Pozavarovalnica Sava

Annual Report • May 23, 2017

Poročilo o solventnosti in finančnem položaju Save Re za leto 2016

Ljubljana, maj 2017

Povzetek 4
A.		Poslovanje in rezultati8
A.1		Poslovanje8
A.2		Rezultati pri sklepanju zavarovanj 17
A.3		Naložbeni rezultati19
A.4		Rezultati pri drugih dejavnostih22
A.5		Druge informacije 23
B.		Sistem upravljanja24
B.1		Splošne informacije o sistemu upravljanja 24
B.1.1		Organi upravljanja 24
B.1.2		Upravljanje tveganj28
B.1.3		Ključne funkcije v sistemu upravljanja tveganj 28
B.1.4		Odbori v sistemu upravljanja31
B.1.5		Informacija o politiki prejemkov 31
B.2		Zahteve glede sposobnosti in primernosti34
B.2.1		Splošno 34
B.2.2		Zahteve glede sposobnosti zadevnega osebja 34
B.2.3		Zahteve glede primernosti zadevnega osebja36
B.2.4		Postopek ocene 36
B.3		Sistem upravljanja tveganj, vključno z lastno oceno tveganja in solventnosti37
B.3.1		Organizacija upravljanja tveganj 37
B.3.2		Sestavni deli sistema upravljanja tveganj38
B.4		Sistem notranjega nadzora 44
B.4.1		Sistem notranjih kontrol44
B.4.2		Funkcija spremljanja skladnosti44
B.5		Funkcija notranje revizije46
B.6		Aktuarska funkcija48
B.7		Zunanje izvajanje 49
B.8		Druge informacije 50
C.	Profil tveganja	51
C.1		Zavarovalno tveganje51
C.1.1		Izpostavljenost tveganju52
C.1.2		Merjenje tveganja 53
C.1.3		Koncentracija tveganja 54
C.1.4		Upravljanje tveganja55
C.2		Tržno tveganje 58
C.2.1		Izpostavljenost tveganju58
C.2.2		Merjenje in koncentracija tržnih tveganj 59
C.2.3		Upravljanje tveganja61
C.3		Kreditno tveganje63
C.3.1		Izpostavljenost tveganju63
C.3.2		Merjenje tveganja 63
C.3.3		Upravljanje tveganja64
C.4		Likvidnostno tveganje 65
C.4.1		Izpostavljenost tveganju65
C.4.2		Merjenje tveganja 65
C.4.3		Koncentracija tveganja 65
C.4.4		Upravljanje tveganja65
C.5		Operativno tveganje 67

C.5.1	Izpostavljenost tveganju67
C.5.2	Merjenje tveganja 67
C.5.3	Koncentracija tveganja67
C.5.4	Upravljanje tveganja67
C.6	Druga pomembna tveganja 69
C.6.1	Izpostavljenost tveganju69
C.6.2	Merjenje tveganja 69
C.6.3	Koncentracija tveganja 69
C.6.4	Upravljanje tveganja69
C.7	Druge informacije 71
D.	Vrednotenje za namene solventnosti 73
D.1	Sredstva76
D.1.1	Odloženi stroški pridobivanja zavarovanj 76
D.1.2	Neopredmetena sredstva76
D.1.3	Odložene terjatve in obveznosti za davek76
D.1.4	Opredmetena osnovna sredstva, namenjena za lastno uporabo 77
D.1.5	Naložbe77
D.1.6	Posojila in hipotekarni krediti79
D.1.7	Znesek zavarovalno-tehničnih rezervacij, prenesen pozavarovateljem 79
D.1.8	Depoziti pri cedentih 80
D.1.9	Terjatve iz pozavarovanja in sozavarovanja80
D.1.10	Druge terjatve80
D.1.11	Lastne delnice81
D.1.12	Denar in denarni ustrezniki 81
D.1.13	Druga sredstva81
D.2	Zavarovalno-tehnične rezervacije82
D.2.1	Vrednosti SII zavarovalno-tehničnih rezervacij 83
D.2.2	Opis ravni negotovosti, povezane z vrednostjo SII zavarovalno-tehničnih rezervacij 84
D.2.3	Uporaba prilagoditev85
D.3	Druge obveznosti 86
D.3.1	Druge rezervacije razen zavarovalno-tehničnih rezervacij 86
D.3.2	Obveznosti iz pozavarovanja in sozavarovanja 86
D.3.3	Ostale obveznosti do dobaviteljev 86
D.3.4	Podrejene obveznosti86
D.3.5	Druge obveznosti (ki niso izkazane drugje)87
D.4	Alternativne metode vrednotenja 88
D.5	Druge informacije 89
E.	Upravljanje kapitala 90
E.1	Lastna sredstva 91
E.2	Zahtevani solventnostni kapital in zahtevani minimalni kapital94
E.2.1	Zahtevani solventnostni kapital (SCR)94
E.2.2	Zahtevani minimalni kapital 96
E.3	Uporaba podmodula tveganja lastniških vrednostnih papirjev, temelječega na trajanju, pri
	izračunu zahtevanega solventnostnega kapitala98
E.4	Razlika med standardno formulo in kakršnim koli uporabljenim notranjim modelom99
E.5	Neskladnost z zahtevanim minimalnim kapitalom in neskladnost z	zahtevanim
	solventnostnim kapitalom 100
E.6	Druge informacije 101
	Pregled in potrditev s strani uprave102
Priloga –	slovar izbranih strokovnih izrazov103
	Kvantitativni obrazci105

Povzetek

Uvod

S 1. 1. 2016 je začela veljati zakonodaja Solventnost II, ki je prinesla v upravljanje (po)zavarovalnic in zavarovalniških skupin velike spremembe. Zakonodaja obsega tri stebre, in sicer kvantitativni izračun kapitalskih zahtev, sistem upravljanja, vključno z lastno oceno tveganj in solventnosti, ter razkritja in poročanje. Sava Re (v nadaljevanju: družba) se je zadnji dve leti na novo zakonodajo temeljito in sistematično pripravljala ter je v novo okolje stopila dobro pripravljena.

Prvi steber Solventnosti II uvaja nov način izračuna kapitalske ustreznosti. Višina zahtevanega solventnostnega kapitala, ki ga mora družba zagotavljati, zdaj temelji na tveganjih, ki jim je izpostavljena. Zakonodaja dopušča dva možna načina izračuna zahtevanega solventnostnega kapitala – standardno formulo in notranji model. Sava Re za izračun zahtevanega solventnostnega kapitala uporablja standardno formulo.

V okviru drugega stebra Solventnosti II je poudarek predvsem na ustreznem sistemu upravljanja družbe, ki temelji zlasti na ustreznem delovanju organov upravljanja, uvedbi novih ključnih funkcij, sistematičnem upravljanju tveganj in sistemu notranjega nadzora. Poleg tega mora družba vsakoletno izvesti tudi lastno oceno tveganj in solventnosti. Ta od družbe zahteva, da poleg zakonsko predpisanega izračuna kapitalske ustreznosti, izvede še lastni izračun ter projekcije kapitalskih zahtev in primernih lastnih virov sredstev v najmanj triletnem strateškem obdobju.

Tretji steber predpisuje predvsem zahteve za poročanje, in sicer javno in tudi regulatorno. Družba za poslovno leto 2016 s Poročilom o solventnosti in finančnem položaju Save Re prvič javno poroča o sistemu upravljanja, profilu tveganj, vrednotenju za namene Solventnosti II ter o primernih lastnih virih sredstev in zahtevanem solventnostnem kapitalu.

Predstavitev družbe

Sava Re je največja pozavarovalnica s sedežem v centralni in vzhodni Evropi. Smo javna delniška družba v 25-odstotni lasti Slovenskega državnega holdinga.

Po velikosti smo srednje velika pozavarovalnica, ki deluje na globalnem trgu. Imamo prek 80 zaposlenih, ki se nahajajo v centralni pisarni v Ljubljani. Pozavarujemo vse zavarovalne vrste, vodimo in sledimo proporcionalne in tudi neproporcionalne pozavarovalne pogodbe ter strankam ponujamo:

• zmogljivost,
• nadomestilo za dodatni kapital,
• katastrofalna kritja,
• ustvarjalnost.

Imamo bonitetno oceno A- bonitetnih agencij S&P in A.M. Best. Naše poglavitne prednosti so poznavanje trga v širši regiji, zanesljivost, odzivnost, prožnost, predanost delu in finančna moč.

Sava Re je na mednarodnih trgih prisotna že 40 let in nudi celoten nabor pozavarovalnih kritij. Naše glavno vodilo je dolgoročno sodelovanje z našimi partnerji, da v dobrem in slabem skupaj dosežemo cilje, ki smo si jih zastavili.

Sprejeta tveganja so razpršena globalno, saj delujemo na vseh celinah. Trenutno imamo prek 300 strank v več kot 100 državah. Pri tem se osredotočamo na tiste države in zavarovatelje, ki svojo pozavarovalno zaščito gradijo na podlagi dolgoročnega sodelovanja in s katerimi nas povezujejo skupne značilnosti. Prednost dajemo naslednjim skupinam zavarovanj: premoženjska, gradbena, pomorska in energija.

Družba je hkrati tudi obvladujoča družba zavarovalniške skupine. V letu 2016 so se štiri družbe skupine (Zavarovalnica Maribor, Zavarovalnica Tilia, Velebit Osiguranje in Velebit Životno Osiguranje) združile v Zavarovalnico Sava, ki deluje v okviru Slovenije in Hrvaške ter je največja zavarovalnica skupine. Poleg Zavarovalnice Sava skupina obsega še štiri premoženjske zavarovalnice in dve življenjski zavarovalnici, vse delujoče na območju nekdanje Jugoslavije.

V družbi je v letu 2016 je prišlo do spremembe v sestavi uprave družbe in nadzornega sveta. Podrobnosti so navedene v razdelku B.1.1.

Sistem upravljanja

Družba ima vzpostavljen sistem upravljanja, ki je dobro definiran in vključuje:

• ustrezno organiziranost, vključno z organi vodenja, ključnimi funkcijami in odbori,
• integriran sistem upravljanja tveganj,
• sistem notranjih kontrol.

V družbi delujejo štiri ključne funkcije: aktuarska funkcija, funkcija spremljanja skladnosti, funkcija upravljanja tveganj in funkcija notranje revizije. Prav tako v družbi delujeta tudi odbor za upravljanje tveganj in aktuarski odbor.

Z namenom učinkovitega upravljanja tveganj ima družba vzpostavljen model treh obrambnih linij z jasno razdelitvijo odgovornosti in nalog med njimi:

• prva obrambna linija vključuje vse organizacijske enote, ki opravljajo poslovno dejavnost (sklepanje pozavarovanj, obravnava škod, naložbe, računovodstvo, kontroling in druge);
• drugo obrambno linijo predstavljajo funkcija upravljanja tveganj, aktuarska funkcija, funkcija spremljanja skladnosti in odbor za upravljanje tveganj;
• tretja obrambna linija, ki jo izvaja notranja revizija.

Profil tveganj

V profilu tveganj družbe prevladujejo tveganja premoženjskih zavarovanj in tržna tveganja. Družba je v manjši meri izpostavljena tudi drugim vrstam tveganj: tveganju zdravstvenih zavarovanj, tveganju nasprotne stranke in operativnim tveganjem. Poleg omenjenih tveganj, obravnavanih tudi v okviru standardne formule, je družba izpostavljena tudi likvidnostnim tveganjem, ki jih obvladuje predvsem z ustrezno strategijo zagotavljanja zadostne likvidnosti. Zaradi zahtevnega notranjega in zunanjega okolja je družba izpostavljena tudi različnim strateškim tveganjem.

Spodnja tabela prikazuje zahtevani solventnostni kapital v skladu s standardno formulo Solventnosti II (v nadaljevanju: SCR) po modulih tveganj na dan 31. 12. 2016.

Zahtevani solventnostni kapital po modulih tveganj

(v tisoč EUR)	31. 12. 2016
SCR	147.655
Prilagoditve za TP in DT	0
Operativno tveganje	4.519
Zahtevani osnovni solventnostni kapital	143.136
Vsota posameznih tveganj	186.271
Vpliv diverzifikacije tveganj	-43.135
Tržno tveganje	85.337
Tveganje neplačila nasprotne stranke	6.714
Tveganje življenjskih zavarovanj	0
Tveganje zdravstvenih zavarovanj	3.554
Tveganje premoženjskih zavarovanj	90.666
Primerni lastni viri sredstev	389.728
Solventnostni količnik	264%

Vrednotenje za namene solventnosti

Skladno s 174. členom ZZavar-1 se sredstva vrednotijo z zneskom, po katerem bi se sredstvo izmenjalo med dobro obveščenima strankama s pravico razpolaganja v strogo poslovnem odnosu. Prav tako družba vrednoti obveznosti na znesek, po katerem bi se lahko prenesle ali poravnale med dobro obveščenima strankama s pravico razpolaganja v strogo poslovnem odnosu.

Spodnja tabela prikazuje prilagoditve postavk bilance stanja v skladu z mednarodnimi standardi računovodskega poročanja (v nadaljevanju: MSRP), ki jih je družba izvedla pri vrednotenju za namene solventnosti. Prikazan je kapital v skladu z MSRP in primerni lastni viri sredstev v skladu s Solventnostjo II.

Prilagoditve kapitala (MSRP) pri vrednotenju SII bilance stanja

(v tisoč EUR)	31. 12. 2016
Kapital v skladu z MSRP	270.356
Razlika pri vrednotenju udeležb	102.799
Razlika pri vrednotenju drugih sredstev	-71.184
Razlika pri vrednotenju zavarovalno-tehničnih rezervacij	90.861
Razlika pri vrednotenju drugih obveznosti	9.295
Predvidljive dividende, razdelitve in dajatve	-12.398
Manjšinski deleži	0
Primerni lastni viri sredstev v skladu s Solventnostjo II	389.728

Upravljanje kapitala

Z ustreznim upravljanjem kapitala želi družba zagotoviti, da ima vedno na voljo zadostno višino virov za pokrivanje svojih obveznosti in zadoščanju zakonskih zahtev glede kapitala. Pri tem mora biti struktura primernih lastnih virov sredstev, ki zagotavljajo kapitalsko ustreznost, skladna z zakonodajo ter zagotavljati optimalno razmerje med dolžniškim in lastniškim virom financiranja. Višina lastnih virov sredstev mora biti zadostna tudi za doseganje drugih ciljev družbe.

Pri alokaciji lastnih virov sredstev na poslovne dejavnosti mora družba zagotavljati ustrezno stopnjo donosa na kapital.

Družba svoj poslovni in strateški načrt pripravlja na podlagi strategije prevzemanja tveganj in v njej določene pripravljenosti za prevzem tveganj. Med pripravo poslovnega in strateškega načrta družba preveri, ali je načrt v skladu s pripravljenostjo za prevzem tveganj, ter po potrebi načrt ustrezno prilagodi. Hkrati družba stremi k čim bolj optimalni uporabi kapitala.

Kapitalska ustreznost družbe
(v tisoč EUR)	31. 12. 2016
Zahtevani solventnostni kapital (SCR)	147.655
Primerni lastni viri sredstev	389.728
Solventnostni količnik	264%

Družba ima na dan 31. 12. 2016 vse primerne lastne vire sredstev uvrščene v prvi kvalitetni razred primernih lastnih virov sredstev.

Kot lahko razberemo iz tabele, je stanje primernih lastnih virov sredstev precej višje od SCR, kar potrjuje tudi visok solventnostni količnik družbe, ki je na dan 31. 12. 2016 znašal 264 %. Sprejemljiva meja solventnostnega količnika v skladu s strategijo prevzemanja tveganj družbe je 180 %, spodnja meja za optimalno kapitaliziranost pa 220 %. Iz tega sledi, da je družba dobro kapitalizirana tudi v skladu z notranjimi merili.

Poročilo o solventnosti in finančnem položaju družbe

V skladu z zahtevami zakonodaje Solventnost II glede poročanja, družba na dan 31. 12. 2016 prvič objavlja poročilo o solventnosti in finančnem položaju. Struktura poročila je predpisana v Prilogi XX k Delegirani uredbi Komisije (EU) 2015/35. Vse vrednosti, prikazane v poročilu, se ujemajo z vrednostmi, poročanimi v okviru kvantitativnega poročanja Agenciji za zavarovalni nadzor. Zneski v poročilu so prikazani v tisoč EUR. Ker se je zakonodaja Solventnost II uveljavila s 1. 1. 2016, v poročilu ne izkazujemo primerjalnih vrednosti na dan 31. 12. 2015.

Poročilo o solventnosti in finančnem položaju družbe je bilo pregledano tudi s strani revizijske hiše ERNST & YOUNG, ki je pripravila tudi Poročilo (mnenje) o pregledu in ga poročala AZN skladno s Sklepom o dodatnem revizijskem pregledu zavarovalnice in dodatnem revizorjevim poročilu in ZZavar-1.

A. Poslovanje in rezultati

A.1 Poslovanje

Naziv in pravna oblika družbe

Sava Re, d. d. Dunajska cesta 56 1000 Ljubljana Slovenija

Sava Re opravlja dejavnost pozavarovanja. Poleg tega je Sava Re tudi obvladujoča družba v skupini Sava Re, ki jo sestavljajo kompozitna zavarovalnica Sava, premoženjske zavarovalnice Sava neživotno osiguranje (SRB), Sava osiguruvanje (MKD), Illyria in Sava osiguranje (MNE) ter življenjski zavarovalnici Sava životno osiguranje (SRB) in Illyria Life.

Ime in kontaktni podatki nadzornega organa, odgovornega za finančni nadzor družbe

Agencija za zavarovalni nadzor Trg republike 3 1000 Ljubljana E-naslov: agencija@a-zn.si

Ime in kontaktni podatki zunanjega revizorja družbe

ERNST & YOUNG Revizija, poslovno svetovanje, d. o. o. Dunajska cesta 111 1000 Ljubljana Slovenija

Revizijo računovodskih izkazov Save Re izvaja revizijska družba Ernst & Young d.o.o., ki revizijo računovodskih izkazov Save Re in skupine Sava Re za poslovno leto 2016 opravlja četrto leto zapored. Revizijo vseh odvisnih družb so v letu 2016 izvajali lokalni revizorji iste revizijske družbe. V letu 2016 je bila z družbo Ernst & Young sklenjena nova pogodba za revizijo računovodskih izkazov za obdobje 2016–2018.

Delničar	Število delnic	Delež v osnovnem kapitalu	Delež glasovalnih pravic
SDH, d. d.	4.304.917	25,0%	27,8%
Zagrebačka banka d. d. – skrbniški račun	2.469.432	14,3%	15,9%

Opis imetnikov kvalificiranih deležev v družbi na dan 31. 12. 2016

Vir: Centralni register vrednostnih papirjev KDD d.d. in lastni preračuni. Opomba:

• Sava Re ima 1.721.966 lastnih delnic, ki nimajo glasovalnih pravic.

• Sava Re je 2. 6. 2016 od skupine Adris grupa, d. d., Vladimira Nazora 1, 52210 Rovinj, Hrvaška (v nadaljevanju: Adris grupa), prek pooblaščenca Rojs, Peljhan, Prelesnik & partnerji, o. p., d. o. o., prejela obvestilo o spremembi pomembnega deleža v družbi Sava Re. Adris grupa ima skupaj s svojimi odvisnimi družbami na skrbniških računih hranjenih 3.278.049 delnic z oznako POSR, kar predstavlja 19,04 % delnic v osnovnem kapitalu izdajatelja in 21,15 % vseh delnic z glasovalno pravico družbe Sava Re.

Položaj družbe v pravni strukturi skupine

Na spodnji sliki je prikazan položaj Save Re v pravni strukturi skupine.

Položaj Save Re na dan 31. 12. 2016

Družbi ZS Svetovanje in ZS Vivus sta bili z novim imenom vpisani v Sodni register šele januarja 2017.

Pomembne vrste poslovanja družbe in pomembna geografska območja, na katerih družba posluje

Družba posluje na trgu Republike Slovenije in na trgih po celotnem svetu. V spodnjih dveh tabelah so prikazani trgi, na katerih je Sava Re v letu 2016 prejela največ premije (več kot 500.000 EUR), in pomembne zavarovalne vrste poslovanja družbe. Kot je razvidno iz prve tabele, prejme Sava Re (poleg premije odvisnih družb) največ premije iz Azije.

Pomembne države, v katerih družba posluje

(v tisoč EUR)	Premija v letu 2016
Slovenija	52.111
Južna Koreja	17.159
Kitajska	9.696
Evropska Unija1	7.491
Ruska federacija	4.778
Švedska	3.805
Avstrija	3.403
Japonska	2.958
Turčija	2.573
Indija	2.468
Izrael	2.271
Češka republika	2.214
Bangladeš	2.200
Hrvaška	2.154
Vietnam	1.737
Nemčija	1.617
Singapur	1.396
Srbija	1.392
Francija	1.375
Poljska	1.209
Velika Britanija	1.152
Filipini	1.095
Črna Gora	1.037
Makedonija	944
Grčija	935
Papua Nova Gvineja	920
Belgija	910
Bolgarija	876
Nigerija	778
Libanon	733
Kosovo	681
Alžirija	661
Ciper	647
Indonezija	635
Bosna in Hercegovina	598
Mongolija	534
Nepal	529
Ostale države	9.757
Skupaj	147.427

¹ Ocenjena premija za leto 2016, ki je družba ne prikazuje po državah.

Med vrstami poslovanja so v letu 2016 prevladovala proporcionalna in neproporcionalna premoženjska pozavarovanja, ki so v strukturi predstavljala 56 % skupne kosmate premije. Sledijo proporcionalna avtomobilska pozavarovanja, katerih strukturni delež predstavlja 17 % skupne kosmate premije.

Premija po zavarovalnih vrstah poslovanja

	Kosmata premija v
(v tisoč EUR)	letu 2016
Požarno proporcionalno pozavarovanje in proporcionalno pozavarovanje druge
škode na premoženju	64.088
Neproporcionalno premoženjsko pozavarovanje	31.711
Proporcionalno pozavarovanje drugih motornih vozil	13.778
Proporcionalno pozavarovanje avtomobilske odgovornosti	10.684
Pomorsko, letalsko in transportno proporcionalno pozavarovanje	5.561
Proporcionalno pozavarovanje izpada dohodka	5.090
Proporcionalno pozavarovanje splošne odgovornosti	4.778
Neproporcionalno pomorsko, letalsko in transportno pozavarovanje	4.476
Neproporcionalno pozavarovanje odgovornosti	3.301
Proporcionalno pozavarovanje različnih finančnih izgub	1.742
Kreditno in kavcijsko proporcionalno pozavarovanje	997
Proporcionalno pozavarovanje za stroške zdravljenja	418
Življenjsko pozavarovanje	404
Neproporcionalno zdravstveno pozavarovanje	390
Proporcionalno pozavarovanje stroškov postopka	9

Pomembnejši dogodki v letu 2016

DOGODKI, POVEZANI Z ZDRUŽEVANJEM ZAVAROVALNIC V SKUPINI SAVA RE

• Dne 6. 5. 2016 so uprave zavarovalnic v skupini Sava Re s sedežem v EU (Zavarovalnica Maribor, Zavarovalnica Tilia, Velebit osiguranje, Velebit životno osiguranje), udeležene v postopku združevanja, podpisale Načrt čezmejne združitve in pogodbo o pripojitvi. Dne 13. 5. 2016 so pogodbo, skupaj s skupnim poročilom uprav o pripojitvi in čezmejni združitvi ter mnenjem revizorja na menjalno razmerje, ki ga je izdala družba BDO revizija d.o.o., potrdili nadzorni sveti vseh štirih družb. Junija 2016 so bile izvedene skupščine družb Zavarovalnica Maribor, Zavarovalnica Tilia, Velebit osiguranje in Velebit životno osiguranje, ki so dale soglasje k pripojitvi Zavarovalnice Tilia k Zavarovalnici Maribor ter k čezmejni združitvi obeh hrvaških družb k Zavarovalnici Maribor.
• Dne 23. 9. 2016 je Agencija za zavarovalni nadzor izdala dovoljenje za združitev zavarovalnic, s pripojitvijo Zavarovalnice Tilia in čezmejno združitvijo družb Velebit osiguranje ter Velebit životno osiguranje k Zavarovalnici Maribor.
• Dne 2. 11. 2016 se je uradno zaključil postopek združevanja štirih zavarovalnic (Zavarovalnica Maribor, Zavarovalnica Tilia, Velebit osiguranje in Velebit životno osiguranje), članic skupine Sava Re. S tem dnem sta bili v sodni register vpisani zgoraj opisana združitev zavarovalnic in sprememba naziva »Zavarovalnica Maribor, d.d.,« v »Zavarovalnica Sava, d.d.«. Postopek združevanja je potekal skladno z načrti in po oceni lastnika uspešno.

DOGODKI, POVEZANI Z ORGANI UPRAVLJANJA

Svet delavcev Save Re se je na seji 23. 2. 2016 seznanil z odstopno izjavo Helene Dretnik, članice nadzornega sveta predstavnice zaposlenih, in jo tudi sprejel. Helena Dretnik je podala odstopno izjavo 19. 2. 2016, ki je začela učinkovati z istim dnem. Do imenovanja novega člana nadzornega

sveta predstavnika zaposlenih je nadzorni svet Save Re delo nadaljeval v petčlanski sestavi. V skladu z Zakonom o sodelovanju delavcev pri upravljanju je Svet delavcev na svoji seji 29. 3. 2016 kot novo predstavnico zaposlenih v nadzornem svetu imenoval Matejo Živec. Nova članica je mandat nastopila 1. 4. 2016.

• Avgusta 2016 je Sava Re od Agencije za zavarovalni nadzor prejela dopis z obvestilom o nameravanem izreku ukrepa nadzora, v katerem ugotavlja, da Branko Tomažič, predsednik nadzornega sveta družbe, ne izpolnjuje vseh pogojev za imenovanje za člana nadzornega sveta v družbi.
• Nadzorni svet Save Re je na izredni seji 22. 8. 2016 z dnem 23. 8. 2016 Zvonka Ivanušiča odpoklical z mesta predsednika uprave in člana uprave družbe. Kot začasnega predsednika uprave je nadzorni svet z dnem 23. 8. 2016 imenoval dosedanjega člana uprave, Jošta Dolničarja, ter sprejel sklep, s katerim je določil, da uprava družbe od 23. 8. 2016 šteje tri člane. Nadzorni svet je nemudoma začel postopek izbora novega predsednika uprave. Dne 14. 10. 2016 je družba prejela tožbo Zvonka Ivanušiča, vloženo na Okrožno sodišče v Ljubljani, zaradi ugotovitve ničnosti sklepa nadzornega sveta o odpoklicu z mesta predsednika in člana uprave, ugotovitve ničnosti vpisa spremembe zastopnikov v sodni register, vrnitve na položaj predsednika uprave družbe in povrnitve nematerialne škode. Družba je pred tem že prejela tudi tožbo Zvonka Ivanušiča, vloženo na Delovno in socialno sodišče v Ljubljani, zaradi nezakonitega prenehanja pogodbe o zaposlitvi in prenehanja delovnega razmerja, v kateri tožnik hkrati zahteva polno reintegracijo.
• Dne 11. 10. 2016 je družba prejela odstopno izjavo Branka Tomažiča z mesta predsednika in člana nadzornega sveta družbe, ki je začela učinkovati isti dan. Isti dan so Branku Tomažiču prenehale veljati tudi funkcije v komisijah nadzornega sveta. Do nadaljnjega nadzorni svet deluje v petčlanski sestavi. Dne 12. 10. 2016 so člani nadzornega sveta Save Re na dopisni seji izmed sebe za predsednico nadzornega sveta izvolili Matejo Lovšin Herič, za njenega namestnika pa Slavena Mićkovića. Dne 12. 10. 2016 je bil za novega člana komisije nadzornega sveta za imenovanja imenovan Keith Morris. Dne 28. 10. 2016 je bil za predsednika revizijske komisije nadzornega sveta imenovan Slaven Mićković (dosedanji član revizijske komisije), za članico pa Mateja Lovšin Herič (dosedanja predsednica revizijske komisije). Dne 28. 10. 2016 je bila za novo članico in predsednico komisije nadzornega sveta za oceno sposobnosti in primernosti imenovana Mateja Živec.
• Nadzorni svet Save Re je 16. 12. 2016 na redni seji zaključil postopek izbora novega predsednika uprave družbe Sava Re in kot najprimernejšega kandidata izbral Marka Jazbeca. Marko Jazbec je bil 16. 12. 2016 imenovan za predsednika uprave Save Re za petletni mandat, ki se začne dan po prejemu odločbe o izdaji dovoljenja za opravljanje funkcije člana uprave, ki ga izda Agencija za zavarovalni nadzor.

OSTALI DOGODKI

• Nadzorni svet in uprava Save Re sta na seji 6. 4. 2016 oblikovala predlog skupščini, da se delničarjem družbe iz naslova dobička za leto 2015 izplača dividenda v višini 0,80 EUR bruto na delnico, in sicer od tega redno dividendo v višini 0,65 EUR bruto na delnico (kar predstavlja 18 odstotni porast glede na dividendo iz naslova dobička 2014) in izredno dividendo v višini 0,15 EUR bruto na delnico. Uprava Save Re je 31. redno sejo skupščine, sklicano za 24. 5. 2016, preklicala, in jo julija 2016 ponovno sklicala za 30. 8. 2016.
• Aprila 2016 je Sava Re izvedla postopek nakupa lastnih delnic zunaj organiziranega trga. Po končani ponudbi je družba določila ceno (15 EUR) in nakupno količino delnic POSR (845.599). Skupaj z nakupi lastnih delnic na organiziranem trgu je Sava Re od 1. 4. 2016 do vključno 22. 4. 2016 odkupila za 895.796 lastnih delnic v skupnem znesku 13,4 milijona EUR. Skupno število lastnih delnic po nakupih znaša 1.721.966, kar je 10,0 % minus ena delnica osnovnega kapitala družbe. Po 22. 4. 2016 družba ni več odkupovala lastnih delnic, saj je bilo skupščinsko pooblastilo omejeno na 10 % minus ena delnica.
• Na začetku maja 2016 je srbska družba Sava neživotno osiguranje (SRB) po prejetju dovoljenja Narodne banke Srbije izvedla prevzem celotnega portfelja družbe AS Osiguranje Beograd.
• Julija 2016 je bonitetna agencija Standard & Poor's ob rednem letnem pregledu poslovanja družbe Sava Re potrdila obstoječo oceno A- s stabilno napovedjo. Ocena odraža okrepljeno upravljanje tveganj družbe ter njeno dolgoročno stabilnost in finančno trdnost.
• Dne 30. 8. 2016 je potekala 31. skupščina, na kateri ni bilo napovedanih izpodbojnih tožb.
• Avgusta 2016 je severovzhodni in osrednji del Slovenije zajela ujma, katere neto škoda za skupino Sava Re je znašala 5 milijonov EUR.
• Ustavno sodišče je 19. 10. 2016 v zvezi z izbrisom podrejenih finančnih instrumentov ugotovilo, da sporni Zakon o bančništvu sicer daje razlaščenim delničarjem in podrejenim upnikom bank formalno možnost vlaganja odškodninskih tožb zoper Banko Slovenije, vendar je ta oblika sodnega varstva neučinkovita, ker oškodovanci nimajo dostopa do informacij in podatkov v zvezi z oceno vrednosti sredstev bank in drugih pomembnih podatkov, na podlagi katerih je Banka Slovenije izrekla izredne ukrepe prenehanja kvalificiranih obveznosti banke, ki so vodili do izbrisa bančnih delnic in podrejenih obveznic. Prav tako v zakonu ni ustreznih postopkovnih pravil in postopkov kolektivnega varstva, ki bi sploh omogočili kakovostno odločanje o sporih med razlaščenci in Banko Slovenije. Zato je Ustavno sodišče naložilo Državnemu zboru, naj v šestih mesecih po objavi odločbe sprejme tako zakonsko ureditev, ki bo omogočila ustavno skladno in učinkovito uveljavitev pravice do sodnega varstva za vse že vložene in bodoče odškodninske tožbe v zvezi z izbrisom delnic in obveznic, hkrati pa je tudi podaljšalo zastaralne roke za te odškodninske terjatve. Skupna nominalna vrednost izbrisanih podrejenih instrumentov znaša za Savo Re 10.038.000 EUR, za Zavarovalnico Sava 22.957.200 EUR, za Mojo naložbo pa 4.965.000 EUR. Vse omenjene družbe v skupini Sava Re bodo nadaljevale aktivnosti za zaščito svojih interesov. Zaradi varovanja zastaralnih rokov so članice skupine Sava Re decembra 2016 vložile odškodninske tožbe proti bankam izdajateljicam podrejenih finančnih instrumentov, katerih imetnice so bile pred izbrisom.
• Dne 4. 11. 2016 je bonitetna agencija A.M. Best Savi Re potrdila dolgoročni oceni finančne moči in kreditne sposobnosti A- (odlično) s stabilno napovedjo.

Pomembnejši dogodki po datumu poročanja

• Dne 7. 3. 2017 je v konferenčni dvorani Horus v Austria Trend hotelu Ljubljana potekala 32. skupščina delničarjev. Skupščina je na 32. zasedanju za štiriletno mandatno obdobje izvolila nove člane nadzornega sveta, in sicer Davorja Ivana Gjivoja, z začetkom mandata 7. 3. 2017, ter Matejo Lovšin Herič, Keitha Williama Morrisa in Andreja Krena, z začetkom mandata 16. 7. 2017. Nadzorni svet Save Re od 7. 3. 2017 deluje v popolni šestčlanski sestavi.
• Sava Re je v letih 2006 in 2007 najela podrejen dolg v nominalnem znesku 32 milijonov EUR z zapadlostjo leta 2027. Sava Re je podrejen dolg v navedenem obdobju najela zaradi širitve skupine Sava Re na trge nekdanje Jugoslavije ter boljše kapitalske ustreznosti v skladu s takrat veljavno zavarovalno zakonodajo in modelom bonitetne hiše Standard & Poor's. Januarja 2014 je Sava Re odkupila 8 milijonov EUR nominalnega zneska podrejenega dolga. Po pogodbenih določilih ima družba od leta 2017 naprej možnost predčasnega vračila podrejenega dolga v preostali nominalni višini 24 milijonov EUR. Na podlagi odobritve Agencije za zavarovalni nadzor je Sava Re 15. 3. 2017 poplačala prvo tranšo podrejenih obveznosti v nominalni višini 12 milijonov EUR. Poplačilo preostalega dela podrejenih obveznosti v nominalni višini 12 milijonov EUR je predvideno v juniju 2017. Sava Re tudi po celotnem vračilu podrejenega dolga po veljavni zakonodaji ohranja visok solventnostni količnik. Tudi simulaciji modelov bonitetnih hiš Standard & Poor's in A.M. Best sta pokazali, da predčasno poplačilo podrejene obveznosti ne vpliva na kapitalsko pozicijo, in tako družba Sava Re ostaja na trdnih ciljnih ravneh kapitaliziranosti.

Seznam odvisnih družb

V spodnjih tabelah navajamo podatke vseh odvisnih družb Save Re.

