Petrol Group — Annual Report 2016

Feb 20, 2017

Petrol, Slovenska energetska družba, d.d., Ljubljana

Dunajska cesta 50, 1000 Ljubljana Matična številka: 5025796000 Vpis v sodni register: Okrožno sodišče v Ljubljani, pod vložno številko 1/05773/00 Osnovni kapital: 52.240.977,04 EUR ID za DDV SI80267432 Tel.: +386 1 / 47 14 232 www.petrol.si

LETNO

POROČILO

SKUPINE

DRUŽBE

leto 2016

PETROL in

PETROL d.d.,

LJUBLJANA, za

Založnik: Petrol d.d., Ljubljana Vsebinska in oblikovna zasnova: SM Studio Marketing Uredništvo in produkcija: SM Studio Marketing Fotografije: Tomo Jeseničnik, Primož Korošec, Shutterstock, Geavis d.o.o. in arhiv Petrol d.d., Ljubljana

Februar 2017

IZJAVA UPRAVE IZJAVA UPRAVE

Člani uprave in nadzorni svet družbe Petrol d.d., Ljubljana, v skladu s 60.a členom Zakona o gospodarskih družbah zagotavljajo, da je Letno poročilo skupine Petrol in družbe Petrol d.d., Ljubljana, za leto 2016, vključno z izjavo o upravljanju, sestavljeno in objavljeno v skladu z Zakonom o gospodarskih družbah, Zakonom o trgu finančnih instrumentov ter Mednarodnimi standardi računovodskega poročanja.

Člani uprave družbe Petrol d.d., Ljubljana, ki jo sestavljajo Tomaž Berločnik, predsednik uprave, Rok Vodnik, član uprave, Igor Stebernak, član uprave, in Ika Krevzel Panić, članica uprave, delavska direktorica, v skladu s 110. členom Zakona o trgu finančnih instrumentov izjavljajo po njihovem najboljšem védenju:

• ∙ da je računovodsko poročilo skupine Petrol in družbe Petrol d.d., Ljubljana, za leto 2016 sestavljeno v skladu z Mednarodnimi standardi računovodskega poročanja in da izkazuje resničen ter pošten prikaz sredstev in obveznosti, finančnega položaja, poslovnega izida in vseobsegajočega donosa družbe Petrol d.d., Ljubljana, in drugih družb, vključenih v konsolidacijo, kot celote;
• ∙ da poslovno poročilo skupine Petrol in družbe Petrol d.d., Ljubljana, za leto 2016 vključuje pošten prikaz razvoja in izidov poslovanja družbe ter njenega finančnega položaja, vključno z opisom bistvenih vrst tveganj, ki so jim družba Petrol d.d., Ljubljana, in druge družbe, vključene v konsolidacijo, kot celota izpostavljene.

Ljubljana, 10. februar 2017

Tomaž Berločnik predsednik uprave

Igor Stebernak član uprave

Rok Vodnik član uprave

Letno poročilo Petrol 2016

Ika Krevzel Panić članica uprave, delavska direktorica

Igor Stebernak član uprave

Tomaž Berločnik predsednik uprave

Ika Krevzel Panić članica uprave, delavska direktorica

Z ROKO V ROKI

6

6

Stremimo k sožitju. Naravi smo podali roko in jo vzeli za učiteljico. Postala je naša vest, naše vodilo in navdih. Opominja nas na zavezo, ki smo jo dali: ustvariti prijazno okolje za današnje in prihodnje generacije. Generacije, ki bodo živele v pristnem sobivanju, kot leva in desna roka.

KAZALO

· Izjava uprave 3
POSLOVNO POROČILO 2016 9
· Poudarki poslovanja v letu 2016 . 10
· Pismo Predsednika uprave . 12
POSLOVANJE V LETU 2016 . 17
· Strateške usmeritve. . 20
· Skupina Petrol v regiji . 21
· Izjava o upravljanju družbe . 22
· Analiza uspešnosti poslovanja v letu 2016 . 30
· Dogodki po koncu obračunskega obdobja. . 34
· Delnica družbe 35
· Upravljanje tveganj 39
POSLOVNE DEJAVNOSTI 49
· PRODAJA. . 50
· Prodaja proizvodov iz nafte . 50
· Prodaja trgovskega blaga . 54
· Prodaja utekočinjenega naftnega plina. . 55
· Prodaja zemeljskega plina . 55
· Prodaja elektrike končnim uporabnikom . 56
· ENERGETSKI IN OKOLJSKI SISTEMI. . 57
· Distribucija zemeljskega plina 57
· Daljinsko ogrevanje . 57
· Okoljske rešitve 59
· Energetske rešitve . 59
· Proizvodnja elektrike. . 60
· TRGOVANJE. . 61
TRAJNOSTNI RAZVOJ . 63
· Zaposleni. . 65
· Zadovoljstvo kupcev 70
· Nadzor kakovosti. . 72
· Naložbe. . 74
· Informacijska tehnologija. . 76
· Varstvo okolja. . 78
· Družbena odgovornost. . 80
SKUPINA PETROL 83
· Matična družba. . 85
· Odvisne družbe . 86
· Skupaj obvladovane družbe . 92
· Pridružene družbe . 93
POROČILO NADZORNEGA SVETA 95
RAČUNOVODSKO POROČILO 2016 101

POSLOVNO POROČILO 2016

Letno poročilo Petrol 2016

Poslovni uspeh dosežemo, ko najdemo pravo ravnovesje med drznostjo in tveganjem. Osebni uspeh dosežemo, ko združimo poklicne in zasebne želje. Ustvarili smo kar 6 % višji EBITDA kot leto prej.

POUDARKI POSLOVANJA V LETU 2016

	DOSEŽENO
SKUPINA PETROL	EM	2016	2015	Indeks 2016 / 2015
Prihodki od prodaje	mio EUR	3.856,7	3.816,9	101
Prilagojeni kosmati poslovni izid1	mio EUR	382,0	347,9	110
Poslovni izid iz poslovanja	mio EUR	99,6	90,5	110
Čisti poslovni izid	mio EUR	72,7	65,3	111
Kapital	mio EUR	595,7	547,4	109
Bilančna vsota	mio EUR	1.502,8	1.474,4	102
EBITDA2	mio EUR	143,8	135,4	106
EBITDA / prilagojeni kosmati poslovni izid	%	37,7	38,9	97
Stroški iz poslovanja / prilagojeni kosmati poslovni izid	%	75,2	75,4	100
Neto dolg / kapital3		0,6	0,8	77
Neto dolg / EBITDA		2,6	3,3	79
ROE		12,2	11,9	102
Dodana vrednost na zaposlenega4	tisoč EUR	58,8	58,1	101
Čisti poslovni izid na delnico5	EUR	35,2	31,7	111
Tečaj delnice na zadnji trgovalni dan leta	EUR	325,0	255,8	127
Količinska prodaja proizvodov iz nafte	mio t	3,2	2,9	112
Količinska prodaja utekočinjenega naftnega plina	tisoč t	141,6	77,1	184
Količinska prodaja zemeljskega plina	mio m3	123,0	120,9	102
Prodaja električne energije	TWh	17,6	14,1	125
Prihodki od prodaje trgovskega blaga	mio EUR	505,2	486,6	104
Število bencinskih servisov na zadnji dan obdobja		487	487	100
Število zaposlenih (skupaj z zaposlenimi na bencinskih servisih v upravljanju) na zadnji dan obdobja		4.166	4.068	102

¹ Prilagojeni kosmati poslovni izid = prihodki od prodaje - nabavna vrednost prodanega blaga, gre za postavko, ki ni opredeljena v Mednarodnih standardih računovodskega poročanja 2 EBITDA = poslovni izid iz poslovanja + stroški amortizacije brez ekološke amortizacije 3 Neto zadolženost / kapital = (dolgoročne in kratkoročne finančne obveznosti - denar in denarni ekvivalenti) / kapital

⁴ Dodana vrednost na zaposlenega = EBITDA + vsebinski stroški dela 5 Čisti poslovni izid na delnico = čisti poslovni izid poslovnega leta, ki pripada lastnikom obvladujoče družbe/tehtano povprečno št. izdanih navadnih delnic brez lastnih delnic

Število bencinskih servisov

Količinska prodaja proizvodov iz nafte

EBITDA

Prihodki od prodaje trgovskega blaga

Struktura naložb skupine Petrol v letu 2016

Čisti poslovni izid

PISMO PREDSEDNIKA UPRAVE

12

Spoštovani delničarji, poslovni partnerji in sodelavci,

za nami je zelo uspešno poslovno leto. Poslovanje skupine Petrol poteka na zahtevnem področju energetike. Razmere v energetiki, dogajanja na svetovnem naftnem trgu, gospodarska gibanja tako v svetu kot še posebej na naših maloprodajnih trgih nam postavljajo zahtevne poslovne okvire. Na zahteve in izzive poslovnega okolja se odzivamo s skrbnim načrtovanjem, premišljenimi poslovnimi odločitvami, a hitrim odzivanjem na spremembe in učinkovitim sistemom za obvladovanje tveganj.

V skupini Petrol smo v letu 2016 realizirali 3,9 mrd EUR prihodkov od prodaje, kar je 1 odstotek več kot v letu 2015. Prilagojeni kosmati poslovni izid je znašal 382,0 mio EUR, kar je 10 odstotkov več kot v letu 2015. EBITDA, realiziran v višini 143,8 mio EUR, je najvišji v Petrolovi poslovni zgodovini. Čisti poslovni izid je znašal 72,7 mio EUR, kar je 11 odstotkov več kot v letu 2015.

Naša kapitalska politika temelji na maksimiranju donosov delničarjev, kar uresničujemo z dobrim poslovanjem in stabilno dividendno politiko. V letu 2016 smo za leto 2015 izplačali dividende v višini 12,6 EUR na delnico.

Skupina Petrol je glavni dobavitelj proizvodov iz nafte v Sloveniji, postaja pa čedalje pomembnejši in prepoznavnejši tudi v širši regiji. V letu 2016 smo v skupini Petrol prodali 3,2 mio ton proizvodov iz nafte, kar je 12 odstotkov več kot v letu 2015. S prodajo trgovskega blaga smo realizirali 505,2 mio EUR prihodkov od prodaje, kar je 4 odstotke več kot v letu 2015. Preko 487 maloprodajnih mest v Sloveniji in na trgih JV Evrope kupcem omogočamo, da poleg tega, da poskrbijo za svoja vozila, opravijo še vrsto drugih opravil, od nakupa živil do plačila položnic, prevzema paketov, nakupa vstopnic, ali pa prevzamejo blago, ki so ga naročili preko Petrolove spletne trgovine eShop. Petrolova kava na poti in odlične sveže pripravljene dobrote iz Fresh kotičkov postajajo nepogrešljiv spremljevalec naših poti.

Kot energetska družba zagotavljamo celovito oskrbo z energenti ter energetskimi in okoljskimi rešitvami. V letu 2016 smo prodali 141,6 tisoč ton utekočinjenega naftnega plina, 123,0 mio m3 zemeljskega plina, 17,6 TWh elektrike in 129,5 tisoč MWh toplote.

V letu 2016 smo za naložbe namenili 61,3 mio EUR. Pridobivanje energije iz obnovljivih virov je pomemben vidik energetskega razvoja, zato smo investirali v gradnjo vetrne elektrarne na Hrvaškem in v gradnjo male hidroelektrarne v Bosni in Hercegovini. Investicijska sredstva smo namenili tudi ostalim energetskim projektom ter širitvi maloprodajne mreže, tako v Sloveniji kot na trgih JV Evrope.

Skupina Petrol sodi med večje zaposlovalce v regiji. Zavedamo se, da so naši poslovni uspehi rezultat zavzetega dela naših 4.166 zaposlenih, ki s svojimi sposobnostmi, ustvarjalnostjo, izkušnjami in znanjem bistveno pripomorejo k poslovnim uspehom in trajnostnemu razvoju skupine Petrol. Cenimo prispevek vsakega posameznika, zato smo v letu 2016 prenovili sistem nagrajevanja, ki bo zaposlene še bolj spodbujal k razvoju njihovih potencialov in sposobnosti. K temu bo pomembno pripomogel sistem mentorstva, kjer zaposleni med sabo prenašajo svoje znanje in izkušnje.

V skupini Petrol smo veseli, da lahko družbenemu okolju, kjer poslujemo, vračamo tudi kot donatorji in sponzorji. Podpiramo krvodajalstvo, naši zaposleni kot prostovoljci popestrijo dan starejšim ali pa prebelijo sobo z mladimi, ki še posebej potrebujejo skrb in pozornost. Sodelujemo s športniki, podpiramo športne in kulturne prireditve.

V Petrolu pa nismo ponosni samo na svoje poslovne uspehe, temveč tudi na to, da rezultate ustvarimo na pravi način. Korporativna integriteta, ki se kaže v etičnem in transparentnem poslovanju, je naše vodilo. Hočemo biti odlični tudi v tem, kako je prav.

Poslovno okolje se hitro spreminja. Priča smo intenzivnemu tehnološkemu razvoju. Digitalizacija poslovanja spreminja nakupne navade potrošnikov in prodajne poti. Za družbe, ki poslujemo na energetskem področju, ima pomembno vlogo zavedanje o klimatskih spremembah, ki so pogojene tudi z uporabo fosilnih goriv. Razvoj energetike gre v smer zmanjševanja tveganja klimatskih sprememb, obenem pa se iščejo take rešitve, ki zagotavljajo dostopno in zanesljivo energetsko oskrbo.

V skupini Petrol se na izzive, ki jih prinaša prihodnost, pripravljamo že sedaj. V letu 2016 smo pripravili Strateški poslovni načrt skupine Petrol za obdobje 2016–2020. Določili smo si glavne smernice poslovanja, da bomo dosegali dolgoročno rast in razvoj. Skladno s strategijo do leta 2020 največji del ustvarjenega rezultata še vedno načrtujemo s prodajo energentov in trgovskega blaga. Kupec je v središču našega delovanja in s pomočjo večkanalnega prodajnega pristopa (omni channel) se mu bomo še bolj približali. Postati želimo prepoznaven regionalni ponudnik celovitih energetskih in okoljskih rešitev ter partner v razvoju krožnega gospodarstva za prehod v nizkoogljično družbo. To bomo dosegli z aktivnim razvojem decentralizirane proizvodnje energije iz okolju prijaznih virov energije, z razvojem pametnih mest, tovarn in omrežij ter z oblikovanjem ponudbe trajnostnih in konkurenčnih rešitev po meri odjemalcev. Največjo rast načrtujemo pri projektih digitalizacije, ki so osredotočeni na stranko. Racionalizacija poslovnih procesov in nadaljnji razvoj učinkovitega sistema obvladovanja tveganj nam bosta omogočila, da bo naše poslovanje potekalo v začrtanih okvirih.

Leto 2016 je bilo odlično. Poslovne uspehe smo dosegli z vami in zaradi vas. Naj se vam ob tej priložnosti zahvalim, ker nam omogočate, da se razvijamo. Dobri rezultati, doseženi v letu 2016, so velik izziv in obveza za prihodnost. Obljubljamo, da bomo vse svoje sile, znanje in sposobnosti usmerili v doseganje še boljših rezultatov.

Ker verjamemo v to, kar delamo.

Tomaž Berločnik, predsednik uprave

POSLOVANJE V LETU 2016

Zagotavljamo energijo, ki poganja naša življenja, ter ji dodajamo priročnost trgovske dejavnosti. Od zanesljivega partnerja na poti želimo postati vaš življenjski spremljevalec vseh 24 ur dneva. Kot sopotnik, na katerega se lahko vedno zanesete.

17

Letno poročilo Petrol 2016

Poslanstvo

18

S celovito ponudbo sodobnih energetsko-okoljskih rešitev skrbimo za zanesljivo, gospodarno in okolju prijazno oskrbo ter skupaj z našimi partnerji ustvarjamo nizkoogljično družbo. Preko razvejane mreže tradicionalnih in digitalnih prodajnih mest zadovoljujemo spreminjajoče potrebe naših uporabnikov za varno in udobno življenje, pot in poslovanje. S svojim delovanjem vsakodnevno izkazujemo družbeno odgovornost in zavezanost trajnostnemu razvoju.

Vizija

Smo vodilni regijski igralec na področju energetike in povezanih storitev po kriteriju prihodkov. Prepoznani smo kot eden najpomembnejših ponudnikov pametnih rešitev za dom, mobilnost in poslovanje. Z inovativnostjo in digitalnimi rešitvami smo razvili uspešne nove poslovne modele in partnerstva. Zagotavljamo odlično celovito uporabniško izkušnjo in povečujemo število prodanih produktov na posameznega kupca v sistemu vsekanalnosti (»omnichannel«).

Vrednote

Spoštovanje: Spoštujemo sočloveka in okolje. Zaupanje: S poštenostjo gradimo partnerstva. Odličnost: Hočemo biti najboljši v vsem, kar delamo. Ustvarjalnost: S svojimi idejami ustvarjamo napredek. Srčnost: Delamo zavzeto in pogumno.

V Petrolu čutimo posebno odgovornost do svojih zaposlenih, kupcev, dobaviteljev, poslovnih partnerjev, lastnikov in družbe kot celote. Njihova pričakovanja uresničujemo z motiviranimi in podjetniško usmerjenimi zaposlenimi, upoštevamo temeljna zakonska in moralna pravila slovenske družbe in širša evropska merila ter skrbimo za varovanje okolja.

Strateški poslovni načrt 2016–2020

STRATEŠKE

USMERITVE

Strateški poslovni načrt je temeljni korporativni dokument, v katerem je s poslanstvom, vizijo, vrednotami, cilji in strategijami opredeljena poslovna prihodnost skupine Petrol za obdobje 2016–2020.

V skupini Petrol bomo s celovito ponudbo sodobnih energetsko-okoljskih rešitev še naprej skrbeli za zanesljivo, gospodarno in okolju prijazno oskrbo ter skupaj s partnerji ustvarjali nizkoogljično družbo. Z razvejano mrežo tradicionalnih in digitalnih prodajnih mest bomo zadovoljevali spreminjajoče se potrebe naših uporabnikov za varno in udobno življenje, pot in poslovanje. S svojim delovanjem bomo vsakodnevno izkazovali družbeno odgovornost in zavezanost trajnostnemu razvoju. Poslanstvo, ki ga krajše izražamo s korporativnim podpisom »Energija za življenje«, pa uresničujemo na temelju naših vrednot in osrednjih sposobnosti oziroma konkurenčnih prednosti.

Petrolova vizija za leto 2020 nas zavezuje, da postanemo po kriteriju prihodkov vodilni igralec v regiji na področju energetike in povezanih storitev. Prepoznani bomo kot eden najpomembnejših ponudnikov pametnih rešitev za dom, mobilnost in poslovanje. Z inovativnostjo in digitalnimi rešitvami bomo razvili uspešne nove poslovne modele in partnerstva. Zagotavljali bomo odlično celovito uporabniško izkušnjo in povečevali število prodanih produktov na posameznega kupca.

Naš poslovni model temelji na inovativnosti in stroškovni učinkovitosti, strankam pa ponujamo enostavne, celovite, sodobne in zanesljive rešitve. Obvladovanje tveganj je vpeto v vse ravni našega delovanja, tako ustvarjamo novo vrednost za delničarje in ohranjamo investicijsko bonitetno oceno.

Skupina Petrol deluje na trgih srednje in primarno jugovzhodne Evrope. V energetsko in trgovsko dejavnost na teh trgih, poleg številnih obstoječih večjih in manjših podjetij z inovativnimi poslovnimi modeli, vstopajo novi, tudi globalni akterji. Globalno in lokalno se soočamo z velikimi družbenimi in tehnološkimi spremembami, ki jih lahko na kratko označimo s pojmom »digitalna globalizacija«. Vse to povečuje nevarnosti in hkrati ponuja nove priložnosti.

Glavne strateške usmeritve razvoja skupine Petrol

Temeljne strateške usmeritve, ki jim bo skupina Petrol sledila do leta 2020, so:

• ∙ uravnoteženost med stabilnim poslovanjem in razvojem za nove izzive (razvoj gibke oziroma agilne organizacije z ustrezno, tveganjem prilagojeno donosnostjo, z upoštevanjem trajnostnega razvoja in družbene odgovornosti),
• ∙ povečevanje prodaje in prehod na nove poslovne modele (razvoj obstoječih in novih trgov ter kupcev z inovativnimi poslovnimi modeli; osredotočenost na celovito in osebno obravnavo ter odlično izkušnjo strank na celotni uporabniški poti),
• ∙ procesna učinkovitost in upravljanje tveganj (dinamično uravnavanje organiziranosti, učinkovitost poslovanja v duhu dobrega gospodarja, napredni sistemi obvladovanja tveganj).

Glavni cilji skupine Petrol za leto 2020 so:

• ∙ 4,3 mrd EUR prihodkov od prodaje,
• ∙ 190 mio EUR EBITDA,
• ∙ 97 mio EUR čistega poslovnega izida,
• ∙ 2,2 neto dolg / EBITDA,
• ∙ 350 mio EUR naložb v stalna sredstva v obdobju 2016–2020,
• ∙ 527 bencinskih servisov v maloprodajni mreži,
• ∙ 2,9 mio ton prodanih proizvodov iz nafte1 ,
• ∙ 236 tisoč ton prodaje utekočinjenega naftnega plina,
• ∙ 719 mio EUR prihodkov od prodaje trgovskega blaga,
• ∙ 413 mio m3 prodaje zemeljskega plina (dobava in trgovanje),
• ∙ 15 TWh prodaje električne energije (dobava in trgovanje),
• ∙ 139 tisoč MWh prodane toplote.

Z doseganjem zastavljenih ciljev se bo krepila dolgoročna finančna stabilnost skupine Petrol. S stabilno dividendno politiko bomo zagotavljali uravnoteženost dividendnih donosov delničarjev ter uporabo prostega denarnega toka za financiranje investicijskih načrtov skupine Petrol. To bo zagotavljalo dolgoročno rast in razvoj skupine Petrol, s tem pa maksimiranje vrednosti za lastnike.

¹ V prodajo proizvodov iz nafte ni vključena prodaja utekočinjenega naftnega plina, ki je prikazana ločeno.

Petrol kot ambasador korporativne integritete

V Petrolu bomo dosegali cilje ob spoštovanju veljavnih predpisov in Smernic korporativne integritete. Pri delu bomo upoštevali visoke standarde poslovne etike in gradili organizacijsko kulturo, ki spodbuja zakonito, transparentno in etično ravnanje in odločanje vseh zaposlenih. Med zaposlenimi in poslovnimi partnerji bomo širili in utrjevali zavedanje o pomenu skladnosti poslovanja. Uveljavljali bomo načelo ničelne tolerance do nezakonitega in neetičnega ravnanja zaposlenih in poslovnih partnerjev.

Plan za leto 2017

20

Energetika sodi med najpomembnejše gospodarske panoge. Zanjo je značilen nagel razvoj tako v smeri energetske učinkovitosti kot novega načina uporabe obstoječih energentov in razvoja novih. Z razvojem tehnologij se z manj energije naredi več, na cestah je sicer več avtomobilov, ki pa z manj goriva prevozijo daljše razdalje kot nekoč, z energetsko učinkovito gradnjo in izolacijo stavb se porabi manj energije za ogrevanje in hlajenje. Pomembno vlogo ima zavedanje o klimatskih spremembah, ki so pogojene tudi z uporabo fosilnih goriv. Svetovna prizadevanja gredo zato v smeri zmanjševanja tveganja klimatskih sprememb, hkrati pa se išče take rešitve, ki zagotavljajo dostopno in zanesljivo energetsko oskrbo.

Poleg trendov na energetskem področju na poslovanje skupine Petrol vpliva več drugih, med seboj pogosto soodvisnih dejavnikov. Med najpomembnejše sodijo: gibanje cen na naftnem trgu, gibanje tečaja ameriškega dolarja ter splošne svetovne gospodarske razmere. V mednarodnem poslovnem okolju sta za delovanje skupine Petrol najpomembnejša dejavnika gibanje cen na naftnem trgu in tečaj ameriškega dolarja, ki odražata svetovna gospodarska gibanja. Na Petrolovo domače poslovno okolje pa vplivajo gospodarske razmere (gospodarska rast, stopnja rasti cen, rast potrošnje in proizvodnje) ter ukrepi, s katerimi država regulira cene in trg energentov. Poleg tega pa na poslovanje skupine Petrol vplivajo tudi spremembe v poslovnem okolju, ki jih narekuje digitalizacija. V strateškem poslovnem načrtu skupine Petrol za obdobje 2016–2020 ima zato pomembno mesto razvoj novih poslovnih modelov in digitalizacije poslovanja.

Za leto 2017 se na Petrolovih glavnih prodajnih trgih (Slovenija in Hrvaška) predvideva gospodarska rast, vendar bodo gospodarske razmere še vedno zahtevne.

Skupina Petrol si je za leto 2017 zastavila ambiciozne cilje. Za doseganje zastavljenih ciljev bo skupina Petrol v letu 2017 posebno pozornost namenila racionalizaciji komercialnih in podpornih poslovnih procesov.

Glavni cilji poslovanja skupine Petrol v letu 2017:

• ∙ 3,6 mrd EUR prihodkov od prodaje,
• ∙ prilagojeni kosmati poslovni izid v višini 386 mio EUR,
• ∙ EBITDA v višini 150,9 mio EUR,
• ∙ čisti poslovni izid v višini 74,7 mio EUR,
• ∙ neto dolg/kapital v višini 0,6,
• ∙ neto dolg/EBITDA v višini 2,8,
• ∙ prodaja proizvodov iz nafte v višini 2,7 mio ton,
• ∙ prodaja utekočinjenega naftnega plina v višini 151,9 tisoč ton,
• ∙ 524,7 mio EUR prihodkov od prodaje trgovskega blaga,

SLOVENIJA

AVSTRIJA

ČEŠKA

SRBIJA BOSNA IN

ČRNA GORA

KOSOVO

MAKEDONIJA

ROMUNIJA

HERCEGOVINA

HRVAŠKA

• ∙ prodaja električne energije v višini 12,4 TWh,
• ∙ maloprodajna mreža 493 bencinskih servisov in
• ∙ naložbe v stalna sredstva v višini 63,2 mio EUR.

SKUPINA PETROL V REGIJI

21

Letno poročilo Petrol 2016

IZJAVA O UPRAVLJANJU DRUŽBE

Družba Petrol d.d., Ljubljana, podaja v skladu z določilom petega odstavka 70. člena ZGD-1 Izjavo o upravljanju družbe.

1. Sklicevanje na veljavni kodeks upravljanja

Za družbo je za obdobje od 1. januarja 2016 do 31. decembra 2016 veljal Kodeks upravljanja javnih delniških družb (Kodeks), ki so ga sporazumno oblikovali in sprejeli Ljubljanska borza, d.d., Ljubljana, Združenje nadzornikov Slovenije in Združenje Manager ter je bil v prenovljeni obliki sprejet 8. decembra 2009 in se je začel uporabljati s 1. januarjem 2010. Kodeks je dostopen na spletnih straneh Ljubljanske borze http://www.ljse.si/ v slovenskem in angleškem jeziku. Družba ni sprejela lastnega kodeksa upravljanja. Upravljanje poteka v skladu z določili ZGD-1 in v okvirih zgoraj navedenega Kodeksa. Nadzorni svet in uprava sta v skladu s priporočili Kodeksa upravljanja javnih delniških služb skupaj oblikovala in na seji nadzornega sveta 23. novembra 2010 sprejela Politiko upravljanja družbe Petrol d.d., Ljubljana, ki je bila 28. decembra 2010 objavljena v borznem informacijskem sistemu SEOnet Ljubljanske borze. Na sejah nadzornega sveta 12. decembra 2013, 11. decembra 2014 in 15. decembra 2016 pa je bila Politika posodobljena in 23. decembra 2013, 13. januarja 2015 in 23. decembra 2016 objavljena v borznem informacijskem sistemu SEOnet Ljubljanske borze (zadnja veljavna različica na http://seonet.ljse.si/default.aspx?doc=PUBLIC_AN-NOUNCEMENTS_BY_PRIME_MARKET_ISSUERS&doc_ id=62074). V slovenskem in angleškem jeziku je dostopna tudi na spletnih straneh družbe Petrol d.d., Ljubljana (www. petrol.si).

Izjava o spoštovanju določb Kodeksa

Pri svojem poslovanju družba spoštuje zgoraj navedeni Kodeks, tako vodilna načela kot tudi konkretizirana priporočila, večja odstopanja pa so navedena oziroma pojasnjena v nadaljevanju.

∙ Drugi cilji – poleg maksimiranja vrednosti – v statutu niso navedeni, ker naj temeljni pravni akt družbe opredeljuje le značilnosti, ki jih zahteva korporacijska zakonodaja za širši opis družbe kot pravne osebe, ne pa tudi, da bi se z drugimi opredelitvami rušila jasna slika o pravnem subjektu. Vse ostale cilje družba jasno razkriva v vseh objavljenih dokumentih na svoji spletni strani ali v javnih objavah v borznem informacijskem sistemu SEOnet Ljubljanske borze, če je to potrebno (Kodeks: Okvir upravljanja družb, točka 1).

• ∙ Izjave o neodvisnosti članov nadzornega sveta družbe po sklepu nadzornega sveta niso objavljene na spletnih straneh družbe, družba pa je objavila, da so se člani nadzornega sveta opredelili do kriterijev neodvisnosti in da razkritja o morebitnih nasprotjih interesov niso take narave, da bi lahko vplivala na nepristransko in objektivno izvajanje nalog oziroma odločanje kateregakoli člana nadzornega sveta (Kodeks: Nadzorni svet, točka 8, drugi odstavek).
• ∙ Zaradi visoke stopnje tajnosti podatkov in višjega standarda komunikacije s člani nadzornega sveta se informacijske tehnologije pri sklicevanju sej in razpošiljanju gradiv nadzornega sveta uporablja redko. Uvedene bodo, ko bodo vsi člani nadzornega sveta in komisij opremljeni z dovolj varnimi povezavami ter protokoli za preprečitev nepooblaščenih dostopov do dokumentov in si bodo na tej osnovi lahko varno zagotavljali gradiva tudi v tiskani obliki, kadar je to potrebno ali zaželeno (Kodeks: Nadzorni svet, točka 8.4).
• ∙ Nadzorni svet mandatov komisij (sestavljene so iz članov nadzornega sveta, razen zunanjega člana revizijske komisije) ni določil. Članom komisij, ki so člani nadzornega sveta, članstvo v komisijah preneha s prenehanjem opravljanja funkcije člana nadzornega sveta ali z razrešitvijo (Kodeks: Nadzorni svet, točka 13.2).
• ∙ Družba nima notranjega akta oziroma predpisanih pravil, ki bi dodatno – poleg zakonskih določil in pravil – predpisovala omejitve trgovanja z delnicami družbe, pač pa osebe, ki so jim dostopne notranje informacije, podpišejo posebno izjavo o varovanju notranjih informacij, družba pa vodi sezname oseb, ki so jim dostopne notranje informacije, vse v skladu z zahtevami Agencije za trg vrednostnih papirjev (Kodeks: Transparentnost poslovanja, točka 20.3).
• ∙ Družba v letnem poročilu ne razkriva položajev v organih upravljanja ali nadzora nepovezanih družb, ki jih zasedajo člani uprave in člani nadzornega sveta, ker člani

uprave ali nadzornega sveta obveščajo nadzorni svet o potencialnih kršitvah konkurence in morebitnih odvisnostih (Kodeks: Transparentnost poslovanja, točka 22.5).

∙ Družba razkrije le bruto prejemke vsakega posameznega člana uprave in nadzornega sveta v skladu z zakonskimi zahtevami, ne pa tudi neto prejemkov (Kodeks: Transparentnost poslovanja, točka 22.7).

Od 1. januarja 2017, ko je stopil v veljavo, je postal referenčni kodeks družbe Slovenski kodeks upravljanja javnih delniških družb, ki je vsebinsko posodobljena inačica Kodeksa, ki je veljal v letu 2016. Oblikovala sta ga in 27. oktobra 2016 sprejela Ljubljanska borza, d. d., Ljubljana, in Združenje nadzornikov Slovenije. Kodeks je dostopen na spletnih straneh Ljubljanske borze. Nadzorni svet in uprava bosta pripravila načrt lastnih aktivnosti, ki bo vključeval s priporočili Kodeksa usklajeno prenovo Politike upravljanja in vseh aktivnosti, ki bodo privedle do čim večje smiselne skladnosti s priporočili Kodeksa.

2. Opis glavnih značilnosti sistemov notranjih kontrol in upravljanja tveganj v družbi v povezavi s postopkom računovodskega poročanja

Uprava družbe je odgovorna za vodenje ustreznih poslovnih knjig ter vzpostavljanje in zagotavljanje delovanja notranjega kontroliranja in notranjih računovodskih kontrol, izbiranje in uporabljanje računovodskih usmeritev ter varovanje premoženja družbe. Družba Petrol d.d., Ljubljana, smiselno uporablja COSO model2 upravljanja s tveganji in sistem notranjih kontrol v povezavi s postopkom računovodskega poročanja. Pri postavitvi sistema notranjih kontrol po načelu treh obrambnih linij3 zasleduje tri glavne cilje:

∙ točnost, zanesljivost in popolnost računovodskih evidenc ter resničnost in poštenost računovodskega poročanja,

• ocenitev okolja, ocenitev tveganj,
• določitev načina kontroliranja postavitev kontrolnega sistema,
• informiranje in komuniciranje z namenom, da zaposleni prevzamejo svoje odgovornosti, ter
• ∙ usklajenost z zakonodajo in drugo regulativo ter
• ∙ učinkovitost in uspešnost poslovanja.

Uprava družbe si prizadeva za takšen kontrolni sistem, ki je na eni strani najučinkovitejši pri omejevanju nastanka negativnega dogodka in na drugi strani stroškovno sprejemljiv. Uprava družbe se zaveda, da ima vsak sistem notranjih kontrol – ne glede na to, kako dobro deluje – svoje omejitve in ne more v celoti preprečiti napak ali prevar, mora pa biti postavljen tako, da na njih čim prej opozori in upravi daje primerno zagotovilo o doseganju ciljev.

V ta namen Petrol vzdržuje in izboljšuje:

• ∙ transparentno organizacijsko shemo matične družbe in skupine,
• ∙ jasne in poenotene računovodske usmeritve ter njihovo dosledno uporabo v celotni skupini Petrol,
• ∙ učinkovito organizacijo računovodske funkcije (funkcijsko odgovornost) znotraj posameznih družb in skupine Petrol,
• ∙ poenoten računovodski in poslovni informacijski sistem v matični in odvisnih družbah, kar povečuje učinkovitost operativnih in nadzornih postopkov,
• ∙ poročanje v skladu z Mednarodnimi standardi računovodskega poročanja, vključno z vsemi zahtevanimi razkritji in pojasnili,
• ∙ redne notranje in zunanje revizijske preglede poslovnih procesov in poslovanja.

V poglavju Upravljanje tveganj tega poslovnega poročila so podrobneje predstavljeni upravljanje s tveganji in kontrolni mehanizmi v povezavi z oceno posamezne vrste tveganja. Menimo, da je sedanji sistem notranjih kontrol v družbi Petrol d.d., Ljubljana, in v skupini Petrol v letu 2016 zagotavljal učinkovito in uspešno doseganje poslovnih ciljev, delovanje v skladu z zakonskimi določili in pošteno ter transparentno poročanje v vseh pomembnih pogledih.

3. Podatki po 6. odstavku 70. člena ZGD-1

Petrol d.d., Ljubljana, kot družba, ki je zavezana k uporabi zakona, ki ureja prevzeme, v skladu z določilom šestega odstavka 70. člena ZGD-1 navaja podatke po stanju na zadnji dan poslovnega leta in vsa potrebna pojasnila:

² Committee of Sponsoring Organizations of the Treadway Commission je avtor modela upravljanja s tveganji v družbah, ki se uporablja pod imenom COSO model. Njegovo uporabo priporočajo vse relevantne svetovne institucije oziroma standardi. Upravljanje s tveganji in kontrolni sistem sta postavljena tako, da se tveganja merijo upoštevajoč posamezne dejavnosti in regionalno organiziranost družbe glede uresničevanja ciljev in strategije družbe. Sistem upravljanja s tveganji se izvaja v postopkih, ki se ves čas ponavljajo, in sicer:

^- kontroliranje delovanja sistema in uvajanje izboljšav.

³ Tri obrambne linije nadzora: (1) operativno vodstvo oz. lastniki tveganj, (2) nadzorne funkcije, vključno s skladnostjo poslovanja, kot upravljavke tveganj, (3) notranja revizija s funkcijo dajanja neodvisnih zagotovil.

3.1. Struktura osnovnega kapitala družbe

Vse delnice družbe so navadne imenske kosovne delnice, ki dajejo njihovim imetnikom pravico do udeležbe pri upravljanju družbe, pravico do dela dobička (dividende) in pravico do ustreznega dela preostalega premoženja po likvidaciji ali stečaju družbe. Vse delnice so delnice enega razreda in so izdane v nematerializirani obliki.

3.2. Omejitve prenosa delnic

24

Vse delnice družbe so prosto prenosljive.

3.3. Kvalificirani deleži po ZPre-1

1. decembra 2016 je na podlagi prvega odstavka 77. člena Zakona o prevzemih (glede doseganja kvalificiranega deleža):

2. ∙ Slovenski državni holding, d.d., imetnik 412.009 delnic izdajatelja Petrol d.d., Ljubljana, kar predstavlja 19,75 odstotka osnovnega kapitala izdajatelja,

3. ∙ Češkoslovenska Obchodni Bank, a.s. FID, imetnica 267.076 delnic izdajatelja Petrol d.d., Ljubljana, kar predstavlja 12,80 odstotka osnovnega kapitala izdajatelja, in
4. ∙ Kapitalska družba d.d., imetnica 172.639 delnic izdajatelja Petrol d.d., Ljubljana, kar predstavlja 8,27 odstotka osnovnega kapitala izdajatelja.

3.4. Imetniki vrednostnih papirjev, ki zagotavljajo posebne kontrolne pravice

Družba ni izdala vrednostnih papirjev, ki bi zagotavljali posebne kontrolne pravice.

3.5. Delniška shema za delavce

Družba nima delniške sheme za delavce.

Največji delničarji družbe Petrol d.d., Ljubljana na dan 31. decembra 2016

Število delnic Delež v %
412.009 19,75 %
267.076 12,80 %
172.639 8,27 %
93.460 4,48 %
71.676 3,44 %
63.620 3,05 %
63.183 3,03 %
42.985 2,06 %
36.162 1,73 %
36.000 1,73 %

Struktura osnovnega kapitala na dan 31. decembra 2016

3.6. Omejitev glasovalnih pravic

Omejitve glasovalnih pravic ni.

3.7. Dogovori med delničarji, ki lahko povzročijo omejitev prenosa delnic ali glasovalnih pravic Družbi tovrstni dogovori niso znani.

3.8. Pravila družbe:

∙ o imenovanju in zamenjavi članov organov vodenja ali nadzora

Predsednika uprave in druge člane uprave imenuje in odpokliče nadzorni svet. Druge člane uprave, razen delavskega direktorja, nadzorni svet imenuje na predlog predsednika uprave. Mandat članov uprave traja pet let z možnostjo ponovnega imenovanja. Nadzorni svet v skladu s svojim poslovnikom na predlog komisije za kadrovska vprašanja in vrednotenje dela uprave določi splošne in posebne kriterije za izbiro kandidatov za predsednika in člane uprave ter hkrati določi tudi okvire za sklepanje pogodb s člani uprave. Nadzorni svet še določi ponderje posameznih kriterijev, ki sestavljajo kompetenčni model predsednika in članov uprave. Komisija za kadrovska vprašanja in vrednotenje dela uprave nadzornemu svetu predlaga način iskanja kandidatov za predsednika uprave (osebna povabila, razpis) ali njihovo kombinacijo ter oceni potrebo po sodelovanju z zunanjim strokovnjakom s področja iskanja in selekcije kadrov. Komisija za kadrovska vprašanja in vrednotenje dela uprave natančno preveri izpolnjevanje splošnih in posebnih pogojev za opravljanje funkcije predsednika ali člana uprave v družbi ter druge pogoje, določene s statutom družbe. Komisija za kadrovska vprašanja in vrednotenje dela uprave preveri še v življenjepisu navedene reference kandidatov ter opravi razgovore. Komisija za kadrovska vprašanja in vrednotenje dela uprave oblikuje nabor kandidatov za predsednika uprave in z njimi opravi selekcijske razgovore ter opravi rangiranje. Kandidat oz. kandidati za predsednika uprave, ki so se uvrstili v najožji izbor, predlagajo druge člane uprave, komisija za kadrovska vprašanja in vrednotenje dela uprave pa preveri pogoje in reference predlaganih kandidatov. Komisija za kadrovska vprašanja in vrednotenje dela uprave oceni še sestavo celotne uprave ter opravi pogajanja s kandidati glede osnovnih elementov pogodbe. Kandidat oz. kandidati za predsednika uprave skupaj s predlaganimi člani uprave na seji nadzornega sveta predstavijo vizijo razvoja družbe. Nadzorni svet z njimi opravi selekcijske razgovore. Nadzorni svet izbere ter imenuje predsednika uprave ter člane uprave. V primeru, da nadzorni svet ugotovi neustreznost s strani kandidata za predsednika uprave predlaganih kandidatov (predlagane sestave celotne uprave), se postopek ponovi.

Nadzorni svet ponovno imenuje upravo v roku enega leta pred iztekom mandata in praviloma najpozneje tri mesece pred iztekom mandata. Če skupščina družbe izglasuje nezaupnico upravi, se mora nadzorni svet takoj po seji skupščine opredeliti do odpoklica posameznega člana uprave. Če skupščina družbe upravi in/ali nadzornemu svetu ne podeli razrešnice, se mora nadzorni svet v najkrajšem možnem času sestati in ugotoviti vzroke za nepodelitev razrešnice. Ne glede na gornje lahko nadzorni svet po svoji presoji odpokliče upravo iz razlogov, ki jih opredeljuje zakon. Nadzorni svet je dolžan upravo, ki pomanjkljivo izvaja naloge iz svoje pristojnosti, takoj obvestiti o svojih ugotovitvah in mnenjih ter ji določiti najkrajši možni rok za odpravo ugotovljenih pomanjkljivosti. Če uprava v določenem roku ne doseže pričakovanih rezultatov, nadzorni svet odloča o odpoklicu članov uprave. Nadzorni svet lahko največ za obdobje enega leta imenuje svoje posamezne člane za začasnega člana uprave, ki nadomešča manjkajočega ali zadržanega člana uprave. Ponovno imenovanje ali podaljšanje mandata je dopustno, če celoten mandat s tem ni daljši od enega leta. Nadzorni svet družbe ima devet članov, od katerih jih šest izvoli skupščina družbe z večino glasov navzočih delničarjev, tri pa svet delavcev družbe. Člani nadzornega sveta so izvoljeni za dobo štirih let in so po preteku mandata lahko ponovno izvoljeni. Sklep o predčasnem odpoklicu članov nadzornega sveta, predstavnikov delničarjev, mora biti sprejet s tričetrtinsko večino prisotnih glasov skupščine, pogoje odpoklica članov nadzornega sveta, predstavnikov delavcev, pa svet delavcev določi s svojim splošnim aktom.

Nadzorni svet je v skladu z zahtevami in potrebami po izvajanju politike raznolikosti v zvezi z zastopanostjo v organih vodenja ali nadzora družbe postavil v tretjem četrtletju poslovnega leta temelje za doseganje skladnosti s pričakovanji o obvladovanju tega področja s tem, da je posodobil svoj Poslovnik o delu nadzornega sveta. Opredelil je, da si bo prizadeval zagotavljati raznolikost tako ob predlaganju kandidatov za člane nadzornega sveta kot tudi ob imenovanju uprave. Tako se bodo te določbe poslovnika upoštevale že pri predlaganju kandidatov za nove člane nadzornega sveta, saj v letu 2017 poteče mandat vsem članom nadzornega sveta. Članom uprave pa mandati potečejo šele v letih 2020 in 2021. Sicer pa uprava skupaj z nadzornim svetom v letu 2016 še ni oblikovala in sprejela politike raznolikosti v zvezi z zastopanostjo v organih vodenja in nadzora družbe (kot to opredeljujeta ZGD-1 in novi Slovenski kodeks upravljanja javnih delniških družb v določbi 4, III. poglavja (Priporočila Kodeksa upravljanja javnih delniških družb), ki je stopil v veljavo s 1. januarjem 2017 in s tem dnem postal tudi referenčni kodeks družbe).

∙ o spremembah statuta Skupščina s tričetrtinsko večino pri sklepanju zastopanega osnovnega kapitala odloča o spremembah statuta.

3.9. Pooblastila članov poslovodstva, zlasti glede lastnih delnic

Pooblastila članov poslovodstva so opredeljena v nadaljevanju poglavja. Sicer pa uprava nima posebnih pooblastil v zvezi z izdajo ali nakupom lastnih delnic.

3.10. Pomembni dogovori, ki začnejo učinkovati, se spremenijo ali prenehajo na podlagi spremembe kontrole v družbi, ki je posledica javne prevzemne ponudbe

Družbi takšni dogovori niso znani.

26

3.11. Dogovori med družbo in člani njenega organa vodenja ali nadzora ali delavci, ki predvidevajo nadomestilo, če ti zaradi ponudbe, kot jo določa zakon, ki ureja prevzeme, odstopijo, so odpuščeni brez utemeljenega razloga ali njihovo delovno razmerje preneha

V primeru odstopa člani uprave niso upravičeni do odpravnine, v primeru odpoklica in odpovedi pogodbe o zaposlitvi brez utemeljenega razloga pa so člani uprave do odpravnine upravičeni.

4. Podatki o delovanju skupščine

Skladno z uveljavljeno zakonodajo oziroma Zakonom o gospodarskih družbah je skupščina delničarjev organ družbe, v katerem delničarji uresničujejo svoje pravice v zadevah družbe. Sklicevanje skupščine je urejeno s statutom družbe v skladu z veljavno zakonodajo. Skupščino delničarjev skliče uprava družbe na lastno pobudo, na zahtevo nadzornega sveta ali na zahtevo delničarjev družbe, ki predstavljajo vsaj pet odstotkov osnovnega kapitala družbe. Upravičenec, ki zahteva sklic skupščine, mora ob zahtevi upravi posredovati tudi dnevni red skupščine ter obrazložen in utemeljen namen in razlog sklica. Uprava skliče zasedanje skupščine delničarjev družbe mesec dni pred zasedanjem z objavo na borznem informacijskem sistemu SEOnet Ljubljanske borze, d.d., Ljubljana, in spletnih straneh družbe. V objavi sklica zasedanja skupščine uprava navede čas in kraj zasedanja, določi organe, ki bodo vodili zasedanje, ter dnevni red in predloge sklepov skupščine. Na skupščini 21. aprila 2016 so bili delničarji družbe seznanjeni z letnim poročilom in poročilom nadzornega sveta o rezultatih preveritve letnega poročila za poslovno leto 2015 ter s prejemki članov organov vodenja in nadzora. Delničarji so odločali in sprejeli sklep o uporabi bilančnega dobička ter podelitvi razrešnice upravi in nadzornemu svetu za leto 2015 ter sklep o imenovanju revizorja družbe za revidiranje računovodskega poročila in pregled poslovnega poročila za leto 2016.

5. Podatki o sestavi in delovanju organov vodenja in nadzora

Upravljanje družbe Petrol d.d., Ljubljana, poteka po dvotirnem sistemu. Družbo vodi uprava, njeno delovanje pa nadzoruje nadzorni svet. Upravljanje družbe Petrol d.d., Ljubljana temelji na zakonskih določilih, statutu kot temeljnem pravnem aktu družbe, internih aktih in na uveljavljeni ter splošno sprejeti dobri poslovni praksi.

Delovanje uprave

Družbo Petrol d.d., Ljubljana, vodi uprava samostojno in na lastno odgovornost. Uprava zastopa in predstavlja družbo. Po statutu upravo sestavljajo predsednik uprave in drugi člani uprave. Skupno število članov uprave znaša najmanj tri in največ šest. Točno število članov uprave, njihova delovna področja in pooblastila na predlog predsednika uprave določi nadzorni svet družbe s sklepom. En član uprave je vedno delavski direktor, ki soodloča le o tistih vprašanjih, ki se nanašajo na oblikovanje kadrovske in socialne politike, ter nima pooblastila za zastopanje družbe. V letu 2016 je uprava delovala v štiričlanski sestavi. Uprava družbe je problematiko s področja svojih pristojnosti v letu 2016 obravnavala na 60. sejah. Na vseh sejah je uprava vse sklepe sprejela soglasno. Poleg formalnih sej je uprava izvrševala pristojnosti in odgovornosti v dnevnem poslovanju ter pristojnosti in odgovornosti do skupščine, kot jih opredeljuje ZGD-1. Aktivnosti v odnosu do nadzornega sveta je uprava izvajala v skladu z določili poslovnika o delu nadzornega sveta. Uprava je nadzornemu svetu redno poročala o poslovanju družbe ter se z nadzornim svetom posvetovala o strategiji, razvoju poslovanja in obvladovanju tveganj družbe. Uprava je del svojih aktivnosti usmerjala tudi v sodelovanje s svetom delavcev in reprezentativnim sindikatom. Mandat članov uprave traja pet let, z možnostjo ponovnega imenovanja. Predsednik uprave in vsi člani uprave samostojno in posamično zastopajo družbo, razen delavskega direktorja, ki nima pooblastil za zastopanje družbe. Zakoniti zastopniki potrebujejo soglasje nadzornega sveta za pridobitev ali odsvojitev lastnih delnic družbe, pridobivanje, ustanavljanje ali ukinitev družb in poslovnih enot, prav tako za najem ali dajanje posojil, ki v posamičnem primeru presegajo pet odstotkov celotnega kapitala družbe, ali za druge posamične investicije, ki presegajo pet odstotkov celotnega kapitala. Soglasje potrebujejo tudi za podelitev prokure in za dovolitev hipotek.

Člani uprave Petrola d.d., Ljubljana, v letu 2016:

Tomaž Berločnik, predsednik uprave

Prvo petletno mandatno obdobje s pričetkom 1. februarja 2011 do 31. januarja 2016, v letu 2015 pa že tudi imenovan za drugo petletno mandatno obdobje, s pričetkom mandata 1. februarja 2016. Predsednik uprave je v skladu z določili statuta družbe tudi mandatar. Rojen leta 1968. Po izobrazbi je univerzitetni diplomirani inženir strojništva in magister poslovodenja in organizacije. Področja in odgovornosti:

• ∙ nabava naftnih derivatov in logistika,
• ∙ procesna podpora pravna pisarna in ravnanje s človeškimi viri, tehnični razvoj, kakovost in varnost,
• ∙ razvoj in upravljanje prodajnega mesta,
• ∙ tehnična podpora/investicije in vzdrževanje.

Rok Vodnik, član uprave

Prvo petletno mandatno obdobje s pričetkom 30. avgusta 2009, drugo petletno mandatno obdobje s pričetkom 30. avgusta 2014. Nadzorni svet je na 26. seji, 26. januarja 2016, njegov mandat uskladil z mandatom predsednika uprave/ mandatarja in je tako tudi član uprave nastopil nov petletni mandat 1. februarja 2016. Rojen leta 1970. Po izobrazbi je univerzitetni diplomirani inženir elektotehnike in magister poslovodenja in organizacije. Področja in odgovornosti:

• ∙ prodaja in upravljanje blagovnih skupin,
• ∙ trgovanje,
• ∙ energetika in okolje.

Igor Stebernak, član uprave

Začetek petletnega mandatnega obdobja s 1. majem 2015. Nadzorni svet je na 26. seji, 26. januarja 2016, njegov mandat uskladil z mandatom predsednika uprave/mandatarja in je tako tudi član uprave nastopil nov petletni mandat 1. februarja 2016. Rojen leta 1966. Po izobrazbi je univerzitetni diplomirani inženir elektrotehnike. Področja in odgovornosti:

• ∙ poslovna podpora za vsa pri ostalih dveh članih navedena poslovna področja v Petrol d.d., Ljubljana, in skupini Petrol, in sicer:
• ∙ finance, računovodstvo,
• ∙ kontroling,
• ∙ upravljanje s tveganji,
• ∙ informacijska tehnologija.

Ika Krevzel Panić, članica uprave, delavska direktorica

Nadzorni svet je delavsko direktorico s petletnim mandatnim obdobjem imenoval z 11. decembrom 2015. Rojena leta 1974. Po izobrazbi je univerzitetna diplomirana pravnica. Soodloča o vprašanjih, ki se nanašajo na oblikovanje kadrovske in socialne politike, in ni zakoniti zastopnik.

Naloge in sestava nadzornega sveta

Nadzorni svet družbe Petrol d.d., Ljubljana, v dvotirnem sistemu upravljanja izvaja z zakoni določene naloge, to so naloge nadzorovanja vodenja poslov družbe (vključno z izbiro in imenovanjem uprave) in naloge v zvezi s pristojnostmi skupščine.

Nadzorni svet družbe Petrol d.d., Ljubljana, po statutu sestavlja devet članov. Člani nadzornega sveta so izvoljeni za dobo štirih let in so po preteku mandata lahko ponovno izvoljeni. Nadzorni svet izmed svojih članov izvoli predsednika in njegovega namestnika. Predsednik nadzornega sveta je vedno predstavnik delničarjev. Predsednik nadzornega sveta zastopa družbo v razmerju do uprave in nadzorni svet nasproti upravi družbe ter tretjim osebam, če v vsakem konkretnem primeru ni določeno drugače. V letu 2016 sta delovali naslednji komisiji in odbor: 1. Revizijska komisija, 2. Komisija za kadrovska vprašanja in vrednotenje dela uprave, kateri je bilo po sklepih nadzornega sveta podeljeno pooblastilo, da po 25. avgustu 2016 izvede kot 3. Nominacijski odbor implementacijo postopka izbire kandidatov za člane nadzornega sveta družbe, kot ga je vnaprej določil nadzorni svet. Nadzorni svet je sestavo Nominacijskega odbora zaradi pomembnosti naloge oblikoval tako, da je k obstoječim članom Komisije za kadrovska vprašanja in vrednotenje dela uprave imenoval dodatnega člana izmed članov nadzornega sveta in še zunanjega člana/zunanjega strokovnjaka. V letu 2017 se vsem članom nadzornega sveta izteče mandat.

Člani nadzornega sveta družbe Petrol d.d., Ljubljana, v letu 2016 so bili:

Tomaž Kuntarič, predstavnik kapitala

Predsednik nadzornega sveta od 22. aprila 2013. Zaposlen v Gorenje Beteiligungsgesellschaft m.b.H. Za štiriletno mandatno obdobje imenovan na 18. skupščini delničarjev, 7. aprila 2009, za nov mandat, od 7. aprila 2013 dalje, pa na 23. skupščini, 4. aprila 2013.

Irena Prijović, predstavnica kapitala

Namestnica predsednika nadzornega sveta.

Generalna sekretarka Združenja nadzornikov Slovenije. Na 20. skupščini delničarjev, 6. maja 2010, je bila imenovana kot nadomestna članica za preostanek mandatnega obdobja Tomaža Berločnika, za nov mandat, od 7. aprila 2013 dalje, pa je bila imenovana na 23. skupščini, 4. aprila 2013. Članica nadzornega sveta do 22. aprila 2013 in od tega dne dalje namestnica predsednika nadzornega sveta.

Igo Gruden, predstavnik kapitala

Član nadzornega sveta.

28

Direktor upravljanja terjatev v Družbi za upravljanje terjatev bank, d.d. Za štiriletno mandatno obdobje imenovan na 23. skupščini delničarjev, 4. aprila 2013, z začetkom mandatnega obdobja 7. aprila 2013.

Klemen Ferjančič, predstavnik kapitala

Član nadzornega sveta.

Zaposlen v Plinovodih d.o.o. Za štiriletno mandatno obdobje imenovan na 23. skupščini delničarjev, 4. aprila 2013, z začetkom mandatnega obdobja 7. aprila 2013.

Matija Blažič, predstavnik kapitala

Član nadzornega sveta.

Upokojenec. Za štiriletno mandatno obdobje imenovan na 23. skupščini delničarjev, 4. aprila 2013, z začetkom mandatnega obdobja 7. aprila 2013.

Mladen Kaliterna, predstavnik kapitala

Član nadzornega sveta.

Predsednik uprave Perspektive d.d. Za štiriletno mandatno obdobje imenovan na 23. skupščini delničarjev, 4. aprila 2013, z začetkom mandatnega obdobja 16. julija 2013.

Andrej Tomplak, predstavnik zaposlenih

Petrol d.d., Ljubljana, direktor območne enote Maloprodaja Primorska – Novo mesto in direktor območne enote Maloprodaja Ljubljana – Kranj. Za štiriletno mandatno obdobje je bil imenovan na 4. seji sveta delavcev, 16. februarja 2009. Začetek mandatnega obdobja 22. februarja 2009. Za štiriletno mandatno obdobje je bil ponovno imenovan na 3. seji sveta delavcev, 4. februarja 2013, z začetkom novega mandatnega obdobja 22. februarja 2013.

Damjan Legen, predstavnik zaposlenih

Petrol d.d., Ljubljana, knjigovodja, organizacijska enota Računovodstvo. Kot nadomestni član je bil imenovan za preostanek mandatnega obdobja Ike Krevzel Panić na 36. seji sveta delavcev, 27. januarja 2016, z mandatnim obdobjem od 28. januarja 2016 do vključno 21. februarja 2017.

Zoran Gračner, predstavnik zaposlenih

Petrol d.d., Ljubljana, organizacijska enota Energetski distribucijski sistemi. Za štiriletno mandatno obdobje je bil imenovan na 3. seji sveta delavcev, 4. februarja 2013. Začetek mandatnega obdobja 22. februarja 2013.

Nadzorni svet je imel v letu 2016 oblikovani dve stalni komisiji, in sicer po zakonu obvezno Revizijsko komisijo in Komisijo za kadrovska vprašanja in vrednotenje dela uprave, ter Nominacijski odbor, ki je deloval v razširjeni sestavi Komisije za kadrovska vprašanja in vrednotenje dela uprave, po pooblastilu nadzornega sveta pa je izvajal implementacijo s strani nadzornega sveta opredeljenega postopka izbire kandidatov za nove člane nadzornega sveta družbe.

Revizijska komisija je v letu 2016 delovala v naslednji sestavi:

• ∙ Mladen Kaliterna predsednik komisije,
• ∙ Irena Prijović članica komisije,
• ∙ Zoran Gračner član komisije,
• ∙ Janez Pušnik zunanji član komisije.

Komisija za kadrovska vprašanja in vrednotenje dela uprave je v letu 2016 delovala v naslednji sestavi:

• ∙ Klemen Ferjančič predsednik komisije,
• ∙ Tomaž Kuntarič član komisije,
• ∙ Igo Gruden član komisije,
• ∙ Andrej Tomplak član komisije.

Nominacijski odbor je v letu 2016 deloval v naslednji sestavi:

• ∙ Klemen Ferjančič predsednik komisije,
• ∙ Tomaž Kuntarič član komisije,
• ∙ Igo Gruden član komisije,
• ∙ Andrej Tomplak član komisije,
• ∙ Irena Prijović članica komisije,
• ∙ Žiga Škerjanec zunanji član komisije.

Tomaž Berločnik predsednik uprave

Igor Stebernak član uprave

Rok Vodnik član uprave

Ika Krevzel Panić članica uprave, delavska direktorica

Ljubljana, 10. februar 2017

ANALIZA USPEŠNOSTI POSLOVANJA V LETU 2016

Skupina Petrol posluje v enem izmed najpomembnejših gospodarskih sektorjev – energetiki. Poslovanje poteka v konkurenčnem okolju, na katerega vplivajo gibanje cen nafte, svetovna in domača gospodarska gibanja ter lokalna zakonodaja, ki ureja oblikovanje prodajnih cen energentov. Na poslovanje skupine Petrol tako pomembno vplivata gibanje cen surove nafte in izpostavljenost tečajnim tveganjem. V letu 2016 smo bili priča intenzivnemu dogajanju na naftnih trgih. Cene nafte so se v letu 2016 gibale med 26,0 USD/sod in 55,4 USD/sod. Konec leta 2016 so se cene nafte ponovno pričele dvigovati. Povprečna cena surove nafte je v letu 2016 znašala 43,7 USD/sod, kar je 17 odstotkov manj kot v letu 2015. Model oblikovanja cen naftnih derivatov sicer večji del cenovne in valutne izpostavljenosti oziroma gibanja razmerja med dolarjem in evrom prenaša na trg, medtem ko preostali del izpostavljenosti redno nadziramo in ga omejujemo s sklepanjem izvedenih finančnih instrumentov.

Slovenija in Hrvaška, ki sta Petrolova glavna prodajna trga, v zadnjem obdobju beležita gospodarsko rast, kar je pozitivno vplivalo na prodajne rezultate skupine Petrol. Poslovanje v drugih državah z območja JV Evrope, ki so Petrolovi prodajni trgi, pa še vedno zaznamujejo zahtevne gospodarske razmere, nizka kupna moč in visoka brezposelnost.

Tudi v letu 2016 smo izvajali ukrepe, s katerimi smo zmanjševali vpliv gospodarskih razmer na poslovanje:

• ∙ poostren nadzor nad terjatvami in kreditno izpostavljenostjo do kupcev,
• ∙ optimiranje obsega obratnih sredstev, pri čemer zaloge naftnih derivatov ohranjamo v obsegu, ki zagotavlja varno poslovanje, in
• ∙ ohranjanje kreditnih linij pri širokem naboru bank, tako doma kot v tujini, kar nam omogoča nemoteno zagotavljanje likvidnosti skupine Petrol.

Prihodki od prodaje

V skupini Petrol smo v letu 2016 ustvarili 3.856,7 mio EUR prihodkov od prodaje, 1 odstotek več kot v letu 2015.

Prilagojeni kosmati poslovni izid

Prilagojeni kosmati poslovni izid od prodaje je znašal 382,0 mio EUR, 10 odstotkov več kot v letu 2015. Na višino prilagojenega kosmatega poslovnega izida v letu 2016 so v primerjavi z realizacijo v letu 2015 vplivali tudi:

• ∙ 14 odstotkov višja količinska prodaja pogonskih goriv (motorni bencini in dizelsko gorivo),
• ∙ 84 odstotkov višja prodaja utekočinjenega naftnega plina,
• ∙ 5 odstotkov višja količinska prodaja ekstra lahkega kurilnega olja,
• ∙ 4 odstotke višja količinska prodaja toplotne energije in
• ∙ 4 odstotke višji prihodki od prodaje trgovskega blaga.

Skupina Petrol je imela v letu 2016 med finančnimi postavkami evidentirane učinke blagovnih zamenjav in tečajnih razlik, ki so vsebinsko povezani s prilagojenim kosmatim poslovnim izidom. V letu 2016 je bil realiziran neto pozitiven učinek blagovnih zamenjav, ki se nanašajo na blago, prodano v tekočem obdobju, in tečajnih razlik. Prilagojeni kosmati poslovni izid, dodatno prilagojen za neto učinek blagovnih zamenjav in tečajnih razlik, je od doseženega v letu 2015 višji za 9 odstotkov.

Stroški

Stroški iz poslovanja skupine Petrol so v letu 2016 znašali 287,4 mio EUR, kar je 25,2 mio EUR oziroma 10 odstotkov več kot v letu 2015.

Stroški
(v EUR)	2016	2015	Indeks 16/15
Stroški materiala	28.404.917	29.161.383	97
Stroški storitev	122.691.189	116.476.452	105
Stroški dela	67.210.220	65.139.674	103
Amortizacija	45.580.525	46.274.278	99
Drugi stroški	23.515.421	5.151.077	457
Stroški iz poslovanja	287.402.272	262.202.864	110

Stroški materiala so v letu 2016 znašali 28,4 mio EUR in so 3 odstotke oziroma 0,8 mio EUR nižji kot v letu prej. Stroški so se znižali predvsem na račun nižjih stroškov potrošnega materiala.

Stroški storitev so znašali 122,7 mio EUR in so 6,2 mio EUR oziroma 5 odstotkov višji kot v letu 2015.

• ∙ Najvišja postavka med stroški storitev so stroški upravljavcev bencinskih servisov, ki so znašali 30,9 mio EUR in so se glede na preteklo leto povečali za 1,5 mio EUR oziroma 5 odstotkov, predvsem na račun višje prodaje.
• ∙ Stroški transportnih storitev so znašali 27,8 mio EUR in so se kljub vključitvi družbe Petrol LPG d.o.o. v polno konsolidacijo, povečani prodaji naftnih derivatov za 12 odstotkov ter višji prodaji trgovskega blaga za 4 odstotke povečali zgolj za 1 odstotek, predvsem zaradi uspešne optimizacije prevozov naftnih derivatov.
• ∙ Stroški storitev vzdrževanja osnovnih sredstev so bili realizirani v višini 12,1 mio EUR. Na rast so vplivali višji stroški vzdrževanja nizkonapetostnih inštalacij, višji stroški komunale in snage ter višji stroški čiščenja, ki so pokriti z višjimi prihodki.
• ∙ Stroški najemnin so znašali 9,9 mio EUR in so se glede na leto 2015 povečali za 0,9 mio EUR oziroma 10 odstotkov; zaradi višjih stroškov manipulacije v skladišču Ploče, kar je posledica višjega pretovora blaga zaradi višje prodaje, zaradi najemov novih bencinskih servisov na trgih JV Evrope ter vključitve družbe Petrol LPG d.o.o. v polno konsolidacijo.
• ∙ Zaradi nižjih cen naftnih derivatov so se znižali stroški plačilnega prometa in bančnih storitev in so znašali 6,9 mio EUR, kar je 0,8 mio EUR oziroma 11 odstotkov manj kot v letu 2015.
• ∙ Stroški intelektualnih storitev, ki so v letu 2016 znašali 7,2 mio EUR, kar je 0,5 mio EUR oziroma 7 odstotkov več kot v letu 2015, so se povečali na račun povečanih stroškov odvetniških in svetovalnih storitev.
• ∙ Prispevek za poslovanje ob avtocestah je znašal 5,2 mio EUR, kar je 0,1 mio EUR oziroma 3 odstotke več kot v letu 2015.
• ∙ Stroški sejmov, reklame in reprezentance so se zaradi večjega obsega oglaševanja glede na leto prej povečali za 0,7 mio EUR oziroma 17 odstotkov na 4,7 mio EUR.
• ∙ Stroški zavarovalnih premij so ostali na enakem nivoju kot v letu 2015 kljub povečanju osnov za izračun zavarovalnih premij.
• ∙ Stroški storitev varstva in okolja so v letu 2016 znašali 1,3 mio EUR, kar je 0,4 mio EUR oziroma 23 odstotkov manj kot v letu prej, predvsem na račun nižjih stroškov vzdrževanja okoljskih naprav.
• ∙ Nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča so znašala 1,9 mio EUR, kar je 0,2 mio EUR oziroma 10 odstotkov več kot v letu prej, zaradi višjih prispevnih stopenj.
• ∙ Stroški požarnega, fizičnega in tehničnega varovanja so se v letu 2016 povečali za 17 odstotkov oziroma 0,3 mio EUR na 2,0 mio EUR, predvsem na račun strožje zakonodaje na tem področju.
• ∙ Zaradi drugačne strukture projektov energetskih rešitev so se za 0,6 mio EUR oziroma 45 odstotkov povečali stroški podizvajalcev, ki so tako v letu 2016 znašali 1,8 mio EUR.
• ∙ Stroški upravljanja nepremičnin in stroški koncesijskih dajatev so ostali na enakem nivoju kot v letu 2016.
• ∙ Povračila zaposlenim v zvezi z delom so v letu 2016 znašala 1,0 mio EUR, kar je 16 odstotkov oziroma 0,1 mio EUR več kot v letu 2015, največ na račun vključitve družbe Petrol LPG d.o.o. v polno konsolidacijo skupine Petrol.
• ∙ Drugi stroški storitev so znašali 4,0 mio EUR, kar je 0,9 mio EUR oziroma 29 odstotkov več kot v letu 2016. Glavna razloga za povečanje stroškov sta vključitev družbe Petrol LPG d.o.o. v polno konsolidacijo skupine Petrol ter širitev poslovanja družbe v segmentu energetskih rešitev.

Stroški amortizacije, ki so bili realizirani v višini 45,6 mio EUR, so bili v primerjavi z letom 2015 nižji za 1 odstotek oziroma 0,7 mio EUR.

Stroški dela, ki so bili realizirani v višini 67,2 mio EUR, so se povečali za 3 odstotke oziroma 2,1 mio EUR, glavni razlogi pa so večanje števila bencinskih servisov (zapiranje manjših bencinskih servisov z manj zaposlenimi in odpiranje večjih bencinskih servisov z več zaposlenimi), polna konsolidacija družbe Petrol LPG d.o.o. ter organska širitev poslovanja.

Drugi stroški so znašali 23,5 mio EUR, kar je 18,4 mio EUR več kot v letu 2015, predvsem zaradi oslabitev osnovnih sredstev, katere smo pripoznali na podlagi opravljenih cenitev, ki so pokazale, da je njihova nadomestljiva vrednost pod knjigovodsko.

Neto drugi poslovni prihodki so v primerjavi z letom 2015 višji za 3 odstotke, predvsem na račun prodaje poslovno nepotrebnih nepremičnih v letu 2016 ter višjih prihodkov iz naslova prejetih odškodnin, tožb in pogodbenih kazni v letu 2016. Poslovni izid iz poslovanja je v letu 2016 znašal 99,6 mio EUR, kar je 10 odstotkov več kot v letu 2015. EBITDA⁴ smo realizirali v višini 143,8 mio EUR in je 6 odstotkov višji od doseženega v letu 2015.

EBITDA skupine Petrol po trgih

V letu 2016 so v primerjavi z letom 2015 za 3,9 mio EUR nižji deleži dobičkov iz naložb, vrednotenih po kapitalski metodi, predvsem zaradi prodaje naložb GEN-I, d.o.o., ter Marche Gostinstvo d.o.o.

Neto finančni odhodki skupine Petrol so znašali 15,3 mio EUR, kar je 9,3 mio EUR manj kot v letu 2015. V primerjavi z letom 2015 so nižji neto prihodki iz naslova izpeljanih finančnih instrumentov in tečajnih razlik. V skupini Petrol smo v letu 2016 v primerjavi z letom 2015 oblikovali za 3,9 mio EUR nižje neto popravke vrednosti poslovnih terjatev in realizirali za 2,0 mio EUR nižje neto odhodke za obresti. Slabitve naložb in dobrega imena so bile v letu 2016 realizirane v višini 2,6 mio EUR.

Poslovni izid pred davki je bil dosežen v višini 89,6 mio EUR, kar je 19 odstotkov več kot v letu 2015. Čisti poslovni izid poslovnega leta 2016 je bil dosežen v višini 72,7 mio EUR, kar je 11 odstotkov več kot v letu 2015.

Izkaz finančnega položaja skupine Petrol

Najpomembnejša postavka med dolgoročnimi sredstvi so opredmetena in neopredmetena osnovna sredstva ter naložbene nepremičnine, ki znašajo 805,4 mio EUR, in dolgoročne naložbe v skupaj obvladovane in pridružene družbe, ki znašajo 131,3 mio EUR.

Obvladovanju kratkoročnih sredstev, ki predstavljajo 37 odstotkov sredstev skupine Petrol, posvečamo veliko pozornosti. Obseg obratnih sredstev vpliva na obseg zadolževanja tako pri dobaviteljih kot pri bančnih institucijah. Ker pa imamo zagotovljeno kratkoročno kreditiranje doma in v tujini, se lahko hitro odzivamo na spremembe obsega obratnih sredstev. Poslovne terjatve so na zadnji dan leta 2016 glede na stanje konec leta 2015 višje za 18 odstotkov, medtem ko je vrednost zalog 27 odstotkov višja kot leto prej. Na višino terjatev in zalog na zadnji dan leta 2016 so vplivale višje cene naftnih derivatov v primerjavi s koncem leta 2015.

Na zadnji dan obravnavanega obdobja je tako skupina Petrol imela 42,5 mio EUR obratnega kapitala⁵ , kar je 28,3 mio EUR več kot konec leta 2015.

Denarni tokovi, ustvarjeni pri poslovanju, so v letu 2016 znašali 143,2 mio EUR, kar je 3,0 mio EUR manj kot v letu 2015. Ustvarjena lastna sredstva smo v skupini Petrol uporabili za naložbene aktivnosti, izplačilo dividend in vračanje

⁴ EBITDA = dobiček iz poslovanja + stroški amortizacije brez ekološke amortizacije

⁵ Obratni kapital = poslovne terjatve + zaloge – kratkoročne poslovne obveznosti (brez obveznosti za nakup deleža v družbi Petrol d.o.o. na dan 31. december 2015)

Izkaz finančnega položaja skupine Petrol

(v EUR)	31. december 2016	31. december 2015	Indeks 16/15
SREDSTVA
Neopredmetena, opredmetena sredstva in naložbene nepremičnine	805.361.956	805.139.397	100
Naložbe v skupaj obvaldovane in pridružene družbe	131.338.923	167.945.399	78
Ostala nekratkoročna sredstva	16.250.069	24.679.910	66
Nekratkoročna (dolgoročna) sredstva	952.950.948	997.764.706	96
Kratkoročna sredstva	549.840.988	476.629.091	115
Skupaj sredstva	1.502.791.936	1.474.393.797	102
KAPITAL IN OBVEZNOSTI
Skupaj kapital	595.669.693	547.390.658	109
Finančne obveznosti	304.928.488	415.560.980	73
Poslovne obveznosti	1.342.063	1.030.182	130
Ostale nekratkoročne obveznosti	19.488.665	20.045.596	97
Nekratkoročne obveznosti	325.759.216	436.636.758	75
Finančne obveznosti	102.485.363	69.880.761	147
Poslovne obveznosti	456.216.385	402.884.888	113
Ostale kratkoročne obveznosti	22.661.279	17.600.732	129
Kratkoročne obveznosti	581.363.027	490.366.381	119
Skupaj obveznosti	907.122.243	927.003.139	98
Skupaj kapital in obveznosti	1.502.791.936	1.474.393.797	102

posojil, manjkajoča sredstva pa smo si zagotovili pri bankah. Razmerje med neto finančnimi obveznostmi6 in kapitalom (kazalnik neto D/K) je na zadnji dan leta 2016 znašalo 0,6, medtem ko je konec leta 2015 znašalo 0,8. Kazalnik neto dolg na EBITDA je konec leta 2016 znašal 2,6, medtem ko je konec leta 2015 znašal 3,3. Koeficient finančnega vzvoda⁷ je konec leta 2016 znašal 39 odstotkov, konec leta 2015 pa 45 odstotkov.

Finančni položaj skupine Petrol ostaja na visoki ravni. Z uspešnim poslovanjem, aktivnim dnevnim načrtovanjem denarnega toka in spremljanjem poslovanja naših kupcev ostajamo visoko likvidni in izpolnjujemo kriterije finančne stroke in rating agencije S&P glede kratkoročne in dolgoročne plačilne sposobnosti skupine Petrol.

Kapitalska politika, ki temelji na dolgoročnem maksimiranju donosov delničarjev, še vedno sodi med najpomembnejše cilje naše razvojne strategije. Uprava družbe zagovarja dolgoročno stabilno politiko dividend, kar najbolj ustreza tudi dolgoročnim razvojnim ciljem skupine Petrol.

Kapital, neto dolg in koeficient finančnega vzvoda

⁶ Neto finančne obveznosti = kratkoročne in dolgoročne finančne

obveznosti, zmanjšane za denar in denarne ekvivalente 7

Finančni vzvod = neto dolg / (kapital + neto dolg)

Svet delavcev Petrola d.d., Ljubljana, je Zorana Gračnerja, Alena Mihelčiča in Roberta Ravnikarja izvolil za člane nadzornega sveta, predstavnike delavcev, za štiriletno mandatno obdobje s pričetkom 22. februarja 2017.

DELNICA DRUŽBE

Leto 2016 je bilo za vlagatelje na Ljubljanski borzi v povprečju uspešno. Cene delnic na Ljubljanski borzi konec leta 2016 so bile v povprečju višje, kot so bile konec leta 2015. To odraža tudi indeks SBI TOP, ki je konec leta 2016 pridobil 3,1 odstotka glede na vrednost konec leta 2015. Dogajanje na borzi je v letu 2016 zaznamovalo tudi ukinjanje registrskih računov pri KDD – Centralni klirinško depotni družbi, d.d., in prenos vrednostnih papirjev na trgovalne račune, kar je vplivalo na večje število sklenjenih poslov na borzi v primerjavi z letom prej, medtem ko so borzne družbe zaznale upad števila delničarjev in koncentracijo lastništva.

Petrolova delnica je uvrščena v prvo borzno kotacijo, na Ljubljanski borzi pa kotira od 5. maja 1997 dalje. V letu 2016 je bil s Petrolovo delnico na borzi dosežen promet v višini 60,9 mio EUR in je bil v primerjavi s prometom v letu 2015 višji za 104,8 odstotka. Delnica Petrola je bila tudi v preteklem letu v družbi najprometnejših delnic na Ljubljanski borzi, d.d., Ljubljana.

V letu 2016 je bilo gibanje cene delnice Petrola pozitivno, saj je bil tečaj delnice konec leta 2016 za 27,1 odstotka višji kot konec leta 2015, indeks SBI TOP pa je v tem času pridobil 3,1 odstotka vrednosti. Delnica družbe od 19. decembra 2016 dalje v sestavi indeksa SBI TOP predstavlja 26,13-odstotni delež.

V decembru 2016 je Ljubljanska borza podelila nagrade najboljšim borznim družbam in članom v enoletnem obdobju od 1. decembra 2015 do 30. novembra 2016. Petrol je prejel dve nagradi: za delnico Prve kotacije z največjim porastom prometa in za delnico leta Prve kotacije.

Gibanje baznega indeksa za zaključni tečaj delnice Petrola in za borzni indeks SBI TOP v letu 2016 glede na konec leta 2015

Tečaj delnice je bil konec decembra 2016 v primerjavi s koncem leta 2015 višji za 27,1 odstotka. Povprečni tečaj delnice Petrola d.d., Ljubljana, ki je v letu 2016 znašal 282,42 EUR, je bil za 7,2 odstotka višji kot leto prej. V letu 2016 se je tečaj Petrolove delnice gibal med 246,1 EUR in 325,0 EUR za delnico.

Tečaji delnice Petrola 2015–2016 v EUR

	2016	2015
Število skupaj izdanih delnic	2.086.301	2.086.301
Najvišji tečaj v tekočem letu	325,00	296,00
Najnižji tečaj v tekočem letu	246,10	225,00
Povprečni tečaj v tekočem letu	282,42	263,57
Tečaj na zadnji trgovalni dan v tekočem letu	325,00	255,80
Rast/padec tečaja (tečaj na zadnji trgovalni dan v tekočem letu/tečaj na zadnji trgovalni dan v prejšnjem letu)	27,05 %	-9,93 %

Zaključni tečaj in promet s Petrolovo delnico v letu 2016

Promet z delnico in tržna kapitalizacija

Doseženi promet s Petrolovo delnico na Ljubljanski borzi v letu 2016 v višini 60,9 mio EUR je bil v primerjavi s prometom v letu 2015 višji za 104,8 odstotka. Višji promet je posledica višjega povprečnega tečaja v letu 2016 glede na leto prej, poleg tega pa je bilo v letu 2016 opravljeno trgovanje tudi z večjo količino Petrolovih delnic. V celotnem borznem prometu na trgu Ljubljanske borze v višini 333,7 mio EUR je delež prometa z delnico Petrola predstavljal 18,3 odstotka, v prometu z delnicami borznega trga pa 19,5 odstotka.

