Management Discussion and Analysis • Aug 25, 2025
Management Discussion and Analysis
Open in ViewerOpens in native device viewer
Javno
SKUPINE PETROL IN DRUŽBE PETROL D.D., LJUBLJANA
JANUAR – JUNIJ 2025
| UVOD | 3 | |
|---|---|---|
| 1. | Izjava o odgovornosti uprave 3 |
|
| 2. | Uvodna pojasnila 4 |
|
| 3. | Poudarki poslovanja skupine Petrol 5 |
|
| 4. | Alternativna merila uspešnosti poslovanja9 | |
| 5. | Pomembnejši dogodki in dosežki v prvih šestih mesecih leta 202510 | |
| 6. | Skupina Petrol v regiji 11 |
|
| 7. | Strateške usmeritve 12 |
|
| POSLOVNO POROČILO13 | ||
| 8. | Analiza uspešnosti poslovanja skupine Petrol13 | |
| 9. | Poslovanje po produktnih skupinah26 | |
| 10. | Naložbe 40 |
|
| 11. | Upravljanje tveganj in priložnosti41 | |
| 12. | Delnica in lastniška struktura42 | |
| 13. | Dogodki po koncu obračunskega obdobja45 | |
| 14. | Odgovornost do naravnega okolja 45 |
|
| 15. | Zaposleni 46 |
|
| 16. | Nadzor kakovosti in razvoj 47 |
|
| 17. | Družbena odgovornost48 | |
| RAČUNOVODSKO POROČILO50 | ||
| 18. | Prikaz finančne uspešnosti skupine Petrol in družbe Petrol d.d., Ljubljana50 |
|
| 19. | Pojasnila k računovodskim izkazom55 | |
| 20. | Poročanje po odsekih 56 |
|
| 21. | Razkritja k posameznim postavkam v računovodskih izkazih58 | |
| 22. | Finančni instrumenti in tveganje60 | |
| 23. | Posli s povezanimi osebami70 | |
| 24. | Pogojne obveze 71 |
|
| 25. | Dogodki po datumu poročanja 72 |
|
| Priloga 1: Družbe v skupini Petrol 73 |
Člani uprave družbe Petrol d.d., Ljubljana, ki jo sestavljajo Sašo Berger, predsednik uprave, Drago Kavšek, član uprave, Marko Ninčević, član uprave, Jože Smolič, član uprave, Metod Podkrižnik, član uprave in Zoran Gračner, član uprave – delavski direktor, izjavljajo, po njihovem najboljšem vedenju:
Sašo Berger Drago Kavšek predsednik uprave član uprave
Marko Ninčević Jože Smolič član uprave član uprave
Metod Podkrižnik Zoran Gračner član uprave član uprave,
delavski direktor
Ljubljana, 12. avgust 2025
Objava poročila o poslovanju skupine Petrol in družbe Petrol d.d., Ljubljana, Dunajska 50, v prvih šestih mesecih leta 2025, je v skladu z Zakonom o trgu finančnih instrumentov, s Pravili borze, s Priporočili javnim družbam za obveščanje in ostalo veljavno zakonodajo.
Podatki in pojasnila o poslovanju so pripravljeni na podlagi nerevidiranih konsolidiranih računovodskih izkazov skupine Petrol in nerevidiranih računovodskih izkazov družbe Petrol d.d., Ljubljana, za prvih šest mesecev leta 2025, v skladu z Zakonom o gospodarskih družbah in MRS 34 – Medletno računovodsko poročanje.
V skupinske računovodske izkaze v skladu z MSRP so odvisne družbe vključene po popolni metodi uskupinjevanja, skupaj obvladovane in pridružene družbe pa po kapitalski metodi.
V posamičnih računovodskih izkazih so naložbe v odvisne, skupaj obvladovane in pridružene družbe vrednotene po izvirnih vrednostih, v skladu z MSRP.
Poročilo o poslovanju v prvih šestih mesecih leta 2025 je objavljeno na spletnih straneh družbe Petrol d.d., Ljubljana, (www.petrol.si) in je na vpogled na sedežu družbe Petrol d.d., Ljubljana, Dunajska cesta 50, 1000 Ljubljana, vsak delavnik med 8. in 15. uro.
Nadzorni svet družbe je poročilo o poslovanju skupine Petrol in družbe Petrol d.d., Ljubljana, v prvih šestih mesecih leta 2025 obravnaval na seji dne 21. avgusta 2025.
| Ime podjetja | Petrol, slovenska energetska družba, d.d., Ljubljana |
|---|---|
| Skrajšano ime podjetja | Petrol d.d., Ljubljana |
| Sedež | Dunajska cesta 50, 1000 Ljubljana |
| Telefon | 01 47 14 234 |
| Spletna stran | www.petrol.si |
| Šifra dejavnosti | 47,301 |
| Matična številka | 5025796000 |
| Davčna številka | SI 80267432 |
| Vpoklicani kapital | 52,24 mio EUR |
| Število delnic | 41,726,020 |
| Predsednik uprave | Sašo Berger |
| Člani uprave | Drago Kavšek, Marko Ninčević, Jože Smolič, Metod Podkrižnik, Zoran Gračner (delavski direktor) |
| Predsednik nadzornega sveta | Janez Žlak (do 21. aprila 2025), Mladen Kaliterna (od 24. aprila 2025 do 15. julija 2025), Vesna Južna (od 16. julija 2025) |
| Namestnik predsednika nadzornega sveta | Borut Vrviščar (do 10. aprila 2025), Mario Selecký (od 24. aprila 2025) |
| Člani nadzornega sveta | Mário Selecký (do 23. aprila 2025), Mladen Kaliterna (do 23. aprila 2025), Alenka Urnaut (do 10. aprila 2025), Aleksander Zupančič (do 10. aprila 2025), Goran Kralj (od 11. aprila 2025), Luka Zajc (od 11. aprila 2025), Tomaž Vesel (od 11. aprila 2025), Marko Jazbec (od 22. aprila 2025), Alen Mihelčič (do 22. februarja 2025), Robert Ravnikar, Marko Šavli, Lina Jerman (od 24. februarja 2025) |
Petrol že osem desetletij poganja razvoj, povezuje generacije in prispeva k vsakdanji energiji sodobnega življenja, na poti, doma, v podjetjih in v lokalnih skupnostih.
Prvo dejanje družbe Petrol se je zgodilo pred 80 leti. Tedaj so gorivo prevažali s konjskimi vpregami. Petrolov prvi pravi bencinski servis je bil zgrajen po drugi svetovni vojni v Solkanu. Prvo prodajno mesto, odprto 24 ur na dan, smo odprli leta 1953. Leta 1975 smo pričeli z dejavnostjo oskrbe z zemeljskim plinom. Prvi Petrolov samopostrežni bencinski servis je zaživel v Ljubljani leta 1985. Prve Petrolove Kave na poti smo se razveselili v letu 2007. V 2010 smo v svoj portfelj dodali prodajo električne energije in leta 2012 postavili prvo polnilnico za električna vozila. Leta 2017 smo zagnali svojo prvo vetrno elektrarno.
Petrol je iz majhne povojne družbe s sedmimi uličnimi črpalkami v letu 1945 prerasel v vodilno energetsko skupino v regiji. Danes smo tako veliko več kot le ponudnik goriv. Z vlaganjem v obnovljive vire energije, e-mobilnost, digitalizacijo in sodobna prodajna mesta prihodnosti aktivno sodelujemo pri prehodu v nizkoogljično družbo. Svojim uporabnikom ponujamo napredne energetske rešitve za trajnosten in učinkovit življenjski slog – na poti, doma, v podjetjih in v lokalnih skupnostih. To potrjuje našo vlogo in pomen v družbi, gospodarstvu in okolju.
Tudi v letu 2025 ostajamo zavezani visokim ciljem in iskanju rešitev, ki bodo prispevale k oblikovanju trajnostne prihodnosti. Pri tem se zavedamo omejitev, saj stroški zelenega prehoda skupaj z regulacijo cen naftnih derivatov vplivajo na doseganje ambicioznih poslovnih načrtov. V prvem polletju letošnjega leta smo presegli rezultate enakega obdobja lani, vendar zaradi trenutnih razmer na trgu ostajamo previdni pri načrtovanju poslovanja v prihodnjih mesecih.
V skupini Petrol smo v prvih šestih mesecih leta 2025 sledili ambiciozno zastavljenim ciljem za letošnje leto. Poslovanje Skupine je bilo v prvem polletju letošnjega leta v primerjavi z enakim
obdobjem lani olajšano zaradi višje regulirane marže v Sloveniji kot v prvi polovici lanskega leta, prav tako pa je se je regulirana marža tudi na Hrvaškem povečala od sredine lanskega leta dalje. Žal se je že tako neugodno regulatorno okolje še dodatno zaostrilo, ko se je sredi junija letos v Sloveniji regulacija cen razširila tudi na prodajna mesta ob avtocestah in hitrih cestah. Regulirana bruto marža goriv v Sloveniji ostaja najnižja v regiji in celo Evropski uniji, vendar smo z dobro količinsko prodajo goriv in derivatov ter uspešnim poslovanjem na večini ostalih
Kljub zaostrenim pogojem poslovanja na področju naftnih derivatov v Sloveniji sledimo ambiciozno zastavljenim ciljem za leto 2025.
segmentov dosegli dobre rezultate. Regulacija cen zemeljskega plina v Sloveniji se je zaključila konec aprila 2024, na Hrvaškem pa konec marca 2024. Od 1. marca 2025 tudi cene električne energije v Sloveniji niso več regulirane. Cene energentov so se v večji meri umirile, čeprav ostaja velika geopolitična negotovost, ki bi lahko močno vplivala na gibanje cen.
V prvih šestih mesecih leta 2025 smo v skupini Petrol realizirali EBITDA v višini 145,4 mio EUR, kar je 17,0 mio EUR več kot v enakem obdobju leta 2024. Dobre rezultate smo dosegli pri večini produktnih skupin, za planom zaostajamo le pri prodaji in trgovanju z električno energijo, kar pa smo delno predvideli že pri pripravi plana za letošnje leto. Investicijske aktivnosti skupine Petrol so bile v prvi polovici leta v polnem zamahu, vendar se bodo zaradi širitve regulacije cen goriv na prodajna mesta ob avtocestah in hitrih cestah prilagodile. Že začeto pospešeno investicijsko vlaganje smo skladno s ciljem zagotavljanja dolgoročne stabilne finančne pozicije prilagodili glede na sposobnost ustvarjanja denarnega toka Skupine.
Makroekonomske razmere so se stabilizirale, obstaja pa velika negotovost glede učinkov ameriške carinske politike na poslovanje v največjih trgovinskih partnericah Slovenije.
UMAR je za Slovenijo za letošnje leto napovedal gospodarsko rast v višini 2,1 odstotek, kar je nekoliko manj, kot je bilo predvideno jeseni (2,4 odstotka). Negotovost prinašajo napovedi o šibkem gospodarskem okrevanju v trgovinskih partnericah, predvsem negotovost glede učinkov carinskih ukrepov ZDA. Inflacija naj bi konec leta 2025 po napovedi znašala 2,7 odstotka, v povprečju leta pa 2,3 odstotka.
Za Hrvaško mednarodne institucije za leto 2025 napovedujejo 3,1-odstotno gospodarsko rast in 3,7-odstotno inflacijo.
Kljub povečanju regulirana marža v Sloveniji ostaja najnižja v Evropi in ob naraščajočih okoljskih zahtevah ostaja ključen dejavnik tveganja še posebej v luči naraščajočih zahtev glede investicij v energetsko tranzicijo.

| Skupina Petrol | EM | 1-6 2023 | 1-6 2024 | 1-6 2025 | Indeks 2025 / 2024 |
Indeks 2025 / 2023 |
|---|---|---|---|---|---|---|
| Prihodki iz pogodb s kupci | mio EUR | 3.434,5 | 2.948,5 | 2.987,0 | 101 | 87 |
| Kosmati poslovni izid1 | mio EUR | 314,7 | 320,6 | 355,3 | 111 | 113 |
| Kosmati poslovni izid z IFI1 | mio EUR | 338,0 | 335,5 | 347,0 | 103 | 103 |
| Stroški iz poslovanja / (kosmati poslovni izid z IFI)1 | % | 81,4 | 77,6 | 74,7 | 96 | 92 |
| EBITDA1, 2 | mio EUR | 115,6 | 128,4 | 145,4 | 113 | 126 |
| EBITDA / (kosmati poslovni izid z IFI)1 | % | 34,2 | 38,3 | 41,9 | 110 | 123 |
| Poslovni izid iz poslovanja | mio EUR | 71,6 | 76,4 | 96,1 | 126 | 134 |
| Dodana vrednost na zaposlenega januar-junij 1 | tisoč EUR | 34,2 | 37,7 | 42,3 | 112 | 124 |
| Čisti poslovni izid | mio EUR | 52,8 | 52,1 | 75,2 | 144 | 143 |
| Čisti poslovni izid na delnico, ki pripada lastnikom obvladujoče družbe januar - junij |
EUR | 1,3 | 1,2 | 1,8 | 152 | 142 |
| Kapital3 | mio EUR | 923,0 | 976,5 | 942,3 | 96 | 102 |
| Bilančna vsota3 | mio EUR | 2.635,3 | 2.447,1 | 2.392,0 | 98 | 91 |
| Neto dolg/kapital1, 3 | 0,5 | 0,4 | 0,4 | 81 | 71 | |
| Neto dolg/EBITDA1, 4 | 3,2 | 1,4 | 1,0 | 70 | 32 | |
| Neto naložbe1 | mio EUR | 36,2 | 27,6 | 37,5 | 136 | 104 |
| Količinska prodaja goriv in derivatov | tisoč ton | 1.858,6 | 1.829,9 | 1.957,8 | 107 | 105 |
| Količinska prodaja zemeljskega plina5 | TWh | 8,2 | 10,2 | 11,3 | 110 | 137 |
| Količinska prodaja električne energije5 | TWh | 6,0 | 5,8 | 5,9 | 102 | 98 |
| Prihodki od prodaje trgovskega blaga in storitev | mio EUR | 262,6 | 305,9 | 315,9 | 103 | 120 |
1 Alternativno merilo uspešnosti poslovanja (APM), opredeljeno v poglavju Alternativna merila uspešnosti poslovanja.
2 EBITDA = poslovni izid iz poslovanja + neto popravki finančnih sredstev in sredstev na podlagi pogodb s kupci + stroški amortizacije.
3 Podatek za leti 2023 in 2024 na 31. december, podatek za leto 2025 na 30. junij.
4 V izračun je zajet EBITDA za zadnjih 12 mesecev.
5 Prodaja končnim odjemalcem, trgovanje in upravljanje retail portfelja.
| Skupina Petrol | EM | 31. 12. 2023 | 31. 12. 2024 | 30. 6. 2025 | Indeks 2025 / 2024 |
Indeks 2025 / 2023 |
|---|---|---|---|---|---|---|
| Število zaposlenih | 5.945 | 5.944 | 5.902 | 99 | 99 | |
| Število prodajnih mest bencinskih servisov | 594 | 595 | 595 | 100 | 100 | |
| Število polnilnic za električna vozila v upravljanju skupine Petrol |
495 | 564 | 621 | 110 | 125 | |
| Število odjemalcev električne energije | tisoč | 224 | 231 | 228 | 98 | 102 |
| Število odjemalcev zemeljskega plina (podatki za skupino Geoplin niso vključeni) tisoč |
61 | 62 | 62 | 101 | 102 |



Število bencinskih servisov* Količinska prodaja goriv in derivatov, v tisoč ton


* Na dan 30. junij 2025 vključena tudi štiri začasno zaprta prodajna mesta
Skupina Petrol za prikaz uspešnosti poslovanja uporablja tudi alternativna merila uspešnosti poslovanja (APM), kot jih opredeljuje ESMA (European Securities and Markets Authority). Izbrana alternativna merila uspešnosti poslovanja dodatno razkrivajo uspešnost poslovanja skupine Petrol.
| Alternativno merilo uspešnosti poslovanja |
Pojasnilo izračuna | Razlog za izbor merila | |||
|---|---|---|---|---|---|
| Kosmati poslovni izid | Kosmati poslovni izid = prihodki od prodaje blaga in storitev – nabavna vrednost prodanega blaga |
Skupina Petrol na cene energentov na trgu nima neposrednega vpliva, zato je za spremljanje uspešnosti poslovanja primernejša kategorija kosmati poslovni izid. |
|||
| Kosmati poslovni izid z IFI | Kosmati poslovni izid + zaprti neto izvedeni finančni instrumenti za blago |
Zaprti neto izvedeni finančni instrumenti za blago so namenjeni ščitenju cenovnih in količinskih tveganj in s tem višine prihodkov od prodaje in nabavne vrednosti prodanega blaga. Z vidika primerljivosti s preteklim obdobjem je kazalnik ustreznejši kot zgolj kosmati poslovni izid. |
|||
| EBITDA | EBITDA = poslovni izid iz poslovanja + neto popravki finančnih sredstev in sredstev na podlagi pogodb s kupci + stroški amortizacije. |
EBITDA odraža uspešnost poslovanja, je glavni vir zagotavljanja donosov delničarjem. |
|||
| EBITDA /(kosmati poslovni izid z IFI) |
EBITDA /(kosmati poslovni izid + zaprti neto izvedeni finančni instrumenti za blago) |
Delež EBITDA v kosmatem poslovnem izidu, povečanem za zaprte neto izvedene finančne instrumente za blago odraža dober približek deleža prostega denarnega toka v kosmatem poslovnem izidu, povečanem za zarpte neto IFI za blago in zagotavlja večjo primerljivost s preteklim obdobjem in planom. |
|||
| Stroški iz poslovanja | Stroški iz poslovanja = stroški materiala + stroški storitev + stroški dela + stroški amortizacije + drugi stroški |
Merilo je pomembno z vidika stroškovne učinkovitosti poslovanja. |
|||
| Stroški iz poslovanja / (kosmati poslovni izid z IFI) |
Stroški iz poslovanja / (kosmati poslovni izid + zaprti neto IFI za blago) |
Kazalnik je pomemben z vidika stroškovne učinkovitosti poslovanja in zagotavlja večjo primerljivost s preteklim obdobjem in planom. |
|||
| Neto dolg/kapital | Neto dolg = kratkoročne + dolgoročne finančne obveznosti + kratkoročne + dolgoročne obveznosti iz najemov – denar in denarni ekvivalenti; kazalnik = neto dolg/kapital |
Kazalnik odraža razmerje med dolgom in kapitalom ter je pomemben z vidika spremljanja kapitalske ustreznosti podjetja. |
|||
| Neto dolg/EBITDA | Kazalnik = neto dolg/EBITDA | Kazalnik odraža sposobnost skupine Petrol za poplačilo finančnih obveznosti, saj odraža, v koliko letih bi se lahko finančni dolg poplačal iz obstoječih likvidnih sredstev in ustvarjenega denarnega toka iz poslovanja. |
|||
| Dodana vrednost/zaposlenega |
Dodana vrednost na zaposlenega = (EBITDA + vsebinski stroški dela)/povprečno število zaposlenih. Vsebinski stroški dela = stroški dela zaposlenih v skupini Petrol + stroški dela zaposlenih na prodajinih mestih v upravljanju, ki so v obdobju januar-junij 2025 znašali 11,2 mio EUR, v obdobju januar-junij 2024 pa 10,6 mio EUR. |
Kazalnik produktivnosti, ki odraža, kakšna je povprečna novo ustvarjena vrednost na zaposlenega v skupini Petrol. |
|||
| Obratni kapital | Obratni kapital = poslovne terjatve + sredstva na podlagi pogodb s kupci + zaloge – kratkoročne poslovne obveznosti – obveznosti na podlagi pogodb s kupci |
Kazalnik odraža operativno likvidnost skupine Petrol. | |||
| Neto naložbe | Neto naložbe = naložbe v osnovna sredstva (v obdobju januar-junij 2025 39,6 mio EUR) + dolgoročne finančne naložbe (v obdobju januar-junij 2025 0,3 mio EUR) - odprodaje osnovnih sredstev, subvencije in povračila (v obdobju januar-junij 2025 2,4 mio EUR) |
Podatek o naložbah odraža smer razvoja skupine Petrol. | |||
| Knjigovodska vrednost delnice |
Knjigovodska vrednost delnice = kapital/skupno število izdanih delnic |
Knjigovodska vrednost delnice odraža vrednost celotnega kapitala delniške družbe na delnico. |
PREJEM NAGRADE IZBRAN PRODUKT LETA 2025 ZA PETROL GO, KAVO NA POTI, FRESH PETROL IN Q MAX


Skupina Petrol ima družbe v naslednjih državah:
Svoje poslovne dejavnosti skupina Petrol izvaja tudi v drugih državah.
S širokim naborom energentov, celovitimi energetskimi rešitvami ter digitalnim pristopom postavljamo uporabnika v središče naše pozornosti. Želimo postati prva izbira za nakupe na poti. Skupaj s partnerji oblikujemo rešitve za enostavnejši prehod na čistejše vire energije. Odločno in aktivno ustvarjamo zeleno energetsko prihodnost ter dolgoročno povečujemo vrednost za naše kupce, delničarje in družbo.
Z energetsko tranzicijo ustvarjamo zeleno prihodnost ter pomembno prispevamo k zaščiti okolja, v katerem živimo.
Postati integriran partner v energetski tranziciji z odlično uporabniško izkušnjo.
V Petrolu čutimo posebno odgovornost do svojih zaposlenih, kupcev, dobaviteljev, poslovnih partnerjev, lastnikov in družbe kot celote. Njihova pričakovanja uresničujemo z motiviranimi in podjetniško usmerjenimi zaposlenimi, upoštevamo temeljna zakonska in moralna pravila na vseh trgih, kjer poslujemo, ter skrbimo za varovanje okolja.

Poslovanje skupine Petrol je zelo diverzificirano in poteka v dveh visoko konkurenčnih panogah: energetiki in trgovini. Poleg mega trendov na energetskem področju in trendov na področju trgovine na poslovanje skupine Petrol vpliva še več drugih, med seboj pogosto soodvisnih dejavnikov. Med najpomembnejše sodita: gibanje cen energentov in gibanje tečaja ameriškega dolarja, ki sta odraz svetovnih gospodarskih gibanj. Poleg tega na trgih, na katerih posluje skupina Petrol, na poslovanje pomembno vplivajo tudi lokalne gospodarske razmere (gospodarska rast, stopnja rasti cen, rast potrošnje in proizvodnje) ter ukrepi, s katerimi država uravnava cene in trg energentov. Pomemben vpliv na poslovanje in razvoj Skupine imata tudi digitalizacija in spreminjajoče se potrošniške navade, ki vplivajo na razvoj poslovnih modelov in storitev.
Visoke cene energentov in naraščajoča inflacija so bili v letu 2022 povod za regulacijo cen goriv, električne energije in zemeljskega plina na trgih, na katerih posluje skupina Petrol. Kljub padcu cen že ob koncu leta 2022, so bile cene goriv in električne energije še vedno regulirane skozi celotno leto 2024, medtem ko se je regulacija cen zemeljskega plina zaključila konec marca 2024 na Hrvaškem in konec aprila 2024 v Sloveniji. Cene električne energije so bile v Sloveniji regulirane do konca februarja 2025. Cene motornega bencina in dizelskega goriva ostajajo regulirane tudi v letu 2025, pri čemer se je regulacija v Sloveniji sredi junija razširila tudi na prodajna mesta ob avtocestah in hitrih cestah.
Gospodarska rast v evrskem območju je v letu 2024 znašala 0,9 odstotka, inflacija pa 2,4 odstotka (december 2024 na december 2023 in tudi povprečje leta). IMF je v zadnjih projekcijah napoved gospodarske rasti za leto 2025 znižal na 0,8 odstotka (v oktobru 2024 je napoved znašala še 1,2 odstotka). Po zadnji oceni Eurostata se je BDP v evrskem območju v prvem četrtletju letos povečal za 0,6 odstotka (medletno za 1,5 odstotka), kar je najvišja rast po tretjem četrtletju 2022, in nad pričakovanji, vendar letne napovedi kljub temu ostajajo na nižjih nivojih, predvsem zaradi pričakovanega negativnega vpliva carin za izvoz v ZDA. Inflacija v evrskem območju pa bo po zadnjih ocenah znašala 2,1 odstotka (jeseni 2024 je bila ocenjena v višini 2,0 odstotka).
Gospodarska rast je v Sloveniji v letu 2024 znašala 1,6 odstotka. V letu 2025 se bo po napovedi UMAR letos okrepila na 2,1 odstotek, kar je nekoliko manj, kot je bilo predvideno jeseni (2,4 odstotka). Tudi razpoložljivi gospodarski kazalniki ob prehodu v drugo četrtletje kažejo na zmanjšano aktivnost v izvoznem sektorju ter krepitev potrošnje gospodinjstev.
Makroekonomske institucije za leto 2025 za Slovenijo napovedujejo višjo gospodarsko rast kot v minulem letu, na Hrvaškem pa naj bi se rast nekoliko znižala.
Gradbena aktivnost medletno ostaja nižja, največji zaostanek je v gradnji inženirskih objektov. Število brezposelnih se je v primerjavi s koncem leta 2024 še nekoliko zmanjšalo, medletna rast plač ostaja visoka (6,6 odstotka v marcu), tudi zaradi presežnega povpraševanja po delovni sili v določenih delih gospodarstva. Vrednost kazalnika gospodarske klime ostaja še naprej nižja od dolgoletnega povprečja, nad njim ostajata le kazalnika za storitvene dejavnosti in gradbeništvo. Letna inflacija je v Sloveniji v letu 2024 znašala 2,0 odstotka (povprečje leta) oz. 1,9 odstotka (december 2024 na december 2023). Konec leta 2025 naj bi po napovedi inflacija znašala 2,7 odstotka, v povprečju leta pa 2,3 odstotka.
Na Hrvaškem je gospodarska rast v letu 2024 znašala 3,8 odstotka, inflacija pa 4,0 odstotka (december 2024 na december 2023). IMF za leto 2025 napoveduje 3,1- odstotno gospodarsko rast (2,9 odstotka v oktobru 2024) in 3,7-odstotno inflacijo (2,8 odstotka v oktobru 2024).



