NLB

Quarterly Report • Mar 11, 2019

Nerevidirani letni računovodski izkazi za leto 2018

Pregled strateških članic NLB Skupine

NLB Skupina

327 poslovalnic

1.830.209

aktivnih strank

203,6

čisti dobiček (konsolidirano, v mio EUR)

12.740

bilančna vsota (konsolidirano, v mio EUR)

poslovalnic bilančna vsota

aktivnih strank tržni delež glede

165,3 16,2

čisti dobiček (v mio EUR)

NLB Skladi, Ljubljana NLB Banka, Sarajevo

1.215 32,1 % 38 592

(v mio EUR)

na bilančno vsoto

sredstva v upravljanju (v mio EUR)

tržni delež* poslovalnic bilančna vsota

tržni delež*

čisti dobiček (v mio EUR)

* Tržni delež v upravljanju v vzajemnih skladih. 8,8

453 14,6 %

sredstva kritnih skladov brez lastnih virov (v mio EUR)

čisti dobiček (v mio EUR)

* Tržni delež v klasičnem življenjskem zavarovanju.

Slovenija Bosna in Hercegovina

NLB, Ljubljana NLB Banka, Banja Luka

94 8.811 57 721

688.547 22,7 % 216.389 18,3 %

čisti dobiček (v mio EUR)

* Tržni delež v Republiki Srpski na dan 31. december 2018 (preliminarni podatki).

čisti dobiček (v mio EUR)

NLB Vita, Ljubljana * Tržni delež v Federaciji Bosne in Hercegovine po stanju na dan 30. september 2018.

poslovalnic bilančna vsota (v mio EUR)

aktivnih strank tržni delež glede na bilančno vsoto*

(v mio EUR)

aktivnih strank tržni delež glede na bilančno vsoto*

4,3 136.021 5,1 %

Makedonija Kosovo

389.465 16,3 % 202.632 16,8 %

37,1 14,8

čisti dobiček (v mio EUR)

54 1.350 38 668

poslovalnic bilančna vsota (v mio EUR)

aktivnih strank tržni delež glede na bilančno vsoto

NLB Banka, Skopje NLB Banka, Prishtina

poslovalnic bilančna vsota

čisti dobiček (v mio EUR)

Srbija Črna gora

NLB Banka, Beograd NLB Banka, Podgorica

28 484 18 489

poslovalnic bilančna vsota

134.974 1,5 % 62.181 11,1 % aktivnih strank tržni delež glede

5,2 10,0 čisti dobiček (v mio EUR)

(v mio EUR)

aktivnih strank tržni delež glede na bilančno vsoto

(v mio EUR)

na bilančno vsoto

poslovalnic bilančna vsota

aktivnih strank tržni delež glede

čisti dobiček (v mio EUR)

* Tržni delež v Srbiji po stanju na dan 30. september 2018.

Opomba:

Zgornji podatek »čisti dobiček« prikazuje čisti dobiček članic Skupine na solo osnovi in ne njihovega prispevka h konsolidiranemu čistemu dobičku. Aktivna stranka je stranka, ki ima v obdobju daljšem od enega meseca kakršenkoli naložbeno-varčevalni produkt s pozitivnim stanjem, ali kreditni/depozitni/garancijski produkt, ali zavarovalni posel, ali ki je izvedla vsaj eno transkacijo v breme na bančnem računu ali kreditni kartici v zadnjih treh mesecih.

(v mio EUR)

na bilančno vsoto*

Povzetek poslovanja NLB Skupine 6
Ključni finančni podatki NLB Skupine 7
Opredelitve in slovar izbranih izrazov8
Makroekonomsko okolje9
Poslovno poročilo 12
Izkaz poslovnega izida 14
Dobiček14
Neto obrestni prihodki 17
Neto neobrestni prihodki 19
Skupaj stroški21
Oslabitve in rezervacije za kreditna tveganja 21
Izkaz finančnega položaja23
Segmentna analiza 26
Poslovanje s prebivalstvom v Sloveniji 27
Korporativno in investicijsko bančništvo v Sloveniji30
Strateški tuji trgi33
Finančni trgi v Sloveniji 35
Nestrateški trgi in dejavnosti36
Kapital in likvidnost37
Kapitalska ustreznost 37
Likvidnost39
Upravljanje tveganj40
Računovodski izkazi 45
Izkaz poslovnega izida 46
Izkaz vseobsegajočega donosa47
Izkaz finančnega položaja48
Izkaz sprememb lastniškega kapitala 49
Izkaz denarnih tokov 50

Povzetek poslovanja NLB Skupine

Delež stroškov v neto prihodkih (CIR) - YtD (v %) Obrestna marža - YtD (v %)

Delež nedonosne izpostavljenosti (NPE) - YtD (v %) Strošek tveganja - YtD (v bt)

Čisti dobiček - četrtletno (v mio EUR) Donos na kapital po davkih (ROE a. t.) - YtD (v %)

18,7%

Ključni finančni podatki NLB Skupine

Tabela 1: Ključni finančni podatki NLB Skupine

			Sprememba
v mio EUR / % / b.t.	2018	2017	YoY	Q4 18	Q3 18	Q4 17
Ključni podatki izkaza poslovnega izida (v mio EUR)
Čisti prihodki	493,3	487,7	1 %	124,3	125,9	122,4
Čiste obresti	312,9	309,3	1 %	81,0	80,2	80,6
Čisti neobrestni prihodki	180,4	178,4	1 %	43,3	45,7	41,8
Stroški skupaj	-288,7	-284,7	-1%	-78,3	-70,4	-76,9
Rezultat pred oslabitvami in rezervacijami	204,6	203,0	1 %	46,0	55,5	45,6
Oslabitve in rezervacije	23,3	29,5	-21%	4,3	4,6	-7,7
Rezultat po davkih	203,6	225,1	-10%	45,3	53,5	41,1
Ključni finančni kazalci
Donos na kapital po davkih (ROE a. t.)	11,8%	14,4%	-2,6 o.t.
Donos na sredstva po davkih (ROA a. t.)	1,6%	1,9%	-0,2 o.t.
RORAC a.t.1	15,3%	19,0%	-3,7 o.t.
Obrestna marža (na obrestonosnih sredstvih)2	2,56%	2,57%	-0,01 o.t.	2,63%	2,59%	2,67%
Obrestna marža (na vseh sredstvih - BS kazalnik)	2,50%	2,57%	-0,07 o.t.	2,56%	2,53%	2,66%
Delež stroškov v neto prihodkih (CIR)	58,5%	58,4%	0,1 o.t.	63,0%	55,9%	62,8%
Delež stroškov v neto prihodkih (CIR) normaliziran 3	59,0%	58,9%	0,1 o.t.	59,7%	55,4%	60,1%
Strošek tveganja (bt)4	-43	-62	1 9
			Sprememba
	31.12.2018	31.12.2017	YoY
Ključni podatki izkaza finančnega položaja (v mio EUR)
Bilančna vsota	12.740,0	12.237,7	4 %
Krediti strankam (bruto)	7.627,5	7.641,2	0 %
Krediti strankam (neto)	7.148,4	6.994,5	2 %
- Ključna področja poslovanja	6.761,4	6.425,4	5 %
Depoziti strank	10.464,0	9.879,0	6 %
Kapital	1.616,2	1.653,6	-2%

Kapital	1.616,2	1.653,6	-2%
Ostali ključni finančni kazalci
Neto krediti strankam/depoziti strank (L/D)	68,3%	70,8%	-2,5 o.t.
Količnik navadnega lastniškega kapitala (CET1 količnik)*	16,7%	15,9%	0,8 o.t.
Količnik skupnega kapitala*	16,7%	15,9%	0,8 o.t.
Skupna izpostavljenost tveganju - RWA (v mio EUR)	8.677,6	8.546,5	2 %
Bruto slaba posojila (v mio EUR)	622,3	844,5	-26%
Stopnja pokritja slabih posojil 15	77,1%	77,5%	-0,5 o.t.
Stopnja pokritja slabih posojil 26	64,6%	62,2%	2,4 o.t.
Delež slabih posojil (bruto slaba posojila (NPL) / bruto posojila)	6,9%	9,2%	-2,3 o.t.
Delež neto slabih posojil (neto slaba posojila (NPL) / neto posojila)	2,6%	3,8%	-1,2 o.t.
Delež nedonosne izpostavljenosti (NPE) - definicija EBA	4,7%	6,7%	-2,0 o.t.
Zaposleni
Število zaposlenih	5.887	6.029	-2,4%

¹RORAC a.t. = rezultat po davkih / povprečna kapitalska zahteva normalizirana na 15.38% skupne izpostavljenosti tveganjem v letu 2018

in na 14,75% na preteklo leto.

²Nadaljnje analize obrestne marže temeljijo na obrestonosnih sredstvih. ³Brez enkratnih dogodkov in stroškov prestrukturiranja.

4 Strošek tveganja = kreditne oslabitve in rezervacije (na letnem nivoju)/povprečno stanje neto kreditov nebančnemu sektorju.

⁵Stopnja pokritja slabih posojil 1 = stopnja pokritja portfelja bruto slabih posojil z oslabitvami za vsa posojila.

⁶Stopnja pokritja slabih posojil 2 = stopnja pokritja portfelja bruto slabih posojil z oslabitvami za slaba posojila.

*31.12.2018 vključuje tudi rezultat prvega polletja 2018 (109 mio EUR).

Mednarodne bonitetne ocene NLB	31. dec. 2018	31. dec. 2017	Napoved
Standard & Poor's	BB+	BB	Pozitivno
Fitch	BB+	BB	Stabilno
Moody's *	Baa2	Ba1	Pozitivno

* Bonitetna ocena na podlagi javno dostopnih podatkov

Opredelitve in slovar izbranih izrazov

BDP	Bruto domači proizvod
b.t.	Bazična točka(-e)
CET 1	Navaden lastniški temeljni kapital
CBR	Zahteva po skupnem blažilniku
CIR	Razmerje med stroški in prihodki
DGS	Sistem jamstva za vloge
EBA	Evropski bančni organ
ECB	Evropska centralna banka
EU	Evropska unija
ICAAP	Proces ocenjevanja ustreznega notranjega kapitala
ILAAP	Proces ocenjevanja ustrezne notranje likvidnosti
JVE	Jugovzhodna Evropa
LCR	Količnik likvidnostnega kritja
LTD	Razmerje med krediti in depoziti
MREL	Minimalna višina kapitala in kvalificiranih obveznosti
MRS 39	Mednarodni računovodski standard 39
MSP	Mala in srednje velika podjetja
MSRP 9	Mednarodni standard računovodskega poročanja 9
NLB ali Banka	NLB d.d.
NOM	Neto obrestna marža
NPE	Nedonosne izpostavljenosti
NPL	Slaba posojila
OCR	Celotna kapitalska zahteva
o.t.	Odstotna točka(-e)
ROA	Donos na sredstva
ROE	Donos na kapital
RS	Republika Slovenija
RWA	Tveganju prilagojena aktiva
Skupina	NLB Skupina
SREP	Proces nadzorniškega pregledovanja in vrednotenja
SRF	Enotni sklad za reševanje
TLOF	Vsota kapitala in vseh obveznosti
TSCR	Skupna kapitalska zahteva SREP
ZDA	Združene države Amerike

Makroekonomsko okolje

Svetovno gospodarstvo je v letu 2018 še naprej dosegalo zavidljivo rast, čeprav se je v drugem polletju upočasnilo. V prvem polletju je obdržalo zagon iz leta 2017 s 3,6 %, medtem ko se je v drugem polletju rast znižala na 3,3 % medletno. Razvite države so zabeležile padec stopnje brezposelnosti in povečanje plač, kar je povzročilo višjo potrošnjo. Višje cene surove nafte in hrane so povečale inflacijo, zlasti v drugem polletju 2018. Tako se je inflacija v ZDA maja približala 3 %, medtem ko je v evroobmočju dosegla najvišjo vrednost po enem letu ob koncu prvega polletja 2018. Rast ameriške inflacije je FED-u zagotovila, da je v letu 2018 štirikrat povečal ključno obrestno mero na 2,25 % do 2,5 % decembra 2018, kar je nad psihološko stopnjo 2 %. V ZDA potrošnja, skupaj z enakomerno rastjo delovnih mest, še naprej spodbuja gospodarsko rast. Azija je vzdrževala visoke stopnje rasti navkljub rahli izgubi zagona zaradi skrbi glede trgovinskih vojn, medtem ko je bila rast v Latinski Ameriki nezadostna zaradi šibkejših aktivnosti v nekaterih ključnih gospodarstvih. Države v vzponu so kljub vsemu čutile posledice višjih ameriških obrestnih mer in posledičnega odliva kapitala v ZDA.

V prvem polletju 2018 je evropsko gospodarstvo beležilo pozitivno gospodarsko rast, čeprav nekoliko nižjo kot v prvem polletju 2017. BDP v evroobmočju se je v tretjem četrtletju 2018 povečal za 0,2 % medčetrtletno, po 0,4-odstotni rasti v prejšnjih dveh četrtletjih. Rezultati so bili šibkejši od pričakovanih, kar kaže na zmanjšanje prispevka zunanjega povpraševanja in nekaterih državnih in sektorskih dejavnikov. Decembra 2018 se je gospodarsko razpoloženje evroobmočja občutno poslabšalo, tudi kot odraz zmanjšanega zaupanja v industrijo in skladno s tretjim zaporednim mesečnim padcem industrijske proizvodnje v Nemčiji novembra 2018. Ker se zdi, da se največje evropsko gospodarstvo preusmerja v nižjo prestavo, bo neizogibni učinek tega zmanjšanje rasti evroobmočja. Na svojem decembrskem zasedanju se je ECB odločila, da bo končala nakup neto sredstev z decembrom 2018, pri čemer bo ključne obrestne mere ohranila nespremenjene vsaj do konca poletja 2019 in okrepila smernice za reinvestiranje. Po drugi strani ostajajo negotovosti, povezane z geopolitičnimi dejavniki in grožnjo protekcionizma, ranljivosti na razvijajočih se trgih in nestanovitnost finančnih trgov. ECB zato verjame, da je še vedno potrebna znatna spodbuda denarne politike, da se podpre nadaljnje povečevanje domačih cenovnih pritiskov in gibanje skupne inflacije v srednjeročnem obdobju. Razlike v državnih obveznicah evroobmočja so bile večinoma stabilne, razen tistih za Italijo, ki so izkazale precejšnjo nestanovitnost. Čeprav pričakovanja podjetij o dobičku ostajajo trdna, so nekateri popravki navzdol, poleg prevrednotenja tveganja, privedli do nižjih cen delnic in obveznic podjetij v evroobmočju. Na deviznih trgih je evro v trgovinskih tehtanih pogojih oslabel.