Po prometu se je delnica Petrola d.d., Ljubljana, na Ljubljanski borzi med delnicami uvrstila na drugo mesto. S Petrolovo delnico je bilo na mesec v povprečju opravljenih za 5,1 mio EUR poslov.

Tržna kapitalizacija Petrola d.d., Ljubljana, je na zadnji trgovalni dan leta 2016 znašala 678,1 mio EUR, kar je 13,6 odstotka tržne kapitalizacije borznega trga delnic. Petrol d.d., Ljubljana, je bil po tržni kapitalizaciji na zadnji dan leta 2016 na drugem mestu.

Ključni finančni kazalniki delnice

Čisti poslovni izid poslovnega leta skupine Petrol na delnico (EPS) je znašal 35,24 EUR, denarni poslovni izid skupine Petrol na delnico (CEPS) pa je znašal 56,72 EUR. Kapitalska donosnost delnice, izračunana glede na tečaj konec leta 2016 in tečaj konec leta 2015, je bila 27,1-odstotna. To skupaj s 4,9-odstotno dividendno donosnostjo predstavlja 32-odstotno donosnost delnice v letu 2016.

Razmerje med tržno ceno delnice konec leta 2016 in njeno knjigovodsko vrednostjo konec leta 2016, ki je znašala za skupino Petrol 285,51 EUR, je bilo 1,14 (P/BV) in tako višje kot konec leta 2015. Razmerje med tržno ceno delnice konec leta 2016 in doseženim čistim poslovnim izidom skupine Petrol na delnico pa je znašalo 9,22 (P/E).

Lastniška struktura osnovnega kapitala

Struktura osnovnega kapitala Petrola d.d., Ljubljana, se je v letu 2016 v primerjavi s koncem leta 2015 nekoliko spremenila. Največji posamični delničar s 412.009 delnicami ostaja Slovenski državni holding. Sledita mu Češkoslovenska Obchodni Bank, A.S. – fid., z 267.076 delnicami in Kapitalska družba d.d. s 172.639 delnicami. Med večjimi posamičnimi delničarji so še Societe Generale – Splitska banka d.d., Vizija Holding k.d.d., Vizija holding ena k.d.d., NLB d.d., Nova KBM d.d., Perspektiva FT d.o.o. in DUTB, d.d.

Ob izteku leta je bilo v lasti tujih pravnih in fizičnih oseb 520.187 delnic oziroma 24,9 odstotka vseh delnic. V primerjavi s koncem leta 2015 se je delež tujih delničarjev povečal za 4,0 odstotne točke. Število vseh delničarjev se je s 33.451, kolikor jih je bilo konec leta 2015, znižalo na 26.265.

Grafično je lastniška struktura prikazana v poglavju o upravljanju družbe Petrol d.d., Ljubljana.

Število delnic v lasti članov nadzornega sveta in uprave na dan 31. december 2016

Ime in priimek	Funkcija	Število delnic	Delež v kapitalu
Nadzorni svet		0	0,0000 %
Notranji člani		0	0,0000 %
1. Zoran Gračner	član nadzornega sveta	0	0,0000 %
2. Andrej Tomplak	član nadzornega sveta	0	0,0000 %
3. Damjan Legen	član nadzornega sveta	0	0,0000 %
Zunanji člani		0	0,0000 %
1. Tomaž Kuntarič	predsednik nadzornega sveta	0	0,0000 %
2. Irena Prijović	podpredsednica nadzornega sveta	0	0,0000 %
3. Igo Gruden	član nadzornega sveta	0	0,0000 %
4. Matija Blažič	član nadzornega sveta	0	0,0000 %
5. Klemen Ferjančič	član nadzornega sveta	0	0,0000 %
6. Mladen Kaliterna	član nadzornega sveta	0	0,0000 %
Uprava		220	0,0105 %
1. Tomaž Berločnik	predsednik uprave	0	0,0000 %
2. Igor Stebernak	član uprave	0	0,0000 %
3. Rok Vodnik	član uprave	220	0,0105 %
4. Ika Krevzel Panić	članica uprave, delavska direktorica	0	0,0000 %

Druga pojasnila družbe Petrol d.d., Ljubljana

Prospekt družbe Petrol d.d., Ljubljana, pripravljen ob uvrstitvi delnic družbe Petrol d.d., Ljubljana, v kotacijo na borzi, je objavljen na spletni strani družbe. Vse spremembe prospekta so objavljene v strategiji družbe, letnih poročilih družbe Petrol d.d., Ljubljana, in javnih objavah družbe Petrol d.d., Ljubljana, dostopnih na spletnih straneh družbe www. petrol.si in spletnih straneh Ljubljanske borze, d.d. – seonet. ljse.si.

Pogojno povečanje osnovnega kapitala

Skupščina družbe Petrol d.d., Ljubljana, v letu 2016 ni sklepala o pogojnem povečanju osnovnega kapitala.

Rezerve za lastne deleže

Družba Petrol d.d., Ljubljana, v letu 2016 ni odkupovala lastnih delnic. Na zadnji dan leta 2016 je družba imela 24.703 lastnih delnic oziroma 1,2 odstotka registriranega osnovnega kapitala. Njihova skupna nabavna vrednost je 31. decembra 2016 znašala 2,6 mio EUR. Od tržne vrednosti delnic na ta dan je bila nižja za 5,4 mio EUR.

Lastne delnice so bile pridobljene v letih od 1997 do 1999 v skupni višini 36.142 delnic. Lastne delnice sme družba pridobivati le za namene po določbi 247. člena Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1) in za nagrajevanje uprave in nadzornega sveta. Lastne delnice družba porablja v skladu s statutom družbe.

Politika dividend za maksimiranje dolgoročnih donosov

Kapitalska politika, ki temelji na dolgoročnem maksimiranju donosov delničarjev, sodi med najpomembnejše cilje naše razvojne strategije. Uprava družbe zagovarja dolgoročno stabilno politiko dividend. Ta najbolje ustreza dolgoročnim razvojnim potrebam družbe, saj zagotavlja višjo stopnjo predvidljivosti poslovnih donosov in dolgoročno stabilno ceno delnice.

V letu 2016 je bila po sklepu 26. skupščine delničarjev, ki je bila 21. aprila 2016, izplačana bruto dividenda na delnico za leto 2015 v višini 12,6 EUR.

Pregled dividend v obdobju 2011–2015

Poslovno obdobje	Skupni znesek dividend	Bruto dividenda na delnico
2011	17.211.983,25 EUR	8,25 EUR
2012	20.863.010,00 EUR	10,00 EUR
2013	21.071.640,10 EUR	10,10 EUR
2014	24.409.721,70 EUR	11,70 EUR
2015	26.287.392,60 EUR	12,60 EUR

Višina bilančnega dobička

Višina bilančnega dobička Petrola d.d., Ljubljana, je v skladu z ZGD-1 za leto 2016 znašala 28,86 mio EUR.

Redna udeležba na konferencah za vlagatelje in dostopnost informacij

Družba Petrol d.d., Ljubljana, nadaljuje z rednim programom sodelovanja z domačimi in tujimi vlagatelji, kar vključuje javne objave, individualne sestanke in predstavitve ter javne predstavitve družbe.

Med drugim se redno udeležujemo konferenc za vlagatelje, ki jih vsako leto organizirajo borze, borznoposredniške hiše in različne banke. V letu 2016 smo v marcu v Londonu sodelovali na investitorski konferenci v organizaciji InterCapitala in Goldman Sachsa, v maju smo se v Zagrebu udeležili skupne investitorske konference Ljubljanske in Zagrebške borze, oktobra smo v Avstriji sodelovali na konferenci v organizaciji Erste Group v Stegersbachu, novembra na konferencah Beograjske borze v Beogradu, Ljubljanske borze v Ljubljani ter Fime v Londonu in v začetku decembra na konferenci v Pragi v organizaciji investicijske družbe Wood & Company. Poleg tega smo imeli tudi več individualnih sestankov z domačimi in tujimi vlagatelji.

Vse informacije za vlagatelje, vključno s finančnim koledarjem, so objavljene na spletnih straneh družbe. Kontaktna oseba, pristojna za odnose z vlagatelji, je Barbara Jama Živalič, ki ji lahko pišete na naslov investor.relations@petrol.si.

UPRAVLJANJE TVEGANJ

Upravljanje s tveganji v skupini Petrol v letu 2016

Tveganja so sestavni del poslovanja, dobro poznavanje in razumevanje le-teh pa omogoča, da se pravočasno in pravilno odzovemo v čedalje bolj dinamičnem gospodarskem okolju. V skupini Petrol se tega zavedamo in zaradi tega gradimo sistem pametnega upravljanja tveganj, ki zagotavlja, da so ključna tveganja, ki jim je skupina izpostavljena, prepoznana, ocenjena, obvladovana, izkoriščena in spremljana. Pri tem si prizadevamo, da se vzpostavi kultura zavedanja o tveganjih, ki privede do boljšega razumevanja tveganj in kakovostnejših informacij za odločanje na vseh ravneh delovanja skupine. Obvladovanje tveganj je skrb vsakega zaposlenega v skupini Petrol, ki je s svojimi odločitvami in dejanji vsakodnevno izpostavljen tveganjem v okviru svojih delavnih nalog in pristojnosti.

Leto 2016 je bilo tudi na področju posodobitev sistema upravljanja tveganj izjemno dinamično. Poleg rednega spremljanja izpostavljenosti tveganjem in izvajanja aktivnosti za njihovo obvladovanje in izkoriščanje smo v sistem uvedli kar nekaj novosti. Med najpomembnejšimi je zagotovo sprejem strateških izhodišč upravljanja tveganj oz. apetit za tveganja v skupini Petrol, katera smo vključili v Strategijo skupine Petrol za obdobje 2016–2020. Strateška izhodišča, predstavljena v posebnem podpoglavju v nadaljevanju, nas usmerjajo pri odločanju in nam postavljajo smernice pri določanju posameznih limitnih sistemov.

Prav tako je v letu 2016 začel delovati Odbor za tveganja za skupino Petrol v novi sestavi, ki poleg uprave družbe Petrol d.d., Ljubljana, vključuje tudi funkcijske direktorje posameznih področij skupine Petrol. V januarju 2016 je vlogo krovnega spremljanja kreditnega tveganja v skupini Petrol prevzel novoustanovljen Kreditni odbor, ki poleg določanja limitov skladno s svojo pristojnostjo skrbi za metodološki razvoj upravljanja kreditnega tveganja v skupini Petrol in usmerja širitev dobrih praks po družbah v skupini.

Konec leta 2016 je bil predstavljen in potrjen predlog za nov Odbor za tržna tveganja energentov, katerega namen je zagotavljanje enovitega upravljanja s tržnimi tveganji pri poslovanju z energenti na ravni skupine Petrol.

Za potrebe nadzora nad valutnimi, likvidnostnimi, tečajnimi in obrestnimi tveganji je svoje delo tudi v letu 2016 nadaljeval Odbor za upravljanje z bilanco skupine Petrol. Trgovanje z energenti pa je še naprej spremljal Kolegij za tveganja pri trgovanju.

Glede na to, da so v skupini Petrol kot najpomembnejša in najverjetnejša tveganja ocenjena finančna tveganja, je bila v letu 2016 na tem področju izvedena vrsta aktivnosti, ki se kažejo skozi sprejete posodobitve metodologij ocenjevanja in spremljanja tveganj, vzpostavitev odborov ter izboljšanje procesov, ki na krovni ravni tekoče nadzirajo in spremljajo upravljanje s posameznimi tveganji ter prispevajo k temu, da skupina Petrol znižuje izpostavljenost do posameznih finančnih tveganj.

Skupina Petrol pridobiva vse pomembnejšo vlogo na področju prodaje, distribucije in trgovanja z električno energijo, zato smo v letu 2016, tako kot preteklo leto, kreditnemu, cenovnim in količinskim tveganjem na tem področju posvetili več pozornosti in tako nadgradili tako limitni sistem kot tudi procese njihovega spremljanja in poročanja. Dodatno je v letu 2016 potekal obsežen projekt, ki je namenjen nadaljnjemu grajenju procesov trgovanja in upravljanj tveganj pri trgovanju in s tem predvsem obvladovanju operativnih tveganj na tem področju.

V sklopu kreditnih tveganj smo bili pozorni na plačilno sposobnost kupcev in s tem na stanje ter kvaliteto terjatev iz poslovanja. Gradimo na dobrih temeljih, postavljenih v preteklih letih tudi na področju pridobljenih zavarovanj. Tako imamo na dan 31. december 2016 zavarovanih 86 odstotkov terjatev iz poslovanja pri kupcih z odprtimi terjatvami nad 100.000 EUR, pri čemer zavarovanja predstavljajo zavarovanje pri zavarovalnici, bančne garancije in drugi primerni instrumenti zavarovanja. Prav tako smo v letu 2016 celovito posodobili proces odobritve limitov, vključno z novo hierarhijo pooblastil odobravanj in novo metodologijo določanja limitov. Nov sistem je enoten za celotno skupino Petrol, v letu 2016 smo ga sprejeli v družbah v Sloveniji in Bosni, v letu 2017 pa ga širimo na preostale družbe skupine Petrol. V skupini smo uvedli rangiranje poslovnih partnerjev glede na ocenjeno kreditno tveganje. V sodelovanju z Inštitutom Jožefa Štefana razvijamo model za ocenjevanje verjetnosti neplačil, ki nam bo olajšal odločitve pri določanju limitov in postavljanju zahtev pri zavarovanju terjatev.

Vzdrževanje likvidnosti oziroma kratkoročno plačilno sposobnost družb v skupini Petrol smo zagotavljali s centralnim vodenjem in usklajevanjem tekočih denarnih tokov ter z upravljanjem dolga skupine Petrol. Pri skrbi za strukturno likvidnost skupine Petrol se držimo smernic, postavljenih v okviru pridobljene bonitetne ocene bonitetne hiše Standard & Poor's Ratings Service. Ta nam je v letu 2016 potrdila »investment grade« bonitetno oceno BBB- dolgoročno, A-3 kratkoročno in stabilne izglede. To nam še naprej zagotavlja boljši in kvalitetnejši dostop do finančnih virov in hkrati zagotavlja, da ostaja finančni položaj skupine Petrol še naprej stabilen.

Strateške usmeritve upravljanja tveganj v skupini Petrol

V okviru sprejetja nove Strategije skupine Petrol za obdobje 2016–2020 smo definirali tudi usmeritve in načela upravljanja tveganj (apetit za tveganja).

Krovna strateška usmeritev je zagotavljanje stabilne rasti poslovanja ob sprejemanju zmernih tveganj. Zahtevane donose prilagajamo pričakovanim tveganjem.

Tveganja, ki smo jih pripravljeni sprejemati, so tveganja, ki izhajajo iz strategije razvoja skupine Petrol, ki omogoča nadaljnjo stabilno rast poslovanja in dinamičen razvoj novih poslovnih modelov.

Nismo pripravljeni prevzemati naslednjih tveganj: okoljska tveganja, tveganja za varnost in zdravje zaposlenih, tveganja izgube dobrega imena, tveganja prevar in korupcije ter tveganja izgube »investment grade« bonitetne ocene (ki izhaja iz poslovanja skupine Petrol).

Skladno s krovnim načelom smo opredelili naslednje strateške usmeritve upravljanja tveganj skupine Petrol:

• ∙ Skupina Petrol spremlja spremembe v industriji in na trgih ter proaktivno prilagaja svoje poslovanje in cilje z namenom uresničitve strateških ciljev.
• ∙ Nove investicije skupine Petrol so usklajene s strateškimi in s finančnimi načrti. Pričakovani donosi investicij so primerni prevzetim tveganjem.
• ∙ Kadrovska politika je usklajena s strateškimi usmeritvami skupine Petrol. Upravljanje s človeškimi viri aktivno deluje na področju razvoja in izobraževanja kadrov ter spremljanju organizacijske klime.
• ∙ Skupina Petrol promovira spoštovanje zakonodaje in internih pravil ter preko vrednot in kodeksa ravnanja gradi korporativno kulturo, ki spodbuja zakonito, transparentno in etično ravnanje ter odločanje.
• ∙ Skupina Petrol se zaveda operativnih tveganj in stremi k vzpostavitvi procesnega, sistemskega in IT okolja, ki omogoča strateški razvoj skupine Petrol in operativno tveganje znižuje na sprejemljivo raven.
• ∙ Skupina Petrol varuje marže pri prodaji energentov, bodisi z naravnim usklajevanjem bodisi s trgovanjem z izvedenimi finančnimi instrumenti z namenom ščitenja pred tveganji in zagotavljanja stabilnosti denarnih tokov.
• ∙ Skupina Petrol skrbi za kvaliteten portfelj partnerjev in stremi k njihovi primerni razpršenosti. Skupina Petrol stremi k visoki stopnji zavarovanja tveganih terjatev, bodisi s pridobitvijo instrumentov zavarovanja bodisi s sklepanjem zavarovanj.
• ∙ Skupina Petrol skrbi za dolgoročno finančno stabilnost z vzdržnim finančnim vzvodom.
• ∙ Skupina Petrol upravlja kratkoročno likvidnost z uravnavanjem virov in odlivov ter z ohranjanjem zadostne stopnje kreditnih linij.
• ∙ Skupina Petrol stremi k visoki ravni zavarovanja pred tveganji spremembe obrestnih mer.

Petrolov model tveganj ter najpomemb- nejša in najverjetnejša tveganja

Petrolov model tveganj je vsebinsko povezan v sklop 20 skupin tveganj, razdeljenih na dve veliki skupini: tveganja okolja in tveganja delovanja.

Po rezultatih ocenjevanja tveganj iz leta 2015 ostajajo med najpomembnejšimi in najverjetnejšimi tveganji naslednja finančna tveganja: cenovno, kreditno, valutno in likvidnostno tveganje. Za nadzor oz. upravljanje teh tveganj je potreben najmočnejši kontrolni sistem, ki ga v družbi tudi izvajamo in je podrobneje opisan pri posameznih finančnih tveganjih. Poleg glavnih finančnih tveganj so med najpomembnejšimi in najverjetnejšimi tveganji še tveganja gospodarskega okolja, obrestna tveganja, tveganja zakonodaje in regulative, tveganja strateškega odločanja, komercialna tveganja ter tveganja poslovno-finančnega odločanja.

Skupine tveganj v skupini Petrol

I.	Tveganja okolja
I.1.	Politična tveganja	I.3.	Tveganja gospodarskega okolja	I.5.	Tveganja katastrof
I.2.	Tveganja finančnega okolja	I.4.	Tveganja zakonodaje in regulative
II.	Tveganja delovanja
II.1.	Operativna tveganja	II.2.	Tveganja vodenja in odločanja	II.5.	Finančna tveganja
	II.1.1. Tveganja upravljanja s človeškimi viri		II.2.1. Tveganja vodenja		II.5.1. Cenovna tveganja
	II.1.2. Komercialna tveganja		II.2.2. Tveganja poslovno-finančnega		II.5.2. Kreditna tveganja
	II.1.3. Tveganja varnosti in zaščite		odločanja		(tveganja nasprotne strani)
	II.1.4. Tveganja prekinitve poslovanja		II.2.3. Tveganja strateškega odločanja		II.5.3. Likvidnostna tveganja
		II.3.	Tveganja zagotavljanja informacij		II.5.4. Valutna tveganja
		II.4.	Tveganja prevar in drugih nezakonitih dejanj		II.5.5. Obrestna tveganja
			II.4.1. Tveganja kaznivih dejanj / prevar
			II.4.2. Tveganja korporativne integritete

Razporeditev posameznih tveganj po zadnjem ocenjevanju je prikazana v spodnjem grafikonu.

Razporeditev tveganj v skupini Petrol po zadnjem ocenjevanju brez varovanja

Legenda stopenj verjetnosti (pogostnosti):

• 1 Dogodek se lahko realizira redkeje kot 1-krat na tri leta.
• 2 Dogodek se lahko realizira vsaj 1-krat na tri leta, vendar ne pogosteje kot 2-krat letno.
• 3 Dogodek se lahko realizira več kot 2-krat letno, vendar ne pogosteje kot 1-krat na mesec.
• 4 Dogodek se lahko realizira več kot 1-krat na mesec, vendar ne pogosteje kot 1-krat tedensko.
• 5 Dogodek se lahko realizira pogosteje kot 1-krat tedensko.
• A Politična tveganja
• B Tveganja finančnega okolja
• C Tveganja gospodarskega okolja
• D Tveganja zakonodaje in regulative
• E Katastrofe
• F Tveganja upravljanja s človeškimi viri
• G Komercialna tveganja
• H Tveganja varnosti in zaščite
• I Tveganja prekinitve poslovanja
• J Tveganja vodenja
• K Tveganja poslovno-finančnega odločanja
• L Tveganja strateškega odločanja
• M Tveganja zagotavljanja informacij
• N Tveganja kaznivih dejanj / prevar
• O Tveganja korporativne integritete
• P Cenovna tveganja
• R Kreditna tveganja
• S Likvidnostna tveganja
• T Valutna tveganja
• U Obrestna tveganja

Legenda stopenj pomembnosti:

• 1 Potencialna škoda za poslovanje je manjša od 50.000 EUR.
• 2 Potencialna škoda za poslovanje znaša od 50.000 EUR do 250.000 EUR.
• 3 Potencialna škoda za poslovanje znaša od 250.001 EUR do 1.000.000 EUR.
• 4 Potencialna škoda za poslovanje znaša od 1.000.001 EUR do 5.000.000 EUR.
• 5 Potencialna škoda za poslovanje je večja od 5.000.000 EUR.

Glede na pridobljeno oceno posamične skupine tveganj po pomembnosti in verjetnosti razvrščamo tveganja v štiri kvadrante, ki predstavljajo grobo usmeritev, kakšen kontrolni sistem mora biti postavljen za nadzor nad tveganji oziroma za njihovo upravljanje.

Shema upravljanja s tveganji v skupini Petrol in način kontroliranja

V letu 2016 smo upravljali posamične skupine tveganj na naslednje načine:

I. TVEGANJA OKOLJA

Skupina Petrol se pred tveganji zunanjega okolja varuje s sistematičnim spremljanjem dogajanj v poslovnem okolju ter pravočasnim odzivanjem nanje. Najpomembnejša in najverjetnejša tveganja med tveganji zunanjega okolja so tveganja gospodarskega okolja ter tveganja zakonodaje in regulative. Tveganja katastrof, ki tudi sodijo v to skupino, so sicer pomembna, vendar je njihova verjetnost (pogostnost) nizka. Tveganja finančnega okolja in politična tveganja so bila ocenjena kot tveganja s srednjo pomembnostjo in nižjo verjetnostjo, tako kot ostala tveganja okolja pa so se uvrstila v drugi kvadrant.

Tveganja finančnega okolja poizkušamo prepoznavati tudi s pomočjo finančnega načrtovanja oz. simulacij ter s sodelovanjem s finančnim okoljem (bankami, finančnimi organizacijami, investitorji). Tovrstna tveganja upoštevamo tudi pri pripravi strateškega poslovnega načrta.

S tveganji gospodarskega okolja upravljamo s pomočjo nenehnega spremljanja konkurence, analiziranja poslovanja elektroenergetskih, naftnih in plinskih podjetij, tržnih analiz, benchmark analiz, merjenjem zadovoljstva kupcev idr.

Tveganja zakonodaje in regulative upravljamo preko proaktivnega sodelovanja z institucijami, ki imajo vpliv na spreminjanje relevantne zakonodaje, ter analiziramo vplive predlogov relevantnih novih zakonov ali sprememb na poslovanje skupine Petrol.

II. TVEGANJA DELOVANJA

Tveganja delovanja vključujejo operativna tveganja, tveganja vodenja in odločanja, tveganja zagotavljanja informacij, tveganja prevar in drugih nezakonitih dejanj ter finančna tveganja.

II.1. Operativna tveganja

Operativna tveganja predstavljajo skupino tveganj, ki vključuje tveganja upravljanja človeških virov, komercialna tveganja, tveganja varnosti in zaščite ter tveganja prekinitve poslovanja. Med njimi so po zadnjem izvedenem ocenjevanju najpomembnejša in najverjetnejša komercialna tveganja.

Med komercialna tveganja uvrščamo tveganja dobavne verige – nekakovostno in neučinkovito upravljanje verige od dobavitelja do kupca. Ta tveganja vključujejo: neučinkovit razvoj novih proizvodov in storitev; neučinkovito operativo; omejene vire dobav proizvodov iz nafte, drugih proizvodov, rezervnih delov in drugega blaga; distribucijske kanale, ki so slabo pozicionirani in/ali slabo delujejo; neučinkovita ali nedelujoča zavezništva, skupna vlaganja, pridružena podjetja in druge zunanje povezave; nekakovostno opravljanje storitev ali prodajo nekakovostnih proizvodov; splošno upadanje zadovoljstva kupcev s storitvami in proizvodi podjetja.

Pred temi oblikami tveganj se v skupini Petrol varujemo z rednimi ocenjevanji bencinskih servisov, z merjenjem zadovoljstva kupcev, s celostnim nadzorom nad dobavitelji, s kontrolo kakovosti proizvodov, z izdelanim sistemom reševanja reklamacij, z rednim izobraževanjem prodajalcev in potnikov.

Operativna tveganja izhajajo iz ustroja procesov, zato smo v zadnjih dveh letih veliko pozornosti namenili prav okrepitvi procesne organizacije in s tem izboljšali in optimizirali procese in tako krovno naslovili operativna tveganja.

Rezultat energije, vložene v procese, je tudi popolnoma nova shema procesne organiziranosti Petrola.

II.2. Tveganja vodenja in odločanja

Z operativnimi tveganji so tesno povezana tudi tveganja vodenja in odločanja. Mednje sodijo tveganja vodenja, tveganja poslovno-finančnega odločanja in tveganja strateškega odločanja, kjer so med njimi po zadnjem ocenjevanju najpomembnejša in najverjetnejša tveganja strateškega odločanja.

Tveganja vodenja obvladujemo z rednim merjenjem organizacijske klime v celotni skupini Petrol, s sistemom letnih pogovorov in ocenjevanjem vodenja, z merjenjem kakovosti internih storitev ter s sprejeto kadrovsko strategijo. Tveganja poslovno-finančnega odločanja obvladujemo z izvajanjem in izboljševanjem različnih organizacijskih predpisov ter z rednim spremljanjem poslovanja in poročanjem različnim deležnikom. Tveganja strateškega odločanja pa zmanjšujemo z jasno strategijo, kontrolo izvajanja strategije, z letnimi konferencami ter z usklajenim delovanjem prek Odbora za razvoj projektov, idej in kapacitet.

V letošnjem letu sprejeta Strategija skupine Petrol za obdobje 2016–2020 nam postavlja jasne smernice prihodnjega razvoja in tako izboljšuje odzivnost na spremembe na trgu in naslavlja tveganja tako strateškega kot operativnega odločanja.

II.3. Tveganja zagotavljanja informacij

Tveganja zagotavljanja informacij sodijo po zadnjem ocenjevanju med manj verjetna (pogosta) in manj pomembna tveganja, kljub temu pa niso zanemarljiva. Zato predstavlja upravljanje tveganj, ki se nanašajo na ustreznost in varnost informacijsko-komunikacijske tehnologije, nujno in stalno aktivnost na tem področju. Pomembno je pravočasno in popolno zagotavljanje informacij o novih poslovnih procesih, produktih in storitvah vsem vpletenim področjem.

V letu 2016 smo v skupini Petrol krovne stebre in dejavnosti skupine Petrol ter posledično njihovo spremljanje in poročanje prilagodili novi strategiji skupine Petrol.

II.4. Tveganja prevar in drugih nezakonitih dejanj

Upravljanje s tveganji prevar in drugih nezakonitih dejanj smo v letu 2015 razdelili na dve podtveganji, ki sta se samostojno ocenjevali, in sicer na tveganje kaznivih dejanj/prevar ter tveganje korporativne integritete. Med tveganja kaznivih dejanj/prevar sodijo prevare poslovodstva, nezakonita dejanja, prevare, odtujitve, zlorabe zaposlenih in tretjih oseb, nepooblaščena uporaba različnih virov, namerna poškodovanja in nasilna nezakonita dejanja. Upravljanje s tveganji kaznivih dejanj/prevar zahteva neprekinjen nadzor in kontrolo, saj so ta tveganja ocenjena z visoko verjetnostjo in nizko pomembnostjo.

Tveganje kršitev korporativne integritete je poslovanje družbe, ki ni v skladu z zakonodajo, Petrolovim kodeksom ravnanja, drugimi pravili, veljavnimi priporočili, internimi predpisi, dobrimi poslovnimi običaji ali etičnimi načeli. Eden od načinov upravljanja tega tveganja je tudi izvajanje sistema »Compliance« (Pravilnik o delovanju sistema zagotavljanja skladnosti poslovanja).

Petrol je izpostavljen večjemu tveganju prevar zaradi narave dejavnosti: prodajna mesta z blagajniškim poslovanjem in prodaja naftnih derivatov. Na osnovi kodeksa ravnanja in internih predpisov je v skupini Petrol uveljavljena ničelna toleranca do prevar.

Za celovito upravljanje tveganj prevar deluje posebna delovna skupina, ki je pripravila katalog prevar, izvedla ocenjevanje tveganj posamičnih dejanj prevar, popisala obstoječe preventivne in kurativne kontrole ter pripravila ukrepe za njihovo omejitev.

Za odkrivanje prevar in preiskave le-teh je znotraj skupine Petrol odgovorna strokovna služba Korporativni nadzor poslovanja in preiskave z usposobljeno skupino preiskovalcev.

II.5. Finančna tveganja

Glede na oceno verjetnosti in pomembnosti zavzemajo finančna tveganja visoko mesto. V skupini Petrol zato tem kategorijam tveganj posvečamo posebno pozornost. To odseva v natančno opredeljenih postopkih upravljanja tveganj, ki vključujejo definirane limitne sisteme, ustrezen nivo spremljanja in poročanja o izpostavljenosti posameznemu finančnemu tveganju in aktivno vlogo kolegijev in odborov, katerih naloga je spremljanje in nadzor posameznih finančnih tveganj. Sistem upravljanja finančnih tveganj kontinuirano ocenjujemo in nadgrajujemo, konkretne aktivnosti pa so predstavljene v nadaljevanju pri posameznih tveganjih.

Najpomembnejša in najverjetnejša finančna tveganja so cenovna, kreditna, valutna in likvidnostna tveganja, medtem ko so obrestna tveganja manj izpostavljena. Podrobnejše informacije o izpostavljenosti posameznemu finančnemu tveganju in razkritja v zvezi s finančnimi instrumenti in tveganji so v računovodskih pojasnilih v poglavju Finančni instrumenti in tveganje.

Cenovna tveganja in valutna tveganja

44

Poslovni model skupine Petrol vključuje energente, kot so naftni derivati, zemeljski plin, elektrika, utekočinjen naftni plin, zaradi česar je skupina izpostavljena cenovnim, količinskim in valutnim tveganjem, ki izhajajo iz njihovega nakupa in prodaje.

V skupini Petrol kupujemo proizvode iz nafte po tržnih pogojih tujih nakupnih trgov in jih plačujemo večinoma v USD. Prodaja poteka v lokalnih valutah. Ker sodita svetovni naftni trg in trg ameriškega dolarja med najbolj volatilne svetovne trge, je skupina Petrol pri opravljanju svoje temeljne dejavnosti izpostavljena tako cenovnemu tveganju – spremembam cen naftnih derivatov, kot tudi valutnemu tveganju – spremembam tečaja EUR/USD. Skupina Petrol v največji možni meri obvladuje količinsko in cenovno tveganje z uskladitvijo nabavnih pogojev pri dobaviteljih na eni strani in s prodajnimi pogoji do kupcev na drugi strani. Morebitno preostalo odprto cenovno ali valutno pozicijo zapiramo s sklepanjem ustreznih finančnih instrumentov, predvsem z blagovnimi zamenjavami pri cenovnem tveganju in terminskimi posli pri valutnem tveganju.

Pri trgovanju z energenti je skupina izpostavljena cenovnim in količinskim tveganjem, katere upravlja z naborom limitnih sistemov, definiranih glede na poslovnega partnerja, območje trgovanja in tvegano vrednost, ter z ustreznimi procesi njihovega spremljanja in nadziranja.

Poleg tveganj, ki izhajajo iz sprememb tečaja EUR/USD je skupina Petrol v določeni meri izpostavljena tudi tveganju spremembe ostalih valut, ki se pojavljajo kot posledica poslovanja v regiji. Skupina na mesečnem nivoju spremlja odprte pozicije v valutah in se odloča o ukrepih obvladovanja le-teh.

V transakcije z izvedenimi instrumenti vstopamo primarno zaradi zavarovanja pred cenovnimi in valutnimi tveganji in ne iz špekulativnih razlogov.

Kreditna tveganja

Kreditno tveganje je bilo med finančnimi tveganji v letu 2015 ocenjeno kot tretje najpomembnejše tveganje, ki mu je bila skupina Petrol izpostavljena pri prodaji produktov in storitev fizičnim in pravnim osebam. V letu 2016 ga je obvladovala s spodaj opisanimi ukrepi.

Sistem upravljanja terjatev iz poslovanja omogoča učinkovito upravljanje kreditnega tveganja. V letu 2016 smo uvedli spremembe v procesu določanja in odobravanja kreditnih limitov na ravni celotne skupine Petrol, ki bodo nadalje izboljšale ter poenotile upravljanje s kreditnim tveganjem.

Kot del rednih procesov upravljanja s terjatvami ves čas poteka aktivna izterjava. Posebno pozornost namenjamo individualni obravnavi velikih kupcev oz. kupcev z odprtimi terjatvami nad 250.000 EUR. Nadgrajujemo postopke za odobritev višine izpostavljenosti (limita) do posameznega kupca in povečujemo obseg prvovrstnih instrumentov zavarovanja kot pogoja za odobritev prodaje (zavarovanje terjatev pri kreditnih zavarovalnicah, bančne garancije, akreditivi, varščine, korporativne garancije, poroštva, hipoteke, zastave). Intenzivno se ukvarjamo z obvladovanjem terjatev do velikih kupcev v Sloveniji, hkrati pa posvečamo tudi veliko pozornost izterjavi terjatev na trgih JV Evrope, kjer je plačilna sposobnost in disciplina gospodarstva drugačna kot v Sloveniji. Terjatve sistematično spremljamo po starosti, po regijah in organizacijskih enotah, po kakovosti in po posameznih kupcih. Kreditno tveganost kupcev v portfelju skupine Petrol spremljamo na krovni ravni. Za spremljanje uporabljamo enotno aplikacijo za upravljanje terjatev, ki nam omogoča avtomatski nadzor nad izpostavljenostjo do posameznega kupca ter takojšnje ukrepanje. Z novimi izkušnjami aplikacijo konstantno izboljšujemo. Uveden je tudi centraliziran nadzor nad prejetimi zavarovanji.

Ocenjujemo, da skupina Petrol zadovoljivo obvladuje kreditno tveganje. Naša ocena temelji na vrsti produktov, ki jih prodajamo, tržnem deležu, velikem številu kupcev, velikem številu instrumentov zavarovanj in večjem obsegu zavarovanih terjatev. Kljub temu se tudi v skupini Petrol v celoti ne moremo izogniti posledicam stečajev, prisilnih poravnav in osebnih stečajev.

Likvidnostna tveganja

Skupina Petrol ima dolgoročno mednarodno bonitetno oceno BBB-, kratkoročno oceno A-3 in oceno prihodnjega izgleda bonitetne ocene »stabilno« bonitetne hiše Standard & Poor's Ratings Services, ki je bila 24. junija 2016 ponovno potrjena. Bonitetna ocena na ravni »investment grade« omogoča lažji dostop do mednarodnih finančnih trgov ter pomeni dodatno zavezo k dobremu poslovanju in zmanjševanju zadolženosti skupine Petrol. Pri upravljanju z likvidnostnim tveganjem vpeljujemo metodologijo S&P s tega področja.

V letu 2016 nismo najemali novih dolgoročnih kreditov. Poslovanje smo financirali z že najetimi dolgoročnimi viri in delno s kratkoročnimi krediti. Hkrati smo tudi prestrukturirali vire financiranja, ker smo kot način upravljanja s kratkoročnimi likvidnostnimi presežki predčasno odplačali določen del dolgoročnih kreditov in istočasno najeli dolgoročne revolving linije za zagotovitev zadostnega obsega likvidnostnih virov po kriteriju S&P. Povprečne cene naftnih derivatov v letu 2016 so bile nižje kot v letu 2015, kar nam zmanjšuje obseg potrebnega obratnega kapitala. S pridobljenimi dolgoročnimi in kratkoročnimi kreditnimi linijami zagotavljamo visok nivo likvidnosti skupine Petrol.

Kljub temu veliko pozornosti in previdnosti posvečamo vodenju denarnega toka predvsem na področju planiranja prilivov iz prodaje na odlog, saj je to glavni vir kreditnega in posledično likvidnostnega tveganja.

Skupina Petrol je sposobna v vsakem trenutku izpolniti vse dospele obveznosti. Predvsem uspešno poslovanje ji zagotavlja dolgoročno plačilno sposobnost in povečuje njen lastniški kapital.

Obrestna tveganja

V skupini Petrol tekoče spremljamo izpostavljenost obrestnemu tveganju. Skupina Petrol ima 21 odstotkov dolgoročnih finančnih obveznosti z variabilno obrestno mero, vezano na EURIBOR. Povprečna vrednost EURIBOR je bila v letu 2016 nižja kot konec leta 2015. EURIBOR tako ostaja še vedno na zgodovinsko nizki ravni (negativen EURIBOR). Skupna obrestna mera, po kateri se zadolžuje skupina Petrol, je v letu 2016 v povprečju nižja kot v letu 2015. Razlog je v nizkem EURIBOR-ju in tudi v dodatno doseženih nižjih obrestnih maržah in večjem obsegu kratkoročnega zadolževanja.

V letu 2015 je bila posodobljena politika obvladovanja obrestnega tveganja. Limiti izpostavljenosti obrestnemu tveganju sedaj upoštevajo tveganje spremembe EURIBOR-ja v naslednjem letu ter kumulativno v naslednjih petih letih.

Za zavarovanje obrestne izpostavljenosti del variabilne obrestne mere spremenimo v fiksno z uporabo izvedenih finančnih instrumentov in na ta način zavarujemo neto obrestno pozicijo. Pri odločitvi o dodatnem zavarovanju upoštevamo napovedi gibanj obrestih mer in se glede na tržne razmere odločimo, kdaj in s katerimi instrumenti bomo izvedli zavarovanje. V letu 2016 smo v povezavi s podaljšanjem ročnosti dolgoročnega kredita v višini 50 mio EUR, obstoječe obrestno zavarovanje v vrednosti 37,5 mio EUR predčasno prodali in sklenili novo obrestno zavarovanje v vrednosti 50 mio EUR z daljšo zapadlostjo.

Notranja revizija

Notranja revizija organizacijsko deluje kot samostojna in neodvisna podporna funkcija v okviru obvladujoče družbe od leta 2002 in je organizacijsko neposredno podrejena predsedniku uprave ter funkcijsko revizijski komisiji oziroma nadzornemu svetu družbe. Deluje na ravni celotne skupine Petrol v skladu z Mednarodnimi standardi strokovnega ravnanja pri notranjem revidiranju. Cilj delovanja notranje revizijske funkcije je podajati objektivna zagotovila upravi in revizijski komisiji ter svetovati na vseh ravneh pri varovanju premoženja, usklajenosti z zakonodajo in notranjimi predpisi, izboljšanju kakovosti in učinkovitosti poslovanja skupine Petrol. S tem pomaga uresničevati strateške in poslovne cilje z načeli najboljše prakse. Notranja revizija deluje v skladu s Temeljno listino in Pravilnikom o delu notranje revizije, ravna po načelih neodvisnosti, strokovnosti in nepristranskosti ter etičnih načelih kot temeljnih načelih revizijske stroke. Letne načrte dela notranje revizije potrjujeta uprava in revizijska komisija nadzornega sveta. Notranja revizija o svojem delu redno poroča upravi in vsaj četrtletno revizijski komisiji nadzornega sveta. Revizijski komisiji je v letu 2016 poročala o vseh opravljenih pregledih, pomembnih ugotovitvah in predlaganih ukrepih za izboljšanje nadzornih kontrol in upravljanja s tveganji v skupini Petrol ter četrtletno o opravljenem delu notranje revizije in izvajanju predlaganih ukrepov.

V letu 2014 je bila izvedena zunanja presoja kvalitete delovanja notranje revizije in izdano je bilo mnenje, da notranja revizija deluje v skladu z mednarodnimi standardi strokovnega ravnanja pri notranjem revidiranju.

Tudi v letu 2016 je notranja revizija izvajala določene postopke, ki pripomorejo h kakovostnejšemu delu:

• ∙ zaradi sprememb v poslovanju skupine Petrol in v okolju je pripravila posodobljen nabor področij/procesov v skupini Petrol ("audit universe"),
• ∙ pripravila je novo oceno tveganj po procesih in organizacijskih enotah skupine Petrol, ki temelji na COSO metodologiji, z upoštevanjem pomembnosti procesa in datuma zadnjega notranjerevizijskega pregleda,
• ∙ na podlagi nove ocene tveganj je bil decembra 2016 s strani uprave in nadzornega sveta potrjen načrt dela notranje revizije za leto 2017,
• ∙ izvajala je postopke merjenja učinkovitosti notranjega revidiranja,
• ∙ pripravila posodobljeno metodologijo dela v skladu s spremembami standardov, ki pričnejo veljati s 1. januarjem 2017, in
• ∙ pripravila ter izvajala zastavljeni program izboljševanja kvalitete dela notranje revizije za obdobje 2016–2017.

Delovanje notranjih kontrol v maloprodajni mreži skupine Petrol je preverjala posebna skupina za to usposobljenih strokovnjakov Korporativnega nadzora poslovanja in prevar, ki s ciljem preprečevanja in odkrivanja prevar nadzorujejo predvsem dve področji: blagovno in finančno spremljanje poslovanja bencinskih servisov, logistike in skladišč. Notranja revizija je v letu 2016 opravila 13 revizijskih pregledov dajanja zagotovil, od tega 5 izrednih. Vsi redni revizijski pregledi so bili opravljeni po sistemu "System Based Auditing" s ciljem preveritve: poštenosti računovodskega poročanja, usklajenosti z zakonodajo in notranjimi predpisi, izvajanjem strategije skupine Petrol in smotrnostjo izvajanja procesa. Vsebinsko je bilo največ pozornosti namenjene preverjanju učinkovitosti izvajanja procesov, ki so bodisi novi bodisi niso bili revidirani v obdobju zadnjih 4 let. Notranja revizija je za pregledane procese dala zagotovilo, da je sistem notranjih kontrol za doseganje zastavljenih ciljev v revidiranih enotah vzpostavljen, redno deluje in je primeren. Obstajajo pa možnosti za njegovo izboljšanje, zato je predlagala številna priporočila, katerih uresničevanje se redno preverja. Poleg rednih in izrednih revizijskih pregledov je notranja revizija v letu 2016 redno spremljala uresničevanje predlaganih ukrepov iz preteklega in tekočega leta ter skladno z nalogom uprave sodelovala pri dveh projektih družbe v povezavi s sistemom upravljanja tveganj v skupini Petrol.

POSLOVNE DEJAVNOSTI

Najti sožitje med svojimi zmožnostmi ter željami naših strank in partnerjev je ključ do uspeha. Zato stremimo k ustvarjanju prepoznavnih blagovnih znamk, ki vnašajo potrebno svežino v segment priročnih nakupov, ter nenehno izboljšujemo ponudbo energentov in energetskega upravljanja.

49

Letno poročilo Petrol 2016

PRODAJA

50

Prodaja proizvodov iz nafte

Leto 2016 so zaznamovali hitro spreminjanje tržnih značilnosti, upravičena zahtevnost kupcev, močna konkurenca ter intenzivna energetska in gospodarska gibanja. Z usklajenim delovanjem smo v letu 2016 dosegli zelo dobre prodajne rezultate. Visoka kakovost blaga in storitev, strateška partnerstva, odprtost k uvajanju novosti, razvoj bencinskih servisov in drugih prodajnih kanalov so dejavniki, ki vplivajo na dolgoročno stabilnost poslovanja.

V letu 2016 smo prodali 3,2 mio ton proizvodov iz nafte8 , kar je 12 odstotkov več kot v letu 2015 in 22 odstotkov več od načrtovanega. Od tega smo v Sloveniji ustvarili 49 odstotkov prodaje, na trgih EU 27 odstotkov in na trgih JV Evrope 24 odstotkov. 40 odstotkov proizvodov iz nafte smo prodali v maloprodaji, v veleprodaji pa 60 odstotkov. Prodaja na slovenskem trgu je bila 8 odstotkov višja kot v letu 2015, prodaja na trgih EU je bila 44 odstotkov višja kot v letu 2015, na trgih JV Evrope pa 6 odstotkov nižja kot v letu 2015.

8 V prodajo proizvodov iz nafte ni vključena prodaja utekočinjenega naftnega plina, ki je prikazana ločeno.

Prodaja proizvodov iz nafte 2013–2016

12 ODSTOTKOV VIŠJA PRODAJA PROIZVODOV IZ NAFTE KOT V LETU 2015.

Znotraj posameznih skupin naftnih derivatov smo v skupini Petrol v primerjavi z letom 2015 prodali 14 odstotkov več pogonskih goriv, predvsem na trgih EU in v Sloveniji.

Maloprodajna mreža skupine Petrol

PRODAJA

Maloprodajna mreža skupine Petrol je do konca leta 2016 zrasla na 487 bencinskih servisov. Od tega jih je 316 v Sloveniji, 105 na Hrvaškem, 36 v Bosni in Hercegovini, 9 v Srbiji, 11 na Kosovu in 10 v Črni gori. Storitve bencinskih servisov dopolnjuje 135 avtopralnic, 158 barov, več kot 40 polnilnic za električna vozila in 7 hitrih servisov TIP STOP. Zadnji so namenjeni vzdrževanju tovornih in osebnih motornih vozil.

Širitev Petrolove mreže bencinskih servisov 2013– 2016

Na slovenskem trgu ima skupina Petrol s 316 bencinskimi servisi 57-odstotni tržni delež glede na število bencinskih servisov. Naša konkurenčna prednost je vodilni položaj na tranzitnih poteh s poudarkom na avtocestnih lokacijah, ključnih mestnih in obmejnih lokacijah. Naš največji konkurent je družba OMV z 20-odstotnim tržnim deležem po številu bencinskih servisov. V letu 2016 smo odprli 3 nove bencinske servise. Zaradi racionalizacije poslovanja smo zaprli 3 bencinske servisa na lokacijah, kjer se je promet precej zmanjšal.

S strateško širitvijo maloprodajne mreže postajamo čedalje pomembnejši energetski ponudnik tudi na trgih JV Evrope. Na Hrvaškem ima skupina Petrol 12-odstotni tržni delež po številu bencinskih servisov, največji konkurenti na področju maloprodaje pa so Ina, Crodux, Lukoil Croatia in Tifon. V Bosni in Hercegovini ima Petrol nekaj več kot 3-odstotni tržni delež po številu bencinskih servisov, največji konkurenti na področju maloprodaje pa so Nestro Petrol, Energopetrol in Ina. V Črni gori ima Petrol nekaj več kot 9-odstotni tržni delež po številu bencinskih servisov, največja konkurenta pa sta Eko in Lukoil. V Srbiji imajo največjo maloprodajno mrežo družbe NIS, Lukoil, Knez Petrol, OMV, Eko in Avia, Petrolov tržni delež po številu bencinskih servisov pa je nižji od enega odstotka. Na Kosovu, kjer ima Petrol 1-odstotni tržni delež, imajo največjo maloprodajno mrežo družbe Al Petrol, Kosova Petrol in Petrol Company. Delovni čas prilagajamo sezonskim prometnim tokovom in potrebam kupcev.

Veleprodajna mreža skupine Petrol

Skupina Petrol več kot polovico proizvodov iz nafte proda v veleprodaji. S svojim položajem na trgu zagotavlja nemoteno oskrbo s pogonskimi gorivi in drugimi naftnimi derivati ter tako zavzema mesto pomembnega dobavitelja gospodarskim družbam na trgih, kjer deluje.

V središču našega poslovanja so kupci in njihove potrebe. V letu 2016 smo prenovili prodajne pristope, ki preko sistema »omni channel« omogočajo enostavno prehajanje med različnimi prodajnimi kanali.

Stalen stik s poslovnimi partnerji in odprt dialog zagotavljata visoko raven zadovoljstva kupcev. Zavedamo se svoje velike povezanosti z industrijo in odgovorno sprejemamo poslovne odločitve. Na področju veleprodaje naftnih derivatov je prisotna močna konkurenca. Naša pomembna konkurenčna prednost je visoka raven prodajnih storitev, ki jo omogočajo razvejana mreža prodajnih predstavnikov, ustrezna tehnično-svetovalna podpora in učinkovita logistika. S prilagodljivostjo in zanesljivostjo nam je uspelo upravičiti zaupanje ter ohraniti oziroma povečevati obseg sodelovanja z večjimi kupci.

Odločujoči vplivi

52

Na oblikovanje cen naftnih derivatov vplivajo predvsem gibanje cen nafte na svetovnem trgu, gibanje tečaja ameriškega dolarja in državna regulativa oblikovanja cen naftnih derivatov.

Oblikovanje cen naftnih derivatov

V Sloveniji so se cene oblikovale v skladu z Uredbami o oblikovanju cen naftnih derivatov, ki so bile v veljavi od 9. oktobra 2015 do 8. februarja 2016, od 9. februarja do 8. aprila 2016, od 9. aprila do 8. junija 2016, od 9. junija do 8. julija 2016, od 9. julija do 8. septembra 2016 in od 9. septembra 2016 do 8. novembra 2016. Vlada Republike Slovenije je 7. novembra 2016 sprejela novo Uredbo o oblikovanju cen naftnih derivatov, ki bo v veljavi od 9. novembra 2016 do 30. junija 2017. Cene motornih bencinov in dizelskega goriva se na bencinskih servisih na avtocestah in hitrih cestah oblikujejo prosto po tržnih pogojih, medtem ko so cene motornih bencinov in dizelskega goriva na ostalih bencinskih servisih še vedno regulirane.

Modelska marža za naftne derivate, ki so državno regulirani, je bila v vseh Uredbah o oblikovanju cen naftnih derivatov določena v fiksnih zneskih (motorni bencini 0,08701 EUR na liter in dizelsko gorivo 0,08158 EUR na liter).

Cene 98- in večoktanskih motornih bencinov ter ekstra lahkega kurilnega olja se od 9. aprila 2016 oblikujejo prosto po tržnih pogojih.

Bruto marže proizvodov iz nafte, ki jih model določa v fiksnem znesku in ob spremembah maloprodajnih cen ostajajo nespremenjene, so v Sloveniji še vedno pod evropskim povprečjem. Pri motornih bencinih so dosegle 74 odstotkov povprečne bruto marže v državah EU (65 odstotkov brez članarine za obvezne rezerve), pri dizelskem gorivu 60 odstotkov (53 odstotkov brez članarine za obvezne rezerve) (lasten izračun na osnovi podatkov Platt's in Oil Bulletin).

Oblikovanje prodajnih cen goriv na Hrvaškem

Na Hrvaškem se cene naftnih derivatov od 20. februarja 2014, ko je v veljavo stopil Zakon o trgu nafte in naftnih derivatov, ki je uvedel popolno liberalizacijo cen naftnih derivatov, oblikujejo prosto po pogojih trga.

Oblikovanje prodajnih cen goriv v Bosni in Hercegovini

Cene naftnih derivatov na trgu Bosne in Hercegovine niso državno regulirane in se oblikujejo prosto po pogojih trga. Spreminjajo se praviloma tedensko, pri čemer v Federaciji Bosni in Hercegovini štiri dni pred uporabo novih maloprodajnih cen trgovci o tem obvestijo Federalno ministrstvo za trgovino, medtem ko v Republiki Srbski ni obveznosti glede predhodnega obveščanja o spremembah cen v maloprodaji. Maloprodajne cene goriv se zaradi prostega oblikovanja cen razlikujejo glede na lokacijo bencinskega servisa.

Oblikovanje prodajnih cen goriv v Srbiji

Cene naftnih derivatov na trgu Srbije od 1. januarja 2011, ko je začela veljati zakonodaja, ki liberalizira naftni trg v Srbiji (prost uvoz nafte in njenih derivatov), niso več državno regulirane in se oblikujejo prosto po pogojih trga.

Oblikovanje prodajnih cen goriv v Črni gori

Cene naftnih derivatov se v Črni gori oblikujejo v skladu z Uredbo o načinu oblikovanja maksimalnih maloprodajnih cen, ki je v veljavi od 1. januarja 2011. Cene se spreminjajo vsakih štirinajst dni, če se cene na naftnem trgu (Platts European Marketscan) ter tečaj evra in dolarja spremenijo za več kot 5 odstotkov. Metodologija izračunavanja prodajne cene poleg cen nafte na trgu ter gibanja tečaja evra in dolarja vključuje še takse, stroške za pretovor, manipuliranje in provizijo banke, skladiščenje, transport, stroške distribucije, dajatve (trošarine) in bruto maržo za naftna podjetja. Bruto marža za naftna podjetja znaša za liter motornega bencina 0,063 EUR, za liter evrodizelskega goriva 0,064 EUR ter za liter ekstra lahkega kurilnega olja 0,076 EUR. Poleg bruto marže v navedeni višini se trgovcem s tekočimi gorivi priznajo še vsi zgoraj navedeni stroški v višini 0,05 EUR za liter motornega bencina, 0,05 EUR za liter evrodizelskega goriva in 0,026 EUR za liter ekstra lahkega kurilnega olja.

Oblikovanje prodajnih cen goriv na Kosovu

Cene naftnih derivatov na Kosovu v maloprodaji in veleprodaji niso državno regulirane. Le cene pri prodaji naftnih derivatov državnim institucijam in podjetjem se oblikujejo v skladu s predpisano metodologijo, ki upošteva mesečno povprečje tržne cene ter gibanje tečaja ameriškega dolarja in evra, logistične stroške in maksimalno maržo. Ta cena predstavlja neformalno osnovo za oblikovanje maloprodajnih cen, ki se spreminjajo odvisno od cen goriva na trgu.

Gibanje cen nafte v letu 2016

Cene nafte so se v letu 2016 gibale med 26,0 USD/sod in 55,4 USD/sod. Povprečna cena surove nafte je v letu 2016 znašala 43,7 USD/sod, kar je 17 odstotkov manj kot v letu 2015, povprečna cena v evrih pa je bila nižja za 18 odstotkov. Cene motornih bencinov in srednjih destilatov so sledile trendu gibanja cen surove nafte.

Gibanje cene nafte Brent Dated High v letu 2016 v USD/sod

POVPREČNA CENA SUROVE NAFTE JE V LETU 2016 ZNAŠALA 43,7 USD/SOD, KAR JE 17 ODSTOTKOV MANJ KOT V LETU 2015.

Tečaj ameriškega dolarja

Povprečni menjalni tečaj ameriškega dolarja po referenčnem tečaju Evropske centralne banke je v letu 2016 znašal 1,107 ameriškega dolarja za evro.

Nabava in logistika naftnih derivatov

Optimalno upravljanje preskrbovalne verige z naftnimi derivati in trgovskim blagom je pomembno za zagotavljanje stroškovne učinkovitosti poslovanja in zato sodi med ključne dejavnike uspešnega poslovanja skupine Petrol. V letu 2016 so bili glavni cilji na tem področju optimizacija zalog, približanje nabavnih pogojev ravni leta 2015 in nadaljnje optimiranje logističnih procesov v odvisnih družbah.

Nabava naftnih derivatov

Petrol večino naftnih derivatov kupi pri največjih multinacionalnih naftnih družbah, nekaj pa tudi pri najpomembnejših svetovnih trgovcih z nafto in naftnimi derivati. Dolgoletno sodelovanje z zanesljivimi in konkurenčnimi dobavitelji daje Petrolu status partnerja. V skladu s strategijo je nabava motornih bencinov in srednjih destilatov v glavnem potekala po morju. Povečali smo tudi delež nabave iz lokalnih kopenskih rafinerij na območju JV Evrope, ki dopolnjujejo Gibanje cene nafte Brent Dated High v letu 2016 v EUR/sod

nabavni splet in povečujejo stabilnost oskrbe predvsem z derivati, ki so značilni za lokalne potrebe, na primer mazut, bitumni in plini, ter odprli novo nabavno pot za trge JV Evrope po Donavi. S tem smo zagotovili kar najbolj konkurenčno ceno naftnih derivatov in optimalno logistiko pri oskrbi bencinskih servisov in kupcev na veliko.

Za naše odvisne družbe na Hrvaškem, v Bosni in Hercegovini in Srbiji smo precejšen del potreb po pogonskih gorivih pokrili iz lokalnih rafinerij na Hrvaškem, v Bosni in Hercegovini in Srbiji. Skladno z dolgoročnimi finančnimi cilji in trajnostno usmeritvijo družbe ter temeljnimi usmeritvami Petrola so pri izbiri dobaviteljev odločilni naslednji dejavniki:

• ∙ skladnost vseh nabavljenih derivatov z veljavnimi evropskimi standardi in uredbami,
• ∙ nabavna cena in drugi nabavni pogoji, ki zagotavljajo najmanjše stroške nabave in logistike,
• ∙ zanesljivost dobav, kar nam zmanjšuje potrebne operativne zaloge in s tem stroške financiranja zalog.

Logistika naftnih derivatov

Stroškovno optimalna logistika v vseh oskrbovalnih verigah in na vseh trgih je v Petrolu stalen cilj. Celotno oskrbo bencinskih servisov in kupcev z gorivi na Hrvaškem, v Bosni in Hercegovini, v Črni gori in na Kosovu smo izvajali skladno z nabavno-logističnim modelom iz dispečerskega centra v Ljubljani. S ciljem povečanega nadzora nad verigo goriv je na vseh trgih potekala prenova prevozne flote. Naš pogodbeni partner na Hrvaškem je v zadnji četrtini leta 2016 zaključil izgradnjo novega terminala za goriva, ki nam bo omogočil večjo varnost in učinkovitejšo oskrbo naših južnih trgov.

Na področju skladiščenja so glavne aktivnosti potekale pri menjavi goriv za Zavod RS za blagovne rezerve in na nadgradnji tehnološke opremljenosti naših skladišč za goriva.

V Terminalu Instalcija Sermin smo v letu 2016 ponovno dosegli rekorden pretovor naftnih derivatov za Petrol in naše pogodbene partnerje.

Prodaja trgovskega blaga

Skupina Petrol je v letu 2016 realizirala 505,2 mio EUR prihodkov od prodaje trgovskega blaga, kar je 4 odstotke več kot v letu 2015 in na ravni načrtovanega. V primerjavi z letom 2015 smo prodali več tobačnih izdelkov, elektronskih predplačniških kartic, prehrambenega blaga in toplih napitkov ter izdelkov iz programa Fresh. Nadaljevali in nadgrajevali smo tudi prodajo preko kataloga Petrol klub in lojalnostnih programov. V primerjavi z letom 2015 so bili prodajni rezultati nekoliko slabši le pri avtomaterialu. Skupina Petrol še vedno ustvari pretežni del prihodkov od prodaje trgovskega blaga na slovenskem trgu, z intenzivnimi aktivnostmi pa dodatno izboljšujemo rezultate na trgih JV Evrope, kjer se je prodaja v letu 2016 povečala za 8 odstotkov glede na leto 2015.

Prodaja trgovskega blaga skupine Petrol v obdobju 2013–2016

Ponudbo na Petrolovih prodajnih mestih stalno dopolnjujemo in prilagajamo željam in potrebam kupcev. Petrolov bencinski servis je tako postal sodobno prodajno mesto, kjer lahko kupci poleg tega, da z gorivom napolnijo svoje vozilo, opravijo dnevne nakupe prehrane, galanterije, kupijo vstopnice za predstave ali športne prireditve, plačajo položnice, kupijo kupone 1 na dan, vavčerje za bitcoin ter pošljejo ali prevzamejo paket.

Z željo, da se kupcu kar najbolj približamo, razvijamo in širimo tudi ponudbo preko spletne trgovine Petrol eShop, kjer je kupcem na voljo že več kot 8.000 izdelkov. Petrol Travel pa ponuja privlačne aranžmaje družinskih počitnic in potovanj za posameznike ali skupine.

Tudi v letu 2016 smo v okviru razvoja novih prodajnih kanalov posebno pozornost namenili t.i. distribucijskim programom. Pridobili smo zastopstva za več blagovnih znamk (Atomic, Travel Blue, Kluth, Voss, Amazonas …).

Prodaja storitev

Večino prihodkov od storitev v skupini Petrol ustvari matična družba. Med pomembnejše prihodke od storitev v skupini Petrol uvrščamo prihodke od skladiščenja in pretovora naftnih derivatov, prevozov, avtopralnic, najemnin za gostinske objekte in prihodke od kartice Petrol klub. V ponudbo vsako leto uvajamo tudi nove storitve.

Prodaja utekočinjenega naftnega plina

Utekočinjeni naftni plin (UNP) sodi med najkakovostnejša in najčistejša fosilna goriva s širokimi možnostmi uporabe, od ogrevanja, uporabe v industriji, v jeklenkah za gospodinjsko uporabo in pogon viličarjev do proizvodnje elektrike in pogona vozil. Odlikujejo ga gospodarnost uporabe, nizki stroški in zmanjševanje negativnih učinkov na okolje. Z EU direktivo 2014/94 je bil določen kot eden od energentov prihodnosti v transportu. Prodaja UNP postaja v skupini Petrol čedalje pomembnejša dejavnost. Poslovanje z utekočinjenim naftnim plinom se deli na več segmentov, in sicer na prodajo plina preko omrežij in plinohramov, prodajo avtoplina in prodajo plina v jeklenkah.

V skupini Petrol delujemo na področjih oskrbe z utekočinjenim naftnim plinom ter gradnje in upravljanja omrežij za distribucijo utekočinjenega naftnega plina. Prodajne cene utekočinjenega naftnega plina se v Sloveniji oblikujejo prosto. Prodajne cene utekočinjenega naftnega plina na Hrvaškem se oblikujejo prosto, vendar sledijo formuli, za katero je osnova Plattsova kotacija utekočinjenega naftnega plina v Sredozemlju. Cene utekočinjenega naftnega plina se v Srbiji oblikujejo prosto, osnova je Argus kotacija daf Brest vendar so prisotne tudi ostale kotacije, ki vplivajo na trenutno formiranje cen.

V letu 2016 smo v skupini Petrol v Sloveniji upravljali s 6 koncesijami za oskrbo z utekočinjenim naftnim plinom. Družba Petrol Plin d.o.o. ima sklenjeni pogodbi za oskrbo z utekočinjenim naftnim plinom v mestih Šibenik in Reka. Kupce utekočinjenega naftnega plina oskrbujemo tudi preko plinohramov, na bencinskih servisih (avtoplin), tako v okviru skupine kakor tudi izven nje, ter s prodajo jeklenk preko razvejane mreže distributerjev.

V septembru 2016 je podjetje Petrol LPG d.o.o. ustanovilo hčerinsko podjetje Petrol LPG HIB d.o.o. s sedežem v Bosanskem Šamcu, kjer ima v dolgoročnem najemu terminal za utekočinjeni naftni plin; s ciljem učinkovitejšega upravljanja zalog (s tem tudi cenovnih tveganj), optimizacije logistike in razvoja trga z utekočinjenim naftnim plinom v Bosni in Hercegovini ter zaradi ugodnejših nabavnih virov tako za Petrol Plin d.o.o. kot Petrol BH Oil Company d.o.o. in posledično optimiziranih marž in količin.

V letu 2016 smo v skupini Petrol prodali 141,6 tisoč ton, kar je 84 odstotkov več kot v letu 2015 (predvsem zaradi konsolidacije prodaje utekočinjenega naftnega plina družbe Petrol LPG d.o.o. Beograd, konec leta 2015) in 17 odstotkov več, kot je bilo načrtovano. Od tega znaša prodaja avtoplina 91,0 tisoč ton, kar je 174 odstotkov več kot v letu 2015, prodajali pa smo ga na 195 bencinskih servisih in tudi v veleprodaji.

Prodaja zemeljskega plina

Zemeljski plin je zelo primeren energent za zagotavljanje zanesljive energetske oskrbe, konkurenčnosti gospodarstva, nizkoogljičnega energetskega sistema in trajnostnega razvoja.

Uporaba zemeljskega plina v kombinaciji z obnovljivimi viri energije (OVE) izboljšuje kakovost zraka (manj SOx, NOx in prašnih delcev PM10) in zmanjšuje emisije toplogrednih plinov (CO2 ). Z uporabo kondenzacijske tehnike povečujemo učinkovitost sistemov ogrevanja, uporaba v soproizvodnji električne energije in toplote dosega nadpovprečen izkoristek sistemov, z EU direktivo 2014/94 pa je bil opredeljen kot energent prihodnosti v transportu. Na urbanih območjih je uporaba zemeljskega plina za pogon avtobusov in tovornih vozil še posej priporočljiva zaradi bistveno manjšega vpliva na okolje v primerjavi s konvencionalnimi pogonskimi gorivi.

Trg zemeljskega plina v Sloveniji je del enotnega evropskega trga zemeljskega plina, ki ga ureja evropska plinska direktiva (2009/73/ES). Prodajne cene zemeljskega plina (dobava) se v Sloveniji oblikujejo prosto, medtem ko cene za distribucijo (omrežnino) potrdi Javna agencija RS za energijo. Na maloprodajnem trgu zemeljskega plina v Sloveniji je konkurenca močna; glavni konkurenti so Geoplin, Gen-I, Adriaplin, Plinarna Maribor in Energetika Ljubljana. Skupina Petrol ima na maloprodajnem trgu zemeljskega plina v Sloveniji okrog 8-odstotni tržni delež.

Cene zemeljskega plina v Srbiji se oblikujejo na podlagi odobritve Agencije za energetiko Srbije. Skupina Petrol ima na maloprodajnem trgu zemeljskega plina zaenkrat še manjši (okrog 1-odstotni) tržni delež, zemeljski plin pa prodaja odjemalcem v Beogradu (3 občine), Pećincih in Bački Topoli.

V letu 2016 smo v skupini Petrol prodali 123,0 mio m3 zemeljskega plina, kar je 2 odstotka več kot v letu 2015 in 10 odstotkov več od načrtovanega.

Prodaja elektrike končnim uporabnikom

Električna energija je zaradi svoje vsestranskosti nepogrešljiva življenjska dobrina. Dragocena je v vsakem gospodinjstvu in na vseh področjih gospodarstva; je temelj sodobnega načina življenja. Kljub prizadevanjem za učinkovitejšo rabo energije (nove naprave in sistemi ogrevanja, energijska učinkovitost na lupini stavb, prezračevanje, hlajenje, priprava tople vode, tehnološki procesi …) pa povpraševanje po električni energiji z razvojem ter uporabo novih in kompleksnejših električnih naprav narašča. Z razvojem in čedalje večjo uporabo električnih vozil obstaja tudi velika verjetnost, da bo električna energija v prihodnosti odigrala pomembno vlogo kot novo in ekološko sprejemljivo pogonsko gorivo za prevozna sredstva.

Petrol si je s svojo ponudbo električne energije za gospodinjstva in male, srednje ter velike poslovne odjemalce učvrstil svoj položaj kot ponudnik vseh energentov na območju Slovenije in širše regije. Verjamemo, da je hitro in učinkovito prilagajanje spremembam na trgu ključ do uspeha. S ponudbo na področju električne energije sledimo Petrolovemu cilju celovite oskrbe z energenti. Julija 2016 smo vstopili v partnerski odnos s Telekomom ter pričeli z aktivnim upravljanjem skupnega portfelja.

V skupini Petrol smo na področju dobave električne energije končnim odjemalcem v letu 2016 pridobili več kot 4 tisoč novih gospodinjskih odjemalcev in s tem dosegli več kot 51 tisoč gospodinjskih odjemalcev, kar pomeni 8-odstotno rast glede na leto prej. Pričeli smo tudi z aktivno dobavo električne energije v Republiki Srbiji ter Bosni in Hercegovini.

V letu 2016 smo končnim uporabnikom prodali 1,5 TWh električne energije.

Distribucija zemeljskega plina

Skupina Petrol se z distribucijo zemeljskega plina ukvarja v Sloveniji in Srbiji.

V letu 2016 smo v skupini Petrol v Sloveniji upravljali s 24 koncesijami za oskrbo z zemeljskim plinom. V občini Rogatec smo v novembru 2016 podaljšali veljavnost koncesijske pogodbe za 5 let. S tem smo omogočili, da se bo občina Rogatec lahko preklopila z distribucijskega omrežja na Hrvaškem na prenosno omrežje v Sloveniji. Tako bodo tudi uporabniki zemeljskega plina v tej občini pridobili pravico proste izbire dobavitelja. V Srbiji se skupina Petrol ukvarja z distribucijo zemeljskega plina v občinah Bačka Topola in Pećinci ter v 3 občinah v Beogradu.

V letu 2016 smo v skupini Petrol distribuirali 123,9 mio m3 zemeljskega plina.

Daljinsko ogrevanje

Pomemben segment Petrolove celovite oskrbe z energenti je tudi oskrba s toploto za ogrevanje, ki jo izvajamo preko skupnih kotlovnic, sistemov daljinskega ogrevanja in sistemov za soproizvodnjo toplotne in električne energije. Daljinska oskrba s toploto zajema sisteme ogrevanja, kjer se toplota proizvaja v eni ali več kotlovnicah ter se distribuira po vročevodnem omrežju do končnih odjemalcev. Distribucijski sistemi toplote so danes med najzanesljivejšimi ter okoljsko in stroškovno sprejemljivimi sistemi oskrbe končnih odjemalcev s toploto. Objekti, priključeni na daljinski sistem toplote, ne potrebujejo lastnega proizvodnega vira ogrevanja, sam sistem pa jim zagotavlja prednosti oskrbe, kot so:

• ∙ večja energetska učinkovitost,
• ∙ boljše varovanje okolja,
• ∙ enostavno delovanje in vzdrževanje, zanesljivost, udobje in priročnost,
• ∙ nižji investicijski stroški in
• ∙ nižji obratovalni stroški in stroški investicijskega vzdrževanja.

V Sloveniji je distribucija toplote natančno opredeljena v Energetskem zakonu in se lahko izvaja kot izbirna lokalna gospodarska javna služba ali kot tržna distribucija. Če se izvaja kot izbirna lokalna gospodarska javna služba, je z občino sklenjena koncesijska pogodba. Koncesije sistemov daljinskega ogrevanja so podeljene za obdobje od 15 do največ 35 let. Koncesionar je dolžan zgraditi celoten sistem daljinskega ogrevanja in ga v obdobju koncesije upravljati (zagotoviti stalno proizvodnjo in distribucijo toplote, vzdrževanje toplotnih postaj, nabavo goriva). Cena ogrevanja je sestavljena iz fiksnega in variabilnega dela cene, ki se oblikujeta skladno z Aktom o metodologiji za oblikovanje cene toplote za daljinsko ogrevanje za namene daljinskega ogrevanja. Tržna distribucija pomeni obliko izvajanja distribucije toplote brez podelitve izključne pravice ali določitve obveznega priklopa na sistem in brez regulacije cene toplote za ogrevanje. V tem primeru je pogodba o dobavi toplote sklenjena s končnimi odjemalci. Na tak način se izvaja tudi pogodbena oskrba toplote iz skupnih kotlovnic. Soproizvodnja toplote in električne energije z visokim izkoristkom (SPTE) ali kogeneracija povečuje učinkovitost sistemov daljinskega ogrevanja. Zaradi visokih prihrankov goriva je to eden najpomembnejših ukrepov za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov v Sloveniji. Distributerji toplote morajo zagotoviti, da je vsaj 50 odstotkov toplote proizvedene iz obnovljivih virov energije (biomasa) ali vsaj 75 odstotkov toplote iz soproizvodnje.

Konec leta 2016 je skupina Petrol upravljala 22 sistemov daljinskega ogrevanja. Od teh jih je 13 organiziranih kot izbirna gospodarska javna služba – koncesija oz. podpisana koncesijska pogodba z občino. Preostalih 9 sistemov daljinskega ogrevanja se izvaja kot tržna dejavnost ali lastniški distribucijski sistem, kar pomeni, da je pogodba podpisana z uporabniki. Poleg sistemov daljinskega ogrevanja smo v skupini Petrol preko sistema pogodbeništva upravljali 25 kotlovnic, iz katerih smo prodajali toploto končnim uporabnikom.

V skupini Petrol smo v letu 2016 prodali 129,5 tisoč MWh toplotne energije, kar je 4 odstotke več kot v letu 2015 in 2 odstotka več od načrtovanega.

Konzorcij Petrol Energetika, skupina SIJ, Metal Ravne, lokalna skupnost Občina Ravne na Koroškem in javni raziskovalni zavod Institut »Jožef Stefan« so za inovacijo »Izkoriščanje odvečne toplote za namene daljinskega ogrevanja in pripravo sanitarne tople vode« prejeli nagrado za okolju prijazno storitev na Okoljskem srečanju časnika Finance, priznanje Taras 2016 za uspešno povezovanje gospodarstva z znanstvenoraziskovalno institucijo, priznanji Gospodarske zbornice Slovenije, in sicer zlato priznanje na regionalni ravni ter bronasto priznanje za inovacije 2016 na nacionalni ravni, in srebrno evropsko nagrado – EUREM.

Celovita energetska rešitev predstavlja inovativen energetski zgled prehoda v krožno gospodarstvo. Z uporabo sodobne tehnologije in inovativnih sistemskih rešitev se izkorišča odpadna toplota, ki nastaja pri hlajenju elektroobločne peči v Metalu Ravne. Ob prenovi hladilnega sistema elektroobločne peči je izveden sistem za izkoriščanje visokotemperaturne odpadne vode, ki omogoča izkoriščanje tega vira energije v Toplarni Ravne na Koroškem za proizvodnjo toplote za daljinsko ogrevanje in pripravo sanitarne tople vode za industrijo in lokalno skupnost. Gre za prvi tovrstni projekt povezave jeklarske industrije in sistemov daljinskega ogrevanja v Sloveniji, ki zagotavlja prihranke energije, izboljšuje stanje okolja in prinaša dodatne koristi za družbo kot celoto. Ta trajnostni način oskrbe s toploto ima razmeroma velik potencial za razvoj tudi v drugih panogah ter na področju sistemov daljinskega hlajenja.

Okoljske rešitve

V letu 2016 smo v skupini Petrol upravljali s štirimi koncesijami za opravljanje gospodarske javne službe čiščenja komunalnih odpadnih voda. Čistilna naprava v Murski Soboti ima kapaciteto 42.000 populacijskih ekvivalentov (PE), v Sežani 6.000 PE, na Igu 5.000 PE in Mežici 4.000 PE. Upravljali smo tudi industrijsko čistilno napravo Papirnice Vevče ter v začetku 2016 pričeli z upravljanjem industrijske čistilne naprave v Palomi. Vse čistilne naprave so v letu 2016 dobro poslovale; ni bilo večjih tehničnih okvar in dosegale so predvidene učinke čiščenja odpadne vode. Kot pomemben družbenik v podjetju Aquasystems d.o.o. sodeluje Petrol d.d., Ljubljana, tudi pri čiščenju komunalnih odpadnih voda v mestni občini Maribor s kapaciteto 190.000 PE.

ČIŠČENJE ODPADNIH VOD JE POTEKALO SKLADNO Z NAČRTI.

Skupina Petrol je na področju energetske izrabe odpadkov prisotna že 6 let. Zeleno električno energijo iz organskih odpadkov proizvajamo v Bioplinarnah Ihan in Črnomelj. Pri anaerobni predelavi organskih odpadkov nastane bioplin, ki ga kogeneracijski motorji uporabijo za proizvodnjo električne energije. Pri tem nastane tudi toplotna energija, ki jo izkorišča sušilnica blata iz čiščenja komunalnih odpadnih voda. Blato iz čistilnih naprav posušimo in ga predelamo v sekundarno gorivo za cementarne.

Energetske rešitve

Skupina Petrol kot strateški partner ponuja partnerstvo svojim kupcem pri izboljšanju njihove energetske učinkovitosti in izrabi obnovljivih virov. Več kot 200 strokovnjakov s področja energetike v skupini Petrol vsak dan soustvarja uspešne zgodbe v Sloveniji in tujini na področju energetskega upravljanja mest in industrijske energetike.

Dolgoročna pogodbena oskrba z energijo ter pogodbeno zagotavljanje prihrankov energije in vode je najpogostejši model izvajanja tovrstnih projektov tako v javnem kot v komercialnem sektorju in industriji. Bistvena prednost za naročnike pri tovrstnem modelu je, da Petrol prevzame vsa tehnična in ekonomska tveganja za izvedbo in upravljanje projekta, zagotovi potrebna finančna sredstva za izvedbo ukrepov in naročniku dobavlja vso potrebno energijo ustrezne kakovosti ter ob tem jamči prihranke pri porabi energentov glede na prejšnje stanje.

V letu 2016 smo:

• ∙ upravljali z energijo v 346 objektih s skupno površino več kot 810.000 m2 , kar pomeni povečanje za 28 objektov in 60.000 m2 pri novo pridobljenih projektih (Center šolskih in obšolskih dejavnosti Bohinjska Bistrica, Občina Desternik, Občina Majšperk, Občina Piran) in na že obstoječih objektih,
• ∙ v 13 sistemih javne razsvetljave skrbeli za učinkovito razsvetljavo (upravljali smo skupno več kot 22.500 svetil),
• ∙ s storitvijo tehnično-ekonomske optimizacije vodovodnih sistemov pomagali znižati vodne izgube petim upravljavcem vodovodnih sistemov za skupaj več kot 1.900.000 m3 ,
• ∙ s storitvijo tehnično-ekonomske optimizacije sistemov daljinskega ogrevanja pomagali povečati učinkovitost proizvodnje in distribucije toplote v 20 večjih sistemih daljinskega ogrevanja v regiji s skupno priključno močjo objektov več kot 7.500 MW,
• ∙ izvedli projekte tehnično-ekonomske optimizacije sistemov daljinskega ogrevanja v Bolzanu v Italiji, v Osijeku na Hrvaškem ter nadgradnjo projekta daljinskega ogrevanja v Beogradu v Srbiji,
• ∙ pridobili projekt tehnično ekonomske optimizacije sistema daljinskega ogrevanja v Sofiji v Bolgariji (s 4.400 MW priključne moči drugi največji sistem daljinskega ogrevanja v Evropi),
• ∙ pridobili projekt tehnično-ekonomske optimizacije vodovodnega sistema v Acqua Novara v Italiji, ki je v fazi izvedbe,
• ∙ pridobili projekte s področja energetskega upravljanja objektov v več slovenskih občinah,
• ∙ s ciljem povečanja učinkovitosti sistema daljinskega ogrevanja v Novem Sadu pridobili in v večji meri zaključili projekt avtomatizacije 350 toplotnih postaj.

Nove projekte dolgoročne oskrbe s toploto, energetske prenove objektov, znižanja rabe energije in vodnih izgub smo v letu 2016 v večini izvajali po modelu javno-zasebnega partnerstva.

Proizvodnja elektrike

Petrol d.d., Ljubljana, je konec leta 2015 v Bosni in Hercegovini soustanovil družbo Petrol Hidroenergija d.o.o. Teslić, ki bo proizvajala elektriko iz hidroenergije. V letu 2016 je bila ustanovljena družba Vjetroelektrane Glunča d.o.o. (Hrvaška), ki se bo ukvarjala s proizvodnjo elektrike iz vetrne energije. Obe elektrarni bosta pričeli obratovati v letu 2017.

