AI Terminal

MODULE: AI_ANALYST
Interactive Q&A, Risk Assessment, Summarization
MODULE: DATA_EXTRACT
Excel Export, XBRL Parsing, Table Digitization
MODULE: PEER_COMP
Sector Benchmarking, Sentiment Analysis
SYSTEM ACCESS LOCKED
Authenticate / Register Log In

NLB

Annual Report Aug 11, 2023

1985_rns_2023-08-11_b488c1ba-54f6-4612-8614-46a867534b3c.pdf

Annual Report

Open in Viewer

Opens in native device viewer

Ustvarjamo boljše sledi.

Medletno poročilo NLB Skupine, prvo polletje 2023

Kazalo

Pregled ključnih članic 4
NLB Skupina na kratko 5
Ključni poudarki 5
Povzetek poslovanja 7
Ključni finančni podatki 8
Ključni dogodki 9
Makroekonomsko okolje 10
POSLOVNO POROČILO 12
Pregled finančnega poslovanja 13
Izkaz poslovnega izida 14
Izkaz finančnega položaja 19
Kapital in likvidnost 23
Kapital 23
Zahteva MREL 26
Lastniška struktura NLB 27
Likvidnost 28
Segmentna analiza 29
Poslovanje s prebivalstvom v Sloveniji 31
Poslovanje s podjetji in investicijsko bančništvo v Sloveniji 35
Strateški tuji trgi 38
Finančni trgi v Sloveniji
Nestrateške članice
41
42
Dejavniki tveganja in napoved 43
Dejavniki tveganja 43
Napoved 46
Napoved za leto 2023 47
Upravljanje tveganj 49
Trajnostni razvoj 56
Posli s povezanimi osebami 57
Korporativno upravljanje 58
Uprava 58
Nadzorni svet 58
Skupščina 58
Priporočila javnim družbam za obveščanje 59
Dogodki po 30. juniju 2023 60
Alternativni kazalniki uspešnosti poslovanja 61
Uskladitev računovodskih izkazov v Poslovnem in Finančnem poročilu 72
NEREVIDIRANI ZGOŠČENI MEDLETNI RAČUNOVODSKI IZKAZI NLB SKUPINE IN NLB 74
Opredelitve in slovar izbranih izrazov 118

Tu je naš dom. V regiji, polni priložnosti.

3 Medletno poročilo NLB Skupine, prvo polletje 2023

Pregled ključnih članic

Slovenija Srbija S. Makedonija BiH Kosovo Črna gora
NLB
Skupina
NLB,
Ljubljana
N Banka,
Ljubljana
NLB
Lease&Go,
Ljubljana
NLB
Skladi,
Ljubljana
NLB Komercijalna
Banka, Beograd
NLB
Banka,
Skopje
NLB
Banka,
Banja Luka
NLB
Banka,
Sarajevo
NLB
Banka,
Priština
NLB
Banka,
Podgorica
Tržni položaj
Poslovalnice (i)
428
66 4 - - 177 48 45 34 33 21
Aktivne stranke 2.726.284 688.985 36.746 - - 929.958(ii) 410.319 215.339 132.175 227.445 85.318
Bilančna vsota(viii)
(v mio EUR)
24.701 14.683 1.089 252 2.157(iii) 4.777 1.815 988 873 1.107 919
Rezultat po davkih(viii)
(v mio EUR)
243 223 7 2 5 74 25 14 7 19 11
Tržni delež po
bilančni vsoti
- 28,6 % 2,1% 8,9 %(vii) 39,0 %(iv) 10,0
%
16,4 %(vii) 20,9 %(v)(vii) 6,0 %(vi)(vii) 16,7 % 14,1 %

(i) 1 od 5 poslovalnic N Banke deluje v okviru poslovalnic NLB, Ljubljana in zato ni vključena v skupno število.

(ii) Število aktivnih strank za NLB Komercijalno Banko, Beograd je opredeljeno po drugačni definiciji kot za preostale članice NLB Skupine.

(iii) Obseg sredstev v upravljanju.

.

(iv) Tržni delež sredstev v upravljanju v vzajemnih skladih.

(v) Tržni delež v Republiki Srbski.

(vi) Tržni delež v Federaciji Bosni in Hercegovini.

(vii) Tržni delež na dan 31. marca 2023.

(viii) Podatki za članice na posamični osnovi, kot so vključeni v konsolidirane finančne izkaze Skupine.

NLB Skupina na kratko

Ključni poudarki

Rezultati poslovanja • Skupina je v prvem polletju leta 2023 ustvarila 242,7 mio EUR dobička po davkih in skoraj
podvojila redni dobiček pred oslabitvami in rezervacijami glede na enako obdobje lani. Na
Nadaljnja rast kreditov z dobiček prvega polletja leta 2022 je pomembno vplivalo negativno dobro ime iz naslova
višjimi obrestnimi merami je prevzema N Banke.
prispevala k rasti čistih
obrestnih prihodkov.
• Čisti obrestni prihodki so se občutno povečali, in sicer za 68 % glede na enako obdobje
lani in 12 % v primerjavi s prejšnjim četrtletjem, zaradi zdrave kombinacije višjih marž in rasti
kreditov. Zaradi nižje cenovne elastičnosti depozitov je depozitna beta (izračunana na
podlagi medletne spremembe povprečne obrestne mere za depozite strank v primerjavi s
spremembo povprečne obrestne mere za mejne depozite ECB) na ravni NLB Skupine v
zadevnem obdobju ostala nizka pri 5 %. Neto obrestna marža se je povečala na 3,30 %
(zvišanje za 1,18 o.t. glede na enako obdobje lani).
• Bruto krediti strankam Skupine so porasli za 803,1 mio EUR glede na enako obdobje lani,
od tega 500,7 mio EUR fizičnim osebam, kljub postopni umiritvi nove prodaje stanovanjskih
kreditov zaradi naraščajočih obrestnih mer.
• Glede na enako obdobje lani so se čiste opravnine povečale za 1 % zaradi povečane
potrošnje v vseh bančnih članicah, kar je izravnalo prenehanje zaračunavanja nadomestil za
visoka stanja na računih v Banki.
• Stroški so se glede na enako obdobje lani povečali za 10 %, pri čemer je bila rast vidna v
večini bančnih članic Skupine, in sicer zaradi splošne inflacije v regiji in integracijskega
procesa N Banke v Sloveniji.
• Oslabitve in rezervacije za kreditna tveganja so bile sproščene v višini 29,9 mio EUR, pri
čemer so bili glavni dejavniki pozitivni učinki zaradi ugodnega razvoja portfelja, spremenjeni
parametri tveganja v juniju in uspešna izterjava.
• Trden in trajnosten univerzalni poslovni model z večjim poudarkom na digitalizaciji in
Pregled
poslovanja
ESG.
Vodilni akter v regiji • Prizadevanje za položaj regionalnega prvaka.
jugovzhodne Evrope. • Večja razpoložljivost in uporaba digitalnih poti – širši nabor digitalnih rešitev, ki so
strankam na voljo 24/7.
• Strateški zagon storitev lizinga se vzpostavlja s prisotnostjo na treh pomembnih trgih
Skupine (Slovenija, Srbija in Severna Makedonija) z ambicioznim poslovnim načrtom in
namenom, da storitve lizinga v prihodnjih letih postanejo pomemben del Skupine s sredstvi,
večjimi od 1 mrd EUR.
• Proces integracije N Banke poteka v skladu z zastavljenimi cilji in načrtom.
Kakovost
kreditnega
• Dobra razpršenost in stabilna kakovost kreditnega portfelja brez visoke koncentracije v
portfelja posamezni panogi ali segmentu komitentov. Kakovost kreditnega portfelja ostaja stabilna z
naraščajočimi izpostavljenostmi, razporejenimi v 1. skupino. Nizek delež NPE (def. EBA) v
višini 1,2 % ob dokaj visoki stopnji pokritosti slabih posojil 2 v višini 61,8 %.
Dobra kakovost in • Skupina skrbno spremlja potencialno ranljive segmente, da bi že v zelo zgodnji fazi odkrila
razpršenost portfelja, vsako pomembno povečanje kreditnega tveganja.
preudarni kreditni standardi in • Strošek tveganja ostaja negativen (-38 b.t.), podprt s stabilnim razvojem portfelja,
odločni pristopi k izterjavi. spremenjenimi parametri tveganja in odločnim pristopom k izterjavam.
Kapital, likvidnost
in
• Banka je izdala prve zelene senior preferred obveznice v višini 500 mio EUR za dodatno
okrepitev presežka MREL. S to izdajo se je Skupina zavezala, da bo pozitivno prispevala k
financiranje nizkoogljičnemu trajnostnemu gospodarstvu s podpiranjem upravičenih zelenih projektov na
Kapitalski in likvidnostni trgih naše regije.
položaj zagotavljata • Kapitalski položaj je bil nad vsemi regulatornimi zahtevami (TCR 18,7 %, za 0,4 o.t. nižji
glede na konec leta 2022).
donosnost kapitala in • Likvidnostni položaj Skupine je ostal zelo trden, z visokimi ravnmi razpoložljivih
možnosti za nadaljnjo rast. likvidnostnih rezerv v bilančni vsoti (38,5 %).
• Depoziti prebivalstva v Skupini predstavljajo večino v strukturi financiranja in so tudi
najstabilnejši vir financiranja. Približno 80 % jih je zavarovanih prek sistema zajamčenih vlog.
Kljub turbulentnemu poslovnemu okolju v prvem polletju so depoziti prebivalstva ostali
nespremenjeni, kar dokazuje zaupanje strank v Skupino.
• Zelo ugodna raven LTD pri 67,4 % daje Skupini potencial za nadaljnje plasiranje posojil
strankam.
6 Medletno poročilo NLB Skupine, prvo polletje 2023
Napoved
Rahlo izboljšanje napovedi.
• Manjše prilagoditve glede na predhodne napovedi za 2023 in smernice za 2025, so rezultat
obetavnih napovedi glede kakovosti sredstev za 2023 ter nekoliko izboljšanega
pričakovanega generiranja kapitala, kar vodi v povečanje taktične zmogljivosti za združitve in
prevzeme.

19,7% 19,4%

Povzetek poslovanja

Delež stroškov v neto prihodkih - CIR (v %)(i) Strošek tveganja (v bt)(iii)

Neto obrestna marža (v %)

10,8% 12,5% 12,2% 1-6 2022 1-9 2022 1-12 2022 1-3 2023 1-6 2023

Marža operativnega poslovanja (v %)

Delež NPE - EBA definicija (v %) Količnik skupnega kapitala (v %)

(i) Leta 2023 je Banka spremenila pripoznavanje obveznosti za regulatorne stroške. V preteklem letu so bili ti odhodki pripoznani v drugem četrtletju, po prejemu obvestila Banke Slovenije, medtem ko je leta 2023 Banka te odhodke v celoti pripoznala že v prvem četrtletju. Podatki za predhodna obdobja so bili zaradi primerljivosti prilagojeni spremembi. Več informacij o spremembi v razkritju 2.2. Nerevidiranega računovodskega poročila. (ii) Donos na kapital (ROE) za leto 2022 je izračunan brez učinka negativnega dobrega imena iz prevzema N Banke. 12-mesečne pričakovane kreditne

izgube, pripoznane na dan prevzema za donosni portfelj N Banke v višini 8,9 mio EUR, niso anualizirane.

(iii) V izračunu stroška tveganja za leto 2022 12-mesečne pričakovane kreditne izgube, pripoznane na dan prevzema za donosni portfelj N Banke v višini 8,9 mio EUR, niso anualizirane.

Čisti dobiček - četrtletno (v mio EUR)(i) Donos na kapital po davkih - ROE a. t. (v %)(ii)

Ključni finančni podatki1

Tabela 1: Ključni finančni podatki NLB Skupine

v mio EUR, % in bt
1-6 2023 1-6 2022 Letna
sprememba
Q2 2023 Q1 2023 Q2 2022 Sprememba
v zadnjem
kvartalu
Ključni podatki izkaza poslovnega izida
Čisti prihodki 511,7 358,1 43 % 269,7 241,9 193,3 11 %
Čisti obrestni prihodki 380,0 226,4 68 % 201,0 179,0 118,6 12 %
Čisti neobrestni prihodki 131,7 131,7 0 % 68,7 63,0 74,7 9 %
Stroški skupaj -240,7 -218,7 -10 % -123,6 -117,1 -116,0 -6 %
Rezultat pred oslabitvami in rezervacijami 270,9 139,3 94 % 146,1 124,8 77,3 17 %
Oslabitve in rezervacije 17,8 -7,7 - 5,4 12,4 -3,3 -57 %
Oslabitve in rezervacije za kreditna tveganja 29,9 -2,4 - 11,5 18,4 1,6 -37 %
Druge oslabitve in rezervacije -12,1 -5,3 -129 % -6,2 -6,0 -4,9 -3 %
Negativno dobro ime 0,0 172,8 - 0,0 0,0 0,0 -
Rezultat po davkih 242,7 287,0 -15 % 122,6 120,1 65,2 2 %
Ključni finančni kazalci
Donos na kapital po davkih (ROE po davkih) 19,4 % 10,8 % 8,6 o.t.
Donos na sredstva po davkih (ROA po davkih) 2,0 % 1,0 % 1,0 o.t.
Neto obrestna marža (na obrestonosnih sredstvih) 3,30 % 2,12 % 1,18 o.t.
Neto obrestna marža (na vseh sredstvih - BS kazalnik) 3,17 % 2,03 % 1,14 o.t.
Marža operativnega poslovanja(i) 4,56 % 3,40 % 1,16 o.t.
Delež stroškov v neto prihodkih (CIR) 47,0 % 61,1 % -14,0 o.t.
Strošek tveganja (bt)(ii) -38 -
6
-32
30. jun. 2023 31. mar. 2023 31. dec. 2022 30. jun. 2022 Sprememba
glede na
konec leta
Letna
sprememba
Sprememba
v zadnjem
kvartalu
Ključni podatki izkaza finančnega položaja
Bilančna vsota 24.701,5 24.011,8 24.160,2 22.730,3 2 % 9 % 3 %
Bruto krediti strankam 13.747,3 13.455,0 13.397,3 12.944,2 3 % 6 % 2 %
Neto krediti strankam 13.431,8 13.137,7 13.073,0 12.620,2 3 % 6 % 2 %
Depoziti strank 19.924,9 19.732,0 20.027,7 19.151,1 -1 % 4 % 1 %
Kapital (brez kapitala manjšinjskih lastnikov) 2.586,1 2.507,6 2.365,6 2.195,6 9 % 18 % 3 %
Ostali ključni finančni kazalci
LTD(iii) 67,4 % 66,6 % 65,3 % 65,9 % 2,1 o.t. 1,5 o.t. 0,8 o.t.
Količnik navadnega lastniškega kapitala (CET1 količnik) 14,7 % 14,8 % 15,1 % 14,4 % -0,4 o.t. 0,3 o.t. -0,1 o.t.
Količnik skupnega kapitala 18,7 % 18,9 % 19,2 % 16,5 % -0,4 o.t. 2,3 o.t. -0,2 o.t.
Tveganju prilagojena aktiva (RWA) 14.838,4 14.622,3 14.653,1 14.172,5 1 % 5 % 1 %
NPL – obseg slabih posojil(iv) 312,9 320,1 328,3 370,1 -5 % -5 % -2 %
Stopnja pokritja slabih posojil 1(v) 101,0 % 99,3 % 98,9 % 87,8 % 2,1 o.t. 13,2 o.t. 1,8 o.t.
Stopnja pokritja slabih posojil 2(vi) 61,8 % 58,0 % 57,1 % 57,5 % 4,7 o.t. 4,3 o.t. 3,8 o.t.
Delež NPL (interna definicija)(vii) 1,6 % 1,7 % 1,8 % 2,2 % -0,2 o.t. -0,6 o.t. -0,1 o.t.
Delež neto NPL (interna definicija)(viii) 0,6 % 0,7 % 0,8 % 0,9 % -0,2 o.t. -0,3 o.t. -0,1 o.t.
Delež NPL (EBA definicija)(ix) 2,3 % 2,4 % 2,4 % 2,9 % -0,2 o.t. -0,6 o.t. -0,1 o.t.
Delež NPE (EBA definicija)(x) 1,2 % 1,3 % 1,3 % 1,6 % -0,1 o.t. -0,4 o.t. -0,1 o.t.
Zaposleni
Število zaposlenih 8.154 8.194 8.228 8.394 -74 -240 -40
Mednarodne bonitetne ocene NLB 30. jun. 2023 31. mar. 2023 Napoved
Standard & Poor's BBB BBB Stabilno
Moody's(xi) A
3
A
3
Stabilno

(i) Čisti prihodki iz poslovanja (na letnem nivoju) / povprečna sredstva.

(ii) Strošek tveganja = kreditne oslabitve in rezervacije (na letnem nivoju) / povprečno stanje neto kreditov strankam. Kreditne oslabitve in rezervacije vključujejo oslabitve kreditov strankam in rezervacije za zunajbilanco.

(iii) Razmerje med krediti in depoziti (LTD) = neto krediti strankam / depoziti strank.

(iv) Slaba posojila vključujejo posojila do komitentov, razvrščenih v bonitetni razred D in E, posojila z zamudo najmanj 90 dni ali posojila, za katera je malo verjetno, da bodo poplačana brez unovčenja zavarovanj (pred znižanjem za popravke vrednosti za pričakovane kreditne izgube).

(v) Stopnja pokritja bruto slabih posojil z oslabitvami za vsa posojila.

(vi) Stopnja pokritja bruto slabih posojil z oslabitvami za slaba posojila.

(vii) Delež slabih posojil je po interni definiciji izračunan kot: (i) števec: bruto slaba posojila; (ii) imenovalec: bruto posojila.

(viii) Delež neto slabih posojil je po interni definiciji izračunan kot: (i) števec: neto slaba posojila; (ii) imenovalec: neto posojila.

(ix) Delež slabih posojil je skladno z definicijo Evropskega bančnega organa (EBA) izračunan kot: (i) števec: bruto slabi krediti in druga finančna sredstva v skladu s Finrep 18 brez kratkoročnih sredstev v posesti za prodajo, stanj na računih pri centralnih bankah in drugih vpoglednih vlog pri poslovnih bankah; (ii) imenovalec: bruto krediti in druga finančna sredstva v skladu s Finrep 18 brez kratkoročnih sredstev v posesti za prodajo, stanj na računih pri centralnih bankah in drugih vpoglednih vlog pri poslovnih bankah.

(x) Delež nedonosne izpostavljenosti (NPE) je skladno z definicijo organa EBA izračunan kot: (i) števec: nedonosne izpostavljenosti v Finrep 18; (ii) imenovalec: celotna izpostavljenost v Finrep 18.

(xi) Bonitetna ocena na podlagi javno dostopnih podatkov.

1 V letu 2023 je Banka spremenila pripoznavanje obveznosti za odhodke za regulatorne odhodke. V preteklem letu so bili ti odhodki pripoznani v drugem četrtletju, po prejemu obvestila Banke Slovenije, leta 2023 pa je Banka te odhodke v celoti pripoznala že v prvem četrtletju. Primerjalni zneski za prejšnja obdobja so prilagojeni tako, da odražajo to spremembo v predstavitvi. Več informacij o spremembi v razkritju 2.2. Nerevidiranih zgoščenih medletnih računovodskih izkazih NLB Skupine in NLB.

Ključni dogodki

Jan Feb Mar Apr Maj Jun Jul Avg Sep Okt Nov Dec
Januar nagradila s priznanim certifikatom Top Employer. Certifikat Top Employer: Družba za certificiranje Top Employers Institute je Banko že osmo leto zapored
Februar
Baa1. Skladi. Blaž Bračič ostaja član uprave. Zvišanje bonitetne ocene: Agencija Moody's je zvišala bonitetno oceno dolgoročnih depozitov NLB na A3 z
Novi predsednik uprave NLB Skladov: Luka Podlogar je prevzel funkcijo predsednika uprave družbe NLB
Marec
medmesečne dinamike depozitov. svetovnih nagrad za privatno bančništvo za leto 2023. Pretresi v regionalnih bankah ZDA in banki Credit Suisse: Propad dveh regionalnih bank v ZDA, Silicon
Valley Bank in Signature Bank, je vplival tudi na Evropo v obliki povečane negotovosti pri evropskih bankah.
Da bi povrnili zaupanje v bančni sektor, so švicarski finančni regulatorji izdelali nujni načrt za reševanje banke
Credit Suisse v obliki nakupa banke Credit Suisse s strani UBS Group AG. Na dan 31. marca 2023 je imela
Skupina do banke Credit Suisse nizko izpostavljenost, ki večinoma izhaja iz omejenih naložb v obveznice. Z
likvidnostnega vidika na ravni Skupine zaradi pretresov ni bilo zaznati bistvenih odstopanj od normalne
Najboljša slovenska banka za visoko premožne posameznike: Euromoney je NLB nagradil v okviru
April Pripojitev: V sodnemu registru Okrožnega sodišča v Ljubljani predložena Pogodba o pripojitvi, sklenjena 16.
novembra 2022 med prevzemno družbo NLB in prevzeto družbo N Banko.
Maj Zahteva MREL: Od 1. januarja 2024 mora zahteva MREL, ki jo mora Banka izpolnjevati na konsolidirani
podlagi na ravni skupine v postopku reševanja, znašati 30,99 % zneska skupne izpostavljenosti tveganju
(brez CBR) in 10,39 % izpostavljenosti količnika finančnega vzvoda.
Junij


na delnico. Marca Prudenta-Toccaniera, vse za štiriletni mandat. Izplačilo dividend: Banka je izplačala dividende (prva tranša) v višini 55 mio EUR oziroma 2,75 EUR bruto
Imenovanje novih članov Nadzornega sveta: Skupščina je imenovala štiri člane, od tega dva dosedanja –
Shrenika Dhirajlala Davdo in Marka Williama Lana Richardsa, ter dva nova člana – Cvetko Selšek in Andréja
Zelene senior preferred obveznice: Banka je debitirala z izdajo zelenih senior preferred obveznic v višini
500 mio EUR z ročnostjo 4NC3, ki se upoštevajo pri izpolnjevanju zahtev MREL.
Donacije različnim društvom, humanitarnim organizacijam in skupinam: Banka se je odločila donirati v
skupni višini 1,35 mio EUR več kot 30 prejemnikom iz regije JVE na področjih skrbi za otroke, socialno
ranljivih družin, starejših in zaposlenih, ki bi se znašli v stiski zaradi bolezni ali nezgode.

Makroekonomsko okolje

Makroekonomski povzetek in napoved

Svetovno gospodarstvo se leta 2023 močno upočasnjuje, učinek vojne v Ukrajini pa še dodatno poslabša vse večje dolžniške težave. Zaostreni kreditni pogoji skupaj z oslabljenim zunanjim povpraševanjem zmanjšujejo rast (ki je bila višja od prvotno pričakovane), saj se nekatere države že soočajo z depreciacijo valut in povečevanjem kreditnih razmikov državnih obveznic. Skupna inflacija je v očitnem padajočem trendu, saj se ozka grla v dobavni verigi izboljšujejo, cene energije in surovin pa znižujejo, kar ob osnovnemu učinku prispeva k umirjanju cen. Kljub temu je vztrajnost inflacije presenetila centralne banke, saj so pričakovale hitrejše zniževanje ravni cen. Razmere v svetovni trgovini se trenutno poslabšujejo zaradi upadajočega povpraševanja in preusmerjanja k storitvam, kar škoduje industrijski proizvodnji.

V evrskem območju je bila stopnja varčevanja gospodinjstev v prvem četrtletju leta 2023 14,1 %, saj se je stopnja naložb gospodinjstev povečala na 10,3 %. Bruto investicije v osnovna sredstva so se v primerjavi s prejšnjim četrtletjem povečale za 6,8 %, kar je preseglo stopnjo rasti bruto razpoložljivega dohodka (+2,0 % v primerjavi s prejšnjim četrtletjem). Slednja je presegla stopnjo rasti potrošnje (+1,8 % v primerjavi s prejšnjim četrtletjem) in tako gospodinjstvom omogočila varčevanje. Stopnje rasti posojil gospodinjstvom in posojil NFD so se še naprej zniževale s podobno stopnjo kot v prvem četrtletju, saj je prva aprila znašala 2,5 %, druga pa 4,6 % glede na enako obdobje lani. Obremenitev denarne politike opazno vpliva na dovzetnost jemanja posojil, saj višje obrestne mere in strožji kreditni standardi bank dražijo posojila in negativno vplivajo na kreditno sposobnost potencialnih strank. K zmanjšanju rasti novih posojil so prispevali tudi poslabšani obeti na stanovanjskem trgu. Rast vlog gospodinjstev se je še dodatno upočasnila, in sicer na 1,4 % glede na enako obdobje lani, rast vlog nefinančnih družb (NFD) pa na 0,8 % glede na enako obdobje lani. Junija je inflacija znašala 5,5 %, v drugem četrtletju pa v povprečju 6,2 %, pri čemer se je osnovna inflacija po padcu v aprilu in maju znova povečala, tako da je bila na robu izenačitve in je presegla skupno stopnjo. Največji mesečni prispevek so imele storitve, saj je imela energija deflacijski vpliv na skupno stopnjo. Indeks cen pri proizvajalcih je ohranil zagon in se je maja znižal za skoraj 2,0 % medmesečno (-1,5 % glede na enako obdobje lani), kar nakazuje, da bo indeks HICP sledil dezinflacijskemu trendu. V obdobju od januarja do aprila 2023 se je izvoz povečal za 5,4 % glede na enako obdobje lani (vendar je izgubil zagon, saj je aprila prišlo do negativnega prispevka k rasti zunanje trgovine), medtem ko se je uvoz zmanjšal za 2,9 % glede na enako obdobje lani, v tem obdobju pa je bil zabeležen trgovinski primanjkljaj v višini -17,2 mrd EUR. Industrijska proizvodnja se je od marca do aprila v povprečju zmanjšala za 1,4 % medmesečno (-0,6 % glede na enako obdobje lani), pri čemer je imela pozitiven prispevek le proizvodnja investicijskega blaga. Podobno se je obseg trgovine na drobno v istem obdobju v povprečju zmanjšal za 0,2 % medmesečno (-2,9 % glede na enako obdobje lani).

Stopnja brezposelnosti je ostala vir moči za gospodarstvo, saj je v obdobju od aprila do maja v povprečju znašala 6,5 % in je podpirala gospodarsko rast. V prvem četrtletju leta 2023 so se stroški dela na uro glede na enako obdobje lani povečali za 5,0 %, saj so se plače na opravljeno uro povečale za 4,6 % (od tega najbolj v storitvenem sektorju), medtem ko se je neplačna komponenta povečala za 6,2 %. Realne plače so se v primerjavi s prejšnjim četrtletjem povečale za skromnih 0,7 %. Indeks cen nepremičnin v evrskem območju kaže padajoči trend od prvega četrtletja leta 2022 in se približuje območju krčenja (glede na medletno stopnjo spremembe). V prvem četrtletju leta 2023 se je povečal za 0,4 % glede na enako obdobje lani, a padel za 0,9 % v primerjavi s prejšnjim četrtletjem. Indeks Stoxx Europe 600 je v drugem četrtletju izgubil približno 1,8 % svoje vrednosti, donosi obveznic pa so se v istem obdobju povečali od nekaj b.t. (dospelost 15 let) do 39 b.t. (dospelost 2 leti). ESI je v drugem četrtletju oslabel z 98,9 na 95,4, saj se je večina sestavnih indeksov v tem obdobju poslabšala. Sestavljeni indeks PMI je junija znašal 49,9, kar nakazuje upočasnitev gospodarstva zaradi nadaljnjega upada tovarniške proizvodnje in izgube zagona v storitvenih dejavnostih. Pozitivno je, da je inflacija vhodnih stroškov padla na najnižjo raven zadnjih dveh let in pol.

Kar zadeva denarno politiko, je ECB v drugem četrtletju dvakrat zvišala ključne obrestne mere za 25 b.t., saj popravek njihove napovedi inflacije za leto 2025 navzgor nakazuje, da se inflacija ni umirila, kot je centralna banka pričakovala. Svet ECB se je odločil, da bo z julijem 2023 prekinil ponovna vlaganja v okviru programa APP in reinvestiral plačila glavnice iz zapadlih vrednostnih papirjev v okviru programa PEPP vsaj do konca leta 2024. Na julijskem zasedanju je

ECB ključne obrestne mere ponovno zvišala za 25 b.t. in se zavezala, da bo spremljala vhodne podatke, zaključila pa je brez namigov o načrtih za naslednje zasedanje.

Aprila se je inflacija pri proizvajalcih umirila, brezposelnost pa je v Sloveniji ostala blizu rekordno nizke ravni. Aprila in maja so se cene življenjskih potrebščin znižale, vlada pa je junija še za eno leto podaljšala svojo shemo regulacije cen goriv, s čimer je verjetno zamejila prihodnje pritiske na cene energentov. Močna pospešitev nominalne rasti plač v prvem četrtletju bo verjetno še naprej povečevala kupno moč potrošnikov v drugem četrtletju in s tem zasebno potrošnjo. Industrijska dejavnost, izvoz in prodaja na drobno so aprila upočasnili proizvodnjo. Rast BDP v Bosni in Hercegovini se je v prvem četrtletju umirila. Zasebna poraba in naložbe so se zmanjšale. Prav tako se je zmanjšal izvoz blaga in storitev. V prvem četrtletju je prišlo do okrevanja bruto investicij na Kosovu in pozitivnega prispevka zunanjega sektorja k rasti. Rast potrošnje gospodinjstev se je ohladila, zavira jo še vedno visoka inflacija. Črnogorsko gospodarstvo se je v prvem četrtletju glede na enako obdobje lani povečalo za 6,1 % (+2,8 o.t. v primerjavi s prejšnjim četrtletjem). Povečanja porabe gospodinjstev, naložb v osnovna sredstva in zunanjega sektorja so pozitivno prispevala k rasti, medtem ko se je državna potrošnja ohladila. Pri prehodu v drugo četrtletje se je zagon morda zmanjšal. Aprila sta se blagovni izvoz in industrijska proizvodnja skrčila, uvoz pa skoraj stagniral. Edino gonilo rasti v Severni Makedoniji je bilo poslabšanje uvoza, ki je prešel v krčenje, obenem se je rast potrošnje gospodinjstev upočasnila, tako javni izdatki kot investicije v osnovna sredstva pa so se pospešeno zmanjševali. Rast izvoza se je ob manj optimističnem mednarodnem okolju umirila. Gospodarska rast v Srbiji se je v drugem četrtletju zmanjšala, industrijska proizvodnja pa se je v obdobju od aprila do maja povečevala počasneje glede na povprečje prvega četrtletja. Maloprodaja je upadala hitreje kot v prvem četrtletju, kar kaže na upadanje potrošnje, medtem ko podatki zunanjega sektorja kažejo na ohlajanje domačega in tujega povpraševanja.

Gospodarstvo evrskega območja bo letos zabeležilo skromno rast, ki jo bodo zavirale inflacijska inercija, višje obrestne mere in globalni negativni vplivi, ki bodo še dodatno zavrli gospodarsko rast in zunanjo trgovino. Leta 2023 naj bi se BDP povečal za 0,4 %, leta 2024 pa za 1,4 %. Gospodarska rast Slovenije naj bi v letu 2023 dosegla 1,1-odstotno rast, v letu 2024 pa 2,2-odstotno. Regija Skupine naj bi leta 2023 zabeležila 1,8-odstotno rast, leta 2024 pa 2,6-odstotno. 2

BDP (realna rast v %) Povprečna inflacija (v %, po) Stopnja brezposelnosti (v %, po)
2021 2022 2023 2024 2021 2022 2023 2024 2021 2022 2023 2024
Evroobmočje 5,3 3,5 0,4 1,4 2,6 8,4 5,5 3,0 7,7 6,7 6,8 6,9
Slovenija 8,2 5,4 1,1 2,2 2,0 9,3 7,2 3,9 4,8 4,2 4,0 3,9
BiH 7,1 4,0 1,3 2,2 2,0 14,0 7,6 3,2 17,4 15,4 15,0 14,5
Črna gora 13,0 6,1 3,3 3,0 2,4 13,0 8,1 3,3 16,7 14,7 13,7 13,5
S. Makedonija 3,9 2,1 2,0 2,8 3,2 14,1 9,0 3,8 15,7 14,4 14,1 13,7
Srbija 7,5 2,3 2,2 2,9 4,1 12,0 12,2 5,4 11,1 9,4 9,2 9,0
Kosovo 10,5 3,5 3,0 3,5 3,3 11,6 6,1 3,3 20,8 17,0 16,5 16,0

Tabela 2: Gibanje ključnih makroekonomskih kazalnikov v evrskem območju in v regiji NLB Skupine

Vir: Statistični uradi držav, NLB ALM.

Opomba: Ocene in napovedi NLB so označene v sivem.

2 Za več informacij glejte poglavje Napoved za leto 2023.

Poslovno poročilo

Pregled finančnega poslovanja

Skupina je v prvem polletju ustvarila izjemnih 270,9 mio EUR dobička pred oslabitvami in rezervacijami, kar je kar 131,6 mio EUR več kot v enakem obdobju lani. Dobiček po davkih je znašal 242,7 mio EUR, kar je 44,3 mio EUR manj kot v preteklem letu, ko je na rezultat močno vplivalo negativno dobro ime iz naslova prevzema N Banke (172,8 mio EUR).

Polletni rezultat Skupine je temeljil na naslednjih ključnih dejavnikih:

  • Povečanje bruto kreditov strankam Skupine za 803,1 mio EUR v zadnjem letu, od tega 500,7 mio EUR prebivalstvu, kljub postopni umiritvi nove prodaje stanovanjskih kreditov zaradi naraščajočih obrestnih mer. V prvem četrtletju leta 2023 je prišlo do znižanja kreditov pravnim osebam v Sloveniji zaradi pozitivnega razvoja energetske krize, kar je privedlo do odplačevanja kreditov v energetskem sektorju. Kljub navedenemu je povečanje nove prodaje kreditov pravnim osebam v drugem četrtletju učinkovito nadomestilo to znižanje.
  • Povečanje depozitne osnove za 773,8 mio EUR glede na enako obdobje lani, od tega je 670,6 mio EUR prispevalo prebivalstvo. Manjša rast v zadnjem letu je bila posledica znatnega znižanja v prvem četrtletju v celotnem slovenskem bančnem sistemu.
  • Precejšnje povečanje čistih obrestnih prihodkov za 68 % glede na enako obdobje lani zaradi višjih obrestnih mer za kredite in stanja pri centralni banki. Depozitna beta (izračunana na podlagi medletne spremembe povprečne obrestne mere za depozite strank v primerjavi s spremembo povprečne obrestne mere za mejne depozite ECB) v tem obdobju ostaja nizka pri 5 % na ravni Skupine. Posledično se je neto obrestna marža v primerjavi z enakim obdobjem lani povečala za 1,18 o.t. na 3,30 %.
  • Čiste opravnine so se glede na enako obdobje lani povečale za 1 % kot posledica ugodnega vpliva gospodarske aktivnosti in povečane potrošnje v vseh bančnih članicah, kar je izravnalo prenehanje zaračunavanja nadomestil za visoka stanja na računih v Banki.
  • Stroški so se v primerjavi z enakim obdobjem lani zaradi splošne inflacije v regiji in integracijskega procesa v Sloveniji povečali za 10 % in so v skladu s smernicami.
  • Oslabitve in rezervacije za kreditna tveganja so bile zaradi dobrih trendov v kakovosti sredstev, uspešne izterjave in spremenjenih parametrov tveganja na ravni Skupine sproščene v višini 29,9 mio EUR. Strošek tveganja je znašal -38 b.t.
  • Druge oslabitve in rezervacije so bile neto oblikovane v višini 12,1 mio EUR.
  • Višji davek iz dohodka, ker je Banka od članic Skupine prejela dividende.

Slika 1: Rezultat po davkih NLB Skupine v primerjavi z enakim obdobjem lani (v mio EUR)

(i) Drugi čisti dobički iz naložb v kapital odvisnih in pridruženih družb ter skupnih podvigov.

Izkaz poslovnega izida3

Tabela 3: Izkaz poslovnega izida NLB Skupine in NLB

v mio EUR
1-6 2023 1-6 2022 Letna sprememba Q2 2023 Q1 2023 Q2 2022 Sprememba v
zadnjem kvartalu
Čisti obrestni prihodki 380,0 226,4 153,6 68 % 201,0 179,0 118,6 22,0 12 %
Čiste opravnine 134,6 133,7 1,0 1 % 68,5 66,1 69,1 2,4 4 %
Prejete dividende 0,1 0,1 0,0 -6 % 0,0 0,0 0,1 0,0 -6 %
Čisti prihodki iz finančnih poslov 14,9 13,7 1,2 9 % 6,0 8,9 8,5 -2,9 -33 %
Čisti drugi prihodki -17,9 -15,7 -2,2 -14 % -5,8 -12,1 -3,0 6,3 52 %
Čisti neobrestni prihodki 131,7 131,7 0,0 0 % 68,7 63,0 74,7 5,8 9 %
Skupaj čisti prihodki 511,7 358,1 153,6 43 % 269,7 241,9 193,3 27,8 11 %
Stroški dela -137,4 -122,7 -14,7 -12 % -70,6 -66,8 -65,2 -3,9 -6 %
Drugi administrativni stroški -79,8 -72,7 -7,1 -10 % -41,1 -38,7 -39,0 -2,5 -6 %
Amortizacija -23,5 -23,3 -0,2 -1 % -11,8 -11,7 -11,8 -0,2 -1 %
Stroški skupaj -240,7 -218,7 -22,0 -10 % -123,6 -117,1 -116,0 -6,5 -6 %
Rezultat pred oslabitvami in rezervacijami 270,9 139,3 131,6 94 % 146,1 124,8 77,3 21,3 17 %
Oslabitve in rezervacije za kreditna tveganja 29,9 -2,4 32,3 - 11,5 18,4 1,6 -6,8 -37 %
Druge oslabitve in rezervacije -12,1 -5,3 -6,8 -129 % -6,2 -6,0 -4,9 -0,2 -3 %
Oslabitve in rezervacije 17,8 -7,7 25,5 - 5,4 12,4 -3,3 -7,0 -57 %
Drugi čisti dobički iz naložb v kapital odvisnih, pridruženih družb
in skupnih podvigov
0,6 1,6 -1,0 -62 % 0,3 0,3 1,0 0,0 -5 %
Negativno dobro ime 0,0 172,8 -172,8 - 0,0 0,0 0,0 0,0 -
Rezultat pred davki 289,3 306,1 -16,7 -5 % 151,8 137,5 74,9 14,3 10 %
Davek iz dohodka -39,8 -10,6 -29,2 - -25,9 -13,9 -5,4 -12,0 -86 %
Rezultat manjšinskih lastnikov 6,8 8,4 -1,6 -19 % 3,3 3,4 4,3 -0,1 -3 %
Rezultat po davkih 242,7 287,0 -44,3 -15 % 122,6 120,1 65,2 2,4 2 %

Čisti obrestni prihodki

Slika 2: Čisti obrestni prihodki NLB Skupine (v mio EUR)

3 V letu 2023 je Banka spremenila pripoznavanje obveznosti za odhodke za regulatorne odhodke. V preteklem letu so bili ti odhodki pripoznani v drugem četrtletju, po prejemu obvestila Banke Slovenije, leta 2023 pa je Banka te odhodke v celoti pripoznala že v prvem četrtletju. Primerjalni zneski za prejšnja obdobja so prilagojeni tako, da odražajo to spremembo v predstavitvi. Več informacij o spremembi v razkritju 2.2. Nerevidiranih zgoščenih medletnih računovodskih izkazih NLB Skupine in NLB.

Čisti obrestni prihodki so znašali 380,0 mio EUR in so bili višji v vseh bankah članicah Skupine, kar predstavlja 68 odstotno rast glede na enako obdobje lani, predvsem zaradi višjih obrestnih mer. Povečanje obrestnih prihodkov je izviralo predvsem iz kreditov strankam (118,0 mio EUR, od tega 46,9 mio EUR odobrenih prebivalstvu ter 71,2 mio EUR gospodarstvu in državi) ter stanj pri bankah in centralnih bankah (57,3 mio EUR). Istočasno so se obrestni odhodki povečali predvsem zaradi višjih odhodkov iz naslova grosističnega financiranja, zbranega za izpolnjevanje minimalne zahteve glede lastnih sredstev ter kvalificiranih obveznosti (MREL) ter kapitalske zahteve. Čeprav v manjši meri, so tudi višji odhodki za depozite strank prispevali k povečanju obrestnih odhodkov.

Glavni razlog za četrtletno povečanje obrestnih prihodkov so bile rastoče obrestne mere, predvsem iz naslova kreditov gospodarstvu in stanj pri centralni banki. Obenem je bila rast obrestnih odhodkov povezana predvsem z zvišanjem obrestnih mer na depozite in višjimi odhodki iz grosističnega financiranja.

Posledično je neto obrestna marža Skupine porasla za 1,30 o.t. glede na enako obdobje lani. Prav tako je marža operativnega poslovanja zabeležila rast v višini 1,28 o.t. v primerjavi s preteklim letom.

Čisti neobrestni prihodki4

Slika 4: Čisti neobrestni prihodki NLB Skupine (v mio EUR)

Čisti neobrestni prihodki so v primerjavi z enakim obdobjem lani ostali na enaki ravni in so znašali 131,7 mio EUR. Večji del čistih neobrestnih prihodkov je izhajal iz naslova čistih opravnin, ki so glede na enako obdobje preteklega leta narasle za 1 %. Pozitiven vpliv povečane gospodarske aktivnosti in potrošnje v vseh bančnih članicah, še posebno v drugem četrtletju, je izničil upad prihodkov iz naslova prenehanja zaračunavanja nadomestil za visoka stanja na računih v Banki. Omeniti velja tudi dejstvo, da je N Banka postala del Skupine marca 2022 in je bila tako le delno vključena v rezultat lanskega prvega polletja.

Četrtletno povečanje je posledica 2,4 mio EUR višjih čistih opravnin, v večini iz naslova višjih prihodkov iz kartičnega poslovanja, ki izhajajo iz večje gospodarske aktivnosti v večini bančnih članic in dejstva, da so imeli na redne čiste neobrestne prihodke v prvem četrtletju močan učinek odhodki za regulatorne stroške v slovenskih bankah.

4 Glejte Pojasnilo 3.

Stroški

Stroški so se povišali v Banki in v vseh bankah članicah JVE in so znašali 240,7 mio EUR, kar je za 10 % več glede na enako obdobje lani, predvsem zaradi naraščajočih stroškov dela (višji za 14,7 mio EUR glede na enako obdobje lani) in drugih administrativnih stroškov (višji za 7,1 mio EUR glede na enako obdobje lani). Rast je v veliki meri povezana z inflacijo, pa tudi s stroški, povezanimi s procesom integracije N Banke (4,2 mio EUR integracijskih stroškov v prvem polletju 2023) in dejstvom, da so bili stroški N Banke v prvem četrtletju leta 2022 le delno vključeni v skupne stroške. Ob nevtralizaciji vseh stroškov, povezanih z N Banko, bi bila rast stroškov nižja, in sicer za 3 o.t.

Četrtletno povišanje je znašalo 6 % zaradi višjih stroškov dela v vseh bančnih članicah in sponzorskih plačil v Banki.

Skupina je sprejela več strateških pobud (strategija tržnih poti, digitalizacija, brezpapirno in vitko poslovanje, optimizacija poslovne mreže itd.) za ohranitev vzdržne ravni stroškov. Glede na okoliščine in gospodarski položaj so opazni znatni inflacijski pritiski na področju vseh kategorij stroškov, ki bodo do določene mere nevtralizirali pozitivne učinke ukrepov zniževanja stroškov Skupine. Skladno z nadaljnjimi načrtovanimi investicijami Skupine v tehnološke izboljšave gre pričakovati povišanje stroškov tudi v letu 2023, ki je hkrati tudi prehodno leto zaradi procesov integracije v Sloveniji.

Delež stroškov v čistih prihodkih (CIR) je znašal 47,0 %, kar pomeni znižanje za 14,0 o.t. glede na enako obdobje lani zaradi močne rasti čistih prihodkov iz poslovanja, ki je izrazito prehitela rast stroškov.

Oslabitve in rezervacije

Slika 6: Oslabitve in rezervacije NLB Skupine (v mio EUR)

Oslabitve in rezervacije za kreditna tveganja so bile zaradi pozitivnega razvoja portfelja neto sproščene v višini 29,9 mio EUR, pri čemer so bili glavni dejavniki pozitivni učinki ugodnega okolja za reševanje slabih posojil (NPL), likvidacija ruskih obveznic in spremenjeni parametri tveganja v drugem četrtletju. Strošek tveganja je bil negativen (-38 b.t.).

Druge oslabitve in rezervacije so bile neto oblikovane v višini 12,1 mio EUR, glavni razlog za to so oblikovane rezervacije za morebitne obveznosti iz naslova neizvedenih poplačil opravnin v slovenskih bankah.

Izkaz finančnega položaja

Tabela 4: Izkaz finančnega položaja NLB Skupine

v mio EUR
30. jun. 2023 31. mar. 2023 31. dec. 2022 30. jun. 2022 Sprememba glede na
konec leta
Letna sprememba Sprememba v zadnjem
kvartalu
SREDSTVA #REF!
Denar v blagajni, stanje na računih pri centralnih bankah in vpogledne vloge pri bankah 5.760,4 5.304,3 5.271,4 4.321,1 489,0 9% 1.439,3 33% 456,1 9%
Krediti bankam 304,7 329,1 223,0 176,8 81,8 37% 127,9 72% -24,4 -7%
Neto krediti strankam 13.431,8 13.137,7 13.073,0 12.620,2 358,8 3% 811,5 6% 294,1 2%
Bruto krediti strankam 13.747,3 13.455,0 13.397,3 12.944,2 349,9 3% 803,1 6% 292,3 2%
- gospodarstvo 6.454,4 6.269,3 6.345,7 6.213,5 108,7 2% 240,9 4% 185,1 3%
- prebivalstvo 6.945,8 6.850,7 6.743,4 6.445,0 202,3 3% 500,7 8% 95,0 1%
- država 347,1 335,0 308,2 285,7 38,9 13% 61,4 21% 12,1 4%
Oslabitve in vrednotenje kreditov strankam -315,5 -317,3 -324,4 -324,0 8,8 3% 8,5 3% 1,8 1%
Finančna sredstva 4.553,7 4.582,5 4.877,4 4.919,5 -323,7 -7% -365,8 -7% -28,8 -1%
- trgovalna knjiga 21,1 19,3 21,6 14,9 -0,4 -2% 6,2 42% 1,9 10%
- bančna knjiga 4.532,6 4.563,3 4.855,8 4.904,6 -323,3 -7% -372,0 -8% -30,7 -1%
Dolgoročne naložbe v odvisne družbe, pridružene družbe in skupne podvige 12,3 12,0 11,7 13,1 0,6 5% -0,8 -6% 0,3 2%
Opredmetena osnovna sredstva 254,3 252,1 251,3 252,6 3,0 1% 1,7 1% 2,2 1%
Naložbene nepremičnine 34,5 35,3 35,6 45,3 -1,1 -3% -10,8 -24% -0,8 -2%
Neopredmetena sredstva 56,1 56,9 58,2 55,3 -2,1 -4% 0,8 1% -0,8 -1%
Druga sredstva 293,6 301,9 358,6 326,3 -65,0 -18% -32,7 -10% -8,2 -3%
SKUPAJ SREDSTVA 24.701,5 24.011,8 24.160,2 22.730,3 541,2 2% 1.971,1 9% 689,7 3%
OBVEZNOSTI
Depoziti strank 19.924,9 19.732,0 20.027,7 19.151,1 -102,9 -1% 773,8 4% 192,8 1%
- gospodarstvo 5.363,7 5.331,8 5.565,6 5.091,8 -201,8 -4% 271,9 5% 31,9 1%
- prebivalstvo 14.168,6 13.951,7 13.948,7 13.498,1 219,9 2% 670,6 5% 217,0 2%
- država 392,5 448,5 513,4 561,2 -120,9 -24% -168,7 -30% -56,0 -12%
Depoziti bank in centralnih bank 107,4 107,4 106,4 138,0 1,0 1% -30,6 -22% 0,0 0%
Krediti 220,0 279,9 281,1 326,8 -61,1 -22% -106,8 -33% -59,9 -21%
Podrejene obveznosti 520,0 513,2 508,8 287,8 11,2 2% 232,2 81% 6,8 1%
Ostali izdani vrednostni papirji 814,5 311,7 307,2 0,0 507,3 165% 814,5 - 502,7 161%
Druge obveznosti 469,3 499,6 506,7 507,6 -37,4 -7% -38,3 -8% -30,3 -6%
Kapital 2.586,1 2.507,6 2.365,6 2.195,6 220,5 9% 390,5 18% 78,5 3%
Kapital manjšinskih lastnikov 59,2 60,3 56,7 123,5 2,5 4% -64,3 -52% -1,0 -2%
SKUPAJ OBVEZNOSTI IN KAPITAL 24.701,5 24.011,8 24.160,2 22.730,3 541,2 2% 1.971,1 9% 689,7 3%

Obseg sredstev Skupine je znašal 24.701,5 mio EUR, kar pomeni zvišanje za 541,2 mio EUR glede na konec leta 2022 in rast za 1.971,1 mio EUR glede na enako obdobje lani.

Junija je Skupina uspešno zaključila prodajo zelenih senior preferred obveznic v višini 500 mio EUR, s katero izpolnjuje zahtevo MREL.

Višina bančne knjige se je znižala zaradi rednih zapadlosti naložb, ki niso reinvestirane v vrednostne papirje, temveč plasirane pri centralnih bankah. Naložbena dejavnost se nadaljuje z uravnoteženim pristopom, ki se osredotoča na iskanje privlačnih tržnih priložnosti ob hkratnem obvladovanju kreditnega tveganja in porabe kapitala.

Količnik LTD (neto) na ravni Skupine je znašal 67,4 %, kar pomeni zvišanje za 2,1 o.t. glede na konec leta 2022 zaradi hitrejše rasti kreditov v primerjavi z zmanjšanjem depozitov.

Slika 7: Struktura bilance stanja NLB Skupine na dan 30. junij 2023 (v mio EUR)

Slika 8: Dinamika gibanja bruto kreditov strankam NLB Skupine (v mio EUR)

(i) Na posamični osnovi.

(ii) Obrestne mere samo za NLB.