Odvisne družbe na dan 31. 12. 2016

Naziv	Zavarovalnica Sava	Moja naložba	Sava neživotno osiguranje (SRB)	Sava životno osiguranje (SRB)
Sedež	Cankarjeva 3, 2507 Maribor, Slovenija	Ulica Vita Kraigherja 5, 2103 Maribor, Slovenija	Bulevar vojvode Mišića 51, 11000 Beograd, Srbija	Bulevar vojvode Mišića 51, 11000 Beograd, Srbija
Matična številka	5063400	1550411	17407813	20482443
Vrsta dejavnosti	kompozitna zavarovalnica	pokojninska družba	premoženjska zavarovalnica	življenjska zavarovalnica
Osnovni kapital	68.417.377 EUR	6.301.109 EUR	6.665.393 EUR	4.838.286 EUR
Nominalna vrednost kapitalskega deleža	68.239.492 EUR	6.301.109 EUR	6.665.393 EUR	4.838.286 EUR
Delež v kapitalu in/ali glasovalnih pravicah, ki pripada posameznim drugim osebam v skupini	Sava Re: 99,74 %	Sava Re: 100,0 %	Sava Re: 100,0 %	Sava Re: 100,0 %
Organi upravljanja	uprava	uprava	generalna direktorica: Edita Rituper	izvršni odbor: Gorica Drobnjak (pred.), Zdravko Jojić
	David Kastelic (pred.), Primož Močivnik, Rok Moljk, Boris Medica, Robert Ciglarič	Lojze Grobelnik (pred.), Igor Pšunder	izvršni direktor: Milorad Bosnić
	nadzorni svet	nadzorni svet	nadzorni odbor	nadzorni odbor
	Jošt Dolničar (pred.), Mateja Treven, Polona Pirš Zupančič, Pavel Gojkovič, Aleš Perko, Branko Beranič	Mateja Treven (pred.), Katrca Rangus, Rok Moljk, Jure Korent, Andrej Rihter, Irena Šela, Robert Senica	Jošt Dolničar (pred.), Jure Korent, Marija Popović	Polona Pirš Zupančič (pred.), Pavel Gojkovič, Milan Jelićić
Upravljavske povezave	odvisna zavarovalnica	odvisna pokojninska družba	odvisna zavarovalnica	odvisna zavarovalnica
Organ nadzora	Agencija za zavarovalni nadzor, Trg republike 3, 1000 Ljubljana	Agencija za zavarovalni nadzor, Trg republike 3, 1000 Ljubljana	Narodna banka Srbije, Nemanjina 17, 11000 Beograd, Srbija	Narodna banka Srbije, Nemanjina 17, 11000 Beograd, Srbija

Naziv	Illyria	Illyria Life	Sava osiguruvanje (MKD)	Sava osiguranje (MNE)
Sedež	Sheshi Nëna Terezë 33, 10000 Priština, Kosovo	Sheshi Nëna Terezë 33, 10000 Priština, Kosovo	Zagrebska br.28 A, 1000 Skopje, Makedonija	PC Kruševac, Rimski trg 70, 81000 Podgorica, Črna Gora
Matična številka	70152892	70520893	4778529	02303388
Vrsta dejavnosti	premoženjska zavarovalnica	življenjska zavarovalnica	premoženjska zavarovalnica	premoženjska zavarovalnica
Osnovni kapital	5.428.040 EUR	3.285.893 EUR	3.820.077 EUR	4.033.303 EUR
Nominalna vrednost kapitalskega deleža	5.428.040 EUR	3.285.893 EUR	3.531.279 EUR	4.033.303 EUR
Delež v kapitalu in/ali glasovalnih pravicah, ki pripada posameznim drugim osebam v skupini	Sava Re: 100,0 %	Sava Re: 100,0 %	Sava Re: 92,44 %	Sava Re: 100,0 %
Organi upravljanja	generalni direktor: Gianni Sokolič	generalni direktor: Ramis Ahmetaj	izvršni direktor: Peter Skvarča	izvršni direktor: Nebojša Šćekić
			glavna operativna direktorja: Ruse Drakulovski, Ilo Ristovski
	izvršni odbor	izvršni odbor	odbor direktorjev	odbor direktorjev
	Primož Močivnik (pred.), Rok Moljk, Robert Sraka, Ramis Ahmetaj, Milan Viršek	Primož Močivnik (pred.), Robert Sraka, Gianni Sokolič, Rok Moljk, Milan Viršek	Rok Moljk (pred.), Peter Skvarča (izvršni član), Polona Pirš Zupančič, Milan Viršek, Janez Jelnikar	Milan Viršek (pred.), Jošt Dolničar, Edita Rituper
Upravljavske povezave	odvisna zavarovalnica	odvisna zavarovalnica	odvisna zavarovalnica	odvisna zavarovalnica
Organ nadzora	Centralna Banka Kosova, Garibaldi str. no.33, Priština, Kosovo	Centralna Banka Kosova, Garibaldi str. no.33, Priština, Kosovo	Agencija za zavarovalni nadzor, Ulica Vasil Glavinov br. 2, TCC Plaza kat 2, 1000 Skopje, Makedonija	Agencija za zavarovalni nadzor, Ul. Moskovska bb, 81000 Podgorica, Črna Gora

Naziv	Illyria Hospital	Sava Car	Sava Agent	Sava Station
Sedež	Sheshi Nëna Terezë 33, 10000 Priština, Kosovo	PC Kruševac, Rimski trg 70, 81000 Podgorica, Črna Gora	PC Kruševac, Rimski trg 70, 81000 Podgorica, Črna Gora	Zagrebska br.28 A, 1000 Skopje, Makedonija
Matična številka	70587513	02806380	02699893	7005350
Vrsta dejavnosti	trenutno ne opravlja nobene dejavnosti	tehnično preizkušanje in analiziranje	storitve zavarovalniških agentov in posrednikov	tehnično preizkušanje in analiziranje
Osnovni kapital	1.800.000 EUR	320.000 EUR	10.000 EUR	199.821 EUR
Nominalna vrednost kapitalskega deleža	1.800.000 EUR	320.000 EUR	10.000 EUR	199.821 EUR
Delež v kapitalu in/ali glasovalnih pravicah, ki pripada posameznim drugim osebam v skupini	Sava Re: 100,0 %	Sava osiguranje (MNE): 100,0 %	Sava osiguranje (MNE): 100,0 %	Sava osiguruvanje (MKD): 100,0 %
Organi upravljanja	direktorica:	izvršni direktor:	izvršna direktorica:	direktorica:
	Ilirijana Dželadini	Radenko Damjanović	Snežana Milović	Melita Gugulovska
Upravljavske povezave	odvisna družba	posredno odvisna družba	posredno odvisna družba	posredno odvisna družba
Organ nadzora	/	Agencija za zavarovalni nadzor, Ul. Moskovska bb, 81000 Podgorica, Črna Gora	Agencija za zavarovalni nadzor, Ul. Moskovska bb, 81000 Podgorica, Črna Gora	Ministrstvo za notranje zadeve Republike Makedonije

Naziv	ZS Vivus	ZS Svetovanje	Ornatus KC
Sedež	Karantanska ulica 35, 2000 Maribor	Betnavska cesta 2, 2000 Maribor	Karantanska ulica 35, 2000 Maribor
Matična številka	2154170000	2238799000	6149065000
Vrsta dejavnosti	dejavnost zavarovalniških agentov	dejavnost zavarovalniških agentov	dejavnost klicnih centrov
Osnovni kapital	188.763 EUR	83.363 EUR	11.000 EUR
Nominalna vrednost kapitalskega deleža	188.763 EUR	83.363 EUR	11.000 EUR
Delež v kapitalu in/ali glasovalnih pravicah, ki pripada posameznim drugim osebam v skupini	Zavarovalnica Sava: 100,0 %	Zavarovalnica Sava: 100,0 %	ZS Vivus: 100,0 %
Organi upravljanja	direktor:	direktor:	direktor:
	Kristijan Horvatić	Jurij Kislinger	Gregor Štangelj
Upravljavske povezave	posredno odvisna družba	posredno odvisna družba	posredno odvisna družba
Organ nadzora	Agencija za zavarovalni nadzor, Trg republike 3, 1000 Ljubljana	Agencija za zavarovalni nadzor, Trg republike 3, 1000 Ljubljana	Agencija za zavarovalni nadzor, Trg republike 3, 1000 Ljubljana

A.2 Rezultati pri sklepanju zavarovanj

Zneski premij, škod in stroškov

(v tisoč EUR)	2016	2015	Indeks
Kosmate premije	147.427	151.982	97,0
Kosmate škode	85.165	89.690	95,0
Čisti obratovalni stroški	44.475	37.623	118,2

Kosmate premije za pomembne vrste poslovanja

(v tisoč EUR)	2016	2015	Indeks
Požarno proporcionalno pozavarovanje in proporcionalno pozavarovanje druge škode na premoženju	64.088	60.786	105,4
Neproporcionalno premoženjsko pozavarovanje	31.711	29.805	106,4
Proporcionalno pozavarovanje drugih motornih vozil	13.778	15.038	91,6
Proporcionalno pozavarovanje avtomobilske odgovornosti	10.684	10.721	99,7
Ostale vrste poslovanja	27.166	35.635	76,2
Skupaj	147.427	151.982	97,0

Geografska segmentacija kosmatih premij

(v tisoč EUR)	2016	2015	Indeks
Slovenija	52.111	51.033	102,1
Tujina	95.316	100.949	94,4
Kosmate premije	147.427	151.982	97,0

Kot je razvidno iz zgornje tabele, so se kosmate premije iz Slovenije povišale za 2,1 % oziroma 1,1 milijona EUR (več prejete premije od Zavarovalnice Sava), kosmate premije iz tujine pa so se znižale za 5,6 % oziroma 5,6 milijona EUR. Padec premije iz tujine je predvsem posledica manj prejete premije iz Južne Koreje in ZDA, kar je delno posledica stanja nizkih premijskih stopenj na mednarodnih pozavarovalnih trgih in posledično načrtnega omejevanja rasti. Južna Koreja ostaja pomemben trg ter sodelovanje s partnerji na tem prostoru stabilno in dolgoročno. Sava Re je v letu 2016 glede na leto 2015 na tujih trgih dosegla ugodne rasti, na azijskih trgih (brez Južne Koreje) 12-odstotno rast, na afriških trgih 29-odstotno rast in na trgih Latinske Amerike v povprečju več kot 13-odstotno rast.

V strukturi kosmate premije so v letu 2016 še vedno prevladovala požarna pozavarovanja. Strukturni delež proporcionalnih požarnih pozavarovanj se je v primerjavi z letom 2015 povišal za 3 odstotne točke, delež neproporcionalnih pa za 2 odstotni točki.

(v tisoč EUR)	2016	2015	Indeks
Požarno proporcionalno pozavarovanje in proporcionalno pozavarovanje druge škode na premoženju	34.268	36.527	93,8
Neproporcionalno premoženjsko pozavarovanje	16.265	19.438	83,7
Proporcionalno pozavarovanje drugih motornih vozil	9.769	11.682	83,6
Proporcionalno pozavarovanje avtomobilske odgovornosti	7.673	7.230	106,1
Ostale vrste poslovanja	17.191	14.814	116,0
Skupaj	85.166	89.690	95,0

Kosmate škode za pomembne vrste poslovanja

Geografska segmentacija kosmatih škod

(v tisoč EUR)	2016	2015	Indeks
Slovenija	26.870	33.204	80,9
Tujina	58.295	56.486	103,2
Skupaj	85.165	89.690	95,0

Kosmate škode Save Re so bile v letu 2016 nižje za 5,0 %. Kosmate škode iz Slovenije so se v letu 2016 glede na leto 2015 znižale za 19,1 %. V letu 2015 so se izplačevale škode po žledu iz leta 2014 (izplačano iz rezervacije). Kosmate škode iz tujine so bile v primerjavi z letom 2015 višje za 3,2 %, kar je posledica izplačevanja škod za pretekla pogodbena leta. V strukturi škod so v letu 2016 še vedno prevladovala požarna pozavarovanja.

Čisti obratovalni stroški

(v tisoč EUR)	2016	2015	Indeks
Stroški pridobivanja zavarovanj, vključno s spremembo v razmejenih stroških pridobivanja zavarovanj	33.061	32.445	101,9
Sprememba v razmejenih stroških pridobivanja zavarovanj (+/-)	3.598	-1.492	441,2
Drugi obratovalni stroški	10.629	9.276	114,6
Prihodki od pozavarovalnih provizij	-2.814	-2.606	92,0
Čisti obratovalni stroški	44.475	37.623	118,2

Čisti obratovalni stroški za pomembne vrste poslovanja

(v tisoč EUR)	2016	2015	Indeks
Požarno proporcionalno pozavarovanje in proporcionalno pozavarovanje druge škode na premoženju	21.800	17.471	124,8
Neproporcionalno premoženjsko pozavarovanje	5.209	4.236	123,0
Proporcionalno pozavarovanje drugih motornih vozil	4.793	4.096	117,0
Proporcionalno pozavarovanje avtomobilske odgovornosti	4.201	3.541	118,6
Ostale vrste poslovanja	8.470	8.280	102,3
Skupaj	44.473	37.624	118,2

Stroški pridobivanja so bili v letu 2016 kljub padcu kosmatih premij višji za 1,9 %. Delež stroškov pridobivanja v premiji je bil glede na enako obdobje lani višji za 1,1 odstotne točke in je znašal 22,4 %. Sprememba v razmejenih stroških pridobivanja je bila v letu 2016 nižja kot lani predvsem zaradi zmanjšanja za ocenjeno prihodnjo provizijo po drseči lestvici za cedente skupine ter zaradi manjše rasti premije in posledično manjšega porasta stroškov pridobivanja v letu 2016 glede na leto 2015 kot pa v letu 2015 glede na leto 2014. Gre za enake učinke, kot jih ima gibanje kosmate premije na gibanje prenosne premije.

Drugi obratovalni stroški so bili v primerjavi z letom 2015 višji za 14,6 %, in sicer zaradi porasta stroškov dela (nove zaposlitve in medletne zaposlitve v letu 2016) in svetovalnih storitev (združevanje družb s sedežem v Sloveniji in na Hrvaškem).

Prihodki od pozavarovalnih provizij so bili višji predvsem zaradi višjih provizij, ki jih je Sava Re prejela od retrocesionarjev, udeleženih na pozavarovalnih programih slovenskih cedentov, kar je posledica ugodnega škodnega rezultata v preteklih letih za posel, ki ga družba retrocedira.

A.3 Naložbeni rezultati

Družba spremlja naložbeni rezultat iz naslova portfeljskih finančnih naložb in naložbenih nepremičnin tako po registrih naložb kot za družbo kot celoto. Donos in donosnost se spremljata po vrstah naložb ter tudi po vrstah prihodkov in odhodkov. V spodnjih tabelah so prikazani prihodki, odhodki in donos po tipih naložb ter po vrstah prihodkov in odhodkov. Družba ločeno spremlja in izkazuje finančne prihodke in odhodke iz naslova strateških naložb v odvisne družbe.

Prihodki in odhodki naložb po vrstah

Vrsta prihodka ( v tisoč EUR)	1. 1.–31. 12.
	2016	2015
Prihodki od obresti	21.234	22.637
Sprememba poštene vrednosti in dobički pri odtujitvah FVPL	738	1.359
Dobički pri odtujitvah naložb ostale MSRP skupine	2.315	1.664
Prihodki od dividend in deležev družbe v skupini in pridružene družbe	0	0
Prihodki od dividend in deležev ostale naložbe	1.284	1.228
Pozitivne tečajne razlike	7.325	12.513
Ostali prihodki	622	791
Skupaj	33.518	40.193
Vrsta odhodka (v tisoč EUR)	1. 1.–31. 12.
	2016	2015
Odhodki za obresti	842	1.161
Sprememba poštene vrednosti in izgube pri odtujitvah FVPL	632	1.504
Izgube pri odtujitvah naložb ostale MSRP skupine	499	350
Slabitve družbe v skupini in pridružene družbe	0	0
Slabitve ostalih naložb	595	726
Negativne tečajne razlike	5.835	9.234
Ostali odhodki	504	231
Skupaj	8.905	13.207

Prihodki naložb v letu 2016 znašajo 33,5 milijona EUR in so v primerjavi z enakim obdobjem lani nižji za 6,7 milijona EUR, ob izločitvi tečajnih razlik pa so nižji za 1,5 milijona EUR. Največji delež v strukturi prihodkov predstavljajo prihodki od obresti, ki v obdobju 1–12/2016 znašajo 21,2 milijona EUR (63,4 % skupnih finančnih prihodkov) in so v primerjavi z enakim obdobjem lani nižji za 1,4 milijona EUR.

Odhodki naložbenega portfelja so v letu 2016 glede na enako obdobje lanskega leta nižji za 4,3 milijona EUR, ob izločitvi tečajnih razlik pa nižji za 0,9 milijona EUR. Največji delež odhodkov predstavljajo, poleg negativnih tečajnih razlik, obresti za prejeta posojila in odhodki zaradi spremembe cen na trgu.

Donos po tipih naložb

(v tisoč EUR)	Prihodki/odhodki od obresti	Sprememba poštene vrednosti in dobički/izgube pri odtujitvah FVPL	Dobički/izgube pri odtujitvah naložb ostale MSRP skupine	Prihodki od dividend in deležev ostale naložbe	Slabitve naložb	Pozitivne/ negativne tečajne razlike	Ostali prihodki/ odhodki	Skupaj
V posesti do zapadlosti	6.029	0	0	0	0	1	-3	6.027
Dolžniški instrumenti	6.029	0	0	0	0	1	-3	6.027
Po pošteni vrednosti prek IPI	141	84	0	26	0	46	-34	263
Dolžniški instrumenti	141	190	0	0	0	43	48	422
Lastniški instrumenti	0	-105	0	26	0	4	28	-47
Ostale naložbe	0	0	0	0	0	0	-111	-111
Razpoložljivo za prodajo	14.208	0	1.816	1.258	-398	1.223	75	18.182
Dolžniški instrumenti	14.208	0	1.704	0	-331	1.223	1	16.806
Lastniški instrumenti	0	0	112	1.258	-67	0	0	1.302
Ostale naložbe	0	0	0	0	0	0	74	74
Krediti in terjatve	818	0	0	0	-196	220	70	913
Dolžniški instrumenti	808	0	0	0	-196	220	70	903
Ostale naložbe	10	0	0	0	0	0	0	10
Finančne naložbe poz. iz
naslova pozavarovalnih pogodb
pri cedentih	35	0	0	0	0	0	0	35
Podrejene obveznosti	-840	0	0	0	0	0	0	-840
Skupaj	20.392	84	1.816	1.284	-594	1.491	107	24.580

Najpomembnejšo postavko v strukturi donosa družbe predstavljajo obrestni prihodki, ki predstavljajo 83,0 % donosa družbe v letu 2016. Velik delež obrestnih prihodkov je skladen s strukturo portfelja družbe, v katerem prevladujejo dolžniški finančni instrumenti.

V strukturi po tipu vrednotenja donos naložb, razporejenih v skupino razpoložljivo za prodajo, predstavlja 74,0-odstotni delež.

Družba nerealizirane dobičke in izgube naložb, ki jih v računovodskih izkazih vodi v skupini razpoložljivo za prodajo, prikazuje v bilančni postavki presežek iz prevrednotenja. V spodnji tabeli je prikazano gibanje presežka iz prevrednotenja v letu 2016.

	Presežek iz prevrednotenja –	gibanje
--	------------------------------	---------

(v tisoč EUR)	2016	2015
Stanje 1. 1.	12.722	18.449
Sprememba poštene vrednosti	5.246	-9.406
Prenos negativnega presežka iz prevrednotenja v IPI zaradi slabitve	-594	-726
Prenos iz presežka prevrednotenja v IPI zaradi prodaje	1.564	3.124
Pripadajoči čisti dobiček/izgube, pripoznani v presežku iz prevrednotenja in zadržanem dobičku/izgub v zvezi z naložbami v pridruženih družbah, obračunan z uporabo
kapitalske metode	0	-33
Drugi čisti dobički/izgube	0	143
Odloženi davek	-1.479	1.171
Skupaj presežek iz prevrednotenja	17.459	12.722

Aktuarski dobički oziroma izgube zaradi spremembe sedanje vrednosti rezervacij za odpravnine zaradi sprememb aktuarskih predpostavk (drugi čisti dobički oziroma izgube) se od 1. 1. 2016 ne izkazujejo več v okviru presežka iz prevrednotenja, temveč v ločeni postavki izkaza finančnega položaja »Rezerve, nastale zaredi prevrednotenja po pošteni vrednosti«.

Družba nima naložb v listinjenje.

A.4 Rezultati pri drugih dejavnostih

Iz oddaje v najem naložbenih nepremičnin je družba v letu 2016 realizirala 131 tisoč EUR prihodkov (11 tisoč EUR od povezanih družb in 120 tisoč EUR od drugih). V letu 2015 je bilo prihodkov od povezanih družb za 14 tisoč EUR. Stroški vzdrževanja naložbenih nepremičnin so vključeni v najemno ceno oziroma jih družba po delilniku stroškov zaračuna najemnikom. Tovrstnih povrnjenih stroškov je bilo v letu 2016 25 tisoč EUR (2015: 4 tisoč EUR).

A.5 Druge informacije

Družba v zvezi s poslovanjem nima drugih pomembnih informacij.

B. Sistem upravljanja

B.1 Splošne informacije o sistemu upravljanja

B.1.1 Organi upravljanja

Splošno

Sava Re ima dvotirni sistem upravljanja, v katerem družbo vodi uprava, njeno delovanje pa nadzoruje nadzorni svet. Organi upravljanja, skupščina delničarjev družbe, nadzorni svet in uprava, delujejo v skladu z zakoni in drugimi predpisi, s statutom in svojimi poslovniki. Statut družbe, poslovnik o delu skupščine in poslovnik o delu nadzornega sveta so objavljeni na spletni strani družbe www.sava-re.si.

Organi upravljanja opravljajo svoje naloge skladno z zakonodajno ureditvijo, internimi pravili družbe in skladno s splošnimi usmeritvami, ki jih določajo politika upravljanja družbe, druge politike družbe in drugi interni akti.

Uprava vodi posle družbe, njeno delo pa nadzira nadzorni svet. Tako uprava kot nadzorni svet opravljata svoje delo v dobro družbe. Statut, zakon o gospodarskih družbah, zakon o zavarovalništvu, poslovnik o delu uprave in poslovnik o delu nadzornega sveta določajo razdelitev pristojnosti in odgovornosti med upravo in nadzornim svetom ter opredeljujejo njuno sodelovanje.

Uprava je pri vodenju družbe in sprejemanju odločitev samostojna. Pri sprejemanju odločitev, ki bi lahko pomembno vplivale na poslovno, finančno ali pravno stanje družbe, pa obvesti nadzorni svet, zato da se pri takih vprašanjih doseže medsebojno soglasje. Uprava se z nadzornim svetom posvetuje o poslovanju, strategiji, obvladovanju tveganj in odnosih z javnostmi.

Predsednik uprave obvešča bodisi predsednika nadzornega sveta bodisi celoten nadzorni svet o pomembnih dogodkih, nujnih za oceno položaja in vodenje družbe. Kadar je obveščen le predsednik nadzornega sveta, mora ta o pomembnih dogodkih obvestiti celotni nadzorni svet in po potrebi sklicati sejo nadzornega sveta. Uprava in nadzorni svet tesno sodelujeta, skladno z zakonodajo in dobro prakso v korist družbe.

Skupščina

Skupščina je najvišji organ družbe, s katerim delničarji družbe uresničujejo svoje pravice v zadevah družbe.

Skupščina odloča o:

• sprejetju letnega poročila, če nadzorni svet letnega poročila ni potrdil ali če uprava in nadzorni svet prepustita odločitev o sprejetju letnega poročila skupščini,
• uporabi bilančnega dobička na predlog uprave in na podlagi poročila nadzornega sveta,
• imenovanju in odpoklicu članov nadzornega sveta,
• podelitvi razrešnice članom uprave in nadzornega sveta,
• spremembah statuta,
• ukrepih za povečanje in zmanjšanje kapitala,
• prenehanju poslovanja družbe in statusnem preoblikovanju,
• imenovanju revizorja na predlog nadzornega sveta,
• drugih zadevah v skladu z zakonom in statutom.

Nadzorni svet

Pristojnosti

Nadzorni svet nadzoruje vodenje poslov družbe v celotnem poslovnem letu v skladu s sprejeto poslovno strategijo in finančnim načrtom družbe. Pri tem ravna v skladu z veljavnimi predpisi, predvsem v skladu z zakonom o gospodarskih družbah, zakonom o zavarovalništvu, statutom družbe in poslovnikom o delu nadzornega sveta.

Nekatere pomembnejše naloge nadzornega sveta so:

• podajanje soglasja upravi k določitvi poslovne politike in finančnega načrta skupine Sava Re in družbe Save Re,
• podajanje soglasja upravi k določitvi strategije razvoja skupine Sava Re in družbe Sava Re,
• podajanje soglasja upravi k pisnim pravilom sistema upravljanja, upravljanja tveganj, spremljanja skladnosti, notranje revizije, aktuarske funkcije, notranjih kontrol in izločenih poslov,
• podajanje soglasja upravi k imenovanju nosilcev ključnih funkcij,
• podajanje soglasja upravi k poročilu o solventnosti in finančnem položaju družbe,
• podajanje soglasja upravi k določitvi okvirnega letnega programa dela notranje revizije,
• nadziranje primernosti postopkov in učinkovitosti delovanja notranje revizije,
• izdelava mnenja za skupščino delničarjev k letnemu poročilu o notranjem revidiranju,
• obravnava ugotovitev Agencije za zavarovalni nadzor in drugih organov nadzora v postopkih nadzora nad družbo,
• preverba letnih in medletnih poročil o poslovanju skupine Sava Re in družbe Save Re,
• preverba letnega poročila, ki ga je predložila uprava, oblikovanje stališča do revizijskega mnenja in sestava poročila za skupščino, v katerem navede morebitne pripombe in eventualno potrditev,
• preverba predloga za uporabo bilančnega dobička, ki ga je predložila uprava, in sestava pisnega poročila za skupščino.

Nadzorni svet za posamezno leto pripravi rokovnik sej nadzornega sveta in njegovih komisij, s katerim določi predvidene datume in vsebine posameznih sej, predvsem tistih, ki so obvezne zaradi zahtev za javne objave rezultatov poslovanja oziroma so običajne glede na dosedanjo prakso.

Velikost in sestava

V skladu s statutom družbe in veljavno zakonodajo nadzorni svet sestavlja šest članov, od katerih štiri člane predstavnike delničarjev izvoli skupščina družbe, dva člana predstavnika delavcev pa izvoli svet delavcev družbe, ki s svojim sklepom seznani skupščino družbe. Člani nadzornega sveta so imenovani za največ štiri leta in so lahko vnovič izvoljeni. Nadzorni svet izmed sebe izvoli predsednika in namestnika nadzornega sveta.

Dne 12. 7. 2013 je skupščina delničarjev Save Re za štiriletno mandatno obdobje izvolila štiri člane nadzornega sveta predstavnike delničarjev, z začetkom mandata 15. 7. 2013, in sicer Branka Tomažiča, Matejo Lovšin Herič, Keitha W. Morrisa in Slavena Mićkovića.

Skladno z Zakonom o sodelovanju delavcev pri upravljanju je svet delavcev Save Re kot predstavnika zaposlenih v nadzornem svetu Save Re za mandatno dobo štirih let izvolil Andreja Gorazda Kunstka in Heleno Dretnik. Andrej Gorazd Kunstek in Helena Dretnik sta mandat nastopila 11. 6. 2015.

V letu 2016 je prišlo do sprememb v sestavi nadzornega sveta.

Helena Dretnik je 19. 2. 2016 podala izjavo o odstopu z mesta člana nadzornega sveta predstavnika delavcev, ki je začela učinkovati istega dne. Za novega člana nadzornega sveta predstavnika delavcev je svet delavcev namesto Helene Dretnik imenoval Matejo Živec, in sicer za mandatno obdobje od 1. 4. 2016 do 11. 6. 2019.

Z dnem 11. 10. 2016 je družba prejela odstopno izjavo Branka Tomažiča z mesta predsednika in člana nadzornega sveta družbe, ki je začela učinkovati istega dne. Do nadaljnjega nadzorni svet deluje v petčlanski sestavi. Člani nadzornega sveta Save Re so 12. 10. 2016 na dopisni seji izmed sebe za predsednico nadzornega sveta izvolili Matejo Lovšin Herič (dosedanjo namestnico predsednika), za njenega namestnika pa Slavena Mićkovića (dosedanjega člana nadzornega sveta).

Skupščina je 7. 3. 2017 na 32. zasedanju za štiriletno mandatno obdobje izvolila nove člane nadzornega sveta, in sicer Davorja Ivana Gjivoja, z začetkom mandata 7. 3. 2017, ter Matejo Lovšin Herič, Keitha Williama Morrisa in Andreja Krena, z začetkom mandata 16. 7. 2017. Nadzorni svet Save Re od 7. 3. 2017 deluje v popolni šestčlanski sestavi.

V spodnji tabeli je prikazana sestava nadzornega sveta v letu 2016.

Sestava nadzornega sveta v letu 2016

Član	Naziv	Nastop mandata	Trajanje mandata
Branko Tomažič	predsednik (do 11. 10. 2016)	15. 7. 2013	do 11. 10. 2016
Mateja Lovšin Herič	predsednica (od 12. 10. 2016)		15. 7. 2017
Mateja Lovšin Herič	namestnica predsednika (do 11. 10. 2016)	15. 7. 2013
Slaven Mićković	namestnik predsednice (od 12. 10. 2016)
Slaven Mićković	član (do 11. 10. 2016)	15. 7. 2013	15. 7. 2017
Keith Morris	Član	15. 7. 2013	15. 7. 2017
Andrej Gorazd Kunstek	član predstavnik delavcev	11. 6. 2015	11. 6. 2019
Mateja Živec	članica predstavnica delavcev (od 1. 4. 2016)	1. 4. 2016	11. 6. 2019
Helena Dretnik	članica predstavnica delavcev (do 19. 2. 2016)	11. 6. 2015	do 19. 2. 2016

Komisije nadzornega sveta

Nadzorni svet lahko skladno z zakonodajo imenuje eno ali več komisij oziroma odborov, ki obravnavajo vnaprej določena področja, analizirajo določena vprašanja, pripravljajo predloge sklepov nadzornega sveta, skrbijo za njihovo uresničitev in opravljajo druge strokovne naloge ter s tem strokovno podpirajo delo nadzornega sveta. Ne glede na imenovanje komisije odločanje ostaja v pristojnosti kolegijske odgovornosti nadzornega sveta.

V družbi sta kot redni komisiji nadzornega sveta oblikovani revizijska komisija ter komisija za oceno sposobnosti in primernosti, medtem ko ima nadzorni svet kot začasno komisijo oblikovano tudi komisijo za imenovanja.

Delovna področja in sestavo komisij nadzorni svet določi s posebnim sklepom, ob upoštevanju določil veljavne zakonodaje, priporočil kodeksa upravljanja javnih delniških družb in internih aktov družbe.

Uprava

Pristojnosti

Uprava družbe vodi ter zastopa in predstavlja družbo v pravnem prometu. S svojim delom, znanjem in izkušnjami zasleduje dolgoročni uspeh družbe z zagotavljanjem optimalnega vodenja in upravljanja tveganj. Definira in določi cilje, vrednote, poslanstvo, vizijo in strategijo poslovanja družbe. Optimalnost poslovanja dosega z zagotavljanjem primerne strukture zaposlenih in skrbnim ravnanjem s finančnimi viri. Pri tem ravna v skladu z veljavnimi predpisi, predvsem v skladu z zakonom o gospodarskih družbah, zakonom o zavarovalništvu, statutom družbe, aktom uprave in poslovnikom o delu uprave. Uprava deluje v skladu z visokimi etičnimi standardi in upošteva interese vseh skupin deležnikov.

Nekatere pomembnejše naloge uprave so, da:

• vodi in organizira poslovanje družbe,
• zastopa in predstavlja družbo,
• odgovarja za zakonitost poslovanja družbe,
• sprejema strategijo razvoja družbe in skupine ter jo posreduje nadzornemu svetu v soglasje,
• sprejema poslovno politiko in finančni načrt družbe in skupine ter jo posreduje nadzornemu svetu v soglasje,
• sprejema interne akte družbe,
• odobri in redno preverja strategije in pisna pravila o upravljanju tveganj, sistemu notranjih kontrol, notranji reviziji, aktuarski funkciji in izločenih poslih ter zagotovi njihovo izvajanje,
• sprejme poročilo o solventnosti in finančnem položaju ter ga predloži nadzornemu svetu v soglasje,
• s soglasjem nadzornega sveta podeli pooblastilo nosilcem ključnih funkcij družbe,
• daje poročila nadzornemu svetu o poslovanju družbe in skupine,
• pripravlja predlog letnega poročila s poslovnim poročilom ter ga skupaj z revizorjevim mnenjem in predlogom uporabe bilančnega dobička predloži nadzornemu svetu v potrditev,
• sklicuje skupščino,
• izvaja sklepe skupščine in nadzornega sveta.

Velikost in sestava

Družbo vodi, predstavlja in zastopa uprava, ki ima najmanj dva in največ pet članov, od katerih je eden predsednik uprave, preostali pa člani uprave. Predsednika in člane uprave imenuje nadzorni svet za pet let z možnostjo neomejenega vnovičnega imenovanja. Predsednik in vsi člani uprave so v družbi v rednem delovnem razmerju za nedoločen in polni delovni čas.

Nadzorni svet Save Re je 20. 5. 2013 imenoval štiričlansko upravo v sestavi Zvonko Ivanušič, predsednik uprave, Srečko Čebron, Jošt Dolničar in Mateja Treven pa člani uprave. Nov mandat predsednika in vseh treh članov uprave se je začel 1. 6. 2013 in traja pet let.

V letu 2016 je prišlo do spremembe v sestavi uprave družbe.

Nadzorni svet družbe je 22. 8. 2016 sprejel sklep o odpoklicu Zvonka Ivanušiča z mesta predsednika in člana uprave družbe. Odpoklic je začel učinkovati 23. 8. 2016. Za predsednika uprave je nadzorni svet 23. 8. 2016 imenoval dosedanjega člana uprave, Jošta Dolničarja, ter sprejel sklep, s katerim je določil, da uprava družbe začasno deluje v tričlanski sestavi.

Nadzorni svet Save Re je 16. 12. 2016 zaključil izbirni postopek in za novega predsednika uprave družbe Sava Re imenoval Marka Jazbeca, in sicer za petletni mandat, ki se začne naslednji dan po prejemu odločbe o izdaji dovoljenja za opravljanje funkcije člana uprave, ki ga izda Agencija za zavarovalni nadzor.

V spodnji tabeli je prikazana sestava uprave v letu 2016.

Član	Naziv	Nastop mandata	Trajanje mandata
Zvonko Ivanušič	predsednik (do 23. 8. 2016)	1. 6. 2013	do 23. 8. 2016
Jošt Dolničar	predsednik (od 23. 8. 2016)		5 let
Jošt Dolničar	član (do 23. 8. 2016)	1. 6. 2013
Srečko Čebron	član	1. 6. 2013	5 let
Mateja Treven	članica	1. 6. 2013	5 let

Sestava uprave v letu 2016

Posamezni člani v aktualni sestavi uprave so v skladu z aktom o upravi odgovorni za:

• Jošt Dolničar je odgovoren za naslednja področja: vodenje družbe, koordinacija dela uprave, kontroling, splošne, kadrovsko-organizacijske in pravne zadeve, odnosi z javnostmi (PR), skladnost poslovanja, procesi združevanja, upravljanje strateških naložb v odvisne družbe z dejavnostjo direktnega zavarovanja in procesno informacijska tehnologija;
• Srečko Čebron je odgovoren za naslednja področja: poslovanje družbe na področju pozavarovanja in aktuariat;
• Mateja Treven je odgovorna za naslednja področja: finance, računovodstvo, notranja revizija, odnosi z vlagatelji (IR), upravljanje tveganj in pokojninska zavarovanja.

Poročanje

Uprava najmanj enkrat v četrtletju izčrpno in točno poroča nadzornemu svetu o:

• izvajanju poslovne politike in drugih načelnih vprašanjih poslovanja,
• donosnosti družbe, še zlasti donosnosti lastniškega kapitala,
• poteku poslov, še zlasti o prometu, finančnem položaju in plačilni sposobnosti,
• poslih, ki lahko pomembneje vplivajo na donosnost in plačilno sposobnost družbe, ter
• vseh pomembnih tveganjih, ki so oziroma bi lahko pomembneje vplivala na kapitalsko ustreznost družbe.

B.1.2 Upravljanje tveganj

Sistem upravljanja tveganj je eden ključnih gradnikov sistema upravljanja. Uprava družbe zagotavlja učinkovit sistem upravljanja tveganj, katerega temelj je ustrezna organizacijska struktura.

B.1.3 Ključne funkcije v sistemu upravljanja tveganj

Splošno

V družbi so v organizacijsko strukturo in procese odločanja vgrajene funkcija upravljanja tveganj, funkcija notranje revizije, aktuarska funkcija in funkcija spremljanja skladnosti poslovanja, ki jih veljavna zakonodaja opredeljuje kot ključne funkcije v sistemu upravljanja (v nadaljevanju: ključne funkcije).

V organizacijsko strukturo in procese odločanja so ključne funkcije vgrajene z namenom okrepitve strukture treh obrambnih linij v sistemu upravljanja tveganj družbe. Vse štiri ključne funkcije med seboj sodelujejo in si redno izmenjujejo informacije, ki jih potrebujejo za svoje delo.

Ključne funkcije svoje naloge opravljajo neodvisno druga od druge in od drugih organizacijskih enot družbe. V družbi so organizirane kot službe sistema upravljanja tveganj in so neposredno podrejene upravi družbe, kar prikazuje tudi spodnja slika.

Organizacijska shema družbe

Ključne funkcije obvladujoče družbe praviloma opravljajo tudi vlogo ključne funkcije na ravni skupine. Imajo dostop do vseh potrebnih informacij, podatkov in poročil, potrebnih za nemoteno opravljanje funkcije.