Gospodarstvo v regiji Skupine

Področje delovanja Skupine na trgih JVE kaže, da se je v povprečju gospodarska rast povečala z 2,9 % v letu 2017 na 3,6 % v letu 2018, medtem ko so se cene življenjskih potrebščin v letu 2018 povečale za 1,7 %, kot je poročal Consensus Forecast (FocusEconomics). Natančneje, najvišja porast gospodarske rasti lani je bila zabeležena v Srbiji, in sicer 4,4 % (2017: 2 %), sledi ji Makedonija z 2,3 % (2017: 0,2 %). Rast v Črni gori se je rahlo zmanjšala na 4,2 % (2017: 4,7 %), prav tako na Kosovu na 4,1 % (2017: 4,2 %) ter v Bosni in Hercegovini na 3 % (2017: 3,5 %). Fiskalno ravnovesje kot odstotek BDP je pozitivno že drugo leto zapored v Srbiji in Bosni in Hercegovini, medtem ko je v Makedoniji, Črni gori in na Kosovu negativno. Saldo tekočega računa kot odstotek BDP je negativen v vseh zgoraj navedenih državah. Srbija je zabeležila upočasnitev v tretjem četrtletju 2018, po rastoči rasti v prvem polletju 2018, vendar je ostala na trdnih temeljih z naraščajočo zasebno potrošnjo, fiksnimi naložbami in izvozom. V istem obdobju je bila

uspešnost Kosova podprta z višjimi plačami, nakazili in turizmom. Dosežek Črne gore je bil okrepljen z naložbami v osnovna sredstva, uspešnost Makedonije je bila podprta z robustno potrošnjo, medtem ko je bila rahla rast v Bosni in Hercegovini posledica zmanjšanega izvoza. V četrtem četrtletju 2018 naj bi rast ostala robustna, podprta z rastjo plač in kompaktnim trgom dela ter še vedno trdno rastjo v EU. Nekatera tveganja naraščajo zaradi uvedbe 100-odstotnih carin s strani Kosova na srbski in bosanski uvoz. V Makedoniji se je parlament strinjal s spremembo imena države, kar lahko odpravi grško blokado Makedoniji, ki ji preprečuje, da bi se pridružila zvezi NATO in EU. Črna gora in Srbija sta odprli nadaljnja poglavja kot del pristopnega procesa EU, medtem ko je Bosna in Hercegovina na splošnih volitvah oktobra izvolila novo tripartitno državno predsedstvo in več kot 500 drugih vladnih uradnikov.

Gospodarska rast Slovenije v letu 2018 ostaja stabilna v višini 4,5 %. Inflacija se je po nižjih ravneh v preteklih letih v letu 2018 povečala na 1,9 %. Ugodne gospodarske razmere so še naprej pozitivno vplivale tudi na trg dela. Število zaposlenih se je drugo leto zapored povečalo za 3 %. Trg se sedaj že približuje naravni stopnji brezposelnosti. Kazalniki gospodarske klime in zaupanja potrošnikov so se v prvih devetih mesecih leta 2018 občutno znižali, vendar še vedno presegajo dolgoročno povprečje. Živahno trgovanje z nepremičninami se je nadaljevalo tudi v drugem četrtletju 2018, čeprav je bilo število transakcij najnižje od tretjega četrtletja 2015. V prvih devetih mesecih leta 2018 je bila industrijska proizvodnja višja za 6,2 % medletno, v primerjavi z letnim povprečjem leta 2015 pa se je povečala za 22,0 %. Prav tako se je v prvih devetih mesecih leta 2018 močno okrepila rast gradbeništva. Povprečna letna rast je znašala 21,8 %, realna gradbena proizvodnja pa še vedno zaostaja za predkrizno ravnjo. Saldo tekočega računa in javnofinančni proračun ostajata pozitivna. Splošna gospodarska rast je prispevala k nadaljnjemu zmanjševanju javnega dolga in njegovemu servisiranju.

Bančni sistem v regiji Skupine

Bančni sistemi v regiji so se v letu 2018 izboljšali. Rast posojil podjetjem na Kosovu je bila vodilna v regiji Skupine z 10,6-odstotno medletno rastjo novembra, medtem ko je bila rast v Srbiji in Sloveniji zmernejša, in sicer 3,2 % in 3,1 % medletno. Največje povečanje posojil gospodinjstvom sta imeli Srbija in Kosovo z okoli 12-odstotno medletno rastjo, medtem ko sta na drugi strani Slovenija in Bosna in Hercegovina zabeležili 7 odstotno medletno rast. Največje povečanje rasti depozitov podjetij je dosegla Makedonija, 15,5 % medletno, medtem ko sta Bosna in Hercegovina ter Kosovo prav tako zabeležila rast nad 10 %, in sicer 12 % in 10,2 % medletno. Medletna rast depozitov gospodinjstev ostaja trdna v celotni regiji Skupine, in sicer od 6,4 % v Sloveniji do 8,8 % v Črni gori. Neto obrestna marža je bila najvišja na Kosovu s 5 %, sledita ji Makedonija in Črna gora s približno 4 %. Neto obrestna marža v Sloveniji je bila zaradi omejitev politike obrestnih mer evroobmočja in ECB z 1,8 % bolj umirjena. Delež slabih posojil kot merilo kakovosti bančnega kreditnega portfelja se je izboljšal v vseh bančnih sistemih v regiji, vodilna pa je Srbija s 7,8 odstotnih točk izboljšanja. CAR je ostal na solidnih ravneh v vseh bančnih sistemih.

Slovenski bančni sistem je nadaljeval z rastjo v letu 2018. Rast posojil nebančnemu sektorju se je novembra 2018 rahlo povečala na 6,1 %. Rast posojil gospodinjstvom je bila 7,1-odstotna, rast potrošniških posojil je bila 11,7-odstotna in rast stanovanjskih posojil 4,7-odstotna. Rast posojil podjetjem ostaja zmerna in znaša 3,1 %. Rast depozitov nebančnega sektorja novembra 2018 je znašala 5 % in še vedno presega rast bilančne vsote. Delež depozitov v bančnih obveznostih je znašal 74 %, medtem ko je neto povečanje depozitov zadostovalo bankam za financiranje kreditne aktivnosti. Rast depozitov gospodinjstev je bila razmeroma visoka, 6,4 % medletno. Depoziti na vpogled so se povečali na 72 % vseh depozitov nebančnega sektorja oziroma skoraj 54 % vseh obveznosti do virov sredstev. Kakovost bančnih naložb se

še naprej izboljšuje. Delež NPE se je novembra 2018 znižal na 4,2 %, delež NPL pa se je znižal na 6,0 %. V obdobju od januarja do novembra 2018 je bančni sistem posloval z 18 % večjim dobičkom pred obdavčitvijo. Kazalnik kritja likvidnosti v višini 323 % je presegel predpisano zahtevo. Kapitalska ustreznost bančnega sistema se je konec tretjega četrtletja 2018 zmanjšala, vendar je ostala na trdni ravni. Na enotni osnovi je dosegla 19,8 %, na konsolidirani osnovi pa 18,1 % in ostaja nad povprečno kapitalsko ustreznostjo držav evroobmočja.

Poslovno poročilo

12 Nerevidirani letni računovodski izkazi za leto 2018

Ključni poudarki NLB Skupine:

Unaudited Annual Financial Statements 2017

65 %

Delež RS v Banki, ki je bil prodan javnosti v prvi fazi privatizacije. Konec leta 2018 je imela RS v lastništvu 35 % Banke. Druga faza privatizacije naj bi se zaključila v letu 2019, s čimer bi se lastništvo RS v Banki znižalo na 25 % plus eno delnico.

203,6 mio EUR

Čisti dobiček

Skupina je ustvarila čisti dobiček v višini 203,6 mio EUR, kar predstavlja 10-odstotno znižanje glede na enako obdobje lani.

39 %

Strateški tuji trgi so še naprej poslovali dobro in prispevali 39 % k dobičku pred obdavčitvijo Skupine.

3 %

Povišanje prihodkov iz opravnin in provizij

Čisti prihodki so znašali 493,3 mio EUR, kar pomeni 1-odstotno rast glede na enako obdobje lani (487,7 mio EUR). Rast temelji na višjih neto obrestnih prihodkih (1 % glede na enako obdobje lani) in čistih prihodkih iz opravnin (provizij) (3 % glede na enako obdobje lani).

58,5 %

Delež stroškov v neto prihodkih (CIR) je znašal 58,5 %, normaliziran* pa 59,0 %, kar je 0,1 o.t. več v primerjavi z enakim obdobjem lani.

* Brez enkratnih prihodkov in stroškov prestrukturiranja.

10 %

Nadaljnja rast na segmentu Strateških tujih trgov (10 % od konca leta 2017) in pri poslovanju s prebivalstvom v Sloveniji (6 % glede na konec leta 2017).

16,7 %

Količnik skupnega kapitala

Konec leta 2018 je količnik kapitala (CET 1, Tier 1 in količnik skupnega kapitala) za Skupino ostal visok in je dosegel 16,7 % (vključujoč rezultat za prvo polletje 2018), kar je nad regulatornimi zahtevami.

4,7 %

Nedonosne izpostavljenosti

Nadaljnje izboljševanje kakovosti kreditnega portfelja se je odrazilo tudi v dodatnem zmanjšanju slabih posojil v četrtem četrtletju 2018. Delež slabih posojil se je tako zmanjšal na 6,9 %, medtem ko se je delež nedonosnih izpostavljenosti znižal na 4,7 %.

1 %

Redni dobiček pred oslabitvami in rezervacijami je znašal 197,5 mio EUR, kar pomeni zvišanje za 1 % (2,1 mio EUR) glede na enako obdobje lani.

Izkaz poslovnega izida

Tabela 2: Izkaz poslovnega izida NLB Skupine

		NLB Skupina
								Sprememba v zadnjem
v mio EUR	2018	2017	Sprememba YoY		Q4 18	Q3 18	Q4 17	kvartalu
Čiste obresti	312,9	309,3	3,6	1 %	81,0	80,2	80,6	0,9	1 %
Čiste opravnine	160,6	155,4	5,2	3 %	40,7	40,4	40,2	0,3	1 %
Prejete dividende	0,1	0,2	-0,1	-34 %	0,0	0,0	0,0	0,0	-25 %
Čisti prihodki iz finančnih poslov	14,7	26,7	-12,0	-45 %	3,1	5,0	4,2	-1,9	-38 %
Čisti drugi prihodki	4,9	-3,9	8,8	-	-0,5	0,3	-2,6	-0,8	-
Čisti neobrestni prihodki	180,4	178,4	2,0	1 %	43,3	45,7	41,8	-2,5	-5 %
Skupaj čisti prihodki	493,3	487,7	5,6	1 %	124,3	125,9	122,4	-1,6	-1 %
Stroški dela	-165,1	-164,5	-0,6	0 %	-43,2	-41,1	-43,9	-2,1	-5 %
Drugi administrativni stroški	-96,3	-92,4	-3,9	-4 %	-28,4	-22,5	-26,0	-5,9	-26 %
Amortizacija	-27,2	-27,8	0,6	2 %	-6,7	-6,9	-7,0	0,1	2 %
Stroški skupaj	-288,7	-284,7	-3,9	-1 %	-78,3	-70,4	-76,9	-7,9	-11 %
Rezultat pred oslabitvami in rezervacijami	204,6	203,0	1,6	1 %	46,0	55,5	45,6	-9,5	-17 %
Oslabitve in rezervacije za kreditna tveganja	30,2	43,4	-13,2	-30 %	7,0	7,6	6,6	-0,6	-8 %
Druge oslabitve in rezervacije	-6,9	-13,9	7,0	50 %	-2,7	-3,0	-14,3	0,3	10 %
Oslabitve in rezervacije	23,3	29,5	-6,3	-21 %	4,3	4,6	-7,7	-0,3	-6 %
Drugi čisti dobički iz naložb v kapital odvisnih, pridruženih družb in skupnih podvigov	5,4	4,8	0,7	14 %	1,3	1,6	1,0	-0,2	-14 %
Rezultat pred davki	233,3	237,3	-4,0	-2 %	51,7	61,7	38,9	-10,0	-16 %
Davek iz dohodka	-21,8	-4,0	-17,8	-	-5,1	-6,0	3,2	0,9	15 %
Rezultat manjšinskih lastnikov	7,9	8,2	-0,3	-4 %	1,2	2,2	1,0	-1,0	-44 %
Rezultat po davkih	203,6	225,1	-21,4	-10 %	45,3	53,5	41,1	-8,2	-15 %

Dobiček

Skupina je v 2018 ustvarila 203,6 mio EUR čistega dobička, kar je 21,4 mio EUR oziroma 10 % manj kot lani. Rezultat Skupine je temeljil na naslednjih ključnih dejavnikih in gibanju v zadnjem letu:

• višji neto obrestni prihodki na ravni Skupine (3,6 mio EUR oziroma 1 %), predvsem zaradi večjega obsega posojil in znižanja obrestnih odhodkov;
• za 5,2 mio EUR oziroma 3 % višji prihodki iz čistih opravnin in provizij, predvsem zaradi nove paketne ponudbe prebivalstvu;
• višji stroški za 3,9 mio EUR oziroma 1 % predvsem zaradi znatnega povišanja stroškov v povezavi s pospešenim trženjem/promocijo in poslovnega svetovanja;
• sproščanje oslabitev in rezervacij v višini 23,3 mio EUR, predvsem individualne kreditne rezervacije;
• višji davek na dobiček (17,8 mio EUR), Banka je namreč v letu 2017 beležila pozitivne učinke enkratnih dogodkov v 2017 kot posledica upoštevanja davčno nepriznanih izdatkov zaradi oslabitve odvisne družbe, prodane v 2017, in povišanja terjatev za odloženi davek v višini, za katero se pričakuje povrnitev v bližnji prihodnosti (tj. v 5 letih);
• enkratni prihodki od prodaje članice NLB Nov penziski fond, Skopje v skupnem znesku 12,2 mio EUR;
• negativni enkratni učinek od prodaje 28,13-odstotnega manjšinskega deleža v Skupni pokojninski družbi v višini 0,5 mio EUR.

Slika 1: Čisti dobiček NLB Skupine v primerjavi z enakim obdobjem lani (v mio EUR)

* Drugi čisti dobički iz naložb v kapital odvisnih in pridruženih družb ter skupnih podvigov.

Dobiček pred oslabitvami in rezervacijami je znašal 204,6 mio EUR, kar je 1,6 mio EUR več glede na enako obdobje lani in vključuje regulatorne odhodke v višini 16,3 mio EUR, od tega 13,8 mio EUR za DGS in 2,5 mio EUR za SRF.

Slika 3: Dobiček pred obdavčitvijo NLB Skupine po segmentih (v mio EUR)

V 2018 je segment Korporativnega bančništva zabeležil rast dobička pred obdavčitvijo, in sicer 14 %, predvsem zaradi večjega sproščanja kreditnih oslabitev (19 %) in višjih neto obrestnih prihodkov iz finančnih poslov zaradi vrednotenja kreditov po pošteni vrednosti v Prestrukturiranju in upravljanju problematičnih naložb (uvedba MSRP 9). V 2018 je segment Poslovanja s prebivalstvom v Sloveniji zabeležil dobiček pred obdavčitvijo v višini 40,9 mio EUR, kar pomeni 2-odstotni padec glede na enako obdobje lani, predvsem zaradi višjih čistih prihodkov (4 %), višjih stroškov (6 %) in dodatno oblikovanih oslabitev ter rezervacij (26 %). Ta segment vključuje tudi negativni učinek od prodaje 28,13-odstotnega manjšinskega deleža v Skupni pokojninski družbi v višini 0,5 mio EUR. Segment Strateških tujih trgov je prispeval največji delež k dobičku pred obdavčitvijo v višini 99,7 mio EUR, 2 odstotni padec glede na enako obdobje lani, in vključuje pozitiven učinek enkratnih prihodkov od prodaje članice NLB Nov penziski fond, Skopje v višini 12,2 mio EUR. Na trgih JVE so vse bančne članice Skupine ustvarile dobiček in v 2018 prispevale 92,9 mio EUR (40 %)¹ k dobičku pred obdavčitvijo Skupine (2017: 104,5 mio EUR, 44 %), ki je nižji za 11,6 mio EUR zlasti zaradi nižjega obsega sprostitve kreditnih oslabitev in rezervacij v letu 2018.

Segment Nestrateških trgov in dejavnosti je posloval v skladu z načrtom prestrukturiranja in ustvaril dobiček pred obdavčitvijo v višini 8,2 mio EUR, kar je za 22,9 mio EUR oziroma 74 % manj glede na enako obdobje lani zaradi enkratnih prihodkov segmenta v 2017² .

