Earnings Release • Nov 8, 2024
Earnings Release
Open in ViewerOpens in native device viewer
Tretje četrtletje leta 2024 je k skupno 427,5 milijona evrov čistega dobička NLB Skupine v devetih mesecih leta prispevalo 135,5 milijona evrov. Skupina še naprej raste z 8-odstotno organsko rastjo posojil glede na konec leta 2023; potencial rasti pa se je še dodatno povečal v septembru z uspešnim prevzemom Skupine SLS s hčerinskima lizing družbama v Sloveniji (Summit Leasing Slovenija, Ljubljana) in na Hrvaškem (Mobil Leasing, Zagreb).
A lizing ni edini steber, ki v NLB Skupini postaja vse bolj pomemben, saj se krepita tudi upravljanje premoženja in bančno zavarovalništvo. Še večji doprinos tako k rezultatu kot tudi vplivu pa imajo bančne članice Skupine s trgov Jugovzhodne Evrope (JVE), pri čemer vse banke beležijo dobiček in so k skupnemu rezultatu Skupine prispevale 57 %.
Uspešne izdaje obveznic v prvi polovici leta so omogočile tudi neoviran razvoj NLB Skupine v eno od ključnih finančnih sil v regiji. Dobiček vseh bank se je v primerjavi z enakim obdobjem lani povečal, predvsem zaradi močne rasti kreditov in rasti opravnin.
»Tako naši poslovni rezultati zadnjih treh mesecev, ko trgi JVE pridobivajo na pomenu, kot tudi širša gospodarska gibanja kažejo na nekaj, česar se v NLB Skupini zavedamo že lep čas: na obzorju so spremembe. A v NLB Skupini jim ne le sledimo, ampak pogosto celo narekujemo nekatere trende,« je ob objavi rezultatov dejal predsednik Uprave NLB Blaž Brodnjak. »Medtem ko bomo s preudarnim upravljanjem tveganj in strateškimi naložbami še naprej zagotavljali finančno blaginjo Skupine in gospodarstev domače regije, se bomo v prihodnjem obdobju osredotočili tudi na izboljšanje uporabniške izkušnje naših komitentov po vseh prodajnih poteh, zagotavljanje najboljše možne podpore, produktov in rešitev na področju financiranja nepremičnin, upravljanja premoženja in bančnega zavarovalništva ter širitev digitalnega bančništva. Tako bomo svojim strankam in gospodarstvu v regiji nudili celovito finančno in transakcijsko podporo. Vse to pa zagotavlja zelo trdne temelje tudi za morebiti bolj turbulentne čase,« je dodal.
Na prihajajoče obdobje in izzive, ki jih prinaša, se je navezal tudi predsednik Nadzornega sveta Primož Karpe, ki je izpostavil zaupanje, ki ga ima Nadzorni svet v načrte in vizijo Skupine. »V Nadzornem svetu močno podpiramo prihodnjo strategijo NLB Skupine, ki bo delničarjem zagotovila dodano vrednost. Sprememba bančnega modela je nesporno dejstvo sedanjosti in prihodnosti, Nadzorni svet pa je prepričan, da jo bo NLB Skupina uresničila.«
Čisti obrestni prihodki so v tretjem četrtletju znašali 233,7 milijona evrov, kar je 2-odstotna rast (5,5 milijona evrov) v primerjavi z drugim četrtletjem. Obrestni prihodki iz posojil komitentom so se zaradi povečanega obsega posojil povečali za 10,9 milijona evrov, medtem ko so se obrestni prihodki iz stanj pri bankah in centralnih bankah znižali za 4,7 milijona evrov, na oboje pa so v veliki meri vplivali učinki prevzema Skupine SLS. Povečanje obrestnih odhodkov je posledica višjih odhodkov iz naslova zagotovitve potreb po financiranju še pred prevzemom Skupine SLS (1,5 milijona evrov) in višjih odhodkov za depozite strank (1,0 milijona evrov).
