znižala. Razlog je predvsem v znižanju prejetih pozavarovalnih premij, kar je delno posledica stanja nizkih premijskih stopenj na mednarodnih pozavarovalnih trgih in posledično načrtnega omejevanja rasti.

Terjatve obvladujoče družbe, ki izvirajo iz pozavarovalnih pogodb, niso posebej zavarovane. Terjatve so bile presojane glede na potrebe po slabitvi.

31.12.2016			31.12.2015
Kosmata vrednost	Popravek	Terjatev	Kosmata vrednost	Popravek	Terjatev
77.414.889	-28.295.242	49.119.647	78.920.875	-28.975.503	49.945.372
2.759.399	-636.693	2.122.706	1.871.270	-466.986	1.404.284
232.891	-134.423	98.468	301.787	-140.676	161.111
80.407.179	-29.066.358	51.340.821	81.093.932	-29.583.165	51.510.767
63.665.635	-427.794	63.237.841	63.733.597	-370.139	63.363.458
4.408.072	-76.896	4.331.176	4.706.823	-75.004	4.631.819
436.565	0	436.565	762.309	0	762.309
68.510.272	-504.690	68.005.582	69.202.729	-445.143	68.757.586
124.720	0	124.720	1.734.294	0	1.734.294
24.635.936	-21.985.030	2.650.906	26.727.874	-23.407.774	3.320.100
2.054.426	-1.136.608	917.818	2.016.806	-1.203.491	813.315
5.618.546	-1.249.866	4.368.680	6.015.464	-1.487.597	4.527.867
32.308.908	-24.371.504	7.937.404	34.760.144	-26.098.862	8.661.282
181.351.079	-53.942.552	127.408.527	186.791.099	-56.127.170	130.663.929

Vrste terjatev

Neto terjatve po starosti

(v EUR)	Nezapadle	Zapadle do 180 dni	Zapadle nad 180 dni	Skupaj
31.12.2016
Terjatve do zavarovalcev	36.688.644	9.345.376	3.085.627	49.119.647
Terjatve do zavarovalnih posrednikov	1.146.175	939.073	37.458	2.122.706
Druge terjatve iz neposrednih zavarovalnih poslov	86.029	6.013	6.426	98.468
Terjatve iz neposrednih zavarovalnih poslov	37.920.848	10.290.462	3.129.511	51.340.821
Terjatve za premijo iz sprejetega pozavarovanja in sozavarovanja	51.162.568	9.624.769	2.450.504	63.237.841
Terjatve za deleže pozavarovateljev v škodah	3.158.284	606.406	566.486	4.331.176
Druge terjatve iz sozavarovanja in pozavarovanja	429.134	7.431	0	436.565
Terjatve iz pozavarovanja in sozavarovanja	54.749.986	10.238.606	3.016.990	68.005.582
Terjatev za odmerjeni davek	124.720	0	0	124.720
Druge kratkoročne terjatve iz zavarovalnih poslov	1.810.502	823.955	16.449	2.650.906
Kratkoročne terjatve iz financiranja	777.099	68.724	71.995	917.818
Druge kratkoročne terjatve	3.830.310	439.853	98.517	4.368.680
Druge terjatve	6.417.911	1.332.532	186.961	7.937.404
Skupaj	99.213.465	21.861.600	6.333.462	127.408.527

(v EUR) 31.12.2015	Nezapadle	Zapadle do 180 dni	Zapadle nad 180 dni	Skupaj
Terjatve do zavarovalcev	37.098.068	9.065.428	3.781.876	49.945.372
Terjatve do zavarovalnih posrednikov	769.415	611.082	23.787	1.404.284
Druge terjatve iz neposrednih zavarovalnih poslov	114.592	9.498	37.021	161.111
Terjatve iz neposrednih zavarovalnih poslov	37.982.075	9.686.008	3.842.684	51.510.767
Terjatve za premijo iz sprejetega pozavarovanja in sozavarovanja	51.218.164	9.610.038	2.535.256	63.363.458
Terjatve za deleže pozavarovateljev v škodah	3.633.779	363.779	634.261	4.631.819
Druge terjatve iz sozavarovanja in pozavarovanja	644.654	104.306	13.349	762.309
Terjatve iz pozavarovanja in sozavarovanja	55.496.597	10.078.123	3.182.866	68.757.586
Terjatev za odmerjeni davek	1.734.294	0	0	1.734.294
Druge kratkoročne terjatve iz zavarovalnih poslov	2.149.062	1.088.551	82.487	3.320.100
Kratkoročne terjatve iz financiranja	689.965	70.247	53.103	813.315
Druge kratkoročne terjatve	3.711.991	266.571	549.305	4.527.867
Druge terjatve	6.551.018	1.425.369	684.895	8.661.282
Skupaj	101.763.984	21.189.500	7.710.445	130.663.929

Vse terjatve so kratkoročne. Za vse zapadle terjatve so oblikovani popravki vrednosti, ki se nanašajo na posamezne razrede s podobnim kreditnim tveganjem, v katere so razvrščene terjatve. Pomembne terjatve je skupina presojala posamično in ker so se pri njih le v majhnem delu izkazala znamenja slabitve, so ti vključeni v skupinske popravke.

Gibanje popravka vrednosti terjatev

(v EUR)	1.1.2016	Oblikovanje	Vnovčenje	Odpis	Tečajne	31.12.2016
31.12.2016					razlike
Terjatve do zavarovalcev	-28.975.503	-1.480.382	235.150	1.885.662	39.831	-28.295.242
Terjatve do zavarovalnih posrednikov	-466.986	-188.539	15.212	70	3.550	-636.693
Druge terjatve iz neposrednih zavarovalnih poslov	-140.676	-5.817	11.531	0	539	-134.423
Terjatve iz neposrednih zavarovalnih poslov	-29.583.165	-1.674.738	261.893	1.885.732	43.920	-29.066.358
Terjatve za premijo iz pozavarovanj in sozavarovanj	-370.139	-155.959	100.720	0	-2.416	-427.794
Terjatve za deleže v zneskih škod	-75.004	-1.905	0	0	13	-76.896
Druge terjatve iz sozavarovanja in pozavarovanja	0	0	0	0	0	0
Terjatve iz pozavarovanja in sozavarovanja	-445.143	-157.864	100.720	0	-2.403	-504.690
Terjatev za odmerjeni davek	0	0	0	0		0
Druge kratkoročne terjatve iz zavarovalnih poslov	-23.407.774	-685.658	827.388	1.258.776	22.238	-21.985.030
Terjatve iz financiranja	-1.203.491	-5.567	54.150	0	18.300	-1.136.608
Druge kratkoročne terjatve	-1.487.597	-40.293	271.322	910	5.792	-1.249.866
Druge terjatve	-26.098.862	-731.518	1.152.860	1.259.686	46.330	-24.371.504
Skupaj	-56.127.170	-2.564.120	1.515.473	3.145.418	87.847	-53.942.552

(v EUR) 31.12.2015	1.1.2015	Oblikovanje	Vnovčenje	Odpis	Tečajne razlike	31.12.2015
Terjatve do zavarovalcev	-31.697.371	-1.015.028	1.742.671	1.998.133	-3.908	-28.975.503
Terjatve do zavarovalnih posrednikov	-518.685	-21.410	72.681	0	428	-466.986
Druge terjatve iz neposrednih zavarovalnih
poslov	-127.527	-12.844	0	0	-305	-140.676
Terjatve iz neposrednih zavarovalnih poslov	-32.343.583	-1.049.282	1.815.352	1.998.133	-3.785	-29.583.165
Terjatve za premijo iz pozavarovanj in
sozavarovanj	-537.862	-127.133	198.198	100.323	-3.665	-370.139
Terjatve za deleže v zneskih škod	-85.282	0	0	10.278	0	-75.004
Terjatve iz pozavarovanja in sozavarovanja	-623.144	-127.133	198.198	110.601	-3.665	-445.143
Druge kratkoročne terjatve iz zavarovalnih
poslov	-24.873.317	-1.254.121	769.115	1.952.646	-2.097	-23.407.774
Terjatve iz financiranja	-1.213.352	-3.614	9.073	0	4.402	-1.203.491
Druge kratkoročne terjatve	-1.478.629	-272.463	190.287	72.004	1.204	-1.487.597
Druge terjatve	-27.565.298	-1.530.198	968.475	2.024.650	3.509	-26.098.862
Skupaj	-60.532.025	-2.706.613	2.982.025	4.133.384	-3.941	-56.127.170

10) Razmejeni stroški pridobivanja zavarovanj

Razmejeni stroški pridobivanja zavarovanj

(v EUR)	31.12.2016	31.12.2015
Kratkoročno odloženi stroški pridobivanja zavarovanj	11.118.421	11.662.776
Kratkoročno odloženi stroški pridobivanja pozavarovanj	5.392.115	6.329.709
Skupaj	16.510.536	17.992.485

Razmejeni stroški pridobivanja zavarovanj so kratkoročno razmejeni stroški sklepanja zavarovanj in postopoma prehajajo v stroške pridobivanja zavarovanj v letu 2017.

11) Druga sredstva

Druga sredstva

(v EUR)	31.12.2016	31.12.2015
Zaloge	48.886	53.314
Prehodno nezaračunani prihodki od obresti in najemnin	41.555	40.750
Druge kratkoročne aktivne časovne razmejitve	1.276.403	1.079.095
Skupaj	1.366.844	1.173.159

V okviru drugih kratkoročnih aktivnih časovnih razmejitev izkazujemo predvsem vnaprej plačane stroške zavarovanj in licenc ter druge vnaprej plačane stroške.

12) Denar in denarni ustrezniki

(v EUR)	31.12.2016	31.12.2015
Blagajna	55.067	46.946
Denarna sredstva na transakcijskih računih	6.967.730	4.587.530
Denarni ustrezniki	26.916.363	76.428
Skupaj	33.939.160	4.710.904

Skupina med denarne ustreznike uvršča depozite na odpoklic, od 1.1.2016 pa tudi kratkoročno dane depozite z originalno zapadlostjo do treh mesecev. V primeru, da bi bila prerazporeditev kratkoročno danih depozitov z originalno zapadlostjo do treh mesecev izvedena že na dan 31. 12. 2015, bi bilo stanje denarja in denarnih ustreznikov na dan 31. 12. 2015 višje za 22 milijonov EUR in bi znašalo 26,7 milijona EUR. Upoštevajoč prej navedeno se je ta postavka na dan 31. 12. 2016 v primerjavi s prilagojenim stanjem na dan 31. 12. 2015 povečala za 7,2 milijona EUR.

13) Nekratkoročna sredstva, namenjena za prodajo

Višina nekratkoročnih sredstev za prodajo se glede na preteklo leto ni pomembno spremenila. Nepremičnine, namenjene za prodajo, aktivno ponuja na trgu in jih ohranja v stanju za takojšnjo prodajo.

14) Osnovni kapital

Na dan 31. 12. 2016 je bil osnovni kapital obvladujoče družbe razdeljen na 17.219.662 delnic (na dan 31. 12. 2015 prav tako). Vse delnice so navadne, istega razreda in se glasijo na ime. Imetniki delnic imajo pravico do udeležbe pri upravljanju družbe in pravico do dela dobička (dividende). Delnica daje vsakokratnemu imetniku pravico do enega glasu na skupščini delničarjev in do sorazmerne dividende iz dobička, namenjenega izplačilu dividend.

Delnice so vpisane v KDD pod oznako POSR.

Konec leta 2016 je bilo v delniško knjigo družbe vpisanih 4.308 imetnikov delnic (31. 12. 2015: 4.857 imetnikov). Delnice družbe so uvrščene v prvo borzno kotacijo Ljubljanske borze vrednostnih papirjev.

15) Kapitalske rezerve

Med kapitalskimi rezervami se kot odbitna postavka vključuje tudi razlika med tržno in knjigovodsko vrednostjo pri nakupih neobvladujočih deležev. V letu 2016, kot je razvidno iz spodnje tabele, je skupina pridobivala neobvladujoče deleže predvsem pri hrvaških odvisnih družbah (pred združitvijo v Zavarovalnico Sava). Kapitalske razerve pa so se povečale tudi zaradi učinka menjalnega razmerja ob združitvi štirih zavarovalnic v Zavarovalnico Sava.

Gibanje kapitalskih rezerv

(v EUR)	31.12.2016	31.12.2015
Stanje 1.1.	43.388.724	44.638.799
Odkup manjšinskih deležev po družbah	-6.080	-1.250.075
- Velebit osiguranje	-2.500	-480.746
- Velebit životno osiguranje	-3.580	-769.305
- Sava neživotno osiguranje	0	-18
- Sava životno osiguranje	0	-6
Združitev zavarovalnic (učinek menjalnega razmerja)	298.797	0
STANJE 31.12.	43.681.441	43.388.724

16) Rezerve iz dobička

(v EUR)	31.12.2016	31.12.2015	Proste/ vezane
Zakonske in statutarne rezerve	11.411.550	11.242.766	Vezane
Rezerve za lastne delnice	24.938.709	10.319.347	Vezane
Rezerve za izravnavo kreditnih tveganj	0	976.191	Vezane
Rezerve za izravnavo katastrofalnih škod	11.225.068	11.225.068	Vezane
Druge rezerve iz dobička	98.318.285	89.191.057	Proste
Skupaj	145.893.612	122.954.429

V zakonskih predpisih posameznih držav v skupini so izravnalne rezervacije in rezervacije za katastrofalne škode opredeljene kot zavarovalno-tehnične rezervacije. Ker so te zahteve v neskladju z MSRP, skupina te rezervacije izkazuje v okviru rezerv iz dobička, kar je skladno z MSRP. Povečanje teh rezervacij se izvede kot oblikovanje drugih rezerv iz čistega dobička poslovnega leta (na podlagi sklepa uprave in nadzornega sveta) razgradnja ali sprostitev rezervacije pa povečuje zadržani čisti poslovni izid.

Rezerve iz dobička za izravnavo kreditnih tveganj (del izravnalnih rezervacij) so se zaradi spremembe slovenskega Zakona o zavarovalništvu s 1. 1. 2016 razgradile in s tem vplivale na povečanje zadržanega čistega poslovnega izida v letu 2016.

Skladno z zakonskimi možnostmi lahko uprava ali nadzorni svet pri sprejetju letnega poročila iz čistega dobička oblikujejo druge rezerve iz dobička, vendar v ta namen ne smejo porabiti več kot polovice zneska čistega dobička. Na tej podlagi so se v letu 2016 druge rezerve tudi dejansko povečale. Druge rezerve so proste. Uprava lahko predlaga uporabo rezerv v okviru delitve bilančnega dobička o čemer nato odloča skupščina delničarjev.

17) Lastne delnice

Skupina je imela po stanju na dan 31. 12. 2016 v lasti 1.721.966 delnic (2015: 741.521) z oznako POSR (oziroma 10 % minus ena delnica) v vrednosti 24.938.709 EUR (2015: 10.319.347 EUR).

Dne 23. 4. 2014 je potekala 28. skupščina, na kateri je obvladujoča družba dobila pooblastilo za odkup lastnih delnic do višine 10 % osnovnega kapitala. Pooblastilo je veljalo za pridobitev največ 1.721.966 delnic družbe in je veljavno tri leta. Na podlagi navedenega pooblastila je obvladujoča družba do konca leta 2016 odkupila še 980.445 delnic.

Lastne delnice predstavljajo odbitno postavko v kapitalu.

18) Presežek iz prevrednotenja

Presežek iz prevrednotenja je sestavljen iz učinka prevrednotenja finančnih sredstev, razpoložljivih za prodajo.

(v EUR)	2016	2015
Stanje 1. 1.	12.721.705	18.448.741
Sprememba poštene vrednosti	5.245.968	-9.405.691
Prenos negativnega presežka iz prevrednotenja v IPI zaradi slabitve	-594.025	-726.066
Prenos iz presežka iz prevrednotenja v IPI zaradi prodaje	1.564.433	3.124.009
Pripadajoči čisti dobički/izgube, pripoznani v presežku iz prevrednotenja in zadržanem
dobičku/izgubi v zvezi z naložbami v pridruženih družbah, obračunan z uporabo kapitalske	0	-33.187
metode
Drugi čisti dobički/izgube	0	143.267
Odloženi davek	-1.479.133	1.170.632
Skupaj presežek iz prevrednotenja	17.458.948	12.721.705

*Podatek za 2015 se razlikuje od tistega v letnem poročilu 2015, ker so se iz Presežka iz prevrednotenja izločile Rezerve, nastale zaradi prevrednotenja po pošteni vrednosti v znesku -37.472 EUR.

Aktuarski dobički oziroma izgube zaradi spremembe sedanje vrednosti rezervacij za odpravnine zaradi sprememb aktuarskih predpostavk (drugi čisti dobički/izgube) se od 1. 1. 2016 ne izkazujejo več v okviru presežka iz prevrednotenja temveč v ločeni postavki izkaza finančnega položaja »Rezerve, nastale zaredi prevrednotenja po pošteni vrednosti«

Prikazano je gibanje neto vrednosti presežka iz prevrednotenja, ki predstavlja postavko kapitala.

19) Čisti in zadržani poslovni izid

Čisti dobiček večinskega lastnika poslovnega leta 2016 je znašal 32,8 milijona EUR (2015: 33,4 milijona EUR). Del čistega dobička v višini 9,1 milijona EUR sta uprava in nadzorni svet obvladujoče družbe že razporedila v druge rezerve iz dobička, oblikovane so bile tudi rezerve za lastne deleže v višini 14,6 milijona EUR. Ostanek čistega poslovnega izida (v znesku 9,1 milijona EUR) je prikazan kot čisti poslovni izid poslovnega leta v izkazu finančnega položaja.

Čisti dobiček/izguba na delnico

(v EUR)	31.12.2016	31.12.2015
Čisti poslovni izid obračunskega obdobja	32.918.213	33.365.451
Čisti poslovni izid lastnikov obvladujoče družbe	32.824.911	33.377.857
Tehtano povprečno število uveljavljajočih se delnic	15.791.457	16.483.852
Čisti poslovni izid na delnico	2,08	2,02

Vseobsegajoči donos na delnico

(v EUR)	31.12.2016	31.12.2015
Vseobsegajoči donos obračunskega obdobja	37.660.245	27.618.054
Vseobsegajoči donos lastnikov obvladujoče družbe	37.564.254	27.635.627
Tehtano povprečno število uveljavljajočih se delnic	15.791.457	16.483.852
Vseobsegajoči donos na delnico	2,38	1,68

Pri izračunu tehtanega števila delnic je upoštevano letno povprečje izračunano na podlagi mesečnih stanj števila rednih delnic, zmanjšano za število lastnih delnic. Tehtano povprečno število delnic, uveljavljajočih se v obračunskem obdobju, znaša 15.791.457 delnic. V primerjavi z letom 2015 je tehtano povprečje uveljavljajočih se delnic nižje, kar izvira iz dokupa lastnih delnic v letu 2016. Obvladujoča družba nima popravljalnih kapitalskih instrumentov, zato sta osnovni in popravljeni čisti dobiček na delnico enaka.

Stanje zadržanega poslovnega izida na dan 31. 12. 2016 glede na 31. 12. 2015 se je povečalo za 13,3 milijona EUR.

Zadržani poslovni izid se je povečal zaradi prenosa čistega izida preteklega leta za 24,8 milijona EUR in razgradnje rezerve za kreditna tveganja za 1 milijon EUR, zmanjšal pa se je za 12,4 milijona EUR zaradi izplačila dividend.

20) Kapital neobvladujočih deležev

(v EUR)	31.12.2016	31.12.2015
Sava osiguruvanje (MKD)	285.282	256.281
Velebit osiguranje	0	314.784
Velebit životno osiguranje	0	391.884
Sava Station	3.768	866
Zavarovalnica Sava	471.982	0
ZS Vivus	358	0
ZS Svetovanje	-445	0
Ornatus KC	63	0
Skupaj	761.008	963.815

Kapital neobvladujočih deležev

21) Podrejene obveznosti

Obvladujoča družba je konec leta 2006 in na začetku leta 2007 na podlagi dveh pogodb (ena pogodba za črpanje v letu 2006 in druga za črpanje v letu 2007) najela podrejeno posojilo v skupni vrednosti 32 milijonov EUR, katerega črpanje se je izvedlo z vrednostjo 97 % glavnice. Posojilo je najeto za dobo 20 let z možnostjo odpoklica po 10 letih. Glavnica se izplača ob zapadlosti. Obrestna mera znaša 3 mesečni Euribor + 3,35 %, obresti se plačujejo četrtletno. Posojilo je ovrednoteno po odplačni vrednosti. Odplačna vrednost podrejenega dolga znaša 23,6 milijona EUR.

Podrejene obveznosti Stanje zadolžitve po EOM na dan 31.12.2016 23.570.771 Valuta, v kateri je obveznost nominirana EUR Datum zapadlosti 27.12.2026 Obstoj konverzije v kapital ne obstaja Obstoj konverzije v druge obveznosti ne obstaja

Stanje zadolžitve po EOM na dan 31.12.2015	23.534.136
Valuta, v kateri je obveznost nominirana	EUR
Datum zapadlosti	27.12.2026
Obstoj konverzije v kapital	ne obstaja
Obstoj konverzije v druge obveznosti	ne obstaja

V letu 2016 je obvladujoča družba plačala 0,8 milijona EUR obresti na podrejeni dolg (2015: 0,85 milijona EUR) ter 40.160 EUR davka po odbitku na plačane obresti (2015: 43.085 EUR).

22) Zavarovalno-tehnične rezervacije in zavarovalno-tehnične rezervacije v korist življenjskih zavarovancev, ki prevzemajo naložbeno tveganje

Gibanje kosmatih zavarovalno-tehničnih rezervacij in zavarovalno-tehničnih rezervacij v korist življenjskih zavarovancev, ki prevzemajo naložbeno tveganje

(v EUR)	1. 1. 2016	Povečanje	Poraba in sprostitev	Povečanja - prevzem odvisne	Tečajne razlike	31. 12. 2016
Kosmate prenosne premije	156.039.680	127.232.565	-125.696.415	0	102.666	157.678.496
Zavarovalno-tehnične rezervacije za življenjska zavarovanja	262.052.426	32.458.752	-24.710.899	0	-37.464	269.762.815
Kosmate škodne rezervacije	459.012.655	195.762.019	-180.753.729	0	1.137.040	475.157.985
Kosmate rezervacije za bonuse, popuste in storno	1.132.456	1.787.642	-1.088.372	0	-304	1.831.422
Druge kosmate zavarovalno-tehnične rezervacije	8.831.283	6.515.647	-8.547.501	0	-8.824	6.790.605
Skupaj	887.068.500	363.756.625	-340.796.916	0	1.193.114	911.221.323
ZTR v korist življenjskih zavarovancev, ki prevzemajo naložbeno tveganje	207.590.086	41.259.406	-21.855.292	0	0	226.994.200

(v EUR)	1. 1. 2015	Povečanje	Poraba in sprostitev	Povečanja - prevzem odvisne	Tečajne razlike	31. 12. 2015
Kosmate prenosne premije	148.169.690	131.109.459	-123.076.458	0	-163.011	156.039.680
Zavarovalno-tehnične rezervacije za življenjska zavarovanja	256.292.141	30.366.501	-28.356.927	3.745.778	4.933	262.052.426
Kosmate škodne rezervacije	454.759.004	127.640.245	-127.475.979	0	4.089.385	459.012.655
Kosmate rezervacije za bonuse, popuste in storno	854.819	888.063	-610.505	0	79	1.132.456
Druge kosmate zavarovalno-tehnične rezervacije	9.906.979	2.117.791	-3.192.082	0	-1.405	8.831.283
Skupaj	869.982.633	292.122.059	-282.711.951	3.745.778	3.929.981	887.068.500
ZTR v korist življenjskih zavarovancev, ki prevzemajo naložbeno tveganje	195.684.631	33.798.922	-21.893.548	0	81	207.590.086

Gibanje zavarovalno-tehničnih rezervacij

Konsolidirane kosmate zavarovalno-tehnične rezervacije so se v letu 2016 povečale za 2,7 %, pri čemer je bil največji absolutni porast pri škodnih rezervacijah.

• Prenosne premije so se povečale le za 1,1 %, pri čemer sta se uravnala rast na direktnih zavarovanjih in padec na prevzetih pozavarovanjih zunaj skupine, oba kot posledica gibanja kosmate premije.
• Matematične rezervacije so se povečale za 2,9 %, kar je skladno z gibanjem portfelja klasičnih življenjskih zavarovanj: Zavarovalnica Sava, v kateri je oblikovana glavnina matematičnih rezervacij, ima zrel portfelj. Rezervacija je odvisna od preteklega trajanja zavarovanj in dinamike izplačil za doživetja in odkupe. V letu 2016 je upadel obseg doživetij in odkupov v primerjavi s prejšnjim letom, prilivi varčevalne premije in zrelost portfelja pa sta razloga za povečanje matematičnih rezervacij. Konsolidirane matematične rezervacije so se povečale tudi zaradi rasti in prilivov varčevalne premije v ostalih družbah skupine vključno z Mojo naložbo (za pokojninske rente v izplačilu).
• Škodne rezervacije so se povečale za 3,5 %. Škodne rezervacije odvisnih družb so se povečale zaradi oblikovanja rezervacije za večjo škodo po toči v letu 2016 ter nekaj večjih posameznih škod. Škodne rezervacije obvladujoče družbe za posle zunaj skupine so se povečale zaradi večje

rasti v letu 2015, ki se na škodni rezervaciji odraža z zamikom, ter zaradi neugodnega gibanja valutnih tečajev, pred katerim pa se družba ščiti z ustrezno valutno strukturo kritnega premoženja.

• Rezervacije za bonuse, popuste in storno predstavljajo majhno kategorijo znotraj zavarovalnotehničnih rezervacij; povečale so se v Zavarovalnici Sava.
• Rezervacije za neiztekle nevarnosti (prikazane v postavki Druge kosmate zavarovalno-tehnične rezervacije) so se zmanjšale za 23,1 % zaradi boljših pričakovanih rezultatov premoženjskih zavarovanj v Sloveniji.
• Rezervacije v korist življenjskim zavarovancem, ki prevzemajo naložbeno tveganje, so se povečale za 9,3 %, kar izvira iz priliva varčevalne premije in rasti vrednosti skladov.

Povzetek izračuna kosmate rezervacije za neiztekle nevarnosti po zavarovalnih vrstah

(v EUR)	Direktno zavarovanje	Pozavarovanje
	Rezervacije za neiztekle	Pričakovani kombinirani	Rezervacije za
31.12.2016	nevarnosti	količnik	neiztekle nevarnosti
Nezgodno zavarovanje	434.716	91,7%	0
Zdravstveno zavarovanje	483.497	134,0%	6.454
Zavarovanje kopenskih motornih vozil	1.784.779	94,3%	0
Zavarovanje tirnih vozil	0	20,9%	0
Letalsko zavarovanje	0	89,2%	0
Zavarovanje plovil	58.470	121,1%	187.688
Zavarovanje prevoza blaga	28.574	79,6%	0
Zavarovanje požara in elementarnih nesreč	2.395.612	92,8%	0
Drugo škodno zavarovanje	427.054	67,9%	0
Zavarovanje odgovornosti pri uporabi motornih vozil	372.169	93,4%	0
Zavarovanje odgovornosti pri uporabi zrakoplovov	0	77,0%	0
Zavarovanje odgovornosti pri uporabi plovil	2.336	67,3%	0
Splošno zavarovanje odgovornosti	213.069	61,4%	0
Kreditno zavarovanje	0	5,8%	0
Kavcijsko zavarovanje	106.543	126,1%	16.602
Zavarovanje različnih finančnih izgub	138.922	68,9%	0
Zavarovanje stroškov postopka	0	62,3%	0
Zavarovanje pomoči	134.119	62,7%	0
Življenjsko zavarovanje	0	66,4%	0
Življenjsko zavarovanje, vezano na enote investicijskih skladov	0	61,7%	0
Skupaj	6.579.861	87,0%	210.745

(v EUR)	Direktno zavarovanje	Pozavarovanje
	Rezervacije za neiztekle	Pričakovani kombinirani	Rezervacije za
31.12.2015	nevarnosti	količnik	neiztekle nevarnosti
Nezgodno zavarovanje	959.441	89,80%	0
Zdravstveno zavarovanje	677.306	143,30%	121.984
Zavarovanje kopenskih motornih vozil	251.271	88,50%	0
Zavarovanje tirnih vozil	0	15,90%	0
Letalsko zavarovanje	287936	80,40%	0
Zavarovanje plovil	204.372	99,10%	0
Zavarovanje prevoza blaga	33.289	86,50%	0
Zavarovanje požara in elementarnih nesreč	2.825.302	87,30%	0
Drugo škodno zavarovanje	1.084.804	78,20%	0
Zavarovanje odgovornosti pri uporabi motornih vozil	207.667	90,20%	0
Zavarovanje odgovornosti pri uporabi zrakoplovov	29004	77,00%	0
Zavarovanje odgovornosti pri uporabi plovil	218.344	9,80%	0
Splošno zavarovanje odgovornosti	1.510.369	57,40%	0
Kreditno zavarovanje	102835	59,30%	0
Kavcijsko zavarovanje	171.220	96,70%	0
Zavarovanje različnih finančnih izgub	70.607	64,00%	0
Zavarovanje stroškov postopka	0	42,80%	0
Zavarovanje pomoči	75.533	79,90%	0
Življenjsko zavarovanje	0	66,70%	0
Življenjsko zavarovanje, vezano na enote inv. skladov	0	92,80%	0
Skupaj	8.709.300	85,60%	121.984

Kombinirani količniki za direktno zavarovanje niso navedeni, ker se zneski nanašajo na več članic skupine.

23) Druge rezervacije

Med drugimi rezervacijami skupina izkazuje večinoma rezervacije iz naslova dolgoročnih ugodnosti svojih zaposlencev, kot je to opisano v poglavju 18.4.27 Druge rezervacije. Povečanje rezervacij je predvsem posledica oblikovanja na račun tekočega službovanja v skladu s predpisano metodo standarda MRS 19. Ločeno prikazujemo gibanje rezervacije za odpravnine ob upokojitvi iz naslova spremembe aktuarskih predpostavk, ki se pripoznava v breme kapitala.

(v EUR)	Rezervacije za odpravnine ob upokojitvi	Rezervacije za jubilejne nagrade	Skupaj
Stanje 1. 1. 2016	4.184.108	2.323.358	6.507.466
Stroški obresti (IPI)	-15.846	-11.138	-26.984
Stroški tekočega službovanja (IPI)	358.023	304.515	662.538
Stroški preteklega službovanja (IPI)	254.479	277.408	531.887
Izplačila zaslužkov (-)	-58.439	-156.424	-214.863
Aktuarski dobički/izgube (IPI)	0	251.591	251.591
Aktuarski dobički/izgube (IFP)	-389.548	0	-389.548
Tečajne razlike	-947	-327	-1.274
Stanje 31. 12. 2016	4.331.830	2.988.983	7.320.813

Gibanje rezervacij za odpravnino ob upokojitvi in jubilejne nagrade

(v EUR)	Rezervacije za odpravnine ob upokojitvi	Rezervacije za jubilejne nagrade	Skupaj
Stanje 1. 1. 2015	4.140.347	1.875.438	6.015.785
Stroški obresti (IPI)	13.669	5.737	19.406
Stroški tekočega službovanja (IPI)	343.296	189.731	533.027
Stroški preteklega službovanja (IPI)	-106.226	36.823	-69.403
Izplačila zaslužkov (-)	-74.318	-177.275	-251.593
Aktuarski dobički/izgube (IPI)	0	392.904	392.904
Aktuarski dobički/izgube (IFP)	-132.659	0	-132.659
Stanje 31. 12. 2015	4.184.108	2.323.358	6.507.466

V skladu s standardom navajamo analizo občutljivosti rezervacij za odpravnino ob upokojitvi.

Vpliv na višino rezervacij za odpravnino ob upokojitvi (v EUR)	31.12.2016	31.12.2015
Znižanje diskontne obrestne mere za 1%	647.528	592.373
Povečanje diskontne obrestne mere za 1%	-533.981	-495.699
Znižanje realne rasti plač za 0,5%	-286.399	-269.461
Povečanje realne rasti plač za 0,5%	311.428	289.699
Znižanje fluktuacije za 10%	144.432	100.209
Povečanje fluktuacije za 10%	-137.242	-100.625
Zmanjšanje umrljivosti za 10%	31.362	25.068
Povečanje umrljivosti za 10%	-31.053	-29.724

Poleg rezervacij za zaposlence izkazuje skupina med drugimi rezervacijami še ostale rezervacije v višini 0,8 milijona EUR (2015; 0,9 milijona EUR), ki se nanašajo na rezervacije za sodne spore in zneske, pripoznane v skladu z Zakonom o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov iz naslova nagrade za preseganje kvote in zneske oproščenih prispevkov za PIZ. Ti se lahko porabijo izključno za zaposlene invalide v zavarovalnici in za namene, kot jih določa zakonodaja.

(v EUR)	1.1.2016	Povečanje - oblikovanje	Poraba in sprostitev	Tečajne razlike	31.12.2016
Druge rezervacije	882.229	375.103	-497.133	-135	760.064
(v EUR)	1.1.2015	Povečanje - oblikovanje	Poraba in sprostitev	Tečajne razlike	31.12.2015
Druge rezervacije	925.114	295.534	-338.327	-92	882.229

24) Druge finančne obveznosti

Druge finančne obveznosti predstavljajo manjši znesek iz naslova obveznosti za obresti in obveznosti za še neizplačane dividende obvladujoče družbe za leta 2013, 2014 in 2015.

25) Obveznosti iz poslovanja

Obveznosti iz poslovanja

(v EUR)	Rok zapadlosti v plačilo
2016	od 1 do 5 let	do 1 leto	skupaj
Obveznosti do zavarovalcev	0	2.198.192	2.198.192
Obveznosti do zavarovalnih posrednikov	6.127	2.678.322	2.684.449
Druge obveznosti iz neposrednih zavarovalnih poslov	0	7.027.612	7.027.612
Obveznosti iz neposrednih zavarovalnih poslov	6.127	11.904.126	11.910.253
Obveznosti za pozavarovalne in sozavarovalne premije	19.681	5.935.857	5.955.538
Obveznosti za deleže v zneskih škod iz pozavarovanja	0	14.629.538	14.629.538
Druge obveznosti iz pozavarovanja in sozavarovanja	105.320	15.602.302	15.707.622
Obveznosti iz pozavarovanja in sozavarovanja	125.001	36.167.697	36.292.698
Obveznosti za davek	0	587.695	587.695
Skupaj	131.128	48.659.518	48.790.646

(v EUR)	Rok zapadlosti v plačilo
2015	od 1 do 5 let	do 1 leto	skupaj
Obveznosti do zavarovalcev	0	1.299.114	1.299.114
Obveznosti do zavarovalnih posrednikov	6.151	2.010.073	2.016.224
Druge obveznosti iz neposrednih zavarovalnih poslov	1.323	7.652.204	7.653.527
Obveznosti iz neposrednih zavarovalnih poslov	7.474	10.961.391	10.968.865
Obveznosti za pozavarovalne in sozavarovalne premije	17.423	7.185.115	7.202.538
Obveznosti za deleže v zneskih škod iz pozavarovanja	0	19.523.660	19.523.660
Druge obveznosti iz pozavarovanja in sozavarovanja	95.821	12.917.393	13.013.214
Obveznosti iz pozavarovanja in sozavarovanja	113.244	39.626.168	39.739.412
Obveznosti za davek	0	3.759.026	3.759.026
Skupaj	120.718	54.346.585	54.467.303

Primerjalno so se znižale obveznosti iz pozavarovanja in sozavarovanja. Nižja obveznost za odmerjen davek izhaja iz tega, da so družbe tekom leta 2016 plačevale akontacijo, ki je bila skoraj enaka višini odmere po dejanskem obračunu davka od dobička za leto 2016.

V letu 2016 je imela večina obveznosti rok zapadlosti do enega leta.

26) Ostale obveznosti

Ostale obveznosti po ročnosti

(v EUR)	Rok zapadlosti v plačilo
2016	nad 1 leto	do 1 leto	skupaj
Ostale obveznosti	0	15.883.399	15.883.399
Kratkoročne rezervacije (PČR)	0	11.947.334	11.947.334
Skupaj	0	27.830.733	27.830.733

(v EUR)	Rok zapadlosti v plačilo
2015	nad 1 leto	do 1 leto	skupaj
Ostale obveznosti	282	13.266.446	13.266.728
Kratkoročne rezervacije (PČR)	0	11.453.773	11.453.773
Skupaj	282	24.720.219	24.720.501

Ostale obveznosti in kratkoročne rezervacije niso zavarovane.

Ostale obveznosti

(v EUR)	31.12.2016	31.12.2015
Kratkoročne obveznosti do zaposlenih	2.828.676	3.077.519
Ostale druge kratkoročne obveznosti iz zavarovalnih poslov	3.925.059	3.663.440
Kratkoročne obveznosti do dobaviteljev	5.654.075	3.279.775
Ostale druge kratkoročne obveznosti	3.411.659	3.130.919
Druge dolgoročne obveznosti	63.930	115.075
Skupaj	15.883.399	13.266.728

Gibanje kratkoročnih rezervacij

(v EUR)	1.1.2016	Povečanje - oblikovanje	Poraba - črpanje	Sprostitev	Povečanja - odvisne - prevzem	Tečajne razlike	31.12.2016
Kratkoročno vnaprej vračunani stroški	3.570.704	3.304.624	-3.699.710	-16.756	0	4.995	3.163.857
Druge pasivne časovne razmejitve	7.883.069	31.364.962	-30.387.941	-59.815		-16.798	8.783.477
Skupaj	11.453.773	34.669.586	-34.087.651	-76.571	0	-11.803	11.947.334

(v EUR)	1.1.2015	Povečanje - oblikovanje	Poraba - črpanje	Sprostitev	Povečanja - odvisne - prevzem	Tečajne razlike	31.12.2015
Kratkoročno vnaprej vračunani stroški	3.523.549	1.859.451	-1.793.973	-36.318	16.756	1.239	3.570.704
Druge pasivne časovne razmejitve	10.129.112	45.837.669	-48.079.856	0	0	-3.856	7.883.069
Skupaj	13.652.661	47.697.120	-49.873.829	-36.318	16.756	-2.617	11.453.773

27) Poštene vrednosti sredstev in obveznosti

Tip naložbe/glavni trg	Raven 1	Raven 2	Raven 3
Dolžniški VP
Trg OTC	Dolžniški VP, vrednoteni na podlagi cene CBBT na delujočem trgu.	Dolžniški VP, vrednoteni na podlagi cene CBBT na nedelujočem trgu. Dolžniški VP, vrednoteni po ceni BVAL, če cena CBBT ne obstaja. Dolžniški VP, vrednoteni z internim modelom na podlagi vložkov 2. ravni.	Dolžniški VP, vrednoteni z internim modelom, ki ne upošteva vložkov 2. ravni.
Borza	Dolžniški VP, vrednoteni na podlagi cene na borzi na delujočem trgu.	Dolžniški VP, vrednoteni na podlagi cene na borzi na nedelujočem trgu. Dolžniški VP, vrednoteni po BVAL ceni, kadar borzna cena ne obstaja. Dolžniški VP, vrednoteni z internim modelom na podlagi vložkov 2. ravni.	Dolžniški VP, vrednoteni z internim modelom, ki ne upošteva vložkov 2. ravni.
Delnice
Borza	Delnice, vrednotene na podlagi cene na borzi na delujočem trgu.	Delnice, vrednotene na podlagi cene na borzi na nedelujočem trgu. Delnice, za katere borzna cena ne obstaja in se vrednotijo z internim modelom na podlagi vložkov 2. ravni.	Delnice, vrednotene z internim modelom, ki ne upošteva vložkov 2. ravni
Nekotirajoče delnice in deleži
			Nekotirajoče delnice, vrednotene po nabavni vrednosti. Poštena vrednost za potrebe razkritij, izračunana na podlagi internega modela, uporabljenega za ugotavljanje potrebe po slabitvi, ki v večji meri upošteva neopazovane vložke.
		Vzajemni skladi
	Vzajemni skladi, vrednoteni po javno objavljeni vrednosti enote premoženja na dan vrednotenja.
Depoziti in posojila
- z ročnostjo		Vrednoteni po odplačni vrednosti, poštena vrednost za potrebe razkritij izračunana po internem modelu, ki upošteva vložke 2. ravni.	Vrednoteni po odplačni vrednosti, poštena vrednost za potrebe razkritij, izračunana po internem modelu, ki ne upošteva vložkov 2. ravni.

Metode določanja poštene vrednosti

Glede na računovodske usmerite glede določanja poštene vrednosti lahko skupina to za posamezen instrument določa na podlagi metod prikazanih v zgornji tabeli.

(v EUR)		Poštena vrednost Razlika med
31.12.2016	Knjigovodska vrednost	Raven 1	Raven 2	Raven 3	Skupaj poštena vrednost	pošteno in knjigovodsko vrednostjo
Naložbe merjene po pošteni vrednosti	867.817.697	679.892.840	176.194.863	11.750.388	867.838.091	20.394
Po pošteni vrednosti prek IPI	9.176.694	2.841.687	6.133.045	207.834	9.182.566	5.872
Razporejeni v skupino	9.176.694	2.841.687	6.133.045	207.834	9.182.566	5.872
Dolžniški instrumenti	7.439.052	1.590.145	5.646.945	207.834	7.444.924	5.872
Lastniški instrumenti	1.737.642	1.251.542	486.100	0	1.737.642	0
Ostale naložbe	0	0	0	0	0	0
Razpoložljivo za prodajo	858.641.003	677.051.153	170.061.818	11.542.554	858.655.525	14.522
Dolžniški instrumenti	826.819.512	661.731.495	158.157.047	6.930.970	826.819.512	0
Lastniški instrumenti	31.775.012	15.319.658	11.904.771	4.565.105	31.789.534	14.522
Ostale naložbe	46.479	0	0	46.479	46.479	0
Naložbe v korist zavarovancev, ki prevzemajo naložbeno
tveganje	190.197.443	172.358.357	17.839.086	0	190.197.443	0
Naložbe, ki niso merjene po pošteni vrednosti	162.417.542	135.383.592	32.156.239	8.539.017	176.078.848	13.661.306
Naložbe v posesti do zapadlosti	130.812.195	135.383.592	8.004.082	0	143.387.674	12.575.479
Dolžniški instrumenti	130.812.195	135.383.592	8.004.082	0	143.387.674	12.575.479
Krediti in terjatve	31.605.347	0	24.152.157	8.539.017	32.691.174	1.085.827
Depoziti	23.156.483	0	24.152.157		24.152.157	995.674
Dana posojila	613.005	0	0	703.158	703.158	90.153
Fin. nal. poz. iz nasl. pozav. pog. pri cedentih	7.835.859	0	0	7.835.859	7.835.859	0
Naložbe v korist zavarovancev, ki prevzemajo naložbeno
tveganje, ki niso merjene po pošteni vrednosti	33.977.633	11.208.926	24.058.706		35.267.632	1.289.999

(v EUR)		Poštena vrednost				Razlika med
31.12.2015	Knjigovodska vrednost	Raven 1	Raven 2	Raven 3	Skupaj poštena vrednost	pošteno in knjigovodsko vrednostjo
Naložbe merjene po pošteni vrednosti	791.890.574	609.121.776	170.264.955	12.503.843	791.890.574	0
Po pošteni vrednosti prek IPI	18.403.775	4.659.094	13.744.681	0	18.403.775	0
Razporejeni v skupino	18.403.775	4.659.094	13.744.681	0	18.403.775	0
Dolžniški instrumenti	16.488.821	3.394.741	13.094.080	0	16.488.821	0
Lastniški instrumenti	1.728.773	1.264.353	464.420	0	1.728.773	0
Ostale naložbe	186.181	0	186.181	0	186.181	0
Razpoložljivo za prodajo	773.486.798	604.462.682	156.520.273	12.503.843	773.486.798	0
Dolžniški instrumenti	743.376.444	592.835.458	142.648.726	7.892.260	743.376.444	0
Lastniški instrumenti	29.936.324	11.627.224	13.743.996	4.565.104	29.936.324	0
Ostale naložbe	174.030	0	127.551	46.479	174.030	0
Naložbe v korist zavarovancev, ki prevzemajo
naložbeno tveganje	198.572.799	189.496.895	9.075.904	0	198.572.799	0
Naložbe, ki niso merjene po pošteni vrednosti	223.166.231	160.868.665	71.779.708	6.794.999	239.443.372	16.277.141
Naložbe v posesti do zapadlosti	165.444.270	123.671.948	56.613.888	600.301	180.886.137	15.441.867
Dolžniški instrumenti	165.444.270	123.671.948	56.613.888	600.301	180.886.137	15.441.867
Krediti in terjatve	57.721.961	37.196.717	15.165.820	6.194.698	58.557.235	835.274
Depoziti	52.023.187	37.196.717	15.165.820	495.924	52.858.461	835.274
Dana posojila	0	0	0	0	0	0
Fin. nal. poz. iz nasl. pozav. pog. pri cedentih	5.698.774	0	0	5.698.774	5.698.774	0
Naložbe v korist zavarovancev, ki prevzemajo naložbeno tveganje, ki niso merjene po pošteni vrednosti	15.616.318	16.642.392	217.136	0	16.859.528	1.243.210

Gibanje naložb ter prihodki in odhodki od finančnih sredstev merjenih po pošteni vrednosti – raven 3

(v EUR)	Dolžniški instrumenti		Lastniški instrumenti		Ostale naložbe
	31.12.2016	31.12.2015	31.12.2016	31.12.2015	31.12.2016	31.12.2015
Začetno stanje	7.892.260	7.892.260	4.565.104	4.638.249	46.479	0
Tečajne razlike	0	0	1	0	0	0
Slabitve	0	0	0	-686.472	0	0
Zapadlost	-753.456	0	0	0	0	0
Prerazporeditev v druge ravni	0	0	0	-2.770	0	0
Prerazporeditev v raven	0	0	0	616.097	0	46.479
Končno stanje	7.138.804	7.892.260	4.565.105	4.565.104	46.479	46.479
Prihodki	95.535	124.567	276.106	174.877	0	0
Odhodki	0	774	0	686.472	0	0

Prerazporeditev sredstev oziroma finančnih obveznosti med ravnmi

(v EUR) 31.12.2016	Raven 1	Raven 2	Raven 3
Po pošteni vrednosti prek IPI	-490.713	490.713	0
Razporejeni v skupino	-490.713	490.713	0
Dolžniški instrumenti	-490.713	490.713	0
Razpoložljivo za prodajo	-22.905.624	20.034.205	2.871.419
Dolžniški instrumenti	-22.662.867	19.791.448	2.871.419
Lastniški instrumenti	-242.757	242.757
Skupaj finančne naložbe	-23.396.337	20.524.918	2.871.419

2,9 milijona EUR prerazporeditve naložb iz druge ravni v tretjo se nanašajo na prerazporeditev državne obveznice Kosova, za katere vrednotenje ni mogoče upoštevati vložkov druge ravni.

(v EUR) 31.12.2015	Raven 1	Raven 2	Raven 3
Razpoložljivo za prodajo	129.248.003	-129.245.233	-2.770
Dolžniški instrumenti	143.105.919	-143.105.919	0
Lastniški instrumenti	-13.857.916	13.860.686	-2.770
Skupaj finančne naložbe	129.248.003	-129.245.233	-2.770

Zaradi nepomembnega vpliva na računovodske izkaze leta 2015 skupina ne prikazuje dodatnih zahtevanih razkritij v zvezi s prerazporeditvijo vrednosti naložbe v višini 2.770 EUR iz 3. ravni.

V letu 2015 in 2016 je skupina kot primarno ceno vrednotenja naložb trga OTC uporabljala ceno BID CBBT, ki predstavlja neprilagojeno kotirano ceno in tako izpolnjuje kriterije za v prvo raven.

Naložbe, razporejene v prvo raven, na 31. 12. 2016 predstavljajo 78,3 % (31. 12. 2015: 76,9 %) finančnih naložb, vrednotenih po pošteni vrednosti.

Pri izračunu cene z modelom vrednotenja smo uporabili neposredno in posredno opazovane tržne vložke, kot so krivulja netvegane obrestne mere, donosnost podobnih finančnih instrumentov ter pribitke za kreditno tveganje in nelikividnost instrumenta. Ker vložki, uporabljeni v modelu, izpolnjujejo kriterij za drugo raven, so bile naložbe, vrednotene z internim modelom, razporejene v drugo raven.

Razkritje poštene vrednosti nefinančnih sredstev, ki so v izkazu finančnega položaja izkazana po nabavni vrednosti

2016	Datum merjenja poštene vrednosti	Knjigovodska vrednost na dan poročanja	Poštena vrednost na dan poročanja	Način določanja poštene vrednosti
Nepremičnine
Zemljišča in zgradbe za opravljanje dejavnosti	31.12.2016	45.548.204	43.047.424	način tržne primerjave
				in na donosu zasnovan način (uteženo 50% : 50%), novi nakupi po
Naložbene nepremičnine	31.12.2016	7.933.786	8.100.146	kupoprodajni vrednosti
Skupaj		53.481.990	51.147.570

2015	Datum merjenja poštene vrednosti	Knjigovodska vrednost na dan poročanja	Poštena vrednost na dan poročanja	Način določanja poštene vrednosti
Nepremičnine
Zemljišča in zgradbe za opravljanje dejavnosti	31.12.2015	40.845.948	37.048.744	način tržne primerjave
				in na donosu zasnovan
				način (uteženo 50% :
				50%), novi nakupi po
Naložbene nepremičnine	31.12.2015	8.040.244	8.443.933	kupoprodajni vrednosti
Skupaj		48.886.192	45.492.677

Gibanje poštene vrednosti nepremičnin za opravljanje dejavnosti in naložbenih nepremičnin

2016 (v EUR)	Začetno stanje	Nakupi	Prodaje	Sprememba poštene vrednosti	Tečajne razlike	Končno stanje
Zemljišča in zgradbe za opravljanje dejavnosti	37.048.744	8.406.073	195.942	-2.597.972	-5.363	43.047.424
Naložbene nepremičnine	8.443.933	505.209	77.035	-873.306	-52.725	8.100.146
Skupaj	45.492.677	8.911.282	272.977	-3.471.278	-58.088	51.147.570

2015 (v EUR)	Začetno stanje	Nakupi	Prodaje	Sprememba poštene vrednosti	Tečajne razlike	Končno stanje
Zemljišča in zgradbe za opravljanje dejavnosti	32.548.415	4.568.437	-503.802	451.619	-15.925	37.048.744
Naložbene nepremičnine	6.420.680	3.289.801	-739.793	-409.401	-117.354	8.443.933
Skupaj	38.969.095	7.858.238	-1.243.595	42.218	-133.279	45.492.677

Metode vrednotenja so za vse zgornje postavke opisane v sklopu računovodskih usmeritev. Za naložbene nepremičnine je metoda opisana v poglavju 18.4.13 Naložbene nepremičnine, za finančne naložbe pa v poglavju 18.4.15 Finančne naložbe in sredstva zavarovancev, ki prevzemajo naložbeno tveganje.

18.9 Razkritja h konsolidiranim računovodskim izkazom – izkaz poslovnega izida

28) Čisti prihodki od zavarovalnih premij

Čisti prihodki od zavarovalnih premij

(v EUR)					Sprememba
2016	Obračunane kosmate premije	Obračunane premije sprejetega sozavarovanja	Deleži pozavarovateljev in sozavarovateljev (-)	Sprememba kosmatih prenosnih premij (+/-)	prenosnih premij za pozavarovalni in sozavarovalni del (+/-)	Čisti prihodki od premij
Nezgodno zavarovanje	29.046.669	37.875	-103.545	1.458.544	-6.963	30.432.580
Zdravstveno zavarovanje	3.127.778	0	-661.878	217.927	244.377	2.928.204
Zavarovanje kopenskih motornih vozil	85.355.420	64.623	-1.601.849	-1.839.199	1.733	81.980.728
Zavarovanje tirnih vozil	112.622	0	0	-21.246	0	91.376
Letalsko zavarovanje	908.061	0	-7.676	-24.447	516	876.454
Zavarovanje plovil	3.596.779	0	-160.245	211.827	42.130	3.690.491
Zavarovanje prevoza blaga	6.202.420	659.647	-276.336	-52.958	47.543	6.580.316
Zavarovanje požara in elementarnih nesreč	90.883.620	964.879	-12.450.624	-473.076	239.493	79.164.292
Drugo škodno zavarovanje	38.557.359	653.151	-4.319.756	990.703	137.588	36.019.045
Zavarovanje odgovornosti pri uporabi motornih vozil	101.405.826	26.188	-1.935.982	-598.121	-156.900	98.741.011
Zavarovanje odgovornosti pri uporabi zrakoplovov	150.429	0	-135.798	151.286	1.632	167.549
Zavarovanje odgovornosti pri uporabi plovil	739.328	0	-6.183	23.475	74	756.694
Splošno zavarovanje odgovornosti	18.423.116	384.692	-1.407.828	-178.540	-76.894	17.144.546
Kreditno zavarovanje	6.410.497	0	-53.320	-2.887.159	-14.028	3.455.990
Kavcijsko zavarovanje	317.394	0	-9.755	-3.241	-9.584	294.814
Zavarovanje različnih finančnih izgub	3.319.316	34.274	-535.850	1.467.560	28.472	4.313.772
Zavarovanje stroškov postopka	755.735	9.013	-527.175	-1.945	215.735	451.363
Zavarovanje pomoči	11.654.186	0	-6.156.383	-599.945	286.437	5.184.295
Življenjsko zavarovanje	38.799.112	0	-640.273	311.445	-13.049	38.457.235
Življenjsko zavarovanje, vezano na enote investicijskih skladov	47.605.072	73	-252.058	17.733	-49	47.370.771
Skupaj premoženjska zavarovanja	400.966.555	2.834.342	-30.350.183	-2.158.555	981.361	372.273.520
Skupaj življenjska zavarovanja	86.404.184	73	-892.331	329.178	-13.098	85.828.006
Skupaj	487.370.739	2.834.415	-31.242.514	-1.829.377	968.263	458.101.526

(v EUR)					Sprememba
2015	Obračunane kosmate premije	Obračunane premije sprejetega sozavarovanja	Deleži pozavarovateljev in sozavarovateljev (-)	Sprememba kosmatih prenosnih premij (+/-)	prenosnih premij za pozavarovalni in sozavarovalni del (+/-)	Čisti prihodki od premij
Nezgodno zavarovanje	34.317.218	102.780	-131.803	-51.215	13.909	34.250.889
Zdravstveno zavarovanje	4.610.624	0	-446.091	-610.048	81.535	3.636.020
Zavarovanje kopenskih motornih vozil	81.389.983	3.386	-1.052.049	1.580.395	-27.638	81.894.077
Zavarovanje tirnih vozil	103.257	0	0	-14.278	0	88.979
Letalsko zavarovanje	684.227	35.375	-44.506	-34.007	-20.851	620.238
Zavarovanje plovil	3.999.951	3.214	-73.074	-231.411	-1.034	3.697.646
Zavarovanje prevoza blaga	5.806.272	306.373	-236.026	-213.653	-712	5.662.254
Zavarovanje požara in elementarnih nesreč	86.068.192	911.116	-12.533.886	-4.407.989	-569.008	69.468.425
Drugo škodno zavarovanje	38.855.654	437.290	-3.907.393	-581.175	-65.264	34.739.112
Zavarovanje odgovornosti pri uporabi motornih vozil	102.022.421	18.623	-1.598.941	291.331	56.773	100.790.207
Zavarovanje odgovornosti pri uporabi zrakoplovov	349.963	7.985	-218.489	-150.536	-705	-11.782
Zavarovanje odgovornosti pri uporabi plovil	569.872	0	-5.466	-89.203	-1.783	473.420
Splošno zavarovanje odgovornosti	16.265.059	198.990	-1.497.622	202.968	9.652	15.179.047
Kreditno zavarovanje	4.225.549	0	-8.803	-1.628.264	0	2.588.482
Kavcijsko zavarovanje	320.958	711	-2.178	27.519	158	347.168
Zavarovanje različnih finančnih izgub	6.082.476	38.928	-468.933	-2.095.848	7.272	3.563.895
Zavarovanje stroškov postopka	740.544	11.785	-497.229	-5.017	-1.564	248.519
Zavarovanje pomoči	10.248.794	0	-5.371.448	-230.879	103.965	4.750.432
Življenjsko zavarovanje	38.113.167	0	-1.945.306	244.982	-2.074	36.410.769
Življenjsko zavarovanje, vezano na enote investicijskih skladov	49.413.805	15	-275.504	23.510	-18	49.161.808
Zavarovanje s kapitalizacijo izplačil						0
Skupaj premoženjska zavarovanja	396.661.014	2.076.556	-28.093.937	-8.241.310	-415.295	361.987.028
Skupaj življenjska zavarovanja	87.526.972	15	-2.220.810	268.492	-2.092	85.572.577
Skupaj	484.187.986	2.076.571	-30.314.747	-7.972.818	-417.387	447.559.605

29) Prihodki in odhodki od naložb v pridružene družbe in slabitev dobrega imena

Skupina je konec leta 2015 postala 100-odstotna lastnica pokojninske družbe Moja naložba. Pred prevzemom je bila Moja naložba pridružena družba, zato izkazujemo v tej postavki dobiček, obračunan z uporabo kapitalske metode, in tudi dobiček iz naslova prevrednotenja pred prevzemom obstoječega deleža na tržno vrednost.

(v EUR)	2016	2015
Dobiček iz naložb v pridružene družbe, obračunan z uporabo kapitalske metode	0	165.067
Dobiček iz naslova prevrednotenja obstoječega deleža v Moji naložbi pred prevzemom na tržno vrednost	0	777.493
Skupaj	0	942.560

Konec leta 2016 se je vrednost dobrega imena znižala za 1,7 milijona EUR (2015: 2,9 milijona EUR), kar je posledica slabitve vrednosti dobrega imena Illyrie.

30) Prihodki in odhodki od finančnih naložb

Prihodki naložb po skupinah MSRP

2016 (v EUR)	Prihodki od obresti	Sprememba poštene vrednosti in dobički pri odtujitvah FVPL	Dobički pri odtujitvah naložb ostale skupine MSRP	Prihodki od dividend in deležev ostale naložbe	Pozitivne tečajne razlike	Ostali prihodki	Skupaj	Čisti neiztrženi dobički naložb življ.zavar., ki prevz. NT
V posesti do zapadlosti	6.029.247	0	0	0	38.524	0	6.067.771	350.743
Dolžniški instrumenti	6.029.247	0	0	0	38.524	0	6.067.771	350.743
Po pošteni vrednosti prek IPI	140.964	737.997	0	26.174	51.692	77.305	1.034.132	17.360.541
Razporejeni v to skupino	140.964	737.997	0	26.174	51.692	77.305	1.034.132	17.360.541
Dolžniški instrumenti	140.964	639.692	0	0	48.161	48.507	877.324	762.925
Lastniški instrumenti	0	98.305	0	26.174	3.531	28.798	156.808	16.597.616
Razpoložljivo za prodajo	14.208.416	0	2.314.629	1.258.226	6.671.747	81.031	24.534.049	241.284
Dolžniški instrumenti	14.208.416	0	1.851.981	0	6.671.747	3.631	22.735.775	241.284
Lastniški instrumenti	0	0	462.648	1.258.226	0	3.589	1.724.463	0
Ostale naložbe	0	0	0	0	0	73.811	73.811	0
Krediti in terjatve	820.212	0	205	0	563.160	81.896	1.465.473	6.110
Dolžniški instrumenti	807.669	0	205	0	563.160	81.896	1.452.930	6.110
Ostale naložbe	12.543	0	0	0	0	0	12.543	0
Finančne naložbe pozavarovateljev iz naslova pozavarovalnih pogodb pri cedentih	34.817	0	0	0	0	0	34.817	0
Skupaj	21.233.656	737.997	2.314.834	1.284.400	7.325.123	240.232	33.136.242	17.958.678

Odhodki naložb po skupinah MSRP

2016 (v EUR)	Odhodki za obresti	Sprememba poštene vrednosti in izgube pri odtujitvah FVPL	Izgube pri odtujitvah naložb ostale skupine MSRP	Trajne slabitve naložb	Negativne tečajne razlike	Ostalo	Skupaj	Čisti neizt. izgube naložb življ.zavar., ki prevz. NT
V posesti do zapadlosti	0	0	0	0	37.784	3.331	41.115	0
Dolžniški instrumenti	0	0	0	0	37.784	3.331	41.115	0
Po pošteni vrednosti prek IPI	0	653.939	0	0	5.417	111.716	771.072	11.256.348
Razporejeni v to skupino	0	653.939	0	0	5.417	111.716	771.072	11.256.348
Dolžniški instrumenti	0	450.150	0	0	5.417	102	455.669	334.253
Lastniški instrumenti	0	203.789	0	0	0	508	204.297	10.922.095
Ostale naložbe	0	0	0	0	0	111.106	111.106	0
Razpoložljivo za prodajo	0	0	498.683	398.186	5.448.690	6.246	6.351.805	0
Dolžniški instrumenti	0	0	147.661	330.740	5.448.690	2.217	5.929.308	0
Lastniški instrumenti	0	0	351.022	67.446	0	4.029	422.497	0
Krediti in terjatve	2.292	0	0	195.839	342.682	11.776	552.589	0
Dolžniški instrumenti	0	0	0	195.839	342.682	11.776	550.297	0
Ostale naložbe	2.292	0	0	0	0	0	2.292	0
Podrejene obveznosti	839.834	0	0	0	0	0	839.834	0
Skupaj	842.126	653.939	498.683	594.025	5.834.573	133.069	8.556.415	11.256.348

Donos naložb

2016 (v EUR)	Prihodki/ odhodki od obresti	Sprememba poštene vrednosti in dobički/izgube pri odtujitvah FVPL	Dobički/izgube pri odtujitvah naložb ostale skupine MSRP	Prihodki od dividend in deležev ostale naložbe	Trajne slabitve naložb	Pozitivne/ negativne tečajne razlike	Ostali prihodki/ odhodki	Skupaj	Čisti neizt. dobički/izgube naložb življ.zavar., ki prevz. NT
V posesti do zapadlosti	6.029.247	0	0	0	0	740	-3.331	6.026.656	350.743
Dolžniški instrumenti	6.029.247	0	0	0	0	740	-3.331	6.026.656	350.743
Ostale naložbe	0	0	0	0	0	0	0	0	0
Po pošteni vrednosti prek IPI	140.964	84.058	0	26.174	0	46.275	-34.411	263.060	6.104.193
Razporejeni v to skupino	140.964	84.058	0	26.174	0	46.275	-34.411	263.060	6.104.193
Dolžniški instrumenti	140.964	189.542	0	0	0	42.744	48.405	421.655	428.672
Lastniški instrumenti	0	-105.484	0	26.174	0	3.531	28.290	-47.489	5.675.521
Ostale naložbe	0	0	0	0	0	0	-111.106	-111.106	0
Izvedeni instrumenti	0	0	0	0	0	0	0	0	0
Razpoložljivo za prodajo	14.208.416	0	1.815.946	1.258.226	-398.186	1.223.057	74.785	18.182.244	241.284
Dolžniški instrumenti	14.208.416	0	1.704.320	0	-330.740	1.223.057	1.414	16.806.467	241.284
Lastniški instrumenti	0	0	111.626	1.258.226	-67.446	0	-440	1.301.966	0
Ostale naložbe	0	0	0	0	0	0	73.811	73.811	0
Krediti in terjatve	817.920	0	205	0	-195.839	220.478	70.120	912.884	6.110
Dolžniški instrumenti	807.669	0	205	0	-195.839	220.478	70.120	902.633	6.110
Ostale naložbe	10.251	0	0	0	0	0	0	10.251	0
Fin. nal. poz. iz nasl. pozav. pog. pri cedentih	34.817	0	0	0	0	0	0	34.817	0
Podrejene obveznosti	-839.834	0	0	0	0	0	0	-839.834	0
Skupaj	20.391.530	84.058	1.816.151	1.284.400	-594.025	1.490.550	107.163	24.579.827	6.702.330

Prihodki naložb po skupinah MSRP

2015 (v EUR)	Prihodki od obresti	Sprememba poštene vrednosti in dobički pri odtujitvah FVPL	Dobički pri odtujitvah naložb ostale skupine MSRP	Prihodki od dividend in deležev ostale naložbe	Pozitivne tečajne razlike	Ostali prihodki	Skupaj	Čisti neiztrženi dobički naložb življ.zavar., ki prevz. NT
V posesti do zapadlosti	7.047.108	0	0	0	23.200	5.242	7.075.550	351.248
Dolžniški instrumenti	7.047.108	0	0	0	23.200	5.242	7.075.550	351.248
Ostale naložbe	0	0	0	0	0	0	0	0
Po pošteni vrednosti prek IPI	81.063	1.359.372	0	22.281	8.210	2.357	1.473.283	26.145.350
Razporejeni v to skupino	81.063	1.359.372	0	22.281	8.210	2.357	1.473.283	26.145.350
Dolžniški instrumenti	81.063	1.024.860	0	0	1.746	2.357	1.110.026	2.196.334
Lastniški instrumenti	0	334.512	0	22.281	6.464	0	363.257	23.949.016
Ostale naložbe	0	0	0	0	0	0	0	0
Izvedeni instrumenti	0	0	0	0	0	0	0
Razpoložljivo za prodajo	13.494.973	0	1.663.428	1.205.993	11.975.452	115.474	28.455.320	113.783
Dolžniški instrumenti	13.494.973	0	1.310.542	0	11.967.042	2.475	26.775.032	113.783
Lastniški instrumenti	0	0	352.886	1.205.993	8.410	4.510	1.571.799	0
Ostale naložbe	0	0	0	0	0	108.489	108.489	0
Krediti in terjatve	1.941.154	0	102	0	506.499	53.073	2.500.828	21.407
Dolžniški instrumenti	1.926.801	0	102	0	506.499	53.073	2.486.475	21.407
Ostale naložbe	14.353	0	0	0	0	0	14.353	0
Finančne naložbe pozavarovateljev iz naslova pozavarovalnih pogodb pri cedentih	72.874	0	0	0	0	0	72.874	0
Podrejene obveznosti	0	0	0	0	0	0	0
Skupaj	22.637.172	1.359.372	1.663.530	1.228.274	12.513.361	176.146	39.577.855	26.631.788

Odhodki naložb po skupinah MSRP

2015 (v EUR)	Odhodki za obresti	Sprememba poštene vrednosti in izgube pri odtujitvah FVPL	Izgube pri odtujitvah naložb ostale skupine MSRP	Trajne slabitve naložb	Negativne tečajne razlike	Ostalo	Skupaj	Čisti neizt. izgube naložb življ.zavar., ki prevz. NT
V posesti do zapadlosti	0	0	0	0	15.835	5.023	20.858	0
Dolžniški instrumenti	0	0	0	0	15.835	5.023	20.858	0
Ostale naložbe	0	0	0	0	0	0	0
Po pošteni vrednosti prek IPI	0	1.504.286	0	0	36.262	659	1.541.207	25.930.786
Razporejeni v to skupino	0	1.504.286	0	0	36.262	659	1.541.207	25.930.786
Dolžniški instrumenti	0	1.283.045	0	0	36.262	0	1.319.307	2.271.770
Lastniški instrumenti	0	221.241	0	0	0	659	221.900	23.659.016
Ostale naložbe	0	0	0	0	0	0	0	0
Izvedeni instrumenti	0	0	0	0	0	0	0	0
Razpoložljivo za prodajo	0	0	350.151	726.066	8.860.814	9.380	9.946.411	0
Dolžniški instrumenti	0	0	299.320	0	8.860.452	2.987	9.162.759	0
Lastniški instrumenti	0	0	50.831	726.066	362	5.939	783.198	0
Ostale naložbe	0	0	0	0	0	454	454	0
Krediti in terjatve	8.159	0	0	0	321.385	14.982	344.526	0
Dolžniški instrumenti	0	0	0	0	321.385	14.982	336.367	0
Ostale naložbe	8.159	0	0	0	0	0	8.159	0
Podrejene obveznosti	1.152.900	0	0	0	0	0	1.152.900	0
Skupaj	1.161.059	1.504.286	350.151	726.066	9.234.296	30.044	13.005.902	25.930.786

Donos naložb

2015 (v EUR)	Prihodki/ odhodki od obresti	Sprememba poštene vrednosti in dobički/izgube pri odtujitvah FVPL	Dobički/izgube pri odtujitvah naložb ostale skupine MSRP	Prihodki od dividend in deležev ostale naložbe	Trajne slabitve naložb	Pozitivne/ negativne tečajne razlike	Ostali prihodki/ odhodki	Skupaj	Čisti neizt. dobički/ izgube naložb življ.zavar., ki prevz. NT
V posesti do zapadlosti	7.047.108	0	0	0	0	7.365	219	7.054.692	351.248
Dolžniški instrumenti	7.047.108	0	0	0	0	7.365	219	7.054.692	351.248
Ostale naložbe	0	0	0	0	0	0	0	0	0
Po pošteni vrednosti prek IPI	81.063	-144.914	0	22.281	0	-28.052	1.698	-67.924	214.564
Razporejeni v to skupino	81.063	-144.914	0	22.281	0	-28.052	1.698	-67.924	214.564
Dolžniški instrumenti	81.063	-258.185	0	0	0	-34.516	2.357	-209.281	-75.436
Lastniški instrumenti	0	113.271	0	22.281	0	6.464	-659	141.357	290.000
Ostale naložbe	0	0	0	0	0	0	0	0	0
Izvedeni instrumenti	0	0	0	0	0	0	0	0	0
Razpoložljivo za prodajo	13.494.973	0	1.313.277	1.205.993	-726.066	3.114.638	106.094	18.508.909	113.783
Dolžniški instrumenti	13.494.973	0	1.011.222	0	0	3.106.590	-512	17.612.273	113.783
Lastniški instrumenti	0	0	302.055	1.205.993	-726.066	8.048	-1.429	788.601	0
Ostale naložbe	0	0	0	0	0	0	108.035	108.035	0
Krediti in terjatve	1.932.995	0	102	0	0	185.114	38.091	2.156.302	21.407
Dolžniški instrumenti	1.926.801	0	102	0	0	185.114	38.091	2.150.108	21.407
Ostale naložbe	6.194	0	0	0	0	0	0	6.194	0
Fin. nal. poz. iz nasl. pozav. pog. pri cedentih	72.874	0	0	0	0	0	0	72.874	0
Podrejene obveznosti	-1.152.900	0	0	0	0	0	0	-1.152.900	0
Skupaj	21.476.113	-144.914	1.313.379	1.228.274	-726.066	3.279.065	146.102	26.571.953	701.002

Slabitve finančnih sredstev in obveznosti se presojajo individualno.