V segment Ostalih dejavnosti so vključene kategorije v Banki, katerih poslovni rezultati se ne morejo razporediti na posamezne segmente. Rezultat pred obdavčitvijo tega segmenta je bil negativen in je znašal 2,3 mio EUR. Opombe:

² Enkratni dogodki v 2017: pozitivni učinki nestrateških kapitalskih naložb (9,5 mio EUR), sodne poravnave z Zavarovalnico Triglav (1,2 mio EUR) in negativni učinek od prodaje nestrateške članice NLB Factoring Brno a.s. »v likvidaci« (1,6 mio EUR).

¹ Izločen je pozitiven učinek enkratnega prihodka od prodaje članice NLB Nov penziski fond, Skopje v višini 8,5 mio EUR na rezultat NLB Banke, Skopje.

Neto obrestni prihodki

Slika 4: Neto obrestni prihodki NLB Skupine (v mio EUR)

Neto obrestni prihodki so v 2018 porasli za 3,6 mio EUR oziroma 1 % v primerjavi z enakim obdobjem lani in so znašali 312,9 mio EUR, kar je bilo podprto z višjimi neto obrestnimi prihodki v segmentih Poslovanja s prebivalstvom v Sloveniji (6,6 mio EUR oziroma 9 %) in Strateških tujih trgov (5,5 mio EUR oziroma 4 %) in z zmanjšanjem obrestnih odhodkov banke, kar je v veliki meri posledica zapadlosti obveznice banke julija 2017 (obveznica v znesku 300 mio EUR, izdana julija 2014) in dospelosti depozitov z višjo obrestno mero.

Neto obrestna marža Skupine je ostala stabilna pri 2,56 % in v Banki pri 1,89 %. Marža strateških tujih bank na trgih JVE je pod ravnjo, zabeleženo v 2017.

Slika 6: Neto obrestni prihodki NLB Skupine po segmentih (v mio EUR)

Neto obrestni prihodki segmenta Ključnih aktivnosti poslovanja so se zvišali za 4 % glede na enako obdobje lani kljub stalnemu pritisku na marže, predvsem v Sloveniji. Neto obrestni prihodki so:

• v Ključnih, srednje velikih in malih podjetjih v Sloveniji padli za 2,2 mio EUR oziroma 6 %, predvsem zaradi nižjega obsega posojil v segmentu Ključnih podjetij;
• v Poslovanju s prebivalstvom v Sloveniji porasli za 6,6 mio EUR oziroma 9 % in to je odraz razvoja obsega kreditov kljub močnemu pritisku na cene; v Sloveniji je bila glede na enako obdobje lani zabeležena 6-odstotna rast kreditov prebivalstvu kot posledica povečanega obsega kreditov in rastočih aktivnih obrestnih mer za nove posle;
• v Strateških tujih trgih porasli za 5,5 mio EUR oziroma 4 %, in sicer zaradi 10-odstotne rasti obsega kreditov (272,1 mio EUR) glede na enako obdobje lani;
• v Finančnih trgih v Sloveniji rahlo porasli za 0,8 mio EUR oziroma 2 % zaradi nižjih donosov portfelja vrednostnih papirjev (dospelost nekaterih sredstev z visokimi donosi in reinvestiranja v okolju nizkih donosov) in višjih stroškov zaradi povečane presežne likvidnosti;
• bili v Nestrateških trgih in dejavnostih nižji, kar je posledica zmanjšanja obsega poslovanja skladno z načrtom prestrukturiranja.

Slika 7: Neto neobrestni prihodki NLB Skupine (v mio EUR)

Neto neobrestni prihodki so v primerjavi z letom 2017 narasli in so znašali 180,4 mio EUR, v kar so vključeni enkratni prihodki od prodaje članice NLB Nov penziski fond, Skopje (12,2 mio EUR) in od prodaje 28,13 odstotnega manjšinskega deleža v Skupni pokojninski družbi (-0,5 mio EUR) v skupnem znesku 11,7 mio EUR (enkratni prihodki v 2017 so znašali 12,3 mio EUR).

Na neto neobrestne prihodke so vplivali regulatorni odhodki v skupni vrednosti 16,3 mio EUR, od tega v Sloveniji (SRF in DGS) 8,3 mio EUR in na Strateških tujih trgih (DGS) 8,1 mio EUR.

Neto neobrestni prihodki iz rednega poslovanja (brez enkratnih dogodkov³ ) so znašali 168,6 mio EUR in so se glede na enako obdobje lani zvišali za 2,6 mio EUR oziroma 2 % zaradi naslednjih dejavnikov:

• Nižji čisti drugi prihodki za 1,7 mio EUR, predvsem zaradi nižjih prihodkov od storitev, ki jih Banka opravlja za druge stranke (1,9 mio EUR), in izdatkov v povezavi z unovčevanjem garancij (1,2 mio EUR).
• Višje čiste opravnine (5,2 mio EUR oziroma 3 % glede na enako obdobje lani), predvsem na račun nove paketne ponudbe za prebivalstvo, ki je poenostavila uporabo najbolj pogosto uporabljenih bančnih storitev. Največje povišanje je bilo tako zabeleženo v segmentih Poslovanja s prebivalstvom v Sloveniji (2,8 mio EUR oziroma 4 %) in Strateških tujih trgov (2,1 mio EUR oziroma 4 %). Segment Finančnih trgov v Sloveniji je prav tako zabeležil znaten porast (1,2 mio EUR oziroma 26 %) zaradi rasti prihodkov v upravljanju sredstev.

Opombe:

³ Enkratni dogodki v letu 2017: pozitiven učinek prodaje nestrateške kapitalske naložbe (9,5 mio EUR), sodne poravnave z Zavarovalnico Triglav (1,2 mio EUR) in prodaje nestrateške članice NLB Factoring Brno a.s. »v likvidaci« (1,6 mio EUR).

Enkratni dogodki v letu 2018: pozitiven učinek prodaje strateške članice NLB Nov penziski fond, Skopje (12,2 mio EUR) in negativni učinek prodaje 28,13-odstotnega manjšinskega deleža strateške članice Skupna pokojninska družba (0,5 mio EUR).

Slika 8: Neto neobrestni prihodki NLB Skupine po segmentih (v mio EUR)

Neto neobrestni prihodki segmenta Ključnih aktivnosti poslovanja so se zvišali za 15,6 mio EUR oziroma 11 % glede na enako obdobje lani, skoraj izključno zaradi prispevka Strateških tujih trgov:

• neto neobrestni prihodki segmenta Strateških tujih trgov so se bistveno zvišali, in sicer za 16,8 mio EUR oziroma 36 % glede na enako obdobje lani, od česar 12,2 mio EUR predstavljajo enkratni prihodki od prodaje družbe NLB Nov penziski fond, Skopje;
• Korporativno bančništvo v Sloveniji je realiziralo 34,1 mio EUR neto neobrestnih prihodkov, od česar 29,9 mio EUR predstavljajo čiste opravnine;
• kljub 2,8 mio EUR oziroma 4 % višjim čistim opravninam je Poslovanje s prebivalstvom v Sloveniji zabeležilo rahel padec neto neobrestnih prihodkov v višini 1 % zaradi 2,2 mio EUR višjih regulatornih odhodkov (višja DGS za 1,4 mio EUR in SFR za 0,8 mio EUR glede na enako obdobje lani) ter negativnega učinka od prodaje 28,13-odstotnega manjšinskega deleža Skupne pokojninske družbe (-0,5 mio EUR);
• Finančni trgi v Sloveniji so zabeležili rahel padec neto neobrestnih prihodkov za 0,2 mio EUR (1 %);
• neto neobrestni prihodki Nestrateških trgov in dejavnosti so znašali 5,2 mio EUR, 18,9 mio EUR oziroma 79 % manj glede na enako obdobje lani, predvsem zaradi enkratnih dogodkov v 2017 kot posledica uspešnega dezinvestiranja nestrateških članic⁴ .

⁴ Glej opombo 2.

Skupaj stroški

Slika 9: Skupaj stroški NLB Skupine (v mio EUR)

Stroški so znašali 288,7 mio EUR (od tega 1,7 mio EUR stroški, povezani s prestrukturiranjem, in 3,0 mio EUR nagrade za uspešnost v banki) in so bili za 3,9 mio EUR oziroma 1 % višji kot v enakem obdobju lani. Največja rast je bila zabeležena pri stroških, povezanih s pospešenim trženjem/promocijo, in svetovalnih stroških (18,7 mio EUR).

Delež stroškov v neto prihodkih (CIR) in normaliziran⁵ delež stroškov v neto prihodkih se je zvišal za 0,1 o.t. na 58,5 % oziroma 59,0 %.

Oslabitve in rezervacije za kreditna tveganja

Slika 10: Neto oslabitve in rezervacije za kreditna tveganja in stroški tveganja NLB Skupine (v b.t.)

Opombe:

⁵ Enkratni dogodki iz opombe 1 so izključeni.

Skupina je v 2018 sprostila oslabitve in rezervacije v višini 23,3 mio EUR, 21 % manj kot v enakem obdobju lani.

Neto kreditne oslabitve in rezervacije so bile sproščene v višini 30,2 mio EUR kot rezultat uspešnih prestrukturiranj nekaterih večjih izpostavljenosti in izterjave slabih posojil. Na sprostitve v 2017 je v veliki meri vplivala sprostitev skupinskih oslabitev v višini približno 21 mio EUR v tem obdobju, predvsem v segmentu Korporativnega bančništva. Strošek tveganja (cost of risk) je bil v obeh letih negativen, vendar je porasel z -62 na -43 b.t.

Ostale oslabitve in rezervacije so bile oblikovane v neto vrednosti 6,9 mio EUR, 7,0 mio EUR manj kot v enakem obdobju lani, predvsem zaradi oblikovanja rezervacij za zaposlene v 2017 (8,6 mio EUR).

Izkaz finančnega položaja⁶

Tabela 3: Izkaz finančnega položaja NLB Skupine

	NLB Skupina
v mio EUR	31.12.2018	31.12.2017	Sprememba YoY
AKTIVA
Denar v blagajni, stanje na računih pri centralnih bankah in vpogledne vloge pri bankah	1.588,3	1.256,5	331,9	26 %
Krediti bankam	118,7	510,1	-391,4	-77 %
Krediti strankam	7.148,4	6.994,5	154,0	2 %
Bruto krediti	7.627,5	7.641,2	-13,7	0 %
- gospodarstvo	3.540,4	3.705,0	-164,6	-4 %
- prebivalstvo	3.726,5	3.470,2	256,4	7 %
- država	360,5	466,0	-105,5	-23 %
Oslabitve in vrednotenje kreditov strankam	-479,0	-646,8	167,7	26 %
Finančna sredstva	3.399,2	2.963,4	435,8	15 %
- trgovalna knjiga	63,6	72,2	-8,6	-12 %
- bančna knjiga	3.335,6	2.891,2	444,4	15 %
Dolgoročne naložbe v odvisne družbe, pridružene družbe in skupne podvige	37,1	43,8	-6,6	-15 %
Osnovna sredstva in naložbene nepremičnine	236,0	240,2	-4,1	-2 %
Neopredmetena sredstva	35,0	35,0	0,0	0 %
Druga sredstva	177,1	194,4	-17,2	-9 %
SKUPAJ SREDSTVA	12.740,0	12.237,7	502,3	4 %
PASIVA
Depoziti strank	10.464,0	9.879,0	585,0	6 %
- gospodarstvo	2.337,3	2.260,1	77,2	3 %
- prebivalstvo	7.865,6	7.362,9	502,7	7 %
- država	261,1	256,0	5,1	2 %
Depoziti bank in centralnih bank	26,8	40,6	-13,8	-34 %
Izdani vrednostni papirji	0,0	0,0	0,0	-
Krediti	320,3	353,9	-33,6	-10 %
Druge obveznosti	256,5	248,7	7,8	3 %
Podrejene obveznosti	15,1	27,4	-12,3	-45 %
Kapital	1.616,2	1.653,6	-37,3	-2 %
Kapital manjšinskih lastnikov	41,2	34,6	6,6	19 %
SKUPAJ OBVEZNOSTI IN KAPITAL	12.740,0	12.237,7	502,4	4 %

Bilančna vsota se je v 2018 povečala za 502,3 mio EUR in je znašala 12.740,0 mio EUR, večinoma zaradi nenehnega priliva depozitov prebivalstva.

Bruto krediti nebančnemu sektorju so znašali 7.627,5 mio EUR in so bili na enaki ravni kot ob koncu leta 2017 (13,7 mio EUR nižji glede na enako obdobje lani).

Opombe:

6 Zaradi uvedbe MSRP 9 s 1. januarjem 2018 podatki od 1. januarja 2018 dalje niso popolnoma primerljivi s preteklim letom. Delež depozitov strank je še naprej naraščal in je znašal 94 % celotnega financiranja Skupine. Rast glede na konec leta 2017 izhaja iz depozitov prebivalstva (502,7 mio EUR oziroma 7 %) in depozitov podjetij (77,2 mio EUR oziroma 3 %).

Kazalec LTD (krediti nebančnega sektorja/depoziti nebančnega sektorja) (neto) na ravni Skupine je znašal 68,3 % in je bil za 2,5 o.t. nižji v primerjavi s koncem leta 2017 kot posledica višjih depozitov, kar je bilo delno nevtralizirano z rastočim, vendar še vedno skromnim povpraševanjem po kreditih.

Slika 11: Bilančna vsota po državah (v %)⁷

66 % bilančne vsote predstavlja Slovenija, velika večina preostalega dela sredstev (34 %) pa predstavljajo države JVE.

Segment Ključnih dejavnosti poslovanja je od konca leta 2017 zabeležil 3-odstotno rast bruto kreditov na 7.019,6 mio EUR. Povečanje bruto kreditov strankam glede na konec leta 2017 je zabeleženo v segmentu Poslovanja s prebivalstvom v Sloveniji (121,0 mio EUR) in v segmentu Strateških tujih trgov (272,1 mio EUR), z rekordno rastjo na Kosovem, v Črni gori in v Srbiji. Pomembno znižanje (170,0 mio EUR v primerjavi s koncem leta 2017) v Opombe:

⁷ Geografska analiza glede na lokacijo sedeža članice Skupine.

-

segmentu Ključnih, srednjih in malih podjetij je posledica večjega obsega zapadlih posojil, odplačil nekaterih večjih izpostavljenosti in prenosa določenih sredstev na segment Prestrukturiranja.

Slika 13: Depoziti strank NLB Skupine po strateških segmentih (v mio EUR)

Depoziti strank na Ključnih področjih poslovanja so se povečali za 7 % v primerjavi z enakim obdobjem v preteklem letu. V primerjavi s koncem leta 2017 je zaznati rahlo povečanje v segmentu Ključnih, srednjih in malih podjetij v Sloveniji (40,6 mio EUR), medtem ko so depoziti v segmentu Strateških tujih trgov in v segmentu Poslovanja s prebivalstvom v Sloveniji znatno porasli (za 359,8 mio EUR oziroma 277,3 mio EUR).

Segmentna analiza

Skupina spremlja poslovanje strank po različnih segmentih, ki so opredeljeni v skladu z dolgoročno strategijo banke in so razdeljeni na dva glavna segmenta, in sicer na Strateške ter Nestrateške trge in dejavnosti.

Strateški trgi in dejavnosti vključujejo:

• Poslovanje s prebivalstvom v Sloveniji, ki zajema poslovanje s posamezniki in upravljanje premoženja kot tudi poslovanje skupno obvladovane družbe NLB Vita in pridružene družbe Bankart.
• Korporativno bančništvo v Sloveniji, ki vključuje poslovanje z velikimi, srednjimi in malimi podjetji. Poslovanje z zdravimi podjetji (Prodaja) in podjetji v prestrukturiranju ali postopku izterjave (Prestrukturiranje in izterjava) se spremlja ločeno znotraj segmenta.
• Finančne trge v Sloveniji, ki vključujejo zakladništvo, trgovanje s finančnimi instrumenti in upravljanje bilance banke (ALM). Investicijsko bančništvo kot del Finančnih trgov v Sloveniji vključuje trgovanje, skrbniške storitve ter finančno svetovanje in je v tem poglavju predstavljeno kot ločen segment znotraj Korporativnega bančništva v Sloveniji, medtem ko je v poglavju Izkaz poslovnega izida NLB Skupine vključeno v segment Finančnih trgov v Sloveniji;
• Strateške tuje trge, ki vključujejo poslovanje strateških družb Skupine na strateških trgih (Bosna in Hercegovina, Črna gora, Kosovo, Makedonija in Srbija).

