Tretje četrtletje 2021 | Medletno poročilo

Kazalo

Pregled strateških članic NLB Skupine	4
Povzetek poslovanja	5
Ključni finančni podatki	6
Makroekonomsko okolje	7
POSLOVNO POROČILO	8
Ključni poudarki	9
Ključni dogodki	10
Lastniška struktura NLB	12
Izkaz poslovnega izida	13
Dobiček	13
Čisti obrestni prihodki	15
Čisti neobrestni prihodki	16
Stroški	17
Oslabitve in rezervacije	18
Izkaz finančnega položaja	19
Kapital in likvidnost	23
Kapital	23
Likvidnost	25
Posli s povezanimi osebami	27
Segmentna analiza	28
Poslovanje s prebivalstvom v Sloveniji	30
Poslovanje s podjetji in investicijsko bančništvo v Sloveniji	34
Strateški tuji trgi	38
Finančni trgi v Sloveniji	42
Nestrateške članice	44
Dejavniki tveganja in napoved	45
Dejavniki tveganja	45
Napoved	46
Napoved za leto 2021	47
Upravljanje tveganj	49
Korporativno upravljanje	56
Uprava	56
Nadzorni svet	56
Skupščina	56
Priporočila javnim družbam za obveščanje	57
Dogodki po 30. septembru 2021	58
Alternativni kazalniki uspešnosti poslovanja	59
Uskladitev računovodskih izkazov v Poslovnem in Finančnem poročilu	70
NEREVIDIRANI ZGOŠČENI MEDLETNI RAČUNOVODSKI IZKAZI NLB SKUPINE IN NLB	72
Opredelitve in slovar izbranih izrazov	116

3 Medletno poročilo NLB Skupine, tretje četrtletje 2021

Pregled strateških članic NLB Skupine

4 Medletno poročilo NLB Skupine, tretje četrtletje 2021

	Slovenija				Severna Makedonija	Bosna in Hercegovina		Kosovo Črna gora		Srbija
	NLB Skupina	NLB, Ljubljana	NLB Lease&Go, Ljubljana	NLB Skladi, Ljubljana	NLB Banka, Skopje	NLB Banka, Banja Luka	NLB Banka, Sarajevo	Komercijalna Banka, Banja Luka	NLB Banka, Priština	NLB Banka, Podgorica	Komercijalna Banka, Podgorica	NLB Banka, Beograd	Komercijalna Banka, Beograd
Tržni položaj
Poslovalnice	(i) 290	79	-	-	47	47	36	19	34	19	9	28	190
Aktivne stranke	1.857.831(i)	674.300	-	-	405.876	219.877	128.432	47.773	217.287	69.695	27.834	142.364	878.289
Bilančna vsota (v mio EUR)	21.297	12.314	84	1.983(ii)	1.690	911	699	269	910	608	153	684	4.114
Rezultat po davkih (v mio EUR)	205,5	105,9	-0,8	6,4	29,8	13,1	7,4	0,4	18,8	10,1	-3,7	5,5	33,8
Tržni delež (glede na bilančno vsoto)		25,9 %		37,2 %	16,7 %	19,0 %(iii, vi)	5,1 %(iv, v)	5,9 %(iii, v)	16,5 %	11,7 %(vi)	3,0 %	1,8 %(v)	9,9 %(vii)

(i) Skupno število poslovalnic in aktivnih strank NLB Skupine zaradi

različnih definicij ne vključuje podatkov bank skupine Komercijalne Banke.

(ii) Obseg sredstev v upravljanju.

(iii) Tržni delež v Republiki Srbski.

(iv) Tržni delež v Federaciji BiH.

(v) Tržni delež na dan 30. junija 2021.

(vi) Tržni delež na dan 31. avgusta 2021.

(vii) Preliminarni podatki.

Povzetek poslovanja

Delež stroškov v neto prihodkih - CIR (v %)

Neto obrestna marža(i) (v %)

Donos na kapital po davkih - ROE a. t.(i) Čisti dobiček - četrtletno (v mio EUR) (v %)

Strošek tveganja (i) (v bt)

Marža operativnega poslovanja(i) (v %)

Delež NPE - EBA definicija (v %) Količnik skupnega kapitala (v %)

(i) Skupina Komercijalna Banka je vključena od 2021 naprej.

Ključni finančni podatki¹

Tabela 1: Ključni finančni podatki NLB Skupine

	NLB Skupina
			Letna
v mio EUR, % in bt	1-9 2021	1-9 2020	sprememba	Q3 2021	Q2 2021	Q3 2020
Ključni podatki izkaza poslovnega izida
Čisti prihodki	499,9	383,3	30 %	166,0	179,9	123,3
Čisti obrestni prihodki	302,3	224,5	35 %	103,7	101,1	74,4
Čisti neobrestni prihodki	197,5	158,8	24 %	62,3	78,7	48,9
Stroški skupaj	-297,2	-216,3	-37 %	-99,9	-100,7	-71,4
Rezultat pred oslabitvami in rezervacijami	202,7	167,0	21 %	66,1	79,1	51,9
Oslabitve in rezervacije	25,2	-50,2	-	6,3	3,5	-17,0
Negativno dobro ime	0,0	0,0	-	0,0	0,0	0,0
Rezultat po davkih	205,5	104,6	96 %	65,7	75,2	31,0
Ključni finančni kazalci
Donos na kapital po davkih (ROE po davkih)	13,3 %	8,1 %	5,2 o.t.
Donos na sredstva po davkih (ROA po davkih)	1,3 %	1,0 %	0,4 o.t.
Neto obrestna marža (na obrestonosnih sredstvih)	2,07 %	2,14 %	-0,07 o.t.
Neto obrestna marža (na vseh sredstvih - BS kazalnik)	1,98 %	2,06 %	-0,08 o.t.
Marža operativnega poslovanja(i)	3,26 %	3,34 %	-0,08 o.t.
Delež stroškov v neto prihodkih (CIR)	59,4 %	56,4 %	3,0 o.t.
Strošek tveganja (bt)(ii)	-50	8 4	-134

				Sprememba
				glede na	Letna
v mio EUR in %	30. sep. 2021	31. dec. 2020	30. sep. 2020	konec leta	sprememba
Ključni podatki izkaza finančnega položaja
Bilančna vsota	21.296,9	19.565,9	15.145,7	9 %	41 %
Bruto krediti strankam	10.593,7	10.033,3	8.111,1	6 %	31 %
Neto krediti strankam	10.267,0	9.644,9	7.749,0	6 %	32 %
Depoziti strank	17.248,6	16.397,2	12.408,8	5 %	39 %
Kapital (brez kapitala manjšinjskih lastnikov)	2.140,5	1.952,8	1.770,8	10 %	21 %
Ostali ključni finančni kazalci
LTD(iii)	59,5 %	58,8 %	62,4 %	0,7 o.t.	-2,9 o.t.
Količnik navadnega lastniškega kapitala (CET1 količnik)	14,7 %	14,1 %	18,3 %	0,6 o.t.	-3,5 o.t.
Količnik skupnega kapitala	17,2 %	16,6 %	21,5 %	0,5 o.t.	-4,4 o.t.
Tveganju prilagojena aktiva (RWA)	12.824,4	12.421,0	8.863,2	3 %	45 %
NPL – obseg slabih posojil(iv)	397,5	474,7	399,2	-16 %	0 %
Stopnja pokritja slabih posojil 1(v)	82,2 %	81,8 %	90,7 %	0,4 o.t.	-8,5 o.t.
Stopnja pokritja slabih posojil 2(vi)	58,7 %	57,3 %	62,3 %	1,4 o.t.	-3,6 o.t.
Delež NPL (interna definicija)(vii)	2,6 %	3,5 %	3,7 %	-0,9 o.t.	-1,1 o.t.
Delež neto NPL (interna definicija)(viii)	1,1 %	1,5 %	1,4 %	-0,4 o.t.	-0,3 o.t.
Delež NPL (EBA definicija)(ix)	3,7 %	4,5 %	4,7 %	-0,8 o.t.	-1,0 o.t.
Delež NPE (EBA definicija)(x)	1,9 %	2,3 %	2,5 %	-0,5 o.t.	-0,6 o.t.
Zaposleni
Število zaposlenih	8.359	8.792	5.814	-433	2.545

(i) Čisti prihodki iz poslovanja (na letnem nivoju) / povprečna sredstva.

(ii) Strošek tveganja = kreditne oslabitve in rezervacije (na letnem nivoju) / povprečno stanje neto kreditov strankam.

(iii) LTD = neto krediti strankam / depoziti strank.

(iv) Slaba posojila vključujejo posojila do komitentov, razvrščenih v bonitetni razred D in E; posojila z zamudo najmanj 90 dni ali posojila, za katera je malo verjetno, da bodo

poplačana brez unovčenja zavarovanj (pred znižanjem za popravke vrednosti za pričakovane kreditne izgube).

(v) Stopnja pokritja bruto slabih posojil z oslabitvami za vsa posojila.

(vi) Stopnja pokritja bruto slabih posojil z oslabitvami za slaba posojila.

(vii) Delež slabih posojil je po interni definiciji izračunan kot: (i) števec: bruto slaba posojila; (ii) imenovalec: bruto posojila.

(viii) Delež neto slabih posojil je po interni definiciji izračunan kot: (i) števec: neto slaba posojila; (ii) imenovalec: neto posojila.

(ix) Delež slabih posojil je skladno z definicijo organa EBA izračunan kot: (i) števec: bruto slabi krediti in druga finančna sredstva v skladu s Finrep 18 brez kratkoročnih sredstev v posesti za prodajo, stanj na računih pri centralnih bankah in drugih vpoglednih vlog pri poslovnih bankah; (ii) imenovalec: bruto krediti in druga finančna sredstva v skladu s Finrep 18 brez kratkoročnih sredstev v posesti za prodajo, stanj na računih pri centralnih bankah in drugih vpoglednih vlog pri poslovnih bankah.

