AI Terminal
Petrol Group
Annual / Quarterly Financial Statement • Mar 20, 2023
1986_rns_2023-03-20_6a2bdd04-b711-45d6-832e-44d69b24b642.pdf
Annual / Quarterly Financial Statement
Open in ViewerOpens in native device viewer
NEREVIDIRANI REZULTATI POSLOVANJA
skupine Petrol in družbe Petrol d.d., Ljubljana,
ZA LETO 2022
Petrol, Slovenska energetska družba, d.d., Ljubljana Dunajska cesta 50, 1000 Ljubljana Matična številka: 5025796000 Vpis v sodni register: Okrožno sodišče v Ljubljani, pod vložno številko 1/05773/00 Osnovni kapital: 52.240.977,04 EUR ID za DDV: SI80267432 Tel.: +386 (0)1 47 14 232 https://www.petrol.si/
KAZALO
| 1. Poudarki poslovanja v letu 20224 | |
|---|---|
| 2. Družbe v skupini Petrol6 | |
| 3. Analiza uspešnosti poslovanja skupine Petrol v letu 2022 7 |
|
| 4. Alternativna merila uspešnosti poslovanja 27 |
|
| 5. Delnica in lastniška struktura28 | |
| 6. Plan za leto 202331 | |
| 7. Prikaz finančne uspešnosti skupine Petrol in družbe Petrol d.d., Ljubljana 33 |
1. Poudarki poslovanja v letu 2022
| Skupina Petrol | EM | 2022 | 2021 | Indeks 2022/2021 |
|---|---|---|---|---|
| Prihodki od prodaje | mio EUR | 9.456,7 | 4.960,1 | 191 |
| Prilagojeni kosmati poslovni izid1 | mio EUR | 393,4 | 543,4 | 72 |
| Poslovni izid iz poslovanja | mio EUR | -7,9 | 151,1 | - |
| Čisti poslovni izid | mio EUR | -2,7 | 124,5 | - |
| Kapital | mio EUR | 860,2 | 908,7 | 95 |
| Bilančna vsota | mio EUR | 2.740,6 | 2.403,8 | 114 |
| EBITDA1, 2 | mio EUR | 96,3 | 238,1 | 40 |
| EBITDA/prilagojeni kosmati poslovni izid1, 2 | % | 24,5 | 43,8 | 56 |
| Stroški iz poslovanja/prilagojeni kosmati poslovni izid1 | % | 118,9 | 79,7 | 149 |
| Neto dolg/kapital1 | 0,60 | 0,56 | 108 | |
| Neto dolg/EBITDA1, 2 | 5,4 | 2,1 | 252 | |
| Donosnost kapitala (ROE)1 | % | -0,3 | 14,3 | - |
| Donosnost naložbenega kapitala (ROCE)1 | % | -0,5 | 10,8 | - |
| Dodana vrednost na zaposlenega1, 2 | tisoč EUR | 41,3 | 70,3 | 59 |
| Čisti poslovni izid na delnico, ki pripada lastnikom obvladujoče družbe3 | EUR | 0,1 | 2,9 | - |
| Tečaj delnice na zadnji trgovalni dan leta3 | EUR | 20,0 | 25,4 | 79 |
| Količinska prodaja goriv in derivatov | tisoč ton | 4.095,2 | 3.284,9 | 125 |
| Količinska prodaja zemeljskega plina | TWh | 18,9 | 35,4 | 54 |
| Količinska prodaja električne energije | TWh | 12,0 | 13,8 | 87 |
| Prihodki od prodaje trgovskega blaga in storitev | mio EUR | 520,1 | 469,5 | 111 |
1 Alternativno merilo uspešnosti poslovanja (APM), opredeljeno v poglavju Alternativna merila uspešnosti poslovanja.
2EBITDA = poslovni izid iz poslovanja + neto popravki vrednosti poslovnih terjatev + stroški amortizacije.
3 Leto 2021 - preračun z upoštevanjem razdelitve delnic.
| Skupina Petrol | EM | 31. 12. 2022 | 31. 12. 2021 | Indeks 2022/2021 |
|---|---|---|---|---|
| Število zaposlenih | 6.224 | 6.237 | 100 | |
| Število bencinskih servisov | 594 | 593 | 100 | |
| Število polnilnic za električna vozila v upravljanju skupine Petrol | 417 | 296 | 141 | |
| Število odjemalcev električne energije | tisoč | 225,7 | 224,6 | 101 |
| Število odjemalcev zemeljskega plina (podatki za Geoplin d.o.o., Ljubljana niso vključeni) tisoč | 60,4 | 47,4 | 128 |
EBITDA Čisti poslovni izid
Količinska prodaja goriv in derivatov Število bencinskih servisov
Neto dolg/EBITDA Struktura investiranih sredstev
2. Družbe v skupini Petrol
| Skupina Petrol, 31. december 2022 | Goriva in derivati |
Trgovsko blago in storitve |
Energija in rešitve |
Ostalo |
|---|---|---|---|---|
| Matična družba | ||||
| Petrol d.d., Ljubljana | l | l | l | l |
| Odvisne družbe | ||||
| Petrol d.o.o. (100 %) | l | l | l | l |
| Petrol javna rasvjeta d.o.o. (100 %) | l | |||
| Adria-Plin d.o.o. (75 %) | l | |||
| Petrol BH Oil Company d.o.o. Sarajevo (100 %) | l | l | l | |
| Petrol d.o.o. Beograd (100 %) | l | l | l | |
| Petrol Lumennis PB JO d.o.o. Beograd (100 %) | l | |||
| Petrol Lumennis VS d.o.o. Beograd (100 %) | l | |||
| Petrol Lumennis ZA JO d.o.o. Beograd (100 %) | l | |||
| Petrol Lumennis ŠI JO d.o.o. Beograd (100 %) | l | |||
| Petrol KU 2021 d.o.o. Beograd (100 %) | l | |||
| Petrol Lumennis KI JO d.o.o. Beograd (100 %) | l | |||
| Petrol Crna Gora MNE d.o.o. (100 %) | l | l | ||
| Petrol Trade Handelsges.m.b.H. (100 %) | l | |||
| Beogas d.o.o. Beograd (100 %) | l | |||
| Petrol LPG d.o.o. Beograd (100 %) | l | |||
| Tigar Petrol d.o.o. Beograd (100 %) | l | |||
| Petrol LPG HIB d.o.o. (100 %) | l | |||
| Petrol Power d.o.o. Sarajevo (99,7518 %) | l | |||
| Petrol-Energetika DOOEL Skopje (100 %) | l | |||
| Petrol Bucharest ROM S.R.L. (100 %) | l | |||
| Petrol Hidroenergija d.o.o. Teslić (80 %) | l | |||
| Vjetroelektrane Glunča d.o.o. (100 %) | l | |||
| IG Energetski Sistemi d.o.o. (100 %) | l | |||
| Petrol Geo d.o.o. (100 %) | l | |||
| Ekoen d.o.o. (100 %) | l | |||
| Ekoen S d.o.o. (100 %) | l | |||
| Zagorski metalac d.o.o. (75 %) | l | |||
| Mbills d.o.o. (100 %) | l | |||
| Atet d.o.o. (72,96 %; 76 % glasovalnih pravic) | l | |||
| Vjetroelektrana Ljubač d.o.o. (100 %) | l | |||
| E 3, d.o.o. (100 %) | l | |||
| STH Energy d.o.o. Kraljevo (80 %) | l | |||
| Petrol - OTI - Terminal L.L.C. (100 %) | l | |||
| Geoplin d.o.o. Ljubljana (74,34 %) | l | |||
| Geocom d.o.o. (100 %) | l | |||
| Geoplin d.o.o., Zagreb (100 %) | l | |||
| Geoplin d.o.o. Beograd (100 %) | l | |||
| Zagorski metalac d.o.o. (25 %) | l | |||
| Skupaj obvladovane družbe | ||||
| Geoenergo d.o.o. (50 %) | l | |||
| Soenergetika d.o.o. (25 %) | l | |||
| Vjetroelektrana Dazlina d.o.o. (50 %) | l | |||
| Pridružene družbe | ||||
| Plinhold d.o.o. (29,6985 %) | l | |||
| Aquasystems d.o.o. (26 %) | l | |||
| Knešca d.o.o. (47,27 % družbe je v lasti družbe E 3, d.o.o.) | l |
Shema skupine Petrol 31. decembra 2022 ne vključuje neaktivnih družb.
3. Analiza uspešnosti poslovanja skupine Petrol v letu 2022
3.1 Poslovno okolje
Leto 2022 se je pričelo s še vedno trajajočo epidemijo koronavirusa ter s stabilno gospodarsko rastjo, ki pa so jo spremljale tudi visoke cene energentov, katerih rast je še vzpodbudilo vojno dogajanje v Ukrajini. Visoke cene energentov in naraščajoča inflacija so bili povod za regulacijo cen goriv na trgih, kjer poslujemo. Regulaciji cen goriv sta sledili še regulacija cen zemeljskega plina in električne energije, kar vse vpliva na poslovanje skupine Petrol.
Poslovanje skupine Petrol poteka v dveh visoko konkurenčnih panogah: energetiki in trgovini. Poleg trendov na energetskem področju in trendov na področju trgovine, na poslovanje skupine Petrol vpliva še več drugih, med seboj pogosto soodvisnih dejavnikov. Med najpomembnejše sodita: gibanje cen energentov in gibanje tečaja ameriškega dolarja, ki sta odraz svetovnih gospodarskih gibanj. Poleg tega na trgih, kjer posluje skupina Petrol, pomembno vplivajo na poslovanje tudi lokalne gospodarske razmere (gospodarska rast, stopnja rasti cen, rast potrošnje in proizvodnje) ter ukrepi, s katerimi država uravnava cene in trg energentov. Kot se je izkazalo ob pojavu pandemije, pa na poslovanje vplivajo tudi ukrepi, ki jih države sprejemajo za njeno zajezitev.
Mednarodni denarni sklad je v svojih napovedih v publikaciji World Economic Outlook, v začetku oktobra 2021 pričakoval okrevanje gospodarstva. S pričetkom ruske invazije na Ukrajino konec februarja 2022 se je napoved bistveno poslabšala. Jeseni 2021, v času priprave poslovnega načrta za leto 2022, je bila v oktobrski napovedi gospodarske rasti Mednarodnega denarnega sklada za Slovenijo za leto 2022 predvidena 4,6-odstotna rast, za Hrvaško pa 5,8-odstotna rast BDP. UMAR pa je v Jesenski napovedi (2021) gospodarskih gibanj za Slovenijo za leto 2022 pričakoval 4,7-odstotno rast BDP. Gospodarska rast naj bi izhajala predvsem iz domače potrošnje.
Slovenija je v letu 2022 dosegla 5,4-odstotno gospodarsko rast ob hkratni 8,8-odstotni inflaciji (povprečje leta), rast cen december 2022 v primerjavi z decembrom 2021 pa je znašala 10,3 odstotke. Na Hrvaškem je gospodarska rast v letu 2022 po oceni Hrvatske narodne banke iz decembra 2022 znašala 6,3 odstotka, inflacija pa 10,6 odstotkov.
Sprememba BDP v %
Vir: Mednarodni denarni sklad, UMAR
Skupina Petrol na vseh trgih, kjer posluje, pri pripravi in izvajanju ukrepov dosledno upošteva navodila oblasti. Upoštevali smo vsa navodila v zvezi z izvajanjem ukrepov za omejevanje širjenja okužbe s SARS-CoV-2. Tako je bil do 20. februarja 2022 vstop v prodajne prostore na bencinskih servisih v Sloveniji mogoč le z veljavnim PCT potrdilom, z 21. februarjem 2022 pa je bil ta pogoj odpravljen. Spoštujemo tudi vse uredbe o določanju cen naftnih derivatov in ostalih energentov na vseh trgih, kjer poslujemo.
Na poslovanje skupine Petrol pomembno vplivajo tudi gibanje cen nafte in proizvodov iz nafte na svetovnem trgu, način določanja maloprodajnih cen proizvodov iz nafte ter gibanje menjalnega tečaja ameriškega dolarja in evra.
Gibanje cen nafte in proizvodov iz nafte
Na poslovanje skupine Petrol pomembno vplivajo tudi gibanje cen nafte in naftnih derivatov na svetovnem trgu.
Cene nafte in proizvodov iz nafte so od začetka leta 2022 pridobivale na vrednosti. Po ruskem napadu na Ukrajino konec februarja 2022, smo bili priča ogromnim cenovnim skokom tako nafte, kot posledično tudi vseh proizvodov iz nafte. Cena je dosegla vrh 8. marca 2022, ko je znašala 137,6 USD/sod, kar pomeni 74-odstotno rast od začetka leta. Rast se je po začetnem šoku v začetku aprila umirila, sredi maja pa so cene začela spet sunkovito rasti in so sredi junija dosegle podobne vrhove kot v marcu. Sledil je padec cen na nivoje ob začetku vojne v Ukrajini. V začetku novembra so cene padle na vrednosti okoli 80 USD/sod, torej na cene iz začetka leta 2022.
Povprečna cena za sod surove severnomorske nafte Brent Dated je v letu 2022 znašala 101,3 USD/sod, kar je 43 odstotkov več kot v letu 2021, povprečna cena v EUR pa je bila 60 odstotkov višja kot v letu 2021. Najvišjo vrednost v obravnavanem obdobju je surova nafta Brent dosegla 8. marca 2022, in sicer 137,6 USD/sod, najnižjo vrednost pa 8. decembra 2022 in sicer 76,4 USD/sod.
Cene motornih bencinov in srednjih destilatov so večinoma sledile trendu gibanja cen surove nafte. Rast cene bencina je bila podobna rasti cene surove nafte, vendar manjša, kot je bila rast pri dizelskem gorivu, kurilnem olju in kerozinu. Cena dizelskega goriva je dosegla vrh 21. junija 2022 in je znašala 1.409,3 USD na metrično tono, kar je 104 odstotke več kot v začetku leta 2022. Tako kot pri surovi nafti je sledil padec cen derivatov pod 1.000 USD na metrično tono.
V začetku avgusta so cene dizelskega goriva, kurilnega olja in kerozina začele spet naraščati, cene bencina pa so ostale na istih nivojih oz. začele padati. Razlika med dizlom in bencinom je konec avgusta narasla na 300 USD na metrično tono (cena dizla je bila višja od cene bencina). Od septembra do konca leta je razlika med cenama obeh goriv nihala med 100 in 300 USD na metrično tono in leto zaključila pri 110 USD razlike na metrično tono. Cena bencina je bila ob koncu leta 2022 8 odstotkov višja kot v začetku leta 2022, cena dizla pa je bila 35 odstotkov višja, kot je bila v začetku leta.
V prihodnje bodo na gibanje cen surove nafte najbolj vplivali: situacija v Ukrajini, dogovori organizacije OPEC o količini načrpane nafte ter vpliv svetovne recesije na manjše povpraševanje po nafti.
