NLB

Earnings Release • Nov 10, 2023

1. november 2023

NLB Skupina v tretjem četrtletju nadaljuje z uspešnim poslovanjem ter tako krepi svojo sposobnost za odgovorne odločitve in dejanja

V negotovem poslovnem okolju naraščajočih geopolitičnih napetosti, spreminjajočih se finančnih razmer in okoljskih tveganj, eden ključnih razlikovalnih dejavnikov med udeleženci na trgu ostaja odpornost poslovnega modela organizacije. NLB Skupina s ponosom sporoča, da poslovni rezultati v prvih devetih mesecih leta 2023 jasno potrjujejo, da je to ambicijo dosegla.

Dobiček NLB Skupine po davkih je v tretjem četrtletju 2023 znašal 144,2 milijona evrov, kar predstavlja 18-odstotno rast v primerjavi s prejšnjim četrtletjem in tako Banki kot Skupini zagotavlja zadostno rezervo, da ostajata odgovoren in zanesljiv partner za vse deležnike – kot že tolikokrat poprej.

Napovedi za NLB Skupino za leti 2023 in 2025 so se tako nekoliko izboljšale, da bolje odražajo pričakovano uspešnost NLB Skupine v trenutnem okolju, ki upošteva tudi vse predvidene regulatorne ukrepe. Verjamemo, da nas tovrsten transparenten način komuniciranja z vsemi deležniki loči od številnih drugih poslovnih subjektov ter nam pomaga graditi odnose na poštenosti in zaupanju.

»Okrepljeno zaupanje naših strank in drugih deležnikov je eden od dosežkov, na katerega smo najbolj ponosni, še posebej v teh dneh, ko obeležujemo peto obletnico uvrstitve delnic NLB na ljubljansko borzo in globalnih potrdil o lastništvu (GDR-jev) na glavni trg londonske borze. In še zdaleč ni edini,« je ob objavi rezultatov poudaril Blaž Brodnjak, predsednik uprave NLB d.d. »Ko pogledamo razvoj poslovanja NLB in NLB Skupine v zadnjih petih letih, vidimo, da imamo vrsto razlogov, da ga proslavimo,« je dodal in naštel nekatere od njih: rast poslovanja in nabora talentov, uspešen nakup in pripojitev Komercijalne Banke, Beograd in Komercijalne Banke, Podgorica ter N Banke k NLB Skupini, širitev lizing dejavnosti na kar treh trgih ipd. Vse to smo dosegli med tem ko smo strankam zagotavljali zanesljive in sodobne bančne storitve in rešitve, kadarkoli in kjerkoli jih potrebujejo, ter ustvarjali dodano vrednost za delničarje. Nadalje je izpostavil: »Vse od vstopa na borzo pred petimi leti, so bili vlagatelji deležni 93 % skupnega donosa v obliki 45 % donosa iz rasti cene delnice in 48 % donosa iz dividend. Druga tranša letošnje dividende, katere izplačilo je predvideno v decembru, pa bo še dodatno povečala skupni donos delničarjev ter tako presegla naša pričakovanja v času prve javne ponudbe delnic.«

»Predvsem pa smo ponosni – in obenem nas to tudi ves čas motivira – na odgovoren pristop k poslovanju ter vsem ostalim dejanjem, ki se jih je Skupina lotila v naši vse bolj povezani domači regiji, pa naj gre za intenzivno vključevanje trajnosti v vse naše aktivnosti, preventivno in proaktivno odzivanje na zdravstvene in gospodarske izzive, kot je pandemija COVID, neprekinjeno odločno podporo športu in kulturi ali humanitarne donacije različnim organizacijam, posameznikom in skupnostim, kot na primer v času nedavnih poplav v Sloveniji,« je dodal predsednik uprave NLB. Poudaril je še: »NLB Skupina bo še naprej ustvarjala boljše sledi, se odzivala proaktivno in podporno ter strankam in gospodarstvu pomagala pri spoprijemanju z izzivi, pa naj bodo ti posledica nepredvidljivih naravnih ali neugodnih gospodarskih okoliščin. Poleg tega bomo skupaj s partnerji še naprej opozarjali na vse sistemske odločitve, ki bi lahko negativno vplivale na stabilnost in razvoj gospodarstva ali pa spodkopale družbene ali upravljavske stebre trajnostnega razvoja naše družbe.«