TRGOVANJE

Z novelo Energetskega zakona leta 2004 je trgovanje z električno energijo prešlo iz regulirane v tržno dejavnost, električna energija pa je postala tržno blago; vendar z nekaj posebnostmi, saj ni prosto prenosljiva, ampak jo pri tem omejujejo zmogljivosti prenosnih poti (daljnovodov).

Razmere na trgu z električno energijo se iz leta v leto zelo spreminjajo, čemur se mora prilagajati tudi strategija trgovanja. V preteklosti je trgovanje temeljilo na dolgoročnih poslih, medtem ko se sedaj vse bolj pomika na kratkoročno trgovanje. Z investiranjem v obnovljive vire energije se je struktura vira proizvodnje električne energije močno spremenila in posledično se je povečala volatilnost cen, saj je napoved proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov precej nepredvidljiva.

Temeljna strateška usmeritev trgovanja je centralizirano optimiziranje trgovalnih produktov različnih energentov in z njimi povezanih zmogljivosti (proizvodnih, prenosnih, skladiščnih, odjemnih). Z intenzivnim razvojem analitskih orodij si prizadevamo za obvladovanje razmer in tveganj na trgu. Skupina za skladnost pa spremlja zakonodajo in tržna pravila za trge, na katerih smo aktivni.

Skupina Petrol je v letu 2016 poslovala na 16 trgih srednje in JV Evrope. Prav zato lahko odjemalcem v vsakem trenutku nudi električno energijo po konkurenčnih cenah. Poslovanje vsakoletno širimo tudi na druge evropske trge. Začeli smo z aktivnim trgovanjem v Bolgariji in na Slovaškem. Postali smo aktivni člani na bolgarski »IBEX«, romunski »OPCOM« in slovaški »OKTE« borzi. Ustanovili smo podjetje na Kosovu. Širjenje poslovanja na tuje trge povečuje fleksibilnost portfelja in s tem izboljšuje obvladovanje tveganj pri trgovanju. Povečali smo obseg finančnega trgovanja, svoje pozicije finančno ščitimo tudi na francoskem, italijanskem in grškem trgu.

Skupina Petrol je v letu 2016 skupaj prodala 17,6 TWh električne energije, kar je 25 odstotkov več kot leta 2015 in 42 odstotkov več, kot je bilo planirano. Od tega je 15,6 TWh realizirala s trgovanjem.

Letno poročilo Petrol 2016

TRAJNOSTNI RAZVOJ

Letno poročilo Petrol 2016

Kdor zna prisluhniti, bo v glasu vetra zaslišal veder otroški smeh, vzklike ob zmagovitem golu ali zaupen pogovor, ki budi novo upanje. S podporo športnim, kulturnim, humanitarnim in okoljevarstvenim projektom želimo prispevati svoj delež k ustvarjanju lepšega življenja. Brez velikih besed. S posluhom za sočloveka.

TRAJNOSTNI RAZVOJ

V skupini Petrol se zelo dobro zavedamo pomena trajnostnega razvoja. Naši poslovni izzivi se prepletajo z delovanjem v družbenem in naravnem okolju. V trajnostnem poročilu, ki ga objavljamo kot samostojen dokument vsaki dve leti, na podlagi matrike ključnih deležnikov in strategije trajnostnega razvoja skupine Petrol podajamo podrobno analizo bistvenih interesnih področij. Poročanje je transparentno, usmerjeno v analizo dosežkov in hkrati naravnano tudi v prihodnost, v določanje novih ciljev in poti za njihovo doseganje. To je zahteven proces, saj kompleksnost naše dejavnosti zajema širok spekter interesnih področij. Izbiramo tiste, ki najbolj vplivajo na naš trajnostni odtis. Odgovori so kompleksni, ker nas zanima trajnostni vpliv skupine Petrol, ki zajema ekonomsko, socialno in okoljsko dimenzijo.

Ekonomski kazalniki so znani, prav tako družbeni vplivi našega delovanja. A kakšen je naš okoljski odtis?

V trajnostnem poročilu, ki ga bomo pripravili v letu 2017 ne bomo predstavili le okoljskega odtisa naše osnovne dejavnosti, ampak tudi energetski in okoljski odtis, ki ga z našimi produkti celovite energetske oskrbe dosegajo naši partnerji. Kot ena izmed osrednjih energetskih družb v Sloveniji in JV Evropi skupina Petrol igra aktivno vlogo pri povečevanju energetske neodvisnosti, energetske učinkovitosti in pri povečevanju deleža obnovljivih virov energije. Dolgoročno delamo korake na poti v trajnostno mobilnost. Strateški izziv in priložnost za skupino Petrol je prehod k čim bolj trajnostnim mestom oziroma lokalnim skupnostim. Ne le z energetskega vidika, ampak tudi z vidika upravljanja vseh naravnih virov so mesta trajnostni fokus skupine Petrol. Skupina Petrol iz leta v leto znižuje okoljski odtis lastne dejavnosti, hkrati pa je partner pri trajnostni preobrazbi širše družbe.

USTVARJAMO ORGANIZACIJSKO KULTURO, NARAVNANO K SKUPNIM VREDNOTAM, DOSEŽKOM, SPREMEMBAM IN MEDSEBOJNI PODPORI.

Z dobrim delom zaposlenih in s pomočjo učinkovite strategije ravnanja s človeškimi viri Petrol z vsakim dnem utrjuje položaj sodobne energetske skupine.

Premišljena politika zaposlovanja, skrb za razvoj in izobraževanje zaposlenih, učinkovit sistem nagrajevanja in napredovanja, spremljanje zadovoljstva in zavzetosti ter skrb za varnost in zdravje zaposlenih je le nekaj glavnih dejavnikov upravljanja s kadri v skupini Petrol.

Število zaposlenih

V skupini Petrol in na bencinskih servisih v upravljanju je bilo konec leta 2016 4.166 zaposlenih, od tega 33 odstotkov v tujini. V primerjavi s koncem leta 2015 se je število povečalo Število zaposlenih v skupini Petrol 2013–2016

za 98 oziroma za 2 odstotka. Do večjega števila zaposlenih je prišlo predvsem na bencinskih servisih v upravljanju ter v družbah Petrol d.o.o. na Hrvaškem, Petrol Crna Gora MNE d.o.o. in Petrol d.d., Ljubljana. S pripojitvijo matični družbi so v Petrol d.d, Ljubljana, prešli tudi vsi zaposleni iz družbe Petrol Tehnologija, d.o.o.

V skupini Petrol smo v letu 2016 zaposlili 491 novih sodelavcev, 393 zaposlenim je prenehala pogodba o zaposlitvi, 209 zaposlenih pa je bilo premeščenih med podjetji znotraj skupine Petrol.

Povprečna starost zaposlenih ob koncu leta 2016 je bila 40 let. Med zaposlenimi je 64 odstotkov moških in 36 odstotkov žensk. Z leti se struktura zaposlenih postopno izboljšuje v prid ženskega spola, razmerje med spoloma pa se v družbah razlikuje glede na dejavnost posamezne družbe.

Pravi strokovnjaki na pravih mestih

Zaposlovanje pravih strokovnjakov na prava mesta je ključnega pomena za uresničitev naših poslovnih ciljev. V procesu selekcije in izbire zaposlenih vsem kandidatom zagotavljamo enake možnosti, ne glede na spol ali druge okoliščine. Vzpostavljeno imamo lastno bazo kandidatov za zaposlitev, ki nam omogoča hitro in učinkovito iskanje kadrov. Z nenehnim usposabljanjem in izobraževanjem skrbimo za razvoj zaposlenih, hkrati pa s tem poskrbimo tudi za nabor internega kadra. Visoka stopnja usposobljenosti omogoča, da zaposleni preko internih razpisov lahko najdejo priložnosti in izzive tudi na novih področjih dela znotraj skupine.

Razvoj kadrov

Zaposlenim omogočamo različne oblike pridobivanja strokovnega znanja, veščin in spretnosti, delovnih izkušenj, vse to z namenom, da razvijejo svoj osebni potencial in talente.

Petrolov letni pogovor med zaposlenimi je preizkušena dobra praksa vodenja in komuniciranja. V letu 2016 smo nadaljevali s prakso širitve letnega pogovora na poslovodje prodajnih mest, direktorje odvisnih družb pa povabili, da sami opredelijo zaposlene na delovnih mestih, kjer bi letni pogovor koristil obema, tako vodji kot sodelavcu. Poslovodje prodajnih mest imajo enaka ključna delovna področja in enako postavljene cilje, le količine in vrednosti prodaje po lokacijah so različne, kar omogoča še bolj transparentno vodenje.

Računalniško podprt sistem letnih pogovorov je omogočil sprotni vpogled v posamezne faze izvajanja letnih pogovorov, hitro analizo izobraževalnih potreb, pregled individualnih razvojnih načrtov, želja po kariernih spremembah in načrtov razvoja kompetenc. Z anketo o zadovoljstvu smo ugotovili, da so se pričakovanja v zvezi z izvedbo letnega pogovora v celoti izpolnila veliki večini zaposlenih.

IZOBRAŽEVANJE OMOGOČA URESNIČEVANJE POSLOVNIH CILJEV IN OSEBNE RASTI ZAPOSLENIH.

Petrolov letni pogovor je omogočil ciljno izvajanje plana izobraževanja: oblikovali smo interne skupine jezikovnih, računalniških in veščinskih izobraževanj in s tem uresničili razvojne cilje sodelavcev. Ocene vodstvenih in splošnih kompetenc so bile podlaga za krepitev le-teh preko sistematičnega usposabljanja direktorjev. Oblikovali smo akademijo za upravo in direktorje organizacijskih enot Energy For Leadership, ki nadgrajuje menedžerske komunikacijske in motivacijske veščine, veščine strateškega in sistemskega mišljenja ter osebnostne veščine. V akademijo Energy For Leadership smo v letu 2016 vključili tudi vodje aktivnosti in skupino vodij iz odvisnih družb na trgih JV Evrope.

VLAGANJE V IZOBRAŽEVANJE = PETROL MED 10 NAJBOLJŠIH DELODAJALCEV V SLOVENIJI

Znanje zagotavlja uspešno vključevanje posameznika v poslovne procese in ustvarja dolgoročne konkurenčne prednosti organizacije. V Petrolu vlaganje v izobraževanje in razvoj zaposlenih predstavlja investicijo v prihodnost.

2010:2016 = DODATNIH 8 UR IZPOPOLNJEVANJA NA ZAPOSLENEGA

V letu 2016 je v različnih oblikah izobraževanja in usposabljanja sodelovalo 17.155 udeležencev, ki so zaposleni v skupini Petrol. Od tega je bilo 24 zaposlenih vključenih v izobraževanje za pridobitev formalne stopnje izobrazbe. Izvedenih je bilo 107.898 pedagoških ur usposabljanja. Povprečno se je vsak zaposleni izobraževal 26 pedagoških ur.

Skrb za razvoj in izobraževanje zaposlenih se kaže tudi v kontinuiranem povečevanju števila ur, namenjenih izpopolnjevanju. Nove oblike usposabljanja pa prinesejo tudi večje število udeležencev, saj s samoučenjem v e-učilnici lahko zajamemo bistveno večje število zaposlenih, prav tako z učnimi kampanjami JollyDeck.

V letu 2016 smo za izbrane bodoče projektne vodje oblikovali Akademijo projektnega vodenja ter jih tako opremili z najnovejšimi znanji s tega področja. V sklopu Prodajne akademije smo osvežili znanje prodajnih veščin pri prodajnih predstavnikih in zaposlenih v klicnem centru, coachi pa so skrbeli, da so se te veščine uporabljale v praksi.

Sledimo trendom

E-učilnica predstavlja nov način učenja za Petrol in pomeni prihranek na času, potnih in ostalih stroških, ponuja pa bogato knjižnico gradiv in interaktiven pristop k učenju – program obveznega obdobnega preizkusa znanja iz požarne varnosti, varstva pri delu in varstva okolja izvajamo preko e-učilnice. Zaposleni so se usposabljali tudi na področju varstva osebnih podatkov, informacijske varnosti in kartičnega poslovanja na blagajnah. Interno smo pripravili poseben tečaj za zaposlene v avtopralnicah. Za zaposlene na prodajnih mestih smo s pomočjo igrifikacije ponovno izvedli tekmovanje v znanju s področja blagoznanstva in prodajnih veščin.

V letu 2016 smo za vlaganje v izobraževanje dobili priznanje za uvrstitev v Top10 najboljših delodajalcev v Sloveniji.

Petrolovi talenti se kalijo na Poslovni akademiji Petrol

V okviru Poslovne akademije Petrol, na kateri sodelujejo predavatelji z Ekonomske fakultete (EF) v Ljubljani in predavatelji iz Petrola (člani uprave, direktorji organizacijskih enot, direktorji odvisnih družb), smo pričeli z usposabljanjem tretje generacije mladih obetavnih kadrov, ki bodo v tem šolskem letu poglobljeno spoznali poslovanje skupine Petrol, pripravili projektne naloge z izbranih strateško zanimivih področij. Petrol tudi s tem programom razvija talente, da pridobijo nova znanja, se naučijo projektnega in timskega dela ter so pripravljeni za naslednje zahtevnejše naloge. Preko te akademije se je tretjini vključenih že ponudila priložnost za prevzem odgovornejših delovnih mest. Ustanovili smo tudi Alumni vključenih v Poslovno akademijo Petrol, na prvem srečanju pa sta dve generaciji udeležencev poglobili razumevanje kariernih načrtov, pomembnosti sodobnega delovnega okolja, izboljšav v izobraževanju in prednosti dobre blagovne znamke delodajalca.

METULJ - RAZVOJ KADROV

Začeli smo s projektom Metulj, kot smo poimenovali projekt, s katerim želimo vzpostaviti sistem razvoja kadrov. Vsebuje izdelavo modela kompetenc po delovnih mestih, merjenje, ugotavljanje potencialov, oblikovanje razvojnih načrtov in programov, zadržanje talentov in ključnih kadrov.

Mentorstvo kot način prenosa znanja, izkušenj, veščin med zaposlenimi

Smo družba z ogromno znanja, ki ga želimo deliti s svojimi sodelavci. Ključen dejavnik uspeha za nadaljnjo rast družbe je v prenosu izkušenj, znanj in veščin. Z dobro zastavljenim mentorskim načrtom lahko bistveno hitreje in na bolj sistematičen način pridemo do bogatih izkušenj, potrebnih znanj za boljše opravljanje svojega dela ali za pripravo na nove naloge, ki nam bodo zaupane. Z mentorstvom želimo dodatno razvijati potenciale sodelavcev, jih spodbujati na njihovi karierni poti ter jim nuditi oporo in pomoč, predvsem z rednimi srečanji, podajanji pozitivnih povratnih informacij, nasveti in priporočili, ki so plod usvojenega znanja skozi različne delovne izkušnje. V letu 2016 smo identificirali mentorske pare, izvedli izobraževanje in ponudili informacijsko platformo za lažje delo. V mentorstvu je v letu 2016 sodelovalo 122 zaposlenih: 55 mentorjev je mentoriralo 75 zaposlenih, 8 jih je imelo obe vlogi.

Usposabljanje zunanjih sodelavcev in kupcev

V skupini Petrol posebno pozornost namenjamo tudi usposabljanju zunanjih sodelavcev (študentov, prevoznikov, snažilk na prodajnih mestih itd.) in kupcev. V letu 2016 smo zanje pripravili različne strokovne programe, na katerih je aktivno sodelovalo skoraj 2 tisoč zunanjih udeležencev.

Nagrajevanje

68

Usmerjenost k uspešnosti je v skupini Petrol osnova sistema nagrajevanja. Plače so sestavljene iz fiksnega in variabilnega dela. Pomemben del variabilnega dela plač je prodajna delovna uspešnost, ki jo za bencinske servise izračunavamo mesečno. Z namenom povečanja prodaje in hitrejšega uvajanja novih proizvodov nagrajujemo zaposlene tudi na podlagi raznih pospeševalnih akcij.

Z namenom zagotavljanja in izboljševanja kakovosti poslovanja ocenjujemo tudi kakovost poslovanja na prodajnih mestih v skupini Petrol, ki jo nagrajujemo letno, najboljše prodajno mesto v maloprodajni mreži pa prejme dodatno denarno nagrado. Prav tako v vsaki državi izberemo najboljšega prodajalca.

LASTOVKA - PRENOVA SISTEMA NAGRAJEVANJA

Lastovka - sistem nagrajevanja zaposlenih v korporativnih funkcijah

V letu 2016 smo prenovili sistem nagrajevanja zaposlenih v korporativnih funkcijah – Lastovka, ki vsebuje celovito prenovo sistema spremljanja in ugotavljanja delovne uspešnosti za delavce v družbi Petrol d.d., Ljubljana, z izjemo delavcev, za katere veljajo druga, specialna pravila za spremljanje in ugotavljanje delovne uspešnosti, ter delavcev, ki imajo spremljanje in ugotavljanje delovne uspešnosti urejeno drugače s pogodbami o zaposlitvi.

Sistem omogoča izvajanje strategije skupine Petrol in doseganje poslovnih ciljev družbe preko usklajenega sistema ciljev na ravni vseh delavcev. Namen spremljanja in ugotavljanja delovne uspešnosti delavcev je:

• ∙ izboljševanje konkurenčnosti in dolgoročne uspešnosti družbe,
• ∙ podpiranje doseganja poslovnih in strateških ciljev družbe,
• ∙ spodbujanje razvoja delavcev,
• ∙ zagotavljanje prilagodljivosti delavcev glede na potrebe vseh deležnikov družbe,
• ∙ uvajanje in vzdrževanje visokih standardov kakovosti,
• ∙ spodbujanje kulture uspešnosti in zavzetosti delavcev,
• ∙ zagotavljanje konsistentnosti in transparentnosti pri spremljanju in ugotavljanju delovne uspešnosti delavcev ter oblikovanju dela plače na podlagi delovne uspešnosti delavcev,
• ∙ podpiranje in ustvarjanje kulture sodelovanja in naravnanost k skupnim vrednotam,
• ∙ določanje dela plače na podlagi delovne uspešnosti delavcev glede na njihov prispevek k uspešnosti družbe in
• ∙ obvladovanje stroškov dela skladno z uspešnostjo družbe.

Prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje zaposlenih je v Petrolu že od leta 2002 sestavni del plačne politike. Vanj so vključeni zaposleni v matični družbi, odvisnih družbah in na bencinskih servisih v upravljanju v Sloveniji.

DOBRA ORGANIZACIJSKA KLIMA IN ZADOVOLJNI ZAPOSLENI.

Organizacijska klima

V Petrolu redno merimo organizacijsko klimo in zadovoljstvo zaposlenih. V projektu SiOK − Slovenska raziskava organizacijske klime − sodelujemo že od njegovega začetka v letu 2001. Z letom 2010 smo raziskavo nadgradili še z nekaj trditvami s področja zavzetosti zaposlenih, ki daje večjo težo osebni zavzetosti zaposlenih, poslovna uspešnost organizacij pa je v tesnejši korelaciji z zavzetimi, kot samo z zadovoljnimi zaposlenimi.

Na osnovi rezultatov merjenja organizacijske klime in zavzetosti se vsako leto na vseh ravneh − na ravni skupine Petrol, posameznih družb in ožjih organizacijskih enot − pripravijo in izvedejo akcijski načrti, ki v enotah s slabšimi rezultati vodijo k izboljšanju, v enotah, kjer so se rezultati izboljšali ali so standardno visoki, pa z ukrepi vzdržujemo dobro klimo.

V Petrolu je udeležba v raziskavi standardno visoka in je v letu 2016 predstavljala 70 odstotkov vseh zaposlenih. V raziskavo so bili vključeni zaposleni v matični družbi, v odvisnih družbah in na bencinskih servisih v upravljanju.

Prav vsi elementi merjenja so bili visoko ocenjeni.

Skupina Petrol	2014	2015	2016
Organizacijska klima	3,7	3,9	3,9
Sistemi vodenja in razvoja	3,6	3,8	3,8
Zadovoljstvo pri delu	3,7	3,8	3,8
Razmerje med zavzetimi in aktivno nezavzetimi	2,2:1	3,5:1	3,0:1

Smo družini in zaposlenim prijazno podjetje

Kot nosilec polnega certifikata družini prijaznega podjetja smo zavezani k izvajanju ukrepov po implementacijskem načrtu. Ukrep Aktivne počitnice smo letos izvedli v Bohinju, kjer smo osnovnošolskim otrokom zaposlenih ponudili enotedensko varstvo, program pa obogatili tako, da smo vključili naše zaposlene, ki so otrokom na zabaven in igriv način predstavili področja delovanja skupine Petrol, vključujoč alternativne vire energije, varčno rabo energije in ekologijo.

Med ukrepi za boljše usklajevanje delovnih in družinski obveznosti sta tudi možnost dela od doma (ob določenih pogojih) ter spodbujanje medgeneracijskega sodelovanja.

Tudi v odvisni družbi Petrol d.o.o. na Hrvaškem smo pričeli z izborom ukrepov, ki bi podobno kot v Sloveniji olajšalo delo z drobnimi, a pomembnimi prilagoditvami za zaposlene.

Kakovostno preživljanje prostega časa

V Petrolu zaposlenim omogočamo kakovostno preživljanje prostega časa. V Sloveniji in na Hrvaškem imamo vrsto počitniških objektov, v katerih lahko z družinami preživljamo svoj dopust. Vsako leto organiziramo Petrolov izlet, v prednovoletnem času se družimo na novoletni zabavi, »Petrolove malčke« pa v decembru obišče Dedek Mraz. Že skoraj 50 let skrbimo tudi za šport, rekreacijo in druge oblike druženja zaposlenih. Na Petrolove zimske in poletne športne igre so vabljeni tudi otroci zaposlenih, ki se jim takrat še prav posebej posvetimo.

Uspel je tudi prvi Petrolov družinski dan, ki je bil namenjen spoznavanju zgodovine Petrola v Tehniškem muzeju v Bistri. Z različnimi predavanji za starše, delavnicami za otroke in z vodenimi ogledi po muzeju smo spoznavali 70-letno zgodovino našega podjetja, krepili pripadnost in spoštovanje tradicije.

Ugledni delodajalec

V letu 2016 je Petrol prejel vrsto uglednih nagrad, med drugim tudi priznanje portala Mojedelo.com za uglednega delodajalca v panogi trgovina v Sloveniji, družba Petrol BH Oil Company d.o.o. pa je prejela priznanje za uvrstitev med prve tri najbolj zaželene delodajalce leta v Bosni in Hercegovini v sektorju nafte in plina.

Eden opomembnejših Petrolovih ciljev so nadpovprečno zadovoljni in zvesti kupci. Z večjim številom zvestih kupcev lahko dosegamo še boljše prodajne rezultate.

Zadovoljni kupec je tisti, katerega izkušnja je boljša od njegovih pričakovanj. Ko je teh dobrih izkušenj več, zadovoljni kupec postaja čedalje bolj zvest. Če se pozitivne izkušnje ponavljajo na različnih prodajnih mestih, v stiku z različnimi prodajnimi kanali, izdelki ali storitvami, postane kupec zvest. Zvest blagovni znamki, podjetju ali ljudem, s katerimi ima dobre izkušnje. Tak kupec se pogosteje vrača in pripoveduje drugim o svojih pozitivnih izkušnjah.

V Petrolu že od leta 1995 redno merimo zadovoljstvo kupcev na različnih področjih. Ta kazalnik je eden od glavnih dejavnikov uspešnosti poslovanja naše družbe. Od leta 2010 dalje redno, trikrat letno, merimo transakcijsko zadovoljstvo na naših prodajnih mestih in v tem času smo pridobili že 200.668 različnih mnenj. Spoznanja, ideje, izboljšave, ki jih na podlagi tega pridobimo, uspešno integriramo v svoje delovne procese. V letu 2016 smo preverili zadovoljstvo kupcev na Hrvaškem, v Bosni in Hercegovini in v Sloveniji, kjer smo še posebej preverili, kakšno izkušnjo imajo naši italijanski kupci na obmejnih lokacijah. Posebej smo preverjali mnenje kupcev o ponudbi Fresh. Dodatno smo še povečali transparentnost rezultatov, še bolj vključili zaposlene v postopke poročanja in definiranja akcijskih načrtov ter spremljanja napredka.

Rezultati merjenja zadovoljstva kupcev na Petrolovih bencinskih servisih kažejo, da so se vsi indikatorji zadovoljstva stabilizirali na do sedaj najvišji ravni (indeks splošnega zadovoljstva z obiskom = 91). Kazalniki zvestobe Petrolovim bencinskim servisom pa so celo na višji ali enaki ravni kot leto prej. Trije ključni kazalniki − pripravljenost za ponoven obisk (94), pripravljenost priporočiti Petrolove bencinske servise (87) in zaznavanje prednosti Petrolovih bencinskih servisov pred ostalimi (83) − nadaljujejo trend zviševanja od leta 2012.

Izvedli smo dveletno merjenje zadovoljstva veleprodajnih kupcev. Ugotovili smo, da so veleprodajni kupci zadovoljnejši s sodelovanjem na izbranih prodajnih programih Petrola, kot so bili v letu 2014. V letu 2016 smo prvič izvedli implementacijske delavnice z vsemi vključenimi deležniki. Na njih smo pripravili akcijske načrte za posamezne programe, s poskusom na ravni velikosti kupcev, hkrati pa identificirali nekaj skupnih kritičnih točk – področij, kjer bi bile spremembe nujno potrebne in bi prispevale k zadovoljstvu veleprodajnih kupcev.

Postavili smo novo kontinuirano raziskavo in izvedli prvo merjenje zadovoljstva odjemalcev električne energije in zemeljskega plina. Raziskava je pokazala razmeroma visoko zadovoljstvo s Petrolom kot dobaviteljem; pri odjemalcih zemeljskega plina smo izmerili indeks 92, pri odjemalcih električne energije pa indeks 89.

Skozi celo leto 2016 smo merili promotorstvo kupcev spletne trgovine Petrol eShop kot enega od indikatorjev zadovoljstva. S tem smo lahko v realnem času spremljali mnenja kupcev Petrolovega najmlajšega prodajnega kanala, lažje prilagajali prodajni proces, razvijali ponudbo in optimizirali uporabniško izkušnjo. Pri tem smo se trudili izpolnjevati našo zavezo, da vsi kupci, ki izrazijo svoje mnenje, upravičeno pričakujejo, da jim prisluhnemo in jih upoštevamo.

Zvestoba blagovni znamki

V današnjem svetu je zadovoljstvo potrošnikov pomembnejše kot kadarkoli prej. Zavedamo se, da je razvijanje učinkovitih strategij za zagotavljanje zadovoljstva in zvestobe potrošnikov ena od ključnih spretnosti za uspešno poslovanje.

Zato smo se v letu 2016 odločili nadgraditi naš program zvestobe Petrol klub. Imetnikom kartice zvestobe in plačilne kartice poleg popustov podarjamo tudi brezplačne izdelke, ki jih lahko dobijo na naših prodajnih mestih. Nadaljujemo tudi s ponudbo ugodnih izdelkov in storitev priznanih blagovnih znamk, ki jo 5-krat letno predstavimo v Petrol klub katalogih in tudi v spletni trgovini Petrol eShop.

Konec leta 2016 je imel Petrol klub že več kot 545 tisoč imetnikov kartice zvestobe Petrol klub in več kot 79 tisoč plačilnih kartic Petrol klub. V zadnjem letu nam je uspelo pridobiti še več zvestih kupcev in aktivnih uporabnikov naše kartice, kar kaže na razumevanje vrednot in potreb naših kupcev ter uspešen pristop k nagrajevanju njihove zvestobe. Kupce želimo postaviti v središče svojega poslovanja, zato smo za enega ključnih strateški projektov postavili upravljanje odnosov s strankami. V ta namen želimo oblikovati sisteme upravljanja odnosov s strankami na različnih ravneh, oddelkih, da bi si zagotovili celostne in kakovostne informacije o kupcih, kar omogoča kakovostno gradnjo dolgoročnega odnosa med podjetjem in strankami.

PETROLOV KLICNI CENTER 080 22 66

V klicnem centru nudimo informacije celotne ponudbe Petrola, sprejemamo naročila kurilnega olja in utekočinjenega naftnega plina, nudimo informacije in podporo pri lojalnostni in plačilni kartici, električni energiji, zemeljskem plinu, toploti, elektromobilnosti, sprejemamo in rešujemo reklamacije, aktivno sodelujemo pri pospeševanju prodaje, nudimo podporo spletni trgovini in sodelujemo pri komunikaciji na družabnih omrežjih. V zadnjih dveh letih smo naredili velik razvojni korak in klicni center razvili v nov prodajni kanal. Standardizirali smo telefonsko komunikacijo, pričeli smo z oblikovanjem prodajnih kampanj, aktivno prodajo po telefonu ter z nadgradnjo in digitalizacijo komunikacijskih kanalov do potrošnikov. Razvijamo se v sodoben, h kupcu usmerjen kontaktni center, kjer bomo na enem mestu kakovostno poskrbeli za želje in potrebe Petrolovih potrošnikov.

Reševanje pritožb in reklamacij kupcev

Med dejavniki, ki vplivajo na zadovoljstvo kupcev, igrajo pomembno vlogo pričakovanja, ki so tesno povezana s kakovostjo blaga in storitev. Visoka kakovost blaga in storitev sodi med glavne zaveze našega poslovanja, zato vsako nezadovoljstvo kupcev skrbno obravnavamo. Zavedamo se, da sodi učinkovito reševanje pritožb in reklamacij med pomembne dejavnike, ki dolgoročno ugodno vplivajo na zadovoljstvo in lojalnost kupcev, s tem pa tudi na dobro ime in ugled naše družbe.

Za namen učinkovitega ter do kupcev prijaznega reševanja različnih pritožb imamo vzpostavljen enotni sistem zajemanja in obvladovanja reklamacij, ki vključuje vse komunikacijske portale. Reklamacije in pritožbe v skupini Petrol sprejemamo kot pomemben vir informacij o zadovoljstvu kupcev z našimi storitvami, z njihovim učinkovitim reševanjem pa kupcem zagotavljamo celovito storitev, ki se ne konča s samim nakupom blaga ali storitev. Reklamacije in pritožbe sistematično pregledujemo in na osnovi ugotovitev sprejemamo ukrepe, ki v praksi izboljšujejo naše procese in povečujejo zadovoljstvo naših kupcev.

NADZOR KAKOVOSTI

Poslovanje skupine Petrol temelji na uveljavljanju visokih standardov kakovosti. Od leta 1997 dalje pa sistem v skupini stalno nadgrajujemo in razširjamo. Poleg certificiranih sistemov kakovosti in ravnanja z okoljem so v integriran sistem kakovosti vključene tudi zahteve sistema ravnanja z živili HACCP, sistema varnosti in zdravja pri delu OHSAS ter sistema informacijske varnosti v skladu s standardom SIST ISO 27001.

V letu 2016 smo v sistem kakovosti integrirali tudi sistem upravljanja z energijo po standardu ISO 50001, s čimer dokazujemo sistematičen pristop za nenehno izboljševanje na področju upravljanja z energijo in zavezanost družbe k trajnostnemu razvoju. Sistem omogoča spremljanje kazalnikov energetske učinkovitosti družbe, nadzor izvedenih energetskih ukrepov ter spodbuja aktivno delovanje zaposlenih na področju učinkovite rabe energije in obnovljivih virov energije.

Petrol je marca 2016 pridobil tudi certifikat OHSHS 18001 za sistem varnosti in zdravja pri delu za proces celovitih rešitev na področjih daljinskih in energetskih sistemov, vodovodnih sistemov, učinkovite razsvetljave in energetskega upravljanja objektov.

V letu 2016 smo izvajali prilagajanje sistema vodenja kakovosti zahtevam nove izdaje standarda ISO 9001: 2015. Kot prva izmed družb skupine Petrol se je po novem standardu že certificirala odvisna družba Petrol d.o.o.

Pregled certifikatov in akreditacij laboratorijev

Družba	Sistem vodenja kakovosti	Sistem ravnanja z okoljem	Sistem upravl janja z energijo	Akreditacije laboratorijev	Drugi certifikati
Petrol d.d., Ljubljana	ISO 9001: 2008	ISO 14001: 2004	ISO 50001: 2011	SIST EN ISO/IEC 17025: 2012 SIST EN ISO/IEC 17020: 2012	OHSHS 18001 POR*, FSC **
Petrol Energetika d.o.o.	ISO 9001: 2008	ISO 14001: 2004	/	/
Petrol d.o.o.	ISO 9001: 2015	ISO 14001: 2004	/	/
Petrol Geoterm d.o.o.	ISO 9001: 2008	/	/	/
Beogas d.o.o.	ISO 9001: 2008	/	/	/

* Na podlagi Poročila o izvajanju sprejetih zavez iz Svetovne listine Programa odgovornega ravnanja z okoljem (POR) je Petrol d.d., Ljubljana, imetnik certifikata za Program odgovornega ravnanja z okoljem za izvajanje dejavnosti skladiščenja, logistike in maloprodajne mreže bencinskih servisov v Sloveniji in s tem povezane pravice do uporabe logotipa.

** Petrol d.d., Ljubljana, je imetnik certifikata FSC za proizvodnjo sekancev za toplotno energijo. Certifikat FSC, ki ga izdaja mednarodna nevladna organizacija Forest Stewardship Council, promovira okolju primerno, družbeno koristno in ekonomsko izvedljivo upravljanje gozdov.

Akreditirani organi v sestavi Petrola

V okviru skupine Petrol delujeta tudi osrednji slovenski naftni laboratorij, ki izvaja preskuse in analize goriv, maziv in kemičnih proizvodov, ter kontrolni organ za nadzor meril pretoka tekočin, tlaka v pnevmatikah in opreme, ki deluje pod tlakom.

Laboratorij Petrol je akreditiran in ima vzpostavljen sistem vodenja kakovosti v skladu z zahtevami standarda SIST EN ISO/IEC 17025 (Splošne zahteve za usposobljenost preskuševalnih lin kalibracijskih laboratorijev). Laboratorij Petrol v okviru matične družbe Petrol d.d., Ljubljana, deluje kot neodvisna in nevtralna institucija ter svoje dejavnosti izvaja tudi za zunanje naročnike. Akreditiranih ima 55 metod.

S pripojitvijo družbe Petrol Tehnologija d.o.o. so bile na matično družbo Petrol d.d., Ljubljana, v maju 2016 preneseni akreditirani postopki kontrolnega organa za nadzor meril pretoka tekočin, tlaka v pnevmatikah in opreme, ki deluje pod tlakom. Skladno s standardom SIST EN ISO/IEC 17020 »Splošna merila za delovanje različnih organov, ki

izvajajo kontrolo« ima akreditiranih 20 preskusnih metod za področja kontrole meril pretoka, tlaka v pnevmatikah, opreme pod tlakom, tesnosti nepremičnih jeklenih rezervoarjev, kontrolo debeline stene rezervoarjev za tekoča goriva, meritev prebojne trdnosti izolacije rezervoarjev za tekoča goriva ter meritve hrupa v naravnem in življenjskem okolju.

Pomembnejši projekti na področju energentov v prometu v letu 2016

Hiter razvoj prometa ter posledice, ki jih ima na okolje, že nekaj let usmerjajo pozornost in aktivnosti stroke v iskanje rešitev, ki naj bi zmanjševale negativne učinke prometa na okolje. Razvoj goriv je zato čedalje pomembneje povezan z iskanjem in uvajanjem novih, alternativnih pogonskih virov. Ključno pri tem je iskanje rešitev, ki temeljijo na trajnostnem razvoju ter čim nižjem ogljičnem odtisu. Svetovna prizadevanja gredo zato v smeri zmanjševanja tveganja klimatskih sprememb, hkrati pa se išče take rešitve, ki zagotavljajo dostopne in zanesljive energente.

V letu 2016 smo posebno pozornost namenili:

• ∙ zakonodaji in obveznosti izpolnjevanja, ki izhajajo iz uredb o pospeševanju rabe biogoriv in goriv iz obnovljivih virov (OVE),
• ∙ zagotavljanju trajnostnih kriterijev za biogoriva,
• ∙ zakonodaji in obveznostim pri zagotavljanju energetskih prihrankov pri uporabi tekočih goriv,
• ∙ tehnični sprejemljivosti uporabe alternativnih goriv v vozilih, v postopkih manipulacije ter pri skladiščenju.

V letu 2016 smo sodelovali pri pripravi nacionalne zakonodaje s področja rabe alternativnih goriv in tudi pri pripravi nacionalne strategije razvoja tovrstnih energentov ter potrebne infrastrukture. Te usmeritve so za Petrol ključnega pomena, saj predstavljajo okvir našega poslovanja.

Družba inovacij

Vrednote, kot so zaupanje v ljudi, spodbujanje sprememb, timsko delo in sodelovaje, so že vrsto let temelj delovanja naše družbe. Zavedamo se dejstva, da vsako uspešno skupino sestavljajo posamezniki, ki ustvarjalnost uresničujejo z medsebojnim dopolnjevanjem in sodelovanjem. Ker znanje ustvarja zaupanje, se osebnost Petrola zrcali v odprtosti do sprememb, novih konceptov, znanj in inovativnih idej. Prav zadnjim v Petrolu namenjamo še posebej veliko pozornosti. S projektom »Prima ideja« že od leta 2008 naše zaposlene načrtno spodbujamo h kreativnemu razmišljanju in delovanju v odprtem prostoru inoviranja. V letu 2016 smo že osmič zapored povabili zaposlene, da iz svojih izkušenj, znanja in intuicije prispevajo predloge izboljšav. Zbrali smo več kot 400 idej, ki povečujejo vrednost oziroma vplivajo na izboljšanje kakovosti poslovanja in delovanje procesov, zmanjšanje stroškov poslovanja, povečanje prihodkov, izboljšanje produktivnosti, varnosti, ekologije, pogojev dela in zadovoljstva zaposlenih. Z aktivnim sodelovanjem pri projektu Slovenian Case Challenge, ki ga organizira Ekonomska fakulteta v Ljubljani, pa Petrol inovativnost vzpodbuja tudi pri študentih različnih področij.

Merjenje kakovosti internih storitev

Kakovost internih storitev je za skupino Petrol izredno pomembna, saj vpliva na zadovoljstvo in zvestobo zaposlenih, s tem pa tudi na zadovoljstvo kupcev ter tako vpliva na uspešnost celotne skupine. Zato je izboljševanje kakovosti internih storitev izjemnega pomena. V Petrolu kakovost internih storitev merimo že od leta 2005, od leta 2011 po spremenjeni metodologiji, ki temelji na SERVQUAL modelu. Izvajamo jo na individualni ravni, ki zaposlenim omogoča, da preko spletnega vprašalnika anonimno izrazijo splošno zadovoljstvo s kakovostjo storitev, ki jih izvajajo posamezni podporni procesi, in zadovoljstvo s 14 vidiki storitev (izbrani in prilagojeni iz SERVQUAL modela), združenimi v štiri dimenzije kakovosti internih storitev: zanesljivost, zaupanje/ znanje, odzivanje in vživljanje. Prispevek raziskave se poleg konkretnih rezultatov, ki so povezani z izboljšanjem kakovosti internih podpornih procesov, kaže še na več ravneh: spodbujanje notranjega trga kakovosti in preko tega celovite kakovosti oziroma poslovne odličnosti; spodbujanje marketinške usmeritve tudi znotraj podjetja, tako da vsi delamo v dobro kupca; ter spodbujanje pomena človeškega dejavnika in dojemanje zaposlenih kot pomembnega vira naše uspešnosti oziroma konkurenčnosti. Raziskava pomaga skrbnikom podpornih procesov poiskati priložnosti za izboljšave, tako glede posameznih vidikov izvajanja procesa kot glede izboljšanja sodelovanja z drugimi organizacijskimi enotami.

Tudi v 2016 smo raziskavo izvedli skupaj z ocenjevanjem sodelovanja med vsemi organizacijskimi enotami in odvisnimi družbami skupine Petrol. V raziskavo je bilo vključenih blizu 1.400 zaposlenih iz podjetij skupine Petrol v Sloveniji, na Hrvaškem, v Srbiji, v Bosni in Hercegovini, Črni gori in na Kosovu.

V letu 2016 smo največ investicijskih sredstev namenili za širitev poslovanja na področju energetskih in okoljskih sistemov tako v Sloveniji kot na trgih JV Evrope (distribucija zemeljskega plina, daljinsko ogrevanje, proizvodnja elektrike, energetske rešitve, okoljski projekti). Investirali smo v širitev poslovanja na področju prodaje na trgih JV Evrope ter v širitev in utrjevanje položaja na področju prodaje v Sloveniji.

V letu 2016 smo za naložbe v opredmetena osnovna sredstva in neopredmetena sredstva ter dolgoročne finančne naložbe namenili v neto znesku9 61,3 mio EUR.

Struktura naložb

Prodaja v Sloveniji

V Sloveniji smo v letu 2016 zgradili 3 bencinske servise, in sicer v Ljubljani, Izoli in Domžalah. Investirali smo v prenovo prodajaln, uvedbo koncepta Fresh na 7 bencinskih servisih, kupili smo avtopralnico v Ljubljani ter prenovili avtopralnico

⁹ Neto znesek naložb v stalna sredstva = naložbe v stalna sredstva – prodaja osnovnih sredstev

v Škofji Loki. Potekal je proces nakupa zemljišč, priprave dokumentacije in pridobivanja gradbenih dovoljenj za gradnjo, ki se bo pričela v letu 2017. V skladiščih, na bencinskih servisih in v avtomehaničnih delavnicah Tip Stop Vianor smo posodabljali opremo, izvajali investicijsko vzdrževanje, investirali smo v varovanje okolja in v varovanje objektov.

Prodaja na trgih JV Evrope

Na trgih JV Evrope smo investirali v širitev maloprodajne mreže, na bencinskih servisih smo izvajali investicijsko vzdrževanje, rekonstrukcije in prenove prodajnih prostorov. Potekal je proces priprave dokumentacije in pridobivanja gradbenih dovoljenj za gradnjo, ki se bo pričela v letu 2017. Na Hrvaškem smo zgradili bencinski servis v Zadru, v Črni gori pa v Podgorici.

Energetski in okoljski sistemi

V letu 2016 smo največji del investicijskih sredstev namenili izgradnji vetrne elektrarne Glunča na Hrvaškem in male hidro elektrarne v Bosni in Hercegovini. Investirali smo v projekte energetskega upravljanja objektov, v projekte učinkovite rabe energije, v projekte razsvetljave mest in poslovnih objektov. Investirali smo v širitev plinskega omrežja v Sloveniji in v Srbiji.

Informacijska in ostala infrastruktura

Uporaba sodobnih informacijskih tehnologij pomembno vpliva na uspešnost poslovanja, zato smo tudi v letu 2016 investirali v razvoj informacijskega sistema.

V letu 2016 smo pripravili novo strategijo Petrola, v kateri imata zelo pomembno vlogo digitalizacija in, seveda, tudi informacijska tehnologija, saj je ta danes temelj vsake ambiciozne inovacije ali prenove.

V procesu priprave strategije smo oblikovali tudi koncept nove IT arhitekture, saj bomo za izzive, ki so pred nami, nekatere stvari spremenili in jih prilagodili sodobnim trendom. Nova IT arhitektura bo osnova, na kateri bomo gradili in povezovali vse nove informacijske rešitve v Petrolu.

V strategiji smo zastavili ključne strateške projekte in na nekaterih smo v letu 2016 že začeli aktivno delati.

Na področju digitalizacije in digitalnih storitev smo oblikovali arhitekturo prihodnje digitalne platforme, ki bo podlaga za razvoj digitalnih storitev in aplikacij. Zaključili smo prvi pilotni projekt izberigume.si in aktivno razvijamo še dva pilotna projekta.

Na področju infrastrukture in operacij smo izpeljali zamenjavo centralnega računalnika in s tem postavili osnovo za delovanje celotnega sistema za naslednja leta.

Postavili smo usmeritve nove arhitekture Petrolovega informacijskega sistema, izbrali smo novo integracijsko platformo. Pričeli smo s postavitvijo nove arhitekture razvojnega okolja, ki bo postavljena na sodobnih razvojnih tehnologijah. Uvedli smo novo tehnično rešitev, ki nam bo omogočala hitrejše in lažje povezovanje ter izmenjavo podatkov s poslovnimi partnerji. To je nekaj korakov na poti še večjega približevanja našim strankam, katerim bomo kmalu ponudili nove in prijazne rešitve.

Na področju trženja in prodaje smo za različne ponudnike storitev paketne distribucije informacijsko podprli prevzem in oddajo paketov na prodajnih mestih Petrola v Sloveniji. Omogočili smo prodajo dodatnih storitev, kot sta HipMobil telefonija in kuponi »1 na dan«, ter prodajo bitcoinov in drugih izdelkov, ki bodo zagotovo dobro sprejeti pri naših strankah. Razvili smo podporo za novo generacijo petromatov, ki bodo ustrezali novim varnostnim standardom in bodo hkrati omogočali procesiranje brezkontaktnih kartic in kartic s črtno kodo (tudi uporabo Petrol klub lojalnostne kartice). Novi petromati bodo tako še uporabnejši, delo z njimi pa kar se da enostavno.

Vpeljali smo tudi novo tehnično rešitev, ki varnost kartičnih transakcij v Petrolovem sistemu dviga na izjemno visok nivo. Sistem ugodnosti smo nadgradili z rešitvijo, ki podpira MMS marketinške kampanje (pošiljanje digitalnih kuponov).

Zaključili smo prvo fazo gradnje enotnega podatkovnega skladišča v Petrolu. Nadaljevali smo z gradnjo analitičnih kock za samooskrbo uporabnikov in omogočili še boljše preverjanje učinkovitosti posameznih dejavnosti in prodajnih mest. Nadgradili smo tudi informacijsko platformo za prediktivno analitiko.

Z namenom optimiranja stroškov logistike smo aktivno delali na projektu nadgradnje informacijskega sistema za upravljanje preskrbovalnih verig. Nadgradili smo skladiščni informacijski sistem za razširjeno aditiviranje goriv (različni aditivi in biokomponente) in nadzor v logistiki goriv (sistem alarmiranja in zaznavanja geolokacij).

V teku je projekt izdelave IoT platforme, s katerim bomo postopoma zgradili celovito rešitev za energetsko upravljanje. Uvedli smo informacijsko podporo za izvajanje celovite ponudbe energetskih rešitev ter tako izboljšali komunikacijo s potrošniki. Poenostavili smo proces zbiranja podatkov o stanjih števcev energentov z opcijo javljanja preko SMS.

Začeli smo pripravo na uvedbo novega ERP sistema, s katerim želimo postopoma nadomestiti sedanjo rešitev.

Informacijski varnosti namenjamo vse več pozornosti, saj je varnost osnova za zaupanje. Zamenjali smo centralni računalnik in obnovili varnostne sisteme v podatkovnem centru. Pripravili in izvedli smo e-učenje s področja informacijske varnosti ter pripravili vse potrebno za izvedbo e-tečajev v vseh podjetjih skupine Petrol, saj želimo dvigati poznavanje tega področja v celem Petrolu.

V skupini Petrol je skrb za okolje vpeta v vse ravni poslovanja. Pri razvoju poslovnih procesov ter novih izdelkov in storitev dosledno upoštevamo vse okoljske predpise, uvajamo okolju prijaznejše proizvode in storitve ter skrbimo za učinkovito rabo energije. Sistem ravnanja z okoljem opredeljujemo z organizacijskimi akti o ravnanju z okoljem. Procese v skupini Petrol izvajamo s čim manjšimi vplivi na okolje. Pri prepoznavanju okoljskih vidikov svojih aktivnosti poleg običajnih zahtev obratovanja upoštevamo tudi potencialne izredne razmere.

Emisije v zrak

Skrb za kakovost zraka je v skupini Petrol povezana predvsem s prizadevanji za zmanjševanje emisij lahkohlapnih ogljikovodikov. Emisije lahkohlapnih ogljikovodikov nastanejo zaradi izhlapevanja pri pretakanju in skladiščenju goriv. Proces zniževanja emisij lahkohlapnih ogljikovodikov poteka v Petrolu na vseh treh ključnih elementih distribucijske verige naftnih derivatov: pri skladiščenju, transportu in prodaji. Petrol ima na bencinskih servisih in v skladiščih goriv vgrajene sisteme za zaprto polnjenje skladiščnih rezervoarjev. Učinkovitost obvladovanja emisij preverjamo z rednimi predpisanimi monitoringi izpustov v zrak.

Emisije hrupa

Z namenom zmanjševanja onesnaževanja okolja s hrupom in sprejetja posameznih ukrepov za njegovo zmanjševanje v Petrolu zagotavljamo izvajanje ocen obremenitve posameznih območij s hrupom. Aktivnosti izvajamo skladno z določili Uredbe o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju, z izdelavo akustičnega 3D modela z upoštevanjem prostora, pozidave in reliefnih značilnosti.

Odpadne vode

Pri svojem delovanju se Petrol danes srečuje s tremi kategorijami odpadnih voda – padavinskimi, komunalnimi in industrijskimi vodami.

Vse padavinske vode, ki prihajajo v stik s funkcionalnimi prometnimi površinami, se ločeno zbirajo in očistijo na lovilnikih olj. V letu 2016 smo uvedli posodobljen sistem nadzora delovanja lovilnikov olj.

Komunalne vode obdelujemo na tri načine. V naseljih komunalne vode odvajamo v lokalno kanalizacijsko omrežje. Male čistilne naprave so nameščene na lokacijah, kjer ni

mogoč priklop na kanalizacijsko omrežje, nekaj lokacij pa je še vedno opremljenih z nepretočnimi greznicami, ki jih redno praznimo. Za učinkovito delovanje malih čistilnih na prav je zelo pomemben izbor tehnologije čiščenja odpadne vode ter strokovno spremljanje delovanja in njihovo upra vljanje. Intenzivno priključujemo lokacije, ki še vedno upo rabljajo greznice. Industrijske vode čistimo na tehnološko dovršenih industrijskih čistilnih napravah.

Ravnanje z odpadki

Strategija ravnanja z odpadki v Petrolu zajema prepreče vanje nastajanja odpadkov ter pospeševanje učinkovite ga ločevanja odpadkov na izvoru. Pri Petrolovi dejavnosti nastanejo komunalni odpadki, čiste frakcije nekomunalnih odpadkov (papir, karton in plastika kot embalaža) in ne varni odpadki. Na lokacijah se vsi odpadki zbirajo ločeno. Odpadke oddajamo oziroma prepuščamo pooblaščenim izvajalcem odvoza odpadkov. S pospeševanjem ločevanja komunalnih odpadkov se zmanjšuje količina mešanih ko munalnih odpadkov, ki jih je potrebno odlagati na deponijah odpadkov, s čemer Petrol zmanjšuje onesnaževanje in zni žuje stroške odvoza odpadkov. V letu 2016 smo izboljšali sistem ločenega zbiranja odpadkih na prodajnih mestih ta ko, da smo namestili koše za ločeno zbiranje odpadkov ter uredili lokacije za sortiranje mešanih odpadkov. Z izpopol njevanjem sistema ločevanja odpadkov in z novimi načini zbiranja bomo nadaljevali tudi v naslednjih letih.

Preprečevanje večjih nesreč

Na področju preprečevanja večjih nesreč in zmanjševanja njihovih posledic v okviru sistema obvladovanja varnosti so se v letu 2016 na obratih manjšega in večjega tveganja za okolje izvajale aktivnosti, opredeljene v zasnovah zmanjša nja tveganja za okolje in v varnostnih poročilih ter načrtih zaščite in reševanja. V letu 2016 so bila v skladu z zakonski mi zahtevami za vse obrate manjšega in večjega tveganja za okolje pridobljena okoljevarstvena dovoljenja.

Zelo pomemben varnostni vidik v Petrolu sta tudi požarna varnost in protieksplozijska zaščita. Zagotavljata se tako z vidika zakonsko predpisanih ukrepov kot tudi s preventiv nimi varnostnimi ukrepi, s katerimi se zagotavlja nemoteno poslovanje ter zavarovanje ljudi in premoženja. V skladu z načrtom zaščite in reševanja so bile v sklopu meseca po žarne varnosti (mesec oktober) v družbi Petrol organizira ne gasilske vaje in vaje evakuacije zaposlenih iz poslovnih stavb na vseh skladiščih goriv.

DRUŽBENA ODGOVORNOST

Družbeno odgovornost v skupini Petrol vidimo kot trajno zavezo pri sodelovanju z okoljem, v katerem poslujemo. Podpora in pomoč okolju, v katerem poslujemo, je vtkana v našo dolgoročno strategijo rasti. Skupina Petrol v svoje poslovanje in širše družbeno delovanje vključuje skrb za družbena in okoljska vprašanja ter nudi pomoč pri reševanju socialnih problemov. Svojo odgovorno družbeno držo dokazujemo s podporo številnim športnim, kulturnim, humanitarnim in okoljevarstvenim projektom. Širšim družbenim in lokalnim skupnostim tako pomagamo k razgibanemu in bolj zdravemu življenjskemu slogu ter s tem k višji kakovosti življenja.

Družbeno odgovornost v Petrolu udejanjamo tudi skozi zaposlene. V letu 2016 je v programu korporativnega prostovoljstva 40 prostovoljcev 5 akcijam skupaj namenilo 200 ur svojega časa, od tega 80 ur na račun podjetja. Petrol je bil s temi aktivnostmi že četrto leto del AmChamove akcije Vračamo družbi. Iz leta v leto smo tudi pogumnejši v iskanju akcij in spletanju vezi z lokalnimi skupnostmi, ki jih že vrsto let krepimo na podoben način tudi skozi projekt Naša energija povezuje.

Sponzorstva

V Petrolu sodelujemo s slovenskimi športniki iz različnih panog tako v kolektivnih kot individualnih športih. Sponzoriramo klube, zveze in prireditve iz različnih delov Slovenije, na nekaterih prireditvah in v določenih športnih panogah pa smo že tradicionalno med največjimi sponzorji. S podporo športnim prireditvam, ki imajo velik odziv v javnosti, povečujemo svojo prepoznavnost in krepimo moč svoje blagovne znamke.

Petrol je že tradicionalno zelo močno prisoten v zimskih športih. V okviru Smučarske zveze Slovenije že vrsto let sponzoriramo alpsko reprezentanco, od leta 2012 pa tudi biatlonce. Smo tudi sponzorji deskanja na snegu ter osebni sponzorji najboljših in najobetavnejših tekmovalcev ter različnih zimskih športnih tekmovanj. Tradicionalno sponzoriramo tudi hokej, tako klube kot posamezne večje hokejske dogodke.

V toplejših mesecih so najbolj aktualne igre z žogo in kolesarstvo, čedalje bolj pa tudi triatlon. V sklopu iger z žogo je najopaznejša prisotnost Petrola v rokometu, košarki in od letošnjega leta tudi v nogometu. Spodbujamo tudi razvoj tenisa v Sloveniji. Veliko pozornosti namenjamo osebnim

sponzorstvom najboljših in najobetavnejših športnikov, ki zastopajo Petrolove vrednote in so združeni v Teamu Petrol.

Leto 2016 so zaznamovale poletne olimpijske igre v Riu. Petrol se je aktivno vključil v navijaški duh z digitalno aktivacijo »Val energije« in prodajo navijaške kolekcije. Razvili smo tudi svojo blagovno znamko S kolesom na poti, ki spodbuja kolesarstvo preko spletne strani www.skolesomnapoti. si, in z vključitvijo svojih prodajnih mest kot varnih točk za kolesarje, ki lahko izvedejo hitre nakupe in mini popravila na naših kolesarskih bencinskih servisih vključenih v kolesarsko transverzalo.

Posebno pozornost namenjamo avtomotošportu, s katerim nagovarjamo strokovno javnost in sodelujemo na avtomobilskih preizkušnjah. Prav tako sodelujemo v strokovnih projektih iz različnih energetskih in okoljskih dejavnosti. Sponzorska sredstva namenjamo tudi za strokovne projekte (konference, simpozije, prireditve), ki jih izvajajo ustanove s številnih področij, povezanih s Petrolovimi področji dela. Na področju kulture sodelujemo s Festivalom Ljubljana in Festivalom Lent ter skozi celo leto podpiramo tudi izvedbo drugih kulturnih prireditev v Cankarjevem domu in drugih kulturnih ustanovah.

Humanitarni projekti

V sodelovanju z Rdečim križem in Zavodom za transfuzijo smo ponovno izvedli humanitarno akcijo Daruj energijo za življenje, s katero smo začeli v letu 2011. Z akcijo trajno spodbujamo dosedanje krvodajalce in prispevamo k pridobivanju novih ter hkrati pomagamo pri ozaveščanju Slovencev o pomenu krvodajalstva, pri čemer je bil v letu 2016 poudarek na osebnih zgodbah krvodajalcev in nadgrajevanju digitalnih medijev.

Z donacijami smo podprli številne humanitarne projekte, ki jih izvajajo neprofitne organizacije. Ob koncu leta smo že šestič izvedli akcijo Naša energija povezuje, v okviru katere smo sredstva namesto za nakup poslovnih daril namenili humanitarni pomoči. Na tak način je bilo v šestih letih doniranih že 400.000 EUR. Zaposleni na vsakem bencinskem servisu v Sloveniji so v svoji okolici poiskali in predlagali humanitarni projekt, za katerega smo namenili po 200 EUR.

SKUPINA PETROL

Skupina Petrol nismo le zaposleni. Našo družino sestavljajo vsi, s katerimi dnevno prihajamo v stik. Ker si prizadevamo za njihovo zaupanje, smo v sistem kakovosti integrirali tudi sistem upravljanja z energijo po standardu ISO 50001, s čimer dokazujemo sistematičen pristop za nenehno izboljševanje na tem področju in zavezanost družbe k trajnostnemu razvoju.

Letno poročilo Petrol 2016

DRUŽBE V SKUPINI PETROL

na dan 31. 12. 2016	PRODAJA	ENERGETSKI IN OKOLJSKI SISTEMI	TRGOVANJE
MATIČNA DRUŽBA
PETROL d.d., LJUBLJANA	l	l	l
ODVISNE DRUŽBE
PETROL d.o.o. (100 %)	l	l	l
PETROL BH OIL COMPANY d.o.o. Sarajevo (100 %)	l	l	l
PETROL d.o.o. BEOGRAD (100 %)	l		l
PETROL CRNA GORA MNE d.o.o. (100 %)	l		l
PETROL TRADE HANDELSGES.m.b.H. (100 %)	l
PETROL PLIN d.o.o. (100 %)	l
PETROL ENERGETIKA, d.o.o. (99,38 %)	l	l
RODGAS AD Bačka Topola (100 %)	l	l
PETROL GEOTERM d.o.o. (100 %)	l	l
BEOGAS INVEST d.o.o. (100 %)	l	l
BEOGAS AD (100 %)	l	l
DOMINGAS d.o.o. (100 %)	l	l
PETROL LPG d.o.o. Beograd (51 %)	l
TIGAR PETROL d.o.o. (100 %)	l
PETROL LPG HIB d.o.o. (100 %)	l
ELTEC PETROL d.o.o. Beograd (100 %)		l
INTRADE ENERGIJA d.o.o. Sarajevo (51 %)		l
PETROL-ENERGETIKA DOOEL Skopje (100 %)			l
PETROL BUCHAREST ROM S.R.L. (100 %)			l
PETROL PRAHA CZ S.R.O. (100 %)			l
PETROL TRADE SLOVENIJA L.L.C. (100 %)			l
PETROL HIDROENERGIJA d.o.o. Teslić (80 %)		l
VJETROELEKTRANE GLUNČA d.o.o. (100 %)		l
IG ENERGETSKI SISTEMI d.o.o. (100 %)			l
GEN-EL, d.o.o. (25 %) (pridružena družba)			l
EKOPUR d.o.o. (100 %)	l	l
GEOPLIN d.o.o., Ljubljana (7,39 %) (pridružena družba)	l	l

SKUPAJ OBVLADOVANE DRUŽBE

PETROL OTI SLOVENIJA L.L.C.	(51 %) l
GEOENERGO d.o.o.	(50 %)	l
SOENERGETIKA d.o.o.	(25 %)	l

PRIDRUŽENE DRUŽBE

GEOPLIN d.o.o. Ljubljana	(33,32 %)	l	l
AQUASYSTEMS d.o.o.	(26 %)		l

MATIČNA DRUŽBA

PETROL, SLOVENSKA ENERGETSKA DRUŽBA, D.D., LJUBLJANA

Uprava: Tomaž Berločnik – predsednik uprave, Rok Vodnik – član uprave, Igor Stebernak – član uprave, Ika Krevzel Panić – članica uprave, delavska direktorica E-pošta: petrol.pr@petrol.si

Družba Petrol d.d., Ljubljana, je bila formalno ustanovljena 5. junija 1945 kot podružnica državnega podjetja Jugopetrol. Do preoblikovanja v zasebno delniško družbo leta 1997 je poslovala v različnih organizacijskih oblikah. Temeljna dejavnost matične družbe je trgovanje z naftnimi proizvodi, ostalim trgovskim blagom, električno energijo, dobava ter prodaja plina in toplote ter prodaja storitev.

Na slovenskem maloprodajnem trgu naftnih derivatov ima s 316 bencinskimi servisi 57-odstotni tržni delež. Realizira pretežni del prihodkov in dobička skupine Petrol.

Leto 2016 je družba zaključila s 3,2 mrd EUR prihodkov od prodaje, kar je 3 odstotke več kot v letu 2015.

Prihodke od prodaje je družba Petrol d.d., Ljubljana, realizirala s prodajo:

• ∙ 2,96 mio ton proizvodov iz nafte, kar je 15 odstotkov več kot v letu 2015,
• ∙ 33,2 tisoč ton utekočinjenega naftnega plina, kar je 4 odstotke več kot v letu 2015,
• ∙ 30,6 mio m3 zemeljskega plina, kar je 3 odstotke več kot v letu 2015,
• ∙ 16,3 TWh električne energije (prodaja končnim uporabnikom in trgovanje), kar je 32 odstotkov več kot v letu 2015,
• ∙ 451,9 mio EUR prihodkov od prodaje trgovskega blaga, kar je 3 odstotke več kot v letu 2015.

Prilagojeni kosmati poslovni izid je znašal 276,1 mio EUR, kar je 8 odstotkov več kot v letu 2015.

Stroški iz poslovanja so znašali 208,0 mio EUR, kar je 8 odstotkov več kot v letu 2015. Stroški materiala so bili realizirani v višini 15,3 mio EUR, kar je 1 odstotek več kot v letu 2015. Povečali so se predvsem na račun višjih stroškov materiala za vzdrževanje na področju okoljskih rešitev. Stroški storitev so znašali 99,5 mio EUR, kar je 1 odstotek več kot v letu 2015. Razlog za povečanje so predvsem višji stroški svetovalnih storitev in višji stroški upravljavcev bencinskih servisov zaradi višje prodaje, kljub večji prodaji pa so se znižali stroški prevozov naftnih derivatov ter stroški vzdrževanja osnovnih sredstev. Stroški dela so znašali 45,6 mio EUR, kar je 7 odstotkov več kot v letu 2015, predvsem zaradi priključitve družbe Petrol Tehnologija d.o.o. v matično družbo. Amortizacija je znašala 31,4 mio EUR. Drugi stroški so bili realizirani v višini 16,2 mio EUR predvsem zaradi oslabitev osnovnih sredstev, katere smo pripoznali na podlagi opravljenih cenitev, ki so pokazale, da je njihova nadomestljiva vrednost pod knjigovodsko.

Neto drugi poslovni prihodki so znašali 3,9 mio EUR, kar je 26 odstotkov več kot v letu 2015. Višji so predvsem prihodki iz naslova prejetih odškodnin, tožb in pogodbenih kazni ter višjih prihodkov pri prodaji poslovno nepotrebnih nepremičnin.

Poslovni izid iz poslovanja je znašal 72,0 mio EUR, kar je 9 odstotkov več kot v letu 2015.

Finančni izid je znašal -22,8 mio EUR, kar je 8,0 mio EUR bolje kot letu 2015. Pozitiven vpliv na neto finančne prihodke so imeli v letu 2016 neto prihodki iz naslova blagovnih zamenjav in tečajnih razlik. V letu 2016 je družba Petrol d.d., Ljubljana, v primerjavi z letom 2015 oblikovala za 2,8 mio EUR nižje popravke vrednosti poslovnih terjatev in realizirala nižje neto odhodke za obresti za 1,6 mio EUR.

Poslovni izid pred davki je znašal 52,9 mio EUR, kar je 40 odstotkov več kot v letu 2015. Čisti poslovni izid družbe Petrol d.d., Ljubljana, za leto 2016 je bil realiziran v višini 43,7 mio EUR, kar je 45 odstotkov več kot v letu 2015.

Celotna sredstva družbe Petrol d.d., Ljubljana, so 31. decembra 2016 znašala 1,3 mrd EUR, kar je 6 odstotkov več kot v letu 2015. Od tega so dolgoročna sredstva znašala 858,8 mio EUR, kar je na 1 odstotek manj kot 31. decembra 2015. Kratkoročna sredstva so znašala 456,7 mio EUR, kar je 22 odstotkov več kot 31. decembra leta 2015; predvsem zaradi višjih poslovnih terjatev in zalog zaradi višjih cen naftnih derivatov konec leta 2016 glede na konec leta 2015.

Kapital družbe Petrol d.d., Ljubljana, je 31. decembra 2016 znašal 447,7 mio EUR, kar je 5 odstotkov več kot konec leta 2015.

ODVISNE DRUŽBE

PETROL D.O.O.

86

Član uprave: Boris Antolovič Nadzorni svet: Miha Kirn (predsednik), Uroš Mesojedec, Marinko Dizdar E-pošta: boris.antolovic@petrol.si Poslovni delež družbe Petrol d.d., Ljubljana: 100 %

Družba se ukvarja s prodajo naftnih derivatov, proizvodov iz nafte in drugega trgovskega blaga na Hrvaškem. V letu 2016 je družba Petrol d.o.o. prodala 616,3 tisoč ton naftnih derivatov, kar je 3 odstotke manj kot v letu 2015. Prihodki od prodaje nafte in proizvodov iz nafte so znašali 489,0 mio EUR, prihodki od prodaje trgovskega blaga 44,1 mio EUR, prihodki od energetske dejavnosti 24,3 mio EUR in prihodki od prodaje storitev 2,6 mio EUR. V letu 2016 je družba Petrol d.o.o. skupno ustvarila 560,0 mio EUR čistih prihodkov od prodaje, kar je 11 odstotkov manj kot v letu 2015. Družba je v letu 2016 realizirala poslovni izid iz poslovanja v višini 16,5 mio EUR, kar je 23 odstotkov več kot v letu 2015. Čisti poslovni izid družbe v letu 2016 je znašal 11,7 mio EUR, kar je 27 odstotkov več kot v letu 2015. Družba Petrol d.o.o. je imela ob koncu leta 2016 105 bencinskih servisov.

Družba Eltec Petrol Hrvatska d.o.o. se je 3. julija 2016 pripojila k družbi Petrol d.o.o.

Kapital družbe je na dan 31. decembra 2016 znašal 109,9 mio EUR.

PETROL BH OIL COMPANY D.O.O. SARAJEVO

Direktor: Uroš Bider E-pošta: uros.bider@petrol.si Poslovni delež družbe Petrol d.d., Ljubljana: 100 %

Glavni dejavnosti družbe sta veleprodaja in maloprodaja tekočih in plinskih goriv ter sorodnih proizvodov. V letu 2016 je družba prodala 240,2 tisoč ton proizvodov iz nafte, kar je 2 odstotka več kakor v letu 2015. Družba je v letu 2016 ustvarila 178,6 mio EUR prihodkov od prodaje nafte in proizvodov iz nafte, 26,0 mio EUR prihodkov iz naslova energetske dejavnosti, 6,9 mio EUR prihodkov od prodaje trgovskega blaga ter realizirala za 0,7 mio EUR prihodkov od prodaje storitev. Skupaj je tako ustvarila 212,3 mio EUR čistih prihodkov od prodaje, kar je 12 odstotkov manj kot v letu 2015. Družba je v letu 2016 realizirala poslovni izid iz poslovanja v višini 4,6 mio EUR, kar je 16 odstotkov več kot v letu 2015. Čisti poslovni izid družbe je v letu 2016 znašal 4,2 mio EUR, kar je 2,9 mio EUR več kot v letu 2015. Družba Petrol BH Oil Company d.o.o. Sarajevo je imela konec leta 2016 36 bencinskih servisov.

Kapital družbe je 31. decembra 2016 znašal 48,8 mio EUR.

PETROL D.O.O. BEOGRAD

Direktor: Željko Bjelan E-pošta: zeljko.bjelan@petrol.si Poslovni delež družbe Petrol d.d., Ljubljana: 100 %

Osnovna dejavnost družbe je prodaja proizvodov iz nafte in drugega trgovskega blaga v Srbiji. Količinska prodaja proizvodov iz nafte je v letu 2016 znašala 17,2 tisoč ton, kar je 17 odstotkov več kakor leto prej. Prihodki od prodaje nafte in proizvodov iz nafte so znašali 17,0 mio EUR, prihodki od prodaje trgovskega blaga 1,6 mio EUR, prihodki od prodaje storitev 0,3 mio EUR in prihodki iz naslova energetske dejavnosti 39,8 mio EUR. V letu 2016 je družba Petrol d.o.o. Beograd skupno ustvarila 58,7 mio EUR čistih prihodkov od prodaje. Družba je v letu 2016 realizirala poslovni izid iz poslovanja v višini 60,9 tisoč EUR, kar je 98 odstotkov več kot v letu 2015. Čisti poslovni izid družbe je v letu 2016 znašal 17,3 tisoč EUR. Ob koncu leta 2016 je imela družba Petrol d.o.o. Beograd 9 bencinskih servisov.

Kapital družbe je 31. decembra 2016 znašal 22,3 mio EUR.

PETROL CRNA GORA MNE D.O.O.

Izvršni direktor: Dean Krivec E-pošta: dean.krivec@petrol.si Poslovni delež družbe Petrol d.d., Ljubljana: 100 %

Osnovna dejavnost družbe je prodaja proizvodov iz nafte in plina na območju Črne gore. Družba Petrol Crna Gora MNE d.o.o. je nastala, ko se je v juliju 2012 družba Petrol Crna Gora d.o.o. Cetinje pravno-formalno pripojila k družbi Petrol Bonus d.o.o. S pripojitvijo je nastalo novo podjetje z imenom Petrol Crna Gora MNE d.o.o. V letu 2016 je družba prodala 34,2 tisoč ton nafte in proizvodov iz nafte, kar je 14 odstotkov več kot v letu 2015. Prihodki od prodaje nafte in proizvodov iz nafte so znašali 32,5 mio EUR, prihodki od prodaje trgovskega blaga 2,0 mio EUR, prihodki od prodaje storitev 0,4 mio EUR in prihodki iz naslova energetske dejavnosti 2,2 mio EUR. V letu 2016 je družba Petrol Crna Gora MNE d.o.o. skupno ustvarila 37,1 mio EUR čistih prihodkov od prodaje, kar je 9 odstotkov manj kakor leto prej. Družba je v letu 2016 realizirala poslovni izid iz poslovanja v višini 1,4 mio EUR, kar je 51 odstotkov več kot v letu 2015. Čisti poslovni izid družbe je v letu 2016 znašal 1,4 mio EUR, kar je 67 odstotkov več kot v letu 2015. Ob koncu leta 2016 je imela družba Petrol Crna Gora MNE d.o.o. 10 bencinskih servisov.

Kapital družbe je 31. decembra 2016 znašal 19,4 mio EUR.

PETROL ENERGETIKA, D.O.O.

Direktorica: Mojca Kert E-pošta: mojca.kert@petrol.si Poslovni delež družbe Petrol d.d., Ljubljana: 99,3844 %

Družba Petrol Energetika, d.o.o. je kot del skupine Petrol ponudnik celovitih energetskih rešitev za industrijo, poslovne cone in geografsko povezane lokalne skupnosti. Razvija nove poslovne modele in vzpodbuja preoblikovanje industrijskih odjemalcev v ponudnike novih storitev, ki ustvarjajo nove sinergije in omogočajo rast poslovanja. Uspešno poslovanje temelji na prepoznanih referencah, znanju in ugledu pri povezovanju različnih vlog: od dobavitelja, nosilca bilančne podskupine za električno energijo in zemeljski plin, operaterja povezanih distribucijskih sistemov, proizvajalca energije v decentraliziranih enotah ob upoštevanju lokalnih virov in vse do upravljavca energetske infrastrukture.

Vloge in cilji družbe Petrol Energetika, d.o.o. kot kompetenčnega centra za razvoj, širitev in implementacijo celovitih energetskih rešitev v industriji, poslovnih conah in geografsko povezanih lokalnih skupnostih so ohranjati in razvijati status:

• 1. partnerja v razvoju krožnega gospodarstva in povezovanja med industrijo in lokalnimi skupnostmi v izvajanju GJS ODS10 za zemeljski plin, toploto, vodo in električno energijo (zadnjo omejeno na zaprte distribucijske sisteme),
• 1. energetskega integratorja pri razvoju ponudb trajnostnih in konkurenčnih energetskih rešitev, individualno prilagojenih potrebam odjemalcev: inovativna nabava, pametna omrežja, storitve upravljanja energetskih objektov in odjema na strani porabnikov,
• 1. proizvajalca energije v decentraliziranih proizvodnih enotah ob upoštevanju prehoda v nizkoogljično družbo ter uporabe lokalnih virov energije, ki temelji na povečevanju deleža samooskrbe regije, poslovne cone ali industrije,
• 1. povezovalca interesov v razvoju pametnih mest, tovarn in omrežij.

Družba je v letu 2016 prejela več nagrad za uspešno implementacijo projekta krožnega gospodarstva. Projekt je po okoljski nagradi prejel še priznanje Taras, zlato priznanje GZS na regionalnem nivoju in bronasto priznanje GZS za inovacije na nacionalnem nivoju ter srebrno evropsko nagrado EUREM v kategoriji velikih podjetij. V sistem daljinskega ogrevanja mesta in poslovne cone Ravne je uspešno integrirala koristno izrabo odpadne tehnološke toplote iz jeklarskih procesov. Z izvedbo pilotnega projekta na Koroškem je napovedala svoj nadaljnji razvoj v smeri povečanja deležev samooskrbe regij ter prehoda v nizkoogljično družbo povsod tam, kjer so lokalne skupnosti in gospodarstva pripravljene v stičišče svojih interesov postaviti svoje odjemalce in razviti njihovim potrebam in lokalnim danostim konkurenčne poslovne modele.

Konec leta 2016 je imela družba 5 koncesij za distribucijo zemeljskega plina, 1 koncesijo za opravljanje dimnikarskih storitev in 3 koncesije za distribucijo toplote ter 13 energetskih sistemov za ogrevanje objektov. V letu 2016 je Petrol Energetika, d.o.o. prodala 777,0 tisoč MWh električne energije, od tega 48,3 tisoč MWh lastne proizvodnje, in distribuirala 342,3 tisoč MWh električne energije. Družba je prodala 97,9 mio m3 zemeljskega plina in ga distribuirala 65,1 mio m3 . Na področju ravnanja s toplotno energijo je družba dosegla prodajo 55,6 tisoč MWh toplotne energije. Družba je v letu 2016 ustvarila 74,9 mio EUR čistih prihodkov od prodaje in čisti poslovni izid v višini 3,6 mio EUR. Skupini Petrol pripada čisti poslovni izid v višini 3,6 mio EUR.

Kapital družbe je 31. decembra 2016 znašal 41,0 mio EUR.

¹⁰ Gospodarska javna služba operater distribucijskega sistema

ELTEC PETROL D.O.O. BEOGRAD

88

Direktor: Aleksandar Stanković (do 17. marca 2016), Ajda Cuderman (od 17. marca 2016) E-pošta: ajda.cuderman@petrol.si Poslovni delež družbe Petrol d.d., Ljubljana: 100 %

Družba je odvisna družba Petrola d.d., Ljubljana, in je do maja 2015 delovala v okviru skupine Eltec Petrol. Družba deluje na srbskem tržišču z namenom širjenja poslovanja skupine Petrol na področju energetskih in okoljskih storitev na trgih jugovzhodne Evrope.

Družba Eltec Petrol d.o.o. Beograd je v letu 2016 ustvarila čiste prihodke od prodaje v višini 1,6 mio EUR. Čisti poslovni izid družbe je v letu 2016 znašal -253,9 tisoč EUR.

Kapital družbe je 31. decembra 2016 znašal 170,5 tisoč EUR.

PETROL PLIN D.O.O.

Direktor: Matjaž Burger E-pošta: matjaz.burger@petrol.si Poslovni delež družbe Petrol d.d., Ljubljana: 100 %

Dejavnost družbe zajema skladiščenje, distribucijo in prodajo utekočinjenega naftnega plina na hrvaškem trgu. V letu 2016 je družba prodala 39,1 tisoč ton utekočinjenega naftnega plina, kar je 10 odstotkov več kot v letu 2015. S tem je ustvarila 21,5 mio EUR čistih prihodkov od prodaje, kar je 3 odstotke manj kot v letu 2015. Družba je v letu 2016 realizirala poslovni izid iz poslovanja v višini 2,1 mio EUR, kar je 11 odstotkov več kot v letu 2015. Čisti poslovni izid družbe je v letu 2016 znašal 1,6 mio EUR, kar je 45 odstotkov več kot v letu 2015.

Kapital družbe je 31. decembra 2016 znašal 9,0 mio EUR.

SKUPINA BEOGAS

Direktor: Željko Bjelan E-pošta: zeljko.bjelan@petrol.si Poslovni delež družbe Petrol d.d., Ljubljana: 100 %

Družba Petrol d.d., Ljubljana, je v aprilu 2012 odkupila 85-odstotni poslovni delež družbe Beogas Invest d.o.o., ki je 100-odstotni lastnik družbe Beogas d.o.o. in Domingas d.o.o. Družba Beogas Invest d.o.o. se skupaj s hčerinskima družbama ukvarja s financiranjem, projektiranjem in izgradnjo distribucijskega plinovoda ter opravlja dejavnost distribucije zemeljskega plina v treh beograjskih občinah: Čukarica, Palilula in Voždovac ter od avgusta 2015 v Pećincih. Družba Beogas AD ima v lasti 275 km plinovodnega omrežja in 8.876 aktivnih priključkov. V letu 2016 je skupina prodala 17,5 mio m3 zemeljskega plina, kar je 14 odstotkov več kot leto prej. Skupina je v letu 2016 ustvarila čiste prihodke od prodaje v višini 6,1 mio EUR, kar je 5 odstotkov manj kot v letu 2015. Skupina je v letu 2016 realizirala poslovni izid iz poslovanja v višini 497,7 tisoč EUR, kar je bistveno bolje kot v letu 2015, ko je poslovni izid iz poslovanja znašal 151,9 tisoč EUR. Čisti poslovni izid skupine je v letu 2016 znašal 505,0 tisoč EUR.

Kapital skupine je 31. decembra 2016 znašal 12,4 mio EUR.