Gibanje cene nafte Brent Dated High v letih 2020-2022 v USD/sod
Vir: Petrol, 2022
Vir: Petrol, 2022
Regulacija cen proizvodov iz nafte
V Sloveniji so se maloprodajne cene motornega bencina NMB-95 in dizla oblikovale prosto po tržnih pogojih do 14. marca 2022, ko je vlada Republike Slovenije sprejela Uredbo o določitvi cen določenih naftnih derivatov, s katero je bila določena najvišja dovoljena maloprodajna cena za motorni bencin NMB-95 v višini 1,503 EUR/liter, za dizel pa 1,541 EUR/liter. 31. marca 2022 je bila s sprejetjem Uredbe o določitvi cen določenih naftnih derivatov določena tudi najvišja dovoljena veleprodajna cena za motorni bencin NMB-95, ki je znašala 1,483 EUR/liter, za dizel pa 1,521 EUR/liter. Uredba je tako za maloprodajne kot tudi za veleprodajne cene veljala do vključno 30. aprila 2022. Do 10. maja 2022 cene niso bile
regulirane, do vnovične regulacije z veljavnostjo od 11. maja do 10. avgusta 2022. Vlada Republike Slovenije je najvišjo maloprodajno ceno bencina NMB-95 določila pri 1,560 EUR/liter, najvišjo veleprodajno ceno pa pri 1,540 EUR/liter. Za dizel je ceno regulirala pri 1,668 EUR/liter v maloprodaji in pri 1,648 EUR/liter v veleprodaji. Uredba je veljala do 20. junija 2022.
Vlada Republike Slovenije je 15. junija 2022 sprejela novo uredbo, iz katere so izvzete cene pogonskih goriv na bencinskih servisih na površinah avtocest in ob hitrih cestah, prav tako so iz regulacije izvzeta premium goriva: NMB 100 in iQ dizel. Drobnoprodajne in veleprodajne cene za te servise in premium goriva so oblikovane prosto na trgu. Vlada je z uredbo prekinila omejitev maksimalnih cen in omejila višino marže trgovcev na 0,0591 EUR/liter za dizel in za NMB-95 na 0,0607 EUR/liter, po 17. avgustu 2022 pa za dizel na 0,0983 EUR/liter in za NMB-95 na 0,0994 EUR/liter. Uredba velja od vključno 21. junija 2022 dalje, za čas veljavnosti enega leta. Uredba iz formule za izračunavanje modelske cene izloča dodatek za biokomponento, čeprav jo je potrebno skladno z Uredbo o obnovljivih virih energije v prometu z dne 30. decembra 2021 še vedno dodajati fosilnim gorivom.
Po novi uredbi 2. decembra 2022, ki jo je sprejela vlada Republike Slovenije, se pri izračunu najvišjih dovoljenih maloprodajnih cen upošteva tudi dodatek za biokomponento pri gorivih NMB-95 in dizel. Za prvi izračun povprečne 14-dnevne prodajne cene tekočega obdobja brez dajatev se je upoštevalo obračunsko obdobje od 21. novembra 2022 do 2. decembra 2022.
Vlada Republike Slovenije je zaradi visokih cen energentov že 20. oktobra 2021 sprejela Uredbo o oblikovanju cen naftnih derivatov, s katero je ponovno uvedla državno regulacijo cen ekstra lahkega kurilnega olja (KOEL). Najvišja dovoljena marža je bila 0,0600 EUR/liter. Uredba je veljala tri mesece, 20. januarja 2022 pa je bila veljavnost uredbe podaljšana še za 3 mesece. Regulacija marže v višini 0,0600 EUR/liter se je z novo uredbo z dne 21. aprila 2022 podaljšala še za mesec dni in je veljala do 21. maja, ko je tudi prenehala veljati regulacija cene KOEL-a. Vlada Republike Slovenije je 9. septembra 2022 sprejela Uredbo o spremembah Uredbe o oblikovanju cen določenih naftnih derivatov, s katero je ponovno uvedla državno regulacijo cen KOEL-a. Najvišja dovoljena marža je tako s 13. septembrom 2022 0,08 EUR/liter.
Na Hrvaškem je 7. februarja 2022 vlada Republike Hrvaške sprejela Uredbo o določanju najvišjih maloprodajnih cen naftnih derivatov. V uredbi so bile za obdobje 30 dni določene najvišje cene za naslednja pogonska goriva: motorni bencin (eurosuper 95) v višini 11,37 HRK/liter (1,51 EUR/liter), dizel (eurodizel) v višini 11,29 HRK/liter (1,49 EUR/liter) in dizel plavi (eurodizel BS plavi) v višini 6,50 HRK/liter (0,86 EUR/liter).
Vlada Republike Hrvaške je 7. marca 2022 sprejela novo Uredbo o oblikovanju najvišjih cen naftnih derivatov, ki določa model oblikovanja cen za motorne bencine, dizel in plavi dizel. V uredbi je določena tudi najvišja marža, ki jo lahko zaračunajo naftni trgovci, in sicer za motorne bencine (eurosuper 95) v višini 0,75 HRK/liter (0,099 EUR/liter), dizel (eurodizel) 0,75 HRK/liter (0,099 EUR/liter) in dizel plavi 0,50 HRK/liter (0,066 EUR/liter). Uredba lahko velja do 90 dni.
Vlada Republike Hrvaške je 17. marca 2022 sprejela dodatek k uredbi, s katerim je iz formule za izračun maksimalne cene umaknila dodatek za biokomponento. Vlada Republike Hrvaške je 17. marca 2022 sprejela tudi novo uredbo, s katero je znižala kazen za nevmešavanje biokomponente.
Vlada Republike Hrvaške je z uredbo z dne 7. junija 2022 znižala regulirane marže naftnih trgovcev, in sicer za motorne bencine (eurosuper 95) ter za dizel (eurodizel) na 0,65 HRK/liter (0,086 EUR/liter), ter za dizel plavi na 0,40 HRK/liter (0,053 EUR/liter). Spremenili so tudi način izračuna maloprodajne cene, in sicer so podaljšali obračunsko obdobje na 14 dni (prej 7 dni).
Z dopolnitvijo uredbe z dne 20. junija 2022 je vlada Republike Hrvaške ločila regulacijo glede prodaje na avtocestnih ter ostalih lokacijah. Za goriva, ki se ne prodajajo na avtocestah, je določila maksimalne maloprodajne cene: motorni bencin (eurosuper 95) v višini 13,50 HRK/liter (1,794 EUR/liter), dizel (eurodizel) v višini 13,08 HRK/liter (1,738 EUR/liter) in dizel plavi (eurodizel BS plavi) v višini 9,45 HRK/liter (1,256 EUR/liter). Za goriva na avtocestnih lokacijah pa je določila regulacijo marže, in sicer za motorne bencine (eurosuper 95) v višini 0,65 HRK/liter (0,0863 EUR/liter) ter za dizel (eurodizel) 0,65 HRK/liter (0,0863 EUR/liter), za plavi dizel 0,40 HRK/liter (0,0531 EUR/liter).
Vlada Republike Hrvaške je 4. julija 2022 sprejela uredbo, s katero v maloprodaji ostaja ločitev regulacije na avtocestah ter ostalih lokacijah, kot je že veljala s prejšnjo uredbo, sprejeto 20. junija 2022. Dodatno pa se je prvič na Hrvaškem regulirala tudi veleprodajna cena, ki ne sme biti večja od maloprodajne cene, predpisane za maloprodajna mesta izven avtocest.
Vlada Republike Hrvaške je 18. julija 2022 sprejela novo uredbo, s katero se vrača na regulacijo marže in sicer za motorne bencine (eurosuper 95) v višini 0,65 HRK/liter (0,086 EUR/liter) ter za dizel (eurodizel) 0,65 HRK/liter (0,086 EUR/liter), medtem ko za plavi dizel ostaja regulirana maksimalna maloprodajna cena 9,45 HRK/liter (1,256 EUR/liter). Hkrati se z uredbo prekinja ločitev regulacije na avtocestnih ter ostalih lokacijah. Vlada Republike Hrvaške je 25. julija 2022 sprejela dodatek k uredbi, s katerim je regulirala maržo trgovcev tudi za plavi dizel in sicer v višini 0,40 HRK/liter (0,053 EUR/liter). Dodatek k uredbi je bil v veljavi do 22. avgusta 2022, ko se je z novo uredbo ponovno uvedla maksimalna cena 8,49 HRK/liter (1,13 EUR/liter).
Vlada Republike Hrvaške je z novo uredbo 12. septembra 2022, z veljavnostjo 14 dni od dneva objave uredbe, dodatno regulirala UNP in sicer maržo za mešanico propan-butan za velike rezervoarje oz. plinohrame v višini 2,80 HRK/kg (0,3716 EUR/kg) ter maksimalno ceno za UNP jeklenke (7,5 kg ali več) v višini 13,94 HRK/kg (1,85 EUR/kg). 26. septembra je s sprejetjem nove uredbe, z veljavnostjo 7 dni od dneva objave uredbe, podaljšala veljavnost predhodno sprejete uredbe.
Vlada Republike Hrvaške je 4. oktobra 2022 z novo uredbo, z veljavnostjo 14 dni od dneva objave, podaljšala veljavnost uredbe, sprejete 27. septembra 2022, s katero je regulirala tudi maržo UNP, in sicer maržo za mešanico propan-butan za velike rezervoarje oz. plinohrame v višini 2,80 HRK/kg (0,3716 EUR/kg) ter maksimalno ceno za UNP za jeklenke (7,5 kg ali več) v višini 13,94 HRK/kg (1,85 EUR/kg).
- oktobra 2022 je vlada Republike Hrvaške sprejela novo uredbo, z veljavnostjo sedem dni od dneva objave, s katero je regulirala maksimalne cene naslednjih energentov: 10,72 HRK/liter (1,42 EUR/liter) za motorne bencine (eurosuper 95), 12,30 HRK/liter (1,63 EUR/liter) za dizelsko gorivo, 8,49 HRK/liter (1,13 EUR/liter) za plavi dizel, 13,94 HRK/kg (1,85 EUR/kg) za UNP za jeklenke, 10,01 HRK/kg (1,33 EUR/kg) za UNP za rezervoarje/plinohrame.
Vlada Republike Hrvaške je 24. oktobra 2022 sprejela novo uredbo, s katero se vrača na regulacijo marže, in sicer za motorne bencine (eurosuper 95) v višini 0,65 HRK/liter (0,0863
EUR/liter), za dizel (eurodizel) v višini 0,65 HRK/liter (0,0863 EUR/liter), za mešanico propanbutan za velike rezervoarje oz. plinohrame v višini 2,80 HRK/kg (0,3716 EUR/kg), za UNP jeklenke (7,5 kg ali več) v višini 6,20 HRK/kg (0,8229 EUR/kg), medtem ko za plavi dizel ostaja regulirana maksimalna maloprodajna cena 8,49 HRK/liter (1,13 EUR/liter). Veljavnost uredbe je 14 dni od dneva objave.
Vlada Republike Hrvaške je 7. novembra 2022 sprejela novo uredbo o regulaciji cen naftnih derivatov. Marže ostajajo enake kot v prejšnji uredbi, veljavnost uredbe je 14 dni od dneva objave.
Vlada Republike Hrvaške je 21. novembra 2022 sprejela novo uredbo, s katero določa marže, in sicer za motorne bencine (eurosuper 95) v višini 0,65 HRK/liter (0,0863 EUR/liter), za dizel (eurodizel) v višini 0,65 HRK/liter (0,0863 EUR/liter), za mešanico propan-butan za velike rezervoarje oz. plinohrame v višini 2,80 HRK/kg (0,3716 EUR/kg), za UNP jeklenke (7,5 kg ali več) v višini 6,20 HRK/kg (0,8229 EUR/kg), medtem ko za plavi dizel ostaja regulirana maksimalna maloprodajna cena 8,49 HRK/liter (1,13 EUR/liter). Veljavnost uredbe je 14 dni od dneva objave.
Vlada Republike Hrvaške je 5. decembra 2022 sprejela novo uredbo, z veljavnostjo do 21. decembra 2022, s katero določa maržo za plavi dizel v višini 0,4 HRK/liter (0,0531 EUR/liter), marže za motorni bencin, eurodizel, mešanico propan-butan za velike rezervoarje oz. plinohrame in UNP jeklenke ostajajo nespremenjene glede na predhodno uredbo.
- decembra 2022 je vlada Republike Hrvaške podaljšala veljavnost predhodne uredbe do 2. januarja 2023, s katero so določene najvišje marže in sicer za motorne bencine (eurosuper 95) v višini 0,65 HRK/liter (0,0863 EUR/liter), za eurodizel v višini 0,65 HRK/liter (0,0863 EUR/liter), za plavi dizel v višini 0,4 HRK/liter (0,0531 EUR/liter), za mešanico propan-butan za velike rezervoarje oz. plinohrame v višini 2,80 HRK/kg (0,3716 EUR/kg) in za UNP jeklenke (7,5 kg ali več) v višini 6,20 HRK/kg (0,8229 EUR/kg).
V Srbiji je vlada Republike Srbije sprejela uredbo o omejevanju cen naftnih (neaditiviranih) derivatov, ki se nanaša na eurodizel in neosvinčeni bencin in je v veljavi od 12. februarja 2022 dalje. Z dopolnjeno uredbo z dne 11. marca 2022 je najvišja maloprodajna cena z davkom na dodano vrednost za eurodizel in neosvinčeni bencin NMB 95 določena v višini povprečne veleprodajne cene derivatov v Srbiji, povečane za 6 RSD/liter (0,05 EUR/liter), kasneje (s spremembo 29. aprila 2022) pa povečane za 7 RSD/liter (0,06 EUR/liter). Pred tem so se maloprodajne cene proizvodov iz nafte oblikovale prosto po tržnih pogojih. Vlada Republike Srbije mesečno podaljšuje trajanje uredbe.
V Bosni in Hercegovini je od 3. aprila 2021 omejena maloprodajna kalkulativna marža do največ 0,25 BAM/liter (0,128 EUR/liter), veleprodajna marža na 0,06 BAM/liter (0,0307 EUR/liter) – pred tem pa so se maloprodajne cene proizvodov iz nafte oblikovale prosto po tržnih pogojih.
V Črni gori se cene proizvodov iz nafte oblikujejo v skladu z Uredbo o načinu oblikovanja maksimalnih maloprodajnih cen naftnih derivatov, ki je v veljavi od marca 2021. Cene se spreminjajo vsakih štirinajst dni, če se spremenijo cene na naftnem trgu (Platts European Marketscan) in se tečaj EUR in USD zaokroži. Pred tem so se cene proizvodov iz nafte oblikovale v skladu z uredbo, ki je bila v veljavi od 1. januarja 2011.