Kljub naraščajočim obrestnim meram se je celoten obseg bruto kreditov strankam glede na konec leta 2022 povečal, pri čemer je bila večja rast zabeležena v bankah JVE, tako v segmentu prebivalstva kot tudi v segmentu gospodarstva in države. V Sloveniji je na rast bruto kreditov gospodarstvu in državi negativno vplival ugoden razvoj v energetskem sektorju po normalizaciji krize, ki je privedel do poplačil kreditov v prvem četrtletju (zagotovljenih kot izredne linije likvidnostnega financiranja zadevnemu sektorju v nastajajoči energetski krizi v drugem polletju 2022).

Kot je v okolju višjih obrestnih mer pričakovati, se je povpraševanje po novih kreditih umirilo, v segmentu fizičnih oseb pa so bili rezultati zadovoljivi. Povpraševanje po kreditih gospodarstva je bilo v drugem četrtletju večje kot v prejšnjih dveh četrtletjih, z okoli 250 mio EUR odobrenih novih kreditov.

Slika 9: Dinamika gibanja depozitov strank NLB Skupine (v mio EUR)

(i) Na posamični osnovi.

(ii) Obrestne mere samo za NLB.

Depozitna baza Skupine se je glede na konec leta 2022 zmanjšala za 1 % zaradi 13-odstotnega zmanjšanja depozitov gospodarstva in države v slovenskih bankah, podobno kot v celotnem slovenskem bančnem sistemu. Padec je bil delno nevtraliziran z rastjo v bankah JVE. Poleg tega so se depoziti prebivalstva zmerno povečali na vseh trgih Skupine.

Slika 10: Bilančna vsota NLB Skupine po državah (v %)

Slika 11: Zunajbilančne postavke NLB Skupine (v mio EUR)

Zunajbilančne postavke Skupine so se zvišale za 2 % glede na enako obdobje lani in glede na konec leta 2022 in so znašale 6.227,2 mio EUR.

Likvidnostne potrebe strank, ki predstavljajo nadaljnji potencial za rast prihodkov, so vodile do povečanja obveznosti iz odobrenih kreditov glede na enako obdobje lani. Precejšen del teh obveznosti je bil razdeljen med kredite (804,5 mio EUR), limite (557,6 mio EUR) in kartice (322,7 mio EUR).

Večji obseg garancij je povečal prihodke od provizij za garancije za 18 %, večina rasti pa je bila dosežena v prvem četrtletju.

Banka je večino izvedenih finančnih instrumentov Skupine sklenila za zavarovanje bančne knjige ali za trgovanje s strankami. Stranke so za varovanje svojega poslovnega modela v glavnem uporabljale navadne devizne (FX) in obrestne izvedene finančne instrumente. Banka je sklepala obrestne zamenjave v skladu s pravili obračunavanja varovanja poštene vrednosti pred tveganjem. Za zavarovanje kreditnega portfelja s fiksno obrestno mero so bila uporabljena mikro in makro varovanja, za zavarovanje vrednostnih papirjev pa mikroobrestne zamenjave. V letu 2023 je obrestne zamenjave sklenila NLB Banka, Podgorica, ki je začela varovati svoj portfelj kreditov s fiksno obrestno mero prebivalstvu. Valutne zamenjave, ki se uporabljajo za kratkoročno zavarovanje likvidnosti, so se lani zaradi povečanega plasiranja tuje valute nekoliko povečale.

Kapital in likvidnost Kapital

Slika 12: Kapital NLB Skupine (v mio EUR)

Slika 13: Kapitalski količniki in regulativni pragi NLB Skupine

Celotna kapitalska zahteva (OCR) za Skupino je znašala 14,26 % in jo sestavljajo:

  • skupna kapitalska zahteva SREP (TSCR) v višini 10,40 % (zahteva v višini 8,00 % iz 1. stebra (P1R) in zahteva v višini 2,40 % iz 2. stebra (P2R)) in
  • skupni kapitalski blažilnik (CBR) v višini 3,86 % (varovalni kapitalski blažilnik v višini 2,50 %, blažilnik za druge sistemsko pomembne banke (DSPB) v višini 1,25 %, blažilnik sistemskih tveganj v višini 0,10 % in proticiklični kapitalski blažilnik v višini 0,01 %).

Spremembe, ki so začele veljati 1. januarja 2023:

  • Zahteva 2. stebra za leto 2023 se je zmanjšala za 0,2 o.t. na 2,40 %, kar je posledica boljše splošne ocene SREP.
  • Blažilnik za druge sistemsko pomembne institucije (DSPB) se je povečal za 0,25 o.t. na 1,25 %.

• Nov Sklep BS je uvedel stopnje blažilnika sistemskih tveganj za sektorske izpostavljenosti v Republiki Sloveniji: 1,0 % za vse izpostavljenosti do fizičnih oseb, zavarovane s stanovanjskimi nepremičninami, in 0,5 % za vse druge izpostavljenosti do fizičnih oseb. Blažilnik sistemskih tveganj je v prvem polletju znašal 0,10 %.

Kapitalske smernice v okviru 2. stebra (P2G) ostajajo 1,00 % in morajo biti v celoti sestavljene iz navadnega lastniškega temeljnega kapitala (CET1).

Decembra 2022 je BS objavila, da se zaradi vse večjih negotovosti v gospodarskem okolju in sistemskih tveganj proticiklični blažilnik kreditnih izpostavljenosti v Republiki Sloveniji povečuje z 0,0 % na raven 0,5 % skupne izpostavljenosti tveganjem. Banke morajo zahtevo izpolniti do 31. decembra 2023. Proticiklični blažilnik, izračunan na ravni Skupine, je 30. junija 2023 znašal 0,01 %.

Kapital Skupine izpolnjuje vse sedanje in tudi napovedane regulativne kapitalske zahteve, vključno s kapitalskimi blažilniki in ostalimi trenutno znanimi zahtevami ter kapitalskimi smernicami v okviru 2. stebra.

30. 6. 2023 2022 Sprememba
2023-2022
2021
CET1 4,50 % 4,50 % 0,00 % 4,50 %
Zahteva 1. stebra (P1R) AT1 1,50 % 1,50 % 0,00 % 1,50 %
T2 2,00 % 2,00 % 0,00 % 2,00 %
CET1 1,35 % 1,46 % -0,11 % 1,55 %
Zahteva 2. stebra (SREP zahteva - P2R) Temeljni kapital 1,80 % 1,95 % -0,15 % 2,06 %
Skupni kapital 2,40 % 2,60 % -0,20 % 2,75 %
CET1 5,85 % 5,96 % -0,11 % 6,05 %
Skupna kapitalska zahteva SREP (TSCR) Temeljni kapital 7,80 % 7,95 % -0,15 % 8,06 %
Skupni kapital 10,40 % 10,60 % -0,20 % 10,75 %
Zahteva po skupnem blažilniku (CBR)
Varovalni kapitalski blažilnik CET1 2,50 % 2,50 % 0,00 % 2,50 %
DSPB blažilnik CET1 1,25 % 1,00 % 0,25 % 1,00 %
Blažilnik sistemskih tveganj CET1 0,10 % 0,00 % 0,10 % 0,00 %
Proticiklični blažilnik CET1 0,01 % 0,00 % 0,01 % 0,00 %
CET1 9,71 % 9,46 % 0,25 % 9,55 %
Celotna kapitalska zahteva (OCR) = MDA prag Temeljni kapital 11,66 % 11,45 % 0,21 % 11,56 %
Skupni kapital 14,26 % 14,10 % 0,16 % 14,25 %
Priporočilo o kapitalskih smernicah v okviru 2. stebra (P2G) CET1 1,00 % 1,00 % 0,00 % 1,00 %
CET1 10,71 % 10,46 % 0,25 % 10,55 %
OCR + P2G Temeljni kapital 12,66 % 12,45 % 0,21 % 12,56 %
Skupni kapital 15,26 % 15,10 % 0,16 % 15,25 %

Tabela 5: Kapitalske zahteve in blažilniki NLB Skupine

Skupni kapitalski količnik Skupine je 30. junija 2023 znašal 18,7 %, količnik CET1 Skupine pa 14,7 %. Oba količnika sta se znižala za 0,4 o.t. glede na konec leta 2022 zaradi nižjega skupnega kapitala in višje tveganju prilagojene aktive. Čeprav so bili skupni prevrednotovalni popravki v prvem polletju 2023 pozitivni v višini 32,7 mio EUR, se je skupni kapital od začetka leta zmanjšal za 26,3 mio EUR, saj je januarja 2023 prenehala veljati začasna obravnava vrednotenja državnih vrednostnih papirjev po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa (FVOCI) s pozitivnim učinkom 61,7 mio EUR na dan 31. decembra 2022.

V izračun skupnega kapitala ni vključen del izida za leto 2022 v višini 55 mio EUR, ki je predviden za izplačilo dividend v letu 2023 (55 mio EUR dividend je bilo izplačanih v juniju), zato po izplačilu dividend ne bo vpliva na kapital.

v mio EUR
Stanje na dan Sprememba
30. jun. 2023 31. dec. 2022 30. jun. 2022 glede na
konec leta
v enem letu
Tveganju prilagojena aktiva (RWA) 14.838,4 14.653,1 14.172,5 185,3 665,8
Tveganju prilagojena aktiva za kreditno tveganje 11.971,6 11.797,9 11.605,7 173,7 365,9
Enote centralne ravni držav ali centralnih bank 949,6 1.109,2 1.095,8 -159,6 -146,1
Enote regionalne ali lokalne ravni držav 98,1 101,2 97,1 -3,1 1,0
Subjekti javnega sektorja 52,8 57,9 48,9 -5,1 3,9
Institucije 318,5 292,0 288,5 26,4 30,0
Podjetja 3.629,9 3.520,3 3.417,5 109,6 212,4
Izpostavljenosti na drobno 4.463,6 4.371,0 4.495,5 92,6 -31,9
Izpostavljenosti, zavarovane s hipotekami na nepremičnine 1.025,5 987,7 802,2 37,8 223,4
Nedonosne izpostavljenosti 132,1 156,4 175,2 -24,3 -43,1
Postavke, povezane z zelo visokim tveganjem 736,8 642,4 588,4 94,3 148,4
Krite obveznice 30,4 31,5 36,5 -1,1 -6,1
Kolektivni naložbeni podjemi 21,9 17,9 17,1 4,0 4,9
Izpostavljenosti iz naslova lastniških instrumentov 98,3 90,1 93,9 8,2 4,4
Druge izpostavljenosti 414,2 420,1 449,1 -5,9 -35,0
Tveganju prilagojena aktiva za tržno tveganje + CVA 1.456,6 1.445,1 1.322,9 11,6 133,8
Tveganju prilagojena aktiva za operativno tveganje 1.410,1 1.410,1 1.244,0 0,0 166,1

Tabela 6: Skupna izpostavljenost tveganju NLB Skupine (v mio EUR)

Tveganju prilagojena aktiva (RWA) Skupine se je od konca leta 2022 povečala za 185,3 mio EUR. RWA za kreditno tveganje se je povečala za 173,7 mio EUR, predvsem zaradi povečane kreditne aktivnosti v vseh bankah Skupine, razen v N Banki. Po drugi strani pa se je RWA zmanjšala zaradi nižjih likvidnostnih sredstev, predvsem v Komercijalni Banki Beograd (zapadlost nekaterih srbskih obveznic in garancija MIGA za sredstva pri centralnih bankah). Odplačila ter višje oslabitve in rezervacije so povzročile znižanje RWA za nedonosne izpostavljenosti.

Povečanje RWA za tržna tveganja in prilagoditve kreditnega vrednotenja (CVA) v višini 11,6 mio EUR od začetka leta je posledica nove postavke RWA za tveganje iz naslova lastniških instrumentov v višini 16,2 mio EUR, nižje RWA za valutno tveganje v višini 12,3 mio EUR, višje RWA za tveganje CVA v višini 3,2 mio EUR in višje RWA za tveganje trgovalnih dolžniških instrumentov v višini 4,0 mio EUR (predvsem zaradi novih izvedenih finančnih instrumentov IRS).

Zahteva MREL

Zahteva MREL za Skupino temelji na pristopu reševanja z več vstopnimi točkami (MPE), kar pomeni, da mora NLB zagotavljati zahtevo MREL na konsolidirani podlagi na ravni skupine v postopku reševanja (tj. NLB Resolution Group, ki sestoji iz NLB d.d. in N Banke d.d. ter ostalih članic NLB Skupine razen bank).

Zahteva MREL, ki jo mora od 1. januarja 2022 izpolnjevati NLB na konsolidirani podlagi na ravni skupine v postopku reševanja (tj. NLB Resolution Group), znaša:

  • 25,19 % zneska skupne izpostavljenosti tveganju (TREA) + veljaven CBR5 ,
  • 8,03 % izpostavljenosti količnika finančnega vzvoda (LRE).

  • maja 2023 je NLB prejela novo odredbo BS v zvezi z zahtevo MREL. Od 1. januarja 2024 mora NLB zagotavljati linearno povečevanje kapitala in kvalificiranih obveznosti zaradi približevanja zahtevi MREL, ki znaša:

  • 30,99 % TREA + veljaven CBR6 ,

  • 10,39 % LRE.

Banka je v juniju 2023 izdala za 500 mio EUR zelenih senior preferred obveznic in s tem dodatno okrepila presežek MREL, ki Banki brez težav zagotavlja izpolnitev višje zahteve MREL od 1. januarja 2024 naprej.

Na dan 30. junija 2023 je kazalnik MREL znašal 39,31 %, kar je nad regulatornimi zahtevami.

Slika 14: Razvoj primernega financiranja MREL (v mio EUR), zahteva MREL in realizacija MREL

5 Znašal 3,50 %.

6 Konec junija je znašal 3,87 %, izračunan na ravni Skupine v postopku reševanja (NLB Resolution Group).

Lastniška struktura NLB

Osnovni kapital NLB je razdeljen na 20.000.000 delnic. Delnice so uvrščene v prvo kotacijo Ljubljanske borze (ISIN SI0021117344, trgovalni simbol na Ljubljanski borzi: NLBR), globalna potrdila o lastništvu (GDR), ki predstavljajo navadne delnice NLB, pa so uvrščena v trgovanje na glavnem trgu Londonske borze (ISIN: US66980N2036 in US66980N1046, trgovalni simbol GDR na Londonski borzi: NLB in 55VX). Pet GDR predstavlja eno delnico NLB.

Tabela 7: Glavni delničarji NLB na dan 30. junij 2023 (i)
Delničar Število delnic Odstotek delnic
Bank of New York Mellon za račun imetnikov GDR(ii) 10.747.839 53,74
• od tega Evropska banka za obnovo in razvoj (EBRD)(iii) n. p. >5 in <10
• od tega Schroders plc(iii) n. p. >5 in <10
Republika Slovenija (RS) 5.000.001 25,00
Drugi delničarji 4.252.160 21,26
Skupaj 20.000.000 100,00

(i) Informacije so pridobljene iz delniške knjige NLB, dostopne prek spletne storitve KDD (Centralna Klirinško depotna družba) in na voljo članom KDD. Podatki o pomembnih deležih temeljijo na samoprijavi posameznih imetnikov v skladu z veljavnimi določbami slovenskega prava, ki zahteva, da imetniki delnic družbe, ki kotirajo na borzi, obvestijo družbo, kadar njihovi neposredni in/ali posredni deleži prestopijo določene pragove, in sicer 5 %, 10 %, 15 %, 20 %, 25 %, 1/3, 50 % ali 75 %. V tabeli so navedeni vsi samoprijavljeni imetniki pomembnih deležev, katerih obvestila so bila prejeta. Glede na omenjeno obveznost imetnikov pomembnih deležev Banka predpostavlja, da nobena druga pravna ali fizična oseba ni imetnik neposredno in/ali posredno deset ali več odstotkov delnic Banke.

(ii) Bank of New York Mellon ima delnice v vlogi depozitarja (depozitar GDR) za imetnike GDR in ni upravičeni lastnik teh delnic. Imetniki GDR imajo pravico zamenjati GDR za delnice. Imetniki GDR lahko pravice iz naslova deponiranih delnic uveljavljajo samo prek depozitarja GDR in se nimajo pravice neposredno udeležiti skupščine delničarjev ali izvrševati glasovalne pravice iz naslova deponiranih delnic.

(iii) Informacija o lastništvu GDR temelji na samoprijavi s strani posameznih imetnikov GDR na podlagi določil slovenskega prava.

Likvidnost

Likvidnostna pozicija Skupine ostaja močna, s čimer ostajajo vrednosti likvidnostnih kazalcev visoko nad regulativnimi zahtevami, kar potrjuje nizko stopnjo tolerance Skupine do likvidnostnega tveganja.

Neobremenjene likvidnostne rezerve Skupine so znašale 9,4 mrd EUR, kar ustreza 38,5 % bilančne vsote (31. december 2022: 9,2 mrd EUR ali 39,0 % bilančne vsote). Obremenjene likvidnostne rezerve, uporabljene za operativne in regulativne namene, so izločene iz portfelja likvidnostnih rezerv in so znašale 0,1 mrd EUR – brez obveznih rezerv (31. december 2022: 0,1 mrd EUR).

Slika 15: Struktura neobremenjenih likvidnostnih rezerv NLB Skupine odraža trdno likvidnostno pozicijo (v mio EUR)

Največji del neobremenjenih likvidnostnih rezerv z 49,0 % predstavljajo denar in sredstva pri centralnih bankah. Obveznice bančne knjige, ki so predstavljale 44,9 % likvidnostnih rezerv Skupine, so bile razpršene po izdajateljih, geografskih območjih in prerezu preostale povprečne zapadlosti z namenom ustreznega upravljanja likvidnostnega in obrestnega tveganja. Investicijska dejavnost se nadaljuje z uravnoteženim pristopom, ki se osredotoča na iskanje privlačnih tržnih priložnosti in hkrati zasleduje učinkovito upravljanje kreditnega tveganja in porabe kapitala.

Segmentna analiza7

Tabela 8: Segmenti NLB Skupine

NLB Skupina Strateški segmenti
Poslovanje s
prebivalstvom v
Sloveniji
Poslovanje s podjetji in
investicijsko bančništvo
v Sloveniji
Strateški tuji trgi Finančni trgi v Sloveniji Drugo Nestrateške članice
vključuje poslovanje s
prebivalstvom in mikro
podjetji (Banka in N Banka),
upravljanje premoženja
(NLB Skladi) in del družbe
NLB Lease&Go, Ljubljana,
ki vključuje poslovanje s
prebivalstvom, ter
prispevek k poslovanju
pridružene družbe Bankart.
vključuje poslovanje s
ključnimi, srednjimi in malimi
podjetji, področje
čezmejnega financiranja
podjetij, investicijsko
bančništvo in skrbniške
storitve, prestrukturiranje in
upravljanje problematičnih
naložb v Banki in N Banki
ter del družbe NLB
Lease&Go, Ljubljana, ki
vključuje poslovanje s
podjetji.
vključujejo poslovanje
strateških bančnih članic
Skupine na strateških trgih
(Severna Makedonija, BiH,
Kosovo, Črna gora in
Srbija), investicijsko družbo
Kombank Invest, Beograd,
NLB DigIT, Beograd, na
katero so bile v letu 2022
prenesene IT storitve z
NLB Banke, Beograd,
novoustanovljeno lizing
družbo NLB Lease&Go,
Skopje in v letu 2022
kupljeno družbo NLB
Lease&Go Leasing,
Beograd.
vključujejo dejavnosti
zakladništva in trgovanja s
finančnimi instrumenti,
prikazujejo pa tudi rezultat
upravljanja z bilanco banke
(ALM) v Banki in N Banki.
zajema kategorije NLB in N
Banke, katerih poslovnih
rezultatov ni mogoče
razporediti v posamezne
segmente, vključno z
negativnim dobrim imenom,
ki izhaja iz prevzema N
Banke v marcu 2022, ter
družbi NLB Zavod za
upravljanje kulturne
dediščine in Privatinvest.
vključuje poslovanje
nestrateških članic
Skupine, in sicer članice
REAM in lizing družbe v
likvidaciji, NLB Srbijo in NLB
Crno goro.
Dobiček pred davki (v mio EUR) 289 71 39 160 27 -
2
-
6
Prispevek k dobičku skupine pred
davki
100 % 25 % 14 % 55 % 9 % -1 % -2 %
Bilančna vsota (v mio EUR) 24.701 3.698 3.393 10.290 6.956 323 41
% bilančne vsote 100 % 15 % 14 % 42 % 28 % 1 % 0 %
Razmerje med stroški in prihodki
(CIR)
47,0 % 45,7 % 51,4 % 45,2 % 16,9 % 281,9 % -443,6 %
Strošek tveganja (b.t.) -38 22 -64 -57 / / /

Glavno merilo uspešnosti poslovanja posameznega segmenta je dobiček iz poslovanja pred davki. Skupina ne ustvarja prihodkov, ki bi izhajali iz poslov z eno samo stranko in bi predstavljali 10 % ali več celotnih prihodkov Skupine.

7 V letu 2023 je Banka spremenila pripoznavanje obveznosti za odhodke za regulatorne odhodke. V preteklem letu so bili ti odhodki pripoznani v drugem četrtletju leta 2022 po prejemu obvestila Banke Slovenije. V letu 2023 je Banka te odhodke v celoti pripoznala že v prvem četrtletju leta. Primerjalni zneski za prejšnja obdobja v segmentih Poslovanje s prebivalstvom v Sloveniji, Poslovanje s podjetji in investicijsko bančništvo v Sloveniji in Finančni trgi v Sloveniji so prilagojeni tako, da odražajo to spremembo v predstavitvi. Več informacij o spremembi v razkritju 2.2. Nerevidiranih zgoščenih medletnih računovodskih izkazih NLB Skupine in NLB.

Slika 16: Rezultati segmentov NLB Skupine (1-6 2023 v mio EUR)

Ključni trgi in dejavnosti so dosegli dobiček pred davki v višini 295,6 mio EUR, pri čemer je največji delež k dobičku pred davki Skupine prispeval segment Strateški tuji trgi (160,0 mio EUR), sledijo Poslovanje s prebivalstvom v Sloveniji (71,5 mio EUR), Poslovanje s podjetji in investicijsko bančništvo v Sloveniji (39,3 mio EUR) in Finančni trgi v Sloveniji (27,3 mio EUR). V skladu s strategijo dezinvestiranja so nestrateške članice zabeležile 6,3 mio EUR izgube.

Poslovanje s prebivalstvom v Sloveniji

Poudarki

  • Opazno povečanje čistih obrestnih prihodkov predvsem zaradi višjega obsega in marž na depozite, poleg tega tudi pozitiven vpliv večjega obsega kreditov.
  • Uspešna prodaja novih kreditov, zlasti potrošniških kreditov.
  • Uvedba platforme NLB Cashback, ki prinaša vračilo dela vrednosti nakupov za kartice Mastercard z odloženim plačilom.
  • Obsežno testiranje beta verzije nove rešitve digitalne banke NLB Klik.
  • Vključitev Google Pay v mobilno denarnico NLB Pay.
  • Prva banka na trgu z uvedbo mobilne rešitve NLB Smart POS za prodajna mesta.

Finančna in poslovna uspešnost

Tabela 9: Rezultati segmenta Poslovanje s prebivalstvom v Sloveniji

v mio EUR na konsolidirani osnovi
1-6 2023 1-6 2022 Letna sprememba Q2 2023 Q1 2023 Q2 2022 Sprememba
v zadnjem
kvartalu
Čisti obrestni prihodki 110,4 43,6 66,8 153 % 61,1 49,3 22,9 24 %
Čisti obrestni prihodki iz sredstev(i) 43,6 48,3 -4,7 -10 % 21,0 22,6 25,0 -7 %
Čisti obrestni prihodki iz obveznosti(i) 66,8 -4,7 71,4 - 40,1 26,7 -2,2 50 %
Čisti neobrestni prihodki 48,5 46,7 1,8 4 % 27,4 21,1 28,3 30 %
od tega čiste opravnine 56,7 54,6 2,1 4 % 28,6 28,2 28,1 2 %
Skupaj čisti prihodki 158,9 90,3 68,6 76 % 88,5 70,4 51,1 26 %
Stroški skupaj -72,6 -64,7 -7,9 -12 % -36,7 -35,9 -35,4 -2 %
Rezultat pred oslabitvami in rezervacijami 86,3 25,5 60,7 - 51,8 34,5 15,7 50 %
Oslabitve in rezervacije -15,4 -5,8 -9,6 -165 % -3,8 -11,5 -3,9 67 %
Drugi čisti dobički iz naložb v kapital odvisnih in
pridruženih družb ter skupnih podvigov
0,6 1,6 -1,0 -62 % 0,3 0,3 1,0 -5 %
Rezultat pred davki 71,5 21,3 50,2 - 48,2 23,3 12,7 107 %
30. jun. 2023 31. mar. 2023 31. dec. 2022 30. jun. 2022 Sprememba glede na
konec leta
Letna sprememba Sprememba v
zadnjem
kvartalu
Neto krediti strankam 3.613,4 3.607,8 3.586,5 3.434,7 26,8 1 % 178,6 5 % 0 %
1-6 2023 1-6 2022 Letna
Obseg slabih posojil (bruto) 66,8 69,9 67,7 67,1 -0,9 -1 % -0,3 0 % -4 %
N Banka, Ljubljana 402,0 442,3 502,0 519,8 -100,0 -20 % -117,8 -23 % -9 %
Obrestna mera na depozite (ii) 0,25 % 0,25 % 0,05 % 0,03 % 0,20 o.t. 0,22 o.t. 0,00 o.t.
Depoziti strank 9.265,9 9.091,3 9.085,8 8.747,4 180,1 2 % 518,5 6 % 2 %
Ostalo 299,9 318,6 311,1 271,2 -11,2 -4 % 28,7 11 % -6 %
NLB Lease&Go, Ljubljana 83,7 76,0 69,0 56,4 14,7 21 % 27,3 49 % 10 %
N Banka, Ljubljana 397,5 420,2 446,1 481,1 -48,7 -11 % -83,7 -17 % -5 %
Obrestna mera na potrošniške kredite (ii) 8,01 % 8,00 % 7,11 % 6,92 % 0,90 o.t. 1,09 o.t. 0,01 o.t.
Potrošniški krediti 673,3 655,7 640,9 635,3 32,4 5 % 38,0 6 % 3 %
Obrestna mera na stanovanjske kredite (ii) 2,93 % 2,93 % 2,35 % 2,24 % 0,58 o.t. 0,69 o.t. 0,00 o.t.
Stanovanjski krediti 2.216,2 2.195,2 2.173,9 2.037,5 42,3 2 % 178,7 9 % 1 %
Bruto krediti strankam 3.670,6 3.665,8 3.641,0 3.481,5 29,6 1 % 189,1 5 % 0 %
Neto krediti strankam 3.613,4 3.607,8 3.586,5 3.434,7 26,8 1 % 178,6 5 % 0 %

sprememba

CIR 45,7 % 71,7 % -26,0 o.t. Neto obrestna marža(ii) 3,54 % 1,46 % 2,08 o.t.

Strošek tveganja (v b.t.) 22 37 -15

(i) Čisti obrestni prihodki iz sredstev in obveznosti z uporabo internih transfernih cen (ITC).

(ii) Neto obrestna marža in obrestne mere samo za NLB. Neto obrestna marža segmenta je izračunana kot razmerje med čistimi obrestnimi prihodki(i) in vsoto povprečne obrestonosne aktive in pasive deljeno z 2.

Čisti obrestni prihodki so se glede na enako obdobje lani občutno povečali (za 66,8 mio EUR višji), predvsem zaradi dviga ključne obrestne mere ECB, ki je pozitivno vplivala na prihodke segmenta iz depozitov strank. Depozitne obrestne mere so po svoji naravi manj elastične, kar se v okolju naraščajočih tržnih obrestnih mer in ob upoštevanju nizkega trajanja depozitne osnove odraža v višjih prihodkih segmenta. Kljub temu se je glede na enako obdobje lani povprečna obrestna mera za depozite zvišala za 22 b.t. Banka je ponudila ugodnejšo obrestno mero na varčevalnih računih, kar so stranke sprejele pozitivno, zato se je delež varčevalnih računov v skupnih depozitih postopoma povečeval in konec junija znašal 41 % (v primerjavi s 37 % konec junija 2022). Po drugi strani pa so se obrestni prihodki na kreditnem portfelju znižali, saj portfelji z višjimi maržami iz preteklosti zapadajo in prevladujejo krediti, sklenjeni od sredine leta 2020. V zadnjih letih je trg postal vse bolj konkurenčen, kar je znižalo obrestne mere strank. Poleg tega nedavna gibanja tržnih obrestnih mer niso bila v celoti vključena v obrestne mere za nove kredite, kar se odraža v upadanju prihodkov na ravni segmenta. Dodaten razlog za upad obrestnih prihodkov na kreditnem portfelju v zadnjem četrtletju so bila tudi plačila nadomestil za predčasna odplačila kreditov v Banki.

Čiste opravnine so se glede na enako obdobje lani povečale za 4 % zaradi pozitivnega vpliva povečane gospodarske aktivnosti in potrošnje, kar pa je bilo delno izravnano s prenehanjem zaračunavanja nadomestil za visoka stanja na računih (1,3 mio EUR) v Banki.

Stroški segmenta so se glede na enako obdobje lani zvišali kot posledica inflacijskih pritiskov na stroške poslovanja in dejstva, da so bili v prvem polletju leta 2022 stroški N Banke le delno vključeni.

Oslabitve in rezervacije so bile v prvem polletju leta 2023 neto oblikovane za kreditna tveganja zaradi spremenjenih parametrov tveganja in novo odobrenih kreditov, ostale rezervacije pa v povezavi s potencialno obveznostjo v zvezi z odplačili nadomestil, ki so v teku. V zvezi s tveganji sodnih postopkov smo v zadnjih letih, še bolj pa v zadnjih mesecih, opazili premik v sodni praksi, ki je na splošno bolj ugodna za potrošnike, tudi v zvezi s spori, povezanimi s krediti v valuti CHF. Trenutni sodni spori proti Banki v zvezi s krediti v valuti CHF niso materialno pomembni, vendar Banka pozorno spremlja razvoj dogodkov.

Vodilni položaj Banke na trgu se še naprej krepi, kar dokazuje 26,5-odstotni tržni delež pri kreditih prebivalstvu (30. junij 2022: 25,6 %) in 32,1-odstotni delež pri depozitih prebivalstvu (30. junij 2022: 31,5 %). Po združitvi z N Banko se bo tržni delež še povečal. Trenutni tržni delež N Banke znaša 2,8 % na področju kreditiranja in 1,3 % na področju depozitov. Poslovanje s prebivalstvom v NLB Lease&Go, Ljubljana je še naprej uspešno enakomerno raslo in zabeležilo 21-odstotno povečanje portfelja glede na konec leta.

Prodaja stanovanjskih kreditov se je zaradi dviga obrestnih mer upočasnila, vendar pa je tržni delež stanovanjskih kreditov Banke še naprej naraščal in dosegel 27,1 % (30. junij 2022: 25,8 %), saj kljub ohlajanju trga tržni delež nove prodaje ostaja na stabilni ravni okoli 30 %. Obseg kreditov Banke je bil za 2 % višji glede na konec leta, v portfelju stanovanjskih za 2 %, v portfelju potrošniških kreditov pa za 5 %.

Banka poleg posebne trženjske akcije mladim družinam pri reševanju stanovanjskega vprašanja ponuja tudi kredite pod pogoji Zakona o stanovanjski jamstveni shemi. Potrebe svojih strank financira tudi z višjimi rednimi limiti v okviru NLB paketov Mladostni, Aktivni, Premium in Privatno, redni limit pa je sedaj vključen tudi v paketu Moj svet in na Osnovnem računu. V zasledovanju ponudbe s trajnostnim vidikom, je Banka podpisala nove pogodbe o sodelovanju s ponudniki zelenega financiranja z NLB Zelenim partnerskim kreditom.

Depoziti strank so se glede na začetek leta povečali, predvsem zaradi povečanja v drugem četrtletju iz naslova prejetih regresov. Z namenom zadržanja strank in prilagajanja finančnim trgom je bila uvedena dodatna ponudba NLB Naložbeni par, ki predstavlja kombinacijo depozita in enega od izbranih produktov Vite, NLB Skladov, Alfi Re ali zlata.

Po skoraj 24 letih od začetka digitalnega bančništva se rezultati kažejo v trenutni digitalni pokritosti aktivnih strank (glej Sliko 17). Nova mejnika, zaključek testiranja in začetek masovne uvedbe novega NLB Klika ter prenos dejavnosti izdaje digitalnih certifikatov na družbo Rekono, sta se zgodila skoraj istočasno, kar omogoča Banki, da se osredotoči na nove bančne tehnologije. Enak izgled, enaki postopki, funkcionalnost in uporabniška izkušnja na katerikoli napravi, pametnem telefonu, računalniku ali tabličnemu računalniku so prednosti nove digitalne banke NLB Klik. Število aktivnih digitalnih uporabnikov se je glede na enako obdobje lani povečalo enakomerno za 14 %, medtem ko je rast števila digitalnih uporabnikov v primerjavi z enakim obdobjem lani ostala stabilna pri 11 % (20.440 novih uporabnikov v drugem četrtletju).

Slika 17: Digitalna pokritost(i)

(i) Delež aktivnih uporabnikov e-/m-banke in aktivnih digitalnih uporabnikov v številu strank z aktivnim transakcijskim računom.

Vse več strank uporablja digitalno bančništvo in kanale, ki so dostopni 24/7 (bankomati, kontaktni center), kar je vodilo do nadaljnjega zmanjšanja števila poslovalnic, pet jih je bilo zaprtih v drugem četrtletju.

S pomočjo enotne podpore za upravljanje stikov (t. i. Natural Language Processing Model) Kontaktni center za stranke Banke še naprej predstavlja kontaktno točko 24/7 v vsaki situaciji, ki poraja vprašanje ali dvom pri uporabi produkta ali tržne poti. Glede na enako obdobje lani je bila v prvem polletju zabeležena 24-odstotna rast uporabe video klicev. Delež poslov, sklenjenih prek Kontaktnega centra (v prvem polletju leta 2023: 11 % potrošniških kreditov in limitov ter 13 % kartic), priča o vlogi Kontaktnega centra kot prodajne poti. Da bi poenotili delovanje kontaktnih centrov Skupine, je bila pripravljena enotna strategija in enotna podpora za upravljanje stikov, ki se postopno uvaja v bankah Skupine.

Banka se zavzema za enostavno, varno in okolju prijazno opravljanje storitev na vsakem koraku. Plačevanje na bankomatu je priročna izbira. Transakcije so s prilagoditvijo bankomata preproste in izvedljive 24/7 tudi za slepe in slabovidne. Prvi takšen bankomat je bil postavljen v Ljubljani, določenih pa je bilo nadaljnjih 52 lokacij po celotni državi. S pomočjo žičnih slušalk lahko slepi in slabovidni samostojno dvignejo gotovino ali preverijo stanje na računu.

NLB ohranja vodilno vlogo na področju takojšnjih plačil, kot so plačila od pošiljatelja do prejemnika (P2P) in čezmejna takojšnja plačila. V prvem polletju leta 2023 je bila zabeležena tudi stalna rast spletnih takojšnjih plačil.

V prvem četrtletju je bila izvedena celovita prenova mobilne denarnice NLB Pay, vključno z vizualno prenovo, izboljšano uporabniško izkušnjo in varnostnimi izboljšavami. Dodana je bila tudi možnost dodajanja katerekoli trgovske kartice zvestobe. Najpomembnejša posodobitev je bila vključitev Google Pay, s katero se mobilna denarnica Skupine NLB Pay spreminja v aplikacijo za potrjevanje spletnih nakupov in izvajanje plačil Flik, medtem ko mobilna denarnica Google Pay deluje kot virtualna ali pametna denarnica, ki omogoča plačila in prenos denarja s telefonom ali pametno uro. Ker je Google Pay del NLB Pay, je plačevanje enostavnejše, hitrejše in priročnejše, saj se telefon le približa POS terminalu, za nakupe do 50 EUR ni treba vnesti številke PIN, omogočena pa je uporaba aplikacije po vsem svetu.

Slika 18: NLB Pay v številkah

Banka je za imetnike kartic Mastercard z odloženim plačilom uvedla možnost vračila dela vrednosti nakupov, imenovano NLB Cashback. Storitev je novost na slovenskem trgu, ki je bila vpeljana tudi v Skupini.

Pri zaščiti in spremljanju sumljivih transakcij je Banka uvedla povratno sporočilo (SMS). Sporočilo vključuje nadaljnja navodila strankam pri potrditvi ali zavrnitvi transakcije. NLB s tem prispeva tudi k splošnemu ozaveščanju javnosti o preprečevanju prevar.

Kot prva med slovenskimi bankami je Banka uvedla novo mobilno rešitev Skupine za POS terminale NLB Smart POS, ki je namenjena predvsem mikro segmentu in malim podjetjem, še posebej pa trgovcem na prostem. Z novo aplikacijo lahko trgovci spremenijo svoj pametni telefon ali tablični računalnik v mobilni POS terminal in svojim strankam ponudijo enostavno, hitro in varno brezstično plačevanje. Nizek obseg poslovanja ni več ovira, da naše stranke ne bi mogle zagotoviti brezgotovinskega poslovanja s cenovno ugodno rešitvijo. NLB Smart POS omogoča sprejemanje plačil s plačilnimi karticami Visa in Mastercard ter karticami, digitaliziranimi v mobilnih denarnicah.

V prvem četrtletju leta 2023 je Euromoney prepoznal NLB in njeno Privatno bančništvo kot najboljšo slovensko banko za premožnejše posameznike. NLB Skladi so v svojo ponudbo dodali dodaten portfelj izbranih državnih obveznic, ki predstavlja odlično dopolnitev ponudbe individualnega upravljanja premoženja za stranke Privatnega bančništva.

NLB Skladi, največja slovenska družba za upravljanje sredstev, so zadržali visok, 39,0-odstotni tržni delež. Obseg neto prilivov je v prvem polletju znašal 74,3 mio EUR, kar predstavlja 54,1 % vseh neto prilivov na trgu. Skupna sredstva v upravljanju so znašala 2.156,5 mio EUR (31. december 2022: 1.883,5 mio EUR), od tega je 1.720,9 mio EUR v vzajemnih skladih (31. december 2022: 1.460,3 mio EUR) in 435,6 mio EUR v sredstvih gospodarjenja s finančnimi instrumenti (31. december 2022: 423,2 mio EUR).

Vita, življenjska zavarovalnica, je pripravila novo zdravstveno zavarovanje NLB Vita Bolezni, ki zagotavlja kritje v primeru obolelosti za eno ali več hudih bolezni. Ciljna skupina strank so osebe, ki želijo v primeru nastanka hude bolezni pokriti morebitni delni izpad dohodka in stroške dodatne ali hitrejše zdravstvene oskrbe.

Poslovanje s podjetji in investicijsko bančništvo v Sloveniji

Poudarki

  • Rast čistih obrestnih prihodkov zaradi višjega obsega in marž na depozite strank, poleg tega tudi pozitiven vpliv večjega obsega kreditov.
  • Banka ohranja pomembne tržne deleže na področju kreditiranja in depozitov.
  • Rast čistih opravnin iz naslova kartičnega poslovanja in garancij je bila delno izravnana z ukinitvijo nadomestil za visoka stanja na računih.
  • Aktivna vloga Banke pri ozaveščanju in podpori strank pri ESG razvoju in trajnostnem financiranju, zaradi česar se je povečal obseg trajnostnega financiranja.
  • Rast obsega trgovinskega poslovanja se nadaljuje, kar Banki omogoča ohranjanje visokih tržnih deležev.

Finančna in poslovna uspešnost

Tabela 10: Rezultati segmenta Poslovanje s podjetji in investicijsko bančništvo v Sloveniji

v mio EUR na konsolidirani osnovi
Sprememba v
1-6 2023 1-6 2022 Letna sprememba Q2 2023 Q1 2023 Q2 2022 zadnjem
kvartalu
Čisti obrestni prihodki 45,2 22,0 23,2 105 % 24,0 21,2 11,8 13 %
Čisti obrestni prihodki iz sredstev(i) 28,4 25,8 2,6 10 % 14,2 14,2 13,8 0 %
Čisti obrestni prihodki iz obveznosti(i) 16,8 -3,8 20,6 - 9,8 7,0 -1,9 40 %
Čisti neobrestni prihodki 21,6 27,9 -6,3 -23 % 11,5 10,1 15,9 13 %
od tega čiste opravnine 19,5 22,8 -3,3 -14 % 9,9 9,7 11,6 2 %
Skupaj čisti prihodki 66,8 49,9 16,9 34 % 35,5 31,3 27,7 13 %
Stroški skupaj -34,4 -28,5 -5,9 -21 % -16,5 -17,9 -16,0 8 %
Rezultat pred oslabitvami in rezervacijami 32,5 21,4 11,1 52 % 19,0 13,4 11,7 42 %
Oslabitve in rezervacije 6,9 12,7 -5,9 -46 % 2,4 4,4 8,7 -46 %
Rezultat pred davki 39,3 34,1 5,2 15 % 21,5 17,9 20,4 20 %
30. jun. 2023 31. mar. 2023 31. dec. 2022 30. jun. 2022 Sprememba glede na
konec leta
Letna sprememba Sprememba v
zadnjem
kvartalu
Neto krediti strankam 3.389,8 3.255,6 3.370,1 3.255,4 19,7 1 % 134,4 4 % 4 %
Bruto krediti strankam 3.440,5 3.306,8 3.424,6 3.313,1 16,0 0 % 127,5 4 % 4 %
Gospodarstvo 3.341,5 3.209,5 3.311,5 3.164,4 30,0 1 % 177,0 6 % 4 %
Ključna/srednja/mala podjetja in področje
čezmejnega poslovanja
2.720,2 2.549,7 2.623,2 2.413,3 97,0 4 % 306,9 13 % 7 %
Obrestna mera na kredite
ključnih/srednjih/malih podjetij in
področja čezmejnega poslovanja (ii)
3,98 % 3,74 % 1,95 % 1,73 % 2,03 o.t. 2,25 o.t. 0,24 o.t.
Investicijsko bančništvo 0,1 0,1 0,1 0,1 0,0 8 % 0,0 8 % 0 %
Prestrukturiranje in upravljanje problematičnih
naložb
59,3 56,4 60,8 80,8 -1,5 -2 % -21,6 -27 % 5 %
N Banka, Ljubljana 417,6 471,1 506,7 577,3 -89,2 -18 % -159,8 -28 % -11 %
NLB Lease&Go, Ljubljana 144,3 132,2 120,7 92,8 23,6 20 % 51,5 55 % 9 %
Država 98,9 97,2 112,9 148,5 -14,1 -12 % -49,6 -33 % 2 %
Obrestna mera na kredite državi (ii) 5,96 % 6,88 % 2,59 % 2,82 % 3,37 o.t. 3,14 o.t. -0,92 o.t.
Depoziti strank 2.263,5 2.394,4 2.731,0 2.499,2 -467,5 -17 % -235,7 -9 % -5 %
Obrestna mera na depozite (ii) 0,20 % 0,18 % 0,07 % 0,04 % 0,13 o.t. 0,16 o.t. 0,02 o.t.
N Banka, Ljubljana 258,2 269,5 396,5 461,6 -138,4 -35 % -203,5 -44 % -4 %
Obseg slabih posojil (bruto) 60,3 64,9 67,6 79,2 -7,3 -11 % -19,0 -24 % -7 %
1-6 2023 1-6 2022 Letna
sprememba

Strošek tveganja (v b.t.) -64 -90 27 CIR 51,4 % 57,1 % -5,7 o.t. Neto obrestna marža(ii) 3,12 % 1,59 % 1,52 o.t.

(i) Čisti obrestni prihodki iz sredstev in obveznosti z uporabo ITC.

(ii) Neto obrestna marža in obrestne mere samo za NLB. Neto obrestna marža segmenta je izračunana kot razmerje med čistimi obrestnimi prihodki(i) in vsoto povprečne obrestonosne aktive in pasive deljeno z 2.

Banka na področju poslovanja s podjetji in investicijskega bančništva sodeluje s skoraj 10.000 zvestimi strankami in ima več kot 20-odstotni tržni delež na področju kreditov in depozitov. Ključno vodilo poslovanja je močna osredotočenost na stranke in njihove dejanske potrebe, kjer Banka ponuja široko paleto celovitih in po meri prilagojenih finančnih rešitev za podporo našemu gospodarstvu.

Čisti obrestni prihodki so se glede na enako obdobje lani močno povečali, predvsem zaradi dviga ključne obrestne mere ECB, ki je pozitivno vplival na čiste obrestne prihodke iz depozitov strank, in povečanega obsega kreditov. Depozitne obrestne mere, ki so manj občutljive na volatilnost tržnih obrestnih mer, so pripevale k višjim prihodkom segmenta v okolju naraščajočih tržnih obrestnih mer in ob upoštevanju kratke ročnosti depozitne osnove. Po drugi strani pa je trg kreditov postal vse bolj konkurenčen, saj se obrestne mere za stranke niso zvišale v celoti, da bi odražale nedavna gibanja tržnih obrestnih mer, kar je povzročilo zmanjšanje obrestnih marž na kreditni portfelj.

Okrepljena gospodarska aktivnost in povečana poraba ter višje provizije iz naslova garancij so ugodno vplivale na rast opravnin v prvem polletju leta 2023. Kljub temu so se čiste opravnine glede na enako obdobje lani znižale zaradi ukinitve zaračunavanja nadomestil za visoka stanja na računih, ki so v prvem polletju leta 2022 znašala 4,2 mio EUR.

Stroški segmenta so se glede na enako obdobje lani povečali za več kot 20 %, predvsem zaradi višjih stroškov poslovanja, ki so bili posledica inflacijskih gibanj, in dejstva, da so bili v prvem polletju leta 2022 stroški N Banke le delno vključeni.

Oslabitve in rezervacije so bile neto sproščene v višini 6,9 mio EUR zaradi spremenjenih parametrov tveganja, pozitivnega razvoja portfelja ter uspešnega reševanja predhodno odpisanih terjatev.

Obseg bruto kreditov se je od začetka leta povečal za 16,0 mio EUR. Po dokaj nemirnem poslovnem okolju v drugi polovici leta 2022, ki jo je zaznamovala tudi t. i. »energetska kriza«, na katero se je Banka hitro odzvala in ključna slovenska energetska podjetja podprla z ustreznimi izrednimi likvidnostnimi linijami, so se razmere v prvem polletju leta 2023 umirile. Banka ocenjuje to kot dober signal, vseeno pa gospodarsko okolje ostaja negotovo in opazna je močna previdnost podjetij pri poslovanju. V prvem polletju leta 2023 je Banka gospodarstvu odobrila več kot 600 mio EUR novih kreditov, obseg stanja danih kreditov pa je zaradi zmanjšanja kreditov v N Banki v primerjavi s koncem leta 2022 ostal na enaki ravni. Kljub temu je tržni delež kreditov gospodarstvu Banke skupaj z N Banko ostal močan pri 24,7 %. S povečanjem portfelja za 23,6 mio EUR se povečuje tudi prispevek NLB Lease&Go, Ljubljana v tem segmentu.

Obseg depozitov se je glede na konec leta zaradi splošno opaznega zmanjšanja v celotnem slovenskem bančnem sistemu zmanjšal za 17 %. V začetku leta je Banka na nekaterih računih strank opazila nekoliko večjo volatilnost, vendar se je ta nato precej umirila. Banka tako ohranja obsežen depozitni portfelj in je hišna banka za večino strank.

Banka ostaja eden vodilnih slovenskih ponudnikov na področju skrbniških storitev za slovenske in mednarodne stranke. Skupna vrednost sredstev v skrbništvu se je od začetka leta povečala, predvsem na domačih trgih, in je znašala 17,6 mrd EUR (31. december 2022: 16,4 mrd EUR).

Na področju trgovinskega bančništva se nadaljuje rast garancijskega poslovanja, kjer ima Banka vodilni položaj. Obseg izdanih garancij se je glede na konec leta v prvem polletju leta 2023 dodatno povišal za 11 %. Banka je dodatno povečala svoj tržni delež za 0,9 o.t. na 34,4 %. Velik poudarek je namenjen tudi razvoju odkupov terjatev in produktu dobaviteljskega kredita, ki ga je Banka razvila v zadnjem četrtletju leta 2022.

Aktivna posojilna dejavnost poteka na področju čezmejnega poslovanja, kjer je obseg stanja črpanih posojil konec prvega polletja leta 2023 znašal 361 mio EUR, dodatno pa je bil v istem obdobju obseg odobrenih in še nečrpanih posojil v znesku 103,6 mio EUR. Pomemben del te posojilne dejavnosti je tudi močno spodbujanje pomembnih trajnostnih zelenih projektov v celotni regiji. Dejavnosti zunaj domače regije so še vedno osredotočene na posojila Schuldschein, odobrena velikim mednarodnim podjetjem z bonitetno oceno investicijskega razreda, ki so večinoma v severnih državah in zahodni Evropi.

Pri borznoposredniških storitvah je banka v prvem polletju izvršila naročila strank v skupni višini 430,0 mio EUR (v primerjavi s 581,8 mio EUR v prvem polletju leta 2022), medtem ko je na področju trgovanja s finančnimi instrumenti sklenila valutne posle v skupni vrednosti 463,2 mio EUR (v primerjavi s 739,9 mio EUR v prvem polletju leta 2022) in posle z izvedenimi finančnimi instrumenti v višini 80,4 mio EUR (v primerjavi z 217,0 mio EUR v prvem polletju leta 2022).

Uspešno se razvija platforma NLB Trading, ki strankam borznega posredovanja omogoča sodoben način interakcije z Banko pri izvrševanju naročil za trgovanje s finančnimi instrumenti, prav tako pa lansko leto na novo razviti produkt prodaje in odkupa fizičnega zlata kaže zelo dobre rezultate in veliko zanimanje strank.

Banka je bila aktivna na področju finančnega svetovanja podjetjem. Poleg združitev in prevzemov (M&A) ter svetovanja je sodelovala pri organizaciji sindiciranih posojil (kot glavni organizator) v višini 150 mio EUR in pri organizaciji izdaje obveznice (kot glavni ali skupni glavni organizator) v nominalni višini 500 mio EUR.