RODGAS AD BAČKA TOPOLA

Izvršni direktor: Milan Dragosavac Nadzorni svet: Matjaž Burger (predsednik), Primož Kramer, Željko Bjelan E-pošta: matjaz.burger@petrol.si, primoz.kramer@petrol. si, zeljko.bjelan@petrol.si Poslovni delež družbe Petrol d.d., Ljubljana: do 3.

novembra 2016 89,64 %, od 3. novembra 2016 100 %

Dejavnost družbe je distribucija plina po plinovodnem omrežju v Srbiji. Petrol d.d., Ljubljana, je z nakupom lokalnega distributerja vstopil na trg distribucije zemeljskega plina v Republiki Srbiji. Ta je zaradi dobre lege države v regiji, njenega velikega razvojnega potenciala in gospodarske rasti zanimiva za širitev Petrolove plinske dejavnosti. Družba opravlja dejavnost distribucije zemeljskega plina v občini Bačka Topola ter do avgusta 2015 v občini Pećinci. Družba Rodgas AD Bačka Topola distribuira zemeljski plin po plinovodnem omrežju v skupni dolžini 150,0 km. V letu 2016 je družba gospodinjskim in industrijskim uporabnikom prodala 7,9 mio m3 zemeljskega plina, kar je 30 odstotkov več kot leto prej. Na omrežje je bilo konec leta 2016 priključenih 1.154 gospodinjstev in 114 poslovnih subjektov. Družba je v letu 2016 ustvarila 2,3 mio EUR čistih prihodkov od prodaje. Družba je v letu 2016 realizirala poslovni izid iz poslovanja v višini 233,5 tisoč EUR, kar je 118 odstotkov več kot leto prej. Čisti poslovni izid družbe je v letu 2016 znašal 251,8 tisoč EUR, kar je 29 odstotkov več kot v letu 2015.

Kapital družbe je 31. decembra 2016 znašal 2,1 mio EUR.

SKUPINA PETROL LPG

Direktor: Bojan Kocić Nadzorni svet: Janez Grošelj (predsednik), Zoran Maksimović, Matjaž Burger E-pošta: matjaz.burger@petrol.si Poslovni delež družbe Petrol d.d., Ljubljana: 51 %

Družba Petrol LPG d.o.o., ki je bila ustanovljena 20. februarja 2013, je 100-odstotni lastnik družbe Tigar Petrol d.o.o. Družbi se na srbskem trgu ukvarjata s prodajo utekočinjenega naftnega plina. V juliju 2016 je bila ustanovljena družba Petrol LPG HIB d.o.o., ki je ravno tako v 100-odstotni lasti družbe Petrol LPG d.o.o. Družba se ukvarja s prodajo utekočinjenega naftnega plina na trgu Bosne in Hercegovine. V letu 2016 je družba prodala 71,0 tisoč ton utekočinjenega naftnega plina, kar je 55 odstotkov več kot v letu 2015. V letu 2016 je družba realizirala 38,2 mio EUR čistih prihodkov od prodaje. Poslovni izid iz poslovanja je v letu 2016 znašal 1,2 mio EUR. Čisti poslovni izid leta 2016 je znašal 906,9 tisoč EUR. Od tega pripada skupini Petrol, čisti poslovni izid v višini 469,8 tisoč EUR.

Kapital družbe je 31. decembra 2016 znašal 4,8 mio EUR.

PETROL GEOTERM D.O.O.

Direktor: Miran Jug E-pošta: miran.jug@petrol.si, petrol-geoterm@petrol.si Poslovni delež družbe Petrol d.d., Ljubljana: 100 %

Družba Petrol d.d., Ljubljana, je 10. maja 2013 postala lastnica 100-odstotnega poslovnega deleža družbe Nafta Geoterm d.o.o. iz Lendave. Družba Nafta Geoterm d.o.o. se je 16. oktobra 2013 preimenovala v Petrol Geoterm d.o.o. Družba se ukvarja z rudarskimi deli vrtanja in remontov plinskih, naftnih in geotermalnih vrtin, s proizvodnjo zemeljskega plina in nafte, s proizvodnjo toplote iz geotermalnih vrtin ter z upravljanjem in razvojem sistemov daljinskega ogrevanja, ki temeljijo na geotermalnih virih. Družba je v letu 2016 ustvarila čiste prihodke od prodaje v višini 3,3 mio EUR in čisti poslovni izid v višini 307,4 tisoč EUR, kar je bistveno več kot leto prej, ko je čisti poslovni izid znašal 44,1 tisoč EUR.

Kapital družbe je 31. decembra 2016 znašal 3,8 mio EUR.

IG ENERGETSKI SISTEMI D.O.O.

Poslovodja: Tomaž Berločnik E-pošta: tomaz.berlocnik@petrol.si Poslovni delež družbe Petrol d.d., Ljubljana: 100 %

Najpomembnejša naložba družbe IG energetski sistemi d.o.o. (IGES) je 25-odstotni delež v GEN-EL.

V skladu s sprejeto strategijo družbe Petrol d.d., Ljubljana je bila 22. junija 2016 podpisana pogodba o prodaji 50-odstotnega poslovnega deleža, ki ga ima odvisna družba IGES d.o.o. v družbi GEN-I, d.o.o. Kupec je družba GEN-EL d.o.o., za znesek 45.100.000 EUR. Transakcija bo zaključena v dveh delih. Prvi del transakcije je bil že realiziran, drugi del transakcije pa bo predvidoma realiziran do konca junija 2018.

PETROL TRADE HANDELSGESELLSCHAFT M.B.H.

Direktor: Marko Malgaj E-pošta: malgaj@petrol.si Poslovni delež družbe Petrol d.d., Ljubljana: 100 %

Družba Petrol Trade Handelsges.m.b.H. se ukvarja s prodajo naftnih derivatov na avstrijskem trgu in trgih sosednjih držav. V letu 2016 je družba Petrol Trade Handelsges.m.b.H. kupila in prodala 211,0 tisoč ton proizvodov iz nafte, od tega je izven skupine Petrol prodala 204,0 tisoč ton proizvodov iz nafte, kar je 72 odstotkov več kot v letu 2015.

V letu 2016 je družba ustvarila 100,0 mio EUR čistih prihodkov od prodaje. Čisti poslovni izid družbe Petrol Trade Handelsges.m.b.H. je v letu 2016 znašal 67,5 tisoč EUR.

Kapital družbe je 31. decembra 2016 znašal 1,7 mio EUR.

INTRADE ENERGIJA D.O.O. SARAJEVO

Direktor: Emir Avdić (do 23. novembra 2016), Suvad Bajrić (od 23. novembra 2016) Nadzorni svet: Rok Vodnik (predsednik), Suvad Bajrić (do 23. novembra 2016), Berin Spahalić (od 23. novembra 2016), Vasilij Jenko E-pošta: suvad.bajric@petrol.si

Poslovni delež družbe Petrol d.d., Ljubljana: 51 %

S pripojitvijo družbe IG Investicijski inženiring, d.o.o., družbi Petrol d.d., Ljubljana, je družba Intrade energija d.o.o. Sarajevo postala odvisna družba Petrola d.d., Ljubljana. Družba se ukvarja s proizvodnjo in distribucijo električne energije. V letu 2016 je ustvarila čiste prihodke od prodaje v višini 1,1 mio EUR. Čisti poslovni izid družbe je v letu 2016 znašal -980,4 tisoč EUR. Čisti poslovni izid, ki pripada družbi Petrol d.d., Ljubljana, je znašal -531,2 tisoč EUR.

Kapital družbe je 31. decembra 2016 znašal -7,5 mio EUR.

PETROL-ENERGETIKA DOOEL SKOPJE

Direktor: Gorazd Skubin (do 8. aprila 2016), Aleš Koželjnik (od 8. aprila 2016) E-pošta: ales.kozeljnik@petrol.si Poslovni delež družbe Petrol d.d., Ljubljana: 100 %

Družba Petrol d.d., Ljubljana, je v oktobru 2010 ustanovila družbo Petrol-Energetika DOOEL Skopje. Dejavnost družbe je trgovanje z električno energijo. Družba ima veljavno licenco za opravljanje dejavnosti trgovine z električno energijo. Družba je v letu 2016 ustvarila 14,2 mio EUR prihodkov od prodaje. Čisti poslovni izid družbe je v letu 2016 znašal 3,1 tisoč EUR.

Kapital družbe je 31. decembra 2016 znašal 93,5 tisoč EUR.

PETROL BUCHAREST ROM S.R.L.

Direktor: Gorazd Skubin (do 14. marca 2016), Aleš Koželjnik (od 14. marca 2016) E-pošta: ales.kozeljnik@petrol.si Poslovni delež družbe Petrol d.d., Ljubljana: 100 %

Družba Petrol d.d., Ljubljana, je v decembru 2014 ustanovila družbo Petrol Bucharest ROM S.R.L. Dejavnost družbe je trgovanje, proizvodnja, prenos in distribucija električne energije. Družba je v letu 2016 ustvarila 13,3 mio EUR prihodkov od prodaje. Čisti poslovni izid družbe je v letu 2016 znašal -98,2 tisoč EUR.

Kapital družbe je 31. decembra 2016 znašal -155,0 tisoč EUR.

PETROL PRAHA CZ S.R.O.

Direktor: Gorazd Skubin (do 1. aprila 2016), Aleš Koželjnik (od 1. aprila 2016) E-pošta: ales.kozeljnik@petrol.si Poslovni delež družbe Petrol d.d., Ljubljana: 100 %

Družba Petrol d.d., Ljubljana, je v januarju 2015 ustanovila družbo Petrol Praha CZ S.R.O. Dejavnost družbe je trgovanje z električno energijo.

Kapital družbe je 31. decembra 2016 znašal -29,2 tisoč EUR.

PETROL TRADE SLOVENIJA L.L.C.

Uprava: Stanislav Marn, Aleš Koželjnik, Uroš Kalan E-pošta: stanislav.marn@petrol.si Poslovni delež družbe Petrol d.d., Ljubljana: 100 %

Družba Petrol d.d., Ljubljana, je v januarju 2016 ustanovila družbo Petrol Trade Slovenija L.L.C. Dejavnost družbe je trgovanje, prenos in distribucija električne energije ter trgovina na debelo in drobno s plinom, gorivi, drugimi proizvodi iz nafte in trgovskim blagom.

PETROL HIDROENERGIJA D.O.O. TESLIĆ

Direktor: Uroš Bider E-pošta: uros.bider@petrol.si Poslovni delež družbe Petrol d.d., Ljubljana: 80 %

Družbi Petrol d.d., Ljubljana, in Eling – Inžinjering d.o.o. Teslić sta v septembru 2015 ustanovili družbo Petrol Hidroenergija d.o.o. Teslić. Dejavnost družbe je proizvodnja električne energije. Družba Petrol Hidroenergija d.o.o., Teslić v Bosni in Hercegovini izvaja investicijo v malo hidroelektrarno.

Kapital družbe je 31. decembra 2016 znašal 6,0 mio EUR.

VJETROELEKTRANE GLUNČA D.O.O.

Direktor: Suvad Bajrić, Slaven Trudić E-pošta: suvad.bajric@petrol.si Poslovni delež družbe Petrol d.d., Ljubljana: 100 %

Februarju 2016 je družba Petrol d.d., Ljubljana, postala lastnica 100-odstotnega poslovnega deleža družbe Vjetroelektrane Glunča d.o.o. iz Šibenika. Dejavnost družbe je proizvodnja električne energije. Družba je lastnica vetrnega parka z močjo 20,7 MW na področju Šibenika.

Kapital družbe je 31. decembra 2016 znašal 7,9 mio EUR.

SKUPAJ OBVLADOVANE DRUŽBE

PETROL OTI SLOVENIJA L.L.C.

92

Odbor direktorjev: Tomaž Berločnik, Nazmi Bytyqi, Stanislav Marn (do 11. januarja 2017), Anton Figek (od 11. januarja 2017) Izvršni direktor: Stanislav Marn (do 11. januarja 2017), Anton Figek (od 11. januarja 2017) E-pošta: anton.figek@petrol.si Poslovni delež družbe Petrol d.d., Ljubljana: 51 %

Osnovna dejavnost družbe je trgovina s proizvodi iz nafte na območju Kosova. V letu 2016 je družba prodala 11,6 tisoč ton nafte in proizvodov iz nafte, kar je 14 odstotkov več kot v letu 2015. Realizirali so 11,7 mio EUR čistih prihodkov od prodaje. Čisti poslovni izid družbe je v letu 2016 znašal -379,3 tisoč EUR. Čisti poslovni izid v letu 2016, ki pripada skupini Petrol, je znašal -193,5 tisoč EUR. Konec leta 2016 je družba poslovala preko 11 bencinskih servisov.

Kapital družbe je 31. decembra 2016 znašal 15,2 mio EUR.

GEONERGO D.O.O.

Direktorja: Dušan Stopar (do 1. marca 2016), Borut Bizjak (od 1. marca 2016), Miha Valentinčič E-pošta: miha.valentincic@petrol.si Poslovni delež družbe Petrol d.d., Ljubljana: 50 %

Družba je nosilec koncesijskih pravic za izkoriščanje mineralnih surovin, surove nafte, zemeljskega plina in plinskega kondenzata na območju Murske depresije. V letu 2016 je družba proizvedla 357 ton nafte in plinskega kondenzata ter 4,7 mio m3 zemeljskega plina. Z družbo Ascent Slovenia Limited ima sklenjeno dolgoročno pogodbo o izvajanju skupnih operacij na področju razvoja plinsko-naftnega polja Dolina in Petišovci pri Lendavi. Dve novi uspešno izvedeni vrtini v letu 2011 bosta začeli testno proizvajati, ko bo vzpostavljena ustrezna procesna in transportna infrastruktura za oddajo zemeljskega plina v prenosno omrežje ali ko se bo pojavil nov odjemalec na lokaciji oz. bo vzpostavljena povezava z drugim obratom za bogatenje plina, ki bo lahko prevzel nove razpoložljive količine plina.

Čisti poslovni izid družbe v letu 2016 znaša 74,8 tisoč EUR. Čisti poslovni izid leta 2016, ki pripada skupini Petrol, je znašal 37,4 tisoč EUR.

Kapital družbe je 31. decembra 2016 znašal 330,2 tisoč EUR.

SOENERGETIKA D.O.O.

Direktor: Aleš Ažman E-pošta: ales.azman@elektro-gorenjska.si Poslovni delež družbe Petrol d.d., Ljubljana: 25 %

Osnovna dejavnost družbe je proizvodnja električne energije v termoelektrarnah in jedrskih elektrarnah. Čisti poslovni izid družbe je v letu 2016 znašal 580,1 tisoč EUR. Čisti poslovni izid leta 2016, ki pripada skupini Petrol, je znašal 145,0 tisoč EUR.

Kapital družbe je 31. decembra 2016 znašal 1,8 mio EUR.

PRIDRUŽENE DRUŽBE

SKUPINA GEOPLIN

Uprava: Boštjan Napast (predsednik uprave), mag. Alojz Stana (član uprave) E-pošta: bostjan.napast@geoplin.si Poslovni delež družbe Petrol d.d., Ljubljana: 33,32 %, Ekopur d.o.o.: 7,39 %, skupaj: 40,72 %

Osnovna dejavnost družbe je opravljanje energetske dejavnosti dobave, trgovanja, zastopanja in posredovanja na trgu z zemeljskim plinom. Skupino Geoplin tvorijo matična družba Geoplin d.o.o. Ljubljana in odvisne družbe v njeni stoodstotni lasti: družba Plinovodi d.o.o., družba Trgovina i opskrba energentima d.o.o. in družba Geocom d.o.o. Skupina Geoplin je v letu 2016 ustvarila 362,1 mio EUR čistih prihodkov od prodaje. Čisti poslovni izid skupine Geoplin je v letu 2016 znašal 12,5 mio EUR. Skupini Petrol pripada čisti poslovni izid v višini 4,7 mio EUR.

Kapital skupine je 31. decembra 2016 znašal 315,3 mio EUR.

AQUASYSTEMS D.O.O.

Dejavnost: gradnja in opravljanje storitev čiščenja industrijskih in komunalnih voda – projekt centralne čistilne naprave Maribor

Poslovni delež družbe Petrol d.d., Ljubljana: 26 %

POROČILO NADZORNEGA SVETA

Z roko v roki z upravo in drugimi deležniki Skupine Petrol še naprej zvesto sledimo naši viziji. Z vse bolj dinamičnim okoljem lahko ustvarimo sožitje le s hitrim odzivanjem na nove razmere. Zato smo zasnovali novo strategijo do leta 2020, usmerjeno h konstantni rasti, povečevanju dobičkonosnosti in nenehni skrbi za trajnostni razvoj.

Letno poročilo Petrol 2016

POROČILO NADZORNEGA SVETA

Nadzorni svet je po odstopu članice nadzornega sveta Ike Krevzel Panić, ki je v decembru 2015 podala odstopno izjavo zaradi nastopa funkcije delavske direktorice, do 28. januarja 2016, ko je bil za preostanek njenega mandata za nadomestnega člana nadzornega sveta na podlagi sklepa sveta delavcev družbe Petrol d.d., Ljubljana, izvoljen Damjan Legen, deloval v nepopolni, osemčlanski sestavi. Sestava nadzornega sveta se potem do konca poslovnega leta 2016 ni več spreminjala. Od konstitutivne seje, 22. aprila leta 2013, dalje opravljam funkcijo predsednika nadzornega sveta, moja namestnica pa je Irena Prijović. V letu 2016 sta se nadzorni svet in uprava družbe Petrol d.d., Ljubljana, posvečala vsebinskim zadevam iz njune pristojnosti. Nadzorni svet in uprava sta tudi v tem letu z odkritim dialogom gradila medsebojne odnose, kar je še dodatno okrepilo medsebojno zaupanje.

Delo članov nadzornega sveta, vključno z delom v komisijah, je bilo strokovno in usmerjeno v učinkovitost opravljanja funkcije. Vsi člani nadzornega sveta smo se redno udeleževali sej in vsi sklepi so bili sprejeti soglasno. Člani nadzornega sveta smo se na obravnavane teme temeljito pripravili, podajali konstruktivne predloge ter na podlagi strokovno pripravljenih ter celovitih pisnih in ustnih informacij, ki smo jih prejeli od uprave družbe, kompetentno sprejemali odločitve v skladu s poslovnikom, akti družbe in zakonskimi pooblastili. Delo nadzornega sveta so vsebinsko učinkovito podpirali predlogi komisij nadzornega sveta. Nadzorni svet je sproti obveščal zainteresirano javnost. Kot predsednik nadzornega sveta sem v primeru pomembnih dogodkov neposredno po sejah podal izjavo za vlagatelje in medije ter bil vedno na voljo za dodatne informacije. Nadzorni svet v skladu s Kodeksom upravljanja javnih delniških družb v tem poročilu navaja, da so vsi stroški delovanja nadzornega sveta razkriti v letnem poročilu.

Nadzorni svet se je v letu 2016 sestal na desetih sejah. Najpomembnejše teme sej nadzornega sveta v letu 2016 so bile povezane s spremljanjem rednega poslovanja družbe in njenega razvoja. Nadzorni svet in uprava sta svoje sile usmerjala v določanje strategij ter prepoznavanje in obvladovanje poslovnih tveganj, kar je pomembno za uspešno prihodnost poslovanja družbe in skupine Petrol.

Najpomembnejše teme sej nadzornega sveta v letu 2016

Na šestindvajseti seji, 26. januarja 2016, je nadzorni svet poenotil mandate vseh treh zakonitih zastopnikov. Mandatar/predsednik uprave Tomaž Berločnik je bil za nov petletni mandat, z začetkom mandata 1. februar 2016, imenovan že v letu 2015, poenotenje z njegovim mandatom pa je nadzorni svet dosegel s tem, da je za isto obdobje na tej seji imenoval tudi ostala dva zakonita zastopnika/člana uprave Igorja Stebernaka in Roka Vodnika. S tem je nadzorni svet zasledoval smiselnost udejanjanja mandatarskega sistema in zagotovil stabilnost vodenja družbe.

Na sedemindvajseti seji, 10. marca 2016, je nadzorni svet potrdil revidirano Letno poročilo skupine Petrol in družbe Petrol d.d., Ljubljana, za leto 2015, predlog uporabe bilančnega dobička in sklic 26. seje skupščine, z datumom 21. april 2016, ki je vseboval tudi predlog za imenovanje revizorjev za revidiranje letnega poročila za leto 2016.

Devetindvajseta, enaintrideseta in štiriintrideseta seja, z datumi 19. maj 2016, 25. avgust 2016 in 17. november 2017, so bile s finančnim koledarjem predvidene seje za obravnavo četrtletnih poročil oz. polletnega poročila o poslovanju. Na teh sejah se je nadzorni svet seznanil tudi z izhodišči za pripravo plana za leto 2017, z investicijskimi aktivnostmi uprave in načrti uprave v povezavi s strateškimi naložbami.

Na dvaintrideseti seji, 12. oktobra 2016, se je nadzorni svet posvetil oblikovanju in sprejetju finančnega koledarja družbe za leto 2017, poleg tega pa je obravnaval tematike, namenjene funkcionalnemu usposabljanju članov nadzornega sveta.

Nadzorni svet v tem poročilu izpostavlja dve pomembni tematiki, katerima je posvetil še posebno pozornost na več sejah:

∙ Na 28. seji, 11. aprila 2016, je nadzorni svet kot osnovo za pripravo in sprejetje novega strateškega poslovnega načrta z upravo opravil strateško razpravo na temo trendov v okolju in temu ustrezne in potrebne prilagoditve strategije. Za naslednjo, 29. sejo nadzornega sveta, ki je bila 19. maja 2016, je uprava že pripravila osnutek

Strateškega poslovnega načrta skupine Petrol 2016– 2020. Na osnovi razprave na 29. seji je uprava pripravila za 30. sejo končni tekst strateškega poslovnega načrta, nadzorni svet pa je po razpravi dokument z naslovom Strategija skupine Petrol za obdobje 2016–2020, 9. junija 2016, tudi potrdil.

∙ Druga pomembna tematika, obravnavana na več sejah od meseca avgusta do decembra 2016, pa je bila izvedba postopka izbire kandidatov za člane nadzornega sveta, saj v letu 2017 vsem članom nadzornega sveta poteče mandat. V ta namen je nadzorni svet razširil sestavo Komisije za kadrovska vprašanja in vrednotenje dela uprave z dodatno članico nadzornega sveta in zunanjim strokovnjakom in pooblastil tako sestavljen Nominacijski odbor za izvedbo postopka in pripravo vseh podlag, ki jih nadzorni svet potrebuje za odločanje. Nadzorni svet je natanko opredelil potek postopka nominacije novih članov nadzornega sveta, vključno z določitvijo kriterijev in meril, ki jih morajo izpolnjevati kandidati. Nominacijski postopek bo nadzorni svet zaključil v februarju 2017 z oblikovanjem volilnih predlogov skupščini družbe.

Na zadnji seji nadzornega sveta v poslovnem letu 2016, to je na 35. seji, 15. decembra 2016, je nadzorni svet obravnaval in sprejel poslovni načrt in ključne cilje skupine Petrol za leto 2017. Poslovni načrt je pripravljen v sozvočju s sprejeto strategijo za obdobje 2016–2020.

Nadzorni svet je posebno pozornost posvečal poročilom svoje Komisije za kadrovska vprašanja in vrednotenje dela uprave ter Nominacijskega odbora in poročilom Revizijske komisije, še posebej o finančnih izkazih, poročilom notranje revizije in odbora za poslovna tveganja ter drugim pomembnim vprašanjem iz njene pristojnosti. Sicer pa je uprava nadzornemu svetu sproti poročala o poteku različnih projektov in o strategiji za večje kapitalske naložbe, nadzorni svet pa je v primeru statutarnih zahtev izdajal upravi potrebna soglasja.

Nadzorni svet je v okviru svojih pristojnosti odgovorno odločal še o vrsti drugih vprašanj, kot so na primer:

• ∙ izvajanje Akcijskega načrta nadzornega sveta iz leta 2014 za povečanje učinkovitosti in kvalitete dela nadzornega sveta, za katerega je na 35. seji ugotovil, da je izveden v vseh njegovih bistvenih sestavinah in ga je formalno s sklepom označil kot izvršenega,
• ∙ sprejem načrta dela notranje revizije za leto 2017,
• ∙ sprejem načrta dela revizijske komisije za leto 2017,
• ∙ obravnavanje in odločanje o nagrajevanju uprave,
• ∙ soglašanje s predlogom uprave za nagrajevanje vodje notranje revizije in o drugih vprašanjih.

Delo komisij nadzornega sveta

Revizijska komisija nadzornega sveta se je v letu 2016 sestala na šestih sejah. Prvi dve seji v poslovnem letu sta bili namenjeni pripravi podlag nadzornemu svetu za potrditev letnega poročila (opravila je razpravo z revizorji E&Y d.o.o.). Komisija je obravnavala revidirano letno poročilo in podala predlog nadzornemu svetu, da ga potrdi, ter se posvetila temam, povezanim z nadzornim svetom in redno letno skupščino (predlaganje revizijske družbe za revidiranje letnega poročila za leto 2016).

Na ostalih sejah je revizijska komisija obravnavala kvartalna poročila o poslovanju skupine Petrol in družbe Petrol d.d., Ljubljana (na sejah maja, avgusta in novembra), oziroma obravnavala standardna in druga vprašanja, kot so:

• ∙ seznanitev s potekom predhodne revizije letnega poročila za leto 2016,
• ∙ načrt dela revizijske komisije za leto 2017,
• ∙ obvladovanje kreditnih, valutnih in cenovnih tveganj,
• ∙ upravljanje s tveganji v skupini Petrol po četrtletjih in letni pregled,
• ∙ poročila notranje revizije in načrt dela notranje revizije za leto 2017,
• ∙ pregled pogodbe z zunanjimi revizorji,
• ∙ druge teme iz pristojnosti revizijske komisije,
• ∙ letni pregled pristojnosti in nalog revizijske komisije in ocenitev učinkovitosti revizijske komisije v letu 2016.

Komisija za kadrovska vprašanja in vrednotenje dela uprave nadzornega sveta se je v poslovnem letu 2016

sestala petkrat. Glavne obravnavane teme so bile poenotenje mandatov dveh članov uprave/zakonitih zastopnikov z mandatom mandatarja in nagrajevanje uprave, v fazi do oblikovanja Nominacijskega odbora za izvedbo razpisnega postopka za nove člane nadzornega sveta pa tudi pripravljanje podlag nadzornemu svetu za odločanje o tej tematiki.

Nadzorni svet je na podlagi pregleda dela obeh komisij na svoji zadnji seji, v sklopu samoocenjevanja učinkovitosti svojega dela (revizijska komisija je samoocenjevanje v poslovnem letu temeljito izvedla) ocenil delo svojih komisij z najvišjo možno oceno, tudi na osnovi sprotnega poročanja nadzornemu svetu in sprotne realizacije praktično vseh njunih sklepov.

Nominacijski odbor je svoje delo začel na 1. seji 15. decembra 2016, in pregledal vse dokumente za javno vabilo k vložitvi kandidatur za nove člane nadzornega sveta. Svoje aktivnosti bo nadaljeval v januarju in februarju 2017, ko bo pooblastilo nadzorenga sveta izčrpano in bo s tem Nominacijski odbor tudi prenehal obstajati.

Ocena poslovanja skupine Petrol v letu 2016

98

Skupina Petrol sodi med vodilna slovenska podjetja, na pomenu pa pridobiva tudi v širši regiji. Poslovanje Petrola je naravnano k doseganju dolgoročne rasti in s tem stabilnih donosov delničarjev. Skupina Petrol je v letu 2016 dosegla zelo dobre prodajne rezultate. Prihodki od prodaje skupine Petrol so znašali 3,9 mrd EUR, kar je 1 odstotek več kot v letu 2015. Prilagojeni kosmati poslovni izid je znašal 382,0 mio EUR, kar je 10 odstotkov več kot v letu 2015. EBITDA je bil realiziran v višini 143,8 mio EUR, kar je 6 odstotkov več kot v letu 2015. Čisti poslovni izid je znašal 72,7 mio EUR, kar je 11 odstotkov več kot v letu 2015. Skupina Petrol je v letu 2016 prodala 3,2 mio ton proizvodov iz nafte, kar je 12 odstotkov več kot v letu 2015. Prodaja trgovskega blaga je bila realizirana v višini 505,2 mio EUR, kar je 4 odstotke več kot v letu 2015. Prodaja zemeljskega plina je znašala 123,0 mio m3 , kar je 2 odstotka več kot v letu 2015, prodaja toplotne energije pa 129,5 tisoč MWh, kar je 4 odstotke več kot v letu 2015. Prodaja električne energije je bila v letu 2016 za 25 odstotkov višja od prodaje v letu 2015 in je znašala 17,6 TWh.

Potrditev letnega poročila 2016

Na sedemintrideseti seji, 17. februarja 2017, je nadzorni svet obravnaval revidirano Letno poročilo skupine Petrol in družbe Petrol d.d., Ljubljana, za leto 2016. Na podlagi preveritve Letnega poročila skupine Petrol in družbe Petrol d.d., Ljubljana, za leto 2016 in računovodskih izkazov s pojasnili, preveritve predloga uprave za uporabo bilančnega dobička ter poročila pooblaščenega revizorja je nadzorni svet revidirano Letno poročilo skupine Petrol in družbe Petrol d.d., Ljubljana, za leto 2016 potrdil.

Nadzorni svet se je ob sprejemanju letnega poročila opredelil tudi do izjave o upravljanju družbe, ki je vključena v poslovno poročilo Letnega poročila skupine Petrol in družbe Petrol d.d., Ljubljana, za leto 2016 in ocenil, da je odsev dejanskega stanja upravljanja družbe v letu 2016.

Tomaž Kuntarič predsednik nadzornega sveta

Ljubljana, 17. februar 2017

RAČUNOVODSKO POROČILO 2016

Konec poslovnega leta je most med preteklostjo in prihodnostjo. V letu 2016 smo ustvarili 3,9 mrd prihodkov od prodaje. Čisti poslovni izid je višji za 11 % v primerjavi z letom prej. Opogumljeni z uspehom ponosno razpiramo krila in gremo na potovanje, ki bo trajalo vse leto.

101

Letno poročilo Petrol 2016

LETNO POROČILO SKUPINE PETROL IN DRUŽBE PETROL d.d., LJUBLJANA, za leto 2016 – računovodski del

KAZALO

		Izjava o odgovornosti uprave	105
		Poročilo neodvisnega revizorja	106
		Računovodski izkazi skupine Petrol in družbe Petrol d.d., Ljubljana	110
		Pojasnila k računovodskim izkazom	120
1.		Poročajoča družba	120
2.		Podlaga za sestavo	120
		3. Pomembne računovodske usmeritve Skupine	125
		4. Pomembne računovodske usmeritve Družbe	136
		5. Poročanje po odsekih	145
		6. Razkritja k posameznim postavkam v
		računovodskih izkazih	147
	6.1	Poslovne združitve	147
	6.2	Spremembe v Skupini	148
	6.3	Prihodki	148
	6.4	Stroški materiala	149
	6.5	Stroški storitev	149
	6.6	Stroški dela	150
	6.7	Amortizacija	151
	6.8	Drugi stroški	151
	6.9	Drugi odhodki	151
		6.10 Deleži in dividende	151
		6.11 Drugi finančni prihodki in odhodki	152
		6.12 Davek od dobička	153
		6.13 Čisti dobiček na delnico	155
		6.14 Spremembe v drugem vseobsegajočem
		donosu	155
		6.15 Neopredmetena sredstva	156
		6.16 Opredmetena osnovna sredstva	159
		6.17 Naložbene nepremičnine	162
		6.18 Naložbe v odvisne družbe	163
		6.19 Naložbe v skupaj obvladovane družbe	166
		6.20 Naložbe v pridružene družbe	168

		6.21 Za prodajo razpoložljiva finančna sredstva	170
		6.22 Nekratkoročne finančne terjatve	170
		6.23 Nekratkoročne poslovne terjatve	172
		6.24 Zaloge	172
		6.25 Kratkoročne finančne terjatve	173
		6.26 Kratkoročne poslovne terjatve	174
		6.27 Finančna sredstva po pošteni vrednosti preko
		poslovnega izida	174
		6.28 Predujmi in druga sredstva	174
		6.29 Denar in denarni ustrezniki	174
		6.30 Kapital	175
		6.31 Rezervacije za pozaposlitvene in druge
		dolgoročne zaslužke zaposlencev	176
		6.32 Druge rezervacije	179
		6.33 Dolgoročno odloženi prihodki	180
		6.34 Finančne obveznosti	181
		6.35 Nekratkoročne poslovne obveznosti	182
		6.36 Kratkoročne poslovne obveznosti	183
		6.37 Druge obveznosti	183
7.		Finančni instrumenti in obvladovanje tveganj	184
	7.1	Kreditno tveganje	184
	7.2	Likvidnostno tveganje	186
	7.3	Tečajno tveganje	188
	7.4	Cenovno in količinsko tveganje	192
	7.5	Obrestno tveganje	192
	7.6	Upravljanje s kapitalsko ustreznostjo	194
	7.7	Knjigovodske in poštene vrednosti
		finančnih instrumentov	195
		8. Posli s povezanimi osebami	198
	9. Pogojne obveze 201
	10. Dogodki po datumu poročanja 202

IZJAVA O ODGOVORNOSTI UPRAVE

Uprava družbe je odgovorna za pripravo računovodskih izkazov skupine Petrol in družbe Petrol d.d., Ljubljana, za leto 2016 s pripadajočimi usmeritvami in pojasnili, ki po njenem najboljšem mnenju vključujejo pošten prikaz razvoja in izidov poslovanja družbe ter njenega finančnega položaja, vključno z opisom bistvenih vrst tveganj, ki so jim družba in morebitne druge družbe, vključene v konsolidirane računovodske izkaze, kot celota izpostavljene.

Uprava potrjuje, da so bile pri izdelavi računovodskih izkazov dosledno uporabljene ustrezne računovodske usmeritve, da so bile računovodske ocene izdelane po načelu poštene vrednosti, previdnosti in dobrega gospodarjenja in da računovodski izkazi predstavljajo resnično in pošteno sliko premoženjskega stanja družbe in izidov njenega poslovanja za leto 2016.

Uprava je odgovorna tudi za ustrezno vodenje računovodstva, za sprejem ustreznih ukrepov za zavarovanje premoženja in drugih sredstev ter potrjuje, da so računovodski izkazi skupaj s pojasnili izdelani na podlagi predpostavke o nadaljnjem poslovanju družbe ter v skladu z veljavno zakonodajo in Mednarodnimi standardi računovodskega poročanja, kot jih je sprejela Evropska unija.

Uprava družbe sprejema in potrjuje računovodske izkaze s pripadajočimi usmeritvami in pojasnili skupine Petrol in družbe Petrol d.d., Ljubljana, za leto 2016.

Davčne oblasti lahko v 5 letih po poteku leta, v katerem je bilo treba odmeriti davek, kadarkoli preverijo poslovanje družbe. To lahko povzroči dodatne obveznosti za plačilo davka, zamudnih obresti in kazni iz naslova davka od dohodkov pravnih oseb (DDPO) ali drugih davkov in dajatev. Uprava družbe ni seznanjena z okoliščinami, ki bi lahko povzročile morebitno pomembno obveznost iz tega naslova.

Tomaž Berločnik predsednik uprave

Igor Stebernak član uprave

Rok Vodnik član uprave

Ika Krevzel Panić delavska direktorica

Petrol d.d., Ljubljana, Dunajska cesta 50, 1527 Ljubljana, Slovenija

Ljubljana, 10. februar 2017

-

RAČUNOVODSKI IZKAZI SKUPINE PETROL IN DRUŽBE PETROL D.D., LJUBLJANA

Izkaz poslovnega izida skupine Petrol in družbe Petrol d.d., Ljubljana

Računovodske usmeritve in pojasnila so sestavni del računovodskih izkazov in jih je treba brati v povezavi z njimi.

Drugi vseobsegajoči donos skupine Petrol in družbe Petrol d.d., Ljubljana

		Skupina Petrol		Petrol d.d.
(v EUR)	Pojasnila	2016	2015	2016	2015
Čisti poslovni izid poslovnega leta		72.660.907	65.302.831	43.672.178	30.074.471
Sprememba zaradi pripojitve	6.14	-	-	2.767.174	1.785.294
Učinkoviti del spremembe v pošteni vrednosti instrumenta za varovanje pred spremenljivostjo denarnih tokov	6.14	980.862	1.729.125	0	1.384.864
Sprememba odloženih davkov		(195.189)	(304.279)	0	(235.427)
Tečajne razlike		617.054	150.889	-	-
Drugi vseobsegajoči donos, ki bo v prihodnje pripoznan v izkazu poslovnega izida		1.402.727	1.575.735	2.767.174	2.934.730
Pripis sprememb v kapitalu pridruženih dužb		(23.647)	0	-	-
Skupaj drugi vseobsegajoči donos, ki bo v prihodnje pripoznan v izkazu poslovnega izida		1.379.080	1.575.735	2.767.174	2.934.730
Nerealizirani aktuarski dobički in izgube		(768.920)	(552.804)	(892.132)	(552.804)
Drugi vseobsegajoči donos, ki v prihodnje ne bo pripoznan v izkazu poslovnega izida		(768.920)	(552.804)	(892.132)	(552.804)
Pripis sprememb v kapitalu pridruženih dužb		0	0	-	-
Skupaj drugi vseobsegajoči donos, ki v prihodnje ne bo pripoznan v izkazu poslovnega izida		(768.920)	(552.804)	(892.132)	(552.804)
Skupaj drugi vseobsegajoči donos po davkih		610.160	1.022.931	1.875.042	2.381.927
Celotni vseobsegajoči donos poslovnega leta		73.271.067	66.325.762	45.547.220	32.456.397
Celotni vseobsegajoči donos, ki pripada:
lastnikom obvladujoče družbe		73.310.502	66.557.278	45.547.220	32.456.397
neobvladujočemu deležu		(39.435)	(231.516)	-	-

Računovodske usmeritve in pojasnila so sestavni del računovodskih izkazov in jih je treba brati v povezavi z njimi.

Izkaz finančnega položaja skupine Petrol in družbe Petrol d.d., Ljubljana

		Skupina Petrol		Petrol d.d.
(v EUR)	Pojasnila	31. december 2016	31. december 2015	31. december 2016	31. december 2015
SREDSTVA
Nekratkoročna (dolgoročna) sredstva
Neopredmetena sredstva	6.15	181.192.672	184.394.946	147.995.289	150.091.485
Opredmetena osnovna sredstva	6.16	605.937.761	604.065.712	306.804.517	326.949.002
Naložbene nepremičnine	6.17	18.231.523	16.678.739	17.375.331	16.429.618
Naložbe v odvisne družbe	6.18	-	-	290.581.344	286.097.454
Naložbe v skupaj obvladovane družbe	6.19	1.652.682	50.451.020	1.196.000	2.512.140
Naložbe v pridružene družbe	6.20	129.686.241	117.494.379	52.852.540	53.206.341
Za prodajo razpoložljiva finančna sredstva	6.21	2.598.071	1.764.945	2.519.028	1.685.902
Finančne terjatve	6.22	1.079.152	5.509.008	27.421.814	15.794.952
Poslovne terjatve	6.23	650.916	918.241	643.851	918.240
Odložene terjatve za davek	6.12	11.921.930	16.487.716	11.435.278	16.122.095
		952.950.948	997.764.706	858.824.991	869.807.231
Kratkoročna sredstva
Zaloge	6.24	116.217.171	91.482.068	95.494.787	72.764.397
Finančne terjatve	6.25	6.922.594	8.325.710	18.452.346	12.880.885
Poslovne terjatve	6.26	382.532.113	324.155.308	317.169.921	249.882.742
Terjatve za davek od dohodka	6.12	30.672	245.045	0	0
Finančna sredstva po pošteni vrednosti preko poslovnega izida	6.27	1.836.062	2.295.710	1.787.039	2.295.710
Predujmi in druga sredstva	6.28	15.314.407	15.774.900	11.170.970	10.990.970
Denar in denarni ustrezniki	6.29	26.987.969	34.350.350	12.657.723	26.994.577
		549.840.988	476.629.091	456.732.786	375.809.280
Skupaj sredstva		1.502.791.936	1.474.393.797	1.315.557.777	1.245.616.511

		Skupina Petrol		Petrol d.d.
(v EUR)	Pojasnila	31. december 2016	31. december 2015	31. december 2016	31. december 2015
KAPITAL IN OBVEZNOSTI
Kapital, ki pripada lastnikom obvladujoče družbe
Vpoklicani kapital		52.240.977	52.240.977	52.240.977	52.240.977
Kapitalske rezerve		80.991.385	80.991.385	80.991.385	80.991.385
Zakonske rezerve		61.987.955	61.987.955	61.749.884	61.749.884
Rezerve za lastne delnice		2.604.670	2.604.670	2.604.670	2.604.670
Lastne delnice		(2.604.670)	(2.604.670)	(2.604.670)	(2.604.670)
Druge rezerve iz dobička		191.876.506	180.794.332	191.556.836	177.892.472
Rezerve za pošteno vrednost		(585.653)	206.914	39.295.125	40.187.257
Rezerve za varovanje pred tveganjem		41.909	(743.764)	0	0
Tečajne razlike		(10.295.581)	(10.812.747)	-	-
Zadržani poslovni izid		220.392.308	184.604.590	21.836.089	15.037.235
		596.649.806	549.269.642	447.670.296	428.099.211
Neobvladujoči delež		(980.113)	(1.878.984)	-	-
Skupaj kapital	6.30	595.669.693	547.390.658	447.670.296	428.099.211
Nekratkoročne obveznosti
Rezervacije za pozaposlitvene in druge dolgoročne zaslužke zaposlencev	6.31	6.445.205	5.881.531	5.524.172	4.691.466
Druge rezervacije	6.32	4.318.975	3.493.578	3.488.077	2.706.595
Dolgoročno odloženi prihodki	6.33	4.555.934	6.051.115	4.507.751	5.997.724
Finančne obveznosti	6.34	304.928.488	415.560.980	251.865.143	345.975.338
Poslovne obveznosti	6.35	1.342.063	1.030.182	923.382	1.030.182
Odložene obveznosti za davek	6.12	4.168.551	4.619.372	0	0
		325.759.216	436.636.758	266.308.525	360.401.305
Kratkoročne obveznosti
Finančne obveznosti	6.34	102.485.363	69.880.761	188.137.221	107.964.350
Poslovne obveznosti	6.36	456.216.385	402.884.888	401.409.201	337.119.503
Obveznosti za davek od dohodka	6.12	6.595.599	1.711.855	1.093.931	711.685
Druge obveznosti	6.37	16.065.680	15.888.877	10.938.604	11.320.457
		581.363.027	490.366.381	601.578.956	457.115.995
Skupaj obveznosti		907.122.243	927.003.139	867.887.481	817.517.300
Skupaj kapital in obveznosti		1.502.791.936	1.474.393.797	1.315.557.777	1.245.616.511

Računovodske usmeritve in pojasnila so sestavni del računovodskih izkazov in jih je treba brati v povezavi z njimi.

Izkaz gibanja kapitala skupine Petrol

114

				Rezerve iz dobička
	Vpoklicani	Kapitalske	Zakonske	Rezerve za	Lastne	Druge rezerve
	kapital	rezerve	rezerve	lastne delnice	delnice	iz dobička
Stanje 1. januarja 2015	52.240.977	80.991.385	61.987.955	2.604.670	(2.604.670)	169.324.875
Izplačilo dividend za leto 2014						(3.567.778)
Prenos dela čistega poslovnega izida leta 2015						15.037.235
Povečanje neobvladujočega deleža
Transakcije z lastniki	0	0	0	0	0	11.469.457
Čisti poslovni izid tekočega leta
Druge spremembe v drugem vseobsegajočem donosu
Skupaj spremembe v celotnem vseobsegajočem donosu	0	0	0	0	0	0
Stanje 31. decembra 2015	52.240.977	80.991.385	61.987.955	2.604.670	(2.604.670)	180.794.332
Stanje 1. januarja 2016	52.240.977	80.991.385	61.987.955	2.604.670	(2.604.670)	180.794.332
Izplačilo dividend za leto 2015						(10.938.900)
Prenos dela čistega poslovnega izida leta 2016						21.836.089
Povečanje/(zmanjšanje) neobvladujočega deleža (razkritje 6.1)						184.985
Transakcije z lastniki	0	0	0	0	0	11.082.174
Čisti poslovni izid tekočega leta
Druge spremembe v drugem vseobsegajočem donosu
Skupaj spremembe v celotnem vseobsegajočem donosu	0	0	0	0	0	0
Stanje 31. decembra 2016	52.240.977	80.991.385	61.987.955	2.604.670	(2.604.670)	191.876.506

Računovodske usmeritve in pojasnila so sestavni del računovodskih izkazov in jih je treba brati v povezavi z njimi.

		Kapital, ki			Rezerve za	Rezerve za
	Naobvladujoči	pripada lastnikom	Zadržani	Tečajne	varovanje pred	pošteno
Skupaj	deleži	obvladujoče družbe	dobiček	razlike	tveganjem	vrednost
503.257.377	(3.575.684)	506.833.061	154.661.964	(10.965.203)	(2.168.610)	759.718
(24.120.697)		(24.120.697)	(20.552.919)
0		0	(15.037.235)
1.928.217	1.928.217	0
(22.192.480)	1.928.217	(24.120.697)	(35.590.154)	0	0	0
65.302.831	(229.949)	65.532.780	65.532.780
1.022.931	(1.567)	1.024.498	0	152.456	1.424.846	(552.804)
66.325.762	(231.516)	66.557.278	65.532.780	152.456	1.424.846	(552.804)
547.390.658	(1.878.984)	549.269.642	184.604.590	(10.812.747)	(743.764)	206.914
547.390.658	(1.878.984)	549.269.642	184.604.590	(10.812.747)	(743.764)	206.914
(25.976.135)		(25.976.135)	(15.037.235)
0		0	(21.836.089)
984.103	938.306	45.797		(139.188)
(24.992.032)	938.306	(25.930.338)	(36.873.324)	(139.188)	0	0
72.660.907	(135)	72.661.042	72.661.042
610.160	(39.300)	649.460	0	656.354	785.673	(792.567)
73.271.067	(39.435)	73.310.502	72.661.042	656.354	785.673	(792.567)
595.669.693	(980.113)	596.649.806	220.392.308	(10.295.581)	41.909	(585.653)

Računovodske usmeritve in pojasnila so sestavni del računovodskih izkazov in jih je treba brati v povezavi z njimi.

Izkaz gibanja kapitala družbe Petrol d.d., Ljubljana

116

				Rezerve iz dobička
(v EUR)	Vpoklicani kapital	Kapitalske rezerve	Zakonske rezerve	Rezerve za lastne delnice	Lastne delnice	Druge rezerve iz dobička
Stanje 1. januarja 2015	52.240.977	80.991.385	61.749.884	2.604.670	(2.604.670)	164.637.720
Izplačilo dividend za leto 2014						(3.567.778)
Prenos dela čistega poslovnega izida leta 2015						15.037.235
Transakcije z lastniki	0	0	0	0	0	11.469.457
Čisti poslovni izid tekočega leta
Druge spremembe v drugem vseobsegajočem donosu						1.785.294
Skupaj spremembe v celotnem vseobsegajočem donosu	0	0	0	0	0	1.785.294
Stanje 31. decembra 2015	52.240.977	80.991.385	61.749.884	2.604.670	(2.604.670)	177.892.472
Stanje 1. januarja 2016	52.240.977	80.991.385	61.749.884	2.604.670	(2.604.670)	177.892.472
Izplačilo dividend za leto 2015						(10.938.900)
Prenos dela čistega poslovnega izida leta 2016						21.836.089
Transakcije z lastniki	0	0	0	0	0	10.897.189
Čisti poslovni izid tekočega leta
Druge spremembe v drugem vseobsegajočem donosu						2.767.174
Skupaj spremembe v celotnem vseobsegajočem donosu	0	0	0	0	0	2.767.174
Stanje 31. decembra 2016	52.240.977	80.991.385	61.749.884	2.604.670	(2.604.670)	191.556.836
Bilančni dobiček za leto 2016						7.026.283

Računovodske usmeritve in pojasnila so sestavni del računovodskih izkazov in jih je treba brati v povezavi z njimi.

	Zadržani	Rezerve za varovanje pred	Rezerve za pošteno
Skupaj	dobiček	tveganjem	vrednost
419.763.508	20.552.919	(1.149.437)	40.740.061
(24.120.697)	(20.552.919)
0	(15.037.235)
(24.120.697)	(35.590.154)	0	0
30.074.471	30.074.471
2.381.927		1.149.437	(552.804)
32.456.397	30.074.471	1.149.437	(552.804)
428.099.211	15.037.235	0	40.187.257
428.099.211	15.037.235	0	40.187.257
(25.976.135)	(15.037.235)
0	(21.836.089)
(25.976.135)	(36.873.324)	0	0
43.672.178	43.672.178
1.875.042			(892.132)
45.547.220	43.672.178	0	(892.132)
447.670.296	21.836.089	0	39.295.125
28.862.372	21.836.089

Računovodske usmeritve in pojasnila so sestavni del računovodskih izkazov in jih je treba brati v povezavi z njimi.

Izkaz denarnega toka skupine Petrol in družbe Petrol d.d., Ljubljana

		Skupina Petrol		Petrol d.d.
		31. december	31. december	31. december	31. december
(v EUR) Denarni tokovi pri poslovanju	Pojasnila	2016	2015	2016	2015
Čisti poslovni izid		72.660.907	65.302.831	43.672.178	30.074.471
Prilagoditve za:
Davek od dobička	6.12	16.957.619	9.830.819	9.222.592	7.706.727
Amortizacija opredmetenih osnovnih sredstev in naložbenih nepremičnin	6.7	38.985.547	39.186.435	25.877.036	26.722.664
Amortizacija neopredmetenih sredstev	6.7	6.594.978	7.087.843	5.484.378	6.052.091
(Dobiček)/izguba pri prodaji opredmetenih osnovnih sredstev	6.3, 6.8	(260.683)	266.313	297.859	300.756
Oslabitev, odpis/(odprava oslabitve) sredstev	6.8	17.304.984	201.567	13.515.008	122.527
Prihodki od sredstev v upravljanju	6.35	(65.400)	(65.400)	(65.400)	(65.400)
Neto (zmanjšanje)/oblikovanje rez. za dolgoročne zaslužke zaposlencev	6.31	227.241	259.086	155.913	231.237
Neto (zmanjšanje)/oblikovanje drugih rezervacij in dolgoročnih odloženih prihodkov	6.32, 6.33	(1.248.576)	(904.714)	(1.284.578)	(875.652)
Neto presežki blaga	6.8	(2.071.291)	(2.060.033)	(1.893.412)	(1.813.187)
Neto (zmanjšanje)/oblikovanje popravka vrednosti terjatev	6.11	3.317.627	4.039.142	3.324.570	3.068.865
Neto finančni (prihodki)/odhodki	6.11	12.914.397	22.454.651	12.775.902	18.415.402
Slabitev naložb	6.11	2.568.067	0	8.404.110	9.845.791
Delež v dobičku skupaj obvladovanih družb	6.10	13.342	(3.842.803)	-	-
Delež v dobičku pridruženih družb	6.10	(5.385.759)	(5.430.032)	-	-
Finančni prihodki iz naslova prejetih dividend od odvisnih družb	6.10	-	-	0	(102.571)
Finančni prihodki iz naslova prejetih dividend od skupaj obvlad. družb	6.10	-	-	(150.000)	(150.000)
Finančni prihodki iz naslova prejetih dividend od pridr. družb	6.10	-	-	(3.558.336)	(2.428.985)
Denarni tok iz poslovanja pred spremembo obratnega kapitala		162.513.000	136.325.705	115.777.820	97.104.736
Neto (zmanjšanje)/oblikovanje drugih obveznosti	6.37	164.830	2.099.768	(458.148)	1.156.636
Neto zmanjšanje/(oblikovanje) drugih sredstev	6.28	(356.870)	1.099.432	213.421	1.732.376
Sprememba zalog	6.24	(22.923.638)	20.587.967	(21.091.323)	22.183.132
Sprememba poslovnih in drugih terjatev	6.26	(44.523.008)	28.329.403	(61.279.258)	50.707.890
Sprememba poslovnih in drugih obveznosti	6.36	48.304.662	(42.235.367)	68.610.146	(43.123.194)
Denar, ustvarjen pri poslovanju		143.178.976	146.206.908	101.772.658	129.761.576
Izdatki za obresti	6.11	(18.407.548)	(23.928.700)	(16.369.834)	(21.440.339)
Izdatki za davke	6.12	(7.790.670)	(6.349.277)	(4.160.413)	(4.938.680)
Čista denarna sredstva iz poslovanja		116.980.758	115.928.931	81.242.411	103.382.557

		Skupina Petrol		Petrol d.d.
		31. december	31. december	31. december	31. december
(v EUR)	Pojasnila	2016	2015	2016	2015
Denarni tokovi iz naložbenja
Izdatki pri naložbah v odvisne družbe	6.18	(1.773.167)	0	(13.093.653)	(18.539.777)
Prejemki pri naložbah v odvisne družbe	6.18	1.200.000	0	0	0
Izdatki pri naložbah v skupaj obvladovane družbe	6.19	0	(488.405)	0	(488.405)
Prejemki pri naložbah v skupaj obvladovane družbe	6.19	45.100.000	0	0	0
Izdatki pri naložbah v pridružene družbe	6.20	(11.277.500)	(11.963.444)	0	0
Prejemki pri naložbah v pridružene družbe	6.20	2.850.000	0	2.850.000	0
Prejemki pri neopredmetenih sredstvih	6.15	1.290.260	709.976	252.174	0
Izdatki pri neopredmetenih sredstvih	6.15	(3.234.747)	(8.956.554)	(2.958.575)	(7.901.733)
Prejemki pri opredmetenih osnovnih sredstvih	6.16	6.653.390	1.654.880	2.188.977	1.268.980
Izdatki pri opredmetenih osnovnih sredstvih	6.16	(73.969.272)	(35.748.498)	(30.430.536)	(19.525.499)
Prejemki pri za prodajo razpoložljivih finančnih sredstvih	6.21	77.646	257.231	77.646	257.231
Izdatki pri za prodajo razpoložljivih finančnih sredstvih	6.21	(1.348.541)	0	(1.348.541)	0
Prejemki pri finančnih sredstvih po pošteni vrednosti preko poslovnega izida	6.27	0	1.648.209	0	1.648.208
Prejemki pri danih posojilih	6.22, 6.25	7.763.880	27.277.001	31.615.893	25.470.352
Izdatki pri danih posojilih	6.22, 6.25	(5.363.463)	(18.605.822)	(52.648.837)	(19.393.721)
Prejete obresti	6.11	4.419.826	3.994.020	4.271.840	4.466.106
Prejete dividende od odvisnih družb	6.10	-	-	0	102.571
Prejete dividende od skupaj obvladovanih družb	6.10	2.150.000	1.900.000	150.000	150.000
Prejete dividende od pridruženih družb	6.10	4.047.851	2.828.573	3.558.336	2.428.985
Prejete dividende od drugih	6.10	44.434	74.659	44.434	74.659
Čista denarna sredstva iz naložbenja		(21.369.403)	(35.418.174)	(55.470.842)	(29.982.044)
Denarni tokovi iz financiranja
Prejemki pri izdanih obveznicah	6.34	1.230.000	0	1.230.000	0
Izdatki pri izdanih obveznicah	6.34	(54.802.000)	(910.425)	(54.802.000)	(910.425)
Prejemki pri prejetih posojilih	6.34	763.552.148	508.063.089	1.080.460.409	864.622.700
Izdatki pri prejetih posojilih	6.34	(787.019.209)	(588.630.528)	(1.041.902.098)	(938.698.388)
Izplačane dividende delničarjem	6.30	(25.926.943)	(24.023.616)	(25.926.943)	(24.023.616)
Čista denarna sredstva iz financiranja		(102.966.004)	(105.501.480)	(40.940.632)	(99.009.729)
Povečanje/(zmanjšanje) denarja in denarnih ekvivalentov		(7.354.649)	(24.990.723)	(15.169.063)	(25.609.216)
Gibanje denarja in denarnih ekvivalentov
Na začetku leta		34.350.350	58.573.381	26.994.577	52.592.296
Tečajne razlike		(35.401)	(13.619)	-	-
Denarna sredstva pridobljena s pripojitvijo		-	-	832.209	11.497
Denarna sredstva pridobljena z nakupom družb		27.669	781.311	-	-
Povečanje/(zmanjšanje)		(7.354.649)	(24.990.723)	(15.169.063)	(25.609.216)
Na koncu obdobja		26.987.969	34.350.350	12.657.723	26.994.577

Računovodske usmeritve in pojasnila so sestavni del računovodskih izkazov in jih je treba brati v povezavi z njimi.

POJASNILA K RAČUNOVODSKIM IZKAZOM

1. Poročajoča družba

120

Petrol d.d., Ljubljana (v nadaljevanju "Družba"), je podjetje s sedežem v Sloveniji. Naslov registriranega sedeža je Petrol d.d., Ljubljana, Dunajska cesta 50, 1527 Ljubljana. V nadaljevanju so predstavljeni konsolidirani računovodski izkazi skupine za leto, ki se je končalo dne 31. decembra 2016, in ločeni računovodski izkazi družbe Petrol d.d., Ljubljana, za leto, ki se je končalo dne 31. decembra 2016. Konsolidirani računovodski izkazi vključujejo Družbo in njene odvisne družbe, deleže Skupine v pridruženih družbah ter deleže v skupaj obvladovanih družbah (skupaj v nadaljevanju "Skupina"). Podrobnejši pregled sestave Skupine je prikazan v poglavju Družbe v skupini Petrol v poslovnem delu tega poročila.

2. Podlaga za sestavo

a. Izjava o skladnosti

Uprava družbe je računovodske izkaze Družbe in konsolidirane računovodske izkaze Skupine potrdila dne 10. 2. 2017.

Računovodski izkazi družbe Petrol d.d., Ljubljana, in konsolidirani računovodski izkazi skupine Petrol so sestavljeni v skladu z Mednarodnimi standardi računovodskega poročanja (MSRP), kot jih je sprejela Evropska unija, ter s pojasnili, ki jih sprejema Odbor za pojasnjevanje mednarodnih standardov računovodskega poročanja (OPMSRP) in jih je sprejela tudi Evropska unija, in v skladu z določili Zakona o gospodarskih družbah (ZGD).

Novi standardi in pojasnila, ki še niso v veljavi

Standardi in pojasnila, ki jih predstavljamo v nadaljevanju, do datuma konsolidiranih/ločenih računovodskih izkazov še niso stopili v veljavo oziroma jih še ni potrdila Evropska unija. Skupina/Družba bo ustrezne standarde in pojasnila uporabila pri pripravi svojih računovodskih izkazov ob njihovi uveljavitvi. Skupina/Družba predčasno ni sprejela nobenega standarda.

MSRP 9, Finančni instrumenti

Julija 2014 je Odbor za mednarodne računovodske standarde objavil končno različico standarda MSRP 9, Finančni instrumenti, ki vsebuje zahteve vseh posameznih faz projekta prenove MSRP 9 in nadomešča standard MRS 39, Finančni instrumenti: Pripoznavanje in merjenje, ter vse predhodne različice standarda MSRP 9. Prenovljeni standard uvaja nove zahteve glede razvrščanja in merjenja finančnih sredstev in obveznosti, pripoznanja njihove oslabitve in računovodskega varovanja pred tveganji. Prenovljeni standard MSRP 9 velja za poslovna obdobja z začetkom 1. januarja 2018 ali pozneje. Zgodnja uporaba standarda je dovoljena. Spremembe standarda morajo podjetja uporabiti za nazaj, pri čemer pa predstavitev primerjanih podatkov ni obvezna. Zgodnja uporaba predhodnih različic standarda MSRP 9, ki so bile objavljene v letih 2009, 2010 in 2013, je dovoljena pod pogojem, da je podjetje izvedlo prehod na MSRP kadarkoli v obdobju pred 1. februarjem 2015.

Skupina/Družba ne pričakuje, da bo navedeni standard pomembno vplival na njene konsolidirane/ločene računovodske izkaze.

MSRP 15, Prihodki iz pogodb s strankami

Odbor za mednarodne računovodske standarde je maja 2014 objavil standard MSRP 15, ki uvaja nov pet-stopenjski model pripoznanja prihodkov, ki jih podjetje doseže na podlagi pogodb s strankami. V skladu z določili MSRP 15 podjetje pripozna prihodke v višini, ki odraža znesek kupnine, za katero podjetje meni, da mu pripada iz naslova prenosa blaga in posredovanja storitev kupcu. Računovodska načela iz MSRP 15 tako nudijo bolj strukturiran pristop pri merjenju in pripoznanju prihodkov. Nov standard velja za vsa podjetja in nadomešča obstoječe zahteve Mednarodnih standardov računovodskega poročanja v zvezi s pripoznavanjem prihodkov. Popolna uporaba novega standarda velja za letna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2018 ali pozneje, prilagojeno obliko standarda pa morajo podjetja uporabiti za nazaj. Zgodnja uporaba standarda je dovoljena.

Skupina/Družba ne pričakuje, da bo navedeni standard pomembno vplival na njene konsolidirane/ločene računovodske izkaze.

Novi standardi in pojasnila, ki jih Evropska Unija še ni sprejela

Dopolnitve standardov MSRP 10 in MRS 28: Prodaja ali prispevek sredstev med naložbenikom in njegovo pridruženo družbo ali skupnim podvigom

Dopolnitve obravnavajo navzkrižje med MSRP 10 in MRS 28, pri obračunavanju izgube obvladovanja odvisnega podjetja zaradi njegove prodaje ali prispevka k pridruženi družbi ali skupnemu podvigu. Dopolnitve pojasnjujejo, da mora podjetje v celoti pripoznati dobiček ali izgubo iz prodaje ali prispevka sredstev, ki predstavljajo poslovanje kot je opredeljeno v MSRP 3, med vlagateljem in njegovo pridruženo družbo ali skupnim podvigom. Dobiček ali izgubo iz prodaje ali prispevka sredstev, ki ne predstavljajo poslovanja, mora podjetje pripoznati le do višine deleža nepovezanih naložbenikov v pridruženi družbi ali skupnem podvigu. Odbor za mednarodne računovodske standarde je datum začetka veljavnosti odložil za nedoločen čas. Podjetje, ki se odloči za zgodnjo uporabo teh dopolnitev, jih mora uporabiti za prihodnja obdobja.

Skupina/Družba ne pričakuje, da bodo navedene dopolnitve vplivale na njene konsolidirane/ločene računovodske izkaze.

MSRP 14, Razmejitve, ki izhajajo iz reguliranih storitev

MSRP 14 je neobvezen standard, ki podjetjem omogoča, da ob prvi uporabi Mednarodnih standardov računovodskega poročanja v večji meri nadaljujejo z obračunavanjem razmejitev, ki izhajajo iz reguliranih storitev v skladu s predhodno splošno sprejetimi računovodskimi načeli. Podjetja, ki se odločijo za uporabo novega standarda, morajo regulirane postavke časovnih razmejitev pripoznati ločeno v izkazu finančnega položaja, v ločenih postavkah v izkazu uspeha in izkazu drugega vseobsegajočega dobička pa razkriti vse spremembe na teh kontih. Standard od podjetij zahteva razkritje značilnosti reguliranja in s tem povezanih tveganj ter njegov vpliv na računovodske izkaze podjetij. Standard MSRP 14 velja za letna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2016 ali pozneje. Standarda še ni potrdila Evropska unija.

Skupina/Družba predvideva, da standard ne bo pomembno vplival na računovodske izkaze.

MSRP 16, Najemi

Področje uporabe MSRP 16 obsega najeme vseh sredstev, vendar z nekaterimi izjemami. Najemniki morajo v skladu s standardom vse najeme obračunavati po enotnem modelu v okviru bilance stanja, podobno kot obračunavajo finančne najeme v skladu z MRS 17. Standard najemnikom omogoča dve izjemi pri pripoznanju, in sicer v primeru najemov sredstev z majhno vrednostjo (npr. osebni računalniki) in kratkoročnih najemov (tj. najemov, ki trajajo 12 mesecev ali manj). Najemnik na datum začetka najema pripozna obveznost za plačilo najemnine (tj. obveznost iz najema) in sredstvo, ki predstavlja pravico do uporabe temeljnega sredstva v času trajanja najema (tj. sredstvo iz pravice do uporabe).

Najemniki morajo ločeno pripoznati odhodke za obresti, vezane na obveznosti iz najema, in stroške amortizacije pri sredstvu iz pravice do uporabe. Prav tako morajo ob pojavu nekaterih dogodkov (npr. sprememba dobe trajanja najema, sprememba višine prihodnjih najemnin zaradi spremenjenega indeksa ali stopnje, na podlagi katere se določa najemnina) ponovno izmeriti obveznost iz najema. Vrednost ponovne izmere obveznosti iz najema najemniki na splošno pripoznajo kot prilagoditev sredstva iz pravice do uporabe.

Obračunavanje pri najemodajalcu se ne razlikuje bistveno od trenutno veljavnega obračunavanja po MRS 17.

Standard MSRP 16 velja za letna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2019 ali pozneje. Najemnik se lahko odloči, da bo standard uporabljal za nazaj bodisi v celoti bodisi deloma. Prehodne določbe standarda dovoljujejo nekatere olajšave. Zgodnja uporaba je dovoljena, vendar le, če podjetje že uporablja MSRP 15. Standarda še ni potrdila Evropska unija.

Skupina/Družba pregleduje vpliv novega standarda in ga bo uporabila ob njegovi uveljavitvi.

Pojasnila k MSRP 15, Prihodki iz pogodb s strankami

Odbor za mednarodne računovodske standarde je aprila 2016 objavil dopolnila MSRP 15, ki obravnavajo več zadev, ki so bile predmet presoje strokovne skupine "Joint Transition Resource Group for Revenue Recognition".

Dopolnitve:

• ∙ pojasnjujejo, kdaj obljubljeno blago ali storitev ni skladno z vsebino pogodbe,
• ∙ pojasnjujejo, kako naj podjetje uporabi usmeritev in ne navodil za uporabo sredstva, vključno z obračunsko enoto ocene, kako lahko podjetje uporabi načelo nadzora pri storitvenih transakcijah in preoblikuje kazalnike,
• ∙ pojasnjujejo, kdaj dejavnosti podjetja pomembno vplivajo na intelektualno lastnino (IP), do katere ima pravico kupec, kateri je dejavnik presoje pri odločanju o tem, ali podjetje pripozna prihodke iz naslova licenčnin v daljšem časovnem obdobju ali v točno določenem trenutku,
• ∙ pojasnjujejo področje uporabe izjeme za avtorske honorarje iz naslova prodaje ali uporabe licenc za intelektualno lastnino (omejitev avtorskih honorarjev), v zvezi z drugim obljubljenim blagom ali storitvijo iz pogodbe.
• ∙ vsebujejo dva praktična pripomočka za izpolnjevanje prehodnih določb MSRP 15 za:
• (a) zaključene pogodbe v okviru pristopa polnega prehoda in pripoznanja za pretekla obdobja in
  • (b) prilagoditev pogodb ob prehodu na novi standard.

Dopolnitve standarda začnejo veljati 1. januarja 2018, ki je datum začetka veljavnosti MSRP 15. Dopolnitve dodatno pojasnjujejo, ne pa spreminjajo zahtev MSRP 15. Skupina/Družba mora ta dopolnila uporabiti za nazaj. Predčasna uporaba je dovoljena in jo mora podjetje razkriti.

Skupina/Družba ne pričakuje, da bodo pojasnila pomembno vplivala na njene konsolidirane/ločene računovodske izkaze.

Dopolnitve za standarde in pojasnila, sprejeta v obdobju 2014-2016

Dopolnitve MRS 7: Pobuda za razkritja

Podjetja morajo v skladu z dopolnitvami razkriti spremenjeno višino obveznosti, ki je posledica financiranja, vključno s spremembami, ki izhajajo iz denarnih tokov, in nedenarnimi spremembami, kot so pozitivne ali negativne tečajne razlike.

Dopolnitve veljajo za letna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2017 ali pozneje. Podjetjem ob začetni uporabi spremenjenega standarda ni treba priskrbeti primerjalnih informacij za predhodna obdobja. Zgodnja uporaba je dovoljena.

Skupina/Družba pregleduje vpliv dopolnitev standarda in jih bo uporabila ob njihovi uveljavitvi.

Dopolnitve MRS 12: Pripoznavanje odloženih terjatev za davek iz naslova nerealizirani izgub

OMRS je objavil dopolnitve MRS 12, Davek iz dobička, da bi pojasnil obračunavanje odloženih terjatev za davek iz naslova nerealiziranih izgub pri dolžniških instrumentih, izmerjenih po pošteni vrednosti.

Dopolnitve pojasnjujejo, da mora podjetje proučiti, ali davčna zakonodaja omejuje vire obdavčljivega dobička, v breme katerega lahko uporabi odbitke ob razveljavitvi te odbitne začasne razlike. Poleg tega pojasnjujejo, kako naj podjetje določi prihodnji obdavčljivi dobiček, in okoliščine, v katerih lahko obdavčljivi dobiček pomeni povrnitev nekaterih sredstev v višini, ki presega njihovo knjigovodsko vrednost.

Dopolnitve se uporabljajo za nazaj in veljajo za letna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2017 ali pozneje, pri čemer je dovoljena zgodnja uporaba. Ob začetni uporabi spremenjenega standarda se lahko sprememba začetnega kapitala najbližjega primerjalnega obdobja pripozna v začetnem zadržanem čistem dobičku (ali v drugi ustrezni sestavini kapitala), ne da bi se sprememba porazdelila med začetni zadržani čisti dobiček in druge sestavine kapitala. Podjetja, ki uporabijo to olajšavo, morajo to razkriti.

Skupina/Družba pregleduje vpliv dopolnitev standarda in jih bo uporabila ob njihovi uveljavitvi.

Dopolnitve MRS 28: Finančne naložbe v pridružena podjetja in skupne podvige

Dopolnitve pojasnjujejo, da je merjenje finančne naložbe v pridruženo podjetje ali skupni podvig v lasti podjetja, ki je organizacija, ki se ukvarja s tveganim kapitalom, ali drugo upravičeno podjetje, po pošteni vrednosti preko poslovnega izida ob začetnem pripoznanju možno izbrati za vsako finančno naložbo v pridruženo podjetje ali skupni podvig, pri čemer se vsaka finančna naložba obravnava posebej. Dopolnitve se uporabljajo za letna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2018 ali pozneje.

Skupina/Družba pregleduje vpliv dopolnitev standarda in jih bo uporabila ob njihovi uveljavitvi.

Dopolnitve MRS 40: Prenos naložbenih nepremičnin Dopolnitve pojasnjujejo zahteve za prenos na naložbene nepremičnine in z njih.

Uporabljajo se za spremembe namembnosti, do katerih pride na začetku letnega obdobja poročanja, v katerem podjetje prvič uporabi dopolnitve, ali po začetku tega obdobja. Dovoljena je tudi uporaba za nazaj, če je to mogoče, brez uporabe spoznanj za nazaj.

Dopolnitve veljajo za obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2018 ali pozneje. Zgodnja uporaba je dovoljena.

Skupina/Družba pregleduje vpliv dopolnitev standarda in jih bo uporabila ob njihovi uveljavitvi.

Dopolnitve MSRP 1: Prva uporaba Mednarodnih standardov računovodskega poročanja

Z dopolnitvami so bile črtane kratkoročne izjeme v členih E3–E7 MSRP 1, saj so izpolnile svoj namen. Dopolnitve veljajo za letna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2018 ali pozneje.

Skupina/Družba ne pričakuje, da bodo navedene dopolnitve vplivale na njene konsolidirane/ločene računovodske izkaze.

Dopolnitve MSRP 2: Razvrščanje in merjenje plačil z delnicami

Dopolnitve se nanašajo na tri glavna področja:

∙ Vpliv odmernih pogojev na merjenje z denarjem poravnanih plačil z delnicami.

Dopolnitve pojasnjujejo, da se način obračunavanja odmernih pogojev pri merjenju s kapitalom poravnanih plačil z delnicami uporablja tudi za z denarjem poravnana plačila z delnicami.

∙ Razvrščanje plačilnih transakcij z delnicami, ki imajo značilnosti neto poravnave, za potrebe obveze iz naslova davčnega odtegljaja.

Z dopolnitvijo se dodaja izjema, s katero se obravnava natančno določena okoliščina, ko je dogovor o neto poravnavi namenjen izpolnitvi obveze podjetja, da na podlagi davčne zakonodaje ali predpisov odtegne določen znesek in tako izpolni davčno obvezo zaposlencev, povezano s plačilom z delnicami.

∙ Obračunavanje, pri katerem se zaradi spremembe pogojev plačil z delnicami ta prerazvrstijo iz »z denarjem poravnana« v »s kapitalom poravnana«.

Dopolnitev pojasnjuje, da se v primeru spremembe pogojev z denarjem poravnanega plačila z delnicami, zaradi katerega ta postane s kapitalom poravnano plačilo z delnicami, transakcija z dnem spremembe začne obračunavati kot s kapitalom poravnano plačilo.

Dopolnitve se uporabljajo za nazaj in veljajo za letna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2018 ali pozneje. Ob sprejetju morajo podjetja spremembe uporabiti, ne da bi prilagodila informacije za predhodna obdobja, vendar je uporaba za nazaj dovoljena, če se podjetje odloči, da bo uporabilo vse tri dopolnitve, in če so izpolnjena druga merila. Zgodnja uporaba je dovoljena.

Skupina/Družba ne pričakuje, da bodo navedene dopolnitve vplivale na njene konsolidirane/ločene računovodske izkaze.

Dopolnitve MSRP 4: Uporaba MSRP 9, Finančni instrumenti, v povezavi z MSRP 4, Zavarovalne pogodbe

Dopolnitve naslavljajo vprašanja, ki so povezana z uvajanjem novega standarda za finančne instrumente (MSRP 9) pred uvajanjem novega standarda za zavarovalne pogodbe, ki ga Odbor pripravlja namesto MSRP 4. Za podjetja, ki izdajajo zavarovalne pogodbe, obstajata dve možnosti: začasna oprostitev uporabe MSRP 9 in sočasna uporaba.

Začasna oprostitev se prvič uporabi za obdobja poročanja, ki se začnejo 1. januarja 2018 ali pozneje.

Podjetje se lahko za sočasno uporabo odloči ob prvi uporabi MSRP 9 in ta pristop uporabi za nazaj za finančna sredstva, določena ob prehodu na MSRP 9. Podjetje prilagodi primerjalne informacije, ki odražajo sočasno uporabo, le v primeru, da prilagodi primerjalne informacije ob uporabi MSRP 9.

Skupina/Družba ne pričakuje, da bodo navedene dopolnitve vplivale na njene konsolidirane/ločene računovodske izkaze.

Dopolnitve MSRP 12: Razkritje deležev v drugih podjetjih

Dopolnitve pojasnjujejo področje uporabe standarda, saj določajo, da se zahteve po razkritju iz standarda uporabljajo za deleže podjetja, navedene v členu 5, ki so v skladu z MSRP 5, Nekratkoročna sredstva za prodajo in ustavljeno poslovanje, razvrščeni med sredstva za prodajo, med sredstva za razdelitev lastnikom ali ustavljeno poslovanje, vendar pa se dopolnitve ne uporabljajo za zahteve po razkritju iz členov B10–B16.

Dopolnitve veljajo za letna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2017 ali pozneje.

Skupina/Družba pregleduje vpliv dopolnitev standarda in jih bo uporabila ob njihovi uveljavitvi.

Pojasnilo OPMSRP 22: Transakcije v tuji valuti in vnaprejšnje plačilo

Pojasnilo obravnava vprašanje menjalnega tečaja, uporabljenega pri transakcijah, ki vključujejo vnaprejšnje plačilo, dano ali prejeto v tuji valuti.

Zajema transakcije v tuji valuti, pri katerih podjetje pripozna nedenarno sredstvo ali nedenarno obveznost, ki nastane z dajanjem ali prejetjem vnaprejšnjega plačila, preden podjetje pripozna ustrezno sredstvo, odhodek ali prihodek. Pojasnilo se ne uporablja, kadar podjetje ustrezno sredstvo, odhodek ali prihodek ob začetnem pripoznanju izmeri po pošteni vrednosti ali po pošteni vrednosti prejetega ali danega plačila na datum, ki ni enak datumu začetnega pripoznanja nedenarnega sredstva ali nedenarne obveznosti. Pojasnila ravno tako ni treba uporabljati za davek iz dobička, zavarovalne pogodbe ali pozavarovalne pogodbe.

OPMSRP 22 velja za letna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2018 ali pozneje, pri čemer je dovoljena zgodnja uporaba. Pojasnilo se lahko uporabi bodisi za prihodnja obdobja, in sicer za vsa sredstva, odhodke in prihodke v tuji valuti, ki jih obravnava to pojasnilo in so prvič pripoznani, bodisi na začetku obdobja poročanja, v katerem podjetje prvič uporabi pojasnilo, ali pozneje, bodisi na začetku predhodnega obdobja poročanja, pri čemer je treba predstaviti primerjalne informacije.

Skupina/Družba pregleduje vpliv pojasnila in ga bo uporabila ob njegovi uveljavitvi.

b. Podlaga za merjenje

Računovodski izkazi Skupine in računovodski izkazi Družbe so pripravljeni na osnovi izvirnih vrednosti, razen naslednjih sredstev in obveznosti, prikazanih po pošteni vrednosti:

• ∙ izpeljani finančni instrumenti,
• ∙ finančna sredstva po pošteni vrednosti preko poslovnega izida,
• ∙ za prodajo razpoložljiva finančna sredstva.

c. Funkcionalna in predstavitvena valuta

Računovodski izkazi v tem poročilu so predstavljeni v evrih (EUR) brez centov, evro pa je tudi funkcionalna valuta Družbe. Zaradi zaokroževanja vrednostnih podatkov lahko prihaja do nepomembnih odstopanj v seštevkih v preglednicah.

d. Uporaba ocen in presoj

Poslovodstvo mora pri sestavi računovodskih izkazov podati ocene, presoje, na osnovi uporabljenih in pregledanih predpostavk, ki vplivajo na izkazane vrednosti sredstev, obveznosti, prihodkov in odhodkov. Oblikovanje ocen in s tem povezane predpostavke in negotovosti so razkrite v pojasnilih k posameznim postavkam.

Ocene, presoje in predpostavke se redno pregledujejo. Ker so ocene podvržene subjektivni presoji in določeni stopnji negotovosti, se poznejši dejanski rezultati lahko razlikujejo od ocen. Spremembe računovodskih ocen, presoj in predpostavk se pripoznajo v obdobju, v katerem so bile ocene spremenjene, če sprememba vpliva samo na to obdobje, ali v obdobju spremembe in v prihodnjih obdobjih, če sprememba vpliva na prihodnja obdobja.

Ocene in predpostavke so prisotne predvsem pri naslednjih presojah:

Ocena življenjske dobe amortizirljivih sredstev (pojasnili 6.15 in 6.16 ter usmeritve 3.e in 3.f)

Skupina/Družba pri ocenjevanju življenjske dobe sredstev upošteva pričakovano fizično izrabljanje, tehnično staranje, gospodarsko staranje ter pričakovane zakonske in druge omejitve uporabe. Prav tako Skupina/Družba preverja dobo koristnosti pri pomembnejših sredstvih; za primer, če bi prišlo do spremenjenih okoliščin in bi bila potrebna sprememba dobe koristnosti in s tem prevrednotenje stroškov amortizacije.

Preizkus oslabitve sredstev

Podatki o pomembnih ocenah negotovosti in kritičnih presojah, ki jih je poslovodstvo pripravilo v procesu izvrševanja računovodskih usmeritev in ki najmočneje vplivajo na zneske v računovodskih izkazih, so bili uporabljeni pri presoji vrednosti:

• ∙ naložbenih nepremičnin (pojasnilo 6.17),
• ∙ dobrega imena (pojasnilo 6.15),

124

• ∙ naložb v odvisne družbe (pojasnilo 6.18),
• ∙ naložb v skupaj obvladovane družbe in pridružene družbe (pojasnilo 6.19 in 6.20),
• ∙ za prodajo razpoložljivih finančnih sredstev (pojasnilo 6.21),
• ∙ finančne terjatve (pojasnilo 6.22),
• ∙ finančnih sredstev, merjenih po pošteni vrednosti preko poslovnega izida (pojasnilo 6.27).