Gibanje cen ostalih energentov
V letu 2022 smo, ob eksponentni rasti cen električne energije, 28. avgusta 2022 zabeležili najvišje cene v zgodovini trgovanja. Letni bazni produkt električne energije na madžarskem trgu za leto 2023 je zabeležil najvišjo ceno pri tečaju 1.007 EUR, letni bazni produkt električne energije na madžarskem trgu za leto 2024 pa se je zaustavil pri tečaju 476,7 EUR, medtem ko je spot cena, ki se je oblikovala na slovenskem trgu, najvišjo vrednost zabeležila pri tečaju 751,3 EUR. Rast borznih cen električne energije, ki smo jih beležili že od začetka leta, je odraz visokih cen energentov na svetovnih borzah, borznih špekulacij in vojne v Ukrajini, zaradi katere je Evropska unija proti Rusiji sprejela številne gospodarske sankcije, s katerimi želi oslabiti sposobnost Kremlja za financiranje vojne.
Od začetka leta 2022 in do rekordne cene 28. avgusta 2022 je letni bazni produkt električne energije na madžarskem trgu za leto 2023 zabeležil 8-kratnik začetne vrednosti, letni bazni produkt električne energije za leto 2024 pa 3,8-kratnik začetne vrednosti, medtem ko je spot cena, ki se je oblikovala na slovenskem trgu zabeležila kar 13,5-kratnik začetne vrednosti.
Trend rasti borznih cen se je ustavil konec avgusta, ko so cene električne energije in zemeljskega plina dosegle svoj vrhunec. Obrat trenda je sledil napovedi predloga uredbe ministrov držav članic Evropske unije, s katerim so dosegli politični dogovor o ukrepih za soočanje z energetsko draginjo, in tudi ugodnim temperaturam, ki so po vsej Evropi odstopale od zgodovinskega povprečja. Ukrepom in prizadevanjem EU za reševanje energetske krize je sledila visoka zapolnjenost EU skladišč plina: skladišča zemeljskega plina, polnjena preko plinovodov, so v drugi polovici novembra 2022 dosegla 95-odstotno zapolnjenost, skladišča zemeljskega plina, polnjena preko tankerjev, pa 73-odstotno zapolnjenost. Poleg tega se je v veliki meri zmanjšala proizvodnja elektrike iz plinskih elektrarn, hkrati pa povečala proizvodnja elektrike iz obnovljivih virov energije.
Še vedno pa obstajajo številni dejavniki, ki lahko precej zaostrijo energetsko bilanco Evrope: izrazito mrzla zima, pomanjkanje dobav zemeljskega plina v EU zaradi povečanih svetovnih potreb po zemeljskem plinu, zlasti v Aziji, popolna izguba trenutno obstoječih ruskih dobav plina in drugo.
Gibanje cen električne energije v letu 2021 in 2022 ter projekcije za leto 2023 in 2024
Vir: Petrol, 2022
Vir: Petrol, 2022
Regulacija cen ostalih energentov
V Sloveniji je Vlada republike Slovenije 5. marca 2022 z Zakonom o ukrepih za omilitev posledic dviga cen energentov v gospodarstvu in kmetijstvu izenačila pogoje dobave zemeljskega plina za skupne kotlovnice etažnih lastnikov s cenami zemeljskega plina za gospodinjske odjemalce z veljavnostjo od 1. januarja 2022 dalje.
-
julija 2022 je vlada Republike Slovenije sprejela Uredbo o določitvi cen električne energije, ki določa najvišjo dovoljeno drobnoprodajno ceno električne energije za gospodinjske odjemalce in za male poslovne odjemalce, kot jih določa Zakon o oskrbi z električno energijo in za porabo v skupnih prostorih večstanovanjskih stavb in skupnih prostorih v mešanih večstanovanjsko-poslovnih stavbah.
-
julija 2022 je vlada republike Slovenije sprejela še uredbo o določitvi cen zemeljskega plina iz plinskega sistema, ki določa najvišjo dovoljeno drobnoprodajno ceno zemeljskega plina iz plinskega sistema transportnega in distribucijskega omrežja za gospodinjske odjemalce, za končne odjemalce plina, ki oskrbujejo s toploto več gospodinjstev preko skupne kurilne naprave v lasti ali solasti teh gospodinjstev, za osnovne socialne službe, kot jih določa druga alineja prvega odstavka 117. člena Zakona o oskrbi s plini in za odjemalce, ki so na dan uveljavitve te uredbe mali poslovni odjemalci, kot jih določa Zakon o oskrbi s plini. Za gospodinjstva in za skupne gospodinjske odjemalce najvišje dovoljene tarifne postavke cene za plin znašajo 0,07300 EUR/KWh (brez DDV). Za male poslovne odjemalce in osnovne socialne službe najvišje dovoljene tarifne postavke cene za plin znašajo 0,07900 EUR/KWh (brez DDV).
Obe uredbi določata najvišjo dovoljeno drobnoprodajno ceno energentov od 1. septembra 2022 do 31. avgusta 2023.
Vlada je v začetku septembra 2022 sprejela Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o oskrbi s plini. S spremembami je med drugim dopolnila definicijo opredelitev gospodinjskih
odjemalcev plina, da bi se preprečile zlorabe in vsem gospodinjstvom zagotovila pravica do osnovne oskrbe s plinom. Zakon prav tako zagotavlja osnovno in nadomestno oskrbo s plinom vsem zaščitenim odjemalcem, ki so (bi) nenadoma ostali brez dobavitelja ali ponudbe novega dobavitelja. Ob tem je zakon tudi razširil pojmovanje zaščitenih odjemalcev, s spremembo so med le-te uvrščene tudi osnovne šole, vrtci in zdravstveni domovi. Dobavitelje nadomestne oskrbe z zemeljskim plinom je na podlagi Akta določila Agencija za energijo.
Septembra 2022 je bil sprejet Zakon o ukrepih za obvladovanje kriznih razmer na področju oskrbe z energijo. S tem je bila opredeljena podlaga za opredelitev začasnih ukrepov za upravljanje v času povečanega tveganja pri oskrbi z energijo, kot tudi ukrepov za zagotavljanje zanesljive oskrbe z energijo, ukrepov za zmanjševanje uvozne odvisnosti in ukrepov za zmanjševanje pritiskov na cene energije zaradi nestanovitnosti energetskih trgov.
- oktobra 2022 je bila sprejeta dopolnitev Uredbe o določitvi cen zemeljskega plina iz sistema – najvišja dovoljena maloprodajna cena velja tudi za gospodinjske odjemalce daljinskega ogrevanja, uredba na novo določa tudi najvišjo maloprodajno ceno plina za vrtce, osnovne šole in zdravstvene domove ter za nadomestno in osnovno oskrbo z zemeljskim plinom za zaščitene odjemalce. Uredba velja od 1. novembra 2022 do 31. avgusta 2023.
Vlada je decembra 2022 določila še najvišjo drobnoprodajno ceno zemeljskega plina iz sistema za nekatere osebe javnega prava, kot so npr. javni zavodi, javni gospodarski zavodi, javne agencije, javni skladi in občine. Uredba o določitvi cene zemeljskega plina iz plinskega sistema za nekatere pravne osebe javnega prava, za izvajalce javno veljavnih programov vzgoje in izobraževanja, za izvajalce socialno varstvenih storitev, socialnovarstvenih programov in programov v podporo družini določa najvišjo dovoljeno drobnoprodajno ceno zemeljskega plina iz plinskega sistema prenosnega in distribucijskega omrežja. Ceno plina se omejuje na 0,095 EUR/KWh za obdobje od 1. januarja 2023 do 31. decembra 2023.
Na Hrvaškem je vlada Republike Hrvaške 8. septembra 2022 sprejela Uredbo o odpravi motenj na domačem energetskem trgu, s katero je določila ceno električne energije za gospodinjske in poslovne odjemalce ter za javne ustanove z veljavnostjo od 1. oktobra 2022 do 31. marca 2023.
- septembra 2022 je vlada Republike Hrvaške sprejela Uredbo o dopolnitvi in spremembi predhodnje uredbe, s katero je določila posebne ukrepe tudi za trgovino z zemeljskim plinom.
Vlada Republike Hrvaške je 19. septembra 2022 sprejela sklep o višini tarifnih postavk za zagotovljeno oskrbo s plinom za negospodinjske končne odjemalce zemeljskega plina za obdobje od 1. oktobra do 31. decembra 2022.
Vpliv gibanja menjalnega tečaja ameriškega dolarja in evra
Menjalni tečaj med ameriškim dolarjem in evrom se je v letu 2022 gibal med 0,96 in 1,15 USD za 1 EUR. Povprečni tečaj ameriškega dolarja po tečaju Evropske centralne banke je v letu 2022 znašal 1,05 USD za 1 EUR.
3.2 Poslovanje skupine Petrol
Skupina Petrol je junija 2021 sprejela novo organiziranost družbe in skupine Petrol. Reorganizacija je bila izvedena z namenom doseganja strateških ciljev in postavitve v kontekst širše energetske tranzicije v skladu z novo vizijo skupine. Reorganizacija se odraža v močnejšem povezovanju tržišč, regijskem pristopu in standardizaciji poslovnih procesov. Omogoča učinkovitejše procese, poenotenje in optimizacijo delovanja podpornih funkcij, osredotočanje na kupca in enoten nastop na trgih v odvisnih družbah.
Prodajo, katere naloga je fokus na kupca s ciljem povečanja deleža časa sodelovanja s kupci in povečanja prihodkov, smo razmejili od produktnega vodenja. Produktno vodenje je usmerjeno v razvoj produktov in upravljanje življenjskega cikla le-teh, v načrtovanje prodaje in dobičkonosnosti v skupini, v skrb za visoko uporabniško izkušnjo in skrb za maksimiranje dobičkonosnosti produktov v skupini.
Skladno s tem smo z letom 2022 pričeli poročati rezultate poslovanja po naslednjih produktnih skupinah:
- Goriva in derivati, ki vključujejo prodajo naftnih derivatov, prodajo utekočinjenega naftnega plina in ostalih alternativnih energentov (komprimiran zemeljski plin), prevoze, skladiščenje in pretovarjanje goriv, prihodke od plačilnih kartic, ter prodajo biomase, pnevmatik in zračnic ter akumulatorjev.
- Trgovsko blago in storitve, ki vključuje prodajo prehrambnega blaga, galanterije, tobačnih izdelkov, loterije, kuponov in kartic, kave na poti, izdelkov iz ponudbe Fresh, avtokozmetike in rezervnih delov ter storitve avtopralnic, storitve pospeševanja prodaje in druge storitve.
- Energija in rešitve, ki vključujejo prodajo in trgovanje z električno energijo in zemeljskim plinom, prodajo energetskih rešitev (sistemi energetskega in okoljskega upravljanja objektov, vodovodni sistemi, sistemi učinkovite razsvetljave, daljinska energetika, čiščenje voda, industrijske rešitve), prodajo toplotnih sistemov, distribucijskih sistemov zemeljskega plina, mobilnosti in proizvodnje energentov.
- Ostalo: rudarske storitve, storitve vzdrževanja, najemnine od počitniških kapacitet.
Novemu načinu poročanja smo prilagodili tudi vse podatke za primerjalno obdobje leta 2021 in za plan 2022.
Prihodki od prodaje
V skupini Petrol smo v letu 2022 realizirali prihodke od prodaje v višini 9,5 mrd EUR, kar je 91 odstotkov več kot leta 2021.
Poslovanje skupine Petrol je v letu 2022 potekalo v zelo kompleksnih razmerah energetske krize in državnih intervencij za njeno blažitev. V januarju in večini februarja 2022 je poslovanje skupine Petrol potekalo še pod vplivom ukrepov za omejitev pandemije. Do 20. februarja 2022 je bil vstop v prodajne prostore na bencinskih servisih v Sloveniji mogoč le z veljavnim PCT potrdilom. Cene vseh energentov so rasle že od konca leta 2021, ob koncu februarja 2022 pa je s pričetkom ruske invazije na Ukrajino prišlo do izrazite rasti cen vseh energentov. Na rast prihodkov glede na leto 2021 je tako poleg povečane količinske prodaje goriv in derivatov ter trgovskega blaga zaradi vključitve družbe Crodux derivati dva d.o.o. v skupino Petrol vplivala tudi rast nabavnih in prodajnih cen energentov, pa tudi regulacija cen goriv, ki je v določenem
obdobju omejila najvišjo maloprodajno in veleprodajno ceno najbolj prodajanih goriv – neosvinčenega motornega bencina NMB-95 in dizelskega goriva. Skupina Petrol ni vertikalno integrirana v naftnem poslu (nima lastnega dostopa do surove nafte in lastne rafinerije) ter je posledično v celoti odvisna od uvoza pogonskih goriv.
| Energija in rešitve | 48,2 % | |
|---|---|---|
| Goriva in derivati | 46,3 % | |
| Trgovsko blago in storitve | 5,5 % | |
| Ostalo | 0,1 % |
Struktura prihodkov od prodaje skupine Petrol v letu 2022 po dejavnostih
V skupini Petrol smo v letu 2022 prodali 4,1 mio ton goriv in derivatov, kar je 25 odstotkov več kot v letu 2021. Največji vpliv na rast prodaje goriv in derivatov je imela vključitev družbe Crodux derivati dva d.o.o. v skupino Petrol. V Sloveniji je bila visoka rast realizirana v maloprodaji, na kar je v veliki meri vplivala regulacija cen goriv v Sloveniji od 15. marca 2022 dalje. Tako so bile cene goriv v obdobju med 15. marcem in 20. junijem 2022, ko je bila z regulativo določena najvišja maloprodajna cena, precej nižje kot v sosednjih državah, s čimer se je močno povečala prodaja na obmejnih bencinskih servisih, predvsem ob meji z Italijo, povečala pa se je tudi prodaja tujim kamionskim prevoznikom na bencinskih servisih v notranjosti, v turistični sezoni pa tudi tujim fizičnim osebam. Na italijanskem trgu smo pridobili nove kupce, ki imajo skladišča tudi z možnostjo intrakomunitarnih dobav, uspeli smo povečati prodajo v Avstrijo. V letu 2022 so bile cene goriv precej višje kot v letu pred tem.
S prodajo trgovskega blaga in storitev smo v letu 2022 ustvarili 520,1 mio EUR prihodkov, kar je 11 odstotkov več kot v letu 2021. Prihodki so porasli predvsem zaradi vključitve družbe Crodux derivati dva d.o.o. v skupino. V družbi Petrol d.d., Ljubljana, so se povečali prihodki od prodaje prehrambnega blaga in tobačnih izdelkov, zaradi prehoda DARS-a na elektronsko cestninjenje pa so se znižali prihodki od prodaje vinjet. Slovenskih vinjet tako nimamo več na zalogi, zato sedaj evidentiramo med prihodke le razliko med končno prodajno ceno in nabavno ceno, do katere smo upravičeni po pogodbi. V primerjavi s preteklim letom so se v Sloveniji znižali še prihodki od prodaje toplih napitkov.
V letu 2022 smo prodali tudi 18,9 TWh zemeljskega plina, 12,0 TWh elektrike in 158,9 tisoč MWh toplote, kar je sicer manj kot v letu 2021, vendar so bili zaradi visoke rasti cen energentov prihodki višji od realiziranih v letu 2022.