Na področju digitalnega plačevanja je Banka s celovito prenovo NLB Pay in vključitvijo Google Pay, ki deluje kot virtualna oziroma pametna denarnica za plačevanje, izboljšala rešitve za pravne osebe. Uvedena je bila nova plačilna metoda Flik P2eM pri spletnih trgovcih. Kot prva med slovenskimi bankami je Banka uvedla novo mobilno rešitev za POS terminale, NLB Smart POS, ki je namenjena predvsem mikro in malim podjetjem. Z novo aplikacijo lahko trgovci spremenijo svoj pametni telefon ali tablični računalnik v mobilni POS terminal in svojim strankam ponudijo enostavno, hitro in varno brezstično plačevanje.

V ospredje Banka postavlja tudi posredniško sodelovanje s hčerinsko družbo Lease&Go, s čimer strankam omogočamo najboljše možne finančne rešitve pri financiranju vozil in opreme.

Strateški tuji trgi

Poudarki

  • Najdonosnejši segment Skupine, pri čemer je NLB Komercijalna Banka, Beograd prispevala 52 % k dobičku segmenta pred obdavčitvijo.
  • Dvomestni porast čistih obrestnih prihodkov in višja neto obrestna marža v vseh bančnih članicah.
  • Močna rast potrošniških kreditov, ki presega dinamiko rasti lokalnih trgov.
  • Povečanje obsega depozitov kaže na splošno zaupanje v bančni sektor.
  • Izjemna rast lizinškega portfelja v Srbiji.

Finančna in poslovna uspešnost

Tabela 11: Rezultati segmenta Strateški tuji trgi

CIR 45,2 % 56,4 % -11,2 o.t. Neto obrestna marža 4,01 % 2,94 % 1,07 o.t.

v mio EUR na konsolidirani osnovi
Sprememba v
1-6 2023 1-6 2022 Letna sprememba Q2 2023 Q1 2023 Q2 2022 zadnjem
kvartalu
Čisti obrestni prihodki 196,4 137,1 59,3 43 % 102,5 93,8 70,8 9 %
Obrestni prihodki 215,6 149,4 66,2 44 % 113,2 102,5 76,6 10 %
Obrestni odhodki -19,2 -12,4 -6,9 -55 % -10,6 -8,6 -5,8 -23 %
Čisti neobrestni prihodki 64,5 57,5 7,0 12 % 30,8 33,8 29,7 -9 %
od tega čiste opravnine 58,8 56,9 2,0 3 % 30,3 28,6 29,7 6 %
Skupaj čisti prihodki 260,9 194,6 66,3 34 % 133,3 127,6 100,5 4 %
Stroški skupaj -117,9 -109,8 -8,1 -7 % -60,8 -57,1 -56,4 -7 %
Rezultat pred oslabitvami in rezervacijami 143,0 84,9 58,1 69 % 72,5 70,6 44,0 3 %
Oslabitve in rezervacije 16,9 0,9 16,1 - 5,9 11,1 -2,3 -47 %
Rezultat pred davki 160,0 85,8 74,2 87 % 78,3 81,7 41,7 -4 %
od tega Rezultat manjšinjskih lastnikov 6,8 8,4 -1,6 -19 % 3,3 3,4 4,3 -3 %
Sprememba glede na
konec leta
Letna sprememba Sprememba v
30. jun. 2023 31. mar. 2023 31. dec. 2022 30. jun. 2022 zadnjem
kvartalu
Neto krediti strankam 6.394,5 6.237,3 6.077,5 5.885,2 316,9 5 % 509,3 9 % 3 %
Bruto krediti strankam 6.581,6 6.424,6 6.271,4 6.074,9 310,2 5 % 506,6 8 % 2 %
Prebivalstvo 3.388,7 3.300,4 3.221,0 3.087,1 167,7 5 % 301,6 10 % 3 %
Obrestna mera na kredite prebivalstva 6,40 % 6,30 % 5,66 % 5,53 % 0,74 o.t. 0,87 o.t. 0,10 o.t.
Gospodarstvo 2.958,2 2.900,1 2.869,0 2.864,7 89,2 3 % 93,5 3 % 2 %
Obrestna mera na kredite podjetij 4,99 % 4,78 % 3,84 % 3,60 % 1,14 o.t. 1,39 o.t. 0,21 o.t.
Država 234,7 224,1 181,4 123,2 53,2 29 % 111,5 90 % 5 %
Obrestna mera na kredite državi 6,54 % 5,85 % 3,65 % 3,59 % 2,89 o.t. 2,95 o.t. 0,69 o.t.
Depoziti strank 8.355,6 8.208,0 8.171,2 7.884,1 184,4 2 % 471,5 6 % 2 %
Obrestna mera na depozite 0,28 % 0,26 % 0,17 % 0,17 % 0,11 o.t. 0,11 o.t. 0,02 o.t.
Obseg slabih posojil (bruto) 156,0 154,2 160,6 178,9 -4,7 -3 % -23,0 -13 % 1 %
1-6 2023 1-6 2022 Letna
sprememba
Strošek tveganja (v b.t.) -57 -22 -36

Bančne članice so vodilne finančne institucije na trgih JVE z dobro likvidnostjo in močno kapitalsko osnovo, ki strankam različnih poslovnih segmentov nudijo celotno paleto finančnih produktov in storitev.

Tržni delež bančnih članic glede na bilančno vsoto presega 10 % na petih od šestih trgov. Večina članic Skupine je realizirala višjo rast kreditov prebivalstvu v primerjavi z rastjo lokalnega bančnega sektorja. V času pritiskov na obrestne mere in pretresov v bančnem sektorju po vsem svetu so bančne članice Skupine še naprej dosegale trdne ključne finančne kazalnike in dosegle izjemne rezultate v prvem polletju leta 2023.

Ne glede na porast obrestnih mer in znižanje povpraševanja po kreditih na nekaterih trgih so bančne članice Skupine zabeležile močno 8-odstotno rast kreditov glede na enako obdobje lani, medtem ko so v primerjavi s koncem leta zabeležile 5-odstotno rast. Največjo rast bruto kreditov strankam so glede na enako obdobje lani dosegle NLB Banka, Sarajevo (13 %), NLB Banka, Priština (10 %) in NLB Komercijalna Banka, Beograd (8 %). Doseganje visokih rezultatov pri prodaji novih kreditov se je v prvem polletju nadaljevalo pri vseh bančnih članicah tako v segmentu poslovanja s podjetji kot poslovanja s prebivalstvom, tudi s pomočjo ponudbe izboljšanih produktov in storitev, kar vključuje poenostavitve in posodobitve poslovne mreže in izboljšane digitalne rešitve za stranke.

NLB Lease&Go Leasing, Beograd je dosegel izjemno rast finančnega lizinga za 39,7 mio EUR od začetka leta in povečal tržni delež finančnega lizinga v državi na približno 11 %.

Na vedenje strank je vplivalo okolje naraščajočih cen in izpadov v bančnem sektorju, kar je vodilo do rahlega znižanja povpraševanja po stanovanjskih kreditih. Kljub temu je splošno zaupanje v bančni sektor ostalo močno, tako je prišlo do 2-odstotnega povečanja obsega depozitov v primerjavi s stanjem konec leta oziroma do 6-odstotnega povečanja glede na enako obdobje lani.

V razmerah višanja obrestnih mer so se čisti obrestni prihodki glede na enako obdobje lani zaradi višjih obsegov in naraščajočih obrestnih mer povečali za 59,3 mio EUR. Porast je bil razviden pri vseh bančnih članicah, ob čemer je bil največji vpliv višjih obrestnih mer viden v NLB Komercijalni Banki, Beograd, in sicer 38,4 mio EUR glede na enako obdobje lani.

Čisti neobrestni prihodki so se glede na enako obdobje lani povečali za 7,0 mio EUR, od tega so se čiste opravnine povečale za 2,0 mio EUR zaradi pozitivnega vpliva povečane gospodarske aktivnosti in potrošnje v vseh bančnih članicah.

Stroški so se glede na enako obdobje lani povečali za 8,1 mio EUR zaradi višjih stroškov poslovanja, povezanih z inflacijskimi pritiski.

Oslabitve in rezervacije so bile neto sproščene v višini 16,9 mio EUR, predvsem zaradi uspešnega reševanja slabih posojil.

Slika 19: Rezultat po davkih strateških bank NLB Skupine (v mio EUR)(i)

Ne glede na močen konkurenčni pritisk na višino obrestnih mer tako na strani sredstev kot na strani obveznosti je neto obrestna marža segmenta v primerjavi z enakim obdobjem lani narasla za malo več kot 100 b.t. V prvem polletju leta 2023 je neto obrestna marža bančnih članic skupaj dosegla razpon med 2,9 % (NLB Banka, Sarajevo) in 4,7 % (NLB Banka, Podgorica).

Poslovanje s prebivalstvom

Kljub strahu glede potencialnega krčenja kreditiranja zaradi višanja obrestnih mer so bančne članice v prvem polletju dosegle močno rast novih kreditov prebivalstvu, tako glede na stanje konec leta kot tudi v primerjavi z enakim obdobjem lani. Povečanje kreditnega portfelja prebivalstvu je bilo vidno pri vseh bančnih članicah. Prodaja novih kreditov je bila še vedno visoka in občutno boljša od lokalnih trgov, zlasti pri potrošniških kreditih. Bruto krediti prebivalstvu so zabeležili dvomestno, 10-odstotno rast glede na enako obdobje lani in 5-odstotno rast v primerjavi s koncem leta. Najvišjo rast glede na enako obdobje lani so dosegle NLB Banka, Priština (15 %), NLB Banka, Sarajevo (13 %) in NLB Banka, Banja Luka (12 %).

Vse bančne članice so v primerjavi s koncem leta povečale tržne deleže kreditov prebivalstvu v različnih podsegmentih v razponu od 10 do 90 b.t. Močno rast stanovanjskih kreditov prebivalstvu je dosegla NLB Banka, Podgorica, medtem ko so največjo rast tržnega deleža potrošniških kreditov prebivalstvu dosegle NLB Banka, Banja Luka, NLB Komercijalna Banka, Beograd, NLB Banka, Skopje, NLB Banka, Priština in NLB Banka, Sarajevo. Obseg novih ESG kreditov se je v prvem polletju povečal zaradi ponudbe različnih NLB Zelenih partnerskih kreditov – Eco stanovanjski kredit prek

(i) Dobiček NLB Komercijalne Banke, Beograd v letu 2022 vključuje tudi dobiček NLB Banke, Beograd (Komercijalna Banka, Beograd in NLB Banka, Beograd sta se združili aprila 2022).

poslovnih partnerjev, Eco kredit za belo tehniko, električna in hibridna vozila ipd. Zaradi nemirnega stanja v bančnem sektorju v začetku leta 2023 so stranke večjo pozornost posvečale varnosti svojih depozitov – ker bančne članice Skupine veljajo za varen pristan, se je skupni obseg depozitov prebivalstva v bančnih članicah JVE povečal za 1 % glede na stanje konec leta oziroma za 4 % glede na enako obdobje lani.

Poslovanje s podjetji

Bančne članice so ohranile pozitiven trend pri odobravanju novega financiranja in privabljanja novih strank. V segmentu poslovanja s podjetji so zabeležile 2-odstotno rast glede na enako obdobje lani in 2-odstotno rast v primerjavi s koncem preteklega leta. Najvišjo rast glede na enako obdobje lani sta dosegli NLB Banka, Sarajevo (11 %) in NLB Banka, Priština (7 %). Skupni obseg depozitov podjetij pri bančnih članicah v JVE se je povečal za 5 % glede na stanje konec leta oziroma za 16 % glede na enako obdobje lani.

Finančni trgi v Sloveniji

Poudarki

  • Banka je uspešno izdala prve zelene senior preferred obveznice v skupni vrednosti 500 mio EUR.
  • Nadaljnja diverzifikacija likvidnostnih rezerv, reinvestiranje zapadlih obveznic in povečana stanja pri centralni banki.
  • Preostala izpostavljenost do Ruske federacije je bila odprodana v prvem četrtletju leta 2023.

Finančna in poslovna uspešnost

Tabela 12: Rezultati segmenta Finančni trgi v Sloveniji

v mio EUR na konsolidirani osnovi
1-6 2023 1-6 2022 Letna sprememba Q2 2023 Q1 2023 Q2 2022 Sprememba v
zadnjem
kvartalu
Čisti obrestni prihodki 27,7 22,9 4,8 21 % 13,0 14,7 12,6 -12 %
od tega ALM(i) 16,4 14,9 1,5 10 % 8,2 8,2 8,4 1 %
Čisti neobrestni prihodki 0,0 -1,7 1,7 - 0,9 -0,9 0,2 -
Skupaj čisti prihodki 27,7 21,2 6,5 31 % 13,9 13,8 12,7 1 %
Stroški skupaj -4,7 -4,6 0,0 -1 % -2,4 -2,3 -2,5 -7 %
Rezultat pred oslabitvami in rezervacijami 23,0 16,6 6,5 39 % 11,5 11,6 10,3 -1 %
Oslabitve in rezervacije 4,2 -7,5 11,7 - -0,1 4,3 -6,0 -
Rezultat pred davki 27,3 9,0 18,2 - 11,4 15,9 4,3 -29 %
30. jun. 2023 31. mar. 2023 31. dec. 2022 30. jun. 2022 Sprememba glede na
konec leta
Letna sprememba Sprememba v
zadnjem
kvartalu
Stanje na računih CB 3.901,8 3.534,6 3.373,7 2.443,2 528,2 16 % 1.458,6 60 % 10 %
Dolžniški vrednostni papirji bančne knjige 2.954,4 2.911,0 2.993,3 3.168,7 -38,9 -1 % -214,3 -7 % 1 %
Obrestna mera (ii) 0,97 % 0,89 % 0,74 % 0,72 % 0,23 o.t. 0,25 o.t. 0,08 o.t.
Krediti 95,5 160,0 160,5 216,0 -65,0 -40 % -120,5 -56 % -40 %
Obrestne mere (ii) 2,26 % 2,26 % -0,72 % -0,83 % 2,98 o.t. 3,09 o.t. 0,00 o.t.
Podrejene obveznosti (dodatni kapital) 520,0 513,2 508,8 287,8 11,2 2 % 232,2 81 % 1 %
Obrestna mera (ii) 6,80 % 6,74 % 4,16 % 3,69 % 2,64 o.t. 3,11 o.t. 0,06 o.t.
Ostali izdani vrednostni papirji 814,5 311,7 307,2 0,0 507,3 165 % 814,5 - 161 %
Obrestna mera (ii) 6,20 % 6,12 % 6,00 % 0,00 % 0,20 o.t. 6,20 o.t. 0,08 o.t.

(i) Čisti obrestni prihodki iz sredstev in obveznosti z uporabo ITC.

(ii) Obrestne mere le za NLB.

Glavno poslanstvo segmenta so še naprej aktivnosti Skupine na mednarodnih finančnih trgih, vključno z zakladniškimi posli. Trg se nenehno spremlja, tako z namenom investiranja kot tudi financiranja na nivoju Skupine. Cilj prvega je zmanjšanje nadaljnjih možnih neplačil izdajateljev, ki so vključeni v portfelj obveznic bančne knjige, in upravljanje portfelja glede na tržna gibanja (okolje rastočih donosov) / ekonomske podatke (inflacija, recesija), cilj drugega pa je omogočiti Skupini pregled nad tržnimi razmerami za prihodnje izdaje obveznic.

Čisti obrestni prihodki so bili za 4,8 mio EUR višji glede na enako obdobje lani. Učinki okolja naraščajočih obrestnih mer so bili večinoma preneseni prek rezultata ALM iz Finančnih trgov v segmenta Poslovanje s prebivalstvom v Sloveniji in Poslovanje s podjetji in investicijsko bančništvo v Sloveniji.

Na dan 30. junija 2023 Banka ni več izpostavljena do Ruske federacije. Izpostavljenost v nominalni vrednosti 8 mio USD, ki bi sicer zapadla septembra 2023, je bila prodana v začetku februarja 2023, kar je prispevalo k sprostitvi oslabitev v višini 4,2 mio EUR in s tem k boljšemu celotnemu rezultatu pred davki tega segmenta.

Stanja na računih pri centralni banki so se povečala (528,2 mio EUR glede na konec preteklega leta), saj so bila tja položena sredstva iz izdanih vrednostnih papirjev. Junija je namreč Banka uspešno izdala prve zelene senior preferred obveznice z ročnostjo 4NC3 v višini 500 mio EUR. Obveznice se bodo upoštevale pri izpolnjevanju zahteve MREL. Krediti so se znižali na račun predčasnega poplačila TLTRO s strani N Banke (63 mio EUR).

V letu 2023 se še vedno zasleduje cilj nadaljnje diverzifikacije portfelja obveznic bančne knjige, ki se je do konca prvega polletja v Banki znižal za 39 mio EUR oziroma na ravni Skupine za 328 mio EUR. Vrednostni papirji, merjeni po FVOCI, so ob koncu prvega polletja predstavljali 52 % portfelja obveznic na ravni Skupine in 37 % na ravni Banke. Negativno vrednotenje portfelja FVOCI na ravni Skupine je 30. junija 2023 znašalo 123 mio EUR (znižano za učinke obračunavanja varovanja pred tveganjem in povezanim odloženim davkom), nerealizirane izgube iz portfelja vrednostnih papirjev, merjenih po odplačni vrednosti (AC), pa so znašale 151 mio EUR. Portfelj obveznic na nivoju Skupine vključuje 278 mio EUR (oziroma 6,3 %) dolžniških vrednostnih papirjev ESG, izdanih s strani držav, multilateralnih organizacij ali finančnih institucij.

Nestrateške članice

Poudarki

• Nestrateške članice so nadaljevale z unovčenjem premoženja v svoji lasti v skladu z načrtom odprodaje.

Finančna in poslovna uspešnost

Tabela 13: Rezultati segmenta Finančni trgi v Sloveniji

v mio EUR na konsolidirani osnovi
1-6 2023 1-6 2022 Letna sprememba Q2 2023 Q1 2023 Q2 2022 Sprememba v
zadnjem
kvartalu
Čisti obrestni prihodki 0,5 0,1 0,4 - 0,5 0,0 0,0 -
Čisti neobrestni prihodki -1,9 1,9 -3,9 - -0,9 -1,0 1,2 7 %
Skupaj čisti prihodki -1,4 2,1 -3,5 - -0,4 -1,0 1,2 56 %
Stroški skupaj -6,4 -5,5 -0,8 -15 % -3,5 -2,9 -3,0 -20 %
Rezultat pred oslabitvami in rezervacijami -7,8 -3,5 -4,3 -124 % -3,9 -3,9 -1,7 -1 %
Oslabitve in rezervacije 1,6 1,0 0,6 56 % 1,1 0,5 0,4 108 %
Rezultat pred davki -6,3 -2,5 -3,8 -152 % -2,9 -3,4 -1,3 15 %
30. jun. 2023 31. mar. 2023 31. dec. 2022 30. jun. 2022 Sprememba glede na
konec leta
Letna sprememba Sprememba v
zadnjem
kvartalu
Sredstva segmenta 40,8 57,3 61,5 89,9 -20,8 -34 % -49,1
-55 %
-29 %
Neto krediti strankam 11,2 12,7 13,8 20,5 -2,6 -19 % -9,2
-45 %
-11 %
Bruto krediti strankam 31,7 33,4 35,4 50,3 -3,7 -10 % -18,5
-37 %
-5 %
Naložbene nepremičnine in opredmetena osnovna
sredstva prejeta za poplačilo terjatev
21,7 37,2 39,6 61,8 -18,0 -45 % -40,2
-65 %
-42 %
Ostala aktiva 7,9 7,4 8,1 7,6 -0,2 -3 % 0,3
3 %
7 %
Obseg slabih posojil (bruto) 29,9 31,0 32,3 44,8 -2,4 -7 % -15,0
-33 %
-4 %

Zmanjševanje portfelja je ostal glavni cilj nestrateškega segmenta v vseh nestrateških portfeljih, temu pa sledi nadaljnje zniževanje prihodkov iz poslovanja. Skladno s strategijo dezinvestiranja je segment glede na konec leta zabeležil zmanjšanje bilančne vsote v višini 20,8 mio EUR.

Dejavniki tveganja in napoved

Dejavniki tveganja

Dejavniki tveganja, ki
vplivajo na poslovne
napovedi, so (med
drugim):
• občutljivost gospodarstva na potencialno upočasnitev v evrskem območju ali globalno,
• povečevanje kreditnih razmikov,
• potencialni odlivi likvidnosti,
• poslabšanje obetov glede obrestnih mer / vztrajna visoka inflacija,
• nestanovitne cene energentov in blaga,
• naraščajoča brezposelnost,
• morebitni kibernetski napadi,
• regulativni, drugi zakonodajni in davčni ukrepi, ki vplivajo na banke,
• geopolitične negotovosti.

Močan gospodarski zagon po recesiji, kot posledici razmer v času covida, je leta 2023 prešel v razmere stagflacije. Zaradi naraščajoče inflacije, visokih obrestnih mer, šibkejšega zunanjega povpraševanja in večje makroekonomske negotovosti je pričakovati umirjeno gospodarsko rast ali njeno postopno upočasnitev. V regiji Skupine še vedno pričakujejo zmerno rast, čeprav bi relativno visoki inflacijski pritiski in druge negotovosti lahko nakazovali nadaljnjo upočasnitev, in sicer na področju zasebne potrošnje in investicij.

V času upočasnitve gospodarske rasti se kreditno tveganje običajno bistveno poveča. V luči inflacijskih pritiskov in napovedi zmanjšanja gospodarske rasti je Skupina temeljito analizirala in prilagodila morebitne vplive na kreditni portfelj. Rast kreditiranja podjetij in prebivalstva naj bi predvsem v trenutnih razmerah ostala razmeroma zmerna. Z vidika kakovosti kreditnega portfelja Skupina skrbno spremlja potencialno najbolj prizadete segmente z namenom, da v zelo zgodnji fazi odkrije vsako pomembno povečanje kreditnega tveganja. Neugodna gibanja bi lahko vplivala na razvoj stroška tveganja in slabih posojil. Ne glede na vzpostavljene postopke za upravljanje kreditnega tveganja Skupine ni mogoče zagotoviti, da bodo le-ti zadostovali za zagotavljanje kakovosti kreditnega portfelja Skupine ali da bodo pripadajoče oslabitve tudi v prihodnosti ostale na ustrezni ravni.

Strategija investiranja Skupine, ki se nanaša na upravljanje likvidnostnih rezerv v obliki obvezniškega portfelja Skupine, se prilagaja pričakovanim tržnim trendom v okviru opredeljene nagnjenosti za prevzemanje tveganj. Vojna v Ukrajini je privedla do precejšnjih nihanj na finančnih trgih, zlasti do sprememb pri kreditnih pribitkih, dviga obrestnih mer in nihanja deviznih tečajev. Skupina z integracijo relevantnih sistemov zgodnjega opozarjanja pozorno spremlja in skrbno upravlja portfelj obveznic, kjer so predvsem državne obveznice, da bi omejila morebitne vplive na višino regulatornega kapitala.

Pri pomembnejših pozicijah v tujih valutah Skupina do zdaj ni zaznala večjih sprememb. Trenutne razmere, tržna opažanja in morebitni ukrepi se pozorno spremljajo in obravnavajo. Medtem ko Skupina spremlja svoj likvidnostni položaj, vplive nihanj obrestnih mer, kreditnih razmikov in tujih valut na svoje pozicije, bi lahko kakršnakoli pomembna in nepričakovana gibanja na trgih ali številni drugi dejavniki, kot so konkurenčni pritiski, zaupanje strank ali drugi dejavniki izven kontrole Skupine, negativno vplivali na njeno poslovanje ter kapitalsko in finančno stanje.

Posebna pozornost je namenjena stalnemu zagotavljanju storitev komitentom, njihovemu spremljanju, ukrepom za varovanje zdravja ter preprečevanju kibernetskih napadov in morebitnih prevar. Skupina je vzpostavila notranje kontrole in druge ukrepe, ki omogočajo njihovo ustrezno upravljanje, vendar ti ukrepi ne morejo vedno v celoti preprečiti morebitnih škodljivih učinkov.

Za Skupino velja širok nabor predpisov in zakonov s področja bančništva, zavarovalništva in finančnih storitev, zato se sooča s tveganjem pomembnih posegov številnih regulativnih in izvršilnih organov v državah, kjer deluje.

Regija JVE je najpomembnejše geografsko področje za delovanje Skupine izven RS, zato so gospodarske razmere v tej regiji ključne za njene poslovne rezultate in finančno stanje. Kakršnakoli nestabilnost ali poslabšanje razmer v gospodarstvu te regije bi lahko negativno vplivalo na finančno stanje Skupine.

S tega vidika Skupina pozorno spremlja naslednje makroekonomske kazalnike, pomembne za njeno poslovanje:

  • trendi in napovedi BDP,
  • zaupanje v gospodarstvo,
  • stopnja brezposelnosti,
  • zaupanje potrošnikov,
  • zaupanje v gradbeništvo,
  • stabilnost vlog in rast kreditov v bančnem sektorju,
  • kreditni pribitki in s tem povezane napovedi,
  • razvoj obrestnih mer in sorodne napovedi,
  • devizni tečaji,
  • cene energentov in blaga,
  • drugi pomembni tržni kazalniki.

V letu 2023 je Skupina pregledala metodologijo za oblikovanje rezervacij po MSRP 9 s testiranjem nabora relevantnih makroekonomskih scenarijev, tako da ustrezno odražajo trenutne okoliščine in z njimi povezane vplive v prihodnosti. V ta namen je Skupina razvila in pripravila več scenarijev (tj. izhodiščni, blagi in zaostreni potek ekonomskega razvoja) za določitev pričakovanih kreditnih izgub. Skupina je oblikovala tri v prihodnost usmerjene scenarije s pripadajočo verjetnostjo, ki so uporabljeni pri izračunu pričakovanih kreditnih izgub v okviru MSRP 9. Ti makroekonomski scenariji skladno z MSRP 9 vključujejo v prihodnost usmerjene in z verjetnostjo tehtane vidike izračuna oslabitev za pričakovane kreditne izgube (ECL). Obe lastnosti se lahko spremenita, če so identificirane bistvene spremembe v prihodnjem ekonomskem razvoju in niso bile vključene v predhodne napovedi.

Izhodiščni makroekonomski scenarij odraža skupni pogled makroekonomskega razvoja za vse države Skupine. Temelji na najnovejših uradnih in strokovnih napovedih z dodatnimi posebnimi prilagoditvami za posamezno državo Skupine. Ključne karakteristike modela zaobjemajo popuščanje šokov na strani ponudbe, predvidevajo pa nadaljnje zniževanje inflacije kot posledica višanja ključne obrestne mere ECB in kvantitativnega zaostrovanja, nekoliko manj tesen trg dela, oživitev gospodarske rasti, k čemur bodo prispevale padajoče obrestne mere in izboljšanje zaupanja ter pričakovanj, regionalno zadrževanje političnih napetosti in omejen učinek prelivanja napetosti na finančnih trgih na realno ekonomijo.

Alternativna makroekonomska scenarija temeljita na možnih učinkih na ekonomski razvoj v naslednjih treh letih. Optimistični scenarij temelji na dejavnikih na strani ponudbe in povpraševanja, upoštevajoč blago zimo in zadostno oskrbo z energijo, kar posledično zmanjšuje cenovni pritisk v območju evra. Odločitev Kitajske glede sproščanja ostrih s covidom povezanih ukrepov je v podporo izvozu v območju evra ter spodbuja povpraševanje. Deflatorni obeti povečajo zaupanje na finančnih trgih, kar se izraža kot pozitivna projekcija rasti v prvem letu, čemur sledi dodatna podpora politike ECB in umirjena projekcija rasti realnega gospodarstva v naslednjih dveh letih.

Scenarij zaostrenega ekonomskega razvoja je prav tako zasnovan na dejavnikih na strani ponudbe in povpraševanja, ki kažejo na upočasnjeno gospodarsko rast zaradi nižje kupne moči, geopolitičnih motenj in povišane inflacije. Države Skupine beležijo ničelno realno gospodarsko rast, kar vodi do znatnih pretresov na finančnih trgih. Politične napetosti ostajajo prisotne, kar privede do motenj pri nabavi. Inflacija ostaja na ravni, višje od pričakovane, kar posledično vpliva na naraščajoča dolgoročna inflacijska pričakovanja. Ob restriktivni denarni politiki ECB ostaja rast BDP nizka. Kljub počasni rasti stopnje brezposelnosti se veliko panog sooča z močnim trgom dela. Stabilizacija finančnega sistema omogoča ECB osredotočenje na omejevanje rasti inflacije. Skupina pri izračunu pričakovanih kreditnih izgub v okviru MSRP 9 upošteva predstavljene scenarije.

V tej luči je Skupina revidirala pripadajoče uteži za posamezni scenarij v H1 2023 ter jih spremenila na 20 %-60 %-20 % (alternativna scenarija imata vsak utež po 20 %, izhodiščni pa utež 60 %). Manjše spremembe so bile narejene tudi pri drugih državah z namenom odražanja možnega pričakovanega učinka na ekonomsko aktivnost v regiji.

Skupina je vzpostavila obsežen okvir stresnega testiranja in sisteme zgodnjega opozarjanja za različna področja tveganj z vgrajenimi dejavniki tveganja, ki so relevantni za poslovni model Skupine. Okvir stresnega testiranja je vključen v pripravljenost na prevzemanje tveganj, proces ocenjevanja ustreznega notranjega kapitala (ICAAP), proces ocenjevanja ustrezne notranje likvidnosti (ILAAP) ter načrt sanacije, da se določi, kako lahko hude in nepričakovane spremembe v poslovnem in makro okolju vplivajo na kapitalsko ustreznost ali likvidnost Skupine. Tako okvir stresnega testiranja kot kazalniki načrta okrevanja prispevajo k proaktivnemu upravljanju skupnega profila tveganja Skupine v teh okoliščinah, vključno s kapitalskim in likvidnostnim položajem s pogledom v prihodnost.

Ukrepi za obvladovanje tveganj, ki jih lahko Skupina uporabi, so opredeljeni v več internih politikah in se uporabijo po potrebi. Poleg tega se pri izbiri in izvajanju blažilnih ukrepov uporablja trislojni pristop, pri čemer se upoštevajo analiza izvedljivosti ukrepa, njegov vpliv na poslovni model Skupine in moč razpoložljivega ukrepa.

Napoved

Napovedi so izjave o prihodnosti, ki so predmet številnih dejavnikov tveganja in niso jamstvo za prihodnjo finančno uspešnost. Skupina izvaja različne strateške dejavnosti za izboljšanje svojega poslovanja. Napovedi v zvezi z obrestnimi merami so negotove, posebej zaradi prilagajanja denarne politike ECB in lokalnih centralnih bank splošnemu gospodarskemu razpoloženju.

Manjše prilagoditve glede na prejšnje napovedi za leto 2023 in smernice za leto 2025 so rezultat obetavnih napovedi glede kakovosti sredstev za leto 2023 ter izboljšanega pričakovanega generiranja kapitala in posledično povečanja taktične zmogljivosti za združitve in prevzeme.

Skupina izboljšuje napoved stroška tveganja za leto 2023 na manj kot 15 b.t. (namesto prej napovedanih pričakovanj stroška tveganja med 30 in 40 b.t.), kar je posledica močnih temeljnih trendov in kljub nedavnim poplavam v Sloveniji. Naravna katastrofa je močno prizadela javno infrastrukturo ter številna gospodinjstva in podjetja. Trenutna ocena Skupine kaže, da je neposredni vpliv na njeno poslovanje zmeren, vendar je ta ocena preliminarna in se bo dopolnjevala, ko bodo zbrane celovitejše usmeritve in povratne informacije strank. NLB Skupina proaktivno sodeluje s svojimi strankami in po potrebi nudi finančno (likvidnostno) pomoč, poleg naše zaveze k humanitarni in finančni pomoči v višini 4 mio EUR. Boljša kakovost sredstev od predhodno pričakovane vodi tudi do zvišane napovedi ROE po davkih in normaliziranega ROE. V letu 2023 bo ROE po davkih po pričakovanjih nad 15 % (prej nad 14 %), normalizirani ROE pa nad 20 % (prej 18 %).

Na slavnostnem prvem Dnevu vlagateljev, ki je potekal maja 2022, je Skupina objavila več ključnih kazalnikov uspešnosti za leto 2025, tj. redni dobiček bo presegel 300 mio EUR, prispevek srbskega trga k čistemu dobičku Skupine bo v višini 100 mio EUR, kapitalski donos v obliki dividend bo med letoma 2022 in 2025 znašal 500 mio EUR, zmogljivost za taktične združitve in prevzeme bo znašala 1,5 mrd EUR tveganju prilagojene aktive, ROE po davkih pa bo presegel 12 %. Skupina ostaja zavezana doseganju teh ključnih kazalnikov uspešnosti. Na podlagi razvoja spodbudnega poslovnega okolja in uspešnega izvajanja ključnih pobud je za navedene ključne kazalnike uspešnosti izboljšala cilje za leto 2025. Močna zmožnost ustvarjanja prihodkov skupaj z odločnim prizadevanjem za omejevanje stroškov in dobrimi obeti glede kakovosti sredstev kaže na to, da bo redni dobiček presegel 400 mio EUR. Nominalni znesek izplačil dividend ostaja nespremenjen, kar posledično povečuje taktično zmogljivost za združitve in prevzeme (s približno 4 mrd EUR RWA na več kot 4 mrd EUR RWA).

Ukrepi in potenciali, začrtani v zgornji strategiji, se odražajo v napovedih Skupine za obdobje 2023–2025.

Zadnja napoved Popravljena napoved Zadnja napoved Popravljena napoved
za leto 2023 za leto 2023 za leto 2025 za leto 2025
Redni prihodki ~1.000 mio EUR ~1.000 mio EUR > 1.000 mio EUR > 1.000 mio EUR
Stroški ~ 490 mio EUR ~ 490 mio EUR Na nivoju leta 2023 Na nivoju leta 2023
Strošek tveganja 30-40 b.t. <15 b.t. 30-50 b.t. 30-50 b.t.
Rast kreditov Srednje visoko Srednje visoko Visoko Visoko
enomestno število enomestno število enomestno število enomestno število
110 mio EUR 110 mio EUR 500 mio EUR 500 mio EUR
Dividende (2022-2025) (2022-2025)
ROE po davkih > 14 % > 15 % ~ 14 % ~ 14 %
Normaliziran > 18 % > 20 % ~ 20 % ~ 20 %
ROE(i)
Redni dobiček > 400 mio EUR > 400 mio EUR
Prispevek > 100 mio EUR > 100 mio EUR
srbskega trga
Zmogljivost za taktične Zmogljivost za taktične
Zmogljivost za združitve in prevzeme v višini združitve in prevzeme v višini
združitve in ~ 4 mrd EUR tveganju > 4 mrd EUR tveganju
prevzeme prilagojene aktive prilagojene aktive

Tabela 14: Uspešnost na trgu in napovedi za obdobje 2023–2025

(i) Normalizirani ROE = rezultat po davkih je deljen s povprečnim tveganju prilagojenim kapitalom. Povprečni tveganju prilagojeni kapital je izračunan v višini zahteve temeljnega kapitala (Tier 1) za povprečno tveganju prilagojeno aktivo in zmanjšan za kapitalski prispevek manjšinskih lastnikov.

Napoved za leto 2023

Makroekonomska slika

Gospodarstvo evrskega območja bo letos raslo malenkostno, zadrževali pa ga bodo inflacijska inercija, višje obrestne mere in globalni negativni vplivi, ki bodo dodatno obremenjevali rast in trgovino, tudi če so se ozka grla v oskrbovalni verigi zmanjšala. Zasebno potrošnjo bo podpiral močan trg dela, povpraševanje na njem pa se bo v naslednjih dveh letih nekoliko zmanjšalo. Tveganja za obete predstavljajo povpraševanje na trgu dela, ki bi lahko dodatno pritisnilo na rast plač in minimalnih plač, ter negotovost, ki bo obremenjevala zasebne naložbe. Zmanjševanje inflacije bi moralo nekoliko olajšati pritisk na kupno moč potrošnikov in okrepiti rast v drugi polovici leta, saj se je indeks cen industrijskih proizvodov pri proizvajalcih že opazno znižal, kar je zmanjšalo pritisk na marže proizvajalcev. Prenos stroškov energije v cene blaga se je umiril in pričakuje se nadaljevanje trenda. Storitve naj bi še naprej največ prispevale k mesečni stopnji inflacije, čeprav z nižajočo se mero. Kljub temu bi morala razdelitev sredstev EU vzpodbujati dejavnost. Morebitno podaljšanje cikla zvišanja obrestnih mer, ki je sprožilo nestanovitnost v bančnem sektorju in vplivalo na pogoje financiranja za visoko zadolžene sredozemske države, predstavlja materialno tveganje za obete.

Gospodarski zagon v Sloveniji naj bi letos oslabel zaradi upočasnitve zasebne potrošnje, investicij (tudi gospodinjstev) in izvoza. Poleg tega bodo višje obrestne mere zmanjšale proizvodnjo. Monetarna politika ECB in sposobnost vlade, da izvede reforme in izčrpa sredstva EU, sta ključna dejavnika za bodoči razvoj trendov v tem letu. Menimo, da bo gospodarstvo v letu 2023 zrastlo za 1,1 %, v letu 2024 pa za 2,2 %. Gospodarska rast v Srbiji se letos upočasnjuje, saj strožji pogoji financiranja in vztrajno visoka inflacija (najvišja v regiji) omejujejo povpraševanje. Poleg tega bodo globalni negativni vplivi ovirali rast izvoza. Ključni dejavniki, ki jih je treba spremljati, vključujejo geopolitične napetosti na Kosovu, protivladne proteste in prihajajoče parlamentarne volitve. Pozitivno je, da Srbija pričakuje rekorden obseg neposrednih tujih naložb za pomoč pri razvoju in krepitvi gospodarstva. Gospodarstvo naj bi leta 2023 rastlo z 2,2-odstotno mero in leta 2024 z 2,9-odstotno mero. Gospodarska rast v regiji NLB Skupine naj bi v letu 2023 dosegla 1,8 % in 2,6 % v letu 2024. Ostrejši pogoji financiranja bodo ovirali investicijske aktivnosti in zasebno potrošnjo zaradi vztrajne inflacije in visokih stroškov zadolževanja. Upad globalne gospodarske rasti bo zaviral rast zunanjega sektorja. Dejavniki, ki jih je treba spremljati za prihodnji razvoj, so etno-nacionalistična trenja in izvajanje strukturnih reform, potrebnih za pristop k EU.

Prihodki

Obeti glede rednih prihodkov za leto 2023 ostajajo okoli 1.000 mio EUR, predvsem zaradi spremenjenega okolja obrestnih mer, vendar se pričakuje, da bo rast obrestnih prihodkov temeljila predvsem na višjih obrestnih merah, odobravanju novih kreditov in učinkoviti rabi likvidnih sredstev. Za leto 2023 se pričakuje zmerna rast čistih opravnin, predvsem na račun osnovnih storitev, kot so plačila in kartice, pa tudi bančno-zavarovalniških produktov in produktov upravljanja premoženja. Nadaljnja rast digitalne prodaje, navzkrižne prodaje in pridobivanja novih strank bi morala še naprej podpirati rast čistih opravnin.

Stroški

Skupina bo še naprej izvajala strog načrt obvladovanja stroškov, ki obravnava tako stroške dela kot tudi elemente drugih stroškov. Na stroške še naprej vpliva poslovno okolje z opazno rastjo stroškov v celotni regiji. Poleg tega Skupina ob naraščajočem pomenu digitalnega bančništva nadaljuje z vlaganji v nadgradnjo informacijske tehnologije. Dodatno bodo leta 2023 na stroške vplivali tudi stroški integracije, povezani z N Banko. Vse navedeno bo vplivalo na rast stroškov, pri čemer se pričakuje, da bodo le-ti leta 2023 ostali na ravni okrog 490 mio EUR.

Rast kreditov in kakovost portfelja

Skupina leta 2023 pričakuje organsko rast kreditov v višini srednje visokega enomestnega števila. Po izjemno visoki novi prodaji kreditov gospodarstvu in prebivalstvu na vseh trgih leta 2022 je za leto 2023 predvidena počasnejša rast kreditov. Poslovanje s prebivalstvom in podjetji naj bi na vseh trgih še naprej raslo v skladu z rastjo trgov ali višje. Na pričakovanja vplivajo višje obrestne mere, inflacijski pritiski in nizka rast BDP.

Skupina pozorno spremlja makroekonomske in geopolitične razmere in tesno komunicira s ključnimi strankami glede ugotavljanja morebitnih sprememb v poslovnih okoliščinah. Po drugi strani lahko upočasnitev gospodarske rasti zaradi šibkejšega zunanjega povpraševanja, še vedno povišane inflacije in večje negotovosti omejijo kreditno sposobnost prebivalstva ali vplivajo na nižjo rast investicij. Da bi omogočili zgodnjo identifikacijo pomembnega povečanja kreditnega tveganja, je Skupina okrepila sistem zgodnjega opozarjanja.

Skupina zelo skrbno spremlja morebitno povečanje kreditnega tveganja in je proaktivna na področju upravljanja slabih posojil, zato se tudi leta 2023 pričakuje dobro razpršena in stabilna kakovost kreditnega portfelja. Na podlagi makroekonomske ocene okolja, spremenjenih parametrov tveganja, stabilnega razvoja portfelja in pozitivnega prispevka iz naslova izterjave je moč pričakovati, da bo strošek tveganja v letu 2023 nižji od 15 b.t.

Likvidnost

Pričakuje se, da bo likvidnostni položaj Skupine ostal zelo trden in stabilen, tudi če se uresniči zelo neugoden likvidnostni scenarij, saj ima Skupina zadostne likvidnostne rezerve večinoma v obliki visokokakovostnih likvidnih sredstev. Večji del likvidnostnih rezerv predstavlja portfelj obveznic, večinoma državnih, ki jih v Skupini skrbno spremljamo.

Kapital in MREL

Kapitalski položaj predstavlja trdno osnovo za izpolnjevanje vseh regulatornih kapitalskih zahtev, vključno s kapitalskimi blažilniki in drugimi trenutno znanimi zahtevami ter kapitalskih smernic v okviru 2. stebra.

Leta 2023 grosistično financiranje temelji predvsem na zahtevi MREL. Po zadnji napovedi, objavljeni v poročilu za prvo četrtletje 2023, kjer smo nakazali na izdajo novih za MREL primernih obveznic v višini 300-500 mio EUR, je Banka 27. junija izdala zelene senior preferred obveznice z ročnostjo 4NC3 v višini 500 mio EUR. S to izdajo bo Banka brez težav dosegla zavezujočo zahtevo MREL, ki bo v veljavi s 1. januarjem 2024.

Predvsem zaradi skladnosti z zahtevo MREL bo Banka v naslednjih letih postala bolj redna izdajateljica na kapitalskih trgih. Predvidena letna velikost izdaj/refinanciranja v prihodnjih letih bo približno 300 mio EUR.

Dividende

Splošni namen Banke je letno izplačati dividende, hkrati pa izpolnjevati vse regulatorne zahteve, vključno s smernicami v okviru 2. stebra in opredelitvijo nagnjenosti k prevzemanju tveganj. Skupina želi ohraniti stabilno rast dividend in hkrati imeti možnost zagotavljanja podpore organski rasti ter morebitnim združitvam in prevzemom.

V obdobju med letoma 2022 in 2025 Banka predvideva kapitalski donos, izplačan v obliki dividend, v skupni višini 500 mio EUR. Leta 2022 so bile izplačane dividende v višini 100 mio EUR, za leto 2023 pa Banka predvideva izplačilo dividend v višini 110 mio EUR. Prva tranša v skupni višini 55 mio EUR je bila izplačana junija, druga tranša pa bo predvidoma predložena v potrditev skupščini delničarjev proti koncu letošnjega leta.

Priložnosti za združitve in prevzeme

Prizadevanja Skupine za zagotavljanje vrednosti za delničarje so odvisna od organske rasti in zmožnosti izkoriščanja nadaljnjih priložnosti za združitve in prevzeme, ki povečujejo vrednost Skupine. Takšne priložnosti za neorgansko rast bodo predmet skrbne analize uporabe strateških, finančnih in drugih virov.

Upravljanje tveganj

Banka daje velik poudarek in pomen kulturi prevzemanja in upravljanja tveganj ter zavedanju o tveganjih znotraj celotne Skupine. Učinkovito upravljanje tveganj in kapitala je ključnega pomena za dolgoročno donosno in vzdržno poslovanje Skupine. Glavna načela glede prevzemanja in upravljanja tveganj so opredeljena v Opredelitvi pripravljenosti za prevzemanje tveganj (Risk Appetite) in Strategiji prevzemanja in upravljanja tveganj Skupine (Risk Strategy), ki sta pripravljeni v skladu s poslovno strategijo. Okvir upravljanja tveganj Skupine je usmerjen v prihodnost, prilagojen njenemu poslovnemu modelu in temu ustrezno opredeljenemu profilu tveganosti. Poseben poudarek je na vključenosti analize tveganj, vključno z dejavniki tveganja ESG, v proces sprejemanja odločitev na strateški in operativni ravni, razpršenosti s ciljem omejevanja visoke koncentracije, optimalni porabi kapitala in njegovi alokaciji, ustrezni tveganjem prilagojeni cenovni politiki ter zagotavljanju skladnosti poslovanja z notranjimi akti in zadevno regulativo.

Področje upravljanja tveganj v Skupini je pristojno za upravljanje, ocenjevanje in spremljanje izpostavljenosti tveganjem v Banki, ki je matična družba v Sloveniji, obenem pa tudi kompetenčni center za sedem odvisnih bančnih družb in tri lizing družbe. Upravljanje tveganj in kontrola se izvajata prek jasne organizacijske strukture z opredeljenimi vlogami in odgovornostmi. Organizacija in razmejitev pristojnosti sta zasnovani tako, da preprečujeta nastanek nasprotja interesov ter zagotavljata pregleden in dokumentiran proces sprejemanja odločitev ob ustreznem pretoku informacij navzgor in navzdol.

Skupina kot sistemsko pomembna institucija sodeluje pri izvajanju stresnih testov organa EBA na ravni EU in stresnih testov ECB SSM. Namen tega vseevropskega stresnega testa je oceniti odpornost evropskega bančnega sektorja v trenutnem negotovem in spreminjajočem se makroekonomskem okolju. ECB bo rezultate vaje predvidoma objavila konec julija 2023.

Zagotavljanje visoke kakovosti kreditnega portfelja je najpomembnejši cilj na področju tveganj s poudarkom na preudarnem prevzemanju tveganj, ustrezni kakovosti novo odobrenih naložb in razpršenosti kreditnega portfelja. Skupina stalno razvija širok razpon naprednih pristopov na področju ocene kreditnih tveganj skladno z najboljšimi bančnimi praksami, s ciljem, da bi še nadgradila obstoječa orodja za upravljanje tveganj ter sočasno zagotavljala hitrejšo odzivnost do strank. Pristop prestrukturiranja je v Skupini osredotočen na zgodnje odkrivanje strank z morebitnimi finančnimi težavami in njihovo proaktivno obravnavo.

Skupina je aktivno prisotna na trgih JVE s financiranjem obstoječih in novih kreditno sposobnih strank. Strategija kreditiranja Skupine je osredotočena na naslednje osrednje tržne segmente: prebivalstvo, mala in srednje velika podjetja (MSP) in izbrane poslovne dejavnosti. Na slovenskem trgu se Banka osredotoča na zagotavljanje celovitih storitev za segmente poslovanja s prebivalstvom in MSP, v segmentu poslovanja z velikimi podjetji pa vzpostavlja sodelovanje z izbranimi podjetji (z zagotavljanjem različnih vrst kreditiranja/investicijskih instrumentov). Druge bančne članice so univerzalne banke, ki se osredotočajo predvsem na segment srednje velikih in malih podjetij ter na poslovanje s prebivalstvom. Eden ključnih ciljev je zagotavljanje celovitih storitev strankam ob sočasnem preudarnem prevzemanju tveganj. Prevzeta N Banka se je osredotočala predvsem na poslovanje s prebivalstvom in MSP in bo dopolnjevala obstoječi kreditni portfelj v Sloveniji.

Slika 20: Struktura kreditnega portfelja NLB Skupine(i) (bruto krediti) po segmentih (v mio EUR) in boniteti komitentov(ii)

(i) Bruto izpostavljenost vključuje tudi stanje na računih in obvezno rezervo pri centralnih bankah ter vpogledne vloge pri bankah. (ii) Bonitete A, B in C so dobičkonosne izpostavljenosti. Boniteta A: komitenti z visoko bonitetno oceno in visoko finančno stabilnostjo; Boniteta B: komitenti z visoko zmožnostjo odplačevanja obveznosti, pomembno poslabšanje gospodarskega okolja bi zanje lahko pomenilo težavo; Boniteta C: dobičkonosni komitenti s povečanim tveganjem, ki bi lahko imeli v prihodnosti težave z odplačevanjem obveznosti; Boniteti D in E pomenita slabe naložbe: komitenti v zamudi (178. člen Uredbe o kapitalskih zahtevah), vključno s komitenti, ki zamujajo več kot 90 dni, in drugimi komitenti, za katere obstaja »majhna verjetnost plačila«, ki zamujajo manj kot 90 dni. Zaradi zaokrožanja se številke morda ne ujemajo 100-odstotno. (iii) Država vključuje izpostavljenosti do centralnih bank.

V obstoječi strukturi kreditnega portfelja (bruto posojila) znaša delež danih naložb prebivalstvu 35,9 %, delež naložb velikim podjetjem 14,68 %, delež naložb MSP ter mikro družbam 19,78 %, preostanek portfelja pa predstavljajo druge likvidne naložbe. Kreditni portfelj ostaja dobro razpršen in v nobeni panogi ali segmentu komitentov ni visoke koncentracije. Delež posojil prebivalstvu v celotnem kreditnem portfelju je precejšen, pri čemer prevladuje segment hipotekarnih posojil. V letu 2023 se pričakuje zmerna organska rast posojil, ki bo počasnejša kot v preteklem letu. Večina kreditnega portfelja je denominirana v evrih, medtem ko preostali del izhaja iz lokalnih valut bančnih članic JVE.