Prihodki od obresti od oslabljenih naložb so v letu 2016 znašali 1.429 EUR, medtem ko v letu 2015 tovrstnih prihodkov ni bilo.

Prihodki in odhodki naložb glede na vir sredstev

Skupina vodi ločeno prihodke in odhodke od naložb glede na vire sredstev, tj. ločeno za naložbe lastnih virov, naložbe kritnega premoženja in za naložbe kritnega sklada. Naložbe lastnih virov pokrivajo kapital skupine, naložbe kritnega premoženja pokrivajo zavarovalno-tehnične rezervacije, naložbe kritnega sklada, ki so del kritnega premoženja, pa pokrivajo matematične rezervacije.

(v EUR)	Kritno premoženje	Kritno premoženje
	2016	2015
Prihodki od obresti	11.120.399	12.449.305
Sprememba poštene vrednosti in dobički pri odtujitvah FVPL	113.132	383.530
Dobički pri odtujitvah naložb ostale skupine MSRP	1.626.842	1.488.358
Prihodki od dividend in deležev ostale naložbe	691.688	548.730
Pozitivne tečajne razlike	7.059.425	12.418.572
Ostali prihodki	11.254	21.463
Skupaj prihodki od naložb kritnega premoženja	20.622.740	27.309.958
	Lastni viri	Lastni viri
	2016	2015
Prihodki od obresti	648.900	649.828
Sprememba poštene vrednosti in dobički pri odtujitvah FVPL	51.326	505.671
Dobički pri odtujitvah naložb ostale skupine MSRP	279.431	80.563
Prihodki od dividend in deležev ostale naložbe	311.347	372.214
Pozitivne tečajne razlike	914	0
Ostali prihodki	57.886	0
Skupaj prihodki od naložb lastnih virov	1.349.804	1.608.276
Skupaj prihodki od naložb - premoženjska zavarovanja	21.972.544	28.918.234

Prihodki od naložb – premoženjska zavarovanja

Prihodki od naložb – življenjska zavarovanja

(v EUR)	Kritni sklad	Kritni sklad
	2016	2015
Prihodki od obresti	8.305.150	8.941.777
Sprememba poštene vrednosti in dobički pri odtujitvah FVPL	46.976	52.543
Dobički pri odtujitvah naložb ostale skupine MSRP	191.551	57.073
Prihodki od dividend in deležev ostale naložbe	277.855	307.330
Pozitivne tečajne razlike	139.764	76.734
Ostali prihodki	38.599	41.120
Skupaj prihodki od naložb kritnega premoženja	8.999.895	9.476.577
	Lastni viri	Lastni viri
	2016	2015
Prihodki od obresti	1.159.207	596.262
Sprememba poštene vrednosti in dobički pri odtujitvah FVPL	526.563	417.628
Dobički pri odtujitvah naložb ostale skupine MSRP	217.010	37.536
Prihodki od dividend in deležev ostale naložbe	3.510	0
Pozitivne tečajne razlike	125.020	18.055
Ostali prihodki	132.492	113.563
Skupaj prihodki od naložb lastnih virov	2.163.802	1.183.044
Skupaj prihodki od naložb - življenjska zavarovanja	11.163.697	10.659.621
Skupaj prihodki od naložb	33.136.241	39.577.855

Odhodki od finančnih sredstev in obveznosti – premoženjska zavarovanja

(v EUR)	Kritno premoženje	Kritno premoženje
	2016	2015
Odhodki za obresti	47	4.912
Sprememba poštene vrednosti in izgube pri odtujitvah FVPL	222.740	238.268
Izgube pri odtujitvah naložb ostale skupine MSRP	367.698	349.153
Slabitve naložb	381.041	495.757
Negativne tečajne razlike	5.668.406	9.152.858
Ostalo	8.162	7.878
Skupaj odhodki od naložb kritnega premoženja	6.648.094	10.248.826
	Lastni viri	Lastni viri
	2016	2015
Odhodki za obresti	842.079	1.152.900
Sprememba poštene vrednosti in izgube pri odtujitvah FVPL	87.525	534.885
Izgube pri odtujitvah naložb ostale skupine MSRP	0	998
Slabitve naložb	10.679	217.710
Negativne tečajne razlike	7.972	0
Ostalo	4.300	7.898
Skupaj odhodki od naložb lastnih virov		1.914.391
	952.555

Odhodki od finančnih sredstev in obveznosti – življenjska zavarovanja

(v EUR)	Kritni sklad	Kritni sklad
	2016	2015
Odhodki za obresti	0	3.247
Sprememba poštene vrednosti in izgube pri odtujitvah FVPL	20.671	60.658
Izgube pri odtujitvah naložb ostale skupine MSRP	108.851	0
Slabitve naložb	202.305	12.599
Negativne tečajne razlike	157.507	77.550
Ostalo	8.713	3.875
Skupaj odhodki od naložb kritnega premoženja	498.047	157.929
	Lastni viri	Lastni viri
	2016	2015
Sprememba poštene vrednosti in izgube pri odtujitvah FVPL	323.003	670.475
Izgube pri odtujitvah naložb ostale skupine MSRP	22.134	0
Negativne tečajne razlike	688	3.888
Ostalo	111.894	10.393
Skupaj odhodki od naložb lastnih virov	457.719	684.756
Skupaj odhodki od naložb - življenjska zavarovanja	955.766	842.685
Skupaj odhodki od naložb	8.556.415	13.005.902
Neto donos	24.579.827	26.571.953

(v EUR)	Kritni sklad	Kritni sklad
	2016	2015
Čisti neiztrženi dobički naložb življenjskih zavarovancev, ki prevzemajo naložbeno tveganje	17.958.678	26.631.788
Čiste neiztržene izgube naložb življenjskih zavarovancev, ki prevzemajo naložbeno tveganje	11.256.348	25.930.786
Neto donos	6.702.330	701.002

Slabitve naložb

(v EUR)	2016	2015
Obveznice in posojila	533.045	12.782
Delnice	60.980	713.284
Skupaj	594.025	726.066

Donos naložb premoženjskih oziroma življenjskih zavarovanj

(v EUR)	2016	2015
Premoženjska zavarovanja	14.371.895	16.755.017
Življenjska zavarovanja	10.207.932	9.816.936
Skupaj	24.579.827	26.571.953

Donos naložb v letu 2016 znaša 24,6 milijona EUR in je nekoliko nižji od donosa v letu 2015, ko je znašal 26,6 milijona EUR.

31) Drugi zavarovalni prihodki

(v EUR)	2016	2015
Prihodki od pozavarovalnih provizij	3.732.607	3.656.904
Prihodki od vnovčenja oslabljenih terjatev	2.375.769	4.459.099
Prihodki od storitev za opravljene druge zavarovalne posle	2.233.027	1.650.548
Pozitivne tečajne razlike	5.483.403	7.197.384
Prihodki od izstopne provizije in provizije za upravljanje	2.249.629	990.874
Prihodki od drugih storitev	1.872.734	1.172.026
Prihodki od naložbenih nepremičnin	290.240	191.766
Skupaj	18.237.409	19.318.601

V letu 2016 skupina še vedno beleži visoke pozitivne in tudi negativne tečajne razlike predvsem iz naslova pozavarovalnega posla.

Pomemben del drugih zavarovalnih prihodkov predstavljajo prihodki od pozavarovalnih provizij. V naslednji tabeli razkrivamo prihodke od pozavarovalnih provizij po zavarovalnih vrstah

Prihodki od pozavarovalnih provizij

(v EUR)	2016	2015
Nezgodno zavarovanje	26.951	20.598
Zavarovanje kopenskih motornih vozil	26.999	165.637
Letalsko zavarovanje	163	3.921
Zavarovanje plovil	1.128	1.308
Zavarovanje prevoza blaga	31.219	31.219
Zavarovanje požara in elementarnih nesreč	2.113.786	1.778.517
Drugo škodno zavarovanje	757.723	664.735
Zavarovanje odgovornosti pri uporabi motornih vozil	245.462	6.593
Zavarovanje odgovornosti pri uporabi zrakoplovov	13.289	16.223
Zavarovanje odgovornosti pri uporabi plovil	7	600
Splošno zavarovanje odgovornosti	145.337	174.810
Kreditno zavarovanje	0	4
Kavcijsko zavarovanje	546	3
Zavarovanje različnih finančnih izgub	108.087	69.223
Zavarovanje stroškov postopka	16.300	23.009
Zavarovanje pomoči	24.234	199.612
Življenjsko zavarovanje	166.421	473.969
Življenjsko zavarovanje, vezano na enote investicijskih skladov	21.836	26.923
Skupaj premoženjska zavarovanja	3.544.350	3.156.012
Skupaj življenjska zavarovanja	188.257	500.892
Skupaj	3.732.607	3.656.904

32) Čisti odhodki za škode

Čisti odhodki za škode

(v EUR)	Kosmati zneski					Sprememba
2016	Škode	Regresi	Deleži škod pozavarovateljev (-)	Deleži škod sozavarovateljev (-)	Sprememba kosmatih škodnih rezervacij (+/-)	škodnih rezervacij za pozavarovalni in sozavarovalni del (+/-)	Čisti odhodki za škode
Nezgodno zavarovanje	13.895.309	-1.334	-28.332	54.469	2.275.405	1325	16.196.842
Zdravstveno zavarovanje	1.979.157	-44469	-170121	0	672.326	-252477	2.184.416
Zavarovanje kopenskih motornih vozil	61.364.262	-738.216	-160.430	17.343	1.275.958	-652.099	61.106.818
Zavarovanje tirnih vozil	13.970	0	0	0	606	0	14.576
Letalsko zavarovanje	310.494	0	-234314	230987	380.259	106.223	793.649
Zavarovanje plovil	2.394.843	0	-3.408	0	3.108.513	807	5.500.755
Zavarovanje prevoza blaga	3.348.391	-931	-2.574	244.973	-981.446	-9.758	2.598.655
Zavarovanje požara in elementarnih nesreč	50.615.273	-99.149	-6.868.415	58.341	7.326.287	-1.241.588	49.790.749
Drugo škodno zavarovanje	19.465.751	-66.137	-1.084.029	219.516	-5.504.435	19.531	13.050.197
Zavarovanje odgovornosti pri uporabi motornih vozil	62.301.023	-3.872.467	-2.973.598	26.459	953.269	261.939	56.696.625
Zavarovanje odgovornosti pri uporabi zrakoplovov	55.584	0	-1.136	0	-111.621	-14.779	-71.952
Zavarovanje odgovornosti pri uporabi plovil	105.846	0	-22	0	253.212	34	359.070
Splošno zavarovanje odgovornosti	5.029.193	-40.784	-250.377	20.313	4.718.408	264.360	9.741.113
Kreditno zavarovanje	1.445.183	-1.231.640	0	0	-45.071	0	168.472
Kavcijsko zavarovanje	201.573	-245.500	-727	0	14.357	424	-29.873
Zavarovanje različnih finančnih izgub	3.463.399	0	-315.362	12.696	-747.375	-153.996	2.259.362
Zavarovanje stroškov postopka	648	0	0	872	1567	0	3087
Zavarovanje pomoči	4.057.224	-974	-3.288.707	0	387.559	-433.634	721.468
Življenjsko zavarovanje	29.420.166	0	-244.672	0	643.467	31.193	29.850.154
Življenjsko zavarovanje, vezano na enote investicijskih skladov	16.320.108	0	-79.399	0	1.211.649	7.235	17.459.593
Skupaj premoženjska zavarovanja	230.047.123	-6.341.601	-15.381.552	885.969	13.977.778	-2.103.688	221.084.029
Skupaj življenjska zavarovanja	45.740.274	0	-324.071	0	1.855.116	38.428	47.309.747
Skupaj	275.787.397	-6.341.601	-15.705.623	885.969	15.832.894	-2.065.260	268.393.776

(v EUR)	Kosmati zneski					Sprememba
					Sprememba	škodnih
			Deleži škod pozavarovateljev	Deleži škod sozavarovateljev	kosmatih škodnih	rezervacij za pozavarovalni	Čisti odhodki za
2015	Škode	Regresi	(-)	(-)	rezervacij	in	škode
					(+/-)	sozavarovalni
						del (+/-)
Nezgodno zavarovanje	14.437.167	-4.657	-34.832	67.182	3.617.446	8086	18.090.392
Zdravstveno zavarovanje	2.477.490	0	0	0	67.716	-81775	2.463.431
Zavarovanje kopenskih motornih vozil	60.158.247	-1.284.947	-104.305	-8.751	-1.259.996	213.383	57.713.631
Zavarovanje tirnih vozil	2.529	0	0	0	0	0	2.529
Letalsko zavarovanje	418.754	0	-65082	0	601.386	-334.999	620.059
Zavarovanje plovil	2.392.120	-2002	-867	0	575.272	4.909	2.969.432
Zavarovanje prevoza blaga	1.531.187	-631	-1.049	234.470	1.938.757	-62.242	3.640.492
Zavarovanje požara in elementarnih nesreč	50.002.813	-32.985	-11.749.863	-84.160	-5.888.889	13.983.493	46.230.409
Drugo škodno zavarovanje	22.059.296	-138.159	-673.850	-52.922	-3.700.463	-136.821	17.357.081
Zavarovanje odgovornosti pri uporabi
motornih vozil	58.860.747	-2.623.114	-961.205	-49	3.508.437	158.456	58.943.272
Zavarovanje odgovornosti pri uporabi
zrakoplovov	23.660	0	-17.417	0	147.510	-13.628	140.125
Zavarovanje odgovornosti pri uporabi plovil	136.357	0	-13	0	-57.792	1.635	80.187
Splošno zavarovanje odgovornosti	6.634.349	-38.213	-340.653	-26.845	2.349.101	387.773	8.965.512
Kreditno zavarovanje	2.208.303	-2.670.618	0	0	182.326	0	-279.989
Kavcijsko zavarovanje	387.171	-67.825	-763	0	42.325	70	360.978
Zavarovanje različnih finančnih izgub	652.101	0	-2.264	149	1.379.855	18.482	2.048.323
Zavarovanje stroškov postopka	821	0	0	1066	4945	0	6832
Zavarovanje pomoči	3.456.451	-361	-2.837.412	0	267.735	-232.253	654.160
Življenjsko zavarovanje	30.598.817	0	-968.424	0	426.259	45.231	30.101.883
Življenjsko zavarovanje, vezano na enote
investicijskih skladov	21.928.266	0	-90.342	0	1.171.090	12.070	23.021.084
Zavarovanje s kapitalizacijo izplačil							0
Skupaj premoženjska zavarovanja	225.839.563	-6.863.512	-16.789.575	130.140	3.775.671	13.914.569	220.006.856
Skupaj življenjska zavarovanja	52.527.083	0	-1.058.766	0	1.597.349	57.301	53.122.967
Skupaj	278.366.646	-6.863.512	-17.848.341	130.140	5.373.020	13.971.870	273.129.823

Zgornji tabeli razkrivata obračunane kosmate zneske škod, ki vključujejo kosmate zneske odškodnin in kosmate zneske uveljavljenih regresov, ter delež škod (vključujoč del, ki odpade na regrese), ki jih je skupina dobila povrnjene na podlagi retrocesije. Na čiste odhodke za škode vpliva še sprememba čistih škodnih rezervacij, in sicer povečuje čiste odhodke za škode v višini 13,7 milijona EUR (v letu 2015 pa za 19,2 milijona EUR).

33) Sprememba drugih zavarovalno-tehničnih rezervacij in sprememb zavarovalno-tehničnih rezervacij zavarovancev, ki prevzemajo naložbeno tveganje

Sprememba drugih zavarovalno-tehničnih rezervacij se nanaša na spremembe čistih rezervacij za neiztekle nevarnosti. Gibanje kosmatih zavarovalno-tehničnih rezervacij je opisano v razkritju 22.

34) Obratovalni stroški

Skupina spremlja obratovalne stroške po naravnih vrstah. V primerjavi z letom 2015 so se obratovalni stroški povečali za 7,2 %

Obratovalni stroški po naravnih vrstah

(v EUR)	2016	2015
Stroški pridobivanja zavarovanj (provizije)	51.882.550	49.853.683
Sprememba v razmejenih stroških pridobivanja zavarovanj	1.474.454	-1.451.391
Amortizacija sredstev, potrebnih za obratovanje	7.617.184	7.585.742
Stroški dela	64.387.463	59.557.283
Stroški storitev fizičnih oseb, ki ne opravljajo dej. skupaj z dajatvami	491.431	493.489
Drugi obratovalni stroški	33.710.404	32.879.567
Skupaj	159.563.486	148.918.373

Stroški, porabljeni za revizorja

(v EUR)	2016	2015
Revidiranje letnega poročila	254.790	287.160
Druge storitve dajanja zagotovil	16.592	0
Druge revizijske storitve	29.880	63.827
Skupaj	301.262	350.987

35) Drugi zavarovalni odhodki in drugi odhodki

(v EUR)	2016	2015
Stroški za preventivno dejavnost in požarna taksa	3.077.583	2.950.578
Prispevek za kritje škod po nezavarovanih in neznanih vozilih in plovilih	1.697.697	2.051.831
Negativne tečajne razlike	7.870.882	9.876.523
Prevrednotovalni poslovni odhodki	1.611.096	2.684.215
Ostali zavarovalni odhodki	3.053.679	2.550.571
Skupaj	17.310.937	20.113.718

Med drugimi odhodki v znesku 2,5 milijona EUR (2015: 1,6 milijona EUR) so izkazani prispevki za kritje stroškov nadzornega organa, popravki drugih terjatev ter prispevki za financiranje zdravstvene zaščite in stroški vpogledov v elektronske policijske zapisnike.

36) Davek od dohodka

Uskladitev davčne stopnje

(v EUR)	2016	2015
Dobiček/izguba pred davkom	40.669.987	40.097.971
Davek od dobička ob uporabi zakonske stopnje (17%)	6.913.898	6.816.655
Prilagoditev na dejanske stopnje	4.081.310	2.685.736
Davčni učinek prihodkov, ki se pri obračunu davka odštejejo	-4.462.457	-2.806.256
Davčni učinek odhodkov, ki se pri obračunu davka ne odštejejo	1.799.048	1.615.356
Davčni učinek prihodkov, ki se pri obračunu davka prištejejo	148.968	4.421
Prihodki oz. odhodki za davčne olajšave	-377.991	-436.844
Razlika v odhodku (prihodku) iz odloženega davka zaradi spremembe davčnih stopenj	-215.559	0
Spremembe začasnih razlik	-135.443	-1.146.548
Skupaj davek od dohodka v izkazu poslovnega izida	7.751.774	6.732.520
Efektivna davčna stopnja	19,06%	16,79%

18.10 Razkritja h konsolidiranim računovodskim izkazom – izkaz denarnega toka

37) Razkritje k izkazu denarnega toka, ki je sestavljen po posredni metodi

Izkaz denarnega toka v poglavju 17.4 Konsolidiran izkaz denarnih tokov je prikazan v skladu z zakonskimi zahtevami. V tem pojasnilu je prikazana uskladitev čistega dobička z denarnimi tokovi pri poslovanju.

V nadaljevanju so prikazane postavke izkaza poslovnega izida, ki niso upoštevane pri sestavitvi izkaza denarnega toka (v okviru denarnih tokov pri poslovanju), oziroma so prikazane na drugih mestih izkaza denarnega toka.

(v EUR)	2016	2015
Čisti dobiček/izguba tekočega leta	32.918.213	33.365.451
Nedenarne postavke izkaza poslovnega izida, ki niso vključene v izkaz denarnega toka:	38.582.796	43.755.533
- sprememba prenosnih premij	861.114	8.390.205
- sprememba škodnih rezervacij	13.767.634	19.344.890
- sprememba drugih zavarovalno-tehničnih rezervacij	5.254.856	1.282.026
- sprememba zavarovalno-tehničnih rezervacij zavarovancev, ki prevzemajo naložbeno tveganje	17.442.161	11.036.450
- obratovalni stroški - amortizacija in sprememba razmejenih stroškov pridobivanja	9.091.638	6.134.351
- prevrednotenje finančnih sredstev	-7.834.607	-2.432.389
Izločene postavke prihodkov naložb	-22.518.056	-23.865.446
- prejemki od obresti - prikazane v točki B. a) 1.	-21.233.656	-22.637.172
- prejemki od dividend in deležev - prikazane v točki B. a) 2.	-1.284.400	-1.228.274
Izločene postavke odhodkov naložb	842.126	1.161.059
- izdatki za dane obresti - prikazane v točki C. b) 1.	842.126	1.161.059
Denarni tokovi pri poslovanju - postavke izkaza poslovnega izida	49.825.078	54.416.596

18.11 Pogojne terjatve in obveznosti

Skupina izkazuje pogojne obveznosti iz naslova delovnopravne tožbe in iz naslova danih poroštev. Ocenjena višina pogojnih obveznosti iz tega naslova znaša 3,4 milijona EUR.

V prilogi je prikazano razkritje izvenbilančnih postavk.

18.12 Razkritja o poslovanju s povezanimi osebami

Skupina prikazuje ločena razkritja za naslednje skupine povezanih oseb:

• lastniki in z njimi povezana podjetja;
• uprava, nadzorni svet, revizijska komisija in komisije nadzornega sveta ter zaposleni, za katere ne velja tarifni del kolektivne pogodbe;
• odvisne družbe.

Lastniki in z njimi povezana podjetja

Največji lastnik skupine je Slovenski državni holding (prej Slovenska odškodninska družba) s 25 odstotnim deležem plus eno delnico.

Uprava, nadzorni svet, revizijska komisija in zaposleni, za katere ne velja tarifni del kolektivne pogodbe

Zaslužki članov uprave, nadzornega sveta, revizijske komisije in zaposlenih, za katere ne velja tarifni del kolektivne pogodbe

(v EUR)	2016	2015
Uprava	655.175	746.643
Izplačila zaposlenim, za katere ne velja tarifni del kolektivne pogodbe	5.123.400	4.857.391
Nadzorni svet	128.283	119.963
Revizijska komisija in komisije nadzornega sveta	28.246	26.473
Skupaj	5.935.104	5.750.470

Zaslužki članov uprave za leto 2016

(v EUR)	Bruto plača - fiksni del	Bruto plača - variabilni del	Bonitete - zavarovanje	Bonitete - uporaba službenega vozila	Skupaj
Zvonko Ivanušič (do 23. 8. 2016)	109.304	15.936	4.170	5.775	135.185
Srečko Čebron	152.592	14.340	5.338	3.620	175.890
Jošt Dolničar	146.866	14.340	5.554	3.874	170.635
Mateja Treven	144.600	14.340	5.186	9.339	173.465
Skupaj	553.362	58.956	20.248	22.608	655.175

Zaslužki članov uprave za leto 2015

(v EUR)	Bruto plača - fiksni del	Bruto plača - variabilni del	Bonitete - zavarovanje	Bonitete - uporaba službenega vozila	Skupaj
Zvonko Ivanušič	168.143	31.872	6.203	10.272	216.490
Srečko Čebron	152.183	28.680	5.269	2.603	188.734
Jošt Dolničar	144.191	28.680	5.112	2.668	180.651
Mateja Treven	144.191	11.428	5.149	0	160.768
Skupaj	608.707	100.660	21.732	15.543	746.643

Obveznosti do članov uprave iz naslova bruto zaslužkov

(v EUR)	31.12.2016	31.12.2015
Zvonko Ivanušič	0	13.946
Srečko Čebron	12.616	12.616
Jošt Dolničar	13.280	11.950
Mateja Treven	11.950	11.950
Skupaj	37.846	50.462

Skupina na dan 31. 12. 2016 ne izkazuje terjatev do članov uprave. Člani uprave nimajo zaslužkov iz opravljanja funkcij v odvisnih družbah.

(v EUR)			Plačilo za
		Sejnine	opravljanje funkcije	Povračila stroškov	Bonitete	Skupaj
Člani nadzornega sveta
	predsednik NS (do
Branko Tomažič	11.10.2016)	3.410	15.202	5.230	119	23.960
	predsednica NS (od
	12.10.2016)/namestnic
	a predsednika (do
Mateja Lovšin Herič	11.10.2016)	5.005	15.446	0	185	20.637
	namestnik predsednice
	(od 12.10.2016)/član
Slaven Mićković	NS (do 11.10.2016)	5.005	13.287	317	39	18.648
Gorazd Andrej Kunstek	član NS	5.005	13.000		175	18.180
Keith William Morris	član NS	4.235	13.000	13.254	200	30.690
	članica NS (do
Helena Dretnik	19.2.2016)	550	1.793	0	170	2.513
	članica NS (od
Mateja Živec	1.4.2016)	3.905	9.750	0		13.655
Člani nadzornega sveta skupaj		27.115	81.477	18.802		128.283
Člani revizijske komisije
	članica RK (od
	28.10.2016)/predsedni
Mateja Lovšin Herič	ca (do 27.10.2016)	2.376	4.591	0	0	6.967
	predsednik (od
	28.10.2016/član RK (do
Slaven Mićković	27.10.2016)	2.376	3.534	7	0	5.917
Ignac Dolenšek	član RK		10.950	232	0	11.182
Člani revizijske komisije skupaj		4.752	19.075	239		24.066
Člani komisije za imenovanja
Mateja Lovšin Herič	predsednica komisije	1.100		0	0	1.100
Branko Tomažič (do 11.10.2016)	član	660		0	0	660
Slaven Mićković	član	880		0	0	880
Keith William Morris	član	220		0	0	220
Člani komisije za imenovanja skupaj		2.860		0	0	2.860
Člani komisije za ocenjevanje
primernosti in sposobnosti
Mateja Lovšin Herič	predsednica komisije	660	0	0	0	660
Branko Tomažič	član (do 11.10.2016)	220	0	0	0	220
Nika Matjan	članica	0	0	0	0	0
Mateja Živec	članica	440	0	0	0	440
Člani komisije za ocenjevanje
primernosti in sposobnosti skupaj		1.320	0	0	0	1.320

Zaslužki članov nadzornega sveta, revizijske komisije ter komisij nadzornega sveta za leto 2016

Zaslužki članov nadzornega sveta in revizijske komisije za leto 2015

(v EUR)		Sejnine	Plačilo za opravljanje funkcije	Povračila stroškov	Skupaj
Člani nadzornega sveta
Branko Tomažič	predsednik NS	2.750	19.500	2.747	24.997
	namestnica
Mateja Lovšin Herič	predsednika NS	2.750	14.300	0	17.050
Slaven Mićković	član NS	2.750	13.000	0	15.750
Keith William Morris	član NS	2.750	13.000	14.916	30.666
Martin Albreht	član NS	1.375	5.778	0	7.153
Gorazd Andrej Kunstek	član NS	2.750	13.000	0	15.750
Helena Dretnik	član NS	1.375	7.222	0	8.597
Člani nadzornega sveta skupaj		16.500	85.800	17.664	119.963
Člani revizijske komisije
Mateja Lovšin Herič	predsednica RK	1.980	4.875	0	6.855
Slaven Mićković	član RK	1.980	3.250	0	5.230
Ignac Dolenšek	član RK	0	14.175	213	14.388
Člani revizijske komisije skupaj		3.960	22.300	213	26.473

Obveznosti do članov nadzornega sveta in revizijske komisije nadzornega sveta iz naslova bruto zaslužkov

(v EUR)	31.12.2016	31.12.2015
Branko Tomažič	0	2.230
Mateja Lovšin Herič	3.381	2.093
Slaven Mićković	2.971	1.849
Gorazd Andrej Kunstek	1.908	1.358
Keith William Morris	7.145	13.621
Mateja Živec	2.128	0
Ignac Dolenšek	544	4.332
Helena Dretnik	0	1.358
Skupaj	18.078	26.841

Zaslužki zaposlenih, za katere ne velja tarifni del kolektivne pogodbe, za leto 2016

(v EUR)	Bruto plača - fiksni del	Bruto plača - variabilni del	Bonitete in drugi prejemki	Skupaj
Individualne pogodbe	4.687.613	298.061	137.726	5.123.400

Zaslužki zaposlenih, za katere ne velja tarifni del kolektivne pogodbe, za leto 2015

(v EUR)	Bruto plača - fiksni del	Bruto plača - variabilni del	Bonitete in drugi prejemki	Skupaj
Individualne pogodbe	4.455.591	298.296	103.504	4.857.391

Terjatve do države in družb v večinski državni lasti

(v EUR)	31.12.2016	31.12.2015
Deleži v družbah	9.406.870	8.770.698
Dolžniški vrednostni papirji in posojila	281.292.477	311.386.506
Terjatve do zavarovalcev	141.554	358.169
Skupaj	290.840.901	320.515.374

Obveznosti do države in družb v večinski državni lasti

(v EUR)	31.12.2016		31.12.2015
Obveznosti za deleže v zneskih škod		4.263	80.548

Prihodki in odhodki z družbami v večinski državni lasti

(v EUR)	2016	2015
Prihodki od dividend	459.282	471.565
Prihodki od obresti	9.758.691	11.937.362
Obračunane kosmate zavarovalne premije	13.317.626	12.032.671
Obračunani kosmati zneski škod	-2.946.450	-10.502.788
Skupaj	20.589.149	13.938.809

Značilnosti danih posojil odvisnim družbam

Posojilojemalec	Glavnica	Tip posojila	Ročnost	Obrestna mera
Sava neživotno osiguranje (SRB)	500.000	navadno	30.6.2017	3,60%
Sava neživotno osiguranje (SRB)	800.000	navadno	30.6.2018	2,90%
Zavarovalnica Sava	734.953	podrejeno	brez zapadlosti	7,00%
Zavarovalnica Sava	800.000	podrejeno	brez zapadlosti	7,50%
Skupaj	2.834.953

19 POMEMBNEJŠI DOGODKI PO DATUMU POROČANJA

• 1. 1. 2017 je v konferenčni dvorani Horus v Austria Trend hotelu Ljubljana potekala 32. skupščina delničarjev. Skupščina je na 32. zasedanju za štiriletno mandatno obdobje izvolila nove člane nadzornega sveta, in sicer Davorja Ivana Gjivoja, z začetkom mandata 7. 3. 2017, ter Matejo Lovšin Herič, Keitha Williama Morrisa in Andreja Krena, z začetkom mandata 16. 7. 2017. Nadzorni svet Save Re od 7. 3. 2017 dalje deluje v popolni šestčlanski sestavi.
• Sava Re je v letih 2006 in 2007 najela podrejen dolg v nominalnem znesku 32 milijonov EUR z zapadlostjo leta 2027. Sava Re je podrejen dolg v navedenem obdobju najela zaradi širitve skupine Sava Re na trge bivše Jugoslavije in boljše kapitalske ustreznosti v skladu s takrat veljavno zavarovalno zakonodajo in modelom bonitetne hiše Standard & Poor's. Januarja 2014 je Sava Re odkupila 8 milijonov EUR nominalnega zneska podrejenega dolga. Po pogodbenih določilih ima družba od leta 2017 naprej možnost predčasnega vračila podrejenega dolga v preostali nominalni višini 24 milijonov EUR. Na podlagi odobritve Agencije za zavarovalni nadzor je Sava Re dne 15. 3. 2017 poplačala prvo tranšo podrejene obveznosti v nominalni višini 12 milijonov EUR. Poplačilo preostalega dela podrejenih obveznosti v nominalni višini 12 milijonov EUR je predvideno v juniju 2017. Sava Re in skupina Sava Re tudi po celotnem vračilu podrejenega dolga po veljavni zakonodaji ohranjata visok solventnostni količnik. Tudi simulaciji modelov bonitetnih hiš Standard & Poor's in A.M. Best sta pokazali, da predčasno poplačilo podrejene obveznosti ne vpliva na kapitalsko pozicijo, in tako družba Sava Re kot tudi skupina Sava Re ostajata na trdnih ciljnih ravneh kapitaliziranosti.

POSLOVNO POROČILO SAVE RE

Sava Re opravlja dejavnost pozavarovanja, poleg tega pa je nadrejena družba v skupini Sava Re. V prvih poglavjih letnega poročila skupine Sava Re so besedila, ki obsegajo predstavitev skupine, delnico in trgovanje z njo, poročilo nadzornega sveta, izjavo o upravljanju družbe na podlagi 70. člena ZGD, opis značilnosti sistemov notranjih kontrol, zunanjo revizijo, poslanstvo, vizijo in usmeritve družbe in skupine ter poslovno okolje. Vsa navedena poglavja vsebinsko pokrivajo tako Savo Re kot skupino Sava Re. V poslovnem poročilu Save Re v nadaljevanju so opisane značilnosti te družbe z vidika opravljanja njene osnovne dejavnosti in s poudarkom na pojasnilih ločenih računovodskih izkazov.

20 MEDNARODNI TRG PREMOŽENJSKIH POZAVAROVANJ³⁶

Premoženjskim pozavarovanjem se obeta peto zaporedno leto dobrih zavarovalno-tehničnih izidov. Kombinirani količnik za leto 2016 je ocenjen na 93–94 %, kar je nekoliko višje kot v prejšnjih letih, ko ni bilo veliko katastrofnih škod. Ugoden škodni količnik pa je tudi posledica sproščanja škodnih rezervacij, ki izvirajo iz presežnih rezervacij predhodnih pogodbenih let. Brez teh dveh vplivov bi se kombinirani količnik za leto 2016 verjetno gibal pri okoli 99 %. Če predpostavimo, da bodo škode zaradi naravnih nesreč na povprečni ravni, da se bo padanje cen pozavarovanj umirilo, da bo škodno okolje manj ugodno in da se bo zmanjšalo sproščanje rezervacij, se bo kombinirani količnik za premoženjsko pozavarovanje v letih 2017 in 2018 gibal med 94–96 %.

V naložbenem okolju nizkih donosnosti ostaja zavarovalno-tehnični rezultat osnovni vir dobičkov premoženjskih pozavarovateljev. Pozavarovalništvo je doseglo skromno 3,5-odstotno povprečno letno donosnost v prvi polovici leta 2016, kar je malenkost več kot leta 2015: od tega se 2,6 % nanaša na prihodke od naložb in 0,9 % na kapitalske dobičke. Čeprav bodo v prihodnjih letih obrestne mere na razvitih trgih verjetno naraščale te predvidoma ne bodo dosegle ravni izpred finančne krize.

Kapital svetovnih pozavarovateljev se je v prvi polovici leta 2016 povišal za 7 %. Povečanje je bilo skoraj v celoti posledica nerealiziranih dobičkov iz naložb, ki so večinoma povezane z znižanjem obrestnih mer v obdobju. Zaradi visoke kapitaliziranosti panoge se je kapital delničarjem vračal preko visokih dividend, veliko pa je bilo tudi odkupov lastnih delnic. Donosnost lastniškega kapitala za leto 2016 se je znižala na okoli 9 % (kar je za 3 odstotne točke manj kot v letu 2015). Pričakuje se, da bo ob nižjih naložbenih donosih in kombiniranih količnikih, ki ne bodo vključevali sproščanja škodnih rezervacij, bodo pa vključevali povprečno katastrofalno škodno dogajanje, donosnost kapitala v prihodnjih dveh letih ostala pod povprečjem zadnjih let. Napoved za skupno donosnost za prihodnji dve leti je torej zmerna, okrog 7-odstotna.

Pozavarovalne premijske stopnje so v 2016 še naprej padale, a počasneje kot leta poprej. Ker so bili v zadnjih dveh letih dobički močno okleščeni, so cene premoženjskih katastrofnih pozavarovanj verjetno blizu dnu. Padanje premijskih stopenj se naj bi umirilo v vseh zavarovalnih vrstah. Za odgovornostna zavarovanja in posebna tveganja se pričakuje bistvene razlike v gibanju cen glede na trg in zavarovalno vrsto.

Pričakuje se, da bodo premoženjski pozavarovatelji v letu 2017 na svetovni ravni realno zbrali več premije. Na razvitih trgih se bo povpraševanje po pozavarovanju verjetno povečalo zaradi novih predpisov o solventnosti. Premoženjsko pozavarovanje je v okolju Solventnosti II postalo bolj privlačno za evropske zavarovatelje, saj novi standardi omogočajo optimalnejšo rabo kapitala s koriščenjem pozavarovanja kot ukrepom omejitve tveganj. Na trgih v razvoju se bo premijska rast izboljšala kot posledica splošnega makroekonomskega okrevanja, predvsem v Latinski Ameriki, in pričakovanem povečanem obsegu cediranega posla iz Kitajske. Več drugih latinskoameriških in azijskih držav krepi svoje predpise glede solventnosti. Kapitalski pribitki na podlagi tveganja bodo verjetno vodili v višje skupne kapitalske zahteve. Tudi v letu 2018 se pričakuje rast svetovne pozavarovalne premije kot posledica rasti premije direktnih zavarovanj na vseh kontinentih.

³⁶ Povzeto po Swiss Re: Global insurance review 2016 and outlook 2017/18, NOVEMBER 2016.

Realna rast/padec premoženjske pozavarovalne premije

	2014	2015	2016	Načrt 2017
Razviti trgi	-1,2%	0,8%	1,6%	1,1%
Trgi v razvoju	3,7%	2,9%	-0,7%	5,3%
Svet	0,0%	1,4%	1,0%	2,2%

21 POSLOVANJE SAVE RE IN FINANČNI REZULTAT

21.1 Poslovanje Save Re

Čisti prihodki od premij

Geografska segmentacija kosmatih premij

(v EUR)	2016	2015	Indeks
Slovenija	52.111.263	51.033.032	102,1
Tujina	95.315.630	100.949.389	94,4
Kosmate premije	147.426.893	151.982.421	97,0

Čisti prihodki od premij

(v EUR)	2016	2015	Indeks
Kosmate premije	147.426.893	151.982.421	97,0
Čiste premije	129.878.160	133.613.496	97,2
Sprememba čistih prenosnih premij	3.550.715	-8.134.199	243,7
Čisti prihodki od premij	133.428.875	125.479.297	106,3

Kosmate premije iz Slovenije so se povišale za 2,1 % oziroma 1,1 milijona EUR (več prejete premije od Zavarovalnice Sava), kosmate premije iz tujine pa so se znižale za 5,6 % oziroma 5,6 milijona EUR. Padec premije iz tujine je predvsem posledica manj prejete premije iz Južne Koreje in ZDA, ki je delno posledica stanja nizkih premijskih stopenj na mednarodnih pozavarovalnih trgih in posledično načrtnega omejevanja rasti. Južna Koreja ostaja pomemben trg in sodelovanje s partnerji na tem prostoru stabilno in dolgoročno. Sava Re je drugače v letu 2016 glede na leto 2015 dosegla na tujih trgih ugodne rasti, na azijskih trgih (brez Južne Koreje) 12-odstotno rast, na afriških trgih 29-odstotno rast ter na trgih Latinske Amerike v povprečju preko 13-odstotno rast.

Kljub padcu kosmatih premij so bili čisti prihodki od premij višji kot leta 2015. Stanje čistih prenosnih premij se je v primerjavi s koncem leta 2015 znižalo, lani pa se je stanje v primerjavi s koncem leta 2014 zvišalo. Razlog za takšno gibanje je manj premije iz tujine, v strukturi pa več neproporcionalnega posla. Kosmate prenosne premije posla iz tujine so se znižale za 3,5 milijona EUR, pozavarovalne prenosne premije posla iz tujine pa so se znižale za 0,2 milijona EUR.

V strukturi premije so v 2016 še vedno prevladovala požarna pozavarovanja, njihov strukturni delež pa se je v primerjavi z letom 2015 povišal za 4,1 o.t. Spremenil se je strukturni delež nezgodnih zavarovanj, in sicer se je znižal za 2,5 o.t.

Struktura kosmate premije po zavarovalnih vrstah

Premija proporcionalnih pozavarovanj je bila v 2016 nižja za 8,2 milijona EUR (predvsem zaradi odpovedi južnokorejskega posla), premija neproporcionalnih pozavarovanj je bila višja za 3,2 milijona EUR. Čeprav je strukturni delež fakultativnih pozavarovanj porasel, je bila premija višja le za 0,4 milijona EUR. V strukturi premije se je tako delež neproporcionalnih pozavarovanj zaradi rasti premije zvišal za 2,9 o.t., delež proporcionalnih pa se je znižal za 3,2 o.t.

Struktura kosmate premije po obliki pozavarovanj

Čisti prihodki od premij po zavarovalnih vrstah

(v EUR)	Sava Re
	2016	2015
Nezgodno zavarovanje	6.304.954	8.884.659
Zdravstveno zavarovanje	712.445	1.854.428
Zavarovanje kopenskih motornih vozil	14.474.119	15.963.270
Zavarovanje tirnih vozil	90.732	88.765
Letalsko zavarovanje	830.025	579.596
Zavarovanje plovil	3.492.377	3.463.323
Zavarovanje prevoza blaga	5.084.727	4.557.322
Zavarovanje požara in elementarnih nesreč	60.878.857	52.353.695
Drugo škodno zavarovanje	19.273.255	18.052.219
Zavarovanje odgovornosti pri uporabi motornih vozil	11.991.387	12.093.769
Zavarovanje odgovornosti pri uporabi zrakoplovov	145.914	-33.434
Zavarovanje odgovornosti pri uporabi plovil	529.871	238.797
Splošno zavarovanje odgovornosti	5.618.316	4.126.930
Kreditno zavarovanje	584.669	446.433
Kavcijsko zavarovanje	179.896	167.629
Zavarovanje različnih finančnih izgub	3.257.056	2.481.708
Zavarovanje stroškov postopka	9.985	3.580
Zavarovanje pomoči	14.097	-2.348
Življenjsko zavarovanje	-152.757	32.848
Življenjsko zavarovanje, vezano na enote investicijskih skladov	108.950	126.107
Skupaj	133.428.875	125.479.297

Čisti odhodki za škode

Geografska segmentacija kosmatih škod

(v EUR)	2016	2015	Indeks
Slovenija	26.870.199	33.203.760	80,9
Tujina	58.295.393	56.485.777	103,2
Skupaj	85.165.592	89.689.537	95,0

Čisti odhodki za škode

(v EUR)	2016	2015	Indeks
Kosmate škode	85.165.592	89.689.537	95,0
Čiste škode	75.354.184	75.938.766	99,2
Sprememba čistih škodnih rezervacij	6.427.381	10.741.816	59,8
Čisti odhodki za škode	81.781.565	86.680.582	94,3

Čisti odhodki za škode brez tečajnih razlik

(v EUR)	2016	2015	Indeks
Kosmate škode	85.165.592	89.689.537	95,0
Čiste škode	75.354.184	75.938.766	99,2
Sprememba čistih škodnih rezervacij	5.067.276	6.970.592	72,7
Čisti odhodki za škode	80.421.460	82.909.358	97,0

Kosmate škode Save Re so bile v 2016 nižje za 5,0 %. Kosmate škode iz Slovenije so se v letu 2016 glede na leto 2015 znižale za 19,1 %. V letu 2015 so se izplačevale škode po žledu iz leta 2014 (izplačano iz rezervacije). Kosmate škode iz tujine so bile v primerjavi z letom 2015 višje za 3,2 %, kar je posledica izplačevanja škod za pretekla pogodbena leta.

Sprememba čistih škodnih rezervacij je bila v 2016 nižja kot v 2015, ker so se v 2015 oblikovale škodne rezervacije za katastrofalno škodo iz Kitajske (eksplozija), hkrati pa so se razgradile retrocedirane škodne rezervacije za žled. Na povišanje škodne rezervacije je vplivalo oblikovanje škodnih rezervacij za pogodbeno leto 2016, za katerega zaradi padanja cen na mednarodnih trgih pričakujemo višje merodajne škodne količnike. Retrocedirane škodne rezervacije za slovenski posel so se v 2016 povišale zaradi oblikovanja retrocedirane rezervacije za točo v Sloveniji ter za večjo posamezno požarno škodo portfelja v skupini. Na spremembo čistih škodnih rezervacij so vplivale tudi tečajne razlike, zaradi katerih so se škodne rezervacije v letu 2016 povečale za 1,4 milijona EUR, v 2015 pa za 3,8 milijona EUR.

Čisti merodajni škodni količnik Save Re je bil v 2016 ugodnejši za 7,8 odstotnih točk v primerjavi z 2015 in je znašal 61,3 %. Količnik brez vpliva tečajnih razlik je bil ugodnejši za 6,1 odstotnih točk.

V strukturi škod so v 2016 še vedno prevladovala požarna pozavarovanja. Njihov delež se je v primerjavi z letom 2015 znižal za 0,6 o.t. Delež avtomobilskih pozavarovanj se je povečal za 0,8 o.t., delež drugih škodnih pozavarovanj pa se je znižal za 2,6 o.t.

Struktura kosmatih škod po zavarovalnih vrstah

Struktura škod po obliki: skladno s spremembami v premijski strukturi se je znižal delež škod proporcionalnih pozavarovanj ter povečal delež neproporcionalnih. Proporcionalne škode so se znižale za 3,4 milijona EUR, neproporcionalne škode pa so se zvišale za 4,1 milijona EUR. Fakultativne škode so se znižale za 4,2 milijona EUR.

Struktura kosmatih škod po obliki pozavarovanj

Čisti odhodki za škode po zavarovalnih vrstah

(v EUR)	Sava Re
	2016	2015
Nezgodno zavarovanje	3.952.571	6.286.414
Zdravstveno zavarovanje	618.423	1.505.486
Zavarovanje kopenskih motornih vozil	10.566.432	11.311.767
Zavarovanje tirnih vozil	14.576	2.529
Letalsko zavarovanje	879.959	452.533
Zavarovanje plovil	5.379.887	2.707.318
Zavarovanje prevoza blaga	2.315.388	3.343.385
Zavarovanje požara in elementarnih nesreč	40.374.237	41.517.950
Drugo škodno zavarovanje	5.283.733	10.213.560
Zavarovanje odgovornosti pri uporabi motornih vozil	7.713.839	6.334.720
Zavarovanje odgovornosti pri uporabi zrakoplovov	-68.685	113.410
Zavarovanje odgovornosti pri uporabi plovil	401.927	31.596
Splošno zavarovanje odgovornosti	2.897.308	1.457.390
Kreditno zavarovanje	-237.131	-149.223
Kavcijsko zavarovanje	205.910	532.874
Zavarovanje različnih finančnih izgub	1.671.024	1.266.246
Zavarovanje stroškov postopka	2.379	1.610
Zavarovanje pomoči	-1.714	-3.391
Življenjsko zavarovanje	-232.309	-279.137
Življenjsko zavarovanje, vezano na enote investicijskih skladov	43.811	33.545
Skupaj	81.781.565	86.680.582

Obratovalni stroški

Obratovalni stroški

(v EUR)	2016	2015	Indeks
Stroški pridobivanja zavarovanj	33.061.396	32.445.281	101,9
Sprememba v razmejenih stroških pridobivanja zavarovanj (+/-)	3.598.331	-1.492.043	441,2
Drugi obratovalni stroški	10.629.248	9.275.988	114,6
Obratovalni stroški	47.288.975	40.229.226	117,5
Prihodki od pozavarovalnih provizij	-2.813.943	-2.605.901	92,0
Čisti obratovalni stroški	44.475.032	37.623.325	118,2

Stroški pridobivanja so bili v 2016 navkljub padcu kosmatih premij višji za 1,9 %. Delež stroškov pridobivanja v premiji je bil glede na enako obdobje lani višji za 1,1 o.t. in je znašal 22,4 %. Sprememba v razmejenih stroških pridobivanja je bila v 2016 nižja kot lani predvsem zaradi zmanjšanja za ocenjeno prihodnjo provizijo po drseči lestvici za cedente skupine ter tudi zaradi manjše rasti premije in posledično manjšega porasta stroškov pridobivanja v 2016 glede na 2015 kot pa v 2015 glede na 2014. Gre za enake učinke kot jih ima gibanje kosmate premije na gibanje prenosne premije.

Drugi obratovalni stroški so bili v primerjavi z letom 2015 višji za 14,6 %, in sicer zaradi porasta stroškov dela (nove zaposlitve in medletne zaposlitve v 2016) in svetovalnih storitev (združevanje družb s sedežem v Sloveniji in na Hrvaškem). Stroški po naravnih vrstah so prikazani v računovodskem delu poročila, v razkritju 31.

Višji prihodki od pozavarovalnih provizij so predvsem posledica višjih provizij, ki jih je Sava Re prejela od retrocesionarjev, ki so udeleženi na pozavarovalnih programih slovenskih cedentov, kar je posledica ugodnega škodnega rezultata v preteklih letih za posel, ki ga retrocediramo.

Donos naložb

Donos naložbenega portfelja Save Re v letu 2016 znaša 27,7 milijona EUR (2015: 15,6 milijona EUR), od česar predstavlja donos finančnih naložb 6,6 milijona EUR, donos finančnih naložb v odvisne družbe pa 21,9 milijona EUR.

Realiziran donos vključuje tudi donos iz naslova tečajnih razlik pri naložbah, s katerimi družba valutno usklajuje obveznosti v tujih valutah. Učinek tečajnih razlik ne vpliva v celoti na poslovni izid, saj se skladno z gibanjem naložb v posamezni valuti gibljejo tudi obveznosti v tujih valutah. Na podlagi tega sta donos in donosnost prikazana tudi brez vpliva tečajnih razlik. Skupen vpliv tečajnih razlik na poslovni izid je predstavljen v računovodskem delu letnega poročila, v poglavju 24.5.3.1.4 Valutno tveganje.

(v EUR)	2016	2015	Absolutna razlika	Indeks
Prihodki finančnih naložb z vključenimi naložbenimi nepremičninami	13.011.311	18.689.640	-5.678.329	130,4
Odhodki finančnih naložb z vključenimi naložbenimi nepremičninami	6.462.662	10.292.952	-3.830.290	62,8
Donos finančnih naložb z vključenimi naložbenimi nepremičninami	6.548.649	8.396.688	-1.848.039	278,0
Donos finančnih naložb v odvisne in pridružene družbe	21.977.734	8.134.012	13.843.721	270,2
Donos naložbenega portfelja	28.526.382	16.530.700	11.995.682	172,6
Odhodki finančnih obveznosti	841.834	896.145	-54.311	93,9
Donos naložbenega portfelja	27.684.549	15.634.555	12.049.994	177,1
Donos naložbenega portfelja brez vpliva tečajnih razlik	26.323.673	12.407.054	13.916.619	212,2

Donos naložbenega portfelja Save Re

Po izločitvi tečajnih razlik, ki ne vplivajo v celoti na poslovni izid, znaša donos naložbenega portfelja 26,3 milijona EUR in je za 13,9 milijona EUR višji kot v letu 2015. Na višji donos so najbolj vplivale višje izplačane dividende odvisnih družb. Podrobnejši podatki so prikazani v spodnji tabeli.

Prihodki, odhodki ter donos naložbenega portfelja Save Re

(v EUR)	2016	2015	Absolutna razlika
Prihodki
Prihodki od obresti	4.427.975	4.710.946	-282.970
Sprememba poštene vrednosti in dobički pri odtujitvah FVPL	100.222	365.320	-265.098
Dobički pri odtujitvah naložb ostale MSRP skupine	676.088	603.182	72.906
Prihodki odvisnih in pridruženih družb	26.308.516	13.004.219	13.304.297
Prihodki od dividend in deležev ostale naložbe	742.973	725.812	17.161
Pozitivne tečajne razlike	6.926.024	12.264.856	-5.338.832
Ostali prihodki	138.030	19.524	118.506
Skupaj prihodki naložbenega portfelja	39.319.829	31.693.859	7.625.969
Odhodki
Odhodki za obresti	841.834	896.145	-54.311
Sprememba poštene vrednosti in izgube pri odtujitvah FVPL	205.693	218.498	-12.805
Izgube pri odtujitvah naložb ostale MSRP skupine	185.008	313.525	-128.517
Odhodki odvisnih in pridruženih družb	4.330.782	4.870.049	-539.267
Slabitve naložb	330.740	713.284	-382.543
Negativne tečajne razlike	5.565.149	9.037.355	-3.472.206
Ostalo	176.072	10.448	165.624
Skupaj odhodki naložbenega portfelja	11.635.278	16.059.304	-4.424.026
Donos naložbenega portfelja	27.684.551	15.634.555	12.049.995
Donos naložbenega portfelja brez vpliva tečajnih razlik	26.323.673	12.407.054	13.916.619
Donosnost naložbenega portfelja	6,0%	3,5%	2,5%
Donosnost naložbenega portfelja brez vpliva tečajnih razlik	5,8%	2,8%	3,0%

Prihodki/odhodki vključujejo prihodke/odhodke naložbenih nepremičnin. V izkazu poslovnega izida so ti prikazani pri drugih zavarovalnih prihodkih/odhodkih in drugih prihodkih/odhodkih.

Najvišji delež v strukturi prihodkov v letu 2016 predstavljajo prejete dividende odvisnih družb v skupni višini 26,3 milijona EUR, ki so v primerjavi s preteklim letom višje za 13,3 milijona EUR. V primerjavi z letom 2015 so v letu 2016 realizirani nekoliko višji dobički pri odtujitvi naložb ter prihodki od dividend ostalih naložb. Prihodki od obresti so glede na enako obdobje lani nekoliko nižji. V letu 2016 so bile realizirane pozitivne tečajne razlike v višini 6,9 milijona EUR (2015: 12,3 milijona EUR).

V primerjavi z enakim obdobjem lani so odhodki naložbenega portfelja nižji za 4,4 milijona EUR. Največji delež v strukturi odhodkov naložb v letu 2016 predstavljajo slabitve naložbenega portfelja v višini 4,6 milijona EUR (slabitve odvisnih družb v višini 4,3 milijona EUR in slabitve ostalih finančnih naložb v višini 0,3 milijona EUR) ter negativne tečajne razlike v višini 5,6 milijona EUR (2015: 9,0 milijona EUR).

21.2 Finančni položaj Save Re

Bilančna vsota Save Re je na dan 31. 12. 2016 znašala 568,1 milijonov EUR, kar je 0,5 % manj kot konec leta 2015. V nadaljevanju so opisane postavke sredstev in obveznosti, ki so na dan 31. 12. 2016 predstavljale najmanj 5 % strukturni delež med sredstvi oziroma obveznostmi ali je sprememba v obdobju poročanja presegla 2 % kapitala.

21.2.1 Sredstva

Stanje in struktura sredstev

(v EUR)	31.12.2016	Struktura 31.12.2016	31.12.2015	Struktura 31.12.2015
SREDSTVA	568.147.764	100,0 %	570.886.710	100,0 %
Neopredmetena sredstva	832.567	0,1 %	666.490	0,1 %
Opredmetena osnovna sredstva	7.753.202	1,4 %	2.455.343	0,4 %
Odložene terjatve za davek	1.373.436	0,2 %	2.285.448	0,4 %
Naložbene nepremičnine	3.122.076	0,5 %	2.999.742	0,5 %
Finančne naložbe v družbah v skupini in pridruženih družbah	191.640.382	33,7 %	208.231.721	36,5 %
Finančne naložbe	249.948.775	44,0 %	242.633.203	42,5 %
Znesek ZTR, prenesen pozavarovateljem	18.203.912	3,2 %	16.026.358	2,8 %
Terjatve	79.836.627	14,1 %	84.425.749	14,8 %
Razmejeni stroški pridobivanja zavarovanj	6.897.710	1,2 %	10.496.041	1,8 %
Druga sredstva	549.258	0,1 %	380.665	0,1 %
Denar in denarni ustrezniki	7.989.819	1,4 %	285.950	0,1 %

21.2.1.1 Finančne naložbe v odvisne in pridružene družbe ter finančne naložbe

Naložbeni portfelj sestavljajo naslednje postavke izkaza finančnega položaja: finančne naložbe, finančne naložbe v odvisnih družbah, naložbene nepremičnine in denarna sredstva.

Stanje naložbenega portfelja Save Re znaša na dan 31. 12. 2016 452,7 milijona EUR (31. 12. 2015: 454,2 milijona EUR).

Stanje naložbenega portfelja Save Re³⁷

(v EUR)	31.12.2016	31.12.2015	Absolutna razlika	Indeks
Depoziti	2.398.602	4.923.273	-2.524.670	48,7
Državne obveznice	122.970.380	111.243.783	11.726.597	110,5
Poslovne obveznice*	101.722.168	102.964.235	-1.242.067	98,8
Delnice	9.798.315	10.892.491	-1.094.176	90,0
Vzajemni skladi	2.388.497	4.075.691	-1.687.194	58,6
Dana posojila in ostalo	2.834.953	2.834.953	0	100,0
Depoziti pri cedentih	7.835.859	5.698.774	2.137.085	137,5
Skupaj finančne naložbe	249.948.774	242.633.200	7.315.575	103,0
Fin. nal. v odvisne družbe	191.640.382	208.231.721	-16.591.339	92,0
Naložbene nepremičnine	3.122.076	2.999.742	122.335	104,1
Denar in denarni ustrezniki	7.989.819	285.950	7.703.868	2.794,1
Skupaj naložbeni portfelj	452.701.051	454.150.613	-1.449.561	99,7

*Vrednost poslovnih obveznic v letu 2015 je zmanjšana za vrednost poslovnih obveznic z državnim jamstvom (9,1 milijona EUR); vrednost teh je upoštevana med državnimi obveznicami.

Stanje naložbenega portfelja se je v primerjavi s preteklim letom znižalo za 1,4 milijona EUR. Na gibanje stanja naložbenega portfelja so v največji meri vplivali naslednji dejavniki:

• • prejete dividende odvisnih družb (26,3 milijona EUR),
• • pozitiven denarni tok iz osnovne dejavnosti (9,5 milijona EUR),
• • sprememba natečenih obresti (4,4 milijona EUR),
• • sprememba tečajnih razlik (1,5 milijona EUR),
• • sprememba presežka iz prevrednotenja (1,1 milijona EUR),
• • prejete dividende ostalih naložb (0,7 milijona EUR),
• likvidacija družbe Velebit usluge (12,5 milijona EUR),
• izplačilo dividend delničarjem (12,4 milijona EUR),
• odkup lastnih delnic (14,6 milijona EUR),
• slabitve naložb v odvisne družbe v Srbiji in Kosovu (4,3 milijona EUR),

• slabitve naložb (0,3 milijona EUR),

• ostali dejavniki, ki vplivajo na stanje naložb v skupni višini 0,9 milijona EUR (obresti financiranja).