Na zadnjih pet let delovanja NLB in NLB Skupine se je ozrl tudi predsednik Nadzornega sveta NLB d.d. Primož Karpe, ki je izpostavil predvsem pomemben napredek na področju korporativnega in strateškega upravljanja. »Dosežki NLB Skupine dokazujejo, da je njena strateška usmeritev v regijo Jugovzhodne Evrope in njene trge pravilna. Temelji na resnem premisleku o sposobnostih in prednostih Skupine na eni strani ter priložnostih, ki se ji ponujajo, na drugi. Vendar pa so NLB, njene hčerinske družbe in ostale strateške družbe Skupine na pragu novega strateško pomembnega obdobja, ki ga bo zaznamovala nova poslovna strategija. Ta je že v pripravi in bo deležnikom predstavljena prihodnje leto,« je dejal.

Ključni poudarki tretjega četrtletja

V tretjem četrtletju je NLB Skupina zabeležila skupne čiste prihodke v vrednosti 289,2 milijona evrov (19,4 milijona evrov oz. 7 % več v primerjavi s prejšnjim četrtletjem), medtem ko je v prvih devetih mesecih dosegla 800,8 milijona evrov čistih prihodkov (42 % več v primerjavi z enakim obdobjem lani). Brez upoštevanja enkratnih postavk, 18-odstotna rast rednega rezultata pred oslabitvami in rezervacijami v tretjem četrtletju v primerjavi s četrtletjem poprej (v znesku 174,1 milijona evrov) jasno kaže na trdnost poslovanja v tretjem četrtletju.

Rezultat pred oslabitvami in rezervacijami se je v primerjavi s prejšnjim četrtletjem v tretjem četrtletju povečal za 15 % in dosegel 168,2 milijona evrov. Rezultat pred oslabitvami in rezervacijami v prvih devetih mesecih pa je dosegel 439,2 milijona evrov. NLB Skupina je zabeležila 144,2 milijona evrov dobička po davkih v tretjem četrtletju, kar v primerjavi s četrtletjem poprej predstavlja 18-odstotno rast.

Čisti obrestni prihodki so v tretjem četrtletju zrastli za 10 % (povečanje za 20,5 milijona evrov) in dosegli 221,5 milijona evrov. K rasti čistih obrestnih prihodkov je prispevala rast obsega kreditov zaradi zdravega povpraševanja po kreditih, skupaj s prevladujočimi višjimi obrestnimi merami. Na povečanje obrestnih odhodkov (46,2 milijona evrov) vplivajo zlasti višji odhodki iz naslova grosističnega financiranja, zbranega za izpolnjevanje minimalne zahteve glede lastnih sredstev ter kvalificiranih obveznosti (MREL), kar je razvidno iz četrtletne in še bolj iz letne primerjave. K povečanju obrestnih prihodkov so prispevali tudi višji odhodki za depozite strank. Povprečen strošek financiranja na ravni NLB Skupine je v tretjem četrtletju znašal 0,80 %, kar je 23 bazičnih točk več kot četrtletje poprej.

Čisti neobrestni prihodki so v tretjem četrtletju znašali 67,7 milijona evrov, 2 % manj kot četrtletje poprej. V tretjem četrtletju je Banka 20 občinam, prizadetim v poplavah v Sloveniji, donirala 4 milijone evrov, kar je skupaj s tečajnimi razlikami vplivalo na čiste neobrestne prihodke četrtletja.

Pri 67,7 milijona evrov čistih neobrestnih prihodkov v tretjem četrtletju, prispevek čistih opravnin znaša 70,9 milijona evrov. Ta postavka poslovnega izida se je v primerjavi s četrtletjem poprej povečala za 3 %. V primerjavi z enakim obdobjem lani se je NLB Skupina učinkovito in uspešno spoprijela z učinkom prenehanja zaračunavanja nadomestil za visoka stanja na računih NLB d.d. in nekaterih začasno sprejetih ukrepov, predvsem v Srbiji. To odpornost na letni osnovi lahko pripišemo pozitivnemu učinku povečane gospodarske aktivnosti in potrošnje.