Nestrateški trgi in dejavnosti vključujejo poslovanje nestrateških članic Skupine in nestrateški del portfelja banke.

Ostale aktivnosti (Ostalo) vključujejo kategorije, katerih poslovni rezultati ne morejo biti dodeljeni posameznim segmentom in vključujejo stroške prestrukturiranja ter izdatke za proste poslovne prostore.

Poslovanje s prebivalstvom v Sloveniji

Finančni poudarki

• Neto obrestni prihodki so bili še vedno pod pritiski zaradi okolja nizkih obrestnih mer, toda kljub temu so porasli (9 % glede na enako obdobje lani) zaradi rasti obsega posojil prebivalstvu in počasne rasti obrestnih mer za nove posle.
• Neto neobrestne prihodke so bremenili 2,2 mio EUR višji regulatorni odhodki (DGS 1,4 mio EUR in SRF 0,8 mio EUR glede na enako obdobje lani) in negativni učinek prodaje 28,13-odstotnega manjšinjskega deleža v Skupni pokojninski družbi (-0,5 mio EUR).
• Neto opravnine so narasle za 4 % glede na enako obdobje lani, predvsem zaradi rasti na področju upravljanja sredstev in nove paketne ponudbe za prebivalstvo. NLB
• Višji stroški ter dodatne oslabitve in rezervacije so prispevale k 2 % nižjemu dobičku pred obdavčitvijo v primerjavi z enakim obdobjem lani.
• 6-odstotna rast obsega posojil v primerjavi s koncem leta 2017 in 5-odstotna rast obsega depozitov v primerjavi s koncem leta 2017.

Poslovni poudarki

• Uvedena mobilna denarnica NLB Pay, napredna metoda plačevanja s karticami, ki strankam omogoča plačevanje, tudi na obroke, z mobilnimi telefoni.
• Strankam nudimo paketno ponudbo, ki poenostavlja uporabo najpogostejših storitev.
• Število uporabnikov Klikina še naprej raste, prav tako je bil razširjen nabor funkcionalnosti, kar Klikin v Sloveniji uvršča na prvo mesto med mobilnimi bankami.
• NLB Skladi so največja družba za upravljanje vzajemnih skladov na slovenskem trgu, tržni delež je zrasel prek 32 %.

Tabela 4: Rezultati segmenta Poslovanja s prebivalstvom v Sloveniji
---------------------------------------------------------------------	--

v mio EUR na konsolidirani osnovi	Poslovanje s prebivalstvom v Sloveniji
	2018	2017	Letna rast			Q4 2018 Q3 2018		Q4 2017 Kvartalna rast
Čiste obresti	79,3	72,8	6,6	9%	22,5	20,2	18,9	11%
Čisti neobrestni prihodki	67,1	67,8	-0,7	-1%	17,7	18,4	17,7	-4%
Skupaj čisti prihodki	146,4	140,6	5,9	4%	40,3	38,6	36,6	4%
Stroški skupaj	-107,3	-100,8	-6,5	-6%	-29,4	-26,7	-26,8	-10%
Rezultat pred oslabitvami in rezervacijami	39,1	39,8	-0,7	-2%	10,8	11,9	9,8	-9%
od tega enkratni prihodki	-0,5		-0,5	-		-0,5		-
Oslabitve in rezervacije	-3,7	-2,9	-0,8	-26%	-0,7	-0,8	-1,7	13%
Drugi čisti dobički iz naložb v kapital odvisnih in pridruženih družb ter skupnih podvigov	5,4	4,8	0,7	14%	1,3	1,6	1,0	-14%
Rezultat pred davki	40,9	41,7	-0,8	-2%	11,5	12,7	9,1	-9%

	31.12.2018 31.12.2017		Rast YoY
Neto krediti NBS	2.217,4	2.083,9	133,6	6%
Bruto krediti NBS	2.243,4	2.122,5	121,0	6%
Stanovanjski krediti	1.374,6	1.324,6	49,9	4%
Obrestna mera na stanovanjske kredite	2,50%	2,46%	0,04 o.t.
Potrošniški krediti	599,0	525,0	74,0	14%
Obrestna mera na potrošniške kredite	5,88%	5,60%	0,28 o.t.
Ostalo	269,9	272,9	-3,0	-1%
Depoziti NBS	5.814,5	5.537,1	277,3	5%
Obrestna mera na depozite	0,08%	0,14%	-0,06 o.t.
Obseg slabih posojil (bruto)	43,0	50,0	-7,0	-14%
Strošek tveganja (v b.t.)	17	14	4
CIR	73,3%	71,7%	1,6 o.t.
Obrestna marža	2,02%	1,95%	0,07 o.t.

Banka je zadržala vodilni položaj s tržnim deležem pri kreditih prebivalstvu 23,2 % (2017: 23,4 %) in 30,3 % (2017: 30,7 %) na področju depozitov.

Glavno tržno pot Banke še vedno predstavlja mreža 94 poslovalnic, ki je največja mreža poslovalnic v Sloveniji. V letu 2018 je bilo zaradi racionalizacije in stroškovne optimizacije zaprtih 14 poslovalnic, s čimer se sledi trendu prehoda iz tradicionalnih v digitalne tržne poti.

Banka je kot prva na slovenskem trgu ponudila strankam brezstične bankomate (takšnih je 254 od 551 bankomatov, ki predstavljajo največjo bankomatsko mrežo). Z uvedbo brezstične fukcionalnosti se je raven varnosti povečala, saj so takšni bankomati »imuni« na skimming. Poleg brezstičnega dvigovanja gotovine lahko stranke, v skladu s pravili mednarodnih kartičnih sistemov, brezstično preverijo še stanje na računih.

V začetku leta je Banka uvedla mobilno denarnico NLB Pay, ki omogoča strankam brezstično, enostavno, hitro in varno plačevanje s karticami NLB MasterCard in Maestro na brezstičnih terminalih POS (v Sloveniji in tujini). NLB Pay prav tako omogoča plačevanje na obroke. V letu 2018 je aplikacijo pretočilo 7.160 uporabnikov, ki so izvedli prek 140 tisoč tranksaciji v skupnem obsegu skoraj 3 mio EUR. NLB Pay se postopno uvaja tudi v ostalih bankah Skupine.

Banka strankam zagotavlja prave rešitve ob pravem času in na pravem mestu. Ena takšnih rešitev so tudi paketi za prebivalstvo (Osnovni, Mladostni, Aktivni in Premium paket), ki so bili strankam ponujeni v začetku leta. Vključujejo najbolj pogosto uporabljene in potrebne bančne produkte, s katerimi je omogočeno poenostavljeno vsakodnevno bančno poslovanje strank. Različne možnosti in postopki strankam omogočajo, da svoj obstoječi osebni račun preoblikujejo v paket brez obiska poslovalnice.

Strankam privatnega bančništva je Banka znotraj paketa NLB Privatno kot prva banka v Sloveniji ponudila popolnoma novo, posebno storitev ̶ NLB Lifestyle, ki ponuja storitve Mastercard Concierge in Mastercard LoungeKey.

Uporaba mobilne banke Klikin še naprej raste. Skupno število uporabnikov se je povečalo na 179.289 (76.854 novih uporabnikov v letu 2018) in dosega že več kot četrtino vseh strank Banke (povečanje pokritosti za 11 odstotnih točk glede na isto obdobje lani). V letu 2018 je bilo izvedenih več nadgradenj Klikina, med drugim možnost prijave s prepoznavo obraza (Face ID), vključitev spletnega klepeta in videoklica, ki omogočata podporo 24/7, vpogled v podrobnosti NLB paketov in možnost sklenitve izbranih produktov NLB Vite. Prav tako je bil Hitri kredit večkrat odobren prek Klikina kakor v poslovalnicah Banke.

Slika 14: Pokritost spletne in mobilne banke

Tržni delež NLB Skladov se je povečal na 32,11 % (31. decembra 2017: 29,93 %). V času negativnih neto izplačil dosega družba pozitivne neto prilive, ki znašajo 54,78 mio EUR. Družba ostaja največja družba za upravljanje in hkrati tudi največja družba za upravljanje vzajemnih skladov v Sloveniji. Skupna sredstva v upravljanju so konec leta znašala 1.215 mio EUR (31. decembra 2017: 1.202 mio EUR ), ki jih sestavlja 792,8 mio EUR v vzajemnih skladih (31. decembra 2017: 795,3 mio EUR) in 422,5 mio EUR v sredstvih gospodarjenja s finančnimi instrumenti (31. decembra 2017: 407 mio EUR). V letu 2018 so NLB Skladi uvedli dva nova vzajemna sklada, NLB Skladi – Finance delniški in NLB Skladi – Družbeno odgovorni razviti trgi delniški.

NLB Vita je obračunala za 76,9 mio EUR bruto premij (9-odstotna rast glede na enako obdobje lani; 2017: 70,8 mio EUR), od česar je bilo 73,1 mio EUR iz naslova premij življenjskih zavarovanj (31. decembra 2017: 67,6 mio EUR). NLB Vita ima ocenjeno bilančno vsoto v višini 459 mio EUR (31. decembra 2017: 453,0 mio EUR). Tržni delež zavarovalnice brez upoštevanja pokojninskih družb je znašal 14,6 % (31. decembra 2017: 13,5 %), kar uvršča NLB Vito na tretje meste med klasičnimi življenjskimi zavarovalnicami v Sloveniji. V letu 2018 je NLB Vita uspešno povečala delež rednih vplačanih premij v skupno vplačanih bruto premijah, še posebej zaradi naložbenega zavarovanja NLB Vita Varčevanje +. Najbolj prodajani produkt NLB Vite ostaja NLB Vita Multi, naložbeno zavarovanje z enkratnim vplačilom premije z delnim jamstvom ohranitve vrednosti vloženih sredstev zavarovanca.

Septembra 2018 je Banka prodala 28,13-odstotni delež v Skupni pokojninski družbi zavarovalni družbi Zavarovalnica Triglav d.d.

Korporativno in investicijsko bančništvo v Sloveniji

Finančni poudarki

• Segment je zabeležil 60,4 mio EUR dobička pred obdavčitvijo, kar pomeni zvišanje za 14 % v primerjavi z enakim obdobjem lani, na kar je vplivalo okolje nizkih obrestnih mer in na splošno visoka likvidnost na trgu.
• Čisti prihodki so se zvišali za 2,7 mio EUR v primerjavi z enakim obdobjem lani, predvsem zaradi višjih čistih prihodkov iz finančnih poslov zaradi učinkov vrednotenja kreditov po pošteni vrednosti v segmentu Prestrukturiranja in upravljanja problematičnih naložb.
• Višje sproščanje oslabitev in rezervacij (4,2 mio EUR).
• Znižanje obsega bruto kreditov zaradi obsega zapadlih posojil in predčasnih odplačil nekaterih večjih izpostavljenosti v Ključnih in Srednjih podjetjih (-10 % oziroma -7 % od konca leta 2017), medtem ko se je v segmentu Malih podjetij nadaljeval trend rasti (9 % od konca leta 2017).

Poslovni poudarki

• Uvedena mobilna denarnica NLB tudi za NLB poslovne kartice Maestro in MasterCard.
• Nadgradnja Klikpro s hitrim kreditom/limitom na računu ter s fukcionalnostma videoklica in spletnega klepeta.
• Uvedena enotna ponudba plačilnega prometa za pravne osebe v Skupini.
• Nova paketna ponudba za podjetja, NLB Poslovni račun ali Poslovni paket pa je sedaj mogoče odpreti na spletu.
• Banka sodeluje v projektu Štartaj Slovenija.
• Banka je uspešno izvedla prvi projekt v vlogi koordinatorja obrestnega ščitenja v okviru sindiciranega posojila.

v mio EUR na konsolidirani osnovi	Korporativno bančništvo v Sloveniji
	2018	2017	Letna rast					Q4 2018 Q3 2018 Q4 2017 Kvartalna rast
Čiste obresti	42,5	42,9	-0,4	-1%	10,7	11,6	12,6	-8%
Čisti neobrestni prihodki	34,1	31,0	3,1	10%	9,5	8,8	8,3	7%
Skupaj čisti prihodki	76,7	73,9	2,7	4%	20,2	20,5	20,9	-1%
Stroški skupaj	-43,0	-43,6	0,6	1%	-11,1	-10,5	-11,2	-6%
Rezultat pred oslabitvami in rezervacijami	33,7	30,3	3,4	11%	9,2	10,0	9,6	-8%
Oslabitve in rezervacije	26,6	22,5	4,2	19%	10,8	5,8	14,3	86%
Rezultat pred davki	60,4	52,8	7,5	14%	20,0	15,8	23,9	26%

Tabela 5: Rezultati segmenta Korporativnega bančništva v Sloveniji
--------------------------------------------------------------------

	31.12.2018	31.12.2017	Rast YoY
Neto krediti NBS	1.950,4	2.026,3	-75,9	-4%
Bruto krediti NBS	2.061,0	2.188,6	-127,6	-6%
Gospodarstvo	1.854,4	1.939,3	-84,9	-4%
Ključna/srednja/mala podjetja	1.643,2	1.770,7	-127,5	-7%
Obrestna mera na kredite ključnih/srednjih/malih podjetij	1,88%	2,03%	-0,15 o.t.
Prestrukturiranje in upravljanje problematičnih naložb	211,2	168,6	42,6	25%
Država	206,1	248,7	-42,6	-17%
Obrestna mera na kredite državi	1,69%	1,51%	0,19 o.t.
Depoziti NBS	1.120,8	1.080,9	39,9	4%
Obrestna mera na depozite	0,07%	0,09%	-0,02 o.t.
Obseg slabih posojil (bruto)	179,7	262,8	-83,1	-32%
Strošek tveganja (v b.t.)	-135	-104	-30
CIR	56,0%	59,0%	-2,9 o.t.
Obrestna marža	2,61%	2,29%	0,31 o.t.

Banka je vodilna pri servisiranju pravnih oseb v Sloveniji z največjo bazo strank in z 18,2-odstotnim tržnim deležem pri kreditiranju podjetij (2017: 20,8 %) in 24,5-odstotnim tržnim deležem (2017: 25,6 %) pri garancijskem in akreditivnem poslovanju. Banka je, zaradi nizkih donosov v segmentu velikih podjetij, osredotočena na segment srednje velikih in malih podjetij.

Cilj Banke je, da svojim strankam zagotavlja kreativne, ciljno naravnane in ustrezne rešitve, ki zagotavljajo odnose z obstoječimi strankami ter prepoznavo, naslavljanje in pridobivanje novih strank. Banka je svojim strankam na voljo prek različnih tržnih poti, s svetovanjem predvsem v prostorih strank ali Banke, medtem ko se manj zahtevne tranksakcije lahko izvedejo prek spletne in mobilne banke, odvisno od informacije ali produkta, za katerega se stranka zanima.

Da bi poenostavili in olajšali vsakodnevno bančno poslovanje za mala podjetja, je Banka pripravila novo ponudbo paketov za pravne osebe – NLB Poslovni začetek Osnovni, NLB Poslovni začetek Mobilni, NLB Poslovni začetek Napredni, NLB Poslovni paket Osnovni, NLB Poslovni paket Celoviti in NLB Poslovni paket Neprofitni. Posamezni paketi vključujejo najpogosteje uporabljene bančne produkte, prilagojene različnim potrebam segmentov strank. Pravne osebe, podjetniki in zasebniki lahko sedaj oddajo naročilo za odprtje NLB Poslovnega računa ali kateregakoli paketa prek spleta, preostanek pa uredijo poslovni skrbniki.