Najvišji delež v strukturi naložbenega portfelja predstavljajo na dan 31. 12. 2016 naložbe s fiksnim donosom (depoziti, državne in poslovne obveznice), in sicer 50,2 % (31. 12. 2015: 48,3 %). Delež teh se je v strukturi naložbenega portfelja povečal za 1,9 odstotne točke. Finančne naložbe v odvisne družbe predstavljajo 42,3 % in so se v primerjavi s koncem preteklega leta znižale za 3,5 odstotne točke. Znižanje je posledica likvidacije družbe Velebit usluge ter slabitve odvisnih družb Save životno osiguranje in Illyria. Deleži ostalih naložb so ostali na podobnih nivojih preteklega leta.

Pregled strukture celotnega naložbenega portfelja je predstavljen v naslednji sliki.

³⁷ S 1. 1. 2016 je družba spremenila evidentiranje depozitov na odpoklic, ki se od tega datuma dalje prikazujejo v postavki denar in denarni ustrezniki (v letu 2015 so prikazani v postavki depoziti).

Struktura naložbenega portfelja

V naslednji sliki je prikazana struktura finančnih naložb s stalnim donosom.

Struktura finančnih naložb s stalnim donosom v naložbenem portfelju

V strukturi naložb s fiksnim donosom se je v letu 2016 glede na leto 2015 znižal delež naložb v običajne poslovne obveznice in obveznice z državnim jamstvom. Razlog za znižanje je v tem, da je družba zapadla sredstva teh naložb reinvestirala v državne obveznice. Delež depozitov se je zmanjšal zaradi spremenjenega načina izkazovanja odpoklicnih depozitov, ki se od 1. 1. 2016 prikazujejo med denarjem in denarnimi ustrezniki.

21.2.1.2 Terjatve

Terjatve so bile konec leta 2016 nižje za 5,4 % oziroma 4,6 milijona EUR. Padec izvira iz postavke terjatve iz pozavarovanja in sozavarovanja (kot posledica padca posla iz tujine) ter terjatve za odmerjeni davek (v 2015 smo imeli terjatve za davek od dobička pravnih oseb, v 2016 pa obveznost iz tega naslova). Odstotek nezapadlih terjatev znaša 80,4 %, skupaj z zapadlimi terjatvami do 180 dni pa ta odstotek znaša 86,6 %. Sava Re zaradi načina poslovanja (poslovanje izključno z zavarovalnicami in pozavarovalnicami z dobrimi bonitetnimi ocenami) beleži majhen odstotek popravkov terjatev iz naslova poslovanja.

21.2.1.3 Denar in denarni ustrezniki

Denarna sredstva so se v letu 2016 povečala zaradi drugačne obravnave odpoklicnih depozitov. Ti se od 1. 1. 2016 izkazujejo kot postavka denarnih sredstev. Vrednost odpoklicnih depozitov je na dan 31. 12. 2016 znašala 6,9 milijona EUR.

21.2.2 Obveznosti

Stanje in struktura obveznost

(v EUR)	31.12.2016	Struktura 31.12.2016	31.12.2015	Struktura 31.12.2015
OBVEZNOSTI	568.147.764	100,0 %	570.886.710	100,0 %
Kapital	270.355.622	47,6 %	263.679.403	46,2 %
Osnovni kapital	71.856.376	12,6 %	71.856.376	12,6 %
Kapitalske rezerve	54.239.757	9,5 %	54.239.757	9,5 %
Rezerve iz dobička	147.004.019	25,9 %	124.175.314	21,8 %
Lastne delnice	-24.938.709	-4,4 %	-10.319.347	-1,8 %
Presežek iz prevrednotenja	3.785.553	0,7 %	3.006.703	0,5 %
Rezerve, nastale zaradi prevrednotenja po pošteni vrednosti	-1.765		-42.835
Zadržani čisti poslovni izid	9.283.163	1,6 %	12.769.646	2,2 %
Čisti poslovni izid poslovnega leta	9.127.228	1,6 %	7.993.789	1,4 %
Podrejene obveznosti	23.570.771	4,1 %	23.534.136	4,1 %
Zavarovalno-tehnične rezervacije	226.207.479	39,8 %	220.901.954	38,7 %
Druge rezervacije	331.802	0,1 %	347.277	0,1 %
Odložene obveznosti za davek	0	0,0 %	0	0,0 %
Druge finančne obveznosti	104.280	0,0 %	91.897	0,0 %
Obveznosti iz poslovanja	43.797.970	7,7 %	47.871.910	8,4 %
Ostale obveznosti	3.779.840	0,7 %	14.460.133	2,5 %

*Ostale obveznosti so bile konec leta 2015 pomembno višje kot konec leta 2014 zaradi obveznosti do družbe Velebit usluge – v likvidaciji za plačilo kupnine deležev v družbah Velebit osiguranje in Velebit životno osiguranje v višini 12,3 milijona EUR.

21.2.2.1 Kapital

V strukturi obveznosti je z 47,6 % največja postavka stanje kapitala, ki se je glede na stanje 31. 12. 2015 povečalo za 2,5 % oziroma za 6,7 milijona EUR zaradi naslednjih gibanj:

• čisti poslovni izid leta 2016 je znašal 32,9 milijona EUR (povišanje kapitala);
• Sava Re je izplačala dividende v višini 12,4 milijona EUR (znižanje kapitala);
• dodatno je bilo pridobljenih za 14,6 milijona EUR lastnih delnic (znižanje kapitala);
• presežek iz prevrednotenja se je povišal za 0,8 milijona EUR, kot posledica trendov na kapitalskih trgih (znižanje kapitala).

21.2.2.2 Zavarovalno-tehnične rezervacije

Zavarovalno-tehnične rezervacije, ki imajo med obveznostmi drugi največji delež, so se v primerjavi s stanjem na dan 31. 12. 2015 povišale za 2,4 % oziroma za 5,3 milijona EUR. Porast je predvsem posledica rasti kosmatih škodnih rezervacij za 4,7 % oziroma 8,3 milijona EUR, ki so se na portfelju skupine povečale tako zaradi nekaj večjih škod, na portfelju zunaj skupine pa zaradi večje rasti posla v predhodnih letih. Kosmate prenosne premije so se znižale za 6,9 % oziroma 3,2 milijona EUR, predvsem zaradi zmanjšanja kosmate premije cedentov zunaj skupine. Gibanje zavarovalno-tehničnih rezervacij je podrobneje pojasnjeno tudi v računovodskem delu poročila, v razkritju 19.

21.2.2.3 Obveznosti iz poslovanja

Večino obveznosti iz poslovanja tvorijo obveznosti za škode in provizije iz posla ter obveznosti za pozavarovalno premijo. Njihova dinamika je odvisna od višine zneskov ob prejemu pozavarovalnih obračunov za zadnje četrtletje, plačilo katerih je zamaknjeno kot pri terjatvah. Na dan 31. 12. 2016 je imela Sava Re še obveznosti iz naslova za odmerjeni davek.

21.2.2.4 Ostale obveznosti

Ta postavka obveznosti se je znižala zaradi likvidacije družbe Velebit usluge.

21.2.3 Kapitalska ustreznost Save Re

S 1. 1. 2016³⁸ je v veljavo stopila zakonodaja Solventnost II. Zakonodaja predpisuje nov način izračuna kapitalske ustreznosti, ki je osnovan na tveganjih, ki jim je družba izpostavljena. Sava Re za izračun kapitalskih zahtev v skladu s Solventnostjo II uporablja standardno formulo. Izračun zahtevanega solventnostnega kapitala družba izvaja enkrat letno, medtem ko primerne lastne vire sredstev za pokrivanje solventnosti izračunava kvartalno.

V skladu z zahtevami je družba na dan 1. 1. 2016 izvedla izračun kapitalske ustreznosti.

Kapitalska ustreznost Save Re na dan 1. 1. 2016

(v EUR)	1.1.2016 (nerevidirano)
Primerni lastni viri sredstev	379.163.938
Zahtevani minimalni kapital (MCR)	35.817.895
Zahtevani solventnostni kapital (SCR)	143.271.578
Solventnostni količnik	264,6%

Primerni lastni viri sredstev Save Re so na dan 30. 9. 2016 znašali 422,4 milijona EUR in so bili višji kot na dan 1. 1. 2016. Pri tem je potrebno opozoriti, da se v kvartalnem izračunu primerni lastni viri sredstev ne zmanjšajo za predvidljive dividende za leto 2016, medtem ko bodo primerni lastni viri sredstev na dan 31. 12. 2016 zmanjšani za predvidljive dividende. Predvidevamo, da je nivo primernih lastnih virov sredstev konec leta nekoliko višji kot na dan 1. 1. 2016.

Prav tako pričakujemo, da je višina solventnostnega količnika na dan 31. 12. 2016 na primerljivi višini kot na dan 1. 1. 2016.

Podrobni rezultati izračuna kapitalske ustreznosti na dan 31. 12. 2016 bodo predstavljeni v Poročilu o solventnosti in finančnem položaju Save Re v maju 2017.

³⁸ Sava Re v času priprave revidiranega letnega poročila še ne razpolaga z revidiranimi podatki Solventnosti II za leto 2016.

21.2.4 Druge naložbe Save Re v zavarovalništvo

Sava Re je bila na dan 31. 12. 2016 poleg naložb v odvisne družbe v skupini udeležena tudi v kapitalu drugih družb s področja zavarovalništva.

Druge naložbe Save Re v delnice zavarovalnic

	Delež v kapitalu 31.12.2016
Slovenija
Skupina prva, zavarovalniški holding, d.d.	4,04%
Zavarovalnica Triglav d.d.	0,73%
EU in tujina
Bosna reosiguranje, d.d., Sarajevo, Bosna in Hercegovina	0,51%
Dunav Re, a.d.o., Beograd, Srbija	1,12%

21.2.5 Viri financiranja in njihova ročnost

Sava Re je imela na dan 31. 12. 2016 270,3 milijona EUR kapitala ter za 23,6 milijona EUR podrejenih obveznosti. Delež podrejenih obveznosti in drugih finančnih obveznosti v kapitalu je znašal 8,8 %.

Podrobnejše razkritje o podrejenem dolgu se nahaja v računovodskem poročilu, v poglavjih 24.2.18 in 24.6 (razkritje 18).

21.2.6 Denarni tok

Prebitek prejemkov pri poslovanju družbe je v letu 2016 znašal 11,4 milijona EUR (2015: 5,4 milijona EUR), na kar je vplival pozitiven denarni tok iz naslova osnovne dejavnosti pozavarovanja.

Prebitek izdatkov pri financiranju je v 2016 znašal 28,1 milijona EUR (2015: 14,1 milijona EUR). Na višino prebitka izdatkov pri financiranju sta vplivala predvsem nakup lastnih delnic (14,6 milijona EUR) in izplačilo dividend (12,4 milijona EUR).

Gibanje prebitka izdatkov iz naložbenja je posledica aktivnosti naložbenja, na obseg le tega pa so vplivali tudi zgoraj opisani dejavniki.

21.3 Upravljanje kadrov

21.3.1 Strateške smernice na področju upravljanja kadrov

V družbi Sava Re sledimo na področju upravljanja kadrov naslednjim strateškim smernicam:

• privabljanje in ohranjanje najboljših kadrov,
• razvoj bodočih vodij, funkcionalnega strokovnega znanja ter kompetentnih in odgovornih sodelavcev,
• zagotavljanje učinkovitega vodenja in motiviranja sodelavcev,
• delo v varnem, raznolikem in trajnostno naravnanem delovnem okolju in
• spodbujanje sodobne organizacijske kulture.

21.3.2 Ključne aktivnosti na področju upravljanja kadrov

V letu 2016 so bile naše aktivnosti usmerjene v krepitev prepoznavnosti na trgu dela, v vzpostavitev sistema razvoja ključnih zaposlenih in načrtovanja nasledstev, v izboljšavo sistema prejemkov in v organizacijske spremembe v družbi.

Udeležili smo se zaposlitvenega sejma Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani, sodelovali na Elevator Pitch festivalu in se predstavili na Kariernem centru Univerze v Ljubljani ter tako krepili prepoznavnost med mladimi perspektivnimi kadri.

Razvili smo model vodenja oz. kompetenčni profil vodij z namenom postavitve pričakovanih kompetenc in vedenj vodij, kot osnovo za nadaljnje aktivnosti na področju razvoja ključnih zaposlenih in razvoja sodobne organizacijske kulture.

Postavili smo politiko prejemkov in uvedli prve izboljšave v sistem prejemkov v družbi.

Konec leta 2016 smo v skladu s strateškim razvojem družbe in skupine Sava Re pristopili k reorganizaciji dela v družbi.

21.3.3 Zaposlovanje in struktura zaposlenih

Pri zaposlovanju novih sodelavcev sledimo sprejetemu planu zaposlovanja.

Zaposlovanje v družbi gradimo na:

• pridobivanju in zaposlovanju najustreznejših kadrov,
• ustreznemu uvajanju in vključevanju v delovno sredino ter
• nadaljnem razvoju kadrov v skladu s potrebami družbe in skupine.

Število zaposlenih

	31.12.2016	31.12.2015	Sprememba
Št. zaposlenih po FTE	94,575	82,950	11,625
Št. redno zaposlenih	102	97	5

V letu 2016 se nam je pridružilo 15 novih sodelavcev, od tega smo zaposlili iz odvisnih družb 7 sodelavcev v sklopu organizacijskih sprememb ob združevanju štirih zavarovalnic v skupini. Ostali novi sodelavci so se nam pridružili na področju upravljanja tveganj, upravljanja naložb, pozavarovanj za širitev na trge Latinske Amerike, razvoja informacijske tehnologije, splošnih zadev in odnosov z javnostmi. V mesecu avgustu je bil s strani nadzornega sveta družbe odpoklican predsednik uprave. Konec leta se je osem sodelavcev prezaposlilo v novo nastalo Zavarovalnico Sava.

V nadaljevanju so v tabelah prikazane strukture redno zaposlenih po različnih kriterijih.

Število zaposlenih glede na delovni čas

	2016		2015
Vrsta zaposlenih glede na delovni čas	Število	Delež (v %)	Število	Delež (v %)
Krajši delovni čas	12	11,8	16	16,5
Polni delovni čas	90	88,2	81	83,5
Skupaj	102	100,0	97	100,0

Večina zaposlenih ima sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za polni delovni čas. Zaposlitve za krajši delovni čas so povezane z zaposlitvijo sodelavcev z več delodajalci, in sicer v novo nastalo zavarovalnico v skupini. Delo s krajšim delovnim časom od polnega nudimo zaposlenim iz pravice staršev za nego in varstvo otrok.

Število zaposlenih glede na stopnjo izobrazbe

	2016		2015
Stopnja izobrazbe	Število	Delež v %	Število	Delež v %
Osnovna izobrazba	0	0,0	0	0,0
Srednja izobrazba	12	11,8	14	14,4
Višja izobrazba	5	4,9	5	5,2
Univerzitetna izobrazba	62	60,8	58	59,8
Magistri in doktorji	23	22,5	20	20,6
Skupaj	102	100,0	97	100,0

Izobrazbena struktura zaposlenih se ne spreminja. Največji delež zaposlenih ima univerzitetno izobrazbo. Povečanje števila v tej skupini pripisujemo novim zaposlitvam visoko kvalificiranega kadra, saj naša dejavnost zahteva tak kader. Družba spodbuja, da se zaposleni vključujejo tudi v formalne oblike izobraževanja.

Število zaposlenih glede na starost

	2016		2015
Starostne skupine	Število	Delež v %	Število	Delež v %
20-25	2	2,0	2	2,1
26-30	10	9,8	7	7,2
31-35	16	15,7	17	17,5
36-40	22	21,6	24	24,7
41-45	23	22,5	19	19,6
46-50	16	15,7	14	14,4
51-55	5	4,9	6	6,2
56 in več	8	7,8	8	8,2
Skupaj	102	100,0	97	100,0

Povprečna starost zaposlenih se je v družbi v primerjavi z lanskim letom nekoliko znižala in je znašala 41,76 leta (v letu 2015 je bila 41,92 leta), kar je posledica zaposlovanja novih mlajših sodelavcev.

Število zaposlenih glede na spol

		2016		2015
Spol	Število	Delež v %	Število	Delež v %
Ženske	62	60,8	61	62,9
Moški	40	39,2	36	37,1
Skupaj	102	100,0	97	100,0

V družbi prevladuje delež žensk. Zastopane so na vseh nivojih vodenja in vseh strokovnih področjih. Delež moških, se je z novimi zaposlitvami v letu 2016 povišal.

Število zaposlenih glede na delovno dobo v Savi Re

		2016		2015
Delovna doba	Število	Delež v %	Število	Delež v %
od 0 do 5 let	41	40,2	39	40,2
od 5 do 10 let	32	31,4	32	33,0
od 10 do 15 let	11	10,8	8	8,2
od 15 do 20 let	9	8,8	12	12,4
od 20 do 30 let	6	5,9	3	3,1
več kot 30 let	3	2,9	3	3,1
Skupaj	102	100,0	97	100,0

Visok delež zaposlenih v prvih dveh skupinah, glede na delovni staž v družbi, pripisujemo zaposlovanju od leta 2009 dalje. Nižje število zaposlenih v skupini s stažem nad 20 let je povezano s preteklimi upokojitvami, ki so znižale število zaposlenih z dolgim delovnim stažem.

21.3.4 Absentizem

Stopnjo absentizma merimo s številom izgubljenih delovnih dni v primerjavi s povprečnim številom zaposlenih in številom vseh delovnih dni v letu. Stopnja absentizma se je v letu 2016 v primerjavi s predhodnim letom zvišala za 0,57 odstotne točke in znaša 2,96 %. Povišanje stopnje absentizma je predvsem rezultat daljših odsotnosti treh sodelavcev.

21.3.5 Fluktuacija

V letu 2016 smo zaposlili 15 sodelavcev, od tega 7 sodelavcev iz odvisnih družb in 8 novih sodelavcev. Odšel je 1 sodelavec, v odvisno družbo pa se je prezaposlilo 9 sodelavcev.

Stopnja fluktuacije je leta 2016 znašala 8,82 %, kar je za 7,79 odstotne točke več od stopnje za preteklo leto (v letu 2015 je znašala 1,03 %). Povišana stopnja fluktuacije je izključno rezultat prezaposlitve večjega števila sodelavcev v novo nastalo zavarovalnico v skupini.

Leto	Prihodi*	Odhodi**	Razlika
2014	16	1	15
2015	9	1	8
2016	15	10	5

* prihodi=število zaposlenih, ki so v družbo prišli

**odhodi=število zaposlenih, ki so družbo zapustili

21.3.6 Usposabljanje in razvoj zaposlenih

V družbi spodbujamo razvoj kompetentnih in odgovornih zaposlenih. Zaposlene spodbujamo, da se vključujejo v izobraževanja in usposabljanja v skladu s potrebami delovnega mesta, osebnega in kariernega razvoja.

Zaposleni se udeležujejo domačih in tujih poslovnih in strokovnih konferenc ter izobraževanj. V letu 2016 smo izvedli večje število skupinskih usposabljanj na področju tujih jezikov, uporabe računalniških programov in osebne rasti.

Spodbujamo zaposlovanje mladih potencialnih kadrov. V želji, da se novi sodelavci hitro in učinkovito uvedejo, ob zaposlitvi zanje pripravimo programe pripravništva in poskusnega dela. V tem obdobju za nove sodelavce skrbita mentor in vodja.

Skrbimo tudi za prenos znanj med zaposlenimi v skupini Sava Re. V ta namen so bile v letu 2016 s strani Sava Re organizirani naslednji dogodki: prodajna konferenca, delavnica notranje revizije, IT delavnica, seminar s področja financ, računovodstva, kontrolinga, aktuariata in tveganj, seminar s področja upravljanja kadrov in seminar s področja strateške nabave.

Tradicionalno smo priredili dve strateški konferenci skupine, z namenom prenosa najboljših delovnih praks med družbami na področju korporativnega upravljanja in vodenja družbe. Letošnje teme so bile usmerjene na področje korporativnega komuniciranja, bodočega razvoja v zavarovalništvu, timskega dela in kreativnega razmišljanja.

21.3.7 Vodenje in motiviranje zaposlenih

Pozitivno delovno klimo spodbujamo z učinkovitim vodenjem in motiviranjem zaposlenih, z učinkovito organizacijo dela in z vključevanjem zaposlenih v različne delovne projekte.

21.3.7.1 Letni osebni razgovori

Konec leta so bili vsi zaposleni vključeni v proces rednih letnih razgovorov. V okviru rednih letnih razgovorov se vodja in zaposleni pogovorita o realiziranih in planiranih aktivnostih in ciljih, o realiziranih in potrebnih izobraževanjih, usposabljanjih in drugih načrtih.

21.3.7.2 Varnost in zdravje pri delu

Skrb za zdravje in varnost pri delu sta aktivnosti pri katerih sodelujejo vsi zaposleni, vodstvo, kadrovska služba, pooblaščeni zdravnik ter zunanja pooblaščena služba.

Zaposlene redno napotujemo na obdobne preglede medicine dela in skrbimo za redna usposabljanja iz varstva pri delu v skladu z veljavno zakonodajo in internimi akti.

Zaposleni imajo tudi možnost koriščenja počitniških kapacitet družbe v Bohinju in na Cresu.

21.3.7.3 Druge aktivnosti

Sava Re tesno sodeluje z obema organoma delavcev v družbi, svetom delavcev in sindikatom. V letu 2016 smo sodelovali ob spremembi internih aktov družbe.

Zbori delavcev so pomemben vir informacij za zaposlene, na njih uprava predstavi rezultate poslovanja, načrte za tekoče obdobje in strategijo razvoja družbe in skupine.

Kulturo sodelovanja in povezovanja krepimo na skupnih srečanjih, izobraževanjih in družabnih dogodkih. Tudi letos so se zaposleni udeležili prostovoljnih aktivnosti v okviru Dneva Save Re.

Organizacijska shema Save Re na dan 31. 12. 2016

21.4 Upravljanje tveganj Save Re

Politika, organizacijska struktura in proces upravljanja tveganj Save Re je opisana v poslovnem poročilu skupine, v poglavju 11 Upravljanje tveganj.

21.5 Notranja revizija

Delovanje notranje revizije v letu 2016 je opisano v poslovnem poročilu skupine, v poglavju 13 Delovanje notranje revizije.

21.6 Poslovni procesi in informacijska podpora poslovanja

V Savi Re smo v letu 2016 nadaljevali z vpeljavo informacijskega sistema za podporo pozavarovanju REvolve. Z začetkom leta smo začeli REvolve uporabljati kot edini sistem za evidentiranje in knjiženje pozavarovalnih obračunov, prav tako pa za pripravo plačil ter za zapiranje terjatev in obveznosti prek bančnega izpiska. REvolve smo integrirali z računovodskim programom Navision, v katerega se samodejno prenašajo sintetične knjižbe v zvezi s pozavarovalnimi posli. Po prvem četrtletju, ki je bilo v celoti obdelano v REvolvu, je bila implementacija informacijskega sistema za podporo pozavarovanju formalno zaključena, čeravno nekateri načrtovani moduli še niso bili izdelani. Glede na izkušnje pri delu smo dali prednost optimizaciji delovanja pogodbenega modula, kar je zahtevalo večje spremembe v arhitekturi. REvolve bomo tudi v prihodnje nadgrajevali in razvijali glede na potrebe poslovnega procesa.

Kljub produkcijski vpeljavi REvolva smo v letu 2016 še zmeraj uporabljali tudi dosedanjo aplikacijo Pozavarovalna pogodba, ki smo jo uporabljali kot vmesnik med REvolvom in obstoječim podatkovnim skladiščem. Neposrednega prenosa iz REvolva v obstoječe podatkovno skladišče nismo izdelali zaradi načrtovane priprave novega podatkovnega skladišča na novi tehnologiji. V drugi polovici leta 2016 smo začeli pripravljali novo podatkovno skladišče, ki bo izdelano v prvi polovici leta 2017. Z začetkom rabe novega podatkovnega skladišča bomo »ugasnili« Pozavarovalno pogodbo in staro podatkovno skladišče.

V letu 2016 je bila uvedena tudi nova informacijska podpora PACE za modeliranje CAT dogodkov pri sprejemu v pozavarovanje ter pri določanju cene pozavarovanja. Testno smo PACE začeli uporabljati v drugem četrtletju, ob koncu leta pa je bil program v produkcijski rabi pri obnovi pozavarovalnih pogodb za leto 2017.

Nadaljevali smo z razvojem manjših aplikacij, predvsem Registra tveganj, ki se je začel uporabljati tudi v nekaterih drugih družbah v skupini.

Na infrastrukturnem delu smo v letu 2016 načrtovali nekoliko večje spremembe v okviru konsolidacije podatkovnih centrov v Mariboru in v Novem mestu (nakup novih strežniških rezin, nakup dodatne navidezne tračne knjižnice v podatkovnem centru v Mariboru, razširitev pomnilniških kapacitet), vendar pa zaradi drugih aktivnosti pri združevanju družb v novo Zavarovalnico Sava do te konsolidacije še ni prišlo. Z navedenimi aktivnostmi bomo nadaljevali v letu 2017.

21.7 Kazalniki poslovanja Save Re³⁹

Rast/padec kosmate premije

(v EUR)	2016	2015	Indeks
	1	2	1/2
Nezgodno zavarovanje	5.459.215	9.411.698	58,0
Zdravstveno zavarovanje	439.435	2.150.843	20,4
Zavarovanje kopenskih motornih vozil	16.046.517	16.432.253	97,7
Zavarovanje tirnih vozil	111.896	102.650	109,0
Letalsko zavarovanje	847.304	616.442	137,5
Zavarovanje plovil	3.400.041	3.772.148	90,1
Zavarovanje prevoza blaga	5.217.065	4.975.663	104,9
Požarno zavarovanje	71.576.193	67.676.509	105,8
Drugo škodno zavarovanje	21.299.464	21.362.766	99,7
Zavarovanje odgovornosti pri uporabi motornih vozil	12.460.725	12.536.166	99,4
Zavarovanje odgovornosti pri uporabi zrakoplovov	56.730	174.181	32,6
Zavarovanje odgovornosti pri uporabi plovil	515.436	334.736	154,0
Splošno zavarovanje odgovornosti	6.302.548	4.783.141	131,8
Kreditno zavarovanje	918.053	603.027	152,2
Kavcijsko zavarovanje	209.725	142.740	146,9
Zavarovanje finančnih izgub	2.135.991	4.930.798	43,3
Zavarovanje stroškov postopka	10.532	6.228	-
Zavarovanje pomoči	15.573	-2.469	-630,8
Življenjsko zavarovanje	145.900	1.674.409	8,7
Življenjsko zavarovanje, vezano na enote investicijskih skladov	258.549	298.491	86,6
Skupaj premoženjska zavarovanja	147.022.444	150.009.522	98,0
Skupaj življenjska zavarovanja	404.449	1.972.899	20,5
Skupaj	147.426.893	151.982.421	97,0

Čista premija v odstotkih od kosmate premije

(v EUR, razen odstotki)	Kosmata premija	Čista premija		2015
	1	2	2/1
Nezgodno zavarovanje	5.459.215	5.416.523	99,2%	99,4%
Zdravstveno zavarovanje	439.435	439.435	100,0%	100,0%
Zavarovanje kopenskih motornih vozil	16.046.517	14.922.485	93,0%	94,1%
Zavarovanje tirnih vozil	111.896	111.896	100,0%	100,0%
Letalsko zavarovanje	847.304	847.304	100,0%	100,0%
Zavarovanje plovil	3.400.041	3.241.229	95,3%	98,1%
Zavarovanje prevoza blaga	5.217.065	4.944.693	94,8%	95,7%
Požarno zavarovanje	71.576.193	61.188.913	85,5%	84,1%
Drugo škodno zavarovanje	21.299.464	18.047.835	84,7%	86,8%
Zavarovanje odgovornosti pri uporabi motornih vozil	12.460.725	11.933.665	95,8%	96,3%
Zavarovanje odgovornosti pri uporabi zrakoplovov	56.730	422	0,7%	70,8%
Zavarovanje odgovornosti pri uporabi plovil	515.436	509.298	98,8%	98,4%
Splošno zavarovanje odgovornosti	6.302.548	5.825.429	92,4%	88,8%
Kreditno zavarovanje	918.053	918.053	100,0%	100,0%
Kavcijsko zavarovanje	209.725	209.725	100,0%	100,0%
Zavarovanje finančnih izgub	2.135.991	1.669.919	78,2%	92,3%
Zavarovanje stroškov postopka	10.532	10.532	100,0%	100,0%
Zavarovanje pomoči	15.573	15.573	100,0%	100,0%
Življenjsko zavarovanje	145.900	-483.720	-331,5%	-13,1%
Življenjsko zavarovanje, vezano na enote investicijskih skladov	258.549	108.950	42,1%	42,3%
Skupaj premoženjska zavarovanja	147.022.444	130.252.931	88,6%	89,1%
Skupaj življenjska zavarovanja	404.449	-374.771	-92,7%	-4,7%
Skupaj	147.426.893	129.878.160	88,1%	87,9%

³⁹ Kazalniki poslovanja so prikazani po Sklepu o letnem poročilu in trimesečnih računovodskih izkazih zavarovalnic (Uradni list RS, št. 1/2016, 85/2016).

Rast/padec kosmatih škod

(v EUR)	2016	2015	Indeks
	1	2	1/2
Nezgodno zavarovanje	4.442.592	5.279.619	84,1
Zdravstveno zavarovanje	310.753	1.476.957	21,0
Zavarovanje kopenskih motornih vozil	9.866.898	11.810.796	83,5
Zavarovanje tirnih vozil	13.970	2.529	552,4
Letalsko zavarovanje	251.644	339.744	74,1
Zavarovanje plovil	2.183.806	2.068.469	105,6
Zavarovanje prevoza blaga	3.299.750	1.337.086	246,8
Požarno zavarovanje	40.569.708	43.200.550	93,9
Drugo škodno zavarovanje	9.805.823	12.634.203	77,6
Zavarovanje odgovornosti pri uporabi motornih vozil	9.323.574	7.625.754	122,3
Zavarovanje odgovornosti pri uporabi zrakoplovov	43.436	4.718	920,6
Zavarovanje odgovornosti pri uporabi plovil	112.462	132.005	85,2
Splošno zavarovanje odgovornosti	1.521.495	2.023.580	75,2
Kreditno zavarovanje	-259.264	-150.180	172,6
Kavcijsko zavarovanje	90.499	338.049	26,8
Zavarovanje finančnih izgub	2.910.701	223.207	1.304,0
Zavarovanje stroškov postopka	649	821	79,0
Zavarovanje pomoči	70	728	9,7
Življenjsko zavarovanje	550.715	1.211.842	45,4
Življenjsko zavarovanje, vezano na enote investicijskih skladov	126.311	129.060	97,9
Skupaj premoženjska zavarovanja	84.488.566	88.348.635	95,6
Skupaj življenjska zavarovanja	677.026	1.340.902	50,5
Skupaj	85.165.592	89.689.537	95,0

Škodni količnik

(v EUR, razen odstotki)	Kosmata premija	Kosmate škode	2016	2015
	1	2	2/1
Nezgodno zavarovanje	5.459.215	4.442.592	81,4%	56,1%
Zdravstveno zavarovanje	439.435	310.753	70,7%	68,7%
Zavarovanje kopenskih motornih vozil	16.046.517	9.866.898	61,5%	71,9%
Zavarovanje tirnih vozil	111.896	13.970	12,5%	2,5%
Letalsko zavarovanje	847.304	251.644	29,7%	55,1%
Zavarovanje plovil	3.400.041	2.183.806	64,2%	54,8%
Zavarovanje prevoza blaga	5.217.065	3.299.750	63,2%	26,9%
Požarno zavarovanje	71.576.193	40.569.708	56,7%	63,8%
Drugo škodno zavarovanje	21.299.464	9.805.823	46,0%	59,1%
Zavarovanje odgovornosti pri uporabi motornih vozil	12.460.725	9.323.574	74,8%	60,8%
Zavarovanje odgovornosti pri uporabi zrakoplovov	56.730	43.436	76,6%	2,7%
Zavarovanje odgovornosti pri uporabi plovil	515.436	112.462	21,8%	39,4%
Splošno zavarovanje odgovornosti	6.302.548	1.521.495	24,1%	42,3%
Kreditno zavarovanje	918.053	-259.264	-28,2%	-24,9%
Kavcijsko zavarovanje	209.725	90.499	43,2%	236,8%
Zavarovanje finančnih izgub	2.135.991	2.910.701	136,3%	4,5%
Zavarovanje stroškov postopka	10.532	649	6,2%	13,2%
Zavarovanje pomoči	15.573	70	0,5%	-29,5%
Življenjsko zavarovanje	145.900	550.715	377,5%	72,4%
Življenjsko zavarovanje, vezano na enote investicijskih
skladov	258.549	126.311	48,9%	43,2%
Skupaj premoženjska zavarovanja	147.022.444	84.488.566	57,5%	58,9%
Skupaj življenjska zavarovanja	404.449	677.026	167,4%	68,0%
Skupaj	147.426.893	85.165.592	57,8%	59,0%

Administrativni stroški v odstotkih od kosmate premije (v EUR)

(v EUR, razen odstotki)	Obratovalni
	Kosmata premija	stroški*	2016	2015
	1	2	2/1
Nezgodno zavarovanje	5.459.215	2.138.063	39,2%	25,3%
Zdravstveno zavarovanje	439.435	182.892	41,6%	34,4%
Zavarovanje kopenskih motornih vozil	16.046.517	4.471.158	27,9%	22,7%
Zavarovanje tirnih vozil	111.896	19.786	17,7%	9,3%
Letalsko zavarovanje	847.304	174.937	20,6%	12,8%
Zavarovanje plovil	3.400.041	1.050.955	30,9%	26,7%
Zavarovanje prevoza blaga	5.217.065	1.389.807	26,6%	18,0%
Požarno zavarovanje	71.576.193	19.831.936	27,7%	22,1%
Drugo škodno zavarovanje	21.299.464	6.316.948	29,7%	28,2%
Zavarovanje odgovornosti pri uporabi motornih vozil	12.460.725	4.054.150	32,5%	28,4%
Zavarovanje odgovornosti pri uporabi zrakoplovov	56.730	-4.744	-8,4%	23,0%
Zavarovanje odgovornosti pri uporabi plovil	515.436	168.507	32,7%	25,5%
Splošno zavarovanje odgovornosti	6.302.548	1.735.545	27,5%	27,7%
Kreditno zavarovanje	918.053	197.414	21,5%	21,1%
Kavcijsko zavarovanje	209.725	61.256	29,2%	42,0%
Zavarovanje finančnih izgub	2.135.991	571.640	26,8%	5,1%
Zavarovanje stroškov postopka	10.532	5.531	52,5%	18,4%
Zavarovanje pomoči	15.573	2.922	18,8%	25,3%
Življenjsko zavarovanje	145.900	160.257	109,8%	33,8%
Življenjsko zavarovanje, vezano na enote investicijskih skladov	258.549	46.662	18,0%	18,3%
Skupaj premoženjska zavarovanja	147.022.444	42.368.703	28,8%	23,5%
Skupaj življenjska zavarovanja	404.449	206.920	51,2%	31,5%
Skupaj	147.426.893	42.575.623	28,9%	23,6%

Prikazani so samo obratovalni stroški, ki se nanašajo na pozavarovanje (odšteti so administrativni stroški, ki se nanašajo na skupino).

Stroški pridobivanja zavarovanj (provizije) v odstotkih od kosmate premije (v EUR)

(v EUR, razen odstotki)	Kosmata premija	Stroški pridobivanja	2016	2015
	1	2	2/1
Nezgodno zavarovanje	5.459.215	1.261.274	23,1%	24,3%
Zdravstveno zavarovanje	439.435	124.444	28,3%	34,8%
Zavarovanje kopenskih motornih vozil	16.046.517	3.330.359	20,8%	20,4%
Zavarovanje tirnih vozil	111.896	11.263	10,1%	8,9%
Letalsko zavarovanje	847.304	135.197	16,0%	12,8%
Zavarovanje plovil	3.400.041	783.954	23,1%	23,1%
Zavarovanje prevoza blaga	5.217.065	1.024.381	19,6%	13,9%
Požarno zavarovanje	71.576.193	16.854.563	23,5%	20,8%
Drugo škodno zavarovanje	21.299.464	4.733.898	22,2%	25,2%
Zavarovanje odgovornosti pri uporabi motornih
vozil	12.460.725	2.741.399	22,0%	22,2%
Zavarovanje odgovornosti pri uporabi
zrakoplovov	56.730	-22.464	-39,6%	27,2%
Zavarovanje odgovornosti pri uporabi plovil	515.436	118.517	23,0%	26,4%
Splošno zavarovanje odgovornosti	6.302.548	1.280.329	20,3%	21,6%
Kreditno zavarovanje	918.053	230.257	25,1%	23,1%
Kavcijsko zavarovanje	209.725	48.646	23,2%	29,9%
Zavarovanje finančnih izgub	2.135.991	311.651	14,6%	6,5%
Zavarovanje stroškov postopka	10.532	4.932	46,8%	28,1%
Zavarovanje pomoči	15.573	1.534	9,8%	25,3%
Življenjsko zavarovanje	145.900	50.767	34,8%	27,2%
Življenjsko zavarovanje, vezano na enote
investicijskih skladov	258.549	36.522	14,1%	14,9%
Skupaj premoženjska zavarovanja	147.022.444	32.974.134	22,4%	21,3%
Skupaj življenjska zavarovanja	404.449	87.289	21,6%	25,4%
Skupaj	147.426.893	33.061.422	22,4%	21,3%

Čisti škodni količnik

(v EUR, razen odstotki)	Čisti prihodki od	Čisti odhodki za
	premij	škode	2016	2015
	1	2	2/1
Nezgodno zavarovanje	6.304.954	3.952.572	62,7%	70,8%
Zdravstveno zavarovanje	712.446	618.423	86,8%	81,2%
Zavarovanje kopenskih motornih vozil	14.474.119	10.566.432	73,0%	70,9%
Zavarovanje tirnih vozil	90.732	14.576	16,1%	2,8%
Letalsko zavarovanje	830.025	879.958	106,0%	78,1%
Zavarovanje plovil	3.492.377	5.379.887	154,0%	78,2%
Zavarovanje prevoza blaga	5.084.728	2.315.389	45,5%	73,4%
Požarno zavarovanje	60.878.856	40.374.237	66,3%	79,3%
Drugo škodno zavarovanje	19.273.254	5.283.732	27,4%	56,6%
Zavarovanje odgovornosti pri uporabi motornih vozil	11.991.388	7.713.840	64,3%	52,4%
Zavarovanje odgovornosti pri uporabi zrakoplovov	145.914	-68.685	-47,1%	-339,2%
Zavarovanje odgovornosti pri uporabi plovil	529.870	401.928	75,9%	13,2%
Splošno zavarovanje odgovornosti	5.618.316	2.897.308	51,6%	35,3%
Kreditno zavarovanje	584.669	-237.131	-40,6%	-33,4%
Kavcijsko zavarovanje	179.896	205.909	114,5%	317,9%
Zavarovanje finančnih izgub	3.257.056	1.671.024	51,3%	51,0%
Zavarovanje stroškov postopka	9.986	2.380	23,8%	45,0%
Zavarovanje pomoči	14.096	-1.714	-12,2%	144,4%
Življenjsko zavarovanje	-152.757	-232.311	152,1%	-849,8%
Življenjsko zavarovanje, vezano na enote investicijskih
skladov	108.950	43.811	40,2%	26,6%
Skupaj premoženjska zavarovanja	133.472.682	81.970.065	61,4%	69,4%
Skupaj življenjska zavarovanja	-43.807	-188.500	430,3%	-154,5%
Skupaj	133.428.875	81.781.565	61,3%	69,1%

Sestavljeni škodni količnik za premoženjska zavarovanja (v EUR)

Čisti odhodki za škode	Administrativni stroški	Čisti prihodki od premij	2016	2015
1	2	3	(1+2)/3
81.970.065	10.629.248	133.472.682	69,4%	76,8%

Učinki naložb v odstotkih od povprečnega stanja naložb

(v EUR)	Povprečno stanje naložb	Prihodki naložb	Odhodki naložb	Učinek naložb 1-12 2016	Učinek naložb 1-12 2015
Kritno premoženje	214.886.542	11.622.041	6.278.774	2,5%	3,5%
Lastni viri	234.401.405	27.566.540	5.184.887	9,5%	3,5%
Skupaj	449.287.947	39.188.581	11.463.661	6,2%	3,5%

Čiste škodne rezervacije v odstotkih od čistih prihodkov od premij
--------------------------------------------------------------------	--	--	--

(v EUR, razen odstotki)	Čiste škodne rezervacije	Čisti prihodki od premij	2016	2015
	1	2	1/2
Nezgodno zavarovanje	8.475.800	6.304.954	134,4%	100,9%
Zdravstveno zavarovanje	587.668	712.446	82,5%	15,1%
Zavarovanje kopenskih motornih vozil	6.203.471	14.474.119	42,9%	34,3%
Zavarovanje tirnih vozil	606	90.732	-	-
Letalsko zavarovanje	1.137.393	830.025	137,0%	87,8%
Zavarovanje plovil	8.085.162	3.492.377	231,5%	141,1%
Zavarovanje prevoza blaga	6.032.423	5.084.728	118,6%	153,9%
Požarno zavarovanje	68.333.650	60.878.856	112,2%	118,8%
Drugo škodno zavarovanje	16.461.477	19.273.254	85,4%	112,2%
Zavarovanje odgovornosti pri uporabi motornih vozil	35.046.553	11.991.388	292,3%	285,5%
Zavarovanje odgovornosti pri uporabi zrakoplovov	71.262	145.914	48,8%	-548,5%
Zavarovanje odgovornosti pri uporabi plovil	605.497	529.870	114,3%	132,3%
Splošno zavarovanje odgovornosti	14.110.211	5.618.316	251,1%	308,5%
Kreditno zavarovanje	393.833	584.669	67,4%	83,3%
Kavcijsko zavarovanje	397.307	179.896	220,9%	168,2%
Zavarovanje finančnih izgub	352.718	3.257.056	10,8%	53,1%
Zavarovanje stroškov postopka	2.520	9.986	25,2%	22,0%
Zavarovanje pomoči	575	14.096	4,1%	-100,5%
Življenjsko zavarovanje	303.655	-152.757	-198,8%	2565,0%
Življenjsko zavarovanje, vezano na enote investicijskih skladov	66.549	108.950	61,1%	55,2%
Skupaj premoženjska zavarovanja	166.298.126	133.472.682	124,6%	127,1%
Skupaj življenjska zavarovanja	370.203	-43.807	-845,1%	573,9%
Skupaj	166.668.329	133.428.874	124,9%	127,7%

Kosmati dobiček/izguba tekočega obdobja v odstotkih od čiste premije (v EUR)

Kosmati dobiček/izguba	Čista premija	2016	2015
1	2	1/2
34.977.140	129.878.160	26,9%	12,5%

Kosmati dobiček/izguba tekočega obdobja v odstotkih od povprečnega stanja kapitala (v EUR)

Kosmati dobiček/izguba	Povprečno stanje kapitala	2016	2015
1	2	1/2
34.977.140	267.017.513	13,1%	6,4%

Kosmati dobiček/izguba tekočega obdobja v odstotkih od povprečnega stanja sredstev (v EUR)

Kosmati dobiček/izguba	Povprečno stanje sredstev	2016	2015
1	2	1/2
34.977.140	569.517.237	6,1%	3,0%

Kosmati dobiček/izguba tekočega obdobja na delnico (v EUR)

Kosmati dobiček/izguba	Število delnic	2016	2015
1	2	1/2
34.977.140	17.219.662	2,03	0,97

Terjatve iz pozavarovanja in ZTR, ki odpadejo na pozavarovatelje, v odstotku od kapitala (v EUR)

	Zavarovalno-tehnične rezervacije, ki
Terjatve iz pozavarovanja	odpadejo na pozavarovatelje	Kapital	2016	2015
1	2	3	1/2
79.603.551	18.203.912	270.355.622	36,2%	37,3%

Čista premija glede na povprečno stanje kapitala in zavarovalno-tehničnih rezervacij (ZTR) (v EUR)

Čista premija	Povprečno stanje kapitala	Povprečno stanje ZTR	2016	2015
1	2	3	1/(2+3)
129.878.160	267.017.513	223.554.717	26,5%	27,9%

Povprečno stanje čistih zavarovalno-tehničnih rezervacij (ZTR) glede na čiste prihodke od premij (v EUR)

Povprečno stanje čistih ZTR	Čisti prihodki od premij	2016	2015
1	2	1/2
206.439.582	133.428.874	154,7%	155,7%

Stanje kapitala glede na obveznosti do virov sredstev (v EUR)

Kapital	Obveznosti do virov sredstev	2016	2015
1	2	1/2
270.355.622	568.147.764	47,6%	46,2%

Čiste zavarovalno-tehnične rezervacije glede na obveznosti do virov sredstev (v EUR)

Čiste zavarovalno-tehnične rezervacije	Obveznosti do virov sredstev	2016	2015
1	2	1/2
208.003.567	568.147.764	36,6%	35,9%

Kosmata premija glede na število zaposlenih (v EUR)

Kosmata premija	Število redno zaposlenih		2016	2015
1	2		1/2
147.426.893		94,58	1.558.836	1.832.217

RAČUNOVODSKO POROČILO

SAVE RE

REVIZORJEVO POROČILO

-

23 RAČUNOVODSKI IZKAZI

23.1 Izkaz finančnega položaja

(v EUR)	Razkritja	31.12.2016	31.12.2015
SREDSTVA		568.147.764	570.886.710
Neopredmetena dolgoročna sredstva	1	832.567	666.490
Opredmetena osnovna sredstva	2	7.753.202	2.455.343
Odložene terjatve za davek	3	1.373.436	2.285.448
Naložbene nepremičnine	4	3.122.076	2.999.742
Finančne naložbe v odvisne in pridružene družbe	5	191.640.382	208.231.721
Finančne naložbe:	6	249.948.775	242.633.203
- posojila in depoziti		13.069.414	13.457.000
- v posesti do zapadlosti		2.074.813	2.074.258
- razpoložljive za prodajo		233.517.137	223.973.704
- vrednotene po pošteni vrednosti prek izkaza poslovnega izida		1.287.411	3.128.241
Znesek ZTR, prenesen pozavarovateljem	7	18.203.912	16.026.358
Terjatve	8	79.836.627	84.425.749
Terjatve iz pozavarovanja in sozavarovanja		79.603.551	82.453.006
Terjatve za odmerjeni davek		0	1.633.620
Druge terjatve		233.076	339.123
Razmejeni stroški pridobivanja zavarovanj	9	6.897.710	10.496.041
Druga sredstva	10	549.258	380.665
Denar in denarni ustrezniki	11	7.989.819	285.950
OBVEZNOSTI		568.147.764	570.886.710
Kapital		270.355.622	263.679.403
Osnovni kapital	12	71.856.376	71.856.376
Kapitalske rezerve	13	54.239.757	54.239.757
Rezerve iz dobička	14	147.004.019	124.175.314
Lastne delnice	15	-24.938.709	-10.319.347
Presežek iz prevrednotenja	16	3.785.553	3.006.703
Rezerve, nastale zaradi prevrednotenja po pošteni vrednosti		-1.765	-42.835
Zadržani čisti poslovni izid	17 9.283.163		12.769.646
Čisti poslovni izid obračunskega obdobja	17 9.127.228		7.993.789
Podrejene obveznosti	18	23.570.771	23.534.136
Zavarovalno-tehnične rezervacije	19	226.207.479	220.901.954
Prenosne premije		43.345.415	46.546.065
Škodne rezervacije		182.167.780	173.912.911
Druge zavarovalno-tehnične rezervacije		694.284	442.978
Druge rezervacije	20	331.802	347.277
Druge finančne obveznosti	10	104.280	91.897
Obveznosti iz poslovanja	21	43.797.970	47.871.910
Obveznosti iz pozavarovanja in sozavarovanja		43.723.843	47.871.910
Obveznosti za odmerjeni davek		74.127	0
Ostale obveznosti	22	3.779.840	14.460.133

23.2 Izkaz poslovnega izida

(v EUR)	Razkritja	2016	2015
Čisti prihodki od zavarovalnih premij	24	133.428.875	125.479.297
Obračunane kosmate zavarovalne premije		147.426.893	151.982.421
Obračunane premije oddane v pozavarovanje in sozavarovanje		-17.548.733	-18.368.925
Sprememba kosmatih prenosnih premij		3.200.650	-7.457.308
Sprememba prenosnih premij za pozavarovalni in sozavarovalni del		350.065	-676.891
Prihodki od naložb v odvisne in pridružene družbe	25	26.308.516	13.004.219
Prihodki od naložb	26	12.880.066	18.675.409
Obrestni prihodki		4.427.975	4.710.946
Drugi prihodki od naložb		8.452.091	13.964.463
Drugi zavarovalni prihodki	27	9.263.194	9.809.545
Prihodki od provizij		2.813.943	2.605.901
Drugi prihodki		6.449.251	7.203.644
Drugi prihodki	28	33.974	82.496
Čisti odhodki za škode	29	-81.781.565	-86.680.582
Obračunani kosmati zneski škod, zmanjšani za prihodke od uveljavljenih		-85.165.592	-89.689.537
regresov
Obračunani deleži pozavarovateljev in sozavarovateljev		9.811.408	13.750.771
Sprememba kosmatih škodnih rezervacij		-8.254.869	3.418.581
Sprememba škodnih rezervacij za pozavarovalni in sozavarovalni del		1.827.488	-14.160.397
Sprememba drugih zavarovalno-tehničnih rezervacij	30	-88.760	-121.984
Odhodki za bonuse in popuste	30	-162.545	-83.193
Obratovalni stroški	31	-47.288.975	-40.229.226
Stroški pridobivanja zavarovanj		-33.061.396	-32.445.281
Spremembe v razmejenih stroških pridobivanja zavarovanj		-3.598.331	1.492.043
Drugi obratovalni stroški		-10.629.248	-9.275.988
Odhodki od naložb v odvisne in pridružene družbe	25	-4.330.782	-4.870.049
Odhodki od finančnih sredstev in obveznosti	26	-7.132.879	-11.187.465
Oslabitve finančnih naložb sredstev, ki niso merjena po pošteni vrednosti		-330.740	-713.284
skozi poslovni izid
Odhodki za obresti		-841.834	-896.145
Ostali odhodki		-5.960.305	-9.578.036
Drugi zavarovalni odhodki	32	-6.033.695	-7.139.116
Drugi odhodki	28	-118.284	-2
Poslovni izid pred obdavčitvijo		34.977.140	16.739.349
Odhodek za davek	33	-2.103.323	-547.447
Čisti poslovni izid obračunskega obdobja		32.873.817	16.191.902
Čisti in popravljeni dobiček/izguba na delnico	17	2,08	0,98

23.3 Izkaz vseobsegajočega donosa

(v EUR)	2016	2015
ČISTI POSLOVNI IZID OBRAČUNSKEGA OBDOBJA PO OBDAVČITVI	32.873.817	16.191.902
DRUGI VSEOBSEGAJOČI DONOS PO OBDAVČITVI	819.920	-1.377.871
a) Postavke, ki v kasnejših obdobjih ne bodo prerazvrščene v poslovni izid	41.070	-26.975
Druge postavke, ki v kasnejših obdobjih ne bodo prerazvrščene v poslovni izid	44.864	-27.705
Davek od postavk, ki ne bodo prerazvrščene v poslovni izid	-3.794	730
b) Postavke, ki bodo v kasnejših obdobjih lahko prerazvrščene v poslovni izid	778.850	-1.350.896
Čisti dobički/izgube iz ponovne izmere finančnega sredstva, razpoložljivega za prodajo	1.050.990	-1.627.587
Dobički/izgube, pripoznani v presežku iz prevrednotenja	1.209.941	-2.843.226
Prenos dobičkov/izgub iz presežka iz prevrednotenja v poslovni izid	-158.952	1.215.639
Davek od postavk, ki bodo v kasnejših obdobjih lahko prerazvrščene v poslovni izid	-272.140	276.691
VSEOBSEGAJOČI DONOS OBRAČUNSKEGA OBDOBJA PO OBDAVČITVI	33.693.737	14.814.031

23.4 Izkaz denarnih tokov

	(v EUR)			2016	2015
A.			Denarni tokovi pri poslovanju
	a)		Postavke izkaza poslovnega izida	12.055.355	18.361.573
		1.	Obračunane čiste zavarovalne premije v obdobju	129.878.160	133.613.496
		2.	Prihodki naložb (razen finančnih prihodkov)	6.785	5.291
		3.	Drugi poslovni prihodki (razen za prevrednotenje in brez zmanjšanja rezervacij) in finančni prihodki iz poslovnih terjatev	9.297.168	9.892.041
		4.	Obračunani čisti zneski škod v obdobju	-75.354.184	-75.938.766
		5.	Obračunani stroški bonusov in popustov	-162.545	-83.193
		6.	Čisti obratovalni stroški brez stroškov amortizacije in brez sprememb v razmejenih stroških pridobivanja zavarovanj	-43.350.273	-41.432.073
		7.	Odhodki naložb (brez amortizacije in finančnih odhodkov)	-4.454	-8.658
		8.	Drugi poslovni odhodki brez amortizacije (razen za prevrednotovanje in brez povečanja rezervacij)	-6.151.979	-7.139.118
		9.	Davki iz dobička in drugi davki, ki niso zajeti v poslovnih odhodkih	-2.103.323	-547.447
	b)		Spremembe čistih obratnih sredstev (terjatve za zavarovanja, druge terjatve, druga sredstva ter odloženih terjatev in obveznosti za davek) poslovnih postavk izkaza finančnega položaja	-643.807	-12.991.806
		2.	Začetne manj končne terjatve iz pozavarovanj	2.849.455	-11.154.609
		4.	Začetne manj končne druge terjatve in sredstva	-9.830.595	-1.901.300
		5.	Začetne manj končne odložene terjatve za davek	912.012	-1.244.856
		6.	Končni manj začetni dolgovi iz pozavarovanj	-4.148.067	4.189.682
		7.	Končni manj začetni drugi poslovni dolgovi	9.571.237	-2.180.466
		8.	Končne manj začetne ostale obveznosti (razen prenosnih premij)	2.151	-700.257
	c)		Prebitek prejemkov pri poslovanju ali prebitek izdatkov pri poslovanju (a + b)	11.411.548	5.369.767
B.			Denarni tokovi pri naložbenju
	a)		Prejemki pri naložbenju	807.729.186	394.488.992
		1.	Prejemki od obresti, ki se nanašajo na naložbenje	4.427.975	4.710.946
		2.	Prejemki od dividend in deležev iz dobička drugih	27.051.488	13.730.032
		4.	Prejemki od odtujitve opredmetenih osnovnih sredstev	25.240	2.516
		5.	Prejemki od odtujitve finančnih naložb	776.224.483	376.045.498
	b)		Izdatki pri naložbenju	-783.321.091	-385.976.038
		1.	Izdatki za pridobitev neopredmetenih sredstev	-260.516	-283.742
		2.	Izdatki za pridobitev opredmetenih osnovnih sredstev	-4.152.156	-223.828
		3.	Izdatki za pridobitev finančnih naložb	-778.908.419	-385.468.468
	c)		Prebitek prejemkov pri naložbenju ali prebitek izdatkov pri naložbenju (a + b)	24.408.094	8.512.954
C.			Denarni tokovi pri financiranju
	b)		Izdatki pri financiranju	-28.115.774	-14.109.112
		1.	Izdatki za dane obresti	-841.834	-896.145
		4.	Izdatki za odplačila kratkoročnih finančnih obveznosti	-256.421	-3.942.665
		5.	Izdatki za izplačila dividend in drugih deležev v dobičku	-12.398.157	-9.065.978
		6.	Izdatki za pridobitev lastnih delnic	-14.619.362	-204.324
	c)		Prebitek prejemkov/izdatkov pri financiranju (a + b)	-28.115.774	-14.109.112
Č.			Končno stanje denarnih sredstev in njihovih ustreznikov	7.989.819	285.950
	x)		Denarni izid v obdobju (seštevek prebitkov Ac, Bc in Cc)	7.703.869	-226.392
	y)		Začetno stanje denarnih sredstev in njihovih ustreznikov	285.950	512.342

(v EUR)	I. Osnovni	II.	III. Rezerve iz dobička					IV. Presežek iz	V. Rezerve, nastale zaradi	VI. Zadržani čisti	VII. Čisti poslovni	VIII. Lastni deleži	Skupaj
kapital		Kapitalske rezerve	varnostne rezerve	zakonske in statutarne	za lastne delnice	za kreditna tveganja	za katastr. škode	druge	prevrednotenja	prevrednotenja po pošteni vrednosti	poslovni izid	izid obdobja	(odbitna postavka)	(od 1 do 13)
	1.	2.	3.	4.	5.	6.	7.	8.	9.	10.	11.	12.	13.	14.
Stanje konec prejšnjega poslovnega leta	71.856.376 54.239.757			0 14.986.525 10.319.347			917.885 10.000.000 87.951.558		3.006.703	-42.835	12.769.646		7.993.789 -10.319.347 263.679.403
Začetno stanje v obračunskem obdobju	71.856.376 54.239.757			0 14.986.525 10.319.347			917.885 10.000.000 87.951.558		3.006.703	-42.835	12.769.646		7.993.789 -10.319.347 263.679.403
Vseobsegajoči donos obračunskega obdobja po obdavčitvi	0	0	0	0	0	0	0	0	778.850	41.070	0	32.873.817	0	33.693.737
a) čisti poslovni izid	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	32.873.817	0	32.873.817
b) drugi vseobsegajoči donos	0	0	0	0	0	0	0	0	778.850	41.070	0	0	0	819.920
Čisti nakupi/prodaja lastnih delnic	0	0	0		0 14.619.362	0	0	0	0	0		0 -14.619.362 -14.619.362 -14.619.362
Izplačilo (obračun) dividend	0	0	0	0	0	0	0	0	0		0 -12.398.157	0		0 -12.398.157
Razporeditev čistega dobička v rezerve iz dobička	0	0	0	0	0	0	0	9.127.227	0	0	0	-9.127.227	0	0
Oblikovanje in poraba rezerv za kreditna tveganja in za katastrofalne škode	0	0	0	0		0 -917.885	0	0	0	0	917.885	0	0	0
Prenos izida	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	7.993.789	-7.993.789	0	0
Končno stanje v obračunskem obdobju		71.856.376 54.239.757		0 14.986.525 24.938.709			0 10.000.000 97.078.786		3.785.553	-1.765	9.283.163		9.127.228 -24.938.709 270.355.622

23.5 Izkaz sprememb lastniškega kapitala za leto 2016

23.6 Izkaz sprememb lastniškega kapitala za leto 2015

(v EUR)	I. Osnovni	II.	III. Rezerve iz dobička					IV. Presežek iz	V. Rezerve, nastale zaradi	VI. Zadržani	VII. Čisti poslovni	VIII. Lastni deleži	Skupaj
	kapital	Kapitalske rezerve	zakonske in statutarne	za lastne delnice	za kreditna tveganja	za katastr. škode	druge	prevrednotenja	prevrednotenja po pošteni vrednosti	čisti poslovni izid	izid obdobja	(odbitna postavka)	(od 1 do 12)
	1.	2.	3.	4.	5.	6.	7.	8.	9.	10.	11.	12.	13.
Stanje konec prejšnjega poslovnega leta			71.856.376 54.239.757 14.986.525 10.115.023			845.522 10.000.000 80.030.132		4.357.599		-15.860 15.713.039		6.122.585 -10.115.023 258.135.674
Začetno stanje v obračunskem obdobju			71.856.376 54.239.757 14.986.525 10.115.023			845.522 10.000.000 80.030.132		4.357.599		-15.860 15.713.039		6.122.585 -10.115.023 258.135.674
Vseobsegajoči donos obračunskega obdobja po obdavčitvi	0	0	0	0	0	0	0	-1.350.896	-26.975		0 16.191.902	0	14.814.031
a) čisti poslovni izid	0	0	0	0	0	0	0	0	0		0 16.191.902	0	16.191.902
b) drugi vseobsegajoči donos	0	0	0	0	0	0	0	-1.350.896	-26.975	0	0	0	-1.377.871
Čisti nakupi/prodaja lastnih delnic	0	0	0	204.324	0	0	0	0	0	0	-204.324	-204.324	-204.324
Izplačilo (obračun) dividend	0	0	0	0	0	0	0	0	0	-9.065.978	0	0	-9.065.978
Razporeditev čistega dobička v rezerve iz dobička	0	0	0	0	0	0	7.921.426	0	0	0	-7.921.426	0	0
Oblikovanje in poraba rezerv za kreditna tveganja in za katastrofalne škode	0	0	0	0	72.363	0	0	0	0	0	-72.363	0	0
Prenos izida	0	0	0	0	0	0	0	0	0	6.122.585	-6.122.585	0	0
Končno stanje v obračunskem obdobju			71.856.376 54.239.757 14.986.525 10.319.347			917.885 10.000.000 87.951.558		3.006.703		-42.835 12.769.646		7.993.789 -10.319.347 263.679.403

24 SPLOŠNI PODATKI, RAČUNOVODSKE USMERITVE IN RAZKRITJA K RAČUNOVODSKIM IZKAZOM

24.1 Osnovni podatki

Pozavarovalnica Sava, d.d. (v nadaljevanju tudi: »Sava Re« ali »družba«) je bila ustanovljena na podlagi Zakona o temeljih sistema premoženjskega in osebnega zavarovanja in bila vpisana v sodni register Temeljnega sodišča v Ljubljani, Enota v Ljubljani (sedaj Okrožno sodišče v Ljubljani) dne 10. 12. 1990. Njena pravna predhodnica je Pozavarovalna skupnost Sava, ki je bila ustanovljena leta 1977.

Sava Re se ukvarja z opravljanjem pozavarovalne dejavnosti tako v državi kot v tujini. Glede na standardno klasifikacijo dejavnosti je družba razvrščena v podrazred 65.200. Skladno z Zakonom o gospodarskih družbah (v nadaljevanju: ZGD), je družba razvrščena med velike gospodarske družbe.

Poslovni naslov družbe je Pozavarovalnica Sava, d.d., Ljubljana, Dunajska 56, Ljubljana.

V poslovnem letu 2016 je družba zaposlovala povprečno 88,8 delavcev (2015: 80,8). Na dan 31. 12. 2016 je bilo zaposlenih 95 delavcev (31. 12. 2015: 83), izračunano po ekvivalentu polnega delovnega časa. Število redno zaposlenih po različnih kriterijih je prikazano v poglavju 21.3.3 Zaposlovanje in struktura zaposlenih.

Število zaposlenih po izobrazbeni strukturi (ekvivalent polnega delovnega časa)

	2016	2015
Srednja izobrazba	12	11
Višja izobrazba	5	5
Univerzitetna izobrazba	58	50
Magistri in doktorji	20	17
Skupaj	95	83

Organi družbe so skupščina, nadzorni svet in uprava družbe.

Največji delničar družbe na dan 31. 12. 2016 je Slovenski državni holding (prej Slovenska odškodninska družba), ki ima v lasti 25 % plus eno delnico. Drugi največji delničar je Zagrebačka banka (skrbniški račun), ki ima v lasti 14,3 % delnic. Pod tabelo Seznam 10 največjih delničarjev na dan 31. 12. 2016 je dodatno pojasnilo glede deleža v glasovalnih pravicah Save Re.

Odgovornost uprave družbe je, da sestavi in odobri letno poročilo. Revidirano letno poročilo potrdi nadzorni svet družbe. Če nadzorni svet letnega poročila ne potrdi ali če uprava in nadzorni svet prepustita odločitev o sprejetju letnega poročila skupščini, ta odloča tudi o sprejetju letnega poročila.

Lastniki imajo pravico do spremembe izkazov po datumu sprejetja izkazov s strani uprave družbe.