Stroški so se na četrtletni ravni znižali za 2 % (v tretjem četrtletju so skupni stroški znašali 120,9 milijona evrov), kar je posledica nenehne optimizacije stroškov in kadrovskih sinergij, povezanih z uspešno združitvijo NLB in N Banke 1. septembra 2023, nižjih izdatkov za sponzorstva in nižjih stroškov svetovanja. Kljub spodbudnim četrtletnim trendom ostaja osnovna dinamika še vedno zahtevna – inflacija v naši regiji vztraja na visoki ravni in se le počasi umirja. Stroški so v prvih devetih mesecih znašali 361,6 milijona evrov, pri čemer je bilo 7,2 milijona evrov povezanih z integracijo N Banke.

V tretjem četrtletju je bilo oblikovanih 3,1 milijona evrov neto oslabitev in rezervacij za kreditna tveganja. Razvoj portfelja v tretjem četrtletju je prispeval k povečanju neto oslabitev za 7,7 milijona evrov, kar izhaja izključno iz segmenta poslovanja s prebivalstvom, tudi v povezavi z združitvijo z N Banko. Segment gospodarstva je zabeležil neto sproščanje. Zaradi poplav v Sloveniji pričakujemo le manjše poslabšanje kreditne kakovosti komitentov ali prejetih zavarovanj, zato njihov vpliv ocenjujemo kot zanemarljiv. Skupno je strošek tveganja v tretjem četrtletju negativen in znaša -23 bazičnih točk. Kakovost kreditnega portfelja ostaja dobro razpršena, stabilna in robustna. Nizek delež NPE (def. EBA) v višini 1,2 % je imel dokaj visoko stopnjo pokritosti slabih posojil 2 v višini 63,0 %.

							v mio EUR / %
	1-9 2023	1-9 2022	Letna sprememba	Q3 2023	Q2 2023	Q3 2022	Četrtletna sprememba
Ključni podatki izkaza poslovnega izida
Čisti prihodki	800,8	563,7	42 %	289,2	269,7	205,6	7 %
Čisti obrestni prihodki	601,5	353,1	70 %	221,5	201,0	126,7	10 %
Čisti neobrestni prihodki	199,4	210,6	-5 %	67,7	68,7	78,9	-2 %
od tega Čiste opravnine	205,6	204,2	1 %	70,9	68,5	70,5	3 %
Stroški skupaj	-361,6	-332,6	-9 %	-120,9	-123,6	-113,9	2 %
Rezultat pred oslabitvami in rezervacijami	439,2	231,1	90 %	168,2	146,1	91,7	15 %
Oslabitve in rezervacije	13,9	2,3	-	-3,8	5,4	10,0	-
Oslabitve in rezervacije za kreditna tveganja	26,8	7,5	-	-3,1	11,5	9,8	-
Druge oslabitve in rezervacije	-12,8	-5,1	-151 %	-0,7	-6,2	0,2	89 %
Negativno dobro ime	0,0	172,8	-	0,0	0,0	0,0	-
Rezultat po davkih	386,9	377,8	2 %	144,2	122,6	90,8	18 %

Bruto krediti na ravni Skupine so se povišali za 242,9 milijona evrov (2 %) v primerjavi s prejšnjim četrtletjem in za 592,9 milijona evrov (4 %) v primerjavi z enakim obdobjem lani. Rast v prvih devetih mesecih izhaja iz posojil fizičnim osebam (363,7 milijona evrov), 180,2 milijona evrov iz segmenta gospodarstva in 48,9 milijona evrov iz naslova kreditov državi. Stopnje rasti so se umirile zaradi povečanja obrestnih mer, čeprav prodaja novih posojil v segmentu prebivalstva in gospodarstva ostaja visoka. Rast novih kreditov v tretjem četrtletju je ostala na zdravi ravni, odobrenih je bilo za 175 milijonov evrov novih stanovanjskih kreditov in za več kot 340 milijonov evrov novih potrošniških kreditov. V

segmentu gospodarstva je bilo v tretjem četrtletju 2023 odobrenih za 725 milijonov evrov novih posojil.

Depoziti so ostali najpomembnejši in hkrati najbolj stabilen vir financiranja. Depozitna baza Skupine se je glede na konec leta 2022 povečala za 1 % (in dosegla 20.289,1 milijona evrov), zaznamovalo pa jo je znatno, 13-odstotno povečanje depozitov gospodarstva in države v bankah JVE, zlasti v močnem tretjem četrtletju. Po drugi strani pa je Banka zaradi precejšnih odlivov v prvi polovici leta zabeležila 8-odstotni upad depozitov gospodarstva in države, podobno kot v celotnem slovenskem bančnem sistemu. Ta trend se je v tretjem četrtletju obrnil in zabeležen je bil znaten preobrat. Banka se je na konkurenčne pritiske odzvala z ugodno ponudbo vezanih depozitov. Posledično se je konec septembra delež vezanih in varčevalnih računov v skupnih depozitih prebivalstva Banke postopoma povečal na 46 % (v primerjavi s 43 % konec septembra 2022). Količnik LTD (neto) na ravni NLB Skupine je znašal 67,4 %, kar je 2,1 o.t. več v primerjavi s koncem leta 2022.