Ocenjevanje poštene vrednosti sredstev (pojasnilo 6.27) Poštena vrednost je uporabljena pri finančnih sredstvih, merjenih po pošteni vrednosti preko poslovnega izida, in pri izpeljanih finančnih instrumentih. Vse ostale postavke v računovodskih izkazih predstavljajo nabavno oziroma odplačno vrednost.

Pri merjenju poštene vrednosti nefinančnega sredstva mora Skupina/Družba upoštevati zmožnost tržnega udeleženca ustvarjati gospodarske koristi s skrajno in najboljšo uporabo sredstva ali z njegovo prodajo drugemu udeležencu na trgu, ki bo sredstvo uporabil v skrajni in najboljši meri. Skupina/Družba uporablja metode vrednotenja, ki so primerne v danih okoliščinah in za katere so na voljo zadostni podatki, predvsem z uporabo ustreznih tržnih vhodnih podatkov in minimalno uporabo netržnih vhodnih podatkov.

Vsa sredstva in obveznosti, ki so v računovodskih izkazih merjene ali razkrite po pošteni vrednosti, so razvrščene v hierarhijo poštene vrednosti na podlagi najnižje ravni vhodnih podatkov, ki so pomembni za merjenje celotne poštene vrednosti:

1. raven – tržne cene (neprilagojene) z delujočega trga za podobna sredstva in obveznosti,

2. raven – model vrednotenja, ki neposredno ali posredno temelji na tržnih podatkih,

3. raven – model vrednotenja, ki ne temelji na tržnih podatkih.

Za sredstva in obveznosti, ki so bile v računovodskih izkazih pripoznane že v predhodnih obdobjih, Skupina/Družba ob zaključku vsakega obdobja poročanja ugotovi, ali je prišlo do prehoda med ravnmi, tako da ponovno preveri razporeditev sredstev, upoštevajoč najnižjo raven vhodnih podatkov, ki so pomembni za merjenje celotne poštene vrednosti.

Hierarhija poštenih vrednosti sredstev in obveznosti Skupine/Družbe je predstavljena v pojasnilu št. 7.7, usmeritve za posamezne postavke v izkazih pa v točki 3.p.

Presojanje vpliva v skupaj obvladovanih družbah

Skupina/Družba za skupaj obvladovane in pridružene družbe redno preverja, če je prišlo do spremembe vpliva ter tako zagotavlja, da so naložbe v izkazih ustrezno obravnavane. Predvsem je dokaz za naložbenikov pomembni vpliv eno ali več dejstev, in sicer:

• ∙ zastopstvo v upravnem odboru ali ustreznem organu odločanja podjetja, v katero Skupina/Družba naložbi,
• ∙ sodelovanje v procesih oblikovanja politike, tudi sodelovanje pri odločanju o dividendah,
• ∙ bistvene transakcije med naložbenikom in podjetjem, v katero Skupina/Družba naložbi.

Ocena oblikovanih rezervacij za tožbe (pojasnili 6.37 in 9)

Posamezne družbe v Skupini imajo vloženih več tožb, pri čemer se za njih tekoče ocenjuje morebitna potreba po rezervacijah. Rezervacija je pripoznana, ko imajo družbe zaradi preteklega dogodka pravne ali posredne obveze, ki jih je mogoče zanesljivo oceniti, in če je verjetno, da bo pri poravnavi obveze potreben odtok dejavnikov, ki omogočajo gospodarske koristi. Možne obveznosti v računovodskih izkazih niso pripoznane, ker bo njihov dejanski obstoj potrjen z nastopom ali nenastopom dogodkov šele v nenapovedljivi prihodnosti, na kar pa družbe v Skupini ne morejo vplivati. Poslovodstvo posamezne družbe redno preverja, ali je za poravnavo možne obveznosti verjeten odliv sredstev, ki omogočajo ekonomske koristi. V primeru, da postane verjeten, se možna obveznost prerazporedi tako, da se v računovodskih izkazih zanjo oblikuje rezervacija v trenutku, ko se spremeni stopnja verjetnosti.

Ocena oblikovanih rezervacij za pozaposlitvene in druge dolgoročne zaslužke zaposlencev (pojasnilo 6.31)

V okviru obvez za določene pozaposlitvene in druge zaslužke so evidentirane sedanja vrednost odpravnin ob upokojitvi in jubilejne nagrade. Pripoznane so na osnovi aktuarskega izračuna, ki ga odobri poslovodstvo. Aktuarski izračun temelji na predpostavkah in ocenah, veljavnih v času nastanka izračuna, ki se zaradi sprememb v prihodnje lahko razlikujejo od dejanskih predpostavk, ki bodo veljale takrat. To se nanaša predvsem na določitev diskontne stopnje, ocene fluktuacije zaposlenih, ocene smrtnosti in ocene rasti plač. Obveze za določene zaslužke so zaradi kompleksnosti aktuarskega izračuna in dolgoročnega značaja postavke občutljive za spremembe navedenih ocen.

Predpostavke so podrobneje navedene v okviru pojasnila 6.31.

Ocena možnosti uporabe terjatev za odložene davke Skupina/Družba oblikuje odložene terjatve za davek iz naslova oblikovanja rezervacij za jubilejne nagrade in odpravnine ob upokojitvi, slabitve finančnih naložb, slabitve terjatev in davčne izgube.

Skupina/Družba na dan zaključenih izkazov preveri višino izkazanih terjatev in obveznosti za odloženi davek. Odložena terjatev za davek se pripozna v primeru verjetnega razpoložljivega prihodnjega čistega dobička, v breme katerega bo v prihodnje mogoče uporabiti odloženo terjatev. Odloženi davek se odpravi za znesek, za katerega ni verjetno, da bo zanj mogoče uveljaviti davčno olajšavo, povezano s sredstvom.

e. Spremembe računovodskih usmeritev

Skupina/Družba v letu 2016 ni spremenila računovodskih usmeritev.

3. Pomembne računovodske usmeritve Skupine

Skupina in družbe v Skupini so v teh računovodskih izkazih dosledno uporabile spodaj opredeljene računovodske usmeritve za vsa predstavljena obdobja.

Uporabljene računovodske usmeritve so enake kot pri zadnjem letnem poročanju, razen novih sprejetih standardov in pojasnil v nadaljevanju.

Novi sprejeti standardi in pojasnila, ki so stopili v veljavo s 1. 1. 2016

Dopolnitve za standarde in pojasnila, sprejeta v obdobju 2011-2013

Dopolnitve MSRP 11, Skupni aranžmaji: obračunavanje nakupa deležev

Skladno z dopolnitvami MSRP 11 mora podjetje, ki je stranka v skupnem obvladovanju, pri obračunu nakupa deleža v skupaj obvladovanem podjetju, katerega dejavnost predstavlja poslovanje, uporabiti ustrezna računovodska načela standarda MSRP 3, ki veljajo za obračunavanje poslovnih združitev. Dopolnitve dodatno pojasnjujejo, da ob nakupu dodanih deležev v istem skupaj obvladovanem podjetju podjetje svojih obstoječih deležev ne sme ponovno izmeriti, vse dokler obstaja skupno obvladovanje. Poleg tega je Odbor v obseg standarda MSRP 11 vključil izjeme, ki določajo, da dopolnitve ne veljajo v primeru, da stranke, ki so udeležene v skupnem obvladovanju (vključno s podjetjem, ki poroča), obvladuje isto matično podjetje.

Dopolnitve veljajo za obračunavanje nakupa tako prvotnih deležev v skupaj obvladovanem podjetju kakor tudi dodatnih deležev v istem skupaj obvladovanem podjetju in so jih podjetja morala uporabiti za prihodnja obdobja. Zgodnja uporaba dopolnitev je bila dovoljena.

Dopolnitve niso pomembno vplivale na izkaze Skupine/ Družbe.

Dopolnitve MRS 16 in MRS 38, Pojasnilo o sprejemljivih metodah za obračun amortizacije

S temi dopolnitvami Odbor pojasnjuje računovodska načela standardov MRS 16 in MRS 38, ki določajo, da prihodki odražajo vzorec ekonomskih koristi, ki jih podjetje ustvarja pri poslovanju (katerega del je tudi sredstvo), in ne ekonomske koristi, ki jih podjetje izkoristi z uporabo sredstva. Glede na to za obračun amortizacije opredmetenih osnovnih sredstev podjetje ne more uporabiti prihodkovne metode, lahko pa jo v zelo omejenih okoliščinah uporabi za obračun amortizacije neopredmetenih dolgoročnih sredstev.

Zgodnja uporaba dopolnitev je bila dovoljena.

Dopolnitve niso pomembno vplivale na izkaze Skupine/ Družbe, saj ta ne uporablja prihodkovne metode.

Dopolnitve MRS 16 in MRS 41, Kmetijstvo: rodovitne rastline (Bearer Plants)

Dopolnitve standardov spreminjajo zahteve pri obračunavanju bioloških sredstev, ki izpolnjujejo opredelitev rodovitnih rastlin. V skladu s temi dopolnitvami biološka sredstva, ki izpolnjujejo opredelitev rodovitnih rastlin, ne spadajo več v okvir zahtev MRS 41, temveč MRS 16. Tako mora v skladu z zahtevami MRS 16 podjetje po prvotnem pripoznanju rodovitnih rastlin te izmeriti po skupnih stroških (pred zapadlostjo) in z uporabo stroškovnega modela oziroma modela prevrednotenja (po zapadlosti).

Poleg tega dopolnitve MRS 16 in MRS 41 zahtevajo, da podjetja pridelek, ki raste na rodovitnih rastlinah, izmerijo po pošteni vrednosti, zmanjšani za stroške prodaje v skladu z določili MRS 41. Vladne subvencije za rodovitne rastline morajo podjetja obračunati v skladu z MRS 20, Obračunavanje državnih podpor in razkrivanje državne pomoči. Zgodnja uporaba dopolnitev je bila dovoljena.

Dopolnitve niso vplivale na izkaze Skupine/Družbe saj ta nima rodovitnih rastlin.

Dopolnitve MRS 27, Kapitalska metoda v ločenih računovodskih izkazih

Dopolnitve standarda MRS 27 podjetjem omogočajo, da v svojih ločenih računovodskih izkazih naložbe v odvisne družbe, skupaj obvladovana in pridružena podjetja pripoznajo po kapitalski metodi. Podjetja, ki svoje računovodske izkaze že sedaj pripravljajo v skladu z Mednarodnimi standardi računovodskega poročanja (MSRP) in želijo narediti prehod na kapitalsko metodo, morajo te dopolnitve upoštevati tudi v računovodskih izkazih predhodnega obdobja. Dopolnitev obenem pojasnjuje, da morajo podjetja pri prehodu na MSRP in uporabi kapitalske metode to metodo uporabiti z dnem prehoda na MSRP. Zgodnja uporaba dopolnitev je bila dovoljena. Dopolnitve ne vplivajo na konsolidirane računovodske izkaze skupine.

Dopolnitve niso vplivale na izkaze Družbe, saj je Družba obdržala prejšnje usmeritve in nove možnosti ni izkoristila.

Dopolnitve za standarde in pojasnila, sprejeta v obdobju 2012-2014

Dopolnitve MRS 1, Predstavljanje računovodskih izkazov: Pobuda za razkritja

Dopolnitve standarda MRS 1 pojasnjujejo obstoječe zahteve standarda in jih ne pomembno spreminjajo. Dopolnitve med drugim pojasnjujejo:

• ∙ zahteve MRS 1 v zvezi s pomembnostjo,
• ∙ da lahko podjetje posamezne postavke v izkazu poslovnega izida, izkazu vseobsegajočega donosa in izkazu finančnega položaja zanemari,
• ∙ da lahko podjetje prosto izbere vrstni red predstavitve pojasnil k računovodskim izkazom
• ∙ in da mora podjetje pripoznanje deleža pridruženega ali skupaj obvladovanega podjetja po kapitalski metodi v vseobsegajočem donosu prikazati v skupnem znesku v eni postavki in ga razporediti med postavke, ki jih

podjetje ne bo naknadno prerazvrstilo v izkaz poslovnega izida.

Poleg tega dopolnitve pojasnjujejo zahteve pri dodatni predstavitvi vmesnih zneskov v izkazu finančnega položaja, izkazu poslovnega izida ali izkazu vseobsegajočega donosa. Zgodnja uporaba dopolnitev je bila dovoljena.

Skupina/Družba je dopolnitve ustrezno upoštevala pri pripravi izkazov.

Dopolnitve MSRP 5, Nekratkoročna sredstva za prodajo in ustavljeno poslovanje: sprememba metode odsvojitve sredstev

Dopolnitev pojasnjuje, da sprememba metode odsvojitve sredstev (s prodajo ali razdelitvijo med lastnike) ne predstavlja novega načrta prodaje, temveč le nadaljevanje prvotnega načrta in tako ne pride do prekinitve izpolnjevanja zahtev MSRP 5.

Dopolnitve vsebujejo posebna navodila v zvezi s prerazvrstitvijo sredstva ali skupine sredstev za prodajo iz skupine za prodajo v skupino za razdelitev sredstva lastnikom (ali obratno), ali v primeru prenehanja računovodskega obračunavanja skupine sredstev za razdelitev lastnikom. Dopolnitve tako določajo:

• ∙ da taka prerazvrstitev sredstev ne predstavlja novega načrta prodaje ali razdelitve lastnikom, in da mora podjetje upoštevati vse zahteve v zvezi s prerazvrstitvijo, predstavitvijo in merjenjem, ki veljajo za novo metodo odsvojitve sredstev,
• ∙ in da mora podjetje sredstva, ki ne izpolnjujejo meril za pripoznanje v okviru skupine sredstev za razdelitev med lastnike (in tudi ne izpolnjujejo sodil za pripoznanje v skupini sredstev za prodajo), obravnavati enako kot sredstva, ki prenehajo izpolnjevati sodila za pripoznanje v skupini sredstev za prodajo.

Dopolnitve veljajo za prihodnja obdobja.

Dopolnitve niso vplivale na izkaze Skupine/Družbe, saj Skupina/Družba nima sredstev za prodajo in ustavljeno poslovanje.

Dopolnitve MSRP 7, Finančni instrumenti: razkritja, vezana na storitvene pogodbe, in uporaba dopolnil v ločenih računovodskih izkazih podjetja s posledičnim vplivom na dopolnitev mednarodnega računovodskega standarda MSRP 1

Dopolnitev pojasnjuje, da lahko storitvena pogodba, v kateri je določena cena storitev, predstavlja neprestano udeležbo v finančnem sredstvu. Poleg tega dopolnitev tudi pojasnjuje, da v zgoščenih medletnih računovodskih izkazih podjetij razkritja, v skladu z MSRP 7, v zvezi s pobotanjem finančnih sredstev in finančnih obveznosti niso potrebna.

Dopolnitve standarda nudijo dodatno navodilo glede razkritij, ki so potrebna v zvezi s prenosnim sredstvom, in pojasnjujejo, kdaj predstavlja storitvena pogodba neprestano udeležbo v finančnem sredstvu. 42C(c) člen MSRP 7 določa, da posreden aranžma v okviru storitvene pogodbe sam po sebi ne predstavlja neprestane udeležbe z vidika razkritij pri prenosu finančnega sredstva.

Uporaba sprememb in dopolnil mednarodnega standarda MSRP 7 pri pripravi medletnih računovodskih izkazov

Dopolnitev pojasnjuje uporabo dopolnitev in sprememb standarda MSRP 7 pri razkrivanju pobotanj finančnih sredstev in obveznosti v zgoščenih medletnih računovodskih izkazih.

Spremembe in dopolnitve mednarodnega standarda MSRP 7 je Upravni odbor za mednarodne standarde računovodskega poročanja sprejel z namenom, da bi odpravil negotovost glede tega, ali mora podjetje pri pobotanju svojih finančnih sredstev in obveznosti v svojih zgoščenih medletnih računovodskih izkazih vključiti razkritja na podlagi zahtev, ki so bile objavljene decembra 2011 in veljajo za letna obdobja z začetkom 1. januarja 2013 ali kasneje.

Spremembe in dopolnitve standarda veljajo za prihodnja obdobja v skladu z mednarodnim računovodskim standardom MRS 8, Računovodske usmeritve, spremembe računovodskih ocen in napak.

Dopolnitve niso pomembno vplivale na izkaze Skupine/ Družbe.

Dopolnitve MRS 19, Zaslužki zaposlencev: diskontna stopnja − vprašanje regionalnega trga

Dopolnitev pojasnjuje, da mora podjetje pri oceni diskontne stopnje za izračun pozaposlitvenih zaslužkov visoko kakovostne podjetniške obveznice izkazati v enaki valuti kot svoje obveznosti v zvezi z zaslužki zaposlencev. To pomeni, da mora podjetje globino trga visoko kakovostnih podjetniških obveznic oceniti na podlagi valute, v kateri je izražena obveznost. V primeru neobstoja globine trga visoko kakovostnih podjetniških obveznic v določeni valuti, mora podjetje uporabiti stopnjo donosa državnih obveznic.

Dopolnitve standarda veljajo od začetka prvega primerjalnega obdobja, ki je predstavljeno v prvih računovodskih izkazih, ki so pripravljeni na podlagi prenovljenega in dopolnjenega standarda. Vse prvotne prilagoditve mora podjetje pripoznati v zadržanem dobičku v otvoritvenem stanju tega obdobja.

Dopolnitve niso pomembno vplivale na izkaze Skupine/ Družbe, saj je vsaka posamezna družba v Skupini upoštevala postavke v lokalnih valutah.

Dopolnitve MRS 34, Medletno računovodsko poročanje: razkritje informacij »drugje v medletnem računovodskem poročilu«

Dopolnitev pojasnjuje, da mora podjetje razkritja po mednarodnem standardu MRS 34 vključiti v vsebino medletnega poročila in ne v same medletne računovodske izkaze ter v medletnih računovodskih izkazih navesti sklic na ustrezna poglavja medletnega poročila. Poleg tega mora podjetje

medletno poročilo posredovati uporabnikom na enaki podlagi in istočasno kot medletne računovodske izkaze.

Dopolnitve veljajo za prihodnja obdobja.

Dopolnitve niso pomembno vplivale na izkaze Skupine/ Družbe, saj je pri pripravi medletnih poročil navedeno že upoštevala.

Dopolnitve standardov MSRP 10, MSRP 12 in MRS 28, Naložbena podjetja: uporaba izjeme od zahtev konsolidacije

Dopolnitve pojasnjujejo vprašanja, s katerimi se podjetja srečujejo pri uporabi izjeme od konsolidacije pri naložbenih podjetjih na podlagi določil MSRP 10. Dopolnitve pojasnjujejo, da izjeme od predstavitve konsolidiranih računovodskih izkazov veljajo za matično družbo, ki je odvisna družba investicijskega podjetja, kadar investicijsko podjetje svoje deleže v vseh svojih odvisnih družbah izmeri po pošteni vrednosti.

Dopolnitve poleg tega tudi pojasnjujejo, da je v konsolidacijo vključena samo odvisna družba, ki ni obenem investicijsko podjetje in ki investicijskemu podjetju nudi podporne storitve. Vse ostale odvisne družbe investicijskega podjetja se izmerijo po pošteni vrednosti. Dopolnitve standarda MRS 28, Investicije v pridružena in skupaj obvladovana podjetja, omogočajo investitorju, da pri uporabi kapitalske metode ohrani metodo poštene vrednosti, ki jo pridružena in skupaj obvladovana podjetja investicijskega podjetja uporabijo pri merjenju svojih deležev v odvisnih družbah. Zgodnja uporaba dopolnitev je bila dovoljena.

Dopolnitve niso pomembno vplivale na izkaze Skupine/ Družbe.

a. Podlaga za konsolidiranje

Konsolidirani računovodski izkazi Skupine vključujejo računovodske izkaze obvladujoče družbe in odvisnih družb.

Poslovne združitve

Poslovne združitve se obračunavajo po prevzemni metodi na dan združitve, ki je enak datumu prevzema, oz. ko Skupina pridobi obvladovanje. Obvladovanje je možnost odločanja o finančnih in poslovnih usmeritvah družbe za pridobivanje koristi iz njenega delovanja.

Skupina vrednoti dobro ime po pošteni vrednosti prenesene kupnine, povečani za pripoznano vrednost kakršnegakoli neobvladujočega deleža v prevzeti družbi, povečano za pošteno vrednost morebitnega obstoječega deleža v kapitalu prevzete družbe (postopna združitev), zmanjšano za čisto pripoznano vrednost prevzetih sredstev in obveznosti, vrednotenih na dan prevzema. Če je presežek negativen, se učinek pripozna neposredno v izkazu poslovnega izida.

Stroški nabave, razen stroški, povezani z izdajo kapitalskih ali dolžniških instrumentov, ki nastanejo v zvezi s poslovno združitvijo, se pripoznajo, ko se pojavijo.

Možne obveznosti pri poslovnih združitvah se pripoznajo po pošteni vrednosti na dan prevzema. Če se možna obveznost razvrsti med kapital, je ni potrebno ponovno izmeriti; plačilo se obračuna znotraj kapitala. Kasnejše spremembe poštene vrednosti možne obveznosti Skupina pripozna v izkazu poslovnega izida.

Obračunavanje nakupov neobvladujočih deležev

Skupina nakupe neobvladujočih deležev, pri katerih ne prihaja do spremembe v obvladovanju družbe, obračunava kot posle z lastniki, zaradi česar se dobro ime ne pripozna. Sprememba neobvladujočih deležev temelji na sorazmernem deležu čistih sredstev odvisne družbe. Vsi presežki oz. razlika med stroški dodatne naložbe in knjigovodsko vrednostjo sredstev se pripozna v kapitalu.

Odvisne družbe

Odvisne družbe so družbe, ki jih obvladuje Skupina. Obvladovanje obstaja, ko:

• ∙ je naložbenik izpostavljen ali upravičen do spremenljivih donosov iz vpletenosti oz. podjetja, v katero naložbi,
• ∙ ima možnost vplivati na zadevni donos na podlagi svojega obvladovanja podjetja, v katero naložbi, oz. prejemnika finančne naložbe,
• ∙ obstaja povezava med močjo in donosom.

Računovodski izkazi odvisnih družb so vključeni v konsolidirane računovodske izkaze Skupine od datuma, ko se obvladovanje začne, do datuma, ko preneha. Računovodske usmeritve odvisnih družb so usklajene z usmeritvami Skupine.

Po izgubi obvladovanja Skupina odpravi pripoznanje sredstev in obveznosti odvisnega podjetja, neobvladujočih deležev ter tudi pripoznanje drugih sestavin kapitala, ki se nanašajo na odvisno podjetje. Kakršnikoli presežki ali primanjkljaji, ki se pojavijo pri izgubi obvladovanja, se pripoznajo v poslovnem izidu. Če Skupina zadrži kakšen delež v prejšnji odvisni družbi, se ta delež izmeri po pošteni vrednosti na datum, ko se obvladovanje izgubi. Kasneje se ta delež obračuna kot naložba v pridruženo družbo (obračunan po kapitalski metodi) ali kot za prodajo razpoložljivo finančno sredstvo, odvisno od stopnje obvladovanja. Spremembe deleža v lastniškem kapitalu obvladujočega podjetja v odvisnem podjetju, ki ne povzročijo izgube obvladovanja, se obračunajo kot transakcije z lastniškim kapitalom (tj. transakcije z lastniki) v okviru drugih rezerv iz dobička.

Naložbe v pridružene družbe in skupaj obvladovane družbe

Pridružene družbe so družbe, v katerih ima Skupina pomemben vpliv, ne obvladuje pa njihove finančne in poslovne usmeritve. Skupaj obvladovane družbe so družbe, katerih gospodarska delovanja so pod skupnim obvladovanjem Skupine in ki so nastale na podlagi pogodbenega sporazuma, po katerem so potrebne soglasne finančne in poslovne odločitve. Naložbe v pridružene družbe in skupaj obvladovane družbe se ob začetnem pripoznanju merijo po nabavni vrednosti, nato pa se obračunavajo po kapitalski metodi. Konsolidirani računovodski izkazi Skupine zajemajo delež Skupine v dobičkih in izgubah skupaj obvladovanih družb, izračunan po kapitalski metodi, po opravljeni uskladitvi računovodskih usmeritev, od datuma, ko se pomemben vpliv začne, do datuma, ko se konča. Če je delež Skupine v izgubah pridružene družbe ali skupaj obvladovane družbe večji od njenega deleža, se knjigovodska vrednost deleža Skupine zmanjša na nič, delež v nadaljnjih izgubah pa se preneha pripoznavati.

Posli, izvzeti iz konsolidiranih računovodskih izkazov

Pri sestavi konsolidiranih računovodskih izkazov so izločena stanja, dobički in izgube, ki izhajajo iz poslov znotraj Skupine. Nerealizirani dobički iz poslov s pridruženimi podjetji (obračunani po kapitalski metodi) se izločijo le do obsega deleža Skupine v tem podjetju. Nerealizirane izgube se izločijo na enak način kot dobički, pod pogojem, da ne obstaja dokaz o oslabitvi.

b. Prevedba tujih valut

Posli v tuji valuti

128

Posli, izraženi v tuji valuti, se preračunajo v ustrezno funkcionalno valuto družb znotraj Skupine po menjalnem tečaju na dan posla. Denarna sredstva in obveznosti, izražene v tuji valuti ob koncu poročevalskega obdobja, se preračunajo v funkcionalno valuto po takrat veljavnem menjalnem tečaju. Pozitivne ali negativne tečajne razlike so razlike med odplačno vrednostjo v funkcionalni valuti na začetku obdobja, popravljene za višino efektivnih obresti in plačil med obdobjem in odplačno vrednostjo v tuji valuti, preračunano po menjalnem tečaju na koncu obdobja. Nedenarna sredstva in obveznosti, izražene v tuji valuti in izmerjene po pošteni vrednosti, se pretvorijo v funkcionalno valuto po menjalnem tečaju na dan, ko je določena višina poštene vrednosti. Nedenarne postavke, izražene v tuji valuti in izmerjene po izvirni vrednosti, se pretvorijo v funkcionalno valuto po menjalnem tečaju na dan posla. Tečajne razlike se pripoznajo v izkazu poslovnega izida.

Računovodski izkazi družb v Skupini

Konsolidirani računovodski izkazi Skupine so predstavljeni v evrih. Postavke vsake družbe v Skupini, ki so vključene v računovodske izkaze, se za potrebe konsolidiranih računovodskih izkazov prevedejo v poročevalsko valuto, kot sledi:

• ∙ sredstva in obveznosti v vsakem predstavljenem izkazu finančnega položaja, vključno z dobrim imenom, se prevedejo po tečaju ECB na datum poročanja,
• ∙ prihodki in odhodki podjetij v tujini se preračunajo v EUR po tečajih, ki so veljali na dan preračuna.

Tečajne razlike so pripoznane v drugem vseobsegajočem donosu in izkazane v postavki tečajne razlike znotraj kapitala. Če gre za odvisne družbe v tujini, ki niso v polni lasti, se ustrezen sorazmerni delež tečajne razlike razporedi v neobvladujoči delež. Ko se družba v tujini odtuji na način, da ne obstaja več obvladovanje, pomemben vpliv ali skupno obvladovanje, se ustrezen nabrani znesek v prevedbeni rezervi prerazporedi kot poslovni izid oz. kot prihodek ali odhodek iz naslova odtujitve. Če Skupina odtuji zgolj del svojega deleža v odvisni družbi, ki vključuje podjetje v tujini, in ob tem ohrani obvladovanje, se ustrezen sorazmerni delež nabranega zneska prerazvrsti v neobvladujoči delež. Če Skupina odtuji zgolj del svoje naložbe v pridruženi družbi ali skupaj obvladovani družbi, ki vključuje podjetje v tujini, in pri tem ohrani pomemben vpliv ali skupno obvladovanje, se ustrezen sorazmerni delež nabranega zneska prerazvrsti v poslovni izid.

c. Finančni instrumenti

Finančni instrumenti vključujejo naslednje postavke:

• ∙ neizpeljana finančna sredstva,
• ∙ neizpeljane finančne obveznosti,
• ∙ izpeljani finančni instrumenti.

Oslabitev finančnih sredstev je podrobneje opisana v pojasnilu j1.

c1. Neizpeljana finančna sredstva

Neizpeljana finančna sredstva Skupine vključujejo denar in denarne ustreznike, terjatve in posojila ter naložbe. Računovodske usmeritve naložb v skupaj obvladovane družbe in naložb v pridružene družbe so prikazane v točki a.

Skupina na začetku pripozna posojila in terjatve ter vloge oz. depozite na dan njihovega nastanka. Ostala finančna sredstva so na začetku pripoznana na datum menjave, oz. ko Skupina postane stranka v pogodbenih določilih instrumenta.

Skupina odpravi pripoznanje finančnega sredstva, ko ugasnejo pogodbene pravice do denarnih tokov iz tega sredstva ali ko Skupina prenese pravice do pogodbenih denarnih tokov iz finančnega sredstva na podlagi posla, v katerem se prenesejo vsa tveganja in koristi iz lastništva finančnega sredstva.

Neizpeljani finančni instrumenti Skupine se ob začetnem pripoznanju razvrstijo v eno od naslednjih skupin: finančno sredstvo po pošteni vrednosti preko poslovnega izida, finančno sredstvo v posesti do zapadlosti, obveznosti in terjatve ter za prodajo razpoložljiva finančna sredstva. Klasifikacija je odvisna od namena, za katerega je bil instrument pridobljen.

Finančna sredstva po pošteni vrednosti preko poslovnega izida

Finančno sredstvo je razvrščeno po pošteni vrednosti preko poslovnega izida, če je v posesti za trgovanje ali če je določeno kot takšno po začetnem pripoznanju. Finančna sredstva so določena po pošteni vrednosti preko poslovnega izida pod pogojem, da je Skupina zmožna voditi ta finančna sredstva in tudi odločati o nakupih in prodajah na podlagi poštene vrednosti. Po začetnem pripoznanju se pripadajoči stroški posla pripoznajo v poslovnem izidu ob njihovem nastanku. Finančna sredstva po pošteni vrednosti preko poslovnega izida so merjena po pošteni vrednosti, znesek spremembe poštene vrednosti pa se pripozna v poslovnem izidu.

Finančna sredstva po pošteni vrednosti preko poslovnega izida Skupine zajemajo predvsem nerealizirane in ovrednotene izpeljane finančne instrumente na dan poročanja.

Za prodajo razpoložljiva finančna sredstva

Za prodajo razpoložljiva finančna sredstva so tista neizpeljana finančna sredstva, ki so označena kot razpoložljiva za prodajo ali niso uvrščena kot posojila in terjatve ali finančna sredstva po pošteni vrednosti preko poslovnega izida.

Vrednotena so po pošteni vrednosti, če je pošteno vrednost mogoče ugotoviti in se dobički ali izgube pri vrednotenju pripoznajo neposredno v vseobsegajočem donosu in izkažejo v rezervi za pošteno vrednost, razen izgub zaradi oslabitve in dobičkov ter izgub iz preračuna tečajnih razlik, dokler se za finančno sredstvo ne odpravi pripoznanje. Pri odpravi pripoznanja za prodajo razpoložljivih finančnih sredstev se nabrani dobički in izgube, izkazani v drugem vseobsegajočem donosu obdobja, prenesejo v poslovni izid.

Če poštene vrednosti ni mogoče zanesljivo izmeriti, ker je razpon ocen utemeljene poštene vrednosti pomemben in je verjetnost različnih ocen težko presoditi, Skupina finančno sredstvo meri po nabavni vrednosti. V primeru izkazovanja finančnega sredstva po nabavni vrednosti je to pojasnjeno v razkritju.

Posojila in terjatve

Posojila in terjatve so neizpeljana finančna sredstva z nespremenljivimi ali določljivimi plačili, ki ne kotirajo na delujočem trgu. Glede na zapadlost so razvrščena med kratkoročna finančna sredstva (zapadlost do 12 mesecev po datumu izkaza finančnega položaja) ali dolgoročna finančna sredstva (zapadlost nad 12 mesecev po datumu izkaza finančnega položaja). Posojila in terjatve so na začetku pripoznane po pošteni vrednosti, povečani za neposredne stroške posla. Po začetnem pripoznanju se posojila in terjatve izmerijo po odplačni vrednosti po metodi veljavne obrestne mere, zmanjšani za izgube zaradi oslabitve.

Denar in denarni ustrezniki

Denarna sredstva in njihovi ustrezniki zajemajo gotovino, bančne depozite do treh mesecev in druge kratkoročne, hitro unovčljive naložbe s prvotno dospelostjo treh mesecev ali manj.

c2. Neizpeljane finančne obveznosti

Neizpeljane finančne obveznosti Skupine zajemajo izdane dolžniške vrednostne papirje in prejeta posojila. Skupina na začetku pripozna izdane dolžniške vrednostne papirje na dan njihovega nastanka. Vse druge finančne obveznosti so na začetku pripoznane na datum trgovanja, oz. ko Skupina postane pogodbena stranka v zvezi z instrumentom. Skupina odpravi pripoznanje finančne obveznosti, če so obveze, določene v pogodbi, izpolnjene, razveljavljene ali zastarane.

Neizpeljane finančne obveznosti se na začetku izkazujejo po pošteni vrednosti, povečani za stroške, ki se neposredno pripisujejo poslu. Po začetnem pripoznanju se finančne obveznosti izmerijo po odplačni vrednosti po metodi veljavnih obresti. Glede na zapadlost so razvrščene med kratkoročne finančne obveznosti (zapadlost do 12 mesecev po datumu izkaza finančnega položaja) ali dolgoročne finančne obveznosti (zapadlost nad 12 mesecev po datumu izkaza finančnega položaja).

c3. Izpeljani finančni instrumenti

Izpeljani finančni instrumenti se na začetku pripoznajo po pošteni vrednosti. Stroški, povezani s poslom, se pripoznajo v poslovnem izidu, in sicer ob njihovem nastanku. Po začetnem pripoznanju se izpeljani finančni instrumenti merijo po pošteni vrednosti, pripadajoče spremembe pa se obravnavajo, kot je opisano v nadaljevanju.

• ∙ Ko se izpeljani finančni instrument določi kot varovanje pred tveganjem v primeru izpostavljenosti spremenljivosti denarnih tokov, ki jih je mogoče pripisati posameznemu tveganju, povezanemu s pripoznanim sredstvom ali obveznostjo ali zelo verjetnimi predvidenimi posli, ki lahko vplivajo na poslovni izid, se uspešni del sprememb v pošteni vrednosti izpeljanega finančnega instrumenta pripozna v vseobsegajočem donosu obdobja in razkrije v rezervi za varovanje pred tveganjem. Neuspešni del sprememb poštene vrednosti izpeljanega finančnega instrumenta se pripozna neposredno v poslovnem izidu. Skupina predvidoma preneha obračunavati varovanje pred tveganjem, če instrument za varovanje pred tveganjem ne zadošča več sodilom za obračunavanje varovanja pred tveganjem ali če se instrument za varovanje pred tveganjem proda, odpove ali izkoristi. Nabrani dobiček ali izguba, pripoznana v drugem vseobsegajočem donosu, ostaneta izkazana v rezervi za varovanje pred tveganjem, dokler predvideni posel ne vpliva na poslovni izid. Če predvidenega posla ni več pričakovati, se mora znesek v drugem vseobsegajočem donosu pripoznati neposredno v poslovnem izidu. V ostalih primerih se znesek, pripoznan v drugem vseobsegajočem donosu, prenese v poslovni izid v istem obdobju, v katerem pred tveganjem varovana postavka vpliva na poslovni izid.
• ∙ Učinki drugih izpeljanih finančnih instrumentov, ki niso opredeljeni kot varovanje pred tveganjem v primeru izpostavljenosti spremenljivosti denarnih tokov oz. jih ni mogoče pripisati posameznemu tveganju, povezanemu s pripoznanim sredstvom ali obveznostjo, se pripoznajo v poslovnem izidu.

Skupina uporablja naslednje izpeljane finančne instrumente:

Rokovni (terminski) posli

Skupina opravlja nakupe naftnih derivatov v ameriških dolarjih, prodaja pa večinoma v evrih. Zaradi nakupa in prodaje v različnih valutah prihaja do neusklajenosti med nabavnimi in prodajnimi cenami, kar Skupina usklajuje z rokovnimi (terminskimi) posli.

Pri rokovnih (terminskih) poslih se poštena vrednost odprtih poslov na dan izkaza finančnega položaja določi na podlagi javno dostopnih podatkov o vrednostih rokovnih poslov na organiziranem trgu na dan poročanja za vse odprte posle. Dobički in izgube se pripoznajo v poslovnem izidu, med drugimi finančnimi prihodki in odhodki.

Blagovne zamenjave

130

Pri nabavi in prodaji naftnih proizvodov in električne energije prihaja do neusklajenosti med nabavnimi in prodajnimi cenami, kar Skupina varuje z blagovnimi zamenjavami.

Pri blagovnih zamenjavah se poštena vrednost odprtih zamenjav na dan izkaza finančnega položaja določi s pomočjo javno objavljenih podatkov ustreznih institucij o vrednostih blagovnih zamenjav na trgu na dan izkaza finančnega položaja. Dobički in izgube se pripoznajo v poslovnem izidu, med drugimi finančnimi prihodki in odhodki.

Zamenjave obrestnih mer in obrestne ovratnice

Pri obrestnih merah prejetih posojil obstaja tveganje spremembe obrestnih mer, kar Skupina varuje z zamenjavo obrestnih mer in obrestnimi ovratnicami. Pri zamenjavah obrestnih mer in obrestnih ovratnicah se poštena vrednost odprtih zamenjav na dan izkaza finančnega položaja vrednoti z diskontiranjem prihodnjih denarnih tokov iz naslova spremenljive obrestne mere (prejem obresti iz zamenjave) in iz naslova nespremenljive obrestne mere (plačilo obresti iz zamenjave). Kadar je zamenjava obrestnih mer opredeljena kot instrument za varovanje pred spremenljivostjo denarnih tokov pripoznanih sredstev ali obveznosti ali predvidenega posla, se del dobička ali izgube iz instrumenta, ki je opredeljen kot uspešno varovanje pred tveganjem, pripozna neposredno v vseobsegajočem donosu. Dobički in izgube iz instrumenta, ki je opredeljen kot neuspešen, se pripoznajo v poslovnem izidu, med drugimi finančnimi prihodki in odhodki.

c4. Blagovne rokovne pogodbe

V skladu z MRS 39 se določene pogodbe o nakupu ali prodaji električne energije lahko obravnavajo kot finančni instrument in jih je potrebno obračunati in pripoznati v skladu s tem standardom.

Skupina dolgoročne pogodbe o nakupu ali prodaji električne energije sklepa in jih poseduje za potrebe prejema ali izročitve nefinančnega sredstva v skladu s pričakovanim nakupom, prodajo ali uporabo, zato jih ni potrebno evidentirati po pošteni vrednosti v skladu s standardom MRS 39 (izjema po MRS 39).

Za ugotovitev, ali podjetje deluje na naveden način, je potrebna presoja relevantnih dejstev in okoliščin. Glavni indikatorji, ki jih je pri tej presoji potrebno upoštevati, so naslednji:

• ∙ Kakšen je namen nakupa ali prodaje električne energije?
• ∙ Ali se zgodi fizična dobava pri teh pogodbah?
• ∙ Kdo so glavni kupci oziroma nasprotne stranke pogodbe?
• ∙ Kako družba upravlja poslovanje z električno energijo?

Na podlagi tega Skupina obravnava dolgoročne pogodbe o nakupu ali prodaji električne energije kot del običajnega poslovanja z električno energijo in zato ne spadajo v okvir standarda MRS 39.

d. Kapital Vpoklicani kapital

Vpoklicani kapital obvladujoče družbe Petrol d.d., Ljubljana, se pojavlja kot delniški kapital, ki je nominalno opredeljen v statutu družbe, registriran na sodišču in so ga vplačali njegovi lastniki. Dividende za navadne delnice se pripoznajo kot obveznosti v obdobju, v katerem so bile odobrene na skupščini.

Zakonske rezerve

Zakonske rezerve so zneski, ki so namensko zadržani iz dobička iz predhodnih let, predvsem za poravnavo potencialnih prihodnjih izgub. Ob nastanku jih pripozna organ, odgovoren za pripravo letnega poročila, ali sklep zadevnega organa.

Rezerve za pošteno vrednost vsebujejo učinke vrednotenja za prodajo razpoložljivih finančnih sredstev po pošteni vrednosti ter aktuarske dobičke in izgube, vezane na rezervacije za pozaposlitvene in druge dolgoročne zaslužke zaposlencev.

Rezerve za varovanje pred tveganjem vsebujejo učinek spremembe poštene vrednosti izpeljanih finančnih instrumentov, ki so bili opredeljeni kot uspešni pri varovanju pred tveganjem v primeru izpostavljenosti spremenljivosti denarnih tokov.

Rezerve za lastne delnice

Če matična družba oziroma njene odvisne družbe kupijo lastniški delež v matični družbi, se plačani znesek, vključno s transakcijskimi stroški brez davka, odšteje od celotnega kapitala kot lastne delnice, vse dokler se te delnice ne umaknejo, ponovno izdajo ali prodajo. Če se lastne delnice pozneje odprodajo ali ponovno izdajo, se vsa prejeta plačila brez transakcijskih stroškov in povezanih davčnih učinkov vključijo v kapitalske rezerve.

e. Neopredmetena sredstva Dobro ime

Dobro ime nastane v Skupini ob poslovnih združitvah. V zvezi z merjenjem dobrega imena ob začetnem pripoznanju glej točko a.

Dobro ime je izkazano po nabavni vrednosti, zmanjšani za morebitno nabrano izgubo zaradi oslabitve. V primeru naložb, obračunanih po kapitalski metodi, se knjigovodska vrednost dobrega imena vključi v knjigovodsko vrednost naložbe, izguba zaradi oslabitve naložbe pa se ne pripiše nobenemu sredstvu, niti dobremu imenu, ki tvori del knjigovodske vrednosti naložbe, obračunane po kapitalski metodi.

Pravica do uporabe infrastrukture koncesijske dejavnosti

Skupina pripozna neopredmeteno dolgoročno sredstvo, ki izhaja iz sporazuma o koncesijskih storitvah, ko je upravičena zaračunati uporabo koncesijske infrastrukture. Neopredmeteno dolgoročno sredstvo, prejeto kot plačilo za storitve gradnje ali nadgradnje v okviru sporazuma o koncesijskih storitvah, se ob začetnem pripoznanju izmeri po pošteni vrednosti. Po začetnem pripoznanju se neopredmeteno dolgoročno sredstvo meri po nabavni vrednosti, zmanjšani za amortizacijski popravek in morebitno nabrano izgubo zaradi oslabitve. Življenjska doba pravice je vezana na trajanje koncesijske pogodbe.

Razvoj programskih rešitev

Razvoj programskih rešitev vključuje oblikovanje in izdelavo novih ali bistveno boljših programskih aplikacij. Skupina usredstvi stroške razvoja programskih rešitev, če so izpolnjeni naslednji pogoji: stroške je mogoče zanesljivo izmeriti, razvoj programske rešitve je strokovno in poslovno izvedljiv, obstaja možnost prihodnjih gospodarskih koristi, Skupina razpolaga z ustreznimi viri za dokončanje razvijanja in ima namen programsko rešitev uporabiti. Usredstveni stroški razvoja programskih rešitev zajemajo neposredne stroške dela in druge stroške, ki jih je mogoče neposredno pripisati usposobitvi sredstva za nameravano uporabo.

Ostala neopredmetena sredstva

Ostala neopredmetena osnovna sredstva z omejeno dobo koristnosti so izkazana po nabavni vrednosti, zmanjšani za nabrano amortizacijo in nabrane izgube iz oslabitev. Nabavna vrednost vključuje stroške, ki se lahko neposredno pripišejo pridobitvi posameznega osnovnega sredstva. Stroški izposojanja, ki se lahko pripišejo neposredno nakupu ali izdelavi sredstva v pripravi, se pripoznajo kot del nabavne vrednosti takega sredstva. Za poznejše merjenje neopredmetenih osnovnih sredstev se uporablja model nabavne vrednosti. Poleg dobrega imena in pravic, ki izhajajo iz koncesij za izgradnjo plinskega omrežja in distribucijo zemeljskega plina in so opisane v nadaljevanju, sestavlja skupino neopredmetenih osnovnih sredstev Skupine predvsem programska oprema. Razen dobrega imena Skupina nima neopredmetenih sredstev z nedoločljivo dobo koristnosti.

Poznejši izdatki

Poznejši izdatki v zvezi z neopredmetenim sredstvom se pripoznajo v knjigovodski vrednosti tega sredstva, če je verjetno, da bodo prihodnje gospodarske koristi, povezane z delom tega sredstva, pritekale v Skupino, in če je nabavno vrednost mogoče zanesljivo izmeriti. Vsi drugi izdatki so pripoznani v poslovnem izidu kot stroški, takoj ko nastanejo.

Amortizacija

Amortizacija se obračuna po metodi enakomernega časovnega amortiziranja ob upoštevanju dobe koristnosti neopredmetenega osnovnega sredstva. Amortizacija se začne obračunavati, ko je sredstvo na razpolago za uporabo.

Ocenjene dobe koristnosti za tekoče in primerljivo leto so naslednje:

(v %)	2016	2015
Pravica do uporabe infrastrukture koncesijske dejavnosti	2,00–20,00 %	2,00–20,00 %
Računalniška programska oprema	10,00–33,33 %	10,00–33,33 %

Amortizacijske metode, dobe koristnosti in preostale vrednosti se preverijo ob koncu vsakega poslovnega leta in po potrebi prilagodijo.

Oslabitev sredstev je podrobneje opisana v točki j2.

f. Opredmetena osnovna sredstva

Opredmetena osnovna sredstva so izkazana po nabavni vrednosti, zmanjšani za nabrano amortizacijo in nabrane izgube iz oslabitev, razen zemljišč, ki se prikažejo po nabavni vrednosti, zmanjšani za nabrane izgube iz oslabitev. Nabavna vrednost vključuje stroške, ki se lahko neposredno pripišejo pridobitvi posameznega osnovnega sredstva. Deli opredmetenih osnovnih sredstev, ki imajo različne dobe koristnosti, se obračunavajo kot posamezna opredmetena osnovna sredstva. Stroški izposojanja, ki se lahko pripišejo neposredno nakupu, gradnji ali proizvodnji sredstva v pripravi, se pripoznajo kot del nabavne vrednosti takega sredstva. Za poznejše merjenje opredmetenih osnovnih sredstev se uporablja model nabavne vrednosti.

Poznejši izdatki

Poznejši izdatki v zvezi z opredmetenim osnovnim sredstvom se pripoznajo v knjigovodski vrednosti tega sredstva, če je verjetno, da bodo prihodnje gospodarske koristi, povezane z delom tega sredstva, pritekale v Skupino, in če je nabavno vrednost mogoče zanesljivo izmeriti. Vsi drugi izdatki (npr. tekoče vzdrževanje) so pripoznani v poslovnem izidu kot stroški, takoj ko nastanejo.

Amortizacija

Amortizacija se obračuna po metodi enakomernega časovnega amortiziranja ob upoštevanju dobe koristnosti vsakega posameznega (sestavnega) dela opredmetenega osnovnega sredstva. Najeta sredstva se amortizirajo ob upoštevanju trajanja najema in dobe koristnosti. Zemljišča se ne amortizirajo. Amortizacija se začne obračunavati, ko je sredstvo na razpolago za uporabo. Nedokončane gradnje se ne amortizirajo.

Ocenjene dobe koristnosti za tekoče in primerljivo obdobje so naslednje:

(v %)	2016	2015
Gradbeni objekti:
Objekti na bencinskih servisih	2,50–10,00 %	2,50–10,00 %
Nadzemni in podzemni rezervoarji	2,85–50,00 %	2,85–50,00 %
Cestišča s spodnjo ureditvijo na bencinskih servisih	5,00–14,30 %	5,00–14,30 %
Druge zgradbe	1,43–50,00 %	1,43–50,00 %
Oprema:
Strojna in elektronska oprema za vzdrževanje druge opreme	10,00–25,00 %	10,00–25,00 %
Oprema plinskih postaj	3,33–20,00 %	3,33–20,00 %
Črpalni agregati na bencinskih servisih	5,00–25,00 %	5,00–25,00 %
Motorna vozila	10,00–25,00 %	10,00–25,00 %
Tovorni vozovi, vagonske cisterne	25,00 %	25,00 %
Računalniška strojna oprema	15,00–25,00 %	15,00–25,00 %
Pisarniška oprema, pohištvo	6,70–16,10 %	6,70–16,10 %
Drobni inventar:	33,33 %	33,33 %
Osnovna sredstva za ekologijo:	4,00–25,00 %	4,00–25,00 %

Preostale vrednosti in dobe koristnosti sredstva se letno pregledajo, in če je treba, popravijo.

Dobički in izgube pri prodaji ali izločitvi se določijo tako, da se prihodki od prodaje primerjajo s knjigovodsko vrednostjo. Dobički in izgube pri prodaji so vključeni v izkaz poslovnega izida. Opredmetena osnovna sredstva, ki so na voljo za prodajo, se prikažejo ločeno od drugih sredstev. Zanje se v letu prodaje amortizacija ne obračuna.

Oslabitev sredstev je podrobneje opisana v točki j2.

Ekološka sredstva

132

Ločeno se vodijo in izkazujejo ekološka opredmetena osnovna sredstva, ki so bila pridobljena v skladu s programom oblikovanja in črpanja za ta namen oblikovanih odloženih prihodkov za ekološko sanacijo. Podrobneje so odloženi prihodki za ekološka sredstva predstavljeni pod točko l.

g. Naložbene nepremičnine

Naložbene nepremičnine so nepremičnine, ki so v lasti Skupine zato, da bi prinašale najemnino ali povečevale vrednost dolgoročne naložbe ali oboje. Naložbene nepremičnine so izkazane po nabavni vrednosti, zmanjšani za nabrano amortizacijo in nabrane izgube iz oslabitev. Naložbene nepremičnine se merijo po modelu nabavne vrednosti. Metoda amortizacije in amortizacijske stopnje so enake kot pri drugih opredmetenih sredstvih. Oslabitev sredstev je podrobneje opisana v točki j2.

h. Sredstva, prejeta in dana v najem

Najem je razvrščen kot finančni najem, če se s pogoji najema pomembna tveganja in koristi lastništva prenesejo na najemnika. Drugi najemi se obravnavajo kot poslovni najemi, pri katerih se najeta sredstva (najem sredstev) ali dolgoročne finančne terjatve (sredstva, dana v najem) ne pripoznajo v izkazu finančnega položaja Skupine.

Finančni najem

∙ Skupina kot najemodajalec

Zneski, ki jih dolgujejo najemniki po finančnem najemu, se vodijo kot terjatve v znesku naložbe, dane v najem. Prihodki iz finančnega najema so razporejeni na obračunska obdobja tako, da kažejo stalno periodično stopnjo donosa sredstva, danega v najem.

∙ Skupina kot najemojemalec

Sredstva, pridobljena s finančnim najemom, so izkazana po pošteni vrednosti ali vsoti minimalnih plačil do konca najema, in sicer po nižji od teh vrednosti, zmanjšani za nabrano amortizacijo in izgube zaradi oslabitev. Odhodki iz finančnega najema se pripoznajo skladno z metodo veljavne obrestne mere.

Poslovni najem

Najemnina iz naslova poslovnega najema se pripozna kot strošek (najeta sredstva) oz. prihodek (sredstva, dana v najem) v izkazu poslovnega izida na podlagi enakomernega časovnega razmejevanja.

i. Zaloge

Zaloge trgovskega blaga in materiala se vrednotijo po nabavni vrednosti ali čisti iztržljivi vrednosti, in sicer po manjši izmed njiju.

Nabavno vrednost sestavljajo nakupna cena, uvozne dajatve in neposredni stroški nabave. Nakupna cena je zmanjšana za dobljene popuste. Neposredni stroški nabave so prevozni stroški, stroški nakladanja, prekladanja in razkladanja, stroški prevoznega zavarovanja, stroški spremljanja blaga, stroški za storitve posredniških agencij in podobni stroški do prvega skladišča, kolikor bremenijo kupca, ter nevračljive dajatve (trošarine). Popusti pri nakupni ceni obsegajo tako tiste, ki so navedeni na računu, kot tiste, ki so dobljeni pozneje in se nanašajo na posamezno nabavo.

Čista iztržljiva vrednost je ocenjena prodajna cena, dosežena v rednem poslovanju, zmanjšana za ocenjene stroške dokončanja in ocenjene stroške prodaje. Na dan izkaza finančnega položaja Skupina preveri čisto iztržljivo vrednost zalog. Če je nižja od knjigovodske vrednosti zalog, se opravi slabitev zalog. Odpisi poškodovanih, pretečenih, neuporabnih zalog se opravljajo redno med letom po posameznih postavkah.

Metoda vrednotenja porabe zalog je metoda zaporednih cen (FIFO). Metoda FIFO predpostavlja, da se tisto blago v zalogi, ki je bilo kupljeno ali proizvedeno prvo, tudi prvo proda.

j. Oslabitev sredstev

j1. Finančna sredstva

Za finančno sredstvo se šteje, da je oslabljeno, če obstajajo objektivni dokazi, iz katerih je razvidno, da je zaradi enega ali več dogodkov prišlo do zmanjšanja pričakovanih prihodnjih denarnih tokov iz naslova tega sredstva, in ki se dajo zanesljivo izmeriti.

Objektivni dokazi o oslabitvi finančnih sredstev so lahko naslednji: neizpolnitev ali kršitev s strani dolžnika; prestrukturiranje zneska, ki so ga drugi dolžni Skupini, če se ta strinja; znaki, da bo dolžnik šel v stečaj; izginotje delujočega trga za tovrstni instrument. V primeru naložbe v lastniške vrednostne papirje je objektiven dokaz o oslabitvi pomembno ali dolgotrajno znižanje poštene vrednosti pod nabavno vrednost.

Oslabitev terjatev in danih posojil

Skupina oceni dokaze o oslabitvi terjatev posebej ali skupno. Vse pomembne terjatve se posamezno izmerijo za namen posebne oslabitve. Če se oceni, da knjigovodska vrednost terjatve presega njeno pošteno, to je udenarljivo vrednost, se terjatev slabi. Terjatve, za katere se domneva, da ne bodo poravnane v rednem roku oziroma v celotnem znesku, se štejejo kot dvomljive, v primeru, da se je začel sodni postopek, pa kot sporne terjatve.

Oslabljenost terjatev, ki same zase niso pomembne, se oceni skupno, in sicer tako, da se terjatve vključijo v skupino s podobnimi značilnostmi tveganja. Skupina oblikuje skupine terjatev na podlagi zapadlosti terjatev. Pri oceni skupne oslabitve Skupina uporablja pretekli razvoj verjetnosti neizpolnitve, čas povrnitve in znesek nastale izgube, ki je popravljen za oceno uprave o tem, ali so dejanske izgube zaradi tekočih gospodarskih in kreditnih pogojev lahko večje ali manjše od izgub, kot jih predvideva pretekli razvoj.

ZGD v členitvi izkaza poslovnega izida opredeljuje oblikovanje, odpravo popravkov in izterjane odpisane terjatve kot poslovne prihodke oziroma poslovne odhodke. Skupina ocenjuje, da je opredelitev teh kot finančnih prihodkov oziroma finančnih odhodkov ustreznejša, saj so poslovne terjatve opredeljene kot neizpeljana finančna sredstva.

Skupina oceni dokaze o oslabitvi posojil posebej za vsako pomembno posojilo.

Izguba zaradi oslabitve v zvezi s finančnim sredstvom, izkazanim po odplačni vrednosti, se izračuna kot razlika med neodpisano vrednostjo sredstva in pričakovanimi prihodnjimi denarnimi tokovi, razobrestenimi po obrestni meri, veljavni ob sklenitvi posla. Izgube se pripoznajo v poslovnem izidu. Ko se zaradi poznejših dogodkov znesek izgube zaradi oslabitve zmanjša, se to zmanjšanje izgube zaradi oslabitve odpravi preko poslovnega izida.

Oslabitev za prodajo razpoložljivih finančnih sredstev

Odhodki zaradi oslabitev za prodajo razpoložljivih finančnih sredstev se pripoznajo tako, da se morebitna nabrana izguba, ki je predhodno pripoznana v drugem vseobsegajočem donosu obdobja in izkazana v rezervi za pošteno vrednost, prenese v poslovni izid. Poznejši porast v pošteni vrednosti oslabljenega lastniškega vrednostnega papirja, ki je na razpolago za prodajo, se pripozna v drugem vseobsegajočem donosu obdobja oz. v rezervi za pošteno vrednost.

j2. Nefinančna sredstva

Skupina ob vsakem datumu poročanja preveri knjigovodsko vrednost pomembnih nefinančnih sredstev z namenom, da ugotovi, ali so prisotni znaki oslabitve. Če takšni znaki obstajajo, se oceni nadomestljiva vrednost sredstva.

Nadomestljiva vrednost sredstva ali denar ustvarjajoče enote je vrednost pri uporabi ali poštena vrednost, zmanjšana za stroške prodaje, in sicer tista, ki je višja. Pri določanju vrednosti sredstva pri uporabi se pričakovani prihodnji denarni tokovi diskontirajo na njihovo sedanjo vrednost z uporabo diskontne mere pred obdavčitvijo, ki odraža sprotne tržne ocene časovne vrednosti denarja in tveganja, ki so značilna za sredstvo. Za namen preizkusa oslabitve se sredstva, ki jih ni mogoče preizkusiti posamično, uvrstijo v najmanjšo možno skupino sredstev, ki ustvarjajo denarne tokove iz nadaljnje uporabe in ki so pretežno neodvisna od prejemkov drugih sredstev ali skupin sredstev (denar ustvarjajoča enota).

Oslabitev sredstva ali denar ustvarjajoče enote se pripozna v primeru, ko njena knjigovodska vrednost presega njeno nadomestljivo vrednost. Oslabitev se izkaže v izkazu poslovnega izida. Izguba, ki se pri denar ustvarjajoči enoti pripozna zaradi oslabitve, se razporedi tako, da se najprej zmanjša morebitna knjigovodska vrednost dobrega imena, razporejenega na denar ustvarjajočo enoto, nato pa na druga sredstva enote (skupine enot) sorazmerno s knjigovodsko vrednostjo vsakega sredstva v enoti.

Izguba zaradi oslabitve dobrega imena se ne odpravlja. V zvezi z drugimi sredstvi pa Skupina izgube zaradi oslabitve v preteklih obdobjih ob koncu poročevalskega obdobja ovrednoti in tako ugotovi, če je prišlo do zmanjšanja izgube ali ta celo več ne obstaja. Izguba zaradi oslabitve se odpravi, če je prišlo do spremembe ocen, na podlagi katerih Skupina določi nadomestljivo vrednost sredstva. Izguba zaradi oslabitve sredstva se odpravi do višine, do katere povečana knjigovodska vrednost sredstva ne preseže knjigovodske vrednosti, ki bi bila ugotovljena po odštetju amortizacijskega odpisa, če pri sredstvu v prejšnjih letih ne bi bila pripoznana izguba zaradi oslabitve.

Dobro ime, ki tvori del knjigovodske vrednosti naložbe v pridruženo družbo ali skupaj obvladovano družbo v skladu s kapitalsko metodo, se ne pripozna ločeno in se zato ne preizkusi ločeno za oslabitev. Namesto tega se celoten znesek naložbe v pridruženo podjetje preizkusi za oslabitev kot eno samo sredstvo, ko obstaja objektiven dokaz, da lahko naložbo v pridruženo družbo oslabimo.

k. Rezervacije

Rezervacije se pripoznajo, če ima Skupina zaradi preteklega dogodka pravne ali posredne obveze, ki jih je mogoče zanesljivo oceniti, in je verjetno, da bo pri poravnavi obveze potreben odtok dejavnikov, ki omogočajo gospodarske koristi.

Med pomembnimi rezervacijami so:

Rezervacije za pozaposlitvene in druge dolgoročne zaslužke zaposlencev

Skupina je v skladu z zakonskimi predpisi, kolektivno pogodbo in internim pravilnikom zavezana k izplačilu jubilejnih nagrad zaposlencem ter odpravnin ob njihovi upokojitvi, za kar so oblikovane dolgoročne rezervacije. Druge obveznosti iz pozaposlitvenih zaslužkov zaposlencev ne obstajajo.

Rezervacije so oblikovane v višini ocenjenih prihodnjih izplačil za odpravnine in jubilejne nagrade, diskontirane na konec poročevalskega obdobja. Izračun je narejen za vsakega zaposlenega tako, da upošteva stroške odpravnin ob upokojitvi in stroške vseh pričakovanih jubilejnih nagrad do upokojitve. Izračun z uporabo projicirane enote pripravi pooblaščeni aktuar. Plačila za odpravnine ob upokojitvi in izplačila jubilejnih nagrad zmanjšujejo oblikovane rezervacije.

V izkazu poslovnega izida se pripoznajo stroški dela in stroški obresti, preračun pozaposlitvenih zaslužkov oziroma nerealiziranih aktuarskih dobičkov ali izgub iz naslova odpravnin pa v drugem vseobsegajočem donosu kapitala.

Rezervacije za pozaposlitvene in druge dolgoročne zaslužke zaposlenih pri upravljavcih bencinskih servisov

Iz pogodb o poslovnem sodelovanju, ki so jih posamezne družbe v Skupini sklenile z upravljavci bencinskih servisov, izhaja, da so pravice zaposlenih pri upravljavcih bencinskih servisov do jubilejnih nagrad in odpravnin ob upokojitvi izenačene s pravicami zaposlenih pri družbah v Skupini. Pogodbena zaveza družb v Skupini, da povrnejo stroške opisanih pravic upravljavcem bencinskih servisov, je osnova za pripoznanje dolgoročnih rezervacij. Rezervacije so oblikovane v višini ocenjenih prihodnjih izplačil za odpravnine in jubilejne nagrade, diskontirane na konec poročevalskega obdobja. Izračun je narejen za vsakega zaposlenega pri upravljavcu bencinskega servisa tako, da upošteva stroške odpravnin ob upokojitvi in stroške vseh pričakovanih jubilejnih nagrad do upokojitve. Izračun z uporabo projicirane enote pripravi pooblaščeni aktuar. Povračila stroškov za odpravnine ob upokojitvi in izplačila jubilejnih nagrad zmanjšujejo oblikovane rezervacije.

V izkazu poslovnega izida se pripoznajo stroški dela in stroški obresti, preračun pozaposlitvenih zaslužkov oziroma nerealiziranih aktuarskih dobičkov ali izgub iz naslova odpravnin pa v drugem vseobsegajočem donosu kapitala.

l. Dolgoročno razmejeni prihodki

Državne in druge subvencije, prejete za kritje stroškov, so pripoznane dosledno kot prihodki v obdobjih, v katerih nastajajo zadevni stroški, ki naj bi jih subvencije nadomestile. Ostali prihodki se pripoznajo, ko upravičeno pričakujemo, da bodo vodili do prejemkov.

Dolgoročno razmejeni prihodki

Dolgoročno razmejeni prihodki predstavljajo razmejene prihodke iz naslova odobrenih sredstev za ekološko sanacijo bencinskih servisov, avtocistern in skladišč. Ekološka sredstva, prikazana med opredmetenimi sredstvi Skupine, so bila odobrena z odločbo Ministrstva za okolje in prostor v okviru lastninskega preoblikovanja družbe Petrol d.d., Ljubljana, in so bila kot taka prikazana v otvoritvenih izkazih družbe Petrol d.d., Ljubljana, na dan 1. 1. 1993, pripravljenih v skladu s predpisi o lastninskem preoblikovanju podjetij. Razmejeni prihodki se prenašajo med prihodke sorazmerno z obračunano amortizacijo ekoloških osnovnih sredstev. Del razmejenih prihodkov, ki zapade v obdobju, krajšem od 12 mesecev, se prestavi med kratkoročno odložene prihodke.

m. Pripoznavanje prihodkov

Prihodki iz prodaje se pripoznajo po pošteni vrednosti prejetega poplačila ali terjatve iz tega naslova, in sicer zmanjšani za vračila in popuste, rabate in količinske popuste. Prihodki se izkažejo, ko je kupec prevzel vse pomembne oblike tveganja in koristi, povezanih z lastništvom sredstva, ko obstaja gotovost glede poplačljivosti terjatev in z njim povezanih stroškov ali možnosti vračila blaga in ko Skupina preneha odločati o prodanem blagu.

Prihodki se pripoznajo, kot sledi:

Prodaja blaga

Prodaja blaga se pripozna, ko Skupina stranki dostavi blago; stranka je blago sprejela, izterljivost povezanih terjatev pa je razumno zagotovljena.

V primeru, da dajatve, plačane ob nakupu blaga ali storitev, niso nadomestljive, se pripoznajo kot del nabavne vrednosti blaga in so posledično zaračunane ob prodaji. Prihodki od prodaje tako vključujejo tudi ob prodaji zaračunane zneske trošarin, ki se hkrati izkazujejo tudi v nabavni vrednosti prodanega blaga.

Prodaja storitev

Prodaja storitev se pripozna v obračunskem obdobju, v katerem se opravijo storitve, glede na zaključek posla, ocenjenega na podlagi dejansko opravljene storitve kot sorazmernega dela celotnih storitev, ki se opravijo.

V primeru dolgoročnih projektov pri pripoznavanju prihodkov iz opravljenih storitev uporabljamo metodo odstotka dokončanosti del na dan bilance stanja. Po tej metodi pripoznamo prihodke v obračunskem obdobju, v katerem so storitve opravljene.

Lojalnostna shema

Imetnikom kartice Petrol klub Skupina omogoča določene popuste pri nakupih na bencinskih servisih ali pri dobavi plina oz. elektrike, ki izhajajo iz nabranih točk iz naslova preteklih nakupov. Ker kupci lahko del teh popustov unovčijo tudi v naslednjem letu, Skupina z razmejevanjem popustov zagotavlja, da so prihodki usklajeni tudi z odhodki, ki so bili potrebni za realizacijo prihodkov.

n. Finančni prihodki in odhodki

Finančni prihodki obsegajo prihodke od obresti od finančnih sredstev, prihodke od odsvojitve za prodajo razpoložljivih finančnih sredstev, izterjane odpisane ali oslabljene terjatve, spremembe poštene vrednosti finančnih sredstev po pošteni vrednosti preko poslovnega izida, pozitivne tečajne razlike in dobičke od instrumentov za varovanje pred tveganjem, ki se pripoznajo v izkazu poslovnega izida. Prihodki iz obresti se pripoznajo ob njihovem nastanku z uporabo metode veljavne obrestne mere.

Finančni odhodki obsegajo stroške izposojanja (če se ti ne usredstvijo), negativne tečajne razlike, spremembe poštene vrednosti finančnih sredstev po pošteni vrednosti preko poslovnega izida, izgube zaradi oslabitve vrednosti finančnih sredstev, popravke vrednosti terjatev in izgube od instrumentov za varovanje pred tveganjem, ki se pripoznajo v izkazu poslovnega izida. Stroški izposojanja se v izkazu poslovnega izida pripoznajo po metodi veljavne obrestne mere.

o. Obdavčitev

Davki vključujejo obveznosti za obračunani davek in odloženi davek. Davki se izkažejo v izkazu poslovnega izida, razen v tistem delu, kjer se nanašajo na poslovne združitve

ali postavke, ki se izkazujejo neposredno v drugem vseobsegajočem donosu.

Obveznosti za odmerjeni davek temeljijo na obdavčljivem dobičku za leto. Obdavčljivi dobiček se razlikuje od čistega dobička, poročanega v izkazu poslovnega izida, ker izključuje postavke prihodkov ali odhodkov, ki so obdavčljive ali odbitne v drugih letih, in tudi postavke, ki nikoli niso obdavčljive ali odbitne. Obveznost Skupine za obračunani davek se izračuna z uporabo davčnih stopenj, ki so bile veljavne na dan poročanja.

Odloženi davek je v celoti izkazan z uporabo metode obveznosti po izkazu finančnega položaja za začasne razlike, ki nastajajo med davčnimi vrednostmi sredstev in obveznosti ter njihovimi knjigovodskimi vrednostmi v posamičnih računovodskih izkazih družb v Skupini. Odloženi davek se določi z uporabo davčnih stopenj (in zakonov), za katere se pričakuje, da bodo uporabljeni, ko se bo odložena terjatev za davek realizirala ali se bo odložena obveznost za davek poravnala.

Odložena terjatev za davek se pripozna v obsegu, za katerega obstaja verjetnost, da bo na razpolago prihodnji obdavčljivi dobiček, v breme katerega bo v prihodnje mogoče uporabiti odloženo terjatev.

Odložene terjatve za davek in odložene obveznosti za davek se pobotajo, če obstaja zakonska pravica pobotati odmerjene terjatve za davek in odmerjene obveznosti za davek od dohodka ter so odloženi davki vezani na isto obdavčljivo pravno osebo in isti davčni organ.

p. Določanje poštene vrednosti

Glede na računovodske usmeritve Skupine je v številnih primerih potrebna določitev poštene vrednosti tako nefinančnih kot tudi finančnih sredstev in obveznosti, bodisi zaradi merjenja posameznih sredstev (metoda merjenja ali poslovna združitev) bodisi zaradi dodatnih razkritij poštenih vrednosti.

Poštena vrednost je znesek, s katerim je mogoče prodati sredstvo ali zamenjati obveznost med dobro obveščenima in voljnima strankama v premišljenem poslu. Skupina pri določanju poštene vrednosti finančnih instrumentov upošteva naslednjo hierarhijo ravni določanja poštene vrednosti:

• ∙ prva raven zajema kotirane cene na delujočih trgih za enaka sredstva ali obveznosti,
• ∙ druga raven zajema vrednosti, ki niso enake kotiranim cenam v smislu prve ravni, a jih je klub temu mogoče pridobiti neposredno s trga (cene za enaka ali podobna sredstva ali obveznosti na manj aktivnih ali neaktivnih trgih) ali posredno (npr. vrednosti, ki so izpeljane iz kotiranih cen na aktivnem trgu, na podlagi obrestnih mer in krivulj donosa, implicitnih nestanovitnosti in kreditnih razponov),
• ∙ tretja raven zajema vhodne podatke za sredstvo ali obveznost, ki ne temeljijo na zaznavnih tržnih podatkih, pri tem pa morajo neopazovani podatki izražati

predpostavke, ki bi jih udeleženci na trgu uporabili pri določanju cene sredstva ali obveznosti, vključno s predpostavkami o tveganjih.

Kot osnovo za pošteno vrednost finančnih instrumentov Skupina uporablja kotirane cene. Če finančni instrument ne kotira na organiziranem trgu oz. se trg ocenjuje kot nedelujoč, Skupina za ocenitev poštene vrednosti finančnega instrumenta uporabi vhodne podatke druge in tretje ravni. Kjer so potrebna dodatna pojasnila v zvezi s predpostavkami za določitev poštenih vrednosti, so ta navedena v razčlenitvah k posameznim postavkam sredstev oziroma obveznosti Skupine.

Metode določanja poštene vrednosti posameznih skupin sredstev za potrebe merjenja ali za potrebe poročanja so opisane v nadaljevanju.

Neopredmetena sredstva

Poštena vrednost neopredmetenih sredstev temelji na metodi diskontiranih denarnih tokov, za katere se pričakuje, da bodo izhajali iz uporabe ali morebitne prodaje sredstev.

Opredmetena osnovna sredstva

Poštena vrednost opredmetenih osnovnih sredstev je njihova tržna vrednost. Tržna vrednost nepremičnin je enaka ocenjeni vrednosti, po kateri bi se lahko nepremičnina na dan cenitve in po ustreznem trženju prodala. Tržna vrednost opreme temelji na ponujeni tržni ceni podobnih predmetov.

Naložbene nepremičnine

Vrednost naložbenih nepremičnin se oceni s pomočjo skupne vrednosti pričakovanih denarnih tokov iz oddajanja nepremičnine v najem. Donos, ki odseva posebna tveganja, je vključen v izračun vrednosti nepremičnine na osnovi diskontiranih neto denarnih tokov na letni ravni.

Zaloge

Poštena vrednost zalog v poslovnih združitvah se določi na podlagi njihove pričakovane prodajne vrednosti pri rednem poslovanju, zmanjšane za ocenjene stroške prodaje.

Finančna sredstva po pošteni vrednosti preko poslovnega izida in za prodajo razpoložljiva finančna sredstva

Poštena vrednost finančnih sredstev po pošteni vrednosti preko poslovnega izida in za prodajo razpoložljivih finančnih sredstev se določa skladno s predhodno določeno hierarhijo ravni določanja poštene vrednosti finančnih instrumentov. Če poštene vrednosti ni mogoče zanesljivo izmeriti, ker je razpon ocen utemeljene poštene vrednosti pomemben in je verjetnost različnih ocen težko presoditi, Skupina finančno sredstvo meri po nabavni vrednosti.

Terjatve in dana posojila

Poštena vrednost terjatev in posojil se izračuna kot sedanja vrednost prihodnjih denarnih tokov, razobrestenih po tržni obrestni meri ob koncu poročevalskega obdobja. Ocena upošteva kreditno tveganje teh finančnih sredstev.

Neizpeljane finančne obveznosti

136

Poštena vrednost se za potrebe poročanja izračuna na podlagi sedanje vrednosti prihodnjih izplačil glavnice in obresti, diskontiranih po tržni obrestni meri ob koncu poročevalskega obdobja.

Izpeljani finančni instrumenti

• ∙ Poštena vrednost rokovnih poslov je enaka njihovi tržni ceni na dan poročanja.
• ∙ Poštena vrednost obrestne zamenjave na dan poročanja se oceni z diskontiranjem prihodnjih denarnih tokov iz naslova spremenljive obrestne mere (prejem obresti iz zamenjave) in iz naslova nespremenljive obrestne mere (plačilo obresti iz zamenjave).
• ∙ Poštena vrednost blagovnih zamenjav je enaka njihovi tržni ceni na dan poročanja.

q. Čisti dobiček na delnico

Skupina pri navadnih delnicah izkazuje osnovni dobiček na delnico in popravljeni dobiček na delnico. Osnovni dobiček na delnico se izračuna tako, da delimo dobiček oziroma izgubo, ki pripada navadnim delničarjem, s tehtanim povprečnim številom navadnih delnic v poslovnem letu. Popravljeni dobiček delnice pa se izračunava s prilagoditvijo dobička oziroma izgube, ki pripada navadnim delničarjem, in tehtanega povprečnega števila navadnih delnic v poslovnem letu za učinek vseh možnostnih navadnih delnic, ki predstavljajo zamenljive obveznice in delniške opcije za zaposlene. Ker Skupina nima zamenljivih obveznic ali delniških opcij za zaposlene, je osnovni dobiček na delnico enak popravljenemu dobičku na delnico.

r. Poslovni odseki

Poslovni odsek je sestavni del Skupine, ki opravlja poslovne dejavnosti, iz naslova katerih dobiva prihodke in s katerimi ima stroške, ki se nanašajo na transakcije z drugimi sestavnimi deli Skupine. Odseki se med seboj razlikujejo po tveganjih in donosih. Njihove rezultate redno pregleduje uprava, da lahko na njihovi podlagi sprejema odločitve o virih, ki jih je treba razporediti v določeni odsek, in ocenjuje uspešnost poslovanja Skupine.

Pri pripravljanju in predstavljanju računovodskih izkazov Skupina upošteva naslednja odseka:

• ∙ prodaja,
• ∙ energetski in okoljski sistemi.

s. Izkaz denarnih tokov

Izkaz denarnih tokov je za del, ki se nanaša na poslovanje, sestavljen po posredni metodi iz podatkov izkaza finančnega položaja na dan 31. 12. 2015 in izkaza finančnega položaja na dan 31. 12. 2016 ter iz podatkov izkaza poslovnega izida za obdobje januar–december 2016. Plačane in prejete zamudne obresti iz naslova poslovnih terjatev se razporedijo med denarne tokove iz poslovanja. Obresti od posojil ter plačane in prejete dividende se razvrstijo med denarne tokove iz financiranja.

4. Pomembne računovodske usmeritve Družbe

Družba je dosledno uporabila spodaj opredeljene računovodske usmeritve za vsa predstavljena obdobja.

a. Prevedba tujih valut

Posli, izraženi v tuji valuti, se preračunajo v ustrezno funkcionalno valuto po menjalnem tečaju na dan posla. Denarna sredstva in obveznosti, izražene v tuji valuti ob koncu poročevalskega obdobja, se preračunajo v funkcionalno valuto po takrat veljavnem menjalnem tečaju. Pozitivne ali negativne tečajne razlike so razlike med odplačno vrednostjo v funkcionalni valuti na začetku obdobja, popravljene za višino efektivnih obresti in plačil med obdobjem in odplačno vrednostjo v tuji valuti, preračunano po menjalnem tečaju na koncu obdobja. Nedenarna sredstva in obveznosti, izražene v tuji valuti in izmerjene po pošteni vrednosti, se pretvorijo v funkcionalno valuto po menjalnem tečaju na dan, ko je določena višina poštene vrednosti. Nedenarne postavke, izražene v tuji valuti in izmerjene po izvirni vrednosti, se pretvorijo v funkcionalno valuto po menjalnem tečaju na dan posla. Tečajne razlike se pripoznajo v izkazu poslovnega izida.

b. Naložbe v odvisne družbe

V računovodskih izkazih Družbe so naložbe v odvisne družbe obračunane po nabavni vrednosti. Družba pripoznava prihodke iz finančne naložbe v višini, kolikor jih dobi pri razdelitvi nabranega dobička družbe, nastalega po datumu, ko je bila finančna naložba pridobljena.

Oslabitev finančnih sredstev je podrobneje opisana v pojasnilu k1.

c. Naložbe v pridružene in skupaj obvladovane družbe

Naložbe v pridružene in skupaj obvladovane družbe Družba meri po nabavni vrednosti.

Oslabitev finančnih sredstev je podrobneje opisana v pojasnilu k1.

d. Finančni instrumenti

Finančni instrumenti vključujejo naslednje postavke:

• ∙ neizpeljana finančna sredstva,
• ∙ neizpeljane finančne obveznosti,
• ∙ izpeljani finančni instrumenti.

Oslabitev finančnih sredstev je podrobneje opisana v pojasnilu k1.

d1. Neizpeljana finančna sredstva

Neizpeljana finančna sredstva Družbe vključujejo denar in denarne ustreznike, terjatve in posojila ter naložbe. Računovodske usmeritve naložb v odvisne, skupaj obvladovane in pridružene družbe, so prikazane v točki b in c.

Družba na začetku pripozna posojila in terjatve ter vloge oz. depozite na dan njihovega nastanka. Ostala finančna sredstva so na začetku pripoznana na datum menjave, oz. ko Skupina postane stranka v pogodbenih določilih instrumenta.

Družba odpravi pripoznanje finančnega sredstva, ko ugasnejo pogodbene pravice do denarnih tokov iz tega sredstva ali ko Družba prenese pravice do pogodbenih denarnih tokov iz finančnega sredstva na podlagi posla, v katerem se prenesejo vsa tveganja in koristi iz lastništva finančnega sredstva.

Neizpeljani finančni instrumenti Družbe se ob začetnem pripoznanju razvrstijo v eno od naslednjih skupin: finančno sredstvo po pošteni vrednosti preko poslovnega izida, finančno sredstvo v posesti do zapadlosti, obveznosti in terjatve ter za prodajo razpoložljiva finančna sredstva. Klasifikacija je odvisna od namena, za katerega je bil instrument pridobljen.