Družba je obvladujoča družba v skupini, ki jo poleg obvladujoče družbe sestavljajo še:

Odvisne družbe na dan 31. 12. 2016

(v EUR)	Dejavnost	Sedež	Sredstva	Obveznosti	Kapital družbe na dan 31.12.2016	Poslovni izid v letu 2016	Celotni prihodki	Delež v % glasovalnih pravic
Zavarovalnica Sava	zavarovalništvo	Slovenija	1.144.797.037	986.967.872	157.829.165	24.685.939	314.884.660	99,74%
Sava neživotno osiguranje (SRB)	zavarovalništvo	Srbija	25.387.084	20.316.459	5.070.625	116.929	15.379.795	100,00%
Illyria	zavarovalništvo	Kosovo	14.538.265	10.841.158	3.697.107	-171.970	7.300.855	100,00%
Sava osiguruvanje (MKD)	zavarovalništvo	Makedonija	21.377.413	16.348.215	5.029.198	465.490	11.850.287	92,44%
Sava osiguranje (MNE)	zavarovalništvo	Črna gora	22.112.854	16.725.274	5.387.580	1.204.218	11.889.234	100,00%
Illyria Life	zavarovalništvo	Kosovo	7.866.533	4.213.820	3.652.713	128.266	1.813.319	100,00%
Sava životno osiguranje (SRB)	zavarovalništvo	Srbija	5.834.828	2.389.128	3.445.700	-206.975	1.612.217	100,00%
Illyria Hospital	trenutno ne opravlja nobene dejavnosti	Kosovo	1.800.772	4.495	1.796.277	-84	0	100,00%
Sava Car	tehnično raziskovanje in analize	Črna gora	481.718	36.624	445.094	39.883	708.948	100,00%
ZS Vivus	svetovanje in trženje osebnih zavarovanj	Slovenija	267.008	54.548	212.460	-103.271	598.713	99,74%
ZS Svetovanje	zavarovalno zastopanje	Slovenija	33.767	128.609	-94.842	-122.823	162.848	99,74%
Ornatus KC	klicni center ZM	Slovenija	46.896	25.166	21.730	7.494	216.000	99,74%
Sava Agent	zavarovalno zastopanje	Črna gora	2.322.627	2.129.557	193.070	72.788	641.735	100,00%
Sava Station	tehnično raziskovanje in analize vozil	Makedonija	281.143	32.291	248.852	38.537	171.424	92,44%
Moja naložba	dejavnost pokojninskih skladov	Slovenija	134.444.848	126.401.679	8.043.169	581.695	3.210.125	100,00%

Odvisne družbe na dan 31. 12. 2015

(v EUR)	Dejavnost	Sedež	Sredstva	Obveznosti	Kapital družbe na dan 31.12.2015	Poslovni izid v letu 2015	Celotni prihodki	Delež v % glasovalnih pravic
Zavarovalnica Maribor	zavarovalništvo	Slovenija	908.898.300	790.328.325	118.569.975	23.968.366	248.119.066	100,00%
Zavarovalnica Tilia	zavarovalništvo	Slovenija	165.237.444	136.299.998	28.937.446	4.319.400	78.633.144	100,00%
Sava neživotno osiguranje (SRB)	zavarovalništvo	Srbija	23.857.347	18.990.278	4.867.069	-579.545	14.748.214	100,00%
Illyria	zavarovalništvo	Kosovo	14.679.093	10.822.466	3.856.627	40.997	7.919.776	100,00%
Sava osiguruvanje (MKD)	zavarovalništvo	Makedonija	21.060.203	16.406.655	4.653.548	452.959	11.025.527	92,44%
Sava osiguranje (MNE)	zavarovalništvo	Črna gora	22.274.653	16.313.528	5.961.125	1.991.841	11.697.891	100,00%
Illyria Life	zavarovalništvo	Kosovo	6.923.299	3.402.448	3.520.851	82.020	1.470.572	100,00%
Sava životno osiguranje (SRB)	zavarovalništvo	Srbija	5.399.994	1.956.335	3.443.659	-288.182	1.279.062	100,00%
Velebit usluge v likvidaciji	trgovina	Hrvaška	12.324.595	577	12.324.018	-763	11.107	100,00%
Velebit osiguranje	zavarovalništvo	Hrvaška	17.462.301	13.180.789	4.281.512	4.477	6.791.189	92,08%
Velebit životno osiguranje	zavarovalništvo	Hrvaška	9.365.330	6.173.033	3.192.297	-420.647	3.253.363	88,71%
Illyria Hospital	trenutno ne opravlja nobene dejavnosti	Kosovo	1.800.772	4.495	1.796.277	-30	0	100,00%
Sava Car	tehnično raziskovanje in analize	Črna gora	396.944	31.633	365.311	49.011	663.824	100,00%
ZS Vivus	svetovanje in trženje osebnih zavarovanj	Slovenija	405.873	74.894	330.979	123.966	1.099.289	100,00%
ZS Svetovanje	zavarovalno zastopanje	Slovenija	48.831	20.850	27.981	-49.150	28.565	100,00%
Ornatus KC	klicni center ZM	Slovenija	35.540	21.137	14.403	3.068	226.724	100,00%
Sava Agent	zavarovalno zastopanje	Črna gora	2.478.916	2.352.786	126.130	92.907	656.955	100,00%
Sava Station	tehnično raziskovanje in analize vozil	Makedonija	227.010	15.740	211.270	11.436	108.352	92,44%
Moja naložba	dejavnost pokojninskih skladov	Slovenija	122.707.805	115.412.757	7.295.048	366.815	2.653.260	100,00%

S prevzemom Moje naložbe, ki je bil zaključen konec leta 2015, skupina nima več pridruženih družb.

24.2 Pomembnejše računovodske usmeritve

V nadaljevanju predstavljamo pomembnejše računovodske usmeritve, uporabljene pri izdelavi računovodskih izkazov. V letu 2016 je družba uporabljala enake računovodske usmeritve kot v letu 2015.

24.2.1 Izjava o skladnosti

Sava Re je po stanju na dan 31. 12. 2016 poleg ločenih računovodskih izkazov pripravila tudi konsolidirane računovodske izkaze skupine Sava Re. Konsolidirani računovodski izkazi so del tega letnega poročila. Letna poročila so zainteresiranim na voljo na spletnih straneh Save Re in na sedežu družbe.

Računovodski izkazi družbe so sestavljeni v skladu z mednarodnimi standardi računovodskega poročanja (MSRP), ki jih je sprejel Svet za mednarodne računovodske izkaze (IASB) ter pojasnili, ki jih sprejema Odbor za pojasnjevanje mednarodnih standardov računovodskega poročanja (OPMSRP), ki jih je sprejela EU. Računovodski izkazi so pripravljeni v skladu s slovensko zakonodajo (Zakonom o gospodarskih družbah (ZGD-1), Zakonom o zavarovalništvu ter podzakonskimi akti).

Uprava družbe upošteva pri izbiri računovodskih usmeritev in odločanju o njihovi uporabi ter pri pripravljanju računovodskih izkazov zahteve po razumljivosti, ustreznosti, zanesljivosti in primerljivosti.

Računovodski izkazi so sestavljeni z upoštevanjem predpostavke o delujoči družbi.

Uprava družbe je računovodske izkaze potrdila dne 31. 3. 2017.

24.2.2 Osnove za merjenje

Računovodski izkazi so pripravljeni na podlagi izvirnih vrednosti, razen finančnih sredstev, izmerjenih po pošteni vrednosti prek poslovnega izida in finančnih sredstev, razpoložljivih za prodajo, ki so vrednotena na podlagi poštenih vrednosti.

24.2.3 Funkcijska in predstavitvena valuta

Računovodski izkazi v tem poročilu so predstavljeni v evrih (EUR) brez centov. Zaradi zaokroževanja vrednostnih podatkov lahko prihaja do nepomembnih odstopanj pri seštevkih v tabelah.

Vsi zneski stanj na dan 31. 12. 2016, katerih izvirna vrednost se glasi v tuji valuti, so preračunani v evre po srednjem tečaju Evropske centralne banke (ECB) na dan 31. 12. 2016. Zneski v izkazu poslovnega izida so izkazani po tečaju na dan transakcije. Družba je za preračune stanj na dan 31. 12. 2016 in 31. 12. 2015 uporabljala veljavni srednji tečaj ECB za posamezno valuto. Tečajne razlike, ki nastanejo pri poravnavi transakcij in prevedbi denarnih postavk, se pripoznajo v izkazu poslovnega izida. Tečajne razlike, ki nastajajo pri nedenarnih postavkah, kot so lastniški vrednostni papirji, razvrščeni v skupino finančnih instrumentov, vrednotenih po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, se ob vrednotenju prav tako prikažejo kot tečajne razlike v izkazu poslovnega izida, medtem ko se tečajne razlike pri lastniških vrednostnih papirjih, razvrščenih v skupino finančnih sredstev, razpoložljivih za prodajo ob vrednotenju prikažejo v presežku iz prevrednotenja.

24.2.4 Uporaba pomembnih računovodskih ocen in viri negotovosti

Predpostavke in drugi viri negotovosti ocen se nanašajo na ocene, ki od poslovodstva zahtevajo najtežje, subjektivne in kompleksne presoje. V nadaljevanju so predstavljena pomembna področja presoj poslovodstva.

• Način ugotovitve potreb po slabitvi naložb v odvisne in pridružene družbe je določen z računovodsko usmeritvijo v poglavju 24.2.12 ter v razkritju 5.
• Odložene terjatve za davek se pripoznajo, če družba v svojih srednjeročnih poslovnih projekcijah načrtuje pozitiven poslovni rezultat.
• Terjatve se slabijo posamično na podlagi računovodske usmeritve opisane v poglavju 24.2.15. Višina oblikovanih popravkov je prikazana v razkritju 8.
• Finančne naložbe.

Razvrščanje, pripoznavanje, merjenje in odprava pripoznanja ter slabitve naložb, določanje poštene vrednosti so določene z računovodsko usmeritvijo v poglavju 24.2.13. Gibanje naložb in razvrščanje je prikazano v razkritju 6, prihodki in odhodki ter slabitve pa v razkritju 26.

Zavarovalno-tehnične rezervacije – izračun in test ustreznosti obveznosti iz zavarovalnih pogodb je opisan v poglavju 24.2.19. Gibanje teh rezervacij je prikazano v razkritju 19.

Zaradi nepravočasno prejetih pozavarovalnih obračunov družba pripoznava ocene zavarovalnotehničnih postavk. Ocene se nanašajo na postavke, ki izvirajo iz pozavarovalnih pogodb in so glede na skadenco teh pogodb že nastale, vendar pa zanje družba ni prejela pozavarovalnih obračunov. Navedene postavke so: premije, škode, provizije, prenosne premije, škodne rezervacije in razmejeni stroški pridobivanja zavarovanj.

24.2.5 Znesek pomembnosti

Poslovodstvo družbe kot izhodišče pri določitvi merila pomembnosti za računovodske izkaze uporablja kapital družbe, in sicer v višini 2 %, kar na dan 31. 12. 2016 predstavlja 5,4 milijona EUR. Razkritja in pojasnila, ki jih je družba dolžna predstavljati na podlagi zakonskih zahtev nadzornega organa, so v poročilu predstavljena, čeprav so pod pragom pomembnosti.

24.2.6 Izkaz denarnih tokov

Izkaz denarnih tokov je sestavljen po posredni metodi. Denarni tokovi pri poslovanju so pripravljeni na podlagi podatkov izkaza finančnega položaja in izkaza poslovnega izida za leto 2016 in ustrezno popravljeni za obračunske postavke, ki ne predstavljajo denarnih tokov. Denarni tokovi pri financiranju so izkazani na podlagi dejanskih izplačil. Postavke v okviru sprememb čistih obratnih sredstev se prikazujejo v neto zneskih.

24.2.7 Izkaz sprememb lastniškega kapitala

Izkaz sprememb lastniškega kapitala izraža povečanje ali zmanjšanje sestavin kapitala v obdobju. Med postavkami rezerv iz dobička izkazujemo tudi zavarovalno-tehnične rezervacije, ki predstavljajo rezervacije za bodoče nevarnosti in kot take ne predstavljajo obveznosti v skladu z MSRP, in sicer rezerve za izravnavo katastrofalnih škod.

24.2.8 Neopredmetena sredstva

Neopredmetena sredstva so ovrednotena po nabavni vrednosti z vsemi stroški, ki jih je mogoče pripisati neposredno njihovi usposobitvi za nameravano uporabo, zmanjšani za nabrano amortizacijo in morebitno oslabitev. Amortizacija je obračunana posamično po metodi enakomernega časovnega amortiziranja. Neopredmetena sredstva se začnejo amortizirati, ko so na razpolago za uporabo.

Med neopredmetena sredstva v Savi Re štejemo vrednost programske opreme in licenc, vezanih na programsko opremo. Njihova doba uporabe znaša 5 let.

24.2.9 Opredmetena osnovna sredstva

Začetno pripoznano vrednost opredmetenih osnovnih sredstev sestavljata nabavna vrednost in neposredni stroški. Pozneje se ta sredstva vodijo po modelu nabavne vrednosti, zmanjšane za nabrano amortizacijo in morebitno oslabitev. Družba oceni, ali obstajajo znaki, ki bi kazali na oslabitev opredmetenih osnovnih sredstev. Če taka znamenja obstajajo, začne postopek ocenjevanja nadomestljive vrednosti. Nadomestljiva vrednost je vrednost v uporabi ali poštena vrednost, zmanjšana za stroške prodaje – in sicer tista, ki je višja. Če je nadomestljiva vrednost višja ali enaka knjigovodski vrednosti, družba sredstev ne slabi.

Opredmetena osnovna sredstva se začnejo amortizirati, ko so razpoložljiva za uporabo. Amortizacija je obračunana posamično po metodi enakomernega časovnega amortiziranja. Stopnje amortizacije so določene tako, da je vrednost opredmetenih osnovnih sredstev razporejena med stroške v ocenjenem obdobju njihove koristnosti.

Amortizacijska skupina	Stopnje
Zemljišča	0 %
Gradbeni objekti	1,3–2 %
Transportna sredstva	15,5–20 %
Računalniki in računalniška oprema	33,0 %
Pisarniško in drugo pohištvo	10–12,5 %
Ostala oprema	6,7–20 %

Stopnje amortizacije opredmetenih osnovnih sredstev

Dobički in izgube, ki nastanejo ob odtujitvi opredmetenih osnovnih sredstev, se določijo glede na razliko med iztržkom in knjigovodsko vrednostjo ter v izkazu poslovnega izida vplivajo na dobiček iz poslovanja. Stroški tekočih vzdrževanj in popravil se vključijo v izkaz poslovnega izida, ko nastanejo. Vlaganja, ki povečujejo prihodnje gospodarske koristi, povečujejo vrednost opredmetenih osnovnih sredstev.

24.2.10 Odložene terjatve in obveznosti za davek

Družba na podlagi sprejetih srednjeročnih poslovnih projekcij načrtuje pozitiven poslovni rezultat, zato izpolnjuje pogoj za pripoznanje odloženih terjatev za davek.

Družba oblikuje terjatve za odloženi davek iz naslova začasno nepriznanih popravkov naložb v portfeljske vrednostne papirje in od popravkov terjatev ter iz naslova nepokrite davčne izgube ter iz rezervacij za zaposlence. Obveznost za odloženi davek je oblikovana iz naslova prenosa rezerv za katastrofalne škode iz zavarovalno-tehničnih rezervacij med rezerve iz dobička (na dan 1. 1. 2007), ki

so bile v času oblikovanja (pred 1. 1. 2007) davčno priznani odhodek. Družba ne oblikuje terjatev za odloženi davek iz naslova slabitev naložb v odvisne družbe.

Poleg tega družba obračuna terjatve oziroma obveznosti za odloženi davek tudi za del prevrednotenja naložb, ki ga izkazuje na negativnem oziroma pozitivnem presežku iz prevrednotenja. Terjatve in obveznosti za odloženi davek družba obračuna tudi za aktuarske razlike (izgube oziroma dobičke) pri izračunu rezervacij za odpravnine – ker aktuarske razlike vplivajo na vseobsegajoči donos, nanj vplivajo tudi iz tega naslova obračunane terjatve oziroma obveznosti za odloženi davek.

Stopnja davka od dohodka pravnih oseb znaša 17 % (enako kot v letu 2015). Odložene terjatve in obveznosti za davek pa so v letu 2016 zaradi spremembe Zakona o davku od dohodka pravnih oseb, uveljavljenega s 1. 1. 2017 obračunane po 19 % stopnji (2015: 17 %).

24.2.11 Naložbene nepremičnine

Naložbene nepremičnine so nepremičnine, ki jih družba ne uporablja neposredno za opravljanje svoje dejavnosti, temveč jih poseduje z namenom oddajanja v najem. Družba pri naložbenih nepremičninah uporablja model nabavne vrednosti in metodo enakomernega časovnega amortiziranja. Stopnja amortizacije naložbenih nepremičnin znaša od 1,3 do 2 %. Osnova za izračun amortizacijske stopnje je ocenjena doba koristnosti. Vsi najemi, kjer družba nastopa kot najemodajalec, so poslovni najemi. Družba prejeta plačila oziroma najemnine vključuje med prihodke sorazmerno skozi čas trajanja najema. Družba letno oceni, ali obstajajo znaki, ki bi kazali na oslabitev naložbenih nepremičnin. Če taka znamenja obstajajo, začne postopek ocenjevanja nadomestljive vrednosti. Nadomestljiva vrednost je vrednost v uporabi ali čista prodajna vrednost – in sicer tista, ki je višja. Če je nadomestljiva vrednost višja ali enaka od knjigovodske vrednosti, družba sredstev ne oslabi.

Družba oddaja naložbene nepremičnine v preklicni poslovni najem.

24.2.12 Finančne naložbe v odvisne in pridružene družbe

Naložbe v odvisne in pridružene družbe se ob pridobitvi pripoznajo po pošteni vrednosti. Za nadaljnje merjenje pa družba uporabi model nabavne vrednosti zmanjšano za izgube zaradi oslabitve.

Odvisne družbe so tiste, v katerih ima družba več kot 50 % glasovalnih pravic in jih obvladuje, torej ima zmožnost odločanja o finančnih in poslovnih usmeritvah teh družb, zaradi pridobivanja koristi, ki izvirajo iz njihovega delovanja. Pridružene družbe so tiste, v katerih ima družba med 20 % in 50 % glasovalnih pravic oziroma ima nanje pomemben vpliv.

Pri družbah v skupini in pridruženih družbah se potreba po oslabitvi presoja najmanj enkrat letno. Tako kot določa MRS 36 obvladujoča družba pri ocenjevanju, ali obstaja znamenje, da utegne biti sredstvo oslabljeno, upoštevati tako zunanje (spremembe v tržnem ali zakonodajnem okolju; obrestne mere; sestavine diskontne mere, kapitalizacija) kot notranje vire informacij (obseg poslovanja, način uporabe sredstva, gospodarska uspešnost glede na načrte; poslabšanje pričakovanih denarnih tokov ipd).

Za namene testa oslabitve nabavne vrednosti naložb v odvisne družbe se v skladu z MRS 36 vsakoletno preverja ali obstajajo znamenja, da utegnejo biti sredstva oslabljena. Če se pokaže potreba po slabitvi, se izvede test slabitve za posamezno naložbo, tako da se izračuna nadomestljiva vrednost denar ustvarjajoče enote na podlagi vrednosti v uporabi. Izračuni uporabljajo projekcije denarnih tokov, ki temeljijo na sprejetih načrtih poslovanja s strani uprav do vključno leta 2021 in na ekstrapolaciji stopenj rasti za dodatno petletno obdobje. Projekcija je daljša od petih let, ker smatramo, da so trgi, kjer zavarovalnice v skupini poslujejo še nerazviti in lahko posledično ocenimo, da poslovanje odvisnih družb še ni normalizirano. Uporabljena diskontna stopnja temelji na tržnih stopnjah, ki so prilagojene tako, da odražajo specifična tveganja, povezana s posamezno zavarovalnico. Tako dobljena nadomestljiva vrednost denar ustvarjajoče enote je bila primerjana s knjigovodsko vrednostjo te enote.

Glavne predpostavke projekcij denarnega toka z izračuni vrednosti pri uporabi

Za izračun diskontiranega denarnega toka smo vzeli 10 letno projekcijo poslovanja družb v skupini (Strateški načrt posamezne družbe za leta 2017 do 2021 z nadaljnjo petletno ekstrapolacijo rezultatov). Le z desetletno projekcijo lahko pridemo do normaliziranega denarnega toka, ki je primeren za oceno preostanka vrednosti v neskončnost.

Rasti prihodkov od premij predhodno navedenih družb odražajo pričakovane rasti zavarovalnih trgov ter specifik zavarovalnih portfeljev navedenih zavarovalnic (nizek delež neavtomobilskih zavarovanj v strukturah portfeljev). Na vseh trgih, kjer te zavarovalnice poslujejo, je stopnja kosmate zavarovalne premije v bruto domačem proizvodu nizka. Zaradi pričakovanja konvergence makroekonomskih pokazateljev teh držav državam zahodne Evrope pričakujemo, da se bo tudi delež kosmate premije v BDP povečeval. Prav tako pričakujemo, da se bo povečevala ozaveščenost zavarovancev glede možnosti prejemanja odškodnin. Zaradi pričakovanih procesov optimizacije poslovanja v odvisnih družbah pričakujemo, da bodo stroški rasli z nižjimi stopnjami rasti kakor premije. Obvladovanje procesov bo tako prispevalo k rasti čistega dobička.

Diskontna stopnja je določena v obliki stroška lastniškega kapitala (COE) z uporabo Capital Asset Pricing Modela (CAPM). Uporabljena diskontna stopnja temelji na obrestni meri za netvegane vrednostne papirje in premiji za lastniški kapital ter obeti za zavarovalniško dejavnost. Temu je dodana premija za deželno tveganje in pri nekaterih družbah faktor za majhnost.

Uporabljeni diskontni faktorji za leto 2016 so v razponu od 14,0 % do 15,0 % in so se glede na leto 2015 nekoliko znižali zaradi zniževanja netvegane stopnje donosa.

V internih modelih vrednotenja odvisnih družb smo uporabili 3,5 % dolgoročno stopnjo rasti. Ta stopnja temelji na dolgoročnem indeksu rasti cen na trgih zunaj Slovenije, ki je uporabljena v sestavi diskontne stopnje za trge zunaj Slovenije, kjer skupina posluje.

Družba za presojo potrebe po oslabitvi vrednosti naložbe v odvisno družbo uporablja enak model kot za presojo potrebe po slabitvi dobrega imena. Podrobnejša obrazložitev predpostavk je opisana v poglavju 18.4.9 konsolidiranega računovodskega poročila.

24.2.13 Finančne naložbe

24.2.13.1 Razvrščanje

Družba finančne instrumente razvršča med naslednje skupine:

Finančni instrumenti, izmerjeni po pošteni vrednosti prek poslovnega izida

Navedeni instrumenti so sestavljeni iz finančnih instrumentov v posesti za trgovanje.

Družba v skupino finančnih instrumentov v posesti za trgovanje uvršča instrumente, ki so bili pridobljeni izključno z namenom nadaljnje prodaje oziroma ustvarjanja dobička na kratek rok.

Finančna sredstva v posesti do zapadlosti

Finančna sredstva v posesti do zapadlosti so sredstva z določenimi ali določljivimi plačili in določeno zapadlostjo, za katere ima družba namen in sposobnost, da jih poseduje do zapadlosti.

Finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo

Finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo so tista, ki jih družba namerava posedovati za nedoločeno časovno obdobje in niso razvrščena kot finančna sredstva do zapadlosti ali po pošteni vrednosti prek poslovnega izida

Posojila in terjatve (depoziti)

V to skupino so vključena posojila in vloge v bankah z določenimi ali določljivimi plačili, s katerimi se ne trguje na delujočem trgu ter zadržani depoziti pri cedentih. Skladno z nekaterimi pozavarovalnimi pogodbami del pozavarovalne premije cedenti zadržijo kot garancijo za izplačilo bodočih škod in plačajo praviloma po preteku enega leta. Navedeni depoziti se skladno s pogodbo obrestujejo.

24.2.13.2 Pripoznavanje, merjenje in odprava pripoznanja

Finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo ter finančna sredstva v posesti do zapadlosti se ob pripoznanju izmerijo po pošteni vrednosti, povečani za transakcijske stroške. Finančni instrumenti po pošteni vrednosti prek poslovnega izida se pripoznajo po pošteni vrednosti, pri čemer se transakcijski stroški evidentirajo med odhodke od naložb.

Nakupi in prodaje finančnih instrumentov, finančnih sredstev, posojil in depozitov se pripoznajo na datum sklenitve posla.

Dobički in izgube naložb, razpoložljivih za prodajo, ki so rezultat spremembe poštene vrednosti, se prikažejo v izkazu vseobsegajočega donosa in se prenesejo v izkaz poslovnega izida, ko je sredstvo prodano ali oslabljeno. Pri finančnih instrumentih po pošteni vrednosti prek poslovnega izida pa se dobički in izgube iz prevrednotenja na pošteno vrednost pripoznajo neposredno v izkazu poslovnega izida. Finančna sredstva v posesti do zapadlosti se merijo po odplačni vrednosti, zmanjšani za oslabitve.

Pripoznanje finančnega sredstva se odpravi, ko pogodbene pravice do denarnih tokov potečejo ali je finančno sredstvo preneseno in je prenos izpolnil pogoje za odpravo pripoznanja v skladu z MRS 39.

Če poštene vrednosti finančne naložbe ni mogoče zanesljivo izmeriti, družba naložbe vrednoti po nabavni vrednosti.

Posojila in terjatve (depoziti) se merijo po odplačni vrednosti, zmanjšani za oslabitve.

24.2.13.3 Oslabitve naložb

Finančno sredstvo, razen finančni instrumenti, izmerjeni po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, je oslabljeno in izguba nastane le, če obstaja nepristranski dokaz o oslabitvi kot posledici dogodkov, ki so nastali po začetnem pripoznanju sredstva in imajo vpliv na prihodnje denarne tokove, ki jih je mogoče zanesljivo oceniti.

Družba oceni nepristranske dokaze o oslabitvi vseh posamičnih finančnih sredstev na trimesečni ravni (ob pripravi medletnih in letnih poročil).

24.2.13.3.1 Dolžniški vrednostni papirji

Slabitev naložb v dolžniške vrednostne papirje se izvede le ob izpolnitvi katerega izmed naslednjih pogojev:

• če izdajatelj dolžniškega vrednostnega papirja ni poravnal obveznosti iz naslova kupona ali glavnice in je mogoče ugotoviti, da ta obveznost ne bo poravnana v kratkem času;
• če je začet postopek stečaja, likvidacije ali prisilne poravnave izdajatelja dolžniškega vrednostnega papirja.

Če se slabitev izvede zaradi 1. alineje, se v izkaz poslovnega izida zavede slabitev v višini razlike med pošteno vrednostjo posameznega dolžniškega vrednostnega papirja in knjigovodsko vrednostjo posameznega dolžniškega vrednostnega papirja (če knjigovodska vrednost presega tržno vrednost).

Če se slabitev izvede zaradi 2. alineje, se v izkaz poslovnega izida zavede slabitev v višini razlike med potencialnim poplačilom iz stečajne ali likvidacijske mase in nabavno vrednostjo naložbe. Potencialno poplačilo iz stečajne ali likvidacijske mase se oceni na podlagi podatkov iz postopka likvidacije, stečaja ali prisilne poravnave, oziroma kadar take informacije niso na razpolago, na podlagi izkušenj ali ocen, pridobljenih od bonitetnih ali drugih finančnih institucij.

Družba odpravi slabitev naložb v dolžniške vrednostne papirje le, če se je slabitev izvedla zaradi 1. alineje oziroma prvega pogoja za slabitev naložbe v posamezni dolžniški vrednostni papir. Odprava slabitve se izvede, ko je ugotovljeno, da je bila obveznost izdajatelja poplačana. Odprava slabitve se izvede prek izkaza poslovnega izida.

24.2.13.3.2 Lastniški vrednostni papirji

Družba slabi naložbe v lastniške vrednostne papirje, kadar je na dan priprave poslovnih bilanc:

• zmanjšanje tržne vrednosti naložbe v posamezni finančni instrument večje od 40 % v primerjavi z nabavno vrednostjo;
• tržna vrednost finančnega instrumenta pod nabavno vrednostjo konstantno več kot 1 leto;
• model, na podlagi katerega družba presoja slabitev netržnih vrednostnih papirjev, pokazal potrebo po slabitvi.

Slabitev se izvede v višini razlike med tržno in nabavno vrednostjo finančnega instrumenta.

24.2.13.4 Merjenje poštene vrednosti

Družba meri vse finančne instrumente po pošteni vrednosti, razen depozitov, delnic, ki ne kotirajo na organiziranem trgu in posojil ter podrejenega dolga (za katere predpostavlja, da je knjigovodska vrednost hkrati tudi razumen približek poštene vrednosti) in finančnih instrumentov v posesti do zapadlosti, ki jih meri po odplačni vrednosti. Poštene vrednosti naložbenih nepremični ter zemljišč in zgradb za opravljanje dejavnosti ter poštene vrednosti finančnih instrumentov, merjenih po odplačni vrednosti so razvidne v razkritju 23. Poštena vrednost je cena, ki bi se prejela za prodajo sredstva ali plačala za prenos obveznosti v redni transakciji med udeleženci na trgu na datum merjenja. Merjenje poštene vrednosti temelji na predpostavki, da se posel prodaje sredstva ali prenosa odgovornosti izvrši na glavnem trgu za sredstvo ali obveznost, ali če ni glavnega trga, v najugodnejšem trgu za sredstvo ali obveznost. Glavni oziroma najugodnejši trg morajo biti družbi dostopni. Poštena vrednost sredstva ali obveznosti se meri z uporabo predpostavk, ki bi jih uporabili udeleženci na trgu pri določanju cene sredstva ali obveznosti, ob predpostavki, da udeleženci na trgu ravnajo skladno s svojimi najboljšimi gospodarskimi interesi. Pri merjenju poštene vrednosti nefinančnega sredstva se upošteva sposobnost udeleženca na trgu, da proizvede gospodarske koristi z uporabo sredstva v skladu z njegovo največjo in najboljšo uporabo ali s prodajo sredstva drugemu udeležencu na trgu, ki bi sredstvo uporabil v skladu z njegovo največjo in najboljšo uporabo. Družba mora uporabljati tehnike ocenjevanja vrednosti, ki so ustrezne v danih okoliščinah in za katere je na voljo dovolj podatkov za merjenje poštene vrednosti, pri čemer čim več uporablja ustrezne opazovane vhodne podatke in čim bolj omeji uporabo neopazovanih vhodnih podatkov.

Družba na dan vrednotenja ugotavlja pošteno vrednost finančnih naložb tako, da kot ceno na glavnem trgu določi:

• v primeru borze: objavljeno zaključno ceno na borzi na dan vrednotenja ali na zadnji dan delovanja borze, na kateri naložba kotira;
• v primeru OTC trga: objavljeno zaključno BID CBBT oziroma če ta ne obstaja, BID BVAL ceno sistema Bloomberg na dan vrednotenja ali na zadnji dan delovanja OTC trga;
• ceno izračunano na podlagi internega modela vrednotenja.

Sredstva in obveznosti merjena ali razkrita po pošteni vrednosti v izkazih družbe so merjena in prikazana v skladu z ravnmi poštene vrednosti po MSRP 13, ki kategorizira vhodne podatke metod vrednotenja uporabljenih za merjenje poštene vrednosti v tri ravni.

Pri razvrščanju sredstev in obveznosti v ravni po MSRP 13 je predvsem pomembna razpoložljivost tržnih informacij, ki je določena z relativnimi ravnmi trgovanja enakih ali podobnih instrumentov na trgu, s poudarkom na informacijah, ki predstavlja dejansko dejavnost trga ali zavezujoče kotacije posrednikov ali trgovcev.

Finančne naložbe, merjene ali razkrite po pošteni vrednosti so prikazane v skladu z ravnmi poštene vrednosti po MSRP 13, ki kategorizira vhodne podatke za merjenje poštene vrednosti v tri ravni hierarhije poštene vrednosti, in sicer:

• Raven 1 predstavljajo finančne naložbe, pri katerih je poštena vrednost določena na podlagi kotirane cene (neprilagojene) na delujočih trgih za finančno naložbo, do katerih lahko družba dostopa na datum merjenja.
• Raven 2 predstavljajo finančne naložbe, katerih poštena vrednost se določa z uporabo podatkov, ki jih je mogoče neposredno ali posredno opazovati, razen kotiranih cen vključenih v 1. raven.
• Raven 3 predstavljajo finančne naložbe, pri katerih opazovani tržni podatki niso dosegljivi. Poštena vrednost se tako določa na podlagi metod vrednotenja, z uporabo vložkov, ki niso posredno ali neposredno opazovani na trgu

Družba razkriva in dosledno upošteva svojo politiko določanja, kdaj se šteje, da so bili izvedeni prenosi med ravnmi hierarhije poštene vrednosti. Usmeritev glede časovnega okvira pripoznavanja prenosov je enaka pri prenosih na ravni in prenosih z ravni. Primeri usmeritev vključujejo: (a) datum dogodka ali spremembe okoliščin, ki je povzročila prenos (b) začetek poročevalnega obdobja (c) konec poročevalnega obdobja.

24.2.14 Znesek zavarovalno-tehničnih rezervacij, prenesen pozavarovateljem

Znesek zavarovalno-tehničnih rezervacij, prenesen pozavarovateljem, predstavlja delež pozavarovateljev v prenosnih premijah in zavarovalno-tehničnih rezervacijah. Višina se določa skladno z določili pozavarovalnih (retrocesijskih) pogodb in z gibanjem retrocediranega portfelja, na podlagi kosmatih pozavarovalnih rezervacij za posel, ki so predmet teh pozavarovalnih (retrocesijskih) pogodb, in sicer ob vsakem zaključku obračunskega obdobja.

Družba na datum poročanja preverja navedena sredstva zaradi potencialne potrebe po oslabitvi. Sredstva, prenesena posameznim partnerjem v retrocesijo, se presojajo na individualni osnovi. Ocena tveganj povezanih z retrocesijo je podrobneje predstavljena v poglavju 24.5.1.6 Program retrocesije.

24.2.15 Terjatve

Med terjatvami izkazujemo terjatve za kosmato obračunano premijo ter terjatve za škode in provizije retrocediranega posla.

24.2.15.1 Pripoznavanje terjatev

Terjatve iz pozavarovanja se pripoznajo, ko se zavarovalne premije iz aktivnega pozavarovanja oziroma škode in provizije iz retrocesije zaračunajo cedentu oziroma pozavarovatelju pri poslu iz retrocesije. Če obstaja pozavarovalna pogodba, vendar družba še ni prejela potrjenega obračuna s strani cedenta oziroma pozavarovatelja, se terjatve pripoznajo skladno z usmeritvami, ki so navedene v poglavjih 24.2.23 Čisti prihodki od premij in 24.2.24 Čisti odhodki za škode.

24.2.15.2 Oslabitve terjatev iz pozavarovanj

Družba na področju osnovne dejavnosti – pozavarovanja – posluje izključno s pravnimi osebami. Ob pričetku sodelovanja z vsakim novim, predvsem tujim partnerjem, temeljito pretehta njegovo bonitetno stanje oziroma sklene posle z novimi partnerji v primeru priporočil dolgoletnih poslovnih partnerjev. Družba posamično presoja terjatve v smislu njihove poplačljivosti oziroma potrebe po oslabitvi. Za oblikovanje popravka terjatve se odloča glede na izkušnje o poravnavanju terjatev posameznega cedenta oziroma retrocesionarja.

Kljub temu družba obdobno, najmanj pa enkrat letno, preverja stanje terjatev, in sicer posamično po posameznem partnerju.

Družba nima zastavljenih poslovnih terjatev.

24.2.15.3 Razmejeni stroški pridobivanja zavarovanj

Družba izkazuje med razmejenimi stroški pridobivanja zavarovanj razmejene provizije. To so obračunane provizije, ki se nanašajo na prihodnje poslovno leto in so pripoznane na podlagi pozavarovalnih obračunov z upoštevanjem časovno enakomerne razmejitve, ter ocenjeni zneski še ne dospelih poračunov provizij v skladu z določili pozavarovalnih pogodb s cedenti skupine.

24.2.15.4 Druga sredstva

Druga sredstva sestavljajo usredstvene kratkoročne časovne razmejitve, in sicer kratkoročno odloženi stroški in kratkoročno nezaračunani prihodki. Kratkoročno odložene stroške sestavljajo vrednotnice in kratkoročno odloženi stroški vnaprej izplačanih nezasluženih provizij poslovnim partnerjem.

24.2.16 Denar in denarni ustrezniki

Družba v izkazu finančnega položaja in izkazu denarnih tokov v postavki Denarna sredstva in denarni ustrezniki izkazuje;

• denarna sredstva, kamor uvrščamo denarna sredstva v blagajni, dobroimetja na transakcijskih računih poslovnih bank in drugih finančnih organizacij ter depozite vezane preko noči in
• denarne ustreznike, kamor uvrščamo depozite na odpoklic in kratkoročno dane depozite z originalno zapadlostjo do treh mesecev.

24.2.17 Kapital

Sestavljajo ga:

• osnovni kapital predstavlja nominalno vrednost vplačanih navadnih delnic, izraženo v evrih;
• kapitalske rezerve predstavljajo vplačila nad nominalnimi zneski delnic;
• rezerve iz dobička predstavljajo statutarne in zakonske rezerve, rezerve za lastne delnice, rezerve za izravnavo kreditnih tveganj, rezerve za izravnavo katastrofalnih škod in druge rezerve iz dobička;
• lastne delnice;
• presežek iz prevrednotenja;
• zadržani čisti poslovni izid.

Statutarne rezerve se uporabijo za naslednje namene določene s statutom družbe:

• za kritje čiste izgube, ki je ni mogoče (v celoti) pokriti v breme prenesenega dobička in drugih rezerv iz dobička oziroma ta dva vira ne zadoščata za polno pokritje čiste izgube (instrument dodatne zaščite vezanega kapitala);
• za povečanje osnovnega kapitala;
• za uravnavanje dividendne politike.

Del rezerv iz dobička predstavljajo tudi rezerve za izravnavo katastrofalnih škod, ki jih v skladu s pravilniki o oblikovanju zavarovalno-tehničnih rezervacij in kapitalskih rezerv potrjujejo pooblaščeni aktuarji. Navedene rezerve tako ne morejo biti predmet delitve na skupščini.

Skladno z Zakonom o gospodarskih družbah imata uprava ali nadzorni svet zavarovalnice možnost, da največ polovico zneska čistega dobička razporedita v druge rezerve.

24.2.18 Podrejeni dolg

Podrejeni dolg predstavlja dolgoročno obveznost družbe, ki je bil izdan leta 2006 in 2007, in sicer z namenom širitve poslovanja skupine. Podrejeni dolg se mesečno meri po odplačni vrednosti.

24.2.19 Zavarovalno-tehnične rezervacije

Zavarovalno-tehnične rezervacije se v izkazu finančnega položaja izkazujejo v kosmatih zneskih. Delež kosmatih zavarovalno-tehničnih rezervacij za posle, ki jih družba retrocedira, se izkazuje v izkazu finančnega položaja pod postavko Znesek zavarovalno-tehničnih rezervacij, prenesen pozavarovateljem. Poglavitna načela, uporabljena v izračunih kosmatih zavarovalno-tehničnih rezervacij, so opisana spodaj.

Prenosne premije so tisti del obračunanih premij, ki se nanaša na zavarovalno kritje za zavarovalno obdobje po zaključku obračunskega obdobja. Oblikuje se na podlagi prejetih pozavarovalnih obračunov prenosne premije, torej sledi metodi cedentov, ki jo v veliki večini primerov izračunavajo časovno sorazmerno (pro rata temporis) na ravni zavarovalnih polic. V primerih, ko družba ne prejme obračunov pozavarovalne prenosne premije, se prenosna premija izračuna z metodo ulomkov na ravni posameznih obračunov premije, upoštevajoč obdobje kritja, za katero je premija obračunana.

Škodne rezervacije se obračunajo za nastale, še ne plačane škode. Nanašajo se delno na znane, prijavljene škode in nastale, še ne prijavljene škode (IBNR). Oblikujejo se na podlagi prejetih pozavarovalnih obračunov škodnih rezervacij ter na podlagi prejetih obvestil o škodah za neproporcionalna pozavarovanja. V pozavarovalnici se rezervacija IBNR oblikuje po treh postopkih. Pri prvem družba prevzema delež na rezervaciji IBNR, ki so jo izračunali cedenti in na kateri je udeležena skladno z določili pozavarovalnih pogodb. V drugem postopku se za posle zunaj skupine Sava Re, kjer je treba zaradi nepravočasno prejetih pozavarovalnih obračunov ocenjevati zavarovalno-tehnične kategorije, ocenjuje tudi škodna rezervacija, čemer se upoštevajo pričakovane premije in pričakovani kombinirani količniki za posamezno pogodbeno leto, zavarovalno vrsto in obliko pozavarovanja. Tudi ta ocenjena škodna rezervacija se všteva v rezervacijo IBNR. Ker se v postopku ocenjevanja uporabljajo trikotniški razvoji, ta postopek hkrati predstavlja tudi test obveznosti za pozavarovalni portfelj zunaj skupine Sava Re. V tretjem postopku pa družba kot del testa ustreznosti obveznosti izračunava rezervacijo IBNR za del portfelja, kjer so pozavarovalni obračuni prejeti pravočasno in se zavarovalno-tehnične postavke torej ne ocenjujejo. Ta izračun poteka za kosmate podatke slovenskih cedentov in odvisnih družb na ravni zavarovalne vrste, in sicer na podlagi razvojnih trikotnikov kumulativnih obračunanih škod za posamezna pogodbena leta. V primeru, ko škodna rezervacija iz trikotnikov presega že oblikovano škodno rezervacijo, oblikovano na podlagi pozavarovalnih obračunov, se oblikuje pozavarovalna rezervacija IBNR. Iz opisanih postopkov sklepamo, da je škodna rezervacija oblikovana na podlagi statističnih podatkov z uporabo aktuarskih metod, zato že sam izračun predstavlja hkrati tudi test ustreznosti škodne rezervacije.

Rezervacije za bonuse, popuste in storno so namenjene posebej dogovorjenim pričakovanim izplačilom zaradi dobrih rezultatov zavarovalnih pogodb ter pričakovanim izplačilom zaradi prekinitev, ki presegajo prenosno premijo. Družba jih oblikuje na podlagi pozavarovalnih obračunov kvotnih pozavarovalnih pogodb z odvisnimi družbami.

Druge zavarovalno-tehnične rezervacije vključujejo rezervacije za neiztekle nevarnosti, ki izvirajo iz testa ustreznosti oblikovanih obveznosti za prenosne premije, opisanega v nadaljevanju.

Prenosna premija predstavlja časovno razmejitev premije glede na obdobje kritja. Kadar tako lahko sklepamo, da premija ni dovolj visoka, je posledično neustrezna tudi prenosna premija. Družba izvaja test ustreznosti prenosne premije posebej za kosmato prenosno premijo in retrocedirani del prenosne premije, in sicer na ravni zavarovalne vrste. Pri izračunu pričakovanega kombiniranega količnika v posamezni vrsti je upoštevano tehtano povprečje realiziranih kombiniranih količnikov zadnjih treh do petih let, ustrezno prilagojeno za trende. Izračun realiziranih kombiniranih količnikov upošteva prihodke za premije, odhodke za škode, odhodke za provizije ter druge obratovalne stroške. Kjer pričakovani kombinirani količnik presega 100 %, je ugotovljen primanjkljaj prenosne premije, ki se pripoznava kot rezervacija za neiztekle nevarnosti v okviru drugih zavarovalnotehničnih rezervacij.

24.2.20 Druge rezervacije

Med drugimi rezervacijami družba izkazuje neto sedanjo vrednost za ugodnosti zaposlenih, ki vključujejo odpravnine ob upokojitvi in jubilejne nagrade. Izračunavajo se v skladu z MRS 19, in sicer z uporabo razmerja natečene delovne dobe v družbi in celotne pričakovane delovne dobe v družbi (projected unit credit method).

Pri izračunu se upoštevajo individualni podatki o datumu rojstva, prihodu v službo, predvideni upokojitvi ter plači. Upravičenja za odpravnino ob upokojitvi in jubilejne nagrade so upoštevana na podlagi določil v kolektivni pogodbi oziroma posameznih individualnih pogodbah o zaposlitvi. Pri pričakovanih zneskih izplačil se upošteva tudi obveznost za plačilo davka, kadar izplačila presegajo zakonsko določene neobdavčene zneske. Verjetnost, da zaposleni ostane v družbi, upošteva verjetnost smrtnosti (po tablicah SLO 2007 M/Ž) in verjetnost prekinitve delovnega razmerja na podlagi internih podatkov. Prav tako na podlagi internih podatkov ter rasti cen življenjskih potrebščin je predvidena letna realna rast plač. Predpostavljena nominalna rast jubilejnih nagrad je enaka pričakovani inflaciji, ki je izbrana na podlagi dolgoročne ciljne inflacije ECB. Za diskontiranje se uporablja enaka terminska struktura netveganih obrestnih mer kot za izračune kapitalske ustreznosti v režimu Solventnost II.

Pokojninsko zavarovanje

Družba je z zakonom zavezana k plačevanju prispevkov za pokojninsko zavarovanje, in sicer 8,85 % na bruto izplačane plače. Poleg tega je družba v letu 2001 sklenila pogodbo o oblikovanju pokojninskega načrta v prostovoljnem stebru pokojninskega zavarovanja, kamor mesečno vplačuje sredstva.

24.2.21 Druge obveznosti

Obveznosti se v začetku izkazujejo z dejanskimi zneski, ki izvirajo iz ustreznih listin. Pozneje se povečujejo v skladu z listinami, zmanjšujejo pa se na enaki osnovi ali na podlagi odplačil. Med obveznosti štejemo obveznosti za odškodnine, za premije iz pasivne retrocesije, obveznosti za škode iz aktivnih pozavarovalnih poslov, obveznosti za zadržane depozite, obveznosti do zaposlenih, obveznosti do dobaviteljev in druge kratkoročne obveznosti.

Družba v okviru pasivnih časovnih razmejitev izkazuje rezervacijo za neizkoriščene dni dopustov, ki jih zaposleni lahko koristijo najpozneje do 30. 6. naslednjega leta.

24.2.22 Klasifikacija zavarovalnih pogodb

Družba pogodbo klasificira kot zavarovalno pogodbo, če je sklenjena z namenom znatnega prenosa tveganja, sicer pa je klasificirana kot finančna pogodba. Znaten prenos tveganja se ugotavlja bodisi posredno, kadar družba na proporcionalni osnovi prevzema tveganja pogodb, ki so jih kot zavarovalne pogodbe klasificirali že njeni cedenti, bodisi neposredno z ugotavljanjem, da pri nastanku pozavarovanega dogodka pride do pomembnih dodatnih izplačil.

Družba se ukvarja le s pozavarovanji, katerih izvirni namen je prenos zavarovalnega tveganja. Tako je družba vse sklenjene pozavarovalne pogodbe klasificirala kot zavarovalne pogodbe. Proporcionalna pozavarovanja vsebujejo tveganje, identično tveganju originalnih zavarovalnih polic, ki so vse zavarovalne pogodbe. Pri neproporcionalnih pozavarovanjih so v primeru nastanka pozavarovanega škodnega dogodka dogovorjena pomembna dodatna izplačila, zato tudi ta izpolnjujejo merila za klasifikacijo med zavarovalne pogodbe.

24.2.23 Čisti prihodki od premij

Pri izkazovanju prihodkov od premij družba upošteva načelo nastanka poslovnega dogodka in povečanja gospodarske koristi v obliki povečanja pritokov ali povečanja sredstev. Čiste prihodke od premij predstavljajo kosmate premije (sprejetega pozavarovanja), zmanjšane za pozavarovalne oziroma retrocedirane premije (iz oddanega pozavarovanja). Na višino prihodkov za premije vplivajo tudi spremembe (kosmatih in retrocediranih) prenosnih premij. Pri tem se upoštevajo ocene premij in prenosnih premij; ocene se nanašajo na postavke, ki izvirajo iz pozavarovalnih pogodb in so glede na skadenco teh pogodb že nastale, vendar pa zanje družba ni prejela pozavarovalnih obračunov, oziroma so pripoznane na podlagi prejetih ocen poračunov premij, ki na podlagi pogodbenih določil še niso dospele. Navedene postavke skupaj tvorijo prihodke od premij v izkazu poslovnega izida.

24.2.24 Čisti odhodki za škode

Pri izkazovanju odhodkov za škode družba upošteva načelo nastanka poslovnega dogodka in zmanjšanja gospodarske koristi v obliki izdatkov ali zmanjšanja sredstev. Čiste odhodke za škode predstavljajo obračunani kosmati zneski škod, zmanjšani za regresne terjatve in za pozavarovane škode, tj. obračunane zneske retrocesionarjem. Na višino odhodkov za škode vplivajo tudi spremembe škodnih rezervacij. Pri tem se upoštevajo tudi ocene škod in škodnih rezervacij; ocene se nanašajo na postavke, ki izvirajo iz pozavarovalnih pogodb in so glede na skadenco teh pogodb že nastale, vendar pa zanje družba ni prejela pozavarovalnih obračunov. Navedene postavke tvorijo čiste odhodke za škode v izkazu poslovnega izida. Podlage za ocenjevanje odhodkov za škode so ocenjene premije in pričakovani kombinirani količniki sklenjenih posameznih pozavarovalnih pogodb.

24.2.25 Prihodki in odhodki od naložb v povezane družbe

Prihodki od naložb v povezane družbe (odvisne in pridružene družbe) vključujejo dividende. Med odhodki od naložb v povezanih družbah pa družba vodi odhodke zaradi oslabitve naložb. Prihodki od dividend se pripoznajo ko so odobrene za plačilo, skladno s skupščinskim sklepom povezane družbe.

24.2.26 Prihodki in odhodki od naložb

Družba vodi ločeno prihodke in odhodke od naložb glede na vire sredstev, tj. ločeno za naložbe lastnih virov in naložbe kritnega premoženja. Naložbe lastnih virov pokrivajo kapital družbe, naložbe kritnega premoženja pa pokrivajo zavarovalno-tehnične rezervacije.

Prihodki od naložb so:

• prihodki od dividend (prihodki od deležev),
• prihodki od obresti,
• prihodki od tečajnih razlik,
• prihodki od spremembe poštene vrednosti in dobički pri odtujitvah naložb, razporejenih v skupino po pošteni vrednosti prek poslovnega izida,
• dobički pri odtujitvah naložb ostalih skupin naložb in
• ostali prihodki.

Odhodkih od naložb so:

• obrestni odhodki,
• odhodki od tečajnih razlik,
• odhodki zaradi spremembe poštene vrednosti ter izgub pri odtujitvah naložb, razporejenih v skupino po pošteni vrednosti prek poslovnega izida,
• izgube pri odtujitvah ostalih skupin naložb,
• drugi odhodki.

Navedeni prihodki in odhodki se izkazujejo glede na to, kam so razvrščene naložbe, ki so prinašale donos, tj. ali so naložbe v posesti do zapadlosti, po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, razpoložljive za prodajo, posojila, depoziti in terjatve.

Obrestni prihodki in odhodki naložb, razporejenih v skupino v posesti do zapadlosti in v skupino razpoložljivo za prodajo, se v izkazu poslovnega izida pripoznajo po metodi efektivne obrestne mere. Obrestni prihodki in odhodki naložb, razporejenih v skupino po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, se v izkazu poslovnega izida pripoznajo po kuponski obrestni meri. Prihodki od dividend se v izkazu poslovnega izida pripoznajo, ko so odobrene za izplačilo. Dobički oziroma izgube pri odtujitvah naložb predstavljajo razliko med knjigovodsko vrednostjo finančnega sredstva in njegovo prodajno vrednostjo, oziroma med nabavno vrednostjo (zmanjšano za morebitne oslabitve) in prodajno vrednostjo, če gre za naložbe, razpoložljive za prodajo.

24.2.27 Obratovalni stroški

Med obratovalnimi stroški družba vodi:

• stroške pridobivanja zavarovanj; to so dane pozavarovalne provizije, pripoznane na podlagi pozavarovalnih obračunov ter ocenjenih zneskov, dobljenih na podlagi ocenjene premije in pogodbeno dogovorjenih odstotkov provizije;
• spremembe v razmejenih stroških pridobivanja zavarovanj; razmejene stroške predstavljajo razmejene dane pozavarovalne provizije. To so obračunane provizije, ki se nanašajo na prihodnje poslovno leto. Pripoznane so na podlagi pozavarovalnih obračunov ter ocenjenih zneskov, dobljenih na podlagi ocenjenih provizij z upoštevanjem časovno enakomerne razmejitve;
  • druge obratovalne stroške, ki jih vodi po naravnih vrstah in sicer:
    • a) amortizacijo sredstev, potrebnih za obratovanje,
    • b) stroške dela, ki vključujejo plače zaposlenih, stroške socialnega in pokojninskega zavarovanja ter druge stroške dela,
    • c) stroške fizičnih oseb, ki ne opravljajo dejavnosti skupaj z dajatvami, ki vključujejo stroške nadzornega sveta in revizijske komisije nadzornega sveta ter izplačila po podjemnih pogodbah,
    • d) druge obratovalne stroške storitev in materiala.

24.2.28 Drugi zavarovalni prihodki

Drugi zavarovalni prihodki vključujejo prihodke od pozavarovalnih provizij, zmanjšane za spremembo razmejenih stroškov pridobivanja zavarovanj, ki odpadejo na pozavarovatelje in se pripoznavajo na podlagi potrjenih pozavarovalnih obračunov ter na podlagi ocenjenih prihodkov od provizij, z upoštevanjem enakomerne časovne razmejitve.

24.2.29 Davek od dohodka

Davek od dohodka poslovnega leta vključuje odmerjeni in odloženi davek. Davek iz dobička se izkaže v izkazu poslovnega izida, razen v delu, ki je povezan s postavkami, izkazanimi neposredno v kapitalu, in tudi odloženi davek za te postavke se izkazuje med kapitalom. Odmerjeni davek se obračuna od obdavčljivega dobička za poslovno leto po davčnih stopnjah, ki veljajo na datum izkaza finančnega položaja, in od morebitne prilagoditve davčnih obveznosti v povezavi s preteklimi leti. Pri izkazovanju odloženega davka se uporablja metoda obveznosti po izkazu finančnega položaja, pri čemer se upoštevajo začasne razlike med knjigovodsko vrednostjo sredstev in obveznosti za potrebe finančnega poročanja in vrednostmi za potrebe davčnega poročanja. Znesek odloženega davka temelji na pričakovanem načinu povračila oziroma poravnave knjigovodske vrednosti sredstev in obveznosti ob uporabi davčnih stopenj, veljavnih na datum izkaza finančnega položaja. Odložena terjatev za davek se pripozna v višini verjetnega razpoložljivega prihodnjega obdavčljivega dobička, v breme katerega bo v prihodnje mogoče uporabiti odloženo terjatev. Odložena terjatev za davek se zmanjša za znesek, za katerega ni več verjetno, da bo mogoče uveljaviti davčno olajšavo, povezano s sredstvom.

Stopnja davka od dohodka pravnih oseb je znaša 17 % (enako kot v letu 2015). Odložene terjatve in obveznosti za davek so v letu 2016 zaradi spremembe davčne zakonodaje uveljavljene s 1.1.2017 obračunane po 19 % stopnji (v letu 2015 po 17 %).

24.3 Spremembe računovodskih usmeritev in odprave napak

V letu 2015 je družba v izkazu finančnega položaja in izkazu denarnih tokov kot denar in denarne ustreznike izkazovala stanja na transakcijskih računih in nočne depozite. S 1. 1. 2016 je družba spremenila prikazovanje postavke denarnih sredstev tako, da v tej postavki po novem izkazujemo tudi denarne ustreznike (v izkazu finančnega položaja na dan 31. 12. 2015 so bili izkazani v okviru finančnih naložb). Tako v izkazu finančnega položaja in izkazu denarnih tokov v postavki Denarna sredstva in denarni ustrezniki izkazujemo:

• denarna sredstva, kamor uvrščamo denarna sredstva v blagajni, dobroimetja na transakcijskih računih poslovnih bank in drugih finančnih organizacij ter depozite vezane preko noči in
• denarne ustreznike, kamor uvrščamo depozite na odpoklic in kratkoročno dane depozite z originalno zapadlostjo do treh mesecev.

Če bi na dan 31. 12. 2015 nova usmeritev že veljala, bi bilo stanje denarja in denarnih ustreznikov družbe na ta dan višje za 0,9 milijonov EUR in bi znašalo 1,2 milijona EUR.

24.4 Sprejeti standardi in pojasnila, ki še niso stopili v veljavo ter novi standardi in pojasnila

Na novo sprejeti standardi in pojasnila

Računovodske usmeritve, uporabljene pri pripravi računovodskih izkazov, so enake kot pri pripravi računovodskih izkazov za poslovno leto, ki se je končalo 31. 12. 2015. Izjema so na novo sprejeti oziroma spremenjeni standardi in pojasnila, ki so v veljavi za letna obdobja z začetkom 1. 1. 2016 ali kasneje in, ki so predstavljeni v nadaljevanju.

Dopolnitve MSRP 11 Skupni aranžmaji: Obračunavanje pridobitev deležev v skupnih dejavnostih

Skladno z dopolnili MSRP 11 mora podjetje, ki je stranka v skupnem obvladovanju, pri obračunu nakupa deleža v skupaj obvladovanem podjetju, katerega dejavnost predstavlja poslovanje, uporabiti ustrezne računovodske usmeritve standarda MSRP 3 Poslovne združitve, ki veljajo za obračunavanje poslovnih združitev. Dopolnitve dodatno pojasnjujejo, da ob nakupu dodatnih deležev v istem skupaj obvladovanem podjetju, podjetje svojih obstoječih deležev ne sme ponovno izmeriti, vse dokler obstaja skupno obvladovanje. Poleg tega je Odbor v obseg standarda MSRP 11 vključil izjeme, ki določajo, da dopolnila ne veljajo v primeru, da stranke, ki so udeležene v skupnem obvladovanju (vključno s podjetjem, ki poroča), obvladuje isto matično podjetje.

Dopolnila veljajo za obračunavanje nakupa tako prvotnih deležev v skupaj obvladovanem podjetju kakor tudi vseh dodatnih deležev v istem skupaj obvladovanem podjetju. Dopolnila veljajo za prihodnja obdobja.

Dopolnila standarda ne vplivajo na računovodske izkaze. V obravnavanem obdobju je družba izvedla združitev štirih odvisnih družb v eno, ni pa izvedla nobenih pridobitev v skupnem delovanju.

Dopolnila standardov MRS 16 in MRS 38: Pojasnilo o sprejemljivih metodah amortizacije

S temi dopolnitvami Odbor pojasnjuje računovodske usmeritve standardov MRS 16 Opredmetena osnovna sredstva in MRS 38 Neopredmetena dolgoročna sredstva, ki določajo, da prihodki odražajo vzorec ekonomskih koristi, ki jih podjetje ustvarja pri poslovanju (katerega del je tudi sredstvo), in ne ekonomske koristi, ki jih podjetje izkoristi z uporabo sredstva. Glede na to za obračun amortizacije opredmetenih osnovnih sredstev podjetje ne more uporabiti prihodkovne metode, lahko pa jo v zelo omejenih okoliščinah uporabi za obračun amortizacije neopredmetenih dolgoročnih sredstev.

Dopolnila standarda, ki veljajo za prihodnja letna obdobja, ne vplivajo na računovodske izkaze družbe, saj za amortizacijo sredstev družba ne uporablja prihodkovne metode.

Dopolnila standardov MRS 16 in MRS 41 Kmetijstvo: Rodovitne rastline (Bearer Plants)

Dopolnila standardov spreminjajo zahteve pri obračunavanju bioloških sredstev, ki izpolnjujejo opredelitev rodovitnih rastlin. V skladu s temi dopolnitvami biološka sredstva, ki izpolnjujejo opredelitev rodovitnih rastlin, ne spadajo več v okvir zahtev MRS 41 Kmetijstvo, temveč MRS 16. Tako mora podjetje v skladu z zahtevami MRS 16 po prvotnem pripoznanju rodovitnih rastlin, te izmeriti po skupnih stroških (pred zapadlostjo) in z uporabo bodisi stroškovnega modela ali modela prevrednotenja (po zapadlosti). Poleg tega dopolnila zahtevajo, da podjetja pridelek, ki raste na rodovitnih rastlinah, izmerijo po pošteni vrednosti, zmanjšani za stroške prodaje v skladu z določili MRS 41. Vladne subvencije za rodovitne rastline, morajo podjetja obračunati v skladu z MRS 20, Obračunavanje državnih podpor in razkrivanje državne pomoči.

Dopolnila, ki jih morajo podjetja upoštevati za pretekla obdobja, ne vplivajo na računovodske izkaze, saj družba ne deluje v kmetijski panogi in med svojimi sredstvi nima rodovitnih rastlin.

Spremembe MRS 27: Uporaba kapitalske metode v ločenih računovodskih izkazih

Dopolnitve standarda MRS 27 podjetjem omogočajo, da v svojih ločenih računovodskih izkazih naložbe v odvisne družbe, skupaj obvladovana in pridružena podjetja pripoznajo po kapitalski metodi. Podjetja, ki svoje računovodske izkaze že pripravljajo v skladu z mednarodnimi standardi računovodskega poročanja MSRP in, ki želijo narediti prehod na kapitalsko metodo, morajo te dopolnitve upoštevati tudi v ločenih računovodskih izkazih predhodnega obdobja.

Dopolnitve ne vplivajo na računovodske izkaze družbe.

Dopolnila MRS 1 Pobuda za razkritja

Dopolnila standarda MRS 1 Predstavljanje računovodskih izkazov pojasnjujejo, ne pa pomembno spreminjajo obstoječih zahtev standarda. Med drugim dopolnila pojasnjujejo:

• zahteve MRS 1 v zvezi s pomembnostjo;
• da lahko podjetje posamezne postavke v izkazu poslovnega izida, vseobsegajočega donosa in izkazu finančnega položaja razčleni;
• da lahko podjetje prosto izbere vrstni red predstavitve pojasnil k računovodskim izkazom in
• da mora podjetje pripoznanje deleža v vseobsegajočem dobičku pridruženega ali skupaj obvladovanega podjetja po kapitalski metodi prikazati v skupnem znesku v eni postavki in ga razporediti med postavke, ki ne bodo naknadno prerazvrščena v izkaz poslovnega izida.

Poleg tega dopolnila pojasnjujejo zahteve pri dodatni predstavitvi vmesnih zneskov v izkazu finančnega položaja, izkazu poslovnega izida in izkazu vseobsegajočega donosa.

Dopolnila ne vplivajo na računovodske izkaze družbe.

Dopolnila standardov MSRP 10, MSRP 12 in MRS 28 Naložbena podjetja: Uporaba izjeme od zahtev konsolidacije

Dopolnila pojasnjujejo vprašanja, s katerimi se podjetja srečujejo pri uporabi izjeme od konsolidacije pri naložbenih podjetjih na podlagi določil MSRP 10 Konsolidirani računovodski izkazi. Dopolnila pojasnjujejo, da izjeme od predstavitve konsolidiranih računovodskih izkazov veljajo za matično družbo, ki je odvisna družba investicijskega podjetja, kadar investicijsko podjetje svoje deleže v vseh svojih odvisnih družbah izmeri po pošteni vrednosti. Poleg tega dopolnila tudi pojasnjujejo, da je v konsolidacijo vključena samo odvisna družba, ki ni obenem investicijsko podjetje in, ki investicijskemu podjetju nudi podporne storitve. Vse ostale odvisne družbe investicijskega podjetja se izmerijo po pošteni vrednosti. Dopolnila standarda MRS 28 Finančne naložbe v pridružena in skupaj obvladovana podjetja omogočajo investitorju da, pri uporabi kapitalske metode, ohrani metodo poštene vrednosti, ki jo pridružena in skupaj obvladovana podjetja investicijskega podjetja uporabijo pri merjenju svojih deležev v odvisnih družbah.

Dopolnila, ki jih morajo podjetja upoštevati za pretekla obdobja, ne vplivajo na računovodske izkaze družbe.

Letne izpopolnitve standardov in pojasnil v obdobju 2012–2014

Izpopolnitve standardov vključujejo:

MSRP 5 Nekratkoročna sredstva za prodajo in ustavljeno poslovanje

Podjetje sredstva (ali skupine za odtujitev) običajno odsvoji bodisi s prodajo ali razdelitvijo med lastnike. Dopolnilo pojasnjuje, da sprememba metode odsvojitve sredstev (s prodajo ali razdelitvijo med lastnike) ne predstavlja novega načrta prodaje, temveč le nadaljevanje prvotnega načrta, in tako ne pride do prekinitve izpolnjevanja zahtev MSRP 5. Dopolnila morajo podjetja uporabiti za prihodnja obdobja.