Skupni kapitalski količnik (TCR) NLB Skupine je 30. septembra 2023 znašal 18,7 %, količnik CET1 Skupine pa 14,7 %. Oba količnika sta se znižala za 0,4 o.t. glede na konec leta 2022 zaradi nižjega skupnega kapitala in višje tveganju prilagojene aktive. Čeprav so bili skupni prevrednotovalni popravki do konca septembra pozitivni v višini 45,2 milijona evrov, se je skupni kapital od začetka leta zmanjšal za 15,0 milijona evrov, saj je januarja 2023 prenehala veljati začasna obravnava vrednotenja državnih vrednostnih papirjev po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa (FVOCI) s pozitivnim učinkom 61,7 milijona evrov na dan 31. decembra 2022.

Banka je v juniju 2023 že izplačala 55 milijonov evrov dividend, izplačilo 55 milijonov evrov pa je predvideno v decembru 2023. Izračun kapitala ne vključuje tega dela rezultata za leto 2022, zato izplačilo dividend ne bo vplivalo na kapital.

Banka je junija 2023 izdala za 500 milijonov evrov zelenih senior preferred obveznic in s tem dodatno okrepila presežek MREL, ki Banki brez težav zagotavlja izpolnitev višje zahteve MREL od 1. januarja 2024 dalje. 30. septembra 2023 je kazalnik MREL znašal 39,17 %, kar je nad regulatornimi zahtevami.

					v mio EUR / % / b.t.
	30 Sep 23	31 Dec 22	30 Sep 22	Sprememba glede na konec leta	Letna sprememba
Ključni podatki izkaza finančnega položaja
Bilančna vsota	25.278,0	24.160,2	23.497,8	5 %	8 %
Bruto krediti strankam	13.990,2	13.397,3	13.244,0	4 %	6 %
Neto krediti strankam	13.666,1	13.073,0	12.925,3	5 %	6 %
Depoziti strank	20.289,1	20.027,7	19.573,1	1 %	4 %
Kapital (brez kapitala manjšinskih lastnikov)	2.734,9	2.365,6	2.339,8	16 %	17 %
Ostali ključni finančni kazalci
LTD	67,4 %	65,3 %	66,0 %	2.1 o.t.	1,3 o.t.
Količnik skupnega kapitala	18,7 %	19,2 %	16,6 %	-0.4 o.t.	2,1 o.t.
Količnik CET1	14,7 %	15,1 %	14,5 %	-0.4 o.t.	0,2 o.t.
Tveganju prilagojena aktiva (RWA)	14.919,0	14.653,1	14.283,7	2 %	4 %
Zaposleni
Število zaposlenih	8.078	8.228	8.265	-150	-187

Okolje visokih obrestnih mer je privedlo do letne neto obrestne marže Skupine v višini 3,42 % (povečanje za 1,25 v primerjavi z enakim obdobjem lani), hkrati je marža operativnega poslovanja zrasla za 1,21 o.t. v primerjavi z enakim obdobjem lani in dosegla 4,67 %. Obe marži še naprej rasteta, čeprav četrtletni podatki že kažejo umirjanje rasti, kar kaže, da je scenarij, da bomo v letu 2024 priča maržnemu vrhu, verjeten.

			% / o.t. / b.t.
Ključni finančni kazalci	1-9 2023	1-9 2022	Sprememba
Donos na kapital po davkih (ROE po davkih)	20,2 %	12,5 %	7,7 o.t.
Donos na sredstva po davkih (ROA po davkih)	2,1 %	1,2 %	0,9 o.t.
Neto obrestna marža (na obrestonosnih sredstvih)	3,42 %	2,17 %	1,25 o.t.
Marža operativnega poslovanja	4,67 %	3,46 %	1,21 o.t.
Delež stroškov v neto prihodkih (CIR)	45,2 %	59,0 %	-13,8 o.t.
Strošek tveganja (b.t.)	-23	-13	-11