Občutljivost čistih obrestnih prihodkov, simulirana s takojšnjim vzporednim premikom obrestnih mer za 100 b. t. navzdol, kaže na občutljivost čistih obrestnih prihodkov v višini -73,9 milijona evrov ali -2,81 % temeljnega kapitala (Tier 1), večinoma zaradi stanj denarnih sredstev (-22,0 milijona evrov) in kreditov z variabilno obrestno mero (-64,3 milijona evrov). Osredotočenost na stabilizacijo čistih obrestnih prihodkov vključuje nenehno rast kreditov s fiksno obrestno mero, aktivno upravljanje virov financiranja, prilagoditev obrestnih mer izdanih obveznic ter podaljševanje ročnosti in obsega portfelja vrednostnih papirjev bančne knjige. Občutljivost čistih obrestnih prihodkov se je v tem letu izboljšala za 27,6 milijona evrov ali 111 b. t. temeljnega kapitala, predvsem zaradi povečanega obsega kreditov s fiksno obrestno mero (1.943 milijonov evrov), varovanja obrestne mere (1.070 milijonov evrov), znižanja stanj pri centralni banki (1.966 milijonov evrov) in povečanega vlaganja v kakovostne dolžniške vrednostne papirje (1.308 milijonov evrov).
Čisti neobrestni prihodki (NNII) so v tretjem četrtletju leta 2024 znašali 86,2 milijona evrov, kar v primerjavi s četrtletjem poprej predstavlja 11-odstotno rast. Čiste opravnine, pomemben del čistih neobrestnih prihodkov, so se v primerjavi z enakim obdobjem lani povečale za 4 % na 81,9 milijona evrov. Rast je posledica ustreznejše cenovne politike in še večje osredotočenosti na rast kreditiranja.
Skupni stroški so se v tretjem četrtletju povišali za 4 % (na 148,7 milijona evrov), kar je do neke mere posledica stroškov, povezanih s prevzemom Skupine SLS. Dodatno je prevzem Skupine SLS k stroškom prispeval približno 6,5 milijona evrov, od tega je bila približno tretjina enkratnih stroškov. Davek na bilančno vsoto, ki ga Banka razmejuje med stroške, je v tretjem četrtletju znašal 8,3 milijona evrov. Delež stroškov v čistih prihodkih (CIR - iz izračuna je izključen davek na bilančno vsoto) je znašal 43,2 %, kar pomeni znižanje za 2,0 o. t. glede na enako obdobje lani. To izboljšanje je posledica močne rasti čistih prihodkov iz poslovanja, ki je prehitela rast stroškov.
Dobiček pred oslabitvami in rezervacijami se je v tretjem četrtletju povečal za 5 % v primerjavi s četrtletjem poprej in dosegel 171,3 milijona evrov, v primerjavi s 163,2 milijona evrov v drugem četrtletju. V prvih devetih mesecih je Skupina zabeležila 500,3 milijona evrov rezultata pred oslabitvami in rezervacijami.
V tretjem četrtletju je bilo sproščenih za 0,6 milijona evrov oslabitev in rezervacij za kreditna tveganja zaradi poplačila odpisanih terjatev v višini 4,1 milijona evrov ter sproščanja oslabitev in rezervacij v višini 1,4 milijona evrov zaradi spremembe modelov/parametrov tveganja v hčerinskih bankah. Po drugi strani so bile oblikovane dodatne rezervacije v višini 4,8 milijona evrov za razvoj portfelja, predvsem v segmentu prebivalstva. V tretjem četrtletju je bilo oblikovanih za 3,2 milijona evrov ostalih oslabitev in rezervacij, večinoma zaradi oslabitve nepremičnin v Srbiji. Strošek tveganja v prvih devetih mesecih je bil negativen (-12 b.t. kumulativno).
Kakovost kreditnega portfelja Skupine ostaja visoka zaradi preudarnih posojilnih standardov in učinkovitih sistemov zgodnjega opozarjanja. V letu 2024 se je zaradi pospešene rasti posojil ustavil večletni trend upadanja obsega nedonosnega kreditnega portfelja, predvsem pri prebivalstvu, saj je rast novih slabih posojil presegla poplačila in izterjavo pri obstoječih slabih posojilih. K povečanju slabih posojil v septembru je prispeval tudi prevzem Skupine SLS. Obseg nedonosnega kreditnega portfelja v Skupini se je v primerjavi s koncem leta 2023 povišal na 321,3 milijona evrov (v primerjavi s 300,5 milijona evrov na dan 31. december 2023), pri čemer pa 124,6 milijona evrov slabih posojil ne izkazuje zamud. Skupni učinki rahlega povečanja portfelja slabih posojil in zmanjšanja kakovostnejšega kreditnega portfelja zaradi spremenjene strukture likvidnih sredstev so se odrazili v manjšem povečanju deleža slabih posojil na 1,6 %. Na podlagi metodologije EBA, mednarodno bolj primerljiv delež NPE znaša 1,1 %. Kazalnik deleža bruto slabih posojil, ki ga opredeljuje EBA, je stabilen in je konec tretjega četrtletja 2024 znašal 2,0 %.