Vir: UMAR, Pomladanska napoved 2025 (za Slovenijo), Mednarodni denarni sklad, april 2025 (za Euroobmočje in ostale države)
V prvi polovici letošnjega leta je naftni trg zaznamovalo precejšnje nihanje cen, ki so ga povzročili geopolitični konflikti, vremenski vplivi in nihanja v svetovnem povpraševanju. Na začetku leta so se cene nafte Brent zaradi sankcij proti Rusiji in Iranu ter hladne zime v Severni Ameriki povzpele nad 80 USD za sod. V pomladnih mesecih so cene padle na najnižje ravni, predvsem zaradi zaskrbljenosti glede morebitne svetovne recesije in večjih zalog. Junij pa je prinesel kratkotrajno zaostritev razmer, ko so izraelski napadi na Iran povzročili skok cen nad 77 USD za sod, vendar se je situacija hitro umirila, kar je skupaj z odločitvijo OPEC+ o postopnem povečanju proizvodnje ponovno znižalo cene. Ob koncu junija so se cene stabilizirale v razponu med 67 in 70 USD za sod.
Analitiki za drugo polovico leta napovedujejo nadaljnji padec cen nafte. Po napovedih Morgan Stanley naj bi se cena nafte Brent do začetka leta 2026 znižala na približno 60 USD za sod. Trg ostaja občutljiv na geopolitične napetosti, hkrati pa se vse bolj odziva na signale o upočasnjevanju svetovnega gospodarstva.
Cena severnomorske nafte Brent se je v prvih šestih mesecih 2025 gibala med 61,1 in 82,0 USD za sod. Povprečna cena je v prvih šestih mesecih leta 2025 znašala 70,9 USD za sod, kar je 15 odstotkov manj kot v enakem obdobju lani.
Cena dizelskega goriva (osnova CIF MED High) se je v prvih šestih mesecih leta 2025 gibala med 582,0 in 826,3 USD na metrično tono. Povprečna cena dizelskega goriva je v tem obdobju znašala 677,4 USD na metrično tono, kar je 17 odstotkov manj kot v enakem obdobju lani.
Cena motornega bencina (osnova CIF MED High) se je v prvih šestih mesecih leta 2025 gibala med 614,8 in 797,5 USD na metrično tono. Povprečna cena motornega bencina je v tem obdobju znašala 713,7 USD na metrično tono, kar je 18 odstotkov manj kot v enakem obdobju lani.

Vir: Petrol, 2025
Prodajne cene dizla in motornega bencina NMB–95 so regulirane na ključnih trgih, kjer imamo maloprodajno mrežo, kljub temu da v Evropski uniji to ni običajna praksa. Nižja marža v primerjavi s praksami v razvitih evropskih državah ob naraščajočih stroških, ki so posledica inflatornih dvigov, postaja čedalje večje breme za poslovanje Petrola. Dodatno se zaostrujejo regulatorne zahteve na področju vmešavanja biokomponente in energetskih prihrankov, ki praviloma sledijo cilju hitrejšega zelenega prehoda, vendar se ob neusklajeni marži povečuje tveganje, da omenjeni cilji ne bodo doseženi, dodatno pa se zmanjšuje strateški potencial energetske samostojnosti.
V Sloveniji so z Uredbo o oblikovanju cen določene najvišje marže za dizel in NMB–95, iz regulacije pa so bile do 16. junija 2025 izvzete cene pogonskih goriv na prodajnih mestih na površinah avtocest in ob hitrih cestah, od 17. junija dalje pa so regulirane tudi tam. Iz regulacije so izvzeta premium goriva NMB–100 in iQ dizel.

Cena ekstra lahkega kurilnega olja je regulirana že od 9. novembra 2021, z izjemo obdobja od 22. maja do 12. septembra 2022. Do 21. maja 2022 je bila najvišja marža omejena na 0,06 EUR/liter, od 27. septembra 2022 pa je omejena na 0,08 EUR/liter.
Na hrvaškem trgu so z Uredbo o oblikovanju najvišjih maloprodajnih cen določene najvišje marže za motorne bencine (evrosuper 95), evrodizel in »plavi dizel«. Iz regulacije so izvzeta premium goriva, če ponudnik na prodajnem mestu nudi osnovno regulirano gorivo. Regulirane so tudi cene za mešanico propan–butan za velike rezervoarje oz. plinohrame ter za jeklenke UNP1 (7,5 kg ali več).
V Republiki Srbiji je bila od 9. februarja 2023 z uredbo določena najvišja maloprodajna cena z davkom na dodano vrednost za evrodizel in neosvinčeni bencin NMB–95 v višini povprečne veleprodajne cene derivatov v Srbiji, povečane za z uredbo določen znesek.
V Bosni in Hercegovini je od 3. aprila 2021 omejena maloprodajna kalkulativna marža do največ 0,25 BAM/liter (0,1211 EUR/liter) ter veleprodajna marža na 0,06 BAM/liter (0,0291 EUR/liter).
POROČILO O POSLOVANJU SKUPINE PETROL IN DRUŽBE PETROL D.D., LJUBLJANA, JANUAR – JUNIJ 2025 16
1 UNP – utekočinjen naftni plin
V Črni gori se cene proizvodov iz nafte oblikujejo v skladu z Uredbo o načinu oblikovanja maksimalnih maloprodajnih cen naftnih derivatov, ki je v veljavi od marca 2021. Cene se spreminjajo vsakih 14 dni na podlagi gibanja Platts kotacij in tečaja dolarja. V uredbi so določeni fiksni zneski marže, in sicer pri NMB–95/98 v višini 0,1108 EUR/liter in pri dizlu 0,1079 EUR/liter.

V prvi polovici leta 2025 so bili energetski trgi zaznamovani z visoko volatilnostjo, prepletom geopolitičnih napetosti, vremenskih razmer in strukturnih sprememb v oskrbi. Terminske cene električne energije so ob začetku leta sledile cenam zemeljskega plina in emisijskih kuponov, medtem ko so bile SPOT cene predvsem odvisne od vremenskih razmer. Januarja in februarja so nizke temperature in omejena proizvodnja iz vetra povzročile skoke dnevnih cen, marca pa so se ob otoplitvi nekoliko znižale. Na terminskem trgu so cene najprej poskočile zaradi prekinitev tranzita ruskega plina skozi Ukrajino in napada na plinovod TurkStream, dodatno pa so jih podprla pričakovanja strožjih sankcij proti Rusiji.
Tudi v drugem četrtletju so cene električne energije ostale volatilne. Občasni upadi proizvodnje
Na cene električne energije so v veliki meri vplivale cene zemeljskega plina in proizvodnja električne energije iz obnovljivih virov, ki pa je odvisna od vremenskih razmer.
vetra so povzročali občutne rasti cen, medtem ko so jih obdobja visoke sončne proizvodnje umirjala. Suša v srednji in jugovzhodni Evropi je zmanjšala proizvodnjo hidroenergije za okoli 15 odstotkov in povečala povpraševanje po plinu in premogu, kar je povzročilo skoke SPOT cen v Sloveniji in na Madžarskem. Povprečna nemška dnevna cena je v
drugem kvartalu znašala nekaj manj kot 70 EUR/MWh, kar je za več kot 20 EUR preseglo ceno v Franciji, pri čemer je cenovna razlika maja dosegla rekordnih 89,40 EUR/MWh.
Na terminskem trgu električne energije so cene nemškega produkta za leto 2026 junija dosegle trimesečne vrhove pri 94 EUR/MWh, madžarski produkt Cal26 pa je ob koncu junija zaključil nad 116 EUR/MWh, kar odraža vztrajno povpraševanje in omejitve v proizvodnji v regiji SEE. Pomemben vpliv je imela tudi dinamika, imenovana »gas lock-in«, pri kateri kratkoročno povečevanje proizvodnje plina za nadomeščanje premoga upočasnjuje vlaganja v obnovljive vire in podaljšuje odvisnost od fosilnih goriv.
Geopolitične napetosti so dodatno krepile negotovost, občasno dvigovale cene in vplivale na tržno razpoloženje. Poletna vročina je povečala porabo elektrike za hlajenje, ob tem pa omejila proizvodnjo iz jedrskih virov, kar je še dodatno zvišalo cene. Energetski trgi so v tem obdobju ostali močno povezani, kar se je pogosto odražalo v sočasnih premikih cen elektrike in plina. Trg emisijskih kuponov je sledil tej dinamiki, pogosto presegal psihološke meje zaradi špekulativnih nakupov in napovedi strožje evropske avkcijske politike.

Vir: Petrol, 2025
Oskrba z zemeljskim plinom v EU je bila v prvem polletju 2025 zanesljiva in stabilna.
Konec junija so bila plinska skladišča napolnjena okrog 59-odstotno, kar je 18 odstotnih točk manj kot v enakem obdobju lani. EU je usklajevala aktivnosti, vezane na zagotavljanje zadostnih količin utekočinjenega zemeljskega plina, namenjenega za polnjenje evropskih skladišč do začetka oktobra 2025.
Cene zemeljskega plina na avstrijski borzi so januarja znašale okrog 45 EUR/MWh, kar pomeni na nivoju iz decembra 2024. Po napovedih izrazito hladnega vremena v februarju so se skokovito dvignile na
raven med 55 in 60 EUR/MWh, nato pa se je v začetku marca, po napovedih milejših temperatur in vzpostavitvi diplomatskih pogovorov med ZDA in Rusijo nivo cen znižal na okrog 44 EUR/MWh. Aprila so se cene zemeljskega plina ustalile na nivoju med 35 in 38 EUR/MWh, v prvi polovici junija pa so predvsem zaradi začetka polnjenja skladišč za naslednjo zimo, višjih cen emisijskih kuponov CO₂, manjših motenj v dobavah iz Norveške ter izrazito razgibanih geopolitičnih razmer (Bližnji vzhod, napovedi uvedbe dodatnih sankcij proti Rusiji, trgovinskih napetosti z ZDA in napovedi EU o popolni prekinitvi oskrbe s plinom iz Rusije), ponovno poskočile na raven nad 45 EUR/MWh.


Vir: Petrol, 2025
Z uredbo, ki je bila sprejeta 20. oktobra 2023, so bile cene električne energije za gospodinjske odjemalce regulirane tudi v letu 2024, in sicer za 90 odstotkov dejanske mesečne porabe za vsako tarifo posebej, za preostalih 10 odstotkov pa je veljala cena iz pogodbe o dobavi. Vlada Republike Slovenije je 5. junija 2024 sprejela Uredbo o določitvi nadomestila dobaviteljem električne energije v letu 2024.
Z oktobrom 2024 je v veljavo stopil nov omrežninski akt, ki je bistveno spremenil način določanja omrežnine, ki jo odjemalci plačajo v posameznem mesecu, pri čemer so tarifne postavke v visoki sezoni, ki traja od 1. novembra do 28. februarja, bistveno višje kot v ostalih mesecih. Zato je Vlada Republike Slovenije v okviru paketa za omilitev visokih računov za električno energijo v zimski sezoni 2024/2025 izdala uredbo, ki je določala najvišjo dovoljeno maloprodajno ceno električne energije za gospodinjske odjemalce, za porabo v skupnih prostorih večstanovanjskih stavb in skupnih prostorih v mešanih večstanovanjsko-poslovnih stavbah od 1. novembra 2024 do 28. februarja 2025.
Drobnoprodajne cene zemeljskega plina iz plinskega sistema transportnega in distribucijskega omrežja za gospodinjske in male poslovne odjemalce so bile regulirane do 30. aprila 2024. V letu 2025 cene niso regulirane.
Republika Hrvaška je prek svoje energetske regulatorne agencije HERA v letu 2020 uvedla tržni princip dobave gospodinjskih odjemalcev po celotni Hrvaški. Oktobra 2020 je v ta namen HERA objavila podzakonski akt z natančno metodologijo izračuna cene za omenjen segment odjemalcev.
Hrvaška energetska regulatorna agencija je 4. aprila 2023 sprejela novo metodologijo, ki regulira maloprodajne cene zemeljskega plina na Hrvaškem in uvaja 15-dnevno referenčno obdobje za določitev prodajnih cen plina namesto prejšnjega 11-mesečnega obdobja. Sprememba je retroaktivno posegla v pogodbena razmerja med dobavitelji in kupci, saj spremenjena metodologija ni upoštevala dejanske vrednosti cene zakupljenega plina po metodologiji, določeni v letu 2020.
Menjalni tečaj med ameriškim dolarjem in evrom se je v prvih šestih mesecih leta 2025 gibal med 1,02 in 1,17 USD za 1 EUR. Povprečni tečaj ameriškega dolarja po tečaju Evropske centralne banke je v prvih šestih mesecih leta 2025 znašal 1,09 USD za 1 EUR (v letu 2024 je bil povprečni tečaj 1,08 USD za 1 EUR).
Rezultate poslovanja skupine Petrol poročamo po naslednjih produktnih skupinah:
gospodinjstva in poslovne stranke), prodajo toplotnih sistemov, distribucijskih sistemov zemeljskega plina, mobilnosti in proizvodnje energentov.
• Ostalo: rudarske storitve, storitve vzdrževanja, najemnine od počitniških kapacitet.
V skupini Petrol smo v prvih šestih mesecih leta 2025 realizirali prihodke iz pogodb s kupci v višini 3,0 mrd EUR. Na višino prihodkov poleg količinske prodaje v veliki meri vpliva gibanje borznih cen, na kar Petrol nima vpliva.

V skupini Petrol smo v prvih šestih mesecih leta 2025 prodali 1.957,8 tisoč ton goriv in
derivatov, kar je 7 odstotkov več kot v enakem obdobju leta 2024. Prodaja trgovskega blaga in storitev je znašala 315,9 mio EUR in je v primerjavi z enakim lanskim obdobjem višja za 3 odstotke, pri čemer dobre rezultate beležimo pri večini prodajnih kategorij. Dobre prodajne rezultate smo dosegli tako pri gorivih in derivatih kot pri
Višja količinska prodaja goriv in derivatov, višja prodaja trgovskega blaga ter električne energije in zemeljskega plina končnim kupcem.
trgovskem blagu in storitvah predvsem na trgih JV Evrope, saj se je velik del tranzitnih kupcev iz prodajnih mest v Sloveniji preusmeril na prodajna mesta na Hrvaškem, kjer so bile cene goriv kljub višjim maržam nižje kot v Sloveniji. V prvih šestih mesecih leta 2025 smo prodali tudi 11,3 TWh zemeljskega plina, 5,9 TWh električne energije in 74,6 tisoč MWh toplote.
Kosmati poslovni izid skupaj z zaprtimi neto izvedenimi finančnimi instrumenti za blago je v prvih šestih mesecih leta 2025 znašal 347,0 mio EUR, kar je 11,4 mio EUR oz. 3 odstotke več kot v enakem obdobju 2024. V primerjavi s preteklim letom smo pri prodaji goriv in derivatov dosegli boljši rezultat predvsem zaradi višje količinske prodaje na vseh trgih. Hkrati je bila regulirana marža na Hrvaškem celotno analizirano obdobje višja kot v primerljivem obdobju 2024, v Srbiji pa del obdobja. V Sloveniji je regulirana marža sicer višja kot je bila v enakem obdobju preteklega leta, vendar je od sredine junija 2025 razširjena tudi na prodajna mesta na površinah avtocest in ob hitrih cestah. V primerjavi z enakim obdobjem lani beležimo rast kosmatega poslovnega izida tudi pri prodaji zemeljskega plina na Hrvaškem trgu, kjer so bile v prvih treh mesecih lanskega leta cene regulirane. Dobre rezultate smo dosegli tudi na področju prodaje trgovskega blaga in distribucije zemeljskega plina. Slabše rezultate pa smo dosegli pri prodaji električne energije, kar je posledica regulacije cen v Sloveniji v prvih dveh mesecih, vpliv net-meteringa pri samooskrbi z električno energijo na poslovanje dobaviteljev in izrazito neugodnih gibanj cen na trgovalnih trgih, kar pa je bilo delno predvideno tudi že v planu za letošnje leto.
Dobiček in izguba izvedenih finančnih instrumentov, ki jih uporabljamo za uravnavanje količinskih, cenovnih in valutnih tveganj pri prodaji energentov, se skladno z računovodskimi standardi evidentirata kot ločena postavka v izkazu poslovnega izida.

Stroški iz poslovanja skupine Petrol so v prvih šestih mesecih leta znašali 259,3 mio EUR, kar je 1,1 mio EUR manj kot v enakem obdobju 2024.
Delež stroškov iz poslovanja v kosmatem poslovnem izidu z IFI nižji kot v enakem obdobju lani.
Delež stroškov iz poslovanja v kosmatem poslovnem izidu z zaprtimi neto finančnimi instrumenti za blago je v obravnavanem obdobju znašal 74,7 odstotka, kar je nižje kot v primerljivem obdobju 2024, ko je znašal 77,6 odstotka.
| Skupina Petrol | 1-6 2023 | 1-6 2024 | 1-6 2025 | Indeks 2025/2024 |
Indeks 2025/2023 |
|---|---|---|---|---|---|
| Stroški materiala | 35.6 | 27.8 | 26.3 | ਰੇਖੋ | 74 |
| Stroški storitev | 90.1 | 87.0 | 84.8 | 97 | ਰੇਪੈ |
| Stroški dela | 78.5 | 85.5 | 93,3 | 109 | 119 |
| Amortizacija | 47,2 | 49.4 | 49,1 | ਰੇਰੇ | 104 |
| Drugi stroški | 23.7 | 10.7 | 5.8 | 55 | 25 |
| - od tega neto popravki finančnih sredstev in sredstev na podlagi pogodb s kupci |
-3.3 | 2.6 | 0,2 | 8 | |
| Stroški iz poslovanja | 275,1 | 260,4 | 259,3 | 100 | ਰੇਪੋ |
Stroški materiala so v prvih šestih mesecih 2025 znašali 26,3 mio EUR, kar je 6 odstotkov manj kot v primerljivem obdobju 2024, predvsem zaradi nižjih stroškov energije.
Stroški storitev so znašali 84,8 mio EUR in so nižji od realiziranih v enakem obdobju lani za 2,2 mio EUR oz. 3 odstotke. Najbolj so se v primerjavi z enakim obdobjem preteklega leta povečali stroški intelektualnih storitev, med njimi najbolj stroški agencijskih delavcev in študentsko delo, s katerim nadomeščamo pomanjkanje zaposlenih na prodajnih mestih, stroški odvetniških in notarskih storitev ter stroški, povezani z novimi energetskimi projekti. Višji so tudi stroški plačilnega prometa in bančnih storitev, med njimi najbolj stroški provizij plačilnih kartic, in stroški borznih provizij zaradi večjega obsega trgovanja z energenti. Povečali so se še stroški storitev vzdrževanja osnovnih sredstev, stroški upravljavcev na prodajnih mestih bencinskih servisov, stroški reklame in reprezentance in pa stroški varovanja. V primerjavi z enakim obdobjem leta 2024 so se znižali stroški zavarovalnih premij, stroški podizvajalcev ter drugi stroški storitev. Stroški transportnih storitev do zadnjega skladišča so evidentirani v sklopu nabavne vrednosti.
Stroški dela, ki so bili realizirani v višini 93,3 mio EUR, so se glede na enako obdobje preteklega leta povečali za 7,8 mio EUR oz. 9 odstotkov. Tako v Sloveniji kot na ostalih trgih so se stroški povečali zaradi indeksacije plač kot posledice regulatornih posegov v sisteme minimalnih plač.
Stroški amortizacije so bili v prvih šestih mesecih leta 2025 realizirani v višini 49,1 mio EUR in so bili v primerjavi z enakim obdobjem leta 2024 nižji za 0,3 mio EUR oziroma 1 odstotek.
Drugi stroški so znašali 5,8 mio EUR. Glede na enako obdobje lanskega leta so se znižali predvsem neto popravki finančnih sredstev in sredstev na podlagi pogodb s kupci ter odtujitve in oslabitve sredstev.
Neto izguba izvedenih finančnih instrumentov je znašala 6,1 mio EUR, kar je 18,3 mio EUR več kot v primerljivem obdobju 2024. Skupina Petrol je izpostavljena cenovnim, količinskim in valutnim tveganjem, ki izhajajo iz poslovanja z energenti (proizvodi iz nafte, zemeljski plin, elektrika, UNP). Skupina Petrol uravnava ta tveganja primarno tako, da usklajuje nabave in prodaje energentov tako v smislu količin kot nabavno-prodajnih pogojev ter s tem varuje ustvarjeno maržo pri energentih. Glede na poslovni model energenta so postavljeni limiti, ki omejujejo izpostavljenost cenovnim, valutnim in količinskim tveganjem. Za varovanje cene proizvodov iz nafte skupina Petrol uporablja predvsem izvedene finančne instrumente. Tudi pri trgovanju z električno energijo skupina Petrol sklepa izvedene finančne instrumente s finančnimi institucijami, kjer je tveganje neizpolnitve sklenjenih pogodb minimalno, pri čemer upošteva tudi sprejete limite tržnih vrednosti. Vrednost finančnih poslov se tekoče spreminja glede na gibanje tržnih cen in potrebe po varovanju portfelja. Neto rezultat izvedenih finančnih instrumentov je vsebinsko gledano treba spremljati skupaj z maržo, ki bo dosežena v prihodnosti.
Drugi prihodki so znašali 6,8 mio EUR in so 2,3 mio EUR višji kot v primerljivem obdobju leta 2024. Drugi odhodki so znašali 0,6 mio EUR, kar je 0,1 mio EUR več kot v enakem obdobju preteklega leta.
EBITDA je bil v prvih šestih mesecih leta 2025 dosežen v višini 145,4 mio EUR, kar je 17,0 mio EUR oz. 13 odstotkov več kot v enakem obdobju leta 2024.
EBITDA v prvem polletju 2025 za 13 odstotkov višji kot v primerljivem obdobju 2024.

V strukturi EBITDA po produktnih skupinah največji delež predstavlja EBITDA goriv in derivatov, ki se je glede na enako obdobje lani povečal skladno z dobrimi prodajnimi rezultati. Tudi EBITDA trgovskega blaga in storitev se je glede na primerljivo obdobje 2024 povečal, zaradi slabših rezultatov pri prodaji in trgovanju z električno energijo pa se je zmanjšal EBITDA Energije in rešitev.

Poslovni izid iz poslovanja je bil realiziran v višini 96,1 mio EUR, kar je 19,7 mio EUR oz. 26 odstotkov več kot v primerljivem obdobju 2024.
Delež poslovnih izidov naložb, vrednotenih po kapitalski metodi, je znašal 0,1 mio EUR, kar je 0,5 mio EUR manj kot v primerljivem obdobju 2024.
Neto finančni odhodki skupine Petrol so znašali 1,6 mio EUR, kar je 8,8 mio EUR manj kot v enakem obdobju leta 2024. Neto prihodki iz naslova tečajnih razlik so bili 9,8 mio EUR višji, medtem ko so bili neto odhodki od obresti skupaj z neto prihodki iz naslova obrestnih zamenjav 1,1 mio EUR višji kot v primerljivem obdobju 2024.
Poslovni izid pred davki je bil dosežen v višini 94,7 mio EUR, kar je 28,1 mio EUR oz. 42 odstotkov več kot v primerljivem obdobju 2024. Čisti poslovni izid, realiziran v V prvem polletju smo uspešno sledili ambiciozno zastavljenim planom.
obdobju januar – junij 2025 je znašal 75,2 mio EUR, kar je 23,1 mio EUR oz. 44 odstotkov več kot v primerljivem obdobju leta 2024.
Bilančna vsota skupine Petrol je 30. junija 2025 znašala 2,4 mrd EUR oz. 2 odstotka manj kot konec leta 2024. Dolgoročna sredstva so znašala 1,3 mrd EUR, tako kot konec leta 2024, kratkoročna sredstva pa 1,1 mrd EUR, kar je 59,0 mio EUR oz. 5 odstotkov manj kot konec leta 2024, predvsem zaradi nižjih poslovnih terjatev in nižjih zalog.
Neto dolg 76,9 mio EUR nižji od realiziranega konec junija 2024.
Kapital skupine Petrol je 30. junija 2025 znašal 942,3 mio EUR, medtem ko je konec leta 2024 znašal 976,5 mio EUR.
Neto dolg je znašal 335,9 mio EUR, kar je 92,6 mio EUR manj kot konec leta 2024.
Na zadnji dan obravnavanega obdobja, 30. junija 2025, je skupina Petrol imela 31,8 mio EUR obratnega kapitala, kar je 141,3 mio EUR manj kot konec leta 2024. Glede na konec leta 2024 so se povečale poslovne obveznosti, medem ko so se zaloge in poslovne terjatve znižale. Na gibanje obratnega kapitala imata pomemben vpliv nihanje cen proizvodov iz nafte in nenaftnih energentov ter sezonski vpliv.
Bonitetna hiša S&P Global Ratings je 13. februarja 2025 družbi Petrol d.d., Ljubljana, potrdila dolgoročno bonitetno oceno »BBB-« in kratkoročno »A-3« ter oceno prihodnjega izgleda bonitetne ocene »stabilno«.
Za povrnitev nastale škode zaradi reguliranih cen pogonskih goriv v obdobju med 15. marcem in 30. aprilom ter 11. majem in 20. junijem 2022 je Petrol d.d., Ljubljana, 16. maja 2023 pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani vložil tožbo proti Republiki Sloveniji za povrnitev nastale škode v višini 106,9 mio EUR. Nadalje je družba Petrol d.d., Ljubljana 3. junija 2025 na Državno odvetništvo Republike Slovenije vložila predlog za mirno rešitev spora v višini 68,6 mio EUR, kot nadomestilo za škodo, nastalo zaradi regulacije cen naftnih derivatov v obdobju od 21. junija 2022 do 17. junija 2024.
Družba Petrol d.o.o. Zagreb je 15. oktobra 2024 proti Republiki Hrvaški pred Trgovačkim sudom v Zagrebu vložila tožbo za povrnitev nastale škode zaradi reguliranih cen pogonskih goriv v obdobju od oktobra 2021 do decembra 2022 v višini 60 mio EUR.
Družba Geoplin d.o.o. Ljubljana je 16. maja 2023 zaradi kršitve pogodbe o dobavi zemeljskega plina začela postopek arbitraže proti družbi Gazprom Export LLC. 13. maja 2024 je bil vložen končni arbitražni zahtevek. Arbitražni narok je potekal v začetku marca 2025.
Vlada Republike Hrvaške je 7. julija 2023 z uredbo določila mehanizem nadomestil dobaviteljem zemeljskega plina za razliko med ceno, ki jo je treba plačati pri nakupu tega energenta, in ceno, ki jo ureja metodologija za določanje cen za oskrbo z zemeljskim plinom. Družba Geoplin d.o.o., Zagreb je vložila zahtevke za povračilo razlike v ceni v višini 20,9 mio EUR za obdobje april – december 2023 in v višini 15,8 mio EUR za obdobje januar–marec 2024. Zahtevek ni pripoznan v računovodskih izkazih skupine Petrol, saj še ni potrjen s strani regulatorja trga.
Skupina Petrol je v prvih šestih mesecih leta 2025 s produktno skupino goriva in derivati ustvarila 1,5 mrd EUR prihodkov od prodaje.
Na poslovanje skupine Petrol na področju prodaje goriv in derivatov je tudi v letu 2025 vplivala regulacija cen nekaterih naftnih derivatov, ki so jo države uvedle kot odziv na visoke cene energentov in naraščajočo inflacijo. V večini držav, kjer posluje Petrol, regulacija ostaja v
Višja količinska prodaja goriv in derivatov na ključnih trgih skupine Petrol.
veljavi kljub umiritvi gibanja cen energentov.
V prvih šestih mesecih leta 2025 smo v skupini Petrol prodali 1.957,8 tisoč ton goriv in derivatov, kar je 7 odstotkov več kot v enakem obdobju leta 2024.
Na slovenskem trgu smo v prvih šestih mesecih leta 2025 prodali 741,4 tisoč ton goriv in derivatov, kar je na nivoju enakega obdobja lani. Negativen vpliv na prodajo imajo nižje cene goriva na obmejnih prodajnih mestih v Italiji, Avstriji in na Madžarskem. Tudi na Hrvaškem so prodajne cene goriv nižje kot v Sloveniji, zato se predvsem tranzitni kupci raje odločajo za nakupe na prodajnih mestih na Hrvaškem kot v Sloveniji. To smo uspešno nadomestili z večjo veleprodajo, povečali pa smo tudi prodajo ekstra lahkega kurilnega olja in letalskih bencinov.
Na trgih jugovzhodne Evrope smo v prvih šestih mesecih leta 2025 prodali 753,8 tisoč ton goriv in derivatov, kar je 8 odstotkov več kot v enakem obdobju lanskega leta. Povečala se je prodaja dizelskega goriva in motornih bencinov, tako v maloprodaji kot v veleprodaji. Na Hrvaškem je visoko rast spodbudila tudi nižja cena goriv v primerjavi s sosednjimi državami, zaradi česar so se tranzitni kupci raje odločali za nakupe v tej državi namesto v Sloveniji. Uspešni smo bili pri prodaji ekstra lahkega kurilnega olja, znižala pa se je prodaja utekočinjenega naftnega plina.