Napoved¹

Razvoj v prvih devetih mesecih kot tudi pričakovani trendi za preostanek leta upravičujejo prilagoditev smernic v primerjavi z zadnjo objavo. Pričakuje se, da naj bi redni prihodki presegli 1.000 milijonov evrov v primerjavi s prejšnjimi smernicami, ki so bile postavljene okoli 1.000 milijonov evrov. Vztrajne in visoke stopnje inflacije v regiji med celotnim letom 2023 so vplivale na višjo dinamiko stroškov od predhodno predvidene, zato povečujemo smernice glede stroškov v letu 2025, in sicer s približno 490 milijonov evrov na približno 530 milijonov evrov, a se istočasno zavezujemo o ohranjanju CIR pod 50 %. Hkrati izpopolnjujemo naše smernice tudi glede stroška tveganja, da bi še bolje odražal trdne trende glede kakovosti portfelja in ugodnega okolja, ki omogoča uspešno reševanje NPL. Za leto 2023 smo nazadnje predvideli strošek tveganja pod 15 b.t., zdaj pa pričakujemo, da bo njegova vrednost okoli 0.

S to napovedjo uvajamo tudi nov ključni kazalnik uspešnosti (KPI) – delež stroškov v čistih prihodkih (CIR), kot pomemben pokazatelj učinkovitosti poslovanja Banke. Za leto 2023 predvidevamo, da se bo CIR gibal okoli 46 %, leta 2025 pa pod 50 %. Pričakuje se, da bo inflacija določala obete glede stroškov za leto 2025 za Skupino. Revidirana napoved glede stroškov v višini 530 milijonov evrov za leto 2025 jasno odraža to realnost. Kljub omenjenemu pa bi morali zaradi prizadevanj za omejevanje stroškov v celotni Skupini, osredotočenih na strukturne premike v smeri bolj digitalne prodaje, stroški v prihodnjem obdobju ostati pod rastjo povprečne inflacije v regiji.

Obeti za leto 2025 ostajajo nepogrešljiv del objavljene Napovedi. Gre za neposredno posledico nabora ključnih kazalnikov uspešnosti, ki so bili predstavljeni na prvem Dnevu vlagateljev v Beogradu maja 2022. Med celotnim letom 2023 smo zaradi stalne visoke uspešnosti večinoma revidirali napoved za tekoče leto, medtem ko smo obete za leto 2025 večinoma pustili nespremenjene. Takšen konservativen pristop v komunikaciji je privedel do tega, ko so bili določeni ključni kazalniki uspešnosti doseženi ali preseženi že v tekočem letu. Kljub temu ohranjamo cilje za leto 2025 pretežno nespremenjene, z jasnim znakom, da je verjetno pričakovati preseganje navedenih ciljev za leto 2025. Prilagoditev cilja za redne prihodke z več kot 1.000 milijonov evrov na približno 1.100 milijonov evrov kaže na optimizem ne glede na pričakovane nižje povprečne obrestne mere.

Ko je Banka leta 2020 prevzela Komercijalno Banko, Beograd v Srbiji, je ta transformacijski prevzem pomenil priložnost na enem od ključnih regionalnih trgov. Hkrati pa je bilo za izpolnitev pričakovanj potrebnega veliko trdega dela. Na prvem Dnevu vlagateljev maja 2022 smo objavili smernice, da naj bi združena banka v Srbiji k dobičku Skupine prispevala 100 milijonov evrov že v letu 2025. Uspešnost združene banke je bila izjemna. NLB Komercijalna Banka, Beograd je k dobičku Skupine v prvih devetih mesecih letošnjega leta prispevala 114,5 milijonov evrov, s čimer je brez težav presegla cilj za leto 2025, zaradi česar to postavko izpuščamo iz napovedi. Razkritje glede uspešnosti te bančne članice in vseh drugih bo ostalo del naših rednih poročil in predstavitev.

V obdobju pandemije covida sta se preglednost poslovnega okolja in uspešnost poslovanja bank znatno zmanjšali. Da bi premostila to oviro, se je Skupina odločila, da bo izdala napoved glede izplačila dividend. Za obdobje med letoma 2022 in 2025 smo sporočili svojo zavezo, da bomo delničarjem izplačali 500 milijonov evrov v obliki dividend. Od takrat je bila Skupina izjemno uspešna, kar je omogočilo njeno večjo odpornost kot tudi vzdrževanje ustrezne količine kapitalskega blažilnika za taktične združitve in prevzeme.

