Earnings Release • Feb 24, 2023
Earnings Release
Open in ViewerOpens in native device viewer

NLB Skupina: še eno uspešno četrtletje z 69,1 milijona evrov dobička po davkih je prispevalo k rekordnemu poslovnemu rezultatu v letu 2022. Smernice za leto 2023 so izboljšane, napoved za leto 2025 pa ambiciozna
Kljub negotovim razmeram, senci vojne v Evropi ter posledični energetski krizi in upočasnjeni gospodarski rasti, je bilo leto 2022 najboljše leto v zgodovini NLB Skupine. Dosegla je namreč številne pomembne poslovne mejnike ter z odgovornimi okoljskimi in družbenimi dejanji znova potrdila svojo predanost in svoj prispevek k boljši kakovosti življenja v Jugovzhodni Evropi, naši domači regiji. Dejanja, ki potrjujejo to našo predanost in prispevek, obsegajo tako pristop k zavezam in sprejemanje politik, kot tudi oprijemljive poteze naših bančnih članic in zaposlenih. Primer prvega sta, denimo, pristop NLB k Zavezništvu Združenih narodov za podnebno nevtralno bančništvo (Net-Zero Banking Alliance) in sprejem strategije NLB Skupine za podnebno nevtralno poslovanje; primer drugega pa širjenje ponudbe trajnostnih produktov, zmanjšanje porabe papirja, s čimer smo ohranili 866 dreves, pa tudi več kot 6000 novih dreves, ki smo jih v preteklem letu posadili po vsej regiji. Ponosni smo, da je vsa naša prizadevanja in napredek na področju trajnostnega poslovanja potrdila tudi naša prva ocena tveganja ESG. Podjetje Sustainalytics je namreč NLB podelilo oceno tveganja ESG 17,7, tveganje vidnejših finančnih vplivov dejavnikov ESG pa je ocenilo kot nizko.
Rezultat NLB Skupine po davkih je v letu 2022 znašal 446,9 milijona evrov, pri čemer je na celoletni poslovni rezultat pomembno vplival marčevski nakup N Banke. Če izvzamemo celotni prispevek N Banke, pa se je čisti dobiček povečal za 11 % in dosegel 262,8 milijona evrov. Leto smo zaključili z močnim kapitalskim položajem, saj nam skupni kapitalski količnik v vrednosti 19,2 % vliva samozavest in omogoča uresničevanje ambicij za prihodnjo rast. Še naprej bomo ustvarjali dodano vrednost za naše delničarje, izpolnjevali pričakovanja naših strank, zaposlenih in javnosti ter izkoristili vse priložnosti, ki se nam ponujajo.
»Preteklo leto je bilo za Evropo resda izjemno turbulentno, a bankam v NLB Skupini je ponudilo še eno priložnost, da dokažejo svojo sistemsko pomembno vlogo, ki jo imajo v družbi,« je ob objavi nerevidiranih rezultatov za leto 2022 poudaril predsednik Uprave NLB Blaž Brodnjak. »Ob negotovosti, izzivih in posledicah vojne v Ukrajini so vse naše bančne članice prispevale svoj delež k stabilizaciji panoge in gospodarstva v regiji. Pozneje so se odzvale tudi na nestabilnosti v energetskem sektorju in z zagotavljanjem prepotrebne likvidnosti prispevale k uspešni razrešitvi tudi tega izziva. Vse to poleg doseganja rednih poslovnih ciljev rasti na vseh ključnih segmentih. S ponosom poudarjamo, da je v letu 2022 NLB ustvarila najvišji dobiček po davkih v zgodovini katerega koli podjetja s sedežem v Sloveniji.«
S poslovanjem NLB Skupine v preteklem letu je zadovoljen tudi Nadzorni svet, čigar predsednik Primož Karpe izpostavlja predvsem nove priložnosti za ustvarjanje dodane vrednosti, ki jih je v letu 2022 izkoristila NLB Skupina. »Ocenjujemo, da nove priložnosti za rast po eni strani omogoča izkoriščanje sinergij znotraj Skupine, ki jih prinašajo povečana vlaganja v digitalizacijo, po drugi strani pa širitev določenih dejavnosti. Primer prvega je kompetenčni center NLB DigIT, ki ga je NLB Skupina ustanovila v Beogradu, da bi zadržala in okrepila svoj vodstveni položaj na digitalnem področju v regiji, primer drugega pa je širitev lizing dejavnosti na dva dodatna trga,« je pojasnil. »Vse to so strateške poslovne odločitve, sprejete na podlagi strogega upoštevanja načel upravljanja tveganj in dobičkonosnosti, vse s ciljem ustvarjanja dodatne vrednosti za delničarje,« je še dodal.