Na trgih EU in ostalih trgih smo v prvih šestih mesecih leta 2025 prodali 462,6 tisoč ton goriv in derivatov, kar je 17 odstotkov več kot v enakem obdobju lanskega leta. Pri prodaji na tuje trge izkoriščamo le priložnosti z zadostno maržnostjo, v prvih šestih mesecih letošnjega leta so nam razmere na posameznih tujih trgih tako omogočile večji obseg poslovanja.
V prvih šestih mesecih leta 2025 se je v primerjavi z enakim lanskim obdobjem v strukturi prodaje goriv in derivatov po trgih povečal delež prodaje na trge jugovzhodne Evrope (z 38 na 39 odstotkov), prav tako se je povečal delež prodaje na trge EU in ostale trge (z 22 na 24 odstotkov), nekoliko pa se je zmanjšal delež prodaje na slovenskem trgu (s 40 na 38 odstotkov).
Od skupno 1.957,8 tisoč ton goriv in derivatov smo jih v maloprodaji prodali 45 odstotkov, v veleprodaji pa 55 odstotkov.
Poslovanje posameznih prodajnih mest skrbno analiziramo. Zaprli smo dve prodajni mesti z najslabšimi prodajnimi rezultati.
Maloprodajna mreža skupine Petrol je konec junija 2025 obsegala 595 prodajnih mest bencinskih servisov, in sicer 316 v Sloveniji (med temi so bila v času od 23. junija do 15. julija štiri prodajna mesta začasno zaprta), 203 na Hrvaškem, 42 v Bosni in Hercegovini, 19 v Srbiji in 15 v Črni gori.
Konec junija 2025 smo v skupini Petrol v Sloveniji upravljali štiri koncesije za oskrbo z UNP. Na Hrvaškem ima družba Petrol d.o.o. sklenjeni pogodbi za oskrbo z UNP v mestih Šibenik in Reka. V obeh državah kupce UNP oskrbujemo tudi prek plinohramov, na prodajnih mestih bencinskih servisov in v veleprodaji pa kupce oskrbujemo z avtoplinom in plinom v jeklenkah. Prav tako z avtoplinom in plinom v jeklenkah oskrbujemo kupce v malo- in veleprodaji v Črni gori in v Bosni in Hercegovini. V Srbiji je podjetje Petrol LPG d.o.o. Beograd nadaljevalo širitev poslovanja v regiji tudi z izvozom UNP v Severno Makedonijo in Črno goro.
V skupini Petrol smo v prvih šestih mesecih leta 2025 s prodajo trgovskega blaga in storitev ustvarili 315,9 mio EUR prihodkov.
Na slovenskem trgu smo v tem obdobju ustvarili 197,5 mio EUR prihodkov, kar je 3 odstotke manj kot v primerljivem obdobju lani. Na trgih JV Evrope pa smo v tem obdobju ustvarili 118,4 mio EUR prihodkov, kar je 16 odstotkov več kot v enakem obdobju leta 2024.
Prodajno mesto se s prenovami spreminja, hkrati tudi aktivno prilagajamo prodajni asortima, kar posledično vpliva na boljše rezultate.
Prihodke smo povečali predvsem na segmentu prodaje tobačnih izdelkov in prehrambenega blaga na trgih JV Evrope. Na dobro prodajo je v največji meri vplival prenovljen asortiman, ki je skrbno prilagojen aktualnim tržnim trendom in potrebam kupcev, pozitiven vpliv pa so imele tudi prenove prodajnih mest, ki smo jo izvedli v
letu 2024 in jih še nadaljujemo, prodaja tranzitnim kupcem, ki so namesto prodajnih mest v Sloveniji obiskovali prodajna mesta na Hrvaškem, in pa tudi zaprtje ostalih trgovin v Bosni in Hercegovini ob nedeljah.
Na področju maloprodaje smo pripravljali in izvajali različne razvojne projekte za izboljšanje učinkovitosti delovanja prodajnih mest. S projekti smo zasledovali finančne, stroškovne in procesne cilje. V okviru digitalizacije smo pripravljali projektna izhodišča za uporabo umetne inteligence pri vsakdanjem delu na prodajnih mestih, razvili smo novo komunikacijsko platformo, ki jo bomo postopoma uvedli na vsa tržišča.
Na prodajna mesta smo umeščali digitalne e-cenovke, na Hrvaškem trgu smo izvajali priprave na zagon rešitve hitrih nakupov prek aplikacije Petrol GO. Na vseh trgih so potekali kvalitativni nadzori, na podlagi katerih smo pripravljali plan aktivnosti za izboljšanje kakovosti storitev in uporabniških izkušenj.
Veliko pozornosti namenjamo optimizacijskim ukrepom za prodajna mesta s slabšimi poslovnimi rezultati. Na podlagi analiz poslovanja prodajnih mest smo v Sloveniji zaprli dve prodajni mesti z najslabšimi rezultati. Ob sprejemu nove Uredbe o oblikovanju cen določenih naftnih derivatov v Sloveniji pa smo začasno zaprli še štiri prodajna mesta. Na ostalih prodajnih mestih, kjer rezultati odstopajo od pričakovanih, pripravljamo in sprejemajo optimizacijske ukrepe, katerih realizacija se bo odrazila v izboljšanju njihovega poslovanja. Med stalne naloge tudi sicer sodijo aktivnosti za izboljšanje prodajnih rezultatov, s katerimi posledično pozitivno vplivamo tudi na stroškovno učinkovitost prodajnih mest. Delovni čas prodajnih mest in število zaposlenih na posameznem prodajnem mestu prilagajamo razmeram v konkurenčnem okolju.
Večjo pozornost dodatno namenjamo obvladovanju vseh vrst stroškov, ki vplivajo na delovanje maloprodaje.
V okviru prodaje poslovnim strankam smo posebno pozornost namenili vzdrževanju kakovostnih poslovnih odnosov in uspešnemu sodelovanju s kupci, kar je še posebej ključno v obdobju regulacije prodajnih cen in marž za goriva. Osredotočeni smo na pridobivanje novih kupcev in na ponujanje novih produktov ter paketnih rešitev obstoječim strankam, pri čemer skrbimo za ustrezna finančna zavarovanja.
V Sloveniji se je v februarju zaključila nadomestna gradnja prodajnega mesta Zreče, v marcu pa umestitev sanitarij in delna prenova prodajnega mesta Šempas AC jug. V juniju je bila zaključena celovita prenova prodajnih mest Rogaška Slatina in Kobarid. V izvedbi so novogradnja prodajnega mesta Arnovski Gozd, nadomestna gradnja prodajnega mesta Medvode Gorenjska 14 ter celovite prenove prodajnih mest Kamnik Perovo, Tržič vzhod in Trebnje.
CELOVITA PRENOVA PRODAJNEGA MESTA KOBARID

Na Hrvaškem je bilo v prvem polletju leta 2025 v vizualno podobo Petrola prenovljenih več prodajnih mest, ki smo jih pridobili z nakupom družbe Crodux Derivati Dva, d.o.o. (Majerje, Rijeka Mlaka, Varaždin Podravska, Začretje Pustodol, Zagreb Slavonska Park sjever, Zagreb Slavonska Park jug, Rupa AC istok, Rupa AC zapad, Zagreb Slavonska avenija 61, Rijeka Tuhobić, Kaštel Sućurac Franje Tuđmana, Ploče, Sisak Zagrebačka, Kaštel Sućurac Ivana Pavla II 1). V aprilu je bila zaključena sanacija prodajnega mesta Mosor AC jug po požaru, junija pa prenova in rebranding prodajnega mesta Dragalić jug. Maja se je začela novogradnja prodajnega mesta Poreč obilaznica zahod ter celovita prenova in rebranding prodajnega mesta Zagreb Ljubljanska.
V Srbiji se je mreža Petrola junija razširila z novim prodajnim mestom Zrenjanin.
V Črni gori je bilo junija odprto novo prodajno mesto Podgorica Zetskih vladara.
V letu 2025 načrtujemo vgradnjo nekaj malih komunalnih čistilnih naprav na lokacijah avtocestnih prodajnih mest velikosti med 500 in 800 populacijskih enot (PE), med katerimi izstopata prodajni mesti Lom (Slovenija) z 900 PE in Janjče (Hrvaška) s 700 PE.
Na vseh Petrolovih skladiščih naftnih derivatov izvajamo zakonsko zahtevane projekte in projekte za znižanje tveganj, ter manjša investicijsko-vzdrževalna dela za zagotavljanje nemotenega delovanja obratov. Začeli smo tudi z aktivnostmi za pregled možnosti izgradnje industrijske čistilne naprave za predelavo odpadnih voda, ki nastajajo pri čiščenju podzemnih rezervoarjev, lovilnikov olja in praznjenju drenažnih voda iz rezervoarjev goriv celinskih skladišč.
Skupina Petrol je v prvih šestih mesecih leta 2025 s produktno skupino energija in rešitve ustvarila 1,2 mrd EUR prihodkov od prodaje.
Produktna skupina energija in rešitve zajema ponudbo na naslednjih področjih:
S prodajo energetskih rešitev smo v skupini Petrol v prvih šestih mesecih leta realizirali prihodke v višini 18,8 mio EUR.
Javnim partnerjem (občinam, ministrstvom itd.) pomagamo do učinkovitejšega in okolju prijaznejšega energetskega profila stavb s pomočjo energetskega pogodbeništva – modela javno-zasebnih partnerstev. Po prenovi v vseh vrstah objektov zagotavljamo optimalno rabo energije z uporabo obnovljivih virov, ob tem pa ohranjamo ustrezne uporabniške standarde. Za javne partnerje poiščemo investicijsko najoptimalnejšo rešitev za energetsko prenovo,
Kombiniran model energetskega pogodbeništva spodbuja energetske prenove objektov.
poskrbimo za celoten proces energetske prenove, nato pa v času pogodbenega obdobja energetsko upravljamo objekte in zagotavljamo prihranke.
V letu 2025 nadaljujemo upravljanje in optimizacijo vseh objektov v sklopu podpisanih koncesijskih pogodb ter s pripravo novih prodajnih in investicijskih projektov, ki bodo izvedeni v letih 2025 in 2026.
V Mestni občini Ljubljana smo v okviru prodajnega projekta začeli z izvedbo ukrepov prezračevanja na dveh osnovnih šolah, po zaključku del pa bomo prevzeli upravljanje in redno vzdrževanje izvedenih ukrepov prezračevanja za obdobje petih let.
Skupaj s poslovnim partnerjem smo začeli z izvajanjem večjega prodajnega projekta, ki vključuje projektiranje, izvedbo energetske in statične prenove ter vzdrževanje in upravljanje ukrepov energetske prenove stavb Šolskega centra Ptuj, Gimnazije Ptuj in Dijaškega doma Ptuj.
Na Hrvaškem smo v okviru javnega naročila, ki ga je objavila Agencija za pravni promet i posredovanje nekretninama (APN), prejeli odločitev o izbiri za izvedbo projekta energetske prenove stavbe Tehničke škole Karlovac po principu energetskega pogodbeništva. V naslednjem kvartalu je predviden podpis pogodbe, projektiranje in izvedba.
Uvajamo tudi projekte za izvedbo investicij za postavitev sončnih elektrarn na javnih površinah, ki vključujejo tudi upravljanje z električno energijo. Tovrstne projekte bomo izvajali po kombiniranem modelu energetskega pogodbeništva in upravljanja z električno energijo, pri čemer bomo kot zasebni partner investirali v postavitev skupnostnih sončnih elektrarn, jih v pogodbeni dobi vzdrževali ter upravljali z električno energijo. V juniju smo podpisali pogodbe s tremi občinami: Občina Črnomelj, Občina Slovenska Bistrica in Občina Šentjur.
Stara, energetsko potratna svetila javne razsvetljave v naseljih nadomeščamo s sodobnimi LED-svetili, ki svetlobo usmerjajo le tja, kjer je potrebna, pri čemer se lahko poraba energije zmanjša celo do 80 odstotkov. S celostnim pristopom izboljšujemo kakovost vzdrževanja, splošno in prometno varnost ter podaljšujemo življenjsko dobo sistema javne razsvetljave. Obenem znižujemo stroške energije, vzdrževanja in upravljanja ter – kar je najpomembneje – zmanjšujemo svetlobno onesnaževanje.
Na vseh obstoječih projektih redno izpolnjujemo pogodbene obveznosti ter dosegamo oz. presegamo pogodbeno zagotovljene prihranke električne energije. V občini Mali Iđoš smo precej pred rokom zaključili z izvedbo zamenjave javne razsvetljave ter začeli z izvedbo v mestu Subotica, ki se izvaja v skladu s terminskim planom.
Prizadevamo si za zagotavljanje kakovostnih vodnih virov v mestih ter skrbno in učinkovito upravljanje z vodo. Javnim partnerjem nudimo celovito podporo pri izboljšanju učinkovitosti obratovanja vodovodnega sistema, pomagamo prepoznati vodne izgube ter svetujemo pri ukrepih za njihovo zmanjšanje ali ohranjanje na doseženi ravni. S tem upravljavcem zagotavljamo večjo zanesljivost sistema, izboljšujemo njihovo učinkovitost in obratovalno varnost ter zmanjšujemo tveganja.
V letu 2025 nadaljujemo z aktivnostmi na trenutno največjem projektu optimizacije obratovanja in zagotavljanja prihrankov pitne vode na Hrvaškem, pri katerem sta naročnika Vodovod Slavonski Brod in Hrvatske vode. V Sloveniji so na enem projektu potekale aktivnosti optimizacije sistemov oskrbe s pitno vodo.
Daljinsko ogrevanje je ključni dejavnik zelenega prehoda, ki predstavlja dolgoročen proces celovite preobrazbe družbe s ciljem doseganja podnebne nevtralnosti.
Proizvodnja toplote je eden največjih porabnikov energije, zato je energetska učinkovitost na tem področju med ključnimi cilji. Glavne smernice razvoja pametnih sistemov daljinskega ogrevanja vključujejo zmanjševanje porabe energije, stroškovno učinkovitost ter ukrepe za povečanje uporabe obnovljivih virov energije ob hkratni digitalizaciji sistema. S predvidevanjem in matematičnimi modeli lahko določamo potrebe sistemov daljinskega ogrevanja, omogočamo celovit in intuitiven pregled stanja na vseh točkah omrežja ter ocenjujemo vplive sistemskih sprememb primarnega vira energije. Digitalizacija omogoča zmanjšanje toplotnih izgub, optimizacijo stroškov delovanja sistema ter zagotavljanje maksimalne učinkovitosti, podpore razogljičenju in optimizacije delovanja omrežja.
S pametnimi omrežji razvijamo sisteme daljinskega ogrevanja kot del infrastrukture pametnih mest, kar vključuje pametno proizvodnjo, distribucijo in porabo toplote. S pomočjo napredne analitike delovanja v realnem času in programskih orodij optimiziramo merljive podatke.
Na sistemu daljinskega ogrevanja v Ljubljani je bil uspešno prenesen hidravlični model na novo različico programske opreme TERMIS (District Energy), kar predstavlja temelj za učinkovitejši nadzor, upravljanje in zmanjševanje toplotnih izgub. S Komunalnim podjetjem Velenje smo podpisali dveletno pogodbo za optimizacijo sistema.
Prek postopka javno-zasebnega partnerstva z mestom Leskovac je bil začet postopek izvedbe projekta preureditve obstoječe toplarne moči 10 MW z uporabo kurilnega olja na zemeljski plin, s ciljem modernizacije sistema daljinskega ogrevanja in prehoda na okolju prijaznejši energent. Cilji projekta so izboljšanje kakovosti zraka, zmanjšanje emisij škodljivih snovi in povečanje energijske učinkovitosti sistema ogrevanja ter povečanje varnosti lokalne skupnosti.
V okviru sistema SCADA2 za nadzor in upravljanje toplotnih postrojenj se nadaljuje redno vzdrževanje obstoječega sistema v skladu s tehničnim načrtom in operativnimi protokoli.
V okviru nadgradnje sistema daljinskega ogrevanja za JKP Toplana Kraljevo poteka delo na off-line modulu programske opreme TERMIS, ki se uporablja za hidravlično modeliranje, analizo in optimizacijo sistema daljinskega ogrevanja. Z uporabo programske opreme TERMIS bo JKP Toplana Kraljevo pridobila napredno orodje za učinkovitejše načrtovanje, delovanje in investicijsko odločanje v skladu z načeli energetske trajnosti in optimizacije virov. Izdelava offline modula programske opreme TERMIS poteka tudi za potrebe podjetja Energo Rijeka.
Za javne partnerje (občine) gradimo in upravljamo čistilne naprave za čiščenje odpadnih industrijskih in komunalnih voda ter upravljamo koncesije za opravljanje gospodarske javne službe čiščenja komunalnih odpadnih voda. Aktivno sodelujemo pri pripravi novih projektov v
2 SCADA – Supervisory Control and Data Acquisition (skupno ime za sisteme, ki so namenjeni nadzoru, kontroli, alarmiranju in zbiranju podatkov različnih tehnoloških procesov)
industriji in poprodajnih aktivnostih pri obstoječih naročnikih. Letos smo začeli aktivno izvajati prodajne aktivnosti upravljanja in vzdrževanja čistilnih naprav v segmentu B2B.
Aktivno sodelujemo pri pripravi novih projektov v industriji in poprodajnih aktivnostih za obstoječe naročnike.
Upravljamo dve zaokroženi gospodarski območji (ZGO), na Ravnah in v Štorah, kjer zagotavljamo distribucijo električne energije, proizvodnjo in distribucijo komprimiranega zraka, distribucijo pitne vode ter druge energetske storitve, prilagojene posamezni lokaciji. Na Ravnah izvajamo tudi distribucijo hladilne vode, oskrbo s tehničnimi plini (kisik, dušik, argon) ter čiščenje komunalnih vod, medtem ko v Štorah poleg tega upravljamo distribucijo zemeljskega plina ter hlajenje, čiščenje in distribucijo industrijskih vod. Na obeh območjih posebno pozornost namenjamo celovitim energetskim rešitvam za vse odjemalce.
V prvi polovici leta 2025 smo se osredotočili predvsem na načrtovanje in izvedbo ključnih investicij za zagotavljanje zanesljivosti oskrbe naših odjemalcev na območju ZGO Ravne in ZGO Štore.
Na področju energetskih rešitev za gospodinjstva smo osredotočeni predvsem na ponudbo toplotnih črpalk in sončnih elektrarn, ki lahko bistveno znižajo stroške porabe energije v stanovanjskih objektih in pripomorejo k izboljšanju ogljičnega odtisa. Naši sistemi sončnih elektrarn vključujejo tako klasične kot hibridne sončne elektrarne z vgrajenim hranilnikom električne energije.