Tabela 15: Struktura kreditnega portfelja NLB Skupine, odobrenega podjetjem po dejavnosti na dan 30. junij 2023

Kreditni portfelj
Segment podjetij po panogah NLB Skupina % ∆ Q2
2023
∆ 2023
Storitve - Gostinstvo, Hoteli 209.270 3 % -3.893 -7.420
Dejavnost eksteritorialnih organizacij in teles 4 0 % -3 -2
Druge raznovrstne poslovne dejavnosti 105.344 2 % 14.795 25.552
Kmetijstvo, gozdarstvo in ribolov 334.831 5 % 5.443 8.597
Kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti 22.293 0 % -1.244 -1.362
Gradbeništvo 622.823 9 % 28.116 53.073
Izobraževanje 12.810 0 % -697 -1.072
Oskrba z elektriko, plinom, paro in klima 531.784 8 % 47.396 -18.754
Finance 174.834 3 % 2.749 -49.845
Zdravstvo in socialno varstvo 45.866 1 % 264 -971
Informacijske in komunikacijske dejavnosti 289.759 4 % -11.755 -25.171
Industrija 1.488.101 22 % 28.437 29.251
Rudarstvo in pridobivanje kamnin 48.529 1 % -1.286 -5.680
Strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti 194.220 3 % 767 7.092
Javna uprava in obramba, dejavnost obvezne socialne varnosti 186.304 3 % 128 -2.394
Poslovanje z nepremičninami 317.405 5 % 17.701 4.590
Storitve 15.395 0 % 372 -1.357
Promet in skladiščenje 635.747 10 % 15.083 6.236
Oskrba z vodo 61.310 1 % 3.996 9.934
Trgovina na debelo in drobno 1.342.882 20 % 40.190 64.911
Drugo 1.835 0 % -700 528
Skupaj podjetja 6.641.347 100 % 185.857 95.734
Kreditni portfelj v tisoč EUR
Glavne proizvodne dejavnosti NLB Skupina % ∆ Q2
2023
∆ 2023
Proizvodnja kovinskih izdelkov, razen strojev in opreme 201.963 3 % 9.205 11.100
Proizvodnja prehrambenih izdelkov 199.826 3 % -12.403 -24.502
Proizvodnja električne opreme 197.323 3 % -226 -5.347
Proizvodnja kovin 144.856 2 % 4.896 -934
Proizvodnja drugih nekovinskih mineralnih izdelkov 103.682 2 % -1.253 -3.379
Proizvodnja izdelkov iz gume in plastičnih mas 84.162 1 % 8.215 10.976
Proizvodnja motornih vozil, prikolic in polpriklopnikov 83.929 1 % 2.207 13.247
Proizvodnja drugih strojev in naprav 82.779 1 % 6.641 9.236
Ostale proizvodnje dejavnosti 389.581 6 % 11.154 18.855
Skupaj industrija 1.488.101 22 % 28.437 29.251
Kreditni portfelj v tisoč EUR
Glavne dejavnosti trgovine na debelo in drobno NLB Skupina % ∆ Q2
2023
∆ 2023
Trgovina na debelo, razen z motornimi vozili 760.802 11 % 31.812 28.706
Trgovina na drobno, razen z motornimi vozili 437.892 7 % -9.457 16.654
Trgovina na debelo in drobno ter popravila motornih vozil in
motornih koles
144.189 2 % 17.836 19.550
Skupaj trgovina na debelo in drobno 1.342.882 20 % 40.190 64.911

Slika 21: Struktura kreditnega portfelja NLB Skupine po skupinah na dan 30. junij 2023

Tabela 16: Struktura kreditnega portfelja NLB Skupine po skupinah na dan 30. junij 2023; v mio EUR

v mio EUR
Kreditni portfelj Oslabitve in spremembe poštenih vrednosti (PV) za kreditni portfelj
Skupina 1
Skupina 2
Skupina 3 & PV krediti Skupina 1 Skupina 2 Skupina 3 & PV krediti
Kreditni
portfelj
Delež v
portfelju
Sprememba
v letu
Kreditni
portfelj
Delež v
portfelju
Sprememba
v letu
Kreditni
portfelj
Delež v
portfelju
Sprememba
v letu
Obseg
oslabitev
Pokritje z
oslabitvami
Obseg
oslabitev
Pokritje z
oslabitvami
Obseg
oslabitev in
sprememb
PV
Pokritje z
oslabitvami in
spremembami
PV
Skupaj NLB Skupina 18.412,4 95,1 % 954,8 633,9 3,3 % 15,6 312,9 1,6 % -15,2 82,0 0,4 % 40,8 6,4 % 193,3 61,8 %
od tega podjetja 6.044,8 91,0 % 124,8 407,6 6,1 % -18,1 188,9 2,8 % -10,9 45,0 0,7 % 16,6 4,1 % 114,7 60,7 %
od tega prebivalstvo 6.595,8 95,0 % 172,8 226,3 3,3 % 33,7 123,8 1,8 % -4,2 34,9 0,5 % 24,1 10,7 % 78,5 63,4 %
od tega država 5.422,2 100,0 % 676,6 - - - 0,1 0,0 % 0,1 2,0 0,0 % - - 0,1 99,4 %
od tega institucije 349,6 100,0 % -19,3 - - - 0,1 0,0 % 0,1 0,1 0,0 % - - 0,1 97,5 %

Večina kreditnega portfelja Skupine je razporejena v 1. skupino (95,1 %), majhen delež pa v 2. skupino (3,3 %) in v 3. skupino (1,6 %). Krediti v skupinah 1 do 3 se vrednotijo po odplačni vrednosti, medtem ko preostali manjši del (0,002 %) predstavljajo krediti, merjeni po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida. Po pravilih MSRP 3 se vsa sredstva prevzete NLB Komercijalne Banke, Beograd kot tudi N Banke na začetku pripoznajo po pošteni vrednosti v računovodskih izkazih Skupine. Tako so bila vsa posojila ustrezno razporejena bodisi v 1. skupino (donosni portfelj) ali v 3. skupino (nedonosni portfelj). Za posojila iz 3. skupine veljajo posebna pravila, saj so kot slabe naložbe pripoznana že na začetku in po pošteni vrednosti brez dodatnih popravkov vrednosti za kreditne izgube.

Kakovost portfelja ostaja stabilna z naraščajočimi izpostavljenostmi v 1. skupini v segmentu podjetij in prebivalstva ter relativno nizkim odstotkom slabih posojil. Odstotek portfelja posojil v 1. skupini v segmentu prebivalstva ostaja na podobni ravni kot konec leta 2022, tj. na 95,0 %, v segmentu podjetij pa se je kljub neugodnim gospodarskim razmeram izboljšal na raven 91,0 %, kar je posledica previdne kreditne politike.

Približno 51 % portfelja kreditov podjetjem in prebivalstvu je obrestovanega po fiksnih obrestnih merah, preostali del portfelja pa po spremenljivih obrestnih merah (večinoma Euribor kot referenčna mera). V segmentu podjetij prevladujejo spremenljive obrestne mere. V segmentu prebivalstva se je v drugem četrtletju nadaljeval trend prehoda s spremenljivih na fiksne obrestne mere, skoraj 66 % portfelja kreditov prebivalstvu je vezanega na fiksno obrestno mero.

Slika 23: Kumulativne čiste dodatne oslabitve in rezervacije za kreditna tveganja v NLB Skupini (v mio EUR)

V prvem polletju 2023 je bil strošek tveganja negativen in je znašal 38 b.t. zaradi poplačila odpisanih terjatev (14,6 mio EUR), razvoja portfelja (7,9 mio EUR) in spremenjenih parametrov tveganja (7,4 mio EUR). Del previdnostnih pribitkov (overlays), ki so bili v preteklih letih uporabljeni pri izbranih parametrih tveganja, je bil predvsem v segmentu podjetij odpravljen, kar je prispevalo k ugodnejšim vrednostim parametrov. Po drugi strani pa so bili parametri na segmentu prebivalstva povečani zaradi nepredvidljivih razmer na področju inflacije in obrestnih mer. Na makroekonomske razmere v regiji bi lahko še naprej vplivali visoka inflacija in razmeroma nizka rast BDP, kar bi lahko negativno vplivalo na višino stroška tveganja v naslednjih obdobjih, vendar njun vpliv ne bi smel biti pretiran.

Slika 24: Prirast bruto slabih posojil v NLB Skupini (v mio EUR)

Makroekonomska negotovost, ki jo povzročajo umirjena gospodarska rast, inflacija in naraščajoče obrestne mere, se je odrazila v razmeroma nizkem kumulativnem obsegu novih NPL v prvih šestih mesecih v višini 53,2 mio EUR, kar predstavlja 0,3 % kreditnega portfelja. Kljub temu ostaja kakovost kreditnega portfelja Skupine visoka, pri čemer Skupina sledi preudarnim posojilnim standardom in ima vzpostavljene učinkovite sisteme zgodnjega opozarjanja.

Slika 25: Obseg in delež nedonosnih posojil NLB Skupine in stopnja pokritja(i)

(i) Po interni definiciji.

Natančno opredeljeni cilji v Strategiji NPL Skupine in aktivna izterjava so omogočali proaktivno upravljanje portfelja nedonosnih terjatev. Pristop upravljanja slabih posojil v Skupini daje velik poudarek prestrukturiranju in uporabi drugih orodij za upravljanje slabih posojil, kot so prodaja ali zaplemba zavarovanj ter prodaja terjatev in zastavljenih sredstev. Večletni trend upadanja obsega nedonosnega kreditnega portfelja se je nadaljeval tudi v letu 2023, predvsem na račun poplačil in ozdravljenih komitentov. Obseg nedonosnega kreditnega portfelja v Skupini se je v primerjavi s koncem leta 2022 znižal na 312,9 mio EUR (31. december 2022: 328,3 mio EUR). Vsi učinki so se odrazili na 1,6-odstotnem deležu slabih posojil, medtem ko je ta delež po mednarodno bolj primerljivem razmerju NPE po metodologiji EBA znašal 1,2 %. Kazalnik deleža bruto slabih posojil, ki ga opredeljuje EBA, je padel pod raven s konca leta 2022 in je konec drugega četrtletja znašal 2,3 %.

Zaradi bogatih izkušenj, pridobljenih v zadnjih nekaj letih pri poslovanju s strankami s finančnimi težavami, ki so posledica predvsem podedovanih portfeljev, je Skupina pridobila obsežno znanje tako pri preprečevanju nastanka finančnih težav s prestrukturiranjem terjatev kot tudi z uspešno izterjavo izpostavljenosti, ki niso imele realnih možnosti poplačila. To obsežno znanje je na voljo v celotni Skupini, v enotah za tveganja, prestrukturiranje in izterjavo pa imajo usposobljene zaposlene, ki so zmožni strokovno in učinkovito obravnavati povečan obseg strank s finančnimi težavami, če bo treba. Zaradi tega dejstva, pa tudi zaradi vgrajenih orodij za zgodnje opozarjanje ter učinkovitih mehanizmov za analizo in poročanje, lahko Skupina proaktivno zazna in sodeluje s strankami, ki bodo morda soočene s finančnimi težavami.

Skupina pozorno spremlja makroekonomske in geopolitične razmere ter tesno komunicira s ključnimi strankami, da bi zaznala morebitne spremembe poslovnih okoliščin. Po drugi strani lahko upočasnitev zaradi šibkejšega zunanjega povpraševanja, še vedno povišane inflacije in večje negotovosti omejijo kreditno sposobnost prebivalstva ali vplivajo na nižjo rast investicij. Da bi omogočila zgodnjo identifikacijo znatnega povečanja kreditnega tveganja, je Skupina okrepila vzpostavljene sisteme zgodnjega opozarjanja (SICR).

Pomembna prednost Skupine je stopnja pokritja slabih posojil 1 (stopnja pokritja bruto slabih posojil z oslabitvami za vsa posojila), ki ostaja visoka in znaša 101,0 %. Stopnja pokritja slabih posojil 2 (stopnja pokritja bruto slabih posojil z oslabitvami za slaba posojila) se je v drugem četrtletju izboljšala in znaša 61,8 %, kar je precej nad povprečjem bančnega sistema EU, ki ga je objavila EBA (43,6 % za marec 2023). To omogoča dodatno zmanjševanje obsega slabih posojil brez pomembnega vpliva na višino stroškov tveganja v naslednjih letih.

Skupina si prizadeva v večini primerov zagotoviti najboljše možno zavarovanje za dana dolgoročna posojila, predvsem v obliki hipoteke. Tako je hipoteka na nepremičnini najpogostejša oblika zavarovanja posojil za pravne in fizične osebe. Pri posojilih podjetjem sledijo garancije, izdane s strani države, in druga poroštva. Pri posojilih fizičnim osebam so najpogostejša vrsta zavarovanja za dana posojila zavarovanje s strani zavarovalnice in poroštva.

Likvidnostni položaj Skupine je ostal stabilen. Učinki vojne v Ukrajini, njene splošne gospodarske posledice in nedavni dogodki v bančnem sistemu niso povzročili pomembnih likvidnostnih odlivov. Skupina izkazuje zelo dober likvidnostni položaj na konsolidirani ravni in na ravni posameznih bančnih članic, kar se odraža tudi v preseganju mejne vrednosti kazalnika količnika likvidnostnega kritja (LCR), ki znaša 244,8 %, ter višini razpoložljivih rezerv, ki znašajo 9.406,8 mio EUR, predvsem v obliki plasmajev pri ECB in prvovrstnih dolžniških vrednostnih papirjev. Veliko pozornosti je bilo namenjene strukturi in koncentraciji likvidnostnih rezerv, vključno s sistemom zgodnjega obveščanja. Financiranje Skupine in posameznih bank članic temelji pretežno na nebančnih depozitih, predvsem na segmentu prebivalstva, ki predstavlja zelo stabilen vir s tendenco stalne rasti. To se odraža v zelo ugodni ravni kazalnika LTD, ki znaša 67,4 % in daje Skupini potencial za nadaljnje povečanje obsega kreditiranja.

Neto odprta devizna pozicija Skupine iz naslova transakcijskega valutnega tveganja je na nizki ravni, ob koncu prvega polletja je znašala 0,60 % kapitala. Po drugi strani pa strukturne devizne pozicije, pripoznane v drugem vseobsegajočem donosu na konsolidirani ravni, ki izhajajo iz naložb v hčerinske družbe izven evrskega območja, vplivajo na RWA za tržno tveganje Skupine.

Pri tržnih tveganjih v trgovalni knjigi Skupina zasleduje nizko stopnjo pripravljenosti za prevzemanje tržnih tveganj v trgovalni knjigi. Po CRR je izpostavljenost zaradi trgovanja dovoljena samo v matični banki kot glavnem subjektu Skupine in je zelo omejena.

Izpostavljenost obrestnemu tveganju je zmerna in izhaja zlasti iz pozicij v bančni knjigi. Obveznice in krediti s fiksno obrestno mero največ prispevajo k izpostavljenosti obrestnemu tveganju v sklopu kazalnika ekonomske vrednosti lastniškega kapitala (EVE). Po drugi strani se izpostavljenost upravlja s stabilnimi vlogami, ki predstavljajo najpomembnejši element upravljanja obrestnega tveganja. Skupina za varovanje pred tveganjem v manjši meri uporablja tudi enostavne (»plain vanilla«) izvedene finančne instrumente.

Za ocenjevanje občutljivosti ekonomske vrednosti lastniškega kapitala (EVE) Skupina uporablja različne scenarije. Z ekonomskega vidika občutljivost kapitala pri najslabšem regulatornem scenariju znaša -3,67 % kapitala T1Skupine.

Slika 27: Gibanje ekonomske vrednosti kapitala NLB Skupine (EVE)

Na področju upravljanja operativnega tveganja, kjer je Skupina vzpostavila trdno kulturo upravljanja tveganj, se glavne aktivnosti kvalitativnega pristopa nanašajo na poročanje škodnih dogodkov ter identifikacijo, oceno in upravljanje

operativnih tveganj. Na tej podlagi se stalno izboljšujejo kontrolni mehanizmi, postopki in/ali organizacija. Poleg tega se Skupina osredotoča tudi na proaktivno ublažitev, preprečevanje in minimiziranje potencialne škode.

Posebna pozornost je namenjena sistemu stresnega testiranja, ki temelji na analizi scenarijev, ki se nanašajo na potencialno malo verjetne dogodke, in modeliranju podatkov na podlagi škodnih dogodkov. Poleg izgub, ki so že vključene v bazo podatkov o škodnih dogodkih, lahko Banka doživi tudi enkratne in nepredvidljive ekstremne dogodke. Prav tako se redno spremljajo, analizirajo in poročajo ključni indikatorji tveganja, ki služijo kot sistem zgodnjega opozarjanja na širšem področju operativnih tveganj, da bi izboljšali obstoječe notranje kontrole in omogočili pravočasno odzivanje.

Skupina prispeva k trajnostnemu poslovanju z vključevanjem tveganj na področju okolja, družbe in upravljanja (ESG) v svoje poslovne strategije, okvir upravljanja tveganj in ureditev notranjega upravljanja. Skupina integrira in obvladuje ta tveganja znotraj vzpostavljenega okvira za obvladovanje kreditnega, likvidnostnega, tržnega in operativnega tveganja. Upravljanje tveganj ESG tako sledi smernicam organov ECB in EBA ter stremi k celostni vključenosti v vse relevantne procese.

Skupina izvaja oceno materialnosti kot del celotnega procesa identifikacije tveganj, s katero določi raven izpostavljenosti tranzicijskega in fizičnega tveganja, kateremu je Skupina izpostavljena. Izpostavljenost Skupine tem tveganjem je relativno nizka. Tranzicijsko tveganje je ocenjeno kot bolj materialno kot fizično tveganje. Z implementacijo Strategije neto ničelnih emisij NLB Skupine v letu 2023 se pričakuje, da se bodo vplivi teh tveganj na dolgi rok postopoma zmanjševali. Rezultati internih podnebnih stresnih testov niso pokazali pomembnih vplivov na kapitalski in likvidnostni položaj Skupine.

Trajnostni razvoj

V prvem polletju 2023 Skupina nadaljuje z izpolnjevanjem ciljev, zastavljenih v svojem Okviru trajnostnega razvoja. Skladno z razvijajočimi se zahtevami implementira vidike ESG v svojo poslovno strategijo, okvir upravljanja tveganj in notranje upravljanje. Pri tem sledi zakonodaji, smernicam ECB, EBA, UNEP – FI, EBRD in najboljšim bančnim praksam ter se intenzivno pripravlja na implementacijo direktive CSRD in prihajajočih standardov ESRS. Junija je UNEP FI podal drugo odzivno poročilo o implementaciji načel odgovornega bančništva in kot pozitivne vidike izpostavil implementacijo načel, razvoj na področju podnebnih sprememb in spodbujanja trajnostne kulture. Skladno s priporočili bo Skupina nadaljevala z zastavljanjem prioritetnih in konkretnih ciljev na svojih področjih vpliva.

Trajnostno financiranje

  • Potekajo priprave na pridobitev druge letne ocene tveganja ESG (Sustainalytics).
  • Nadaljuje se podpora komitentom pri njihovem prehodu v nizko ogljično gospodarstvo in družbo. Polletna realizacija iz naslova ponudbe zelenega financiranja za pravne osebe in prebivalstvo je bila skladna s poslovnimi cilji.
  • NLB je junija izdala zelene senior preferred obveznice v skupnem nominalnem znesku 500 mio EUR, s katerimi bodo bančne članice Skupine podprle projekte s pozitivnim vplivom na okolje. Za več informacij o zelenih obveznicah glejte NLB Green Bond Framework.
  • Kot podpisnica Zavezništva za podnebno nevtralno bančništvo NLB izkazuje napredek pri razvoju Strategije podnebne nevtralnosti poslovanja, pri zagotavljanju IT podpore za pridobivanje in obdelavo podatkov o emisijah strank ter pri merjenju portfeljskih emisij. Prvi cilji v zvezi z zmanjšanjem odtisa v ogljično intenzivnih panogah na ravni Skupine bodo objavljeni do konca leta 2023.
  • Skupina nadaljuje z implementacijo strateških usmeritev in letnih načrtov s področja upravljanja tveganj. Ti med drugim zajemajo ustrezno implementacijo tveganj ESG v okvir upravljanja tveganj, proces sprejemanja odločitev na strateški in operativni ravni, vključno z implementacijo v kreditni proces in skrbne preglede komitentov oz. projektov. Da bi okrepila zavedanje o tveganjih ESG in njihovi primerni obravnavi, Skupina svojim zaposlenim zagotavlja ustrezna usposabljanja.
  • V skladu s smernicami EBA bo prikaz potencialnega tveganja prehoda v zvezi s podnebnimi spremembami, ki vključuje kreditno kakovost izpostavljenosti do nefinančnih podjetij po sektorjih, emisijah in preostali zapadlosti, pripravljen v okviru Razkritij po 3. stebru baselskih standardov – junij 2023. Za več informacij o potencialnih tveganjih prehoda glejte Razkritja po 3. stebru baselskih standardov NLB Skupine.
  • V družbi NLB Skladi, ki upravlja dva podsklada: NLB Skladi Zeleni delniški in NLB Skladi Družbeno odgovorni razviti trgi delniški; potekajo aktivnosti glede ustrezne klasifikacije naložb ESG v naložbeni politiki skladno z evropskimi smernicami, slovensko zakonodajo in smernicami regulatorja.

Trajnostno poslovanje

  • Skupina redno spremlja in krepi obstoječe mehanizme in aktivnosti za odgovorno vodenje in nadzor na področju trajnosti in ESG. Med drugim je v prvi polovici leta 2023 izvedla prvo celovito interno revizijo področja ter pripravila akcijski načrt za nadaljnjo krepitev upravljanja. Skupina je tudi ambasadorka pobude Chapter Zero, s čimer članom nadzornih svetov in uprav članic Skupine omogoča krepitev kompetenc za ustrezno obravnavo podnebnih sprememb v poslovnem modelu Skupine.
  • Po podpisu Zaveze k spoštovanju človekovih pravic pri poslovanju (kot del Nacionalnega akcijskega načrta) v januarju, je Skupina implementirala Politiko o spoštovanju človekovih pravic v NLB d.d. in NLB Skupini ter pripravila usposabljanja.
  • V teku je standardizacija upravljanja trajnosti in ESG med članicami Skupine, vključno s prilagoditvijo ključnih postopkov in internih aktov.
  • Članice Skupine v skladu z zastavljenimi cilji znižujejo emisije z optimizacijo porabe energentov in virov ter z digitalizacijo in avtomatizacijo procesov zmanjšujejo porabo papirja.
  • Skladno z letnimi načrti potekajo dejavnosti, kot so izobraževanja, razvoj kompetenc, spodbujanje zaposlenih k fizični aktivnosti ter implementacija politike o zagotavljanju človekovih pravic, ki omogočajo doseganje raznolikosti, pravičnosti, vključenosti, zavzetosti in dobrega počutja zaposlenih, enakosti spolov ter pozitivne organizacijske kulture.

Prispevek k družbi

Pomembna strateška usmeritev Skupine pri upravljanju sponzorstev, donacij in sklepanju partnerstev je njihova uskladitev s cilji ZN za trajnostni razvoj. Junija 2023 je Skupina več desetim organizacijam na vseh trgih v regiji po izbiri zaposlenih podelila donacijo v skupni višini 1,35 mio EUR. To je eno od mnogih trajnostnih prizadevanj, v katere se dejavno vključujejo tudi naši zaposleni.

Posli s povezanimi osebami

V okviru rednega poslovanja se številni bančni posli opravijo s povezanimi osebami. Obseg bančnih poslov s povezanimi osebami v največji meri predstavljajo dani krediti ter prejeti depoziti. Obseg teh poslov je podrobno razkrit v 7. poglavju računovodskega dela Medletnega poročila.

Korporativno upravljanje

Uprava

Skladno z določili Statuta NLB ima lahko Uprava od tri do sedem članov (predsednika Uprave in do šest članov), ki jih imenuje in razrešuje Nadzorni svet. Predsednik in člani Uprave so imenovani za obdobje petih let, lahko so ponovno imenovani, lahko pa so tudi predčasno odpoklicani skladno z zakonom in Statutom.

Upravo banke trenutno sestavljajo Blaž Brodnjak, predsednik Uprave, Archibald Kremser, član Uprave, odgovoren za finančno področje (CFO), Andreas Burkhardt, član Uprave, odgovoren za področje upravljanja tveganj (CRO), Hedvika Usenik, članica Uprave, odgovorna za bančništvo na drobno in privatno bančništvo (CMO), Antonio Argir, član Uprave, odgovoren za upravljanje Skupine, plačilni promet in inovacije, ter Andrej Lasič, član Uprave, odgovoren za korporativno in investicijsko bančništvo (CMO).

Sestava Uprave Banke je v prvem polletju 2023 ostala nespremenjena.

Nadzorni svet

Skladno z določili Statuta NLB ima Nadzorni svet skupaj dvanajst članov, od tega osem članov, ki zastopajo interese delničarjev, in štiri člane, ki zastopajo interese delavcev. Člane Nadzornega sveta, ki zastopajo interese delničarjev, izvoli in odpokliče Skupščina izmed oseb, ki jih predlagajo delničarji ali Nadzorni svet. Člane Nadzornega sveta, ki zastopajo interese delavcev, izvoli in odpokliče Svet delavcev, pri čemer upošteva s predpisi in Statutom določene pogoje za člane Nadzornega sveta.

Glede na to, da je štirim članom Nadzornega sveta potekel mandat, in sicer namestniku predsednika Andreasu Klingnu, Shreniku Dhirajlalu Davdi, Gregorju Roku Kastelicu in Marku Williamu Lanu Richardsu, je Skupščina Banke na seji dne 19. 6. 2023 imenovala štiri člane, od tega dva dosedanja in dva nova. Delničarji so znova imenovali Shrenika Dhirajlala Davdo in Marka Williama Lana Richardsa, imenovali pa so tudi dva nova člana, in sicer Cvetko Selšek, nekdanjo direktorico in predsednico uprave Société Générale SKB Banke (Slovenija), in Andréja-Marca Prudenta-Toccaniera, izkušenega bančnika, ki je v svoji 40-letni karieri v Société Générale zasedal različne vodstvene funkcije. Vsi štirje so bili imenovani za štiriletni mandat, ki začne teči z dnem imenovanja oziroma v primeru novoizvoljenih članov po pridobitvi vseh potrebnih dovoljenj regulatorjev.

Nadzorni svet poleg članov, imenovanih na Skupščini Banke, in predsednika sestavljajo še David Eric Simon, Verica Trstenjak, Islam Osama Zekry ter dve predstavnici zaposlenih, Sergeja Kočar in Tadeja Žbontar Rems.

Skupščina

Delničarji uresničujejo svoje pravice v zadevah Banke na Skupščini Banke. Skupščina Banke sprejema odločitve skladno z zakonodajo in Statutom Banke. Skupščina Banke ima pristojnosti, kot jih določajo Zakon o gospodarskih družbah, Zakon o bančništvu in Statut NLB. Med pristojnosti Skupščine Banke sodijo, med drugim, sprejetje in spremembe Statuta, uporaba bilančnega dobička, podelitev razrešnice Upravi in Nadzornemu svetu, spremembe osnovnega kapitala Banke, imenovanje in razreševanje članov Nadzornega sveta, nagrajevanje članov Nadzornega sveta, letni okviri in značilnosti izdaj vrednostnih papirjev, zamenljivih v delnice, in lastniških vrednostnih papirjev Banke.

Na 40. seji Skupščine Banke dne 19. 6. 2023 se je Skupščina seznanila z Letnim poročilom NLB Skupine za leto 2022 in sprejela Poročilo Nadzornega sveta NLB o rezultatih preveritve Letnega poročila NLB Skupine za leto 2022, Poročila o prejemkih v poslovnem letu 2022 z Dodatno seznanitvijo k Poročilu o prejemkih v poslovnem letu 2022 na podlagi izhodišč Slovenskega državnega holdinga, Poročila Notranje revizije za leto 2022 in mnenja Nadzornega sveta NLB.

Skupščina je sprejela odločitev o delitvi bilančnega dobička preteklega leta in podelila razrešnico članom Uprave in Nadzornega sveta Banke. Delničarji so sprejeli odločitev, da se del bilančnega dobička v skupnem znesku 55 mio EUR, kar znaša 2,75 EUR bruto na delnico, izplača v obliki dividend. To izplačilo dividend je šele prvo načrtovano letos. Druga tranša bo predvidoma predložena v potrditev na Skupščini, ki bo proti koncu leta.

Skupščina je sprejela odločitev o imenovanju članov Nadzornega sveta, kot že omenjeno zgoraj, in sprejela sklep o izplačilih članom Nadzornega sveta in njegovim komisijam.

Priporočila javnim družbam za obveščanje

Skladno z določili 2. točke poglavja 2.1.3 Priporočil javnim družbam za obveščanje Banka izjavlja, da v H1 2023, v Upravi Banke in Notranji reviziji NLB ni bilo sprememb.

Dogodki po 30. juniju 2023

  1. avgusta 2023 je NLB prejela dovoljenje ECB za pripojitev N Banke.

V začetku avgusta se je Slovenija soočila z obsežnimi poplavami ob vseh rekah. Prizadeta je bila predvsem infrastruktura (lokalne ceste in mostovi), v določenem delu pa tudi podjetja in premoženja fizičnih oseb. Banka sama ni utrpela materialne škode, posredno pa nanjo lahko vpliva nezmožnost poslovanja nekaterih podjetij in fizičnih oseb, katerih zaposlitev ali premoženje je lahko ogroženo. Na splošno so posledice za Banko ocenjene kot omejene. Banka v okviru upravljanja s tveganji razvija model za ocenjevanje poplavne ogroženosti na podlagi območij poplavne ogroženosti in se aktivno ukvarja z nadaljnjim nadgrajevanjem tega modela, ki bo omogočil dodatno zmanjšanje negativnih vplivov prihodnjih podobnih dogodkov za Banko. Poleg tega se je Banka odločila zagotoviti potrebne sistemske ukrepe svojim strankam, tako na segmentu prebivalstva kot pravnih oseb. Dodatno bo Banka namenila 4 mio EUR najbolj prizadetim občinam za trajnostno obnovo in investicije ter pomagala svojim zaposlenim, ki so utrpeli škodo ujme, s solidarnostno pomočjo.

Alternativni kazalniki uspešnosti poslovanja

Banka predstavlja alternativne kazalnike uspešnosti, ker se tudi sicer pogosto uporabljajo v bančništvu ali pri vlagateljih in so zato uporabni pri razkritju. Uporabljajo se interno za spremljavo in upravljanje poslovanja Banke in Skupine ter niso neposredno primerljivi s podobnimi ključnimi kazalniki uspešnosti, ki jih predstavljajo druge družbe. V nadaljevanju so predstavljeni alternativni kazalniki uspešnosti Banke z definicijami.

Strošek tveganja(iii) – Izračunan kot razmerje med anualiziranimi kreditnimi oslabitvami in rezervacijami iz izkaza poslovnega izida in povprečnimi neto krediti strankam.

NLB Skupina
1-6 2023 1-3 2023 1-12 2022 1-9 2022 1-6 2022
Števec
Kreditne oslabitve in rezervacije(i) -49,8 -48,7 17,6 -15,3 -6,7
Imenovalec
Povprečni neto krediti strankam(ii) 13.213,9 13.087,6 12.256,6 12.012,6 11.649,5
Strošek tveganja (b.t.) -38 -37 14 -13 -6

(i) Interni podatki NLB. Kreditne oslabitve in rezervacije so anualizirane, izračunane kot vse oblikovane in sproščane oslabitve posojil in rezervacije za zunajbilanco (iz izkaza poslovnega izida) v obdobju, deljene s številom mesecev v poročevalskem obdobju in pomnožene z 12. Neto oblikovane kreditne oslabitve in rezervacije so prikazane s pozitivnim predznakom, neto sproščene kreditne oslabitve in rezervacije pa z negativnim predznakom. (ii) Interni podatki NLB. Povprečni neto krediti strankam so izračunani kot vsota stanja konec preteklega leta (31. december) in mesečnih stanj na zadnji dan posameznega meseca od januarja do poročanega meseca t, deljena s (t+1).

(iii) V izračunu stroška tveganja za 2022 12-mesečne pričakovane kreditne izgube, pripoznane na dan prevzema za donosni portfelj N Banke v višini 8,9 mio EUR, niso anualizirane.

Delež stroškov v čistih prihodkih (CIR)(i) – Pokazatelj stroškovne učinkovitosti, izračunan kot razmerje med stroški in čistimi prihodki.

v mio EUR
NLB Skupina
1-6 2023 1-3 2023 1-12 2022 1-9 2022 1-6 2022
Števec
Stroški skupaj 240,7 117,1 460,3 332,6 218,7
Imenovalec
Skupaj čisti prihodki 511,7 241,9 798,5 563,7 358,1
Delež stroškov v čistih prihodkih (CIR) 47,0 % 48,4 % 57,6 % 59,0 % 61,1 %

(i) 2023 je Banka spremenila pripoznavanje obveznosti za odhodke iz naslova vplačil v sklad za reševanje in sistem zajamčenih vlog; podatki za 1-3 2022 so prilagojeni (več informacij v pojasnilu 2.2. Nerevidiranih zgoščenih medletnih računovodskih izkazih NLB Skupine in NLB).

Poštena vrednost izkazana skozi izkaz poslovnega izida (FVTPL) – Finančna sredstva, obvezno pripoznana po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, niso razvrščena v skupine in so posledično prikazana ločeno (pred znižanjem za spremembo poštene vrednosti iz naslova kreditnega tveganja; krediti s pogodbenim denarnim tokom, ki niso izključno plačila glavnice in obresti na neporavnani znesek glavnice).

MSRP 9 razvrščanje v skupine za portfelj kreditov:

MSRP 9 zahteva uporabo modela pričakovanih izgub, kjer se oblikujejo popravki vrednosti za pričakovane kreditne izgube. Krediti, merjeni po odplačni vrednosti, se razvrščajo v naslednje skupine (pred znižanjem za popravke vrednosti):

  • 1. skupina donosni portfelj: od začetnega pripoznanja ni prišlo do znatnega povečanja kreditnega tveganja, Skupina pripozna popravek vrednosti na podlagi 12 mesečnega obdobja;
  • 2. skupina nedonosni portfelj: od začetnega pripoznanja je prišlo do znatnega povečanja kreditnega tveganja, Skupina pripozna popravek vrednosti za obdobje celotnega trajanja finančnega sredstva;
  • 3. skupina oslabljeni portfelj: Skupina pripoznava popravek vrednosti v celotnem obdobju trajanja teh finančnih sredstev. Definicija neplačila je usklajena s smernicami EBA.

Predpostavlja se znatno povečanje kreditnega tveganja: ko je bonitetna ocena na datum poročanja znatno slabša v primerjavi z bonitetno oceno ob začetnem pripoznanju; kadar je finančno sredstvo v zamudi s plačilom več kot 30 dni (dnevi zamude so vključeni tudi pri določitvi bonitetne ocene); če namerava Skupina odobriti prestrukturiranje ali če je komitent uvrščen na opazovalni seznam (»watch list«).

Kreditni portfelj vključuje kredite bankam, kredite drugim strankam, kredite, ki so merjeni po pošteni vrednosti prek poslovnega izida (FVTPL), ter stanja pri centralnih bankah in drugih bankah. Večina kreditnega portfelja je razvrščena v skupine skladno s pravili MSRP 9. Preostali manjši del (0,002 % konec drugega četrtletja 2023) predstavlja finančna sredstva, merjena po FVTPL. Razvrstitev v posamezno skupino je odvisna od izračuna na podlagi internega vira podatkov, s katerim Skupina meri kakovost kreditnega portfelja, in je tudi objavljen v Letnem in Medletnih poročilih.

63 Medletno poročilo NLB Skupine, prvo polletje 2023

v mio EUR
NLB Skupina
30. jun. 2023 31. dec. 2022
Števec
Skupni obseg kreditov prebivalstvu (merjenih po
odplačni vrednosti) v 1. skupini
6.595,8 6.423,0
Imenovalec
Skupni bruto obseg kreditov prebivalstvu 6.945,9 6.743,6
Prebivalstvo - Razvrstitev po MSRP 9 v 1. skupino 95,0 % 95,2 %
v mio EUR
NLB Skupina
30. jun. 2023 31. dec. 2022
Števec
Skupni obseg kreditov prebivalstvu (merjenih po
odplačni vrednosti) v 2. skupini
226,3 192,6
Imenovalec
Skupni bruto obseg kreditov prebivalstvu 6.945,9 6.743,6
Prebivalstvo - Razvrstitev po MSRP 9 v 2. skupino 3,3 % 2,9 %
v mio EUR
NLB Skupina
30. jun. 2023 31. dec. 2022
Števec
Skupni obseg kreditov prebivalstvu (merjenih po
odplačni vrednosti) v 3. skupini
123,8 128,0
Imenovalec
Skupni bruto obseg kreditov prebivalstvu 6.945,9 6.743,6
Prebivalstvo - Razvrstitev po MSRP 9 v 3. skupino 1,8 % 1,9 %

v mio EUR

NLB Skupina
30. jun. 2023 31. dec. 2022
6.044,8 5.920,1
6.641,3 6.545,6
91,0 % 90,4 %

v mio EUR

NLB Skupina
30. jun. 2023 31. dec. 2022
Števec
Skupni obseg kreditov podjetjem (merjenih po
odplačni vrednosti) v 2. skupini
407,6 425,7
Imenovalec
Skupni bruto obseg kreditov podjetjem 6.641,3 6.545,6
Podjetja - Razvrstitev po MSRP 9 v 2. skupino 6,1 % 6,5 %
v mio EUR
NLB Skupina
30. jun. 2023 31. dec. 2022
Števec
Skupni obseg kreditov podjetjem (merjenih po
odplačni in pošteni vrednosti) v 3. skupini
188,9 199,9
Imenovalec
Skupni bruto obseg kreditov podjetjem 6.641,3 6.545,6
Podjetja - Razvrstitev po MSRP 9 v 3. skupino 2,8 % 3,1 %

30. jun. 2023 31. dec. 2022 Števec NLB Skupina v mio EUR

Razvrstitev po MSRP 9 v 1. skupino 95,1 % 94,9 %
Skupni bruto obseg kreditov 19.359,2 18.403,9
Imenovalec
Skupni obseg kreditov (merjenih po
odplačni vrednosti) v 1. skupini
18.412,4 17.457,5

NLB Skupina v mio EUR

30. jun. 2023 31. dec. 2022
Števec
Skupni obseg kreditov (merjenih po
odplačni vrednosti) v 2. skupini
633,9 618,3
Imenovalec
Skupni bruto obseg kreditov 19.359,2 18.403,9
Razvrstitev po MSRP 9 v 2. skupino 3,3 % 3,4 %

NLB Skupina

v mio EUR

30. jun. 2023 31. dec. 2022
Števec
Skupni obseg kreditov (merjenih po
odplačni in pošteni vrednosti) v 3. skupini
312,9 328,1
Imenovalec
Skupni bruto obseg kreditov 19.359,2 18.403,9
Razvrstitev po MSRP 9 v 3. skupino 1,6 % 1,8 %

Količnik likvidnostnega kritja (LCR) – LCR se nanaša na visoko likvidna sredstva, ki jih ima finančna institucija za kritje neto odlivov likvidnosti v obdobju 30 koledarskih dni stresnega obdobja.

LCR od finančnih institucij zahteva, da vzdržujejo zadosten obseg likvidnostnega blažilnika za premostitev krize, ki vpliva na njihove denarne tokove. Obseg sredstev naj bi bil enak ali večji od neto odliva v 30-dnevnem obdobju stresa (z vsaj 100-odstotnim pokritjem). Parametre stresnega scenarija opredeljujejo smernice iz zahtev Basel III. V nadaljevanju predstavljamo izračune na podlagi notranjega vira podatkov.

v mio EUR
NLB Skupina
30. jun. 31. maj 30. apr. 31. mar. 28. feb. 31. jan. 31. dec. 30. nov. 31. okt. 30. sep. 31. avg. 31. jul. 30. jun.
2023 2023 2023 2023 2023 2023 2022 2022 2022 2022 2022 2022 2022
6.505,1 5.922,2 5.943,8 6.131,6 6.093,1 6.069,0 6.028,3 5.836,6 5.505,7 5.772,1 5.577,4 5.612,1 5.325,3
2.657,4 2.541,8 2.671,8 2.651,4 2.663,4 2.649,8 2.736,6 2.612,2 2.587,4 2.641,3 2.568,0 2.498,5 2.499,6
244,8 % 233,0 % 222,5 % 231,3 % 228,8 % 229,0 % 220,3 % 223,4 % 212,8 % 218,5 % 217,2 % 224,6 % 213,0 %

(i) Na podlagi zakona EK o LCR.

Razmerje med neto krediti in depoziti (LTD) – Izračunano kot razmerje med neto krediti strankam in depoziti strank. Ni zakonsko določenih omejitev glede kazalnika LTD, vendar je namen tega kazalnika omejitev preobsežne rasti kreditnega portfelja.

v mio EUR
NLB Skupina
30. jun. 31. dec. 30. jun.
2023 2022 2022
Števec
Neto krediti strankam 13.431,8 13.073,0 12.620,2
Imenovalec
Depoziti strank 19.924,9 20.027,7 19.151,1
Razmerje med neto krediti in depoziti (LTD) 67,4 % 65,3 % 65,9 %

Neto obrestna marža na obrestonosno aktivo (kumulativna) – Izračunana kot razmerje med anualiziranimi čistimi obrestnimi prihodki in povprečno obrestonosno aktivo.

v mio EUR
1-6 2023 1-3 2023 1-12 2022 1-9 2022 1-6 2022
Števec
Čisti obrestni prihodki(i) 766,2 725,8 504,9 472,1 456,5
Imenovalec
Povprečna obrestonosna aktiva(ii) 23.219,3 23.106,7 21.988,4 21.740,5 21.497,5
Neto obrestna marža na obrestonosno aktivo 3,30 % 3,14 % 2,30 % 2,17 % 2,12 %

(i) Čisti obrestni prihodki so anualizirani, izračunani kot vsota obrestnih prihodkov in obrestnih odhodkov v obdobju, deljena s številom dni v obdobju in pomnožena s številom dni v letu.

(ii) Interni podatki NLB. Povprečna obrestonosna aktiva za Skupino je izračunana kot vsota stanja konec prejšnjega leta (31. december) in mesečnih stanj na zadnji dan posameznega meseca od januarja do poročanega meseca t, deljena s (t+1).

Neto obrestna marža na obrestonosno aktivo (kvartalna) – Izračunana kot razmerje med anualiziranimi čistimi obrestnimi prihodki in povprečno obrestonosno aktivo.

v mio EUR
NLB Skupina
Q2 2023 Q3 2022 Q2 2022
Števec
Čisti obrestni prihodki(i) 806,2 725,8 602,4 502,7 475,6
Imenovalec
Povprečna obrestonosna aktiva(ii) 23.301,0 23.106,7 22.730,4 22.155,9 22.045,9
Neto obrestna marža na obrestonosno aktivo (kvartalna) 3,46 % 3,14 % 2,65 % 2,27 % 2,16 %

(i) Čisti obrestni prihodki (četrtletni) so anualizirani, izračunani kot vsota obrestnih prihodkov in obrestnih odhodkov v četrtletju, deljena s številom dni v četrtletju in pomnožena s številom dni v letu. (ii) Interni podatki NLB. Povprečna obrestonosna aktiva (četrtletna) za Skupino je izračunana kot vsota mesečnih stanj (t) v obravnavanem četrtletju in zadnjega mesečnega stanja predhodnega četrtletja, deljena s (t+1).

Neto obrestna marža na celotno aktivo – Izračunana kot razmerje med anualiziranimi čistimi obrestnimi prihodki in povprečno aktivo.

v mio EUR
NLB Skupina
1-6 2023 1-6 2022
Števec
Čisti obrestni prihodki(i) 766,2 456,5
Imenovalec
Povprečna aktiva(ii) 24.147,9 22.458,6
Neto obrestna marža na celotno aktivo 3,17 % 2,03 %

(i) Čisti obrestni prihodki so anualizirani, izračunani kot vsota obrestnih prihodkov in obrestnih odhodkov v obdobju, deljena s številom dni v obdobju in pomnožena s številom dni v letu.

(ii) Interni podatki NLB. Povprečna aktiva za Skupino je izračunana kot vsota stanja konec prejšnjega leta (31. december) in mesečnih stanj na zadnji dan posameznega meseca od januarja do poročanega meseca t, deljena s (t+1).

Nedonosne izpostavljenosti (NPE) – Nedonosne izpostavljenosti vključujejo tvegano izpostavljenost do komitentov z bonitetno oceno D in E (vključujejo dane kredite in depozite; dolžniške vrednostne papirje in zunajbilančne izpostavljenosti, ki so vključene v poročilo Finrep 18; pred znižanjem za popravke vrednosti za pričakovane kreditne izgube). Nedonosne izpostavljenosti, ki so merjene po FVTPL, so upoštevane po pošteni vrednosti povečani za znesek negativnih sprememb poštene vrednosti za kreditno tveganje.

NPE (definicija EBA) % (bilančne in zunajbilančne izpostavljenosti) / Razvrščene bilančne in zunajbilančne izpostavljenosti – Delež nedonosne izpostavljenosti v skladu z definicijo EBA: nedonosne izpostavljenosti izražene kot odstotek vseh nedonosnih izpostavljenosti do strank v poročilu Finrep 18; pred znižanjem za popravke vrednosti za pričakovane kreditne izgube oziroma oslabitve; kazalnik izraža bruto vrednost.

Nedonosne izpostavljenosti vključujejo tvegano izpostavljenost do komitentov z bonitetno oceno D in E (vključujejo dane kredite in depozite; dolžniške vrednostne papirje in zunajbilančne izpostavljenosti, ki so vključene v poročilo Finrep 18; pred znižanjem za popravke vrednosti za pričakovane kreditne izgube). Delež nedonosne izpostavljenosti je izračunan na podlagi notranjega vira podatkov, s katerim Skupina spremlja kakovost portfelja.

V nadaljevanju predstavljamo izračune na podlagi notranjega vira podatkov.

v mio EUR
NLB Skupina
30. jun.
2023
31. mar.
2023
31. dec.
2022
30. sep.
2022
30. jun.
2022
31. mar.
2022
Števec
Skupen obseg nedonosne bilančne in zunajbilančne
izpostavljenosti v Finrep18
344,4 354,9 373,6 397,6 418,5 415,8
Imenovalec
Skupen obseg bilančne in zunajbilančne izpostavljenosti
vključene v poročilo Finrep18
28.729,2 28.119,8 28.133,2 27.097,5 26.182,7 26.339,2
Odstotek nedonosne izpostavljenosti (EBA definicija) 1,2 % 1,3 % 1,3 % 1,5 % 1,6 % 1,6 %

Slaba posojila (NPL) – NPL vključujejo posojila do komitentov z bonitetno oceno D in E; posojila z zamudo nad 90 dni ali posojila, za katera je malo verjetno, da bodo poplačana brez unovčenja zavarovanj (pred znižanjem za popravke vrednosti za pričakovane kreditne izgube oziroma oslabitve).

Odstotek slabih posojil – Delež slabih posojil v vseh posojilih: slaba posojila so izražena kot odstotek vseh posojil komitentom pred znižanjem vrednosti za popravke vrednosti za pričakovane kreditne izgube oziroma oslabitve; kazalnik izraža bruto vrednost. Slaba posojila vključujejo posojila do komitentov z bonitetno oceno D in E, posojila z zapadlostjo najmanj 90 dni ali posojila, za katera je malo verjetno, da bodo poplačana brez unovčenja zavarovanj (pred znižanjem za popravke vrednosti za pričakovane kreditne izgube oziroma oslabitve). Delež slabih posojil je izračunan na podlagi notranjega vira podatkov, s katerim Skupina spremlja kakovost portfelja.

v mio EUR
NLB Skupina
30. jun.
2023
31. dec.
2022
30. jun.
2022
31. dec.
2021
31. dec.
2020
31. dec.
2019
31. dec.
2018
31. dec.
2017
Števec
Skupen obseg slabih posojil 312,9 328,3 370,1 367,4 474,7 374,7 622,3 844,5
Imenovalec
Skupen obseg bruto kreditov 19.359,2 18.403,9 16.888,6 15.541,8 13.686,6 9.793,5 9.017,2 9.130,4
Odstotek slabih posojil 1,6 % 1,8 % 2,2 % 2,4 % 3,5 % 3,8 % 6,9 % 9,2 %

Stopnja pokritja slabih posojil 1 – Pokritje portfelja bruto slabih posojil z oslabitvami za vsa posojila. Prikazuje stopnjo kreditnih oslabitev in rezervacij, ki jih je družba že absorbirala v izkaz uspeha glede na skupen obseg oslabljenih kreditov. Kazalnik stopnje pokritja slabih posojil 1 je izračunan na podlagi notranjega vira podatkov, s katerim Skupina spremlja kakovost kreditnega portfelja.

v mio EUR
NLB Skupina
30. jun. 31. dec. 30. jun. 31. dec. 31. dec. 31. dec. 31. dec. 31. dec.
2023 2022 2022 2021 2020 2019 2018 2017
Števec
Oslabitve za vsa posojila 316,1 324,8 324,9 316,5 388,4 334,2 479,6 654,8
Imenovalec
Skupen obseg slabih posojil 312,9 328,3 370,1 367,4 474,7 374,7 622,3 844,5
Stopnja pokritja slabih posojil 1 (NPL CR 1) 101,0 % 98,9 % 87,8 % 86,1 % 81,8 % 89,2 % 77,1 % 77,5 %

Stopnja pokritja slabih posojil 2 – Pokritje portfelja bruto slabih posojil z oslabitvami za portfelj slabih posojil. Kazalnik stopnje pokritja slabih posojil 2 je izračunan na podlagi notranjega vira podatkov, s katerim Skupina spremlja kakovost kreditnega portfelja.

v mio EUR
NLB Skupina
30. jun. 31. dec. 30. jun.
2023 2022 2022
Števec
Oslabitve za slaba posojila 193,3 187,4 212,7
Imenovalec
Skupen obseg slabih posojil 312,9 328,3 370,1
Stopnja pokritja slabih posojil 2 (NPL CR 2) 61,8 % 57,1 % 57,5 %

Neto količnik slabih posojil – Delež neto slabih posojil v celotnem obsegu neto posojil: slaba posojila po znižanju za popravke vrednosti na portfelju slabih posojil, izražena kot odstotek vseh posojil komitentom po znižanju za popravke vrednosti; neto količnik. Spodaj predstavljeni izračuni so pripravljeni na podlagi notranjih virov podatkov.

v mio EUR
NLB Skupina
30. jun.
2023
31. dec.
2022
30. jun.
2022
Števec
Neto obseg slabih posojil 119,5 140,9 157,3
Imenovalec
Skupen obseg neto kreditov 19.043,1 18.079,1 16.563,7
Neto odstotek količnika slabih posojil (% neto NPL) 0,6 % 0,8 % 0,9 %

Slaba posojila (po def. organa EBA) – Slaba posojila vključujejo kredite in druga finančna sredstva v skladu z metodologijo organa EBA do strank z boniteto D ali E in vključujejo posojila v zamudi nad 90 dni ali pa se poplačila ne pričakuje brez unovčenja zavarovanj (pred popravki vrednosti za pričakovane kreditne izgube).