Poglavitne dejavnosti nosilca posamezne ključne funkcije na ravni družbe so opisane v nadaljevanju razdelka, poglavitne dejavnosti nosilca posamezne ključne funkcije na ravni skupine pa so:

• usklajevanje razvoja enotne metodologije dela ključne funkcije v vseh družbah v skupini Sava Re,
• skrb za pripravo ustreznih krovnih politik za posamezno ključno funkcijo ter praviloma tudi za pripravo strokovnih usmeritev za sprejemanje posameznih področnih operativnih predpisov v obvladujoči in odvisnih družbah,
• skrb za dosledno zasledovanje enotnih standardov delovanja posamezne ključne funkcije v vseh družbah v skupini Sava Re,
• koordinacija in opravljanje skupnih dejavnosti v skupini Sava Re,
• usmerjanje in nadzor nad izvajanjem ključne funkcije v vseh družbah v skupini Sava Re (usklajevanje načrtovanja dela in spremljanje poročil ključne funkcije v vseh družbah v skupini),
• izobraževanje in izmenjava dobrih praks s področja posamezne ključne funkcije znotraj skupine Sava Re.

Dejavnosti posamezne ključne funkcije

Funkcija upravljanja tveganj

Funkcija upravljanja tveganj opravlja naloge, ki jih določa zakon, ki ureja zavarovalništvo, in na njem temelječi predpisi. Funkcija upravljanja tveganj zlasti skrbi za:

delovanje sistema upravljanja tveganj,

• prepoznavanje in oceno prevzetih tveganj,
• združevanje tveganj v skupen profil tveganj, vključno z medsebojnimi vplivi,
• redno spremljanje profila tveganj,
• poročanje o možnih nevarnih okoliščinah.

Naloge, pristojnosti, odgovornosti in pooblastila nosilca funkcije upravljanja tveganj, predvidene postopke dela ter obveznosti, obdobje in naslovnike poročanja podrobneje ureja politika upravljanja tveganj družbe.

Aktuarska funkcija

Aktuarska funkcija opravlja naloge, ki jih določajo zakon o zavarovalništvu in na njem temelječi predpisi. Aktuarska funkcija zlasti:

• skrbi za koordinacijo in nadzor oblikovanja zavarovalno-tehničnih rezervacij, vključno z zagotavljanjem ustreznosti in kakovosti metodologij, predpostavk in uporabljenih podatkov,
• podaja mnenje o politiki prevzemanja zavarovalnih tveganj,
• podaja mnenje o ustreznosti pozavarovanja,
• prispeva k učinkovitemu sistemu obvladovanja tveganj ter sodeluje pri modeliranju tveganj.

Naloge, pristojnosti, odgovornosti in pooblastila nosilca aktuarske funkcije, predvidene postopke dela ter obveznosti, obdobje in naslovnike poročanja podrobneje ureja politika aktuarske funkcije družbe.

Funkcija notranje revizije

Funkcija notranje revizije opravlja naloge, ki jih določa zakon o zavarovalništvu in na njem temelječi predpisi. Funkcija notranje revizije zlasti:

• daje nepristranska in ustrezna zagotovila ter svetuje upravi z namenom, da se ustvarja dodana vrednost ter prispeva k učinkovitosti in uspešnosti poslovanja,
• pomaga družbi uresničevati njene cilje s sistematičnim in metodičnim ocenjevanjem ter izboljševanjem uspešnosti in učinkovitosti upravljanja družbe, upravljanja tveganj in kontrolnih postopkov,
• poroča upravi in organu nadzora o namenu, pristojnostih in nalogah notranje revizije ter izvajanju njenega načrta, o ugotovitvah izvedenih revizij in predlaga priporočila za izboljšave.

Naloge, pristojnosti, odgovornosti in pooblastila nosilca funkcije notranje revizije, predvidene postopke dela ter obveznosti, obdobje in naslovnike poročanja podrobneje ureja politika funkcije notranje revizije družbe.

Funkcija spremljanja skladnosti poslovanja

Funkcija spremljanja skladnosti poslovanja opravlja naloge, ki jih določajo zakon o zavarovalništvu in na njem temelječi predpisi. Funkcija spremljanja skladnosti poslovanja zlasti:

• skrbi za spremljanje skladnosti poslovanja družbe s predpisi in drugimi zavezami,
• seznanja upravo o skladnosti poslovanja z zakoni, podzakonskimi predpisi in internimi akti,
• ocenjuje možne vplive sprememb v pravnem okolju na poslovanje družbe,
• opredeljuje in ocenjuje tveganja v povezavi s skladnostjo poslovanja in jih pomaga obvladovati.

Naloge, pristojnosti, odgovornosti in pooblastila nosilca funkcije spremljanja skladnosti poslovanja, predvidene postopke dela ter obveznosti, obdobje in naslovnike poročanja podrobneje ureja politika skladnosti poslovanja družbe.

Poročanje ključnih funkcij

Nosilec ključne funkcije poroča upravi in nadzornemu svetu oziroma tudi revizijski komisiji in področnim odborom, če je tako določeno z internimi akti družbe.

Podrobnejši obseg, način in pogostost poročanja posamezne ključne funkcije ureja interni akt, ki ureja delovanje posamezne ključne funkcije.

B.1.4 Odbori v sistemu upravljanja

Uprava družbe s sklepom oblikuje odbore, ki imajo posvetovalno vlogo ali pa jim uprava dodeli določene odločevalske pravice. Odbori obravnavajo vnaprej določena področja, pripravljajo predloge sklepov upravi, skrbijo za njihovo uresničitev in opravljajo druge strokovne naloge ter s tem strokovno podpirajo delo uprave.

Odbori so sestavni del sistema upravljanja družbe in se ukvarjajo z vprašanji z različnih področij kot na primer: upravljanja tveganj, upravljanja naložb in obveznosti, aktuarstva. Odbori, oblikovani v obvladujoči družbi, poleg vloge odbora obvladujoče družbe, opravljajo tudi vlogo odbora na ravni skupine.

Pristojnosti, pooblastila in sestava odborov so opredeljeni v internih aktih, ki jih je sprejela uprava družbe.

Družba ima vzpostavljen odbor za upravljanje tveganj in aktuarski odbor, podrobneje opredeljen v razdelku B.6.

Odbor za upravljanje tveganj

Odbor za upravljanje tveganj je prvenstveno odgovoren za pripravo priporočil in predlogov upravi ter spremljanje profila tveganj družbe. Odbor ima hkrati tudi ključno vlogo pri komuniciranju, saj deluje kot forum za razpravo o elementih sistema upravljanja tveganj. Poleg tega je odgovoren za preverjanje učinkovitosti vzpostavljenih procesov upravljanja tveganj. Glavni cilji odbora za upravljanje tveganj so poenotiti upravljanje tveganj v družbi in podajatistrokovno mnenje v povezavi z obvladovanjem tveganj upravi družbe z namenom učinkovitega upravljanja Save Re.

Glavne naloge odbora za upravljanje tveganj so tako:

• vzpostavljanje in preverjanje delovanja sistema upravljanja tveganj,
• redno spremljanje ključnih tveganj, strukture tveganj ter preverjanje upoštevanja pripravljenosti za prevzem tveganj in skladnosti s strategijo prevzemanja tveganj,
• priprava priporočil upravi v povezavi z upravljanjem tveganj,
• spremljanje kvantitativnih izračunov s področja tveganj in ustrezno odzivanje,
• izdajanje mnenja v povezavi s pomembnimi poslovnimi odločitvami, ki močneje vplivajo na profil tveganj,
• identificiranje in spremljanje morebitnih porajajočih se novih tveganj.

Znotraj odbora za upravljanje tveganj deluje tudi pododbor za upravljanje sredstev in obveznosti.

B.1.5 Informacija o politiki prejemkov

Politika prejemkov družbe določa okvir za načrtovanje, izvajanje in spremljanje sistemov in programov prejemkov, ki podpirajo dolgoročno strategijo in politiko obvladovanja tveganj družbe.

Politika prejemkov se v družbi uporablja na vseh organizacijskih ravneh in za vse zaposlene, in sicer za upravo, višje in nižje vodstvo, nosilce ključnih funkcij in druge zaposlene.

Načela politike prejemkov

Politika prejemkov družbe zasleduje konkurenčen in učinkovit ter hkrati pregleden in notranje pravičen sistem prejemkov. Ključna načela politike prejemkov so oblikovana na podlagi načel etičnega in trajnostnega ravnanja in poslovanja.

Glavna načela politike so:

• jasno in pregledno upravljanje,
• zanesljivo in učinkovito upravljanje tveganj,
• skladnost z zakonskimi zahtevami in načeli dobrega poslovanja,
• spremljanje in prilagajanje tržnim trendom in praksam,
• trajnostno plačilo za trajnostno poslovanje,
• motiviranje in zadržanje zaposlenih.

Struktura prejemkov

V družbi je oblikovana struktura prejemkov:

• osnovna plača,
• variabilni del plače,
• druge ugodnosti in spodbude,
• prejemki ob prenehanju pogodbe o zaposlitvi.

Osnovna plača je določena glede na vlogo in pozicijo zaposlenega, vključno s pridobljenimi znanji, profesionalnimi izkušnjami, odgovornostjo, zahtevnostjo dela in lokalno situacijo na trgu dela. Sistem (razpon) osnovnih plač za posamezna delovna mesta je določen v internih aktih družbe.

Variabilni del plače je odvisen od poslovne uspešnosti družbe in individualne uspešnosti posameznika oziroma pri vodjih tudi od uspešnosti področja, ki ga vodi. Variabilni del plače motivira in nagrajuje najuspešnejše zaposlene, ki izjemno prispevajo k trajnostnemu rezultatu, izpolnjujejo oziroma presegajo dogovorjena pričakovanja, krepijo dolgoročne odnose s strankami in generirajo prihodke. Variabilni del plače za delovno uspešnost posameznika je vezan na realizacijo vnaprej predvidenih osebnih ciljev in drugih zadolžitev, na način, ki je v skladu s pričakovanimi vedenji oziroma kompetencami. Variabilni del plače za poslovno uspešnost je vezan na poslovni kazalec oziroma kombinacijo poslovnih kazalcev uspešnosti družbe in/ali skupine. Skupni variabilni del plače se lahko praviloma giblje od 0 do 30 % skupnih letnih prejemkov.

Sistem in program variabilnega dela plače uprave obravnava, določi in odobri nadzorni svet. Variabilni del plače uprave temelji na izpolnjevanju ciljev in uspešnosti družbe oziroma skupine kot celote.

Sistem in program variabilnega dela plače nosilcev ključnih funkcij obravnava, določi in odobri uprava družbe. Po potrebi nanj poda soglasje nadzorni svet. Variabilni del plače nosilcev ključnih funkcij poleg poslovne uspešnosti družbe temelji predvsem na uspešnosti realizacije ciljev, ki jih imajo ključne funkcije in so strogo ločeni od izpolnjevanja ciljev poslovnih funkcij, ki jih nadzorujejo oziroma so pod njihovim nadzorom.

Sistem in program variabilnega dela plače višjega in nižjega vodstva obravnava, določi in odobri uprava družbe. Variabilni del plače višjega in nižjega vodstva temelji na kombinaciji ocene uspešnosti posameznika, skupine, ki jo ta vodi, in poslovnega rezultata družbe oziroma skupine.

Sistem in program variabilnega dela plače drugih zaposlenih določi in odobri uprava družbe. Pri tem upošteva zakonska določila, vezana na sodelovanje s socialnimi partnerji. Variabilni del plače drugih zaposlenih temelji na kombinaciji ocene uspešnosti posameznika in splošnega poslovnega rezultata družbe. Struktura in višina variabilnega dela plače se določita v posebnem internem aktu družbe.

Družba nima vpeljanega sistema nagrajevanja z delnicami in/ali opcijami.

Druge ugodnosti in spodbude: družba zaposlenim nudi prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje. Družba mesečno plačuje premijo v pokojninski načrt v korist zaposlenih, ki so v družbi zaposleni več kot eno leto. Znesek premij, vplačan za prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje, za družbo predstavlja davčno olajšavo. V pokojninski načrt lahko prostovoljno vplačujejo tudi zaposleni. Če v pokojninski načrt vplačujeta družba in tudi delavec sam, ima ob preseganju zneska, ki po zakonu predstavlja davčno ugodnost, pri uveljavljanju davčne olajšave prednost delodajalec.

Prejemki ob prenehanju pogodbe o zaposlitvi: zaposleni ob prenehanju pogodbe o zaposlitvi prejmejo odpravnino v skladu z zakonom in pogodbo o zaposlitvi. Odpravnine, ki niso določene z zakonom, so omejene na največ šestkratnik povprečne mesečne plače v zadnjem letu zaposlitve. Ob prenehanju pogodbe o zaposlitvi je pri dodatnih prejemkih izključena možnost izplačila v primeru neuspeha.

Družba nima izdanih posojil v razmerju do zaposlenih niti do članov uprave in nadzornega sveta, tako da iz tega naslova v letu 2016 ni bilo transakcij.

B.2 Zahteve glede sposobnosti in primernosti

B.2.1 Splošno

Družba skladno z zahtevami veljavne zakonodaje zagotavlja, da so osebe, ki družbo vodijo in nadzirajo, ustrezno usposobljene ter primerne za strokovno vodenje, upravljanje in nadzorovanje družbe.

Družba s tem namenom izvaja proces vrednotenja sposobnosti in primernosti zadevnega osebja: članov uprave, članov nadzornega sveta, članov komisij nadzornega sveta, ključnih direktorjev, nosilcev ključnih funkcij v sistemu upravljanja tveganj in osebja, ki nadzira določene dejavnosti, oddane zunanjim izvajalcem pred imenovanjem na funkcijo in po imenovanju, kadar in če nastopijo okoliščine, zaradi katerih je treba opraviti vnovično vrednotenje sposobnosti in primernosti navedenih oseb.

Poleg tega, da ima zadevno osebje ustrezno usposobljenost, izkušnje in znanje (sposobnost), mora imeti še dober ugled in kazati integriteto v svojih dejanjih (primernost).

Ocena primernosti obsega oceno poštenosti in finančne trdnosti osebe na podlagi ustreznih dokazov o njenem značaju, osebnem vedenju in poslovnem ravnanju, vključno z morebitnimi kazenskimi, finančnimi in nadzornimi vidiki, ne glede na jurisdikcijo.

Kadrovska funkcija je v sodelovanju s funkcijo spremljanja skladnosti v letu 2016:

• pripravila podlage za vpeljavo politike sposobnosti in primernosti zadevnega osebja v redno poslovanje družbe Sava Re,
• izpeljala postopke ocene sposobnosti in primernosti celotnega zadevnega osebja v Savi Re glede na obstoječe stanje zasedenosti delovnih mest.

Za celotno zadevno osebje velja dolžnost obveščanja o novih dejstvih in okoliščinah oziroma spremembah informacij, ki so bile posredovane v okviru začetne ocene primernosti. Organ, pristojen za oceno sposobnosti in primernosti (ustrezno sestavljena komisija za oceno sposobnosti in primernosti), oceni, ali so nova dejstva in okoliščine oziroma spremenjene informacije takega značaja, da zahtevajo ponovno izvedbo postopka ocene sposobnosti in primernosti.

Kadrovska funkcija od zadevnih oseb vsaj enkrat letno zahteva pisno lastno izjavo. Izjava, ki jo poda zadevna oseba, potrjuje njeno upoštevanje trenutnih standardov sposobnosti in primernosti, vključno z zavezo, da kadrovsko funkcijo nemudoma obvesti o vseh okoliščinah, ki bi lahko vplivale na oceno njene sposobnosti in primernosti.

B.2.2 Zahteve glede sposobnosti zadevnega osebja

Nadzorni svet in komisije nadzornega sveta

Pri oceni usposobljenosti članov organa nadzora družbe in njegovih komisij se upoštevajo znanja, pridobljena z izobraževanjem in praktičnimi izkušnjami. V postopku ocenjevanja usposobljenosti se proučijo vse naslednje zahteve:

izobrazba,

• zadostne strokovne izkušnje,
• splošna znanja in izkušnje.

Nadzorni svet je sestavljen tako, da se zagotovita odgovoren nadzor in sprejemanje odločitev v korist družbe. Pri sestavi se upoštevajo strokovna znanja, izkušnje in veščine, ki se med posameznimi člani nadzornega sveta med seboj dopolnjujejo. Nadzorni svet gledano kot celota mora biti zadostno usposobljen. Posamezni člani nadzornega sveta s poglobljenim strokovnim znanjem lahko, zlasti na podlagi dodelitve odgovornosti, nadomestijo manj poglobljeno znanje drugih članov organa nadzora na teh področjih.

Uprava

Pri oceni usposobljenosti članov organa vodenja družbe se upoštevajo znanja, pridobljena z izobraževanjem in delovnimi izkušnjami. Pri tem se ocena usposobljenosti izvede na podlagi dodeljene odgovornosti člana in ob upoštevanju naslednjih zahtev:

• izobrazba,
• zadostne strokovne izkušnje,
• znanja in izkušnje na naslednjih področjih: poznavanje trga, poznavanje poslovne strategije in poslovnega modela, poznavanje sistema upravljanja zavarovalnice, poznavanje finančne in aktuarske analize, poznavanje zakonodajnih okvirov in regulatornih zahtev.

Uprava gledano kot celota mora biti zadostno usposobljena. Člani uprave morajo imeti ustrezne izkušnje in znanje z zgoraj navedenih področjih, odvisno od delovnih področij, na katerih delujejo. Posamezni člani uprave s poglobljenim strokovnim znanjem lahko, zlasti na podlagi dodelitve odgovornosti za posamezno področje, nadomestijo manj poglobljeno znanje drugih članov uprave na teh področjih.

Nosilci ključnih funkcij v sistemu upravljanja tveganj

Pri oceni usposobljenosti nosilcev ključnih funkcij v sistemu upravljanja tveganj se upoštevajo znanja, pridobljena z izobraževanjem in delovnimi izkušnjami. Pri tem se ocena usposobljenosti izvede ob upoštevanju dodeljenih odgovornosti za posamezno ključno funkcijo. V postopku ocenjevanja usposobljenosti se proučijo vse naslednje zahteve:

• izobrazba, vključno z dodatnimi usposabljanji, pridobljenimi zahtevanimi licencami ali specialističnimi izpiti,
• zadostne strokovne izkušnje, pomembne za določeno ključno funkcijo,
• splošna znanja in izkušnje.

Ostalo zadevno osebje

Pri oceni usposobljenosti članov ostalega zadevnega osebja se upoštevajo znanja, pridobljena z izobraževanjem in delovnimi izkušnjami. Pri tem se ocena usposobljenosti izvede ob upoštevanju dodeljenih odgovornosti za posamezno področje. V postopku ocenjevanja usposobljenosti se proučijo vse naslednje zahteve:

• izobrazba,
• zadostne strokovne izkušnje, pomembne za določeno področje odgovornosti,
• splošna znanja in izkušnje.

B.2.3 Zahteve glede primernosti zadevnega osebja

Osebna zanesljivost in ugled

Da je zagotovljeno zanesljivo in preudarno upravljanje družbe, mora imeti zadevno osebje poleg ustrezne usposobljenosti tudi dober ugled in odsevati integriteto v svojih dejanjih. Zadevna oseba šteje za primerno, če ne obstajajo razlogi za drugačno domnevo. Okoliščine, ki vzbujajo utemeljen dvom o primernosti zadevne osebe, so škodljive za ugled zadevne osebe in posledično za ugled družbe.

Ocena osebne zanesljivosti in ugleda se oblikuje na podlagi informacij, zbranih v postopku zbiranja dokumentacije za potrebe izvedbe postopka ocene sposobnosti in primernosti.

Neodvisnost zadevnega osebja

Zadevno osebje je zaradi narave poslovnih odnosov lahko izpostavljeno nasprotju interesov. Če pri delu posamezne zadevne osebe nastopi nasprotje interesov, je zadevna oseba dolžna tako nasprotje interesov razkriti in naprej delovati v interesu družbe. Če to ni mogoče, je o tem dolžna obvestiti poslovodstvo družbe oziroma nadzorni svet, če gre za pojav nasprotja interesov pri članu uprave ali članu nadzornega sveta.

Časovna razpoložljivost

Člani nadzornega sveta in njegovih komisij morajo poleg celovitega poslovnega znanja, ustrezne osebne integritete, poslovne etičnosti in neodvisnosti izkazovati tudi, da so časovno razpoložljivi oziroma bodo časovno razpoložljivi med opravljanjem funkcije.

B.2.4 Postopek ocene

Postopek ocene sposobnosti in primernosti vodijo posebne komisije, katerih podrobno sestavo določa krovni interni akt (politika). V postopku ocene sposobnosti in primernosti zadevnega osebja jim kadrovska funkcija družbe nudi pomoč pri izvajanju operativnih nalog, kot so pridobivanje, posredovanje, obdelava in shranjevanje dokumentov ter rezultatov ocene sposobnosti in primernosti.

Komisije na podlagi zbranih dokumentov in izjav opravijo oceno sposobnosti in primernosti ter izdajo oceno za zadevno osebo. Na podlagi ugotovljene ocene lahko določijo tudi potrebne dodatne ukrepe za zagotovitev ustrezne usposobljenosti zadevne osebe. V primeru organov vodenja in nadzora komisije presojajo tudi sposobnost celotnega organa.

B.3 Sistem upravljanja tveganj, vključno z lastno oceno tveganja in solventnosti

Varno poslovanje zavarovalnic je za celotno gospodarstvo zelo pomembno. S tem namenom je v letu 2016 v celotni Evropski uniji zaživela direktiva Solventnost II, ki uvaja določanje višine zahtevanega kapitala z upoštevanjem dejanske izpostavljenosti različnim tveganjem posamezne zavarovalnice. Zakonodaja Solventnost II hkrati uvaja celovit sistem upravljanja družbe, znotraj katerega ima upravljanje tveganj pomembno vlogo. Vodstvo družbe se zaveda pomena celovitega in uspešnega upravljanja tveganj na dolgi rok ter je zato za enega svojih glavnih ciljev, ki je usklajen tudi s cilji skupine, postavilo dolgoročno uspešno in varno poslovanje družbe.

Visoko zavedanje družbe o tveganjih, ki jim je izpostavljena, je bistveno za njeno varnost in finančno stabilnost. Za vzpostavitev dobrih praks v povezavi z upravljanjem tveganj družba spodbuja kulturo upravljanja tveganj z ustrezno opredeljenim nagrajevanjem zaposlenih, usposabljanjem zaposlenih in vzpostavljenim notranjim obveščanjem.

Zaradi sistemizacije upravljanja tveganj je bila v skupini Sava Re sprejeta strategija prevzemanja tveganj, ki opredeljuje pripravljenost za prevzem tveganj v skupini, ter politike, ki pokrivajo celoten okvir upravljanja tveganj, lastne ocene tveganj in solventnosti ter področje upravljanja posamezne kategorije tveganj. Družba je na podlagi usmeritev strategije prevzemanja tveganj v skupini in politik skupine vzpostavila lastno strategijo prevzemanja tveganj in politike družbe, ki upoštevajo njene posebnosti.

B.3.1 Organizacija upravljanja tveganj

Za sistematično upravljanje tveganj v družbi sta ključni ustrezna organizacijska struktura in jasno razmejene odgovornosti.

Za učinkovito delovanje sistema upravljanja tveganj v družbi je primarno odgovorna uprava družbe. Družba pri upravljanju tveganj uporablja model treh obrambnih linij, ki vključuje jasno razdelitev odgovornosti in nalog posamezne linije:

• prva obrambna linija vključuje vse organizacijske enote, ki opravljajo poslovno dejavnost (sklepanje pozavarovanj, obravnava škod, naložbe, računovodstvo, kontroling, kadrovska služba in druge),
• drugo obrambna linijo predstavljajo funkcija upravljanja tveganj, aktuarska funkcija, funkcija skladnosti poslovanja in odbor za upravljanje tveganj ter
• tretja obrambna linija, ki jo pokriva notranja revizija.

Uprava ima ključno vlogo in končno odgovornost za učinkovitost vzpostavljenih procesov upravljanja tveganj ter njihovo usklajenost s standardi skupine in veljavno zakonodajo. Pri tem ima uprava predvsem naslednje odgovornosti:

• določitev strategije prevzemanja tveganj ter odobritev meja dovoljenega tveganja in operativnih limitov,
• sprejem politik znotraj sistema upravljanja tveganj,
• odgovornost za proces upravljanja tveganj in odločanja na podlagi tveganj,
• spremljanje poslovanja z vidika tveganj in upoštevanje tveganj pri sprejetju poslovnih odločitev.

Nadzorni svet odobri strategijo prevzemanja tveganj, politike upravljanja tveganj in imenovanje ključnih funkcij. Prav tako nadzorni svet obravnava tekoča poročila, povezana s tveganji.

V prvi obrambni liniji so vključeni vsi zaposleni v družbi, ki so odgovorni za operativno izvajanje delovnih nalog na način, ki odpravlja ali zmanjšuje tveganja. Dodatno so za posamezna tveganja iz registra tveganj zadolženi še skrbniki tveganj. Izvršni direktorji sektorjev, direktorji področij in direktorji služb so zadolženi, da je operativna izvedba procesov, za katere so odgovorni, izvedena na način, ki odpravlja ali zmanjšuje tveganja. Pri tem morajo upoštevati okvire, določene v strategiji prevzemanja tveganj. Prva obrambna linija je zadolžena tudi za spremljanje in merjenje tveganj, pripravo poročil o tveganjih za posamezno področje tveganj ter identifikacijo novih tveganj.

V okviru druge obrambne linije ima družba vzpostavljen odbor za upravljanje tveganj ter tri ključne funkcije: aktuarsko funkcijo, funkcijo upravljanja tveganj in funkcijo spremljanja skladnosti poslovanja. Člane odbora za upravljanje tveganj in nosilce ključnih funkcij imenuje uprava, ključne funkcije potrdi tudi nadzorni svet. Ključne funkcije družbe so organizirane kot štabne službe in so neposredno podrejene upravi. Njihove vloge in odgovornosti so opredeljene v politiki posamezne ključne funkcije in politiki upravljanja tveganj, kjer je opredeljena funkcija upravljanja tveganj.

Funkcija upravljanja tveganj je odgovorna predvsem za vzpostavitev učinkovitih procesov upravljanja tveganj in usklajevanje že vzpostavljenih procesov upravljanja tveganj v družbi. Vključena je v vse faze procesa identifikacije, ocenjevanja, spremljanja, upravljanja in poročanja o tveganjih. Prav tako je vključena pri pripravi ustrezne strategije prevzemanja tveganj in določanju mej dovoljenih tveganj. Funkcija upravljanja tveganj o tveganjih redno poroča odboru za upravljanje tveganj, upravi in nadzornemu svetu. Poleg tega nudi tudi podporo upravi pri odločanju (vključno pri odločitvah, povezanimi s strateškimi zadevami, kot je na primer strategija družbe, združitve in prevzemi ter večji projekti in naložbe).

Glavne naloge aktuarske funkcije, v povezavi s sistemom upravljanja tveganj, so priprava mnenja k politiki sklepanja zavarovanj, priprava mnenja o programu pozavarovanja ter neodvisno preverjanje in kritična presoja izračunov zavarovalno-tehničnih rezervacij, vključno s predpostavkami, metodami in uporabljeno strokovno presojo.

V okviru druge obrambne linije poleg ključnih funkcij deluje tudi odbor za upravljanje tveganj družbe. V odboru so vključeni predstavniki ključnih področij prve linije obrambe glede na profil tveganj družbe. Odbor je odgovoren predvsem za spremljanje profila tveganj družbe in skupine, analizo poročil o tveganjih ter pripravo priporočil upravi. Znotraj odbora za upravljanje tveganj deluje tudi pododbor za upravljanje sredstev in obveznosti.

Tretjo obrambno linijo izvaja funkcija notranje revizije. Funkcija deluje popolnoma neodvisno od poslovnih področij in drugih funkcij. V okviru sistema upravljanja tveganj je funkcija notranje revizije odgovorna za neodvisno analizo in preverjanje učinkovitosti vzpostavljenih procesov upravljanja tveganj, zlasti procesa identifikacije tveganj od spodaj navzgor, ki ga izvajajo zaposleni.

B.3.2 Sestavni deli sistema upravljanja tveganj

Upravljanje tveganj je vključeno v vse faze poslovnega upravljanja in je sestavljeno iz naslednjih ključnih elementov:

• strategije prevzemanja tveganj,
• procesov upravljanja tveganj znotraj prve in druge obrambne linije ter
• procesa lastne ocene tveganj in solventnosti (v nadaljevanju: ORSA).

Na naslednji sliki so prikazani sestavni deli sistema upravljanja tveganj.

Strategija prevzemanja tveganj

Z namenom postavitve trdnih okvirov za upravljanje tveganj je uprava s soglasjem nadzornega sveta družbe potrdila strategijo prevzemanja tveganj Save Re, ki na podlagi kapacitete za prevzem tveganj opredeljuje strategijo prevzemanja tveganj družbe. Pri definiranju strategije prevzemanja tveganj družba upošteva okvir strategije prevzemanja tveganj v skupini Sava Re. Strategija prevzemanja tveganj Save Re določa:

• pripravljenost za prevzem tveganj,
• sprejemljivost višine posameznih pokazateljev poslovanja in
• meje dovoljenega tveganja.

Osnovno načelo družbe je slediti poslovni strategiji in izpolnjevati ključne strateške cilje ter ob tem ohranjati ustrezno raven kapitala.

Glavna področja, na katerih temelji pripravljenost za prevzem tveganj družbe, so:

• kapital,
• likvidnost,
• dobičkovnost produktov in
• ugled družbe.

Na podlagi pripravljenosti za prevzem tveganj družba določi meje dovoljenega tveganja in operativne limite. Meje dovoljenega tveganja so meje posamezne kategorije tveganj, vključene v profil tveganj družbe, in določajo dopustna odstopanja od načrtovanih vrednosti. Meje dovoljenega tveganja so določene na podlagi rezultatov analize občutljivosti, stresnih testov in scenarijev ter strokovne presoje.

Na podlagi pripravljenosti za prevzem tveganj in meje dovoljenega tveganja družba določi operativne limite, kot na primer omejitve pri sklepanju pozavarovanj in naložbene meje, s čimer zagotovi, da se dejavnosti prve obrambne linije izvajajo z upoštevanjem vidika upravljanja tveganj. Poleg tega družba zagotavlja, da so za primere kršitev operativnih limitov dobro opredeljene in vzpostavljene eskalacijske poti in ukrepi vodstva.

Z namenom rednega spremljanja usklajenosti s strategijo prevzemanja tveganj je družba določila mere tveganja, ki omogočajo poenostavljeno spremljanje okvirnega trenutnega kapitalskega položaja družbe, ne da bi bilo za to potrebno opraviti celoten izračun zahtevanega solventnostnega kapitala. Za vsako kategorijo tveganj je opredeljen minimalni sklop mer tveganj, ki ga družba redno spremlja.

Procesi upravljanja tveganj

Procesi upravljanja tveganj so neločljivo povezani in vključeni v osnovne procese, ki se izvajajo v družbi. V procese upravljanja tveganj so vključene vse organizacijske enote družbe.

Procesi upravljanja tveganj v družbi so:

• identifikacija tveganj,
• ocenjevanje (merjenje) tveganj,
• spremljanje tveganj,
• določanje ustreznih ukrepov za obvladovanje tveganj (upravljanje tveganj) in
• poročanje o tveganjih.

Procesi upravljanja tveganj potekajo v vseh treh obrambnih linijah. Vloge posamezne obrambne linije so določene v okviru politike upravljanja tveganj. Procesi upravljanja tveganj so vključeni tudi v sistem odločanja; vse pomembne poslovne in strateške odločitve se ovrednotijo tudi z vidika tveganj.

Pri procesu identifikacije tveganj družba prepozna tveganja, ki jim je izpostavljena. Ključna tveganja so zbrana v registru tveganj družbe in sestavljajo njen profil tveganj ter se četrtletno preverjajo in po potrebi dopolnijo z novimi tveganji.

Identifikacija tveganj v družbi poteka od zgoraj navzdol in tudi obratno. Identifikacija tveganj od zgoraj navzdol poteka prek funkcije upravljanja tveganj, odbora za upravljanje tveganj in uprave družbe. Gre za identifikacijo novih in morebitnih tveganj na podlagi spremljanja pravnega in poslovnega okolja, tržnega razvoja in gibanja ter strokovnega znanja; ta pristop se uporablja predvsem pri strateških tveganjih, kot sta na primer tveganje ugleda in pravno tveganje.

Identifikacija od spodaj navzgor poteka s strani posameznih organizacijskih enot in skrbnikov tveganj (prve obrambne linije). Identificirano tveganje družba kategorizira ter ustrezno vključi v procese spremljanja, merjenja in poročanja.

Identifikacija tveganj se izvaja ves čas, predvsem v procesu poslovnega načrtovanja ter pri vseh večjih projektih in poslovnih pobudah, kot so uvedba novega produkta, investiranje v nov razred naložb, prevzemi in drugo.

V okviru družbe je vzpostavljeno redno ocenjevanje vseh tveganj, ki jim je družba izpostavljena. Pri merjenju tveganj se uporabljajo kvalitativne in tudi kvantitativne metode. Prav z namenom razvoja modelov za kvantitativno vrednotenje tveganj je družba vključena v razvoj podpornih modelov za vrednotenje tveganj znotraj skupine.

Tveganja se tako merijo na naslednje načine:

s standardno formulo Solventnosti II,

• z izračunom skupnih solventnostnih potreb v okviru lastne ocene tveganj in solventnosti (ORSA),
• z izvajanjem stresnih testov in analizo scenarijev,
• na podlagi kvalitativnega ocenjevanja tveganj v registru tveganj,
• z uporabo različnih mer tveganj, ki omogočajo poenostavljeno merjenje in spremljanje okvirnega trenutnega profila tveganj družbe.

Uprava družbe je odgovorna za obvladovanje tveganj ter uporabo različnih tehnik in ukrepov pri obvladovanju tveganj. Uprava pri svojih odločitvah upošteva vidik stroškov in koristi posameznega ukrepa ter morebitna priporočila odbora za upravljanje tveganj oziroma ključne funkcije.

Če nastane potreba po sprejetju novega ukrepa, s katerim bi omejili posamezno tveganje, družba izvede analizo tega ukrepa, pri čemer upošteva vidik gospodarnosti. Odpravljanje ali zmanjševanje posameznega tveganja mora biti stroškovno ugodnejše od pričakovanih posledic morebitne uresničitve tveganja, ob upoštevanju verjetnosti uresničitve in finančnih posledic.

Proces v praksi poteka tako, da družba že pri poslovnem načrtovanju preveri, kako poslovna strategija vpliva na kapitalski položaj, in sicer z regulatornega vidika ter tudi z vidika lastne ocene tveganj in solventnosti. Če se znotraj poslovnega leta sprejemajo odločitve, ki bistveno vplivajo na profil tveganj in niso bile ovrednotene z vidika tveganj med poslovnim načrtovanjem, družba ovrednoti vpliv odločitev na profil tveganj in kapitalsko ustreznost družbe ter preveri usklajenost s pripravljenostjo za prevzem tveganj.

Če poslovna odločitev ni skladna s pripravljenostjo za prevzem tveganj oziroma je meja dovoljenega tveganja presežena, družba odstopanje dokumentira in sprejme ustrezne ukrepe za uskladitev stanja.

Spremljanje tveganj poteka na več ravneh: na ravni posamezne organizacijske enote in skrbnikov tveganj, v službi za upravljanje tveganj, na odboru za upravljanje tveganj in na ravni uprave. Z namenom spremljanja tveganj je določen standardni nabor mer tveganj, ki se redno spremljajo. Poleg tveganj se spremljajo in nadzorujejo tudi ukrepi za obvladovanje tveganj.

Družba ima vzpostavljeno tudi poročanje o tveganjih, ki poteka na naslednji način: skrbniki tveganj poročajo o posameznih kategorijah tveganj funkciji upravljanja tveganj, in sicer vnaprej določen nabor pomembnih mer tveganja in kvalitativne informacije. Na podlagi tega funkcija upravljanja tveganj skupaj s skrbniki tveganj pripravi poročilo o tveganjih, ki prikazuje celoten profil tveganj družbe. Poročilo je najprej obravnavano na odboru za upravljanje tveganj, nato ga obravnavata še uprava in nadzorni svet.

Lastna ocena tveganj in solventnosti (v nadaljevanju: ORSA)

ORSA je proces, ki vključuje ugotovitev razlik med profilom tveganj družbe in predpostavkami standardne formule, lastno oceno solventnostnih potreb, projekcije kapitalske ustreznosti ter povezavo med profilom tveganja in upravljanjem kapitala. Proces ORSE posledično omogoča skladnost poslovne strategije s strategijo prevzemanja tveganj in kapitalskimi zahtevami v kontekstu splošnega okvira upravljanja tveganj. Vzpostavlja povezavo med poslovno strategijo, prevzetimi tveganji na kratki, srednji in dolgi rok ter kapitalskimi zahtevami, ki izvirajo iz teh tveganj.

Pomemben rezultat procesa ORSE je poglobljeno razumevanje profila tveganj družbe z vidika njenega trajnega delovanja. Družba v procesu ORSE oceni vsa pomembna merljiva in nemerljiva tveganja, ki bi lahko vplivala na njeno delovanje z ekonomskega in tudi z zakonodajnega vidika. Profil tveganj tako izraža prispevek vsakega pomembnega tveganja k celotnemu tveganju in solventnosti družbe.