Finančna sredstva po pošteni vrednosti preko poslovnega izida

Finančno sredstvo je razvrščeno po pošteni vrednosti preko poslovnega izida, če je v posesti za trgovanje ali če je določeno kot takšno po začetnem pripoznanju. Finančna sredstva so določena po pošteni vrednosti preko poslovnega izida pod pogojem, da je Družba zmožna voditi ta sredstva in tudi odločati o nakupih in prodajah na podlagi poštene vrednosti. Po začetnem pripoznanju se pripadajoči stroški posla pripoznajo v poslovnem izidu ob njihovem nastanku. Finančna sredstva po pošteni vrednosti preko poslovnega izida so merjena po pošteni vrednosti, znesek spremembe poštene vrednosti pa se pripozna v poslovnem izidu.

Finančna sredstva po pošteni vrednosti preko poslovnega izida Družbe zajemajo predvsem nerealizirane in ovrednotene izpeljane finančne instrumente na dan poročanja.

Posojila in terjatve

Posojila in terjatve so neizpeljana finančna sredstva z nespremenljivimi ali določljivimi plačili, ki ne kotirajo na delujočem trgu. Glede na zapadlost so razvrščena med kratkoročna finančna sredstva (zapadlost do 12 mesecev po datumu izkaza finančnega položaja) ali dolgoročna finančna sredstva (zapadlost nad 12 mesecev po datumu izkaza finančnega položaja). Posojila in terjatve so na začetku pripoznane po pošteni vrednosti, povečani za neposredne stroške posla. Po začetnem pripoznanju se posojila in terjatve izmerijo po odplačni vrednosti po metodi veljavne obrestne mere, zmanjšani za izgube zaradi oslabitve.

Za prodajo razpoložljiva finančna sredstva

Za prodajo razpoložljiva finančna sredstva so tista neizpeljana finančna sredstva, ki so označena kot razpoložljiva za prodajo ali niso uvrščena kot posojila in terjatve ali finančna sredstva po pošteni vrednosti preko poslovnega izida.

Vrednotena so po pošteni vrednosti, če je pošteno vrednost mogoče ugotoviti in se dobički ali izgube pri vrednotenju pripoznajo neposredno v vseobsegajočem donosu in izkažejo v rezervi za pošteno vrednost, razen izgub zaradi oslabitve in dobičkov ter izgub iz preračuna tečajnih razlik, dokler se za finančno sredstvo ne odpravi pripoznanje. Pri odpravi pripoznanja za prodajo razpoložljivih finančnih sredstev se nabrani dobički in izgube, izkazani v drugem vseobsegajočem donosu obdobja, prenesejo v poslovni izid.

Če poštene vrednosti ni mogoče zanesljivo izmeriti, ker je razpon ocen utemeljene poštene vrednosti pomemben in je verjetnost različnih ocen težko presoditi, Družba finančno sredstvo meri po nabavni vrednosti. V primeru izkazovanja finančnega sredstva po nabavni vrednosti je to pojasnjeno v razkritju.

Denar in denarni ustrezniki

Denarna sredstva in njihovi ustrezniki zajemajo gotovino, bančne depozite do treh mesecev in druge kratkoročne, hitro unovčljive naložbe s prvotno dospelostjo treh mesecev ali manj.

d2. Neizpeljane finančne obveznosti

Neizpeljane finančne obveznosti Družbe zajemajo izdane dolžniške vrednostne papirje in posojila. Družba na začetku pripozna izdane dolžniške vrednostne papirje na dan njihovega nastanka. Vse druge finančne obveznosti so na začetku pripoznane na datum trgovanja, ko Družba postane pogodbena stranka v zvezi z instrumentom. Družba odpravi pripoznanje finančne obveznosti, če so obveze, določene v pogodbi, izpolnjene, razveljavljene ali zastarane.

Neizpeljane finančne obveznosti se na začetku izkazujejo po pošteni vrednosti, povečani za stroške, ki se neposredno pripisujejo poslu. Po začetnem pripoznanju se finančne obveznosti izmerijo po odplačni vrednosti po metodi veljavnih obresti. Glede na zapadlost so razvrščene med kratkoročne finančne obveznosti (zapadlost do 12 mesecev po datumu izkaza finančnega položaja) ali dolgoročne finančne obveznosti (zapadlost nad 12 mesecev po datumu izkaza finančnega položaja).

d3. Izpeljani finančni instrumenti

Izpeljani finančni instrumenti se na začetku pripoznajo po pošteni vrednosti. Stroški, povezani s poslom, se pripoznajo v poslovnem izidu, in sicer ob njihovem nastanku. Po začetnem pripoznanju se izpeljani finančni instrumenti merijo po pošteni vrednosti, pripadajoče spremembe pa se obravnavajo, kot je opisano v nadaljevanju.

∙ Ko se izpeljani finančni instrument določi kot varovanje pred tveganjem v primeru izpostavljenosti spremenljivosti denarnih tokov, ki jih je mogoče pripisati posameznemu tveganju, povezanemu s pripoznanim sredstvom ali obveznostjo ali zelo verjetnimi predvidenimi posli, ki lahko vplivajo na poslovni izid, se uspešni del sprememb v pošteni vrednosti izpeljanega finančnega instrumenta pripozna v vseobsegajočem donosu obdobja in razkrije v rezervi za varovanje pred tveganjem. Neuspešni del sprememb poštene vrednosti izpeljanega finančnega instrumenta se pripozna neposredno v poslovnem izidu. Družba predvidoma preneha obračunavati varovanje pred tveganjem, če instrument za varovanje pred tveganjem ne zadošča več sodilom za obračunavanje varovanja pred tveganjem ali če se instrument za varovanje pred tveganjem proda, odpove ali izkoristi. Nabrani dobiček ali izguba, pripoznana v drugem vseobsegajočem donosu, ostaneta izkazana v rezervi za varovanje pred tveganjem, dokler predvideni posel ne vpliva na poslovni izid. Če predvidenega posla ni več pričakovati, se mora znesek v drugem vseobsegajočem donosu pripoznati neposredno v poslovnem izidu. V ostalih primerih se znesek, pripoznan v drugem vseobsegajočem donosu, prenese v poslovni izid v istem obdobju, v katerem pred tveganjem varovana postavka vpliva na poslovni izid.

∙ Učinki drugih izpeljanih finančnih instrumentov, ki niso opredeljeni kot varovanje pred tveganjem v primeru izpostavljenosti spremenljivosti denarnih tokov oz. jih ni mogoče pripisati posameznemu tveganju, povezanemu s pripoznanim sredstvom ali obveznostjo, se pripoznajo v poslovnem izidu.

Družba uporablja naslednje izpeljane finančne instrumente:

Rokovni (terminski) posli

138

Družba opravlja nakupe naftnih derivatov v ameriških dolarjih, prodaja pa večinoma v evrih. Zaradi nakupa in prodaje v različnih valutah prihaja do neusklajenosti med nabavnimi in prodajnimi cenami, kar Družba usklajuje z rokovnimi (terminskimi) posli.

Pri rokovnih (terminskih) poslih se poštena vrednost na dan izkaza finančnega položaja določi na podlagi javno dostopnih podatkov o vrednostih rokovnih poslov na organiziranem trgu na dan poročanja za vse odprte posle. Dobički in izgube se pripoznajo v poslovnem izidu, med drugimi finančnimi prihodki in odhodki.

Blagovne zamenjave

Pri nabavi in prodaji naftnih proizvodov in električne energije prihaja do neusklajenosti med nabavnimi in prodajnimi cenami, kar Družba varuje z blagovnimi zamenjavami.

Pri blagovnih zamenjavah se poštena vrednost odprtih zamenjav na dan izkaza finančnega položaja določi s pomočjo javno objavljenih podatkov ustreznih institucij o vrednostih blagovnih zamenjav na trgu na dan izkaza finančnega položaja. Dobički in izgube se pripoznajo v poslovnem izidu, med drugimi finančnimi prihodki in odhodki.

Zamenjave obrestnih mer in obrestne ovratnice

Pri obrestnih merah prejetih posojil obstaja tveganje spremembe obrestnih mer, kar Družba varuje z zamenjavo obrestnih mer in obrestnimi ovratnicami. Pri zamenjavah obrestnih mer in obrestnih ovratnicah se poštena vrednost odprtih zamenjav na dan izkaza finančnega položaja vrednoti z diskontiranjem prihodnjih denarnih tokov iz naslova spremenljive obrestne mere (prejem obresti iz zamenjave) in iz naslova nespremenljive obrestne mere (plačilo obresti iz zamenjave). Kadar je zamenjava obrestnih mer opredeljena kot instrument za varovanje pred spremenljivostjo denarnih tokov pripoznanih sredstev ali obveznosti ali predvidenega posla, se del dobička ali izgube iz instrumenta, ki je opredeljen kot uspešno varovanje pred tveganjem, pripozna neposredno v vseobsegajočem donosu. Dobički in izgube iz instrumenta, ki je opredeljen kot neuspešen, se pripoznajo v poslovnem izidu, med drugimi finančnimi prihodki in odhodki.

d4. Blagovne rokovne pogodbe

V skladu z MRS 39 se določene pogodbe o nakupu ali prodaji električne energije lahko obravnavajo kot finančni instrument in jih je potrebno obračunati in pripoznati v skladu s tem standardom.

Družba dolgoročne pogodbe o nakupu ali prodaji električne energije sklepa in jih poseduje za potrebe prejema ali izročitve nefinančnega sredstva v skladu s pričakovanim nakupom, prodajo ali uporabo, zato jih ni potrebno evidentirati po pošteni vrednosti v skladu s standardom MRS 39 (izjema po MRS 39).

Za ugotovitev, ali podjetje deluje na naveden način, je potrebna presoja relevantnih dejstev in okoliščin. Glavni indikatorji, ki jih je pri tej presoji potrebno upoštevati, so naslednji:

• ∙ Kakšen je namen nakupa ali prodaje električne energije?
• ∙ Ali se zgodi fizična dobava pri teh pogodbah?
• ∙ Kdo so glavni kupci oziroma nasprotne stranke pogodbe?
• ∙ Kako družba upravlja poslovanje z električno energijo?

Na podlagi tega Družba obravnava dolgoročne pogodbe o nakupu ali prodaji električne energije kot del običajnega poslovanja z električno energijo in zato ne spadajo v okvir standarda MRS 39.

e. Kapital Vpoklicani kapital

Vpoklicani kapital družbe Petrol d.d., Ljubljana, se pojavlja kot delniški kapital, ki je nominalno opredeljen v statutu družbe, registriran na sodišču in so ga vplačali njegovi lastniki. Dividende za navadne delnice se pripoznajo kot obveznosti v obdobju, v katerem so bile odobrene na skupščini.

Zakonske rezerve

Zakonske rezerve so zneski, ki so namensko zadržani iz dobička iz predhodnih let, predvsem za poravnavo potencialnih prihodnjih izgub.

Rezerve za pošteno vrednost vsebujejo učinke vrednotenja za prodajo razpoložljivih finančnih sredstev po pošteni vrednosti, učinek pripojitve družbe Instalacija d.o.o. v letu 2013 ter aktuarske dobičke in izgube, vezane na rezervacije za pozaposlitvene in druge dolgoročne zaslužke zaposlencev.

Rezerve za varovanje pred tveganjem vsebujejo učinek spremembe poštene vrednosti izpeljanih finančnih instrumentov, ki so bili opredeljeni kot uspešni pri varovanju pred tveganjem v primeru izpostavljenosti spremenljivosti denarnih tokov.

Rezerve za lastne delnice

Če Družba kupi lastniški delež, se plačani znesek, vključno s transakcijskimi stroški brez davka, odšteje od celotnega kapitala kot lastne delnice, vse dokler se te delnice ne umaknejo, ponovno izdajo ali prodajo. Če se lastne delnice pozneje odprodajo ali ponovno izdajo, se vsa prejeta plačila brez transakcijskih stroškov in povezanih davčnih učinkov vključijo v kapitalske rezerve.

f. Neopredmetena sredstva Dobro ime

Dobro ime nastane v Družbi ob pripojitvi odvisne družbe tako, da Družba prevzame vrednost dobrega imena, ki je iz naslova te poslovne združitve pripoznano v Skupini. Ob pripojitvi se tako ugotovi razlika med neto sredstvi pripojene družbe, povečanimi za dobro ime, pripoznano v Skupini, in med naložbo v prevzeto družbo. Tako ugotovljena razlika se pripozna v kapitalu na način, da se sestavine kapitala, ki jih Skupina v postopku konsolidacije odvisne družbe ne izloči in jih izkazuje pred poslovno združitvijo, pripozna v druge rezerve iz dobička, ostalo razliko pa med rezervami za pošteno vrednost.

Dobro ime je izkazano po nabavni vrednosti, zmanjšani za morebitno nabrano izgubo zaradi oslabitve.

Pravica do uporabe infrastrukture koncesijske dejavnosti

Družba pripozna neopredmeteno dolgoročno sredstvo, ki izhaja iz sporazuma o koncesijskih storitvah, ko je upravičena zaračunati uporabo koncesijske infrastrukture. Neopredmeteno dolgoročno sredstvo, prejeto kot plačilo za storitve gradnje ali nadgradnje v okviru sporazuma o koncesijskih storitvah, se ob začetnem pripoznanju izmeri po pošteni vrednosti. Po začetnem pripoznanju se neopredmeteno dolgoročno sredstvo meri po nabavni vrednosti, zmanjšani za amortizacijski popravek in morebitno nabrano izgubo zaradi oslabitve. Življenjska doba pravice je vezana na trajanje koncesijske pogodbe.

Razvoj programskih rešitev

Razvoj programskih rešitev vključuje oblikovanje in izdelavo novih ali bistveno boljših programskih aplikacij. Družba usredstvi stroške razvoja programskih rešitev, če so izpolnjeni naslednji pogoji: stroške je mogoče zanesljivo izmeriti, razvoj programske rešitve je strokovno in poslovno izvedljiv, obstaja možnost prihodnjih gospodarskih koristi, družba razpolaga z ustreznimi viri za dokončanje razvijanja in ima namen programsko rešitev uporabiti. Usredstveni stroški razvoja programskih rešitev zajemajo neposredne stroške dela in druge stroške, ki jih je mogoče neposredno pripisati usposobitvi sredstva za nameravano uporabo.

Ostala neopredmetena sredstva

Ostala neopredmetena osnovna sredstva z omejeno dobo koristnosti so izkazana po nabavni vrednosti, zmanjšani za nabrano amortizacijo in nabrane izgube iz oslabitev. Nabavna vrednost vključuje stroške, ki se lahko neposredno pripišejo pridobitvi posameznega osnovnega sredstva. Stroški izposojanja, ki se lahko pripišejo neposredno nakupu ali izdelavi sredstva v pripravi, se pripoznajo kot del nabavne vrednosti takega sredstva. Za poznejše merjenje neopredmetenih osnovnih sredstev se uporablja model nabavne vrednosti. Poleg dobrega imena in pravic, ki izhajajo iz koncesij za izgradnjo plinskega omrežja in distribucijo zemeljskega plina in so opisane v nadaljevanju, sestavlja skupino neopredmetenih osnovnih sredstev predvsem programska oprema.

Poznejši izdatki

Poznejši izdatki v zvezi z neopredmetenim sredstvom se pripoznajo v knjigovodski vrednosti tega sredstva, če je verjetno, da bodo prihodnje gospodarske koristi, povezane z delom tega sredstva, pritekale v Družbo, in če je nabavno vrednost mogoče zanesljivo izmeriti. Vsi drugi izdatki so pripoznani v poslovnem izidu kot stroški, takoj ko nastanejo.

Amortizacija

Amortizacija se obračuna po metodi enakomernega časovnega amortiziranja ob upoštevanju dobe koristnosti neopredmetenega osnovnega sredstva. Amortizacija se začne obračunavati, ko je sredstvo na razpolago za uporabo.

Ocenjene dobe koristnosti za tekoče in primerljivo leto so naslednje:

(v %)	2016	2015
Pravica do uporabe infrastrukture koncesijske dejavnosti	2,00–20,00 %	2,00–20,00 %
Računalniška programska oprema	10,00–33,33 %	10,00–33,33 %

Amortizacijske metode, dobe koristnosti in preostale vrednosti se preverijo ob koncu vsakega poslovnega leta in po potrebi prilagodijo.

Oslabitev sredstev je podrobneje opisana v točki k2.

g. Opredmetena osnovna sredstva

Opredmetena osnovna sredstva (nepremičnine, naprave in oprema) so izkazana po nabavni vrednosti, zmanjšani za nabrano amortizacijo in nabrane izgube iz oslabitev, razen zemljišč, ki se prikažejo po nabavni vrednosti, zmanjšani za nabrane izgube iz oslabitev. Nabavna vrednost vključuje stroške, ki se lahko neposredno pripišejo pridobitvi posameznega osnovnega sredstva. Deli opredmetenih osnovnih sredstev, ki imajo različne dobe koristnosti, se obračunavajo kot posamezna opredmetena osnovna sredstva. Stroški izposojanja, ki se lahko pripišejo neposredno nakupu, gradnji ali proizvodnji sredstva v pripravi, se pripoznajo kot del nabavne vrednosti takega sredstva. Za kasnejše merjenje opredmetenih osnovnih sredstev se uporablja model nabavne vrednosti.

Poznejši izdatki

Poznejši izdatki v zvezi z opredmetenim osnovnim sredstvom se pripoznajo v knjigovodski vrednosti tega sredstva, če je verjetno, da bodo prihodnje gospodarske koristi, povezane z delom tega sredstva, pritekale v Družbo, in če je nabavno vrednost mogoče zanesljivo izmeriti. Vsi drugi izdatki (npr. tekoče vzdrževanje) so pripoznani v poslovnem izidu kot stroški, takoj ko nastanejo.

Amortizacija

140

Amortizacija se obračuna po metodi enakomernega časovnega amortiziranja ob upoštevanju dobe koristnosti vsakega posameznega (sestavnega) dela opredmetenega osnovnega sredstva. Najeta sredstva se amortizirajo ob upoštevanju trajanja najema in dobe koristnosti. Zemljišča se ne amortizirajo. Amortizacija se začne obračunavati, ko je sredstvo na razpolago za uporabo. Nedokončane gradnje se ne amortizirajo.

Ocenjene dobe koristnosti za tekoče in primerljivo obdobje so naslednje:

(v %)	2016	2015
Gradbeni objekti:
Objekti na bencinskih servisih	2,50–10,00 %	2,50–10,00 %
Nadzemni in podzemni rezervoarji	2,85–50,00 %	2,85–50,00 %
Cestišča s spodnjo ureditvijo na bencinskih servisih	5,00–14,30 %	5,00–14,30 %
Druge zgradbe	1,43–50,00 %	1,43–50,00 %
Oprema:
Strojna in elektronska oprema za vzdrževanje druge opreme	10,00–25,00 %	10,00–25,00 %
Oprema plinskih postaj	3,33–20,00 %	3,33–20,00 %
Črpalni agregati na bencinskih servisih	5,00–25,00 %	5,00–25,00 %
Motorna vozila	10,00–25,00 %	10,00–25,00 %
Tovorni vozovi, vagonske cisterne	25,00 %	25,00 %
Računalniška strojna oprema	15,00–25,00 %	15,00–25,00 %
Pisarniška oprema, pohištvo	6,70–16,10 %	6,70–16,10 %
Drobni inventar:	33,33 %	33,33 %
Osnovna sredstva za ekologijo:	4,00–25,00 %	4,00-25,00 %

Preostale vrednosti in dobe koristnosti sredstva se letno pregledajo, in če je treba, popravijo.

Dobički in izgube pri prodaji ali izločitvi se določijo tako, da se prihodki od prodaje primerjajo s knjigovodsko vrednostjo. Dobički in izgube pri prodaji so vključeni v izkaz poslovnega izida. Opredmetena osnovna sredstva, ki so na voljo za prodajo, se prikažejo ločeno od drugih sredstev. Zanje se v letu prodaje amortizacija ne obračuna.

Oslabitev sredstev je podrobneje opisana v točki k2.

Ekološka sredstva

Ločeno se vodijo in izkazujejo ekološka opredmetena osnovna sredstva, ki so bila pridobljena v skladu s programom oblikovanja in črpanja za ta namen oblikovanih odloženih prihodkov za ekološko sanacijo. Podrobneje so odloženi prihodki za ekološka sredstva predstavljeni pod točko m.

h. Naložbene nepremičnine

Naložbene nepremičnine so nepremičnine, ki so v lasti Družbe zato, da bi prinašale najemnino ali povečevale vrednost dolgoročne naložbe ali oboje. Naložbene nepremičnine so izkazane po nabavni vrednosti, zmanjšani za nabrano amortizacijo in nabrane izgube iz oslabitev. Naložbene nepremičnine se merijo po modelu nabavne vrednosti. Metoda amortizacije in amortizacijske stopnje so enake kot pri drugih opredmetenih sredstvih. Oslabitev sredstev je podrobneje opisana v točki k2.

i. Sredstva, prejeta in dana v najem

Najem je razvrščen kot finančni najem, če se s pogoji najema pomembna tveganja in koristi lastništva prenesejo na najemnika. Drugi najemi se obravnavajo kot poslovni najemi, pri katerih se najeta sredstva (najem sredstev) ali dolgoročne finančne terjatve (sredstva, dana v najem) ne pripoznajo v izkazu finančnega položaja Družbe.

Finančni najem

Družba deluje le kot najemodajalec. Zneski, ki jih dolgujejo najemniki po finančnem najemu, se vodijo kot terjatve v znesku naložbe, dane v najem. Prihodki iz finančnega najema so razporejeni na obračunska obdobja tako, da kažejo stalno periodično stopnjo donosa sredstva, danega v najem.

Poslovni najem

Najemnina iz naslova poslovnega najema se pripozna kot strošek (najeta sredstva) oz. prihodek (sredstva, dana v najem) v izkazu poslovnega izida na podlagi enakomernega časovnega razmejevanja.

j. Zaloge

Zaloge trgovskega blaga in materiala se vrednotijo po nabavni vrednosti ali čisti iztržljivi vrednosti, in sicer po manjši izmed njiju.

Nabavno vrednost sestavljajo nakupna cena, uvozne dajatve in neposredni stroški nabave. Nakupna cena je zmanjšana za dobljene popuste. Neposredni stroški nabave so prevozni stroški, stroški nakladanja, prekladanja in razkladanja, stroški prevoznega zavarovanja, stroški spremljanja blaga, stroški za storitve posredniških agencij in podobni stroški do prvega skladišča, kolikor bremenijo kupca, ter nevračljive dajatve. Popusti pri nakupni ceni obsegajo tako tiste, ki so navedeni na računu, kot tiste, ki so dobljeni pozneje in se nanašajo na posamezno nabavo.

Čista iztržljiva vrednost je ocenjena prodajna cena, dosežena v rednem poslovanju, zmanjšana za ocenjene stroške dokončanja in ocenjene stroške prodaje. Na dan izkaza finančnega položaja Družba preveri čisto iztržljivo vrednost zalog. Če je nižja od knjigovodske vrednosti zalog, se opravi slabitev zalog. Odpisi poškodovanih, pretečenih, neuporabnih zalog se opravljajo redno med letom po posameznih postavkah.

Metoda vrednotenja porabe zalog je metoda zaporednih cen (FIFO). Metoda FIFO predpostavlja, da se tisto blago v zalogi, ki je bilo kupljeno ali proizvedeno prvo, tudi prvo proda.

k. Oslabitev sredstev

k1. Finančna sredstva

Za finančno sredstvo se šteje, da je oslabljeno, če obstajajo objektivni dokazi, iz katerih je razvidno, da je zaradi enega ali več dogodkov prišlo do zmanjšanja pričakovanih prihodnjih denarnih tokov iz naslova tega sredstva, in ki se dajo zanesljivo izmeriti.

Objektivni dokazi o oslabitvi finančnih sredstev so lahko naslednji: neizpolnitev ali kršitev s strani dolžnika; prestrukturiranje zneska, ki so ga drugi dolžni Družbi, če se ta strinja; znaki, da bo dolžnik šel v stečaj; izginotje delujočega trga za tovrstni instrument. V primeru naložbe v lastniške vrednostne papirje je objektiven dokaz o oslabitvi pomembno (nad 20 odstotkov) ali dolgotrajno (nad 9 mesecev) znižanje poštene vrednosti pod nabavno vrednost.

Oslabitev terjatev in danih posojil

Družba oceni dokaze o oslabitvi terjatev posebej ali skupno. Vse pomembne terjatve se posamezno izmerijo za namen posebne oslabitve. Če se oceni, da knjigovodska vrednost terjatve presega njeno pošteno, to je udenarljivo vrednost, se terjatev slabi. Terjatve, za katere se domneva, da ne bodo poravnane v rednem roku oziroma v celotnem znesku, se štejejo kot dvomljive, v primeru, da se je začel sodni postopek, pa kot sporne terjatve.

Oslabljenost terjatev, ki same zase niso pomembne, se oceni skupno, in sicer tako, da se terjatve vključijo v skupino s podobnimi značilnostmi tveganja. Družba oblikuje skupine terjatev na podlagi zapadlosti terjatev. Pri oceni skupne slabitve Družba uporablja pretekli razvoj verjetnosti neizpolnitve, čas povrnitve in znesek nastale izgube, ki je popravljen za oceno uprave o tem, ali so dejanske izgube zaradi tekočih gospodarskih in kreditnih pogojev lahko večje ali manjše od izgub, kot jih predvideva pretekli razvoj.

ZGD v členitvi izkaza poslovnega izida opredeljuje oblikovanje, odpravo popravkov in izterjane odpisane terjatve kot poslovne prihodke oziroma poslovne odhodke. Družba ocenjuje, da je opredelitev teh kot finančnih prihodkov oziroma finančnih odhodkov ustreznejša, saj so poslovne terjatve opredeljene kot neizpeljana finančna sredstva.

Družba oceni dokaze o oslabitvi posojil posebej za vsako pomembno posojilo.

Izguba zaradi oslabitve v zvezi s finančnim sredstvom, izkazanim po odplačni vrednosti, se izračuna kot razlika med neodpisano vrednostjo sredstva in pričakovanimi prihodnjimi denarnimi tokovi, razobrestenimi po obrestni meri, veljavni ob sklenitvi posla. Izgube se pripoznajo v poslovnem izidu. Ko se zaradi poznejših dogodkov znesek izgube zaradi oslabitve zmanjša, se to zmanjšanje izgube zaradi oslabitve odpravi preko poslovnega izida.

Oslabitev za prodajo razpoložljivih finančnih sredstev

Odhodki zaradi oslabitev za prodajo razpoložljivih finančnih sredstev se pripoznajo tako, da se morebitna nabrana izguba, ki je predhodno pripoznana v drugem vseobsegajočem donosu obdobja in izkazana v rezervi za pošteno vrednost, prenese v poslovni izid. Poznejši porast v pošteni vrednosti oslabljenega lastniškega vrednostnega papirja, ki je na razpolago za prodajo, se pripozna v drugem vseobsegajočem donosu obdobja oz. v rezervi za pošteno vrednost.

Oslabitev naložb v odvisne družbe

Če je zaradi izgube odvisne družbe potrebna oslabitev naložbe, se znesek izgube zaradi oslabitve izmeri kot razlika med knjigovodsko vrednostjo naložbe in sedanjo vrednostjo pričakovanih prihodnjih denarnih tokov.

k2. Nefinančna sredstva

Družba ob vsakem datumu poročanja preveri knjigovodsko vrednost pomembnih nefinančnih sredstev z namenom, da ugotovi, ali so prisotni znaki oslabitve. Če takšni znaki obstajajo, se oceni nadomestljiva vrednost sredstva.

Nadomestljiva vrednost sredstva ali denar ustvarjajoče enote je vrednost pri uporabi ali poštena vrednost, zmanjšana za stroške prodaje, in sicer tista, ki je višja. Pri določanju vrednosti sredstva pri uporabi se pričakovani prihodnji denarni tokovi diskontirajo na njihovo sedanjo vrednost z uporabo diskontne mere pred obdavčitvijo, ki odraža sprotne tržne ocene časovne vrednosti denarja in tveganja, ki so značilna za sredstvo. Za namen preizkusa oslabitve se sredstva, ki jih ni mogoče preizkusiti posamično, uvrstijo v najmanjšo možno skupino sredstev, ki ustvarjajo denarne tokove iz nadaljnje uporabe in ki so pretežno neodvisna od prejemkov drugih sredstev ali skupin sredstev (denar ustvarjajoča enota). Oslabitev sredstva ali denar ustvarjajoče enote se pripozna v primeru, ko njegova knjigovodska vrednost presega njegovo nadomestljivo vrednost. Slabitev se izkaže v izkazu poslovnega izida.

Družba izgube zaradi oslabitve v preteklih obdobjih ob koncu poročevalskega obdobja ovrednoti in tako ugotovi, če je prišlo do zmanjšanja izgube ali ta celo več ne obstaja. Izguba zaradi oslabitve se odpravi, če je prišlo do spremembe ocen, na podlagi katerih Družba določi nadomestljivo vrednost sredstva. Izguba zaradi oslabitve sredstva se odpravi do višine, do katere povečana knjigovodska vrednost sredstva ne preseže knjigovodske vrednosti, ki bi bila ugotovljena po odštetju amortizacijskega odpisa, če pri sredstvu v prejšnjih letih ne bi bila pripoznana izguba zaradi oslabitve.

l. Rezervacije

142

Rezervacije se pripoznajo, če ima Družba zaradi preteklega dogodka pravne ali posredne obveze, ki jih je mogoče zanesljivo oceniti, in je verjetno, da bo pri poravnavi obveze potreben odtok dejavnikov, ki omogočajo gospodarske koristi.

Med pomembnimi rezervacijami so:

Rezervacije za pozaposlitvene in druge dolgoročne zaslužke zaposlencev

Družba je v skladu z zakonskimi predpisi, kolektivno pogodbo in internim pravilnikom zavezana k izplačilu jubilejnih nagrad zaposlencem ter odpravnin ob njihovi upokojitvi, za kar so oblikovane dolgoročne rezervacije. Druge obveznosti iz pozaposlitvenih zaslužkov zaposlencev ne obstajajo. Rezervacije so oblikovane v višini ocenjenih prihodnjih izplačil za odpravnine in jubilejne nagrade, diskontirane na konec poročevalskega obdobja. Izračun je narejen za vsakega zaposlenega tako, da upošteva stroške odpravnin ob upokojitvi in stroške vseh pričakovanih jubilejnih nagrad do upokojitve. Izračun z uporabo projicirane enote pripravi pooblaščeni aktuar. Plačila za odpravnine ob upokojitvi in izplačila jubilejnih nagrad zmanjšujejo oblikovane rezervacije.

V izkazu poslovnega izida se pripoznajo stroški dela in stroški obresti, preračun pozaposlitvenih zaslužkov oziroma nerealiziranih aktuarskih dobičkov ali izgub iz naslova odpravnin pa v drugem vseobsegajočem donosu kapitala.

Rezervacije za pozaposlitvene in druge dolgoročne zaslužke zaposlenih pri upravljavcih bencinskih servisov

Iz pogodb o poslovnem sodelovanju, ki jih je Družba sklenila z upravljavci bencinskih servisov, izhaja, da so pravice zaposlenih pri upravljavcih bencinskih servisov do jubilejnih nagrad in odpravnin ob upokojitvi izenačene s pravicami zaposlenih pri Družbi. Pogodbena zaveza Družbe, da povrne stroške opisanih pravic zaposlenim pri upravljavcih bencinskih servisov, je osnova za pripoznanje dolgoročnih rezervacij. Rezervacije so oblikovane v višini ocenjenih prihodnjih izplačil za odpravnine in jubilejne nagrade, diskontirane na konec poročevalskega obdobja. Izračun je narejen za vsakega zaposlenega pri upravljavcu bencinskega servisa tako, da upošteva stroške odpravnin ob upokojitvi in stroške vseh pričakovanih jubilejnih nagrad do upokojitve. Izračun z uporabo projicirane enote pripravi pooblaščeni aktuar. Povračila stroškov za odpravnine ob upokojitvi in izplačila jubilejnih nagrad zmanjšujejo oblikovane rezervacije.

V izkazu poslovnega izida se pripoznajo stroški dela in stroški obresti, preračun pozaposlitvenih zaslužkov oziroma nerealiziranih aktuarskih dobičkov ali izgub iz naslova odpravnin pa v drugem vseobsegajočem donosu kapitala.

m. Dolgoročno razmejeni prihodki

Državne in druge subvencije, prejete za kritje stroškov, so pripoznane dosledno kot prihodki v obdobjih, v katerih nastajajo zadevni stroški, ki naj bi jih subvencije nadomestile. Ostali prihodki se pripoznajo, ko upravičeno pričakujemo, da bodo vodili do prejemkov.

Dolgoročno razmejeni prihodki

Dolgoročno razmejeni prihodki predstavljajo razmejene prihodke iz naslova odobrenih sredstev za ekološko sanacijo bencinskih servisov, avtocistern in skladišč. Ekološka sredstva, prikazana med opredmetenimi sredstvi Družbe, so bila odobrena z odločbo Ministrstva za okolje in prostor v okviru lastninskega preoblikovanja družbe Petrol d.d., Ljubljana, in so bila kot taka prikazana v otvoritvenih izkazih družbe Petrol d.d., Ljubljana, na dan 1. 1. 1993, pripravljenih v skladu s predpisi o lastninskem preoblikovanju podjetij. Razmejeni prihodki se prenašajo med prihodke sorazmerno z obračunano amortizacijo ekoloških osnovnih sredstev. Del razmejenih prihodkov, ki zapade v obdobju, krajšem od 12 mesecev, se prestavi med kratkoročno odložene prihodke.

n. Pripoznavanje prihodkov

Prihodki iz prodaje se pripoznajo po pošteni vrednosti prejetega poplačila ali terjatve iz tega naslova, in sicer zmanjšani za vračila in popuste, rabate in količinske popuste. Prihodki se izkažejo, ko je kupec prevzel vse pomembne oblike tveganja in koristi, povezanih z lastništvom sredstva, ko obstaja gotovost glede poplačljivosti terjatev in z njim povezanih stroškov ali možnosti vračila blaga in ko Družba preneha odločati o prodanem blagu.

Prihodki se pripoznajo, kot sledi:

Prodaja blaga

Prodaja blaga se pripozna, ko Družba stranki dostavi blago; stranka je blago sprejela, izterljivost povezanih terjatev pa je razumno zagotovljena.

V primeru, da dajatve, plačane ob nakupu blaga ali storitev, niso nadomestljive, se pripoznajo kot del nabavne vrednosti blaga in so posledično zaračunane ob prodaji. Prihodki od prodaje tako vključujejo tudi ob prodaji zaračunane zneske trošarin, ki se hkrati izkazujejo tudi v nabavni vrednosti prodanega blaga.

Prodaja storitev

Prodaja storitev se pripozna v obračunskem obdobju, v katerem se opravijo storitve, glede na zaključek posla, ocenjenega na podlagi dejansko opravljene storitve kot sorazmernega dela celotnih storitev, ki se opravijo.

Lojalnostna shema

Imetnikom kartice Petrol klub Družba omogoča določene popuste pri nakupih na bencinskih servisih ali pri dobavi plina oz. elektrike, ki izhajajo iz nabranih točk iz naslova preteklih nakupov. Ker kupci lahko del teh popustov unovčijo tudi v naslednjem letu, Družba z razmejevanjem popustov zagotavlja, da so prihodki usklajeni tudi z odhodki, ki so bili potrebni za realizacijo prihodkov.

o. Finančni prihodki in odhodki

Finančni prihodki obsegajo prihodke od obresti od finančnih sredstev, prihodke od odsvojitve za prodajo razpoložljivih finančnih sredstev, izterjane odpisane ali oslabljene terjatve, spremembe poštene vrednosti finančnih sredstev po pošteni vrednosti preko poslovnega izida, pozitivne tečajne razlike in dobičke od instrumentov za varovanje pred tveganjem, ki se pripoznajo v izkazu poslovnega izida. Prihodki iz obresti se pripoznajo ob njihovem nastanku z uporabo metode veljavne obrestne mere.

Prihodki od dividend se v izkazu poslovnega izida Družbe pripoznajo na dan, ko je uveljavljena delničarjeva pravica do plačila. Če pri pripojitvi družb poštena vrednost pripojenih neto sredstev preseže knjigovodsko vrednost naložbe v pripojeno družbo, se razlika izkaže kot finančni prihodek v obdobju pripojitve.

Finančni odhodki obsegajo stroške izposojanja (če se ti ne usredstvijo), negativne tečajne razlike, spremembe poštene vrednosti finančnih sredstev po pošteni vrednosti preko poslovnega izida, izgube zaradi oslabitve vrednosti finančnih sredstev, popravke vrednosti terjatev in izgube od instrumentov za varovanje pred tveganjem, ki se pripoznajo v izkazu poslovnega izida. Stroški izposojanja se v izkazu poslovnega izida pripoznajo po metodi veljavne obrestne mere.

p. Obdavčitev

Davki vključujejo obveznosti za obračunani davek in odloženi davek. Davki se izkažejo v izkazu poslovnega izida, razen v tistem delu, v katerem se nanašajo na poslovne združitve ali postavke, ki se izkazujejo neposredno v drugem vseobsegajočem donosu.

Obveznosti za odmerjeni davek temeljijo na obdavčljivem dobičku za leto. Obdavčljivi dobiček se razlikuje od čistega dobička, poročanega v izkazu poslovnega izida, ker izključuje postavke prihodkov ali odhodkov, ki so obdavčljive ali odbitne v drugih letih, in tudi postavke, ki nikoli niso obdavčljive ali odbitne. Obveznost Družbe za obračunani davek se izračuna z uporabo davčnih stopenj, ki so bile veljavne na dan poročanja.

Odloženi davek je v celoti izkazan z uporabo metode obveznosti po izkazu finančnega položaja za začasne razlike, ki nastajajo med davčnimi vrednostmi sredstev in obveznosti ter njihovimi knjigovodskimi vrednostmi v posamičnih računovodskih izkazih Družbe. Odloženi davek se določi z uporabo davčnih stopenj (in zakonov), za katere se pričakuje, da bodo uporabljene, ko bo odložena terjatev za davek realizirana ali bo odložena obveznost za davek poravnana.

Odložena terjatev za davek se pripozna v obsegu, za katerega obstaja verjetnost, da bo na razpolago prihodnji obdavčljivi dobiček, v breme katerega bo v prihodnje mogoče uporabiti odloženo terjatev.

Odložene terjatve za davek in odložene obveznosti za davek se pobotajo, če obstaja zakonska pravica pobotati odmerjene terjatve za davek in odmerjene obveznosti za davek od dohodka ter so odloženi davki vezani na isto obdavčljivo pravno osebo in isti davčni organ.

q. Določanje poštene vrednosti

Glede na računovodske usmeritve Družbe je v številnih primerih potrebna določitev poštene vrednosti tako nefinančnih kot tudi finančnih sredstev in obveznosti, bodisi zaradi merjenja posameznih sredstev (metoda merjenja ali poslovna združitev) bodisi zaradi dodatnih razkritij poštenih vrednosti.

Poštena vrednost je znesek, s katerim je mogoče prodati sredstvo ali zamenjati obveznost med dobro obveščenima in voljnima strankama v premišljenem poslu. Družba pri določanju poštene vrednosti finančnih instrumentov upošteva naslednjo hierarhijo ravni določanja poštene vrednosti:

• ∙ prva raven zajema kotirane cene na delujočih trgih za enaka sredstva ali obveznosti,
• ∙ druga raven zajema vrednosti, ki niso enake kotiranim cenam v smislu prve ravni, a jih je klub temu mogoče pridobiti neposredno s trga (cene za enaka ali podobna sredstva ali obveznosti na manj aktivnih ali neaktivnih trgih) ali posredno (npr. vrednosti, ki so izpeljane iz kotiranih cen na aktivnem trgu, na podlagi obrestnih mer in krivulj donosa, implicitnih nestanovitnosti in kreditnih razponov),
• ∙ tretja raven zajema vhodne podatke za sredstvo ali obveznost, ki ne temeljijo na zaznavnih tržnih podatkih, pri tem pa morajo neopazovani podatki izražati predpostavke, ki bi jih udeleženci na trgu uporabili pri določanju cene sredstva ali obveznosti, vključno s predpostavkami o tveganjih.

Kot osnovo za pošteno vrednost finančnih instrumentov Družba uporablja kotirane cene. Če finančni instrument ne kotira na organiziranem trgu oz. se trg ocenjuje kot nedelujoč, Družba za ocenitev poštene vrednosti finančnega instrumenta uporabi vhodne podatke druge in tretje ravni. Kjer so potrebna dodatna pojasnila v zvezi s predpostavkami za določitev poštenih vrednosti, so ta navedena v razčlenitvah k posameznim postavkam sredstev oziroma obveznosti Družbe.

Metode določanja poštene vrednosti posameznih skupin sredstev za potrebe merjenja ali za potrebe poročanja so opisane v nadaljevanju.

Neopredmetena sredstva

Poštena vrednost neopredmetenih sredstev temelji na metodi diskontiranih denarnih tokov, za katere se pričakuje, da bodo izhajali iz uporabe in morebitne prodaje sredstev.

Opredmetena osnovna sredstva

Poštena vrednost opredmetenih osnovnih sredstev iz poslovnih združitev je njihova tržna vrednost. Tržna vrednost nepremičnin je enaka ocenjeni vrednosti, po kateri bi se lahko nepremičnina na dan cenitve in po ustreznem trženju prodala. Tržna vrednost opreme temelji na ponujeni tržni ceni podobnih predmetov.

Naložbene nepremičnine

Vrednost naložbenih nepremičnin se oceni s pomočjo skupne vrednosti pričakovanih denarnih tokov iz oddajanja nepremičnine v najem. Donos, ki odseva posebna tveganja, je vključen v izračun vrednosti nepremičnine na osnovi diskontiranih neto denarnih tokov na letni ravni.

Zaloge

144

Poštena vrednost zalog v poslovnih združitvah se določi na podlagi njihove pričakovane prodajne vrednosti pri rednem poslovanju, zmanjšane za ocenjene stroške prodaje.

Finančna sredstva po pošteni vrednosti preko poslovnega izida in za prodajo razpoložljiva finančna sredstva

Poštena vrednost finančnih sredstev po pošteni vrednosti preko poslovnega izida in za prodajo razpoložljivih finančnih sredstev se določa skladno s predhodno določeno hierarhijo ravni določanja poštene vrednosti finančnih instrumentov. Če poštene vrednosti ni mogoče zanesljivo izmeriti, ker je razpon ocen utemeljene poštene vrednosti pomemben in je verjetnost različnih ocen težko presoditi, Družba finančno sredstvo meri po nabavni vrednosti.

Naložbe v pridružene družbe in skupaj obvladovane družbe

Družba določa pošteno vrednost naložb v pridružene in skupaj obvladovane družbe skladno s predhodno določeno hierarhijo ravni določanja poštene vrednosti finančnih instrumentov. Metode določanja vrednosti in vhodne predpostavke za vsako naložbo posebej so podrobneje predstavljene v razkritjih.

Terjatve in dana posojila

Poštena vrednost terjatev in posojil se izračuna kot sedanja vrednost prihodnjih denarnih tokov, razobrestenih po tržni obrestni meri ob koncu poročevalskega obdobja. Ocena upošteva kreditno tveganje teh finančnih sredstev.

Neizpeljane finančne obveznosti

Poštena vrednost se za potrebe poročanja izračuna na podlagi sedanje vrednosti prihodnjih izplačil glavnice in obresti, diskontiranih po tržni obrestni meri ob koncu poročevalskega obdobja.

Izpeljani finančni instrumenti

• ∙ Poštena vrednost rokovnih poslov je enaka njihovi tržni ceni na dan poročanja.
• ∙ Poštena vrednost obrestne zamenjave na dan poročanja se oceni z diskontiranjem prihodnjih denarnih tokov iz naslova spremenljive obrestne mere (prejem obresti iz zamenjave) in iz naslova nespremenljive obrestne mere (plačilo obresti iz zamenjave).
• ∙ Poštena vrednost blagovnih zamenjav je enaka njihovi tržni ceni na dan poročanja.

r. Čisti dobiček na delnico

Družba pri navadnih delnicah izkazuje osnovni dobiček na delnico in popravljeni dobiček na delnico. Osnovni dobiček na delnico se izračuna tako, da delimo dobiček oziroma izgubo, ki pripada navadnim delničarjem, s tehtanim povprečnim številom navadnih delnic v poslovnem letu. Popravljeni dobiček delnice pa se izračunava s prilagoditvijo dobička oziroma izgube, ki pripada navadnim delničarjem, in tehtanega povprečnega števila navadnih delnic v poslovnem letu za učinek vseh možnostnih navadnih delnic, ki predstavljajo zamenljive obveznice in delniške opcije za zaposlene. Ker Družba nima zamenljivih obveznic ali delniških opcij za zaposlene, je osnovni dobiček na delnico enak popravljenemu dobičku na delnico.

s. Izkaz denarnih tokov

Izkaz denarnih tokov je za del, ki se nanaša na poslovanje, sestavljen po posredni metodi iz podatkov izkaza finančnega položaja na dan 31. 12. 2015 in izkaza finančnega položaja na dan 31. 12. 2016 ter iz podatkov izkaza poslovnega izida za obdobje januar–december 2016. Plačane in prejete zamudne obresti iz naslova poslovnih terjatev se razporedijo med denarne tokove iz poslovanja. Obresti od posojil ter plačane in prejete dividende se razvrstijo med denarne tokove iz financiranja.

5. Poročanje po odsekih

Ker računovodsko poročilo zajema računovodske izkaze in pripadajoča pojasnila tako Skupine kakor tudi Družbe, so v razkritju predstavljeni le poslovni odseki Skupine.

Poslovni odsek je sestavni del Skupine, ki opravlja poslovne dejavnosti, iz naslova katerih dobiva prihodke in s katerimi ima stroške, ki se nanašajo na transakcije z drugimi sestavnimi deli iste Skupine. Rezultate poslovnih odsekov redno pregleduje uprava, da lahko na njihovi podlagi sprejema odločitve o virih, ki jih je treba razporediti v določeni odsek, in ocenjuje uspešnost poslovanja Skupine.

Uprava spremlja podatke na dveh nivojih: na tako imenovanem mikronivoju, kjer se gleda posamezno enoto, in na makronivoju, kjer se spremljajo samo določeni ključni podatki, ki omogočajo primerjavo s podobnimi družbami v Evropi. Zaradi nepreglednosti mase podatkov in zaradi njihove občutljivosti na mikronivoju Skupina v letnem poročilu razkriva podatke samo na makronivoju.

Skladno s strategijo skupine Petrol je Skupina/Družba v letu 2016 spremenila pogled na posamezne dele poslovanja. Pri pripravi in predstavitvi računovodskih izkazov Skupina tako po novem upošteva naslednje odseke:

• ∙ prodaja,
• ∙ energetski in okoljski sistemi.

Prodaja zajema:

• ∙ maloprodajo in veleprodajo naftnih derivatov,
• ∙ maloprodajo in veleprodajo trgovskega blaga,
• ∙ prodajo utekočinjenega naftnega plina,
• ∙ prodajo zemeljskega plina,
• ∙ prodajo električne energije,
• ∙ trgovanje z električno energijo in zemeljskim plinom.

Energetski in okoljski sistemi zajemajo:

• ∙ distribucijo zemeljskega plina,
• ∙ ostale storitve (energetske rešitve, okoljske rešitve, proizvodnja biomase, daljinsko ogrevanje, proizvodnja električne energije).

(v EUR)	Prodaja	Energetski in okoljski sistemi	Skupaj	Izkaz poslovnega izida/Izkaz finačnega položaja
Prihodki od prodaje	4.226.581.791	55.693.042	4.282.274.833
Prihodki iz odnosov z odvisnimi družbami	(463.557.542)	(1.835.492)	(465.393.034)
Prihodki od prodaje	3.763.024.249	53.857.550	3.816.881.799	3.816.881.799
Čisti poslovni izid poslovnega leta	65.134.185	168.646	65.302.831	65.302.831
Prihodki od obresti*	3.512.297	862.519	4.374.816	4.374.816
Odhodki od obresti*	(16.949.490)	(4.162.309)	(21.111.799)	(21.111.799)
Amortizacija opredmetenih osnovnih sredstev, neopredmetenih osnovnih sredstev in naložbenih
nepremičnin Delež rezultata iz naložb, vrednotenih po kapitalski metodi	(34.367.897) 6.513.351	(11.906.381) 2.759.484	(46.274.278) 9.272.835	(46.274.278) 9.272.835
Vsa sredstva	1.275.956.201	198.437.596	1.474.393.797	1.474.393.797
Naložbe vrednotene po kapitalski metodi	119.091.151	48.854.248	167.945.399	167.945.399
Opredmetena osnovna sredstva, neopredmetena sredstva in naložbene nepremičnine	662.144.538	142.994.859	805.139.397	805.139.397
Ostala sredstva	494.720.512	6.588.489	501.309.001	501.309.001
Kratkoročne in nekratkoročne poslovne in finančne obveznosti	769.658.920	119.697.891	889.356.811	889.356.811

Poslovni odseki Skupine za leto 2015:

* Prihodki in odhodki od obresti so ocenjeni glede na delež naložb in sredstev odseka v skupnih naložbah in sredstvih.

Poslovni odseki Skupine za leto 2016:

146

(v EUR)	Prodaja	Energetski in okoljski sistemi	Skupaj	Izkaz poslovnega izida/Izkaz finačnega položaja
Prihodki od prodaje	4.259.695.779	57.265.603	4.316.961.382
Prihodki iz odnosov z odvisnimi družbami	(458.387.951)	(1.870.805)	(460.258.756)
Prihodki od prodaje	3.801.307.827	55.394.799	3.856.702.626	3.856.702.626
Čisti poslovni izid poslovnega leta	72.346.291	314.616	72.660.907	72.660.907
Prihodki od obresti*	3.306.551	805.709	4.112.260	4.112.260
Odhodki od obresti*	(15.132.067)	(3.687.236)	(18.819.303)	(18.819.303)
Amortizacija opredmetenih osnovnih sredstev, neopredmetenih osnovnih sredstev in naložbenih nepremičnin	(34.099.810)	(11.480.715)	(45.580.525)	(45.580.525)
Delež rezultata iz naložb, vrednotenih po kapitalski metodi	2.552.854	2.819.563	5.372.417	5.372.417
Vsa sredstva	1.311.484.573	191.307.363	1.502.791.936	1.502.791.936
Naložbe vrednotene po kapitalski metodi	82.254.881	49.084.042	131.338.923	131.338.923
Opredmetena osnovna sredstva, neopredmetena sredstva in naložbene nepremičnine	670.919.688	134.442.268	805.361.956	805.361.956
Ostala sredstva	558.310.005	7.781.052	566.091.057	566.091.057
Kratkoročne in nekratkoročne poslovne in finančne obveznosti	754.860.203	110.112.096	864.972.299	864.972.299

* Prihodki in odhodki od obresti so ocenjeni glede na delež naložb in sredstev odseka v skupnih naložbah in sredstvih.

Dodatni podatki glede na geografsko območje za Skupino:

	Prihodki od prodaje		Skupaj sredstva		Neto investicije
(v EUR)	2016	2015	2016	2015	2016	2015
Slovenija	2.185.995.714	2.222.597.875	943.395.109	905.650.689	25.550.276	43.347.574
Hrvaška	509.563.848	569.309.974	249.218.815	222.079.531	28.716.020	6.503.933
Bosna in Hercegovina	201.613.804	212.594.441	78.325.648	75.480.360	3.194.600	912.828
Srbija	68.166.939	67.064.750	50.502.319	53.115.887	2.465.651	3.782.236
Črna gora	36.086.071	36.170.234	28.387.968	26.928.154	1.341.862	1.250.612
Avstrija	184.641.614	205.153.909	1.896.839	2.824.617	0	0
Druge države	670.634.636	503.990.614	7.804.385	3.881.444	0	488.404
	3.856.702.626	3.816.881.799	1.359.531.083	1.289.960.682	61.268.408	56.285.587

Skupaj obvladovane družbe	1.652.682	50.451.020
Pridružene družbe	129.686.241	117.494.379
Nerazporejena sredstva	11.921.930	16.487.716
Skupaj sredstva	1.502.791.936	1.474.393.797

V prikazu geografskih območij so prihodki območja določeni na osnovi geografske lokacije kupcev, medtem ko so sredstva določena na podlagi geografske lokacije sredstev.

Nerazporejena sredstva se v večini nanašajo na odložene terjatve za davek.

6. Razkritja k posameznim postavkam v računovodskih izkazih

6.1 Poslovne združitve

Vjetroelektrane Glunča d.o.o.

Družba Petrol d.d., Ljubljana, je v februarju 2016 podpisala pogodbo o nakupu 100-odstotnega deleža v družbi Vjetroelektrane Glunča d.o.o.

Družba se ukvarja z dejavnostjo proizvodnje električne energije iz vetrnih elektrarn.

Izkaz finančnega položaja družbe na dan, ko je Skupina pridobila prevladujoč vpliv, je prikazan v tabeli:

(v EUR)	Poštena vrednost	Knjigovodska vrednost
Denar in denarni ustrezniki	637	637
Neopredmetena sredstva	175.946	2.630.043
Opredmetena osnovna sredstva	276.100	276.100
Poslovne terjatve	219	219
Sredstva	452.902	2.906.999
Odložene obveznosti za davek	0	490.819
Finančne obveznosti	540.596	540.596
Poslovne obveznosti	263.450	263.450
Obveznosti	804.046	1.294.865
Neto sredstva prevzema	(351.144)	1.612.134
Plačilo	2.618
Dobro ime	353.762
Plačilo	2.618
Denar in denarni ustrezniki	637
Neto plačilo	1.981

Dobro ime izhaja predvsem iz naslova projektne dokumentacije, dovoljenj, meritev in drugih sporazumov, povezanih z gradnjo vetrnih elektrarn.

V 11 mesecih od nakupa družbe Skupina iz tega naslova ni ustvarila prihodkov, čisti poslovni izid pa je bil negativen v višini 230.062 EUR. Če bi do obvladovanja prišlo 1. 1. 2016, bi bili prihodki in čisti poslovni izid Skupine enaki.

Energetika Črnomelj d.o.o.

Družba Petrol d.d., Ljubljana, je v letu 2015 pridobila 50,7-odstotni poslovni delež v družbi Energetika Črnomelj d.o.o. V juniju 2016 je družba Petrol d.d., Ljubljana, pridobila preostali 49,3-odstotni delež in ga tako povečala na 100 %. V oktobru 2016 je družba Petrol d.d., Ljubljana, pripojila družbo Energetika Črnomelj d.o.o., ki je bila izbrisana iz Poslovnega registra Slovenije. Do julija leta 2016 je družba obravnavana kot skupaj obvladovana družba in je vrednotena po kapitalski metodi. Od julija do oktobra 2016 je družba obravnavana kot odvisna družba.

Knjigovodske vrednosti sredstev in obveznosti prevzete družbe ne odstopajo bistveno od poštenih vrednosti, zato so kot take upoštevane v prvi konsolidaciji.

Izkaz finančnega položaja družbe na dan, ko je Skupina pridobila prevladujoč vpliv, je prikazan v tabeli:

(v EUR)	Poštena vrednost	Knjigovodska vrednost
Denar in denarni ustrezniki	27.032	27.032
Neopredmetena sredstva	1.071.460	1.071.460
Poslovne terjatve	24.317	24.317
Sredstva	1.122.809	1.122.809
Dolgoročno odloženi prihodki	146.904	146.904
Finančne obveznosti	461.149	461.149
Poslovne obveznosti	19.009	19.009
Druge obveznosti	250	250
Obveznosti	627.312	627.312
Neto sredstva prevzema	495.497	495.497
Plačilo	35.001
Slabo ime	(460.496)
Plačilo	35.001
Denar in denarni ustrezniki	27.032
Neto plačilo	7.969

Slabo ime je Skupina ob začetnem pripoznanju odpravila in prikazala med drugimi finančnimi prihodki.

V treh mesecih, od začetka obvladovanja do pripojitve družbe, je Skupina iz tega naslova ustvarila 51.055 EUR prihodkov in 12.321 EUR čiste izgube. Če bi do obvladovanja prišlo 1. 1. 2016, bi bili prihodki Skupine višji za 161.489 EUR, čisti poslovni izid pa bi bil nižji za 810 EUR.

6.2 Spremembe v Skupini

148

Družba Petrol d.d., Ljubljana, je v letu 2016 pripojila družbo Petrol Tehnologija d.o.o., 4. 5. 2016 je bila družba Petrol Tehnologija d.o.o. izbrisana iz Poslovnega registra Slovenije. Pripojitev na skupino Petrol nima vpliva, ker je bila družba v njeni 100-odstotni lasti, v družbi Petrol d.d., Ljubljana, pa je razlika med neto vrednostjo sredstev pripojene družbe in naložbo v višini 755.579 EUR pripoznana v rezervah iz dobička v višini 2.318.999 EUR.

Družba Petrol d.d., Ljubljana, je v letu 2016 pripojila družbo Energetika Črnomelj d.o.o., 27. 12. 2016 je bila družba Energetika Črnomelj d.o.o. izbrisana iz Poslovnega registra Slovenije.

Pripojitev na skupino Petrol nima vpliva, ker je bila družba v njeni 100-odstotni lasti, v družbi Petrol d.d., Ljubljana, pa je razlika med neto vrednostjo sredstev pripojene družbe in naložbo v višini 35.001 EUR pripoznana v rezervah iz dobička v višini 448.175 EUR.

Družba Petrol d.o.o., Zagreb, je v letu 2016 pripojila družbo Eltec Petrol Hrvatska d.o.o., 4. 7. 2016 je bila družba Eltec Petrol Hrvatska d.o.o. izbrisana iz poslovnega registra. Pripojitev na skupino Petrol nima vpliva, ker je bila družba v njeni 100-odstotni lasti.

Skupina Petrol je v letu 2016 ustanovila odvisni družbi Petrol Trade Slovenija LLC in Petrol LPG HIB d.o.o.

Družba IG energetski sistemi, d.o.o., je v letu 2016 soustanovila pridruženo družbo GEN-EL naložbe d.o.o., v kateri ima 25-odstotni lastniški delež.

Družba Petrol d.d., Ljubljana, je v letu 2016 prodala 25-odstotni lastniški delež v pridruženi družbi Marche Gostinstvo d.o.o.

Skupina Petrol je v letu 2016 prodala 50-odstotni lastniški delež v skupaj obvladovani družbi GEN-I d.o.o.

Družba Petrol d.d., Ljubljana, je v letu 2016 pridobila preostali 10,4-odstotni lastniški delež v družbi Rodgas a.d. V skupini Petrol se je zmanjšal neobvladujoči delež v višini 261.797 EUR, povečale so se druge rezerve iz dobička v višini 184.985 EUR in zmanjšale prevedbene razlike v višini 139.188 EUR.

6.3 Prihodki

Prihodki od prodaje po vrstah blaga

	Skupina Petrol		Petrol d.d.
(v EUR)	2016	2015	2016	2015
Prihodki od prodaje trgovskega blaga	3.769.100.482	3.731.130.511	3.105.789.744	3.005.168.248
- od tega trošarine	1.069.489.389	1.004.533.540	749.680.687	697.922.082
Prihodki od prodaje storitev	87.472.105	85.148.939	61.992.834	58.341.068
Prihodki od prodaje proizvodov	130.039	602.349	0	0
Skupaj prihodki	3.856.702.626	3.816.881.799	3.167.782.578	3.063.509.316

Drugi prihodki

	Skupina Petrol		Petrol d.d.
(v EUR)	2016	2015	2016	2015
Poraba ekoloških rezervacij	1.314.183	1.386.185	1.307.393	1.386.185
Dobiček pri prodaji osnovnih sredstev	1.201.345	447.504	469.881	378.335
Prejete odškodnine, tožbe, pogodbene kazni	861.077	533.504	792.359	227.324
Odprava vračunanih stroškov, odhodkov	598.828	464.042	436.442	437.395
Prejete odškodnine od zavarovalnic	325.028	262.799	128.752	77.340
Poplačilo sodnih stroškov	151.693	119.153	131.709	89.338
Drugi prihodki	1.472.933	1.929.528	769.188	638.129
Skupaj drugi prihodki	5.925.087	5.142.715	4.035.724	3.234.046

6.4 Stroški materiala

	Skupina Petrol		Petrol d.d.
(v EUR)	2016	2015	2016	2015
Stroški energije	19.024.163	19.002.439	8.892.363	6.823.901
Stroški potrošnega materiala	8.475.976	9.348.702	5.959.053	7.926.471
Odpis drobnega inventarja	296.834	224.474	60.065	62.010
Drugi stroški materiala	607.944	585.768	397.056	382.737
Skupaj stroški materiala	28.404.917	29.161.383	15.308.537	15.195.119

6.5 Stroški storitev

	Skupina Petrol		Petrol d.d.
(v EUR)	2016	2015	2016	2015
Stroški upravljavcev bencinskih servisov	30.937.371	29.484.972	30.937.371	30.064.506
Stroški transportnih storitev	27.806.705	27.573.515	23.891.709	24.741.445
Stroški storitev vzdrževanja osnovnih sredstev	12.109.092	10.613.954	8.754.993	9.866.037
Najemnine	9.862.231	8.930.362	3.855.642	3.571.764
Stroški intelektualnih storitev	7.179.435	6.710.908	7.035.994	6.068.752
Stroški plačilnega prometa in bančnih storitev	6.873.347	7.679.838	5.124.056	5.663.582
Prispevki za poslovanje ob avtocestah	5.167.313	5.024.230	3.967.932	3.899.818
Stroški sejmov, reklame in reprezentance	4.686.290	4.004.056	3.492.214	2.888.274
Stroški zavarovalnih premij	3.622.497	3.570.094	2.395.320	2.486.465
Stroški varovanja - požarno, fizično, tehnično	1.953.666	1.672.294	1.528.405	1.296.307
Nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča	1.919.425	1.741.439	1.757.607	1.578.526
Stroški podizvajalcev	1.843.750	1.273.914	714.382	193.822
Stroški storitev varstva okolja	1.342.473	1.743.390	863.228	1.336.292
Upravljanje nepremičnin	1.130.440	1.124.737	1.172.032	1.416.950
Povračila stroškov zaposlenim v zvezi z delom	1.001.733	866.608	533.892	502.754
Koncesijske dajatve	947.838	937.654	608.229	564.336
Članarine	317.328	427.121	215.189	239.136
Drugi stroški storitev	3.990.255	3.097.366	2.669.215	2.554.683
Skupaj stroški storitev	122.691.189	116.476.452	99.517.410	98.933.449

Skupina Petrol

Med stroški intelektualnih storitev so izkazane storitve revizijske družbe, ki revidira letno poročilo, v višini 158.752 EUR (2015: 210.786 EUR). Revizijske storitve vključujejo storitve revidiranja letnega poročila v višini 127.790 EUR (2015: 153.286 EUR). Drugih, nerevizijskih storitev je bilo v letu 2016 za 30.962 EUR (2015: 57.500 EUR).

Petrol d.d., Ljubljana

Med stroški intelektualnih storitev so izkazane storitve revizijske družbe, ki revidira letno poročilo, v višini 51.245 EUR (2015: 113.705 EUR). Revizijske storitve vključujejo storitve revidiranja letnega poročila v višini 50.495 EUR (2015: 56.205 EUR). Drugih, nerevizijskih storitev je bilo v letu 2016 za 750 EUR (2015: 57.500 EUR).

6.6 Stroški dela

150

	Skupina Petrol		Petrol d.d.
(v EUR)	2016	2015	2016	2015
Plače	48.674.044	46.342.762	32.914.413	30.228.215
Stroški pokojninskih zavarovanj	4.061.292	3.907.712	3.179.609	2.937.206
Stroški drugih socialnih zavarovanj	4.864.998	4.751.795	2.605.453	2.429.968
Povračilo prevoza na delo	2.468.179	2.378.894	1.493.160	1.399.772
Povračilo prehrane med delom	2.047.720	1.946.363	1.419.653	1.326.165
Regres za letni dopust	1.731.244	1.683.330	1.298.232	1.180.782
Dodatno pokojninsko zavarovanje	969.762	941.381	881.667	829.313
Druga povračila in nadomestila	2.392.981	3.187.437	1.802.606	2.257.895
Skupaj stroški dela	67.210.220	65.139.674	45.594.793	42.589.316

Število zaposlenih po stopnjah formalne izobrazbe na dan 31. 12. 2015:

	Skupina Petrol			Petrol d.d.
	Zaposleni v skupini	Zaposleni pri upravljavcih BS	Skupaj	Zaposleni v družbi	Zaposleni pri upravljavcih BS	Skupaj
I. stopnja	6	3	9	2	3	5
II. stopnja	42	19	61	21	19	40
III. stopnja	119	8	127	4	8	12
IV. stopnja	701	341	1.042	215	341	556
V. stopnja	1.236	628	1.864	554	628	1.182
VI. stopnja	216	56	272	115	56	171
VII. stopnja	587	59	646	401	59	460
VII/2. stopnja	42	0	42	38	0	38
VIII. stopnja	5	0	5	4	0	4
Skupaj	2.954	1.114	4.068	1.354	1.114	2.468

Število zaposlenih po stopnjah formalne izobrazbe na dan 31. 12. 2016:

	Skupina Petrol			Petrol d.d.
	Zaposleni v skupini	Zaposleni pri upravljavcih BS	Skupaj	Zaposleni v družbi	Zaposleni pri upravljavcih BS	Skupaj
I. stopnja	5	1	6	1	1	2
II. stopnja	35	15	50	18	15	33
III. stopnja	122	8	130	6	8	14
IV. stopnja	695	332	1.027	229	332	561
V. stopnja	1.234	680	1.914	581	680	1.261
VI. stopnja	220	63	283	123	63	186
VII. stopnja	634	74	708	456	74	530
VII/2. stopnja	43	0	43	38	0	38
VIII. stopnja	5	0	5	4	0	4
Skupaj	2.993	1.173	4.166	1.456	1.173	2.629

Povprečno število zaposlenih je v letu 2016 znašalo 4.125 za Skupino in 1.439 za Družbo (2015: 3.978 za Skupino in 1.303 za Družbo).

6.7 Amortizacija

	Skupina Petrol		Petrol d.d.
(v EUR)	2016	2015	2016	2015
Amortizacija neopredmetenih sredstev	6.594.978	7.087.844	5.484.378	6.052.091
Amortizacija opredmetenih osnovnih sredstev	37.890.101	38.429.615	24.825.249	25.937.318
Amortizacija naložbenih nepremičnin	1.095.446	756.819	1.051.787	785.346
Skupaj amortizacija	45.580.525	46.274.278	31.361.414	32.774.755

6.8 Drugi stroški

	Skupina Petrol		Petrol d.d.
(v EUR)	2016	2015	2016	2015
Oslabitev/odpis sredstev	17.304.984	82.899	13.515.008	71.460
Sponzoriranja in donacije	1.694.914	1.586.653	1.535.643	1.475.126
Dajatve za varstvo okolja in dajatve, neodvisne od poslovanja	1.041.429	1.021.658	18.629	175.988
Izguba pri prodaji/izločitvi opredmetenih osnovnih sredstev	940.662	713.817	767.740	679.090
Drugi stroški	2.533.432	1.746.050	400.117	986.335
Skupaj drugi stroški	23.515.421	5.151.077	16.237.137	3.387.999

6.9 Drugi odhodki

Drugi odhodki v večini predstavljajo reklamacije, dajatve in druge odhodke.

6.10 Deleži in dividende

Deleži dobičkov/izgub iz naložb, vrednotenih po kapitalski metodi, skupine Petrol

	Skupina Petrol
(v EUR)	2016	2015
Geoplin d.o.o. Ljubljana	4.741.757	4.582.829
Aquasystems d.o.o.	740.430	732.371
Marche Gostinstvo d.o.o.	(96.428)	114.832
Skupaj dobički/izgube pridruženih družb	5.385.759	5.430.032
Soenergetika d.o.o.	145.013	161.579
Geoenergo d.o.o.	37.417	32.403
Gen-I, d.o.o.	0	3.514.211
Petrol LPG d.o.o. Beograd	0	227.361
Skupaj dobički skupaj obvladovanih družb	182.430	3.935.554
Petrol OTI Slovenija LLC	(193.451)	(92.149)
Petrol Slovenia Tirana Wholesale Sh.A.	(2.321)	(602)
Energetika Črnomelj, d.o.o.	0	(1)
Skupaj izgube skupaj obvladovanih družb	(195.772)	(92.752)
Skupaj neto finančni prihodki iz deležev	5.372.417	9.272.835

Finančni prihodki iz dividend odvisnih, pridruženih in skupaj obvladovanih družb družbe Petrol d.d., Ljubljana

	Petrol d.d.
(v EUR)	2016	2015
Petrol Trade Handelsgesellschaft m.b.H.	0	102.571
Cypet Oils Ltd.	0	0
Skupaj odvisne družbe	0	102.571
Geoplin d.o.o. Ljubljana	2.206.388	1.801.059
Aquasystems d.o.o.	1.351.948	519.980
Marche Gostinstvo d.o.o.	0	107.947
Skupaj pridružene družbe	3.558.336	2.428.986
Soenergetika d.o.o.	150.000	150.000
Skupaj skupaj obvladovane družbe	150.000	150.000
Skupaj finančni prihodki iz deležev	3.708.336	2.681.557

6.11 Drugi finančni prihodki in odhodki

	Skupina Petrol		Petrol d.d.
(v EUR)	2016	2015	2016	2015
Tečajne razlike	13.111.730	16.833.084	9.259.846	12.447.514
Dobiček izpeljanih finančnih instrumentov	21.953.684	29.890.867	23.032.551	28.439.495
Prihodki za obresti	4.112.260	4.374.816	3.589.104	3.295.546
Odprava in izterjani popravki terjatev	810.949	2.060.731	115.164	25.168
Drugi finančni prihodki	3.181.278	862.647	2.716.198	862.533
Skupaj drugi finančni prihodki	43.169.901	54.022.145	38.712.863	45.070.256
Tečajne razlike	(13.332.938)	(27.161.068)	(9.507.975)	(22.946.249)
Izguba izpeljanih finančnih instrumentov	(18.245.706)	(19.526.579)	(21.126.632)	(18.759.913)
Odhodki za obresti	(18.819.303)	(21.111.799)	(17.728.519)	(19.080.068)
Popravek vrednosti poslovnih terjatev	(990.790)	(6.099.873)	(301.947)	(3.094.033)
Popravek vrednosti finančnih terjatev	(3.137.787)	0	(3.137.787)	0
Slabitev naložb in dobrega imena	(2.568.067)	0	(8.404.110)	(9.845.792)
Drugi finančni odhodki	(1.388.632)	(4.773.562)	(1.352.685)	(2.193.173)
Skupaj drugi finančni odhodki	(58.483.223)	(78.672.881)	(61.559.655)	(75.919.228)
Finančni izid	(15.313.322)	(24.650.736)	(22.846.792)	(30.848.972)

6.12 Davek od dobička

	Skupina Petrol		Petrol d.d.
(v EUR)	2016	2015	2016	2015
Obračunani davek	(13.087.058)	(5.851.667)	(4.511.190)	(3.626.794)
Odloženi davek	(3.870.561)	(3.979.152)	(4.711.402)	(4.079.932)
Davki	(16.957.619)	(9.830.819)	(9.222.592)	(7.706.727)
	Skupina Petrol			Petrol d.d.
(v EUR)	2016	2015	2016	2015
Poslovni izid pred davki	89.618.526	75.133.650	52.894.770	37.781.197
Izračunani davek po veljavni davčni stopnji	15.235.149	12.772.721	8.992.111	6.422.803
Davčni učinek neobdavčenih prihodkov	(9.450.403)	(5.831.473)	(6.871.638)	(5.462.538)
Davčni učinek odhodkov, ki se pri obračunu davka ne odštejejo	12.817.327	1.893.050	8.354.386	6.746.461
Vpliv spremembe davčne stopnje na odložene davke	(1.747.475)	0	(1.252.267)	0
Učinek višje/nižje davčne stopnje družb v tujini	103.021	996.521	0	0
Davki	16.957.619	9.830.819	9.222.592	7.706.727
Efektivna davčna stopnja	18,92 %	13,08 %	17,44 %	20,40 %

Na dan 31. 12. 2016 ima Skupina 30.672 EUR terjatev za davek od dobička (2015: 245.045 EUR) in 6.595.599 EUR obveznosti za davek od dobička (2015: 1.711.855 EUR). Skupina terjatev in obveznosti ne pobota, ker predstavljajo terjatev oziroma obveznost do različnih davčnih uprav.

Veljavna stopnja davka na dobiček za Slovenijo je v letu 2016 znašala 17 odstotkov (v 2015: 17 odstotkov), za Skupino pa so se davčne stopnje gibale od 9 do 25 odstotkov.

Izračun upošteva spremembo davčnih stopenj s 1. 1. 2017, in sicer v Sloveniji s 17 na 19 % in na Hrvaškem z 20 na 18 %.

Gibanje odloženih davkov skupine Petrol

Odložene terjatve za davek

(in EUR)	Naložbe	Rezervacije	Popravek terjatev	Zaloge	Davčna izguba	Drugo	Skupaj
Stanje 1. januarja 2015	517.038	810.155	4.201.645	47.228	16.084.147	406.526	22.066.739
V (breme)/dobro izkaza poslovnega izida	7.029	(10.567)	902.169	20.296	(4.825.841)	(141.799)	(4.048.713)
V (breme)/dobro drugega vseobsegajočega donosa	(304.278)	0	0	0	0	0	(304.278)
Tečajne razlike	934	126	(1.245)	0	3.744	(751)	2.808
Stanje 31. decembra 2015	220.723	799.714	5.102.569	67.524	11.262.050	263.976	17.716.556
Netiranje							(1.228.840)
Skupaj neto terjatve 31. decembra 2015							16.487.716
V (breme)/dobro izkaza poslovnega izida	(25.799)	230.393	(301.161)	16.407	(4.507.683)	128.740	(4.459.103)
V (breme)/dobro drugega vseobsegajočega donosa	(186.333)	0	0	0	0	0	(186.333)
Tečajne razlike	2.554	461	4.030	0	(1.067)	(2.493)	3.485
Stanje 31. decembra 2016	11.145	1.030.568	4.805.438	83.931	6.753.300	390.223	13.074.605
Netiranje							(1.152.675)
Skupaj neto terjatve 31. decembra 2016							11.921.930

Odložene obveznosti za davek

154

(v EUR)	Naložbe	Osnovna sredstva	Drugo	Skupaj
Stanje 1. januarja 2015	52.588	5.898.835	1.203	5.952.626
V breme/(dobro) izkaza poslovnega izida	0	(68.358)	(1.203)	(69.561)
Nove pridobitve zaradi nakupa družbe	0	(49.857)	0	(49.857)
Tečajne razlike	0	15.004	0	15.004
Stanje 31. decembra 2015	52.588	5.795.624	0	5.848.212
Netiranje				(1.228.840)
Skupaj neto obveznosti 31. decembra 2015				4.619.372
V breme/(dobro) izkaza poslovnega izida	0	(590.845)	2.303	(588.542)
V breme/(dobro) drugega vseobsegajočega donosa	8.855	0	0	8.855
Tečajne razlike	(31)	52.744	(13)	52.700
Stanje 31. decembra 2016	61.412	5.257.523	2.290	5.321.226
Netiranje				(1.152.675)
Skupaj neto obveznosti 31. decembra 2016				4.168.551

Gibanje odloženih davkov družbe Petrol d.d., Ljubljana

Odložene terjatve za davek

			Popravek
(v EUR)	Naložbe	Rezervacije	terjatev	Davčna izguba	Drugo	Skupaj
Stanje 1. januarja 2015	235.427	688.446	3.966.533	15.722.838	251.987	20.865.231
V (breme)/dobro izkaza poslovnega izida	0	(10.158)	483.067	(4.409.595)	(109.768)	(4.046.454)
V (breme)/dobro drugega vseobsegajočega donosa	(235.427)	0	0	0	0	(235.427)
Stanje 31. decembra 2015	0	678.287	4.449.600	11.313.243	142.219	16.583.351
Netiranje						(461.256)
Skupaj neto terjatve 31. decembra 2015						16.122.095
Nove pridobitve zaradi pripojitve družbe	0	20.716	3.872	0	0	24.588
V (breme)/dobro izkaza poslovnega izida	0	238.502	(278.996)	(4.661.199)	(9.709)	(4.711.402)
Stanje 31. decembra 2016	0	937.504	4.174.476	6.652.044	132.510	11.896.534
Netiranje						(461.256)
Skupaj neto terjatve 31. decembra 2016						11.435.278

Odložene obveznosti za davek

(v EUR)	Osnovna sredstva	Skupaj
Stanje 1. januarja 2015	461.256	461.256
Stanje 31. decembra 2015	461.256	461.256
Netiranje		(461.256)
Skupaj neto obveznosti 31. decembra 2015		0
Stanje 31. decembra 2016	461.256	461.256
Netiranje		(461.256)
Skupaj neto obveznosti 31. decembra 2016		0

6.13 Čisti dobiček na delnico

	Skupina Petrol		Petrol d.d.
	31. december 2016	31. december 2015	31. december 2016	31. december 2015
Čisti poslovni izid (v EUR)	72.660.907	65.302.831	43.672.178	30.074.471
Število izdanih delnic	2.086.301	2.086.301	2.086.301	2.086.301
Število lastnih delnic na začetku leta	24.703	24.703	24.703	24.703
Število lastnih delnic na koncu leta	24.703	24.703	24.703	24.703
Tehtano povprečno število izdanih navadnih delnic	2.061.598	2.061.598	2.061.598	2.061.598
Popravljeno povprečno število navadnih delnic	2.061.598	2.061.598	2.061.598	2.061.598
Osnovni in popravljeni dobiček na delnico (EUR/delnico)	35,24	31,68	21,18	14,59

Osnovni dobiček na delnico je izračunan tako, da se čisti dobiček lastnikov deli s tehtanim povprečnim številom navadnih delnic, pri čemer se izključijo navadne delnice, ki jih ima v lasti Družba. Skupina in Družba nimata potencialnih popravljalnih navadnih delnic, zato sta osnovni in popravljalni dobiček na delnico enaka.

6.14 Spremembe v drugem vseobsegajočem donosu

Skupina Petrol

Učinkoviti del spremembe v pošteni vrednosti instrumenta za varovanje pred spremenljivostjo denarnih tokov se je povečal za 980.862 EUR (2015: 1.729.125 EUR) in zmanjšal za vpliv odloženih davkov v višini 195.189 EUR (2015: 304.279 EUR). Gibanje predstavlja varovanje pred tveganjem instrumenta zamenjave obrestnih mer in povečuje rezerve za varovanje pred tveganjem.

Nerealizirani aktuarski dobički in izgube se nanašajo na rezervacije za odpravnine ob upokojitvi.

Družba Petrol d.d., Ljubljana

Spremembe zaradi pripojitve so se povečale zaradi pripojitev odvisnih družb za 2.767.174 EUR (razkritje 6.2).

Nerealizirani aktuarski dobički in izgube se nanašajo na rezervacije za odpravnine ob upokojitvi.