Zaradi spremembe zakonodaje (ukinitev letnega obračuna in uvedba novega omrežninskega akta) ter nekonsistentne komunikacije s strani vseh deležnikov, smo se dobavitelji v Sloveniji v prvi polovici leta 2025 soočili z občutnim upadom povpraševanja, na kar se odzivamo z aktivnim oglaševanjem prek različnih komunikacijskih kanalov. Razširili smo tudi ponudbo toplotnih črpalk s paketom, ki vključuje 8.880 KWh električne energije in strankam omogoča dodatne prihranke. Paket toplotne črpalke z vključeno električno energijo je edinstven na slovenskem trgu.
Na Hrvaškem trgu povpraševanje po vgradnji sončnih elektrarn s strani gospodinjskih odjemalcev narašča, priključevanje sončnih elektrarn v omrežje pa zaradi pomanjkanja kadra v družbi HEP3 poteka počasneje, kot smo predvideli. Pogovori s HEP-om potekajo, povečujemo pa tudi število vgradenj sončnih elektrarn.
Na področju energetskih rešitev za poslovne stranke razvijamo celovite rešitve za učinkovito rabo energije, večji delež obnovljivih virov energije in učinkovito upravljanje sistemov. Strankam pomagamo optimizirati proizvodne procese, znižati stroške in doseči obveze zmanjševanja ogljičnega odtisa. S celovitimi energetskimi rešitvami smo njihov partner na poti trajnostnega prehoda in energetske transformacije.
Zaradi velike nestabilnosti na energetskem trgu in volatilnosti cen energentov se številna podjetja bolje zavedajo pomena zanesljive oskrbe z energenti in sodobnih energetskih rešitev, ki zmanjšajo njihovo odvisnost od posameznega vira. Na področju energetskih rešitev za poslovne stranke Petrol razvija nove, tehnološko napredne rešitve, ki strankam omogočajo stroškovno učinkovitost in tudi izboljšanje konkurenčnosti.
Učinkovite energetske rešitve postajajo vedno bolj kompleksne, saj je njihove učinke treba
iskati medsektorsko. Posledično je bolj kompleksen tudi proces implementacije, ki zahteva ustrezno konfiguracijo in upravljanje energetskih sistemov. Prilagoditev celostne rešitve posamezni stranki, digitalizacija in racionalizacija procesov so tako ključni za uspešen trajnostni prehod brez dodatnih tveganj.
Sončna elektrarna in baterijski hranilnik predstavljata varno naložbo z zelo nizkim tveganjem in predvideno življenjsko dobo 30 let.
Z novimi poslovnimi modeli, ki vključujejo baterijske hranilnike, proizvodne naprave za električno energijo ter fleksibilne odjemalce, strankam zagotavljamo cenejšo in stabilnejšo oskrbo z električno energijo.
V prvi polovici leta 2025 smo s poslovnimi strankami razvili inovativne projekte z naprednim upravljanjem baterijskih hranilnikov s povezavo na notranje in distribucijsko omrežje. Tudi v prihodnje bomo posebno pozornost namenjali iskanju najbolj optimalnih rešitev za naše stranke in učinkovitemu upravljanju, ki jim zagotavlja še boljšo konkurenčnost.
S prodajo toplotnih sistemov smo v skupini Petrol v prvih šestih mesecih leta realizirali prihodke v višini 13,6 mio EUR.
Toplotni sistemi vključujejo sisteme daljinskega ogrevanja, kjer se toplota proizvaja v eni ali več kotlovnicah in distribuira do končnih odjemalcev prek toplovodnega omrežja. Daljinsko ogrevanje velja za najzanesljivejši sistem oskrbe s toploto, saj je okoljsko in stroškovno
POROČILO O POSLOVANJU SKUPINE PETROL IN DRUŽBE PETROL D.D., LJUBLJANA, JANUAR – JUNIJ 2025 34
3 HEP – Hrvatska elektroprivreda
ugoden. Podnebne spremembe prek zakonodaje spodbujajo priključitev na daljinsko ogrevanje, saj so emisije izpušnih plinov in CO2 minimalne. Po drugi strani višje zunanje temperature, skupaj z ukrepi energetske učinkovitosti, znižujejo porabo toplote.
Skupina Petrol je na slovenskem trgu tretji največji distributer toplote med več kot 50 ponudniki daljinskega ogrevanja.
Proizvodnja in distribucija toplote je po Zakonu o oskrbi s toploto iz distribucijskih sistemov (ZOTDS) regulirana dejavnost ne glede na vhodni primarni energent. Pri tem mora biti vsaj 50 odstotkov toplote proizvedene iz obnovljivih virov energije (slovenski sekanci, peleti, geotermalna energija) ali vsaj 75 odstotkov iz
soproizvodnje toplote in električne energije z visokim izkoristkom (kogeneracija). Možna je tudi kombinacija soproizvodnje in obnovljivih virov, če skupaj dosegajo vsaj 50-odstotni delež.
V prvih šestih mesecih leta 2025 smo na slovenskem trgu upravljali 36 sistemov daljinskega ogrevanja, od tega je 18 sistemov organiziranih kot izbirne gospodarske javne službe (koncesije), za katere so podpisane koncesijske pogodbe z občinami, 15 sistemov je lastniških, 3 pa delujejo kot tržni distribucijski sistemi.
V skupini Petrol smo v prvih šestih mesecih leta 2025 na področju toplotnih sistemov prodali 66,4 tisoč MWh toplotne energije, kar je 3 odstotke manj kot v enakem obdobju leta 2024. Dodatno smo v okviru energetskih rešitev proizvedli še 8,2 tisoč MWh toplotne energije.
Z distribucijo zemeljskega plina je skupina Petrol v prvih šestih mesecih leta 2025 realizirala 9,1 mio EUR prihodkov od prodaje.
Konec junija 2025 smo v skupini Petrol v Sloveniji upravljali 31 koncesij za oskrbo z zemeljskim plinom, v Srbiji pa z zemeljskim plinom oskrbujemo občini Bačka Topola in Pećinci ter tri občine v Beogradu. Na hrvaškem trgu izvajamo distribucijo zemeljskega plina v nekaterih občinah na območjih Krapinsko-zagorske in Zagrebške županije.
Aktivnosti so bile na vseh trgih usmerjene predvsem v zaključevanje manjših infrastrukturnih projektov in vzdrževanje, kar bo omogočilo večjo optimizacijo stroškov.
V letu 2024 smo v občini Sežana začeli s projektiranjem priključnega plinovoda za priklop
distribucijskega omrežja na prenosno plinovodno omrežje in pridobivanjem soglasja in služnosti na predvideni trasi plinovoda. Začetek gradnje plinovoda je predviden za zadnji kvartal leta 2025, po pravnomočni pridobitvi gradbenega dovoljenja.
Naše distribucijsko omrežje širimo tako v Sloveniji kot v Srbiji.
V skupini Petrol smo v prvih šestih mesecih leta 2025 distribuirali 782,4 tisoč MWh zemeljskega plina, kar je 17 odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Kljub mili zimi in opaznemu prehodu kupcev na druge energente (kot posledica novega Energetskega zakona (EZ-2), ki prepoveduje vgradnjo novih kondenzacijskih kotlov pri gospodinjskih uporabnikih) je na višji odjem v primerjavi z enakim obdobjem leta 2024 na slovenskem trgu vplivala priključitev večjih industrijskih uporabnikov, na srbskem trgu pa priklop novih uporabnikov na omrežje ob širitvi distribucijske mreže.
S prodajo in trgovanjem z električno energijo in zemeljskim plinom je skupina Petrol v prvih šestih mesecih leta 2025 realizirala 1,1 mrd EUR prihodkov od prodaje.
Skupina Petrol je konec junija 2025 imela 62,3 tisoč odjemalcev zemeljskega plina (brez odjemalcev skupine Geoplin).
Končnim odjemalcem smo v prvih šestih mesecih leta 2025 dobavili 4,9 TWh zemeljskega plina. Dobre rezultate smo dosegli pri poslovnem odjemu, medtem ko je bila prodaja v segmentu ogrevanja nekoliko nižja, skladna s temperaturnimi razmerami v obdobju. Zaradi ugodnih cenovnih razmerij smo dobre prodajne rezultate dosegli tudi pri trgovanju oz. upravljanju retail portfelja, kjer smo na trgih Italije, Avstrije, Hrvaške in Slovenije, realizirali prodajo v višini 6,4 TWh.
V prvi polovici leta 2025 smo v skupini Petrol nadaljevali izvajanje strategije na področju prodaje električne energije, ki temelji na dolgoročnem partnerskem odnosu z odjemalci, uvajanju digitalnih rešitev in prilagajanju regulatornim spremembam.
Po poteku regulacije cen električne energije smo kupcem, koristnikom Zlatih točk, ponudili dodatne ugodnosti.
Na segmentu velikih poslovnih odjemalcev smo v tem obdobju uspešno podaljševali obstoječa partnerstva ter sklepali nove pogodbe za prihodnja obdobja, kar potrjuje, da naše strokovno delo in kakovostna podpora ohranjata visoko raven zaupanja poslovnih partnerjev. Poslovnim
odjemalcem s fleksibilnimi pogodbami je na voljo tudi aplikacija Petrol Energy Market, ki omogoča neposreden dostop do borznih cen in samostojno upravljanje zakupljene energije. Prvi odzivi uporabnikov so pozitivni in potrjujejo, da smo na pravi poti pri digitalizaciji energetskih storitev.
Na področju samooskrbe smo nadaljevali z razvojem individualnih in skupnostnih rešitev, skladno z zakonodajnimi smernicami in pričakovanji trga. V prvem polletju smo sklenili prve pogodbe za občinske samooskrbne skupnosti, v pripravi pa imamo dodatne projekte. Pri tem aktivno sodelujemo z lokalnimi skupnostmi in iščemo rešitve, ki bodo v največji meri služile prebivalcem in občinam.
Na zakonodajnem področju spremljamo javno obravnavo novega zakona o oskrbi z električno energijo (ZOEE-1) in predlog sprememb sistema obračuna omrežnine, ki bosta pomembno vplivala na poslovne modele in ponudbo za končne odjemalce. Na podlagi razgovorov z Ministrstvom za okolje, podnebje in energijo, smo dobavitelji pričakovali sistemsko ureditev stroškov modela net-metering. Ker do tega še ni prišlo, in dobavitelji tako še naprej nosimo naraščajoči strošek dobave energije po tem modelu, zato bomo v prihodnjih mesecih iskali
rešitve, kako ta izziv ustrezno nasloviti in hkrati zagotoviti dolgoročno rentabilno poslovanje.
Projekt razvoja novega orodja za portfeljsko upravljanje in podporo procesom na področju dobave električne energije, ki smo ga začeli marca, smo uspešno izvajali tudi v drugem
Model net-meteringa negativno vpliva na poslovanje dobaviteljev električne energije.
kvartalu. Orodje nam bo po zaključku projekta omogočilo učinkovitejše upravljanje tveganj, optimizacijo nabave ter večjo odzivnost na tržne spremembe.
V prvi polovici leta 2025 smo na Hrvaškem dosegli najvišji tržni delež doslej – skoraj 4 odstotke, kar potrjuje konkurenčnost naših storitev tudi izven matičnega trga. Prisotnost uspešno širimo tudi v Srbiji ter Bosni in Hercegovini, kjer nadaljujemo z razvojem komercialnih aktivnosti.
Z razvojem novih storitev, digitalnih orodij ter aktivnim upravljanjem odnosov s strankami ostajamo zavezani cilju zagotavljanja zanesljive, trajnostne in uporabnikom prijazne oskrbe z električno energijo.
V okviru razvoja trgovalne infrastrukture smo intenzivno vključeni v testiranje nove verzije sistema Allegro, katerega zaključek je predviden v septembra 2025. Vzporedno potekajo tudi redne aktivnosti nadgradnje procesov in obstoječega trgovalnega sistema za tekoče poslovanje. Podprli smo interni trgovalni sistem ob prehodih na nove trgovalne platforme in na več trgih tudi prehod na 15-minutno trgovanje. Aktivno delujemo na prehodu nemškega EPEX4 , ki z oktobrom prehaja na novo trgovalno platformo MATS5 . Prav tako smo zaključili s pripravami za vstop na grški trg, kamor smo v manjšem obsegu trgovanja v preteklih mesecih že vstopili. Skladno s strategijo pripravljamo tudi vstop na kosovski trg.
Trgovanje je v prvi polovici leta 2025 zaznamovala visoka volatilnost na trgu in velik vpliv geopolitičnih napetosti, vključno s trgovinskimi vojnami in drugimi mednarodnimi konflikti. Določene metrike med trgi močno variirajo, saj lahko tudi najmanjše spremembe močno vplivajo na cene. V maju in juniju je imela proizvodnja iz obnovljivih virov energije v kontinentalni Evropi velik vpliv na znižanje cen dobave na spot trgu. Po drugi strani geopolitična tveganja ohranjajo cene forward pogodb, ki so precej višje v primerjavi s trenutnimi cenami na spot trgu.
Prodaja končnim odjemalcem je v prvih šestih mesecih leta 2025 znašala 1,8 TWh, kar je 17 odstotkov več kot v enakem obdobju leta 2024. Prodane količine pri trgovanju v prvih šestih mesecih leta 2025 so znašale 3,2 TWh, dodatno pa smo v sklopu upravljanja retail portfelja prodali še 1,0 TWh električne energije.
S proizvodnjo električne energije smo v skupini Petrol v prvih šestih mesecih leta 2025 realizirali prihodke od prodaje v višini 11,4 mio EUR.
Proizvodnja energije iz obnovljivih virov je globalno eno ključnih področij za trajnostni razvoj in pomemben steber razvoja skupine Petrol kot sodobne energetske skupine. Dogajanja
4 EPEX – European Power Exchange
5 MATS – Multiple Auction Trading System
gospodarstva in države.
V skupini Petrol upravljamo dve vetrni elektrarni na Hrvaškem (VE Glunča in VE Ljubač), ki sta v prvih šestih mesecih leta 2025 proizvedli 68,5 tisoč MWh električne energije. Poleg tega smo v fazi pridobivanja gradbenega dovoljenja vetrne elektrarne Dazlina, katere začetek gradnje pričakujemo v letošnjem letu. V razvojni fazi je projekt vetrne elektrarne v Sloveniji.
V Bosni in Hercegovini ter Srbiji upravljamo šest malih hidroelektrarn, ki so v prvih šestih mesecih leta 2025 proizvedle skupno 16,5 tisoč MWh električne energije.
Sončne elektrarne na Hrvaškem (Suknovci, Vrbnik in Pliskovo) so v prvih šestih mesecih leta
Veliki baterijski hranilniki so ključna tehnologija za energetski prehod in zagotavljanje stabilnega, trajnostnega energetskega sistema.
2025 proizvedle 9,0 tisoč MWh električne energije. V okviru projekta Petrol Green v Sloveniji nadaljujemo s širitvijo projekta na novih 20 lokacijah ter vključujemo postavitev baterijskih hranilnikov in polnilnic za električna vozila. V Srbiji smo namestili prvo sončno elektrarno na lastni lokaciji, prav tako pa je pripravljen prvi
paket lokacij za namestitev sončnih elektrarn na Hrvaškem.
V skupini Petrol pospešeno načrtujemo in nadaljujemo razvoj novih projektov na področju izkoriščanja obnovljivih virov energije v Sloveniji in v širši regiji. Poleg zagotavljanja zelene energije, po kateri bo vedno več povpraševanja, z upravljanjem, gradnjo in razvojem elektrarn iz obnovljivih virov energije ekonomsko učinkovito in okolju prijazno izkoriščamo potencial naravnih virov energije.
V prvih šestih mesecih leta 2025 smo v skupini Petrol na področju proizvodnje energije iz obnovljivih virov proizvedli 94,7 tisoč MWh električne energije, kar je 13 odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Električno energijo dodatno proizvajamo tudi v okviru energetskih rešitev in toplotnih sistemov ter za lastne potrebe (projekt Petrol Green).
S prodajo produktov in storitev mobilnosti smo v skupini Petrol v prvih šestih mesecih leta 2025 realizirali prihodke od prodaje v višini 4,2 mio EUR.
Razvoj polnilne infrastrukture za električna vozila ter razvoj novih rešitev in storitev na področju e-mobilnosti predstavljata pomemben steber Petrolovega trajnostnega in inovativnega poslovanja.
Prepoznavnost Petrolove mreže polnilnic se povečuje v celotni regiji, tako pri domačih uporabnikih kot tudi pri tujih ponudnikih storitev polnjenja, ki svojim uporabnikom omogočajo polnjenje v Petrolovi mreži v Sloveniji in na Hrvaškem.
V skupini Petrol smo tako v prvi polovici leta 2025 z razvojem storitev e-mobilnosti:
Konec junija 2025 smo v celotni Petrolovi polnilni mreži upravljali 621 polnilnic oz. več kot 1.100 polnilnih mest.
Konec junija smo upravljali mrežo 621 polnilnic.
Razvoj polnilne infrastrukture temelji na ključnih partnerstvih z največjimi energetskimi podjetji, občinami in prevoznimi podjetji v srednji in jugovzhodni Evropi v okviru projektov EU, ki jih sofinancira Evropska komisija.
V okviru projekta MULTI-E, ki je v zaključni fazi, smo v prvi polovici leta 2025 začeli s postavitvijo 15 ultra hitrih polnilnic na 8 lokacijah: prodajna mesta Ivančna Gorica in Lopata v Sloveniji ter na Hrvaškem prodajna mesta Dragalič sjever, Sv. Helene istok in zapad, Dugopolje sjever in jug ter Ravnice Zagreb.
Velik poudarek namenjamo razvoju ultrahitre polnilne infrastrukture v okviru evropskega projekta čezmejnega električnega polnjenja CROSS-E, pridobljenega v letu 2024 v konzorciju s podjetji Allego, Emobility Solutions in GreenWay. V sklopu projekta v naslednjih dveh letih pripravljamo projekte za postavitev ultra hitrih polnilnic na avtocestnih lokacijah v Sloveniji in na Hrvaškem. Že letos bo predvidoma zaključenih 9 lokacij. V sklopu projekta CROSS-E smo v juniju zagnali in predali v javno obratovanje prvi 2 ultra hitri polnilnici na prodajnih mestih Murska Sobota Sever in Jug.
Poleg lastnih investicijskih projektov smo mrežo polnilne infrastrukture razširili tudi v okviru prodajnih projektov, pri čemer smo prodali 12 polnilnic zasebnim uporabnikom in 32 polnilnic poslovnim strankam. Pripravili smo posebno ponudbo za zasebne uporabnike, ki nameravajo v okviru nacionalnih razpisov prijaviti projekte za postavitev lastnih polnilnih postaj.
Naše storitve mobilnosti temeljijo na razumevanju sodobnih potreb uporabnikov in hitro razvijajočih se trendov trajnostnega prometa. Razvijamo inovativne rešitve, ki podpirajo prehod v zeleno mobilnost, z osredotočenostjo na digitalizacijo, elektrifikacijo in uporabniško izkušnjo. Nudimo celovito upravljanje voznih parkov, tako za podjetja kot za javne ustanove, ter ponujamo prilagodljive modele dolgoročnih in kratkoročnih najemov vozil. Poleg širjenja storitev v Sloveniji smo v preteklem letu uspešno utrdili prisotnost tudi na hrvaškem trgu.
Na področju kratkoročnih najemov smo v prvih šestih mesecih leta 2025 nadaljevali z rastjo predvsem v segmentu B2B, kjer smo uspešno podaljšali sodelovanje z več dolgoročnimi partnerji. Skladno z razmerami na trgu smo prilagodili cenovno politiko. Hkrati smo sklenili več kot deset novih pogodb z B2B naročniki, kar kaže na okrepljeno povpraševanje po prilagodljivih in kratkoročnih rešitvah mobilnosti.
Na področju turističnih in zasebnih najemov izstopa povečanje števila neposrednih spletnih rezervacij prek naše spletne strani ATET/najem, kar je rezultat našega skrbnega dela na področju cenovne politike. Največ rezervacij se sicer ustvari v turističnem delu leta, med aprilom in septembrom, ko se poveča povpraševanje predvsem s strani tujcev. Tako smo v drugem tromesečju imeli 5,2 odstotkov več obiskov spletne strani in ustvarili 38,2 odstotkov več prometa kot v enakem obdobju lani.
Digitalizirana in celostna rešitev ostaja ključna za strateško širitev dejavnosti upravljanja voznih parkov, tako na domačem kot na tujih trgih ter za aktivacijo novih, naprednejših oblik storitev mobilnosti.
Platforma za upravljanje voznih parkov (FMG6 ) je trenutno v fazi aktivnega razvoja, pri čemer implementiramo ključne funkcionalnosti, ki bodo omogočile učinkovito izvajanje, spremljanje ter upravljanje voznih parkov. Prve testne različice so že v pripravi, začetek delovanja pa je predviden ob koncu leta 2025.
Vzpostavili smo tudi razvoj platforme za deljeno mobilnost, ki bo omogočala vzpostavitev zaprtih sistemov deljenja vozil znotraj posameznih organizacij, in odprtih rešitev za lokalne skupnosti za souporabo vozil med zaposlenimi in občani. Obe rešitvi bosta integrirani s telemetričnim sistemom, s čimer bodo zagotovljene večje stopnje nadzora, sledljivosti ter napredne analitične zmožnosti spremljanja uporabe vozil. Prvi dve vozili sta že opremljeni in v fazi testiranja.
Poleg digitalnih rešitev izvajamo tudi konkretne aktivnosti v smeri vzpostavitve novega centra mobilnosti, ki bo s svojo infrastrukturo ter podpornimi službami omogočal kakovostno izvajanje in podporo vseh povezanih storitev.
V prvih šestih mesecih leta 2025 smo za naložbe v opredmetena osnovna sredstva in neopredmetena sredstva ter dolgoročne finančne naložbe namenili neto znesek 37,5 mio EUR. Od tega smo 50,6 odstotka namenili naložbam v maloprodajo goriv in derivatov ter trgovskega blaga in storitev, 32,1 odstotka naložbam v energetsko tranzicijo in digitalizacijo, 8,0 odstotka za dejavnost logistike in 9,3 odstotka za naložbe v ostalo infrastrukturo.
Naložbam v energetsko tranzicijo je bilo v prvih šestih mesecih leta 2025 namenjenih 32,0 odstotka investiranih sredstev.
V prihodnjih obdobjih bomo naložbe prilagajali razvoju dogodkov, povezanih z regulacijo cen energentov, in stabilizaciji denarnega toka Skupine.
6 FMG – Fleet Management

Nadaljevali smo z aktivnostmi prenove sistema upravljanja korporativnih tveganj in priložnosti. Sistem upravljanja korporativnih tveganj še vedno deluje po principu treh obrambnih linij, prav tako ostaja osnovna delitev korporativnih tveganj na finančna in operativna tveganja.
Pregledali in poenotili smo vse preostale ocene tveganj ter vsem identificiranim ukrepom določili status (obstoječe, v izvajanju, predlagane). Tekom pregleda tveganj smo v izhodiščni
register z 61 tveganji dodali še 6 novih operativnih tveganj. Ocene za vsa tveganja smo pregledali z lastniki in po potrebi tudi z deležniki, ki so tveganja ocenjevali, ter na podlagi doseženih konsenzov prilagodili ocene tveganj.
Posodobljen register vsebuje 6 finančnih tveganj in 61 operativnih tveganj.
Vsa identificirana tveganja in ukrepe smo skladno z internimi predpisi umestili v register tveganj in register ukrepov. Oba registra bosta v nadaljevanju obravnavana na Odboru za upravljanje korporativnih tveganj ter nadalje posredovana v pregled in potrditev upravi družbe.
Za namen obvladovanja finančnih tveganj imamo natančno opredeljene postopke, ki se v prvem polletju leta 2025 niso spreminjali. Ti postopki vključujejo:
V času oblikovanja novega sistema upravljanja korporativnih tveganj smo operativna tveganja še naprej obvladovali skladno z že vzpostavljenimi ukrepi znotraj posameznih procesov. Ukrepi za blaženje operativnih tveganj so vzpostavljeni v obliki:
Do tveganj ESG smo se skladno z novo zakonodajo opredelili v matriki dvojne pomembnosti in posebnem delu poročanja, ki ga narekujejo standardi ESRS7 . Poročilo je sestavni del letnega poročila 2024.
Cene delnic na Ljubljanski borzi so v prvem polletju leta 20258 glede na konec leta 2024 večinoma zabeležile trende rasti. Vrednost indeksa SBITOP (slovenski blue-chip indeks, ki služi kot primerjalni indeks in nudi informacije o gibanju cen največjih in najbolj likvidnih delnic
na organiziranem trgu, ter v sestavi katerega je tudi delnica Petrola), je konec junija 2025 tako znašala 2.276,1 in je bila višja za 36,6 odstotkov glede na vrednost konec leta 2024, ko je znašala 1.666,6. V enakem obdobju je delnica Petrola pridobila 58,4 odstotka vrednosti. Po prometu s Petrolovo
Cena Petrolove delnice je v prvem polletju zrasla za 58,4 odstotka.
delnico na Ljubljanski borzi vrednostih papirjev v obdobju od januarja do junija 2025, ki je znašal 28,3 mio EUR, je delnica Petrola zasedla 4. mesto med delnicami na Ljubljanski borzi vrednostnih papirjev (upoštevaje promet s svežnji). Po tržni kapitalizaciji konec junija 2025 v višini 2,1 mrd EUR je delnica Petrola na 3. mestu na Ljubljanski borzi vrednostnih papirjev, kar predstavlja 13,0 odstotkov celotne tržne kapitalizacije delnic na slovenskem borznem trgu na ta dan.
7 ESRS – European Sustainability Reporting Standards (Evropski standardi za poročanje o trajnostnosti)
8 Viri podatkov v poglavju Delnica in lastniška struktura: Ljubljanska borza d.d. spletna stran, delniška knjiga Petrola, izkazi skupine Petrol za obdobje januar–junij 2025.
Gibanje baznega indeksa za zaključni Zaključni tečaj in promet s Petrolovo tečaj delnice družbe Petrol d.d., Ljubljana, delnico v prvem polletju leta in za indeks SBITOP v prvem polletju 2025 na Ljubljanski borzi vrednostnih leta 2025 glede na konec leta 2024 papirjev


V prvem polletju leta 2025 se je zaključni tečaj Petrolove delnice gibal med 31,8 EUR ter 50,2 EUR za delnico, povprečni tečaj v tem obdobju je znašal 43,0 EUR, tečaj konec junija 2025 pa je znašal 49,9 EUR. Čisti poslovni izid skupine Petrol, ki pripada lastnikom obvladujoče družbe,
na delnico (EPS) je v prvem polletju leta 2025 znašal 1,83 EUR, knjigovodska vrednost delnice za skupino Petrol pa je znašala 22,58 EUR. Konec junija 2025 je bilo v lasti tujih pravnih in fizičnih oseb 12.616.150 delnic oz. 30,2 odstotka vseh delnic, kar je na podobni ravni kot konec leta 2024.