Delež slabih posojil (po def. organa EBA) – Bruto delež slabih posojil je razmerje med bruto knjigovodsko vrednostjo slabih posojil in drugih finančnih sredstev ter skupno bruto vrednostjo posojil in drugih finančnih sredstev v skladu z metodologijo organa EBA (poročilo Finrep 18). V ta izračun niso vključena kratkoročna sredstva v posesti za prodajo, stanje denarnih sredstev pri centralnih bankah ter drugih vpoglednih vlog pri bankah, tako v števcu kot tudi imenovalcu. Spodnji izračuni so pripravljeni na osnovi internih virov podatkov.

v mio EUR
NLB Skupina
30. jun.
2023
31. dec.
2022
30. jun.
2022
Števec
Bruto znesek slabih posojil brez kratkoročnih sredstev
v posesti za prodajo, denarnih sredstev pri centralnih
bankah ter drugih vpoglednih vlog
322,2 337,2 380,7
Imenovalec
Bruto znesek posojil iz poročila Finrep18 brez
kratkoročnih sredstev v posesti za prodajo, denarnih
sredstev pri centralnih bankah ter drugih vpoglednih
vlog
14.192,3 13.796,0 13.258,7
Delež NPL (EBA definicija) 2,3 % 2,4 % 2,9 %

Ekonomska vrednost lastniškega kapitala (EVE) – Metoda ekonomske vrednosti lastniškega kapitala se uporablja za merjenje vpliva sprememb tržnih obrestnih mer na ekonomsko vrednost finančnih instrumentov. EVE predstavlja sedanjo vrednost prihodnjih neto denarnih tokov ter zagotavlja celosten pogled na potencialne dolgoročne učinke sprememb obrestnih mer na osnovi šestih standardnih scenarijev šoka tržnih obrestnih mer ali več, če je treba glede na stanje na finančnih trgih. V izračun so vključene tako vedenjske kot tudi avtomatske opcije ter razporeditev stabilnega dela vpoglednih depozitov.

Ocena učinka spremembe obrestnih mer v višini 200 b.t. na ekonomsko vrednost pozicije v bančni knjigi:

v tisoč EUR
NLB Skupina
30. jun. 2023 31. mar. 2023 31. dec. 2022 30. sep. 2022 30. jun. 2022 31. mar. 2022 31. dec. 2021
Števec
Obrestno tveganje v bančni knjigi – ekonomska vrednost lastniškega kapitala (EVE) -83.353,2 -61.615,8 -110.452,4 -115.458,9 -129.345,0 -141.035,8 -126.650,6
Imenovalec
Kapital (Temeljni - Tier I) 2.269.153,0 2.254.020,0 2.166.333,0 2.065.707,0 2.048.380,0 1.906.112,0 1.972.485,0
EVE v % od Kapitala -3,7 % -2,7% -5,1% -5,6 % -6,3 % -7,4 % -6,4 %

Marža operativnega poslovanja (MOP) (kumulativna) – izračunana kot razmerje med anualiziranimi operativnimi poslovnimi čistimi prihodki in povprečnimi sredstvi.

v mio EUR
NLB Skupina
1-6 2023 1-3 2023 1-12 2022 1-9 2022 1-6 2022
Števec
Operativni poslovni čisti prihodki(i) 1.100,2 1.054,7 820,0 787,0 763,1
Imenovalec
Povprečna sredstva(ii) 24.147,9 24.049,9 22.975,9 22.722,0 22.458,6
MOP (kumulativna) 4,56 % 4,39 % 3,57 % 3,46 % 3,40 %

(i) Operativni poslovni čisti prihodki (kumulativni) so anualizirani, izračunani kot operativni poslovni čisti prihodki v obdobju, deljeno s številom dni v obdobju in pomnoženo s številom dni v letu. Operativni poslovni čisti prihodki vključujejo čiste obrestne prihodke (izključeni obrestni odhodki iz podrejenih vrednostnih papirjev), čiste opravnine in čiste dobičke/izgube iz finančnih sredstev in obveznosti, namenjenih trgovanju iz naslova nakupov in prodaj tujih valut.

(ii) Interni podatki NLB. Povprečna sredstva so izračunana kot vsota stanja konec prejšnjega leta (31. december) in mesečnih stanj na zadnji dan posameznega meseca od januarja do poročanega meseca t, deljena s (t+1).

Marža operativnega poslovanja (MOP) (kvartalna) – izračunana kot razmerje med anualiziranimi operativnimi poslovnimi čistimi prihodki in povprečnimi sredstvi.

v mio EUR
NLB Skupina
Q2 2023 Q1 2023 Q4 2022 Q3 2022 Q2 2022
Števec
Operativni poslovni čisti prihodki(i) 1.145,3 1.054,7 917,9 834,0 795,1
Imenovalec
Povprečna sredstva(ii) 24.211,9 24.049,9 23.740,9 23.185,2 23.050,6
MOP (kvartalna) 4,73 % 4,39 % 3,87 % 3,60 % 3,45 %

(i) Operativni poslovni čisti prihodki (četrtletni) so anualizirani, izračunani kot operativni poslovni čisti prihodki v obdobju, deljeno s številom dni v četrtletju in pomnoženo s številom dni v letu. Operativni poslovni čisti prihodki vključujejo čiste obrestne prihodke (izključeni obrestni odhodki iz podrejenih vrednostnih papirjev), čiste opravnine in čiste dobičke/izgube iz finančnih sredstev in obveznosti, namenjenih trgovanju iz naslova nakupov in prodaj tujih valut.

(ii) Interni podatki NLB. Povprečna sredstva (četrtletna) za Skupino so izračunana kot vsota mesečnih stanj (t) v obravnavanem četrtletju in zadnjega mesečnega stanja predhodnega četrtletja, deljena s (t+1).

Donos na kapital po davkih (ROE po davkih)(iii) – Izračunan kot razmerje med anualiziranim rezultatom po davkih in povprečnim kapitalom.

v mio EUR
NLB Skupina
1-6 2023 1-3 2023 1-12 2022 1-9 2022 1-6 2022
Števec
Rezultat po davkih(i) 485,4 480,6 274,0 275,7 235,6
Imenovalec
Povprečni kapital(ii) 2.499,2 2.436,5 2.248,7 2.209,5 2.172,4
ROE po davkih 19,4 % 19,7 % 12,2 % 12,5 % 10,8 %

(i) Rezultat po davkih je anualiziran, izračunan kot rezultat po davkih v obdobju, deljen s številom mesecev v poročevalskem obdobju in pomnožen z 12.

(ii) Interni podatki NLB. Povprečni kapital je izračunan kot vsota stanja konec prejšnjega leta (31. december) in mesečnih stanj na zadnji dan posameznega meseca od januarja do poročanega meseca t, deljena s (t+1). (iii) ROE po davkih je za leto 2022 izračunan brez učinka negativnega dobrega imena iz prevzema N Banke, v izračunu 12-mesečne pričakovane kreditne izgube, pripoznane na dan prevzema za donosni portfelj N Banke v višini 8,9 mio EUR, niso anualizirane.

Donos na sredstva po davkih (ROA po davkih)(iii) – Izračunan kot razmerje med anualiziranim rezultatom po davkih in povprečnimi sredstvi.
---------------------------------------------------- -- -- ---------------------------------------------------------------------------------------- -- --
v mio EUR
NLB Skupina
1-6 2023 1-6 2022
Števec
Rezultat po davkih(i) 485,4 235,6
Imenovalec
Povprečna sredstva(ii) 24.147,9 22.458,6
ROA po davkih 2,0 % 1,0 %

(i) Rezultat po davkih je anualiziran, izračunan kot rezultat po davkih v obdobju, deljen s številom mesecev v poročevalskem obdobju in pomnožen z 12.

(ii) Interni podatki NLB. Povprečna sredstva so izračunana kot vsota stanja konec prejšnjega leta (31. december) in mesečnih stanj na zadnji dan posameznega meseca od januarja do poročanega meseca t, deljena s (t+1). (iii) ROA po davkih je za leto 2022 izračunan brez učinka negativnega dobrega imena iz prevzema N Banke, v izračunu 12-mesečne pričakovane kreditne izgube, pripoznane na dan prevzema za donosni portfelj N Banke v višini 8,9 mio EUR, niso anualizirane.

Količnik skupnega kapitala (TCR) – Količnik skupnega kapitala je izračunan kot razmerje med skupnim kapitalom institucije in skupno izpostavljenostjo tveganjem.

v mio EUR v mio EUR
NLB Skupina NLB
30. jun. 31. mar. 31. dec. 30. sep. 30. jun. 31. mar. 31. dec. 30. sep. 30. jun.
2023 2023 2022 2022 2022 2022 2021 2021 2023
Števec Števec
Skupni kapital 2.780,1 2.765,2 2.806,4 2.369,6 2.336,2 2.194,0 2.252,5 2.200,6 Skupni kapital 1.983,6
Imenovalec Imenovalec
Skupna izpostavljenost tveganju 14.838,4 14.622,3 14.653,1 14.283,7 14.172,5 13.843,4 12.667,4 12.824,4 Skupna izpostavljenost tveganju 8.212,9
Količnik skupnega kapitala 18,7 % 18,9 % 19,2 % 16,6 % 16,5 % 15,8 % 17,8 % 17,2 % Količnik skupnega kapitala 24,2 %

Uskladitev računovodskih izkazov v Poslovnem in Finančnem poročilu

Tabela 17: Nerevidirani zgoščeni izkaz poslovnega izida NLB Skupine za obdobje, končano 30. junija 2023

Poslovno poročilo v mio EUR Finančno poročilo v tisoč EUR Pojasnila
Čisti obrestni prihodki 380,0 Prihodki iz obresti in podobni prihodki 440.252 4.1.
Odhodki za obresti in podobni odhodki (60.287) 4.1.
Čiste opravnine 134,6 Prihodki iz opravnin (provizij) 190.145 4.3.
Odhodki za opravnine (provizije) (55.500) 4.3.
Prejete dividende 0,1 Prihodki iz dividend 95 4.2.
Čisti dobički/(izgube) iz finančnih sredstev in obveznosti, ki niso merjeni
po pošteni vrednosti prek poslovnega izida
Čisti dobički/(izgube) iz finančnih sredstev in obveznosti v posesti za
trgovanje
(696)
13.866
4.4.
4.5.
Čisti dobički/(izgube) iz finančnih sredstev, obvezno merjenih po
pošteni vrednosti prek poslovnega izida, ki niso v posesti za trgovanje
1.055 4.6.
Čisti prihodki iz finančnih poslov 14,9 Čisti dobički/(izgube) iz finančnih obveznosti, merjenih po pošteni
vrednosti prek poslovnega izida
Spremembe poštene vrednosti pri obračunavanju varovanj pred
(448)
tveganji (57)
Čisti dobički/(izgube) iz tečajnih razlik
Čisti dobički/(izgube) ob spremembi pogojev odplačevanja finančnih
1.372
sredstev (202)
(17,9) Čisti dobički/(izgube) iz odprave pripoznanja nefinančnih sredstev 117
Drugi čisti poslovni dobički/(izgube) 3.281 4.8.
Čisti drugi prihodki Vplačila v sklad za reševanje in sistem zajamčenih vlog (25.956) 4.10.
Čisti dobički/(izgube) iz nekratkoročnih sredstev v posesti za prodajo
Čisti dobički/(izgube) iz odprave pripoznanja naložb v kapital odvisnih,
5.084 4.15.
pridruženi družb in skupnih podvigov (467) 4.7.
Čisti neobrestni prihodki 131,7 131.689
Skupaj čisti prihodki 511,7 511.654
Stroški dela (137,4) Administrativni stroški (217.232) 4.9.
Drugi administrativni stroški (79,8)
Amortizacija (23,5) Amortizacija (23.479) 4.11.
Stroški skupaj (240,7) (240.711)
Rezultat pred oslabitvami in rezervacijami 270,9 270.943
Oslabitve in rezervacije za kreditna tveganja 29,9 Rezervacije za kreditne izgube 7.202 4.12.
Oslabitve finančnih sredstev 22.711 4.13.
Druge oslabitve in rezervacije (12,1) Druge rezervacije
Oslabitve nefinančnih sredstev
(11.807)
(327)
4.12.
4.13.
Oslabitve in rezervacije 17,8 17.779
Drugi čisti dobički iz naložb v kapital odvisnih,
pridruženih družb in skupnih podvigov
0,6 Pripadajoči dobički/(izgube) iz naložb v pridružene družbe in skupne
podvige (obračunani z uporabo kapitalske metode)
600
Rezultat pred davki 289,3 Dobiček iz rednega poslovanja 289.322
Davek iz dohodka (39,8) Davek iz dohodka
Rezultat manjšinskih lastnikov 6,8 Manjšinskih lastnikov (39.845)
6.777
4.16.
Rezultat po davkih 242,7 Lastnikov obvladujoče banke 242.700

Tabela 18: Nerevidirani zgoščeni izkaz finančnega položaja NLB Skupine na dan 30. junija 2023

Poslovno poročilo v mio EUR Finančno poročilo v tisoč EUR Pojasnila
SREDSTVA
Denar v blagajni, stanje na računih pri centralnih bankah
in vpogledne vloge pri bankah
5.760,4 Denar v blagajni, stanje na računih pri centralnih bankah in
vpogledne vloge pri bankah
5.760.414 5.1.
Krediti bankam 304,7 Finančna sredstva, merjena po odplačni vrednosti - krediti bankam 304.745 5.5.b)
Neto krediti strankam 13.431,8 Finančna sredstva, merjena po odplačni vrednosti - krediti
strankam, ki niso banke
13.431.757 5.5.c)
Finančna sredstva 4.553,7 4.553.713
- trgovalna knjiga 21,1 Finančna sredstva v posesti za trgovanje 21.148 5.2.a)
Finančna sredstva, obvezno merjena po pošteni vrednosti prek
poslovnega izida, ki niso v posesti za trgovanje - del (brez
kreditov)
19.673 5.3.
- bančna knjiga 4.532,6 Finančna sredstva, merjena po pošteni vrednosti prek drugega 2.366.805 5.4.
vseobsegajočega donosa
Finančna sredstva, merjena po odplačni vrednosti - dolžniški
vrednostni papirji
2.146.087 5.5.a)
Dolgoročne naložbe v odvisne družbe, pridružene
družbe in skupne podvige
12,3 Naložbe v kapital pridruženih družb in skupnih podvigov 12.278
Opredmetena osnovna sredstva 254,3 Opredmetena osnovna sredstva 254.288 5.7.
Naložbene nepremičnine 34,5 Naložbene nepremičnine 34.505 5.8.
Neopredmetena sredstva 56,1 Neopredmetena sredstva 56.127
Finančna sredstva, merjena po odplačni vrednosti - druga
finančna sredstva
139.293 5.5.d)
Izvedeni finančni instrumenti, namenjeni varovanju 56.314
Druga sredstva 293,6 Spremembe poštene vrednosti skupine varovanih postavk pred
obrestnim tveganjem
(21.641)
Terjatve za davek iz dohodka 75
Terjatve za odloženi davek 50.266 5.13.
Druga sredstva 60.996 5.9.
Nekratkoročna sredstva v posesti za prodajo 8.328 5.6.
SKUPAJ SREDSTVA 24.701,5 Skupaj sredstva 24.701.458
OBVEZNOSTI
Depoziti strank 19.924,9 Finančne obveznosti, merjene po odplačni vrednosti - depoziti
strank, ki niso banke
19.924.864 5.11.
Depoziti bank in centralnih bank 107,4 Finančne obveznosti, merjene po odplačni vrednosti - depoziti bank
in centralnih bank
107.410 5.11.
Krediti 220,0 Finančne obveznosti, merjene po odplačni vrednosti - krediti bank
in centralnih bank
129.985 5.11.
Finančne obveznosti, merjene po odplačni vrednosti - krediti strank,
ki niso banke
90.054 5.11.
Podrejene obveznosti 520,0 Finančne obveznosti, merjene po odplačni vrednosti - izdani 1.334.490 5.11.
Ostali izdani vrednostni papirji 814,5 vrednostni papirji
Finančne obveznosti v posesti za trgovanje 18.818 5.2.b)
Finančne obveznosti, pripoznane po pošteni vrednosti prek
poslovnega izida
4.052 5.3.
Finančne obveznosti, merjene po odplačni vrednosti - druge
finančne obveznosti
254.591 5.11.c)
Druge obveznosti 469,3 Izvedeni finančni instrumenti, namenjeni varovanju 624
Rezervacije 110.153 5.12.
Obveznosti za davek iz dohodka 19.828
Obveznosti za odloženi davek 2.287 5.13.
Druge obveznosti 58.973 5.15.
Kapital 2.586,1 Delniški kapital 2.586.083
Kapital manjšinskih lastnikov 59,2 Kapital manjšinskih lastnikov 59.246
SKUPAJ OBVEZNOSTI IN KAPITAL 24.701,5 Skupaj obveznosti in kapital 24.701.458

Nerevidirani zgoščeni medletni računovodski izkazi NLB Skupine in NLB na dan 30. junija 2023

74 Medletno poročilo NLB Skupine, prvo polletje 2023

Pripravljeni v skladu z Mednarodnim računovodskim standardom 34 "Medletno računovodsko poročanje"

Kazalo

Zgoščeni izkaz poslovnega izida za obdobje, končano 30. junija 76
Zgoščeni izkaz poslovnega izida za 2. četrtletje 77
Zgoščeni izkaz vseobsegajočega donosa za obdobje, končano na dan 30. junija 78
Zgoščeni izkaz vseobsegajočega donosa za 2. četrtletje 78
Zgoščeni izkaz finančnega položaja na dan 30. junija in 31. decembra 79
Zgoščeni izkaz sprememb lastniškega kapitala za obdobje, končano na dan 30. junija 80
Zgoščeni izkaz denarnih tokov za obdobje, končano na dan 30. junija 82
Izjava o odgovornosti poslovodstva 83
Pojasnila k zgoščenim medletnim računovodskim izkazom 84
1. Osnovni podatki 84
2. Pomembnejše računovodske usmeritve 84
2.1. Izjava o skladnosti 84
2.2. Primerjalne informacije 84
2.3. Računovodske usmeritve 84
3. Spremembe v sestavi NLB Skupine 85
4. Razkritja k zgoščenemu izkazu poslovnega izida 87
4.1. Obrestni prihodki in odhodki 87
4.2. Prihodki iz dividend 87
4.3. Prihodki in odhodki pri opravninah 87
4.4. Realizirani čisti dobički/(izgube) iz finančnih sredstev in obveznosti, ki niso merjeni po pošteni vrednosti prek poslovnega izida 88
4.5. Čisti dobički/(izgube) iz finančnih sredstev in obveznosti v posesti za trgovanje 88
4.6. Čisti dobički/(izgube) iz finančnih sredstev, obvezno merjenih po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, ki niso v posesti za
trgovanje 88
4.7. Prodaja Tara Hotel d.o.o., Budva 88
4.8. Drugi čisti poslovni dobički/(izgube) 89
4.9. Administrativni stroški 89
4.10. Vplačila v sklad za reševanje in sistem zajamčenih vlog 89
4.11. Amortizacija 89
4.12. Rezervacije 89
4.13. Oslabitve 90
4.14. Pridobitev N Banke d.d., Ljubljana 90
4.15. Čisti dobički/izgube iz nekratkoročnih sredstev v posesti za prodajo 92
4.16. Davek iz dohodka 92
5. Razkritja k zgoščenemu izkazu finančnega položaja 93
5.1. Denar v blagajni, stanje na računih pri centralnih bankah in vpogledne vloge pri bankah 93
5.2. Finančni instrumenti v posesti za trgovanje 93
5.3. Finančni instrumenti, obvezno merjeni po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, ki niso v posesti za trgovanje 93
5.4. Finančna sredstva, merjena po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa 94
5.5. Finančna sredstva, merjena po odplačni vrednosti 94
5.6. Nekratkoročna sredstva v posesti za prodajo 95
5.7. Opredmetena osnovna sredstva 95
5.8. Naložbene nepremičnine 95
5.9. Druga sredstva 95
5.10. Gibanje popravkov vrednosti finančnih sredstev 96
5.11. Finančne obveznosti, merjene po odplačni vrednosti 98
5.12. Rezervacije 99
5.13. Odloženi davek 101
5.14. Davek iz dohodka pravnih oseb od drugega vseobsegajočega donosa 101
5.15. Druge obveznosti 102
5.16. Izdani drugi kapitalski instrumenti 102
5.17. Knjigovodska vrednost delnice 102
5.18. Kapitalska ustreznost 103
5.19. Zunajbilančne obveznosti 104
5.20. Ravni poštenih vrednosti finančnih in nefinančnih sredstev in obveznosti 104
6. Segmentna analiza 111
7. Razkritja glede povezanih oseb 113
8. Odvisne družbe 116
9. Dogodki po končanem obdobju poročanja 117

Zgoščeni izkaz poslovnega izida za obdobje, končano 30. junija

v tisoč EUR
NLB Skupina
NLB
1. 1. - 30. 6. 1. 1. - 30. 6. 1. 1. - 30. 6. 1. 1. - 30. 6.
2023 2022 2023 2022
Pojasnila nerevidirani nerevidirani nerevidirani nerevidirani
Prihodki iz obresti, izračunani z uporabo metode efektivnih obresti 433.341 250.501 198.949 91.776
Drugi prihodki iz obresti in podobni prihodki 6.911 6.349 7.244 5.614
Prihodki iz obresti in podobni prihodki 4.1. 440.252 256.850 206.193 97.390
Odhodki za obresti, izračunani z uporabo metode efektivnih obresti (55.962) (15.498) (43.319) (7.239)
Drugi odhodki za obresti in podobni odhodki (4.325) (14.983) (3.228) (12.560)
Odhodki za obresti in podobni odhodki 4.1. (60.287) (30.481) (46.547) (19.799)
Čiste obresti 379.965 226.369 159.646 77.591
Prihodki iz dividend 4.2. 95 101 130.168 33.644
Prihodki iz opravnin (provizij) 4.3. 190.145 184.568 81.372 83.037
Odhodki za opravnine (provizije) 4.3. (55.500) (50.902) (18.953) (18.941)
Čiste opravnine (provizije) 134.645 133.666 62.419 64.096
Čisti dobički/(izgube) iz finančnih sredstev in obveznosti, ki niso merjeni po pošteni vrednosti prek
poslovnega izida
4.4. (696) (1.680) (788) (1.050)
Čisti dobički/(izgube) iz finančnih sredstev in obveznosti v posesti za trgovanje 4.5. 13.866 19.408 2.235 8.495
Čisti dobički/(izgube) iz finančnih sredstev, obvezno merjenih po pošteni vrednosti prek poslovnega
izida, ki niso v posesti za trgovanje
4.6. 1.055 (823) 1.376 (1.884)
Čisti dobički/(izgube) iz finančnih obveznosti, merjenih po pošteni vrednosti prek poslovnega izida (448) 72 (228) 67
Spremembe poštene vrednosti pri obračunavanju varovanj pred tveganji (57) 1.266 (332) 1.266
Čisti dobički/(izgube) iz tečajnih razlik 1.372 (4.571) 3.303 (3.896)
Čisti dobički/(izgube) iz odprave pripoznanja naložb v kapital odvisnih, pridruženih družb in skupnih
podvigov 4.7. (467) - (105) -
Čisti dobički/(izgube) iz odprave pripoznanja nefinančnih sredstev 117 1.107 20 73
Drugi čisti poslovni dobički/(izgube) 4.8. 3.281 6.344 3.483 460
Administrativni stroški 4.9. (217.232) (195.415) (101.473) (89.308)
Vplačila v sklad za reševanje in sistem zajamčenih vlog 4.10. (25.956) (23.156) (11.383) (9.713)
Amortizacija 4.11. (23.479) (23.313) (8.373) (8.565)
Čisti dobički/(izgube) ob spremembi pogojev odplačevanja finančnih sredstev (202) (16) - -
Rezervacije za kreditne izgube 4.12. 7.202 1.767 2.088 1.528
Druge rezervacije 4.12. (11.807) (5.303) (5.742) (100)
Oslabitve finančnih sredstev 4.13. 22.711 (4.154) 4.392 (5.358)
Oslabitve nefinančnih sredstev 4.13. (327) 15 - -
Negativno dobro ime 4.14. - 172.810 - -
Pripadajoči dobički/(izgube) iz naložb v pridružene družbe in skupne podvige 600 1.570 - -
(obračunani z uporabo kapitalske metode) 5.084 (10) 123 (37)
Čisti dobički/(izgube) iz nekratkoročnih sredstev v posesti za prodajo 4.15.
Dobiček iz rednega poslovanja 289.322 306.054 240.829 67.309
Davek iz dohodka 4.16. (39.845) (10.633) (17.524) (430)
Čisti dobiček obdobja 249.477 295.421 223.305 66.879
Lastnikov obvladujoče banke 242.700 287.014 223.305 66.879
Manjšinskih lastnikov 6.777 8.407 - -
Dobiček na delnico/popravljen dobiček na delnico (v EUR na delnico) 12,14 14,35 11,17 3,34

Zgoščeni izkaz poslovnega izida za 2. četrtletje

v tisoč EUR
NLB Skupina NLB
2. četrtletje
2023
2. četrtletje
2022
2. četrtletje
2023
2. četrtletje
2022
Pojasnila nerevidirani nerevidirani nerevidirani nerevidirani
Prihodki iz obresti, izračunani z uporabo metode efektivnih obresti 228.815 130.523 106.203 46.921
Drugi prihodki iz obresti in podobni prihodki 4.428 3.306 4.530 2.765
Prihodki iz obresti in podobni prihodki 4.1. 233.243 133.829 110.733 49.686
Odhodki za obresti, izračunani z uporabo metode efektivnih obresti (29.362) (7.825) (22.591) (3.800)
Drugi odhodki za obresti in podobni odhodki (2.885) (7.433) (1.896) (6.186)
Odhodki za obresti in podobni odhodki 4.1. (32.247) (15.258) (24.487) (9.986)
Čiste obresti 200.996 118.571 86.246 39.700
Prihodki iz dividend 4.2. 46 60 121.754 24.173
Prihodki iz opravnin (provizij) 4.3. 98.460 95.936 41.823 42.588
Odhodki za opravnine (provizije) 4.3. (29.920) (26.801) (10.319) (10.269)
Čiste opravnine (provizije) 68.540 69.135 31.504 32.319
Čisti dobički/(izgube) iz finančnih sredstev in obveznosti, ki niso merjeni po pošteni vrednosti prek
poslovnega izida
4.4. 85 66 - -
Čisti dobički/(izgube) iz finančnih sredstev in obveznosti v posesti za trgovanje 4.5. 7.937 11.699 745 5.183
Čisti dobički/(izgube) iz finančnih sredstev, obvezno merjenih po pošteni vrednosti prek poslovnega 4.6.
izida, ki niso v posesti za trgovanje 478 (601) 898 (2.039)
Čisti dobički/(izgube) iz finančnih obveznosti, merjenih po pošteni vrednosti prek poslovnega izida (165) 72 (84) 67
Spremembe poštene vrednosti pri obračunavanju varovanj pred tveganji 7 1.247 (289) 1.247
Čisti dobički/(izgube) iz tečajnih razlik (2.282) (3.983) 1.086 (2.536)
Čisti dobički/(izgube) iz odprave pripoznanja naložb v kapital odvisnih, pridruženih družb in skupnih 4.7.
podvigov
Čisti dobički/(izgube) iz odprave pripoznanja nefinančnih sredstev
(467) - (105) -
Drugi čisti poslovni dobički/(izgube) 4.8. 911 387 (2) 21
Administrativni stroški 4.9. 1.075 3.370 1.789 2.217
(111.774) (104.224) (52.383) (47.356)
Vplačila v sklad za reševanje in sistem zajamčenih vlog 4.10. (7.774) (6.695) (1.670) -
Amortizacija 4.11. (11.825) (11.799) (4.191) (4.251)
Čisti dobički/(izgube) ob spremembi pogojev odplačevanja finančnih sredstev (64) (10) - -
Rezervacije za kreditne izgube 4.12. 5.019 1.007 1.014 1.004
Druge rezervacije 4.12. (5.880) (4.940) (1) (100)
Oslabitve finančnih sredstev 4.13. 6.524 633 767 (5.611)
Oslabitve nefinančnih sredstev 4.13. (289) 8 - -
Pripadajoči dobički/(izgube) iz naložb v pridružene družbe in skupne podvige
(obračunani z uporabo kapitalske metode)
293 960 - -
Čisti dobički/(izgube) iz nekratkoročnih sredstev v posesti za prodajo 4.15. 411 (23) (65) (47)
Dobiček iz rednega poslovanja 151.802 74.940 187.013 43.991
Davek iz dohodka 4.16. (25.903) (5.431) (14.948) (59)
Čisti dobiček obdobja 125.899 69.509 172.065 43.932
Lastnikov obvladujoče banke 122.559 65.204 172.065 43.932
Manjšinskih lastnikov 3.340 4.305 - -

Zgoščeni izkaz vseobsegajočega donosa za obdobje, končano na dan 30. junija

v tisoč EUR
NLB Skupina NLB
1. 1. - 30. 6.
2023
1. 1. - 30. 6.
2022
1. 1. - 30. 6.
2023
1. 1. - 30. 6.
2022
Pojasnila nerevidirani nerevidirani nerevidirani nerevidirani
Čisti dobiček obdobja po obdavčitvi 249.477 295.421 223.305 66.879
Drugi vseobsegajoči donos po obdavčitvi 32.943 (122.573) 12.149 (72.699)
Postavke, ki ne bodo prerazvrščene v poslovni izid
Dobički/(izgube) v zvezi s spremembami poštene vrednosti naložb v lastniške
instrumente, merjenih po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa
3.122 (2.669) 510 (1.494)
Davek iz dohodka pravnih oseb od drugega vseobsegajočega donosa 5.14. (451) 488 (97) 284
Postavke, ki so bile ali bodo lahko pozneje prerazvrščene v poslovni izid
Pretvorba v tujo valuto 1.151 (1.259) - -
Dobički/(izgube), pripoznane v presežku iz prevrednotenja 1.151 (1.259) - -
Dobički/(izgube) v zvezi z naložbami v dolžniške finančne instrumente, merjenih po
pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa
30.695 (126.819) 10.379 (72.077)
Dobički/(izgube), pripoznani v presežku iz prevrednotenja 36.073 (133.501) 14.319 (78.380)
Prenos (dobičkov)/izgub iz presežka iz prevrednotenja v poslovni izid (5.378) 6.682 (3.940) 6.303
Davek iz dohodka pravnih oseb od drugega vseobsegajočega donosa 5.14. (1.574) 7.686 1.357 588
Vseobsegajoči donos obdobja po obdavčitvi 282.420 172.848 235.454 (5.820)
Lastnikov obvladujoče banke 275.495 170.241 235.454 (5.820)
Manjšinskih lastnikov 6.925 2.607 - -

Zgoščeni izkaz vseobsegajočega donosa za 2. četrtletje

v tisoč EUR
NLB Skupina NLB
2. četrtletje
2023
2. četrtletje
2022
2. četrtletje
2023
2. četrtletje
2022
nerevidirani nerevidirani nerevidirani nerevidirani
Čisti dobiček obdobja po obdavčitvi 125.899 69.509 172.065 43.932
Drugi vseobsegajoči donos po obdavčitvi 10.987 (65.849) 2.948 (32.684)
Postavke, ki ne bodo prerazvrščene v poslovni izid
Dobički/(izgube) v zvezi s spremembami poštene vrednosti naložb v lastniške instrumente,
merjenih po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa
1.639 (2.580) 226 (733)
Davek iz dohodka pravnih oseb od drugega vseobsegajočega donosa (231) 433 (43) 139
Postavke, ki so bile ali bodo lahko pozneje prerazvrščene v poslovni izid
Pretvorba v tujo valuto (692) (2.243) - -
Dobički/(izgube), pripoznane v presežku iz prevrednotenja (692) (2.243) - -
Dobički/(izgube) v zvezi z naložbami v dolžniške finančne instrumente, merjenih po pošteni
vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa
11.211 (65.092) 2.574 (31.400)
Dobički/(izgube), pripoznani v presežku iz prevrednotenja 12.103 (69.260) 2.681 (36.400)
Prenos (dobičkov)/izgub iz presežka iz prevrednotenja v poslovni izid (892) 4.168 (107) 5.000
Davek iz dohodka pravnih oseb od drugega vseobsegajočega donosa (940) 3.633 191 (690)
Vseobsegajoči donos obdobja po obdavčitvi 136.886 3.660 175.013 11.248
Lastnikov obvladujoče banke 133.492 3.713 175.013 11.248
Manjšinskih lastnikov 3.394 (53) - -

Zgoščeni izkaz finančnega položaja na dan 30. junija in 31. decembra

NLB Skupina
NLB
30. 06. 2023
31. 12. 2022
30. 06. 2023
31. 12. 2022
Pojasnila
nerevidirani
revidirani
nerevidirani
revidirani
Denar v blagajni, stanje na računih pri centralnih bankah in vpogledne vloge pri bankah
5.1.
5.760.414
5.271.365
3.944.416
3.339.024
Finančna sredstva, namenjena trgovanju
5.2.a)
21.148
21.588
22.102
21.692
Finančna sredstva, obvezno merjena po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, ki niso v
posesti za trgovanje
5.3.
19.673
19.031
16.536
15.411
Finančna sredstva, merjena po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa
5.4.
2.366.805
2.919.203
1.095.703
1.334.061
Finančna sredstva, merjena po odplačni vrednosti
- dolžniški vrednostni papirji
5.5.a)
2.146.087
1.917.615
1.796.616
1.597.448
- krediti bankam
5.5.b)
304.745
222.965
325.586
350.625
- krediti strankam, ki niso banke
5.5.c)
13.431.757
13.072.986
6.263.442
6.054.413
- druga finančna sredstva
5.5.d)
139.293
177.823
108.421
114.399
Izvedeni finančni instrumenti, namenjeni varovanju
56.314
59.362
56.098
59.362
Spremembe poštene vrednosti skupine varovanih postavk pred obrestnim tveganjem
(21.641)
(23.767)
(21.713)
(23.767)
Naložbe v kapital odvisnih družb
-
-
902.280
904.040
Naložbe v kapital pridruženih družb in skupnih podvigov
12.278
11.677
4.571
4.571
Opredmetena sredstva
Opredmetena osnovna sredstva
5.7.
254.288
251.316
76.320
78.592
Naložbene nepremičnine
5.8.
34.505
35.639
6.814
6.753
Neopredmetena sredstva
56.127
58.235
31.132
30.425
Terjatve za davek iz dohodka
75
1.696
-
-
Terjatve za odloženi davek
5.13.
50.266
55.527
34.982
34.888
Druga sredstva
5.9.
60.996
72.543
15.313
13.161
Nekratkoročna sredstva v posesti za prodajo
5.6.
8.328
15.436
4.069
4.235
Skupaj sredstva
24.701.458
24.160.240
14.682.688
13.939.333
Finančne obveznosti, namenjene trgovanju
5.2.b)
18.818
21.589
19.966
22.150
Finančne obveznosti, merjene po pošteni vrednosti prek poslovnega izida
5.3.
4.052
1.796
3.361
2.514
Finančne obveznosti, merjene po odplačni vrednosti
- depoziti bank in centralnih bank
5.11.
107.410
106.414
321.226
212.656
- krediti bank in centralnih bank
5.11.
129.985
198.609
61.744
57.292
- depoziti strank, ki niso banke
5.11.
19.924.864
20.027.726
10.941.123
10.984.411
- krediti strank, ki niso banke
5.11.
90.054
82.482
210
216
- izdani vrednostni papirji
5.11.
1.334.490
815.990
1.334.490
815.990
- druge finančne obveznosti
5.11.c)
254.591
294.463
140.342
164.567
Izvedeni finančni instrumenti, namenjeni varovanju
624
2.124
470
2.124
Rezervacije
5.12.
110.153
122.652
38.572
45.216
Obveznosti za davek iz dohodka
19.828
12.420
8.451
3.940
Obveznosti za odloženi davek
5.13.
2.287
2.569
-
-
Druge obveznosti
5.15.
58.973
49.081
29.409
25.387
Skupaj obveznosti
22.056.129
21.737.915
12.899.364
12.336.463
Delniški kapital
Osnovni kapital
200.000
200.000
200.000
200.000
Kapitalske rezerve
871.378
871.378
871.378
871.378
Drugi kapitalski instrumenti
5.16.
88.136
84.184
88.136
84.184
Akumulirani drugi vseobsegajoči donos
(127.856)
(160.588)
(69.528)
(81.677)
Rezerve iz dobička
13.522
13.522
13.522
13.522
Zadržani dobiček
1.540.903
1.357.089
679.816
515.463
2.586.083
2.365.585
1.783.324
1.602.870
Kapital manjšinskih lastnikov
59.246
56.740
-
-
Skupaj kapital
2.645.329
2.422.325
1.783.324
1.602.870
Skupaj obveznosti in kapital
24.701.458
24.160.240
14.682.688
13.939.333
v tisoč EUR

Zgoščeni izkaz sprememb lastniškega kapitala za obdobje, končano na dan 30. junija

v tisoč EUR
Akumulirani drugi vseobsegajoči donos
NLB Skupina Osnovni
kapital
Kapitalske
rezerve
Drugi kapitalski
instrumenti
Presežek iz
prevrednotenja za
finančna sredstva
merjena po
pošteni vrednosti
prek drugega
vseobsegajočega
donosa
Tečajne razlike Drugo Rezerve iz dobička Zadržani
dobiček
Kapital
lastnikov
obvladujoče
banke
Kapital
manjšinskih
lastnikov
Skupaj
kapital
Pojasnilo 5.16.
Stanje 1. januarja 2023 200.000 871.378 84.184 (142.909) (16.485) (1.194) 13.522 1.357.089 2.365.585 56.740 2.422.325
- Čisti dobiček obdobja - - -
-
- - - 242.700 242.700 6.777 249.477
- Drugi vseobsegajoči donos - - -
31.620
1.175 - - - 32.795 148 32.943
Vseobsegajoči donos obdobja po obdavčitvi - - -
31.620
1.175 - - 242.700 275.495 6.925 282.420
Izplačilo dividend - - -
-
- - - (55.000) (55.000) (4.411) (59.411)
Prenos presežka iz prevrednotenja - - -
(63)
- - - 63 - - -
Transakcije z manjšinskimi lastniki - - -
-
- - - 8 8 (8) -
Drugo - - 3.952 - - - - (3.957) (5) - (5)
Stanje 30. junija 2023 200.000 871.378 88.136 (111.352) (15.310) (1.194) 13.522 1.540.903 2.586.083 59.246 2.645.329

v tisoč EUR
Akumulirani drugi vseobsegajoči donos
Osnovni Kapitalske Presežek iz
prevrednotenja za
finančna sredstva
merjena po
pošteni vrednosti
prek drugega
vseobsegajočega
Kapital
lastnikov
obvladujoče
Kapital
manjšinskih
Skupaj
NLB Skupina kapital rezerve donosa Tečajne razlike Drugo Rezerve iz dobička Zadržani dobiček banke lastnikov kapital
Stanje 1. januarja 2022 200.000 871.378 11.366 (17.184) (4.734) 13.522 1.004.385 2.078.733 137.390 2.216.123
- Čisti dobiček obdobja - - - - - - 287.014 287.014 8.407 295.421
- Drugi vseobsegajoči donos - - (117.098) 325 - - - (116.773) (5.800) (122.573)
Vseobsegajoči donos obdobja po obdavčitvi - - (117.098) 325 - - 287.014 170.241 2.607 172.848
Izplačilo dividend - - - - - - (50.000) (50.000) (1.352) (51.352)
Transakcije z manjšinskimi lastniki - - (275) - (45) - (3.099) (3.419) (15.139) (18.558)
Stanje 30. junija 2022 200.000 871.378 (106.007) (16.859) (4.779) 13.522 1.238.300 2.195.555 123.506 2.319.061
v tisoč EUR
Akumulirani drugi
vseobsegajoči donos
Osnovni kapital Kapitalske rezerve Drugi kapitalski
instrumenti
Presežek iz
prevrednotenja za
finančna sredstva
merjena po
pošteni vrednosti
prek drugega
vseobsegajočega
donosa
Drugo Rezerve iz
dobička
Zadržani
dobiček
Skupaj
kapital
NLB
Pojasnilo
5.16.
Stanje 1. januarja 2023 200.000 871.378 84.184 (79.743) (1.934) 13.522 515.463 1.602.870
- Čisti dobiček obdobja - - -
-
- - 223.305 223.305
- Drugi vseobsegajoči donos - - -
12.149
- - - 12.149
Vseobsegajoči donos obdobja po obdavčitvi - - -
12.149
- - 223.305 235.454
Izplačilo (obračun) dividend - - -
-
- - (55.000) (55.000)
Drugo - - 3.952 - - - (3.952) -
Stanje 30. junija 2023 200.000 871.378 88.136 (67.594) (1.934) 13.522 679.816 1.783.324
v tisoč EUR
Akumulirani drugi
vseobsegajoči donos
Presežek iz
prevrednotenja za
finančna sredstva
merjena po
pošteni vrednosti
prek drugega
vseobsegajočega Rezerve iz Zadržani Skupaj
NLB Osnovni kapital Kapitalske rezerve donosa Drugo dobička dobiček kapital
Stanje 1. januarja 2022 200.000 871.378 12.464 (3.696) 13.522 458.266 1.551.934
- Čisti dobiček obdobja - - - - - 66.879 66.879
- Drugi vseobsegajoči donos - - (72.699) - - - (72.699)
Vseobsegajoči donos obdobja po obdavčitvi - - (72.699) - - 66.879 (5.820)
Izplačilo dividend - - - - - (50.000) (50.000)
Stanje 30. junija 2022 200.000 871.378 (60.235) (3.696) 13.522 475.145 1.496.114

Zgoščeni izkaz denarnih tokov za obdobje, končano na dan 30. junija

v tisoč EUR
NLB Skupina NLB
1. 1. - 30. 6.
2023
1. 1. - 30. 6.
2022
1. 1. - 30. 6.
2023
1. 1. - 30. 6.
2022
Pojasnila nerevidirani nerevidirani nerevidirani nerevidirani
DENARNI TOKOVI PRI POSLOVANJU
Prejete obresti 457.651 308.450 209.448 119.944
Plačane obresti (31.567) (27.596) (24.094) (17.339)
Prejete dividende 71 82 116.990 40.251
Prejete provizije 190.477 185.254 79.093 82.461
Plačane provizije (55.237) (51.039) (19.504) (19.158)
Realizirani dobički iz finančnih sredstev in obveznosti, ki niso merjeni po pošteni vrednosti prek poslovnega izida 92 78 - 1
Čisti dobički/(izgube) iz trgovanja 12.250 16.214 449 5.862
Plačila zaposlencem in dobaviteljem (237.252) (208.516) (111.313) (96.673)
Drugi prejemki 10.617 9.880 6.739 5.555
Drugi izdatki (34.007) (26.228) (13.466) (11.245)
(Plačani)/vrnjeni davek iz dohodka pravnih oseb (21.565) (9.807) (5.689) 3.635
Denarni tokovi pri poslovanju pred spremembami poslovnih sredstev in obveznosti 291.530 196.772 238.653 113.294
(Povečanja)/zmanjšanja poslovnih sredstev 292.896 (646.495) (75.199) (503.890)
Čisto (povečanje)/zmanjšanje finančnih sredstev za trgovanje
Čisto (povečanje)/zmanjšanje finančnih sredstev, obvezno merjenih po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, ki
(800) (165) (800) (165)
niso v posesti za trgovanje 138 3.531 (90) (1.949)
Čisto (povečanje)/zmanjšanje finančnih sredstev, merjenih po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega
donosa 545.395 291.601 246.750 (34.315)
Čisto (povečanje)/zmanjšanje kreditov, merjenih po odplačni vrednosti (249.900) (945.091) (320.635) (467.580)
Čisto (povečanje)/zmanjšanje drugih sredstev (1.937) 3.629 (424) 119
Povečanja/(zmanjšanja) poslovnih obveznosti (178.261) (313.233) 70.865 (113.628)
Čisto povečanje/(zmanjšanje) vlog in najetih kreditov, merjenih po odplačni vrednosti (186.588) (308.260) 65.639 (113.646)
Čisto povečanje/(zmanjšanje) drugih obveznosti 8.327 (4.973) 5.226 18
Neto denarni tokovi pri poslovanju 406.165 (762.956) 234.319 (504.224)
DENARNI TOKOVI PRI NALOŽBENJU
Prejemki pri naložbenju 194.160 109.961 81.147 56.177
Prejemki pri prodaji opredmetenih osnovnih sredstev in naložbenih nepremičnin 1.605 3.563 87 273
Prejemki pri prodaji naložb v kapital odvisnih družb 3., 4.7. 13.019 - 1.655 -
Prejemki iz nekratkoročnih sredstev v posesti za prodajo 12.290 85 710 85
Prejemki ob prodaji dolžniških vrednostnih papirjev, merjenih po odplačni vrednosti 167.246 106.313 78.695 55.819
Izdatki pri naložbenju (408.390) (11.211) (293.894) (264.498)
Izdatki pri nakupu opredmetenih osnovnih sredstev in naložbenih nepremičnin (10.833) (10.589) (3.829) (2.120)
Izdatki pri nakupu neopredmetenih sredstev (7.501) (6.950) (5.499) (3.775)
Izdatki pri nakupu naložb v kapital odvisnih družb, zmanjšani za denarne ustreznike 3., 4.14. - 259.953 - (23.220)
Izdatki za nakup dolžniških vrednostnih papirjev, merjenih po odplačni vrednosti (390.056) (253.625) (284.566) (235.383)
Neto denarni tokovi pri naložbenju (214.230) 98.750 (212.747) (208.321)
DENARNI TOKOVI PRI FINANCIRANJU
Prejemki pri financiranju 497.708 436 497.708 -
Prejemki od izdanih Senior Preferred obveznic 5.11.b) 497.708 - 497.708 -
Drugi prejemki, povezani s financiranjem - 436 - -
Izdatki pri financiranju (59.456) (70.343) (55.000) (50.000)
Plačane dividende (59.456) (51.324) (55.000) (50.000)
Izdatki za nakup lastnih delnic odvisne družbe 3. - (19.019) - -
Neto denarni tokovi pri financiranju 438.252 (69.907) 442.708 (50.000)
Učinki spremembe deviznih tečajev na denarna sredstva in njihove ustreznike (2.142) 2.678 (372) (1.082)
Čisto povečanje/(zmanjšanje) denarnih sredstev in denarnih ustreznikov 630.187 (734.113) 464.280 (762.545)
Denarna sredstva in njihovi ustrezniki na začetku obdobja 5.500.222 5.176.311 3.494.435 3.254.784
Denarna sredstva in njihovi ustrezniki na koncu obdobja 6.128.267 4.444.876 3.958.343 2.491.157
v tisoč EUR
NLB Skupina NLB
30. 6. 2023 31. 12. 2022 30. 6. 2023 31. 12. 2022
Pojasnila nerevidirani revidirani nerevidirani revidirani
Denar in denarni ustrezniki obsegajo:
Denar v blagajni, stanje na računih pri centralnih bankah in vpogledne vloge pri bankah 5.1. 5.761.625 5.272.538 3.944.843 3.339.381
Krediti bankam z originalno zapadlostjo do treh mesecev 366.642 208.404 13.500 155.054
Dolžniški vrednostnih papirji, merjeni po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa, z originalno
zapadlostjo do treh mesecev - 19.280 - -
Skupaj 6.128.267 5.500.222 3.958.343 3.494.435

Izjava o odgovornosti poslovodstva

Uprava potrjuje medletne zgoščene računovodske izkaze NLB Skupine in NLB za obdobje, končano na dan 30. junija 2023, uporabljene računovodske usmeritve in pojasnila k računovodskim izkazom ter odobrava njihovo objavo.

Uprava je odgovorna za pripravo medletnega računovodskega poročila NLB Skupine in NLB v skladu z MRS 34 »Medletno računovodsko poročanje«, kot ga je sprejela EU, tako da le-to predstavlja resnično in pošteno sliko premoženjskega stanja NLB Skupine in NLB ter izidov njenega poslovanja za obdobje, končano na dan 30. junija 2023.

Uprava potrjuje, da so bile dosledno uporabljene ustrezne računovodske usmeritve ter da so bile računovodske ocene izdelane po načelu previdnosti in dobrega gospodarjenja. Uprava tudi potrjuje, da so medletni zgoščeni računovodski izkazi NLB Skupine in NLB izdelani na osnovi predpostavke o nadaljnjem poslovanju ter v skladu z veljavno zakonodajo in z MRS 34 »Medletno računovodsko poročanje«.

Uprava je tudi odgovorna za ustrezno vodeno računovodstvo, za sprejem ustreznih ukrepov za zavarovanje premoženja ter za preprečevanje in odkrivanje prevar in drugih nepravilnosti oziroma nezakonitosti.

Uprava

Andreas Burkhardt Antonio Argir Blaž Brodnjak član član predsednik

članica član član

Hedvika Usenik Andrej Lasič Archibald Kremser

Ljubljana, 10. avgust 2023

Pojasnila k zgoščenim medletnim računovodskim izkazom

1. Osnovni podatki

Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana (v nadaljevanju NLB) je slovenska delniška družba, ki opravlja univerzalne bančne posle. NLB Skupino sestavljajo NLB in njene odvisne družbe v devetih državah. Sestava NLB Skupine je razkrita v pojasnilu 8. Druge informacije v zvezi s povezanimi osebami so razkrite v pojasnilu 7.

NLB je registrirana in ima sedež v Sloveniji. Poslovni naslov NLB je Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana, Trg republike 2, 1000 Ljubljana. Delnice NLB kotirajo na Ljubljanski borzi, globalna potrdila o lastništvu (»GDR«), ki predstavljajo navadne delnice NLB, pa kotirajo na Londonski borzi. Pet GDR predstavlja eno delnico NLB.

Na dan 30. junija 2023 in 31. decembra 2022 je največji delničar Banke, ki ima pomemben vpliv, Republika Slovenija, ki ima v lasti 25,00 % plus eno delnico Banke.

Vsi zneski v medletnih zgoščenih računovodskih izkazih in njihovih pojasnilih so izraženi v tisoč evrih, razen če ni navedeno drugače.