Proces ORSA vsebuje naslednje tri ključne elemente:

oceno solventnostnih potreb družbe,

• oceno stalnega izpolnjevanja kapitalskih zahtev in zahtev glede zavarovalno-tehničnih rezervacij ter
• oceno, kako pomembno je odstopanje tveganj, ki jim je družba izpostavljena, od predpostavk, ki so bile podlaga za določitev zahtevanega solventnostnega kapitala v skladu s standardno formulo Solventnosti II.

ORSA je proces, ki ga družba praviloma izvaja enkrat letno, ob večjispremembi profila tveganj pa tudi izredno. V procesu ORSE se uporabijo rezultati procesov upravljanja tveganj, ki se dopolnijo z dodatno analizo. Proces ORSA je povezan tudi z drugimi procesi družbe: proces poslovnega in strateškega načrtovanja, proces izračuna zahtevanega solventnostnega kapitala ter proces ovrednotenja bilance stanja in primernih lastnih virov sredstev v skladu z zahtevami Solventnosti II. Informacije, zbrane skozi celoten proces ORSE, vodstvo uporablja pri upravljanju kapitala, poslovnem načrtovanju ter razvoju in oblikovanju produktov, pa tudi pri sprejemanju tekočih odločitev.

V procesu ORSE družba določi, analizira in pojasni glavne razlike med lastnim profilom tveganj in predpostavkami izračuna zahtevanega solventnostnega kapitala po standardni formuli ter opredeli, ali so ta odstopanja pomembna. Pri tem lahko v prvem koraku uporabi kvalitativna merila. Ob znatnem odstopanju družba glede na možnosti merjenja tveganja izvede kvantitativno vrednotenje. Dodatno se v lastni oceni tveganj in solventnosti upoštevajo vsa tveganja iz profila tveganj družbe, ki niso zajeta v standardni formuli. Ta se ovrednotijo v odvisnosti od narave tveganja in možnosti kvantifikacije, bodisi kvalitativno bodisi kvantitativno.

Na podlagi vhodnih podatkov iz poslovnega in strateškega načrta ter strategije prevzemanja tveganj, družba izračuna zahtevani solventnosti kapital ter ovrednoti bilanco stanja in primerne lastne vire sredstev (v skladu s Solventnostjo II) v obdobju celotnega poslovnega in strateškega načrta. Tako preveri, ali je poslovni in strateški načrt v skladu s strategijo prevzemanja tveganj.

Za izračun lastne ocene skupnih solventnostnih potreb družba kot osnovo uporablja metodologijo standardne formule, vključno s korelacijskimi matrikami. Lastna ocena tveganj je tako prevrednotena standardna formula na segmentih tveganj, za katere družba ocenjuje, da jih parametri standardne formule vrednotijo pomanjkljivo.

Družba v procesu ORSE izvede tudi (povratne) stresne teste in analizo scenarijev, ki so zanjo relevantni glede na profil tveganj. Strokovnjaki družbe določijo dovolj širok nabor stresnih testov in scenarijev za pomembna tveganja. Če je primerno, družba razvije tudi stresne teste in scenarije z večletnim horizontom.

Odbor za upravljanje tveganj pregleda in odobri predpostavke, stresne teste in scenarije ter metode, ki se uporabijo v izračunih ORSE. Odbor hkrati tudi predlaga izboljšave in kritično presodi uporabljene predpostavke. Po uskladitvi uprava družbe nato odobri stresne teste in scenarije.

Družba v okviru ORSE zagotavlja tudi stalno skladnost z zakonodajnimi zahtevami glede kapitala in zavarovalno-tehničnih rezervacij. Stalna skladnost mora biti zagotovljena v obdobju poslovnega in strateškega načrtovanja ter tudi v vsakem posameznem poslovnem letu. V obdobju poslovnega in strateškega načrtovanja je stalna skladnost zagotovljena tako, da sta poslovni in strateški načrt usklajena s strategijo prevzemanja tveganj in s kapaciteto za prevzem tveganj. V posameznem poslovnem letu družba zagotavlja stalno skladnost predvsem z rednim spremljanjem profila tveganj in vnaprej določenimi merami tveganj ter s spremljanjem notranjih in zunanjih vplivov, ki bi lahko bistveno vplivali na profil tveganj družbe.

Na podlagi izvedene ORSE družba pripravi poročilo, ki se najprej obravnava na odboru za upravljanje tveganj. V skladu s politiko lastne ocene tveganj in solventnosti Save Re, uprava kritično presoja in formalno odobri ORSO. Z rezultati ORSE se seznani tudi nadzorni svet. Ko uprava družbe odobri rezultate ORSE, družba z njimi seznani vodstvo vseh organizacijskih enot. Družba poročilo ORSE predloži tudi Agenciji za zavarovalni nadzor. Rezultati ORSE se ustrezno uporabijo tudi v ORSI skupine Sava Re.

Proces ORSA je vpet v proces odločanja in omogoča, da se ključne odločitve družbe sprejemajo z upoštevanjem tveganj ter da se poslovna strategija določa ob zavedanju tveganj in z njimi povezanimi kapitalskimi zahtevami. Rezultate ORSA družba upošteva pri sprejemanju poslovnih odločitev, upravljanju kapitala in razvoju produktov.

B.4 Sistem notranjega nadzora

B.4.1 Sistem notranjih kontrol

Sistem notranjih kontrol družbe je namenjen ugotavljanju, merjenju, spremljanju in obvladovanju tveganj na vseh ravneh poslovanja, vključno s poročanjem o tveganjih, ki jim družba je ali bi jim lahko bila izpostavljena pri svojem poslovanju. Hkrati sistem notranjih kontrol zagotavlja skladnost poslovanja z notranjimi pravili družbe ter izpolnjevanje zakonskih zahtev in zahtev drugih predpisov na področju upravljanja tveganj.

Pomembno je, da zaposleni razumejo pomen notranjih kontrol in so dejavno vključeni v postopke izvajanja notranjih kontrol. Postopki poročanja ustrezni ravni vodstva glede morebitnih težav, odstopanj, neskladnosti z Etičnim kodeksom družbe ali drugih kršitev politik ali nezakonitih dejanj morajo biti nedvoumni, predstavljeni vsem zaposlenim in jasno zapisani v dokumentih, razpoložljivih vsem zaposlenim.

Družba ima politiko notranjih kontrol, katere cilj je učinkovit in zanesljiv sistem notranjih kontrol. Politika določa temeljna načela, strukturo in nosilce aktivnosti sistema notranjih kontrol v družbi kot sestavni del sistema korporativnega upravljanja družbe.

B.4.2 Funkcija spremljanja skladnosti

Funkcija spremljanja skladnosti v družbi deluje v okviru štabne službe kot ena od štirih ključnih funkcij v sistemu upravljanja tveganj. Je samostojen organizacijski del, ki je tako funkcionalno kot organizacijsko ločen od drugih poslovnih funkcij družbe in je neposredno podrejen upravi. Nosilca funkcije skladnosti pooblasti uprava s soglasjem nadzornega sveta.

Funkcija skladnosti je kot notranja kontrolna funkcija del druge obrambne linije v sistemu treh obrambnih linij znotraj upravljanja tveganj. Njena glavna naloga je obvladovanje tveganj, ki izhajajo iz neskladij z zakonodajo.

Naloge funkcije skladnosti so predvsem, da:

• spremlja in redno ocenjuje primernost in učinkovitost rednih postopkov in ukrepov, sprejetih za odpravljanje morebitnih pomanjkljivosti na področju skladnosti poslovanja družbe s predpisi in drugimi zavezami,
• svetuje in pomaga pri uskladitvi poslovanja družbe z obveznostmi, ki jih določajo predpisi, in z drugimi zavezami,
• ocenjuje možne vplive sprememb v pravnem okolju na poslovanje družbe z vidika skladnosti poslovanja s predpisi in drugimi zavezami,
• opredeljuje tveganja glede skladnosti poslovanja družbe s predpisi in drugimi zavezami,
• seznanja upravo in nadzorni svet družbe o skladnosti poslovanja družbe s predpisi in drugimi zavezami ter o oceni tveganj, ki so povezana s skladnostjo poslovanja družbe s predpisi in drugimi zavezami,
• se pri vprašanjih skladnosti poslovanja povezuje z vodstvenimi delavci in jim svetuje,
• pripravi letni načrt skladnosti poslovanja za identifikacijo in oceno poglavitnih tveganj skladnosti poslovanja, s katerimi se družba sooča,
• sodeluje pri izmenjavi vprašanj s področja skladnosti poslovanja, najboljših praks in izkušenj z drugimi kontrolnimi funkcijami;
• usklajuje pripravo in sprejemanje politik in pravilnikov na ravni obvladujoče družbe in med obvladujočo in odvisnimi družbami v skupini;
• koordinira pripravo pripomb v družbi na spremembe predpisov s področja zavarovalništva; sodeluje pri vzpostavitvi in dopolnjevanju programov skladnosti poslovanja na določenih zaključenih področjih, vključno z notranjimi kontrolami za skladnost poslovanja, ob upoštevanju
  • potreb in zmožnosti procesov ter razpoložljivih virov, glede na zahteve posebne zakonodaje ali drugih predpisov ter dejavnike širšega poslovnega in strokovnega okolja (npr. sprejetih zavez iz pogodb, deklaracij in drugih kolektivnih aktivnosti za dvigovanje standardov poštenega poslovanja v širšem okolju).

B.5 Funkcija notranje revizije

Notranje revidiranje v družbi izvaja samostojna organizacijska enota služba notranje revizije, ki je organizacijsko neposredno podrejena upravi ter funkcionalno in organizacijsko ločena od drugih organizacijskih delov. S tako organizacijo je zagotovljena samostojnost in organizacijska neodvisnost njenega delovanja. Notranja revizija je sestavni del sistema notranjega nadzora družbe, ki zagotavljala neodvisno, redno in celovito pregledovanje in ocenjevanje ustreznosti upravljanja, upravljanja tveganj in kontrolnih postopkov družbe.

Notranja revizija opravlja notranje revidiranje poslovanja v skladu s hierarhijo pravil notranjega revidiranja, ki jo sprejema Slovenski inštitut za revizijo na podlagi zakona, ki ureja revidiranje, ter pisnimi pravili delovanja notranje revizije. Funkcija notranje revizije deluje skladno s sprejeto politiko notranje revizije, ki opredeljuje namen, pristojnost, odgovornost in naloge notranje revizije. Prav tako določa položaj notranje revizije, vključno z naravo razmerja funkcijske odgovornosti vodje notranje revizije organu nadzora, daje pooblastila za dostop do zapisov, zaposlenih, prostorov in opreme, pomembnih za izvajanje posla, ter opredeljuje področje in dejavnosti notranje revizije.

Funkcija notranje revizije letno predloži upravi, revizijski komisiji nadzornega sveta in nadzornemu svetu letni načrt dela in letno poročilo o delovanju službe notranje revizije. Direktorica notranje revizije v letnem poročilu poda informacijo o skladnosti delovanja s kodeksom etike ter poda izjavo o razkritju in izogibanju nasprotja interesov za poročano leto.

Notranja revizija izvaja nadzorne aktivnosti, kar ne razrešuje organov nadzora in vodenja njihove odgovornosti za vzpostavitev in delovanje učinkovitega ter uspešnega upravljanja družbe, upravljanja tveganj in kontrolnih postopkov (optimalno obvladovanje poslovnih tveganj ter skladnost poslovanja z zakoni, podzakonskimi predpisi in notranjimi pravili).

Funkcija notranje revizije je kot notranja kontrolna funkcija del tretje obrambne linije notranjega nadzora družbe.

Nosilko funkcije notranje revizije je imenovala uprava s soglasjem nadzornega sveta družbe ob predhodnem mnenju revizijske komisije in je hkrati direktorica službe notranje revizije.

Funkcija notranje revizije poroča tisti ravni vodenja, ki notranji reviziji omogoča izpolnjevanje njenih nalog. Pristojna je za način vodenja notranje revizije in postopke notranjega revidiranja, administrativno poroča članu uprave, odgovornemu za področje notranje revizije. Funkcionalno poroča upravi, nadzornemu svetu družbe in revizijski komisiji, pri čemer funkcionalno poročanje vključuje vse zadeve, povezane z vsebino notranjega revidiranja. Hkrati mora funkcija notranje revizije sodelovati neposredno z organom nadzora.

Notranja revizija mora biti neodvisna, notranji revizorji morajo biti pri svojem delu nepristranski in brez predsodkov, izogibati pa se morajo tudi vsakemu navzkrižju interesov.

Direktorica notranje revizije mora organu nadzora najmanj enkrat na leto potrditi organizacijsko neodvisnost notranje revizije v okviru letnega poročanja o delu notranje revizije.

Če je neodvisnost ali nepristranskost notranjih revizorjev v povezavi s predlaganimi storitvami svetovanja oslabljena, se mora to pred sprejetjem takega posla razkriti naročniku.

Direktorica notranje revizije mora obvladovati grožnje neodvisnosti in nepristranskosti na ravni posameznega revizorja, sprejetega posla ter funkcijske in organizacijske odgovornosti. Direktorica notranje revizije mora v primeru tveganja konflikta interesa zaposlenih v notranji reviziji ukrepati v skladu z notranjimi pravili za obvladovanje tveganja nasprotij interesov v družbi. Direktorica notranje revizije ima pridobljen naziv preizkušeni notranji revizor. Podrobnejše pogoje za opravljanje funkcije direktorja notranje revizije opredeljuje politika sposobnosti in primernosti pozavarovalnice. Zaželeno je, da imajo tudi ostali notranji revizorji pridobljen naziv preizkušeni notranji revizor.

Naloge notranje revizije so predvsem, da:

• na oceni tveganj vzpostavi stalen in celovit nadzor nad poslovanjem družbe z namenom preverjanja in ocenjevanja, ali so procesi upravljanja tveganj, kontrolnih postopkov in upravljanja družbe ustrezni ter delujejo na način, ki zagotavlja doseganje naslednjih pomembnih ciljev družbe:
  • o uspešno in učinkovito poslovanje družbe,
  • o poslovne in finančne uspešnosti ter varovanje sredstev pred izgubo,
  • o zanesljivo, pravočasno ter pregledno notranje in zunanje računovodsko in neračunovodsko poročanje,
  • o skladnost z zakoni in drugimi predpisi ter notranjimi pravili;
• presoja ali upravljanje informacijske tehnologije v družbi podpira ter pomaga strategiji in ciljem družbe;

ocenjuje tveganja prevar in način njihovega obravnavanja v družbi (vendar se ne pričakuje, da bi imel strokovno znanje osebe, katere glavna naloga je odkrivati in raziskovati prevare);

svetuje;

opravlja ostale naloge, ki jih notranji reviziji nalaga zakonodaja.

B.6 Aktuarska funkcija

Aktuarska funkcija je administrativen pojem in zajema vse izvajalce, kadar opravljajo aktuarske naloge druge obrambne linije, ki so podrobneje opisane v nadaljevanju. Izvajalci aktuarske funkcije so zaposleni v področjih aktuarske funkcije v aktuariatu družbe. Opravljajo tudi aktuarske naloge prve obrambne linije. Aktuarska funkcija sicer deluje kot druga obrambna linija, zato je organizirana tako, da ena oseba ne sme hkrati izvajati (prva linija) in nadzirati (druga linija) istih delovnih nalog.

Za izvajanje aktuarske funkcije družbe je odgovoren nosilec aktuarske funkcije.

Naloge aktuarske funkcije družbe so predvsem, da:

• koordinira izračun zavarovalno-tehničnih rezervacij in zagotavlja, da so zavarovalno-tehnične rezervacije v skladu z veljavnimi predpisi,
• zagotovi ustreznost metod, modelov in predpostavk za izračun zavarovalno-tehničnih rezervacij tako, da odražajo ključna tveganja in so dovolj stabilni,
• oceni ustreznost in kakovost podatkov za izračun zavarovalno-tehničnih rezervacij in daje priporočila za prilagoditve procesov z namenom izboljšanja kakovosti podatkov,
• primerja najboljše ocene SII rezervacij z izkustvi ter v primeru odstopanj predlaga spremembe predpostavk in modelov vrednotenja,
• nadzira uporabo približkov pri izračunu najboljših ocen SII rezervacij,
• preverja ustreznost politike prevzemanja zavarovalnih tveganj in podaja mnenje o ustreznosti višine zavarovalnih premij, ob upoštevanju vseh povezanih tveganj in vplivov sprememb portfelja, opcij in garancij, antiselekcij, inflacije, pravnih tveganj,
• preverja ustreznost ureditve pozavarovanja,
• sodeluje pri vpeljavi in izvajanju sistema upravljanja tveganj, zlasti pri razvoju, uporabi in spremljanju ustreznosti modelov za izračun kapitalskih zahtev in izvedbi ORSE,
• vsaj enkrat letno izdela pisno poročilo, ki ga predloži organu upravljanja (poslovodstvu), organu nadzora in lokalnemu nadzorniku; v poročilu dokumentira izvajanje in rezultate zgoraj navedenih nalog ter jasno opredeli morebitne pomanjkljivosti in poda priporočila, kako te pomanjkljivosti odpraviti.

V skladu s politiko upravljanja tveganj je aktuarska funkcija v okviru druge obrambne linije dejavno vključena tudi pri postavljanju in izvajanju sistema upravljanja tveganj družbe.

Zaposleni na področjih aktuarske funkcije skupaj s ključnimi predstavniki prve obrambne linije aktuarstva sestavljajo aktuarski odbor družbe.

Nosilci aktuarskih funkcij družb skupine Sava Re delujejo tudi v aktuarskem odboru skupine. Aktuarski odbor skupine v okviru svojih nalog sprejema odločitve v obliki predlogov sklepov in priporočil upravi Save Re, drugim ključnim funkcijam skupine in odboru za upravljanje tveganj skupine, kar izvaja skladno s poslovnikom, ki je priložen politiki aktuarske funkcije Save Re. Člani aktuarskega odbora so s strani družbe zadolženi, da informacije o zadevnih dogovorih posredujejo ustreznim organom družbe.

B.7 Zunanje izvajanje

Družba je v skladu z določili veljavnega zakona o zavarovalništvu sprejela politiko, s katero ureja zunanje izvajanje ključnih ali pomembnih operativnih funkcij ali dejavnosti družbe.

S politiko je določen okvirni način zunanjega izvajanja ključnih ali pomembnih operativnih funkcij pogodbe o izločenih poslih, pogoji za sklenitev pogodb, njihovo vzdrževanje in dokumentiranje ter zagotovljeno delovanje družbe skladno s predpisanimi smernicami o izločenih poslih. Politika opisuje korake in odgovornosti pri predaji funkcije oziroma aktivnosti kot izločen posel ter določa standarde upravljanja in nadzora procesov prenosa funkcije oziroma aktivnosti v zunanje izvajanje.

Politika opredeljuje tudi register izločenih poslov, ki zajema vse pogodbe, ki se štejejo kot izločeni posli, ter določa način dokumentiranja za celoten proces odločanja, način zbiranja potrebnih dokumentov in podpisovanja pogodb.

Politika določa, da ima vsak izločeni posel skrbnika, čigar glavna naloga je izvajanje nadzora izločene funkcije oziroma aktivnosti. Vsi izvajalci izločenih poslov se s podpisom pogodbe zavežejo poslovati v skladu z veljavno zakonodajo in sodelovati z lokalnim nadzornikom, ki ga družba obvesti o svoji nameri še pred sklenitvijo pogodbe o izločenem poslu.

Družba v letu 2016 ni imela izločenih poslov.

B.8 Druge informacije

Pravila sistema upravljanja družbe so predmet rednega letnega pregleda. Nosilec pregleda je funkcija spremljanja skladnosti, ki v sodelovanju s funkcijo notranje revizije preverja skladnost politike upravljanja z drugimi politikami v sistemu upravljanja ter z zakonodajo, drugimi notranjimi akti in predpisi. Pri preverjanju in ocenjevanju učinkovitosti okvira korporativnega upravljanja nosilec pregleda daje poudarek spremembam notranjih in zunanjih dejavnikov, ki vplivajo na družbo.

Redni letni pregled pravil sistema upravljanja s strani funkcije skladnosti v 2016 ni bil izveden, saj je družba za izvedbo notranje-revizijskega pregleda korporativnega upravljanja v skladu z načrtom službe notranje revizije za leto 2016 angažirala zunanjega izvajalca, in sicer družbo KPMG. Izvajalec je pri pregledu ugotovil, da je sistem korporativnega upravljanja v pregledanem obsegu pretežno skladen z ZGD-1, ZZavar-1 in podrejenimi akti ter ostalimi zahtevami Solventnosti II. Poudarek tokratnega pregleda je bil na upravljanju odvisnih družb, ki je v Savi Re najbolj kompleksen, s poudarkom na največji med njimi, tj. Zavarovalnici Sava – v tem delu je izvajalec predložil tudi priporočila za izboljšanje.

C. Profil tveganja

C.1 Zavarovalno tveganje

Zavarovalno tveganje družbe izvira iz pogodb prevzetega pozavarovanja. Povezano je tako z nevarnostmi, ki so krite s pozavarovalnimi pogodbami, in tudi s spremljajočimi postopki, ter izvira iz negotovosti, neločljivo povezano s pojavom, obsegom in časom nastanka obveznosti.

Zavarovalna tveganja na splošno delimo na:

• tveganja premoženjskih pozavarovanj,
• tveganja življenjskih pozavarovanj,
• tveganja zdravstvenih pozavarovanj (sem uvrščamo tudi pozavarovanje nezgode).

Družba trži vse tri vrste pozavarovanj. Pri življenjskih zavarovanjih ne pozavaruje varčevalne komponente, riziko komponentno pa pozavaruje na enoletnih osnovah, zato so ti posli tehnično primerljivi s pozavarovanji nezgodnih zavarovanj. To je razlog, da so tveganja življenjskih pozavarovanj družbe obravnavana skupaj s tveganji nezgodnih pozavarovanj.

V nadaljevanju je prikazana struktura kosmate premije glede na tri različna merila – geografsko območje, obliko pozavarovanja in zavarovalniško skupino.

Struktura kosmate premije po geografskih območjih

Struktura kosmate premije po zavarovalnih skupinah

C.1.1 Izpostavljenost tveganju

Družba je izpostavljena predvsem naslednjim tveganjem premoženjskih zavarovanj in tveganjem zdravstvenih zavarovanj, ki se izvajajo na podobnih osnovah kot premoženjsko zavarovanje (v nadaljevanju: NSLT zdravstvena zavarovanja):

Premijsko tveganje – tveganje, da bo obračunana premija premajhna za obveznosti, ki bodo nastale s sklenitvijo pozavarovalne pogodbe. To tveganje je odvisno od številnih dejavnikov, kot so na primer neustrezna ocena dogajanja na tržišču, slaba ocena škodnega dogajanja, uporaba neustreznih statističnih podatkov, zavestna določitev prenizke premije za posamezne zavarovalne vrste zaradi pričakovanih kompenzacijskih učinkov pri drugih zavarovalnih vrstah oziroma neustrezna ocena vpliva zunanjih makroekonomskih dejavnikov, ki se med trajanjem lahko bistveno spremenijo. Sem uvrščamo naslednja tveganja:

• o tveganje pri sprejemu rizikov v pozavarovanje,
• o tveganje, da je produkt neustrezno načrtovan in
• o tveganje nastanka nepričakovanega obsega škod.

V skladu s strukturo portfelja imajo največji doprinos k premijskemu tveganju premoženjska pozavarovanja (v ožjem smislu), in sicer proporcionalna, ki so največja po obsegu, in tudi neproporcionalna, ki so zaradi nestanovitnosti škodnega dogajanja relativno bolj tvegana.

• Tveganje nezadostnosti zavarovalno-tehničnih rezervacij je tveganje, da zavarovalno-tehnične rezervacije bodisi ne zadoščajo za pokrivanje vseh obveznosti, ki izhajajo iz zavarovalnih pogodb kot posledica neustreznih metod, neustreznih, nepopolnih in netočnih podatkov, neučinkovitih postopkov in kontrol ali neustrezne strokovne presoje, bodisi pride do napake pri poročanju, posledica katere so nezanesljive informacije o finančnem položaju družbe. Sem uvrščamo naslednja tveganja:
  • o tveganje razpoložljivosti in točnosti podatkov,
  • o tveganje uporabe nerazumnih metod ali predpostavk,
  • o tveganje napake v izračunu,
  • o tveganje kompleksnosti uporabljenih orodij v procesu, ki vodijo k zavajajočim rezultatom.

Podobno kot pri premijskem tveganju imajo prav tako največji doprinos k tveganju rezervacij premoženjska zavarovanja (v ožjem smislu), pri katerih je zaradi večletne usmerjenosti družbe k tem poslom tudi obseg najboljših ocen rezervacij strukturno najobsežnejši.

• Tveganje katastrof zajema pojav katastrofalnih dogodkov, ki se pojavljajo redko, vendar so finančni učinki posledic previsoki, da bi jih lahko pokrili s sicer ustrezno visoko premijo in dotlej ustrezno visoko oblikovanimi rezervacijami. Uresničilo bi se lahko v primeru ekstremnih dogodkov oziroma večjega števila katastrofalnih škod v krajšem časovnem obdobju. Tveganje vključuje tudi tveganje prevelike geografske koncentracije rizikov. Družba ima geografsko dobro razpršen portfelj, kar dodatno uravnava s programom retrocesije, zato razmeroma visoka kapitalska zahteva izhaja iz agregacije velikega števila zahtev za različne manjše naravne nevarnosti in regije ter različne katastrofalne dogodke, ki jih povzroči človek, ter je posledica dejstva, da je kritje pred katastrofalnimi dogodki osnovna in najpomembnejša dejavnost družbe.
• Tveganje predčasne prekinitve pogodb je tveganje izgube ali neugodne spremembe v vrednosti zavarovalnih obveznosti, ki izhajajo iz sprememb v ravni ali nepredvidljivosti stopnje predčasne prekinitve polic. Družba ni pomembno izpostavljena tej vrsti tveganja.

Druga zavarovalna tveganja, na primer tveganje ekonomskega okolja in tveganje obnašanja zavarovalcev, so sicer lahko pomembna, se pa njihov vpliv posredno upošteva že v zgoraj naštetih tveganjih premoženjskih zavarovanj.

C.1.2 Merjenje tveganja

Družba za kvantitativno oceno tveganj premoženjskih zavarovanj in tveganj NSLT zdravstvenih zavarovanj uporablja standardno formulo Solventnosti II. Na 31. 12. 2016 je bila tako družba v skladu s standardno formulo izpostavljena tveganju premoženjskih zavarovanj v višini 90,7 milijona EUR in tveganju NSLT zdravstvenih zavarovanj v višini 3,6 milijona EUR. Kapitalska zahteva za tveganje premoženjskih zavarovanj tako predstavlja 48,7 % nediverzificiranega zahtevanega osnovnega solventnostnega kapitala, kapitalska zahteva za tveganje NSLT zdravstvenih zavarovanj pa 1,9 %. Največji delež v nediverzificiranem tveganju premoženjskih zavarovanj ima tveganje katastrof, primerljivo visoko pa je tudi tveganje premij in rezervacij.

Nediverzificirano tveganje premoženjskih zavarovanj po podmodulih tveganja (brez tveganj NSLT zdravstvenih zavarovanj)

Družba zavarovalna tveganja kvantitativno meri tudi v okviru ORSE. Tveganje premij in rezervacij v ORSI trenutno ocenjujemo z uporabo parametrov, specifičnih za posamezno podjetje (v nadaljevanju: USP). Poleg tega smo v ORSI izračunali tudi kapitalsko zahtevo za tveganje viharja in toče za Slovenijo, ki jo standardna formula ne predvideva, ter prilagodili oceno za tveganje katastrofe za požar, ki ga povzroči človek, pri čemer smo namesto zavarovalne vsote uporabili največjo verjetno škodo v 200 metrskem radiju. Vsi vplivi skupaj prinesejo v primerjavi s standardno formulo nekoliko nižjo kapitalsko zahtevo za tveganje premoženjskih zavarovanj.

Poleg kvantitativnega merjenja tveganj v skladu s standardno formulo družba izpostavljenost tveganjem premoženjskih zavarovanj četrtletno spremlja še z analizo kombiniranih količnikov posameznih pogodb in homogenih skupin tveganja, s preverjanjem ustreznosti zavarovalnotehničnih rezervacij, spremljanjem agregatnih izpostavljenosti naravnim nesrečam po geografskih območjih ter večjih na novo sklenjenih pogodb. Na podlagi teh informacij družba med letom spremlja svoj profil zavarovalnih tveganj in zaznava morebitne spremembe.

C.1.3 Koncentracija tveganja

Kot največje tveganje premoženjskih zavarovanj družbe ocenjujemo tveganje naravnih nesreč. Največjo izpostavljenost naravnim nesrečam ima družba na območju Slovenije; izpostavljenosti na drugih območjih so razmeroma dobro razpršene po vsem svetu.

V spodnji tabeli so navedene vsote desetih največjih kosmatih izpostavljenosti naravnim nesrečam po državah na dan 31. 12. 2016.

Deset največjih kosmatih izpostavljenosti naravnim nesrečam

(v tisoč EUR)	31. 12. 2016
Slovenija	498.355
Hrvaška	60.832
Kitajska	40.941
Indija	33.568
Republika Makedonija	33.406
Republika Koreja	32.786
Srbija	31.859
Vietnam	26.846
Japonska	25.590
Turčija	24.993
Skupaj	809.177

C.1.4 Upravljanje tveganja

Družba svoja zavarovalna tveganja upravlja predvsem s pomočjo ustaljenih postopkov za prevzem v kritje, zapisanih v internih smernicah za sklepanje pozavarovanj. Te opredeljujejo zahteve za partnerje, določajo minimalno zahtevano raven informacij o poslu in definirajo okvire za pričakovani rezultat posla. Hkrati določajo tudi postopek prevzema v kritje in ravni pristojnosti, tako da so v proces vgrajene primerne kontrole. Družba zavarovalno tveganje obvladuje tudi z geografsko razpršitvijo, omejitvami agregatne izpostavljenosti in zmanjšuje tveganje z ustreznim programom pozavarovanja (retrocesije).

Družba vsako leto pregleda in določi prevzemne limite. Ti omejujejo višino limita zavarovalne vsote oziroma največje verjetne škode posamezne pogodbe in pozavarovalne premije, oboje za prevzeti delež v lastni izravnavi družbe, ter višino pričakovane agregatne izpostavljenosti katastrofalnemu dogodku po geografskih območjih. Prevzemne limite potrdi tudi nosilec aktuarske funkcije; tako se zagotovi njihova skladnost s pripravljenostjo za prevzem tveganj. Prevzemni limiti so sestavni del smernic za sklepanje pozavarovanj. Družba ima v smernicah za sklepanje pozavarovanj opredeljen postopek odobritve prevzemanja zavarovanj v odvisnosti od kompleksnosti posla, vključno s pristojnostmi in odgovornostmi ter načrti posredovanja v nadaljnjo obravnavo.

Spodaj podrobneje navajamo obvladovanje tveganj za posamezno tveganje premoženjskih tveganj in tveganj NSLT zdravstvenih zavarovanj.

Premijsko tveganje

Postopki za obvladovanje premijskega tveganja zajemajo predvsem pravilen prevzem rizikov v pozavarovanje in redno četrtletno spremljanje rezultatov posameznih zavarovalnih vrst, po potrebi pa tudi pogodb ali partnerjev, ter ustrezen odziv na rezultate.

Tveganje pri sprejemu rizikov v pozavarovanje poskušamo čim bolj znižati z dodatnimi izobraževanji prevzemnikov rizika, s pripravo čim bolj razumljivih, nedvoumnih in podrobnih navodil ter z določitvijo primernih prevzemnih limitov, usklajenih s pripravljenostjo za prevzem tveganj, določeno v strategiji prevzemanja tveganj, poslovnimi strategijami in programom retrocesije. Poleg tega se posebna pozornost posveča temu, da se pogodbe sklepajo s preverjenimi in zaupanja vrednimi cedenti ter da so vzpostavljene primerne omejitve koncentracije izpostavljenosti po geografskih regijah in homogenih skupinah tveganja, ki ohranjajo potrebno razpršenost rizikov. Veliko tveganje pri sprejemu rizikov v pozavarovanje predstavlja tudi napačno ocenjevanje največje pričakovane škode (v nadaljevanju: PML), predvsem s strani cedentov skupine Sava Re. Za zmanjševanje tega tveganja družba postavlja smernice o določanju PML-a, sodeluje s prevzemno službo cedentov pri prevzemu največjih posameznih rizikov, organizira izobraževanja in si prizadeva, da retrocesijski program krije tudi napake pri postavljanju PML-a.

Tveganje, da je produkt neustrezno načrtovan, lahko družba večinoma obvladuje le posredno, saj pri proporcionalnih pozavarovanjih deli usodo s svojimi cedenti. Prav zato je preverjanje cedentov poglaviten sestavni del prevzemanja tveganj. Neposredno lahko družba obvladuje povezano neustreznost pogodbenih določil, ki je tveganje, da družba sklene pogodbe s spremljajočimi tveganji, ki se jih ob sklenitvi ni zavedala in jih ni upoštevala pri določanju premije. To se lahko zgodi zaradi slabih in pomanjkljivih informacij s strani cedenta ali zaradi neustreznega tolmačenja pogojev. Za ustrezno presojo vseh tveganj je potrebno popolno razumevanje vseh pozitivnih in negativnih strani sklenjenih pogodb ter z njimi povezanih tveganj. Tveganje poskuša družba omejevati tako, da pred sklenitvijo pogodbe naredi podrobne analize partnerja in tržišča, spremlja informacije iz okolja (mediji, konkurenca, stranke), zakonodajo in njene zahteve, opazuje trend gibanja škod v preteklosti (celotnega trga) in napovedi za prihodnost. Dodatno družba lahko uporabi posebna določila pozavarovalnih pogodb za omejitev nestanovitnosti rezultatov, kot so določila o drseči in profitni proviziji ter omejitvi škodnega količnika.

Tveganje nastanka nepričakovanega obsega škod je lahko posledica napačne ocene rizika pri sklepanju, pojava novih vrst škod, spremembe prakse sodišč, povečanja ozaveščenosti ljudi o pravicah, ki jih imajo iz zavarovalnih pogodb, sprememb makroekonomskih okoliščin, neustreznih človeških posegov v okolje in tudi neustreznega programa retrocesije. Tveganje poskuša družba nadzorovati s poglobljenim ocenjevanjem rizikov pri sprejemanju v pozavarovanje, s skrbnim dodeljevanjem pooblastil za sklepanje pogodb in z razvijanjem IT podpore, ki bo omogočila natančen pregled akumulacije škod. Tako kot tveganje neustrezne načrtovanosti produkta lahko tudi to tveganje družba obvladuje s posebnimi določili proporcionalnih pozavarovalnih pogodb, ki omejujejo udeležbo pozavarovatelja na nepričakovanih škodah, pri neproporcionalnih pogodbah pa družba ne prevzema neomejenih intervalov kritja. Velik pomen pri zmanjševanju tega tveganja je tudi vsakoletno testiranje ustreznosti retrocesijske zaščite z uporabo različnih stresnih testov in scenarijev ter ustrezno določanje samopridržajev.

Tveganje nezadostnosti zavarovalno-tehničnih rezervacij

Družba ima za obvladovanje tveganja zavarovalno-tehničnih rezervacij vzpostavljene dobre postopke in učinkovite kontrole za izračun zavarovalno-tehničnih rezervacij v skladu z MSRP in tudi predpisi Solventnosti II, poleg tega vsako leto izvede tudi analizo ustreznosti oblikovanih zavarovalnotehničnih rezervacij v predhodnih letih, na podlagi katere se analizirajo vsi glavni vzroki za morebitne neustrezne višine rezervacij. Vse tako pridobljene izkušnje se nato uporabijo pri oblikovanju zavarovalno-tehničnih rezervacij v prihodnosti. Učinkovit postopek za izračun zavarovalno-tehničnih rezervacij je vzpostavljen na podlagi več ključnih korakov. Na podlagi dokumentiranja in razumevanja postopka izračuna zavarovalno-tehničnih rezervacij se opredelijo in opišejo potencialna tveganja, kot so na primer:

• razpoložljivost in točnost podatkov,
• primernost metod in predpostavk,
• napake v izračunu,
• podpora procesa v informacijskem sistemu in orodjih.

Za vsako opredeljeno tveganje se vzpostavi kontrola za njegovo ublažitev. Opišejo se vzpostavljene kontrole, ki zagotavljajo kakovost podatkov in blažijo tveganja, povezana z izračuni zavarovalnotehničnih rezervacij. Zasnova in operativna učinkovitost kontrol se preverita najmanj enkrat letno oziroma vedno, ko pride do večjih sprememb pri postopku ali metodah in modelih, uporabljenih za izračun zavarovalno-tehničnih rezervacij.