MSRP 7 Finančni instrumenti: Razkritja

(i) Storitvene pogodbe

Dopolnilo pojasnjuje, da lahko storitvena pogodba, v kateri je določena cena storitev, predstavlja neprestano udeležbo v finančnem sredstvu. Da bi lahko podjetje ugotovilo, ali je razkritje potrebno, mora oceniti vrsto in ceno pogodbe ter na podlagi tega določiti, ali gre za neprestano udeležbo v finančnem sredstvu v skladu z MSRP 7 ali ne. Oceno katera storitvena pogodba predstavlja neprestano udeležbo v finančnem sredstvu, mora podjetje pripraviti za pretekla obdobja. Pri tem pa razkritje ni potrebno za obdobja pred letnim obdobjem, v katerem podjetje prvič upošteva dopolnila standarda.

MRS 19 Zaslužki zaposlencev

Dopolnilo pojasnjuje, da mora podjetje globino trga visoko kakovostnih podjetniških obveznic oceniti na podlagi valute v kateri je izražena obveznost in ne z upoštevanjem valute države, v kateri se obveznost nahaja. V primeru neobstoja globine trga visoko kakovostnih podjetniških obveznic v določeni valuti, mora podjetje uporabiti stopnjo donosa državnih obveznic. Dopolnila morajo podjetja uporabiti za prihodnja obdobja.

Novi MSRP standardi in pojasnila, ki jih je sprejela EU, a še niso veljavna

V nadaljevanju je predstavitev standardov in pojasnil, ki jih je sprejela EU, vendar do datuma ločenih računovodskih izkazov, še niso stopila v veljavo. Družba namerava te standarde in pojasnila upoštevati pri pripravi svojih računovodskih izkazov, ob njihovi uveljavitvi. Družba ni sprejela nobenega od spodaj navedenih standardov pred začetkom njihove uporabe.

MSRP 9, Finančni instrumenti

Upravni odbor za mednarodne računovodske standarde je julija 2014 objavil končno različico MSRP 9 Finančni instrumenti, ki vsebuje zahteve vseh posameznih faz projekta prenove MSRP 9 in nadomešča standard MRS 39 Finančni instrumenti: Pripoznavanje in merjenje ter vse predhodne različice MSRP 9. Prenovljeni standard uvaja nove zahteve glede razvrščanja in merjenja finančnih sredstev in obveznosti, pripoznanja njihove oslabitve in računovodskega varovanja pred tveganjem. Prenovljeni MSRP 9 velja za letna obdobja z začetkom 1 januarja 2018 ali kasneje. Zgodnja uporaba je dovoljena. Podjetja morajo prenovljeni standard uporabiti za pretekla obdobja, pri čemer pa razkritje primerjalnih podatkov ni obvezno.

Sprejem prenovljenega standarda MSRP 9 vpliva na razporeditev in merjenje finančnih sredstev družbe, ne vpliva pa na razvrstitev in merjenje njenih finančnih obveznosti.

Družba bo za implementacijo MSRP 9 izbrala možnost začasne izjeme od uporabe tega standarda do uvedbe standarda MSRP 17 Zavarovalne pogodbe.

MSRP 15 Prihodki iz pogodb s strankami

Upravni odbor za mednarodne računovodske standarde je maja 2014 objavil standard MSRP 15. Standard vzpostavlja pet-stopenjski model pripoznanja prihodkov, ki jih podjetje pričakuje iz pogodb s strankami. V skladu z MSRP 15, podjetje pripozna prihodke v znesku, ki predstavlja plačilo in, ki ga pričakuje v zameno za prenos blaga ali storitev na stranko. Obenem MSRP 15 zagotavlja bolj strukturiran pristop k merjenju in pripoznavanje prihodkov. Novi standard tako nadomešča vse sedanje zahteve pripoznavanja prihodkov v skladu z MSRP. Podjetje mora novi standard uporabiti ali v celoti za pretekla obdobja ali v prilagojeni obliki za letna obdobja z začetkom 1.1. 2018 ali kasneje. Zgodnja uporaba standarda je dovoljena.

Družba trenutno ocenjuje vpliv novega standarda, ki ga bo upoštevala od datuma njegove veljavnosti. Glede na to, da je prevladujoča dejavnost družbe pozavarovalništvo, ne pričakujemo pomembnih vplivov novega standarda.

Novi MSRP standardi in pojasnila, ki jih EU še ni sprejela

MSRP 16 Najemi

Januarja 2016 je Upravni odbor za mednarodne računovodske standarde objavil standard MSRP 16, ki nadomešča mednarodni računovodski standard MRS 17 Najemi, pojasnilo OPMSRP 4 Določanje, ali dogovor vsebuje najem, ter pojasnili strokovnega odbora za pojasnjevanje SOP-15 Poslovni najemispodbude in SOP-27 Ocenjevanje vsebine poslov, ki vključujejo pravno obliko najema. MSRP 16 tako določa usmeritve za pripoznavanje, merjenje, predstavitev in razkrivanje najema. Standard od najemnika zahteva, da pripozna vse najeme v okviru enotnega modela bilance stanja, podobno kot pri obračunu finančnega najema v skladu z MRS 17. Standard vključuje dve izjemi od pripoznanja s strani najemnika in sicer, pri najemu sredstev "nizke vrednosti" (npr. osebnih računalnikov) in pri kratkoročnih zakupih (kadar traja najem 12 mesecev ali manj). Na dan začetka najema mora tako najemnik pripoznati obveznost za plačilo najemnine (obveznost iz naslova zakupa) in sredstvo, ki predstavlja pravico do uporabe sredstva med trajanjem najema (pravica do uporabe sredstva). Obenem mora najemnik ločeno pripoznati stroške obresti najema in stroške amortizacije pravice do uporabe sredstva.

Novi standard tudi določa, da mora najemnik ob pojavu določenih dogodkov (kot je na primer sprememba najemne dobe, sprememba višine prihodnjih najemnin zaradi sprememb indeksa ali stopnje, ki se uporablja za določanje teh plačil), ponovno izmeriti obveznost iz naslova najema. Praviloma bo moral najemnik pripoznati znesek prevrednotenja najemne obveznosti kot prilagoditev pravice do uporabe sredstva.

V skladu z MSRP 16 ostaja računovodska obravnava najema s strani najemodajalca v bistvu enaka kot je v obstoječem MRS 17. Najemodajalec bo tudi v prihodnje vse zakupe razvrstil po enakem principu kot je določeno v MRS 17 in ločil med dvema vrstama najema: operativni in finančni najem.

MSRP 16 zahteva tako od najemnika kot od najemodajalca obsežnejša razkritja kot dozdajšnji MRS 17.

MSRP 16 stopi v veljavo za letna obdobja z začetkom 1 januarja 2019 ali kasneje. Zgodnja uporaba standarda je dovoljena, v kolikor družba že poroča v skladu z zahtevami MSRP 15 . Pri uporabi standarda se lahko najemnik odloči bodisi za popoln ali prilagojen pristop za pretekla obdobja. Obenem prehodne določbe standarda dovoljujejo podjetjem uporabo določenih olajšav.

Družba bo v poslovnem letu 2017 ocenila morebitni vpliv standarda MSRP 16 na njene računovodske izkaze.

MSRP 14 Razmejitve, ki izhajajo iz regularnih storitev

MSRP 14 je neobvezen standard, ki podjetjem omogoča, da ob prvi uporabi Mednarodnih standardov računovodskega poročanja, v večji meri nadaljujejo z obračunavanjem razmejitev,

ki izhajajo iz reguliranih storitev, v skladu s predhodno splošno sprejetimi računovodskimi usmeritvami. Podjetja, ki se odločijo za uporabo novega standarda, morajo regulirane postavke časovnih razmejitev pripoznati ločeno v izkazu finančnega položaja, v ločenih postavkah v izkazu uspeha in izkazu drugega vseobsegajočega dobička, pa razkriti vse spremembe na teh kontih. Standard od podjetij zahteva razkritje značilnosti reguliranja in s tem povezanih tveganj ter njegov vpliv na računovodske izkaze podjetij.

Dopolnila standardov MSRP 10 in MRS 28: Prodaja ali prispevek sredstev med naložbenikom in njegovo pridruženo družbo ali skupnim podvigom

Dopolnilo obravnava navzkrižje med MSRP 10 in MRS 28, pri obračunavanju izgube obvladovanja odvisnega podjetja zaradi njegove prodaje ali prispevka k pridruženi družbi ali skupnemu podvigu. Dopolnila pojasnjujejo, da mora podjetje v celoti pripoznati dobiček ali izgubo iz prodaje ali prispevka sredstev, ki predstavljajo poslovanje kot je opredeljeno v MSRP 3, med vlagateljem in njegovo pridruženo družbo ali skupnim podvigom. Dobiček ali izgubo iz prodaje ali prispevka sredstev, ki ne predstavljajo poslovanja, mora podjetje pripoznati le do višine deleža nepovezanih naložbenikov v pridruženi družbi ali skupnem podvigu. Odbor za mednarodne računovodske standarde je datum začetka veljavnosti odložil za nedoločen čas. Podjetje, ki se odloči za zgodnjo uporabo teh dopolnitev, jih mora uporabiti za prihodnja obdobja.

Družba ocenjuje, da dopolnitve ne bodo imele nikakršnega vpliva na računovodske izkaze.

MRS 12 Pripoznavanje odloženih davkov za nerealizirane izgube – Dopolnila MRS 12

Dopolnila pojasnjujejo, da mora podjetje preučiti, ali davčna zakonodaja omejuje vire obdavčljivega dobička, v dobro katerega lahko odpravi odbitne začasne razlike. Poleg tega dopolnila pojasnjujejo, kako naj podjetje določi prihodnje obdavčljive dobičke in opisujejo okoliščine, v katerih lahko podjetje dobiček pri izterjavi nekaterih sredstev nad njihovo neodpisano vrednostjo, vključi v postavko obdavčljivi dobiček.

Podjetje mora ta dopolnila uporabiti za nazaj, pri čemer pa lahko ob njihovi začetni uporabi, spremembe začetnega stanja kapitala prvega primerjalnega obdobja, pripozna v začetnem stanju zadržanega dobička (ali drugih ustreznih sestavinah kapitala), brez porazdelitve učinka spremembe med začetnim stanjem zadržanega dobička in drugimi sestavinami kapitala. Podjetje mora razkriti uporabo te olajšave.

Dopolnila veljajo za letna obdobja z začetkom 1 januarja 2017 ali kasneje. Zgodnja uporaba dopolnil je dovoljena. Če podjetje uporabi dopolnila za zgodnejše obdobje, mora to dejstvo razkriti. Družba ocenjuje, da dopolnitve ne bodo imele pomembnega vpliva na njene računovodske izkaze.

MRS 7 Spodbuda razkritja – Dopolnila MRS 7

Upravni odbor za mednarodne računovodske standarde (IASB) je dopolnila MRS 7 Izkaz denarnih tokov, objavil v okviru svojih prizadevanj za spodbujanje razkritij. Dopolnila MRS 7 tako od podjetja zahtevajo, da v svoje računovodske izkaze vključi razkritja, ki uporabnikom računovodskih izkazov omogočajo oceno višine sprememb obveznosti podjetja iz naslova financiranja in, ki vključujejo spremembe, ki so posledica denarnih tokov in negotovinskih sprememb. Pri začetni uporabi dopolnil standarda podjetju ni treba predložiti primerjalnih podatkov za prejšnja obdobja.

Dopolnila veljajo za letna obdobja z začetkom 1 januarja 2017 ali kasneje. Zgodnja uporaba dopolnil je dovoljena.

V skladu z dopolnili standarda, bo družba v svoje poročilo vključila dodatna razkritja.

Pojasnila k MSRP 15 -Prihodki iz pogodb s strankami

Odbor za mednarodne računovodske standarde je aprila 2016 objavil dopolnila MSRP 15, ki obravnavajo več zadev, ki so bile predmet presoje strokovne skupine "Joint Transition Resource Group for Revenue Recognition".

Dopolnila pojasnjujejo:

• kdaj obljubljeno blago ali storitev ni skladno z vsebino pogodbe,
• kako naj podjetje uporabi usmeritev in ne navodil za uporabo sredstva, vključno z obračunsko enoto ocene, kako lahko podjetje uporabi načelo nadzora pri storitvenih transakcijah in preoblikuje kazalnike,
• kdaj dejavnosti podjetja pomembno vplivajo na intelektualno lastnino (IP), do katere ima pravico kupec, kateri je dejavnik presoje pri odločanju o tem, ali podjetje pripozna prihodke iz naslova licenčnin v daljšem časovnem obdobju ali v točno določenem trenutku,
• področje uporabe izjeme za avtorske honorarje iz naslova prodaje ali uporabe licenc za intelektualno lastnino (omejitev avtorskih honorarjev), v zvezi z drugom obljubljenim blagom ali storitvijo iz pogodbe.
• Poleg tega dopolnitve vsebujejo dva praktična pripomočka za izpolnjevanje prehodnih določb MSRP 15 za:

(a) zaključene pogodbe v okviru pristopa polnega prehoda in pripoznanja za pretekla obdobja; in

(b) prilagoditev pogodb ob prehodu na novi standard

Dopolnila standarda začnejo veljati 1. januarja 2018, ki je datum začetka veljavnosti MSRP 15. Dopolnila dodatno pojasnjujejo, ne pa spreminjajo zahtev MSRP 15.

Družba mora ta dopolnila uporabiti za nazaj. Predčasna uporaba je dovoljena in jo mora podjetje razkriti.

Družba trenutno ocenjuje vpliv pojasnil, ki jih bo upoštevala od datuma začetka njihove veljavnosti. Glede na to, da je prevladujoča dejavnost družbe pozavarovalništvo, ne pričakujemo pomembnega vpliva novih pojasnil.

MSRP 2 Razvrščanje in merjenje plačilnih transakcij z delnicami – Dopolnila MSRP 2

Upravni odbor za mednarodne računovodske standarde je v okviru dopolnil MSRP 2 Plačilo z delnicami, obravnaval tri glavna področja, in sicer:

• vpliv odmernih pogojev pri merjenju z denarjem poravnane plačilne transakcije z delnicami;
• razvrstitev plačilnih transakcij z delnicami na podlagi sodil za neto poravnavo davčnega odtegljaja; in
• računovodsko obravnavo sprememb pogojev plačilne transakcije z delnicami, ki imajo za posledico prerazvrstitev postavke v kapital.

Dopolnila mora podjetje uporabiti brez preračuna postavk preteklih obdobij, pri čemer je uporaba za nazaj dovoljena le, če podjetje upošteva vsa tri dopolnila in, če so izpolnjeni vsi drugi kriteriji. Dopolnila veljajo za letna obdobja z začetkom 1 januarja 2018 ali kasneje. Zgodnja uporaba dopolnil je dovoljena. Družba ocenjuje morebiten vpliv teh dopolnil na njene računovodske izkaze.

MSRP 17 – Uporaba MSRP 9 Finančni instrumenti v povezavi z MSRP 17 Zavarovalne pogodbe – Dopolnila MSRP 17

Dopolnila obravnavajo pomisleke, ki izhajajo iz uporabe novega standardna o finančnih instrumentih, MSRP 9, pred uvedbo novega standarda, ki je trenutno v pripravi in, ki obravnava zavarovalne pogodbe. Novi standard bo nadomestil MSRP 4. Dopolnila uvajajo dve možnosti, med katerimi lahko izbirajo podjetja, ki izdajajo zavarovalne pogodbe: začasno izjemo od uporabe MSRP 9 in prekrivni pristop.

Dopolnila veljajo za letna obdobja z začetkom 1 januarja 2018 ali kasneje. Družba bo uporabila možnost do začasne izjeme od uporabe standarda MSRP 9 do uveljavitve MSRP 17.

Letne izpopolnitve standardov MSRP v obdobju 2014–2016

Izpopolnitve vključujejo dopolnila treh standardov:

• MSRP 12 Razkrivanje deležev v drugih družbah: standard velja za letna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2017 ali kasneje. Dopolnila pojasnjujejo obseg standarda in določajo, da zahteve v zvezi z razkritji (razen tistih iz odstavkov B10 do B16), veljajo za deleže podjetja iz odstavka 5, ki so razvrščena med sredstva za prodajo, sredstva za razdelitev, ali so pripoznana kot ustavljeno poslovanje v skladu z MSRP 5 Nekratkoročna sredstva za prodajo in ustavljeno poslovanje.
• MSRP 1 Prva uporaba Mednarodnih standardov računovodskega poročanja. Standard velja za letna obdobja z začetkom 1 januarja 2018 ali kasneje. Dopolnila odpravljajo kratkoročne izjeme standarda MSRP 1 iz odstavkov E3-E7, saj so že služile svojemu namenu in niso več potrebne.
• MRS 28 Finančne naložbe v pridružena podjetja in skupne podvige. Standard velja za letna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2018 ali kasneje. Dopolnila pojasnjujejo, da lahko podjetje ob

začetnem pripoznanju naložbe, vsako naložbo v pridruženo podjetje ali skupno podjetje, ki je v lasti podjetja, ki je kapitalska organizacija ali druga kvalificirana oseba, izmeri po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida.

Družba ocenjuje morebiten vpliv teh dopolnil na njene računovodske izkaze.

Pojasnilo OPMSRP 22 Transakcije v tuji valuti in predplačilo kupnine

Pojasnilo obravnava uporabo menjalnega tečaja pri poslih, ki vključujejo plačilo ali prejem predplačila v tuji valuti.

Pojasnilo zadeva transakcije v tuji valuti, kadar podjetje pripozna nedenarno sredstvo ali nedenarno obveznost iz naslova plačila ali prejema predplačila, pred pripoznanjem s tem povezanih sredstev, odhodkov ali prihodkov. To pa ne velja v primeru, ko podjetje pri prvotnem pripoznanju nedenarnega sredstva ali nedenarne obveznosti, s tem povezana sredstva, odhodke ali prihodke izmeri po pošteni vrednosti, ali po pošteni vrednosti prejete ali plačane kupnine na datum, ki ni datum začetnega pripoznanja teh nedenarnih sredstev ali nedenarnih obveznosti. Prav tako pojasnilo ne velja za obračun davka od dobička, za zavarovalne pogodbe, ali pozavarovalne pogodbe.

OPMSRP 22 velja za letna obdobja z začetkom 1 januarja 2018 ali kasneje. Zgodnja uporaba je dovoljena. Pojasnilo lahko podjetja uporabijo bodisi za prihodnja obdobja za vsa sredstva, odhodke in prihodke v tuji valuti, ki so, v skladu s pojasnilom, pri začetnem merjenju pripoznana na dan začetka obdobja poročanja ali kasneje, ko podjetje prvič uporabi pojasnilo, ali na začetku predhodnega obdobja poročanja, in te podatke predstavi v okviru primerjalnih informacij.

Družba ocenjuje morebiten vpliv teh dopolnil na njene računovodske izkaze.

Spremembe MRS 40: Prenos naložbenih nepremičnin

Dopolnila pojasnjujejo zahteve ob prenosu na, ali iz naložbenih nepremičnin.

Dopolnila veljajo za letna obdobja z začetkom 1 januarja 2018 ali kasneje. Zgodnja uporaba dopolnil je dovoljena.

Dopolnila se nanašajo na spremembe v uporabi, ki se pojavijo ob ali po začetku letnega obdobja poročanja, v katerem podjetje prvič uporabi ta pojasnila. Uporaba za nazaj je tudi dovoljena, vendar brez upoštevanja okoliščin ali posledic dogodka po njegovem nastanku.

Družba ocenjuje morebiten vpliv teh dopolnil na njene računovodske izkaze.

24.5 Upravljanje tveganj

Naslednja tabela prikazuje spremembe profila tveganj v letu 2016 glede na leto 2015.

Sprememba profila tveganj Save Re glede na predhodno leto

		Tveganje opisano v poglavju
Operativna tveganja		24.5.4
Strateška tveganja		24.5.5
Finančna tveganja		24.5.3
Tveganje obrestne mere		24.5.3.1.1
Tveganje spremembe vrednosti lastniških vrednostnih papirjev		24.5.3.1.2
Valutno tveganje		24.5.3.1.4
Likvidnostno tveganje		24.5.3.2
Kreditno tveganje		24.5.3.3
Tveganja premoženjskih zavarovanj
Tveganje pri sprejemu rizikov v pozavarovanje		24.5.2.1
Cenovno tveganje		24.5.2.2
Tveganje škod		24.5.2.3
Tveganje samopridržaja		24.5.2.4
Tveganje nezadostnosti zavarovalno-tehničnih rezervacij		24.5.2.5
Program retrocesije		24.5.2.6
Ocena ogroženosti zaradi zavarovalnih tveganj		24.5.2.7
Legenda
 Tveganje se je v letu 2016 v primerjavi z letom 2015 povišalo.
 Tveganje je v letu 2016 ostalo na primerljivi ravni kot v letu 2015.

Tveganje se je v letu 2016 v primerjavi z letom 2015 znižalo.

24.5.1 Kapitalska ustreznost Save Re

S 1. 1. 2016⁴⁰ je v veljavo stopila zakonodaja Solventnost II. Zakonodaja predpisuje nov način izračuna kapitalske ustreznosti, ki je osnovan na tveganjih, ki jim je družba izpostavljena. Sava Re za izračun kapitalskih zahtev v skladu s Solventnostjo II uporablja standardno formulo. Izračun zahtevanega solventnostnega kapitala družba izvaja enkrat letno, medtem ko primerne lastne vire sredstev za pokrivanje solventnosti izračunava kvartalno.

V skladu z zahtevami je družba na dan 1. 1. 2016 izvedla izračun kapitalske ustreznosti.

Kapitalska ustreznost Save Re na dan 01. 01. 2016

(v EUR)	1.1.2016 (nerevidirano)
Primerni lastni viri sredstev	379.163.938
Zahtevani minimalni kapital (MCR)	35.817.895
Zahtevani solventnostni kapital (SCR)	143.271.578
Solventnostni količnik	264,6%

Primerni lastni viri sredstev Save Re so na dan 30. 9. 2016 znašali 422,4 milijona EUR in so bili višji kot na dan 1. 1. 2016. Pri tem je potrebno opozoriti, da se v kvartalnem izračunu primerni lastni viri sredstev ne zmanjšajo za predvidljive dividende za leto 2016, medtem ko bodo primerni lastni viri

⁴⁰ Sava Re v času priprave revidiranega letnega poročila še ne razpolaga z revidiranimi podatki Solventnosti II za leto 2016.

sredstev na dan 31. 12. 2016 zmanjšani za predvidljive dividende. Predvidevamo, da je nivo primernih lastnih virov sredstev konec leta nekoliko višji kot na dan 1. 1. 2016.

Prav tako pričakujemo, da je višina solventnostnega količnika na dan 31. 12. 2016 na primerljivi višini kot na dan 1. 1. 2016.

Podrobni rezultati izračuna kapitalske ustreznosti na dan 31. 12. 2016 bodo predstavljeni v Poročilu o solventnosti in finančnem položaju Save Re v maju 2017.

24.5.2 Zavarovalna tveganja

Zavarovalna tveganja so tveganja, ki so povezana z osnovno dejavnostjo zavarovalnic, torej prevzemanjem tveganj od zavarovalcev. Zavarovalnice presežek prevzetih tveganj prenašajo na pozavarovalnice, zato so tudi te izpostavljene zavarovalnim tveganjem. Med zavarovalna tveganja, ki so pomembna za pozavarovalnice, uvrščamo predvsem tveganje pri sprejemu rizikov v pozavarovanje, cenovno tveganje, tveganje škod, tveganje samopridržaja in tveganje nezadostnosti zavarovalno-tehničnih rezervacij. Nekatera druga zavarovalna tveganja, npr. tveganje, da je zavarovalni produkt neustrezno načrtovan, tveganje ekonomskega okolja in tveganje obnašanja zavarovalcev, so pomembna predvsem za zavarovalnice, vendar pa se zlasti pri proporcionalnih pogodbah prenašajo tudi na pozavarovalnice. Tovrstna tveganja družba lahko obvladuje le s primernim sprejemanjem v pozavarovanje, morebitnimi dodatnimi zahtevami ali izključitvenimi klavzulami v pozavarovalnih pogodbah ter z ustreznim programom retrocesije. V nadaljevanju zato tveganja, da je zavarovalni produkt neustrezno načrtovan, tveganja ekonomskega okolja in tveganja obnašanja zavarovalcev ne bomo posebej obravnavali.

Sava Re od svojih odvisnih družb in ostalih cedentov prevzema le zavarovalna tveganja. Del prevzetih tveganj zadrži v lastni izravnavi, presežek nad lastnimi zmožnostmi pa retrocedira. Sava Re vse pozavarovalne pogodbe v smislu standarda MSRP 4 uvršča med zavarovalne pogodbe. Ker nima pozavarovalnih pogodb, ki bi bile klasificirane kot finančne pogodbe, so v nadaljevanju v skladu z MSRP 4 podrobneje razkrita tveganja, ki izvirajo iz zavarovalnih pogodb.

24.5.2.1 Tveganje pri sprejemu rizikov v pozavarovanje

Tveganje pri sprejemu rizikov v pozavarovanje je tveganje, da bo prišlo do finančnih izgub zaradi napačne izbire in odobritve, da riziko sprejmemo v pozavarovanje. Pri obligatnih pozavarovalnih pogodbah Sava Re sledi usodi cedentov, medtem ko je pri fakultativnih pogodbah odločitev o prevzemu rizika v pozavarovanje na strani Save Re.

Iz navedenega sledi, da je za obvladovanje tega tveganja ključno preverjanje prakse obstoječih in prihodnjih cedentov ter analiza dogajanja na ustreznem trgu in v ustrezni zavarovalni vrsti. Zato se kritje lahko prevzame le z upoštevanjem notranjih smernic za sprejemanje rizikov v pozavarovanje. Te opredeljujejo zahteve za partnerje, določajo minimalno zahtevano raven informacij o poslu ter definirajo okvire za pričakovani rezultat posla. Hkrati določajo tudi postopek prevzema v kritje ter ravni pristojnosti, tako da so v proces vgrajene primerne kontrole. Pri prevzemu večjih rizikov v zavarovanje, ki jih prevzemajo odvisne družbe (in potem v večinskem deležu pozavarujejo pri obvladujoči družbi), sodelujejo tudi ustrezno usposobljeni strokovnjaki Save Re.

Iz naslednje tabele je razviden obseg izpostavljenosti, merjen s številom pogodb in seštevkom zavarovalnih vsot (agregat limitov). V seštevkih niso upoštevana neomejena kritja škodnopresežkovnih pozavarovanj avtomobilske odgovornosti, ki so v celoti retrocedirana.

Struktura pozavarovalnih pogodb in limiti (pred retrocesijo)

(v EUR)	Pogodbeno leto 2016		Pogodbeno leto 2015
Vrsta pogodbe	Št. pogodb	Agregat limitov	Št. pogodb	Agregat limitov
Obligatne pogodbe	698	1.395.369.549	666	1.439.567.940
Fakultativne pogodbe	195	776.396.956	187	693.166.901
Skupaj	893	2.171.766.505	853	2.132.734.841

Agregat limitov se je v letu 2016 glede na leto 2015 ponovno nekoliko povečal, predvsem zaradi rasti fakultativnega portfelja, medtem ko se je obseg obligatornih pogodb skrčil. Razlog za to je v odpovedi manjšega števila neizravnanih pogodb z zelo visokimi limiti. Ta ugotovitev je podkrepljena z dejstvom, da se je v letu 2016 povečal tudi obseg premijskih prihodkov in zavarovalno-tehničnih rezervacij.

Ocenjujemo, da je tveganje pri sprejemu rizikov v pozavarovanje dobro obvladovano. Sava Re zavarovalno tveganje zmanjšuje tako, da ga s pasivnimi pozavarovalnimi pogodbami (retrocesijo) delno ali v celoti prenaša na retrocesionarje.

24.5.2.2 Cenovno tveganje

Cenovno tveganje je tveganje, da bo obračunana pozavarovalna premija premajhna za obveznosti, ki bodo nastale s sklenitvijo pozavarovanja.

Pri proporcionalnih pozavarovalnih pogodbah je pozavarovalna premija odvisna od zavarovalne premije, ki jo praviloma določajo cedenti, nevarnostni del premije pa je odvisen tudi od provizije, ki jo pozavarovatelj prizna cedentu. Zato to tveganje obvladujemo s pravilnim prevzemom rizikov v pozavarovanje in ustreznim prilagajanjem provizijske politike. Pri neproporcionalnih pozavarovalnih pogodbah cenovno tveganje prav tako obvladujemo s pravilnim prevzemom rizikov v pozavarovanje ter primernim določanjem pozavarovalnih premijskih stopenj. Pričakovani rezultati posameznih prevzetih pozavarovalnih pogodb na podlagi razpoložljivih informacij ter postavljenih cen morajo biti v skladu s ciljnimi kombiniranimi količniki, primernost cen pa preverjamo z rezultati po pozavarovalnih oblikah in skupinah.

Mednarodni pozavarovalni trg je še vedno v obdobju nizkih cen (»soft market«), vendar pa zaradi ustreznega prevzema v pozavarovanje cenovno tveganje v Savi Re za leto 2016 ocenjujemo kot zmerno, enako kot v letu 2015.

24.5.2.3 Tveganje škod

Tveganje škod je tveganje, da bo število škod večje, kot je bilo pričakovano, ali pa bo povprečna višina škod večja, kot je bilo pričakovano. Pri proporcionalnih pozavarovanjih je to tveganje tesno povezano z istim tveganjem pri cedentih, ki se lahko uresniči zaradi napačne ocene pri sprejemu rizikov v zavarovanje, spremembe prakse sodišč, pojava novih vrst škod, povečanja ozaveščenosti ljudi o pravicah iz zavarovalnih pogodb, spremembe makroekonomskih okoliščin ipd. Pri neproporcionalnih pozavarovanjih ima družba zaradi neposrednega oblikovanja cen več vpliva na tveganje pričakovanega obsega škod, vendar pa je zaradi večje nihajnosti teh poslov obvladovanje tega tveganja mogoče predvsem z razpršitvijo portfelja. Posamezna pogodba ima namreč lahko zelo dober rezultat (je brez škodnih dogodkov, ki jih krije pozavarovatelj), bodisi je prišlo do škodnega dogodka nad prioriteto cedenta, in v slednjem primeru je rezultat za pozavarovatelja zaradi neproporcionalne narave posla zelo neugoden.

To tveganje torej obvladujemo s primernim prevzemom rizikov v pozavarovanje, kontrolo koncentracije rizikov na določeni lokaciji ali geografskem področju, predvsem pa z ustreznim programom retrocesije.

Čeprav spreminjamo strukturo sklenjenih pogodb z namenom povečanja dobičkonosnosti, ocenjujemo, da pri tveganju škod v letih 2016 in 2015 ni bilo bistvenih razlik.

24.5.2.4 Tveganje samopridržaja

Tveganje samopridržaja je tveganje, da bi prišlo do velikih čistih (agregatnih) škod zaradi katastrof ali koncentriranega škodnega dogajanja. Uresničilo bi se v primeru množičnih škod, v katerih bi bilo prizadetih več zavarovanih objektov. To bi se lahko zgodilo predvsem pri škodah zaradi naravnih nevarnosti, ki jih krije temeljno ali dodatno požarno zavarovanje oziroma k požarnemu zavarovanju priključeno zavarovanje, denimo zavarovanje obratovalnega zastoja ali potresno zavarovanje.

Sava Re tveganje samopridržaja obvladuje s strokovnim prevzemom v pozavarovanje, merjenjem izpostavljenosti (s seštevki zavarovalnih vsot) po geografskih področjih za posamezne naravne nevarnosti, predvsem pa z ustreznim pozavarovalnim programom. Pri tem upošteva dejstvo, da na čiste škode na letnem ravni vpliva tako maksimalna višina čiste škode, ki se nanaša na posamezen katastrofalni dogodek, kot tudi frekvenca takih dogodkov.

Izpostavljenost naravnim nevarnostim oziroma razpršenost po regijah je razvidna iz naslednjih tabel.

(v EUR)	31.12.2016	31.12.2015
Članice EU	767.654.390	743.394.132
Nečlanice EU	138.091.549	167.276.871
Rusija in CIS	25.447.591	34.840.926
Afrika	47.032.821	33.942.271
Srednji Vzhod	51.842.192	48.264.175
Azija	263.262.632	196.364.656
Latinska Amerika	34.299.612	35.358.886
ZDA in Kanada	23.135.770	29.536.584
Karibi	27.483.539	22.588.484
Oceanija	23.215.554	20.153.611
Skupaj	1.401.465.649	1.331.720.596

Potresni agregat po regijah

Poplavni agregat po regijah

(v EUR)	31.12.2016	31.12.2015
Članice EU	425.256.326	421.543.714
Nečlanice EU	108.459.503	90.686.329
Rusija in CIS	25.440.091	34.833.426
Afrika	47.032.821	33.942.271
Srednji Vzhod	34.932.628	33.494.159
Azija	223.152.020	185.128.414
Latinska Amerika	34.441.205	35.501.743
ZDA in Kanada	23.135.770	29.536.584
Karibi	27.483.539	22.588.484
Oceanija	22.043.679	20.153.611
Skupaj	971.377.581	907.408.735

Nevihtni agregat po regijah

(v EUR)	31.12.2016	31.12.2015
Članice EU	432.701.483	424.083.689
Nečlanice EU	108.443.253	90.660.079
Rusija in CIS	25.440.091	34.833.426
Afrika	47.032.821	33.942.271
Srednji Vzhod	34.932.628	33.494.159
Azija	224.598.174	187.111.747
Latinska Amerika	32.346.638	32.547.157
ZDA in Kanada	23.135.770	29.536.584
Karibi	27.483.539	22.588.484
Oceanija	23.215.554	20.153.611
Skupaj	979.329.950	908.951.208

Ocenjujemo, da pri tveganju samopridržaja v letih 2016 in 2015 ni bilo bistvenih razlik. Zaradi primernosti maksimalnih samopridržajev in ustreznega pozavarovanja, Save Re zaradi tveganja samopridržaja ni bila resno ogrožena, kar je razvidno iz razdelka o oceni ogroženosti zaradi zavarovalnih tveganj.

24.5.2.5 Tveganje nezadostnosti zavarovalno-tehničnih rezervacij

Tveganje nezadostnosti zavarovalno-tehničnih rezervacij je tveganje, da zavarovalno-tehnične rezervacije niso oblikovane v zadostni višini glede na prevzete obveznosti iz (po)zavarovalnih poslov. To se lahko zgodi zaradi napačnih ocen aktuarjev ali pa nepričakovano neugodnega škodnega razvoja. Ta je lahko posledica pojava novih vrst škod, ki v zavarovalnih pogojih niso izključene in za katere škodnih rezervacij sploh še ne oblikujemo (kar bi se lahko zgodilo predvsem pri odgovornostnih zavarovanjih), pa tudi zaradi spremenjene prakse sodišč. Ocenjujemo, da to tveganje sicer obstaja, predvsem pri škodnih rezervacijah, vendar je majhno.

Sava Re tveganje nezadostnosti zavarovalno-tehničnih rezervacij obvladuje z doslednim upoštevanjem zakona in podzakonskih predpisov o zavarovalno-tehničnih rezervacijah, z uporabo priznanih aktuarskih metod, s kritičnim upoštevanjem podatkov, ki jih prejme od cedentov o pozavarovalnem delu njihovih škodnih rezervacij, predvsem pa z dovolj previdnim oblikovanjem zavarovalno-tehničnih rezervacij, katerih oblikovanje je opisano v razkritjih o zavarovalno-tehničnih rezervacijah.

Sava Re za aktuarsko ocenjevanje škodnih rezervacij ne more uporabiti trikotnikov plačanih škod, ki bi bili organizirani po letih nastanka škodnega dogodka, kot je to v navadi pri zavarovalnicah. Podatke o škodah, ki so proporcionalno pozavarovane, od svojih cedentov prejme razčlenjene po posameznih pogodbenih letih. Ker se škode pri enoletnih zavarovalnih policah, sklenjene med letom, lahko zgodijo v letu sklenitve ali pa v naslednjem letu, agregirani podatki za proporcionalno pozavarovanje niso organizirani po letu nastanka škodnega dogodka. Prav tako imajo nekateri trgi obnovitev kritij med letom, zato prihaja še do dodatnih zamikov med pogodbenim letom ter letom nastanka škodnega dogodka.

Zaradi navedene značilnosti, ki je tipična za pozavarovalnice, Sava Re podatke o plačanih škodah organizira po pogodbenih letih in z ustreznimi aktuarskimi metodami oceni prihodnje obveznosti za posamezna pogodbena leta. Tako ocenjene obveznosti se nanašajo na že nastale škode (prijavljene in neprijavljene), za poravnavo katerih je namenjena škodna rezervacija, in na škode, ki še niso nastale in za katerih poravnavo je namenjena prenosna premija, zmanjšana za razmejeno provizijo.

Zaradi navedene značilnosti v naslednjih dveh tabelah kot originalno ocenjene kosmate oziroma čiste obveznosti ob koncu posameznih preteklih let upoštevamo škodne rezervacije, povečane za prenosno premijo, zmanjšano za razmejeno provizijo, kar primerjamo s poznejšimi ocenami istih obveznosti. Tovrstno kontrolo oziroma analizo primernosti višine zavarovalno-tehničnih rezervacij je mogoče delati le za pretekla leta in bolj kot so ta oddaljena, bolj natančni so rezultati analize. Zaradi konsistentnega uporabljanja aktuarskih metod pri oblikovanju zavarovalno-tehničnih rezervacij iz preteklih odstopanj prvotno ocenjenih obveznosti od pozneje ugotovljenih oziroma ocenjenih dejanskih obveznosti na posamezen presečni bilančni datum lahko sklepamo tudi o zadostnosti rezervacij na dan 31. 12. 2016.

(v tisoč EUR)	31. decembra leta
Ocena kosmatih obveznosti	2011	2012	2013	2014	2015	2016
Prvotno ocenjene	173.525	206.099	199.339	207.416	209.963	218.615
Ponovno ocenjene 1 leto pozneje	169.377	179.499	170.890	183.590	191.260
Ponovno ocenjene 2 leti pozneje	155.552	169.304	160.099	174.579
Ponovno ocenjene 3 leta pozneje	155.334	158.181	156.865
Ponovno ocenjene 4 leta pozneje	145.246	155.634
Ponovno ocenjene 5 let pozneje	143.162
Kumulativni kosmati presežek
(zadnja ocena – prvotna ocena)	30.363	50.464	42.473	32.838	18.703
Kumulativni kosmati presežek v % od prvotne ocene	17,5%	24,5%	21,3%	15,8%	8,9%

Analiza višine kosmatih zavarovalno-tehničnih rezervacij za predhodna leta

Analiza višine čistih zavarovalno-tehničnih rezervacij za predhodna leta

(v tisoč EUR)	31. decembra leta
Ocena čistih obveznosti	2011	2012	2013	2014	2015	2016
Prvotno ocenjene	156.370	174.480	173.344	177.031	194.262	200.824
Ponovno ocenjene 1 leto pozneje	144.939	153.136	153.577	161.973	175.595
Ponovno ocenjene 2 leti pozneje	132.255	147.655	142.529	151.267
Ponovno ocenjene 3 leta pozneje	136.571	136.270	137.887
Ponovno ocenjene 4 leta pozneje	125.973	132.322
Ponovno ocenjene 5 let pozneje	122.826
Kumulativni kosmati presežek
(zadnja ocena – prvotna ocena)	33.544	42.158	35.457	25.764	18.667
Kumulativni čisti presežek v % od prvotne ocene	21,5%	24,2%	20,5%	14,6%	9,6%

Kumulativni kosmati presežki za pogodbena leta od 2011 do 2014 so se povečali, če jih primerjamo z vrednostmi ob koncu predhodnega leta, ko so znašali 16,3 %, 23,2 %, 19,7 % in 11,5 % prvotne ocene. Tudi kumulativni čisti presežki za pogodbena leta od 2011 do 2014 so večji od vrednosti ob koncu predhodnega leta, ko so znašali 19,4 %, 21,9 %, 17,8 % in 8,5 % prvotne ocene.

Kumulativni kosmati in čisti presežek sta posledici previdnega ocenjevanja obveznosti. Delno pa izvirata tudi iz tega, da je po pravilu pro rata temporis izračunana prenosna premija, zmanjšana za razmejene provizije, za tiste zavarovalne vrste, kjer so škodni količniki precej manjši od 100 %, že po naravi predpisanega izračuna prevelika. To dejstvo je tudi vzrok za to, da se ocena eno leto pozneje hitro zmanjša v primerjavi s prvotno oceno, saj se prenosna premija zaradi večinoma enoletnih zavarovanj skoraj v celoti porabi že v naslednjem letu, ko se sprosti tudi njen presežek. Poznejše ocene se zmanjšujejo počasneje, šele čez mnogo let pa se ustalijo.

Dodatno k prenosni premiji Sava Re oblikuje še rezervacije za neiztekle nevarnosti v tistih zavarovalnih vrstah, kjer je seštevek škodnega in stroškovnega količnika večji od 100 %, kakor je opisano v razkritjih o zavarovalno-tehničnih rezervacijah.

Zaradi visokih kumulativnih presežkov tako kosmatih kot čistih zavarovalno-tehničnih rezervacij ocenjujemo, da je tveganje nezadostnosti zavarovalno-tehničnih rezervacij ob koncu leta 2016 relativno nizko in primerljivo z letom 2015.

24.5.2.6 Program retrocesije

Za obvladovanje zavarovalnih tveganj, ki jim je Sava Re izpostavljena, je pomemben primeren program retrocesije. Sestavljen je tako, da se zmanjša izpostavljenost potencialnim velikim škodam, saj se najvišji zneski, določeni v tabelah maksimalnega kritja, uporabljajo le izjemoma za najboljše rizike. Z retrocesijskimi pogodbami Sava Re skrbi za ustrezno razpršitev tveganja. Portfelj v lastni izravnavi, tako za slovenske kot tudi za tuje cedente, je v primeru večjih škodnih dogodkov zaščiten še s skrbno izbranim neproporcionalnim pozavarovanjem.

Ocenjujemo, da sta programa retrocesije Save Re za leti 2016 in 2015 primerljiva.

24.5.2.7 Ocena ogroženosti zaradi zavarovalnih tveganj

Za oceno ogroženosti zaradi zavarovalnih tveganj so bistveni maksimalni samopridržaji pozavarovalnice ter program retrocesije. Maksimalni samopridržaj za večino premoženjskih zavarovanj znaša 4 milijone EUR, pri čemer kombiniran limit za zavarovanje požara in elementarnih nesreč, drugo škodno zavarovanje in zavarovanje različnih finančnih izgub prav tako ne sme presegati 4 milijone EUR, za zavarovanje odgovornosti pri uporabi motornih vozil 2 milijona EUR, pri pomorskih zavarovanjih 2 milijona EUR, pri življenjskih zavarovanjih pa so maksimalni samopridržaji enaki 300.000 EUR. Tako čista škoda na posameznem riziku praviloma ne more preseči 4 milijonov EUR. V primeru katastrofalnega dogodka, npr. poplave, toče, viharja ali celo potresa, pa je maksimalna čista škoda navzgor omejena s prioriteto ustreznega neproporcionalnega kritja (zaščita samopridržaja), ki tako pri kritju poslov iz skupine kot poslov zunaj skupine znaša 5 milijonov EUR. To je torej zgornja meja čiste škode, ki jo lahko predvidimo ob razumnih aktuarskih pričakovanjih za en katastrofalen dogodek. V primeru več katastrofalnih dogodkov v istem letu, pogodbi za neproporcionalno zaščito vključujeta tudi določila o obnovitvi kritja. Verjetnost tolikšnega števila katastrofalnih dogodkov, da bi bila zaradi njih ogrožena solventnost Save Re, je tako zanemarljiva. Seveda pa zaradi naključnega nihanja števila katastrofalnih škod vedno lahko pričakujemo dodatne čiste škode, kar bi se pokazalo v poslabšanju poslovnega izida, ne bi pa bila ogrožena solventnost Save Re.

Če bi se zaradi večjih/manjših uresničenih zavarovalnih tveganj čisti kombinirani količnik spremenil za eno odstotno točko, bi se dobiček pred davki spremenil za 1,3 milijona EUR (2015: 1,3 milijona EUR). Z upoštevanjem ene (dodatne) maksimalne čiste škode v višini 5 milijonov EUR, bi se kombinirani količnik v letu 2016 poslabšal za 3,7 % (2015: 4,0 %), kar je še sprejemljivo.

Tveganje, da bi zavarovalna tveganja resno ogrozila finančno trdnost družbe, ocenjujemo za majhno, pri tem pa ni bistvene razlike med letoma 2016 in 2015.

24.5.3 Finančna tveganja

Pri svojem finančnem poslovanju je Sava Re izpostavljena finančnim tveganjem, med katera uvrščamo tržno, likvidnostno in kreditno tveganje.

24.5.3.1 Tržna tveganja

Vrsta naložbe	31.12.2016	Struktura 31.12.2016	31.12.2015*	Struktura 31.12.2015	Absolutna razlika 31.12.2016/ 31.12.2015	Strukturna sprememba 31.1.2016/ 31.12.2015
Depoziti in potrdila o vlogi	2.398.602	0,9%	4.923.273	2,0%	-2.524.670	-1,1%
Državne obveznice	122.920.903	47,1%	111.243.783	45,2%	11.677.120	1,8%
Poslovne obveznice*	101.771.645	39,0%	102.964.235	41,9%	-1.192.590	-2,9%
Delnice (brez strateških)	9.798.315	3,8%	10.892.492	4,4%	-1.094.176	-0,7%
Vzajemni skladi	2.388.497	0,9%	4.075.692	1,7%	-1.687.194	-0,7%
mešani	1.594.081	0,6%	1.631.125	0,7%	-37.045	-0,1%
delniški	794.417	0,3%	1.778.274	0,7%	-983.857	-0,4%
ostali	0	0,0%	666.292	0,3%	-666.292	-0,3%
Dana posojila in ostalo	2.834.953	1,1%	2.834.953	1,2%	0	-0,1%
Depoziti pri cedentih	7.835.859	3,0%	5.698.774	2,3%	2.137.086	0,7%
Finančne naložbe	249.948.775	95,7%	242.633.203	98,7%	7.315.572	-2,9%
Naložbene nepremičnine	3.122.076	1,2%	2.999.742	1,2%	122.335	0,0%
Denar in denarni ustrezniki	7.989.819	3,1%	285.950	0,1%	7.703.868	2,9%
Skupaj finančne naložbe	261.060.670	100,0%	245.918.895	100,0%	15.141.775	0,0%

Finančne naložbe, ki so izpostavljene tržnemu tveganju⁴¹

*Vrednost poslovnih obveznic v letu 2015 se zmanjšana za vrednost poslovnih obveznic z državnim jamstvom (9,1 milijona EUR); vrednost teh je upoštevana med državnimi obveznicami.

Vrednost finančnih naložb, ki so izpostavljene tržnemu tveganju, se je v letu 2016 v primerjavi s stanjem konec leta 2015 povišala za 15,1, milijona EUR. Povečanje je obrazloženo v poglavju 21.2.1.1. v poslovnem delu poročila.

24.5.3.1.1 Tveganje obrestne mere

Tveganje obrestne mere je tveganje, da bo družba utrpela izgubo, kot posledico nihanja obrestnih mer, kar se odrazi kot zmanjšanje vrednosti naložb ali povečanje obveznosti. Glede na to, da Sava Re na podlagi predpisane metodologije za izračun zavarovalno-tehničnih rezervacij za potrebe priprave računovodskih izkazov nima na spremembo obrestne mere občutljivih zavarovalno-tehničnih rezervacij, se spremembe tržnih obrestnih mer odrazijo le na vrednosti naložbenega portfelja.

Tveganje spremembe obrestnih mer merimo z občutljivostno analizo, in sicer, s spremembo vrednosti naložb v obveznice ob dvigu obrestnih mer za eno odstotno točko. Pri analizi so izključene naložbe v obveznice, razporejene v računovodsko skupino v posesti do zapadlosti, glede na to da jih za potrebe priprave računovodskih izkazov vrednotimo po odplačni vrednosti (in zato niso občutljive na spremembe tržnih obrestnih mer). Znesek le–teh znaša 2,1 milijona EUR.

⁴¹ S 1. 1. 2016 je družba spremenila evidentiranje depozitov na odpoklic, ki se od tega datuma dalje prikazujejo v postavki denar in denarni ustrezniki (v letu 2015 so prikazani v postavki depoziti).

Rezultati občutljivostne analize

(v EUR)	31.12.2016
		+100 bp		-100 bp
Tip vrednostnega papirja	Vrednost	Vrednost po šoku	Sprememba vrednosti	Vrednost	Vrednost po šoku	Sprememba vrednosti
Državne obveznice	120.846.089	116.628.711	-4.217.378	120.846.089	125.432.749	4.586.660
Poslovne obveznice	101.771.648	98.529.323	-3.242.324	101.771.648	105.271.137	3.499.490
Skupaj	222.617.736	215.158.034	-7.459.702	222.617.736	230.703.886	8.086.150
Vpliv na kapital		-7.459.702			8.086.150
Vpliv na izkaz poslovnega izida		0			0

(v EUR)	31.12.2015*
	+100 bp			-100 bp
Tip vrednostnega papirja	Vrednost	Vrednost po šoku	Sprememba vrednosti	Vrednost	Vrednost po šoku	Sprememba vrednosti
Državne obveznice	109.169.525	106.465.797	-2.703.729	109.169.525	111.989.651	2.820.125
Poslovne obveznice	102.964.235	100.450.264	-2.513.971	102.964.235	105.591.119	2.626.884
Skupaj	212.133.761	206.916.061	-5.217.699	212.133.760	217.580.770	5.447.009
Vpliv na kapital		-5.205.039			5.441.837
Vpliv na izkaz poslovnega izida		-12.660		5.172

*Vrednost poslovnih obveznic v letu 2015 je zmanjšana za vrednost poslovnih obveznic z državnim jamstvom (7,0 milijona EUR); vrednost le–teh je upoštevana med državnimi obveznicami zato se vrednosti razlikujeta od vrednosti v letnem poročilu 2015.

Občutljivostna analiza pokaže, da bi se vrednost obveznic, upoštevanih v analizi, zaradi povečanja obrestnih mer zmanjšala za 7,5 milijona EUR (31. 12. 2015: 5,2 milijona EUR) oziroma za 3,4 % (31. 12. 2015: 2,5 %).

Glede na rezultat občutljivostne analize se je tveganje spremembe obrestnih mer v primerjavi z letom 2015 malenkost povečalo.

24.5.3.1.2 Tveganje spremembe vrednosti lastniških vrednostnih papirjev

Tveganje spremembe vrednosti lastniških vrednostnih papirjev je tveganje, da bi se vrednost naložb zmanjšala zaradi nihanja cen lastniških vrednostnih papirjev.

Tveganje spremembe vrednosti lastniških vrednostnih papirjev družba meri preko scenarija znižanja tržnih tečajev za 10 % oziroma 20 %. Tveganju spremembe vrednosti lastniških vrednostnih papirjev so izpostavljene delnice, delniški vzajemni skladi in mešani vzajemni skladu (pri stres testu je upoštevana polovica vrednosti).

Naložbe v odvisne družbe iz stres testa izločamo, saj družba njihove vrednosti ocenjuje skladno z usmeritvijo, ki je opisana v poglavju 24.2.12 Finančne naložbe v odvisne in pridružene družbe. Konec leta 2016 znaša stanje naložb v delnice odvisnih družb 191,6 milijona EUR (31. 12. 2015: 208,2 milijona EUR). Za ohranjanje oziroma povečevanje vrednosti naložb v odvisne družbe Sava Re skrbi predvsem z aktivnim upravljanjem.

Na dan 31. 12. 2016 znaša delež lastniških vrednostnih papirjev 4,7 % naložbenega portfelja in se je v primerjavi s koncem leta 2015 znižal za 1,1 odstotne točke.

Ocena občutljivosti naložb na spremembo vrednosti lastniških vrednostnih papirjev

(v EUR)		31.12.2016			31.12.2015
Padec vrednosti	Vrednost	Vrednost po šoku	Sprememba vrednosti	Vrednost	Vrednost po šoku	Sprememba vrednosti
za - 10 %	11.389.772	10.250.795	-1.138.977	13.486.328	12.137.695	-1.348.633
za - 20 %	11.389.772	9.111.818	-2.277.954	13.486.328	10.789.062	-2.697.266

Za oceno občutljivosti naložb na spremembe vrednosti lastniških vrednostnih papirjev predpostavimo padec vseh vrednosti za 10 %, kar bi pomenilo zmanjšanje vrednosti naložb za 1,1 milijona EUR (31. 12. 2015: 1,3 milijona EUR).

Za razliko od obveznic, kjer sprememba obrestne mere na spremembo vrednosti naložb ne vpliva linearno, lahko za padce vrednosti naložb v lastniške vrednostne papirje in vzajemne sklade upoštevamo princip linearnosti. Tako bi 20 % padec cen lastniških vrednostnih papirjev znižal vrednost naložb za 2,3 milijona EUR.

Izpostavljenost tveganju spremembe vrednosti naložb v lastniške vrednostne papirje se je v letu 2016 zmanjšala.

24.5.3.1.3 Tveganje spremembe cen nepremičnin

Izpostavljenost do spremembe cen nepremičnin prikazujemo s stres testom 25-odstotnega padca cen. Osnova za izračun je stanje naložbenih nepremičnin.

Ocena občutljivosti naložb na spremembo vrednosti lastniških vrednostnih papirjev
(v EUR)		31.12.2016			31.12.2015
Padec vrednosti	Vrednost	Vrednost po šoku	Sprememba vrednosti	Vrednost	Vrednost po šoku	Sprememba vrednosti

Ocena občutljivosti naložb na spremembo vrednosti lastniških vrednostnih papirjev

Ob predpostavki padca cen nepremičnin za 25 %, bi se vrednost naložb na dan 31. 12. 2016 zmanjšala za 0,8 milijona EUR (31. 12. 2015: 0,7 milijona EUR).

za - 25 % 3.122.076 2.341.557 -780.519 2.999.742 2.249.806 -749.935

Tveganje se je glede na konec leta 2015 malenkost povečalo.

24.5.3.1.4 Valutno tveganje

Valutno tveganje je tveganje, da se bo zaradi sprememb tečajev zmanjšala vrednost sredstev v tujih valutah ali povečala vrednost obveznosti v tujih valutah.

Delež obveznosti Save Re v tujih valutah na dan 31. 12. 2016 predstavlja 16,7 % vseh obveznosti družbe. Glede na to da se delež poslov v tujini (posledično tudi število različnih valut) povečuje, ima Sava Re sprejeto Politiko valutnega usklajevanja. Z namenom zniževanja valutnega tveganja aktivno pristopa k usklajevanju sredstev in obveznosti v tuji valuti.

V Politiki valutnega usklajevanja je določeno, da prične družba z valutnim usklajevanjem določene obračunske valute⁴², ko valutna neusklajenost pri tej valuti preseže 2 milijona EUR. V primeru, da finančni trg omogoča nakup in poravnavo naložb v obračunski valuti, družba prične z investiranjem v

⁴² Obračunska valuta je vsaka lokalna valuta, v kateri je nominirana obračunska dokumentacija. Obračuni na osnovi posamezne pozavarovalne pogodbe so lahko nominirani v več različnih obračunskih valutah. Nanjo so načeloma vezane obveznosti in terjatve do cedenta in zato tudi pozavarovatelja.

obračunski valuti obveznosti. V primeru, da finančni trg ne omogoča nakupa in poravnave naložb v obračunski valuti in je transakcijska valuta⁴³ ena od svetovnih valut, se valutna neusklajenost lahko zmanjšuje preko naložb v transakcijski valuti. Pogoj za to je, da je korelacija med obračunsko valuto in transakcijsko valuto vsaj 90 %. Korelacija se izračuna kot povprečje eno, dvo, tri, štiri in pet letne korelacije med obračunsko valuto in transakcijsko valuto po izračunu konec vsakega četrtletja tekočega leta.

Merjenje valutnega tveganja

Družba merjenje valutnega tveganja izvaja prek stohastične analize, ki napove povprečni presežek sredstev kot tudi 5-odstotni kvantil presežka sredstev po enem letu od datuma vrednotenja tveganja.

Na podlagi tečajev valut, do katerih je Sava Re izpostavljena, za zadnjih šest let, njihovih korelacij in evrskih ekvivalentov presežka sredstev oziroma obveznosti na dan 31. 12. 2016 v teh valutah, smo naredili stohastično analizo, ki je napovedala, da bo ob predpostavki nespremenjene valutne strukture po enem letu povprečni presežek sredstev nad obveznostmi enak 0,2 milijona EUR (31. 12. 2015: 0,8 milijona EUR), vendar pa bo s 5 % verjetnostjo primanjkljaj sredstev večji od 0,6 milijona EUR (31. 12. 2015: 3,4 milijona EUR).

Valutno neusklajenost sredstev in obveznosti spremljamo po posamezni obračunski valuti. V naslednji tabeli so prikazane valutne neusklajenosti za pet valut z največjim deležem v valutni strukturi obveznosti.

Valuta 2016	Sredstva	Obveznosti	Neusklajenost	% usklajenosti obveznosti
Euro (EUR)	478.755.305	472.780.085
Tuje valute	89.392.458	95.367.680	19.625.899	93,7
Am. dolar (USD)*	39.073.698	38.108.473	965.225	102,5
Am. dolar (USD)	35.945.392	29.739.019	6.206.373	120,9
Korejski won (KRW)	13.406.991	13.287.940	119.051	100,9
Indijska rupija (INR)	7.119.812	6.619.897	499.915	107,6
Taka (BDT)	2.409.710	5.612.845	3.203.135	42,9
Kitajski yuan (CNY)	7.109.309	7.343.230	233.920	96,8
Ostalo	23.401.244	32.764.749	9.363.505	71,4
Skupaj	568.147.764	568.147.764

Valutna (ne)usklajenost na dan 31. 12. 2016 (zneski so preračunani v EUR)

% valutne usklajenosti obveznosti 96,5%

*Z upoštevanjem vseh obračunskih valut (AED, ANG, BDT, BSD, GTQ, HKD, KWD, MVR, OMR, PKR, QAR, SAR, XCD, VND), ki se korelirajo preko transakcijske valute USD

⁴³ Transakcijska valuta je valuta, v kateri poteka plačilni promet za pogodbene salde iz naslova pozavarovalnih pogodb.

Valutna (ne)usklajenost na dan 31. 12. 2015 (zneski so preračunani v EUR)
---------------------------------------------------------------------------	--	--	--	--	--

Valuta 2015	Sredstva	Obveznosti	Neusklajenost	% usklajenosti obveznosti
Euro (EUR)	458.352.974	451.433.270
Tuje valute	112.533.736	119.453.440	24.210.485	94,2
Am. dolar (USD)*	46.377.315	42.589.395	3.787.920	108,9
Am. dolar (USD)	43.593.750	34.948.360	8.645.390	124,7
Korejski won (KRW)	18.390.624	19.152.860	762.236	96,0
Kitajski yuan (CNY)	8.876.770	9.884.339	1.007.569	89,8
Indijska rupija (INR)	6.507.058	6.550.900	43.842	99,3
Taka (BDT)	2.403.781	4.696.390	2.292.609	51,2
Ostalo	32.761.753	44.220.591	11.458.838	74,1
Skupaj	570.886.710	570.886.710

% valutne usklajenosti obveznosti 95,8%

*Z upoštevanjem vseh obračunskih valut (AED, ANG, BDT, BSD, GTQ, HKD, KWD, MVR, OMR, PKR, QAR, SAR, XCD, VND), ki se korelirajo preko transakcijske valute USD

Družba si je za ciljno usklajenost opredelila usklajenost več kot 90 %. V letu 2016 je usklajenost 96,5 % (2015: 95,8 %), kar kaže na kvalitetno obvladovano valutno tveganje.

Glede na to, da je precej obračunskih valut vsaj 90 % koreliranih na USD se ob upoštevanju te korelacije presežek sredstev nad obveznostmi v USD zniža na 1,0 milijona EUR (iz 6,2 milijona EUR). S tem se odstotek valutne usklajenosti poviša na 98,9 % (2015: 97,6 %).

Vpliv tečajnih razlik na izkaz poslovnega izida

Valutna neusklajenost vpliva tudi na izkaz poslovnega izida prek obračuna tečajnih razlik zaradi vpliva spremembe deviznega tečaja na različne postavke izkaza finančnega položaja.

Ob predpostavki 100 % valutne usklajenosti sredstev in obveznosti, sprememba deviznih tečajev tujih valut ne bi imela vpliva na izkaz poslovnega izida. Sprememba vrednosti sredstev v tujih valutah zaradi spremembe deviznih tečajev bi se namreč nevtralizirala s spremembo vrednosti obveznosti v tujih valutah. Ker Sava Re nima zagotovljene 100 % valutne usklajenosti sredstev in obveznosti, spremembe deviznih tečajev vplivajo na poslovni rezultat v izkazu poslovnega izida. Vpliv tečajnih razlik je prikazan v naslednji tabeli.

Vpliv tečajnih razlik na izkaz poslovnega izida
-------------------------------------------------	--

Postavka izkaza finančnega položaja	Tečajne razlike
Euro (EUR)	31.12.2016	31.12.2015
Naložbe	1.360.875	3.227.501
ZTR in razmejene provizije	-1.571.251	-3.635.776
Terjatve in obveznosti	-260.125	230.791
Skupaj vpliv na izkaz poslovnega izida	-470.502	-177.485

Ocenjujemo, da se valutno tveganje v letu 2016 glede na leto 2015 ni bistveno spremenilo. Družba je tudi v letu 2016 aktivno izvajala valutno usklajevanje sredstev in obveznosti preko obračunske valute ali posredno preko transakcijske valute.

24.5.3.2 Likvidnostno tveganje

Likvidnostno tveganje je tveganje, da bo družba zaradi plačila nepričakovanih ali nepričakovano visokih obveznosti, utrpela izgubo pri zagotavljanju likvidnih sredstev.

Družba minimizira likvidnostno tveganje prek zagotavljanja sredstev v višini ocenjene likvidnostne potrebe. Ta je sestavljena iz ocene potrebe po normalni tekoči likvidnosti in likvidnostne rezerve, zagotavlja pa se z alokacijo sredstev v instrumente denarnega trga in določitve odstotka posameznega portfelja, ki mora biti investiran v visoko likvidnih sredstvih, ki so v vsakem trenutku na voljo za zagotavljanje likvidnosti v primeru izrednih potreb.

Ocena normalne tekoče likvidnosti se izvaja na podlagi analize predvidenih denarnih tokov v obdobju do enega leta v mesečnih in tedenskih načrtih, ki upoštevajo predvideno dinamiko zapadlosti naložb ter ostale prilive in odlive iz poslovanja. Pri tem se uporabi historične podatke poslovanja družbe, ki so zajeti v preteklih mesečnih in tedenskih likvidnostnih načrtih in pričakovanja glede poslovanja v prihodnje. Likvidnostna rezerva pa se izračuna na podlagi ocene maksimalnih tedenskih odlivov glede na historične podatke.

V skladu s Politiko upravljanja likvidnostnih tveganj družba spremlja likvidnostno kvaliteto papirjev ter jih razvršča v skladu z metodologijo ECB. Naložbe uvrščene v naložbeni razred L1A morajo predstavljati vsaj 15 % vrednosti naložbenega portfelja. Kot je prikazano v tabeli spodaj, so naložbe v razredu L1A presegale minimalnih 15 %.

Razred ECB eligible funds
31.12.2016	Vrednost naložb	Odbitek	Vrednost po odbitku
L1A	71.228.753	2.738.851	68.489.903
L1B	15.013.414	354.868	14.658.546
L1C	46.356.185	3.504.593	42.851.592
L1D	18.557.171	2.943.382	15.613.788
Zunaj razredov	73.537.025	32.723.976	40.813.049
Skupaj	224.692.548	42.265.670	182.426.878

Pregled naložb v skladu z metodologijo ECB

Izpostavljenost likvidnostnemu tveganju merimo tudi z rokovno usklajenostjo finančnih sredstev in obveznosti. V spodnji tabeli so vrednosti finančnih naložb po letih prikazane preko nediskontiranih denarnih tokov, vrednost zavarovalno-tehničnih rezervacij pa je po letih razporejena glede na pričakovano zapadlost na podlagi trikotniškega razvoja.