2. Pomembnejše računovodske usmeritve

2.1. Izjava o skladnosti

Medletni zgoščeni računovodski izkazi so pripravljeni v skladu z Mednarodnim računovodskim standardom 34 – Medletno računovodsko poročanje. Medletne zgoščene računovodske izkaze je zato treba brati v povezavi z revidiranimi letnimi računovodskimi izkazi za NLB Skupino in NLB za leto 2022, ki so bili pripravljeni v skladu z Mednarodnimi standardi računovodskega poročanja (v nadaljevanju MSRP), kot jih je sprejela Evropska unija (v nadaljevanju EU).

2.2. Primerjalne informacije

V primerjavi s predstavitvijo računovodskih izkazov za obdobje, ki se je končalo 31. marca 2022, je Banka spremenila pripoznavanje obveznosti za odhodke iz naslova vplačil v sklad za reševanje in sistem zajamčenih vlog (pojasnilo 4.10.). V preteklem letu so bili ti odhodki pripoznani v drugem četrtletju 2022, po prejemu obvestila Banke Slovenije. V letu 2023 je Banka te odhodke v celoti pripoznala že v prvem četrtletju 2023. Tej spremembi je prilagojena tudi predstavitev primerjalnih podatkov.

NLB Skupina NLB
Stara
Nova
Stara Nova
31. 03. 2022 Pojasnila predstavitev predstavitev Sprememba predstavitev predstavitev Sprememba
Zgoščeni izkaz poslovnega izida:
Vplačila v sklad za reševanje in sistem zajamčenih vlog 4.10. (6.748) (16.461) (9.713) - (9.713) (9.713)
Dobiček iz rednega poslovanja 240.827 231.114 (9.713) 33.031 23.318 (9.713)
Čisti dobiček obdobja 235.625 225.912 (9.713) 32.660 22.947 (9.713)
Lasrnikov obvladujoče banke 231.523 221.810 (9.713) 32.660 22.947 (9.713)
Dobiček na delnico/popravljen dobiček na delnico (v EUR na delnico) 11,58 11,09 (0,49) 1,63 1,15 (0,49)

2.3. Računovodske usmeritve

Za pripravo zgoščenih medletnih računovodskih izkazov so uporabljene enake računovodske usmeritve kot pri sestavi računovodskih izkazov za leto 2022, razen računovodskih standardov in drugih sprememb, ki veljajo od vključno 1. januarja 2023 in jih je potrdila EU.

Računovodski standardi ter dopolnitve in pojasnila k obstoječim standardom, ki veljajo od vključno 1. januarja 2023 ter jih je EU potrdila in NLB Skupina vpeljala

• MRS 1 (dopolnitev) – Predstavljanje računovodskih izkazov in MSRP stališča 2 – Razkritja računovodskih usmeritev (velja za letna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2023 ali pozneje);

  • MRS 8 (dopolnitev) Računovodske usmeritve, spremembe računovodskih ocen in napake: Opredelitev računovodskih ocen (velja za letna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2023 ali pozneje);
  • MSRP 17 (nov standard) Zavarovalne pogodbe, vključujoč dopolnitve MSRP 17 (velja za letna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2023 ali pozneje);
  • MRS 12 (dopolnitev) Davek iz dobička: Odloženi davek na sredstva in obveznosti, ki izhajajo iz ene transakcije (velja za letna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2023 ali pozneje).

Računovodski standardi ter dopolnitve in pojasnila k obstoječim standardom, ki jih EU še ni potrdila

  • MRS 12 (dopolnitev) Davek iz dobička: Mednarodna davčna reforma Vzorčna pravila drugega stebra (velja za letna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2023 ali pozneje);
  • MRS 1 (dopolnitev in odlog datuma uveljavitve) Predstavljanje računovodskih izkazov: razvrščanje obveznosti med kratkoročne ali nekratkoročne (velja za letna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2024 ali pozneje);
  • MRS 1 (dopolnitev) Predstavljanje računovodskih izkazov: nekratkoročne obveznosti z zavezami (velja za letna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2024 ali pozneje);
  • MSRP 16 (dopolnitev) Najemi: obveznost iz najema pri prodaji s povratnim najemom (velja za letna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2024 ali pozneje);
  • MRS 7 (dopolnitev) Izkaz denarnih tokov in MSRP 7 Finančni instrumenti: razkritja: Dobaviteljski finančni dogovori (velja za letna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2024 ali pozneje).

3. Spremembe v sestavi NLB Skupine

Spremembe v obdobju, končanem na dan 30. junija 2023

Spremembe kapitala:

  • V januarju 2023 je NLB Lease&Go, leasing, d.o.o., Ljubljana povečala kapital družbe Zastava Istrabenz Lizing, d.o.o., Beograd z denarjem v višini 2.100 tisoč EUR. Lastniški delež se je povečal s 95,20 % na 99 %. V januarju 2023 je bila družba preimenovana v NLB Lease&Go leasing d.o.o. Beograd.
  • V juniju 2023 je NLB Lease&Go, leasing, d.o.o., Ljubljana povečala kapital družbe NLB Lease&Go leasing d.o.o. Beograd z denarjem v višini 1.195 tisoč EUR. Lastniški delež se je povečal z 99 % na 99,30 %.

Druge spremembe:

  • V aprilu 2023, po združitvi z REAM d.o.o., Beograd, je odvisna družba SPV 2 d.o.o., Beograd prenehala obstajati. Vsa njena sredstva in obveznosti so se prenesla na družbo REAM d.o.o., Beograd, ki je po združitvi postala njena pravna naslednica.
  • V maju 2023 je NLB Skupina prodala svojo odvisno družbo Tara Hotel d.o.o., Budva (pojasnilo 4.7.).

Spremembe v letu 2022

Spremembe kapitala:

  • V marcu 2022 je NLB v skladu z določili Zakona o reševanju in prisilnem prenehanju bank postala 100 % lastnica delnic Sberbank banke d.d., Ljubljana. Kupnina za nakup banke je znašala 5.109 tisoč EUR in je bila v celoti plačana v denarju (pojasnilo 4.14.). Na skupščini delničarjev Sberbank banke d.d., Ljubljana, ki je potekala v aprilu 2022, je bila sprejeta odločitev o preimenovanju Sberbank banke d.d., Ljubljana v N Banka d.d., Ljubljana.
  • V marcu 2022 je Komercijalna banka a.d. Beograd kupila 2,90 % vseh navadnih delnic v vrednosti 19.047 tisoč EUR lastnih delnic od nesoglasnih delničarjev, ki jih mora Komercijalna banka a.d. Beograd odsvojiti v 12 mesecih po njihovem prevzemu.
  • V aprilu 2022 je NLB ustanovila družbo za IT storitve NLB DigIT d.o.o., Beograd.
  • V maju 2022 je NLB pridobila dodatnih 442.799 navadnih delnic NLB Komercijalne banke a.d. Beograd in tako skupaj z obstoječim lastniškim deležem pridobila 90,2155 % osnovnega kapitala in 91,7294 % delnic z glasovalno pravico. Povečanje kapitalske naložbe je bilo pripoznano v višini 15.715 tisoč EUR.
  • V juliju 2022 je NLB uspešno zaključila postopek iztisnitve preostalih delničarjev NLB Komercijalne banke a.d. Beograd in s tem postala 100-odstotna lastnica te srbske banke. Pred začetkom postopka je bila NLB lastnica

90,2155 % osnovnega kapitala in je imela v lasti 91,7294 % delnic z glasovalno pravico. To pomeni, da je NLB v postopku iztisnitve pridobila 1.528.110 rednih delnic in 316.260 prednostnih delnic v skupni vrednosti 61.865 tisoč EUR.

  • V septembru 2022 povečanje kapitala z denarjem v NLB Lease&Go, leasing, d.o.o., Ljubljana v višini 306 tisoč EUR z namenom uresničevanja leasing strategije NLB Skupine.
  • V septembru 2022 sta NLB Lease&Go, leasing, d.o.o., Ljubljana (51 %) in NLB Banka a.d., Skopje (49 %) ustanovili finančno družbo NLB Liz&Go d.o.o. Skopje. V decembru 2022 je bila družba preimenovana v NLB Lease&Go d.o.o. Skopje.
  • V novembru 2022 je NLB Lease&Go, leasing, d.o.o., Ljubljana postala 95,20 % lastnica finančne družbe Zastava Istrabenz Lizing, d.o.o., Beograd. Kupnina za nakup družbe je znašala 1.036 tisoč EUR in je bila v celoti plačana v denarju. V januarju 2023 je bila družba preimenovana v NLB Lease&Go leasing d.o.o. Beograd.
  • V decembru 2022 povečanje kapitala z denarjem v NLB Lease&Go, leasing, d.o.o., Ljubljana v višini 2.100 tisoč EUR z namenom uresničevanja leasing strategije NLB Skupine.
  • V decembru 2022 povečanje kapitala z denarjem v S-REAM d.o.o., Ljubljana v višini 21.130 tisoč EUR z namenom konsolidacije nepremičninskih družb v Sloveniji.

Druge spremembe:

  • Po pridobitvi vseh regulatornih dovoljenj in z vpisom pripojitve pri Agenciji za poslovne registre se je uspešno zaključil postopek združitve Komercijalne banke a.d. Beograd in NLB Banke a.d., Beograd. Od 30. aprila 2022 naprej združena banka posluje pod novim imenom NLB Komercijalna banka a.d. Beograd. Na podlagi pripojitve NLB Banke a.d., Beograd h Komercijalni banki a.d. Beograd kot prevzemnici, je NLB Komercijalna banka a.d. Beograd njen univerzalni pravni naslednik.
  • V novembru 2022 je NLB Komercialna banka a.d. Beograd prodala NLB svoj 23,97-odstotni lastniški delež v NLB Banki a.d., Podgorica.
  • V decembru 2022 je NLB prodala svojo odvisno družbo PRO-REM d.o.o., Ljubljana v likvidaciji družbi S-REAM d.o.o., Ljubljana.

4. Razkritja k zgoščenemu izkazu poslovnega izida

4.1. Obrestni prihodki in odhodki

Razčlenitev po vrstah sredstev in obveznosti

v tisoč EUR
NLB Skupina NLB
1. 4. - 30. 6. 1. 4. - 30. 6. 1. 1. - 30. 6. 1. 1. - 30. 6. 1. 4. - 30. 6. 1. 4. - 30. 6. 1. 1. - 30. 6. 1. 1. - 30. 6.
2023 2022 2023 2022 sprememba 2023 2022 2023 2022 sprememba
Prihodki iz obresti in podobni prihodki
Prihodki iz obresti, izračunani z uporabo metode efektivnih obresti 228.815 130.523 433.341 250.501 73% 106.203 46.921 198.949 91.776 117%
Krediti strankam, ki niso banke, merjeni po odplačni vrednosti 177.555 116.199 340.708 222.561 53% 69.457 39.804 134.007 77.992 72%
Vrednostni papirji, merjeni po odplačni vrednosti 7.517 4.090 13.369 7.760 72% 4.940 2.809 8.643 5.422 59%
Finančna sredstva, merjena po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa 9.777 9.725 19.919 19.387 3% 2.391 2.865 4.916 5.722 -14%
Krediti bankam, merjeni po odplačni vrednosti 5.454 429 9.693 676 - 3.416 1.392 6.055 2.567 136%
Vpogledne vloge pri bankah in centralnih bankah 28.512 80 49.652 117 - 25.999 51 45.328 73 -
Drugi prihodki iz obresti in podobni prihodki 4.428 3.306 6.911 6.349 9% 4.530 2.765 7.244 5.614 29%
Finančna sredstva, namenjena trgovanju 1.645 1.227 2.726 2.276 20% 1.672 911 2.913 1.839 58%
Negativne obresti - 2.059 - 4.041 - - 1.821 - 3.709 -
Finančna sredstva, obvezno merjena po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, ki niso v
posesti za trgovanje 12 20 24 32 -25% 101 33 184 66 179%
Izvedeni finančni instrumenti, namenjeni varovanju 2.771 - 4.161 - - 2.757 - 4.147 - -
Skupaj 233.243 133.829 440.252 256.850 71% 110.733 49.686 206.193 97.390 112%
Odhodki za obresti in podobni odhodki
Odhodki za obresti, izračunani z uporabo metode efektivnih obresti 29.362 7.825 55.962 15.498 - 22.591 3.800 43.319 7.239 -
Depoziti strank, ki niso banke 13.490 4.339 25.446 8.732 191% 7.073 913 13.548 1.680 -
Krediti bank in centralnih bank 333 479 705 624 13% 171 217 342 273 25%
Krediti strank, ki niso banke 327 232 636 482 32% - - - - -
Podrejene obveznosti 8.728 2.621 17.203 5.216 - 8.728 2.621 17.203 5.216 -
Izdani vrednostni papirji 5.030 - 9.560 - - 5.030 - 9.560 - -
Depoziti bank in centralnih bank 1.297 49 2.130 244 - 1.562 44 2.620 60 -
Obveznosti iz najema 157 105 282 200 41% 27 5 46 10 -
Drugi odhodki za obresti in podobni odhodki 2.885 7.433 4.325 14.983 -71% 1.896 6.186 3.228 12.560 -74%
Izvedeni finančni instrumenti, namenjeni varovanju 308 2.353 610 4.830 -87% 294 2.353 584 4.830 -88%
Negativne obresti - 3.766 21 7.705 -100% - 2.944 21 5.937 -100%
Finančne obveznosti, namenjene trgovanju 1.542 1.158 2.394 2.153 11% 1.503 863 2.431 1.745 39%
Odhodki za obresti za ugodnosti zaposlenih 186 88 362 143 153% 89 21 177 41 -
Drugo 849 68 938 152 - 10 5 15 7 114%
Skupaj 32.247 15.258 60.287 30.481 98% 24.487 9.986 46.547 19.799 135%
Čiste obresti 200.996 118.571 379.965 226.369 68% 86.246 39.700 159.646 77.591 106%

Postavka »Negativne obresti«, ki je razvrščena v postavko »Drugi prihodki iz obresti in podobni prihodki« v letu 2022, vključuje v glavnini obresti od ciljno usmerjenih operacij dolgoročnejšega refinanciranja (CUODR) v višini 3.992 tisoč EUR za NLB Skupino in 3.677 tisoč EUR za NLB (pojasnilo 5.11.).

4.2. Prihodki iz dividend

v tisoč EUR
NLB Skupina NLB
1. 4. - 30. 6. 1. 4. - 30. 6. 1. 1. - 30. 6. 1. 1. - 30. 6. 1. 4. - 30. 6. 1. 4. - 30. 6. 1. 1. - 30. 6. 1. 1. - 30. 6.
2023 2022 2023 2022 sprememba 2023 2022 2023 2022 sprememba
Finančna sredstva, merjena po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa 33 49 69 80 -14% - - - - -
Naložbe v odvisne družbe - - - - - 121.741 24.162 130.142 33.623 -
Finančna sredstva, obvezno merjena po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, ki niso v posesti
za trgovanje 13 11 26 21 24% 13 11 26 21 24%
Skupaj 46 60 95 101 -6% 121.754 24.173 130.168 33.644 -

4.3. Prihodki in odhodki pri opravninah

v tisoč EUR
NLB Skupina
1. 4. - 30. 6. 1. 4. - 30. 6. 1. 1. - 30. 6. 1. 1. - 30. 6. 1. 4. - 30. 6. 1. 4. - 30. 6. 1. 1. - 30. 6. 1. 1. - 30. 6.
2023 2022 2023 2022 sprememba 2023 2022 2023 2022 sprememba
Prihodki iz opravnin
Prihodki iz opravnin iz finančnih instrumentov, ki niso merjeni po pošteni vrednosti prek
poslovnega izida
Kartično in bankomatsko poslovanje 33.074 27.216 60.433 51.152 18% 12.664 11.331 23.603 20.866 13%
Transakcijski računi strank 23.611 22.813 45.996 45.281 2% 13.266 13.058 26.572 26.003 2%
Drugi prihodki iz opravnin
Plačilni promet 21.401 23.328 43.509 43.382 0% 6.227 6.216 11.975 11.901 1%
Upravljanje pooblaščenih investicijskih družb 7.816 7.186 15.553 14.909 4% 2.274 2.228 4.461 4.604 -3%
Dana jamstva 4.517 3.988 8.780 7.697 14% 2.296 2.036 4.449 3.973 12%
Investicijsko bančništvo 2.181 2.932 5.297 6.004 -12% 1.803 2.228 4.148 4.651 -11%
Posredovanje zavarovalnih produktov 3.291 2.650 6.160 5.119 20% 2.272 1.944 4.539 3.904 16%
Druge storitve 2.569 5.823 4.417 11.024 -60% 1.021 3.547 1.625 7.135 -77%
Skupaj 98.460 95.936 190.145 184.568 3% 41.823 42.588 81.372 83.037 -2%
Odhodki za opravnine
Odhodki za opravnine iz finančnih instrumentov, ki niso merjeni po pošteni vrednosti prek
poslovnega izida
Kartično in bankomatsko poslovanje 22.459 19.018 41.385 36.772 13% 8.170 7.859 14.992 14.794 1%
Drugi odhodki iz opravnin
Plačilni promet 3.542 3.472 6.740 6.290 7% 300 305 579 508 14%
Zavarovanje imetnikov osebnih računov in zlatih kartic 326 317 859 645 33% 190 225 499 454 10%
Investicijsko bančništvo 2.020 1.876 3.667 3.423 7% 1.099 1.131 1.832 1.853 -1%
Prejeta jamstva 467 493 826 931 -11% 427 485 766 898 -15%
Druge storitve 1.106 1.625 2.023 2.841 -29% 133 264 285 434 -34%
Skupaj 29.920 26.801 55.500 50.902 9% 10.319 10.269 18.953 18.941 0%
Čiste opravnine 68.540 69.135 134.645 133.666 1% 31.504 32.319 62.419 64.096 -3%

4.4. Realizirani čisti dobički/(izgube) iz finančnih sredstev in obveznosti, ki niso merjeni po pošteni vrednosti prek poslovnega izida

v tisoč EUR
NLB Skupina
1. 4. - 30. 6.
2023
1. 4. - 30. 6.
2022
1. 1. - 30. 6.
2023
1. 1. - 30. 6.
2022
1. 4. - 30. 6.
2023
1. 4. - 30. 6.
2022
1. 1. - 30. 6.
2023
1. 1. - 30. 6.
2022
Dolžniški instrumenti, merjeni po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa 85 76 (696) (1.671) - - (788) (316)
Dolžniški instrumenti, merjeni po odplačni vrednosti - (10) - (9) - - - (734)
Skupaj 85 66 (696) (1.680) - - (788) (1.050)

4.5. Čisti dobički/(izgube) iz finančnih sredstev in obveznosti v posesti za trgovanje

v tisoč EUR
NLB Skupina
1. 4. - 30. 6.
2023
1. 4. - 30. 6.
2022
1. 1. - 30. 6.
2023
1. 1. - 30. 6.
2022
1. 4. - 30. 6.
2023
1. 4. - 30. 6.
2022
1. 1. - 30. 6.
2023
1. 1. - 30. 6.
2022
Nakup in prodaja tujih valut 6.991 7.890 13.724 13.000 1.064 1.799 2.370 3.485
Dolžniški vrednostni papirji 7 43 70 2 5 29 19 (28)
Izvedeni finančni instrumenti 939 3.766 72 6.406 (324) 3.355 (154) 5.038
Skupaj 7.937 11.699 13.866 19.408 745 5.183 2.235 8.495

4.6. Čisti dobički/(izgube) iz finančnih sredstev, obvezno merjenih po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, ki niso v posesti za trgovanje

v tisoč EUR
NLB Skupina NLB
1. 4. - 30. 6.
2023
1. 4. - 30. 6.
2022
1. 1. - 30. 6.
2023
1. 1. - 30. 6.
2022
1. 4. - 30. 6.
2023
1. 4. - 30. 6.
2022
1. 1. - 30. 6.
2023
1. 1. - 30. 6.
2022
Lastniški vrednostni papirji 464 (513) 1.026 (650) 297 (283) 626 (94)
Dolžniški vrednostni papirji (10) (88) 5 (173) - - - -
Krediti strankam, ki niso banke 24 - 24 - 601 (1.756) 750 (1.790)
Skupaj 478 (601) 1.055 (823) 898 (2.039) 1.376 (1.884)

4.7. Prodaja Tara Hotel d.o.o., Budva

V maju 2023 je NLB Skupina prodala svojo odvisno družbo Tara Hotel d.o.o., Budva. Sredstva in obveznosti, ki so bila ob prodaji odpravljena iz računovodskih izkazov NLB Skupine, so naslednja:

v tisoč EUR
Denar v blagajni, stanje na računih pri centralnih bankah in vpogledne vloge pri bankah 2
Finančna sredstva, merjena po odplačni vrednosti
- druga finančna sredstva 19
Druga sredstva 13.938
Skupaj sredstva 13.959
Finančne obveznosti, merjene po odplačni vrednosti
- krediti bank in centralnih bank 178
- druge finančne obveznosti 20
Obveznosti za doloženi davek 193
Druge obveznosti 82
Skupaj obveznosti 473
Neto sredstva odvisne družbe 13.486
Skupaj kupnina od prodaje 13.019
Denar in denarni ustrezniki odvisne družbe 2
Denarni priliv pri prodaji 13.021
Kupnina od prodaje odvisne družbe 13.019
Knjigovodska vrednost neto odtujenih sredstev 13.486
Izguba od prodaje odvisne družbe v konsolidiranih računovodskih izkazih (467)

S prodajo Tara Hotel d.o.o., Budva je NLB Skupina realizirala izgubo v višini 467 tisoč EUR in NLB v višini 105 tisoč EUR.

4.8. Drugi čisti poslovni dobički/(izgube)

v tisoč EUR
NLB Skupina NLB
1. 4. - 30. 6.
2023
1. 4. - 30. 6.
2022
1. 1. - 30. 6.
2023
1. 1. - 30. 6.
2022
sprememba 1. 4. - 30. 6.
2023
1. 4. - 30. 6.
2022
1. 1. - 30. 6.
2023
1. 1. - 30. 6.
2022
sprememba
Drugi poslovni prihodki
Prihodki od nebančnih storitev 1.964 1.687 3.773 3.231 17% 1.698 1.564 3.323 3.007 11%
Najemnine od naložbenih nepremičnin 535 712 911 1.754 -48% 79 132 158 284 -44%
Vrednotenje naložbenih nepremičnin na pošteno vrednost 102 11 157 72 118% 102 11 102 11 -
Prodaja naložbenih nepremičnin - 337 - 369 - - (1) - 18 -
Drugi poslovni prihodki 1.298 1.958 2.539 4.090 -52% 686 1.210 1.509 1.698 4%
Skupaj 3.899 4.705 7.380 9.516 -22% 2.565 2.916 5.092 5.018 1%
Drugi poslovni odhodki
Odhodki, povezani z izdajo storitvenih garancij 8 60 25 86 -71% 8 60 25 86 -71%
Vrednotenje naložbenih nepremičnin na pošteno vrednost 41 1 41 67 -39% 41 1 41 1 -
Drugi poslovni odhodki 2.775 1.274 4.033 3.019 34% 727 638 1.543 4.471 -65%
Skupaj 2.824 1.335 4.099 3.172 29% 776 699 1.609 4.558 -65%
Drugi čisti poslovni dobički/(izgube) 1.075 3.370 3.281 6.344 -48% 1.789 2.217 3.483 460 -

4.9. Administrativni stroški

v tisoč EUR
NLB Skupina NLB
1. 4. - 30. 6. 1. 4. - 30. 6. 1. 1. - 30. 6. 1. 1. - 30. 6. 1. 4. - 30. 6. 1. 4. - 30. 6. 1. 1. - 30. 6. 1. 1. - 30. 6.
2023 2022 2023 2022 sprememba 2023 2022 2023 2022 sprememba
Stroški dela 70.627 65.213 137.390 122.715 12 % 32.248 29.489 62.904 56.011 12 %
Splošni in administrativni stroški 41.147 39.011 79.842 72.700 10 % 20.135 17.867 38.569 33.297 16 %
Skupaj 111.774 104.224 217.232 195.415 11 % 52.383 47.356 101.473 89.308 14 %

4.10. Vplačila v sklad za reševanje in sistem zajamčenih vlog

v tisoč EUR
NLB Skupina NLB
1. 4. - 30. 6.
2023
1. 4. - 30. 6.
2022
1. 1. - 30. 6.
2023
1. 1. - 30. 6.
2022
sprememba 1. 4. - 30. 6.
2023
1. 4. - 30. 6.
2022
1. 1. - 30. 6.
2023
1. 1. - 30. 6.
2022
sprememba
Vplačila v sistem zajamčenih vlog 7.962 6.648 23.911 20.962 14 % 2.071 - 9.686 7.614 27 %
Vplačila v sklad za reševanje (188) 47 2.045 2.194 -7 % (401) - 1.697 2.099 -19 %
Skupaj 7.774 6.695 25.956 23.156 12 % 1.670 - 11.383 9.713 17 %

4.11. Amortizacija

v tisoč EUR
NLB Skupina NLB
1. 4. - 30. 6.
2023
1. 4. - 30. 6.
2022
1. 1. - 30. 6.
2023
1. 1. - 30. 6.
2022
sprememba 1. 4. - 30. 6.
2023
1. 4. - 30. 6.
2022
1. 1. - 30. 6.
2023
1. 1. - 30. 6.
2022
sprememba
Amortizacija neopredmetenih sredstev 3.616 3.963 7.368 7.889 -7 % 1.359 1.430 2.749 2.932 -6 %
Amortizacija opredmetenih osnovnih sredstev
- lastna opredmetena osnovna sredstva 6.139 5.671 11.994 11.160 7 % 2.553 2.567 5.101 5.141 -1 %
- pravica do uporabe sredstev 2.070 2.165 4.117 4.264 -3 % 279 254 523 492 6 %
Skupaj 11.825 11.799 23.479 23.313 1 % 4.191 4.251 8.373 8.565 -2 %

4.12. Rezervacije

v tisoč EUR
NLB Skupina NLB
1. 4. - 30. 6.
2023
1. 4. - 30. 6.
2022
1. 1. - 30. 6.
2023
1. 1. - 30. 6.
2022
1. 4. - 30. 6.
2023
1. 4. - 30. 6.
2022
1. 1. - 30. 6.
2023
1. 1. - 30. 6.
2022
Rezervacije za prevzete obveznosti (pojasnilo 5.12.b) (5.019) (1.007) (7.202) (1.767) (1.014) (1.004) (2.088) (1.528)
Rezervacije za reorganizacijo - 4.679 - 4.679 - - - -
Rezervacije za pravna tveganja 4.210 262 816 635 1 100 (3.558) 100
Druge rezervacije 1.670 (1) 10.991 (11) - - 9.300 -
Skupaj 861 3.933 4.605 3.536 (1.013) (904) 3.654 (1.428)

4.13. Oslabitve

v tisoč EUR
NLB Skupina NLB
1. 4. - 30. 6.
2023
1. 4. - 30. 6.
2022
1. 1. - 30. 6.
2023
1. 1. - 30. 6.
2022
1. 4. - 30. 6.
2023
1. 4. - 30. 6.
2022
1. 1. - 30. 6.
2023
1. 1. - 30. 6.
2022
Oslabitve finančnih sredstev
Stanje na računih pri centralnih bankah in vpogledne vloge pri bankah (109) (16) (83) (38) 53 (85) 70 (99)
Krediti strankam, ki niso banke, merjeni po odplačni vrednosti (pojasnilo
5.10.a) (7.711) (7.585) (17.721) (4.957) (1.030) 787 (398) (815)
Krediti bankam, merjeni po odplačni vrednosti (pojasnilo 5.10.a) 20 (31) 34 62 (31) (165) 38 42
Dolžniški vrednostni papirji, merjeni po pošteni vrednosti prek drugega
vseobsegajočega donosa (pojasnilo 5.10.b)
(807) 4.244 (6.074) 5.011 (107) 5.000 (4.728) 5.987
Dolžniški vrednostni papirji, merjeni po odplačni vrednosti (pojasnilo 5.10.b) 976 (146) 1.262 378 355 (11) 449 128
Druga finančna sredstva, merjena po odplačni vrednosti (pojasnilo 5.10.a) 1.107 2.901 (129) 3.698 (7) 85 177 115
Skupaj oslabitve finančnih sredstev (6.524) (633) (22.711) 4.154 (767) 5.611 (4.392) 5.358
Oslabitve drugih sredstev
Druga sredstva 289 (8) 327 (15) - - - -
Skupaj 289 (8) 327 (15) - - - -
Skupaj oslabitve nefinančnih sredstev 289 (8) 327 (15) - - - -
Oslabitve skupaj (6.235) (641) (22.384) 4.139 (767) 5.611 (4.392) 5.358

Oslabitve finančnih sredstev v 2022 vključujejo 8.900 tisoč EUR 12-mesečnih pričakovanih kreditnih izgub finančnih sredstev v skupini 1, pridobljenih s poslovno združitvijo (pojasnilo 4.14.). Od tega se 8.894 tisoč EUR nanaša na finančna sredstva, merjena po odplačni vrednosti, 5 tisoč EUR na finančna sredstva, merjena po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa, in 1 tisoč EUR na stanja na računih pri centralnih bankah in vpogledne vloge pri bankah.

Sproščanje oslabitev dolžniških vrednostnih papirjev, merjenih po pošteni vrednosti preko drugega vseobsegajočega donosa v 2023, se nanaša predvsem na oslabitve ruskega javnega dolga, ki je bil prodan v februarju 2023 (pojasnilo 5.4.).

4.14. Pridobitev N Banke d.d., Ljubljana

Na ravni Evropske centralne banke in Enotnega odbora za reševanje je bila 28. 02. 2022 sprejeta odločitev, da bančna skupina Sberbank Europe AG, ki je imela hčerinsko banko tudi v Sloveniji, prekine s poslovanjem. Hkrati je bilo sprejeto tudi prehodno obdobje oziroma kratkotrajni moratorij, v katerem se je za slovensko hčerinsko banko Sberbank banka d.d. poiskala rešitev za zagotovitev nemotenega poslovanja vsem njenim komitentom. Tako je z namenom ohranitve finančne stabilnosti v Sloveniji Enotni odbor za reševanje 1. marca 2022 v sodelovanju z Banko Slovenije sprejel shemo in sklep za reševanje Sberbank banke d.d., Ljubljana. Na podlagi tega sklepa je Banka Slovenije izdala odločbo z uporabo instrumenta prodaje poslovanja na način, da se od imetnikov delnic prenesejo na prevzemnika vse delnice. V postopku iskanja novega lastnika Sberbank banke d.d., Ljubljana je bil sklenjen dogovor o prodaji z NLB, ki je s 1. marcem 2022 postala 100 % lastnica delnic banke. Na dan pridobitve je imela banka eno odvisno družbo v 100 % lasti in sicer Privatinvest d.o.o., ki ima med svojimi sredstvi vključene le nepremičnine, prejete kot unovčeno zavarovanje. Imela je tudi naložbo v Bankart d.o.o, Ljubljana, ki je v posamičnih računovodskih izkazih prevzete banke evidentirana kot finančno sredstvo, merjeno po pošteni vrednosti preko drugega vseobsegajočega donosa, na ravni NLB Skupine pa je to pridružena družba.

Aprila 2022 se je Sberbank banka d.d., Ljubljana preimenovala v N Banka d.d., Ljubljana.

Kupnina za nakup banke je znašala 5.109 tisoč EUR in je bila v celoti plačana v denarju. Dogovorov o pogojnih plačilih ni. Denarna sredstva v pridobljenih družbah so na dan prevzema znašala 265.062 tisoč EUR, neto priliv denarnih sredstev je znašal 259.953 tisoč EUR (vključeno v izkaz denarnih tokov med Izdatke pri naložbenju).

Sredstva in obveznosti, pripoznane ob pridobitvi, so naslednje:

v tisoč EUR
Denar v blagajni, stanje na računih pri centralnih bankah in vpogledne vloge pri bankah 265.062
Finančna sredstva, namenjena trgovanju 4.788
Finančna sredstva, obvezno merjena po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, ki niso v posesti za trgovanje 332
Finančna sredstva, merjena po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa 69.387
Finančna sredstva, merjena po odplačni vrednosti
- dolžniški vrednostni papirji 12.819
- krediti bankam 2.489
- krediti strankam, ki niso banke 1.148.615
- druga finančna sredstva 3.465
Naložbe v kapital pridruženih družb in skupnih podvigov 11
Opredmetena sredstva
Opredmetena osnovna sredstva 10.905
Naložbene nepremičnine 464
Neopredmetena sredstva 1.424
Terjatve za davek iz dohodka 46
Terjatve za odloženi davek 4.481
Druga sredstva 2.169
Skupaj sredstva 1.526.457
Finančne obveznosti v posesti za trgovanje 4.698
Finančne obveznosti, merjene po odplačni vrednosti
- depoziti bank in centralnih bank 24.937
- krediti bank in centralnih bank 190.008
- depoziti strank, ki niso banke 1.072.411
- druge finančne obveznosti 30.155
Rezervacije (pojasnilo 5.16.) 21.896
Obveznosti za davek iz dohodka 2.249
Druge obveznosti 2.184
Skupaj obveznosti 1.348.538
Pridobljena neto opredeljiva sredstva 177.919
Dano nadomestilo 5.109
Izpogajani nakup (negativno dobro ime) 172.810

NLB je lastnica 100 % N Banke, zato ob pridobitvi ni bil pripoznan kapital manjšinskih lastnikov.

Rezultat pridobitve N Banke je dobiček pri izpogajanem nakupu (negativno dobro ime) v višini 172.810 tisoč EUR, ki je pripoznan v izkazu poslovnega izida v postavki »Negativno dobro ime«. Trenutne tržne razmere, ko so banke večinoma vrednotene pod njihovo neto knjigovodsko vrednostjo, običajno povzročijo pripoznanje dobička pri izpogajanem nakupu. Ob pridobitvi N Banke je le-ta še višji, kot bi bil v primeru redne transakcije, saj je bila banka pridobljena v postopku reševanja. Negativno dobro ime ni obdavčeno.

S pridobitvijo so se zunajbilančne obveznosti na NLB Skupini povečale za 277.772 tisoč EUR:

v tisoč EUR
Garancije 136.309
- finančne 41.615
- storitvene 94.694
Prevzete obveznosti iz odobrenih kreditov 138.749
Nepokriti dokumentarni akreditivi 2.714
Skupaj 277.772

Ker je bila banka pridobljena v zelo kratkem časovnem okviru v postopku reševanja, so bili stroški v zvezi s prevzemom nematerialni.

NLB je pridobila vse potrebne informacije za merjenje poštenih vrednosti, zato niso bili izmerjeni in pripoznani nobeni začasni zneski.

Tehnike vrednotenja, uporabljene za merjenje poštene vrednosti pridobljenih materialnih sredstev in obveznosti, so bile naslednje:

Pridobljena sredstva Tehnika vrednotenja
Donosna posojila Pristop diskontiranega denarnega toka: Ker gre za donosna posojila, je bilo predpostavljeno, da bodo odplačana z bodočimi
denarnimi tokovi v skladu z amortizacijskimi načrti. Kreditno tveganje je bilo upoštevano pri posojilih, ki so v lokalnih računovodskih
izkazih N Banke razvrščeni v stopnjo 2, z ustreznim zmanjšanjem prihodnjih denarnih tokov. Ocenjeno je bilo tudi tveganje predplačil
pri potrošniških in stanovanjskih posojilih.
Diskontne stopnje, uporabljene za določitev poštene vrednosti kreditov, temeljijo na podatkih, ki jih javno objavlja Banka Slovenije. Le-ti
predstavljajo tržne obrestne mere in so zato najbolj primerni. Diskontne stopnje se razlikujejo glede na produkt, segment strank,
ročnost in valuto.
Nedonosna posojila Pristop diskontiranega denarnega toka: Ker gre za nedonosna posojila, na splošno ni mogoče domnevati, da bodo poplačana z
denarnimi tokovi iz rednega poslovanja stranke. Namesto tega je bilo uporabljeno načelo nedelujočega podjetja, pri čemer je bila kot
pričakovani denarni tok upoštevana likvidacijska vrednost zavarovanja s premoženjem. Za oceno likvidacijske vrednosti zavarovanja,
ki je bilo nato diskontirano za obdobje štirih let, z zahtevanim donosom 15 %, so bili uporabljeni ustrezni odbitki glede na starost ocen,
vrsto zavarovanja, vrsto lokacije in vrsto nepremičnine.
Dolžniški vrednostni papirji Poštene vrednosti dolžniških vrednostnih papirjev, uvrščene na 1. raven hierarhije poštene vrednosti, so bile določene na podlagi
neprilagojenih tržnih cen delujočega trga za identičnega sredstva. Za potrebe vrednotenja dolžniških vrednostih papirjev, uvrščenih
na 2. raven, je bil uporabljen na donosu zasnovan način ocenjevanja vrednosti, ki temelji na oceni prihodnjih časovno opredeljenih
denarnih tokov, diskontiranih na sedanjo vrednost. Pri vrednotenju dolžniških vrednostnih papirjev so bile uporabljene vrednosti
netveganih krivulj donosnosti ter pribitki nad krivuljo donosnosti (kreditni, likvidnostni in deželni).
Pri ocenjevanju vrednosti nepremičnin so bili uporabljeni trije načini - na donosu zasnovan način, način tržnih primerjav in pristop
preostale vrednosti zemljišča. Vsak način vrednotenje obravnava z različnih vidikov in upošteva podatke iz različnih virov.
Najprimernejši način je odvisen od značilnosti in uporabe posamezne nepremičnine.
Na donosu zasnovan način: vrednost nepremičnine ocenjuje glede na znesek dohodka, ki ga lahko ustvari. Vrednost nepremičnine
se izračuna s pretvorbo pričakovanega dohodka od nepremičnine v oceno sedanje vrednosti dohodka s pomočjo tržne kapitalizacije.
Ta metoda se običajno uporablja za vrednotenje nepremičnin, ki ustvarjajo dohodek.
Nepremičnine Način tržnih primerjav: vrednost nepremičnine ocenjuje s primerjavo vrednosti primerljivih nepremičnin, ki so bile nedavno prodane.
Ta način se včasih poimenuje kot "način neposredne primerljive prodaje". Zanesljivost kazalnika, uporabljenega v tej metodi, je
odvisna od kakovosti primerljivih podatkov, pridobljenih na trgu, in sposobnosti ocenjevalca, da opravi primerne in sprejemljive
prilagoditve. Kadar prodajne transakcije niso na voljo, način tržnih primerjav morda ne bo rezultiral v zanesljivi oceni vrednosti.
Pristop preostale vrednosti zemljišča : je metoda za izračun vrednosti zemljišč za namene razvoja. Izvede se tako, da se od skupne
vrednosti razvojnega projekta odštejejo vsi stroški, povezani z razvojnim projektom, vključno z dobičkom, vendar brez stroška
zemljišča. Velja samo za zemljišča za namene razvoja in gradbena zemljišča.
Pridobljene obveznosti Tehnika vrednotenja
Depoziti Pristop diskontiranega denarnega toka: Prihodnji denarni tokovi so bili diskontirani z uporabo tržnih obrestnih mer za vezane vloge.
Kot diskontna stopnja so bile uporabljene povprečne obrestne mere za depozite, kot jih objavlja Banka Slovenije.

Poštena vrednost pridobljenih kreditov strankam, ki niso banke, znaša 1.148.615 tisoč EUR, od tega se 1.127.261 tisoč EUR nanaša na donosni portfelj in 21.354 tisoč EUR na nedonosnega. Slednji je bil pripoznan kot pridobljeno finančno sredstvo s poslabšano kreditno kakovostjo (POCI). Bruto pogodbeni znesek donosnih kreditov strankam, ki niso banke, znaša 1.135.072 tisoč EUR in za te kredite so bile pripoznane 12-mesečne pričakovane kreditne izgube v višini 8.552 tisoč EUR v izkazu poslovnega izida. Bruto pogodbeni znesek nedonosnih kreditov strankam, ki niso banke, znaša 49.641 tisoč EUR. Ob tem je pričakovati, da približno 23 mio EUR pogodbenih denarnih tokov ne bo zbranih.

Neposredno po pridobitvi so bile v izkazu poslovnega izida pripoznane 12-mesečne pričakovane kreditne izgube za sredstva v skupini 1 v višini 8.900 tisoč EUR in pripadajoči odloženi davki v višini 1.691 tisoč EUR. Dodatno je bilo v konsolidiranih računovodskih izkazih NLB Skupine od pridobitve dalje pripoznanih 15.945 tisoč EUR prihodkov, 3.740 tisoč EUR dobička po davkih in 1.994 tisoč EUR druge vseobsegajoče izgube. Če bi bila pridobitev 1. januarja 2022, poslovodstvo ocenjuje, da bi konsolidirani prihodki (brez negativnega dobrega imena) v prvih šestih mesecih, ki so se končali 30. junija 2022, znašali približno 450 mio EUR in konsolidirani dobiček leta (brez negativnega dobrega imena) za enako obdobje približno 105 mio EUR. Natančen rezultat je težko oceniti zaradi spremenjenih okoliščin med letom, predvsem zaradi vpliva rusko-ukrajinskega konflikta.

4.15. Čisti dobički/izgube iz nekratkoročnih sredstev v posesti za prodajo

v tisoč EUR
NLB Skupina NLB
1. 4. - 30. 6.
2023
1. 4. - 30. 6.
2022
1. 1. - 30. 6.
2023
1. 1. - 30. 6.
2022
1. 4. - 30. 6.
2023
1. 4. - 30. 6.
2022
1. 1. - 30. 6.
2023
1. 1. - 30. 6.
2022
Čisti dobički/(izgube) iz osnovnih sredstev 411 (23) 5.084 (10) (65) (47) 123 (37)
Skupaj 411 (23) 5.084 (10) (65) (47) 123 (37)

4.16. Davek iz dohodka

v tisoč EUR
NLB Skupina NLB
1. 4. - 30. 6.
2023
1. 4. - 30. 6.
2022
1. 1. - 30. 6.
2023
1. 1. - 30. 6.
2022
sprememba 1. 4. - 30. 6.
2023
1. 4. - 30. 6.
2022
1. 1. - 30. 6.
2023
1. 1. - 30. 6.
2022
sprememba
Iz rednega poslovanja 24.724 6.159 36.701 11.040 - 14.944 1.055 16.358 1.650 -
Odloženi davek (pojasnilo 5.13.) 1.179 (728) 3.144 (407) - 4 (996) 1.166 (1.220) -
Skupaj 25.903 5.431 39.845 10.633 - 14.948 59 17.524 430 -

5. Razkritja k zgoščenemu izkazu finančnega položaja

5.1. Denar v blagajni, stanje na računih pri centralnih bankah in vpogledne vloge pri bankah

v tisoč EUR
NLB Skupina NLB
30. 06. 2023 31. 12. 2022 sprememba 30. 06. 2023 31. 12. 2022 sprememba
Stanje na računih in obvezne rezerve pri centralnih bankah 5.107.763 4.536.526 13% 3.648.217 3.104.442 18%
Blagajna 454.741 489.197 -7% 160.533 180.483 -11%
Vpogledne vloge pri bankah 199.121 246.815 -19% 136.093 54.456 150%
5.761.625 5.272.538 9% 3.944.843 3.339.381 18%
Popravki vrednosti (1.211) (1.173) -3% (427) (357) -20%
Skupaj 5.760.414 5.271.365 9% 3.944.416 3.339.024 18%

5.2. Finančni instrumenti v posesti za trgovanje

a) Finančna sredstva v posesti za trgovanje

v tisoč EUR
NLB Skupina NLB
30. 06. 2023 31. 12. 2022 sprememba 30. 06. 2023 31. 12. 2022 sprememba
Izvedeni finančni instrumenti
Zamenjave 17.808 16.169 10% 18.764 16.274 15%
Opcijske pogodbe 2.078 2.312 -10% 2.078 2.312 -10%
Terminski posli 257 2.904 -91% 255 2.903 -91%
Skupaj izvedeni finančni instrumenti 20.143 21.385 -6% 21.097 21.489 -2%
Vrednostni papirji
Obveznice 1.005 - - 1.005 - -
Zakladne menice - 203 - - 203 -
Skupaj vrednostni papirji 1.005 203 - 1.005 203 -
Skupaj 21.148 21.588 -2% 22.102 21.692 2%

b) Finančne obveznosti v posesti za trgovanje

v tisoč EUR
NLB Skupina NLB
30. 06. 2023 31. 12. 2022 sprememba 30. 06. 2023 31. 12. 2022 sprememba
Izvedeni finančni instrumenti
Zamenjave 16.051 15.903 1% 17.262 16.535 4%
Opcijske pogodbe 2.515 2.800 -10% 2.453 2.742 -11%
Terminski posli 252 2.886 -91% 251 2.873 -91%
Skupaj 18.818 21.589 -13% 19.966 22.150 -10%

5.3. Finančni instrumenti, obvezno merjeni po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, ki niso v posesti za trgovanje

v tisoč EUR
NLB Skupina NLB
30. 06. 2023 31. 12. 2022 sprememba 30. 06. 2023 31. 12. 2022 sprememba
Sredstva
Delnice 5.807 5.579 4% 5.807 5.211 11%
Investicijski skladi 10.753 10.336 4% 2.488 2.308 8%
Obveznice 3.113 3.116 0% - - -
Krediti podjetjem - - - 8.241 7.892 4%
Skupaj 19.673 19.031 3% 16.536 15.411 7%
Obveznosti
Krediti podjetjem - - - 1.610 1.786 -10%
Druge finančne obveznosti 4.052 1.796 126% 1.751 728 141%
Skupaj 4.052 1.796 126% 3.361 2.514 34%

5.4. Finančna sredstva, merjena po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa

Razčlenitev po vrstah

v tisoč EUR
NLB Skupina NLB
30. 06. 2023 31. 12. 2022 sprememba 30. 06. 2023 31. 12. 2022 sprememba
Obveznice 2.022.817 2.506.224 -19% 1.042.361 1.196.760 -13%
Delnice 24.649 22.285 11% 287 269 7%
Sklad za reševanje bank 58.795 58.122 1% 43.007 42.515 1%
Zakladne menice 260.544 310.748 -16% 10.048 94.517 -89%
Komercialni zapisi - 21.824 - - - -
Skupaj 2.366.805 2.919.203 -19% 1.095.703 1.334.061 -18%
Popravki vrednosti (pojasnilo 5.10.b) (8.310) (15.876) 48% (2.574) (8.799) 71%

Na dan 30. junija 2023, Banka nima več nobene izpostavljenosti do Rusije. Ruska državna obveznica v nominalnem znesku 8.000 tisoč USD, ki bi sicer zapadla septembra 2023, je bila prodana v začetku februarja 2023.

5.5. Finančna sredstva, merjena po odplačni vrednosti

Razčlenitev po vrstah

v tisoč EUR
NLB Skupina NLB
30. 06. 2023 31. 12. 2022 sprememba 30. 06. 2023 31. 12. 2022 sprememba
Dolžniški vrednostni papirji 2.146.087 1.917.615 12% 1.796.616 1.597.448 12%
Krediti bankam 304.745 222.965 37% 325.586 350.625 -7%
Krediti strankam, ki niso banke 13.431.757 13.072.986 3% 6.263.442 6.054.413 3%
Druga finančna sredstva 139.293 177.823 -22% 108.421 114.399 -5%
Skupaj 16.021.882 15.391.389 4% 8.494.065 8.116.885 5%

a) Dolžniški vrednostni papirji

v tisoč EUR
NLB Skupina NLB
30. 06. 2023 31. 12. 2022 sprememba 30. 06. 2023 31. 12. 2022 sprememba
Država 1.564.878 1.486.496 5% 1.233.126 1.184.601 4%
Gospodarstvo 82.914 84.979 -2% 62.589 64.913 -4%
Banke 480.835 323.944 48% 480.835 323.944 48%
Finančne organizacije 22.503 25.980 -13% 22.503 25.980 -13%
2.151.130 1.921.399 12% 1.799.053 1.599.438 12%
Popravki vrednosti (pojasnilo 5.10.b) (5.043) (3.784) -33% (2.437) (1.990) -22%
Skupaj 2.146.087 1.917.615 12% 1.796.616 1.597.448 12%

b) Krediti bankam

v tisoč EUR
NLB Skupina NLB
30. 06. 2023 31. 12. 2022 sprememba 30. 06. 2023 31. 12. 2022 sprememba
Krediti 657 782 -16% 129.121 127.717 1%
Vezane vloge 145.629 118.241 23% 191.465 221.271 -13%
Začasno kupljeni vrednostni papirji 153.507 102.358 50% - - -
Odkupljene terjatve 5.254 1.853 184% 5.254 1.853 184%
305.047 223.234 37% 325.840 350.841 -7%
Popravki vrednosti (pojasnilo 5.10.a) (302) (269) -12% (254) (216) -18%
Skupaj 304.745 222.965 37% 325.586 350.625 -7%

c) Krediti strankam, ki niso banke

v tisoč EUR
NLB Skupina NLB
30. 06. 2023 31. 12. 2022 sprememba 30. 06. 2023 31. 12. 2022 sprememba
Krediti 12.878.578 12.626.259 2% 6.079.228 5.873.443 4%
Okvirni krediti 444.460 425.135 5% 210.200 208.499 1%
Terjatve iz finančnega najema 271.489 193.948 40% - - -
Posojilne kartice 148.387 148.870 0% 65.198 64.460 1%
Terjatve iz danih jamstev 4.037 2.772 46% 2.336 1.423 64%
13.746.951 13.396.984 3% 6.356.962 6.147.825 3%
Popravki vrednosti (pojasnilo 5.10.a) (315.194) (323.998) 3% (93.520) (93.412) 0%
Skupaj 13.431.757 13.072.986 3% 6.263.442 6.054.413 3%

d) Druga finančna sredstva

v tisoč EUR
NLB Skupina NLB
30. 06. 2023 31. 12. 2022 sprememba 30. 06. 2023 31. 12. 2022 sprememba
Terjatve v obračunu in drugi začasni računi 66.460 36.712 81% 53.431 19.370 176%
Terjatve iz kartičnega poslovanja 18.960 41.364 -54% 13.627 30.544 -55%
Terjatve do kupcev 8.006 8.516 -6% 1.070 2.710 -61%
Terjatve za opravnine 9.323 8.737 7% 1.126 2.359 -52%
Terjatve do poravnalnega računa, borznoposredniških družb in drugih za prodajo vrednostnih
papirjev in skrbniških poslov 3 31.587 -100% - 31.081 -
Razmejeni prihodki 5.089 3.390 50% 5.855 3.413 72%
Terjatve za dividende - - - 7.466 - -
Terjatve za dane finančne predujme 2.428 2.563 -5% - - -
Druga finančna sredstva 39.275 53.988 -27% 26.891 25.935 4%
149.544 186.857 -20% 109.466 115.412 -5%
Popravki vrednosti (pojasnilo 5.10.a) (10.251) (9.034) -13% (1.045) (1.013) -3%
Skupaj 139.293 177.823 -22% 108.421 114.399 -5%

5.6. Nekratkoročna sredstva v posesti za prodajo

Na dan 30. junija 2023 »Nekratkoročna sredstva v posesti za prodajo« vključujejo poslovne objekte in sredstva, prejeta za poplačilo terjatev, ki so v postopku prodaje in na NLB Skupini znašajo 8.328 tisoč EUR (31. decembra 2022: 15.436 tisoč EUR), na NLB pa 4.069 tisoč EUR (31. decembra 2022: 4.235 tisoč EUR).