(x) Delež NPE je skladno z definicijo organa EBA izračunan kot: (i) števec: nedonosne izpostavljenosti v Finrep 18; (ii) imenovalec: celotna izpostavljenost v Finrep 18.

Mednarodne bonitetne ocene NLB	30. sep. 2021	30. jun. 2021	Napoved
Standard & Poor's	BBB-	BBB-	Stabilno
Moody's(i)	Baa1	Baa1	Stabilno

(i) Bonitetna ocena na podlagi javno dostopnih podatkov.

¹ Podatki na letni ravni niso primerljivi zaradi prevzema Komercijalne Banke, Beograd konec leta 2020.

Makroekonomsko okolje

Makroekonomski povzetek in napoved

Gospodarska aktivnost v evrskem območju se je izrazito okrepila, potrošnja pa si je hitro opomogla, ko so vlade spomladi omilile omejitve. Vendar pa se je prodaja na drobno po dobrih rezultatih do junija v obdobju julij–avgust znašla na ravni, ki je skladna s trendom pred krizo, kar kaže, da je oživitev potrošnje v poletnih mesecih v neki meri začela bledeti. Gospodarsko okrevanje se spopada s številnimi ovirami, med katerimi so najočitnejše v obliki motenj oskrbe, pomanjkanja na trgu dela in naraščajočih cen energije. Kljub temu se je okrevanje evrskega območja v tretjem četrtletju 2021 nadaljevalo. Vrednosti kazalnika PMI in razpoloženje podjetij namigujejo na širitev dejavnosti zasebnega sektorja v tretjem četrtletju 2021. Rast v zasebnem sektorju se je septembra drugi mesec zapored umirjala, saj ostaja proizvodnja ovirana s povečanimi težavami dobavnih verig. Industrijska proizvodnja je po okrevanju julija v avgustu upadla zaradi težav na strani ponudbe in pomanjkanja surovin. Kljub temu ostaja povpraševanje močno, na kar kaže močna rast novih naročil. Nadaljnje hitro zmanjševanje brezposelnosti zaradi ponovnega odpiranja gospodarstev v tretjem četrtletju 2021, skupaj z optimističnimi razpoloženji potrošnikov, kaže dobre obete za potrošnjo. Brezposelnost v evrskem območju se je septembra znižala s 7,5 % na 7,4 % in se približala najnižji vrednosti v zgodovini, 7,1 %. Zmanjšanje brezposelnosti v evrskem območju v kombinaciji z višjo stopnjo prostih delovnih mest, ki se je že povrnila na raven pred krizo, odpira vrata višji rasti plač. Letna inflacija v evrskem območju se je v tretjem četrtletju 2021 še naprej povečevala. Septembra je znašala 3,4 % v primerjavi s 3,0 % v avgustu. Osnovna inflacija se je povišala na 1,9 % v primerjavi z avgustom, ko je znašala 1,6 %. Porast inflacije še vedno povzročajo predvsem enkratni dejavniki, kot so višje cene energije, povrnitev nemškega DDV in povišanje cen turističnih storitev v obdobju po zaprtjih gospodarstev. Inflacijski pritiski ostajajo povišani zaradi cen energije ob porastu evropskih cen plina in električne energije ter nenehnih izzivih na strani ponudbe zaradi nerešenih ozkih grl. Inflacijski pritiski se zdijo veliko bolj obstojni, kot je bilo sprva pričakovano. Na področju monetarne politike se je ECB odločila upočasniti nakupe obveznic v četrtem četrtletju 2021. V ZDA je Fed priznal, da je gospodarstvo na dobri poti okrevanja, in oznanil zmanjšanje odkupa vrednostih papirjev.

V evrskem območju naj bi se BDP letos povečal za 5,0 %. Zasebna potrošnja, ki je ključno gonilo gospodarskega okrevanja, naj bi v preostalem delu leta še naprej močno rasla ob sprostitvi omejitvenih ukrepov in velikih zalogah nakopičenih prihrankov, ki omogočajo sprostitev določenega zadržanega povpraševanja. Poleg tega naj bi poslovne naložbe ostale odporne, medtem ko bi okrevanje zunanjega povpraševanja moralo podpirati močno rast izvoza. Inflacijski pritiski, ki izhajajo iz naraščajočih cen energentov in surovin, še vedno nerešenih ozkih grl v dobavnih verigah in pomanjkanja surovin, skupaj s še vedno trajajočo pandemijo covida-19 so ključna negativna tveganja za obete. Inflacija bi se lahko izkazala za višjo, če bodo inflacijski pritiski dolgotrajni, zlasti močan dvig cen plina in električne energije. Energetska kriza, s katero se sooča Evropa, dodaja še en sloj k negotovosti gospodarskega okrevanja. V Sloveniji naj bi letos BDP zrasel za 6,5 %, pri čemer bodo glavni dejavniki rasti potrošnja, investicije in tuje povpraševanje. Regija Skupine naj bi letos v povprečju zrasla za 6,1 %, pri čemer sta oživitev domačega in tujega povpraševanja glavni gonilni sili rasti.

Tabela 2: Gibanje ključnih makroekonomskih kazalnikov na evrskem območju in v regiji NLB Skupine
--------------------------------------------------------------------------------------------------	--

			Povprečna inflacija (v %, po)					Stopnja brezposelnosti (v %, po)
	2020	Q2 2021	2021	2022	2020	Q3 2021	2021	2022	2020	Q2 2021	2021	2022
Evroobmočje	-6,5	3,7(ii)	5,0	4,5	0,3	2,9	2,2	1,9	7,9	7,5(ii)	7,8	7,5
Slovenija	-4,2	16,3	6,5	4,5	-0,3	2,3	1,5	2,0	5,0	4,3	4,5	4,3
BiH	-4,5	11,6	4,0	3,9	-1,0	2,4	1,2	1,7	33,8	32,7	32,0	31,0
Črna gora	-15,3	19,0	8,6	5,6	-0,3	3,1	2,0	1,7	17,9	19,4(i)	18,5	17,0
S. Makedonija	-4,5	13,1	4,2	4,0	1,2	3,3	3,0	2,2	16,4	15,9	15,9	15,6
Srbija	-1,0	13,7	6,5	4,5	1,6	4,4	3,4	2,8	9,0	11,1	10,5	9,0
Kosovo	-5,3	16,3	6,9	5,0	0,2	4,4	2,8	2,9	25,9	25,8(i)	24,5	23,0

Vir: Statistični uradi držav, NLB ALM.

Opomba: Registrirana brezposelnost, uporabljena za BiH; NLB Napovedi so označene v zelenem; (i) Podatki za Q1 2021; (ii) Podatki za Q3 2021; po - povprečje obdobja.

Poslovno poročilo

8 Medletno poročilo NLB Skupine, tretje četrtletje 2021

Ključni poudarki

Rezultati poslovanja

Dobro poslovanje, ki ga zaznamujejo stabilna rast kreditov, povečani prihodki od opravnin, enkratni učinki in negativen strošek tveganja

Pregled poslovanja

Vodilni akter v regiji JVE

Kakovost kreditnega portfelja

Dobra kakovost in razpršenost portfelja, preudarni posojilni standardi in odločni pristopi k izterjavi

Kapital in likvidnost

Okrepljen kapitalski in likvidnostni položaj zagotavlja kapitalski donos ter nadaljnje možnosti za rast

Odziv na pandemijo covida-19

Proaktiven odziv na stranke

Strategija in napoved

Zavezani k uresničevanju strateških ciljev

• Dobiček po davkih je znašal 205,5 mio EUR z vidnim prispevkom skupine Komercijalne Banke.