Zapadlost finančnih sredstev in obveznosti

(v EUR)	Knjigovodska vrednost 31.12.2016	Na odpoklic	do 1 leta	od 1 leta do 5 let	nad 5 let	Brez določene zapadlosti	Skupaj 31.12.2016
Finančne naložbe	249.948.775	0	53.433.668	139.072.800	54.491.508	12.186.812	259.184.788
- vrednotene po pošteni vrednosti preko
izkaza poslovnega izida	1.287.411	0	0	0	0	1.287.411	1.287.411
- v posesti do zapadlosti	2.074.813	0	102.500	410.000	2.512.500	0	3.025.000
- posojila in depoziti	13.069.414	0	10.160.970	3.376.419	857.299	0	14.394.688
- razpoložljivo za prodajo	233.517.137	0	43.170.198	135.286.381	51.121.709	10.899.402	240.477.689
Znesek zav. teh. rezervacij, prenesen
pozavarovateljem	18.203.912	0	7.467.400	5.293.796	5.442.715	0	18.203.912
Denar in denarni ustrezniki	7.989.819	6.930.776	1.059.043	0	0	0	7.989.819
SKUPAJ SREDSTVA	276.142.505	6.930.776	61.960.111	144.366.596	59.934.223	12.186.812	285.378.518
Podrejene obveznosti	23.570.771	0	23.570.771	0	0	0	23.570.771
Zavarovalno tehnične rezervacije	226.207.479	0	93.201.727	65.580.454	67.425.297	0	226.207.478
SKUPAJ OBVEZNOSTI	249.778.249	0	116.772.498	65.580.454	67.425.297	0	249.778.249
Razlika (sredstva – obveznosti)	26.364.256	6.930.776	-54.812.387	78.786.142	-7.491.074	12.186.812	35.600.268

(v EUR)	Knjigovodska vrednost 31.12.2015	Na odpoklic	do 1 leta	od 1 leta do 5 let	nad 5 let	Brez določene zapadlosti	Skupaj 31.12.2015
Finančne naložbe	242.633.203	908.109	68.891.773	133.298.937	35.170.665	14.968.183	253.237.666
- vrednotene po pošteni vrednosti preko
izkaza poslovnega izida	3.128.241	0	1.736.880	0	0	1.396.185	3.133.065
- v posesti do zapadlosti	2.074.258	0	102.500	410.000	2.615.000	0	3.127.500
- posojila in depoziti	13.457.000	908.109	8.813.621	2.722.787	2.472.399	0	14.916.915
- razpoložljivo za prodajo	223.973.704	0	58.238.772	130.166.151	30.083.266	13.571.997	232.060.186
Znesek zav. teh. rezervacij, prenesen
pozavarovateljem	16.026.358	0	5.846.883	5.494.991	4.684.484	0	16.026.358
Denar in denarni ustrezniki	285.950	0	285.950	0	0	0	285.950
SKUPAJ SREDSTVA	258.945.511	908.109	75.024.606	138.793.928	39.855.149	14.968.183	269.549.974
Podrejene obveznosti	23.534.136	0	11.767.068	11.767.068	0	0	23.534.136
Zavarovalno tehnične rezervacije	220.901.954	0	80.872.847	75.589.234	64.439.873	0	220.901.954
SKUPAJ OBVEZNOSTI	244.436.090	0	92.639.915	87.356.302	64.439.873	0	244.436.090
Razlika (sredstva – obveznosti)	14.509.421	908.109	-17.615.309	51.437.626	-24.584.724	14.968.183	25.113.884

Likvidnostne potrebe se zagotavljajo z alokacijo sredstev v instrumente denarnega trga v odstotku, ki je skladen z ocenjeno normalno tekočo potrebo po likvidnosti. Sredstva za pokrivanje ocenjene likvidnostne rezerve družba zagotavlja tako, da ima vsaj 15 % portfelja investiranega v visoko likvidnih sredstvih. Visoko likvidna sredstva so namenjena zagotavljanju likvidnosti v primeru izrednih potreb po likvidnosti in so na voljo v vsakem trenutku.

Dodatno likvidnostno rezervo predstavlja še kreditna linija družbe v višini 10 milijonov EUR, ki jo ima družba sklenjeno pri dveh poslovnih bankah in služi tudi za potrebe pokrivanja likvidnostnih potreb družb v skupiniSava Re v svojih knjigah izkazuje 86,2 milijona EUR naložb, ki jih ECB ocenjuje kot visoko likvidne (prva dva razreda po ECB metodologiji ocenjevanja likvidnosti naložb).

Z vidika likvidnosti družbe je zelo pomembna tudi pokritost kosmatih zavarovalno-tehničnih rezervacij in rezerv s sredstvi kritnega premoženja.

Za likvidnost družbe je pomembna tudi povprečna ročnost sredstev in obveznosti. Povprečna ročnost obveznic in depozitov kritnega premoženja znaša konec leta 2016 3,49 let (31. 12. 2015: 2,51 let), medtem ko je pričakovana ročnost obveznosti 4,01 let (31. 12. 2015: 3,86 leta).

Na podlagi deleža likvidnih naložb in usklajenosti sredstev in obveznosti ocenjujemo, da likvidnostno tveganje dobro obvladujemo.

24.5.3.3 Kreditno tveganje

Kreditno tveganje je tveganje neizpolnitve obveznosti izdajateljev vrednostnih papirjev ali drugih nasprotnih strank, do katerih ima družba terjatve.

Kreditnemu tveganju so izpostavljene finančne naložbe s stalnim donosom (naložbe v depozite, obveznice, depozite pri cedentih ter denar in denarni ustrezniki), terjatve do pozavarovateljev in druge terjatve.

Izpostavljenost kreditnemu tveganju

(v EUR)	31.12.2016	31.12.2015*
Vrsta sredstev	Znesek	Znesek
Naložbe s stalnim donosom	242.916.828	225.116.016
Dolžniški instrumenti	227.091.150	219.131.292
Depoziti pri cedentih	7.835.859	5.698.774
Denar in denarni ustrezniki	7.989.819	285.950
Terjatve do pozavarovateljev	21.656.024	20.028.888
Znesek zavarovalno-tehničnih rezervacij, prenesen pozavarovateljem	18.203.912	16.026.358
Terjatve za deleže v zneskih škod	3.452.112	4.002.530
Druge terjatve	76.384.515	78.789.599
Terjatve iz neposrednih zavarovalnih poslov	75.715.787	77.744.651
Terjatve iz pozavarovanja in sozavarovanja (razen terjatev za deleže v zneskih škod)	435.652	705.825
Terjatev za odmerjeni davek	60.938	55.518
Druge terjatve	172.138	283.605
Skupna izpostavljenost	340.957.367	323.934.503

*Skupna izpostavljenost na dan 31. 12. 2015 se razlikuje od skupne izpostavljenosti v letnem poročilu 2015, zaradi upoštevanja denarja in denarnih ustreznikov med naložbami s stalnim donosom (dana posojila niso vključena v izračun izpostavljenosti kreditnemu tveganju).

Kreditno tveganje neizpolnitve obveznosti izdajateljev vrednostnih papirjev

Kreditno tveganje se pri naložbah ocenjuje preko 2 dejavnikov:

• preko bonitetnih ocen, ki se uporabljajo pri ugotavljanju kreditnega tveganja pri naložbah s stalnim donosom⁴⁴ in denarju⁴⁵
• prek kazalnikov poslovanja pri ostalih naložbah.

V nadaljevanju prikazujemo oceno kreditnega tveganja naložb s stalnim donosom (vključeni so dolžniški vrednostni papirji, depoziti, denar in denarni ustrezniki ter depoziti pri cedentih).

(v EUR)	31.12.2016		31.12.2015*	Sprememba
Ocena po S&P/Moody's	Znesek	Struktura	Znesek	Struktura	strukture
AAA/Aaa	83.095.870	34,2%	77.353.316	34,4%	-0,2 o.t.
AA/Aa	37.089.276	15,3%	34.821.557	15,5%	-0,2 o.t.
A/A	67.743.311	27,9%	37.506.767	16,7%	11,2 o.t.
BBB/Baa	29.257.378	12,0%	51.435.605	22,8%	-10,8 o.t.
Manj kot BBB/Baa	9.634.140	4,0%	10.398.757	4,6%	-0,7 o.t.
Brez ocene	16.096.853	6,6%	13.600.014	6,0%	0,6 o.t.
Skupaj	242.916.828	100,0%	225.116.016	100,0%

Struktura naložb s stalnim donosom po bonitetnih ocenah

*V vrednost naložb s stalnim donosom na dan 31. 12. 2015 je vključen tudi denar in denarni ustrezniki, zato se vrednost naložb s stalnim donosom razlikuje od objavljene vrednosti v letnem poročilu 2015.

Delež naložb s stalnim donosom bonitetnega razreda A ali več znaša na dan 31. 12. 2016 77,4 % in se je glede na leto 2015 povečal za 10,8 odstotnih točk. Izboljšanje bonitetne slike v primerjavi s koncem leta 2015 je predvsem rezultat investiranja zapadlih in novih naložb v vrednostne papirje višjega bonitetnega razreda.

Največji strukturni premik je bil iz bonitetnega razreda BBB/Baa v bonitetni razred A/A na katerega je v največji meri vplivala sprememba bonitetne ocene Republike Slovenije, saj sta ji bonitetni agenciji S&P in Fitch, povišali bonitetno oceno na A oziroma A-.

⁴⁴ Vključuje obveznice, poslovne obveznice, depozite in depozite pri cedentih

⁴⁵ Vključuje denar in depozite na odpoklic

Sava Re kreditno tveganje pri ostalih naložbah omejuje z visoko stopnjo razpršenosti in vlaganjem v likvidne vrednostne papirje.

V sklopu kreditnega tveganja neizpolnitve obveznosti izdajateljev vrednostnih papirjev skupina obravnava tudi tveganje koncentracije, ki predstavlja tveganje prevelike izpostavljenosti do posamezne regije, panoge ali izdajatelja.

Da bi se izognila preveliki koncentraciji v določen tip naložb, preveliki koncentraciji pri določenemu pogodbenemu partnerju oziroma sektorju, pa tudi ostalim možnim oblikam koncentracije, ima družba v skladu z zakonom o zavarovalništvu in notranjimi predpisi družbe svoj naložbeni portfelj precej razpršen.

(v EUR)		31.12.2016		31.12.2015
Regija	Znesek	Struktura	Znesek	Struktura	strukture
Slovenija	62.820.061	24,1%	63.504.972	25,8%	-1,8 o.t.
Članice EU	138.764.117	53,2%	123.071.267	50,0%	3,1 o.t.
Nečlanice EU	10.749.824	4,1%	11.837.138	4,8%	-0,7 o.t.
Rusija in Azija	18.251.368	7,0%	17.822.752	7,2%	-0,3 o.t.
Afrika in Srednji Vzhod	2.619.479	1,0%	1.813.076	0,7%	0,3 o.t.
Amerika in Avstralija	27.855.822	10,7%	27.869.690	11,3%	-0,7 o.t.
Skupaj	261.060.670	100,0%	245.918.895	100,0%

Regijska razpršenost finančnih naložb

*V letu 2015 so upoštevane tudi vrednosti naložbenih nepremičnin ter denarja in denarnih ustreznikov, zato se vrednost regijske razpršenosti pri Sloveniji in Skupaj razlikuje od objavljene vrednosti v letnem poročilu 2015.

Najvišja izpostavljenost finančnih naložb (finančne naložbe, naložbene nepremičnine ter denar in denarni ustrezniki) je do držav članic EU (31. 12. 2016: 53,2 %, 31. 12. 2015: 50,1 %), pri čemer je izpostavljenost razpršena med 25 držav. Sledi ji izpostavljenost do izdajateljev s sedežem v Sloveniji (31. 12. 2016: 24,1 %; 31. 12. 2015: 25,9 %). Izpostavljenost do ostalih regij se v primerjavi s koncem preteklega leta ni bistveno spremenila.

Izpostavljenost do Slovenije glede na vrsto naložb

	31.12.2016		31.12.2015*
Znesek	Struktura	Znesek	Struktura	strukture
742.085	0,3%	2.849.069	1,2%	-0,9 o.t.
35.789.278	13,7%	32.288.303	13,1%	0,6 o.t.
7.525.592	2,9%	12.953.111	5,3%	-2,4 o.t.
9.418.063	3,6%	10.498.654	4,3%	-0,7 o.t.
1.594.081	0,6%	1.631.125	0,7%	-0,1 o.t.
4.628.886	1,8%	284.968	0,1%	1,7 o.t.
3.122.076	1,2%	2.999.742	1,2%	0,0 o.t.
62.820.061	24,1%	63.504.972	25,8%	-1,8 o.t.

*Na dan 31. 12. 2015 so upoštevane tudi vrednosti denarja in denarnih ustreznikov ter naložbenih nepremičnin, zato se vrednosti na 31. 12. 2015 razlikujejo od objavljenih v letnem poročilu 2015.

**Vrednost poslovnih obveznic v letu 2015 je zmanjšana za vrednost poslovnih obveznic z državnim jamstvom (2,0 milijona EUR); vrednost teh je upoštevana med državnimi obveznicami.

***Vrednost denarja in denarnih ustreznikov se na dan 31. 12. 2016 razlikuje od vrednosti v izkazu finančnega položaja, ker se 3,4 milijona EUR (31. 12. 2015: 1 tisoč EUR) nanaša na regijo držav članic EU.

Struktura je izračunana glede na znesek naložb, ki so podvržena tržnim tveganjem.

Panožna razpršenost finančnih naložb

(v EUR)	31.12.2016		31.12.2015*	Sprememba
Panoga	Znesek	Struktura	Znesek	Struktura	strukture
Bančništvo	53.789.276	20,6%	53.526.883	21,8%	1,2 o.t.
Država	122.920.903	47,1%	103.265.283	42,0%	-5,1 o.t.
Finance in zavarovalništvo	30.062.940	11,5%	27.730.156	11,3%	-0,2 o.t.
Industrija	19.010.010	7,3%	22.907.231	9,3%	2,0 o.t.
Potrošne dobrine	12.743.410	4,9%	14.980.401	6,1%	1,2 o.t.
Preskrbovalna podjetja	22.534.131	8,6%	23.508.941	9,6%	0,9 o.t.
Skupaj	261.060.670	100,0%	245.918.895	100,0%

*Na dan 31. 12. 2015 so upoštevane tudi vrednosti denarja in denarnih ustreznikov ter naložbenih nepremičnin, zato se vrednosti na 31. 12. 2015 razlikujejo od objavljenih v letnem poročilu 2015.

Največjo panožno izpostavljenost na dan 31. 12. 2016 ima družba v panogi država, pri čemer moramo poudariti visoko stopnjo razpršenosti po izdajateljih vrednostnih papirjev. V primerjavi s koncem preteklega leta se panožna razpršitev ni bistveno spremenila.

Izpostavljenost do desetih največjih izdajateljev znaša na dan 31. 12. 2016 89,0 milijona EUR, kar predstavlja 34,1 % finančnih naložb (31. 12. 2015: 82,4 milijona EUR; 32,0 %). Največjo izpostavljenost Save Re v posameznega izdajatelja predstavlja izpostavljenost do Republike Slovenije. Na dan 31. 12. 2016 ta znaša 32,7 milijona EUR oziroma 12,5 % finančnih naložb (31. 12. 2015: 30,3 milijona EUR; 12,3 %). Izpostavljenost do nobenega drugega izdajatelja ne predstavlja več kot 2,7 % finančnih naložb.

Na podlagi navedenega ocenjujemo, da je družba z znižanjem regijske izpostavljenosti do Slovenije, ter dodatno razpršitvijo med posamezne izdajatelje, regije in panoge v letu 2016 kreditno tveganje dobro obvladovala in ga v primerjavi z 2015 znižala.

Kreditno tveganje do drugih nasprotnih strank, do katerih ima družba terjatve

Skupna izpostavljenost do retrocesionarjev na dan 31. 12. 2016 znaša 21,7 milijona EUR (31. 12. 2015: 20,0 milijona EUR). Od tega se 18,2 milijona EUR (31. 12. 2015: 16,0 milijona EUR) nanaša na retrocedirani del kosmatih zavarovalno-tehničnih rezervacij (2,7 milijona EUR na prenosne premije in 15,5 milijona EUR na škodne rezervacije), 3,2 milijona EUR (31. 12. 2015: 4,0 milijona EUR) pa na terjatve za deleže pozavarovateljev v škodah.

Celotna izpostavljenost družbe kreditnemu tveganju, ki se nanaša na retrocesionarje, v letu 2016 predstavlja 3,8 % sredstev (31. 12. 2015: 3,5 %). Retrocesijski programi so večinoma plasirani pri prvovrstnih pozavarovateljih, ki imajo ustrezno bonitetno oceno (vsaj A– po S&P za dolgoročne posle in vsaj BBB+ za kratkoročne posle). Če upoštevamo še dovolj veliko razpršenost, lahko to tveganje ocenimo kot majhno. Podrobnosti so razvidne iz naslednje tabele.

(v EUR)	31.12.2016		31.12.2015
Ocena po S&P/A.M. Best	Znesek	Struktura	Znesek	Struktura
AAA/A++	1.122.148	5,2%	1.025.134	5,1%
AA/A+	8.248.329	38,1%	5.197.443	25,9%
A/(A ali A-)	8.789.152	40,6%	9.029.912	45,1%
BBB/(B++ ali B+)	566.101	2,6%	527.945	2,6%
Manj kot BBB/Manj kot B+	625.970	2,9%	404.190	2,0%
Brez ocene	2304.323	10,6%	3.844.264	19,2%
Skupaj	21.656.023	100,0%	20.028.888	100,0%

Struktura terjatev do pozavarovateljev po bonitetnih ocenah

Struktura vseh terjatev po vrsti terjatve in zapadlosti je razvidna iz naslednjih dveh tabel, v katerih so upoštevane že omenjene terjatve za deleže pozavarovateljev v škodah.

Terjatve po starosti

(v EUR) 31.12.2016	Nezapadle	Zapadle do 180 dni	Zapadle nad 180 dni	Skupaj
Terjatve za premijo iz sprejetega pozavarovanja	62.789.076	10.072.536	2.854.175	75.715.787
Terjatve za deleže pozavarovateljev v škodah	2.283.318	605.855	562.939	3.452.112
Terjatve za provizijo	415.197	20.454	0	435.652
Terjatve iz pozavarovanja in sozavarovanja	65.487.591	10.698.845	3.417.114	79.603.551
Kratkoročne terjatve iz financiranja	14.172	30.995	15.771	60.938
Druge kratkoročne terjatve	147.163	2.646	22.329	172.138
Druge terjatve	161.334	33.641	38.101	233.076
Skupaj	65.648.925	10.732.486	3.455.214	79.836.627

(v EUR)		Zapadle do	Zapadle nad 180 dni	Skupaj
31.12.2015	Nezapadle	180 dni
Terjatve za premijo iz sprejetega pozavarovanja	64.379.115	9.807.918	3.557.618	77.744.651
Terjatve za deleže pozavarovateljev v škodah	3.010.675	361.161	630.694	4.002.530
Terjatve za provizijo	635.156	57.320	13.349	705.825
Terjatve iz pozavarovanja in sozavarovanja	68.024.946	10.226.399	4.201.661	82.453.006
Terjatev za odmerjeni davek	1.633.620	0	0	1.633.620
Kratkoročne terjatve iz financiranja	55.518	0	0	55.518
Druge kratkoročne terjatve	283.605	0	0	283.605
Druge terjatve	339.123	0	0	339.123
Skupaj	69.997.689	10.226.399	4.201.661	84.425.749

Družba je terjatve presojala zaradi potrebe po oslabitvah. Pri terjatvah, kjer se je oslabitev izkazala kot potrebna, je oblikovala ustrezne popravke vrednosti. V razkritju 8 so terjatve podrobneje opisane.

24.5.4 Operativno tveganje

Operativno tveganje je tveganje nevarnosti izgube zaradi neprimernega ali neuspešnega izvajanja notranjih procesov, ravnanja ljudi, delovanja sistemov ali zaradi zunanjih dogodkov.

Za učinkovito upravljanje operativnih tveganj ima družba vzpostavljene procese identifikacije, merjenja, spremljanja, upravljanja in poročanja o tovrstnih tveganjih. Procesi upravljanja operativnih tveganj so opredeljeni v politiki upravljanja operativnih tveganj.

Identifikacija operativnih tveganj poteka redno in v vseh organizacijskih enotah družbe, zlasti ob novih zakonskih zahtevah, spremembah v poslovanju ter pri spremembi drugih notranjih in zunanjih dejavnikov, ki bi lahko vplivali na višino operativnih tveganj. Za vsako tveganje je določen tudi skrbnik tveganja, ki je odgovoren za redno spremljanje ter poročanje o tveganju. Služba za upravljanje tveganj o novonastalih tveganjih redno obvešča odbor za upravljanje tveganj in upravo družbe. Služba za upravljanje tveganj oziroma odbor za upravljanje tveganj lahko predlagata ukrepe za obvladovanje posameznega tveganja.

Sava Re za merjenje (ocenjevanje) operativnih tveganj uporablja predvsem kvalitativno ocenjevanje verjetnosti nastanka in finančnega vpliva v okviru registra tveganj ter analizo posameznih scenarijev. Z rednim ocenjevanjem tveganj si tako ustvari splošno sliko o svoji izpostavljenosti operativnim tveganjem. Služba za upravljanje tveganj redno spremlja prepoznana tveganja in njihove ocene ter o rezultatih kvalitativnega ocenjevanja redno poroča odboru za upravljanje tveganj ter upravi družbe.

Sava Re vsaj enkrat letno izvede tudi izračun kapitalske zahteve za operativna tveganja na podlagi standardne formule Solventnosti II. Ta način izračuna višine operativnega tveganja ima le omejeno uporabno vrednost, saj formula za izračun ne temelji na dejanski izpostavljenosti družbe operativnim tveganjem, temveč na približku, izračunanem predvsem na podlagi konsolidiranih premij, rezervacij in stroškov.

Za obvladovanje operativnih tveganj ima družba vzpostavljen učinkovit sistem notranjih kontrol in sistem vodenja poslovnih procesov.

Značilnost operativnih tveganj je, da večinoma nastopajo skupaj z drugimi tveganji (na primer z zavarovalnimi in tržnimi), saj uresničeno operativno tveganje po navadi povzroči povečanje enega od ostalih tveganj. Tako lahko, denimo, nedosleden prevzem v pozavarovanje bistveno poveča zavarovalno tveganje.

Glavni ukrepi obvladovanja operativnih tveganj, ki se v družbi izvajajo so predvsem:

• vzdrževanje učinkovitega sistema vodenja poslovnih procesov in sistem notranjih kontrol;
• ozaveščanje in izobraževanje vseh zaposlenih o njihovi vlogi pri izvajanju sistema notranjih kontrol in obvladovanju operativnih tveganj;
• izvajanje varnostnih politik v zvezi z informacijsko varnostjo;
• načrt neprekinjenega poslovanja za vse kritične procese z namenom zmanjšanja tveganja nepripravljenosti na morebitne incidente in zunanje dogodke in posledično prekinitve poslovanja;
• informacijsko podprti postopki in kontrole za najpomembnejša področja poslovanja v družbi;
• notranji revizijski pregledi.

Operativna tveganja ne sodijo med največja tveganja Save Re. Kljub temu je med njimi kar nekaj tveganj, ki so pomembna, in sicer:

• tveganje izdajanja notranjih informacij,
• tveganje notranje in zunanje prevare,
• tveganje odhoda ključnih, strokovnih in perspektivnih kadrov,
• tveganje škode na fizičnih sredstvih v primeru naravnih nesreč in požara,
• tveganje izgub ali prekinitev delovanja računalniškega in komunikacijskega sistema,
• tveganje povezano s transakcijami, izvajanjem in vzdrževanjem,
• tveganje napačnega vnosa podatkov in neustrezne dokumentacije,
• tveganje povezano z zunanjim izvajalcem (angl. outsorcing),
• tveganje škode v povezavi z informacijsko podporo (IT).

Ocenjujemo, da je bila v letu 2016 izpostavljenost operativnim tveganjem povečana in sicer zaradi začetka veljavnosti Solventnosti II ter uvajanja novega informacijskega sistema za podporo pozavarovalnemu poslu.

24.5.5 Strateška tveganja

Strateško tveganje je tveganje nepričakovanega znižanja vrednosti družbe zaradi škodljivega učinka odločitev vodstva, sprememb poslovnega in pravnega okolja ter tržnega razvoja. Negativen vpliv teh dogodkov lahko vpliva na prihodke ali kapitalsko ustreznost družbe.

Družba je izpostavljena raznolikim notranjim in zunanjim strateškim tveganjem. Med ključna strateška tveganja družbe uvrščamo predvsem naslednja tveganja:

• regulatorno tveganje,
• tveganje ugleda,
• projektna tveganja,
• vpliv tržnih in ekonomskih pogojev ter

ravnanje konkurence.

Pri identifikaciji tovrstnih tveganj poleg posameznih organizacijskih enot, aktivno sodelujejo tudi uprava, odbor za upravljanje tveganj ter funkcija upravljanja tveganj družbe.

Strateška tveganja so po svoji naravi zelo raznolika, težko jih kvantitativno ovrednotimo prav tako pa so močno odvisna od različnih (tudi zunanjih) dejavnikov.

Strateška tveganja niso vključena v izračun zahtevanega solventnostnega kapitala v skladu s standardno formulo Solventnosti II. Družba zato strateška tveganja ocenjuje kvalitativno, pri čemer ocenjuje frekvenco ter potencialni finančni vpliv posameznega dogodka. Poleg tega poskuša družba ključna strateška tveganja ovrednotiti s pomočjo kvalitativne analize različnih scenarijev (tudi znotraj lastne ocene tveganj in solventnosti). Na podlagi kombinacije obeh vrst analiz dobi sliko o stanju in spremembah izpostavljenosti tej vrsti tveganj.

Upravljanje strateških tveganj je predvsem preventivne narave – za preprečitev uresničitve posameznega strateškega tveganja družba izvaja preventivne aktivnosti. Strateška tveganja družba upravlja tudi s sprotnim spremljanjem realizacije kratkoročnih in dolgoročnih ciljev družbe, s spremljanjem pripravljajočih se regulatornih sprememb in dogajanja na trgu.

24.5.5.1 Tveganje ugleda

V družbi se zavedamo, da je ugled pomemben za izpolnjevanje poslovnih ciljev in doseganje strateških načrtov družbe na dolgi rok. Zato je tveganje ugleda v strategiji prevzemanja tveganj opredeljeno kot eno od ključnih tveganj družbe. Družba mora stalno stremeti k temu, da čim bolj zmanjša možnost dejanj, ki bi lahko imela večji vpliv na ugled družbe. Hkrati družba uvaja aktivnosti, ki zmanjšujejo tveganje ugleda kot na primer: uvajanje postopkov za ugotavljanje sposobnosti in primernosti zaposlenih na ključnih delovnih mestih, sistematično delovanje funkcije skladnosti, načrt neprekinjenega poslovanja, testiranje stresnih dogodkov in scenarijev in načrtovanje aktivnosti in odziva v primeru realizacije.

24.5.5.2 Regulatorno tveganje

Regulatorno tveganje družba upravlja in zmanjšuje z rednim spremljanjem predvidenih sprememb zakonodaje ter merjenjem morebitnih učinkov teh sprememb na njeno poslovanje na krajši in daljši rok. V skladu z zakonodajo ima družba vzpostavljeno tudi funkcijo skladnosti poslovanja, ki spremlja in ocenjuje primernost in učinkovitost rednih postopkov in ukrepov, sprejetih za odpravljanje morebitnih pomanjkljivosti na področju skladnosti poslovanja družbe s predpisi in drugimi zavezami.

Ocenjujemo, da se je v letu 2016 izpostavljenost Sava Re strateškim tveganjem zaradi uvedbe nove zakonodaje Solventnost II nekoliko povečala.

24.6 Razkritja k računovodskim izkazom – izkaz finančnega položaja

1) Neopredmetena sredstva

Gibanje nabavne vrednosti in popravka vrednosti neopredmetenih sredstev

(v EUR)	Programska oprema	Druga neopredmetena sredstva	Skupaj
NABAVNA VREDNOST
Stanje 1.1.2016	1.171.111	12.159	1.183.270
Povečanja	260.188	27.526	287.714
Stanje 31.12.2016	1.431.299	39.685	1.470.984
POPRAVEK VREDNOSTI
Stanje 1.1.2016	516.780	0	516.780
Povečanja	121.637	0	121.637
Stanje 31.12.2016	638.417	0	638.417
Neodpisana vrednost 1.1.2016	654.331	12.159	666.490
Neodpisana vrednost 31.12.2016	792.883	39.685	832.567

(v EUR)	Programska oprema	Druga neopredmetena sredstva	Skupaj
NABAVNA VREDNOST
Stanje 1.1.2015	887.369	8.862	896.231
Povečanja	283.742	3.297	287.039
Stanje 31.12.2015	1.171.111	12.159	1.183.270
POPRAVEK VREDNOSTI
Stanje 1.1.2015	428.808	0	428.808
Povečanja	87.972	0	87.972
Stanje 31.12.2015	516.780	0	516.780
Neodpisana vrednost 1.1.2015	458.561	8.862	467.423
Neodpisana vrednost 31.12.2015	654.331	12.159	666.490

2) Opredmetena osnovna sredstva

Gibanje nabavne vrednosti in popravka vrednosti opredmetenih osnovnih sredstev

(v EUR)	Zemljišča	Zgradbe	Oprema	Druga opredmetena sredstva	Skupaj
NABAVNA VREDNOST
Stanje 1.1.2016	146.616	2.285.900	1.464.770	126.552	4.023.839
Povečanja	3.260	5.305.547	347.741	0	5.656.548
Odtujitve	0	0	-253.322	-34.296	-287.618
Stanje 31.12.2016	149.876	7.591.448	1.559.190	92.256	9.392.770
POPRAVEK VREDNOSTI
Stanje 1.1.2016	0	573.263	951.117	44.116	1.568.496
Povečanja	0	39.330	187.103	6.905	233.337
Odtujitve	0	0	-158.220	-4.046	-162.266
Stanje 31.12.2016	0	612.593	980.000	46.975	1.639.568
Neodpisana vrednost 1.1.2016	146.616	1.712.638	513.653	82.436	2.455.344
Neodpisana vrednost 31.12.2016	149.876	6.978.856	579.190	45.281	7.753.202

Glavno povečanje opredmetenih osnovnih sredstev izhaja iz nakupa nepremičnine na Baragovi 5 v višini 5,3 milijona EUR, ki jo družba na dan 31. 12. 2016 vodi med nepremičninami za opravljanje dejavnosti v pridobivanju. Nepremičnina še ni bremen prosta, zaradi vpisane hipoteke kupnina zanjo tudi še ni dokončno poravnana.

Opredmetena osnovna sredstva niso pridobljena s finančnim leasingom.

Poštene vrednosti zemljišč in zgradb so izkazane v razkritju 23) Poštene vrednosti sredstev in obveznosti.

(v EUR)	Zemljišča	Zgradbe	Oprema	Druga opredmetena sredstva	Skupaj
NABAVNA VREDNOST
Stanje 1.1.2015	146.616	2.285.900	1.369.753	84.291	3.886.561
Povečanja	0	0	181.569	42.261	223.830
Odtujitve	0	0	-86.552	0	-86.552
Stanje 31.12.2015	146.616	2.285.900	1.464.770	126.552	4.023.839
POPRAVEK VREDNOSTI
Stanje 1.1.2015	0	543.546	837.641	42.561	1.423.748
Povečanja	0	29.717	169.953	1.555	201.225
Odtujitve	0	0	-56.477	0	-56.477
Stanje 31.12.2015	0	573.263	951.117	44.116	1.568.496
Neodpisana vrednost 1.1.2015	146.616	1.742.355	532.112	41.730	2.462.814
Neodpisana vrednost 31.12.2015	146.616	1.712.638	513.653	82.436	2.455.343

3) Odložene terjatve in obveznosti za davek

(v EUR)	31.12.2016	31.12.2015
Odložene terjatve za davek	1.373.436	2.285.448

(v EUR)	1.1.2016	Pripoznano v IPI	Pripoznano v IVD	31.12.2016
Dolgoročne finančne naložbe	2.247.334	-779.612	-272.140	1.195.582
Kratkoročne poslovne terjatve	181.834	40.621	0	222.455
Rezervacije za jubilejne nagrade in odpravnine	39.840	-8.400	0	31.440
Drugo	-183.560	111.312	-3.794	-76.041
Skupaj	2.285.448	-636.080	-275.934	1.373.436

(v EUR)	1.1.2015	Pripoznano v IPI	Pripoznano v IVD	31.12.2015
Dolgoročne finančne naložbe	980.502	990.142	276.690	2.247.334
Kratkoročne poslovne terjatve	208.402	-26.568	0	181.834
Rezervacije za jubilejne nagrade in odpravnine	35.979	3.861	0	39.840
Drugo	-184.290	0	730	-183.560
Skupaj	1.040.593	967.435	277.420	2.285.448

V letu 2016 je na terjatve za odložene davke vplivala spremembe davčne stopnje iz 17 % na 19 %, in sicer v znesku 121.484 EUR.

4) Naložbene nepremičnine

Gibanje nabavne vrednosti in popravka vrednosti naložbenih nepremičnin

(v EUR)	Zemljišča	Zgradbe	Skupaj
NABAVNA VREDNOST
Stanje 1.1.2016	10.027	3.023.753	3.033.780
Povečanja	0	213.000	213.000
Odtujitev	-4.217	-36.322	-40.539
Stanje 31.12.2016	5.810	3.200.431	3.206.241
POPRAVEK VREDNOSTI
Stanje 1.1.2016	0	34.038	34.038
Povečanja	0	59.315	59.315
Odtujitev	0	-9.188	-9.188
Stanje 31.12.2016	0	84.165	84.165
Neodpisana vrednost 1.1.2016	10.027	2.989.715	2.999.742
Neodpisana vrednost 31.12.2016	5.810	3.116.266	3.122.076

(v EUR)	Zemljišča	Zgradbe	Skupaj
NABAVNA VREDNOST
Stanje 1.1.2015	10.027	137.713	147.740
Odtujitev	0	2.886.040	2.886.040
Stanje 31.12.2015	10.027	3.023.753	3.033.780
POPRAVEK VREDNOSTI
Stanje 1.1.2015	0	32.248	32.248
Povečanja	0	1.790	1.790
Stanje 31.12.2015	0	34.038	34.038
Neodpisana vrednost 1.1.2015	10.027	105.465	115.492
Neodpisana vrednost 31.12.2015	10.027	2.989.715	2.999.742

Družba med naložbenimi nepremičninami vodi/izkazuje poslovne prostore v poslovni stavbi Bežigrajski dvor na Dunajski 56 v Ljubljani, ki jih oddaja v najem za nedoločen čas. Konec leta 2015 je družba kupila del poslovne stavbe na Tivolski 48, ki jo oddaja v dolgoročni najem.

Vse naložbene nepremičnine prinašajo najemnino. Iz oddaje v najem naložbenih nepremičnin je družba v letu 2016 realizirala 131.245 EUR prihodkov (11.152 EUR od povezanih družb 120.093 EUR od drugih). V letu 2015 je bilo prihodkov od povezanih družb za 14.233 EUR. Stroški vzdrževanja naložbenih nepremičnin so vključeni v najemno ceno oziroma jih družba po delilniku stroškov zaračuna najemnikom. Tovrstnih povrnjenih stroškov je bilo v letu 2016 v višini 24.797 EUR (2015: 4.404 EUR).

Naložbene nepremičnine niso obremenjene s stvarnimi pravicami tretjih oseb.

Poštene vrednosti naložbenih nepremičnin so izkazane v razkritju 23) Poštene vrednosti sredstev in obveznosti.

5) Finančne naložbe v odvisne in pridružene družbe

Finančne naložbe v odvisne in pridružene družbe Sava Re skladno z določili MRS 27 Ločeni računovodski izkazi obračuna po nabavni vrednosti.

(v EUR)	1.1.2016		Nakup/ dokapitalizacija	Združitev	Likvidacija	Slabitev (-)		31.12.2016
	Delež	Vrednost	Vrednost			Vrednost	Delež	Vrednost
Zavarovalnica Sava	100,00%	0	0	122.312.446	0	0	99,74%	122.312.446
Zavarovalnica Maribor	100,00%	94.760.785	0	-94.760.785	0	0	0,00%	0
Zavarovalnica Tilia	100,00%	13.967.082	0	-13.967.082	0	0	0,00%	0
Velebit osiguranje	92,08%	7.110.658	2.500	-7.113.158	0	0	0,00%	0
Velebit životno osiguranje	88,71%	6.467.858	3.580	-6.471.438	0	0	0,00%	0
Sava neživotno osiguranje (SRB)	100,00%	13.457.144	0	0	0	0	100,00%	13.457.144
Illyria	100,00%	13.633.529	0	0	0	-3.315.084	100,00%	10.318.445
Sava osiguruvanje (MKD)	92,44%	10.278.898	0	0	0	0	92,44%	10.278.898
Sava osiguranje (MNE)	100,00%	15.373.019	0	0	0	0	100,00%	15.373.019
Illyria Life	100,00%	4.035.892	0	0	0	0	100,00%	4.035.892
Sava životno osiguranje (SRB)	100,00%	6.739.639	250.341	0	0	-1.015.698	100,00%	5.974.281
Velebit usluge v likvidaciji	100,00%	12.516.962	0	0	-12.516.962	0	0,00%	0
Illyria Hospital	100,00%	1.800.317	0	0	0	0	100,00%	1.800.317
Moja naložba	100,00%	8.089.939	0	0	0	0	100,00%	8.089.939
Skupaj		208.231.721	256.421	-16	-12.516.962	-4.330.782		191.640.382

Finančne naložbe v delnice v skupini

(v EUR)	1.1.2015		Nakup/ dokapitalizacija	Slabitev (-)		31.12.2015
	Delež	Vrednost	Vrednost	Vrednost	Delež	Vrednost
Zavarovalnica Maribor	100,00%	94.760.785	0	0	100,00%	94.760.785
Zavarovalnica Tilia	100,00%	13.967.082	0	0	100,00%	13.967.082
Sava neživotno osiguranje (SRB)	99,99%	13.694.800	25	-237.681	100,00%	13.457.144
Illyria	100,00%	16.332.526	0	-2.698.997	100,00%	13.633.529
Sava osiguruvanje (MKD)	92,44%	10.278.898	0	0	92,44%	10.278.898
Sava osiguranje (MNE)	100,00%	15.373.019	0	0	100,00%	15.373.019
Illyria Life	100,00%	4.035.892	0	0	100,00%	4.035.892
Sava životno osiguranje (SRB)	99,99%	5.870.654	1.414.917	-545.932	100,00%	6.739.639
Velebit usluge v likvidaciji	100,00%	12.516.962	0	0	100,00%	12.516.962
Illyria Hospital	100,00%	1.800.317	0	0	100,00%	1.800.317
Velebit osiguranje		0	7.185.784	-75.126	92,08%	7.110.658
Velebit životno osiguranje		0	7.780.171	-1.312.313	88,71%	6.467.858
Moja naložba	20,00%	1.011.059	7.078.880		100,00%	8.089.939
Skupaj		189.641.994	23.459.777	-4.870.049		208.231.721

Družba je v letu 2016 likvidirala odvisno družbe Velebit usluge. Iz tega naslova so se naložbe zmanjšale za 12,5 miljona EUR, družba pa ne izkazuje več obveznosti za plačilo kupnine v višini 12,3 milijona EUR kot je pojasnjeno v razkritju 22. Pri dveh naložbah (Illyria in Sava životno osiguranje (SRB)) je družba izvedla slabitev naložbe v skupni višini 4,3 milijona EUR. Pri Velebit Osiguranje in Velebit životno osiguranje je obvladujoča družba izvedla nakupe neobvladujočih deležev v skupni višini približno 6 tisoč EUR.

Novembra 2016 je bila izvedena združitev štirih zavarovalnic (Zavarovalnice Maribor, Zavarovalnice Tilia, Velebit osiguranje in Velebit životno osiguranje) v družbo Zavarovalnico Sava.

6) Finančne naložbe

(v EUR) 31.12.2016	V posesti do zapadlosti v plačilo	Po pošteni vrednosti prek IPI Neizvedeni Razporejeni v skupino	Razpoložljivo za prodajo	Posojila in terjatve	Skupaj
Dolžniški instrumenti	2.074.813	0	222.617.735	5.233.555	229.926.103
Depoziti in potrdila o vlogah	0	0	0	2.398.602	2.398.602
Državne obveznice	2.074.813	0	113.688.540	0	115.763.353
Poslovne obveznice	0	0	108.929.195	0	108.929.195
Dana posojila	0	0	0	2.834.953	2.834.953
Lastniški instrumenti	0	1.287.411	10.899.402	0	12.186.812
Delnice	0	376.807	9.421.508	0	9.798.315
Vzajemni skladi	0	910.604	1.477.893	0	2.388.497
Fin. nal. poz. iz nasl. pozav. pog.
pri cedentih	0	0	0	7.835.859	7.835.859
Skupaj	2.074.813	1.287.411	233.517.137	13.069.414	249.948.775

(v EUR) 31.12.2015	V posesti do zapadlosti v plačilo	Po pošteni vrednosti prek IPI Neizvedeni Razporejeni v skupino	Razpoložljivo za prodajo	Posojila in terjatve	Skupaj
Dolžniski instrumenti	2.074.258	1.732.055	210.401.706	7.758.226	221.966.245
Depoziti in potrdila o vlogah	0	0	0	4.923.273	4.923.273
Državne obveznice	2.074.258	1.732.055	98.385.421	0	102.191.734
Poslovne obveznice	0	0	112.016.285	0	112.016.285
Dana posojila	0	0	0	2.834.953	2.834.953
Lastniški instrumenti	0	1.396.186	13.571.998	0	14.968.184
Delnice	0	464.420	10.428.072	0	10.892.492
Vzajemni skladi	0	931.766	3.143.926	0	4.075.692
Finančne naložbe pozavarovateljev iz naslova pozavarovalnih pogodb. pri
cedentih	0	0	0	5.698.774	5.698.774
Skupaj	2.074.258	3.128.241	223.973.704	13.457.000	242.633.203

Sava Re poseduje 0,5 % finančnih naložb, ki pri izdajatelju predstavljajo podrejene instrumente (31. 12. 2015: 0,3 %).

Posojila družbam v skupini

(v EUR)	Vrsta dolžniškega instrumenta	31.12.2016	31.12.2015
Sava neživotno osiguranje (SRB)	posojilo	1.300.000	1.300.000
Velebit osiguranje	podrejeno posojilo	0	734.953
Velebit životno osiguranje	podrejeno posojilo	0	800.000
Zavarovalnica Sava	podrejeno posojilo	1.534.953	0
Skupaj		2.834.953	2.834.953

Zavarovalnica Sava je z združitvijo družb Velebit osiguranje in Velebit životno osiguranje prevzela tudi podrejena posojila obeh družb.

Sava Re nima zastavljenih vrednostnih papirjev.

7) Znesek zavarovalno-tehničnih rezervacij, prenesen pozavarovateljem

(v EUR)	31. 12. 2016	31. 12. 2015
Iz prenosnih premij	2.704.461	2.354.396
Iz škodnih rezervacij	15.499.451	13.671.962
Skupaj	18.203.912	16.026.358

Prenosne premije, prenesene na pozavarovatelje, se večinoma gibljejo skladno z gibanjem retrocedirane premije. V letu 2016 so se povečale za 14,9 %, v glavnem zaradi rasti fakultativnih poslov, retrocediranih na proporcionalni osnovi. Istočasno se je retrocedirana premija sicer zmanjšala, kar pa je predvsem posledica plačila premije za obnovitev kritja v letu 2015, ki pa v letu 2016 ni bilo potrebno in od katerega se prenosna premija ne obračunava. Gibanje škodnih rezervacij, prenesenih na pozavarovatelje, je odvisno od gibanja merodajnih velikih škod, ki so zaščitene s pozavarovalnim programom, ter dinamike njihovih izplačil. V letu 2016 so se retrocedirane škodne rezervacije povečale za 13,4 %, predvsem zaradi toče v Sloveniji ter zaradi večje požarne škode na portfelju skupine.

8) Terjatve

Večino nezapadlih terjatev predstavljajo terjatve iz pozavarovalnih poslov, ki se nanašajo na terjatve iz obračunov za IV. četrtletje leta 2016 z zapadlostjo v letu 2017.

Terjatve družbe, ki izvirajo iz pozavarovalnih pogodb, niso posebej zavarovane. Kot izvira iz pojasnil v poglavju 24.5.2.3 Kreditno tveganje, družba pri terjatvah ni izpostavljena pomembnim tveganjem. Terjatve so bile presojene glede na potrebe po slabitvi. V letu 2016 je bilo posamično oslabljenih terjatev iz naslova pozavarovanja v skupni višini 155.960 EUR (2015 pa 64.369 EUR). Družba v letu 2016 ni slabila drugih terjatev (2015: 173.406 EUR).

(v EUR)	31.12.2016			31.12.2015
	Kosmata vrednost	Popravek	Terjatev	Kosmata vrednost	Popravek	Terjatev
Terjatve za premijo iz pozavarovanj in sozavarovanj	76.143.581	-427.794	75.715.787	78.048.361	-303.710	77.744.651
Terjatve za deleže v zneskih škod	3.527.116	-75.004	3.452.112	4.077.534	-75.004	4.002.530
Terjatve za provizijo	435.652	0	435.652	705.825	0	705.825
Terjatve iz pozavarovanja in sozavarovanja	80.106.348	-502.798	79.603.551	82.831.720	-378.714	82.453.006
Terjatev za odmerjeni davek	0	0	0	1.633.620	0	1.633.620
Terjatve iz financiranja	61.026	-88	60.938	55.606	-88	55.518
Druge kratkoročne terjatve	681.473	-509.335	172.138	820.662	-537.057	283.605
Druge terjatve	742.499	-509.424	233.076	876.268	-537.145	339.123
Skupaj	80.848.847	-1.012.222	79.836.627	85.341.608	-915.859	84.425.749

Vrste terjatev

V tabeli so prikazane neto knjigovodske vrednosti terjatev po starosti.

Terjatve po starosti

(v EUR) 31.12.2016	Nezapadle	Zapadle do 180 dni	Zapadle nad 180 dni	Skupaj
Terjatve za premijo iz sprejetega pozavarovanja	62.789.076	10.072.536	2.854.175	75.715.787
Terjatve za deleže pozavarovateljev v škodah	2.283.318	605.855	562.939	3.452.112
Terjatve za provizijo	415.197	20.454	0	435.652
Terjatve iz pozavarovanja in sozavarovanja	65.487.591	10.698.845	3.417.114	79.603.551
Kratkoročne terjatve iz financiranja	14.172	30.995	15.771	60.938
Druge kratkoročne terjatve	147.163	2.646	22.329	172.138
Druge terjatve	161.334	33.641	38.101	233.076
Skupaj	65.648.925	10.732.486	3.455.214	79.836.627

(v EUR)		Zapadle do 180 dni		Skupaj
31.12.2015	Nezapadle		Zapadle nad 180 dni
Terjatve za premijo iz sprejetega pozavarovanja	64.379.115	9.807.918	3.557.618	77.744.651
Terjatve za deleže pozavarovateljev v škodah	3.010.675	361.161	630.694	4.002.530
Terjatve za provizijo	635.156	57.320	13.349	705.825
Terjatve iz pozavarovanja in sozavarovanja	68.024.946	10.226.399	4.201.661	82.453.006
Terjatev za odmerjeni davek	1.633.620	0	0	1.633.620
Kratkoročne terjatve iz financiranja	55.518	0	0	55.518
Druge kratkoročne terjatve	283.605	0	0	283.605
Druge terjatve	339.123	0	0	339.123
Skupaj	69.997.689	10.226.399	4.201.661	84.425.749

Vse terjatve so kratkoročne.

Gibanje popravka vrednosti terjatev

(v EUR)	1.1.2016	Oblikovanje	Unovčenje	Tečajne razlike	31.12.2016
Terjatve za premijo iz sprejetega pozavarovanja	-303.710	-155.960	34.291	-2.416	-427.794
Terjatve za deleže pozavarovateljev v škodah	-75.004	0	0	0	-75.004
Terjatve iz pozavarovanja in sozavarovanja	-378.714	-155.960	34.291	-2.416	-502.798
Kratkoročne terjatve iz financiranja	-88	0	0	0	-88
Druge kratkoročne terjatve	-537.057	0	27.722	0	-509.335
Druge terjatve	-537.145	0	27.722	0	-509.423
Skupaj	-915.859	-155.960	62.013	-2.416	-1.012.222

(v EUR)	1.1.2015	Oblikovanje	Unovčenje	Odpis	31.12.2015
Terjatve za premijo iz sprejetega pozavarovanja	-537.862	-64.369	198.198	100.323	-303.710
Terjatve za deleže pozavarovateljev v škodah	-85.282	0	0	10.278	-75.004
Terjatve iz pozavarovanja in sozavarovanja	-623.144	-64.369	198.198	110.601	-378.714
Kratkoročne terjatve iz financiranja	-88	0	0	0	-88
Druge kratkoročne terjatve	-436.284	-173.406	72.633	0	-537.057
Druge terjatve	-436.372	-173.406	72.633	0	-537.145
Skupaj	-1.059.516	-237.775	270.831	110.601	-915.859

9) Razmejeni stroški pridobivanja zavarovanj

(v EUR)	31.12.2016	31.12.2015
Razmejena provizija iz naslova aktivnega pozavarovanja v Sloveniji in v tujini	6.897.710	10.496.041

V tej postavki so izkazane izključno obračunane provizije, ki se nanašajo na prihodnje poslovno leto in so pripoznane z upoštevanjem časovno enakomerne razmejitve. Vsi razmejeni stroški pridobivanja zavarovanj so kratkoročni. Razmejena provizija cedentov v skupini je ob koncu leta 2016 upadla za 2,7 milijona EUR, kar je posledica zmanjšanja za ocenjeno skalarno provizijo na podlagi že obračunane premije ter pričakovanih merodajnih škodnih rezultatov proporcionalnih pogodb, ki bo obračunana skladno z določili pozavarovalnih pogodb ob realizaciji teh škodnih rezultatov. Razmejena provizija portfelja zunaj skupine je upadla za 0,9 milijona EUR, kar sledi zmanjšanju prenosne premije tega portfelja.

10) Druga sredstva in druge finančne obveznosti

Druga sredstva pretežno predstavljajo vnaprej plačane stroške licenc in zavarovanj.

Druge finančne obveznosti pa predstavljajo kratkoročne obveznosti iz naslova še neizplačanih dividend Save Re za leta 2013, 2014 in 2015.

11) Denar in denarni ustrezniki

Kot je bilo pojasnjeno v poglavju 24.3 Spremembe računovodskih usmeritev in odprave napak je družba s 1. 1. 2016 spremenila način izkazovanja depozitov na odpoklic in depozitov z originalno zapadlostjo do treh mesecev, ki jih po novem izkazuje v okviru postavke denarni ustrezniki. Vrednost odpoklicnih depozitov je na dan 31. 12. 2016 znašala 6,9 milijona EUR. V primeru, da bi bila prerazporeditev izvedena že na dan 31. 12. 2015, bi bilo stanje denarja in denarnih ustreznikov na dan 31. 12. 2015 višje za 0,9 milijona EUR in bi znašalo 1,2 milijona EUR.

(v EUR)	31.12.2016	31.12.2015
Denarna sredstva na transakcijskih računih	899.168	209.658
Denarni ustrezniki	7.090.651	76.292
Skupaj	7.989.819	285.950

12) Osnovni kapital

Na dan 31. 12. 2016 je bil osnovni kapital družbe razdeljen na 17.219.662 delnic (na dan 31. 12. 2015 prav tako). Vse delnice so navadne, istega razreda in se glasijo na ime. Imetniki delnic imajo pravico do udeležbe pri upravljanju družbe in pravico do dela dobička (dividende). Delnica daje vsakokratnemu imetniku pravico do enega glasu na skupščini delničarjev in do sorazmerne dividende iz dobička, namenjenega izplačilu dividend.

Delnice so vpisane v KDD pod oznako POSR.

Konec leta 2016 je bilo v delniško knjigo družbe vpisanih 4.308 imetnikov delnic (31. 12. 2015: 4.857 imetnikov). Delnice družbe so uvrščene v prvo borzno kotacijo Ljubljanske borze vrednostnih papirjev.

13) Kapitalske rezerve

Z uspešno zaključeno dokapitalizacijo v juliju 2013 je družba povečala kapitalske rezerve za 22,2 milijona EUR. Od zneska povečanja so bili nato odšteti stroški, neposredno povezani z izdajo delnic v višini 0,98 milijona EUR, ki zmanjšujejo višino kapitalskih rezerv. Kapitalske rezerve na dan 31. 12. 2016 znašajo 54,2 milijona EUR.

14) Rezerve iz dobička

Statutarne rezerve znašajo 11,5 milijona EUR in so že v letu 2006 dosegle v statutu določeno višino, zakonske rezerve pa 3,5 milijona EUR in se v letu 2016 prav tako niso dodatno oblikovale.

Rezerve iz dobička

(v EUR)	31.12.2016	31.12.2015	Proste/ vezane
Zakonske in statutarne rezerve	14.986.525	14.986.525	Vezane
Rezerve za lastne delnice	24.938.709	10.319.347	Vezane
Rezerve za izravnavo kreditnih tveganj	0	917.885	Vezane
Rezerve za izravnavo katastrofalnih škod	10.000.000	10.000.000	Vezane
Druge rezerve iz dobička	97.078.785	87.951.558	Proste
Skupaj	147.004.019	124.175.314

Statutarne rezerve se uporabijo:

• za kritje čiste izgube, ki je ni mogoče (v celoti) pokriti v breme prenesenega dobička in drugih rezerv iz dobička oziroma ta dva vira ne zadoščata za polno pokritje čiste izgube (instrument dodatne zaščite vezanega kapitala družbe);
• za povečanje osnovnega kapitala iz sredstev družbe;
• za uravnavanje dividendne politike družbe.

Med rezervami iz dobička so skladno z MSRP izkazane tudi rezerve za izravnavo katastrofalnih škod.

Družba je v skladu z ZZavar oblikovala izravnalne rezervacije za kreditna tveganja, ki jih je v skladu z MSRP izkazovala med rezervami iz dobička. S spremembo zakonodaje v ZZavar-1 pa te rezervacije oziroma rezerve iz dobička v letu 2016 niso več potrebne. Razgradnja navedene rezervacije vpliva na povečanje zadržanega čistega poslovnega izida leta 2016.

Skladno z Zakonom o gospodarskih družbah lahko uprava družbe ali nadzorni svet pri sprejemu letnega poročila iz čistega dobička oblikujejo druge rezerve iz dobička, vendar za ta namen ne smejo uporabiti več kot polovice zneska čistega dobička. Na podlagi sklepa uprave družbe, ki ga potrdi tudi nadzorni svet so se tako druge rezerve iz dobička za leto 2016 povečale za 9,1 milijonov EUR.

15) Lastne delnice

Na dan 31. 12. 2016 ima družba v lasti 1.721.966 delnic z oznako POSR (oziroma 10% vseh delnic) v vrednosti 24.938.709 EUR.

Dne 23. 4. 2014 je potekala 28. skupščina, na kateri je družba dobila pooblastilo za odkup lastnih delnic do višine 10 % osnovnega kapitala. Pooblastilo je veljalo za pridobitev največ 1.721.966 delnic družbe in je veljavno tri leta. Na podlagi navedenega pooblastila je družba do konca leta 2016 odkupila še 980.445 delnic.

16) Presežek iz prevrednotenja

Presežek iz prevrednotenja je sestavljen iz učinka prevrednotenja finančnih sredstev, razpoložljivih za prodajo, na pošteno vrednost.

(v EUR)	2016	2015
Stanje 1. 1.	3.006.703	4.341.739
Sprememba poštene vrednosti	1.209.942	-2.723.740
Prenos iz presežka iz prevrednotenja v IPI zaradi prodaje	-158.952	1.096.154
Drugi dobički/izgube	0	15.860
Odloženi davek	-272.140	276.691
Stanje 31. 12.	3.785.553	3.006.703

*Podatek za 2015 se razlikuje od tistega v letnem poročilu 2015, ker so se iz Presežka iz prevrednotenja izločile Rezerve, nastale zaradi prevrednotenja po pošteni vrednosti v znesku -42.835 EUR.

Prikazano je gibanje neto vrednosti presežka iz prevrednotenja, ki predstavlja postavko kapitala. V letu 2016 se je stanje presežka iz prevrednotenja zvišalo zaradi ugodnega gibanja tečajev naložb razpoložljivih za prodajo glede na stanje konec leta 2015.

17) Čisti poslovni izid poslovnega leta ter zadržani poslovni izid

Pri izračunu tehtanega števila delnic je upoštevano letno povprečje izračunano na podlagi mesečnih stanj števila rednih delnic, zmanjšano za število lastnih delnic. Tehtano povprečno število delnic, uveljavljajočih se v obračunskem obdobju, znaša 15.791.457 delnic. Družba nima popravljalnih kapitalskih instrumentov, zato sta osnovni in popravljeni čisti dobiček na delnico enaka.

Čisti/popravljeni poslovni izid na delnico

(v EUR)	2016	2015
Čisti poslovni izid obračunskega obdobja	32.873.817	16.191.902
Tehtano povprečno število uveljavljajočih se delnic	15.791.457	16.483.852
Čisti poslovni izid na delnico	2,08	0,98

Vseobsegajoči donos na delnico

(v EUR)	2016	2015
Vseobsegajoči donos obračunskega obdobja	33.693.737	14.814.031
Tehtano povprečno število uveljavljajočih se delnic	15.791.457	16.483.852
Vseobsegajoči donos na delnico	2,13	0,90

Družba je skladno s sklepom skupščine dne 30. 8. 2016 razporedila 12.398.157 EUR za izplačilo dividend.

Izkaz bilančnega dobička/izgube

(v EUR)	2016	2015
Čisti poslovni izid poslovnega leta	32.873.817	16.191.902
- rezultat tekočega leta po veljavnih standardih	32.873.817	16.191.902
Zmanjšanje rezerv iz dobička	917.885	0
Preneseni čisti dobiček / prenesena čista izguba	8.365.278	12.769.646
Povečanje rezerv iz dobička po sklepu uprave	14.619.362	204.324
- povečanje rezerv za lastne delnice	14.619.362	204.324
Povečanje drugih rezerv po sklepu uprave in nadzornega sveta	9.127.228	7.993.789
Bilančni dobiček, ki ga skupščina razporedi	18.410.391	20.763.435
- na delničarje	0	12.398.157
- za prenos v naslednje leto	0	8.365.278

18) Podrejene obveznosti

Sava Re je konec leta 2006 in na začetku leta 2007 najela podrejeno posojilo v skupni vrednosti 32 milijonov EUR, katerega črpanje se je izvedlo z vrednostjo 97 % glavnice. Posojilo je najeto za dobo 20 let, z možnostjo odpoklica po 10 letih. Glavnica se izplača ob zapadlosti. Obrestna mera znaša 3 mesečni Euribor + 3,35 %, obresti se plačujejo četrtletno. Posojilo je ovrednoteno po odplačni vrednosti.

Podrejene obveznosti

Stanje zadolžitve po EOM na dan 31.12.2016	23.570.771
Valuta, v kateri je obveznost nominirana	EUR
Datum zapadlosti	27.12.2026
Obstoj konverzije v kapital	ne obstaja
Obstoj konverzije v druge obveznosti	ne obstaja

Stanje zadolžitve po EOM na dan 31.12.2015	23.534.136
Valuta, v kateri je obveznost nominirana	EUR
Datum zapadlosti	27.12.2026
Obstoj konverzije v kapital	ne obstaja
Obstoj konverzije v druge obveznosti	ne obstaja

V letu 2016 je družba plačala 0,8 milijona EUR obresti na podrejeni dolg (2015: 0,85 milijona EUR) ter 40.160 EUR davka po odbitku na plačane obresti (2015: 43.085 EUR).

19) Zavarovalno-tehnične rezervacije

Gibanje kosmatih zavarovalno-tehničnih rezervacij

(v EUR)	1. 1. 2016	Povečanje - oblikovanje	Poraba - črpanje	Tečajne razlike	31. 12. 2016
Kosmate prenosne premije	46.546.065	41.193.194	-44.647.862	254.017	43.345.415
Kosmate škodne rezervacije	173.912.911	74.464.445	-67.565.108	1.355.532	182.167.780
Kosmate rezervacije za bonuse, popuste in storno	320.994	483.539	-320.994	0	483.539
Druge kosmate zavarovalno-tehnične rezervacije	121.984	210.745	-121.984	0	210.745
Skupaj	220.901.954	116.351.922	-112.655.948	1.609.550	226.207.479

(v EUR)	1. 1. 2015	Povečanje - oblikovanje	Poraba - črpanje	Tečajne razlike	31. 12. 2015
Kosmate prenosne premije	39.088.756	44.703.764	-37.094.132	-152.323	46.546.065
Kosmate škodne rezervacije	177.331.493	61.755.218	-69.266.932	4.093.132	173.912.911
Kosmate rezervacije za bonuse, popuste in storno	237.800	320.994	-237.800	0	320.994
Druge kosmate zavarovalno-tehnične rezervacije	0	121.984	0	0	121.984
Skupaj	216.658.049	106.901.960	-106.598.864	3.940.809	220.901.954

Zavarovalno-tehnične rezervacije, ki imajo med obveznostmi drugi največji delež, so se v primerjavi s stanjem na dan 31. 12. 2015 povišale za 2,4 % oziroma za 5,3 milijona EUR.

Kosmate prenosne premije so se znižale za 6,9 % oziroma 3,2 milijona EUR, predvsem zaradi zmanjšanja kosmate premije cedentov zunaj skupine.

Kosmata škodna rezervacija se je v letu 2016 povečala za 4,7 %. V portfelju skupine je rast škodne rezervacije (za 2,0 milijona EUR) predvsem posledica oblikovanja za veliko škodo po toči v letu 2016, zaščiteno z neproporcionalnim kritjem, ter za večjo požarno škodo, ki je zaščitena z ekscedentnim kritjem. Škodna rezervacija za posle zunaj skupine se je povečala za 6,3 milijonov EUR, predvsem zaradi večje rasti tega portfelja v letu 2015, ki se na škodni rezervaciji odraža z zamikom. Omenimo povečanje rezervacij na račun neugodnega gibanja valutnih tečajev, pred katerim pa se družba ščiti z ustrezno valutno strukturo kritnega premoženja.

Struktura škodnih rezervacij

(v EUR)	31.12.2016	31.12.2015
Čiste rezervacije za nastale, neprijavljene škode (IBNR)	62.765.077	56.439.566
- kosmate rezervacije	62.765.077	56.439.566
- delež pozavarovateljev (-)	0	0
Čiste rezervacije za nastale in prijavljene škode	103.993.977	103.917.467
- kosmate rezervacije	119.493.428	117.589.429
- delež pozavarovateljev (-)	-15.499.451	-13.671.962
Čiste rezervacije za pričakovane regrese	-90.725	-116.084
Kosmate škodne rezervacije	-90.725	-116.084
Delež pozavarovateljev		0
Čiste škodne rezervacije	166.668.329	160.240.949
Skupaj kosmate škodne rezervacije	182.167.780	173.912.911
Skupaj delež pozavarovateljev (-)	-15.499.451	-13.671.962
Delež IBNR v kosmati škodni rezervaciji	34,5%	32,5%
Delež IBNR v čisti škodni rezervaciji	37,7%	35,2%

Gibanje kosmatih in čistih škodnih rezervacij je usklajeno. V strukturi opazimo povečanje deleža rezervacije IBNR, ki je predvsem posledica rasti ocenjenega dela škodne rezervacije obvladujoče družbe zaradi povečevanja portfelja neproporcionalnih pozavarovanj, za katerega se večji delež rezervacij novega posla oblikuje na ravni portfelja.

Povečanje rezervacije za bonuse, popuste in storno je posledica povečanja obsega zavarovanj večjih zavarovancev, ki vključujejo določila o bonusih in popustih in na katerih družba participira preko proporcionalnih pozavarovalnih pogodb s cedenti skupine.

V okviru drugih zavarovalno-tehničnih rezervacijah se vodijo rezervacije za neiztekle nevarnosti. Oblikujejo se, kadar pričakovani kombinirani količnik presega 100 %, kar je v letu 2016 pri zdravstvenih pozavarovanjih, pozavarovanjih plovil in kavcijskih pozavarovanjih.