5.7. Opredmetena osnovna sredstva

Razčlenitev po vrstah

v tisoč EUR
NLB Skupina NLB
30. 06. 2023 31. 12. 2022 sprememba 30. 06. 2023 31. 12. 2022 sprememba
Lastna opredmetena osnovna sredstva 229.832 228.944 0% 72.335 75.262 -4%
Pravica do uporabe sredstev 24.456 22.372 9% 3.985 3.330 20%
Skupaj 254.288 251.316 1% 76.320 78.592 -3%

5.8. Naložbene nepremičnine

v tisoč EUR
NLB Skupina NLB
30. 06. 2023 31. 12. 2022 sprememba 30. 06. 2023 31. 12. 2022 sprememba
Gradbeni objekti 34.080 34.576 -1% 6.674 6.571 2%
Zemljišča 425 1.063 -60% 140 182 -23%
Skupaj 34.505 35.639 -3% 6.814 6.753 1%

5.9. Druga sredstva

v tisoč EUR
NLB Skupina NLB
30. 06. 2023 31. 12. 2022 sprememba 30. 06. 2023 31. 12. 2022 sprememba
Sredstva, prejeta za poplačilo terjatev 33.355 51.586 -35% 3.170 3.170 0%
Nevračunani stroški 16.659 12.200 37% 9.250 6.929 33%
Zaloge 4.384 4.961 -12% 1.984 2.324 -15%
Terjatve za davke 3.469 1.509 130% 200 417 -52%
Terjatve za dane predujme 3.129 2.287 37% 709 321 121%
Skupaj 60.996 72.543 -16% 15.313 13.161 16%

5.10. Gibanje popravkov vrednosti finančnih sredstev

a) Gibanje popravkov vrednosti kreditov in terjatev, merjenih po odplačni vrednosti

NLB Skupina v tisoč EUR
Krediti bankam Krediti strankam, ki niso banke Druga finančna sredstva
12-mesečne
pričakovane
kreditne izgube
Vseživljenske
pričakovane
kreditne izgube -
kreditno
oslabljene
12-mesečne
pričakovane
kreditne izgube
Vseživljenjske
pričakovane kreditne
izgube - ne kreditno
oslabljene
Vseživljenjske
pričakovane
kreditne izgube -
kreditno oslabljene
12-mesečne
pričakovane
kreditne izgube
Vseživljenjske
pričakovane kreditne
izgube - ne kreditno
oslabljene
Vseživljenjske
pričakovane
kreditne izgube -
kreditno oslabljene
Stanje 1. januarja 2023 161 108 91.225 45.812 186.961 1.246 38 7.750
Tečajne razlike na otvoritvena stanja odvisnih družb (1) - (15) (8) 49 2 - (3)
Prenosi - - 14.141 (11.213) (2.928) 133 (22) (111)
Povečanja/(Zmanjšanja) (pojasnilo 4.13.) 23 11 (12.306) 8.536 6.351 (328) 67 478
Odpisi - - (25) (4) (16.722) (11) (1) (478)
Spremembe modelov/parametrov tveganja (pojasnilo 4.13.) - - (12.375) 5.950 512 (107) (25) (17)
Tečajne razlike in druga gibanja - - 13 (4) 11.244 123 (7) 1.748
Prodaja odvisne družbe - - - - - - - (224)
Stanje 30. junija 2023 183 119 80.658 49.069 185.467 1.058 50 9.143
Poplačila odpisanih terjatev (pojasnilo 4.13.) - - - - 14.389 - - 197
v tisoč EUR
NLB Skupina
Krediti bankam Krediti strankam, ki niso banke Druga finančna sredstva
12-mesečne
pričakovane
kreditne izgube
Vseživljenske
pričakovane
kreditne izgube -
kreditno
oslabljene
12-mesečne
pričakovane
kreditne izgube
Vseživljenjske
pričakovane kreditne
izgube - ne kreditno
oslabljene
Vseživljenjske
pričakovane
kreditne izgube -
kreditno oslabljene
12-mesečne
pričakovane
kreditne izgube
Vseživljenjske
pričakovane kreditne
izgube - ne kreditno
oslabljene
Vseživljenjske
pričakovane
kreditne izgube -
kreditno oslabljene
Stanje 1. januarja 2022 198 - 69.297 34.022 212.654 476 36 5.714
Tečajne razlike na otvoritvena stanja odvisnih družb - - (50) (17) 342 1 (1) 4
Prenosi (60) 60 9.788 (5.889) (3.899) 4 25 (29)
Povečanja/(Zmanjšanja) (pojasnilo 4.13.) 21 45 (63) 6.283 10.305 109 (6) 3.664
Odpisi - - (1) (5) (9.643) (22) (19) (566)
Spremembe modelov/parametrov tveganja (pojasnilo 4.13.) (4) - (4.991) 3.001 24 (6) 11 (13)
Tečajne razlike in druga gibanja - - 6 (2) 2.484 176 4 27
Stanje 30. junija 2022 155 105 73.986 37.393 212.267 738 50 8.801
Poplačila odpisanih terjatev (pojasnilo 4.13.) - - - - 19.516 - - 61

Vrstica Povečanja/(Zmanjšanja) vključuje tudi 12-mesečne pričakovane kreditne izgube, pripoznane ob pridobitvi N Banke v višini 187 tisoč EUR za kredite bankam, v višini 8.552 tisoč EUR za kredite strankam, ki niso banke in v višini 95 tisoč EUR za druga finančna sredstva (pojasnili 4.13. in 4.14.).

v tisoč EUR
NLB
Krediti bankam Krediti strankam, ki niso banke Druga finančna sredstva
12-mesečne
pričakovane
kreditne izgube
Vseživljenske
pričakovane
kreditne izgube -
kreditno
oslabljene
12-mesečne
pričakovane
kreditne izgube
Vseživljenjske
pričakovane kreditne
izgube - ne kreditno
oslabljene
Vseživljenjske
pričakovane
kreditne izgube -
kreditno oslabljene
12-mesečne
pričakovane
kreditne izgube
Vseživljenjske
pričakovane kreditne
izgube - ne kreditno
oslabljene
Vseživljenjske
pričakovane
kreditne izgube -
kreditno oslabljene
Stanje 1. januarja 2023 216 - 21.041 8.185 64.186 203 2 808
Prenosi - - 5.836 (3.786) (2.050) 1 - (1)
Povečanja/(Zmanjšanja) (pojasnilo 4.13.) 36 - (5.236) 4.458 8.093 (131) 12 395
Odpisi - - (1) (2) (6.474) (2) (1) (205)
Spremembe modelov/parametrov tveganja (pojasnilo 4.13.) 2 - (3.288) 1.826 (14) (31) - -
Tečajne razlike in druga gibanja - - 2 1 743 1 - (6)
Stanje 30. junija 2023 254 - 18.354 10.682 64.484 41 13 991
Poplačila odpisanih terjatev (pojasnilo 4.13.) - - - - 6.237 - - 68
v tisoč EUR
NLB
Krediti bankam Krediti strankam, ki niso banke Druga finančna sredstva
12-mesečne
pričakovane
kreditne izgube
Vseživljenske
pričakovane
kreditne izgube -
kreditno
oslabljene
12-mesečne
pričakovane
kreditne izgube
Vseživljenjske
pričakovane kreditne
izgube - ne kreditno
oslabljene
Vseživljenjske
pričakovane
kreditne izgube -
kreditno oslabljene
12-mesečne
pričakovane
kreditne izgube
Vseživljenjske
pričakovane kreditne
izgube - ne kreditno
oslabljene
Vseživljenjske
pričakovane
kreditne izgube -
kreditno oslabljene
Stanje 1. januarja 2022 182 - 13.604 4.208 78.607 62 1 1.090
Prenosi - - 2.834 (1.723) (1.111) 4 1 (5)
Povečanja/(Zmanjšanja) (pojasnilo 4.13.) 42 - (2.736) 1.370 8.827 51 1 47
Odpisi - - (1) (5) (3.333) (5) (1) (205)
Spremembe modelov/parametrov tveganja (pojasnilo 4.13.) - - (1.275) 2.796 (299) 17 - -
Tečajne razlike in druga gibanja 1 - 21 - (5.159) 2 - -
Stanje 30. junija 2022 225 - 12.447 6.646 77.532 131 2 927
Poplačila odpisanih terjatev (pojasnilo 4.13.) - - - - 9.498 - - 1

b) Gibanje popravkov vrednosti dolžniških vrednostnih papirjev

v tisoč EUR
NLB Skupina
Dolžniški vrednostni papirji, merjeni po
odplačni vrednosti
Dolžniški vrednostni papirji,
merjeni po pošteni vrednosti prek
drugega vseobsegajočega donosa
12-mesečne
pričakovane kreditne
izgube
Vseživljenske
pričakovane
kreditne izgube
- nekreditno
oslabljene
12-mesečne
pričakovane
kreditne izgube
Vseživljenjske
pričakovane
kreditne izgube -
ne kreditno
oslabljene
Vseživljenjske
pričakovane
kreditne izgube -
kreditno
oslabljene
Stanje 1. januarja 2023 3.519 265 9.029 70 6.777
Tečajne razlike na otvoritvena stanja odvisnih družb (2) (2) 5 - -
Prenosi (52) 52 - - -
Povečanja/(Zmanjšanja) (pojasnilo 4.13.) 652 68 (1.511) (9) (4.483)
Odpisi - - - - (1.537)
Spremembe modelov/parametrov tveganja (pojasnilo 4.13.) 27 515 (73) 2 -
Tečajne razlike in druga gibanja 1 - (1) - 41
Stanje 30. junija 2023 4.145 898 7.449 63 798
v tisoč EUR
NLB Skupina
Dolžniški vrednostni papirji, merjeni po
odplačni vrednosti
Dolžniški vrednostni papirji,
merjeni po pošteni vrednosti prek
drugega vseobsegajočega donosa
12-mesečne
pričakovane kreditne
izgube
Vseživljenske
pričakovane
kreditne izgube
- nekreditno
oslabljene
12-mesečne
pričakovane
kreditne izgube
Vseživljenjske
pričakovane
kreditne izgube -
ne kreditno
oslabljene
Vseživljenjske
pričakovane
kreditne izgube -
kreditno
oslabljene
Stanje 1. januarja 2022 3.253 52 11.148 70 798
Tečajne razlike na otvoritvena stanja odvisnih družb (2) - (6) - -
Prenosi - - (27) (801) 828
Povečanja/(Zmanjšanja) (pojasnilo 4.13.) 249 249 (861) 744 5.232
Spremembe modelov/parametrov tveganja (pojasnilo 4.13.) (28) (92) (116) 12 -
Tečajne razlike in druga gibanja 7 - 20 52 -
Stanje 30. junija 2022 3.479 209 10.158 77 6.858

Vrstica Povečanja/(Zmanjšanja) vključuje tudi 12-mesečne pričakovane kreditne izgube, pripoznane ob pridobitvi N Banke v višini 60 tisoč EUR za dolžniške vrednostne papirje, merjene po odplačni vrednosti, in v višini 5 tisoč EUR za dolžniške vrednostne papirje, merjene po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa (pojasnili 4.13. in 4.14.).

v tisoč EUR
NLB
Dolžniški vrednostni papirji, merjeni po
odplačni vrednosti
Dolžniški vrednostni papirji,
merjeni po pošteni vrednosti prek
drugega vseobsegajočega donosa
12-mesečne
pričakovane kreditne
izgube
Vseživljenske
pričakovane
kreditne izgube
- nekreditno
oslabljene
12-mesečne
pričakovane
kreditne izgube
Vseživljenjske
pričakovane
kreditne izgube -
ne kreditno
oslabljene
Vseživljenjske
pričakovane
kreditne izgube -
kreditno
oslabljene
Stanje 1. januarja 2023 1.990 - 2.022 - 6.777
Prenosi (52) 52 - - -
Povečanja/(Zmanjšanja) (pojasnilo 4.13.) 294 168 (231) - (4.483)
Odpisi - - - - (1.537)
Spremembe modelov/parametrov tveganja (pojasnilo 4.13.) (13) - (14) - -
Tečajne razlike in druga gibanja (1) (1) (1) - 41
Stanje 30. junija 2023 2.218 219 1.776 - 798
v tisoč EUR
NLB
Dolžniški vrednostni papirji, merjeni po
odplačni vrednosti
Dolžniški vrednostni papirji,
merjeni po pošteni vrednosti prek
drugega vseobsegajočega donosa
12-mesečne
pričakovane kreditne
izgube
Vseživljenske
pričakovane
kreditne izgube
- nekreditno
oslabljene
12-mesečne
pričakovane
kreditne izgube
Vseživljenjske
pričakovane
kreditne izgube -
ne kreditno
oslabljene
Vseživljenjske
pričakovane
kreditne izgube -
kreditno
oslabljene
Stanje 1. januarja 2022 1.826 - 2.203 - 798
Prenosi -
-
(25) (803) 828
Povečanja/(Zmanjšanja) (pojasnilo 4.13.) 117
-
5 751 5.232
Spremembe modelov/parametrov tveganja (pojasnilo 4.13.) 11 - (1) - -
Tečajne razlike in druga gibanja 4 - 5 52 -
Stanje 30. junija 2022 1.958 - 2.187 - 6.858

5.11. Finančne obveznosti, merjene po odplačni vrednosti

Razčlenitev po vrstah

v tisoč EUR
NLB Skupina NLB
30. 06. 2023 31. 12. 2022 sprememba 30. 06. 2023 31. 12. 2022 sprememba
Depoziti bank in centralnih bank 107.410 106.414 1% 321.226 212.656 51%
- Vloge na vpogled 74.047 86.892 -15% 278.938 193.523 44%
- Prejeti depoziti 33.363 19.522 71% 42.288 19.133 121%
Krediti bank in centralnih bank 129.985 198.609 -35% 61.744 57.292 8%
Depoziti strank, ki niso banke 19.924.864 20.027.726 -1% 10.941.123 10.984.411 0%
- Vloge na vpogled 17.348.624 17.386.022 0% 10.308.612 10.268.908 0%
- Prejeti depoziti 2.576.240 2.641.704 -2% 632.511 715.503 -12%
Krediti strank, ki niso banke 90.054 82.482 9% 210 216 -3%
Izdani vrednostni papirji 1.334.490 815.990 64% 1.334.490 815.990 64%
Druge finančne obveznosti 254.591 294.463 -14% 140.342 164.567 -15%
Skupaj 21.841.394 21.525.684 1% 12.799.135 12.235.132 5%

V decembru 2021 je N Banka z najemom triletne kreditne tranše v višini 93.000 tisoč EUR sodelovala na 10. operaciji ECB CUODR III. V decembru 2022 je N Banka predčasno vrnila del kredita v višini 30.000 tisoč EUR. V juniju 2023 pa je N Banka predčasno vrnila še preostali del kredita v višini 63.000 tisoč EUR.

V juniju 2021 je Banka z najemom triletne kreditne tranše v višini 750.000 tisoč EUR sodelovala v 8. operaciji ECB CUODR III. Kredit je bil predčasno vrnjen v juniju 2022.

a) Dolžniški vrednostni papirji

v tisoč EUR
NLB Skupina in NLB
30. 06. 2023
31. 12. 2022
Valuta Datum
zapadlosti
Obrestna mera Knjigovodska
vrednost
Nominalna
vrednost
Knjigovodska
vrednost
Nominalna
vrednost
Podrejene obveznice
EUR 06. 05. 2029 4,20 % do 06. 05. 2024, potem 5-letni MS + 4,159 % p.a. 45.011 45.000 45.941 45.000
EUR 19. 11. 2029 3,65 % do 19. 11. 2024, potem 5-letni MS + 3,833 % p.a. 121.890 120.000 119.677 120.000
EUR 05. 02. 2030 3,40 % do 05. 02. 2025, potem 5-letni MS + 3,658 % p.a. 121.073 120.000 123.106 120.000
EUR 28. 11. 2032 10,75 % do 28. 11. 2027, potem 5-letni MS + 8,298 % p.a. 232.036 225.000 220.054 225.000
Skupaj podrejene obveznice 520.010 510.000 508.778 510.000
Senior Preferred obveznice
EUR 19. 07. 2025 6 % do 19. 07. 2024, potem 1-letni MS + 4,835 % p.a. 316.390 300.000 307.212 300.000
EUR 27. 06. 2027 7,125 % do 27. 07. 2026, potem 1-letni MS + 3,606 % p.a. 498.090 500.000 - -
Skupaj Senior Preferred obveznice 814.480 800.000 307.212 300.000
Skupaj dolžniški vrednostni papirji 1.334.490 1.310.000 815.990 810.000

b) Gibanje dolžniških vrednostnih papirjev

v tisoč EUR
Senior Preferred
Podrejene obveznice obveznice
NLB Skupina in NLB 2023 2022 2023 2022
Stanje 1. januarja 508.778 288.519 307.212 -
Denarne postavke: (5.970) (5.970) 497.708 -
- novo izdane obveznice - - 497.708 -
- poplačila obresti (5.970) (5.970) - -
Nedenarne postavke: 17.202 5.216 9.560 -
- razmejene obresti 17.202 5.216 9.560 -
Stanje 30. junija 520.010 287.765 814.480 -

c) Druge finančne obveznosti

v tisoč EUR
NLB Skupina NLB
30. 06. 2023 31. 12. 2022 sprememba 30. 06. 2023 31. 12. 2022 sprememba
Obveznosti za neizvršena izplačila 90.093 70.232 28% 36.290 16.281 123%
Obveznosti po plačilnih karticah 30.378 72.148 -58% 26.474 54.920 -52%
Obveznosti iz najema 26.123 23.840 10% 3.989 3.349 19%
Vnaprej vračunani stroški 29.011 33.574 -14% 13.064 15.898 -18%
Obveznosti do borznoposredniških družb in drugih za nakup vrednostnih papirjev in skrbniških
poslov 6.051 224 - 6.033 205 -
Obveznosti do dobaviteljev 6.873 19.608 -65% 3.256 13.455 -76%
Obveznosti za opravnine 134 751 -82% 14 633 -98%
Druge finančne obveznosti 65.928 74.086 -11% 51.222 59.826 -14%
Skupaj 254.591 294.463 -14% 140.342 164.567 -15%

5.12. Rezervacije

a) Razčlenitev po vrstah rezervacij

v tisoč EUR
NLB Skupina NLB
30. 06. 2023 31. 12. 2022 sprememba 30. 06. 2023 31. 12. 2022 sprememba
Rezervacije za prevzete obveznosti 30.401 37.609 -19% 18.211 20.299 -10%
Skupina 1 14.380 18.826 -24% 7.036 8.156 -14%
Skupina 2 2.455 1.953 26% 431 378 14%
Skupina 3 13.566 16.830 -19% 10.744 11.765 -9%
Rezervacije za ugodnosti zaposlenih 18.734 18.026 4% 12.292 11.876 4%
Rezervacije za pravna tveganja 39.717 43.209 -8% 26 3.584 -99%
Rezervacije za reorganizacijo 17.174 21.036 -18% 5.303 7.288 -27%
Druge rezervacije 4.127 2.772 49% 2.740 2.169 26%
Skupaj 110.153 122.652 -10% 38.572 45.216 -15%

Pravna tveganja

Kot je razkrito v letnih računovodskih izkazih NLB Skupine in NLB za leto, ki se je končalo 31. decembra 2022, največji znesek med materialno pomembnimi tožbenimi zahtevki predstavljajo tožbeni zahtevki Privredne banke Zagreb (PBZ) in Zagrebačke banke (ZaBa) proti NLB, ki se nanašajo na stare devizne vloge varčevalcev v LB Glavni filiali Zagreb. NLB za navedene stare devizne vloge ni odgovorna, zato z navajanjem številnih procesnih in vsebinskih razlogov tem zahtevkom vselej nasprotuje.

Dne 19. julija 2018 je Državni zbor Republike Slovenije sprejel Zakon za zaščito vrednosti kapitalske naložbe Republike Slovenije v Novi Ljubljanski banki d.d., Ljubljana (v nadaljevanju: ZVKNNLB), ki je začel veljati 14. avgusta 2018. V skladu z ZVKNNLB Sklad za nasledstvo, javni sklad (v nadaljevanju: Sklad) nadomesti NLB zneske, ki so prisilno izterjani od nje na podlagi pravnomočnih sodnih odločb sodišč Republike Hrvaške, ki se nanašajo na prenesene devizne vloge, in sicer znesek glavnice, pripadajočih obresti, sodnih, odvetniških in drugih stroškov nasprotne stranke, stroškov prisilnega poplačila in zneske pripadajočih obresti od navedenega, ne pa tudi lastnih stroškov NLB ali razlike med knjižno vrednostjo njenega premoženja, prodanega v postopkih izvršbe, in ceno, doseženo za to premoženje v postopkih izvršbe. Prav tako se ne nadomestijo zneski, ki jih NLB plača prostovoljno.

Druge rezervacije

Druge rezervacije na NLB Skupini in NLB se v glavnini nanašajo na obveznost v zvezi z vračilom nadomestil v primeru predčasnega odplačila kredita.

b) Gibanje rezervacij za prevzete obveznosti

12-mesečne
pričakovane
kreditne izgube
NLB Skupina
Vseživljenjske
pričakovane
kreditne izgube -
ne kreditno
oslabljene
v tisoč EUR
Vseživljenjske
pričakovane
kreditne izgube -
kreditno
oslabljene
Stanje 1. januarja 2023 18.826 1.953 16.830
Tečajne razlike na otvoritvena stanja odvisnih družb 1 - 1
Prenosi 125 130 (255)
Povečanja/(Zmanjšanja) (pojasnilo 4.12.) (1.967) (420) (3.017)
Spremembe modelov/parametrov tveganja (pojasnilo 4.12.) (2.602) 797 7
Tečajne razlike in druga gibanja (3) (5) -
Stanje 30. junija 2023 14.380 2.455 13.566
v tisoč EUR
NLB Skupina
12-mesečne
pričakovane
kreditne izgube
Vseživljenjske
pričakovane
kreditne izgube -
ne kreditno
oslabljene
Vseživljenjske
pričakovane
kreditne izgube -
kreditno
oslabljene
Stanje 1. januarja 2022 12.912 1.640 18.889
Tečajne razlike na otvoritvena stanja odvisnih družb (1) (3) 1
Pridobitev odvisne družbe 921 - 180
Prenosi 206 92 (298)
Povečanja/(Zmanjšanja) (pojasnilo 4.12.) 936 24 (618)
Spremembe modelov/parametrov tveganja (pojasnilo 4.12.) (2.224) 172 (57)
Tečajne razlike in druga gibanja (4) 3 37
Stanje 30. junija 2022 12.746 1.928 18.134
v tisoč EUR
NLB
Vseživljenjske Vseživljenjske
12-mesečne
pričakovane
kreditne izgube
pričakovane
kreditne izgube -
ne kreditno
oslabljene
pričakovane
kreditne izgube -
kreditno
oslabljene
Stanje 1. januarja 2023 8.156 378 11.765
Prenosi 105 81 (186)
Povečanja/(Zmanjšanja) (pojasnilo 4.12.) (522) (429) (871)
Spremembe modelov/parametrov tveganja (pojasnilo 4.12.) (703) 401 36
Stanje 30. junija 2023 7.036 431 10.744
v tisoč EUR
NLB
12-mesečne
pričakovane
kreditne izgube
Vseživljenjske
pričakovane
kreditne izgube -
kreditne izgube -
ne kreditno
oslabljene
Stanje 1. januarja 2022 3.909 141 16.510
Prenosi 320 1 (321)
Povečanja/(Zmanjšanja) (pojasnilo 4.12.) 269 (3) (1.159)
Spremembe modelov/parametrov tveganja (pojasnilo 4.12.) (660) 26 (1)
Tečajne razlike in druga gibanja (4) - 26
Stanje 30. junija 2022 3.834 165 15.055

5.13. Odloženi davek

v tisoč EUR
NLB Skupina NLB
30. 6. 2023 31. 12. 2022 30. 6. 2023 31. 12. 2022
Terjatve za odloženi davek
Vrednotenje finančnih instrumentov in kapitalskih naložb 45.273 48.415 37.705 38.028
Oslabitev finančnih sredstev 8.473 9.480 952 2.050
Rezervacije za obveznosti in stroške 8.852 9.899 1.618 1.819
Amortizacija in vrednotenje nefinančnih sredstev 4.285 4.737 103 109
Prilagoditve na pošteno vrednost finančnih instrumentov merjenih po odplačni vrednosti 1.946 2.046 - -
Drugo 222 141 - -
Skupaj terjatve za odloženi davek 69.051 74.718 40.378 42.006
Obveznosti za odloženi davek
Vrednotenje finančnih instrumentov 8.161 8.375 4.761 5.283
Amortizacija in vrednotenje nefinančnih sredstev 1.482 1.641 146 163
Oslabitev finančnih sredstev 4.137 5.501 489 1.672
Prilagoditve na pošteno vrednost finančnih sredstev merjenih po odplačni vrednosti 6.593 5.366 - -
Drugo 699 877 - -
Skupaj obveznosti za odloženi davek 21.072 21.760 5.396 7.118
Neto terjatve za odloženi davek 50.266 55.527 34.982 34.888
Neto obveznosti za odloženi davek (2.287) (2.569) - -
v tisoč EUR
NLB Skupina NLB
1. 1. - 30. 6.
2023
1. 1. - 30. 6.
2022
1. 1. - 30. 6.
2023
1. 1. - 30. 6.
2022
Vključeno v izkaz poslovnega izida (3.144) 407 (1.166) 1.220
- vrednotenje finančnih instrumentov in kapitalskih naložb 406 4.969 122 4.163
- oslabitev finančnih sredstev (949) 2.109 (1.098) 1.174
- rezervacije za obveznosti in stroške (1.047) 455 (201) (243)
- amortizacija in vrednotenje nefinančnih sredstev (483) (20) 11 2
- prilagoditve na pošteno vrednost finančnih sredstev merjenih po odplačni vrednosti (1.330) (2.743) - -
- davčna izguba - (253) - -
- dividende - (3.876) - (3.876)
- davčne olajšave - (463) - -
- drugo 259 229 - -
Vključeno v drugi vseobsegajoči donos (2.025) 8.174 1.260 872
- prevrednotenje in oslabitev finančnih sredstev, merjenih po pošteni vrednosti
prek drugega vseobsegajočega donosa (2.025) 8.174 1.260 872

NLB ima na dan 30. junija 2023 pripoznanih 40.378 tisoč EUR terjatev za odloženi davek (31. decembra 2022: 42.006 tisoč EUR). Znesek nepripoznanih terjatev za odloženi davek znaša 187.450 tisoč EUR (31. decembra 2022: 202.802 tisoč EUR) in se nanaša na nepripoznane terjatve za odloženi davek iz naslova davčne izgube (brez roka za uveljavljanje nepokrite davčne izgube) v višini 168.892 tisoč EUR (31. decembra 2022: 180.589 tisoč EUR) ter na nepripoznane terjatve za odloženi davek iz naslova vrednotenja finančnih instrumentov in oslabitev nestrateških kapitalskih naložb v višini 18.558 tisoč EUR (31. decembra 2022: 22.213 tisoč EUR).

5.14. Davek iz dohodka pravnih oseb od drugega vseobsegajočega donosa

v tisoč EUR
NLB Skupina NLB
1. 1. - 30. 6. 2023 Pred davki Davek Po davkih Pred davki Davek Po davkih
Finančna sredstva, merjena po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa 33.817 (2.025) 31.792 10.889 1.260 12.149
Skupaj 33.817 (2.025) 31.792 10.889 1.260 12.149
v tisoč EUR
NLB Skupina NLB
1. 1. - 30. 6. 2022 Pred davki Davek Po davkih Pred davki Davek Po davkih
Finančna sredstva, merjena po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa (129.488) 8.174 (121.314) (73.571) 872 (72.699)
Skupaj (129.488) 8.174 (121.314) (73.571) 872 (72.699)

5.15. Druge obveznosti

v tisoč EUR
NLB Skupina NLB
30. 06. 2023 31. 12. 2022 sprememba 30. 06. 2023 31. 12. 2022 sprememba
Obveznosti za plače 30.033 21.948 37% 18.204 14.014 30%
Obveznosti za neizkoriščene dopuste 6.612 6.886 -4% 2.569 2.569 0%
Obveznosti za davke 8.352 5.724 46% 3.397 4.023 -16%
Odloženi prihodki 10.109 11.177 -10% 4.526 4.749 -5%
Obveznosti za prejete predujme 3.867 3.346 16% 713 32 -
Skupaj 58.973 49.081 20% 29.409 25.387 16%

5.16. Izdani drugi kapitalski instrumenti

NLB je 23. septembra 2022 izdala podrejene obveznice, ki se štejejo za instrumente dodatnega temeljnega kapitala v skupnem nominalnem znesku 82 mio EUR. Obveznice nimajo določenega datuma zapadlosti, pri čemer ima izdajatelj možnost odpoklica obveznic v obdobju med 23. septembrom 2027 in 23. marcem 2028 in nato na vsak datum izplačila obresti po 23. marcu 2028. Glavnica obveznic se bo do 23. marca 2028 obrestovala po obrestni meri 9,721 % letno, v vsakem naslednjem 5-letnem obdobju pa po obrestni meri, ki se ponastavi pred začetkom vsakega od teh obdobij (srednja vrednost obrestne zamenjave (MS) v evrih z ročnostjo 5 let + 7,20 % letno). Plačilo kuponov je diskrecijsko in nekumulativno. Pogoji obveznic vsebujejo možnost začasnega znižanja glavnice v primeru, če kapitalski količnik CET 1 NLB Skupine in/ali NLB znaša(ta) manj kot 5,125 %. Prodajna cena obveznic je bila enaka 100 % njihove nominalne vrednosti. ISIN koda obveznic je SI0022104275. Knjigovodska vrednost na dan 30. junija 2023 znaša 88.136 tisoč EUR (31. decembra 2022: 84.184 tisoč EUR).

5.17. Knjigovodska vrednost delnice

v tisoč EUR
NLB Skupina NLB
30. 06. 2023 31. 12. 2022 30. 06. 2023 31. 12. 2022
Kapital lastnikov obvladujoče banke 2.586.083 2.365.585 1.783.324 1.602.870
Drugi kapitalski instrumenti (pojasnilo 5.16.) 88.136 84.184 88.136 84.184
Kapital lastnikov obvladujoče banke brez izdanih drugih kapitalskih instrumentov 2.497.947 2.281.401 1.695.188 1.518.686
Število delnic (v tisočih) 20.000 20.000 20.000 20.000
Knjigovodska vrednost delnice (v EUR) 124,9 114,1 84,8 75,9

Knjigovodska vrednost delnice je izračunana kot razmerje med knjigovodsko vrednostjo kapitala brez izdanih drugih kapitalskih instrumentov in številom izdanih delnic. NLB Skupina in NLB nimata lastnih delnic.

5.18. Kapitalska ustreznost

v tisoč EUR
NLB Skupina NLB
30. 06. 2023 31. 12. 2022 30. 06. 2023 31. 12. 2022
Vplačani kapitalski instrumenti 200.000 200.000 200.000 200.000
Vplačani presežek kapitala 871.378 871.378 871.378 871.378
Zadržani dobički - iz preteklih let 1.239.376 908.965 401.511 355.861
Priznani dobiček tekočega leta - 334.297 - 49.602
Akumulirani drugi vseobsegajoči donos (127.402) (98.470) (69.528) (50.527)
Druge rezerve 13.522 13.522 13.522 13.522
Manjšinski deleži 27.911 26.806 - -
Bonitetni filtri - zaradi zahteve po preudarnem vrednotenju (AVA) (2.426) (2.981) (1.146) (1.385)
(-) Dobro ime (3.529) (3.529) - -
(-) Druga neopredmetena sredstva (37.153) (41.351) (21.603) (23.675)
(-) Nezadostno kritje za nedonosne izpostavljenosti (296) (418) (46) (80)
NAVADNI LASTNIŠKI TEMELJNI KAPITAL (CET1) 2.181.381 2.208.219 1.394.088 1.414.696
Kapitalski instrumenti ustrezni za AT1 kapital 82.000 82.000 82.000 82.000
Manjšinski deleži 5.772 5.481 - -
Dodatni temeljni kapital (AT1) 87.772 87.481 82.000 82.000
TEMELJNI KAPITAL (Tier 1) 2.269.153 2.295.700 1.476.088 1.496.696
Kapitalski instrumenti in podrejeni dolgovi ustrezni za Tier 2 kapital 507.516 507.516 507.516 507.516
Manjšinski deleži 3.442 3.159 - -
DODATNI KAPITAL (Tier 2) 510.958 510.675 507.516 507.516
KAPITAL SKUPAJ 2.780.111 2.806.375 1.983.604 2.004.212
Skupna izpostavljenost kreditnemu tveganju 11.971.594 11.797.851 6.723.857 6.356.959
Skupna izpostavljenost tržnemu tveganju 1.367.001 1.359.476 784.000 776.963
Skupna izpostavljenost tveganju prilagoditve kreditnega vrednotenja 89.625 85.600 92.363 86.138
Skupna izpostavljenost operativnemu tveganju 1.410.132 1.410.132 612.654 612.654
SKUPNA IZPOSTAVLJENOST TVEGANJU (RWA) 14.838.352 14.653.059 8.212.874 7.832.714
Količnik navadnega lastniškega temeljnega kapitala (CET1 količnik) 14,7% 15,1% 17,0% 18,1%
Količnik temeljnega kapitala (Tier 1 količnik) 15,3% 15,7% 18,0% 19,1%
Količnik skupnega kapitala 18,7% 19,2% 24,2% 25,6%

Skupni kapitalski količnik Skupine je 30. junija 2023 znašal 18,7 %, količnik CET1 Skupine pa 14,7 %. Oba količnika sta se znižala za 0,4 o.t. glede na konec leta 2022 zaradi nižjega skupnega kapitala. Čeprav so bili skupni prevrednotovalni popravki v prvem polletju 2023 pozitivni v višini 32,7 mio EUR, se je skupni kapital od začetka leta zmanjšal za 26,3 mio EUR, saj je januarja 2023 prenehala veljati začasna obravnava vrednotenja državnih vrednostnih papirjev po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa (FVOCI) s pozitivnim učinkom 61,7 mio EUR na dan 31. decembra 2022.

V izračun skupnega kapitala ni vključen del izida za leto 2022 v višini 55 mio EUR, ki je predviden za izplačilo dividend v letu 2023 (55 mio EUR dividend je bilo izplačanih v juniju), zato po izplačilu dividend ne bo vpliva na kapital.

Tveganju prilagojena aktiva Skupine se je od konca leta 2022 povečala za 185,3 mio EUR. Tveganju prilagojena aktiva za kreditno tveganje se je povečala za 173,7 mio EUR, predvsem zaradi povečane kreditne aktivnosti v vseh bankah Skupine, razen N banke in zaradi povečanega projektnega financiranja. Po drugi strani pa se je RWA zmanjšala zaradi nižjih likvidnostnih sredstev, predvsem v Komercijalni banki Beograd (zapadlost nekaterih srbskih obveznic in garancija MIGA za sredstva pri centralnih bankah). Odplačila ter višje oslabitve in rezervacije so povzročile znižanje RWA za nedonosne izpostavljenosti.

Povečanje tveganju prilagojene aktive za tržna tveganja in prilagoditve kreditnega vrednotenja (CVA) v višini 11,6 mio EUR od začetka leta je posledica nove postavke RWA za tveganje iz naslova lastniških instrumentov v višini 16,2 mio EUR, nižje RWA za valutno tveganje v višini 12,3 mio EUR, višje RWA za tveganje CVA v višini 3,2 mio EUR in višje RWA za tveganje trgovalnih dolžniških instrumentov v višini 4,0 mio EUR (predvsem zaradi novih izvedenih finančnih instrumentov IRS).

5.19. Zunajbilančne obveznosti

v tisoč EUR
NLB Skupina NLB
30. 06. 2023 31. 12. 2022 sprememba 30. 06. 2023 31. 12. 2022 sprememba
Prevzete obveznosti iz odobrenih kreditov 2.337.950 2.388.468 -2% 1.758.671 1.635.498 8%
Storitvene garancije 903.035 862.779 5% 514.767 462.805 11%
Finančne garancije 630.220 648.529 -3% 317.747 326.791 -3%
Nepokriti dokumentarni akreditivi 29.163 35.029 -17% 13.975 13.204 6%
Drugo 792.382 675.887 17% 351.741 326.683 8%
4.692.750 4.610.692 2% 2.956.901 2.764.981 7%
Rezervacije (pojasnilo 5.12.) (30.401) (37.609) 19% (18.211) (20.299) 10%
Skupaj 4.662.349 4.573.083 2% 2.938.690 2.744.682 7%

Postavka »Drugo« vsebuje tudi določene zunajbilančne postavke nizkega tveganja, za katere se skladno z Uredbo o kapitalskih zahtevah uporabi kreditni konverzijski faktor 0 % (kreditne in druge linije, ki jih lahko banka nepreklicno odpove). Po stanju na dan 30. junija 2023 stanje teh zunajbilančnih postavk na NLB Skupini znaša 773.077 EUR (31. decembra 2022: 657.232 tisoč EUR) in na NLB 342.530 tisoč EUR (31. decembra 2022: 316.977 tisoč EUR).

5.20. Ravni poštenih vrednosti finančnih in nefinančnih sredstev in obveznosti

Poštena vrednost je določena kot cena, ki bi bila dosežena ob prodaji sredstva ali plačana ob prenosu obveznosti v redni transakciji med udeleženci na glavnem ali najugodnejšem trgu na datum merjenja. NLB Skupina za določitev poštene vrednosti uporablja različne metode vrednotenja. MSRP 13 določa hierarhijo poštenih vrednosti glede na vhodne podatke in predpostavke, uporabljene pri merjenju finančnih in nefinančnih sredstev in obveznosti, merjenih po pošteni vrednosti. Tržni vhodni podatki izhajajo iz neodvisnih virov, netržni vhodni podatki pa so posledica predvidevanj NLB Skupine. V hierarhiji poštene vrednosti imajo največjo vrednost tržni vhodni podatki, kadar so na voljo, najmanjšo vrednost pa netržni vhodni podatki. NLB Skupina pri vrednotenju sredstev in obveznosti, merjenih po pošteni vrednosti, to zahtevo dosledno upošteva.

Hierarhija poštenih vrednosti ima naslednje ravni:

    1. raven tržne cene (neprilagojene) z delujočega trga. Ta raven vključuje na primer delnice, obveznice, zlato, izvedene finančne instrumente, ki kotirajo na aktivnih trgih, točke investicijskih skladov ter druge neprilagojene tržne cene sredstev in obveznosti. Kadar je sredstva in obveznosti mogoče izmenjati na več delujočih trgih, je treba določiti glavni trg za sredstva in obveznosti, če glavnega trga ni, pa najugodnejši trg.
    1. raven model vrednotenja, ki neposredno ali posredno temelji na tržnih podatkih. Vhodni podatki na tej ravni vključujejo na primer kotirane cene za podobna sredstva in obveznosti na delujočih trgih ter kotirane cene za enaka ali podobna sredstva na nedelujočih trgih. Vir drugih tržnih podatkov za finančne instrumente, kot so krivulje donosnosti, kreditni pribitki, valutni tečaji, volatilnost obrestnih mer in tečajev, je sistem Bloomberg.
    1. raven model vrednotenja, ki ne temelji na tržnih podatkih. Netržni vhodni podatki se uporabljajo, kadar ustrezni tržni vhodni podatki niso na voljo. Netržni vhodni podatki izražajo predpostavke, ki bi jih pri določanju poštene vrednosti uporabili tudi drugi udeleženci na trgu. Ta raven vključuje na primer netržne delnice, obveznice in z njimi povezane izvedene finančne instrumente ter druga sredstva in obveznosti, za katere na podlagi tržnih vhodnih podatkov ni mogoče določiti poštene vrednosti.

Kjer je mogoče, je poštena vrednost določena na podlagi neprilagojenih tržnih cen delujočega trga za identična sredstva in obveznosti. Delujoči trg je trg, na katerem se izvajajo transakcije med udeleženci na trgu dovolj pogosto in v zadostnem obsegu, da se redno pridobivajo informacije o cenah. Sredstva in obveznosti, ki se merijo po poštenih vrednostih in so uvrščena na delujoči trg, se določijo kot tržna cena ene enote (na primer delnice) na datum merjenja, pomnožena s številom enot (na primer delnic) v lasti NLB Skupine. Za tista sredstva in obveznosti, ki nimajo delujočega trga, se poštena vrednost določi ob uporabi različnih tehnik vrednotenja. Tehnike vrednotenja vsebujejo različne stopnje jakosti ocen in predpostavk, odvisno od razpoložljivosti tržnih vhodnih podatkov za sredstvo ali obveznost, ki je predmet ocenjevanja. Ocene in predpostavke so netržni vhodni podatki ter so take, kakršne bi upoštevali tudi drugi udeleženci na trgu.

Za nefinančna sredstva, merjena po pošteni vrednosti, ki niso uvrščena na 1. raven, se poštena vrednost določi na podlagi cenitvenih poročil neodvisnih ocenjevalcev vrednosti, ki opravijo cenitev skladno z Mednarodnimi standardi ocenjevanja vrednosti (MSOV).

a) Finančna in nefinančna sredstva in obveznosti, ki so v računovodskih izkazih merjena po pošteni vrednosti

v tisoč EUR
NLB Skupina NLB
Skupaj
poštena
Skupaj
poštena
vrednost
22.102
1.005 - - 1.005 1.005 - - 1.005
- 20.122 21 20.143 - 21.076 21 21.097
- 56.314 - 56.314 - 56.098 - 56.098
1.527.656 837.740 1.409 2.366.805 1.045.718 49.698 287 1.095.703
1.527.182 756.039 140 2.283.361 1.045.718 6.691 - 1.052.409
474 81.701 1.269 83.444 - 43.007 287 43.294
16.536
3.113 - - 3.113 - - - -
8.265 - 8.295 16.560 - - 8.295 8.295
- - - - - 8.241 - 8.241
- 18.818 - 18.818 - 19.966 - 19.966
- 18.818 - 18.818 - 19.966 - 19.966
- 624 - 624 - 470 - 470
- 4.052 - 4.052 - 3.361 - 3.361
- 11.421 23.084 34.505 - 6.814 - 6.814
- 4.069 4.259 8.328 - 4.069 - 4.069
1. raven
1.005
11.378
2. raven
20.122
-
3. raven
21
8.295
vrednost
21.148
19.673
1. raven
1.005
-
2. raven
21.076
8.241
3. raven
21
8.295
v tisoč EUR
NLB Skupina NLB
31. 12. 2022 1. raven 2. raven 3. raven Skupaj
poštena
vrednost
1. raven 2. raven 3. raven Skupaj
poštena
vrednost
Finančna sredstva
Finančni instrumenti v posesti za trgovanje 203 21.368 17 21.588 203 21.472 17 21.692
Dolžniški instrumenti 203 - - 203 203 - - 203
Izvedeni finančni instrumenti - 21.368 17 21.385 - 21.472 17 21.489
Izvedeni finančni instrumenti, namenjeni varovanju - 59.362 - 59.362 - 59.362 - 59.362
Finančna sredstva, merjena po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa 1.746.405 1.169.306 3.492 2.919.203 1.282.584 49.182 2.295 1.334.061
Dolžniški vrednostni papirji 1.745.896 1.090.664 2.236 2.838.796 1.282.584 6.667 2.026 1.291.277
Lastniški vrednostni papirji 509 78.642 1.256 80.407 - 42.515 269 42.784
Finančna sredstva, obvezno merjena po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, ki niso
v posesti za trgovanje 11.512 - 7.519 19.031 - 7.892 7.519 15.411
Dolžniški vrednostni papirji 3.116 - - 3.116 - - - -
Lastniški vrednostni papirji 8.396 - 7.519 15.915 - - 7.519 7.519
Krediti - - - - - 7.892 - 7.892
Finančne obveznosti
Finančni instrumenti v posesti za trgovanje - 21.589 - 21.589 - 22.150 - 22.150
Izvedeni finančni instrumenti - 21.589 - 21.589 - 22.150 - 22.150
Izvedeni finančni instrumenti, namenjeni varovanju - 2.124 - 2.124 - 2.124 - 2.124
Finančne obveznosti, merjene po pošteni vrednosti prek poslovnega izida - 1.796 - 1.796 - 2.514 - 2.514
Nefinančna sredstva
Naložbene nepremičnine - 12.192 23.447 35.639 - 6.753 - 6.753
Nekratkoročna sredstva v posesti za prodajo - 4.235 11.201 15.436 - 4.235 - 4.235

b) Pomembnejši prenosi finančnih instrumentov med ravnmi vrednotenja

Politika prenosov finančnih instrumentov med ravnmi vrednotenja NLB Skupine je predstavljena v spodnji preglednici.

Raven hierarhije Izvedeni finančnih instrumenti
poštene vrednosti Delnice Kapitalski deleži Zlato Skladi Dolžniški vrednostni papirji Posojila Delnice, kapitalski deleži Valutni Obrestni
1 vrednotenje po
tržnih tečajih
vrednotenje po
tržnih tečajih
tekoča objava vrednosti
sklada od DZU
vrednotenje po tržnih tečajih
2 model vrednotenja model vrednotenja model vrednotenja
(osnovni instrument
na 1. ravni)
model vrednotenja model vrednotenja
3 model vrednotenja model vrednotenja model vrednotenja model vrednotenja model vrednotenja model vrednotenja
(osnovni instrument
na 3. ravni)
Prenosi
s 1. na 3. raven
ko je delnica umaknjena z
organiziranega trga
s 1. na 3. raven
s prenehanjem tekoče
objave vrednosti sklada
s 1. na 2. raven
ko je dolžniški vrednostni papir
umaknjen z organiziranega trga
z 2. na 3. raven
komitent se prerazvrsti
iz redne obravnave v
nedonosne komitente (NPL)
z 2. na 3. raven
ko je osnovni instrument
umaknjen z organiziranega
trga
s 1. na 3. raven
v primeru začetka
insolvenčnega postopka
s 3. na 1. raven
z začetkom tekoče
objave vrednosti sklada
s 1. na 2. raven
ko dolžniški vrednostni papir
postane nelikviden
(ni trgovanja 6 mesecev)
s 3. na 2. raven
nedonosni komitent
(NPL) se prerazvrsti
med donosne
s 3. na 2. raven
ko je osnovni instrument
uvrščen na organiziran trg
s 1. na 3. raven
ko delnica postane
nelikvidna (ni trgovanja 2
meseca)
s 1. na 3. in z 2. na 3. raven
v primeru začetka
insolvenčnega postopka
s 3. na 1. raven
ko je delnica uvrščena na
organiziran trg
z 2. na 1. in s 3. na 1. raven
ko se z dolžniškim vrednostnim
papirjem začne aktivno trgovati
na organiziranem trgu
s 3. na 2. raven
ob potrditvi predpostavk modela
za vrednotenje na ALCO
(najmanj kvartalno)

V prvih šestih mesecih 2023 in 2022 NLB Skupina oziroma NLB pri finančnih instrumentih, ki so v računovodskih izkazih merjeni po pošteni vrednosti, nista imeli pomembnejših prenosov med ravnmi vrednotenja.

c) Finančna in nefinančna sredstva in obveznosti na 2. ravni glede na raven določanja poštene vrednosti Finančne instrumente, uvrščene v 2. raven hierarhije poštene vrednosti za NLB Skupino oziroma NLB, predstavljajo:

  • dolžniški vrednostni papirji: večinoma obveznice, ki ne kotirajo na delujočih organiziranih trgih in se vrednotijo po modelu, ki temelji na tržnih podatkih;
  • izvedeni finančni instrumenti: izvedeni finančni instrumenti, razen terminskih poslov in opcij na lastniške vrednostne papirje, ki ne kotirajo na delujočem organiziranem trgu;
  • donosna posojila, merjena po pošteni vrednosti, ki skladno z MSRP 9 ne izpolnjujejo t. i. SPPI testa. Poštena vrednost se izračuna na podlagi diskontiranja pričakovanih prihodnjih denarnih tokov z ustrezno zahtevano stopnjo donosa;
  • sklad za reševanje bank.

Nefinančna sredstva na 2. ravni določanja poštene vrednosti v NLB Skupini in NLB vključujejo naložbene nepremičnine in nekratkoročna sredstva v posesti za prodajo.

Za potrebe vrednotenja obveznic, uvrščenih na 2. raven, NLB Skupina uporablja na donosu zasnovan način ocenjevanja vrednosti, ki temelji na oceni prihodnjih časovno opredeljenih denarnih tokov, diskontiranih na sedanjo vrednost.

Pri vrednotenju dolžniških finančnih sredstev so bile uporabljene vrednosti netveganih krivulj donosnosti ter pribitki nad krivuljo donosnosti (kreditni, likvidnostni in deželni).

Za vrednotenje izvedenih finančnih instrumentov se uporablja model diskontiranih denarnih tokov skupaj z netvegano krivuljo donosnosti, za vrednotenje opcij pa se uporabljajo modeli za vrednotenje opcij (model Garman in Kohlhagen, binomski model in model Black-Scholes).

Pri vrednotenju naložbenih nepremičnin se uporablja najmanj eden izmed treh načinov ocenjevanja vrednosti. Večina cenitev tržne vrednosti nepremičnin je bila opravljena po na donosu zasnovanem načinu ocenjevanja vrednosti, kjer se ocenjuje sedanja vrednost bodočih pričakovanih donosov.