Efektivna davčna stopnja (izračunana kot davek od dohodka, deljeno z dobičkom pred obdavčitvijo) je za prvih devet mesecev leta 2024 za NLB Skupino znašala 13,83 %, za NLB pa 8,95 %. Globalni minimalni davek za mednarodne skupine podjetij, ki prvič velja za leto 2024, je vključen v davek od dohodka. Prispevna stopnja, ki vključuje tudi davek na bilančno vsoto (pripoznan v drugih administrativnih stroških), je za prvih devet mesecev leta 2024 za NLB Skupino znašala 18,64 %, za NLB pa 14,92 %.
| V mio EUR in % | |||||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|
| 1-9 2024 | 1-9 2023 | Letna sprememba |
Q3 2024 | Q2 2024 | Q3 2023 | Sprememba v zadnjem četrtletju |
|
| Ključni podatki izkaza poslovnega izida | |||||||
| Čisti prihodki | 924,0 | 800,8 | 15 % | 320,0 | 305,9 | 289,2 | 5 % |
| Čisti obrestni prihodki | 694,2 | 601,5 | 15 % | 233,7 | 228,3 | 221,5 | 2 % |
| Čisti neobrestni prihodki |
229,8 | 199,4 | 15 % | 86,2 | 77,7 | 67,7 | 11 % |
| Od tega Čiste opravnine |
231,9 | 205,6 | 13 % | 81,9 | 78,9 | 70,9 | 4 % |
| Stroški skupaj | -423,7 | -361,6 | -17 % | -148,7 | -142,7 | -120,9 | -4 % |
| Rezultat pred oslabitvami in rezervacijami |
500,3 | 439,2 | 14 % | 171,3 | 163,2 | 168,2 | 5 % |
| Oslabitve in rezervacije |
7,8 | 13,9 | -44 % | -2,6 | 15,1 | -3,8 | - |
| Oslabitve in rezervacije za kreditna tveganja |
12,3 | 26,8 | -54 % | 0,6 | 16,0 | -3,1 | -96 % |
| Druge oslabitve in rezervacije |
-4,5 | -12,8 | 65 % | -3,2 | -1,0 | -0,7 | - |
| Rezultat po davkih | 427,5 | 386,9 | 10 % | 135,5 | 152,0 | 144,2 | -11 % |
V tretjem četrtletju se je rast obsega kreditov nadaljevala in privedla do 16.071,4 milijona evrov bruto kreditov strankam (kar glede na konec leta 2023 predstavlja 14-odstotno povečanje ob upoštevanju učinkov prevzema SLS in 8-odstotno brez prispevka SLS). Prevzem Skupine SLS je okrepil kreditni portfelj NLB Skupine za 876,1 milijona evrov, od tega so se za 573,1 milijona evrov povečali krediti prebivalstva.
V Sloveniji se je poslovna dejavnost v drugem četrtletju močno okrepila, z visoko novo prodajo kreditov pa se je rast nadaljevala tudi v tretjem četrtletju. Izključujoč kredit znotraj NLB Skupine novo prevzeti Skupini SLS, je NLB dosegla zavidljivo 7-odstotno rast kreditov gospodarstvu in državi glede na konec leta 2023.
Podobna rast je bila zabeležena pri kreditih prebivalstvu zaradi oživitve nove prodaje stanovanjskih in potrošniških kreditov.
V bankah JVE se je rast bruto kreditov nadaljevala z znatno rastjo glede na konec leta 2023, tako kreditov prebivalstva (398,4 milijona evrov oz. 11 % glede na konec leta 2023) kot tudi kreditov gospodarstvu in državi (243,6 milijona evrov oz. 8 % glede na konec leta 2023).