30. junija 2025 je imela družba Petrol d.d., Ljubljana, 21.708 delničarjev.
| 30. junij 2025 | 31. december 2024 | ||||
|---|---|---|---|---|---|
| Petrol d.d., Ljubljana | Stevilo delnic | 0/0 | Stevilo delnic | % | |
| Slovenski državni holding, d.d. | 5.299.220 | 12.7% | 5.299.220 | 12.7% | |
| Republika Slovenija | 4.514.105 | 10.8% | 4.514.005 | 10.8% | |
| Kapitalska družba d.d. s skladi | 3 517 307 | 8.4% | 3 537 602 | 8.5% | |
| Domači finančni investitorji in druge pravne osebe |
5 933 134 | 14.2% | 5.905.825 | 14.2% | |
| Tuje pravne osebe | 12.567.059 | 30,1% | 12.571.823 | 30.1% | |
| Fizične osebe (domače in tuje) | 9.280.735 | 22,2% | 9.283.085 | 22,2% | |
| l astne delnice | 614,460 | 1,5% | 614,460 | 1,5% | |
| Skupaj | 41.726.020 100.0% | 41.726.020 100.0% |
| Delničar | Naslov | Število delnic |
Delež v % |
|---|---|---|---|
| J&T BANKA A.S. - FIDUCIARNI RAČUN |
Sokolovská 700/113A, 18600 Praga, Češka |
5.333.200 12,78 % | |
| SDH, D.D. | Mala ulica 5, 1000 Ljubljana 5.299.220 12,70 % | ||
| REPUBLIKA SLOVENIJA Gregorčičeva ulica 20, 1000 Ljubljana |
4.514.105 10,82 % | ||
| KAPITALSKA DRUŽBA, D.D. |
Dunajska cesta 119, 1000 Ljubljana |
3.452.780 8,27 % | |
| OTP BANKA D.D. - FIDUCIARNI RAČUN |
Domovinskog rata 61, 21000 Split, Hrvaška |
3.072.803 7,36 % | |
| ERSTE GROUP BANK AG - FIDUCIARNI RAČUN |
Am Belvedere 1 1100 Dunaj, Avstrija |
1.818.069 4,36 % | |
| VIZIJA HOLDING, D.O.O. Dunajska cesta 156, 1000 Ljubljana |
1.582.480 3,79 % | ||
| VIZIJA HOLDING ENA, D.O.O. |
Dunajska cesta 156, 1000 Ljubljana |
1.350.700 3,24 % | |
| MUSTAND ENERGY LIMITED |
Klimentos 41-43, Klimentos Tower, Nikozija, Ciper |
846.259 2,03 % | |
| PERSPEKTIVA FT D.O.O. Dunajska cesta 156, 1000 Ljubljana |
725.240 1,74 % |
| Ime in priimek | Funkcija | Število delnic |
Delež v kapitalu |
|---|---|---|---|
| Nadzorni svet | 1.760 | 0,0042 % | |
| Zunanji člani | 0 | 0,0000 % | |
| 1. Mladen Kaliterna | predsednik nadzornega sveta |
0 | 0,0000 % |
| 2. Mário Selecký | namestnik predsednika nadzornega sveta |
0 | 0,0000 % |
| 3. Goran Kralj | član nadzornega sveta | 0 | 0,0000 % |
| 4. Luka Zajc | članica nadzornega sveta | 0 | 0,0000 % |
| 5. Tomaž Vesel | član nadzornega sveta | 0 | 0,0000 % |
| 6. Marko Jazbec | član nadzornega sveta | 0 | 0,0000 % |
| Notranji člani | 1.760 | 0,0042 % | |
| 1. Marko Šavli | član nadzornega sveta | 1.760 | 0,0042 % |
| 2. Robert Ravnikar | član nadzornega sveta | 0 | 0,0000 % |
| 3. Lina Jerman | članica nadzornega sveta | 0 | 0,0000 % |
| Uprava | 6.900 | 0,0165 % | |
| 1. Sašo Berger | predsednik uprave | 1.400 | 0,0034 % |
| 2. Jože Smolič | član uprave | 1.400 | 0,0034 % |
| 3. Marko Ninčević | član uprave | 1.400 | 0,0034 % |
| 4. Metod Podkrižnik | član uprave | 700 | 0,0017 % |
| 5. Drago Kavšek | član uprave | 700 | 0,0017 % |
| 6. Zoran Gračner | član uprave, delavski direktor |
1.300 | 0,0031 % |
Skupščina družbe Petrol d.d., Ljubljana, do 30. junija 2025 ni sklepala o pogojnem povečanju osnovnega kapitala.
Družba Petrol d.d., Ljubljana, v obdobju od januarja do junija 2025 ni izplačala dividend. Dividenda za leto 2024 v višini 2,1 EUR bruto na delnico je bila izplačana 1. avgusta 2025. V letu 2024 je bila izplačana dividenda za leto 2023 v višini 1,8 EUR bruto na delnico.
Družba Petrol d.d., Ljubljana, v obdobju od januarja do junija 2025 ni izvedla odkupov ali prodaj lastnih delnic. 30. junija 2025 je imela Družba 614.460 lastnih delnic (1,5 odstotka osnovnega kapitala). Uprava družbe Petrol d.d., Ljubljana, nima novega skupščinskega pooblastila za pridobivanje lastnih delnic.
Lastne delnice družbe Petrol d.d., Ljubljana, (brez delnic družbe Geoplin d.o.o. Ljubljana), so bile pridobljene v letih od 1997 do 1999 v skupni višini 722.840 delnic (pred razdelitvijo delnic je bilo to 36.142 delnic). Te lastne delnice sme družba pridobivati le za namene po določbi 247. člena Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1) in za nagrajevanje uprave in nadzornega sveta. Lastne delnice družba porablja v skladu s statutom družbe.
Družba Petrol d.d., Ljubljana, ima program rednega sodelovanja z domačimi in tujimi vlagatelji, ki vključuje javne objave ter javne predstavitve družbe. Redno se udeležujemo konferenc za vlagatelje, ki jih vsako leto organizirajo borze, banke in borznoposredniške hiše. Marca 2025 smo sodelovali na dveh dogodkih v organizaciji Ljubljanske borze – na webinarju »Slovenske borzne družbe online« ter na dogodku »Trguj na borzi«. Maja 2025 smo sodelovali na dogodku v organizaciji Ljubljanske in Zagrebške borze v Zagrebu » CEE Investment Opportunities Zagreb«.
Hrvaška vlada je s 15. julijem 2025 odpravila regulacijo maloprodajnih cen naftnih derivatov.
V Srbiji je bila s 25. julijem sprejeta nova uredba, ki je zvišala premijo (maržo) za maloprodajne cene goriv iz 16 na 17 RSD.
V aprilu smo uspešno zaključili pripravo prvega revidiranega poročila o trajnostnosti za skupino Petrol, ki je bilo oblikovano v skladu standardi ESRS. S tem pomembnim mejnikom smo postavili trdne temelje za transparentno in celovito trajnostno poročanje v prihodnje ter okrepili zavezanost skupine Petrol k odgovornemu poslovanju.
Opravili smo pregled trenutnih procesov in okrepili našo pripravljenost na prihodnje regulativne zahteve. Obenem smo pridobili vpogled, ki nam bo v prihodnosti omogočil še bolj usmerjeno in učinkovito upravljanje trajnostnih tveganj in priložnosti na področju okolja, družbe in upravljanja.
Pri tem je pomembno poudariti, da je prodaja goriv in ostalih energentov skupine Petrol neposredno povezana z zahtevami in potrebami kupcev, pri čemer obstoječi vozni park igra ključno vlogo. Ker večina vozil še vedno uporablja fosilna goriva, povpraševanje po teh energentih ostaja visoko, kar posledično vodi v visoke emisije zaradi njihove uporabe. To pomeni, da so neposredne emisije iz lastnih virov (obseg 1) in posredne emisije iz porabe energije (obseg 2) zanemarljive v primerjavi s posrednimi emisijami iz dobavne verige in končne uporabe prodanih goriv in ostalih energentov (obseg 3). Slednji predstavlja kar 99,5 odstotkov celotnih emisij,
V skupini Petrol se zavedamo pomena energetske tranzicije in ciljev, ki se vzpostavljajo s sistemom za trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov in se sistematično pripravljamo na spremembe, ki jih prinaša širitev sistema ETS 2. Z aktivnostmi v povezavi z novim sistemom obračunavanja emisij CO₂ smo začeli leta 2024, ko smo kot regulirani subjekt pripravili vlogo in načrt monitoringa za pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja za emisije toplogrednih plinov za regulirane subjekte. V letu 2025 smo prvič izvedli tudi poskusno poročanje o emisijah za preteklo leto. V letu 2027 bo prvič potrebno predati emisijske kupone za tono CO2 pri zgorevanju goriva, ki ga damo na trg.

Gibanje števila zaposlenih v letih 2023–2025 v skupini Petrol in na prodajnih mestih v upravljanju

V prvih šestih mesecih leta 2025 smo izvedli 69.028 pedagoških ur izobraževanja, pri čemer smo zabeležili 21.254 udeležb.
V obravnavanem obdobju smo uspešno zaključili AI Akademijo in AI Hekaton. Prav tako je 11 skupin uspešno zaključilo jezikovne tečaje, začeli pa smo tudi z izvajanjem tečaja slovenščine
Izobraževanje ima pomembno vlogo pri krepitvi zadovoljstva in lojalnosti zaposlenih.
za tuje delavce. Izvajali smo izobraževanja za maloprodajo, veleprodajo in klicni center – med njimi izobraževanja za poslovodje ter Akademijo za veleprodajo. V sklopu Odprtega prostora smo organizirali različne dogodke, ki so potekali v živo in v hibridni obliki. Zaposleni so se udeleževali tudi
različnih konferenc in seminarjev po lastni izbiri. Na več lokacijah smo pripravili praktične prikaze gašenja s pomočjo simulatorja. V učnih centrih Zalog in Rače je bilo večkrat organizirano licenciranje A+B za voznike avtocistern ter požarna straža za nove voznike UNP. Organizirali smo tudi izobraževanja za pridobitev specifičnih vozniških dovoljenj in znanj v skladu z mednarodnim sporazumom ADR9 . Zaposleni, ki opravljajo svoje delo na eksplozijsko ogroženih območjih, so se konec maja udeležili izpopolnjevalnega Ex seminarja.
Kakovost in odličnost sta vpeti v Strategijo skupine Petrol za obdobje 2021–2025. Svoje sisteme kakovosti vseskozi nadgrajujemo in razširjamo. V družbi Petrol imamo tako certificirane sisteme vodenja kakovosti (ISO 9001), ravnanja z okoljem (ISO 14001) in upravljanja energije (ISO 50001). Poleg certificiranih sistemov so v integrirani sistem kakovosti družbe vključene tudi zahteve sistema ravnanja z živili HACCP, sistema varnosti in zdravja pri delu ISO 45001 ter sistema informacijske varnosti v skladu s standardom SIST ISO 27001.
V prvih šestih mesecih leta 2025 smo izvajali redne aktivnosti vzdrževanja sistemov kakovosti:
9 ADR – mednarodni sporazum, ki določa pravila za prevoz nevarnih materialov in snovi po cestah, vključno z embalažo, označevanjem in potrebnimi prevoznimi dokumenti, da se zagotovi varnost in zmanjša tveganje za ljudi in okolje. 10 POR – program odgovornega ravnanja z okoljem
V skupini Petrol veliko pozornost namenjamo izboljšavam proizvodov in storitev, ki jih nudimo kupcem, ter vpeljavi novih tehnologij in sistemov v svoje procese. Pomembno je tudi delovanje v smeri trajnostnega razvoja, vključno z zmanjšanjem okoljskega odtisa Skupine, uvajanjem čistejših tehnologij in izboljšanjem učinkovitosti uporabe virov.
Izboljšave proizvodov in storitev omogočajo večjo konkurenčnost na trgu, zadovoljstvo kupcev ter prilagajanje hitro spreminjajočim se potrebam in pričakovanjem.
V skupini Petrol smo bili v prvem polletju aktivni na naslednjih evropskih in sofinanciranih projektih, tako raziskovalno-razvojnih kot investicijskih:
V prvem polletju letošnjega leta smo v Petrolu nadaljevali z izvajanjem naše družbeno odgovorne zaveze, ki vključuje premišljeno podporo kulturnim, športnim, izobraževalnim in humanitarnim projektom, kot tudi akcije korporativnega prostovoljstva Vračamo družbi.
Preko sponzorskih partnerstev smo podprli vrsto pomembnih dogodkov, vključno s 65. Kurentovanjem, literarnim festivalom Fabula, konferencama BledCom in IIA Slovenija, ter 25. Nabavno konferenco. Poleg tega smo podprli projekte, ki mlade spodbujajo k zanimanju za inženirstvo, tehniko, naravoslovje in inovativnost, kot je projekt »Inženirke in inženirji bomo!«. Prav tako smo bili podporniki dogodkov, povezanih z e-mobilnostjo in različnih športnih prireditev ter zvez, vključno s FIS pokalom na Ljubnem, tekmovanji v biatlonu na Pokljuki, ITF teniškim turnirjem ter mednarodnim športnim tekmovanjem za otroke in mladino Športne igre mladih. Podpisali smo sponzorsko pogodbo s Hokejsko zvezo Slovenije ter obnovili sodelovanje s Košarkarsko zvezo Slovenije. Prisotni smo bili tudi na kulturnem področju, kjer smo podprli Cankarjev dom in Mestno gledališče ljubljansko.
Donacijska sredstva smo v tem obdobju namenili za podporo lokalnim projektom in društvom, vključno s pustnimi dogodki v Cerknici in Zrečah, športnim in gasilskim društvom ter humanitarni akciji društva Palčica Pomagalčica, ki pomaga otrokom z redkimi boleznimi.
V okviru korporativnega prostovoljstva Vračamo družbi smo v marcu organizirali akcijo čiščenja okolice prodajnega mesta Koper-Sermin in Naravnega rezervata Škocjanski zatok. Aprila smo ob svetovnem dnevu zapuščenih in brezdomnih živali v okviru akcije Šapica pomoči zbirali hrano in pripomočke za živali iz zavetišč. Ob svetovnem dnevu čebel in biotske raznovrstnosti smo maja v okolici Ljubljane, Maribora in na Krasu v okviru dobrodelne akcije Skupaj pomagamo posadili skoraj 1.200 medovitih dreves. Pri sajenju je sodelovalo skoraj 50 prostovoljcev Petrola, pod strokovnim vodstvom Zavoda za gozdove Slovenije. Medovite drevesne vrste bodo čebelam in drugim opraševalcem nudile ključen vir hrane, hkrati pa bodo povečale odpornost gozdov na podnebne spremembe.
ZASADITEV VEČ KOT 1.200 MEDOVITIH DREVES V OKVIRU DOBRODELNE AKCIJE SKUPAJ POMAGAMO