Prilagojeni kosmati poslovni izid
Prilagojeni kosmati poslovni izid je v obravnavanem obdobju znašal 393,4 mio EUR, kar je 28 odstotkov manj kot v letu 2021.
Pozitiven doprinos vključitve družbe Crodux derivati dva d.o.o. v skupino Petrol k rasti prilagojenega kosmatega poslovnega izida je bil v veliki meri izničen z učinkom regulacije cen goriv na Hrvaškem, saj regulirane cene v precejšnjem delu leta niso omogočile pokrivanja stroškov poslovanja.
Tako so v več državah na trg proizvodov iz nafte posegle vlade držav z omejevanjem prodajnih cen. V Sloveniji je tako cena ekstra lahkega kurilnega olja regulirana že od 20. oktobra 2021, z izjemo obdobja od 22. maja do 12. septembra 2022. Cene motornega bencina NMB-95 in dizla so regulirane od 15. marca 2022 dalje, z izjemo kratkega obdobja med 1. in 10. majem. Omejitev prodajnih cen je bila v veljavi do 20. junija, od 21. junija dalje pa so z uredbo določene najvišje marže trgovcev. Cene goriv so bile v času regulacije maksimalnih prodajnih cen v Sloveniji tako precej nižje kot v večini sosednjih držav, kar je sicer precej povečalo prodajo, vendar pa so bile regulirane prodajne cene določene nižje od nabavnih cen, zaradi česar smo v tem obdobju realizirali celo negativno maržo. Na Hrvaškem so cene regulirane od 7. februarja 2022 dalje. Prvi mesec so bile z uredbo določene maksimalne prodajne cene, ki so bile nižje od nabavnih cen reguliranih goriv, od 7. marca dalje pa so bile z uredbo določene najvišje marže, ki so sicer omogočale pokrivanje nabavne cene, ni pa bilo omogočeno pokrivanje vseh stroškov. Od 12. septembra dalje hrvaška vlada regulira tudi cene UNP – za mešanico propanbutan za velike rezervoarje in za jeklenke. V Srbiji velja regulacija cen od 12. februarja 2022 dalje. Vse to je vplivalo na nižji prilagojeni kosmati poslovni izid pri prodaji goriv in derivatov od doseženega v enakem obdobju lani.
V Sloveniji so bile prodajne cene dizelskega goriva in motornega bencina med 15. marcem in 20. junijem 2022 večino obdobja pod nabavnimi cenami. Zaradi ukrepov države na trgu pogonskih goriv skupina Petrol ocenjuje škodo v višini 106,9 mio EUR v Sloveniji v obdobju med 15. marcem in 20. junijem 2022 (vložen zahtevek za povračilo škode) in 26,4 mio EUR od 21. junija 2022 dalje. Na Hrvaškem v letu 2022 zaradi regulacije cen naftnih derivatov ocenjujemo škodo v višini 55,9 mio EUR (vložen zahtevek za povračilo škode).
V Sloveniji smo zaradi regulacije cen omrežnine za električno energijo med 1. februarjem in 30. aprilom 2022 beležili še dodatnega 0,7 mio EUR izpada prilagojenega kosmatega poslovnega izida, zaradi izenačitve gospodinjskih odjemalcev zemeljskega plina in etažnih lastnikov 2,7 mio EUR ter zaradi uredbe o regulaciji cene električne energije 4,5 mio EUR. Na Hrvaškem zaradi regulacije po uredbi o odpravi motenj na domačem energetskem trgu beležimo 0,6 mio EUR gospodarske škode.
Z neustrezno regulativo se srečujemo tudi na področju dodajanja biogoriv na trg. Uredba o obnovljivih virih energije v prometu določa, da mora dobavitelj goriva pri prodaji goriv in električne energije končnim kupcem za uporabo v prometnem sektorju v letu 2022 dosegati energijski delež obnovljivih virov energije v višini 10,1 odstotek (10,3 odstotke v letu 2023). V letu 2022 v času med 21. junijem in 5. decembrom formula za določanje cen naftnih derivatov ni upoštevala dodatka za biogorivo, ki je precej dražje od fosilnega goriva. V času najvišjih cen biogoriv je bil strošek dodanega biogoriva celo višji od z uredbo določene marže. Od 6. decembra 2022 dalje formula za določanje cen naftnih derivatov ponovno upošteva dodatek za biogorivo, vendar ne v višini, ki bi omogočala pokrivanje stroškov, ki nastanejo pri izpolnjevanju zahtev Uredbe o obnovljivih virih energije v prometu.
Pri dobavi električne energije končnim kupcem smo zaradi visoke rasti nabavnih cen dosegli slabši rezultat kot v preteklem letu. Dobre rezultate smo dosegli pri trgovanju z električno energijo. Tudi pri prodaji zemeljskega plina smo zaradi visokih nabavnih cen tega energenta zabeležili precej slabše rezultate kot v letu 2021. Samo v družbi Geoplin d.o.o. Ljubljana smo iz naslova poslovanja z družbo Gazprom realizirali gospodarsko škodo v višini 140,3 mio EUR
in sicer 43,2 mio EUR iz naslova nedobav v letu 2022 in stroškov nadomestnih nabav zemeljskega plina, ter 97,1 mio EUR izgube iz naslova nedobavljenih zakupljenih količin zemeljskega plina s fiksiranimi cenami iz preteklih let. Povečali smo proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov energije.
Struktura prilagojenega kosmatega poslovnega izida skupine Petrol v letu 2022 po dejavnostih
Stroški iz poslovanja skupine Petrol so v letu 2022 znašali 467,9 mio EUR, kar je 34,9 mio EUR oziroma 8 odstotkov več kot v letu 2021.
Stroški iz poslovanja so zaradi visokih izgub pri prodaji reguliranih energentov presegli realizirani prilagojeni kosmati poslovni izid. V letu 2022 je tako delež stroškov iz poslovanja v prilagojenem kosmatem poslovnem izidu znašal 118,9 odstotkov. V kolikor bi tako od Republike Slovenije kot od Republike Hrvaške prejeli odškodnine, za katere je bil vložen zahtevek, bi delež stroškov v prilagojenem kosmatem poslovnem izidu znašal 84,1 odstotek.
| Skupina Petrol (v EUR) |
2022 | 2021 | Indeks 2022/2021 |
|---|---|---|---|
| Stroški materiala | 39.423.844 | 29.296.024 | 135 |
| Stroški storitev | 180.137.325 | 147.697.919 | 122 |
| Stroški dela | 135.562.309 | 114.341.509 | 119 |
| Amortizacija | 96.300.070 | 79.091.758 | 122 |
| Drugi stroški | 16.476.159 | 62.612.453 | 26 |
| - od tega neto popravki vrednosti poslovnih terjatev | 7.930.749 | 7.914.095 | 100 |
| Stroški iz poslovanja | 467.899.707 | 433.039.663 | 108 |
Stroški iz poslovanja skupine Petrol
Stroški materiala so v letu 2022 znašali 39,4 mio EUR, kar je 10,1 mio EUR oziroma 35 odstotkov več kot v letu 2021.
• Stroški energije so se zvišali za 8,6 mio EUR oziroma 40 odstotkov, od tega za 4,2 mio na račun višjih stroškov električne energije in za 3,7 mio EUR na račun višjih stroškov porabljenega plina. Za 0,8 mio EUR so se glede na preteklo leto povečali stroški energije za ogrevanje, za 0,7 mio EUR pa stroški goriva za pogon motorjev. Od tega so se za 2,2
mio EUR povečali stroški na račun vključitve družbe Crodux derivati dva d.o.o. v skupino Petrol.
• Stroški potrošnega materiala so se povečali za 1,3 mio EUR oziroma 18 odstotkov. Med njimi so se najbolj zvišali stroški materiala za vzdrževanje, čiščenje in osebne varovalne opreme ter stroški porabljene vode, oboje zaradi vključitve družbe Crodux derivati dva d.o.o. v skupino Petrol.
Stroški storitev so v letu 2022 znašali 180,1 mio EUR in so 32,4 mio EUR oziroma 22 odstotkov višji kot v letu 2021.
- Najvišjo postavko med stroški storitev predstavljajo stroški transportnih storitev, ki so znašali 45,5 mio EUR in so se glede na leto prej zvišali za 12,3 mio EUR oziroma 37 odstotkov. Od tega so se zaradi vključitve družbe Crodux derivati dva d.o.o. v skupino Petrol stroški povišali za 3,2 mio EUR. Za 9,0 mio EUR so višji stroški v matični družbi, tako na račun višje prodaje goriv (v letu 2022 je bila na bencinskih servisih v Sloveniji prodaja goriv in derivatov višja za 21 odstotkov) kot tudi zaradi povečanja prevoznih tarif na račun rasti cen goriv.
- Stroški upravljavcev bencinskih servisov so znašali 32,6 mio EUR in so se glede na preteklo leto povečali za 1,8 mio EUR oziroma 6 odstotkov, od tega za 1,2 mio EUR zaradi večjega obsega študentskega dela zaradi pomanjkanja zaposlenih na bencinskih servisih in pa zaradi angažiranih študentov za preverjanje PCT pogoja ob vstopu na bencinske servise v začetku leta.
- Stroški storitev vzdrževanja osnovnih sredstev so dosegli 28,7 mio EUR in so se glede na leto prej zvišali za 3,8 mio EUR oziroma 15 odstotkov, od tega za 1,9 mio EUR zaradi vključitve družbe Crodux derivati dva d.o.o. v skupino Petrol. V večini ostalih družb v skupini Petrol so se povečali stroški vzdrževanja objektov in opreme (skupaj za 1,4 mio EUR), komunale in snage (skupaj za 0,4 mio EUR) in stroški čiščenja (skupaj za 0,3 mio EUR).
- Stroški plačilnega prometa in bančnih storitev so znašali 16,0 mio EUR in so se glede na leto prej zvišali za 3,1 mio EUR oziroma 24 odstotkov, od tega za 1,7 mio EUR v skupini Petrol Hrvaška, tako zaradi vključitve družbe Crodux derivati dva d.o.o. v skupino Petrol kot zaradi rasti cen goriv. Ostalo povišanje stroškov pa je nastalo zaradi višje prodaje na bencinskih servisih v Sloveniji kot tudi višjih cen goriv v primerjavi s preteklim letom.
- Stroški intelektualnih storitev so v letu 2022 znašali 11,9 mio EUR in so se glede na leto prej povečali za 2,5 mio EUR oziroma 26 odstotkov, od tega 1,0 mio EUR zaradi višjih stroškov študentskega dela zaradi že omenjenega nadomeščanja zaposlenih s študenti in preverjanja PCT pogoja v začetku leta. Za 1,0 mio EUR so se povečali stroški svetovalnih in odvetniških storitev, za 0,3 mio EUR pa stroški avtorskih pravic in elektronskih medijev.
- Stroški najemnin so znašali 9,6 mio EUR, kar je 1,1 mio EUR oziroma 13 odstotkov več kot v letu 2021, od tega so se za 2,0 mio EUR povečali stroški, povezani z najemi programske opreme, za 1,0 mio EUR pa so se povečala nadomestila za poslovanje ob avtocestah. V skupini Petrol Hrvaška so se stroški najemnin znižali za 1,5 mio EUR, predvsem na račun odpovedi najema skladišča Omišalj, ter prenosom najemnine skladišča Zadar skladno z MSRP 16 med amortizacijo dolgoročno najetih sredstev.
- Stroški sejmov, reklame in reprezentance, ki so znašali 7,7 mio EUR, so se glede na leto 2021 zvišali za 1,0 mio EUR oziroma 15 odstotkov.
-
Stroški zavarovalnih premij so znašali 6,9 mio EUR, kar je 2,0 mio EUR oziroma 42 odstotkov več kot leta 2021, tako zaradi dviga cen na zavarovalnem trgu kot tudi zaradi večjega obsega zavarovanj terjatev.
-
Stroški podizvajalcev so znašali 5,3 mio EUR in so se v primerjavi z letom 2021 povečali za 1,3 mio EUR oziroma za 31 odstotkov zaradi večjega obsega poslovanja na segmentu prodaje energetskih rešitev za dom.
- Stroški storitev varstva okolja so znašali 2,5 mio EUR in so 0,4 mio EUR oziroma 19 odstotkov višji kot v letu 2021, povečali pa so se predvsem zaradi vključitve družbe Crodux derivati dva d.o.o. v skupino Petrol.
- Stroški varovanja so v letu 2022 znašali 2,3 mio EUR, kar je enako višini realiziranih v preteklem letu.
- Stroški članarin so v letu 2022 znašali 1,6 mio EUR in so večji od realiziranih v letu 2021 za 0,8 mio EUR oziroma 89 odstotkov, večina na račun vključitve družbe Crodux derivati dva d.o.o. v skupino Petrol.
- Stroški upravljanja nepremičnin so znašali 1,6 mio EUR, kar je 0,4 mio EUR oziroma 33 odstotkov več kot v preteklem letu, predvsem iz naslova večjega obsega poslovanja na segmentu energetskih rešitev.
- Povračila stroškov zaposlenim so znašala 1,5 mio EUR in so 0,5 mio EUR oziroma 51 odstotkov višja kot v letu 2021. Povečali so se predvsem stroški izobraževanj, pa tudi povračila stroškov kilometrin in dnevnic,ki so porasla tako zaradi višjih cen goriv kot tudi večjega obsega službenih poti kot v letu 2021, ko so bile zaradi pandemije Covid-19 še v veljavi strožje omejitve glede gibanja.
- Drugi stroški storitev so znašali 6,4 mio EUR, kar je 1,4 mio EUR oziroma 27 odstotkov več kot v letu 2021, predvsem na račun višjih stroškov posredovanja prodaje.
Stroški dela, ki so bili realizirani v višini 135,6 mio EUR, so se glede na predhodno leto zvišali za 21,2 mio EUR oziroma 19 odstotkov. Zaradi vključitve družbe Crodux derivati dva d.o.o. v skupino Petrol so se stroški zvišali za 13,3 mio EUR. V Petrolu d.o.o. Zagreb so se stroški povečali za 1,2 mio EUR, predvsem na račun rasti plač zaposlenih na bencinskih servisih. V matični družbi so se stroški povišali za 3,6 mio EUR, od tega 1,0 mio EUR zaradi večjega števila zaposlenih (področje energija in rešitve, logistika), za 0,6 mio EUR so se povečali zaradi zakonskega usklajevanja plač oziroma rasti minimalne plače. Na področjih, kjer se konstantno srečujemo s pomanjkanjem zaposlenih, torej predvsem na bencinskih servisih, so se zaradi dviga plač stroški povečali za 1,1 mio EUR. Skladno z aktuarskim izračunom so za 1,1 mio EUR višji vračunani stroški za odpravnine, jubilejne nagrade in neizkoriščen dopust. Stroški regresa so bili za 1,1 mio EUR višji kot v preteklem letu, za 1,1 mio EUR pa so nižji stroški vračunanih nagrad. Zaradi večjega obsega poslovanja so se stroški povečali še v družbah Petrol d.o.o. Beograd, Petrol BH Oil Company d.o.o. in Atet d.o.o. Skupina Petrol je v skladu s sprejetimi ukrepi držav na področju zajezitve epidemije Covida-19 koristila ukrepe povračil, povezanih s povračili stroškov dela, v skupni višini 28 tisoč EUR, medtem ko je v letu 2021 ta znesek znašal 0,6 mio EUR – navedeni učinki so evidentirani kot znižanje stroškov dela.