Dobro četrto četrtletje leta 2022 je prispevalo k uspešnemu zaključku rekordnega poslovnega leta. NLB Skupina je dosegla skupne čiste prihodke v vrednosti 798,5 milijona evrov (131,6 milijona evrov oz. 20 % več kot leto poprej). Skupni čisti prihodki so se brez 35,6 milijona evrov vrednega prispevka N Banke v letu 2022 povečali za 14 %. NLB Skupina je v četrtem četrtletju zabeležila 234,9 milijona evrov čistih prihodkov, kar je v primerjavi s predhodnim četrtletjem 14-odstotna rast. Rezultat pred oslabitvami in rezervacijami se je v letu 2022 povečal za 34 % (29-odstotna organska rast) in dosegel 338,3 milijona evrov, pri čemer prispevek N Banke znaša 12,7 milijona evrov. Rezultat po davkih s 446,9 milijona evrov predstavlja najvišji dobiček v zgodovini NLB, pri čemer je negativno dobro ime iz nakupa N Banke prispevalo 172,8 milijona evrov. Brez prispevka N Banke bi se čisti dobiček povečal za 11 % in dosegel 262,8 milijona evrov.
Čisti obrestni prihodki so se v letu 2022 v primerjavi z enakim obdobjem lani povečali za 23 % (95,6 milijona evrov več) in pristali pri 504,9 milijona evrov. Rast čistih obrestnih prihodkov je brez prispevka N Banke v primerjavi z enakim obdobjem lani znašala 69,8 milijona evrov (17-odstotna rast) kot posledica večjega obsega poslovanja, višje ključne obrestne mere ECB in referenčnih obrestnih mer ter zelo velikega obsega novih posojil. Obseg financiranja na mednarodnih trgih je (kljub znižanju za 713 milijonov evrov predvsem zaradi poplačila programa TLTRO v znesku 750 milijonov evrov) povečal obrestne odhodke za 8,8 milijona evrov v drugi polovici leta zaradi izdaje MREL primernih nezavarovanih obveznic v vrednosti 300 milijonov evrov v juliju in podrejenih Tier 2 obveznic v skupni nominalni vrednosti 225 milijonov evrov v novembru. Skupni strošek financiranja za zdaj ostaja nizek (0,32 % na četrtletni ravni) zaradi ustrezno visoke in stabilne baze depozitov, vendar se viša zaradi grosističnega financiranja, povezanega z zahtevo MREL. V četrtem četrtletju je NLB Skupina zabeležila 151,8 milijona evrov čistih obrestnih prihodkov, kar v primerjavi s predhodnim četrtletjem predstavlja 20-odstotno rast.
Čisti neobrestni prihodki so v letu 2022 znašali 293,6 milijona evrov, od česar je N Banka prispevala 9,9 milijona evrov. 14-odstotna rast čistih neobrestnih prihodkov (10-odstotna brez N Banke) je bila pretežno posledica čistih opravnin na vseh trgih, kjer deluje NLB Skupina, pri tem pa v tem letu ni bilo zaznati večjih enkratnih čistih neobrestnih prihodkov, temveč le nekaj manjših primerov, pretežno v zadnjem četrtletju, v skupnem znesku 19,5 milijona evrov (npr. zaradi volatilnosti finančnih trgov, tečajnih razlik in ocene vrednosti nepremičnin).