Primeri kontrol zajemajo:

• uskladitev podatkov o zavarovalno-tehničnih postavkah s finančnimi evidencami družbe,
• medsebojni strokovni pregled aktuarskih metod in predpostavk,
• opredeljene kontrole o upravljanju sprememb za orodja, uporabljena v postopku,
• pregled aktuarja in potrditev zabeleženih zneskov zavarovalno-tehničnih rezervacij.

Postopek izračuna zavarovalno-tehničnih rezervacij se redno potrjuje. Če pride do bistvenih sprememb v postopku, metodologiji ali modelih, uporabljenih za oblikovanje rezervacij, se validacija izvede v skladu s časovnim razporedom poročanja.

Tveganje predčasne prekinitve pogodb

Ocenjujemo, da je tveganje predčasne prekinitve pogodb za družbo manj pomembno, saj je velika večina sklenjenih pozavarovalnih pogodb enoletnih, dodatno pa tveganje obvladujemo tudi z negovanjem dobrih poslovnih odnosov z dolgoletnimi in novimi cedenti ter s podrobnim preučevanjem tržnih razmer.

Tveganje katastrof

Družba tveganje katastrof obvladuje s premišljenim sprejemanjem rizikov v pozavarovanje, z geografsko razpršitvijo ter z ustrezno retrocesijsko zaščito za primer naravnih nesreč in nesreč, ki jih povzroči človek.

Družba ima za primer katastrofe sklenjeno retrocesijsko zaščito samopridržaja, pri kateri samopridržaj znaša 5 milijonov EUR, in sicer posebej za posle iz skupine in posebej za posle zunaj skupine Save Re. Tako bi družba v primeru hujšega dogodka utrpela škodo v višini 5 milijonov EUR, povečano za premijo za obnovitev kritja (največ 2 milijona EUR). V primeru drugega koriščenja kritja bi se družba za primer nadaljnjih katastrofalnih dogodkov zaščitila z novim kritjem za preostalo dobo trajanja, kar je običajen instrument, razpoložljiv na mednarodnem pozavarovalnem trgu, katerega cena je zaradi krajšega obdobja izpostavljenosti praviloma manjša od prvotnega kritja. Tako solventnost družbe tudi ob morebitnem večjem številu katastrofalnih dogodkov v enem letu ne bi bila ogrožena.

C.2 Tržno tveganje

Tržno tveganje pomeni nevarnost izgube ali neugodne spremembe v finančnem položaju, ki lahko neposredno ali posredno nastane zaradi nihanj v stopnji in nepredvidljivosti tržnih cen sredstev, obveznosti in finančnih instrumentov. V sklop tržnih tveganj spadajo:

• Tveganje obrestne mere je tveganje, da bo sprememba tržnih obrestnih mer neugodno vplivala na vrednost obrestno občutljivih sredstev in obveznosti. Med obrestno občutljive naložbe spadajo obveznice, depoziti in posojila. V izračunu kapitalske zahteve za tveganje obrestne mere se na strani sredstev upošteva vrednost obrestno občutljivih sredstev, na strani obveznosti pa najboljša ocena zavarovalno-tehničnih rezervacij, podrejeni dolg in rezervacije za zaposlence.
• Tveganje spremembe cen lastniških vrednostnih papirjev je tveganje, da bi se ob padcu cen znižala vrednost lastniških vrednostnih papirjev. Tveganju so izpostavljene naložbe družbe v delnice, delniške in mešane vzajemne sklade.
• Tveganje nepremičnin je tveganje zmanjšanja vrednosti nepremičnin zaradi nihanja cen nepremičnin. Delež nepremičnin v strukturi naložbenega portfelja je omejen z limitnim sistemom družbe in je v celotnem portfelju relativno majhen. Posledično je tveganje nepremičnin družbe majhno.
• Valutno tveganje je tveganje, da se bo zaradi sprememb tečajev zmanjšala vrednost sredstev ali povečala vrednost obveznosti v tujih valutah.
• Tveganje kreditnih pribitkov je tveganje občutljivosti vrednosti sredstev in finančnih instrumentov na spremembe vrednosti ali nestanovitnosti kreditnih pribitkov nad netvegano obrestno mero.
• Tveganje tržne koncentracije predstavlja tveganje pomanjkljive razpršenosti portfelja sredstev ali večje izpostavljenosti tveganju neplačila do enega izdajatelja vrednostnih papirjev ali skupine povezanih izdajateljev.

C.2.1 Izpostavljenost tveganju

Družba na datum poročanja izkazuje naslednjo strukturo sredstev, ki vplivajo na višino tržnih tveganj.

(v tisoč EUR)	31.12.2016	Struktura 31.12.2016
Naložbeni razred
Obveznice	225.453	41,0%
Državne obveznice	123.681	22,5%
Podjetniške obveznice	101.772	18,5%
Investicijski skladi	2.388	0,4%
Depoziti	3.017	0,5%
Delniške naložbe	304.238	55,3%
Udeležbe	294.439	53,6%
Kotirajoče delnice	5.899	1,1%
Nekotirajoče delnice	3.899	0,7%
Nepremičnine	11.875	2,2%
Nepremičnine za lastno rabo	8.594	1,6%
Druge nepremičnine	3.281	0,6%
Posojila in hipoteke	2.835	0,5%
Skupaj	549.807	100,0%

Struktura naložb, zajetih v tržna tveganja (vrednotenih v skladu s Solventnostjo II)

Vrednost sredstev, ki jih družba upošteva pri izračunavanju tržnih tveganj, je na 31. 12. 2016 znašala 549,8 milijona EUR. Iz strukture naložb je razvidno, da glavnino finančnih naložb družbe predstavljajo strateške udeležbe in finančni instrumenti s stalnim donosom.

Struktura naložb, v kateri prevladujejo finančni instrumenti s stalnim donosom, je posledica usmeritev družbe, ki pri upravljanju finančnih naložb zasleduje predvsem usklajevanje narave naložb z obveznostmi, ki jih te pokrivajo.

Delež portfeljskih naložb² v finančne instrumente s spremenljivim donosom je relativno majhen, saj glavnino delniških naložb družbe predstavljajo udeležbe. Portfeljski del naložb družbe kaže relativno veliko izpostavljenost obrestnemu in kreditnemu tveganju.

C.2.2 Merjenje in koncentracija tržnih tveganj

Družba za kvantitativno oceno tržnih tveganj uporablja standardno formulo Solventnosti II, prav tako pa za spremljavo in kvantifikacijo tržnih tveganj uporablja lastno oceno tveganja.

Zahtevani solventnostni kapital skladu s standardno formulo za tržna tveganja je na 31. 12. 2016 znašal 85,3 milijona EUR, kar je 45,8 % celotnega nediverzificiranega zahtevanega osnovnega solventnostnega kapitala.

Družba ima naložbe v udeležbe znotraj Evropske unije v višini 259,4 milijona EUR, zunaj Evropske unije pa v višini 35,1 milijona EUR. Izpostavljenost družbe zaradi udeležb v odvisne družbe tako obsega pomemben delež kapitalske zahteve za tveganje lastniških vrednostnih papirjev in koncentracije.

V okviru tržnih tveganj je največje tveganje lastniških vrednostnih papirjev, kar je predvsem posledica kapitalskih zahtev za udeležbe v odvisne družbe. Iz naslova udeležb v odvisne družbe je visoko tudi tveganje tržne koncentracije, saj se v okviru standardne formule vse udeležbe zunaj Evropske unije obravnavajo kot ena izpostavljenost. Zahtevani kapital za tveganje obrestnih mer, valutno tveganje, tveganje nepremičnin in tveganje kreditnih pribitkov je manjši ter se znotraj modula tržnih tveganj še diverzificira.

² Sredstva, upoštevana pri izračunu tržnih tveganj in zmanjšana za udeležbe.

Nediverzificirano tržno tveganje po podmodulih tveganja

• Tveganje obrestne mere predstavlja relativno majhen delež v kapitalski zahtevi tržnih tveganj. Med obrestno občutljive naložbe spadajo obveznice, depoziti in posojila. Na strani obveznosti so to predvsem zavarovalno-tehnične rezervacije. Družba tekoče spremlja, analizira in obravnava obseg prevzetega obrestnega tveganja. Zaradi aktivnosti, ki jih družba izvaja z namenom obvladovanja obrestnega tveganja in vzpostavljenih notranjih kontrol, menimo, da je tveganje dobro obvladovano.
• Tveganje spremembe cen lastniških vrednostnih papirjev s 56-odstotnim deležem v tržnih tveganjih predstavlja največje posamično tržno tveganje. Tveganje lastniških vrednostnih papirjev iz naslova portfeljskih naložb je zaradi manjše izpostavljenosti relativno nizko. Precejšnje pa je tveganje iz naslova udeležb, ki prispevajo glavnino kapitalske zahteve.
• Tveganje nepremičnin. Delež nepremičnin je v strukturi naložbenega portfelja omejen z limitnim sistemom družbe in je v celotnem portfelju relativno majhen. Posledično je tveganje nepremičnin družbe majhno.
• Valutno tveganje predstavlja 7 % tržnih tveganj. Valutnemu tveganju so izpostavljena tako sredstva kot obveznosti. Sistem spremljanja in obvladovanja valutnega tveganja je natančneje predstavljen v letnem poročilu družbe v poglavju o valutnem tveganju (poglavje 25.5.3.1.3). Družba je v skladu z MSRP 31. 12. 2016 izkazovala visoko stopnjo valutne usklajenosti sredstev in obveznosti. Ne glede na visoko usklajenost sredstev in obveznosti v skladu z MSRP družba izkazuje delno valutno neusklajenost zaradi nižje najboljše ocene zavarovalno-tehničnih rezervacij.
• Tveganje kreditnih pribitkov je relativno nizko in v strukturi tržnih tveganj predstavlja 5 % kapitalske zahteve. Družba ima za obvladovanje kreditnega tveganja postavljen interni limitni sistem, ki določa maksimalne izpostavljenosti do posameznega izdajatelja, regije, panoge in bonitetnega razreda, s katerim preprečuje prevzemanje tveganj, ki presegajo pripravljenost za prevzem tveganj družbe.
• Tveganje tržne koncentracije s 25-odstotnim deležem predstavlja drugo največje posamično tržno tveganje, kar je posledica naložb v družbe zunaj Evropske unije, ki se v skladu s standardno formulo upoštevajo kot ena izpostavljenost.

Družba izpostavljenost oziroma koncentracije do posamezne regije, panoge in vrste naložb spremlja in uravnava. S tem preprečuje velike koncentracije v naložbenem portfelju in omejuje višino tveganja. Prikaz portfelja družbe po naštetih parametrih in bonitetna slika naložbenega portfelja družbe sta prikazana v letnem poročilu v razdelku Kreditno tveganje 24.5.3.3.

Pri ocenjevanju tveganj, povezanih z naložbenim portfeljem, družba redno spremlja tudi druge mere tveganj oziroma uspešnosti naložbenega portfelja:

• nihajnost donosov,
• donos in donosnost in
• razmerje med tveganjem in donosom (Sharpov kazalnik).

Pri upravljanju sredstev in obveznosti družba za posamezen portfelj sredstev in obveznosti četrtletno izračunava:

• mere tveganj: modificirano trajanje, konveksnost in ključno stopnjo trajanja,
• napoved denarnih tokov,
• valutno strukturo sredstev in obveznosti.

Družba za spremljanje in ocenjevanje tržnih tveganj poleg standardne formule uporablja tudi lastni model za ocenjevanje tveganj v ORSI. V lastnem izračunu tveganj ocenjujemo tveganje lastniških vrednostnih papirjev. Za vrednotenje uporabljamo model CAPM, pri katerem za vsak lastniški vrednostni papir posebej določimo delniški indeks, ki predstavlja tržni donos v modelu (za osnovo se uporabljajo ustrezni scenariji ekonomskega generatorja). V lastnem modelu upoštevamo vse tržne lastniške vrednostne papirje, ki so dovolj likvidni, da smo lahko na zgodovinskih podatkih z ustrezno zanesljivostjo ocenili parametre modela. Za ostale naložbe upoštevamo šok, ki ga predpisuje standardna formula. Poleg tveganja lastniških vrednostnih papirjev v ORSI ocenimo tudi tveganje obrestne mere za naložbe in obveznosti v valutah EUR, USD, DKK in BGN ³ . Za ostale valute upoštevamo standardni šok ob zvišanju obrestnih mer. Družba poleg navedenih tveganj v lastnem modelu ocenjuje tudi kreditno tveganje, v katerem sta zajeti tudi tveganji tržne koncentracije in tveganje kreditnega razpona. Več o obravnavi teh tveganj je zapisano v razdelku C.3.2 tega dokumenta.

C.2.3 Upravljanje tveganja

Okvir za upravljanje naložbenega tveganja družbe predstavljata politika upravljanja sredstev in obveznosti ter politika upravljanja naložbenega tveganja. V njih so opredeljene:

• osnovne naložbene usmeritve,
• mere za spremljanje uspešnosti upravljanja naložb,
• mere za spremljanje naložbenih tveganj,
• odgovorne osebe v naložbenem procesu.

Pri upravljanju in spremljanju tržnih tveganj družba upošteva:

• pripravljenost za prevzem tveganj, določeno v strategiji prevzemanja tveganj družbe,
• operativne limite za finančne naložbe ter
• mere uspešnosti in tveganosti naložb ter obveznosti.

Neusklajenost sredstev in obveznosti družba upravlja predvsem z usklajevanjem in varovanjem. Če je mogoče in stroškovno učinkovito, družba neusklajenost zmanjšuje z usklajevanjem sredstev z denarnimi tokovi obveznosti. Družba v procesu upravljanja sredstev in obveznosti ne uporablja izvedenih finančnih instrumentov.

³ Evro, ameriški dolar, danska krona, bolgarski lev.

Družba tveganja, ki izhajajo iz portfelja finančnih naložb, obvladuje s tekočim spremljanjem in analiziranjem finančnih podatkov izdajateljev, spremljanjem tržnih cen finančnih instrumentov ter z rednim izvajanjem analiz upravljanja sredstev in obveznosti, ki se obravnavajo na odboru za upravljanje tveganj.

Načelo preudarne osebe

Družba nalaga v finančne instrumente in druga sredstva samo, če je sposobna z njimi povezana tveganja ustrezno prepoznavati, meriti, spremljati, obvladovati, nadzirati in o njih poročati ter ustrezno upoštevati pri oceni skupnih kapitalskih potreb.

Vsa sredstva se nalagajo na način, ki zagotavlja varnost, kakovost, likvidnost in donosnost portfelja kot celote. Poleg tega se zagotavlja taka lokalizacija teh sredstev, da je zagotovljena njihova razpoložljivost.

Sredstva za kritje zavarovalno-tehničnih rezervacij se prav tako nalagajo na način, ki ustreza naravi in trajanju pozavarovalnih obveznosti. Ta sredstva se nalagajo v najboljšem interesu vseh imetnikov polic in upravičencev.

V primeru konflikta interesov družba zagotovi, da se naložba izvede v najboljšem interesu zavarovalcev in upravičencev.

C.3 Kreditno tveganje

Kreditno tveganje je tveganje izgube ali neugodne spremembe v finančnem položaju družbe zaradi nihanj v kreditnem položaju izdajateljev nasprotnih strank in morebitnih dolžnikov, ki jim je izpostavljena v obliki tveganja neplačila nasprotne stranke.

C.3.1 Izpostavljenost tveganju

Družba je izpostavljena:

• tveganju neplačila nasprotne stranke, ki predstavlja možne izgube zaradi nepričakovanega neplačila ali poslabšanja kreditnega položaja nasprotnih strank in dolžnikov zavarovalnic v prihodnjih 12 mesecih. Tveganje zajema pogodbe za zmanjševanje tveganja, predvsem pozavarovalne pogodbe in terjatve do zavarovalnih posrednikov ter tudi druge kreditne izpostavljenosti, ki jih ne zajema podmodul tveganja kreditnih pribitkov znotraj standardne formule (denar in denarni ustrezniki in depoziti do 3 mesecev). Kreditno tveganje terjatev iz poslovanja izhaja iz zamud pri poplačilu terjatev, ki se v družbi pojavljajo na področju terjatev iz aktivnih pozavarovalnih poslov in regresnih terjatev. V izogib zamudam pri plačilih družba natančno spremlja cedente ter aktivno izterjuje zapadle in neplačane terjatve. Zaradi tega je izpostavljenost družbe tveganju neplačila nasprotne stranke majhna;
• tveganju kreditnih pribitkov;
• tveganju tržne koncentracije.

Tveganje kreditnih pribitkov in tveganje koncentracije je skladno z razvrščanjem in merjenjem tveganj v okviru standardne formule obravnavano in prikazano v okviru poglavja o tržnih tveganjih.

C.3.2 Merjenje tveganja

Družba za kvantitativno oceno kreditnih tveganj uporablja standardno formulo Solventnosti II, in sicer tveganje kreditnih pribitkov in tveganje tržnih koncentracij v okviru modula tržnih tveganj ter tveganje neplačila nasprotne stranke v ločenem modulu.

Zahtevani solventnostni kapital družbe v skladu s standardno formulo Solventnosti II za tveganje neplačila nasprotne stranke je 31. 12. 2016 znašal 6,7 milijona EUR, kar predstavlja 3,6 % celotnega nediverzificiranega zahtevanega osnovnega solventnostnega kapitala.

V spodnjem grafu je prikazana struktura modula neplačila nasprotne stranke v skladu s standardno formulo.

Nediverzificirano tveganje neplačila nasprotne stranke po podmodulih tveganja

Poleg izračuna zahtevanega solventnostnega kapitala v skladu s standardno formulo družba v okviru ORSE razvija tudi lasten model za oceno kreditnega tveganja finančnih naložb. V modelu lastne ocene kreditnega tveganja so tako na strani vseh naložb v dolžniške instrumente upoštevana tveganje razpona, tveganje migracij in tveganje neplačila. Ker so omenjena tveganja med seboj tesno povezana, so tudi v ORSI obravnavana v skupnem modelu. V modelu so obravnavane zgolj finančne naložbe brez finančne naložbe v odvisne družbe. Za del tveganja neplačila nasprotne stranke v povezavi s pozavarovatelji in sozavarovatelji menimo, da standardna formula tveganje ustrezno ovrednoti, zato izračun na tem delu ni prilagojen. V izračunu upoštevamo tudi učinek diverzifikacije.

C.3.3 Upravljanje tveganja

Da bi se družba izognila preveliki koncentraciji v določen tip naložb, preveliki koncentraciji pri določenemu pogodbenemu partnerju oziroma sektorju in tudi drugim možnim oblikam koncentracije, ima v skladu z zakonom o zavarovalništvu in notranjimi predpisi družbe svoj naložbeni portfelj precej razpršen.

Kreditno tveganje sredstev iz po(so)zavarovalnih pogodb predstavlja tveganje, da pozavarovalnica oziroma sozavarovalnica ne bo zmožna poplačati svojih obveznosti. Tovrstno tveganje družba obvladuje predvsem z omejevanjem izpostavljenosti do posameznega po(so)zavarovalnega partnerja in sklepanjem pogodb s partnerji z visoko bonitetno oceno.

C.4 Likvidnostno tveganje

Likvidnostno tveganje je tveganje, da družba v določenem trenutku ni sposobna poravnati svojih obveznosti oziroma da je zaradi pomanjkanja likvidnih sredstev primorana prodajati manj likvidna sredstva z diskontom oziroma najemati nova posojila. Likvidnostno tveganje je tveganje, ki izhaja iz kratkoročnih denarnih tokov, ter ne tveganje, ki izhaja iz dolgoročne neusklajenosti sredstev in obveznosti.

C.4.1 Izpostavljenost tveganju

Družba ima precejšnje denarne obveznosti (ki izhajajo predvsem iz obveznosti do zavarovalcev), zato je treba denarne tokove ustrezno upravljati in tako zagotoviti primerno raven likvidnosti. Družba zato skrbno načrtuje in spremlja realizacijo denarnih tokov (denarne prilive in odlive). Prav tako redno spremlja strukturo terjatev po zapadlosti in upošteva vpliv poplačila terjatev na tekočo likvidnost.

C.4.2 Merjenje tveganja

Likvidnostnega tveganja standardna formula Solventnosti II ne ovrednoti. Spada med tveganja, ki so težko merljiva, ga pa v družbi redno spremljamo in obvladujemo.

Za določitev izpostavljenosti likvidnostnemu tveganju, družba izvaja, analizira in spremlja naslednje mere tveganja:

• denar na bančnih računih,
• odstotek likvidnostnega razreda L1A in višino odbitka pri vrednotenju v skladu z metodologijo ECB, glede na skupni znesek finančnih naložb,
• likvidnostno rezervo,
• razliko med načrtovanimi odlivi in prilivi za naslednje četrtletje ter njen delež v vrednosti likvidnostne rezerve,
• vse druge zakonske predpisane mere.

C.4.3 Koncentracija tveganja

Družba ni izpostavljena koncentraciji likvidnostnih tveganj, lahko pa v nekaterih primerih pride do izrednih likvidnostnih potreb.

C.4.4 Upravljanje tveganja

Z namenom obvladovanja likvidnostnih tveganj ima družba vzpostavljeno politiko upravljanja likvidnostnega tveganja, ki opredeljuje upravljanje likvidnosti, mere likvidnostnega tveganja in postopke ob izrednih likvidnostnih potrebah. Dodatno družba v okviru strategije prevzemanja tveganj kot eno od ključnih tveganj opredeljuje likvidnostno tveganje. Zaradi narave likvidnostnega tveganja, družba tega ne upravlja z dodatnim kapitalom, temveč z ustrezno strategijo zagotavljanja zadostne likvidnosti.

Ocenjena likvidnostna potreba družbe je sestavljena iz ocene potrebe po normalni tekoči likvidnosti (izvira iz poslovanja in zapadlosti naložb v portfelju) in likvidnostne rezerve (ocenjene na podlagi stresnih scenarijev).

Oceno normalne tekoče likvidnosti v obdobju do enega leta družba izvaja na podlagi analize predvidenih denarnih tokov v mesečnih in tedenskih načrtih, ki upoštevajo predvideno dinamiko zapadlosti naložb ter ostale prilive in odlive iz poslovanja, in sicer tako, da se uporabijo historični podatki, zajeti v preteklih mesečnih in tedenskih likvidnostnih načrtih, in pričakovanja glede poslovanja v prihodnje.

Likvidnostne potrebe se zagotavljajo z alokacijo sredstev v instrumente denarnega trga v odstotku, skladnem z ocenjeno normalno tekočo potrebo po likvidnosti. Sredstva za pokrivanje ocenjene likvidnostne rezerve družba zagotavlja tako, da vsaj 15 % portfelja investira v visoko likvidna sredstva. Odstotek naložbenega portfelja Save Re, investiran v visoko likvidnih sredstvih, je tako 31. 12. 2016 znašal 30,3 %, kar je precej nad ravnjo, določeno v strategiji prevzemanja tveganj.

Dodatno likvidnostno rezervo predstavlja tudi kreditna linija, ki jo ima družba za potrebe zagotavljanja likvidnosti v izrednih razmerah sklenjeno pri dveh poslovnih bankah.

Zaradi velikega deleža L1A sredstev in dodatne kreditne linije menimo, da likvidnostno tveganje družbe dobro obvladujemo.

Znesek pričakovanega dobička, vključenega v prihodnjih premijah na dan 31. 12. 2016 znaša 5.559 tisoč EUR.

C.5 Operativno tveganje

Operativno tveganje je tveganje nevarnosti izgube zaradi neprimernega ali neuspešnega izvajanja notranjih procesov, ravnanja ljudi, delovanja sistemov ali zaradi zunanjih dogodkov.

C.5.1 Izpostavljenost tveganju

Operativna tveganja ne sodijo med največja tveganja Save Re. Kljub temu je med njimi kar nekaj tveganj, ki so pomembna, in sicer predvsem:

• tveganje izdajanja notranjih informacij,
• tveganje zunanje kraje ali goljufije,
• tveganje odhoda ključnih, strokovnih in perspektivnih kadrov,
• tveganje škode na fizičnih sredstvih v primeru naravnih nesreč in požara,
• tveganje izgub ali prekinitev delovanja računalniškega in komunikacijskega sistema,
• tveganje, povezano s transakcijami, izvajanjem in vzdrževanjem,
• tveganje napačnega vnosa podatkov in neustrezne dokumentacije,
• tveganje, povezano z zunanjim izvajalcem.

C.5.2 Merjenje tveganja

Družba vsaj enkrat letno izvede izračun kapitalske zahteve za operativna tveganja na podlagi standardne formule Solventnosti II. Ta način izračuna višine operativnega tveganja ima le omejeno uporabno vrednost, saj formula za izračun ne temelji na dejanski izpostavljenosti družbe operativnim tveganjem, temveč na približku, izračunanem predvsem na podlagi premij, rezervacij in stroškov družbe.

V skladu s standardno formulo je družba 31. 12. 2016 izpostavljena operativnemu tveganju v višini 4,5 milijona EUR.

Zaradi navedenih razlogov družba za ocenjevanje operativnih tveganj uporablja predvsem kvalitativno ocenjevanje verjetnosti nastanka in finančnega vpliva v okviru registra tveganj ter analizo posameznih scenarijev (tudi v okviru ORSE). Z rednim ocenjevanjem tveganj si tako družba ustvari aktualno sliko o svoji izpostavljenosti tveganjem.

C.5.3 Koncentracija tveganja

Družba ni izpostavljena pomembni koncentraciji operativnih tveganj.

C.5.4 Upravljanje tveganja

Za učinkovito upravljanje operativnih tveganj ima družba vzpostavljene procese identifikacije, merjenja, spremljanja, upravljanja in poročanja o operativnih tveganjih.

Glavni ukrepi za obvladovanje operativnih tveganj, ki jih družba izvaja, so predvsem:

• vzdrževanje učinkovitega sistema vodenja poslovnih procesov in sistem notranjih kontrol,
• ozaveščanje zaposlenih o njihovi pomembnosti pri izvajanju sistema notranjih kontrol in obvladovanju operativnih tveganj,
• izvajanje varnostnih politik v zvezi z informacijsko varnostjo,
• načrt neprekinjenega poslovanja za vse kritične procese (tako družba zmanjšuje tveganje nepripravljenosti na morebitne incidente in zunanje dogodke ter posledično prekinitve poslovanja),
• pri najpomembnejših področjih poslovanja si družba prizadeva za ustrezno vzpostavljene in informacijsko podprte postopke in kontrole,
• izobraževanje in ozaveščanje zaposlenih.

Dodatno družba tovrstno tveganje obvladuje tudi prek nadzora, ki ga opravlja notranja revizija.

Vse pomembnejše notranje kontrole operativnih tveganj so povezane s tveganji in vključene v register tveganj.

C.6 Druga pomembna tveganja

Med druga pomembna tveganja družba uvršča predvsem strateška tveganja. Strateško tveganje je tveganje nepričakovanega znižanja vrednosti družbe zaradi škodljivega učinka odločitev vodstva, sprememb poslovnega in pravnega okolja ter tržnega razvoja. Negativen vpliv teh dogodkov bi lahko vplival na prihodke ali kapitalsko ustreznost družbe.

C.6.1 Izpostavljenost tveganju

Družba je izpostavljena različnim notranjim in zunanjim strateškim tveganjem. Med ključna strateška tveganja družbe v letu 2016 uvrščamo predvsem:

• regulatorno tveganje,
• tveganje ugleda,
• projektna tveganja,
• vpliv tržnih in ekonomskih pogojev ter
• ravnanje konkurence.

C.6.2 Merjenje tveganja

Strateška tveganja so po svoji naravi zelo raznolika in jih težko kvantitativno ovrednotimo, prav tako so močno odvisna od različnih (tudi zunanjih) dejavnikov. Poleg tega niso vključena v izračun zahtevanega kapitala v skladu s standardno formulo Solventnosti II.

Družba zato strateška tveganja ocenjuje kvalitativno v registru tveganj, pri čemer ocenjuje frekvenco in potencialni finančni vpliv posameznega dogodka. Poleg tega poskuša ključna strateška tveganja ovrednotiti z uporabo kvalitativne analize različnih scenarijev (tudi v ORSI). Na podlagi kombinacije obeh vrst analiz dobi sliko o stanju in spremembah izpostavljenosti tej vrsti tveganj.

C.6.3 Koncentracija tveganja

Družba strateška tveganja obvladuje in ni izpostavljena pomembni koncentraciji tveganj.

C.6.4 Upravljanje tveganja

Družba za preprečitev uresničitve posameznega strateškega tveganja izvaja predvsem preventivne aktivnosti.

Pri identifikaciji in upravljanju strateških tveganj poleg posameznih organizacijskih enot aktivno sodelujejo tudi uprava, odbor za upravljanje tveganj in funkcija upravljanja tveganj družbe.

Strateška tveganja družba upravlja tudi s sprotnim spremljanjem realizacije kratko- in dolgoročnih ciljev družbe ter s spremljanjem pripravljajočih se regulatornih sprememb in dogajanj na trgu.

V družbi se zavedamo, da je ugled pomemben za izpolnjevanje poslovnih ciljev in doseganje strateških načrtov družbe na dolgi rok. Zato je tveganje ugleda opredeljeno kot eno od ključnih tveganj znotraj strategije prevzemanja tveganj, v kateri je zapisano, da si mora družba stalno prizadevati za to, da čim bolj zmanjša možnost dejanj, ki bi lahko močneje vplivala na ugled posamezne družbe v skupini oziroma skupine. Poleg tega družba uvaja aktivnosti, ki zmanjšujejo tveganje ugleda, na primer uvajanje postopkov za ugotavljanje sposobnosti in primernosti zaposlenih

na ključnih delovnih mestih, sistematično delovanje funkcije skladnosti, načrti neprekinjenega poslovanja, testiranje stresnih dogodkov in scenarijev ter načrtovanje aktivnosti in odziva v primeru uresničitve tveganja. Tveganja na področju ugleda družba obvladuje tudi s stalno skrbjo za izboljšanje storitev, pravočasnim in točnim poročanjem nadzornim ustanovam ter dobro načrtovanim obveščanjem javnosti. Najpomembnejši dejavnik zagotavljanja dobrega ugleda in uspešnega poslovanja družbe je ustrezna kakovost storitev, zato je skrb za dvigovanje kakovosti storitev in zadovoljstva strank stalna in izjemno pomembna naloga vseh zaposlenih.

Regulatorno tveganje družba upravlja in zmanjšuje z rednim spremljanjem predvidenih sprememb zakonodaje ter merjenjem morebitnih učinkov teh sprememb na njeno poslovanje na krajši in daljši rok. V skladu z zakonodajo ima družba vzpostavljeno tudi funkcijo skladnosti poslovanja, ki spremlja ter ocenjuje primernost in učinkovitost rednih postopkov in ukrepov, sprejetih za odpravljanje morebitnih pomanjkljivosti na področju skladnosti poslovanja družbe s predpisi in drugimi zavezami.

C.7 Druge informacije

Družba je obravnavala teste občutljivosti, stresne teste in scenarije ter njihov vpliv na njeno poslovanje in solventnostni položaj. Pri določitvi občutljivosti, stresnih testov in scenarijev je izhajala iz lastnega profila tveganj ter poskušala prepoznati, kateri dogodki bi lahko močneje vplivali na njeno poslovanje in kapitalsko ustreznost, pri čemer je upoštevala tudi verjetnost njihove uresničitve. V stresnem testu oziroma testu občutljivosti je spremenjen posamezen parameter, medtem ko ostali parametri ostajajo nespremenjeni. V scenariju se lahko hkrati spremeni več medsebojno odvisnih parametrov. V nadaljevanju so opisani izbrani scenariji, stresni testi oziroma testi občutljivosti.

Zvišanje oziroma znižanje obrestnih mer

Test občutljivosti na obrestne mere smo izvedli tako, da smo osnovno krivuljo netvegane obrestne mere za vse ročnosti povečali oziroma zmanjšali za 100 bazičnih točk. Na podlagi tega smo nato izvedli nov izračun primernih lastnih virov sredstev ter zahtevanega solventnostnega kapitala za vsa obrestno občutljiva sredstva in obveznosti.

Primerni lastni viri sredstev družbe se ob povišanju obrestnih mer za 100 bazičnih točk znižajo nekoliko bolj kot znaša meja pomembnosti⁴ družbe, vendar se zniža tudi SCR družbe. Tako je vpliv stresnega testa na solventnostni količnik relativno majhen. V stresnem testu znižanja obrestnih mer za 100 bazičnih točk je vpliv na primerne lastne vire sredstev in SCR ravno obraten, vpliv na solventnostni količnik pa je prav tako relativno majhen.

Padec vrednosti lastniških vrednostnih papirjev

Stresni test padca vrednosti lastniških vrednostnih papirjev družbe smo izvedli tako, da smo na dan poročanja znižali vrednost lastniških vrednostnih papirjev za 20 %. V stresnem testu nismo upoštevali vrednosti udeležb v odvisne družbe. Vpliv padca vrednosti lastniških vrednostnih papirjev je sorazmeren z višino stresnega testa.

Stresni test vpliva predvsem na znižanje primernih lastnih virov sredstev, spremeni pa se tudi kapitalska zahteva podmodula tveganja lastniških vrednostnih papirjev.

Stresni test padca vrednosti lastniških vrednostnih papirjev zniža primerne lastne vire sredstev družbe, vendar pa je znižanje manjše od meje pomembnosti družbe. Stresni test vpliva tudi na znižanje SCR, zato je vpliv na solventnostni količnik zelo majhen.

Znižanje vrednosti nepremičnin

Vpliv spremembe cen nepremičnin analiziramo s stresnim testom padca cen za 25 %. Osnova za izračun je stanje naložbenih nepremičnin na datum poročanja.

Stresni test vpliva predvsem na znižanje primernih lastnih virov sredstev, zniža pa se tudi kapitalska zahteva podmodula tveganja nepremičnin.

⁴ Meja pomembnosti je interna mera, vezana na višino primernih lastnih virov sredstev in zahtevanega solventnostnega kapitala družbe. Dne 31. 12. 2016 je meja pomembnosti za družbo znašala 4 milijone EUR.

Vpliv znižanja vrednosti nepremičnin na primerne lastne vire sredstev in SCR je pod mejo pomembnosti, prav tako znižanje SCR družbe (znižanje kapitalske zahteve za tveganje nepremičnin). Vpliv stresnega testa na solventnostni količnik je tako zelo majhen.

Znižanje vrednosti udeležbe v Zavarovalnico Sava

Naložbe v odvisne družbe se v bilanci stanja v skladu s Solventnostjo II vrednotijo na podlagi tržne vrednosti. Tržna vrednost udeležb v odvisno družbo se izračuna na podlagi vrednotenja z uporabo prilagojene kapitalske metode – in sicer je to višina primernih lastnih virov sredstev odvisne družbe v skladu s Solventnostjo II.

Zavarovalnica Sava je največja zavarovalnica v skupini Sava Re. Če bi se vrednost udeležbe v Zavarovalnico Sava znižala, bi to posledično vplivalo tudi na solventnostni položaj Save Re. Testirali smo šok v višini 20 %. Vrednost udeležbe Save Re v Zavarovalnico Sava je v bilanci stanja v skladu s Solventnostjo II 31. 12. 2016 znašala 250,6 milijona EUR.

Zmanjšanje vrednosti udeležbe Save Re v Zavarovalnico Sava vpliva na višino primernih lastnih virov sredstev Save Re in tudi na kapitalsko zahtevo tržnih tveganj.

Stresni test precej zniža primerne lastne vire sredstev in SCR družbe. Ker se primerni lastni viri sredstev znižajo bolj, kot se zniža SCR, občutno pade tudi solventnostni količnik družbe, vendar pa njena solventnost zaradi še vedno visokega solventnostnega količnika ni ogrožena.

Vpliv naravnih katastrof

Ker ima družba zaradi pozavarovalnega posla izpostavljenosti po celotnem svetu, se je testiral vpliv treh različnih katastrofalnih dogodkov na solventnostni položaj družbe.

V prvem stresnem testu je družba testirala vpliv orkana, podobnega orkanu Andrew iz leta 1992, ki bi preletel Bahame in Florido ter zavil navzgor v New Orleans. Moč nevihte je bila predvidena v višini 5. stopnje tik pred Bahami in 4. stopnje pred New Orleansom. Povratno dobo za tak dogodek je družba ocenila na 50 let. Primerni lastni viri sredstev v primeru tega katastrofalnega dogodka bi se spremenili za nastalo neto škodo.

Tak dogodek bi pomembno vplival na rezultat poslovanja v letu dogodka, vendar pa bi Sava Re še vedno izkazovala visok presežek primernih lastnih virov sredstev nad SCR, saj se solventnostni količnik zniža le za nekaj odstotnih točk in ostaja na visoki ravni.

V drugem stresnem testu je družba testirala vpliv potresa na Kitajskem s povratno dobo 250 let. Predpostavljen potres bi znižal primerne lastne vire sredstev družbe le za nekaj odstotkov. Posledično bi se znižal tudi solventnostni količnik, vendar družba kljub temu ne bi imela težav z izpolnjevanjem solventnosti, saj bi še vedno imela visok presežek primernih lastnih virov sredstev nad zahtevanim solventnostnim kapitalom.