Stroški amortizacije, ki so bili realizirani v višini 96,3 mio EUR, so bili v primerjavi z letom 2021 višji za 22 odstotkov oziroma 17,2 mio EUR. Za 14,6 mio EUR so se stroški zvišali zaradi vključitve družbe Crodux derivati dva d.o.o. v skupino Petrol, za 3,2 mio EUR pa so višji stroški v družbi Vjetroelektrana Ljubač, ki je s poslovanjem pričela sredi leta 2021. Kot posledica omejenih denarnih sredstev zaradi regulacije cen energentov in s tem nižjih investicij pa so se znižali stroški amortizacije v matični družbi.
Drugi stroški so znašali 16,5 mio EUR in so bili glede na leto prej nižji za 46,1 mio EUR. Glede na predhodno leto so se za 23,8 mio EUR znižali drugi stroški, predvsem zaradi nižjih vračunanih stroškov, za 8,1 mio EUR pa so se znižali stroški slabitev in odpisov sredstev. 15,2 mio EUR so bile v primerjavi z letom 2021 višje odprave drugih rezervacij in obveznosti.
Drugi poslovni prihodki so znašali 625,5 mio EUR in so za 348,2 mio EUR višji kot v letu 2021. Dobiček izpeljanih finančnih instrumentov je znašal 523,1 mio EUR, kar je 253,2 mio EUR več kot v letu 2021. Med drugimi prihodki se 88,6 mio EUR nanaša na prevrednotenje obveznosti do družbe Gazprom na pošteno vrednost na osnovi cenitve neodvisnega revizorja. Drugi poslovni odhodki so znašali 559,0 mio EUR in so za 322,4 mio EUR višji kot leta 2021. Izguba izpeljanih finančnih instrumentov je znašala 558,7 mio EUR, kar je 323,0 mio EUR več kot v letu 2021.
Skupina Petrol je izpostavljena cenovnim in količinskim tveganjem, ki izhajajo iz poslovanja z energenti (proizvodi iz nafte, zemeljski plin, elektrika, UNP). Skupina Petrol uravnava cenovna in količinska tveganja primarno na način, da stremi k uskladitvi nabav in prodaj energentov tako v smislu količin kot nabavno-prodajnih pogojev, ter s tem varuje ustvarjeno maržo pri energentih. Glede na poslovni model energenta so postavljeni limiti, ki omejujejo izpostavljenost cenovnim in količinskim tveganjem. Za varovanje cene proizvodov iz nafte skupina Petrol uporablja predvsem izvedene finančne instrumente. Partnerji so svetovne finančne institucije in banke ali dobavitelji blaga, zato skupina Petrol ocenjuje, da je tveganje neizpolnitve sklenjenih pogodb minimalno. Tudi pri trgovanju z električno energijo skupina Petrol sklepa izvedene finančne instrumente s finančnimi institucijami, kjer je tveganje neizpolnitve sklenjenih pogodb minimalno, pri čemer upošteva tudi sprejete limite tržnih vrednosti. Vrednost finančnih poslov se vsakoletno spreminja glede na gibanje tržnih cen in potreb po varovanju našega portfelja.
EBITDA skupine Petrol po dejavnostih
EBITDA je v letu 2022 znašal 96,3 mio EUR, kar je 141,8 mio EUR manj kot v letu 2021.
Struktura EBITDA skupine Petrol v letu 2022 po dejavnostih
| Trgovsko blago in storitve | 71,4 % | ||
|---|---|---|---|
| Energija in rešitve | 18,9 % | ||
| Goriva in derivati 2,6 % | |||
| Ostalo | 7,1 % |
EBITDA v letu 2022 glede na leto 2021
Poslovni izid iz poslovanja je znašal –7,9 mio EUR, kar je 159,0 mio EUR manj kot v letu 2021.
Deleži iz dobičkov iz naložb, vrednotenih po kapitalski metodi, so znašali 3,3 mio EUR, kar je 0,7 mio EUR oziroma 29 odstotkov več kot v letu 2021.
Neto finančni odhodki skupine Petrol so v letu 2022 znašali 5,2 mio EUR, kar je 3,0 mio EUR več kot v letu 2021. Neto odhodki iz naslova tečajnih razlik so bili v letu 2022 4,1 mio EUR nižji kot v enakem obdobju leta 2021, neto prihodki izpeljanih finančnih instrumentov 0,6 mio EUR višji kot v letu 2021, neto odhodki od obresti pa višji za 10,0 mio EUR (višji odhodki od obresti za 5,2 mio EUR zaradi večjega obsega zadolževanja in nižji prihodki od obresti za 4,7 mio EUR zaradi dejstva, da so bili na eni od odvisnih družb v letu 2021 pripoznani enkratni prihodki od obresti v višini 6,9 mio EUR kot posledica opredelitve določenih prodajnih poslov kot poslov financiranja). V letu 2022 je bila obračunana za 0,3 mio EUR nižja odprava popravka finančnih terjatev kot v letu 2021. Slabitve naložb in dobrega imena v letu 2022 niso bile evidentirane, medtem ko so v letu 2021 znašale 0,9 mio EUR. Drugi neto finančni prihodki so bili za 1,1 mio EUR višji kot v letu 2021.
Poslovni izid pred davki je v letu 2022 znašal -9,8 mio EUR, kar je 161,3 mio EUR manj kot v letu 2021. Čisti poslovni izid, realiziran v letu 2022, je znašal -2,7 mio EUR, kar je 127,2 mio EUR manj kot v letu 2021.
3.3 Finančni položaj skupine Petrol
Bilančna vsota skupine Petrol je 31. decembra 2022 znašala 2,7 mrd EUR, kar je 14 odstotkov več kot konec leta 2021. Dolgoročna sredstva so znašala 1,3 mrd EUR, kar je 1 odstotek več kot konec leta 2021, kratkoročna sredstva pa 1,4 mrd EUR kar je 30 odstotkov več kot konec leta 2021. Kratkoročne poslovne terjatve so se glede na konec leta 2021 povečale za 195,1 mio EUR. Na rast postavk bilance stanja je vplivala predvsem rast cen energentov.
Najpomembnejša postavka med dolgoročnimi sredstvi so opredmetena in neopredmetena osnovna sredstva ter naložbene nepremičnine, ki skupaj znašajo 1,1 mrd EUR in so 7,2 mio EUR nižja kot konec leta 2021. Pravica do uporabe najetih sredstev je konec leta 2022 znašala 131,6 mio EUR, kar je 8 odstotkov več kot konec leta 2021. Dolgoročne naložbe v skupaj obvladovane in pridružene družbe znašajo 58,2 mio EUR, kar je 2,4 mio EUR več kot konec leta 2021.
Obvladovanju kratkoročnih sredstev, ki predstavljajo 51 odstotkov sredstev skupine Petrol, namenjamo veliko pozornosti. Obseg obratnih sredstev vpliva na obseg zadolževanja tako pri dobaviteljih kot pri bančnih institucijah. Ker imamo zagotovljeno kratkoročno kreditiranje doma in v tujini, se lahko hitro odzivamo na spremembe obsega obratnih sredstev. Poslovne terjatve so na zadnji dan leta 2022 glede na stanje konec leta 2021 višje za 30 odstotkov.
Vrednost zalog je 47 odstotkov višja kot leto prej. Cene nafte so bile konec leta 2022 višje kot konec leta 2021.
Zaradi visoke rasti cen električne energije ter nafte, so glede na konec leta 2021 povečale tudi kratkoročne poslovne obveznosti, ki so 57 odstotkov višje kot konec leta 2021.
Na področju upravljanja kreditnega tveganja dosledno spoštujemo vse uradne postopke kreditnih zavarovalnic. Skupina Petrol ima zavarovanih 79 odstotkov vseh terjatev, ki posamično presegajo nominalno vrednost 100.000 EUR. Plačila kupcev dnevno spremljamo in po potrebi sprejemamo ukrepe za zmanjševanje kreditnega tveganja. Plačilna disciplina se kljub negativnim vplivom na gospodarstvo zaenkrat ni bistveno poslabšala.
Na zadnji dan obravnavanega obdobja je tako skupina Petrol imela 17,9 mio EUR obratnega kapitala, kar je 110,3 mio EUR manj kot konec leta 2021, ko je znašal 128,2 mio EUR.
Denarni tokovi, ustvarjeni pri poslovanju, so v letu 2022 znašali 203,1 mio EUR, kar je 26,1 mio EUR več kot v letu 2021. Ustvarjena lastna sredstva smo v skupini Petrol uporabili za naložbene aktivnosti, izplačilo dividend in vračanje posojil, manjkajoča sredstva pa smo si zagotovili pri bankah. Razmerje med neto finančnimi obveznostmi in kapitalom (kazalnik neto dolg/kapital) je na zadnji dan leta 2022 znašalo 0,6, konec leta 2021 pa prav tako 0,6. Kazalnik neto dolg/EBITDA je konec leta 2022 znašal 5,4, medtem ko je konec leta 2021 znašal 2,1. Koeficient finančnega vzvoda je konec leta 2022 znašal 37 odstotkov, konec leta 2021 pa 36 odstotkov.
Zaradi posledic energetske krize smo v letu 2022 namenili visoko prioriteto zagotavljanju ustrezne likvidnostne strukture. Pri obsegu dodatnega potencialnega zadolževanja smo upoštevali primerno razmerje med neto dolgom in EBITDA.
Kapital, neto dolg in koeficient finančnega vzvoda
Spremenjenim okoliščinam poslovanja smo morali prilagoditi tudi investicijska sredstva. V letu 2022 so neto naložbe v opredmetena osnovna sredstva in neopredmetena sredstva ter dolgoročne finančne naložbe skupine Petrol znašale 59,8 mio EUR, od tega 48 odstotkov v energetsko tranzicijo. V letu 2021 smo za naložbe namenili 233,2 mio EUR.
Skupina Petrol je bila pred začetkom energetske krize in posledično regulacije cen v zelo dobri poslovni in finančni kondiciji. Kljub zahtevnim okoliščinam energetske krize in energetske tranzicije ter regulativnih posegov držav in nejasnosti glede povračila nastale škode smo uspešno in strokovno upravljali poslovna in likvidnostna tveganja, izvajali ključne razvojne projekte, s celovito energetsko ponudbo in učinkovitim prilagajanjem zaostrenim poslovnim razmeram v maksimalni možni meri blažili posledice negativnih gibanj na energetskem trgu, z učinkovitim nabavnim procesom zagotavljali stabilno in zanesljivo oskrbo z gorivi in energenti ter celovito podporo svojim strankam. Nadaljevali smo izvajanje strateške usmeritve na področju zadolženosti in neto zadolženost obdržali na približno enakih ravneh kot konec leta 2021. Posledice dogajanj v širšem poslovnem in družbenem okolju v EU ter negotovost na energetskih trgih v preteklem letu se odražajo v poslovanju skupine Petrol na način, da so kazalniki slabši v primerjavi z letom 2021. Kljub temu smo v skupini Petrol vse ključne kazalnike obdržali na sprejemljivih ravneh, ki skupini omogočajo finančno vzdržne temelje za prihodnje poslovanje.
Posledice nacionalnega pristopa v Republiki Sloveniji in Republiki Hrvaški k regulaciji cen pogonskih goriv za blažitev vpliva energetske krize na prebivalstvo se odražajo na kazalniku neto dolg/EBITDA, za katerega je skupina Petrol pri bankah v letu 2022 pridobila odobritev za odstopanje od dogovorjenih pogodbenih vrednosti kazalnika, kar potrjuje zaupanje bank v nadaljnje poslovanje skupine.
Pričakujemo, da bo leto 2023 prav tako zahtevno, kot je bilo leto 2022. Kljub zaostrenim poslovnim razmeram bomo še naprej sledili strateškemu cilju zagotavljanja stabilnega poslovanja tudi z ohranjanjem ustreznega razmerja med zadolženostjo in EBITDA. Kapitalska
politika, ki temelji na dolgoročnem maksimiranju donosov delničarjev, kljub zaostrenim poslovnim razmeram še vedno sodi med najpomembnejše cilje naše razvojne strategije. Uprava družbe Petrol d.d., Ljubljana, zagovarja dolgoročno stabilno politiko dividend, kar tudi najbolj ustreza dolgoročnim razvojnim ciljem skupine Petrol. V letu 2022 je Petrol d.d., Ljubljana, kljub energetski krizi, izplačal dividendo v višini 30,00 EUR bruto na delnico, kar je 36 odstotkov več kot v letih 2020 in 2021, ko je bila izplačana dividenda v višini 22 EUR na delnico.
Bonitetna hiša S&P Global Ratings je 20. julija 2022 na spletnih straneh agencije Bloomberg objavila, da je družbo Petrol d.d., Ljubljana, glede dolgoročne bonitetne ocene »BBB-» in kratkoročne »A-3« uvrstila na »CreditWatch Negative» zaradi posledic negativne intervencije na trgu pogonskih goriv, ko so bili prodajalci zaradi regulacije prodajnih cen primorani prodajati pogonska goriva tudi pod nabavnimi stroški, nejasnosti glede povračila škode ter tveganj, povezanih z morebitnimi dodatnimi intervencijami na trgih energentov.
Bonitetna hiša S&P Global Ratings je 12. decembra 2022 družbi Petrol d.d., Ljubljana, potrdila dolgoročno bonitetno oceno »BBB-» in kratkoročno »A-3« ter oceno prihodnjega izgleda bonitetne ocene »stabilno«.
S tem je bonitetna hiša S&P Global Ratings družbo Petrol d.d., Ljubljana, glede dolgoročne bonitetne ocene »BBB-» in kratkoročne »A-3« odstranila s seznama »CreditWatch Negative«, na katerega jo je uvrstila 20. julija 2022.
4. Alternativna merila uspešnosti poslovanja
Skupina Petrol za prikaz uspešnosti poslovanja uporablja tudi alternativna merila uspešnosti (APM), kot jih opredeljuje ESMA. Izbrana alternativna merila uspešnosti poslovanja dodatno razkrivajo uspešnost poslovanja skupine Petrol.