V celem letu so čiste opravnine znašale 273,4 milijona evrov (15-% oziroma 12-% rast brez prispevka N Banke) in so bile pretežno odvisne od dobrih rezultatov plačilnega prometa in povezanih storitev, prihodkov investicijskih skladov ter bančnih zavarovalniških produktov. Dinamika prihodkov od čistih opravnin se je v zadnji četrtini leta rahlo upočasnila zaradi ukinitve nadomestil za visoka stanja depozitov v avgustu, zaradi česar so se prihodki znižali na 69,2 milijona evrov v primerjavi z 70,5 milijona evrov v tretjem četrtletju.
Skupni stroški so znašali 460,3 milijona evrov, od česar je 22,8 milijona evrov posledica prevzema N Banke. Brez prispevka N Banke so se stroški v primerjavi s prejšnjim letom povečali za 5 %, pri čemer so splošni in administrativni stroški (kot npr. elektrika in nekateri enkratni stroški, kot so stroški vzdrževanja programske opreme, marketinški stroški zaradi prevzema N Banke ter združitve bank NLB Beograd in Komercijalne Banke, Beograd) zabeležili največjo relativno rast. Stroški dela so bili ob 11-odstotni rasti ustrezno zamejeni kljub sezonskemu učinku v zadnjem četrtletju.
Neto oslabitve in rezervacije oblikovane za kreditno tveganje so za leto 2022 znašale 17,5 milijona evrov, od česar je bilo 8,9 milijona evrov oblikovanj rezervacij za pričakovane kreditne izgube za donosni portfelj posojil N Banke na dan prevzema. Zaradi slabših makroekonomskih napovedi ter poslabšanja parametrov tveganj je NLB v zadnjem četrtletju oblikovala neto oslabitve in rezervacije za kreditno tveganje v znesku 25 milijonov evrov. Odplačila že odpisanih terjatev ostajajo pomemben dejavnik pri vzdrževanju nizke vrednosti neto oslabitev in rezervacij za kreditno tveganje preko celega leta. V letu 2022 je bilo tako
prisotno sproščanje rezervacij iz tega naslova v skupnem znesku 33,3 milijona evrov (5,3 milijona evrov v
zadnjem četrtletju).
Strošek tveganja ostaja s 14 b.t. relativno nizek kljub povečanju glede na predhodna četrtletja zaradi učinka negotovosti in poslabšanih pričakovanj gospodarskih razmer v določenih državah, kjer so prisotne članice NLB Skupine.
Druge oslabitve in rezervacije so bile oblikovane v znesku 11,4 milijona evrov (od tega 6,3 milijona evrov v zadnjem četrtletju), od česar je bilo 4,6 milijona evrov predvidenih za reorganizacijo NLB Komercijalne Banke, Beograd v prvi polovici leta, 5,7 milijona evrov pa za reorganizacijo N Banke v zadnjem četrtletju.