Depoziti prebivalstva v NLB so se glede na konec leta 2023 povečali, pri čemer so v vseh treh četrtletjih v vseh bankah vztrajno rasli. V NLB so višje obrestne mere na vezane depozite povzročile rast obsega vezanih depozitov v prvih devetih mesecih leta 2024 v višini 228,0 milijonov evrov, saj so vpogledne depozite zamenjali vezani depoziti. Posledično se je delež vezanih in varčevalnih računov v celotnih depozitih prebivalstva do konca septembra postopoma povečal na 50 % v primerjavi s 46 % 30. septembra 2023.
Obseg sredstev Skupine je znašal 27.243,4 milijona evrov, kar pomeni zvišanje za 1.301,4 milijona evrov glede na konec leta 2023 in rast za 1.965,3 milijona evrov v zadnjem letu. V zadnjem četrtletju je bil opazen premik iz stanj pri centralnih bankah v kredite zaradi prevzema Skupine SLS. Posledično je količnik LTD (neto) na ravni Skupine narasel za 7,4 o. t. glede na konec leta 2023 in je znašal bolj učinkovitih 73,6 %.
Skupni kapitalski količnik NLB Skupine je 30. septembra 2024 znašal 18,6 % (znižanje za 1,7 o. t. glede na konec leta 2023), količnik CET1 NLB Skupine pa je znašal 14,9 %, kar je precej nad zahtevano ravnjo. Nižja skupna kapitalska ustreznost izhaja iz rasti kreditov in posledičnega povečanja tveganju prilagojene aktive (1.726,9 milijona evrov glede na konec leta 2023). Glede na konec leta 2023 se je kapital povečal za 59,5 milijona evrov. NLB Skupina je svoj kapital povečala predvsem s prevrednotenjem prek drugega vseobsegajočega donosa (49,6 milijona evrov) in večjim obsegom instrumentov T2 (35,8 milijona evrov).
NLB je v sklicu 43. skupščine delničarjev, ki bo 9. decembra letos, objavila predlog o drugem izplačilu dividend v višini 110 milijonov evrov. To bo drugo izplačilo dividend letos, potem ko so bile 26. junija 2024 izplačane dividende v enakem skupnem znesku 110 milijonov evrov oziroma 5,5 evrov bruto na delnico. Skupaj bosta obe izplačili znašali 220 milijonov evrov iz dobička, ustvarjenega leta 2023, kar predstavlja 100-odstotno povečanje glede na razdelitev prejšnjega leta. Predlagana druga tranša izplačila dividend iz dobička, ustvarjenega leta 2023, v višini 110 milijonov evrov, ni vključena v kapitalsko osnovo. Izplačilo torej ne bo vplivalo na kapitalske količnike NLB Skupine, ki bodo po izplačilu dividend ostali stabilni in visoko nad regulatornimi zahtevami.
Banka je bila v letu 2024 dejavna na kapitalskih trgih in je januarja izdala podrejene obveznice Tier 2 z ročnostjo 10NC5 za namene krepitve kapitala, maja pa senior preferred obveznice z ročnostjo 6NC5 za namene MREL. 30. septembra 2024 je količnik MREL znašal 37,44 % TREA in 20,39 % LRE, kar je precej nad zahtevano ravnjo.