Seznam alternativnih meril uspešnosti poslovanja
| Alternativno merilo uspešnosti poslovanja |
Pojasnilo izračuna | Razlog za izbor merila |
|---|---|---|
| Prilagojeni kosmati poslovni izid |
Prilagojeni kosmati poslovni izid = prihodki od prodaje blaga in storitev – nabavna vrednost prodanega blaga |
Skupina Petrol na cene energentov na trgu nima neposrednega vpliva, zato je za spremljanje uspešnosti poslovanja primernejša kategorija prilagojeni kosmati poslovni izid. |
| EBITDA | EBITDA = poslovni izid iz poslovanja + neto popravki vrednosti poslovnih terjatev + stroški amortizacije. |
EBITDA odraža uspešnost poslovanja, je glavni vir zagotavljanja donosov delničarjem. |
| EBITDA/prilagojeni kosmati poslovni izid |
Kazalnik = EBITDA/prilagojeni kosmati poslovni izid | Delež EBITDA v prilagojenem kosmatem poslovnem izidu predstavlja dober približek deleža prostega denarnega toka iz poslovanja v prilagojenem kosmatem poslovnem izidu. |
| Stroški iz poslovanja/prilagojeni kosmati poslovni izid |
Kazalnik = stroški iz poslovanja/prilagojeni kosmati poslovni izid |
Kazalnik je pomemben z vidika stroškovne učinkovitosti poslovanja. |
| Neto dolg/kapital | Neto dolg = kratkoročne + dolgoročne finančne obveznosti + kratkoročne + dolgoročne obveznosti iz najemov – denar in denarni ekvivalenti; kazalnik = neto dolg/kapital |
Kazalnik odraža razmerje med dolgom in kapitalom ter je pomemben z vidika spremljanja kapitalske ustreznosti podjetja. |
| Neto dolg/EBITDA | Kazalnik = neto dolg/EBITDA | Kazalnik odraža sposobnost skupine Petrol za poplačilo finančnih obveznosti, saj odraža, v koliko letih bi se lahko finančni dolg poplačal iz obstoječih likvidnih sredstev in ustvarjenega denarnega toka iz poslovanja. |
| ROE | ROE = čisti poslovni izid/povprečen kapital | Kazalnik odraža učinkovitost skupine Petrol pri ustvarjanju čistega poslovnega izida glede na kapital. Donos na kapital je tudi pokazatelj uspešnosti poslovodstva pri povečevanju vrednosti družbe za lastnike. |
| ROCE | ROCE = poslovni izid iz poslovanja / (povprečna celotna sredstva – povprečne kratkoročne obveznosti) |
Kazalnik odraža kako učinkovito skupina Petrol ustvarja dobiček iz svojih dolgoročnih virov. |
| Dodana vrednost/zaposlenega |
Dodana vrednost na zaposlenega = (EBITDA + vsebinski stroški dela)/povprečno število zaposlenih. Vsebinski stroški dela = stroški dela zaposlenih v skupini Petrol + stroški dela zaposlenih na bencinskih servisih v upravljanju, ki so v letu 2022 znašali 25,4 mio EUR, v letu 2021 pa 25,2 mio EUR. |
Kazalnik produktivnosti, ki odraža, kakšna je povprečna novo ustvarjena vrednost na zaposlenega v skupini Petrol. |
| Obratni kapital | Obratni kapital = poslovne terjatve + sredstva na podlagi pogodb s kupci + zaloge – kratkoročne poslovne obveznosti – obveznosti na podlagi pogodb s kupci |
Kazalnik odraža operativno likvidnost skupine Petrol. |
| Neto naložbe | Neto naložbe = naložbe v osnovna sredstva (v letu 2022 72,1 mio EUR) + dolgoročne finančne naložbe (v letu 2022 5,7 mio EUR) - odprodaje osnovnih sredstev in povračila (v letu 2022 18,0 mio EUR) |
Podatek o naložbah odraža smer razvoja skupine Petrol. |
| Knjigovodska vrednost delnice |
Knjigovodska vrednost delnice = kapital/skupno število izdanih delnic |
Knjigovodska vrednost delnice odraža vrednost celotnega kapitala delniške družbe na delnico. |
5. Delnica in lastniška struktura
Na gibanje cen delnic na Ljubljanski borzi sta v letu 2022 pomembno vplivala dogajanje v zvezi s stopnjevanjem napetosti in vojno v Ukrajini ter energetska kriza1 . To izraža tudi indeks SBI TOP, ki je konec leta 2022 izgubil 16,9 odstotkov vrednosti glede na konec leta 2021 in leto 2022 končal pri 1.046,1 točke.
Petrolova delnica je uvrščena v prvo borzno kotacijo pod oznako PETG, na Ljubljanski borzi vrednostnih papirjev pa kotira od 5. maja 1997 naprej. Petrolova delnica je bila tudi v preteklem letu v družbi najprometnejših delnic na Ljubljanski borzi, njena cena pa je bila konec leta 2022 21,3 odstotke nižja kot konec leta 2021. Delnica družbe Petrol d.d., Ljubljana, od 28. decembra 2022 naprej predstavlja v sestavi indeksa SBI TOP 19,96-odstotni delež. Kljub zaostrenim poslovnim razmeram v letu 2022 je družba Petrol d.d., Ljubljana, za leto 2021 izplačala dividendo v višini 30,0 EUR bruto na delnico.
5.1 Razdelitev delnic družbe Petrol d.d., Ljubljana
Družba Petrol d.d., Ljubljana, je 1. novembra 2022 izvedla razdelitev delnic PETG (v razmerju 1:20) v skladu s sklepom 34. skupščine delničarjev po začetku veljavnosti sklepa o spremembi statuta, in sicer z vpisom spremembe statuta v sodni register, korporacijskim dejanjem zamenjave ter predpisanimi postopki v centralnem registru vrednostnih papirjev pri KDD d.o.o. in Ljubljanski borzi, d.d., Ljubljana.
- skupščina delničarjev družbe Petrol d.d., Ljubljana, ki je bila 21. aprila 2022, je na predlog uprave in nadzornega sveta družbe sprejela sklep o razdelitvi delnic PETG. Osnovni kapital družbe Petrol d.d., Ljubljana, v višini 52.240.977,04 EUR je bil razdeljen na 2.086.301 navadnih imenskih kosovnih delnic. Na skupščini je bilo sprejeto delitveno razmerje 1:20, kar pomeni, da se je število vseh delnic PETG s spremembo statuta in z razdelitvijo povečalo za 20-krat, in sicer iz 2.086.301 na 41.726.020. Osnovni kapital družbe Petrol d.d., Ljubljana, v višini 52.240.977,04 EUR je po razdelitvi delnic PETG ostal nespremenjen.
5.2 Tečaj delnice Petrola
Po tem, ko so bile cene delnic konec leta 2021 v povprečju višje kot konec leta 2020, so se cene delnic v letu 2022 večinoma znižale. Na taka gibanja cen delnic na Ljubljanski borzi so v letu 2022 pomembno vplivala dogajanja v zvezi s stopnjevanjem napetosti in vojno v Ukrajini ter energetska kriza. To izraža tudi indeks SBI TOP, ki je konec leta 2022 izgubil 16,9 odstotkov vrednosti glede na konec leta 2021 in leto 2022 končal pri 1.046,1 točke.
Po začetni rasti cen Petrolove delnice v začetku leta 2022 so se cene delnice v nadaljevanju leta znižale. Tečaj delnice konec leta 2022 je dosegel 20,0 EUR in je bil za 21,3 odstotke nižji kot konec leta 2021.
1 Viri podatkov v poglavju Delnica in lastniška struktura: spletne strani Ljubljanske borze d.d., Ljubljana, delniška knjiga družbe Petrol d.d., Ljubljana, izkazi skupine Petrol za leto 2022.
Gibanje baznega indeksa za zaključni tečaj Petrolove delnice in za borzni indeks SBI TOP v letu 2022 glede na konec leta 2021
Povprečni zaključni tečaj delnice Petrola d.d., Ljubljana, ki je v letu 2022 znašal 23,89 EUR, je bil 14,7 odstotkov višji kot leto prej. V letu 2022 se je zaključni tečaj Petrolove delnice gibal med 17,70 EUR in 28,10 EUR za delnico.
Tečaji Petrolove delnice v letih 2022 in 2021 v EUR
| 2022 (preračun glede na razdelitev delnic) |
2021 (preračun glede na razdelitev delnic) |
2021 | |
|---|---|---|---|
| Število skupaj izdanih delnic | 41.726.020 | 41.726.020 | 2.086.301 |
| Najvišji zaključni tečaj v tekočem letu | 28,10 | 25,80 | 516,00 |
| Najnižji zaključni tečaj v tekočem letu | 17,70 | 16,25 | 325,00 |
| Povprečni zaključni tečaj v tekočem letu | 23,89 | 20,83 | 416,68 |
| Zaključni tečaj na zadnji trgovalni dan v tekočem letu | 20,00 | 25,40 | 508,00 |
| Rast/padec zaključnega tečaja (zaključni tečaj na zadnji trgovalni dan v tekočem letu/zaključni tečaj na zadnji trgovalni dan v prejšnjem letu) |
-21,26 % | 56,31 % | 56,31 % |
Zaključni tečaj in promet s Petrolovo delnico v letu 2022
5.3 Ključni finančni kazalniki delnice
Čisti poslovni izid skupine Petrol, ki pripada lastnikom obvladujoče družbe, na delnico (EPS) v letu 2022 je znašal 0,11 EUR, denarni poslovni izid skupine Petrol na delnico (CEPS) pa je znašal 2,45 EUR. Kapitalska donosnost delnice, izračunana s primerjavo zaključnega tečaja delnice konec leta 2022 z zaključnim tečajem delnice konec leta 2021, je bila -21,3-odstotna. To skupaj s 5,9-odstotno dividendno donosnostjo pomeni -15,4-odstotno donosnost delnice v letu 2022.
Razmerje med tržno ceno delnice konec leta 2022 in njeno knjigovodsko vrednostjo konec leta 2022, ki je za skupino Petrol znašala 20,61 EUR, je bilo 0,97 (P/BV) in tako nižje kot konec leta 2021. Razmerje med tržno ceno delnice konec leta 2022 in doseženim čistim poslovnim izidom skupine Petrol na delnico (P/E) je znašalo 181,9.
5.4 Lastniška struktura osnovnega kapitala in največji delničarji družbe Petrol d.d., Ljubljana
| 31. december 2022 | 31. december 2021 | ||||
|---|---|---|---|---|---|
| Petrol d.d., Ljubljana | Število delnic | v % | Število delnic (preračun po razdelitvi delnic) |
v % | |
| Slovenski državni holding, d.d. | 5.299.220 | 12,7 % | 5.290.320 | 12,7 % | |
| Republika Slovenija | 4.513.980 | 10,8 % | 4.513.980 | 10,8 % | |
| Kapitalska družba d.d. s skladi | 3.642.789 | 8,7 % | 3.650.860 | 8,7 % | |
| Domači finančni investitorji in druge pravne osebe | 5.906.011 | 14,2 % | 7.084.640 | 17,0 % | |
| Tuje pravne osebe | 12.628.247 | 30,3 % | 11.378.840 | 27,3 % | |
| Fizične osebe (domače in tuje) | 9.121.313 | 21,9 % | 9.192.920 | 22,0 % | |
| Lastne delnice | 614.460 | 1,5 % | 614.460 | 1,5 % | |
| Skupaj | 41.726.020 | 100,0 % | 41.726.020 100,0 % |
Lastniška struktura Petrola d.d., Ljubljana, konec leta 2022 in konec leta 2021
Največji delničarji družbe Petrol d.d., Ljubljana, 31. decembra 2022
| Delničar | Naslov | Število delnic | Delež v % | |
|---|---|---|---|---|
| 1. | CLEARSTREAM BANKING SA - FIDUCIARNI RAČU | 42 Avenue J. F. Kennedy, L-1855, Luksemburg | 6.467.732 | 15,50 % |
| 2. | SDH, D.D. | Mala ulica 5, 1000 Ljubljana | 5.299.220 | 12,70 % |
| 3. | REPUBLIKA SLOVENIJA | Gregorčičeva ulica 20, 1000 Ljubljana | 4.513.980 | 10,82 % |
| 4. | KAPITALSKA DRUŽBA, D.D. | Dunajska cesta 119, 1000 Ljubljana | 3.452.780 | 8,27 % |
| 5. | OTP BANKA D.D. - CLIENT ACCOUNT - FIDUCI | Domovinskog rata 61, 21000 Split, Hrvaška | 2.849.061 | 6,83 % |
| 6. | ERSTE GROUP BANK AG - PBZ CROATIA OSIGUR | Am Belvedere 1100 Wien, Avstrija | 1.667.370 | 4,00 % |
| 7. | VIZIJA HOLDING, D.O.O. | Dunajska cesta 156, 1000 Ljubljana | 1.482.780 | 3,55 % |
| 8. | VIZIJA HOLDING ENA, D.O.O. | Dunajska cesta 156, 1000 Ljubljana | 1.350.700 | 3,24 % |
| 9. | PERSPEKTIVA FT D.O.O. | Dunajska cesta 156, 1000 Ljubljana | 725.240 | 1,74 % |
| 10. PETROL D.D., LJUBLJANA | Dunajska cesta 50, 1000 Ljubljana | 494.060 | 1,18 % |
6. Plan za leto 2023
6.1 Poslovno okolje
Poslovni načrt skupine Petrol za leto 2023 je pripravljen v razmerah velike negotovosti, ki so povezane predvsem z razmerami na energetskih trgih. Gospodarska rast se upočasnjuje. Uvedba embarga na rusko surovo nafto in naftne derivate vpliva na zaostrovanje nabavnih pogojev in povečuje tveganja za nadaljnje poslabševanje gospodarskih obetov v državah, ki so pomembne trgovinske partnerice Slovenije. Neustrezna regulacija cen naftnih derivatov in stroškovni pritiski zaradi visoke inflacije v letu 2022 ter pričakovane inflacije v letu 2023 zahtevajo prilagoditev poslovnih modelov in optimizacijo stroškov. Leto 2022 je potekalo v primežu ekstremnih nihanj cen tako naftnih derivatov kot ostalih energentov in vladnih regulativ. Skupina Petrol, kot eden ključnih nosilcev energetske tranzicije v regiji, se predvsem zaradi posledic regulacij sooča z izpadom sredstev za investicije v zeleni prehod.
6.2 Ključne usmeritve in tveganja poslovnega načrta za leto 2023
Na podlagi gospodarskih napovedi skupina Petrol v letu 2023 načrtuje rast prodaje količin proizvodov iz nafte v primerjavi s planom iz leta 2022. Na področju prodaje trgovskega blaga in storitev bo skupina Petrol še naprej zagotavljala hiter in priročen nakup za potrošnika ter odlično uporabniško izkušnjo. Pri prodaji električne energije in zemeljskega plina bo skupina Petrol ohranila tržni delež v Sloveniji. Skupina Petrol bo v letu 2023 povečevala število lastniških in nelastniških električnih polnilnic. Aktivno bo povečevala energetsko neodvisnost, učinkovitost in obnovljive vire energije v Sloveniji in drugih državah srednje Evrope. Delež proizvodnje zelene energije z uspešnimi projekti proizvodnje iz obnovljivih virov energije v regiji se bo povečeval. Na področju energetskih rešitev bo največ aktivnosti usmerjenih v segment industrije in gospodinjstev. Velik poudarek bomo še naprej namenjali stroškovni učinkovitosti. Z optimizacijo procesov in drugimi ukrepi načrtujemo, da bo delež stroškov v prilagojenem kosmatem poslovnem izidu v letu 2023 znašal 77 odstotkov.