9 Medletno poročilo NLB Skupine, tretje četrtletje 2021

Močna rast kreditov prebivalstvu (9 % glede na konec leta 2020) z visoko novo prodajo kreditov (predvsem stanovanjskih) in solidna rast kreditov podjetjem (3 % glede na konec leta 2020).
Močna rast čistih opravnin (38 % glede na enako obdobje lani oziroma 15 % glede na enako obdobje lani brez prispevka skupine Komercijalne Banke).
NLB Skladi skoraj podvojili bruto prilive (195,6 mio EUR) in več kot potrojili neto prilive (151,7 mio EUR) v vzajemne sklade glede na enako obdobje lani.
Enkratni prihodki od vrednotenja v višini 14,7 mio EUR zaradi poplačila izpostavljenosti, razvrščene med nedonosne, in 9,0 mio EUR drugih prihodkov iz poslovanja iz naslova poravnave pravnega spora.
Pozitiven učinek sproščanja oslabitev in rezervacij za kreditna tveganja (34,1 mio EUR v prvih devetih mesecih 2021), predvsem zaradi uspešnih odplačil izpostavljenosti, sprememb bonitetnih ocen in spremenjenih parametrov, povezanih z ugodnejšimi makroekonomski napovedmi.
Trden in trajnostni poslovni model z močnejšim poudarkom na digitalizaciji in ESG.
Želimo postati regionalni prvak, pri čemer stranke ostajajo na prvem mestu.
Proces integracije skupine Komercijalne Banke, ki bo omogočila izkoristek sinergij, poteka v skladu z načrtom.
Pozitivni trend kakovosti kreditnega portfelja se je nadaljeval v tretjem kvartalu, kar se odraža v dodatnem znižanju deleža slabih posojil ter stroška tveganja. Nadaljevala se je zmerna rast kreditnega portfelja, zlasti v segmentu prebivalstva. Velik delež kreditov prebivalstvu v strukturi kreditnega portfelja pozitivno prispeva k razpršenosti in stabilnejši kakovosti kreditnega portfelja.
Proaktivni pristopi na področju upravljanja slabih naložb in ugodnejše makroekonomske napovedi v primerjavi z letom 2020 so prispevali k temu, da je bil strošek tveganja negativen (-50 b.t.).
Stabilen in nizek 1,9-odstotni delež nedonosnih izpostavljenosti NPE (def. organa EBA) z dokaj visoko stopnjo pokritosti 58,7 %.
Kakovost dela kreditnega portfelja, kjer so se iztekli moratoriji, se ni poslabšala.
Kapitalski položaj nad regulatornimi zahtevami (količnik skupnega kapitala TCR 17,2 %, za 0,5 o.t. višji glede na konec leta 2020), od 30. junija 2021 dalje vključuje negativno dobro ime, pripoznano ob nakupu Komercijalne Banke, Beograd. Izvajajo se ukrepi za nadaljnjo optimizacijo RWA.
Junija in oktobra je Banka izplačala prvo in drugo tranšo dividend v skupni višini 24,8 mio EUR. V letu 2021 je predvideno izplačilo dividend v skupni višini 92,2 mio EUR.
Likvidnostni položaj Skupine ostaja zelo močan in je bil še dodatno okrepljen z udeležbo v operaciji ECB TLTRO-III v višini 750 mio EUR. Močna depozitna osnova izkazuje zaupanje strank v Skupino.
Večja dostopnost in uporaba digitalnih kanalov širši nabor digitalnih rešitev 24/7 za stranke.
Podpora strankam v času krize z odobritvijo moratorijev in novih financiranj, ki so v večini odobrena v okviru javnih jamstvenih shem. Večina odobrenih moratorijev se je že iztekla. Le 2 % zapadlih izpostavljenosti je v zamudi več kot 90 dni.
Zaradi večje fleksibilnosti in dobrobiti svojih zaposlenih Banka nadaljuje s pobudo za delo od doma.
Poseben poudarek na stabilnih prihodkih in nadaljnji optimizaciji stroškov.
Vodilni položaj pri digitalizaciji v Sloveniji Banka prenaša na druge trge, kjer Skupina deluje. Strategija je postati eno najboljših podjetij za podatkovno znanost v regiji za produktivno uporabo podatkov o strankah in ustvarjanje fleksibilnega lokalnega digitalnega ekosistema na področju produktov in storitev za stranke.
Nadaljevanje s skrbjo za skupnost s ciljem izboljšati kakovost življenja v regiji. Skupina ustvarja poslovno vrednost s trajnostnim poslovanjem in je zavezana h krepitvi upravljanja okoljskih in družbenih dejavnikov tveganja poslovanja ter izpolnjevanju potreb in pričakovanj deležnikov.
Preučevanje nadaljnjih možnosti za poslovne priložnosti tako na domačem trgu kot na drugih trgih v regiji, kjer Skupina še ni prisotna. Ambicija je tudi okrepitev dejavnosti leasinga v Skupini.

Ključni dogodki

Januarja je Svet delavcev NLB izvolil Tadejo Žbontar Rems za članico Nadzornega sveta Banke ter predstavnico delavcev.

Januarja je neodvisna mednarodna družba za certificiranje Top Employers Institute že šesto leto zapored nagradila Banko s priznanim certifikatom Top Employer Slovenija.

Od 1. aprila Banka zaračunava mesečno nadomestilo v višini 0,04 % za povprečna mesečna stanja sredstev strank nad 250.000 EUR. Od 1. julija se je prag mesečnega stanja sredstev strank znižal na nad 100.000 EUR.

Banka je 9. aprila pridobila 801.876 navadnih in 57.250 prednostnih delnic Komercijalne Banke, Beograd. Po tem datumu je Banka pridobila še dodatnih 47.485 navadnih delnic. Banka ima sedaj 88,28-odstotni delež v Komercijalni Banki, Beograd.

Nadzorni svet in Petr Brunclík, član Uprave za operativno poslovanje banke (COO), sta dosegla dogovor glede prekinitve mandata, ki velja s 30. junijem. Odločitvi so botrovali osebni razlogi. Zadolžitve odhajajočega člana Uprave so z 22. aprilom prevzeli ostali člani Uprave Banke.

maja je NLB objavila informacijo o pogovorih z MIGA glede pridobitve jamstev za optimizacijo kapitala na konsolidirani osnovi v zvezi s Komercijalno Banko, Beograd, ki bodo predvidoma zaključeni konec leta.

Delničarji Banke so se 14. junija zbrali na 36. Skupščini delničarjev NLB, na kateri je bilo prisotnih 77,19 % delnic z glasovalno pravico. Med drugim so potrdili izplačilo dividend v dveh obrokih v skupni višini 24,8 mio EUR (22. junija in 18. oktobra) ter imenovali Islama Osamo Zekrya za novega člana Nadzornega sveta.

junija je NLB objavila informacijo o pogovorih z MIGA glede pridobitve dodatnih jamstev za optimizacijo kapitala na konsolidirani osnovi v zvezi s petimi bančnimi članicami NLB Skupine (NLB Banka, Banja Luka, NLB Banka, Sarajevo, NLB Banka, Podgorica, NLB Banka, Priština in NLB Banka, Skopje), ki bodo predvidoma zaključeni še v letošnjem letu.
junija je Petr Brunclík, član uprave NLB in COO, prodal 278 lotov navadnih delnic NLB, ISIN: SI0021117344, trgovalni simbol na Ljubljanski borzi NLBR, v skupni vrednosti 17.847,60 EUR.

Banka je 1. julija prejela odločbo BS v zvezi z zahtevo MREL. Zahteva MREL, ki jo mora od 1. januarja 2024 zagotoviti NLB na konsolidirani podlagi na ravni skupine v postopku reševanja (NLB Resolution Group, ki sestoji iz NLB in nestrateškega dela Skupine), znaša 27,29 % zneska skupne izpostavljenosti tveganju (Total Risk Exposure Amount) in 8,03 % mere skupne izpostavljenosti (Leverage Ratio Exposure). NLB mora zagotavljati linearno povečevanje kapitala in kvalificiranih obveznosti zaradi približevanja zahtevi MREL, zato mora 1. januarja 2022 zagotoviti 25,38 % zneska skupne izpostavljenosti tveganju in 8,03 % mere skupne izpostavljenosti.

julija so bili razkriti rezultati stresnih testov, ki jih je za pomembne banke opravila ECB, da bi preučila odpornost finančnih institucij. Stresni testi za Banko so bil izvedeni na podlagi statične konsolidirane bilance stanja na dan 31. decembra 2020 (vključena popolna konsolidacija prevzete Komercijalne Banke, Beograd). V neugodnem scenariju bi se količnik CET1 (celotna zahteva) po treh letih brez omilitvenih ukrepov od konca leta

2020 znižal za največ 483 b.t. (objavljeni razpon 300–599 b.t.). Povprečni padec 51 srednje velikih bank, ki jih je preučevala ECB, je bil 680 b.t. Rezultat uvršča Skupino med 6. in 22. mestom med 51 bankami.

Lastniška struktura NLB

Osnovni kapital NLB je razdeljen na 20.000.000 delnic. Delnice so uvrščene v prvo kotacijo Ljubljanske borze (ISIN SI0021117344, trgovalni simbol na Ljubljanski borzi: NLBR), globalna potrdila o lastništvu (GDR), ki predstavljajo navadne delnice NLB, pa so uvrščena v trgovanje na glavnem trgu Londonske borze (ISIN: US66980N2036 in US66980N1046, trgovalni simbol GDR na Londonski borzi: NLB in 55VX). Pet globalnih potrdil o lastništvu (GDR) predstavlja eno delnico NLB.

Tabela 3: Glavni delničarji NLB na dan 30. septembra 2021 2

Delničar	Število delnic	Odstotek delnic
Bank of New York Mellon za račun imetnikov GDR(i)	11.417.015	57,09
• od tega Brandes Investment Partners, L.P. (ii)	n.p.	>5 in <10
• od tega Evropska banka za obnovo in razvoj (EBRD) (ii)	n.p.	>5 in <10
• od tega Schroders plc (ii)	n.p.	>5 in <10
Republika Slovenija (RS)	5.000.001	25,00
Drugi delničarji	3.582.984	17,91
Skupaj	20.000.000	100,00

(i) Bank of New York Mellon ima delnice v vlogi depozitarja (depozitar GDR) za imetnike GDR in ni upravičeni lastnik teh delnic. Imetniki GDR imajo pravico zamenjati GDR za delnice. Imetniki GDR lahko pravice iz naslova deponiranih delnic uveljavljajo samo prek depozitarja GDR in se nimajo pravice neposredno udeležiti skupščine delničarjev ali izvrševati glasovalne pravice iz naslova deponiranih delnic.

(ii) Informacija o lastništvu GDR temelji na samoprijavi s strani posameznih imetnikov GDR na podlagi določil slovenskega prava.

² Informacije so pridobljene iz delniške knjige NLB, dostopne prek spletne storitve KDD (Centralna Klirinško depotna družba) in na voljo članom KDD. Podatki o pomembnih deležih temeljijo na samoprijavi posameznih imetnikov v skladu z veljavnimi določbami slovenskega prava, ki zahteva, da imetniki delnic družbe, ki kotirajo na borzi, obvestijo družbo, kadar njihovi neposredni in/ali posredni deleži prestopijo določene pragove, in sicer 5 %, 10 %, 15 %, 20 %, 25 %, 1/3, 50 % ali 75 %. V tabeli so navedeni vsi samoprijavljeni imetniki pomembnih deležev, katerih obvestila so bila prejeta. Glede na to obveznost imetnikov pomembnih deležev Banka predpostavlja, da nobena druga pravna ali fizična oseba ni imetnik neposredno in/ali posredno deset ali več odstotkov delnic Banke.