S sprejetjem nove Uredbe o oblikovanju cen določenih naftnih derivatov se je poslovno okolje za družbo Petrol d.d., Ljubljana še dodatno zaostrilo. Neustrezen in dolgoročno nevzdržen regulatorni okvir pri prodaji naftnih derivatov nas je konec junija prisilil v sprejem ukrepov in optimizacijo poslovanja. Med začasnimi ukrepi je tudi krčenje sredstev za družbeno odgovorne dejavnosti, zaradi česar trenutno ne moremo sklepati novih sponzorskih in donatorskih pogodb. Ob tem ostajamo zavezani odgovornemu upravljanju sredstev in dolgoročni vzdržnosti poslovanja.
| Skupina Petrol | Petrol d.d. | ||||
|---|---|---|---|---|---|
| (v tisoč EUR) | Pojasnila | 1-6 2025 | 1-6 2024 | 1-6 2025 | 1-6 2024 |
| Prihodki iz pogodb s kupci | 21.1. | 2.987.005 | 2.948.544 | 2.000.112 | 2.140.421 |
| Nabavna vrednost prodanega blaga | (2.631.678) | (2.627.929) | (1.795.944) | (1.941.564) | |
| Stroški materiala | (26.293) | (27.824) | (20.692) | (22.206) | |
| Stroški storitev | (84.805) | (87.007) | (60.610) | (66.192) | |
| Stroški dela | (93.307) | (85.485) | (59.549) | (56.018) | |
| Amortizacija | (49.070) | (49.396) | (24.037) | (22.885) | |
| Drugi stroški | (5.834) | (10.681) | (4.144) | (8.760) | |
| - od tega neto popravki finančnih sredstev in | |||||
| sredstev na podlagi pogodb s kupci | (207) | (2.591) | (1.196) | (1.713) | |
| Dobiček izvedenih finančnih instrumentov | 65.778 | 85.821 | 65.242 | 85.954 | |
| Izguba izvedenih finančnih instrumentov | (71.878) | (73.664) | (68.497) | (73.232) | |
| Drugi prihodki | 6.786 | 4.536 | 3.518 | 2.864 | |
| Drugi odhodki | (574) | (499) | (31) | (15) | |
| Poslovni izid iz poslovanja | 96.130 | 76.416 | 35.368 | 38.367 | |
| Delež poslovnih izidov naložb, vrednotenih po | |||||
| kapitalski metodi | 113 | 600 | - | - | |
| Prihodki iz dividend odvisnih, pridruženih in | |||||
| skupaj obvladovanih družb | - | - | 97.699 | 25.722 | |
| Finančni prihodki | 39.200 | 28.008 | 33.244 | 23.071 | |
| Finančni odhodki | (40.781) | (38.433) | (35.637) | (34.739) | |
| Finančni izid | (1.581) | (10.425) | (2.393) | (11.668) | |
| Poslovni izid pred davki | 94.662 | 66.591 | 130.674 | 52.421 | |
| Davek od dobička | (19.475) | (14.503) | (7.362) | (5.654) | |
| Čisti poslovni izid poslovnega leta | 75.187 | 52.088 | 123.312 | 46.767 | |
| Čisti poslovni izid poslovnega leta, ki pripada: | |||||
| lastnikom obvladujoče družbe | 75.108 | 49.282 | 123.312 | 46.767 | |
| neobvladujočemu deležu | 79 | 2.806 | - | - | |
| Osnovni in popravljeni dobiček na delnico, ki | |||||
| pripada lastnikom obvladujoče družbe | |||||
| (EUR/delnico) | 21.2. | 1,83 | 1,20 | 2,99 | 1,13 |
| Skupina Petrol | Petrol d.d. | |||
|---|---|---|---|---|
| (v tisoč EUR) | 1-6 2025 | 1-6 2024 | 1-6 2025 | 1-6 2024 |
| Čisti poslovni izid poslovnega leta | 75.187 | 52.088 | 123.312 | 46.767 |
| Učinkoviti del spremembe v pošt. vred. instrumenta za | ||||
| varovanje pred spremenljivostjo denarnih tokov | (28.828) | 25.623 | (6.485) | 464 |
| Sprememba odloženih davkov | 6.316 | (5.603) | 1.427 | (102) |
| Tečajne razlike | (154) | 201 | - | - |
| Drugi vseobsegajoči donos, ki bo v prihodnje | ||||
| pripoznan v izkazu poslovnega izida | (22.666) | 20.222 | (5.058) | 362 |
| Skupaj drugi vseobsegajoči donos, ki bo v prihodnje | ||||
| pripoznan v izkazu poslovnega izida | (22.666) | 20.222 | (5.058) | 362 |
| Drugi vseobsegajoči donos, ki v prihodnje ne bo | ||||
| pripoznan v izkazu poslovnega izida | - | - | - | - |
| Skupaj drugi vseobsegajoči donos, ki v prihodnje ne | ||||
| bo pripoznan v izkazu poslovnega izida | - | - | - | - |
| Skupaj drugi vseobsegajoči donos po davkih | (22.666) | 20.222 | (5.058) | 362 |
| Celotni vseobsegajoči donos poslovnega leta | 52.521 | 72.310 | 118.254 | 47.129 |
| Celotni vseobsegajoči donos, ki pripada: | ||||
| lastnikom obvladujoče družbe | 52.442 | 64.378 | 118.254 | 47.129 |
| neobvladujočemu deležu | 79 | 7.932 | - | - |
| Skupina Petrol | Petrol d.d. | ||||
|---|---|---|---|---|---|
| (v tisoč EUR) | Pojasnila | 30. junij 2025 31. december 2024 | 30. junij 2025 | 31. december 2024 | |
| SREDSTVA | |||||
| Nekratkoročna sredstva | |||||
| Neopredmetena sredstva | 237.537 | 235.837 | 152.666 | 152.126 | |
| Pravica do uporabe najetih sredstev | 158.688 | 162.099 | 33.501 | 32.429 | |
| Opredmetena osnovna sredstva | 848.340 | 849.017 | 365.657 | 365.068 | |
| Naložbene nepremičnine | 18.350 | 18.733 | 12.496 | 12.756 | |
| Naložbe v odvisne družbe | - | - | 596.294 | 595.955 | |
| Naložbe v skupaj obvladovane družbe | 332 | 342 | 233 | 233 | |
| Naložbe v pridružene družbe | 1.800 | 1.864 | 337 | 337 | |
| Fin. sr. po pošt. vredn. prek drugega vseobseg. donosa |
27.850 | 27.850 | 25.628 | 25.628 | |
| Sredstva na podlagi pogodb s kupci | 4.949 | 4.664 | - | - | |
| Dana posojila | 2.101 | 1.154 | 17.944 | 22.334 | |
| Poslovne terjatve | 7.117 | 7.626 | 6.959 | 7.621 | |
| Odložene terjatve za davek | 26.739 | 20.690 | 12.746 | 11.062 | |
| 1.333.803 | 1.329.876 | 1.224.461 | 1.225.549 | ||
| Kratkoročna sredstva | |||||
| Zaloge | 21.4. | 191.244 | 221.494 | 129.684 | 148.122 |
| Sredstva na podlagi pogodb s kupci | 921 | 617 | 50 | 5 | |
| Dana posojila | 302 | 1.081 | 52.819 | 46.828 | |
| Poslovne terjatve | 21.5. | 626.518 | 681.109 | 395.026 | 417.567 |
| Terjatve za davek od dohodka | 4.488 | 909 | 1.874 | - | |
| Izvedeni finančni instrumenti | 10.989 | 25.962 | 11.199 | 17.782 | |
| Predujmi in druga sredstva | 105.505 | 109.220 | 54.659 | 47.765 | |
| Denar in denarni ustrezniki | 21.6. | 118.266 | 76.861 | 28.240 | 30.555 |
| 1.058.233 | 1.117.253 | 673.551 | 708.624 | ||
| Skupaj sredstva | 2.392.036 | 2.447.129 | 1.898.012 | 1.934.173 | |
| KAPITAL IN OBVEZNOSTI | |||||
| Kapital, ki pripada lastnikom obvladujoče družbe | |||||
| Vpoklicani kapital | 52.241 | 52.241 | 52.241 | 52.241 | |
| Kapitalske rezerve | 80.991 | 80.991 | 80.991 | 80.991 | |
| Zakonske rezerve | 61.988 | 61.988 | 61.750 | 61.750 | |
| Rezerve za lastne delnice | 4.708 | 4.708 | 4.708 | 4.708 | |
| Lastne delnice | (4.708) | (4.708) | (2.605) | (2.605) | |
| Druge rezerve iz dobička | 320.678 | 341.328 | 332.621 | 353.699 | |
| Rezerve za pošteno vrednost | 2.903 | 2.903 | 43.424 | 43.424 | |
| Rezerve za varovanje pred tveganjem | (8.284) | 14.218 | 6.333 | 11.391 | |
| Prevedbene rezerve | (9.321) | (9.166) | - | - | |
| Zadržani poslovni izid | 439.586 | 429.734 | 123.252 | 65.196 | |
| 940.782 | 974.237 | 702.715 | 670.795 | ||
| Neobvladujoči delež | 1.492 | 2.306 | - | - | |
| Skupaj kapital | 21.7. | 942.274 | 976.543 | 702.715 | 670.795 |
| Nekratkoročne obveznosti | |||||
| Rezervacije za pozaposlitvene in druge dolgoročne | |||||
| zaslužke zaposlencev | 7.999 | 7.983 | 6.396 | 6.396 | |
| Druge rezervacije | 45.476 | 44.618 | 42.542 | 40.159 | |
| Odloženi prihodki | 37.883 | 38.918 | 28.271 | 30.046 | |
| Prejeta posojila in druge finančne obveznosti | 21.8. | 231.339 | 254.380 | 217.337 | 260.948 |
| Obveznosti iz najemov | 128.643 | 130.942 | 30.188 | 29.461 | |
| Poslovne obveznosti | 442 | 442 | 442 | 442 | |
| Odložene obveznosti za davek | 19.581 | 20.006 | - | - | |
| 471.363 | 497.289 | 325.176 | 367.452 | ||
| Kratkoročne obveznosti | |||||
| Druge rezervacije | 4.601 | 5.233 | 3.742 | 3.742 | |
| Odloženi prihodki | 6.891 | 12.315 | 6.348 | 11.866 | |
| Prejeta posojila in druge finančne obveznosti | 21.8. | 72.929 | 99.496 | 247.725 | 276.372 |
| Obveznosti iz najemov | 21.302 | 20.556 | 6.225 | 5.723 | |
| Poslovne obveznosti | 21.9. | 762.864 | 707.998 | 535.507 | 504.620 |
| Izvedeni finančni instrumenti | 27.825 | 21.516 | 8.458 | 16.240 | |
| Obveznosti za davek od dohodka | 5.781 | 12.416 | - | 1.732 | |
| Obveznosti na podlagi pogodb s kupci | 24.055 | 22.136 | 17.661 | 16.227 | |
| Druge obveznosti | 21.10. | 52.151 978.399 |
71.631 973.297 |
44.455 870.121 |
59.404 895.926 |
| Skupaj obveznosti | 1.449.762 | 1.470.586 | 1.195.297 | 1.263.378 | |
| Skupaj kapital in obveznosti | 2.392.036 | 2.447.129 | 1.898.012 | 1.934.173 | |
| Rezerve iz dobička | Rezerve za | Kapital, ki pripada |
|||||||||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Vpoklicani | Kapitalske | Zakonske | Rezerve za lastne |
Lastne | Druge rezerve iz |
Rezerve za pošteno |
varovanje pred |
Prevedbene | Zadržani | lastnikom obvladujoče |
Neobvladujoči | ||
| (v tisoč EUR) | kapital | rezerve | rezerve | delnice | delnice | dobička | vrednost | tveganjem | rezerve | dobiček | družbe | delež | Skupaj |
| Stanje 1. januarja 2024 | 52.241 | 80.991 | 61.988 | 4.708 | (4.708) | 293.492 | 2.283 | 6.078 | (9.455) | 402.974 | 890.592 | 32.451 | 923.043 |
| Izplačilo dividend za leto 2023 | - | - | - | - | - | (27.598) | - | - | - | (46.403) | (74.001) | - | (74.001) |
| Povečanje/(zmanjšanje) neobvladujočega deleža | - | - | - | - | - | (57) | - | - | - | - | (57) | (471) | (528) |
| Transakcije z lastniki | - | - | - | - | - | (27.655) | - | - | - | (46.403) | (74.058) | (471) | (74.529) |
| Čisti poslovni izid tekočega leta | - | - | - | - | - | - | - | - | - | 49.282 | 49.282 | 2.806 | 52.088 |
| Drugi vseobsegajoči donos | - | - | - | - | - | - | - | 14.897 | 199 | - | 15.096 | 5.126 | 20.222 |
| Celotni vseobsegajoči donos | - | - | - | - | - | - | - | 14.897 | 199 | 49.282 | 64.378 | 7.932 | 72.310 |
| Stanje 30. junija 2024 | 52.241 | 80.991 | 61.988 | 4.708 | (4.708) | 265.837 | 2.283 | 20.975 | (9.256) | 405.853 | 880.912 | 39.912 | 920.823 |
| Stanje 1. januarja 2025 | 52.241 | 80.991 | 61.988 | 4.708 | (4.708) | 341.328 | 2.903 | 14.218 | (9.166) | 429.734 | 974.237 | 2.306 | 976.543 |
| Izplačilo dividend za leto 2024 | - | - | - | - | - | (21.078) | - | - | - | (65.256) | (86.334) | - | (86.334) |
| Povečanje/(zmanjšanje) neobvladujočega deleža | - | - | - | - | - | 428 | - | 10 | - | - | 438 | (892) | (454) |
| Transakcije z lastniki | - | - | - | - | - | (20.650) | - | 10 | - | (65.256) | (85.896) | (892) | (86.788) |
| Čisti poslovni izid tekočega leta | - | - | - | - | - | - | - | - | - | 75.108 | 75.108 | 79 | 75.187 |
| Drugi vseobsegajoči donos | - | - | - | - | - | - | - | (22.512) | (154) | - | (22.666) | - | (22.666) |
| Celotni vseobsegajoči donos | - | - | - | - | - | - | - | (22.512) | (154) | 75.108 | 52.442 | 79 | 52.521 |
| Stanje 30. junija 2025 | 52.241 | 80.991 | 61.988 | 4.708 | (4.708) | 320.678 | 2.903 | (8.284) | (9.321) | 439.586 | 940.782 | 1.492 | 942.274 |
| Rezerve iz dobička | Rezerve za | |||||||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Vpoklicani | Kapitalske | Zakonske | Rezerve za lastne |
Lastne | Druge rezerve iz |
Rezerve za pošteno |
varovanje pred |
Zadržani | ||
| (v tisoč EUR) | kapital | rezerve | rezerve | delnice | delnice | dobička | vrednost | tveganjem | dobiček | Skupaj |
| Stanje 1. januarja 2024 | 52.241 | 80.991 | 61.750 | 4.708 | (2.605) | 316.608 | 42.782 | 15.733 | 46.343 | 618.551 |
| Izplačilo dividend za leto 2023 | (27.598) | (46.403) | (74.001) | |||||||
| Transakcije z lastniki | - | - | - | - | - | (27.598) | - | - | (46.403) | (74.001) |
| Čisti poslovni izid tekočega leta | - | - | - | - | - | - | - | - | 46.767 | 46.767 |
| Drugi vseobsegajoči donos | - | - | - | - | - | - | - | 362 | - | 362 |
| Celotni vseobsegajoči donos | - | - | - | - | - | - | - | 362 | 46.767 | 47.129 |
| Stanje 30. junija 2024 | 52.241 | 80.991 | 61.750 | 4.708 | (2.605) | 289.010 | 42.782 | 16.095 | 46.707 | 591.680 |
| Stanje 1. januarja 2025 | 52.241 | 80.991 | 61.750 | 4.708 | (2.605) | 353.699 | 43.424 | 11.391 | 65.196 | 670.795 |
| Izplačilo dividend za leto 2024 | - | - | - | - | - | (21.078) | - | - | (65.256) | (86.334) |
| Transakcije z lastniki | - | - | - | - | - | (21.078) | - | - | (65.256) | (86.334) |
| Čisti poslovni izid tekočega leta | - | - | - | - | - | - | - | - | 123.312 | 123.312 |
| Drugi vseobsegajoči donos | - | - | - | - | - | - | - | (5.058) | (5.058) | |
| Celotni vseobsegajoči donos | - | - | - | - | - | - | - | (5.058) | 123.312 | 118.254 |
| Stanje 30. junija 2025 | 52.241 | 80.991 | 61.750 | 4.708 | (2.605) | 332.621 | 43.424 | 6.333 | 123.252 | 702.715 |
| Skupina Petrol | Petrol d.d. | |||||
|---|---|---|---|---|---|---|
| (v tisoč EUR) | Pojasnila | 1-6 2025 | 1-6 2024 | 1-6 2025 | 1-6 2024 | |
| Denarni tokovi pri poslovanju | ||||||
| Čisti poslovni izid | 75.187 | 52.088 | 123.312 | 46.767 | ||
| Prilagoditve za: | ||||||
| Davek od dobička | 19.475 | 14.503 | 7.362 | 5.654 | ||
| Amortizacija opred. osn. sredstev, nal. neprem. in | ||||||
| pravice do uporabe najetih sredstev | 43.564 | 42.769 | 19.282 | 18.163 | ||
| Amortizacija neopredmetenih sredstev | 5.506 | 6.627 | 4.755 | 4.722 | ||
| Odtujitve/oslabitve sredstev | (190) | 1.368 | (42) | (71) | ||
| Prihodki od sredstev v upravljanju | (32) | (33) | (32) | (33) | ||
| Neto (zmanjšanje)/oblikovanje rezervacij za | ||||||
| dolgoročne zaslužke zaposlencev | 16 | (11) | - | - | ||
| Neto (zmanjšanje)/oblikovanje drugih rezervacij | 226 | (627) | (2.383) | 4.372 | ||
| Neto (zmanjšanje)/oblikovanje odloženih prihodkov | (6.459) | 439 | 7.293 | 211 | ||
| Neto (presežki)/primanjkljaji blaga | 626 | 859 | 161 | 737 | ||
| Neto (zmanjšanje)/oblikovanje popravka vrednosti | ||||||
| finančnih sredstev in sredstev na podlagi pogodb s kupci |
207 | 2.591 | 1.196 | 1.713 | ||
| Neto finančni (prihodki)/odhodki | 5.347 | 4.378 | 6.580 | 5.465 | ||
| Delež v dobičku skupaj obvladovanih družb | (35) | (7) | - | - | ||
| Delež v dobičku pridruženih družb | (79) | (594) | - | - | ||
| Prihodki iz naslova prejetih dividend od odvisnih družb | - | - | (97.654) | (24.763) | ||
| Prihodki iz naslova prejetih dividend od skupaj | ||||||
| obvladovanih družb | - | - | (45) | (44) | ||
| Prihodki iz naslova prejetih dividend od pridruženih | ||||||
| družb | - | - | - | (914) | ||
| Denarni tok iz poslovanja pred spremembo | ||||||
| obratnega kapitala | 143.359 | 124.352 | 69.785 | 61.979 | ||
| Neto (zmanjšanje)/oblikovanje drugih obveznosti | 21.10. | (19.475) | (10.879) | (14.949) | (7.871) | |
| Neto zmanjšanje/(oblikovanje) drugih sredstev | 17.959 | 7.834 | 5.376 | 12.367 | ||
| Sprememba zalog | 21.4. | 29.618 | (20.389) | 18.280 | (16.688) | |
| Sprememba posl. in drugih terjatev ter sredstev na | ||||||
| podlagi pogodb s kupci | 21.5. | 39.994 | 197.031 | 9.709 | 124.048 | |
| Sprememba posl. in drugih obveznosti ter obv. na | ||||||
| podlagi pogodb s kupci | 21.9. | (37.102) | (152.193) | (61.482) | (162.644) | |
| Denar, ustvarjen pri poslovanju | 174.353 | 145.755 | 26.719 | 11.191 | ||
| Izdatki za obresti | (12.655) | (13.639) | (10.114) | |||
| Vračilo/(plačilo) davkov | (29.828) | (37.134) | (28.243) | |||
| Čista denarna sredstva iz poslovanja | 131.870 | 94.982 | 26.719 | (27.166) | ||
| Denarni tokovi iz naložbenja | ||||||
| Izdatki pri naložbah v odvisne družbe, neto pridobljen | ||||||
| denar | - | - | (340) | (50) | ||
| Prejemki od prodaje neopredmetenih sredstvih | 8 | 229 | - | 220 | ||
| Izdatki pri neopredmetenih sredstvih | (7.214) | (4.827) | (5.295) | (5.370) | ||
| Prejemki od prodaje opredmetenih osnovnih sredstvih | 2.331 | 3.049 | 108 | 285 | ||
| Izdatki pri opredmetenih osnovnih sredstvih | (31.996) | (26.040) | (16.456) | (13.807) | ||
| Izdatki pri naložbenih nepremičninah | (171) | (701) | - | - | ||
| Prejemki pri danih posojilih | 373 | 162 | 25.323 | 14.766 | ||
| Izdatki pri danih posojilih | (444) | (253) | (18.339) | (38.656) | ||
| Prejete obresti | 6.558 | 8.999 | 4.441 | 7.511 | ||
| Prejete dividende od odvisnih družb | - | - | 1.656 | 24.763 | ||
| Prejete dividende od skupaj obvladovanih družb | 45 | 44 | 45 | 44 | ||
| Prejete dividende od pridruženih družb | 142 | 1.173 | - | 914 | ||
| Prejete dividende od drugih | 397 | 367 | 177 | 147 | ||
| Čista denarna sredstva iz naložbenja | (29.971) | (17.797) | (8.680) | (9.234) | ||
| Denarni tokovi iz financiranja | ||||||
| Izdatki pri izdanih obveznicah | - | (32.828) | - | (32.828) | ||
| Plačilo najemnin | (10.625) | (11.689) | (3.058) | (3.780) | ||
| Prejemki pri prejetih posojilih | 492.879 | 222.004 | 1.261.009 | 1.641.261 | ||
| Izdatki pri prejetih posojilih | (542.169) | (250.645) | (1.244.238) | (1.572.060) | ||
| Transakcije z neobvladujočimi deleži | (340) | (50) | - | - | ||
| Čista denarna sredstva iz financiranja | (60.255) | (73.208) | 13.713 | 32.594 | ||
| Povečanje/(zmanjšanje) denarja in denarnih | ||||||
| ekvivalentov | 41.644 | 3.977 | 31.752 | (3.806) | ||
| Gibanje denarja in denarnih ekvivalentov | ||||||
| Na začetku leta | 76.861 | 105.937 | 30.555 | 33.020 | ||
| Tečajne razlike | (239) | 34 | (210) | 12 | ||
| Povečanje/(zmanjšanje) | 41.644 | 3.977 | (2.105) | (3.806) | ||
| Na koncu leta | 118.266 | 109.948 | 28.240 | 29.226 |
Petrol d.d., Ljubljana, (v nadaljevanju "Družba") je podjetje s sedežem v Sloveniji. Naslov registriranega sedeža je Petrol d.d., Ljubljana, Dunajska cesta 50, 1000 Ljubljana. V nadaljevanju so predstavljeni nerevidirani konsolidirani računovodski izkazi skupine Petrol za obdobje, ki se je končalo dne 30. junija 2025, in ločeni računovodski izkazi družbe Petrol d.d., Ljubljana za obdobje, ki se je končalo dne 30. junija 2025. Konsolidirani računovodski izkazi vključujejo družbo in njene odvisne družbe, deleže skupine Petrol v pridruženih družbah ter deleže v skupaj obvladovanih družbah (skupaj v nadaljevanju "Skupina"). Podrobnejši pregled sestave Skupine je prikazan v Prilogi 1: Družbe v skupini Petrol.
Uprava družbe je računovodske izkaze Družbe in konsolidirane računovodske izkaze Skupine sprejela dne 12. avgusta 2025.
Računovodski izkazi družbe Petrol d.d., Ljubljana, in konsolidirani računovodski izkazi skupine Petrol so sestavljeni v skladu z MRS 34 – Medletno računovodsko poročanje in jih je potrebno brati skupaj z računovodskimi izkazi in pojasnili k izkazom, pripravljenimi za poslovno leto, končano na dan 31. december 2024.
Pri pripravi računovodskih izkazov za obdobje januar - junij 2025 so bile upoštevane enake računovodske usmeritve in metode izračunavanja kot pri pripravi računovodskih izkazov za leto 2024.
Računovodski izkazi in računovodsko poročilo za obdobje od 1. januarja 2025 do 30. junija 2025 niso revidirani.
Računovodski izkazi Skupine in računovodski izkazi Družbe so pripravljeni na osnovi izvirnih vrednosti, razen finančnih instrumentov, ki so izkazani po pošteni vrednosti.
Računovodski izkazi v tem poročilu so predstavljeni v tisoč evrih (EUR), evro pa je tudi funkcionalna valuta družbe. Zaradi zaokroževanja vrednostnih podatkov se lahko pojavijo nepomembna odstopanja v seštevkih v preglednicah.
Skupina/Družba pri pripravi medletnega poročila sledi principom ocenjevanja kot pri pripravi letnega poročila.
Skupina/Družba je konec leta 2024 spremenila predstavitev posameznih nematerialnih postavk v izkazu poslovnega izida z namenom zagotavljanja ustreznejše predstavitve. Sprememba vključuje tudi celovito prilagoditev postavk za primerjalno obdobje za prvih šest mesecev leta 2024 na enakih podlagah.
Pri določitvi pomembnosti konsolidiranih računovodskih izkazov je bil za merilo uporabljen kapital Skupine na dan 30. junija 2025 v višini 2 %, kar predstavlja 18,8 milijona EUR. Sprememb stanj postavk izkaza finančnega položaja, ki ne presegajo postavljene meje pomembnosti v medletnih računovodskih izkazih, niso predstavljene, razen kar je Skupina dolžna predstavljati na podlagi MRS 34 ali zakonskih zahtev ter v primeru, ko poslovodstvo presodi, da je neka informacija pomembna in jo razkrije ne glede na postavljene meje pomembnosti.
Ker računovodsko poročilo zajema računovodske izkaze in pripadajoča pojasnila tako Skupine kakor tudi Družbe, so v razkritju predstavljeni le poslovni odseki Skupine.
Poslovni odsek je sestavni del Skupine, ki opravlja poslovne dejavnosti, iz naslova katerih dobiva prihodke in s katerimi ima stroške, ki se nanašajo na transakcije z drugimi sestavnimi deli iste Skupine. Rezultate poslovnih odsekov redno pregleduje uprava (vodstveni delavec, ki sprejema odločitve), da lahko na njihovi podlagi sprejema odločitve o virih, ki jih je treba razporediti v določeni odsek, in ocenjuje uspešnost poslovanja Skupine.
Poročanje po odsekih je podrobneje predstavljeno v poslovnem delu poročila v poglavju 8. Analiza uspešnosti poslovanja in poglavju 9. Poslovanje po produktnih skupinah.
| (v tisoč EUR) | Goriva in derivati |
Trgovsko blago in storitve |
Energija in rešitve |
Ostalo | Skupaj | Izkaz poslovnega izida |
|---|---|---|---|---|---|---|
| Prihodki iz pogodb s kupci | 2.080.295 | 306.557 | 1.203.108 | 6.543 | 3.596.503 | |
| Prihodki iz odnosov z odvisnimi družbami | (476.607) | (698) | (166.777) | (3.877) | (647.959) | |
| Prihodki iz pogodb s kupci | 1.603.688 | 305.859 | 1.036.331 | 2.667 | 2.948.544 | 2.948.544 |
| Nabavna vrednost prodanega blaga | (1.455.567) | (217.977) | (954.386) | - | (2.627.929) | (2.627.929) |
| Kosmati poslovni izid | 148.121 | 87.882 | 81.945 | 2.667 | 320.615 | 320.615 |
| Poslovni izid iz poslovanja | 17.085 | 25.107 | 32.838 | 1.386 | 76.416 | 76.416 |
| Am. OOS, pravice do uporabe najetih sredstev, nal. nepremičnin in neopredmetenih sredstev |
(23.743) | (10.533) | (14.523) | (597) | (49.396) | (49.396) |
| EBITDA | 42.985 | 35.640 | 47.267 | 2.511 | 128.403 | 128.403 |
| Amortizacija | (49.396) | |||||
| Neto popravki finančnih sredstev in sredstev na podlagi pogodb s kupci |
(2.591) | |||||
| Delež posl. izidov naložb, vrednotenih po kap. metodi | 600 | |||||
| Finančni izid | (10.425) | |||||
| Poslovni izid pred davki | 66.591 |
Skupina je konec leta 2024 spremenila predstavitev posameznih postavk, zato je prilagojena tudi tabela poslovni odseki za leto 2024. Spremembe vplivajo na odsek Goriva in derivati.
| (v tisoč EUR) | Goriva in derivati |
Trgovsko blago in storitve |
Energija in rešitve |
Ostalo | Skupaj | Izkaz poslovnega izida |
|---|---|---|---|---|---|---|
| Prihodki iz pogodb s kupci | 1.809.694 | 316.437 | 1.383.722 | 13.735 | 3.523.588 | |
| Prihodki iz odnosov z odvisnimi družbami | (324.934) | (521) | (200.187) | (10.941) | (536.583) | |
| Prihodki iz pogodb s kupci | 1.484.760 | 315.916 | 1.183.534 | 2.794 | 2.987.005 | 2.987.005 |
| Nabavna vrednost prodanega blaga | (1.309.847) | (220.437) | (1.101.394) | - | (2.631.678) | (2.631.678) |
| Kosmati poslovni izid | 174.913 | 95.479 | 82.140 | 2.795 | 355.327 | 355.327 |
| Poslovni izid iz poslovanja | 39.422 | 33.557 | 20.487 | 2.664 | 96.130 | 96.130 |
| Am. OOS, pravice do uporabe najetih sredstev, nal. nepremičnin in neopredmetenih sredstev |
(24.639) | (9.955) | (13.908) | (568) | (49.070) | (49.070) |
| EBITDA | 64.569 | 43.512 | 34.017 | 3.309 | 145.407 | 145.407 |
| Amortizacija | (49.070) | |||||
| Neto popravki finančnih sredstev in sredstev na podlagi pogodb s kupci |
(207) | |||||
| Delež posl. izidov naložb, vrednotenih po kap. metodi | 113 | |||||
| Finančni izid | (1.581) | |||||
| Poslovni izid pred davki | 94.662 |
| Prihodki iz pogodb s kupci | Skupaj sredstva | Neto naložbe | ||||
|---|---|---|---|---|---|---|
| (v tisoč EUR) | 1-6 2025 | 1-6 2024 30. junij 2025 31. december 2024 | 1-6 2025 | 1-6 2024 | ||
| Slovenija | 1.314.695 | 1.390.597 | 1.320.305 | 1.422.337 | 25.228 | 20.113 |