V tretjem stresnem testu družbe, se je analiziral vpliv zelo močnega potresa v Turčiji s povratno dobo 250 let. Kmalu po katastrofalnem dogodku tla streseta še dva popotresna sunka. Pri tem se je predpostavilo, da bi drugi in tretji potres imela moč 50-letnega dogodka.

Potres v Turčiji bi v primerjavi z osnovnim scenarijem sicer znižal primerne lastne vire sredstev družbe, vendar bi družba še vedno izkazovala visok presežek primernih lastnih virov sredstev nad zahtevanim solventnostnim kapitalom in solventnost ne bi bila ogrožena.

D. Vrednotenje za namene solventnosti

Skladno s 174. členom ZZavar-1 se sredstva vrednotijo z zneskom, po katerem bi se sredstvo izmenjalo med dobro obveščenima strankama s pravico razpolaganja v strogo poslovnem odnosu.

Vrednotenje sredstev se izvaja skladno z določili MSRP, ki jih je sprejel Svet za mednarodne računovodske izkaze (IASB), ter pojasnili, ki jih sprejema Odbor za pojasnjevanje mednarodnih standardov računovodskega poročanja (OPMSRP), ki jih je sprejela EU. Če MSRP dovoljujejo uporabo več načinov vrednotenja, je treba izbrati metodo, skladno z načeli Solventnosti II oziroma s 174. členom ZZavar-1. V večini primerov drugih sredstev in obveznosti (razen ZTR) mednarodni računovodski standardi zagotavljajo vrednotenje, ki je skladno z načeli Solventnost II.

Družba razen depozitov, delnic, ki ne kotirajo na organiziranem trgu, posojil in podrejenega dolga (za katere predpostavlja, da je knjigovodska vrednost hkrati tudi razumen približek poštene vrednosti) meri vse finančne instrumente po pošteni vrednosti. Poštene vrednosti naložbenih nepremičnin ter zemljišč in zgradb za opravljanje dejavnosti izkazuje na podlagi cenitev neodvisnih zunanjih ocenjevalcev vrednosti nepremičnin (način tržne primerjave in na donosu zasnovan način (uteženo 50 % : 50 %)), novi nakupi nepremičnin v letu pa so izkazani po kupoprodajni vrednosti.

Družba na dan vrednotenja ugotavlja pošteno vrednost finančnih naložb tako, da kot ceno na glavnem trgu določi:

• v primeru borze: objavljeno zaključno ceno na borzi na dan vrednotenja ali na zadnji dan delovanja borze, na kateri naložba kotira;
• v primeru trga OTC: objavljeno zaključno BID CBBT oziroma, če ta ne obstaja, ceno BID BVAL sistema Bloomberg na dan vrednotenja ali na zadnji dan delovanja trga OTC;
• ceno, izračunano na podlagi internega modela vrednotenja.

Finančne naložbe, merjene po pošteni vrednosti, so prikazane v skladu z ravnmi poštene vrednosti v skladu z MSRP 13, ki kategorizira vhodne podatke za merjenje poštene vrednosti v tri ravni hierarhije poštene vrednosti, in sicer:

• raven 1 predstavljajo finančne naložbe, pri katerih je poštena vrednost določena na podlagi kotirane cene (neprilagojene) na delujočih trgih za finančno naložbo, do katerih lahko družba dostopa na datum merjenja;
• raven 2 predstavljajo finančne naložbe, katerih poštena vrednost se določa z uporabo podatkov, ki jih je mogoče neposredno ali posredno opazovati, razen kotiranih cen, vključenih v raven 1;
• raven 3 predstavljajo finančne naložbe, pri katerih opazovani tržni podatki niso dosegljivi. Poštena vrednost se tako določa na podlagi metod vrednotenja z uporabo vložkov, ki niso posredno ali neposredno opazovani na trgu.

Metodologija vrednotenja finančnih naložb

Tip naložbe/ glavni trg	Raven 1 Raven 2		Raven 3
Dolžniški VP
Trg OTC	Dolžniški vrednostni papirji, vrednoteni na podlagi cene CBBT na delujočem trgu.	Dolžniški vrednostni papirji, vrednoteni na podlagi cene CBBT na nedelujočem trgu. Dolžniški vrednostni papirji, vrednoteni po ceni BVAL, če cena CBBT ne obstaja. Dolžniški vrednostni papirji, vrednoteni z internim modelom na osnovi vložkov ravni 2.	Dolžniški VP, vrednoteni z internim modelom, ki ne upošteva vložkov ravni 2.
Borza	Dolžniški VP, vrednoteni na podlagi cene na borzi na delujočem trgu.	Dolžniški vrednostni papirji, vrednoteni na podlagi cene na borzi na nedelujočem trgu. Dolžniški vrednostni papirji, vrednoteni po ceni BVAL, kadar borzna cena ne obstaja. Dolžniški vrednostni papirji, vrednoteni z internim modelom na osnovi vložkov ravni 2.	Dolžniški VP, vrednoteni z internim modelom, ki ne upošteva vložkov ravni 2.
Delnice
Borza	Delnice, vrednotene na podlagi cene na borzi na delujočem trgu.	Delnice, vrednotene na podlagi cene na borzi na nedelujočem trgu. Delnice, za katere borzna cena ne obstaja in se vrednotijo z internim modelom na osnovi vložkov ravni 2.	Delnice, vrednotene z internim modelom, ki ne upošteva vložkov ravni 2.
Nekotirajoče delnice in deleži
			Nekotirajoče delnice, vrednotene po nabavni vrednosti. Poštena vrednost za potrebe razkritij izračunana na osnovi internega modela, uporabljenega za ugotavljanje potrebe po slabitvi, ki v večji meri upošteva neopazovane vložke.
Vzajemni skladi
	Vzajemni skladi, vrednoteni po javno objavljeni vrednosti enote premoženja na dan vrednotenja.
Depoziti in posojila
z ročnostjo		Vrednoteni po odplačni vrednosti, poštena vrednost za potrebe razkritij, izračunana po internem modelu, ki upošteva vložke ravni 2.	Vrednoteni po odplačni vrednosti, poštena vrednost za potrebe razkritij, izračunana po internem modelu, ki ne upošteva vložkov ravni 2.
depoziti na odpoklic (pogodbeno dogovorjena dnevna možnost odpoklica)	Depoziti na odpoklic, vrednoteni po pogodbeni vrednosti, ki predstavlja pošteno vrednost.

Izhodišče bilanco stanja v skladu s Solventnostjo II (v nadaljevanju: SII bilanca stanja), kjer so sredstva in obveznosti vrednotena v skladu z načeli vrednotenja iz členov 174 do 190 ZZavar-1, je izkaz bilance stanja, kot je pripravljen za namene poročanja družbe skladno z MSRP, in je v tem dokumentu opredeljen kot zakonska bilanca stanja.

Glede na zakonsko bilanco stanja so izvedene prerazporeditve in prevrednotenja postavk bilance stanja, ki so zahtevane v skladu z zakonodajo Solventnost II (SII bilanca stanja). V tem poglavju je opisana izvedba tovrstnih prerazporeditev in prevrednotenj samo za tiste postavke, kjer se SII vrednost razlikuje od vrednosti v skladu z MSRP. Pri vseh preostalih postavkah velja, da MSRP zagotavljajo vrednotenje, ki je skladno z načeli Solventnosti II.

V spodnji tabeli je prikazana bilanca stanja na dan 31. 12. 2016, kjer so prikazane tako vrednosti sredstev in obveznosti v skladu z MSRP (zakonska bilanca stanja) ter tudi sredstva in obveznosti v skladu z načeli vrednotenja iz členov 174 do 190 ZZavar-1 ob upoštevanju prevrednotenja in prerazporeditev postavk sredstev in obveznosti.

(v tisoč EUR)		MSRP		Prevrednotenje Prerazporeditve	Solventnost II
Sredstva
1.	Odloženi stroški pridobivanja zavarovanj	6.898	-6.898	0	0
2.	Neopredmetena sredstva	833	-833	0	0
3.	Odložene terjatve za davek	1.373	1.924	0	3.297
4.	Opredmetena sredstva, namenjena lastni
	uporabi (nepremičnine in oprema)	7.708	886	0	8.594
5.	Opredmetena sredstva, ki niso namenjena
	lastni uporabi (nepremičnine in oprema)	3.167	114	0	3.281
6.	Naložbe v odvisne in pridružene družbe	191.640	102.799	0	294.439
7.	Delnice	9.479	0	0	9.478
8.	Obveznice	224.693	760	0	225.453
9.	Naložbeni skladi	2.708	0	0	2.708
10.	Depoziti razen denarnih ustreznikov	2.399	619	0	3.017
11.	Posojila in hipotekarni krediti	2.835	0	0	2.835
12.	Znesek ZTR prenesen pozavarovateljem	18.204	-1.845	-2.158	14.200
13.	Depoziti pri cedentih	7.836	0	0	7.836
14.	Terjatve iz pozavarovanja in sozavarovanja	79.604	0	-63.204	16.399
15.	Druge terjatve	233	0	0	233
16.	Lastne delnice	24.939	-2.174	0	22.764
17.	Denar in denarni ustrezniki	7.990	0	0	7.990
18.	Druga sredstva	549	-549	0	0
	SKUPAJ SREDSTVA	593.086	94.803	-65.362	622.526
Obveznosti
19.	Kosmate zavarovalno-tehnične rezervacije – neživljenjskih zavarovanj	226.207	-43.100	-47.761	135.347
20.	Druge rezervacije razen ZTR	332	0	0	332
21.	Odložene obveznosti za davek	0	8.719	0	8.719
22.	Finančne obveznosti, razen finančnih obveznosti do finančnih institucij	104	0	0	104
23.	Obveznosti iz pozavarovanja in sozavarovanja	43.724	0	-17.602	26.122
24.	Ostale obveznosti do dobaviteljev	2.586	0	0	2.586
25.	Podrejene obveznosti	23.571	0	0	23.571
26.	Druge obveznosti	1.268	-413	0	855
	SKUPAJ OBVEZNOSTI	297.792	-35.205	-65.362	197.637
	Presežek sredstev nad obveznostmi	295.294	129.596	0	424.890

Bilanca stanja v skladu z MSRP in v skladu z SII na dan 31. 12. 2016

D.1 Sredstva

V nadaljevanju so predstavljene posamezne kategorije sredstev skupaj z opisom načina vrednotenja pomembnejših kategorij.

D.1.1 Odloženi stroški pridobivanja zavarovanj

Odloženi stroški pridobivanja zavarovanj so v SII bilanci stanja družbe ovrednoteni z ničelno vrednostjo.

D.1.2 Neopredmetena sredstva

Družba ni ugotovila nobenih neopredmetenih sredstev, ki bi se lahko prodala ločeno, in ne more dokazati, da obstaja tržna vrednost za enaka ali podobna sredstva. SII vrednost neopredmetenih osnovnih sredstev je ovrednotena z ničelno vrednostjo.

D.1.3 Odložene terjatve in obveznosti za davek

Osnova za definiranje obveznosti in terjatev za odloženi davek je identifikacija začasnih razlik. Začasne razlike so razlike med davčno vrednostjo posameznega sredstva ali obveznosti in knjigovodsko vrednostjo posameznega sredstva ali obveznosti. Začasne razlike so lahko obdavčljive začasne razlike oziroma zneski, ki se prištejejo k obdavčljivemu dobičku v prihodnjih obdobjih ali pa predstavljajo zneske, ki se odštejejo od obdavčljivega dobička v prihodnjih obdobjih. Odloženi davki se tako pripoznajo kot terjatve ali obveznosti za odloženi davek, kot posledica obračunavanja sedanjih in prihodnjih davčnih posledic.

Odložene obveznosti za davek so zneski davka iz dobička, ki bodo povrnjeni v prihodnjih obdobjih glede na:

• odbitne začasne razlike,
• prenos neizrabljenih davčnih izgub v naslednja obdobja in
• prenos izrabljenih dobropisov v naslednja obdobja.

Če družba v davčnem izkazu uspeha ugotovi davčno izgubo, lahko do pokritja davčne izgube (skladno z ZDDPO-2 v Sloveniji ni časovne omejitve za pokrivanje izgube) ne bo plačevala davka od dohodka pravnih oseb, lahko pa bo oblikovala terjatve za odložene davke in znižala odhodke iz odloženih davkov.

Splošno pravilo je, da se morajo obveznosti za odloženi davek obvezno pripoznati, terjatve za odloženi davek pa le v primeru, da družba upravičeno pričakuje, da bo v prihodnosti ustvarila dovolj visoke dobičke za poračun terjatev za odložene davke. V SII bilanci stanja se terjatve in obveznosti za odloženi davek obračunavajo od vseh prevrednotenj razen od:

prevrednotenja postavke udeležbe v odvisnih in pridruženih družbah, ker imajo te udeležbe značaj strateških naložb – v tem primeru se razlike pri prevrednotenju obravnavajo kot stalne razlike ter ne izpolnjujejo pogoja začasnih razlik in s tem osnove za obračun odloženih davkov iz te postavke;

• prevrednotenja postavke lastnih delnic, ki kotirajo na borzi, ker ta ne predstavlja obdavčljive začasne razlike;
• prerazporeditev med postavkami bilance stanja.

Davčna stopnja, po kateri so bile v letu 2016 obračunane odložene terjatve in obveznosti za davek, znaša 19 %. Družba iz naslova prevrednotenja skladno z načeli Solventnosti II izkazuje neto obveznost za odloženi davek v višini 8,3 milijona EUR.

Največji učinek odloženih terjatev za davek izhaja iz naslova prevrednotenja odloženih stroškov pridobivanja zavarovanj na ničelno vrednost. Iz tega naslova je bilo oblikovanih 1,3 milijona EUR terjatev za odloženi davek.

Največji učinek odloženih obveznosti za davek izhaja iz naslova prevrednotenja kosmatih zavarovalno-tehničnih rezervacij. Iz tega naslova je bilo oblikovanih za 9,6 milijona EUR terjatev za odloženi davek.

D.1.4 Opredmetena osnovna sredstva, namenjena za lastno uporabo

Družba od neodvisnega zunanjega ocenjevalca vrednosti nepremičnin vsaka tri leta pridobi oceno poštene vrednosti nepremičnin, namenjenih za lastno uporabo. Oprema za neposredno opravljanje zavarovalne dejavnosti predstavlja nepomemben znesek in ga družba v SII bilanci prikazuje v enaki višini kot v zakonski bilanci stanja.

Pooblaščeni ocenjevalec vrednosti podjetij pri oceni poštene vrednosti in oceni poštene vrednosti, zmanjšani za stroške prodaje, upošteva Mednarodne standarde ocenjevanja vrednosti in Mednarodne računovodske standarde. Pri oceni vrednosti se preveri primernost uporabe vseh načinov vrednotenja nepremičninskih pravic. Glede na namen ocenjevanja vrednosti in obseg razpoložljivih podatkov se pri oceni tržne vrednosti uporabi način tržnih primerjav in na donosu zasnovan način.

D.1.5 Naložbe

Opredmetena sredstva, ki niso namenjena za lastno uporabo

Metodologija je skladna z metodologijo, ki se uporablja za opredmetena osnovna sredstva, namenjena za lastno uporabo, ki je podrobno opisana v podrazdelku D.1.4 (Opredmetena osnovna sredstva, namenjena za lastno uporabo).

Naložbe v odvisne in pridružene družbe

Naložbe v zavarovalnice in pokojninske družbe

Metodologijo prevrednotenja ločimo na prevrednotenje udeležb v zavarovalnicah in prevrednotenje udeležb v slovenskih pokojninskih družbah.

Udeležbe v zavarovalnicah

V bilanci stanja se deleži udeležb v zavarovalnicah vrednotijo po tržno usklajeni vrednosti. Te je mogoče pridobiti prek:

tržne cene, ki jo je mogoče neposredno opazovati, ali

vrednotenja z uporabo prilagojene kapitalske metode (čista vrednost sredstev deleža udeležbe, kjer se sredstva in obveznosti prilagodijo na SII vrednosti).

Za kapitalske naložbe v odvisne družbe Save Re, ki so zavarovalnice, se tržna vrednost za potrebe izračuna kapitalskih zahtev v skladu s standardno formulo izračuna na podlagi vrednotenja z uporabo prilagojene kapitalske metode – višine primernih lastnih virov sredstev posamezne zavarovalnice, kajti nobena od odvisnih družb v skupini ne kotira na borzi.

Kjer je delež Save Re v odvisni družbi manjši kot 100 %, se izvedejo sorazmerne prilagoditve.

Udeležbe v slovenskih pokojninskih družbah

Družba v SII bilanci stanja vrednoti delež v pokojninski družbi z uporabo kapitalske metode MSRP v skladu s 13(5). členom Delegirane uredbe Komisije (EU) 2015/35. Vrednost dobrega imena in drugih neopredmetenih sredstev, ki bi bila v skladu z metodologijo vrednotenja sredstev ovrednotena na ničelno vrednost, se odšteje od dobljene vrednosti pokojninske družbe.

Naložbe v družbe, ki niso zavarovalnice

Odvisne družbe, ki niso zavarovalnice, se vrednotijo po vrednosti zakonske bilance stanja tudi za namen vrednotenja SII bilance stanja.

Delnice

Metodologija prevrednotenja v skladu z zahtevami Solventnosti II je za delnice, ki kotirajo, skladna z metodologijo, uporabljeno za zakonsko bilanco stanja.

Lastniški vrednostni papirji, ki niso uvrščeni na borzo, se na začetku pripoznajo po njihovi nakupni vrednosti. Na dan vrednotenja bilance stanja se vrednost lastniških vrednostnih papirjev, ki niso uvrščeni na borzo, izmeri s pomočjo modela. Tako se ugotovi, ali nakupna cena še vedno predstavlja njihovo pošteno vrednost. Če iz modela izhaja, da je nakupna cena previsoka, se izvede oslabitev lastniškega vrednostnega papirja v višini razlike med vrednostjo iz modela in nabavno vrednostjo lastniškega vrednostnega papirja.

Ker lastniški vrednostni papirji, ki niso uvrščeni na borzo, predstavljajo nematerialen del naložbenega portfelja Save Re, v SII bilanci stanja niso vrednoteni po pošteni vrednosti, temveč so izkazani v enaki višini kot v zakonski bilanci stanja.

Obveznice

Vrednotenje obveznic za potrebe priprave zakonske bilance stanja se izvaja v skladu z mednarodnimi računovodskimi standardi – MRS 39. Vrednotenje se izvaja glede na kategorijo MRS in raven poštene vrednosti, v katero so obveznice razporejene.

Tudi za obveznice, razporejene v skupino v posesti do zapadlosti, se izračuna tržna vrednost.

Družba pridobiva tržne cene iz Bloomberga, lokalne borze ali morebitnega drugega trga, na katerem obveznica kotira.

Naložbeni skladi

Vrednost se za zakonsko poročanje izračuna na podlagi zadnje objavljene vrednosti enote premoženja (v nadaljevanju: VEP). Vrednost pri zakonskem poročanju predstavlja pošteno vrednost (tržno vrednost) naložbenih skladov. Pri naložbenih skladih je ne glede na razvrstitev knjigovodska vrednost enaka tržni vrednosti in se izračuna po naslednji formuli: VEP na dan vrednotenja * število lotov. Podatki o VEP-ih so pridobljeni s strani upravljavcev naložbenih skladov.

Depoziti, ki niso denarni ustrezniki

Navedeni depoziti se merijo na podlagi odplačne vrednosti oziroma nabavne vrednosti, povečane za natečene obresti. V skladu z MRS 39 jih družba razporeja v skupino Posojila in terjatve.

Za potrebe vrednotenja SII bilance stanja je družba razvila model za vrednotenje depozitov. Z modelom se določa tržna vrednost depozitov s pogodbeno zapadlostjo. Tržna vrednost depozitov se izračunava četrtletno.

Vrednotenje se opravi z uporabo spodnjih podatkov:

• datum vrednotenja,
• datum izplačila obresti,
• nominalna vrednost,
• obrestna mera,
• valuta, v kateri je depozit sklenjen,
• frekvenca izplačila obresti,
• datum dospelosti depozita,
• diskontni faktor oziroma ustrezna obrestna mera za diskontiranje.

Tržna vrednost depozita na datum vrednotenja se izračuna kot neto sedanja vrednost vseh prihodnjih denarnih tokov (izplačil obresti in glavnice), pri čemer se za diskontni faktor vzamejo zadnje javno objavljene obrestne mere. Za depozite, sklenjene v evrih, se aproksimira obrestno mero na depozite, ki jo objavi Banka Slovenije. Za depozite, sklenjene v ostalih valutah, se upoštevajo obrestne mere, objavljene na spletnih straneh centralnih bank držav z valuto, v kateri je depozit sklenjen.

D.1.6 Posojila in hipotekarni krediti

Posojila in hipotekarni krediti se na začetku vrednotijo po pogodbeni vrednosti.

Na dan poročanja se vrednotijo po preostali vrednosti v skladu z načrtom odplačevanja ter v skladu z dejanskimi plačili obresti in glavnice. Če plačila ne potekajo po načrtu odplačevanja, je treba zneske oslabiti.

Družba med sredstvi nima posojil in hipotekarnih kreditov do posameznikov, temveč le druga posojila, ki predstavljajo posojila, dana odvisnim družbam.

D.1.7 Znesek zavarovalno-tehničnih rezervacij, prenesen pozavarovateljem

Družba izvede prerazporeditve postavk iz retrocedirane premijske rezervacije za obračunane, nezapadle terjatve za provizijo iz naslova retrocediranega posla in za obračunane, nezapadle obveznosti za retrocedirano premijo.

Vrednotenje zneska zavarovalno-tehničnih rezervacij, prenesenih pozavarovateljem, se izvaja v aktuarski službi Save Re. V tem dokumentu podajamo le povzetek metodologije, ki je podrobneje opredeljena v pravilniku o oblikovanju najboljših ocen rezervacij Save Re. Ta upošteva tudi usmeritve, podane v politiki o obvladovanju zavarovalnih tveganj družbe Sava Re.

Osnovni posel družbe predstavljajo prevzeta pozavarovanja, zato zaščito tega posla z nadaljnjim pozavarovanjem oziroma oddano pozavarovanje zaradi jasnosti imenujemo retrocesija.

Zaradi razmeroma majhnega obsega retrocesije za izračun retrocediranih rezervacij ni mogoča uporaba enakih aktuarskih metod kot za izračun kosmatih rezervacij. Uporablja se poenostavitev, s katero se na podlagi podatkov o retrocesiji za vsako homogeno skupino in vsako pogodbeno leto izračuna delež retrocesije, pri čemer se upošteva oblika retrocesije. Z dobljenim deležem retrocesije se iz kosmate tehnične najboljše ocene premijske in škodne rezervacije (pred upoštevanjem stroškov, bodočih denarnih tokov iz premij in provizij in brez upoštevanja časovne vrednosti denarja) izračuna retrocedirana tehnična najboljša ocena premijske in škodne rezervacije. Delež retrocesionarjev v rezervacijah za stroške se ne obračunava. Upoštevanje valutne strukture in časovne vrednosti denarja poteka enako kot pri kosmatih najboljših ocenah rezervacij. Pri oblikovanju denarnih tokov se na podlagi preteklih podatkov o plačanih škodah preveri morebiten pričakovan časovni zamik plačil iz retrocesije v primerjavi s kosmatimi izplačili. Prilagoditev za pričakovana neplačila nasprotne stranke se izvede na podlagi delitve zneska ZTR, prenesenega pozavarovateljem (za zakonsko vrednotenje bilance stanja), po bonitetnih ocenah nasprotnih strank (retrocesionarjev) in s temi bonitetnimi ocenami povezanimi verjetnostmi neplačila.

D.1.8 Depoziti pri cedentih

Skladno z nekaterimi pozavarovalnimi pogodbami del pozavarovalne premije cedenti zadržijo kot garancijo za izplačilo bodočih škod in jo plačajo praviloma po preteku enega leta. Navedeni depoziti se skladno s pogodbo obrestujejo. Zadržani depoziti se izkazujejo po nabavni vrednosti, zmanjšani za morebitne popravke.

Pri depozitih pri cedentih se zaradi kratkoročnosti naložbe šteje, da je vrednost zakonske bilance stanja zadosti dober približek tržne vrednosti. Zato se za tovrstne depozite tržna vrednost v modelu ne izračunava, v izračunu SCR pa se za tržno vrednost prevzame vrednost iz računovodskih izkazov.

D.1.9 Terjatve iz pozavarovanja in sozavarovanja

Vrednotenje na pošteno vrednost terjatev ne odstopa od vrednotenja zakonske bilance stanja.

Družba iz postavke terjatve iz pozavarovanja in sozavarovanja izloči nezapadle terjatve na dan sestave SII bilance stanja, in sicer:

• nezapadle terjatve za premijo iz sprejetega pozavarovanja in
• nezapadle druge terjatve iz pozavarovanja in sozavarovanja (terjatve za provizijo iz naslova retrocediranega posla).

Navedene postavke družba upošteva kot bodoče denarne tokove pri izračunu najboljše ocene premijske rezervacije (prva alineja) oziroma pozavarovalnega deleža v najboljši oceni premijske rezervacije (druga alineja).

Sprememba terjatev in premijske rezervacije se izkazuje kot prerazporeditev.

D.1.10 Druge terjatve

V postavki druge terjatve izkazujemo kratkoročne terjatve državnih in drugih institucij, kratkoročne terjatve iz naslova oddaje prostorov in opreme ipd.

Vrednotenje je enako kot za namene zakonske bilance stanja, saj je knjigovodska vrednost zadosten približek poštene vrednosti.

D.1.11 Lastne delnice

Lastne delnice kotirajo na organiziranem trgu, zato se za namene SII bilance stanja prevrednotijo na ceno na borzi na dan SII bilance stanja.

D.1.12 Denar in denarni ustrezniki

Vrednotenje je enako kot za namene zakonske bilance stanja.

D.1.13 Druga sredstva

Druga sredstva sestavljajo kratkoročne časovne razmejitve (kratkoročno odloženi stroški in kratkoročno nezaračunani prihodki). Med kratkoročno odloženimi stroški se izkazujejo vnaprej plačani stroški zavarovanj, licenc in zakupnin ipd. Druga sredstva se v SII bilanci stanja pripoznajo v enaki višini kot za namene zakonske bilance stanja, z izjemo vnaprej plačanih stroškov, ki se ovrednotijo z ničelno vrednostjo.

D.2 Zavarovalno-tehnične rezervacije

Družba izvede prerazporeditve postavk iz kosmate premijske rezervacije za obračunane, nezapadle terjatve za premijo za prejeto pozavarovanje in za obračunano nezapadlo obveznost za provizije za prejeto pozavarovanje.

Vrednotenje kosmatih zavarovalno-tehničnih rezervacij se izvaja v aktuariatu družbe. V tem dokumentu podajamo le povzetek metodologije za izračun najboljših ocen rezervacij pri vrednotenju postavk bilance stanja za potrebe izračuna kapitalskih zahtev v skladu s Solventnostjo II, ki je podrobneje opredeljena v pravilniku o oblikovanju najboljših ocen rezervacij družbe. Ta upošteva tudi usmeritve, podane v politiki o obvladovanju zavarovalnih tveganj družbe. Vrednotenje pozavarovalnega dela zavarovalno-tehničnih rezervacij je opisano pri vrednotenju sredstev, v razdelku Napaka! Vira sklicevanja ni bilo mogoče najti. tega dokumenta.

Izračuni potekajo na ravni vrst poslovanja Priloge 1 k Delegirani uredbi Komisije (EU) 2015/35, pri čemer družba loči posle z družbami skupine Sava Re in posle zunaj skupine. Zaradi narave obveznosti prevzetih življenjskih pozavarovanj je metodologija za vrednotenje teh obveznosti enaka kot za premoženjska in zdravstvena zavarovanja, ki niso podobna življenjskim zavarovanjem (v nadaljevanju: NSLT zdravstvena zavarovanja).

Zavarovalno-tehnične rezervacije vključujejo najboljšo oceno rezervacij in dodatek za tveganje. Najboljša ocena rezervacij je sestavljena iz najboljše ocene premijskih rezervacij in najboljše ocene škodnih rezervacij. Osnova za izračune je razporeditev poslov po pogodbenih letih.

Izračun najboljše ocene rezervacij je razdeljen na naslednje korake:

• izračun tehnične kosmate rezervacije, ki vključuje najboljšo oceno rezervacije za škodne dogodke, povezane s sklenjenimi posli (že nastale in bodoče), pred upoštevanjem časovne vrednosti denarja,
• delitev tehnične kosmate rezervacije na tehnično premijsko rezervacijo (za bodoče škode) in tehnično škodno rezervacijo (za že nastale, a še ne plačane škode),
• upoštevanje bodočih stroškov, povezanih z veljavnimi pogodbami,
• upoštevanje bodočih denarnih tokov iz premij in provizij, vključno z že obračunanimi, a še ne zapadlimi in neplačanimi premijami in provizijami,
• priprava denarnih tokov, upoštevanje valutne strukture denarnih tokov in diskontiranje.

Pri tehnični kosmati rezervaciji se uporablja metoda veriženja na trikotnikih kumulativnih obračunanih škod z Bornhütter-Fergusonovo (v nadaljevanju: BF) prilagoditvijo. Pri izbiri razvojnih faktorjev se za veriženje upoštevajo podatki iz let, ki odražajo naravo portfelja, za katerega se izračunava rezervacija. Če posamezni faktorji zaradi izjemnih dogodkov preveč odstopajo od povprečja, so jih izloči iz izračuna razvojnih faktorjev. V zadnjem delu oziroma repu razvoja se uporablja aproksimacija z eno od porazdelitvenih funkcij: eksponentno, Weibullovo, potenčno, Shermanovo; pri izbiri funkcije se uporablja kriterij R² . Apriorni škodni količnik za BF je izbran na podlagi presoje aktuarja in oddelka za prevzem pozavarovanj. Kjer so škodni trikotniki preveč razpršeni, se ultimativne škode ocenijo na podlagi škodnih količnikov. Pri tem se pričakovani merodajni škodni količnik vsakega pogodbenega leta določi kot izbrano povprečje med vnaprej ocenjenim naivnim količnikom, določenim na podlagi strokovne presoje, večletnih povprečij in na podlagi informacij oddelka za prevzem pozavarovanj, ter realiziranim merodajnim MSRP škodnim količnikom (brez rezervacij na ravni portfelja). Za starejša leta z znanim razvojem ima večjo utež realizirani količnik, za novejša leta pa naivni količnik. Za razvoj izplačil oziroma denarni tok se uporabi vzorec, pridobljen iz trikotniškega razvoja. V združenem pregledu se nato povzamejo rezultati vseh metod in izbere najboljšo oceno ultimativnih škod, na podlagi katere se izračuna tehnično kosmato rezervacijo.

Prek deležev stroškov se upoštevajo bodoči cenilni in administrativni stroški, povezani s sklenjenimi pogodbami.

Osnova za delitev dobljenih denarnih tokov po valutah je valutna struktura za zakonsko vrednotenje bilance stanja, in sicer struktura vsote škodnih rezervacij in prenosnih premij, zmanjšanih za razmejene provizije. Bodoči denarni tokovi, razdeljeni po tem ključu, se diskontirajo z uporabo ustreznih krivulj netveganih obrestnih mer, pri čemer družba ne uporablja uskladitvene prilagoditve, prilagoditve za nestanovitnost, prehodnih prilagoditev in prehodnega odbitka.

Dodatek za tveganje družba izračunava v skladu s členi 37–39 Delegirane uredbe Komisije (EU) 2015/35. Pri tem se v skladu z 58. členom Delegirane uredbe Komisije (EU) 2015/35 uporablja poenostavljena metoda za projekcijo prihodnjih zneskov zahtevanega solventnostnega kapitala, in sicer se upošteva raven (2) hierarhije iz 61. člena Sklepa o podrobnejših navodilih za vrednotenje zavarovalno-tehničnih rezervacij: za določanje celotnega zahtevanega solventnostnega kapitala za vsako prihodnje leto se uporabi razmerje najboljše ocene za navedeno prihodnje leto in najboljše ocene zavarovalno-tehničnih rezervacij na datum vrednotenja. V skladu s 3. odstavkom 37. člena Delegirane uredbe Komisije (EU) 2015/35 se izračunan dodatek za tveganje alocira na posamezne vrste poslovanja v razmerju izračunanih kapitalskih zahtev.

D.2.1 Vrednosti SII zavarovalno-tehničnih rezervacij

	Kosmati	Pozavarovalni	Dodatek za
(v tisoč EUR)	znesek	del	tveganje
Proporcionalno pozavarovanje za stroške zdravljenja	591	0	39
Proporcionalno pozavarovanje izpada dohodka	4.924	361	615
Proporcionalno nezgodno pozavarovanje zaposlenih	0	0	0
Proporcionalno pozavarovanje avtomobilske odgovornosti	16.473	255	1.323
Druga proporcionalna pozavarovanja motornih vozil	5.977	80	952
Proporcionalno pomorsko, letalsko in transportno	3.133	21	873
pozavarovanje
Proporcionalno požarno pozavarovanje in proporcionalno	30.038	3.949	3.628
pozavarovanje druge škode na premoženju
Splošno proporcionalno pozavarovanje odgovornosti	5.820	259	606
Kreditno in kavcijsko proporcionalno pozavarovanje	815	0	398
Proporcionalno pozavarovanje stroškov postopka	2	0	1
Proporcionalno pozavarovanje pomoči	0	0	0
Različne finančne izgube	542	219	290
Neproporcionalno zdravstveno pozavarovanje	1.095	0	205
Neproporcionalno pozavarovanje odgovornosti	15.942	7.698	1.428
Neproporcionalno pomorsko, letalsko in transportno
pozavarovanje	2.881	-34	1.008
Neproporcionalno premoženjsko pozavarovanje	28.549	1.393	7.196
Celoten portfelj	116.783	14.200	18.564

Najboljša ocena rezervacij po vrstah poslovanja na dan 31. 12. 2016

V zgornji tabeli so prikazane vrednosti kosmate najboljše ocene rezervacij, pozavarovalnega dela najboljše ocene rezervacij in dodatek za tveganje na dan 31. 12. 2016 po posameznih vrstah poslovanja.

Poglavitne razlike pri vrednotenju SII in MSRP zavarovalno-tehničnih rezervacij so naslednje (pri izračunih razlik za MSRP rezervacije upoštevamo vsoto škodnih rezervacij in prenosnih premij, zmanjšano za razmejene provizije):

• SII rezervacije temeljijo na principu denarnih tokov, medtem ko MSRP rezervacije temeljijo na principu že zasluženih prihodkov, zmanjšanih za odhodke. Tako so SII rezervacije znižane za nezapadle premijske terjatve (in povečane za pripadajoče nezapadle obveznosti za provizijo), ki so v MSRP bilanci evidentirane v okviru terjatev iz zavarovalnih poslov (oziroma, v primeru nezapadlih provizij, v okviru nezapadlih obveznosti iz pozavarovalnih poslov). Na dan 31. 12. 2016 56,9 % razlike med kosmatimi SII in MSRP rezervacijami izvira iz prerazporeditve nezapadlih terjatev in obveznosti (kar ne vpliva na višino primernih lastnih virov sredstev).
• SII najboljše ocene rezervacij naj bi zadoščale za poplačilo obveznosti zgolj v tehtanem povprečju vseh možnih scenarijev (slučajna nihanja naj bi deloma pokrival dodatek za tveganje), MSRP rezervacije pa praktično v skoraj vseh primerih. Dne 31. 12. 2016 29,1 % razlike med kosmatimi MSRP in SII rezervacijami izvira iz drugačne ravni previdnosti pri določanju predpostavk ter iz podrobnejše segmentacije izračunov MSRP rezervacij.
• Predpostavke pri upoštevanih deležih škod v izpostavljenosti, merjeni s premijami, zmanjšanimi za provizije, pri vrednotenju MSRP in SII rezervacij, v dveh najpomembnejših vrstah poslovanja, za pogodbeno leto 2016, ki je zaradi neizteklega kritja podvrženo največji negotovosti: pri proporcionalnem požarnem pozavarovanju in proporcionalnem pozavarovanju druge škode na premoženju znaša omenjeni delež v skladu z MSRP izračuni 96,7 %, v skladu z SII izračuni pa 86,2 %. Pri neproporcionalnem premoženjskem pozavarovanju znaša omenjeni delež v skladu z MSRP izračuni 85,8 %, v skladu z SII izračuni pa 75,1 %.
• V SII rezervacijah so v izračun zajeti tudi vsi bodoči pričakovani dobički, ki izhajajo iz aktivnega portfelja. Iz naslova bodočih dobičkov aktivnega portfelja, ki so v skladu z SII načeli že pripoznani in zmanjšujejo SII rezervacije, na dan 31. 12. 2016 izvira 9,4 % razlike med kosmatimi MSRP in SII rezervacijami.
• V SII rezervacijah se upošteva časovna vrednost denarja, medtem ko se MSRP rezervacije praviloma ne diskontirajo. Na dan 31. 12. 2016 4,6 % razlike med kosmatimi MSRP in SII rezervacijami izvira prav zaradi diskontiranja.