Banka ni samo dobro seznanjena z bančnim okoljem, zaveda se tudi, da so prvi koraki v svet podjetništva najzahtevnejši, zato je ponovno sodelovala v projektu Štartaj Slovenija. Za vse nove podjetnike in tiste, ki o tem še razmišljajo, pa je bila vsebina vključena na spletni strani Banke s poudarkom na različnih vidikih podjetništva.

Nadaljnja digitalizacija se kaže v prednostih aplikacije Klikpro, ki sedaj omogoča tudi prijavo s prepoznavo obraza (Face ID) ter vključitvi funkcionalnosti videoklica in spletnega klepeta, ki omogočata podporo 24/7. Kar 56,7 odstotna porast v številu uporabnikov aplikacije Klikpro glede na enako obdobje lani (17.627 uporabnikov ob koncu leta 2018) pomeni, da je platforma dostopna skoraj polovici vseh strank, ki so pravne osebe. Banka je prva banka v Sloveniji, ki je uvedla možnost 24/7 financiranja s Hitrim kreditom in Hitrim limitom na računu v znesku do 15.000 EUR, kjer je proces odobritve zaključen v nekaj minutah.

V letu 2018 je bila uvedena bančna mobilna denarnica NLB Pay, ki omogoča strankam enostavno, hitro in varno plačevanje s karticami NLB Poslovna MasterCard in NLB Poslovna Maestro na brezstičnih terminalih POS (v Sloveniji in tujini). NLB Pay prav tako omogoča plačevanje na obroke.

Mednarodne poslovne priložnosti v JV Evropi

Zahodni Balkan predstavlja regijo priložnosti za Banko, zato si prizadeva postati regijski prvak. To dokazuje tudi NLB Poslovni Forum, na katerem so se povezale stranke (obstoječe in potencialne) in banke članice Skupine in s katerim smo prispevali k iskanju potencialnih priložnosti za slovenska podjetja, za njihovo rast in investiranje v infrastrukturne projekte.

Po delni sprostitvi omejitev s strani Evropske komisije Banka po več letih ponovno išče priložnosti za mednarodno financiranje z osredotočenostjo v regiji JV Evrope. Prvi tak posel Banke v sodelovanju z NLB Banko Beograd je bil sklenjen konec leta 2018 v Srbiji z udeležbo v sindiciranem kreditu. V prihodnosti bomo poiskali nadaljnje

priložnosti, pri tem pa izkoristili močno lokalno prisotnost Skupine v regiji JV Evrope in novo pridobljeno možnost sodelovanja Banke pri mednarodnem financiranju.

Za zadovoljitev potreb strank, ki delujejo v regiji, so vse bančne članice Skupine uvedle enotno ponudbo na področju izvajanja mednarodnega plačilnega prometa komitentov pravnih oseb, ki poslujejo na trgih bančnih članic Skupine.

Tabela 6: Rezultati segmenta Investicijskega bančništva in skrbniških storitev v Sloveniji⁸

v mio EUR na konsolidirani osnovi				Investicijsko bančništvo
	2018	2017	Letna rast		Q4 2018	Q3 2018		Q4 2017 Kvartalna rast
Skupaj čisti prihodki	8.5	8.8	-0.3	-3%	1.8	2.3	2.0	-20%
Stroški skupaj	-6.1	-5.8	-0.3	-5%	-1.6	-1.5	-1.5	-10%
Rezultat pred davki	2.4	3.0	-0.6	-20%	0.3	0.8	0.7	-66%

Skupni čisti prihodki so se znižali v primerjavi s prejšnjim letom; manjši obseg sklenjenih poslov ščitenja obrestnih tveganj in posledično upad prihodka pri trgovanju s strankami je bil nadomeščen z rastjo prihodkov na področju podjetniških financ, prihodkov iz naslova borzno-posredniških provizij in prihodkov na področju skrbniških storitev.

Banka je v okviru mednarodnega sindiciranega posojila uspešno izvedla svoj prvi projekt v vlogi koordinatorja ščitenja obrestnega tveganja. Številnim podjetjem je nudila podporo v zvezi z optimizacijo kapitalske strukture in na trgih dolžniškega kapitala organizirala izdaje tako dolgoročnih kot kratkoročnih finančnih instrumentov v skupni vrednosti 62 mio EUR. Skupna vrednost sredstev strank na skrbniških računih je presegla 15,9 mrd EUR, kar je predstavljalo 8,23-odstotno povečanje na medletni ravni.

Opombe:

⁸ V 2018 je bila uporabljena drugačna metodologija za razporeditev prihodkov med segmentoma Finančni trgi v Sloveniji in Investicijsko bančništvo; vsi podatki za pretekla obdobja so prilagojeni na novo metodologijo.

Strateški tuji trgi

Finančni poudarki

• Dobiček pred obdavčitvijo je znašal 99,7 mio EUR in vključuje enkratne prihodke od prodaje članice NLB Nov penziski fond, Skopje v skupni vrednosti 12,2 mio EUR (vpliv na čiste neobrestne prihodke), medtem ko je v letu 2017 imelo pozitiven vpliv na dobiček sproščanje oslabitev in rezervacij v višini 7,6 mio EUR (sprostitev skupinskih rezervacij v prvem četrtletju 2017).
• Kljub konkurenčnemu tržnemu okolju in močnim pritiskom na obrestne mere so neto obrestni prihodki porasli 4 % glede na enako obdobje lani.
• Močna rast neto neobrestnih prihodkov (36 % glede na enako obdobje lani), zlasti zaradi enkratnih prihodkov. Zmerna rast je bila zabeležena na prihodkih iz opravnin (4 % glede na enako obdobje lani).
• Strošek tveganja je pozitiven zaradi oblikovanja oslabitev in rezervacij.
• Rast obsega bruto kreditov za 10 % in rast obsega depozitov za 12 % v primerjavi s koncem leta 2017.

Tabela 7: Rezultati segmenta Strateških tujih trgov

Poslovni poudarki

• Vseh šest bančnih članic je ustvarilo najvišji čisti dobiček pred oslabitvami in rezervacijami do sedaj (114,0 mio EUR).
• Prodan je bil 100-odstotni delež delnic NLB Novega penziskega fonda Skopje.
• Poslovanje bančnih članic nagrajeno s številnimi nagradami.

v mio EUR na konsolidirani osnovi	Strateški tuji trgi
	2018	2017	Letna rast					Q4 2018 Q3 2018 Q4 2017 Kvartalna rast
Čiste obresti	150,1	144,6	5,5	4%	39,6	38,6	36,4	2%
Čisti neobrestni prihodki	63,9	47,1	16,8	36%	13,6	13,1	13,3	4%
Skupaj čisti prihodki	214,0	191,7	22,3	12%	53,1	51,7	49,7	3%
Stroški skupaj	-100,0	-97,2	-2,8	-3%	-26,1	-24,7	-26,6	-6%
Rezultat pred oslabitvami in rezervacijami	114,0	94,5	19,6	21%	27,0	27,0	23,0	0%
od tega enkratni prihodki	12,2	-	-	-	-	-	-	-
Oslabitve in rezervacije	-14,3	7,6	-21,8	-	-10,9	-1,9	-9,3	-
Rezultat pred davki	99,7	102,0	-2,3	-2%	16,0	25,1	13,7	-36%
od tega Rezultat manjšinjskih lastnikov	7,9	8,2	-0,3	-4%	1,2	2,2	1,0	-44%

	31.12.2018	31.12.2017	Rast YoY
Neto krediti NBS	2.718,0	2.393,5	324,5	14%
Bruto krediti NBS	2.932,7	2.660,6	272,1	10%
Poslovanje s prebivalstvom	1.438,1	1.276,2	161,9	13%
Obrestna mera na kredite prebivalstva	7,09%	7,50%	-0,42 o.t.
Korporativno bančništvo	1.405,0	1.277,9	127,1	10%
Obrestna mera na korporativne kredite	4,92%	5,41%	-0,49 o.t.
Država	89,6	106,5	-16,9	-16%
Obrestna mera na kredite državi	4,33%	4,82%	-0,50 o.t.
Depoziti NBS	3.438,1	3.078,3	359,8	12%
Obrestna mera na deposite	0,61%	0,86%	-0,25 o.t.
Obseg slabih posojil (bruto)	219,9	252,0	-32,1	-13%
Strošek tveganja (v b.t.)	35	-39	74
CIR normaliziran	46,7%	50,7%	-4,00 o.t.
Obrestna marža	3,85%	4,04%	-0,19 o.t.

Slika 15: Čisti dobiček strateških bank NLB Skupine (na samostojni osnovi) (v mio EUR)

Strateški del Skupine na tujih trgih sestavlja šest bank in dve namenski družbi (SPV-ja). Na štirih od šestih trgov bančne članice presegajo 10-odstotni tržni delež. Kljub konkurenčnemu tržnemu okolju je bilo leto 2018 uspešno za vseh šest bančnih članic Skupine na tujih trgih, kar se izkazuje v doseženem solidnem neto dobičku. Prispevek strateških tujih članic k dobičku Skupine pred davki je znašal 39 % (2017: 43 %). Vseh šest bančnih članic je ustvarilo najvišji čisti dobiček pred oslabitvami in rezervacijami do sedaj (114,0 mio EUR). To je rezultat intenzivnega kreditiranja zlasti na segmentu prebivalstva, boljše stroškovne učinkovitosti, nižjih stroškov tveganja, razvoja k strankam usmerjenih digitalnih rešitev in stalnega razvoja zaposlenih z dodatnim poudarkom na razvoju talentov.

Ustvarjeni rezultati predstavljajo solidno in trdno podlago za nadaljnje osredotočanje na nove poslovne priložnosti, nadaljevanje vlaganj in razvoj digitalizacije poslovanja in vlaganje v razvoj zaposlenih. Regulatorni okvir se v večini držav spreminja in se postopoma približuje bančnim pravilom EU.

Bančne članice ostajajo zavezane strategiji organske rasti in spodbujajo razvoj poslovanja in odličnost storitev. Izkoriščanje sinergij med članicami se nadaljuje, v prihodnje s še večjim poudarkom razvojnih vlaganj na usmerjenosti na stranke, sodobnih tehnologijah in digitalizaciji, povečanju operativne odličnosti in nadgrajevanju modela upravljanja s talenti. Z delno privatizacijo Banke in posledično s sprostitvijo določenih zavez danih Evropski komisiji, ki so omejevale članice Skupine na določenih področjih poslovanja, bodo bančne članice lahko izkoristile nove priložnosti v regionalnem bančnem sektorju.

V letu 2018 so bančne članice Skupine prejele več nagrad za dosežke na poslovnih področjih delovanja. Med številnimi nagradami omenimo nagrado za najboljšo banko (NLB Banka, Skopje), za dosežen najvišji ROE in ROA (NLB Banka, Banja Luka) na lokalnem trgu v letu 2017, za najbolj zaželenega delodajalca v finančnem sektorju na lokalnem trgu (NLB Banka, Sarajevo), za najbolj aktivno bančno izdajateljico garancij na Kosovu (NLB Banka Prishtina) in za prispevek k razvoju kmetijskega gospodarstva (NLB Banka, Beograd). Na področju družbene odgovornosti so se banke članice še naprej osredotočale na podporo humanitarnim akcijam, zdravstvenim in okoljskim projektom ter športnim pobudam.

Finančni trgi v Sloveniji⁹

Finančni poudarki

• Dobiček pred obdavčitvijo je znašal 24,0 mio EUR, kar je 1 % manj kot v enakem obdobju lani.
• Neto obrestni prihodki so padli za 1 % glede na enako obdobje lani zaradi nižjih donosov portfelja vrednostnih papirjev (dospelost nekaterih sredstev z visokimi donosi in reinvestiranja v okolju nizkih donosov) in višjih stroškov zaradi povečane presežne likvidnosti.
• Negativni neto obrestni prihodki, 0,2 mio EUR manj kot v enakem obdobju lani, predvsem kot posledica prodaje francoskih obveznic v 2017 (1,8 mio EUR) in 1,3 mio EUR nižjih odhodkov za SRF v 2018 (0,4 mio EUR).

Poslovni poudarki

• Banka je sodelovala kot soorganizator pri izdaji 10 letne referenčne obveznice Republike Slovenije (RS) v znesku 1,5 mrd EUR.

v mio EUR na konsolidirani osnovi	Finančni trgi v Sloveniji
	2018	2017	Letna rast		Q4 2018	Q3 2018		Q4 2017 Kvartalna rast
Čiste obresti	31,4	31,9	-0,4	-1%	6,3	7,6	8,2	-17%
Čisti neobrestni prihodki	-1,1	-0,9	-0,2	-26%	-1,3	0,5	0,2	-
Skupaj čisti prihodki	30,3	31,0	-0,7	-2%	5,0	8,0	8,4	-37%
Stroški skupaj	-6,5	-6,7	0,1	2%	-1,6	-1,6	-1,6	-3%
Rezultat pred oslabitvami in rezervacijami	23,8	24,3	-0,5	-2%	3,4	6,4	6,8	-47%
Oslabitve in rezervacije	0,2	0,0	0,3	-	0,1	0,1	0,0	-19%
Rezultat pred davki	24,0	24,3	-0,3	-1%	3,5	6,6	6,8	-47%
	31.12.2018	31.12.2017		Rast YoY
Denar in stanje na računih CB	575,0	350,8	224,2	64%
Dolžniški vrednostni papirji bančne knjige	2.755,2	2.337,4	417,9	18%

Table 8: Rezultati segmenta Finančnih trgov v Sloveniji¹⁰

Obrestna mera na dolžniške vrednostne papirje

bančne knjige 1,25% 1,40%

Obrestne mere na grosistične vire 0,48% 0,51%

Grosistični viri 244,1 260,7 -16,6 -6%

Glavno poslanstvo segmenta so aktivnosti Skupine na mednarodnih finančnih trgih, vključno z zakladniškimi posli. V zahtevnem okolju nizkih obrestnih mer na finančnih trgih je bil osrednji poudarek na preudarnem upravljanju likvidnostnih rezerv in izpolnjevanju regulatornih zahtev.

-0,03 o.t.

-0,16 o.t.

Opombe:

¹⁰ V 2018 je bila uporabljena drugačna metodologija za razporeditev prihodkov med segmentoma Finančni trgi v Sloveniji in Investicijsko bančništvo; vsi podatki za pretekla obdobja so prilagojeni na novo metodologijo.

⁹ Investicijsko bančništvo kot del Finančnih trgov v Sloveniji vključuje borzno posredništvo, skrbniške storitve in finančno svetovanje ter je predstavljeno kot ločen segment znotraj poglavja Korporativno in investicijsko bančništvo v Sloveniji.

Nestrateški trgi in dejavnosti

Finančni poudarki

• Dobiček pred obdavčitvijo je znašal 8,2 mio EUR, kar je 74 % manj kot v enakem obdobju lani zaradi zmanjševanja nestrateških naložb in posledično znižanja neto obrestnih in neto neobrestnih prihodkov.
• Stroški so bili zaradi nadaljevanja procesa dezinvestiranja nižji za 16 % v primerjavi z enakim obdobjem lani in so znašali 18,2 mio EUR.
• Sredstva segmenta so se v letu 2018 znižala za 33 %.