| Hrvaška | 647.434 | 590.787 | 782.833 | 750.468 | 9.511 | 5.954 |
| Avstrija | 127.984 | 103.027 | 3.878 | 4.935 | - | - |
| Bosna in Hercegovina | 95.520 | 102.537 | 91.622 | 84.192 | 67 | 99 |
| Srbija | 74.181 | 92.712 | 123.063 | 122.030 | 2.633 | 1.058 |
| Črna gora | 26.017 | 31.472 | 36.882 | 34.459 | 101 | 360 |
| Romunija | 1.297 | 1.937 | 20 | 26 | - | - |
| Makedonija | 2.079 | 7.463 | 1.425 | 3.835 | - | - |
| Druge države | 697.798 | 628.013 | 3.137 | 1.951 | - | - |
| 2.987.005 | 2.948.544 | 2.363.165 | 2.424.233 | 37.540 | 27.585 | |
| Skupaj obvladovane družbe | 332 | 342 | ||||
| Pridružene družbe | 1.800 | 1.864 | ||||
| Nerazporejena sredstva | 26.739 | 20.690 | ||||
| Skupaj sredstva | 2.392.036 | 2.447.129 |
V prvih šestih mesecih leta 2025 je Skupina za naložbe v opredmetena osnovna sredstva in neopredmetena sredstva ter dolgoročne finančne naložbe namenila v neto znesku 37,5 mio EUR.
| Skupina Petrol | Petrol d.d. | ||||
|---|---|---|---|---|---|
| (v tisoč EUR) | 1-6 2025 | 1-6 2024 | 1-6 2025 | 1-6 2024 | |
| Prihodki od prodaje blaga | 2.931.435 | 2.888.931 | 1.947.179 | 2.090.651 | |
| Prihodki od prodaje storitev | 55.570 | 59.614 | 52.933 | 49.770 | |
| Skupaj prihodki | 2.987.005 | 2.948.544 | 2.000.112 | 2.140.421 |
| Skupina Petrol | Petrol d.d. | |||
|---|---|---|---|---|
| (v tisoč EUR) | 1-6 2025 | 1-6 2024 | 1-6 2025 | 1-6 2024 |
| Prihodki od prodaje na domačem trgu | 1.314.695 | 1.390.597 | 1.159.079 | 1.233.489 |
| Prihodki od prodaje na trgu EU | 1.330.986 | 1.212.062 | 777.878 | 826.268 |
| Prihodki od prodaje na trgu zunaj EU | 341.324 | 345.886 | 63.155 | 80.663 |
| Skupaj prihodki | 2.987.005 | 2.948.544 | 2.000.112 | 2.140.421 |
| Skupina Petrol | Petrol d.d. | |||
|---|---|---|---|---|
| 1-6 2025 | 1-6 2024 | 1-6 2025 | 1-6 2024 | |
| Čisti poslovni izid, ki pripada lastnikom obvladujoče družbe (v tisoč EUR) |
75.108 | 49.282 | 123.312 | 46.767 |
| Število izdanih delnic | 41.726.020 | 41.726.020 | 41.726.020 | 41.726.020 |
| Število lastnih delnic na začetku leta | 614.460 | 614.460 | 494.060 | 494.060 |
| Število lastnih delnic na koncu leta | 614.460 | 614.460 | 494.060 | 494.060 |
| Tehtano povprečno število izdanih navadnih delnic | 41.111.560 | 41.111.560 | 41.231.960 | 41.231.960 |
| Popravljeno povprečno število navadnih delnic | 41.111.560 | 41.111.560 | 41.231.960 | 41.231.960 |
| Osnovni in popravljeni dobiček na delnico, ki pripada lastnikom obvladujoče družbe (EUR/delnico) |
1,83 | 1,20 | 2,99 | 1,13 |
Osnovni dobiček na delnico je izračunan tako, da se čisti dobiček, ki pripada lastnikom obvladujoče družbe, deli s tehtanim povprečnim številom navadnih delnic, pri čemer se izključijo navadne delnice, ki jih ima v lasti Skupina/Družba. Skupina in Družba nimata potencialnih popravljalnih navadnih delnic, zato sta osnovni in popravljeni dobiček na delnico enaka. Petrolova delnica je uvrščena v prvo borzno kotacijo pod oznako PETG.
Pomembne in ostale postavke izkaza poslovnega izida so pojasnjene v poglavju 8.2. Poslovanje skupine Petrol.
| Skupina Petrol | Petrol d.d. | |||
|---|---|---|---|---|
| (v tisoč EUR) | 30. junij 2025 31. december 2024 | 30. junij 2025 31. december 2024 | ||
| Rezervni deli in material | 9.985 | 10.290 | 9.382 | 9.978 |
| Trgovsko blago: | 181.259 | 211.204 | 120.302 | 138.144 |
| ‒ gorivo | 125.309 | 155.834 | 82.506 | 99.218 |
| ‒ drugi proizvodi iz nafte | 109 | 188 | 84 | 151 |
| ‒ drugo trgovsko blago | 55.841 | 55.182 | 37.712 | 38.775 |
| Skupaj zaloge | 191.244 | 221.494 | 129.684 | 148.122 |
| Skupina Petrol | Petrol d.d. | |||
|---|---|---|---|---|
| (v tisoč EUR) | 30. junij 2025 31. december 2024 | 30. junij 2025 31. december 2024 | ||
| Kratkoročna finančna sredstva | ||||
| Terjatve do kupcev | 662.187 | 714.792 | 413.600 | 436.372 |
| Popravek vrednosti terjatev do kupcev | (60.034) | (60.022) | (27.884) | (27.219) |
| Poslovne terjatve za obresti | 1.429 | 1.608 | 1.000 | 1.201 |
| Popravek vrednosti terjatev za obresti | (1.359) | (1.559) | (1.000) | (1.201) |
| Terjatve do zavarovalnic zaradi škodnih primerov | (93) | 74 | 33 | 34 |
| Druge poslovne terjatve | 19.190 | 20.319 | 8.990 | 8.643 |
| Popravek vrednosti drugih terjatev | (986) | (1.528) | (180) | (280) |
| 620.334 | 673.684 | 394.559 | 417.550 | |
| Kratkoročna nefinančna sredstva | ||||
| Poslovne terjatve do državnih in drugih institucij | 6.184 | 7.425 | 467 | 17 |
| 6.184 | 7.425 | 467 | 17 | |
| Skupaj kratkoročne poslovne terjatve | 626.518 | 681.109 | 395.026 | 417.567 |
| Skupina Petrol | Petrol d.d. | |||
|---|---|---|---|---|
| (v tisoč EUR) | 30. junij 2025 | 31. december 2024 | 30. junij 2025 | 31. december 2024 |
| Denar v bankah | 50.559 | 42.071 | 13.833 | 13.214 |
| Kratkoročni depoziti do 3 mesecev | 51.466 | 22.742 | 3.817 | 9.564 |
| Denar na poti | 16.241 | 12.048 | 10.590 | 7.777 |
| Skupaj denar in denarni ustrezniki | 118.266 | 76.861 | 28.240 | 30.555 |
Rezerve za varovanje pred tveganjem Skupine na dan 30. junija 2025 znašajo -8.284 tisoč EUR in se nanašajo na pozitivno vrednotenje instrumentov zamenjave obrestnih mer v višini 6.220 tisoč EUR, negativno vrednotenje rokovnih (terminskih) poslov v višini 11.121 tisoč EUR ter negativno vrednotenje blagovnih izvedenih finančnih instrumentov v višini 3.383 tisoč EUR.
Rezerve za varovanje pred tveganjem Družbe na dan 30. junija 2025 znašajo 6.333 tisoč EUR in vključujejo pozitivno vrednotenje instrumentov zamenjave obrestnih mer v višini 6.151 tisoč EUR ter pozitivno vrednotenje blagovnih izvedenih finančnih instrumentov v višini 182 tisoč EUR.
| Skupina Petrol | Petrol d.d. | ||||
|---|---|---|---|---|---|
| (v tisoč EUR) | 30. junij 2025 31. december 2024 | 30. junij 2025 31. december 2024 | |||
| Kratk. prejeta posojila in druge fin. obv. | |||||
| Bančna posojila | 72.653 | 99.181 | 64.675 | 46.324 | |
| Izdane obveznice | 154 | 195 | 154 | 195 | |
| Druga posojila | 122 | 120 | 182.896 | 229.853 | |
| 72.929 | 99.496 | 247.725 | 276.372 | ||
| Nekratk. prejeta posojila in druge fin. obv. | |||||
| Bančna posojila | 219.988 | 243.029 | 185.337 | 228.948 | |
| Izdane obveznice | 11.000 | 11.000 | 11.000 | 11.000 | |
| Druga posojila | 351 | 351 | 21.000 | 21.000 | |
| 231.339 | 254.380 | 217.337 | 260.948 | ||
| Skupaj prejeta posojila in druge fin. obv. | 304.268 | 353.876 | 465.062 | 537.320 |
| Skupina Petrol | Petrol d.d. | ||||
|---|---|---|---|---|---|
| (v tisoč EUR) | 30. junij 2025 31. december 2024 | 30. junij 2025 31. december 2024 | |||
| Kratkoročne finančne obveznosti | |||||
| Obveznosti do dobaviteljev | 462.732 | 539.452 | 317.861 | 401.162 | |
| Obveznosti za kupljene deleže v družbah | 450 | 450 | 450 | 450 | |
| Obveznosti v zvezi z razdelitvijo poslovnega izida | 86.501 | 166 | 86.501 | 166 | |
| Druge obveznosti | 1.448 | 3.033 | 1.511 | 392 | |
| 551.131 | 543.101 | 406.323 | 402.170 | ||
| Kratkoročne nefinančne obveznosti | |||||
| Obveznosti za trošarine | 97.442 | 78.025 | 63.590 | 55.323 | |
| Obveznosti za davek na dodano vrednost | 71.277 | 45.648 | 39.895 | 21.771 | |
| Obveznosti za okoljske dajatve in prispevke | 19.417 | 20.609 | 14.306 | 15.010 | |
| Obveznosti do zaposlencev | 13.428 | 13.452 | 7.770 | 8.880 | |
| Druge obveznosti do države in drugih državnih institucij | 6.517 | 2.881 | 2.500 | 169 | |
| Obveznosti za prispevke za socialno varnost | 2.544 | 2.453 | 1.123 | 1.297 | |
| Obveznosti za uvozne dajatve | 1.108 | 1.829 | - | - | |
| 211.733 | 164.897 | 129.184 | 102.450 | ||
| Skupaj kratkoročne poslovne in druge obveznosti | 762.864 | 707.998 | 535.507 | 504.620 |
Obveznosti v zvezi z razdelitvijo poslovnega izida so se v letu 2025 povečale na podlagi sklepa skupščine o izplačilu dividend v višini 86.334 tisoč EUR.
| Skupina Petrol | Petrol d.d. | ||||
|---|---|---|---|---|---|
| (v tisoč EUR) | 30. junij 2025 31. december 2024 | 30. junij 2025 31. december 2024 | |||
| Vračunana stroški materiala in blaga | 19.226 | 31.949 | 20.781 | 29.091 | |
| Vračunani stroški dela | 13.498 | 14.072 | 13.202 | 13.478 | |
| Vračunani drugi stroški | 9.517 | 12.712 | 3.305 | 7.365 | |
| Vračunani stroški za dopuste | 4.685 | 4.685 | 2.931 | 2.931 | |
| Vračunani stroški storitev | 2.178 | 3.284 | 1.238 | 1.927 | |
| Vračunani odhodki za tankerske prekostojnine | 1.726 | 2.238 | 1.726 | 2.238 | |
| Vračunani stroški storitev za energetske rešitve | 702 | 762 | - | - | |
| Vračunani stroški intelektualnih storitev | 340 | 906 | 1.008 | 1.139 | |
| Vračunani stroški za najemnine avtocestnih lokacij | 157 | 165 | 157 | 165 | |
| Vračunani stroški koncesijskih dajatev | 107 | 301 | 107 | 301 | |
| Vračunani stroški plačilnih kartic | 15 | 13 | - | - | |
| Obveznosti za omrežnino | - | 544 | - | 544 | |
| Vračunani stroški elektrike in plina | - | - | - | 225 | |
| Skupaj druge obveznosti | 52.151 | 71.631 | 44.455 | 59.404 |
V tem poglavju so predstavljena razkritja v zvezi s finančnimi instrumenti in tveganji, upravljanje s tveganji pa je razloženo v poslovnem delu tega poročila v poglavju 11. Upravljanje tveganj in priložnosti.
Tveganja, ki jim je Skupina izpostavljena, se glede na poglavje 6 Finančni instrumenti in obvladovanje tveganj Letnega poročila Petrol za leto 2024 v prvih šestih mesecih leta 2025 niso pomembno spremenila.
Skupina/Družba je v prvih šestih mesecih leta 2025 še naprej aktivno spremljala stanje terjatev do kupcev.
Maksimalno izpostavljenost kreditnemu tveganju predstavlja knjigovodska vrednost finančnih sredstev, ki na dan 30. junij 2025 znaša:
| Skupina Petrol | Petrol d.d. | ||||
|---|---|---|---|---|---|
| (v tisoč EUR) | 30. junij 2025 31. december 2024 | 30. junij 2025 | 31. december 2024 | ||
| Finančna sredstva po pošteni vrednosti | |||||
| prek drugega vseobsegajočega donosa | 27.850 | 27.850 | 25.628 | 25.628 | |
| Nekratkoročna dana posojila | 2.101 | 1.154 | 17.944 | 22.334 | |
| Nekratkoročne poslovne terjatve | 7.117 | 7.626 | 6.959 | 7.621 | |
| Sredstva na podlagi pogodb s kupci | 5.870 | 5.281 | 50 | 5 | |
| Kratkoročna dana posojila | 302 | 1.081 | 52.819 | 46.828 | |
| Kratk. posl. terjatve (brez terjatev do države) | 620.334 | 673.684 | 394.559 | 417.550 | |
| Izvedeni finančni instrumenti | 10.989 | 25.962 | 11.199 | 17.782 | |
| Denar in denarni ustrezniki | 118.266 | 76.861 | 28.240 | 30.555 | |
| Skupaj sredstva | 792.829 | 819.499 | 537.398 | 568.303 |
Največjo izpostavljenost kreditnemu tveganju na dan poročanja predstavljajo kratkoročne poslovne terjatve.
| Kratkoročne poslovne terjatve Skupine po zapadlosti: |
|---|
| ------------------------------------------------------ |
| Razčlenitev po zapadlosti | ||||||
|---|---|---|---|---|---|---|
| (v tisoč EUR) | nezapadle | zapadle do 30 dni |
zapadle od vključno 30 do 60 dni |
zapadle od vključno 60 do 90 dni |
zapadle nad 90 dni |
Skupaj |
| Terjatve do kupcev | ||||||
| Pričakovana kreditna izguba | 2% | 1% | 2% | 89% | 90% | |
| Bruto vrednost | 573.708 | 74.915 | 11.874 | 2.520 | 51.775 | 714.792 |
| Popravek vrednosti | (9.994) | (782) | (187) | (2.253) | (46.806) | (60.022) |
| 563.714 | 74.133 | 11.687 | 267 | 4.969 | 654.770 | |
| Terjatve za obresti | ||||||
| Bruto vrednost | 868 | - | - | - | 740 | 1.608 |
| Popravek vrednosti | (836) | - | - | - | (723) | (1.559) |
| 32 | - | - | - | 17 | 49 | |
| Druge terjatve (brez terjatev do države) |
||||||
| Pričakovana kreditna izguba | 4% | 4% | 0% | 100% | 90% | |
| Bruto vrednost | 19.187 | 420 | 4 | 7 | 775 | 20.393 |
| Popravek vrednosti | (808) | (18) | - | (7) | (695) | (1.528) |
| 18.379 | 402 | 4 | - | 80 | 18.865 | |
| Skupaj stanje 31. decembra 2024 | 582.125 | 74.535 | 11.691 | 267 | 5.066 | 673.684 |
| Razčlenitev po zapadlosti | |||||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|
| (v tisoč EUR) | nezapadle | zapadle do 30 dni |
zapadle od vključno 30 do 60 dni |
zapadle od vključno 60 do 90 dni |
zapadle nad 90 dni |
Skupaj | |
| Terjatve do kupcev | |||||||
| Pričakovana kreditna izguba | 2% | 3% | 9% | 48% | 93% | ||
| Bruto vrednost | 537.288 | 57.837 | 12.032 | 3.449 | 51.581 | 662.187 | |
| Popravek vrednosti | (8.068) | (1.560) | (1.027) | (1.656) | (47.723) | (60.034) | |
| 529.220 | 56.277 | 11.005 | 1.793 | 3.858 | 602.153 | ||
| Terjatve za obresti | |||||||
| Bruto vrednost | 757 | - | - | - | 672 | 1.429 | |
| Popravek vrednosti | (757) | - | - | - | (602) | (1.359) | |
| - | - | - | - | 70 | 70 | ||
| Druge terjatve (brez terjatev do države) |
|||||||
| Pričakovana kreditna izguba | 4% | 2% | - | - | 78% | ||
| Bruto vrednost | 18.515 | 164 | - | - | 418 | 19.097 | |
| Popravek vrednosti | (655) | (4) | - | - | (327) | (986) | |
| 17.860 | 160 | - | - | 91 | 18.111 | ||
| Skupaj stanje 30. junija 2025 | 547.080 | 56.437 | 11.005 | 1.793 | 4.019 | 620.334 |
| Razčlenitev po zapadlosti | ||||||
|---|---|---|---|---|---|---|
| (v tisoč EUR) | nezapadle | zapadle do 30 dni |
zapadle od vključno 30 do 60 dni |
zapadle od vključno 60 do 90 dni |
zapadle nad 90 dni |
Skupaj |
| Terjatve do kupcev | ||||||
| Pričakovana kreditna izguba | 1% | 1% | 1% | 71% | 84% | |
| Bruto vrednost | 379.702 | 26.193 | 4.679 | 1.439 | 24.358 | 436.372 |
| Popravek vrednosti | (5.247) | (370) | (68) | (1.015) | (20.518) | (27.219) |
| 374.455 | 25.823 | 4.611 | 424 | 3.840 | 409.153 | |
| Terjatve za obresti | ||||||
| Bruto vrednost | 649 | - | - | - | 552 | 1.201 |
| Popravek vrednosti | (649) | - | - | - | (552) | (1.201) |
| - | - | - | - | - | - | |
| Druge terjatve (brez terjatev do države) |
||||||
| Pričakovana kreditna izguba | 3% | 5% | - | 100% | 38% | |
| Bruto vrednost | 8.388 | 273 | - | 8 | 8 | 8.677 |
| Popravek vrednosti | (254) | (15) | - | (8) | (3) | (280) |
| 8.134 | 258 | - | - | 5 | 8.397 | |
| Skupaj stanje 31. decembra 2024 | 382.589 | 26.081 | 4.611 | 424 | 3.845 | 417.550 |
| Razčlenitev po zapadlosti | ||||||
|---|---|---|---|---|---|---|
| (v tisoč EUR) | nezapadle | zapadle do 30 dni |
zapadle od vključno 30 do 60 dni |
zapadle od vključno 60 do 90 dni |
zapadle nad 90 dni |
Skupaj |
| Terjatve do kupcev | ||||||
| Pričakovana kreditna izguba | 2% | 1% | 2% | 18% | 85% | |
| Bruto vrednost | 357.133 | 23.887 | 5.068 | 1.803 | 25.709 | 413.600 |
| Popravek vrednosti | (5.437) | (182) | (79) | (327) | (21.859) | (27.884) |
| 351.696 | 23.705 | 4.989 | 1.476 | 3.850 | 385.716 | |
| Terjatve za obresti | ||||||
| Bruto vrednost | 716 | - | - | - | 284 | 1.000 |
| Popravek vrednosti | (716) | - | - | - | (284) | (1.000) |
| - | - | - | - | - | - | |
| Druge terjatve (brez terjatev do države) |
||||||
| Pričakovana kreditna izguba | 2% | 2% | - | - | 74% | |
| Bruto vrednost | 8.949 | 55 | - | - | 19 | 9.023 |
| Popravek vrednosti | (165) | (1) | - | - | (14) | (180) |
| 8.784 | 54 | - | - | 5 | 8.843 | |
| Skupaj stanje 30. junija 2025 | 360.480 | 23.759 | 4.989 | 1.476 | 3.855 | 394.559 |
Stopnjo obvladovanja terjatev Skupina/Družba meri tudi preko doseganja kriterijev dni vezave terjatev.
| Skupina Petrol | Petrol d.d. | ||||
|---|---|---|---|---|---|
| (v dnevih) | 1-6 2025 | 1-12 2024 | 1-6 2025 | 1-12 2024 | |
| Dnevi vezave | |||||
| Pogodbeni dnevi | 36 | 41 | 35 | 37 | |
| Dnevi zapadlih terjatev | 5 | 5 | 3 | 4 | |
| Skupaj dnevi vezave terjatev | 41 | 46 | 38 | 41 |
V skupini Petrol nadaljujemo z intenzivnimi aktivnostmi ter s posvečanjem večje pozornosti in previdnosti pri obvladovanju likvidnostnega tveganja. Tveganja obvladujemo z razpršenim portfeljem kreditnih linij, rednimi pregledi tržnih razmer na trgu financiranja, ustreznimi procesi finančnega načrtovanja in s skrbnim planiranjem naložb.
Uspešno obvladovanje likvidnostnega tveganja Skupine/Družbe v skladu s smernicami bonitetne agencije S&P Global Ratings ostaja ključni cilj kljub zahtevnim okoliščinam.
Močna likvidnostna pozicija nam omogoča poravnavo vseh obveznosti na datum zapadlosti.
| Pogodbeni denarni tokovi | ||||||
|---|---|---|---|---|---|---|
| (v tisoč EUR) | Knjigovodska vrednost obveznosti |
Obveznost | Od 0 do 6 mesecev |
Od 6 do 12 mesecev |
Od 1 do 5 let | Nad 5 let |
| Nekratkoročna prejeta posojila in | ||||||
| druge finančne obveznosti | 254.380 | 265.292 | - | - | 262.373 | 2.919 |
| Nekratkoročne obveznosti iz najemov | 130.942 | 157.297 | - | - | 84.944 | 72.353 |
| Kratkoročna prejeta posojila in druge | ||||||
| finančne obveznosti | 99.496 | 109.835 | 84.136 | 25.699 | - | - |
| Kratkoročne obveznosti iz najemov | 20.556 | 26.570 | 13.338 | 13.232 | - | - |
| Obveznosti iz blagovnih rokovnih pogodb11 |
- | 352.007 | 170.482 | 164.500 | 17.025 | - |
| Kratkoročne poslovne obveznosti (brez | ||||||
| obveznosti do države, zaposlencev in | ||||||
| iz naslova predujmov) | 543.101 | 543.101 | 538.215 | 4.886 | - | - |
| Izvedeni finančni instrumenti | 21.516 | 21.516 | 21.516 | - | - | - |
| Stanje 31. decembra 2024 | 1.069.991 | 1.475.618 | 827.687 | 208.317 | 364.342 | 75.272 |
| Pogodbeni denarni tokovi | |||||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|
| (v tisoč EUR) | Knjigovodska vrednost obveznosti |
Obveznost | Od 0 do 6 mesecev |
Od 6 do 12 mesecev |
Od 1 do 5 let | Nad 5 let | |
| Nekratkoročna prejeta posojila in druge finančne obveznosti |
231.339 | 239.094 | - | - | 236.937 | 2.157 | |
| Nekratkoročne obveznosti iz najemov | 128.643 | 151.269 | - | - | 96.924 | 54.345 | |
| Kratkoročna prejeta posojila in druge finančne obveznosti |
72.929 | 80.410 | 33.658 | 46.752 | - | - | |
| Kratkoročne obveznosti iz najemov | 21.302 | 25.531 | 13.000 | 12.531 | - | - | |
| Obveznosti iz blagovnih rokovnih pogodb11 |
- | 352.616 | 213.374 | 61.943 | 77.299 | - | |
| Kratkoročne poslovne obveznosti (brez obveznosti do države, zaposlencev in iz naslova predujmov) |
551.131 | 551.131 | 546.156 | 4.975 | - | - | |
| Izvedeni finančni instrumenti | 27.825 | 27.825 | 27.825 | - | - | - | |
| Stanje 30. junija 2025 | 1.033.169 | 1.427.876 | 834.013 | 126.201 | 411.160 | 56.502 |
| Pogodbeni denarni tokovi | |||||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|
| (v tisoč EUR) | Knjigovodska vrednost obveznosti |
Obveznost | Od 0 do 6 mesecev |
Od 6 do 12 mesecev |
Od 1 do 5 let | Nad 5 let | |
| Nekratkoročna prejeta posojila in druge finančne obveznosti |
260.948 | 270.525 | - | - | 270.525 | - | |
| Nekratkoročne obveznosti iz najemov | 29.461 | 40.640 | - | - | 18.850 | 21.790 | |
| Kratkoročna prejeta posojila in druge finančne obveznosti |
276.372 | 289.914 | 111.442 | 178.472 | - | - | |
| Kratkoročne obveznosti iz najemov | 5.723 | 8.506 | 4.282 | 4.224 | - | - | |
| Obveznosti iz blagovnih rokovnih pogodb11 |
- | 349.239 | 169.110 | 163.104 | 17.025 | - | |
| Kratkoročne poslovne obveznosti (brez obveznosti do države, zaposlencev in iz naslova predujmov) |
402.170 | 402.170 | 400.720 | 1.450 | - | - | |
| Izvedeni finančni instrumenti | 16.240 | 16.240 | 16.240 | - | - | - | |
| Možne obveznosti za dana jamstva12 | - | 574.143 | 574.143 | - | - | - | |
| Stanje 31. decembra 2024 | 990.914 | 1.951.377 | 1.275.937 | 347.250 | 306.400 | 21.790 |
Javno
11 Obveznosti iz naslova nabavnih blagovnih rokovnih pogodb predstavljajo pogodbene denarne odtoke na podlagi teh pogodb. Istočasno bo Skupina/Družba prejela ustrezna plačila iz nasprotnih prodajnih blagovnih pogodb. 12Najvišji znesek možnih obveznosti je alociran v obdobje, v katerem je lahko Družba pozvana k plačilu
| Pogodbeni denarni tokovi | ||||||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| (v tisoč EUR) | Knjigovodska vrednost obveznosti |
Obveznost | Od 0 do 6 mesecev |
Od 6 do 12 mesecev |
Od 1 do 5 let | Nad 5 let | ||
| Nekratkoročna prejeta posojila in druge finančne obveznosti |
217.337 | 223.971 | - | - | 207.403 | 16.568 | ||
| Nekratkoročne obveznosti iz najemov | 30.188 | 38.988 | - | - | 16.932 | 22.056 | ||
| Kratkoročna prejeta posojila in druge finančne obveznosti |
247.725 | 255.970 | 125.835 | 130.135 | - | - | ||
| Kratkoročne obveznosti iz najemov | 6.225 | 7.764 | 3.931 | 3.833 | - | - | ||
| Obveznosti iz blagovnih rokovnih pogodb11 |
- | 351.220 | 211.978 | 61.943 | 77.299 | - | ||
| Kratkoročne poslovne obveznosti (brez obveznosti do države, zaposlencev in iz naslova predujmov) |
406.323 | 406.323 | 406.231 | 92 | - | - | ||
| Izvedeni finančni instrumenti | 8.458 | 8.458 | 8.458 | - | - | - | ||
| Možne obveznosti za dana jamstva12 | - | 674.866 | 674.866 | - | - | - | ||
| Stanje 30. junija 2025 | 916.256 | 1.967.560 | 1.431.299 | 196.003 | 301.634 | 38.624 |
Družba/Skupina je med valutnimi tveganji najbolj izpostavljena tveganju spremembe tečaja EUR/USD. Nabava naftnih derivatov namreč v večji meri poteka v dolarjih, prodaja pa v lokalnih valutah.
Skupina se zavaruje pred izpostavljenostjo spremembi menjalnega razmerja med EUR in USD s fiksiranjem tečaja EUR/USD, s ciljem, da zavaruje maržo. Instrument zavarovanja so rokovne terminske pogodbe z bankami.
Glede na to, da so partnerji pri sklepanju rokovnih (terminskih) pogodb za varovanje valutnega tveganja prvovrstne slovenske in mednarodne banke, Skupina/Družba ocenjuje, da je tveganje neizpolnitve sklenjenih pogodb minimalno.
Skupina je izpostavljena valutnim tveganjem tudi pri poslovanju z odvisnimi družbami v jugovzhodni Evropi. Glede na nizko volatilnost tečajev domicilnih valut na jugovzhodnih trgih in razmeroma majhno izpostavljenost Skupina/Družba ocenjuje, da iz tega naslova ni izpostavljena velikim tveganjem. Pri uravnavanju le-teh se v največji meri varujemo z naravnim ščitenjem.
Skupina/Družba je izpostavljena cenovnim in količinskim tveganjem, ki izhajajo iz poslovanja z energenti. Skupina/Družba uravnava cenovna in količinska tveganja primarno na način, da stremi k uskladitvi nabav in prodaj energentov tako v smislu količin kot nabavno-prodajnih pogojev in s tem varuje ustvarjeno maržo pri energentih. Glede na poslovni model energenta so postavljeni limiti, ki omejujejo izpostavljenost cenovnim in količinskim tveganjem.
Za varovanje cene naftnih derivatov Skupina/Družba uporablja predvsem izvedene finančne instrumente. Partnerji so svetovne finančne institucije in banke ali dobavitelji blaga, zato Skupina/Družba ocenjuje, da je tveganje neizpolnitve sklenjenih pogodb minimalno.
Cenovna tveganja, ki izhajajo iz volatilnosti tržnih cen, Skupina upravlja z naborom limitnih sistemov, definiranih glede na poslovnega partnerja, tvegano vrednost in količinsko izpostavljenost, ter z ustreznimi procesi njihovega spremljanja in nadziranja. Dodatno skupina Petrol redno spremlja tudi ustreznost uporabljanih limitnih sistemov, ki jih po potrebi posodablja in dopolnjuje.
Skupina/Družba je izpostavljena obrestnemu tveganju zaradi najemanja kreditov z variabilno obrestno mero, ki večinoma temelji na EURIBOR-ju.
V prvih šestih mesecih leta 2025 je Skupina/Družba nadaljevala s spremljanjem izpostavljenosti spremembe neto obrestnih odhodkov ob spremembi obrestnih mer. Z izvajanjem ustreznih strategij varovanja izpostavljenosti obrestnim tveganjem si prizadevamo za učinkovito obvladovanje izpostavljenosti obrestnim meram, zagotavljanje stabilnosti in optimizacijo donosov.
Glavni namen upravljanja s kapitalom je zagotoviti čim večjo finančno stabilnost, dolgoročno plačilno sposobnost in čim višjo vrednost za delničarje. To Skupina/Družba uresničuje tudi s politiko stabilnih dividend za lastnike družbe.