(v EUR)	31.12.2016		31.12.2015
	Pričakovani kombinirani količnik	Rezervacije za neiztekle nevarnosti	Pričakovani kombinirani količnik	Rezervacije za neiztekle nevarnosti
Nezgodno zavarovanje	91,7%	0	89,8%	0
Zdravstveno zavarovanje	134,0%	6.454	143,3%	121.984
Zavarovanje kopenskih motornih vozil	94,3%	0	88,5%	0
Zavarovanje tirnih vozil	20,9%	0	15,9%	0
Letalsko zavarovanje	89,2%	0	80,4%	0
Zavarovanje plovil	121,1%	187.688	99,1%	0
Zavarovanje prevoza blaga	79,6%	0	86,5%	0
Zavarovanje požara in elementarnih nesreč	92,8%	0	87,3%	0
Drugo škodno zavarovanje	67,9%	0	78,2%	0
Zavarovanje odgovornosti pri uporabi motornih vozil	93,4%	0	90,2%	0
Zavarovanje odgovornosti pri uporabi zrakoplovov	77,0%	0	77,0%	0
Zavarovanje odgovornosti pri uporabi plovil	67,3%	0	9,8%	0
Splošno zavarovanje odgovornosti	61,4%	0	57,4%	0
Kreditno zavarovanje	5,8%	0	59,3%	0
Kavcijsko zavarovanje	126,1%	16.602	96,7%	0
Zavarovanje različnih finančnih izgub	68,9%	0	64,0%	0
Zavarovanje stroškov postopka	62,3%	0	42,8%	0
Zavarovanje pomoči	62,7%	0	79,9%	0
Življenjsko zavarovanje	66,4%	0	66,7%	0
Življenjsko zavarovanje, vezano na enote investicijskih skladov	61,7%	0	92,8%	0
Skupaj	87,0%	210.745	85,6%	121.984

Povzetek izračuna kosmate rezervacije za neiztekle nevarnosti po zavarovalnih vrstah

20) Druge rezervacije

Med drugimi rezervacijami družba izkazuje v pretežni meri rezervacije iz naslova dolgoročnih ugodnosti svojih zaposlencev.

Izračun rezervacij za odpravnine ob upokojitvi in jubilejne nagrade je pripravljen v skladu z zahtevami standarda MRS 19. Družba ne uporablja koridorja pri odloženem pripoznanju vpliva sprememb aktuarskih predpostavk na zneske programa določenih zaslužkov. Ločeno se prikazuje gibanje rezervacije za odpravnine ob upokojitvi iz naslova spremembe aktuarskih predpostavk, ki se pripoznava v okviru vseobsegajočega donosa.

(v EUR)	Rezervacije za odpravnine ob upokojitvi	Rezervacije za jubilejne nagrade	Druge rezervacije za stroške	Skupaj
1.1.2016	292.168	54.610	499	347.277
Stroški obresti	-465	-85	0	-550
Stroški službovanja	35.083	7.980	0	43.064
Izplačila	-6.578	-2.734	0	-9.312
Aktuarski dobički/izgube (IFP)	-44.864	-4.353	0	-49.217
Aktuarski dobički/izgube (IPI)	0	187	0	187
Druge spremembe	0	0	353	353
31.12.2016	275.344	55.605	852	331.802

Gibanje drugih rezervacij

(v EUR)	Rezervacije za odpravnine ob upokojitvi	Rezervacije za jubilejne nagrade	Druge rezervacije za stroške	Skupaj
1.1.2015	221.765	51.058	767	273.590
Stroški obresti	4.679	1.130	0	5.809
Stroški službovanja	38.018	7.786	0	45.804
Izplačila	0	-5.023	0	-5.023
Aktuarski dobički/izgube (IFP)	27.705	0	0	27.705
Aktuarski dobički/izgube (IPI)	0	-341	0	-341
Druge spremembe	0	0	-268	-268
31.12.2015	292.168	54.610	499	347.277

Standard zahteva tudi razkritja kvantitativnih informacij občutljivosti rezervacij za odpravnino ob upokojitvi (program določenih zaslužkov) na razumno možne spremembe v posamezni aktuarski predpostavki. Uporabljene (centralne) predpostavke so: terminska struktura netveganih obrestnih mer za EUR, ki jo objavlja EIOPA, brez dodatka za nestanovitnost, realna rast plač 1,13 % (2015: 1,46 %), inflacija in rast jubilejnih nagrad 1,5 % (2015: 1,5 %), fluktuacija do 35. leta 1,7 % (2015: 1,7 %), med 35. in 45. letom 3,6 % (2015: 4,0 %), po 45 letu 1,9 % (2015: 1,6 %), umrljivost po tablicah SLO 2007 (m/ž).

Vpliv na višino rezervacij za odpravnino ob upokojitvi (v EUR)	31.12.2016	31.12.2015
Znižanje diskontne obrestne mere za 1%	41.023	42.934
Povečanje diskontne obrestne mere za 1%	-33.666	-35.425
Znižanje realne rasti plač za 0,5%	-18.362	-19.169
Povečanje realne rasti plač za 0,5%	20.156	20.936
Znižanje fluktuacije za 10%	7.931	7.649
Povečanje fluktuacije za 10%	-7.624	-7.372
Zmanjšanje umrljivosti za 10%	2.473	2.802
Povečanje umrljivosti za 10%	-2.445	-2.770

21) Obveznosti iz poslovanja

Med obveznosti iz pozavarovanja in sozavarovanja štejemo obveznosti za premije iz pasivne retrocesije in obveznosti za škode iz aktivnih pozavarovalnih poslov. Obveznosti izvirajo iz obračunov IV. četrtletja, ki zapadejo v plačilo v letu 2017. Glede na preteklo leto so se obveznosti iz poslovanja zmanjšale za 9 %.

Obveznosti iz pozavarovanja in sozavarovanja

(v EUR)	31.12.2016	31.12.2015
Obveznosti za pozavarovalne premije	3.421.684	4.771.408
Obveznosti za deleže v zneskih škod iz pozavarovanja	22.055.430	27.347.245
Druge obveznosti iz sozavarovanja in pozavarovanja	18.246.730	15.753.257
Skupaj	43.723.843	47.871.910

Vse obveznosti imajo rok zapadlosti do enega leta.

Družba ne izkazuje obveznosti iz sozavarovanja. V postavki Druge obveznosti iz sozavarovanja in pozavarovanja so prikazane obveznosti za provizije iz pozavarovanja.

Družba na dan 31. 12. 2016 izkazuje obveznosti za odmerjeni davek, v znesku 74.127 EUR (31. 12. 2015: 0 EUR).

22) Ostale obveznosti

V primerjavi z letom 2015 so se ostale obveznosti pomembno zmanjšale. V letu 2016 je namreč družba z zaključkom likvidacije odvisne družbe Velebit usluge – v likvidaciji zaprla obveznost do te družbe v višini 12,3 milijona EUR.

V okviru postavke Ostale kratkoročne obveznosti najpomembnejši del predstavlja obveznost iz naslova dela kupnine za nepremičnino za opravljanje dejavnosti na Baragovi 5, Ljubljana v višini 1,5 milijona EUR. Obveznost bo poplačana po izpolnitvi pogodbenega pogoja o izbrisu hipoteke.

V okviru pasivnih časovnih razmejitev družba izkazuje razmejitve zadržanih depozitov iz naslova aktivnega pozavarovanja tujine, rezervacijo za neizkoriščene dopuste zaposlencev, vnaprej vračunane stroške dela, razmejeno provizijo retrocediranega posla ter druge vnaprej vračunane stroške in odložene prihodke.

(v EUR)		Rok zapadlosti v plačilo
2016	Do 1 leto	skupaj
Kratkoročne obveznosti iz naslova vrednostnih papirjev	4.010	4.010
Kratkoročne obveznosti do zaposlenih	409.108	409.108
Ostale kratkoročne obveznosti	2.172.532	2.172.532
Pasivne časovne razmejitve	1.194.190	1.194.190
Skupaj	3.779.840	3.779.840

Ostale obveznosti

(v EUR)		Rok zapadlosti v plačilo
2015	Do 1 leto	skupaj
Kratkoročne obveznosti iz naslova vrednostnih papirjev	12.327.909	12.327.909
Kratkoročne obveznosti do zaposlenih	391.613	391.613
Ostale kratkoročne obveznosti	551.571	551.571
Pasivne časovne razmejitve	1.189.040	1.189.040
Skupaj	14.460.133	14.460.133

Gibanje pasivnih časovnih razmejitev

(v EUR)	1.1.2016	Povečanje - oblikovanje preknjižba	Poraba - črpanje	31.12.2016
Kratkoročno vnaprej vračunani stroški	553.715	2.140.794	-1.721.499	973.010
- stroški revizije	33.551	42.029	-33.551	42.029
- vnaprej vračunani stroški dela	137.852	365.207	-137.852	365.207
- razmejena pozavarovalna provizija	325.537	1.587.111	-1.499.768	412.879
- odloženi prihodki za obresti	6.251	5.118	0	11.369
- drugi vnaprej obračunani stroški	50.525	141.329	-50.328	141.526
Druge pasivne časovne razmejitve	635.325	62.072	-476.217	221.180
- obveznosti za depozite	373.817	37.445	-373.817	37.446
- obveznosti za DDPO	102.400	0	-102.400	0
- rezervacija za neizkoriščene dopuste	159.108	24.626	0	183.734
Skupaj	1.189.040	2.202.866	-2.197.716	1.194.190

(v EUR)	1.1.2015	Povečanje - oblikovanje preknjižba	Poraba - črpanje	31.12.2015
Kratkoročno vnaprej vračunani stroški	805.876	257.267	-509.427	553.715
- stroški revizije	33.551	61.000	-61.000	33.551
- vnaprej vračunani stroški dela	288.511	137.852	-288.511	137.852
- razmejena pozavarovalna provizija	478.412	0	-152.875	325.537
- odloženi prihodki za obresti	2.882	7.877	-4.508	6.251
- drugi vnaprej obračunani stroški	2.520	50.538	-2.533	50.525
Druge pasivne časovne razmejitve	1.083.422	2.816.081	-3.264.179	635.325
- obveznosti za depozite	823.745	2.814.250	-3.264.179	373.817
- obveznosti za DDPO	102.400	0	0	102.400
- rezervacija za neizkoriščene dopuste	157.277	1.831	0	159.108
Skupaj	1.889.298	3.073.348	-3.773.606	1.189.040

23) Poštene vrednosti sredstev in obveznosti

Metodologija vrednotenja finančnih naložb

Tip naložbe/glavni trg	Raven 1	Raven 2	Raven 3
		Dolžniški VP
OTC trg	Dolžniški VP vrednoteni na podlagi CBBT cene na delujočem trgu.	Dolžniški VP vrednoteni na podlagi CBBT cene na nedelujočem trgu. Dolžniški VP vrednoteni po BVAL ceni, če CBBT cena ne obstaja. Dolžniški VP vrednoteni z internim modelom na osnovi vložkov 2. ravni.	Dolžniški VP vrednoteni z internim modelom, ki ne upošteva vložkov 2. ravni.
Borza	Dolžniški VP vrednoteni na podlagi cene na borzi na delujočem trgu.	Dolžniški VP vrednoteni na podlagi cene na borzi na nedelujočem trgu. Dolžniški VP vrednoteni po BVAL ceni, kadar borzna cena ne obstaja. Dolžniški VP vrednoteni z internim modelom na osnovi vložkov 2. ravni.	Dolžniški VP vrednoteni z internim modelom, ki ne upošteva vložkov 2. ravni.
		Delnice
Borza	Delnice vrednotene na podlagi cene na borzi na delujočem trgu.	Delnice vrednotene na podlagi cene na borzi na nedelujočem trgu. Delnice, za katere borzna cena ne obstaja in se vrednotijo z internim modelom na osnovi vložkov ravni 2.	Delnice vrednotene z internim modelom, ki ne upošteva vložkov ravni 2.
		Nekotirajoče delnice in deleži
			Nekotirajoče delnice vrednotene po nabavni vrednosti. Poštena vrednost za potrebe razkritij izračunana na osnovi internega modela uporabljenega za ugotavljanje potrebe po slabitvi, ki v večji meri upošteva neopazovane vložke.
		Vzajemni skladi
	Vzajemni skladi vrednoteni po javno objavljeni vrednosti enote premoženja na dan vrednotenja.
		Depoziti in posojila
-z ročnostjo		Vrednoteni po odplačni vrednosti, poštena vrednost za potrebe razkritij izračunana po internem modelu, ki upošteva vložke 2. ravni.	Vrednoteni po odplačni vrednosti, poštena vrednost za potrebe razkritij, izračunana po internem modelu, ki ne upošteva vložkov 2. ravni.

Finančna sredstva glede na raven hierarhije

31.12.2016		Poštena vrednost				Razlika med
					Skupaj	pošteno in
	Knjigovodska				poštena	knjigovodsko
	vrednost	Raven 1	Raven 2	Raven 3	vrednost	vrednostjo
Naložbe merjene po pošteni vrednosti	234.804.547	176.328.728	54.591.335	3.899.007	234.819.070	14.523
Po pošteni vrednosti prek IPI	1.287.411	910.604	376.807	0	1.287.411	0
Razporejeni v skupino	1.287.411	910.604	376.807	0	1.287.411	0
Lastniški instrumenti	1.287.411	910.604	376.807	0	1.287.411	0
Razpoložljivo za prodajo	233.517.137	175.418.124	54.214.529	3.899.007	233.531.659	14.523
Dolžniški instrumenti	222.617.735	173.940.230	48.677.504	0	222.617.735	0
Lastniški instrumenti	10.899.402	1.477.893	5.537.024	3.899.007	10.913.925	14.523
Naložbe, ki niso merjene po pošteni vrednosti	15.144.227	2.835.298	3.017.462	10.670.812	16.523.572	1.379.345
Naložbe v posesti do zapadlosti	2.074.813	2.835.298	0	0	2.835.298	760.485
Dolžniški instrumenti	2.074.813	2.835.298	0	0	2.835.298	760.485
Krediti in terjatve	13.069.414	0	3.017.462	10.670.812	13.688.274	618.859
Depoziti	2.398.602	0	3.017.462	0	3.017.462	618.859
Dana posojila	2.834.953	0	0	2.834.953	2.834.953	0
Fin. nal. poz. iz nasl. pozav. pog. pri cedentih	7.835.859	0	0	7.835.859	7.835.859	0

31.12.2015		Poštena vrednost				Razlika med
	Knjigovodska vrednost	Raven 1	Raven 2	Raven 3	Skupaj poštena vrednost	pošteno in knjigovodsko vrednostjo
Naložbe merjene po pošteni vrednosti	227.101.945	177.075.987	46.126.951	3.899.007	227.101.945	3.128.241
Po pošteni vrednosti prek IPI	3.128.241	2.663.821	464.420	0	3.128.241	3.128.241
Razporejeni v skupino	3.128.241	2.663.821	464.420	0	3.128.241	0
Dolžniški instrumenti	1.732.055	1.732.055	0	0	1.732.055	0
Lastniški instrumenti	1.396.186	931.766	464.420	0	1.396.186	0
Razpoložljivo za prodajo	223.973.704	174.412.166	45.662.531	3.899.007	223.973.704	0
Dolžniški instrumenti	210.401.706	171.268.240	39.133.466	0	210.401.706	0
Lastniški instrumenti	13.571.998	3.143.926	6.529.065	3.899.007	13.571.998	0
Naložbe, ki niso merjene po pošteni vrednosti	15.531.258	9.326.418	4.611.971	2.834.953	16.773.342	1.242.085
Naložbe v posesti do zapadlosti	2.074.258	2.719.536	0	0	2.719.536	645.278
Dolžniški instrumenti	2.074.258	2.719.536	0	0	2.719.536	645.278
Krediti in terjatve	13.457.000	6.606.883	4.611.971	2.834.953	14.053.807	596.807
Depoziti	4.923.273	908.109	4.611.971	0	5.520.080	596.807
Dana posojila	2.834.953	0	0	2.834.953	2.834.953	0
Fin. nal. poz. iz nasl. pozav. pog. pri cedentih	5.698.774	5.698.774	0	0	5.698.774	0

Prihodki in odhodki od finančnih sredstev tretje ravni

(v EUR)	Lastniški instrumenti
	31.12.2016	31.12.2015
Prihodki	124.749	72.874
Odhodki	0	686.472

Gibanje finančnih sredstev uvrščenih v tretjo raven

(v EUR)	Lastniški instrumenti
	31.12.2016	31.12.2015
Začetno stanje	3.899.007	4.588.249
Slabitve	0	-686.472
Prerazporeditev v druge ravni	0	-2.770
Končno stanje	3.899.008	3.899.007

Razkritje poštene vrednosti nefinančnih sredstev, ki so v izkazu finančnega položaja izkazana po nabavni vrednosti

Nepremičnine 31.12.2016	Datum merjenja poštene vrednosti	Knjigovodska vrednost na dan poročanja	Poštena vrednost na dan poročanja	Način določanja poštene vrednosti
Zemljišča in zgradbe za opravljanje dejavnosti	31.12.2016	7.128.732	8.015.572	način tržne
Naložbene nepremičnine	31.12.2016	3.122.076	3.236.030	primerjave in na donosu zasnovan način (uteženo 50% : 50%) novi nakupi po kupoprodajni vrednosti
Skupaj		10.250.807	11.251.602

Nepremičnine 31.12.2015	Datum merjenja poštene vrednosti	Knjigovodska vrednost na dan poročanja	Poštena vrednost na dan poročanja	Način določanja poštene vrednosti
Zemljišča in zgradbe za opravljanje dejavnosti	31.12.2015	1.859.254	1.968.712	način tržne
Naložbene nepremičnine	31.12.2015	2.999.742	3.010.178	primerjave in na donosu zasnovan način (uteženo 50% : 50%) novi nakupi po kupoprodajni vrednosti
Skupaj		4.858.996	4.978.890

Gibanje poštene vrednosti nepremičnin

(v EUR)			Sprememba
	1.1.2016	Nakupi	Prenos	poštene vrednosti	31.12.2016
Zemljišča in zgradbe za opravljanje dejavnosti	1.968.712	5.269.225	39.582	737.096	8.014.615
Naložbene nepremičnine	3.010.178	213.000	-39.582	53.391	3.276.569
Skupaj	4.978.890	5.482.225	0	5.482.225	11.291.184

(v EUR)	1.1.2015	Nakupi	31.12.2015
Zemljišča in zgradbe za opravljanje dejavnosti	1.968.712	0	1.968.712
Naložbene nepremičnine	124.138	2.886.040	3.010.178
Skupaj	2.092.850	2.886.040	4.978.890

Prerazvrstitev finančnih sredstev med ravnmi

31.12.2016	Raven 1	Raven 2	Raven 3
Razpoložljivo za prodajo	637.880	-637.880	0
Dolžniški instrumenti	637.880	-637.880	0
Skupaj	637.880	-637.880	0

31.12.2015	Raven 1	Raven 2	Raven 3
Razpoložljivo za prodajo	47.135.122	-47.132.352	-2.770
Dolžniški instrumenti	53.907.865	-53.907.865	0
Lastniški instrumenti	-6.772.744	6.775.514	-2.770
Skupaj	47.135.122	-47.132.352	-2.770

V letu 2016 je družba kot primarno ceno vrednotenja naložb OTC trga uporabljala BID CBBT ceno, ki predstavlja neprilagojeno kotirano ceno in tako izpolnjuje kriterije za v 1. raven.

V letu 2016 je delež naložb z OTC trga vrednoten po zaključni BID CBBT ceni v primerjavi s koncem leta 2015 ostal na primerljivem nivoju. Naložbe razporejene v 1. raven na 31. 12. 2016 predstavljajo 77 % (31. 12. 2015: 78 %) finančnih naložb vrednotenih po pošteni vrednosti.

Kotirajoči finančni instrumenti pri katerih kriterij aktivnega trg ni izpolnjen so na dan 31.12.2016 vrednoteni na podlagi internega modela. Pri izračunu cene z modelom vrednotenja so uporabljeni neposredno in posredno opazovani tržni vložki kot so: krivulja netvegane obrestne mere, donosnost podobnih finančnih instrumentov ter pribitke za kreditno tveganje in nelikividnost instrumenta. Glede na to, da vložki uporabljeni v modelu izpolnjujejo kriterij za 2. raven, so bile naložbe, vrednotene z internim modelom razporejene v 2. raven.

Metode vrednotenja so za prej navedene postavke opisane v začetku tega razkritja oziroma v sklopu računovodskih usmeritev. Za naložbene nepremičnine je metoda opisana v poglavju 24.2.11 Naložbene nepremičnine, za finančne naložbe v odvisne in pridružene družbe v poglavju 24.2.12 Finančne naložbe v odvisne in pridružene družbe, za finančne naložbe pa v poglavju 24.2.13 Finančne naložbe.

24.7 Razkritja k računovodskim izkazom – izkaz poslovnega izida

24) Čisti prihodki od zavarovalnih premij

Čisti prihodki od zavarovalnih premij

(v EUR) 2016	Obračunane kosmate premije	Deleži pozavarovateljev in sozavarovateljev (-)	Sprememba kosmatih prenosnih premij (+/-)	Sprememba prenosnih premij za pozavarovalni in sozavarovalni del (+/-)	Čisti prihodki od premij
Nezgodno zavarovanje	5.459.215	-42.693	900.568	-12.137	6.304.954
Zdravstveno zavarovanje	439.435	0	273.011	0	712.446
Zavarovanje kopenskih motornih vozil	16.046.517	-1.124.032	-407.706	-40.660	14.474.119
Zavarovanje tirnih vozil	111.896	0	-21.164	0	90.732
Letalsko zavarovanje	847.304	0	-17.280	0	830.025
Zavarovanje plovil	3.400.041	-158.812	209.085	42.063	3.492.377
Zavarovanje prevoza blaga	5.217.065	-272.372	88.835	51.200	5.084.728
Zavarovanje požara in elementarnih nesreč	71.576.193	-10.387.280	-487.996	177.939	60.878.856
Drugo škodno zavarovanje	21.299.464	-3.251.628	1.084.979	140.440	19.273.254
Zavarovanje odgovornosti pri uporabi motornih vozil	12.460.725	-527.060	57.723	0	11.991.388
Zavarovanje odgovornosti pri uporabi zrakoplovov	56.730	-56.307	141.390	4.102	145.914
Zavarovanje odgovornosti pri uporabi plovil	515.436	-6.138	20.572	0	529.870
Splošno zavarovanje odgovornosti	6.302.548	-477.119	-172.280	-34.833	5.618.316
Kreditno zavarovanje	918.053	0	-333.384	0	584.669
Kavcijsko zavarovanje	209.725	0	-29.830	0	179.896
Zavarovanje različnih finančnih izgub	2.135.991	-466.072	1.552.435	34.703	3.257.056
Zavarovanje stroškov postopka	10.532	0	-546	0	9.986
Zavarovanje pomoči	15.573	0	-1.477	0	14.096
Življenjsko zavarovanje	145.900	-629.620	343.715	-12.752	-152.757
Življenjsko zavarovanje, vezano na enote investicijskih skladov	258.549	-149.599	0	0	108.950
Skupaj premoženjska zavarovanja	147.022.444	-16.769.513	2.856.934	362.817	133.472.682
Skupaj življenjska zavarovanja	404.449	-779.219	343.715	-12.752	-43.807
Skupaj	147.426.893	-17.548.733	3.200.650	350.065	133.428.875

(v EUR) 2015	Obračunane kosmate premije	Deleži pozavarovateljev in sozavarovateljev (-)	Sprememba kosmatih prenosnih premij (+/-)	Sprememba prenosnih premij za pozavarovalni in sozavarovalni del (+/-)	Čisti prihodki od premij
Nezgodno zavarovanje	9.411.698	-59.382	-478.162	10.505	8.884.659
Zdravstveno zavarovanje	2.150.843	0	-296.415	0	1.854.428
Zavarovanje kopenskih motornih vozil	16.432.253	-966.043	532.204	-35.145	15.963.270
Zavarovanje tirnih vozil	102.650	0	-13.885	0	88.765
Letalsko zavarovanje	616.442	0	-36.846	0	579.596
Zavarovanje plovil	3.772.148	-72.227	-235.696	-902	3.463.323
Zavarovanje prevoza blaga	4.975.663	-215.542	-200.921	-1.878	4.557.322
Zavarovanje požara in elementarnih nesreč	67.676.509	-10.745.759	-4.003.701	-573.354	52.353.695
Drugo škodno zavarovanje	21.362.766	-2.812.014	-440.424	-58.109	18.052.219
Zavarovanje odgovornosti pri uporabi motornih vozil	12.536.166	-457.642	15.245	0	12.093.769
Zavarovanje odgovornosti pri uporabi zrakoplovov	174.181	-50.840	-150.835	-5.940	-33.434
Zavarovanje odgovornosti pri uporabi plovil	334.736	-5.441	-88.852	-1.646	238.797
Splošno zavarovanje odgovornosti	4.783.141	-537.634	-110.547	-8.030	4.126.930
Kreditno zavarovanje	603.027	0	-156.594	0	446.433
Kavcijsko zavarovanje	142.740	0	24.890	0	167.629
Zavarovanje različnih finančnih izgub	4.930.798	-379.837	-2.069.319	65	2.481.708
Zavarovanje stroškov postopka	6.228	0	-2.648	0	3.580
Zavarovanje pomoči	-2.469	0	121	0	-2.348
Življenjsko zavarovanje	1.674.409	-1.894.200	255.079	-2.439	32.848
Življenjsko zavarovanje, vezano na enote investicijskih skladov	298.491	-172.366	0	-18	126.107
Skupaj premoženjska zavarovanja	150.009.522	-16.302.360	-7.712.387	-674.434	125.320.341
Skupaj življenjska zavarovanja	1.972.899	-2.066.566	255.079	-2.457	158.956
Skupaj	151.982.421	-18.368.925	-7.457.308	-676.891	125.479.297

V zgornji tabeli je prikazano gibanje kosmatih premij. Kosmate premije iz Slovenije so se povišale za 2,1 % oziroma 1,1 milijona EUR (več prejete premije od zavarovalnice v skupini), kosmate premije iz tujine pa so se znižale za 5,6 % oziroma 5,6 milijona EUR. Padec premije iz tujine je predvsem posledica manj prejete premije iz Južne Koreje in ZDA, ki je delno posledica stanja nizkih premijskih stopenj na mednarodnih pozavarovalnih trgih in posledično načrtnega omejevanja rasti.

Kljub padcu kosmatih premij so bili čisti prihodki od premij višji kot leta 2015. Stanje čistih prenosnih premij na dan 31.12.2016 se je v primerjavi s koncem leta 2015 znižalo, lani pa se je stanje v primerjavi s koncem leta 2014 zvišalo. Razlog za takšno gibanje je manj premije iz tujine, v strukturi pa več neproporcionalnega posla. Kosmate prenosne premije posla iz tujine so se znižale za 3,5 milijona EUR, pozavarovalne prenosne premije posla iz tujine pa so se znižale za 0,2 milijona EUR.

25) Prihodki in odhodki od naložb v odvisne in pridružene družbe

V letu 2016 je družba prejela dividende odvisnih družb v višini 26,3 milijona EUR (2015: 13 milijonov EUR). Slabitve naložb v odvisne družbe so v letu 2016 znašale 4,3 milijona EUR (2015: 4,9 milijona EUR). Slabitve so bile narejene na podlagi modela za preverjanje nadomestljive vrednosti naložb v odvisne družbe.

26) Prihodki in odhodki od naložb

Prihodki in odhodki ter donos naložb po skupinah MSRP

Prihodki od finančnih sredstev in obveznosti od 1. 1. do 31. 12. 2016

(v EUR)	Prihodki od obresti	Sprememba poštene vrednosti in dobički pri odtujitvah FVPL	Dobički pri odtujitvah naložb ostale skupine MSRP	Prihodki od dividend in deležev ostale naložbe	Pozitivne tečajne razlike	Ostali prihodki	Skupaj
V posesti do zapadlosti	103.055	0	0	0	0	0	103.055
Dolžniški instrumenti	103.055	0	0	0	0	0	103.055
Po pošteni vrednosti prek IPI	0	100.222	0	18.876	0	0	119.098
Razporejeni v to skupino	0	100.222	0	18.876	0	0	119.098
Dolžniški instrumenti	0	6.293	0	0	0	0	6.293
Lastniški instrumenti	0	93.929	0	18.876	0	0	112.805
Razpoložljivo za prodajo	3.945.431	0	676.088	724.096	6.456.653	6.785	11.809.053
Dolžniški instrumenti	3.945.431	0	516.331	0	6.456.653	3.631	10.922.046
Lastniški instrumenti	0	0	159.758	724.096	0	3.154	887.007
Krediti in terjatve	344.672	0	0	0	469.370	0	814.042
Dolžniški instrumenti	344.672	0	0	0	469.370	0	814.042
Fin. nal. poz. iz nasl. pozav. pog. pri cedentih	34.817	0	0	0	0	0	34.817
Skupaj	4.427.975	100.222	676.088	742.972	6.926.023	6.785	12.880.066

Odhodki od finančnih sredstev in obveznosti od 1. 1. do 31. 12. 2016

(v EUR)	Odhodki za obresti	Sprememba poštene vrednosti in izgube pri odtujitvah FVPL	Izgube pri odtujitvah naložb ostale skupine MSRP	Slabitve naložb	Negativne tečajne razlike	Ostalo	Skupaj
Po pošteni vrednosti prek IPI	0	205.693	0	0	0	0	205.693
Razporejeni v to skupino	0	205.693	0	0	0	0	205.693
Dolžniški instrumenti	0	2.989	0	0	0	0	2.989
Lastniški instrumenti	0	202.703	0	0	0	0	202.703
Razpoložljivo za prodajo	0	0	185.008	330.740	5.352.635	4.299	5.872.683
Dolžniški instrumenti	0	0	14.801	330.740	5.352.635	270	5.698.447
Lastniški instrumenti	0	0	170.207	0	0	4.029	174.236
Krediti in terjatve	2.000	0	0	0	212.514	155	214.668
Dolžniški instrumenti	0	0	0	0	212.514	155	212.668
Ostale naložbe	2.000	0	0	0	0	0	2.000
Podrejene obveznosti	839.834	0	0	0	0	0	839.834
Skupaj	841.834	205.693	185.008	330.740	5.565.150	4.454	7.132.879

(v EUR)	Prihodki/odhodki od obresti	Sprememba poštene vrednosti in dobički/izgube pri odtujitvah FVPL	Dobički/izgube pri odtujitvah naložb ostale skupine MSRP	Prihodki od dividend in deležev ostale naložbe	Slabitve naložb	Pozitivne/negativne tečajne razlike	Ostali prihodki/odhodki	Skupaj
V posesti do zapadlosti	103.055	0	0	0	0	0	0	103.055
Dolžniški instrumenti	103.055	0	0	0	0	0	0	103.055
Po pošteni vrednosti prek IPI	0	-105.471	0	18.876	0	0	0	-86.595
Razporejeni v to skupino	0	-105.471	0	18.876	0	0	0	-86.595
Dolžniški instrumenti	0	3.303	0	0	0	0	0	3.303
Lastniški instrumenti	0	-108.774	0	18.876	0	0	0	-89.898
Razpoložljivo za prodajo	3.945.431	0	491.080	724.096	-330.740	1.104.018	2.486	5.936.370
Dolžniški instrumenti	3.945.431	0	501.529	0	-330.740	1.104.018	3.361	5.223.598
Lastniški instrumenti	0	0	-10.449	724.096	0	0	-875	712.771
Krediti in terjatve	342.672	0	0	0	0	256.857	-155	599.374
Dolžniški instrumenti	344.672	0	0	0	0	256.857	-155	601.374
Ostale naložbe	-2.000	0	0	0	0	0	0	-2.000
Fin. nal. poz. iz nasl. pozav. pog. pri cedentih	34.817	0	0	0	0	0	0	34.817
Podrejene obveznosti	-839.834	0	0	0	0	0	0	-839.834
Skupaj	3.586.142	-105.471	491.080	742.972	-330.740	1.360.875	2.331	5.747.187

Donos finančnih sredstev in obveznosti od 1. 1. do 31. 12. 2016

Prihodki od finančnih sredstev in obveznosti od 1. 1. do 31. 12. 2015

(v EUR)	Prihodki od obresti	Sprememba poštene vrednosti in dobički pri odtujitvah FVPL	Dobički pri odtujitvah naložb ostale skupine MSRP	Prihodki od dividend in deležev ostale naložbe	Pozitivne tečajne razlike	Ostali prihodki	Skupaj
V posesti do zapadlosti	102.756	0	0	0	0	0	102.756
Dolžniški instrumenti	102.756	0	0	0	0	0	102.756
Po pošteni vrednosti prek IPI	0	365.320	0	17.808	6.464	0	389.592
Razporejeni v to skupino	0	365.320	0	17.808	6.464	0	389.592
Dolžniški instrumenti	0	32.304	0	0	0	0	32.304
Lastniški instrumenti	0	333.016	0	17.808	6.464	0	357.288
Razpoložljivo za prodajo	4.157.817	0	603.182	708.005	11.873.527	5.291	17.347.822
Dolžniški instrumenti	4.157.817	0	425.003		11.865.117	1.725	16.449.662
Lastniški instrumenti	0	0	178.179	708.005	8.410	3.566	898.160
Krediti in terjatve	377.499	0	0	0	384.866	0	762.365
Dolžniški instrumenti	377.499	0	0	0	384.866	0	762.365
Fin. nal. poz. iz nasl. pozav. pog. pri cedentih	72.874	0	0	0	0	0	72.874
Podrejene obveznosti	0	0	0	0	0	0	0
Skupaj	4.710.946	365.320	603.182	725.813	12.264.857	5.291	18.675.409

Odhodki od finančnih sredstev in obveznosti od 1. 1. do 31. 12. 2015

(v EUR)	Odhodki za obresti	Sprememba poštene vrednosti in izgube pri odtujitvah FVPL	Izgube pri odtujitvah naložb ostale skupine MSRP	Slabitve naložb	Negativne tečajne razlike	Ostalo	Skupaj
Po pošteni vrednosti prek IPI	0	218.498	0	0	0	659	219.157
Razporejeni v to skupino	0	218.498	0	0	0	659	219.157
Dolžniški instrumenti	0	1.629	0	0	0	0	1.629
Lastniški instrumenti	0	216.869	0	0	0	659	217.528
Razpoložljivo za prodajo	0	0	313.525	713.284	8.825.471	7.898	9.860.178
Dolžniški instrumenti	0	0	288.094		8.825.109	1.959	9.115.162
Lastniški instrumenti	0	0	25.431	713.284	362	5.939	745.016
Krediti in terjatve	0	0	0	0	211.884	101	211.985
Dolžniški instrumenti	0	0	0	0	211.884	101	211.985
Podrejene obveznosti	896.145	0	0	0	0	0	896.145
Skupaj	896.145	218.498	313.525	713.284	9.037.355	8.658	11.187.465

Donos finančnih sredstev in obveznosti od 1. 1. do 31. 12. 2015

(v EUR)	Prihodki/ odhodki od obresti	Sprememba poštene vrednosti in dobički/izgube pri odtujitvah FVPL	Dobički/ izgube pri odtujitvah naložb ostale skupine MSRP	Prihodki od dividend in deležev ostale naložbe	Slabitve naložb	Pozitivne/ negativne tečajne razlike	Ostali prihodki/odhodki	Skupaj
V posesti do zapadlosti	102.756	0	0	0	0	0	0	102.756
Dolžniški instrumenti	102.756	0	0	0	0	0	0	102.756
Po pošteni vrednosti prek IPI	0	146.822	0	17.808	0	6.464	-659	170.435
Razporejeni v to skupino	0	146.822	0	17.808	0	6.464	-659	170.435
Dolžniški instrumenti	0	30.675	0	0	0	0	0	30.675
Lastniški instrumenti	0	116.147	0	17.808	0	6.464	-659	139.760
Razpoložljivo za prodajo	4.157.817	0	289.657	708.005	-713.284	3.048.056	-2.607	7.487.644
Dolžniški instrumenti	4.157.817	0	136.909	0	0	3.040.008	-234	7.334.500
Lastniški instrumenti	0	0	152.748	708.005	-713.284	8.048	-2.373	153.144
Krediti in terjatve	377.499	0	0	0	0	172.982	-101	550.380
Dolžniški instrumenti	377.499	0	0	0	0	172.982	-101	550.380
Fin. nal. poz. iz nasl. pozav. pog. pri cedentih	72.874	0	0	0	0	0	0	72.874
Podrejene obveznosti	-896.145	0	0	0	0	0	0	-896.145
Skupaj	3.814.801	146.822	289.657	725.813	-713.284	3.227.502	-3.367	7.487.944

Prihodki od finančnih sredstev in obveznosti so v letu 2016 znašali 12,9 milijona EUR (2015: 18,7 milijona EUR).

Odhodki od finančnih sredstev in obveznosti so v letu 2016 znašali 7,2 milijona EUR (2015: 11,2 milijona EUR).

Neto donos finančnih sredstev in obveznosti (brez donosa odvisnih družb) v letu 2016 znaša 5,7 milijona EUR (2015: 7,5 milijona EUR). Na padec donosa v letu 2016 so v pretežni meri vplivale nižje čiste tečajne razlike. V neto znesku še vedno izkazujemo pozitivne tečajne razlike v višini 1,4 milijona EUR (2015: 3,2 milijona EUR).

V letu 2015 družba ni imela prihodkov od obresti za slabljene naložbe, medtem ko so v letu 2016 ti znašali 1.429 EUR.

Prihodki in odhodki od naložb glede na vir sredstev

Družba vodi ločeno prihodke in odhodke od naložb glede na vire sredstev, tj. ločeno za naložbe lastnih virov in naložbe kritnega premoženja. Naložbe lastnih virov pokrivajo kapital družbe, naložbe kritnega premoženja pa pokrivajo zavarovalno-tehnične rezervacije.

Prihodki od naložb – premoženjska zavarovanja

(v EUR)	Kritno premoženje	Kritno premoženje
	2016	2015
Prihodki od obresti	3.697.928	3.971.993
Sprememba poštene vrednosti in dobički pri odtujitvah FVPL	100.222	358.380
Dobički pri odtujitvah naložb ostale skupine MSRP	396.657	524.616
Prihodki od dividend in deležev ostale naložbe	495.341	423.847
Pozitivne tečajne razlike	6.925.109	12.264.857
Ostali prihodki	6.785	5.291
Skupaj prihodki od naložb kritnega premoženja	11.622.041	17.548.984
	Lastni viri	Lastni viri
	2016	2015
Prihodki od obresti	730.047	738.953
Sprememba poštene vrednosti in dobički pri odtujitvah FVPL	0	6.940
Dobički pri odtujitvah naložb ostale skupine MSRP	279.432	78.566
Prihodki od dividend in deležev ostale naložbe	247.631	301.966
Pozitivne tečajne razlike	914	0
Skupaj prihodki od naložb lastnih virov	1.258.024	1.126.425
Skupaj prihodki od naložb	12.880.066	18.675.409

Odhodki od naložb – premoženjska zavarovanja

(v EUR)	Kritno premoženje	Kritno premoženje
	2016	2015
Sprememba poštene vrednosti in izgube pri odtujitvah FVPL	205.693	217.968
Izgube pri odtujitvah naložb ostale skupine MSRP	185.008	312.805
Slabitve naložb	330.740	495.574
Negativne tečajne razlike	5.557.177	9.037.355
Ostalo	155	760
Skupaj odhodki od naložb kritnega premoženja	6.278.774	10.064.462
	Lastni viri	Lastni viri
	2016	2015
Odhodki za obresti	841.834	896.145
Sprememba poštene vrednosti in izgube pri odtujitvah FVPL	0	530
Izgube pri odtujitvah naložb ostale skupine MSRP	0	720
Slabitve naložb	0	217.710
Negativne tečajne razlike	7.972	0
Ostalo	4.299	7.898
Skupaj odhodki od naložb lastnih virov	854.106	1.123.003
Skupaj odhodki od naložb	7.132.879	11.187.465

Neto donos	5.747.187	7.487.944

Slabitve naložb

(v EUR)	31.12.2016	31.12.2015
Obveznice	330.740	0
Delnice	0	713.284
Skupaj	330.740	713.284

27) Drugi zavarovalni prihodki

(v EUR)	2016	2015
Prihodki od provizij	2.813.943	2.605.901
Pozitivne tečajne razlike iz pozavarovanja	5.343.322	6.974.459
Ostali zavarovalni prihodki	1.105.929	229.185
Skupaj	9.263.194	9.809.545

Tudi v letu 2016 družba beleži visoke pozitivne tečajne razlike iz pozavarovanja, na drugi strani pa tudi visoke negativne tečajne razlike iz pozavarovanja, ki jih izkazujemo v razkritju 32. V okviru naložbene politike izvajamo varovanje pred valutnim tveganjem zato je neto izpostavljenost družbe valutnim spremembam minimalna.

Prihodki od provizij, zmanjšani za spremembo razmejenih pozavarovalnih provizij, ki odpadejo na pozavarovatelje

(v EUR)	2016	2015
Nezgodno zavarovanje	17.218	16.597
Zavarovanje kopenskih motornih vozil	223	2.918
Zavarovanje plovil	936	1.308
Zavarovanje prevoza blaga	30.762	29.563
Zavarovanje požara in elementarnih nesreč	1.835.134	1.445.794
Drugo škodno zavarovanje	609.981	491.232
Zavarovanje odgovornosti pri uporabi motornih vozil	169	143
Zavarovanje odgovornosti pri uporabi zrakoplovov	9.407	10.810
Zavarovanje odgovornosti pri uporabi plovil	0	600
Splošno zavarovanje odgovornosti	31.677	50.357
Zavarovanje različnih finančnih izgub	91.056	56.550
Življenjsko zavarovanje	165.544	473.105
Življenjsko zavarovanje, vezano na enote investicijskih skladov	21.836	26.923
Skupaj premoženjska zavarovanja	2.626.562	2.105.873
Skupaj življenjska zavarovanja	187.381	500.028
Skupaj	2.813.943	2.605.901

28) Drugi prihodki in drugi odhodki

Drugi prihodki vključujejo predvsem prihodke od izterjanih odpisanih drugih terjatev, dobičke pri prodaji osnovnih sredstev ter prihodke od uporabe počitniških enot.

V postavki drugi odhodki izkazujemo predvsem odhodke, ki jih je družba imela z naložbenimi nepremičninami preden jih je oddala v najem.

29) Čisti odhodki za škode

(v EUR)	Kosmati zneski		Sprememba		Sprememba
2016	Škode	Regresi	Deleži škod pozavarovateljev (-)	kosmatih škodnih rezervacij (+/- )	škodnih rezervacij za pozavarovalni in sozavarovalni del (+/-)	Čisti odhodki za škode
Nezgodno zavarovanje	4.442.624	-33	-1.442	-488.427	-151	3.952.572
Zdravstveno zavarovanje	310.753	0	0	307.670	0	618.423
Zavarovanje kopenskih motornih vozil	10.035.528	-168.630	-33.595	1.378.389	-645.260	10.566.432
Zavarovanje tirnih vozil	13.970	0	0	606	0	14.576
Letalsko zavarovanje	251.644	0	0	628.314	0	879.958
Zavarovanje plovil	2.183.806	0	-2.786	3.198.533	334	5.379.887
Zavarovanje prevoza blaga	3.299.890	-140	-1.154	-983.235	27	2.315.389
Zavarovanje požara in elementarnih nesreč	40.582.105	-12.397	-6.323.312	7.551.164	-1.423.322	40.374.237
Drugo škodno zavarovanje	9.816.966	-11.144	-721.500	-3.890.407	89.817	5.283.732
Zavarovanje odgovornosti pri uporabi motornih vozil	9.724.987	-401.413	-2.124.577	340.755	174.088	7.713.840
Zavarovanje odgovornosti pri uporabi zrakoplovov	43.436	0	0	-112.121	0	-68.685
Zavarovanje odgovornosti pri uporabi plovil	112.462	0	0	289.465	0	401.928
Splošno zavarovanje odgovornosti	1.522.255	-761	-4.405	1.379.781	438	2.897.308
Kreditno zavarovanje	294.354	-553.618	0	22.133	0	-237.131
Kavcijsko zavarovanje	174.696	-84.196	0	115.409	0	205.909
Zavarovanje različnih finančnih izgub	2.910.701	0	-275.121	-872.016	-92.540	1.671.024
Zavarovanje stroškov postopka	649	0	0	1.731	0	2.380
Zavarovanje pomoči	70	0	0	-1.784	0	-1.714
Življenjsko zavarovanje	550.715	0	-244.118	-600.754	61.846	-232.311
Življenjsko zavarovanje, vezano na enote investicijskih skladov	126.311	0	-79.399	-10.337	7.236	43.811
Skupaj premoženjska zavarovanja	85.720.897	-1.232.331	-9.487.891	8.865.960	-1.896.570	81.970.065
Skupaj življenjska zavarovanja	677.026	0	-323.517	-611.091	69.082	-188.500
Skupaj	86.397.922	-1.232.331	-9.811.408	8.254.869	-1.827.488	81.781.565

(v EUR)	Kosmati zneski			Sprememba	Sprememba
2015	Škode	Regresi	Deleži škod pozavarovateljev (-)	kosmatih škodnih rezervacij (+/- )	škodnih rezervacij za pozavarovalni in sozavarovalni del (+/-)	Čisti odhodki za škode
Nezgodno zavarovanje	5.279.619	0	-4.366	1.005.692	5.469	6.286.414
Zdravstveno zavarovanje	1.476.957	0	0	28.529	0	1.505.486
Zavarovanje kopenskih motornih vozil	12.020.056	-209.260	-58.455	-604.265	163.691	11.311.767
Zavarovanje tirnih vozil	2.529	0	0	0	0	2.529
Letalsko zavarovanje	339.744	0	0	112.789	0	452.533
Zavarovanje plovil	2.068.869	-400	-410	634.858	4.402	2.707.318
Zavarovanje prevoza blaga	1.337.188	-102	-50	2.005.817	532	3.343.385
Zavarovanje požara in elementarnih nesreč	43.204.975	-4.425	-11.551.614	-3.985.082	13.854.095	41.517.950
Drugo škodno zavarovanje	12.652.126	-17.923	-515.400	-1.745.483	-159.760	10.213.560
Zavarovanje odgovornosti pri uporabi motornih vozil	8.015.094	-389.340	-558.610	-945.495	213.071	6.334.719
Zavarovanje odgovornosti pri uporabi zrakoplovov	4.718	0	0	108.692	0	113.410
Zavarovanje odgovornosti pri uporabi plovil	132.125	-120	0	-101.780	1.371	31.596
Splošno zavarovanje odgovornosti	2.025.543	-1.963	-2.048	-564.892	750	1.457.390
Kreditno zavarovanje	458.915	-609.095	0	960	0	-149.221
Kavcijsko zavarovanje	368.324	-30.275	0	194.825	0	532.874
Zavarovanje različnih finančnih izgub	223.207	0	-2.007	1.026.341	18.705	1.266.246
Zavarovanje stroškov postopka	821	0	0	789	0	1.610
Zavarovanje pomoči	728	0	0	-4.119	0	-3.391
Življenjsko zavarovanje	1.211.842	0	-967.468	-569.511	46.000	-279.137
Življenjsko zavarovanje, vezano na enote investicijskih skladov	129.060	0	-90.342	-17.243	12.070	33.545
Skupaj premoženjska zavarovanja	89.611.538	-1.262.903	-12.692.961	-2.831.827	14.102.327	86.926.174
Skupaj življenjska zavarovanja	1.340.902	0	-1.057.810	-586.754	58.070	-245.592
Skupaj	90.952.440	-1.262.903	-13.750.771	-3.418.581	14.160.397	86.680.582

Zgornji preglednici (po vrstnem redu stolpcev) razkrivata obračunane kosmate zneske škod, ki jih zmanjšujejo zneski uveljavljenih regresov. Posebej prikazujeta škode, ki jih je družba dobila povrnjene na podlagi retrocesije. Na odhodke za škode pa vplivata še spremembi kosmatih škodnih rezervacij in retrocediranih škodnih rezervacij.

Obračunani kosmati zneski škod so bili v 2016 v primerjavi z letom 2015 nižji za 5 %. Vpliv spremembe škodnih rezervacij je opisan v razkritju 19.

30) Sprememba drugih zavarovalno-tehničnih rezervacij ter odhodki za bonuse in popuste

Druge čiste zavarovalno-tehnične rezervacije so se v letu 2016 zvišale za 88.760 EUR, v letu 2015 pa za 121.984 EUR. Oboje se nanaša na spremembo čistih rezervacij za neiztekle nevarnosti.

V letu 2016 je sprememba rezervacij za bonuse in popuste v smislu zvišanja rezervacije znašala 162.545 EUR (2015: zvišanje odhodkov zaradi povečanja rezervacije za 83.193 EUR).

31) Obratovalni stroški

Družba spremlja obratovalne stroške po naravnih vrstah. V primerjavi z letom 2015 so se obratovalni stroški zvišali za 17,7 %, predvsem zaradi vpliva spremembe v razmejenih stroških pridobivanja zavarovanj. Zvišali so se tudi stroški dela in drugi obratovalni stroški, med njimi beležimo največjo rast stroškov, povezanih z IT storitvami (licence za uporabo programske opreme, povezane z implementacijo SII regulative).

Struktura obratovalnih stroškov

(v EUR)	2016	2015
Stroški pridobivanja zavarovanj (provizije)	33.061.396	32.445.281
Sprememba v razmejenih stroških pridobivanja zavarovanj	3.598.331	-1.492.043
Amortizacija sredstev, potrebnih za obratovanje	340.371	289.196
Stroški dela	6.693.833	6.073.065
Plače zaposlenih	5.259.890	4.816.551
Stroški socialnega in pokojninskega zavarovanja	892.850	797.704
Drugi stroški dela	541.093	458.810
Stroški storitev fizičnih oseb, ki ne opravljajo dej. skupaj z dajatvami	179.111	168.909
Drugi obratovalni stroški	3.415.933	2.744.818
Skupaj	47.288.975	40.229.226

Delež drugih obratovalnih stroškov brez stroškov pridobivanja (provizije) in spremembe v razmejenih stroških pridobivanja (provizije) v kosmati premiji se je v letu 2016 zvišal in znaša 7,2 %, medtem ko je navedeni delež v letu 2015 znašal 6,1 %.

Stroški, porabljeni za revizorje

(v EUR)	2016	2015
Revidiranje letnega poročila	59.780	61.000
Druge storitve dajanja zagotovil	6.100	0
Druge revizijske storitve	29.880	63.827
Skupaj	95.760	124.827

Strošek revidiranja letnega poročila vsebuje strošek revizije za Savo Re in za revizijo konsolidiranega letnega poročila skupine Sava Re. Druge revizijske storitve se v letu 2016 nanašajo na storitve dajanja zagotovil na poročila, ki jih družba pripravlja po zahtevah Solventnosti II.

Stroški pridobivanja zavarovanj

(v EUR)	2016	2015
Nezgodno zavarovanje	1.261.274	2.285.071
Zdravstveno zavarovanje	124.444	748.594
Zavarovanje kopenskih motornih vozil	3.330.359	3.348.947
Zavarovanje tirnih vozil	11.263	9.153
Letalsko zavarovanje	135.197	78.732
Zavarovanje plovil	783.954	869.642
Zavarovanje prevoza blaga	1.024.381	691.852
Zavarovanje požara in elementarnih nesreč	16.854.563	14.081.712
Drugo škodno zavarovanje	4.733.872	5.383.181
Zavarovanje odgovornosti pri uporabi motornih vozil	2.741.399	2.777.957
Zavarovanje odgovornosti pri uporabi zrakoplovov	-22.464	47.304
Zavarovanje odgovornosti pri uporabi plovil	118.517	88.419
Splošno zavarovanje odgovornosti	1.280.329	1.031.734
Kreditno zavarovanje	230.257	139.149
Kavcijsko zavarovanje	48.646	42.697
Zavarovanje različnih finančnih izgub	311.651	319.820
Zavarovanje stroškov postopka	4.932	1.747
Zavarovanje pomoči	1.534	-624
Življenjsko zavarovanje	50.767	455.653
Življenjsko zavarovanje, vezano na enote investicijskih skladov	36.522	44.540
Skupaj premoženjska zavarovanja	32.974.108	31.945.088
Skupaj življenjska zavarovanja	87.289	500.193
Skupaj	33.061.396	32.445.281

Sprememba v razmejenih stroških pridobivanja zavarovanj

(v EUR)	2016	2015
Nezgodno zavarovanje	569.391	-134.179
Zdravstveno zavarovanje	10.413	-14.821
Zavarovanje kopenskih motornih vozil	704.623	175.123
Zavarovanje tirnih vozil	-1.281	-1.025
Letalsko zavarovanje	3.464	-26.236
Zavarovanje plovil	125.092	-28.614
Zavarovanje prevoza blaga	89.189	1.443
Zavarovanje požara in elementarnih nesreč	289.076	-1.202.005
Drugo škodno zavarovanje	673.517	-142.976
Zavarovanje odgovornosti pri uporabi motornih vozil	888.466	-665
Zavarovanje odgovornosti pri uporabi zrakoplovov	9.479	-11.166
Zavarovanje odgovornosti pri uporabi plovil	14.668	-15.971
Splošno zavarovanje odgovornosti	162.514	-31.272
Kreditno zavarovanje	-75.711	-44.561
Kavcijsko zavarovanje	198	10.009
Zavarovanje različnih finančnih izgub	67.193	-84.778
Zavarovanje stroškov postopka	54	-718
Življenjsko zavarovanje	67.985	60.369
Skupaj premoženjska zavarovanja	3.530.346	-1.552.413
Skupaj življenjska zavarovanja	67.985	60.369
Skupaj	3.598.331	-1.492.043

32) Drugi zavarovalni odhodki

(v EUR)	2016	2015
Odhodki za negativne tečajne razlike	5.603.447	6.743.669
Popravki vrednosti	184.511	225.155
Pristojbine nadzorni agenciji	186.301	164.136
Ostali zavarovalni odhodki	59.436	6.156
Skupaj	6.033.695	7.139.116

33) Davek od dohodka

Uskladitev davčne stopnje

(v EUR)	2016	2015
Dobiček/izguba pred davkom	34.977.140	16.739.349
Davek od dobička ob uporabi zakonske stopnje	5.946.114	2.845.689
Davčni učinek prihodkov, ki se pri obračunu davka odštejejo	-4.379.357	-2.263.441
Davčni učinek odhodkov, ki se pri obračunu davka ne odštejejo	892.542	971.494
Prihodki oz. odhodki za davčne olajšave	-36.652	-38.859
Spremembe začasnih razlik	-319.323	-967.436
Skupaj davek od dohodka v izkazu poslovnega izida	2.103.323	547.447
Efektivna davčna stopnja	6,01%	3,27%

24.8 Razkritja k računovodskim izkazom – izkaz denarnega toka

34) Razkritje k izkazu denarnega toka, ki je sestavljen po posredni metodi

Izkaz denarnega toka v poglavju 23.4 Izkaz denarnih tokov je prikazan v skladu z zakonskimi zahtevami. V tem pojasnilu je prikazana uskladitev čistega dobička z denarnimi tokovi pri poslovanju.

V nadaljevanju so prikazane postavke izkaza poslovnega izida, ki niso upoštevane pri sestavitvi izkaza denarnega toka (v okviru denarnih tokov pri poslovanju) oziroma so prikazane na drugih mestih izkaza denarnega toka.

(v EUR)	2016	2015
Čisti dobiček/izguba tekočega leta	32.873.817	16.191.902
Nedenarne postavke izkaza poslovnega izida, ki niso vključene v izkaz denarnega toka	9.819.167	19.714.504
- sprememba prenosnih premij	-3.550.715	8.134.199
- sprememba škodnih rezervacij	6.427.381	10.741.816
- sprememba drugih zavarovalno-tehničnih rezervacij	88.760	121.984
- obratovalni stroški - amortizacija in sprememba razmejenih stroškov pridobivanja	3.938.702	-1.202.847
- prevrednotenje finančnih sredstev	2.915.039	1.919.352
Izločene postavke prihodkov naložb	-31.479.463	-18.440.978
- prejemki od obresti - prikazane v točki B. a) 1.	-4.427.975	-4.710.946
- prejemki od dividend in deležev - prikazane v točki B. a) 2.	-27.051.488	-13.730.032
Izločene postavke odhodkov naložb	841.834	896.145
- izdatki za dane obresti - prikazane v točki C. b) 1.	841.834	896.145
Denarni tokovi pri poslovanju - postavke izkaza poslovnega izida	12.055.355	18.361.573

24.9 Pogojne terjatve in obveznosti

Družba izkazuje pogojne obveznosti iz naslova delovnopravne tožbe in iz naslova dane garancije. Ocenjena višina pogojnih obveznosti iz tega naslova znaša 0,4 milijona EUR.

V prilogi je prikazano razkritje izvenbilančnih postavk.

24.10 Razkritja o poslovanju s povezanimi osebami

Družba prikazuje ločena razkritja za naslednje skupine povezanih oseb:

• lastniki in z njimi povezana podjetja;
• uprava, nadzorni svet, revizijska komisija ter zaposleni, za katere ne velja tarifni del kolektivne pogodbe;
• odvisne družbe;
• pridružene družbe.

Družba ima sklenjeno pogodbo oziroma pokojninski načrt dodatnega pokojninskega zavarovanja za svoje zaposlene, in sicer pri pokojninski družbi Moja naložba.

Lastniki in z njimi povezana podjetja

Največji lastnik skupine je Slovenski državni holding s 25 odstotnim deležem plus eno delnico.

Poslovno sodelovanje z največjim delničarjem

V letu 2016 družba ni poslovno sodelovala z največjim delničarjem.

Uprava, nadzorni svet, revizijska komisija ter zaposleni, za katere ne velja tarifni del kolektivne pogodbe

Zaslužki članov uprave, nadzornega sveta in zaposlenih, za katere ne velja tarifni del kolektivne pogodbe

(v EUR)	2016	2015
Uprava	655.175	746.643
Izplačila zaposlenim, za katere ne velja tarifni del kolektivne pogodbe	2.632.810	2.558.363
Nadzorni svet	128.283	119.963
Revizijska komisija in komisije nadzornega sveta	28.246	26.473
Skupaj	3.444.515	3.451.442

Zaslužki članov uprave za leto 2016

(v EUR)	Bruto plača - fiksni del	Bruto plača - variabilni del	Bonitete - zavarovanje	Bonitete - uporaba službenega vozila	Skupaj
Zvonko Ivanušič (do 23.8.2016)	109.304	15.936	4.170	5.775	135.185
Srečko Čebron	152.592	14.340	5.338	3.620	175.890
Jošt Dolničar	146.866	14.340	5.554	3.874	170.635
Mateja Treven	144.600	14.340	5.186	9.339	173.465
Skupaj	553.362	58.956	20.248	22.608	655.175

Zaslužki članov uprave za leto 2015

(v EUR)	Bruto plača - fiksni del	Bruto plača - variabilni del	Bonitete - zavarovanje	Bonitete - uporaba službenega vozila	Skupaj
Zvonko Ivanušič	168.143	31.872	6.203	10.272	216.490
Srečko Čebron	152.183	28.680	5.269	2.603	188.734
Jošt Dolničar	144.191	28.680	5.112	2.668	180.651
Mateja Treven	144.191	11.428	5.149	0	160.768
Skupaj	608.707	100.660	21.732	15.543	746.643

Obveznosti do članov uprave iz naslova bruto zaslužkov

(v EUR)	31.12.2016	31.12.2015
Zvonko Ivanušič	0	13.946
Srečko Čebron	12.616	12.616
Jošt Dolničar	13.280	11.950
Mateja Treven	11.950	11.950
Skupaj	37.846	50.462

Družba na dan 31. 12. 2016 ne izkazuje terjatev do članov uprave. Člani uprave nimajo zaslužkov iz naslova opravljanja funkcij v odvisnih družbah.