Izkaz poslovnega izida³

Tabela 4: Izkaz poslovnega izida NLB Skupine

			NLB Skupina
v mio EUR	Letna sprememba od tega 1-9 2021 1-9 2020 prispevek KB				Q3 2021	Q2 2021	Q3 2020	Sprememba v zadnjem kvartalu
Čisti obrestni prihodki	302,3	224,5	77,8	74,4	35 %	103,7	101,1	74,4	2,5	3 %
Čiste opravnine	172,6	125,1	47,5	29,6	38 %	58,6	59,9	43,7	-1,4	-2 %
Prejete dividende	0,2	0,1	0,1	0,1	72 %	0,1	0,0	0,0	0,1	182 %
Čisti prihodki iz finančnih poslov	33,4	30,0	3,4	6,2	11 %	7,4	20,8	5,7	-13,4	-64 %
Čisti drugi prihodki	-8,7	3,6	-12,2	-9,6	-	-3,8	-2,0	-0,5	-1,8	-86 %
Čisti neobrestni prihodki	197,5	158,8	38,7	26,4	24 %	62,3	78,7	48,9	-16,4	-21 %
Skupaj čisti prihodki	499,9	383,3	116,6	100,7	30 %	166,0	179,9	123,3	-13,9	-8 %
Stroški dela	-168,2	-122,9	-45,3	-38,9	-37 %	-56,5	-56,5	-40,2	0,0	0 %
Drugi administrativni stroški	-94,1	-69,6	-24,5	-25,7	-35 %	-31,7	-32,6	-23,5	0,9	3 %
Amortizacija	-34,8	-23,7	-11,1	-10,0	-47 %	-11,6	-11,6	-7,8	0,0	0 %
Stroški skupaj	-297,2	-216,3	-80,9	-74,6	-37 %	-99,9	-100,7	-71,4	0,9	1 %
Rezultat pred oslabitvami in rezervacijami	202,7	167,0	35,7	26,1	21 %	66,1	79,1	51,9	-13,0	-16 %
Oslabitve in rezervacije za kreditna tveganja	34,1	-49,1	83,1	4,4	-	3,3	14,8	-16,3	-11,4	-77 %
Druge oslabitve in rezervacije	-8,8	-1,2	-7,6	-9,9	-	2,9	-11,3	-0,7	14,2	-
Oslabitve in rezervacije	25,2	-50,2	75,5	-5,5	-	6,3	3,5	-17,0	2,8	82 %
Drugi čisti dobički iz naložb v kapital odvisnih, pridruženih družb in skupnih podvigov	0,9	0,9	0,0	0,0	5 %	0,5	0,3	0,5	0,2	79 %
Negativno dobro ime	0,0	0,0	0,0	0,0	-	0,0	0,0	0,0	0,0	-
Rezultat pred davki	228,9	117,7	111,2	20,6	94 %	72,9	82,9	35,4	-10,0	-12 %
Davek iz dohodka	-12,9	-8,9	-4,0	0,7	-45 %	-3,3	-4,8	-3,4	1,5	31 %
Rezultat manjšinskih lastnikov	10,5	4,2	6,3	2,8	153 %	3,9	2,9	1,0	1,0	35 %
Rezultat po davkih	205,5	104,6	100,9	18,5	96 %	65,7	75,2	31,0	-9,5	-13 %

Dobiček

Skupina je ustvarila 205,5 mio EUR dobička po davkih, kar je 100,9 mio EUR več kot v enakem obdobju lani – skupina Komercijalne Banke 4 je k rezultatu prispevala 18,5 mio EUR.

Rezultat je temeljil na naslednjih ključnih dejavnikih:

Čisti obrestni prihodki so se povečali za 77,8 mio EUR zaradi prispevka skupine Komercijalne Banke (74,4 mio EUR). Brez tega prispevka so bili čisti obrestni prihodki stabilni; nanje je vplivala presežna likvidnost, ki se je posledično odrazila v višjem obsegu denarja v blagajni in na računih pri centralnih bankah, z nizkimi ali negativnimi obrestnimi merami. Obrestni prihodki so se brez prispevka skupine Komercijalne Banke glede na enako obdobje lani povečali na osnovi višjih obsegov in povečanih tržnih deležev pri kreditih, kar je nadomestilo znižanje obrestnih mer.
Čiste opravnine so se povečale v vseh bankah, v Banki predvsem zaradi spreminjanja cen paketov, nadomestila za visoka stanja, višjih čistih provizij za upravljanje premoženja in bančno zavarovalništvo ter provizij za organizacijo sindiciranih posojil.
Enkratni prihodki od vrednotenja v višini 14,7 mio EUR zaradi poplačila izpostavljenosti, razvrščene kot nedonosne, in 9,0 mio EUR drugih prihodkov iz poslovanja iz naslova poravnave pravnega spora, kar je primerljivo s prvimi devetimi meseci 2020, ko je bila izvedena prodaja NLB Vite in dolžniških vrednostnih papirjev.
Stroški so bili na letni ravni nižji v Banki (2,0 mio EUR) in v nestrateških članicah (1,5 mio EUR), medtem ko so ostale bančne članice zabeležile rast.
Sproščanje oslabitev in rezervacij v višini 25,2 mio EUR, od česar 34,1 mio EUR za kreditna tveganja, predvsem zaradi poplačil več izpostavljenosti, sprememb bonitetnih ocen in spremenjenih parametrov za

³Podatki na letni ravni niso primerljivi zaradi prevzema Komercijalne Banke, Beograd konec leta 2020.

⁴ Skupina Komercijalne Banke (KB): (i) tri banke v Srbiji, BiH in Črni gori: Komercijalna banka a.d. Beograd (Komercijalna Banka, Beograd), Komercijalna banka a.d., Banja Luka (Komercijalna Banka, Banja Luka), Komercijalna banka a.d. Podgorica (Komercijalna Banka, Podgorica); in (ii) ena družba za upravljanje investicijskih skladov v Srbiji: Kombank INvest a.d. Beograd (Kombank INvest, Beograd).

skupinske oslabitve in rezervacije, povezanih z ugodnejšimi makroekonomski napovedmi. Druge oslabitve in rezervacije vključujejo oblikovanje 7,7 mio EUR rezervacij za prestrukturiranje in 5,4 mio EUR rezervacij za pravna tveganja v Komercijalni Banki, Beograd, hkrati pa je bilo zaradi uspešno zaključenega sodnega postopka v Komercijalni Banki, Beograd sproščenih 4,5 mio EUR rezervacij.

Slika 1: Čisti dobiček NLB Skupine v primerjavi z enakim obdobjem lani (v mio EUR)(ii)

(i) Drugi čisti dobički iz naložb v kapital odvisnih in pridruženih družb ter skupnih podvigov.

(ii) Individualni rezultati družb v skupini Komercijalne Banke se lahko znatno razlikujejo od njihovega prispevka k rezultatu NLB Skupine, saj so bila vsa prevzeta sredstva in prevzete obveznosti začetno pripoznana po pošteni vrednosti, skladno z zahtevami MSRP 3. To vpliva predvsem na naslednje postavke izkaza poslovnega izida:

(a) Oslabitve finančnih instrumentov: nekatere metodološke razlike med NLB Skupino in skupino Komercijalne Banke v povezavi z MSRP 9 so bile upoštevane že pri izračunu poštenih vrednosti ob začetnem pripoznanju (kot npr. odbitki za zavarovanja nedonosnih izpostavljenosti), medtem ko postopek harmonizacije znotraj skupine Komercijalne Banke poteka med letom 2021.

(b) Čisti obrestni prihodki: večina vrednostnih papirjev, merjenih po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa, je bila z vidika NLB Skupine prevzeta s premijo, zato je njihov donos do zapadlosti nižji kot v posamičnih računovodskih izkazih bank skupine Komercijalne Banke. Dodatno se prek čistih obrestnih prihodkov amortizira tudi razlika med poštenimi vrednostmi kreditov in depozitov in knjigovodsko vrednostjo bank skupine Komercijalne Banke na datum pridobitve.

(c) Realizirani dobički/izgube ob odpravi pripoznanja finančnih instrumentov: z vidika NLB Skupine so bili vrednostni papirji pridobljeni po pošteni vrednosti na datum pridobitve, medtem ko so bili z vidika skupine Komercijalne Banke pridobljeni po drugačnih, večinoma nižjih vrednostih. Posledično so tudi realizirani dobički oz. izgube ob odpravi pripoznanja teh vrednostnih papirjev z vidika NLB Skupine drugačni kot v posamičnih računovodskih izkazih bank skupine Komercijalne Banke.

(d) Amortizacija: na dan pridobitve je NLB Skupina v svojih konsolidiranih računovodskih izkazih pripoznala dodatno identificirana neopredmetena sredstva (blagovna znamka in stabilni depoziti), ki se amortizirajo v obdobju 5 let. Del razlike v stroških amortizacije izhaja tudi iz naslova amortizacije nepremičnin, saj je bila poštena vrednost v nekaterih primerih drugačna kot neto knjigovodska vrednost v posamičnih računovodskih izkazih bank skupine Komercijalne Banke.

(e) Rezervacije za pravna tveganja: ob začetnem pripoznanju so bile potencialne obveznosti pripoznane po pošteni vrednosti, ki se je v določenih primerih razlikovala od vrednosti v individualnih izkazih družb v skupini Komercijalne Banke, ki so pripoznane skladno z MRS 37.