Pri vrednotenju naložbenih nepremičnin so bile uporabljene vrednosti povprečnih najemnin na podobnih lokacijah ter mera kapitalizacije, ki je sestavljena iz netvegane donosnosti, premije za tveganje in premije za ohranitev kapitala. Tržne najemnine so pridobljene iz različnih virov, kot so podatki od samih najemnikov in najemodajalcev, spletnih portalov in lastnih zbirk podatkov. NLB Skupina za vse naložbene nepremičnine razpolaga s tržnimi podatki. Če NLB Skupina ne bi razpolagala s primerljivimi tržnimi podatki iz ožje okolice ocenjevane naložbene nepremičnine, bi uporabila podatke iz širše okolice in jih ustrezno prilagodila.

d) Finančna in nefinančna sredstva in obveznosti na 3. ravni glede na raven določanja poštenih vrednosti Finančne instrumente, uvrščene v 3. raven hierarhije poštene vrednosti za NLB Skupino oziroma NLB, predstavljajo:

  • lastniški vrednostni papirji: lastniški vrednostni papirji pretežno finančnih družb, ki ne kotirajo na organiziranih trgih;
  • dolžniški vrednosti papirji: obveznice, ki ne kotirajo na organiziranih trgih in se vrednotijo po modelu, ki ne temelji na tržnih podatkih;
  • izvedeni finančni instrumenti: terminski posli in opcije na lastniške vrednostne papirje, ki ne kotirajo na delujočem organiziranem trgu. Poštena vrednost terminskih poslov se izračuna po modelu diskontiranih denarnih tokov. Za vrednotenje opcij se uporabljajo modeli za vrednotenje opcij (model Garman in Kohlhagen, binomski model in model Black-Scholes). Netržni vhodni podatek je poštena vrednost osnovnega instrumenta, ki je določena z modelom vrednotenja. Vir tržnih vhodnih podatkov je sistem Bloomberg;
  • nedonosna posojila, merjena po pošteni vrednosti, ki skladno z MSRP 9 ne izpolnjujejo t. i. SPPI testa. Poštena vrednost se izračuna na podlagi diskontiranja pričakovanih prihodnjih denarnih tokov z ustrezno zahtevano stopnjo donosa. Pri posojilih, razvrščenih med nedonosna posojila, se pri opredelitvi pričakovanih denarnih tokov lahko upoštevata tudi vrednost zavarovanja in druga ocena poplačljivosti;
  • Ruske obveznice zaradi tehnične plačilne nesposobnosti v juniju 2022.

Nefinančna sredstva na 3. ravni določanja poštene vrednosti v NLB Skupini vključujejo naložbene nepremičnine in nekratkoročna sredstva v posesti za prodajo.

Za vrednotenje lastniških finančnih sredstev iz prve alineje zgoraj NLB Skupina uporablja tri metode ocenjevanja vrednosti, in sicer na donosu zasnovan način ocenjevanja vrednosti, na tržnih primerjavah zasnovan način ocenjevanja vrednosti in na sredstvih zasnovan način ocenjevanja vrednosti.

NLB Skupina izbere model vrednotenja in vrednosti netržnih vhodnih podatkov v razumno mogočem obsegu, izbere pa tiste, za katere meni, da bi jih izbrali tudi drugi neodvisni udeleženci na trgu.

Pri vrednotenju naložbenih nepremičnin se uporablja najmanj eden izmed treh načinov ocenjevanja vrednosti. Večina cenitev tržne vrednosti nepremičnin je opravljena po na donosu zasnovanem načinu ocenjevanja vrednosti, kjer se ocenjuje sedanja vrednost prihodnjih pričakovanih donosov.

Pri vrednotenju naložbenih nepremičnin so bile uporabljene vrednosti povprečnih najemnin na podobnih lokacijah ter mera kapitalizacije, ki je sestavljena iz netvegane donosnosti, premije za tveganje in premije za ohranitev kapitala. Tržne najemnine so pridobljene iz različnih virov, kot so podatki od samih najemnikov in najemodajalcev, spletnih portalov in lastnih zbirk podatkov. NLB Skupina za vse naložbene nepremičnine razpolaga s tržnimi podatki. Če NLB Skupina ne bi razpolagala s primerljivimi tržnimi podatki iz ožje okolice ocenjevane naložbene nepremičnine, bi uporabila podatke iz širše okolice in jih ustrezno prilagodila.

Gibanje finančnih sredstev in obveznosti, uvrščenih v 3. raven

v tisoč EUR
Finančni
instrumenti v
posesti za
trgovanje
Finančna sredstva, merjena po
pošteni vrednosti prek drugega
vseobsegajočega donosa
Finančna sredstva,
obvezno merjena po
pošteni vrednosti prek
poslovnega izida, ki niso
v posesti za trgovanje
Skupaj
finančna
sredstva
NLB Skupina Izvedeni finančni
instrumenti
Dolžniški
vrednostni papirji
Lastniški
vrednostni papirji
Lastniški
vrednostni papirji
Stanje 1. januarja 2023 17 2.236 1.256 7.519 11.028
Tečajne razlike na otvoritvena stanja odvisnih družb - - 2 - 2
Vrednotenje:
- v izkazu poslovnega izida 4 - - 745 749
- v drugem vseobsegajočem donosu - 5.768 30 - 5.798
Tečajne razlike - 20 - (119) (99)
Povečanja - - - 150 150
Zmanjšanja - (6.347) (19) - (6.366)
Odpisi - (1.537) - - (1.537)
Stanje 30. junija 2023 21 140 1.269 8.295 9.725
v tisoč EUR
Finančni
instrumenti v
posesti za
trgovanje
Finančna sredstva, merjena po
pošteni vrednosti prek drugega
vseobsegajočega donosa
Finančna sredstva,
obvezno merjena po
pošteni vrednosti prek
poslovnega izida, ki niso
v posesti za trgovanje
Skupaj
finančna
sredstva
Izvedeni finančni
Dolžniški
Lastniški
Lastniški
NLB Skupina instrumenti vrednostni papirji vrednostni papirji vrednostni papirji
Stanje 1. januarja 2022 1 351 1.136 4.472 5.960
Pridobitev odvisnih družb - - 12 - 12
Tečajne razlike na otvoritvena stanja odvisnih družb - - (1) - (1)
Vrednotenje:
- v izkazu poslovnega izida (1) - - (446) (447)
- v drugem vseobsegajočem donosu - - 63 - 63
Tečajne razlike - - - 351 351
Povečanja - - - 2.000 2.000
Zmanjšanja - (71) - - (71)
Prenos v 3. raven vrednotenja - 1.812 - - 1.812
Stanje 30. junija 2022 - 2.092 1.210 6.377 9.679
v tisoč EUR
Finančni
instrumenti v
posesti za
trgovanje
Finančna sredstva, merjena po
pošteni vrednosti prek drugega
vseobsegajočega donosa
Finančna sredstva,
obvezno merjena po
pošteni vrednosti prek
poslovnega izida, ki niso
v posesti za trgovanje
Skupaj
finančna
sredstva
NLB Izvedeni finančni
instrumenti
Dolžniški
vrednostni papirji
Lastniški
vrednostni papirji
Lastniški
vrednostni papirji
Stanje 1. januarja 2023 17 2.026 269 7.519 9.831
Vrednotenje:
- v izkazu poslovnega izida 4 - - 745 749
- v drugem vseobsegajočem donosu - 5.768 18 - 5.786
Tečajne razlike - 20 - (119) (99)
Povečanja - - - 150 150
Zmanjšanja - (6.277) - - (6.277)
Odpisi - (1.537) - - (1.537)
Stanje 30. junija 2023 21 - 287 8.295 8.603
v tisoč EUR
Finančni
instrumenti v
posesti za
trgovanje
Finančna sredstva, merjena po
pošteni vrednosti prek drugega
vseobsegajočega donosa
Finančna sredstva,
obvezno merjena po
pošteni vrednosti prek
poslovnega izida, ki niso
v posesti za trgovanje
Skupaj
finančna
sredstva
NLB Izvedeni finančni
instrumenti
Dolžniški
vrednostni papirji
Lastniški
vrednostni papirji
Lastniški
vrednostni papirji
Stanje 1. januarja 2022 1 - 219 4.472 4.692
Vrednotenje:
- v izkazu poslovnega izida (1) - - (446) (447)
- v drugem vseobsegajočem donosu - - 50 - 50
Tečajne razlike - - - 351 351
Povečanja - - - 2.000 2.000
Prenos v 3. raven vrednotenja - 1.812 - - 1.812
Stanje 30. junija 2022 - 1.812 269 6.377 8.458

NLB Skupina in NLB sta v prvih šestih mesecih, ki so se končali 30. junija 2023 in 2022, pripoznali naslednje nerealizirane dobičke ali izgube za finančne instrumente, ki so po stanju 30. junija uvrščeni v 3. raven:

v tisoč EUR
1. 1. - 30. 6. 2023 NLB Skupina
Finančna sredstva
v posesti za
trgovanje
Finančna sredstva, merjena po pošteni
vrednosti prek drugega
vseobsegajočega donosa
Finančna sredstva,
obvezno merjena po
pošteni vrednosti prek
poslovnega izida, ki niso v
posesti za trgovanje
Izvedeni finančni
instrumenti
Dolžniški
vrednostni papirji
Lastniški
vrednostni papirji
Lastniški
vrednostni papirji
Postavke izkaza poslovnega izida
Čisti dobički/(izgube) iz finančnih sredstev in obveznosti v posesti za trgovanje 4 - - -
Čisti dobički/(izgube) iz finančnih sredstev, obvezno merjenih po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, ki niso v posesti za trgovanje - - - 745
Čisti dobički/(izgube) iz tečajnih razlik - - - (119)
Postavke drugega vseobsegajočega donosa
Finančna sredstva, merjena po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa - - 30 -
v tisoč EUR
1. 1. - 30. 6. 2022 NLB Skupina
Finančna sredstva
v posesti za
trgovanje
Finančna sredstva, merjena po pošteni
vrednosti prek drugega
vseobsegajočega donosa
Finančna sredstva,
obvezno merjena po
pošteni vrednosti prek
poslovnega izida, ki niso v
posesti za trgovanje
Izvedeni finančni
instrumenti
Dolžniški
vrednostni papirji
Lastniški
vrednostni papirji
Lastniški
vrednostni papirji
Postavke izkaza poslovnega izida
Čisti dobički/(izgube) iz finančnih sredstev in obveznosti v posesti za trgovanje (1) - - -
Čisti dobički/(izgube) iz finančnih sredstev, obvezno merjenih po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, ki niso v posesti za trgovanje - - - (446)
Čisti dobički/(izgube) iz tečajnih razlik - - - 351
Postavke drugega vseobsegajočega donosa
Finančna sredstva, merjena po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa - 63 - -
v tisoč EUR
1. 1. - 30. 6. 2023 NLB
Finančna sredstva
Finančna sredstva, merjena po pošteni
v posesti za
vrednosti prek drugega
trgovanje
vseobsegajočega donosa
poslovnega izida, ki niso v
Izvedeni finančni
instrumenti
Dolžniški
vrednostni papirji
Lastniški
vrednostni papirji
Lastniški
vrednostni papirji
Postavke izkaza poslovnega izida
Čisti dobički/(izgube) iz finančnih sredstev in obveznosti v posesti za trgovanje 4 -
-
-
Čisti dobički/(izgube) iz finančnih sredstev, obvezno merjenih po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, ki niso v posesti za trgovanje - -
-
745
Čisti dobički/(izgube) iz tečajnih razlik - -
-
(119)
Postavke drugega vseobsegajočega donosa
Finančna sredstva, merjena po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa - -
18
-
v tisoč EUR
1. 1. - 30. 6. 2022 NLB
Finančna sredstva, merjena po pošteni
v posesti za
vrednosti prek drugega
trgovanje
vseobsegajočega donosa
Finančna sredstva,
obvezno merjena po
Finančna sredstva
pošteni vrednosti prek
poslovnega izida, ki niso v
posesti za trgovanje
Izvedeni finančni
instrumenti
Dolžniški
vrednostni papirji
Lastniški
vrednostni papirji
Lastniški
vrednostni papirji
Postavke izkaza poslovnega izida
Čisti dobički/(izgube) iz finančnih sredstev in obveznosti v posesti za trgovanje (1) -
-
-
Čisti dobički/(izgube) iz finančnih sredstev, obvezno merjenih po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, ki niso v posesti za trgovanje - -
-
(446)
Čisti dobički/(izgube) iz tečajnih razlik - -
-
351
Postavke drugega vseobsegajočega donosa
Finančna sredstva, merjena po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa - 50 - -

Gibanje nefinančnih sredstev, uvrščenih na 3. raven

v tisoč EUR
Naložbene nepremičnine Nekratkoročna sredstva v posesti za prodajo
NLB Skupina 2023 2022 2023 2022
Stanje 1. januarja 23.447 27.642 11.201 2.962
Tečajne razlike na otvoritvena stanja odvisnih družb (4) 25 7 (3)
Povečanja 86 35 - -
Zmanjšanja (445) (559) (6.949) (105)
Stanje 30. junija 23.084 27.143 4.259 2.854

e) Poštene vrednosti finančnih instrumentov, ki v računovodskih izkazih niso merjeni po pošteni vrednosti Finančni instrumenti, ki v računovodskih izkazih niso merjeni po pošteni vrednosti, se ne upravljajo na podlagi poštenih vrednosti. Za te instrumente se poštene vrednosti izračunajo samo za namene razkritij in ne vplivajo na izkaz finančnega položaja ali izkaz poslovnega izida NLB Skupine.

V spodnji tabeli so ocenjene poštene vrednosti finančnih instrumentov, ki v izkazu finančnega položaja niso merjeni po pošteni vrednosti.

v tisoč EUR
NLB Skupina
30. 06. 2023 31. 12. 2022 30. 06. 2023 31. 12. 2022
Knjigovodska
vrednost
Poštena
vrednost
Knjigovodska
vrednost
Poštena
vrednost
Knjigovodska
vrednost
Poštena
vrednost
Knjigovodska
vrednost
Poštena
vrednost
Finančna sredstva, merjena po odplačni vrednosti
- dolžniški vrednostni papirji 2.146.087 1.995.233 1.917.615 1.749.169 1.796.616 1.656.157 1.597.448 1.442.453
- krediti bankam 304.745 304.839 222.965 223.077 325.586 325.586 350.625 362.422
- krediti strankam, ki niso banke 13.431.757 13.191.696 13.072.986 12.883.859 6.263.442 6.191.161 6.054.413 5.965.468
- druga finančna sredstva 139.293 139.293 177.823 177.823 108.421 108.421 114.399 114.399
Finančne obveznosti, merjene po odplačni vrednosti
- depoziti bank in centralnih bank 107.410 107.489 106.414 106.627 321.226 320.944 212.656 212.880
- krediti bank in centralnih bank 129.985 125.064 198.609 193.774 61.744 56.946 57.292 52.897
- depoziti strank, ki niso banke 19.924.864 19.920.725 20.027.726 20.031.938 10.941.123 10.941.143 10.984.411 10.989.255
- krediti strank, ki niso banke 90.054 90.522 82.482 80.684 210 210 216 216
- izdani vrednostni papirji 1.334.490 1.330.073 815.990 788.892 1.334.490 1.330.073 815.990 788.892
- druge finančne obveznosti 254.591 254.591 294.463 294.463 140.342 140.342 164.567 164.567

Krediti bankam

Ocenjena poštena vrednost temelji na diskontiranih denarnih tokovih, z upoštevanjem trenutne tržne obrestne mere za komitente s podobnim kreditnim tveganjem in za kredite s podobno preostalo zapadlostjo. Poštena vrednost depozitov čez noč je enaka njihovi knjigovodski vrednosti.

Krediti strankam, ki niso banke

Pri izračunu poštenih vrednosti je NLB Skupina uporabila pristop ocenjenih diskontiranih denarnih tokov. To pomeni, da izračun temelji na pričakovanih pogodbenih denarnih tokovih, ki so diskontirani po trenutnih tržnih obrestnih merah za komitente s podobnim kreditnim tveganjem in za kredite s podobno preostalo zapadlostjo.

Depoziti in krediti od strank, ki niso banke

Poštena vrednost vpoglednih vlog in depozitov čez noč je izkazana v višini njihove odplačne (knjigovodske) vrednosti. Dejansko pa je njihova vrednost za NLB Skupino, ki te vloge prejema, odvisna od pričakovanega časovnega razporeda in višine dvigov teh depozitov, od višine trenutnih obrestnih mer na trgu in kreditnega tveganja same depozitne ustanove. Del vpoglednih depozitov namreč predstavlja stabilne vloge podobno kot vezane vloge, zato je njihova ekonomska vrednost dejansko drugačna od knjigovodske vrednosti.

Ocenjena poštena vrednost preostalih depozitov in prejetih kreditov od strank temelji na diskontiranih pogodbenih denarnih tokovih z upoštevanjem tržne obrestne mere, ki bi jo morala NLB Skupina trenutno plačati za nadomestitev teh virov z novimi z enako preostalo zapadlostjo.

Dolžniški vrednostni papirji merjeni po odplačni vrednosti in izdani vrednostni papirji

Poštena vrednost dolžniških vrednostnih papirjev merjenih po odplačni vrednosti in izdanih vrednostnih papirjev temelji na objavljeni tržni ceni ali izračunu z uporabo metode diskontiranja bodočih denarnih tokov, z upoštevanjem trenutne tržne obrestne mere.

Prevzete obveznosti iz odobrenih kreditov

Za prevzete obveznosti, ki so v NLB Skupini črpane kmalu po odobritvi (črpane po tržnih pogojih), ter prevzete obveznosti za odobrene kreditne linije dobrim komitentom je poštena vrednost blizu nič. Poštena vrednost odobrenih kreditnih linij komitentom, ki so oslabljeni, se meri v višini oblikovanih rezervacij.

Druga finančna sredstva in obveznosti

Knjigovodska vrednost drugih finančnih sredstev in obveznosti je približek njihove poštene vrednosti, saj večino predstavljajo kratkoročne terjatve in obveznosti.

Ravni poštene vrednosti finančnih instrumentov, ki v računovodskih izkazih niso merjeni po pošteni vrednosti

v tisoč EUR
NLB Skupina NLB
30. 06. 2023 1. raven 2. raven 3. raven Skupaj
poštena
vrednost
1. raven 2. raven 3. raven Skupaj
poštena
vrednost
Finančna sredstva, merjena po odplačni vrednosti
- dolžniški vrednostni papirji 1.637.822 350.183 7.228 1.995.233 1.566.016 90.141 - 1.656.157
- krediti bankam - 304.839 - 304.839 - 325.586 - 325.586
- krediti strankam, ki niso banke - 13.191.696 - 13.191.696 - 6.191.161 - 6.191.161
- druga finančna sredstva - 139.293 - 139.293 - 108.421 - 108.421
Finančne obveznosti, merjene po odplačni vrednosti
- depoziti bank in centralnih bank - 107.489 - 107.489 - 320.944 - 320.944
- krediti bank in centralnih bank - 125.064 - 125.064 - 56.946 - 56.946
- depoziti strank, ki niso banke - 19.920.725 - 19.920.725 - 10.941.143 - 10.941.143
- krediti strank, ki niso banke - 90.522 - 90.522 - 210 - 210
- izdani vrednostni papirji 1.290.496 39.577 - 1.330.073 1.290.496 39.577 - 1.330.073
- druge finančne obveznosti - 254.591 - 254.591 - 140.342 - 140.342
v tisoč EUR
NLB Skupina
31. 12. 2022 1. raven 2. raven 3. raven Skupaj
poštena
vrednost
1. raven 2. raven 3. raven Skupaj
poštena
vrednost
Finančna sredstva, merjena po odplačni vrednosti
- dolžniški vrednostni papirji 1.476.615 265.325 7.229 1.749.169 1.350.003 92.450 - 1.442.453
- krediti bankam - 223.077 - 223.077 - 362.422 - 362.422
- krediti strankam, ki niso banke - 12.883.859 - 12.883.859 - 5.965.468 - 5.965.468
- druga finančna sredstva - 177.823 - 177.823 - 114.399 - 114.399
Finančne obveznosti, merjene po odplačni vrednosti
- depoziti bank in centralnih bank - 106.627 - 106.627 - 212.880 - 212.880
- krediti bank in centralnih bank - 193.774 - 193.774 - 52.897 - 52.897
- depoziti strank, ki niso banke - 20.031.938 - 20.031.938 - 10.989.255 - 10.989.255
- krediti strank, ki niso banke - 80.684 - 80.684 - 216 - 216
- izdani vrednostni papirji 748.958 39.934 - 788.892 748.958 39.934 - 788.892
- druge finančne obveznosti - 294.463 - 294.463 - 164.567 - 164.567

6. Segmentna analiza

a) Segmenti8

v tisoč EUR
NLB Skupina
1. 1. - 30. 6. 2023 Poslovanje s
prebivalstvom
v Sloveniji
Poslovanje s
podjetji in
investicijsko
bančništvo v
Sloveniji
Strateški
tuji trgi
Finančni trgi v
Sloveniji
Nestrateške
družbe
Ostale
dejavnosti
Nerazporejeno Skupaj
Celotni neto prihodki 158.866 66.824 260.929 27.729 (1.442) 3.302 - 516.208
Eksterni neto prihodki 119.960 92.346 261.158 36.709 (1.726) 3.207 - 511.654
Neto prihodki med segmenti 38.906 (25.522) (229) (8.980) 284 95 - 4.554
Celotni neto obrestni prihodki 110.362 45.233 196.383 27.711 476 (200) - 379.965
Eksterni neto obrestni prihodki 72.897 70.990 199.345 36.615 364 (246) - 379.965
Neto obrestni prihodki med segmenti 37.465 (25.757) (2.962) (8.904) 112 46 - -
Administrativni stroški (67.267) (31.749) (104.098) (4.376) (6.173) (8.814) - (222.477)
Amortizacija (5.337) (2.619) (13.809) (305) (223) (495) - (22.788)
Dobiček/(izguba) segmenta pred oslabitvami in rezervacijami 86.262 32.456 143.022 23.048 (7.838) (6.007) - 270.943
Drugi čisti dobički/(izgube) iz naložb v kapital odvisnih, pridruženih
družb in skupnih podvigov
600 - - - - - - 600
Oslabitve in rezervacije (15.367) 6.859 16.948 4.214 1.585 3.540 - 17.779
Dobiček/(izguba) iz rednega poslovanja 71.495 39.315 159.970 27.262 (6.253) (2.467) - 289.322
Lastnikov obvladujoče banke 71.495 39.315 153.193 27.262 (6.253) (2.467) - 282.545
Manjšinskih lastnikov - - 6.777 - - - - 6.777
Davek iz dohodka - - - - - - (39.845) (39.845)
Dobiček poslovnega leta 242.700
30. 6. 2023
Sredstva segmenta 3.685.717 3.393.463 10.289.505 6.956.357 40.801 323.337 - 24.689.180
Naložbe v pridružene družbe in skupne podvige 12.278 - - - - - - 12.278
Obveznosti segmenta 9.283.868 2.326.503 8.700.506 1.586.452 2.949 155.851 - 22.056.129
v tisoč EUR
Poslovanje s
prebivalstvom
v Sloveniji
Poslovanje s
podjetji in
investicijsko
bančništvo v
Sloveniji
tuji trgi Finančni trgi v
Sloveniji
Nestrateške
družbe
Ostale
dejavnosti
Nerazporejeno Skupaj
361.368
100.831 56.560 347 1.977 3.264 - 358.077
(10.557) (6.654) (467) 20.864 77 28 - 3.291
43.608 22.028 22.891 117 642 - 226.369
226.369
-
(59.277) (26.324) (95.592) (4.341) (5.315) (8.259) - (199.108)
(5.458) (2.190) (14.165) (307) (233) (558) - (22.911)
25.539 21.392 16.563 (3.494) (5.525) - 139.349
Drugi čisti dobički/(izgube) iz naložb v kapital odvisnih, pridruženih
1.570 - - - - - - 1.570
- - - - - 172.810 - 172.810
(5.800) 12.740 (7.518) 1.016 (9.009) - (7.675)
21.309 34.132 9.045 (2.478) 158.276 - 306.054
21.309 34.132 9.045 (2.478) 158.276 - 297.647
- - - - - - 8.407
- - - - - - (10.633) (10.633)
287.014
3.665.110 3.372.047 6.514.047 61.563 356.400 - 24.148.563
11.677 - - - - - - 11.677
9.108.497 2.777.001 1.118.681 3.754 190.957 - 21.737.915
90.274
58.194
(14.586)
49.906
29.128
(7.100)
(2.446) Strateški
194.631
21.211
195.098
137.083
139.529
(1.419)
24.310
84.874
896
85.770
77.363
8.407
10.179.396
8.539.025
NLB Skupina
2.054
275
(158)
3.292
662
(20)
-
-
-

Segmenti poslovanja NLB Skupine so opredeljeni skladno s strategijo in organizacijsko strukturo NLB Skupine, ki se uporablja za interno finančno poročanje rezultatov poslovanja. Segmenti poslovanja NLB Skupine so enote, ki se osredotočajo na različne stranke in trge ter se zaradi različnih strategij in vodenja obravnavajo ločeno.

Poslovanje matične banke (NLB) in N Banke se razvršča v več segmentov; obrestni prihodki in odhodki so razporejeni med segmenti ob uporabi internih transfernih cen (ITC). Druge članice NLB Skupine se v segmentno analizo glede na svojo dejavnost uvrščajo tako, da se prispevek vsake članice uvršča izključno v en sam segment, razen pri NLB Lease&Go Ljubljana, ki se glede na področje poslovanja uvršča v dva segmenta.

Segmenti NLB Skupine se delijo na strateške in nestrateške.

8 V letu 2023 je Banka spremenila pripoznavanje obveznosti za regulatorne odhodke. V preteklem letu so bili ti odhodki pripoznani v drugem četrtletju, po prejemu obvestila Banke Slovenije, v letu 2023 pa je Banka te odhodke v celoti pripoznala že v prvem četrtletju. Primerjalni zneski za prejšnja obdobja v segmentih Poslovanje s prebivalstvom v Sloveniji, Poslovanje s podjetji in investicijsko bančništvo v Sloveniji in Finančni trgi v Sloveniji so prilagojeni tako, da odražajo to spremembo v predstavitvi.

Strateški segmenti so:

  • Poslovanje s prebivalstvom v Sloveniji, ki zajema poslovanje s posamezniki in mikro podjetji (NLB in N Banka), upravljanje premoženja (NLB Skladi) in del družbe NLB Lease&Go Ljubljana, ki vključuje poslovanje s prebivalstvom ter prispevek k poslovanju pridružene družbe Bankart.
  • Poslovanje s podjetji in investicijsko bančništvo v Sloveniji, ki vključuje poslovanje s ključnimi, srednjimi in malimi podjetji, področje čezmejnega financiranja podjetij, investicijsko bančništvo in skrbniške storitve, prestrukturiranje in upravljanje problematičnih naložb v NLB in N Banki ter del družbe NLB Lease&Go Ljubljana, ki vključuje poslovanje s podjetji.
  • Strateški tuji trgi, ki vključujejo poslovanje strateških bančnih članic Skupine na strateških trgih (Severna Makedonija, Bosna in Hercegovina, Kosovo, Črna gora in Srbija), kot tudi investicijsko družbo KomBank Invest, Beograd, NLB DigIT, Beograd, NLB Lease&Go, Skopje in NLB Lease&Go leasing, Beograd.
  • Finančni trgi v Sloveniji pokrivajo aktivnosti zakladništva in trgovanja s finančnimi instrumenti, prikazujejo pa tudi rezultat upravljanja z bilanco banke (ALM) v NLB in N Banki.
  • Segment Ostalo vključuje kategorije NLB in N Banke, katerih poslovnih rezultatov ni mogoče razporediti v posamezne segmente, vključuje tudi negativno dobro ime, ki izhaja iz pridobitve N Banke v marcu 2022 ter družbi NLB Zavod za upravljanje kulturne dediščine in Privatinvest.

Nestrateške članice vključujejo poslovanje nestrateških članic Skupine, in sicer članice REAM in leasing družbe (razen NLB Lease&Go Ljubljana in NLB Lease&Go Skopje), NLB Srbijo in NLB Crno Goro.

NLB Skupina je zlasti finančna skupina in glavnino njenih prihodkov predstavljajo neto obrestni prihodki. Glavno merilo uspešnosti poslovanja posameznega segmenta je dobiček iz poslovanja pred davki.

NLB Skupina ne ustvarja prihodkov, ki bi izhajali iz poslov z eno samo stranko in bi predstavljali 10 % ali več celotnih prihodkov NLB Skupine.

v tisoč EUR
Prihodki Neto prihodki Nekratkoročna sredstva Skupaj sredstva
NLB Skupina 1. 1. - 30. 6.
2023
1. 1. - 30. 6.
2022
1. 1. - 30. 6.
2023
1. 1. - 30. 6.
2022
30. 6. 2023 31. 12. 2022 30. 6. 2023 31. 12. 2022
Slovenija 325.373 205.479 253.221 162.338 151.899 152.037 14.384.186 13.935.167
Jugovzhodna Evropa 305.119 236.024 260.612 195.595 205.271 204.802 10.308.191 10.216.136
Severna Makedonija 53.083 45.246 43.696 37.363 34.635 36.348 1.800.939 1.832.477
Srbija 143.226 100.733 127.830 83.884 102.816 100.822 4.728.227 4.672.351
Črna gora 28.368 22.489 23.193 17.715 17.811 17.416 859.102 825.400
Hrvaška - 3 (369) 128 - 377 2.276 3.557
Bosna in Hercegovina 48.431 39.783 39.321 32.905 35.757 35.550 1.810.238 1.799.877
Kosovo 32.011 27.770 26.941 23.600 14.252 14.289 1.107.409 1.082.474
Zahodna Evropa - 16 (2.179) 144 28 28 9.081 8.937
Nemčija - 3 47 46 28 28 613 691
Švica - 13 (2.226) 98 - - 8.468 8.246
Skupaj 630.492 441.519 511.654 358.077 357.198 356.867 24.701.458 24.160.240

b) Informacije o geografskih območjih

Geografska analiza vključuje razdelitev postavk glede na državo, kjer se nahaja posamezna članica NLB Skupine.

7. Razkritja glede povezanih oseb

Transakcije s člani Uprave in ostalim ključnim poslovodstvom, njihovimi družinskimi člani in družbami, ki jih te povezane osebe obvladujejo, skupno obvladujejo ali imajo pomemben vpliv

V okviru rednega poslovanja se številni bančni posli opravijo s povezanimi strankami. Obseg bančnih poslov s povezanimi strankami je naslednji:

Podjetja, ki jih člani Uprave,
ostalo ključno poslovodstvo
ali njihovi družinski člani
Družinski člani Uprave in
obvladujejo, skupno
Člani Uprave in ostalo
ostalega ključnega
obvladujejo ali imajo
ključno poslovodstvo
poslovodstva
pomemben vpliv
Člani Nadzornega sveta
30. 6. 2023
31. 12. 2022
30. 6. 2023
31. 12. 2022
30. 6. 2023
31. 12. 2022
30. 6. 2023
31. 12. 2022
NLB Skupina
Dani krediti in depoziti
1.763
2.173
455
469
-
-
32
Prejeti depoziti
2.650
2.556
966
926
257
218
326
Druge finančne obveznosti
-
2
-
-
3
3
-
Druge finančne obveznosti, merjene po pošteni vrednosti prek poslovnega izida
1.840
801
-
-
-
-
-
Druge poslovne obveznosti
10.345
6.559
-
-
-
-
-
Izdane garancije, odobreni krediti in ostale finančne zaveze
266
237
72
70
-
-
13
30. 6. 2023
31. 12. 2022
30. 6. 2023
31. 12. 2022
30. 6. 2023
31. 12. 2022
30. 6. 2023
31. 12. 2022
NLB
Dani krediti in depoziti
1.763
2.172
455
469
-
-
32
Prejeti depoziti
2.628
2.536
966
926
257
218
326
Druge finančne obveznosti
-
2
-
-
3
3
-
Druge finančne obveznosti, merjene po pošteni vrednosti prek poslovnega izida
1.750
728
-
-
-
-
-
Druge poslovne obveznosti
10.345
6.539
-
-
-
-
-
Izdane garancije, odobreni krediti in ostale finančne zaveze
257
223
72
70
-
-
13
1. 1. - 30. 6.
1. 1. - 30. 6.
1. 1. - 30. 6.
1. 1. - 30. 6.
1. 1. - 30. 6.
1. 1. - 30. 6.
1. 1. - 30. 6.
1. 1. - 30. 6.
NLB Skupina
2023
2022
2023
2022
2023
2022
2023
2022
Prihodek iz obresti
26
18
8
4
-
4
1
Odhodek za obresti
(14)
(2)
(3)
-
-
-
(2)
Prihodek iz prejetih opravnin
7
10
4
4
1
62
-
Drugi prihodki
6
7
-
-
-
-
-
Drugi odhodki
-
-
-
-
(45)
(43)
-
1. 1. - 30. 6.
1. 1. - 30. 6.
1. 1. - 30. 6.
1. 1. - 30. 6.
1. 1. - 30. 6.
1. 1. - 30. 6.
1. 1. - 30. 6.
1. 1. - 30. 6.
2023
2022
2023
2022
2023
2022
2023
2022
NLB
Prihodek iz obresti
26
18
8
4
-
4
1
Odhodek za obresti
(14)
(2)
(3)
-
-
-
(2)
Prihodek iz prejetih opravnin
7
10
4
4
1
62
-
Drugi prihodki
6
7
-
-
-
-
-
Drugi odhodki
-
-
-
-
(45)
(43)
-
v tisoč EUR
54
348
-
-
-
17
54
348
-
-
-
17
1
(1)
1
-
-
1
(1)
1
-
-

Člani Uprave in zaposleni na osnovi individualne pogodbe – plačila v obdobju

v tisoč EUR
Člani Uprave Zaposleni na osnovi
individualne pogodbe
NLB Skupina in NLB 1. 1. - 30. 6.
2023
1. 1. - 30. 6.
2022
1. 1. - 30. 6.
2023
1. 1. - 30. 6.
2022
Kratkoročne ugodnosti 1.540 863 3.322 3.125
Povračila stroškov 5 2 56 47
Dolgoročne ugodnosti
- odpravnine - - 120 -
- druge ugodnosti 9 2 81 38
- variabilni del prejemkov 299 276 1.252 1.425
Skupaj 1.853 1.143 4.831 4.635

Kratkoročne ugodnosti vključujejo:

  • denarne ugodnosti (bruto plače, dodatna zavarovanja, regres in druge bonitete) in
  • nedenarne ugodnosti (avtomobili, zdravstvena oskrba, stanovanja in podobno).

Povračila stroškov vključujejo prehrano med delom, prevoz na delo ter z dela in povračilo stroškov za uporabo lastnih sredstev.

Transakcije z odvisnimi družbami, pridruženimi družbami in skupnimi podvigi

v tisoč EUR
NLB Skupina
Pridružene družbe Skupni podvigi
30. 6. 2023 31. 12. 2022 30. 6. 2023 31. 12. 2022
Dani krediti in depoziti 992 1.057 - 201
Prejeti depoziti 6.278 5.375 1.484 3.071
Druga finančna sredstva 3 7 - -
Druge finančne obveznosti 315 1.116 - 1
Izdane garancije, odobreni krediti in ostale finančne zaveze 2.030 2.034 - -
1. 1. - 30. 6.
2023
1. 1. - 30. 6.
2022
1. 1. - 30. 6.
2023
1. 1. - 30. 6.
2022
Prihodki iz obresti 20 15 1 1
Odhodek za obresti - - (17) (27)
Prihodek iz prejetih opravnin 3 47 - -
Odhodek za dane opravnine (6.450) (6.723) - -
Drugi prihodki 22 71 3 2
Drugi odhodki (345) (263) - -
v tisoč EUR
NLB
Odvisne družbe Pridružene družbe Skupni podvigi
30. 6. 2023 31. 12. 2022 30. 6. 2023 31. 12. 2022 30. 6. 2023 31. 12. 2022
Dani krediti in depoziti 694.332 561.392 936 982 - 201
Prejeti krediti in depoziti 286.163 178.779 6.278 5.375 430 40
Izvedeni finančni instrumenti
Poštena vrednost (5.814) (6.681) - - - -
Pogodbena vrednost 247.894 113.711 - - - -
Druga finančna sredstva 9.705 2.514 3 7 - -
Druge finančne obveznosti 3.300 2.710 44 972 - -
Izdane garancije, odobreni krediti in ostale finančne zaveze 79.558 46.366 2.030 2.034 - -
Prejeti odobreni krediti in finančne garancije 10.883 10.983 - - - -
1. 1. - 30. 6. 1. 1. - 30. 6. 1. 1. - 30. 6. 1. 1. - 30. 6. 1. 1. - 30. 6. 1. 1. - 30. 6.
2023 2022 2023 2022 2023 2022
Prihodki iz obresti 10.350 3.416 20 15 1 1
Odhodek za obresti (2.923) (7) - - - -
Prihodek iz prejetih opravnin 4.885 5.306 3 47 - -
Odhodek za dane opravnine (1) (55) (4.871) (4.907) - -
Drugi prihodki 1.063 621 22 71 1 1
Drugi odhodki (2.451) (3.934) (322) (256) - -
Čisti dobički/(izgube) iz finančnih sredstev in obveznosti v posesti za trgovanje (274) (740) - - - -
Čisti dobički/(izgube) iz finančnih sredstev, obvezno merjenih po pošteni vrednosti prek
poslovnega izida, ki niso v posesti za trgovanje 725 (1.790) - - - -

Transakcije z največjim delničarjem, ki ima pomemben vpliv

v tisoč EUR
NLB Skupina NLB
Delničar banke Delničar banke
30. 6. 2023 31. 12. 2022 30. 6. 2023 31. 12. 2022
Dani krediti in depoziti 13.571 17.595 13.571 17.595
Naložbe v vrednostne papirje 571.880 564.287 435.992 473.389
Druga finančna sredstva 84 31.141 84 31.141
Druge finančne obveznosti 13 2 13 2
Izdane garancije, odobreni krediti in ostale finančne zaveze 1.384 1.194 1.384 1.194
1. 1. - 30. 6. 1. 1. - 30. 6. 1. 1. - 30. 6. 1. 1. - 30. 6.
2023 2022 2023 2022
Prihodki iz obresti 4.033 3.591 3.435 3.756
Odhodek za obresti (21) (207) (21) (207)
Prihodek iz prejetih opravnin 260 196 260 196
Odhodek za dane opravnine (11) (11) (11) (11)
Drugi prihodki 145 123 145 123
Drugi odhodki (3) (2) (3) (2)
Čisti dobički/(izgube) iz finančnih sredstev in obveznosti v posesti za trgovanje - (62) - (62)

NLB Skupina razkriva vse transakcije z največjim delničarjem, ki ima pomemben vpliv. Za transakcije z drugimi, z državo povezanimi podjetji, NLB Skupina razkriva le posamično pomembne transakcije.

v tisoč EUR
Znesek pomembnih Število pomembnih
transakcij, sklenjenih v transakcij,
obdobju sklenjenih v obdobju
1. 1. - 30. 6. 1. 1. - 31. 12. 1. 1. - 30. 6. 1. 1. - 31. 12.
NLB Skupina in NLB 2023 2022 2023 2022
Izdane garancije, odobreni krediti in ostale finančne zaveze - 188.000 - 3
v tisoč EUR
Stanje vseh pomembnih
poslov konec obdobja
Število pomembnih poslov
konec obdobja
NLB Skupina in NLB 30. 6. 2023 31. 12. 2022 30. 6. 2023 31. 12. 2022
Dani krediti in depoziti 404.849 565.330 6 10
Dolžniški vrednostni papirji, merjeni po odplačni vrednosti 62.019 64.913 1 1
Prejeti krediti, vezane vloge in poslovni računi - 108.606 - 3
Izdane garancije, odobreni krediti in ostale finančne zaveze 232.500 152.500 3 2
v tisoč EUR
Učinki v izkazu poslovnega
izida v obdobju
1. 1. - 30. 6.
1. 1. - 31. 12.
NLB Skupina in NLB 2023 2022
Prihodki iz obresti od danih kreditov 7.749 1.758
Prihodki iz opravnin 35 260
Prihodki iz obresti od dolžniških vrednostnih papirjev, merjenih po odplačni vrednosti in neto
učinki vrednotenja pri računovodskemu obračunavanju varovanj pred tveganji 456 (2.989)
Odhodki za obresti od prejetih kreditov, vezanih vlog in poslovnih računov - (99)

8. Odvisne družbe

Odvisne družbe NLB Skupine na dan 30. junija 2023:

Dejavnost Sedež Udeležba NLB
v kapitalu %
Delež
glasovalnih
pravic NLB v %
Udeležba
NLB Skupine
v kapitalu %
Delež
glasovalnih pravic
NLB Skupine v %
Strateške družbe
NLB Banka a.d., Skopje Bančništvo Severna Makedonija 86,97 86,97 86,97 86,97
NLB Banka a.d., Podgorica Bančništvo Črna gora 99,87 99,87 99,87 99,87
NLB Banka a.d., Banja Luka Bančništvo Bosna in Hercegovina 99,85 99,85 99,85 99,85
NLB Banka sh.a., Priština Bančništvo Kosovo 82,38 82,38 82,38 82,38
NLB Banka d.d., Sarajevo Bančništvo Bosna in Hercegovina 97,34 97,35 97,34 97,35
Komercijalna banka a.d. Beograd Bančništvo Srbija 100 100 100 100
KomBank Invest a.d. Beograd Finance Srbija - - 100 100
N Banka d.d., Ljubljana Bančništvo Slovenija 100 100 100 100
Privatinvest d.o.o., Ljubljana Nepremičnine Slovenija - - 100 100
NLB Skladi d.o.o., Ljubljana Finance Slovenija 100 100 100 100
NLB Lease&Go, leasing d.o.o., Ljubljana Finance Slovenija 100 100 100 100
NLB Lease&Go, d.o.o. Skopje** Finance Severna Makedonija - - 100 100
NLB Lease&Go leasing d.o.o. Beograd Finance Srbija - - 99,30 99,30
NLB Zavod za upravljanje kulturne dediščine, Ljubljana Upravljanje kulturne dediščine Slovenija 100 100 100 100
NLB DigIT d.o.o., Beograd IT storitve Srbija 100 100 100 100
Nestrateške družbe
NLB Leasing d.o.o., Ljubljana - v likvidaciji* Finance Slovenija - - 100 100
Optima Leasing d.o.o., Zagreb - "u likvidaciji" Finance Hrvaška - - 100 100
NLB Leasing d.o.o., Beograd - u likvidaciji Finance Srbija 100 100 100 100
REAM d.o.o., Podgorica Nepremičnine Črna gora 100 100 100 100
REAM d.o.o., Beograd - Novi Beograd Nepremičnine Srbija 100 100 100 100
S-REAM d.o.o., Ljubljana Nepremičnine Slovenija 100 100 100 100
REAM d.o.o., Zagreb Nepremičnine Hrvaška - - 100 100
PRO-REM d.o.o., Ljubljana - v likvidaciji Nepremičnine Slovenija - - 100 100
OL Nekretnine d.o.o., Zagreb - u likvidaciji Nepremičnine Hrvaška - - 100 100
NLB Srbija d.o.o., Beograd Nepremičnine Srbija 100 100 100 100
NLB Crna Gora d.o.o., Podgorica Finance Črna gora 100 100 100 100
NLB InterFinanz AG, Zürich in Liquidation Finance Švica 100 100 100 100
NLB InterFinanz d.o.o., Beograd Finance Srbija - - 100 100
LHB AG, Frankfurt Finance Nemčija 100 100 100 100

*100 % lastništvo NLB Lease&Go, leasing, d.o.o., Ljubljana.

**51 % lastništvo NLB Lease&Go, leasing, d.o.o., Ljubljana in 49 % lastništvo NLB Banka a.d., Skopje.

Odvisne družbe NLB Skupine na dan 31. decembra 2022:

Dejavnost Sedež Udeležba NLB
v kapitalu %
Delež
glasovalnih
pravic NLB v %
Udeležba
NLB Skupine
v kapitalu %
Delež
glasovalnih pravic
NLB Skupine v %
Strateške družbe
NLB Banka a.d., Skopje Bančništvo Severna Makedonija 86,97 86,97 86,97 86,97
NLB Banka a.d., Podgorica Bančništvo Črna gora 99,87 99,87 99,87 99,87
NLB Banka a.d., Banja Luka Bančništvo Bosna in Hercegovina 99,85 99,85 99,85 99,85
NLB Banka sh.a., Priština Bančništvo Kosovo 82,38 82,38 82,38 82,38
NLB Banka d.d., Sarajevo Bančništvo Bosna in Hercegovina 97,34 97,35 97,34 97,35
Komercijalna banka a.d. Beograd Bančništvo Srbija 100 100 100 100
KomBank Invest a.d. Beograd Finance Srbija - - 100 100
N Banka d.d., Ljubljana Bančništvo Slovenija 100 100 100 100
Privatinvest d.o.o., Ljubljana Nepremičnine Slovenija - - 100 100
NLB Skladi d.o.o., Ljubljana Finance Slovenija 100 100 100 100
NLB Lease&Go, leasing d.o.o., Ljubljana Finance Slovenija 100 100 100 100
NLB Lease&Go, d.o.o. Skopje** Finance Severna Makedonija - - 100 100
NLB Lease&Go leasing d.o.o. Beograd Finance Srbija - - 95,20 95,20
NLB Zavod za upravljanje kulturne dediščine, Ljubljana Upravljanje kulturne dediščine Slovenija 100 100 100 100
NLB DigIT d.o.o., Beograd IT storitve Srbija 100 100 100 100
Nestrateške družbe
NLB Leasing d.o.o., Ljubljana - v likvidaciji* Finance Slovenija - - 100 100
Optima Leasing d.o.o., Zagreb - "u likvidaciji" Finance Hrvaška - - 100 100
NLB Leasing d.o.o., Beograd - u likvidaciji Finance Srbija 100 100 100 100
Tara Hotel d.o.o., Budva Nepremičnine Črna gora 12,71 12,71 100 100
REAM d.o.o., Podgorica Nepremičnine Črna gora 100 100 100 100
REAM d.o.o., Beograd - Novi Beograd Nepremičnine Srbija 100 100 100 100
SPV 2 d.o.o., Beograd - Novi Beograd Nepremičnine Srbija 100 100 100 100
S-REAM d.o.o., Ljubljana Nepremičnine Slovenija 100 100 100 100
REAM d.o.o., Zagreb Nepremičnine Hrvaška - - 100 100
PRO-REM d.o.o., Ljubljana - v likvidaciji Nepremičnine Slovenija - - 100 100
OL Nekretnine d.o.o., Zagreb - u likvidaciji Nepremičnine Hrvaška - - 100 100
NLB Srbija d.o.o., Beograd Nepremičnine Srbija 100 100 100 100
NLB Crna Gora d.o.o., Podgorica Finance Črna gora 100 100 100 100
NLB InterFinanz AG, Zürich in Liquidation Finance Švica 100 100 100 100
NLB InterFinanz d.o.o., Beograd Finance Srbija - - 100 100
LHB AG, Frankfurt Finance Nemčija 100 100 100 100

*100 % lastništvo NLB Lease&Go, leasing, d.o.o., Ljubljana.

**51 % lastništvo NLB Lease&Go, leasing, d.o.o., Ljubljana in 49 % lastništvo NLB Banka a.d., Skopje.

9. Dogodki po končanem obdobju poročanja

Dne 3. avgusta 2023 je NLB prejela dovoljenje ECB za pripojitev N Banke.

Opredelitve in slovar izbranih

izrazov

ALCO Odbor za upravljanje bilance
ALM Upravljanje bilance
AT1 Dodatni temeljni kapital
BiH Bosna in Hercegovina
BDP Bruto domači proizvod
BS Banka Slovenije
b.t. Bazična točka
CBR Skupni kapitalski blažilnik (angl. Combined Buffer Requirement)
CET1 Navadni lastniški temeljni kapital
CIR Razmerje med stroški in prihodki
CRR Uredba o kapitalskih zahtevah
CVA Prilagoditve kreditnega vrednotenja
DGS Sistem zajamčenih vlog
DSPB Blažilnik za druge sistemsko pomembne institucije
EBA Evropski bančni organ
EBRD Evropska banka za obnovo in razvoj
ECB Evropska centralna banka
ESG Okoljska, družbena in upravljavska trajnostna merila
EU Evropska unija
EVE Ekonomska vrednost lastniškega kapitala
FVOCI Poštena vrednost izkazana prek drugega vseobsegajočega donosa
FVTPL Poštena vrednost izkazana prek izkaza poslovnega izida
GDR Globalna potrdila o lastništvu
ICAAP Proces ocenjevanja ustreznega notranjega kapitala
ILAAP Proces ocenjevanja ustrezne notranje likvidnosti
ITC Interna transferna cena
JVE Jugovzhodna Evropa
LCR Količnik likvidnostnega kritja
LRE Mera skupne izpostavljenosti (angl. Leverage Ratio Exposure)
LTD Razmerje med krediti in depoziti
MOP Marža operativnega poslovanja
MREL Minimalna višina kapitala in kvalificiranih obveznosti (angl. Minimum Requirement for Own Funds
and Eligible Liabilities)
MRS Mednarodni Računovodski Standard
MSOV Mednarodnimi standardi ocenjevanja vrednosti
MSP Mala in srednje velika podjetja
MSRP Mednarodni standard računovodskega poročanja
NLB ali Banka NLB d.d.
NPE Nedonosne izpostavljenosti
NPL Slaba posojila
OCR Celotna kapitalska zahteva
o.t. Odstotna točka
P1R Kapitalske zahteve v okviru prvega stebra
P2G Kapitalske smernice v okviru drugega stebra
P2R Kapitalske zahteve v okviru drugega stebra
PMI Indeks nabavnih menedžerjev
POCI Finančno sredstvo s poslabšano kreditno kakovostjo
ROA Donos na sredstva
ROE Donos na kapital
RS Republika Slovenija
RWA Tveganju prilagojena aktiva
Skupina NLB Skupina
SREP Proces nadzorniškega pregledovanja in vrednotenja
SRF Enotni sklad za reševanje
TCR Količnik skupnega kapitala
TLTRO/CUODR Ciljno usmerjene operacije dolgoročnejšega refinanciranja
TREA Znesek skupne izpostavljenosti tveganju (angl. Total Risk Exposure Amount)
TSCR Skupna kapitalska zahteva SREP
ZVKNNLB Zakon za zaščito vrednosti kapitalske naložbe Republike Slovenije v Novi Ljubljanski banki d.d.,
Ljubljana

Talk to a Data Expert

Have a question? We'll get back to you promptly.