| v mio EUR, % | |||||||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| 1-12 2022 |
1-12 2021 |
Letna sprememba |
Q4 2022 | Q3 2022 | Q4 2021 | Četrtletna sprememba |
|||
| Ključni podatki izkaza poslovnega izida | |||||||||
| Čisti prihodki | 798,5 | 666,9 | 20 % | 234,9 | 205,6 | 167,0 | 14 % | ||
| Čisti obrestni prihodki | 504,9 | 409,4 | 23 % | 151,8 | 126,7 | 107,0 | 20 % | ||
| Čisti neobrestni prihodki |
293,6 | 257,6 | 14 % | 83,0 | 78,9 | 60,0 | 5 % | ||
| od tega Čiste opravnine |
273,4 | 237,2 | 15 % | 69,2 | 70,5 | 64,6 | -2 % | ||
| Stroški skupaj | -460,3 | -415,4 | -11 % | -127,7 | -113,9 | -118,2 | -12 % | ||
| Rezultat pred oslabitvami in rezervacijami |
338,3 | 251,5 | 34 % | 107,2 | 91,7 | 48,8 | 17 % | ||
| Oslabitve in rezervacije |
-28,9 | 8,8 | - | -31,2 | 10,0 | -16,5 | - | ||
| Oslabitve in rezervacije za kreditna tveganja |
-17,5 | 35,8 | - | -25,0 | 9,8 | 1,8 | - | ||
| Druge oslabitve in rezervacije |
-11,4 | -27,1 | 58 % | -6,3 | 0,2 | -18,3 | - | ||
| Negativno dobro ime | 172,9 | 0,0 | - | 0,1 | 0,0 | 0,0 | - | ||
| Rezultat po davkih | 446,9 | 236,4 | 89 % | 69,1 | 90,8 | 30,9 | -24 % |
Stanje bruto kreditov strankam v Skupini se je v letu 2022 zvišalo za 2.493,9 milijona evrov (23 %),
od česar je prispevek N Banke znašal 953,7 milijona evrov. Brez prispevka N Banke je bila zabeležena rast bruto posojil strankam v znesku 1.540,2 milijona evrov (14 %). Močna rast je bila ustrezno porazdeljena med posameznimi segmenti strank, pri čemer je delež bruto posojil pravnim osebam znašal 27 % (6.345,7 milijona evrov), delež posojil fizičnim osebam pa 20 % (ob zaključku leta 6.743,4 milijona evrov). Prvič v svoji zgodovini je NLB Skupina zbrala več kot 20 milijard evrov depozitov strank, kar predstavlja 14 odstotno rast (brez N Banke pa 8-odstotno), medtem ko je rast depozitov pravnih oseb dosegla 25 % (organska rast 15 %), s čimer je prehitela rast depozitov fizičnih oseb (10 % z N Banko in organska rast 7 %). Tako ugoden trend glavnega vira financiranja bančne skupine v času vse večje negotovosti in inflacije,
ki načenja razpoložljiva sredstva gospodinjstev, odraža zaupanje strank v NLB Skupino. Močna baza depozitov pomeni relativno nizek povprečni strošek financiranja NLB Skupine, hkrati pa omogoča več kot potrebno fleksibilnost, ki je nujno potrebna za doseganje poslovnih ciljev. Obseg depozitov Skupine je v letu 2022 narasel za 2.386,9 milijona evrov, pri čemer je prispevek zaradi nakupa N Banke znašal 898,5 milijona evrov. Razmerje med posojili in depoziti (LTD) je tako na nivoju Skupine znašalo 65,3 %, kar je 5,3 o.t. več kot v letu 2022.
Na dan 31. decembra 2022 je količnik skupnega kapitala (TCR) na nivoju Skupine znašal 19,2 % (ali 1,4 o.t. več kot leto poprej), količnik navadnega temeljnega kapitala (CET1) pa 15,1 % (0,4 o.t. manj kot v letu 2021). Višja kapitalska ustreznost je posledica višjega zneska kapitala (za 553,9 milijona evrov glede na prejšnje leto), kar je izničilo zvišanje tvegane aktive (za 1.985,7 milijona evrov v primerjavi s prejšnjim letom). Skupina je dosegla zvišanje kapitala z vključitvijo negativnega dobrega imena po prevzemu N Banke v zadržan dobiček (172,8 milijona evrov), delno vključitvijo dobička za leto 2022 (161,5 milijona evrov), izdajo obveznic Tier 1 v septembru (82 milijonov evrov) ter podrejenih obveznic Tier 2 v novembru (222,9 milijona evrov). Glede na t.i. quick fix rešitev, izvedeno v skladu z Uredbo o kapitalskih zahtevah v juniju 2020, je Skupina septembra 2022 uvedla začasno obravnavo poštene vrednosti preko drugega vseobsegajočega donosa (FVOCI) za državne vrednostne papirje, s čimer je povečala kapital za 61,6 milijona evrov (t.i. akumulirani drugi vseobsegajoči donos je znašal -98,5 milijona evrov namesto -160,1 milijona evrov). Ukrep je prenehal veljati 1. januarja 2023.