(f) Odprava oslabitev kapitalskih naložb v odvisne družbe: vsi učinki v povezavi z odpravo oslabitev kapitalskih naložb v odvisne družbe v individualnih izkazih Komercijalne banke Beograd so v konsolidiranih izkazih NLB Skupine izločeni.

(g) Davek iz dohodka: odloženi davki so bili pripoznani na vse konsolidacijske prilagoditve.

Čisti obrestni prihodki

Slika 2: Čisti obrestni prihodki NLB Skupine (v mio EUR)

Čisti obrestni prihodki so znašali 302,3 mio EUR, od česar je 84,5 mio EUR prispevala prevzeta skupina Komercijalne Banke. Brez prispevka skupine Komercijalne Banke je bila dosežena višja raven obrestnih prihodkov na letni osnovi, in sicer zaradi višjega obsega vrednostnih papirjev in kreditov, kljub nižjim donosom. Nekoliko višji obrestni odhodki so povezani z višjim obsegom denarja v blagajni in na računih pri centralnih bankah (ki prinašajo negativne obresti v skladu z ekspanzivno monetarno politiko) in podrejenimi instrumenti Tier 2, ki jih je Banka izdala za optimizacijo strukture kapitala (februarja 2020, zato je bil vpliv na prvih devet mesecev 2020 le delen). Odhodki za obresti v večini bank članic so se zniževali zaradi nižjih obrestnih mer na depozite strank. Pritisk na neto obrestno maržo v Banki in bankah članicah v JVE se nadaljuje.

V primerjavi s predhodnim četrtletjem je na obrestne prihodke in odhodke vplivala višja likvidnostna pozicija iz zavarovanega posojila TLTRO-III.

Slika 3: Marže NLB Skupine – četrtletni podatki (v %)

V tretjem četrtletju sta neto obrestna marža in marža operativnega poslovanja Skupine znašali 2,02 % oziroma 3,20 %, kar je za 0,2 o.t. in 0,06 o.t. nižje v primerjavi z enakim četrtletjem lani, in sicer zaradi povečanja obrestonosne aktive in nadaljnjega pritiska na obrestne mere. Neto obrestna marža in marža operativnega poslovanja za Skupino za tretje četrtletje bi znašala 2,10 % oziroma 3,30 %, če bi izključili učinek zavarovanega posojila TLTRO-III; v tem primeru bi marže ostale na enakem nivoju v primerjavi s predhodnim četrtletjem.

Čisti neobrestni prihodki

Slika 4: Čisti neobrestni prihodki NLB Skupine (v mio EUR)

Čisti neobrestni prihodki so znašali 197,5 mio EUR, od česar je 26,4 mio EUR prispevala skupina Komercijalne Banke. Večji del čistih neobrestnih prihodkov je izhajal iz naslova čistih opravnin, ki so glede na enako obdobje preteklega leta narasle, predvsem na nivoju Banke zaradi spreminjanja cen paketov, nadomestila za visoka stanja v višini 5,7 mio EUR (od aprila dalje tudi za prebivalstvo⁵ ), višjih čistih provizij od upravljanja premoženja (NLB Skladi so glede na enako obdobje lani skoraj podvojili bruto prilive in več kot potrojili neto prilive v vzajemne sklade, ki so znašali 195,6 mio EUR oziroma 151,7 mio EUR) in bančnega zavarovalništva (višji prilivi glede na enako obdobje lani z novimi pogoji distribucije) ter provizij za organizacijo sindiciranih posojil.

V prvih devetih mesecih 2021 so na čiste neobrestne prihodke močno vplivali enkratni prihodki od vrednotenja v višini 14,7 mio EUR zaradi poplačila izpostavljenosti, razvrščene kot nedonosne, in 9,0 mio EUR drugih prihodkov od poslovanja iz naslova poravnave sodnega spora. Enkratni dogodki so bili na primerljivi ravni s prvimi devetimi meseci 2020 (prodaja NLB Vite in dolžniških vrednostnih papirjev).

Povečanje glede na predhodno četrtletje je v glavnem povezano z enkratnimi prihodki v drugem četrtletju.

⁵ Dodatne informacije so na voljo v poglavju Ključni dogodki.

Stroški

Stroški so znašali 297,2 mio EUR, k čemur je 74,6 mio EUR prispevala skupina Komercijalne Banke. Brez prispevka skupine Komercijalne Banke so bili stroški glede na enako obdobje lani višji za 6,3 mio EUR zaradi povišanja v vseh bankah članicah v JVE.

Stroški v Banki so bili za 2,0 mio EUR nižji glede na enako obdobje lani, predvsem zaradi pozitivnih učinkov projektov optimizacije stroškov, in za 1,5 mio EUR nižji v nestrateških članicah.

Skupina je sprejela več strateških pobud (strategija tržnih poti, digitalizacija, brezpapirno in vitko poslovanje, optimizacija poslovne mreže itd.) za ohranitev vzdržne ravni stroškov.

Delež stroškov v čistih prihodkih (CIR) je znašal 59,4 %, kar pomeni zvišanje za 3,0 o.t. v primerjavi z enakim obdobjem lani.

Oslabitve in rezervacije

Čiste oslabitve in rezervacije so bile sproščene v višini 34,1 mio EUR zaradi poplačil več izpostavljenosti, sprememb bonitetnih ocen in spremenjenih parametrov za skupinske oslabitve in rezervacije, povezanih z ugodnejšimi makroekonomski napovedmi.

Med prvim valom epidemije leta 2020 je Skupina ocenila rezervacije MSRP 9 zaradi izbruha covida-19, in sicer ustreznost izbranih makroekonomskih scenarijev, ki so povzročili povečanje skupinskih oslabitev in rezervacij, vendar se je leta 2021 gospodarstvo izkazalo za bolj odporno, saj so bili dejanski vplivi krize manjši od prvotno predvidenih. Poleg tega je uspešno reševanje nedonosnih kreditov pri skoraj vseh bančnih članicah Skupine dodatno prispevalo k zmanjšanju stroška tveganja na letni osnovi, ki je bil negativen, -50 b.t. v prvih devetih mesecih 2021 (84 b.t. v prvih devetih mesecih 2020).

Druge oslabitve in rezervacije vključujejo oblikovanje 7,7 mio EUR rezervacij za prestrukturiranje in 5,4 mio EUR rezervacij za pravna tveganja v Komercijalni Banki, Beograd, hkrati pa je bilo zaradi uspešno zaključenega sodnega postopka v Komercijalni Banki, Beograd sproščenih 4,5 mio EUR rezervacij.

Izkaz finančnega položaja⁶

Tabela 5: Izkaz finančnega položaja NLB Skupine

			NLB Skupina
	30. jun. 2021 31. dec. 2020 30. sep. 2020				Sprememba glede		Letna sprememba		Sprememba v zadnjem kvartalu
v mio EUR AKTIVA	30. sep. 2021				na konec leta					#REF!
Denar v blagajni, stanje na računih pri centralnih bankah in vpogledne vloge pri bankah	4.947,0	4.739,4	3.961,8	3.010,9	985,2	25 %	1.936,1	64 %	207,6	4 %
Krediti bankam	211,7	243,4	197,0	112,5	14,6	7 %	99,1	88 %	-31,7	-13 %
Neto krediti strankam	10.267,0	10.071,4	9.644,9	7.749,0	622,0	6 %	2.517,9	32 %	195,6	2 %
Bruto krediti strankam	10.593,7	10.421,8	10.033,3	8.111,1	560,3	6 %	2.482,5	31 %	171,8	2 %
- gospodarstvo	4.783,9	4.772,7	4.631,7	3.702,4	152,2	3 %	1.081,5	29 %	11,2	0 %
- prebivalstvo	5.487,4	5.304,8	5.027,6	4.119,4	459,8	9 %	1.368,0	33 %	182,7	3 %
- država	322,3	344,4	374,0	289,3	-51,7	-14 %	33,0	11 %	-22,0	-6 %
Oslabitve in vrednotenje kreditov strankam	-326,7	-350,4	-388,4	-362,1	61,7	16 %	35,4	10 %	23,7	7 %
Finančna sredstva	5.264,7	5.490,9	5.119,5	3.783,8	145,1	3 %	1.480,9	39 %	-226,2	-4 %
- trgovalna knjiga	10,5	13,5	84,9	16,8	-74,4	-88 %	-6,3	-38 %	-3,1	-23 %
- bančna knjiga	5.254,2	5.477,4	5.034,7	3.767,0	219,5	4 %	1.487,2	39 %	-223,2	-4 %
Dolgoročne naložbe v odvisne družbe, pridružene družbe in skupne podvige	8,5	8,4	8,0	7,7	0,5	6 %	0,8	10 %	0,1	1 %
Osnovna sredstva in naložbene nepremičnine	296,2	297,1	304,0	240,0	-7,8	-3 %	56,2	23 %	-0,9	0 %
Neopredmetena sredstva	53,0	55,7	61,7	37,5	-8,7	-14 %	15,5	41 %	-2,7	-5 %
Druga sredstva	249,0	281,1	268,9	204,2	-19,9	-7 %	44,8	22 %	-32,1	-11 %
SKUPAJ SREDSTVA	21.296,9	21.187,3	19.565,9	15.145,7	1.731,1	9 %	6.151,2	41 %	109,6	1 %
PASIVA
Depoziti strank	17.248,6	17.143,0	16.397,2	12.408,8	851,4	5 %	4.839,8	39 %	105,6	1 %
- gospodarstvo	4.276,6	4.130,2	3.949,1	2.915,0	327,4	8 %	1.361,5	47 %	146,4	4 %
- prebivalstvo	12.495,2	12.477,8	12.023,5	9.197,2	471,7	4 %	3.298,0	36 %	17,4	0 %
- država	476,8	535,0	424,5	296,5	52,3	12 %	180,3	61 %	-58,2	-11 %
Depoziti bank in centralnih bank	82,0	78,0	72,6	49,7	9,3	13 %	32,3	65 %	3,9	5 %
Krediti	975,6	976,6	249,8	218,6	725,8	-	757,0	-	-1,0	0 %
Druge obveznosti	412,5	466,8	434,9	359,0	-22,4	-5 %	53,6	15 %	-54,3	-12 %
Podrejene obveznosti	290,2	287,6	288,3	290,0	1,9	1 %	0,2	0 %	2,7	1 %
Kapital	2.140,5	2.091,4	1.952,8	1.770,8	187,7	10 %	369,7	21 %	49,1	2 %
Kapital manjšinskih lastnikov	147,6	143,8	170,3	48,9	-22,7	-13 %	98,6	-	3,7	3 %
SKUPAJ OBVEZNOSTI IN KAPITAL	21.296,9	21.187,3	19.565,9	15.145,7	1.731,1	9 %	6.151,2	41 %	109,6	1 %