¹ Navedene napovedi so izjave o prihodnosti, ki so predmet številnih dejavnikov tveganja in niso jamstvo za prihodnjo finančno uspešnost. Napovedi glede obrestnih mer so negotove, posebej zaradi prilagajanja denarne politike ECB in lokalnih centralnih bank splošnemu gospodarskemu razpoloženju.

Trenutno poteka proces oblikovanja nove strategije 2030, ki bo opredelila ključne odločitve glede upravljanja kapitala v prihodnje, vključno z izplačili kapitala.

Napovedi že vključujejo pričakovani, vendar še nerealizirani učinek davčnih ukrepov slovenske vlade, ki so namenjeni obnovi po poletnih poplavah. Banka pričakuje, da bo davek na bilančno vsoto na ravni slovenskega bančnega sistema povzročil več kot 30 milijonov evrov negativnega učinka na poslovni izid v letu 2024. Pričakuje se, da bo davek bremenil izkaze v letu 2024 in da bodo ti davčni ukrepi veljali pet let.

V Srbiji je Narodna Banka Srbije že uvedla regulacijo obrestnih mer za stanovanjska posojila, kar je povzročilo t. i. izgubo ob spremembi pogojev odplačevanja finančnih sredstev v višini približno 16 milijonov evrov, kar bo vplivalo že na poslovanje v letu 2023. Oba učinka sta že upoštevana v tej napovedi.

	Zadnja napoved	Popravljena napoved	Zadnja napoved	Popravljena napoved
	za leto 2023	za leto 2023	za leto 2025	za leto 2025
Redni prihodki	~ 1.000 mio EUR	> 1.000 mio EUR	> 1.000 mio EUR	~ 1.100 mio EUR
Stroški	~ 490 mio EUR	~ 500 mio EUR	Na nivoju leta 2023	~ EUR 530 mio
Strošek tveganja	< 15 b.t.	~ 0 b.t.	30-50 b.t.	30-50 b.t.
CIR		~ 46 %		< 50 %
Rast kreditov	Srednje visoko	Srednje visoko	Visoko	Visoko
	enomestno število	enomestno število	enomestno število	enomestno število
	110 mio EUR	110 mio EUR	500 mio EUR	500 mio EUR
Dividende			(2022-2025)	(2022-2025)(i)
ROE po davkih	>15 %	> 15 %	~ 14 %	~ 14 %
Normaliziran ROE(i)	>20 %	> 20 %	~ 20 %	~ 20 %
Redni dobiček			> 400 mio EUR	> 400 mio EUR
Prispevek srbskega		> 100 mio EUR	> 100 mio EUR	(iii)
trga
			Zmogljivost za taktične	Zmogljivost za taktične
Zmogljivost za			združitve in prevzeme v	združitve in prevzeme v
združitve in prevzeme			višini > 4 mrd EUR	višini > 4 mrd EUR tveganju
			tveganju prilagojene aktive	prilagojene aktive

(i) Prihodnji kapitalski donosi se bodo revidirali v procesu nove strategije 2030.

(ii) Normalizirani ROE = rezultat po davkih je deljen s povprečnim tveganju prilagojenim kapitalom. Povprečni tveganju prilagojeni kapital je izračunan v višini zahteve temeljnega kapitala (Tier 1) za povprečno tveganju prilagojeno aktivo in zmanjšan za kapitalski prispevek manjšinskih lastnikov. (iii) Ta postavka bo izpuščena iz nadaljnjih objav.

Vljudno vabljeni k spremljanju spletne predstavitve

Vse zainteresirane deležnike vljudno vabimo k spremljanju spletne predstavitve poslovnih rezultatov za tretje četrtletje 2023, ki jih bodo predstavili člani Uprave NLB d.d. Predstavitev bo v četrtek, 9. novembra 2023, ob 16.00 CET/15.00 GMT, in bo dostopna na naslednji povezavi: https://www.nlb.si/ir-events.

Člani Uprave bodo, kot običajno, vaša vprašanja sprejemali in nanje odgovarjali v živo, če pa morda že veste, kaj jih želite vprašati, lahko vprašanja pošljete že zdaj. Če se prijavite na dogodek, boste vprašanja lahko postavili v spletni aplikaciji, lahko pa jih preprosto pošljete tudi na elektronski naslov IR@nlb.si.