Kapital ob koncu leta ne vključuje dela rezultata za leto 2022 v znesku 110 milijonov evrov, predvidenih za izplačilo v obliki dividend v letu 2023. Banka je izpolnila obljubo glede izplačila dividend v višini 100 milijonov evrov ter s tem še dodatno utrdila svojo namero glede skupnega izplačila 500 milijonov evrov v obliki dividend med letoma 2022 in 2025.
| v mio EUR, % in b.t. | |||||
|---|---|---|---|---|---|
| 31 Dec 22 | 30 Sept 22 | 31 Dec 21 | Letna sprememba |
Četrtletna sprememba |
|
| Ključni podatki izkaza finančnega položaja | |||||
| Bilančna vsota | 24.160,2 | 23.497,8 | 21.577,5 | 12 % | 3 % |
| Bruto krediti strankam | 13.397,3 | 13.244,0 | 10.903,5 | 23 % | 1 % |
| Neto krediti strankam | 13.073,0 | 12.925,3 | 10.587,1 | 23 % | 1 % |
| Depoziti strank | 20.027,7 | 19.573,1 | 17.640,8 | 14 % | 2 % |
| Kapital (brez kapitala manjšinskih lastnikov) |
2.365,6 | 2.339,8 | 2.078,7 | 14 % | 1 % |
| Ostali ključni finančni kazalci | |||||
| LTD | 65,3 % | 66,0 | 60,0 % | 5,3 o.t. | -0,7 o.t. |
| Količnik skupnega kapitala | 19,2 % | 16,6 % | 17,8 % | 1,4 o.t. | 2,6 o.t. |
| Količnik CET1 | 15,1 % | 14,5 % | 15,5 % | -0,4 o.t. | 0,6 o.t. |
| Tveganju prilagojena aktiva (RWA) | 14.653,1 | 14.283,7 | 12.667,4 | 16 % | 3 % |
| Zaposleni | |||||
| Število zaposlenih | 8.228 | 8.265 | 8.185 | 43 | -37 |
Banka pričakuje, da bo v letu 2023 dejavna na trgih dolžniškega kapitala z izdajo novih nadrejenih obveznic, ki ustrezajo minimalnim zahtevam glede kapitala in kvalificiranih obveznosti (MREL), predvidoma v znesku 300 milijonov evrov, s čimer bo banka ustrezno izpolnila zavezujoče zahteve MREL, ki bodo v veljavi od 1. januarja 2024.
Letna neto obrestna marža je za Skupino znašala 2,30 % (0,23 o.t. več glede na prejšnje leto), medtem ko je zaradi višjih neto obrestnih prihodkov obrestna marža v zadnjem četrtletju znašala kar 2,65 % (povečanje za 0,38 o.t. glede na tretje četrtletje). Letna marža operativnega poslovanja se je glede na prejšnje leto zvišala z 3,28 % za 0,29 o.t. na 3,57 % zaradi rasti čistih obrestnih prihodkov in čistih prihodkov od provizij. Četrtletna rast marže operativnega poslovanja je bila izključno posledica rasti čistih obrestnih prihodkov in je v zadnjem četrtletju dosegla 3,87 %.