D.2.2 Opis ravni negotovosti, povezane z vrednostjo SII zavarovalno-tehničnih rezervacij

Pri izvedbi testiranja občutljivosti dne 31. 12. 2016 je družba od vplivov na tehnično najboljšo oceno rezervacij izbrala občutljivost na predpostavke o škodnem količniku, iz BF količnika razširjeno še na spremembo naivnega škodnega količnika (oba povišana za 5 %); kosmate najboljše ocene rezervacij bi se povečale za 3,9 %.

Družba je izvedla tudi test občutljivosti na zmanjšanje upoštevanih obračunanih, a še ne zapadlih premij in provizij za 10 %; kosmate najboljše ocene rezervacij bi se povečale za 9,1 %, kar sicer ne vpliva na spremembo primernih lastnih virov sredstev (prerazporeditev).

Dodatno se je testirala tudi občutljivost na povečanje upoštevanih ostalih stroškov (razen provizij, ki so neposredno upoštevane) za 50 %; kosmate najboljše ocene rezervacij bi se povečale za 0,5 %.

Dodatno navajamo še vpliv spremenjenih obrestnih mer za diskontiranje, in sicer s šokom standardne formule navzdol (povečanje kosmatih najboljših ocen rezervacij za 1,6 %) in navzgor (zmanjšanje

kosmatih najboljših ocen rezervacij za 3,2 %), ki se uporablja tudi za izračun kapitala za tveganje obrestne mere.

Drugih področij negotovosti družba ni zaznala.

Na podlagi predstavljenih izračunov občutljivosti je razvidno, da so najboljše ocene rezervacij zmerno občutljive na spremembo predpostavk o pričakovanih škodnih količnikih in spremembo upoštevanih nezapadlih postavk. Obe spremembi povzročita približno enako relativno spremembo izračunanih rezervacij. Ker stroški brez provizij predstavljajo razmeroma majhen delež celotnih stroškov, so rezervacije skoraj neobčutljive na spremembo predpostavk o teh stroških. Rezervacije so zmerno občutljive tudi na uporabljene netvegane obrestne mere za diskontiranje. Pri tem je v sedanjem obdobju nizkih obrestnih mer predpisan standardni šok nesimetričen (negativne obrestne mere se ne znižujejo), zato se pri šokiranju obrestnih mer navzgor rezervacije bolj zmanjšajo, kot se povečajo pri šokiranju obrestnih mer navzdol.

Občutljivostna analiza torej ni odkrila področja oziroma predpostavk, ki bi povzročale večjo negotovost oblikovanih najboljših ocen rezervacij.

D.2.3 Uporaba prilagoditev

Družba ne uporablja uskladitvene prilagoditve iz člena 77 b Direktive 2009/138/ES.

Družba ne uporablja prilagoditve za nestanovitnost iz člena 77 d Direktive 2009/138/ES.

Družba ne uporablja prehodne prilagoditve zadevne strukture netveganih obrestnih mer iz člena 308 c Direktive 2009/138/ES.

Družba ne uporablja prehodnega odbitka iz člena 308 d Direktive 2009/138/ES.

D.3 Druge obveznosti

D.3.1 Druge rezervacije razen zavarovalno-tehničnih rezervacij

Med drugimi rezervacijami družba izkazuje neto sedanjo vrednost za ugodnosti zaposlenih, ki vključujejo odpravnine ob upokojitvi in jubilejne nagrade. Izračunavajo se v skladu z MRS 19, in sicer z uporabo razmerja natečene delovne dobe v družbi. Družba ne uporablja koridorja pri odloženem pripoznanju vpliva sprememb aktuarskih predpostavk na zneske programa določenih zaslužkov.

Vrednost drugih rezervacij je tudi po metodologiji SII enaka kot v zakonski bilanci stanja. V okviru teh obveznosti družba ne izvaja prerazporeditev.

D.3.2 Obveznosti iz pozavarovanja in sozavarovanja

Med obveznosti iz pozavarovanja uvrščamo obveznosti za škode in provizije iz aktivnih pozavarovalnih poslov ter obveznosti za premije iz pasivne retrocesije. Vrednosti se v zakonski bilanci stanja pripoznajo v obračunanih zneskih na podlagi pozavarovalnih obračunov. Obveznosti v tuji valuti so v zakonski bilanci stanja prevrednotene po tečaju ECB na dan priprave zakonske bilance stanja. Družba 31. 12. 2016 nima obveznosti iz sozavarovanja.

Vrednotenje na pošteno vrednost obveznosti iz pozavarovanja in sozavarovanja ne odstopa od vrednotenja v zakonski bilanci stanja.

Družba iz postavke obveznosti iz pozavarovanja izloči nezapadle obveznosti na dan sestave zakonske bilance stanja, in sicer:

• nezapadle obveznosti za premijo iz naslova retrocediranega posla ter
• nezapadle druge obveznosti iz pozavarovanja in sozavarovanja (obveznosti za provizijo iz naslova aktivnega pozavarovalnega posla).

Navedene postavke družba upošteva kot bodoče denarne tokove pri izračunu najboljše ocene za premijske rezervacije oziroma pozavarovalnega deleža v najboljši oceni premijske rezervacije. Ker se sprememba premijske rezervacije v tem delu izkazuje kot prerazporeditev, se tako izkazuje tudi izločitev nezapadlih obveznosti v okviru SII bilance stanja.

D.3.3 Ostale obveznosti do dobaviteljev

Med ostalimi obveznostmi se izkazujejo kratkoročne obveznosti do zaposlenih iz naslova obračunanih plač in povračil stroškov, obveznosti za davke, obveznosti do dobaviteljev za obratovalne stroške in druge obveznosti. Družba jih pripoznava v zakonski bilanci stanja v obračunanih zneskih na podlagi verodostojnih listin.

Prevrednotenje se ne izvaja, prav tako te postavke niso predmet prerazporeditev glede na zahteve SII.

D.3.4 Podrejene obveznosti

Družba je jeseni leta 2016 Agencijo za zavarovalni nadzor zaprosila za dovoljenje za predčasno poplačilo podrejene obveznosti, ki jo je izdala v letih 2006 in 2007.

Odobritev Agencije za zavarovalni nadzor je družba že prejela, zato v izračunu višine primernih lastnih virov sredstev nič več ne izkazuje podrejenega dolga kot postavke osnovnih lastnih virov sredstev. Odplačilo podrejenega dolga se bo izvedlo v letu 2017.

Družba podrejeni dolg vrednoti po odplačni vrednosti.

Družba za namene SII bilance stanja uporablja enako vrednotenje podrejenega dolga kot v zakonski bilanci stanja.

D.3.5 Druge obveznosti (ki niso izkazane drugje)

Pri preostalih obveznostih znotraj te postavke družba v SII bilanci z ničelno vrednostjo vrednoti razmejene provizije prejetega sozavarovanja in pozavarovanja ter druge razmejene prihodke, pri preostalih obveznostih pa vrednotenje na pošteno vrednost ne odstopa od vrednotenja zakonske bilance stanja.

D.4 Alternativne metode vrednotenja

Družba obdobno (vsaka tri leta) od neodvisnega zunanjega ocenjevalca vrednosti nepremičnin pridobiva oceno poštene vrednosti nepremičnin, namenjenih za lastno uporabo, in naložbenih nepremičnin. Družba ocenjuje, da tako pridobljena poštena vrednost predstavlja najbolj reprezentativno oceno zneska, za katerega bi se lahko med dobro obveščenima strankama s pravico razpolaganja v strogo poslovnem odnosu izmenjale ocenjene nepremične.

Pri kapitalskih naložbah v odvisne in pridružene družbe Save Re, ki so zavarovalnice, se za potrebe izračuna kapitalskih zahtev v skladu s standardno formulo tržna vrednost izračuna na podlagi vrednotenja z uporabo prilagojene kapitalske metode – višine lastnih virov sredstev posamezne zavarovalnice. Kjer je delež Save Re v odvisni družbi manjši kot 100 %, se izvedejo sorazmerne prilagoditve.

Slovenske pokojninske družbe izračunavajo kapitalsko ustreznost skladno z določilom ZZavar-1, vendar za zdaj ne velja obveza izračuna zahtevanega solventnostnega kapitala v skladu s predpisi SII. Družba vrednoti delež v pokojninski družbi v SII bilanci stanja z uporabo kapitalske metode MSRP v skladu s členom 13(5) Delegirane uredbe Komisije (EU) 2015/35. Vrednost dobrega imena in drugih neopredmetenih sredstev, ki bi bila skladno z metodologijo vrednotenja sredstev ovrednotena z ničelno vrednostjo, se odšteje od dobljene vrednosti deleža v pokojninski družbi.

D.5 Druge informacije

Družba v povezavi z vrednotenjem nima drugih pomembnih informacij.

E. Upravljanje kapitala

Družba upravljanje kapitala opredeljuje v politiki upravljanja kapitala skupine Sava Re in družbe Save Re, ki opredeljuje cilje in ključne aktivnosti, povezane z upravljanjem kapitala.

Cilji upravljanja kapitala v družbi so:

• solventnost v razponu optimalne kapitaliziranosti na daljši rok v skladu s strategijo prevzemanja tveganj;
• ustrezna mera fleksibilnosti financiranja;
• sposobnost doseganja ustrezne dobičkovnosti poslovnih odsekov, ki vežejo kapital;
• sposobnost doseganja ustreznega donosa na kapital oziroma ustreznega dividendnega donosa za delničarje.

Z ustreznim upravljanjem kapitala želi družba zagotoviti, da ima vedno na voljo zadostno višino virov za pokrivanje svojih obveznosti in izpolnjevanje zakonskih zahtev glede kapitala. Pri tem mora biti struktura lastnih virov sredstev, ki zagotavljajo kapitalsko ustreznost, skladna z zakonodajo ter zagotavljati optimalno razmerje med dolžniškim in lastniškim virom financiranja. Višina lastnih virov sredstev mora biti zadostna za doseganje drugih ciljev družbe kot na primer ciljne bonitetne ocene.

Pri alokaciji lastnih virov sredstev na poslovne dejavnosti je treba zagotoviti ustrezno stopnjo donosa na kapital. Tako se znotraj kapitala, alociranega za posamezno tveganje, iščejo možnosti maksimizacije vrednosti med alociranim kapitalom in donosom segmenta, ki veže kapital (optimalno razmerje med donosom in tveganjem).

Družba vsako leto pripravi finančni načrt za naslednje triletno obdobje. Pomemben vhodni element poslovnega načrtovanja in upravljanja kapitala je strategija prevzemanja tveganj in v njej določena pripravljenost za prevzem tveganj. V prvi fazi vsakoletnega preverjanja potenciala za optimizacijo kapitala oziroma za dodatno alokacijo kapitala (dividende, lastne delnice, akvizicije in podobno) se pregledajo rezultati zadnjega izračuna višine in strukture primernih lastnih virov sredstev ter zahtevanega solventnostnega kapitala. Na podlagi izhodišč se nato pripravita poslovni načrt za prihodnje triletno obdobje in načrt upravljanja kapitala, vključno z aktivnostmi, potrebnimi za doseganje ciljev alokacije kapitala. Triletne projekcije finančnih parametrov so osnova za izračun primernih lastnih virov sredstev, zahtevanega solventnostnega kapitala in posledično solventnostnega količnika. Tako se preveri usklajenost s pripravljenostjo za prevzem tveganj in po potrebi izvedejo prilagoditve poslovnega načrta. V načrtovano uporabo kapitala so ustrezno vključene tudi postavke potrošnje kapitala, kot so redne dividende, lastne delnice in projekti, za katere je potreben dodatni kapital.

E.1 Lastna sredstva

Družba 31. 12. 2016 izkazuje presežek sredstev nad obveznostmi v višini 424,9 milijona EUR.

Kot omenjeno že v razdelku D, je Agencija za zavarovalni nadzor družbi odobrila poplačilo podrejenih obveznosti, ki so 31. 12. 2016 znašale 23,6 milijona EUR. Ta postavka je sicer v medletnih poročanjih 2016 predstavljala del osnovnih lastnih virov sredstev, skladno s prehodno ureditvijo nove zakonodaje (skladno s 625. členom Zzavar-1). Poplačilo podrejene obveznosti bo sicer izvršeno v letu 2017, vendar ga družba ne glede na to že v izračunu na dan 31. 12. 2016 ni več upoštevala kot postavko osnovnih lastnih virov sredstev.

Za namene določitve osnovnih lastnih virov sredstev se osnovni lastni viri sredstev zmanjšajo za celotno vrednost udeležb v drugi finančni in kreditni instituciji (razen v zavarovalnici), ki presega 10 % postavk lastnih virov sredstev družbe (vplačanega osnovnega kapitala skupaj s kapitalskimi rezervami). Družba 31. 12. 2016 nima tovrstnih udeležb v drugi finančni in kreditni instituciji.

Osnovi lastni viri sredstev oziroma presežek sredstev nad obveznostmi družbe se v nadaljevanju zmanjšajo za:

• lastne delnice v višini 22,7 milijona EUR,
• predvidljive dividende v višini 12,4 milijona EUR, katerih višina je predvidena s predlogom skupščini s strani uprave in nadzornega sveta,
• druge postavke v skladu z določili ZZavar-1.

Družba 31. 12. 2016 ne izkazuje prilagoditev za druge postavke v skladu z ZZavar-1.

Pomožni lastni viri sredstev

Pomožni lastni viri sredstev so postavke, ki ne spadajo med osnovne lastne vire sredstev in jih zavarovalnica lahko vpokliče za pokritje svojih izgub. Mednje spadajo nevplačani osnovni kapital ali ustanovni kapital, ki ni bil vpoklican, akreditivi in jamstva ter katere koli druge pravne zaveze, ki jih je družba prejela.

Družba 31. 12. 2016 ne izkazuje pomožnih lastnih virov sredstev.

V spodnji tabeli je prikazana struktura lastnih virov sredstev družbe na dan 31. 12. 2016.

Struktura lastnih virov sredstev

(v tisoč EUR)	31. 12. 2016
Navadne delnice (skupaj z lastnimi delnicami)	71.856
Vplačani presežek kapitala v zvezi z navadnimi delnicami	54.240
Ustanovni kapital, prispevki članov ali enakovredna postavka osnovnih lastnih virov
sredstev družb za vzajemno zavarovanje ali družb, ki delujejo po načelu vzajemnosti	0
Sredstva na podrejenih računih članov družbe za vzajemno zavarovanje	0
Presežek sredstev	0
Prednostne delnice	0
Vplačani presežek kapitala v zvezi s prednostnimi delnicami	0
Uskladitvene rezerve (= (1)-(2)-(3)-(4)-(5))	263.632
(1) Presežek sredstev nad obveznostmi	424.890
(2) Lastne delnice (v posesti neposredno in posredno)	22.764
(3) Prilagoditev za omejene postavke lastnih sredstev v zvezi s portfelji uskladitvenih
prilagoditev in omejenimi skladi	0
(4) Predvidljive dividende, razdelitve in dajatve	12.398
(5) Druge postavke osnovnih lastnih sredstev	126.096
Podrejene obveznosti	0
Znesek neto odloženih terjatev za davek	0
Skupni osnovni lastni viri sredstev po odbitkih	389.728

V spodnji tabeli so prikazane izvedene prilagoditve kapitala, izkazanega v skladu z MSRP, pri vrednotenju bilance stanja SII.

Prilagoditve kapitala (v skladu z MSRP pri vrednotenju SII bilance stanja

(v tisoč EUR)	31. 12. 2016
Kapital v skladu z MSRP	270.356
Razlika pri vrednotenju udeležb	102.799
Razlika pri vrednotenju drugih sredstev	-71.184
Razlika pri vrednotenju zavarovalno-tehničnih rezervacij	90.861
Razlika pri vrednotenju drugih obveznosti	9.295
Predvidljive dividende, razdelitve in dajatve	-12.398
Manjšinski deleži	0
Primerni lastni viri sredstev v skladu s Solventnostjo II	389.728
Od tega prvi razred	389.728
Od tega drugi razred	0
Od tega tretji razred	0

Kot je razvidno iz zgornje tabele, glavnina razlik na strani sredstev izvira iz prevrednotenja udeležb v zavarovalnice znotraj Evropske unije in zunaj nje ter na strani obveznosti iz naslova prevrednotenja zavarovalno-tehničnih rezervacij v skladu z zahtevami zakonodaje Solventnost II. Podrobni opis uporabljene metodologije je v razdelku D.2 tega dokumenta.

Zahtevani minimalni kapital (v nadaljevanju: MCR) in zahtevani solventnostni kapital družba pokriva s primernimi lastnimi viri sredstev. Zakonodaja Solventnost II razpoložljivi kapital razvršča v tri kakovostne razrede. Ti se med seboj razlikujejo glede na trajanje in zmožnost absorbiranja tveganja.

Družba za pokrivanje kapitalskih zahtev ne sme uporabiti katerega koli kapitala. Zakonske omejitve pokrivanja SCR in MCR so zapisane v spodnji tabeli.

Omejitve za kapital, namenjen pokrivanju SCR in MCR

	Razred 1	Razred 2	Razred 3
SCR	najmanj 50 %	ni omejitev	največ 15 %
MCR	najmanj 80 %	največ 20 %	ni primeren za pokrivanje

V spodnjih dveh tabelah so prikazani zneski primernih lastnih virov sredstev za kritje SCR in MCR družbe na dan 31. 12. 2016. Ti so razvrščeni v zgoraj opisane in zakonsko predpisane razrede.

Primerni lastni viri sredstev za kritje SCR

(v tisoč EUR)	Skupaj	Razred 1	Razred 2	Razred 3
na dan 31. 12. 2016	389.728	389.728	0	0

Primerni lastni viri sredstev za kritje MCR

(v tisoč EUR)	Skupaj	Razred 1	Razred 2	Razred 3
na dan 31. 12. 2016	389.728	389.728	0	-

Družba ima 31. 12. 2016 vse primerne lastne vire sredstev uvrščene v prvi razred. Družba med postavkami primernih lastnih virov sredstev nima pomožnih lastnih virov sredstev. V okviru izkazanih primernih lastnih virov sredstev družba ne izkazuje postavk, za katere bi veljale prehodne ureditve nove zakonodaje.

Družba ne izkazuje postavk primernih lastnih virov sredstev, ki bi imele omejeno trajanje. Postavke nimajo statusa podrejenosti in zanje ni mogoče zahtevati predčasnega poplačila.

E.2 Zahtevani solventnostni kapital in zahtevani minimalni kapital

E.2.1 Zahtevani solventnostni kapital (SCR)

Družba izračunava zahtevani solventnostni kapital in minimalni zahtevani kapital v skladu s standardno formulo Solventnosti II.

Spodnja slika prikazuje modularno strukturo izračuna SCR. Izračun se deli na module in podmodule. Za vsak (pod)modul družba na podlagi predpisanega načina izračuna kapitalsko zahtevo. Za izračun vsakega modula velja načelo, da je treba izračunati znižanje neto vrednosti sredstev ob določenem šoku. Z upoštevanjem predpisanih korelacij med (pod)moduli družba izračuna osnovni zahtevani solventnostni kapital (v nadaljevanju: BSCR). SCR družba izračuna tako, da BSCR prišteje še prilagoditve (krajše Adj) in zahtevani solventnostni kapital za operativna tveganja (krajše ).

$$\mathcal{SCR} = B\mathcal{SCR} + A d\mathcal{j} + \mathcal{SCR}_{Op}$$

Količnik med primernimi lastnimi viri sredstev in SCR je solventnostni količnik družbe.

Struktura izračuna zahtevanega solventnostnega kapitala

V spodnji tabeli je prikazan skupni znesek SCR na ravni družbe, znesek zahtevanega solventnostnega kapitala po posameznih modulih tveganj, znesek MCR in solventnostni količnik družbe na dan 31. 12. 2016.

Zahtevani solventnostni kapital po modulih tveganj

(v tisoč EUR)	31. 12. 2016
SCR	147.655
Prilagoditve za TP in DT	0
Operativno tveganje	4.519
Zahtevani osnovni solventnostni kapital	143.136
Vsota posameznih tveganj	186.271
Vpliv diverzifikacije tveganj	-43.135
Tržno tveganje	85.337
Tveganje neplačila nasprotne stranke	6.714
Tveganje življenjskih zavarovanj	0
Tveganje zdravstvenih zavarovanj	3.554
Tveganje premoženjskih zavarovanj	90.666
Primerni lastni viri sredstev	389.728
Solventnostni količnik	264 %

Največji delež SCR izvira iz tveganj, povezanih s premoženjskimi zavarovanji. Prav tako so visoka tudi tržna tveganja družbe. Večji del kapitalskih zahtev za tržna tveganja izhaja iz udeležb v odvisne družbe (v okviru tveganja koncentracije in tveganja lastniških vrednostnih papirjev).

Zaradi narave pozavarovalnega posla ima družba omejitve predvsem pri vhodnih podatkih za določene izračune in je primorana narediti določene poenostavitve. Družba tako nima podatkov o vseh posameznih zavarovalnih pogodbah, ki bi bili potrebni za izračun predpisanega šoka za tveganje odstopov od zavarovalnih pogodb, zato je pri izračunu uporabila poenostavitev.

Pri izračunu modula tveganja katastrof družba zaradi pomanjkljivih podatkov od cedentov uporablja predpostavke in približke. Prav tako so potrebne predpostavke o scenarijih, na podlagi katerih se izračuna vpliv pozavarovalnega programa.

Družba prevzeta pozavarovanja iz življenjskih zavarovanj izkazuje med prevzetimi pozavarovanji iz zdravstvenih zavarovanj in izračunava SCR v skladu s pravili za zdravstvena zavarovanja, ki se izvajajo na podobnih osnovah kot premoženjska zavarovanja. Tak način izračuna je skladen z naravo pozavarovanja življenjskih pogodb.

Družba ne uporablja poenostavitev členov 88–112 Delegirane uredbe Komisije (EU) 2015/35. Prav tako družba v izračunu SCR ne uporablja parametrov, specifičnih za posamezno podjetje.

Družba ne izkazuje prilagoditev SCR (postavka Adj na zgornji sliki) za odložene davke.

Na spodnji sliki so prikazani posamezni moduli tveganja standardne formule, SCR in primerni lastni viri sredstev družbe na dan 31. 12. 2016.

Milijoni

Kot lahko vidimo iz zgornje slike, je stanje primernih lastnih virov sredstev precej višje od SCR, kar potrjuje tudi visok solventnostni količnik družbe, ki je 31. 12. 2016 znašal 264 %.

Uprava in nadzorni svet Save Re sta potrdila strategijo prevzemanja tveganj v skupini Sava Re. Eno od glavnih meril pripravljenosti za prevzem tveganj je tudi višina solventnostnega količnika.

Družba ima v politiki upravljanja kapitala zapisano strategijo, da bo na daljši rok zasledovala solventnost v razponu optimalne kapitaliziranosti. Družba zaradi zagotavljanja želene bonitetne ocene v skladu s strategijo prevzemanja tveganj družbe vzdržuje raven kapitala, ki ni nižja od kapitala, potrebnega za bonitetno oceno v območju A. Prav tako je strategija družbe, da razpolaga z zadostnim presežkom kapitala, da lahko pokrije potencialne kapitalske potrebe odvisnih družb, če se v kateri izmed njih uresniči večji stresni scenarij. S tem namenom ima družba določen varnostni presežek primernih lastnih virov sredstev nad minimalno zakonsko zahtevanimi. Sprejemljiva meja solventnostnega količnika je tako v skladu s strategijo prevzemanja tveganj 180 %, spodnja meja za optimalno kapitaliziranost družbe pa 220 %. Iz tega izhaja, da je družba tudi glede na notranja merila dobro kapitalizirana.

E.2.2 Zahtevani minimalni kapital

Sava Re izračunava zahtevani minimalni kapital v skladu s členi 248–251 Delegirane uredbe Komisije (EU) 2015/35. Zahtevani minimalni kapital se za premoženjska zavarovanja izračuna kot linearna kombinacija obračunanih premij po odbitku premij za pozavarovalne pogodbe in zavarovalnotehničnih rezervacij brez marže za tveganje po odbitku izterljivih zneskov iz pozavarovalnih pogodb. Linearna kombinacija vključuje vse segmente premoženjskih zavarovanj. Parametri za izračun so prikazani v naslednji tabeli.

Vhodni podatki, ki jih družba uporablja za izračun MCR

31. 12. 2016	Čista	Čiste
	najboljša	obračunane
(v tisoč EUR)	ocena ZTR	premije
Zavarovanje in proporcionalno pozavarovanje za stroške zdravljenja	591	418
Zavarovanje in proporcionalno pozavarovanje izpada dohodka	4.564	4.673
Nezgodno zavarovanje in nezgodno proporcionalno pozavarovanje zaposlenih	0	0
Zavarovanje in proporcionalno pozavarovanje avtomobilske odgovornosti	16.218	10.684
Drugo zavarovanje in proporcionalno pozavarovanje motornih vozil	5.897	13.778
Pomorsko, letalsko in transportno zavarovanje ter proporcionalno	3.112	5.459
pozavarovanje
Požarno zavarovanje in proporcionalno pozavarovanje ter zavarovanje in	26.090	55.065
proporcionalno pozavarovanje druge škode na premoženju
Splošno zavarovanje in proporcionalno pozavarovanje odgovornosti	5.561	4.660
Kreditno in kavcijsko zavarovanje in proporcionalno pozavarovanje	815	997
Zavarovanje in proporcionalno pozavarovanje stroškov postopka	2	9
Zavarovanje in proporcionalno pozavarovanje pomoči	0	0
Zavarovanje in proporcionalno pozavarovanje različnih finančnih izgub	323	1.441
Neproporcionalno zdravstveno pozavarovanje	1.095	390
Neproporcionalno pozavarovanje odgovornosti	8.244	2.416
Neproporcionalno pomorsko, letalsko in transportno pozavarovanje	2.915	4.084
Neproporcionalno premoženjsko pozavarovanje	27.156	25.805

V spodnji tabeli je prikazan znesek zahtevanega minimalnega kapitala družbe na dan 31. 12. 2016.

Zahtevani minimalni kapital

(v tisoč EUR)	31. 12. 2016
Združeni MCR	26.774
Absolutni prag za MCR	3.600
MCR	36.914

E.3 Uporaba podmodula tveganja lastniških vrednostnih papirjev, temelječega na trajanju, pri izračunu zahtevanega solventnostnega kapitala

Pri izračunu zahtevanega solventnostnega kapitala družba ne uporablja podmodula tveganja lastniških vrednostnih papirjev, temelječega na trajanju.

E.4 Razlika med standardno formulo in kakršnim koli uporabljenim notranjim modelom

Razlik med standardno formulo in notranjim modelom ni, saj družba za izračun zahtevanega solventnostnega kapitala ne uporablja notranjega modela.

E.5 Neskladnost z zahtevanim minimalnim kapitalom in neskladnost z zahtevanim solventnostnim kapitalom

Družba je na dan 31. 12. 2016 skladna z zakonodajo, saj izkazuje solventnostni količnik, višji od zahtevanih 100 %. Prav tako ima družba na dan 31. 12. 2016 visok presežek primernih lastnih virov sredstev nad zahtevanim minimalnim kapitalom.

Iz opravljenih projekcij zahtevanega solventnostnega kapitala in primernih lastnih virov sredstev družba ocenjuje, da bo solventnosti količnik Save Re v obdobju celotnega strateškega načrta višji od 100 %, kar zahteva zakonodajni okvir. Zato družba ne pričakuje dodatnih dejanj oziroma ukrepov v smislu izpolnjevanja kapitalskih zahtev.

E.6 Druge informacije

Družba v zvezi z upravljanjem kapitala nima drugih pomembnih informacij.

Pregled in potrditev s strani uprave

Uprava Save Re, d.d.

Marko JAZBEC,

predsednik uprave

Jošt DOLNIČAR,

član uprave

Srečko ČEBRON, član uprave

Priloga – slovar izbranih strokovnih izrazov

Izraz	Pomen
Cena BVAL (angl. Bloomberg valuation).	Cena, pridobljena iz informacijskega sistema Bloomberg.
CAPM (angl. capital asset pricing model).	Model, ki opisuje odnos med tveganjem in pričakovanim donosom sredstev.
Cena CBBT (angl. composite bloomberg bond trader).	Je zaključna cena, objavljena v sistemu Bloomberg, ki temelji na zavezujočih ponudbah.
EIOPA (angl. European insurance and occupational pensions authority)	Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine.
Kakovostni razredi kapitala (angl. tiers).	Postavke lastnih virov sredstev se na podlagi meril (npr. trajanje, ali gre za osnovni ali pomožni lastni vir sredstev) razvrstijo v tri razrede.
Ključna stopnja trajanja (angl. key rate duration).	Ključna stopnja trajanja je nadaljevanje modificiranega trajanja, le da meri občutljivost premikov na krivulji obrestnih mer samo pri danih (ključnih) zapadlostih. Vsota KRD po vseh ključnih zapadlostih nam da približek modificiranega trajanja.
Lastna ocena tveganj in solventnosti (angl. own risk and solvency assessment – ORSA).	Lastna ocena tveganj, povezanih s poslovnim in strateškim načrtom družbe, ter ocena ustreznosti lastnih virov sredstev za njihovo pokrivanje.
Meje dovoljenega tveganja (angl. risk tolerance limits).	Meje za posamezne kategorije tveganj, vključene v profil tveganj družbe, in meje za mere tveganj, ki se spremljajo v vsakodnevnem procesu upravljanja tveganj. Določijo se enkrat letno in v skladu s pripravljenostjo za prevzem tveganj, določeno v strategiji prevzemanja tveganj družbe, temeljiti pa morajo na analizah občutljivosti, stresnih testih in scenarijih ali strokovni presoji.
Modificirano trajanje (angl. modified duration).	Modificirano trajanje meri občutljivost portfelja na vzporedne premike na krivulji obrestnih mer. Sprememba obrestnih mer za +/-1% ima na portfelj aproksimativno vpliv -/+MD%.
MSRP.	Mednarodni standardi računovodskega poročanja. V Evropski uniji poenotena zbirka predpisov, ki urejajo računovodsko evidentiranje poslovanja.
Načrt neprekinjenega delovanja.	Dokument, ki vključuje postopke zagotavljanja neprekinjenega delovanja ključnih delovnih procesov in sistemov. Krizni načrt je sestavni del načrta neprekinjenega poslovanja ter določa tehnične in organizacijske ukrepe za ponovno vzpostavitev delovanja in zmanjšanja posledic hudih motenj poslovanja.
Največja verjetna škoda (angl. probable maximum loss – PML).	Predstavlja maksimalni znesek škode, ki lahko po oceni zavarovalnice nastane na zavarovanem riziku v enem škodnem dogodku. Običajno je izražen v odstotku od zavarovalne vsote, v ekstremnem primeru je enak celotni zavarovalni vsoti (PML predstavlja v tem primeru 100 odstotkov zavarovalne vsote).
Operativni limiti.	Na podlagi izraženih mej dovoljenega tveganja se postavijo operativne omejitve za posamezna področja: na primer meje pri sklepanju zavarovanj ali naložbene meje, ki jih zaposleni prve obrambne linije uporabljajo pri vsakodnevnem upravljanju tveganj in omogočajo, da družba ostane znotraj okvirov pripravljenosti za prevzem tveganj.
Osnovni zahtevani solventnostni kapital (angl. basic solvency capital requirement – BSCR).	Osnovni zahtevani solventnostni kapital v okviru standardne formule je znesek, ki temelji na zakonsko predpisanem izračunu naslednjih tveganj: tveganje premoženjskih zavarovanj, tveganje življenjskih zavarovanj, tveganje zdravstvenih zavarovanj, tržno tveganje in tveganje neplačila nasprotne stranke.
Trg OTC (angl. over the counter).	Transakcija prek trga OTC pomeni transakcijo med dvema strankama z vrednostnimi papirji ali drugimi finančnimi instrumenti zunaj organiziranega trga.

Izraz	Pomen
Parametri, specifični za posamezno podjetje (angl. undertaking-specific parameters – USP).	V okviru standardne formule lahko (po)zavarovalnice standardne odklone za tveganje premije in rezervacije NSLT zdravstvenih zavarovanj za posle, za katere se uporablja sistem za izravnavo zdravstvenega tveganja, nadomestijo s parametri, specifičnimi za zavarovalnico in pozavarovalnico, v skladu s členom 104(7) Direktive 2009/138/ES.
Primerni lastni viri sredstev (angl. own funds).	Lastni viri sredstev, primerni za kritje zahtevanega solventnostnega kapitala.
Pripravljenost za prevzem tveganj (angl. risk appetite).	Stopnja tveganja, ki jo je družba pripravljena prevzeti v skladu z njenimi strateškimi cilji. V Savi Re je opredeljena s sprejemljivim solventnostnim količnikom, stopnjo likvidnosti sredstev, dobičkovnostjo zavarovalnih produktov in tveganjem ugleda.
Profil tveganj.	Vsa tveganja, ki jim je družba izpostavljena, in količinska opredelitev te izpostavljenosti za vse kategorije tveganj.
Register tveganj.	Seznam vseh prepoznanih tveganj, ki ga družba vodi in redno posodablja.
Scenarijski test.	Scenarijski test se nanaša na ugotavljanje učinka hkratne spremembe več parametrov, na primer istočasne spremembe v različnih skupinah tveganj, ki vplivajo na zavarovalne posle, vrednosti finančnih naložb in spremembe obrestnih mer.
Sedanja vrednost.	Vrednost bodočih denarnih tokov, preračunana na današnji dan. Pri tem uporabimo diskontiranje.
Sistem upravljanja tveganj.	Sistem upravljanja tveganj je skupek vseh ukrepov, ki jih sprejme zavarovalnica za upravljanje (tj. identifikacijo, spremljanje, merjenje, upravljanje, poročanje) pomembnih tveganj, ki izhajajo iz dejavnosti družbe in zunanjega okolja, z namenom da čim bolj izboljša izpolnjevanje strateških ciljev in čim bolj omeji možnost izgube lastnih virov sredstev.
Solventnostni količnik.	Količnik primernih lastnih virov sredstev in zahtevanega solventnostnega kapitala, ki predstavlja kapitalsko ustreznost družbe skladno z načeli Solventnosti II. Količnik, ki presega 100 odstotkov, kaže, da ima družba dovolj virov za kritje zahtevanega solventnostnega kapitala.
Standardna formula.	Niz izračunov, ki so določeni s predpisi Solventnost II in se uporabljajo za določitev zahtevanega solventnostnega kapitala.
Stresni test.	Stresni test se nanaša na spremembo posameznega parametra, ki vpliva na vrednost sredstev, obveznosti in/ali lastnih virov sredstev družbe, ter na ugotavljanje učinka spremembe parametrov na njihovo vrednost.
Tržna vrednost.	Vrednost, po kateri se sredstva oziroma obveznosti vrednotijo z zneskom, po katerem bi se sredstvo izmenjalo oziroma obveznosti prenesle/poravnale med dobro obveščenima strankama s pravico razpolaganja v strogo poslovnem odnosu. Zneski temeljijo na cenah aktivnih in likvidnih trgov, ki so podjetju na voljo in se običajno uporabljajo.
Vrednost enote premoženja –	Vrednost enote premoženja ali vrednost točke nam pove, koliko je vredna posamezna
VEP.	enota premoženja podsklada krovnega sklada in se redno objavlja.
Zahtevani minimalni kapital (angl. minimum capital requirement – MCR).	Zahtevani minimalni kapital je enak znesku primernih osnovnih lastnih virov sredstev, pod katerim bi bili zavarovalci, zavarovanci ali drugi upravičenci zavarovalnih pogodb izpostavljeni nesprejemljivi stopnji tveganja, če se zavarovalnici dovoli nadaljnje
	poslovanje.
Zahtevani solventnostni kapital (angl. solvency capital requirement – SCR).	Zahtevani solventnostni kapital je znesek, ki temelji na zakonsko predpisanem izračunu vseh merljivih tveganj, vključujoč tveganja premoženjskih zavarovanj, tveganja življenjskih zavarovanj, tveganja zdravstvenih zavarovanj, tržna tveganja, tveganja neplačila nasprotne stranke in operativna tveganja.

Kvantitativni obrazci

Vsi zneski v kvantitativnih obrazcih so v tisoč EUR.