Obseg sredstev Skupine se je povečal in je znašal 21.269,9 mio EUR, kar pomeni rast za 1.731,1 mio EUR glede na konec leta 2020 zaradi nenehnega priliva depozitov (851,4 mio EUR), tako prebivalstva (471,7 mio EUR) kot gospodarstva (327,4 mio EUR), in sodelovanja pri procesu zagotavljanja likvidnosti ECB v višini 750 mio EUR (TLTRO-III). Presežna likvidnost je bila v veliki meri naložena na račun pri centralni banki (985,2 mio EUR zvišanje glede na konec leta 2020), pa tudi investirana v vrednostne papirje (219,5 mio EUR) in bruto kredite strankam (152,2 mio EUR gospodarstvu in 459,8 mio EUR prebivalstvu), vendar pa se v zadnjem četrtletju kažejo znaki umirjanja rasti depozitov, pri čemer je stanje kreditov končno doseglo višjo rast od depozitne osnove. Delež depozitov strank je znašal 81 % celotnega financiranja, 2,8 o.t. manj kot konec leta 2020.

Količnik LTD (neto) na ravni Skupine je znašal 59,5 %, zvišanje za 0,7 o.t. glede na konec leta 2020, toda 2,9 o.t. manj glede na enako obdobje lani, kot rezultat rasti depozitov zaradi presežne likvidnosti na trgu in dodatno zaradi prevzema skupine Komercijalne Banke z močno depozitno osnovo.

⁶ Podatki na letni ravni niso primerljivi zaradi prevzema Komercijalne Banke, Beograd konec leta 2020.

Slika 6: Bruto krediti strankam NLB Skupine in obrestne mere na bruto kredite – dinamika gibanja glede na konec leta (v mio EUR in %)

(i) Na posamični osnovi.

V prvih devetih mesecih 2021 se je kreditna aktivnost povečala in v vseh bankah zabeležila znatno rast. Bruto krediti prebivalstvu so v Strateških tujih trgih (brez bank skupine Komercijalne Banke) zabeležili največje, 11 odstotno povečanje glede na konec leta 2020, medtem ko so največjo rast bruto kreditov podjetjem in državi zabeležili v bankah skupine Komercijalne Banke, in sicer 3 % glede na konec leta 2020.

Bruto krediti prebivalstvu v Banki so se povečali za 197,9 mio EUR glede na konec leta 2020, predvsem zaradi rastočega obsega stanovanjskih kreditov (205,4 mio EUR glede na konec leta 2020, z zavidljivo visoko novo prodajo v višini 405,9 mio EUR v prvih devetih mesecih 2021, v primerjavi z 202,3 mio EUR v enakem obdobju preteklega leta), povezanih s privlačnejšo ponudbo za stranke in intenzivnimi trženjskimi akcijami. Obseg potrošniških kreditov je bil nekoliko nižji v primerjavi s koncem leta 2020 (11,5 mio EUR), vendar je nova prodaja v prvih devetih mesecih 2021 znašala 174,0 mio EUR in je bila višja v primerjavi s prvimi devetimi meseci 2020 (148,8 mio EUR). Bruto krediti podjetjem in državi so se povečali za 50,2 mio EUR v primerjavi s koncem leta 2020, razporejeno med vse podsegmente.

Obseg bruto kreditov strankam v Strateških tujih trgih se je povečal, z izjemno novo prodajo kreditov fizičnim osebam, pri čemer so vse bančne članice Skupine dosegle dvomestno rast (glede na enako obdobje lani) stanja nezapadlih stanovanjskih kreditov.

Kljub padajočemu trendu obrestnih mer za kredite se je obrestna mera za kredite podjetjem in državi v Banki povečala, in sicer zaradi sindiciranega kredita s privlačno obrestno mero in večjega obsega kreditov čezmejnih podjetij z višjimi obrestnimi merami.

Slika 7: Depoziti strank NLB Skupine in obrestne mere na depozite – dinamika gibanja glede na konec leta (v mio EUR in %)

(i) Na posamični osnovi.

Priliv depozitov je bil zabeležen v celotni Skupini, pri čemer je bilo najvišje, 10-odstotno povečanje depozitov glede na konec leta 2020 doseženo pri depozitih podjetij in države v Banki. Depoziti prebivalstva so se najbolj povečali v bankah skupine Komercijalne Banke, in sicer za 7 % glede na konec leta 2020. Strateški tuji trgi so zabeležili močno, 7-odstotno rast depozitov pri podjetjih in državi, pri prebivalstvu pa 5-odstotno.

Obrestna mera za depozite se sicer znižuje, vendar se nadomestilo za visoka stanja zaračunava podjetjem, od aprila dalje pa tudi prebivalstvu, kar naj bi vplivalo na depozitno osnovo.

Slika 8: Bilančna vsota NLB Skupine po državah (v %)(i)

(i) Geografska analiza glede na lokacijo sedeža članice Skupine. Skupina Komercijalne Banke je razdeljena med države na osnovi lokacije posamezne članice od 30. septembra 2021 dalje; podatki za konec leta so prilagojeni novi metodologiji.

Slika 9: Zunajbilančne postavke NLB Skupine (v mio EUR)

Zunajbilančne postavke Skupine so znašale 4.596,6 mio EUR in so jih sestavljale garancije (25 %), akreditivi (1 %), prevzete obveznosti iz odobrenih kreditov in druge tvegane obveznosti (41 %) ter izvedeni finančni instrumenti (33 %).

Prevzete obveznosti iz odobrenih kreditov in druge tvegane obveznosti so bile razdeljene med kredite (98 % podjetja), limite na osebnih računih (61 % prebivalstvo in 39 % podjetja) in kartice (89 % prebivalstvo). Večino izvedenih finančnih instrumentov Skupine je sklenila Banka, bodisi za varovanje bančne knjige bodisi za trgovanje za stranke.

Kapital in likvidnost

Kapital

Slika 10: Kapital NLB Skupine (v mio EUR)

Slika 11: Kapitalski količniki in regulativni pragi NLB Skupine

Celotna kapitalska zahteva (OCR) je za Banko znašala 14,25 % na konsolidirani ravni, kar vključuje:

10,75 % TSCR (8 % zahteva iz 1. stebra in 2,75 % zahteva iz 2. stebra) in
3,5 % CBR (2,5 % varovalni kapitalski blažilnik, 1 % kapitalski blažilnik DSPI in 0 % proticiklični blažilnik).

Kapitalske smernice v okviru 2. stebra znašajo 1,00 % in morajo biti v celoti sestavljene iz kapitala CET1.

			2021 od 12. mar. 2020 dalje	od 1. jan. 2020 do 11. mar. 2020	2019
	CET1	4,5 %	4,5 %	4,5 %	4,5 %
Zahteva 1. stebra (P1R)	AT1	1,5 %	1,5 %	1,5 %	1,5 %
	T2	2,0 %	2,0 %	2,0 %	2,0 %
	CET1	1,55 %	1,55 %	0,0 %	0,0 %
Zahteva 2. stebra (SREP zahteva - P2R)	Temeljni kapital	2,06 %	2,06 %	0,0 %	0,0 %
	Skupni Kapital	2,75 %	2,75 %	2,75 %	3,25 %
	CET1	6,05 %	6,05 %	7,25 %	7,75 %
Skupna kapitalska zahteva SREP (TSCR)	Temeljni kapital	8,06 %	8,06 %	8,75 %	9,25 %
	Skupni Kapital	10,75 %	10,75 %	10,75 %	11,25 %
Zahteva po skupnem blažilniku (CBR)
Varovalni kapitalski blažilnik	CET1	2,5 %	2,5 %	2,5 %	2,5 %
DSPI blažilnik	CET1	1,0 %	1,0 %	1,0 %	1,0 %
Proticiklični blažilnik	CET1	0,0 %	0,0 %	0,0 %	0,0 %
	CET1	9,55 %	9,55 %	10,75 %	11,25 %
Celotna kapitalska zahteva (OCR) = MDA prag	Temeljni kapital	11,56 %	11,56 %	12,25 %	12,75 %
	Skupni Kapital	14,25 %	14,25 %	14,25 %	14,75 %
Priporočilo o kapitalskih smernicah v okviru 2. stebra (P2G) CET1		1,0 %	1,0 %	1,0 %	1,0 %
OCR + P2G	CET1	10,55 %	10,55 %	11,75 %	12,25 %

Tabela 6: Kapitalske zahteve in blažilniki NLB Skupine

Kapital Banke in Skupine izpolnjuje vse sedanje in tudi napovedane regulatorne kapitalske zahteve, vključno s kapitalskimi blažilniki in ostalimi trenutno znanimi zahtevami ter kapitalskimi smernicami v okviru 2. stebra.

septembra 2021 je količnik skupnega kapitala za Skupino znašal 17,2 % (0,5 o.t. višji kakor konec leta 2020), in za NLB 25,4 % (ali 1,7 o.t. nižji kakor konec leta 2020). 30. septembra 2021 je količnik navadnega lastniškega temeljnega kapitala (CET1 količnik) na konsolidirani ravni znašal 14,7 % (0,6 o.t. višji kakor konec leta 2020). Višja skupna kapitalska ustreznost izhaja iz višjega kapitala (135,2 mio EUR na nivoju Skupine), ki je nadomestil povečanje tveganju prilagojene aktive (RWA). Glavni učinek v kapitalu je imela vključitev negativnega dobrega imena v zadržane dobičke v znesku 137,9 mio EUR. Po drugi strani so se manjšinski deleži znižali za 12,3 mio EUR, predvsem zaradi povečanja lastniškega deleža v Komercijalni Banki, Beograd.