| Ključni finančni kazalci | 1-12 2022 | 1-12 2021 | Letna sprememba |
|---|---|---|---|
| Donos na kapital po davkih (ROE po davkih) | 12,2 % | 11,4 % | 0,8 o.t. |
| Donos na kapital po davkih brez vpliva negativnega slabega imena | 19,9 % | 11,4 % | 8,5 o.t. |
| Donos na sredstva po davkih (ROA po davkih) | 1,2 % | 1,1 % | 0,0 o.t. |
| Donos na sredstva po davkih brez vpliva negativnega slabega imena | 1,9 % | 1,1 % | 0,8 o.t. |
| Neto obrestna marža (na obrestonosnih sredstvih) | 2,30 % | 2,07 % | 0,23 o.t. |
| Marža operativnega poslovanja | 3,57 % | 3,28 % | 0,29 o.t. |
| Delež stroškov v neto prihodkih (CIR) | 57,6 % | 62,3 % | -4,6 o.t. |
| Strošek tveganja (b.t.) | 14 | -41 | 55 |
v mio EUR, % in b.t.
Relativno topla zima, energetski prihranki in ukrepi davčnih spodbud so pomagali zmanjšati strah pred neizogibnim pomanjkanjem energije v evrskem območju. Na obseg proizvodnje bodo pozitivno vplivali izboljšani pogoji preskrbe, na energetskem in blagovnem trgu pa naj ne bi prišlo do dodatnih pretresov pri dobavi. Stopnja inflacije naj bi se zaradi skupnih učinkov višjih obrestnih mer, zaostrenih finančnih pogojev in zmanjšanega vpliva rasti cen surovin zmanjšala, a ostala visoka. Zasebna potrošnja bo zaradi slabše kupne moči leta 2023 ostala umirjena, saj bo jedrna inflacija postala prevladujoče gonilo inflacije. Pričakuje se, da bosta umirjena zasebna potrošnja in negotovost, ki izhajata iz nenehnih, čeprav regionalno omejenih političnih napetosti, glavna ovira za gospodarsko rast. Zaostrenost na trgu dela naj bi se nekoliko zmanjšala zaradi stagniranja gospodarstva, kar naj bi povzročilo manjši pritisk na rast plač in posledično manj sekundarnih učinkov, ki spodbujajo inflacijo. Na splošno pričakujemo, da bo gospodarstvo evrskega območja leta 2023 stagniralo, medtem ko se pričakuje, da bodo gospodarstva regij Skupine leta 2023 v povprečju zrasla za 1,3 %. Ker je turizem leta 2022 okreval, bi lahko bilo leto 2023 ugodno za države, ki so odvisne od njega. Tekoči računi plačilne bilance se bodo leta 2023 večinoma poslabšali. Gospodarska rast naj bi se začela krepiti proti koncu leta. V drugi polovici leta naj bi se inflacija znižala, kar bi nekoliko razbremenilo realni dohodek in potrošnjo gospodinjstev.
Skupina izvaja vrsto strateških aktivnosti za izboljšanje svoje poslovne uspešnosti. Zaradi prilagajanja denarne politike ECB in lokalnih centralnih bank splošnemu gospodarskemu razpoloženju so obeti glede obrestnih mer negotovi. Banka se zavezuje, da bo še naprej uspešno poslovala.
Na podlagi trenutnega in pričakovanega okolja obrestnih mer, obetov za rast, strogega nadzora nad stroški, podprtega z IT/digitalnimi rešitvami, ter uspešnega izvajanja strategije in pobud Skupine, so bili obeti za leto 2023 in smernice za leto 2025 revidirani in dodatno izboljšani. Med prvim Dnem vlagateljev, ki je potekal maja 2022, je Skupina objavila več ključnih kazalnikov uspešnosti za leto 2025, tj. redni dobiček bo presegel 300 milijonov evrov, prispevek srbskega trga k čistemu dobičku Skupine bo znašal 100 milijonov evrov, kapitalski donos v obliki dividend bo med letoma 2022 in 2025 znašal 500 milijonov evrov, zmogljivost za taktične združitve in prevzeme znaša 1,5 milijarde evrov tveganju prilagojene aktive, ROE pa bo presegel 12 %. Skupina ostaja zavezana doseganju teh ključnih kazalnikov uspešnosti, poleg tega izboljšuje napovedi glede rednega dobička (na približno 400 milijonov evrov), prispevka srbskega trga (ki bo presegal 100 milijonov evrov), zmogljivosti za taktične združitve in prevzeme (na 2 milijardi evrov tveganju prilagojene aktive) in ROE (na več kot 13 %).