| V mio EUR, % in b. t. | |||||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|
| 30. sep. 24 |
30. jun. 24 |
31. dec. 23 |
30. sep. 23 |
Letna sprememba |
Sprememba glede na konec leta |
Sprememba v zadnjem četrtletju |
|
| Ključni podatki izkaza finančnega položaja | |||||||
| Bilančna vsota | 27.243,4 | 26.613,7 | 25.942,0 | 25.278,0 | 8 % | 5 % | 2 % |
| Bruto krediti strankam | 16.071,4 | 14.726,7 | 14.063,6 | 13.990,2 | 15 % | 14 % | 9 % |
| Neto krediti strankam | 15.739,3 | 14.399,3 | 13.734,6 | 13.666,1 | 15 % | 15 % | 9 % |
| Depoziti strank | 21.373,9 | 20.693,8 | 20.732,7 | 20.289,1 | 5 % | 3 % | 3 % |
| Kapital (brez kapitala manjšinskih lastnikov) |
3.242,1 | 3.081,3 | 2.882,9 | 2.734,9 | 19 % | 12 % | 5 % |
| Ostali ključni finančni kazalci | |||||||
| LTD | 73,6 % | 69,6 % | 66,2 % | 67,4 % | 6,3 o. t. | 7,4 o. t. | 4,1 o. t. |
| Količnik navadnega lastniškega kapitala (količnik CET1) |
14,9 % | 15,8 % | 16,4 % | 14,7 % | 0,2 o. t. | -1,5 o. t. | -0,9 o. t. |
| Količnik temeljnega kapitala (količnik Tier 1) |
15,4 % | 16,3 % | 16,9 % | 15,3 % | 0,1 o. t. | -1,6 o. t. | -0,9 o. t. |
| Količnik skupnega kapitala | 18,6 % | 19,7 % | 20,3 % | 18,7 % | -0,1 o. t. | -1,7 o. t. | -1,1 o. t. |
| Tveganju prilagojena aktiva (RWA) |
17.064,0 | 16.017,2 | 15.337,2 | 14.919,0 | 14 % | 11 % | 7 % |
| Zaposleni | |||||||
| Število zaposlenih | 8.343 | 8.049 | 7.982 | 8.078 | 265 | 361 | 294 |
Stroški financiranja so rasli počasneje kot obrestne mere na sredstva, posledično se je neto obrestna marža Skupine v primerjavi z enakim obdobjem lani izboljšala za 0,24 o. t. na 3,65 %. Četrtletna obrestna marža pa se je ponovno znižala po znižanju ključne obrestne mere ECB junija in septembra. To znižanje je bilo skoraj v celoti izravnano z zamenjavo manj dobičkonosnih stanj pri centralni banki s krediti, pridobljenimi v prevzemu Skupine SLS. Podobno je operativna marža znašala 4,98 %, kar pomeni izboljšanje za 0,31 o. t. v primerjavi z enakim obdobjem lani. Četrtletni upad je posledica enakih razlogov kot pri neto obrestni marži.
| V mio EUR, %, o. t., b. t. | |||
|---|---|---|---|
| Ključni finančni kazalci | 1-9 2024 | 1-9 2023 | Letna sprememba |
| Donos na kapital po davkih (ROE po davkih) | 18,6 % | 20,2 % | -1,6 o. t. |
| Donos na kapital po davkih (ROE po davkih) normalizirani(i) | 29,0 % | 27,6 % | 1,4 o. t. |
| Donos na sredstva po davkih (ROA po davkih) | 2,2 % | 2,1 % | 0,1 o. t. |
| Neto obrestna marža (na obrestonosnih sredstvih) | 3,65 % | 3,42 % | 0,24 o. t. |
| Marža operativnega poslovanja | 4,98 % | 4,67 % | 0,31 o. t. |
| Delež stroškov v čistih prihodkih (CIR)(ii) | 43,2 % | 45,2 % | -2,0 o. t. |
| Strošek tveganja (b. t.) | -12 | -23 | 12 |
(i) Normalizirani ROE po davkih = rezultat po davkih je deljen s povprečnim tveganju prilagojenim kapitalom. Povprečni tveganju prilagojeni kapital je izračunan v višini zahteve temeljnega kapitala (Tier 1) za povprečno tveganju prilagojeno aktivo in zmanjšan za kapitalski prispevek manjšinskih lastnikov. (ii) Za leto 2024 je iz izračuna izključen davek na bilančno vsoto.
Prvih devet mesecev v letu 2024 je postavilo temelje za dober zaključek leta, ki bo omogočil, da bodo predhodno revidirani obeti v celoti izpolnjeni, nekateri ključni kazalniki uspešnosti pa celo preseženi. Močna rast kreditov v letu 2024 se bo odrazila v nizki dvomestni organski (brez upoštevanja prispevka Skupine SLS) stopnji rasti, torej bistveno višji od smernice »visoko enomestne« stopnje rasti. Ob predvidevanju običajne sezonskosti v stroških v zadnjem četrtletju, ki jo je mogoče pripisati letnim bonusom in drugim stroškom, bi moral biti CIR v letu 2024 okoli napovedane ravni.