Finančno stabilnost dokazuje tudi bonitetna ocena BBB- bonitetne hiše S&P Global Ratings, ki je dolgoročno bonitetno oceno BBB- in kratkoročno A-3 družbe Petrol d.d., Ljubljana februarja 2025 ponovno potrdila, ter potrdila tudi oceno prihodnjih obetov bonitetne ocene »stabilno«.
Skupina Petrol je v prvih šestih mesecih leta 2025 nadaljevala izvajanje strateške usmeritve zmanjševanja zadolženosti in znižala kazalec neto zadolženost/kapital v primerjavi s koncem leta 2024.
| Skupina Petrol | |||||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|
| 31. december 2024 | |||||||
| Poštena vrednost prek poslovnega |
Poštena vrednost izvedenih fin. instrumentov, uporabljenih za varovanje pred |
Poštena vrednost prek drugega vseobseg. |
Skupaj knjigovodska |
||||
| (v tisoč EUR) | izida | tveganjem Odplačna vrednost | donosa | vrednost | |||
| Fin. sr. po pošt. vred. prek drugega vseobseg. donosa |
Lastniški instrumenti | - | - | - | 27.850 | 27.850 | |
| Dana posojila | - | - | 1.154 | - | 1.154 | ||
| Poslovne terjatve | - | - | 7.626 | - | 7.626 | ||
| Sredstva na podlagi pogodb s kupci | - | - | 4.664 | - | 4.664 | ||
| Skupaj nekratkoročna finančna sredstva | - | - | 13.444 | 27.850 | 41.294 | ||
| Sredstva na podlagi pogodb s kupci | - | - | 617 | - | 617 | ||
| Dana posojila | - | - | 1.081 | - | 1.081 | ||
| Poslovne terjatve (brez terjatev do države) | - | - | 673.684 | - | 673.684 | ||
| Zamenjava obrestnih mer | - | 15.618 | - | - | 15.618 | ||
| Izvedeni finančni instrumenti | Rokovni (terminski) posli | 1.590 | 7.620 | - | - | 9.210 | |
| Blagovni izvedeni instrumenti |
810 | 324 | - | - | 1.134 | ||
| Denar in denarni ustrezniki | - | - | 76.861 | - | 76.861 | ||
| Skupaj kratkoročna finančna sredstva | 2.400 | 23.562 | 752.243 | - | 778.205 | ||
| Skupaj finančna sredstva | 2.400 | 23.562 | 765.687 | 27.850 | 819.499 | ||
| Prejeta posojila in druge | Prejeta posojila | - | - | (243.380) | - | (243.380) | |
| finančne obveznosti | Dolžniški vrednostni papirji | - | - | (11.000) | - | (11.000) | |
| Obveznosti iz najemov | - | - | (130.942) | - | (130.942) | ||
| Skupaj nekratkoročne finančne obveznosti | - | - | (385.322) | - | (385.322) | ||
| Prejeta posojila in druge | Prejeta posojila | - | - | (99.301) | - | (99.301) | |
| finančne obveznosti | Dolžniški vrednostni papirji | - | - | (195) | - | (195) | |
| Obveznosti iz najemov | - | - | (20.556) | - | (20.556) | ||
| Posl. obveznosti (brez obveznosti do države ter zaposlencev) |
- | - | (543.101) | - | (543.101) | ||
| Zamenjava obrestnih mer | - | (767) | - | - | (767) | ||
| Izvedeni finančni instrumenti | Blagovni izvedeni instrumenti |
(15.832) | (4.917) | - | - | (20.749) | |
| Skupaj kratkoročne finančne obveznosti | (15.832) | (5.684) | (663.153) | - | (684.669) | ||
| Skupaj finančne obveznosti | (15.832) | (5.684) | (1.048.475) | - | (1.069.991) |
| Skupina Petrol 30. junij 2025 |
||||||
|---|---|---|---|---|---|---|
| Poštena vrednost | Poštena vrednost izvedenih fin. instrumentov, uporabljenih za |
Poštena vrednost prek drugega |
Skupaj | |||
| (v tisoč EUR) | prek poslovnega izida |
varovanje pred | tveganjem Odplačna vrednost | vseobseg. donosa |
knjigovodska vrednost |
|
| Fin. sr. po pošt. vred. prek drugega vseobseg. donosa |
Lastniški instrumenti | - | - | - | 27.850 | 27.850 |
| Dana posojila | - | - | 2.101 | - | 2.101 | |
| Poslovne terjatve | - | - | 7.117 | - | 7.117 | |
| Sredstva na podlagi pogodb s kupci | - | - | 4.949 | - | 4.949 | |
| Skupaj nekratkoročna finančna sredstva | - | - | 14.167 | 27.850 | 42.017 | |
| Sredstva na podlagi pogodb s kupci | - | - | 921 | - | 921 | |
| Dana posojila | - | - | 302 | - | 302 | |
| Poslovne terjatve (brez terjatev do države) | - | - | 620.334 | - | 620.334 | |
| Zamenjava obrestnih mer | - | 8.608 | - | - | 8.608 | |
| Rokovni (terminski) posli | 1.589 | - | - | - | 1.589 | |
| Izvedeni finančni instrumenti | Blagovni izvedeni instrumenti |
792 | - | - | - | 792 |
| Denar in denarni ustrezniki | - | - | 118.266 | - | 118.266 | |
| Skupaj kratkoročna finančna sredstva | 2.381 | 8.608 | 739.823 | - | 750.812 | |
| Skupaj finančna sredstva | 2.381 | 8.608 | 753.990 | 27.850 | 792.829 | |
| Prejeta posojila | - | - | (220.339) | - | (220.339) | |
| Prejeta posojila in druge finančne obveznosti |
Dolžniški vrednostni papirji |
- | - | (11.000) | - | (11.000) |
| Obveznosti iz najemov | - | - | (128.643) | - | (128.643) | |
| Poslovne obveznosti (brez drugih obveznosti) | - | - | - | - | - | |
| Skupaj nekratkoročne finančne obveznosti | - | - | (359.982) | - | (359.982) | |
| Prejeta posojila | - | - | (72.775) | - | (72.775) | |
| Prejeta posojila in druge finančne obveznosti |
Dolžniški vrednostni papirji |
- | - | (154) | - | (154) |
| Obveznosti iz najemov | - | - | (21.302) | - | (21.302) | |
| Posl. obveznosti (brez obveznosti do države ter zaposlencev) |
- | - | (551.131) | - | (551.131) | |
| Zamenjava obrestnih mer | - | (717) | - | - | (717) | |
| Rokovni (terminski) posli | (3.212) | (14.257) | - | - | (17.469) | |
| Izvedeni finančni instrumenti | Blagovni izvedeni instrumenti |
(5.070) | (4.569) | - | - | (9.639) |
| Skupaj kratkoročne finančne obveznosti | (8.282) | (19.543) | (645.362) | - | (673.187) | |
| Skupaj finančne obveznosti | (8.282) | (19.543) | (1.005.344) | - | (1.033.169) |
| Petrol d.d. | |||||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|
| 31. december 2024 | |||||||
| Poštena vrednost | |||||||
| izvedenih fin. | |||||||
| instrumentov, | |||||||
| Poštena vrednost | uporabljenih za | Poštena vrednost | Skupaj | ||||
| prek poslovnega | varovanje pred | Odplačna | prek drugega | knjigovodska | |||
| (v tisoč EUR) | izida | tveganjem | vrednost | vseobseg. donosa | vrednost | ||
| Fin. sr. po pošt. vred. prek drugega vseobseg. donosa |
Lastniški instrumenti | - | - | - | 25.628 | 25.628 | |
| Dana posojila | - | - | 22.334 | - | 22.334 | ||
| Poslovne terjatve | - | - | 7.621 | - | 7.621 | ||
| Skupaj nekratkoročna finančna sredstva | - | - | 29.955 | 25.628 | 55.583 | ||
| Sredstva na podlagi pogodb s kupci | - | - | 5 | - | 5 | ||
| Dana posojila | - | - | 46.828 | - | 46.828 | ||
| Poslovne terjatve (brez terjatev do države) | - | - | 417.550 | - | 417.550 | ||
| Zamenjava obrestnih mer | - | 14.906 | - | - | 14.906 | ||
| Rokovni (terminski) posli | 1.590 | - | - | - | 1.590 | ||
| Izvedeni finančni instrumenti | Blagovni izvedeni instrumenti |
962 | 324 | - | - | 1.286 | |
| Denar in denarni ustrezniki | - | - | 30.555 | - | 30.555 | ||
| Skupaj kratkoročna finančna sredstva | 2.552 | 15.230 | 494.938 | - | 512.720 | ||
| Skupaj finančna sredstva | 2.552 | 15.230 | 524.893 | 25.628 | 568.303 | ||
| Prejeta posojila | - | - | (249.948) | - | (249.948) | ||
| Prejeta posojila in druge finančne obveznosti |
Dolžniški vrednostni papirji |
- | - | (11.000) | - | (11.000) | |
| Obveznosti iz najemov | - | - | (29.461) | - | (29.461) | ||
| Skupaj nekratkoročne finančne obveznosti | - | - | (290.409) | - | (290.409) | ||
| Prejeta posojila | - | - | (276.177) | - | (276.177) | ||
| Prejeta posojila in druge | Dolžniški vrednostni | ||||||
| finančne obveznosti | papirji | - | - | (195) | - | (195) | |
| Obveznosti iz najemov | - | - | (5.723) | - | (5.723) | ||
| Posl. obveznosti (brez obveznosti do države ter | - | - | (402.170) | - | (402.170) | ||
| zaposlencev) | Zamenjava obrestnih mer | - | (767) | - | - | (767) | |
| Izvedeni finančni instrumenti | Blagovni izvedeni | ||||||
| instrumenti | (15.364) | (109) | - | - | (15.473) | ||
| Skupaj kratkoročne finančne obveznosti | (15.364) | (876) | (684.265) | - | (700.505) | ||
| Skupaj finančne obveznosti | (15.364) | (876) | (974.674) | - | (990.914) |
| Petrol d.d. 30. junij 2025 |
||||||
|---|---|---|---|---|---|---|
| Poštena vrednost | Poštena vrednost izvedenih fin. instrumentov, uporabljenih za |
Poštena vrednost | Skupaj | |||
| prek poslovnega | varovanje pred | Odplačna | prek drugega | knjigovodska | ||
| (v tisoč EUR) | izida | tveganjem | vrednost | vseobseg. donosa | vrednost | |
| Fin. sr. po pošt. vred. prek drugega vseobseg. donosa |
Lastniški instrumenti | - | - | - | 25.628 | 25.628 |
| Dana posojila | - | - | 17.944 | - | 17.944 | |
| Poslovne terjatve | - | - | 6.959 | - | 6.959 | |
| Skupaj nekratkoročna finančna sredstva | - | - | 24.903 | 25.628 | 50.531 | |
| Sredstva na podlagi pogodb s kupci | - | - | 50 | - | 50 | |
| Dana posojila | - | - | 52.819 | - | 52.819 | |
| Poslovne terjatve (brez terjatev do države) | - | - | 394.559 | - | 394.559 | |
| Zamenjava obrestnih mer | - | 8.602 | - | - | 8.602 | |
| Rokovni (terminski) posli | 1.589 | - | - | - | 1.589 | |
| Izvedeni finančni instrumenti | Blagovni izvedeni instrumenti |
1.008 | - | - | - | 1.008 |
| Denar in denarni ustrezniki | - | - | 28.240 | - | 28.240 | |
| Skupaj kratkoročna finančna sredstva | 2.597 | 8.602 | 475.668 | - | 486.867 | |
| Skupaj finančna sredstva | 2.597 | 8.602 | 500.571 | 25.628 | 537.398 | |
| Prejeta posojila | - | - | (206.337) | - | (206.337) | |
| Prejeta posojila in druge finančne obveznosti |
Dolžniški vrednostni papirji |
- | - | (11.000) | - | (11.000) |
| Obveznosti iz najemov | - | - | (30.188) | - | (30.188) | |
| Skupaj nekratkoročne finančne obveznosti | - | - | (247.525) | - | (247.525) | |
| Prejeta posojila | - | - | (247.571) | - | (247.571) | |
| Prejeta posojila in druge finančne obveznosti |
Dolžniški vrednostni papirji |
- | - | (154) | - | (154) |
| Obveznosti iz najemov | - | - | (6.225) | - | (6.225) | |
| Posl. obveznosti (brez obveznosti do države ter | ||||||
| zaposlencev) | - | - | (406.323) | - | (406.323) | |
| Zamenjava obrestnih mer | - | (717) | - | - | (717) | |
| Rokovni (terminski) posli | (3.212) | - | - | - | (3.212) | |
| Izvedeni finančni instrumenti | Blagovni izvedeni instrumenti |
(4.529) | - | - | - | (4.529) |
| Skupaj kratkoročne finančne obveznosti | (7.741) | (717) | (660.273) | - | (668.731) | |
| Skupaj finančne obveznosti | (7.741) | (717) | (907.798) | - | (916.256) |
| 30. junij 2025 | 31. december 2024 | |||||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| (v tisoč EUR) | 1. raven | 2. raven | 3. raven | Skupaj | 1. raven | 2. raven | 3. raven | Skupaj |
| Fin. sr. po pošt. vrednosti prek | ||||||||
| drugega vseobsegajočega donosa | - | - | 27.850 | 27.850 | - | - | 27.850 | 27.850 |
| Izvedeni finančni instrumenti | - | 10.989 | - | 10.989 | - | 25.962 | - | 25.962 |
| Skupaj sredstva, merjena po | ||||||||
| pošteni vrednosti | - | 10.989 | 27.850 | 38.839 | - | 25.962 | 27.850 | 53.812 |
| Nekratkoročna dana posojila | - | - | 2.101 | 2.101 | - | - | 1.154 | 1.154 |
| Kratkoročna dana posojila | - | - | 302 | 302 | - | - | 1.081 | 1.081 |
| Nekratkoročne poslovne terjatve | - | - | 7.117 | 7.117 | - | - | 7.626 | 7.626 |
| Kratkoročne posl. terjatve (brez | ||||||||
| terjatev do države) | - | - | 620.334 | 620.334 | - | - | 673.684 | 673.684 |
| Sredstva na podlagi pog. s kupci | - | - | 5.870 | 5.870 | - | - | 5.281 | 5.281 |
| Denar in denarni ustrezniki | - | 118.266 | - | 118.266 | - | 76.861 | - | 76.861 |
| Skupaj sredstva, za katera je | ||||||||
| poštena vrednost razkrita | - | 118.266 | 635.724 | 753.990 | - | 76.861 | 688.826 | 765.687 |
| Skupaj sredstva | - | 129.255 | 663.574 | 792.829 | - | 102.823 | 716.676 | 819.499 |
| 30. junij 2025 | 31. december 2024 | |||||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| (v tisoč EUR) | 1. raven | 2. raven | 3. raven | Skupaj | 1. raven | 2. raven | 3. raven | Skupaj |
| Izvedeni finančni instrumenti | - | (27.825) | - | (27.825) | - | (21.516) | - | (21.516) |
| Skupaj obveznosti, merjene po pošteni vrednosti |
- | (27.825) | - | (27.825) | - | (21.516) | - | (21.516) |
| Nekratkoročna posojila in druge finančne obveznosti |
- | - | (231.339) | (231.339) | - | - | (254.380) | (254.380) |
| Nekratkoročne obv. iz najemov | - | - | (128.643) | (128.643) | - | - | (130.942) | (130.942) |
| Kratkoročna posojila in druge finančne obveznosti |
- | - | (72.929) | (72.929) | - | - | (99.496) | (99.496) |
| Kratkoročne obv. iz najemov | - | - | (21.302) | (21.302) | - | - | (20.556) | (20.556) |
| Kratkoročne poslovne obveznosti (brez obv. do države in zaposlencev) |
- | - | (551.131) | (551.131) | - | - | (543.101) | (543.101) |
| Skupaj obveznosti, za katere je poštena vrednost razkrita |
- | - | (1.005.344) | (1.005.344) | - | - | (1.048.475) | (1.048.475) |
| Skupaj obveznosti | - | (27.825) | (1.005.344) | (1.033.169) | - | (21.516) | (1.048.475) | (1.069.991) |
| 30. junij 2025 | 31. december 2024 | |||||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| (v tisoč EUR) | 1. raven | 2. raven | 3. raven | Skupaj | 1. raven | 2. raven | 3. raven | Skupaj |
| Fin. sr. po pošt. vrednosti prek | ||||||||
| drugega vseobsegajočega donosa | - | - | 25.628 | 25.628 | - | - | 25.628 | 25.628 |
| Izvedeni finančni instrumenti | - | 11.199 | - | 11.199 | - | 17.782 | - | 17.782 |
| Skupaj sredstva, merjena po | ||||||||
| pošteni vrednosti | - | 11.199 | 25.628 | 36.827 | - | 17.782 | 25.628 | 43.410 |
| Nekratkoročna dana posojila | - | - | 17.944 | 17.944 | - | - | 22.334 | 22.334 |
| Kratkoročna dana posojila | - | - | 52.819 | 52.819 | - | - | 46.828 | 46.828 |
| Nekratkoročne poslovne terjatve | - | - | 6.959 | 6.959 | - | - | 7.621 | 7.621 |
| Kratkoročne posl. terjatve (brez | ||||||||
| terjatev do države) | - | - | 394.559 | 394.559 | - | - | 417.550 | 417.550 |
| Sredstva na podlagi pog. s kupci | - | - | 50 | 50 | - | - | 5 | 5 |
| Denar in denarni ustrezniki | - | 28.240 | - | 28.240 | - | 30.555 | - | 30.555 |
| Skupaj sredstva, za katera je | ||||||||
| poštena vrednost razkrita | - | 28.240 | 472.331 | 500.571 | - | 30.555 | 494.338 | 524.893 |
| Skupaj sredstva | - | 39.439 | 497.959 | 537.398 | - | 48.337 | 519.966 | 568.303 |
| 30. junij 2025 | 31. december 2024 | |||||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| (v tisoč EUR) | 1. raven | 2. raven | 3. raven | Skupaj | 1. raven | 2. raven | 3. raven | Skupaj |
| Izvedeni finančni instrumenti | - | (8.458) | - | (8.458) | - | (16.240) | - | (16.240) |
| Skupaj obveznosti, merjene | ||||||||
| po pošteni vrednosti | - | (8.458) | - | (8.458) | - | (16.240) | - | (16.240) |
| Nekratkoročna posojila in druge | ||||||||
| finančne obveznosti | - | - | (217.337) | (217.337) | - | - | (260.948) | (260.948) |
| Nekratkoročne obv. iz najemov | - | - | (30.188) | (30.188) | - | - | (29.461) | (29.461) |
| Kratkoročna posojila in druge | ||||||||
| finančne obveznosti | - | - | (247.725) | (247.725) | - | - | (276.372) | (276.372) |
| Kratkoročne obv. iz najemov | - | - | (6.225) | (6.225) | - | - | (5.723) | (5.723) |
| Kratkoročne poslovne obveznosti | ||||||||
| (brez obv. do države in zaposlencev) | - | - | (406.323) | (406.323) | - | - | (402.170) | (402.170) |
| Skupaj obveznosti, za katere je | ||||||||
| poštena vrednost razkrita | - | - | (907.798) | (907.798) | - | - | (974.674) | (974.674) |
| Skupaj obveznosti | - | (8.458) | (907.798) | (916.256) | - | (16.240) | (974.674) | (990.914) |
Gibanje sredstev, merjenih po pošteni vrednosti, razvrščenih v raven 3
| Skupina Petrol | Petrol d.d. | ||||
|---|---|---|---|---|---|
| (v tisoč EUR) | 2025 | 2024 | 2025 | 2024 | |
| Stanje 1. januarja | 27.850 | 3.994 | 25.628 | 2.118 | |
| Zmanjšanje | - | (24) | - | (24) | |
| Stanje 30. junija | 27.850 | 3.970 | 25.628 | 2.094 |
Družba Petrol d.d., Ljubljana, je delniška družba, ki kotira na Ljubljanski borzi. Lastniška struktura na dan 30. junija 2025 je razkrita v poglavju 12. Delnica in lastniška struktura ter v prilogi 1: Družbe v skupini Petrol.
Vse transakcije s povezanimi osebami Skupine/Družbe so opravljene na podlagi tržnih pogojev, ki veljajo za transakcije z nepovezanimi osebami.
| Skupina Petrol | Petrol d.d. | ||||
|---|---|---|---|---|---|
| (v tisoč EUR) | 1-6 2025 | 1-6 2024 | 1-6 2025 | 1-6 2024 | |
| Prihodki iz pogodb s kupci: | |||||
| odvisne družbe | - | - | 346.905 | 440.703 | |
| skupaj obvladovane družbe | 2 | 246 | 2 | 14 | |
| pridružene družbe | 2 | 15 | 2 | 15 | |
| Nabavna vrednost prodanega blaga: | |||||
| odvisne družbe | - | - | 48.853 | 53.412 | |
| skupaj obvladovane družbe | 29 | 49 | - | - | |
| Stroški materiala: | |||||
| odvisne družbe | - | - | 63 | 298 | |
| Stroški storitev: | |||||
| odvisne družbe | - | - | 4.407 | 1.194 | |
| skupaj obvladovane družbe | - | 2 | - | - | |
| Drugi stroški: | |||||
| odvisne družbe | - | - | 16 | - | |
| Dobiček izvedenih finančnih instrumentov: | |||||
| odvisne družbe | - | - | 1.206 | 1.665 | |
| Izguba izvedenih finančnih instrumentov: | |||||
| odvisne družbe | - | - | 2.704 | 1.054 | |
| Prihodki/odhodki iz deležev v družbah v Skupini: | |||||
| odvisne družbe | - | - | 97.654 | 24.763 | |
| skupaj obvladovane družbe | 35 | 7 | 45 | 44 | |
| pridružene družbe | 78 | 594 | - | 914 | |
| Finančni prihodki za obresti: | |||||
| odvisne družbe | - | - | 760 | 607 | |
| skupaj obvladovane družbe | - | 12 | - | 12 | |
| Drugi finančni prihodki: | |||||
| odvisne družbe | - | - | 31 | 111 | |
| Finančni odhodki za obresti: | |||||
| odvisne družbe | - | - | 2.511 | 2.260 |
| Skupina Petrol | Petrol d.d. | |||
|---|---|---|---|---|
| (v tisoč EUR) | 30. junij 2025 31. december 2024 | 30. junij 2025 31. december 2024 | ||
| Naložbe v družbe v Skupini: | ||||
| odvisne družbe | - | - | 596.294 | 595.955 |
| skupaj obvladovane družbe | 332 | 342 | 233 | 233 |
| pridružene družbe | 1.800 | 1.864 | 337 | 337 |
| Nekratkoročna dana posojila: | ||||
| odvisne družbe | - | - | 16.879 | 22.306 |
| Kratkoročne poslovne terjatve: | ||||
| odvisne družbe | - | - | 68.906 | 47.841 |
| skupaj obvladovane družbe | 521 | 528 | 3 | 10 |
| Sredstva iz naslova izvedenih fin. instrumentov: | ||||
| odvisne družbe | - | - | 217 | 153 |
| Kratkoročna dana posojila: | ||||
| odvisne družbe | - | - | 52.581 | 45.899 |
| skupaj obvladovane družbe | - | 916 | - | 916 |
| Predujmi in druga sredstva: | ||||
| odvisne družbe | - | - | - | 213 |
| Nekratkoročna prejeta posojila: | ||||
| odvisne družbe | - | - | 23.042 | 21.000 |
| Nekratkoročne obveznosti iz najemov: | ||||
| odvisne družbe | - | - | 2.042 | 2.396 |
| Kratkoročna prejeta posojila: | ||||
| odvisne družbe | - | - | 184.088 | 229.763 |
| Kratkoročne obveznosti iz najemov: | ||||
| odvisne družbe | - | - | 1.283 | 1.237 |
| Kratkoročne poslovne obveznosti: | ||||
| odvisne družbe | - | - | 6.385 | 18.245 |
| Obveznosti na podlagi pogodb s kupci: | ||||
| odvisne družbe | - | - | 2 | 2 |
| Druge obveznosti: | ||||
| odvisne družbe | - | - | 2.987 | 1.166 |
| Petrol d.d. | Petrol d.d. | |||
|---|---|---|---|---|
| (v tisoč EUR) | 30. junij 2025 31. december 2024 | 30. junij 2025 | 31. december 2024 | |
| Izdana garancija za družbo: | Vrednost izdane garancije | Vrednost izkoriščene garancije | ||
| Petrol d.o.o. | 243.988 | 213.239 | 63.485 | 74.841 |
| Geoplin d.o.o. Ljubljana | 221.755 | 126.755 | 53.219 | 5.234 |
| Vjetroelektrane Glunča d.o.o. | 20.000 | 20.000 | 15.000 | 17.143 |
| E 3, d.o.o. | 15.000 | 15.000 | 1.503 | 3.079 |
| Petrol d.o.o. Beograd | 11.788 | 9.652 | 2.273 | 1.852 |
| Petrol BH Oil Company d.o.o. Sarajevo | 5.514 | 6.793 | 1.343 | 1.319 |
| Petrol Trade Handelsgesellschaft m.b.H. | 4.000 | 4.000 | 4.000 | 4.000 |
| Petrol Crna Gora MNE d.o.o. | 1.200 | 1.200 | 370 | 214 |
| Petrol Pay d.o.o. | 694 | 694 | - | - |
| Petrol LPG HIB d.o.o | 128 | 1.012 | 128 | 128 |
| Skupaj | 524.067 | 398.345 | 141.321 | 107.810 |
| Menice za poroštvo | 142.007 | 160.336 | 142.007 | 160.336 |
| Druge garancije | 8.792 | 15.462 | 8.792 | 15.462 |
| Skupaj možne obveznosti za dana jamstva | 674.866 | 574.143 | 292.120 | 283.608 |
Vrednost izdane garancije predstavlja maksimalno vrednost izdane garancije, vrednost izkoriščene garancije pa predstavlja vrednost, za katero ima družba izkazane obveznosti, za katere so garancije izdane.
Proti Družbi kot toženi stranki in dolžniku potekajo na sodišču tožbe v skupnem znesku 2,1 mio EUR (31. decembra 2024: 2,7 mio EUR). Uprava Družbe ocenjuje, da obstaja verjetnost izgube nekaterih tožb. Zaradi tega ima Družba v ta namen oblikovane dolgoročne rezervacije, ki na dan 30. junija 2025 znašajo 2,0 mio EUR (31. decembra 2024: 2,1 mio EUR).
Proti Skupini kot toženi stranki in dolžniku potekajo na sodišču tožbe v skupnem znesku 5,9 mio EUR (31. decembra 2024: 3,5 mio EUR). Uprava Skupine ocenjuje, da obstaja verjetnost izgube nekaterih tožb. Zaradi tega ima Skupina v ta namen oblikovane dolgoročne rezervacije, ki na dan 30. junija 2025 znašajo 2,9 mio EUR (31. decembra 2024: 2,8 mio EUR).
Po datumu poročanja ni dogodkov, ki bi pomembno vplivali na prikazane izkaze v prvih šestih mesecih leta 2025.
| Skupina Petrol, 30. junij 2025 | Goriva in derivati |
Trgovsko blago in storitve |
Energija in rešitve |
Ostalo |
|---|---|---|---|---|
| Matična družba | ||||
| Petrol d.d., Ljubljana | l | l | l | l |
| Odvisne družbe | ||||
| Petrol d.o.o. (100 %) | l | l | l | l |
| Petrol javna rasvjeta d.o.o. (100 %) | l | |||
| Adria-Plin d.o.o. (75 %) | l | |||
| Petrol BH Oil Company d.o.o. Sarajevo (100 %) | l | l | l | |
| Petrol d.o.o. Beograd (100 %) | l | l | l | |
| Petrol Lumennis PB JO d.o.o. Beograd (100 %) | l | |||
| Petrol Lumennis VS d.o.o. Beograd (100 %) | l | |||
| Petrol Lumennis ZA JO d.o.o. Beograd (100 %) | l | |||
| Petrol Lumennis ŠI JO d.o.o. Beograd (100 %) | l | |||
| Petrol KU 2021 d.o.o. Beograd (100 %) | l | |||
| Petrol Lumennis KI JO d.o.o. Beograd (100 %) | l | |||
| Petrol Lumennis SU JO d.o.o. Beograd (100 %) | l | |||
| Petrol Lumennis MI JO d.o.o. Beograd (100 %) | l | |||
| Petrol Lumennis MN JO d.o.o. Beograd (100 %) | l | |||
| Petrol Crna Gora MNE d.o.o. (100 %) | l | l | ||
| Petrol Trade Handelsges.m.b.H. (100 %) | l | |||
| Beogas d.o.o. Beograd (100 %) | l | |||
| Petrol LPG d.o.o. Beograd (100 %) | l | |||
| Petrol LPG HIB d.o.o. (100 %) | l | |||
| Petrol Power d.o.o. Sarajevo (100 %) | l | |||
| Petrol-Energetika DOOEL Skopje (100 %) | l | |||
| Petrol Bucharest ROM S.R.L. (100 %) | l | |||
| Petrol Hidroenergija d.o.o. Teslić (80 %) | l | |||
| Vjetroelektrane Glunča d.o.o. (100 %) | l | |||
| IG Energetski Sistemi d.o.o. (100 %) | l | |||
| Petrol Geo d.o.o. (100 %) | l | |||
| Zagorski metalac d.o.o. (75 %) | l | |||
| Petrol Pay d.o.o. (100 %) | l | |||
| Atet d.o.o. (96 %; 100 % glasovalnih pravic) | l | |||
| Atet Mobility Zagreb d.o.o. (100 %) | l | |||
| E 3, d.o.o. (100 %) | l | |||
| STH Energy d.o.o. Kraljevo (80 %) | l | |||
| Petrol - OTI - Terminal L.L.C. (100 %) | l | |||
| Geoplin d.o.o. Ljubljana (99,81 %; 100 % glasovalnih pravic) | l | |||
| Geoplin d.o.o., Zagreb (100 %) | l | |||
| Geoplin Italia S.R.L. (100 %) | l | |||
| Zagorski metalac d.o.o. (25 %) | l | |||
| Skupaj obvladovane družbe | ||||
| Soenergetika d.o.o. (25 %) | l | |||
| Vjetroelektrana Dazlina d.o.o. (50 %) | l | |||
| Pridružene družbe | ||||
| Knešca d.o.o. (47,27 % družbe je v lasti družbe E 3, d.o.o.) | l |
Shema skupine Petrol na 30. junij 2025 ne vključuje neaktivnih družb.
Have a question? We'll get back to you promptly.