Poslovni poudarki

• Nadaljevanje nadzorovanega zapiranja in zmanjševanja nestrateškega segmenta, vključno s kreditnimi posli s tujimi komitenti, nestrateškim delom Skupine, lastniškimi naložbami banke in z aktivnim upravljanjem nepremičnin (prispevek k zniževanju skupinskih NPL).
• Že drugo leto zapored je segment dosegel pozitiven rezultat.
• Nestrateške članice Skupine so nadaljevale z izterjavo terjatev, kar je še dodatno prispevalo k zniževanju izpostavljenosti.
• Za družbo NLB Propria d.o.o. se je zaključil likvidacijski postopek. Družba je bila izbrisana iz registra.

v mio EUR na konsolidirani osnovi Čiste obresti	Nestrateški trgi in dejavnosti
	2018 9,3	2017 16,8	Letna rast					Q4 2018 Q3 2018 Q4 2017 Kvartalna rast
			-7,5	-44%	1,9	2,1	4,2	-11%
Čisti neobrestni prihodki	5,2	23,2	-18,0	-78%	-0,7	1,7	1,8	-
Skupaj čisti prihodki	14,5	40,0	-25,5	-64%	1,1	3,8	6,0	-70%
Stroški skupaj	-18,2	-21,7	3,5	16%	-4,4	-4,4	-5,4	1%
Rezultat pred oslabitvami in rezervacijami	-3,7	18,2	-22,0	-	-3,3	-0,6	0,6	-
od tega enkratni prihodki	-	10,7	-	-	-	-	-	-
Oslabitve in rezervacije	11,9	12,9	-1,0	-8%	2,7	1,5	-0,1	81%
Rezultat pred davki	8,2	31,2	-22,9	-74%	-0,6	0,9	0,5	-

	31.12.2018 31.12.2017		Rast YoY
Sredstva segmenta	263,7	391,3	-127,6	-33%
Neto krediti NBS	160,9	269,9	-109,0	-40%
Bruto krediti NBS	288,6	448,5	-159,9	-36%
Naložbene nepremičnine in opredmetena osnovna sredstva prejeta za poplačilo terjatev	68,5	81,6	-13,0	-16%
Ostala aktiva	34,3	39,9	-5,6	-14%
Depoziti NBS	9,6	10,2	-0,6	-6%
Obseg slabih posojil (bruto)	179,7	279,7	-100,0	-36%
Strošek tveganja (v b.t.)	-705	-493	-212
CIR normaliziran	125,5%	74,2%	31,4 o.t.

Glavni poudarek segmenta ostaja na zmanjševanju vseh nestrateških porfeljev in s tem zniževanju stroškov. V obdobju poročanja je bilo razrešenih kar nekaj izpostavljenosti do komitentov na različnih tujih trgih, kar je prispevalo k zniževanju NPL in zunajbilančnih izpostavljenosti.

Table 9: Rezultat segmenta Nestrateških trgov in dejavnosti

0.0% 2.0% 4.0% 6.0% 8.0% 10.0% 12.0% 14.0% 16.0%

1,623

18.7%

* * ***

**

1,458

0.0%

2.0%

4.0%

6.0%

8.0%

10.0%

12.0%

14.0%

16.0%

18.0%

20.0%

16.9%

Kapital in likvidnost 1800.0

Kapitalska ustreznost 16.3% 15.9% 1600.0

Slika 16: Kapital CET 1 (v mio EUR) in količnik CET 1 (v %) NLB Skupine

Za leto 2018 je celotna kapitalska zahteva (OCR) za Banko na konsolidirani ravni znašala 13,375 % in je obsegala:

16.6%

• TSCR v višini 11,50 % (zahteva prvega stebra v višini 8 % in zahteva drugega stebra v višini 3,50 %) in
• CBR v višini 1,875 % (varovalni kapitalski blažilnik v višini 1,875 % in proticiklični blažilnik v višini 0 %).

Veljavna OCR zahteva za leto 2018 se je zvišala na 13,375 %, izključno zaradi zakonsko predpisanega postopnega uvajanja varovalnega kapitalskega blažilnika.

Kapital Skupine in Banke je v letu 2018 sestavljen zgolj iz sestavin najkakovostnejšega kapitala CET1 (brez podrejenih instrumentov, ki bi se vključevali v nižje kategorije kapitala), zaradi česar so tudi vsi trije kapitalski količniki enaki. Kapitalska ustreznost Skupine z vidika CET 1 je bila znotraj določenih mej nagnjenosti k prevzemanju tveganj in nad EU povprečjem, ki ga objavlja EBA.

Konec leta 2018 znaša količnik kapitalske ustreznosti za Skupino 16,7 % (ali 0,8 odstotne točke več kakor konec 2017) in za Banko 24,1 % (ali 2,3 odstotne točke več kakor konec 2017). Izboljšanje kapitalske ustreznosti izhaja iz višjega kapitala, predvsem zaradi vključitve dobička za prvo polletje 2018 (108,8 mio EUR za Skupino), nižjega zadržanega dobička (-81,5 mio EUR) kot dela izplačila dividend, vključitve pozitivnega učinka uvedbe MSRP 9 (43,8 mio EUR za Skupino in 27,7 mio EUR za Banko) ter prenehanja prehodnih določb, ki so veljale pri izračunu kapitala do konca leta 2017.

0.0 200.0 400.0 600.0 800.0 1000.0 1200.0 1400.0 1600.0

1200.0

1400.0

	31. dec. 2018	31. dec. 2017	31. dec. 2016	Sprememba
Skupna izpostavljenost tveganju (RWA)	8.678	8.546	7.862	1,5%
Skupna izpostavljenost kreditnemu tveganju	7.180	7.096	6.865	1,2%
Skupna izpostavljenost tržnemu tveganju + CVA	544	501	105	8,8%
Skupna izpostavljenost operativnemu tveganju	953	949	893	0,5%

Tabela 10: Skupna izpostavljenost tveganju (v mio EUR) NLB Skupine

RWA za kreditna tveganja se je povečala za 83,3 mio EUR predvsem zaradi rasti posojil na segmentu prebivalstva (244,2 mio EUR) in segmentu podjetij (158,7 mio EUR) kot posledica povečanega poslovanja. Povečanje RWA za tržna tveganja in prilagoditve kreditnega vrednotenja (CVA) za 43,9 mio EUR izhaja zlasti iz višjih valutnih pozicij v domačih valutah v neevrskih bankah članicah Skupine. Povečanje RWA za operativna tveganja (4,0 mio EUR) izhaja iz višjega triletnega povprečja prihodkov, ki predstavlja osnovo za izračun.

Likvidnost

Likvidnostna pozicija Skupine ostaja močna s kazalcem LTD (neto) v višini 68,3 % in vrednostmi likvidnostnih kazalcev visoko nad regulatornimi zahtevami, kar potrjuje nizko stopnjo tolerance Skupine do likvidnostnega tveganja.

Likvidna sredstva Skupine so znašala 5,17 mrd EUR (40,6 % bilančne vsote; konec leta 2017: 5,45 mrd EUR, 44,6 % bilančne vsote), od katerih je bilo 0,43 mrd EUR (konec leta 2017: 0,43 mrd EUR) zastavljenih za operativne in regulatorne namene. Glavna sprememba je povezana z obsegom kreditov, primernih za zastavo pri ECB. Vrednost teh se je zmanjšala zaradi spremembe kriterijev ECB primernosti, sprejetih 7. februarja 2018 v Smernicah ECB (EU) 2018/570.

Portfelj obveznic bančne knjige, ki je predstavljal 63,4 % likvidnih sredstev Skupine (konec leta 2017: 53,4 %), je bil primerno razpršen glede na izdajatelje, države in preostalo zapadlost z namenom upravljanja likvidnostnega in obrestnega tveganja.

Kot posledica okolja nizkih obrestnih mer je bila glavna sprememba nadaljevanje preoblikovanja depozitov strank, ki predstavljajo ključni vir financiranja Skupine, iz vezanih v vpogledne. Vpogledni depoziti strank so predstavljali 65,0 % bilančne vsote (konec leta 2017: 59,9 %).

Upravljanje tveganj

Skupina daje velik poudarek in pomen kulturi prevzemanja in upravljanja tveganj ter zavedanju o tveganjih znotraj celotne Skupine. Poslovno in operativno okolje, ki je relevantno za poslovanje Skupine, se spreminja s trendi, kot so spreminjanje obnašanja kupcev, nove tehnologije in konkurenti ter nove regulatorne zahteve. Glede na to se sistem upravljanja tveganj nenehno prilagaja tem trendom z namenom prepoznavanja in ustreznega obvladovanja novih potencialnih tveganj.

Glavna načela glede prevzemanja in upravljanja tveganj so opredeljena v Strategiji prevzemanja in upravljanja tveganj NLB Skupine (Risk Strategy), ki je oblikovana v skladu s poslovno strategijo in usmeritvami v Opredelitvi pripravljenosti za prevzemanje tveganj (Risk Appetite). Poseben poudarek je na vključenosti analize tveganj v proces sprejemanja odločitev na strateški in operativni ravni, razpršenosti s ciljem omejevanja visoke koncentracije, optimalni porabi kapitala in njegovi alokaciji, ustrezni, tveganjem prilagojeni cenovni politiki, rednih izobraževanjih oz. usposabljanjih na vseh ravneh upravljanja ter zagotavljanju skladnosti poslovanja z notranjimi akti in z zadevno regulativo.

Upravljanje tveganj se osredotoča na upravljanje in zmanjševanje tveganj v skladu z Opredelitvijo pripravljenosti za prevzemanje tveganj in Strategijo prevzemanja in upravljanja tveganj Skupine, ki predstavljata temeljni element okvira za upravljanja tveganj v Skupini (Risk Management Framework). V tem okviru Skupina spremlja številne kazalnike tveganosti, da bi zagotovila skladnost njenega profila tveganja z opredelitvijo pripravljenosti za prevzemanje tveganj. Poleg tega Skupina stalno nadgrajuje svoj sistem upravljanja tveganj, kjer je zelo pomembno dosledno vključevanje procesov ICAAP in ILAAP, načrta sanacije in drugega internega testiranja izjemnih situacij v vzpostavljeni sistem upravljanja tveganj. Poleg tega je bil v letu 2018 v skladu z novo objavljenimi smernicami ECB pomembno nadgrajen proces ICAAP. Prenovljeni proces ICAAP je bil celostno integriran v sistem upravljanja tveganj z namenom zagotavljanja proaktivne in celovite podpore pri sprejemanju poslovnih odločitev.

Skupina je konec aprila 2018 prejela odredbo Banke Slovenije o določitvi zahteve MREL, ki temelji na pristopu reševanja z več vstopnimi točkami (Multiple Point of Entry – MPE). MREL je izražen kot odstotek od vsote kapitala in celotnih obveznosti (TLOF) na ravni skupine, opredeljene za potrebe reševanja (NLB Resolution Group, ki sestoji iz NLB d.d. in nestrateškega dela NLB Skupine). MREL je bil določen v višini 17,40 % TLOF ter ga je treba izpolnjevati najkasneje do 31. marca 2019. MREL zahteva je vključena tudi v okviru opredelitve pripravljenosti za prevzemanje tveganj NLB Skupine.

Eden od ključnih ciljev upravljanja tveganj je ohranjanje preudarne ravni kapitalske ustreznosti Skupine. Skupina sledi ravni kapitalske ustreznosti, opredeljeni v okviru vzpostavljenega procesa ICAAP, na ravni Skupine in posameznih bančnih članic, upoštevaje normalne pogoje poslovanja in stresne razmere. Skupina po stanju na 31. december 2018 izkazuje visoko raven kapitalske ustreznosti (CET 1) v višini 16,7 %, kar je nad povprečjem bančnega sistema EU, ki ga je objavila EBA. Skupina izpolnjuje obe kapitalski zahtevi, določeni za leto 2019 v polnem znesku (fully-loaded regulatory requirements).

Ohranjati visoko raven in stabilno strukturo likvidnosti predstavlja naslednji ključni cilj na področju upravljanja tveganj. Skupina izkazuje zelo dober likvidnostni položaj na konsolidirani ravni in ravni posameznih bančnih članic, kar se odraža tudi v preseganju mejne vrednosti LCR, ki znaša 361 %, upoštevaje pripravljenost za prevzemanje

tveganj, ter višini razpoložljivih rezerv, ki znašajo 4.742 mio EUR. Tudi v primeru nastopa stresnega scenarija Skupina razpolaga z zadostno višino likvidnostnih rezerv v obliki plasmajev pri ECB, prvovrstnih dolžniških vrednostnih papirjev in naložb na denarnem trgu. Financiranje Skupine in posameznih bank članic temelji predvsem na nebančnih depozitih, predvsem na segmentu prebivalstva, ki predstavlja zelo stabilen vir s tendenco stalne rasti. To se odraža prek LTD kazalnika, ki znaša 68,3 % in daje Skupini potencial za nadaljnje povečanje obsega kreditiranja.

Zagotavljanje visoke kakovosti kreditnega portfelja je najpomembnejši cilj na področju tveganj, s poudarkom na kakovosti novoodobrenih naložb in razpršenosti kreditnega portfelja. Velik poudarek je namenjen tudi intenzivni in proaktivni obravnavi strank, ki se soočajo s finančnimi težavami, spremembam v kreditnem procesu in sistemu zgodnjega opozarjanja za odkrivanje povečanega kreditnega tveganja. Pristopi za prestrukturiranje so osredotočeni na zgodnje odkrivanje strank s potencialnimi finančnimi težavami in njihovo proaktivno obravnavo. Poleg tega Skupina stalno razvija širok razpon naprednih pristopov, ki so podprti z matematičnimi in statističnimi modeli na področju ocene kreditnih tveganj skladno z najboljšimi bančnimi praksami, in sicer z namenom nadaljnje nadgradnje obstoječih orodij za upravljanje tveganj ter sočasnega zagotavljanja hitrejše odzivnosti do strank.

Strategija kreditiranja Skupine je osredotočena na naslednje osrednje tržne segmente – prebivalstvo, srednje velika in mala podjetja (MSP) ter izbrane poslovne dejavnosti. Na slovenskem trgu se Banka osredotoča na zagotavljanje celovitih storitev za segmente poslovanja s prebivalstvom, MSP, v segmentu poslovanja z velikimi podjetji pa vzpostavlja sodelovanje z izbranimi podjetji (prek zagotavljanja različnih vrst kreditiranja/investicijskih instrumentov). Vse druge bančne članice v JVE, kjer je prisotna Skupina, so univerzalne banke, ki se osredotočajo predvsem na segment srednje velikih in malih podjetij ter na poslovanje s prebivalstvom. Eden od ključnih ciljev je zagotavljanje celovitih storitev strankam ob sočasnem preudarnem prevzemanju tveganj. V obstoječi strukturi kreditnega portfelja (bruto posojila) znaša delež danih naložb prebivalstvu 41 %, delež naložb velikim podjetjem 19 %, delež naložb MSP ter mikro družbam 23 %, preostanek portfelja pa predstavljajo druge likvidne naložbe. V nobeni industrijski panogi ali segmentu strank ni prisotna velika koncentracija.

Slika 18: Struktura kreditnega portfelja NLB Skupine po segmentih ¹¹

Opombe:

¹¹ Bruto izpostavljenost vključuje tudi stanje na računih in obvezno rezervo pri centralnih bankah ter vpogledne vloge pri bankah.

Skupina je aktivno prisotna na trgu prek financiranja obstoječih in novih kreditno sposobnih komitentov. Uspešna razdolžitev podjetij in novi investicijski projekti v Sloveniji so pozitivno vplivali na odobravanje novih kreditov. V segmentu prebivalstva, še posebej na področju potrošniških posojil, so v celotni regiji, v kateri posluje Skupina, opazni pozitivni trendi, ki se odražajo v izboljšanem zaupanju komitentov glede prihodnjih makroekonomskih razmer ter s tem povezanima potrošnjo in okrevanjem nepremičninskega trga. V letu 2018 so tovrstna prizadevanja privedla do kumulativno zelo nizkega obsega novih slabih posojil, ki znaša 64 mio EUR, kjer samo 19 mio EUR izhaja iz novih poslov, kar predstavlja 0,2 % celotnega kreditnega portfelja. Poleg tega se je ugodno makroekonomsko okolje v regiji odrazilo tudi v neto sproščanju odhodkov iz naslova oslabitev za kreditna tveganja (negative cost of risk), katerega razvoj je bil drugače zelo stabilen in nižji v primerjavi s srednjeročnimi strateškimi usmeritvami na tem področju.