Banka ohranja smernice glede prihodkov za leti 2024 in 2025. Tržna pričakovanja glede obrestnih mer v evrskem območju so se nedavno znižala, zaradi česar je Banka prilagodila svojo napoved krivulje donosnosti navzdol.
Banka je maja objavila Strategijo 2030, v kateri je predstavila ambicijo, da bo do leta 2030 presegla 1 milijardo evrov rednega dobička, imela več kot 2 milijardi evrov rednih prihodkov in več kot 50 milijard evrov bilančne vsote. Na bolj podrobnem nivoju je bilo ugotovljenih veliko izboljšav in nadgradenj obstoječega poslovnega modela. Poleg tega je Banka opredelila več strateških potez, ki bi morale povečati prihodke v časovnem okviru strategije. Slednje lahko označimo kot pobudo za »preobrazbo banke«, prvo pa kot pobudo za »delovanje banke«, in naj bi v naslednjih obdobjih privedlo do višje dobičkonosnosti.
Banka razmišlja, da bi leta 2025 izdala senior preferred obveznice v referenčni višini, odvisno od razmer na trgu. Izdaja bo Banki omogočila izpolnjevanje zahteve MREL in hkrati tudi vnaprejšnje financiranje ambicioznih načrtov rasti v letu 2025.
Banka pričakuje, da bodo vsi ostali cilji za napovedane ključne kazalnike uspešnosti za leto 2025 izpolnjeni.
| Napoved za leto 2024 | Popravljena napoved za leto 2025 | |
|---|---|---|
| Redni prihodki | ~ 1.200 mio EUR | ~ 1.200 mio EUR |
| Delež stroškov v čistih prihodkih | ~ 45 % | ~ 48 % |
| (CIR) | ||
| Strošek tveganja | Pod 20 b. t. | 30-50 b. t. |
| Rast kreditov | Visoko enomestno število | Visoko enomestno število |
| 220 mio EUR | Več kot 40 % dobička iz leta 2024 | |
| Dividende | (40 % dobička iz leta 2023) | |
| ROE po davkih | > 15 % | ~ 15 % |
| Normalizirani ROE po davkih(i) | > 20 % | > 20 % |
| Zmogljivost za združitve in | ||
| Zmogljivost za združitve in prevzeme |
prevzeme do 4 mrd EUR tveganju | |
| prilagojene aktive(ii) | ||
(i) Normalizirani ROE po davkih = rezultat po davkih je deljen s povprečnim tveganju prilagojenim kapitalom. Povprečni tveganju prilagojeni kapital je izračunan v višini zahteve temeljnega kapitala (Tier 1) za povprečno tveganju prilagojeno aktivo in zmanjšan za kapitalski prispevek manjšinskih lastnikov. (ii) Možnost iz naslova kapitala iz izdaj obveznic AT1 in/ali sprememb smernic izplačila dividend.
Vse zainteresirane deležnike vljudno vabimo k spremljanju spletne predstavitve poslovnih rezultatov NLB Skupine za tretje četrtletje leta 2024, ki jih bodo predstavili člani Uprave NLB d.d. Predstavitev bo v četrtek, 7. novembra 2024, ob 16.00 CEST/15.00 po krajevnem času ZK, in bo dostopna na naslednji povezavi: https://www.nlb.si/dogodki-vlagatelji.
1 Navedene napovedi so izjave o prihodnosti, ki so predmet številnih dejavnikov tveganja in niso jamstvo za prihodnjo finančno uspešnost. Napovedi glede obrestnih mer so negotove, posebej zaradi prilagajanja denarne politike ECB in lokalnih centralnih bank splošnemu gospodarskemu razpoloženju.
Člani Uprave bodo, kot običajno, vaša vprašanja sprejemali in na njih odgovarjali v živo. Če morda že veste, kaj jih želite vprašati, lahko svoja vprašanja oddate vnaprej. Če se na dogodek prijavite, jih boste lahko posredovali po spletni aplikaciji ali pa jih preprosto pošljite na elektronski naslov [email protected].
Building tools?
Free accounts include 100 API calls/year for testing.
Have a question? We'll get back to you promptly.