Predvideno kumulativno izplačilo dividend v letu 2021 znaša 92,2 mio EUR⁷ ; omenjeni znesek ni vključen v izračun kapitala, zato v primeru izplačila dividend ne bo nobenega učinka na kapital.

⁷ Več informacij je na voljo v poglavjih Napoved za leto 2021 in Korporativno upravljanje.

			Stanje na dan	Sprememba
v mio EUR		30. sep. 2021 31. dec. 2020 30. sep. 2021		glede na	konec leta v enem letu
Tveganju prilagojena aktiva (RWA)	12.824,4	12.421,0	8.863,2	403,3	3.961,1
Tveganju prilagojena aktiva za kreditno tveganje	10.648,0	10.222,9	7.374,4	425,1	3.273,7
Enote centralne ravni držav ali centralnih bank	1.842,8	1.892,2	878,3	-49,3	964,6
Enote regionalne ali lokalne ravni držav	126,0	135,5	62,6	-9,4	63,5
Subjekti javnega sektorja	212,7	248,8	101,8	-36,1	111,0
Institucije	355,1	311,7	235,5	43,4	119,5
Podjetja	2.312,4	2.224,2	1.869,3	88,2	443,1
Izpostavljenosti na drobno	4.190,7	3.891,8	3.055,5	298,9	1.135,1
Izpostavljenosti, zavarovane s hipotekami na nepremičnine	397,1	355,7	349,2	41,4	47,9
Nedonosne izpostavljenosti	191,8	231,5	156,9	-39,7	34,9
Postavke, povezane z zelo visokim tveganjem	444,1	344,2	256,0	99,8	188,1
Krite obveznice	40,3	40,9	41,6	-0,6	-1,3
Kolektivni naložbeni podjemi	17,6	18,7	12,5	-1,0	5,1
Izpostavljenosti iz naslova lastniških instrumentov	79,7	47,1	25,0	32,7	54,7
Druge izpostavljenosti	437,7	480,9	330,2	-43,1	107,6
Tveganju prilagojena aktiva za tržno tveganje + CVA	1.229,0	1.250,8	534,7	-21,8	694,3
Tveganju prilagojena aktiva za operativno tveganje	947,3	947,3	954,1	0,0	-6,8

Tabela 7: Skupna izpostavljenost tveganju NLB Skupine (v mio EUR)

Tveganju prilagojena aktiva Skupine se je v letu 2021 povečala za 403,3 mio EUR, od tega tveganju prilagojena aktiva za kreditna tveganja za 425,1 mio EUR. Večji del povečanja izvira iz višjega prispevka NLB (273,5 mio EUR), kar je povezano z novimi posojili v segmentih poslovanja s prebivalstvom in s podjetji, z naložbami v podrejene obveznice, ki predstavljajo instrumente Tier 2, in naložbami v državne obveznice. Kot rezultat optimizacije RWA so nekatere bančne članice del svojih likvidnih sredstev preusmerile iz naložb v državne in centralnobančne instrumente v naložbe instrumentov komercialnih bank z nizkim tveganjem (največji padec RWA je opazen pri Komercijalni Banki, Beograd).

Znižanje tveganju prilagojene aktive za tržna tveganja in prilagoditve kreditnega vrednotenja (CVA) za 21,8 mio EUR glede na konec leta 2020 je predvsem zaradi znižanja tveganja na tržnih dolžniških instrumentih za 79,5 mio EUR (posledica zapiranja pozicij tržnih dolžniških instrumentov v Komercijalni Banki, Beograd). Tveganju prilagojena aktiva za valutno tveganje se je glede na konec leta 2020 povečala za 57,6 mio EUR predvsem zaradi bolj odprtih pozicij v domačih valutah neevrskih odvisnih bank.

Likvidnost

Likvidnostna pozicija Skupine ostaja močna s kazalcem LTD (neto) v višini 59,5 % (konec leta 2020: 58,8 %) in vrednostmi likvidnostnih kazalcev visoko nad regulatornimi zahtevami, kar potrjuje nizko stopnjo tolerance Skupine do likvidnostnega tveganja.

Likvidna sredstva Skupine so znašala 10,8 mrd EUR (50,5 % bilančne vsote; konec leta 2020: 9,8 mrd EUR ali 49,8 % bilančne vsote), od katerih je bilo 1,9 mrd EUR (konec leta 2020: 1,0 mrd EUR) zastavljene za operativne in regulatorne namene. Povečanje zastavljenih sredstev je bilo posledica zavarovanega posojila TLTRO-III.

Slika 12: Struktura likvidnih sredstev (i) NLB Skupine odraža trdno likvidnostno pozicijo (v mio EUR)

(i) Vključuje zastavljena sredstva.

Portfelj obveznic bančne knjige, ki je predstavljal 48,3 % likvidnih sredstev Skupine (konec leta 2020: 51,4 %), je bil primerno razpršen po izdajateljih, geografskih območjih in preostali povprečni zapadlosti z namenom ustreznega upravljanja likvidnostnega in obrestnega tveganja.

Zaradi zavarovanega posojila TLTRO-III in vztrajne rasti vlog nebančnega sektorja so rasla denarna sredstva in vloge pri centralnih bankah / poslovnih bankah skupaj z bančnimi plasmaji, rast je bila delno izravnana s povečanjem posojil nebančnemu sektorju in portfelja obveznic bančne knjige. Investicijska dejavnost se nadaljuje z uravnoteženim pristopom, ki sledi jasnemu poudarku na privlačnih tržnih priložnostih in hkrati učinkovitem upravljanju kreditnega tveganja in potrošnji kapitala.

Kot posledica okolja nizkih obrestnih mer je bila glavna sprememba nadaljnja postopna transformacija depozitov strank, ki predstavljajo ključni vir financiranja Skupine, iz vezanih v vpogledne. Vpogledni depoziti strank so predstavljali 69,5 % bilančne vsote (konec leta 2020: 69,7 %).

Posli s povezanimi osebami

V okviru rednega poslovanja se številni bančni posli opravijo s povezanimi osebami. Obseg bančnih poslov s povezanimi osebami v največji meri predstavljajo dani krediti in depoziti ter prejeti depoziti. Obseg teh poslov je podrobno razkrit v 7. poglavju računovodskega dela Medletnega poročila.

Segmentna analiza

				Strateški segmenti			Nestrateški segmenti
		Poslovanje s prebivalstvom v Sloveniji	Poslovanje s podjetji in investicijsko bančništvo v Sloveniji	Strateški tuji trgi	Finančni trgi v Sloveniji	Ostalo	Nestrateške članice
		vključuje poslovanje s posamezniki in mikro podjetji, upravljanje premoženja (NLB Skladi), del družbe NLB Lease&Go, ki vključuje poslovanje s prebivalstvom, in prispevek k poslovanju pridružene družbe Bankart.	vključuje poslovanje s ključnimi, srednjimi in malimi podjetji, področje čezmejnega financiranja podjetij, investicijsko bančništvo in skrbniške storitve, prestrukturiranje in upravljanje problematičnih naložb ter del družbe NLB Lease&Go, ki vključuje poslovanje s podjetji.	vključuje poslovanje strateških bančnih članic Skupine na strateških trgih (Severna Makedonija, BiH, Kosovo, Črna gora in Srbija). S pridobitvijo Komercijalne Banke, Beograd je NLB Skupina konec leta 2020 pridobila tri banke: Komercijalno Banko, Beograd, Komercijalno Banko, Podgorica in Komercijalno Banko, Banja Luka ter investicijsko družbo Kombank INvest, Beograd.	pokriva aktivnosti zakladništva in trgovanja s finančnimi instrumenti, prikazujejo pa tudi rezultat upravljanja z bilanco banke (ALM).	vključuje kategorije Banke, katerih poslovnih rezultatov ni mogoče razporediti v posamezne segmente, ter družbo NLB Zavod za upravljanje kulturne dediščine.	vključuje poslovanje nestrateških članic Skupine, in sicer članice REAM in leasing družbe (razen NLB Lease&Go), NLB Srbijo in NLB Crno Goro.
(v mio EUR)	NLB Skupina
Dobiček pred davki	228,9	37,5	70,8	110,1	12,4	-2,7	0,9
Prispevek k dobičku pred davki Skupine	100 %	16 %	31 %	48 %	5 %	-1 %	0 %
Bilančna vsota	21.297	2.721	2.161	9.833	6.127	342	112
% bilančne vsote	100 %	13 %	10 %	46 %	29 %	2 %	1 %
CIR	59,4 %	67,1 %	40,3 %	60,0 %	32,8 %	201,8 %	125,9 %
Strošek tveganja (b.t.)	-50	22	-145	-31	/	/	-879

Glavno merilo uspešnosti poslovanja posameznega segmenta je dobiček iz poslovanja pred davki. Skupina ne ustvarja prihodkov, ki bi izhajali iz poslov z eno samo stranko in bi predstavljali 10 % ali več celotnih prihodkov Skupine.