Učinki, ki izhajajo iz implementacije Mednarodnega standarda računovodskega poročanja (MSRP) 9, so okrepili kapitalsko osnovo Skupine. Glede na zelo ugodna makroekonomska gibanja in izboljšano kakovost kreditnega portfelja so bili zabeleženi pozitivni učinki na ravni Skupine, ki izhajajo predvsem iz naslova skupinskih oslabitev. Pretežni del kreditnega portfelja Skupine je razporejen v Skupino 1 (Stage 1; 86,7 %), medtem ko je 6,4 % posojil razporejenih v Skupino 2 (Stage 2) ter preostalih 6,4 % posojil v Skupino 3 (Stage 3). Posojila v Skupinah 1-3 so knjižena po odplačni vrednosti, medtem ko je preostali manjši del (0,5 %) izkazan po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida. Kakovost portfelja v letu 2018 je bila zelo stabilna, pri čemer se je izpostavljenost v Skupini 1 povečala, obenem pa se je zmanjšal obseg slabih posojil, ki so pod slovenskim povprečjem. Večji del povišanja v Skupini 2 izhaja iz prerazvrstitve slabih posojil.

Skupina si prizadeva v večini primerov zagotoviti najboljše možno zavarovanje za dana dolgoročna posojila, predvsem v obliki hipoteke. Tako je hipoteka na nepremičnini najpogostejša oblika zavarovanja posojil za pravne in fizične osebe. Pri posojilih podjetjem sledijo garancije, izdane s strani države, in druga poroštva. Pri posojilih fizičnim osebam najpogostejše vrste zavarovanj za dana posojila predstavljajo zavarovanje s strani zavarovalnice in poroštva.

Slika 19: Struktura kreditnega portfelja NLB Skupine po boniteti komitentov (v %) ob koncu leta

Skupina je tudi v letu 2018 dala zelo velik poudarek nadaljnjemu zmanjševanju slabih posojil. Natančno opredeljeni cilji, aktivna izterjava ter makroekonomsko okrevanje so omogočili precejšnje dodatno zmanjšanje obsega nedonosnega portfelja kljub zmanjševanju obsega vseh posojil. Obseg obstoječega nedonosnega kreditnega portfelja v Skupini se je zmanjšal z 844 mio EUR na 622 mio EUR na letni ravni, s čimer so bili

preseženi načrtovani cilji. Vsi učinki skupaj so povzročili zmanjšanje deleža slabih posojil z 9,2 % na 6,9 % na letni ravni, medtem ko se je ta delež po mednarodno bolj primerljivem razmerju NPE po metodologiji EBA zmanjšal s 6,7 % na 4,7 %. Aktivni pristop upravljanja slabih posojil daje močan poudarek prestrukturiranju ter vse večji uporabi drugih orodij za upravljanje slabih posojil, kot so zaplemba zavarovanj, prodaja terjatev, aktivno trženje in prodaja zastavljenih sredstev.

Slika 20: Delež nedonosne izpostavljenosti NLB Skupine (% nedonosne izpostavljenosti po definiciji EBA) in delež slabih posojil

Pomembna prednost Skupine je visoka stopnja pokritja slabih posojil z oslabitvami za vsa posojila, ki je znašala 77,1 %. Stopnja pokritja slabih posojil z oslabitvami za slaba posojila je znašala 64,6 %, kar je precej nad povprečjem bančnega sistema EU, ki ga je objavila EBA (45,7 % za tretje četrtletje 2018). To omogoča dodatno zmanjševanje obsega slabih posojil brez pomembnega vpliva na višino dodatno potrebnih oslabitev v naslednjih letih.

Slika 21: Stopnja pokritja slabih posojil NLB Skupine 1 ¹² in stopnja pokritja slabih posojil NLB Skupine 2 13

Pri obravnavi tržnih tveganj Skupina zasleduje usmeritev, da je pripravljenost za prevzemanje teh tveganj nizka. Izpostavljenost iz naslova trgovanja (skladno z določili Uredbe) je dovoljena samo v Banki kot matični družbi ter je zelo omejena. Tržna tveganja izhajajo predvsem iz osnovnih poslovnih aktivnosti, katerih cilj je upravljanje pozicij bančne knjige ter upravljanje portfelja likvidnostnih rezerv. Poleg tega Banka ohranja majhen trgovalni portfelj, predvsem z vidika spremljanja tržnih signalov na svetovnih trgih. Kot tak ne predstavlja pomembnega tveganja za poslovanje Skupine, toleranca za prevzemanje obrestnega tveganja in tveganje kreditnega pribitka je zelo nizka. Opombe:

¹² Stopnja pokritja portfelja bruto slabih posojil z oslabitvami za vsa posojila.

¹³ Stopnja pokritja portfelja bruto slabih posojil z oslabitvami za slaba posojila.

Skupina opravlja glavnino poslovnih dejavnosti v evrih, odvisne bančne članice pa v svojih domačih valutah in delno tudi v evrih; evro je valuta poročanja za celotno Skupino. Neto odprta devizna pozicija Skupine iz naslova transakcijskega valutnega tveganja je nizka in predstavlja manj kot 2 % kapitala. Strukturne devizne pozicije na konsolidirani ravni, ki vključujejo sredstva in obveznosti odvisnih družb, se preračunajo v valuto evro po zaključnem tečaju na dan bilance stanja. Tečajne razlike med sredstvi in obveznostmi, ki niso v evrih, so priznane v drugem vseobsegajočem izidu ter posledično vplivajo na višino na lastniškega kapitala. Področje, ki upravlja bilanco Skupine (Asset Liability Management), uporablja različne strategije za obvladovanje izpostavljenosti v tujih valutah.

Izpostavljenost Skupine obrestnemu tveganju je na zmerni ravni in izhaja predvsem iz pozicij bančne knjige. V zadnjih treh letih je Skupina zabeležila rast posojil s fiksno obrestno mero, povišanje obsega dolgoročnih vrednostnih papirjev v bančni knjigi na strani sredstev ter preoblikovanje vezanih depozitov v depozite na vpogled, kot posledica nizkih tržnih obrestnih mer in presežne likvidnosti.

Skupina upravlja obrestne pozicije ter zagotavlja stabilno obrestno maržo predvsem prek opredeljene cenovne politike in politike transfernih cen. Pomemben del pri upravljanju obrestnega tveganja predstavlja portfelj vrednostnih papirjev bančne knjige, katerega namen je vzdrževanje ustreznih likvidnostnih rezerv, hkrati pa prispeva k stabilnosti obrestne marže. Poleg tega Skupina pri upravljanju obrestnega tveganja uporablja tudi osnovne vrste izvedenih finančnih instrumentov, kot so obrestne zamenjave, zamenjave indeksov čez noč, medvalutne zamenjave in terminske pogodbe.

Občutljivost neto obrestnih prihodkov Skupine bi v primeru zvišanja tržnih obrestnih mer za 50 b.t. znašala 13,1 mio EUR, pri čemer bi bilo znižanje izpostavljenosti manjše zaradi uporabe pogodbene klavzule, ki vključuje obrestno dno. Z ekonomskega vidika občutljivost vrednosti bazične točke (BPV) za 200 b.t. znaša 7,0 % kapitala Skupine.

Na področju upravljanja operativnega tveganja, kjer je Skupina vzpostavila robustno kulturo glede operativnih tveganj, se glavne kvalitativne dejavnosti nanašajo na poročanje o škodnih dogodkih ter identifikacijo, ocenjevanje in obvladovanje operativnih tveganj. Na tej osnovi se izvaja stalno izboljševanje kontrolnih dejavnosti, procesov in/ali organizacije. V letu 2018 si je Skupina prizadevala za dodatno proaktivno preprečevanje in zmanjševanje potencialnih škod v prihodnosti. Posebna pozornost je bila namenjena vzpostavitvi sistema stresnega testiranja, ki temelji na analizi scenarijev, ki se nanašajo na potencialne malo verjetne dogodke, katerih učinek pa je lahko velik, ter modeliranju škodnih dogodkov. Poleg tega so bili vzpostavljeni ključni kazalniki tveganj, vključno s sistemom zgodnjega opozarjanja za širše področje operativnih tveganj (kot so človeški viri, procesi, sistemi in zunanji pogoji), dodatno nadgrajeni. Njihova nadgradnja omogoča podrobnejše informacije za učinkovitejše načrtovanje ukrepov in obvladovanje operativnega tveganja, izboljšuje obstoječe notranje kontrole in zagotavlja pravočasen odziv, ko je treba.

Poleg tega je Skupina kot del procesa ICAAP skrbno upravljala tudi druga nefinančna tveganja, ki se nanašajo na poslovni model Skupine ali na druge zunanje okoliščine. Enotni okvir za testiranje izjemnih situacij, ki vključuje interno razvite modele, stresne scenarije in analize občutljivosti, je bil nadgrajen na področju relevantnih pričakovanih makroekonomskih dejavnikov ter principov MSRP 9. Takšen okvir testiranja izjemnih situacij je predmet rednih internih validacij in postopkov testiranja.

Računovodski izkazi

45 Nerevidirani letni računovodski izkazi NLB Skupine za leto 2018

Nerevidirani letni računovodski izkazi NLB Skupine in NLB

Izkaz poslovnega izida

	NLB Skupina		NLB
	2018	2017	2018	2017
Prihodki iz obresti pripoznani po efektivni obrestni meri	351.773	356.932	174.296	181.454
Prihodki iz obresti brez uporabe efektivne obrestne mere	7.084	6.801	7.135	6.801
Prihodki iz obresti in podobni prihodki	358.857	363.733	181.431	188.255
Odhodki za obresti in podobni odhodki	(45.947)	(54.417)	(23.399)	(29.466)
Čiste obresti	312.910	309.316	158.032	158.789
Prihodki iz dividend	118	179	49.692	58.062
Prihodki iz opravnin (provizij)	218.559	207.908	132.677	127.749
Odhodki za opravnine (provizije)	(57.944)	(52.490)	(32.514)	(29.240)
Čiste opravnine (provizije)	160.615	155.418	100.163	98.509
Čisti dobički/(izgube) iz finančnih sredstev in obveznosti, ki niso merjeni po pošteni
vrednosti prek poslovnega izida	45	12.242	(365)	11.711
Čisti dobički/(izgube) iz finančnih sredstev in obveznosti v posesti za trgovanje	9.500	13.067	2.885	7.065
Čisti dobički/(izgube) iz finančnih sredstev, obvezno merjenih po pošteni vrednosti
prek poslovnega izida, ki niso v posesti za trgovanje	4.036	-	5.284	-
Čisti dobički/(izgube) iz finančnih sredstev in obveznosti, določenih za merjenje po
pošteni vrednosti prek poslovnega izida	(56)	75	(56)	-
Spremembe poštene vrednosti pri obračunavanju varovanj pred tveganji	472	(813)	472	(813)
Čisti dobički/(izgube) iz tečajnih razlik	745	2.149	218	(1.007)
Čisti dobički/(izgube) iz odprave pripoznanja sredstev brez nekratkoročnih sredstev v
posesti za prodajo	2.644	1.748	123	249
Drugi poslovni prihodki	18.680	26.424	9.768	12.172
Drugi poslovni odhodki	(28.268)	(29.411)	(14.637)	(15.249)
Administrativni stroški	(261.432)	(256.907)	(161.439)	(157.877)
Amortizacija	(27.224)	(27.802)	(17.531)	(18.010)
Rezervacije za kreditne izgube	3.156	3.460	1.157	2.296
Druge rezervacije	(1.512)	(8.711)	2.258	(9.640)
Oslabitve finančnih sredstev	27.047	39.988	28.659	39.181
Oslabitve nefinančnih sredstev	(5.414)	(5.207)	981	(1.173)
Pripadajoči dobički/(izgube) iz naložb v pridružene družbe in skupne podvige (v
primeru uporabe kapitalske metode)	5.446	4.782	-	-
Čisti dobički/(izgube) iz nekratkoročnih sredstev v posesti za prodajo, in z njimi
povezanimi obveznostmi	11.828	(2.686)	11.822	610
Dobiček iz rednega poslovanja	233.336	237.311	177.486	184.875
Davek iz dohodka	(21.759)	(3.997)	(12.187)	4.219
Čisti dobiček poslovnega leta	211.577	233.314	165.299	189.094
Lastnikov obvladujoče banke	203.647	225.069	165.299	189.094
Manjšinskih lastnikov	7.930	8.245	-	-
Dobiček na delnico/popravljeni dobiček na delnico (v EUR na delnico)	10,2	11,3	8,3	9,5

Izkaz vseobsegajočega donosa

	NLB Skupina		NLB
	2018	2017	2018	2017
Čisti dobiček obdobja po obdavčitvi	211.577	233.314	165.299	189.094
Drugi vseobsegajoči donos po obdavčitvi	(14.337)	(3.100)	(8.361)	(8.882)
Postavke, ki ne bodo prerazvrščene v poslovni izid
Aktuarski čisti dobiček/(izguba) zaradi pokojninskih načrtov z
določenimi zaslužki	1.166	(810)	884	(950)
Dobički/(izgube) v zvezi s spremembami poštene vrednosti naložb v
lastniške instrumente, merjenih po pošteni vrednosti prek drugega
vseobsegajočega donosa	1.015	-	(10)	-
Pripadajoči čisti dobički/(izgube), pripoznani v presežku iz
prevrednotenja v zvezi z naložbami v kapital pridruženih družb in
skupnih podvigov, obračunanih po kapitalski metodi	(1.120)	(11)	-	-
Davek iz dohodka pravnih oseb v zvezi s postavkami, ki ne bodo
prerazvrščene v poslovni izid	141	89	(73)	90
Postavke, ki se lahko prerazvrstijo v poslovni izid
Pretvorba v tujo valuto	(1.128)	3.035	-	-
Dobički/(izgube), pripoznani v presežku iz prevrednotenja	(1.128)	3.035	-	-
Dobički/(izgube), v zvezi z naložbami v dolžniške finančne
instrumente, merjenih po pošteni vrednosti prek drugega
vseobsegajočega donosa	(12.343)	-	(11.311)	-
Dobički/(izgube), pripoznani v presežku iz prevrednotenja	(12.073)	-	(11.371)	-
Prenos (dobičkov)/izgub iz presežka iz prevrednotenja v poslovni izid	(270)	-	60	-
Čisti dobički/(izgube), pripoznani v presežku iz prevrednotenja v zvezi
s finančnimi sredstvi, razpoložljivimi za prodajo (MRS 39)	-	(7.261)	-	(9.904)
Dobički/(izgube), pripoznani v presežku iz prevrednotenja	-	4.955	-	1.781
Prenos (dobičkov)/izgub iz presežka iz prevrednotenja v poslovni izid	-	(12.216)	-	(11.685)
Pripadajoči čisti dobički/(izgube), v zvezi z naložbami v kapital
pridruženih družb in skupnih podvigov, obračunanih po kapitalski
metodi	(5.375)	236	-	-
Davek iz dohodka pravnih oseb od drugega vseobsegajočega donosa	3.307	1.622	2.149	1.882
Vseobsegajoči donos obdobja po obdavčitvi	197.240	230.214	156.938	180.212
Lastnikov obvladujoče banke	189.430	221.852	156.938	180.212
Manjšinskih lastnikov	7.810	8.362	-	-