Zaslužki članov nadzornega sveta, revizijske komisije in komisij nadzornega sveta za leto 2016

(v EUR)		Sejnine	Plačilo za opravljanje funkcije	Povračila stroškov	Bonitete	Skupaj
Člani nadzornega sveta
Branko Tomažič	predsednik NS (do 11.10.2016)	3.410	15.202	5.230	119	23.960
	predsednica NS (od 12.10.2016)/namestnica
Mateja Lovšin Herič	predsednika (do 11.10.2016) namestnik predsednice (od 12.10.2016)/član NS (do	5.005	15.446	0	185	20.637
Slaven Mićković	11.10.2016)	5.005	13.287	317	39	18.648
Gorazd Andrej Kunstek	član NS	5.005	13.000		175	18.180
Keith William Morris	član NS	4.235	13.000	13.254	200	30.690
				0
Helena Dretnik	članica NS (do 19.2.2016)	550	1.793	0	170	2.513
Mateja Živec	članica NS (od 1.4.2016)	3.905	9.750		0	13.655
Člani nadzornega sveta skupaj		27.115	81.477	18.802	889	128.283
Člani revizijske komisije
	članica RK (od 28.10.2016)/predsednica (do
Mateja Lovšin Herič	27.10.2016)	2.376	4.591	0	0	6.967
Slaven Mićković	predsednik (od 28.10.2016/član RK (do 27.10.2016)	2.376	3.534	7	0	5.917
Ignac Dolenšek	član RK		10.950	232	0	11.182
Člani revizijske komisije skupaj		4.752	19.075	239		24.066
Člani komisije za imenovanja
Mateja Lovšin Herič	predsednica komisije	1.100	0	0	0	1.100
Branko Tomažič (do 11.10.2016)	član	660	0	0	0	660
Slaven Mićković	član	880	0	0	0	880
Keith William Morris	član	220	0	0	0	220
Člani komisije za imenovanja skupaj		2.860	0	0	0	2.860
Člani komisije za ocenjevanje primernosti in sposobnosti
Mateja Lovšin Herič	predsednica komisije	660	0	0	0	660
Branko Tomažič	član (do 11.10.2016)	220	0	0	0	220
Nika Matjan	članica	0	0	0	0	0
Mateja Živec	članica	440	0	0	0	440
Člani komisije za ocenjevanje primernosti in sposobnosti skupaj		1.320	0	0	0	1.320

Zaslužki članov nadzornega sveta in revizijske komisije za leto 2015

(v EUR)		Sejnine	Plačilo za opravljanje funkcije	Povračila stroškov	Skupaj
Člani nadzornega sveta
Branko Tomažič	predsednik NS	2.750	19.500	2.747	24.997
Mateja Lovšin Herič	namestnica predsednika NS	2.750	14.300	0	17.050
Slaven Mićković	član NS	2.750	13.000	0	15.750
Martin Albreht	član NS	1.375	5.778	0	7.153
Gorazd Andrej Kunstek	član NS	2.750	13.000	0	15.750
Keith William Morris	član NS	2.750	13.000	14.916	30.666
Helena Dretnik	član NS	1.375	7.222	0	8.597
Člani nadzornega sveta skupaj		16.500	85.800	17.664	119.963
Člani revizijske komisije
Mateja Lovšin Herič	predsednica RK	1.980	4.875	0	6.855
Slaven Mićković	član RK	1.980	3.250	0	5.230
Ignac Dolenšek	član RK	0	14.175	213	14.388
Člani revizijske komisije skupaj		3.960	22.300	213	26.473

Obveznosti do članov nadzornega sveta in revizijske komisije nadzornega sveta iz naslova bruto zaslužkov

(v EUR)	31.12.2016	31.12.2015
Branko Tomažič	0	2.230
Mateja Lovšin Herič	3.381	2.093
Slaven Mićković	2.971	1.849
Gorazd Andrej Kunstek	1.908	1.358
Keith William Morris	7.145	13.621
Mateja Živec	2.128	0
Ignac Dolenšek	544	4.332
Helena Dretnik	0	1.358
Skupaj	18.078	26.841

Zaslužki zaposlenih, za katere ne velja tarifni del kolektivne pogodbe za leto 2016

(v EUR)	Bruto plača - fiksni del	Bruto plača - variabilni del	Bonitete in drugi prejemki	Skupaj
Individualne pogodbe	2.257.673	237.411	137.726	2.632.810

Zaslužki zaposlenih, za katere ne velja tarifni del kolektivne pogodbe za leto 2015

(v EUR)		Bruto plača -	Bonitete in
	Bruto plača - fiksni del	variabilni del	drugi prejemki	Skupaj
Individualne pogodbe	2.156.563	298.296	103.504	2.558.363

Odvisne družbe

Naložbe in terjatve do družb v skupini

(v EUR)		31.12.2016	31.12.2015
Dolžniški vrednostni papirji in posojila dana družbam v skupini	bruto	2.834.953	2.834.953
Terjatve za premijo iz sprejetega pozavarovanja	bruto	12.891.949	14.722.143
Kratkoročne terjatve iz financiranja	bruto	28.091	28.091
Druge kratkoročne terjatve	bruto	56.598	204.223
kratkoročno odloženi stroški pridobivanja zavarovanj	bruto	1.505.595	4.166.332
Skupaj		17.317.186	21.955.742

Obveznosti do družb v skupini

(v EUR)	31.12.2016	31.12.2015
Obveznosti za deleže v zneskih škod iz pozavarovanja do družb v skupini	7.434.318	7.892.615
Druge kratkoročne obveznosti iz sozavarovanja in pozavarovanja	2.648.269	2.920.851
Druge kratkoročne obveznosti	700	12.325.063
Skupaj (brez rezervacij)	10.083.287	23.138.529

Stanje in ročnost obveznosti do družb v skupini

(v EUR)	Rok zapadlosti v plačilo
31.12.2016	do 1 leto	Skupaj
Obveznosti za deleže v zneskih škod iz pozavarovanja do družb v skupini	7.434.318	7.434.318
Druge kratkoročne obveznosti do družb v skupini	2.648.269	2.648.269
Druge kratkoročne obveznosti	700	700
Skupaj (brez rezervacij)	10.083.287	10.083.287

(v EUR)	Rok zapadlosti v plačilo
31.12.2015	do 1 leto	Skupaj
Obveznosti za deleže v zneskih škod iz pozavarovanja do družb v skupini	7.892.615	7.892.615
Druge kratkoročne obveznosti do družb v skupini	2.920.851	2.920.851
Druge kratkoročne obveznosti	12.325.063	12.325.063
Skupaj (brez rezervacij)	23.138.529	23.138.529

Prihodki in odhodki iz naslova poslovanja z družbami v skupini

(v EUR)	2016	2015
Obračunane kosmate zavarovalne premije	54.743.175	53.831.181
Sprememba kosmatih prenosnih premij	-374.374	338.577
Obračunani kosmati zneski škod	-28.363.915	-35.186.171
Spremembe kosmatih škodnih rezervacij	-2.004.124	15.023.978
Prihodki od uveljavljanja kosmatih regresnih terjatev	1.208.540	1.240.505
Spremembe kosmatih rezervacij za bonuse, popuste in storno	-162.545	-83.546
Ostali obratovalni stroški	-104.737	-95.964
Prihodki od dividend	26.308.516	13.004.219
Drugi prihodki naložb	11.152	14.233
Prihodki od obresti	156.454	183.124
Stroški pridobivanja zavarovanj	-11.142.168	-11.312.604
Spremembe v razmejenih stroških pridobivanja zavarovanj	-2.660.738	-82.038
Drugi prihodki iz premoženjskih zavarovanj	15.197	15.556
Skupaj	37.630.433	36.891.050

Naložbe v države in družb v večinski državni lasti

(v EUR)	31.12.2016	31.12.2015
Deleži v družbah	7.249.440	8.055.200
Dolžniški vrednostni papirji in posojila	41.892.177	45.005.799
Skupaj	49.141.617	53.060.999

Prihodki in odhodki z družbami v večinski državni lasti

(v EUR)	2016	2015
Prihodki od dividend	344.261	318.644
Prihodki od obresti	1.113.677	1.476.119
Pozitivne tečajne razlike	700.317	617.108
Ostali prihodki	0	291.951
Skupaj	2.158.254	2.703.822

Značilnosti danih posojil odvisnim družbam

Posojilojemalec	Glavnica	Tip posojila	Ročnost	Obrestna mera
Sava neživotno osiguranje (SRB)	500.000	navadno	30.6.2017	3,60%
Sava neživotno osiguranje (SRB)	800.000	navadno	30.6.2018	2,90%
Zavarovalnica Sava	734.953	podrejeno	brez zapadlosti	7,00%
Zavarovalnica Sava	800.000	podrejeno	brez zapadlosti	7,50%
Skupaj	2.834.953

25 POMEMBNEJŠI DOGODKI PO DATUMU POROČANJA

• 1. 1. 2017 je v konferenčni dvorani Horus v Austria Trend hotelu Ljubljana potekala 32. skupščina delničarjev. Skupščina je na 32. zasedanju za štiriletno mandatno obdobje izvolila nove člane nadzornega sveta, in sicer Davorja Ivana Gjivoja, z začetkom mandata 7. 3. 2017, ter Matejo Lovšin Herič, Keitha Williama Morrisa in Andreja Krena, z začetkom mandata 16. 7. 2017. Nadzorni svet Save Re od 7. 3. 2017 dalje deluje v popolni šestčlanski sestavi.
• Sava Re je v letih 2006 in 2007 najela podrejen dolg v nominalnem znesku 32 milijonov EUR z zapadlostjo leta 2027. Sava Re je podrejen dolg v navedenem obdobju najela zaradi širitve skupine Sava Re na trge bivše Jugoslavije in boljše kapitalske ustreznosti v skladu s takrat veljavno zavarovalno zakonodajo in modelom bonitetne hiše Standard & Poor's. Januarja 2014 je Sava Re odkupila 8 milijonov EUR nominalnega zneska podrejenega dolga. Po pogodbenih določilih ima družba od leta 2017 naprej možnost predčasnega vračila podrejenega dolga v preostali nominalni višini 24 milijonov EUR. Na podlagi odobritve Agencije za zavarovalni nadzor je Sava Re dne 15. 3. 2017 poplačala prvo tranšo podrejene obveznosti v nominalni višini 12 milijonov EUR. Poplačilo preostalega dela podrejenih obveznosti v nominalni višini 12 milijonov EUR je predvideno v juniju 2017. Sava Re in skupina Sava Re tudi po celotnem vračilu podrejenega dolga po veljavni zakonodaji ohranjata visok solventnostni količnik. Tudi simulaciji modelov bonitetnih hiš Standard & Poor's in A.M. Best sta pokazali, da predčasno poplačilo podrejene obveznosti ne vpliva na kapitalsko pozicijo, in tako družba Sava Re kot tudi skupina Sava Re ostajata na trdnih ciljnih ravneh kapitaliziranosti.

PRILOGE

Priloga A – Računovodski izkazi skupine Sava Re, pripravljeni skladno z zahtevami Agencije za zavarovalni nadzor

Konsolidiran izkaz finančnega položaja – sredstva

(v EUR)	31.12.2016	31.12.2015	Indeks
SREDSTVA	1.671.189.179	1.607.281.060	104,0
Neopredmetena dolgoročna sredstva	25.508.583	30.465.315	83,7
Opredmetena osnovna sredstva	51.887.127	47.217.311	109,9
Nekratkoročna sredstva, namenjena za prodajo	87.488	104.413	83,8
Odložene terjatve za davek	2.326.063	2.371.857	98,1
Naložbene nepremičnine	7.933.786	8.040.244	98,7
Finančne naložbe:	1.030.235.239	1.015.056.805	101,5
-v posojila in depozite	31.605.347	57.721.961	54,8
- v posesti do zapadlosti	130.812.195	165.444.270	79,1
- razpoložljive za prodajo	858.641.003	773.486.797	111,0
- vrednotene po pošteni vrednosti	9.176.694	18.403.777	49,9
Sredstva zavarovancev, ki prevzemajo naložbeno tveganje	224.175.076	214.189.117	104,7
Znesek ZTR, prenesen na pozavarovalnice in sozavarovanje	28.444.628	23.877.277	119,1
Sredstva iz finančnih pogodb	121.366.122	111.418.244	108,9
Terjatve	127.408.527	130.663.929	97,5
Terjatve iz neposrednih zavarovalnih poslov	51.340.821	51.510.767	99,7
Terjatve iz pozavarovanja in sozavarovanja	68.005.582	68.757.586	98,9
Terjatve za odmerjeni davek	124.720	1.734.294	7,2
Druge terjatve	7.937.404	8.661.282	91,6
Druga sredstva	17.877.380	19.165.644	93,3
Denar in denarni ustrezniki	33.939.160	4.710.904	720,4
Zunajbilančne postavke	74.326.907	75.196.608	98,8

Konsolidiran izkaz finančnega položaja – obveznosti

(v EUR)	31.12.2016	31.12.2015	Indeks
OBVEZNOSTI	1.671.189.179	1.607.281.060	104,0
Kapital	297.038.327	286.401.678	103,7
Osnovni kapital	71.856.376	71.856.376	100,0
Kapitalske rezerve	43.681.441	43.388.724	100,7
Rezerve iz dobička	120.954.903	112.635.082	107,4
Presežek iz prevrednotenja	17.458.948	12.721.705	137,2
Rezerve, nastale zaradi prevrednotenja po pošteni vrednosti	351.655	-37.472	-938,4
Zadržani čisti poslovni izid	36.778.941	23.490.926	156,6
Čisti poslovni izid obračunskega obdobja	9.049.238	24.849.678	36,4
Prevedbeni popravek kapitala	-3.854.182	-3.467.155	111,2
Kapital lastnikov obvladujoče družbe	296.277.319	285.437.863	103,8
Kapital neobvladujočih deležev	761.008	963.815	79,0
Podrejene obveznosti	23.570.771	23.534.136	100,2
Zavarovalno-tehnične rezervacije	911.221.323	887.068.500	102,7
Prenosne premije	157.678.496	156.039.680	101,1
Zavarovalno-tehnične rezervacije za življenjska zavarovanja	269.762.815	262.052.426	102,9
Škodne rezervacije	475.157.985	459.012.655	103,5
Druge zavarovalno-tehnične rezervacije	8.622.027	9.963.739	86,5
Zavarovalno-tehnične rezervacije v korist življenjskih zavarovancev, ki prevzemajo naložbeno tveganje	226.994.200	207.590.086	109,3
Druge rezervacije	8.080.877	7.389.695	109,4
Odložene obveznosti za davek	6.038.631	4.598.731	131,3
Obveznosti iz finančnih pogodb	121.229.675	111.304.383	108,9
Druge finančne obveznosti	393.996	206.047	191,2
Obveznosti iz poslovanja	48.790.646	54.467.303	89,6
Obveznosti iz neposrednih zavarovalnih poslov	11.910.253	10.968.865	108,6
Obveznosti iz pozavarovanja in sozavarovanja	36.292.698	39.739.412	91,3
Obveznosti za odmerjeni davek	587.695	3.759.026	15,6
Ostale obveznosti	27.830.733	24.720.501	112,6
Zunajbilančne postavke	74.326.907	75.196.608	98,8

Razkritje zunajbilančnih postavk

2016	2015
30.992.363	32.488.927
37.960.300	37.960.300
1.950.000	1.950.000
70.902.663	72.399.227

(v EUR)	2016	2015
Dana poroštva	3.121.682	2.729.105
Tožbeni zahtevki	302.561	68.276
Potencialne obveznosti	3.424.244	2.797.381
Potencialne terjatve in obveznosti	67.478.419	69.601.846

Skupina v zunajbilančnih postavkah leta 2016 in 2015 (kjer smo izvedli popravek glede na podatke, razkrite v letnem poročilu 2015) izkazuje tudi potencialne terjatve v višini nominalne vrednosti izbrisanih podrejenih instrumentov, za katere skupina nadaljuje aktivnosti za zaščito svojih interesov. Tako so bile v decembru 2016 vložene odškodninske tožbe proti bankam izdajateljicam podrejenih finančnih instrumentov, katerih imetnica je bila skupina pred njihovim izbrisom.

Konsolidiran izkaz poslovnega izida

(v EUR)	2016	2015	Indeks
Čisti prihodki od zavarovalnih premij	458.101.526	447.559.605	102,4
- obračunane kosmate zavarovalne premije	490.205.154	486.264.557	100,8
- obračunane premije oddane v pozavarovanje in sozavarovanje	-31.242.514	-30.314.747	103,1
- sprememba prenosnih premij	-861.114	-8.390.205	10,3
Prihodki od naložb v pridružene družbe, od tega	0	942.560	-
- dobiček iz naložb v kapital pridruženih družb, obračunan z uporabo kapitalske metode	0	165.067	-
Prihodki od naložb	51.094.920	66.209.643	77,2
Drugi zavarovalni prihodki, od tega	18.237.409	19.318.601	94,4
- prihodki od provizij	3.732.607	3.656.904	102,1
Drugi prihodki	6.489.633	4.647.977	139,6
Čisti odhodki za škode	-268.393.776	-273.129.823	98,3
- obračunani kosmati zneski škod	-269.445.796	-271.503.134	99,2
- obračunani deleži pozavarovateljev in sozavarovateljev	14.819.654	17.718.201	83,6
- sprememba škodnih rezervacij	-13.767.634	-19.344.890	71,2
Sprememba drugih zavarovalno-tehničnih rezervacij	-5.254.856	-1.282.026	409,9
Sprememba zavarovalno-tehničnih rezervacij zavarovancev, ki prevzemajo naložbeno tveganje	-17.442.161	-11.036.450	158,0
Odhodki za bonuse in popuste	-1.263.545	-580.091	217,8
Obratovalni stroški, od tega	-159.563.486	-148.918.373	107,1
- stroški pridobivanja zavarovanj	-53.357.004	-48.402.292	110,2
Odhodki od naložb v pridružene družbe in slabitev dobrega imena	-1.693.699	-2.936.678	57,7
Odhodki naložb, od tega	-19.812.763	-38.936.688	50,9
Oslabitve finančnih sredstev, ki niso merjena po pošteni vrednosti skozi poslovni izid	-594.025	-726.066	81,8
Obrestni odhodki	-842.126	-1.161.059	72,5
Drugi odhodki naložb	-18.376.612	-37.049.563	49,6
Drugi zavarovalni odhodki	-17.310.937	-20.113.718	86,1
Drugi odhodki	-2.518.278	-1.646.568	152,9
Poslovni izid pred obdavčitvijo	40.669.987	40.097.971	101,4
Odhodek za davek	-7.751.774	-6.732.520	115,1
Čisti poslovni izid obračunskega obdobja	32.918.213	33.365.451	98,7
Čisti poslovni izid lastnikov obvladujoče družbe	32.824.911	33.377.857	98,3
Čisti poslovni izid neobvladujočih deležev	93.302	-12.406	-752,1
Osnovni čisti dobiček/izguba na delnico	2,08	2,02	102,7
Popravljeni čisti dobiček/izguba na delnico	2,08	2,02	102,7

Konsolidiran izkaz vseobsegajočega donosa

(v EUR)
		2016	2015	Indeks
A	Izkaz izida iz premoženjskih zavarovanj, razen zdravstvenih zavarovanj
I.	Čisti prihodki od zavarovalnih premij	371.657.357	361.625.905	102,8
	1. Obračunane kosmate zavarovalne premije	400.787.049	398.103.784	100,7
	2. Obračunane premije sprejetega sozavarovanja (+)	2.834.342	2.076.556	136,5
	3. Obračunane premije oddanega sozavarovanja (-)	-1.903.366	-1.741.826	109,3
	4. Obračunane pozavarovalne premije (-) 5. Sprememba kosmatih prenosnih premij (+/-)	-29.226.036 -1.803.241	-28.606.573 -7.788.284	102,2 23,2
	6. Sprememba prenosnih premij za pozavarovalni in sozavarovalni del (+/-)	968.609	-417.752	-231,9
II.	Razporejeni donos naložb, prenesen iz izkaza čistega izida zavarovalnice (postavka D VIII)	0	10.189.248	-
III.	Drugi čisti zavarovalni prihodki	2.571.430	1.807.096	142,3
IV.	Čisti odhodki za škode	220.773.136	219.631.377	100,5
	1. Obračunani kosmati zneski škod	230.503.067	226.978.687	101,6
	2. Prihodki od uveljavljenih kosmatih regresnih terjatev (-)	-6.341.601	-6.863.512	92,4
	3. Obračunani deleži sozavarovateljev (+/-)	885.969	130.140	680,8
	4. Obračunani deleži pozavarovateljev (-)	-15.705.069	-17.847.385	88,0
	5. Sprememba kosmatih škodnih rezervacij (+/-)	13.465.376	3.260.808	412,9
	6. Sprememba škodnih rezervacij za pozavarovalni in sozavarovalni del (+/-)	-2.034.606	13.972.639	-14,6
V.	Sprememba drugih čistih zavarovalno-tehničnih rezervacij (+/-)	-2.713.050	-745.489	363,9
VI.	Čisti odhodki za bonuse in popuste	1.263.545	580.091	217,8
VII.	Čisti obratovalni stroški	134.041.594	125.057.378	107,2
	1. Stroški pridobivanja zavarovanj	46.010.527	44.220.191	104,0
	2. Sprememba v razmejenih stroških pridobivanja zavarovanj (+/-)	1.280.904	-1.488.119	-86,1
	3. Drugi obratovalni stroški	90.481.893	85.981.346	105,2
	3.1. Amortizacija vrednosti sredstev, potrebnih za obratovanje	7.324.832	7.300.706	100,3
	3.2. Stroški dela	54.851.953	50.458.699	108,7
	Stroški storitev fizičnih oseb, ki ne opravljajo dejavnosti (stroški po pogodbah o 3.3. delu, pogodbah o avtorskem delu in v zvezi z drugimi pravnimi razmerji), skupaj z	411.637	436.137	94,4
	dajatvami, ki bremenijo družbo
	3.4. Ostali obratovalni stroški	27.893.471	27.785.804	100,4
	Prihodki od pozavarovalnih provizij in iz deležev v pozitivnem tehničnem izidu iz
	4. pozavarovalnih pogodb (-)	-3.731.730	-3.656.040	102,1
VIII.	Drugi čisti zavarovalni odhodki	6.880.989	6.881.825	100,0
	1. Odhodki za preventivno dejavnost	3.077.261	2.948.168	104,4
	2. Prispevki za kritje škod po nezavarovanih in neznanih vozilih	1.697.697	2.051.831	82,7
	3. Ostali čisti zavarovalni odhodki	2.106.031	1.881.826	111,9
IX.	Izid premoženjskih zavarovanj, razen zdravstvenih zavarovanj (I+II+III-IV-V-VI-VII-VIII)	13.982.573	22.217.067	62,9
B	Izkaz izida iz življenjskih zavarovanj
I.	Čisti prihodki od zavarovalnih premij	86.444.169	85.933.700	100,6
	1. Obračunane kosmate zavarovalne premije	86.583.690	86.084.202	100,6
	2. Obračunane premije sprejetega sozavarovanja (+)	73	15	486,7
	3. Obračunane premije oddanega sozavarovanja (-)	-7.272	-1.516	479,7
	4. Obračunane pozavarovalne premije (-) 5. Sprememba kosmatih prenosnih premij (+/-)	-105.840 -26.136	-152.728 3.362	69,3 -777,4
	6. Sprememba prenosnih premij za pozavarovalni del (+/-)	-346	365	-94,8
II.	Prihodki naložb	11.164.364	10.781.353	103,6
	1. Prihodki iz deležev v družbah	281.365	307.330	91,6
	2. Prihodki drugih naložb	9.900.899	9.782.530	101,2
	2.1. Prihodki od zemljišč in zgradb	666	261	255,2
	2.2. Prihodki od obresti	9.464.357	9.538.039	99,2
	2.3. Drugi prihodki naložb	435.876	244.230	178,5
	2.3.1. Prevrednotovalni finančni prihodki	287.532	133.522	215,3
	2.3.2. Drugi finančni prihodki	148.344	110.708	134,0
	4. Dobički pri odtujitvah naložb	982.100	691.493	142,0
III.	Čisti neiztrženi dobički naložb življenjskih zavarovancev, ki prevzemajo naložbeno tveganje	17.958.678	26.631.788	67,4
IV.	Drugi čisti prihodki od zavarovanja	2.315.479	1.064.289	0,0
V.	Čisti odhodki za škode	47.620.640	53.498.446	89,0
	1. Obračunani kosmati zneski škod	45.284.330	51.387.959	88,1
	3. Obračunani deleži pozavarovateljev (-)	-554	-956	58,0
	3.3 Obračunani deleži pozavarovateljev za druge družbe	-554	-956	58,0
	4. Sprememba kosmatih škodnih rezervacij (+/-)	2.367.518	2.112.212	112,1
VI.	5. Sprememba škodnih rezervacij za pozavarovalni del (+/-) Sprememba ostalih čistih zavarovalno-tehničnih rezervacij (+/-)	-30.654 25.410.067	-769 13.063.965	3986,2 194,5

	1.	Sprememba matematičnih rezervacij	25.410.067	13.063.391	194,5
		1.1. Sprememba kosmatih matematičnih rezervacij (+/-)	25.410.067	13.063.354	194,5
		1.2. Sprememba pozavarovalnega deleža (+/-)	0	37	-
	2.	Sprememba drugih čistih zavarovalno-tehničnih rezervacij (+/-)	0	574	-
		2.1. Sprememba kosmatih drugih zavarovalno-tehničnih rezervacij (+/-)	0	574	-
VIII.		Čisti obratovalni stroški	21.789.285	20.204.091	107,9
	1.	Stroški pridobivanja zavarovanj	5.872.023	5.633.492	104,2
	2.	Sprememba v razmejenih stroških pridobivanja zavarovanj (+/-)	193.550	36.728	527,0
	3.	Drugi obratovalni stroški	15.724.589	14.534.735	108,2
		3.1. Amortizacija vrednosti sredstev, potrebnih za obratovanje	292.352	285.036	102,6
		3.2. Stroški dela	9.535.510	9.098.584	104,8
		Stroški storitev fizičnih oseb, ki ne opravljajo dejavnosti (stroški po pogodbah o 3.3. delu, pogodbah o avtorskem delu in v zvezi z drugimi pravnimi razmerji), skupaj z dajatvami, ki bremenijo družbo	79.794	57.352	139,1
		3.4. Ostali obratovalni stroški	5.816.933	5.093.763	114,2
		Ostali obratovalni stroški za 3.4.1 druge družbe	5.816.933	5.093.763	114,2
	4.	Prihodki od pozavarovalnih provizij in iz deležev v pozitivnem tehničnem izidu iz pozavarovalnih pogodb (-)	-877	-864	101,5
		4.3 Prihodki od pozavarovalnih provizij za druge družbe	-877	-864	101,5
IX.		Odhodki naložb	957.108	844.509	113,3
	1.	Amortizacija naložb sredstev, ki niso potrebna za obratovanje	1.342	1.824	73,6
	2.	Odhodki za upravljanje sredstev, odhodki za obresti in drugi finančni odhodki	120.607	16.314	739,3
	3.	Prevrednotovalni finančni odhodki	380.165	98.347	386,6
	4.	Izgube pri odtujitvah naložb	454.994	728.024	62,5
X.		Čiste neiztržene izgube naložb življenjskih zavarovancev, ki prevzemajo naložbeno tveganje	11.256.348	25.930.786	43,4
XI.		Drugi čisti zavarovalni odhodki	238.526	155.741	153,2
	2.	Drugi čisti zavarovalni odhodki	238.526	155.741	153,2
XII.		Razporejeni donos naložb, prenesen v izkaz čistega izida zavarovalnice (postavka D V) (-)	0	63.123	-
XIII.		Izid iz življenjskih zavarovanj (I+II+III+IV-V+VI-VII-VIII-IX-X-XI-XII)	10.610.716	10.650.469	99,6
C.		Izračun čistega izida zavarovalnice
I.		Izid iz premoženjskih zavarovanj (A X)	13.982.573	22.217.067	62,9
II.		Izid iz življenjskih zavarovanj (B XIII)	10.610.716	10.650.469	99,6
III.		Prihodki naložb	22.262.118	29.930.828	74,4
	1.	Prihodki iz deležev v družbah	1.003.035	1.863.504	53,8
		1.3. prihodki iz deležev v drugih družbah	1.003.035	920.944	108,9
	2.	Prihodki drugih naložb	19.188.352	25.730.673	74,6
		2.1. Prihodki od zemljišč in zgradb	289.574	191.505	151,2
		- v drugih družbah	289.574	191.505	151,2
		2.2. Prihodki od obresti	11.769.299	13.099.133	89,9
		- v drugih družbah	11.759.160	13.099.133	89,8
		2.3. Drugi prihodki naložb	7.129.479	12.440.035	57,3
		2.3.1. Prevrednotovalni finančni prihodki - v drugih družbah	7.119.487 7.119.487	12.432.912 12.432.912	57,3 57,3
		2.3.2. Drugi finančni prihodki	9.992	7.123	140,3
		- v drugih družbah	9.992	7.123	140,3
	4.	Dobički pri odtujitvah naložb	2.070.731	2.336.651	88,6
V.		Razporejen donos naložb, prenesen v izkaz izida iz življenjskih zavarovanj (B XII)	0	63.123	-
VII.		Odhodki naložb	9.413.871	15.181.037	62,0
	1.	Amortizacija naložb sredstev, ki niso potrebna za obratovanje		81.142	147,3
			119.523
	2.	Odhodki za upravljanje sredstev, odhodki za obresti in drugi finančni odhodki	854.588	1.173.588	72,8
	3.	Prevrednotovalni finančni odhodki	7.764.546	12.819.853	60,6
VIII.	4.	Izgube pri odtujitvah naložb Razporejen donos naložb, prenesen v izkaz izida iz premoženjskih zavarovanj, razen zdrav.	675.214 0	1.106.454 10.189.248	61,0 -
		zav. (A II)
IX		Drugi prihodki iz zavarovanj	9.327.653	12.598.546	74,0
	1.	Drugi prihodki iz premoženjskih zavarovanj, razen zdravstvenih zavarovanj	9.284.674	12.418.208	74,8
	2.	Drugi prihodki iz življenjskih zavarovanj	42.979	180.338	23,8
X.		Drugi odhodki iz zavarovanj	10.070.557	12.993.186	77,5
	1.	Drugi odhodki iz premoženjskih zavarovanj, razen zdravstvenih zavarovanj	9.698.894	12.805.201	75,7
	2.	Drugi odhodki iz življenjskih zavarovanj	371.663	187.985	197,7
XI.		Drugi prihodki	6.489.633	4.647.977	139,6
	1. 2.	Drugi prihodki iz premoženjskih zavarovanj Drugi odhodki iz življenjskih zavarovanj	5.462.265 1.027.368	3.629.915 1.018.062	150,5 100,9
XII.		Drugi odhodki	2.518.278	1.646.569	152,9
	1. 2.	Drugi odhodki iz premoženjskih zavarovanj Drugi odhodki iz življenjskih zavarovanj	2.451.710 66.568	1.615.326 31.243	151,8 213,1

	1. Poslovni izid obračunskega obdobja iz premoženjskih zavarovanj	29.427.155	28.405.207	103,6
	2. Poslovni izid obračunskega obdobja iz življenjskih zavarovanj	11.242.832	11.692.764	96,2
XIV.	Davek iz dobička	7.749.007	7.879.068	98,4
	1.1. Davek iz dobička pri premoženjskih zavarovanjih	5.865.758	5.937.785	98,8
	1.2. Davek iz dobička pri življenjskih zavarovanjih	1.883.249	1.941.283	97,0
XV.	Odloženi davki	2.767	-1.146.548	-0,2
	1.1. Odloženi davki pri premoženjskih zavarovanjih	59.846	-1.145.571	-5,2
	1.2. Odloženi davki pri življenjskih zavarovanjih	-57.079	-977	5842,3
XVI.	Čisti poslovni izid obračunskega obdobja (XIII-XIV+XV)	32.918.213	33.365.451	98,7
	Razčlenitev poslovnega izida
	- Iz premoženjskih zavarovanj	23.501.551	23.612.993	99,5
	- Iz življenjskih zavarovanj	9.416.662	9.752.458	96,6
D.	Izračun vseobsegajočega donosa
I.	Čisti dobiček/izguba poslovnega leta po obdavčitvi	32.918.213	33.365.451	98,7
II.	Drugi vseobsegajoči donos po obdavčitvi (1+2+3+4+5+6+7+8+9+10)	4.742.032	-5.747.397	-82,5
a)	Postavke, ki v kasnejših obdobjih ne bodo prerazvrščene v poslovni izid	389.853	108.540	359,2
	5. Druge postavke, ki v kasnejših obdobjih ne bodo prerazvrščene v poslovni izid	393.647	105.795	372,1
	6. Davek od postavk, ki ne bodo prerazvrščene v poslovni izid	-3.794	2.745	-138,2
b)	Postavke, ki bodo v kasnejših lahko prerazvrščene v poslovni izid	4.352.179	-5.855.937	-74,3
	1. Čisti dobički/izgube iz ponovne izmere finančnega sredstva, razpoložljivega za prodajo	6.220.370	-7.018.209	-88,6
	Pripadajoči čisti dobički/izgube v zvezi z naložbami v kapital pridruženih in skupaj 3. obvladovanih družb, obračunanih po kapitalski metodi	0	-33.187	-
	4. Davek od postavk, ki bodo v kasnejših obdobjih lahko prerazvrščene v poslovni izid	-1.479.133	1.170.632	-126,4
	5. Čisti dobički/izgube, ki izhajajo iz pretvorbe računovodskih izkazov	-389.058	24.827	-1567,1
III.	Celotni vseobsegajoči donos (I + II)	37.660.245	27.618.054	136,4

Priloga B – Računovodski izkazi Save Re, pripravljeni skladno z zahtevami Agencije za zavarovalni nadzor

Izkaz finančnega položaja

(v EUR)		31.12.2016	31.12.2015	Indeks
	SREDSTVA ( od A do F)	568.147.764	570.886.710	99,5
A.	Neopredmetena sredstva	832.567	666.490	124,9
B.	Opredmetena osnovna sredstva	7.753.202	2.455.343	315,8
D.	Odložene terjatve za davek	1.373.436	2.285.448	60,1
E.	Naložbene nepremičnine	3.122.076	2.999.742	104,1
F.	Finančne naložbe v družbah v skupini in v pridruženih družbah	191.640.382	208.231.721	92,0
G.	Finančne naložbe	249.948.775	242.633.203	103,0
	- v posojila in depozite	13.069.414	13.457.000	97,1
	- v posesti do zapadlosti	2.074.813	2.074.258	100,0
	- razpoložljive za prodajo	233.517.137	223.973.704	104,3
	- vrednotene po pošteni vrednosti	1.287.411	3.128.241	41,2
I.	Znesek zavarovalno-tehničnih rezervacij prenesen na pozavarovalnice in sozavarovanje	18.203.912	16.026.358	113,6
K.	Terjatve	79.836.627	84.425.749	94,6
	2. Terjatve iz pozavarovanja in sozavarovanja	79.603.551	82.453.006	96,5
	3. Terjatve za odmerjeni davek	0	1.633.620	-
	4. Druge terjatve	233.076	339.123	68,7
L.	Druga sredstva	7.446.968	10.876.706	68,5
M.	Denar in denarni ustrezniki	7.989.819	285.950	2794,1
N.	Zunajbilančne postavke	12.356.000	12.119.172	102,0
	OBVEZNOSTI ( A do H)	568.147.764	570.886.710	99,5
A.	Kapital	270.355.622	263.679.403	102,5
1.	Osnovni kapital	71.856.376	71.856.376	100,0
2.	Kapitalske rezerve	54.239.757	54.239.757	100,0
3.	Rezerve iz dobička	122.065.310	113.855.967	107,2
4.	Presežek iz prevrednotenja	3.785.553	3.006.703	125,9
5.	Rezerve, nastale zaradi prevrednotenja po pošteni vrednosti	-1.765	-42.835	4,1
6.	Zadržani čisti poslovni izid	9.283.163	12.769.646	72,7
7.	Čisti poslovni izid poslovnega leta	9.127.228	7.993.789	114,2
B.	Podrejene obveznosti	23.570.771	23.534.136	100,2
C.	Zavarovalno-tehnične rezervacije	226.207.479	220.901.954	102,4
1.	Prenosne premije	43.345.415	46.546.065	93,1
3.	Škodne rezervacije	182.167.780	173.912.911	104,8
4.	Druge zavarovalno-tehnične rezervacije	694.284	442.978	156,7
E.	Druge rezervacije	331.802	347.277	95,5
I.	Druge finančne obveznosti	104.280	91.897	113,5
J.	Obveznosti iz poslovanja	43.797.970	47.871.910	91,5
2.	Obveznosti iz pozavarovanja in sozavarovanja	43.723.843	47.871.910	91,3
3.	Obveznosti za odmerjeni davek	74.127	0	-
K.	Ostale obveznosti	3.779.840	14.460.133	26,1

Razkritje zunajbilančnih postavk

(v EUR)	2016	2015
Terjatve iz naslova izbrisa podrejenih finančnih instrumentov	10.038.000	10.038.000
Druge potencialne terjatve iz pozavarovanja	1.950.000	1.950.000
Potencialne terjatve	11.988.000	11.988.000
(v EUR)	2016	2015
Dana poroštva	158.000	131.172
Tožbeni zahtevki	210.000	0
Potencialne obveznosti	368.000	131.172
Potencialne terjatve in obveznosti	11.620.000	11.856.828

Družba v zunajbilančnih postavkah leta 2016 in 2015 (kjer smo izvedli popravek glede na podatke, razkrite v letnem poročilu 2015) izkazuje tudi potencialne terjatve v višini nominalne vrednosti izbrisanih podrejenih instrumentov, za katere družba nadaljuje aktivnosti za zaščito svojih interesov. Tako so bile v decembru 2016 vložene odškodninske tožbe proti bankam izdajateljicam podrejenih finančnih instrumentov, katerih imetnica je bila družba pred njihovim izbrisom.

Izkaz poslovnega izida

(v EUR)	2016	2015	Indeks
Čisti prihodki od zavarovalnih premij	133.428.875	125.479.297	106,3
- obračunane kosmate zavarovalne premije	147.426.893	151.982.421	97,0
- obračunane premije, oddane v pozavarovanje in sozavarovanje	-17.548.733	-18.368.925	95,5
- sprememba prenosnih premij	3.550.715	-8.134.199	-43,7
Prihodki od naložb v odvisne in pridružene družbe	26.308.516	13.004.219	202,3
Prihodki od naložb	12.880.066	18.675.409	69,0
Drugi zavarovalni prihodki, od tega	9.263.194	9.809.545	94,4
- prihodki od provizij	2.813.943	2.605.901	108,0
Drugi prihodki	33.974	82.496	41,2
Čisti odhodki za škode	-81.781.565	-86.680.582	94,3
- obračunani kosmati zneski škod	-85.165.592	-89.689.537	95,0
- obračunani deleži pozavarovateljev in sozavarovateljev	9.811.408	13.750.771	71,4
- sprememba škodnih rezervacij	-6.427.381	-10.741.816	59,8
Sprememba drugih zavarovalno-tehničnih rezervacij	-88.760	-121.984	72,8
Odhodki za bonuse in popuste	-162.545	-83.193	195,4
Obratovalni stroški, od tega	-47.288.975	-40.229.226	117,5
- stroški pridobivanja zavarovanj	-36.659.727	-30.953.238	118,4
Odhodki od naložb v odvisne in pridružene družbe	-4.330.782	-4.870.049	88,9
Odhodki naložb, od tega	-7.132.879	-11.187.465	63,8
- oslabitve finančnih naložb sredstev, ki niso merjena po pošteni vrednosti skozi poslovni izid	-330.740	-713.284	46,4
Drugi zavarovalni odhodki	-6.033.695	-7.139.116	84,5
Drugi odhodki	-118.284	-2	5.914.200,0
Poslovni izid pred obdavčitvijo	34.977.140	16.739.349	209,0
Odhodek za davek	-2.103.323	-547.447	384,2
Čisti poslovni izid poslovnega leta	32.873.817	16.191.902	203,0
Osnovni čisti dobiček/izguba na delnico	2,08	0,98	211,9
Popravljeni čisti dobiček/izguba na delnico	2,08	0,98	211,9

Izkaz vseobsegajočega donosa

(v EUR)		2016	2015	Indeks
A	Izkaz izida iz premoženjskih zavarovanj, razen zdravstvenih zavarovanj
I.	Čisti prihodki od zavarovalnih premij	133.428.875	125.479.297	106,3
	1. Obračunane kosmate zavarovalne premije	147.426.893	151.982.421	97,0
	4. Obračunane pozavarovalne premije (-)	-17.548.733	-18.368.925	95,5
	5. Sprememba kosmatih prenosnih premij (+/-)	3.200.650	-7.457.308	-42,9
	6. Sprememba prenosnih premij za pozavarovalni in sozavarovalni del (+/-)	350.065	-676.891	-51,7
II.	Razporejeni donos naložb, prenesen iz izkaza čistega izida zavarovalnice (postavka D VIII)	0	7.484.521	-
IV.	Čisti odhodki za škode	81.781.565	86.680.582	94,4
	1. Obračunani kosmati zneski škod	86.397.922	90.952.440	95,0
	2. Prihodki od uveljavljenih kosmatih regresnih terjatev (-)	-1.232.330	-1.262.903	97,6
	4. Obračunani deleži pozavarovateljev (-)	-9.811.408	-13.750.771	71,4
	5. Sprememba kosmatih škodnih rezervacij (+/-)	8.254.869	-3.418.581	-241,5
	6. Sprememba škodnih rezervacij za pozavarovalni in sozavarovalni del (+/-)	-1.827.488	14.160.397	-12,9
V.	Sprememba drugih čistih zavarovalno-tehničnih rezervacij (+/-)	88.760	121.984	72,8
VI.	Čisti odhodki za bonuse in popuste	162.545	83.193	195,4
VII.	Čisti obratovalni stroški	44.475.032	37.623.325	118,2
	1. Stroški pridobivanja zavarovanj	33.061.396	32.445.281	101,9
	2. Sprememba v razmejenih stroških pridobivanja zavarovanj (+/-)	3.598.331	-1.492.043	-241,2
	3. Drugi obratovalni stroški	10.629.248	9.275.988	114,6
	3.1. Amortizacija vrednosti sredstev, potrebnih za obratovanje	340.371	289.196	117,7
	3.2. Stroški dela	6.693.833	6.073.065	110,2
	Stroški storitev fizičnih oseb, ki ne opravljajo dejavnosti (stroški po 3.3. pogodbah o delu, pogodbah o avtorskem delu in v zvezi z drugimi pravnimi razmerji), skupaj z dajatvami, ki bremenijo družbo	179.111	168.909	106,0
	3.4. Ostali obratovalni stroški	3.415.933	2.744.818	124,5
	4. Prihodki od pozavarovalnih provizij in iz deležev v pozitivnem tehničnem izidu iz pozavarovalnih pogodb (-)	-2.813.943	-2.605.901	108,0
VIII.	Drugi čisti zavarovalni odhodki	186.327	164.145	113,5
	1. Odhodki za preventivno dejavnost	26	9	288,9
	3. Ostali čisti zavarovalni odhodki	186.301	164.136	113,5
IX.	Izid premoženjskih zavarovanj, razen zdravstvenih zavarovanj (I+II+III-IV+V-VI VII-VIII)	6.734.646	8.290.590	81,2

Izkaz vseobsegajočega donosa – nadaljevanje

(v EUR)		2016	2015	Indeks
C.	Izračun čistega izida zavarovalnice
I.	Izid iz premoženjskih zavarovanj, razen zdravstvenih zavarovanj (A X)	6.734.646	8.290.590	81,2
III.	Prihodki naložb	39.319.827	31.693.861	124,1
	1. Prihodki iz deležev v družbah 1.1. prihodki iz deležev v družbah v skupini	27.051.488 26.308.516	13.730.032 13.004.219	197,0 0,0
	1.3. prihodki iz deležev v drugih družbah	742.972	725.813	102,4
	2. Prihodki drugih naložb	11.492.029	16.995.327	67,6
	2.1. Prihodki od zemljišč in zgradb	131.245	14.233	922,1
	- v družbah v skupini	11.152	14.233	78,4
	- v drugih družbah	120.093	0	-
	2.2. Prihodki od obresti	4.427.975	4.710.946	94,0
	- v družbah v skupini	191.271	255.998	74,7
	- v drugih družbah	4.236.704	4.454.948	95,1
	2.3. Drugi prihodki naložb	6.932.809	12.270.148	56,5
	2.3.1. Prevrednotovalni finančni prihodki	6.926.024	12.264.857	56,5
	- v drugih družbah	6.926.024	12.264.857	56,5
	2.3.2. Drugi finančni prihodki	6.785	5.291	128,2
	- v drugih družbah	6.785	5.291	128,2
	4. Dobički pri odtujitvah naložb	776.310	968.502	80,2
V.	Odhodki naložb	11.522.976	16.059.304	71,8
	1. Amortizacija naložb sredstev, ki niso potrebna za obratovanje	59.315	1.790	3313,7
	2. Odhodki za upravljanje sredstev, odhodki za obresti in drugi finančni odhodki	846.288	904.803	93,5
	3. Prevrednotovalni finančni odhodki	10.226.671	14.620.688	70,0
	4. Izgube pri odtujitvah naložb	390.702	532.023	73,4
	Razporejen donos naložb, prenesen v izkaz izida iz premoženjskih zavarovanj,
VI.	razen zdrav. zav. (A II)	0	7.484.521	-
VII.	Drugi prihodki iz zavarovanj	6.318.006	7.189.411	87,9
	1. Drugi prihodki iz premoženjskih zavarovanj, razen zdravstvenih zavarovanj	6.318.006	7.189.411	87,9
VIII.	Drugi odhodki iz zavarovanj	5.788.053	6.973.181	83,0
	1. Drugi odhodki iz premoženjskih zavarovanj, razen zdravstvenih zavarovanj	5.788.053	6.973.181	83,0
IX.	Drugi prihodki	33.974	82.496	41,2
	1. Drugi prihodki iz premoženjskih zavarovanj	33.974	82.496	41,2
X.	Drugi odhodki	118.284	2	5914200,0
	1. Drugi odhodki iz premoženjskih zavarovanj	118.284	2	5914200,0
XI.	Poslovni izid obračunskega obdobja pred obdavčitvijo (I+II+III+IV-V-VI+VII-VIII+IX X)	34.977.140	16.739.350	209,0
	1. Poslovni izid obračunskega obdobja iz premoženjskih zavarovanj	34.977.140	16.739.350	209,0
XIV.	Davek iz dobička	1.467.243	1.514.883	96,9
	1.1. Davek iz dobička pri premoženjskih zavarovanjih	1.467.243	1.514.883	96,9
XV.	Odloženi davki	636.080	-967.436	-65,8
	1.1. Odloženi davki pri premoženjskih zavarovanjih	636.080	-967.436	-65,8
XVI.	Čisti poslovni izid obračunskega obdobja (XIII-XIV+XV)	32.873.817	16.191.902	203,0
	Razčlenitev poslovnega izida
	- Iz premoženjskih zavarovanj	32.873.817	16.191.902	203,0

Izkaz vseobsegajočega donosa – nadaljevanje

	(v EUR)			2016	2015	Indeks
D.			Izračun vseobsegajočega donosa
I.			Čisti poslovni izid poslovnega leta po obdavčitvi	32.873.817	16.191.902	203,0
II.			Drugi vseobsegajoči donos po obdavčitvi (1+2+3+4+5+6+7+8+9)	819.920	-1.377.871	-59,5
	a)		Postavke, ki v kasnejših obdobjih ne bodo prerazvrščene v poslovni izid	41.070	-26.975	-152,3
		5.	Druge postavke, ki se v kasnejših obdobjih ne bodo prerazvrstile v poslovni izid	44.864	-27.705	-161,9
		6.	Davek od postavk, ki ne bodo prerazvrščene v poslovni izid	-3.794	730	-519,7
	b)		Postavke, ki bodo v kasnejših obdobjih lahko prerazvrščene v poslovni izid	778.850	-1.350.896	-57,7
		1.	Čisti dobički/izgube iz ponovne izmere finančnih sredstev, razpoložljivih za prodajo	1.050.990	-1.627.587	-64,6
		5.	Davek od postavk, ki bodo v kasnejših obdobjih lahko prerazvrščene v poslovni izid	-272.140	276.691	-98,4
III.			Vseobsegajoči donos poslovnega leta po obdavčitvi (I + II)	33.693.737	14.814.031	227,4

Priloga C – Slovar izbranih strokovnih izrazov in načinov izračuna

BVAL cena. Iz angl. Bloomberg valuation. Cena, pridobljena iz informacijskega sistema Bloomberg.
CBBT cena. Angl. Composite Bloomberg Bond Trader. Je zaključna cena objavljena v sistemu Bloomberg, ki temelji na zavezujočih
ponudbah.
Cedent, cedirati, cesija. Cedent je zavarovatelj, ki koristi storitve pozavarovatelja. Cedirati pomeni odstopiti delež prevzetega zavarovanja
pozavarovatelju. Cesija je delež zavarovanja, ki ga cedent odstopi pozavarovatelju.
Cenovno tveganje. Tveganje, da bo obračunana (po)zavarovalna premija premajhna za obveznosti, ki bodo nastale s sklenitvijo
(po)zavarovanja.
Čist/kosmat. V zavarovalstvu se izraza kosmat in čist običajno nanašata na količine ali kazalnike pred in po odbitku pozavarovanja.
Čiste premije. Premije, obračunane po vseh policah, sklenjenih in obnovljenih v danem obdobju, ne glede na to, ali so bile zaslužene ali ne.
Čiste premije so premije po odbitku pozavarovanja.
Čiste škode. Zavarovalnine ali odškodnine, obračunane v danem obdobju za v celoti ali delno rešene škode, vključno s stroški reševanja
škodnih zahtevkov, ter zmanjšane za prihodke od uveljavljenih regresov in deležev pozavarovateljev in sozavarovateljev.
Čisti kombinirani količnik. Vsi odhodki (razen iz naložbenja) v odstotku od vseh prihodkov (razen iz naložbenja). Količnik za skupino je
izračunan za poslovna odseka pozavarovanje in premoženjska zavarovanja.
Čisti merodajni škodni količnik. Čisti odhodki za škode s spremembo drugih zavarovalno-tehničnih rezervacij v odstotku od čistih prihodkov
od zavarovalnih premij. Količnik za skupino je izračunan za poslovna odseka pozavarovanje in premoženjska zavarovanja.
Čisti obratovalni stroški. Obratovalni stroški, zmanjšani za prihodke od provizij.
Čisti odhodki za škode. Obračunani čisti zneski škod (kr. čiste škode) za dano obdobje, popravljeni za spremembo čistih škodnih rezervacij.
Čisti poslovni izid na delnico. Čisti poslovni izid v odstotku od tehtanega povprečnega števila uveljavljajočih se delnic.
Čisti prihodki od (zavarovalnih) premij. Obračunane čiste zavarovalne premije (kr. čiste premije) za dano obdobje, popravljene za
spremembo v čistih prenosnih premijah.
Čisti stroškovni količnik. Obratovalni stroški, zmanjšani za prihodke od provizij, v odstotku od čistih prihodkov od zavarovalnih premij.
CODM. Iz angl. Chief Operating Decision Maker (glavni nosilec odločanja družbe) je lahko ena oseba, odgovorna za spremljanje rezultatov
posameznega poslovnega odseka, lahko pa je to skupina ljudi, ki so odgovorni za alokacijo resursov ter spremljanje in ocenjevanje
rezultatov poslovanja.
Direktni zavarovatelj. Zavarovalnica, ki je v neposrednem pogodbenem razmerju z imetnikom zavarovalne police (fizična oseba, podjetje ali
organizacija).
Dividendna donosnost. Razmerje med vrednostjo dividende na delnico in tržnim tečajem delnice dva dneva po skupščini.
Donos naložbenega portfelja. Izračunan iz postavk izkaza poslovnega izida: prihodki od naložb v odvisne in pridružene družbe + prihodki od
naložb + prihodki naložbenih nepremičnin – odhodki od naložb v odvisne in pridružene družbe – odhodki od finančnih sredstev in
obveznosti – odhodki naložbenih nepremičnin. Prihodki in odhodki naložbenih nepremičnin so vključeni v postavki drugi prihodki oziroma
odhodki. Donos naložbenega portfelja ne vključuje čistih neiztrženih dobičkov in izgub naložb življenjskih zavarovancev, ki prevzemajo
naložbeno tveganje, saj ti ne vplivajo na izkaz poslovnega izida. Skladno s tema postavkama se giblje matematična rezervacija
zavarovancev, ki prevzemajo naložbeno tveganje.
Donosnost lastniškega kapitala. Čisti poslovni izid obdobja v odstotku od povprečnega stanja lastniškega kapitala v obdobju.
Donosnost naložbenega portfelja. Donos naložbenega portfelja v odstotku od povprečnega stanja naložbenega portfelja. Vključuje
naslednje postavke izkaza finančnega položaja: naložbene nepremičnine, finančne naložbe v odvisne in pridružene družbe, finančne
naložbe in denar in denarne ustreznike. Povprečno stanje je izračunano iz stanja naložbenega portfelja na dan priprave izkazov ter stanja
konec predhodnjega leta.
EIOPA. Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine.
Enostavni škodni količnik. Kosmate škode v odstotku od kosmatih premij.
Fakultativno pozavarovanje. Način pozavarovanja, po katerem ima cedirajoča družba možnost cedirati, pozavarovatelj pa ima možnost
sprejeti ali zavrniti posamezna tveganja zavarovalne police. Pogosto se uporablja za pozavarovanje večjih tveganj ali za zneske nad limiti že
pozavarovanih delov tveganj.
FATCA. Zakon o spoštovanju davčnih predpisov v zvezi z računi v tujini (angl. Foreign Account Tax Compliance Act); dodatne informacije na
http://www.sava-re.si/si/o-druzbi/FATCA/
Finančne naložbe. Finančne naložbe ne vključujejo finančnih naložb v pridružene družbe, naložbenih nepremičnin ter denarja in denarnih
ustreznikov.
IBNER. Rezervacije za nastale, ne dovolj prijavljene škode (prijavljene v nezadostni višini).
IBNR. Rezervacije za nastale, še neprijavljene škode.
Knjigovodska vrednost delnice. Razmerje med stanjem kapitala in tehtanim povprečnim številom uveljavljajočih se delnic.
Količnik administrativnih stroškov. Količnik obratovalnih stroškov, zmanjšanih za stroške pridobivanja zavarovanj in spremembo v
razmejenih stroških pridobivanja zavarovanj, v odstotku od kosmatih obračunanih premij.
Količnik lastne izravnave. Obračunane čiste zavarovalne premije v odstotku od obračunanih kosmatih zavarovalnih premij.
Konsolidirana knjigovodska vrednost delnice. Razmerje med konsolidiranim stanjem kapitala in tehtanim povprečnim številom
uveljavljajočih se delnic.
Konsolidirani čisti poslovni izid na delnico. Čisti poslovni izid lastnikov obvladujoče družbe v odstotku od tehtanega povprečnega števila
uveljavljajočih se delnic.
Kosmat/čist. V zavarovalstvu se izraza kosmat in čist običajno nanašata na količine ali kazalnike pred in po odbitku pozavarovanja.
Kosmate premije. Premije, obračunane po vseh policah, sklenjenih in obnovljenih v danem obdobju, ne glede na to, ali so bile zaslužene ali
ne. Kosmate premije so premije pred odbitkom pozavarovanja.
Kosmate škode. Zavarovalnine ali odškodnine, obračunane v danem obdobju za v celoti ali delno rešene škode, vključno s stroški reševanja
škodnih zahtevkov, ter zmanjšane za prihodke od uveljavljenih regresov. Kosmate škode so škode pred odbitkom pozavarovanja.
Kosmati merodajni škodni količnik. Kosmate škode s spremembo kosmatih škodnih rezervacij v odstotku od kosmatih premij s spremembo kosmatih prenosnih premij.

Kosmati obratovalni stroški. Obratovalni stroški brez spremembe v razmejenih stroških pridobivanja (stroški pridobivanja zavarovanj in

drugi obratovalni stroški). Kosmati stroškovni količnik. Kosmati obratovalni stroški v odstotku od obračunanih kosmatih zavarovalnih premij. Kreditno tveganje. Tveganje izgube ali neugodne spremembe v finančnem položaju zavarovalnice zaradi nihanj v kreditnem položaju izdajateljev vrednostnih papirjev, nasprotnih strank in morebitnih dolžnikov, ki so jim izpostavljene zavarovalnice v obliki tveganja neplačila nasprotne stranke, tveganja spremembe kreditnega pribitka in tveganja koncentracije tržnega tveganja. Kritni sklad. Premoženje, namenjeno kritju matematičnih rezervacij. Kritno premoženje. Premoženje, namenjeno kritju zavarovalno-tehničnih rezervacij. Lastni delež. Znesek ali del tveganja (škode), ki ga cedirajoča družba zadrži za lasten račun, in ne pozavaruje. Škode in pripadajoče stroške, ki presegajo višino lastnega deleža, potem plača pozavarovatelj cedirajoči družbi do limita odškodnine, navedenega v pozavarovalni pogodbi. V proporcionalnem pozavarovanju je lastni delež običajno odstotek zavarovalne vsote izvirne police. V proporcionalnem pozavarovanju pa je lastni delež običajno izražen kot absolutni znesek škode, odstotek škode ali škodni količnik. Lastni viri. Sredstva, ki predstavljajo kapital družbe. Likvidnostno tveganje. Tveganje (po)zavarovalnice, da ne more unovčiti naložb in drugih sredstev za poravnavo svojih finančnih obveznosti, ko te zapadejo. Načrt neprekinjenega delovanja. Dokument, ki vključuje postopke zagotavljanja neprekinjenega delovanja ključnih delovnih procesov in sistemov. Krizni načrt je sestavni del načrta neprekinjenega poslovanja ter določa tehnične in organizacijske ukrepe za ponovno vzpostavitev delovanja in zmanjšanja posledic hudih motenj poslovanja. Naložbeni portfelj. Naložbeni portfelj vključuje finančne naložbe v pridružene družbe, naložbene nepremičnine ter denar in denarne ustreznike. Neproporcionalno pozavarovanje (presežkovno pozavarovanje). Pozavarovalni dogovor, po katerem pozavarovatelj odškoduje cedirajočo družbo za del škode nad določeno višino (običajno izraženo v denarnem znesku), za katero je cedirajoča družba sklenila pogodbo. Določi se prioriteta; del škode, ki presega tak znesek, plača pozavarovatelj. Obračunane zavarovalne premije. Premije, obračunane po vseh policah, sklenjenih in obnovljenih v danem obdobju, ne glede na to, ali so bile zaslužene ali ne. Kosmat/čist – pred/po odbitku pozavarovanja. Obračunane kosmate zavarovalne premije (kr. kosmate premije). Obračunane čiste zavarovalne premije (kr. čiste premije) Obračunani zneski škod. Zavarovalnina ali odškodnina, obračunana v danem obdobju za v celoti ali delno rešene škode, vključno s stroški reševanja škodnih zahtevkov. Kosmat/čist – pred/po odbitku pozavarovanja. Obračunani kosmati zneski škod, zmanjšani za prihodke od uveljavljenih regresov (kr. kosmate škode). Obračunani čisti zneski škod (kr. čiste škode) Obračunska valuta. Vsaka lokalna valuta, v kateri je nominirana obračunska dokumentacija. Obračuni na osnovi posamezne pozavarovalne pogodbe so lahko nominirani v več različnih obračunskih valutah. Nanjo so načeloma vezane obveznosti in terjatve do cedenta in zato tudi pozavarovatelja. Odvisna družba. Družba, ki jo obvladuje druga družba. Operativna meja. Na podlagi izraženih mej dovoljenega tveganja se postavijo operativne omejitve za posamezna področja. Pomenijo zgornjo mejo, ki je sprejemljiva za posamezno tveganje in omogočajo, da družba ostane znotraj okvirov za prevzem tveganj. Operativno tveganje. Tveganje izgube zavarovalnice zaradi neprimernega ali neuspešnega izvajanja notranjih procesov, ravnanja ljudi ali delovanja sistemov ali zaradi zunanjih dogodkov. ORSA. Lastna ocena tveganj in solventnosti (angl. own risk and solvency assessment): lastna ocena tveganj, povezanih s poslovnim in strateškim načrtom družbe, ter ocena ustreznosti lastnih virov sredstev za njihovo pokrivanje OTC trg. Angl. over the counter. Transakcija preko OTC trga pomeni transakcijo med dvema strankama z vrednostnimi papirji ali drugimi finančnimi instrumenti zunaj organiziranega trga. Prenosne premije. Del obračunanih premij, ki se nanaša na nepotečeni del obdobja veljavnosti police in se pripiše ter pripozna kot prihodek v prihodnjih letih. Pridružena družba. Družba, v kateri ima naložbenik pomemben vpliv (moč sodelovati pri odločitvah o finančni in poslovni politiki družbe) in ki ni niti odvisna družba niti naložbenikovo skupno vlaganje. Primerni lastni viri sredstev. Lastni viri sredstev, primerni za kritje zahtevanega solventnostnega kapitala. Pripravljenost za prevzem tveganj. Stopnja tveganja, ki jo je družba pripravljena prevzeti v skladu z njenimi strateškimi cilji. Opredeljena je s sprejemljivim solventnostnim količnikom, stopnjo likvidnosti sredstev, dobičkovnostjo zavarovalnih produktov in tveganjem ugleda. Prodornost zavarovalnega trga. Obračunane kosmate zavarovalne premije kot odstotek od kosmatega družbenega proizvoda. Proporcionalno pozavarovanje. Pozavarovalni dogovor, po katerem pozavarovatelj odškoduje cedirajočo družbo proti plačilu vnaprej dogovorjenega dela premije za isti del škod iz vsake police, ki jo je sklenila cedirajoča družba. Proporcionalno zavarovanje lahko še naprej razdelimo na dve glavni vrsti: kvotno pozavarovanje in vsotno-presežkovno pozavarovanje. RBNS. Rezervacije za prijavljene, še ne poravnane škode (rezervacije po popisu). Register tveganj. Seznam vseh prepoznanih tveganj, ki ga družba vodi in redno posodablja. Retrocesija. Pozavarovanje, ki ga pridobijo pozavarovatelji; transakcija, s katero pozavarovatelj cedira tveganja drugemu pozavarovatelju. Škodnopresežkovno pozavarovanje. Vrsta pozavarovanja, pri katerem se zavarovatelj zaveže, da bo plačal določen del škodnega zahtevka, ti. lastni delež, pozavarovatelj pa se zaveže, da bo plačal škodo (ali del škode), ki presega takšen lastni delež.

Solventnostni količnik. Količnik primernih lastnih virov sredstev in zahtevanega solventnostnega kapitala. Količnik, ki presega 100 odstotkov, kaže, da ima družba dovolj virov za kritje zahtevanega solventnostnega kapitala.

Solventnostni količnik. Razpoložljivi kapital v odstotku od zahtevanega minimalnega kapitala.

Standardna formula. Niz izračunov, ki so določeni s predpisi Solventnost II in se uporabljajo za določitev zahtevanega solventnostnega kapitala.

Strateško tveganje. Tveganje nepričakovanega znižanja vrednosti družbe zaradi škodljivega učinka odločitev vodstva, sprememb poslovnega in pravnega okolja ter tržnega razvoja.

Transakcijska valuta. Valuta, v kateri poteka plačilni promet za pogodbene salde iz naslova pozavarovalnih pogodb.

Tržna tveganja. Sestavljajo ga tveganje obrestne mere, tveganje spremembe vrednosti lastniških vrednostnih papirjev in valutno tveganje. Tveganje koncentracije naložb. Tveganje, da bi se zaradi prevelike koncentracije naložb na določenem geografskem območju, ekonomskem sektorju, pri posameznem izdajatelju, ob neugodnih gibanjih zmanjšala vrednost naložb.

Tveganje lastniških vrednostnih papirjev. Občutljivost vrednosti sredstev, obveznosti in finančnih instrumentov na spremembe v višini ali nestanovitnosti tržnih cen delnic.

Tveganje obrestne mere. Občutljivost vrednosti sredstev, obveznosti in finančnih instrumentov na spremembe v časovni strukturi obrestnih mer ali nestanovitnosti obrestnih mer.

Tveganje samopridržaja. Tveganje, da pride do velikih čistih (agregatnih) škod zaradi katastrof ali koncentriranega škodnega dogajanja. Tveganje spremembe cen nepremičnin je tveganje, da bi se vrednost naložb zmanjšala zaradi nihanja cen nepremičnin.

Tveganje škod. Tveganje, da bo število škod večje, kot je bilo pričakovano, ali pa bo povprečna višina škod večja, kot je bilo pričakovano. Tveganje ugleda. Tveganje nastanka izgube zaradi negativne podobe, ki jo imajo o zavarovalnici njeni zavarovanci, poslovni partnerji, lastniki in investitorji, nadzorniki ali ostali deležniki.

Tveganje zavarovalno-tehničnih rezervacij. Tveganje, da so zavarovalno-tehnične rezervacije manjše, kot bi morale biti.

Univerzalna zavarovalnica (kompozitna zavarovalnica). Zavarovalnica, ki sklepa tako življenjska kot tudi premoženjska zavarovanja.

Valutno tveganje. Občutljivost vrednosti sredstev, obveznosti in finančnih instrumentov na spremembe v višini ali nestanovitnosti menjalnih tečajev .

Vseobsegajoči donos. Vseobsegajoči donos je sestavljen iz dveh delov. Prvi del predstavlja čisti poslovni izid obračunskega obdobja, ugotovljen v izkazu poslovnega izida. Drugi del predstavlja drugi vseobsegajoči donos, kjer so izkazani učinki drugih postavk prihodkov in odhodkov, ki niso pripoznani v izkazu poslovnega izida, vplivajo pa na velikost lastniškega kapitala, in sicer pretežno preko spremembe presežka iz prevrednotenja.

Zahtevani minimalni kapital. Minimalni kapital, izračunan skladno s pravili na podlagi Solventnosti I. Če pade kapital družbe pod zahtevani minimalni kapital, je družba dolžna izvajati določene ukrepe, povezane z Agencijo za zavarovalni nadzor.

Zahtevani minimalni kapital. Zahtevani minimalni kapital je enak znesku primernih osnovnih lastnih virov sredstev, pod katerim bi bili zavarovalci, zavarovanci ali drugi upravičenci zavarovalnih pogodb izpostavljeni nesprejemljivi stopnji tveganja, če se zavarovalnici dovoli nadaljnje poslovanje.

Zahtevani solventnostni kapital (SCR). Kapital, ki temelji na zakonsko predpisanem izračunu vseh merljivih tveganj, vključujoč tveganja premoženjskih zavarovanj, tveganja življenjskih zavarovanj, tveganja zdravstvenih zavarovanj, tržna tveganja, tveganja nasprotne stranke ter operativna tveganja.

Zavarovalna gostota. Obračunane kosmate zavarovalne premije kot odstotek od števila prebivalcev.

Zavarovalno tveganje. Tveganje nastanka izgube ali neugodne spremembe v vrednosti zavarovalnih obveznosti zaradi neustreznih premij in neustreznih predpostavk, upoštevanih v izračunu zavarovalno-tehničnih rezervacij.

Zavarovalno-tehnični izid. Izid iz zavarovalnih poslov za razliko od izida od naložbenja in izida ostalih postavk.

Znesek uveljavljenih regresnih terjatev (kr. regresne terjatve). Znesek regresnih zahtevkov, ki so bili v opazovanem obdobju na podlagi dogovora z regresnim zavezancem, sodbe pristojnega sodišča, pri kreditnih zavarovanjih pa z izplačilom zavarovalnine oblikovani kot regresna terjatev.

Dokument pripravili:

Martin Albreht, višji specialist v sektorju računovodstva Andreja Čič, specialistka v aktuariatu Jošt Dolničar, predsednik uprave Helena Dretnik, specialistka v sektorju za korporativne finance in kontroling Nataša Đukić, direktorica službe za upravljanje tveganj Špela Ferkolj, specialistka v sektorju za korporativne finance in kontroling Blaž Garbajs, specialist v poslovnem sektorju financ Tanja Grahek, specialistka v službi za upravljanje kadrov Klara Hauko, direktorica služba za upravljanje kadrov Janja Kogovšek, strokovna sodelavka v sektorju za korporativne finance in kontroling Melita Kolenko, strokovna sodelavka v sektorju za korporativne finance in kontroling Jana Mandelc, strokovna sodelavka za odnose z javnostmi Nika Matjan, direktorica službe skladnosti poslovanja Danijela Pavlič, direktorica službe notranje revizije Polona Pirš Zupančič, izvršna direktorica sektorja za korporativne finance in kontroling Vida Plestenjak, strokovna sodelavka za upravljanje kadrov Andreja Rahne, izvršna direktorica računovodskega sektorja Robert Sraka, direktor službe za tehnologijo in inovacije Mateja Šurla Ovniček, strokovna sodelavka v poslovnem sektorju financ Katja Vavpetič, direktorica aktuariata Nada Zidar, vodja službe v sektorju za računovodstvo