| Ključni kazalci | Napoved za 2022 | Dejansko v 2022 | Prejšnja napoved | Spremenjena | Prejšnja napoved | Spremenjena napoved |
|---|---|---|---|---|---|---|
| uspeha | za 2023 | napoved za 2023 | za 2025 | za 2025 | ||
| Redni prihodki | ~ 750 mio EUR | 779 mio EUR | > 850 mio EUR | ~ 900 mio EUR | > 1 mrd EUR | |
| ~ 460 mio EUR | 460 mio EUR | ~ 490 mio EUR | ~ 490 mio EUR | Na nivoju leta 2023 ali | ||
| Stroški | nižje | |||||
| Strošek tveganj | < 30 b.t. | 14 b.t. | 30-50 b.t. | 30-50 b.t. | 30-50 b.t. | |
| Rast posojil | Nizka dvomestna | 14 % | Srednje visoko | Srednje visoko | Visoko enomestno | |
| organska rast | (23 % z N Banko) | enomestno število | enomestno število | število | ||
| Dividende | 100 mio EUR | 100 mio EUR | 110 mio EUR | 110 mio EUR | 500 mio EUR | 500 mio EUR |
| (2022-2025) | (2022-2025) |
1 Navedene napovedi so izjave o prihodnosti, ki so predmet številnih dejavnikov tveganja in niso jamstvo za prihodnjo finančno uspešnost.
| Donos na kapital po davkih |
~ 10 % brez negativnega slabega imena, (ROE normaliziran(i): 12 %) |
20 % 12 % brez negativnega slabega imena (ROE normaliziran(i) 16% brez negativnega slabega imena) |
> 10 %, (ROE normaliziran(i): > 12 %) |
~ 11 %, (ROE normaliziran(i): ~ 14 %) |
> 12 % | > 13 %, (ROE normaliziran(i): > 17 % |
|---|---|---|---|---|---|---|
| Redni dobiček | > 300 mio EUR | ~ 400 mio EUR | ||||
| Prispevek | 100 mio EUR | > 100 mio EUR | ||||
| srbskega trga | ||||||
| zmogljivosti za | zmogljivosti za taktične | |||||
| Zmogljivost za | taktične prevzeme in | prevzeme in združitve v | ||||
| združitve in | združitve v višini 1.5 | višini 2 mrd tveganju | ||||
| prevzeme | mrd tveganju | prilagojene aktivne | ||||
| prilagojene aktivne |
(i) ROE normaliziran = Rezultat po davkih brez dobičkov manjšinskih lastnikov deljen s porabljenim kapitalom. Porabljeni kapital je izračunan kot T1 zahteva na povprečno tveganju prilagojeno aktivo, zmanjšano za kapitalski vložek manjšinskih delničarjev. (ii) Brez N Banke.
Vse zainteresirane deležnike vljudno vabimo tudi k spremljanju spletne predstavitve nerevidiranih poslovnih rezultatov NLB Skupine za leto 2022, ki jih bodo predstavili člani Uprave NLB d.d. Predstavitev bo potekala v četrtek, 23. februarja 2023, ob 16.00 CET/15.00 GMT, in bo dostopna na naslednji povezavi: https://www.nlb.si/ir-events. Vabimo vas, da se na srečanje prijavite vnaprej.
Člani Uprave bodo, kot običajno, vaša vprašanja sprejemali in nanje odgovarjali v živo, a če morda že veste, kaj jih želite vprašati, lahko vprašanja pošljete že zdaj. Če se prijavite na dogodek, boste vprašanja lahko postavili v spletni aplikaciji, lahko pa jih preprosto pošljete tudi na elektronski naslov [email protected].
Building tools?
Free accounts include 100 API calls/year for testing.
Have a question? We'll get back to you promptly.