Skupina Petrol se zaveda, da se lahko kljub skrbni pripravi, premišljenim poslovnim odločitvam, hitremu odzivanju na spremembe in učinkovitemu sistemu za obvladovanje tveganj, v poslovnem, političnem in širšem družbenem okolju pojavijo zunanji dejavniki, na katere ni mogoče neposredno vplivati. Zaradi tega lahko predstavljajo tveganje in nevarnost za neizpolnjevanje zastavljenih letnih ciljev. Temu smo bili priča že v času pandemije Covid-19, še bolj pa z energetsko krizo v letu 2022.
Ključna tveganja za dosego zastavljenega poslovnega načrta za leto 2023 predstavljajo negativni vplivi energetske krize na inflacijo in posledično na rast življenjskih stroškov ter obvladovanje višjih stroškov poslovanja. Med ostalimi tveganji za neizpolnitev plana v letu 2023 prepoznavamo:
- prekinitev dobaviteljskih verig in vpliv na gospodarstvo,
- zaostrovanje nabavnih pogojev pri nabavi naftnih derivatov,
- še ostrejša regulacija prodajnih cen energentov,
- vpliv Zakona o zagotavljanju prihrankov energije v Sloveniji in na Hrvaškem,
- morebitna sprememba Uredbe o pospeševanju uporabe biogoriv in drugih obnovljivih goriv za pogon motornih vozil,
- negotovost pri prodaji na trge EU, ki so izredno volatilni,
- ostale zahteve regulatorja.
6.3 Poslovni cilji v letu 2023
Za leto 2023 skupina Petrol načrtuje prihodke od prodaje v višini 10,2 mrd EUR, prilagojeni kosmati poslovni izid pa v višini 675,0 mio EUR. Planirane rezultate za leto 2023 bo skupina Petrol dosegla s prodajo 4,0 mio ton goriv in derivatov, s prodajo trgovskega blaga v višini 544,8 mio EUR, s prodajo 14,5 TWh zemeljskega plina, 12,9 TWh električne energije (trgovanje in prodaja končnim odjemalcem), 154,6 tisoč MWh toplote, proizvodnjo 188,4 tisoč MWh električne energije ter s prodajo energetskih in okoljskih rešitev.
Za leto 2023 skupina Petrol planira EBITDA v višini 250,4 mio EUR, kazalnik neto dolg/EBITDA pa v višini 1,7. Pri pripravi poslovnega načrta smo upoštevali zadnje znane regulative cen energentov. Regulacija marž naftnih derivatov ima še vedno negativni vpliv.
Za leto 2023 skupina Petrol planira čisti poslovni izid v višini 117,1 mio EUR.
Naložbena politika skupine Petrol bo v letu 2023 usmerjena v širitev poslovanja na področju proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov, v digitalizacijo oskrbovalne verige, v posodabljanje prodajnih mest ter v širitev poslovanja na področju energetskih in okoljskih rešitev. Regulacija cen ostaja v veljavi tudi v letu 2023, čemur je prilagojen obseg investiranja. Za investicije bomo v letu 2023 namenili 75,0 mio EUR, od tega eno tretjino v projekte energetske tranzicije, medtem ko smo v strateškem poslovnem načrtu za leto 2023 predvideli investicije v višini 135,0 mio EUR.
Skupina Petrol je bila pred začetkom energetske krize in posledične regulacije cen v zelo dobri poslovni in finančni kondiciji. Leto 2022 smo zaradi negativnega vpliva regulacije cen energentov na poslovanje skupine zaključili precej slabše od načrtov. Pričakujemo, da bo leto 2023 zahtevno, zato bomo veliko pozornosti namenili optimizaciji poslovnih procesov in posledično optimizaciji stroškov. Izpolnjevali bomo visoke standarde poslovanja, ki so prepoznani v ocenah bonitetne hiše S&P Global Ratings. Zaostrenim poslovnim razmeram navkljub, bo skupina Petrol še naprej sledila cilju zagotavljanja stabilnega poslovanja in s tem primernega donosa za delničarje.
7. Prikaz finančne uspešnosti skupine Petrol in družbe Petrol d.d., Ljubljana
Izkaz poslovnega izida skupine Petrol in družbe Petrol d.d., Ljubljana
| (v EUR) 2022 2021 2022 2021 Prihodki od prodaje 9.456.733.497 4.960.125.965 7.315.760.176 3.557.019.790 Nabavna vrednost prodanega blaga (9.063.284.948) (4.416.701.515) (6.976.702.286) (3.196.529.739) Stroški materiala (39.423.844) (29.296.024) (28.590.381) (23.818.764) Stroški storitev (180.137.325) (147.697.919) (136.071.228) (114.204.989) Stroški dela (135.562.309) (114.341.509) (82.129.297) (78.318.991) Amortizacija (96.300.070) (79.091.758) (46.517.125) (46.696.671) Drugi stroški (16.476.159) (62.612.453) (8.082.795) (38.666.423) - od tega neto popravki vrednosti poslovnih terjatev (7.930.749) (7.914.095) (2.990.233) (3.003.074) Stroški iz poslovanja (467.899.707) (433.039.663) (301.390.826) (301.705.838) Drugi prihodki 625.515.881 277.348.633 531.508.028 274.789.421 Drugi odhodki (558.977.595) (236.604.627) (551.301.725) (236.292.875) Poslovni izid iz poslovanja (7.912.872) 151.128.793 17.873.367 97.280.759 Delež poslovnih izidov naložb, vrednotenih po kapitalski metodi 3.328.395 2.583.771 - - Finančni prihodki iz dividend odvisnih, pridruženih in skupaj obvladovanih družb 1.652.814 3.287.054 - - Drugi finančni prihodki 109.249.416 31.833.463 103.318.887 23.488.199 Drugi finančni odhodki (114.478.291) (34.098.000) (105.021.002) (40.658.669) Finančni izid (5.228.875) (2.264.537) (1.702.115) (17.170.470) Poslovni izid pred davki (9.813.352) 151.448.027 17.824.066 83.397.343 Obračunani davek (4.258.179) (30.683.697) (786.831) (18.781.868) Odloženi davek 11.385.725 3.717.031 2.346.643 1.867.467 Davek od dobička 7.127.546 (26.966.666) 1.559.812 (16.914.401) Čisti poslovni izid poslovnega leta (2.685.806) 124.481.361 19.383.878 66.482.942 Čisti poslovni izid poslovnega leta, ki pripada: lastnikom obvladujoče družbe 4.520.125 119.079.575 19.383.878 66.482.942 neobvladujočemu deležu (7.205.931) 5.401.786 - - |
Skupina Petrol | Petrol d.d. | |||
|---|---|---|---|---|---|
| Osnovni in popravljeni dobiček na delnico, ki pripada | |||||
| lastnikom obvladujoče družbe 0,11 2,90 0,47 1,61 |
Izkaz vseobsegajočega donosa skupine Petrol in družbe Petrol d.d., Ljubljana
| Skupina Petrol | Petrol d.d. | |||
|---|---|---|---|---|
| (v EUR) | 2022 | 2021 | 2022 | 2021 |
| Čisti poslovni izid poslovnega leta | (2.685.806) | 124.481.361 | 19.383.878 | 66.482.942 |
| Učinkoviti del spremembe v pošteni vrednosti instrumenta za | ||||
| varovanje pred spremenljivostjo denarnih tokov | 17.755.033 | 4.109.730 | 34.292.222 | 3.283.988 |
| Sprememba odloženih davkov | (3.333.632) | (772.591) | (6.515.522) | (623.957) |
| Sprememba poštene vrednosti finančnih sredstev preko | ||||
| drugega vseobsegajočega donosa | - | (61.866) | - | - |
| Sprememba odloženih davkov | - | 11.756 | - | - |
| Tečajne razlike | (863.631) | 496.086 | - | - |
| Drugi vseobsegajoči donos, ki bo v prihodnje | ||||
| pripoznan v izkazu poslovnega izida | 13.557.770 | 3.783.115 | 27.776.700 | 2.660.031 |
| Skupaj drugi vseobsegajoči donos, ki bo v prihodnje | ||||
| pripoznan v izkazu poslovnega izida | 13.557.770 | 3.783.115 | 27.776.700 | 2.660.031 |
| Nerealizirani aktuarski dobički in izgube | 2.405.390 | (5.406) | 2.583.114 | 12.995 |
| Drugi vseobsegajoči donos, ki v prihodnje ne bo | ||||
| pripoznan v izkazu poslovnega izida | 2.405.390 | (5.406) | 2.583.114 | 12.995 |
| Skupaj drugi vseobsegajoči donos, ki v prihodnje ne | ||||
| bo pripoznan v izkazu poslovnega izida | ||||
| 2.405.390 | (5.406) | 2.583.114 | 12.995 | |
| Skupaj drugi vseobsegajoči donos po davkih | 15.963.160 | 3.777.709 | 30.359.814 | 2.673.026 |
| Celotni vseobsegajoči donos poslovnega leta | 13.277.354 | 128.259.070 | 49.743.692 | 69.155.968 |
| Celotni vseobsegajoči donos, ki pripada: | ||||
| lastnikom obvladujoče družbe | 24.749.798 | 122.872.937 | 49.743.692 | 69.155.968 |
| neobvladujočemu deležu | (11.472.444) | 5.386.133 | - | - |
Izkaz finančnega položaja skupine Petrol in družbe Petrol d.d., Ljubljana
| Skupina Petrol Petrol d.d. |
||||
|---|---|---|---|---|
| 31. december | 31. december | 31. december | 31. december | |
| (v EUR) | 2022 | 2021 | 2022 | 2021 |
| SREDSTVA | ||||
| Nekratkoročna (dolgoročna) sredstva | ||||
| Neopredmetena sredstva | 245.289.473 | 254.911.455 | 151.972.471 | 155.524.818 |
| Pravica do uporabe najetih sredstev | 131.620.269 | 122.091.589 | 29.237.692 | 27.874.823 |
| Opredmetena osnovna sredstva | 861.221.485 | 857.414.048 | 366.310.650 | 366.262.157 |
| Naložbene nepremičnine | 14.777.108 | 16.139.743 | 11.490.836 | 12.335.994 |
| Naložbe v odvisne družbe | - | - | 554.032.932 | 553.970.331 |
| Naložbe v skupaj obvladovane družbe | 1.277.748 | 704.501 | 233.000 | 210.000 |
| Naložbe v pridružene družbe | 56.968.277 | 55.169.626 | 26.610.477 | 26.610.477 |
| Finančna sredstva po pošteni vrednosti preko drugega | ||||
| vseobsegajočega donosa | ||||
| 4.112.346 | 4.133.044 | 2.117.914 | 2.117.914 | |
| Finančne terjatve | 949.277 | 991.831 | 59.134.780 | 83.299.185 |
| Poslovne terjatve | 7.015.756 | 8.228.771 | 7.007.540 | 8.219.107 |
| Odložene terjatve za davek | 18.190.424 | 11.379.674 | 3.987.393 | 8.155.514 |
| 1.341.422.163 1.331.164.282 | 1.212.135.685 1.244.580.320 | |||
| Kratkoročna sredstva | ||||
| Zaloge | 264.849.265 | 180.009.192 | 151.178.363 | 96.573.239 |
| Sredstva na podlagi pogodb s kupci | 13.110.893 | 3.338.893 | 18.182.795 | 7.604.649 |
| Finančne terjatve | 1.679.138 | 16.168.692 | 41.343.762 | 16.181.049 |
| Poslovne terjatve | 845.195.344 | 650.133.882 | 566.790.889 | 385.829.891 |
| Terjatve za davek od dohodka | 23.897.315 | 616.729 | 11.880.734 | - |
| Fin. sredstva po pošteni vrednosti preko posl. izida | 2.646.334 | 34.666.891 | 2.525.437 | 34.561.544 |
| Finančna sredstva po pošteni vrednosti preko drugega | ||||
| vseobsegajočega donosa | 38.034.066 | 1.776.801 | 33.376.691 | 1.100.446 |
| Predujmi in druga sredstva | 108.807.368 | 85.718.759 | 45.007.702 | 50.728.784 |
| Denar in denarni ustrezniki | 100.962.531 | 100.226.890 | 51.203.361 | 57.567.397 |
| 1.399.182.254 1.072.656.729 | 921.489.734 | 650.146.999 | ||
| Skupaj sredstva | 2.740.604.417 2.403.821.011 | 2.133.625.419 1.894.727.319 | ||
| KAPITAL IN OBVEZNOSTI | ||||
| Kapital, ki pripada lastnikom obvladujoče družbe | ||||
| Vpoklicani kapital | 52.240.977 | 52.240.977 | 52.240.977 | 52.240.977 |
| Kapitalske rezerve | 80.991.385 | 80.991.385 | 80.991.385 | 80.991.385 |
| Zakonske rezerve | 61.987.955 | 61.987.955 | 61.749.884 | 61.749.884 |
| Rezerve za lastne delnice | 4.708.359 | 4.708.359 | 4.708.359 | 4.708.359 |
| Lastne delnice | (4.708.359) | (4.708.359) | (2.604.670) | (2.604.670) |
| Druge rezerve iz dobička | 299.826.206 | 318.523.082 | 322.180.686 | 340.914.615 |
| Rezerve za pošteno vrednost | 1.810.718 | (789.611) | 42.539.491 | 39.809.449 |
| Rezerve za varovanje pred tveganjem | 17.827.312 | (858.584) | 26.639.848 | (1.136.850) |
| Tečajne razlike | (9.496.033) | (8.634.420) | - | - |
| Zadržani poslovni izid | 323.576.627 | 362.184.854 | 9.545.011 | 33.241.471 |
| 828.765.147 | 865.645.638 | 597.990.971 | 609.914.620 | |
| Neobvladujoči delež | 31.401.474 | 43.052.367 | - | - |
| Skupaj kapital | 860.166.621 | 908.698.005 | 597.990.971 | 609.914.620 |
| Nekratkoročne obveznosti | ||||
| Rezervacije za pozaposlitvene in druge dolgoročne | ||||
| zaslužke zaposlencev | 7.836.685 | 9.516.091 | 5.898.618 | 7.969.809 |
| Druge rezervacije | 18.210.763 | 34.323.479 | 13.381.922 | 17.606.490 |
| Dolgoročno odloženi prihodki | 39.931.269 | 34.447.444 | 29.581.096 | 29.459.071 |
| Finančne obveznosti | 401.613.002 | 433.812.995 | 365.355.088 | 404.555.761 |
| Obveznosti iz najemov | 101.100.126 | 92.991.633 | 27.331.350 | 26.735.533 |