6.15 Neopredmetena sredstva

156

Neopredmetena sredstva skupine Petrol

(v EUR)	Programska oprema	Pravica do uporabe koncesijske infrastrukture	Dobro ime	Investicije v teku	Skupaj
Nabavna vrednost
Stanje 1. januarja 2015	15.181.030	93.066.746	106.326.905	2.133.952	216.708.633
Nove pridobitve zaradi pridobitve kontrole nad družbo	0	1.431	0	0	1.431
Nove pridobitve	0	0	0	8.956.554	8.956.554
Odtujitve	(17.717)	(140.496)	0	(600.045)	(758.258)
Slabitve	0	0	0	(70.499)	(70.499)
Prenosi med sredstvi	0	2.592.121	0	0	2.592.121
Prenos z investicij v teku	2.394.973	5.240.053	0	(7.635.026)	0
Tečajne razlike	(9)	6.542	37.951	47	44.531
Stanje 31. decembra 2015	17.558.277	100.766.397	106.364.856	2.784.983	227.474.513
Nabrani popravek vrednosti
Stanje 1. januarja 2015	(7.842.119)	(28.195.383)	0	0	(36.037.502)
Nove pridobitve zaradi pridobitve kontrole nad družbo	(34)	(686)	0	0	(720)
Amortizacija	(2.192.133)	(4.895.711)	0	0	(7.087.844)
Odtujitve	20.675	27.607	0	0	48.282
Prenosi med sredstvi	(36)	1.051			1.015
Tečajne razlike	(4)	(2.794)	0	0	(2.798)
Stanje 31. decembra 2015	(10.013.651)	(33.065.916)	0	0	(43.079.567)
Neodpisana knjigovodska vrednost 1. januarja 2015	7.338.911	64.871.363	106.326.905	2.133.952	180.671.131
Neodpisana knjigovodska vrednost 31. decembra 2015	7.544.626	67.700.481	106.364.856	2.784.983	184.394.946

		Pravica do
		uporabe
	Programska	koncesijske		Investicije v
(v EUR)	oprema	infrastrukture	Dobro ime	teku	Skupaj
Nabavna vrednost
Stanje 1. januarja 2016	17.558.277	100.766.397	106.364.856	2.784.983	227.474.513
Nove pridobitve zaradi pridobitve kontrole nad družbo	0	2.014.165	353.762	175.946	2.543.873
Nove pridobitve	0	0	0	3.234.747	3.234.747
Odtujitve	(151.906)	(1.516.891)	0	(2.177)	(1.670.974)
Slabitve	(43.134)	(1.114)	(348.914)	0	(393.162)
Prenos z investicij v teku	2.208.499	2.716.819	0	(4.925.318)	0
Tečajne razlike	(464)	88.402	139.780	1.589	229.307
Stanje 31. decembra 2016	19.571.272	104.067.778	106.509.484	1.269.770	231.418.304
Nabrani popravek vrednosti
Stanje 1. januarja 2016	(10.013.651)	(33.065.916)	0	0	(43.079.567)
Nove pridobitve zaradi pridobitve kontrole nad družbo	0	(942.705)	0	0	(942.705)
Amortizacija	(2.421.068)	(4.173.910)	0	0	(6.594.978)
Odtujitve	151.425	229.289	0	0	380.714
Slabitve	29.691	687	0	0	30.378
Tečajne razlike	(63)	(19.411)	0	0	(19.474)
Stanje 31. decembra 2016	(12.253.666)	(37.971.966)	0	0	(50.225.632)
Neodpisana knjigovodska vrednost 1. januarja 2016	7.544.626	67.700.481	106.364.856	2.784.983	184.394.946
Neodpisana knjigovodska vrednost 31. decembra 2016	7.317.606	66.095.812	106.509.484	1.269.770	181.192.672

Izkazana neopredmetena sredstva so last Skupine in so prosta bremen.

5 odstotkov vseh neopredmetenih sredstev, ki so bila v uporabi 31. 12. 2016, je bilo v celoti amortiziranih (31. 12. 2015 je bilo takih neopredmetenih sredstev prav tako 5 odstotkov).

Dobro ime

Struktura dobrega imena glede na poslovne združitve, pri katerih je nastalo, je prikazana v nadaljevanju:

	Skupina Petrol
(v EUR)	31. december 2016	31. december 2015
Instalacija d.o.o., Koper1	85.266.022	85.266.022
Euro-Petrol d.o.o.2	12.588.062	12.459.022
El-TEC Mulej d.o.o.3	3.872.135	3.872.135
Petrol Bonus d.o.o. 4	2.550.725	2.550.725
Petrol-Jadranplin d.o.o. 5	744.748	737.114
Petrol Toplarna Hrastnik d.o.o. 6	704.068	704.068
Vjetroelektrane Glunča d.o.o.	356.878	0
Petrol-Butan d.o.o. 7	278.695	275.838
Sagax d.o.o. Beograd	148.151	151.018
EKOEN ENA d.o.o. 8	0	348.914
Skupaj dobro ime	106.509.484	106.364.856

1 Družba Instalacija d.o.o. se je v letu 2013 pripojila k družbi Petrol d.d., Ljubljana.

• 2 Družba Euro-Petrol d.o.o. se je preimenovala v Petrol d.o.o.
• 3 Družba El-TEC Mulej d.o.o. se je preimenovala v Eltec Petrol d.o.o. in se v letu 2015 pripojila k družbi Petrol d.d., Ljubljana.
• 4 Družba Petrol Bonus d.o.o. se je preimenovala v Petrol Crna gora MNE d.o.o.
• 5 Družba Petrol-Jadranplin d.o.o. se je preimenovala v Petrol Plin d.o.o.
• 6 Družba Petrol Toplarna Hrastnik d.o.o. se je leta 2009 pripojila k družbi Petrol Energetika d.o.o.
• 7 Družba Petrol-Butan d.o.o. se je v letu 2012 pripojila k družbi Petrol Plin d.o.o
• 8 Družba EKOEN ENA d.o.o. se je v letu 2014 pripojila k družbi Petrol d.d., Ljubljana.

Povečanje dobrega imena v letu 2016 se nanaša na nakup družbe Vjetroelektrane Glunča d.o.o. in preračun tečajnih razlik.

Dobra imena Euro-Petrol d.o.o., Petrol-Jadranplin d.o.o., Vjetroelektrane Glunča d.o.o., Petrol-Butan d.o.o. in Sagax d.o.o. Beograd so se v letu 2016 zvišala zaradi preračuna tečajnih razlik v skupni vrednosti 139.780 EUR.

Dobra imena so bila na dan 31. 12. 2016 preizkušena za morebitno oslabitev, pri čemer je bila ugotovljena potreba po slabitvi pri dobrem imenu EKOEN ENA d.o.o., ki je bilo v letu 2016 v celoti oslabljeno v višini 348.914 EUR (v letu 2015 brez slabitev).

Nadomestljiva vrednost prevzetih sredstev je bila ocenjena na ravni prevzetih družb kot celote, razen pri dobrem imenu, nastalem pri nakupu 49-odstotnega deleža v družbi Euro-Petrol d.o.o., pri dobrem imenu, nastalem z nakupom 100-odstotnega deleža v družbi Petrol Toplarna Hrastnik d.o.o., pri dobrem imenu, nastalem z nakupom 100-odstotnega deleža v družbi Instalacija d.o.o., pri dobrem imenu, nastalem z nakupom 100-odstotnega deleža v družbi Petrol-Butan d.o.o., in pri dobrem imenu, nastalem z nakupom 100-odstotnega deleža v EKOEN ENA d.o.o. V vseh družbah je prišlo do statusnih sprememb, zaradi česar se je dobro ime preizkušalo na ravni denar ustvarjajoče enote, ki je neposredno povezana s sredstvi, pridobljenimi s prevzemom omenjenih družb.

Pri preizkušanju slabitve dobrega imena je bila uporabljena metoda sedanje vrednosti pričakovanih prostih denarnih tokov, ki temeljijo na petletnih finančnih načrtih denar ustvarjajoče enote (pri družbi Euro-Petrol d.o.o. so bili uporabljeni devetletni finančni načrti denar ustvarjajoče enote, pri družbi Petrol Bonus d.o.o. so bili uporabljeni osemletni finančni načrti denar ustvarjajoče enote in pri družbi Eltec Petrol štirinajstletni finančni načrti denar ustvarjajoče enote). Vse uporabljene predpostavke pri izračunu čistih denarnih tokov temeljijo na preteklem poslovanju družb in utemeljenem pričakovanju poslovanja v prihodnosti. Pri modelih vrednotenja so upoštevane zahtevane stopnje donosa pred davki v razponu od 7,2 do 12,13 odstotka (v letu 2015 od 7,55 do 12,13 odstotka). Pri dobrem imenu Instalacija d.o.o. je bila uporabljena zahtevana stopnja donosa pred davki 8,03 odstotka (2015: 7,55 odstotka), pri dobrem imenu Euro-Petrol d.o.o. pa 9 odstotka (2015: 10,84 odstotka). Upoštevana letna stopnja rasti preostalega prostega denarnega toka (reziduala) pri vseh dobrih imenih je od 0 do 2 odstotka (2015: 0 do 2 odstotka).

Razumna sprememba diskontne stopnje pred davki oziroma stopnje rasti preostalega prostega denarnega toka ne bi povzročila slabitve dobrih imen.

Na osnovi navedenih predpostavk izračunana ocena vrednosti presega knjigovodsko, zato ni potrebe po slabitvi, rezen pri dobrem imenu EKOEN ENA d.o.o., ki je bilo v letu 2016 v celoti oslabljeno v višini 348.914 EUR.

Pregled pridobitev zaradi nakupa/pridobitve kontrole nad družbami v letu 2016

(v EUR)	Pravica do uporabe koncesijske infrastrukture	Dobro ime	Investicije v teku	Skupaj
Energetika Črnomelj, d.o.o.	1.071.460	0	0	1.071.460
Vjetroelektrane Glunča d.o.o.	0	353.762	175.946	529.708
Nove pridobitve zaradi pridobitve kontrole nad družbo	1.071.460	353.762	175.946	1.601.168

Pregled postavk, ki presegajo 5 odstotkov neodpisane knjigovodske vrednosti na dan 31. 12. 2016 (v EUR)

	Skupina Petrol
	31. december 2016	31. december 2015
Pravica uporabe infrastrukture distribucije zemeljskega plina v občini Domžale	9.129.960	9.685.109
Pravica uporabe infrastrukture distribucije zemeljskega plina v občini Slovenske Konjice	4.526.685	4.655.665
Pravica uporabe infrastrukture distribucije zemeljskega plina v občini Slovenska Bistrica	3.419.590	3.589.091
Pravica uporabe infrastrukture čiščenja odpadnih voda v občini Murska Sobota	2.965.997	3.366.294

Neopredmetena sredstva družbe Petrol d.d., Ljubljana

(v EUR)	Programska oprema	Pravica do uporabe koncesijske infrastrukture	Dobro ime	Investicije v teku	Skupaj
Nabavna vrednost
Stanje 1. januarja 2015	14.542.073	72.057.793	85.614.936	2.056.000	174.270.802
Nove pridobitve zaradi pripojitve družbe	332.103	0	3.872.135	0	4.204.238
Nove pridobitve	17.355	0	0	8.485.653	8.503.008
Odtujitve	(29.788)	(3.066)	0	(600.045)	(632.899)
Prenos z investicij v teku	2.334.028	4.830.097	0	(7.164.125)	0
Stanje 31. decembra 2015	17.195.771	76.884.824	89.487.071	2.777.483	186.345.149
Nabrani popravek vrednosti
Stanje 1. januarja 2015	(7.529.001)	(22.619.776)	0	0	(30.148.777)
Nove pridobitve zaradi pripojitve družbe	(84.385)	0	0	0	(84.385)
Amortizacija	(2.155.343)	(3.896.748)	0	0	(6.052.091)
Odtujitve	29.787	1.802	0	0	31.589
Stanje 31. decembra 2015	(9.738.942)	(26.514.722)	0	0	(36.253.664)
Neodpisana knjigovodska vrednost 1. januarja 2015	7.013.072	49.438.017	85.614.936	2.056.000	144.122.025
Neodpisana knjigovodska vrednost 31. decembra 2015	7.456.829	50.370.102	89.487.071	2.777.483	150.091.485

(v EUR)	Programska oprema	Pravica do uporabe koncesijske infrastrukture	Dobro ime	Investicije v teku	Skupaj
Nabavna vrednost
Stanje 1. januarja 2016	17.195.771	76.884.824	89.487.071	2.777.483	186.345.149
Nove pridobitve zaradi pripojitve družbe	4.638	2.014.164	0	0	2.018.802
Nove pridobitve	0	0	0	2.958.585	2.958.585
Odtujitve	(350.861)	(32.911)	0	0	(383.772)
Slabitve	(43.134)	(1.114)	(348.914)	0	(393.162)
Prenos z investicij v teku	2.152.519	2.510.022	0	(4.662.541)	0
Stanje 31. decembra 2016	18.958.933	81.374.985	89.138.157	1.073.527	190.545.602
Nabrani popravek vrednosti
Stanje 1. januarja 2016	(9.738.942)	(26.514.722)	0	0	(36.253.664)
Nove pridobitve zaradi pripojitve družbe	(4.638)	(969.602)	0	0	(974.240)
Amortizacija	(2.354.175)	(3.130.203)	0	0	(5.484.378)
Odtujitve	116.037	15.554	0	0	131.591
Slabitve	29.691	687	0	0	30.378
Stanje 31. decembra 2016	(11.952.027)	(30.598.286)	0	0	(42.550.313)
Neodpisana knjigovodska vrednost 1. januarja 2016	7.456.829	50.370.102	89.487.071	2.777.483	150.091.485
Neodpisana knjigovodska vrednost 31. decembra 2016	7.006.906	50.776.699	89.138.157	1.073.527	147.995.289

Vsa izkazana neopredmetena sredstva so last Družbe in so prosta bremen.

4 odstotki vseh neopredmetenih sredstev, ki so bila v uporabi 31. 12. 2016, so bili v celoti amortizirani (31. 12. 2015 je bilo takih neopredmetenih sredstev prav tako 4 odstotke).

Dobro ime

V letu 2013 je zaradi pripojitve družbe Instalacija d.o.o. nastalo dobro ime v višini 85.266.022 EUR. Razlika med neto vrednostjo sredstev pripojene družbe, ki vključuje tudi dobro ime, in naložbo v višini 53.452.160 EUR, je bila v letu 2013 v višini 12.938.309 EUR pripoznana v zadržanem dobičku, ostala razlika v višini 40.513.851 EUR pa je bila v računovodskih izkazih družbe Petrol d.d., Ljubljana, pripoznana kot rezerva za pošteno vrednost.

Dobra imena so bila na dan 31. 12. 2016 preizkušena za morebitno oslabitev, kot je pojasnjeno v razkritju za skupino Petrol, pri čemer je bila ugotovljena potreba po slabitvi pri dobrem imenu EKOEN ENA d.o.o., ki je bilo v letu 2016 v celoti oslabljeno v višini 348.914 EUR (v letu 2015 brez slabitev).

Pregled postavk, ki presegajo 5 odstotkov neodpisane knjigovodske vrednosti na dan 31. 12. 2016 (v EUR)
---------------------------------------------------------------------------------------------------------	--

	Petrol d.d.
	31. december 2016	31. december 2015
Pravica uporabe infrastrukture distribucije zemeljskega plina v občini Domžale	9.129.960	9.685.109
Pravica uporabe infrastrukture distribucije zemeljskega plina v občini Slovenske Konjice	4.526.685	4.655.665
Pravica uporabe infrastrukture distribucije zemeljskega plina v občini Slovenska Bistrica	3.419.590	3.589.091
Pravica uporabe infrastrukture čiščenja odpadnih voda v občini Murska Sobota	2.965.997	3.366.294

6.16 Opredmetena osnovna sredstva

Opredmetena osnovna sredstva skupine Petrol

(v EUR)	Zemljišča	Gradbeni objekti	Stroji	Oprema	Investicije v teku	Skupaj
Nabavna vrednost
Stanje 1. januarja 2015	219.902.431	596.237.718	39.339.159	177.117.817	25.026.435	1.057.623.560
Nove pridobitve zaradi pridobitve kontrole nad družbo	740.124	2.401.804	0	2.273.551	6.692	5.422.171
Nove pridobitve	0	0	0	0	36.571.557	36.571.557
Odtujitve	(519.035)	(801.991)	(568.999)	(7.837.123)	(597.858)	(10.325.006)
Prenos med sredstvi	(2.597.636)	8.406.987	(8.428.204)	26.733	0	(2.592.120)
Prenos z investicij v teku	3.616.325	16.768.331	3.569.298	16.243.702	(40.197.656)	0
Prenos na naložbene nepremičnine	(4.436.706)	(1.116.817)	0	0	0	(5.553.523)
Prenos z naložbenih nepremičnin	44.713	1.565.413	0	0	0	1.610.126
Tečajne razlike	138.897	128.528	2.873	46.549	312	317.159
Stanje 31. decembra 2015	216.889.113	623.589.973	33.914.127	187.871.229	20.809.482	1.083.073.924
Nabrani popravek vrednosti
Stanje 1. januarja 2015		0 (316.805.561)		(16.050.331) (114.860.489)	0	(447.716.380)
Nove pridobitve zaradi pridobitve kontrole nad družbo	0	(103.136)	0	(148.715)	0	(251.851)
Amortizacija	0	(22.946.022)	(1.803.355)	(13.680.238)	0	(38.429.615)
Odtujitve	0	645.559	557.126	7.200.522	0	8.403.207
Prenos med sredstvi	0	(497.837)	528.701	(31.879)	0	(1.015)
Prenos na naložbene nepremičnine	0	468.510	0	0	0	468.510
Prenos z naložbenih nepremičnin	0	(1.412.960)	0	0	0	(1.412.960)
Tečajne razlike	0	(33.900)	(5)	(34.202)	0	(68.107)
Stanje 31. decembra 2015		0 (340.685.347)		(16.767.864) (121.555.001)	0	(479.008.211)
Neodpisana knjigovodska vrednost 1. januarja 2015	219.902.431	279.432.157	23.288.828	62.257.328	25.026.435	609.907.179
Neodpisana knjigovodska vrednost 31. decembra 2015	216.889.113	282.904.626	17.146.263	66.316.228	20.809.482	604.065.712

(v EUR)	Zemljišča	Gradbeni objekti	Stroji	Oprema	Investicije v teku	Skupaj
Nabavna vrednost
Stanje 1. januarja 2016	216.889.113	623.589.973	33.914.127	187.871.229	20.809.482	1.083.073.924
Nove pridobitve zaradi pridobitve kontrole nad družbo	0	0	0	0	276.100	276.100
Nove pridobitve	0	0	0	0	64.725.649	64.725.649
Odtujitve	(1.220.518)	(5.877.083)	(82.738)	(9.469.919)	(871.133)	(17.521.391)
Slabitve	(13.231.898)	(2.328.797)	0	(2.762.287)	0	(18.322.982)
Prenos z investicij v teku	5.634.461	21.881.939	1.265.021	13.980.345	(42.761.766)	0
Prenos na naložbene nepremičnine	(82.527)	(11.447.004)	0	0	0	(11.529.531)
Prenos z naložbenih nepremičnin	1.749.337	4.088.865	0	0	0	5.838.202
Tečajne razlike	485.424	534.824	(1.650)	203.182	(94.932)	1.126.848
Stanje 31. decembra 2016	210.223.392	630.442.717	35.094.760	189.822.550	42.083.400	1.107.666.819
Nabrani popravek vrednosti
Stanje 1. januarja 2016		0 (340.685.347)		(16.767.864) (121.555.001)	0	(479.008.211)
Amortizacija	0	(22.849.697)	(1.898.304)	(13.142.100)	0	(37.890.101)
Odtujitve	0	2.033.581	82.535	9.012.568	0	11.128.684
Slabitve	0	344.104	0	1.007.542	0	1.351.646
Prenos na naložbene nepremičnine	0	3.523.814	0	0	0	3.523.814
Prenos z naložbenih nepremičnin	0	(480.715)	0	0	0	(480.715)
Tečajne razlike	0	(201.922)	1.521	(153.773)	0	(354.174)
Stanje 31. decembra 2016		0 (358.316.182)		(18.582.112) (124.830.764)	0	(501.729.058)
Neodpisana knjigovodska vrednost 1. januarja 2016	216.889.113	282.904.626	17.146.263	66.316.228	20.809.482	604.065.712

46 odstotkov vseh opredmetenih osnovnih sredstev, ki so bila v uporabi 31. 12. 2016, je bilo v celoti amortiziranih (31. 12. 2015 je bilo takih opredmetenih osnovnih sredstev 41 odstotkov).

Zastavljena opredmetena osnovna sredstva

Osnovna sredstva Skupine so prosta bremen.

Sredstva v finančnem najemu

Skupina nima sredstev v finančnem najemu.

Skupina je v postopku preverjanja indikatorjev oslabljenosti sredstev ugotovila, da knjigovodska vrednost določenih nepozidanih zemljišč ter sredstva določene denar ustvarjajoče enote presegajo pošteno vrednost in vrednost pri uporabi teh sredstev. Zaradi tega je Skupina zemljišča in sredstva denar ustvarjajoče enote na dan 31. 12. 2016 slabila za 16.971.336 EUR na podlagi cenitev neodvisnih cenilcev.

Za oceno vrednosti nepozidanih zemljišč je Skupina uporabila model primerljivih tržnih cen, zmanjšano za stroške prodaje in slabila zemljišča v višini 12.382.086 EUR na podlagi cenitev neodvisnega cenilca nepremičnin.

Za oceno vrednosti osnovnih sredstev denar ustvarjajoče enote je Skupina uporabila model diskontiranih denarnih tokov. Vrednotenje temelji na podatkih o preteklem in predpostavkah o prihodnjem poslovanju denar ustvarjajoče enote, pri čemer so bile uporabljene projekcije za obdobje od 2017 do 2023. V modelu je bila uporabljena zahtevana stopnja donosa pred davki v višini 7,71 odstotka. Slabitev denar ustvarjajoče enote na dan 31. 12. 2016 v višini 4.589.250 EUR je bila izvedena na podlagi cenitve neodvisnega cenilca podjetij in pripoznana proporcionalno med nepremičninami in opremo.

Pregled pridobitev zaradi nakupa/pridobitve kontrole nad družbami v letu 2016

(v EUR)	Investicije v teku	Skupaj
Vjetroelektrane Glunča d.o.o.	276.100	276.100
Nove pridobitve zaradi pridobitve kontrole nad družbo	276.100	276.100

Pregled skupin investicij v opredmetena osnovna sredstva v letu 2016, ki vključujejo posamezne investicije nad 1.200.000 EUR

(v EUR)	2016
Vetrna elektrarna Glunča	24.446.139
Nakup in izgradnja bencinskih servisov	9.428.506
Hidroelektrarna Teslič	3.977.618
Nakup zemljišča	1.359.150

Opredmetena osnovna sredstva družbe Petrol d.d., Ljubljana

(v EUR)	Zemljišča	Gradbeni objekti	Oprema	Investicije v teku	Skupaj
Nabavna vrednost
Stanje 1. januarja 2015	115.656.507	462.082.217	151.350.681	18.170.031	747.259.436
Nove pridobitve zaradi pripojitve družbe	447.040	1.372.652	12.042.322	0	13.862.014
Nove pridobitve	0	0	0	19.631.780	19.631.780
Odtujitve	(367.702)	(622.769)	(6.448.372)	(600.046)	(8.038.889)
Prenos z investicij v teku	891.707	7.720.599	12.689.265	(21.301.571)	0
Prenos na naložbene nepremičnine	(4.436.706)	(1.116.817)	0	0	(5.553.523)
Prenos z naložbenih nepremičnin	44.713	1.565.413	0	0	1.610.126
Stanje 31. decembra 2015	112.235.559	471.001.295	169.633.896	15.900.194	768.770.944
Nabrani popravek vrednosti
Stanje 1. januarja 2015	0	(306.530.749)	(110.918.237)	0	(417.448.986)
Nove pridobitve zaradi pripojitve družbe	0	(464.636)	(3.495.705)	0	(3.960.341)
Amortizacija	0	(15.556.467)	(10.380.851)	0	(25.937.318)
Odtujitve	0	513.438	5.955.716	0	6.469.154
Prenos na naložbene nepremičnine	0	468.510	0	0	468.510
Prenos z naložbenih nepremičnin	0	(1.412.960)	0	0	(1.412.960)
Stanje 31. decembra 2015	0	(322.982.864)	(118.839.077)	0	(441.821.941)
Neodpisana knjigovodska vrednost 1. januarja 2015	115.656.507	155.551.468	40.432.444	18.170.031	329.810.450
Neodpisana knjigovodska vrednost 31. decembra 2015	112.235.559	148.018.431	50.794.819	15.900.194	326.949.002

				Investicije
(v EUR)	Zemljišča	Gradbeni objekti	Oprema	v teku	Skupaj
Nabavna vrednost
Stanje 1. januarja 2016	112.235.559	471.001.295	169.633.896	15.900.194	768.770.944
Nove pridobitve zaradi pripojitve družbe	0	4.962	1.620.366	27.437	1.652.765
Nove pridobitve	0	0	0	22.062.199	22.062.199
Odtujitve	(742.567)	(1.128.500)	(8.013.195)	(850.916)	(10.735.178)
Slabitve	(9.507.355)	(2.328.797)	(2.762.287)	0	(14.598.439)
Prenos z investicij v teku	2.391.089	14.293.880	10.859.523	(27.544.492)	0
Prenos na naložbene nepremičnine	(82.527)	(11.447.004)	0	0	(11.529.531)
Prenos z naložbenih nepremičnin	1.749.337	5.764.551	0	0	7.513.888
Stanje 31. decembra 2016	106.043.536	476.160.386	171.338.303	9.594.422	763.136.648
Nabrani popravek vrednosti
Stanje 1. januarja 2016	0	(322.982.864)	(118.839.077)	0	(441.821.941)
Nove pridobitve zaradi pripojitve družbe	0	(1.459)	(1.301.612)	0	(1.303.071)
Amortizacija	0	(15.129.133)	(9.696.116)	0	(24.825.249)
Odtujitve	0	790.332	7.458.009	0	8.248.341
Slabitve	0	344.104	1.007.542	0	1.351.646
Prenos na naložbene nepremičnine	0	3.523.814	0	0	3.523.814
Prenos z naložbenih nepremičnin	0	(1.505.670)	0	0	(1.505.670)
Stanje 31. decembra 2016	0	(334.960.876)	(121.371.254)	0	(456.332.130)
Neodpisana knjigovodska vrednost 1. januarja 2016	112.235.559	148.018.431	50.794.819	15.900.194	326.949.002
Neodpisana knjigovodska vrednost 31. decembra 2016	106.043.536	141.199.510	49.967.049	9.594.422	306.804.517

33 odstotkov vseh opredmetenih osnovnih sredstev, ki so bila v uporabi 31. 12. 2016, je bilo v celoti amortiziranih (31. 12. 2015 je bilo takih opredmetenih osnovnih sredstev 30 odstotkov).

Zastavljena opredmetena osnovna sredstva

162

Vsa opredmetena osnovna sredstva Družbe so prosta bremen. Družba nima opredmetenih osnovnih sredstev v finančnem najemu.

Družba je v postopku preverjanja indikatorjev oslabljenosti sredstev ugotovila, da knjigovodska vrednost določenih nepozidanih zemljišč ter sredstva določene denar ustvarjajoče enote presega pošteno vrednost in vrednost pri uporabi teh sredstev. Zaradi tega je Družba zemljišča in sredstva denar ustvarjajoče enote na dan 31. 12. 2016 slabila za 13.246.793 EUR na podlagi cenitev neodvisnih cenilcev.

Za oceno vrednosti nepozidanih zemljišč je Družba uporabila model primerljivih tržnih cen, zmanjšano za stroške prodaje in slabila zemljišča v višini 8.657.543 EUR na podlagi cenitev neodvisnih cenilcev nepremičnin.

Za oceno vrednosti osnovnih sredstev denar ustvarjajoče enote je Družba uporabila model diskontiranih denarnih tokov. Vrednotenje temelji na podatkih o preteklem in predpostavkah o prihodnjem poslovanju denar ustvarjajoče enote, pri čemer so bile uporabljene projekcije za obdobje od 2017 do 2023. V modelu je bila uporabljena zahtevana stopnja donosa pred davki v višini 7,71 odstotka. Slabitev denar ustvarjajoče enote na dan 31. 12. 2016 v višini 4.589.250 EUR je bila izvedena na podlagi cenitve neodvisnih cenilcev podjetij in pripoznana proporcionalno med nepremičninami in opremo.

Pregled skupin investicij v opredmetena osnovna sredstva v letu 2016, ki vključujejo posamezne investicije nad 1.200.000 EUR:

(v EUR)	2016
Nakup in izgradnja bencinskih servisov	1.711.796
Nakup zemljišča	1.359.150

6.17 Naložbene nepremičnine

Naložbene nepremičnine predstavljajo zgradbe (skladišča, avtopralnice, bare), ki jih Skupina/Družba daje v najem.

	Skupina Petrol	Petrol d.d.
(v EUR)	Naložbene nepremičnine	Naložbene nepremičnine
Nabavna vrednost
Stanje 1. januarja 2015	25.396.463	25.805.940
Prenos na opredmetena osnovna sredstva	(1.610.126)	(1.610.126)
Prenos z opredmetenih osnovnih sredstev	5.553.523	5.553.523
Stanje 31. decembra 2015	29.339.860	29.749.337
Nabrani popravek vrednosti
Stanje 1. januarja 2015	(12.848.752)	(13.478.822)
Amortizacija	(756.819)	(785.346)
Prenos na opredmetena osnovna sredstva	1.412.960	1.412.960
Prenos z opredmetenih osnovnih sredstev	(468.510)	(468.510)
Stanje 31. decembra 2015	(12.661.121)	(13.319.718)
Neodpisana knjigovodska vrednost 1. januarja 2015	12.547.711	12.327.117
Neodpisana knjigovodska vrednost 31. decembra 2015	16.678.739	16.429.618
	Skupina Petrol	Petrol d.d.
(v EUR)	Naložbene nepremičnine	Naložbene nepremičnine
Nabavna vrednost

Stanje 1. januarja 2016	29.339.860	29.749.337
Prenos na opredmetena osnovna sredstva	(5.838.202)	(7.513.888)
Prenos z opredmetenih osnovnih sredstev	11.529.531	11.529.531
Stanje 31. decembra 2016	35.031.189	33.764.980
Nabrani popravek vrednosti
Stanje 1. januarja 2016	(12.661.121)	(13.319.718)
Amortizacija	(1.095.446)	(1.051.787)
Prenos na opredmetena osnovna sredstva	480.715	1.505.671
Prenos z opredmetenih osnovnih sredstev	(3.523.814)	(3.523.814)
Stanje 31. decembra 2016	(16.799.666)	(16.389.648)
Neodpisana knjigovodska vrednost 1. januarja 2016	16.678.739	16.429.618
Neodpisana knjigovodska vrednost 31. decembra 2016	18.231.523	17.375.331

Skupina Petrol

Z naložbenimi nepremičninami je Skupina v letu 2016 ustvarila prihodke v višini 2.497.696 EUR (2015: 2.502.782 EUR). Skupina ocenjuje, da znaša poštena vrednost naložbenih nepremičnin na dan 31. 12. 2016 27.063.077 EUR (31. 12. 2015: 27.011.918 EUR). Pošteno vrednost Skupina ocenjuje na podlagi metode kapitalizacije normiranih denarnih tokov, pri čemer denarne tokove sestavljajo predvsem prejete najemnine iz naslova oddaje naložbenih nepremičnin v najem. Predpostavljata se 0,05-odstotna rast (2015: 0,05 odstotka) in zahtevana stopnja donosa v višini 7,36 odstotka (2015: 7,39 odstotka).

Petrol d.d., Ljubljana

Z naložbenimi nepremičninami je Družba v letu 2016 ustvarila prihodke v višini 2.457.451 EUR (v letu 2015 2.526.044 EUR). Družba ocenjuje, da znaša poštena vrednost naložbenih nepremičnin na dan 31. 12. 2016 27.114.246 EUR (31. 12. 2015: 27.871.074 EUR). Pošteno vrednost Družba ocenjuje na podlagi metode kapitalizacije normiranih denarnih tokov, pri čemer denarne tokove sestavljajo predvsem prejete najemnine iz naslova oddaje naložbenih nepremičnin v najem. Predpostavljata se 0,05-odstotna rast (2015: 0,05 odstotka) in zahtevana stopnja donosa v višini 7,2 odstotka (2015: 7,2 odstotka).

6.18 Naložbe v odvisne družbe

Skupina Petrol

Naložbe v odvisne družbe so v izkazih Skupine izločene v postopku konsolidacije. Podrobnejši pregled sestave Skupine je prikazan v poglavju Podjetja v Skupini v poslovnem delu tega poročila.

Petrol d.d., Ljubljana Podatki o neposrednih odvisnih družbah na dan 31. 12. 2016

V nadaljevanju so naštete družbe v neposrednem lastništvu družbe Petrol d.d., Ljubljana.

			Vrednost kapitala	Čisti poslovni izid
Ime odvisne družbe	Naslov odvisne družbe	Delež lastništva	31. 12. 2016 (v EUR)	2016 (v EUR)
Slovenija
IGES, d.o.o.	Dunajska cesta 50, Ljubljana, Slovenija	100 %	45.707.784	34.443.428
Petrol Energetika, d.o.o.	Koroška cesta 14, Ravne na Koroškem, Slovenija	99,38 %	41.017.053	3.581.690
Petrol Skladiščenje d.o.o.	Zaloška 259, Ljubljana - Polje, Slovenija	100 %	818.219	193
Petrol Geoterm d.o.o.	Mlinska ulica 5, Lendava, Slovenija	100 %	3.760.354	307.432
Ekopur d.o.o.	Dunajska cesta 50, Ljubljana, Slovenija	100 %	9.997.900	490.136
Hrvaška
Petrol d.o.o.	Oreškovićeva 6H, Zagreb, Hrvaška	100 %	109.940.080	11.742.601
Petrol Plin d.o.o.	Oreškovićeva 6H, Zagreb, Hrvaška	100 %	8.961.381	1.627.803
Vjetroelektrane Glunča d.o.o.	Krapanjska cesta 8, Šibenik, Hrvaška	100 %	7.856.306	(229.986)
Srbija
Petrol d.o.o. Beograd	Ulica Patrijarha Dimitrija 12v, Beograd, Srbija	100 %	22.283.701	17.322
Rodgas AD Bačka Topola	Maršala Tita 61, Bačka Topola, Srbija	100 %	2.054.309	251.770
Beogas Invest d.o.o. Beograd	Ulica Patrijarha Dimitrija 12v, Beograd, Srbija	100 %	6.841.354	(5.756)
Eltec Petrol d.o.o. Beograd	Ulica Patrijarha Dimitrija 12v, Beograd, Srbija	100 %	170.473	(253.894)
Petrol LPG d.o.o. Beograd	Ulica Patrijarha Dimitrija 12v, Beograd, Srbija	51 %	4.488.710	894.584
Črna gora
Petrol Crna Gora MNE d.o.o.	Josipa Broza Tita 19, Podgorica, Črna gora	100 %	19.414.371	1.355.452
Druge države
Petrol BH Oil Company d.o.o. Sarajevo	Tešanjska 24 a, Sarajevo, Bosna in Hercegovina	100 %	48.822.424	4.169.056
Intrade Energija d.o.o. Sarajevo	Ulica Zmaja od Bosne broj 44, Sarajevo, Bosna in Hercegovina	51 %	(7.536.745)	(980.356)
Petrol Trade Handelsgesellschaft m.b.H.	Elisabethstrasse 10 Top 4 u.5, Dunaj, Avstrija	100 %	1.749.078	67.510
Petrol-Energetika DOOEL Skopje	Belasica br. 2, Skopje, Makedonija	100 %	93.451	3.097

Ime odvisne družbe	Naslov odvisne družbe	Delež lastništva	Vrednost kapitala 31. 12. 2016 (v EUR)	Čisti poslovni izid 2016 (v EUR)
Petrol Bucharest ROM S.R.L.	15 Piata Charles de Gaulle, 3rd floor, Charles de Gaulle Plaza Building, Office no. 305A, Sector 1, Bucharest, Romunija	100 %	(154.970)	(98.199)
Petrol Praha CZ S.R.O.	V celnici 1031/4, Nové Město, 110 00 Praha 1, Češka	100 %	(29.157)	(19.836)
Petrol Hidroenergija d.o.o. Teslić	Branka Radičevića 1, Teslić, Bosna in Hercegovina	80 %	5.951.029	(49.356)
Cypet Oils Ltd.1	Ariadne House, Office 52, 333 28th October Street, Limassol, Ciper	100 %	44.573	0
Petrol Trade Slovenija L.L.C.	Gornje Dobrevo industrijska zona b.b., Kosovo Polje, Kosovo	100 %	1.000	0

1 Družba Cypet Oils Ltd. je v postopku likvidacije.

164

Podatki o posredno odvisnih družbah na dan 31. 12. 2016

Družbe Petrol LPG d.o.o. Beograd, IGES, d.o.o., in Beogas Invest d.o.o. so obvladujoče družbe v skupini Petrol LPG, skupini IGES in skupini Beogas Invest. Odvisne družbe v naštetih skupinah so povzete v tabeli v nadaljevanju.

Ime odvisne družbe	Naslov odvisne družbe	Delež lastništva	Vrednost kapitala 31. 12. 2016 (v EUR)	Čisti poslovni izid 2016 (v EUR)
Skupina Petrol LPG
Tigar Petrol d.o.o.	Maršala Birjuzova 3-5, Beograd-Strari Grad, Srbija	100 %	322.553	8.283
Petrol LPG HIB d.o.o.	Preduzetnička zona bb, Šamac, Bosna in Hercegovina	100 %	4.212	3.701
Skupina IGES
VITALES d.o.o. Nova Bila, Travnik1	Hrvatskih branitelja B 2, Vitez, Bosna in Hercegovina	100 %	0	0
VITALES d.o.o. Bihač1	Naselje Ripač b.b., Bihač, Bosna in Hercegovina	100 %	0	0
Skupina Beogas Invest
Beogas AD Beograd	Ulica Patrijarha Dimitrija 12v, Beograd, Srbija	100 %	15.604.709	597.458
Domingas d.o.o.	Ulica Patrijarha Dimitrija 12v, Beograd, Srbija	100 %	(241.282)	(86.722)

1 Družba je v stečajnem postopku.

Stanje naložb v odvisne družbe

	Petrol d.d.
(v EUR)	31. december 2016	31. december 2015
Petrol d.o.o.	130.951.378	130.910.000
Petrol BH Oil Company d.o.o. Sarajevo	34.537.990	34.537.990
IGES, d.o.o.	21.299.475	21.299.475
Petrol d.o.o. Beograd	20.507.846	26.809.000
Petrol Crna Gora MNE d.o.o.	19.396.000	19.396.000
Petrol Energetika, d.o.o.	13.538.901	13.538.900
Ekopur d.o.o.	11.963.444	11.963.444
Beogas Invest d.o.o. Beograd	9.349.084	9.349.084
Vjetroelektrane Glunča d.o.o.	6.523.622	0
Petrol Plin d.o.o.	5.182.607	5.182.607
Petrol Hidroenergija d.o.o. Teslić	4.800.409	409
Beogas d.o.o.	4.600.000	4.600.000
Rodgas A.D. Bačka Topola	2.820.000	2.604.000
Petrol LPG d.o.o. Beograd	2.057.948	2.057.948
Petrol Geoterm d.o.o.	1.968.928	1.968.928
Petrol Skladiščenje d.o.o.	794.951	794.951
Petrol Trade Handelsgesellschaft m.b.H.	147.830	147.830
Eltec Petrol d.o.o. Beograd	94.973	94.973
Petrol-Energetika DOOEL Skopje	25.000	25.000
Petrol Bucharest ROM S.R.L.	10.000	10.000
Petrol Praha CZ S.R.O.	9.958	9.958
Petrol Trade Slovenija L.L.C.	1.000	0
Petrol Tehnologija, d.o.o.	0	755.579
Eltec Petrol Hrvatska d.o.o.	0	41.378
Cypet Oils Ltd.	0	0
Intrade Energija d.o.o. Sarajevo	0	0
Skupaj naložbe v odvisne družbe	290.581.344	286.097.454

Gibanje naložb v odvisne družbe

	Petrol d.d.
(v EUR)	31. december 2016	31. december 2015
Stanje 1. januarja	286.097.454	284.269.540
Nove pridobitve	11.575.623	16.303.811
Prenos z naložb v skupaj obvladovane družbe	1	2.057.948
Pripojitev	(790.580)	(6.688.052)
Slabitev	(6.301.154)	(9.845.792)
Stanje 31. decembra	290.581.344	286.097.454

Pomembnejše nove pridobitve naložb v odvisne družbe v letu 2016 so:

• ∙ nakup 100-odstotnega deleža družbe Vjetroelektrane Glunča d.o.o. in dokapitalizacija družbe v skupni višini 6.523.622 EUR,
• ∙ dokapitalizacija družbe Hidroenergija d.o.o., Teslič, v višini 4.800.000 EUR.

Družba je v postopku preverjanja indikatorjev oslabljenosti naložb ugotovila, da knjigovodska vrednost naložbe v družbo Petrol d.o.o. Beograd presega pošteno vrednost in vrednost pri uporabi naložbe. Zaradi tega je Družba naložbo slabila za 6.301.154 EUR (2015: 9.845.792 EUR) na podlagi cenitve neodvisnega cenilca podjetij.

Za oceno vrednosti naložbe je Družba uporabila metodo poštene vrednosti zmanjšane za stroške prodaje in vrednost pri uporabi na dan 30. 9. 2016. Vrednotenje temelji na podatkih o preteklem in predpostavkah o prihodnjem poslovanju družbe, pri čemer so bile uporabljene projekcije za obdobje od 2017 do 2027. V modelu je bila uporabljena zahtevana stopnja donosa po davkih v višini 11,18 odstotka in letna stopnja rasti preostalega prostega denarnega toka (reziduala) v višini 2 odstotkov.

Prenos iz naložb v skupaj obvladovane družbe se v celoti nanaša na družbo Energetika Črnomelj d.o.o.

Pripojitev se v celoti nanaša na pripojitev družb Petrol Tehnologija d.o.o. in Energetika Črnomelj d.o.o. k družbi Petrol d.d., Ljubljana. V letu 2015 se je pripojitev v celoti nanašala na pripojitev družbe Eltec Petrol d.o.o. k družbi Petrol d.d., Ljubljana.

6.19 Naložbe v skupaj obvladovane družbe

Podrobnejši pregled sestave Skupine je prikazan v poglavju Podjetja v skupini Petrol v poslovnem delu tega poročila.

			Lastništvo in glasovalne pravice
Ime skupaj obvladovane družbe	Naslov skupaj obvladovane družbe	Dejavnost	31. december 2016	31. december 2015
Slovenija
GEN-I, d.o.o.	Vrbina 17, Krško, Slovenija	Trgovanje in prodaja električne energije	-	50 %
Geoenergo d.o.o.	Mlinska ulica 5, Lendava, Slovenija	Pridobivanje zemeljskega plina, nafte in plinskega kondenzata	50 %	50 %
Soenergetika d.o.o.	Stara cesta 3, Kranj, Slovenija	Oskrba z električno energijo, plinom in paro	25 %	25 %
Energetika Črnomelj, d.o.o.	Dunajska cesta 152, Ljubljana, Slovenija	Proizvodnja in distribucija energije	-	50,7 %
Druge države
Petrol OTI Slovenija LLC	Zona Industriale p.n., Fushë Kosovë, Kosovo	Maloprodaja in veleprodaja s tekočimi in plinskimi gorivi ter sorodnimi proizvodi	51 %	51 %
Petrol Slovenia Tirana Wholesale Sh.A.1	Deshmoret e 4 Shkurtit Pll.26, Tirana, Albanija	Veleprodaja s tekočimi in plinskimi ter sorodnimi gorivi	55 %	55 %
	Petrol Slovenia Tirana Distribution Sh.p.k1 Deshmoret e 4 Shkurtit Pll.26, Tirana, Albanija	Maloprodaja s tekočimi in plinskimi gorivi	55 %	55 %

Podatki o skupaj obvladovanih družbah na dan 31. 12. 2016

1 Družba je v postopku likvidacije.

Stanje naložb v skupaj obvladovane družbe

	Skupina Petrol		Petrol d.d.
(v EUR)	31. december 2016	31. december 2015	31. december 2016	31. december 2015
Petrol Slovenia Tirana Wholesale Sh.A.	1.077.833	1.080.154	986.000	986.000
Soenergetika d.o.o.	458.274	463.261	210.000	210.000
Geoenergo d.o.o.	116.575	79.158	0	0
GEN-I, d.o.o.	0	46.853.746	0	0
Petrol OTI Slovenija LLC	0	1.974.701	0	1.316.139
Energetika Črnomelj, d.o.o.	0	0	0	1
Skupaj naložbe v skupaj obvladovane družbe	1.652.682	50.451.020	1.196.000	2.512.140

Skupina Petrol

Gibanje naložb v skupaj obvladovane družbe

	Skupina Petrol
(v EUR)	31. december 2016	31. december 2015
Stanje 1. januarja	50.451.020	50.064.833
Pripisani dobički/izgube	(13.342)	3.842.812
Prejete dividende	(2.150.000)	(1.900.000)
Nove pridobitve	0	488.405
Prenos med naložbe v odvisne družbe	0	(2.063.890)
Odtujitve	(44.853.746)	0
Oslabitev	(1.781.250)	0
Pripis sprememb v kapitalu skupaj obvladovanih družb	0	18.860
Stanje 31. decembra	1.652.682	50.451.020

Skupina je v letu 2016 skladno s kapitalsko metodo pripisala pripadajoče dele izgub v višini 13.342 EUR, ki jim je odštela prejete dividende iz dobičkov iz preteklih let v višini 2.150.000 EUR. Podrobneje sta postavki razloženi v razkritju 6.10.

Skupina je v letu 2016 prodala 50-odstotni lastniški delež v skupaj obvladovani družbi GEN-I d.o.o. v višini 44.916.769 EUR ter ustvarila dobiček pri prodaji v višini 183.231 EUR.

Skupina je v postopku preverjanja indikatorjev oslabljenosti naložb ugotovila, da knjigovodska vrednost naložbe v družbo Petrol OTI Slovenija LLC presega pošteno vrednost in vrednost pri uporabi naložbe. Zaradi tega je Skupina naložbo slabila za 1.781.250 EUR na podlagi cenitve neodvisnega cenilca podjetij.

Za oceno vrednosti naložbe je Skupina uporabila metodo poštene vrednosti zmanjšane za stroške prodaje in vrednost pri uporabi na dan 30. 9. 2016. Vrednotenje temelji na podatkih o preteklem in predpostavkah o prihodnjem poslovanju družbe, pri čemer so bile uporabljene projekcije za obdobje od 2017 do 2030. V modelu je bila uporabljena zahtevana stopnja donosa po davkih v višini 12,3 odstotka in letna stopnja rasti preostalega prostega denarnega toka (reziduala) v višini 2 odstotkov.

Pomembnejši zneski iz izkazov skupaj obvladovanih družb

Leto 2015

(v EUR)	Sredstva	Obveznosti (dolg)	Prihodki	Čisti poslovni izid	Čisti poslovni izid, ki pripada skupini Petrol
Skupina GEN-I, d.o.o.	257.671.221	195.041.810	1.797.259.081	7.028.422	3.514.211
Petrol Slovenia Tirana Wholesale Sh.A.	2.265.575	15.730	0	(1.095)	(602)
Petrol - OTI - Slovenija L.L.C.	20.665.440	5.969.602	11.221.167	(180.685)	(92.149)
Soenergetika d.o.o.	4.563.827	2.710.663	3.793.267	646.317	161.579
Geoenergo d.o.o.	455.337	199.938	1.033.984	64.382	32.403
Energetika Črnomelj	1.219.946	723.639	300.791	(19.025)	(1)

Leto 2016

(v EUR)	Sredstva	Obveznosti (dolg)	Prihodki	Čisti poslovni izid	Čisti poslovni izid, ki pripada skupini Petrol
Petrol Slovenia Tirana Wholesale Sh.A.	2.242.340	16.131	0	(4.810)	(2.321)
Petrol OTI Slovenija LLC	20.517.807	5.304.092	11.708.720	(379.316)	(193.451)
Soenergetika d.o.o.	4.269.037	2.435.851	3.487.013	580.050	145.013
Geoenergo d.o.o.	557.229	226.998	978.374	74.833	37.417

Petrol d.d., Ljubljana

168

Gibanje naložb v skupaj obvladovane družbe

	Petrol d.d.
(v EUR)	31. december 2016	31. december 2015
Stanje 1. januarja	2.512.140	4.081.683
Nove pridobitve	0	488.405
Prenos med naložbe v odvisne družbe	(1)	(2.057.948)
Oslabitev	(1.316.139)	0
Stanje 31. decembra	1.196.000	2.512.140

Nove pridobitve se v celoti nanašajo na pridobitev preostalega 49,3-odstotnega deleža v družbi Energetika Črnomelj d.o.o..

Prenos med naložbe v odvisne družbe se v celoti nanaša na družbo Energetika Črnomelj d.o.o.

Družba je v postopku preverjanja oslabljenosti sredstev ugotovila, da knjigovodska vrednost naložbe v družbo Petrol OTI Slovenija LLC presega pošteno vrednost in vrednost pri uporabi naložbe. Zaradi tega je Družba naložbo slabila za 1.316.139 EUR. Opis vrednotenja je pojasnjen v razkritju za skupino Petrol.

6.20 Naložbe v pridružene družbe

Podrobnejši pregled sestave Skupine je prikazan v poglavju Podjetja v skupini Petrol v poslovnem delu tega poročila.

Podatki o pridruženih družbah na dan 31. 12. 2016

			Lastništvo in glasovalne pravice
Ime pridružene družbe	Naslov pridružene družbe	Dejavnost	31. december 2016	31. december 2015
Slovenija
Geoplin d.o.o. Ljubljana1	Cesta Ljubljanske brigade 11, Ljubljana, Slovenija Prodaja in transport zemeljskega plina		33,32 %	31,98 %
Aquasystems d.o.o.	Dupleška cesta 330, Maribor, Slovenija	Izgradnja in opravljanje storitev čiščenja industrijskih in komunalnih voda	26 %	26 %
Marche Gostinstvo d.o.o.	Notranjska cesta 71, Logatec, Slovenija	Priprava jedil in pijače, prodaja trgovskega blaga in drugih storitev	-	25 %
Bio goriva d.o.o. – v stečaju	Grajski trg 21, Rače, Slovenija	Proizvodnja, trgovina in storitve	25 %	25 %
GEN-EL naložbe d.o.o.2	Vrbina 17, Krško, Slovenija	Finančne naložbe	25 %	-

1 Odvisna družba Ekopur d.o.o. ima v lasti naložbo v Geoplin d.o.o. v višini 7,39-odstotka. Skupaj ima Skupina tako 40,7-odstotni delež družbe Geoplin d.o.o. ² Pridružena družba GEN-EL naložbe d.o.o. ima na dan 31. 12. 2016 v lasti naložbo v pridruženo družbo GEN-I, d.o.o. v višini 50-odstotkov.

Stanje naložb v pridružene družbe

	Skupina Petrol		Petrol d.d.
(v EUR)	31. december 2016	31. december 2015	31. december 2016	31. december 2015
Geoplin d.o.o. Ljubljana	116.499.246	114.477.039	51.761.512	51.761.512
GEN-EL naložbe d.o.o.	11.277.500	0	0	0
Aquasystems d.o.o.	1.909.495	2.521.013	1.091.028	1.091.028
Marche Gostinstvo d.o.o.	0	496.327	0	353.801
Skupaj naložbe v pridružene družbe	129.686.241	117.494.379	52.852.540	53.206.341

Skupina Petrol

Gibanje naložb v pridružene družbe

	Skupina Petrol
(v EUR)	31. december 2016	31. december 2015
Stanje 1. januarja	117.494.379	103.592.923
Pripisani dobički/izgube	5.385.759	5.430.032
Prejete dividende	(4.047.851)	(2.828.573)
Nove pridobitve	11.277.500	11.299.997
Odtujitve	(399.899)	0
Pripis sprememb v kapitalu priduženih družb	(23.647)	0
Stanje 31. decembra	129.686.241	117.494.379

Skupina je v letu 2016 z soustanovitvijo družbe GEN-EL naložbe d.o.o. povečala naložbo v pridružene družbe v višini 11.277.500 EUR.

V zvezi z naložbo v GEN-EL naložbe d.o.o. pojasnjujemo, da ima Skupina prodajno opcijo, izvršljivo na dan 29. 6. 2018 za prodajo GEN-EL naložbe d.o.o. po knjigovodski vrednosti povečani za natečene obresti. Hkrati ima Skupina zavezo iz nakupne opcije nasprotne stranke, da proda naložbo v GEN-EL naložbe d.o.o. po knjigovodski vrednosti povečani za natečene obresti. Nakupna opcija je izvršljiva do 4. 7. 2018.

Skupina Petrol je v letu 2016 skladno s kapitalsko metodo naložbam pripisala pripadajoče dele dobičkov in izgub v letu 2016 v višini 5.385.759 EUR ter od naložb odštela prejete dividende v višini 4.047.851 EUR. Podrobneje so postavke obrazložene v razkritju 6.10.

Skupina je v letu 2016 prodala 25-odstotni lastniški delež v pridruženi družbi Marche Gostinstvo d.o.o. ter ustvarila dobiček pri prodaji v višini 2.452.870 EUR.

Pomembnejši zneski iz izkazov pridruženih družb:

Leto 2015

				Čisti	Čisti poslovni izid, ki pripada
(v EUR)	Sredstva	Obveznosti	Prihodki	poslovni izid	skupini Petrol
Skupina Geoplin	505.679.378	196.582.679	412.131.506	12.322.977	4.582.829
Aquasystems d.o.o.	22.621.954	14.183.293	7.647.157	2.816.812	732.371
Marche Gostinstvo d.o.o.	3.305.180	1.351.990	11.628.130	458.840	114.832

Leto 2016

(v EUR)	Sredstva	Obveznosti	Prihodki	Čisti poslovni izid	Čisti poslovni izid, ki pripada skupini Petrol
Skupina Geoplin	500.214.376	184.871.332	362.086.321	12.461.569	4.741.757
Aquasystems d.o.o.	19.069.516	12.722.924	7.763.928	2.847.809	740.430
GEN-EL naložbe d.o.o.	45.109.675	894	0	(1.219)	-

Petrol d.d., Ljubljana

170

Gibanje naložb v pridružene družbe

	Petrol d.d.
(v EUR)	31. december 2016	31. december 2015
Stanje 1. januarja	53.206.341	53.206.341
Odtujitve	(353.801)	0
Stanje 31. decembra	52.852.540	53.206.341

Družba v letu 2016 ni povečala deležev v obstoječih naložbah oz. vlagala v nove naložbe v pridružene družbe.

Družba Petrol d.d., Ljubljana, je v letu 2016 prodala 25-odstotni lastniški delež v pridruženi družbi Marche Gostinstvo d.o.o. ter ustvarila dobiček pri prodaji v višini 2.496.198 EUR.

6.21 Za prodajo razpoložljiva finančna sredstva

Za prodajo razpoložljiva finančna sredstva predstavljajo naložbe v delnice in deleže družb in bank ter naložbe v vzajemne sklade in obveznice. Ker večino za prodajo razpoložljivih sredstev predstavljajo finančna sredstva družbe Petrol d.d., Ljubljana, je podano le skupno razkritje za Skupino in Družbo.

Stanje za prodajo razpoložljivih sredstev

	Skupina Petrol		Petrol d.d.
(v EUR)	31. december 2016	31. december 2015	31. december 2016	31. december 2015
Deleži podjetij	1.188.290	238.291	1.188.290	238.290
Delnice podjetij	1.171.037	1.287.910	1.091.994	1.208.868
Delnice bank	235.841	235.841	235.841	235.841
Obveznice in druga sredstva	2.903	2.903	2.903	2.903
Skupaj za prodajo razpoložljiva finančna sredstva	2.598.071	1.764.945	2.519.028	1.685.902

Gibanje za prodajo razpoložljivih sredstev

	Skupina Petrol		Petrol d.d.
(v EUR)	31. december 2016	31. december 2015	31. december 2016	31. december 2015
Stanje 1. januarja	1.764.945	1.645.185	1.685.902	1.515.239
Nove pridobitve	1.348.541	1.493.255	1.348.541	1.493.255
Nove pridobitve zaradi pripojitve družbe	0	0	0	50.903
Odtujitve	(77.512)	(1.373.495)	(77.512)	(1.373.495)
Oslabitev	(437.903)	0	(437.903)	0
Stanje 31. decembra	2.598.071	1.764.945	2.519.028	1.685.902

Skupina Petrol in Petrol d.d., Ljubljana

Za prodajo razpoložljiva finančna sredstva Skupine/Družbe so vrednotena po nabavni vrednosti, saj njihove poštene vrednosti zaradi pomembnega razpona ocen utemeljene poštene vrednosti ni mogoče zanesljivo oceniti.

6.22 Nekratkoročne finančne terjatve

Stanje nekratkoročnih finančnih terjatev

	Skupina Petrol		Petrol d.d.
(v EUR)	31. december 2016	31. december 2015	31. december 2016	31. december 2015
Posojila in druge finančne terjatve	1.009.220	5.350.432	27.351.882	15.636.376
Terjatve iz finančnega najema	69.932	158.576	69.932	158.576
Skupaj nekratkoročne finančne terjatve	1.079.152	5.509.008	27.421.814	15.794.952

Skupina Petrol

Največja postavka med nekratkoročnimi finančnimi terjatvami so posojila za dobavljeno blago v višini 941.827 EUR ( 31. 12. 2015: 1.168.212 EUR).

Gibanje nekratkoročnih finančnih terjatev

	Skupina Petrol
(v EUR)	31. december 2016	31. december 2015
Stanje terjatev 1. januarja	5.509.008	8.102.547
Nova posojila	303.667	5.665.965
Vračilo posojil	(354.376)	(4.923.377)
Prenos na kratkoročne finančne terjatve	(4.379.151)	(3.337.725)
Tečajne razlike	4	1.598
Stanje terjatev 31. decembra	1.079.152	5.509.008

Petrol d.d., Ljubljana

Nekratkoročne finančne terjatve v višini 27.421.814 EUR so sestavljene iz nekratkoročnih finančnih terjatev do družb v skupini v višini 26.345.830 EUR in nekratkoročnih finančnih terjatev do drugih v višini 1.075.984 EUR (31. 12. 2015: 1.408.687EUR). Večja postavka med nekratkoročnimi finančnimi terjatvami do drugih so posojila za dobavljeno blago v višini 941.827 EUR (31. 12. 2015: 1.168.212 EUR). Nekratkoročne finančne terjatve do družb v Skupini so prikazane v tabeli v nadaljevanju.

	Petrol d.d.
(v EUR)	31. december 2016	31. december 2015
Nekratkoročne finančne terjatve do družb v Skupini
Vjetroelektrarne Glunča d.o.o.	19.062.275	0
Petrol Crna Gora MNE d.o.o.	3.200.000	3.200.000
Petrol LPG d.o.o. Beograd	2.665.918	3.025.918
Petrol Energetika d.o.o.	966.899	2.310.781
Petrol Plin d.o.o.	356.000	712.000
Intrade Energija d.o.o. Sarajevo	94.738	1.247.257
Petrol OTI Slovenija LLC	0	3.525.233
Energetika Črnomelj d.o.o.	0	365.076
Skupaj	26.345.830	14.386.265

Gibanje nekratkoročnih finančnih terjatev

	Petrol d.d.
(v EUR)	31. december 2016	31. december 2015
Stanje terjatev 1. januarja	15.794.952	18.231.198
Nova posojila	21.665.942	15.568.246
Vračilo posojil	(2.980.542)	(7.227.672)
Oslabitev	0	(141.667)
Prenos na kratkoročne finančne terjatve	(7.058.538)	(10.635.153)
Stanje terjatev 31. decembra	27.421.814	15.794.952

6.23 Nekratkoročne poslovne terjatve

Ker večino nekratkoročnih poslovnih terjatev predstavljajo terjatve družbe Petrol d.d., Ljubljana, je podano le skupno razkritje za Skupino in Družbo.

	Skupina Petrol		Petrol d.d.
(v EUR)	31. december 2016	31. december 2015	31. december 2016	31. december 2015
Terjatve do družb	1.426.404	1.426.404	1.426.404	1.426.404
Popravek vrednosti terjatev do družb	(1.426.404)	(1.426.404)	(1.426.404)	(1.426.404)
Terjatve do občin	118.583	117.566	118.583	117.566
Druge terjatve	532.333	800.675	525.268	800.675
Skupaj nekratkoročne poslovne terjatve	650.916	918.241	643.851	918.240

Skupina Petrol in Petrol d.d., Ljubljana

Med nekratkoročnimi poslovnimi terjatvami do družb se večina v višini 1.426.404 EUR nanaša na terjatve do skupaj obvladovane družbe Geoenergo d.o.o. Te izhajajo iz dolgoročno danih sredstev za sanacijo družbe Nafta Lendava, d.o.o., ki jih je bila družba Petrol d.d., Ljubljana, dolžna zagotoviti na podlagi sporazuma, sklenjenega z vlado Republike Slovenije. Ker je vračilo dolgoročne poslovne terjatve odvisno od doseganja in izplačila dobička družbe Geoenergo d.o.o., je oblikovan popravek vrednosti za celotno terjatev.

6.24 Zaloge

172

	Skupina Petrol		Petrol d.d.
(v EUR)	31. december 2016	31. december 2015	31. december 2016	31. december 2015
Zaloga rezervnih delov in materiala	2.377.970	1.910.100	1.690.395	239.617
Trgovsko blago:	113.839.201	89.571.968	93.804.392	72.524.780
- gorivo	79.838.753	57.125.464	65.896.850	45.604.615
- drugi proizvodi iz nafte	4.787.441	3.947.003	4.106.104	3.259.146
- drugo trgovsko blago	29.213.007	28.499.501	23.801.438	23.661.019
Skupaj zaloge	116.217.171	91.482.068	95.494.787	72.764.397

Skupina Petrol in Petrol d.d., Ljubljana

Skupina/Družba med svojimi zalogami nima zalog, zastavljenih kot jamstvo za obveznosti.

Skupina/Družba je na dan 31. 12. 2016 preverila vrednost zalog blaga in ugotovila, da je čista iztržljiva vrednost zalog višja od nabavne vrednosti blaga, zato v letu 2016 zalog iz tega naslova ni slabila.

6.25 Kratkoročne finančne terjatve

	Skupina Petrol		Petrol d.d.
(v EUR)	31. december 2016	31. december 2015	31. december 2016	31. december 2015
Dana posojila	11.886.653	10.412.971	22.607.878	14.208.283
Popravek vrednosti danih posojil	(5.469.993)	(3.491.509)	(4.480.523)	(2.340.002)
Vezani depoziti pri bankah od 3 mesecev do 1 leta	260.192	704.624	0	0
Terjatve za obresti	1.009.532	760.947	3.702.422	3.173.719
Popravek vrednosti terjatev za obresti	(858.505)	(143.957)	(3.472.146)	(2.245.159)
Terjatve iz naslova finančnega najema	94.715	82.634	94.715	84.043
Skupaj kratkoročne finančne terjatve	6.922.594	8.325.710	18.452.346	12.880.885

Skupina Petrol

Med danimi posojili so poleg posojil družbe Petrol d.d., Ljubljana, drugim v višini 4.753.922 EUR (pojasnjeno v razkritju za Družbo) in posojila skupaj obvladovani družbi Petrol OTI Slovenija LLC v višini 3.623.948 EUR še kratkoročna posojila drugim družbam v višini 3.508.781 EUR (31. 12. 2015: 3.534.595 EUR), predvsem za poravnavo dobavljenega blaga.

Zaradi spremembe ocene vrednosti zavarovanj danih posojil smo v letu 2016 oblikovali dodaten popravek vrednosti danih posojil in obresti v skupni višini 2.693.032 EUR.

Petrol d.d., Ljubljana

Kratkoročno dana posojila družbam v višini 22.607.878 EUR obsegajo kratkoročni del posojil družbam v Skupini v višini 17.853.956 EUR in kratkoročna posojila drugim v višini 4.753.922 EUR (31. 12. 2015: 6.743.874 EUR). Kratkoročna posojila družbam v Skupini so prikazana v nadaljevanju.

	Petrol d.d.
(v EUR)	31. december 2016	31. december 2015
Dana posojila družbam v Skupini
Intrade Energija d.o.o. Sarajevo	6.758.244	5.605.724
Petrol Bucharest ROM S.R.L.	3.853.770	196.190
Petrol-OTI-Slovenija L.L.C.	3.623.949	0
Petrol Energetika dooel Skopje	1.400.000	0
Petrol LPG d.o.o. Beograd	1.100.000	0
Petrol Plin d.o.o.	356.000	356.000
Petrol LPG d.o.o. Beograd	330.000	360.000
Eltec Petrol d.o.o. Beograd	325.000	225.000
Petrol Energetika d.o.o.	64.460	551.993
Petrol Praha CZ s.r.o.	42.533	0
Energetika Črnomelj d.o.o.	0	134.502
Eltec Petrol Hrvatska d.o.o.	0	35.000
Skupaj	17.853.956	7.464.410

Kratkoročna posojila drugim v višini 4.753.922 EUR predstavljajo posojilo iz naslova prodaje finančnih instrumentov v višini 3.477.683 EUR, posojila družbam za poravnavo dobavljenega blaga v višini 580.279 EUR (31. 12. 2015: 964.963 EUR) in druga posojila v višini 695.960 EUR (31. 12. 2015: 964.613 EUR).

Zaradi spremembe ocene vrednosti zavarovanj danih posojil smo v letu 2016 oblikovali dodaten popravek vrednosti danih posojil in obresti v skupni višini 3.367.507 EUR.

6.26 Kratkoročne poslovne terjatve

174

	Skupina Petrol		Petrol d.d.
(v EUR)	31. december 2016	31. december 2015	31. december 2016	31. december 2015
Terjatve do kupcev	426.258.672	371.357.701	341.939.337	276.179.674
Popravek vrednosti terjatev do kupcev	(50.680.784)	(52.411.243)	(28.464.056)	(29.857.150)
Poslovne terjatve do državnih in drugih institucij	4.278.940	1.600.483	353.131	337.816
Poslovne terjatve za obresti	4.328.195	3.945.709	5.423.304	4.956.878
Popravek vrednosti terjatev za obresti	(2.445.571)	(2.220.010)	(2.310.446)	(2.021.105)
Terjatve do zavarovalnic zaradi škodnih primerov	230.802	366.172	171.681	199.672
Druge poslovne terjatve	946.224	1.900.861	56.970	86.957
Popravek vrednosti drugih terjatev	(384.365)	(384.365)	0	0
Skupaj kratkoročne poslovne terjatve	382.532.113	324.155.308	317.169.921	249.882.742

6.27 Finančna sredstva po pošteni vrednosti preko poslovnega izida

Ker vsa finančna sredstva po pošteni vrednosti preko poslovnega izida pripadajo družbi Petrol d.d., Ljubljana, je podano le skupno razkritje za Skupino in Družbo.

	Skupina Petrol		Petrol d.d.
(v EUR)	31. december 2016	31. december 2015	31. december 2016	31. december 2015
Sredstva iz naslova blagovnih zamenjav	1.110.122	2.295.710	1.110.122	2.295.710
Sredstva iz naslova rokovnih poslov	676.917	0	676.917	0
Druga sredstva	49.023	0	0	0
Skupaj finančna sredstva po pošteni vrednosti preko poslovnega izida	1.836.062	2.295.710	1.787.039	2.295.710

Skupina Petrol in Petrol d.d., Ljubljana

Finančna sredstva iz naslova blagovnih zamenjav predstavljajo poštene vrednosti odprtih pogodb blagovnih zamenjav za nabavo naftnih proizvodov na dan 31. 12. 2016. Vsa zgoraj navedena finančna sredstva, ki izhajajo iz izvedenih finančnih instrumentov, je potrebno brati v povezavi z odprtimi pogodbami, prikazanimi med finančnimi obveznostmi v razkritju 6.34.

6.28 Predujmi in druga sredstva

	Skupina Petrol		Petrol d.d.
(v EUR)	31. december 2016	31. december 2015	31. december 2016	31. december 2015
Predujmi	10.950.578	11.755.883	8.769.527	8.387.709
Vnaprej plačane članarine, strokovna literatura ipd.	1.478.962	1.215.715	918.964	1.002.731
Vnaprej plačane zavarovalne premije	756.607	772.710	527.592	533.854
Nezaračunane storitve in blago	636.935	617.322	609.507	594.321
Drugi odloženi stroški in drugi nezaračunani prihodki	1.491.325	1.413.270	345.380	472.355
Skupaj predujmi in druga sredstva	15.314.407	15.774.900	11.170.970	10.990.970

6.29 Denar in denarni ustrezniki

	Skupina Petrol		Petrol d.d.
(v EUR)	31. december 2016	31. december 2015	31. december 2016	31. december 2015
Gotovina	269.167	210.840	0	0
Denar v bankah	25.749.443	33.149.291	11.610.079	26.084.581
Kratkoročni depoziti do 3 mesecev	969.359	990.219	1.047.644	909.996
Skupaj denar in denarni ustrezniki	26.987.969	34.350.350	12.657.723	26.994.577

6.30 Kapital

Vpoklicani kapital

Osnovni kapital Družbe v znesku 52.240.977 EUR je razdeljen na 2.086.301 navadnih delnic, katerih nominalna vrednost je 25,04 EUR. Vse delnice so v celoti vplačane. Na Ljubljanski borzi kotira vseh 2.086.301 navadnih delnic z oznako PETG. Borzna cena ene delnice na dan 31. 12. 2016 znaša 325 EUR (31. 12. 2015: 256 EUR). Knjigovodska vrednost delnice na dan 31. 12. 2016 znaša 285,51 EUR (31. 12. 2015: 262,37 EUR).

Kapitalske rezerve

Kapitalske rezerve se smejo uporabiti pod pogoji in za namene, ki jih določa zakon. Na dan 31. 12. 2016 so znašale 80.991.385 EUR in vključujejo splošni prevrednotovalni popravek kapitala v višini 80.080.610 EUR, ki je bil ob prehodu na MSRP vključen v kapitalske rezerve in 910.775 EUR kapitalskih rezerv, ki so nastale kot presežek prodajne vrednosti nad knjigovodsko vrednostjo lastnih delnic izplačanih kot nagrada članom nadzornega sveta družbe.

V letu 2016 ni bilo gibanj v kapitalskih rezervah.

Prikaz nakupov in prodaj lastnih delnic

Rezerve iz dobička

∙ Zakonske rezerve in druge rezerve iz dobička

Zakonske in druge rezerve iz dobička so zneski, ki so namensko zadržani iz dobička iz predhodnih let, predvsem za poravnavo potencialnih prihodnjih izgub. Nadzorni svet Družbe je na predlog uprave Družbe pri sprejemu letnega poročila iz zneska čistega dobička oblikoval druge rezerve iz dobička v skladu z 230. členom ZGD-1 v višini 21.836.089 EUR ter izplačal dividende v višini 10.938.899 EUR.

∙ Lastne delnice in rezerve za lastne delnice

Če matična družba oziroma njene odvisne družbe kupijo lastniški delež v matični družbi, se plačani znesek vključno s transakcijskimi stroški brez davka odšteje od celotnega kapitala kot lastne delnice, vse dokler se te delnice ne umaknejo, ponovno izdajo ali prodajo. Če se lastne delnice pozneje odprodajo ali ponovno izdajo, se vsa prejeta plačila brez transakcijskih stroškov in povezanih davčnih učinkov vključijo v lastniški kapital.

	Število delnic	Nabavna vrednost (v EUR)*
Skupaj nakupi v letih 1997−1999	36.142	3.640.782
Prodaje po letih
Izplačilo nagrad v letu 1997	(1.144)	(104.848)
Izplačilo nagrad v letu 1998	(1.092)	(98.136)
Izplačilo nagrad v letu 1999	(715)	(62.189)
Izplačilo nagrad v letu 2000	(1.287)	(119.609)
Izplačilo nagrad v letu 2001	(1.122)	(95.252)
Izplačilo nagrad v letu 2002	(1.830)	(158.256)
Izplačilo nagrad v letu 2003	(1.603)	(138.625)
Izplačilo nagrad v letu 2004	(1.044)	(90.284)
Izplačilo nagrad v letu 2005	(144)	(15.183)
Izplačilo nagrad v letu 2006	(403)	(42.492)
Izplačilo nagrad v letu 2007	(731)	(77.077)
Izplačilo nagrad v letu 2008	(324)	(34.162)
Skupaj prodaje v letih 1997−2014	(11.439)	(1.036.113)
Lastne delnice na dan 31. december 2016	24.703	2.604.670

*Podatki so preračunani iz SIT v EUR po paritetnem tečaju 239,64.

V letu 2016 ni bilo sprememb v številu lastnih delnic. Družba ima na dan 31. 12. 2016 v lasti 24.703 lastnih delnic. Tržna vrednost odkupljenih lastnih delnic na isti dan znaša 8.028.475 EUR (31. 12. 2015: 6.319.027 EUR).

Druge rezerve

Druge rezerve so sestavljene iz rezerv iz naslova prevrednotenja (Skupina), rezerve za pošteno vrednost in rezerve za varovanje pred tveganjem. Spremembe v postavkah naštetih drugih rezerv v letu 2016 so podrobneje predstavljene v razkritju 6.14.

Rezerve za pošteno vrednost se nanašajo na rezerve, nastale pri pripojitvi družbe Instalacija d.o.o., v višini 40.513.851 EUR (pojasnjeno v razkritju 6.15.) in na nerealizirane aktuarske dobičke in izgube pri aktuarskem izračunu odpravnin ob upokojitvi v višini 1.218.726 EUR.

Bilančni dobiček Uporaba bilančnega dobička 2015

Delničarji so na 26. skupščini delniške družbe Petrol d.d., Ljubljana, dne 21. 4. 2016 sprejeli naslednji sklep o uporabi bilančnega dobička:

Na predlog uprave in nadzornega sveta se ugotovljeni bilančni dobiček poslovnega leta 2015, ki znaša 25.976.135,00 EUR, v skladu z določbami 230., 282. in 293. člena Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1) uporabi:

• ∙ za izplačilo dividend v bruto vrednosti 12,60 EUR na delnico oz. v celotnem znesku 25.976.134,80 EUR (lastne delnice niso udeležene),
• ∙ preostanek bilančnega dobička v znesku 0,20 EUR ostane nerazporejen.

Bilančni dobiček 2016

176

Za izplačilo dividend se uporabijo čisti poslovni izid leta 2015 in druge rezerve iz dobička.

V letu 2016 je Družba izplačala dividende za leto 2015 v višini 25.863.100 EUR in dividende iz preteklih let v višini 63.842 EUR.

	Petrol d.d.
(v EUR)	31. december 2016	31. december 2015
Obvezna uporaba čistega dobička
Čisti poslovni izid	43.672.178	30.074.471
Čisti dobiček po obvezni uporabi	43.672.178	30.074.471
Oblikovanje drugih rezerv iz dobička	21.836.089	15.037.235
Ugotovitev bilančnega dobička
Čisti dobiček	21.836.089	15.037.235
Zmanjšanje za znesek dolgoročno odloženih stroškov razvijanja na
bilančni presečni dan	(1.936.155)	0
Druge rezerve iz dobička	8.962.438	10.938.900
Bilančni dobiček	28.862.372	25.976.135

Nadzorni svet Družbe je na predlog uprave Družbe pri sprejemu letnega poročila iz zneska čistega dobička oblikoval druge rezerve iz dobička v skladu z 230. členom ZGD-1.

Končne dividende za leto, ki se je končalo 31. 12. 2016, še niso bile predlagane in jih lastniki na skupščini še niso potrdili, zato v teh računovodskih izkazih niso vključene med obveznosti.

6.31 Rezervacije za pozaposlitvene in druge dolgoročne zaslužke zaposlencev

Rezervacije za pozaposlitvene in druge dolgoročne zaslužke zaposlenih sestavljajo rezervacije za odpravnine ob upokojitvi in jubilejne nagrade. Rezervacije so oblikovane v višini ocenjenih prihodnjih izplačil za odpravnine in jubilejne nagrade, diskontiranih na konec poročevalskega obdobja. Izračun je narejen za vsakega zaposlenega tako, da upošteva stroške odpravnin ob upokojitvi in stroške vseh pričakovanih jubilejnih nagrad do upokojitve.

	Skupina Petrol		Petrol d.d.
(v EUR)	31. december 2016	31. december 2015	31. december 2016	31. december 2015
Odpravnine ob upokojitvi	4.206.016	3.570.937	3.658.487	2.790.290
Jubilejne nagrade	2.239.189	2.310.594	1.865.685	1.901.176
Skupaj rezervacije	6.445.205	5.881.531	5.524.172	4.691.466

Skupina Petrol

Gibanje rezervacij za pozaposlitvene in druge dolgoročne zaslužke zaposlencev

	Skupina Petrol
(v EUR)	Odpravnine	Jubilejne nagrade	Skupaj
Stanje 1. januarja 2015	2.980.376	2.145.889	5.126.265
Stroški sprotnega službovanja	346.170	326.696	672.866
Nove pridobitve zaradi pridobitve kontrole nad družbo	155	0	155
Izplačani pozaposlitveni zaslužki	(118.161)	(162.362)	(280.523)
Aktuarski presežek	362.296	0	362.296
Tečajne razlike	101	372	473
Stanje 31. decembra 2015	3.570.937	2.310.594	5.881.531
Stroški sprotnega službovanja	356.510	98.707	455.217
Stroški obresti	61.838	42.970	104.808
Izplačani pozaposlitveni zaslužki	(118.422)	(158.425)	(276.847)
Aktuarski presežek	334.795	0	334.795
Odprava	0	(55.937)	(55.937)
Tečajne razlike	358	1.280	1.638
Stanje 31. decembra 2016	4.206.016	2.239.189	6.445.205

Izračun rezervacij za pozaposlitvene in druge dolgoročne zaslužke zaposlencev temelji na aktuarskem izračunu, v katerem so bile uporabljene naslednje predpostavke:

• ∙ za družbe v Sloveniji 0,83-odstotna letna diskontna stopnja (za leto 2015 je bila vrednost 1,59), ki izhaja iz podatkov o donosnosti 10-letnih državnih obveznic Republike Slovenije, na Hrvaškem je bila uporabljena 2,75-odstotna diskonta stopnja (za leto 2015: 3,64), v Federaciji Bosne in Hercegovine 2,5-odstotna diskonta stopnja (za leto 2015: 6,5) in v Srbiji 3,75-odstotna diskonta stopnja (za leto 2015: 7,5),
• ∙ trenutno veljavne višine odpravnin in jubilejnih nagrad, določene v internih aktih,
• ∙ fluktuacija zaposlenih, ki je odvisna predvsem od njihove starosti,
• ∙ smrtnost na osnovi zadnjih razpoložljivih tablic smrtnosti lokalne populacije.

Za družbe v Sloveniji se predpostavlja, da se bodo povprečne plače v RS povečevale za 2 odstotni točki, poleg tega pa se predvideva individualna rast plač v višini 0,6 odstotne točke. Za družbe v tujini pa se predpostavlja, da se bodo povprečne plače povečevale z naslednjimi stopnjami: Hrvaška za 1 odstotno točko, Srbija za 1,5 odstotne točke, FBiH za 1 odstotno točko, povečano za individualno rast 0,6 odstotne točke.