Izkaz finančnega položaja

		NLB Skupina			NLB
	31. 12. 2018	1. 1. 2018	31. 12. 2017	31. 12. 2018	1. 1. 2018	31. 12. 2017
Denar v blagajni, stanje na računih pri centalnih bankah in vpogledne vloge pri bankah	1.588.349	1.255.824	1.256.481	795.102	569.943	570.010
Finančna sredstva, namenjena trgovanju	63.609	72.189	72.189	63.611	72.180	72.180
Finančna sredstva, obvezno merjena po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, ki niso v posesti za trgovanje	32.389	32.913	-	29.141	32.748	-
Finančna sredstva, pripoznana po pošteni vrednosti prek poslovnega izida	-	-	5.003	-	-	634
Finančna sredstva, merjena po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa	1.898.079	1.654.856	-	1.528.314	1.283.767	-
Finančna sredstva, merjena po odplačni vrednosti
- dolžniški vrednostni papirji	1.428.962	1.301.413	-	1.274.978	1.178.088	-
- krediti bankam	118.696	509.970	-	110.297	461.830	-
- krediti strankam, ki niso banke	7.124.633	6.956.362	-	4.451.477	4.594.286	-
- druga finančna sredstva	75.171	67.046	-	42.741	38.915	-
Finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo (MRS 39)	-	-	2.276.493	-	-	1.777.762
Krediti in terjatve (MRS 39)
- dolžniški vrednostni papirji	-	-	82.133	-	-	82.133
- krediti bankam	-	-	510.107	-	-	462.322
- krediti strankam, ki niso banke	-	-	6.912.333	-	-	4.587.477
- druga finančna sredstva	-	-	66.077	-	-	38.389
Finančna sredstva v posesti do zapadlosti (MRS 39)	-	-	609.712	-	-	609.712
Izvedeni finančni instrumenti, namenjeni varovanju Spremembe poštene vrednosti skupine varovanih postavk pred obrestnim tveganjem	417 2.517	1.188 719	1.188 719	417 2.517	1.188 719	1.188 719
Naložbe v kapital odvisnih družb	-	-	-	350.733	349.945	349.945
Naložbe v kapital pridruženih družb in skupnih podvigov	37.147	43.765	43.765	4.777	6.932	6.932
Opredmetena sredstva
Opredmetena osnovna sredstva	177.404	188.355	188.355	86.934	87.051	87.051
Naložbene nepremičnine	58.644	51.838	51.838	12.026	9.257	9.257
Neopredmetena sredstva	34.968	34.974	34.974	23.391	23.911	23.911
Terjatve za davek iz dohodka	877	599	2.795	-	-	2.196
Terjatve za odloženi davek	22.847	19.745	18.603	22.234	20.318	19.758
Druga sredstva	70.971	93.349	93.349	10.637	8.692	8.692
Nekratkoročna sredstva v posesti za prodajo	4.349	11.631	11.631	1.720	2.564	2.564
Skupaj sredstva	12.740.029	12.296.736	12.237.745	8.811.047	8.742.334	8.712.832
Finančne obveznosti, namenjene trgovanju	12.300	9.502	9.502	12.256	9.398	9.398
Finančne obveznosti, merjene po pošteni vrednosti prek poslovnega izida	4.190	5.815	635	3.981	5.166	635
Finančne obveznosti, merjene po odplačni vrednosti
- depoziti bank in centralnih bank	26.775	40.602	40.602	48.903	72.072	72.072
- krediti bank in centralnih bank	258.423	279.616	279.616	244.133	260.747	260.747
- depoziti strank, ki niso banke	10.464.017	9.878.378	9.878.378	7.033.409	6.810.967	6.810.967
- krediti strank, ki niso banke	61.844	74.286	74.286	4.128	5.726	5.726
- podrejene obveznosti	15.050	27.350	27.350	-	-	-
- druge finančne obveznosti	100.887	111.019	111.019	62.212	71.534	71.534
Izvedeni finančni instrumenti, namenjeni varovanju	29.474	25.529	25.529	29.474	25.529	25.529
Obveznosti, razvrščene v skupino za odtujitev v posesti za prodajo	-	440	440	-	-	-
Rezervacije	80.134	93.989	88.639	56.994	67.232	70.817
Obveznosti za davek iz dohodka	12.152	3.908	2.894	10.784	1.014	-
Obveznosti za odloženi davek	2.499	2.558	1.096	-	-	-
Druge obveznosti	14.840	9.467	9.596	9.543	4.057	4.181
Skupaj obveznosti	11.082.585	10.562.459	10.549.582	7.515.817	7.333.442	7.331.606
Delniški kapital
Osnovni kapital	200.000	200.000	200.000	200.000	200.000	200.000
Kapitalske rezerve	871.378	871.378	871.378	871.378	871.378	871.378
Akumulirani drugi vseobsegajoči donos	7.823	24.300	26.752	15.839	24.244	25.699
Rezerve iz dobička	13.522	13.522	13.522	13.522	13.522	13.522
Zadržani dobiček	523.493	588.186	541.901	194.491	299.748	270.627
	1.616.216	1.697.386	1.653.553	1.295.230	1.408.892	1.381.226
Kapital manjšinskih lastnikov Skupaj kapital	41.228 1.657.444	36.891 1.734.277	34.610 1.688.163	- 1.295.230	- 1.408.892	- 1.381.226
Skupaj obveznosti in kapital	12.740.029	12.296.736	12.237.745	8.811.047	8.742.334	8.712.832

Izkaz sprememb lastniškega kapitala

v tisoč EUR NLB Skupina Kapitalske Kapital Kapital Skupaj rezerve lastnikov obvladujoče banke manjšinskih lastnikov kapital Stanje 1. januarja 2018 200.000 871.378 47.595 (17.248) (3.595) 13.522 541.901 1.653.553 34.610 1.688.163 Učinki prehoda na MSRP 9 - - (2.452) - - - 46.285 43.833 2.281 46.114 Otvoritveno stanje po prehodu na MSRP 9 200.000 871.378 45.143 (17.248) (3.595) 13.522 588.186 1.697.386 36.891 1.734.277 - Čisti dobiček obdobja - - - - - - 203.647 203.647 7.930 211.577 - Drugi vseobsegajoči donos - - (14.200) (1.027) 1.010 - - (14.217) (120) (14.337) Vseobsegajoči donos obdobja po obdavčitvi - - (14.200) (1.027) 1.010 - 203.647 189.430 7.810 197.240 Izplačilo (obračun) dividend - - - - - - (270.600) (270.600) (3.133) (273.733) Prenos presežka iz prevrednotenja - - (2.241) - (19) - 2.260 - - - Drugo - - - - - - - - (340) (340) Stanje 31. decembra 2018 200.000 871.378 28.702 (18.275) (2.604) 13.522 523.493 1.616.216 41.228 1.657.444 Akumulirani drugi vseobsegajoči donos Osnovni kapital Presežek iz prevrednotenja za finančna sredstva merjena po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa Tečajne razlike Druge kapitalske rezerve Zadržani dobiček Rezerve iz dobička

NLB	Akumulirani drugi vseobsegajoči donos
	Osnovni kapital	Kapitalske rezerve	Presežek iz prevrednotenja za finančna sredstva merjena po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa	Druge kapitalske rezerve	Rezerve iz dobička	Zadržani dobiček	Skupaj kapital
Stanje 1. januarja 2018	200.000	871.378	29.196	(3.497)	13.522		270.627 1.381.226
Učinki prehoda na MSRP 9	-	-	(1.455)	-	-	29.121	27.666
Otvoritveno stanje po prehodu na MSRP 9	200.000	871.378	27.741	(3.497)	13.522		299.748 1.408.892
- Čisti dobiček obdobja	-	-	-	-	-	165.299	165.299
- Drugi vseobsegajoči donos	-	-	(9.077)	716	-	-	(8.361)
Vseobsegajoči donos obdobja po obdavčitvi	-	-	(9.077)	716	-	165.299	156.938
Izplačilo (obračun) dividend	-	-	-	-	-	(270.600)	(270.600)
Prenos presežka iz prevrednotenja	-	-	(44)	-	-	44	-
Stanje 31. decembra 2018	200.000	871.378	18.620	(2.781)	13.522		194.491 1.295.230

v tisoč EUR

NLB Skupina			Akumulirani drugi vseobsegajoči donos
	Osnovni kapital	Kapitalske rezerve	Presežek iz prevrednotenja za finančna sredstva razpoložljiva za prodajo (MRS 39)	Tečajne razlike	Druge kapitalske rezerve	Rezerve iz dobička	Zadržani dobiček	Kapital lastnikov obvladujoče banke	Kapital manjšinskih lastnikov	Skupaj kapital
Stanje 1. januarja 2017	200.000	871.378	52.971	(20.139)	(2.863)	13.522	380.444	1.495.313		30.347 1.525.660
- Čisti dobiček obdobja	-	-	-	-	-	-	225.069	225.069	8.245	233.314
- Drugi vseobsegajoči donos	-	-	(5.376)	2.891	(732)	-	-	(3.217)	117	(3.100)
Vseobsegajoči donos obdobja po obdavčitvi	-	-	(5.376)	2.891	(732)	-	225.069	221.852	8.362	230.214
Izplačilo (obračun) dividend	-	-	-	-	-	-	(63.780)	(63.780)	(3.752)	(67.532)
Drugo	-	-	-	-	-	-	168	168	(347)	(179)
Stanje 31. decembra 2017	200.000	871.378	47.595	(17.248)	(3.595)	13.522	541.901	1.653.553		34.610 1.688.163

v tisoč EUR

NLB	Akumulirani drugi vseobsegajoči donos
	Osnovni kapital	Kapitalske rezerve	Presežek iz prevrednotenja za finančna sredstva razpoložljiva za prodajo (MRS 39)	Druge kapitalske rezerve	Rezerve iz dobička	Zadržani dobiček	Skupaj kapital
Stanje 1. januarja 2017	200.000	871.378	37.218	(2.637)	13.522	145.313	1.264.794
- Čisti dobiček obdobja	-	-	-	-	-	189.094	189.094
- Drugi vseobsegajoči donos	-	-	(8.022)	(860)	-	-	(8.882)
Vseobsegajoči donos obdobja po obdavčitvi	-	-	(8.022)	(860)	-	189.094	180.212
Izplačilo (obračun) dividend	-	-	-	-	-	(63.780)	(63.780)
Stanje 31. decembra 2017	200.000	871.378	29.196	(3.497)	13.522	270.627	1.381.226

Izkaz denarnih tokov

	NLB Skupina		NLB
	2018	2017	2018	2017
DENARNI TOKOVI PRI POSLOVANJU
Prejete obresti	390.588	383.615	216.528	210.292
Plačane obresti	(46.022)	(60.165)	(23.503)	(33.714)
Prejete dividende	1.830	4.394	49.692	58.062
Prejete provizije	216.603	206.100	130.488	125.760
Plačane provizije	(62.739)	(56.855)	(32.535)	(29.385)
Realizirani dobički iz finančnih sredstev in obveznosti, ki niso merjeni po pošteni vrednosti
skozi izkaz poslovnega izida	1.201	12.455	791	11.883
Čisti dobički/(izgube) iz trgovanja	10.045	9.421	3.819	3.646
Plačila zaposlencem in dobaviteljem	(260.052)	(254.877)	(163.014)	(160.484)
Drugi prejemki	21.462	27.135	8.252	12.391
Drugi izdatki	(24.758)	(28.775)	(14.843)	(15.075)
(Plačani)/vrnjeni davek iz dohodka pravnih oseb	(12.262)	(10.557)	(335)	(509)
Denarni tokovi pri poslovanju pred spremembami poslovnih sredstev in obveznosti	235.896	231.891	175.340	182.867
(Povečanja)/zmanjšanja poslovnih sredstev	(85.235)	(227.829)	209.016	45.391
Čisto (povečanje)/zmanjšanje finančnih sredstev, namenjenih trgovanju	10.773	9.001	10.773	9.001
Čisto (povečanje)/zmanjšanje finančnih sredstev, pripoznanih po pošteni vrednosti skozi izkaz
poslovnega izida	-	1.801	-	1.487
Čisto (povečanje)/zmanjšanje finančnih sredstev, obvezno merjenih po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, ki niso v posesti za trgovanje	3.288	-	8.464	-
Čisto (povečanje)/zmanjšanje finančnih sredstev, merjenih po pošteni vrednosti prek drugega
vseobsegajočega donosa	(266.865)	-	(266.349)	-
Čisto (povečanje)/zmanjšanje finančnih sredstev, razpoložljivih za prodajo	-	(228.936)	-	(216.235)
Čisto (povečanje)/zmanjšanje kreditov merjenih po odplačni vrednosti	148.042	(18.524)	454.865	250.062
Čisto (povečanje)/zmanjšanje drugih sredstev	19.527	8.829	1.263	1.076
Povečanja/(zmanjšanja) poslovnih obveznosti	525.311	86.953	160.647	(130.582)
Čisto povečanje/(zmanjšanje) finančnih obveznosti, merjenih po pošteni vrednosti skozi izkaz
poslovnega izida	(691)	(1.487)	(691)	(1.487)
Čisto povečanje/(zmanjšanje) vlog in najetih kreditov, merjenih po odplačni vrednosti	527.007	361.928	161.004	145.241
Čisto povečanje/(zmanjšanje) izdanih dolžniških vrednostnih papirjev, merjenih po odplačni
vrednosti	-	(274.200)	-	(274.200)
Čisto povečanje/(zmanjšanje) drugih obveznosti	(1.005)	712	334	(136)
Neto denarni tokovi pri poslovanju	675.972	91.015	545.003	97.676
DENARNI TOKOVI PRI NALOŽBENJU
Prejemki pri naložbenju Prejemki pri prodaji opredmetenih osnovnih sredstev in naložbenih nepremičnin	498.388 5.841	108.446 37.274	409.337 80	71.247 75
Prejemki pri prodaji naložb v kapital odvisnih družb	19.629	38	12.526	38
Prejemki pri prodaji naložb v kapital pridruženih družb in skupnih podvigov	4.600	238	4.600	238
Prejemki iz nekratkoročnih sredstev v posesti za prodajo	301	493	158	493
Prejemki ob prodaji dolžniških vrednostnih papirjev, merjenih po odplačni vrednosti	468.017	-	391.973	-
Prejemki ob unovčitvi finančnih sredstev v posesti do zapadlosti	-	70.403	-	70.403
Izdatki pri naložbenju	(634.727)	(96.991)	(521.369)	(99.762)
Izdatki pri nakupu opredmetenih osnovnih sredstev in naložbenih nepremičnin	(16.962)	(10.793)	(10.442)	(5.776)
Izdatki pri nakupu neopredmetenih sredstev Izdatki pri nakupu naložb v kapital odvisnih družb in dokapitalizacija odvisnih družb	(12.671) -	(10.801) (1.596)	(9.931) (2.100)	(7.605) (12.580)
Izdatki pri nakupu dolžniških vrednostnih papirjev, merjenih po odplačni vrednosti	(605.094)	-	(498.896)	-
Izdatki za nakup finančnih naložb v posesti do zapadlosti	-	(73.801)	-	(73.801)
Neto denarni tokovi pri naložbenju	(136.339)	11.455	(112.032)	(28.515)
DENARNI TOKOVI PRI FINANCIRANJU
Izdatki pri financiranju	(285.708)	(67.557)	(270.600)	(63.780)
Plačane dividende	(273.733)	(67.512)	(270.600)	(63.780)
Odplačila podrejenih obveznosti	(11.975)	-	-	-
Druga izplačila, povezana s financiranjem	-	(45)	-	-
Neto denarni tokovi pri financiranju	(285.708)	(67.557)	(270.600)	(63.780)
Učinki spremembe deviznih tečajev na denarna sredstva in njihove ustreznike	(546)	(8.474)	(453)	(13.644)
Čisto povečanje/(zmanjšanje) denarnih sredstev in denarnih ustreznikov	253.925	34.913	162.371	5.381
Denarna sredstva in njihovi ustrezniki na začetku obdobja	1.475.714	1.449.275	662.419	670.682
Denarna sredstva in njihovi ustrezniki na koncu obdobja	1.729.093	1.475.714	824.337	662.419