| Poslovne obveznosti | 2.596.382 | 5.661.782 | 2.596.382 | 5.661.782 |
| Odložene obveznosti za davek | 20.682.541 | 21.953.238 | - | - |
| 591.970.768 | 632.706.662 | 444.144.456 | 491.988.446 | |
| Kratkoročne obveznosti | ||||
| Finančne obveznosti | 96.656.433 | 65.842.106 | 225.811.701 | 272.369.421 |
| Obveznosti iz najemov | 17.498.969 | 13.768.130 | 3.965.318 | 2.717.596 |
| Poslovne obveznosti | 1.082.103.909 | 690.456.613 | 792.213.281 | 442.507.932 |
| Blagovni izvedeni instrumenti | 29.872.456 | 116.341 | 16.007.602 | 116.341 |
| Obveznosti za davek od dohodka | 1.062.768 | 18.786.511 | - | 16.353.199 |
| Obveznosti na podlagi pogodb s kupci | 23.153.575 | 14.828.344 | 18.367.017 | 7.905.838 |
| Druge obveznosti | 38.118.918 | 58.618.299 | 35.125.073 | 50.853.926 |
| 1.288.467.028 | 862.416.344 | 1.091.489.992 | 792.824.253 | |
| Skupaj obveznosti | 1.880.437.796 1.495.123.006 | 1.535.634.448 1.284.812.699 | ||
| Skupaj kapital in obveznosti | 2.740.604.417 2.403.821.011 | 2.133.625.419 1.894.727.319 |
Izkaz gibanja kapitala skupine Petrol
| Rezerve iz dobička | Kapital, ki | ||||||||||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| (v EUR) | Vpoklicani kapital |
Kapitalske rezerve |
Zakonske rezerve |
Rezerve za | lastne delnice Lastne delnice | Druge rezerve iz dobička |
Rezerve za pošteno vrednost |
Rezerve za varovanje pred |
tveganjem Tečajne razlike | Zadržani dobiček | pripada lastnikom obvladujoče družbe |
Neobvladujoči delež |
Skupaj |
| Stanje 1. januarja 2021 Izplačilo dividend za leto 2020 Prenos dela čistega poslovnega izida leta 2021 |
52.240.977 | 80.991.385 | 61.987.955 | 4.708.359 | (4.708.359) | 316.057.569 (30.775.958) 33.241.471 |
(753.447) | (4.195.723) | (9.126.807) | 290.793.508 (14.446.758) (33.241.471) |
787.995.417 (45.222.716) - |
38.674.020 | 826.669.437 (45.222.716) - |
| Povečanje/(zmanjšanje) neobvladujočega deleža Transakcije z lastniki |
- | - - |
- | 2.465.513 - |
- | - | (47.688.229) - |
(45.222.716) | (1.007.786) - (1.007.786) |
(1.007.786) (46.230.502) |
|||
| Čisti poslovni izid tekočega leta Drugi vseobsegajoči donos Celotni vseobsegajoči donos Stanje 31. decembra 2021 |
52.240.977 | - 80.991.385 |
- - 61.987.955 |
4.708.359 | - (4.708.359) |
- 318.523.082 |
(36.164) (36.164) - (789.611) |
3.337.139 3.337.139 (858.584) |
492.387 492.387 (8.634.420) |
119.079.575 119.079.575 362.184.854 |
119.079.575 3.793.362 122.872.937 865.645.638 |
5.401.786 (15.653) 5.386.133 43.052.367 |
124.481.361 3.777.709 128.259.070 908.698.005 |
| Stanje 1. januarja 2022 Izplačilo dividend za leto 2021 Prenos dela čistega poslovnega izida leta 2022 Povečanje/(zmanjšanje) neobvladujočega deleža Transakcije z lastniki |
52.240.977 | 80.991.385 - |
61.987.955 - - |
4.708.359 | (4.708.359) - |
318.523.082 (28.425.869) 9.691.939 37.054 (18.696.876) - |
(789.611) | (858.584) - |
(8.634.420) - |
362.184.854 (33.241.474) (9.691.939) (42.933.413) - |
865.645.638 (61.667.343) - 37.054 (61.630.289) |
43.052.367 (178.449) (178.449) |
908.698.005 (61.667.343) - (141.395) (61.808.738) |
| Čisti poslovni izid tekočega leta Drugi vseobsegajoči donos Celotni vseobsegajoči donos Stanje 31. decembra 2022 |
52.240.977 | - 80.991.385 |
- - 61.987.955 |
4.708.359 | - (4.708.359) |
- 299.826.206 |
2.600.329 2.600.329 - 1.810.718 |
18.685.896 18.685.896 17.827.312 |
(861.613) (861.613) (9.496.033) |
4.520.125 (194.939) 4.325.186 323.576.627 |
4.520.125 20.229.673 24.749.798 828.765.147 |
(7.205.931) (4.266.513) (11.472.444) 31.401.474 |
(2.685.806) 15.963.160 13.277.354 860.166.621 |
Izkaz gibanja kapitala družbe Petrol d.d., Ljubljana
| Rezerve iz dobička | ||||||||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| (v EUR) | Vpoklicani kapital |
Kapitalske rezerve |
Zakonske rezerve |
Rezerve za | lastne delnice Lastne delnice | Druge rezerve iz dobička |
Rezerve za pošteno vrednost |
Rezerve za varovanje pred |
tveganjem Zadržani dobiček | Skupaj |
| Stanje 1. januarja 2021 Izplačilo dividend za leto 2020 Prenos dela čistega poslovnega izida leta 2021 |
52.240.977 | 80.991.385 | 61.749.884 | 4.708.359 | (2.604.670) | 338.449.102 (30.775.958) 33.241.471 |
39.796.454 | (3.796.881) | 14.446.758 (14.446.758) (33.241.471) |
585.981.368 (45.222.716) - |
| Transakcije z lastniki | - | - | - | - | 2.465.513 - |
- | (47.688.229) - |
(45.222.716) | ||
| Čisti poslovni izid tekočega leta Drugi vseobsegajoči donos |
12.995 | 2.660.031 | 66.482.942 | 66.482.942 2.673.026 |
||||||
| Celotni vseobsegajoči donos | - | - - |
- | - | 12.995 - |
2.660.031 | 66.482.942 | 69.155.968 | ||
| Stanje 31. decembra 2021 | 52.240.977 | 80.991.385 | 61.749.884 | 4.708.359 | (2.604.670) | 340.914.615 | 39.809.449 | (1.136.850) | 33.241.471 | 609.914.620 |
| Stanje 1. januarja 2022 Izplačilo dividend za leto 2021 Prenos dela čistega poslovnega izida leta 2022 |
52.240.977 | 80.991.385 | 61.749.884 | 4.708.359 | (2.604.670) | 340.914.615 (28.425.869) 9.691.939 |
39.809.449 | (1.136.850) | 33.241.471 (33.241.474) (9.691.939) |
609.914.620 (61.667.343) - |
| Transakcije z lastniki | - | - | - | - | (18.733.930) - |
- | (42.933.413) - |
(61.667.343) | ||
| Čisti poslovni izid tekočega leta | 19.383.878 | 19.383.878 | ||||||||
| Drugi vseobsegajoči donos Celotni vseobsegajoči donos |
- | - - |
- | - | 2.730.042 2.730.042 - |
27.776.700 27.776.700 |
(146.928) 19.236.950 |
30.359.814 49.743.692 |
||
| Stanje 31. decembra 2022 | 52.240.977 | 80.991.385 | 61.749.884 | 4.708.359 | (2.604.670) | 322.180.686 | 42.539.491 | 26.639.848 | 9.545.011 | 597.990.971 |
| Bilančni dobiček za leto 2022 | - | 9.691.939 | 9.691.939 |
Izkaz denarnega toka skupine Petrol in družbe Petrol d.d., Ljubljana
| Skupina Petrol | Petrol d.d. | ||||
|---|---|---|---|---|---|
| (v EUR) | 2022 | 2021 | 2022 | 2021 | |
| Denarni tokovi pri poslovanju Čisti poslovni izid |
(2.685.806) | 124.481.361 | 19.383.878 | 66.482.942 | |
| Prilagoditve za: | |||||
| Davek od dobička | (7.127.546) | 26.966.666 | (1.559.812) | 16.914.401 | |
| Amortizacija opredmetenih osnovnih sredstev, naložbenih nepremičnin in pravice do uporabe najetih sredstev |
82.694.805 | 65.861.834 | 36.767.966 | 37.020.227 | |
| Amortizacija neopredmetenih sredstev | 13.605.265 | 13.229.924 | 9.749.159 | 9.676.444 | |
| (Dobiček)/izguba pri prodaji opredmetenih osnovnih sredstev | (2.308.698) | 627.202 | (496.493) | 653.815 | |
| Oslabitev, odpis/(odprava oslabitve) sredstev | 6.194.071 | 14.259.583 | 7.024 | 2.705.061 | |
| Prihodki od sredstev v upravljanju | (65.414) | (65.414) | (65.414) | (65.414) | |
| Neto (zmanjšanje)/oblikovanje rezervacij za dolgoročne zaslužke zaposlencev |
305.793 | ||||
| Neto (zmanjšanje)/oblikovanje drugih rezervacij in | (176.863) | (306.149) | (310.918) | ||
| dolgoročnih odloženih prihodkov | (9.707.692) | 3.356.189 | (3.896.414) | 3.881.951 | |
| Neto presežki blaga | (4.964.865) | (2.696.235) | (3.343.967) | (1.476.726) | |
| Neto (zmanjšanje)/oblikovanje popravka vrednosti terjatev | 7.292.624 | 7.571.039 | 2.352.108 | 2.660.018 | |
| Neto finančni (prihodki)/odhodki Slabitev naložb |
8.160.628 | (657.814) 873.366 |
4.789.290 | 7.431.554 11.193.296 |
|
| Delež v dobičku skupaj obvladovanih družb | - (665.483) |
(300.040) | - - |
- | |
| Delež v dobičku pridruženih družb | (2.662.912) | (2.283.731) | - | - | |
| Fin. prihodki iz naslova prejetih dividend od odvisnih družb | - | - | (723.160) | (1.823.324) | |
| Fin. prihodki iz naslova prejetih dividend od skupaj | |||||
| obvladovanih družb Fin. prihodki iz naslova prejetih dividend od pridruženih družb |
- | - | (115.217) (814.437) |
(135.495) (1.328.236) |
|
| - | - | ||||
| Denarni tok iz poslovanja pred spremembo obratnega kapitala |
87.582.114 | 250.917.781 | 62.340.304 | 153.479.596 | |
| Neto (zmanjšanje)/oblikovanje drugih obveznosti | (20.483.464) | 36.963.249 | (15.728.852) | 38.374.470 | |
| Neto zmanjšanje/(oblikovanje) drugih sredstev | (4.126.645) | (18.616.569) | (1.568.792) | (13.287.076) | |
| Sprememba zalog | (86.164.815) | (20.869.739) | (51.268.181) | (7.441.204) | |
| Sprememba poslovnih in drugih terjatev ter sredstev na podlagi pogodb s kupci |
(180.638.456) (209.709.855) (147.757.061) | (182.227.918) | |||
| Sprememba poslovnih in drugih obveznosti ter obveznosti na | |||||
| podlagi pogodb s kupci | 406.890.937 | 138.301.308 | 374.077.361 | 80.276.004 | |
| Denar, ustvarjen pri poslovanju | 203.059.671 | 176.986.175 | 220.094.779 | 69.173.872 | |
| Izdatki za obresti Izdatki za davke |
(14.411.347) (44.996.685) |
(9.750.418) (12.585.658) |
(9.669.252) (28.964.937) |
(7.157.264) 3.921.348 |
|
| Čista denarna sredstva iz poslovanja | 143.651.639 | 154.650.099 | 181.460.590 | 65.937.956 | |
| Denarni tokovi iz naložbenja | |||||
| Izdatki pri naložbah v odvisne družbe | (3.720.482) (185.966.729) | (3.720.482) | (204.150.000) | ||
| Prejemki pri naložbah v odvisne družbe | 3.244.000 | 3.244.000 - |
- | ||
| Izdatki pri naložbah v skupaj obvladovane družbe | (23.000) | - 2.575.000 |
(23.000) | - 2.575.000 |
|
| Prejemki pri naložbah v pridružene družbe Prejemki od prodaje neopredmetenih sredstvih |
- 294.638 |
412.459 | - 289.265 |
407.294 | |
| Izdatki pri neopredmetenih sredstvih | (8.710.587) | (7.276.610) | (6.298.800) | (4.074.759) | |
| Prejemki od prodaje opredmetenih osnovnih sredstvih | 4.025.620 | 5.385.276 | 1.278.388 | 687.619 | |
| Izdatki pri opredmetenih osnovnih sredstvih | (74.289.070) | (57.030.318) | (38.631.661) | (28.496.285) | |
| Prejemki od prodaje naložbenih nepremičninah Izdatki pri naložbenih nepremičninah |
265.870 (124.378) |
- - |
21.725 - |
- - |
|
| Prejemki pri danih posojilih | 16.086.323 | 91.219.887 | 251.765.872 | 159.534.710 | |
| Izdatki pri danih posojilih | (905.474) | (39.367) (251.057.987) | (178.542.919) | ||
| Prejete obresti | 5.339.642 | 17.028.503 | 4.422.427 | 2.529.225 | |
| Prejete dividende od odvisnih družb Prejete dividende od skupaj obvladovanih družb |
- 115.217 |
- 135.495 |
723.160 115.217 |
1.823.324 135.495 |
|
| Prejete dividende od pridruženih družb | 864.261 | 1.403.355 | 814.437 | 1.328.236 | |
| Prejete dividende od drugih | 258.925 | 177.148 | 148.925 | 67.148 | |
| Čista denarna sredstva iz naložbenja | (57.278.495) (131.975.901) | (36.908.514) | (246.175.912) | ||
| Denarni tokovi iz financiranja | |||||
| Izdatki pri obveznostih iz najemov | (16.611.194) | (12.056.039) | (3.867.861) | (3.566.349) | |
| Prejemki pri prejetih posojilih | 1.884.402.641 | 926.931.269 2.577.234.111 | 1.327.414.213 | ||
| Izdatki pri prejetih posojilih Izplačane dividende delničarjem |
(61.674.272) | (45.222.901) | (1.891.704.933) (880.837.557) (2.662.608.090) (1.085.490.135) (61.674.272) |
(45.222.901) | |
| Čista denarna sredstva iz financiranja | (85.587.758) | (11.185.228) (150.916.112) | 193.134.828 | ||
| Povečanje/(zmanjšanje) denarja in denarnih ekvivalentov | 785.386 | 11.488.970 | (6.364.036) | 12.896.872 | |
| Gibanje denarja in denarnih ekvivalentov | |||||
| Na začetku leta | 100.226.890 | 88.674.952 | 57.567.397 | 44.670.525 | |
| Tečajne razlike Povečanje/(zmanjšanje) |
(49.745) 785.386 |
62.968 11.488.970 |
- (6.364.036) |
- 12.896.872 |
|
| Na koncu obdobja | 100.962.531 | 100.226.890 | 51.203.361 | 57.567.397 |