S.02.01.02 Bilanca stanja

Solventnosti II Sredstva C0010 Dobro ime R0010 Odloženi stroški pridobitve R0020 Neopredmetena sredstva R0030 Odložene terjatve za davek R0040 3.297 Presežek iz naslova pokojninskih shem R0050 Opredmetena osnovna sredstva v posesti za lastno uporabo R0060 8.594	0 0
Naložbe (razen sredstev v posesti v zvezi s pogodbami, vezanimi na R0070 538.378 indeks ali enoto premoženja)
Nepremičnine (razen za lastno uporabo) R0080 3.281
Deleži v povezanih podjetjih, vključno z udeležbami R0090 294.439
Lastniški vrednostni papirji R0100 9.478
Lastniški vrednostni papirji, ki kotirajo na borzi R0110 5.899
Lastniški vrednostni papirji, ki ne kotirajo na borzi R0120 3.579
Obveznice R0130 225.453
Državne obveznice R0140 125.168
Podjetniške obveznice R0150 100.285
Strukturirani vrednostni papirji R0160	0
Vrednostni papirji, zavarovani s premoženjem R0170	0
Kolektivni naložbeni podjemi R0180 2.708
Izvedeni finančni instrumenti R0190	0
Depoziti, ki niso denarni ustrezniki R0200 3.017
Druge naložbe R0210	0
Sredstva v posesti v zvezi s pogodbami, vezanimi na indeks ali enoto R0220 premoženja	0
Krediti in hipoteke R0230 2.835
Posojila, vezana na police R0240
Krediti in hipoteke posameznikom R0250
Drugi krediti in hipoteke R0260 2.835
Izterljivi zneski iz pozavarovanj iz naslova: R0270 14.200
neživljenjskih zavarovanj in zdravstvenih zavarovanj, podobnih R0280 14.200 neživljenjskim
neživljenjskih zavarovanj brez zdravstvenih zavarovanj R0290 13.840
zdravstvenih zavarovanj, podobnih neživljenjskim R0300	361
življenjskih zavarovanj in zdravstvenih zavarovanj, podobnih
življenjskim, razen zdravstvenih zavarovanj in zavarovanj, vezanih na R0310 indeks ali enoto premoženja	0
zdravstvenih zavarovanj, podobnih življenjskim R0320	0
življenjskih zavarovanj, razen zdravstvenih zavarovanj in zavarovanj,
R0330 vezanih na indeks ali enoto premoženja	0
življenjskih zavarovanj, vezanih na indeks ali enoto premoženja R0340	0
Depoziti pri cedentih R0350 7.836
Terjatve iz naslova zavarovanj in terjatve do posrednikov R0360	0
Terjatve iz naslova pozavarovanj R0370 16.399
Terjatve (do kupcev, nepovezane z zavarovanjem) R0380	233
Lastne delnice (v posesti neposredno) R0390 22.764

Zneski, dolgovani podjetju v zvezi s postavkami lastnih sredstev ali	R0400	0
ustanovnim kapitalom, ki je bil vpoklican in še ni vplačan
Denar in denarni ustrezniki	R0410	7.990
Vsa druga sredstva, ki niso prikazana drugje	R0420	0
Sredstva skupaj	R0500	622.527
		Vrednost po
		Solventnosti II
Obveznosti		C0010
Zavarovalno-tehnične rezervacije – neživljenjska zavarovanja	R0510	135.347
Zavarovalno-tehnične rezervacije – neživljenjska zavarovanja (brez zdravstvenih zavarovanj)	R0520	127.877
Zavarovalno-tehnične rezervacije, izračunane kot celota	R0530	0
Najboljša ocena	R0540	110.172
Marža za tveganje	R0550	17.705
Zavarovalno-tehnične rezervacije – zdravstvena zavarovanja (podobna neživljenjskim)	R0560	7.470
Zavarovalno-tehnične rezervacije, izračunane kot celota	R0570	0
Najboljša ocena	R0580	6.611
Marža za tveganje	R0590	860
Zavarovalno-tehnične rezervacije – življenjska zavarovanja (razen
zavarovanj, vezanih na indeks ali enoto premoženja)	R0600	0
Zavarovalno-tehnične rezervacije – zdravstvena zavarovanja (podobna življenjskim)	R0610	0
Zavarovalno-tehnične rezervacije, izračunane kot celota	R0620	0
Najboljša ocena	R0630	0
Marža za tveganje	R0640	0
Zavarovalno-tehnične rezervacije – življenjska zavarovanja (razen
zdravstvenih zavarovanj in zavarovanj, vezanih na indeks ali enoto	R0650	0
premoženja)
Zavarovalno-tehnične rezervacije, izračunane kot celota	R0660	0
Najboljša ocena	R0670	0
Marža za tveganje	R0680	0
Zavarovalno-tehnične rezervacije – zavarovanja, vezana na indeks ali enoto premoženja	R0690	0
Zavarovalno-tehnične rezervacije, izračunane kot celota	R0700	0
Najboljša ocena	R0710	0
Marža za tveganje	R0720	0
Druge zavarovalno-tehnične rezervacije	R0730	0
Pogojne obveznosti	R0740	0
Rezervacije, razen zavarovalno-tehničnih rezervacij	R0750	332
Obveznosti iz naslova pokojninskih shem	R0760	0
Depoziti pozavarovateljev	R0770	0
Odložene obveznosti za davek	R0780	8.719
Izvedeni finančni instrumenti	R0790	0
Zneski, dolgovani kreditnim institucijam	R0800	0
Finančne obveznosti, razen zneskov, dolgovanih kreditnim institucijam	R0810	104
Obveznosti iz naslova zavarovanja in obveznosti do posrednikov	R0820	0
Obveznosti iz naslova pozavarovanja	R0830	26.122
Obveznosti (do kupcev, nepovezane z zavarovanjem)	R0840	2.586
Podrejene obveznosti	R0850	23.571
Podrejene obveznosti, ki niso del osnovnih lastnih sredstev	R0860	23.571
Podrejene obveznosti, ki so del osnovnih lastnih sredstev	R0870	0
Vse druge obveznosti, ki niso prikazane drugje	R0880	855
Obveznosti skupaj	R0900	197.637
Presežek sredstev nad obveznostmi	R1000	424.890

S.05.01.02 Premije, zahtevki in odhodki po vrstah poslovanja

		Vrsta poslovanja za: zavarovalne in pozavarovalne obveznosti iz neživljenjskega zavarovanja (neposredni posli in sprejeto
						proporcionalno pozavarovanje)
		Zavarovanje za stroške zdravljenja	Zavarovanje izpada dohodka	Nezgodno zavarovanje zaposlenih	Zavarovanje avtomobilske odgovornosti	Druga zavarovanja motornih vozil	Pomorsko, letalsko in transportno zavarovanje	Požarno in drugo škodno zavarovanje	Splošno zavarovanje odgovornosti	Kreditno in kavcijsko zavarovanje
		C0010	C0020	C0030	C0040	C0050	C0060	C0070	C0080	C0090
Obračunane premije
bruto – neposredni posli	R0110
bruto – sprejeto proporcionalno pozavarovanje	R0120	418	5.494	0	10.684	13.778	5.561	64.088	4.778	997
bruto – sprejeto neproporcionalno pozavarovanje	R0130
delež pozavarovateljev	R0140	0	822	0	0	0	102	9.023	119	0
neto	R0200	418	4.673	0	10.684	13.778	5.459	55.065	4.660	997
Prihodki od premije		0	0	0	0	0	0	0	0	0
bruto – neposredni posli	R0210	0	0	0	0	0	0	0	0	0
bruto – sprejeto proporcionalno pozavarovanje	R0220	696	6.744	0	10.742	13.349	5.726	65.070	4.512	672
bruto – sprejeto neproporcionalno pozavarovanje	R0230
delež pozavarovateljev	R0240	0	847	0	0	0	76	8.603	119	0
neto	R0300	696	5.898	0	10.742	13.349	5.650	56.467	4.393	672
Odhodki za škode		0	0	0	0	0	0	0	0	0
bruto – neposredni posli	R0310	0	0	0	0	0	0	0	0	0
bruto – sprejeto proporcionalno pozavarovanje	R0320	618	3.689	0	6.959	10.641	3.579	34.994	2.097	-86
bruto – sprejeto neproporcionalno pozavarovanje	R0330
delež pozavarovateljev	R0340	0	256	0	-8	-4	4	6.483	4	0
neto	R0400	618	3.433	0	6.966	10.645	3.575	28.511	2.093	-86
Spremembe drugih zavarovalno-tehničnih rezervacij		0	0	0	0	0	0	0	0	0
bruto – neposredni posli	R0410	0	0	0	0	0	0	0	0	0

bruto – sprejeto proporcionalno pozavarovanje	R0420	-116	-4	0	-9	-5	188	112	9	79
bruto – sprejeto neproporcionalno pozavarovanje	R0430
delež pozavarovateljev	R0440	0	0	0	0	0	0	0	0	0
neto	R0500	-116	-4	0	-9	-5	188	112	9	79
Odhodki	R0550	193	2.247	0	4.201	4.793	2.026	21.800	1.665	267
Drugi odhodki	R1200
Odhodki skupaj	R1300

			Vrsta poslovanja za: zavarovalne in pozavarovalne obveznosti iz neživljenjskega zavarovanja (neposredni posli in sprejeto proporcionalno pozavarovanje)		Vrsta poslovanja za: sprejeto neproporcionalno pozavarovanje	Skupaj
		Zavarovanje stroškov postopka	Zavarovanje pomoči	Različne finančne izgube	Zdravstveno	Pozavarovanje odgovornosti	Pomorsko, letalsko in transportno	Premoženjsko
		C0100	C0110	C0120	C0130	C0140	C0150	C0160	C0200
Obračunane premije
bruto – neposredni posli	R0110
bruto – sprejeto proporcionalno pozavarovanje	R0120	9	0	1.742					107.549
bruto – sprejeto neproporcionalno pozavarovanje	R0130				390	3.301	4.476	31.711	39.878
delež pozavarovateljev	R0140	0	0	301	0	885	391	5.906	17.549
neto	R0200	9	0	1.441	390	2.416	4.084	25.805	129.879
Prihodki od premije		0	0	0	0	0	0	0	0
bruto – neposredni posli	R0210	0	0	0					0
bruto – sprejeto proporcionalno pozavarovanje	R0220	8	-1	3.348					110.865
bruto – sprejeto neproporcionalno pozavarovanje	R0230				380	3.395	4.753	31.234	39.763
delež pozavarovateljev	R0240	0	0	300	0	920	321	6.014	17.199

neto	R0300	8	- 1	3.048	380	2.474	4.433	25.220	133.429
Odhodki za škode		0	0	0	0	0	0	0	0
bruto – neposredni posli	R0310	0	0	0					0
bruto – sprejeto
proporcionalno	R0320	2	- 2	2.001					64.491
pozavarovanje
bruto – sprejeto
neproporcionalno	R0330				331	3.510	5.333	19.755	28.929
pozavarovanje
delež pozavarovateljev	R0340	0	0	360	0	1.958	0	2.586	11.639
neto	R0400	2	- 2	1.641	331	1.552	5.333	17.169	81.781
Spremembe drugih
zavarovalno -tehničnih		0	0	0	0	0	0	0	0
rezervacij
bruto – neposredni posli	R0410	0	0	0					0
bruto – sprejeto
proporcionalno	R0420	0	0	- 3					251
pozavarovanje
bruto – sprejeto
neproporcionalno	R0430				0	0	0	0	0
pozavarovanje
delež pozavarovateljev	R0440	0	0	0	0	0	0	0	0
neto	R0500	0	0	- 3	0	0	0	0	251
Odhodki	R0550	5	0	45 9	85	491	1.033	5.209	44.475
Drugi odhodki	R1200								0
Odhodki skupaj	R1300								44.475

			Vrsta poslovanja za: obveznosti iz življenjskih zavarovanj	Obveznosti iz življenjskih pozavarovanj	Skupaj
		Zdravstveno zavarovanje	Zavarovanje z udeležbo pri dobičku	Zavarovanje, vezano na indeks ali enoto premoženja	Druga življenjska zavarovanja	Rente, ki izhajajo iz pogodb o neživljenjskem zavarovanju in se nanašajo na obveznosti iz zdravstvenih zavarovanj	Rente, ki izhajajo iz pogodb o neživljenjskem zavarovanju in se nanašajo na zavarovalne obveznosti, ki niso obveznosti iz zdravstvenih zavarovanj	Zdravstveno pozavarovanje	Življenjsko pozavarovanje
		C0210	C0220	C0230	C0240	C0250	C0260	C0270	C0280	C0300
Obračunane premije
bruto	R1410
delež pozavarovateljev	R1420
neto	R1500
Prihodki od premije
bruto	R1510
delež pozavarovateljev	R1520
neto	R1600
Odhodki za škode
bruto	R1610
delež pozavarovateljev	R1620
neto	R1700
Spremembe drugih zavarovalno tehničnih rezervacij
bruto	R1710
delež pozavarovateljev	R1720
neto	R1800
Odhodki	R1900
Drugi odhodki	R2500
Odhodki skupaj	R2600

S.05.02.01 Premije, zahtevki in odhodki po državah

		Matična		Najpomembnejših 5 držav (po znesku bruto obračunanih premij) –	Najpomembnejših 5 in
		država			obveznosti iz neživljenjskih zavarovanj			matična država, skupaj
		C0010	C0020	C0030	C0040	C0050	C0060	C0070
	R0010		AT	CN	KR	RU	SE
		C0080	C0090	C0100	C0110	C0120	C0130	C0140
Obračunane premije
bruto – neposredni posli	R0110	45.191	3.185	7.915	15.365	1.189	3.100	75.944
bruto – sprejeto proporcionalno pozavarovanje	R0120	6.920	550	2.620	3.402	3.758	1.034	18.285
bruto – sprejeto neproporcionalno pozavarovanje	R0130	12.646	267	762	1.348	855	299	16.177
delež pozavarovateljev	R0140	39.466	3.467	9.773	17.419	4.092	3.835	78.051
neto	R0200	0	0	0	0	0	0	0
Prihodki od premije		0	0	0	0	0	0	0
bruto – neposredni posli	R0210	44.790	3.249	7.973	18.443	1.215	3.186	78.856
bruto – sprejeto proporcionalno pozavarovanje	R0220	6.991	553	2.566	3.318	3.633	1.220	18.281
bruto – sprejeto neproporcionalno pozavarovanje	R0230	12.538	257	733	1.296	840	287	15.952
delež pozavarovateljev	R0240	39.243	3.545	9.806	20.465	4.008	4.119	81.185
neto	R0300	0	0	0	0	0	0	0
Odhodki za škode		0	0	0	0	0	0	0
bruto – neposredni posli	R0310	25.272	2.077	5.521	12.202	253	1.584	46.909
bruto – sprejeto proporcionalno pozavarovanje	R0320	1.598	61	3.315	2.374	2.258	238	9.844
bruto – sprejeto neproporcionalno pozavarovanje	R0330	9.739	174	500	884	442	196	11.936
delež pozavarovateljev	R0340	17.131	1.963	8.337	13.692	2.069	1.626	44.817
neto	R0400	0	0	0	0	0	0	0
Spremembe drugih zavarovalno-tehničnih rezervacij		0	0	0	0	0	0	0
bruto – neposredni posli	R0410	163	7	17	32	2	7	227
bruto – sprejeto proporcionalno pozavarovanje	R0420	0	0	0	0	0	0	0
bruto – sprejeto neproporcionalno pozavarovanje	R0430	0	0	0	0	0	0	0
delež pozavarovateljev	R0440	163	7	17	32	2	7	227
neto	R0500	13.100	1.198	3.603	6.623	720	946	26.191
Odhodki	R0550	0	0	0	0	0	0	0
Drugi odhodki	R1200							0
Odhodki skupaj	R1300							0

S.17.01.02 Zavarovalno-tehnične rezervacije za neživljenjska zavarovanja

		Neposredni posli in sprejeto proporcionalno pozavarovanje
		Zavarovanje za stroške zdravljenja	Zavarovanje izpada dohodka	Nezgodno zavarovanje zaposlenih	Zavarovanje avtomobilske odgovornosti	Druga zavarovanja motornih vozil	Pomorsko, letalsko in transportno zavarovanje
		C0020	C0030	C0040	C0050	C0060	C0070
Zavarovalno-tehnične rezervacije, izračunane kot celota	R0010	0	0	0	0	0	0
Skupaj izterljivi zneski iz pozavarovanj/namenskih družb ter končnega
pozavarovanja po prilagoditvi za pričakovane izgube zaradi neplačila nasprotne stranke pri ZTR, izračunanih kot celoti	R0050	0	0	0	0	0	0
Zavarovalno-tehnične rezervacije, izračunane kot vsota najboljše ocene in
marže za tveganje
Najboljša ocena
Zavarovalno-tehnične rezervacije za prenosne premije
Bruto	R0060	0	-28	0	1.360	1.681	-710
Skupaj izterljivi zneski iz pozavarovanj/namenskih družb ter končnega
pozavarovanja po prilagoditvi za pričakovane izgube zaradi neplačila nasprotne stranke	R0140	0	71	0	0	-1	-15
Neto najboljša ocena ZTR za prenosne premije	R0150	0	-99	0	1.360	1.682	-695
Škodne rezervacije
Bruto	R0160	591	4.953	0	15.113	4.296	3.844
Skupaj izterljivi zneski iz pozavarovanj/namenskih družb ter končnega pozavarovanja po prilagoditvi za pričakovane izgube zaradi neplačila nasprotne stranke	R0240	0	290	0	255	81	37
Neto najboljša ocena škodnih rezervacij	R0250	591	4.663	0	14.858	4.215	3.807
Najboljša ocena skupaj – bruto	R0260	591	4.925	0	16.473	5.977	3.134
Najboljša ocena skupaj – neto	R0270	591	4.564	0	16.218	5.897	3.112
Marža za tveganje	R0280	39	615	0	1.323	952	873
Znesek prehodnega odbitka pri zavarovalno-tehničnih rezervacijah
Zavarovalno-tehnične rezervacije, izračunane kot celota	R0290	0	0	0	0	0	0
Najboljša ocena	R0300	0	0	0	0	0	0
Marža za tveganje	R0310	0	0	0	0	0	0
Zavarovalno-tehnične rezervacije skupaj
Zavarovalno-tehnične rezervacije skupaj	R0320	630	5.540	0	17.796	6.929	4.007
Izterljivi zneski iz pozavarovanj/namenskih družb ter končnega pozavarovanja po prilagoditvi za pričakovane izgube zaradi neplačila nasprotne stranke, skupaj	R0330	0	361	0	255	80	22
Zavarovalno-tehnične rezervacije, zmanjšane za izterljive zneske iz pozavarovanj/namenskih družb ter končnega pozavarovanja, skupaj	R0340	630	5.179	0	17.541	6.849	3.985

Zavarovalno-tehnične rezervacije, izračunane kot

Škodne rezervacije

	Neposredni posli in sprejeto proporcionalno pozavarovanje
		Požarno in drugo škodno zavarovanje	Splošno zavarovanje odgovornosti	Kreditno in kavcijsko zavarovanje	Zavarovanje stroškov postopka	Zavarovanje pomoči	Različne finančne izgube
		C0080	C0090	C0100	C0110	C0120	C0130
Zavarovalno-tehnične rezervacije, izračunane kot celota	R0010	0	0	0	0	0	0
Skupaj izterljivi zneski iz pozavarovanj/namenskih družb ter končnega pozavarovanja po prilagoditvi za pričakovane izgube zaradi neplačila nasprotne stranke pri ZTR, izračunanih kot celoti	R0050	0	0	0	0	0	0
Zavarovalno-tehnične rezervacije, izračunane kot
vsota najboljše ocene in marže za tveganje
Najboljša ocena
Zavarovalno-tehnične rezervacije za prenosne premije
Bruto	R0060	-7.585	-462	463	-2	0	-202
Skupaj izterljivi zneski iz pozavarovanj/namenskih družb ter končnega pozavarovanja po prilagoditvi za pričakovane izgube zaradi neplačila nasprotne stranke	R0140	557	-2	0	0	0	-10
Neto najboljša ocena ZTR za prenosne premije	R0150	-8.142	-460	463	-2	0	-192
Škodne rezervacije
Bruto	R0160	37.623	6.282	352	3	0	745
Skupaj izterljivi zneski iz pozavarovanj/namenskih družb ter končnega pozavarovanja po prilagoditvi za pričakovane izgube zaradi neplačila nasprotne stranke	R0240	3.391	261	0	0	0	229
Neto najboljša ocena škodnih rezervacij	R0250	34.232	6.021	352	3	0	516
Najboljša ocena skupaj – bruto	R0260	30.038	5.820	815	1	0	543
Najboljša ocena skupaj – neto	R0270	26.090	5.561	815	1	0	324
Marža za tveganje	R0280	3.628	606	398	1	0	290
Znesek prehodnega odbitka pri zavarovalno-tehničnih rezervacijah
Zavarovalno-tehnične rezervacije, izračunane kot celota	R0290	0	0	0	0	0	0
Najboljša ocena	R0300	0	0	0	0	0	0
Marža za tveganje	R0310	0	0	0	0	0	0
Zavarovalno-tehnične rezervacije skupaj
Zavarovalno-tehnične rezervacije skupaj	R0320	33.666	6.426	1.213	2	0	833

Izterljivi zneski iz pozavarovanj/namenskih družb ter končnega pozavarovanja po prilagoditvi za pričakovane izgube zaradi neplačila nasprotne stranke, skupaj Zavarovalno-tehnične rezervacije, zmanjšane za izterljive zneske iz pozavarovanj/namenskih družb ter končnega pozavarovanja, skupaj

R0330	3.948	259	0	0	0	219
R0340	29.718	6.167	1.213	2	0	614

			Obveznosti iz
		Neproporcionalno zdravstveno pozavarovanje	Neproporcionalno pozavarovanje odgovornosti	Neproporcionalno pomorsko, letalsko in transportno pozavarovanje	Neproporcionalno premoženjsko pozavarovanje	neživljenjskih zavarovanj skupaj
		C0140	C0150	C0160	C0170	C0180
Zavarovalno-tehnične rezervacije, izračunane kot celota	R0010	0	0	0	0	0
Skupaj izterljivi zneski iz pozavarovanj/namenskih družb ter končnega pozavarovanja po prilagoditvi za pričakovane izgube zaradi neplačila nasprotne stranke pri ZTR, izračunanih kot celoti	R0050	0	0	0	0	0
Zavarovalno-tehnične rezervacije, izračunane kot vsota
najboljše ocene in marže za tveganje
Najboljša ocena
Zavarovalno-tehnične rezervacije za prenosne premije
Bruto	R0060	-250	-898	-2.014	-12.355	-21.002
Skupaj izterljivi zneski iz pozavarovanj/namenskih družb ter končnega pozavarovanja po prilagoditvi za pričakovane izgube zaradi neplačila nasprotne stranke	R0140	0	-130	-34	-481	-46
Neto najboljša ocena ZTR za prenosne premije	R0150	-250	-768	-1.980	-11.874	-20.957
Škodne rezervacije
Bruto	R0160	1.345	16.840	4.894	40.904	137.784
Skupaj izterljivi zneski iz pozavarovanj/namenskih družb ter končnega pozavarovanja po prilagoditvi za pričakovane	R0240	0	7.828	0	1.874	14.246
izgube zaradi neplačila nasprotne stranke
Neto najboljša ocena škodnih rezervacij	R0250	1.345	9.012	4.894	39.030	123.539
Najboljša ocena skupaj – bruto	R0260	1.095	15.942	2.880	28.549	116.782
Najboljša ocena skupaj – neto	R0270	1.095	8.244	2.914	27.156	102.582
Marža za tveganje	R0280	205	1.428	1.008	7.196	18.564

Znesek prehodnega odbitka pri zavarovalno-tehničnih rezervacijah

Zavarovalno-tehnične rezervacije skupaj

Znesek prehodnega odbitka pri zavarovalno-tehničnih rezervacijah
Zavarovalno-tehnične rezervacije, izračunane kot celota	R0290	0	0	0	0	0
Najboljša ocena	R0300	0	0	0	0	0
Marža za tveganje	R0310	0	0	0	0	0
Zavarovalno-tehnične rezervacije skupaj
Zavarovalno-tehnične rezervacije skupaj	R0320	1.300	17.370	3.888	35.745	135.346
Izterljivi zneski iz pozavarovanj/namenskih družb ter končnega pozavarovanja po prilagoditvi za pričakovane izgube zaradi neplačila nasprotne stranke, skupaj	R0330	0	7.698	-34	1.393	14.200
Zavarovalno-tehnične rezervacije, zmanjšane za izterljive zneske iz pozavarovanj/namenskih družb ter končnega pozavarovanja, skupaj	R0340	1.300	9.672	3.922	34.352	121.146

S.19.01.21 Zavarovalni zahtevki iz neživljenjskih zavarovanj

Posli na področju neživljenjskih zavarovanj skupaj

nezgode/pogodbeno leto Z0010 2

Obračunani bruto zneski škod (nekumulativno) (absolutni znesek)

	Razvojno leto										V	Vsota
	Leto	0	1	2	3	4	5	6	7	8	9	10 & +		tekočem letu	posameznih let (kumulativno)
		C0010	C0020	C0030	C0040	C0050	C0060	C0070	C0080	C0090	C0100	C0110		C0170	C0180
Predhodno	R0100											1.230	R0100	1.230	1.230
N-9	R0160	34.293	38.629	9.295	4.407	2.271	675	679	288	92	541		R0160	541	91.170
N-8	R0170	60.419	53.407	9.494	4.145	1.925	850	763	489	163			R0170	163	131.654
N-7	R0180	31.063	39.510	9.146	4.097	1.951	1.465	842	373				R0180	373	88.449
N-6	R0190	19.217	37.076	14.202	5.757	2.609	-25	1.274					R0190	1.274	80.110
N-5	R0200	16.672	36.952	15.465	5.416	2.160	1.594						R0200	1.594	78.258
N-4	R0210	17.908	39.032	11.512	5.835	2.460							R0210	2.460	76.747
N-3	R0220	14.830	29.319	13.345	6.486								R0220	6.486	63.980
N-2	R0230	19.140	46.004	10.458									R0230	10.458	75.602
N-1	R0240	20.423	42.986										R0240	42.986	63.409
N	R0250	17.600											R0250	17.600	17.600

PSFP Sava Re, d.d. Leto 2016

Bruto nediskontirana najboljša ocena škodnih rezervacij (absolutni znesek)

	Razvojno leto								Konec leta
	Leto	0	1	2	3	4	5	6	7	8	9	10 & +			(diskontirani podatki)
		C0200	C0210	C0220	C0230	C0240	C0250	C0260	C0270	C0280	C0290	C0300			C0360
Predhodno	R0100											14.328		R0100	14.203
N-9	R0160	0	0	0	0	0	0	0	0	2.768	1.661			R0160	1.601
N-8	R0170	0	0	0	0	0	0	0	2.785	1.854				R0170	1.786
N-7	R0180	0	0	0	0	0	0	3.409	2.604					R0180	2.504
N-6	R0190	0	0	0	0	0	5.017	3.771						R0190	3.643
N-5	R0200	0	0	0	0	5.111	3.844							R0200	3.700
N-4	R0210	0	0	0	7.047	4.948								R0210	4.794
N-3	R0220	0	0	17.363	8.040									R0220	7.768
N-2	R0230	0	28.087	10.912										R0230	10.554
N-1	R0240	46.577	28.857											R0240	27.928
N	R0250	60.818												R0250	59.304
													Skupaj	R0260	137.784

S.23.01.01 Lastna sredstva

Odbitki

Pomožna lastna sredstva

		Skupaj	Stopnja 1 – neomejene postavke	Stopnja 1 – omejene postavke	Stopnja 2	Stopnja 3
		C0010	C0020	C0030	C0040	C0050
Osnovna lastna sredstva pred odbitkom za udeležbe v drugih subjektih finančnega sektorja, kot je predvideno v členu 68 Delegirane uredbe (EU) 2015/35
Navadne delnice (skupaj z lastnimi delnicami)	R0010	71.856	71.856		0
Vplačani presežek kapitala v zvezi z navadnimi delnicami	R0030	54.240	54.240		0
Ustanovni kapital, prispevki članov ali enakovredna postavka osnovnih lastnih sredstev družb za vzajemno zavarovanje ali družb, ki delujejo po načelu vzajemnosti	R0040	0	0		0
Sredstva na podrejenih računih članov družbe za vzajemno zavarovanje	R0050	0		0	0	0
Presežek sredstev	R0070	0	0
Prednostne delnice	R0090	0		0	0	0
Vplačani presežek kapitala v zvezi s prednostnimi delnicami	R0110	0		0	0	0
Uskladitvene rezerve	R0130	264.043	264.043
Podrejene obveznosti	R0140	0		0	0	0
Znesek neto odloženih terjatev za davek	R0160	0				0
Druge postavke lastnih sredstev, ki jih je nadzorni organ odobril kot osnovna lastna sredstva in ki niso navedene zgoraj	R0180
Lastna sredstva iz računovodskih izkazov, ki ne bi smela biti predstavljena v okviru uskladitvenih rezerv in ne izpolnjujejo meril za razvrstitev kot lastna sredstva po Solventnosti II
Lastna sredstva iz računovodskih izkazov, ki ne bi smela biti predstavljena v okviru uskladitvenih rezerv in ne izpolnjujejo meril za razvrstitev kot lastna sredstva po Solventnosti II	R0220	0
Odbitki
Odbitki za udeležbe v finančnih in kreditnih institucijah	R0230	0	0	0	0	0
Skupna osnovna lastna sredstva po odbitkih	R0290	389.728	389.728	0	0	0
Pomožna lastna sredstva
Nevplačane in nevpoklicane navadne delnice, ki se jih lahko vpokliče na zahtevo	R0300	0			0
Nevplačan in nevpoklican ustanovni kapital, prispevki članov ali enakovredna postavka osnovnih lastnih sredstev družb za vzajemno zavarovanje ali družb, ki delujejo po načelu vzajemnosti, ki se jih lahko vpokliče na zahtevo	R0310	0			0

Nevplačane in nevpoklicane prednostne delnice, ki se jih lahko vpokliče

Pravno zavezujoča zaveza vpisa in plačila podrejenih obveznosti na

Akreditivi in jamstva, razen tistih v skladu s členom 96(2) Direktive

Pozivi članom za dodatne prispevke v skladu s prvim pododstavkom

Pozivi članom za dodatne prispevke, razen tistih v skladu s prvim

Skupaj pomožna lastna sredstva R0400

Razpoložljiva in primerna lastna sredstva

Uskladitvene rezerve

Lastne delnice (v posesti neposredno in posredno) R0710 22.764

Prilagoditev za omejene postavke lastnih sredstev v zvezi s portfelji uskladitvenih prilagoditev in omejenimi skladi R0740

		Skupaj	Stopnja 1 – neomejene postavke	Stopnja 1 – omejene postavke	Stopnja 2	Stopnja 3
		C0010	C0020	C0030	C0040	C0050
Skupaj pomožna lastna sredstva	R0400
Razpoložljiva in primerna lastna sredstva
Skupna razpoložljiva lastna sredstva za izpolnjevanje SCR	R0500	389.728	389.728	0	0	0
Skupna razpoložljiva lastna sredstva za izpolnjevanje MCR	R0510	389.728	389.728	0	0
Skupna primerna lastna sredstva za izpolnjevanje SCR	R0540	389.728	389.728	0	0	0
Skupna primerna lastna sredstva za izpolnjevanje MCR	R0550	389.728	389.728	0	0
SCR	R0580	147.655
MCR	R0600	36.928
Razmerje med primernimi lastnimi sredstvi in SCR	R0620	34
Razmerje med primernimi lastnimi sredstvi in MCR	R0640	11

Pričakovani dobički

Pričakovani dobički, vključeni v prihodnje premije (EPIFP) – življenjska zavarovanja R0770 ⁰

Pričakovani dobički, vključeni v prihodnje premije (EPIFP) – neživljenjska zavarovanja R0780 5.559

Skupni pričakovani dobički, vključeni v prihodnje premije (EPIFP) R0790 5.559

R0770	0
R0780	5.559
R0790	5.559

S.25.01.21 Zahtevani solventnostni kapital – za podjetja, ki uporabljajo standardno formulo

		Bruto zahtevani solventnostni kapital	Za podjetje specifični parametri	Poenostavitve
		C0110	C0090	C0100
Tržno tveganje	R0010	85.337
Tveganje neplačila nasprotne stranke	R0020	6.714
Tveganje iz pogodb življenjskega zavarovanja	R0030	0	None
Tveganje zdravstvenega zavarovanja	R0040	3.554	None
Tveganje iz pogodb neživljenjskega zavarovanja	R0050	90.666	None
Razpršenost	R0060	-43.135
Tveganje neopredmetenih sredstev	R0070	0
Osnovni zahtevani solventnostni kapital	R0100	143.136
Izračun zahtevanega solventnostnega kapitala		C0100
Operativno tveganje	R0130	4.519
Absorpcijske kapacitete zavarovalno-tehničnih rezervacij	R0140	0
Absorpcijske kapacitete odloženih davkov	R0150	0
Kapitalske zahteve za posle, ki se izvajajo v skladu s členom 4 Direktive 2003/41/ES	R0160	0
Zahtevani solventnostni kapital brez kapitalskega pribitka	R0200	147.655
Že določen kapitalski pribitek	R0210	0
Zahtevani solventnostni kapital	R0220	147.655
Druge informacije o SCR
Kapitalske zahteve za podmodul tveganja lastniških vrednostnih papirjev, ki temelji na trajanju	R0400	0
Skupni znesek teoretičnega zahtevanega solventnostnega kapitala za preostali del	R0410	0
Skupni znesek teoretičnega zahtevanega solventnostnega kapitala za omejene sklade	R0420	0
Skupni znesek teoretičnega zahtevanega solventnostnega kapitala za portfelje uskladitvenih prilagoditev	R0430	0
Učinki razpršenosti zaradi združevanja teoretičnega SCR omejenih skladov za potrebe člena 304	R0440	0

S.28.01.01 Zahtevani minimalni kapital – samo življenjska ali samo neživljenjska zavarovanja ali pozavarovanja

Komponenta linearne formule za obveznosti iz neživljenjskih zavarovanj in pozavarovanj

		C0010
Rezultat MCRNL	R0010	26.774

		Neto (brez	Neto (brez
		pozavarovanja/namenskih	pozavarovanja)
		družb) najboljša ocena in	obračunane premije
		ZTR, izračunane kot celota	v zadnjih 12 mesecih
		C0020	C0030
Zavarovanje in proporcionalno pozavarovanje za stroške zdravljenja	R0020	591	418
Zavarovanje in proporcionalno pozavarovanje izpada dohodka	R0030	4.564	4.673
Nezgodno zavarovanje in nezgodno proporcionalno pozavarovanje zaposlenih	R0040	0	0
Zavarovanje in proporcionalno pozavarovanje avtomobilske odgovornosti	R0050	16.218	10.684
Drugo zavarovanje in proporcionalno pozavarovanje motornih vozil	R0060	5.897	13.778
Pomorsko, letalsko in transportno zavarovanje ter proporcionalno pozavarovanje	R0070	3.112	5.459
Požarno zavarovanje in proporcionalno pozavarovanje ter zavarovanje in proporcionalno pozavarovanje druge škode na premoženju	R0080	26.090	55.065
Splošno zavarovanje in proporcionalno pozavarovanje odgovornosti	R0090	5.561	4.660
Kreditno in kavcijsko zavarovanje in proporcionalno pozavarovanje	R0100	815	997
Zavarovanje in proporcionalno pozavarovanje stroškov postopka	R0110	2	9
Zavarovanje in proporcionalno pozavarovanje pomoči	R0120	0	0
Zavarovanje in proporcionalno pozavarovanje različnih finančnih izgub	R0130	323	1.441
Neproporcionalno zdravstveno pozavarovanje	R0140	1.095	390
Neproporcionalno pozavarovanje odgovornosti	R0150	8.244	2.416
Neproporcionalno pomorsko, letalsko in transportno pozavarovanje	R0160	2.915	4.084
Neproporcionalno premoženjsko pozavarovanje	R0170	27.156	25.805

Komponenta linearne formule za obveznosti iz življenjskih zavarovanj in pozavarovanj

		C0040
Rezultat MCRL	R0200		0
			Neto (brez	Neto (brez
			pozavarovanja/namenskih	pozavarovanja/namenskih
			družb) najboljša ocena in	družb) skupni rizični
			ZTR, izračunane kot celota	kapital
			C0050	C0060
Zavarovalne obveznosti z udeležbo pri dobičku – zajamčena upravičenja		R0210	0
Zavarovalne obveznosti z udeležbo pri dobičku – prihodnja diskrecijska upravičenja		R0220	0
Obveznosti iz zavarovanj, vezanih na indeks ali enoto premoženja		R0230	0
Druge obveznosti iz življenjskih in zdravstvenih (po)zavarovanj		R0240	0
Skupni rizični kapital za vse obveznosti iz življenjskega (po)zavarovanja		R0250		0

Izračun skupnega minimalnega zahtevanega kapitala (MCR)

		C0070
Linearni MCR	R0300	26.774
SCR	R0310	147.655
Zgornja meja MCR	R0320	66.445
Spodnja meja MCR	R0330	36.914
Kombinirani MCR	R0340	36.914
Absolutna spodnja meja (absolutni prag) MCR	R0350	3.600
		C0070

Zahtevani minimalni kapital R0400 36.914