Slika 13: Rezultati segmentov NLB Skupine (v mio EUR)

Ključni segmenti so dosegli dobiček pred davki v višini 228,0 mio EUR. Strateški tuji trgi so prispevali največji delež k pozitivnemu rezultatu Skupine pred davki v višini 110,1 mio EUR, sledijo segmenti Poslovanje s podjetji in investicijsko bančništvo v Sloveniji s 70,8 mio EUR, Poslovanje s prebivalstvom v Sloveniji s 37,5 mio EUR, Finančni trgi v Sloveniji z 12,4 mio EUR in segment Nestrateške članice z 0,9 mio EUR.

Poslovanje s prebivalstvom v Sloveniji

Finančni poudarki

Visoka nova prodaja stanovanjskih posojil.
Zaračunavanje nadomestila za visoka stanja za fizične osebe od aprila dalje.
Zmanjšanje stanja depozitov fizičnih oseb v tretjem četrtletju.
Več kot potrojeni čisti prilivi v vzajemne sklade družbe NLB Skladi glede na enako obdobje lani.

Poslovni poudarki

Uvedba debetnih kartic Mastercard kot nadomestilo kartic Maestro.
Uvedeni so bili SMS Obroki za kartice z odloženim plačilom.
Na prodajnih mestih je bila uvedena nova plačilna metoda Flik P2M.
Nadgradnja NLB Pay s funkcionalnostjo CCS za lažje spletno nakupovanje.
Kredite lahko sedaj stranke sklenejo tudi preko videoklica v Kontaktnem centru.

Pregled finančnega poslovanja

Tabela 8: Rezultati segmenta Poslovanje s prebivalstvom v Sloveniji

v mio EUR na konsolidirani osnovi	Poslovanje s prebivalstvom v Sloveniji
	1-9 2021	1-9 2020	Letna sprememba		Q3 2021	Q2 2021	Q3 2020	Sprememba v zadnjem kvartalu
Čisti obrestni prihodki	58,9	61,9	-3,1	-5 %	20,2	19,7	20,3	3 %
Čisti obrestni prihodki iz sredstev(i)	61,1	58,4	2,7	5 %	21,1	20,4	19,6	3 %
Čisti obrestni prihodki iz obveznosti(i)	-2,2	3,5	-5,7	-	-0,9	-0,7	0,6	-18 %
Čisti neobrestni prihodki	64,7	66,5	-1,9	-3 %	25,3	16,7	21,5	51 %
od tega čiste opravnine	70,4	61,1	9,3	15 %	24,5	24,0	21,4	2 %
Skupaj čisti prihodki	123,6	128,5	-4,9	-4 %	45,5	36,4	41,7	25 %
Stroški skupaj	-82,9	-84,0	1,2	1 %	-27,7	-28,5	-27,9	3 %
Rezultat pred oslabitvami in rezervacijami	40,7	44,4	-3,7	-8 %	17,8	7,8	13,8	127 %
Oslabitve in rezervacije	-4,2	-9,0	4,8	54 %	-1,5	-3,4	-3,4	56 %
Drugi čisti dobički iz naložb v kapital odvisnih in pridruženih družb ter skupnih podvigov	0,9	0,9	0,0	5 %	0,5	0,3	0,5	79 %
Rezultat pred davki	37,5	36,3	1,1	3 %	16,8	4,8	10,9	-
	30. sep. 2021	30. jun. 2021	31. dec. 2020	30. sep. 2020	Sprememba glede na konec leta		Letna sprememba		Sprememba v zadnjem kvartalu
Neto krediti strankam	2.637,8	2.534,9	2.415,4	2.386,4	222,5	9 %	251,5	11 %	4 %
Bruto krediti strankam	2.675,4	2.570,6	2.450,7	2.418,4	224,7	9 %	257,0	11 %	4 %
Stanovanjski krediti	1.740,1	1.666,8	1.534,7	1.487,8	205,4	13 %	252,3	17 %	4 %
Obrestna mera na stanovanjske kredite	2,37 %	2,40 %	2,51 %	2,52 %	-0,14 o.t.		-0,15 o.t.		-0,03 o.t.
Potrošniški krediti	642,1	643,0	651,7	663,0	-9,6	-1 %	-20,9	-3 %	0 %
Obrestna mera na potrošniške kredite	6,69 %	6,66 %	6,43 %	6,39 %	0,26 o.t.		0,30 o.t.		0,03 o.t.
Ostalo	293,2	260,7	264,3	264,1	28,8	11 %	29,1	11 %	12 %
Depoziti strank	7.608,2	7.644,9	7.356,8	7.040,1	251,4	3 %	568,2	8 %	0 %
Obrestna mera na depozite	0,03 %	0,03 %	0,04 %	0,05 %	-0,01 o.t.		-0,02 o.t.		0,00 o.t.
Obseg slabih posojil (bruto)	57,8	54,8	52,4	45,8	5,4	10 %	12,0	26 %	6 %

	1-9 2021	1-9 2020	Letna
			sprememba
Strošek tveganja (v b.t.)	22	51	-29
CIR	67,1 %	65,4 %	1,7 o.t.
Obrestna marža	1,55 %		1,80 % -0,25 o.t.

(i) Čisti obrestni prihodki iz sredstev in obveznosti z uporabo ITC.

Čisti obrestni prihodki so bili 5 % nižji glede na enako obdobje lani. Zaradi presežne likvidnosti Banke je politika zmanjševanja depozitov sprožila znižanje marže na depozitih prebivalstva po interni transferni ceni (ITC) v višini 5,7 mio EUR glede na enako obdobje lani. Obrestni prihodki iz naslova kreditov prebivalstvu so bili za 2,7 mio EUR višji glede na enako obdobje lani zaradi višjega obsega stanovanjskih kreditov in višje obrestne marže na potrošniške kredite, zaradi višjega obsega nove prodaje in večjega deleža kreditov s premijo za tveganje in hitrih posojil v portfelju. Nižji obsegi prekoračitev so negativno vplivali na obrestne prihodke. Zaradi številnih dejavnosti – trženjske akcije, akcije individualiziranih pred-odobrenih kreditov, izboljšave procesa – je bila nova prodaja stanovanjskih kreditov v tretjem četrtletju še vedno visoka (143,5 mio EUR), v prvih devetih mesecih 2021 pa je bilo odobrenih za 405,8 mio EUR novih kreditov (v prvih devetih mesecih 2020: 202,3 mio EUR), kar je povzročilo povečanje portfelja (205,4 mio EUR glede na konec leta 2020 in 252,3 mio EUR glede na enako obdobje lani).

Zmanjšanje stanja je bilo doseženo pri potrošniških kreditih (9,6 mio EUR glede na konec leta 2020 in 20,9 mio EUR glede na enako obdobje lani). Portfelj limitov na osebnih računih je glede na konec leta 2020 dosegel rast (3,1 mio EUR), vendar pa se je stanje v primerjavi z enakim obdobjem preteklega leta zmanjšalo (3,3 mio EUR). Portfelj kartic je glede na konec leta 2020 ostal na enaki ravni, v primerjavi z enakim obdobjem preteklega leta pa je zabeležil rahlo povečanje (1,0 mio EUR).

Čisti neobrestni prihodki so znašali 64,7 mio EUR, kar je 1,9 mio EUR (3 %) manj glede na enako obdobje lani, in sicer zaradi dobička od prodaje NLB Vite v letu 2020 (11,0 mio EUR), kar je bilo skoraj v celoti kompenzirano z višjimi čistimi opravninami (9,3 mio EUR oziroma 15 %), ki so bile povezane predvsem s spremembo cen paketov in višjimi čistimi provizijami iz upravljanja premoženja (visoki čisti prilivi v vzajemne sklade družbe NLB Skladov v višini 151,7 mio EUR) in bančnega zavarovalništva. Aprila je banka začela zaračunavati nadomestilo za visoka stanja fizičnim osebam, da bi omejila priliv depozitov, dodatno likvidnost pa preusmerila v druge finančne produkte (vzajemne sklade, naložbe) in s tem nadomestila negativne obrestne mere, zaračunane za stanja pri centralni banki; segment prebivalstva je v prvih devetih mesecih 2021 zbral 0,9 mio EUR tovrstnih nadomestil (0,2 mio EUR v obdobju prvih devetih mesecev 2020), od tega 0,4 mio EUR od fizičnih oseb.

Stroški so se znižali za 1,2 mio EUR (1 %) zaradi nižjih stroškov dela (manjše število zaposlenih) in projektov optimizacije stroškov v Banki.

Čiste oslabitve in rezervacije so bile oblikovane v višini 4,2 mio EUR zaradi spremenjenih parametrov tveganja.

Depoziti strank so se povečali za 251,4 mio EUR oziroma 3 % glede na konec leta 2020 in za 568,2 mio EUR oziroma 8 % glede na enako obdobje lani, s stabilnim stanjem v tretjem četrtletju 2021 (zmanjšanje depozitov fizičnih oseb in povečanje depozitov mikro podjetij).

Izpostavljenosti, ki so predmet ukrepov, povezanih s covidom-19, so 30. septembra 2021 znašale 13,8 mio EUR (0,24 % celotne izpostavljenosti do prebivalstva).