Analiza občutljivosti

	Diskontna stopnja			Rast plač	Fluktuacija
Sprememba v	odstotni točki			odstotni točki	odstotni točki
Sprememba za	0,5	-0,5	0,5	-0,5	0,5	-0,5
Vpliv na stanje rezervacij za pozaposlitvene in druge dolgoročne zaslužke zaposlencev (v EUR)	(568.207)	625.205	617.235	(568.216)	(601.088)	626.337

Družba Petrol d.d., Ljubljana

178

Gibanje rezervacij za pozaposlitvene in druge dolgoročne zaslužke zaposlencev

	Petrol d.d.
(v EUR)	Odpravnine	Jubilejne nagrade	Skupaj
Stanje 1. januarja 2015	2.223.569	1.741.107	3.964.676
Stroški sprotnega službovanja	284.383	290.442	574.825
Izplačani pozaposlitveni zaslužki	(79.958)	(130.372)	(210.330)
Aktuarski presežek	362.296	0	362.296
Stanje 31. decembra 2015	2.790.290	1.901.176	4.691.466
Nove pridobitve zaradi pripojitve družbe	116.135	102.651	218.786
Stroški sprotnega službovanja	320.446	0	320.446
Stroški obresti	52.316	36.069	88.385
Izplačani pozaposlitveni zaslužki	(78.706)	(128.828)	(207.533)
Aktuarski presežek	458.007	0	458.007
Odprava	0	(45.383)	(45.383)
Stanje 31. decembra 2016	3.658.487	1.865.685	5.524.172

Izračun rezervacij za pozaposlitvene in druge dolgoročne zaslužke zaposlencev temelji na aktuarskem izračunu, v katerem so bile uporabljene naslednje predpostavke:

• ∙ 0,83-odstotna letna diskontna stopnja (za leto 2015 je bila vrednost 1,59), ki izhaja iz podatkov o donosnosti 10-letnih državnih obveznic Republike Slovenije,
• ∙ trenutno veljavne višine odpravnin in jubilejnih nagrad, določene v internih aktih,
• ∙ fluktuacija zaposlenih, ki je odvisna predvsem od njihove starosti,
• ∙ smrtnost na osnovi zadnjih razpoložljivih tablic smrtnosti lokalne populacije.

Za rast plač se predpostavlja, da se bodo povprečne plače v RS povečevale za 2 odstotni točki, poleg tega pa se predvideva individualna rast plač v višini 0,6 odstotne točke.

Analiza občutljivosti

	Diskontna stopnja		Rast plač		Fluktuacija
Sprememba v	odstotni točki		odstotni točki		odstotni točki
Sprememba za	0,5	-0,5	0,5	-0,5	0,5	-0,5
Vpliv na stanje rezervacij za pozaposlitvene in druge dolgoročne zaslužke zaposlencev (v EUR)	(317.279)	348.347	342.403	(315.279)	(327.829)	357.301

6.32 Druge rezervacije

	Skupina Petrol		Petrol d.d.
(v EUR)	31. december 2016	31. december 2015	31. december 2016	31. december 2015
Rezervacije za pozaposlitvene in druge dolgoročne zaslužke zaposlencev pri upravljavcih	3.488.077	2.706.595	3.488.077	2.706.595
Druge rezervacije	830.898	786.983	0	0
Skupaj rezervacije	4.318.975	3.493.578	3.488.077	2.706.595

Skupina Petrol in Petrol d.d., Ljubljana

Druge rezervacije predstavljajo predvsem rezervacije za pozaposlitvene in druge dolgoročne zaslužke zaposlenih pri upravljavcih bencinskih servisov skupine Petrol. Rezervacije so oblikovane v višini ocenjenih prihodnjih izplačil za odpravnine in jubilejne nagrade, diskontiranih na konec poročevalskega obdobja. Izračun je narejen za vsakega zaposlenega tako, da upošteva stroške odpravnin ob upokojitvi in stroške vseh pričakovanih jubilejnih nagrad do upokojitve.

Gibanje rezervacij za pozaposlitvene in druge dolgoročne zaslužke zaposlencev pri upravljavcih bencinskih servisov

	Petrol d.d.
(v EUR)	Odpravnine	Jubilejne nagrade	Skupaj
Stanje 1. januarja 2015	1.167.760	1.481.584	2.649.344
Stroški sprotnega službovanja	29.217	26.421	55.638
Izplačani pozaposlitveni zaslužki	(87.953)	(100.942)	(188.895)
Aktuarski presežek	190.508	0	190.508
Stanje 31. decembra 2015	1.299.532	1.407.063	2.706.595
Stroški sprotnega službovanja	193.763	300.417	494.180
Stroški obresti	23.392	25.327	48.719
Izplačani pozaposlitveni zaslužki	(89.820)	(105.721)	(195.541)
Aktuarski presežek	434.125	0	434.125
Stanje 31. decembra 2016	1.860.991	1.627.086	3.488.077

Izračun rezervacij za pozaposlitvene in druge dolgoročne zaslužke zaposlencev temelji na aktuarskem izračunu, v katerem so bile uporabljene naslednje predpostavke:

• ∙ 0,83-odstotna letna diskontna stopnja (za leto 2015 je bila vrednost 1,59), ki izhaja iz podatkov o donosnosti 10 letnih državnih obveznic Republike Slovenije,
• ∙ trenutno veljavne višine odpravnin in jubilejnih nagrad, določene v internih aktih,
• ∙ fluktuacija zaposlenih, ki je odvisna predvsem od njihove starosti,
• ∙ smrtnost na osnovi zadnjih razpoložljivih tablic smrtnosti lokalne populacije.

Za rast plač se predpostavlja, da se bodo povprečne plače v RS povečevale za 2 odstotni točki, poleg tega pa se predvideva individualna rast plač v višini 0,6 odstotne točke.

Analiza občutljivosti

	Diskontna stopnja		Rast plač		Fluktuacija
Sprememba v	odstotni točki		odstotni točki		odstotni točki
Sprememba za	0,5	-0,5	0,5	-0,5	0,5	-0,5
Vpliv na stanje rezervacij za pozaposlitvene in druge dolgoročne zaslužke zaposlencev (v EUR)	(212.014)	234.156	230.149	(210.681)	(219.307)	240.500

6.33 Dolgoročno odloženi prihodki

	Skupina Petrol		Petrol d.d.
(v EUR)	31. december 2016	31. december 2015	31. december 2016	31. december 2015
Dolgoročno odloženi prihodki ekoloških sredstev	2.321.052	3.628.444	2.321.052	3.628.444
Dolgoročno odloženi prihodki iz prejetih donacij	29.745	33.948	29.745	33.948
Drugi dolgoročno odloženi prihodki	2.205.137	2.388.723	2.156.954	2.335.332
Skupaj	4.555.934	6.051.115	4.507.751	5.997.724

Dolgoročno odloženi prihodki predstavljajo razmejene prihodke družbe Petrol d.d., Ljubljana, iz naslova odobrenih sredstev za ekološko sanacijo bencinskih servisov, avtocistern in skladišč. Ekološka sredstva so bila odobrena z odločbo Ministrstva za okolje in prostor v okviru lastninskega preoblikovanja družbe Petrol d.d., Ljubljana, in so bila kot taka prikazana v otvoritvenih izkazih družbe Petrol d.d., Ljubljana, na dan 1. 1. 1993, pripravljenih v skladu s predpisi o lastninskem preoblikovanju podjetij.

Skupina Petrol

180

Gibanje odloženih prihodkov

(v EUR)	Dolgoročno odloženi prihodki ekoloških sredstev	Dolgoročno odloženi prihodki iz prejetih donacij	Drugi dolgoročno odloženi prihodki	Skupaj
Stanje 1. januarja 2015	5.014.629	38.213	1.301.037	6.353.879
Povečanje	0	0	1.106.028	1.106.028
Zmanjšanje	(1.386.185)	(4.265)	(18.342)	(1.408.792)
Stanje 31. decembra 2015	3.628.444	33.948	2.388.723	6.051.115
Nove pridobitve zaradi pridobitve kontrole nad družbo	0	0	146.904	146.904
Povečanje	0	0	23.019	23.019
Zmanjšanje	(1.307.392)	(4.203)	(353.509)	(1.665.104)
Stanje 31. decembra 2016	2.321.052	29.745	2.205.137	4.555.934

Dolgoročno odloženi prihodki ekoloških sredstev so se v letu zmanjšali skladno z obračunano amortizacijo ekoloških sredstev za 1.307.392 EUR.

Družba Petrol d.d., Ljubljana

Gibanje odloženih prihodkov

	Dolgoročno odloženi prihodki ekoloških	Dolgoročno odloženi prihodki iz prejetih	Drugi dolgoročno
(v EUR)	sredstev	donacij	odloženi prihodki	Skupaj
Stanje 1. januarja 2015	5.014.629	38.213	1.248.067	6.300.910
Povečanje	0	0	1.386.132	1.386.132
Zmanjšanje	(1.386.185)	(4.265)	(298.868)	(1.689.318)
Stanje 31. decembra 2015	3.628.444	33.948	2.335.332	5.997.724
Nove pridobitve zaradi pripojitve družbe	0	0	141.962	141.962
Povečanje	0	0	23.019	23.019
Zmanjšanje	(1.307.392)	(4.202)	(343.359)	(1.654.953)
Stanje 31. decembra 2016	2.321.052	29.745	2.156.954	4.507.751

Dolgoročno odloženi prihodki ekoloških sredstev so pojasnjeni v razkritju za Skupino.

6.34 Finančne obveznosti

	Skupina Petrol		Petrol d.d.
(v EUR)	31. december 2016	31. december 2015	31. december 2016	31. december 2015
Kratkoročne finančne obveznosti
Bančna posojila	58.855.967	27.676.799	55.012.640	16.693.347
Izdane obveznice	33.013.863	37.606.775	33.013.863	37.606.775
Obveznosti iz naslova blagovnih zamenjav	94.738	1.136.481	94.738	2.332.383
Obveznosti do bank iz naslova rokovnih poslov	24.432	1.098.581	24.432	1.098.581
Obveznosti do bank iz naslova zamenjave obrestnih mer	0	918.893	0	0
Druge obveznosti iz finančnih instrumentov	0	0	2.568.846	0
Druga posojila in finančne obveznosti	10.496.363	1.443.232	97.422.702	50.233.264
	102.485.363	69.880.761	188.137.221	107.964.350
Nekratkoročne finančne obveznosti
Izdane obveznice	241.915.076	290.156.311	241.915.076	290.156.311
Bančna posojila	63.013.412	125.367.754	9.950.067	55.819.027
Posojila, prejeta od drugih družb	0	36.915	0	0
	304.928.488	415.560.980	251.865.143	345.975.338
Skupaj finančne obveznosti	407.413.851	485.441.741	440.002.364	453.939.688

Skupina Petrol

Finančne obveznosti so brez stvarnih jamstev.

Povprečna obrestna mera za kratkoročne in dolgoročne vire financiranja (z vključenimi obrestnimi zavarovanji) je za leto 2016 3,46 odstotka p.a. (2015: 3,62 odstotka p.a.).

Izvedeni finančni instrumenti

Obveznosti iz naslova rokovnih poslov za nakup valute ameriški dolar v višini 24.432 EUR predstavljajo poštene vrednosti odprtih rokovnih pogodb na dan 31. 12. 2016. Obveznosti iz naslova blagovnih zamenjav v višini 94.738 EUR predstavljajo poštene vrednosti odprtih pogodb blagovnih zamenjav za nabavo naftnih proizvodov na dan 31. 12. 2016. Navedene finančne obveznosti, ki izhajajo iz izvedenih finančnih instrumentov, je potrebno brati v povezavi z odprtimi pogodbami, prikazanimi med finančnimi terjatvami v razkritju 6.27.

Izdane obveznice

Obveznosti zaradi izdanih obveznic se nanašajo na izdane obveznice družbe Petrol d.d., Ljubljana, ki kotirajo na Ljubljanski borzi z nazivoma PET3 ter na izdane evroobveznice družbe Petrol d.d., Ljubljana.

Evroobveznice je družba Petrol d.d., Ljubljana, izdala 16. 6. 2014. Skupna nominalna vrednost izdanih obveznic je 265.000.000 EUR. Datum dospetja obveznice je 24. 6. 2019. Obrestna mera obveznic je nespremenljiva in znaša 3,25 odstotka letno. Obresti dospevajo v plačilo letno za nazaj. Nominalna vrednost glavnice dospe v izplačilo v celoti v enkratnem znesku ob dospetju obveznice dne 24. 6. 2019. Obveznice so uvrščene na Irsko borzo vrednostnih papirjev (Irish Stock Exchange). V letu 2016 smo odkupili in z Irske borze umaknili evrooboveznice v nominalni vrednosti 20.497.000 EUR. Obveznost za evroobveznice na dan 31. 12. 2016 znaša 243.963.000 EUR.

PET3 obveznice je družba Petrol d.d., Ljubljana, izdala v letu 2012. Skupna nominalna vrednost izdanih obveznic je 30.158.000 EUR. Celotna izdaja obveznic obsega 30.158 apoenov po 1.000 EUR. Datum dospetja obveznice je 7. 12. 2017. Obrestna mera obveznic je nespremenljiva in znaša 6,00 odstotka letno. Obresti dospevajo v plačilo letno za nazaj. Nominalna vrednost glavnice dospe v izplačilo v celoti v enkratnem znesku ob dospetju obveznice dne 7. 12. 2017. Obveznost za obveznice PET3 znaša na dan 31. 12. 2016 28.764.000 EUR.

Druga posojila

Druga kratkoročna posojila zajemajo predvsem posojilo pridružene družbe Geoplin d.o.o. v višini 9.000.000 EUR in skupaj obvladovane družbe Petrol Slovenia Tirana Wholesale Sh.A v višini 1.271.910 EUR.

Družba Petrol d.d., Ljubljana

182

Povprečna obrestna mera za kratkoročne in dolgoročne vire financiranja (z vključenimi obrestnimi zavarovanji) je za leto 2016 3,46 odstotka p.a. (2015: 3,62 odstotka p.a.).

Obveznost Družbe iz naslova izvedenih finančnih instrumentov in obveznic so podrobneje razložene v razkritju za Skupino.

Druge finančne obveznosti iz finančnih instrumentov se v celoti nanašajo na prodajno opcijo dano odvisni družb in je na dan 31. 12. 2016 vrednotena po pošteni vrednosti.

Druga prejeta posojila Družbe v glavnem zajemajo posojila, prejeta od družb v Skupini, v znesku 88.310.178 EUR, kot je razvidno iz preglednice v nadaljevanju.

	Petrol d.d.
(v EUR)	31. december 2016	31. december 2015
IGES, d.o.o.	37.039.870	1.287.396
Petrol d.o.o.	35.073.185	21.226.255
Petrol BH Oil Company d.o.o. Sarajevo	5.586.131	15.323.598
Petrol Trade Handelsgesellschaft m.b.H.	4.855.620	5.288.837
Petrol Energetika d.o.o.	2.875.588	3.783.328
Petrol Slovenia Tirana Wholesale Sh.A.	1.271.910	1.271.910
Ekopur d.o.o.	1.555.942	1.065.835
Petrol Skladiščenje d.o.o.	51.931	41.650
Petrol Tehnologija, d.o.o.	0	798.920
Skupaj	88.310.178	50.087.729

6.35 Nekratkoročne poslovne obveznosti

Ker večina nekratkoročnih poslovnih obveznosti pripada družbi Petrol d.d., Ljubljana, je podano le skupno razkritje za Skupino in Družbo.

	Skupina Petrol		Petrol d.d.
(v EUR)	31. december 2016	31. december 2015	31. december 2016	31. december 2015
Obveznosti za kupljene deleže v družbah	24.000	0	24.000	0
Obveznosti iz naslova sredstev, prejetih v upravljanje	899.382	1.030.182	899.382	1.030.182
Druge nekratkoročne poslovne obveznosti	418.681	0	0	0
Skupaj nekratkoročne poslovne obveznosti	1.342.063	1.030.182	923.382	1.030.182

Skupina Petrol in družba Petrol d.d., Ljubljana

Obveznosti iz naslova sredstev, prejetih v upravljanje v Skupini/Družbi se v večini nanašajo na opredmetena osnovna sredstva, ki so bila po koncesijskih pogodbah prejeta v upravljanje od občin. Obveznosti se zmanjšujejo za obračunano amortizacijo sredstev, prejetih v upravljanje.

6.36 Kratkoročne poslovne obveznosti

	Skupina Petrol		Petrol d.d.
(v EUR)	31. december 2016	31. december 2015	31. december 2016	31. december 2015
Obveznosti do dobaviteljev	349.231.923	291.343.537	313.844.825	245.537.011
Obveznosti za trošarine	64.588.054	58.784.718	57.143.816	51.848.822
Obveznosti za davek na dodano vrednost	16.569.741	18.203.996	9.877.291	12.731.938
Obveznosti za takse za obremenjevanje okolja	10.706.855	11.085.799	10.575.247	10.986.981
Obveznosti do zaposlencev	7.002.140	6.006.327	5.610.535	4.337.163
Obveznosti na podlagi predujmov in varščin	2.431.640	3.945.158	1.456.672	1.570.822
Obveznosti za uvozne dajatve	1.956.618	7.897.791	7.764	5.833.750
Druge obveznosti do države in drugih državnih inštitucij	1.041.033	1.083.740	199.060	190.330
Obveznosti v zvezi z razdelitvijo poslovnega izida	667.711	627.319	667.711	627.319
Obveznosti za prispevke za socialno varnost	563.350	531.762	470.652	433.285
Obveznosti za kupljene deleže v družbah	0	1.521.447	0	1.518.029
Druge obveznosti	1.457.320	1.853.294	1.555.628	1.504.053
Skupaj kratkoročne poslovne in druge obveznosti	456.216.385	402.884.888	401.409.201	337.119.503

6.37 Druge obveznosti

	Skupina Petrol		Petrol d.d.
(v EUR)	31. december 2016	31. december 2015	31. december 2016	31. december 2015
Vračunani stroški za dopuste	1.810.185	1.680.575	1.159.440	1.078.871
Vračunani odhodki za tožbe	926.097	1.569.831	644.546	848.169
Vračunani stroški koncesijskih dajatev	253.617	211.885	181.264	188.047
Vračunani manki blaga	187.712	311.892	187.712	311.892
Vračunani odhodki za tankerske prekostojnine	120.319	122.510	120.319	122.510
Vračunani stroški za najemnine avtocestnih lokacij	115.987	119.125	115.987	119.125
Vračunani stroški za nezaračunano blago	114.531	50.095	0	0
Drugi vračunani stroški	8.078.921	7.496.881	4.660.247	5.096.610
Odloženi prihodki iz predplačniške kartice	1.968.129	1.737.719	1.878.879	1.684.871
Odloženi prihodki za zamudne obresti	1.593.632	1.425.331	1.586.642	1.424.989
Odloženi prihodki za dane rabate	354.372	541.245	125.018	167.278
Odloženi prihodki za ogrevanje	87.202	147.323	0	0
Drugi odloženi prihodki	454.976	474.465	278.549	278.095
Skupaj druge obveznosti	16.065.680	15.888.877	10.938.604	11.320.457

Drugi vračunani stroški predstavljajo vračunane stroške vzdrževanja licenc, stroške logistike, stroške storitev, opravljenih za področje energetskih rešitev, obveznosti za provizije in druge vračunane stroške.

7. Finančni instrumenti in obvladovanje tveganj

V tem poglavju so predstavljena razkritja v zvezi s finančnimi instrumenti in tveganji, upravljanje s tveganji pa je razloženo v poslovnem delu tega letnega poročila v poglavju Upravljanje tveganj.

7.1 Kreditno tveganje

184

Skupina/Družba je tudi v letu 2016 aktivno spremljala stanje terjatev do kupcev in nadaljevala z ostrimi pogoji odobravanja prodaje na odprto z zahtevami po ustreznem obsegu kvalitetnih zavarovanj.

Maksimalno izpostavljenost kreditnemu tveganju predstavlja knjigovodska vrednost finančnih sredstev, ki na dan 31. 12. 2016 znaša:

	Skupina Petrol		Petrol d.d.
(v EUR)	31.december 2016	31.december 2015	31.december 2016	31.december 2015
Za prodajo razpoložljiva finančna sredstva	2.598.071	1.764.945	2.519.028	1.685.902
Nekratkoročne finančne terjatve	1.079.152	5.509.008	27.421.814	15.794.952
Nekratkoročne poslovne terjatve	650.916	918.241	643.851	918.240
Kratkoročne finančne terjatve	6.922.594	8.325.710	18.452.346	12.880.885
Kratkoročne poslovne terjatve (brez terjatev do države)	378.253.173	322.554.825	316.816.790	249.544.926
Finančna sredstva po pošteni vr. preko poslovnega izida	1.836.062	2.295.710	1.787.039	2.295.710
Denar in denarni ustrezniki	26.987.969	34.350.350	12.657.723	26.994.577
Skupaj sredstva	418.327.937	375.718.789	380.298.591	310.115.192

Na dan poročanja so kreditnemu tveganju najbolj izpostavljene kratkoročne poslovne terjatve. Te so se glede na konec leta 2015 nominalno povišale za 17,3 odstotka v Skupini in za 27 odstotkov v Družbi. Razlog zvišanja terjatev je predvsem v višji prodaji oziroma fakturirani realizaciji v zadnjem kvartalu in s tem so posledično višje tudi odprte terjatve.

Finančna sredstva po pošteni vrednosti preko poslovnega izida v večini predstavljajo izpeljane finančne instrumente.

Kratkoročne poslovne terjatve Skupine po zapadlosti

	Razčlenitev po zapadlosti
(v EUR)	nezapadle	zapadle do 30 dni	zapadle od 31 do 60 dni	zapadle od 61 do 90 dni	zapadle nad 90 dni	Skupaj
Terjatve do kupcev	271.012.845	27.949.922	9.115.572	1.317.424	9.550.696	318.946.459
Terjatve za obresti	1.467.278	99.982	65.054	10.958	82.426	1.725.698
Druge terjatve (brez terjatev do države)	1.872.119	76	10.473	0	0	1.882.668
Skupaj stanje 31. decembra 2015	274.352.242	28.049.980	9.191.099	1.328.382	9.633.122	322.554.825

	Razčlenitev po zapadlosti
(v EUR)	nezapadle	zapadle do 30 dni	zapadle od 31 do 60 dni	zapadle od 61 do 90 dni	zapadle nad 90 dni	Skupaj
Terjatve do kupcev	329.814.579	30.703.365	6.810.275	1.228.235	7.021.434	375.577.888
Terjatve za obresti	1.630.156	113.632	52.163	30.430	56.243	1.882.624
Druge terjatve (brez terjatev do države)	724.863	39.031	16.316	3.247	9.204	792.661
Skupaj stanje 31. decembra 2016	332.169.598	30.856.028	6.878.754	1.261.912	7.086.881	378.253.173

Kratkoročne poslovne terjatve Družbe po zapadlosti

	Razčlenitev po zapadlosti
		zapadle do 30	zapadle 31	zapadle 61	zapadle nad
(v EUR)	nezapadle	dni	do 60 dni	do 90 dni	90 dni	Skupaj
Terjatve do kupcev	214.258.782	16.796.468	5.411.099	1.612.145	8.244.029	246.322.524
Terjatve za obresti	15.665	68.199	54.640	86.145	2.711.124	2.935.773
Druge terjatve (brez terjatev do države)	286.629	0	0	0	0	286.629
Skupaj stanje 31. decembra 2015	214.561.077	16.864.668	5.465.740	1.698.291	10.955.155	249.544.926

	Razčlenitev po zapadlosti
(v EUR)	nezapadle	zapadle do 30 dni	zapadle 31 do 60 dni	zapadle 61 do 90 dni	zapadle nad 90 dni	Skupaj
Terjatve do kupcev	277.909.877	21.127.205	5.204.968	1.971.169	7.262.062	313.475.281
Terjatve za obresti	2.214	74.029	46.958	55.285	2.934.371	3.112.858
Druge terjatve (brez terjatev do države)	228.651	0	0	0	0	228.651
Skupaj stanje 31. decembra 2016	278.140.742	21.201.234	5.251.926	2.026.454	10.196.434	316.816.790

Gibanje oblikovanih popravkov vrednosti kratkoročnih poslovnih terjatev Skupine

(v EUR)	Popravek vrednosti kratkoročnih poslovnih terjatev	Popravek vrednosti kratkoročnih terjatev za obresti	Skupaj
Stanje 1. januarja 2015	(51.757.608)	(1.845.585)	(53.603.193)
Oblikovanje popravkov z vplivom na poslovni izid	(3.578.155)	(82.513)	(3.660.668)
Spremembe popravkov brez vpliva na poslovni izid	194.631	(369.485)	(174.854)
Odpisi	2.366.349	78.498	2.444.847
Tečajne razlike	(20.825)	(925)	(21.750)
Stanje 31. decembra 2015	(52.795.608)	(2.220.010)	(55.015.618)

(v EUR)	Popravek vrednosti kratkoročnih poslovnih terjatev	Popravek vrednosti kratkoročnih terjatev za obresti	Skupaj
Stanje 1. januarja 2016	(52.795.608)	(2.220.010)	(55.015.618)
Oblikovanje popravkov z vplivom na poslovni izid	217.430	(107.350)	110.080
Spremembe popravkov brez vpliva na poslovni izid	194.560	(198.014)	(3.454)
Odpisi	1.390.615	80.710	1.471.325
Tečajne razlike	(72.146)	(907)	(73.053)
Stanje 31. decembra 2016	(51.065.149)	(2.445.571)	(53.510.720)

Gibanje oblikovanih popravkov vrednosti kratkoročnih poslovnih terjatev Družbe

(v EUR)	Popravek vrednosti kratkoročnih poslovnih terjatev	Popravek vrednosti kratkoročnih terjatev za obresti	Skupaj
Stanje 1. januarja 2015	(28.578.110)	(1.573.442)	(30.151.552)
Nove pridobitve zaradi pripojitve družbe	59.767	0	59.767
Oblikovanje popravkov z vplivom na poslovni izid	(2.793.729)	(107.609)	(2.901.338)
Spremembe popravkov brez vpliva na poslovni izid	0	(369.463)	(369.463)
Odpisi	1.454.922	29.409	1.484.331
Stanje 31. decembra 2015	(29.857.150)	(2.021.105)	(31.878.255)

(v EUR)	Popravek vrednosti kratkoročnih poslovnih terjatev	Popravek vrednosti kratkoročnih terjatev za obresti	Skupaj
Stanje 1. januarja 2016	(29.857.150)	(2.021.105)	(31.878.255)
Nove pridobitve zaradi pripojitve družbe	(22.749)	0	(22.749)
Oblikovanje popravkov z vplivom na poslovni izid	159.408	(125.932)	33.476
Spremembe popravkov brez vpliva na poslovni izid	0	(197.813)	(197.813)
Odpisi	1.256.435	34.404	1.290.839
Stanje 31. decembra 2016	(28.464.056)	(2.310.446)	(30.774.502)

Zavarovanje terjatev

186

	Skupina Petrol		Petrol d.d.
(v EUR)	31. december 2016	31. december 2015	31. december 2016	31. december 2015
Kratkoročne poslovne terjatve do kupcev	426.258.672	371.357.701	341.939.337	276.179.674
Oblikovani popravek vrednosti	(50.680.784)	(52.411.243)	(28.464.056)	(29.857.150)
Kratkoročne poslovne terjatve do kupcev s popravki	375.577.888	318.946.458	313.475.281	246.322.524
Zapadle kratkoročne poslovne terjatve do kupcev (bruto)	96.444.093	100.344.856	64.029.465	61.920.889
Delež zapadlih v odprtih terjatvah	23%	27%	19%	22%
Kratkoročne poslovne terjatve nad 100.000 EUR, zavarovane s kvalitetnimi zavarovanji	222.496.091	156.666.898	169.342.798	111.765.944

Pri prikazu zavarovanj so zajeta samo kvalitetna zavarovanja. Menice, izvršnice in zadolžnice niso vključene med kvalitetna zavarovanja, ker imajo nižjo stopnjo unovčljivosti.

Terjatev do največjega posameznega kupca v Skupini in Družbi na dan 31. 12. 2016 znaša 21.984.699 EUR (kupec je javno podjetje) in predstavlja 5,8 odstotka terjatev do kupcev Skupine in 7 odstotkov terjatev do kupcev v Družbi.

Glavni del teh terjatev so terjatve do kupcev v državi in tujini iz naslova veleprodaje blaga in storitev ter prodaje blaga fizičnim osebam, imetnikom kartice Petrol klub. Veleprodajni kupci in maloprodajni kupci so razpršeni, tako da ni večje izpostavljenosti do posameznega kupca. Na dan 31. 12. 2016 ima Družba 24.370 aktivnih kupcev, pravnih oseb. Skupina/Družba ima vzpostavljen informacijski sistem rangov, bonitet in blokad ter s tem izvaja stalen nadzor nad kupci.

Sistem nadzora nad kreditnim tveganjem Skupina/Družba izpopolnjuje vsako leto. V letu 2016 je Skupina/Družba nadaljevala z izvajanjem ostrih pogojev za odobritev višine izpostavljenosti (limita) do posameznega kupca in od kupcev zahtevala ustrezne instrumente zavarovanja (zavarovanja pri zavarovalnicah, bančne garancije, akreditivi, hipoteke, zastave, varščine, korporativne garancije, poroštva, izvršnice). V letu 2016 smo v skupini Petrol prenovili limitni sistem do pravnih oseb, ki temelji na bonitetni oceni partnerja in višini pridobljenega zavarovanja.

Stopnjo obvladovanja terjatev Skupina/Družba meri preko doseganja kriterijev dni vezave terjatev.

		Skupina Petrol	Petrol d.d.
(v dnevih)	2016	2015	2016	2015
Dnevi vezave
Pogodbeni dnevi	30	31	30	31
Dnevi zapadlih terjatev	12	13	10	12
Skupaj dnevi vezave terjatev	42	44	40	43

Skupini/Družbi je uspelo zmanjšati število dni v zapadlih terjatvah in celo znižati skupno število dni vezave sredstev v terjatvah. Blagovni krediti, dani kupcem z namenom reprograma odplačila terjatev, so večinoma zavarovani (običajno s hipotekami, nekaj pa tudi s sporazumi o odstopu terjatev, poroštvenimi izjavami in izvršnicami). Terjatve iz naslova blagovnih kreditov v dnevih vezave terjatev niso upoštevane.

7.2 Likvidnostno tveganje

Skupina/Družba uspešno obvladuje likvidnostno tveganje v skladu s smernicami bonitetne agencije Standard & Poor's.

Skupina/Družba upravlja likvidnostno tveganje z:

• ∙ razdolževanjem (merjeno s kazalnikom neto dolg/EBIT-DA) skladno s strategijo,
• ∙ zagotavljanjem ustrezne strukturne likvidnosti po metodologiji S&P,
• ∙ enotnim in centraliziranim vodenjem zakladništva na nivoju Skupine,

Med danimi posojili Družbe se večina nanaša na posojila odvisnim družbam, pri čemer Družba redno ocenjuje možnost povračila posojil, možnost unovčitve zavarovanj, oziroma če vrednost zavarovanj še vedno ustrezno pokriva vrednost naložbe. Če Družba oceni, da posojilo ni v celoti izterljivo, za neizterljivi znesek oblikuje popravek vrednosti. Družba redno spremlja poslovanje družb v Skupini, s čimer ustrezno omejuje kreditno tveganje.

• ∙ z letnim planom potrebnih finančnih sredstev za skupino Petrol in mesečnim oz. dnevnim načrtovanjem,
• ∙ enotnim pristopom do bank doma in v tujini,
• ∙ računalniško podprtim sistemom vodenja denarnega toka tako za matično družbo kot tudi za vse odvisne družbe,
• ∙ centraliziranim zbiranjem prostih denarnih sredstev preko cash-poolinga.

Polovico celotnih prihodkov Skupina/Družba ustvari preko maloprodajne mreže, kjer so plačilno sredstvo gotovina ali plačilne kartice, ki zagotavljajo redne dnevne pritoke in zmanjšujejo likvidnostno tveganje.

Obenem ima Skupina/Družba sklenjene kreditne linije doma in v tujini v obsegu, ki zagotavlja, da je Skupina v vsakem trenutku sposobna izpolniti vse svoje zapadle obveznosti.

Tudi v letu 2016 je Skupina/Družba veliko pozornosti namenila pripravi načrtov denarnih tokov. Uspešno načrtovanje

Obveznosti po zapadlosti Skupine

denarnih tokov je omogočalo pravočasno napoved morebitnih likvidnostnih presežkov oz. primanjkljajev in njihovo optimalno vodenje. To je ob hkratni prodaji poslovno nepotrebnih sredstev v letu 2016 pripomoglo tudi k predčasnemu odplačevanju dolgoročnih kreditov Družbe. Družba je znižala tudi delež finančnih obveznosti s finančnimi zavezami.

Večina finančnih obveznosti iz prejetih dolgoročnih in kratkoročnih posojil je na nivoju matične družbe, ki ima tudi večino prihodkov.

	Knjigovodska		Pogodbeni denarni tokovi
	vrednost		Od 0 do 6	Od 6 do 12
(v EUR)	obveznosti	Obveznost	mesecev	mesecev	Od 1 do 5 let	Nad 5 let
Nekratkoročne finančne obveznosti	415.560.980	448.070.554	0	0	432.127.211	15.943.343
Kratkoročne finančne obveznosti	69.880.761	81.628.872	27.719.576	53.909.297	0	0
Kratkoročne poslovne obveznosti (brez obveznosti do države, zaposlencev in iz naslova predujmov)	295.345.597	295.345.597	294.055.447	1.290.150	0	0
Stanje 31. decembra 2015	780.787.338	825.045.023	321.775.023	55.199.447	432.127.211	15.943.343

Kratkoročne finančne obveznosti zajemajo izpeljane finančne instrumente v višini 3.153.955 EUR.

	Knjigovodska			Pogodbeni denarni tokovi
(v EUR)	vrednost obveznosti	Obveznost	Od 0 do 6 mesecev	Od 6 do 12 mesecev	Od 1 do 5 let	Nad 5 let
Nekratkoročne finančne obveznosti	304.928.488	323.487.074	0	0	323.487.074	0
Nekratkoročne poslovne obveznosti (brez drugih obveznosti)	24.000	24.000	0	0	24.000	0
Kratkoročne finančne obveznosti	102.485.363	111.113.099	75.544.574	35.568.525	0	0
Kratkoročne poslovne obveznosti (brez obveznosti do države, zaposlencev in iz naslova predujmov)	351.356.954	351.356.954	350.514.241	842.713	0	0
Stanje 31. decembra 2016	758.794.805	785.981.127	426.058.815	36.411.238	323.511.074	0

Kratkoročne finančne obveznosti zajemajo izpeljane finančne instrumente v višini 119.170 EUR.

Obveznosti po zapadlosti Družbe

	Knjigovodska			Pogodbeni denarni tokovi
	vrednost		Od 0 do 6	Od 6 do 12
(v EUR)	obveznosti	Obveznost	mesecev	mesecev	Od 1 do 5 let	Nad 5 let
Nekratkoročne finančne obveznosti	345.975.338	374.805.094	0	0	372.896.724	1.908.370
Kratkoročne finančne obveznosti	107.964.350	121.476.905	34.977.149	86.499.756	0	0
Kratkoročne poslovne obveznosti (brez obveznosti do države,
zaposlencev in iz naslova predujmov)	249.186.412	249.186.412	247.124.948	2.061.464	0	0
Stanje 31. decembra 2015	703.126.100	745.468.412	282.102.097	88.561.220	372.896.724	1.908.370

Kratkoročne finančne obveznosti zajemajo izpeljane finančne instrumente v višini 3.430.964 EUR.

	Knjigovodska			Pogodbeni denarni tokovi
(v EUR)	vrednost obveznosti	Obveznost	Od 0 do 6 mesecev	Od 6 do 12 mesecev	Od 1 do 5 let	Nad 5 let
Nekratkoročne finančne obveznosti	251.865.143	267.846.687	0	0	267.846.687	0
Nekratkoročne poslovne obveznosti (brez drugih obveznosti)	24.000	24.000	0	0	24.000	0
Kratkoročne finančne obveznosti	188.137.221	196.385.051	120.556.098	75.828.953	0	0
Kratkoročne poslovne obveznosti (brez obveznosti do države, zaposlencev in iz naslova predujmov)	316.068.164	316.068.164	314.614.470	1.453.694	0	0
Stanje 31. decembra 2016	756.094.528	780.323.902	435.170.568	77.282.647	267.870.687	0

Kratkoročne finančne obveznosti zajemajo izpeljane finančne instrumente v višini 2.688.016 EUR.

7.3 Tečajno tveganje

Skupina

188

		Skupina Petrol
		31. december 2015
(v EUR)	EUR	USD	HRK	BAM
Denar in denarni ustrezniki	28.118.323	248.767	3.049.413	529.535
Kratkoročne poslovne terjatve (brez terjatev do države)	247.696.677	277.981	37.151.986	31.163.331
Nekratkoročne poslovne terjatve	916.953	0	1.288	0
Kratkoročne finančne terjatve	7.821.350	0	473.427	30.933
Nekratkoročne finančne terjatve	5.505.525	0	1.074	0
Nekratkoročne poslovne obveznosti (brez drugih obveznosti)	0	0	0	0
Kratkoročne poslovne obveznosti (brez obveznosti do države, zaposlencev in iz naslova predujmov)	(170.958.855)	(90.645.693)	(23.569.790)	(5.565.667)
Nekratkoročne finančne obveznosti	(415.548.065)	0	0	(12.915)
Kratkoročne finančne obveznosti	(66.625.514)	(1.281.629)	(1.597.495)	(375.985)
Izpostavljenost izkaza finančnega položaja	(363.073.606)	(91.400.574)	15.509.903	25.769.232
Nominalna vrednost sklenjenih terminskih poslov	(87.319.204)	72.361.113	0	0
Neto izpostavljenost izkaza finančnega položaja	(450.392.810)	(19.039.461)	15.509.903	25.769.232

		Skupina Petrol
		31. december 2016
(v EUR)	EUR	USD	HRK	BAM
Denar in denarni ustrezniki	12.682.536	153.699	5.224.068	3.717.756
Kratkoročne poslovne terjatve (brez terjatev do države)	303.623.522	421.638	37.864.800	26.093.725
Nekratkoročne poslovne terjatve	642.204	0	1.646	7.066
Kratkoročne finančne terjatve	6.801.023	0	20.571	91.010
Nekratkoročne finančne terjatve	1.078.385	0	767	0
Nekratkoročne poslovne obveznosti (brez drugih obveznosti)	(24.000)	0	0	0
Kratkoročne poslovne obveznosti (brez obveznosti do države, zaposlencev in iz naslova predujmov)	(213.003.242)	(108.657.518)	(20.738.534)	(3.006.563)
Nekratkoročne finančne obveznosti	(304.928.488)	0	0	0
Kratkoročne finančne obveznosti	(101.653.803)	0	(384.806)	(446.754)
Izpostavljenost izkaza finančnega položaja	(294.781.863)	(108.082.181)	21.988.512	26.456.240
Nominalna vrednost sklenjenih terminskih poslov	(110.048.173)	96.392.668	0	0
Neto izpostavljenost izkaza finančnega položaja	(404.830.036)	(11.689.513)	21.988.512	26.456.240

				Skupina Petrol
				31. december 2015
Skupaj	CZK	HUF	CHF	RON	MKD	RSD
34.350.350	4.605	19.956	0	40.247	695.234	1.644.270
322.554.825	0	2.681	0	1.086.943	2.695.808	2.479.418
918.241	0	0	0	0	0	0
8.325.710	0	0	0	0	0	0
5.509.008	0	0	0	2.409	0	0
	0	0	0	0	0	0
(295.345.597)	(684)	(1.430.005)	0	(612.881)	(899.457)	(1.662.565)
(415.560.980)	0	0	0	0	0	0
(69.880.761)	0	0	0	(138)	0	0
(409.129.204)	3.921	(1.407.368)	0	516.580	2.491.585	2.461.123
	0	2.046.347	0	12.911.744	0	0
(409.129.204)	3.921	638.979	0	13.428.324	2.491.585	2.461.123
				0
				Skupina Petrol
				31. december 2016
Skupaj	CZK	HUF	CHF	RON	MKD	RSD
26.987.969	4.708	22.541	288.337	1.286.707	1.366.144	2.241.473
378.253.173	0	11.606	0	594.771	2.529.250	7.113.861
650.916	0	0	0	0	0	0
6.922.594	0	0	0	0	0	9.990
1.079.152	0	0	0	0	0	0
(24.000)	0	0	0	0	0	0
(351.356.954)	(1.367)	(1.428.897)	0	(1.491.486)	(4.514)	(3.024.833)
(304.928.488)	0	0	0	0	0	0
(102.485.363)	0	0	0	0	0	0
(344.901.001)	3.341	(1.394.750)	288.337	389.992	3.890.880	6.340.491
	0	318.349	0	13.337.157	0	0
(344.901.001)	3.341	(1.076.401)	288.337	13.727.149	3.890.880	6.340.491

7.3 Tečajno tveganje

Skupina

Družba

190

		Petrol d.d.
		31. december 2015
(v EUR)	EUR	USD	HRK
Denar in denarni ustrezniki	26.753.691	204.887	16.043
Kratkoročne poslovne terjatve (brez terjatev do države)	248.119.113	214.084	0
Nekratkoročne poslovne terjatve	916.952	0	1.288
Kratkoročne finančne terjatve	12.880.885	0	0
Nekratkoročne finančne terjatve	15.794.952	0	0
Nekratkoročne poslovne obveznosti (brez drugih obveznosti)	0	0	0
Kratkoročne poslovne obveznosti (brez obveznosti do države,
zaposlencev in iz naslova predujmov)	(156.184.838)	(90.789.031)	(50.290)
Nekratkoročne finančne obveznosti	(345.975.338)	0	0
Kratkoročne finančne obveznosti	(106.682.802)	(1.281.548)	0
Izpostavljenost izkaza finančnega položaja	(304.377.385)	(91.651.608)	(32.959)
Nominalna vrednost sklenjenih terminskih poslov	(87.319.204)	72.361.113	0
Neto izpostavljenost izkaza finančnega položaja	(391.696.589)	(19.290.495)	(32.959)

Skupina/Družba je izpostavljena tečajnemu tveganju EUR/ USD zaradi nabave naftnih derivatov v USD in prodaje na domačem in tujem trgu v domači valuti.

V letu 2016 in 2015 so veljali naslednji pomembni devizni tečaji:

31. december 2016	31. december 2015
1,0541	1,0887
7,5597	7,6380
1,95583	1,95583
123,6000	121,2300
27,0210	27,0230
4,5390	4,5240
61,8000	61,5550
309,8300	315,9800

Družba/Skupina je med valutnimi tveganji najbolj izpostavljena tveganju spremembe tečaja EUR/USD. Nabava naftnih derivatov namreč v večji meri poteka v dolarjih, prodaja pa v lokalnih valutah. Varovanje poteka v skladu s Pravilnikom o upravljanju s cenovnimi in tečajnimi tveganji v Skupini, ki je pripravljen na osnovi »Uredbe o oblikovanju cen določenih naftnih derivatov« za goriva, ki imajo državno uravnavano ceno, in na osnovi internega »Pravilnika o oblikovanju cen mineralnih goriv« za tista goriva, katerih cene se na trgu oblikujejo prosto.

S tečajnim varovanjem se Skupina zavaruje pred izpostavljenostjo spremembi menjalnega razmerja med EUR in USD. Skupina tako fiksira tečaj EUR/USD, ki ga priznava Uredba o oblikovanju cen določenih naftnih derivatov ter interni Pravilnik, in s tem zavaruje maržo. Instrument zavarovanja so rokovne (terminske) pogodbe z bankami.

Učinek rokovnih (terminskih) poslov:

Učinek rokovnih (terminskih) poslov je potrebno gledati skupaj s tečajnimi razlikami pri nakupu nafte in naftnih derivatov. Skupen učinek rokovnih (terminskih) poslov in tečajnih razlik je tako za Skupino 4.573.634 EUR prihodkov (2015: 419.547 EUR prihodkov), za Družbo pa 4.546.713 EUR prihodkov (2015: 248.796 EUR prihodkov).

		Petrol d.d.
		31. december 2015
Skupaj	CZK	HUF	CHF	RON	BAM
26.994.577	0	19.956	0	0	0
249.544.926	122.105	2.681	0	1.086.943	0
918.240	0	0	0	0	0
12.880.885	0	0	0	0	0
15.794.952	0	0	0	0	0
	0	0	0	0	0
(249.186.412)	0	(1.430.005)	0	(612.673)	(119.575)
(345.975.338)	0	0	0	0	0
(107.964.350)	0	0	0	0	0
(396.992.520)	122.105	(1.407.368)	0	474.270	(119.575)
	0	2.046.347	0	12.911.744	0
(396.992.520)	122.105	638.979	0	13.386.014	(119.575)

	Petrol d.d.
		31. december 2016
Skupaj	CZK	HUF	CHF	RON	BAM
12.657.723	0	22.541	288.337	0	0
316.816.790	0	11.606	0	420.589	0
643.851	0	0	0	0	0
18.452.346	0	0	0	0	0
27.421.814	0	0	0	0	0
(24.000)	0	0	0	0	0
(316.068.164)	0	(1.427.495)	0	0	(174.156)
(251.865.143)	0	0	0	0	0
(188.137.221)	0	0	0	0	0
(380.102.004)	0	(1.393.348)	288.337	420.589	(174.156)
	0	318.349	0	13.337.157	0
(380.102.004)	0	(1.074.999)	288.337	13.757.746	(174.156)

	Skupina Petrol		Petrol d.d.
(v EUR)	31. december 2016	31. december 2015	31. december 2016	31. december 2015
Nerealizirana izguba	(24.432)	(1.098.581)	(24.432)	(1.098.581)
Nerealizirani dobiček	676.917	0	676.917	0
Realizirana izguba	(2.506.566)	(5.880.446)	(2.506.566)	(5.880.446)
Realizirani dobiček	6.648.923	17.726.558	6.648.923	17.726.558
Skupaj učinek rokovnih (terminskih) poslov	4.794.842	10.747.531	4.794.842	10.747.531

Glede na to, da so partnerji pri sklepanju rokovnih (terminskih) pogodb za varovanje tečajnega tveganja prvovrstne slovenske banke, Skupina/Družba ocenjuje, da je tveganje neizpolnitve sklenjenih pogodb minimalno.

Skupina je izpostavljena tečajnim tveganjem tudi pri poslovanju z odvisnimi družbami v jugovzhodni Evropi. Glede na nizko volatilnost tečajev domicilnih valut na jugovzhodnih trgih in razmeroma majhno izpostavljenost Skupina/Družba ocenjuje, da iz tega naslova ni izpostavljena velikim tveganjem. Pri uravnavanju le-teh se v največji meri varujemo z naravnim ščitenjem.

Skupina/Družba je bila v letu 2016 izpostavljena tudi nekaterim drugim valutam (RON, HUF); izpostavljenost do njih smo zavarovali z uporabo izvedenih finančnih instrumentov.

Skupina/Družba redno spremlja odprto valutno pozicijo in občutljivost na podlagi metode VaR za vse valute, katerim smo izpostavljeni.

Neugodna sprememba kateregakoli valutnega para za 10 % bi zmanjšala čisti poslovni izid za največ 894.369 EUR (2015: 314.955 EUR), pri čemer se valutni par EUR/BAM upošteva kot fiksen.

7.4 Cenovno in količinsko tveganje

Skupina/Družba je izpostavljena cenovnim in količinskim tveganjem, ki izhajajo iz poslovanja z energenti. Skupina/ Družba uravnava cenovna in količinska tveganja primarno na način, da stremi k uskladitvi nabav in prodaj energentov tako v smislu količin kot nabavno-prodajnih pogojev in s tem varuje ustvarjeno maržo pri energentih. Morebitne preostale neusklajenosti varuje s sklepanjem izvedenih finančnih instrumentov. Glede na poslovni model energenta so postavljeni limiti, ki omejujejo izpostavljenost cenovnim in količinskim tveganjem.

Za varovanje cene energentov Skupina/Družba uporablja predvsem blagovne zamenjave (menjava variabilne za fiksno ceno). Partnerji so svetovne finančne inštitucije in banke ali dobavitelji blaga, zato Skupina/Družba ocenjuje, da je tveganje neizpolnitve sklenjenih pogodb minimalno.

Učinek blagovnih zamenjav:

192

	Skupina Petrol		Petrol d.d.
(v EUR)			31. december 2016 31. december 2015 31. december 2016 31. december 2015
Nerealizirana izguba	(94.738)	(1.136.481)	(94.739)	(2.332.383)
Nerealizirani dobiček	1.110.122	2.295.710	1.110.122	2.295.710
Realizirana izguba	(15.619.970)	(8.381.351)	(15.932.050)	(8.148.264)
Realizirani dobiček	13.370.992	8.619.993	14.449.859	8.364.524
Skupaj učinek blagovnih zamenjav	(1.233.594)	1.397.871	(466.808)	179.587

Ker blagovna zamenjava ni opredeljena kot instrument za varovanje pred spremenljivostjo denarnih tokov pripoznanih sredstev ali obveznosti, se dobički in izgube pripoznajo neposredno v drugih finančnih prihodkih in odhodkih. Ob upoštevanju dosežene marže zaradi uporabljenih blagovnih zamenjav ima Skupina/Družba v letu 2016 neto realiziran dobiček blagovnih zamenjav v višini 958.412 EUR (2015: izguba 341.602 EUR).

7.5 Obrestno tveganje

Skupina/Družba je izpostavljena obrestnemu tveganju zaradi najemanja kreditov z variabilno obrestno mero, ki večinoma temelji na Euriborju.

V letu 2016 je Skupina/Družba nadaljevala s spremljanjem limita spremembe neto obrestnih odhodkov.

Varovanje izpostavljenosti obrestnemu tveganju poteka z uporabo naslednjih instrumentov:

• ∙ delno preko tekočega poslovanja s tem, da ima Skupina/Družba obrestno mero pri terjatvah iz poslovanja vezano na gibanje Euribor,
• ∙ delno preko terminskega trga s sklepanjem obrestnih zamenjav,
• ∙ z zadolževanjem s fiksno obrestno mero.

Instrument, ki je opredeljen kot uspešno varovan pred obrestnim tveganjem, Skupina/Družba pripozna neposredno v kapitalu.

Pregled vrednosti obrestnih mer Euribor v letu 2016 in 2015:

	6-mesečni EURIBOR	3-mesečni EURIBOR	1-mesečni EURIBOR
Vrednost na 31.12. 2015 (v odstotkih)	(0,042)	(0,132)	(0,202)
Vrednost na 31.12. 2016 (v odstotkih)	(0,221)	(0,319)	(0,366)
Sprememba obrestne mere (v odstotnih točkah)	(0,179)	(0,187)	(0,164)
Najnižja vrednost v letu 2016 (v odstotkih)	(0,221)	(0,319)	(0,374)
Najvišja vrednost v letu 2016 (v odstotkih)	(0,041)	(0,132)	(0,210)
Razlika med najnižjo in najvišjo obrestno mero (v odstotnih točkah)	0,180	0,187	0,164
Povprečna vrednost v letu 2015 (v odstotkih)	0,053	(0,020)	(0,072)
Povprečna vrednost v letu 2016 (v odstotkih)	(0,165)	(0,265)	(0,338)
Sprememba povprečne obrestne mere (v odstotnih točkah)	(0,218)	(0,245)	(0,266)

Sklenjene pogodbe za obrestne zamenjave po ročnosti:

	Skupina Petrol		Petrol d.d.
(v EUR)	31. december 2016	31. december 2015	31. december 2016	31. december 2015
6 mesecev ali manj	0	2.435.897	0	0
6 do 12 mesecev	0	2.435.897	0	0
1 do 5 let	50.000.000	47.243.592	0	0
Skupaj obrestne zamenjave	50.000.000	52.115.386	0	0

Učinek obrestnih zamenjav:

	Skupina Petrol		Petrol d.d.
(v EUR)	31. december 2016	31. december 2015	31. december 2016	31. december 2015
Nerealizirana izguba učinkovitih poslov	882.471	1.729.125	0	1.384.864
Realizirana izguba	(369.310)	(1.833.818)	0	(1.300.240)
Skupaj učinek obrestnih zamenjav	513.162	(104.693)	0	84.624

Izpostavljenost tveganju spremembe obrestne mere Skupine in Družbe je bila naslednja:

Finančni instrumenti po fiksni obrestni meri:

	Skupina Petrol		Petrol d.d.
(v EUR)	31. december 2016	31. december 2015	31. december 2016	31. december 2015
Finančne obveznosti	(331.727.000)	(326.329.000)	(331.727.000)	(326.329.000)
Neto finančni instrumenti po fiksni obrestni meri	(331.727.000)	(326.329.000)	(331.727.000)	(326.329.000)

Finančni instrumenti po variabilni obrestni meri:

	Skupina Petrol		Petrol d.d.
(v EUR)	31. december 2016	31. december 2015	31. december 2016	31. december 2015
Finančne terjatve	8.001.746	13.834.718	45.874.160	28.675.837
Finančne obveznosti	(75.686.851)	(159.112.741)	(108.275.364)	(127.610.688)
Neto finančni instrumenti po variabilni obrestni meri	(67.685.105)	(145.278.023)	(62.401.204)	(98.934.851)

Vrednost finančnih obveznosti, zavarovanih z zamenjavami obrestnih mer:

	Skupina Petrol		Petrol d.d.
(v EUR)	31. december 2016	31. december 2015	31. december 2016	31. december 2015
Znesek zamenjav obrestnih mer	50.000.000	52.115.387	0	0
Celotni znesek zamenjav obrestnih mer	50.000.000	52.115.387	0	0

Sprememba obrestne mere za 100 ali 200 bazičnih točk na dan poročanja bi povečala/ zmanjšala čisti poslovni izid za spodaj navedene vrednosti. Analiza občutljivosti denarnega toka pri instrumentih z variabilno obrestno mero predpostavlja, da vse spremenljivke, predvsem devizni tečaji, ostanejo nespremenjene. Pri izračunu so terjatve/obveznosti po variabilni obrestni meri zmanjšane še za celotni znesek zamenjav obrestnih mer. Analiza je pripravljena za obe leti na enak način.

Sprememba poslovnega izida pri povečanju za 100 bt ali 200 bt:

	Skupina Petrol		Petrol d.d.
(v EUR)	31. december 2016	31. december 2015	31. december 2016	31. december 2015
Variabilnost denarnega toka (neto) – 100 bt	(176.851)	(931.626)	(624.012)	(989.349)
Variabilnost denarnega toka (neto) – 200 bt	(353.702)	(1.863.253)	(1.248.024)	(1.978.697)

Sprememba poslovnega izida pri zmanjšanju za 100 bt ali 200 bt:

	Skupina Petrol		Petrol d.d.
(v EUR)	31. december 2016	31. december 2015	31. december 2016	31. december 2015
Variabilnost denarnega toka (neto) – 100 bt	176.851	931.626	624.012	989.349
Variabilnost denarnega toka (neto) – 200 bt	353.702	1.863.253	1.248.024	1.978.697

Vpliv spremembe obrestne mere na poslovni izid

194

7.6 Upravljanje s kapitalsko ustreznostjo

Glavni namen upravljanja s kapitalom je zagotoviti kapitalsko ustreznost, čim večjo finančno stabilnost, dolgoročno plačilno sposobnost in čim višjo vrednost za delničarje. To Skupina/Družba uresničuje tudi s politiko stabilnih dividend za lastnike družbe.

Finančno stabilnost nam dokazuje tudi konec junija 2014 pridobljen rating S&P BBB- in uspešna mednarodna izdaja evroobveznic v višini 265 mio EUR. Bonitetna hiša Standard & Poor's Rating Services nam je 24. junija 2016 potrdila dolgoročno bonitetno oceno BBB- in kratkoročno A-3 družbe Petrol d.d., Ljubljana, ter potrdila tudi oceno prihodnjih obetov bonitetne ocene »stabilno«.

Skupina Petrol je v letu 2016 nadaljevala z izvajanjem strateške usmeritve, zmanjševanja zadolženosti in z dobrim poslovanjem ter prodajo poslovno nepotrebnega premoženja izboljšala kazalec neto zadolženosti/kapital.

	Skupina Petrol		Petrol d.d.
(v EUR)	31. december 2016	31. december 2015	31. december 2016	31. december 2015
Nekratkoročne finančne obveznosti	304.928.488	415.560.980	251.865.143	345.975.338
Kratkoročne finančne obveznosti	102.485.363	69.880.761	188.137.221	107.964.350
Skupaj finančne obveznosti	407.413.851	485.441.741	440.002.364	453.939.688
Skupaj kapital	595.669.693	547.390.658	447.670.296	428.099.211
Dolg/kapital	0,68	0,89	0,98	1,06
Denar in denarni ustrezniki	26.987.969	34.350.350	12.657.723	26.994.577
Neto finančna obveznost	380.425.882	451.091.391	427.344.641	426.945.111
Neto dolg/kapital	0,64	0,82	0,95	1,00

7.7 Knjigovodske in poštene vrednosti finančnih instrumentov

Skupina Petrol

	Skupina Petrol
	31. december 2016		31. december 2015
(v EUR)	Knjigovodska vrednost	Poštena vrednost	Knjigovodska vrednost	Poštena vrednost
Neizpeljana finančna sredstva po pošteni vrednosti
Za prodajo razpoložljiva finančna sredstva	2.598.071	2.598.071	1.764.945	1.764.945
Neizpeljana finančna sredstva po odplačni vrednosti
Finančne terjatve	8.001.746	8.001.746	13.834.718	13.834.718
Poslovne terjatve (brez terjatev do države)	378.904.089	378.904.089	323.473.066	323.473.066
Denar in denarni ustrezniki	26.987.969	26.987.969	34.350.350	34.350.350
Skupaj neizpeljana finančna sredstva	416.491.875	416.491.875	373.423.079	373.423.079
Neizpeljane finančne obveznosti po odplačni vrednosti
Bančna posojila in druge finančne obveznosti (brez izpeljanih finančnih instrumentov)	(407.294.681)	(407.294.681)	(482.287.786)	(482.287.786)
Poslovne obveznosti (brez drugih dolgoročnih obveznosti in brez kratkoročnih obveznosti do države, zaposlencev ter iz naslova predujmov)	(351.380.954)	(351.380.954)	(295.345.597)	(295.345.597)
Skupaj neizpeljane finančne obveznosti	(758.675.635)	(758.675.635)	(777.633.383)	(777.633.383)
Izpeljani finančni instrumenti po pošteni vrednosti
Izpeljani finančni instrumenti (sredstva)	1.836.062	1.836.062	2.295.710	2.295.710
Izpeljani finančni instrumenti (obveznosti)	(119.170)	(119.170)	(3.153.955)	(3.153.955)
Skupaj izpeljani finančni instrumenti	1.716.892	1.716.892	(858.245)	(858.245)

Družba Petrol d.d.

	Petrol d.d.
	31. december 2016		31. december 2015
(v EUR)	Knjigovodska vrednost	Poštena vrednost	Knjigovodska vrednost	Poštena vrednost
Neizpeljana finančna sredstva po pošteni vrednosti
Za prodajo razpoložljiva finančna sredstva	2.519.028	2.519.028	1.685.902	1.685.902
Neizpeljana finančna sredstva po odplačni vrednosti
Finančne terjatve	45.874.160	45.874.160	28.675.837	28.675.837
Poslovne terjatve (brez terjatev do države)	317.460.641	317.460.641	250.463.166	250.463.166
Denar in denarni ustrezniki	12.657.723	12.657.723	26.994.577	26.994.577
Skupaj neizpeljana finančna sredstva	378.511.552	378.511.552	307.819.482	307.819.482
Neizpeljane finančne obveznosti po odplačni vrednosti
Bančna posojila in druge finančne obveznosti (brez izpeljanih finančnih instrumentov)	(437.314.348)	(437.314.348)	(450.508.724)	(450.508.724)
Poslovne obveznosti (brez drugih dolgoročnih obveznosti in brez kratkoročnih obveznosti do države, zaposlencev ter iz naslova predujmov)	(316.092.164)	(316.092.164)	(249.186.412)	(249.186.412)
Skupaj neizpeljane finančne obveznosti	(753.406.512)	(753.406.512)	(699.695.136)	(699.695.136)
Izpeljani finančni instrumenti po pošteni vrednosti
Izpeljani finančni instrumenti (sredstva)	1.787.039	1.787.039	2.295.710	2.295.710
Izpeljani finančni instrumenti (obveznosti)	(2.688.016)	(2.688.016)	(3.430.964)	(3.430.964)
Skupaj izpeljani finančni instrumenti	(900.977)	(900.977)	(1.135.254)	(1.135.254)

Prikaz finančnih sredstev in obveznosti, razkritih po pošteni vrednosti, glede na hierarhijo določanja poštene vrednosti

Skupina Petrol

196

Poštena vrednost sredstev

		31. december 2016			31. december 2015
(v EUR)	1. raven	2. raven	3. raven	Skupaj	1. raven	2. raven	3. raven	Skupaj
Finančna sredstva po pošteni vrednosti preko poslovnega izida	1.836.062	0	0	1.836.062	2.295.710	0	0	2.295.710
Skupaj sredstva, merjena po pošteni vrednosti	1.836.062	0	0	1.836.062	2.295.710	0	0	2.295.710
Za prodajo razpoložljiva finančna sredstva	0	0	2.598.071	2.598.071	0	0	1.764.945	1.764.945
Nekratkoročne finančne terjatve	0	0	1.079.152	1.079.152	0	0	5.509.008	5.509.008
Kratkoročne finančne terjatve	0	0	6.922.594	6.922.594	0	0	8.325.710	8.325.710
Nekratkoročne poslovne terjatve	0	0	650.916	650.916	0	0	918.241	918.241
Kratkoročne poslovne terjatve (brez terjatev do države)	0	0	378.253.173	378.253.173	0	0	322.554.825	322.554.825
Denarna sredstva in denarni ustrezniki	0	0	26.987.969	26.987.969	0	0	34.350.350	34.350.350
Skupaj sredstva, za katera je poštena vrednost razkrita	0	0	416.491.875	416.491.875	0	0	373.423.079	373.423.079
Skupaj sredstva	1.836.062	0	416.491.875	418.327.937	2.295.710	0	373.423.079	375.718.789

Poštena vrednost obveznosti

	31. december 2016			31. december 2015
(v EUR)	1. raven	2. raven	3. raven	Skupaj	1. raven	2. raven	3. raven	Skupaj
Finančne obveznosti po pošteni vrednosti preko poslovnega izida	(119.170)	0	0	(119.170)	(3.153.955)	0	0	(3.153.955)
Skupaj obveznosti, merjene po pošteni vrednosti	(119.170)	0	0	(119.170)	(3.153.955)	0	0	(3.153.955)
Nekratkoročne finančne obveznosti	0		0 (304.928.488) (304.928.488)		0		0 (415.560.980) (415.560.980)
Kratkoročne finančne obveznosti (brez obveznosti, merjenih po pošteni vrednosti)	0		0 (102.366.193) (102.366.193)		0		0 (66.726.806) (66.726.806)
Nekratkoročne poslovne obveznosti (brez drugih obveznosti)	0	0	(24.000)	(24.000)	0	0	0	0
Kratkoročne poslovne obveznosti (brez obveznosti do države, zaposlencev in iz naslova predujmov)	0		0 (351.356.954) (351.356.954)		0		0 (295.345.597) (295.345.597)
Skupaj obveznosti, za katere je poštena vrednost razkrita	0		0 (758.675.635) (758.675.635)		0		0 (777.633.383) (777.633.383)
Skupaj obveznosti	(119.170)		0 (758.675.635) (758.794.805)		(3.153.955)		0 (777.633.383) (780.787.338)

Družba Petrol d.d.

Poštena vrednost sredstev

			31. december 2016		31. december 2015
(v EUR)	1. raven	2. raven	3. raven	Skupaj	1. raven	2. raven	3. raven	Skupaj
Finančna sredstva po pošteni vrednosti preko poslovnega izida	1.787.039	0	0	1.787.039	2.295.710	0	0	2.295.710
Skupaj sredstva, merjena po pošteni vrednosti	1.787.039	0	0	1.787.039	2.295.710	0	0	2.295.710
Za prodajo razpoložljiva finančna sredstva	0	0	2.519.028	2.519.028	0	0	1.685.902	1.685.902
Nekratkoročne finančne terjatve	0	0	27.421.814	27.421.814	0	0	15.794.952	15.794.952
Kratkoročne finančne terjatve	0	0	18.452.346	18.452.346	0	0	12.880.885	12.880.885
Nekratkoročne poslovne terjatve	0	0	643.851	643.851	0	0	918.240	918.240
Kratkoročne poslovne terjatve (brez terjatev do države)	0	0	316.816.790	316.816.790	0	0	249.544.926	249.544.926
Denarna sredstva in denarni ustrezniki	0	0	12.657.723	12.657.723	0	0	26.994.577	26.994.577
Skupaj sredstva, za katera je poštena vrednost razkrita	0	0	378.511.552	378.511.552	0	0	307.819.482	307.819.482
Skupaj sredstva	1.787.039	0	378.511.552	380.298.591	2.295.710	0	307.819.482	310.115.192

Poštena vrednost obveznosti

		31. december 2016				31. december 2015
(v EUR)	1. raven	2. raven	3. raven	Skupaj	1. raven	2. raven	3. raven	Skupaj
Finančne obveznosti po pošteni vrednosti preko poslovnega izida	(119.170)	0	(2.568.846)	(2.688.016)	(3.430.964)	0	0	(3.430.964)
Skupaj obveznosti, merjene po pošteni vrednosti	(119.170)	0	(2.568.846)	(2.688.016)	(3.430.964)	0	0	(3.430.964)
Nekratkoročne finančne obveznosti	0		0 (251.865.143) (251.865.143)		0		0 (345.975.338) (345.975.338)
Kratkoročne finančne obveznosti (brez obveznosti, merjenih po pošteni vrednosti)	0		0 (185.449.205) (185.449.205)		0		0 (104.533.386) (104.533.386)
Nekratkoročne poslovne obveznosti (brez drugih obveznosti)	0	0	(24.000)	(24.000)	0	0	0	0
Kratkoročne poslovne obveznosti (brez obveznosti do države, zaposlencev in iz naslova predujmov)	0		0 (316.068.164) (316.068.164)		0		0 (249.186.412) (249.186.412)
Skupaj obveznosti, za katere je poštena vrednost razkrita	0		0 (753.406.512) (753.406.512)		0		0 (699.695.136) (699.695.136)
Skupaj obveznosti	(119.170)		0 (755.975.358) (756.094.528)		(3.430.964)		0 (699.695.136) (703.126.100)

8. Posli s povezanimi osebami

Družba Petrol d.d., Ljubljana, je delniška družba, ki kotira na Ljubljanski borzi. Lastniška struktura na dan 31. 12. 2016 je razkrita v poglavju Sistem vodenja in upravljanja družbe Petrol d.d., Ljubljana, v poslovnem delu tega poročila.

Vse transakcije s povezanimi osebami Skupine/Družbe so opravljene na podlagi tržnih pogojev, ki veljajo za transakcije z nepovezanimi osebami.

Družbe v skupini Petrol

	Skupina Petrol		Petrol d.d.
(v EUR)	2016	2015	2016	2015
Prihodki od prodaje:
odvisne družbe	-	-	314.093.469	312.971.322
skupaj obvladovane družbe	22.357.468	12.878.309	21.470.880	11.897.940
pridružene družbe	40.129	1.672.469	40.129	1.666.011
Nabavna vrednost prodanega blaga:
odvisne družbe	-	-	34.156.260	34.043.243
skupaj obvladovane družbe	49.177.363	24.738.766	22.187.563	11.975.149
pridružene družbe	21.817.911	31.392.942	132.453	2.204
Stroški materiala:
odvisne družbe	-	-	1.398.480	1.900.971
skupaj obvladovane družbe	162.992	578.766	160.633	3.237
pridružene družbe	197.568	360.620	25.397	201.880
Stroški storitev:
odvisne družbe	-	-	1.798.929	5.095.126
skupaj obvladovane družbe	0	4.240	0	0
pridružene družbe	19.210	28.508	19.210	28.208
Drugi stroški:
odvisne družbe	-	-	3.103	139.519
skupaj obvladovane družbe	95	446	0	0
pridružene družbe	0	0	0	0
Finančni prihodki iz deležev v družbah v Skupini:
odvisne družbe	-	-	0	102.571
skupaj obvladovane družbe	182.430	3.935.555	150.000	150.000
pridružene družbe	5.482.187	5.430.032	3.558.336	2.428.985
Finančni odhodki iz deležev v družbah v Skupini:
odvisne družbe	-	-	0	0
skupaj obvladovane družbe	195.772	92.752	0	0
pridružene družbe	96.428	0	0	0
Finančni prihodki zaradi odprave slabega imena:
odvisne družbe	460.496	0	0	0
skupaj obvladovane družbe	0	0	0	0
pridružene družbe	0	0	0	0
Finančni prihodki za obresti:
odvisne družbe	-	-	390.998	300.612
skupaj obvladovane družbe	0	310.534	0	310.534
pridružene družbe	0	0	0	0
Dobiček izpeljanih finančnih instrumentov:
odvisne družbe	-	-	1.129.037	0
skupaj obvladovane družbe	0	0	0	0
pridružene družbe	0	0	0	0
Drugi finančni prihodki:
odvisne družbe	-	-	169.409	0

	Skupina Petrol		Petrol d.d.
(v EUR)	2016	2015	2016	2015
skupaj obvladovane družbe pridružene družbe	183.231 2.452.870	0 0	0 2.498.967	0 0
Finančni odhodki zaradi slabitve naložb in dobrega imena:
odvisne družbe	348.914	0	6.650.068	9.845.792
skupaj obvladovane družbe	1.781.250	0	1.316.139	0
pridružene družbe	0	0	0	0
Finančni odhodki za obresti:
odvisne družbe	-	-	1.457.462	1.334.852
skupaj obvladovane družbe	0	0	0	0
pridružene družbe	23.552	19.653	23.552	19.653
Izguba izpeljanih finančnih instrumentov:
odvisne družbe	-	-	3.068.605	0
skupaj obvladovane družbe	0	0	0	0
pridružene družbe	0	0	0	0
Popravek vrednosti finančnih terjatev:
odvisne družbe	-	-	0	0
skupaj obvladovane družbe	3.137.787	0	3.137.787	0
pridružene družbe	0	0	0	0
	Skupina Petrol			Petrol d.d.
(v EUR)	2016	2015	2016	2015
Naložbe v družbe v Skupini:
odvisne družbe	-	-	290.581.344	286.097.454
skupaj obvladovane družbe	1.652.682	50.451.020	1.196.000	2.512.140
pridružene družbe	129.686.241	117.494.379	52.852.540	53.206.341
Nekratkoročne finančne terjatve:
odvisne družbe	-	-	26.345.830	10.495.956
skupaj obvladovane družbe	0	3.890.309	0	3.890.309
pridružene družbe	0	0	0	0
Kratkoročne poslovne terjatve:
odvisne družbe	-	-	33.536.819	24.771.942
skupaj obvladovane družbe	484.760	4.396.983	363.359	4.293.538
pridružene družbe	12.555	288.336	12.555	288.336
Kratkoročne finančne terjatve:
odvisne družbe	-	-	13.034.171	6.371.220
skupaj obvladovane družbe	1.070.000	541.000	1.070.000	541.000
pridružene družbe	0	0	0	0
Kratkoročni depoziti do 3 mesecev:
odvisne družbe	-	-	1.047.644	909.636
skupaj obvladovane družbe	0	0	0	0
pridružene družbe	0	0	0	0
Kratkoročne finančne obveznosti:
odvisne družbe	-	-	89.607.113	48.815.819
skupaj obvladovane družbe	1.271.910	1.308.445	1.271.910	1.308.445
pridružene družbe	9.000.164	0	9.000.164	0
Kratkoročne poslovne obveznosti:
odvisne družbe	-	-	7.980.150	4.914.580
skupaj obvladovane družbe	13.727	5.100.994	1.215	4.238.983
pridružene družbe	4.728.836	6.339.325	38.165	61.402

Prejemki članov nadzornega sveta in komisij družbe Petrol d.d., Ljubljana

(v EUR)	Plačilo za opravljanje funkcije	Sejnine	Skupaj
Tomaž Kuntarič	14.400	6.782	21.182
Irena Prijović	12.000	8.167	20.167
Andrej Tomplak	12.000	6.105	18.105
Igo Gruden	12.000	6.023	18.023
Mladen Kaliterna	12.000	6.930	18.930
Matija Blažič	12.000	3.630	15.630
Klemen Ferjančič	12.000	6.105	18.105
Zoran Gračner	12.000	6.105	18.105
Janez Pušnik	3.000	2.888	5.888
Damjan Legen	11.130	3.630	14.760
Žiga Škerjanec	0	413	413
Skupaj:	112.530	56.776	169.306

Prejemki članov uprave družbe Petrol d.d., Ljubljana

Leto 2016

200

	Fiksni del	Gibljivi del	Povračila	Bonitete – zavarovalne	Drugi prejemki in druge
(v EUR)	prejemkov	prejemkov	stroškov	premije	bonitete	Skupaj
mag. Tomaž Berločnik, predsednik uprave	198.000	107.250	987	16.921	4.978	328.136
mag. Rok Vodnik, član uprave	168.000	91.000	954	14.114	3.436	277.504
Igor Stebernak, član uprave	168.000	60.667	959	14.100	4.638	248.364
Ika Krevzel Panić, članica uprave, delavska direktorica	76.446	4.000	1.361	143	1.661	83.612
Skupaj:	610.446	262.917	4.261	45.278	14.713	937.616

Leto 2015

(v EUR)	Fiksni del prejemkov	Gibljivi del prejemkov	Povračila stroškov	Bonitete – zavarovalne premije	Drugi prejemki in druge bonitete	Skupaj
mag. Tomaž Berločnik, predsednik uprave	198.000	99.000	1.021	16.905	6.150	321.076
mag. Rok Vodnik, član uprave	168.000	84.000	1.011	14.096	4.569	271.676
Janez Živko, MBA, član uprave (do 28. 2. 2015)	28.000	84.000	143	1.116	1.680	114.940
Igor Stebernak, član uprave (od 1. 5. 2015)	112.000	-	692	7.055	3.377	123.124
Samo Gerdin, član uprave, delavski direktor (do 23. 11. 2015)	66.757	14.934	1.296	128	1.896	85.011
Ika Krevzel Panić, članica uprave, delavska direktorica (od 11. 12. 2015)	4.156	-	73	8	-	4.236
Skupaj:	576.913	281.934	4.235	39.309	17.673	920.064

Drugi prejemki in druge bonitete vključujejo regres, božičnico in obračunane bonitete za uporabo službenih vozil.

Skupni znesek prejemkov, izplačanih članom sveta delavcev, v letu 2016 v Družbi znaša 11.575 EUR.

Na dan 31. 12. 2016 Družba in Skupina nimata terjatev ali obveznosti do članov nadzornega sveta.

Na dan 31. 12. 2016 Družba in Skupina nimata terjatev ali obveznosti do članov uprave, razen obveznosti za plače iz meseca decembra, ki so bile izplačane v januarju 2017.

9. Pogojne obveze

Možne obveznosti za dana jamstva

Na dan 31. 12. 2016 znaša vrednost maksimalne pogojne obveznosti družbe Petrol d.d., Ljubljana, iz naslova danih garancij 178.941.081 EUR (2015: 248.260.172 EUR), in sicer:

	Petrol d.d.		Petrol d.d.
(v EUR)	31. december 2016	31. december 2015	31. december 2016	31. december 2015
Izdana garancija za družbo:	Vrednost izdane garancije		Vrednost izkoriščene garancije
Petrol d.o.o.	126.966.937	130.320.738	67.725.299	75.350.412
Petrol Trade Handelsgesellschaft m.b.H.	3.000.000	25.200.000	2.250.000	2.750.000
Petrol Energetika, d.o.o.	8.250.000	10.874.646	0	7.772.678
Petrol BH Oil Company d.o.o. Sarajevo	7.270.484	37.763.456	2.844.647	21.842.573
Petrol d.o.o. Beograd	14.493.528	10.286.923	1.500.000	1.570.000
Petrol Crna Gora MNE d.o.o.	1.720.000	10.880.000	106.509	2.036.550
Petrol Plin d.o.o.	4.525.207	4.478.817	337.579	701.370
Aquasystems d.o.o.	911.309	911.309	911.309	911.309
Eltec Petrol Hrvatska d.o.o.	0	96.884	0	78.505
Eltec Petrol d.o.o. Beograd	360.000	360.000	3.915	27.229
Petrol Geoterm d.o.o.	132.490	796.954	132.490	224.086
Petrol Bucharest ROM S.R.L.	4.000.000	0	885.936	0
Petrol Tehnologija, d.o.o.	0	100.000	0	0
Skupaj	171.629.955	232.069.727	76.697.684	113.264.712
Druge garancije	7.311.126	16.190.445	7.311.126	16.190.445
Menice za poroštvo	2.483.522	2.373.804	2.483.522	2.373.804
Skupaj možne obveznosti za dana jamstva	181.424.603	250.633.976	86.492.332	131.828.961

Vrednost izdane garancije predstavlja maksimalno vrednost izdane garancije, vrednost izkoriščene garancije pa predstavlja vrednost, za katero ima družba na dan 31. 12. izkazane obveznosti, za katere so garancije izdane.

Možne obveznosti iz naslova tožb

Proti Družbi kot toženi stranki in dolžniku potekajo na sodišču tožbe v skupnem znesku 31.518.739 EUR. Zamudne obresti od toženih zneskov na dan 31. 12. 2016 znašajo 3.328.835 EUR. Vodstvo Družbe ocenjuje, da obstaja verjetnost izgube nekaterih tožb. Zaradi tega ima Družba v ta namen oblikovane kratkoročne rezervacije, ki na dan 31. 12. 2016 znašajo 577.355 EUR, na dan 31. 12. 2015 pa so znašale 731.149 EUR. Poleg tega ima Družba oblikovane tudi kratkoročne rezervacije za zamudne obresti od toženih zneskov, ki na dan 31. 12. 2016 znašajo 67.191 EUR, na dan 31. 12. 2015 pa so znašale 117.020 EUR.

Proti Skupini kot toženi stranki in dolžniku potekajo na sodišču tožbe v skupnem znesku 36.651.388 EUR. Zamudne obresti od toženih zneskov na dan 31. 12. 2016 znašajo 3.334.094 EUR. Uprava Skupine ocenjuje, da obstaja verjetnost izgube nekaterih tožb. Zaradi tega ima Skupina v ta namen oblikovane kratkoročne rezervacije, ki na dan 31. 12. 2016 znašajo 853.647 EUR, na dan 31. 12. 2015 pa so znašale 1.452.811 EUR. Poleg tega ima Skupina oblikovane tudi kratkoročne rezervacije za zamudne obresti od toženih zneskov, ki na dan 31. 12. 2016 znašajo 72.450 EUR, na dan 31. 12. 2015 pa so znašale 117.020 EUR.

Tuje blago na zalogi

Skupina in Družba imata na dan 31. 12. 2016 zaloge blagovnih rezerv Republike Slovenije v višini 60.376.523 EUR (31. 12. 2015: 43.573.071 EUR). Na dan 31. 12. 2016 ima Družba blago, prejeto v komisijsko prodajo, v višini 31.130.778 EUR (31. 12. 2015: 32.606.118 EUR), Skupina pa v višini 31.863.860 EUR (31. 12. 2015: 33.220.994 EUR). Komisijsko blago je izkazano po nabavnih cenah, zaloga blagovnih rezerv pa po kalkulativnih cenah.

Blagovne rokovne pogodbe

Blagovne rokovne pogodbe, ki ne spadajo v okvir standarda MRS 39, vodimo zabilančno, njihova poštena vrednost neto odprte pozicije na dan 31. 12. 2016 pa znaša 980.042 EUR (2015: 3.344.795 EUR).

10. Dogodki po datumu poročanja

202

Po datumu poročanja ni dogodkov, ki bi pomembno vplivali na prikazane računovodske izkaze za leto 2016.